Main Page

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10.xsd" version="0.10" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikiknjige</sitename>
    <dbname>slwikibooks</dbname>
    <base>https://sl.wikibooks.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.42.0-wmf.20</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikiknjige</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiknjigah</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Main Page</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1</id>
    <redirect title="Glavna stran" />
    <revision>
      <id>2798</id>
      <parentid>2797</parentid>
      <timestamp>2006-01-22T17:36:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Glavna stran]]</text>
      <sha1>cwx0d5f43hjrzhyds15cbz2tywrb2yp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Vse strani po naslovu</title>
    <ns>4</ns>
    <id>2</id>
    <revision>
      <id>947</id>
      <timestamp>2004-08-13T13:01:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>24.29.135.164</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="199" xml:space="preserve">&lt;table&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td align=&quot;right&quot;&gt;&lt;a href=&quot;/w/wiki.phtml?title=Posebno:Allpages&amp;amp;from=Main_Page&quot; title =&quot;Posebno:Allpages&quot;&gt;Main Page&lt;/a&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt; to &lt;/td&gt;&lt;td align=&quot;left&quot;&gt;Main Page&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;
</text>
      <sha1>1ncx65i1q9ztdi057ye7gk8kavdzvcb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:1movedto2</title>
    <ns>8</ns>
    <id>3</id>
    <revision>
      <id>2933</id>
      <parentid>2498</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:16:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" xml:space="preserve">- prestavitev [[$1]] na [[$2]].</text>
      <sha1>194ew4ao70wcbnw8fc3q0qtvhqcenuw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:1movedto2 redir</title>
    <ns>8</ns>
    <id>4</id>
    <revision>
      <id>2932</id>
      <parentid>2499</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:16:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49" xml:space="preserve">- prestavitev [[$1]] na [[$2]] prek preusmeritve.</text>
      <sha1>6bkvybs2jxu3zon0kiyj3gnfd7h9obg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Monobook.css</title>
    <ns>8</ns>
    <id>5</id>
    <revision>
      <id>7972</id>
      <parentid>2934</parentid>
      <timestamp>2009-02-28T16:56:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smihael</username>
        <id>286</id>
      </contributor>
      <comment>pšo wikiviru</comment>
      <model>css</model>
      <format>text/css</format>
      <text bytes="3268" xml:space="preserve">/* Obvestilo administratorjem! Preden spremenite Monobook.css ali Common.css, najprej preizkusite spremembe, ki jih želite uvesti, s svojim lastnim Monobook.css. Hvala. */

/* Ta prekrivni slog sestavljata dva dela: angleški, ki se smiselno kopira, ter dodatni elementi, lastni slovenskim Wikiknjigam. */

/* &lt;pre&gt; */
 
/* For texts in verse, see http://bugzilla.wikimedia.org/show_bug.cgi?id=1842 */
 
.verse pre {
  background-color: #ffffff;
  font-family:sans-serif;
  line-height: 150%;
  border: 0px;
  padding-left: 2em;
  margin: 0;
  white-space: pre;
}
 
 
.prose p { text-indent: 2em
}
 
.prose {
  width: 35em;
  text-align:justify;
  margin:0px auto;
}
 
 
#content {
    text-align: justify;
}
 
/*test: classe text en remplacement de prose et verse*/
 
.text p { text-indent: 2em
}
 
.text {
  width: 33em;
  text-align:justify;
  margin:0px auto;
}
 
.text pre {
  background-color: #ffffff;
  font-family:sans-serif;
  line-height: 150%;
  border: 0px;
  padding-left: 2em;
  margin: 0;
  white-space: pre;
}
 
/* classe lefttext : colonne de texte à gauche avec indentation */
 
.lefttext {
  width: 33em;
  text-align: justify;
  margin-left: 5em;
}
.lefttext p {
  text-indent: 2em
}
 
 
/*
 
/**************************************
/* Classi per dynamic navigation bars *
 **************************************/
 
.NavToggle {
   font-size: 95%;
   float:right;
}
 
div.BoxenVerschmelzen,
div.NavFrame {
        margin: 0.5em 0 0 0;
        padding: 2px;
        border: 1px solid #aaaaaa;
        text-align: center;
        border-collapse: collapse;
        font-size: 95%;
        clear:both;
}
div.BoxenVerschmelzen div.NavFrame {
        border-style: none;
        border-style: hidden;
        margin: 0;
}
div.NavFrame + div.NavFrame {
        border-top-style: none;
        border-top-style: hidden;
}
div.NavPic {
        background-color: #ffffff;
        margin: 0px;
        padding: 2px;
        float: left;
}
div.NavFrame div.NavHead {
        height: 1.6em;
        font-weight: bold;
        font-size: 100%;
        background-color: #efefef;
}
div.NavFrame p {
        font-size: 100%;
}
div.NavFrame div.NavContent {
        font-size: 100%;
}
div.NavFrame div.NavContent p {
        font-size: 100%;
}
div.NavEnd {
        margin: 0px;
        padding: 0px;
        line-height: 1px;
        clear: both;
}
/*
/* For texts in verse, see http://bugzilla.wikimedia.org/show_bug.cgi?id=1842 */
 
.verse p { text-indent: 0em
}
 
.verse {
  width: 33em;
  text-align:justify;
  margin:0px auto;
}
 
.verse pre {
  background-color: #ffffff;
  font-family:sans-serif;
  line-height: 150%;
  border: 0px;
  padding-left: 2em;
  margin: 0;
  white-space: pre;
}
 
 
/*********************
 * STILI PER FORMULA *
 *********************/
 
.lawiki_template_toc {
    border:1px solid #aaaaaa;
    background-color:#f9f9f9;
    padding: 0px;
    font-size: 95%;
}
 
/**************************
 * FINE STILE PER FORMULA *
 **************************/
 
 
/*Quality indicators for ProofreadPage*/ 
.quality4 {
        background:#80ff80;
}
 
.quality3 {
        background:#ffff00;
}
 
.quality2 {
        background:#b0b0ff;
}
 
.quality1 {
        background:#ff8080;
}
 
#printfooter {
        margin-top: 50px;
}
/* &lt;/pre&gt; */</text>
      <sha1>gouusz6240d3lcxn2ocwb23v5e9yns8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Monobook.js</title>
    <ns>8</ns>
    <id>6</id>
    <revision>
      <id>10824</id>
      <parentid>10823</parentid>
      <timestamp>2012-08-16T10:14:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ruslik0</username>
        <id>934</id>
      </contributor>
      <comment>rm stuff that is already present in Common.js</comment>
      <model>javascript</model>
      <format>text/javascript</format>
      <text bytes="475" xml:space="preserve">function autofocus() {
if (document.getElementById(&quot;wpTextbox1&quot;) &amp;&amp; document.getElementById(&quot;newarticletext&quot;) &amp;&amp; document.getElementById(&quot;ca-nstab-main&quot;) )
  {
    document.editform.wpTextbox1.focus();
  }
}
$(document).ready(autofocus);

/* add menu for selecting subsets of special characters */
//if(document.title.indexOf(&quot;Editing &quot;) == 0) {
//mw.loader.load('//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Charset.js&amp;action=raw&amp;ctype=text/javascript&amp;dontcountme=s');
//}</text>
      <sha1>ntj40h4nrfqckhnyi5a36wxyrsn5krg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Aboutpage</title>
    <ns>8</ns>
    <id>8</id>
    <revision>
      <id>2936</id>
      <parentid>2681</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:19:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>popravek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28" xml:space="preserve">{{ns:project}}:O_Wikiknjigah</text>
      <sha1>r54h7ggxf1fyvdpaatjqkykxn782fub</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Aboutsite</title>
    <ns>8</ns>
    <id>9</id>
    <revision>
      <id>2937</id>
      <parentid>954</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:19:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>popravek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13" xml:space="preserve">O Wikiknjigah</text>
      <sha1>ct94h04mckc293k6i47onlsgfovh580</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Accmailtext</title>
    <ns>8</ns>
    <id>15</id>
    <revision>
      <id>2938</id>
      <parentid>2682</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:19:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" xml:space="preserve">Geslo za '$1' je poslano na $2.</text>
      <sha1>0jyehscqdnffaid9y0dusx37yd6nzye</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Acct creation throttle hit</title>
    <ns>8</ns>
    <id>17</id>
    <revision>
      <id>2940</id>
      <parentid>962</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:20:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="131" xml:space="preserve">Ustvarili ste že $1 uporabniških računov, s čimer ste dosegli največje dopustno število. Novih zato žal ne morete ustvariti.</text>
      <sha1>ttm3lj78ymzjxfyc4chj2u3hqdbu3er</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Addgroup</title>
    <ns>8</ns>
    <id>21</id>
    <revision>
      <id>2941</id>
      <parentid>966</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:20:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13" xml:space="preserve">Dodaj skupino</text>
      <sha1>rtadpox5w8oygd6jni6u4lvvwfmnrjt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Alllogstext</title>
    <ns>8</ns>
    <id>27</id>
    <revision>
      <id>2945</id>
      <parentid>972</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:21:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="309" xml:space="preserve">Združeno so prikazani dnevniki sprememb uporabniških pravic, preimenovanj uporabnikov, nalaganja predstavnostnih datotek, prestavljanja in zaščite strani, brisanja, registracij uporabnikov ter blokiranja in deblokiranja uporabnikov. Pogled lahko zožite z izbiro dnevnika, uporabniškega imena ali strani.</text>
      <sha1>d5dtbbwmagafle1nnh6pkqx3c54pojf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Allmessages</title>
    <ns>8</ns>
    <id>28</id>
    <revision>
      <id>2946</id>
      <parentid>2346</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:22:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24" xml:space="preserve">Vsa sistemska sporočila</text>
      <sha1>4bxbfws2cqohrv8tw9pgedqr4y6lf4x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:AllmessagesnotsupportedDB</title>
    <ns>8</ns>
    <id>29</id>
    <revision>
      <id>2950</id>
      <parentid>974</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:22:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="73" xml:space="preserve">Ker je wgUseDatabaseMessages izključeno, Posebno:AllMessages ni podprto.</text>
      <sha1>kg3072wd5dj515f6jyhoc3vg50fb0ti</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:AllmessagesnotsupportedUI</title>
    <ns>8</ns>
    <id>30</id>
    <revision>
      <id>2951</id>
      <parentid>975</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:22:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="91" xml:space="preserve">Vašega trenutnega jezika vmesnika ('''$1''') Special:AllMessages spletišča ne podpirajo.</text>
      <sha1>s1na4vzo6tecvrpm411xioo72ihz0up</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Allmessagestext</title>
    <ns>8</ns>
    <id>31</id>
    <revision>
      <id>2952</id>
      <parentid>2347</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:23:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="179" xml:space="preserve">Navedena so vsa sistemska sporočila v imenskem prostoru MediaWiki. Urejajo jih lahko [[Wikiknjige:Administratorji|administratorji]] in drugi sodelavci z vzdrževalnimi pravicami.</text>
      <sha1>bfhwk5ivw0y9l1ylv8vkcrr4523d7jp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Allpagesnext</title>
    <ns>8</ns>
    <id>36</id>
    <revision>
      <id>2957</id>
      <parentid>981</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:23:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9" xml:space="preserve">Naslednja</text>
      <sha1>nko57d2j3tyw7z6tzo697h06skd8z1c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Allpagesprev</title>
    <ns>8</ns>
    <id>37</id>
    <revision>
      <id>2962</id>
      <parentid>982</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:25:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9" xml:space="preserve">Predhodna</text>
      <sha1>lunaort0dqtcn1hfhhx6n9hk1mzguyt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Alphaindexline</title>
    <ns>8</ns>
    <id>39</id>
    <revision>
      <id>2960</id>
      <parentid>984</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:24:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8" xml:space="preserve">$1 do $2</text>
      <sha1>ewt4cr7t34bcqgug6kmyv9gq4hpto70</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:And</title>
    <ns>8</ns>
    <id>43</id>
    <revision>
      <id>2966</id>
      <parentid>988</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:26:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2" xml:space="preserve">in</text>
      <sha1>kg6s83ikc5x2dxgm6impvwz6zqdf373</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Anontalk</title>
    <ns>8</ns>
    <id>44</id>
    <revision>
      <id>2967</id>
      <parentid>989</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:26:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18" xml:space="preserve">Pogovorna stran IP</text>
      <sha1>pxn297dni6em3nwnzwec68026pear28</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Anonymous</title>
    <ns>8</ns>
    <id>46</id>
    <revision>
      <id>2968</id>
      <parentid>2348</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:26:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" xml:space="preserve">Brezimni uporabnik(i) Wikiknjig</text>
      <sha1>o3m6vkx98dg8thjwm7nkbjmx7zndm8m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Blocklogentry</title>
    <ns>8</ns>
    <id>78</id>
    <revision>
      <id>2972</id>
      <parentid>1904</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:28:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48" xml:space="preserve">Dostop uporabnika »$1« je blokiran za čas $2.</text>
      <sha1>rysvpyktycm2hh7sqa2wyayku27t7l3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Blocklogpage</title>
    <ns>8</ns>
    <id>79</id>
    <revision>
      <id>2973</id>
      <parentid>1024</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:28:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34" xml:space="preserve">Dnevnik blokiranja in deblokiranja</text>
      <sha1>q2p2ghelvwmsgk6u0mohscm0zva65by</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Blocklogtext</title>
    <ns>8</ns>
    <id>80</id>
    <revision>
      <id>2974</id>
      <parentid>1025</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:28:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="520" xml:space="preserve">:''&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{SERVER}}/w/index.php?title=Special:Ipblocklist&amp;action=unblock '''Deblokirajte'''] uporabnika oziroma si poglejte '''[[{{ns:Special}}:Ipblocklist|seznam blokiranih uporabnikov in IP-naslovov]]'''.&lt;/span&gt; Prikazan je dnevnik blokiranja in deblokiranja uporabnikov. Samodejno blokirani IP-naslovi niso navedeni. Trenutno veljavna blokiranja so navedena na [[{{ns:Special}}:Ipblocklist|seznamu blokiranih IP-naslovov]]. Za razpravo in arhive glejte [[Pogovor k Wikiknjigam:Dnevnik blokiranj]].</text>
      <sha1>cgzfccumas3gqsez6tuc0476d01un79</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Bureaucratlog</title>
    <ns>8</ns>
    <id>90</id>
    <revision>
      <id>2996</id>
      <parentid>1035</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:34:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28" xml:space="preserve">Dnevnik uporabniških pravic</text>
      <sha1>qogj15zu2v7g5598e0mtth6644ofovy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Bureaucratlogentry</title>
    <ns>8</ns>
    <id>91</id>
    <revision>
      <id>2997</id>
      <parentid>1905</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:35:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33" xml:space="preserve">- sprememba pravic uporabnika $1.</text>
      <sha1>hwazd4h6g50uh5f2w8dez7317uw8jew</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Cachederror</title>
    <ns>8</ns>
    <id>97</id>
    <revision>
      <id>2998</id>
      <parentid>1042</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:36:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="60" xml:space="preserve">To je shranjen in morda neposodobljen prepis želene strani.</text>
      <sha1>a2u7xedyamxyv9bmvd8xsbtd3y9agep</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Categoriespagetext</title>
    <ns>8</ns>
    <id>102</id>
    <revision>
      <id>3007</id>
      <parentid>1047</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:33:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="304" xml:space="preserve">To je seznam vseh kategorij na Wikiknjigah. Zaradi svoje dolžine je precej nepregleden. Morda se boste v kategorijah lažje znašli z uporabo strani [[Wikiknjige:Brskanje]] ali orodja [http://tools.wikimedia.de/~daniel/WikiSense/CategoryTree.php Category Tree browser] na Strežniku orodij (Toolserver).</text>
      <sha1>etdfgymnlpzf1rl130bofl7qhcvp9ky</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Category</title>
    <ns>8</ns>
    <id>103</id>
    <revision>
      <id>3008</id>
      <parentid>1048</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:33:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10" xml:space="preserve">Kategorija</text>
      <sha1>f9eiaib7rbkc8lhlhw3yxmzdmef7viv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Category header</title>
    <ns>8</ns>
    <id>104</id>
    <revision>
      <id>3009</id>
      <parentid>1049</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:33:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27" xml:space="preserve">Članki v kategoriji »$1«</text>
      <sha1>fwc8wmg9p9wydlhnp4kf5bta26vktjq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Categoryarticlecount</title>
    <ns>8</ns>
    <id>105</id>
    <revision>
      <id>3010</id>
      <parentid>1050</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:33:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37" xml:space="preserve">V tem delu kategorije je $1 člankov.</text>
      <sha1>kljto70nfu13zhpgwag8sszgyeyahf4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Categoryarticlecount1</title>
    <ns>8</ns>
    <id>106</id>
    <revision>
      <id>3011</id>
      <parentid>1051</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:34:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30" xml:space="preserve">Kategorija vsebuje $1 članek.</text>
      <sha1>0dksseaicl5qcgvef8t8ny4bfiaqdg1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Clearyourcache</title>
    <ns>8</ns>
    <id>109</id>
    <revision>
      <id>3028</id>
      <parentid>2401</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:37:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="262" xml:space="preserve">'''Opomba:''' Spremembe po shranitvi prikažete z izpraznjenjem predpomnilnika vašega brskalnika: '''Mozilla:''' kliknite ''Reload'' (ali ''Ctrl-R''), '''Internet Explorer''' ''Ctrl-F5'', '''Opera:''' ''F5'', '''Safari:''' ''Cmd-R'', '''Konqueror''' ''Ctrl-R''.</text>
      <sha1>n275723p188plchpho0ddc575y169qf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Confirmprotect</title>
    <ns>8</ns>
    <id>116</id>
    <revision>
      <id>3043</id>
      <parentid>1061</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:42:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18" xml:space="preserve">Potrdite zaščito</text>
      <sha1>f2rr8iavqnounnuut73bhgs9pbqcrgd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Confirmprotecttext</title>
    <ns>8</ns>
    <id>117</id>
    <revision>
      <id>3044</id>
      <parentid>1062</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:42:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="191" xml:space="preserve">Ali stran res želite '''zaščititi'''? Če je tako, to označite tudi na [[Wikiknjige:Zaščitene strani|seznamu zaščitenih strani]]. Glejte tudi [[Special:Log/Protect|dnevnik zaščit]].</text>
      <sha1>tnt2ra6hd0wu22zn2x69zchg7rnjkpr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Confirmunprotect</title>
    <ns>8</ns>
    <id>118</id>
    <revision>
      <id>3046</id>
      <parentid>1063</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:43:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30" xml:space="preserve">Potrdite odstranitev zaščite</text>
      <sha1>kwhrbsuh45i8db3y2hhi8bmgkgxinh2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Confirmunprotecttext</title>
    <ns>8</ns>
    <id>119</id>
    <revision>
      <id>3047</id>
      <parentid>1064</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:43:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="202" xml:space="preserve">Ali res želite '''odstraniti''' zaščito strani? Če je tako, to označite tudi na [[Wikinavedek:Zaščitene strani|seznamu zaščitenih strani]]. Glejte tudi [[Special:Log/Protect|dnevnik zaščit]].</text>
      <sha1>g350j75dtgmg9xtq6m1sioiy67gs97m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Copyright</title>
    <ns>8</ns>
    <id>125</id>
    <revision>
      <id>3049</id>
      <parentid>1070</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:43:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="284" xml:space="preserve">Besedilo je na razpolago pod &lt;a class='internal' href=&quot;/wiki/Wikipedija:Dovoljenje_GNU_za_rabo_proste_dokumentacije&quot;&gt;dovoljenjem GNU za rabo proste dokumentacije&lt;/a&gt; (za podrobnosti glejte &lt;b&gt;&lt;a class='internal' href=&quot;/wiki/Wikipedija:Avtorske_pravice&quot;&gt;Avtorske pravice&lt;/a&gt;&lt;/b&gt;).&lt;/br&gt;</text>
      <sha1>6rygav9ko1uem6c2hcwbhds63yg1512</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Copyrightpagename</title>
    <ns>8</ns>
    <id>127</id>
    <revision>
      <id>3050</id>
      <parentid>1072</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:44:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26" xml:space="preserve">Avtorske pravice Wikiknjig</text>
      <sha1>j4p6b2o818dmyfdjaysxx8bl55a36gx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Copyrightwarning</title>
    <ns>8</ns>
    <id>128</id>
    <revision>
      <id>7980</id>
      <parentid>3051</parentid>
      <timestamp>2009-02-28T17:50:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smihael</username>
        <id>286</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="294" xml:space="preserve">Vsebina ne sme kršiti '''[[w:Wikipedija:Avtorske pravice|avtorskih pravic]]''' in mora temeljiti na '''[[w:Wikipedija:Preverljivost|preverljivih]] [[w:Wikipeija:Navajanje virov|virih]]'''. Vsa urejanja so objavljena pod '''[[w:Dovoljenje GNU za rabo proste dokumentacije|dovoljenjem GFDL]]'''.</text>
      <sha1>6s6n3ymxys8uxqlgzy144mc0codulho</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Copyrightwarning2</title>
    <ns>8</ns>
    <id>129</id>
    <revision>
      <id>3052</id>
      <parentid>2690</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:44:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="492" xml:space="preserve">Vsi prispevki k Wikiknjigam se obravnavajo kot objave z dovoljenjem GNU za uporabo proste dokumentacije (za podrobnosti glejte $1). Ne prispevajte snovi, če se ne strinjate z njenim neomejenim urejanjem in prostim razširjanjem. Poleg tega zagotavljate, da ste prispevke napisali oziroma ustvarili sami ali pa prepisali iz javno dostopnega ali podobnega prostega vira oziroma da pri tem ne kršite avtorskih pravic. &lt;strong&gt;NE DODAJAJTE AVTORSKO ZAŠČITENEGA DELA BREZ DOVOLJENJA !&lt;/strong&gt;</text>
      <sha1>kfqipq5diclcjuwcktfq5nvekwfng6w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Couldntremove</title>
    <ns>8</ns>
    <id>130</id>
    <revision>
      <id>3053</id>
      <parentid>1075</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:44:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43" xml:space="preserve">Predmet '$1' ni bilo mogoče odstraniti ...</text>
      <sha1>h0aa6xq541emn1dofoziogrhnoiaq6r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Createaccountmail</title>
    <ns>8</ns>
    <id>132</id>
    <revision>
      <id>3054</id>
      <parentid>2601</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:44:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11" xml:space="preserve">Po e-pošti</text>
      <sha1>73il9brnxjjtq0sfe9z7syonm2lbvnj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Currentevents-url</title>
    <ns>8</ns>
    <id>137</id>
    <revision>
      <id>3060</id>
      <parentid>1082</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:45:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16" xml:space="preserve">Trenutni dogodki</text>
      <sha1>axbvqdvxc1vksjjqyumafty94f660um</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Data</title>
    <ns>8</ns>
    <id>140</id>
    <revision>
      <id>3062</id>
      <parentid>1085</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:15:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7" xml:space="preserve">Podatki</text>
      <sha1>1loodogtapuf3a3115m9xq1d8am0bcy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Dateformat</title>
    <ns>8</ns>
    <id>142</id>
    <revision>
      <id>3065</id>
      <parentid>1087</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:15:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12" xml:space="preserve">Zapis datuma</text>
      <sha1>t09wngyq1vweiy2771oimeb93ab6etq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Dberrortextcl</title>
    <ns>8</ns>
    <id>144</id>
    <revision>
      <id>3067</id>
      <parentid>2637</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:16:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="162" xml:space="preserve">Pri iskanju v podatkovni zbirki je prišlo do skladenjske napake. Zadnje iskanje v podatkovni zbirki: »$1« iz funkcije »$2«. MySQL je vrnil napako »$3: $4«.</text>
      <sha1>qnpuzlyjdehr33y3bmv90s3y2ij4nwe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Defemailsubject</title>
    <ns>8</ns>
    <id>151</id>
    <revision>
      <id>3070</id>
      <parentid>1096</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:16:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23" xml:space="preserve">Wikiknjiževna e-pošta</text>
      <sha1>giynq6s5l9hxs9695z4uqohvtmlqxaj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Deletedrevision</title>
    <ns>8</ns>
    <id>155</id>
    <revision>
      <id>3077</id>
      <parentid>1100</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:19:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" xml:space="preserve">Prejšnja redakcija $1 je izbrisana.</text>
      <sha1>gxv5a60ex2uef6mfq9mwldcs0f0v3ub</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Disclaimerpage</title>
    <ns>8</ns>
    <id>173</id>
    <revision>
      <id>3080</id>
      <parentid>1118</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:20:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33" xml:space="preserve">Wikiknjige:Zanikanje_odgovornosti</text>
      <sha1>n73g28qct4neq8m9fp6yw1550cfavod</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Edit</title>
    <ns>8</ns>
    <id>177</id>
    <revision>
      <id>3084</id>
      <parentid>2403</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:22:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13" xml:space="preserve">Uredite stran</text>
      <sha1>k1dfrb7if0yggp8ipvvcgnq2yq66ovw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Editgroup</title>
    <ns>8</ns>
    <id>181</id>
    <revision>
      <id>3087</id>
      <parentid>1126</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:22:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13" xml:space="preserve">Uredi skupino</text>
      <sha1>9lc4txohhf2dvytn5zpd9t961vbux7h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Editingcomment</title>
    <ns>8</ns>
    <id>185</id>
    <revision>
      <id>3088</id>
      <parentid>1130</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:23:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22" xml:space="preserve">Urejanje $1 (pripomba)</text>
      <sha1>6hncuwhjs530w2xqwsoqcx4q0vyvoin</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Editingsection</title>
    <ns>8</ns>
    <id>187</id>
    <revision>
      <id>3089</id>
      <parentid>1132</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:23:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22" xml:space="preserve">Urejanje $1 (odstavek)</text>
      <sha1>fs1fdtpyhfrxsy7g7mcnijxna3dnq73</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Editusergroup</title>
    <ns>8</ns>
    <id>190</id>
    <revision>
      <id>3091</id>
      <parentid>1135</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:24:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26" xml:space="preserve">Uredi uporabniške skupine</text>
      <sha1>o6zuixlyza8cvlsjlu93bzg0npdnn87</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Emptyfile</title>
    <ns>8</ns>
    <id>203</id>
    <revision>
      <id>3096</id>
      <parentid>1148</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:26:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="136" xml:space="preserve">Naložena datoteka je morda prazna. Do tega bi lahko prišlo zaradi slovnične napake v imenu. Ali datoteko resnično želite naložiti?</text>
      <sha1>px8fgbxnigojka82i4dkvaor4206agm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Recentchangestext</title>
    <ns>8</ns>
    <id>587</id>
    <revision>
      <id>10687</id>
      <parentid>2883</parentid>
      <timestamp>2012-01-26T21:36:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hoo man</username>
        <id>843</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Security fix: [[WMFblog:2011/10/03/native-https-support-enabled-for-all-wikimedia-foundation-wikis/|protocol-relative URLs]] per https://meta.wikimedia.org/?oldid=3197161 ([[m:Stewards' noticeboard|questions?]]).</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1729" xml:space="preserve">&lt;div class=&quot;plainlinks&quot; id=&quot;recentchangestable&quot;&gt;
{| width=&quot;100%&quot; style=&quot;border: 3px solid #dfdfdf;&quot;
|- valign=&quot;top&quot;
| align=&quot;right&quot; | '''Pomoč:'''&amp;nbsp;
| align=&quot;left&quot; | [[meta:Help:Recent changes|O zadnjih spremembah]] · [[Wikiknjige:Dogovori o poimenovanjih|Dogovori o poimenovanjih]] · [[Wikiknjige:Najpogostejša vprašanja|Najpogostejša vprašanja]] · [[Wikiknjige:Pravila in smernice|Pravila in smernice]] · 
|- valign=&quot;top&quot;
| align=&quot;right&quot; |  
| align=&quot;left&quot; | [[Wikiknjige:Urejanje slovenskih strani|Urejanje slovenskih strani]] · [[Wikiknjige:Orakelj|Orakelj]] · [[Wikiknjige:Pod lipo|Pod lipo]] · [[Wikiknjige:Vprašajte nas (pomoč)|Vprašajte nas (pomoč)]]
|- valign=&quot;top&quot;
| align=&quot;right&quot; | '''Sorodni projekti:'''&amp;nbsp;
| align=&quot;left&quot; | [//commons.wikimedia.org/wiki/Special:Recentchanges Zbirka] · [//en.wikinews.org/wiki/Special:Recentchanges Wikinovice] · [//sl.wikipedia.org/wiki/Special:Recentchanges Wikipedija] · [//sl.wiktionary.org/wiki/Special:Recentchanges Wikislovar] · [//sl.wikiquote.org/wiki/Special:Recentchanges Wikinavedek] · [//en.wikisource.org/wiki/Special:Recentchanges Wikivir] · [//meta.wikipedia.org/wiki/Special:Recentchanges Meta-Wiki] &amp;nbsp;
|}
&lt;/div&gt;

[[af:Recent Changes]]
[[als:Special:Recentchanges]]
[[an:Special:Recentchanges]]
[[ar:Special:Recentchanges]]
[[ast:Special:Recentchanges]]
[[ay:Special:Recentchanges]]
[[be:Special:Recentchanges]]
[[bg:Специални:Recentchanges]]
[[bs:Special:Recentchanges]]
[[br:Special:Recentchanges]]
[[ca:RecentChanges]]
[[co:Special:Recentchanges]]
[[cs:Special:Recentchanges]]
[[cy:Special:Recentchanges]]
[[da:Speciel:Recentchanges]]
[[de:Spezial:Recentchanges]]
[[el:Special:Recentchanges]]
[[en:Special:Recentchanges]]</text>
      <sha1>0usrcawksv8h3vi84idt09oluplp4tc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Glavna stran</title>
    <ns>0</ns>
    <id>918</id>
    <revision>
      <id>19320</id>
      <parentid>19319</parentid>
      <timestamp>2020-11-06T09:49:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dragicevic.ana98</username>
        <id>3612</id>
      </contributor>
      <comment>Redakcija 19315 uporabnika [[Special:Contributions/Dragicevic.ana98|Dragicevic.ana98]] ([[User talk:Dragicevic.ana98|pogovor]]) razveljavljena</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4367" xml:space="preserve">&lt;!-- ----------Glava---------- --&gt;
&lt;div style=&quot;clear: both; margin-top: 1em;&quot;&gt;&lt;/div&gt;
{| cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;0&quot; width=&quot;100%&quot; style=&quot;margin-bottom: 20px; border: 1px solid #CDCECD; background-color: white;&quot;
| style=&quot;padding-left: 20px; padding-top: 20px; padding-bottom: 20px;&quot; | [[Slika:Manoscritto.jpg|left|170px]]
| width=&quot;275&quot; valign=&quot;middle&quot; style=&quot;white-space: nowrap;&quot; | &lt;div style=&quot;float: left; text-align: center; padding: 15px;&quot;&gt;
&lt;span style=&quot;font-size: 140%;&quot;&gt;'''Pozdravljeni v [[Wikiknjige:O Wikiknjigah|Wikiknjigah]]''',&lt;/span&gt;&lt;br&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 95%;&quot;&gt;'''prosti spletni zbirki knjig, učbenikov in priročnikov, ki jih lahko [[Wikiknjige:Uvod|ureja vsakdo]]!'''&lt;/span&gt;&lt;br&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 90%;&quot;&gt;V slovenščini imamo trenutno [[:Kategorija:Knjige|{{PAGESINCATEGORY:Knjige|pages}} {{PLURAL:{{NUMBEROFARTICLES}}|knjigo|knjigi|knjige|knjig|knjig}}]] s skupno [[Special:Statistics|{{NUMBEROFARTICLES}} {{PLURAL:{{NUMBEROFARTICLES}}|stranjo|stranema|stranmi|stranmi|stranmi}}]]! [[Wikiknjige:Uvod|Napišite knjigo]] tudi vi!&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;
| style=&quot;padding: 10px;&quot; |
&lt;!-- ----------Portali---------- --&gt;
{| align=&quot;right&quot; cellpadding=&quot;1&quot; style=&quot;font-size: 85%;&quot;
|style=&quot;padding-right: 5px&quot; | &lt;imagemap&gt;Slika:Nuvola apps localeSLO.png|15px|Družboslovje
default [[Kategorija:Družboslovje|]]
desc none&lt;/imagemap&gt;
|style=&quot;padding-right: 45px&quot; | [[:Kategorija:Družboslovje|Družboslovje]]
|style=&quot;padding-right: 5px&quot; | &lt;imagemap&gt;Slika:Nuvola apps kalzium.png|15px|Naravoslovje
default [[Kategorija:Naravoslovje|]]
desc none&lt;/imagemap&gt;
|style=&quot;padding-right: 25px&quot; | [[:Kategorija:Naravoslovje|Naravoslovje]]
|-
|style=&quot;padding-right: 5px&quot; | &lt;imagemap&gt;Slika:Gnome-globe.svg|15px|Geografija
default [[Kategorija:Geografija|]]
desc none&lt;/imagemap&gt;
|style=&quot;padding-right: 45px&quot; | [[:Kategorija:Geografija|Geografija]]
|style=&quot;padding-right: 5px&quot; | &lt;imagemap&gt;Slika:Nuvola apps kcmsystem.svg|15px|Tehnologija
default [[Kategorija:Tehnologija|]]
desc none&lt;/imagemap&gt;
|style=&quot;padding-right: 25px&quot; | [[:Kategorija:Tehnologija|Tehnologija]]
|-
|style=&quot;padding-right: 5px&quot; | &lt;imagemap&gt;Slika:Nuvola apps bookcase.svg|15px|Kultura
default [[Kategorija:Kultura|]]
desc none&lt;/imagemap&gt;
|style=&quot;padding-right: 45px&quot; | [[:Kategorija:Kultura|Kultura]]
|style=&quot;padding-right: 5px&quot; | &lt;imagemap&gt;Slika:Museum btn.png|15px|Zgodovina
default [[Kategorija:Zgodovina|]]
desc none&lt;/imagemap&gt;
|style=&quot;padding-right: 25px&quot; | [[:Kategorija:Zgodovina|Zgodovina]]
|-
|style=&quot;padding-right: 5px&quot; | &lt;imagemap&gt;Slika:Nuvola apps edu mathematics-p.svg|15px|Matematika
default [[Kategorija:Matematika|]]
desc none&lt;/imagemap&gt;
|style=&quot;padding-right: 45px&quot; | [[:Kategorija:Matematika|Matematika]]
|style=&quot;padding-right: 5px&quot; | &lt;imagemap&gt;Slika:Nuvola apps kdmconfig.png|15px|Življenje
default [[Kategorija:Življenje|]]
desc none&lt;/imagemap&gt;
|style=&quot;padding-right: 25px&quot; | [[:Kategorija:Življenje|Življenje]]
|}
|-
| colspan=&quot;3&quot; style=&quot;font-size: 95%; background-color: #F4F1FC; text-align: center; border-top: 1px solid #C2D3FC; margin: 0; padding: 0;&quot; | &lt;p&gt;[[Wikiknjige:O Wikiknjigah|O Wikiknjigah]] '''·'''  [[Posebno:Iskanje|Iskanje]] '''·''' [[Wikiknjige:Urejanje slovenskih strani|Urejanje]] '''·''' [[Wikiknjige:Pod lipo|Pod lipo]] '''·''' [[Pomoč:Uvod|Pomoč]] '''·''' [[Wikiknjige:Hitri seznam|Kazalo A-Ž]]&lt;/p&gt;
|}
&lt;!-- ----- Konec glave ----- --&gt;

{| width=&quot;100%&quot; border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;0&quot; style=&quot;margin-top:.3em&quot;
{{Obvestilo na glavni strani}}
| width=&quot;59%&quot; valign=&quot;top&quot; | 
{{Polje za glavno stran
| Naslov_polja = Izbrana knjiga
| Slika = Nuvola apps kword.png
| px = 25
| Barva_naslova = CDF
| Barva_vsebine = F0F0F7
| Vsebina = {{:Glavna stran/Izbrane strani}}
}}
| width=&quot;39%&quot; valign=&quot;top&quot; | 
{{Polje za glavno stran
| Naslov_polja = Skupnost
| Slika = Nuvola apps krita.png
| px = 25
| Barva_naslova = CDF
| Barva_vsebine = F0F0F7
| Vsebina = {{:Glavna stran/Skupnost}}
}}
{{Polje za glavno stran
| Naslov_polja = Izberi delo
| Slika = Wikimedia-cotw.png
| px = 20
| Barva_naslova = CDF
| Barva_vsebine = F0F0F7
| Vsebina = {{Dela-začetnice}}
}}
|}

&lt;!-- ----- Ostalo ----- --&gt;
{{Polje za glavno stran
| Naslov_polja = Projekti [[w:Fundacija Wikimedia|Fundacije Wikimedia]]
| Slika = Wikimedia-logo-V.svg
| px = 20
| Barva_naslova = 9999FF
| Barva_vsebine = F0F0F7
| Vsebina = {{Projekti Fundacije Wikimedia}}
}}

__NOEDITSECTION__
__NOTOC__</text>
      <sha1>q45g077u3xyiota8gwnpvka9ejvfj15</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Addgrouplogentry</title>
    <ns>8</ns>
    <id>947</id>
    <revision>
      <id>2942</id>
      <parentid>1894</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:20:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25" xml:space="preserve">Skupina »$2« je dodana.</text>
      <sha1>cbl4u4o5tj3bpbtyh9tp6xiw0oh8kcw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Allnonarticles</title>
    <ns>8</ns>
    <id>949</id>
    <revision>
      <id>2953</id>
      <parentid>1896</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:23:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13" xml:space="preserve">Vsi nečlanki</text>
      <sha1>oe5jw90tfzw67vi0ljt9l808cum8g47</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Allnotinnamespace</title>
    <ns>8</ns>
    <id>950</id>
    <revision>
      <id>2954</id>
      <parentid>1897</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:23:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40" xml:space="preserve">Vse strani (brez imenskega področja $1)</text>
      <sha1>7jq4gm5csd01bc272cd6yah8f1ukl55</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Already bureaucrat</title>
    <ns>8</ns>
    <id>952</id>
    <revision>
      <id>2961</id>
      <parentid>1899</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:25:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26" xml:space="preserve">Uporabnik je že birokrat!</text>
      <sha1>aodvqfq231xkdp0gbnzzr8mx5sh8p3d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Already steward</title>
    <ns>8</ns>
    <id>953</id>
    <revision>
      <id>2963</id>
      <parentid>1900</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:25:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25" xml:space="preserve">Uporabnik je že skrbnik!</text>
      <sha1>lakzit6v8c99v8299hq6hkz84txgkhz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Already sysop</title>
    <ns>8</ns>
    <id>954</id>
    <revision>
      <id>2964</id>
      <parentid>1901</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:25:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" xml:space="preserve">Uporabnik je že administrator!</text>
      <sha1>1noius4lz4ucf9x0ctoac1pvngkiu2n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Badaccesstext</title>
    <ns>8</ns>
    <id>956</id>
    <revision>
      <id>2970</id>
      <parentid>1903</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:27:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="73" xml:space="preserve">Želeno dejanje je omejeno na uporabnike s pooblastili »$2«. Glejte $1.</text>
      <sha1>tab2g3bbmcksgj3ouhbs5ulziovzoov</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Changed</title>
    <ns>8</ns>
    <id>957</id>
    <revision>
      <id>3012</id>
      <parentid>1906</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:34:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11" xml:space="preserve">spremenjena</text>
      <sha1>bfcqtv2uqzjmzobaz5hrwo5xhn3xow1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Changegrouplogentry</title>
    <ns>8</ns>
    <id>958</id>
    <revision>
      <id>3013</id>
      <parentid>1907</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:34:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22" xml:space="preserve">Spremenjena skupina $2</text>
      <sha1>217ybxcfy9fp1maw5uy0k6vddcny81d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Confirmemail</title>
    <ns>8</ns>
    <id>959</id>
    <revision>
      <id>3032</id>
      <parentid>1908</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:38:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34" xml:space="preserve">Potrdite naslov elektronske pošte</text>
      <sha1>kyv6suw8ibyba8d6r1gwu7s915bn5gs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Confirmemail body</title>
    <ns>8</ns>
    <id>960</id>
    <revision>
      <id>3033</id>
      <parentid>2636</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:39:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="339" xml:space="preserve">Nekdo z IP-naslovom »$1« (verjetno vi) je na Wikiknjigah ustvaril račun »$2« s tem elektronskim naslovom. Da bi potrdili, da ta resnično pripada vam in s tem na Wikiknjigah omogočili e-poštne storitve, v brskalniku odprite naslednjo povezavo: $3 Če tega niste napravili vi, povezavi ne sledite. Potrditveno geslo bo poteklo do $4.</text>
      <sha1>es70934xve4n66zq2v82zonnzurp871</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Confirmemail error</title>
    <ns>8</ns>
    <id>961</id>
    <revision>
      <id>3034</id>
      <parentid>1910</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:39:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" xml:space="preserve">Vaša potrditev se žal ni shranila.</text>
      <sha1>8wv5g848nerwn71azq2sdeakl7xdxcx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Confirmemail loggedin</title>
    <ns>8</ns>
    <id>963</id>
    <revision>
      <id>3036</id>
      <parentid>1912</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:39:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38" xml:space="preserve">Vaš e-poštni naslov je zdaj potrjen.</text>
      <sha1>2e8twk40ssus8g99lik9fwplgfjnfc9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Confirmemail send</title>
    <ns>8</ns>
    <id>964</id>
    <revision>
      <id>3037</id>
      <parentid>1913</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:40:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27" xml:space="preserve">Pošljite potrditveno geslo</text>
      <sha1>1pxo1qs35mw64p6ah40uixs3kdklnbt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Confirmemail sendfailed</title>
    <ns>8</ns>
    <id>965</id>
    <revision>
      <id>3038</id>
      <parentid>1914</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:40:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="104" xml:space="preserve">Potrditvenega sporočila ni bilo mogoče poslati. Prosimo, preverite, če niste naslova vnesli napačno.</text>
      <sha1>juionr8harqu5egdmo7423k7u41lhr3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Confirmemail sent</title>
    <ns>8</ns>
    <id>966</id>
    <revision>
      <id>3039</id>
      <parentid>1915</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:40:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" xml:space="preserve">Potrditveno e-sporočilo je poslano.</text>
      <sha1>1p18tgy2b53q8ws23hzxad3qwjq1nzw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Confirmemail text</title>
    <ns>8</ns>
    <id>969</id>
    <revision>
      <id>3042</id>
      <parentid>1918</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:42:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="229" xml:space="preserve">Izbrani wiki zahteva, da pred uporabo e-poštnih možnosti potrdite vaš e-naslov. Da boste nanj prejeli potrditveno sporočilo, pritisnite spodnji gumb. Sporočilo bo vsebovalo povezavo s kodo. Naslov potrdite z njenim odprtjem.</text>
      <sha1>ipwcpncfy96b9hhwx75vci5d935nx02</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Contribs-showhideminor</title>
    <ns>8</ns>
    <id>970</id>
    <revision>
      <id>3048</id>
      <parentid>1919</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:43:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19" xml:space="preserve">$1 manjših urejanj</text>
      <sha1>bc2lf4l5sbkxzk1gu4i2m14mcsrfwe8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Createarticle</title>
    <ns>8</ns>
    <id>972</id>
    <revision>
      <id>3055</id>
      <parentid>1921</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:45:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15" xml:space="preserve">Ustvarite stran</text>
      <sha1>8aurnrm5bc0xv7xlpxkq48jfph6jzgs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Created</title>
    <ns>8</ns>
    <id>973</id>
    <revision>
      <id>3056</id>
      <parentid>1922</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:45:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10" xml:space="preserve">ustvarjena</text>
      <sha1>beiztvhe07ttxw5kgplt5thzuadgiu9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Delete and move</title>
    <ns>8</ns>
    <id>974</id>
    <revision>
      <id>3072</id>
      <parentid>1923</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:17:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18" xml:space="preserve">Briši in prestavi</text>
      <sha1>2va9styybr40hewhn8dv23kkx43bqk8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Delete and move reason</title>
    <ns>8</ns>
    <id>975</id>
    <revision>
      <id>3074</id>
      <parentid>1924</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:17:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="54" xml:space="preserve">Izbrisano z namenom pripraviti prostor za prestavitev.</text>
      <sha1>pa29tuzp9imay2fvpkia2anvlfvucep</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Delete and move text</title>
    <ns>8</ns>
    <id>976</id>
    <revision>
      <id>3075</id>
      <parentid>1925</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:17:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="195" xml:space="preserve">==Potrebno bo brisanje== 
&lt;span style=&quot;color: red&quot; class=&quot;deleteandmovetextwarning&quot;&gt;Ciljni članek »[[$1]]« že obstaja. Ali ga želite, da bi naredili prostor za prestavitev, izbrisati?&lt;/span&gt;</text>
      <sha1>evowtw0uxqstvtkr41s5ut6xedjgkvz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Deletedrev</title>
    <ns>8</ns>
    <id>977</id>
    <revision>
      <id>3076</id>
      <parentid>1926</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:18:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11" xml:space="preserve">[izbrisano]</text>
      <sha1>77u4v2mmmrtaq5xna8ggt7enzi70gfg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Destfilename</title>
    <ns>8</ns>
    <id>978</id>
    <revision>
      <id>3079</id>
      <parentid>1927</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:20:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19" xml:space="preserve">Ime ciljne datoteke</text>
      <sha1>pq8pk8iii5pp5ggaursue2iface2swf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Eauthentsent</title>
    <ns>8</ns>
    <id>979</id>
    <revision>
      <id>3083</id>
      <parentid>2603</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:21:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="157" xml:space="preserve">E-sporočilo je poslano na navedeni e-naslov. Če želite tja poslati še katero, po v omenjenem sporočilu navedenih navodilih potrdite lastništvo naslova.</text>
      <sha1>6hathfhsumty1k3ha2ukrmdc5rf74he</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Edit-externally</title>
    <ns>8</ns>
    <id>980</id>
    <revision>
      <id>3085</id>
      <parentid>1929</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:22:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43" xml:space="preserve">Uredite datoteko z uporabo zunanjega orodja</text>
      <sha1>ltkxirro5deuvrcqmwxdlgn3nvttrav</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Edit-externally-help</title>
    <ns>8</ns>
    <id>981</id>
    <revision>
      <id>3086</id>
      <parentid>1930</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:22:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="80" xml:space="preserve">Za več informacij glejte [[meta:Help:External editors|navodila za namestitev]].</text>
      <sha1>afdsaxbum99j6npmw3y1k1m2bovbxtw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Emailauthenticated</title>
    <ns>8</ns>
    <id>983</id>
    <revision>
      <id>3093</id>
      <parentid>2605</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:25:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46" xml:space="preserve">Čas potrditve vašega e-poštnega naslova: $1</text>
      <sha1>kwlsdg65jojlkz9pwb5nl6142vmzyls</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Emailnotauthenticated</title>
    <ns>8</ns>
    <id>985</id>
    <revision>
      <id>3095</id>
      <parentid>2606</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:25:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="97" xml:space="preserve">Vaš e-naslov &lt;strong&gt;še ni potrjen&lt;/strong&gt;. Za navedene storitve se e-pošte ne bo pošiljalo.</text>
      <sha1>k00yawmyqr65j3bxt4s2yqheokwo4ay</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Enotif body</title>
    <ns>8</ns>
    <id>986</id>
    <revision>
      <id>10529</id>
      <parentid>3097</parentid>
      <timestamp>2011-09-27T12:35:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Reedy</username>
        <id>623</id>
      </contributor>
      <comment>canonicalurlcanonicalurlcanonicalurlcanonicalurl</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="740" xml:space="preserve">$WATCHINGUSERNAME, stran v Wikipediji $PAGETITLE je bila $PAGEEDITDATE $CHANGEDORCREATED s strani $PAGEEDITOR, za trenutno redakcijo glejte {{canonicalurl:$PAGETITLE_RAWURL}} $NEWPAGE Urejevalčev povzetek: $PAGESUMMARY $PAGEMINOREDIT Navežite stik z urejevalcem: e-pošta {{SERVER}}{{canonicalurl:Special:Emailuser|target=$PAGEEDITOR_RAWURL}} wiki {{canonicalurl:User:$PAGEEDITOR_RAWURL}} Nadaljnjih obvestil do obiska strani ne boste prejemali. Na spisku nadzorov lahko znova nastavite zastavice obveščanj za vse spremljane strani. Vaš opozorilni sistem slovenskih Wikiknjig -- Za spremembo nastavitev spiska nadzorov obiščite {{canonicalurl:Special:Watchlist|edit=yes}} Povratna sporočila in pomoč: {{canonicalurl:Help:Contents}}</text>
      <sha1>incfccfsopp6y9em664swd9uan19itf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Enotif lastvisited</title>
    <ns>8</ns>
    <id>987</id>
    <revision>
      <id>3098</id>
      <parentid>2352</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:26:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="106" xml:space="preserve">Za spremembe po vašem zadnjem obisku glejte {{SERVER}}{{localurl:$PAGETITLE_RAWURL|diff=0&amp;oldid=$OLDID}}.</text>
      <sha1>1xufpxyoje2isrjhxx7gbazibwhx1dn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Enotif mailer</title>
    <ns>8</ns>
    <id>988</id>
    <revision>
      <id>3099</id>
      <parentid>1938</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:27:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33" xml:space="preserve">{{SITENAME}} - obvestilni poštar</text>
      <sha1>q18q8f0fkdlpcy5uzu0qwztls2alxdj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Enotif newpagetext</title>
    <ns>8</ns>
    <id>989</id>
    <revision>
      <id>3100</id>
      <parentid>1939</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:27:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17" xml:space="preserve">To je nova stran.</text>
      <sha1>117m63i78yn0fnhsq4l9arn8b95hsnj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Enotif subject</title>
    <ns>8</ns>
    <id>991</id>
    <revision>
      <id>3102</id>
      <parentid>1941</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:27:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="59" xml:space="preserve">Stran Wikiknjig $PAGETITLE je $CHANGEDORCREATED $PAGEEDITOR</text>
      <sha1>rgt6jw4f6q2yaj4sjtsnolherz0kfw7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Excontentauthor</title>
    <ns>8</ns>
    <id>992</id>
    <revision>
      <id>3103</id>
      <parentid>1944</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:28:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40" xml:space="preserve">vsebina: '$1' (edini urejevalec pa '$2')</text>
      <sha1>78k72ouuhrxv7sdge05r8ocd7rsja70</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Exif-aperturevalue</title>
    <ns>8</ns>
    <id>993</id>
    <revision>
      <id>3104</id>
      <parentid>1945</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:28:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8" xml:space="preserve">Zaslonka</text>
      <sha1>gu1dc9pgz3dyyficmta25cwrd2l4217</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Exif-bitspersample</title>
    <ns>8</ns>
    <id>995</id>
    <revision>
      <id>3106</id>
      <parentid>1947</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:29:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26" xml:space="preserve">Bitov na barvno komponento</text>
      <sha1>h0944o4jxsz238e34k42pt4r2t029m8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Exif-brightnessvalue</title>
    <ns>8</ns>
    <id>996</id>
    <revision>
      <id>3107</id>
      <parentid>1948</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:29:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8" xml:space="preserve">Svetlost</text>
      <sha1>h4xhbd0nbp9u7cnbq5fair6x7u551xo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Exif-cfapattern</title>
    <ns>8</ns>
    <id>997</id>
    <revision>
      <id>3108</id>
      <parentid>1949</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:29:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23" xml:space="preserve">Matrica filtracije barv</text>
      <sha1>1l0bq1nqk8czk3ejaajos5u8frqrqb3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Exif-componentsconfiguration</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1001</id>
    <revision>
      <id>3110</id>
      <parentid>1953</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:30:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26" xml:space="preserve">Pomen posameznih komponent</text>
      <sha1>bsmphg4pc1ey64n2cxmyzjvnc60k2if</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Exif-gpsstatus</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1098</id>
    <revision>
      <id>3212</id>
      <parentid>3211</parentid>
      <timestamp>2006-02-09T14:18:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>popravek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18" xml:space="preserve">Status sprejemnika</text>
      <sha1>q3aljczhvtqgrav9bbflduyzw6fg1hz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Exif-meteringmode</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1138</id>
    <revision>
      <id>3246</id>
      <parentid>2090</parentid>
      <timestamp>2006-02-09T14:23:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15" xml:space="preserve">Način merjenja</text>
      <sha1>lfq1q3qozxp18l48qxcjx7bq1q0wish</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Exif-meteringmode-1</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1140</id>
    <revision>
      <id>3248</id>
      <parentid>2092</parentid>
      <timestamp>2006-02-09T14:24:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10" xml:space="preserve">Povprečje</text>
      <sha1>5emigghwdw7pbur55jbwz6u3kt1yvfx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Exif-meteringmode-2</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1141</id>
    <revision>
      <id>3249</id>
      <parentid>2093</parentid>
      <timestamp>2006-02-09T14:24:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22" xml:space="preserve">Središčno-povprečno</text>
      <sha1>84hu9kx88lzut2rzjwsqcihwz4oe1hj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Exif-meteringmode-255</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1142</id>
    <revision>
      <id>3250</id>
      <parentid>2094</parentid>
      <timestamp>2006-02-09T14:24:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9" xml:space="preserve">Drugačen</text>
      <sha1>tkwab54bn2cv2byg3s90ko4cvb0r9nb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Exif-meteringmode-3</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1143</id>
    <revision>
      <id>3251</id>
      <parentid>2095</parentid>
      <timestamp>2006-02-09T14:24:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9" xml:space="preserve">Točkovni</text>
      <sha1>ol5e9tn0w22s4c5ti72vri5a1e742aq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Exif-meteringmode-4</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1144</id>
    <revision>
      <id>3252</id>
      <parentid>2096</parentid>
      <timestamp>2006-02-09T14:24:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13" xml:space="preserve">Večtočkovni</text>
      <sha1>0yzwvmf0h7o2bmeizu3m8t1c1xrqnh2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Exif-meteringmode-5</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1145</id>
    <revision>
      <id>3253</id>
      <parentid>2097</parentid>
      <timestamp>2006-02-09T14:25:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8" xml:space="preserve">Vzorčni</text>
      <sha1>6hpj8l7g37lu38pf965fxrs77sei77a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Exif-meteringmode-6</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1146</id>
    <revision>
      <id>3254</id>
      <parentid>2098</parentid>
      <timestamp>2006-02-09T14:25:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5" xml:space="preserve">Delni</text>
      <sha1>d33mo3dfwmnleme4c2ohxxrq9of7qx2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Exif-oecf</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1149</id>
    <revision>
      <id>3256</id>
      <parentid>2101</parentid>
      <timestamp>2006-02-09T14:25:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34" xml:space="preserve">Optoelektronski pretvorbeni faktor</text>
      <sha1>h0od5zwx07hjy7s1r9jgfpg8d7yhi2f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Exif-orientation-6</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1156</id>
    <revision>
      <id>3263</id>
      <parentid>2354</parentid>
      <timestamp>2006-02-09T14:27:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24" xml:space="preserve">Zasukano za 90° v desno</text>
      <sha1>lepms5mdlrue8nn3u6cg9zku4sa8js0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Exif-orientation-8</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1158</id>
    <revision>
      <id>3265</id>
      <parentid>2110</parentid>
      <timestamp>2006-02-09T14:27:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23" xml:space="preserve">Zasukano za 90° v levo</text>
      <sha1>kiwnl5njd7qhu8cfe6y4bzgmjmdd84s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovenska razporeditev tipk v konzoli NetBSD</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1381</id>
    <revision>
      <id>16382</id>
      <parentid>14963</parentid>
      <timestamp>2017-09-18T02:26:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>31.15.194.175</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Podpora slovenske tipkovnice v jedru */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11913" xml:space="preserve">V besedilu si bomo ogledali več načinov, kako lahko v konzoli NetBSD nastavimo razpored slovenske tipkovnice.

''Note to English speaking readers: this howto addresses setup of Slovenian keyboard at the NetBSD console. It is redistributable under the terms of GFDL licence.''

==Opozorilo==
Avtor ne prevzema nobene odgovornosti zaradi škode, do katere bi utegnilo priti ob uporabi teh napotkov! Obenem ta navodila nikakor ne morejo nadomestiti uporabniškega priročnika ([http://www.netbsd.org/guide/en/index.html http://www.netbsd.org/guide/en/index.html]) in ostale dokumentacije, ki je del projekta NetBSD. Priporočamo, da si pred posegi preberete v omenjeni dokumentaciji, kaj pravzaprav počnete.

==Testni sistem== 
Avtor je navedene napotke preizkusil na različici NetBSD 2.0 za arhitekturo amd64. Delovati bi morala na vseh različicah od 2.0 dalje in na vseh arhitekturah, ki podpirajo wscons. Deluje na slovenski tipkovnici s 102 tipkama.

==Objavljene rešitve==
Obstaja več načinov rešitve problema in sem jih predložil razvijalcem v obliki dveh Problem reportov: [http://www.netbsd.org/cgi-bin/query-pr-single.pl?number=29615 29615] in [http://www.netbsd.org/cgi-bin/query-pr-single.pl?number=29648 29648]. Martin Husemann je oboje označil z &quot;I'll handle it&quot; in verjetno že pozabil nanju. Če ima kdo kakšne zveze pri razvijalcih, ga naprošam, da jih malo pocuka in vpraša, kako je s tem. Na zelo podoben način kot pri prvem PR sem rešil problem slovenske tipkovnice tudi pri OpenBSD (kot vemo, gre za &quot;derivat&quot; NetBSD) in rešitev poslal ravno še pravočasno, da so jo vključili v izdajo 3.5, ki je izšla maja 2004.

==Pa pričnimo== 
Sedaj pa končno k stvari. Problem se da rešiti na več načinov. Lahko si jo vgradite v samo jedro, lahko pa jo izvedete na &quot;userland&quot; nivoju (podobno imata rešeno tudi Linux in FreeBSD). V prvem primeru si boste morali prenesti izvorno kodo jedra ([ftp://ftp.netbsd.org/pub/NetBSD/NetBSD-release-2.0/tar_files/src/sys.tar.gz za 2.0]) in ukaza wsconsctl, ki ga dobite v paketu z drugimi ukazi iz /sbin ([ftp://ftp.netbsd.org/pub/NetBSD/NetBSD-release-2.0/tar_files/src/sbin.tar.gz za 2.0]). Pri drugem načinu boste potrebovali le ukaze iz /sbin ali pa niti tega ne. Karkoli že boste &quot;dol povlekli&quot;, predpostavili bomo, da ste razpakirali relativno glede na imenik /usr/src.

==Podpora slovenske tipkovnice v jedru ==
Popraviti je potrebno dve datoteki: /usr/src/sys/dev/pckbport/wskbdmap_mfii.c in /usr/src/sys/dev/wscons/wsksymdef.h. V wsksymdef.h moramo najprej definirati vzhodnoevropske (iz ISO8859-2) znake, ki so dosegljivi s tipkovnico.
&lt;pre&gt;
#define KS_L2_Lstroke 0x0141 
#define KS_L2_lstroke 0x0142 
#define KS_L2_Cacute 0x0106 
#define KS_L2_cacute 0x0107 
#define KS_L2_Ccaron 0x010c 
#define KS_L2_ccaron 0x010d 
#define KS_L2_Scaron 0x0160 
#define KS_L2_scaron 0x0161 
#define KS_L2_Zcaron 0x017d 
#define KS_L2_zcaron 0x017e 
#define KS_L2_Dstroke 0x0110 
#define KS_L2_dstroke 0x0111 
#define KS_L2_caron 0x02c7 
#define KS_L2_breve 0x02d8 
#define KS_L2_ogonek 0x02db 
#define KS_L2_dotabove 0x02d9 
#define KS_L2_dblacute 0x02dd
&lt;/pre&gt;

Definirati moramo tudi kodo slovenske tipkovnice, ki jo pravzaprav sestavljata dva zaporedna zloga. Prvi naj ima prvo naslednjo prosto vrednost (v našem primeru 0x14), drugi pa nič. Dopišemo torej
 #define KB_SI 0x1400
Nato moramo še določiti, da bomo od zunaj tako definirano razporeditev tipk klicali s &quot;si&quot;. Poiščemo torej mesto, kjer je definiran (s predprocesorskim ukazom #define) makro KB_ENCTAB, za zadnjo že obstoječo defincijo (v našem primeru belgijsko) dopišemo &quot;povratno poševnico&quot; (\) in v naslednjo vrstico dodamo:
 { KB_SI, &quot;si&quot; }
Sedaj odpremo še wskbdmap_mfii.c in dopišemo neke vrste definicijsko tabelo, kjer določimo, kateri znak &quot;počiva&quot; na kateri tipki:

&lt;pre&gt;
static const keysym_t pckbd_keydesc_si[] = { 
/* pos normal shift altgr */ 
KC(2), KS_1, KS_exclam, KS_asciitilde, 
KC(3), KS_2, KS_quotedbl, KS_L2_caron, 
KC(4), KS_3, KS_numbersign, KS_asciicircum, 
KC(5), KS_4, KS_dollar, KS_L2_breve, 
KC(6), KS_5, KS_percent, KS_degree, 
KC(7), KS_6, KS_ampersand, KS_L2_ogonek, 
KC(8), KS_7, KS_slash, KS_grave, 
KC(9), KS_8, KS_parenleft, KS_L2_dotabove, 
KC(10), KS_9, KS_parenright, KS_acute, 
KC(11), KS_0, KS_equal, KS_L2_dblacute, 
KC(12), KS_apostrophe, KS_question, KS_diaeresis, 
KC(13), KS_plus, KS_asterisk, KS_cedilla, 
KC(16), KS_q, KS_Q, KS_backslash, 
KC(17), KS_w, KS_W, KS_bar, 
KC(21), KS_z, KS_Z, 
KC(26), KS_L2_scaron, KS_L2_Scaron, KS_division, 
KC(27), KS_L2_dstroke, KS_L2_Dstroke, KS_multiply, 
KC(33), KS_f, KS_F, KS_bracketleft, 
KC(34), KS_g, KS_G, KS_bracketright, 
KC(37), KS_k, KS_K, KS_L2_lstroke, 
KC(38), KS_l, KS_L, KS_L2_Lstroke, 
KC(39), KS_L2_ccaron, KS_L2_Ccaron, 
KC(40), KS_L2_cacute, KS_L2_Cacute, KS_ssharp, 
KC(41), KS_cedilla, KS_diaeresis, 
KC(43), KS_L2_zcaron, KS_L2_Zcaron, KS_currency, 
KC(44), KS_y, KS_Y, 
KC(47), KS_v, KS_V, KS_at, 
KC(48), KS_b, KS_B, KS_braceleft, 
KC(49), KS_n, KS_N, KS_braceright, 
KC(50), KS_m, KS_M, KS_section, 
KC(51), KS_comma, KS_semicolon, 
KC(52), KS_period, KS_colon, 
KC(53), KS_minus, KS_underscore, 
KC(86), KS_less, KS_greater, 
KC(184), KS_Mode_switch, KS_Multi_key, 
};
&lt;/pre&gt;

Nato še določimo, da je zgornja tabela izpeljana iz ameriške razporeditve (da so torej nedefinirane tipke enake kot pri ameriški tipkovnici). Tako poiščemo definicijo polja const struct wscons_keydesc pckbd_keydesctab[] in na koncu dopišemo še:

&lt;pre&gt;
KBD_MAP(KB_SI, KB_US, pckbd_keydesc_si),
&lt;/pre&gt;

Tako, jedro je popravljeno. Če želite, ga po navodilih iz priročnika nastavite, nato pa ga prevedite in namestite na pravo mesto.

Ukaz /sbin/wsconsctl še ne &quot;ve&quot; za vse te spremebe, zato ga bo treba znova prevesti. Popravljeni wsksymdef.h najprej skopiramo v imenik /usr/include/dev/wscons, nato se prestavimo v /usr/src/sbin/wsconstl ter ga prevedemo in namestimo na že znan način, torej z

&lt;pre&gt;
make 
make install
&lt;/pre&gt;

Da se bo slovenski razpored tipk zmeraj naložil ob zagonu, moramo na koncu le še odpreti datoteko /etc/wscons.conf, vanjo vnesti vrstico

&lt;pre&gt;
encoding si
&lt;/pre&gt;

po možnosti zakomentirati druge vrstice, ki se pričnejo z encoding ali mapfile in ob naslednjem zagonu bi slovenska tipkovnica morala delovati.

==Userland podpora==
Userland podpora problem razporeda tipk rešuje na podoben način kot Linux ali FreeBSD in ne zahteva popravljanja ter ponovnega prevajanja jedra. Dovolj je, da spremembe ustrezno opišemo v neki nastavitveni datoteki. Predpostavili bomo, da se imenuje /usr/share/wscons/keymaps/pckbd.si in jo bomo v nadaljnjem besedilu nadomestili kar z &quot;makrom&quot; DATOTEKA. 

Tudi pri userland podpori imamo na voljo težjo in lažjo možnost. Oglejmo si najprej težjo, ki zahteva ponovno prevajanje ukaza /sbin/wsconsctl, zato pa bodo vsi naši nesrečni šumniki zagotovo pravilno kodirani. 

Najprej vtipkajte v DATOTEKO naslednje:

&lt;pre&gt;
keycode 2=1 exclam asciitilde 
keycode 3=2 quotedbl L2_caron 
keycode 4=3 numbersign asciicircum 
keycode 5=4 dollar L2_breve 
keycode 6=5 percent degree 
keycode 7=6 ampersand L2_ogonek 
keycode 8=7 slash grave 
keycode 9=8 parenleft L2_dotabove 
keycode 10=9 parenright acute 
keycode 11=0 equal L2_dblacute 
keycode 12=apostrophe question diaeresis 
keycode 13=plus asterisk cedilla 
keycode 16=q Q backslash 
keycode 17=w W bar 
keycode 21=z Z 
keycode 26=L2_scaron L2_Scaron division 
keycode 27=L2_dstroke L2_Dstroke multiply 
keycode 33=f F bracketleft 
keycode 34=g G bracketright 
keycode 37=k K L2_lstroke 
keycode 38=l L L2_Lstroke 
keycode 39=L2_ccaron L2_Ccaron 
keycode 40=L2_cacute L2_Cacute ssharp 
keycode 41=cedilla diaeresis 
keycode 43=L2_zcaron L2_Zcaron currency 
keycode 44=y Y 
keycode 47=v V at 
keycode 48=b B braceleft 
keycode 49=n N braceright 
keycode 50=m M section 
keycode 51=comma semicolon 
keycode 52=period colon 
keycode 53=minus underscore 
keycode 86=less greater 
keycode 184=Mode_switch Multi_key
&lt;/pre&gt;

Sedaj moramo definirati makre, ki se pričnejo z L2, da jih bo wsconsctl prepoznal. Če še niste, si prenesite izvorno kodo ukazov iz /sbin [ftp://ftp.netbsd.org/pub/NetBSD/NetBSD-release-2.0/tar_files/src/sbin.tar.gz za 2.0]. Odprite /usr/src/sys/dev/wscons/wsksymdef.h. Če želite, da bodo šumniki kodirani po standardu Unicode, dodajte vanjo naslednje vrstice:

&lt;pre&gt;
#define KS_L2_Lstroke 0x0141 
#define KS_L2_lstroke 0x0142 
#define KS_L2_Cacute 0x0106 
#define KS_L2_cacute 0x0107 
#define KS_L2_Ccaron 0x010c 
#define KS_L2_ccaron 0x010d 
#define KS_L2_Scaron 0x0160 
#define KS_L2_scaron 0x0161 
#define KS_L2_Zcaron 0x017d 
#define KS_L2_zcaron 0x017e 
#define KS_L2_Dstroke 0x0110 
#define KS_L2_dstroke 0x0111 
#define KS_L2_caron 0x02c7 
#define KS_L2_breve 0x02d8 
#define KS_L2_ogonek 0x02db 
#define KS_L2_dotabove 0x02d9 
#define KS_L2_dblacute 0x02dd
&lt;/pre&gt;

Če pa imate šumnike raje kodirane po osembitnem standardu ISO-8859-2, pa namesto tega vstavite naslednje vrstice:

&lt;pre&gt;
#define KS_L2_Lstroke 0xa3 
#define KS_L2_lstroke 0xb3 
#define KS_L2_Cacute 0xc6 
#define KS_L2_cacute 0xe6 
#define KS_L2_Ccaron 0xc8 
#define KS_L2_ccaron 0xe8 
#define KS_L2_Scaron 0xa9 
#define KS_L2_scaron 0xb9 
#define KS_L2_Zcaron 0xae 
#define KS_L2_zcaron 0xbe 
#define KS_L2_Dstroke 0xd0 
#define KS_L2_dstroke 0xf0 
#define KS_L2_caron 0xb7 
#define KS_L2_breve 0xa2 
#define KS_L2_ogonek 0xb2 
#define KS_L2_dotabove 0xff 
#define KS_L2_dblacute 0xbd
&lt;/pre&gt;

Datoteko wsksymdef.h shranite in jo skopirajte v /usr/include/dev/wscons. 
Nato znova prevedite /sbin/wsconsctl:

&lt;pre&gt;
cd sbin/wsconsctl 
make 
make install
&lt;/pre&gt;

Sedaj odprite /etc/wscons.conf, zakomentirajte vse vrstice, ki se pričnejo z encoding (če obstajajo) in dodajte vrstico:

&lt;pre&gt;
mapfile /usr/share/wscons/keymaps/pckbd.si
&lt;/pre&gt;

(ali karkoli je že DATOTEKA). Vse morebitne druge vrstice, ki se prično z mapfile, naj bodo zakomentirane. 
Sedaj lahko znova zaženete računalnik.

Resnici na ljubo boste šumnike potrebovali kvečjemu kje pod sistemom XWindow, kjer so razporedi tipk rešeni na drugačen način, v konzoli pa boste največkrat potrebovali le tipke y, z, {, } [, ], -, \, | idr., ki se uporabljajo pri delu z lupino, na pravih mestih. V tem primeru lahko uporabite lažjo možnost, kjer ne bo potrebno &quot;packati&quot; po sistemskih ukazih. DATOTEKO sestavimo tako, da makre, ki se pričneko z L2, nadomestimo s tistimi, ki imajo v ISO88591 enake kode kot šumniki s s slovenske tipkovnice v ISO8859-2. Drugače povedano, DATOTEKA /usr/share/wscons/keymaps/pckbd.si naj bo takšna:

&lt;pre&gt;
keycode 2=1 exclam asciitilde 
keycode 3=2 quotedbl periodcentered 
keycode 4=3 numbersign asciicircum 
keycode 5=4 dollar cent 
keycode 6=5 percent degree 
keycode 7=6 ampersand twosuperior 
keycode 8=7 slash grave 
keycode 9=8 parenleft ydiaeresis 
keycode 10=9 parenright acute 
keycode 11=0 equal onehalf 
keycode 12=apostrophe question diaeresis 
keycode 13=plus asterisk cedilla 
keycode 16=q Q backslash 
keycode 17=w W bar 
keycode 21=z Z 
keycode 26=onesuperior copyright division 
keycode 27=eth ETH multiply 
keycode 33=f F bracketleft 
keycode 34=g G bracketright 
keycode 37=k K threesuperior 
keycode 38=l L sterling 
keycode 39=egrave Egrave 
keycode 40=ae AE ssharp 
keycode 41=cedilla diaeresis 
keycode 43=threequarters registered currency 
keycode 44=y Y 
keycode 47=v V at 
keycode 48=b B braceleft 
keycode 49=n N braceright 
keycode 50=m M section 
keycode 51=comma semicolon 
keycode 52=period colon 
keycode 53=minus underscore 
keycode 86=less greater 
keycode 184=Mode_switch Multi_key
&lt;/pre&gt;

Tudi tokrat morate v /etc/wscons.conf zakomentirati morebitne vrstice, ki se pričnejo z encoding, dodati 
mapfile usr/share/wscons/keymaps/pckbd.si 
zakomentirati morebitne ostale vrstice, ki se pričnejo z mapfile, shraniti datoteko ter ponovno zagnati sistem.

[[Kategorija:Računalništvo]]
[[Kategorija:Knjige]]</text>
      <sha1>a5tuk5jfash4ab9fs783h5co0ut62n5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Confirmrecreate</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1382</id>
    <revision>
      <id>3045</id>
      <parentid>2430</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:42:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="189" xml:space="preserve">Medtem ko ste stran urejali, jo je uporabnik »[[Uporabnik:$1|$1]]« ([[Uporabniški pogovor:$1|pogovor]]) z razlogom: ''$2'' izbrisal. Prosimo, potrdite, da jo res želite znova ustvariti.</text>
      <sha1>h8opw2g5rse3ptlhj1p7k99d90nwdzg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Deletedwhileediting</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1383</id>
    <revision>
      <id>3078</id>
      <parentid>2432</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:20:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="159" xml:space="preserve">''Opozorilo:'' Med vašim urejanjem je eden izmed administratorjev stran izbrisal. Razloge za to si lahko pogledate v [[Special:Log/delete|dnevniku brisanja]].</text>
      <sha1>mg1xcxjop9lnuu22aartcvvl0r3hr8q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Allpagesprefix</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1410</id>
    <revision>
      <id>2958</id>
      <parentid>2502</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:24:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33" xml:space="preserve">Prikaži strani s predpono:&amp;nbsp;</text>
      <sha1>9o5grwci56q5s90wmgj5pq70wgxv0iu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Categories1</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1411</id>
    <revision>
      <id>2999</id>
      <parentid>2504</parentid>
      <timestamp>2006-01-30T18:45:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10" xml:space="preserve">Kategorija</text>
      <sha1>f9eiaib7rbkc8lhlhw3yxmzdmef7viv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Confirm purge</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1412</id>
    <revision>
      <id>3030</id>
      <parentid>2505</parentid>
      <timestamp>2006-01-31T10:38:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="584" xml:space="preserve">Osvežim predpomnjenje strani? &amp;nbsp; $1 ---- [[Spletni predpomnilnik|Predpomnjene datoteke]] so začasni prepisi strani. Vsakokrat, ko zahtevate stran, programje iz izvornega besedila ustvari stran, ki jo lahko sprejme vaš brskalnik. Zaradi tehničnih omejitev se ustvarjene strani predpomnijo, kar pomeni, da se začasno shranijo pri vas. Tako se vam bo, ko boste zahtevali stran, ki ste si jo že ogledali, namesto posodobljene strani prikazal shranjen prepis. Osvežitev predpomnjenja izprazni predpomnilnik in omogoči, da se pojavi zadnja različica strani, ki je na razpolago.</text>
      <sha1>pq33j2ef66r3gxs82abvdtzr1pxximo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Datetime</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1415</id>
    <revision>
      <id>3066</id>
      <parentid>2509</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:15:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13" xml:space="preserve">Datum in čas</text>
      <sha1>1ya1gt40zy3841fopdo36g5fmx8svmh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Download</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1417</id>
    <revision>
      <id>3082</id>
      <parentid>2512</parentid>
      <timestamp>2006-02-01T10:21:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7" xml:space="preserve">naloži</text>
      <sha1>23azgiv9rv2yifrmr5azycyur9ogp83</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Edittools</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1468</id>
    <revision>
      <id>7978</id>
      <parentid>3090</parentid>
      <timestamp>2009-02-28T17:09:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smihael</username>
        <id>286</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3476" xml:space="preserve">&lt;div id=&quot;editpage-specialchars&quot; class=&quot;plainlinks&quot; style=&quot;margin: 0 auto; border-collapse: collapse; background: #FBFBFB; border: 1px solid #aaa; border-left: 10px solid #aaa; margin-top: 15px; padding: 0.25em 0.5em;&quot;&gt;

&lt;small id=&quot;edittools_newsectionshere&quot;&gt;&lt;span id=&quot;edittools_wikimarkup&quot;&gt;'''Wikioznačevanje:'''
&lt;charinsert&gt;--~~&amp;#126;~&lt;/charinsert&gt; &amp;nbsp;
&lt;charinsert&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;+&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt; &lt;/charinsert&gt; &amp;nbsp;
&lt;charinsert&gt;&lt;nowiki&gt;[[&lt;/nowiki&gt;+&lt;nowiki&gt;]]&lt;/nowiki&gt; &lt;/charinsert&gt; &amp;nbsp;
&lt;charinsert&gt;|&lt;/charinsert&gt; &amp;nbsp;
&lt;charinsert&gt;&lt;nowiki&gt;{{&lt;/nowiki&gt;+&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt; &lt;/charinsert&gt; &amp;nbsp;
&lt;charinsert&gt;&lt;nowiki&gt;{{{&lt;/nowiki&gt;+&lt;nowiki&gt;}}}&lt;/nowiki&gt; &lt;/charinsert&gt; &amp;nbsp;
&lt;charinsert&gt;&lt;+&gt;&lt;/charinsert&gt; &amp;nbsp;
&lt;charinsert&gt;(+)&lt;/charinsert&gt; &amp;nbsp;
&lt;charinsert&gt;[[Kategorija:+]]&lt;/charinsert&gt; &amp;nbsp;
&lt;charinsert&gt;&amp;nbsp;&lt;/charinsert&gt; &amp;nbsp;
&lt;charinsert&gt;&lt;code&gt;+&lt;/code&gt;&lt;/charinsert&gt; &amp;nbsp;
&lt;charinsert&gt;&lt;blockquote&gt;+&lt;/blockquote&gt;&lt;/charinsert&gt; &amp;nbsp;
&lt;charinsert&gt;&lt;nowiki&gt;{{&lt;/nowiki&gt;Reflist&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/charinsert&gt; &amp;nbsp;
&lt;charinsert&gt;&lt;references /&gt;&lt;/charinsert&gt; &amp;nbsp;
&lt;charinsert&gt;&lt;includeonly&gt;+&lt;/includeonly&gt;&lt;/charinsert&gt; &amp;nbsp;
&lt;charinsert&gt;&lt;noinclude&gt;+&lt;/noinclude&gt;&lt;/charinsert&gt; &amp;nbsp;
&lt;charinsert&gt;&lt;poem&gt;+&lt;/poem&gt;&lt;/charinsert&gt; &amp;nbsp;
&lt;charinsert&gt;&lt;nowiki&gt;{{Proza|&lt;/nowiki&gt;+&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt; &lt;/charinsert&gt; &amp;nbsp;
&lt;charinsert&gt;&lt;nowiki&gt;{{&lt;/nowiki&gt;DEFAULTSORT:+&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/charinsert&gt; &amp;nbsp;
&lt;charinsert&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;&lt;/nowiki&gt;+&lt;nowiki&gt;&lt;/span&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/charinsert&gt;&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span id=&quot;edittools_symbols&quot;&gt;'''Simboli:''' &lt;charinsert&gt;* † # @ ® ™ ~ ≈ ≠ ≤ ≥ ± – — × ÷ »+« • ° - – — ¿ ¡ § ± × ∆ ‰ º …&lt;/charinsert&gt; &amp;nbsp;
&lt;charinsert&gt; ↔ ← → ↑ ↓&lt;/charinsert&gt; &amp;nbsp;
&lt;charinsert&gt; º ¹ ² ³ ½ ⅓ ⅔ ¼ ¾ ⅛ ⅜ ⅝ ⅞ ∞ &lt;/charinsert&gt; &amp;nbsp;
&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span id=&quot;edittools_characters&quot;&gt;'''Posebne črke:'''&lt;/span&gt;
&lt;span class=&quot;latinx&quot;&gt;
&lt;charinsert&gt;Č č Š š Ž ž&lt;/charinsert&gt; &amp;nbsp;
&lt;charinsert&gt;À à Á á Â â Ã ã Ä ä Å å Ą ą Æ æ Œ œ Ç ç Ć ć Ĉ ĉ Ċ ċ Đ đ È è É é Ê ê Ë ë Ì ì Í í Î î Ï ï Ł ł Ñ ñ Ń ń Ò ò Ó ó Ô ô Õ õ Ö ö Ő ő Ø ø Ś ś Ù ù Ú ú Û û Ü ü Ű ű Ż ż Ź ź ß Ŕ ŕ ə Ş Α α Β β Γ γ Δ δ Ε ε Ζ ζ Η η Θ θ Ι ι Κ κ Λ λ Μ μ Ν ν Ξ ξ Ο ο Π π Ρ ρ ς Σ σ Τ τ Υ υ Φ φ Χ χ Ψ ψ Ω ω ¤&lt;/charinsert&gt; &amp;nbsp;
&lt;/span&gt;&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;

&lt;div id=&quot;editpage-specialchars&quot; class=&quot;plainlinks&quot; style=&quot;margin: 0 auto; border-collapse: collapse; background: #FBFBFB; border: 1px solid #aaa; border-left: 10px solid #1e90ff; margin-top: 15px; padding: 0.25em 0.5em;&quot;&gt;
&lt;div style=&quot;font-weight: bold; font-size: 120%;&quot;&gt;Upoštevajte avtorske pravice&lt;/div&gt;
Vsi prispevki k Wikiknjigah se obravnavajo kot objave pod pogoji [[w:GFDL|GNU Free Documentation License]]. Če niste pripravljeni na neusmiljeno urejanje in prosto razširjanje vašega gradiva, ga ne prispevajte.
Poleg tega zagotavljate, da ste prispevke napisali oziroma ustvarili sami. Brez dovoljenja smete kopirati le vire v [[w:javna last|javni lasti]] &amp;mdash; večina spletnih strani sem ne spada.
----
&lt;div style=&quot;font-weight: bold; font-size: 120%;&quot;&gt;Vnesene spremembe bodo objavljene takoj, ko jih boste shranili&lt;/div&gt;
* Urejanje, prosimo, preizkušajte le v [[{{ns:project}}:Peskovnik|virtualnem peskovniku]]. 
* Na pogovornih straneh se, prosimo, podpišite z uporabo štirih vijug (&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;~~~~&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;).
&lt;/div&gt;</text>
      <sha1>5ubmd647yctspwobwdkyfxdlg7kmh2q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Wikivar</title>
    <ns>10</ns>
    <id>1485</id>
    <revision>
      <id>3325</id>
      <parentid>3272</parentid>
      <timestamp>2006-03-09T14:06:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gangleri</username>
        <id>20</id>
      </contributor>
      <comment>update from [[wikt:template:wikivar]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37544" xml:space="preserve">&lt;center&gt;&lt;font id=&quot;top&quot; /&gt;&lt;span dir=&quot;ltr&quot; &gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{SERVER}}{{localurl:template:wikivar|action=purge}} purge] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|oldid={{REVISIONID}}}} rev-ID : {{REVISIONID}}] &amp;nbsp; [[&lt;!-- b: --&gt;template:wikivar|b:]] [[commons:template:wikivar|c:]] [[m:template:wikivar|m:]] [[n:template:wikivar|n:]] [[q:template:wikivar|q:]] [[s:template:wikivar|s:]] [http://test.wikipedia.org/wiki/template:wikivar t:] [[w:template:wikivar|w:]] [[wikt:template:wikivar|wikt:]] '''[[special:SiteMatrix#sl|?]]''' [[user:Gangleri|&amp;ndash;]] '''[[special:Version|version]]''' [[special:Allmessages|all messages]] [[MediaWiki:Monobook.css|Monobook.css]] [[MediaWiki:Monobook.js|Monobook.js]]&lt;br /&gt;[http://cvs.sourceforge.net/viewcvs.py/wikipedia/phase3/languages/Language.php?view=markup $wgMagicWordsEn] at [http://cvs.sourceforge.net/viewcvs.py/wikipedia/phase3/languages/ cvs] [http://cvs.sourceforge.net/viewcvs.py/wikipedia/phase3/languages/LanguageSl.php '''L'''] [http://cvs.sourceforge.net/viewcvs.py/wikipedia/phase3/languages/MessagesSl.php '''M'''] [http://mail.wikipedia.org/pipermail/mediawiki-cvs/ mail] [http://www.google.com/search?num=100&amp;q=site%3Amail.wikipedia.org+%22Slovenian%22 *] [[meta:Developers#shell|shell-dev's]] [irc://irc.freenode.net/wikimedia-tech #tech] [[:category:bugzilla|/]] '''[[meta:special:Watchlist/edit|m:]]''' [[meta:Global variables|Global variables]] '''[[meta:special:Allpages/help:!|m:help:]]''' [[meta:help:Table|Table]] [[meta:help:Template|Template]] [[meta:help:Variable|Variable]]&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;/center&gt;

{| border=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;80%&quot; valign=&quot;top&quot; height=&quot;38&quot;
|-
| colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;index&quot; /&gt;&lt;span dir=&quot;ltr&quot; &gt;[[#top|&amp;uarr;]]&amp;nbsp;&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;&amp;nbsp;[[#common namespaces|common]]&amp;nbsp;[[#reserved_namespaces|reserved]]&amp;nbsp;[[#custom namespaces|custom]]&amp;nbsp;'''namespaces''' &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;&amp;nbsp;[[#variables|variables]] &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;&amp;nbsp;[[#predefined templates|predefined templates]] &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;&amp;nbsp;[[#miscelaneous|miscelaneous]] &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;&amp;nbsp;[[#bottom|&amp;darr;]]&lt;/span&gt;
|-
| colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot; | '''last update:''' &lt;nowiki&gt;~~~~~&lt;/nowiki&gt; generates &quot;''date''&quot; &amp;lrm;
|-
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | 14:06, 9 marec 2006 (UTC){{DIRMARK}}
|-
| colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot; | &lt;nowiki&gt;~~~&lt;/nowiki&gt; generates &quot;''signature''&quot;&amp;lrm;
|-
| colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot; | &lt;nowiki&gt;~~~~&lt;/nowiki&gt; generates &quot;''signature''&quot; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=signature&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt; '''and''' &quot;''date''&quot; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=date&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|-
!method a
!method b
!generates
|-
! colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;common_namespaces&quot; /&gt;&lt;span dir=&quot;ltr&quot; &gt;[[#top|&amp;uarr;]] common [[project:namespaces|namespaces]] [-2 - 15] / used at all &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://www.mediawiki.org/ MediaWiki]&lt;/span&gt; projects [[#bottom|&amp;darr;]]&lt;/span&gt;
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_-2&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:-2}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:-2&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; | &lt;nowiki&gt;{{ns:Media}}&lt;/nowiki&gt;
| align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:-2}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_-1&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:-1}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:-1&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; | &lt;nowiki&gt;{{ns:Special}}&lt;/nowiki&gt;
| align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:-1}}
|-
! colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot; | &lt;span dir=&quot;ltr&quot; &gt;&lt;font id=&quot;ns_0&quot; /&gt;[[#top|&amp;uarr;]] (Main) &amp;ndash; [[MediaWiki:Blanknamespace]] &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;short_desc_type=allwordssubstr&amp;short_desc=&amp;long_desc_type=anywordssubstr&amp;long_desc=ns:0+MediaWiki:Blanknamespace&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt; &amp;ndash; {{DIRMARK}}&lt;span dir=&quot;ltr&quot; &gt;'''{{MediaWiki:Blanknamespace}}'''&lt;/span&gt; [[#bottom|&amp;darr;]]&lt;/span&gt;
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_1&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:1}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:1&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; | &lt;nowiki&gt;{{ns:Talk}}&lt;/nowiki&gt;
| align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:1}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_2&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:2}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:2&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; | &lt;nowiki&gt;{{ns:User}}&lt;/nowiki&gt;
| align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:2}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_3&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:3}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:3&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; | &lt;nowiki&gt;{{ns:User_talk}}&lt;/nowiki&gt;
| align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:3}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_4&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:4}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:4&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; | &lt;nowiki&gt;{{ns:Project}}&lt;/nowiki&gt;
| align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:4}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_5&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:5}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:5&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; | &lt;nowiki&gt;{{ns:Project_talk}}&lt;/nowiki&gt;
| align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:5}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_6&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:6}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:6&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; | &lt;nowiki&gt;{{ns:Image}}&lt;/nowiki&gt;
| align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:6}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_7&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:7}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:7&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; | &lt;nowiki&gt;{{ns:Image_talk}}&lt;/nowiki&gt;
| align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:7}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_8&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:8}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:8&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; | &lt;nowiki&gt;{{ns:MediaWiki}}&lt;/nowiki&gt;
| align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:8}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_9&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:9}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:9&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; | &lt;nowiki&gt;{{ns:MediaWiki_talk}}&lt;/nowiki&gt;
| align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:9}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_10&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:10}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:10&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; | &lt;nowiki&gt;{{ns:Template}}&lt;/nowiki&gt;
| align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:10}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_11&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:11}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:11&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; | &lt;nowiki&gt;{{ns:Template_talk}}&lt;/nowiki&gt;
| align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:11}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_12&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:12}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:12&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; | &lt;nowiki&gt;{{ns:Help}}&lt;/nowiki&gt;
| align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:12}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_13&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:13}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:13&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; | &lt;nowiki&gt;{{ns:Help_talk}}&lt;/nowiki&gt;
| align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:13}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_14&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:14}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:14&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; | &lt;nowiki&gt;{{ns:Category}}&lt;/nowiki&gt;
| align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:14}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_15&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:15}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:15&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; | &lt;nowiki&gt;{{ns:Category_talk}}&lt;/nowiki&gt;
| align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:15}}
|-
! colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;reserved_namespaces&quot; /&gt;&lt;span dir=&quot;ltr&quot; &gt;[[#top|&amp;uarr;]] reserved namespaces [[#bottom|&amp;darr;]]&lt;/span&gt;
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_16&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:16}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:16&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|| &amp;nbsp; || align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:16}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_17&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:17}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:17&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|| &amp;nbsp; || align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:17}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_98&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:98}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:98&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|| &amp;nbsp; || align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:98}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_99&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:99}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:99&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|| &amp;nbsp; || align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:99}}
|-
! colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;custom_namespaces&quot; /&gt;&lt;span dir=&quot;ltr&quot; &gt;[[#top|&amp;uarr;]] custom namespaces [[#bottom|&amp;darr;]]&lt;/span&gt;
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_100&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:100}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:100&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|| &amp;nbsp; || align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:100}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_101&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:101}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:101&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|| &amp;nbsp; || align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:101}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_102&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:102}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:102&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|| &amp;nbsp; || align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:102}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_103&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:103}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:103&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|| &amp;nbsp; || align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:103}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_104&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:104}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:104&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|| &amp;nbsp; || align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:104}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_105&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:105}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:105&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|| &amp;nbsp; || align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:105}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_106&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:106}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:106&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|| &amp;nbsp; || align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:106}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_107&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:107}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:107&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|| &amp;nbsp; || align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:107}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_121&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:121}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:121&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|| &amp;nbsp; || align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:121}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_122&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:122}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:122&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|| &amp;nbsp; || align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:122}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_127&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:127}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:127&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|| &amp;nbsp; || align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:127}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_128&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:128}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:128&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|| &amp;nbsp; || align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:128}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_2147483646&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:2147483646}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:2147483646&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|| &amp;nbsp; || align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:2147483646}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_2147483647&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:2147483647}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:2147483647&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|| &amp;nbsp; || align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:2147483647}}
&lt;!---
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;ns_2147483648&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{ns:2147483648}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=ns:2147483648&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|| &amp;nbsp; || align=&quot;center&quot; | &amp;nbsp;{{ns:2147483648}}
---&gt;
|-
! colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;variables&quot; /&gt;&lt;span dir=&quot;ltr&quot; &gt;[[#top|&amp;uarr;]] variables [[#bottom|&amp;darr;]]&lt;/span&gt;
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;CURRENTDAY&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{CURRENTDAY}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=CURRENTDAY&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;{{CURRENTDAY}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;CURRENTDAY2&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{CURRENTDAY2}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=CURRENTDAY2&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;{{CURRENTDAY2}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;CURRENTDAYNAME&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{CURRENTDAYNAME}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=CURRENTDAYNAME&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;{{CURRENTDAYNAME}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;CURRENTDOW&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{CURRENTDOW}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=CURRENTDOW&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;{{CURRENTDOW}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;CURRENTMONTH&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{CURRENTMONTH}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=CURRENTMONTH&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;{{CURRENTMONTH}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;CURRENTMONTHABBREV&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{CURRENTMONTHABBREV}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=CURRENTMONTHABBREV&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;{{CURRENTMONTHABBREV}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;CURRENTMONTHNAME&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{CURRENTMONTHNAME}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=CURRENTMONTHNAME&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;{{CURRENTMONTHNAME}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;CURRENTMONTHNAMEGEN&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{CURRENTMONTHNAMEGEN}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=CURRENTMONTHNAMEGEN&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;{{CURRENTMONTHNAMEGEN}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;CURRENTTIME&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{CURRENTTIME}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=CURRENTTIME&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;{{CURRENTTIME}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;CURRENTWEEK&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{CURRENTWEEK}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=CURRENTWEEK&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;{{CURRENTWEEK}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;CURRENTYEAR&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{CURRENTYEAR}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=CURRENTYEAR&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;{{CURRENTYEAR}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;FULLPAGENAME&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{FULLPAGENAME}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=FULLPAGENAME&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;{{FULLPAGENAME}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;FULLPAGENAMEE&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{FULLPAGENAMEE}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=FULLPAGENAMEE&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;&lt;span dir=&quot;ltr&quot; &gt;{{FULLPAGENAMEE}}&lt;/span&gt; &lt;sup&gt;&lt;small&gt;[[#1|1]]&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;NAMESPACE&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{NAMESPACE}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=NAMESPACE&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;{{NAMESPACE}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;NAMESPACEE&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{NAMESPACEE}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=NAMESPACEE&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;&lt;span dir=&quot;ltr&quot; &gt;{{NAMESPACEE}}&lt;/span&gt; &lt;sup&gt;&lt;small&gt;[[#1|1]]&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;NUMBEROFARTICLES&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{NUMBEROFARTICLES}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=NUMBEROFARTICLES&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;{{NUMBEROFARTICLES}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;NUMBEROFFILES&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{NUMBEROFFILES}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=NUMBEROFFILES&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;{{NUMBEROFFILES}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;PAGENAME&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{PAGENAME}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=PAGENAME&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;{{PAGENAME}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;PAGENAMEE&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{PAGENAMEE}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=PAGENAMEE&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;&lt;span dir=&quot;ltr&quot; &gt;{{PAGENAMEE}}&lt;/span&gt; &lt;sup&gt;&lt;small&gt;[[#1|1]]&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;REVISIONID&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{REVISIONID}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=REVISIONID&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;{{REVISIONID}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;SCRIPTPATH&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{SCRIPTPATH}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=SCRIPTPATH&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;&lt;span dir=&quot;ltr&quot; &gt;{{SCRIPTPATH}}&lt;/span&gt; &lt;sup&gt;&lt;small&gt;[[#1|1]]&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;SERVER&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{SERVER}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=SERVER&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;{{SERVER}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;SERVERNAME&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{SERVERNAME}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=SERVERNAME&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;{{SERVERNAME}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;SITENAME&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{SITENAME}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=SITENAME&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;{{SITENAME}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;SUBPAGENAME&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{SUBPAGENAME}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=SUBPAGENAME&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;{{SUBPAGENAME}}
|-
! colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;predefined_templates&quot; /&gt;&lt;span dir=&quot;ltr&quot; &gt;[[#top|&amp;uarr;]] predefined templates [[#bottom|&amp;darr;]]&lt;/span&gt;
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;FULLURL&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{FULLURL:}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=FULLURL%3A&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{FULLURL:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=edit}}&lt;/nowiki&gt;&amp;lrm;
----
&amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{FULLURL:{{INT:Mainpage}}|action=history}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;[{{SERVER}}{{localurl:MediaWiki:Mainpage|action=edit}} e]&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
----
&amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{FULLURL:w:en:Wikipedia:Village pump|action=render}}&lt;/nowiki&gt;&amp;lrm;
|-
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | {{FULLURL:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=edit}} &amp;lrm;
----
{{FULLURL:{{INT:Mainpage}}|action=history}} &amp;lrm;
----
{{FULLURL:w:en:Wikipedia:Village pump|action=render}} &amp;lrm;
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;FULLURLE&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{FULLURLE:}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=FULLURLE%3A&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{FULLURLE:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=edit}}&lt;/nowiki&gt;&amp;lrm;
----
&amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{FULLURLE:{{INT:Mainpage}}|action=history}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;[{{SERVER}}{{localurl:MediaWiki:Mainpage|action=edit}} e]&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
----
&amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{FULLURLE:w:he:special:Allpages/user:א}}&lt;/nowiki&gt;
|-
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | {{FULLURLE:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=edit}} &amp;lrm;
----
{{FULLURLE:{{INT:Mainpage}}|action=history}} &amp;lrm;
----
{{FULLURLE:w:he:special:Allpages/user:א}} &amp;lrm;
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;GRAMMAR&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{GRAMMAR:}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=GRAMMAR%3A&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{GRAMMAR:&lt;!-- genitive --&gt;rodilnik|{{SITENAME}}}}&lt;/nowiki&gt; [[project:GRAMMAR|GRAMMAR]] &lt;sup&gt;[{{SERVER}}{{localurl:project:GRAMMAR|action=edit}} e]&lt;/sup&gt; [[#top|&amp;uarr;]]&amp;lrm;
|-
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | {{GRAMMAR:&lt;!-- genitive --&gt;rodilnik|{{SITENAME}}}}{{DIRMARK}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;INT&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{INT:}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=INT%3A&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{INT:Clearyourcache}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;[{{SERVER}}{{localurl:MediaWiki:Clearyourcache|action=edit}} e]&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|-
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | {{INT:Clearyourcache}}{{DIRMARK}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;LC&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{LC:}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=LC%3A&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{LC:{{RAW:template:alphabet upper case/sl}}}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;[{{SERVER}}{{localurl:template:alphabet upper case/sl|action=edit}} e]&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|-
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | {{LC:{{RAW:template:alphabet upper case/sl}}}}{{DIRMARK}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;LCFIRST&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{LCFIRST:}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=LCFIRST%3A&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{LCFIRST:{{RAW:template:diacritics/sl}}}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;[{{SERVER}}{{localurl:template:diacritics/sl|action=edit}} e]&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|-
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | {{LCFIRST:{{RAW:template:diacritics/sl}}}}{{DIRMARK}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;LOCALURL&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{LOCALURL:}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=LOCALURL%3A&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{LOCALURL:{{INT:Mainpage}}|action=history}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;[{{SERVER}}{{localurl:MediaWiki:Mainpage|action=edit}} e]&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
----
&amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{LOCALURL:w:en:Wikipedia:Village pump|action=render}}&lt;/nowiki&gt;&amp;lrm;
|-
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | &amp;lrm; {{LOCALURL:{{INT:Mainpage}}|action=history}} &amp;lrm;
----
&amp;lrm; {{LOCALURL:w:en:Wikipedia:Village pump|action=render}} &amp;lrm;
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;LOCALURLE&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{LOCALURLE:}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=LOCALURLE%3A&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{LOCALURLE:{{INT:Mainpage}}|action=history}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;[{{SERVER}}{{localurl:MediaWiki:Mainpage|action=edit}} e]&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
----
&amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{LOCALURLE:w:he:special:Allpages/user:א}}&lt;/nowiki&gt;
|-
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | &amp;lrm; {{LOCALURLE:{{INT:Mainpage}}|action=history}} &amp;lrm;
----
&amp;lrm; {{LOCALURLE:w:he:special:Allpages/user:א}} &amp;lrm;
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;MSG&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{MSG:}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=MSG%3A&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{MSG:MediaWiki:Rclinks}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;[{{SERVER}}{{localurl:MediaWiki:Rclinks|action=edit}} e]&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
----
&amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{MSG:MediaWiki:Showhideminor}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;[{{SERVER}}{{localurl:MediaWiki:Showhideminor|action=edit}} e]&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|-
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | {{MSG:MediaWiki:Rclinks}}{{DIRMARK}}
----
{{MSG:MediaWiki:Showhideminor}}{{DIRMARK}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;MSGNW&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{MSGNW:}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=MSGNW%3A&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{MSGNW:MediaWiki:Sidebar}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;[{{SERVER}}{{localurl:MediaWiki:Sidebar|action=edit}} e]&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|-
| align=&quot;left&quot; colspan=&quot;3&quot; | {{MSGNW:MediaWiki:Sidebar}}{{DIRMARK}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;NS&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{NS:}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=NS%3A&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;&amp;lrm;[[#common namespaces|common]]&amp;nbsp;[[#reserved_namespaces|reserved]]&amp;nbsp;[[#custom namespaces|custom]]&amp;nbsp;'''namespaces'''&amp;lrm;
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;PLURAL&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{PLURAL:}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=PLURAL%3A&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{PLURAL:1|form 1|form 2|form 3|form 4}}&lt;/nowiki&gt; [[project:PLURAL|PLURAL]] &lt;sup&gt;[{{SERVER}}{{localurl:project:PLURAL|action=edit}} e]&lt;/sup&gt; [[#top|&amp;uarr;]]&amp;lrm;
-----
&amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{PLURAL:2|form 1|form 2|form 3|form 4}}&lt;/nowiki&gt;&amp;lrm;
-----
&amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{PLURAL:3|form 1|form 2|form 3|form 4}}&lt;/nowiki&gt;&amp;lrm;
-----
&amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{PLURAL:4|form 1|form 2|form 3|form 4}}&lt;/nowiki&gt;&amp;lrm;
|-
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | {{PLURAL:1|form 1|form 2|form 3|form 4}}{{DIRMARK}}
----
{{PLURAL:2|form 1|form 2|form 3|form 4}}{{DIRMARK}}
----
{{PLURAL:3|form 1|form 2|form 3|form 4}}{{DIRMARK}}
----
{{PLURAL:4|form 1|form 2|form 3|form 4}}{{DIRMARK}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;RAW&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{RAW:}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=RAW%3A&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{RAW:project:Welcome!}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;[{{SERVER}}{{localurl:project:Welcome!|action=edit}} e]&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|-
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | {{RAW:project:Welcome!}}{{DIRMARK}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;SUBST&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{SUBST:}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=SUBST%3A&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{SUBST:CURRENTYEAR}}&lt;/nowiki&gt;&amp;lrm;
|-
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | 2006{{DIRMARK}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;UC&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{UC:}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=UC%3A&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{UC:{{RAW:template:alphabet lower case/sl}}}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;[{{SERVER}}{{localurl:template:alphabet lower case/sl|action=edit}} e]&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|-
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | {{UC:{{RAW:template:alphabet lower case/sl}}}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;UCFIRST&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{UCFIRST:}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=UCFIRST%3A&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{UCFIRST:áéíóúýö}}&lt;/nowiki&gt;&amp;lrm;
|-
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | {{UCFIRST:áéíóúýö}}{{DIRMARK}}
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;inclusion&quot; /&gt;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{foo}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;short_desc_type=allwordssubstr&amp;short_desc=&amp;long_desc_type=anywordssubstr&amp;long_desc=inclusion+transclusion&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{Special:Newpages/10}}&lt;/nowiki&gt;&amp;lrm;
----
&amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{special:Statistics}}&lt;/nowiki&gt;&amp;lrm;
----
&amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{special:Version}}&lt;/nowiki&gt;&amp;lrm;
|-
| align=&quot;left&quot; colspan=&quot;3&quot; | {{Special:Newpages/10}}{{DIRMARK}}
----
{{special:Statistics}}{{DIRMARK}}
----
{{special:Version}}{{DIRMARK}}
|-
! colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;miscelaneous&quot; /&gt;&lt;span dir=&quot;ltr&quot; &gt;[[#top|&amp;uarr;]] miscelaneous [[#bottom|&amp;darr;]]&lt;/span&gt;
|-
| align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;linktrail&quot; /&gt;&amp;lrm;[[MediaWiki:Linktrail]] [[MediaWiki talk:Linktrail|T]] &lt;sup&gt;&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://bugzilla.wikimedia.org/buglist.cgi?query_format=advanced&amp;long_desc_type=allwordssubstr&amp;long_desc=Linktrail&amp;order=Bug+Number MediaZilla]&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;{{int:Linktrail}}&lt;/nowiki&gt;  &lt;sup&gt;[{{SERVER}}{{localurl:MediaWiki:Linktrail|action=edit}} e]&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
----
&amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;[[{{INT:Mainpage}}]]{{RAW:template:alphabet upper case/sl}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;[{{SERVER}}{{localurl:template:alphabet upper case/sl|action=edit}} e]&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
----
&amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;[[{{INT:Mainpage}}]]{{RAW:template:alphabet lower case/sl}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;[{{SERVER}}{{localurl:template:alphabet lower case/sl|action=edit}} e]&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
----
&amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;[[{{INT:Mainpage}}]]{{RAW:template:diacritics/sl}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;[{{SERVER}}{{localurl:template:diacritics/sl|action=edit}} e]&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
----
&amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;[[{{INT:Mainpage}}]]{{RAW:template:special characters/sl}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;[{{SERVER}}{{localurl:template:special characters/sl|action=edit}} e]&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
----
&amp;nbsp;&amp;lrm;&lt;nowiki&gt;[[{{INT:Mainpage}}]]{{RAW:template:numbers/sl}}&lt;/nowiki&gt; &lt;sup&gt;[{{SERVER}}{{localurl:template:numbers/sl|action=edit}} e]&lt;/sup&gt;&amp;lrm;
|-
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | &amp;lrm; {{int:Linktrail}} &amp;lrm;
----
[[{{INT:Mainpage}}]]{{template:alphabet upper case/sl}}{{DIRMARK}}
----
[[{{INT:Mainpage}}]]{{template:alphabet lower case/sl}}{{DIRMARK}}
----
[[{{INT:Mainpage}}]]{{template:special characters/sl}}{{DIRMARK}}
----
[[{{INT:Mainpage}}]]{{template:diacritics/sl}}{{DIRMARK}}
----
[[{{INT:Mainpage}}]]{{template:numbers/sl}}{{DIRMARK}}
|-
| colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;1&quot; /&gt;&lt;span dir=&quot;ltr&quot; &gt;&lt;sup&gt;&lt;small&gt;[[#1|1]]&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; this documentation displays this value [[w:en:LTR|LTR]] (left to right)&lt;/span&gt;
|-
| colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot; | &lt;font id=&quot;index&quot; /&gt;&lt;span dir=&quot;ltr&quot; &gt;[[#top|&amp;uarr;]]&amp;nbsp;&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;&amp;nbsp;[[#common namespaces|common]]&amp;nbsp;[[#reserved_namespaces|reserved]]&amp;nbsp;[[#custom namespaces|custom]]&amp;nbsp;'''namespaces''' &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;&amp;nbsp;[[#variables|variables]] &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;&amp;nbsp;[[#predefined templates|predefined templates]] &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;&amp;nbsp;[[#miscelaneous|miscelaneous]] &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;&amp;nbsp;[[#bottom|&amp;darr;]]&lt;/span&gt;
|}&lt;font id=&quot;bottom&quot; /&gt;</text>
      <sha1>njdcpsy2kjwgqanaqegw4svuxy6jr0g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:DIRMARK</title>
    <ns>10</ns>
    <id>1486</id>
    <revision>
      <id>2746</id>
      <timestamp>2006-01-20T08:17:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gangleri</username>
        <id>20</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>please protect this page against moves and edits - please read [[commons:Template talk:DIRMARK]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5" xml:space="preserve">&amp;lrm;</text>
      <sha1>b0a7zqpzxc7zbz6xj15oyjhu21h74q1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Poimenski seznam receptov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1488</id>
    <revision>
      <id>2909</id>
      <parentid>2905</parentid>
      <timestamp>2006-01-27T08:41:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="601" xml:space="preserve">'''Poimenski seznam [[kuharski recept|kuharskih receptov]].'''

{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Aleluja]]

== B == 
* [[Belokranjska povitica]]
* [[Begova čorba]]

== C ==
* [[Chateaubriand]]
* [[Coq au vin]]
* [[Cordon bleu]]

== D ==
* [[Dunajski zrezek]]

== F ==
* [[Funšterc]]

== H ==
* [[Haggis]]

== I ==
* [[Irish stew]]

== M ==
* [[Matevž]]
* [[Mavželj]]
* [[Mežerli]]

== P ==
* [[Pica]]
* [[Polnjena kamela]]
* [[Prekmurska gibanica]]

== R ==
* [[Riževi špageti]]

== S ==
* [[Slovenska potica]]

== T ==
* [[Toast Havaji]]

{{stub}}

[[Kategorija:Kuharica]]
[[Kategorija:Recepti|*]]</text>
      <sha1>lq0w6jw75u6i1xts70b9rnsng8ptlvw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Škrbina</title>
    <ns>10</ns>
    <id>1489</id>
    <revision>
      <id>14871</id>
      <parentid>13944</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T12:33:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>kat +</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="587" xml:space="preserve">&lt;div style=&quot;text-align:center;clear:both;&quot;&gt;
{| style=&quot;background-color:#c0c0c0;color:#000000;border:1px solid #606060;margin:2.5em 5% 1em 5%;font-weight:600;&quot;
|-----
| style=&quot;padding:3px 2em 3px 2em;text-align:center;vertical-align:middle;&quot; | &lt;div style=&quot;float:left;&quot;&gt;[[Slika:Wiki letter w.svg|Črka Wiki]]&lt;/div&gt;&lt;br&gt;&amp;nbsp; Ta članek je [[Wikipedija:Škrbina|škrbina]]. Slovenskim [[Wikiknjige:O Wikiknjigah|Wikiknjigam]] lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.&lt;br /&gt;
|}&lt;/div&gt;&lt;includeonly&gt;

[[Kategorija:Škrbine]]
&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Predloge]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>pwg7m9ths1zu3w2ws3h5rgkalm4nyxu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Chateaubriand</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1490</id>
    <revision>
      <id>2760</id>
      <parentid>2755</parentid>
      <timestamp>2006-01-20T12:33:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="313" xml:space="preserve">{{wikipedija|Chateaubriand}}
{{slog}}

Za ta [[zrezek]] je potrebno 350 do 500 [[gram]]ov [[govedina|govejega]] [[file]]ja. Vzame se iz debelejšega srednjega dela fileja. Peče se na [[žar]]u ali v [[ponev|ponvi]] na vsaki strani 4 do 7 [[minuta|minut]], tako da ostane v sredini roza do rahlo krvav. 

{{stub}}</text>
      <sha1>c6yeveg62ue7vxlfh8a9jn5rigpxn62</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Slog</title>
    <ns>10</ns>
    <id>1491</id>
    <revision>
      <id>4598</id>
      <parentid>4596</parentid>
      <timestamp>2006-12-27T19:30:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dbc334</username>
        <id>58</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="646" xml:space="preserve">[[Kategorija:Slogovno nepopolni članki]]
&lt;div style=&quot;text-align:center;clear:both;&quot;&gt;
{| style=&quot;background-color:#c9e0f7;color:#000000;border:1px solid #606060;margin:2.5em 5% 1em 5%;font-weight:600;&quot;
|-----
| style=&quot;padding:3px 2em 3px 2em;text-align:center;vertical-align:middle;&quot; | &lt;div style=&quot;float:left;&quot;&gt;[[Slika:Wiki letter w.svg|Črka Wiki]]&lt;/div&gt;&amp;nbsp; Ta članek (oz. del članka) je [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovno nepopoln]]. Slovenskim [[Wikiknjige|Wikiknjigam]] lahko pomagate tako, da jim [[Wikipedija:Urejanje slovenskih strani|uredite]] vsebino. Ko uredite vsebino, ne pozabite odstraniti tega sporočila.&lt;br /&gt;
|}&lt;/div&gt;</text>
      <sha1>50iq5v8bc6si4s391j8g3cfzpldacno</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Wikipedija</title>
    <ns>10</ns>
    <id>1493</id>
    <revision>
      <id>4720</id>
      <parentid>2761</parentid>
      <timestamp>2007-09-18T12:56:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dbc334</username>
        <id>58</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slika iz Zbirke</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="442" xml:space="preserve">&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;clear: right; border: solid #aaa 1px; margin: 0 0 1em 1em; font-size: 90%; background: #f9f9f9; width: 250px; padding: 4px; spacing: 0px; text-align: left; float: right;&quot;&gt;
&lt;div style=&quot;float: left;&quot;&gt;[[Slika:Wikipedia-logo-sl.png|50px|Wikipedija]]&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;margin-left: 60px;&quot;&gt;[[Wikipedija]] ima članek o tej temi:
&lt;div style=&quot;margin-left: 10px;&quot;&gt;'''''[[w:sl:{{{1}}}|{{PAGENAME}}]]'''''&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;</text>
      <sha1>rozbfv7ak2rpii7di1h30soc66892g9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Coq au vin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1494</id>
    <revision>
      <id>2765</id>
      <timestamp>2006-01-20T12:45:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1364" xml:space="preserve">{{wikipedija|Coq au vin}}

== Recept ==
== Sestavine ==
* pitan [[petelin|petelinček]]
* [[kuhinjska sol|sol]]
* [[poper]]
* 80 [[gram|g]] rezine prekajene [[slanina|slanine]]
* 200 g [[šalotka|šalotk]]
* 200 g [[šampinjon]]ov (majhnih)
* [[olje]]
* 20 g [[moka|moke]]
* 200 [[ml]] belega [[vino|vina]]
* 200 ml perutninske [[osnova|osnove]]
* strok [[česen|česna]] (stisnjen)
* [[lovor]]jev list
* [[rožmarin]], nasekljan
* [[sladkor]]
* [[peteršilj]], nasekljan

== Priprava ==
* petelinčka razrežemo na osem delov, operemo, popolnoma osušimo in začinimo s soljo in poprom. 
* slanino narežemo na majhne kocke
* šalotke olupimo
* šampinjone očistimo, večje razrežemo
* slanino [[pražiti|prepražimo]] v olju, biti mora hrustljava
* slanino vzamemo iz maščobe
* šalotke in šampinjone prepražimo zlatorumeno na maščobi in jih vzamemo iz posode
* dodamo olje in prepražimo dele petelinčka
* dodamo slanino in mešanico šalotk in šampinjonov, posujemo z moko
* dodamo polovico vina in osnove, česen, lovor in rožmarin
* začinimo z soljo in poprom
* dušimo pri 200 [[Celzijeva temperaturna lestvica|°C]] 45 do 50 [[minuta|minut]]
* med dušenjem dolivamo ostanek vina in osnove
* dele petelinčka stalno polivamo s tekočino
* začinimo s soljo, poprom in sladkorjem
* pred serviranjem potresemo z peteršiljem

[[Category:Recepti]]</text>
      <sha1>iw3qj9jjc2205d5fw1rlq4eiq8t2hc6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cordon bleu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1495</id>
    <revision>
      <id>2766</id>
      <timestamp>2006-01-20T12:46:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="600" xml:space="preserve">{{wikipedija|Cordon bleu}}

== Recept ==
=== Sestavine  ===
* debeli [[tele|telečji]] [[zrezek|zrezki]], v sredini globoko zarezani 
* [[sol]]
* [[poper]]
* [[paprika (začimba)]]
* greyerski [[sir]] (trd sir iz [[Švica|Švice]])
* [[šunka]]
* [[jajce|jajca]]
* [[moka]]
* [[krušne drobtinice]]
* [[limona|limone]]

=== Priprava ===
* zrezke začinimo znotraj in zunaj
* sir narežemo na rezine
* v vsak zrezek damo rezino sira in rezino šunke
* [[paniranje|paniramo]] v moki, jajcih in dobtinicah
* [[cvrenje|ocvremo]] v vročem maslu
* postrežemo z limoninimi polovicami

[[Category:Recepti]]</text>
      <sha1>954qpp0ja7y50j8enp96p36mkc4n7rb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dunajski zrezek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1496</id>
    <revision>
      <id>2767</id>
      <timestamp>2006-01-20T12:46:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="496" xml:space="preserve">{{wikipedija|Dunajski zrezek}}

Za pripravo se vzame tanke (približno 4 [[milimeter|milimetre]] debele), kot [[krožnik]] velike telečje zrezke. Potrebno jih je rahlo posoliti in [[paniranje|panirati]] v [[moka|moki]], stepenih [[jajce|jajcih]] in [[kruhove drobtine|kruhovih drobtinah]]. Cvrejo se pri 180°C v [[maslo|maslu]]. Važno je da je na razpolago dovolj maščobe. Zrezki morajo plavati, sicer se ne ocvrejo enakomerno, maščoba se ohladi in zrezki so mastni. 

[[Category:Recepti]]</text>
      <sha1>1jvl9ui00iuky5rh83v9r4memfu1q1x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Recepti</title>
    <ns>14</ns>
    <id>1497</id>
    <revision>
      <id>2768</id>
      <timestamp>2006-01-20T12:47:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="62" xml:space="preserve">Ta [[kategorija]] zajema [[recept]]e.

[[Kategorija:Kuharica]]</text>
      <sha1>snrf0vijqbhube5o3rxy5dtynbb03qv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Funšterc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1498</id>
    <revision>
      <id>2769</id>
      <timestamp>2006-01-20T12:48:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="626" xml:space="preserve">{{wikipedija|Funšterc}}

== Recept ==
Za 4 osebe potrebujemo: 25 dag moke, 1 jajce, 2-3 dcl mleka, 1 žlico sladkorja, 1/2 žličke [[pecilni prašek|pecilnega praška]], 2 dcl mineralne vode, olje, naribano jabolko in/ali rozine po želji, marmelado ali kislo smetano. Sestavine dobro zmešamo. V ponev za palačinke vlijemo malo olja, ko se segreje, vlijemo mešanico, da dobimo za 1-2 prsta debelo palačinko. Ko se zapeče na eni strani, jo obrnemo in zapečemo še na drugi strani. Obrnemo jo na krožnik, namažemo polovico površine z marmelado, kislo smetano, jabolki ali rozinami in prepognemo.

[[Category:Recepti]]</text>
      <sha1>1tw9vcr0v5tuy489n433y8wg416pngp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Haggis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1499</id>
    <revision>
      <id>2770</id>
      <timestamp>2006-01-20T12:48:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1535" xml:space="preserve">{{wikipedija|Haggis}}

== Navodila za pripravo ==
=== Sestava ===
* [[ovca|ovčji]] [[želodec]] (prazen)
* ena ovčja [[jetra]]
* eno ovčje [[srce]]
* 200 gramov ledvične ovčje [[maščoba|maščobe]]
* ¾ [[skodelica|skodelice]] [[oves|ovsene]] [[moka|moke]]
* 3 [[čebula|čebule]], fino sesekljane
* 1 [[čajna žlička]] [[sol]]i
* ½ čajne žličke [[poper|popra]]
* ¼ čajne žličke [[čejenski poper|čejenskega popra]]
* ½ čajne žličke [[muškatni orešek|muškatnega oreška]]
* ¾ skodelice mesne [[juha|juhe]]

===  Priprava ===
* Umijte ovčji želodec, odstranite vso maščobo, ga natrite s soljo in pustite več [[ura|ur]] v [[voda|vodi]], da se zmehča. Potem obrnite notranjo stran navzven.
* Srce in jetra dajte v hladno vodo in nato pokrito kuhajte 30 [[minuta|minut]] na majhnem ognju. Ko je kuhano, razrežite srce na majhne, jetra pa na večje kose.
* Ovseno moko pri stalnem mešanju prepražite, tako da postane [[zlato]]rumena.
* Vse sestavine, vključno z maščobo in juho, zmešajte in s tem napolnite želodec. Želodec napolnite le do 2/3, sicer bo zaradi raztezanja moke želodec med kuhanjem ekslodiral. Iztisnite [[zrak]] in zašijte ali povežite.
* Kuhajte nepokritega vsaj 3 ure pri majhnem ognju. Želodec mora biti popolnoma pokrit z vodo, po potrebi jo dolivajte. Če se preveč napihne, ga preluknajte z iglo ali vilicami.
* Položite ga na pladenj na sredini mize, prerežite in servirajte. Poleg ostalih prilog zraven sodi tudi [[škotska|škotski]] [[viski]].

[[Category:Recepti]]</text>
      <sha1>kovjlno8qbcztrsjl1scaeeo49yxsmo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Irish stew</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1500</id>
    <revision>
      <id>7650</id>
      <parentid>2771</parentid>
      <timestamp>2009-01-29T16:32:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>27</id>
      </contributor>
      <comment>[[en:Cookbook:Irish Stew]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="996" xml:space="preserve">{{wikipedija|Irish stew}}

== Sestava == 
Za Irish stew potrebujemo:
* 500 [[g]] [[govedo|govedine]] ali [[koštrun]]ovega [[meso|mesa]]
* 1 [[kg]] [[zelje|zelja]] ali [[ohrovt]]a
* 500 g [[koleraba|kolerabe]] ali [[korenje|korenja]]
* 500 g [[krompir]]ja
* 1 [[čebula]]
* [[poper]]
* [[sol]]
* [[kumina]]
* [[lovorjev list]]
* strok [[česen|česna]]
* [[olje]]
* 1 skodelica zelenjavne [[juha|juhe]]
* 1 skodelica mesne juhe
* tenke rezine [[slanina|slanine]]
* [[peteršilj]]

== Priprava ==
* [[zelenjava|zelenjavo]] narežemo na trakove ali liste
* [[krompir]] narežemo na [[kocka|kocke]]
* zelenjavo in krompir na pol skuhamo v slani vodi
* meso narežemo na kocke in popečemo na olju
* dno lonca obložimo z rezinami slanine
* v plasteh vlagamo mešanico zelenjave in mesa
* vsako plast začinimo
* zalijemo z obema juhama 
* kuhamo približno 40 minut. Med kuhanjem ne smemo mešati
* pred streženjem posujemo z narezanim peteršiljem

[[Category:Recepti]]

[[en:Cookbook:Irish Stew]]</text>
      <sha1>5d9o9vpxeae81b39ac8mqyf4qyy15p9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matevž</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1501</id>
    <revision>
      <id>2773</id>
      <timestamp>2006-01-20T12:50:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="231" xml:space="preserve">{{wikipedija|Matevž}}

== Recept ==
Skuhan [[fižol]] in [[krompir]] zmešamo in zmečkamo. Jed zabelimo s [[čebula|čebulo]], prepraženo na [[zaseka|zaseki]]. Namesto čebule lahko dodamo strti [[česen]].

[[Category:Recepti]]</text>
      <sha1>9q2tny2e2kbixbsvk0qji6yihpurmp1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mavželj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1502</id>
    <revision>
      <id>2774</id>
      <timestamp>2006-01-20T12:50:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="956" xml:space="preserve">{{wikipedija|Mavželj}}

== Sestavine == 
70 [[dag]] svinjske glave z možgani,
3 dag [[mast]]i, [[žlica (mera)|žlica]] [[sekljanje|sesekljane]] [[čebula|čebule]], 50 dag namočenega in ožetega [[kruh]]a,
3 [[strok]]i [[česen|česna]], [[majaron]], [[sol]], [[poper]],
1 [[liter]] [[juha|juhe]]

== Način priprave == 
Svinjsko glavo kuhamo tako dolgo, da z lahkoto odstranimo meso s kosti. 

Možgane položimo v vrelo vodo, jim odstranimo kožico ter jih kuhamo 5 minut. 

Meso in možgane grobo zmeljemo.

[[Kruh]] damo v dovolj veliko posodo in ga namočimo z [[juha|juho]]. Če je premoker, ga moramo ožeti. 

Na masti popražimo čebulo.

Namočen kruh, zmleto meso, [[praženje|prepraženo]] sesekljano [[čebula|čebulo]], sesekljan [[česen]], [[majaron]], [[sol]] in [[poper]] damo v posodo in vse dobro premešamo in oblikujemo [[cmok|cmoke]], ki jih spečemo na [[svinjska mast|svinjski masti]] v pečici na 180ºC.

[[Category:Recepti]]</text>
      <sha1>mbtp27zhw92nyaxkziffd4tjuuwbxvg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mežerli</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1503</id>
    <revision>
      <id>15681</id>
      <parentid>15679</parentid>
      <timestamp>2016-09-19T17:23:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>ups, napaka</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="884" xml:space="preserve">{{wikipedija|Mežerli}}

[[tele|Telečjo]] ali [[ovca|ovčjo]] [[glava|glavo]], [[pljuča]] in [[srce]] skuhamo. Ko se malo ohladijo, odluščimo meso od [[kost]]i in zmeljemo. Dodamo v [[mleko]] namočen in na kocke narezan [[kruh]]. [[čebula|Čebulo]] na fino sesekljamo, prepražimo ter dodamo k masi. Nato dodamo [[česen]], [[ocvirk]]e (''grumpe''), [[majaron]], [[timijan]], [[kuhinjska sol|sol]], [[poper]], [[jajce|jajca]] in [[kisla smetana|kislo smetano]] ter sesekljan [[peteršilj]]. Vse skupaj narahlo, vendar dobro premešamo. Tako pripravljeno jed damo v [[pekač]] ali pa v [[glinasta posoda|glinasto posodo]], ki jo imenujejo ''štecl''. Pečemo v [[pečica|pečici]] pri 180 – 200°C približno 45 minut. Nato prelijemo še s [[preliv]]om, ki smo ga pripravili iz kisle smetane in jajc (lahko dodamo tudi nekaj mleka), in še malo popečemo.

[[Category:Recepti]]</text>
      <sha1>37sazbfdvuu26eb88rscl9o68o1iti1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1504</id>
    <revision>
      <id>2776</id>
      <timestamp>2006-01-20T12:51:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="433" xml:space="preserve">{{wikipedija|Pica}}

=== Sestava ===
* 190 [[mililiter|ml]] [[voda|vode]]
* ½ kocke [[kvas]]a
* 2 [[žlica|žlici]] [[olive|olivnega]] [[olje|olja]]
* 5-6 [[gram|g]] [[sol]]i
* 300 g [[moka|moke]]

=== Postopek ===
Kvas raztopite le v mlačni vodi. Vse dobro pregnetite. Testo naj vzhaja 2 uri. Ponovno pregnetite in pustite, da vzhaja 12 [[ura|ur]]. Testo razgrnite z rokami in obložite. Pecite pri 360 °C. 

[[Category:Recepti]]</text>
      <sha1>dsk9jd5du5f745tcwja2f1ge2vamjjj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Belokranjska povitica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1505</id>
    <revision>
      <id>2777</id>
      <timestamp>2006-01-20T12:54:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="826" xml:space="preserve">{{wikipedija|Belokranjska povitica}}

Za povitico potrebujemo:
Vlečeno testo:
* ½ [[kg]] bela [[moka|moke]]
* 1 [[jajce]]
* 3 do 4 dcl mlačne [[voda|vode]]
* 2 [[žlica|žlici]] [[olje|olja]]
* žlička [[kis]]a
* [[ščepec]] soli
Za polivanje testa:
* 5 [[deka|da]][[g]] [[maslo|masla]]
Za [[nadev]]:
* 1 kg domačega [[sir]]a ali [[skuta|skute]] skupaj s ''škrlupci'' (pogreta [[smetana]])
* 2 [[jajce|jajci]]
* 2 žlički [[kuhinjska sol|kuhinjske soli]]

 Priprava 
* testo razvaljamo, polijemo z žlico olja in na tanko razvlečemo
* za nadev skuto pretlačimo, dodamo jajci in smetano in dobro premešamo
* testo do polovice premažemo z nadevom, ostalo polovico polijemo z raztopljenim maslom
* če je nadev redek predhodno potresemo testo s krušnimi drobtinicami
* testo zvijemo in spečemo

[[Category:Recepti]]</text>
      <sha1>cjpar9t3wu0l5q1ya931hxru72w39v5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Begova čorba</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1506</id>
    <revision>
      <id>3163</id>
      <parentid>2923</parentid>
      <timestamp>2006-02-03T15:13:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>+</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1406" xml:space="preserve">{{wikipedija|Begova čorba}}
'''Begova čorba''' je [[jed]] [[bosanska kuhinja|bosanske kuhinje]] iz [[kokoš]]i in [[zelenjava|zelenjave]].

Je tradicionalna svečana jed, ki se jo postreže kot [[topla predjed|toplo predjed]] (v smislu klasične [[juha|juhe]] z zelenjavo in perutnino). Poseben pomen predstavlja tudi ob praznovanju [[islam|muslimanskih]] [[praznik]]ov ([[ramadan]] in [[bajram]]) v [[Bosanska Krajina|Bosanski Krajini]]). 

== Sestavine ==
*  500 [[gram]]ov [[kokoš|kokošjega]] [[meso|mesa]]
* 200 gramov [[korenje|korenja]]
* [[zelena]]
* [[peteršilj]]
* 20 gramov [[riž]]a
* [[smetana]]
* 3 [[rumenjak]]i
* [[limona|limonin]] [[sok]]
* [[Kuhinjska sol|sol]]

== Priprava ==
* očiščeno meso damo v hladno [[voda|vodo]], dodamo očiščeno [[zelenjava|zelenjavo]] in skupaj kuhamo. Solimo po okusu.
* ko je meso skuhano, ga vzamemo iz lonca, ločimo od [[kost]]i in narežemo na majhne kocke. Zelenjavo tudi narežemo na majhne kose in oboje vrnemo v tekočino.
* posebej skuhamo riž, ga odcedimo in damo v čorbo. Vse kuhamo še 20 [[minuta|minut]] in na koncu dodamo limonin sok.
* preden damo na mizo, dodamo stepene rumenjake in smetano.

== Zunanje povezave ==
{{Wikibooks}}
* [http://www.kuvar.de/1140/begova-%C4%8Dorba.html Recept] (v [[bosanščina|bosanščini]])
* [http://www2.serbiancafe.com/kuvar/8/1889 Recept 2] (v [[srbščina|srbščini]])

[[Category:Recepti]]</text>
      <sha1>chmo8bwiotghsj2gg7sgkaax93upfu8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aleluja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1507</id>
    <revision>
      <id>3162</id>
      <parentid>3161</parentid>
      <timestamp>2006-02-03T15:05:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1045" xml:space="preserve">{{wikipedija|Aleluja}}
'''Alelúja''' je malopoznana [[jed]] [[slovenska kuhinja|slovenske kuhinje]].

Glavna sestavina so posušeni [[repa|repini]] olupki. Sam izvor jedi je povezan z revnostjo in slabim pridelkom [[kmet]]ov na področju današnje [[Slovenija|Slovenije]]. Jed so velikokrat kuhali v času velikih nezgod (npr. med [[turški vpadi na Slovenskem|turškimi vpadi na Slovenskem]]).

==Sestavine==
* 25 [[dag]] posušenih olupkov [[repa|repe]]
* 6 [[dl]] [[juha|juhe]] ali [[voda|vode]]
* 0,5 dl [[jogurt]]a
* žlica [[moka|moke]]
* [[sol]]
* [[poper]]
* [[timijan]]
* [[lovorjev list]]
* [[rožmarin]]
* [[drobnjak]]

==Priprava==
* Olupke vsaj en [[dan]] namakamo v vodi, ki jo po potrebi zamenjamo
* Olupke skuhamo v vodi, ohladimo in narežemo
* ko [[tekočina]] zavre jo zgostimo z [[podmet]]om iz jogurta in moke
* lahko jo izboljšamo z dodatkom malo belega [[vino|vina]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.kulinarika.net/baze/recept.asp?ID=752 Kulinarika.net - Recept]

[[Category:Recepti]]
[[Category:Slovenska kuhinja]]</text>
      <sha1>ihgxjmjoa2za4l88qcdnr3idynprhf0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Polnjena kamela</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1508</id>
    <revision>
      <id>4582</id>
      <parentid>4581</parentid>
      <timestamp>2006-11-15T23:28:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.43.176.20</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="473" xml:space="preserve">{{wikipedija|Polnjena kamela}}

Navodilo za pripravo:
* [[jajce|jajca]] dajte v [[riba|ribo]]
* ribo vložite v [[piščanec|piščanca]]
* piščanca vložite v [[ovca|ovco]]
* ovco vložite v [[kamela|kamelo]]

Vse ustrezno začinite in počasi pecite na ne prevelikem [[ogenj|ognju]]. 
Ko je zunanja plast pečena, jo obrežite in postrezite. Pri tem ne posnemajte »strokovnjakov«, ki na raznih veselicah pečejo [[vol]]a na [[raženj|ražnju]]. 

[[Category:Recepti]]</text>
      <sha1>ez9oopju1aogpdbimwjubxz5iagc3i5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prekmurska gibanica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1509</id>
    <revision>
      <id>2781</id>
      <timestamp>2006-01-20T12:56:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="936" xml:space="preserve">{{wikipedija|Prekmurska gibanica}}

Potrebujemo [[listnato testo]] in tri vrste [[nadev]]a:

''Skutin nadev'':
* [[maslo]]
* [[sladkor]]
* [[drobtine]]
* [[jajce]]
* [[kisla smetana]]
* [[skuta]]
* v [[rum]]u namočene drobtine

''Jabolčni nadev'':
* naribana [[jabolko|jabolka]]
* sladkor
* [[cimet]]
* limonina lupina
* [[oreh]]i (grobo sesekljani)
* [[limonin sok]]

''Makov nadev'':
* zmleti [[mak]]
* vroče [[mleko]]
* sladkor ali [[med]]
* [[kisla smetana]]

V posodo za pečenje damo testo. Polijemo z raztopljenim maslom in prekrijemo z jabolčnim nadevom. Prekrijemo ponovno s testom in prelijemo z maslom. Dodamo skutin nadev. Sledi testo, maslo in makov nadev. V tem vrstnem redu polnimo posodo dokler ne zmanjka sestavin ali je posoda skoraj polna. Na vrhu sta dve plasti testa, polijemo ju z maslom in sladko smetano. Potresemo s sesekljanimi orehi in sladkorjem in pečemo 1 uro na 180 – 200 °C.

[[Category:Recepti]]</text>
      <sha1>dv3xs0vwyhrmiaw97r7w34xjbcjz8q6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Toast Havaji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1510</id>
    <revision>
      <id>4956</id>
      <parentid>4955</parentid>
      <timestamp>2007-11-14T20:54:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jorunn</username>
        <id>99</id>
      </contributor>
      <comment>reverting</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="842" xml:space="preserve">{{wikipedija|Toast Havaji}}

==Sestavine (za 2 osebi)==
* 4 [[rezina|rezine]] [[toast]]a
* 100 [[gram]]ov narezane [[šunka|šunke]] za toast
* 100 gramov [[ementalec|ementalca]] ali sira za toast
* 4 [[rezina|rezine]] [[ananas]]a (vloženega)
* malo [[maslo|masla]]
* eventuelno [[češnja|češnje]] brez pečk, brusnična [[marmelada]], …
[[Slika:Toast Hawaii 2.jpg|thumb|right|Pripravljen toast Havaji]]

==Priprava==
* namažite rezine toasta z maslom (samo na eni strani)
* pečico segrejte na 180 °C
* na toast položite šunko
* na vsako rezino toasta položite rezino ananasa
* v sredino rezine ananasa lahko daste češnjo brez pečke, brusnično marmelado ali kaj podobnega (sladkega)
* na sredino rezine položite rezino sira
* pecite približno 20 [[minuta|minut]]. Toast je pripravljen, ko se sir stopi.

[[Category:Recepti]]</text>
      <sha1>iq3jz7mittmhu4z8bf24d2lyridhojt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovenska potica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1511</id>
    <revision>
      <id>2783</id>
      <timestamp>2006-01-20T12:57:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1518" xml:space="preserve">{{wikipedija|Slovenska potica}}

Testo naredimo iz:
* ½  [[kilogram|kilograma]] [[moka|moke]], praviloma bele
* ¼ [[liter|litra]] [[mnleko|mleka]]
* 2 do 3 dkg [[kvas]]a
* kavne žličke [[sol]]i
* limonina ali pomaračna lupina (naribana)
* žlice [[rum]]a
* 4 dkg [[sladkor]]ja
Iz tega naredimo [[testo]] in ga pustimo vzhajati. 

Dobro vzhajano [[testo]] zazvaljamo v pravokotno obliko na pomokani deski ali prtičku za nožev hrbet debelo.

Testo potresemo z enim od nadevov (tu je kuharju prepuščeno veliko svobode), zvijemo in damo v pomaščen, z drobtinami posut [[pekač]]. Ta pekač ima po tradiciji značilno okroglo obliko z nastavkom v sredini, prav tako dobra pa bo potica če jo spečete v standardnem pravokotnem pekaču (onem za pečenke).

Klasične polnitve za potico so:

''Rozinov nadev''
* surovo [[maslo]]
* [[sladkor]]
* [[rumenjak]]i
* limonina lupinica
* sneg iz [[beljak]]a
* [[smetana]]
* [[rozine]]
* drobtine

''Orehov nadev 1 ''
* sladkor
* zmleta [[oreh]]ova jedrca
* surovo maslo
* [[med]]
* [[rumenjak]]i
* smetana
* [[rum]] (po želji) 

''Orehov nadev 2''
* mleko
* med
* dišave
* rumenjaki in v [[trd sneg]] stepeni [[beljak]]i
* rum
* rozine

''Orehov nadev 3''
* orehi
* drobtine
* sladkor
* limonin sok in voda
* limonina lupinica

''Mandeljev nadev''
* surovo maslo
* rumenjaki
* sladkor
* [[mandelj]]i (zmleti)
* sneg iz beljakov
* drobtine

''Pehtranov nadev''
* surovo maslo, 
* rumenjaki
* sladkor
* kisla smetana
* sneg iz beljakov
* [[pehtran]]

[[Category:Recepti]]</text>
      <sha1>nrei9i68zk2qrok4q8e76huksqt8ksz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Welcome2</title>
    <ns>10</ns>
    <id>1512</id>
    <revision>
      <id>4721</id>
      <parentid>2785</parentid>
      <timestamp>2007-09-18T12:57:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dbc334</username>
        <id>58</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slika iz Zbirke</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1530" xml:space="preserve">&lt;div style=&quot;text-align:center;clear:both;&quot;&gt;
{| style=&quot;background-color:#c9e0f7;color:#000000;border:1px solid #606060;margin:2.5em 5% 1em 5%;font-weight:100;&quot;
|-----
| style=&quot;padding:3px 2em 3px 2em;text-align:center;vertical-align:middle;&quot; | &lt;div style=&quot;float:left;&quot;&gt;[[Slika:Wikipedia-logo-sl.png|100px|Wiki]]&lt;/div&gt;[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Dobrodošli]], '''{{PAGENAME}}'''! 

Veseli nas, da ste se odločili ter se pridružili vse večji mednarodni družini Wikiknjigarnarjev, sodelavcev [[Wikiknjige|Wikiknjig]]. Predlagamo, da sprva pogledate krajši '''[[Wikipedija:Uvod|uvod]]''', ki vam bo pomagal narediti prve korake pri [[Wikipedija:Urejanje slovenskih strani|urejanju]] ene največjih spletnih enciklopedij. Če imate vprašanja ali potrebujete [[Wikipedija:Pomoč|pomoč]], se obrnite na dejavne uporabnike, [[Wikipedija:Administratorji|administratorje]] ali pa jih postavite '''[[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]]'''. Urejanje lahko vadite tudi v svojem [[{{PAGENAME}}/Peskovnik|peskovniku]].

Začnete lahko tako, da si ustvarite svojo uporabniško stran in dodate svoje ime na sezname [[Wikipedija:Wikipedisti|Wikipedistov]]. Svoje prispevke na pogovornih straneh (ne pa tudi v člankih!) samodejno podpišete z uporabo štirih tild (&lt;nowiki&gt;~~~~&lt;/nowiki&gt;); s tem se bo dodal vaš podpis in datum.
----
You don't speak [[:en:Slovenian language|Slovene]]? Welcome, visit the '''[[Wikipedija:Veleposlaništvo|embassy]]''' and also put '''&lt;nowiki&gt;{{user sl-0}}&lt;/nowiki&gt;''' on your user and/or talk page.
|}&lt;/div&gt;</text>
      <sha1>hj0vmwaq2divj63pbherj3fm9u8ggp1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Računalništvo</title>
    <ns>14</ns>
    <id>1519</id>
    <revision>
      <id>2795</id>
      <timestamp>2006-01-22T17:34:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="113" xml:space="preserve">Ta [[kategorija]] zajema strani, ki se navezujejo na [[računalništvo]].

[[Category:Informacijska tehnologija]]</text>
      <sha1>lmoh61ejmo27kctt2xerpiri4uk7day</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Informacijska tehnologija</title>
    <ns>14</ns>
    <id>1520</id>
    <revision>
      <id>14957</id>
      <parentid>2796</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T14:06:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="139" xml:space="preserve">Ta [[kategorija]] zajema strani, ki se nanašajo na [[informacijska tehnologija|informacijsko tehnologijo]].

[[Kategorija:Knjige po temi]]</text>
      <sha1>4nd5q579in2slvf4syu9xucloq4h0zy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Move to Wiktionary</title>
    <ns>10</ns>
    <id>1521</id>
    <revision>
      <id>2799</id>
      <timestamp>2006-01-22T17:38:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="589" xml:space="preserve">&lt;div class=&quot;messagebox transwiki&quot; style=&quot;background-color: #fff7fb;&quot;&gt;
'''Stran je kandidat za [[Wikipedija:Prestavitev v Wikislovar|prestavitev]] v [[Wikislovar]].'''&lt;br&gt;
Zdi se, da ne gre za knjigo oz. navodilo, temveč za [[slovar]]ski vnos. [[Wikipedija:Wikiknjige niso slovar|Wikiknjige niso slovar]], pač pa je prosti slovar [[Wikislovar]]. Če je besedilo mogoče [[Wikipedija:Urejanje slovenskih strani|dopolniti]], da bo več kot slovarski vnos, ga dopolnite in odstranite sporočilo, sicer pa ga prestavite v Wikislovar.
&lt;/div&gt;[[Kategorija:Prestavitev v Wikislovar|{{PAGENAME}}]]</text>
      <sha1>6mcmv054654zanvuqjemgqzgh02mqbb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Briši</title>
    <ns>10</ns>
    <id>1522</id>
    <revision>
      <id>16716</id>
      <parentid>15664</parentid>
      <timestamp>2018-01-18T16:37:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp if</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1173" xml:space="preserve">{| align=center border=0 cellpadding=4 cellspacing=4 style=&quot;border: 1px solid #CCCC99; background-color: #fee&quot;
|
&lt;div style=&quot;float:left;margin-right:0.9em&quot;&gt;[[Slika:Vista-trashcan empty-alt.png|95px|]]&lt;/div&gt;
|
'''Ta stran je [[:Kategorija:Predlogi za hitro brisanje|predlog za hitro brisanje]].'''{{#if: {{{1|}}} |&amp;nbsp;Razlog: {{{1}}}. | }}

Če se ne strinjate z njenim hitrim brisanjem, prosimo, da oznako iz &lt;nowiki&gt;{{Briši}}&lt;/nowiki&gt; (hitro brisanje) spremenite v &lt;nowiki&gt;{{vfd}}&lt;/nowiki&gt; ([[Wikiknjige:Predlogi za brisanje|predlog za brisanje]]). Če ta stran očitno ne izpolnjuje kriterijev za hitro brisanje ali jo nameravate urediti, prosimo, da to obvestilo umaknete, toda tega obvestila ne umikajte iz člankov, ki ste jih ustvarili sami.

''[[Wikiknjige:Administratorji|Administratorji]], pred brisanjem ne pozabite preveriti, [[Posebno:Whatlinkshere/{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|če se kaj povezuje sem]] in &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=history}} zgodovino strani]&lt;/span&gt;.''
|}&lt;includeonly&gt;

[[Kategorija:Predlogi za hitro brisanje|{{PAGENAME}}]]&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Predloge]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>3dclocbvevu0sl3qu72ltz93ykc8ajx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Kuharica</title>
    <ns>14</ns>
    <id>1526</id>
    <revision>
      <id>14850</id>
      <parentid>2815</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T11:33:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="88" xml:space="preserve">Ta [[kategorija]] zajema članke, ki se nanašajo na [[kuhanje]].

[[Kategorija:Knjige]]</text>
      <sha1>aforjpfgmq8hsed42lg31vfvcvjo2iu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:CompactTOC2</title>
    <ns>10</ns>
    <id>1528</id>
    <revision>
      <id>2818</id>
      <timestamp>2006-01-22T18:08:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="334" xml:space="preserve">__NOTOC__ 
{|
|----- bgcolor=&quot;ddffdd&quot;
|
[[#A|A]] [[#B|B]] [[#C|C]] [[#Č|Č]] [[#D|D]] [[#E|E]] [[#F|F]] [[#G|G]] [[#H|H]] [[#I|I]] [[#J|J]] [[#K|K]] [[#L|L]] [[#M|M]] [[#N|N]] [[#O|O]] [[#P|P]] [[#Q|Q]] [[#R|R]] [[#S|S]] [[#Š|Š]] [[#T|T]] [[#U|U]] [[#V|V]] [[#W|W]] [[#X|X]] [[#Y|Y]] [[#Z|Z]] [[#Ž|Ž]] [[#Glej tudi|Glej tudi]]
|}</text>
      <sha1>e2b973xxcwl7rwlw7b8y9e2ro3dis2q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Prošnje za administratorstvo</title>
    <ns>4</ns>
    <id>1531</id>
    <revision>
      <id>14983</id>
      <parentid>14272</parentid>
      <timestamp>2015-08-05T10:53:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zaključene prošnje */ + Klemen Kocjancic (prenos iz [[Wikiknjige:Prošnje za administratorstvo/Klemen Kocjancic/broken]])</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4478" xml:space="preserve">{{Wikiknjige:Administratorji/Glava}}

Ta stran je namenjena '''prošnjam uporabnikov za administratorstvo'''. Prijavi vas lahko kdo drug, lahko pa se prijavite tudi sami. V primeru, da vas prijavi kdo drug, se morate s kandidaturo javno strinjati - zadostuje sporočilo na tej strani.

== Trenutne prošnje ==

=== [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ===

Prosim za podaljšanje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:29, 3. november 2014 (UTC)

* Za, strinjam. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:37, 3. november 2014 (UTC)

== Zaključene prošnje ==

=== [[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]] ===

'''[{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Klemen Kocjancic|action=edit}} Volite tu] (1/0/0) ending 00:00 [[00 Month]] [[0000]] (UTC)'''

Vaše imenovanje/opis uporabnika   [[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]] 17:53, 22 januar 2006 (UTC)

# '''pro''' &amp;ndash; [[Uporabnik:Gangleri|Gangleri]] 08:03, 23 januar 2006 (UTC)

=== [[Uporabnik:5er|5er]] ===

Želim se predlagati za administratorja na wikiknjigah, saj se zelo zavzemam za njeno širitev. Aktivno sodelujem tudi na wikipediji, zato menim, da bi lahko moje izkušnje prišle prav v projektu wikiknjige.
*ZA, iz podobnih razlogov pa kandidiram tudi jaz. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 18:19, 18. januar 2008 (UTC)
*ZA, --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 05:33, 30. januar 2009 (UTC)

: Uporabnik povišan. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[w:Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Hitri odgovor]]) 22:01, 12. februar 2009 (UTC)

=== [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] ===

Želim opraviti nekaj nujno potrebnih vzdrževalnih opravil. Seveda pša tudi aktivno sodelovanje ne uide. namreavam pisati računslniške vodiče, kuharske recepte pa organizirati podobno kot na en:. lp, --[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] 11:07, 20. januar 2009 (UTC) ([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|predhodni prispevki 1]], [[Posebno:Contributions/213.250.11.87|2]])
*ZA, --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 05:33, 30. januar 2009 (UTC)

: Uporabnik povišan. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[w:Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Hitri odgovor]]) 22:01, 12. februar 2009 (UTC)

=== [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ===

Za vzdrževalna dela. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 16:49, 29. januar 2009 (UTC)

* Za vse štiri. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 18:25, 29. januar 2009 (UTC)
* ZA --[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] 15:53, 30. januar 2009 (UTC)

: Uporabnik povišan. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[w:Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Hitri odgovor]]) 22:01, 12. februar 2009 (UTC)

=== [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ===

Uporabnico '''Pinky sl''' predlagam za administratorko. Začetek glasovanja: 23. junij 2014. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:15, 23. junij 2014 (UTC)

* Za. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:15, 23. junij 2014 (UTC)
* Za --[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]] ([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|pogovor]]) 19:48, 23. junij 2014 (UTC)
* Za, kolikor je vreden glas uporabnika z osmimi urejanji. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ([[Uporabniški pogovor:Yerpo|pogovor]]) 21:13, 23. junij 2014 (UTC)
* Ups, pozno opazil: za. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 03:41, 3. julij 2014 (UTC)
* Za, --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ([[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]) 09:36, 3. julij 2014 (UTC)
* Za, --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:55, 20. julij 2014 (UTC)
* Za,  poznamo iz wikipedije --[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] ([[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]]) 12:08, 29. julij 2014 (UTC)
* Za - izkazala se je že v Wikipediji.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Irena Plahuta]] ([[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|pogovor]]) 01:16, 5. avgust 2014 (UTC)
* Za, --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] ([[Uporabniški pogovor:Dbc334|pogovor]]) 19:06, 5. avgust 2014 (UTC)

Zaključujem glasovanje. Pinky sl je izvoljena za administratorko z 9 glasovi za. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:46, 5. avgust 2014 (UTC)

[[Kategorija:Wikiknjige]]</text>
      <sha1>86uklc3pinmzj25s1b4nifzqll4q8li</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Pod lipo</title>
    <ns>4</ns>
    <id>1532</id>
    <revision>
      <id>19961</id>
      <parentid>19960</parentid>
      <timestamp>2024-02-12T18:23:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MediaWiki message delivery</username>
        <id>1786</id>
      </contributor>
      <comment>/* Announcing the results of the UCoC Coordinating Committee Charter ratification vote */ nov razdelek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11438" xml:space="preserve">{{Wikiknjige:Pod lipo/Glava}}

== Uporabniški vmesnik ==

Na meta-wikiju sem zaprosil za [[meta:Steward_requests/Miscellaneous#User_interface_changes_on_Slovenian_Wikibooks|odstranitev starih popravkov uporabniškega vmesnika ter odstranitev ali nadgradjo vtičnika wikiEd]], ker očitno ni več kompatibilen s trenutnim vmesnikom. Če je kdo opazil še kakšen problem, naj to prosim sporoči prek zgornje povezave saj lokalni administratorji [[Posebno:ListGrants|nimamo več dovoljenj]] za urejanje uporabniškega vmesnika. --[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] ([[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]]) 11:56, 26. november 2020 (CET)

== Nalaganje slik lokalno ==

Pred leti se je dalo fotografije na Wikiknjige nalagati lokalno, pod licenco poštene rabe, tako kot še danes počnemo na Wikipediji s posnetki, ki za Zbirko ne pridejo v poštev, npr. naslovnice knjig. Zdaj že dolgo to ni več mogoče oz. je omogočeno samo administratorjem. Sam bi potreboval to možnost za stare družinske fotografije iz osebnih arhivov, ki še niso v javni lasti in brez katerih bi bila lokalna zgodovina na Wikiknjigah ([[Dobrave]]) zelo osiromašena.  --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:48, 27. november 2020 (CET)

: {{za}} Strinjam se, da je zaradi narave projekta potrebno dopustiti, da je določen del vsebine na voljo tudi pod manj svobodnimi pogoji (kot jih sicer dopušča CC-BY-SA ali javna last), saj se v nasprotnem primeru preveč omejimo pri soustvarjanju wikiknjig in izbiri gradiva oz. v najslabšem primeru izključimo kar cela področja (npr. domoznanstvo). To sovpada z idejo [[:w:en:fair use|poštene uporabe]] (&quot;preventing copyright law from being too rigidly applied and stifling the very creativity which [copyright] law is designed to foster&quot;), vendar je treba paziti da se slike uporabi zmerno. Koristno branje je tudi prispevek [http://www.sistory.si/cdn/publikacije/1001-2000/1288/Arhivi_1997_1-2.pdf Uporaba arhivskega gradiva in varstvo avtorskih pravic] (str. 39-46), ki med drugim ponudi nekaj iztoočnic za presojo katera arhivska dela sploh sodijo pod zaščito iz naslova avtorskih pravic. --[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] ([[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]]) 11:28, 27. november 2020 (CET)
: {{za}}, če bo premišljena uporaba ne vidim problema. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ([[Uporabniški pogovor:Yerpo|pogovor]]) 11:14, 6. december 2020 (CET)
:{{za}} Projekt, kot so Wikiknjige, si zasluži možnost lokalnega nalaganja. Sploh ne vem, kdaj in zakaj je bilo to izklopljeno za manjše projekte. [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]] ([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|pogovor]]) 18:19, 15. december 2020 (CET)

== Veleposlaništvo ==

Glede na precejšnje število avtomatskih obvestil v angleščini, se kar hitro spregleda lokalne razprave. Predlagam, da se po zgledu Wikipedije naredi &quot;Veleposlaništvo&quot;, kamor prihajajo sporočila v tujem jeziku. [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] ([[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]]) 12:22, 22. september 2022 (CEST)

== Imenski prostor Kuharica ==

Predlagam, da se v projektu ustvari imenski prostor Kuharica. Namenjen bo zbiranju receptov za pripravo jedi, tako kot je to urejeno v Wikiknjigah v drugih jezikih.[https://en.wikibooks.org/wiki/Cookbook:Table_of_Contents]

(I suggest the creation of the namespace Wikibooks in the project. Its purpose will be the collection of recipes for the preparation of dishes, in the same manner as this is used by WikiBooks in other languages.)

Nekaj receptov je [[Poimenski seznam receptov|že zbranih]] in bi bilo zaradi preglednosti dobro, da so v svojem imenskem prostoru.

Poleg tega se na ta imenski prostor povezuje [[:w:sl:Predloga:Infopolje Hrana]]. 

Podoben predlog je bil sicer podan že leta 2005.[https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Prekmurska_gibanica] --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ([[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]) 03:07, 18. maj 2023 (CEST)

'''SUPPORT''' (Prosim za podpise, da lahko ustvarim zahtevek v Phabricatorju.)

# --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ([[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]) 03:07, 18. maj 2023 (CEST)

'''OPPOSE'''

== Reusing references: Can we look over your shoulder? ==

''Apologies for writing in English.''

The Technical Wishes team at Wikimedia Deutschland is planning to [[m:WMDE Technical Wishes/Reusing references|make reusing references easier]]. For our research, we are looking for wiki contributors willing to show us how they are interacting with references.

* The format will be a 1-hour video call, where you would share your screen. [https://wikimedia.sslsurvey.de/User-research-into-Reusing-References-Sign-up-Form-2024/en/ More information here].
* Interviews can be conducted in English, German or Dutch.
* [[mw:WMDE_Engineering/Participate_in_UX_Activities#Compensation|Compensation is available]].
* Sessions will be held in January and February.
* [https://wikimedia.sslsurvey.de/User-research-into-Reusing-References-Sign-up-Form-2024/en/ Sign up here if you are interested.]
* Please note that we probably won’t be able to have sessions with everyone who is interested. Our UX researcher will try to create a good balance of wiki contributors, e.g. in terms of wiki experience, tech experience, editing preferences, gender, disability and more. If you’re a fit, she will reach out to you to schedule an appointment.

We’re looking forward to seeing you, [[m:User:Thereza Mengs (WMDE)| Thereza Mengs (WMDE)]]
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Thereza Mengs (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=WMDE_Technical_Wishes/Technical_Wishes_News_list_all_village_pumps&amp;oldid=25956752 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Vote on the Charter for the Universal Code of Conduct Coordinating Committee&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/wiki/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee/Charter/Announcement - voting opens|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]] [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:wiki/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee/Charter/Announcement - voting opens}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]''
Hello all,

I am reaching out to you today to announce that the voting period for the [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee]] (U4C) Charter is now open. Community members may [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Charter/Voter_information|cast their vote and provide comments about the charter via SecurePoll]] now through '''2 February 2024'''. Those of you who voiced your opinions during the development of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal_Code_of_Conduct/Enforcement_guidelines|UCoC Enforcement Guidelines]] will find this process familiar.

The [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee/Charter|current version of the U4C Charter]] is on Meta-wiki with translations available. 

Read the charter, go vote and share this note with others in your community. I can confidently say the U4C Building Committee looks forward to your participation.

On behalf of the UCoC Project team,&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

[[m:User:RamzyM (WMF)|RamzyM (WMF)]] 19:07, 19. januar 2024 (CET)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:RamzyM (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&amp;oldid=25853527 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Last days to vote on the Charter for the Universal Code of Conduct Coordinating Committee&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/wiki/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee/Charter/Announcement - voting reminder|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]] [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:wiki/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee/Charter/Announcement - voting reminder}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]''
Hello all,

I am reaching out to you today to remind you that the voting period for the [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee]] (U4C) charter will close on '''2 February 2024'''. Community members may [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Charter/Voter_information|cast their vote and provide comments about the charter via SecurePoll]]. Those of you who voiced your opinions during the development of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal_Code_of_Conduct/Enforcement_guidelines|UCoC Enforcement Guidelines]] will find this process familiar.

The [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee/Charter|current version of the U4C charter]] is on Meta-wiki with translations available. 

Read the charter, go vote and share this note with others in your community. I can confidently say the U4C Building Committee looks forward to your participation.

On behalf of the UCoC Project team,&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

[[m:User:RamzyM (WMF)|RamzyM (WMF)]] 18:00, 31. januar 2024 (CET)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:RamzyM (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&amp;oldid=25853527 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Announcing the results of the UCoC Coordinating Committee Charter ratification vote&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/wiki/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee/Charter/Announcement - results|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]] [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:wiki/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee/Charter/Announcement - results}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]''

Dear all,

Thank you everyone for following the progress of the Universal Code of Conduct. I am writing to you today to announce the outcome of the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Charter/Voter_information|ratification vote]] on the [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee/Charter|Universal Code of Conduct Coordinating Committee Charter]]. 1746 contributors voted in this ratification vote with 1249 voters supporting the Charter and 420 voters not. The ratification vote process allowed for voters to provide comments about the Charter. 

A report of voting statistics and a summary of voter comments will be published on Meta-wiki in the coming weeks.

Please look forward to hearing about the next steps soon.

On behalf of the UCoC Project team,&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

[[m:User:RamzyM (WMF)|RamzyM (WMF)]] 19:23, 12. februar 2024 (CET)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:RamzyM (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&amp;oldid=26160150 --&gt;</text>
      <sha1>fs8qw3ijwyi40k0e6lkvf3b2ydcmb9s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Wikiknjige:Pod lipo/Predloga</title>
    <ns>10</ns>
    <id>1533</id>
    <revision>
      <id>2830</id>
      <timestamp>2006-01-23T08:22:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3047" xml:space="preserve">{| style=&quot;background-color: #F8FCFF;&quot; 
| &lt;div style=&quot;float: left; margin-top: 3px; background-color: white; border: 1px solid #8888aa; padding: 10px; width: 206px; clear: both;&quot;&gt;
&lt;div style=&quot;margin-left: -5px; margin-bottom: 5px; margin-top: -5px; margin-right: -5px; padding: 5px; background: white; border: 1px solid #8888aa; border-right-width:2px; border-bottom-width:2px;&quot;&gt;&lt;center&gt;'''[[{{CURRENTDAYNAME}}]], [[{{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}}]] [[{{CURRENTYEAR}}]]&lt;/center&gt;&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;margin-left: -5px; margin-bottom: 5px; margin-top: 5px; margin-right: -5px; padding: 5px; padding-top: 5px; background: white; border: 1px solid #8888aa; border-right-width:2px; border-bottom-width:2px; text-align: center;&quot;&gt;
'''[[Glavna stran]]'''&lt;br&gt;
'''[[Wikiknjige:Portal občestva|Portal občestva]]'''&lt;br&gt;
'''[[Wikiknjige:Orakelj|Orakelj]]'''&lt;br&gt;
'''[[Wikiknjige:Najpogostejša vprašanja|Najpogostejša vprašanja]]'''&lt;br&gt;
'''[[Wikiknjige:Pomoč|Pomoč]]'''&lt;br&gt;
'''[[Wikiknjige:Uvod|Uvod]]'''&lt;br&gt;
'''[[Wikiknjige:IRC kanal|IRC]]'''&lt;br&gt;
'''[[Wikiknjige:Obvestila|Obvestila]]'''&lt;br&gt;
'''[[Wikiknjige:Prošnje za administratorsko pomoč|Prošnje za administratorsko pomoč]]'''&lt;br&gt;
'''[[Wikiknjige:Veleposlaništvo|Veleposlaništvo - Embassy]]&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;margin-left: -5px; margin-bottom: 5px; margin-top: 5px; margin-right: -5px; padding: 5px; padding-top: 0; background: white; border: 1px solid #8888aa; border-right-width:2px; border-bottom-width:2px; text-align: center;&quot;&gt;
{{Wikiknjige:Pod lipo/K-arhiv}}
&lt;/div&gt;&lt;/div&gt;

&lt;div style=&quot;background-color: white; border: 1px solid #8888aa; padding: 10px; margin-top: 3px; margin-left: 232px;&quot;&gt;
&lt;div style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;
[[Slika:Vrba lipa.JPG|right|205px|Pod lipo]]
Na tej strani [[Wikiknjige:Wikiknjižničarji|Wikiknjižničarji]] postavljajo vprašanja v zvezi s [[slovenščina|slovensko]] različico [[Wikiknjige|Wikiknjig]] in poskušajo odgovoriti nanje.

* Za poročanje o hroščih in za predloge novih možnosti delovanja slovenske različice uporabljajte [[Wikiknjige:Poročila o hroščih|dnevnik hroščev]].
* Za pripombe in vprašanja o vsebini članka uporabite povezavo »Pogovor« pri ustreznem članku.
* Preden zastavite vprašanje, prosimo, preglejte arhivirane teme. Tu ga objavite šele, če v arhivu ne najdete ustreznega odgovora.
* Če imate kakršnokoli drugo vprašanje o čemerkoli v [[Vesolje|Vesolju]] ali [[življenje|življenju]], zastavite vprašanje v [[Wikiknjige:Orakelj|Oraklju]].

Za lažje iskanje in odgovor upoštevajte še naslednje:
#Za neposredno dodajanje novega vprašanja na dnu uporabite naslednjo '''[http://sl.wikipedia.org/w/wiki.phtml?title=Wikiknjige:Pod_lipo&amp;action=edit&amp;section=new urejevalno povezavo].
# Svoje vprašanje, prosimo, '''naslovite'''. To storite z zapisom &lt;nowiki&gt;== želeni naslov ==&lt;/nowiki&gt;. Če boste uporabili zgoraj navedeno urejevalno povezavo, vpišite le temo pogovora.
# Na konec vprašanja z nizom znakov &lt;nowiki&gt;--~~~~&lt;/nowiki&gt; obvezno dodajte tudi svoj '''podpis''' in '''datum'''.
&lt;/div&gt;&lt;/div&gt;
|}</text>
      <sha1>tnlz81v29a4a7h79ygzrew54gkrou5x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Wikiknjige:Pod lipo/K-arhiv</title>
    <ns>10</ns>
    <id>1534</id>
    <revision>
      <id>2831</id>
      <timestamp>2006-01-23T08:23:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="614" xml:space="preserve">'''[[Wikiknjige:Pod lipo/Arhiv|Arhiv]]'''&lt;br&gt;
&lt;small&gt;
[[Wikiknjige:Pod lipo/Arhiv-&lt;!--vstavi datum--&gt;|1]] | 
[[Wikiknjige:Pod lipo/Arhiv-&lt;!--vstavi datum--&gt;|2]] | 
[[Wikiknjige:Pod lipo/Arhiv-&lt;!--vstavi datum--&gt;|3]] | 
[[Wikiknjige:Pod lipo/Arhiv-&lt;!--vstavi datum--&gt;|4]] | 
[[Wikiknjige:Pod lipo/Arhiv-&lt;!--vstavi datum--&gt;|5]] | 
[[Wikiknjige:Pod lipo/Arhiv-&lt;!--vstavi datum--&gt;|6]] | 
[[Wikiknjige:Pod lipo/Arhiv-&lt;!--vstavi datum--&gt;|7]] | 
[[Wikiknjige:Pod lipo/Arhiv-&lt;!--vstavi datum--&gt;|8]] | 
[[Wikiknjige:Pod lipo/Arhiv-&lt;!--vstavi datum--&gt;|9]] | 
[[Wikiknjige:Pod lipo/Arhiv-&lt;!--vstavi datum--&gt;|10]]&lt;br&gt;
&lt;/small&gt;</text>
      <sha1>2f83dqepbwdn1f1n26gki3jj2kpdb35</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:TOCright</title>
    <ns>10</ns>
    <id>1535</id>
    <revision>
      <id>13706</id>
      <parentid>2832</parentid>
      <timestamp>2014-06-13T11:00:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="378" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;{| cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;0&quot; style=&quot;clear: {{{clear|right}}}; margin-bottom: .5em; float: right; padding: .5em 0 .8em 1.4em; background: none; width: {{{width|{{{1|auto}}}}}};&quot; {{#if:{{{limit|}}}|class=&quot;toclimit-{{{limit}}}&quot;}}
| __TOC__
|}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;
{{dokumentacija}}
&lt;!-- Add cats and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>60heg0viltpvpacasgy1y6p28wkkysu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:TOCleft</title>
    <ns>10</ns>
    <id>1536</id>
    <revision>
      <id>13703</id>
      <parentid>2833</parentid>
      <timestamp>2014-06-13T10:54:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>posodobitev</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="312" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;{| cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;0&quot; style=&quot;clear: {{{clear|left}}}; margin-bottom: .5em; float: left; padding: .5em 1.4em .8em 0; background: none; width: {{{width|{{{1|auto}}}}}};&quot; {{#if:{{{limit|}}}|class=&quot;toclimit-{{{limit}}}&quot;}}
| __TOC__
|}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;
{{dokumentacija}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>ixzbyhs5631yjfv0d33tdggov3oy8fs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Administratorji</title>
    <ns>4</ns>
    <id>1537</id>
    <revision>
      <id>14417</id>
      <parentid>14084</parentid>
      <timestamp>2015-01-19T21:10:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Seznam administratorjev */ Pinky sl bivša</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3829" xml:space="preserve">{{Wikiknjige:Administratorji/Glava}}

'''Administratorji''' so [[Wikiknjige:Wikiknjižničarji|wikiknjižničarji]], ki imajo pravice [[w:sistemski operater|sistemskega operaterja]]. Vsakdo, ki že nekaj časa dejavno prispeva k [[w:Slovenščina|slovenskim]] [[Wikiknjige|Wikiknjigam]] in ga v splošnem vsi poznajo kot skrbnega člana občestva, [[Wikiknjige:Prošnje za administratorstvo|lahko dobi te pravice]]. Pridobivanje administratorskih pravic naj po besedah [[w:Jimmy Wales|Jimmyja Walesa]] ne bi bila velika stvar.

Administratorji nimajo posebne moči in so enaki drugim, razen glede dodatne urejevalske odgovornosti. Njihovo mnenje nikakor ni vredno več od mnenja drugih uporabnikov. Imajo možnost brisanja člankov iz podatkovne baze (vendar brisane različice v njej ostanejo za trajno in jih administratorji lahko obnovijo), blokiranja posameznih uporabnikov ter enostavnejše vračanje vandaliziranih člankov. Posamezne članke lahko tudi zaščitijo pred urejanjem.

'''Birokrati''' pa imajo še dodatno možnost promoviranja uporabnika v administratorja (ne pa tudi pravice odvzema statusa).

== Seznam administratorjev ==

* [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] (12. februar 2009)
* [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]]

=== Bivši ===

* [[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]] (&lt;span class=plainlinks&gt;[https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ALog&amp;type=&amp;user=&amp;page=User%3AKlemen+Kocjancic%40slwikibooks&amp;year=&amp;month=-1&amp;tagfilter=&amp;hide_review_log=1&amp;hide_thanks_log=0 22. januar 2006]&lt;/span&gt; - [[m:Steward_requests/Permissions/2014-07#Klemen Kocjancic@global|25. julij 2014]]), birokrat
* [[Uporabnik:5er|5er]] (12. februar 2009 - &lt;span class=plainlinks&gt;[https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ALog&amp;type=rights&amp;user=&amp;page=User%3A5er%40slwikibooks&amp;year=&amp;month=-1&amp;tagfilter=&amp;hide_review_log=1&amp;hide_thanks_log=1 25. avgust 2014]&lt;/span&gt;)
* [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[m:Steward requests/Permissions/Approved temporary#Pinky sl@sl.wikibooks|5. avgust 2014]] - &lt;span class=plainlinks&gt;[https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ALog&amp;type=rights&amp;user=&amp;page=User%3APinky+sl%40slwikibooks&amp;year=&amp;month=-1&amp;tagfilter= 5. november 2014]&lt;/span&gt;)

== Glej tudi ==

* [[Posebno:SeznamUporabnikov/sysop]]
* [[Posebno:Log/rights]]
* [[m:Administrators of Wikimedia projects/Slovene projects|Administrators of Wikimedia projects/Slovene projects]] (na Meta-Wiki)

[[Kategorija:Wikiknjige|Administratorji]]


&lt;!-- note: the links will be invalid if the project namespaces will change in other languages --&gt;
[[ar:ويكي الكتب:إداريون]]
[[bg:Уикикниги:Администратори]]
[[bs:Wikiknjige:Administracija]]
[[ca:Viquillibres:Administradors]]
[[cs:Wikiknihy:Správci]]
[[cy:Wicillyfrau:Gweinyddwyr]]
[[da:Wikibooks:Administratorer]]
[[de:Wikibooks:Administratoren]]
[[en:Help:Administrators]]
[[eo:Vikilibroj:Administrantoj]]
[[es:Wikilibros:Bibliotecarios]]
[[fi:Wikikirjasto:Ylläpitäjät]]
[[fr:Wikilivres:Administrateur]]
[[gl:Wikibooks:Administradores]]
[[he:ויקיספר:מפעיל מערכת]]
[[hu:Wikikönyvek:Adminisztrátorok]]
[[id:Wikibooks:Pengurus]]
[[is:Wikibooks:Stjórnendur]]
[[it:Wikibooks:Amministratori]]
[[ja:Wikibooks:管理者]]
[[la:Vicilibri:Administratores]]
[[mi:Wikibooks:Administrators]]
[[nl:Wikibooks:Moderator]]
[[no:Wikibooks:Administratorer]]
[[pl:Wikibooks:Administratorzy]]
[[pt:Wikibooks:Administradores]]
[[ro:Wikibooks:Cerere de Admin]]
[[ru:Викиучебник:Администраторы]]
[[simple:Wikibooks:Administrators]]
[[sk:Wikibooks:Administrátori]]
[[sv:Wikibooks:Administratörer]]
[[th:Wikibooks:ผู้ดูแลระบบ]]
[[tr:Vikikitap:Yöneticiler]]
[[vi:Wikibooks:Người quản lý]]
[[pl:Wikibooks:Administratorzy]]
[[vi:Wikibooks:Người quản lý]]
[[zh:Wikibooks:管理员]]</text>
      <sha1>0to4jueggjw3t3nrmgfoy79mscwvefd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Dobrodošli, novinci</title>
    <ns>4</ns>
    <id>1539</id>
    <revision>
      <id>4619</id>
      <parentid>4618</parentid>
      <timestamp>2006-12-28T16:31:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mihael Simonič</username>
        <id>35</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="765" xml:space="preserve">__NOTOC__
&lt;div align=center&gt;&lt;p style=&quot;font-size: 162%; border: none; margin: 0; padding:.1em; color:#000&quot;&gt;Dobrodošli na straneh slovenskih &lt;span class=&quot;nounderlines&quot;&gt;'''[[Wikiknjige|Wikiknjig]]''',&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;div style=&quot;top: +0.2em; font-size: 95%&quot;&gt;'''proste knjižnice''', '''[[Wikiknjige:Uvod|ki jo lahko ureja vsakdo]]'''!&lt;/div&gt;&lt;/div&gt;


'''[[Wikiknjige]]''' je prosta knjižnica zbirk knjig, učbenikov in priročnikov, ki jih v mnogih jezikih ''družno'' pišejo njeni bralci širom po svetu. Spletišče je [[wiki]], kar pomeni, da lahko vsakdo, tudi vi, [[Wikiknjige:Uvod|spremeni]] katerikoli članek preprosto tako, da klikne povezavo '''uredi''', ki se nahaja na vrhu vsakega članka. Nudimo vam tudi [[Pomoč:Vsebina|pomoč]].

[[Kategorija:Wikiknjige]]</text>
      <sha1>dn4pufnrv1gbbmsdk9co6viuf4hnmvw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Urejanje strani</title>
    <ns>4</ns>
    <id>1545</id>
    <revision>
      <id>15725</id>
      <parentid>2899</parentid>
      <timestamp>2016-11-23T12:36:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Janezdrilc je premaknil(-a) stran [[Wikiknjige:Urejanje slovenskih strani]] na [[Wikiknjige:Urejanje strani]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="70" xml:space="preserve">[[w:Wikipedija:Urejanje slovenskih strani]]

[[Kategorija:Wikiknjige]]</text>
      <sha1>fz9b83b2dddby0gto4hl9ooufqwjt70</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Pravila in smernice</title>
    <ns>4</ns>
    <id>1546</id>
    <revision>
      <id>2898</id>
      <parentid>2854</parentid>
      <timestamp>2006-01-26T17:36:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>+ ktgr</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="63" xml:space="preserve">[[w:Wikipedija:Pravila in smernice]]

[[Kategorija:Wikiknjige]]</text>
      <sha1>tfw2f70gk01n5zujfrw5k019q0vavlt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Obvestila</title>
    <ns>4</ns>
    <id>1547</id>
    <revision>
      <id>18394</id>
      <parentid>4962</parentid>
      <timestamp>2019-08-20T22:55:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>- oklepaji pri datumih</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="797" xml:space="preserve">Ta stran je namenjena enostranskemu obveščanju [[Wikiknjige:Portal občestva|skupnosti]]:

* 2006-01-23 - Predelal sem glavno stran, da je bolj interaktivna. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[w:Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Hitri odgovor]]) 10:55, 23 januar 2006 (UTC)
* 2006-01-22 - Dodal sem nekaj administrativnih strani (nekatere so le povezava na [[w:Glavna stran|Wikipedijo]]). LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[w:Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Hitri odgovor]]) 10:55, 23 januar 2006 (UTC)
* 2007-11-25 - Slovenska Wikiknjiga ima 100 člankov. --[[User:5er|5er]] 14:53, 25. november 2007 (UTC)

[[Kategorija:Wikiknjige]]</text>
      <sha1>0f0mvvmzqx3d4dmgc6hvlgnmq6muxob</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Projekti Fundacije Wikimedia</title>
    <ns>10</ns>
    <id>1548</id>
    <revision>
      <id>19896</id>
      <parentid>19895</parentid>
      <timestamp>2023-09-02T12:04:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5151" xml:space="preserve">&lt;div id=&quot;sister&quot; style=font-size:92%&gt;
{|width=&quot;100%&quot; align=&quot;center&quot; cellpadding=4 style=&quot;text-align:left;&quot;
|-

| align=&quot;center&quot; | &lt;imagemap&gt;slika:Wikipedia logo silver.png|35px|Wikipedija
default [https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran Wikipedija]
desc none&lt;/imagemap&gt;
| '''&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran Wikipedija]&lt;/span&gt;'''&lt;br&gt;Prosta enciklopedija

| align=&quot;center&quot; | &lt;imagemap&gt;slika:Wiktionary-logo.svg|41px|Wikislovar
default [https://sl.wiktionary.org/wiki/Glavna_stran Wikislovar]
desc none&lt;/imagemap&gt;
| '''&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[https://sl.wiktionary.org/wiki/Glavna_stran Wikislovar]&lt;/span&gt;'''&lt;br&gt;Slovar in besednjak

| align=&quot;center&quot; | &lt;imagemap&gt;slika:Commons-logo-31px.png|31px|Wikimedijina zbirka
default [[c:|Wikimedijina zbirka]]
desc none&lt;/imagemap&gt;
| '''[[c:|Wikimedijina zbirka]]'''&lt;br&gt;Predstavnostno gradivo

|-

| align=&quot;center&quot; | &lt;imagemap&gt;slika:Wikisource-logo-35px.png|35px|Wikivir
default [https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran Wikivir]
desc none&lt;/imagemap&gt;
| '''&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran Wikivir]&lt;/span&gt;'''&lt;br&gt;Prosta knjižnica in arhiv

| align=&quot;center&quot; | &lt;imagemap&gt;slika:Wikiversity-logo-41px.png|41px|Wikiverza
default [https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran Wikiverza]
desc none&lt;/imagemap&gt;
| '''&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran Wikiverza]&lt;/span&gt;'''&lt;br&gt;Študijsko gradivo in dejavnosti

| align=&quot;center&quot; | &lt;imagemap&gt;slika:Wikidata-logo.svg|47px|Wikipodatki
default [[d:|Wikipodatki]]
desc none&lt;/imagemap&gt;
| '''[[d:|Wikipodatki]]'''&lt;br&gt;Zbirka podatkov

|-

| align=&quot;center&quot; | &lt;imagemap&gt;slika:Wikiquote-logo-51px.png|51px|Wikinavedek
default [https://sl.wikiquote.org/wiki/Glavna_stran Wikinavedek]
desc none&lt;/imagemap&gt;
| '''&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[https://sl.wikiquote.org/wiki/Glavna_stran Wikinavedek]&lt;/span&gt;'''&lt;br&gt;Zbirka navedkov

| align=&quot;center&quot; | &lt;imagemap&gt;slika:Wikinews-logo-51px.png|51px|Wikinovice
default [[n:en:|Wikinovice]]
desc none&lt;/imagemap&gt;
| '''[[n:en:|Wikinovice]]'''&lt;br&gt;Proste novice

| align=&quot;center&quot; | &lt;imagemap&gt;slika:Wikifunctions-logo.svg|35px|Wikifunkcije
default [[f:|Wikifunkcije]]
desc none&lt;/imagemap&gt;
| '''[[f:|Wikifunkcije]]'''&lt;br&gt;Prosta programska koda

|-

| style=&quot;padding-bottom:15px&quot; align=&quot;center&quot; | &lt;imagemap&gt;slika:Wikibooks-logo-35px.png|35px|Wikiknjige
default [https://sl.wikibooks.org/wiki/Glavna_stran Wikiknjige]
desc none&lt;/imagemap&gt;
| style=&quot;padding-bottom:15px&quot; | '''&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[https://sl.wikibooks.org/wiki/Glavna_stran Wikiknjige]&lt;/span&gt;'''&lt;br&gt;Pisanje prostih knjig

| style=&quot;padding-bottom:15px&quot; align=&quot;center&quot; | &lt;imagemap&gt;slika:Wikivoyage-Logo-v3-icon.svg|35px|Wikipotovanje
default [[voy:en:|Wikipotovanje]]
desc none&lt;/imagemap&gt;
| style=&quot;padding-bottom:15px&quot; | '''[[voy:en:|Wikipotovanje]]'''&lt;br&gt;Vodnik za potovanja

| align=&quot;center&quot; | &lt;imagemap&gt;slika:Wikispecies-logo-35px.png|35px|Wikivrste
default [[species:|Wikivrste]]
desc none&lt;/imagemap&gt;
| '''[[species:|Wikivrste]]'''&lt;br&gt;Imenik bioloških vrst

|-
! colspan=6 bgcolor=#E0EAFF style=&quot;padding:2px&quot; | &lt;div class=&quot;center&quot;&gt;Organizacijski projekti&lt;/div&gt;

|-

| style=&quot;padding-top:7px; padding-bottom:7px&quot; align=&quot;center&quot; | &lt;imagemap&gt;slika:Wikimedia Community Logo.svg|35px|Meta-Wiki
default [[m:Glavna_stran|Meta-Wiki]]
desc none&lt;/imagemap&gt;
| style=&quot;padding-top:7px; padding-bottom:7px&quot; | '''[[m:Glavna_stran|Meta-Wiki]]'''&lt;br&gt;Usklajevanje projektov Wikimedie

| style=&quot;padding-top:7px; padding-bottom:7px&quot; align=&quot;center&quot; | &lt;imagemap&gt;slika:Wikimedia-logo-V.svg|35px|Fundacija Wikimedia
default [[wmf:|Fundacija Wikimedia]]
desc none&lt;/imagemap&gt;
| style=&quot;padding-top:7px; padding-bottom:7px&quot; | '''[[wmf:|Fundacija Wikimedia]]'''&lt;br&gt;Odnosi fundacije z javnostjo

| style=&quot;padding-top:7px; padding-bottom:7px&quot; align=&quot;center&quot; | &lt;imagemap&gt;slika:Wikimania.svg|35px|Wikimanija
default [https://wikimania.wikimedia.org/wiki/Main_Page Wikimanija]
desc none&lt;/imagemap&gt;
| style=&quot;padding-top:7px; padding-bottom:7px&quot; | '''&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[https://wikimania.wikimedia.org/wiki/Main_Page Wikimanija]&lt;/span&gt;'''&lt;br&gt;Mednarodne konference

|-
! colspan=6 bgcolor=#E0EAFF style=&quot;padding:2px&quot; | &lt;div class=&quot;center&quot;&gt;Tehnični projekti&lt;/div&gt;

|-

| style=&quot;padding-top:7px;&quot; valign=top align=&quot;center&quot; | &lt;imagemap&gt;slika:MediaWiki-2020-icon.svg|41px|MediaWiki
default [[mw:|MediaWiki]]
desc none&lt;/imagemap&gt;
| style=&quot;padding-top:7px;&quot; valign=top | '''[[mw:|MediaWiki]]'''&lt;br&gt;Programska oprema wikispletišč

| style=&quot;padding-top:7px;&quot; valign=top align=&quot;center&quot; | &lt;imagemap&gt;slika:Wikimedia Phabricator logo.svg|40px|Farbikant
default [[phab:|Fabrikator]]
desc none&lt;/imagemap&gt;
| style=&quot;padding-top:7px;&quot; valign=top | '''[[phab:|Fabrikator]]'''&lt;br&gt;Poročanje o hroščih in&lt;br&gt;predlaganje novih funkcij

| style=&quot;padding-top:7px;&quot; valign=top align=&quot;center&quot; | &lt;imagemap&gt;slika:Toolforge logo.svg|35px|Wikimedijina orodjarna
default [[toollabs:|Wikimedijina orodjarna]]
desc none&lt;/imagemap&gt;
| style=&quot;padding-top:7px;&quot; valign=top | '''[[toollabs:|Wikimedijina orodjarna]]'''&lt;br&gt;Orodja za obdelavo podatkov

|}&lt;/div&gt;&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Glavna stran]]
[[Kategorija:Predloge]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>6c3ui3tw607qhe5uat7pqnmyszgo0rm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Wikivar/GRAMMAR</title>
    <ns>10</ns>
    <id>1550</id>
    <revision>
      <id>2875</id>
      <timestamp>2006-01-23T17:41:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gangleri</username>
        <id>20</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>[[q:template:wikivar/GRAMMAR]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="144" xml:space="preserve">[[Image:Redirect arrow without text.png|left]]

:: [[q:template:wikivar/GRAMMAR]]
:: [[Uporabnik:Gangleri|Gangleri]] 17:41, 23 januar 2006 (UTC)</text>
      <sha1>m9ocbuh8a9buff1dkwonqijh1q0ahpl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Test</title>
    <ns>10</ns>
    <id>1552</id>
    <revision>
      <id>3167</id>
      <parentid>2879</parentid>
      <timestamp>2006-02-06T02:42:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>84.131.213.2</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="679" xml:space="preserve">&lt;!-- comment to force linebreak --&gt;
{| align=center border=0 cellpadding=4 cellspacing=4 style=&quot;border: 1px solid #CCCC99; background-color: #F1F1DE&quot;
|
&lt;div style=&quot;float:left;margin-right:0.9em&quot;&gt;[[Slika:Achtung.svg|80px|Znak Pozor]]&lt;/div&gt;
|
''Hvala, ker ste se preizkusili v urejanju strani na [[Wikiknjige|Wikiknjigah]]. Vaš poskus je zdaj odstranjen ali izničen, saj preizkušanje na člankih ni zaželeno. Prosimo, da za nadaljnje poskuse uporabljate [[Wikiknjige:Peskovnik|peskovnik]], saj bodo poskusi znotraj člankov hitro odstranjeni. Informacije o tem, kako pravilno prispevati k naši zbirki [[knjiga|knjig]], lahko dobite v [[Wikiknjige:Uvod|uvodu v Wikiknjige]].
|}</text>
      <sha1>60ezgor6vdst6f6ry1v8kvpf9btkn29</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Administratorji Wikiknjig</title>
    <ns>14</ns>
    <id>1554</id>
    <revision>
      <id>13929</id>
      <parentid>2885</parentid>
      <timestamp>2014-08-06T08:04:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="146" xml:space="preserve">{{userbox category|admin}}

Ta seznam mogoče ni popoln. Preverite tudi [[Posebno:SeznamUporabnikov/sysop]].

[[Kategorija:Uporabniki po statusu]]</text>
      <sha1>hnvpbbiiwmkrwsh95o6stklc0hnmjfd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Birokrati Wikiknjig</title>
    <ns>14</ns>
    <id>1555</id>
    <revision>
      <id>13931</id>
      <parentid>2886</parentid>
      <timestamp>2014-08-06T08:11:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="154" xml:space="preserve">{{userbox category|birokrat}}

Ta seznam mogoče ni popoln. Preverite tudi [[Posebno:SeznamUporabnikov/bureaucrat]].

[[Kategorija:Uporabniki po statusu]]</text>
      <sha1>oupqgfpt8xbw41pzwhisc0ulvqwjph9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kuharica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1562</id>
    <revision>
      <id>14844</id>
      <parentid>4695</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T11:13:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>- iw, kat +</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1774" xml:space="preserve">'''Kuharica''' je stran, ki povezuje članke s področja [[kulinarika|kulinarike]].

== [[Kuharica:Recept|Recepti]] ==
* [[Seznam receptov]]
* [[Poimenski seznam receptov]]

[[Zajtrk]] - [[predjed]] - [[kosilo]] - [[večerja]] - [[narezek]] - [[glavna jed]] - [[priloga]] - [[juha]] - [[omaka]] - [[solata]] -
[[pečenka]] - [[sladica]]

== [[Kuharica:Nacionalne in etnične kuhinje|Nacionalne in etnične kuhinje]] ==
[[angleška kuhinja]] - [[britanska kuhinja]] - [[dalmatinska kuhinja]] - [[francoska kuhinja]] - [[hrvaška kuhinja]] - [[italijanska kuhinja]] - [[madžarska kuhinja]] - [[mediteranska kuhinja]] - [[nemška kuhinja]] - [[ruska kuhinja]] - [[slovenska kuhinja]] - [[srbska kuhinja]] - [[škotska kuhinja]]

== [[Kuharica:Specialna prehrana|Specialna prehrana]] ==
[[dieta]] - [[vegetarijska hrana]] - [[veganska hrana]] -

== [[Kuharica:Osnovne prehrambene skupine|Osnovne prehrambene skupine]] ==
[[Mlečni izdelki in jajca]] - [[Žita in kosmiči]] - [[Sadje]] - [[Meso in perutnina]] - [[Maščobe in olja]] - [[Morski sadeži]] - [[Začimbe in zelišča]] - [[Sladila]] - [[Zelenjava]]

== [[Kuharica:Sestavine|Sestavine]] ==
[[Alkoholne pijače]] - [[Kruh]] - [[Čokolada]] - [[Kava]] - [[Jajce|jajca]] - [[Žito]] - [[Marmalada]] - [[Džem]] - [[Namaz]] - [[Poper]] - [[Paradižnik]]i - [[Riž]] - [[Sol]] - [[Pecilni prašek]] - [[Soja]] - [[Sladkor]]

== [[Kuharica:Oprema|Oprema]] ==
[[Posode]] - [[gospodinjski aparati]] - [[kuhinjska orodja]]

== [[Kuharica:Kuharske tehnike in postopki|Kuharske tehnike in postopki]] ==
[[Pečenje]] - [[kuhanje]] - [[vretje]] - [[cvrtje]] - [[kuhanje pod pritiskom]] - [[žar]] - [[soljenje]] - [[dušenje]] - [[prekajevanje]] - [[kuhanje s paro]]

== Viri ==

[[Kategorija:Knjige]]
[[Kategorija:Kuharica| ]]</text>
      <sha1>sm877hefhlv0hmbm6v1yiqx36of03f2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Captcha-createaccount</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1587</id>
    <revision>
      <id>3002</id>
      <timestamp>2006-01-31T10:31:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="143" xml:space="preserve">Zaradi zaščite pred avtomatizirano navlako boste morali za registracijo vpisati prikazane besede: &lt;br /&gt;([[Posebno:Captcha/help|Kaj je to?]])</text>
      <sha1>tk6l2o77a9zml1oebbtn30uyunb9fb9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Captcha-createaccount-fail</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1588</id>
    <revision>
      <id>3003</id>
      <timestamp>2006-01-31T10:31:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" xml:space="preserve">Nepravilna ali manjkajoča potrditvena koda.</text>
      <sha1>4yrcqgbmold3xqacced8sfqp9xm9lp9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Captcha-short</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1589</id>
    <revision>
      <id>3004</id>
      <timestamp>2006-01-31T10:32:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="187" xml:space="preserve">Vaše urejanje vključuje nove URL-povezave; zaradi zaščite pred avtomatizirano navlako boste morali vpisati besede, ki se pojavijo v okencu: &lt;br /&gt;([[Special:Captcha/help|Kaj je to?]])</text>
      <sha1>n4sycb6t3vwd4yz4u5sqsbp5q7j2zam</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Captchahelp-text</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1590</id>
    <revision>
      <id>3005</id>
      <timestamp>2006-01-31T10:32:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="926" xml:space="preserve">Spletne strani, ki omogočajo objavljanje širši javnosti, kot na primer ta wiki, pogosto zlorabljajo spamerji, ki za objavo svojih povezav na mnogih straneh uporabljajo avtomatizirana orodja. Čeprav se te neželene povezave da odstraniti, so precejšnja nadloga. Včasih, zlasti pri dodajanju novih spletnih povezav na stran, vam bo morda wiki prikazal sliko obarvanega ali popačenega besedila in zahteval vpis prikazanih besed. Ker je to opravilo težko avtomatizirati, bo s tem večini ljudi objavljanje dovoljeno, spamerji in druge robotski napadalci pa bodo ustavljeni. Žal lahko to povzroči nevšečnosti uporabnikom s slabim vidom in tistim, ki uporabljajo besedilne ali govorne brskalnike. Glasovna možnost trenutno še ni na razpolago. Če vam to nepričakovano preprečuje legitimno objavo, se, prosimo, obrnite na administratorje spletišča. Za vrnitev v urejevalnik izberite gumb 'nazaj' vašega brskalnika.</text>
      <sha1>6pb1x71julw31m7pj347eh7dmb5h9wv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Cite error</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1593</id>
    <revision>
      <id>3015</id>
      <timestamp>2006-01-31T10:34:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27" xml:space="preserve">Napaka pri navajanju $1; $2</text>
      <sha1>236omtbdvwnwwhnb07nqjpzuy8d99bx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Cite error -1</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1594</id>
    <revision>
      <id>3016</id>
      <timestamp>2006-01-31T10:35:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Notranja napaka; neveljaven $str</text>
      <sha1>0vjei6evm3kzbg54tt5yhqmp07e07k7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Cite error -2</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1595</id>
    <revision>
      <id>3017</id>
      <timestamp>2006-01-31T10:35:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34" xml:space="preserve">Notranja napaka; neveljaven ključ</text>
      <sha1>qs6gn8lb9yejdlxga6tmvneqyrlsmkh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Cite error -3</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1596</id>
    <revision>
      <id>3018</id>
      <timestamp>2006-01-31T10:35:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34" xml:space="preserve">Notranja napaka; neveljaven ključ</text>
      <sha1>qs6gn8lb9yejdlxga6tmvneqyrlsmkh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Cite error -4</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1597</id>
    <revision>
      <id>3019</id>
      <timestamp>2006-01-31T10:35:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42" xml:space="preserve">Notranja napaka; neveljaven skladni ključ</text>
      <sha1>k4955rwab81iimcrv75epim3a26k3c1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Cite error 1</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1598</id>
    <revision>
      <id>3020</id>
      <timestamp>2006-01-31T10:35:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="53" xml:space="preserve">Neveljaven sklic; pričakujem neceloštevilski ključ</text>
      <sha1>bml4vtsfief01fxnbb8ngrxz3lpfizp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Cite error 2</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1599</id>
    <revision>
      <id>3021</id>
      <timestamp>2006-01-31T10:36:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42" xml:space="preserve">Neveljaven sklic; določen ni noben ključ</text>
      <sha1>d1e1psv6gpye7p8r55o0rg6aq5dvhrv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Cite error 3</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1600</id>
    <revision>
      <id>3022</id>
      <timestamp>2006-01-31T10:36:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="85" xml:space="preserve">Neveljaven sklic; neveljavni ključi, določenih jih je morda preveč ali pa napačni</text>
      <sha1>khcnsp53nfxz3cvca9k9puydldp39or</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Cite error 4</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1601</id>
    <revision>
      <id>3023</id>
      <timestamp>2006-01-31T10:36:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40" xml:space="preserve">Neveljaven sklic; določen ni noben vnos</text>
      <sha1>6u34e438ox46h3fy8n4yls0s5p2zwij</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Cite error 5</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1602</id>
    <revision>
      <id>3024</id>
      <timestamp>2006-01-31T10:36:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40" xml:space="preserve">Neveljaven vnos; ne pričakujem nobenega</text>
      <sha1>ss0x9o5sxaozr3r3xgllq1fty2lufj5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Cite error 6</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1603</id>
    <revision>
      <id>3025</id>
      <timestamp>2006-01-31T10:36:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" xml:space="preserve">Neveljavni parametri; ne pričakujem nobenih</text>
      <sha1>nk8k8wjvqb0c93gr7mdsotzmi2dlw3x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Cite error 7</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1604</id>
    <revision>
      <id>3026</id>
      <timestamp>2006-01-31T10:36:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="139" xml:space="preserve">Oznak po meri za povratne povezave je zmanjkalo, v sporočilu »''cite_references_link_many_format_backlink_labels''« vpišite še dodatne</text>
      <sha1>f5ag3yuz0gzla6mpj4xc226lpbgof8c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Cite references link many format backlink labels</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1605</id>
    <revision>
      <id>3027</id>
      <timestamp>2006-01-31T10:37:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="58" xml:space="preserve">a b c č d e f g h i j k l m n o p q r s š t u v x y z ž</text>
      <sha1>2mfjl9urjidh3fvser67eylk4s9zncl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Crossnamespacelinks</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1606</id>
    <revision>
      <id>3058</id>
      <timestamp>2006-01-31T10:45:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Povezave prek imenskih prostorov</text>
      <sha1>bd3dlynl753atiafgdst1qfnr8nz44n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Crossnamespacelinkstext</title>
    <ns>8</ns>
    <id>1607</id>
    <revision>
      <id>3059</id>
      <timestamp>2006-01-31T10:45:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21" xml:space="preserve">$1: $2 povezuje na $3</text>
      <sha1>s2rt7xjqo2qqcck5qig6pzhl191l3k2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Harisa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1611</id>
    <revision>
      <id>3166</id>
      <parentid>3164</parentid>
      <timestamp>2006-02-03T21:52:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="957" xml:space="preserve">'''Harisa'''  je zelo ostra rdeča [[začimba]], ki izvira iz [[Tunizija|Tunizije]], sedaj se uporablja v vseh [[Severna Afrika|severno afriških]] [[dežela]]h.  

V [[Evropa|Evropi]] je znana predvsem kot [[priloga]] [[kuskus]]u.  Lahko se jo uporabi kot [[začimba|začimbo]] za druge [[testenine]] ali kot dodatek [[juha|juhi]] namesto [[tabasco|tabasca]].

V [[trgovina]]h se dobi v majhnih [[tuba]]h.

== Priprava ==
Sestavine: 1 do 3 [[plod]]ove [[čili]]ja, 2 [[jedilna žlica|jedilni žlici]] [[orientalska kumina|orientalske kumine]], 3 do 5 [[strok]]ov [[česen|česna]] ter 2 do 3 [[čajna žlička|čajne žličke]] kuhinjske [[sol]]i.  Vse sestavine se strejo v [[možnar]]ju in doda se toliko [[olivno olje|olivnega olja]], da nastane gosta [[pasta]]. Hrani se na temnem, hladnem mestu dobro zaprto, a le manjše obdobje. [[Jed]]em se dodaja le manjša količina harisa. 

== Zunanje povezave ==
{{wikipedija|Harisa}}

[[Kategorija:Začimbe]]</text>
      <sha1>iehh46v1nwrqmfw27gcmj3p09g83gq8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pomoč:GRAMMAR</title>
    <ns>12</ns>
    <id>1612</id>
    <revision>
      <id>3273</id>
      <parentid>3271</parentid>
      <timestamp>2006-02-20T00:19:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gangleri</username>
        <id>20</id>
      </contributor>
      <comment>from [[en:template:wikivar]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10612" xml:space="preserve">[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=purge}} ↺]
[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|oldid={{REVISIONID}}}} rev-ID : {{REVISIONID}}]
__TOC__
&amp;rarr; [[bugzilla:04685]] &amp;ndash; &quot;''Slovenian LanguageSl.php hardcodes project namespace as Wikipedija''&quot;&lt;br /&gt;
&amp;rarr; [[bugzilla:05038]] &amp;ndash; &quot;''&lt;nowiki&gt;{{SUBST:GRAMMAR:foo|bar}}&lt;/nowiki&gt; should render as &lt;nowiki&gt;{{GRAMMAR:foo|bar}}&lt;/nowiki&gt;''&quot;
== links ==

* [[special:SiteMatrix#sl]]
* [[w:help:GRAMMAR]] [[w:template:wikivar]]
* [[&lt;!-- b: --&gt;help:GRAMMAR]] [[&lt;!-- b: --&gt;template:wikivar]]
* &lt;s&gt;[[n:help:GRAMMAR]] [[n:template:wikivar]]&lt;/s&gt;
* [[q:help:GRAMMAR]] [[q:template:wikivar]]
* &lt;s&gt;[[s:help:GRAMMAR]] [[s:template:wikivar]]&lt;/s&gt;
* [[wikt:help:GRAMMAR]] [[wikt:template:wikivar]]

* [http://idler.paivola.fi/betawiki/LanguageSl betawiki:LanguageSl]
* [http://cvs.sourceforge.net/viewcvs.py/wikipedia/phase3/ '''CVS:'''] [http://cvs.sourceforge.net/viewcvs.py/wikipedia/phase3/languages/LanguageSl.php LanguageSl.php] [http://cvs.sourceforge.net/viewcvs.py/wikipedia/phase3/languages/LanguageSl.php?rev=1.65&amp;view=markup rev=1.65]

=== syntax tests ===

* [[w:sl:user:Gangleri/tests/bugzilla/05038]]
** [[bugzilla:05038]] &amp;ndash; &lt;s&gt;&quot;''&lt;nowiki&gt;{{SUBST:GRAMMAR:foo|bar}}&lt;/nowiki&gt; should render as &lt;nowiki&gt;{{GRAMMAR:foo|bar}}&lt;/nowiki&gt;''&quot;&lt;/s&gt; &amp;ndash; '''INVALID''' / '''IRRELEVANT'''

== tests ==

=== test SITENAME ===

&lt;pre&gt;
* {{GRAMMAR:imenovalnik|{{SITENAME}}}} # 'imenovalnik' ([[w:en:nominativ|nominativ]])
* {{GRAMMAR:rodilnik|{{SITENAME}}}}    # 'rodilnik' ([[w:en:genitive|genitive]])
* {{GRAMMAR:dajalnik|{{SITENAME}}}}    # 'dajalnik' ([[w:en:dativ|dativ]])
* {{GRAMMAR:tožilnik|{{SITENAME}}}}    # 'tožilnik' ([[w:en:akuzativ|akuzativ]])
* {{GRAMMAR:mestnik|{{SITENAME}}}}     # 'mestnik' ([[w:en:locative|locative]])
* {{GRAMMAR:orodnik|{{SITENAME}}}}     # 'orodnik' ([[w:en:instrumental|instrumental]])
** {{GRAMMAR:orodnik| {{SITENAME}}}}     # 'orodnik' ([[w:en:instrumental|instrumental]]) &amp;ndash; heading space
** {{GRAMMAR:orodnik|{{SITENAME}} }}     # 'orodnik' ([[w:en:instrumental|instrumental]]) &amp;ndash; trailing space
* {{GRAMMAR: () # ' &quot; $1|{{SITENAME}}}}     # ([[w:en:nonsense|nonsense]])
&lt;/pre&gt;
generares:&lt;br /&gt;
* {{GRAMMAR:imenovalnik|{{SITENAME}}}} # 'imenovalnik' ([[w:en:nominativ|nominativ]])
* {{GRAMMAR:rodilnik|{{SITENAME}}}}    # 'rodilnik' ([[w:en:genitive|genitive]])
* {{GRAMMAR:dajalnik|{{SITENAME}}}}    # 'dajalnik' ([[w:en:dativ|dativ]])
* {{GRAMMAR:tožilnik|{{SITENAME}}}}    # 'tožilnik' ([[w:en:akuzativ|akuzativ]])
* {{GRAMMAR:mestnik|{{SITENAME}}}}     # 'mestnik' ([[w:en:locative|locative]])
* {{GRAMMAR:orodnik|{{SITENAME}}}}     # 'orodnik' ([[w:en:instrumental|instrumental]])
** {{GRAMMAR:orodnik| {{SITENAME}}}}     # 'orodnik' ([[w:en:instrumental|instrumental]]) &amp;ndash; heading space
** {{GRAMMAR:orodnik|{{SITENAME}} }}     # 'orodnik' ([[w:en:instrumental|instrumental]]) &amp;ndash; trailing space
* {{GRAMMAR: () # ' &quot; $1|{{SITENAME}}}}     # ([[w:en:nonsense|nonsense]])

=== test Wikipedija ===

&lt;pre&gt;
* {{GRAMMAR:imenovalnik|Wikipedija}} # 'imenovalnik' ([[w:en:nominativ|nominativ]])
* {{GRAMMAR:rodilnik|Wikipedija}}    # 'rodilnik' ([[w:en:genitive|genitive]])
* {{GRAMMAR:dajalnik|Wikipedija}}    # 'dajalnik' ([[w:en:dativ|dativ]])
* {{GRAMMAR:tožilnik|Wikipedija}}    # 'tožilnik' ([[w:en:akuzativ|akuzativ]])
* {{GRAMMAR:mestnik|Wikipedija}}     # 'mestnik' ([[w:en:locative|locative]])
* {{GRAMMAR:orodnik|Wikipedija}}     # 'orodnik' ([[w:en:instrumental|instrumental]])
&lt;/pre&gt;
generares:&lt;br /&gt;
* {{GRAMMAR:imenovalnik|Wikipedija}} # 'imenovalnik' ([[w:en:nominativ|nominativ]])
* {{GRAMMAR:rodilnik|Wikipedija}}    # 'rodilnik' ([[w:en:genitive|genitive]])
* {{GRAMMAR:dajalnik|Wikipedija}}    # 'dajalnik' ([[w:en:dativ|dativ]])
* {{GRAMMAR:tožilnik|Wikipedija}}    # 'tožilnik' ([[w:en:akuzativ|akuzativ]])
* {{GRAMMAR:mestnik|Wikipedija}}     # 'mestnik' ([[w:en:locative|locative]])
* {{GRAMMAR:orodnik|Wikipedija}}     # 'orodnik' ([[w:en:instrumental|instrumental]])

=== test Wikiknjige ===

&lt;pre&gt;
* {{GRAMMAR:imenovalnik|Wikiknjige}} # 'imenovalnik' ([[w:en:nominativ|nominativ]])
* {{GRAMMAR:rodilnik|Wikiknjige}}    # 'rodilnik' ([[w:en:genitive|genitive]])
* {{GRAMMAR:dajalnik|Wikiknjige}}    # 'dajalnik' ([[w:en:dativ|dativ]])
* {{GRAMMAR:tožilnik|Wikiknjige}}    # 'tožilnik' ([[w:en:akuzativ|akuzativ]])
* {{GRAMMAR:mestnik|Wikiknjige}}     # 'mestnik' ([[w:en:locative|locative]])
* {{GRAMMAR:orodnik|Wikiknjige}}     # 'orodnik' ([[w:en:instrumental|instrumental]])
&lt;/pre&gt;
generares:&lt;br /&gt;
* {{GRAMMAR:imenovalnik|Wikiknjige}} # 'imenovalnik' ([[w:en:nominativ|nominativ]])
* {{GRAMMAR:rodilnik|Wikiknjige}}    # 'rodilnik' ([[w:en:genitive|genitive]])
* {{GRAMMAR:dajalnik|Wikiknjige}}    # 'dajalnik' ([[w:en:dativ|dativ]])
* {{GRAMMAR:tožilnik|Wikiknjige}}    # 'tožilnik' ([[w:en:akuzativ|akuzativ]])
* {{GRAMMAR:mestnik|Wikiknjige}}     # 'mestnik' ([[w:en:locative|locative]])
* {{GRAMMAR:orodnik|Wikiknjige}}     # 'orodnik' ([[w:en:instrumental|instrumental]])

=== test Wikinovice ===

&lt;pre&gt;
* {{GRAMMAR:imenovalnik|Wikinovice}} # 'imenovalnik' ([[w:en:nominativ|nominativ]])
* {{GRAMMAR:rodilnik|Wikinovice}}    # 'rodilnik' ([[w:en:genitive|genitive]])
* {{GRAMMAR:dajalnik|Wikinovice}}    # 'dajalnik' ([[w:en:dativ|dativ]])
* {{GRAMMAR:tožilnik|Wikinovice}}    # 'tožilnik' ([[w:en:akuzativ|akuzativ]])
* {{GRAMMAR:mestnik|Wikinovice}}     # 'mestnik' ([[w:en:locative|locative]])
* {{GRAMMAR:orodnik|Wikinovice}}     # 'orodnik' ([[w:en:instrumental|instrumental]])
&lt;/pre&gt;
generares:&lt;br /&gt;
* {{GRAMMAR:imenovalnik|Wikinovice}} # 'imenovalnik' ([[w:en:nominativ|nominativ]])
* {{GRAMMAR:rodilnik|Wikinovice}}    # 'rodilnik' ([[w:en:genitive|genitive]])
* {{GRAMMAR:dajalnik|Wikinovice}}    # 'dajalnik' ([[w:en:dativ|dativ]])
* {{GRAMMAR:tožilnik|Wikinovice}}    # 'tožilnik' ([[w:en:akuzativ|akuzativ]])
* {{GRAMMAR:mestnik|Wikinovice}}     # 'mestnik' ([[w:en:locative|locative]])
* {{GRAMMAR:orodnik|Wikinovice}}     # 'orodnik' ([[w:en:instrumental|instrumental]])

=== test Wikinavedek ===

&lt;pre&gt;
* {{GRAMMAR:imenovalnik|Wikinavedek}} # 'imenovalnik' ([[w:en:nominativ|nominativ]])
* {{GRAMMAR:rodilnik|Wikinavedek}}    # 'rodilnik' ([[w:en:genitive|genitive]])
* {{GRAMMAR:dajalnik|Wikinavedek}}    # 'dajalnik' ([[w:en:dativ|dativ]])
* {{GRAMMAR:tožilnik|Wikinavedek}}    # 'tožilnik' ([[w:en:akuzativ|akuzativ]])
* {{GRAMMAR:mestnik|Wikinavedek}}     # 'mestnik' ([[w:en:locative|locative]])
* {{GRAMMAR:orodnik|Wikinavedek}}     # 'orodnik' ([[w:en:instrumental|instrumental]])
&lt;/pre&gt;
generares:&lt;br /&gt;
* {{GRAMMAR:imenovalnik|Wikinavedek}} # 'imenovalnik' ([[w:en:nominativ|nominativ]])
* {{GRAMMAR:rodilnik|Wikinavedek}}    # 'rodilnik' ([[w:en:genitive|genitive]])
* {{GRAMMAR:dajalnik|Wikinavedek}}    # 'dajalnik' ([[w:en:dativ|dativ]])
* {{GRAMMAR:tožilnik|Wikinavedek}}    # 'tožilnik' ([[w:en:akuzativ|akuzativ]])
* {{GRAMMAR:mestnik|Wikinavedek}}     # 'mestnik' ([[w:en:locative|locative]])
* {{GRAMMAR:orodnik|Wikinavedek}}     # 'orodnik' ([[w:en:instrumental|instrumental]])

=== test Wikivir ===

&lt;pre&gt;
* {{GRAMMAR:imenovalnik|Wikivir}} # 'imenovalnik' ([[w:en:nominativ|nominativ]])
* {{GRAMMAR:rodilnik|Wikivir}}    # 'rodilnik' ([[w:en:genitive|genitive]])
* {{GRAMMAR:dajalnik|Wikivir}}    # 'dajalnik' ([[w:en:dativ|dativ]])
* {{GRAMMAR:tožilnik|Wikivir}}    # 'tožilnik' ([[w:en:akuzativ|akuzativ]])
* {{GRAMMAR:mestnik|Wikivir}}     # 'mestnik' ([[w:en:locative|locative]])
* {{GRAMMAR:orodnik|Wikivir}}     # 'orodnik' ([[w:en:instrumental|instrumental]])
&lt;/pre&gt;
generares:&lt;br /&gt;
* {{GRAMMAR:imenovalnik|Wikivir}} # 'imenovalnik' ([[w:en:nominativ|nominativ]])
* {{GRAMMAR:rodilnik|Wikivir}}    # 'rodilnik' ([[w:en:genitive|genitive]])
* {{GRAMMAR:dajalnik|Wikivir}}    # 'dajalnik' ([[w:en:dativ|dativ]])
* {{GRAMMAR:tožilnik|Wikivir}}    # 'tožilnik' ([[w:en:akuzativ|akuzativ]])
* {{GRAMMAR:mestnik|Wikivir}}     # 'mestnik' ([[w:en:locative|locative]])
* {{GRAMMAR:orodnik|Wikivir}}     # 'orodnik' ([[w:en:instrumental|instrumental]])

=== test Wikislovar ===

&lt;pre&gt;
* {{GRAMMAR:imenovalnik|Wikislovar}} # 'imenovalnik' ([[w:en:nominativ|nominativ]])
* {{GRAMMAR:rodilnik|Wikislovar}}    # 'rodilnik' ([[w:en:genitive|genitive]])
* {{GRAMMAR:dajalnik|Wikislovar}}    # 'dajalnik' ([[w:en:dativ|dativ]])
* {{GRAMMAR:tožilnik|Wikislovar}}    # 'tožilnik' ([[w:en:akuzativ|akuzativ]])
* {{GRAMMAR:mestnik|Wikislovar}}     # 'mestnik' ([[w:en:locative|locative]])
* {{GRAMMAR:orodnik|Wikislovar}}     # 'orodnik' ([[w:en:instrumental|instrumental]])
&lt;/pre&gt;
generares:&lt;br /&gt;
* {{GRAMMAR:imenovalnik|Wikislovar}} # 'imenovalnik' ([[w:en:nominativ|nominativ]])
* {{GRAMMAR:rodilnik|Wikislovar}}    # 'rodilnik' ([[w:en:genitive|genitive]])
* {{GRAMMAR:dajalnik|Wikislovar}}    # 'dajalnik' ([[w:en:dativ|dativ]])
* {{GRAMMAR:tožilnik|Wikislovar}}    # 'tožilnik' ([[w:en:akuzativ|akuzativ]])
* {{GRAMMAR:mestnik|Wikislovar}}     # 'mestnik' ([[w:en:locative|locative]])
* {{GRAMMAR:orodnik|Wikislovar}}     # 'orodnik' ([[w:en:instrumental|instrumental]])

=== test nonexistent ===

&lt;pre&gt;
* {{GRAMMAR:imenovalnik|nonexistent}} # 'imenovalnik' ([[w:en:nominativ|nominativ]])
* {{GRAMMAR:rodilnik|nonexistent}}    # 'rodilnik' ([[w:en:genitive|genitive]])
* {{GRAMMAR:dajalnik|nonexistent}}    # 'dajalnik' ([[w:en:dativ|dativ]])
* {{GRAMMAR:tožilnik|nonexistent}}    # 'tožilnik' ([[w:en:akuzativ|akuzativ]])
* {{GRAMMAR:mestnik|nonexistent}}     # 'mestnik' ([[w:en:locative|locative]])
* {{GRAMMAR:orodnik|nonexistent}}     # 'orodnik' ([[w:en:instrumental|instrumental]])
&lt;/pre&gt;
generares:&lt;br /&gt;
* {{GRAMMAR:imenovalnik|nonexistent}} # 'imenovalnik' ([[w:en:nominativ|nominativ]])
* {{GRAMMAR:rodilnik|nonexistent}}    # 'rodilnik' ([[w:en:genitive|genitive]])
* {{GRAMMAR:dajalnik|nonexistent}}    # 'dajalnik' ([[w:en:dativ|dativ]])
* {{GRAMMAR:tožilnik|nonexistent}}    # 'tožilnik' ([[w:en:akuzativ|akuzativ]])
* {{GRAMMAR:mestnik|nonexistent}}     # 'mestnik' ([[w:en:locative|locative]])
* {{GRAMMAR:orodnik|nonexistent}}     # 'orodnik' ([[w:en:instrumental|instrumental]])

== comments ==

=== what needs fixing ===

# '''major:'''
## &lt;nowiki&gt;{{ns:project_talk}}&lt;/nowiki&gt; generates &lt;s&gt;&quot;'''Pogovor_o_o Wikiknjigah'''&quot;&lt;/s&gt;&lt;br /&gt;&lt;nowiki&gt;{{ns:project_talk}}&lt;/nowiki&gt; generates &quot;'''{{ns:project_talk}}'''&quot; &amp;ndash; '''FIXED'''
# '''trivial:'''
## &quot;''case 'tožilnik': # akuzatív''&quot; should be changed in &quot;''case 'tožilnik': # akuzatív''&quot; &amp;ndash; using a simple latin &quot;'''i'''&quot;
&lt;br /&gt;
Best regards [[Uporabnik:Gangleri|Gangleri]] 00:19, 20 februar 2006 (UTC)</text>
      <sha1>aeewek2oq5iksm0la8pgqujurwb3du9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Babel-9</title>
    <ns>10</ns>
    <id>1615</id>
    <revision>
      <id>3276</id>
      <timestamp>2006-02-25T19:24:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gangleri</username>
        <id>20</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>from [[w:template:Babel-9]] and w:Wikipedija:Babilon|Wikipedija:Babilon</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="518" xml:space="preserve">&lt;table style=&quot;float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; width: 242px; border: #99B3FF solid 1px&quot;&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;&lt;center&gt;'''[[w:Wikipedija:Babilon|Wikipedija:Babilon]]'''&lt;/center&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;{{User {{{1}}}}}&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;{{User {{{2}}}}}&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;{{User {{{3}}}}}&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;{{User {{{4}}}}}&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;{{User {{{5}}}}}&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;{{User {{{6}}}}}&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;{{User {{{7}}}}}&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;{{User {{{8}}}}}&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;{{User {{{9}}}}}&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;</text>
      <sha1>fyll7vg5bzbty0x3d6lgcotw70qjtv2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Move to Wikipedia</title>
    <ns>10</ns>
    <id>1675</id>
    <revision>
      <id>3379</id>
      <timestamp>2006-06-29T04:49:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="612" xml:space="preserve">&lt;div class=&quot;messagebox transwiki&quot; style=&quot;background-color: #fff7fb;&quot;&gt;
'''Stran je kandidat za [[Wikiknjige:Prestavitev v Wikipedijo|prestavitev]] v [[Wikipedija|Wikipedijo]].'''&lt;br&gt;
Zdi se, da ne gre za [[knjiga|knjigo]], temveč za [[enciklopedija|enciklopedični]] vnos. [[Wikiknjige:Wikiknjige niso enciklopedija|Wikiknjige niso enciklopedija]], pač pa je prosta enciklopedija [[Wikipedija]]. Če je besedilo mogoče [[Wikiknjige:Urejanje strani|urediti]] kot slovarski vnos, to storite in odstranite sporočilo, sicer pa ga prestavite v Wikipedijo.
&lt;/div&gt;[[Kategorija:Prestavitev v Wikipedijo|{{PAGENAME}}]]</text>
      <sha1>jm0qklp7afjc0ok5vo4b1y7860oemvc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Obvestilo na glavni strani</title>
    <ns>10</ns>
    <id>1922</id>
    <revision>
      <id>4832</id>
      <parentid>4584</parentid>
      <timestamp>2007-10-14T15:54:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dbc334</username>
        <id>58</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>- prestavitev [[Predloga:Main Page banner]] na [[Predloga:Obvestilo na glavni strani]].: slovenjenje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" xml:space="preserve">&lt;!-- besedilo prikazano na Glavni strani --&gt;</text>
      <sha1>q05clvnbbwagu10bh3hxb0zs7eoe9rv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Wiktionarysister</title>
    <ns>10</ns>
    <id>1923</id>
    <redirect title="Predloga:Projekti Fundacije Wikimedia" />
    <revision>
      <id>15700</id>
      <parentid>13868</parentid>
      <timestamp>2016-10-11T21:02:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>タチコマ robot</username>
        <id>169</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Predloga:Projekti Fundacije Wikimedia]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="55" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Projekti Fundacije Wikimedia]]</text>
      <sha1>ar3pxgs1iuyzbpn96k4k17yoa1f1rhg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Site notice</title>
    <ns>10</ns>
    <id>1929</id>
    <revision>
      <id>13937</id>
      <parentid>4595</parentid>
      <timestamp>2014-08-10T17:45:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Spremenjena stopnja zaščite »[[Predloga:Site notice]]« ([Urejanje=Dovoli samo samodejno potrjenim uporabnikom] (nedoločeno) [Prestavljanje=Dovoli samo samodejno potrjenim uporabnikom] (nedoločeno))</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="101" xml:space="preserve">&lt;!-- Predloga, ki prikaže sporočilo na začetku strani zadnjih sprememb oziroma spiska nadzorov --&gt;</text>
      <sha1>bmuf99kipii64iu4h0vv4qjhvkso993</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Teme</title>
    <ns>10</ns>
    <id>1930</id>
    <revision>
      <id>4662</id>
      <parentid>4606</parentid>
      <timestamp>2007-01-20T12:28:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mihael Simonič</username>
        <id>35</id>
      </contributor>
      <comment>{| width=&quot;100%&quot; style=&quot;border: 2px solid #CCCCFF;&quot;
| style=&quot;background-color:#DFEFFF; text-align:center; border-bottom:1px solid #CCCCFF; padding:3px;&quot; | '''Osnovne knjižnice'''
|-
| style=&quot;padding:3p</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="472" xml:space="preserve">{| width=&quot;100%&quot; style=&quot;border: 2px solid #CCCCFF;&quot;
| style=&quot;background-color:#DFEFFF; text-align:center; border-bottom:1px solid #CCCCFF; padding:3px;&quot; | '''Osnovne knjižnice'''
|-
| style=&quot;padding:3px; margin:0; text-align:center;&quot; | 
[[družboslovje|Družboslovje]] ·
[[geografija|Geografija]] ·
[[kultura|Kultura]] ·
[[matematika|Matematika]] ·
[[naravoslovje|Naravoslovje]] ·
[[tehnologija|Tehnologija]] ·
[[zgodovina|Zgodovina]] ·
[[življenje|Življenje]]
|}</text>
      <sha1>trvzkvn3gh7w08aujqejvv95k4qyzrp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Wikiknjige</title>
    <ns>14</ns>
    <id>1936</id>
    <revision>
      <id>14856</id>
      <parentid>4614</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T11:43:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="106" xml:space="preserve">Ta kategorija zajema strani o projektu [[Wikiknjige:O Wikiknjigah|Wikiknjige]].

[[Kategorija:Kategorije]]</text>
      <sha1>792zjbqjnepqkhovfvd3biwton54p0h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Portal občestva</title>
    <ns>4</ns>
    <id>1943</id>
    <redirect title="Wikiknjige:Pod lipo" />
    <revision>
      <id>4667</id>
      <timestamp>2007-01-20T12:35:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mihael Simonič</username>
        <id>35</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeril pod lipo</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Wikiknjige:Pod lipo]]</text>
      <sha1>lwa7j4ljnaeyy68uoquon0b0hbu4f7j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Pod lipo/Glava</title>
    <ns>4</ns>
    <id>1944</id>
    <revision>
      <id>19953</id>
      <parentid>19868</parentid>
      <timestamp>2024-01-05T21:01:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>- bot text</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1598" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;__NEWSECTIONLINK__&lt;/includeonly&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot; width=100% style=&quot;box-shadow: 0 0 .9em #999; border-radius: .2em; margin: 1em 0 2em 0; border-spacing: 1px; border: 1px solid #6DB4FF;&quot;
|-
| style=&quot;background: #E1D29E; border-right: 1px #E1D29E solid; text-align: center; font-size: 150%; color: white; height: 40px;&quot; width=95% | Pozdravljeni pod lipo!
| width=14% style=&quot;padding: 7px; background: #E1D29E;&quot; rowspan=4 | [[Slika:Vrba lipa.JPG|center|130px|Pod lipo]]
|-
| 
: Stran je namenjena splošnim razpravam in vprašanjem glede različnih vidikov '''[[Wikiknjige:O Wikiknjigah|slovenskih Wikiknjig]]'''.&lt;br&gt;Preden zastavite vprašanje, prosimo, preglejte arhivirane teme. Tu ga objavite šele, če v arhivu ne najdete ustreznega odgovora.&lt;br&gt;Pri objavi komentarjev se prosimo podpišite: uporabite &lt;nowiki&gt;--~~~~&lt;/nowiki&gt; ali kliknite [[:Slika:OOUI JS signature icon LTR.svg|ikono za podpis]] v urejevalni vrstici.
|-
|  style=&quot;background: gainsboro; height: 35px;&quot; | 
{| width=50% align=&quot;center&quot;
| style=&quot;border: solid 0px;&quot; | &lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Wikiknjige:Pod lipo|action=edit&amp;section=new}} &lt;font color=#0645ad&gt;Dodaj novo temo&lt;/font&gt;]&lt;/div&gt;
| style=&quot;border: solid 0px;&quot; | &lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{SERVER}}{{localurl:Wikiknjige:Pod lipo|action=purge}} &lt;font color=#0645ad&gt;Osveži stran&lt;/font&gt;]&lt;/div&gt;
| style=&quot;border: solid 0px;&quot; | [[#footer|&lt;font color=#0645ad&gt;Dno strani&lt;/font&gt;]]
| style=&quot;border: solid 0px;&quot; | [[Wikiknjige:Pod lipo/Arhiv|&lt;font color=#0645ad&gt;Arhiv&lt;/font&gt;]]
|}
|}
__TOC__&lt;includeonly&gt;

[[Kategorija:Wikiknjige|{{PAGENAME}}]]
&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>3xuzzfvbrvmejrlppect9kfjcm5rqow</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>E-odpadki</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1961</id>
    <revision>
      <id>14881</id>
      <parentid>13416</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T13:03:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18051" xml:space="preserve">Vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/7/7d/MK-e-odpadki-clanek.pdf naloženo kot javna last
Prestavljeno na Wikiknjige: Ustreznejši projekt 
Avtorji: Dea Omerbegović, Mojca Rat, Tadej Rudec, Martina Fatorič
{{slog}}
------------------------

== UVOD ==

V današnjem času se srečujemo s zelo hudo problematiko, to so odpadki. Zaradi vse bolj
rastoče tehnologije pa se srečujemo z e-odpadki. To so električni in elektronski odpadki, ki
vsebujejo tudi nevarne snovi in je potrebno z njimi dobro ravnati. Ker je veliko odpadne opreme, ki
se je ne da reciklirati, skušajo spremeniti problematiko na tak način, da bi se že pri izdelovanju
pazilo na to kakšne materiale uporabiti, da bo oprema mogoča za ponovno uporabo oz. recikliranje.
Tudi v Sloveniji se srečujemo s to problematiko in smo šele na začetku odpravljanja problematike,
saj praktično še ne delujemo na tak način, da bi se opremo lahko recikliralo, zberemo ločeno e-
odpadke nato pa posredujemo v tujino oz. v druge centre kjer imajo za to že poskrbljeno.

== Kaj so e-odpadki oz. elektronski odpadki? ==

Neke točne definicije, kaj naj bi e-odpadki bili ni, vendar v večini primerov le-ti zavzemajo
proizvode, ki za svoje delovanje potrebujejo elektriko, katera se uporabljajo za obdelavo podatkov,
telekomunikacije, zabavo, domačo rabo itd. Elektronski odpadki naj bi torej bili odpadki, ki
vsebujejo razne pokvarjene, neuporabne, zapuščene in nedelujoče elektronske naprave. Zavedati se
pa je tudi potrebno, da so taki odpadki lahko tudi nevarni, saj se v naravi sami po sebi ne
razgradijo.
E-odpadki kot so mikrovalovne pečice, baterije, fotokopirni stroji, sušilci za lase, pogosto
izpuščajo strupene pline, če se jih zažge. Še starejše naprave pa lahko tudi vsebujejo strupene
kemikalije, kot so dioksini, težke kovine, merkurij in kadmij. Nekateri produkti lahko tudi
vsebujejo dragoceno zlato in srebro ali celo eksotični indij, kateri se uporablja pri televizijah s
ploščatim zaslonom.
E-odpadki se glede na WEEE (Waste Electrical and Electronic Equipment) direktivo delijo na:
* Veliki gospodinjski aparati (pečice, hladilniki, itd)
* Mali gospodinjski aparati (tosterji, sesalci itd)
* Pisarna in Komunikacija (PC, tiskalniki, telefoni, faksi itd)
* Zabavna elektronika (TV, HiFi, prenosni CD predvajalniki itd)
* Oprema za razsvetljavo (predvsem floruscente cevi)
* Električno in elektronsko orodje (vrtalni stroji, električne kosilnice itd)
* Šport in oprema za prosti čas (električne igrače, naprave za treniranje itd)
* Medicinski stroji in orodja
* Oprema za nadzor (kamere)
* Avtomatski izstavljalni sistemi
E-odpadki so med najhitreje naraščujočimi odpadki na svetu in projekcije kažejo, da jih bomo
kmalu proizvedli 40 milijonov kubičnih metrov na leto oz. za vrsto tovornjakov, ki bi se raztezala
na pol poti okoli sveta.

== Kakšne so možnosti za ravnanje z e-odpadki? ==


=== Obsežno recikliranje e-odpadkov ===

Obsežna recikliranje vključuje nevarno tehniko odstranjevanja pri kateri se ločujejo nevarne
snovi odpadkov od nenevarnih količin. Te tehnike so ponavadi obsežno recikliranje ne glede na
stroške, pripraviti jih je treba za odpadni material. Tehniko ki jo lahko uporabimo za recikliranje
obilice odpadkov je ločevanje v dve glavni kategoriji: začetna odvojitev in združevanje
odpadkov. Vsebina odpadkov različnih tipov kovin se obravnavajo ločeno tako da se kovine katere
imajo zadostno gostoto lahko obnovijo. Poznamo več lini za recikliranje računalnikov: Linija za
recikliranje računalnikov je sestavljena iz drobilcev materialov in ločevalnikov, naloga katerih je
pridobiti čiste snovi, ki so primerni za prodajo. Gre za naslednje stroje, ki so povezani med seboj s
tekočimi trakovi:
* Grobi drobilec elektronskih odpadkov
Ima štiri drobilne valje in je sposoben zdrobiti tudi cele računalnike.
*gravimetrični ločevalnik
*barvni ločevalnik
*elektrostatični ločevalnik za plastiko
* ERP II (drobilec in ločevalniki)
Gre za Electronic scrap Recycling Plant oz. skupek strojev za recikliranje elektronskih
odpadkov. Napravo proizvaja nemško podjetje Hamos . Po drobljenju delcev in več suhih
separacijskih postopkih iz naprave dobimo naslednje frakcije:
*železni delci
*barvne kovine
*umetni materiali oz. nekovine
Prednosti sklopa integriranih strojev so suhi postopki ločevanja, ki nam omogočajo velik
izkoristek in čistočo pridobivanja kovin.

== Obnovitev in ponovna raba ==

Ta tehnika mora izločiti razpoložljive odpadke za vsako ceno, zmanjšati surovino oceniti in
priskrbeti prihodek od prodaje odpadkov. Številke iz fizičnih in kemičnih načinov izvajanja so
dostopne za izboljšanje z odpadnimi materiali takšnimi kot so nasprotne, elektroliza, zgostitev,
električna obnovitev, filtriranje… itd. Za primer, tiskalnikovo-okrožno desko lahko izdelovalec
predela z električno obnovitvijo za regeneriranje kovin iz bakra in cina-svinca za kovinsko
prevleko za kad. Vendar je obnavljanje tvegano saj ima izdelek malo okoliških koristi , tveganje v
tem je da so potem ti izdelki drugega razreda, ki načeloma niso toliko zaželeni.

== Izboljšanje sestave izdelka: ==

Zmanjševanje za tveganje odpadkov bi moralo bit že pri izdelovalcih in načrtovalcih teh
proizvodov.
Premisliti o zasnovi produkta: načrt bi moral biti narejen tako da bi bil planiran izdelek z vročinsko vrednostjo iz manj tveganih materialov. Trud za zmanjšanje uporabe materiala se je pri nekaterih računalniških podjetjih izkazal za dobro naložbo, saj so s tem zadovoljnejši, svetlejši in bolj enotni.
Raba materialov, ki se dajo obnoviti s podjetnostjo in energijo: bio-osnova plastike je plastika narejena iz rastlinske osnove ali kemične. Bio-osnova kartuš,lepil in črnil je uporabna bolj pogosteje. Solarni računalniki prav tako obstajajo vendar so na splošno zelo dragi. Raba ne-obnovljivega materiala kateri je varen: zato ker se uporablja mnogo ne-obnovljivega materiala, bi lahko proizvajalci zagotovili, da je izdelek narejen za  ponovno rabo, popravljanje in/ali nadgrajevanje. Nekateri računalniški proizvajalci delajo tako kot Globel, da svoje izdelke na način zakupa pridobijo nazaj ter jih nato  izboljšajo in dajo zopet v najem.

==  Odlaganje na odlagališčih (deponijah) odpadkov ==

Odlagališče odpadkov je odobren objekt, kjer se najprej odloži nevarne odpadke na zemljišče,
nato se jih skladišči v zemljo. Odlagališča so tako urejena, pravilno razporejena, odpadke stisnejo,
včasih so že prej razkrojeni in prekriti z inertnimi snovmi, upoštevani so ukrepi za varstvo okolja in
ne onesnažujejo okolja. Cilj je, zakopati in spremeniti odpadke tako, da ne ogrožajo več okolja in
živih bitij. Divja odlagališča odpadkov ogrožajo okolje, ker se lahko odpadki vžgejo, onesnaži se
talna voda. So najcenejši način odlaganja odpadkov, ki zahteva mnogo prostora. Odlagališča za
nevarne odpadke se uporablja kot zadnji način za odlaganje odpadkov.

==  Razdelitev starejši, manj razviti populacij ==

Računalnike, ki jih ljudje odvržejo, ker so nekoliko prepočasni za najnovejše igrice, bi
razdelili starejšim, da bi se z njimi lahko naučili osnov elektronskega komuniciranja.

== Obseg odpadkov v EU in po svetu ==

O obsegu odpadkov v EU in po svetu ni natančnih podatkov, saj se podatki niso najbolj
natančno zbirali. Obstajajo pa različne študije, po katerih lahko dobimo okvirno predstavo o
količini. Po študiji EEA (European Environment Agency) iz leta 2003 je bila v starih članicah
(EU15) količina e-odpadkov povprečno približno 3,3 do 3,6 kg na prebivalca (od leta 1990 do
1999), pričakovana rast pa je na 3,9 do 4,3 kg na prebivalca od leta 2003 do 2010. Ta študija
obsega le del e-odpadkov (25%): hladilnike, osebne računalnike, televizorje, fotokopirne stroje in
manjše gospodinjske aparate. Rezultati se skladajo z drugo študijo (American Electronics
Association, citirano v Enviros 2002), ki pravi da je povprečno št. e-odpadkov na prebivalca okoli
14 do 20 kg celotnih e-odpadkov. Zaradi naraščajoče količine e-odpadkov je Evropski parlament
27. Januarja 2003 sprejel direktivi 2002/96/EC (o elektronskih odpadkih) in 2002/95/EC (o
prepovedi uporabe škodljivih snovi (svinec, kadmij, živo srebro, kromovi oksidi, polibromirani
bifenili (PBB), polibromirani difeniletri (PBDE)) , v električnih napravah - RoHS). RoHS
(Restriction of the use of the certain Hazardous Substances in electrical and electronic equipment)
direktiva prepoveduje uporabo večjih količin kot dogovorjenih v novih napravah. Če naprava ni
proizvedena po teh standardih, je v državah EU ni mogoče prodajati.

== Strategija za obvladovanje e-odpadov ==

Kot zanesljivo strategijo za obvladovanje rastočih količin e-odpadkov, se omenja EPR
(Extended Producer Responsibility). Ta govori o tem, da proizvajalec prevzame odgovornost za
produkt, ko ta odsluži svojemu namenu. Kupec ima pravico, da ta odslužen produkt posreduje
proizvajalcu (direktno, preko distributerjev), proizvajalec nosi vse stroške, ki je običajno že
vključena v ceno produkta. Vendar pa EPR v praksi še ni zaživel po vsem svetu. Možnosti
implementacije tega sistema je več, od prostovoljnega do obveznega. Prostovoljni sistemi
prevladujejo. Proizvajalci se združujejo v PRO (Producer Responsibility Organisations), da s
skupnimi močmi obvladujejo odgovornost, da se držijo EPR zahtev. EPR sistem je sestavljen iz
petih glavnih točk, na katera so potrebni jasni odgovori, ko želimo obvladovati e-odpadke. Te točke
so:
* Stopnja regulacije (ali so sprejeti zakoni ali ne)
* Pokritost sistema (kako so med sabo razporejeni e-odpadki, po namenu uporabe, po proizvajalcu, itd)
* Finance (kdo krije stroške, koliko in zakaj)
* Odgovornost proizvajalca (točno določena meja odgovornosti proizvajalca, vsak je odgovoren za svoje izdelke, nekateri se lahko združijo)
* Zagotovitev pravilnega reda (določena stopnja kazni za proizvajalce, ki se ne držijo, kateri organi skrbijo za red) 
Zaradi tako raznolikih možnostih pri teh točkah, se EPR sistemi po državah močno razlikujejo. V EU je bil prvi švicarski model, ki je začel delovati že leta 1990 sprva samo za hladilnike, podpirata pa ga dva PRO-ja, SWICO in S.E.N.S. Kasneje se je leta 1994 preoblikoval še za t.i. potrošniško elektroniko. Ostali uspešni sistemi so še na Švedskem, kjer je PRO El-Kresten
in v Nemčiji, kjer pa je EAR projekt (Elektro-Altgeräte Register Projektgesellschaft) le vmesnik
med proizvajalci in skrbi za pošteno izvajanje vračanja e-odpadkov proizvajalcem. To je v Nemčiji
določeno tudi z zakonom (Elektro Geräte Akt). Recimo, švicarski model ima zelo malo nadzora s
strani države, medtem ko pri državah kot Kitajska, Indija in Južna Afrika, tak model ne bi deloval.
Kitajska, čeprav ima razmeroma majhen del (1kg) e-odpadkov povprečno na prebivalca, še vedno v
absolutnem merilu proizvaja ogromne količine e-odpadkov. V teh državah je trg elekrične in
elektronske opreme v največjem porastu. A ker je EU sprejela direktivi o WEEE in RoHS, se tudi
te države morajo prilagajati tem standardom. Leta 2003 je Švica organizirala partnerski program s
temi industrijskimi državami, v njihovih prestolnicah (Delhi, Peking, Johannesburg). Uvedli so
EPR sisteme in na podlagi rezultatov potrdili idejo, da je treba za uspešno obvladovanje e-
odpadkov vzpostaviti v vseh državah podobne sisteme.

==  SKRBNIKI ODPADKOV ==

Agencija RS za okolje in prostor, na področju ravnanja z odpadki, izdaja upravne akte, vodi
evidence in zbira in ureja podatke o ravnanju z odpadki. Za obvladovanje e-odpadkov pa zadolži
komunalna in samostojna podjetja. V Sloveniji je registriranih 53 komunalnih podjetij in še nekaj
samostojnih podjetij, ki se ukvarja z zbiranjem, prevažanjem in obvladovanjem (skladiščenje,
sežig,…) odpadkov, s tem tudi e-odpadkov. Ministrstvo pa vodi evidenco o zbiralcih,
predelovalcih, odstranjevalcih in prevoznikih odpadkov. Nadzor nad izvajanjem pravilnika pa
opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

== ZAKONSKA PODLAGA ==

Torej, s tem sem nakazala da obstaja splošni pravilnik o ravnanju z e-odpadki, to je Uredba o
ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo, ki je bila izdana oktobra 2006 v uradnem
listu. Uredba določa pravila ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo z namenom
preprečevanja nastajanja odpadne opreme in zagotavljanja njene ponovne uporabe, recikliranja in
drugih načinov predelave. Že pri načrtovanju in izdelavi opreme, morajo proizvajalci upoštevati in
olajšati razstavljanje in predelavo, zlasti ponovno uporabo in recikliranje e-odpadka, njenih
sestavnih delov in vgrajenih materialov. Na opremi (oz. na njeni embalaži), dani v promet, mora
biti natisnjen, na vidnem mestu, znak o obveznem ločenem zbiranju odpadne opreme. Proizvajalec
in pridobitelj morata na svoje stroške zagotoviti, da so uporabniki opreme obveščeni o tem, da se
opremo ločeno zbira in odda distributerju, komunalnemu podjetju, proizvajalcu ali pridobitelju v
zbiralnicah. Uporabniki morajo biti tudi obveščeni o možnih načinih ponovne uporabe, recikliranja
in drugih postopkov predelave ter prednosti ponovne uporabe in recikliranja pred drugimi oblikami
predelave in o možnih škodljivih vplivih na zdravje ljudi in okolje zaradi nevarnih snovi v e-
odpadku. Uporabnik je tudi dolžan hraniti e-odpadek ločeno, da se ne meša z ostalimi odpadki,
zmečka, zdrobi ali drugače uniči ali onesnaži z nevarnimi ali drugimi snovmi, tako, da njegova
ponovna uporaba ni onemogočena in če je poškodovana oprema, da ogroža okolje in zdravje ljudi,
pa mora oddati samo komunalnim podjetjem v zbirnih centrih. Če trgovec ne prevzema e-odpadka
neposredno od končnih uporabnikov, mora zagotoviti, da imajo ob nakupu opreme možnost oddaje
e-odpadka na mestu, ki od trgovine ni oddaljeno več kot 5km zračne razdalje(zabojniki).
Komunalna podjetja (večinoma so v lasti občine) prevzamejo e-odpadke iz zabojnikov in morajo
dovolj redno prevzemat, zato da se e-odpadki ne kopičijo. E-odpadki, ki nastanejo v državi, razen
tiste, ki je v celoti namenjena ponovni uporabi, mora biti pred predelavo ali odstranjevanjem
obdelana v centru za obdelavo. V centru za obdelavo se e-odpadki obdelajo ločeno po vrstah
proizvodov. Predelavo ali odstranjevanje ustrezno obdelanih e-odpadkov izvajajo lahko le osebe z
ustreznim okoljevarstvenim dovoljenjem. Ministrstvo vodi evidenco vpisanih proizvajalcev in
pridobiteljev opreme. V evidenci se zasledi številka proizvajalca, firma in sedež proizvajalca
odpadne opreme, letna količina opreme v kg, ki jo daje v promet, po razredu in namenu uporabe,
številka načrta ravnanja z odpadno opremo, firma in sedež družbe, ki je nosilec izvajanja načrta
ravnanja z odpadno opremo in datum vpisa v evidenco. Če pride do katerikoli nepravilnosti, se
plačuje tudi kazenske globe, ki se gibljejo od 120 EUR do 120.000 EUR.
===STRATEGIJA===
Že po uredbi o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo lahko sklepamo, da bi bilo potrebno ukrepat že pri izdelavi te opreme, da bi se izdelovalo na tak način opremo, da ima možnost ponovne uporabe oz. recikliranja, tako da bi bilo čimmanj e-odpadkov. Stremi se k temu, da bi lahko kupec, ko bi kupoval novo opremo, lahko oddal pri prodajalcu staro in bi se nato recikliralo. Dobro bi bilo čimveč javnost obveščat o možnostih recikliranja in ponovne uporabe opreme ter da obstajajo posebni centri za oddajo takih odpadkov. Pred uveljavitvijo Pravilnika ni bilo zanesljivih podatkov o količinah EE opreme dane na trg. Do konca junija 2005 so morali proizvajalci, uvozniki in pridobitelji prijaviti količino EE, ki jo bodo v letu 2005 dali v promet. Prijavljena količina je bila 27.539 t EE opreme. Iz tega sledi da naj bi se v Sloveniji letno dajalo na trg 13,5 kg EE opreme na prebivalca. 
Predstavitev nekaterih slovenskih komunalnih podjetij pri ravnanju z e-odpadki:
EKO-LES: je registrirano podjetje za zbiranje, prevoz in kot posrednik odpadkov(izvozi odpadke obdelavo in sežig). V lasti imajo mobilni kontejner za zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, nato poskrbi tudi za prevzem in obdelavo nevarnih odpadkov iz gospodinjstev(akumulatorji, baterije,…).
Javno podjetje Komunala Koper d.o.o.: Kosovne in nevarne odpadke(med temi sodijo tudi e-odpadki) zbirajo 2x letno na lokacijah, ki so za vsako krajevno skupnost določene v začetku leta. Urnik zbiranja objavijo v lokalnem časopisu, ki ga prejme vsako gospodinjstvo in na spletni strani. Občani pa lahko oddajo opremo tudi v zbirnem centru pri Sv.Antonu. E-odpadke peljejo v zbirni center pri Sv.Antonu, kjer potem tam poskrbijo za te odpadke.
Snaga d.o.o. Maribor: Zbiranje e-odpadkov je organizirano po posebnem programu(zbiralne akcije), ki ga prejme vsako gospodinjstvo. Občani lahko tudi oddajo opremo v zbirni center – urejen in opremljen prostor s posodami za ločeno zbiranje in kratkotrajno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij komunalnih odpadkov, ki ne sodijo v posode iz rednega sistema odvoza odpadkov.

== Zaključek ==

Tako, pa smo prišli do konca zanimivosti o e-odpadkih. Avtorji se Vam zahvaljujemo, da ste
si vzeli čas in prišli do konca članka. Upamo, da ste kaj zanimivega predvsem pa novega izvedeli
in boste to znanje širili naprej.

== Literatura ==

* [http://www.gzs.si/pripone/12862/oei26340d12862a628a9550a.doc Gzs.si]
* [http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=2006107&amp;dhid=85253 Uradni-list.si]
* [http://www.snaga-mb.si/htm/index1.htm Snaga-mb.si]
* [http://www.eko-les.si/ Eko-les.si]
* [http://www.komunalakoper.si/ Komunalakoper.si]
* [http://ewasteguide.info/ Ewasteguide.info]
* [http://waste.eionet.europa.eu/ Waste.eionet.europa.eu]
* [http://en.wikipedia.org/wiki/Wiki En.wikipedia.org]
* [http://wgbis.ces.iisc.ernet.in/energy/paper/ewaste/ewaste.html Wgbis.ces.iisc.ernet.in]
* [http://ec.europa.eu/enviroment/waste/weee/index_en.htm Ec.europa.eu]

[[Kategorija:Ekologija]]
[[Kategorija:Knjige]]</text>
      <sha1>qyhz7dn7dpfzrthd5rcs45m5xf7fgkp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Programiranje grafičnih uporabniških vmesnikov s C++ in Qt</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1969</id>
    <revision>
      <id>14956</id>
      <parentid>14955</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T14:05:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>kat +</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1782" xml:space="preserve">[[Slika:Qt logotip.png|center|Qt logotip]]

'''C++''' je programski jezik, ki je danes med programerji najbolj razširjen. Sam po sebi pa C++ ne vsebuje objektov in funkcij, ki bi olajšali programiranje '''grafičnih uporabniških vmesnikov''' (angl. graphical user interface, '''GUI'''). Programer mora tako ustvariti potrebne gradnike sam, ali pa uporabiti že obstoječe ogrodje.

V tej knjigi bomo spoznali ogrodje '''Qt''', ki ponuja celovito rešitev za programiranje grafičnih uporabniških vmesnikov in je en izmed najpreprostejših in prijetnih za uporabo. Programerjem prostih in odprtokodnih programov je na voljo celo pod prosto licenco GPL. Dodatna pomembna lastnost ogrodja Qt pa je, da z njim ustvarjeni programi lahko tečejo na večih operacijskih sistemih, vključno z GNU/Linux, Mac OS X in Windows. Zaradi vseh teh lastnosti je Qt vse bolj priljubljen. Programi zgrajeni s pomočjo Qt so na primer Adobe Photoshop Album, Google Earth, Opera in Skype. Qt je tudi osnova za celotno računaniško namizno okolje KDE.

Knjiga je namenjena vsem, ki bi radi nadgradili svoje znanje C++ in se naučili programiranja z ogrodjem Qt. Trenutno se v knjigi uporablja različica Qt 4, posvečamo pa se predvsem osnovam. Zahtevnejše teme bodo dodane kasneje.

== Vsebina ==
Predgovor
* [[/Predgovor/Komu_je_knjiga_namenjena%3F|Komu je knjiga namenjena?]]
* Povzetek poglavij
* [[/Predgovor/O avtorjih|O avtorjih]]
Uvod
* [[/Uvod/Grafi%C4%8Dni_uporabni%C5%A1ki_vmesniki|Grafični uporabniški vmesniki]]
* Kaj je Qt?
* Kratka zgodovina Qt
* Licence
* Namestitev
** GNU/Linux
** Mac OS X
** Windows
Osnove
* Naš prvi program: Pozdravljen, Qt!

[[Kategorija:Računalništvo]]
[[Kategorija:Programiranje grafičnih uporabniških vmesnikov s C++ in Qt| ]]
[[Kategorija:Knjige]]</text>
      <sha1>1hz40q1430gmy0nkfckygzwovbzm2gp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:V delu</title>
    <ns>10</ns>
    <id>1975</id>
    <revision>
      <id>14865</id>
      <parentid>14863</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T12:03:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Janezdrilc je premaknil(-a) stran [[Predloga:Knjiga v izdelavi]] na [[Predloga:V delu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="444" xml:space="preserve">&lt;div style=&quot;: left; border: solid #6B7EB7 1px; margin: 1px;&quot;&gt;
{| cellspacing=&quot;8&quot; cellpadding=&quot;0&quot; style=&quot;width:100%; clear:both; margin:0.5em auto; background: #D3D5E4; border:2px solid #6B7EB7;&quot;
| [[Image:Open book 01.svg|65px|WIP]]
| style=&quot;font-size: 20pt; padding: 10pt; line-height: 1.25em;&quot; | Ta knjiga je v izdelavi!

|}&lt;/div&gt;&lt;includeonly&gt;

[[Kategorija:Članki v izdelavi]]
&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Predloge]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>3xazr5lpximf2szgls84g477lprdiw4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1979</id>
    <revision>
      <id>14953</id>
      <parentid>4993</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T14:01:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>kat +</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1663" xml:space="preserve">{{Knjiga v izdelavi}}
{| width=&quot;100%&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;4&quot; border=&quot;0&quot; style=&quot;border: solid #BBBBBB 5px; background: #EEEEEE&quot;
|''&lt;center&gt;&lt;h1&gt;&lt;/font&gt;&lt;font color=blue&gt;Knjiga pojmov v letalstvu&lt;/h1&gt;&lt;/center&gt;''
|}

'''Knjiga pojmov v letalstvu''' je knjiga, ki vsebuje pojme, ki se uporabljajo v letastvu.

Ta knjiga opisuje in razlaga izraze uporabljene v letalstvu.

== Indeks ==

&lt;big&gt;
[[Knjiga pojmov v letalstvu/A|'''A''']] [[Knjiga pojmov v letalstvu/B|'''B''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/C|'''C''']] [[Knjiga pojmov v letalstvu/C|'''(Č)''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/D|'''D''']] [[Knjiga pojmov v letalstvu/E|'''E''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/F|'''F''']] [[Knjiga pojmov v letalstvu/G|'''G''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/H|'''H''']] [[Knjiga pojmov v letalstvu/I|'''I''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/J|'''J''']] [[Knjiga pojmov v letalstvu/K|'''K''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/L|'''L''']] [[Knjiga pojmov v letalstvu/M|'''M''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/N|'''N''']] [[Knjiga pojmov v letalstvu/O|'''O''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/P|'''P''']] [[Knjiga pojmov v letalstvu/Q|'''Q''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/R|'''R''']] [[Knjiga pojmov v letalstvu/S|'''S''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/T|'''(Š)''']] [[Knjiga pojmov v letalstvu/T|'''T''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/U|'''U''']] [[Knjiga pojmov v letalstvu/V|'''V''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/W|'''W''']] [[Knjiga pojmov v letalstvu/X|'''X''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/Y|'''Y''']] [[Knjiga pojmov v letalstvu/Z|'''Z''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/Z|'''(Ž)''']]
&lt;/big&gt;


[[Kategorija:Letalstvo]]
[[kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu| ]]
[[Kategorija:Knjige]]</text>
      <sha1>n4yu94leqc30m8gruh33qf6wxc91n2p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/A</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1981</id>
    <revision>
      <id>4744</id>
      <parentid>4742</parentid>
      <timestamp>2007-10-03T19:41:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2932" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''A'''.

== Pojmi == 

*'''Absolute''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Absoluten|Absoluten]].
*'''Absorber''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Amortizer|Amortizer]], glušilec.
*'''Acceleration''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Pospešek|Pospešek]].
*'''Aerodynamics''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Aerodinamika|Aerodinamika]].
*'''Aft''' (After) -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Za|'''Za''']] (kasneje).
*'''Aileron''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Krilce|Krilce]].
*'''Air''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Zrak|Zrak]].
*'''Aircraft''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Zrakoplov|Zrakoplov]].
*'''Airfoil''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Aeroprofil|Aeroprofil]].
*'''Airframe''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Struktura letala|Struktura letala]].
*'''Airman''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Letalec|Letalec]].
*'''Airplane''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Letalo|Letalo]].
*'''Airport''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Letališče|Letališče]].
*'''Airspeed''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Zračna hitrost|Zračna hitrost]].
*'''Alternate''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Alternativni|Alternativni]], drugi.
*'''Altimeter''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Višinomer|Višinomer]].
*'''Altitude''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Višina leta|Višina leta]].
*'''Aluminium''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Aluminij|Aluminij]].
*'''Angle''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Kot|Kot]].
*'''Antenna''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Antena|Antena]].
*'''Anti''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Proti|Proti]].
*'''Approach''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Približati|Približati]].
*'''Artificial''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Umeten|Umeten]].
*'''Automatic (Auto)''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Avtomatičen|Avtomatičen]].
*'''Autopilot''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Autopilot|Autopilot]].
*'''Auxiliary''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Pomožni|Pomožni]].
*'''Aviation''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Letalstvo|Letalstvo]].
*'''Axial''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Osen|Osen]].

== Ostali pojmi na črko A ==

[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Ab|'''Ab''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Ac|'''Ac''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Ad|'''Ad''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Ae|'''Ae''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Ag|'''Ag''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Ai|'''Ai''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Al|'''Al''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Am|'''Am''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/An|'''An''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Ap|'''Ap''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Ar|'''Ar''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/As|'''As''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/At|'''At''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Au|'''Au''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Av|'''Av''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Ax|'''Ax''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/A/Az|'''Az''']]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: A]]</text>
      <sha1>40wrfn21pnkrvv10dtp89cgiq9nf24p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/B</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1982</id>
    <revision>
      <id>4743</id>
      <timestamp>2007-10-03T19:40:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''B'''.  == Pojmi ==   *'''Back''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Nazaj|Nazaj]]. *'''Balanc...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1870" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''B'''.

== Pojmi == 

*'''Back''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Nazaj|Nazaj]].
*'''Balance''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Ravnotežje|Ravnotežje]].
*'''Ball''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/krogla|Krogla]].
*'''Balloon''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Zračni balon|Zračni balon]].
*'''Band''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Vez|Vez]].
*'''Bar''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Bar|Bar]] .
*'''Barometer''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Barometer|Barometer]].
*'''Basic''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/osnoven|Osnoven]].
*'''Battery''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Baterija|Baterija]].
*'''Bearing''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Ležaj|Ležaj]].
*'''Bleed''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Puščati|Puščati]].
*'''Block''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Blokirati|Blokirati]].
*'''Blow''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Pihati|Pihati]].
*'''Boost''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Povečati|Povečati]], osnažiti.
*'''Booster''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Pomožni mehanizem |Pomožni mehanizem]], začetna raketa.
*'''Box''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Zaboj|Zaboj]].
*'''Brake''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Zavora|Zavora]].
*'''Break''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Lomiti|Lomiti]].
*'''Burner''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Izgorevalna komora|Izgorevalna komora]], gorilnik.
*'''By-pass''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Obhoditi|Obhoditi]].

== Ostali pojmi na črko B ==

[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Ba|'''Ba''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Be|'''Be''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Bi|'''Bi''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Bl|'''Bl''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Bo|'''Bo''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Br|'''Br''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/B/Bu|'''Bu''']]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: B]]</text>
      <sha1>d6gnv3x1uh990bdbjlbk9iutbjyh4ym</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/C</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1983</id>
    <revision>
      <id>4746</id>
      <parentid>4745</parentid>
      <timestamp>2007-10-04T14:02:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2859" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''C'''.

== Pojmi == 

*'''Cabin''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Kabina|Kabina]].
*'''Cable''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Kabel|Kabel]].
*'''Calibrate''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Kalibrirati|Kalibrirati]]
*'''Canopy''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Pokrivalo pilotske kabine|Pokrivalo pilotske kabine]].
*'''Carbon''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Ogljik|Ogljik]].
*'''Carburetor''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Uplinjač|Uplinjač]].
*'''Cargo''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Tovor|Tovor]].
*'''Ceiling''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Zgorna meja|Zgorna meja]].
*'''Circuit''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Električni krog|Električni krog]].
*'''Civil''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Civilen|Civilen]].
*'''Cell''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Celica|Celica]].
*'''Center''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Center|Center]].
*'''Centrifugal''' force -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Centrifugalna sila|Centrifugalna sila]].
*'''Check''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Pregled|Pregled]].
*'''Chromium''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Krom|Krom]].
*'''Clearance''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Odobrenje|Odobrenje]].
*'''Climb''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Dvigati se|Dvigati se]].
*'''Cold''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Hladen|Hladen]].
*'''Combustion''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Izgorevanje|Izgorevanje]].
*'''Compression''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Stiskanje|Stiskanje]].
*'''Compressor''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Stiskalka|Stiskalka]]
*'''Compass''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Kompas|Kompas]].
*'''Configuration''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Oblika|Oblika]].
*'''Constant''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Stalen|Stalen]].
*'''Construction''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Konstrukcija|Konstrukcija]].
*'''Continous''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Neprenehen|Neprenehen]].
*'''Control''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Kontrola|Kontrola]].
*'''Cooling''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Hlajenje|Hlajenje]].
*'''Course''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/pot|Pot]].
*'''Crew''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Posadka|Posadka]].
*'''Cross''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Prečkati|prečkati]].
*'''Current''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Tok|Tok]].
*'''Cylinder''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Cilinder|Cilinder]].

== Ostali pojmi na črko C ==

[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Ca|'''Ca''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Ce|'''Ce''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Ch|'''Ch''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Ci|'''Ci''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Cl|'''Cl''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Co|'''Co''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Cr|'''Cr''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Cu|'''Cu''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/C/Cy|'''Cy''']]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: C]]</text>
      <sha1>p726scwacr08jws9pwldg9nzzl9qywx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/D</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1984</id>
    <revision>
      <id>4747</id>
      <timestamp>2007-10-04T14:21:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''D'''.  == Pojmi ==   *'''Deflection'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/D/Odklon|Odklon]]. *'...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1283" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''D'''.

== Pojmi == 

*'''Deflection'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/D/Odklon|Odklon]].
*'''Differential'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/D/Razlika|Razlika]].
*'''De-icing'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/D/Odmrzovanje|Odmrzovanje]].
*'''Delta'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/D/Delta|Delta]].
*'''Double'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/D/Dvojen|Dvojen]], udvostručen.
*'''Drag'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/D/Odpor|Odpor]].
*'''Drain'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/D/Izčrpati|Izčrpati]].
*'''Drift'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/D/Nositi|Nositi]].
*'''Drive'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/D/Pogon|Pogon]].
*'''Dual'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/D/Dvojni|Dvojni]].
*'''Dry'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/D/Suh|Suh]].
*'''Dynamic'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/D/Dinamičen|Dinamičen]].

== Ostali pojmi na črko D ==

[[Knjiga pojmov v letalstvu/D/Da|'''Da''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/D/De|'''De''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/D/Di|'''Di''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/D/Do|'''Do''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/D/Dr|'''Dr''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/D/Du|'''Du''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/D/Dy|'''Dy''']]


[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: D]]</text>
      <sha1>75chp02e0c4nniaujmtcnfybqjd0x9i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/E</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1985</id>
    <revision>
      <id>4762</id>
      <parentid>4748</parentid>
      <timestamp>2007-10-04T16:22:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1704" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''E'''.

== Pojmi == 

*'''Elastic''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/E/Elastičen|Elastičen]].
*'''Electric(al)''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/E/Električen|Električen]].
*'''Electromagnet''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/E/Elektromagnet|Elektromagnet]].
*'''Electron''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/E/Elektron|Elektron]].
*'''Electronic(s)''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/E/Elektronski|Elektronski]], elektronika.
*'''Electrostatics''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/E/Elektrostatika|Elektrostatika]].
*'''Elevator''' -–[[Knjiga pojmov v letalstvu/E/Višinsko krmilo|Višinsko krmilo].
*'''Engine''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/E/Motor|Motor]].
*'''Emergency''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/E/Nevarnost|Nevarnost]].
*'''Empennage''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/T/Usmerjevalna naprava|usmerjevalna naprava]].
*'''Exhaust''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/E/Izpuh|Izpuh]].
*'''External''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/E/Zunanji|Zunanji]].

== Ostali pojmi na črko E ==

[[Knjiga pojmov v letalstvu/E/Ea|'''Ea''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/E/Ec|'''Ec''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/E/Ed|'''Ed''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/E/Ef|'''Ef''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/E/Ej|'''Ej''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/E/El|'''El''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/E/Em|'''Em''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/E/En|'''En''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/E/Ep|'''Ep''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/E/Eq|'''Eq''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/E/Et|'''Et''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/E/Ex|'''Ex''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/E/Ey|'''Ey''']]


[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: E]]</text>
      <sha1>gyjdcwdsbcusuangn23p94hrhjikmzz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/F</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1986</id>
    <revision>
      <id>4749</id>
      <timestamp>2007-10-04T14:55:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''F'''.  == Pojmi ==    *'''Fan''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Ventilator|Ventilator]]. ...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2052" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''F'''.

== Pojmi == 


*'''Fan''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Ventilator|Ventilator]].
*'''Fatigue''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Izčrpan|Izčrpan ]].
*'''Field''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Prostor|Prostor]].
*'''Filler''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Polnilo|Polnilo]].
*'''Fire''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Požar|Požar]].
*'''Flame''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Plamen|Plamen]].
*'''Flaps''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Zakrilce|Zakrilce]].
*'''Flat''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Raven|Raven]].
*'''Flexible''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Elastičen|Elastičen]].
*'''Flight''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Let|Let zrakoplova]].
*'''Fluid''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Fluid|Fluid]].
*'''Float''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Plovec|Plovec]].
*'''Flow''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Tok|Tok]].
*'''Force''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Sila|Sila]].
*'''Forecast''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Vremenska napoved|Vremenska napoved]].
*'''Forward''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Naprej|Naprej]].
*'''Frame''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Okvir|Okvir]].
*'''Free''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Svoboden|Svoboden]].
*'''Frequency''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/frekvenca|Frekvenca]].
*'''Friction''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Trenje|Trenje]].
*'''Front(al)''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Prednji|Prednji]]. 
*'''Fuel''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Gorivo|Gorivo]].
*'''Fuselage''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Trup|Trup]] letala.
*'''Fly(ing)''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Letenje|Letenje]].

== Ostali pojmi na črko F ==

[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Fa|'''Fa''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Fe|'''Fe''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Fi|'''Fi''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Fl|'''Fl''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Fo|'''Fo''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Fr|'''Fr''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/F/Fu|'''Fu''']]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: F]]</text>
      <sha1>k8h1w71nmrmny8hlpe6fvm8ikr4igy1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Zgodovina</title>
    <ns>14</ns>
    <id>1988</id>
    <revision>
      <id>14847</id>
      <parentid>4751</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T11:29:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="118" xml:space="preserve">V kategorijo '''Zgodovina''' spadajo članki, ki se navezujejo na knjigo [[Zgodovina]].

[[Kategorija:Knjige po temi]]</text>
      <sha1>p7g7fstbv5qmi67vzd701grqgz5qqjw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Letalstvo</title>
    <ns>14</ns>
    <id>1989</id>
    <revision>
      <id>5008</id>
      <parentid>4754</parentid>
      <timestamp>2008-02-11T21:37:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="101" xml:space="preserve">'''Kategorija letalstvo''' vsebuje knjige, ki se navezujejo na letalstvo.

[[Kategorija:tehnologija]]</text>
      <sha1>8nk8itm8acs3tsnnhf3fw3cnvg9bmxs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Tehnologija</title>
    <ns>14</ns>
    <id>1990</id>
    <revision>
      <id>14853</id>
      <parentid>4755</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T11:36:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49" xml:space="preserve">'''Tehnologija'''.

[[Kategorija:Knjige po temi]]</text>
      <sha1>quvkb92pg09ho0buypo08aveon31tpo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu</title>
    <ns>14</ns>
    <id>1991</id>
    <revision>
      <id>14954</id>
      <parentid>4757</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T14:02:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>kat +</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="114" xml:space="preserve">Kategorija vsebuje strani iz knjige ''Knjiga pojmov v letalstvu''.

[[Kategorija:Letalstvo]]
[[Kategorija:Knjige]]</text>
      <sha1>qes7rapdq1mhmkcr84mh83l1pwky9z4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: A</title>
    <ns>14</ns>
    <id>1992</id>
    <revision>
      <id>4758</id>
      <timestamp>2007-10-04T16:20:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>7vcqysjlbczghtl16s34vaxhx7uaa48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: B</title>
    <ns>14</ns>
    <id>1993</id>
    <revision>
      <id>4759</id>
      <timestamp>2007-10-04T16:21:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>7vcqysjlbczghtl16s34vaxhx7uaa48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: C</title>
    <ns>14</ns>
    <id>1994</id>
    <revision>
      <id>4760</id>
      <timestamp>2007-10-04T16:21:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>7vcqysjlbczghtl16s34vaxhx7uaa48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: D</title>
    <ns>14</ns>
    <id>1995</id>
    <revision>
      <id>4761</id>
      <timestamp>2007-10-04T16:22:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>7vcqysjlbczghtl16s34vaxhx7uaa48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: E</title>
    <ns>14</ns>
    <id>1996</id>
    <revision>
      <id>4763</id>
      <timestamp>2007-10-04T16:22:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>7vcqysjlbczghtl16s34vaxhx7uaa48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: F</title>
    <ns>14</ns>
    <id>1997</id>
    <revision>
      <id>4764</id>
      <timestamp>2007-10-04T16:23:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>7vcqysjlbczghtl16s34vaxhx7uaa48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/G</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1998</id>
    <revision>
      <id>4765</id>
      <timestamp>2007-10-04T16:34:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''G'''.  == Pojmi ==  *'''Galvanic''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/G/Galvanski|Galvanski]...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1368" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''G'''.

== Pojmi ==

*'''Galvanic''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/G/Galvanski|Galvanski]].
*'''Gas''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/G/Plin|Plin]].
*'''Gasoline''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/G/Gorivo|Gorivo]].
*'''Gauge''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/G/Merilo|Merilo]].
*'''Gear''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/G/Prestava|prestava]].
*'''Generator''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/G/Generator|Generator]].
*'''Glider''' (Glide, Gliding) –[[Knjiga pojmov v letalstvu/G/Jadralno letalo|Jadralno letalo]].
*'''Gradient''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/G/Gradient|Gradient]].
*'''Gravity''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/G/Gravitacijska sila|Gravitacijska sila]].
*'''Ground''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/G/zemlja|Zemlja]].
*'''Guidance''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/G/Vodenje|Vodenje]].
*'''Gyro(scope)''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/G/Žiroskop|Žiroskop]].

== Ostali pojmi na črko G ==

[[Knjiga pojmov v letalstvu/G/Ga|'''Ga''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/G/Ge|'''Ge''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/G/Gi|'''Gi''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/G/Gl|'''Gl''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/G/Go|'''Go''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/G/Gr|'''Gr''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/G/Gu|'''Gu''']]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: G]]</text>
      <sha1>9mercyjogxvda9v5lmlqhmxq6td1nsj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: G</title>
    <ns>14</ns>
    <id>1999</id>
    <revision>
      <id>4766</id>
      <timestamp>2007-10-04T16:35:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>7vcqysjlbczghtl16s34vaxhx7uaa48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/H</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2000</id>
    <revision>
      <id>4767</id>
      <timestamp>2007-10-05T12:04:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''H'''.  == Pojmi ==  *'''Half''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Polovica|Polovica]]. *'''H...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1942" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''H'''.

== Pojmi ==

*'''Half''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Polovica|Polovica]].
*'''Hand''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Ročni|Ročni]].
*'''Handle''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Ročica|Ročica]].
*'''Handling''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Vodenje|Vodenje]].
*'''Hard''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Trd|Trd]], čvrst.
*'''Head''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Glava|Glava]].
*'''Heading''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Smer letenja|Smer letenja]].
*'''Heat''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Toplota|Toplota]].
*'''Heater''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Grelec|Grelec]].
*'''Height''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Višina|Višina]].
*'''Helicopter''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Helikopter|Helikopter]].
*'''High''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Visoko|Visoko]].
*'''Hold''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Držati|Držati]].
*'''Holding''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Zadrževanje|Zadrževanje]].
*'''Homing''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Samovračanje|Samovračanje]].
*'''Hood''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Pokrov|Pokrov]].
*'''Hot''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Vroče|Vroče]].
*'''Horizon(tal)''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Horizont|Horizont]] horizontalen.
*'''Hydraulic''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Hidraulika|Hidraulika]].
*'''Hydrodynamics''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Hidrodinamika|Hidrodinamika]].
*'''Hydrogen''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Vodik|Vodik]].
*'''Hypersonic''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Nadzvočni|Nadzvočni]].

== Ostali pojmi na črko H ==

[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Ha|'''Ha''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/He|'''He''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Hi|'''Hi''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Ho|'''Ho''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Hu|'''Hu''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/H/Hy|'''Hy''']]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: H]]</text>
      <sha1>g89l4i9ld50r0r4msyta19p2jshjx62</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: H</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2001</id>
    <revision>
      <id>4768</id>
      <timestamp>2007-10-05T12:05:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>7vcqysjlbczghtl16s34vaxhx7uaa48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/I</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2002</id>
    <revision>
      <id>4769</id>
      <timestamp>2007-10-05T12:21:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''I'''.  == Pojmi ==  *'''Ice(Icing)''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Led|Led]], zamrzovan...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2035" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''I'''.

== Pojmi ==

*'''Ice(Icing)''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Led|Led]], zamrzovanje.
*'''Idle''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Prazni tek|Prazni tek]], najmanjši gas.
*'''Ignition''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Vžig|Vžig]].
*'''Impact''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Trčenje|Trčenje]].
*'''Impulse''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Impulz|Impulz]].
*'''Indicated''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Indiciran|Indiciran]].
*'''Indicator''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Pokazatelj|Pokazatelj]].
*'''Induction''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Indukcija|Indukcija]].
*'''Inertia''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Inercija|Inercija]].
*'''Influence''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Vpliv|Vpliv]].
*'''Information''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Informacija|Informacija]]e.
*'''Infrared''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Infrardeči|Infrardeči]].
*'''Inject(ion)''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Vbrizgniti|Vbrizgniti]].
*'''Inlet''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Dovod|Dovod]].
*'''Inspection''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Pregled|Pregled]].
*'''Installation''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Umestitev|Umestitev]].
*'''Instruments''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Inštrumenti|Inštrumenti]].
*'''Insulation''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Izolacija|Izolacija]].
*'''Intermediate''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Srednji|Srednji]].
*'''Internal''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Notranji|Notranji]].
*'''International''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Mednarodni|Mednarodni]].

== Ostali pojmi na črko I ==

[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Id|'''Id''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Ig|'''Ig''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/IL|'''IL''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Im|'''Im''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/In|'''In''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Io|'''Io''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Ir|'''Ir''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/I/Is|'''Is''']]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: I]]</text>
      <sha1>hpednm6qc5zneuh1j72xd7wvf313xcy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: I</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2003</id>
    <revision>
      <id>4770</id>
      <timestamp>2007-10-05T12:21:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>7vcqysjlbczghtl16s34vaxhx7uaa48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/J</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2004</id>
    <revision>
      <id>4771</id>
      <timestamp>2007-10-05T21:10:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''J'''.  == Pojmi ==  *'''Jack'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/J/Dvigniti|Dvigniti]]. *'''J...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="561" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''J'''.

== Pojmi ==

*'''Jack'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/J/Dvigniti|Dvigniti]].
*'''Jet'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/J/Reaktivno letalo|Reaktivno letalo]].

== Ostali pojmi na črko J ==

[[Knjiga pojmov v letalstvu/J/Ja|'''Ja''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/J/Je|'''Je''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/J/Ji|'''Ji''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/J/Jo|'''Jo''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/J/Ju|'''Ju''']]


[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: J]]</text>
      <sha1>lerlt1aqtywpdmutaw2y9zd1iayt2a2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: J</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2005</id>
    <revision>
      <id>4772</id>
      <timestamp>2007-10-05T21:10:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>7vcqysjlbczghtl16s34vaxhx7uaa48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/K</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2006</id>
    <revision>
      <id>4776</id>
      <parentid>4774</parentid>
      <timestamp>2007-10-05T21:13:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="393" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''K'''.

== Pojmi ==

*'''Kerosine'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/K/Kerozin|Kerozin]].

== Ostali pojmi na črko K ==

[[Knjiga pojmov v letalstvu/K/Ke|'''Ke''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/K/Ki|'''Ki''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/K/Kn|'''Kn''']]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: K]]</text>
      <sha1>fievxsa4czdc2ul5xoajemsq6ksg7k8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: K</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2007</id>
    <revision>
      <id>4775</id>
      <timestamp>2007-10-05T21:13:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>7vcqysjlbczghtl16s34vaxhx7uaa48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/L</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2008</id>
    <revision>
      <id>4777</id>
      <timestamp>2007-10-07T20:53:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''L'''.  == Pojmi ==  *'''Landing''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/L/Pristajanje|Pristajan...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1609" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''L'''.

== Pojmi ==

*'''Landing''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/L/Pristajanje|Pristajanje]].
*'''Landing gear''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/L/Podvozje|Podvozje]].
*'''Lateral''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/L/Stranski|Stranski]].
*'''Layer''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/L/Sloj|Sloj]].
*'''Layout''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/L/Načrt|Načrt]].
*'''Leg''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/L/Noga podvozja|Noga podvozja]].
*'''Level''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/L/Nivo|Nivo]].
*'''Life''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/L/Trajanje|Trajanje]].
*'''Lift''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/L/Vzgon|Vzgon]].
*'''Light''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/L/Svetlo|Svetlo]].
*'''Lighting''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/L/Osvetlitev|Osvetlitev]].
*'''Line''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/L/Linija|Linija]].
*'''Linkage''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/L/Spojitev|Spojitev]].
*'''Liquid''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/L/Tekočina|Tekočina]].
*'''Load(ing)''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/L/Tovor|Tovor]], natovarjanje.
*'''Longitudinal''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/L/Podolžen|Podolžen]].
*'''Loss'''-[[Knjiga pojmov v letalstvu/L/Izguba|Izguba]].
*'''Low''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/L/Nizko|Nizko]].

== Ostali pojmi na črko L ==
[[Knjiga pojmov v letalstvu/L/La|'''La''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/L/Le|'''Le''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/L/Li|'''Li''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/L/Lo|'''Lo''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/L/Lu|'''Lu''']]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: L]]</text>
      <sha1>k7unwctyx8jhtfaev2jakj2chrfst0x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: L</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2009</id>
    <revision>
      <id>4778</id>
      <timestamp>2007-10-07T20:53:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>7vcqysjlbczghtl16s34vaxhx7uaa48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/M</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2010</id>
    <revision>
      <id>4780</id>
      <parentid>4779</parentid>
      <timestamp>2007-10-09T18:46:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1854" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''M'''.

== Pojmi ==

*'''Magnetic''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Magnetski|Magnetski]].
*'''Main''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Glavni|Glavni]].
*'''Maintenance''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Vzdrževanje|Vzdrževanje]].
*'''Manifold''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Cevovod|Cevovod]].
*'''Manoeuver''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Manever|Manever]].
*'''Manometer''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Manometer|Manometer]].
*'''Manual''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Ročen|Ročen]], priročnik.
*'''Mask''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Maska|Maska]].
*'''Material''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Materijal|Material]].
*'''Marker''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Zaznamovalec|Zaznamovalec]].
*'''Maximum''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Maksimum|Maksimum]].
*'''Mechanical''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Mehaničen|Mehaničen]].
*'''Metal(lic)''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Metal|Metal]].
*'''Meter(ing)''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Števec|Števec]], merska enota meter.
*'''Mercury''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Živo|Živo]].
*'''Mid(dle)''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Srednji|Srednji]], sredina.
*'''Military''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Vojni|Vojni]].
*'''Missle''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Raketa|Raketa]], projektil.
*'''Mixture''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Zmes|Zmes]].
*'''Moment''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Trenutek|Trenutek]].
*'''Motor''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Motor|Motor]].


== Ostali pojmi na črko M ==
[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Ma|'''Ma''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Me|'''Me''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Mi|'''Mi''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Mo|'''Mo''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/M/Mu|'''Mu''']]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: M]]</text>
      <sha1>ro7nu6kn737o1cjlqh5prja9bdumskl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: M</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2011</id>
    <revision>
      <id>4781</id>
      <timestamp>2007-10-09T18:47:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>7vcqysjlbczghtl16s34vaxhx7uaa48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/N</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2012</id>
    <revision>
      <id>4782</id>
      <timestamp>2007-10-09T18:56:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''N'''.  == Pojmi ==  *'''Nacelle''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/N/Ohišje motorja|Ohišje...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1077" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''N'''.

== Pojmi ==

*'''Nacelle''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/N/Ohišje motorja|Ohišje motorja]].
*'''Navigation(al)''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/N/Navigacija|Navigacija]], navigacijski.
*'''Needle''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/N/Igla|Igla]], kazalec.
*'''Negative''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/N/Negativen|Negativen]].
*'''Neutral''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/N/Nevtralen|Nevtralen]].
*'''Noise''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/N/Hrup|Hrup]].
*'''Nominal''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/N/Nominalen|Nominalen]].
*'''Normal''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/N/Normalen|Normalen]], normala.
*'''Nose''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/N/Prednji del|Prednji del]].

== Ostali pojmi na črko N ==
[[Knjiga pojmov v letalstvu/N/Na|'''Na''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/N/Ne|'''Ne''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/N/Ni|'''Ni''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/N/No|'''No''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/N/Nu|'''Nu''']]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: N]]</text>
      <sha1>ezrhopgbv1fbcollqt1g4csjqlg087t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: N</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2013</id>
    <revision>
      <id>4783</id>
      <timestamp>2007-10-09T18:56:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>7vcqysjlbczghtl16s34vaxhx7uaa48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/O</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2015</id>
    <revision>
      <id>4793</id>
      <timestamp>2007-10-11T17:42:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''O'''.  == Pojmi ==  *'''Off''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/O/Stran|Stran]]. *'''Oil''' -...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1534" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''O'''.

== Pojmi ==

*'''Off''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/O/Stran|Stran]].
*'''Oil''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/O/Olje|Olje]].
*'''Oleo''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/O/Oljni amortizer|Oljni amortizer]].
*'''OMNI''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/O/OMNI|OMNI]].
*'''Open(ing)''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/O/Odprt|Odprt]], odpreti.
*'''Operating''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/O/Rokovanje|Rokovanje]], pogonski.
*'''Operation(al)''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/O/Delovanje|Delovanje]], unčinkovanje.
*'''Operator''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/O/Upravljač|Upravljač]], operater.
*'''Optical''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/O/Optičen|Optičen]].
*'''Out(er)''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/O/Izključen|Izključen]], zunanji.
*'''Outside''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/O/Zunanjost|Zunanjost]].
*'''Outlet''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/O/Izhod|Izhod]].
*'''Over''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/O/Čezmeren|Čezmeren]], vrhnji.
*'''Oxygene''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/O/Kisik|Kisik]].

== Ostali pojmi na črko O ==
[[Knjiga pojmov v letalstvu/O/Ob|'''Ob''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/O/Oc|'''Oc''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/O/On|'''On''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/O/Op|'''Op''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/O/Or|'''Or''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/O/Os|'''Os''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/O/Ox|'''Ox''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/O/Oz|'''Oz''']] 

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: O]]</text>
      <sha1>qw35u3j1t2tv4z0194wsljwgvw3cpzb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: O</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2016</id>
    <revision>
      <id>4794</id>
      <timestamp>2007-10-11T17:42:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>7vcqysjlbczghtl16s34vaxhx7uaa48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/P</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2017</id>
    <revision>
      <id>4795</id>
      <timestamp>2007-10-11T18:04:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''P'''.  == Pojmi == *'''Pack(age)''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Paket|Paket]]. *'''Pai...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2633" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''P'''.

== Pojmi ==
*'''Pack(age)''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Paket|Paket]].
*'''Paint''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/barva|Barva]].
*'''Panel''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Pano|Pano]].
*'''Paracshute''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Padalo|Padalo]].
*'''Peak''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Vrhunec|Vrhunec]], največja vrednost.
*'''Performance''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Izvršitev|Izvršitev]].
*'''Period(ic)''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Perioda|Perioda]].
*'''Permanent''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Stalen|Stalen]], definiran.
*'''Phase''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Stopnja|Stopnja]].
*'''Phonetic alphabet''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Letalska abeceda|Letalska abeceda]].
*'''Photo''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Fotografija|Fotografija]]. 
*'''Pictorial''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Slikoven|Slikoven]].
*'''Pilot''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Pilot|Pilot]].
*'''Pin''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Klin|Klin]], igla.
*'''Pipe''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Cevovod|Cevovod]], cev.
*'''Piston''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Bat|Bat]] .
*'''Pitch''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Bojni red|Bojni red]].
*'''Pitot tube''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Cec pitot|Cec pitot]].
*'''Plain''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Raven|Raven]], občajen.
*'''Plane''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Površina|Površina]], ravnina, letalo.
*'''Plate''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Plošča|Plošča]].
*'''Plug''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Zamašek|Zamašek]], čep.
*'''Pneumatic''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Zračnica|Zračnica]].
*'''Point''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Točka|Točka]].
*'''Port''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Odprtina|Odprtina]].
*'''Position''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Pozicija|Pozicija]], stanje.
*'''Positive''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Pozitiven|Pozitiven]].
*'''Power''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Moč|Moč]], energija.
*'''Propeller''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Propeler|Propeler]].

== Ostali pojmi na črko P ==
[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Pa|'''Pa''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Pe|'''Pe''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Ph|'''Ph''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Pi|'''Pi''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Pl|'''Pl''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Pn|'''Pn''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Po|'''Po''']]
[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Pr|'''Pr''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Pu|'''Pu''']] 
[[Knjiga pojmov v letalstvu/P/Py|'''Py''']] 

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: P]]</text>
      <sha1>sr86sqwcvcuwy4ksocjhokprsbt7ccp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: P</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2018</id>
    <revision>
      <id>4796</id>
      <timestamp>2007-10-11T18:04:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>m1matanlm7eo1al9s46k8cr04imgj44</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/Q</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2019</id>
    <revision>
      <id>4797</id>
      <timestamp>2007-10-11T18:06:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''Q'''.  == Pojmi ==  *'''Quick'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/Q/Hitro|Hitro]].  [[Kategor...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="222" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''Q'''.

== Pojmi ==

*'''Quick'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/Q/Hitro|Hitro]].

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: Q]]</text>
      <sha1>t5e6vdw5ofok9v114i7yyphdlhyy765</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: Q</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2020</id>
    <revision>
      <id>4798</id>
      <timestamp>2007-10-11T18:06:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>7vcqysjlbczghtl16s34vaxhx7uaa48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/R</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2021</id>
    <revision>
      <id>4804</id>
      <parentid>4799</parentid>
      <timestamp>2007-10-11T18:13:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="229" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''R'''.

== Pojmi ==

*'''Radial''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/R/Radialen|Radialen]].

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: R]]</text>
      <sha1>8inph8ra2k19renon5kzubt5gmzs8hp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: R</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2022</id>
    <revision>
      <id>4800</id>
      <timestamp>2007-10-11T18:09:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>7vcqysjlbczghtl16s34vaxhx7uaa48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/S</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2023</id>
    <revision>
      <id>4802</id>
      <parentid>4801</parentid>
      <timestamp>2007-10-11T18:12:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="406" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''S'''.

== Pojmi ==

*'''Spar''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/S/Opornik|Opornik]].
*'''Spark''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/S/Iskra|Iskra]].
*'''Speed''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/S/Hitrost|Hitrost]].
*'''Steel''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/S/Jeklo|Jeklo]].

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: S]]</text>
      <sha1>r53w69z3gnq96s9y54jrqiw4ntgi888</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: S</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2024</id>
    <revision>
      <id>4803</id>
      <timestamp>2007-10-11T18:13:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>7vcqysjlbczghtl16s34vaxhx7uaa48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/T</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2025</id>
    <revision>
      <id>4805</id>
      <timestamp>2007-10-11T18:16:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''T'''.  == Pojmi ==  *'''Tail''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/T/Rep|Rep]]. *'''Takeoff''' ...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="415" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''T'''.

== Pojmi ==

*'''Tail''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/T/Rep|Rep]].
*'''Takeoff''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/T/Vzlet|Vzlet]].
*'''Tank''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/T/Rezervoar|Rezervoar]].
*'''Turbine''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/T/Turbina|Turbina]].

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: T]]</text>
      <sha1>isha5qwecbuik73fg3l6nb1nlq3hq0p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: T</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2026</id>
    <revision>
      <id>4806</id>
      <timestamp>2007-10-11T18:17:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>7vcqysjlbczghtl16s34vaxhx7uaa48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/U</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2027</id>
    <revision>
      <id>4809</id>
      <parentid>4807</parentid>
      <timestamp>2007-10-11T18:19:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="218" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''U'''.

== Pojmi ==

*'''Under''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/U/Pod|Pod]].

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: U]]</text>
      <sha1>54ou9f5fb8pifbiknkmar9cokelal2f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: U</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2028</id>
    <revision>
      <id>4808</id>
      <timestamp>2007-10-11T18:19:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>7vcqysjlbczghtl16s34vaxhx7uaa48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/V</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2029</id>
    <revision>
      <id>4810</id>
      <timestamp>2007-10-11T18:21:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''V'''.  == Pojmi == *'''Valve''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/V/Ventil|Ventil]].  [[Katego...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="223" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''V'''.

== Pojmi ==
*'''Valve''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/V/Ventil|Ventil]].

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: V]]</text>
      <sha1>1i0hagn13d01r3s4w091f4s6m1nfiw7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: V</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2030</id>
    <revision>
      <id>4811</id>
      <timestamp>2007-10-11T18:21:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>7vcqysjlbczghtl16s34vaxhx7uaa48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/W</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2031</id>
    <revision>
      <id>4812</id>
      <timestamp>2007-10-11T18:24:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''W'''.  == Pojmi ==  *'''Wash'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/W/pranje|Pranje]]. *'''Wet''...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="453" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''W'''.

== Pojmi ==

*'''Wash'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/W/pranje|Pranje]].
*'''Wet'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/W/Moker|Moker]].
*'''Wheel'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/W/Kolo|Kolo]].
*'''Wing'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/W/Krilo|Krilo]].
*'''Wire'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/W/Žica|Žica]].

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: W]]</text>
      <sha1>2na0rwr0hieqjeeghpcxv5hiryvq1ie</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: W</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2032</id>
    <revision>
      <id>4813</id>
      <timestamp>2007-10-11T18:24:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>m1matanlm7eo1al9s46k8cr04imgj44</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/X</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2033</id>
    <revision>
      <id>4814</id>
      <timestamp>2007-10-11T18:27:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''X'''.  == Pojmi ==  *'''X axis''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/X/Vzdolžna os|Vzdolžna o...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="363" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''X'''.

== Pojmi ==

*'''X axis''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/X/Vzdolžna os|Vzdolžna os]].
*'''Xenon''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/X/Ksenon|Ksenon]].
*'''X-ray''' -[[Knjiga pojmov v letalstvu/X/X žarki|X žarki]].

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: X]]</text>
      <sha1>g0w5bc2wor64jndarpnvj07b6kydw19</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: X</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2034</id>
    <revision>
      <id>4815</id>
      <timestamp>2007-10-11T18:27:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>7vcqysjlbczghtl16s34vaxhx7uaa48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/Y</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2035</id>
    <revision>
      <id>4816</id>
      <timestamp>2007-10-11T18:32:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''Y'''.  == Pojmi ==  *'''Yaw''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/Y/Odklon od smeri|Odklon od...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="487" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''Y'''.

== Pojmi ==

*'''Yaw''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/Y/Odklon od smeri|Odklon od smeri]].
*'''Yard''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/Y/Jard|Jard]] (Mera za dolžino).
*'''Yellow arc''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/Y/Rumeno področje|Rumeno področje]].
*'''Yoke''' –[[Knjiga pojmov v letalstvu/Y/Pilotsko krmilo|Pilotsko krmilo]].

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: Y]]</text>
      <sha1>3rvbz1etfftcw4m6p2frlrc5e44bf6e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: Y</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2036</id>
    <revision>
      <id>4817</id>
      <timestamp>2007-10-11T18:32:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>7vcqysjlbczghtl16s34vaxhx7uaa48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/Z</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2037</id>
    <revision>
      <id>4818</id>
      <timestamp>2007-10-11T18:34:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''Z'''.  == Pojmi ==  *'''Zero'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/Z/Ničla|Ničla]], nulta vre...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="239" xml:space="preserve">Tukaj se nahaja spisek in prevod besed angleških pojmov, ki se uporablajo v letalstvu na črko '''Z'''.

== Pojmi ==

*'''Zero'''- [[Knjiga pojmov v letalstvu/Z/Ničla|Ničla]], nulta vrednost.

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: Z]]</text>
      <sha1>pcxci721597acpextogopiwrwqt7b7w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: Z</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2038</id>
    <revision>
      <id>4819</id>
      <timestamp>2007-10-11T18:34:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: [[Knjiga pojmov v letalstvu]]  [[kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">[[Knjiga pojmov v letalstvu]]

[[kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu]]</text>
      <sha1>m1matanlm7eo1al9s46k8cr04imgj44</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/A/Ab</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2039</id>
    <revision>
      <id>4821</id>
      <parentid>4820</parentid>
      <timestamp>2007-10-12T05:44:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="725" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Abe''&lt;/font&gt;===
*'''Abeam''' –bočna pozicija letala pod pravim kotom, glede na njeno vzdolžno os.

===&lt;font color=blue&gt;''Abo''&lt;/font&gt;===
*'''Aboard''' –v letalu.
* '''Abort''' –prekinjeno delo.
*'''Abortion take-off''' –preklic vzleta letala.
===&lt;font color=blue&gt;''Abr''&lt;/font&gt;===
*'''Abradable shroud''' –del turbo ventilatorskega motorja s posebnim izolacijskim (silikonskim) trakom.
*'''Abrasion''' –lahko pomeni:
::-mesto poškodovano zaradi delovanja tujega telesa,
::-postopek odsluženosti.
*'''Abrasive''' –stvar, ki služi za obrabo drugega predmeta z mehaničnim delom.
*'''Abreast''' –vštric (npr. sedišča v potniški kabini).

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: A]]</text>
      <sha1>fa481upr7gcjlq9z23e2pywa1nrr4lt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/A/Ac</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2040</id>
    <revision>
      <id>4822</id>
      <timestamp>2007-10-12T17:17:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Acc''&lt;/font&gt;=== *'''Acceptance test''' –niz vprašanj, ki se postavijo med predajo letala. *'''Access door''' –vrata, ki omogočajo dostop do posameznih delov let...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2094" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Acc''&lt;/font&gt;===
*'''Acceptance test''' –niz vprašanj, ki se postavijo med predajo letala.
*'''Access door''' –vrata, ki omogočajo dostop do posameznih delov letala.
*'''Access panel''' –pristopni pokrov, ki omogoča dostop do posameznih delov letala.
*'''Accessories''' –komponente, ki delujejo z motorjem vendar niso njegov del (generatori, magneti, pumpe).
*'''Accessory drive gearbox''' –del letalskega motorja v katerem se nahaja sklop zobčenika preko katerega steče posamezni del motorja.
*'''Accident''' –nesreča letala z tragičnimi posledicami.
*'''Accretion''' –rast, prirastek.
*'''Accumulated eror''' –seštevek napak v sistemu.
*'''Accumulator''' –hidravlični sprejemnik, del hidravličnega sistema, ki je sestavljen iz dveh komor. V eni komori se ustvarja tlak na hidravlično tekočino, v druga pa ta tlak na hidravlično tekočino uporablja za nek sistem.
*'''Accumulator precharge''' –stlačeni zrak v hidravličnem sistemu.
*'''AC/DC''' –izmenični/enosmerni tok, elektro sistemi, ki lahko koristijo obe vrsti napajanja.

===&lt;font color=blue&gt;''Ace''&lt;/font&gt;===
*'''Acetylene''' -acetilen
*'''Acetone''' –tekoči keton (C3H6O), hitro izparljiva snov, ki se uporablja za premaz pri barvanju letala.

===&lt;font color=blue&gt;''Aco''&lt;/font&gt;===
*'''Acorn nut''' – matica ki ima zaobljen vrh. Navoj ne gre skozi matico.

===&lt;font color=blue&gt;''Acr''&lt;/font&gt;===
*'''Acrobatic category''' –kategorija v klasifikaciji letal glede načina uporabe. 
*'''Acrobatics''' –zračne akrobacije. Pri akrobatskem letenju se uporabljajo manevri, ki povzročajo visoke težnostne pospeške na telo.
*'''Acrylic''' –prozorni termoplastični materjali iz katerega so narejena stekla v pilotski kabini.
*'''Active electrical component''' –električni del, ki upravlja z električnim tokom. 

===&lt;font color=blue&gt;''Act''&lt;/font&gt;===
*'''Actuator''' –naprava, ki pretvarja pritisk tekočine v mehanično delo.

===&lt;font color=blue&gt;''Acu''&lt;/font&gt;===
*'''Acute angle''' kot manjši od 90° (closed angle).

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: A]]</text>
      <sha1>dd0fl7bgtrakv0ayn726f6vp134r4or</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/A/Ad</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2041</id>
    <revision>
      <id>4823</id>
      <timestamp>2007-10-12T17:33:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Ada''&lt;/font&gt;=== *'''Adapter''' –del, ki spaja dve komponenti.  ===&lt;font color=blue&gt;''Adc''&lt;/font&gt;=== *'''Adcock radio antena''' -usmerna prednja antena.  ===&lt;font c...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1029" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Ada''&lt;/font&gt;===
*'''Adapter''' –del, ki spaja dve komponenti.

===&lt;font color=blue&gt;''Adc''&lt;/font&gt;===
*'''Adcock radio antena''' -usmerna prednja antena.

===&lt;font color=blue&gt;''Adh''&lt;/font&gt;===
*'''Adhesive''' –kemični spoj dveh materialov.

===&lt;font color=blue&gt;''Adj''&lt;/font&gt;===
*'''Adjustable stabilizer''' –vrsta horizontalnega stabilizatorja na letalu, ki se lahko med letom usmerja.
*'''Adjuster''' –regulatorski, usmerjevalen; gumb na inštrumentu za njegovo reguliranje.
*'''Adjustable pitch propeller''' elisa na kateri se vpadni kot lahko menja, vendar samo na tleh ko motor ne dela.

===&lt;font color=blue&gt;''Adm''&lt;/font&gt;===
*'''Administrator''' –upravitelj ali inšpektor, ki je zadolžen za določno okrožje dela.

===&lt;font color=blue&gt;''Adv''&lt;/font&gt;===
*'''Adverse yaw''' –premikanje letala nasprotno od željene smeri.
*'''Advisory route''' –zračna pot ali prostor, kjer je določena višina in širina v katerem se lahko letalo premika.

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: A]]</text>
      <sha1>5njkunrx3cxd3vb3b324nuewlha41r6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/A/Ae</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2042</id>
    <revision>
      <id>4824</id>
      <timestamp>2007-10-12T18:46:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Aer''&lt;/font&gt;=== *'''Aerated''' –vsaka tekočina pomešana z zrakom. *'''Aerial''' –predmet ali delo v zraku (npr.:zračno fotografiranje). *'''Aerial refueling, a...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1245" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Aer''&lt;/font&gt;===
*'''Aerated''' –vsaka tekočina pomešana z zrakom.
*'''Aerial''' –predmet ali delo v zraku (npr.:zračno fotografiranje).
*'''Aerial refueling, air refueling''' -Polnjenje letala z gorivom med letom. Letalo se lahko polni s pomočjo letal cistern.
*'''Aerodrome''' –aerodrom, zastaran izraz za letališče.
*'''Aeronaut''' –oseba, ki upravlja z zračnim balonom ali zračnim plovilom.
*'''Aeronautical chart''' –navigacijska karta z natančnim prikatom topografije zemlje, z vrisanim letališči in označenimi zračnimi potmi. 
*'''Aeronautics''' –aeronautika, znanost, ki se ukvarja z projektiranjem, dizajnom, izgradnjo in letenjem zračnega plovila.
*'''Aerospace''' -prostor, ki se rasprostira od zemljine površine do neskončne oddaljenosti prostora v vesolju.
*'''Aerospace industry''' –del industrije, ki se ukvarja z letalstvom, kot gospodarska panoga.
*'''Aerospace vehicle''' –vse naprave, ki so se zmožne premikati po zračnem prostoru.
*'''Aerostat''' –naprava, ki se skozi zrak premika s pomočjo aerostatičnega vzgona (balon).
*'''Aerostatics''' –področje aeronavtike, ki se ukvarja z preučevanjem aerostatičnega vzgona.

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: A]]</text>
      <sha1>47me7msdl5zqjr5kfk4s058lvlpenjf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/A/Ag</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2043</id>
    <revision>
      <id>4825</id>
      <timestamp>2007-10-12T19:28:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Agg''&lt;/font&gt;=== *'''Agglomeration''' –kopičenje.  ===&lt;font color=blue&gt;''Agl''&lt;/font&gt;=== *'''AGL''' - (eng. Above Ground Level), vertikalna oddaljenost letala od po...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="639" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Agg''&lt;/font&gt;===
*'''Agglomeration''' –kopičenje.

===&lt;font color=blue&gt;''Agl''&lt;/font&gt;===
*'''AGL''' - (eng. Above Ground Level), vertikalna oddaljenost letala od površine zemlje.

===&lt;font color=blue&gt;''Ago''&lt;/font&gt;===
*'''Agonic line''' –nepravilna zamišljena linija na površini zemlje na kateri srečajo magnetni zemljopisni pol brez kotne razlike med tema dvema poloma.

===&lt;font color=blue&gt;''Agr''&lt;/font&gt;===
*'''Agricultural aircraft''' –poljedelsko letalo.
*'''Agronautics''' agronautika, del letalske industrije katera se ukvarja z preučevanjem poljedelstva.
[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: A]]</text>
      <sha1>lzf5j9deuw70a6fe69k9xaa4z3t2buz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/A/Ai</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2044</id>
    <revision>
      <id>4826</id>
      <timestamp>2007-10-12T19:43:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Air''&lt;/font&gt;=== *'''Airflow''' -zračni tok: ::- okoli krila (vzgon), ::-okoli letala, ::-skozi motorje. *'''Airforce''' –aerodinamična sila. *'''Airframe''' –ko...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="603" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Air''&lt;/font&gt;===
*'''Airflow''' -zračni tok:
::- okoli krila (vzgon),
::-okoli letala,
::-skozi motorje.
*'''Airforce''' –aerodinamična sila.
*'''Airframe''' –konstrukcija letala.
*'''Airing''' –zračenje.
*'''Airlift''' –zračni most, preskrba po zraku.
*'''Airline''' –letalski prevoznik.
*'''Air-oil separator''' –zračno-oljni separator. 
*'''Airprofile''' –aeroprofil, vzdolžni pogled letala okoli katerega gre zračni tok.
*'''Airscrew''' –prejšni angčeški izraz za zračni vijak.
*'''Airship''' –zrakoplov.

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: A]]</text>
      <sha1>ecnf2616jyndu1chy28grl007mem9p8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Main Page banner</title>
    <ns>10</ns>
    <id>2045</id>
    <redirect title="Predloga:Obvestilo na glavni strani" />
    <revision>
      <id>4833</id>
      <timestamp>2007-10-14T15:54:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dbc334</username>
        <id>58</id>
      </contributor>
      <comment>- prestavitev [[Predloga:Main Page banner]] na [[Predloga:Obvestilo na glavni strani]].: slovenjenje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Predloga:Obvestilo na glavni strani]]</text>
      <sha1>m3oggcpw0czp5z8e2ku8kwhizximue7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Glavna stran/Izbrane strani</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2046</id>
    <revision>
      <id>7995</id>
      <parentid>4838</parentid>
      <timestamp>2009-02-28T18:00:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smihael</username>
        <id>286</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1268" xml:space="preserve">'''''[[Knjižnica Čebelica]]''''' je [[w:knjižna zbirka|knjižna zbirka]], ki je pričela izhajati leta [[w:1953|1953]] pri [[w:Mladinska knjiga|Mladinski knjigi]] v Ljubljani. Njena prva urednica je bila [[w:Kristina Brenk|Kristina Brenk]], ki je zbirki izbrala tudi ime. 
&lt;blockquote&gt;»Tako kot je nekoč Kranjska čbelica pomenila rojstvo slovenske umetne besede, je Čebelica od leta 1953 opravila veliko poslanstvo: poslanstvo prvega stika s tiskano besedo, z domišljijsko močjo kratke zgodbe, pravljice, pripovedi, ljudske in umetne pesmi, poljudnoznanstvenih zapisov, prevodov iz svetovne književnosti itd.«&lt;/blockquote&gt; sta o knjižni zbirki Čebelica ob štirideseti obletnici ustanovitve založbe Mladinska knjiga povedala njena dva urednika - Kristina Brenk (urednica 1953-1973) in urednik [[w:Niko Grafenauer|Niko Grafenauer]] (1974-1993).

V tem članku je predstavljen uredniški koncept Knjižnice Čebelica od 1974 do 1993.
Leto 1993. je bilo namreč za knjižno zbirko jubilejno - praznovala je 40 let izhajanja,  
leta 1974 pa je prevzel uredništvo Čebelice od Kristine Brenkove Niko Grafenauer in je bil njen urednik do jubilejnega leta. 

'''[[Knjižnica Čebelica|Preberite knjigo do konca ...]]''' | '''[[Special:Newpages|Nove strani]]'''</text>
      <sha1>cckm7zt5r40paoa4pe64qadkd01mr6w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Polje za glavno stran</title>
    <ns>10</ns>
    <id>2047</id>
    <revision>
      <id>4836</id>
      <parentid>4835</parentid>
      <timestamp>2007-10-14T16:07:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dbc334</username>
        <id>58</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1407" xml:space="preserve">&lt;div style=&quot;margin: 0 4px 10px 4px;&quot;&gt;
&lt;table cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;0&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;&gt;
  &lt;tr&gt;
    &lt;td style=&quot;font-size: 10pt; background: #{{{Barva_naslova}}}; font-family: Verdana, Arial, Helvetica, sans-serif; padding: 4px; font-weight: bold; border: 1px solid #AAAAAA; text-align:left;&quot;&gt;{{#if:{{{Slika|}}}|[[Slika:{{{Slika}}}|{{{px}}}px|{{{Naslov_polja}}}]]}} {{{Naslov_polja}}}&lt;/td&gt;
  &lt;/tr&gt;
  &lt;tr&gt;
    &lt;td style=&quot;padding: 2px 5px; font-size: 95%; text-align: left; font-weight: normal; background: #{{{Barva_vsebine}}}; border: 1px solid #AAAAAA; border-width: 0px 1px 2px 1px;&quot;&gt;
{{{Vsebina}}}
    &lt;/td&gt;
  &lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;
&lt;/div&gt;&lt;noinclude&gt;

Ta predloga (&lt;nowiki&gt;{{Polje za glavno stran}}&lt;/nowiki&gt;) je ogrodje za različne okvirje na [[glavna stran|glavni strani]].

== Uporaba ==
{|style=&quot;background:transparent; width:100% &quot; |width=50%| &lt;div style=&quot;padding:0.5em 1em; border: 1px dotted gray; background: # EFE; font-size:90%;&quot;&gt; 
&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{Polje za glavno stran&lt;/nowiki&gt;&lt;br&gt;
&lt;nowiki&gt; |Naslov_polja=&lt;/nowiki&gt; ''naslov škatle''
&lt;br&gt;&lt;nowiki&gt; |Slika= |px=&lt;/nowiki&gt; ''slika''
&lt;br&gt;&lt;nowiki&gt;|Barva_naslova= |Barva_vsebine= &lt;/nowiki&gt; ''barve''
&lt;br&gt;&lt;nowiki&gt; |Vsebina= &lt;/nowiki&gt; ''vsebina''
&lt;br&gt;&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;&lt;/div&gt;

{{Polje za glavno stran
|Naslov_polja=naslov polja
|Slika=slika |px=px |Besedilo_slike= slika
|Barva_naslova=888888 |Barva_vsebine=DDDDDD
|Vsebina=Vsebina
}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>p3x78d4vvl4c71jvww98ath6066cbkp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Glavna stran/Skupnost</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2048</id>
    <revision>
      <id>15682</id>
      <parentid>7977</parentid>
      <timestamp>2016-09-19T17:25:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>np, pp slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="834" xml:space="preserve">=== O Wikiknjigah ===

[[Wikiknjige:O Wikiknjigah|O Wikiknjigah]] -
[[:Kategorija:Predloge|Predloge]] -
[[w:Wikipedija:Pravopis|Pravopis]] -
[[Wikiknjige:Obvestila|Obvestila]] -
[[Wikiknjige:Kaj Wikiknjige niso|Kaj Wikiknjige niso]] -
[[Posebno:Gadgets|Orodja]] -
[[Wikiknjige:Najpogostejša vprašanja|Najpogostejša vprašanja]] -
[[Wikiknjige:Tujejezikovne Wikiknjige|Tujejezikovne knjige]] -
[[Wikiknjige:Boti|Boti]] -
[[m:MediaWiki|Programje]] -
[[w:en:Wikimedia|Wikimedia]]

=== Pisanje člankov ===

[[Wikiknjige:Pravila in smernice|Pravila]] -
[[Wikiknjige:Urejanje slovenskih strani|Urejanje strani]] -
[[Wikiknjige:Vodič|Vodič]] -
[[Wikiknjige:Slogovni priročnik|Slogovni priročnik]] -
[[Wikiknjige:Viri v javni lasti|Javna last]] -
[[Wikiknjige:Deljeni viri|Deljeni viri]] -
[[Wikiknjige:Želene strani|Želene strani]]</text>
      <sha1>a00x7b3erm34bo02o1m28j6ezlewd0o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Karantanija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2050</id>
    <revision>
      <id>17560</id>
      <parentid>14926</parentid>
      <timestamp>2019-04-23T14:22:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>75</id>
      </contributor>
      <comment>Replacing Landhaus_Wappensaal_Fuerstenstein_01.jpg with [[File:Klagenfurt_Landhaus_Großer_Wappensaal_Fürstenstein_19072006_6295.jpg]] (by [[:c:User:CommonsDelinker|CommonsDelinker]] because: [[:c:COM:FR|File renamed]]: Präzisierung des Dateinamens).</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1279" xml:space="preserve">{| width=&quot;100%&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;4&quot; border=&quot;0&quot; style=&quot;border: solid #BBBBBB 5px; background: #EEEEEE&quot;
| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;background: #CCCCEE; vertical-align: top; margin-left: 10px; margin-right: 10px; margin-top: 10px;margin-bottom: 10px; border: solid #BBBBBB 1px&quot; |
[[Image:Carantania 800 AD.PNG|250px]]
! ''Karantanija''

| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#CCCCEE;vertical-align:top; margin-left:10px; margin-right:10px; margin-top:10px;margin-bottom:10px; border:solid #BBBBBB 1px&quot; | 
[[Slika:Klagenfurt Landhaus Großer Wappensaal Fürstenstein 19072006 6295.jpg|350px]]
|-
| style=&quot;vertical-align: center; margin-left: 15px; margin-right: 15px&quot; | 
Ta knjiga opisuje deželo Karantanijo. Karantánija (tudi Korotán) je bila slovanska plemenska kneževina v Vzhodnih Alpah. Nastala je v 7. stoletju in je obstajala skoraj 300 let. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba.
|}


*[[Karantanija/Uvod|Uvod]]
*[[Karantanija/Predstavitev te zanimive dežele|Predstavitev te zanimive dežele]]
*[[Karantanija/Izvor imena|Izvor imena]]
*[[Karantanija/Zgodovina ustoličevanja knezov|Zgodovina ustoličevanja knezov]]
*[[Karantanija/Gosposvetsko polje|Gosposvetsko polje]]

[[Kategorija:Zgodovina]]
[[Kategorija:Karantanija| ]]
[[Kategorija:Knjige]]</text>
      <sha1>452njy3aexr5yufxza97tioh8epldoa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/A/Al</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2053</id>
    <revision>
      <id>4856</id>
      <timestamp>2007-10-16T17:35:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Alc''&lt;/font&gt;=== *'''Alcohol deicing''' –odmrzovanje zunanjih površin letala in motorja z alkoholom.  ===&lt;font color=blue&gt;''Ali''&lt;/font&gt;=== *'''Alighting''' –pris...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="540" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Alc''&lt;/font&gt;===
*'''Alcohol deicing''' –odmrzovanje zunanjih površin letala in motorja z alkoholom.

===&lt;font color=blue&gt;''Ali''&lt;/font&gt;===
*'''Alighting''' –pristajanje letala.
*'''Alignment''' –izravnavanje letala v letu.

===&lt;font color=blue&gt;''All''&lt;/font&gt;===
*'''Alloy''' –zmes, zlitina. 

===&lt;font color=blue&gt;''Alt''&lt;/font&gt;===
*'''Alternator''' –vrsta generatorja v katerem se tok ustvarjen v statičnem navoju pretvarja v enosmerni tok preko stabilnih diod.

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: A]]</text>
      <sha1>d1hu4tntlsak2mekdlcrc43f1pe9lu0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/A/Am</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2054</id>
    <revision>
      <id>4857</id>
      <timestamp>2007-10-16T17:45:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Ama''&lt;/font&gt;=== *'''Amalgam''' -zmes.  ===&lt;font color=blue&gt;''Amb''&lt;/font&gt;=== *'''Ambient''' - ambient, izraža trenutno atmosfero v okolju. *'''Ambient pressure''' -t...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1069" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Ama''&lt;/font&gt;===
*'''Amalgam''' -zmes.

===&lt;font color=blue&gt;''Amb''&lt;/font&gt;===
*'''Ambient''' - ambient, izraža trenutno atmosfero v okolju.
*'''Ambient pressure''' -trenutni tlak zraka v okolju.

===&lt;font color=blue&gt;''Amm''&lt;/font&gt;===
*'''Ammeter''' -ampermeter.
*'''Ammonia''' -amonijak, neviden plin sestavljen iz enega atoma dušika in treh atomov vodika.

===&lt;font color=blue&gt;''Amp''&lt;/font&gt;===
*'''Amphibian aircraft''' -amfibijsko letalo, ki lahko vzleti iz kopna ali iz vode.
*'''Amphibious floats''' -plovci, ki se nahajajo na podvozju letala. Uvlečna kolesa se nahajajo v plovcih. 
*'''Amplification''' -povečanje, ojačanje.
*'''Amplifier''' -ojačevalec, elektronski sklop, ki ojača amplitudo vhodnega signala.
:*'''Autopilot amplifier''' -ojačevalec autopilota.
:*'''Intrrphone amplifier''' -ojačevalec interfonske veze.

===&lt;font color=blue&gt;''Ams''&lt;/font&gt;===
*'''AMS specifications''' -postopki in materjali po katerih se v letalski industriji ojačajo in izdelujejo komponente letala.

[[Kategorija: Knjiga pojmov v letalstvu: A]]</text>
      <sha1>cwb80uev3qk78k9efcwul1w5y4g760s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/A/An</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2055</id>
    <revision>
      <id>4858</id>
      <timestamp>2007-10-16T18:34:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''An''-&lt;/font&gt;=== *'''AN –aeronautical standard drawings''' –standardi velikosti letalskih spojnih elementov. Pred vsemi elementi, ki so narejeni po tem standardu s...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1292" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''An''-&lt;/font&gt;===
*'''AN –aeronautical standard drawings''' –standardi velikosti letalskih spojnih elementov. Pred vsemi elementi, ki so narejeni po tem standardu se postavi kratica AN.

===&lt;font color=blue&gt;''Ana''&lt;/font&gt;===
*'''Anaerobic resin''' eno komponentna poliestrska smola, ki se strjuje, ko iz nje izsesamo zrak.

===&lt;font color=blue&gt;''Anc''&lt;/font&gt;===
*'''Anchor nut''' –matica, ki pritrjuje strukturo letala.

===&lt;font color=blue&gt;''Ane''&lt;/font&gt;===
*'''Aneroid''' –membransko-mehanski sklop, ki reagira na spremembo tlaka. 

===&lt;font color=blue&gt;''Anh''&lt;/font&gt;===
*'''Anhydrous''' –vsebina materiala, ki ne zadržuje vode.

===&lt;font color=blue&gt;''Ani''&lt;/font&gt;===
*'''Anion''' –negativni ion, ki se premika proti anodi v procesu elektrolize.

===&lt;font color=blue&gt;''Ann''&lt;/font&gt;===
*'''Annual inspection''' –letni pregled letala.
*'''Annunciator panel''' –plošča z lučkami, ki opozarjajo pilota na mogoče napake v sistemu letala. Lučka lahko gori rdeče (nevarno stanje), rumeno (sistem se uporablja) in zeleno (sistem je izpraven).

===&lt;font color=blue&gt;''Ano''&lt;/font&gt;===
*'''Anoxia''' –težki primer hipoksije, pomankanje kisika, ki lahko povzroči velike poškodbe na notranjimi organi človeka.


[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: A]]</text>
      <sha1>th56cx910omnng53kcikc1vabj8b5xu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/A/Ap</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2056</id>
    <revision>
      <id>4859</id>
      <timestamp>2007-10-16T18:44:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Api''&lt;/font&gt;=== *'''API scale''' –skala narejena iz ameiškega inštituta za merjenje specifične težine tekočine.  ===&lt;font color=blue&gt;''App''&lt;/font&gt;=== *'''Appl...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="708" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Api''&lt;/font&gt;===
*'''API scale''' –skala narejena iz ameiškega inštituta za merjenje specifične težine tekočine.

===&lt;font color=blue&gt;''App''&lt;/font&gt;===
*'''Appliance''' –naprava, vsak inštrument ali oprema, ki se koristi ali se bo koristila pri opravljanju letala vendar ni sestavni del motorja, konstrukcije ali propelerja.
*'''Approved''' –odobreno, izraz, ki se uporablja v letalstvu označuje odobravanje bilokatere aktivnosti v zvezi upravljanja letala.
===&lt;font color=blue&gt;''Apr''&lt;/font&gt;===
*'''Apron''' –površina na letališču namenjena za parkiranje letala, natovarjanje letala, polnjenje goriva in vzdrževanje letal.

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: A]]</text>
      <sha1>ewg7qnbckx2laqz4qrz7rhr5g66dcdw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/A/Ar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2057</id>
    <revision>
      <id>4860</id>
      <timestamp>2007-10-16T18:56:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Arc''&lt;/font&gt;=== *'''Arcing navigation'''  -prostorna navigacija.  ===&lt;font color=blue&gt;''Are''&lt;/font&gt;=== *'''Area''' -površina. *'''Area navigation''' -vrsta sistema ...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="960" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Arc''&lt;/font&gt;===
*'''Arcing navigation'''  -prostorna navigacija.

===&lt;font color=blue&gt;''Are''&lt;/font&gt;===
*'''Area''' -površina.
*'''Area navigation''' -vrsta sistema električne navigacije letala v odnosu med oddajniki na zemlji. Deli se na &quot;visoko&quot; (high) in &quot;nizko&quot; (low) navigacijo.

===&lt;font color=blue&gt;''Arm''&lt;/font&gt;===
*'''Arm''' –krak, horizontalna oddaljenost od referentne ravnine do točke merjenja.
*'''Armature''' -vrteči se del v generatorju motorja v katerem se dela električna energija.
*'''Armed''' –pripravljenost nekega sistema za delovanje.

===&lt;font color=blue&gt;''Arr''&lt;/font&gt;===
*'''Arresting cable'''  -vrv za zaviranje (uporablja se na letalonosilkah.
*'''Arrival time''' –čas pristajanja.
*'''Arrow wing''' –krilo v obliki puščice.

===&lt;font color=blue&gt;''Art''&lt;/font&gt;===
*'''Articulated rotor''' –helikopterski rotor, kjer so vsi kraki spojeni v sredino.


[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: A]]</text>
      <sha1>6g96ptui224cyq3mx0zqodfw3s76pyl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/A/As</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2058</id>
    <revision>
      <id>4861</id>
      <timestamp>2007-10-16T19:20:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Asc''&lt;/font&gt;=== *'''Ascent''' –vzpenjanje.  ===&lt;font color=blue&gt;''Asb''&lt;/font&gt;=== *'''Asbestos''' –azbest, tkanina, ki ima veliko odpornost na ogenj.  ===&lt;font co...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1208" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Asc''&lt;/font&gt;===
*'''Ascent''' –vzpenjanje.

===&lt;font color=blue&gt;''Asb''&lt;/font&gt;===
*'''Asbestos''' –azbest, tkanina, ki ima veliko odpornost na ogenj.

===&lt;font color=blue&gt;''Asp''&lt;/font&gt;===
*'''Aspect ratio''' –vitkost krila. Mera, ki jo dobimimo z deljenjem razmaka kril in srednjo geometrijsko tetivo krila.

===&lt;font color=blue&gt;''Ass''&lt;/font&gt;===
*'''Assembly''' –sklop delov, ki sestavljajo celoto.
*'''Assembly line''' –tekoči trak v delavnicah za sestavljenje letala ali njegovih delov.
*'''Assited take-off''' –vzletanje z pomočjo nekega dodatnega sredstva.

===&lt;font color=blue&gt;''Ast''&lt;/font&gt;===
*'''Astern''' –del ali smer proti repu.
*'''Astrionic''' – elektronika, ki se vgrajuje v raketoplane in druga vesoljska plovila.
*'''Astronaut''' –oseba, ki leti zunaj zemljine atmosfere.
*'''Astronautics''' –astronautika, znanost, ki preučuje razvoj, projektiranjein letenje vesoljskih plovil.

===&lt;font color=blue&gt;''Asy''&lt;/font&gt;===
*'''Asymmetrical lift''' –asimetrični vzgon. Ta se najpogosteje pojavlja na rotorju helikopterja, kjer je sila vzgona na vsakem kraku drugačna, razen takrat, ko lebdi na mestu. 


[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: A]]</text>
      <sha1>3gkqi6ybtv1wkhc9k09nfkrivv89oi9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/A/At</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2059</id>
    <revision>
      <id>4862</id>
      <timestamp>2007-10-16T19:32:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Ata''&lt;/font&gt;=== *'''ATA ''' ('''A'''irline '''T'''ranspot '''A'''ssociation)- standarizirana oblika napotkov za upravljanje letala.  ===&lt;font color=blue&gt;''Ath''&lt;/font...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="865" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Ata''&lt;/font&gt;===
*'''ATA ''' ('''A'''irline '''T'''ranspot '''A'''ssociation)- standarizirana oblika napotkov za upravljanje letala.

===&lt;font color=blue&gt;''Ath''&lt;/font&gt;===
*'''Athodyd''' (Aero Thermo Dynamic Duct)- odprta cev v kateri se pri vžigu ustvari pogonska sila.  
*'''Athwartships''' –pri pravem kotu v odnosu na vzdolžno os letala.

===&lt;font color=blue&gt;''Atm''&lt;/font&gt;===
*'''Atmosphere''' –atmosfera, skupna zračna masa okoli zemlje.
:*'''International standard atmosphere''' –mednarodni standardi atmosfere.
*'''Atmospheric pressure''' –tlak zraka po površini zemlje.

===&lt;font color=blue&gt;''Atr''&lt;/font&gt;===
*'''ATR racking''' –sprejemljiv način vgradnje elektronske opreme na letalo.

===&lt;font color=blue&gt;''Att''&lt;/font&gt;===
*'''Attitude''' –položaj letala v vse tri osi.


[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: A]]</text>
      <sha1>68wgncizkyknnuowb97kxbadnmknowo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/A/Au</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2060</id>
    <revision>
      <id>4863</id>
      <timestamp>2007-10-16T19:36:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Aud''&lt;/font&gt;=== *'''Audio frequency''' –ferkvenca, ki jo zazna človeško uho (16Hz -16000Hz).  ===&lt;font color=blue&gt;''Aug''&lt;/font&gt;=== *'''Augmentation''' –katerok...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="462" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Aud''&lt;/font&gt;===
*'''Audio frequency''' –ferkvenca, ki jo zazna človeško uho (16Hz -16000Hz).

===&lt;font color=blue&gt;''Aug''&lt;/font&gt;===
*'''Augmentation''' –katerokoli način za kratkoročno povečanje potiska pri letalih.

===&lt;font color=blue&gt;''Aur''&lt;/font&gt;===
*'''Aural warning''' –zvočni sistem opozarjenja pilota o sistemu letal (kritična hitrost, nepravilne višine, pojav požara).


[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: A]]</text>
      <sha1>czmxr0v09d1q7atnug2vbcv1e5uez01</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/A/Av</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2061</id>
    <revision>
      <id>4864</id>
      <timestamp>2007-10-16T19:39:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Avi''&lt;/font&gt;=== *'''Avionics''' -elektronika in inštrumenti letala.  ===&lt;font color=blue&gt;''Avo''&lt;/font&gt;=== *'''Avoidance''' -izogibanje. ::*'''Collision avoidance'''...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="370" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Avi''&lt;/font&gt;===
*'''Avionics''' -elektronika in inštrumenti letala.

===&lt;font color=blue&gt;''Avo''&lt;/font&gt;===
*'''Avoidance''' -izogibanje.
::*'''Collision avoidance''' -izogibanje trkov letal v zraku in na zemlji.
*'''Avometer''' -inštrument, ki meri več različnih vrednosti (npr.: amper-volt meter). 

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: A]]</text>
      <sha1>598h1njo1q2nkmbv1qlku6msuih4ehh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/A/Ax</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2062</id>
    <revision>
      <id>4865</id>
      <timestamp>2007-10-16T19:43:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Axe''&lt;/font&gt;=== *'''Axes of an aircraft''' -medsebojno odvisne osi okoli katerih se letalo premika. Letalo ima tri osi: ::-vertikalna os, ::-vzdolžna os (os, ki spaj...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="551" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Axe''&lt;/font&gt;===
*'''Axes of an aircraft''' -medsebojno odvisne osi okoli katerih se letalo premika. Letalo ima tri osi:
::-vertikalna os,
::-vzdolžna os (os, ki spaja nos letala z repom);
::-prečna os (os, ki spaja vrhove kril).

===&lt;font color=blue&gt;''Axi''&lt;/font&gt;===
*'''Axis of symmetry''' -osi simetrije letala.

===&lt;font color=blue&gt;''Axs''&lt;/font&gt;===
*'''Axsonometric projection''' -projekcija, ki se koristi v gradnji predmeta in je nagnjen tako, da se mu vidijo vse tri strani.

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: A]]</text>
      <sha1>nzumdjm6vjyikcznc1wjgmpv1u2abjs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/A/Az</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2063</id>
    <revision>
      <id>4866</id>
      <timestamp>2007-10-16T19:44:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Azi''&lt;/font&gt;=== *'''Azimuth''' -kot merjenja.  [[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: A]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="112" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Azi''&lt;/font&gt;===
*'''Azimuth''' -kot merjenja.

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: A]]</text>
      <sha1>kfepe8v2lakvs5rmq2upewr1t35o60z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Karantanija/Predstavitev te zanimive dežele</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2066</id>
    <revision>
      <id>19575</id>
      <parentid>14978</parentid>
      <timestamp>2021-05-09T11:25:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>92.37.51.138</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1163" xml:space="preserve">'''Predstavitev te zanimive dežele'''

Karantanija (tudi Korotan) je bila slovenska svobodna kneževina v vzhodnih Alpah. Nastala je v 7. stoletju in je obstajala okoli 300 let. Najverjetneje je bila najstarejša slovenska državna tvorba.
Nastanek plemenske kneževine
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Mej Z Bavarci se je začasno ustalila na vzhodnem Tirolskem. Že leta 595 se je v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime dežela Slovanov(Sclaborum provincia). Slovani V Vzhodnih Alpah, so bili,tako kot Slovani v Panoniji,podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovanov«, s svojim knezom. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca,kralja Sama. Po propadu Samove plemenske zveze leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na Krnskem gradu severno od današnjega Celovca,ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost.

[[Kategorija:Karantanija|Predstavitev te zanimive dežele]]</text>
      <sha1>0ed6zmyp17rvgwa57toduo83pb50l2d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/B/Ba</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2068</id>
    <revision>
      <id>4884</id>
      <timestamp>2007-10-17T23:40:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Bab''&lt;/font&gt;=== *'''Baby''' –dodatni sprejemnik goriva, ki se med letom lahko odvrže.  ===&lt;font color=blue&gt;''Bac''&lt;/font&gt;=== *'''Backer up''' -letalo opremljeno z ...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="869" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Bab''&lt;/font&gt;===
*'''Baby''' –dodatni sprejemnik goriva, ki se med letom lahko odvrže.

===&lt;font color=blue&gt;''Bac''&lt;/font&gt;===
*'''Backer up''' -letalo opremljeno z sistemom za daljinsko upravljanje.

===&lt;font color=blue&gt;''Bal''&lt;/font&gt;===
*'''Ballast''' –balast, obteža.
*'''Balsa wood''' –balza, zelo lahko in čvrsto tropsko drevo. To drevo se uporablj v modelarstvu


===&lt;font color=blue&gt;''Bar''&lt;/font&gt;===
*'''Bare conductor''' –električni prevodnik brez izolacije.
*'''Barnstormers''' –zgodnji naziv pionirjev, ki so izvajali letalske predstave po manjhnim mestom v ZDA.
*'''Barographs''' –barograf, precizni inštrument, ki pokazuje absulutni tlak zraka. Vgrajuje se v letala z katerimi se dosegajo rekordi v višini leta.

===&lt;font color=blue&gt;''Bay''&lt;/font&gt;===
*'''Bay''' –oddelek.

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: B]]</text>
      <sha1>6n8lb4z12fiu4p9phq3l1nqhqjumbo7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Karantanija/Izvor imena</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2069</id>
    <revision>
      <id>14928</id>
      <parentid>4918</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T13:34:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1379" xml:space="preserve">'''Izvor imena'''

Ime Karantanija je nedvomno predslovanskega izvora,o njem pa sta možni dve razlagi.Po prvi razlagi je ime izpeljano iz predindoevropske besede »karra«,ki pomeni »skala«,po drugi razlagi pa je ime keltskega izvora in izpeljano iz besede »karantanos« v pomenu »prijatelj«.
Ustoličevanje karantanskih knezov
Starodavni obred ustoličevanja karantanskih knezov v slovenskem jeziku je v karantanskem času potekal na knežjem kamnu na Krnskem gradu. Obred se je v spremenjeni obliki ohranil tudi po ukinitvi plemenske kneževine, v nastanku grofije in pozneje vojvodine Koroške in je bil v uporabi vse do prve polovice 15. stoletja(1414.)
                                                         
Zaradi svoje nenavadne oblike je obred zbujal zanimanje sodobnikov in poznejših piscev. O njem sta pisala med drugimi Janez Vetrinjski in Enej Silvij Piccolomini(kasnejše papež Pij II). Opisan je tudi v knjigi Jeana Bodina Six livres de la Republique, iz katere je o njem bral tudi ameriški politik Thomas Jefferson. Na podlagi njegovga zaznamka v knjigi so se pojavile teorije,da naj bi ga odred inspiriral pri pisanju ameriške Delaracije o neodvisnosti,saj naj bi iz odreda prevzel idejo o suverenosti ljudstva. Toda kakšne razlage niso prepričljive in v današnjem zgodovinopisju nimajo veliko zagovornikov.

[[Kategorija:Karantanija|Izvor imena]]</text>
      <sha1>e8xffc54d9hrsu2t4cl1ykr4s6cejg9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Karantanija/Zgodovina ustoličevanja knezov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2070</id>
    <revision>
      <id>14930</id>
      <parentid>8073</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T13:35:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3697" xml:space="preserve">{{slog}}
'''Zgodovina ustoličevanja knezov'''

Ustoličevanje karantanskih vojvod, je bil prav fevdalni obred,ki je izviral iz starejšega ustoličevanja karantanskih knezov,in se je ohranil vse do leta 1414.
Vse do začetka 15. stoletja je bil nastop koroškega vojvode povezan s posebnim obredom,ki ga Evropa ni poznala. Zadnji,ki se je dal ustoličiti slovenskemu kmetu,je bil Ernest Železni leta 1414. Obred je potekal: pred ustoličevalca(koseza),okrog katerega je bilo ljudstvo   in sodni prisedniki so pripeljali vojvodo Ernesta Železnega . ko je kmet na vprašanja, ali je vojvoda pošten sodnik,ali skrbi za deželo,ali je svobodnega stanu in ali je krščansko vero dobil pritrdilni odgovor, mu je goriški grof zagotovil odkupnino,vojvodi pa izročil  oblast. Vojvoda je dobil fevd že prej,a šele z obredom ob knežjem kamnu je potrdil plemiške pravice in so ga pri Gospe Sveti blagoslovili. Nato je lahko podelil fevde vazalom z vojvodskega prestola. Z drugega vojvodskega prestola pa je delil svoje palatinske fevde goriški grof kot koroški palatinski grof. Obrednik jezik je bil za vse udeležence obreda pri knežjem kamnu slovenski. 
Vojvodski prestol pri Gosposvetskem polju
Prvotni karantanski obliki  je bil mnogo bližji obred,kot ga opisuje nemška pravna knjiga Švabsko zrcalo iz konca 13. stoletja. V tem času je obred potekal še bolj nenavadno. Po smrti starega vojvoda so kosezi na zbornih koseških sodiščih izbrali svoje zaupnike. Zaupniki so nato izvolili sodnika dežele,pod čigarim vodstvom so nato sklepali o sprejemu novega vojvode. Vojvodi so nato oblast izročili pri knežjem kamnu v Krnskem gradu. Takšen obred ni več čista oblika, v kateri je plemenski ali ljudski zbor podeljeval oblast kneza. Krog volilcev je bil družbeno omejen. Nekdanje  pravice ljudske skupščine je prevzel ozek krog kosezov. Prav dejstvo,da je ljudska skupščina že izgubila svoje pravice,a jih ni prevzelo kot družbeni nosilec fevdalno frankovsko,e najjasnejši dokaz,da izvira obred iz časov svobodne Karantanije.

Ko je okoli leta 745 Karantanija prišla pod frankovsko oblast,so Karantanci še sami volili kneza,pred podelitvijo oblasti pa je moral izvolitev potrditi še frankovski kralj. Od leta 788 pa se mora knez pokloniti tudi frankovskemu kralju. Šele dejstvo,da volitev v Karantaniji iz podvazalske kneževine v frankovsko grofijo,marveč se je po letu 820 povezala z nastopom frankovskega grofa in od druge polovice 9. stoletja najprej z nastopom karantanskega vojvode, je ustvarilo iz koroškega ustoličevalnega obreda edinstveno izjemo v evropskem fevdalnem redu. Vendar tudi ta prehod ni minil brez sprememb v obredu. Poglavar nemške države je dobil ob spremembi karantanskega položaja še več pravic:imenoval je novega grofa,pravice volilnega zbora so bile omejene le na potrditev predlaganega kandidata. Volilni zbor je bil omejen na koseze,izpadli so velikaši. S temi spremembami je najlažje povezovati  tudi ustalitev sodnika dežele kot stalne institucije. Sodnik dežele je ohranil pravice,ki so se izoblikovale  ob zamenjavi karantanskega kneza.,vendar so bile v sporih z novim kraljevskim predstavnikom časovno omejene le od podelitve dežele v fevd. Šele ta nenavadni  položaj razlaga potrebo po novem sodnem z dvema sedežema, ko je novi grof že v vseh pogledih prevzel oblast. Koseški sodnik dežele je potreboval nov stol,saj je izročil knezu-grofu oblast s knežjega kamna. Novi sedeč je bil primernejši tudi za kneza(grofa po podelitvi dežele v fevd, kajti knežji kamen je bil simbol tiste oblasti,ki jo je podelila v imenu deželske skupščine kosezov.

[[Kategorija:Karantanija|Zgodovina ustoličevanja knezov]]</text>
      <sha1>db9396ugwxnfyod5phimxo5wmuzv4gl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/B/Be</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2078</id>
    <revision>
      <id>4915</id>
      <timestamp>2007-10-18T21:36:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Bea''&lt;/font&gt;=== *'''Beat''' –nizkoferkvenčne vibracije, ki delujejo na nekt objekt z enakim intervalom. Pri letalu z več motorji lahko neenak interval povzroči v...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1795" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Bea''&lt;/font&gt;===
*'''Beat''' –nizkoferkvenčne vibracije, ki delujejo na nekt objekt z enakim intervalom. Pri letalu z več motorji lahko neenak interval povzroči vibriranje trupa.
::-'''Beat frequency''' –ferkvenca izbijanja.
*'''Beaufort scale''' –meteorološki izraz, ki označuje hitrost vetra z številkami od 1 do 12. 1 pomeni, da se veter premika z hitrostjo 1MPH med tem, ko 12 pomeni 72MPH, kar je enkao z hitrostjo tornada (okoli 120 km/h).

===&lt;font color=blue&gt;''Bed''&lt;/font&gt;===
*'''Bed''' –postelje.
::-'''Engine test bed''' –testni &quot;stol&quot; za testiranje delovanja motorja.

===&lt;font color=blue&gt;''Bee''&lt;/font&gt;===
*'''Beef up''' –osnažiti, povečati trdoto delov.

===&lt;font color=blue&gt;''Bel''&lt;/font&gt;===
*'''Bell''' –zvon.
*'''Bell gear''' –velik nepokretni zobčenik v planetarnem reduktorju.
*'''Bellcrank''' –klackalica, dvostrana okretna poluga u sustavu prijenosa.
*'''Belly''' –spodnji del letalskega trupa.
::-'''Belly landing''' –pristajenje na spodnjem delu trupa.

===&lt;font color=blue&gt;''Ben''&lt;/font&gt;===
*'''Bench check''' –pregled izpravnosti nekega dela na &quot;stolu&quot;.
*'''Bending''' –upogib, ki nastane zaradi stresa na material.
*'''Bendix fuel injection system''' –sistem za merjenje pretoka goriva v motor.
*'''Benzene''' –benzol, brezbarven, izparljiva in vnetljiva ogljikovodika (&lt;math&gt;C_3 H_6&lt;/math&gt;), ki se največkrat uporablja kot razrečilo v premazih.

===&lt;font color=blue&gt;''Bes''&lt;/font&gt;===
*'''Best economy mixture''' –najbolj ekonomična zmes goriva in zraka pri batnem motorju za doseganje največjega doleta oziroma najmanjše porabe goriva.
*'''Best power mixture''' –zmes za največjo moč.

===&lt;font color=blue&gt;''Bet''&lt;/font&gt;===
*'''Bevel''' –poševno.


[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: B]]</text>
      <sha1>h7w4x965af0bccze5cfglx206jbqwup</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/B/Bi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2079</id>
    <revision>
      <id>4924</id>
      <timestamp>2007-10-19T22:35:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Bia''&lt;/font&gt;=== *'''Biannual''' –dvakrat na leto (npr. pregled, ki se izvaja dvakrat na leto).  ===&lt;font color=blue&gt;''Bic''&lt;/font&gt;=== *'''Bicarbonate of soda'''  ...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1406" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Bia''&lt;/font&gt;===
*'''Biannual''' –dvakrat na leto (npr. pregled, ki se izvaja dvakrat na leto).

===&lt;font color=blue&gt;''Bic''&lt;/font&gt;===
*'''Bicarbonate of soda'''  –soda bikarbona (&lt;math&gt;NaHCO_3&lt;/math&gt;), uporablja se kot neutralno sredstvo za kislino iz baterij.
*'''Bicycle gear''' –izraz za zelo redeko postavitev koles na podvozje. Odspredaj je postavljeno eno kolo. Za tem kolesom sta postavljeni dve kolesi. Na krilih pa so še na vsaki strani eno podporno kolo.

===&lt;font color=blue&gt;''Bif''&lt;/font&gt;===
*'''Bifilar''' –sistem za zmanjšanje vibracij glavnega rotorja helikopterja (konstrukcija ''Sikorsky'')..

===&lt;font color=blue&gt;''Bim''&lt;/font&gt;===
*'''Bimetal''' -bimetalni.
:*'''Bimetallic element''' –sklop dveh kovin.

===&lt;font color=blue&gt;''Bin''&lt;/font&gt;===
*'''Binding''' –vezava.

===&lt;font color=blue&gt;''Bip''&lt;/font&gt;===
*'''Biplane''' –dvokrilec, letalo z dvema kriloma ena na drugi.

===&lt;font color=blue&gt;''Bir''&lt;/font&gt;===
*'''Birch''' –breza, drvo visoke kvalitete iz katere se izdelujejo propelerji.

===&lt;font color=blue&gt;''Bis''&lt;/font&gt;===
*'''Bisector of  a line''' –točka, ki prepolavlja linijo na dva enaka dela.
*'''Bisector of  an angle''' - točka na liniji, ki prepolavlja kot na dva enaka kota.
*'''Bistable''' –bistabilni, stanje stabilnosti bilo katerega od dveh mogočih stanj v električnem krogu..


[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: B]]</text>
      <sha1>m2yn9wuvfv3246433te7z1v8e3tnd3x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/B/Bl</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2080</id>
    <revision>
      <id>4925</id>
      <timestamp>2007-10-19T22:48:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Bla''&lt;/font&gt;=== *'''Black box''' –črna škatla, del opreme, ki selahko odtuji. Izraz se pogoso uporablja za sistem, ki zapisuje vse podatke med letom. *'''Black li...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="919" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Bla''&lt;/font&gt;===
*'''Black box''' –črna škatla, del opreme, ki selahko odtuji. Izraz se pogoso uporablja za sistem, ki zapisuje vse podatke med letom.
*'''Black light''' –črna svetloba, izraz za ultravijolično svetlobo na spodni meji spektra, ki ga človeško oko lahko zazna. Z njim se osvetljujejoinštrumenti premazani z flouroscentno barvo.
*'''Blackout''' –&quot;radio-tišina&quot;, izguba zavesti.
*'''Blanket''' –izolacijski material proti hrupo in topline. Dimna zavesa.
*'''Blast''' –udarni val.
:*'''Air blast''' –zračna napetost, eksplozija v zraku.

===&lt;font color=blue&gt;''Bli''&lt;/font&gt;===
*'''Blind flight''' –stari izraz za letenje na slepo.
*'''Blinker''' –indikator pretoka kisika..


===&lt;font color=blue&gt;''Blu''&lt;/font&gt;===
*'''Blue arc''' –oznaka na inštrumento, ki prikazuje delovne karakteristike v dodeljnem režimu dela.

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: B]]</text>
      <sha1>cu6hds2dutf62o3tsapcq7y7ah4zf6l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/B/Bo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2081</id>
    <revision>
      <id>4927</id>
      <timestamp>2007-10-20T19:11:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Boa''&lt;/font&gt;=== *'''Boarding''' –poziv in vkrcanje potnikov na letalo.  ===&lt;font color=blue&gt;''Bog''&lt;/font&gt;=== *'''Bogus parts''' –izraz za dele, ki niso predpisan...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1459" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Boa''&lt;/font&gt;===
*'''Boarding''' –poziv in vkrcanje potnikov na letalo.

===&lt;font color=blue&gt;''Bog''&lt;/font&gt;===
*'''Bogus parts''' –izraz za dele, ki niso predpisani za delovaje na letalu.

===&lt;font color=blue&gt;''Bol''&lt;/font&gt;===
*'''Bolt''' –vijak z matico.

===&lt;font color=blue&gt;''Bon''&lt;/font&gt;===
*'''Bond''' –vez dveh materialov.
*'''Bonded structure''' –vrsta strukture pri kateri so deli spojeni kemijsko.

===&lt;font color=blue&gt;''Bor''&lt;/font&gt;===
*'''Bore''' –izvrtina.
*'''Boric acid''' –borova kislina, beli kristali topljivi v vod, katere je namen nevtralizacija elektrolita iz Ni-Cd. 
*'''Boring''' –postopek vrtanja.
*'''Boron''' –trovalentni kemijski element, ki se dodaja silikonu ali germaniju v formiranju P-tip materialov in kot dodatek za povečanje trdnosti kompozitnih materialov, ki se uporabljajo v letalstvu.

===&lt;font color=blue&gt;''Bot''&lt;/font&gt;===
*'''Bottled gas''' –bilo kateri plin, ki se shranjuje pod pritiskom (acetilen, kisik, dušik).
*'''Bottom''' –spodnji del.
:*'''Bottom dead center (BDC) ''' –spodnja mrtva točka. 

===&lt;font color=blue&gt;''Bou''&lt;/font&gt;===
*'''Boundary''' –meja.
:*'''Boundary layer''' –mejni sloj, aerodinamični izraz za tanki sloj zračnega toka, ki je najbližji površini aeroprofila, tok potuje v tem primeru je nepravilno in povečuje odpor. 
*'''Bourdon tube''' –burdonova cev; mehanizam za merjenje pritiska.. 


[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: B]]</text>
      <sha1>3uijd5r9isu5v04rfx8v7sjo2ajvxe5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/B/Br</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2082</id>
    <revision>
      <id>4928</id>
      <timestamp>2007-10-20T19:34:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Bra''&lt;/font&gt;=== *'''Brace''' –podpornik. Del, ki spaja dele in jim nudi podporo. :*'''Brace strut''' –nosilec. *'''Bracing''' –krepitev.  ===&lt;font color=blue&gt;''...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="745" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Bra''&lt;/font&gt;===
*'''Brace''' –podpornik. Del, ki spaja dele in jim nudi podporo.
:*'''Brace strut''' –nosilec.
*'''Bracing''' –krepitev.

===&lt;font color=blue&gt;''Bri''&lt;/font&gt;===
*'''Brine''' –raztopljena sol, ki se uporablja pri termični obdelavi materialai.
*'''Brinell hardness test''' –test trdnosti materiala po Brinellu. 
*'''Brittleness''' –lomljivost, lastnost kovin.

===&lt;font color=blue&gt;''Bro''&lt;/font&gt;===
*'''Broaching''' –glodanje, ukrivljanje površinskog sloja kovin z oštrim predmetom

===&lt;font color=blue&gt;''Bru''&lt;/font&gt;===
*'''Brume''' –megla.
*'''Brush guard''' –zaščitni del pri repnem rotorju helikopterja, ki preprečuje njegovo poškodbo.


[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: B]]</text>
      <sha1>cqriu2rqv60wzxyu1bj255cs4rau2nx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/B/Bu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2083</id>
    <revision>
      <id>4929</id>
      <timestamp>2007-10-23T20:35:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Buc''&lt;/font&gt;=== *'''Bucket whell''' –izraz za turbinsko kolo. *'''Buckle''' –zaponka.  ===&lt;font color=blue&gt;''Buf''&lt;/font&gt;=== *'''Buffer''' –blažilec; del, ki o...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2097" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Buc''&lt;/font&gt;===
*'''Bucket whell''' –izraz za turbinsko kolo.
*'''Buckle''' –zaponka.

===&lt;font color=blue&gt;''Buf''&lt;/font&gt;===
*'''Buffer''' –blažilec; del, ki oblažuje ali izolira udarce ali vibracije.

===&lt;font color=blue&gt;''Bug''&lt;/font&gt;===
*'''Bug''' –nepričakovana napaka ali okvara v sistemu.

===&lt;font color=blue&gt;''Bui''&lt;/font&gt;===
*'''Buildup''' –porast, nagomilavanje.

===&lt;font color=blue&gt;''Bul''&lt;/font&gt;===
*'''Bulkhead''' –oddelek; pregrada, ki loči del strukture od celote in z tem strukturi da večjo čvrstočo.

===&lt;font color=blue&gt;''Bum''&lt;/font&gt;===
*'''Bumper''' –odbijač.
*'''Bumpiness''' –turbolenca.

===&lt;font color=blue&gt;''Bun''&lt;/font&gt;===
*'''Bundled cable''' –drag izoliran električni vodič spojen z plastičnim steznikom.

===&lt;font color=blue&gt;''Buo''&lt;/font&gt;===
*'''Buoyancy''' –sposobnost plavanja telesa, ko se nahaja v tekočini.

===&lt;font color=blue&gt;''Bur''&lt;/font&gt;===
*'''Burble''' –pojav nepravilnega zračnega toka okoli aeroprofila, ki povzroča velik odpor in vzgon.
*'''Burble point''' –kot nepravilnega zračnega toka.
*'''Buried''' –zapuščen.
*'''Burned surface''' –opazna sprememba barve, ki nastane pri izpostavljanju vročini. 
*'''Burning''' –proces izgorevanja.
:*'''Burning in''' –proces v proizvodnji elektronski naprav, ki se stabilizirajo.
:*'''Burning point''' –najnižja temparatura pri kateri še gori neko gorivo.
*'''Burnish''' –loščenje.
*'''Burr''' –ostri in grobi koščki kovine, ki nastajajo pri mehanični obdelavi.
*'''Burst RPM''' –preveliki obrati turbine.

===&lt;font color=blue&gt;''Bus''&lt;/font&gt;===
*'''Bus''' –glavni električni krog na katerega se priklopijo potrošniki. 

===&lt;font color=blue&gt;''But''&lt;/font&gt;===
*'''Butt fusion''' -varenje plastike, postopek pr katerem se spajata dva ali več plastična materiala. Plastika se segreva dokler se ne stopi in zavari. Na koncu jo še ohladijo.
*'''Butterfly tail''' –konstrukcija repnega dela v obliki črke V, pri katerem sta dva repna stabilizatrja postavljena pod kotom 90°. 

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: B]]</text>
      <sha1>jjcb3mlnlzewa9of2dgkmalf8rmgiht</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/C/Cy</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2084</id>
    <revision>
      <id>4930</id>
      <timestamp>2007-10-23T20:39:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Cya''&lt;/font&gt;=== *'''Cyanoacrylate''' –cianoakrilat, poliesterska smola, ki se strdi pri vlagi.  ===&lt;font color=blue&gt;''Cyc''&lt;/font&gt;=== *'''Cycle''' –ciklus je delo...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="400" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Cya''&lt;/font&gt;===
*'''Cyanoacrylate''' –cianoakrilat, poliesterska smola, ki se strdi pri vlagi.

===&lt;font color=blue&gt;''Cyc''&lt;/font&gt;===
*'''Cycle''' –ciklus je delo, ki se ponavlja v nekem določenenm času in se začne in konča v isstih razmerah.
*'''Cyclic pitch control''' -sistem za upravljanje z nagibom rotorja helikopterja.

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: C]]</text>
      <sha1>eb34tz79b94hvy9vxfni5n8p6blirmd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/C/Cu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2085</id>
    <revision>
      <id>4931</id>
      <timestamp>2007-10-23T20:44:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Cum''&lt;/font&gt;=== *'''Cumulative''' –skupni. : *'''Cumulative failure rate''' –skupno stanje napak.  ===&lt;font color=blue&gt;''Cur''&lt;/font&gt;=== *'''Cure''' –končna ob...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="613" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Cum''&lt;/font&gt;===
*'''Cumulative''' –skupni.
: *'''Cumulative failure rate''' –skupno stanje napak.

===&lt;font color=blue&gt;''Cur''&lt;/font&gt;===
*'''Cure''' –končna obdelava površine materjala. 
*'''Curve''' –krivulja.

===&lt;font color=blue&gt;''Cus''&lt;/font&gt;===
*'''Customer bled air''' –zrak, ki se od motorjev preusmeri čez razne sistem kot so hlajenje, klimatizacija...

===&lt;font color=blue&gt;''Cut''&lt;/font&gt;===
*'''Cut-off''' –konec dela, gašenje.
:*'''Engine cut-off''' –gašenje motorja.
:*'''Fuel cut-off''' –onemogočen dovod goriva.

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: C]]</text>
      <sha1>kh1yfixa9ti5tlvazi3tunqqnc5at3o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/C/Ci</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2086</id>
    <revision>
      <id>4932</id>
      <timestamp>2007-10-23T20:53:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Cir''&lt;/font&gt;=== *'''Circural mil''' –enota za merjenje površin, ki je merjena v tisočinki palca (inch). *'''Circumference of a circle''' –obseg kroga. *'''Circu...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="688" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Cir''&lt;/font&gt;===
*'''Circural mil''' –enota za merjenje površin, ki je merjena v tisočinki palca (inch).
*'''Circumference of a circle''' –obseg kroga.
*'''Circumferential frame'''  -krožna ali ovalna oblika trupa.
*'''Cirrocumulus''' –cirokumulus, mali ledeni oblaki, podobni &quot;ovčicam&quot;, sestavljeni od malih, belih peg. 
*'''Cirrostratus''' –cirostratus, ledeni oblaki. Nebo prekrivajo deloma ali celega.
*'''Cirrus''' –cirus, ledeni,  kopaste oblike. Oblačne niti so ponavadi ravne ali nepravilne in zakrivljene.

===&lt;font color=blue&gt;''Cis''&lt;/font&gt;===
*'''Cistern''' –cisterna, sprejemnik za tekočino.


[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: C]]</text>
      <sha1>q162f3t3o50z00cjyirh9lmstoglv16</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/C/Ca</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2087</id>
    <revision>
      <id>4933</id>
      <timestamp>2007-10-24T17:28:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''C''-&lt;/font&gt;=== *'''C-battery''' –mala baterija. ===&lt;font color=blue&gt;''Cab''&lt;/font&gt;=== *'''Cabane''' –razporejeneupornice, ki držijo krila nad trupom letala (npr....</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1291" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''C''-&lt;/font&gt;===
*'''C-battery''' –mala baterija.
===&lt;font color=blue&gt;''Cab''&lt;/font&gt;===
*'''Cabane''' –razporejeneupornice, ki držijo krila nad trupom letala (npr.: dvokrilci, hidroplani).
*'''Cabinet''' –predalnik.
*'''Cabotage''' prevoz po notranjih zračnih poteh.
===&lt;font color=blue&gt;''Cad''&lt;/font&gt;===
*'''Cadmium''' –kadmij.
===&lt;font color=blue&gt;''Cal''&lt;/font&gt;===
*'''Callouts''' –številke ali imena z katerimi se označujejo deli letala na načrtih za njihovo lažjo indefikacijo. 
*'''Call-up''' –postopek vzpostavitve zveze z letalom.
*'''Calm''' –tišina, brezvetrje.
*'''Calorie''' –ena kalorija, količina toplote, ki je potrebna za povišanje temparature enemu gramu vode za 1°C.
*'''Calorimeter''' –kalorimeter, priprava za merjenje množine toplote.
*'''Calotte''' –kupola padala.
===&lt;font color=blue&gt;''Cam''&lt;/font&gt;===
*'''Camber''' –izboklina.
::*'''Lower camber''' –zakrivljenost spodnje površine krila.
::*'''Mean camber''' –srednja zakrivljenost.
::*'''Upper camber''' –zakrivljenost zgornje površine.
*'''Cambric''' -vrsta tankega platna batist.
===&lt;font color=blue&gt;''Can''&lt;/font&gt;===
*'''Can tap valve''' –ventil na majhnem čepu plina (Feron), ki regulira njegov pretok.


[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: C]]</text>
      <sha1>n1cswha9lr0uaszfs2u3tz7cmteple9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/C/Ce</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2089</id>
    <revision>
      <id>4939</id>
      <parentid>4938</parentid>
      <timestamp>2007-10-31T21:18:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1278" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Cel''&lt;/font&gt;===
*'''Celestial''' -nebeški, astronomski.
:*'''Celestial equator''' –astronomski ekvator.
:*'''Celestial fix''' –astronavigacija.
*'''Celluloid''' –termo-plastični material, ki je sestavljen iz kamfora in nitrata celuloze.
*'''Cellulose''' –celuloza.
:*'''Cellulose nitrate''' -celulozni nitrat.

===&lt;font color=blue&gt;''Cen''&lt;/font&gt;===
*'''Centigrade''' –razdelitev merne skale na stotinke.
*'''Central refueling provisions''' –sistem za gorivo iz katrega se lahko vsi sprejemniki polnejo iz ene točke polnjenja.
*'''Centripetal force''' –centripetalna sila. Sila, ki deluje na telo v krožnem gibanju. 
*'''Centroid''' –center mase nekega letala.

===&lt;font color=blue&gt;''Cer''&lt;/font&gt;===
*'''Ceramic''' –keramika, material od magnezija in aluminij-oksida, ki se uporablja za izdelavo raznih izolatorjev odpornih na velike temparature.
*'''Certificate''' –certifikat, potrditev. 
*'''Certificated aircraft''' –letalo, ki ima certifikacijo o homologaciji.

===&lt;font color=blue&gt;''Ces''&lt;/font&gt;===
*'''Cesium''' –cezij; mehki, vodljivi, belo sivkasti kemijski element, ki se uporablja v proizvodnji foto-električnih celica.
:*'''Cesium-barium 137''' –radioaktiven material.


[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: C]]</text>
      <sha1>01crsalpjzc2fx01nu66x4z9nm1txv0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Programiranje grafičnih uporabniških vmesnikov s C++ in Qt/Predgovor/Komu je knjiga namenjena?</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2090</id>
    <revision>
      <id>14961</id>
      <parentid>4940</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T14:09:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1794" xml:space="preserve">Kot je možno sklepati že iz samega naslova, je knjiga namenjena vsem uporabnikom programskega jezika C++, ki bi si radi poenostavili razvoj programov z grafičnim uporabniškim vmesnikom.

Qt je sicer zaslovel po tem, da so programi napisani na njegovi osnovi prenosljivi na več operacijskih sistemov, a ga uporabljajo tudi programerji, ki ciljajo samo na eno platformo, saj tudi v tem primeru Qt lahko precej olajša razvoj. Tako lahko nekdo prvenstveno razvija svoj program samo za Windows, ko pa se pojavi potreba po programu na drugem operacijskem sistemu, je potrebno samo ponovno prevesti izvorno kodo in program je že na voljo povsem novi skupini uporabnikov. Ta zmožnost prenosa je še posebno pomembna v teh časih, ko sta operacijska sistema Linux in Mac OS vse bolj priljubljena.

Knjiga bo v veliko pomoč tudi tistim, ki bi radi začeli z razvojem za namizno okolje KDE. Podobno kot Qt temelji na C++ in ga razširi, knjižnice namizja KDE temeljijo na Qt in ga oplemenitijo. Zato ni skrivnost, da je za uspešno prispevanje k razvoju namizja KDE in programov zanj najprej potrebno poznati osnove Qt.

Qt pa ni omejen le na namizne računalnike ampak je tudi odlična odskočna deska za razvoj programov, ki so namenjeni mobilnim telefonom in ostalim prenosnim ter namenskim napravam. Na teh je moč najti posebej prilagojen Qt, ki se imenuje Qtopia.

Kot lahko vidite, je znanje razvoja s Qt vsestransko uporabno. Če vas bodo predstavljene zmožnosti in koncepti Qt pritegnili, a vam C++ ne diši preveč, ne obupajte. Na voljo so posebni povezovalni paketi (angl. bindings), ki omogočajo uporabo Qt tudi s programskimi jeziki kot sta na primer Python in Java.

[[Kategorija:Programiranje grafičnih uporabniških vmesnikov s C++ in Qt|Predgovor/Komu je knjiga namenjena?]]</text>
      <sha1>l3ouq9fo9cm7wx7ciwk13up4rnsv10f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Programiranje grafičnih uporabniških vmesnikov s C++ in Qt/Predgovor/O avtorjih</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2091</id>
    <revision>
      <id>14959</id>
      <parentid>4952</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T14:08:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1220" xml:space="preserve">== Jure »JLP« Repinc ==

S programiranjem sem se prvič srečal v osnovni šoli, ko sem iz knjig izposojenih iz šolske knjižnice na prijateljev Commodore 64 prepisoval kratke programe. Ko sem bil v osmem razredu, je naša družina končno dobila svoj prvi osebni računalnik na katerem je tekel operacijski sistem IBM OS/2 Warp 4. Tu sem hitro našel programski jezik REXX, v katerem sem spisal svoje prve programčke. Med gimnazijskimi leti se je na domači PC prerinil Windows in zanimanje za programiranje je skoraj usahnilo. Veselje do programiranja se je obudilo, ko sem se v tretjem letniku gimnazije spoznal z operacijskim sistemom GNU/Linux, kjer je za vsak delček programja prosto na voljo izvorna koda. Še posebno velik vtis je name naredilo namizje KDE in tako je prišlo do odločitve, da pričnem prispevati k projektu tudi s programiranjem. S tem namenom sem se leta 2004 pričel učiti C++ in Qt. Poleg sodelovanja pri projektu KDE sem se kasneje pridružil tudi projektu Thousand Parsec, kjer s pomočjo Qt razvijam strateško igro iz žanra 4X za namizje KDE in s pomočjo Qtopia za mobilne naprave.

[[Kategorija:Programiranje grafičnih uporabniških vmesnikov s C++ in Qt|Predgovor/O avtorjih]]</text>
      <sha1>rvt2r2fvszel7iolzqil7sbfvuxznhp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Qt 4 logotip.png</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2092</id>
    <revision>
      <id>4946</id>
      <timestamp>2007-11-08T12:05:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JLP</username>
        <id>96</id>
      </contributor>
      <comment>Avtor: podjetje Trolltech&lt;br /&gt;
Vir: [http://trolltech.com/company/newsroom/press-kit/Qt4PressRoom Qt 4 Launch Materials]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="121" xml:space="preserve">Avtor: podjetje Trolltech&lt;br /&gt;
Vir: [http://trolltech.com/company/newsroom/press-kit/Qt4PressRoom Qt 4 Launch Materials]</text>
      <sha1>a9uh67ijo4livmoywufv2yasy2lc2z6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Programiranje grafičnih uporabniških vmesnikov s C++ in Qt/Uvod/Grafični uporabniški vmesniki</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2093</id>
    <revision>
      <id>14960</id>
      <parentid>4951</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T14:08:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4399" xml:space="preserve">==Uporabniški vmesnik==

Uporabniški vmesnik je skupek načinov s katerimi ljudje vzpostavimo stik z neko napravo, strojem oziroma drugim sistemom. Komunikacija pri tem poteka v dve smeri. Prek vhodnega dela uporabnik sistem upravlja, izhodni del pa uporabniku prikazuje rezultate dejanj in stanje sistema. Pri avtomobilu na primer med vhodne priprave štejemo volan in stopalko za plin, s katerima usmerjamo vozilo in spreminjamo hitrost. Med izhodne priprave pa štejemo merilnike na armaturni plošči, ki nam med drugim prikazujejo trenutno hitrost in količino goriva.

V našem primeru je naprava, s katero ima uporabnik opravka, računalnik na katerem tečejo raznovrstni programi. Ker še nismo v času Zvezdnih stez in računalniki še ne znajo brati naših misli ali razumeti govornih ukazov, je bilo potrebno iznajti tehnično lažje izvedljive uporabniške vmesnike.

==Ukazna vrstica==

Če odmislimo prve računalnike, ki so na vhodnem koncu uporabljali svežnje luknjanih kartic, na izhodnem koncu pa ponavadi vrstični tiskalnik, so prvi uporabniški vmesniki uporabljali ukazno vrstico (angl. Command Line Interface, CLI). Pri tem se ukaze vnaša prek tipkovnice, rezultat pa se izpiše na zaslonu (ali pa preusmeri v datoteko ali na tiskalnik). Rezultati nekega ukaza se lahko uporabijo tudi kot vhodni podatki za sledeči ukaz in na ta način je možno sestaviti ukazno verigo, ki opravi kako zelo zapleteno nalogo. Za tako opravilo bi lahko z drugimi vrstami uporabniških vmesnikov porabili precej več časa, ali pa na drug način sploh ni izvedljivo. Ena izmed težav pri ukazni vrstici je čas, potreben za učenje ukazov in njihovih možnosti. Primer je ukaz ls v Linuxu, oziroma podoben ukaz dir v Windows.

==Besedilni uporabniški vmesnik==

Vmesna oblika uporabniškega vmesnika je besedilni vmesnik (angl. Textual User Interface, TUI). Pri tem vmesnik ni omejen le na eno vrstico ampak ponavadi zasede vse zaslon. Uporabniku so razpoložljiva dejanja predstavljena na zaslonu in ni se mu treba v naprej učiti ukazov. Gradniki vmesnika so predstavljeni le s preprostimi znaki in simboli. Tak vmesnik danes uporablja večina programov za nastavljanje BIOS-a in na primer program Midnight Commander v Linuxu.

==Grafični uporabniški vmesnik==

Danes najbolj razširjen in uporabljan je grafični uporabniški vmesnik (angl. Graphical User Interface, GUI). Na vhodnem delu se je tipkovnici pridružila še miška, oziroma kaka druga vhodna naprava, s katero premikamo kazalec po zaslonu z visoko ločljivostjo. Razpoložljiva dejanja in indikatorji stanja so predstavljeni s splošno namenskimi grafičnimi elementi, oziroma gradniki (angl. widget) med katerimi so, okna, meniji, ikone, gumbi, drsniki, besedilne oznake in vnosna polja. Tudi tu je, podobno kot pri besedilnem uporabniškem vmesniku, učenja precej manj kot pri ukazni vrstici. Uporabnik namreč direktno upravlja z vidnimi grafičnimi gradniki.

Koncept grafičnega vmesnika, kakršen je v uporabi danes, je nastal že v 70. letih dvajsetega stoletja. Razvili so ga pri podjetju Xerox, v raziskovalnem centru v Palo Altu. Od takrat je bilo sprememb relativno malo. Izboljšal se je izgled in dodala kaka nova vrsta gradnika. Dosedanji poskusi večjih sprememb, kakršen je bil na primer vmesnik Microsoft Bob, so se povečini končali precej klavrno.

==Prihodnost==

S pohodom zmogljivih grafičnih kartic s strojno pospešeno 3D grafiko se seveda stvari zadnje čase pomikajo v smer vse večjega dodajanja tretje dimenzije v uporabniški vmesnik. Dober primer za to je vmesnik Metisse, ki je vključen v distribucijo Mandriva Linux. Bolj znan pa je verjetno Compiz Fusion, ki z bogato bero 3D učinkov navdušuje uporabnike Linuxa. V precej manjši meri je tretja razsežnost prisotna v Mac OS X, še manj pa v Windows, kjer je s prihodom Windows Vista na voljo vmesnik Aero. Med koncepti na poti do pravega 3D vmesnika je vse bolj priljubljen povečljivi uporabniški vmesnik (angl. Zooming User Interface, ZUI), pri katerem lahko spreminjamo povečavo ter smer pogleda na delovno okolje in s tem količino ter vrsto prikazanih podrobnosti. Zametki takega vmesnika bodo prvič na voljo z izdajo namizja KDE 4.0, že pa nekaj podobnega najdemo v nekaterih novejših mobilnih telefonih.

[[Kategorija:Programiranje grafičnih uporabniških vmesnikov s C++ in Qt|Uvod/Grafični uporabniški vmesniki]]</text>
      <sha1>a8i74cbhb99binotck7vweuik91nflc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/C/Ch</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2096</id>
    <revision>
      <id>4958</id>
      <timestamp>2007-11-25T14:25:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Cha''&lt;/font&gt;=== *'''Chadwick balancer''' –opis postopka elektronskega balansiranja propelerja. *'''Chafe''' –porabljanje materiala med površinskim brušenjem. *'...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1976" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Cha''&lt;/font&gt;===
*'''Chadwick balancer''' –opis postopka elektronskega balansiranja propelerja.
*'''Chafe''' –porabljanje materiala med površinskim brušenjem.
*'''Chafers (tyres)''' –sloji platna in gume, ki ščitijo telo gume kolesa.
*'''Chaff''' –listi metalne folije, ki se izvržejo iz letala, zaradi neprijatelskega radarja, ki zazna te lističe kot objekt.
*'''Chafing''' –površinsko brušenje, katere rezultat je poraba materiala.
:*'''Chafing tape''' –zaštitni sloj, ki onemogoča porabo tega materiala.
*'''Chain reaction''' -verižna reakcija.
*'''Chamfer''' –zaobljeni rob.
*'''Change''' –menjava.
*'''Charge''' –polnjenje.
*'''Charging a batery''' –polnjenje baterije.
*'''Charging stand''' –naprava, ki skrbi za delovanje klimatizacije.
*'''Chassis''' –šasija,metalna konstrukcija letala.
*'''Chatter''' –vibriranje.
*'''Chattering brakes''' –močne vibracije na zavorah letala, vzrok teh je slabo vzdrževanje.

===&lt;font color=blue&gt;''Che''&lt;/font&gt;===
*'''Chemical etching'''  -
::-postopek z katerim se odkrivajo majhne luknjice v aluminiju.

===&lt;font color=blue&gt;''Chi''&lt;/font&gt;===
*'''Chill''' –hladiti.
*'''Chilled iron''' vlito železo v kalupih hladimo, da se ohrani velik procent ogljika in z tem tudi velika trdnost.
*'''Chip''' –majhen del odrezane kovine; električna komponenta, ki vzdržuje integrirani krog.

===&lt;font color=blue&gt;''Cho''&lt;/font&gt;===
*'''Chock''' –podklada; deluje kot zaščitna del, ko je letalo parkirano.
*'''Chopper''' –krajši naziv za helikopter.
::-promjer kružnice.
*'''Chordwise''' –vzdolžna tetiva aeroprofila.

===&lt;font color=blue&gt;''Chr''&lt;/font&gt;===
*'''Chronometric tachometer''' –inštrument za merjenje hitrosti glede na vrtenje motorja (RPM).

===&lt;font color=blue&gt;''Chu''&lt;/font&gt;===
*'''chuffing''' –neenakomerno izgorevanjegoriba v raketnih motorjih z trdim gorivom.
*'''Churning''' –turbulentno kroženje.


[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: C]]</text>
      <sha1>9o7xnapt6so2819g9acx8zljfd4nivw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/C/Cl</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2097</id>
    <revision>
      <id>4959</id>
      <timestamp>2007-11-25T14:39:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Cla''&lt;/font&gt;=== *'''Clad''' –zaštititi z tanko prevleko. :*'''Clad aluminium''' –zlitina aluminija, ki je na površini prevlečena z čistim aluminijem. *'''Clam...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="925" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Cla''&lt;/font&gt;===
*'''Clad''' –zaštititi z tanko prevleko.
:*'''Clad aluminium''' –zlitina aluminija, ki je na površini prevlečena z čistim aluminijem.
*'''Clamshell doors''' –vrata na letalu, ki se odpirajo na stran.
*'''Clapper''' –ventil..

===&lt;font color=blue&gt;''Cle''&lt;/font&gt;===
*'''Cleaner''' –filter..
*'''Clear ice''' –čisti prozorni led, ki nastane na letalih med letom. 
*'''Clearing engine''' –notranje čiščenje motorja od neizgorelega goriva. 
*'''Clearway''' –del letališke steze brez preprek.

===&lt;font color=blue&gt;''Clo''&lt;/font&gt;===
*'''Clogging''' –zadelati.
*'''Closed angle''' –ostri (kot manjši od 90°).
*'''Clove hitch''' –vrsta spoja z katerimi se zavarujejo kabli.

===&lt;font color=blue&gt;''Clu''&lt;/font&gt;===
*'''Cluster''' –niz.
*'''Cluster joint''' –ločitveni del cevovoda.
*'''Clutter''' motnje na ekranu.


[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: C]]</text>
      <sha1>fn6e02yrh7nvgnm4vk00zczhijcehoh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Pp-template</title>
    <ns>10</ns>
    <id>2109</id>
    <revision>
      <id>13633</id>
      <parentid>4979</parentid>
      <timestamp>2014-06-11T11:31:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3481" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;{{pp-meta
|type={{#switch:{{{demolevel|{{#ifeq:{{PROTECTIONLEVEL:edit}}-{{PROTECTIONLEVEL:move}}|-sysop|move|{{PROTECTIONLEVEL:edit}}}}}}}
   |semi
   |autoconfirmed=semi
   |administrator
   |full
   |sysop=indef
   |move=move
   |#default=indef&lt;!--fallback value--&gt;}}
|small={{{small|da}}}
|demospace={{{demospace|}}}
|demolevel={{#ifeq:{{PAGENAME}}/{{NAMESPACE}}|{{SUBPAGENAME}}/{{ns:Template}}|{{{demolevel|undefined}}}|{{#ifeq:{{lc:{{SUBPAGENAME}}}}|peskovnik|sysop|{{{demolevel|undefined}}}}}}}
|expiry=&lt;!--not applicable--&gt;
|dispute=ne
|icon-text=Ta {{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:6}}|slika, vključena v močno občutljivi predlogi ali sporočilu,|močno občutljiva predloga}} je trajno {{#switch:{{{demolevel|{{#ifeq:{{PROTECTIONLEVEL:edit}}-{{PROTECTIONLEVEL:move}}|-sysop|move|{{PROTECTIONLEVEL:edit}}}}}}}
   |semi
   |autoconfirmed=semi-protected from editing
   |move=move-protected
   |administrator
   |full
   |sysop
   |#default=&lt;!--fallback value--&gt;zaščitena pred urejanjem}} zaradi preprečevanja vandalizma.
|reason-text=Ta {{#switch:{{NAMESPACE}}
  |{{ns:image}}=slika, uporabljena v eni ali več [[Wikipedija:Močno občutljive predloge|močno občutljivih predlogah]]{{#switch:{{{demolevel|{{PROTECTIONLEVEL:edit}}}}}
   |semi
   |autoconfirmed=
   |administrator
   |full
   |sysop=&lt;nowiki&gt; &lt;/nowiki&gt;in/ali [[Special:Allmessages|sistemskih sporočilih]],
   |#default=&lt;!--fallback value--&gt;}}
  |#default=[[Wikipedija:Močno občutljive predloge|močno občutljiva predloga]]
}} je bila [[Wikipedija:Smernice zaščitenih strani|{{#switch:{{{demolevel|{{#ifeq:{{PROTECTIONLEVEL:edit}}-{{PROTECTIONLEVEL:move}}|-sysop|move|{{PROTECTIONLEVEL:edit}}}}}}}
   |semi=delno zaščitena
   |autoconfirmed=delno zaščitena
   |move=zaščitena pred premikanjem
   |administrator
   |full=polno zaščitena
   |sysop&lt;!--uses default--&gt;
   |#default=zaščitena&lt;!--fallback value--&gt;}}]]{{#ifeq:{{PROTECTIONLEVEL:edit}}-{{PROTECTIONLEVEL:move}}|-sysop||&lt;nowiki&gt; &lt;/nowiki&gt;pred urejanjem}} zaradi preprečevanja  [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizma]]. {{#switch:{{{demolevel|{{PROTECTIONLEVEL:edit}}}}}
   |semi
   |autoconfirmed=
   |administrator
   |full
   |sysop&lt;!--uses default--&gt;
   |#default={{#switch:{{NAMESPACE}}|{{ns:image}}=&lt;br /&gt;&lt;small&gt;'''Ne premikajte te slike''' v [[commons:|Wikimedijino Zbirko]].&lt;/small&gt;}}}}
|categories={{{categories|{{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:10}}|{{#switch:{{{demolevel|{{#ifeq:{{PROTECTIONLEVEL:edit}}-{{PROTECTIONLEVEL:move}}|-sysop|move|{{PROTECTIONLEVEL:edit}}}}}}}
   |semi
   |autoconfirmed=[[Kategorija:Delno-zaščitene predloge|{{PAGENAME}}]]{{#ifeq:{{PROTECTIONLEVEL:move}}|sysop|[[Kategorija:Predloge zaščitene pred prestavljanjem|{{PAGENAME}}]]}}
   |move=[[Kategorija:Predloge zaščitene pred prestavljanjem|{{PAGENAME}}]]
   |administrator
   |full
   |sysop&lt;!--uses default--&gt;
   |#default=[[Kategorija:Zaščitene predloge|{{PAGENAME}}]]&lt;!--fallback value--&gt;}}}}{{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:6}}|[[Kategorija:{{#switch:{{{demolevel|{{PROTECTIONLEVEL:edit}}}}}
   |semi
   |autoconfirmed=Delno-zaščitene
   |administrator
   |full
   |sysop&lt;!--uses default--&gt;
   |#default=Zaščitene&lt;!--fallback value--&gt;}} slike|{{PAGENAME}}]]}}}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;
{{Zaščitena predloga|categories=ne}}  &lt;!-- Show the small version --&gt;
{{Zaščitena predloga|small=ne}}      &lt;!-- Show the large version --&gt;
{{dokumentacija}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>farrsoyvf40237t471cxzok5c5b3hzn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Hitri seznam</title>
    <ns>4</ns>
    <id>2113</id>
    <revision>
      <id>14989</id>
      <parentid>4992</parentid>
      <timestamp>2015-08-05T11:05:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22445" xml:space="preserve">'''Hitro kazalo po straneh Wikiknjig'''.

{| class=&quot;plainlinks&quot; style=&quot;width: 80%; font-family:monospace; padding: 3px; background: #f7f8ff; border: 1px solid gray; margin: 0 auto;&quot;
|-
|[[Special:Allpages/A|A]]
|[[Special:Allpages/B|B]]
|[[Special:Allpages/C|C]]
|[[Special:Allpages/D|D]]
|[[Special:Allpages/E|E]]
|[[Special:Allpages/F|F]]
|[[Special:Allpages/G|G]]
|[[Special:Allpages/H|H]]
|[[Special:Allpages/I|I]]
|[[Special:Allpages/J|J]]
|[[Special:Allpages/K|K]]
|[[Special:Allpages/L|L]]
|[[Special:Allpages/M|M]]
|[[Special:Allpages/N|N]]
|[[Special:Allpages/O|O]]
|[[Special:Allpages/P|P]]
|[[Special:Allpages/Q|Q]]
|[[Special:Allpages/R|R]]
|[[Special:Allpages/S|S]]
|[[Special:Allpages/T|T]]
|[[Special:Allpages/U|U]]
|[[Special:Allpages/V|V]]
|[[Special:Allpages/W|W]]
|[[Special:Allpages/X|X]]
|[[Special:Allpages/Y|Y]]
|[[Special:Allpages/Z|Z]]
|-
|[[Special:Allpages/Aa|Aa]]
|[[Special:Allpages/Ab|Ab]]
|[[Special:Allpages/Ac|Ac]]
|[[Special:Allpages/Ad|Ad]]
|[[Special:Allpages/Ae|Ae]]
|[[Special:Allpages/Af|Af]]
|[[Special:Allpages/Ag|Ag]]
|[[Special:Allpages/Ah|Ah]]
|[[Special:Allpages/Ai|Ai]]
|[[Special:Allpages/Aj|Aj]]
|[[Special:Allpages/Ak|Ak]]
|[[Special:Allpages/Al|Al]]
|[[Special:Allpages/Am|Am]]
|[[Special:Allpages/An|An]]
|[[Special:Allpages/Ao|Ao]]
|[[Special:Allpages/Ap|Ap]]
|[[Special:Allpages/Aq|Aq]]
|[[Special:Allpages/Ar|Ar]]
|[[Special:Allpages/As|As]]
|[[Special:Allpages/At|At]]
|[[Special:Allpages/Au|Au]]
|[[Special:Allpages/Av|Av]]
|[[Special:Allpages/Aw|Aw]]
|[[Special:Allpages/Ax|Ax]]
|[[Special:Allpages/Ay|Ay]]
|[[Special:Allpages/Az|Az]]
|-
|[[Special:Allpages/Ba|Ba]]
|[[Special:Allpages/Bb|Bb]]
|[[Special:Allpages/Bc|Bc]]
|[[Special:Allpages/Bd|Bd]]
|[[Special:Allpages/Be|Be]]
|[[Special:Allpages/Bf|Bf]]
|[[Special:Allpages/Bg|Bg]]
|[[Special:Allpages/Bh|Bh]]
|[[Special:Allpages/Bi|Bi]]
|[[Special:Allpages/Bj|Bj]]
|[[Special:Allpages/Bk|Bk]]
|[[Special:Allpages/Bl|Bl]]
|[[Special:Allpages/Bm|Bm]]
|[[Special:Allpages/Bn|Bn]]
|[[Special:Allpages/Bo|Bo]]
|[[Special:Allpages/Bp|Bp]]
|[[Special:Allpages/Bq|Bq]]
|[[Special:Allpages/Br|Br]]
|[[Special:Allpages/Bs|Bs]]
|[[Special:Allpages/Bt|Bt]]
|[[Special:Allpages/Bu|Bu]]
|[[Special:Allpages/Bv|Bv]]
|[[Special:Allpages/Bw|Bw]]
|[[Special:Allpages/Bx|Bx]]
|[[Special:Allpages/By|By]]
|[[Special:Allpages/Bz|Bz]]
|-
|[[Special:Allpages/Ca|Ca]]
|[[Special:Allpages/Cb|Cb]]
|[[Special:Allpages/Cc|Cc]]
|[[Special:Allpages/Cd|Cd]]
|[[Special:Allpages/Ce|Ce]]
|[[Special:Allpages/Cf|Cf]]
|[[Special:Allpages/Cg|Cg]]
|[[Special:Allpages/Ch|Ch]]
|[[Special:Allpages/Ci|Ci]]
|[[Special:Allpages/Cj|Cj]]
|[[Special:Allpages/Ck|Ck]]
|[[Special:Allpages/Cl|Cl]]
|[[Special:Allpages/Cm|Cm]]
|[[Special:Allpages/Cn|Cn]]
|[[Special:Allpages/Co|Co]]
|[[Special:Allpages/Cp|Cp]]
|[[Special:Allpages/Cq|Cq]]
|[[Special:Allpages/Cr|Cr]]
|[[Special:Allpages/Cs|Cs]]
|[[Special:Allpages/Ct|Ct]]
|[[Special:Allpages/Cu|Cu]]
|[[Special:Allpages/Cv|Cv]]
|[[Special:Allpages/Cw|Cw]]
|[[Special:Allpages/Cx|Cx]]
|[[Special:Allpages/Cy|Cy]]
|[[Special:Allpages/Cz|Cz]]
|-
|[[Special:Allpages/Da|Da]]
|[[Special:Allpages/Db|Db]]
|[[Special:Allpages/Dc|Dc]]
|[[Special:Allpages/Dd|Dd]]
|[[Special:Allpages/De|De]]
|[[Special:Allpages/Df|Df]]
|[[Special:Allpages/Dg|Dg]]
|[[Special:Allpages/Dh|Dh]]
|[[Special:Allpages/Di|Di]]
|[[Special:Allpages/Dj|Dj]]
|[[Special:Allpages/Dk|Dk]]
|[[Special:Allpages/Dl|Dl]]
|[[Special:Allpages/Dm|Dm]]
|[[Special:Allpages/Dn|Dn]]
|[[Special:Allpages/Do|Do]]
|[[Special:Allpages/Dp|Dp]]
|[[Special:Allpages/Dq|Dq]]
|[[Special:Allpages/Dr|Dr]]
|[[Special:Allpages/Ds|Ds]]
|[[Special:Allpages/Dt|Dt]]
|[[Special:Allpages/Du|Du]]
|[[Special:Allpages/Dv|Dv]]
|[[Special:Allpages/Dw|Dw]]
|[[Special:Allpages/Dx|Dx]]
|[[Special:Allpages/Dy|Dy]]
|[[Special:Allpages/Dz|Dz]]
|-
|[[Special:Allpages/Ea|Ea]]
|[[Special:Allpages/Eb|Eb]]
|[[Special:Allpages/Ec|Ec]]
|[[Special:Allpages/Ed|Ed]]
|[[Special:Allpages/Ee|Ee]]
|[[Special:Allpages/Ef|Ef]]
|[[Special:Allpages/Eg|Eg]]
|[[Special:Allpages/Eh|Eh]]
|[[Special:Allpages/Ei|Ei]]
|[[Special:Allpages/Ej|Ej]]
|[[Special:Allpages/Ek|Ek]]
|[[Special:Allpages/El|El]]
|[[Special:Allpages/Em|Em]]
|[[Special:Allpages/En|En]]
|[[Special:Allpages/Eo|Eo]]
|[[Special:Allpages/Ep|Ep]]
|[[Special:Allpages/Eq|Eq]]
|[[Special:Allpages/Er|Er]]
|[[Special:Allpages/Es|Es]]
|[[Special:Allpages/Et|Et]]
|[[Special:Allpages/Eu|Eu]]
|[[Special:Allpages/Ev|Ev]]
|[[Special:Allpages/Ew|Ew]]
|[[Special:Allpages/Ex|Ex]]
|[[Special:Allpages/Ey|Ey]]
|[[Special:Allpages/Ez|Ez]]
|-
|[[Special:Allpages/Fa|Fa]]
|[[Special:Allpages/Fb|Fb]]
|[[Special:Allpages/Fc|Fc]]
|[[Special:Allpages/Fd|Fd]]
|[[Special:Allpages/Fe|Fe]]
|[[Special:Allpages/Ff|Ff]]
|[[Special:Allpages/Fg|Fg]]
|[[Special:Allpages/Fh|Fh]]
|[[Special:Allpages/Fi|Fi]]
|[[Special:Allpages/Fj|Fj]]
|[[Special:Allpages/Fk|Fk]]
|[[Special:Allpages/Fl|Fl]]
|[[Special:Allpages/Fm|Fm]]
|[[Special:Allpages/Fn|Fn]]
|[[Special:Allpages/Fo|Fo]]
|[[Special:Allpages/Fp|Fp]]
|[[Special:Allpages/Fq|Fq]]
|[[Special:Allpages/Fr|Fr]]
|[[Special:Allpages/Fs|Fs]]
|[[Special:Allpages/Ft|Ft]]
|[[Special:Allpages/Fu|Fu]]
|[[Special:Allpages/Fv|Fv]]
|[[Special:Allpages/Fw|Fw]]
|[[Special:Allpages/Fx|Fx]]
|[[Special:Allpages/Fy|Fy]]
|[[Special:Allpages/Fz|Fz]]
|-
|[[Special:Allpages/Ga|Ga]]
|[[Special:Allpages/Gb|Gb]]
|[[Special:Allpages/Gc|Gc]]
|[[Special:Allpages/Gd|Gd]]
|[[Special:Allpages/Ge|Ge]]
|[[Special:Allpages/Gf|Gf]]
|[[Special:Allpages/Gg|Gg]]
|[[Special:Allpages/Gh|Gh]]
|[[Special:Allpages/Gi|Gi]]
|[[Special:Allpages/Gj|Gj]]
|[[Special:Allpages/Gk|Gk]]
|[[Special:Allpages/Gl|Gl]]
|[[Special:Allpages/Gm|Gm]]
|[[Special:Allpages/Gn|Gn]]
|[[Special:Allpages/Go|Go]]
|[[Special:Allpages/Gp|Gp]]
|[[Special:Allpages/Gq|Gq]]
|[[Special:Allpages/Gr|Gr]]
|[[Special:Allpages/Gs|Gs]]
|[[Special:Allpages/Gt|Gt]]
|[[Special:Allpages/Gu|Gu]]
|[[Special:Allpages/Gv|Gv]]
|[[Special:Allpages/Gw|Gw]]
|[[Special:Allpages/Gx|Gx]]
|[[Special:Allpages/Gy|Gy]]
|[[Special:Allpages/Gz|Gz]]
|-
|[[Special:Allpages/Ha|Ha]]
|[[Special:Allpages/Hb|Hb]]
|[[Special:Allpages/Hc|Hc]]
|[[Special:Allpages/Hd|Hd]]
|[[Special:Allpages/He|He]]
|[[Special:Allpages/Hf|Hf]]
|[[Special:Allpages/Hg|Hg]]
|[[Special:Allpages/Hh|Hh]]
|[[Special:Allpages/Hi|Hi]]
|[[Special:Allpages/Hj|Hj]]
|[[Special:Allpages/Hk|Hk]]
|[[Special:Allpages/Hl|Hl]]
|[[Special:Allpages/Hm|Hm]]
|[[Special:Allpages/Hn|Hn]]
|[[Special:Allpages/Ho|Ho]]
|[[Special:Allpages/Hp|Hp]]
|[[Special:Allpages/Hq|Hq]]
|[[Special:Allpages/Hr|Hr]]
|[[Special:Allpages/Hs|Hs]]
|[[Special:Allpages/Ht|Ht]]
|[[Special:Allpages/Hu|Hu]]
|[[Special:Allpages/Hv|Hv]]
|[[Special:Allpages/Hw|Hw]]
|[[Special:Allpages/Hx|Hx]]
|[[Special:Allpages/Hy|Hy]]
|[[Special:Allpages/Hz|Hz]]
|-
|[[Special:Allpages/Ia|Ia]]
|[[Special:Allpages/Ib|Ib]]
|[[Special:Allpages/Ic|Ic]]
|[[Special:Allpages/Id|Id]]
|[[Special:Allpages/Ie|Ie]]
|[[Special:Allpages/If|If]]
|[[Special:Allpages/Ig|Ig]]
|[[Special:Allpages/Ih|Ih]]
|[[Special:Allpages/Ii|Ii]]
|[[Special:Allpages/Ij|Ij]]
|[[Special:Allpages/Ik|Ik]]
|[[Special:Allpages/Il|Il]]
|[[Special:Allpages/Im|Im]]
|[[Special:Allpages/In|In]]
|[[Special:Allpages/Io|Io]]
|[[Special:Allpages/Ip|Ip]]
|[[Special:Allpages/Iq|Iq]]
|[[Special:Allpages/Ir|Ir]]
|[[Special:Allpages/Is|Is]]
|[[Special:Allpages/It|It]]
|[[Special:Allpages/Iu|Iu]]
|[[Special:Allpages/Iv|Iv]]
|[[Special:Allpages/Iw|Iw]]
|[[Special:Allpages/Ix|Ix]]
|[[Special:Allpages/Iy|Iy]]
|[[Special:Allpages/Iz|Iz]]
|-
|[[Special:Allpages/Ja|Ja]]
|[[Special:Allpages/Jb|Jb]]
|[[Special:Allpages/Jc|Jc]]
|[[Special:Allpages/Jd|Jd]]
|[[Special:Allpages/Je|Je]]
|[[Special:Allpages/Jf|Jf]]
|[[Special:Allpages/Jg|Jg]]
|[[Special:Allpages/Jh|Jh]]
|[[Special:Allpages/Ji|Ji]]
|[[Special:Allpages/Jj|Jj]]
|[[Special:Allpages/Jk|Jk]]
|[[Special:Allpages/Jl|Jl]]
|[[Special:Allpages/Jm|Jm]]
|[[Special:Allpages/Jn|Jn]]
|[[Special:Allpages/Jo|Jo]]
|[[Special:Allpages/Jp|Jp]]
|[[Special:Allpages/Jq|Jq]]
|[[Special:Allpages/Jr|Jr]]
|[[Special:Allpages/Js|Js]]
|[[Special:Allpages/Jt|Jt]]
|[[Special:Allpages/Ju|Ju]]
|[[Special:Allpages/Jv|Jv]]
|[[Special:Allpages/Jw|Jw]]
|[[Special:Allpages/Jx|Jx]]
|[[Special:Allpages/Jy|Jy]]
|[[Special:Allpages/Jz|Jz]]
|-
|[[Special:Allpages/Ka|Ka]]
|[[Special:Allpages/Kb|Kb]]
|[[Special:Allpages/Kc|Kc]]
|[[Special:Allpages/Kd|Kd]]
|[[Special:Allpages/Ke|Ke]]
|[[Special:Allpages/Kf|Kf]]
|[[Special:Allpages/Kg|Kg]]
|[[Special:Allpages/Kh|Kh]]
|[[Special:Allpages/Ki|Ki]]
|[[Special:Allpages/Kj|Kj]]
|[[Special:Allpages/Kk|Kk]]
|[[Special:Allpages/Kl|Kl]]
|[[Special:Allpages/Km|Km]]
|[[Special:Allpages/Kn|Kn]]
|[[Special:Allpages/Ko|Ko]]
|[[Special:Allpages/Kp|Kp]]
|[[Special:Allpages/Kq|Kq]]
|[[Special:Allpages/Kr|Kr]]
|[[Special:Allpages/Ks|Ks]]
|[[Special:Allpages/Kt|Kt]]
|[[Special:Allpages/Ku|Ku]]
|[[Special:Allpages/Kv|Kv]]
|[[Special:Allpages/Kw|Kw]]
|[[Special:Allpages/Kx|Kx]]
|[[Special:Allpages/Ky|Ky]]
|[[Special:Allpages/Kz|Kz]]
|-
|[[Special:Allpages/La|La]]
|[[Special:Allpages/Lb|Lb]]
|[[Special:Allpages/Lc|Lc]]
|[[Special:Allpages/Ld|Ld]]
|[[Special:Allpages/Le|Le]]
|[[Special:Allpages/Lf|Lf]]
|[[Special:Allpages/Lg|Lg]]
|[[Special:Allpages/Lh|Lh]]
|[[Special:Allpages/Li|Li]]
|[[Special:Allpages/Lj|Lj]]
|[[Special:Allpages/Lk|Lk]]
|[[Special:Allpages/Ll|Ll]]
|[[Special:Allpages/Lm|Lm]]
|[[Special:Allpages/Ln|Ln]]
|[[Special:Allpages/Lo|Lo]]
|[[Special:Allpages/Lp|Lp]]
|[[Special:Allpages/Lq|Lq]]
|[[Special:Allpages/Lr|Lr]]
|[[Special:Allpages/Ls|Ls]]
|[[Special:Allpages/Lt|Lt]]
|[[Special:Allpages/Lu|Lu]]
|[[Special:Allpages/Lv|Lv]]
|[[Special:Allpages/Lw|Lw]]
|[[Special:Allpages/Lx|Lx]]
|[[Special:Allpages/Ly|Ly]]
|[[Special:Allpages/Lz|Lz]]
|-
|[[Special:Allpages/Ma|Ma]]
|[[Special:Allpages/Mb|Mb]]
|[[Special:Allpages/Mc|Mc]]
|[[Special:Allpages/Md|Md]]
|[[Special:Allpages/Me|Me]]
|[[Special:Allpages/Mf|Mf]]
|[[Special:Allpages/Mg|Mg]]
|[[Special:Allpages/Mh|Mh]]
|[[Special:Allpages/Mi|Mi]]
|[[Special:Allpages/Mj|Mj]]
|[[Special:Allpages/Mk|Mk]]
|[[Special:Allpages/Ml|Ml]]
|[[Special:Allpages/Mm|Mm]]
|[[Special:Allpages/Mn|Mn]]
|[[Special:Allpages/Mo|Mo]]
|[[Special:Allpages/Mp|Mp]]
|[[Special:Allpages/Mq|Mq]]
|[[Special:Allpages/Mr|Mr]]
|[[Special:Allpages/Ms|Ms]]
|[[Special:Allpages/Mt|Mt]]
|[[Special:Allpages/Mu|Mu]]
|[[Special:Allpages/Mv|Mv]]
|[[Special:Allpages/Mw|Mw]]
|[[Special:Allpages/Mx|Mx]]
|[[Special:Allpages/My|My]]
|[[Special:Allpages/Mz|Mz]]
|-
|[[Special:Allpages/Na|Na]]
|[[Special:Allpages/Nb|Nb]]
|[[Special:Allpages/Nc|Nc]]
|[[Special:Allpages/Nd|Nd]]
|[[Special:Allpages/Ne|Ne]]
|[[Special:Allpages/Nf|Nf]]
|[[Special:Allpages/Ng|Ng]]
|[[Special:Allpages/Nh|Nh]]
|[[Special:Allpages/Ni|Ni]]
|[[Special:Allpages/Nj|Nj]]
|[[Special:Allpages/Nk|Nk]]
|[[Special:Allpages/Nl|Nl]]
|[[Special:Allpages/Nm|Nm]]
|[[Special:Allpages/Nn|Nn]]
|[[Special:Allpages/No|No]]
|[[Special:Allpages/Np|Np]]
|[[Special:Allpages/Nq|Nq]]
|[[Special:Allpages/Nr|Nr]]
|[[Special:Allpages/Ns|Ns]]
|[[Special:Allpages/Nt|Nt]]
|[[Special:Allpages/Nu|Nu]]
|[[Special:Allpages/Nv|Nv]]
|[[Special:Allpages/Nw|Nw]]
|[[Special:Allpages/Nx|Nx]]
|[[Special:Allpages/Ny|Ny]]
|[[Special:Allpages/Nz|Nz]]
|-
|[[Special:Allpages/Oa|Oa]]
|[[Special:Allpages/Ob|Ob]]
|[[Special:Allpages/Oc|Oc]]
|[[Special:Allpages/Od|Od]]
|[[Special:Allpages/Oe|Oe]]
|[[Special:Allpages/Of|Of]]
|[[Special:Allpages/Og|Og]]
|[[Special:Allpages/Oh|Oh]]
|[[Special:Allpages/Oi|Oi]]
|[[Special:Allpages/Oj|Oj]]
|[[Special:Allpages/Ok|Ok]]
|[[Special:Allpages/Ol|Ol]]
|[[Special:Allpages/Om|Om]]
|[[Special:Allpages/On|On]]
|[[Special:Allpages/Oo|Oo]]
|[[Special:Allpages/Op|Op]]
|[[Special:Allpages/Oq|Oq]]
|[[Special:Allpages/Or|Or]]
|[[Special:Allpages/Os|Os]]
|[[Special:Allpages/Ot|Ot]]
|[[Special:Allpages/Ou|Ou]]
|[[Special:Allpages/Ov|Ov]]
|[[Special:Allpages/Ow|Ow]]
|[[Special:Allpages/Ox|Ox]]
|[[Special:Allpages/Oy|Oy]]
|[[Special:Allpages/Oz|Oz]]
|-
|[[Special:Allpages/Pa|Pa]]
|[[Special:Allpages/Pb|Pb]]
|[[Special:Allpages/Pc|Pc]]
|[[Special:Allpages/Pd|Pd]]
|[[Special:Allpages/Pe|Pe]]
|[[Special:Allpages/Pf|Pf]]
|[[Special:Allpages/Pg|Pg]]
|[[Special:Allpages/Ph|Ph]]
|[[Special:Allpages/Pi|Pi]]
|[[Special:Allpages/Pj|Pj]]
|[[Special:Allpages/Pk|Pk]]
|[[Special:Allpages/Pl|Pl]]
|[[Special:Allpages/Pm|Pm]]
|[[Special:Allpages/Pn|Pn]]
|[[Special:Allpages/Po|Po]]
|[[Special:Allpages/Pp|Pp]]
|[[Special:Allpages/Pq|Pq]]
|[[Special:Allpages/Pr|Pr]]
|[[Special:Allpages/Ps|Ps]]
|[[Special:Allpages/Pt|Pt]]
|[[Special:Allpages/Pu|Pu]]
|[[Special:Allpages/Pv|Pv]]
|[[Special:Allpages/Pw|Pw]]
|[[Special:Allpages/Px|Px]]
|[[Special:Allpages/Py|Py]]
|[[Special:Allpages/Pz|Pz]]
|-
|[[Special:Allpages/Qa|Qa]]
|[[Special:Allpages/Qb|Qb]]
|[[Special:Allpages/Qc|Qc]]
|[[Special:Allpages/Qd|Qd]]
|[[Special:Allpages/Qe|Qe]]
|[[Special:Allpages/Qf|Qf]]
|[[Special:Allpages/Qg|Qg]]
|[[Special:Allpages/Qh|Qh]]
|[[Special:Allpages/Qi|Qi]]
|[[Special:Allpages/Qj|Qj]]
|[[Special:Allpages/Qk|Qk]]
|[[Special:Allpages/Ql|Ql]]
|[[Special:Allpages/Qm|Qm]]
|[[Special:Allpages/Qn|Qn]]
|[[Special:Allpages/Qo|Qo]]
|[[Special:Allpages/Qp|Qp]]
|[[Special:Allpages/Qq|Qq]]
|[[Special:Allpages/Qr|Qr]]
|[[Special:Allpages/Qs|Qs]]
|[[Special:Allpages/Qt|Qt]]
|[[Special:Allpages/Qu|Qu]]
|[[Special:Allpages/Qv|Qv]]
|[[Special:Allpages/Qw|Qw]]
|[[Special:Allpages/Qx|Qx]]
|[[Special:Allpages/Qy|Qy]]
|[[Special:Allpages/Qz|Qz]]
|-
|[[Special:Allpages/Ra|Ra]]
|[[Special:Allpages/Rb|Rb]]
|[[Special:Allpages/Rc|Rc]]
|[[Special:Allpages/Rd|Rd]]
|[[Special:Allpages/Re|Re]]
|[[Special:Allpages/Rf|Rf]]
|[[Special:Allpages/Rg|Rg]]
|[[Special:Allpages/Rh|Rh]]
|[[Special:Allpages/Ri|Ri]]
|[[Special:Allpages/Rj|Rj]]
|[[Special:Allpages/Rk|Rk]]
|[[Special:Allpages/Rl|Rl]]
|[[Special:Allpages/Rm|Rm]]
|[[Special:Allpages/Rn|Rn]]
|[[Special:Allpages/Ro|Ro]]
|[[Special:Allpages/Rp|Rp]]
|[[Special:Allpages/Rq|Rq]]
|[[Special:Allpages/Rr|Rr]]
|[[Special:Allpages/Rs|Rs]]
|[[Special:Allpages/Rt|Rt]]
|[[Special:Allpages/Ru|Ru]]
|[[Special:Allpages/Rv|Rv]]
|[[Special:Allpages/Rw|Rw]]
|[[Special:Allpages/Rx|Rx]]
|[[Special:Allpages/Ry|Ry]]
|[[Special:Allpages/Rz|Rz]]
|-
|[[Special:Allpages/Sa|Sa]]
|[[Special:Allpages/Sb|Sb]]
|[[Special:Allpages/Sc|Sc]]
|[[Special:Allpages/Sd|Sd]]
|[[Special:Allpages/Se|Se]]
|[[Special:Allpages/Sf|Sf]]
|[[Special:Allpages/Sg|Sg]]
|[[Special:Allpages/Sh|Sh]]
|[[Special:Allpages/Si|Si]]
|[[Special:Allpages/Sj|Sj]]
|[[Special:Allpages/Sk|Sk]]
|[[Special:Allpages/Sl|Sl]]
|[[Special:Allpages/Sm|Sm]]
|[[Special:Allpages/Sn|Sn]]
|[[Special:Allpages/So|So]]
|[[Special:Allpages/Sp|Sp]]
|[[Special:Allpages/Sq|Sq]]
|[[Special:Allpages/Sr|Sr]]
|[[Special:Allpages/Ss|Ss]]
|[[Special:Allpages/St|St]]
|[[Special:Allpages/Su|Su]]
|[[Special:Allpages/Sv|Sv]]
|[[Special:Allpages/Sw|Sw]]
|[[Special:Allpages/Sx|Sx]]
|[[Special:Allpages/Sy|Sy]]
|[[Special:Allpages/Sz|Sz]]
|-
|[[Special:Allpages/Ta|Ta]]
|[[Special:Allpages/Tb|Tb]]
|[[Special:Allpages/Tc|Tc]]
|[[Special:Allpages/Td|Td]]
|[[Special:Allpages/Te|Te]]
|[[Special:Allpages/Tf|Tf]]
|[[Special:Allpages/Tg|Tg]]
|[[Special:Allpages/Th|Th]]
|[[Special:Allpages/Ti|Ti]]
|[[Special:Allpages/Tj|Tj]]
|[[Special:Allpages/Tk|Tk]]
|[[Special:Allpages/Tl|Tl]]
|[[Special:Allpages/Tm|Tm]]
|[[Special:Allpages/Tn|Tn]]
|[[Special:Allpages/To|To]]
|[[Special:Allpages/Tp|Tp]]
|[[Special:Allpages/Tq|Tq]]
|[[Special:Allpages/Tr|Tr]]
|[[Special:Allpages/Ts|Ts]]
|[[Special:Allpages/Tt|Tt]]
|[[Special:Allpages/Tu|Tu]]
|[[Special:Allpages/Tv|Tv]]
|[[Special:Allpages/Tw|Tw]]
|[[Special:Allpages/Tx|Tx]]
|[[Special:Allpages/Ty|Ty]]
|[[Special:Allpages/Tz|Tz]]
|-
|[[Special:Allpages/Ua|Ua]]
|[[Special:Allpages/Ub|Ub]]
|[[Special:Allpages/Uc|Uc]]
|[[Special:Allpages/Ud|Ud]]
|[[Special:Allpages/Ue|Ue]]
|[[Special:Allpages/Uf|Uf]]
|[[Special:Allpages/Ug|Ug]]
|[[Special:Allpages/Uh|Uh]]
|[[Special:Allpages/Ui|Ui]]
|[[Special:Allpages/Uj|Uj]]
|[[Special:Allpages/Uk|Uk]]
|[[Special:Allpages/Ul|Ul]]
|[[Special:Allpages/Um|Um]]
|[[Special:Allpages/Un|Un]]
|[[Special:Allpages/Uo|Uo]]
|[[Special:Allpages/Up|Up]]
|[[Special:Allpages/Uq|Uq]]
|[[Special:Allpages/Ur|Ur]]
|[[Special:Allpages/Us|Us]]
|[[Special:Allpages/Ut|Ut]]
|[[Special:Allpages/Uu|Uu]]
|[[Special:Allpages/Uv|Uv]]
|[[Special:Allpages/Uw|Uw]]
|[[Special:Allpages/Ux|Ux]]
|[[Special:Allpages/Uy|Uy]]
|[[Special:Allpages/Uz|Uz]]
|-
|[[Special:Allpages/Va|Va]]
|[[Special:Allpages/Vb|Vb]]
|[[Special:Allpages/Vc|Vc]]
|[[Special:Allpages/Vd|Vd]]
|[[Special:Allpages/Ve|Ve]]
|[[Special:Allpages/Vf|Vf]]
|[[Special:Allpages/Vg|Vg]]
|[[Special:Allpages/Vh|Vh]]
|[[Special:Allpages/Vi|Vi]]
|[[Special:Allpages/Vj|Vj]]
|[[Special:Allpages/Vk|Vk]]
|[[Special:Allpages/Vl|Vl]]
|[[Special:Allpages/Vm|Vm]]
|[[Special:Allpages/Vn|Vn]]
|[[Special:Allpages/Vo|Vo]]
|[[Special:Allpages/Vp|Vp]]
|[[Special:Allpages/Vq|Vq]]
|[[Special:Allpages/Vr|Vr]]
|[[Special:Allpages/Vs|Vs]]
|[[Special:Allpages/Vt|Vt]]
|[[Special:Allpages/Vu|Vu]]
|[[Special:Allpages/Vv|Vv]]
|[[Special:Allpages/Vw|Vw]]
|[[Special:Allpages/Vx|Vx]]
|[[Special:Allpages/Vy|Vy]]
|[[Special:Allpages/Vz|Vz]]
|-
|[[Special:Allpages/Wa|Wa]]
|[[Special:Allpages/Wb|Wb]]
|[[Special:Allpages/Wc|Wc]]
|[[Special:Allpages/Wd|Wd]]
|[[Special:Allpages/We|We]]
|[[Special:Allpages/Wf|Wf]]
|[[Special:Allpages/Wg|Wg]]
|[[Special:Allpages/Wh|Wh]]
|[[Special:Allpages/Wi|Wi]]
|[[Special:Allpages/Wj|Wj]]
|[[Special:Allpages/Wk|Wk]]
|[[Special:Allpages/Wl|Wl]]
|[[Special:Allpages/Wm|Wm]]
|[[Special:Allpages/Wn|Wn]]
|[[Special:Allpages/Wo|Wo]]
|[[Special:Allpages/Wp|Wp]]
|[[Special:Allpages/Wq|Wq]]
|[[Special:Allpages/Wr|Wr]]
|[[Special:Allpages/Ws|Ws]]
|[[Special:Allpages/Wt|Wt]]
|[[Special:Allpages/Wu|Wu]]
|[[Special:Allpages/Wv|Wv]]
|[[Special:Allpages/Ww|Ww]]
|[[Special:Allpages/Wx|Wx]]
|[[Special:Allpages/Wy|Wy]]
|[[Special:Allpages/Wz|Wz]]
|-
|[[Special:Allpages/Xa|Xa]]
|[[Special:Allpages/Xb|Xb]]
|[[Special:Allpages/Xc|Xc]]
|[[Special:Allpages/Xd|Xd]]
|[[Special:Allpages/Xe|Xe]]
|[[Special:Allpages/Xf|Xf]]
|[[Special:Allpages/Xg|Xg]]
|[[Special:Allpages/Xh|Xh]]
|[[Special:Allpages/Xi|Xi]]
|[[Special:Allpages/Xj|Xj]]
|[[Special:Allpages/Xk|Xk]]
|[[Special:Allpages/Xl|Xl]]
|[[Special:Allpages/Xm|Xm]]
|[[Special:Allpages/Xn|Xn]]
|[[Special:Allpages/Xo|Xo]]
|[[Special:Allpages/Xp|Xp]]
|[[Special:Allpages/Xq|Xq]]
|[[Special:Allpages/Xr|Xr]]
|[[Special:Allpages/Xs|Xs]]
|[[Special:Allpages/Xt|Xt]]
|[[Special:Allpages/Xu|Xu]]
|[[Special:Allpages/Xv|Xv]]
|[[Special:Allpages/Xw|Xw]]
|[[Special:Allpages/Xx|Xx]]
|[[Special:Allpages/Xy|Xy]]
|[[Special:Allpages/Xz|Xz]]
|-
|[[Special:Allpages/Ya|Ya]]
|[[Special:Allpages/Yb|Yb]]
|[[Special:Allpages/Yc|Yc]]
|[[Special:Allpages/Yd|Yd]]
|[[Special:Allpages/Ye|Ye]]
|[[Special:Allpages/Yf|Yf]]
|[[Special:Allpages/Yg|Yg]]
|[[Special:Allpages/Yh|Yh]]
|[[Special:Allpages/Yi|Yi]]
|[[Special:Allpages/Yj|Yj]]
|[[Special:Allpages/Yk|Yk]]
|[[Special:Allpages/Yl|Yl]]
|[[Special:Allpages/Ym|Ym]]
|[[Special:Allpages/Yn|Yn]]
|[[Special:Allpages/Yo|Yo]]
|[[Special:Allpages/Yp|Yp]]
|[[Special:Allpages/Yq|Yq]]
|[[Special:Allpages/Yr|Yr]]
|[[Special:Allpages/Ys|Ys]]
|[[Special:Allpages/Yt|Yt]]
|[[Special:Allpages/Yu|Yu]]
|[[Special:Allpages/Yv|Yv]]
|[[Special:Allpages/Yw|Yw]]
|[[Special:Allpages/Yx|Yx]]
|[[Special:Allpages/Yy|Yy]]
|[[Special:Allpages/Yz|Yz]]
|-
|[[Special:Allpages/Za|Za]]
|[[Special:Allpages/Zb|Zb]]
|[[Special:Allpages/Zc|Zc]]
|[[Special:Allpages/Zd|Zd]]
|[[Special:Allpages/Ze|Ze]]
|[[Special:Allpages/Zf|Zf]]
|[[Special:Allpages/Zg|Zg]]
|[[Special:Allpages/Zh|Zh]]
|[[Special:Allpages/Zi|Zi]]
|[[Special:Allpages/Zj|Zj]]
|[[Special:Allpages/Zk|Zk]]
|[[Special:Allpages/Zl|Zl]]
|[[Special:Allpages/Zm|Zm]]
|[[Special:Allpages/Zn|Zn]]
|[[Special:Allpages/Zo|Zo]]
|[[Special:Allpages/Zp|Zp]]
|[[Special:Allpages/Zq|Zq]]
|[[Special:Allpages/Zr|Zr]]
|[[Special:Allpages/Zs|Zs]]
|[[Special:Allpages/Zt|Zt]]
|[[Special:Allpages/Zu|Zu]]
|[[Special:Allpages/Zv|Zv]]
|[[Special:Allpages/Zw|Zw]]
|[[Special:Allpages/Zx|Zx]]
|[[Special:Allpages/Zy|Zy]]
|[[Special:Allpages/Zz|Zz]]
|}

{| class=&quot;plainlinks&quot; style=&quot;width: 80%; font-family:monospace; padding: 3px; background: #f7f8ff; border: 1px solid gray; margin: 0 auto;&quot;
|- align=center
|[[Special:Allpages/Č|Č]]
|[[Special:Allpages/Š|Š]]
|[[Special:Allpages/Ž|Ž]]
|[[Special:Allpages/0|0]]
|[[Special:Allpages/1|1]]
|[[Special:Allpages/2|2]]
|[[Special:Allpages/3|3]]
|[[Special:Allpages/4|4]]
|[[Special:Allpages/5|5]]
|[[Special:Allpages/6|6]]
|[[Special:Allpages/7|7]]
|[[Special:Allpages/8|8]]
|[[Special:Allpages/9|9]]
|[[Special:Allpages/À|Drugi znaki]]
|}

{| class=&quot;plainlinks&quot; style=&quot;width: 80%; font-family:monospace; padding: 3px; background: #f7f8ff; border: 1px solid gray; margin: 0 auto;&quot;
|-
|[[Special:Allpages/!|!]]
|[[Special:Allpages/&quot;|&quot;]]
|[[Special:Allpages/$|$]]
|[[Special:Allpages/%|%]]
|[[Special:Allpages/&amp;|&amp;]]
|[[Special:Allpages/'|']]
|[[Special:Allpages/(|(]]
|[[Special:Allpages/)|)]]
|[[Special:Allpages/*|*]]
|[[Special:Allpages/,|,]]
|[[Special:Allpages/-|-]]
|-
|[[Special:Allpages//|/]]
|[[Special:Allpages/\|\]]
|[[Special:Allpages/^|^]]
|[[Special:Allpages/_|_]]
|[[Special:Allpages/`|`]]
|[[Special:Allpages/~|~]]
|[[Special:Allpages/€|€]]
|[[Special:Allpages/ƒ|ƒ]]
|[[Special:Allpages/„|„]]
|[[Special:Allpages/…|…]]
|[[Special:Allpages/†|†]]
|-
|[[Special:Allpages/‡|‡]]
|[[Special:Allpages/ˆ|ˆ]]
|[[Special:Allpages/‰|‰]]
|[[Special:Allpages/‹|‹]]
|[[Special:Allpages/‘|‘]]
|[[Special:Allpages/’|’]]
|[[Special:Allpages/“|“]]
|[[Special:Allpages/”|”]]
|[[Special:Allpages/•|•]]
|[[Special:Allpages/–|–]]
|[[Special:Allpages/—|—]]
|-
|[[Special:Allpages/˜|˜]]
|[[Special:Allpages/™|™]]
|[[Special:Allpages/›|›]]
|[[Special:Allpages/¡|¡]]
|[[Special:Allpages/¢|¢]]
|[[Special:Allpages/£|£]]
|[[Special:Allpages/¤|¤]]
|[[Special:Allpages/¥|¥]]
|[[Special:Allpages/¦|¦]]
|[[Special:Allpages/§|§]]
|[[Special:Allpages/¨|¨]]
|-
|[[Special:Allpages/©|©]]
|[[Special:Allpages/«|«]]
|[[Special:Allpages/¬|¬]]
|[[Special:Allpages/®|®]]
|[[Special:Allpages/¯|¯]]
|[[Special:Allpages/°|°]]
|[[Special:Allpages/±|±]]
|[[Special:Allpages/²|²]]
|[[Special:Allpages/³|³]]
|[[Special:Allpages/´|´]]
|[[Special:Allpages/µ|µ]]
|-
|[[Special:Allpages/¶|¶]]
|[[Special:Allpages/·|·]]
|[[Special:Allpages/¸|¸]]
|[[Special:Allpages/¹|¹]]
|[[Special:Allpages/»|»]]
|[[Special:Allpages/¼|¼]]
|[[Special:Allpages/½|½]]
|[[Special:Allpages/¾|¾]]
|[[Special:Allpages/¿|¿]]
|[[Special:Allpages/×|×]]
|[[Special:Allpages/÷|÷]]
|}

[[Kategorija:Wikiknjige]]</text>
      <sha1>84i859dqi81jgf94oxwfjwlggfok3yo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam receptov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2119</id>
    <redirect title="Poimenski seznam receptov" />
    <revision>
      <id>7648</id>
      <parentid>7591</parentid>
      <timestamp>2009-01-29T16:25:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>27</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>preusmeritev na [[Poimenski seznam receptov]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38" xml:space="preserve">#REDIRECT[[Poimenski seznam receptov]]</text>
      <sha1>fm6jqu2opus3ca2cmvs17ta3h2ixvma</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/C/Co</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2121</id>
    <revision>
      <id>5000</id>
      <timestamp>2008-02-10T12:16:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Coa''&lt;/font&gt;=== *'''Coalescent bag''' –vreča za zbiranje vlage izsistema klimatizacije.  ===&lt;font color=blue&gt;''Coc''&lt;/font&gt;=== *'''Cock''' –ventil *'''Cockpit'''...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1039" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Coa''&lt;/font&gt;===
*'''Coalescent bag''' –vreča za zbiranje vlage izsistema klimatizacije.

===&lt;font color=blue&gt;''Coc''&lt;/font&gt;===
*'''Cock''' –ventil
*'''Cockpit''' –pilotska kabina
:*'''Cockpit voice recorder''' –sistem za snemanje pogovorov v pilotskoj kabini.
*'''Cocooning''' –postopek nanašanja zaščitnega sloja.

===&lt;font color=blue&gt;''Cok''&lt;/font&gt;===
*'''Coke''' –gosta tekočina podobna katranu, ki nastane ob gretju mineralnega olja.

===&lt;font color=blue&gt;''Col''&lt;/font&gt;===
*'''Collapse''' –propasti, zlomiti se.
*'''Collapsible''' –zrušljiv.
*'''Collision''' –trk.
*'''Color code''' –način prepoznavanja delov z različnim kombinacijam barv.

===&lt;font color=blue&gt;''Com''&lt;/font&gt;===
*'''Combustor''' –del motorja v katerem izgoreva gorivo.
*''' Combustor efficiency''' –mera za odstotek porabljenega goriva. 
*''' Commercial operator''' –komercialni uporabnik letala.
*'''Common''' –skupen.
:*'''Common carrier''' –skupna ferkvenca. 

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: C]]</text>
      <sha1>odzcyfu0fl8dbqzlnhkg76c5aj9gmck</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/C/Cr</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2122</id>
    <revision>
      <id>5001</id>
      <timestamp>2008-02-10T12:23:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Cra''&lt;/font&gt;=== *'''Craft''' –zračno plovilo. :*'''Heavier than air craft''' –letalo težje od zraka. :*'''Lighter than air craft''' –letalo lažje od zraka. *...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="613" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Cra''&lt;/font&gt;===
*'''Craft''' –zračno plovilo.
:*'''Heavier than air craft''' –letalo težje od zraka.
:*'''Lighter than air craft''' –letalo lažje od zraka.
*'''Crash''' –lom.
:*'''Crash helmet''' –zaštitna čelada.
*'''Crashproof''' -nelomljiv.
*'''Crater''' -krater.

===&lt;font color=blue&gt;''Cre''&lt;/font&gt;===
*'''Crest''' –vrh navoja na vijku.

===&lt;font color=blue&gt;''Cru''&lt;/font&gt;===
*'''Cruise power''' -moč motorja med potovalno hitrostjo (60-70% maksimalne moči). 
*'''Cruise speed''' –potovalna hitrost, ekonomična hitrost.


[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: C]]</text>
      <sha1>oa7l7s38jqgxju779vqyummxuap1lts</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/D/Da</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2123</id>
    <revision>
      <id>5002</id>
      <timestamp>2008-02-10T12:30:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Dam''&lt;/font&gt;=== *'''Damper''' –uamortizer. :*'''Shimmy damper''' –prigušivač vibracija prednjeg [[Knjiga pojmova u zrakoplovstvu/W/Kotač|kotač]]a. *'''Damper ...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="816" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Dam''&lt;/font&gt;===
*'''Damper''' –uamortizer.
:*'''Shimmy damper''' –prigušivač vibracija prednjeg [[Knjiga pojmova u zrakoplovstvu/W/Kotač|kotač]]a.
*'''Damper vane''' –krilce v merilniku pretoka goriva, ki služi za blaženje njegovega maneverskega pretoka. 
*'''Dampness''' –vlažnost.

===&lt;font color=blue&gt;''Das''&lt;/font&gt;===
*'''Dashboard''' armaturna plošča.
*'''Dashpot''' –zračni ali hidravlični odbijač. 

===&lt;font color=blue&gt;''Dat''&lt;/font&gt;===
*'''Data plate''' –metalna plošča s stisnjenimi podatki postavljeni na letalu.
*'''Data plate speed''' –število vrtljajev na katerih se definira moč motorja in se nahaja na plošči s stisnjenimi podatki. 

===&lt;font color=blue&gt;''Daz''&lt;/font&gt;===
*'''Dazzle''' – oslepiti. 


[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: D]]</text>
      <sha1>ksfdcpk7ipi118fgugwoz99nr85xakq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/D/De</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2124</id>
    <revision>
      <id>5003</id>
      <timestamp>2008-02-10T14:08:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Dea''&lt;/font&gt;=== *'''Dead''' – ::-izključen, nepokreten; ::-točka v električnem krogu, ki nima potenciala. :*'''Dead engine''' –izraz za motor, ki se je ugasnil...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="931" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Dea''&lt;/font&gt;===
*'''Dead''' –
::-izključen, nepokreten;
::-točka v električnem krogu, ki nima potenciala.
:*'''Dead engine''' –izraz za motor, ki se je ugasnil med letom.
:*'''Dead angle''' mrtvi kot.
:*'''Dead line''' –skrajni linija.
*'''Deaden''' –zadušiti.
*'''De-aeration''' –postopek z katerim se odvaja zrakiz tekočine.
*'''Deafen''' –zvočni izolian.

===&lt;font color=blue&gt;''Dec''&lt;/font&gt;===
*'''Decay''' –razpadati.
*'''Deceleration''' –zmanjševanje hitrosti.
*'''Deceleration check''' –provjera rada i ponašanja rada motora nakon oduzimanja gasa.
*'''Decelostat''' –sistem za avtomatsko zmanjševanje hitrosti.
*'''Declutch''' –spustiti sklopko.
*'''Decompression''' –padanje pritiska.
*'''Decouple''' –osvoboditi ali izključiti neki del.

===&lt;font color=blue&gt;''Dee''&lt;/font&gt;===
*'''De-energize''' –izključiti napajanje.

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: D]]</text>
      <sha1>6xkojq5sk0lqwdg6uuy6ns1up1i678s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga pojmov v letalstvu/D/Di</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2125</id>
    <revision>
      <id>5004</id>
      <timestamp>2008-02-11T21:12:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: ===&lt;font color=blue&gt;''Dia''&lt;/font&gt;=== *'''Diagram''' –grafični prikaz delovanja nekšnega sistema v letalu.  *'''Dial''' –zavrteti številko, skala. :*'''Dial indicator''' –natanče...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="512" xml:space="preserve">===&lt;font color=blue&gt;''Dia''&lt;/font&gt;===
*'''Diagram''' –grafični prikaz delovanja nekšnega sistema v letalu. 
*'''Dial''' –zavrteti številko, skala.
:*'''Dial indicator''' –natančen linearni inštrument.

===&lt;font color=blue&gt;''Dib''&lt;/font&gt;===
*'''Dibromodifuoromethane''' –stvar za gašenje požara, ki ne dela koroziju na aluminiju, bronu in jeklu.

===&lt;font color=blue&gt;''Die''&lt;/font&gt;===
*'''Dielectric''' –dielektrik, materijal, ki ne prevaja elektrike.

[[Kategorija:Knjiga pojmov v letalstvu: D]]</text>
      <sha1>oe8ip2ggttji0wk25ktahqciaoooxp4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Enciklopedija tankov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2126</id>
    <revision>
      <id>19834</id>
      <parentid>19667</parentid>
      <timestamp>2023-02-17T03:55:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>3980</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1854" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;4&quot; border=&quot;0&quot; style=&quot;border: solid #BBBBBB 5px; background: #EEEEEE&quot;
|-
| style=&quot;background: #CCCCEE; vertical-align: top; margin-left: 10px; margin-right: 10px; margin-top: 10px;margin-bottom: 10px; border: solid #BBBBBB 1px&quot; | [[Image:A French World War I Renault FT-17 tank, ditching.jpg|frameless|upright=1]] 
|| &lt;center&gt;'''''Enciklopedija tankov'''''&lt;/center&gt; 
Ta knjiga opisuje tanke. V enciklopediji so opisani tanki od prve svetovne vojne pa do moderne dobe.&lt;br/&gt; &lt;br/&gt; [[Enciklopedija tankov/Uvod|'''Uvod''']]&lt;br/&gt;
&lt;big&gt;
[[Enciklopedija tankov/0-9|'''0-9''']]
[[Enciklopedija tankov/A|'''A''']] [[Enciklopedija tankov/B|'''B''']] 
[[Enciklopedija tankov/C|'''C''']] [[Enciklopedija tankov/Č|'''Č''']]
[[Enciklopedija tankov/D|'''D''']] [[Enciklopedija tankov/E|'''E''']]
[[Enciklopedija tankov/F|'''F''']] [[Enciklopedija tankov/G|'''G''']]
[[Enciklopedija tankov/H|'''H''']] [[Enciklopedija tankov/I|'''I''']]
[[Enciklopedija tankov/J|'''J''']] [[Enciklopedija tankov/K|'''K''']]
[[Enciklopedija tankov/L|'''L''']] [[Enciklopedija tankov/M|'''M''']]
[[Enciklopedija tankov/N|'''N''']] [[Enciklopedija tankov/O|'''O''']]
[[Enciklopedija tankov/P|'''P''']] 
[[Enciklopedija tankov/R|'''R''']] [[Enciklopedija tankov/S|'''S''']]
[[Enciklopedija tankov/Š|'''Š''']] [[Enciklopedija tankov/T|'''T''']]
[[Enciklopedija tankov/U|'''U''']] [[Enciklopedija tankov/V|'''V''']]
[[Enciklopedija tankov/Z|'''Z''']]
[[Enciklopedija tankov/Ž|'''Ž''']]
&lt;/big&gt;
{{Book Search|float=center|px=40}}
| style=&quot;background: #CCCCEE; vertical-align: top; margin-left: 10px; margin-right: 10px; margin-top: 10px;margin-bottom: 10px; border: solid #BBBBBB 1px&quot; | [[Image:M1A Abrams im Taunus.jpg|frameless|upright=1]]
|}
{{Knjiga v izdelavi}}

[[kategorija:Enciklopedija tankov| ]]
[[Kategorija:Knjige]]</text>
      <sha1>2dbfaa8w240zzbt8hc68lk5k52j4o0o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Enciklopedija tankov</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2127</id>
    <revision>
      <id>14883</id>
      <parentid>5006</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T13:07:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>kat +</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="135" xml:space="preserve">'''Enciklopedija tankov''' vsebuje knjige, ki se navezujejo na knjigo Enciklopedija tankov.

[[Kategorija:Tanki]]
[[Kategorija:Knjige]]</text>
      <sha1>0f4jeieu1fwvg253zsj655fc2cqppvy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Tanki</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2128</id>
    <revision>
      <id>5007</id>
      <timestamp>2008-02-11T21:36:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <comment>New page: '''Kategorija tanki''' vsebuje knjige, ki se navezujejo na tanke.  [[Kategorija:tehnologija]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="93" xml:space="preserve">'''Kategorija tanki''' vsebuje knjige, ki se navezujejo na tanke.

[[Kategorija:tehnologija]]</text>
      <sha1>n0eo7b0q41gey2jqmovjotrrbcfvsro</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Enciklopedija tankov/Uvod</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2129</id>
    <revision>
      <id>19835</id>
      <parentid>14910</parentid>
      <timestamp>2023-02-17T03:56:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>3980</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1334" xml:space="preserve">[[Slika:DaVinciTankAtAmboise.jpeg|Da Vinčijeva zamise|thumb]]
Ideja o uporabi premikajoče se zaščite sega zelo daleč nazaj v zgodovino. Že stari Grki so zgradili stolp imenovan helepolis, ki je služil temu namenu. Asirci so imeli premikajoče zaščite za lokostrelce. V antični Kitajski pa so uporabljali vozičke imenovane Dongwu Che. Rimljani so na kolesa postavili katapult. Idejo o premikajoči se zaščiti je dobil tudi Leonardo da Vinci.

Kasneje so se razvila orožja, ki so z lahkoto prebila leseno ogrodje, zato se taka zaščita ni več uporabljala v takem obsegu. Železo je bila dobra alternativa, saj imela zadostno neprebojnost. Težava je bila teža, ki je ovirala postavitev okvirjev na podvozja. Stvari so se začele spreminjati s prvimi motorji. Leta 1906 je Holt izdelal polgoseničen traktor, ki je nudil izjemne sposobnosti. Zaradi velike površine dotikališča tal se je povečala mobilnost po neprehodnih poteh.

Bojni sistem tank je nastal v prvi svetovni vojni, zaradi številnih žrtev in težko prehodnih bojišč, ki so bile prekrite z jarki, minskimi polji in drugimi ovirami. Povrhu vsega so bila bojišča po številnih bojevanjih že čisto razruvana od številnih eksplozij in vremenskih vplivov. Povod za nastanek tanka je bila tudi pozicijska vojna.

[[Kategorija:Enciklopedija tankov| ]]</text>
      <sha1>offjvdjzxoh3qzw6cnhpapogylvo147</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Enciklopedija tankov/M</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2130</id>
    <revision>
      <id>19847</id>
      <parentid>19843</parentid>
      <timestamp>2023-02-17T04:00:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>3980</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18378" xml:space="preserve">[[Slika:British Mark I male tank Somme 25 September 1916.jpg|thumb|Mark I]]
*&lt;font color=blue&gt;'''Mark I'''&lt;/font&gt; je bil tank britanske vojske v prvi svetovni vojni. Zgodovina tega tanka sega v sam začetek razvoja tankov. Razvijali so ga že pred prvo  svetovno vojno, vendar so bili vsi predlogi za oklepno gosenično vozilo zavrnjeni do prve svetovne vojne, saj se jim ni zdelo tako pomembno. To mnenje se je po začetku vojne bistveno spremenilo. Velik delež k proizvodnji tankov je pripomogla pozicijska vojna. Po velikih nevšečnostih in zavrnitvah, ki jih je prejel ta projekt, je walter Gordon Wilson naredil prototip Litlle Willie. Kasneje se je pojavilo tudi ime Mother (slovensko: Mama). Oblikovalca s prvim tankom nista bila zadovoljna, zato sta leta 1916 naredila nov tank imenovan Mark I.

:15. septembra 1916 so tanki Mark I prvič nastopili v boju, ki je potekal pri Sommi. V vojno je zapeljalo 49 tankov Mark I. Rezultati so bili porazni, saj je že na začetku odpovedalo 17 tankov. Le devet se jih je prebilo do nemške linije. Francoske oblasti so bile zelo kritične do britanske. Trdili so, da so z majhnim številom tankov tvegali odkritje novega sistema, ki bi lahko pomenil prevlado na bojišču. Tanki Mark I so imeli velike težave z zanesljivostjo. Vendar so v času delovanja izkazali za koristne. Sposobni so bili premagovati bojne jarke ali kraterje velikosti 2,7 metra in brez težav peljati skozi sovražnikovo bodečo žico. Za predhodna vozila je bilo značilno, da so se zatikali v večje jarke, vendar so z novo romboidno obliko rešili te težave.

:Tank je bil romboidne oblike. Gosenice so pokrivale celoten obseg desne in leve strani tanka. Oborožitev se je nahajala ob straneh. Verzija Male je imel na straneh dva 6 funtov težka topa. Verzija Female pa dva puškomitraljeza kalibra 7,7 mm. Oklep je bil debel od 6 do 12 milimetrov. Oklep iz strani je imel veliko površino, ki je bila vertikalne oblike. To je pomenilo, da je vsak naboj priletel v oklep skoraj pod pravim kotom. Sporna je bila tudi postavitev tanka za gorivo, ki je bilo postavljen spredaj zraven voznika. Vsak zadetek težke artilerije je pomenil uničenje tanka.

:Tank je poganjal motor Daimler z 105. konjskimi močmi. Motor je bil vodno hlajen. Hladil ga je velik ventilator, ki je izsesaval zrak odznotraj. Za zagon motorja so bili potrebni štirje člani posadke.

:Tudi notranjost tanka je bila zelo površno oblikovana. Posadka si je prostor delila z motorjem, zato se je v notranjosti tanka, pri delovni temparaturi, segrelo tudi do 50°C. Zaradi tako velike temparature je bila nevarnost vžiga izstrelkov. Veliko težav je povzročal tudi hrupen motor. Zaradi njegovega hrupa se posadka ni mogla sporazumevati. Motor je v zrak spuščal strupene pline. Težavno je bilo tudi upravljanje tanka. Zaradi takšnih okoliščinah je bilo tveganje za poškodbo posadke velika. Posadka je bila v te namene opremljena s čelado, železno majico in masko, ki je ščitila posadko pred bombnimi delci. Posadka je štela osem članov. Štirje od njih so bili potrebni, da so upravljali tank. Voznik je upravljal z plinom in menjalnikom, ki je imel dve brzini naprej in eno nazaj. Poveljnik je upravljal z zavoro. Poveljnik je sedel na voznikovi levi strani. Za njima sta sedela dva, ki sta upravljala z dvema sekundarnima dvostopenjskima menjalnikoma. Za vsako večje spreminjanje strani je moral voznik ustaviti vozilo in dati primarni menjalnik v nevtralno. Odvisno od željene smeri je dal eden od zadnjih v upravljalcev menjalnik v večjo stopnjo, ki je zagnalo le eno od dveh gosenic. Med zavijanjem je poveljnik držal zavoro. Po končanem zavoju se je tank moral ponovno ustaviti. Za nadaljno vožnjo so morali izklopiti sekundarni menjalnik in uključiti primarni. Ta postopek je podoben postopku zavijanja, ki ga uporabljajo ladje. Ta postopek je dal tanku zavoj dolg 18 metrov.
[[Slika:Canadian tank and soldiers Vimy 1917.jpg|thumb|Mark II]]
:Veliko težav pri tem tanku je bil razgled, ki ga je imela posadka. Odprtine so bile zelo male, zato je imel voznik dodatno odprtino, ki jo je lahko po potrebi odprl. Nemški vojaki so kmalu spoznali to šibkost. Streljanje so usmerili proti tem odprtinam. Da bi Britanci prikrili te odprtine so jih kamuflirali z barvo.

*&lt;font color=blue&gt;'''Mark II'''&lt;/font&gt; je bil tank britanske vojske v prvi svetovni vojni. Popularnost tankov se je pojavila s pojavom tanka Mark I, še posebej pa po zelo uspešnem boju pri Sommi. General Douglas Haig je naročil 1000 primerkov tega tanka, vendar so to naročilo 10. oktobra preklicali. Zaradi pritiskov javnosti in potreb so naročilo še enkrat potrdili. S serijsko proizvodnjo so nastajali tudi nove verzije tanka Mark I. Tako je nastal tudi tank Mark II, ki se je uporabljal za urjenje. Bilo je narejenih le 50 primerkov. Te tanki niso bili zaščiteni. Imeli pa so kovinsko ploščo, ki je bila pripravljena, da se na njo namesti oklep. Ogrodje je imel identično tanku Mark I. Pet tankov Mark I je bilo uporabljenih za testiranje menjalnika.

*&lt;font color=blue&gt;'''Mark III'''&lt;/font&gt; je bil tank britanske vojske v prvi svetovni vojni. Mark III je nastal zelo podobno kot Mark II. Nastal je zaradi vse večje popularnosti tankov. Tudi tank Mark III, ki se je uporabljal za urjenje. Ta tank je nastal po tanku Mark II, ki se je prav tako uporabljal za urjenje. Razlika med tema dvema tankoma je bila, da je bil Mark II bolj podoben Marku I. Mark III pa je bil predverzija tanka Mark IV, ki so ga razvijali takrat kot naslednika tanka Mark I. Podobno kot tank Mark II je bil Mark III skoraj neoborožen. Zadnja dva tanka Mark III sta bila uničena v drugi svetovni vojn.

*&lt;font color=blue&gt;'''Mark IV'''&lt;/font&gt; je bil tank britanske vojske v prvi svetovni vojni.Proizvodnja tankov Mark IV se je začela maja leta 1917. Skupno je bilo narejenih 1220 tankov. Od teh je bilo 420 tankov verzije Male, 595 tankov verzije Female in 205 nepoimenovanih verzij tanka Mark IV. Tanki so se prvič izkazali v bitki za Combrais 20. novembra 1917. Boj je načrtoval J. F. C. Fuller. 476 tankov je prebilo nemško bojno črto in naredilo premik, ki je bil večji kot prej v treh letih. Tanki so s prihodom tanka Mark IV postali bolj zanesljivi kot prej. Leta 1918 so na bojišča prišli nasledniki tega tanka Mark V.
[[Slika:British Mark V (male) tank.jpg|thumb|Mark V]]
*&lt;font color=blue&gt;'''Mark V'''&lt;/font&gt; je bil tank britanske vojske v prvi svetovni vojni. Prišel je kot zamenjava tanka Mark IV. Za razliko od tanka Mark IV ni temeljil na tanku Mark I in je bil zasnovan povsem na novo. Leta 1917 so se pojavili modernejši in zmogljivejši deli. Tank Mark V je dobil povsem nov motor, ki je bil od proizvajalca Ricardo. Ta mu je dal moč 150 hp, kar je bilo bistveno več od prejšnega modela. Različno od verzije je dosegel tudi največjo hitrost. Ta je bila med 4 in 7.5 kilometra na uro. Z rezervoarjem 432 litrov pa je bil doseg tanka 72 kilometrov. Novost tanka je bil tudi menjalnik. Predhodniki tanka Mark V so potrebovali štiri voznike. Nov sistem pa je potreboval le enega. Tako so se ostali trije lahko posvetili drugim nalogam potrebnim pri upravljanju tanka. Razmere za tankiste se niso nič spremenile. V nekaterih pogledih so bile še slabše. Zrak za hlajenje motorja ni prihajal od znotraj vendar od zunaj. To je prineslo veliko slabega zraka pomešanega s prahom. Kupola za strelce se je premaknila na streho tanka.

:Do novembra 1917 je bilo naročenih 400 tankov. 200 jih je bilo različice Female, 200 pa različice Male. Prvi tank Mark V je bil narejen decembra 1917. Kasneje je bilo narejenih nekaj novih različic tega tanka.
[[Slika:MarkVIITankBovington1928.jpg|thumb|Mark VII]]
*&lt;font color=blue&gt;'''Mark VI'''&lt;/font&gt; je bil eksperimetalni tank britanske vojske v prvi svetovni vojni.Britanci so si po prihodu tanka Mark I zastavili načrte za prihodnost. Tako so se odločili narediti dva prototipa. Eden je bil tank Mark V, ki naj bi bil naslednik tanka Mark IV. Naslednji prototip, tank Mark VI, pa naj bi bil povsem nov tank s predvidenim novim dizajnom. 13. julija 1917 sta bila oba tanka predstavljena v leseni obliki. Načrti za ta tank se niso ohranili do danes , ohranila se je le slika tega tanka. Mark VI ima od predhodnikov povsem različne dimenzije. Nosilcev za orožje ni več. V tank je nameščen 57 milimetrski top. Nameščen je bil spredaj. Iz ohranjenih opisov izvemo, da je voznikov prostor postavljen bistveno nazaj kot prej. Na vsaki strani je puškomitraljez. Prostor s posadko je ločen od motorja. Uporabljene so bil široke gosenice (75 cm).

:Američani so se septembra 1917 odločili, da bodo opremili tankovske enote z najsodobnejšimi britanskimi tanki, ki so bili takrat Mark VI. Hoteli so naročiti 600 tankov Mark VI. Vendar so se kasneje raje lotili skupnega projekta izdelave tanka Mark VII. Tako so decembra 1917 preklicali naročilo. Zato ni bil narejen niti en tank Mark VI.
[[Slika:Allied Mark VIII (Liberty) Tank.jpg|thumb|Mark VIII]]
*&lt;font color=blue&gt;'''Mark VII'''&lt;/font&gt; je bil tank britanske vojske v prvi svetovni vojni.Po relativno uspešni vlogi tanka Mark I v prvi svetovni vojni je bilo naročenih 1220 teh tankov. To je pripomoglo k nadaljnemu razvoju tankov. Kmalu za tem so nastale nove različice, ki so bile Mark II in Mark III. Ta dva tanka sta bila namenjena urjenju tankistov. Mark III je bil namenjen za urjenje tankistov na novem tanku Mark IV, tank Mark II pa je bil narejen za urjenje tankistov za tank Mark I. Pet od tankov Mark II je bilo namenjeno testiranju novega menjalnika za tank Mark IV. Zaradi pregrevanja in drugih problemov so ta projekt upostili, vendar je bil ta &quot;ubujen&quot; oktobra 1917. Projekt sta nadaljaval brata Brown. Julija 1918 je bil narejen prototip tanka Mark VII. Razlike med tankom Mark II in tankom Mark VII so bile bolj tehnične narave. Tank Mark VII je imel zelo zahtevno zgrajen hidravlični menjalnik. Ta tank se je zelo pregreval, zato je bilo veliko pozornosti namenjeno hlajenju. Teh tankov je bilo naročenih 74 s katerimi so nameravali opremiti en bataljon. Vendar jih so bili do konca vojne narejeni le trije primerki. Po vojni so naročilo prekinili. Do danes se ni ohranil nobeden tank Mark VII.

*&lt;font color=blue&gt;'''Mark VIII ali Liberty'''&lt;/font&gt; je bil tank britanske vojske v prvi svetovni vojni.Zaradi prve svetovne vojne je bila Velika Britanija v velikih dolgovih. Na izboljšanje stanja so upali, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji (6. aprila 1917). Proizvajalci britanskih tankov so že skoraj poslali delegacijo, ki bi prepričala Američane, da začnejo s proizvodnjo britanskih tankov. Zadnji čas so se premislili in pustili Združene države Amerike, da naredijo prvi korak. Junija 1917 je bil narejen prvi pristop iz ameriške strani. Britance je presenetilo, ker je k njim pristopila vojna mornarica (US Navy) in ne kopenska vojska (US Army). Mornarica je želela imeti najboljše tanke za Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike. V tistem trenutku je bil najboljši tank Mark VI. Ker je bila ZDA zmožna proizvajati veliko boljše tanke, so jim Britanci predlagali, da sodelujejo pri kakšnem projektu, ki je še v razvoju. Američani so bili presenečeni nad britansko gostoljubnostjo in so poslali svojo ekipo inženirjev v Britanijo. H.W. Alden je bil izbran, da prisostvuje izdelovanju prve skice za nov tank. 3. oktobra 1917 je prispel v Britanijo, kjer je odkril, da je oblikovalec John G. Rackam večino dela že opravil.

:Oktobra so se kopenska vojska ZDA odločile, da opremijo svojo vojsko s 600 tanki Mark VI. Kasneje je prišlo do spora med mornarico in kopensko vojsko, kar bi lahko imelo velik vpliv na Britanijo. Ustrašili so se predvsem prevelikih naročil, kar bi pomenilo manj razpoložljivih tankov za njihovo vojsko. Problem je rešil Albert Stern, ki je izdelal program z desetimi točkami. Program je vključeval tudi Francijo.

:4. decembra 1917 so se zbrali oblikovalci, ki so potrdili tank. Kmalu za tem je tudi Churchill potrdil plan. Tega meseca se je ustavila proizvodnja tankov Mark VI. 19. januraja 1918 so Britanci in Američani podpisali pogodbo, ki je vključevala nakup 1500 tankov, ki bi morali biti dostavljeni do konca leta. Nato bi se proizvodnja povečala na 1200 tankov v mesecu. Oba cilja sta bila preambiciozno postavljena, saj niti eden ni bil izveden. Cena enega tanka je bila 5000 funtov.
[[Slika:British Mark IX Armoured Personnel Carrier.jpg|thumb|Mark IX]]
*&lt;font color=blue&gt;'''Mark IX'''&lt;/font&gt; je bil tank britanske vojske v prvi svetovni vojni. To je bil prvi tank osredotočen samo na transportne naloge. Ta vrsta tankov je nastala zaradi obstreljevanja pehote s puškomitraljezi. To je bil glavni vzrok, da je nastal transportni tank, ki je nudil zavetje pehoti. Poleti leta 1917 je G.R. Rackham ukazal izdelavo tanka, ki bi prevažal pehoto. Septembra 1917 sta bila narejena prva dva prototipa. Tank je bil namenjen za transport ljudi in opreme. Naročenih je bilo 200 tankov, vendar so bili narejeni le trije.
[[Slika:Whippet.jpg|thumb|Medium Mark A Whippet]]
*&lt;font color=blue&gt;'''Mark X'''&lt;/font&gt; je bil eksperimentalni tank britanske vojske v prvi svetovni vojni. Zaradi sodelovanja med Britanijo in ZDA so ukinili proizvodnjo tanka Mark VI. Britanci in Američani so začeli zelo obetaven projekt tanka Mark VIII. Pripravljen je bil tudi rezervni načrt v primeru, da se projekt tanka Mark VIII izjalovi. Tank bi lahko začeli takoj izdelovati in v primeru dolge vojne tudi izvažati. Ta projekt se je imenoval Mark X. O tem tanku je zelo malo znanega saj ni bil narejen noben primerek, niti lesen model tega tanka. Projekt je ostal samo na listu, ki se ni ohranil. Zaradi nenadnega konca prve svetovne vojne ni bilo več potrebe za rezervni projekt, zato ga niso nadaljevali. Mark X je bil zadnji v seriji Mark I.

*&lt;font color=blue&gt;'''Matilda Mk I (A11), Matilda I'''&lt;/font&gt; je bil britanski tank. Leta 1934 je general Hugh Elles izdal prošnjo za razvoj pehotnega tanka. Ta tank naj bi bil zelo dobro zaščiten, zelo dobro oborožen z puškomitraljezi in hitrost naj bi bila enaka pehotni. John Carden je bil vodilni človek pri oblikovanju. Prvi prototip je bil narejen septembra leta 1936. Aprila 1937 je bilo naročenih 60 tankov. Oblikovalci so ceno tanka znižali tako, da so uporabili že narejene dele iz drugih tankov. Tank je ostal v proizvodnji do leta 1940. Do takrat je bilo narejenih 140 primerkov.

:Tank Matilda Mk I je sodeloval v bitki za Francijo.

*&lt;font color=blue&gt;'''Matilda Mk II (A12), Matilda II'''&lt;/font&gt; je bil britanski tank. Matilda II je bila narejena po tanku Matilda I. Naredili so jo bistveno večjo od svojega predhodnega tanka. Ta tank je bil kar več kot dvakrat težji od tanka Matilda I. Težo sta zvišala nov oklep, ter nova kupola, ki je sprejela kar tri člane posadke.

:Matilda II se je sprva borila v bitki za Francijo leta 1940. Zaradi debeline oklepa se je v bojih izkazal za unčikovit bojni sistem. Proti nemškim in italijanskim tankom se je izkazala tudi v severni Afriki. V letih 1940 in 1941 se jo je prijel vzdevek &quot;Queen of the Desert&quot; (slovensko:Kraljica puščave). Zaradi prihajajoče konkurence, so tanke Matilda II kmalu umaknili iz uporabe. 1084 Matild so poslali sovjetksi zvezi, kjer so jih uporabili v začetnih fazah bitke za Moskvo.

*&lt;font color=blue&gt;'''Medium Mark A Whippet'''&lt;/font&gt; je bil tank britanske vojske.3. oktobra 1916 je William Tritton, oblikovalec tanka Mark I, predaval o tanku, ki je bil s svojo hitrostjo dopolnilo počasnejšim tankom. Predlagal je, da se na vsako gosenico postavi en motor. Vendar se je to kasneje izkazalo za zelo slabo idejo, saj je to pomenilo dva menjalnika, kar je povečalo stres na voznika in s tem so se pojavile mnoge mehanske okvare. Ta projekt je bil zelo dobro sprejet, zato so prototip končali že 3. februarja 1917. Ime prototipa pa je bilo &quot;Tritton No. 2 Light Machine&quot; ali &quot;Tritton Chaser&quot;. Proizvodnja je potekala v podjetju Fosters &amp; Co. Po predstavitvi tega tanka visokim politikom, ki so bili navdušeni nad hitrostjo (Mark I je dosegel hitrost 5 km/h, Whippet pa na dan demonstracije 11,5 km/h), so dobili naročilo za 200 tankov.

*&lt;font color=blue&gt;'''Medium Mark B'''&lt;/font&gt; je bil tank britanske vojske. Inžinir Walter Gordon Wilson in industrialist William Tritton sta sodelovala pri izgradnji prvega tanka na svetu Mark I. S končanim projektom se je Tritton lotil novega projekta Medium Mark A Whippet. Wilson je iz tega projekta izstopil, nakar je ta tank požel velik uspeh. Wilsonu je trdil, da bi sam naredil boljši tank, zato se je lotil projekta Medium Mark B. Nad njegovimi skicami je bil navdušen major Philip Johnson, zato so začeli graditi prototip. Ta se je gradil v Trittonovem podjetju Metropolitan Carriage and Waggon Company. Prototip je bil končan septembra 1918. Naročenih je bilo 450 tankov, vendar s koncem vojne se je število tankov ustavilo pri 45.

*&lt;font color=blue&gt;'''Medium Mark C'''&lt;/font&gt; je bil tank britanske vojske. Leta 1917 je William Tritton naredil tank Medium Mark A Whippet, ki je požel velik uspeh. To pa ni bilo všeč Walterju Gordonu Wilsonu, s katerim je sodeloval pri projektu Mark I, za nadaljne sodelovanje v projektu tanka Medium Mark A Whippet je raje izstopil. Gordon Wilson je trdil, da bi sam naredil boljši tank. Zato je leta 1918 naredil tank Medium Mark B, brez vednosti svojega sodelavca Williama Trittona. Ko se je ta zavedal njegovih namenov je naročil svojemu oblikovalcu Williamu Rigbyju, da naredi konkurenčni model. 19. aprila 1918 je vojska odobrila skice. Avgusta je bil narejen prvi prototip tanka. Naročenih jih je bilo 200, vendar s koncem vojne se je število ustavilo pri 36.

*&lt;font color=blue&gt;'''Medium Mark D'''&lt;/font&gt; je bil tank britanske vojske. To je bil zadnji britanski tank prve svetovne vojne. Projekt konstrukcije tanka se je začel oktobra leta 1918 in se končal tik pred koncem prve svetovne vojne. S koncem vojne se je proizvodnja vseh tankov končala. Tako je bilo tudi s tankom Medium Mark D. Narejen je bil le en tank leta 1920 za testiranje. Nekaj časa so ga videli kot britanski tank, ki bo igral veliko vlogo v povojnem obdobju. Vendar je bil zaradi veliko mehaničnih okvar projekt kmalu dokončno ukinjen. Pri gradnji nekaterih tankov po vojni so se zgledovali po Medium Mark D.

[[Kategorija: Enciklopedija tankov|M]]</text>
      <sha1>mvjfjpz73pfs37hrinkx9pmjd0bubbp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Enciklopedija tankov/L</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2132</id>
    <revision>
      <id>19842</id>
      <parentid>14903</parentid>
      <timestamp>2023-02-17T03:57:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>3980</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1873" xml:space="preserve">*&lt;font color=blue&gt;'''L3/33'''&lt;/font&gt; (Glej [[Enciklopedija tankov/C|Carro Veloce 33]])
[[Slika:Bundesarchiv_Bild_146-1971-092-26,_Leichter_Kampfpanzer.jpg|thumb|Leichter Kampfwagen I]]
*&lt;font color=blue&gt;'''Leichter Kampfwagen I'''&lt;/font&gt; (&lt;font color=blue&gt;slovensko:&lt;/font&gt; lahko oboroženo vozilo) je bil nemški prototipni tank prve svetovne vojne. Dizajn za tovrstne tanke je naredil Joseph Vollmer. Zgledoval se je po britanskemu tanku Medium Mark A Whippet. Tank ima tako kot tank Medium Mark A Whippet kupolo na zadnjem delu tanka, na vrhu pa vrtljivo kupolo z mitraljezom 7.92 mm. To je prvi nemški tank z vrtljivo kupolo. Tank so imeli namen množično izdelovati. Naročenih je bilo 800 tankov, vendar zaradi pomanjkanja surovin in številnih porazov, ta tank ni prišel v serijsko proizvodnjo. Narejeni so bili le prototipi v tovarni Daimler.

*&lt;font color=blue&gt;'''Leichter Kampfwagen II'''&lt;/font&gt; (&lt;font color=blue&gt;slovensko:&lt;/font&gt; lahko oboroženo vozilo 2) je bil nemški prototipni tank prve svetovne vojne. Prva prototipa sta bila narejena leta 1918. Naredilo ju je podjetje Daimler. Tank je bil zelo podoben tanku LK I, ki je vseboval popravke. Povečana je bila bojna moč in popravljena kupola, na kateri je bil pritrjen top. Imel je tanjši oklep in izboljšano njegovo obliko. Naročenih je bilo 580 tankov, vendar je s koncem vojne naročilnica bila ukinjena. Tank je obetal veliko, ampak je njegovo slavo prekinil konec vojne. Do takrat je bilo narejenih le nekaj tankov in nobeden od njih ni videl bojev v prvi svetovni vojni. Danes lahko najdemo en restavriran tank v muzeju Panzermuseum, v Nemčiji.

*&lt;font color=blue&gt;'''Leteča miš'''&lt;/font&gt; (Glej [[Enciklopedija tankov/C|Carski tank]])

*&lt;font color=blue&gt;'''[[Enciklopedija tankov/M|Liberty]]'''&lt;/font&gt; (Glej '''[[Enciklopedija tankov/M|Mark VIII]]''')

[[Kategorija:Enciklopedija tankov|L]]</text>
      <sha1>78u89wymapksz88dqelyo2ck63vwvzu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Enciklopedija tankov/A</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2134</id>
    <revision>
      <id>19837</id>
      <parentid>14901</parentid>
      <timestamp>2023-02-17T03:56:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>3980</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1653" xml:space="preserve">[[Slika:A7v-wotan-diorama.jpg|thumb|A7V]]
*&lt;font color=blue&gt;'''A7V'''&lt;/font&gt; je bil nemški tank, ki je bil predstavljen 1918, ob koncu prve svetovne vojne. V Nemčiji so ta tank imenovali Sturmpanzer-Kraftwagen (oboroženo oklepno motorno vozilo). Ta tank je bil odgovor na uspešne britanske tanke. Do polovice leta 1917 je bil narejen prvi prototip tanka. Do konca leta so Nemci naročili 100 tankov A7V, vendar jih je bilo narejenih samo 20. Tank je bil prvič uporabljen 21. marca 1918. Prva naloga je bila preprečiti prodor Britancev v St.Quentin Canalu. Ta dan se ni veliko &quot;spopadal&quot;. Tank je sodeloval v prvem boju &quot;tank proti tanku&quot;. Boj je potekal 24. aprila 1918 pri Villers-Bretonneux. Tistega dne so med bojem trije tanki A7V nepričakovano srečali tri tanke Mark IV. Med bojevanjem so se poškodovali na obeh straneh. Po poročanju poveljnika tankovske enote, Franka Mitchella, sta se zaradi poškodb in nemoči škodovanju tanka A7V umaknila (&quot;Female&quot; - različica tanka oborožena sta bila le z lažjimi mitraljezi). Frank Mitchell je nato napadel s tretjim tankom ter uničil en tank (&quot;Male&quot; - različica tanka, ki je bila oborožena s težkim mitraljezom). Nato se je umaknil. Umaknila sta se tudi druga dva tanka A7V. Med umikom so jih obstreljevali britanski tanki Whippet. Poškodovana tanka A7V sta bila kasneje popravljena. Tistega dne je bilo vpoklicanih v boj vseh 18 tankov, ki so dosegli različne rezultate. Mnogo jih je bilo uničenih ali zajetih.

*&lt;font color=blue&gt;'''Automitrailleuse à chenilles Renault FT modèle 1917'''&lt;/font&gt; (Glej [[Enciklopedija tankov/R|Reanault FT-17]])

[[Kategorija:Enciklopedija tankov|A]]</text>
      <sha1>a3k9zdvqv0autb0t22my46v7o0cmp95</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Enciklopedija tankov/R</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2136</id>
    <revision>
      <id>19848</id>
      <parentid>19833</parentid>
      <timestamp>2023-02-17T04:01:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>3980</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5119" xml:space="preserve">[[Slika:Renault-FT17-Saumur.0004gw9y.jpg|thumb|Renault-FT17]]
*&lt;font color=blue&gt;'''Renault FT-17 ali Automitrailleuse à chenilles Renault FT modèle 1917'''&lt;/font&gt; je bil francoski lahki tank v prvi svetovni vojni in eden najbolj revolucionarnih tankov v zgodovini. Bil je prvi tank, ki je imel polno vrtljivo oboroženo kupolo na vrhu tanka. Razvoj tega tanka se je začel julija 1916. Projekt je vodil znan proizvajalec avtomobilov Louis Renault. Pritegnila ga je zamisel o gradnji čisto novega tanka. Načrte pa je sestavil takrat zelo talentiran oblikovalec Rodolphe Ernst-Metzmaier. Projekt je bil predstavljen oktobra 1916 generalu Estiennu. Naslednji korak je bil težji, saj general Estienne ni mogel prepričati direktorja podjetja Motor Services, generala Mourreta, da bi podprl program. General Estienne je prosil za podporo generala Joffreja. Ta je dosegel, da so mu odobrili proizvodnjo enega prototipa tanka. Ker je bil Louis Renault tako neučakan je gradnjo začel še pred uradno potrditvijo. Januarja 1917 je bil narejen prvi prototip tega tanka pod imenom Char Mitrailleur. V prihodnjih mesecih pa je še uspešno končal testiranja. Decembra 1916 je bila naročena prva serijska proizvodnja stotih tankov. Naročilo tankov se je s testiranji večalo. Februarja 1917 se je število naročenih tankov povečalo na 150, aprila pa na 1000 primerkov. Sposobnosti tanka so bile tako dobre, da so junija povečali naročilo na 3500. Do oktobra 1918 se je naročilo tankov Renault povečalo na 7820 tankov. Do konca vojne so naredili 3530 tankov Renault FT, od tega jih je 3177 sprejela francoska vojska. Med samo proizvodnjo so imeli veliko težav, saj so oklepe prejemali iz Britanije. Od pošiljke so morali 40% dobave zavreči, saj je bila neprimerna. Uporabniki teh tankov v vojni so se srečevali z večjimi mehanskimi težavami. Ta tank je postal po vojni glavni izvozni produkt Francije.

:Najbolj obširno so se tanki uporabljali v francoski in ameriški vojski, v zaključnih fazah prve svetovne vojne. Zaradi nizke cene proizvodnje so jih nameravali do leta 1919 narediti 12260, vendar so nemške čete kapitulirale že 1918.

:Po prvi svetovni vojni se je veliko držav zanimalo za ta tank. Uporabljati so ga začele skoraj vse pomebne države, razen Velike Britanije. Svetovna vojna je bila končana, vendar so bili prisotni mnogi konflikti. Tako je tank sodeloval v ruski državljanski vojni, poljsko-sovjetski vojni, kitajski državljanski vojni, ter španski državljanski vojni.

:Tank Renault FT-17 se je ohranil do druge svetovne vojne. Francoska vojska je imela opremljenih 8 bataljonov po 63 tankov Renault FT-17. Znano je, da v drugi svetovni vojni Francozi niso imeli težave z opremo,ampak s taktiko. Veliko tankov so Nemci Francozom zasegli ter jih ponovno uporabili v bojih in za zaščito pomembnih objektov.

:Tanke so uporabljali tudi Rusi, ki so zasegli tanke Beli gardi, ter jih začeli izdelovati v svojih tovarnah. Izdelovali so ga pod imenom T-18.
[[Slika:Renault-R-35-latrun-2.jpg|thumb|Renault-R-35]]
*&lt;font color=blue&gt;'''Renault FT-18'''&lt;/font&gt; je bil francoski tank. Predhodnik tega tanka je tank FT-17. Izdelovali so ga po prvi svetovni vojni. Med letoma 1918 in 1919 je bilo narejenih 4000 tankov. Tank je bil zelo podoben svojemu predhodniku in je nekatere dele tudi podedoval. Tank je služil kot pomoč pehoti. Ohranil pa se je vse do druge svetovne vojne.

*&lt;font color=blue&gt;'''Renault R-35 (Char léger Modèle 1935 R)'''&lt;/font&gt; je bil francoski tank. Francija je po prvi svetovni vojni načrtovala zamenjavo FT-17. Prvi tank, ki je bil razvit z namenom, da zamenja tank FT-17, je bil tank Char D1. Vendar ta tank se je izkazal za neprimernega in predvsem predragega, za serijsko proizvodnjo. Bil je tudi pretežek, da bi bil ustrezna zamenjava za svojega predhodnika. Hotchkiss je leta 1933 ponudil tank Hotchkiss H35, vendar so zaradi političnih razlogov naredili iz tega Plan 1933. Na ta natečaj se je prijavil tudi Renault, ker se je Renault prestrašil, da bi ga podjetje Hotchkiss nadomestilo in prevzelo posel, je podjeje začelo hiteti z razvojem novega prototipa. 20. decembra leta 1934 je Renault prvi predstavil svoj prototip z imenom Renault ZM. Tank je kasneje doživel nekatere spremembe. Dobil je novo kupolo ter nov oklep. V Nemčiji so se intezivno oboroževali, zato so tudi Francozi hiteli. Še pred zadnjim modelom so naročili 300 tankov. Prvi tank iz serijske proizvodnje je prišel 4. junija 1936.

:Čeprav je tank prišel kot zamenjava za tank FT-17, se do leta 1940 ni uvedel do konca, saj so v Franciji imeli probleme z izobraževanjem ustreznega kadra, zato so v enotah ostali tudi stari tanki. Do 10. maja 1940 je bilo v Franciji opremljenih 21 bataljonov z 45. tanki R-35. Ko je Francija izgubila proti Nemčiji, so tanke prevzele zmagovalne države. Zajete tanke so si razdelile države Nemčija, Italija in Bulgarija.

:Pred drugo svetovno vojno so izvozili 245 tankov. Največ so jih izvozili v Turčijo (100). Tanke so izvozili tudi v Jugoslavijo (54), Poljsko (50) in v Romunijo (41).

[[Kategorija:Enciklopedija tankov|R]]</text>
      <sha1>93f1eo3g129gxgqv8fm1yi5ib4il2ks</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Enciklopedija tankov/C</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2138</id>
    <revision>
      <id>19838</id>
      <parentid>14897</parentid>
      <timestamp>2023-02-17T03:56:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>3980</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7944" xml:space="preserve">*&lt;font color=blue&gt;'''Carro Veloce 33'''&lt;/font&gt; je bil italijanski tank. Tanki so bili uporabljeni v španski državljanski vojni in v invaziji na Albanijo. Tanki so kmalu postali zastareli, zato jih je kmalu nadomestil tank CV-35. Novi tanki so povečali unčikovitost, vendar ne dovolj, da bi bili zares unčikoviti. Skupaj je bilo narejenih 2000 tankov CV-33 in CV-35.
[[Slika:Tsar tank.jpg|thumb|Carski tank]]
*&lt;font color=blue&gt;'''Carski tank (rusko Царь-танк) (tudi Netopir (Нетопырь), Leteča miš (Летучая мышь) in Tank Lebedenka (Танк Лебеденко))'''&lt;/font&gt; je bil ruski prototipni tank izdelan v obdobju prve svetovne vojne.Inženir N. Lebedenko se je leta 1914 odzval na razpis ruske vojske za tank, ki bi metal bombe in tehtal približno 40 ton. N. Lebedenko je delal v zasebnem laboratoriju. Zadal si je cilj, da bom naredil tank, ki bo z lahkoto prešel vse ovire. Pri projektu so mu pomagali tudi N. Žukovski, B. Stechkin in A. Mikulin. Leta 1915 so narejeni prototip začeli testirati na poligonu. Testiranje se je ustavilo, ko je tank zapeljal na mehka tla. Kolo se je zapičlo v tla, motorja pa ju nista bila sposobna izvleči iz luknje. Leta 1916 je bil narejen tudi boljši motor vendar se je financiranje projekta ustavilo. To je bil največji prototip vseh časov. Prototip tega tanka je bil uničen leta 1923.

*&lt;font color=blue&gt;'''Char 2C'''&lt;/font&gt; je bil super težki tank Francoske vojske v prvi svetovni vojni. Poleti leta 1916 je general Mouret podpisal pogodbo za začetek tajnega projekta FCM (Forges et Chantiers de la Mediterranée) za izgradnjo težkega tanka. Takrat Francija še ni imela potrebne infrastrukture za izgradnjo težkega tanka. 15. septembra 1916 je bil prvič uspešno izveden napad s pomočjo teh tankov. Prebivalce Francije je zanimalo, kako se njihova država razvija na tem področju, zato se je Mouret odločil, da pogleda, kakšen je napredek FCM-a. Ugotovil je, da razvoj miruje, zaradi česar je vzel vajeti v svoje roke. Ker se je Renault pri tem tem projektu trudil, ga je povabil k sodelovanju; Renault se je projekta lotil resno. Kmalu je pripravil skupino, katera je delala na projektu težkega tanka. Njegov oblikovalec, Rodolphe Ernst-Metzmaier, je naredil študijo težkega tanka, ki je bila sprejeta 30. decembra 1917. Veliko pripomb je letelo na Renaulta, da bi moral več vlagati v ta projekt, kot pa v projekt tanka FT-17, zato je bil nadaljni razvoj tanka pod velikim vprašajem. Ko so se sporazumeli, so naročili 400 takšnih tankov, vendar do datuma, ko bi mogli biti tanki pripravljeni, ni bil izdelan niti eden. Po tem škandalu so hoteli projekt ustaviti, vendar so do konca proizvodnje izdelali še 20 tankov.

*&lt;font color=blue&gt;'''Char B1'''&lt;/font&gt; je bil francoski tank. Koncept za ta tank je naredil general Jean-Baptiste Eugène Estienne že v dvajsetih. 27. januarja leta 1926 je bilo odločeno, da se naredijo trije prototipi. Prototipi so bili narejeni leta 1930. Do takrat so naredili še nekaj popravkov na tanku. 6. aprila 1934 je bilo naročenih prvih sedem tankov. Char B1 je imel oklep debeline 40 mm. Na trupu je imela pritrjeno polno vrtljivo kupolo s topom 47 mm. Ta top je imel zelo slabo prodornost, saj je prebil le 25 mm, zato so kasneje namestili top 75 mm. Ta top je imel svoj polnilec, zato sta bila v posadki samo operater za zveze in voznik. Vsa vozila so imela radio ER53. Po tem radiu so se sporazumevali le po morsejevi abecedi. Vsak tank je imel tri mehanike, ki so v bojih lahko postali tudi del standardne posadke. Motor z 272 konjskimi močmi je dal dovolj moči tanku, da je ta dosegel hitrost 28 km/h. Doseg tanka je bil 200 kilometrov. Med decembrom 1935 in junijem 1937 je bilo narejenih 34 tankov tega tipa. Te tanki so imeli serijske številke od 102 do 135.

:Tank so izdelovali v večjih podjetjih. Največ so jih naredili v podjetju Renault, kjer so jih naredili 182. Podjetju so sledila še FCM z 72. tanki, FAMH z 70. tanki, AMX z 47. tanki in Schneider z 32. tanki. Kljub temu, da je bil Renault primaren proizvajalec tankov, ta tank ni bil njihov plod. Pravo ime ni Renault Char B1 kot se večkrat pojavlja.

*&lt;font color=blue&gt;'''Char B1 bis (verzija tanka Char B1)'''&lt;/font&gt; je izboljšana verzija tanka Char B1. Oklep je bil odebeljen na 60 mm (ob straneh na 55 mm). Izboljšan je bil tudi top 47 mm, ki je imel veliko boljšo prebojnost. Proizvodnja teh tankov je bila primarna. Od 8 aprila 1937 pa do junija 1940 je bilo narejenih 369 enot od 1144 naročenih. Pred vojno je bila proizvodnja zelo počasna.

:Kljub močnejšemu motorju z 307. konjskimi močmi je bil tank počasnejši za 3 km/h. Počasnejši je bil predvsem zaradi večje teže, saj je ta verzija tehtala 31.5 ton. Doseg tanka je bil 189 kilometrov. Leta 1940 je prišla še ena novost. To je bil nov radio ER51, ki je omogočal pogovore. Nekateri tanki so še zmeraj obdržali star radio ER55, saj je zvok motorja preglasil govorca na drugi strani.

*&lt;font color=blue&gt;'''Char B1 ter (verzija tanka Char B1)'''&lt;/font&gt; je bila verzija z ukrivljenim oklepom debeline 70 mm. Tehtal je 36.6 ton. Moč motorja je bila 350 konjskih moči. Tank so naredili, da bi zamenjal verzijo Char B1 bis po letu 1940. Preden je bila Francija poražena sta bila narejena dva prototipa.

*&lt;font color=blue&gt;'''Char NC1/NC27'''&lt;/font&gt; je bil francoski tank. Namen tanka je bila zamenjava tanka FT-17. Leta 1923 sta bila naročena dva prototipa. Prototipa sta dobila vojaški začetnici NC. Te dve začetnici sta bili plod kronološkega zaporedja in tako kot FT nista imeli globljega pomena. NC-1 je bil prvi prototip. Tank je bil oborožen s topom kalibra 37 mm. Imel je Renaultov motor z 60 konjskimi močmi. To je bilo dovolj, da je tank dosegel hitrost 17.7 km/h. Takrat je bil to najhitrejši francoski tank.

:Zaradi zahtevne tehnologije je bil tank zelo drag. Zato se Francozi niso odločili za nakup tega tanka. Vendar so ga kupile nekatere tuje vojske. Leta 1928 je en tank kupila Švedska in ga testirala pod imenom Stridsvagn fm/28. Leta 1929 je Japonska kupila vsaj 10 teh tankov in jih v drugi svetovni vojni uporabila proti kitajski pod imenom ETSU.

*&lt;font color=blue&gt;'''Char NC2/NC31'''&lt;/font&gt; je bil francoski tank. NC2 je bil nadaljni tank projekta NC (prvi je bil NC1). Tako kot NC1 je bil tudi ta tank narejen po tanku FT-17. NC2 je bil testiran vendar nikoli uporabljen. Leta 1938 je Grčija testirala tank NC2 in tudi mnoge druge francoske tanke, vendar so tik pred vojno te onemogočili nakup.

*&lt;font color=blue&gt;'''Char D1'''&lt;/font&gt; je bil francoski tank. Francija se je po letu 1922 trudila zamenjati tank FT-17. Leta 1918, ko se je končala prva svetovna vojna je imela Francija najsodobnejšo tankovsko opremo na svetu, zato niso hiteli z iskanjem zamenjave tankov. Leta 1922 je general Jean-Baptiste Eugène Estienne sestavil dolgoročni načrt razvoja tankov in ugotovil, da nobeden tank ne ustreza njegovim merilom, niti tank FT-17, ki je bil takrat najbolj razširjen tank v francoski vojski. Louis Renault je leta 1923 prejel naročilo za izgradnjo dveh prototipov. Pri Renaultu so tem projektu dali končnici NC. Renault je naredil dva prototipa z imenom NC1 in NC2. Kasneje sta bila tanka preimenovana v NC27 in NC31. Vojska je ta projekt imenovala Char D. Iz tega projekta je izhajal tudi Char D1. 

:23. decembra 1930 je bilo naročenih prvih 70 tankov. 12 julija 1932 so naročilo razširili še za 30 tankov. Zadnjo naročilo 50 tankov je bilo narejeno 16. oktobra 1933. 150 tankov je bilo dostavljenih med letoma 1932 in 1935. Maja leta 1930 je dobil Renault prošnjo za izdelavo še dveh tankov Char D2 in Char D3.

:Leta 1932 je bil tank Char D1 najboljši tank v francoski vojski. Tank je sodeloval v bojih za Francijo. Kljub svojim slabostim je dosegal kar dobre uspehe. Uničil je tudi nemške tanke Panzer IV. Do danes ni preživel niti en tank Char D1.

[[Kategorija:Enciklopedija tankov|C]]</text>
      <sha1>kco25grj0nmqbm2sz2o5h2vh9mxwf4r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Enciklopedija tankov/T</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2140</id>
    <revision>
      <id>14905</id>
      <parentid>5164</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T13:19:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9536" xml:space="preserve">*&lt;font color=blue&gt;'''T-18'''&lt;/font&gt; je bil lahki tank sovjetske zveze. Tank je oblikoval profesor V. Zaslavsky, ki je delal v novem biroju. Tank je oblikoval po zgledu drugih uspešnih tankov. Motor, ki je imel 55 konjskih moči, je bil kopija motorja iz tanka Renault FT-17. Izdelovali pa so ga v tovarni AMO Factory. Top 37 mm je bil modificirana kopija francoskega topa Hotchkiss SA 18.

:Prototip imenovan T-16 je bil testiran junija leta 1927. V juliju je bil z nekaj izboljšavami izbran za nadaljno proizvodnjo kot tank T-18. Tank se je izdeloval v tovarni Leningrad Obukhov Factory (kasneje preimenovano v Bolshevik Factory). Proizvodnja se je začela maja 1928. Pri prvih tridesetih tankih se je pokazala resna napaka, zato se je projekt med svojo proizvodnjo še nekajkrat ustavil in ponovno zagnal z izboljšavami. Med letoma 1929 in 1931 so naredili 960 tankov.

:Iz eksperimetalnega tanka T-16 je nastalo še nekaj takšnih tankov. Leta 1931 sta nastala tanka T-19 z 90 konjskimi močmi in T-20 z 60 konjskimi močmi.

*&lt;font color=blue&gt;'''T-24'''&lt;/font&gt; je bil tank Sovjetske zveze. To je bil prvi namenski artilerijski vlačilec v Sovjetski zvezi. Ko je bil narejen prvi prototip tanka T-24, so leta 1930 odobrili serijsko proizvodnjo tridesetih tankov. Za nadaljno proizvodnjo se niso odločili, saj je tank dosegel slabe rezultate. Ko se je tank izkazal za slabega so začeli odpravljati težave. Odpravili so napake na menjalniku in kupoli. Do leta 1931 so naredili 24 novih tankov, nato se je proizvodnja ustavila. Oborožitev tanka je bila slaba, saj je bil opremljen le z puškomitraljezi, šele naslednjega leta po proizvodnji so začeli pritrjevati tope 45mm. Ker se je tank izkazal za nezanesljivega, so ga uporabljali le za trening in parade.

*&lt;font color=blue&gt;'''T-26'''&lt;/font&gt; je bil tank Sovjetske zveze. T-26 je bil narejen zato, da zamenja zastareli tank T-18. Narejen je bil leta 1929, ko so sovjetski vojaški uradniki potovali po zahodni Evropi in izbirali nov model za serijsko proizvodnjo. Sprva je OKMO (Sovjetski oddelek za ekperimentalne modele) hotel narediti dve nelegalni kopiji tanka Vickers 6-Ton imenovani tank T-19 in T-20. Oba modela nista zapolnila potreb Sovjetske zveze, zaradi tega so zagnali kar licenčno proizvodnjo. Tank preimenovan v T-26 so začeli izdelovati leta 1931.

:Sprva se je tank T-26 od tanka Vickers 6-Ton razlikoval le po orožju, ter njenem nastavku, vendar so se kasneje izkazale še druge pomankljivosti, ki je bila posledica mrzlega podnebja, ki je prevladoval v Sovjetski zvezi. Zaradi mraza so marca 1932 okoli motorja namestili pokrov. Tako kot tank Vickers 6-Ton je bil tudi tank T-26 narejen s kupolo z eno ali dvema puškomitraljezoma. Med leti 1931 in 1933 je bilo narejenih 1,627 tankov T-26A z dvojno kupolo, ter 450 oboroženih s topom 37 mm PS-1. Kasneje so izdelovali tank T-26B z le enim puškomitraljezom in enim topom. Top 37 mm so zamenjali s topom 45 mm. Tank T-26 Model 1933 je nosil 122 krogel 45 mm, ki so dosegli hitrost 820 m/s. Tank je poganjal motor GAZ z 91 konjskimi močmi.

:15. oktobra 1936 je bila poslana prva pošiljka tankov T-26 v Španijo, kjer je potekala španska državljanska vojna. To je bila ena od mnogih pošiljk, ki so potovale v pristanišče v Kartagino med operacijo X. 50 tankov T-26B je prispelo z ladjo SS Komsomol po poveljstvom generala Krivosheina. Le teden kasneje so Nemci dostavili svojo pošiljko tankov Panzer I. To je bila odlična priložnost, da se sposobnost tankov pokaže tudi v vojnih razmerah. Do konca španske državljanske vojne so Sovjeti dostavili 281 tankov T-26B. Krivoshein je imel le 10 dni, da obrani Madrid pred nacionalisti. Stalin je bil največji dobavitelj tankov pred Italjani (CV-33, CV-35) in Nemci (Panzer I). Francisco Franco je do konca vojne zajel 178 tankov T-26B. 30 je bilo tako poškodovanih, da se jih ni dalo več uporabljati. Iz drugih vej nacionalistične vojske je bilo zajetih še 50 tankov. T-26 je bil tank, ki se je najbolj uporabljal v obeh straneh.

:Tank T-26 je sodeloval v drugi svetovni vojni in sicer v zimski vojni. V tej finsko sovjetski bitki je Sovjetska zveza uporabila 2,514 tankov. Do konca vojne so jih uvedli v uporabo 6,541. T-26 je bil najpogostejši tank v zimski vojni. Finska je bila v veliko bolj slabšem polažuju, saj jim je primanjkovalo modernih tankov, ter topov 37 mm. Zato je bila obramba pred tanki T-26 zelo slaba. Vendar je imela tudi sovjetskia zveza težave, saj ji ni ugajal teren. Velike probleme pa so imeli tudi z poveljstvom. To je pripomoglo k ubranitvi suverenosti.

*&lt;font color=blue&gt;'''T-27'''&lt;/font&gt; je bil tank Sovjetske zveze. Ta tank so izdelovali pod licenco leta 1930 po tanku Carden Loyd tankette. Sovjetska zveza ni bila čisto zadovoljna s tankom Carden Loyd tankette, zato so naredili številne izboljšave, preden so začeli serijsko izdelovati tanke pod imenom T-27. Ena od izboljšav je bila prostor za orožje. Sovjeti so naredili prostor za puškomitraljez domače proizvodnje. Velike spremembe so bile tudi zaradi prilagoditve tanka na sovjetsko podnebje.

:Tank je bil uveden v službo 13. februarja 1931. Izdelovali so jih v tovarni »Boljševiška tovarna« in v tovarni GAZ. Opremiti so želeli 63 tanketskih bataljonov z 50 tanketami, vendar so kasneje število zmanjšali na 23. Tanketo so testirali tudi za zračni prevoz z bombniki TB-3. T-27 so uporabljali v centralni Aziji. Čeprav so jih v Sovjetski zvezi videli kot uporabne, so jih kmalu izpodrinili težji tanki. Konec tridesetih so tanke uporabljali le še za šolsko rabo, neketere pa uporabljali kot traktorje za vleko topov. Do leta 1940 je bilo v uporabi 2145 tankov. Nekateri od njih so se bojevali tudi v drugi svetovni vojni. Zadnji zabeležen boj z tanketo T-27 je bil leta 1941 v bitki za Moskvi.

*&lt;font color=blue&gt;'''T-28'''&lt;/font&gt; je bil tank Sovjetske zveze. Tank T-28 je bil v veliko pogledih podoben tanku Vickers A1E1 Independent. Ta tank je v obdobju med obema vojnama zelo vplival na razvoj, čeprav je bil narejen le en prototip leta 1926. T-28 so po tem tanku začeli razvijati leta 1932. 11. avgusta 1933 so tank uradno potrdili. Med letoma 1933 in 1941 so naredili 503 primerkov.

:Tank T-28 je sodeloval tudi v drugi svetovni vojni. Sodeloval je pri invaziji na Poljsko in v zimski vojni proti finski. V bojih so se pokazale pomankljivost. Oklep ni bil kos nalogam, zato so ga povečali na prednji strani od 50 mm pa vse do 80 mm in ob straneh na 40 mm. Med zimsko vojno je bilo zadetih 200 tankov, vendar le 20 tako, da se jih ni več dalo obnoviti. Med uporabniki je bila tudi Finska, ki je uporabljala zajete tanke T-28.

:Ko so Nemci vdrli v Sovjetsko zvezo so te imeli 411 tankov T-28. Največ tankov T-28 je bilo uničenih v prvih dveh mesecih invazije.

:Danes so ohranjeni trije tanki T-28. Dva sta na Finskem in eden v Moskvi.

*&lt;font color=blue&gt;'''T-35'''&lt;/font&gt; je bil tank Sovjetske zveze. Proizvodnja tanka T-35 se je začela leta 1930 v biroju OKMO. Tank je bil oblikovan po zgledu tanka Vickers A1E1 Independent. Prvi prototip je bil narejen leta 1932. Prototip je bil težak 35 ton in oborožen z topom 76.2 mm. Prvi prototip je bil kasneje popravljen tako, da so mu dodali še štiri kupole. Dve kupoli so opremili z dvema topoma 37 mm, drugi dve kupoli pa so opremili z dvema puškomitraljezoma. Izkazal se je za preveč kompleksnega, da bi našel svoj prostor v serijski proizvodnji, zato se je delo na tem prototipu ustavilo in so raje naredili manj kompleksnega novega prototipa. Novi prototip je dobil nov menjalnik in motor, poenotila pa se je tudi kupola s kupolo iz tanka T-28. 11.avgusta 1933 so potrdili serijsko proizvodnjo tanka T-35. Zaradi velike cene tanke se je proizvodnja končala pri 61. tankih.

:Med operacijo Barbarossa je bilo 90% tankov uničenih. Največ tankov je uničila lastna posadka, saj je med bojevanjem velikokrat prišlo do okvare. Posadka je z uničenjem tanka poskrbela, da nebi ta prišel v sovražnikove roke.

*&lt;font color=blue&gt;'''T-100'''&lt;/font&gt; je bil dvokupolni tank Sovjetske zveze. Povod za projekt je dala Rdeča armada. Povod je bila zamenjava tanka T-35 s petimi kupolami. Tank T-35 je bil narejen po izkušnjah v španski državljanski vojni in Sovjetska zveza se je iz te vojne naučila kako pomembna je velika zaščita na srednjih in težkih tankih. Kljub temu, da T-35 ni bil nikoli uporabljen v bojih, je bil ranljiv tudi pred lahkimi tanki. Ta tank je imel še eno značilnost, imel je več kupol. Več kupolni tanki so bili značilni za trideseta leta. Povod je bil britanski tank Vickers A1E1 Independent. Prototip tanka T-100 je bil testiran leta 1939 v zimski vojni. Zaradi slabih rezultatov ni šel v serijsko proizvodnjo. Kasneje so ga zamenjali s tankom Kliment Voroshilov.

*&lt;font color=blue&gt;'''Tank Grote'''&lt;/font&gt; je bil tank Sovjetske zveze. Med diplomatskim obiskom Sovjetske zveze v Nemčiji leta 1929, je nemški inžinir Edward Grote povabil Sovjete k sodelovanju pri izgradnji skupnega tanka. Leta 1930 so začeli izdelovati tank imenovan tank Grote (TG). Prototip so končali leta 1931. Tank je bil oborožen s topom kalibra 76.2 mm in 37 mm. Sekundarna oborožitev so bili puškomitraljezi, ki jih je bilo 5. Tank Grote so nameravali serijsko izdelovati, vendar se je že po prvih testih pokazalo, da bi bilo nesmiselno izdelovati te tanke, zato so mu dodali oznako le eksperimentalni tank.

*&lt;font color=blue&gt;'''Tank Lebedenka'''&lt;/font&gt; (Glej [[Enciklopedija tankov/C|Carski tank]])

[[Kategorija:Enciklopedija tankov|T]]</text>
      <sha1>aseiesmf5swk1byn4g875vdo6u78sqn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Enciklopedija tankov/N</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2142</id>
    <revision>
      <id>14899</id>
      <parentid>5086</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T13:18:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1475" xml:space="preserve">*&lt;font color=blue&gt;'''Netopir'''&lt;/font&gt; (Glej [[Enciklopedija tankov/C|Carski tank]])

*&lt;font color=blue&gt;'''Neubaufahrzeug'''&lt;/font&gt; je bil nemški tank. Ta tank je bil prvi poizkus izdelave težkega tanka za Wehrmacht potem, ko je Adolf Hitler prevzel oblast. Zaradi okornosti tank ni ustrezal taktiki bliskovite vojne (Blitzkrieg), zato je bilo narejenih le pet primerkov. Tanki so se uporabljali za propagando.Proizvodnja tanka se je začela leta 1933. Istega leta je Reichswehr (Nacionalna obramba) izdala pogodbo za izdelavo težkih traktorjev, Großtraktor, ki je bila koda za težki tank. Nemci so tank izdelovali prikrito, saj so še vedno bili pod pogodbo, ki jim ni dovoljevala razvijati tankov. Tank sta razvijali podjetji Krupp in Rheinmetall-Borsig. Vsako podjetje je naredilo svoj tank. Glavna razlika je bila v postavitvi orožja. Oba tanka sta imela glavno kupolo s topom kalibra 75 mm in sekundarno kupolo s topom kalibra 37 mm. Rheinmetallov model se je imenoval PzKpfw NbFz V, Kruppov model pa PzKpfw NbFz VI. Leta 1934 sta bila narejena dva tanka z Rheinmetallovo kupolo. S Kruppovo kupolo so bili v letih 1935 in 1936 narejeni trije tanki.

:Kljub temu, da tank ni šel v serijsko proizvodnjo je bil zelo pomemben za takratno Nemčijo, saj je služil kot propaganda takratni oblasti. Predstavljen je bil tudi na avtomobilski razstavi v Berlinu, ki je bila leta 1939. Trije tanki so sodelovali pri vpadu na Norveško.

[[Kategorija:Enciklopedija tankov|N]]</text>
      <sha1>o0srbz2lrl5go29jb6c19843al4wlz6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Enciklopedija tankov/S</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2144</id>
    <revision>
      <id>19849</id>
      <parentid>19845</parentid>
      <timestamp>2023-02-17T04:01:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>3980</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7138" xml:space="preserve">[[Slika:Schneider CA1 (M16) tank.jpg|thumb|Schneider CA1]]
*&lt;font color=blue&gt;'''Schneider CA1'''&lt;/font&gt; je bil prvi tank Francoske vojske v prvi svetovni vojni. Podjetje Schneider je bilo v obdobju prve svetovne vojne največje podjetje v Franciji , ki se je ukvarjalo z orožjem. Januarja leta 1915 so dobili ukaz, za razvoj težko artilerijskega orožja. Podjetje se je zadeve lotilo tako, da so preučevali gosenice ameriškega podjetja Holt. Glavni oblikovalec Eugène Brillié, ki je pred to nalogo izdeloval oklepna vozila za Španijo, je bil v tej nalogi zelo uspešen. Kmalu so naročili dva prototipa njegovega tanka za izdelavo. Predlagal je, da bi osnovi Holtovega traktorja dodali oklep, ter oborožitev. Prva predstavitev tega tanka je bilo 9. decembra 1915, v francoski vojski. Kmalu so naročili 400 teh tankov, vendar so se januarja 1916 premislili glede Holtovega podvozja. Za podlago so vzeli večjo različico Holt traktorja. Prvi tank je bil dostavljen 5. septembra 1916.

:Ta tank se je prvič pojavil v bojih 16. aprila 1917 pri Berry-au-Bac med Nivellsko ofenzivo. Takrat je ta tank doživel popolno katastrofo, saj jih je bilo kar 130 uničenih. Tanki so bili razdeljeni v skupine. Skupin je bilo 20 in so se imenovale Artillerie Spéciale 1-20. Vodil jih je Estienne. Že leta 1918 so nekatere tanke Schneider CA1 zamenjali novejši tanki Renault FT-17. S tankom Schneider je imela velike načrte Italija, ki je načrtovala proizvodnjo 1500 tankov. Po prvi svetovni vojni so bili tanki predelani v transportno verzijo in izvoženi v Španijo, kjer so sodelovali v španski državljanski vojni.

*&lt;font color=blue&gt;'''Skeleton tank'''&lt;/font&gt; (&lt;font color=blue&gt;slovensko:&lt;/font&gt; Skeletni tank) je bil prototipni tank ameriške vojske v prvi svetovni vojni. Cilj prototipa je bil narediti čim lažji tank primerljivih dimenzij britanskim težkim tankom. Za razliko od britanskih tankov , ki so bili obdani z oklepom je ta tank imel v celoti zaprto le glavno kabino tanka. Okoli kabine so bili le podporni stebri, ki so držali tank skupaj. Ta poteza je tanku dramatično zmanjšala težo. Naloga projekta je bila tudi povečati vozne lastnosti in z zmanjšanjem teže jim je tudi uspelo. Največ vprašanj se je pojavilo pri zaščiti, ki je bila šibka točka tega tanka.

:Skeleton tank je tehtal 9 ton. Njegove mere so bile primerljive z ostalimi britanskimi težkimi tanki. Tank je imel do 20 ton lažjo konstrukcijo kot tanki Mark IV in Mark V. Posadko tanka sta sestavljala dva človeka. Voznik in strelec, ki je uporabljal strojnico kalibra 7.62 mm, v vrhnji kupoli tanka.
[[Slika:Char 1935 S Somua 1.jpg|thumb|Samua S-35]]
*&lt;font color=blue&gt;'''Somua S-35'''&lt;/font&gt; je bil francoski tank. Oblika tanka S-35 je nastala iz projekta Automitrailleuse de Combat (AMC). Leta 1934 so se pojavile potrebe po veliko težjih tankih, kot leta 1931. Novi tank so morali biti odporni proti protitankovskemu orožju. 17. Maja 1934 se je francoska vlada dogovorila s podjetjem Schneider za izdelavo prototipa. 16. julija so dogovor dokončno sklenili in z 12. oktobrom leta 1935 so začeli graditi nov prototip. Prototip z oznako AC3 je bil narejen 14. aprila 1934. Izboljšan prototip AC4 pa je bil narejen 25. marca 1936. Ta tank so uradno poimenovali v automitrailleuse de combat modèle 1935 S (AMC 1935 S). Ko so ga začeli izdelovati, pa je bil poznan kot SOMUA S35.

*&lt;font color=blue&gt;'''Steam tank'''&lt;/font&gt; (&lt;font color=blue&gt;slovensko:&lt;/font&gt; Parni tank) je bil prototipni tank ameriške vojske v prvi svetovni vojni. Tank so naredili po tanku Mark IV, vendar je ta tank poganjala para.Projekt izdelave tega tanka je začel John A. Johnson s pomočjo nekaterih podjetij. V veliko pomoč je bilo podjetje Stanley Motor Carriage Company, ki je izdelovalo parne avtomobile in je za tank skonstruiralo motor. Začetni projekti so uporabljali paro kot pogon zato, ker motorji na fosilna goriva še niso bili dovolj močni. Parni tank je paro uporabljal tudi kot oborožitev. Tank je bil namreč oborožen s plamenometom, ki je izkoriščal vroču paro. Parni motor je proizvajal 500 KM (370 kW) moči, kar je omogočalo vožnjo s hitrostjo 6 km/h. Tank je imel dve prestavi za naprej in dve za nazaj. Gorivo za motor je bil kerozin.

:Narejen je bil le en prototip. Ta je bil predstavljen aprila leta 1918 v Bostonu. Tank se je večkrat pokvaril že med demonstracijo. Junija je bil testiran v Franciji, tam pa se je izkazal za zelo slabega. Velike težave je predstavljal sistem hlajenja. 

*&lt;font color=blue&gt;'''Steam Wheel Tank'''&lt;/font&gt; je bil prototipni tank ameriške vojske v prvi svetovni vojni. Znan je bil tudi kot 3 Wheeled Steam Tank, the Holt Steam Tank in Holt 150 Ton Field Monitor. Tank je izdelalo podjetje Holt Manufacturing Company (zdaj imenovano Caterpillar Inc.).

:Tank je bil zgrajen nekje med letoma 1916 in 1917. Bil je eden prvih modelov tanka narejen v tovarni Holt Manufacturing Company. Bil je tretji model tanka v ZDA. Poganjala ga je para. Začetni projekti tankov so uporabljali paro kot pogon zato, ker motorji na fosilna goriva niso bili še dovolj močni. Za gorivo je uporabljal kerozin. Ta tank je bil bolj podoben traktorju. Imel je dva kolesa na zadnji osi in eno kolo na prednji osi. Top je bil pritrjen nizko spredaj, mitraljez pa na stranskih odprtinah.
[[Slika:St. Chamond.jpg|thumb|St. Chamond]]
*&lt;font color=blue&gt;'''St Chamond'''&lt;/font&gt; je bil drugi tank francoske vojske v prvi svetovni vojni. Nastal je kot projekt privatnega oblikovalca Pierrea Lescurea leta 1916. Ta projekt je bil prenešen v podjetje Schneider, ki pa je zavrnilo izdelavo tega tanka. To podjetje je že razvijalo svoj tank imenovan Schneider CA1, takrat se je prototip imenoval Tractor A, ker ime Char še ni bilo uveljavljeno in niso imeli idej za drugo poimenovanje tanka. Tank St Chamond je bil zelo podoben tanku Schneider CA. To je bila velika prednost za podjetje Saint Chamond, ki je želelo izdelovati tanke Schneider CA, vendar se podjetji nista mogli dogovoriti za višino plačila. Tank je imel še eno prednost, to je bila njegova velikost, ki mu je omogočila, da je nosil nov top L12 Canon à Tir Rapide. St Chamond je bil s tem topom veliko bolj unčikovit od tanka Schneider CA. Prvi prototip tanka je bil izdelan septembra 1916.

*&lt;font color=blue&gt;'''Sturmpanzerwagen Oberschlesien'''&lt;/font&gt; je bil nemški prototipni tank prve svetovne vojne. Tank je bil hiter ter lahko oklepljen in je služil kot model nemškim tankom v drugi svetovni vojni.Proti koncu prve svetovne vojne je bil edini nemški delojoči tank A7V. Vsi so se zavedali, da je ta tank velika polomija in da potrebujejo tank, ki bi bil okretnejši in dovolj poceni za serijsko proizvodnjo. Leta 1918 je 13 podjetij podpisalo pogodbo za proizvodnjo tanka. Ta tank je oblikoval Müller. Prototipa sta bila narejena v poljskem podjetju Oberschlesien Eisenwerk. Projekt je dobil naziv Oberschlesien. Še preden so začeli izdelovati prototipe tega tanka, so že delali načrte za izboljšan tank Oberschlesien II. Načrti za izboljšano verzijo so bili narejeni še pred koncem vojne.

[[Kategorija:Enciklopedija tankov|S]]</text>
      <sha1>iy347tq50l2eax0qxetapahzock9i47</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Enciklopedija tankov/K</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2146</id>
    <revision>
      <id>19841</id>
      <parentid>14898</parentid>
      <timestamp>2023-02-17T03:57:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>3980</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="867" xml:space="preserve">[[Slika:German K Panzerkampfwagen 1918.jpg|thumb|K Panzerkampfwagen]]
*&lt;font color=blue&gt;'''K Panzerkampfwagen'''&lt;/font&gt; je bil nemški prototipni tank prve svetovne vojne. Izdelovali so dva prototipa, ki sta ostala nedokončana. Ideja za tank je prišla leta 1917. 28. junija 1917 je ministrstvo potdilo nakup 10 tankov. Pet jih je bilo naročenih za propagandne tanke. Vojski se je ta projekt zdel zelo nesmiseln in izguba časa. Tank je sprva tehtal 165 ton, kasneje je bila teža znižana na 120 ton. Oborožen je bil s štirimi topovi kalibra 77 milimetrov in s sedmimi strojnicami. Posadko je sestavljalo 27 ljudi: poveljnik, dva voznika, signaler, poveljnik artilerije in 12 topničarjev, 8 strelcev z mitraljezi in dva mehanika. Na začetku je bil predlagan (kot možno orožje) tudi metalec ognja, vendar ni bil sprejet.

[[Kategorija:Enciklopedija tankov|K]]</text>
      <sha1>4kxojo2ch0o7uzal5s759zy87jnde3c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Enciklopedija tankov/F</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2148</id>
    <revision>
      <id>19839</id>
      <parentid>14902</parentid>
      <timestamp>2023-02-17T03:57:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>3980</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3624" xml:space="preserve">
*&lt;font color=blue&gt;'''FCM 36'''&lt;/font&gt; je bil francoski tank. Leta 1933 je podjetje Hotchkiss izdalo prošnjo za proizvodnjo lahkih tankov. Francoska vojska je na to prošnjo odgovorila tako, da je k sodelovanju pozvala vso francosko industrijo. Na razpisu so se prijavila podjetja Hotchkiss z tankom Hotchkiss H-35, Renault z tankom Renault R-35 in FCM z tankom FCM 36.

:Podjetje Forges et Chantiers de la Méditerranée (FCM) je že imelo izkušnje z proizvodnjo tankov. Izdelali so 10 tankov Char 2C. Leta 1921 so tudi sodelovali pri proizvodnji tankov Char B1. Inžinir Boudrot, ki je izdelal menjalnik za tank Char B, je dobil novo nalogo, da izdela moderen tank, ki bi se kosal na natečaju z drugimi tanki. Marca 1934 je predstavil lesen model novega tanka (FCM 36) francoski vojski. 2. aprila 1935 je bil tank predstavljen komisiji (Commission de Vincennes). Komisiji se je ukrivljen oklep zdel zelo zanimiv. Pri prototipu so odkrili nekaj mehaničnih težav, zato ga je proizvajalec, ko ga je še sam testiral, skoraj v celoti prenovil. Leta 1936 je bil tank še enkrat testiran. 9. julija istega leta je komisija (Commission d'Infanterie) naznanila, da je FCM 36 boljši od tanka Hotchkiss H-35 in Renault R-35. Največja težava Francije v tistem času je bila, da ni bila zmožna serijsko izdelovati teh tankov. Zaradi bližajoče se neizogibne vojne je naročila 100 tankov.
[[Slika:Flying Elephant - Bovington - 1.jpg|thumb|Flying Elephant]]
*&lt;font color=blue&gt;'''Flying Elephant'''&lt;/font&gt; (&lt;font color=blue&gt;slovensko:&lt;/font&gt; leteči slon) je bil prototipni tank britanske vojske v prvi svetovni vojni. Po prvih naročilih v britanski vojski je bilo jasno, da se bo razvoj tankov nadaljeval. William Tritton je bil po prvem svojem uspešnem projektu zelo dejaven. Svoje načrte je usmeril v izdelavo tanka, ki bi bil v zaščiti nepremagljiv. Zavedal se je, da bi direkten zadetek artilerije tank uničil. Ni vedel, kako bi to izpeljal. Veliko mu je pomagal Lieutenant Kenneth Symes, ki je testiral 51 mm debel oklep tako, da ga je obstreljeval z zajetim nemškim orožjem. Projekt je bil zelo dobro sprejet, zato so testiranje oklepov še razširili in junija 1916 je bila sprejeta izdelava prototipa tanka. Proti koncu leta 1916 je bil projekt ustavljen. V pojasnilu je bilo zapisano, da je mobilnost pomembnejša od zaščite.

*&lt;font color=blue&gt;'''Fiat 2000'''&lt;/font&gt; je bil tank italjanske vojske. Že leta 1915 je Luigi Cassali naredil načrt za tank. Avtomobilska tovarna FIAT je prvo podjetje, ki se je lotilo izdelave prvega italijanskega tanka. Prvi prototip je bil narejen 21. junija 1917. Zaradi veliko težav s tem tankom je bil zaključni tip tanka narejen šele leta 1918. Tank ni prišel v serijsko proizvodnjo. Naročenih je bilo 50, vendar se je s koncem vojne končal tudi ta projekt. Narejena sta bila le dva prototipa.

*&lt;font color=blue&gt;'''Fiat 3000'''&lt;/font&gt; je bil italijanski tank. Tank je bil narejen po tanku FT-17. Tank so začeli razvijati tik po prvi svetovni vojni. Tank je bil izdelan po tanku FT-17 in je bil prvi italijanski tank, ki je šel v serijsko proizvodnjo. Naročenih je bilo 1400 tankov, vendar jih je bilo narejenih le 100. Glavni vzrok je bil konec prve svetovne vojne. V uporabo je vstopil leta 1921.

:Do začetka druge svetovne vojne so tank nekajkrat izboljšali. V bojih je prvič nastopil leta 1926 v libiji. V boje so ga poslali tudi leta 1935 v Etiopiji. Zanimivost tanka Fiat 3000 je, da ga niso poslali v Španijo med špansko državljansko vojno kljub temu, da je tank nastopil v zgodnji fazi druge svetovne vojne.

[[Kategorija:Enciklopedija tankov|F]]</text>
      <sha1>f9omtda36mi97a5tdopq15rwb1qeslw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Enciklopedija tankov/H</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2150</id>
    <revision>
      <id>19846</id>
      <parentid>19840</parentid>
      <timestamp>2023-02-17T03:59:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>3980</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1899" xml:space="preserve">[[Slika:Holt Gas Electric Tank.jpg|thumb|Holt gas electric tank]]
*&lt;font color=blue&gt;'''Holt gas electric tank'''&lt;/font&gt; je prvi tank narejen v ZDA. Nastal je kot koloboracija med podjetjem Holt (danes imenovano Caterpillar Inc.) in podjetjem General Electric. Prototip je bil narejen leta 1917. Podjetje Holt se je ukvarjalo s proizvodnjo traktorjev z gosenicami. To je bilo prvo podjetje, ki je predstavilo gosenice. Zato so vložili svoje znanje v izgradnjo tanka. Podjetje se je povezalo z General Electricom. Ta je prispeval generator, ki je bil vgrajen na vsaki strani gosenic. Motor, ki je bil vgrajen v zadnji del tanka, je bil Holtov. Tank je bil oborožen s 75 milimetrskim topom, ki se je nahajal v nosu. Na obeh straneh je bil pritrjen mitraljez kalibra 7,92 mm.

:Tank ni šel v serijsko proizvodnjo. Zaradi slabih voznih lastnosti in veliko večje teže kot so jo sprva načrtovali, je število primerkov ostalo pri enem prototipu.
[[Slika:Hotchkiss-H-39-latrun-2.jpg|thumb|Hotchkiss H-35]]
*&lt;font color=blue&gt;'''Hotchkiss H-35 (Char léger modèle 1935 H )'''&lt;/font&gt; je bil francoski tank. Francija se je po prvi svetovni vojni trudila zamenjati tank FT-17. Prvi tank, ki je prišel z namenom, da zamenja tank FT-17, je bil Char D1. Vendar ta tank se je izkazal za neprimernega, saj tank ni bil niti dovolj poceni za serijsko proizvodnjo, niti dovolj lahek, da bi ustrezal svojemu predhodniku. Hotchkiss je leta 1933 ponudil tank Hotchkiss H35, vendar so zaradi političnih razlogov naredili iz tega Plan 1933. Vlada je povabila vso industrijo, da predlaga svojo alternativo temu tanku. To je naredilo konkurenco. Najbolj opazen konkurent je bil Renault in FCM. Hotchkiss je dobil naročilo za nakup 200 tankov.

:Tank so izvozili tudi v Poljsko. Tank pa je sodeloval tudi na strani Nemčije. V nemško vojsko so jih priperjali ob porazu Francije.

[[Kategorija:Enciklopedija tankov|H]]</text>
      <sha1>d0oo3kuiatlxkd0w0dng0ed5jbotamm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Geografija</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2153</id>
    <revision>
      <id>14860</id>
      <parentid>5078</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T11:50:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="112" xml:space="preserve">V to kategorijo spadajo članki, ki se navezujejo na [[w:Geografija|geografijo]].

[[Kategorija:Knjige po temi]]</text>
      <sha1>9c9jvx89rnlcnnpnxs5nfpd147w9elm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Enciklopedija tankov/0-9</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2156</id>
    <revision>
      <id>19836</id>
      <parentid>14896</parentid>
      <timestamp>2023-02-17T03:56:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>3980</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1520" xml:space="preserve">[[Slika:7TP.jpg|thumb|7TP]]
*&lt;font color=blue&gt;'''7TP'''&lt;/font&gt; je bil poljski lahki tank. Ta tank je sodeloval v drugi svetovni vojni. Kratica 7TP pomeni 7 ton Poljska. Toliko je tehtal prototip, vendar so njegovo težo kasneje povečali na 9.9 ton. 7TP je bil tank, ki so ga gradili po licenčni proizvodnji po britanskem tanku Vickers Mark E. Na tanku 7TP so dodali dizelski motor, močnejši top kalibra 37 mm in debelejši oklep. Med letom 1935 in začetkom vojne je bilo narejenih okoli 132 tankov. Tako kot Vickers Mark E je tudi tank 7TP bil narejen v dveh različicah. Prva je imela kupolo z enim topom kalibra 37 mm, druga verzija pa je bila narejena z dvema kupoloma z enim puškomitraljezom kalibra 7,92 mm. Verzijo z dvema kupoloma so kasneje ukinili, saj je bila proti enokupolni verziji zastarela. Med drugo svetovno vojno so mnoge tanke te verzije posodobili v enokupolne. Le 24 tankov je ostalo dvokupolnih.

:Vsi tanki 7TP so sodelovali v bojih leta 1939. Tanki 7TP so bili proti nemškim tankom nemočni, zato so bili lahka tarča. Tanki 7TP so bili razdeljeni v dva bataljona. V prvem bataljonu je bilo 49 tankov 7TP. Prvi bataljon je 8. septembra uspel ustaviti napredovanje Nemcev v osrčje Poljske, vendar so jih ti že drugi dan obkolili in uničili. Drugi bataljon, s prav tako 49. tanki, je imel še manj uspehov, oziroma bataljon ni zabeležil nobenih večjih uspehov. Doživljal je velike izgube predvsem zaradi poveljniških napak in zračnih napadov.

[[Kategorija:Enciklopedija tankov|0-9]]</text>
      <sha1>73lm5su6l5agmflnajeinq0u14wj3gt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Enciklopedija tankov/P</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2158</id>
    <revision>
      <id>19844</id>
      <parentid>14904</parentid>
      <timestamp>2023-02-17T03:57:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>3980</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3108" xml:space="preserve">[[Slika:SdKfz101.jpg|thumb|Panzer I]]
*&lt;font color=blue&gt;'''Panzer I'''&lt;/font&gt; je bil nemški tank. Kljub temu, da je bilo Nemčiji prepovedano razvijanje tankov, so se Nemci trudili, da bi ujeli korak z časom in razvit tank, ki bi bil kunkorenčen drugim modelom. Pri tem projektu so bili povezani z sovjetsko zvezo in švedsko. Prvi tank so začeli razvijati leta 1926. Tank je bil poimenovan Grosstractor (slovensko:Veliki traktor). Že čez dve leti so razvili prototip lahkega tanka. Projekt so poimenovali Leichttraktor (slovensko:Lahki traktor). Besedo &quot;traktor&quot; so Nemci uporabljali za prikrivanje prave namembnosti tanka. Zasluge za razvoj tankov v predvojni Nemčiji sta imela predvsem general Lutz in podpolkovnik Guderian. Zgodovina tanka Panzer I se začne z letom 1932, ko se je začel projekt Landswirtschaftlicher Schlepper (kratica:La S). S tem projektom so oblasti želele usposobiti enote za bojevanje s tanki. Naredili pa so tudi podlago za serijsko proizvodnjo. Leta 1933 je Krupp razkril prototip imenovan Landswerk Krupp A (kratica:LK A). Izdelovala so ga podjetja Daimler-Benz, Henschel, Krupp, MAN in Rheinmetall. Izdelovati so ga začeli po testiranju leta 1934. Leta 1938 so ga preimenovali v PanzerKampfwagen I Ausf. A. Prvih petnajst tankov je bilo izdelanih med februarjem in marcem 1934. Bili so narejeni z nevrtečo kupolo, ker so bili namenjeni usposabljanju posadke. Prvim petnajstim tankom je sledila serija petnajstih tankov, ki so bili narejeni za spopad. Verzija Panzer I Ausf. je bila zelo slabo zaščitena. Oklep je bil debel le 13 mm. Kasneje je bilo najdenih še nekaj napak, ki so vplivale na kakovost tanka in spodbudile razvoj novih verzij kot so bile Ausf. B, Ausf. C, Ausf. D in Ausf. F.

:Tank je bil prvič uporabljen v španski državljanski vojni. Takratna Nemčija je to vojno videla kot priložnost, da pokaže svojo bojno moč. Prvo pošiljko tankov so poslali v vojno tik za tem, ko je Sovjetska zveza dostavila v Španijo 51 tankov T-26. Nemčija je v prvi pošiljki dostavila 41 tankov Panzer I Ausf A. V drugi pošiljki pa so že poslali tanke Panzer I verzije Ausf. B.

:Tank je sodeloval tudi v drugi svetovni vojni. Skupaj s tankom Panzer II je bil najštevilčnejši tank v invaziji na Poljsko. Tank je kasneje sodeloval tudi v invaziji na Dansko in Norveško. Bojeval se je tudi v invaziji na Francijo, kjer je sodelovalo 523 tankov Panzer I od skupno 2.574 tankov.

*&lt;font color=blue&gt;'''Panzer II'''&lt;/font&gt; je bil nemški tank druge svetovne vojne. Julija leta 1934 je Waffenamt izdal naročilo za razvoj 10 tonskega tanka. V začetku leta 1935 so podjetja Krupp, MAN, Henschel und Sohn in Daimler-Benz dostavila prvi prototip tanka. Panzer II je bil dopolnilo tanku Panzer I. Panzer I je bila osnova tanku Panzer II. Novejši tank je bil večji in opremljen z močnejšim 20 mm topom. zaradi zamude pri razvijanju tanka Panzer III in Panzer IV je ta tank vstopil v uporabo. V bojih se, tako kot Panzer I, tudi ta ni izkazal, čeprav je bil v letih 1940 in 1941 najštevilčnejši tank v nemških enotah.

[[Kategorija:Enciklopedija tankov|P]]</text>
      <sha1>bds00urkqybh5raxnv4rm3f0kjwj1dt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Enciklopedija tankov prazno</title>
    <ns>10</ns>
    <id>2160</id>
    <revision>
      <id>5118</id>
      <parentid>5114</parentid>
      <timestamp>2008-02-14T19:13:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>5er</username>
        <id>98</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="344" xml:space="preserve">&lt;div style=&quot;: left; border: solid #6B7EB7 1px; margin: 1px;&quot;&gt;
{| cellspacing=&quot;8&quot; cellpadding=&quot;0&quot; style=&quot;width:100%; clear:both; margin:0.5em auto; background: #D3D5E4; border:2px solid #6B7EB7;&quot;
| [[Image:P military.png|65px|WIP]]
| style=&quot;font-size: 20pt; padding: 10pt; line-height: 1.25em;&quot; | Tank s to začetnico še ni bil opisan!
|}&lt;/div&gt;</text>
      <sha1>6ds91h3d1ijc68pdlmq67q8mmcybe7x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Enciklopedija tankov/B</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2161</id>
    <revision>
      <id>14906</id>
      <parentid>5157</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T13:19:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1217" xml:space="preserve">*&lt;font color=blue&gt;'''BT '''&lt;/font&gt; (Быстроходный танк, Bystrokhodny tank, slovensko: Hitri tank) je bila serija sovjetskih tankov narejena med letoma 1932 in 1941. Tanki so bili zelo slabo zaščiteni, vendar so imeli za tisti čas zelo dobro oborožitev. Serija je bila poznana po zelo dobri mobilnosti. Sovjetska zveza je s svojimi zvezami prepričala kopensko vojsko ZDA, da jim je predala načrte za tank Christie. Dva tanka sta bila celo poslana v Sovjetsko zvezo pod lažnimi dokumenti v katerih je pisalo, da sta traktorja. Prototipa so Sovjeti poimenovali BT-1. Po tem tanku so bili oktobra leta 1931 narejeni trije tanki BT-2. Leta 1932 so začeli serijsko izdelovati tanke. Večina tankov BT-2 so bili oboroženi z topom 37 mm. Top 45 mm so začeli integrirati v tank BT-3 .

:Po letu 1937 so začeli z izdelovanjem nove generacije tankov BT. Vodja projekta je bil Mikhail I. Koshkin. Nov prototip so poimenovali A-20. Vzporedno s tem tankom so oblikovali tudi tank A-32. Izdelan je bil, da bi nadomestil tanka T-26 in BT-8.

:Serije BT so sodelovale v španski državljanski vojni, v zimski vojni na finskem in v zgodnjem obdobju druge svetovne vojne.

[[Kategorija:Enciklopedija tankov|B]]</text>
      <sha1>670aisghoqnec5wa4xo5ypwrurlpem9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uvod v mladinsko književnost</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2189</id>
    <revision>
      <id>18847</id>
      <parentid>15126</parentid>
      <timestamp>2020-03-10T15:53:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Minorax</username>
        <id>3282</id>
      </contributor>
      <comment>fix lint error</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="264477" xml:space="preserve">== Mladinska književnost - uvod ==
* Definicija
* Različna poimenovanja
* Mladinsko slovstvo
* Mladinska literatura
* Otroška književnost
* Otroška in mladinska književnost
* Mladinska književnost (M. Kobe)
* Kinder Literature
* Jugend Literature
* Children’s Literature
* Teenage Literature
* Youth Literature
* Young Adults Literature - YA

==MLADINSKA KNJIŽEVNOST (UVOD)==
* 
* 
[[Slika:Otrok.jpg|thumb|right|70px|Otrok in družinsko življenje v starem režimu ]]
'''&lt;font size=+1 color=red&gt;PODOBA OTROKA (Philippe  Aries)&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''
* [[:w:Philippe Aries|Philippe Aries]] (1914-1984) je bil francoski zgodovinar, znan kot zgodovinar otroštva in družine, zadnja leta tudi kot zgodovinar smrti,  
* govori o moderni koncepciji otroka kot o objektivni naravi otroka, 
* [[:w:otrok|otroku]] v različnih časih pripisujejo različne lastnosti, 
* otroci so tako kot ženske v veliki meri »odsotni iz zgodovine«, kar na neki ravni predstavlja velike metodološke probleme, 
* otroke niso razlikovali od odraslih, imeli so jih za miniaturne odrasle,
* odkrivanje otroštva se je začelo v 13. stoletju,
* pričevanja o otroku so postala številna in pomembna na koncu 16. in v začetku 17. stoletja.


'''&lt;font size=+1 color=red&gt;PODOBA OTROKA V SLOVENSKI (MLADINSKI) KNJIŽEVNOST&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''
* z nastanjanjem in razvojem [[:w:Slovenska mladinska književnost|mladinske književnosti]] je v 19. stoletju tesno povezano pojmovanje otroka kot pomanjšanega odraslega,                                  
* otrok je pomožna delovna sila, funkcija je pastirska,                                                                                                         
* otrok postopno začne dobivati individualne značilnosti, pravico biti otrok in se igrati ([[:w:Oton Župančič|Župančič, O.]]:  Pisanice - pesmi za mladino, 1990),        
* po letu 1990 odrasli začnejo vnašati nostaligčen pogled na otroštvo (Štampe Žmavc, B.: Popravljalnica igrač, 1994), ker &quot;odrasti pomeni umreti&quot;,                   
* podoba spolov dečkov in deklic je bolj stereotipna: deklice so v prvi polovici 20. stoletja skromno omenjali, bolj pogosto v zvezi s prastirsko funkcijo v slovenski ljudski pesmi, liki dečkov so se v mladinski književnosti pojavljali z lastnimi imeni in imeli največkrat osrednjo vlogo,                                 
* podoba otroka od pastirja, ki se igra na paši, do otroka, samega v sobi in s preveč igračami se je postopno razvijala skoraj sto let. 


[[Slika:Zvezdica zaspanka.jpeg|thumb|right|70px|Zvezdica Zaspanka]]

'''&lt;font size=+1 color=red&gt;KNJIGE ZA MLADE IN OTROKE NA SLOVENSKEM&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''
* Bratovščina Sinjega galeba – [[:w:Tone Seliškar|Tone Seliškar]] (1968),
* [[:w:Maček Muri|Maček Muri]] - [[:w:Kajetan Kovič|Kajetan Kovič]] (1989),     
* Zbirka Mačja preja -  [[:w:Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]] (1992),
* [[:w:Zvezdica Zaspanka|Zvezdica Zaspanka]] - [[:w:Frane Milčinski Ježek|Frane Milčinski Ježek]] (1992),
* Geniji v kratkih hlačah - [[:w:Slavko Pregl|Slavko Pregl]] (2000).


'''&lt;font size=+1 color=red&gt;RAZVOJ ŠOLSTVA NA SLOVENSKEM&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''
* dolga obdobja (vse do 19. stoletja) je bilo najpomembnejše izobraževanje duhovnikov, ki so s svojim delom med vsemi sloji najbolj vplivali na splošno ljudsko kulturo,                                                                                                                                                            
* prvi zapisi v slovenskem jeziku, [[:w:Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki]] (9. stoletje) so verskovzgojne vsebine, kakor tudi prvi slovenski knjigi (Trubarjev [[:w:Katekizem|Katekizem]] in [[:w:Abecednik|Abecednik]]  - 1550). Nastali so na podlagi verskega prizadevanja slovenskih reformatorjev, 
* Z reformami Marije Terezije (1717-1780) in Jožefa II. (1741-1790) je [[:w:Osnovna šola|Osnovna šola]] je postala obvezna za vse otroke (Splošna šolska naredba - 1774),
* število šol se je naglo povečevalo, prav tako pa tudi potrebe po učiteljih, 
* šolska reforma je leta 1958 prinesla enotno osemletno osnovno šolo kot edino obliko obveznega šolanja, 
* usmerjeno izobraževanje je kot najpomembnejši reformni projekt zaznamovalo srednje šolstvo med 1981 in 1987, 
* visoko šolstvo je leta 1975 postalo bogatejše za drugo univerzo v Sloveniji - v Mariboru.


[[Slika:Gal.jpg|thumb|right|70px|Gal v galeriji]]          
'''&lt;font size=+1 color=red&gt;POUČNE IN LEPOSLOVNE KNJIGE ZA OTROKE IN /ALI MLADINO&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''
'''POUČNE KNJIGE:''' 
* Enciklopedija Slovenije - več avtorjev (1987 - 2002), 
* Novice iz narave - Draga Tarman (1965),
* Gal v galeriji - [[:w:Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]] (1981),
* Velika ilustrirana otroška enciklopedija - Marjana Adamič (1996).


[[Slika:Pestrna.jpg|thumb|right|70px|Pesterna]]
'''LEPOSLOVNE KNJIGE:'''
* Pestrna - [[:w:France Bevk|France Bevk]] (1967),
* [[:w:Solzice|Solzice]] - [[:w:Prežihov Voranc|Prežihov Voranc]] (1973),
* Mehurčki – [[:w:Oton Župančič|Oton Župančič]] (1987),
* Košarkar naj bo - [[:w:Primož Suhodolčan|Primož Suhodolčan]] (1994), 
* [[:w:Muca Copatarica|Muca Copatarica]] - [[:w:Ela Peroci|Ela Peroci]]  (1998).


'''Viri:'''
* Aries, P. (1991). Otrok in družinsko življenje v starem režimu. Ljubljana, Studia Humanitatis.
* Več avtorjev. (2007). Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi - zbornik predavanj. Ljubljana, Filozofska fakulteta.
* http://www.ssolski-muzej.si/slo/exhibits.php?item=22

== Definicija mladinske književnost ==

'''&lt;font size=+1 color=red&gt;OPREDELITEV&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''
Pojem mladinska književnost je besedna zveza, ki je sestavljena iz prilastka mladinska in jedra [[:w:književnost|književnost]]. To pomeni, da je književnost posebnega tipa. Njena posebnost je to, da je naslovnik [[:w:otrok|otrok]] (od 0 do 12. let) ali mladostnik (od 12. do 18. leta starosti).
Najkakovostnejša pa nagovarja tudi odraslega bralca, to pa pomeni, da je naslovniško univerzalna.  Oblikovne in vsebinske značilnosti mladinsko književnost ločujejo od nemladinske književnosti (motivi, teme, žanri) [[:w:Besedilo|Besedilo]] mora biti enostavno, bistro, pregledno, berljivo, kratko in jasno, vedno z neko moralno in humano željo, potrebo in idealom, da ga lahko uvrščamo med mladinsko književnost. 
Za obdobje do 12. leta otrokove starosti so besedila fantastična, humorna, igriva in temeljijo na naivnosti otroške psihe. 

Mladinski roman uvrščamo v obdobje adolescence in mladostništva. Zanj je značilna pustolovska vsebina, domišljijska in zanimiva zgodba ter preprosta pripoved. Glavne osebe pa so dečki in deklice.

Mladinska književnost zajema tri literarne vrste: [[:w:poezijo|poezijo]], [[:w:prozo|prozo]] in [[:w:dramatiko|dramatiko]].  

Bistvo mladinske književnosti je umetniškost. Izhaja iz avtorjevega doživljanja otroštva (avtor se »vživlja« v otroštvo/spomini na otroštvo). Prevladuje komunikacija med odraslim in otrokom. Tako se mladinska književnost povezuje s književnostjo za odrasle. 

Problem te zvrsti literature je v bolj ali manj neenotnem poimenovanju. Na slovenskem se uporabljajo naslednje sopomenske besedne zveze: otroška/mladinska književnost/literatura, mladinsko slovstvo ipd. Na tujem pa: Kinder Literature, Jugend Literature, Children's Literature, Teenage Literature, Youth Literature, Young Adults Literature ipd. 


Mladinska književnost zajema otroško književnost in najstniško književnost. 
V mladinsko književnost uvrščamo:
*  dela, napisana posebej za mladino;
* dela, ki so bila napisana kot nemladinska književnost, a so v procesu recepcije postala mladinska;
* priredbe in predelave del.

'''Književna literatura, ki so namenjene otrokom:'''
[[Slika:Gal v galeriji.jpg|thumb|right|70px|Gal v galeriji]]
[[Slika:Mavrična ribica.jpg|thumb|left|70px|Mavrična ribica]]
::::::::* [[:w:Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]]: GAL V GALERIJI (1981)

::::::::*[[Marcus Pfister]]: MAVRIČNA RIBICA (1993)

::::::::* [[Barbel Spathelf]]: ZDAJ BOMO PA ZASPALI ali kako lažje zaspimo z miško Ninanano (2001)

::::::::* [[Enid Blyton]]: NODI (2005)


'''Književna literatura, ki je namenjena mladostnikom:'''
[[Slika:Dež.jpg|thumb|right|70px|Dež]]
[[Slika:Zvesti prijatelji.jpg|thumb|left|70px|Zvesti prijatelji]]
::::::::* [[:w:Astrid Lindgren|Astrid Lindgren]]: [[:w:Pika Nogavička|PIKA NOGAVIČKA ]](1945)

::::::::* [[Enid Blyton]]: [[:w:Pet prijateljev|5 PRIJATELJEV]](1990) 

::::::::* [[:w:Bogdan Novak|Bogdan Novak]]: [[:w:Zvesti Prijstelji|ZVESTI PRIJATELJI ]](1992)

::::::::* [[Roald Dahl]]: MATILDA (1998)

::::::::* [[Nejka Omahen]]: SILVIJA (1999), DEŽ (2001)


'''Književna literatura ki jo berejo tudi odrasli:'''
[[Slika:Harry Potter.jpg|thumb|right|70px|Harry Potter]]
[[Slika:Gospodar prstanov.jpg|thumb|left|70px|Gospodar prstanov]]
::::::::*[[:w: Philp Pullman | Philp Pullman]]:  [[:w:Severni sij|SEVERNI SIJ]](1995),   [[:w:Pretanjeni nož|PRETANJENI NOŽ]](1997), [[:w:Jantarni daljnogled|JANTARNI DALJNOGLED]] (2002)

::::::::* [[Johanne K. Rowling]]: [[:w:Harry Potter|HARRY POTTER]] (1999)

::::::::* [[:w:John Ronald Reuel Tolkien|J. R. R. Tolkien]] :  [[:w:Gospodar prstanov|GOSPODAR PRSTANOV]] (2002)


'''&lt;font size=+1 color=red&gt;Literatura:&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''
* Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska književnost.
* Pogačnik, J. (2001). Slovenska književnost 3. Ljubljana: DZS.

== '''Mladinska književnost - naslovnik''' ==


=== 1. Književna besedila za mlade ===
[[Slika:Pika_nogavicka.jpg|thumb|right|70px|Pika Nogavička]]


* '''[[:w:Astrid Lindgren|Astrid Lindgren]]: [[:w:Pika Nogavička|Pika Nogavička]] (Pippi Longstoking, 1945), 1958'''  
Glavna junakinja Pika Nogavička živi sama v vili Čira-čara s konjem in opico Fickom. 
Znana je po tem, da je zelo močna in po obrazu ima pegice ter oranžne lase spete v dve štrleči kiti in 
nikoli ne želi odrasti.
[[Slika:Pedenjped.gif|thumb|right|70px|Pedenjped]]


* '''[[:w:Niko Grafenauer|Niko Grafenauer]]: [[:w:Pedenjped|Pedenjped]] 1966

Pedenjped je eden izmed najbolj prepoznavnih deških literarnih likov v slovenski mladinski književnosti. V slikanici najdemo zbirko pesmi Pedenjpeda, v katerih nam pesnik na humoren in zanimiv način predstavi  literarni lik Pedenjpeda. 
[[Slika:Piki jakob.gif|thumb|right|70px|Moj prijatelj Piki Jakob]]


* '''[[:w:Kajetan Kovič|Kajetan Kovič]]: [[:W:Moj prijatelj Piki Jakob|Moj prijatelj Piki Jakob]], 1972'''
Knjiga je zgrajena iz več poglavij. Glavna oseba je Piki Jakob, mali dinamičen poosebljen plišasti medved, ki vsak dan poskuša kaj novega in se uči, hodi v šolo in živi pri učitelju. Pisatelj nam opisuje različne prigode in dogodke malega medveda in njegovega prijatelja.


=== 2. Priredbe in predelave književnih besedil za odrasle ===

[[Slika:Robinson_crusoe-1-.jpg|thumb|right|70px|Robinson Crusoe]]


* '''[[:w:Daniel Defoe|Daniel Defoe]]: [[:w:Robinson Crusoe|Robinson Crusoe]], 1925 (The life and strange surprizing adventures of Robinson Crusoe of York Mariner, 1719).'''
Gre za roman, ki opisuje življenje in problem mornarjev. Tema samega besedila je glavni lik Robison Crusoe in njegovo življenje na samotnem otoku v letih 1651 - 1688. Glavni oziroma stranski motivi v besedilu so: Pobeg od doma, na otoku, Robinson izve za ljudožerce na otoku, Robinson reši domačina in mu da ime Petek, boj z divjaki, Robinson reši kapitana angleške ladje in premaga razbojnike, odhod z otoka.
[[Slika:Guliverjeva_potovanja.jpg|thumb|right|70px|Guliverjeva potovanja]]


* '''[[:w:Jonathan Swift|Jonathan Swift]]: [[:w:Guliverjeva potovanja|Guliverjeva potovanja]], 1953 (Gulliver's travels into several remote nations of the world, 1726)'''
Gre za njegov najbolj znan satirični pustolovski roman. Avtor romana pripovedjuje resnično zgodbo o najzanimivejšem potovanju po Južnem morju. Roman je razdeljen na štiri dele: 1. Potovanje v Liliput, 2. Potovanje v Brobdingneg, 3. Potovanje v Laputo, Balnibarbi Lagneg, Glabdabdrib in na Japonsko in 4. Potovanje v deželo Hauihnhnmov.
[[Slika:Pripovedke_iz_Shakespeara.jpg|thumb|right|70px|Pripovedke iz Shakespeara]]


* '''[[:w:Charles Lamb|Charles Lamb]] in [[:w:Marry Lamb|Marry Lamb]]: Pripovedke iz Shakespeara, 1953 (Tales from Shakespeare, 1807)'''
V knjigi najdemo dvanajst pripovedk, povzetih iz prvih zrelih komedij in tragedij, nato iz največjih stvaritev, ki so vrh pesnikovega dela, in z zadnjih, umirjenih, v odpuščanje usmerjenih zgodb ([[:w:Ukročena trmoglavka|Ukročena trmoglavka]] 1594, [[:w:Romeo in Julija|Romeo in Julija]] 1595, [[:w:Sen kresne noči|Sen kresne noči]] 1959, [[:w:Beneški trgovec|Beneški trgovec]] 1597, [[:w:Mnogo hrupa za nič|Mnogo hrupa za nič]] 1598, [[:w:Kar hočete|Kar hočete]] 1600, [[:w:Hamlet|Hamlet]] 1601, [[:w:Othello|Othello]] 1604, [[:w:Macbeth|Macbeth]] 1605, [[:w:Kralj Lear|Kralj Lear]] 1608, [[:w:Zimska pravljica|Zimska pravljica]] 1610, [[:w:Vihar|Vihar]] 1611 leta). V ospredju so prevdsem ljubezenske zgodbe, glavne osebe so kralji, vojvode, plemiči, le redko naletimo na negosposkega človeka.


===3. Književna besedila za odrasle – brez priredb ===
[[Slika:Grimmove_pravljice.jpg|thumb|right|70px|Grimmove pravljice]]


* '''[[:w:Jakob Grimm|Jakob Grimm]] in Wilhelm Grimm: Pravljice, 1812, 1815	'''
Pravljice Jacobsa in Wilhelma sodijo med klasična besedila zahodne civilizacije. V knjigi je zbranih 54 pravljic, od najbolj znanih (Rdeča kapica, Trnulčica, Janko in Metka], Motovilka) do nekaterih malo manj znanih (Kosmatinka, Zlata goska, Gospa pastirica pri studencu).
[[Slika:1001_noc.jpg|thumb|right|70px|Tisoč in ena noč]]


* '''Arabske pravljice/pripovedke: [[:w:Tisoč in ena noč|Tisoč in  ena noč]], (Alf laila wa laila ok. 1000-&gt;)'''
Gre za zbirko arabskih pravljic, novel, anekdot, pripovedk in humoresk. Nastajala je zelo dolgo časa od 8. do 16. stoletja. Povesti se med seboj precej razlikujejo in opisujejo življenje na arabskih dvorih. 
Glavni lik je Šeherezada, Vezirjeva hčerka, ta vsako noč pripoveduje pravljice Sultanu. Po tisoč in eni noči se Sultan poroči z Šeherezado in ta postane kraljica.
[[Slika:Nasl-martin_krpan.jpg|thumb|right|70px|Martin Krpan]]


* '''[[w:Fran Levstik|Fran Levstik]]: [[:w:Martin Krpan z Vrha|Martin Krpan z Vrha]], (Martin Krpan), 1858'''
Martin Krpan je prva slovenska umetna pripovedka. Zgodba temelji na resničnem liku Martina Krpana, ki je živel na Vrhu pri Sveti Trojici, bil je izredno močan. Ukvarjal se je s prenašanjem angleške soli, na koncu pa je rešil celotno Avstrijo pred Brdavsom.

=== 4. Besedila namenjena mladim hk. knjige za odrasle ===
* '''John Ronald Reuen Tolkien(1892-1973):'''


 [[Slika:Kralj_prstanov_.....jpg‎|thumb|right|70px|The Lord of the Rings]]


*'''[[:w:Gospodar prstanov|Gospodar prstanov]] (The Lord of the Rings, 1954/55)'''

Knjiga je bila najprej namenjena otrokom, vendar je bolj primerna za odrasle. Gospodar prstanov se sicer deli na šest knjig, vendar je izdan v treh delih. 
Izšel je leta 1954. Glavni igralec hobit Frod dobi nalogo, da uniči prstan, 
ki ga je do sedaj imel njegov stric. Prstan prinaša vladanje in zle sile. 
Dogaja se v Srednjem svetu.
[[Slika:Hobiti.jpg‎ |thumb|right|70px|Hobbit]]


* '''[[:w: Hobiti|Hobiti]] (The hobbit or There and back again, 1937),
'''
Glavni junak zgodbe je Bilbo Bisagin. S škrati odide po zaklad k zmaju Smaugu. Med potjo sreča Golluma, kateremu izmakne čarobni prstan. Dogaja se v Srednjem svetu. Knjiga je izšla leta 1937. Slovenski prevod pa je izšel šele leta 1986.
[[Slika:Harry_Potter_.jpg|thumb|right|70px|Harry Potter]]


* '''[[:w: Joanne Kathleen Rowling|Joanne Kathleen Rowling]]: [[:w: Harry Potter in kamen modrosti|Harry Potter in kamen modrosti]], 1999 (Harry Potter and the psiholospher's Stone, 1997)'''

Harry Poter je serija sedmih knjig. Glavna književna oseba je Harry Potter ki bil še dojenček, ko mu je zli čarovnik ubil starše. Pri enajstih letih izve, da je tudi sam čarovnik… Knjiga je izšla leta 1997. Slovenski prevod pa leta 1999.

=== 5. Besedna ustvarjalnost mladih ===
[[Slika:Frank_2_show.jpg‎ |thumb|right|70px|Dnevnik Anne Frank]]

* '''[[:w:Anna Frank|Anna Frank]], Dnevnik Anne Frank (The diary of Anne Frank, 1942-1944; 1947) 
'''
Knjiga je dnevnik Anne Frank, ki je pisala o težkih časih med vojno. Dnevnik je nastal, ko so se z družino med drugo svetovno vojno, dve leti skrivali v stanovanju. Ko so družino odkrili, so jo poslali v taborišče in tam je preživel samo oče. Dogaja se od leta 1942 do leta 1944 v Nemčiji. Knjigo je objavil njen oče leta 1947.
[[Slika:47e116de8fffd.jpg|thumb|right|70px|Zlatin dnevnik ]]


* '''Zlata Filipović, Zlatin dnevnik, 1994
'''
Knjiga opisuje usodo 11-letne Zlate Filipović v okupiranem Sarajevu leta 1992. Zlatin dnevnik je pričevanje o strahu pred granatami,ostrostrelci... Je srhljiv očitek človestvu ter njegovim ustanovam, da s Sarajevom umira vest celega sveta. Knjiga je izšla leta 1994.
[[Slika:Articleimage.aspx.jpg‎ |thumb|right|70px|Na drugi strani]]


* '''[[:w:Neli Kodrič|Neli Kodrič]],  Na drugi strani, 2oo4,'''

Glavni junak tega romana petnajstletni Svit s kamnom razbije glavo drobnemu petošolcu, naredi tlesk in odpotuje v preteklost. Znajde se na Primorskem malo pred drugo svetovno vojno. Potuje med sedanjostjo in preteklostjo. Ko naredi napako v sedanjosti, se takoj zopet znajde v preteklosti.  Knjiga je izšla leta 2004.

== Mladinska in nemladinska književnost ==

=== Književnost za otroke in odrasle===
'''&lt;font size=+1 color=red&gt;DEFINICIJA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''
Mladinska književnost je področje leposlovja, ki se je začela pojavljati z izdajo slovenske revije za otroke Vedež (1848-1850). Mladinska književnost je nadpomenka za otroško (0-12 let) in mladinsko (12-18 let) književnost. Definirana je s stališča naslovnika. 

'''&lt;font size=+1 color=red&gt;DEFINICIJA NEMLADINSKE KNJIŽEVNOSTI&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''
Nemladinska književnost je področje leposlovja, ki obsega literarna dela, ki so po problematiki, snovi in obliki primerna za odrasle.


'''&lt;font size=+1 color=red&gt;Klasifikacija književnih zvrsti in vrst v mladinski književnosti:&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''

:* [[Pesništvo]]
Je literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem. Poznamo ljudske in avtorske pesmi. 
:Avtorji: [[:w:France Prešeren|France Prešeren]], [[:w:Oton Župančič|Oton Župančič]], [[:w:Dane Zajc|Dane Zajc]], [[:w: Kajetan Kovič|Kajetan Kovič]], [[:w:Niko Grafenauer|Niko Grafenauer]]...
                              
 
:* [[Pripovedništvo]]
Je literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je zlasti roman, povest ali novela.
:Avtorji: [[:w:Jakob in Wilhelm Grimm|Jakob in Wilhelm Grimm]], [[:w:Hans Christian Andersen|Hans Christian Andersen]], [[:w:Ivan Cankar|Ivan Cankar]], [[:w:Ela Peroci|Ela Peroci]], [[:w:Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]], [[:w:Desa Muck|Desa Muck]]...


:* [[Dramatika]]
Je literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je drama. V dramatsko literaturo štejemo dela, ki so namenjena za gledališko uprizoritev, zato mora ustvarjalec- dramatik- obvladati poleg besedne umetnosti tudi tehniko odra in poznati igralsko zmogljivost.
:Avtorji: [[:w:Milan Jesih|Milan Jesih]]...


Teoretiki mladinske književnosti si niso enotni glede poimenovanja mladinske književnosti, oz. nekatera literarna dela pripadajo dvema literarnima skupinama- mladim in odraslim- in imajo dvojnega naslovnika, kar je smer razvoja v sodobni mladinski književnosti.

'''&lt;font size=+1 color=red&gt;Slovenski avtorji:&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''
[[Slika:Img1994_M.jpg‎ |thumb|right|70px|Martin Krpan]]


:*  Fran Levstik: Martin Krpan (1858)
V knjigi zasledimo motiv boja junaka, ki reši Dunaj pred turškim velikanom. Knjiga je namenjena odraslemu bralcu, vendar je v procesu literarne recepcije postala literarno branje tudi v osnovni šoli.


:*  Anton Ingolič: Gimnazijka (1967)
Anton Ingolič je že v šestdesetih letih opozoril na problem nezaželenega materinstva in tako imenovanim »tabu« temam omogočil vstop tudi v mladinsko književnost. V tej knjigi je poudarjeno socialno, čustveno in ljubezensko zorenje mladostnika. Knjiga je namenjena  mladostnikom, berejo pa jo bolj odrasli.

[[Slika:Skorcek1.jpg‎ |thumb|right|70px|Škorček norček]]


:*  Jože Snoj: Škorček norček (1988)
Knjiga je napisana za otroke, vendar je zaradi problemske tematike bolj primerna za odrasle. 


'''&lt;font size=+1 color=red&gt;Tuji avtorji:&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''

[[Slika:33891.gif‎ |thumb|right|70px|Aličine dogodivščine]]


:*  Lewis Carroll: Aličine dogodivščine v čudežni deželi (Alice's adventures in Wonderland, 1865) in V ogledalu (Through the looking-glass and what Alice found there, 1872) (Il. John Tenniel)


Knjiga sodi med umetniška besedila, kjer so značaji oseb zapleteni in domiselni, potek dogajanje pa je nepredvidljiv. Knjiga je namenjena mladostnikom, berejo pa jo bolj odrasli.


[[Slika:Gospodar prstanov.jpg|thumb|right|70px|Gospodar prstanov]]


:*  John Ronald Reuen Tolkien: Gospodar prstanov (The Lord of the Rings, 1954/55)

Gospodar prstanov je obsežna povest o dobrem in zlem, o ljubezni in prijateljstvu, o lepoti in grozi. Tolkienu je s tem delom uspel podvig. Knjige so pisane za mladostnike, vendar jih berejo bolj odrasli.
[[Slika:Pet_prijateljev_show.jpg‎ ‎ |thumb|right|70px|Pet prijateljev]]


:*  Enid Blyton: Pet prijateljev na otoku zakladov (1988)
Enid Blyton je knjige začela pisati leta 1923. Izdanih je 600 knjig. V knjigah so opisane dogodivščine, ki se dogajajo med počitnicami in v katero so vključeni sami iznajdljivi, bistroumni in pošteni junaki ter njihovi nedomiselni nasprotniki.


==Značilnost mladinske književnost  -  '''&lt;font size=+1 color=red&gt;DVOJNI NASLOVNIK&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''==

'''Dvojni naslovnik''' (angl. dual audience) je izraz, ki se uporablja v leposlovju takrat, ko je neko književno delo prvotno napisano za otroke oz. odrasle. Eden izmed prvih avtorjev, ki je začel uporabljati dvojnega naslovnika v svojih delih, je bil danski pisatelj [[:w:Hans Christian Andersen|Hans Christian Andersen]]. Njegove najbolj znane pravljice, kot na primer Cesarjeva nova oblačila, [[:w:Grdi raček|Grdi raček]], Deklica z vžigalicami in Kraljična na zrnu graha, veljajo za otroške pravljice, v resnici pa v sebi nosijo sporočila, ki jih razumejo odrasli.
Od tujih avtorjev sta najbolj znana irski pripovednik [[:w:Oscar Wilde|Oscar Wilde]] in angleški pesnik in pisatelj [[:w:John Ronald Reuel Tolkien|J. R. R. Tolkien]].
Najbolj znani slovenski avtorji, čigar besedila so zanimiva za dvojnega naslovnika, so [[:w:France Prešeren|France Prešeren]], [[:w:Fran Levstik |Fran Levstik]], [[:w:Fran Milčinski|Fran Milčinski]] in [[:w:Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]].


'''SLOVENSKI AVTORJI'''


* [[:w:France Prešeren|France Prešeren]] (slovenski pesnik in pravnik, 1800-1849)
[[Slika:Povodni_mož.jpg|thumb|right|70px|Povodni mož]]


:* [[:w:Povodni mož (Prešeren)|POVODNI MOŽ]]

:: Povodni mož je prva slovenska [[:w:balada|balada]] (prvič objavljena 1830 v Kranjski čbelici). Snov za balado je Prešeren črpal iz [[:w:Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevega]] dela [[:w:Slava vojvodine Kranjske|Slava vojvodine Kranjske]]. Za mladega naslovnika je bila pesem objavljena v slikaniški obliki, z ilustracijami Jelke Reichman.


* [[:w:Fran Levstik |Fran Levstik]] (slovenski pesnik, dramatik, kritik in jezikoslovec; 1831-1887)
[[Slika:Martin_Krpan_2.jpg‎|thumb|right|70px|Martin Krpan]]

:*  [[:w:Martin Krpan z Vrha|MARTIN KRPAN]]
 
:: Slovenska prva umetna pripovedka iz leta 1858 je še v 21. stoletju zelo priljubljena. Glavna književna oseba je Martin Krpan, ki pooseblja moč, pogum, iznajdljivost in hvaležnost. Tematsko osnovo za pripovedko je pisatelj črpal iz [[:w:Sveto pismo| biblijske]] zgodbe o Davidu in Goljatu in legende o Petru Klepcu. Mladi bralci glavnega junaka vidijo kot rešitelja, odrasli bralci pa poleg zgodbe najdejo še kakšne druge lastnosti književnega besedila (npr. slog, ironija ...).


[[Slika:Butalc001i.jpg‎|thumb|right|70px|Butalci]]
* [[:w:Fran Milčinski|Fran Milčinski]] (slovenski pravnik, pripovednik in dramatik; 1867-1932)


:* [[:w:Butalci|BUTALCI]] 

:: Zbirka petintridesetih kratkih zgodb oziroma [[:w:Humoreska| humoresk]]. Prve zgodbe o Butalcih je Milčinski objavil že leta 1917, celotna knjižna izdaja pa je izšla šele leta 1949, torej po avtorjevi smrti. Vsebina govori o vsakdanjem življenju prebivalcev mesta Butale. Zgodbe imajo za mladega bralca smešen, za odraslega bralca pa ironičen pomen.


* [[:w:Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]] (sodobna slovenska pesnica in mladinska pisateljica; 1939)


:* [[:w: Pekarna Mišmaš | PEKARNA MIŠMAŠ]]

:* ŠČEPER IN MBA

:* [[:w: Veveriček posebne sorte|VEVERIČEK POSEBNE SORTE]]


* Barbara Gregorič (sodobna slovenska pesnica; 1964)


:* NEBOMSKE PESMI


* [[:w: Andrej Rozman - Roza| Andrej Rozman - Roza]] (slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec; 1955)


:* RIMANICE ZA GOSPODIČNE


'''TUJI AVTORJI''' 
  
[[Slika:Cesarjeva_nova_oblačila.gif‎|thumb|right|70px|Cesarjeva nova oblačila]] 
* [[:w:Hans Christian Andersen|Hans Christian Andersen]] (danski pisatelj, znan po avtorskih pravljicah, svetovni popotnik; 1805-1875)


:* CESARJEVA NOVA OBLAČILA

:: Pravljica iz leta 1837 pripoveduje o cesarju, ki je želel imeti nova oblačila. V palačo je sprejel dva tkalca z namenom, da mu sešijeta veličastno obleko, vendar pa ni vedel, da sta tkalca sleparja. Sleparja povesta, da ima njuno blago posebno lastnost, in sicer, da ga vidijo le tisti, ki so sposobni in pametni. Pravljico zaključi otrok, ki je povedal resnico, da je cesar brez oblačil.
[[Slika:Grdi_raček.jpg‎|thumb|right|70px|Grdi raček]]
:* [[:w:Grdi raček|GRDI RAČEK]] 
 
:: Pravljica (1844) govori o rojstvu labodjega mladiča v račjem gnezdu. Globlji pomen pravljice je v nestrpnosti in nesprejemanju drugačnosti, s čimer imajo probleme odrasli.


:* DEKLICA Z VŽIGALICAMI
 

* [[:w:John Ronald Reuel Tolkien|John Ronald Reuel Tolkien]] (angleški pisatelj, leksiograf, jezikoslovec, profesor; 1892-1973)
[[Slika:Gospodar_prstanov-stolpa.gif‎|thumb|right|70px|Gospodar prstanov-stolpa]] 


:* [[:w:Gospodar prstanov|GOSPODAR PRSTANOV]]

:: Trilogija je nastajala med leti 1937 in 1949. Zgodba je postavljena v [[:w:prazgodovina|prazgodovino]], v tako imenovano Tretjo dobo Srednjega sveta (Third Age of Middle-earth). V njej nastopajo različna človeška, polčloveška in pravljična bitja. Na nastanek in vsebino knjige so vplivali različni dejavniki; pisateljevi osebni interesi (filologija, religija, mitologija), njegovo otroštvo, služenje vojaškega roka med [[:w:Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] ter nemška in [[:w:Nordijska mitologija|skandinavska]] [[:w:mitologija|mitologija]].
::Čeprav je knjiga napisana za mladostnike, jo berejo v večini odrasli.


* Antoine de Saint Exupéry (francoski pisatelj in pilot; 1900-1944)
[[Slika:Mali princ.gif‎|thumb|right|70px|Mali princ]]


:* [[:w:Mali princ|MALI PRINC]] 
 
:: Najbolj znano delo avtorja Antonia de Saint-Exuperyja je izšlo leta 1943. Glavna književna oseba z letalom strmoglavi v [[:w:Sahara|Sahari]] in tam sreča Malega princa. Na njunem potovanju srečata različne ljudi. Skozi zgodbo pisatelj razkriva različne življenjske nauke in modrosti, kateri pa otroku ali neveščemu bralcu ostanejo skriti.

==Mladinska književnost – širše pojmovanje==

[[Slika:Moj_deznik.jpg|thumb|right|90px|Moj dežnik je lahko balon]]
[[Slika:Juri_Muri.jpg|thumb|right|90px|Juri Muri v Afriki]]

=== Književna besedila (umetnostna besedila) ===
Književna besedila so umetnostna dela,ki se delijo na [[W:lirika|lirska]], [[W:epika|epska]] in [[W:dramatika|dramska]] besedila. Besedila govorijo o domišljiskem svetu, podatki največkrat niso preverljivi in večinoma nimajo praktičnega namena, lepotna vloga besedila je zelo pomembna.

Primeri besedil:  

* [[Wikipedia:A. A. Milne|A. A. Milne]]: Medvedek Pu (Winnie-the-Pooh, 1926), Hiša na Pujevem oglu (The House at Pooh Corner, 1928), II. E. H. Shepard

* [[W:Tone Seliškar|Tone Seliškar]]: Bratovščina Sinjega galeba (1936)

* [[W:Ela Peroci|Ela Peroci]]: Moj dežnik je lahko Balon (1955), [[W:Muca Copatarica|Muca Copatarica ]] (1957)  

* [[W:Tone Pavček|Tone Pavček]]: Juri Muri v Afriki (1988)

* Marcus Pfister: Mavrična ribica, na pomoč! (Regenbogenfisch komm hilf mir!, 1995)

* [[Wikipedia:J. K. Rowling|J. K.Rowling]]: Harry Potter (1997)

* Angela McAllister: Modri zajček (Blue Rabbit, 2003)

* Christoper Loupy: Ne jokaj, Šapko! (Seche tes larmes!, 2004)

&lt;br CLEAR=right&gt;


=== Polknjiževna besedila (polumetnostna ali literarizirana) ===

[[Slika:gal_galerija.jpg|thumb|right|90px|Gal v galeriji]]
[[Slika:radovedni_tacek.jpg|thumb|right|90px|Radovedni taček v galeriji]]

Polknjiževna besedila so umetnostna besedila, ki združujejo literalizacijo in stvarno tematiko. Polknjiževna besedila govorijo o resničnem svetu, podatki so preverljivi, vendar so v njih najpogosteje izmišljeni književni junaki, ki pripomorejo k bolj zanimivemu in otroku bljižjemu branju. 

Primeri besedil:

* [[W:Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]]: Gal v galeriji (1981)

* Nataša Končnik Goršič: Mala Čarovnička... (1993/94, rev. Ciciban) 

* Polonca Kovač: Zelišča male čarovnice (1995)

* Evelina Umek: [[W:Radovedni Taček|Radovedni taček v galeriji]] (1997)

* Brian Moses: Oprostite! Učimo se lepega vedenja (Excuse me, 1997)

* [[W:Berta Golob|Berta Golob]]: Vejica, nagajiva smejica (1998)

* Jelena Sitar: Zgodbe za lutke in prste (2001)

&lt;br CLEAR=right&gt;


=== Stvarna besedila (neumetnostna besedila) ===

[[Slika:moja_prva_enciklopedija.jpg|thumb|right|90px|Moja prva enciklopedija]]
[[Slika:lekskon_za_otoke.jpg|thumb|right|90px|Leksikon za otroke]]

Stvarna besedila so vrsta besedil brez osebnih, čustvenih prvin, nanašajo se zgolj na objektivne od človeške zavesti neodvisne stvari. Govorijo o resničnem svetu, podatki so preverljivi, imajo pa tudi praktičen namen. Lepotna vloga besedila je podrejena drugim vlogam. 

Primeri besedil:
* [[W:France Bevk|France Bevk]]: Spodobno se obnašaj (1967)

* C. Scott: Zakaj neki zvezde mižikajo in druga vprašanja o vesolju (I wonder why, 1993)

* Glasba in likovna umetnost, zbirka Moji prvi koraki. S prvo malo enciklopedijo do učenosti, 1995) (Art and music)

* Velika ilustrirana otroška enciklopedija : za šolo in dom. 1997 (Children's illustrated encyclopedia)

* Velika otroška enciklopedija (The Kingfisher children's encyclopedia, 2000)

* Moja prva enciklopedija (2000)

* A. Bertino, F. Valla: 366...in več zgodbic Mali vseved (336...and more Things to know,2000)

* Leksikon za otroke (2002)

* Nathalie Belineau: Besede v podobah (Des mots en images, 2003)

&lt;br CLEAR=right&gt;

==Mladinska književnost – ožje pojmovanje==
=== Pesemska besedila ===
'''POEZIJA''' - latinsko poesis, grško piesis = delati, pesniti

* Za pesemska besedila so značilna vezana beseda in enakomerno zaporedje poudarjenih in nepoudarjenih zlogov.
* Poezija z drugo besedo verzifikacija pomeni v širšem pomenu vso književnost v vezani obliki. Ožji pomen pa poezijo enači s pesmijo.
* Poznamo pripovedne ali epske pesmi in izpovedne ali lirske pesmi.
[[Slika:Pedenjped.gif|thumb|right|90px|Pedenjped]][[Slika:Majnice.jpeg|thumb|right|90px|Majnice]]
[[Slika:Cicibanija.jpeg|thumb|right|100px|Cicibanija]]
:*'''&lt;font size=+1 color=blue&gt;EPSKE&lt;/font&gt;''' pesmi pomenijo ubeseditev zunanjega predmetnega sveta. 
::*Beseda epika izhaja iz grške besede epos, ki pomeni beseda, govor, pripoved, epska pesnitev
:::*Primer: 
::::*[[:w: Niko Grafenauer|Niko Grafenauer]]: '''Pedenjped''', 1966 (Il. Lidija Osterc)
::::*[[:w: Kristina Brenk|Kristina Brenk]]: '''Čez vodico čez rečico''', 1985
:* ali '''&lt;font size=+1 color=blue&gt;LIRSKE PESMI&lt;/font&gt;''' pomenijo ubeseditev človekovega notranjega sveta, izpovedovanje občutij in predstav. Tako da te pesmi izražajo osebna čustva in duhovna občutja pesnika. 
::*Čas govora je v liriki vedno sedanji. 
::*Izraz lirika izhaja iz grške besede lyra, kar pomeni starogrško glasbilo, ki pa je simbol lirskega pesništva. 
:::*primer: 
::::*[[:w: Tone Pavček|Tone Pavček]]: '''Majnice, fulaste pesmi''' 1996 (Il. Kostja Gatnik)


* Pesemska besedila:
**[[:w: Oton Župančič|Oton Župančič]]: '''Pisanice: pesmi za mladino''', 1900
**[[:w: Niko Grafenauer|Niko Grafenauer]]: '''Pedenjped''', 1966 (Il. Lidija Osterc)
**[[:w: Oton Župančič|Oton Župančič]]: '''Mehurčki''', 1970 
**[[:w: Kristina Brenk|Kristina Brenk]]: '''Čez vodico čez rečico''', 1985
**[[:w: Franc Lainšček|Franc Lainšček]]: '''Cicibanija: pesmi za otroke''', 1987
**[[:w: Tone Pavček|Tone Pavček]]: '''Majnice, fulaste pesmi''' 1996 (Il. Kostja Gatnik)

=== Prozna besedila ===
'''&lt;font size=+1 color=blue&gt;PROZA&lt;/font&gt;'''  - latinsko prosa oratio - navaden, preprost, neolepšan govor, ki ni vezan s pesniškim ritmom.
[[Slika:Zvezdica zaspanka.jpeg|thumb|right|90px|Zvezdica zaspanka]] [[Slika:Pekarna Mišmaš.jpeg|thumb|right|90px|Pekarna Mišmaš]]
::*Proza od vseh zvrsti najbolj spominja na praktičnosporazumevalni jezik. 
::*Ta besedila imenujemo tudi pripovedna besedila za katera je značilna nevezan govor, ki se lahko pojavlja tudi v dramatiki ali pa celo v liriki.  
::* Pripovedno prozo ločimo od pripovedništva (grško epika), ki se pojavlja v vezani ali nevezani obliki in za katerega je predvsem značilno, da pripoveduje o dogajanju; pa naj bo to v verzih ali v prozi 

* Med stalne kompozicijske oblike v pripovedništvu sodi okvirna pripoved, ki je sestavljena iz okvirnega dela (uvoda in zaključka)in vložene pripovedi (jedra, notranje pripovedi). 

[[Slika:Pepelka.jpeg|thumb|right|90px|Pepelka]]

* Prozna besedila:
**[[:w:Josip Ribičič|Josip Ribičič]]: '''Nana, mala opica''' (1937) (Il. 0anko Umahen)
**[[:w:Frane Miličinski - Ježek|Frane Miličinski - Ježek]]: [[:w:Zvezdica Zaspanka|Zvezdica Zaspanka]], pravljična igra za marionete, 1959, ll. Mara Kralj)
**[[:w:Svetlana Makarovič|Svetlana makarovič]]: '''Pekarna Mišmaš''', 1974 (M. L. Stupica)
**[[:w:Janez Bitenc|Janez Bitenc]]: '''Medvedka Meta, medved Jaka in čarodejno''', 2001

=== Dramska besedila ===
* Osnovne prvine dramskih besedil so [[:w:govor|govor]], [[:w:pogovor|pogovor]], [[:w:dvogovor|dvogovor]] (dialog). 
* Pisana so v prvi vrsti [[:w:uprizoritev na odru|za uprizarjanje na odru]].
* Zunanja zgadba deli drame na [[:w:dejanje|dejanja]], [[:w:prizor|prizore]] in [[:w:slika|slike]].
* Sestavine notrnaje zgradbe so [[:w:tema|tema]], [[:w:motiv|motiv]], [[:w:sporočilo dramskega besedila|sporočila dramskega besedila]], [[:w:osebe|osebe]], [[:w:čas|čas]], [[:w:prostor|prostor]], [[:w:dramska oseba|dramske osebe]].
* Pri branju ločimo [[:w:glavno besedilo|glavno ]] (kaj kdo govori) in [[:w:stransko besedilo|stransko besedilo]] (vse, kar naj bi se na odru dogajalo poleg govorjenja)
[[Slika:Stotisočnoga in druge igre.jpeg|thumb|right|100px|Stotisočnoga in druge igre]] [[Slika:Pet Pepelk.jpeg|thumb|right|90px|Pet Pepelk]]
:::*Igrske opisne opazke ali [[:w:didaskalije |didaskalije ]] obsegajo navajanje oseb, kraja, časa, opis prizorišč, sprememb na odru, kretnje nastopajočih, njihovega govorjenja, navodila za premikanje po odru, kretnje nastopajočih oseb,... Predstavljajo približno avtorjevo zamisel celotne uprizoritve in [[:w:režiser|so namenjene režiserju]] in igralcem. Dramatik je v pisanju teh opazk bodisi skromen bodisi natančen.
:::* Dramska besedila imajo značilno zgradbo [[:w:dramski trikotnik|dramskega trikotnika]]: 
::::* zasnovo,
::::* zaplet,
::::* vrh,
::::* razplet,
::::* razsnovo.
[[Slika:Totalka odštekan dan.jpeg|thumb|right|100px|Totalka odštekan dan]]


*Dramska besedila: 
** [[:w:Franček Rudolf|Franček Rudolf]]: '''Vžigalnik : igra za otroke''', 1983 (Il. Alenka Sottler)
** [[:w:Milan Dekleva|Milan Dekleva]]: '''Totalka odštekan dan''', 1992 (Il. Alenka Sottler)
** [[:w:Boris A. Novak|Boris A. Novak]]: '''Stotisočnoga in druge igre'''. 1995
** [[:w:Žarko Petan|Žarko Petan]]: '''Pet Pepelk: pravljična igra za otroke''', 1999

=== Literatura ===

* Honzak, M. (1996). Književnost. Priročnik z vajami. Ljubljana: Jutro
* Honzak, M. (2001). Dober dan, književnost. Ljubljana: Mladinska založba

==Klasifikacija književnih zvrsti in vrst v mladinski književnosti==
=== Pesništvo === 

: Pesništvo je književno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem.
: Pesništvo kot zvrst v mladinski književnosti obsega '''ljudske''' in '''avtorske pesmi'''.

* '''Ljudska pesem''' 
:* Avtorji otroških ljudskih pesmi niso znani, širi in ohranja jih ljudstvo
:* izmišljevali so se jih otroci sami, ali pa so jih nanje prenašali odrasli
:* vedno imajo določeno vlogo, saj izvirajo iz vsakdanjega življenja otrok in nastajajo na osnovi določene funkcije (krajšanje časa ob igri, učenju, varovanju otrok…)

:* Značilnosti otroške ljudske pesmi: 
:* kratke, enostavne in ritmične 
:* preprost, lahko tudi narečni jezik s tujkami 
:* okrasni pridevki, ljudska števila, pomanjševalnice, pretiravanje in ponavljanje  
:* opisujejo otrokov doživljajski svet in igro, ki se razlikujeta od otrokovega doživljajskega sveta in igre v današnjem času 
:* na realističen način opisujejo naravo, naravne pojave in živali
:* pojejo ali recitirajo se ob spremljavi na preprosta glasbila ali brez njih 

: Primeri: 
:* Katarina Barbara, Lisička je prav zvita zver, Rdeče češnje, Jaz pa grem na zeleno travco, Na planincah sončece sije, Jager pa jaga, Izidor ovčice pasel, Barčica po morju plava, Marko skače, Šmentana muha, Sijaj, sijaj sončece, Jaz pa pojdem na Gorenjsko
:* Zbirki otroških slovenskih ljudskih pesmi: Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice (Mladinska knjiga), Enci benci na kamenci (Mladinska knjiga)


:* Vrste ljudskih otroških pesmi:

* [[:w:Gibalne pesmi|Gibalne pesmi]]
: To vrsto ljudske pesmi imenujemo tudi pesem z gibi oziroma gibalna igra. Otroci se prek nje igrajo, gibajo in si na tak način ne le krajšajo čas, ampak se tudi učijo. 

: Primer: 
:* Moj klobuk ima tri luknje

* [[:w:Izštevanke|Izštevanke]]: 
: So pomenske, nepomenske in živalske. To so kratke, zvočne in rimane vrste ljudskih pesmi, ki jih otroci že od nekdaj uporabljajo v svoji igri z namenom, da nekoga izštejejo. Izštet otrok je določen za vodjo igre, prvega na potezi ali pa je izštevanje namenjeno razdeljevanju v skupine. Otroci se običajno postavijo v krog, eden govori izštevanko, za vsak izgovorjen zlog pokaže enega v krogu in tisti, ki naleti na zadnji zlog je izštet. 

: Primeri: 
:* An ban pet podgan
:* En kovač konja kuje
:* Zbirka otroških ljudskih izštevank: Kvinte kvante (Harlekin, 1994)
 
* [[:w:Nonsens verzi|Nonsens verzi]]
: So nesmiselne pesmi, torej pesmi brez pomena. V njihovi vsebini prevladujejo prvine nesmisla in nelogičnosti, komično pretiravanje. Nastajale so na podlagi otrokovih izmišljanj, nemogočih predstav, z namenom smešnega učinka. 

: Primeri: 
:* Sonce sije, dežek gre 
:* Ekate pekate

* [[:w:Pastrirske pesmi|Pastirske pesmi]]
: Pastirske pesmi izražajo podobo otroka iz denarno šibkejših okolij. Pesmi so ustvarjali na paši ali pri delu.  

: Primer: 
:* Čin čin Drežnica 

* [[:w:Rajalne pesmi|Rajalne pesmi]]
: Združujejo pesem in rajanje oziroma ples. Skupina otrok jo izvaja v krogu, v koloni, z vijuganjem..., pri tem pa pojejo besedilo. Otrok ima ob tem lahko posebno vlogo, ki mu določa drugačno gibanje, ali pa se vsi otroci gibajo enako.

: Primeri: 
:* Ringa ringa raja
:* Lepa bela lilija
:* Abraham ima sedem sinov
 
* [[:w:Rimanice|Rimanice]]

*  [[:w:Uganke|Uganke]]
: Uganka je kratko besedilo za razvedrilo, ki duhovito, zavito, z besedno igro ali na presenetljiv način opisuje stvar, ki jo je treba uganiti. Zapisana je lahko v verzih ali prozi. 

: Primer:
:* Zbirka otroških ljudskih ugank: Slovenske uganke (Mladinska knjiga, 1965)

* [[:w:Uspavanke|Uspavanke]] ali [[:w:zazibanke|zazibanke]][[Slika:ajatutaja.jpg|thumb|right|70px|Ljudske uspavanke: Aja tutaja]]
[[Slika:biba2.jpg|thumb|right|70px|Ljudske uspavanke: Biba spet leze]]
: Imajo funkcijo uspavanja, umirjanja in nudenja občutka varnosti otroku pred spanjem. Zanje je značilen zibajoč občutek, ki ga ustvarja upočasnjeno menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih dob. Ustvarjale so jih matere, saj so jih pele svojim otrokom pred spanjem, da bi le-ti lažje zaspali. Nemalokrat jih pred spanjem pojejo tudi sami otroci. 

: Primeri: 
:* Zbirki slovenskih ljudskih uspavank: Aja tutaja (DZS, 2005), Biba spet leze (Harlekin, 2005)

* [[:w:Zbadljivke|Zbadljivke]] ali [[:w:nagajivke|nagajivke]]
: Večinoma so enokitične in ritmično govorjene vrste pesmi, z njimi so se otroci na šaljiv način zmerjali med seboj in se posmehovali imenom, starosti in lastnostim. 

: Primeri:
:* Matija Mataja
:* Franca - tanca pod goro
:* Ana - podgana na pragu sedi
:* Zbirka otroških ljudskih zbadljivk, poleg izštevank in šaljivk: Kvinte kvante (Harlekin, 1994)

* '''Avtorska poezija'''
: Obsega avtorske (umetne) pesmi, njihovi avtorji so znani. Avtorji pobudo za pisanje pesmi iščejo v ljudskih pesmih in jih prirejajo tako, da njihovo vsebino preoblikujejo v sodobno, modernejšo tematiko. So spevne, zvočne, ritmične, rimane in humorne.
 
:Predstavniki avtorske poezije za otroke in njihova dela:

:* [[:w:Fran Levstik|Fran Levstik]]: Otročje v pesmicah (1880), Najdihojca
:* [[:w:Oton Župančič|Oton Župančič]]: Pisanice(1900), Lahkih nog naokrog (1913), Ciciban in še kaj (1915),Sto ugank (1915)
:* [[:w:Alojz Gradnik|Alojz Gradnik]]: Narobe svet in druge pesmi za mladino (1953)
:* [[:w:Mirko Kunčič|Mirko Kunčič]]: Mlada njiva (1935), Matjažek (1943)
:* [[:w:Srečko Kosovel|Srečko Kosovel]]: Zlati zvončki, Naša bela mačica, Deček in Sonce, Medvedki sladkosnedki, Otrok s sončnico
:* [[:w:Tone Pavček|Tone Pavček]]: Čenčarija (1975), Prave (in neprave) pesmi (1986), Majhen dober dan (1992), Živalski ringaraja (1994), Majnice (Fulaste pesmi) (1996)
:* [[:w:Dane Zajc|Dane Zajc]]: Bela mačica (1968), Abecedarija (1975), Živali na dvorišču (1975), V Cirkusu (1976), Na papirnatih letalih (1978), Ta roža je zate (1981)
:* [[:w:Kajetan Kovič|Kajetan Kovič]]: Zlata ladja (1969)
:* [[:w:Jože Snoj|Jože Snoj]]: Lajna drajna (1971), Stop za pesmico (1973), Pesmi za punčke in pobe (1984)
:* [[:w:Saša Vegri|Saša Vegri]]: Mesečni konj (1958), Naplavljeni plen (1961), Zajtrkujem v urejenem naročju (1967), Mama pravi, da v očkovi glavi (1978), Konstelacije (1980), Tebi v tišino (2001), To niso pesmi za otroke ali Kako se dela otroke
:* [[:w:Miroslav Košuta|Miroslav Košuta]]: Kje stanuješ, mala miška (1975), Abecerime (1979), Na Krasu je krasno (1982), Robidnice in maline (1983), Ptička smejalka (1984), Zidamo dan (1987), Odseljeni čas (1990), Riba kanica (1991), Kavka s Kavkaza (1992), Galeb nad žitom (1995), Strašnice (2002), Križada (2006)
:* [[:w:Niko Grafenauer|Niko Grafenauer]]: Pedenjped, Kaj je na koncu sveta (1973), Abeceda (1977), Nebotičniki, sedite (1981), Možbeseda Pedenjped (1994)  
:* [[:w:Milan Dekleva|Milan Dekleva]]: Pesmi za lačne sanjavce (1981), Alica v računalniku (2000)
:* [[:w:Bina Štampe-Žmavc|Bina Štampe Žmavc]]: Čaroznanke (1990), Nebeške kočije (1994), Zrna sonca (1994), Klepetosnedke (1996), Živa hiša (2004), Opoldnevi (2005), Snežroža (2007)
:* [[:w:Boris A. Novak|Boris A. Novak]]: Prebesedimo besede (1981), Domišljija je povsod doma (1984), Periskop (1989), Blabla (1995), Zarja časa (1997), Čarovnije sveta (1999), Kako rastejo stvari (2004)
:* [[:w:Andrej Rozman Roza|Andrej Rozman Roza]]: Rimanice za predgospodične (1993), Je že v redu mama (1997), Mali Rimski cirkus (2001)
:* [[:w:Feri Lainšček|Feri Lainšček]]: Cicibanija (1987), Feri Lainšček in škrat sanjavec (1992), Oto in Oto in Maruša (1997), Rad bi (1998), Brki od mleka (2000)
:* [[:w:Barbara Gregorič|Barbara Gregorič]]: Nebomske pesmi (1994), Zaklenjeni volk (1997), Lena Luna (1998), Mame, očki in otročki (2001), Tri pike (2005), Navodila za randi (2006), Odskočnice (2007)

=== Pripovedništvo ===
:Pripovedništvo kot zvrst v mladinski književnosti obsega pravljice, pripovedke, basni, legende, realistično pripovedno prozo, kratko zgodbo v slikanici in zaporedje kratkih zaključenih zgodb.

* '''Pravljica''' 
: Pravljica je domišljijsko besedilo z izmišljenimi osebami, dogodki in čudeži.

* '''Ljudska pravljica''' 
:* avtor ni znan, prenašajo se z ustnim izročilom
:* v ljudski pravljici je dobro nagrajeno in slabo kaznovano 
:* namišljen svet (česar se ne zmore doseči po naravni poti, se doseže po čudežni) 
:* poleg ljudi nastopajo tudi živali s čudežnimi lastnostmi (znajo govoriti, imajo čarobno moč in pomagajo ljudem)
:* pogoste so mistične številke kot so tri, sedem in devet 
:* srečamo se tudi z metamorfozami ali spreminjanjem ljudi v živali in obratno 
:* bistvo pravljice je, da je to jedrnata pripoved s srečnim koncem pri kateri je vedno v ospredju glavni junak 
:* notranje doživljanje junakov je le nakazano

:* Primeri: Janko in Metka, Železni prstan, O treh grahih, Zlata ptica, Pastirček in čarovnikova hči, Lisica in Jazbec, Na drevesu brez imena, Mačeha in pastorka, Bela kača s kronico, Boter petelin in njegova zgodba, Botra smrt, Kralj in njegovi trije sinovi, S kačo se je oženil, Sedem let pri beli kači, Sin jež, Zdravilno jabolko, Zmaj s sedmerimi glavami
[[Slika:Slovenske_ljudske.jpg|thumb|right|70px|Slovenske ljudske pravljice]]

:* Zbirke slovenskih ljudskih pravljic:  
:* Zlata ptica, sto najlepših pravljic (Založba Mladinska knjiga, 1988)
:* V deveti deželi: Sto slovenskih pravljic iz naših dni (Mladinska knjiga, 1995)
:* Slovenske narodne pravljice (Založba Mladinska knjiga, 1997)
:* Slovenske ljudske pravljice (Založba Mladinska knjiga, 2007) 


* '''Klasična avtorska (umetna) pravljica'''
: Je pripoved o čudežnih in neverjetnih dogodkih, katere avtor je znan. V določenih prvinah se navezuje na model ljudske pravljice. 
[[Slika:Milica_šturm.jpg|thumb|right|70px|M. Šturm: Srce se nikoli ne moti]]

: Primeri: 
:* Slovenske klasične avtorske pravljice:
:* [[:w:Fran Miličinski|Fran Miličinski]]: Desetnica 
:* [[:w:Gustav Strniša|Gustav Strniša]]: Izlet v prirodo, Skopuh Tadej, Žeja, Zlato veslo
:* [[:w:Milica Šturm|Milica Šturm]]: Srce se nikoli ne moti

:* Tuje klasične avtorske pravljice: [[Slika:obuti.jpg|thumb|right|70px|C. Perrault: Obuti maček]]
:* [[:w:Jacob in Wilhelm Grimm|Jacob in Wilhelm Grimm]]: Pepelka, Palček, Kosmatinka, Žabji kralj, Janko in Metka, Rdeča kapica  
:* [[:w:Hans Christian Andersen|Hans Christisan Andersen]]: Mala morska deklica, Cesarjeva nova oblačila, Grdi raček, Deklica z vžigalicami, Kraljična na zrnu graha, Marjetica, Palčica, Zlatolaska
:* [[:w:Lewis Carroll|Lewis Carroll]]: Alica v čudežni deželi 
:* [[:w:Oscar Wilde|Oscar Wilde]]: Srečni kraljevič, Sebični velikan
:* [[:w:Charles Perrault|Charles Perrault]]: Obuti maček 


* '''Sodobna pravljica:''' 
: Vsebina sodobne pravljice je postavljena v sodoben, modernejši čas in prostor. 
: Po obsegu ločimo kratke in obsežne sodobne pravljice. 

:* '''Kratka sodobna pravljica'''

: Primeri:[[Slika:muca.jpg|thumb|right|70px|E. Peroci: Muca Copatarica]]
:* [[:w:Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]]: Netopir Kazimir, Pod medvedovim dežnikom, Pekarna Mišmaš
:* [[:w:Ela Peroci|Ela Peroci]]: Muca Copatarica, Moj dežnik je lahko balon 
:* [[:w:Leopold Suhadolčan|Leopold Suhadolčan]]: Krojaček Hlaček 
:* [[:w:Kajetan Kovič|Kajetan Kovič]]: Maček Muri, Mačji sejem
:* [[:w:Lojze Kovačič|Lojze Kovačič]]: Možiček med dimniki 
:* [[:w:Bina Štampe-Žmavec|Bina Štampe-Žmavec]]: Popravljalnica igrač
 
:* '''Obsežna sodobna pravljica ali fantastična pripoved'''
: Je vrsta sodobne pravljice, ki temelji na domišljijski pripovedi in zgodbi za katero so značilni čudežni in izmišljeni dogodki, osebe, čas, kraj in predmeti.

: Primeri: 
:* Slovenska fantastična pripoved: [[Slika:drejček.jpg|thumb|right|70px|V. Pečjak: Drejček in trije Marsovčki]]
:* [[:w:Josip Ribičič|Josip Ribičič]]: Miškolin (1931), Nana, mala opica (1937)
:* [[:w:Vitomil Zupan|Vitomil Zupan]]: Potovanje v tisočera mesta (1956)
:* [[:w:Vid Pečjak|Vid Pečjak]]: Drejček in trije Marsovčki (1961)
:* [[:w:Kristina Brenkova|Kristina Brenkova]]: Deklica Delfina, Lisica zvitorepka (1972)
:* [[:w:Kajetan Kovič|Kajetan Kovič]]: Moj prijatelj Piki Jakob (1972)
:* [[:w:Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]]: Kosovirja na leteči žlici (1974), Kam pa kam, kosovirja? (1975)
:* [[:w:Jože Snoj|Jože Snoj]]: Avtomoto mravlje (1975)
:* [[:w:Polonca Kovač|Polonca Kovač]]: Jakec in stric hladilnik (1976), Pet kužkov išče pravega (1982)
:* [[:w:Niko Grafenauer|Niko Grafenauer]]: Majhnica (1987), Mahajana in druge pravljice o Mahajani (1990)
:* [[:w:Bina Štampe-Žmavec|Bina Štampe-Žmavec]]: Kam je izginil sneg (1993), Ure kralja Mina (1999)
:* [[:w:Milan Dekleva|Milan Dekleva]]: Totalka odštekan dan (1992), Bučka na Broodwayu (1993), Naprej v preteklost (1997)
:* [[:w:Janez Miličinski|Janez Miličinski]]: Zvezdica Zaspanka

:* Tuja fantastična pripoved: [[Slika:Nogavička.jpg|thumb|right|70px|A. Lindgren: Pika Nogavička]]
:* [[:w:James Matthew Barrie|James Matthew Barrie]]: Peter Pan
:* [[:w:Antoine de Saint Exupery|Antoine de Saint Exupery]]: Mali princ
:* [[:w:Alan Alexander Milne|Alan Alexander Milne]]: Medved Pu
:* [[:w:Lewis Carroll|Lewis Carroll]]: Aličine dogodivščine v Čudežni deželi
:* [[:w:Astrid Lindgren|Astrid Lindgren]]: Pika Nogavička, Brata Levjesrčna
:* [[:w:Roald Dahl|Roald Dahl]]: VDV, Matilda
:* [[:w:Philip Pullman|Philip Pullman]]: Severni sij
:* [[:w:J. C. Rowling|J. C. Rowling]]: Harry Potter


* '''Pripovedka'''
: Je domišljijsko besedilo o čudežnih in neverjetnih dogodkih, ki ohranja vez z resničnostjo, saj opisuje dogodke, ki se v vsakdanjem življenju lahko zgodijo. Ima določen kraj in čas dogajanja, velikokrat vsebuje poučno sporočilo. 
 
* '''Ljudska pripovedka'''  
: Avtorji ljudskih pripovedk niso znani, ustvarja in prenaša jih ljudstvo. 
: Ljudske pripovedke se delijo na zgodovinske, razlagalne in novelistične.

:* Zgodovinske pripovedke 
: Opisujejo zgodovinsko osebo, ki pa je med ljudstvom dobila čudežne poteze. 

: Primeri: 
:* Peter Klepec, Kralj Matjaž, Miklova Zala, Atila, Pes Marko

:* Razlagalne pripovedke
: Z izmišljeno zgodbo razlagajo naravne pojave, ki so bile preprostim ljudem neznane. Ljudem so se porajala razna vprašanja (npr. zakaj ima zajec kratek rep), ki so si jih razlagali s pomočjo radovednosti in domišljije.

: Primeri: 
:* Rabeljsko jezero, Mojca Pokrajculja, Od kdaj ima zajček kratek rep, Zlatorog, Ajda in Slovenci

:* Novelistične pripovedke 
: Zgodba teh pripovedk se približuje pravljici, a prepletajo resnično in izmišljeno brez veliko domišljije. Njihov namen je bolj pripovedovati nek dogodek, ki je lahko resničen ali izmišljen, kot pa zraven prepletati fantastične prvine, ki so značilne za pravljico. 

: Primeri: 
:* Trije bratje, Bedin in Bedina, Kaj nikoli ni in nikoli ne bo, Vražji penezi

: Omenjene ljudske pripovedke najdemo v knjigi Frančka Bohaneca ''Slovenska ljudska pripoved''. 

* '''Avtorska pripovedka''' [[Slika:Franlevstik.jpg|thumb|right|70px|F. Levstik: Martin Krpan z Vrha]]
: Imenuje se tudi umetna pripovedka, njen avtor je znan. 

: Primeri: 
:* [[:w:Fran Levstik|Fran Levstik]]: Martin Krpan z Vrha
:* [[:w:Josip Vandot|Josip Vandot]]: Vitranec, Nad breznom, Kekec na hudi poti, Kekec na volčji sledi, Kekec nad samotnim breznom
:* [[:w:Frane Miličinski-Ježek|Frane Miličinski-Ježek]]: Gospod in Hruška


* '''Basen'''
:SSKJ: basen-sni ž (Â) lit. poučna pripoved, v kateri nastopajo poosebljene živali ali stvari: basni Krilova; basen o lisici in grozdju

:BASEN: je kratka zgodba, katere notranja zgradba je epska, katera ima didaktičen pomen, ki se najpogosteje kaže kot izrečen nauk poudarjen na koncu besedila. Motiv se nanaša na like in dogodke živalskega in rastlinskega sveta, katere poosebi (personificira). Možne pa so tudi basni s človeškimi liki ali bogovi. Teme besedila temeljijo na praktično-moralnih spoznanjih o dejanskih življenjskih situacijah. Opisuje in opazuje naravne pojave iz življenja, kateri se nenehno ponavljajo in na ta način delujejo kot izkušnja, ki jo posplošimo. Napisana je lahko v obliki verzov ali prozi. Njen izvor sega k začetkom [[:w:grška književnost|grške književnosti]], svoj največji vzpon pa doseže v času [[:w:klasicizem|klasicizma ]] in [[:w:razsvetljenstvo|razsvetljenstva]]. 
[[Slika:Basen4.jpg|thumb|left|70px|slovenske basni]]


:Primeri:
:*[[:w:Alojzij Bolhar|Alojzij Bolhar]]: [[Slovenske basni in živalske pravljice |Slovenske basni in živalske pravljice]] (2005)
:*[[:w:Saviour Pirotta|Saviour Pirotta]]: [[Ezopove basni|Ezopove basni]] (2006)


* '''Legenda'''
:SSKJ: legenda-e ž (Ê) knjiž. pripoved, zgodba, zlasti o nenavadnih pojavih, dogodkih, ljudeh.

:LEGENDA (latinsko branje – kar se mora brati): je kratka zgodba katere motiv se nanaša na [[:w:krščanstvo|krščanske religije]]. Sem sodijo: izbrana poglavja iz življenjepisa svetnikov (cerkev); pripovedi o življenju, trpljenju in čudežih svetih oseb ter njena prvotna sporočila. Osnovni motiv legende se nanaša predvsem na življenje njenih mučencev in svetnikov, katerih pripovedi so lahko svobodno preoblikovane ali popolnoma izmišljene. Vse pa temeljijo na občudovanju in veri v katero nimajo dvoma. Sodobne legende pa pripovedujejo o življenju slavnih in uspešnih ljudi. Glede na notranjo sestavo je legenda pripovedna, v obliki verzov ali proze. 
:Primeri:
:*[[:w:Ronne Randall|Ronne Randall]]: [[Miti in legende|Miti in legende]] (2004)
:*[[:w:Po ustnem izročilu|Po ustnem izročilu]]: [[Legendi o Uršlji gori|Legendi o Uršlji gori]] (2005)
:*[[:w:Dejan Brate|Dejan Brate]]: [[Miti in legende|Miti in legende]] (2006)


* '''Realistična pripovedna proza'''
:Je vrsta proznega besedila, ki je v nasprotju fantastični pripovedni prozi. Pisatelj v tovrstni prozi pripoveduje o lastnih ali videnih dejstvih ter občutenjih, ki jih je medtem doživljal. Opisuje predvsem dogodke, ki jih pisatelj izbere s posluhom za življenjsko radovednost in jih predstavi kot življenjske izkušnje, ki bodo v poduk sodobnemu mlademu bralcu. Temelji predvsem na avtobiografskih izhodiščih, avtentični opisi doživetij iz lastnega otroštva. Razsežnost realistične pripovedne proze pa se kaže tudi v razcvetu mladinske detektivke na Slovenskem ([[:w:Leopold Suhodolčan|Leopold Suhodolčan]]: [[:w: Naočnik in Očalnik|Naočnik in Očalnik]]).
:Primeri: 
[[Slika:Pestrna.jpg|thumb|left|70px|Pesterna]]

:*[[:w:Pavle Zidar|Pavle Zidar]]: [[Kukavičji Mihec|Kukavičji Mihec]] (1975) 
:*[[:w:Polonca Kovač|Polonca Kovač]]: [[Andrejev ni nikoli preveč|Andrejev ni nikoli preveč]] (1977)
:*[[:w:France Bevk|France Bevk]]: [[:w:Pestrna|Pestrna]] (1984)
:*[[:w:Leopold Suhodolčan|Leopold Suhodolčan]]: [[Rumena podmornica|Rumena podmornica]] (1994)
:*[[:w:Leopold Suhodolčan|Leopold Suhodolčan]]: [[:w:Naočnik in Očalnik|Naočnik in Očalnik]] (1994)
:*[[:w:Prežihov Voranc| Prežihov Voranc]]: [[:w:Solzice|Solzice]] (2000)


* '''Kratka zgodba v slikanici'''
:Zvrst knjige, ki je glede na bralno zmogljivost bralca v obliki slik. Prizadeva si predvsem skrčiti originalno besedilo in ga predstaviti s slikami, ki jih dopolnjuje tekstovna vsebina, ki je zapisana. Osnova so slike, skozi katere otrok sam tvori besedilo – zgodbo.
:Primeri:[[Slika:Pedenjped.gif|thumb|left|90px|Pedenjped]]

:*[[Kajetan Kovič|Kajetan Kovič]]: [[Maček Muri|Maček Muri]]  (1975)

:*[[:w:Niko Grafenauer|Niko Grafenauer]]: [[:w:Pedenjped|Pedenjped]] (1995)

:*[[Lila Prap|Lila Prap]]: [[Male živali|Male živali]] (1999)

:*[[Lila Prap|Lila Prap]]: [[Živalska abeceda|Živalska abeceda]] (2002)


[[Slika:Macek Muri.jpg|90px]]


* '''Zaporedje kratkih zaključenih zgodb'''
:Vsebuje več knjig oz. zbirko v kateri so zaključena prozna besedila, ki se navezujejo ena na drugo. Vsaka knjiga je celota, ki se nanaša tako na prejšnjo kot na naslednjo zgodbo. Skupaj tvorijo tematsko celoto, ki se s časoma dopolnjuje z novostmi z enakega področja. 
:Primeri:[[Slika:Piki jakob.gif|thumb|left|70px|Moj prijatelj Piki Jakob]]


:*[[Enid Blyton|Enid Blyton]]: [[:w:Pet prijateljev |Pet prijateljev]] (zbirka) (1988)

:*[[:w:Kajetan Kovič|Kajetan Kovič]]: [[Moj prijatelj Piki Jakob|Moj prijatelj Piki Jakob]] (1993)

:*[[:w:Eric Hill|Eric Hill]]: [[Pikijeve zgodbice za kratek čas (2003)|Pikijeve zgodbice za kratek čas]] (2003)

:*[[:w:Janez Bitenc|Janez Bitenc]]: [[Mucka Čiribučka|Mucka Čiribučka]] (2005)


=== Dramatika ===
* '''Gledališka igra'''
:Gledališka igra je dramsko besedilo, napisano ali prirejeno za uprizarjanje v gledališču. V mladinski književnosti je dramatika in z njo gledališka igra najprej obravnavana. Glede na vrsto gledališke igre se najpogosteje pojavljajo različne inačice komedije s satiričnimi sporočilnimi razsežnostmi. Svoje kontinuirano ustvarjalno prizadevanje je za tovrstno igra prikazal Leopold Suhodolčan, ki je napisal celo paleto veseloiger, ter [[:w:Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]] – avtorica satirične komedije [[Sen zelenjavne noči|Sen zelenjavne noči]] 

:Primeri:
:*[[:w:Leopold Suhodolčan|Leopold Suhodolčan]]: [[Križ kraž kralj Matjaž|Križ kraž kralj Matjaž]] , [[Čudežna srajca dopetajca|Čudežna srajca dopetajca]] 
:*[[:w:Leopold Suhodolčan|Leopold Suhodolčan]]: [[Figole Fagole|Figole Fagole]] , [[Srečna hiša Doberdan|Srečna hiša Doberdan]] 
:*[[:w:Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]]: [[Sen zelenjavne noči|Sen zelenjavne noči]]. 


*'''Pravljično-fantastična igra
:Pravljično-fantastična igra je igra, v kateri nastopajo nadnaravna bitja in zmaga dobro nad zlim.


*'''Realistična igra'''
:V realistični igri si igralec prizadeva z vživljanjem in psihološko karakterizacijo doseči popoln vtis realističnosti.


*'''Lutkovna igra'''
:Gre za dramsko besedilo, napisano ali prirejeno za lutke. Za obdobje mladinske književnosti so značilne tradicionalne lutkovne igre, ki so popestrile besedila novih avtorjev.. Osrednji pomen ima besedilo, ki je namenjeno uprizoritvi z lutkami, katero se mora povezovati z vsebinskimi smernicami literarnega besedila. Za uprizoritev lutkovne igre potrebujemo ročne lutke ali marionete s katerimi izvedemo igro po predhodno pripravljenem besedilu – zgodbi.   
[[Slika:sapramiška.jpg|thumb|left|90px|]]

:Primeri:
:*[[:w:Frane Puntar|Frane Puntar]]: [[Stol pod potico|Stol pod potico]] (1973)
:*[[:w:Dane Zajc|Dane Zajc]]: [[Kralj Matjaž in Alenčica|Kralj Matjaž in Alenčica]] (1978)
:*[[:w:Dane Zajc|Dane Zajc]]: [[Petelin se sestavi|Petelin se sestavi]] (1978)
:*[[:w:Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]]: [[:w:Sapramiška|Sapramiška]] (1986)
:*[[:w:Dane Zajc|Dane Zajc]]: [[Zakaj in vprašaj|Zakaj in vprašaj]] (1991)


*'''Radijska igra/TV igra
:RADIJSKA IGRA je za radio napisana in z radiofonskimi izraznimi sredstvi izvedeno dramsko besedilo. Poznamo več zvrsti radijskih iger: izvirna radijska igra ustaljene dolžine, kratka, zabavna, dokumentarna in otroška. Nekatere igre so nastale z dramatizacijo pripovednih del in prirejanjem gledaliških dram. Soj razcvet je doživela v času mladinske književnosti in sicer v osemdesetih letih. Prva radijska igra za otroke pri nas je bila delo [[:w:Frana Milčinski|Franeta Milčinskega]] z naslovom [[:w:Zvezdica Zaspanka|Zvezdica Zaspanka]], ki je bila prvič predvajana leta 1949.

:Primeri:[[Slika:Zvezdica zaspanka.jpeg|thumb|right|90px|Zvezdica zaspanka]]
:*[[:w:Frane Milčinski|Frane Milčinski]]: [[:w:Zvezdica Zaspanka (1949)|Zvezdica Zaspanka (1949)]]
:*[[:w:Leopold Suhodolčan|Leopold Suhodolčan]]: [[Pojoča hiša (1972)|Pojoča hiša (1972)]]
:*[[:w:Ervin Fritz|Ervin Fritz]]:[[Črna baba in povodni mož (1992)|Črna baba in povodni mož (1992)]]
:*[[:w:Ervin Fritz|Ervin Fritz]]: [[Papagaj kralj Matjaž (1993)|Papagaj kralj Matjaž (1993)]]


:TV IGRA je scenarij napisan za televizijski medij, navadno s sodobno tematiko. Vanjo vključujemo: izvirno dramo, mladinsko igro, dokumentarno dramo, priredbo dramskih del  in dramatizacijo proznih besedil. Traja približno 60 minut in je vsebinsko sklenjeno delo. Prva slovenska tel. Igra je priredba dramske enodejanke Noč na verne duše, avtorja Otona Župančiča (1959 – priredba in režija F. Žižek). 

:Primeri:
:*[[:w:Oton Župančič|Oton Župančič]]: [[Noč na verne duše|Noč na verne duš]] (1959)
:*J. Messner-A. Tomašič: [[Vrnitev|Vrnitev]] (1977)
:*[[:w:Vid Pečjak|V. Pečjak]]-B. Grabnar: [[Tretje življenje|Tretje življenje]] (1981)


*'''VIRI:
:*Blažić, M. (2003). Slovenska realistična in fantastična pripoved pri pouku književnosti v osnovni šoli. V: Hladnik, M. (ur.), Kocijan G. (ur.). Slovenski roman. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
:*Blažić, M. (2000). Skrivni bralni zakladi. Didaktični priročnik za učitelje k (Skrivnim) dnevnikom ustvarjalnega branja od 2 do 9. Ljubljana: Rokus.
:*Bohanec, F. (1966). Slovenska ljudska pripoved. Ljubljana: Mladinska knjiga.
:*Hoznak, M. (2001). Dober dan, književnost. Priročnik za učence osnovnih šol. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga
:*Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.
:*Kordigel, M.(1997). Mladinska literatura, otroci in učitelji-1.del. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
:*Saksida. I. (1998). Slovenska mladinska dramatika. Maribor: Obzorja.
:*SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA (2008), DZS.

===&lt;font color=red&gt;Knjižni in neknjižni mediji&lt;/font&gt; ===


=== &lt;font color=blue&gt;Strip&lt;/font&gt;===
Več definicij:

1 - '''SSKJ:''' &quot;strip-a m zgodba prikazana z zaporedjem slik in z besedilom navadno v oblačkih.&quot;&lt;br /&gt;
2 - '''France Verbic v Slovarju tujk:''' &quot;strip-a m (angl. Strip črta, trak, pas) risana, navadno pustolovska zgodba s kratkim besedilom, zlasti kot priloga v časopisu (komični strip)&quot;&lt;br /&gt;
2 - '''V priporočenem leksikonu Slovenskega knjižnega zavoda:''' &quot;STRIP (ang.), publikacija s slikami, pod katerimi ali v katerih je besedilo. Navadno manj vredna literatura, ki zajema snov iz detektivskega, indijanskega, kavbojskega in fantastičnega življenja.&quot;&lt;br /&gt;

PRIMERI STRIPOV:&lt;br /&gt;

* Miki Muster: Zvitorepec, Trdonja, Lakotnik (1952) [[Slika:Trdonja_zvitorepec_lakotnik.jpg‎|90px|Zvitorepec, Trdonja, Lakotnik]]
* Albert Uderzo in Rene Goscinny: Asterix (1956) [[Slika:Asterix.jpg‎|90px|Asterix]]
* Kostja Gatnik: Jure Kvak-kvak (1975) [[Slika:Jure kvak kvak.gif|80px|Jure Kvak-kvak]]
* Jim Davis: Garfield (1978) [[Slika:Garfield.jpg|90px|Garfield]]
* Charles Schulz: Snoopy (1980) [[Slika:Snoopy_strip.jpg|90px|Snoopy]]
* Kostja Gatnik: Gal v galeriji (1981) [[Slika:Gal_galerija.jpg‎ |90px|Gal v galeriji]]
* Marjan Manček: Hribci (1993) [[Slika:Hribci.gif|90px|Hribci]]
* Kostja Gatnik: Strahec v Galeriji (2003) [[Slika:Strahec_galer.jpg|90px|Strahec v galeriji]]

=== &lt;font color=blue&gt;Slikanica&lt;/font&gt; ===
Več definicij:

1 - '''SSKJ:''' &quot; slikanica-e ž otroška knjiga s slikami brez besedila ali s kratkim besedilom, navadno v verzih.&quot;&lt;br /&gt;
2 - '''V Kmeclovi Mali literaturi:''' &quot;V ožjem pomenu knjiga slik, predvsem za otroke, slikam je največkrat dodano besedilo, verzificirano ali v prozi, ki ponavadi le komentira sliko pri dobrih slikanicah pa skupaj z njo pomeni učinkovito celoto.&lt;br /&gt;
2 - '''V leksikonu Literatura:''' &quot; Ilustrirana knjiga za otroke, ki naj s svojimi podobami ustreza predstavnemu svetu otrok (ok. 2 do 7 leta), pogosto v povezavi z zapomnljivimi  verzi; nastala v poznem srednjem veku.&lt;br /&gt;

Najbolj priljubljena slikanica:
Kajetan Kovič: Maček Muri (1975) [[Slika:Macek Muri.jpg|90px]]

=== &lt;font color=blue&gt;Slikopis&lt;/font&gt; ===
Definicije: &lt;br /&gt;
1 - '''SSKJ''': slikovna pisava, t. i. slikovni način sporazumevanja, ki korenini že v daljni preteklosti (od neolitika) in kamor prištevamo tudi hieroglife.&lt;br /&gt;
2 - '''SLIKOPIS''' je ena izmed vrst slikanic. To je besedilo, ki namesto nekaterih besed vključuje sličice s konkretnim pomenom.&lt;br /&gt;

Besedilo slikospisa je ponavadi kratko in jedrnato, okoli sedemdeset do sto besed in od tega je osemnajst narisanih samostalnikov. Pridevniki v slikopisu niso najbolj zaželeni, bolj so samostalniki, še posebno taki, ki jih je mogoče ljubko narisati. Ilustracije morajo biti preproste, zabavne in prepoznavne.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Prvi slovenski slikopis je bil objavljen leta 1930 v otroški reviji Naš rod, in sicer v 2. letniku prve številke. Avtor slikopisa z naslovom Zgodba o lovcu, kužku, ženi in orožniku je Bambič.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
S slikopisi otroci igraje vstopajo v svet branja in pisanja, opirajoč se na slike. Preko njih otrok opazuje, pripoveduje zgodbo, lahko tudi šteje, spoznava predloge, pridobiva besedni zaklad.&lt;br /&gt;

* Anja Štefan [[Slika:Cicido.jpg|90px]]

=== &lt;font color=red&gt;Neknjižni mediji&lt;/font&gt; ===

=== &lt;font color=blue&gt;Avdio kasete in video kasete&lt;/font&gt; ===
- '''SSKJ''': &lt;br /&gt;
1 * Avdio... ''prvi del zloženk'', nanašujoč se na slušni del televizijskega, filmskega prikazovanja, ''zvočen'': avdioprogram in avdioposnetek&lt;br /&gt;
1 * Video... ''prvi del zloženk'', nanašujoč se na vidni del televizijskega, filmskega prikazovanja, ''slikoven'': videorekorder, videotehnika, videoposnetek&lt;br /&gt;
3 * Zgoščenka... CD-ja (m) 1.glagol: CD, 2. neskl. v zvezi: ''~pogon'' elektromehanična naprava za branje in zapisovanje podatkov&lt;br /&gt;

Primer zgoščenke: Martin Krpan (1992) [[Slika:Martin Krpan 2.jpg|90px]]  

* 2001 Maček Muri (e-vir), 2001
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ma%C4%8Dek_Muri&lt;br /&gt;

=== &lt;font color=red&gt;Literatura&lt;/font&gt; ===
1 Slovar slovenskega knjižnega jezika,. Založba DZS, 1995.&lt;br /&gt;
2 Mojca Bobnar. Obravnava slikopisa v reviji Ciciban: Diplomsko delo, Ljubljana 2007.&lt;br /&gt;
2 Tina Klopčič. Analiza del Mikija Mustra: Diplomsko delo, Ljubljana 2004.&lt;br /&gt;
3 Priročni slovar tujk. Cankarjeva založba. Ljubljana, 2002.&lt;br /&gt;

=== NASTAJANJE MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI===
* antika – basni in prilike
* 13.-16. st. - humanizem in renesansa – verska vsebina
* 16. st. - 1550 P. Trubar – Abecednik
* 17. st. - 1658 Jan Amon Komenski: Obris sensualium pictus (1711 Hipolit Novomeški  - prevod v slovenščino)
* 18. st. - razsvetljensko – J. J. Rousseau – začetki posvetne mladinske književnosti
* 18.-19. st. Christoph von Schmid – prevodi in priredbe
:* 1840 A. M. Slomšek
:* 1842-1850 revija VEDEŽ – prvi slovenski mladinski časopis
* 19. st. – romantika 
:* ljudsko izročilo J. in W. Grimm
:* avtorske pravljice za otroke E. T. Hoffman, H. C. Andersen, O. Wilde
:* prevodi Grimmovih in Andersenovih pravljic
:* 1871-1944 revija Vertec/Vrtec
:* 1880 Fran Levstik: Otročje igre v pesencah
* 20. st. – nova romantika - moderna

----

 '''Obdobja slovenske (mladinske) književnost '''

* Starejša slovenska književnost
* Pismenstvo, 
:* P. Trubar: Abecednik 1550
:* P. Trubar: Katekizem 1550 (1575)
* Novejša slovenska književnost
:* Razsvetljenstvo, romantika, realizem, moderna, ekspresionizem, socialni realizem
:* Sodobna slovenska književnost
:** Modernizem, postmodernizem

===Starejša slovenska (mladinska) književnost===
* 1520-1598 [[:w:Adam Bohorič|Adam Bohorič]]: “Eno drugo otročjo pejsam, kadar se zjutraj gori vstane ali zvečer spata gre”

* 1566 [[:w:Sebastjan Krelj|Sebastjan Krelj]]: Sebastijan KRELJ “Otročja biblija” Otrozhia biblia (abecednik, slovarček, katekizem v petih jezikih, navodilo za krščansko življenje, razlike med staro in novo zavezo, ena Trubarjeva in ena Kreljeva tepem ter opis pravopisnih in jezikovnih odmikov od * Trubarjevega jezika)
* 1580 [[:w:Adam Bohorič|Adam Bohorič]]: 1580 “Otročja tabla|Otročja tabla]]: [Otrozhia [tabla]]
* 1584 [[:w:Jurij Dalmatin|Jurij Dalmatin]]: Pesmarica 
* 1615 [[:w:Peter Kanizi|Peter Kanizi]]: Katekizem
* 1672 [[:w:Janez Ludvik Schonleben|Janez Ludvik Schonleben]]: : Evangelia inu lystuvi (prevod Jurij Dalmatin idr.) Lekcionar (katekizemski deli)
* 1715 [[:w:Hipolit Novomeški|Hipolit Novomeški]]:  Evangelia inu lystuvi: na v'se nedele inu imenitne prasnike, ceilga leita (katekizemski deli)
* 1744-1807 [[:w:Jurij Japelj|Jurij Japelj]]:  “Oda na god ene mlade gospodične” (rkp)
* 1774 [[:w:David Novak|David Novak]]: “Slovenska pesem” (rkp) 
* 1778 (1781) [[:w:Feliks Anton Dev|Feliks Anton Dev]]:  “Kdor na buga je brez Buga” – sejmarska balada kot pesem za mladino
* 1795-1797 [[:w:Valentin Vodnik|Valentin Vodnik]]:  – uganke “Velika pratika ali Kalender”, 3 zvezki in ilustracije;  uganke - rkp
* 1811 [[:w:Valentin VODNIK|Valentin Vodnik]]: – Pismenost 1811 
* 1822 [[:w:Valentin Stanič|Valentin Stanič]]:  “Pesme sa kmete1 ino mlade ljudi”, 32 str.

=== Novejša mladinska književnost – tradicionalna mladinska književnost ===
:*[[:w:Valentin Vodnik|Valentin Vodnik]]: 
:*[[:w:Anton Martin Slomšek|Anton Martin Slomšek]]:
* 1848/50 Revija Vedež – posvetna mladinska književnost
* Revije: Vedež, Verter/Vrtec ...
:*[[:w:Fran Levstik|Fran Levstik]]:
:*[[:w:J. Stritar|J. Stritar]]:
:*[[:w:F. Erjavec|F. Erjavec]]:
:*[[:w:M. Valjavec|M. Valjavec]]:
:*[[:w:O. Župančič|O. Župančič]]: 
:* ::  1899 [[:w:Oton Župančič|Oton Župančič]]: – ciklus otroških pesmi v Čaši opojnosti
:*[[:w:F. Miličinski|F. Miličinski]]:
:*[[:w:S. Kosovel|S. Kosovel]]:
:*[[:w:J. Ribičič|J. Ribičič]]:

== Pregled literarnozgodovinskih obdobij v tradicionalni slovenski mladinski književnosti ==

*[[:w:SREDNJI VEK (PISMENSTVO)|SREDNJI VEK (PISMENSTVO)]]:(7.st. - 1550)
Slovensko mladinsko ljudsko slovstvo (otroške pesmice, pravljice, bajke, pripovedke, basni).
*[[:w:REFORMACIJA| REFORMACIJA]]:(1550 -1595)
Sebastjan Krelj: Otročja biblija  [[Slika:Otroska_biblija.jpg|90px|Otroska_biblija]]
*[[:w:PROTIREFORMACIJA| PROTIREFORMACIJA]]:(1595 - 1615)
Ne izide nobena mladinska tiskana knjiga.
*[[:w:OBDOBJE ZASTOJA| OBDOBJE ZASTOJA]]:(1615 - 1672)
Ne izide nobena mladinska tiskana knjiga.
*[[:w:BAROK| BAROK]]:(1672 -1768)
Barok prinese izboljšave. V Mladinski književnosti dobimo pisatelja
[[:w:Fran Miha Paglavec| Fran Miha Paglavec]]:Tobijeve bukve (zgodbe iz svetega pisma).
*[[:w:RAZSVETLJENSTVO| RAZSVETLJENSTVO]]:(1768 - 1830)
Pojavi se večje število tekstov za mladino: časopis-Vedež
Valentin Vodnik: Abecednik za perve šole
Urban Jarnik: Zber lepih ukov za slovensko mladino
[[:w:Marko Pohlin| Marko Pohlin]]: Kratkočasne uganke
Matevž Ravnikar: Zgodbe svetiga pisma za mlade ljudi
Janez Nepomuk-Primc: Nemško-slovenske branja 
*[[:w:ROMANTIKA| ROMANTIKA]]: (1830 - 1848)
[[:w:Anton Martin Slomšek| Anton Martin Slomšek]]: Blaže inu Nežica v nedeljsi šoli (učbenik)
Drobtinice (zbornik z besedilom za mladino, izhajal je 50 let)
*[[:w:RELAIZEM|REALIZEM ]]: (1848 - 1899)
Realizem pomeni začetek slovenskega umetnega mladinskega slovstva. Besedila nimajo več le versko-vzgojne ali narodno-prebudne funkcije, pač pa se bolj približajo otroku. Leta 1880 Fran Levstik, v reviji Vrtec izda cikel 15 pesmi, z naslovom Otročje igre v pesencah, kar štejemo za začetek mladinskega umetnega slovstva. Pozneje Levstik izda še pesniško zbirko Najdihojca in pravljico Kdo je napravil Vidku srajčico. Vrtec je prva revija, ki začne redno prinašati mladinska besedila in dobi prilogo Angelček.
Fran Erjavec: ''Živalske zgodbe''           
Janez Trdina: ''Bajke in povesti o Gorjancih''
[[:w:Josip Jurčič| Josip Jurčič]]: ''Kozlovska sodba v Višnji gori''
*[[:w:MODERNA|MODERNA ]]:(1899 - 1918)
Oton Župančič: Mehurčki, Kangljica
[[:w:Dragotin Kette| Dragotin Kette]]: Šivilja in škarjice, mladinske pesmi
[[:w:Fran Miličinski| Fran Miličinski]]: Ptički brez gnezda, Butalci                                [[Slika:Butalci.jpg|90px|Butalci.jpg]]

Izhajati začne revija Zvonček, ki začne sistematično objavljati slovenske ljudske pravljice.
*[[:w:EKSPRESIONIZEM|EKSPRESIONIZEM ]]:(1918 - 1930) -- Novi rod
Srečko Kosovel: Naša bela mačica, Medvedki sladkosnedki    [[Slika:Medvedki_sladkosnedki.gif|90px|Medvedki_sladkosnedki.gif]]
*[[:w:SOCIALNI REALIZEM|SOCIALNI REALIZEM]]:(1930 - 1953)
[[:w:France Bevk|France Bevk]]: Lukec in njegov škorec (1931), Pastirci (1935), Pesterna (1939)

[[:w:Prežihov Voranc| Prežihov Voranc]]: Solzice (1949)                                                                                           
[[Slika:Solzice.gif|90px|Solzice.gif]]

[[:w:Anton Ingolič| Anton Ingolič]]: Tajno društvo PGC (1958), Gimnazijka (1967)                                                                                                                                                                 

[[:w:Tone Seliškar| Tone Seliškar]]: Bratovščina sinjega galeba (1936)


=== Sodobna mladinska književnost ===
* 1950 – sodobna klasika
* 1970 - prehod
* 1990 - problemska tematika

Sodobna slovenska mladinska književnost ( od 1953 do danes )

[[:w:Tone Pavček|Tone Pavček]]: v zbirki Besede za sladkosnede (1991), Pesem o zvezdah posveti otrokom. Ta zbirka je mejnik v slovenski mladinski književnosti in pomeni začetek sodobne mladinske književnosti. 

                     
Pisatelji in pesniki tega obdobja: 
:*[[:w:Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]]:                                      [[Slika:Vila_malina.jpg|90px|Vila_malina.jpg]]
                            
:*[[:w:Niko Grafenauer|Niko Grafenauer]]: 
:*[[:w:Feri Lainšček|Feri Lainšček]]: 
:*[[:w:Boris A. Novak|Boris A. Novak]]: 
:*[[:w:Bogdan Novak|Bogdan Novak]]: 
:*[[:w:Polonca Kovač|Polonca Kovač]]:                                               [[Slika:Pet_ku%C5%BEkov_i%C5%A1%C4%8De_pravega.gif|90px|Pet_ku%C5%BEkov_i%C5%A1%C4%8De_pravega.gif]]


:*[[:w:Desa Muck|Desa Muck]]: 
:*[[:w:Bina Štampe Žmavec|Bina Štampe Žmavec]]: 
:*[[:w:Leopold Suhodolčan|Leopold Suhadolčan]]: 

Pri vseh treh gre najprej za fazo:
*	vzgojne literature,
*	obnavljanje tradicionalnih tem,
*	inovativnosti, v katerih pesniki, pisatelji iščejo nove izrazne zmožnosti (za to fazo je značilna izjemna tematska pestrost-mnoštvo raznolikih govoric, to je temelj sodobne mladinske književnosti)


*[[:w:Sodobna mladinska poezija|Sodobna mladinska poezija]]: 

:*aktivistična mladinska poezija
::[[:w:Vida Brest|Vida Brest]]: Mihčeve pesmi (1951),
:*tradicionalna mladinska poezija 
::[[:w:Alojz Gradnik|Alojz Gradnik]]: Narobe svet (1953)
::[[:w:Lili Novy|Lili Novy]]: Majhni ste na tem velikem svetu (po njeni smrti 1973)
::[[:w:Igo Gruden|Igo Gruden]]: Na krasu (1967)
:*inovativna mladinska poezija = poezija estetske inovacije 
::[[:w:Tone Pavček|Tone Pavček]]: Velesenzacija (1961), Čenčarije (1975) 
::[[:w:Kajetan Kovič|Kajetan Kovič]]: Franca izpod klanca (1963), Zlata ladja (1969), [[:w:Maček Muri |Maček Muri]] (1975)
::[[:w:Lojze Krakar|Lojze Krakar]]: Sonce v knjigi (1962)


*[[:w:Modernistična poezija|Modernistična poezija]]:(Značilnosti)
:*	IGRA kot način oblikovanja besedila
:*	Modernistična poezija se odmakne od človeškega lika
:*	Rušenje jezikovnih konvencij


*[[:w:Modernizem|Modernizem]]: se v slovenski poeziji pojavi okoli leta 1975 in doseže vrh v 80. letih in traja do 1990. 
Avtorji slovenskega modernizma: 
::[[:w:Dane Zajc|Dane Zajc]]: Bela Mačica (1968), Na papirnatih letalih (1978) 
::[[:w:Jože Snoj|Jože Snoj]]: Stop za pesmico (1973), Pesmi za punčke (1976)
::[[:w:Miroslav Košuta|Miroslav Košuta]]: Zaseda za medveda (1979), Abecerime (1979)
::[[:w:Niko Grafenauer|Niko Grafenauer]]: [[:w:Pedenjped|Pedenjped]] (1966)
::[[:w:Milan Dekleva|Milan Dekleva]]: Pesmi za lačne sanjavce (1981), Alica v računalniku (2000)
::[[:w:Boris A. Novak|Boris A. Novak]]: Domišljija je povsod doma (1984)
::[[:w:Andrej Rozman Roza|Andrej Rozman Roza]]: Črvive pesmi (1998)

*[[:w:Sodobna mladinska proza|Sodobna mladinska proza]]: 
Vključuje več različnih vrst. Predvsem v sodobnem času se pojavljajo tabujske teme. Ta literarna zvrst je od vseh najbolj kompleksna, obsežna. 

Deli se na: 
*realistično = resničnostno mladinsko pripoved 
::[[:w:Anton Ingolič|Anton Ingolič]],
::[[:w:Ivo Zorman|Ivo Zorman]], 
::[[:w:Feri Lainšček|Feri Lainšček]], 
::[[:w:Desa Muck|Desa Muck]], 
::[[:w:Prežihov Voranc|Prežihov Voranc]],
::[[:w:France Bevk|France Bevk]], 
::[[:w:Tone Partljič|Tone Partljič]],
::[[:w:Primož Suhodolčan|Primož Suhodolčan]][[Slika:Ku%C5%BEa.jpg|90px|Ku%C5%BEa.jpg]]

*iracionalno = neresničnostno mladinsko pripoved 
::[[:w:Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]],  
::[[:w:Kajetan Kovič|Kajetan Kovič]],
::[[:w:Smiljan Rozman|Smiljan Rozman]],
::[[:w:Polonca Kovač|Polonca Kovač]], 
::[[:w:Ela Peroci|Ela Peroci]]

*[[:w:Slovenska mladinska dramatika|Slovenska mladinska dramatika]]: (gledališka, lutkovna, radijska, tv igra)
::[[:w:Žarko Petan|Žarko Petan]]: Pet radijskih iger (1981)
::[[:w:Leopold Suhodolčan|Leopold Suhodolčan]]: Narobe stvari v mestu Petpedi (1973)
::[[:w:Milan Dekleva|Milan Dekleva]]: Magnetni deček (1985)
::[[:w:Dane Zajc|Dane Zajc]]: Lenča Flenča (1991)

==Slovenska mladinska književnost v medijskih predelavah==
Medijske predelave predstavljajo različni filmi, risanke, radijske igre itn., ki so jih avtorji napisali, ustvarili za medijski način produkcije ali pa so jih v takšnega preuredili iz različnih drugih virov, kot npr. iz zgodbic, pripovedk, romanov itn. Poznamo veliko medijskih predelav v katerih lahko prepoznamo dela [[:w:slovenska mladinska književnost|slovenske mladinske književnosti]] in sicer v obliki [[:w:lutkovna|lutkovnih]] in [[:w:radijska igra|radijskih iger]], [[:w:risanka |risank]], [[:w:tv nadaljevanka|tv nadaljevank]], [[:w:film|filmov]] in še kaj bi se našlo. Nekaj od teh bomo spoznali, skupaj s primeri, tudi v nadaljevanju.


*LUTKOVNE IGRE
[[:w:Lutkovna igra|Lutkovna igra]] je vrsta [[:w:gledališka predstava|gledališke predstave]], ki je uprizorjena z  [[:w:lutka|lutkami]]. V preteklosti je [[:w:lutkovna umetnost|lutkovna umetnost]] veljala za pomanjšano obliko dramskega [[:w:gledališče|gledališča]], sedaj pa se je to precej spremenilo. Če že primerjamo lutko in dramskega [[:w:igralec|igralca]] lahko vidimo, da lutka ni njegovo nadomestilo. Lutka ima namreč sposobnosti, ki jih dramski igralec ne more izpolniti in obratno. [[:w:Lutkovno gledališče|Lutkovno gledališče]] je bilo vse do druge polovice  [[:w:19.stoletje|19.stoletja]] namenjeno zabavi odraslih. Šele po uveljavitvi [[:w:pravljica|pravljic]], večjemu posvečanju vzgoji otrok in didaktičnosti pa so bile lutkovne igre in tudi same lutke aktualne tudi za otroke. Slednje so opravljale tudi funkcijo [[:w:vzgojitelj|vzgojitelja]] in [[:w:pripovedovalec|pripovedovalca]].

[[Slika:Zvezdica zaspanka.jpeg|thumb|right|200px|Zvezdica Zaspanka]]
[[Slika:Sapramiška.JPG|thumb|right|200px|Sapramiška]]


::::Nekaj primerov slovenskih mladinskih lutkovnih iger:
::::[[:w:Zvezdica Zaspanka|Zvezdica Zaspanka]] ([[:w:Frane Milčinski|Frane Milčinski]], 1952)
::::[[:w:Stol pod potico|Stol pod potico]] ([[:w:Frane Puntar|Frane Puntar]], 1973)
::::[[:w:Medvedek zleze vase|Medvedek zleze vase]] (Frane Puntar, 1974)
::::[[:w:Hruška gor, hruška dol|Hruška gor, hruška dol]] (Frane Puntar, 1975)
::::[[:w:Gugalnica|Gugalnica]] (Frane Puntar, 1978)
::::[[:w:Kralj Matjaž in Alenčica|Kralj Matjaž in Alenčica]] ([[:w:Dane Zajc|Dane Zajc]], 1978)
::::[[:w:Petelin se sestavi|Petelin se sestavi]] (Dane Zajc, 1978)
::::[[:w:Zgodba o fantu, ki ni poznal strahu|Zgodba o fantu, ki ni poznal strahu]] (Dane Zajc, 1983/84)
::::[[:w:Sapramiška|Sapramiška]] ([[:w:Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]], 1986- prva uprizoritev)
::::[[:w:Zakaj in vprašaj|Zakaj in vprašaj]] (Dane Zajc, 1991)


*RADIJSKE IGRE
[[:w:Radijska igra|Radijska igra]] je radijskemu [[:w:medij|mediju]] prilagojena igra, ki se je v okviru [[:w:mladinska književnost|mladinske književnosti]] razcvetela predvsem v 80-ih letih. Prva originalna povojna radijska igra za otroke pri nas je bila [[:w:Zvezdica Zaspanka|Zvezdica Zaspanka]], avtorja [[:w:Frane Milčinskega|Franeta Milčinskega]], ki je bila predvajana leta 1949. [[:w:Marjana Kobe|Marjana Kobe]] navaja dve vrsti radijske igre in sicer klasično radijsko igro in igro v kateri je poudarek na zvoku (šumi, glasovi). 


::::Nekaj primerov slovenskih mladinskih radijskih iger:
::::[[:w:Zvezdica Zaspanka|Zvezdica Zaspanka]] (Frane Milčinski, 1949)
::::[[:w:A|A]] (Frane Puntar, 1969)
::::[[:w:Pojoča hiša|Pojoča hiša]] ([[:w:Leopold Suhodolčan|Leopold Suhodolčan]], 1972)
::::[[:w:Kdo ne sliši trave rasti|Kdo ne sliši trave rasti]] (Leopold Suhodolčan, 1974)
::::[[:w:Vzorček|Vzorček]] (Frane Puntar, 1974)
::::[[:w:Hojladrija|Hojladrija]] ([[:w:Frane Puntar|Frane Puntar]], 1975)
::::[[:w:Lov na rep|Lov na rep]] (Frane Puntar, 1983)
::::[[:w:Črna baba in povodni mož|Črna baba in povodni mož]] (Ervin Fritz, 1992)
::::[[:w:Papagaj Kralja Matjaža|Papagaj Kralja Matjaža]] ([[:w:Ervin Fritz|Ervin Fritz]], 1993)
::::[[:w:Princesa kamnitih|Princesa kamnitih besed]] ([[:w:Bina Štampe Žmavc|Bina Štampe Žmavc]], 1996)
::::[[:w:O petelinu in pavu|O petelinu in pavu]] (Bina Štampe Žmavc, 1997)


*FILMI
Film ima več pomenov in sicer v [[:w:kinematografija|kinematografiji]] označuje trak za snemanje živih slik, projekcijo osvetljenega in obdelanega traku na projekcijsko platno ter tudi celotno področje kulturne dejavnosti in umetniške ustvarjalnosti, ki združuje besedno, likovno, glasbeno, plesno in gledališko [[:w:umetnost|umetnost]]. Pri nas je kot prvi mladinski celovečerni film znan [[:w:Kekec|Kekec]], ki ga je najprej kot daljšo pripoved napisal [[:w:Josip Vandot|Josip Vandot]], leta 1951 pa tudi v filmski obliki režiral [[:w:Jože Gale|Jože Gale]].
[[Slika:Srečno_Kekec.JPG|thumb|right|70px|Srečno Kekec]][[Slika:Sreča_na_vrvici.JPG|thumb|right|70px|Sreča na vrvici]]
[[Slika:Poletje_v_školjki.JPG|thumb|left|70px|Poletje v školjki]]
[[Slika:Poletje v školjki 2.JPG|thumb|left|70px|Poletje v školjki 2]]


::Nekaj primerov slovenskih mladinskih filmov:
::Kekec (Jože Gale, 1951) 
::[[:w:Srečno, Kekec|Srečno, Kekec]] (Jože Gale, 1963) - prvi slovenski barvni film 
::[[:w:Kekčeve ukane|Kekčeve ukane]] (Jože Gale, 1968)
::[[:w:Kukavičji Mihec|Kukavičji Mihec]] ([[:w:Pavle Zidar|Pavle Zidar]], 1972)
::[[:w:Pastirci|Pastirci]] ([[:w:Frane Štiglic|Frane Štiglic]], 1973)
::[[:w:Sreča na vrvici|Sreča na vrvici]] ([[:w:Jane Kavčič|Jane Kavčič]], 1977)
::[[:w:Ko zorijo jagode|Ko zorijo Jagode]] ([[:w:Rajko Ranfl|Rajko Ranfl]], 1978)
::[[:w:Poletje v školjki|Poletje v školjki]] ([[:w:Tugo Štiglic|Tugo Štiglic]], 1985)
::[[:w:Poletje v školjki 2|Poletje v školjki 2]]  (Tugo Štiglic, 1988)
::[[:w:Maja in vesoljček|Maja in vesoljček]] (Jane Kavčič, 1988)


*TV NANIZANKE
[[:w:Tv nanizanka|Tv nanizanka]] je televizijski film, igra v nadaljevanjih, sestavljena iz samostojnih, samo okvirno, snovno povezanih [[:w:zgodba|zgodb]].


[[Slika:Trpljenje_mladega_Igorja.JPG|thumb|left|70px|Trpljenje mladega Igorja]]
[[Slika:Bratovščina_sinjega_galeba.JPG|thumb|right|70px|Bratovščina sinjega galeba]]
::Nekaj primerov slovenskih mladinskih tv nanizank:  
::[[:w:Bratovščina sinjega galeba|Bratovščina sinjega galeba]] ([[W:w:Frane Štiglic|Frane Štiglic]], 1969) 
::[[:w:Dvojne počitnice|Dvojne počitnice]] ([[:w:Tugo Štiglic|Tugo Štiglic]], 1980)
::[[:w:Čisto pravi gusar|Čisto pravi gusar]] ([[:w:Marcel Buh|Marcel Buh]], 1987)
::[[:w:Junaki 5. razreda|Junaki 5. razreda]] ([[:w:Janja Vidmar|Janja Vidmar]], 1996) ::*[[:w:Življenje kot v filmu|Življenje kot v filmu]] ([[:w:Špela Kuclar|Špela Kuclar]], 2000)
::[[:w:Trpljenje mladega Igorja|Trpljenje mladega Igorja]] ([[:w:Brane Bitenc|Brane Bitenc]], 2006)


*RISANKE
[[:w:Risanka|Risanka]] oz. [[:w:risani film|risani film]] je sestavljen iz posameznih posnetkov risb ali slik, ki ob predvajanju dajejo vtis dogajanja. V njem nastopajo [[:w:risan junak|risani junaki]] ali [[:w:risana oseba|risane osebe]]. Spada pod [[:w:filmska umetnost|filmsko umetnost]].  [[Slika:Kljukčeve_dogodivščine.JPG|thumb|left|70px|Kljukčeve dogodivščine]]


[[Slika:Zverinice_iz_Rezije.JPG|thumb|right|70px|Zverinice iz Rezije]]
::Nekaj primerov slovenskih mladinskih risank oz. risanih filmov:
::[[:w:Puščica|Puščica]] ([[:w:Miki Muster|Miki Muster]], 1960)  
::[[:w:Kurir Nejček|Kurir Nejček]] (Miki Muster, 1961)
::[[:w:Zimska pravljica|Zimska pravljica]] (Miki Muster, 1962)
::[[:w:Kljukčeve dogodivščine|Kljukčeve dogodivščine]] ([[:w:Nace Simončič|Nace Simončič]], 1968)
::[[:w:Zverinice iz rezije|Zverinice iz Rezije]] ([[:w:Milko Matičetov|Milko Matičetov]], 1974)    
::[[:w:Bojan|Bojan]] ([[:w:Dušan Povh|Dušan Povh]], 1985)


::literatura in viri:
::*Aljančič, M. in dr. (1984). Leksikon Cankarjeve založbe. Ljubljana : Cankarjeva založba
::*Golub, Z. (2003). Šolsko lutkovno gledališče z zbirko lutkovnih igric : namenjeno učencem, mentorjem lutkovnih interesnih dejavnosti, izvajalcem izbirnega predmeta Gledališki klub v devetletni osnovni šoli ter vsem, ki uživajo ob branju lutkovnih igric. Nova Gorica : Educa, Melior.
::*Sajko, R. (2006). Poetičnost zvoka : ustvarjalne možnosti radijske igre za otroke. Maribor: Mariborska knjižnica: Revija otrok in knjiga.
::*Saksida, I. (1998). Petdeset zlatnikov. Tržič : Učila.
::*Trefalt, U. (1993). Osnove lutkovne režije. Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij Slovenije.
::*http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_literarnih_pojmov

==Književne zvrsti==
* poezija
* proza
* dramatika

==Poezija==

[[:w:Poezija|Poezija]] je ena od treh temeljnih književnih zvrsti, kamor uvrščamo vezani govor oziroma vsak tekst, ki je napisan v verzih. Delimo jo na ljudske in avtorske pesmi.


'''VRSTE POEZIJE'''
* '''ljudske pesmi'''
**[[izštevanka|izštevanka]]
**[[otroška ljudska pesem v povezavi z ljudskimi običaji|otroška ljudska pesem v povezavi z ljudskimi običaji]]
**[[pesem o živalih|pesem o živalih]]
**[[rajalna pesem|rajalna pesem]]
**[[:w:uganka|uganka]]
**[[uspavanka|uspavanka]]
**[[zmerljivka|zmerljivka]] in [[posmehljivka|posmehljivka]]
* '''avtorske pesmi'''


'''PRIMERI'''
*'''Ljudske pesmi:'''
**[[Marko skače|Marko skače]] 
**[[Majhna sem bila|Majhna sem bila]] 
**[[Katarina Barbara|Katarina Barbara]] 


*'''Slovenske avtorske pesmi:''' [[Slika:Mehurčki.jpeg|thumb|right|90px|Mehurčki]]

[[Slika:Pedenjped.gif|thumb|left|70px|Pedenjped]]
**[[:w:Oton Župančič|Oton Župančič]]: [[Mehurčki|Mehurčki]] (1952) in [[50 ugank|50 ugank]] (1950)
**[[:w:Niko Grafenauer|Niko Grafenauer]]: [[:w:Pedenjped|Pedenjped]] (1966)
**[[:w:Andrej Rozman Roza|Andrej Rozman Roza]]: [[S smetano nad jagode|S smetano nad jagode]] (1989)


*'''Tuje avtorske pesmi:'''
**[[Roald Dahl|Roald Dahl]]: [[Odvratne rime|Odvratne rime]] (1982) (pesniška zbirka)


'''ČASOVNI PREGLED'''
* 1550-1850 - predliterarni začetki
* 1850-1900 – prve objave
** 1871 - objave v Vrtcu
** 1880 - F. Levstik “Otročje igre v pesencah”
** J. Stritar - moraliziranje
* 1900-1950 – estetsko merilo
** 1900 - O. Župančič “Pisanice”
** 1915 - O. Župančič “Ciciban in še kaj”
** 1915 - O. Župančič “Sto ugank”
** Srečko Kosovel
* 1950-1990 – inovacije, raznolikost, poetike ... 
** 1955 - T. Pavček, K. Kovič ...
** 1966 - N. Grafenauer “Pedenjped”
** 1970 - D. Zajc, J. Snoj, S. Vegri, M. Košuta ... 
** 1980 – B. A. Novak, M. Dekleva, N. Grafenauer ... 
*** Spomini na lastno otroštvo, nostalgija
*** Idealizacija podobe otroke
*** Problemska tematika – nesrečno otroštvo – S. Vegri
* 1990 - nov položaj otroka 
** B. A. Novak, B. Š. Žmavc, A. Rozman Roza, B. Gregorič, P. Svetina ...
** Nov zorni kot – subverzivnost
** Lik uporne deklice – B. Gregorič 
** Otrok v središču 
** Poetična igra, besedne igre, nonsensi ...

==Proza==

'''Proza''' je ena od treh temeljnih književnih zvrsti. Pojavlja se v dramatiki in celo liriki, prav tako pa tudi v strokovnem in vsakdanjem govoru. Vsa pripovedna besedila so napisana v prozi.  


'''VRSTE PROZE'''
*[[:w:basen|basen]]
*[[kratka zgodba v slikanici|kratka zgodba v slikanici]]
*[[:w:legenda|legenda]]
*[[:w:pravljica|pravljica]]
*[[:w:pripovedka|pripovedka]]
*[[realistična pripovedna proza|realistična pripovedna proza]]
*[[zaporedje kratkih zaključenih zgodb|zaporedje kratkih zaključnih zgodb]]


'''PRIMERI'''
*'''Tuji avtorji:''' [[Slika:Malamorskadeklica.jpg|thumb|right|70px|Mala morska deklica]]
[[Slika:Grdi_raček.jpg‎|thumb|left|70px|Grdi raček]]
**Jacob in Wilhelm Grimm: [[:w:Pepelka|Pepelka]] (1697), [[:w:Palček|Palček]], [[Kosmatinka|Kosmatinka]] (klasične avtorske pravljice)
**[[:w:Hans Christian Andersen|Hans Christian Andersen]]: [[Mala morska deklica|Mala morska deklica]] (1837), [[:w:Grdi raček|Grdi raček]] (1844), [[Zlatolaska|Zlatolaska]] (klasične avtorske pravljice)
**[[Oscar Wilde|Oscar Wilde]]: [[Sebični velikan|Sebični velikan]] (klasična avtorska pravljica)


*'''Slovenski avtorji:''' 
[[Slika:muca.jpg|thumb|left|70px|E. Peroci: Muca Copatarica]]
**[[:w:Fran Levstik|Fran Levstik]]: [[:w:Martin Krpan z Vrha|Martin Krpan z Vrha]] (1858) (avtorska pripovedka)
**[[:w:Ela Peroci|Ela Peroci]]: [[:w:Muca Copatarica|Muca Copatarica]] (1957) (sodobna pravljica)
**[[:w:Kajetan Kovič|Kajetan Kovič]]: [[:w:Maček Muri|Maček Muri]] (1975) (sodobna pravljica)


'''ČASOVNI PREGLED'''
* 1550-1850 - predliterarni začetki
* 1850-1900 – tradicionalna proza
** Proza v reviji Vrtec
** Ljudske in avtorske pravljice ter pripovedke
** Prej: razsvetljenski žanr: basen in prilika
** Moralizirajoča proza
** Revija Vrtec, priloga Angelček, Zvonček

; Tradicionalna proza (moralna in verskovzgojna usmerjenost)
* 1900-1950 – fantastična in realistična proza
** Josip Brinar, Fran Milčinski, Josip Ribičič
** Pravljična in realistična proza F. Milčinski in J. Ribičič
** Socialni poudarki: F. Bevk, T. Seliškar 
* 1950-1990 – mesti otroci, mladostniki
** 1950, 1960 realistična proza - J. Ribičič, F. Bevk, T. Seliškar
** 1955 E. Peroci – kratka sodobna pravljica
** 1960 fantastična pripoved V. Zupan, K. Brenk, V. Pečjak, S. Makarovič, N. Grafenauer ...
** 1960, 1970 – A. Ingolič, B. Jurca, I.. Zorman, K. Brenk ... 
** Mestni otroci, mladostniki (A. Ingolič, B. Jurca, A. Ingolič)
** Poosebljene živali: P. Kovač
* 1990 – novi realizem, problemska tematika
** Problemska tematika P. Kovač
** Poetičnost – B. Štampe Žmavc
** Subverzivnost – A. Rozman Roza

==Dramatika==

[[:w:Dramatika|Dramatika]] je ena od treh temeljnih književnih zvrsti, ki temelji na dramatičnosti. (SSKJ: dramski elementi, dramske lastnosti; lastnost dramatičnega). Izraža se v sedanjem živem govoru, večinoma v dialogu in je namenjena različnim uprizoritvam. 


'''VRSTE DRAMATIKE'''
*[[gledališka igra|gledališka igra]]
*[[pravljično-fantastična igra|pravljično-fantastična igra]]
*[[realistična igra|realistična igra]]
*[[lutkovna igra|lutkovna igra]] [[Slika:Zvezdica zaspanka.jpeg|thumb|right|70px|Zvezdica Zaspanka]]
*[[radijska igra|radijska igra]]/[[TV igra|TV igra]]
[[Slika:sapramiška.jpg|thumb|right|70px|Sapramiška]]


'''PRIMERI'''
*'''Slovenski avtorji:'''

**[[:w:Frane Milčinski|Frane Milčinski]]: [[:w:Zvezdica Zaspanka|Zvezdica Zaspanka]] (1952) (radijska igra)
**[[:w:Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]]: [[:w:Sapramiška|Sapramiška]] (1986) (lutkovna igra)
**[[:w:Leopold Suhodolčan|Leopold Suhodolčan]]: [[Figole Fagole|Figole Fagole]] (gledališka igra) 


*'''Tuji avtorji:'''
[[Slika:Nogavička.jpg|thumb|left|70px|Pika Nogavička]]
**Jacob in Wilhelm Grimm: [[Rdeča Kapica|Rdeča Kapica]] (1812)
**[[:w:Hans Christian Andersen|Hans Christian Andersen]]: [[Cesarjeva nova oblačila|Cesarjeva nova oblačila]] (1837)
**[[:w:Astrid Lindgren|Astrid Lindgren]]: [[:w:Pika Nogavička|Pika Nogavička]] (1945)


'''ČASOVNI PREGLED'''
* 1550-1850
* 1850-1900 – začetki  (prevodi, priredbe ...)
** Prva dramska besedila
** Vrtec – priredbe nemških predlog
* 1900-1950 – nadaljevanje, objave, pravljične igre, šolski oder
** Prevodi v reviji Zvonček
** 1899-1906 J. Stritar “Igrokazni prizori” za mladino
** Igrice za  šolski oder
** 1920 P. Golia (pravljične igre) – napredek
** Prve mladinske igre : J. Ribičič, F. Milčinski in F. Bevk
** Radijske igre za otroke (Vida Juvan, Maša Slavec)
** Branko Rudolf – pravična igra za lutkovni oder
* 1950-1990 – raznolikost, starejši in mlajši pisci
** Starejši pisci: Josip Ribičič, Pavel Golia in France  Bevk - tradicionalno
** 1949 F. Milčinski  Ježek (igra) “Zvezdica zaspanka”
** Žarko Petan, Leopold Suhodolčan, Niko Grafenauer, Miroslav Košuta
** Janez Bitenc – glasbene pravljice
** Najuspešnejši Frane Puntar – radijske igre
** Lov na rep, Hojladrija, A, 
** Novi avtorji: Franček Rudolf, Svetlana Makarovič, Polonca Kovač, Lojze Kovačič,  Dane Zajc, Boris A. Novak, Alenka Goljevšček
* 1990 – poetične igre; priredbe, multimedija
** Boris A. Novak
** Milan Dekleva
** Bina Štampe Žmavc
** Radijska igra: Rosanda Sajko


'''LITERATURA'''
*KMECL (1996). Mala literarna teorija. Ljubljana: Založba M&amp;N
*      (1993). Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga
*NOGRAŠEK, VOGLAR (2001). Majhna sem bila. Ljubljana. DZS

==KATEGORIJE LJUDSKE OTROŠKE PESMI (ponarodele pesmi)�==
* NASTANEK: Ljudske otroške pesmi so nastale na osnovi funkcije (uspavati otroka, igrati se, nasmejati se, učiti ... (npr. uganka)…)
* NAČIN IZVAJANJA: To so pete ali govoreče pesmi
* NASTAJAJO TUDI DANES
* OBLIKA: rime, štirivrstičnice, uglasbljene, ritmizirane, zvočno upodobljene..
* SPODBUDILE RAZVOJ UMETNE / AVTORSKE PESMI

* uspavanka ali zazibanka	govorec: ženska – mama
* funkcija = uspavati otroka, umiriti ga, dati mu občutek varnosti
* ritmični efekti
* močna čustvena nabitost
* razl.: slov.-svet.: slo. mama si želi, da otrok zrase, ne izraža tako topline kot svet. (prosti čas mater), delo
* ritem, rima
* pastirska pesem	pozna jo cel svet
* v socialno šibkejših okoljih
* prosti čas: paša
* govorec pesmi= otrok
* tema: hrana, toplota
* (kaj sem prislužil…)
* refren = ponavljajoč, ritmičen
* soc. vidik pojasnjuje vsebino
* obrednost, ritual
* rajalna pesem	ringa ringa raja
* postavljena je v svet živali
* znana po celem svetu
* obredi
* povezanost pesmi in plesa
* raj = ples
* zbadljivka ali nagajivka	nastanek: zbadanje otrok, nagajanje
* izštevanka	za začetek igre
* izumili so jo otroci
* logična vsebina ali pa tudi ne
* pomenske, nepomenske in živalske
* kratke
* zvočne
* zanimive
* gibalna pesem, gibalna igra, pesem z gibi	zelo zanimive
* med otroci, na paši, ko so imeli veliko časa
* bolj so si zapomnili vsebino
* uganka	kratko besedilo za razvedrilo, zabavo, ki duhovito opisuje stvar, ki jo je treba uganiti
* narobe svet	»modus inversus«
* »sonce sije, dežek gre, mlinar melje brez vode, …«
* otroci so si izmišljali – nemogoče predstave, učinek = komično, smešno
* besedne zveze so sestavljene po podobnostih ali nasprotjih
* otroci o živalih	govorec = otrok
* motiv: potreba po hrani, družbi
* živali imajo (delovne) funkcije


[http://www.iskalec.info/otroske-pesmi-besedila-pesmi/'''LJUDSKE OTROŠKE PESMI''']

'''&lt;font size=+1 color=blue&gt;DEFINICIJA:&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;
V slovarju slovenskega knjižnega jezika, pomeni pridevnik ljudski »nanašajoč se na ljudstvo«. Pomeni prenašanje šeg, navad, obredov, pesmi… iz roda v rod. Za ljudske otroške pesmi je značilno, da je avtor neznan, pesmi pa so namenjene otrokom. 


'''&lt;font size=+1 color=blue&gt;ZGODOVINA:&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;
Zanimanje za [http://www.omnibus.se/beseda/ ljudsko pesem] se začne v času [http://sl.wikipedia.org/wiki/Razsvetljenstvo razsvetljenstva.] 
Otrokom so v zibelki peli otroške pesmi, uspavanke, petje je zaznamovalo večere na vasi, peli so tudi na porokah, košnjah, pri odhodu k vojakom, perice so pele med pranjem, peli so ob smrti…Pesmi so se širile od ust do ust, od kraja do kraja in povsod dobile kaj novega.
Med otroške ljudske pesmi uvrščamo tiste, ki jih otroci pojejo (včasih govorijo) ter tiste, ki jih odrasli posredujejo otrokom. 
Otroške ljudske pesmi so navadno preproste in kratke. Otroci so jih sestavljali med igro ali delom. Peli so o vsem, kar se jim je zdelo zanimivo.
Velikokrat so otroške pesmi le oponašanje raznih glasov, posmehovanje osebam ali igrivo rimanje besed.

'''&lt;font size=+1 color=blue&gt;POMEMBNEJŠA DELA:&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;
*[http://sl.wikipedia.org/wiki/Karel_%C5%A0trekelj Karel Štrekelj:] 1-4. Njegovo delo vsebuje poglavje z naslovom otroške pesmi
*ANTOLOGIJE: 
**Enci benci na kamenci 1, 2 in 3
**Pojte, pojte drobcene ptice
**Bibaugiba
**Kvinte kvante
**...
* z zbiranjem ljudskih pesmi, se ukvarja:  [http://gni.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/node/5. tale internetna stran]

'''&lt;font size=+1 color=blue&gt;VRSTE LJUDSKE OTROŠKE PESMI S PRIMERI:&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;
[[Slika:15 otroških ljudskih pesmi.jpg|thumb|right|100px|15 otroških ljudskih pesmi]]
[[Slika:Otroška pesmarica.jpg|thumb|right|otroška pesmarica 1]]

*'''[[:w:Slika:Ajatutaja-Igor-Cvetko.jpg|Uspavanke]]:''' pete otrokom, da so lažje zaspali. Besedila so si mame ali pestunje izmišljale same:

** ''&quot;Ajčka, tutajčka, čipka nese jajčka!&quot;''

** ''&quot;Aja tutaja, zibelka se maja, če ne zaspiš, pa po ritki dobiš.&quot;''
** ''&quot;Aja tutaja, zaspančkaj sladko, bo Marija zibala, bo pela lepo.&quot;''            

** ''&quot;Spančkaj, spančkaj otročiček v zibki na vejeji, s sončkom na odeji. Tiho zdaj, ne čivkaj ptiček. Kdo le veje je razpel, kdo te skril je vanje, vzele so te sanje.&quot;''  
            

*'''Rajalne pesmi''': povezanost pesmi in plesa, rajanje ob petju pesmi. Najbolj znana je [http://www.iskalec.info/ringa-raja/Ringa ringa raja]:

** ''&quot;Delajmo, delajmo, zlata kulesa, de se pupelemo v sveta nebesa. Angelci pojejo, kar najbul morejo, de se nebesa tresejo.&quot;''
                    

** ''&quot;Rinka žbrinka pri meni je zares, Rinka žbrinka pri meni je zares.&quot;''
                      

** ''&quot;Moj očka ima konj'ča dva, oba sta lepa šimelna. Cing, cingel, cing, congel, cing, cingel cing, cong, veselo je moje srce.
Za enega jaz prosil bom, da drevi v vas pojezdil bom. Cing, cingel, cing, congel, cing, cingel cing, cong, veselo je moje srce.
Čez tri gore, čez tri dole, Čez tri zelene travnike. Cing, cingel, cing, congel, cing, cingel cing, cong, veselo je moje srce.&quot;''
                                                                

*'''Zmerljivke in posmehljivke''': imenovane tudi šaljivke. S temi pesmimi so si otroci radi nagajali:
[[Slika:Bibaugiba.jpg|thumb|right|Bibaugiba]]

** ''&quot;Matija Mataja, kobilo napaja, kobila pa skoč, Matija pa poč!&quot;''

** ''&quot;Tingel, tingel, tajča, Janez peče zajca, Janez pa zaspi, zajec pa zbeži.&quot;''
            

** ''&quot;Tika, tika, taka, oženil se je Jaka, šel je na planinco, vzel je Katarinco.&quot;'' 

** ''&quot;Franca tanca pod goro, štirje fantje pa za njo: kdor jo ujame, tega bo.&quot;''
 
** ''&quot;Jozej, Jozej, pelji vozej, Tičej, Tičej, noter čičej, Jakej, Jakej, zadi skakej!&quot;''          


*'''Izštevanke''': otroci so jih uporabljali pri igrah, kjer je bilo potrebno določiti posameznika,:

** ''&quot;Ekate bekate, cukate me, fibule, fabule, domine. Ektus, pektus, kufr štuc, vija, vaja, ti si fuč!&quot;''

** ''&quot;Kuzla laja, p's prdi, starga deca srat tišči. Ko se kupček naredi, to se šteje, en, dva, tri!&quot;''
               

** ''&quot;En cigan po cesti gre, čik pobere, dober je. Jaz pa bi ga tudi rad, pa ga nimam kje pobrat.&quot;''
              
** ''&quot;Avionček gori gre, bombe spušča, doli gre, kamor bomba prileti, tam se šteje: en, dva, tri&quot;''

** ''&quot;Baba sede u balon, da se pelje u London, u Londonu kupi kis, da se pelje u Pariz, u Parizu kupi papriko, da se pelje v Afriko, v Afriki kupi aeroplan, da se pelje prot' Ljubljan', u Ljubljani gre pa dež', da je mokra kakor m'š!&quot;''


*'''[http://www.ringaraja.net/okk.asp?cID=33 Uganke]''': Duhovita kratka pesem, pri kateri je potrebno uganiti stvar, ki jo opisuje:
[[Slika:Kvinte kvante.jpg|thumb|right|Kvinte kvante]]

** ''&quot;Svojega gospoda nosi, gospod pa njega. (čevelj))&quot;''
                  

** ''&quot;V hribu posekano, v dolini obdelano, pa ne stoji ne v zraku, ne na zemlji. (čoln)&quot;''
                  

** ''&quot;Se glasi, pa ne govori, kaže, pa ne vidi, gre, pa nikamor ne pride. (ura)&quot;''
                  

*'''Pesmi o živalih''': Pesmi, v katerih imajo glavno vlogo živali, ki so ponavadi poosebljene:

** ''&quot;Mačka je mijavkala, je smeteno snedla, mamca je jamrala, kaj bom pa vmedla?&quot;''
                  

** ''&quot;Pikapolonica zleti v nebo in mi prinesi zlato kolo.&quot;''
              

** ''&quot;Cigu migu, mačku rep odstirgu!&quot;''


*'''Otroške ljudske pesmi v povezavi z ljudskimi običaji''': nastale so v povezavi z različnimi ljudskimi običaji:

** Npr: Tepeši dan:

*** ''&quot;Rešite se, rešite se, za velika patvica, tolkšna, k'je moja b'tica.&quot;''
                  

** Sveti trije kralji:

*** ''&quot;Pr' vam nej ostane kuzji rug, z nam' pa nej gre sveti duh.&quot;'' 
                  

'''&lt;font size=+1 color=blue&gt;VIRI LITERATURE, SPLETNI VIRI:&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;

*Knjige:

**Marty M. in Šivic U. (2004). Otroška pesmarica 1, Slovenske ljudske pesmi. Ljubljana: Mladinska knjiga.

**Majer Š. (1994). Kvinte kvante. Kamnik: Harlekin. (Antologija)

**Zorec M. (1996). Bibaugiba. Kamnik: Harlekin. (Antologija)

**Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska književnost. 


*Diplomske naloge:

** GLIHA, M. (2002). Ljudsko izročilo v otroških pesmih na Dolenjskem. Diplomska naloga. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. 

** PAPEŽ, M. (2004). Ljudsko izročilo v otroški pesmi in glasbilih na Dolenjskem. Diplomska naloga. Ljubljana: [[Pedagoška fakulteta]].


*Priročnik: 

** NOGRAŠEK idr. (2005). Piške sem pasla. Ljubljana: DZS.

==AVTORSKE / UMETNE PESMI – avtor je znan �==
* LJUDSKE OTROŠKE PESMI	IN AVTORSKE / UMETNE PESMI
* avtor ni znan	
* nastanek - avtor	
* teme	nekatere čustveno oddaljene od otrok	
* otroško doživljajski svet in igra
* oblikovno, ritmično, motivno	kratke, ritmične, otrok	podobno (izhajajo iz ljudske otroške pesmi)
* vzgojnost: verska, moralna vzgoja 
* pedagoški kazalec	
* literarna, estetska vzgoja 
* depedagogizacija – z Levstikom)
* sociološka pogojenost	delo, služba (pastir)	
* avtorske pesmi vezane na prosti čas otrok

==LJUDSKE OTROŠKE PESMI	AVTORSKE / UMETNE PESMI==
* izvirni otroški liki		
:* Ciciban
:* Cicido
:* Cicifuj
:* Cvilimožek
:* Čenčač
:* Laket-brada
:* Najdihojca
:* Pedenjped
:* Pedenj-človek
* izviren domišljijski lik (proza)		
:* Kosovirja
* izvirne (domišljijske) dežele; mesta		
:* Kosovirija
:* Čenčarija
:* Rič-rač
:* Indija – koromandija
:* Klobučarija


----

[[:w:Ljudske pesmi|Ljudske pesmi]] so tiste, ki so nastale spontano in improvizirano, se spreminjajo in hkrati ohranjajo sestavine iz preteklosti. 
V nasprotju z umetno pesmijo imajo ljudske pesmi vedno določeno vlogo: za razvedrilo, za posebne priložnosti ali kot sestavni del različnih šeg. 
Ljudska pesem je oznaka za rimano kitično pesem neznanega avtorja, ki je [[:w:ponarodela|ponarodela]]. Po izrazu je preprosta, lahko pojmljiva po vsebini, obliki in melodiji. Ljudska otroška pesem je vplivala na umetno. 

'''Primeri zbirk LJUDSKIH pesmi:'''
*Enci benci na kamenci 1, 2, 3 (Z. Čoh)[[Slika:enci benci na kamenci.jpeg|thumb|right|90px|Enci benci na kamenci 3]]
[[Slika:Enci benci na kamenci 1.jpg|thumb|right|Enci benci na kamenci 1]]
*Barčica, Slovenske ljudske pesmi za otroke (S. Mažgon)[[Slika:Barčica.jpg|thumb|right|Barčica]]

*Pojte, pojte drobne ptice, preženite vse meglice (M. Stupica)
*15 Slovenskih otroških ljudskih pesmi (zbirka Spominčice)[[Slika:15 otroških ljudskih pesmi.jpg|thumb|right|100px|15 otroških ljudskih pesmi]]
'''Primeri LJUDSKIH pesmi:'''
*Izidor ovčice pasel
Izidor ovčice pasel, lepo žvižgal, lepo pel,cingel cing, cingel cingel cong... 

Ko ovčice je zapustil, stopil je v vojaški stan, cingel cing...
*Katarina Barbara
Katarina Barbara, kako si domek varvala. Tralala...

Putka mi je ukradena, pod belim gradom snedena. Tralala...

Hudi jastreb priletel, je ubogo putko s sabo vzel. Tralala...
*Majhna sem bila
*Mamca poslušajte
Mamca poslušajte kaj vam povem, 

štrukeljce skuhajte tiste rad jem.
*Marko skače
*Na planincah sončece sije
*Naša Špela tenko joka [[Slika:Najdihojca.jpeg|thumb|right|90px|Najdihojca]]


Pri '''avtorskih /umetnih pesmih''', je avtor znan. Ena izmed tem je otroško doživljajski svet in igra.

'''Primeri AVTORSKIH pesmi:'''

* '''1880''' '''Fran Levstik:'''
:*	Otročje igre v pesencah (1880)
:*	Najdihojca

* '''1900''' '''Oton Župančič''':[[Slika:Mehurčki.jpeg|thumb|right|90px|Mehurčki]]
:*	Pisanice (1900)
:*	Lahkih nog na okrog (1912)
:*	Sto ugank (1915)
:*	Ciciban in še kaj (1915)
:*      Mehurčki in petdeset ugank (1950)[[Slika:Juri Muri.jpg|thumb|right|90px|Juri Muri v Afriki]]

* '''1955''' '''Tone Pavček:'''
:*	Trije bratje in zlata ptica (1956)[[Slika:Majnice.jpg|thumb|right|Majnice]]
:*	Maček na dopustu (1957)
:*	Juri-Muri v Afriki
:*      Polž pred nebotičnikom (1960)
:*	Velesenzacija (1961)
:*	Vrtiljak
:*	Mokedaj
:*	Sončece v žepu (1960)
:*	Strašni lovec Bumbum (1969)
:*	Čenčarija (1975)
:*	Slon v žepu (1979)
:*	Prave (in neprave) pesmi (1986)
:*	Besede za sladkosnede (1991)
:*	Majhen dober dan (1992)
:*	Sonce in sončece (1993)
:*	Živalski ringaraja (1994)
:*	Majnice, fulaste pesmi (1996)
:*	Deček gre za soncem (1998)
:*	S črko čez Krko (2003)[[Slika:Pedenjped.gif|thumb|right|90px|Pedenjped]]

* '''1955''' '''Kajetan Kovič:'''
:*	Zlata Ladja (1969)
:*      Maček Muri (1975)[[Slika:Macek Muri.jpg|thumb|right|Maček muri]]

* '''1965''' '''Niko Grafenauer:''' 
:*	Pedenjped (1966)
:*	Živali na dvorišču (1970)
:*	Živali v gozdu (1970)
:*	Živali na polju (1970)
:*	Domače živali (1970)
:*	Kaj je na koncu sveta (1973)
:*	Sredi polja rdeči mak (1974)
:*	Kadar boben ropota (1974)
:*	Avtozaver (1976)
:*	Abeceda (1977)
:*	Zmajček razgrajanček (1978)
:*	Kaj ima sonce najraje (1979)
:*	Nebotičniki, sedite (1981)
:*	Lokomotiva, lokomotiva (1981)
:*	Skrivnosti (1983)
:*	Stara Ljubljana (1983)
:*	Kam pelje vlak (1983)
:*	Možbeseda Pedenjped (1994)

* '''1970''' '''Dane Zajc''':[[Slika:Ta roža je zate.jpeg|thumb|right|90px|Ta roža je zate]]
:*	Bela mačica (1968)

:*	Abecedarija (1975)
:*	Živali na dvorišču (1975)[[Slika:Živali na dvorišču.jpg|thumb|right|Živali na dvorišču]]
:*	V Cirkusu (1976)
:*	Na papirnatih letalih (1978)
:*	Ta roža je zate (1981)

* '''1970''' '''Jože Snoj:'''
:*	Lajna drajna (1971)
:*	Stop za pesmico (1973)
:*	Pesmi za punčke (1976)

* '''1970''' '''Saša Vegri:'''
:*	Mama pravi, da v očkovi glavi (1977)
:*	To niso pesmi za otroke ali kako se dela otroke
:*      Na levi mama na desni oče
:*      Aaangina
:*      Vseveda soseda
:*      Jure kvak-kvak (1975)[[Slika:Jure kvak-kvak.jpg|thumb|right|Jure kvak-kvak]]

* '''1970''' '''Miroslav Košuta:'''[[Slika:Zidamo dan.jpg|thumb|right|Zidamo dan]]
:*      Kje stanuješ, mala miška (1975)
:*      Zaseda za medveda (1979)
:*      Abecerime (1979)
:*      Na Krasu je krasno (1982)
:*      Robidnice in maline (1983)
:*      Ptička smejalka (1984)
:*      Zidamo dan (1987)
:*      Odseljeni čas (1990)
:*      Riba kanica (1991)
:*      Kavka s Kavkaza (1992)
:*      Galeb nad žitom (1995)[[Slika:Galeb nad žitom.jpg|thumb|right|Galeb nad žitom]]
:*      Strašnice (2002)
:*      Križada (2006)
 	

:*      Domišljija je povsod doma (1984)

* '''1980''' '''Milan Dekleva'''
:*      Pesmi za lačne sanjavce (1981)

* '''1980''' '''Andrej Brvar'''

* '''1990''' '''Andrej Rozman Roza:''' 
:*	S smetano nad jagode (1989)
:*	Rimanice za predgospodiče (1993)
:*	Mihec, duh in uganka (1996)
:*	Mali rimski cirkus (2001)

==PRIMERJALNA MLADINSKA KNJIŽEVNOST (PMK)==
'''&lt;font size=+1 color=blue&gt;DEFINICIJA:&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;
Primerjalna mladinska književnost je vrsta književnosti, ki med seboj primerja književna besedila.

'''&lt;font size=+1 color=blue&gt;ZGODOVINA:&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;
Izraz primerjalna mladinska književnost je prvi uporabil [[:w:Paul Hazard|Paul Hazard]] (1878) v smislu svetovne mladinske književnosti
, leta 1932. http://en.wikipedia.org/wiki/Paul_Hazard 

Posredno je povezan z Goethejevim konceptom Weltliteratur (1827) oziroma mladinskimi besedili, ki so doživela mednarodni uspeh: 
*1001 noč (okoli leta 1000)
*Grimmove pravljice (1812, 1815)
*Mali princ (1943)
*Harry Potter (1999)…

'''Razvoj svetovne mladinske književnosti'''
*&lt;font size=+1 color=green&gt;1945-1960&lt;/font&gt;&lt;br/&gt;
** potekala je internacionalizacija mladinske književnosti
** kazal se je velik vpliv razprave Paula Hazarda (La litterature europeene, 1900)  
** pomembno vlogo je odigrala tudi Mestna pionirska knjižnica, ki je bila ustanovljena leta 1948
*** ustanovilo jo je Poverjeništvo za kulturo in umetnost v Ljubljani
*** Leta 1954 se je osamosvojila kot [[:w:Pionirska knjižnica |Pionirska knjižnica]]
*&lt;font size=+1 color=green&gt;1960-1970&lt;/font&gt;&lt;br/&gt; 
** prvi doktor mladinske književnosti je bil [[:w:Gote Klingberg|Gote Klingberg]] (1964)
** je tudi avtor teorije o fantastični pripovedi in idejni pobudnik evropske mladinske   književnosti  
** Bettine Hurliman objavi leta 1965 študijo o evropski slikanici
*&lt;font size=+1 color=green&gt;1980-1990&lt;/font&gt;&lt;br/&gt;
**Zohar Shavit obravnava mladinsko književnost kot del polisistema in poudari pomen prevajanja, kulturnih sprememb, kulturne zgodovine ter večkulturni študij http://www.tau.ac.il/~zshavit/pocl/index.html
*&lt;font size=+1 color=green&gt;po letu 1990&lt;/font&gt;&lt;br/&gt;
** nastanejo številne antologije, konference in posebne knjižne izdaje posvečene primerjalni mladinski književnosti. 

'''Razvoj Slovenske mladinske književnosti'''
*Slovenska mladinska književnost obstaja okrog 150 let
**povsem samostojno pa se poučuje zadnjih  10-15 let. 
** v tem času smo dobili prvo znanstvenico in doktorico znanosti na tem področju [[:w:Marjana Kobe|Marjano Kobe]],1992
** v Sloveniji imamo samo eno strokovno revijo, ki objavlja znanstvene članke o mladinski književnosti in sicer;
***[[:w:Otrok in knjiga|Otrok in knjiga]],(1972) 
Raziskovalci primerjalne mladinske književnosti v Sloveniji so:
*Kristina Brenk (1911)
*Zorka Peršič(1914) 
*Ela Peroci (1922) 
*Alenka Glazer (1926)
*Janez Rotar (1931)
*Helga Glušič (1934)
*Marjana Kobe (1938)


'''&lt;font size=+1 color=blue&gt;TEORIJA-KLASIFIKACIJA:&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;
V Slovenski in tuji tradiciji se za mladinsko primerjalno književnost uporablja več sopomenskih besednih zvez:
* otroška/mladinska književnost, mladinsko slovstvo..
* sodobne teoretične opredelitve kot nadpomenko uporabljajo besedno zvezo mladinska književnost, ki zajema otroško književnost in najstniško književnost (v ožjem pomenu besede)
V okvir ožjega pojmovanja primerjalne mledinske književnosti avtorji uvrščajo:
* dela napisana posebej za mladino
* dela, ki so bila napisana kot nemladinska književnost
* priredbe in predelave del
'''Povojna mladinska aktivistična poezija'''
* s pojmom aktivistična poezija so označene pesmi, ki tematizirajo narodnoosvobodilni boj, obnovo domovine, nasprotja med okupatorji in partizani
* vsebina pesmi temelji na oblikovanju pesemskih oseb kot tipov, tj. zglednih likov
* ena izmed prvih aktivističnih pesniških zbirk je delo učitelja Alberta Široka (1895) z naslovom [[:w:Pionirska slikanica |Pionirska slikanica]], (1946)
'''Tradicionalna mladinska poezija'''
* pesniki (Andersen, Grimm) te skupine vztrajajo v okvirih razumljive, preproste pesemske govorice
* sem uvrščamo besedila, ki izhajajo iz težnje po umetniški komunikaciji z bralcem, kar se kaže v igri in humorju
* temelje povojne tradicionalne poezije so postavili sodobniki in sopotniki slovenske moderne, Alojz Gradnik (1882-1967) napiše delo Narobe svet in druge pesmi za mladino (1953)
Najbolj razvejana zvrst mladinske književnosti je proza.

'''&lt;font size=+1 color=blue&gt;PRIMERI BESEDIL:&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;
Različna področja primerjalnih študij se morajo med seboj povezovati. 

[[Slika:Zvezdica zaspanka.jpeg|thumb|right|70px|Zvezdica Zaspanka]]
V Zvezdici Zaspanki (1995) Frana Milčinskega Ježka (1914) , se prepletajo številni motivi, npr. motiv izgona iz raja, motiv ukročene trmoglavke, motiv otroka sirote, motiv Malega princa (1943). 
Motivno tematske podobnosti v Slovenski MK: npr. Motiv živalskega ženina/neveste (Amor in Psiha (1982), Lepotica in zver, Žabji kralj (1815), slovenske: S kačo se je oženil (ljudska), Sin jež (1859), Ježek Janček (ljudska)).
V Kettejevi (1876) avtorski pravljici Šivilja in škarjice (1910) so motivi tkanja, šivanja, krojenja, pletenja, klekljanja…npr. Penelopin motiv, J. W. Goethe, Marjetica pri kolovratu, J. in W. Grimm, Sedem na mah. 
Izredno zanimiv je tudi motiv junaških deklic, preoblečenih v vojake: pri Rusih Vasilisa Vasiljevna, pri Francozih Ivana Orleanska (1412), pri Slovencih ajdovska deklica, Alenčica, Gregčeva sestrica in v pripovednih delih Rada Murnika /1870)  Lepi Janičar(1965), F. Kočevarja Mlinarjev Janez (1859), G. Žerjava Črna Žena, L. Fatur Vilemir, Mulan idr., ki še čakajo na nadaljne raziskave. 


'''&lt;font size=+1 color=blue&gt;LITERATURA:&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;
*Hladnik M. (2006). Slovenski slavistični kongres - preseganje meje : izdajanje slovenske leposlovne klasike, slovenistični Zagreb, ilirizem, slovanske literature in slovenska književnost, slovenistična in primerjalna literarna veda, slovenist v razredu, mladinska književnost. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije
*Pogačnik J. (2001). Slovenska književnost III. Ljubljana. DZS
* http://www.lj-oz.sik.si/default.asp?pid=arhiv_novica&amp;detailn=E3G6JV
* http://www.lj-oz.sik.si/default.asp?mID=sl&amp;smID=a&amp;pID=osebna_izkaznica_sl_odr

==MEDKULTURNA MLADINSKA KNJIŽEVNOST==

=== Definicija === 
Medkulturna [[w:mladinska književnost|mladinska književnost]] je književnost, ki otroke/ mladostnike seznanja s kulturo v kateri živijo, z jezikom, katerega govorijo, navadami in okoljem, ki jih obdaja, hkrati pa jim nudi tudi vpogled v druge kulture, okolje in navade. Preko teh spoznanj jih posredno uči sprejemanja drugačnosti in strpnosti.

=== Zgodovina === 
*	mladinska književnost se je začela razvijati v 19. stoletju
*	[[w:slovenska mladinska književnost|slovenska mladinska književnost]] je nastala sredi 19. stoletja in je prožna ter odzivna na spremembe v času in prostoru
*	po letu [[1990]] se je odzvala na sodobne družbene teme, med drugim tudi na medkulturnost
*	prvine večkulturnosti se na Slovenskem najprej pojavijo pri [[w:Oton Župančič|Otonu Župančiču]]
*	v sodobnem svetu odraža bistvene družbene spremembe časa

=== Teorija === 
V [[w:Slovenija|Sloveniji]] se s teorijo medkulturne mladinske književnosti ukvarjata:
*	red. prof. dr. [[w:Meta Grosman|Meta Grosman]]
*	izr. prof. dr. [[w:Milena Mileva Blažić|Milena Mileva Blažić]]

=== Primeri besedil z medkulturnimi prvinami === 

1.	SLOVENSKI AVTORJI:
[[Slika:Juri Muri.jpg|thumb|left|70px|Juri Muri v Afriki]]
*	[[w:Tone Pavček|Tone Pavček]]: [[JURI MURI V AFRIKI|JURI MURI V AFRIKI]] (1988)
Literarni lik dela je deček Juri Muri. Obravnavane so zemljepisne značilnosti [[w:Afrika|Afrike]] kot so sam kraj, vode(morje, reka [[w:Nil|Nil]]), pokrajinske značilnosti (puščava), kulturna geografija (prebivališče afriških plemen), rastlinje (palme, kaktusi), živalstvo (od domačih slovenskih živali do značilnih afriških). Od staršev ni omenjen nihče, omeni le, da je doma nemogoče, ker ga vsi karajo.

[[Slika:Slika002.jpg|thumb|left|70px|Juri Muri drugič v Afriki]]


*	[[w:Tone Pavček|Tone Pavček]]: JURI MURI DRUGIČ V AFRIKI (2007)
V drugem delu so že vidne prvine sodobnega časa (Juri po mobitelu sporoči v [[w:Afrika|Afriko]], da prihaja na obisk), vključenih je nekaj slovenskih značilnosti([[kraška burja|kraška burja]], štorklja iz [[w:Prekmurje|Prekmurja]]), potuje preko obale [[w:Sredozemlje|Sredozemlja]] in odkriva tamkajšnje značilne živali. Poleg živali, ki jih je spoznal v prvem delu, spozna še nekatere druge značilne afriške živali ([[w:tiger|tiger]], [[w:kamela|kamela]]), prvič si ogleda značilne piramide, pomemben je začetek njegovega  prijateljstva z afriškim črnim dečkom, kateri ga je spremljal na njegovem potovanju po [[w:Afrika|Afriki]]. Poleg plemen spozna še bogatejše ljudstvo, katero živi v bogatih palačah. Na koncu Juri svojega novega prijatelja popelje še v [[w:Slovenija|Slovenijo]]. Od staršev je omenjena le mati, ki svojega in tujega otroka umije, preobleče in nahrani.


[[Slika:Slika001.jpg|thumb|left|70px|Veveriček posebne sorte]]


*	[[w:Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]]: [[w:VEVERIČEK POSEBNE SORTE|VEVERIČEK POSEBNE SORTE]] (1994)
Dogajalni prostor je mešani gozd, v katerem živijo značilne gozdne živali (veverice, ptice, miši, zajci, gosenice… ). Pravljica govori o veveričku, katerega se sramuje lastna mati zaradi njegove nesposobnosti skakanja, katero naj bi bilo za veverice še posebej značilno, oče pa sploh ni omenjen. Gre za diskriminacijo glede videza in sposobnosti veverička v domačem okolju, medtem ko ga stara Replja in kos zagovarjata in spodbujata k odkrivanju drugih sposobnosti. Veveriček kmalu postane priljubljen v gozdu.


Drugi primeri slovenske mladinske književnosti:
*	[[w:Fran Levstik|Fran Levstik]]: [[w:MARTIN KRPAN Z VRHA|MARTIN KRPAN Z VRHA]] (1858)
*	[[w:France Bevk|France Bevk]]: LUKEC IN NJEGOV ŠKOREC (1931- 1932)
*	[[w:Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]]: ZAJČEK GRE NA LUNO (1973)…


2.	TUJI AVTORJI:
[[Slika:Slika003.jpg|thumb|left|70px|Grdi raček]] 
*	[[w:Hans Christian Andersen|Hans Christian Andersen]]: [[w:GRDI RAČEK|GRDI RAČEK]] (1837)
Glavna književna oseba je raček, v resnici labod. Gre za diskriminacijo račka na osnovi njegovega nelepega videza, kljub temu da je dober plavalec. Zavrne ga tudi njegova lastna mati,  oče je samo omenjen, za svoje otroke pa ne skrbi. Torej lastna družina račka zavrne in izžene, medtem ko mu pa tujci (kmet) nudijo zatočišče.

[[Slika:Slika000(2).jpg|thumb|left|70px|O goskici, ki se je učila peti]]


*	[[Karel Hroch|Karel Hroch]]: O GOSKICI, KI SE JE UČILA PETI (1972)
Mlada goska se odpravi raziskovat zunanji svet, mati ji tega ne prepreči. Goska na neposredni način spozna značilnosti zunanjega, tujega sveta. Ugotovi, da ni vse tako lepo, kot se sprva zdi. Ob vrnitvi domov jo družina sprejme in je ne zavrne. Goska je preko lastne izkušnje izkusila svet, odrasli ji tega niso preprečili in je ob vrnitvi niso grajali. Pomembno je, da otroku damo možnost raziskovanja sveta in ga sprejemamo kljub njegovim napakam.

[[Slika:Slika000.jpg|thumb|left|70px|Drugačen]]


*	[[Kathryn Cave|Kathryn Cave]]: DRUGAČEN (1998)
Drugačen je ime glavnemu liku pravljice. Zopet gre za [[w:diskriminacija|diskriminacijo]] na podlagi videza ter drugačnosti v sposobnostih, videnju stvari, navadah… Kljub temu, da se je Drugačen (kot so ga poimenovali) trudil biti podoben ostalim, so ga diskriminirali, zavračali in celo nagnali. Tudi sam sprva ni sprejel drugačnega gosta, ki ga je obiskal, dokler mu ta ni dal vedeti, da smo vsi drugačni in da si nihče ni podoben. Gre torej za sprejemanje drugačnosti. Slikanica je leta 1997 prejela [[w:UNESCO|UNESCA]] za spodbujanje [[strpnost|strpnosti]].

=== Viri in literatura ===
*	Blažić, M. (2005). Večkulturna mladinska književnost. Zbornik predavanj. Ljubljana: center za slovenščino kot drugi/ tuji jezik pri oddelku za slovenistiko filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 
*	Blažić, M. (2007). Teorija in praksa učenja in poučevanje medkulturne književnosti v osnovni šoli. Živeti mejo: zbornik slavističnega društva Slovenije. str. 138- 146

==PRAVLJICE IN PRAVLJIČNE ZNAČILNOSTI==
[[Slika:‎Pepelka.jpeg|thumb|right|70px|Pepelka]]

'''&lt;font size=+1 color=orange&gt;PRAVLJICA[http://en.wikipedia.org/wiki/Fairy_tale]&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''Pravljica je oblika ustne pripovedi, ki se je najbolj razširila v Franciji v poznem 17. stoletju in je izpeljana iz francoske besede '''&lt;font size=+1 color=blue&gt;conte de fee.&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt; Izvor ljudske pravljice je v ustnem izročilu, zato ima lahko ena pravljica tudi več različic. 
[[Slika:Malamorskadeklica.jpg|thumb|left|70px|Mala morska deklica]]


'''Značilnosti pravljice:'''
::::*reševanje [[w:Uganka|ugank]] in izpolnjevanje nalog,
::::*vse je dosegljivo in uresničljivo, 
::::*dogajalni prostor in čas nista znana (nekje, nekoč)
::::*domišljija se sprosti in dobi peruti,
::::*vsebujejo pomembna sporočila o življenju,
::::*osebe in motivi so podani v simbolični obliki (čarobnost, čudežnost),
::::*tipičen začetek (nekoč davno...) in tipičen konec (in potem sta živela srečno do konca svojih dni)
::::*borba med dobrim in zlim
::::*črno-bela tehnika pisanja (reven - bogat)
::::*vsebuje veliko ponavljanja (tri sestre, trikrat,...)

[[Slika:Sneguljčica.jpeg|thumb|left|70px|Sneguljčica in sedem palčkov]]
[[Slika:Obuti.jpg|thumb|right|70px|Obuti maček]] [[Slika:Tisocinenanoc.jpg|thumb|right|70px|Tisoč in ena noč]]
::::'''&lt;font size=+1 color=blue&gt;ZGODOVINA&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;
:*'''Prijetne noči''' (Le piacevoli notti): leta 1550, je v Benetkah izšla zbirka pripovedi, ki jih je pisec, Giovan Francesco Straparola, povzel iz ljudskega izročila. Med njimi je bilo nekaj takih, ki jih najdemo v zbirki bratov Grimm.
:*'''Pentameron''': leta 1634-36, je v Neaplju izšla zbirka ljudskih pripovedi Giambattista Basileja, v kateri sta brata Grimm prepoznala vzporednice svojim pravljicam (Sneguljčica in sedem palčkov).
:*'''Stories or Tales of Past Times''' (Histoires ou contes du temps passé): izide konec 17. stoletja, francoskega pisatelja Charlesa Perraulta.
:*'''Tisoč in ena noč po francosko''' (Les Mille et une nuits): leta 1704-12 je izšla zbirka pravljic Jeana Antoinea Gallanda. Avtor je vzel snov iz arabskih rokopisov in ustnih pripovedi ter jo predelal po svojem okusu in okusu dobe.
:*'''Nemške pravljice''' (Volksmärchen der Deutschen): v letih 1782-86 je nemški pisatelj Johan Karl August Musäus, v zbirki napisal 14 pravljic.
:'''Kinder und Hausmärchen:''' v Nemčiji je leta 1810 izšla zbirka 86 pravljic bratov Grimm[http://www.pitt.edu/~dash/grimm.html]. Leta 1818 pa izdata zbirko 585 pravljic.

[[Slika:Grdiracek.jpg|thumb|left|70px|Grdi raček]]


::::'''&lt;font size=+1 color=green&gt;TEORIJE - KLASIFIKACIJE PRAVLJIC&lt;/font&gt;&lt;br/&gt;'''
:*''&lt;font size=+1 color=green&gt;Indogermanska teorija:&lt;/font&gt;'' pravljice so nastale na indijskih tleh in se po različnih migracijskih poteh od ust do ust razširile po svetu. Zagovorniki: Christopher Benfey, Kevin Sidow.
:*''&lt;font size=+1 color=green&gt;Mitološka teorija:&lt;/font&gt;'' pravljice so se razvile iz starih verovanj in mitov, ko so ti izgubili svojo verovanjsko vrednost. Zagovorniki: Vladimir Propp, James George Frazer.
:*''&lt;font size=+1 color=green&gt;Antropološka teorija:&lt;/font&gt;'' pravljice nastale v različnih, med seboj neodvisnih središčih, nastajajo lahko kjerkoli, kajti struktura človeškega duha je vsepovsod ista. Zagovorniki: Edward Burnett Tylor, Joseph Bédier.&lt;br&gt;

'''&lt;font size=+1 color=orange&gt;PRIMERI:&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''

:*Jacob [http://sl.wikipedia.org/wiki/Jakob_Grimm] in Willhelm Grimm:
::*Children`s and Household Tales, 1812-15
::::*Sneguljčica (Snow white)
:*Hans Christian Andersen [http://sl.wikipedia.org/wiki/Andersen]:
::*Fairy Tales, Told for Children, 1835-42
::::*Grdi raček (Den grimme Ælling, 1837)
::::*Mala morska deklica (Den lille havfrue, 1837)
:*Charles Perrault:
::*Stories or Tales of Past Times
::::*Obuti maček (Le Maître chat ou le Chat botté, 1867)
::::*Rdeča kapica (Le Petit Chaperon rouge, 1812)
::::*Trnjulčica [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trnulj%C4%8Dica](La Belle au Bois dormant, 1697)
::::*Pepelka (Cendrillon ou la petite pantoufle de vair, 1697)
'''VIRI:''' 

*Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.
*Zipes, J. (2000). The Oxford Companion to Fairy Tales. New York: Oxford university press.
*Goljevšek, A. (1991). Pravljice, kaj ste? Ljubljana: Mladinska knjiga.

 
=== Model ljudske pravljice - Max LÜTHI, Marjana KOBE	===
* tipičen začetek in tipičen konec	
:* tipičen začetek: Nekoč davno (sta živela..., je živel.., je bil...)...
:* tipičen konec: ...in potem sta živela srečno do konca svojih dni.
* dogajalni prostor in čas nista znana	nekje (ni natančnega določila kraja, kar pomeni, zgodba se zgodi vsepovsod) 
** nekoč (ni natančnega določila časa, zato je čas univerzalen, tudi danes)
** literarni liki so tipi (brez individualnih značilnosti)	
* Črno-bela tehnika pisanja;
:* dober-hudoben, 
:* pošten-nepošten,
:* reven-bogat...
:* borba med dobrim in zlim	
* Moralne vrednote: 
:* pozitivno-negativno, 
:* poštenost-nepoštenost,
:* dobro-slabo...
:* zgradba dogajanja	
* Ponavljanje:
:* trije brati..., 
:* trikrat (zaporedje dogodkov)
:* dva sinova...
:* tipični rekviziti	
* Čarobni oz. čudežni predmeti: 
:* čarobni prah, 
:* čudežne gosli, 
:* čarobni prstan...
* enodimenzionalnost dogajanja	
** Samoumevnost dogodkov, otroku je besedilo pravljice v oporo pri podoživljanju čustev in domišljijske igre. (Npr. Rdeča kapica se ne začudi ko sreča volka, ki spregovori...).
** Pravljice (ljudske pravljice) se dogajajo na eni ravni - na ravni čudežev, ni preskoka iz doživljajskega v domišljijski svet.

=== KRATKA SODOBNA PRAVLJICA ===

16.1.1 '''definicija'''
:* Kratka sodobna pravljica je pravljica, ki obsega v povprečju 1,5 do 10 strani, ima          pravljične značilnosti in značilno sodobnost sedanjega časa in prostora.

16.1.2 '''zgodovina'''
:* zgledi klasične umetne pravljice
:* model umaknil v drugi polovici 20. stoletja
:* novejši vzorec – sodobna pravljica


16.1.3 '''Značilnosti''' kratke sodobne pravljice z '''otroškim glavnim literarnim likom''':

:* '''Temeljna tema, snov, motiv'''
:* otroški doživljajski svet in igra.


:* '''Sintetična dogajalna linija'''
* Dogajanje je pogosto skrčeno na droben izsek iz otrokovega vsakdanjika.


:* '''Glavni literarni lik'''
:* Glavni literarni lik je sodoben mestni otrok.
:*  Od predšolskega do zgodnejšega šolarskega obdobja je igra pomembna otrokova aktivnost, otrok doživlja realni svet in svet irealnega kot dve enakovredni resničnosti. Iz svojega realnega vsakdanjika  se »seli« na irealno raven dogajanja in nato spet vrača v realnost. 


:* '''Liki odraslih ljudi''' 
:* pogosto navzoči, lahko se tudi umaknejo
:* imajo stransko vlogo
:* sekundarno funkcijo


:* '''Dogajanje'''
Poteka na dveh ravneh:
:* irealna/iracionalna raven – razreševanje psihičnih stisk in problemov, ki jim otroški lik v realni vsakdanjosti ni kos

:* realni- vdor irealnih


* začetek in sklep – ena raven dogajanja (resnični vsakdanjik otroškega literarnega lika) 

* osrednji del – druga raven dogajanja (fantastična dežela)


:* '''Razlika med bivanjskimi sposobnostmi''' 
:* Književne osebe iz sveta odraslih ostajajo na realni ravni dogajanja, medtem ko se otrok seli iz realnega v irealni svet.
:* Bivanjske sposobnosti so utemeljene z doživljajsko specifiko njihove starostne stopnje – otroški liki so v obdobju, ko je igra najpomembnejša otrokova dejavnost.

    
:* '''Vzrok oz. povod'''
:* otrokova psihična stiska ali problem
:* otrokova osamljenost
:* potreba po igri
:* neuresničljiva želja otroka
:* bolezen
:* vročinske halucinacije


:* '''Pripovedovalec, pripovedna perspektiva'''
:* avktorialna pripovedna situacija 

:* vsevedni pripovedovalec:

* na različne načine vzpostavlja zaupno komunikacijo z otroškimi sprejemniki 
* neposredno nagovarja otroške sprejemnike: 
:* med dogajanjem
:* v sklepnem delu
*jim namenja zgodbene dodatke k dogajanju


:* '''Dogajalni prostor in čas'''
:* Za dogajalni prostor in čas je značilna sodobnost, poleg tega pa je dogajalni prostor natančneje določen in razpoznaven kot sodobno okolje. 


:* '''Ne moralizira'''
:* Kratka sodobna pravljica ne moralizira, ne pozna moralnega nauka. 
:* Pisci kratkih sodobnih pravljic so »na strani« otrok.

* ''Cankar: » Zagovarjajo in z veliko empatijo osvetljujejo otroški način doživljanja sveta, kategorijo »otroštvo« razbirajo kot »prvotno besedilo življenja.«''


16.1.4 Primeri besedil:
[[Slika:balon.jpg|thumb|right|70px|Moj dežnik je lahko balon]]
:* '''Ela Peroci – Moj dežnik je lahko balon''' (1955)  (My umbrella can turn into a balloon)

Deklica Jelka je imela rumen dežnik, ki ji je služil tudi kot šotor. Imela je tudi novo rdečo žogo, katero je med igro vrgla zelo visoko, ni je mogla več ujeti in zato je žoga padla v potok. Odrasli, ki so Jelko opazovali pri igri, so bili ob tem zelo jezni, zato je Jelka prijela za kljuko svojega šotora in se vanj skrila, da ne bi videla jeznih obrazov. Ko si šepeta, da je njen dežnik lahko balon, jo dežnik dejansko ponese nad Ljubljano, nato pa jo spusti v deželo Klobučarija, kjer sreča otroke iz iste ulice, v kateri živi tudi sama. S pomočjo klobuka ji eden od otrok pomaga najti njeno rdečo žogo, nato pa Jelka nabere nekaj klobukov še za svoje domače in poleti domov. Ko jo pobarajo, zakaj ni enega klobuka vzela še zase, odgovori, da ima dežnik in da ji je le ta čisto dovolj, ker je njen dežnik lahko tudi balon.
[[Slika:sapramisja sreca.jpg|thumb|right|70px|Sapramišja sreča]]


:* '''Svetlana Makarovič - Sapramišja sreča'''   (2008) 


Sapramiška v pozni jeseni stoji pred razmajano kočico in žaba Regica ji prigovarja, da je skrajni čas za popravilo, sicer ne bo zdržala zime. Pa zažvižga veter in prinese snežni metež. Sapramiškina hišica se podre in živali miški očitajo, zakaj ni prej poskrbela zanjo. Trmasta Sapramiška noče poslušati očitkov, raje leže na sneg in si želi umreti. Pa jo Regica prepriča, da je vsak svoje sreče kovač in naj se odpravi h kovaču po srečo. Sapramiška se poda na pot in kovač ji pomaga skovati srčece, ki ga ima Sapramiška za svojo srečo. Na poti domov se ji dogajajo neprijetne stvari, vendar je prepričana, da ima srečo, saj bi bilo lahko še huje. In ko se približa domu, vidi, da so ji gozdni prijatelji popravili hišico. 'Kakšna sreča, da imam srečo,' si reče.
[[Slika:jure kvak kvak.gif|thumb|right|70px|Jure kvak-kvak]]


:* '''Saša Vegri- Jure kvak-kvak''' (1975) 


Glavni junak Jure se med kosilom zaradi prevelike količine vode, ki jo popije, spremeni v žabo. Teta ga odnese ven v lužo, ta čas pa pripravi jagode s smetano. Jure se spet spremeni v človeka.

== OBSEŽNA SODOBNA PRAVLJICA – FANTASTIČNA PRIPOVED ==

=== Definicija ===   
Za fantastično pripoved, ki ji predhodi [[:w:pravljica|pravljica]], je značilno, da vsebuje dve ravni dogajanja – realni in irealni svet, med katerima prehaja glavni junak, ki se čudi irealnemu svetu in torej zanj ni samoumeven, kot je to v [[:w:ljudska pravljica|ljudskih pravljicah]] in pravljicah, ki posnemajo ljudski stil. Čas in kraj dogajanja sta največkrat avtorjev sodobni čas. Gre za obsežnejše besedilo (200-300 str.), ki natančno opisuje glavne junake, ti so največkrat otroci. Vzrok za pojav irealnega sveta je lahko stiska, problem, osamljenost, potreba po igri, neuresničena želja, bolezen.

=== Zgodovina ===
[[Slika:Alica1.jpg|thumb|left|70px|Alica v čudežni deželi]][[Slika:Peter Pan1.jpg|thumb|right|70px|Peter Pan]][[Slika:Hrestač.jpg|thumb|left|70px|Hrestač]][[Slika:Pika Nogavička.jpg|thumb|right|70px|Pika Nogavička]] V iskanju izvorov fantastične pripovedi najdlje v preteklost sežeta Anna Kruger in Lucia Binder, ki izpostavita fantastične prvime v romanu [[Jonathan Swift|Jonathana Swifta]] [[Gulliverjeva potovanja|Gulliverjeva potovanja]] (1726). Po [[:w:Marjana Kobe|Kobejevi]] fantastična pripoved izvira iz [[:w:Anglija|Anglije]], od tod je znano delo [[Lewis Carroll|Lewisa Carrolla]] [[Alica v čudežni deželi|Alica v čudežni deželi]] (1865) in dela drugih angleških avtorjev: [[Peter Pan|Peter Pan]] (1906) [[James Barrie|Jamesa Barrieja]], zgodbe [[Hugha Lofting|Hugha Loftinga]] o [[Dr. Doolitl|Dr. Doolitlu]] (1920-1930), [[:w:Medved Pu|Medved Pu]] (1926) [[Alan Alexander Milne|Alana Alexandra Milneja]]…,popularizirala pa naj bi jo objava [[:w:Pika Nogavička|Pike Nogavičke]] (1945), švedske avtorice [[:w:Astrid Lindgren|Astrid Lindgren]]. 
[[Klingberg|Klingberg]], švedski teoretik, ki je eden ključnih preučevalcev fantastične pripovedi, in večina drugih teoretikov pa izvor le-te pripisuje avtorju [[:w:E. T. A. Hoffmann|E. T. A. Hoffmannu]] in njegovima pravljicama Nussknacker (Hrestač) und Mausekonig (1816) ter Das fremde Kind (1817), nadaljnjo pot k izčiščenju oblike fantastične pripovedi pa naj bi po Klingbergu utrl [[:w:Hans Christian Andersen|H. C. Andersen]] ([[Cvetlice male Ide|Cvetlice male Ide]], 1835).

Začetek fantastične pripovedi v slovenski mladinski književnosti sega sicer v obdobje [[:w:realizem|socialnega realizma]] z [[:w:Josip Ribičič|Josipom Ribičičem]] ([[:w:Miškolin|Miškolin]], 1931, [[:w:Nana, mala opica|Nana, mala opica]], 1937), klasični primeri fantastične pripovedi pa se pri nas pojavijo po [[:w:druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] pri [[:w:Vid Pečjak|Vidu Pečjaku]] ([[:w:Drejček in trije Marsovčki|Drejček in trije Marsovčki]], 1961) idr.

===Teorije===
 

Leta 1952 je Anna Kruger prva opazila razliko v strukturi nove literarne zvrsti, kar je spodbudilo Ruth Koch, da se je podrobneje posvetila tej literarni zvrsti, v kateri se enakovredno prepletata svet resničnosti in svet fantastike, in zanjo predlagala termin &gt;&gt;fantastična pripoved&lt;&lt;. Po zaslugi Klingberga, ki je ta žanr najtemeljiteje obravnaval, se je v sedemdesetih letih termin dokončno uveljavil. Klingberg se kasneje zaradi natančne opredelitve in zamejitve od sorodnih zvrsti odmika od ostalih raziskovalcev, kljub temu pa so si enotni, da je temeljna značilnost fantastične pripovedi dvojna raven dogajanja, realna in irealna (irealni svet se pojavi v realni vsakdanjosti, ali pa oba svetova obstajata samostojno), ki s prepletanje tvorita enovito celoto.

V slovenskem prostoru je termin &gt;&gt;fantastična pripoved&lt;&lt; vpeljala Metka Simončič, ki je ta žanr pri nas prva izčrpneje obravnavala. Druga pomembnejša študija , naslanjajoča se na Klingbergovo teoretično opredelitev, pa je razprava Marije Bokal.

=== Fantastična pripoved I. (G. Klingberg) ===

Švedski teoretik Gote Klingberg je postavil temeljna strokovna izhodišča za preučevanje fantastične pripovedi in stroga teoretična merila za uvrstitev v ta žanr. Njegove študije so bile prvič objavljene v drugi polovici šestdesetih let.

[[Klingberg|Klingberg]] zavrača [[Lewis Carroll|Carrollovo]] [[Alica v čudežni deželi|Alico v čudežni deželi]] kot fantastično pripoved in utemeljuje, da se mora dogajanje v irealnem svetu dogajati po zakonih logike, ki sovpadajo s fantastičnim svetom, za katerega veljajo, in torej elementi [[nonsens|nonsensa]] v zgodbi ne smejo prevladovati. Po [[:w:Marjana Kobe|Kobetovi]] so tipični motivi fantastične pripovedi zanj: oživljene igrače, ki nastopajo v vsakdanjem svetu (Nussknacker und Mausekonig, [[:w:E. T. A. Hoffmann|E. T. A. Hoffmann]]); tuji, nenavadni otroci, vzeti iz nekega drugega sveta, ki pa nastopajo v vsakdanjem svetu ([[Peter Pan|Peter Pan]] (1906), [[James Barrie|J. M. Barrie]]);tuje družbe, ki obstajajo v vsakdanjem svetu in poleg njega (The Borrowers (1952), [[Mary Norton|Mary Norton]]); nadnaravna dobronamerna živalska bitja, ki nastopajo v vsakdanjem svetu (The House of Arden (1908), [[Edith Nesbit|Edith Nesbit]]); osebe iz vsakdanjega sveta so prestavljene v drug realistični svet, ki pa je krajevno in časovno oddaljen (v [[Polonočni vrt|Polnočnem vrtu]] (1958) [[Philippa A. Pearce|Philippe A. Pearce]] se junak seli iz sodobnega časa v 19. st. in nazaj) in izbojevan je boj med Dobrim in Zlim ([[Brata Levjesrčna|Brata Levjesrčna]], [[:w:Astrid Lindgren|Astrid Lindgren]]).

=== Fantastična pripoved II. (M. Kobe) ===

Marjana Kobe meni, da se je fantastična pripoved razmahnila šele, ko je literarnim ustvarjalcem postal zanimiv otroški doživljajski svet, svojstvenost otrokove igre in mišljenja. Tako je za fantastično pripoved značilen otroški zorni kot, ki osvetljuje svet odraslih na poseben, &quot;hudomušnokritičen&quot; način in razširja realen svet z irealnim, da pusti prostor bralčevi domišljiji. Tolkien, nasprotno, pojasnjuje, da je vpeljava fantastičnosti v realnost način, ki omogoča globlje spoznavanje resničnosti..

=== Fantastična pripoved III. (M. Nikolajeva) ===

Katerokoli delo že vzamemo za začetek fantastične pripovedi, le-ta naznanja premik v razmišljanju sodobnega človeka. Po Nikolajevi ima izvor v [[:w:romantika|romantiki]], ki je zavračala racionalen pogled na svet in idealizirala otroštvo. Hiter tehnološki razvoj, teorije relativnosti in kvantne fizike, vedno globlje prodiranje v vesolje..pa so povzročili, da so ljudje začeli razmišljati o alternativnih svetovih in nelinearnem času, ki sta značilna za fantastično pripoved (junaki potujejo iz lineranega časa-kronosa realnega sveta v mitološko brezčasje-kairos fantastičnega sveta in nazaj). Prehod med obema svetovoma je možen skozi »vrata«, smrt, sanje ali preko sela pomočnika iz irealnega sveta. Najbolj tipično dogajanje v fantastični pripovedi je, da junak, za katerega ni nujno, da ima tipične junaške lastnosti, naključno odkrije vhod v fantastični svet, opravi svojo posebno nalogo (včasih je tudi poražen) in se bogatejši (za spoznanje) vrne nazaj domov, v resnični svet. Tipični elementi so za Nikolajevo še magični predmeti (ki so lahko posodobljeni), ki tako kot okvirna zgradba izvirajo iz [[:w:ljudska pravljica|ljudske pravljice]]. V nasprotju s pravljico pa mora v fantastični pripovedi  bralec v pripoved verjeti, bodisi z zornega kota, da so dogodki resnični (prepustimo se domišljiji avtorja) ali pa jo racionaliziramo, češ da so junaka v drugi svet premaknile sanje, vizije, halucinacije itd., medtem ko čudežni svet pravljic jemljemo metaforično.

=== Fantastična pripoved IV. (J. R. R. Tolkien) ===
[[Slika:Gospodar prstanov1.jpg|thumb|right|70px|Gospodar prstanov]]
Najdlje v utemeljevanju »resničnosti« fantastične pripovedi je zaplul  [[:w:J. R. R. Tolkien|J. R. R. Tolkien]], avtor [[:w:Gospodar prstanov|Gospodarja prstanov]], ki v eseju On fairy stories (1938) utemeljuje, da je fantastična zgodba vhod v realni svet, katerega na tak način razumemo mnogo bolj profano, in če bi jo v prvi vrsti namenili otrokom, bi jo uničili. (Kelly, 2008). [[:w:Marjana Kobe|Kobetova]] in drugi zgodnji teoretiki nasprotno, vidijo  v fantastični pripovedi otroški zorni kot. Tolkien dalje navaja tri dimenzije fantazije: okrevanje (»recovery«), pobeg (»escape«) in uteho (»consolation«). Okrevanje v fantaziji pomeni, da si bralec v njej opomore od rutinskosti, domačnosti in posesivnosti vsakdanjika ter zopet najde drug pogled na svet. Pobeg ni mišljen kot eskapizem, temveč beg v deželo, kjer so ohranjeni človekova kreativa,  človeško srce in domišljija, kar vrača upanje. Uteho v fantaziji nudi eukatastrofa (»eucatastrophe«) ali t.i. dobra katastrofa, ki se zgodi z nenadnim veselim preobratom v zgodbi v njenem najbolj tragičnem, obupnem delu. Eukatastrofa je po Tolkienu najvišja funkcija fantastične pripovedi, saj naj bi izpovedovala globoko človeško resnico.

===Primeri besedil===

'''Slovenska fantastična pripoved'''[[Slika:Deklica Delfina in lisica Zvitorepka1.jpg|thumb|left|70px|Deklica Delfina in lisica Zvitorepka]]
[[Slika:Drejček in trije marsovčki.jpg|thumb|right|70px|Drejček in trije marsovčki]]
:*[[:w:Anton Ingolič|Anton Ingolič]]: [[Udarna Brigada|Udarna Brigada]] (1946)
:*[[:w:Vid Pečjak|Vid Pečjak]]: [[:w:Drejček in trije Marsovčki|Drejček in trije Marsovčki]]  (1961)
[[Slika:Veliki čarovnik Ujtata.jpg|thumb|right|70px|Veliki čarovnik Ujtata]]
:*[[:w:Kristina Brenk|Kristina Brenk]]: [[:w:Deklica Delfina|Deklica Delfina]] in lisica Zlatorepka (1972), [[Srebrna račka, zlata račka|Srebrna račka, zlata račka]] (1975)
:*[[:w:Vida Brest|Vida Brest]]: [[Veliki čarovnik Ujtata|Veliki čarovnik Ujtata]] (1974)
:*[[:w:Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]]: [[Kosovirja na leteči žlici|Kosovirja na leteči žlici]] (1974), [[Kam pa kam, kosovirja?|Kam pa kam, kosovirja?]] (1975)
:*[[:w:Jože Snoj|Jože Snoj]]: [[Avtomoto mravlje|Avtomoto mravlje]] (1975)


'''Svetovna fantastična pripoved'''[[Slika:Lev, čarovnica in omara1.jpg|thumb|left|70px|Lev, čarovnica in omara]]

[[Slika:Medved Pu.jpg|thumb|right|70px|Medved Pu]]
:*[[:w:E. T. A. Hoffmann|E. T. A. Hoffmann]]: [[:w:Hrestač|Hrestač]]
:*[[:w:Hans Christian Andersen|Hans Christian Andersen]]: [[Cvetlice male Ide|Cvetlice male Ide]] (1835)
:*[[C. S. Lewis|C. S. Lewis]]: [[:w:Zgodbe iz Narnije|Zgodbe iz Narnije]]
:*[[James Barrie|James Barrie]]: [[Peter pan|Peter pan]] (1906)
:*[[:w:Astrid Lindgren|Astrid Lindgren]]: [[:w:Pika Nogavička|Pika Nogavička]] (1945)
:*[[A. A. Milne|A. A. Milne]]: [[:w:Medved Pu|Medved Pu]]
:*[[:w:J. R. R. Tolkien|J. R. R. Tolkien]]: [[:w:Gospodar prstanov|Gospodar prstanov]] (1954)
[[Slika:Mali povodni mož1.jpg|thumb|left|70px|Mali povodni mož]][[Slika:Harry Potter.jpg|thumb|right|70px|Harry Potter]]
:*[[Otfried Preussler|Otfried Preussler]]: [[Mali povodni mož|Mali povodni mož]] (1956)
:*[[Philipa A. Pearce|Philipa A. Pearce]]: [[Polonočni vrt|Polonočni vrt]] (1958)
:*[[:w:J. K. Rowling|J. K. Rowling]]: [[:w:Harry Potter|Harry Potter]] (1997)

===Literatura===


:*Blažić, M. M. (2002). Slovenska realistična in fantastična pripoved pri pouku književnosti v osnovni šolo, Slovenski roman, 663-668;
:*Kelly, T. (2008). Faith seeking fantasy: Tolkien on fairy stories. http://dlibrary.acu.edu.au/research/theology/ejournal/Issue3/kelly.htm  
:*Kobe, M. Fantastična pripoved, Otrok in knjiga 16, 5-18;
:*Kobe, M. Fantastična pripoved, Otrok in knjiga 17, 5-11;
:*Kobe, M. Fantastična pripoved, Otrok in knjiga 18, 5-12;
:*Kobe, M. Fantastična pripoved, Otrok in knjiga 20, 5-11;
:*Kobe, M. Fantastična pripoved, Otrok in knjiga 22, 5-11;

===Glej tudi===

:*[[:w:Seznam slovenskih pisateljev|Seznam slovenskih pisateljev]]

==PRIPOVEDNIŠTVO ==
Različne teorije pravljic:
:* folkloristična: Antti Aarne, Stith Thompson
:* strukturalistična: Vladimir Propp
:* literarna: Max Lüthi
:* psihoanalitična: Bruno Bettelheim, Carl Gustav Jung, Marie Louise von Franz
:* sociološka: Jack Zipes
:* feministična: Clarissa Pinkola Estes, Maria Tatar, 
:* poststrukturalistična: Maria Nikolajeva
* pravljica  
:* ljudska pravljica
:* klasična avtorska (umetna) pravljica
:* sodobna pravljica
::* kratka sodobna pravljica
::* obsežna sodobna pravljica / fantastična pripoved


* '''BASEN

Basen ali fabula je kratka in preprosta zgodba ali dogodek, kjer največkrat nastopajo živali, ki imajo človeške lastnosti. 
Basen ima dva dela, in sicer zgodbo ali povest in nauk, ki je jedro basni. Nauk je najpogosteje na koncu zgodbe. V basni nastopajoče bitje naravnost pove nauk, včasih pa tudi ne in takrat si ga mora bralec izluščiti sam. Ker je za basen značilna kratkost in jedrnatost, je zelo priljubljen in pogost dvogovor oziroma dialog, kateri zgodbo poživi in jo približa bralcu. 
Svetovno znani basnopisci: [[Ezop]], [[Jean de La Fontaine]], [[Ivan Andrejevič Krilov]]. Na slovenskem sta basni pisala [[Valentin Vodnik]] in [[Josip Stritar]].
[[Slika:Basen4.jpg|thumb|right|70px|Slovenske basni]]
&lt;font size=+1 color=green&gt;''PRIMERI:''&lt;/font&gt;'' 
 
-Alojzij Bolhar (urednik): Slovenske basni in živalske pravljice (2005)

-Maja Jug Hartman (urednica): Basni-najlepše zgodbe o živalih (2003)

-David Tasič (urednik): Najlepše basni: 50 najlepših basni iz vsega sveta (2001)


* '''PRIPOVEDKA


:* '''&lt;font size=+1 color=blue&gt;Ljudska pripovedka&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''
Ljudska pripovedka je zgodba iz [[ljudskega slovstva]], ki pripoveduje o čudežnih dogodkih in osebah, preoblikovanih v ljudski domišljiji. Razvila se je iz [[bajke]], tako da so poganski bogovi dobivali vedno bolj človeške lastnosti, sčasoma pa so jih nadomestili domači junaki. Razplet je pogosto mračen. Stare pripovedke so se širile od ust do ust. Poznamo več vrst: zgodovinske, junaške, razlagalne, živalske in rastlinske.
[[Slika:Mojca Pokrajculja.jpg|thumb|right|70px|Mojca Pokrajculja]]
&lt;font size=+1 color=green&gt;''PRIMERI:''&lt;/font&gt;'' 

-Mojca Pokrajculja 

-Hudobna mačeha in dobra pastorka 

-O treh grahih

-Janček Ježek


:* '''&lt;font size=+1 color=blue&gt;Avtorska (umetna) pripovedka&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''
Avtorska [[pripovedka]] je vrsta pripovedke, ki jo je napisal znan avtor. Slovenskih ljudskih pripovedk se ni ohranilo prav veliko, ker so jih začeli prepozno zapisovati, avtorskih pripovedk pa je na Slovenskem največ napisal [[Janez Trdina]].

[[Slika:KRPAN knjiga.jpg|thumb|right|85px|Martin Krpan v Vrha]]
&lt;font size=+1 color=green&gt;''PRIMERI:''&lt;/font&gt;'' 

-[[Fran Levstik]]: Martin Krpan z Vrha (1858)

-[[Josip Murn:]] Pripovedka o oblaku (1984)

-[[Josip Vandot]]: Kekec na hudi poti (1987)


* '''LEGENDA
Legenda je pripoved z motivi krščanske religije (svetniki, mučeniki), potem se je izraz uporabljal za poimenovanje vseh pripovedi o življenju in trpljenju svetih oseb, o čudežih v zvezi z njimi, je pa tudi pripoved o slavnih, uspešnih ljudeh.

Zgodba je lahko izmišljena, pogosto vsebuje fantastične prvine, pri čemer se zlasti ljudske legende ne ozirajo na zgodovinsko resnico. Legende so nastale na podlagi mednarodnega krščanskega izročila, ki jo prišlo med Slovence s pokristjanjevanjem. 

[[Slika:Slovenske legende.jpg|thumb|right|75px|Slovenske legende]]
&lt;font size=+1 color=green&gt;''PRIMERI:''&lt;/font&gt;''

-Dušica Kunaver (urednica): Najlepši slovenski miti in legende (2004)

-Aljoša Lavrinšek (urednik): Legendi o Uršlji gori: po ustnem izročilu (2005)

-Rado Radešček: Slovenske legende (1983)


* '''REALISTIČNA PRIPOVEDNA PROZA
Realistična pripovedna proza je vrsta pripovedne proze v kateri prevladujejo realistične prvine. Mladi bralci sprejemajo resničnost pripovedne proze kot možno in obstoječo, čeprav ni skladna z izkušnjami sodobne naravoslovne pameti. 
[[Slika:Lukec in njegov škorec.jpg|thumb|right|80px|Lukec in njegov Škorec]]
&lt;font size=+1 color=green&gt;''PRIMERI:''&lt;/font&gt;'' 

'''''Slovenske:'''''      

-[[France Bevk]]: Lukec in njegov škorec (1931-1932) 

-[[Fran Miličinski]]: Ptički brez gnezda (1977)

-[[Prežihov Voranc]]: Solzice (1949)                                              


'''''Svetovne:'''''

-[[James Matthew Barrie]]: Peter Pan (1984)

-[[Felix Salten]]: Bambi (1990)

-[[Alan Alexander Milne]]: Medved Pu (1996)


:* '''KRATKA ZGODBA V SLIKANICI
Kratka zgodba v slikanici je v ožjem pomenu knjiga slik in ilustracij, predvsem za otroke. Slikam je največkrat dodano besedilo, ki ponavadi le dopolnjuje sliko. Namenjene so predvsem najmlajšim (predšolskim) otrokom. 
[[Slika:Macek Muri.jpg|thumb|right|Maček muri]]
&lt;font size=+1 color=green&gt;''PRIMERI:''&lt;/font&gt;''            

'''''Slovenske:''''' :

-[[Kajetan Kovič]]: Maček Muri (1975)                               

-[[Svetlana Makarovič]]: Sapramiška (1986) 

-[[Ela Peroci]]: Moj dežnik je lahko balon (1955)


[[Slika:Mavrična ribica.jpg|thumb|right|80px|Mavrična ribica]]
'''''Svetovne:'''''

-[[Dick Bruna]]: Nina v šoli (1999)                  

-[[Marcus Pfister]]: Mavrična ribica (2001)

-[[Max Velthuijs]]: Zaljubljen žabec (1994)


----

; Definicija fantastične pripovedi
Fantastična pripoved je obsežna sodobna pravljica, v kateri se dogajajo čudeži v domišljijskem svetu, drugačnem kot je doživljajski, s prvinami nepričakovanega, čudežnega in kršenjem naravnih zakonov.

; Fantazemi – Značilnosti strukture fantastične pripovedi (M. Nikolajeva)
* Zakon
* omejitev
* doslednost
* Prostor
** primarni in sekundarni svet
** Splošno
** Zaprt, odprt in impliciten (znotraj)
** Množica sekundarnih svetov
* Vzorci potovanja
* Fantastični čas - temporalnost 
* Sekundarni čas
* Razmerje: primarni in sekundarni čas
* Destinacije (preteklost, prihodnost)

; Fantastični prostor - specialnost
* Dežela onstran – zunaj atlasa
* Planet
* Otok
* Podzemni svet
* Podvodni svet
* Svet znotraj
* Slika
* Skozi zrcalo
* Paralelni svetovni / alternativni svetovi
* Prehod
* Vrata
* Smrt, sanje
* Glasnik (pošiljatelj)
* Glasnik (pošiljatelj) iz opisanega () sveta
* Čarobni predmet
* Časovni stroj
* Tehnični pripomočki
* Čarobni objekt v primarnem svetu

; Fantastične kakovosti / značilnosti
* vpliv fantastičnosti
* Sprememba sekundarnega kronotopa
* Vsiljivci ali opazovalci
* Kdo je duh
* Identiteta
* Jezikovne ovire
* Ime
* Dokaz o sekundarnem svetu

==

== Besedilo naslovne vrstice ==
 ==

==TRADICIONALNA IN SODOBNA MLADINSKA KNJIŽEVNOST==

Književnost na osnovi avtorice Alison Lurie (Don t tell grown ups, 1990) delimo na tradicionalno ali didaktično in sodobno ali subverzivno.

* '''PRIMERI TRADICIONALNE ALI DIDAKTIČNE MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI:'''

***Mizica pogrni se- Grimm J. in W.
***Sneguljčica- Grimm J. in W.
***Grdi raček- Andersen H. C.

* '''PRIMERI SODOBNE ALI SUBVERZIVNE MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI:'''

***Polž Vladimir gre na štop- Osojnik Mojca
***Kako je gnezdila sraka Sofija- Osojnik Mojca
*** Zlata Ladja- Kovič Kajetan

Pravljico lahko opredelimo kot ljudsko ali pa kot umetno. Osredotočili se bova na umetno pravljico, ki se deli še na tradicionalno in sodobno. 
Sosičeva pravi, da se tradicionalna pravljica zgleduje po ljudski. Kraj in čas dogajanja nista točno določena, pojavljata se besedi &quot;nekoč&quot; in &quot;nekje&quot;. Pravi tudi, da je, &quot;razlika med sodobno in tradicionalno pravljico v ločevanju realne in fantastične ravni pripovedi.&quot; (Sosič, 2006, str. 172). 
Pravljice 20. in 21. stoletja so sodobne pravljice. Kraj in čas dogajanja sta točno določena. Pojavi se vprašanje, kaj sodobno pravljico sploh še utemeljuje za pravljico. Goljevščkova pravi, da boj med dobrim in zlim, ki je značilen za pravljice. Seveda dobro vedno zmaga. 
Mitrović pa poda še eno značilnost pravljice in sicer, da pravljica popisuje pot navadnega človeka od nesreče k sreči in je namenjena prav takemu bralcu. (Sosič, 2006).

* '''PRIMERJAVA TRADICIONALNE IN SODOBNE PRAVLJICE'''

Osredotočili se bova na nekatere Grimmove in Andersenove tradicionalne pravljice, dve sodobni pravljici Mojce Osojnik in sodobno otroško poezijo Kajetana Koviča. 
Iskali bova tudi povezavo, povzeto po opažanjih Josipa Vidmarja, med Andersenovim osebnim življenjem in njegovimi notranjimi doživljanji ter nekaterimi njegovimi deli.
Andersenov duh je jasno opažen in izražen v njegovih pravljicah. Značajsko je bil Andersen nevrotik, živčno preobčutljiv človek, pri katerem so razpoloženja močno nihala iz ene v drugo skrajnost. Za izražanje teh občutij je izkoristil pravljico, saj le-ta ponuja možnost za težko izpoved. V pravljicah, kot sta &quot;Zaročenca&quot; in &quot;Grdi raček&quot; Andersen izraža poglavja svojega življenja in usode. &quot;Kapljice vode&quot; izražajo njegovo grozo ob dogodkih iz leta 1848. (Kresal, 1975).
Zanimivo je, da Josip Vidmar to ve, ob tem pa se ne vpraša, ali so te pravljice res primerne za otroke. Melanholičen človek, ki izrablja pravljice in s tem otroke za izražanje svojih negativnih občutkov, bi moral biti prepoznan, njegova dela pa bi morala biti temu primerno obravnavana in brana s premislekom. (Mencin Tina in Rangus Urša, 2008, Tradicionalna in sodobna mladinska književnost).

** '''Tradicionalna ali didaktična mladinska književnost'''

[[Slika:Grdi raček.jpg|thumb|left|80px|Andersenove pravljice]]
V prebranih Andersenovih in Grimmovih pravljicah prevladuje pesimizem, medtem, ko v sodobnih pravljicah, sploh v natančneje prebranih pravljicah Mojce Osojnik, prevladujeta humor in optimizem. Naj navedeva nekaj najinih opažanj v natančneje prebranih tradicionalnih pravljicah (Pastirica in dimnikar, Zaročenca, Deklica z vžigalicami, Mizica pogrni se in Sneguljčica). V nobeni izmed naštetih pravljic ni točno določenega kraja in časa dogajanja.
Opaziva nasprotje dobrega in zla, opaziva, da ima dobro kljub temu, da mu je zlo storilo veliko hudega zlo še vedno rado (Pastirica in dimnikar), v tradicionalnih pravljicah je moški rešitelj, ki reši in preživlja žensko, ta pa je v vlogi zatirane gospodinje. Mož in žena se kljub temu ljubita do konca svojih dni. Pojavlja se močan vpliv očeta, kateremu se otroci ne zoperstavijo, saj ima on vedno prav in ne upošteva otrok, ki so kot prazne posode, je nasilen, če otroci niso spodobni in sposobni in izbira moža za svojo hči (Mizica pogrni se, Pastirica in dimnikar, Deklica z vžigalicami). V Sneguljčici zaznamo smrt kot tabu temo. To si lahko razlagamo s tem, da dobro (Sneguljčica) na koncu oživi, zlo (mačeha) pa umre. Smrt si lahko interpretiramo kot nekaj slabega in groznega, kar si zaslužijo samo zlobneži. Prav tako v Sneguljčici zaznamo kanibalizem, ponavljanje, ki je sploh značilno za tradicionalno pravljico (prisoten je tudi v pravljici Mizica pogrni se). V tradicionalnih pravljicah pa pogosto opazimo tudi negativnost mačehe, ki je, po najinem mnenju negativna zaradi ljubosumja na lepo in dobro pastorko, za katero se boji, da bo imela prevelik vpliv na očeta.
Nasprotje med dobrim in zlim pa v tradicionalni pravljici velikokrat nadomesti nasprotje med lakoto in bogastvom (v pravljici Deklica z vžigalicami je to jasno ponazorjeno s porcelanom in pečenko na eni in z lakoto na drugi strani). (Mencin Tina in Rangus Urša, 2008, Tradicionalna in sodobna mladinska književnost).

** '''Sodobna ali subverzivna mladinska književnost'''

[[Slika:polz.jpg|thumb|left|80px|Polž Vladimir gre na štop]]
Kot sva že omenili, je najbolj opazna razlika med tradicionalno in sodobno mladinsko književnostjo v prisotnosti pesimizma, optimizma in humorja v delih. 
Dela Mojce Osojnik in Kajetana Koviča vsebujejo optimizem in humor. Prav tako sta v sodobnih delih točno določena čas in kraj dogajanja. V pravljicah Polž Vladimir gre na štop in Kako je gnezdila sraka Sofija, je prisotno vztrajanje, česar v Andersenovi Pastirici in dimnikarju ni. Prisotno je samouresničevanje, neodvisnost od drugih. Negativec v sodobni pravljici ni kaznovan ampak se mu na smešen način vse vrača, zaradi česar se na koncu obremenjuje in prostovoljno odide neznano kam, a zagotovo preživi, s tem pa smrt ni niti omenjena, kaj šele predstavljena kot tabu tema. Prav tako zaznamo smrt v Kovičevi pesmi Zdravilo kot nekaj, kar ni negativno. S povedjo &quot;lonec kropa je požrla in takoj nato umrla&quot; je smrt predstavljena skozi humor in ne kot nekaj slabega. Kovič nam v svoji poeziji (Jurij) predstavi otroka, ki uniči igračo in s tem raziskuje njeno notranjost, za to pa ni kaznovan, torej je slišan s strani staršev, ki upoštevajo njegove potrebe po raziskovanju. 
Morala sodobnih pravljic je bolj pozitivna kot morala tradicionalnih. Tako na primer v pravljici Polž Vladimir gre na štop jež, ki dela uslugo polžu in ga nosi, ob polževi pripombi, da bo šel raje sam dalje, ker ga pikajo bodice, ni užaljen in polža razume ter upošteva njegove občutke. Take morale v tradicionalni mladinski književnosti ne najdemo zlahka.

* '''VIRI'''

***Grimm, J. in W. (1998). Mizica pogrni se. Ljubljana: Mladinska knjiga
***Grimm, J. in W. (2000). Sneguljčica. Ljubljana: Mladinska knjiga
***Kovič, Kajetan (2003). Zlata ladja. Ljubljana: Mladinska knjiga
***Kresal, Rudolf (1975). Andersenove pravljice. Ljubljana: Mladinska knjiga
***Osojnik, Mojca (2005). Kako je gnezdila sraka Sofija. Ljubljana: Mladinska knjiga
***Osojnik, Mojca (2003). Polž Vladimir gre na štop. Ljubljana: Mladinska knjiga
***Zupan Sosič, Alojzija (2006). Robovi mreže, robovi jaza. Maribor: Litera

==INTERDISCIPLINARNE ZVRSTI==

Književna besedila, ki so izšla v knjižni obliki, so lahko izšla tudi v drugih oblikah, kot npr.: slikanica, slikopis, e-slikanica, strip, nove oblike (CD, DVD, ...). Vsako književno besedilo pa je bilo lahko izdano tudi večkrat.

===Martin Krpan===
* je prva slovenska umetna pripovedka, ki jo je napisal Fran Levstik leta 1858,

*'''slikanica''':[[Slika:KRPAN knjiga.jpg|thumb|left|80px|Slikanica Martin Krpan]] izdaje:
*** 1962, avtor je Fran Levstik, ilustrator pa Tone Kralj. Slikanica ima 64 strani in ilustracije
*** 1965, avtor je Fran Levstik, ilustrator pa Ive Šubic. Slikanica ima  32 strani in ilustracije
*** 1977 v zbirki Velike slikovnice, avtor je Fran Levstik, ilustrator pa Marjan Amalietti. Slikanica ima  49 strani in ilustracije
*** 1978 v zbirki Cicibanova knjižnica, avtor je Fran Levstik, ilustrator pa Tone Kralj. Slikanica ima 48 strani in ilustracije
*** 1982, avtor je Repnik Anton, Fran Levstik je bil bibliografski predhodnik. Vsebuje eno mapo, katera ima 19 listov. Ima ilustracije
*** 1983, avtor je Fran Levstik, ilustrator pa Klavdij Palčič. Slikanica ima 35 strani in ilustracije                        
*** 1986 - drugi ponatis po izdaji iz leta 1954 v zbirki Levi Devžej, avtor je Fran Levstik, ilustrator pa Tone Kralj. Slikanica ima 64 strani in barvne ilustracije
*** 1986 v zbirki Velike slikovnice, avtor je Fran Levstik, ilustrator pa Tone Kralj. Slikanica ima 61 strani in ilustracije &lt;br&gt;&lt;br&gt;
*'''strip''': izdaje:
** 1997, avtor je Miki Muster, njegov bibliografski predhodnik je Fran Levstik. Strip ima 59 strani in barvne ilustracije &lt;br&gt;&lt;br&gt;
*'''zvočna kaseta''':[[Slika:Krpan.jpg|thumb|left|80px|Zvočna kaseta Martin Krpan]] izdaje: &lt;br&gt;&lt;br&gt;
*** 1991 v zbirki Cicibanov vrtiljak, pripovedovalec je  Polde Bibič. Vsebuje eno zvočno kaseto v obsegu ca 49 min
*** 1992, pripovedovalec je Boris Kralj. Vsebuje eno zvočno kaseto v obsegu ca 50 min
*** 1997 v zbirki Cicibanov vrtiljak, pripovedovalec je Polde Bibič. Vsebuje eno zvočno kaseto
*** 2001 v zbirki Veliki pripovedniki, pripovedovalec je Stane Sever. Vsebuje eno zvočno kaseto
*** 2003 v zbirki Cicibanov vrtiljak, pripovedovalec je Polde Bibič. Vsebuje eno zvočno kaseto &lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;
*'''zvočni CD''':[[Slika:Martin Krpan 2.jpg|thumb|left|80px|CD Martin Krpan]] izdaje
*** 2001 v zbirki Veliki pripovedniki, pripovedovalec je Stane Sever. Vsebuje en CD v obsegu  41 min 2 sek 
*** 2006 (posneto leta 1992) v zbirki Čarobne pravljice, pripovedovalec je Boris Kralj. Vsebuje en CD&lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;
*'''e-knjiga''':
**pripravil Franko Luin. Vir je dostopen na: http://www.omnibus.se/beseda/index.html

===Butalci===
* napisal jih je Fran Milčinski (psevdonim: Fridolin Žolna)

*'''slikanica''':[[Slika:Butalci knjiga.jpg|thumb|left|80px|Slikanica Butalci]] izdaje
*** 1974 v zbirki Kurirčkova knjižnica. Ilustrator je Milan Bizovičar. Slikanica ima 44 strani in ilustracije
*** 1997 v zbirki Škratki, naslov je Butalci in razbojnik Cefizelj. Ilustrator je Uroš Hrovat. Slikanica ima 17 strani in  barvne ilustracije
*** 2001 v zbirki Škratki, naslov je Butalci in razbojnik Cefizelj. Ilustrator je Uroš Hrovat. Slikanica ima 18 strani in barvne ilustracije &lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;
*'''strip''':[[Slika:butalci strip.jpg|thumb|left|80px|Strip Butalci]] izdaje:
**1995, avtor in ilustrator je Dušan Kastelic. Strip ima 40 strani in barvne ilustracije&lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;
*'''zvočna kaseta''':[[Slika:Butalci2.jpg|thumb|left|80px|Zvočna kaseta Butalci]] izdaje:
*** 1989. Vsebuje eno zvočno kaseto v obsegu ca 44 min
*** 1990 v zbirki Vrtiljak. Vsebuje eno zvočno kaseto
*** 1991 v zbirki Za uho in dušo, pripovedovalci so: Janez Hočevar, Polde Bibič, Jurij Souček. Vsebuje eno zvočno kaseto v obsegu ca 44 min
*** 1992. Vsebuje eno zvočno kaseto
*** 1993 v zbirki Najlepše pravljice. Vsebuje eno zvočno kaseto
*** 1998, posneta leta 1964, pripovedovalec je Frane Milčinski, naslov pa je Ježek pripoveduje. Vsebuje eno zvočno kaseto. Vsebina kasete: Butalci: Butalski policaj in Cefizelj, Butalci sejejo sol ; O Butalcu v smreki in o mački, ki ni marala pipca; Kako sta se skušala Butalec in Tepanjčan; Gospod in hruška; Laž in njen ženin
*** 2002, pripovedovalec je Frane Milčinski. Vsebuje eno zvočno kaseto  v obsegu  44 min in 18 sek &lt;br&gt;&lt;br&gt;
*'''radijska igra''': izdaje
**1971, Teden Jugoslovanske radijske igre &lt;br&gt;&lt;br&gt;
*'''zvočni CD''': izdaje
**2002, pripovedovalec je Frane Milčinski. Vsebuje en CD v obsegu 44 min, 27 sek &lt;br&gt;&lt;br&gt;
*'''e-knjiga''':
**pripravil Franko Luin. Vir je dostopen na: http://www.omnibus.se/beseda/index.html

===Maček Muri===
* napisal ga je Kajetan Kovič
* imamo ga v različnih oblikah:
** '''slikanica''': izdaje:[[Slika:Muri4.jpg|thumb|left|80px|Slikanica Maček Muri]]&lt;br&gt;&lt;br&gt;
*** leta 1980 v zbirki Velike slikanice, njen avtor je Kajetan Kovič. Slikanica ima 24 strani in ilustracije (3. natis).
*** leta 1987 v zbirki Cicibanov vrtiljak, njen avtor je Kajetan Kovič. Slikanica ima 28 strani in ilustracije (6. natis).
*** leta 1997 v zbirki Cicibanov vrtiljak in Velike slikanice, njen avtor je Kajetan Kovič. Slikanica ima 24 strani in barvne ilustracije (10. ponatis.)
*** leta 1998 v zbirki Velike slikanice, njen avtor je Kajetan Kovič. Slikanica ima 24 strani in barvne ilustracije (11. ponatis).
*** leta 2003 v zbirki Velike slikanice, njen avtor je Kajetan Kovič. Slikanica ima 24 strani in barvne ilustracije (13. ponatis).
*** leta 2005 v zbirki Velike slikanice, njen avtor je Kajetan Kovič. Slikanica ima 24 strani in ilustracije (12. ponatis).
*** leta 2006 (posebna miniaturna izdaja), njena avtor je Kajetan Kovič, slikanica ima 24 strani in ilustracije.
*** leta 2007 v zbirki Velike slikanice, njen avtor je Kajetan Kovič. Slikanica ima 24 strani in barvne ilustracije (15. ponatis).

** '''zvočna kaseta''': izdaje:[[Slika:muri3.jpg|thumb|left|80px|Zvočna kaseta Maček Muri]]&lt;br&gt;
*** leta 1984, naslov Maček Muri in muca Maca – zvočni posnetek, izvajalka Neca Falk. Vsebuje eno zvočno kaseto.
*** leta 1992, naslov Maček Muri in muca Maca-radijska igra za otroke, izvajalka Neca Falk. Vsebuje eno zvočno kaseto.
*** leta 1992, skladatelj je Jerko Novak, izvajalka pa Neca Falk. Naslov zvočne kasete je Maček Muri in muca Maca (zvočni posenetek) in vsebuje naslednje pesmi: Maček Muri ; Sprehod ; Jedilnik; Veselica ; Preštevanka ; Mačja knjiga ; Muca Maca ; Ure ; Maček falot; Nogometna tekma ; Gangster Čombe ; Uspavanka
*** leta 2000, naslov Maček Muri (zvočni posnetek), kaseta (38 min, 20 sek)
&lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;
** '''zvočni CD''': izdaje:[[Slika:muriCD2.jpg|thumb|left|80px|Zvočni CD Maček Muri]]&lt;br&gt;
*** leta 1992, izvajalka je Neca Falk, naslov Mačje mesto, vsebuje en CD v obsegu 61 minut in 20 sekund. Vsebuje: Mačji sejem ter Maček Muri in muca Maca
*** leta 1998, izvajalka je Neca Falk, naslov:Maček Muri &amp; muca Maca, vsebuje en CD v obsegu 36 minut in 18 sekund. Vsebina: Maček Muri ; Sprehod ; Jedilnik; Veselica ; Preštevanka ; Mačja knjiga ; Muca Maca ; Ure ; Maček falot; Nogometna tekma ; Gangster Čombe ; Uspavanka
*** leta 2000, pravljica Maček Muri, vsebuje en CD v obsegu 38 minut in 20 sekund
&lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;
** '''videokaseta''': izdaje:
*** leta 1993, avtor Kajetan Kovič, režiser Slavko Hren. Naslov videokasete je Maček Muri in muca Maca, vsebuje eno videokaseto (VHS, PAL), barve in zvok, traja približno 37 minut
*** leta 2000, posneto leta 1984, avtor je Kajetan Kovič, skladatelj oz. aranžer je Jerko Novak, izvajalka Neca Falk, režiser pa Slavko Hren. Naslov videokasete je Maček Muri in muca Maca, vsebuje eno videokaseto (VHS, PAL), barve, zvok, 
*** leta 2002, posneto 1984, avtor je Kajetan Kovič, režiser Slavko Hren in izvajalka Neca Falk. Naslov videokasete je Maček Muri in muca Maca, vsebuje eno videokaseto (VHS, PAL), barve in zvok

** '''elektronski vir''': izdaje:
*** leta 2001, Zbirka Multimedija (Mladinska knjiga), interaktivna slikanica po veliki uspešnici Kajetana Koviča in Jelke Reichman in z izvirno glasbo Jerka Novaka. Vsebuje en el. optični disk (CD-ROM), zvok in barve
*** leta 2005, naslov: Maček Muri, Zbirka Multimedija (Mladinska knjiga). Interaktivna slikanica po istoimenski slikanici Kajetana Koviča in Jelke Reichman in z izvirno glasbo Jerka Novaka: 17 zabavnih in poučnih iger in dejavnosti. Vsebuje en optični disk (CD-ROM), zvok in barve
*** leta 2005, Maček Muri, avtor Kajetan Kovič; način dostopa (URL): http://www.vecer.com/ruslica/

** '''video DVD''': izdaje:
*** leta 2005, naslov Maček Muri in muca Maca; Kajetan Kovič –pisec besedila za pesmi (uglasbene); Jure Longyka- pripovedovalec. Video DVD vsebuje en video DVD v obsegu 123 minut in 21 sekund, barve in zvok. Vsebina: Pesmi na koncertu: Ure ; Kočija ; Srpehod ; Jedilnik ; Maček  Muri;     Preštevanka ; Muca Maca ; Maček falot ; Nogometna tekma ; Maček Čombe; Uspavanka ; Mačje letališče ; Mačji banket ; Mačja podoknica ; Mačja bitka;  Mačja ambulanta ; Mačja knjiga ; Mačja veselica; Uspavanka; Kako se vrtijo ure; Popotnika; Zlata ladja; Muca Maca, bis,; Maček Muri, (obseg: 86 minut, 26 sekund); Dokumentarni videofilm z naslovom &quot;Ta maček je za otroke od 3. do 90. leta&quot; / Tone Stojko (obseg: 37 minut, 35 sekund)

==SLIKANICA==


===Definicija===

Slikanica je [[:w:knjiga|knjiga]] za otroke in odrasle s slikami brez besedila ali s kratkim besedilom, navadno v verzih. (Slovar slovenskega knjižnega jezika)

===Zgodovina===

Slikanice za otroke so se pojavile v 17. stoletju, vendar so svoj razcvet doživele šele v 20. stoletju. Za začetnika velja omeniti [[:w:Jana Amosa Komenskega|Jana Amosa Komenskega]]. Njegovo delo  [[:w:Orbis Sensualium Pistus|Orbis Sensualium Pistus]], objavljena leta 1658, je bila prva vzgojna knjiga v slikah. V Evropi pa za začetnika slikanic velja  [[:w:Friedrich Justin Bertuch|Friedrich Justin Bertuch]], ki je leta 1792 izdal Slikanice za otroke. Bil je mnenja, da je slikanica obvezni del inventarja otroške sobe, tako kot postelja, igrače, … in da mora otrokovo najzgodnejše učenje potekati preko slik. Od leta 1991 so otrokom dostopne tudi že elektronske slikanice, ki pa so se pri nas uveljavile šele leta 1995. Namen elektronskih slikanic je omogočiti otroku multimedijsko sprejemanje besedila in navajanje na delo z računalnikom. Slovenska slikanica se je v naši kulturi pojavila po 2. svetovni vojni, svoj razcvet pa je doživela v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. 90. leta in po letu 2000 je obdobje velikih sprememb za slovensko slikanico. Izginilo je mnogo slikaniških zbirk in založb.

===Teorija - Klasifikacija===
'''Zahtevnostne stopnje slikanic:'''

* '''leporello ali harmonikasto zložljiva kartonska zapognjenka;''' po zunanji zgradbi je podobna prehodnji stopnji med igračo in pravo knjigo, saj je namenjena otrokom starim od 2. do 4. let, po vsebini je doživljajsko najpreprostejša. Tudi v leporellu se skriva več zahtevnostnih stopenj, glede na to, kaj tematizira:
** ''leporello brez besedila;'' na celostranskih slikah so predsatvljene podobe posameznih domačih živali, živali iz gozda, kmetije, živalskega vrta
** ''doživljajsko razsežnejši leporello s krajšim besedilom;'' opisuje vsakodnevne situacije, katere središče je otrok sam, npr. otrok se umiva, se oblači
** ''leporello, ki uvaja otroka v svet prave besedne umetnosti;'' otrok se seznanja z ljudsko in umetno otroško poezijo, v njem so kratke otroške pesmice z živobarvnimi ilustracijami

* '''slikanica s trpežnimi kartonastimi listi;''' namenjena je otrokom, starim okrog 3 leta, slikanica že ima obliko knjige, vendar ima liste, ki so iz debelega kartona, po vsebini je doživljajsko razsežnejša

* '''slikanica s tankimi listi;''' z njo otrok dokončno stopi v območje literarne in likovne umetnosti, primerna je za otroke od 4. let naprej, po vsebini je doživljajsko zahtevna


'''Tipi slikanic'''
* '''avtorska slikanica'''
** ''avtorska slikanica brez besed;'' otroka izzivajo k samostojnemu in doživljajsko povsem individualnem branju zgodbe.
** ''avtorska slikanica z besedilom;'' slikanice vsebujejo kratek tekst, pripovedujejo neko zgodbo in vsebujejo slike, brez katerih zgodba ne bi mogla samostojno zaživeti
* '''tip slikanice, v kateri sta soavtorja stalni ustvarjalni team;''' poznamo 3 vrste nastajanja teamskih slikanic
** ''soavtorja skupaj ustvarjata besedno in likovno podobo slikanice, izmenjujeta si ideje in sta si v oporo''
** ''likovni soavtor dobi že izoblikovano besedilo, likovno podobo pa ustvarja sam vendar v sodelovanju s piscem''
** ''likovni oblikovalec slikanice je stalni, toda ustvarjalno povsem samostojni ilustator besedil istega avtorja''
* '''tip slikanice, v kateri soavtorja nista stalni ustvarjalni team;''' oblikuje se na dva načina;
** ''besedilo gre v nadaljni oblikovalni posopek likovnemu ustvarjalcu''
** ''likovni delež gre v nadaljni oblikovalni posopek k besednemu ustvarjalcu''

===Primeri===


[[Slika:petelinček.jpg|thumb|left|80px|Petelinček je šel po svetu]][[Slika:gosenica.jpg|thumb|right|80px|Zelo lačna gosenica]][[Slika:avguština.jpg|thumb|left|80px|Nerodna Avguština]][[Slika:muca.jpg|thumb|right|80px|Muca Copatarica]][[Slika:maruška.jpg|thumb|left|80px|Maruška Potepuška]][[Slika:oka.jpg|thumb|right|80px|Sovica Oka]]


'''Primeri tujih slikanic'''
:*:*:* Eric Carle: Petelinček je šel po svetu (1999)
:*:*:* Sam McBratney: A veš, koliko te imam rad? (1997)
:*:*:* Eric Carle: Zelo lačna gosenica (1997)
:*:*:* Martin Waddell, Barbara Firth: Pojdiva domov, mali medo! (1995)
:*:*:* Herbert Lent: Nerodna Avguština (1994)
:*:*:* Marcus Pfister: Mavrične ribice (1993)
:*:*:* Jacob Grimm: Trnuljčica (1973)
:*:*:*:*Janko in Metka (1964)
:*:*:*:*Sneguljčica (1963) 


'''Primeri slovenskih slikanic'''
:*:*:* [[:w:Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]]: Sovica Oka (1998)
:*:*:* [[:w:Frane Milčinski|Frane Milčinski]]: Zvezdica zaspanka (1992)
:*:*:* [[:w:Dane Zajc|Dane Zajc]]: Abecedarija (1990)
:*:*:* [[:w:Marjan Manček|Marjan Manček]]: Brundo se igra (1978)
:*:*:* Marjan Amalietti: Maruška Potepuška (1977)
:*:*:* [[:w:Lojze Kovačič|Lojze Kovačič]]: Najmočnejši fantek na svetu (1977)
:*:*:* ljudska: [[:w:Mojca Pokrajculja|Mojca Pokrajculja]] (1976)
:*:*:* [[:w:Saša Vegri|Saša Vegri]]: Jure kvak kvak (1975)
:*:*:* [[:w:Ela Peroci|Ela Peroci]]: [[:w:Muca copatarica|Muca copatarica]] (1966)
:*:*:* [[:w:Frane Milčinski|Frane Milčinski]]: [[:w:Desetnica|Desetnica]] (1964)

===Literatura===
* Avguštin, M., O slovenski slikanici, Otrok in knjiga 59, 42-47
* Kobe, M., Uvodna beseda o slikanici, Otrok in knjiga 59, 41-42 
* Kobe, M., Slovenska slikanica v svetovnem prostoru, Otrok in knjiga 4, 13-30
* Kobe, M., Slovenska slikanica 1976 – 1986, Otrok in knjiga 23-24, 52-64
* Slovar slovenskega knjižnega jezika, 746

== Strip ==
* M. Muster
* K. Gastnik
* M. Manček
--- 
* Smeri razvoja
* Avtorska slikanica
:* Kveta Pacovska: Alphabet
* Problemska slikanica
:* Max Velthuijs: Žabec (Frog and pig, Frog and cudk, Frog is a hero, Frog in love...)
* Igralna slikanica (igralna knjiga)
:* Lucy Cousins: Minka...(Count with Maisy; Maisy’s bedtime, Maisy Dresed Up...)
:* Eric Carle: Zelo lačna gosenica/The very hungry caterpillar
* Umetniška slikanica (knjižno slikarstvo)
:* M. L. Stupica, M. Stupica
:* Otfried Preussler: Pravljica o samorogu – Gennadij Spirin

; Primeri slikanic
* Isto književno besedilo večkrat ilustrirano
:* S. Makarovič: Škrat Kuzma dobi nagrado – J. Reichman (1974), Tomaž Lavrič (1996)
:* S. Makarovič: Kosovirja na leteči žlici 1974 – Lucija Osterc; Matjaž Schmidt (1994)
:* F. Levstik: Martin Krpan
* Ponatisi besedila s prvotnimi ilustracijami
:* K. Kovič: Maček Muri (1975) – J. Reichman
:* E. Peroci: Moj dežnik je lahko balon (1955) – M. Stupica
:* E. Peroci. Muca copatarica (1957) – A. G. Godec
* Slikanice: odrasel avtor – otrok ilustrator
:* V. Pečjak: Drejček in trije Marsovčki (1961) - 
:* L. Kovačič: Zgodba o levih in levčku (1983) –M. Schmidt

; Kriteriji delitve slikanice
* avtorstvo
* besedilo 
* eksperimentalna slikanica
* izvirnost
* klasična ali aktivizirajoča – komunikacijska 
* književne zvrsti in vrste
* knjižne oblike
* mediji
* naslovnik 
* tvorjenje
* umetniškost
* ustvarjalnost 
* zahtevnost 


; Definicija 
* Slikanica je vrsta mladinske knjige, v kateri se navadno dopolnjujeta besedilo in ilustracija. (M. Kobe, M. Avguštin, ES, 1997, 11, str. 133)
* Slikanica je tekstovno-likovno enovito delo s področja mladinske književnosti.
* S stališča naslovnika, slikanico definiramo kot knjigo namenjeno mladim bralcem v predbralnem in začetnem bralnem obdobju. Vendar po letu 1990 je slikanica postala tudi branje za odrasle bralce. (J. W. Burger-F. Prešern: Lenora, ilustr. Marija Lucija Stupica)

; Zgodovina
* Začetki ilustriranih knjig segajo v antiko, srednji vek (iluminacije, bestiariji, ABC knjige ...)
* Začetki slikanice segajo v 	17. in 18. st. in Orbis Pictus Sensualis slovaškega Jana Amosa Komenskega.  
* Začetki izvirne slovenske slikanice 	nastale po letu  1930 
:* A. Černej – Edo Deržaj; 
:* Ksenija Prunk – Ljudmila Prunk
:* Milko Bambič
:* 1938 F. Bevk-Josip Pukl: Huda čarovnica Čirimbara
* Izvirna slovenska slikanica doživi razcvet 	po 2. sv. vojni, ko je začela izhajati v posebnih knjižnih zbirkah in formatih, ki imajo značilnosti slikaniške knjižne izdaje:  
:* 1949 Cicibanova knjižnica
:* 1950 Pionirska knjižnica (T. Seliškar-Rado Krošelj: Liščki)
:* 953 Čebelica, 
:* 1958 Najdihojca, knjižnica za predšolsko mladino (miniaturna slikaniška zbirka – leporrelllo)
:* 1962 Kurirčkova knjižnica,
:* 1966 Biseri (1966 T. Seliškar-B. Kos: Mule in liščki)
:* 1967 Velike slikanice; 
:* 1974 Mala slikanica, 
:* 1975 Deteljica
:* 1975 Zlata slikanica
:* 1977 Pedenjped, 
:* 1978 Kurirčkova zgodovinska slikanica 1979 Kurirčkova torbica (mini slikanica)
:* 1981 Levi devžej,
:* 1983 Liščki (1983 M. Šeme-M. Jemec-Božič: Bila sem partizanska učiteljica)
:* 1985 Kresnice, 
:* 1985 Ringaraja,
:* 1987 Cicibanov vrtiljak
:* 1987 Kartonke – Jiri Zdenek Novak-Vojteh Kubašta: Čriček in mravlje 
:* 1988 Elmerjeve kartonke – 1988 David MacKee: Elmerjev dan/Elmer's day
:* 1991 Trepetlika
:* 1995 Svetlanovčki
:* 1996 Veliki pravljičarji 
:* 2003 Galova knjižnica idr. 

; Kriteriji delitve	
* Vrste slikanic in primeri slikanic
* zahtevnost  - širše pojmovanje	leporello (slikanica s kartonskimi listi; kartonska zgibanka; kartonka)
:* 1994 Eric Hill: Piki na sejmu / Spot at the fair
:* 1997 Eric Carle: Zelo lačna gosenica/ Very hungry caterpillar
:* 1998 David MacKee: Elmerjevi prijatelji /Elmers’ friends

* slikanica s kartonskimi listi
:* 1982 M. Voglar- L .Osterc: Bibarije . Pesmi-igre-slike
:* 1983 Z. Glogovec-L. Osterc: Slikanica za Jurčka in mamico
:* 1983 Z. Glogovec-L. Osterc: Slikanica za Jurčka in očka

* slikanica s tankimi listi – ožje pojmovanje
:* 1974 S. Makarovič-M. L. Stupica: Pekarna Mišmaš
:* 1997 S. Makarovič-G. Vahen: Pekarna Mišmaš
:* 1999 S. Makarovič-G. Vahen: Smetiščni muc in druge zgodbe

* knjiga pravljic 
:* 1964 M. Valjavec-A. Šavli-A. Gošnik Godec: Zlata ptica: slovenska ljudska pravljica
:* 1973 K. Kovič-J. Reichman: Moj prijatelj Piki Jakob
:* 1990 P. Kovač-M. Erič: Kaj se komu sanja

* ilustrirana knjiga
:* 1998 H. C. Andersen-M. L. Stupica: Pravljice

* slikopisi
:* 2000 A. Štefan-J. Reichman: Lešniki, lešniki

* stripi
:* 1984 M. Manček: Dajnomir in Miliboža
:* 1990 M. Manček: Velike misli malega muca: 100 izrekov iz vseh vetrov
:* 1991 Rene Goscinny-Albert Uderzo: Umpah Pah
:* 1990 M. Muster: Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika

* izvirnost - izvirna slovenska slikanica
:* 1955 E. Peroci-A. Gošnik Godec: Moj dežnik je lahko balon
:* 1957 E. Peroci-A. Gošnik Godec: Muca copatarica
:* 1975 K. Kovič-J. Reichman: Maček Muri
:* 1981 D. Kette-J. Reichman: Šivilja in škarjice
:* 1992 A. Gošnik Godec: Slovenske ljudske pravljice

* izvirna slovenska ilustracija – tuji pisatelj – slovenski ilustrator/ka
:* 1998 H. C. Andersen-M. L. Stupica: Pravljice
:* 1999 J. in W. Grimm-M. L. Stupica: Rdeča kapica
:* 1996 E. T. A. Hoffmann: M. L. Stupica: Hrestač in mišji kralj 
:* 2000 O. Wilde-A. Sottler: Pravljice / The happy prince and other tales
:* 2000 E. T. Hoffmann-M. L. Stupica: Nussknacker und Mausekonig: mit Bildern von Marija Lucija Stupica

* tuje ilustracije – izvirno slovensko besedilo – slovenski pisatelj
:* 1970 N. Grafenauer. Reiner Zieger: Živali v gozdu
:* 1998 B. Štampe-Žmavc-S. Junaković: Muc Mehkošapek
:* 2001 B. Gregorič-S. Junaković: Mame, očki in otročki

* tuji avtor – tuji ilustrator
:* 1969 O. Preussler-Winnie Gayler: Mali povodni mož
:* 1993 M. Pfister: Mavrična ribica
:* 1995 R. Dahl-Q. Blake: Odvratne rime /Revolting Rhymes

* avtorstvo - avtorska slikanica
:* 1980 S. Makarovič: Maček Titi 
:* 1993 Marcus Pfister: Mavrična ribica
:* 1994  Max Velthuijs: Zaljubljeni žabec
:* 1995 M. Stupica: Čudežno drevo
:* 1999 Dick Bruna: Nina v šoli
:* 1999 Lila Prap: Male živali
:* 2002 Lila Prap: Zakaj? 
:* 2003 Lila Prap: Why?

* soavtorska slikanica
:* 1976 K. Kovič-J. Reichman: Maček Muri
:* 1980 K. Kovič-J. Reichman; Križemkraž
:* 1981 K. Kovič-J. Reichman: Zmaj Direndaj
:* 1984 K. Kovič-J. Reichman: Pajacek in punčka

* občasno sodelovanje
:* 1993 B. Štampe Žmavc-A. Trobentar: Kam je izginil sneg?

* besedilo - slikanica brez besedila
:* 1977 Marjan Amalietti: Maruška potepuška
:* 1978 Marjan Manček: Brundo se igra, 
:* 1979 M. Manček: Brundo skače, 
:* 1979 L. Osterc: Slonček gre na morje
:* 1979 M. Schmidt: Lepše in boljše

* slikanica z besedilom
:* 1952 O. Župančič. M. Stupica-Muck: Mehurčki
:* 1976 N. Grafenauer-K. Gatnik: Avtozaver
:* 1994 B. Gregorič-I. Cvetko: Nebomske pesmi

* mladinska besedila brez ilustracij
:* 1990 D. Zajc: Pesmi, pravljice in igre za otroke

* slikopisi
:* 2000 Anja Štefan-J. Reichman: Čez griček v gozdiček
:* 2000 Anja Štefan-J. Reichman: Lešniki, lešniki

* strip
:* avtorski strip
::* M. Manček: Dajnomir in Miliboža, Modri medvedek; Hribci ...
::* M. Muster: Lakotnik ...

:* F. Levstik - M. Muster: Martin Krpan
:* M. Muster

; umetniškost	
* stvarna slikanica
:* velika izobraževalna slikanica
:* 1953 F. Bevk-Bogdan Grom: Obnašaj se spodobno!  (bonton)
:* 1924 P. Flere: Slike iz živalstva
:* 1943 F. Erjavec-J. Logar: Živalske podobe
:* 1959 F. Erjavec-Nadja Ambrožič-Mija Bratos-Marijan Vojska (il.): Živalske podobe
:* 2001 Peter Štih-Andreja Peklar: Srednjeveške zgodbe (ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke)
;leposlovna ali literarna slikanica
:* 1955 E. Peroci-L. Koporc: Moj dežnik je lahko  balon
:* 1957 E. Peroci-A. Gošnik Godec: Muca copatarica
:* 1966 E. Peroci-M. Stupica: Moj dežnik je lahko balon
:* 1966 N. Grafenauer-L. Osterc: Pedenjped
:* 1975 K. Kovič-J. Reichman: Maček Muri
:* 1979 N. Grafenauer-M. Manček: Pedenjped
:* 1983 N. Grafenauer-K. Volčanšek-J. Lombergar-Breda Kovič: Stara Ljubljana 
:* 2003 Mojca Osojnik: Polž Vladimir gre na štop

; literarizirna stvarna - polliterarna slikanica
:* 1980 M. Janez-B. Jakac: Oton Župančič (v besedi in sliki)
:* 1981 S. Makarovič-K. Gatnik: Gal v galeriji 
:* 1995 P. Kovač-A. Gošnik  Godec: Zelišča male čarovnice
:* 1997 E. Umek-Samo Jenčič: Radovedni Taček v galeriji
:* 1998  B. Golob-M. Manček: Vejica, nagajiva smejica: razlaga, ponovitev snovi z vajami za kratkohlačnike in krathohlačnice
:* 2000 B. Kos: Škratki elektroni in Pepelka
:* 2000 N. Končnik Goršič-J. Godec Schmidt: Prosim in hvala 
:* 2000 Z. Arnež-M. Muster: Zajček zobke brusi
:* 2001 D. Muck-Rajko Blaško: Čudež v operi
:* 2001 J. Sitar-I. Cvetko: Zgodbe za lutke in prste
:* 2003 S. Makarovič-K. Gatnik-Jasmina Marijan-Bojan Salaj: Strahec v galeriji

; tvorjenje	
* ljudsko slovstvo (pesmi, pravljice, pripovedke)
:* 1922 P. Flere-M. Gaspari: Babica pripoveduje
:* 1955 Antologija ljudskih pesmi- M. Vogelnik: Pojte, pojte drobne ptice, preženite vse meglice
:* 1955 M. Gaspari: Povodni mož – slovenska ljudska pravljica s Tolminskega
:* 1967 K. Brenk-A. Gošnik Godec: Babica pripoveduje – slovenske ljudske pravljica
:* 1977 Antologija ljudskih pesmi-M. Stupica: Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice
:* 1990 Antologija ljudskih pesmi-Z. Čoh: Enci benci na kamenci 1
:* 1998 Antologija ljudskih pesmi-Z. Čoh: Enci benci na kamenci 2

* avtorsko besedilo – izvirno slovensko besedilo
:* 1966 N. Grafenauer-L. Osterc: Pedenjped
:* 1979 N. Grafenauer-M. Manček: Pedenjped 
:* 2001 M. Košuta-M. Kozjek: Lestev in sirček
:* 2001 T. Pavček-M. Jemec-Božič: Juri Muri drugič v Afriki
:* 2002 D. Zajc-A. Luger Peroci: Leteča hišica

; književne vrste	
* pesemska besedila
* ljudske pesmi
* avtorske pesmi
* pripovedna proza
* ljudske pravljice in pripovedke
* klasične avtorske pravljice in pripovedke
* kratke sodobne pravljice
* zbirka kratkih sodobnih pravljic
* obsežne sodobne pravljice ali fantastične pripovedi
* kratka realistična pripovedna proza
* obsežnejša realistična pripovedna proza (zaključena poglavja)

; dramska besedila
* 1951 P. Golia-N. Omersa: Jurček: pravljica v štirih dejanjih s prologom
* 1953 K. Brenk-M. Stupica: Igra o bogatinu in zdravilnem kamnu: pravljica za šolarje v petih slikah
* 1981 A. Goljevšček-M. Jemec Božič: Čudežni kamen / Kralj Matjaž, kako se imaš? / Če zmaj požre mamo / Hiša
* 2000 I. Cvetko: Najmanjše igre na Slovenskem
* 2000 V. Moderndorfer-B. Varl: Zeleni fantek:lutkovna igrica v desetih prizorih

; glasbene pravljice
* 1982 M. Voglar-L. Osterc: Bibarije: pesmi – igre – slike 
* 1986 J. Bitenc-J. Reichman: Tri muce in  druge glasbene pravljice
* 2001 J. Bitenc- M. Jemec Božič: Tinko Polovinko
* 2001 S. Remškar-K. Virant Iršič-M. Schmidt-A. Sottler-S. Junaković: bakreni prstan: tri glasbene pravljice
* 2003 A. Pesek-J. Godec Schmidt: Muca prede nitke zlate: svetovne uspavanke

; knjižne oblike	
* slikaniška izdaja
:* K. Kovič-J. Reichman: Maček Muri
:* F. Levstik-T. Kralj: Martin Krpan
:* 1979 J. Vandot-F. Bevk-M. Koren: Kekčeve zgodbe
:* 1979 I. Cankar-L. Osterc: Pehar suhih hrušk
:* 1985 L. Novy-M. Vogelnik: Pika poka
* knjižna izdaja 
:* F. Levstik: Martin Krpan (Kondor)
:* J. Vandot: Kekec
:* J. Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji gori
:* F. Prešern: Povodni mož
:* F. Prešeren: Turjaška Rozamunda

; mediji	
* tisk
:* različne oblike knjige 
* zvočni posnetki
:* 1984 K. Kovič-J. Novak-N. Falk: Maček Muri in muca Maca (zvočna kaseta)
:* 1993 K. Kovič-J. Novak-N. Falk-S. Hren: Maček Muri in muca Maca (video kaseta)
:* 1996 K. Brenk-L. Vrhunc-I. Glonar: Babica pripoveduje –  (zvočna kaseta)
:* 1998 K. Brenk-L. Vrhunc-I. Glonar-I. Mežan-B. Kralj-M. Potokar-P. Bibič: Babica pripoveduje (zvočni posnetek)
:* 1998 K. Kovič-J. Novak-N. Falk: Maček Muri &amp; Muca Maca (CD  zgoščenka)
:* 2000 K. Kovič-R. Sajko-J. Novak: Maček Muri (zvočni posnetek)
:* elektronska slikanica (multimedija) – interaktivna elektronska slikanica
:* 2001 K. Kovič-M. Kozjek-M. Koštomaj-J. Novak: Maček Muri

; naslovnik 	
* mladi bralec
:* 1977 J. Jurčič-M. Manček: Kozlovska sodba v Višnji gori
:* 1978 D. Zajc-C. Potokar: Mlada Breda
:* 1985 F. Prešeren-J. Reichman: Povodni mož
:* 1999 D. Zajc-Miroslav Šuput: Argonavti
* odrasli bralec
:* 1991 G. A. Burger-F. Prešeren-M. L. Stupica: Lenora
:* 1988 J. Snoj-A. Trobentar: Škorček Norček
:* 1984 K. Kovič-J. Reichman: Pajacek in punčka
:* 1977 K. Gatnik: Magna Purga danes in nikdar več - strip

; klasična ali aktivizirajoča – komunikacijska 	klasična slikanica (besedilo na eni strani, ilustracija na drugi strani)
1974 V. Zupan-M. L. Stupica: Plašček za Barbaro

* aktivizirajoča slikanica - igralna knjiga (zgibanke) 
:* 2001 B. Gregorič-S. Junaković: Mame, očki in otročki
:* 2001  A. Rozman Roza- S. Junaković: Rdeča žaba, zlat labod
:* 2001 P. Svetina-S. Junaković: Goske, psički in oslički

* igralna knjiga – postavljanka
:* 1996 Lucy Cousins: Minkina hiša: postavljanka in igralna knjiga
:* 2001 Lucy Cousins: Minkina kmetija: postavljanka in igralna knjiga

== Poezija ==
* F. Prešeren-A. Burger – M. L. Stupica: Lenora, 1991
* F. Prešeren- J. Reichamn: Povodni mož, 1985
* F. Prešeren-A. Peklar: Turjaška Rozamunda, 2003
* F. Prešeren-K. Volčanšek: Turjaška Rozamunda, 1985
* F. Prešeren-I. Seljak: Krst pri Savici, 1986
* F. Prešeren-J. Reichamn: Pesem od Lepe Vide, 1987
* F. Prešeren-D. Kofler: Sonetni venec, 1987
* F. Prešeren-R. Debenjak: Uvod h Krstu pri Savici, 1984
* F. Prešeren-M. Irena: Zmerom svojo goni slavček, 1986
* F. Prešeren-K. Palčič: Dohtar, ti jezični dohtar, 1989
* F. Prešeren-R. Skočir: Zdravilo ljubezni, 1989

==Proza ==
* F. Levstik-S. Bricelj: Martin Krpan z Vrha

=== Mladinsko časopisje ===

Mladinsko časopisje so [[w:revija|revije]] namenjene otrokom in mladini, ki izhajajo samostojno ali kot priloge v dnevnem ali tedenskem splošno informativnem [[časopia|časopisju]]. F. Ilešič je zapisal, da s tem terminom označujemo lahko tudi tiste revije, ki jih pišejo mladi (Prosveta). Revija pa je periodično izhajajoča [[publikacija|publikacija]] s specializirano vsebino (usmerjenost k določenim bralcem), kar pomeni, da izhajajo redno, navadno v enakih časovnih presledkih. Lahko izhaja enkrat letno, na pol leta, enkrat mesečno (Ciciban) ali enkrat tedensko (Pil plus).

; Mladinsko časopisje  - začetki
* periodične publikacije za otroke in mladostnike do konca osnovne šole 
* 1864 predhodnica Sprotuletna vijolica – [[rokopis|rokopisni]] tednik s tiskanim naslovom (dijaki mariborskega učiteljišča) – pesmi in povesti 
[[Slika:vedez.jpg|thumb|left|70px|Vedež]][[Slika:vrtec1.jpg|thumb|right|70px|Vrtec]]
:* 1848-1850 Vedež – prvi tiskani slovenski mladinski časopis, izšel je štirikrat, ur. [[Ivan Navratil|Ivan Navratil]]. List je imel v času narodnega prebujanja pomembno narodno prebujevalno vlogo; v njem je sodelovalo nad 30 slovenski pesnikov.
:* 1871-1944 je izhajala revija Vrtec (Vertec), ki je močno vplivala na razvoj slovenske mladinske književnosti. Po njej so se zgledovali številni dijaški listi, vendar z manj uspeha. 


* 1887-1935  Angelček priloga Vrtca, leta 1895 postane samostojna [[priloga|priloga]] 
* 1935 se z Lučko z neba združi v Luč (1935-1945) 

; Mladinsko časopisje – konec 19. st.
* 1888-1917 Krščanski detoljub je podpiral domače misjone, spodbujal k dobrodelnosti ter svaril pred napakami slabe vzgoje.
* 1888 Nebeški vrt 
* 1888 Sloga 
* 1888-1889 Vijolica 
* 1891 Razvoj 
* 1891-1892 Zabavnik 
* 1892-1894 Vesna (Celje) – v njej so bili objavljeni leposlovni prispevki in v liberalnem duhu napisani politični sestavki. 
* 1895-1921 Zora – sprva je bila [[glasilo|glasilo]] slovenskega katoliškega dijaštva, po združitvi s hrvaško Lučjo se preimenuje v Zoro-Luč (1920/21) in postane glasilo Jugoslovanske katoliške dijaške lige.

; Mladinsko časopisje - 20. st.
* 1900-1939 Zvonček – ur. E. Gangl, pisala ga je liberalno usmerjena mladina
* 1904-1914 Omladina – pisala ga je narodnoradikalna mladina
* 1901-1913, 1922-1939 Naš dom (Maribor) – je usmerjal mladino v duhu krščanskih mladinskih organizacij
* 1907-1914 Domače ognjišče – v njem so bili objavljeni sestavki o vzgoji
* 1908-1912 Naša bodočnost – priloga Domačega ognjišča
* 1908-1929 Mladost – v njem so širili ideje krščanskega socializma
* 1906-1907 Mladoslovenec – pisci tega časopisa so se zavzemali za izobrazbo kmetov
* 1908-1919, 1921-1923, 1924-1941 Mentor (izhaja še danes) – namenjen gimnazijski mladini, želel jih je usmerjati med šolanjem, s polemiko in politiko se ni ukvarjal
* 1912-1913 Preporod – pisala ga je ljubljanska skrivna srednješolska organizacija
* 1921-1925 Vidovdan – študentski časopis
* 1919-1941 Kmetski list 
* 1924 Slovenska misel 
* 1924-1928 Mladina 
* 1928-1929 Svobodna mladina 
* 1919-1938 Sokolič 
* 1931-1939 Sokolska prosveta 
* 1930-1938 Soko 
Leta 1939 so se listi Sokolič, Sokolska prosveta in Soko združili in izhajali pod imenom Soko.
* 1921-1929 Orlič – izhajanje tega lista so prepovedali, zato je izhajal pod imenoma Vrabič in Cvet 
* 1922 Prosveta – list goriške slovenske mladine
* 1923-1929 Naš čolnič – glasilo prosvetnega društva
* 1925-1926 Rast – glasilo krščanskosocialnega dijaštva
* 1919-1920 Mlada Jugoslavija – list za slovensko koroško mladino
* 1919 Danica, Maj (Trst)
* 1919-1920 Kres (Ljubljana)
* 1921-1923 Utrinki (Maribor) 
* 1922-1923 Samouprava (Gornja Radgona) 
* 1921-192 Orlovski odbornik 
* 1922-1926 Orlovski voditelj 

; Mladinsko časopisje 
* 1924-1927 Križ na gori – revija katoliške slovenske mladine
* 1924-1927 Stražni ognji – priloga revije Križ na gori
* 1928-1930 Križ, ur. E. Kocbek
* 1927-1931 Rast 
* 1930-1941 Kres 
* 1930-1934 Mladi plamen 
* 1934-1941 Straža v viharju 
* 1931-1935 Lučka z neba 
* 1936-1941 Mi mladi borci 
* 1931-1944 Naša zvezda 
* 1937-1938 Vestnik Krščanske delavske mladine 
* 1939-1941 Večernik za mladino 
* 1933-1941 Razori (Maribor) – namenjeni odrasli mladini
* 1921-1926 Novi rod - ur. [[w:Josip Ribičič|Josip Ribičič]], in M. Gaspari (Trst) – spodbujal k zdravemu življenju in vedremu razpoloženju
* 1924-1934 Mladi junak 
* 1925-1941 Naša radost 
* 1927-1928 Jugoslovanski srednješolec 
* 1929-1930 Omladina 
[[Slika:nas_rod1.jpg|thumb|right|70px|Naš rod]]
* 1929-1944 Naš rod (Ljubljana), ur. Josip Ribičič – nadaljeval je tradicijo tržaškega  Novega rodu 
* 1931-1941 Mlado Jutro – nedeljska priloga časnika Jutro
* 1923 Proletarska mladina
* 1933-1934 Rdeči glas 
* 1933-1936 Akademski glas 
* 1936-1938 Tednik 1551 je glasilo, ki je nadomestilo Akademski glas 
* 1938-1941 Korotan (Celovec) – namejen slovenski koroški mladini[[Slika:mladi_prekmurec.jpg|thumb|right|70px|Mladi prekmurec]]
* 1936-1940 Mladi Prekmurec – izdajala ga je prekmurska mladina
* 1940-1941 Srednješolec 
* 1941-1942 Mlada Slovenija 
* 1943 – Mladina 
* 1943-1945 Slovenski pionir 
* 1943-1944 Mladi rod (ur. F. Bevk) – ilustrirani mesečnik
* 1943 Mladi puntar 
* 1943-1944 Mlada pest 

; Mladinsko časopisje – po 2. sv. v.


[[Slika:star_ciciban.jpg|thumb|left|70px|Ciciban leta 1943/46]][[Slika:ciciban.jpeg|thumb|right|70px|novejši Ciciban]]
'''&lt;font size=+1 color=purple&gt;CICIBAN&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;
[[w:Ciciban|Ciciban]] je ena izmed najbolj kakovostnih revij za otroke od šestega leta dalje, ki izhaja že od leta 1945.
*: ''&lt;font size=+1 color=green&gt;Uredniki leta 1945:&lt;/font&gt;'' Josip Ribičič, [[w:Oskar Hudales|Oskar Hudales]], [[Albert Širok|Albert Širok]], [[Zorka Peršič|Zorka Peršič]], mladinca Maja in Iztok ter [[w:Kristina Brenkova |Kristina Brenkova]]
*: ''&lt;font size=+1 color=green&gt;Urednice leta 2008:&lt;/font&gt;'' [[Slavica Remškar|Slavica Remškar]] , [[Irena Matko Lukan|Irena Matko Lukan]] , [[Alenka Veler|Alenka Veler]]  in zunanja urednica [[Barbara Hanuš|Barbara Hanuš]] 
*: ''&lt;font size=+1 color=green&gt;Literarni del revije vključuje:&lt;/font&gt;'' sodobno slovensko in ljudska tvornost ter prevedena in preizkušena besedila
*: ''&lt;font size=+1 color=green&gt;Didaktični del revije vključuje naslednje rubrike:&lt;/font&gt;'' glasbeno, naravoslovno, spoznaj me (socialno učenje), likovno delavnico in rubriko za bogatenje besednega zaklada
*: ''&lt;font size=+1 color=green&gt;Priloge:&lt;/font&gt;'' Od leta 1994 Cici vesela šola [http://www.mladinska.com/emagarticle.asp?docid=330653&amp;emag=134479], do leta 2007 tiskana priloga za starše, od leta 2008 elektronska oblika prilpoge za starše [http://www.mladinska.com/tema.aspx?nodeid=3475] 
Da bi otroke motivirali za prebiranje priloge, vsako leto ob koncu šolskega leta priredijo tekmovanje Cici veseli-šolski dan, pri katerem pa ni pomembna zmaga, ampak sodelovanje. 


[[Slika:pionir.jpg|thumb|left|70px|članek iz glasila Pionir]][[Slika:gea.jpeg|thumb|right|70px|Gea]]

'''&lt;font size=+1 color=purple&gt;PIONIR (GEA)&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt; 
Revija [[w:Pionir|Pionir]] je namenjena bralcem od 10. do 15. leta starosti in prvič  izšla leta 1945.
*: ''&lt;font size=+1 color=green&gt;Ime revije 1945 - 1990:&lt;/font&gt;'' Pionir (političem značaj do leta 1949, leposlovna revija do 1990)
*: ''&lt;font size=+1 color=green&gt;Uredniki leta 1945:&lt;/font&gt;'' [[Mitja Vošnjaka|Mitja Vošnjak]]
*: ''&lt;font size=+1 color=green&gt;Ime revije od leta 1990 dalje:&lt;/font&gt;'' Gea (poljudno znanstvena revija)
*: ''&lt;font size=+1 color=green&gt;Urednika leta 2008:&lt;/font&gt;'' [[Milan Mantos|Milan Mantos]] in [[Boris Bogataj |Boris bogataj]]
*: ''&lt;font size=+1 color=green&gt;Vsebina:&lt;/font&gt;'' reportaže, potopisi, naravoslovje, družboslovje, umetnost, kultura, špot na prostem, fotografije (dežel, živalsta,in rastlinstva) ...
[[Slika:pionirski_list.jpg|thumb|left|70px|Pionirski list]][[Slika:pil_naslovnica.jpeg|thumb|right|70px|Pil]][[Slika:pil_plus.jpg|thumb|right|70px|Pil Plus]]

'''&lt;font size=+1 color=purple&gt;PIONIRSKI LIST (PIL - PISANI LIST)&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;
[[Pionirski list|Pionirski list]] je namenjen šolarjem od 9. do 12. leta. Mesečnik Pionirski list je prvič izšel leta 1948. Leta 1990 se je preimenoval v Pil - Pisani list, torej njegova tradicija in vpliv obstajata že 60 let. Obravnava različna področja: šport, kulturo, glasbo, literaturo, tehniko, biologijo, računalništvo, svetovanje mladim ... Vsebuje dve prilogi Veselo šolo in Pilovo knjižnico. Kasneje se je Pilu pridružil še tednik za najstnike (od 12. do 15. leta) Pil Plus.  
[[Slika:kekec.jpeg|thumb|left|70px|Kekec]]

'''&lt;font size=+1 color=purple&gt;KURIRČEK (KEKEC)&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt; 
:::: Revija [[w:Kekec|Kekec]] izhaja enkrat mesečno in je literarna revija za učence OŠ od 2. do 5. razreda. Prvič je izšla leta 1961 pod imenom Kurirček. S spremembo založbe je revija leta 1991 dobila novo ime Kekec. Nudi nam predstavitev pesnikov in pisateljev, v njej pa najdemo tudi razne zgodbice in razvedrilne križanke. Revija posveča prostor tudi jezikovni in književni vzgoji.
[[Slika:cicido.jpg|thumb|left|70px|Cicido]]
'''&lt;font size=+1 color=purple&gt;CICIDO&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt; 
[[Cicido|Cicido]] je začel izhajti leta 1998 in je namenjen predšolskim otrokom (2-6 let). V njem so vsebine, ki so bile prej v Cicibanu namenjene najmlajšim. Revija je zasnovana tako, da pri branju sodelujejo starši ali vzgojitelji.
*: ''&lt;font size=+1 color=green&gt;Urednice leta 2008:&lt;/font&gt;'' Slavica Remškar, Irena Matko Lukan, Alenka Veler in zunanja urednica Barbara Hanuš
*: ''&lt;font size=+1 color=green&gt;Maskota revije:&lt;/font&gt;'' Modrega medvedka/debeloglavčka. Je enake starosti kot so bralci revije in jim predstavlja različne teme. 
*: ''&lt;font size=+1 color=green&gt;Literarni del revije vključuje:&lt;/font&gt;'' sodobno slovensko in ljudska tvornost ter prevedena in preizkušena besedila
*: ''&lt;font size=+1 color=green&gt;Didaktični del revije vključuje naslednje rubrike:&lt;/font&gt;'' glasbeno, naravoslovno, , likovno delavnico, naloge z nalepkami in rubriko za bogatenje besednega zaklada (Maimi, Ana in Kuku)
*: ''&lt;font size=+1 color=green&gt;Priloge:&lt;/font&gt;'' Od leta 1994 Cici vesela šola [http://www.mladinska.com/emagarticle.asp?docid=330653&amp;emag=134479], do leta 2007 tiskana priloga za starše, od leta 2008 elektronska oblika prilpoge za staršem [http://www.mladinska.com/tema.aspx?nodeid=3475] 
Da bi otroke motivirali za prebiranje priloge, vsako leto ob koncu šolskega leta priredijo tekmovanje Cici veseli-šolski dan, pri katerem pa ni pomembna zmaga, ampak sodelovanje. 
 
; [[Zamejske|Zamejske]] revije:
[[Slika:galeb1.jpg|thumb|left|70px|Galeb]]
'''&lt;font size=+1 color=purple&gt;GALEB&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;
Galeb je mladinska revije, ki kot mesečnik izhaja v Trstu in je dragoceno pomagalo OŠ s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem. Prvi urednik je bil I. Grbec, revija pa je začela izhajati leta 1954. 


'''&lt;font size=+1 color=purple&gt;PASTIRČEK&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;
Revija Pastirček izhaja kot mesečnik med šolskim letom v Gorici in je namenjena slovenskim otrokom v Italiji. Prvič je izšla leta 1946 pod naslovom Jaslice. Prvotno so v reviji objavljali vzgojne in nabožne spise, kasneje pa so več prostora posvečali literarnim prispevkom in kulturi nasploh. Vsebuje prilogo Album slovenskih ustvarjalcev. 
[[Slika:mladi_rod.jpg|thumb|left|70px|Mladi rod]]
'''&lt;font size=+1 color=purple&gt;MLADI ROD&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;
Mladi rod je revija za otroke avstrijsko koroških dvojezičnih šol, ki je prvič izšla leta 1952 v Celovcu. Takratni urednik revije je bil F. Aichholzer, ki je bil eden izmed slovensko koroških učiteljev. V prvih dveh desetletjih je revija izhajala kot pomožni učbenik. Še danes je pomembna za jezikovno socializacijo otrok in njihovo spoznavanje slovenske kulture, saj v njej objavljajo mladinski pisci in ilustratorji iz Koroške in Slovenije.


; Ostale revije:
* Barbie,
* Beo-beo,
* Bim Bam,
* Bučka,
* Čukec,
* Moj planet, 
* Mavrica,
* Mini, 
* Medvedek Pu, 
* National geographic junior, 
* Pikapolonica, 
* Petka, 
* Pinko, 
* Tim,
* Trobentica, 
* Umko,
* Zmajček ...

== Otrokov odnos do knjige ==
; Razvoj otrokovega odnosa do knjige (M. Kobe)
* pre-libri ali netipična faza
:* od rojstva do 2. leta
:* različni materiali za knjige
:* atipičen odnos do knjige
* prepoznavna faza – slikaniško obdobje
:* od 2.–4. leta
:* prepoznavanje likovne vsebine
* razumevna faza
:* od 4.–6. leta
:* prepoznavanje, doživljanje, razumevanje, povezovanje
* tipična razvojna faza
:* od 6.-8. leta
:* tipičen odnos do knjige – branje
:* doživljanje, razumevanje

==Literarni razvoj otroka==

*'''&lt;font size=+1 color=blue&gt;PREDBRALNO OBDOBJE&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''
:Otrok ob zaznavanju pesmi in slike doživlja čutna doživetja. Pesem ga pomirja, ustvarja različna razpoloženja, v njem zbuja čustvo ugodja. Prvo literarno doživetje je, ko otrok predmeta ne doživi več le z rokami, temveč tudi z očmi. Za otrokov literarni razvoj je izredno pomembna povezava med jezikovnimi in vizualnimi knjižnimi doživljanji. Slikanica mu predstavlja preprosto in uporabno igračo. Mehanična sredstva, kot so radio, televizija in kaseta, ne morejo nadomestiti žive jezikovne komunikacije, ki je za začetni literarni in glasbeni razvoj zelo pomembna. Stik s književnimi deli, ki posega v otrokov čustveni, čutni in spoznavni svet, je že tudi zgodnja oblika literarnega, informacijskega in razmišljajočega branja

*'''&lt;font size=+1 color=blue&gt;OBDOBJE PRVEGA SAMOSTOJNEGA BRANJA&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''
:Otrok začne sam brati, vendar zgodbo še vedno intenzivneje doživljao ob poslušanju, kot če bere sam. Zato je branje odraslih še vedno pomembno za otrokov skladni razvoj. Otrok še vedno najraje sega po pravljicah, a je v tem obdobju dojemanje pravljic globje. Poleg fantazijskega sveta ga vse bolj zanima tudi življenje in dogajanje okrog njega. V njem se začenja proces socializacije, vrašča v družbo in kulturo, kateri pripada.

*'''&lt;font size=+1 color=blue&gt;RAZVOJ BRANJA V POZNEM OTROŠTVU&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''
:Otrok želi svet okorg sebe spoznati in razumeti. Željo po spoznavanju okolja spremlja kritično razmišljanje. Bralna doživetja se vedno bolj diferencirajo v določene oblike glavnih vrst branja. Otork začne segati po poljudnoznanstveni literaturi, zanimajo ga tudi časopisi, revije. Privlačijo ga resnične zgodbe in razni opisi odkritij, iznajdb, zgodbe o strahovih, pustolovske in romantične zgodbe.

*'''&lt;font size=+1 color=blue&gt;DIFERENCIACIJA BRANJA MLADOSTNIKOV&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''
:Bralni interesi in nagibi se oblikujejo pod vplivom osebnostnih značilnosti mladostnika in ga (kot bralca) usmerjajo k določenim temam in interesnim področjem. Mladostnik že bolje razume glavna gibala človeškega življenja, izoblikuje vrednoste, zanj je pomembno vse, kar je drugačno kot njegova okolica. Njegove želje segajo v prihodost, gradi nov, boljši in lastni svet. Knjige so mladostniku pogosto nadomestilo za nezanimivo realnost življenja. V junakih literarnih del išče močne osebnsti, posebej se zanima za čustva kot sta sovraštvo (boj) in ljubezen.

;Arthur APLLEYARD
:Teorija Arthurja Aplleyarda govori o petih stopnjah bralnega razvoja. Razvil je naslednjo tipologijo bralcev:
* bralec kot igralec 
:* predšolsko obdobje
:* otrok je poslušalec
:* fantastičen svet, ki posnema strahove, želje, realnost
:* otrok se uči povezovati na simbolni ravni
* bralec kot junak
:* bralec v prvem ali drugem triletju
:* identifikacija z osrednjo osebo v zgodbi
:* bralec rad podoživlja pustolovščine književnega junaka 
* bralec kot mislec oz. razmišljujoči bralec
:* obdobje osnovne šole
:* mladi bralec išče globlji smisel življenja
:* razmišlja o prebranem
:* izoblikujejo se stalnice, vrednote, prepričanja, ideali ...
* bralec kot interpret oz. interpretativni bralec
:*  obdobje srednje šole
:* mladostnik zaznava vsebine in oblike, presoja literarnost, bere kritično
* pregamtični bralec
:* obdobje odraslosti
:* odraslega zanimajo različna branja
:* išče resnico in uporabno znanje

; Charlote BÜHLER (1893-1974)
:Nemška razvojna psihologinja je literarni razvoj otroka razdelila na:
* pravljično obdobje	– od 4./5. do 8./9. leta
:* obdobje ljudskih, klasičnih in sodobnih pravljic
:* obdobje ljudskih (in avtorskih) pesmi
:* branje kot igra
* realistično obdobje 	 – od 9./10. do 12./13. leta
:* Robinzonovo obdobje,  obdobje pustolovščin
:* glavni junak = izstopajoči posameznik = bralec  kot heroj
:* tema: prijateljstvo...
* prehodno obdobje	– od 12./13. do 15./16. leta 
:* obdobje mladostništva
:* teme: ljubezen, odraščanje, uporništvo, generacijski spori ...
* razmišljajoči bralec

==MLADINSKA KNJIŽEVNOST V PREDŠOLSKEM OBDOBJU==


*'''&lt;font size=+1 color=blue&gt;PRVO STAROSTNO OBDOBJE (od 1. do 3. leta)&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''

:Po Kurikulu za vrtce (1999) je za otroka v tem obdobju značilno, da še ne pozna simbolične funkcije besede.  Predvsem doživlja le formo, vsebina pa  je še nedostopna. Pri dveh letih otrok s pomočjo diferenciranih znakov poimenuje stvari. Otrok v tej fazi že ve, da si z okoljem,v akterem živi, nista kot celota in, da on sam ni center sveta. Ne glede na to pa je njegovo razumevanje sveta še vedno egocentrično. Otrok okrog tretjega leta obvlada jezik že toliko, da si je sposoben ob pripovedovanju predstavljati osebe, njihova dejanja in dogajalni čas. Starši tu že začnejo otrokom pripovedovat prve zgodbe ali [[:w:pravljica|pravljice]]. Vendar so le te bolj ali manj prilagojene starosti otroka in njegovemu mišljenju.[[Slika:glasba.jpg|thumb|left|80px|Glasbena pravljica]]


:V zgodnjem otroštvu so zelo primerne [[:w:glasbena pravljica|glasbene pravljice]] ali pravljice opremljene z [[:w:verz|verzi]]. Ker so kratke je njihov namen predvsem aktivno učenje in sodelovanje otroka v pravljici. Pri tem pa je pomembno, da pripovedovalec spodbudi otrokov interes tudi tako, da v pravljici poudari tiste elemente, ki jih otrok iz svojega raziskovalnega sveta najbolj pozna. Danes vemo, da imajo [[:w:klasična pravljica|klasične pravljice]] v življenju otroka manjšo vlogo kot nekoč. Ne glede na to pa so pri otrocih še vedno izredno  priljubljene. 


:[[Slika:vozila.jpg|thumb|left|80px|Slikanica o vozilih]][[Slika:živali.jpg|thumb|left|80px|Slikanica o živalih]]Za spodbujanje in estetsko doživljanje otroka so najbolj uporabne ravno s tem poimenovanjem [[:w:slikanica|slikanice]], namreč tako bi lahko poimenovali vse knjige za mlade v prvem triletju. Poudarek je na slikovnem materialu ali pa na besedilu, ki pa ga je zelo malo. Največja zanimivost slikanice je v tem, da na prijazen način posreduje otroku leposlovno-likovno informacijo o svetu kulture v kateri živi. Slikanice delimo na '''&lt;font size=+1 color=green&gt;poučno-leposlovne&lt;/font&gt;''' in '''&lt;font size=+1 color=green&gt;igralne knjige&lt;/font&gt;'''. Namen slikanice je estetska vzgoja otroka; bogateti mora njegov doživljajski svet in večati mora njegovo literarno estetsko občutljivost.  Njihov glavni cilj pa je spodbujanje in razvijanje pojmov besed, medsebojnih odnosov ter spoznavanje značilnosti »sveta«. Besedilo in slike so med seboj zelo povezane.

Poleg slikanic pa so zelo pomembne tudi pravljice. Otroci, ki so jim odrasli v prvi fazi veliko brali in se z njimi pogovarjali, imajo močnejšo podlago za nadaljnje uspešno branje in učenje. Otroci imajo bolj razvito sposobnost koncentracije in spomina. Zato so za to obdobje priporočljive naslednje dejavnosti, knjige in literarne zvrsti: 

:::::*''&lt;font size=+1 color=green&gt;petje kratkih pesmic,&lt;/font&gt;''
:::::*''&lt;font size=+1 color=green&gt;petje uspavank,&lt;/font&gt;''
:::::*''&lt;font size=+1 color=green&gt;igranje bibank,&lt;/font&gt;''
:::::*''&lt;font size=+1 color=green&gt;pogovor,&lt;/font&gt;''
:::::*''&lt;font size=+1 color=green&gt;pripovedovanje pravljic, pesmic, zgodbic in ugank.&lt;/font&gt;''


*'''&lt;font size=+1 color=blue&gt;DRUGO STAROSTNO OBDOBJE (od 3. do 6. leta)&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''

:Kurikulum za vrtce (1999) navaja, da otrok v tem obdobju začne že sam prepoznavati likovno vsebino, slikanice (žival), s tem  pa si tudi razvija spomin. Zato otrok začne prepoznavati stvari, o njih govoriti, jih razumeti in pravilno uporabljati knjigo in odnos do nje. Doživlja vsebino in jo tudi razume. [[Slika:Macek_Muri.jpg|thumb|left|90px|Kajetan Kovič]]Pri tem pa imajo vlogo odrasli, da jim pripovedujejo zgodbe, pravljice, pravljice z verzi ipd. Skupaj jih tudi obnovijo. Otrok je v tem obdobju to zmožen narediti, saj že toliko obvlada jezik, da lahko predstavi literarne osebe in povzame najbolj zanimiva dogajanja v pravljici. Na koncu jih poveže v celoto. Ko odrasli berejo knjigo nastaja povezanost, ki krepi čustvene vezi med bralcem in poslušalcem. Otrok se tako počuti varnega in čas, ki ga odrasli vzamejo za branje knjige z njim, mu veliko pomenijo. Knjige v veliki merijo vplivajo na razvoj čustvenega sveta. Zgodbe in pravljice ga pomirjajo in mu pomagajo, da lažje sprejema pravila sveta v katerem živimo. 


:Znanje otroka se skozi predšolsko obdobje vseskozi nadgrajuje, zato je v tem triletju pomembno, da imajo na razpolago [[strokovni|strokovni]] in tudi [[leposlovni|leposlovni]] tip otroške literature. Otroci imajo v tej fazi prvič večji stik z več vsebine oziroma besedila. Torej knjige vsebujejo več besedila kot v prvi fazi in imajo namen, da otroci spoznajo zgodbo, da izvejo o čem zgodba govori in kako se konča.


:[[Slika:piki.jpg|thumb|left|90px|]][[Slika:sapramiška.jpg|thumb|left|90px|]]

S pomočjo raziskave v vrtcu* sva izvedeli, katere knjige so sedaj za ti dve obdobji najbolj priljubljene.

:::''V '''&lt;font size=+1 color=green&gt;prvem starostnem&lt;/font&gt;''' obdobju otrok najraje prelista oziroma pregleduje naslednje knjige (izbrali sva prve tri):
::::::* Velika knjiga o vozilih,
::::::* Velika knjiga o živalih,
::::::* knjige o Pikiju.


::::::''V '''&lt;font size=+1 color=green&gt;drugem starostnem&lt;/font&gt;''' obdobju pa otrok najraje pregleduje oziroma že prebira naslednje knjige avtorjev:'' 

::::::* [[:w:Svetlana makarovič|Svetlana Makarovič]], 
::::::* [[:w:Kajetan Kovič|Kajetan Kovič]], 
::::::* [[:w:Ela Peroci|Ela Peroci]].


1* Martinčič, Maja; Rožman, Mojca(2008). Raziskava priljubnosti knjig med predšolskimi otroki, Pedagoška fakulteta.


'''LITERATURA'''

1. Plesničar, M.(2005). Izbor mladinskih knjig za otroke v predšolskem obdobju do treh let. Ljubljana: Diplomsko delo.

==MLADINSKA KNJIŽEVNOST V DEVETLETKI==

&lt;font size=+1 color=olive&gt;PRVO TRILETJE''&lt;/font&gt;''
*'''&lt;font size=+1 color=orange&gt;1. RAZRED:&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''
Branje mora biti učencu zabavno. Pomembno je, da besedilo vsebuje številne slike in velike črke. :[[Slika:Macek Muri.jpg|thumb|right|Maček Muri]]

:::::*''[[Kajetan Kovič|Kajetan Kovič]]: &lt;font size=+1 color=olive&gt;Maček Muri''&lt;/font&gt;'', 1975 (prikazano dogajanje v čisto pravem Mačjem mestu. V zgodbi najdemo številne pesmi in ilustracije. Slikanica Maček Muri je najbolj znana slovenska slikanica.)
:::::*''[[France Bevk|France Bevk]]: &lt;font size=+1 color=olive&gt;Peter Klepec''&lt;/font&gt;'', 1978 (berljiva literarna [[:w:pripovedka|pripovedka]] za otroke o literarnem liku z nadnaravno močjo)
:::::*''[[Branka Jurca|Branka Jurca]]: &lt;font size=+1 color=olive&gt;Anča pomaranča''&lt;/font&gt;'', 1983 (številne kratke in poučne zgodbe, v katerih se glavna junakinja sooča z izzivi)


*'''&lt;font size=+1 color=orange&gt;2. RAZRED:&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''
Učencem ponudimo daljše zgodbe, ki jih najprej sami preberemo, nato pa skupaj beremo posamezna poglavja. Začnejo se pojavljati različni bralni interesi, zato je pomembno, da otrokom ponudimo raznovrstno literaturo.

:::::*''[[Oton Župančič|Oton Župančič]]: &lt;font size=+1 color=olive&gt;Ciciban''&lt;/font&gt;'', 1915 (zbirka pesmi, ki predstavljajo otrokov doživljajski svet, igro in prijateljstvo)
:::::*''[[Ela Peroci|Ela Peroci]]:&lt;font size=+1 color=olive&gt; Muca Copatarica ''&lt;/font&gt;'', 1957 (kratka [[:w:sodobna pravljica|sodobna pravljica]], ki opisuje doživljajski svet otroka in njegovo igro)
:::::*''[[Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]]: &lt;font size=+1 color=olive&gt;Pod medvedovim dežnikom ''&lt;/font&gt;'', 1998 ([[:w:sodobna pravljica|sodobna pravljica]] s poosebljenimi živalskimi liki)


:[[Slika:Moj deznik.jpg|thumb|right|80px|Moj dežnik je lahko balon]]
*'''&lt;font size=+1 color=orange&gt;3. RAZRED:&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''
Učenci znajo že brati, zato jim lahko ponujamo daljša besedila in [[:w:knjige v nadaljevanjih|knjige v nadaljevanjih]]. Učenca je potrebno spodbujati k branju [[:w:poljudnoznanstvenih knjig|poljudnoznanstvenih knjig]], kjer bo spontano in postopno prešel k branju. Mlade bralce navajamo na knjižno in književno kulturo v ožjem in širšem pomenu.

:::::*''[[Ela Peroci|Ela Peroci]]: &lt;font size=+1 color=olive&gt;Moj dežnik je lahko balon''&lt;/font&gt;'', 1955 (tipična kratka [[:w:sodobna pravljica|sodobna pravljica]] z otroškim svetom v ospredju in odraslim v ozadju)
:::::*''[[Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]]: &lt;font size=+1 color=olive&gt;Pekarna Mišmaš ''&lt;/font&gt;'', 1974 (kratka sodobna pravljica s poosebljenimi živalskimi liki)
:::::*''[[Bina Štampe Žmavc|Bina Štampe Žmavc]]: &lt;font size=+1 color=olive&gt;Popravljalnica igrač ''&lt;/font&gt;'', 1994 (besedilo je kratka sodobna pravljica, kjer so glavne osebe otroci iz vsakdanjega mestnega življenja)


&lt;font size=+1 color=olive&gt;DRUGO TRILETJE''&lt;/font&gt;''
*'''&lt;font size=+1 color=orange&gt;4. RAZRED:&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''
Pomembno je, da z otrokom beremo skupaj in obnavljamo prebrano. Otroka zanimajo tako trivialna in elitna (vsebinsko prazno delo), kot kanonizirana dela. Zanimajo jih [[:w:stripi|stripi]], [[:w:revije|revije]] in [[:w:časopisi|časopisi]] z zabavno vsebino.

:::::*''[[Vid Pečjak|Vid Pečjak]]: &lt;font size=+1 color=olive&gt;Drejček in trije Marsovčki ''&lt;/font&gt;'', 1961 (leposlovna [[:w:znanstvenofantastična zgodba|znanstvenofantastična zgodba]], kjer junak v svetu domišljije, išče odgovore na vprašanja, ki jih v resničnem svetu ne najde)
:::::*''[[Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]]: &lt;font size=+1 color=olive&gt;Kosovirja na leteči žlici ''&lt;/font&gt;'', 1974 ([[:w:fantastična pripoved|fantastična pripoved]], v kateri nastopata izvirna lika kosovirja [[:w:Glili in Glala|Glili in Glala]], ki potujeta na Zemljo, ki je zanju domišljijski svet)
:::::*''[[Miroslav Košuta|Miroslav Košuta]]:&lt;font size=+1 color=olive&gt; Na Krasu je krasno''&lt;/font&gt;'', 1988 (zbirka pesmi, ki jo otrok sprejema, kot čustveno, domišljijsko in estetsko igro in, ki otroka vpeljuje v umetnostna besedila)


:[[Slika:matilda-roald dahl.jpg|thumb|right|]]
*'''&lt;font size=+1 color=orange&gt;5. RAZRED:&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''  
Učencem postanejo zanimiva dela z duhovito in humorno vsebino. Zmanjšuje se zanimanje za ilustracije, povečuje pa se zanimanje za zgodbo, [[:w:pustolovčino|pustolovčino]].

:::::*''[[ljudske pravljice|ljudske pravljice]]:&lt;font size=+1 color=olive&gt; Slovenske ljudske pravljice ''&lt;/font&gt;''(zbirka najbolj znanih slovenskih [[:w:ljudskih pravljic|ljudskih pravljic]], kjer imajo liki tipične slovenske značilnosti)
:::::*''[[Leopold Suhodolčan|Leopold Suhodolčan]]:&lt;font size=+1 color=olive&gt; Na večerji s krokodilom''&lt;/font&gt;'', 1976 (mladinska [[:w:detektivska povest|detektivska povest]], ki od mladega bralca zahteva logično sklepanje, odkrivanje in opazovanje)
:::::*''[[Roald Dahl|Roald Dahl]]:&lt;font size=+1 color=olive&gt; Matilda ''&lt;/font&gt;'', 1988 (glavna junakinja, ki je kljub problemom sposobna premagati zlo in hudobijo ter vzpostaviti srečen razplet dogodkov)


*'''&lt;font size=+1 color=orange&gt;6. RAZRED:&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''
Knjige postanejo za učence vir informacij. Zanimajo jih [[:w:atlasi|atlasi]], [[:w:enciklopedije|enciklopedije]] in [[:w:slovarji|slovarji]]. Pogosto se ponavlja shema odhoda od doma, pustolovščine in nato srečne vrnitve domov. Knjige so velikokrat dvodimenzionalne, kar pomeni, da se prepletata doživljajski in domišljijski svet. Učenci pa radi prebirajo tudi mladostniške revije ([[:w:Pil|Pil]], [[:w:Smrklja|Smrklja]], [[:w:Cool|Cool]]).  Zanimajo jih tudi [[:w:miti|miti]] (Kralj Matjaž, Lepa Vida, Pegam in Lambergar) in [[:w:legende|legende]] (Ajdovska deklica, Ladja duhov, Leteči Holandec).

:::::*''[[Lewis Carroll|Lewis Carroll]]:&lt;font size=+1 color=olive&gt;Aličine dogodivščine v Čudežni deželi ''&lt;/font&gt;'', 1865 ([[:w:fantastična pripoved|fantastična pripoved]], ki bogati jezikovne in intelektialne sposobnosti bralca)
:::::*''[[Erich Kastner|Erich Kastner]]: &lt;font size=+1 color=olive&gt;Leteča učilnica ''&lt;/font&gt;'', 1933 ([[:w:realističen roman|realističen roman]], ki pritegne bralca s temami, kot so odraščanje, mladostništvo, šola...)
:::::*''[[Tone Seliškar|Tone Seliškar]]: &lt;font size=+1 color=olive&gt;Bratovščina Sinjega galeba ''&lt;/font&gt;'', 1936 (pisatelj z glavnim likom in njegovimi vrstniki  izraža pomen iskanja samopodobe, kar krepi mladostnikovo pripadnost skupini)

&lt;font size=+1 color=olive&gt;TRETJE TRILETJE''&lt;/font&gt;''
:[[Slika:hotel sem prijeti sonce.jpg|thumb|right|80px|Hotel sem prijeti sonce]]
*'''&lt;font size=+1 color=orange&gt;7. RAZRED:&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''
Zanimanje za branje močno upade. Opazijo pa se tudi velike razlike pri bralnih interesih med spoloma. Večina dečkov rada bere [[:w:znanstvenofantastične zgodbe|znanstvenofantastične zgodbe]], [[:w:stripe|stripe]] in [[:w:detektivke|detektivke]], deklice pa pogosto knjige z ljubezensko tematiko in revije o modi, zvezdnikih ter slavnih osebah. Oboji, tako dečki kot deklice pa se navdušujejo nad [[:w:zgodovinskimi romani|zgodovinskimi romani]] in zgodbah o junakih in junakinjah.

:::::*''[[Prežihov Voranc|Prežihov Voranc]]: &lt;font size=+1 color=olive&gt;Solzice ''&lt;/font&gt;'', 1949 (v knjigi je zbranih 11 avtorjevih zgodb iz otroštva, kjer opisuje revščino v kateri je živel, mater in šolo, kot negativno institucijo.)
:::::*''[[Tone Partljič|Tone Partljič]]: &lt;font size=+1 color=olive&gt;Hotel sem prijeti sonce''&lt;/font&gt;'', 1981 (zbirka [[:w:črtic|črtic]], ki pripovedujejo o pisateljevem otroštvu)
:::::*''[[Tone Pavček|Tone Pavček]]: &lt;font size=+1 color=olive&gt;Majnice – Fulaste pesmi''&lt;/font&gt;'', 1996 ([[:w:pesniška zbirka|pesniška zbirka]], kjer prevladuje tema ljubezni. Pesmi so napisane v jeziku mladih-slengu, kar knjigo še približa mlademu bralcu)


*'''&lt;font size=+1 color=orange&gt;8. RAZRED:&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''
To je obdobje uporništva, ko mladostniki v literaturi iščejo resnico. Nekateri berejo knjige za odrasle, izredno pomembna pa postane tudi naslovna stran knjige, ki nikakor ne sme izgledati otroško, ker to ne pritegne mladostnika v tem obdobju. Zanimajo jih problemske teme, kot so odraščanje, spolnost, nasilje, mamila, ...

:::::*''[[Branka Jurca|Branka Jurca]]:&lt;font size=+1 color=olive&gt; Ko zorijo jagode ''&lt;/font&gt;'', 1974 (glavna junakinja [[:w:povesti|povesti]] je petnajstletna Jagoda, ki odkriva čare in bridkosti odraščanja ter ljubezni)
:::::*''[[Zlata Filipović|Zlata Filipović]]:&lt;font size=+1 color=olive&gt; Zlatin dnevnik ''&lt;/font&gt;'', 1994 (pisateljica v knjigi predstavi krutosti vojne in ukradeno otroštvo glavne junakinje)
:::::*''[[Desa Muck|Desa Muck]]: &lt;font size=+1 color=olive&gt;Lažniva Suzi ''&lt;/font&gt;'', 1997 (pripoveduje o mladostnici, ki se prepiše na novo šolo in, kjer zaradi želje po sprejetosti med sošolci, zabrede v kopico laži iz katerih ne najde izhoda)

:[[Slika:mali princ.gif|thumb|right|80px|Mali princ]]
*'''&lt;font size=+1 color=orange&gt;9. RAZRED:&lt;/font&gt;'''&lt;br&gt;''
Učenca manj zanimajo domišljijske zgodbe, bolj pa realno življenje: rasizem, revščina, spolne zlorabe, aids, samomor … Naštete tematike privlačijo mladostnike, ker niso olepšane in, ker se dogajajo v vsakodnevnem življenju. Radi pa prebirajo tudi dela klasične književnosti.

:::::*''[[William Shakespeare|Wiliam Shakespeare]]: &lt;font size=+1 color=olive&gt;Romeo in Julija ''&lt;/font&gt;'', 1593 (delo, ki sloni na večni ljubezni, ki je močnejša od sovraštva)
:::::*''[[Antoine de Saint-Exupery|Antoine de Saint-Exupery]]: &lt;font size=+1 color=olive&gt;Mali princ''&lt;/font&gt;'', 1943 (čeprav pogosto mislimo, da je to knjiga za otroke, vsebuje veliko globokih misli o življenju in ljubezni)
:::::*''[[Bogdan Novak|Bogdan Novak]]:&lt;font size=+1 color=olive&gt; Ninina pesnika dva ''&lt;/font&gt;'', 1995 ([[:w:roman|roman]], ki govori o ljubezni in prijateljstvu)


&lt;font size=+1 color=olive&gt;LITERATURA''&lt;/font&gt;''

Blažić, M. (2000). &lt;font size=+1 color=olive&gt;Skrivni bralni zakladi''&lt;/font&gt;''. Ljubljana: Založba Rokus.

==OTROŠKE IN/ALI MLADINSKE KNJIŽNICE==


===Pionirske knjižnice v Ljubljani===
Pionirska knjižnica v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1948. Ustanovilo jo je Poverjeništvo za kulturo in umetnost v Ljubljani pod imenom Mestna pionirska knjižnica. Na začetku delovanja je delovala kot oddelek Šentjakobske knjižnice, nato pa se je leta 1954 osamosvojila in delovala pod imenom Pionirska knjižnica. Leta 1977 je Pionirska knjižnica imela že 47.448 enot gradiva in 4.334 članov, ki so si izposodili 148.605 enot gradiva.
Konec leta 1981 je bila z združitvijo Pionirske, Mestne in Delavske knjižnice, vse tri so delovale na območju občine Ljubljana Center, ustanovljena Knjižnica Otona Župančiča.


===Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo===
====Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo====
Danes deluje v okviru Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani oddelek Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo. To je sodoben strokovni oddelek, ki zbira, obdeluje in posreduje knjižnično gradivo ter informacije s področij mladinske književnosti in mladinskega knjižničarstva.  Od leta 1977 je Pionirska soizdajatelj revije Otrok in knjiga. Tu je tudi sedež slovenske sekcije IBBY.

====Temeljna dejavnost Pionirske====
Pionirska opravlja naslednje naloge:
* Organizira in pripravlja strokovne srede. To so redna mesečna strokovna srečanja za slovenske mladinske in šolske knjižničarje. 
* Izdeluje letne pregledne in priporočilne sezname mladinskih knjig po temah, zvrsteh in žanrih.
* Pripravlja praznovanja 2. aprila, mednarodnega dneva knjig za otroke
* Organizira in vodi nagrade moja najljubša knjiga
* Dokumentira članke s področja mladinske književnosti in knjižničarstva in ureja interne kataloge
* Izdeluje najrazličnejše bibliografije in bio-bibliografije
* Promovira mladinsko književnost in branje s projekti, ki vključujejo otroke iz Slovenije in zamejstva (na primer Slovenski knjižni kviz).
* Izvaja predavanja in predstavitve.
* Organizira občasnih strokovnih srečanj, ki so posvečena določeni aktualni strokovni problematiki.
* Sodeluje z drugimi ustanovami, predvsem pri nacionalnih projektih, ki so povezani z branjem, pismenostjo, mladinsko književnostjo in knjižničarstvom (na primer Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS, Andragoški center Slovenije …).
* Sodeluje v strokovnih žirijah za ugledne slovenske literarne nagrade s področja mladinske književnosti.
* Sodeluje v uredništvih mladinskih in strokovnih revij.

====Temeljne zbirke gradiva Pionirske====
*Domača in tuja strokovna literatura (okoli 2.935 izvodov monografij, 32 tekočih naslovov ter 71 starih naslovov periodike) s področja mladinske književnosti in knjižničarstva
*Arhivska zbirka mladinskih knjig v slovenskem jeziku, (izvirne slovenske mladinske knjige in prevodi), ki obsega 10.391 knjig leposlovja in 2.330 poučnih knjig
*Arhivska zbirka slovenske mladinske periodike (57 naslovov), ki zajema časovno obdobje od konca 19. stoletja pa do današnjih dni
*Arhivska zbirka slovenskih mladinskih knjig, prevedenih v tuje jezike (728 knjig)
*Obsežna zbirka najboljših slikanic v najrazličnejših tujih jezikih, v kateri so zastopani najvidnejši in najbolj uveljavljeni tuji ilustratorji in besedni umetniki (1.670 knjig)
*Zbirka &quot;kiča&quot;, v kateri so zastopani najbolj izraziti primeri neprimernih priredb (likovnih in literarnih) znanih literarnih tekstov (1.000 knjig)


===IBBY in Slovenska sekcija za IBBY===

==== IBBY (International Board on Books for Young People) – Mednarodna zveza za mladinsko književnost ====
Mednarodna zveza za mladinsko književnost je bila ustanovljena leta 1953 v Zürichu. Pobudnica za ustanovitev je bila pisateljica in novinarka Jella Lepman. IBBY povezuje ljudi iz celega sveta, ki si prizadevajo vzbuditi zanimanje in veselje do knjig pri mladih.
IBBY povezuje preko 60 nacionalnih sekcij na globalni ravni. Dodatne informacije najdete na [http://www.ibby.org/ spletni strani organizacije IBBY].

==== Naloge IBBY ====
IBBY opravlja številne naloge na globalnem nivoju:
*Spodbuja razvoj mladinske književnosti v posameznih državah
*Organizira strokovna srečanja
*Spodbuja znanstvena raziskovanja na področju mladinske književnosti
*Prizadeva si, da bi bile mladim posvetu dostopne kvalitetne knjige

IBBY podeljuje nagrade, s katerimi spodbuja razvoj mladinske književnosti:
*Andersenova nagrada je najpomembnejše mednarodno priznanje za mladinsko književnost in ilustracijo.
*Častna lista IBBY je lista najboljših del posameznih pisateljev, ilustratorjev in prevajalcev, ki se osvežuje vsake dve leti.
*Nagrada za promocijo branja IBBY se vsako leto podeli ustanovi, ki ima v svoji državi pomemben delež pri spodbujanju in razvijanju branja.

==== Slovenska sekcija za IBBY ====
Slovenska sekcija IBBY je bila ustanovljena leta 1992. Od takrat se je povezala s številnimi domačimi in tujimi organizacijami. Člani slovenske sekcije za IBBY so:
*Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani; 
*Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS; 
*Društvo slovenskih pisateljev; Društvo slovenskih prevajalcev; Zveza bibliotekarskih društev Slovenije; Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov – ilustratorska sekcija 
*Mariborska knjižnica; 
*Narodna in univerzitetna knjižnica 
*Otrok in knjiga – revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev 
*Založbe: Aristej; DZS; Franc-Franc; Miš; Mladinska knjiga in Knjigarna Konzorcij; Prešernova Družba;       Rokus

==PREVODI SLOVENSKE MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI V TUJE JEZIKE==

[[:w:Slovenski|Slovenski]] [[:w:pisatelj|pisatelj]], Andrej Blatnik * [[:w:1963|1963]] meni, da [[:W:slovenska književnost|slovenska književnost]] s svojimi prevodi deli grenkosmešno usodo vseh majhnih jezikov in književnosti, saj se [[:W:Slovenci| Slovenci]] malokrat pojavljamo v odmevnih literarnih revijah in nimamo prevodnih objav pri velikih založbah oz. redke zasledimo v manjših in za eksotične književnosti specializiranih. Slovenska književnost je bogata, a je žal njeno uveljavljanje v tujini pogosto prepuščeno posameznikom ali kar samim avtorjem. Manjše število prevodov slovenske literature v tuje jezike vodi v manjšo prepoznavnost. Eden izmed vzrokov je zagotovo pomanjkanje prevajalcev in posledično prevodov. 

Vsak [[:W:prevod| prevod]] se vsaj kot besedilo razlikuje od izvirnika. Priredba ima v mladinski književnosti močnejši pomen, saj gre za zavestno prirejanje, poenostavljanje, krajšanje, pačenje. Prevajalec bi moral prav tako kot avtor in založnik poznati estetska, vzgojna in jezikovna merila, upoštevajoč določeno starost, ki ji je besedilo namenjeno. [[:w:Slovenski|Slovenski]] [[:w:prevajalec|prevajalec]] Vasja Cerar * [[:w:1959|1959]] † [[:w:2006|2006]] meni, da ni otročje prevajati za otroke in mladostnike, ki so zahtevna publika. Ob občutljivi notranji zgradbi literarnega dela, ta populacija pričakuje prijetno branje za lahko noč ali pa zanimivo pustolovščino z mladimi protagonisti, s katerimi se mladi in neizkušeni bralec lahko poenoti. Prav tako ne smemo zanemariti humor, ki ima v besedilih za mladino posebej pomembno vlogo. Poleg šal, nagajivosti in smešnih situacij imata pomembno vlogo tudi skrita ironija ter sarkazem pripovedovalca, ki ga otroci začutijo.

Vizija prevodov slovenske mladinske literature v tuje jezike je obetajoča. Vsekakor je spodbudno, da se je Slovenija s svojo tradicionalno književnostjo za otroke in mladino prvič predstavila na Evropskem sejmu otroške in mladinske književnosti v Saarbrücknu [[:w:2008|2008]]. Na slovenski stojnici je bil na ogled poleg sodobnega mladinskega leposlovja tudi reprezentativni del arhiva prevedenih del slovenske mladinske književnosti skozi desetletja, ki je last nekdanje Pionirske knjižnice. Trideset knjig je pričalo, da se je slovensko leposlovje za otroke in mladino v tuje jezike prevajalo že dolga desetletja pred samostojno [[:w:Slovenija|Slovenijo]] [[:w:1991|1991]]. Pionirska knjižnica je od svoje ustanovitve [[:w:1948|1948]] dalje zbirala vse prevode slovenske otroške in mladinske literature v tuje jezike. 

Vloga države in Ministrstva za kulturo razvija sistem podpore knjigi, ki upošteva vse dejavnike znotraj verige knjige, od avtorjev, založnikov, knjigotržcev, knjižnic, bralne kulture do bralcev. Podpora se nanaša tudi na prevode slovenskih avtorjev v tuje jezike.


=== SLOVENSKI AVTORJI in prevodi njihovih del v tuje jezike===

'''[[:w:Fran Levstik |Fran Levstik]]'''
* [[:w:angleščina|angleščina]]:
** ''[[Martin Krpan]]'' (1960) {{COBISS|ID=1573687}}
** [[Martin Krpan]]'' (2004) {{COBISS|ID=128496640}}
** [[Martin Krpan]]'' (2004) {{COBISS|ID=215714048}}

* [[:w:nemščina| nemščina]]:
** [[Martin Krpan]]'' (1960) {{COBISS|ID=27055361}}
** [[Martín Krpán]]'' (1982) {{COBISS|ID=42399233}}
** [[Martin Krpan und der Riese von Wien]]'' (1992) {{COBISS|ID=33976576}}
** [[Martin Schtamm]]'' (1997) {{COBISS|ID=67228160}}
** [[Martin Krpan]]'' (2004) {{COBISS|ID=215714816}}

* [[:w:makedonščina| makedonščina]]:
** [[Martin Krpan]]'' 1965) {{COBISS|ID=1702771}}
** [[Martin Krpan]]'' (1984) {{COBISS|ID=21906439}}
** [[Košulkata na Videk]]'' (1979) {{COBISS|ID=6206218}}

* [[:w:hrvaščina| hrvaščina]]:
** [[Martin Krpan]]'' (1949) {{COBISS|ID=782036}}
** [[Martin Krpan iz Vrha]]'' (1949) {{COBISS|ID=18332160}}
** [[Najdihojca]]'' (1957) {{COBISS|ID=13136953}}
** [[Pjesme za djecu / Martin Krpan]]'' (1964) {{COBISS|ID=13137977}}
** [[Ko je Videku napravio košuljicu]]'' (1965) {{COBISS|ID=1915251}}
** [[Tko je Vitku napravio košuljicu]]'' (1979) {{COBISS|ID=13142841}}
** [[Videkova košuljica]]'' (1980) {{COBISS|ID=18175232}}

* [[:w:srbščina| srbščina]]:
** [[Martin Krpan i Putovanje od Litije do Čateža]]'' (1939) {{COBISS|ID=41808385}}
** [[Martin Krpan]]'' (1947) {{COBISS|ID=13138489}}
** [[Martin Krpan s Vrha. Moj život: Suve kruške,Desetica i druge novele]]'' (1963) {{COBISS|ID=3420673}}
** [[Ko je Videku napravio košuljicu]]'' (1965) {{COBISS|ID=1915251}}
** [[Videkova košuljica]]'' (1965) {{COBISS|ID= 13143353}}
** [[Ko je napravio Voji košuljicu]]'' (1977) {{COBISS|ID=6118713}}
** [[Tko je Vitku napravio košuljicu]]'' (1979) {{COBISS|ID=13142841}}

* [[:w:italijanščina| italijanščina]]:
** [[Martin Krpan]]'' (1983) {{COBISS|ID=6129721}}
** [[Chi ha fatto la camicina di Paolino]]''(1960) {{COBISS|ID=13120569}}
** [[Martin Krpan]]'' (2004) {{COBISS|ID=215715072}}

* [[:w:madžarščina| madžarščina]]:
** [[Martin Krpan]]'' (1963) {{COBISS|ID=1857764}}

* [[:w:latinščina| latinščina]]:
** [[Martin Krpan = De Martino Krpano]]'' (2001) {{COBISS|ID=16499042}}

* [[:w:ruščina| ruščina]]:
** [[Martin Kerpan: narodnyj razskaz]]'' (1891) {{COBISS|ID=7426354}}
** [[Martin Krpan: slovenskaja narodnaja povest]]'' (2001) {{COBISS|ID=114797824}}

* [[:w:beloruščina| beloruščina]]:
** [[Marcin Krpan]]'' (1982) {{COBISS|ID=29470976}}

* [[:w:slovaščina| slovaščina]]:
** [[Martin Krpan z Vrhcu]]'' (1950) {{COBISS|ID=3477363}}
** [[Ako urobili Vidkovi košiel'ku]]'' (1975) {{COBISS|ID=13120313}}

* [[:w:švedščina| švedščina]]:
** [[Martin Krpan från Vrh]]'' (2004) {{COBISS|ID=13644601}}

* [[:w:esperanto| esperanto]]:
** [[Martin Krpan z Vrha]]'' (1954) {{COBISS|ID=1305908}}


'''[[Josip Jurčič|Josip Jurčič]]'''
* nemščina:
** [[Die Verurteilung des Ziegenbocks]]'' (1985) {{COBISS|ID=5993017}}


'''[[:w:Dragotin Kete|Dragotin Kete]]'''
* nemščina:
** [[Das Zauberscherchen]]'' (1985) {{COBISS|ID=483895}}

* makedonščina:
** [[Prikazna za šivačkata i nožicite]]'' (1961) {{COBISS|ID=1352563}}

* hrvaščina:
** [[Priča o švelji i škaricama]]'' (1964) {{COBISS|ID=13100857}}
** [[Švalja i makazice]]'' (1983) {{COBISS|ID=5394489}}
** [[Švelja i škarice]]'' (1983) {{COBISS|ID=34880256}}
** [[Zimska romanca ]]'' (1997) {{COBISS|ID=64519936}}

* srbščina:
** [[Makazice rezalice]]'' (1966) {{COBISS|ID=13101113}}

* madžarščina:
** [[A varrólány meg a bűvös olló]]'' (1964) {{COBISS|ID=1926771}}


'''[[:w:Oton Župančič|Oton Župančič]]'''
* makedonščina:
** [[Ciciban]]'' (1951) {{COBISS|ID=19146039}}
** [[Mečkata i medot]]'' (1990) {{COBISS|ID=4044042}}

* hrvaščina:
** [[Ciciban]]'' (1932) {{COBISS|ID=7115318}}
** [[Ciciban i druge pjesme za djecu]]'' (1962) {{COBISS|ID=5538675}}
** [[Ciciban, ciciban, dobar dan]]'' (1983) {{COBISS|ID=3542329}}
** [[Ciciban : (izabrane pjesme)]]'' (1985) {{COBISS|ID=3532601}}

* srbščina:
** [[Ciciban]]'' (1932) {{COBISS|ID=96790272}}
** [[Ciciban]]'' (1949) {{COBISS|ID=105070080}}

** [[Ciciban. Izabrane pjesme i priče]]'' (1971) {{COBISS|ID=3387422}}
** [[Ciciban : izbor iz poezije za decu]]'' (1980) {{COBISS|ID=22584064}}
** [[Ciciban, ciciban, dobar dan]]'' (1983) {{COBISS|ID=3539513}}

* madžarščina:
** [[Cicibán: gyermekversek]]'' (1988) {{COBISS|ID=284418}}
** [[Cicibán]]'' (1965) {{COBISS|ID=650611}}

* slovaščina:
** [[Ciciban : výber z poézie pre deti]]'' (1991) {{COBISS|ID=7618567}}


'''[[:w:France Bevk|France Bevk]]'''
* nemščina:
** [[Der starke Peter]]'' (1958) {{COBISS|ID=505394}}
** [[Die Hirtenjungen/Pastirci/]]'' (1964) {{COBISS|ID=529714}}
** [[Die kleinen Waisen/Grivarjevi otroci/]]'' (1964) {{COBISS|ID=526642}}
** [[Die Kinder auf der Hutweide]]'' (1965) {{COBISS|ID=3862073}}
** [[Toni]]'' (1971) {{COBISS|ID=500786}}
** [[Peter der Hirte]]'' (1985) {{COBISS|ID=20109057}}

* makedonščina:
** [[Ovčarčinja]]'' (1963) {{COBISS|ID=1357939}}
** [[Crni braka]]'' (1970) {{COBISS|ID=1373811}}

* hrvaščina:
** [[Tonček]]'' (1949) {{COBISS|ID=3449901}}
** [[Mali buntovnik]]'' (1953) {{COBISS|ID=501554}}
** [[Crna braća]]'' (1954) {{COBISS|ID=497714}}
** [[Čuvaj glavu - glava nije lopta]]'' (1955) {{COBISS|ID=503602}}
** [[Lukec i njegov čvorak]]'' (1956) {{COBISS|ID=504114}}
** [[Zamazanko i Zamazanka]]'' (1957) {{COBISS|ID=509746}}
** [[Šareni svijet]]'' (1958) {{COBISS|ID=511026}}
** [[Petar Klepec]]'' (1960) {{COBISS|ID=4819827}}
** [[Dječje godine]]'' (1965) {{COBISS|ID=496690}}
** [[Crna braća / Učiteljica Breda]]'' (1981) {{COBISS|ID=15322112}}

* srbščina:
** [[Tonček]]'' (1949) {{COBISS|ID=3449901}}
** [[Čobančići]]'' (1950) {{COBISS|ID=1369649}}
** [[Crna braća]]'' (1954) {{COBISS|ID=497714}}
** [[Petar Klepec]]'' (1960) {{COBISS|ID=12912441}}
** [[Mali buntovnik]]'' (1963) {{COBISS|ID=497202}}
** [[Šareni svet]]'' (1963) {{COBISS|ID=517426}}
** [[Dječje godine]]'' (1965) {{COBISS|ID=496434}}
** [[Luka i njegov čvorak]]'' (1965) {{COBISS|ID=492850}}

* [[:w:albanščina|albanščina]]:
** [[Bota e larme]]'' (1967) {{COBISS|ID=5976691}}

* madžarščina:
** [[Gyermekkorom hegyvilága]]'' (1964) {{COBISS|ID=513586}}

* ruščina:
** [[Tonček]]'' (1964) {{COBISS|ID=515122}}

* [[:w:poljščina|poljščina]]:
** [[Tonczek]]'' (1963) {{COBISS|ID=520754}}

* [[:w:češčina|češčina]]
** [[Tonda]]'' (1958) {{COBISS|ID=510002}}

* slovaščina:
** [[Pastierik a víla]]'' (1980) {{COBISS|ID=15329280}}

* [[:w:bolgarščina|bolgarščina]]:
** [[Malkijat buntovnik]]'' (1981) {{COBISS|ID=511282}}


'''[[:w:Tone Seliškar|Tone Seliškar]]'''
* makedonščina:
** [[Družinata na Siniot galeb]]'' (1988) {{COBISS|ID=591618}}

* hrvaščina:
** [[Družina Sinjega galeba]]'' (1948) {{COBISS|ID=1839987}}
** [[Mazge]]'' (1949) {{COBISS|ID=1885555}}
** [[Djed Som]]'' (1955) {{COBISS|ID=3931955}}
** [[Brđani]]'' (1956) {{COBISS|ID=5410931}}
** [[Drugovi]]'' (1956) {{COBISS|ID=5412211}}
** [[Pastireva pobjeda]]'' (1960) {{COBISS|ID=5411187}}
** [[Djevojčica s junačkim srcem]]'' (1962) {{COBISS|ID=3501366}}
** [[Jedra na kraju svijeta]]'' (1962) {{COBISS|ID=4698633}}
** [[Velika gala-predstava]]'' (1963) {{COBISS|ID=3503158}}
** [[Bujica]]'' (1964) {{COBISS|ID=793203}}
** [[Družba Sinjega galeba]]''(2000) {{COBISS|ID=216783360}}

* srbščina:
** [[Družina Sinji galeb]]'' (1947) {{COBISS|ID=1364595}}
** [[Mazge]]'' (1949) {{COBISS|ID=1885555}}
** [[Djed Som]]'' (1955) {{COBISS|ID=3931955}}
** [[Brđani]]'' (1956) {{COBISS|ID=5410931}}
** [[Drugovi]]'' (1956) {{COBISS|ID=5412211}}
** [[Bujica]]'' (1958) {{COBISS|ID=5125816}}
** [[Češljugari]]'' (1958) {{COBISS|ID=5411443}}
** [[Pastireva pobjeda]]'' (1960) {{COBISS|ID=5411187}}
** [[Djevojčica s junačkim srcem]]'' (1962) {{COBISS|ID=3501366}}
** [[Velika gala-predstava]]'' (1963) {{COBISS|ID=3503158}}
** [[Družba Sinjega galeba]]'' (1965) {{COBISS|ID=3502134}}
** [[Družina Sinji galeb]]'' (2005) {{COBISS|ID=227930880}}

* albanščina:
** [[Ekipazhi pa anije]]'' (1962) {{COBISS|ID=5981043}}
** [[Shoqëria &quot;pulëbardha e përhitur&quot;]]'' (1990) {{COBISS|ID=539402}}

* italijanščina:
** [[12824930]]'' (1951) {{COBISS|ID=12824930}}

* madžarščina:
** [[A Kék sirály]]'' (1959) {{COBISS|ID=8684700}}
** [[Bajtársak]]'' (1961) {{COBISS|ID=2206771}}
** [[Katka, a hősszívű leány]]'' (1962) {{COBISS|ID=2205747}}
** [[Szomorú és vidám történetek az öszvérekről]]'' (1965) {{COBISS|ID=8065692}}

* ruščina:
** [[Ekipaž Sinej gajki]]'' (1961) {{COBISS|ID=1351539}}

* češčina:
** [[Žijeme pro vlast]]'' (1947) {{COBISS|ID=1930099}}

* slovaščina:
** [[Družina Sinej čajky]]'' (1957) {{COBISS|ID=1615475}}

* [[:w:ukrajinščina|ukrajinščina]]:
** [[Komanda &quot;Sin'oï gajky]]'' (1965) {{COBISS|ID=1696883}}

* [[:w:kitajščina|kitajščina]]:
** [[Lanse haiou hao]]'' (1980) {{COBISS|ID=20600832}}


'''[[:w:Anton Ingolič|Anton Ingolič]]'''
* nemščina:
** [[Die Gymnasiastin]]'' (1970) {{COBISS|ID=630131}}
** [[Geheimklub PGC]]'' (1983) {{COBISS|ID=14077441}}
** [[Die Begegnung mit dem Nilpferd]]'' (1985) {{COBISS|ID=20118273}}

* makedonščina:
** [[Tajnoto društvo PGC]]'' (1968) {{COBISS|ID=1707123}}

* hrvaščina:
** [[Dječak s dva imena]]'' (1957) {{COBISS|ID=12955193}}
** [[Gimnazijalka]]'' (1969) {{COBISS|ID=29866497}}
** [[Tajno društvo PGC]]'' (1970) {{COBISS|ID=1377651}}
** [[Potopljena galija]]'' (1978) {{COBISS|ID=38402817}}

* srbščina:
** [[Tajno društvo PGC]]'' (1960) {{COBISS|ID=11237433}}
** [[Gimnazijalka]]'' (1975) {{COBISS|ID=27603201}}
** [[Mladost na stepenicama]]'' (1988) {{COBISS|ID=1389939}}

* albanščina:
** [[Djaloshi me dy emra]]'' (1971) {{COBISS|ID=38298625}}
** [[Shoqëria e fshehtë PGC]]'' (1979) {{COBISS|ID=987507}}

* italijanščina:
** [[La banda dei chiodi: la società segreta della P. G. C.]]'' (1974) {{COBISS|ID=631411}}
** [[La liceale]]'' (1976) {{COBISS|ID=5908793}}
** [[La#galea sommersa]]'' (1979) {{COBISS|ID=5908537}}

** madžarščina:
*** [[A gimnazista lány]]'' (1969) {{COBISS|ID=2204979}}

* ruščina]:
** [[Pervye stupen´ki]]'' (1967) {{COBISS|ID=1320307}}
** [[Taemne tovaristvo PGC]]'' (1973) {{COBISS|ID=1382515}}
** [[Mal`čik s dvumja imenami]]'' (1980) {{COBISS|ID=16961792}}

* poljščina:
** [[Siedemnastolatka]]'' (1970) {{COBISS|ID=1706867}}
** [[Zatopiona galiota]]'' (1986) {{COBISS|ID=14347008}}

* češčina:
** [[Tajný spolek PGC]]'' (1967) {{COBISS|ID=13085241}}
** [[Večírek u ady]]'' (1969) {{COBISS|ID=6684275}}

* slovaščina:
** [[Gymnazistka]]'' (1968) {{COBISS|ID=743027}}

* bolgarščina:
** [[Tajnoto družestvo PGC]]'' (1978) {{COBISS|ID=19032120}}


'''[[:w:Branka Jurca|Branka Jurca]]'''
* nemščina:
** [[Das Fohlen ohne Reisepass]]'' (1985) {{COBISS|ID=481335}}
** [[Während Nina schläft]]'' (1985) {{COBISS|ID=2038785}}

* makedonščina:
** [[Prisljužnikoviot den]]'' (1961) {{COBISS|ID=1035825}}
** [[Marjanka seznalka]]'' (1966) {{COBISS|ID=1004337}}
** [[Lošoto zajače]]'' (1979) {{COBISS|ID=6205706}}

* hrvaščina:
** [[Kućica kraj mora]]'' (1963) {{COBISS|ID=1153329}}
** [[Marjanka mudrijanka]]'' (1966) {{COBISS|ID=811057}}
** [[Do zvijezda]]'' (1967) {{COBISS|ID=1016881}}
** [[Njuškala i njihove tajne]]'' (1973) {{COBISS|ID=1006129}}
** [[Rodiš se samo jednom]]'' (1980) {{COBISS|ID=17267968}}
** [[Sijaj, sijaj sunašce]]'' (1987) {{COBISS|ID=14294784}}

* srbščina:
** [[Marica sveznalica]]'' (1966) {{COBISS|ID=1004081}}
** [[Do svezdite]]'' (1967) {{COBISS|ID=810801}}
** [[Do zvezda]]'' (1967) {{COBISS|ID=1018417}}
** [[Do zvijezda]]'' (1967) {{COBISS|ID=1016881}}
** [[Njuškala i njihove tajne]]'' (1973) {{COBISS|ID=1006129}}
** [[Nevaljali zečić]]'' (1975) {{COBISS|ID=1012017}}
** [[Rodiš se samo jednom]]'' (1980) {{COBISS|ID=17267968}}

* ruščina:
** [[Rodiš'sja tol'ko raz]]'' (1976) {{COBISS|ID=1154865}}
** [[Neposlušnyj zajčonok]]'' (1978) {{COBISS|ID=1024305}}

* poljščina:
** [[Jagoda]]'' {{COBISS|ID=17243648}}

* češčina:
** [[Karlička a bílý koník]]'' (1968) {{COBISS|ID=1154097}}
** [[Katka]]'' (1978) {{COBISS|ID=1024115}}
** [[Když zrají jahody]]'' (1980) {{COBISS|ID=17264384}}

* slovaščina:
** [[K hviezdam]]'' (1967) {{COBISS|ID=1154353}}
** [[Červené čižmičky]]'' (1970) {{COBISS|ID=1158449}}
** [[Braček a sestrička]]'' (1973) {{COBISS|ID=1155377}}
** [[Nezbedný zajko]]'' (1973) {{COBISS|ID=1156657}}


'''[[:w:Ela Peroci |Ela Peroci]]'''
* angleščina:
** [[My umbrella can turn into a balloon]]'' (1962) {{COBISS|ID=10640186}}

* nemščina:
** [[Mein Schirm kann fliegen]]'' (1962) {{COBISS|ID=537161}}
** [[Pantoffelmieze]]'' (1963) {{COBISS|ID=8906553}}
** [[Das Haus aus Klötzchen]]'' (1965) {{COBISS|ID=10537273}}
** [[Hütchen, Hahn und Röschen]]'' (1969) {{COBISS|ID=10537529}}
** [[Die Märchenstadt]]'' (1970) {{COBISS|ID=5749817}}
** [[Der blaue Hase]]'' (1985) {{COBISS|ID=480311}}
** [[Die Pantoffelmieze]]'' (1985) {{COBISS|ID=5756985}}
** [[Amelie und Amelie]]'' (1998) {{COBISS|ID=80065024}}

* [[:w:bosanščina|bosanščina]]:
** [[Djeco, laku noć]]'' (2002) {{COBISS|ID=120990976}}

* makedonščina:
** [[Očilata na tetka Bajavaja]]'' (1961) {{COBISS|ID=13451063}}
** [[Maca karakaca]]'' (1963) {{COBISS|ID=120632064}}
** [[Kukička od kocki]]'' (1964) {{COBISS|ID=120698624}}
** [[Mojot čador-balon]]'' (1979) {{COBISS|ID=6207242}}
** [[Čadorčinja]]'' (1980) {{COBISS|ID=19462912}}
** [[Za dobra nok]]'' (2000) {{COBISS|ID=123525632}}

* hrvaščina|hrvaščina:
** [[Moj kišobran može biti balon]]'' (1955) {{COBISS|ID=113610752}}
** [[Maca papučarica]]'' (1957) {{COBISS|ID=120636928}}
** [[Tisućuputlijepa]]'' (1962) {{COBISS|ID=116871680}}
** [[Kućica od kocaka]]'' (1964) {{COBISS|ID=3347250}}
** [[Djeco, laku noć]]'' (1967) {{COBISS|ID=3509558}}
** [[Baka plete rukavice]]'' (1973) {{COBISS|ID=120648448}}
** [[Maca papučarka]]'' (1981) {{COBISS|ID=19463936}}
** [[Suncobran balončić i druge priče]]'' (1982) {{COBISS|ID=20529159}}
** [[Zvončići zvone]]'' (1984) {{COBISS|ID=185606}}
** [[Moj kišobrančić - moj balončić]]'' (1991) {{COBISS|ID=23514624}}
** [[Priče za laku noć]]'' (2001) {{COBISS|ID=120992000}}

* srbščina|srbščina:
** [[Moj ambrel je pravi balon]]'' (1955) {{COBISS|ID=5304947}}
** [[Muca Papučarka]]'' (1963) {{COBISS|ID=3369010}}
** [[Papučica - maca]]'' (1963) {{COBISS|ID=113611776}}
** [[Zvončići zvone]]'' (1964) {{COBISS|ID=120688896}}
** [[Baka plete rukavice]]'' (1973) {{COBISS|ID=120648448}}
** [[Moj suncobran može postati balon]]'' (1974) {{COBISS|ID=67665664}}
** [[Suncobran - balončić]]'' (1976) {{COBISS|ID=6820150}}
** [[Djeco, laku noć]]'' (1980) {{COBISS|ID=19463680}}
** [[Suncobran balončić i druge priče]]'' (1982) {{COBISS|ID=20529159}}
** [[Zvončići zvone]]'' (1984) {{COBISS|ID=185606}}

* albanščina:
** [[Zilet cingërojnë]]'' (1965) {{COBISS|ID=6162803}}
** [[Babadirmi]]'' (1990) {{COBISS|ID=4674570}}

* [[:w:francoščina |francoščina]]:
** [[La chatte cordonnière]]'' (1968) {{COBISS|ID=121119488}}
** [[Le parapluie volant]]'' (1969) {{COBISS|ID=9611015}}
** [[Le chapeau, le coq et la fleur]]'' (1971) {{COBISS|ID=9582343}}
** [[Les cubes enchantés]]'' (1971) {{COBISS|ID=9611783}}

* italijanščina:
** [[Il gatto ciabattino]]'' (1963) {{COBISS|ID=120667136}}
** [[La casetta di dadi]]'' (1965) {{COBISS|ID=120701696}}
** [[L'ombrello volante]]'' (1965) {{COBISS|ID=120697344}}
** [[I Racconti della buona notte]]'' (1967) {{COBISS|ID=3182903}}
** [[Il cappellino, il gallo e il fiore]]'' (1970) {{COBISS|ID=120655616}}

* madžarščina:
** [[Százsorszép]]'' (1963) {{COBISS|ID=121105920}}
** [[A kockaházikó]]'' (1965) {{COBISS|ID=8350108}}
** [[Elvitte a cica]]'' (1967) {{COBISS|ID=120667648}}
** [[Estéli lányka]]'' (1968) {{COBISS|ID=113615616}}
** [[A mesék egy régi varosban laknak]]'' (1969) {{COBISS|ID=5341747}}

* ruščina:
** [[Moj zontik možet letat̀]]'' (1962) {{COBISS|ID=6130230}}

* češčina:
** [[Domeček z kostek]]'' (1961) {{COBISS|ID=1620083}}
** [[Muj deštník je jako balón]]'' (1967) {{COBISS|ID=120669696}}
** [[Pohádky žijí ve velikém starém městě]]'' (1968) {{COBISS|ID=120760576}}

* slovaščina:
** [[Kde sú chodníčky?]]'' (1960) {{COBISS|ID=113610240}}
** [[Domček z kociek]]'' (1964) {{COBISS|ID=3030046}}
** [[V krajine klobúkov]]'' (1965) {{COBISS|ID=120683520}}
** [[Milko v rozprávkovom meste]]'' (1968) {{COBISS|ID=1942131}}
** [[Klobúčik, kohút a kvet]]'' (1970) {{COBISS|ID=1941875}}
** [[Okuliare tety Bajavaje]]'' (1972) {{COBISS|ID=121119744}}
** [[Jelka v Klobúčkovej krajine]]'' (1976) {{COBISS|ID=113610496}}

* [[:w:finščina|finščina]]:
** [[Leenan lentävä sateenvarjo]]'' (1967) {{COBISS|ID=219441152}}
** [[Palikkatalo]]'' (1967) {{COBISS|ID=121106944}}

* [[:w:litovščina|litovščina]]:
** [[Kaladeliu trobele]]'' (1970) {{COBISS|ID=213995520}}

* [[:w:turščina|turščina]]:
** [[Şemsiyem balon olabilir]]'' (1990) {{COBISS|ID=5070346}}


'''[[:w:Leopold Suhodolčan|Leopold Suhodolčan]]'''
* angleščina:
** [[Piko the Dinosaur]]'' (1978) {{COBISS|ID=1053748}}

* nemščina: 
** [[Das versteckte Tagebuch]]'' (1977) {{COBISS|ID=2713396}}
** [[Linse &amp; Lupe: die Meisterdetektive]]'' (1979) {{COBISS|ID=2711604}}
** [[Der Zappelzappelzappelmann]]'' (1985) {{COBISS|ID=492343}}
** [[Piko, der Dinosaurier]]'' (1985) {{COBISS|ID=5382713}}
** [[Zwölf Elefanten]]'' (1985) {{COBISS|ID=2136072}}

* makedonščina:
** [[Skrivenot dnevnik]]'' (1965) {{COBISS|ID=2712116}}
** [[Žoltata podmornica]]'' (1973) {{COBISS|ID=2710836}}
** [[Krojačot Krojko]]'' (1979) {{COBISS|ID=6223370}}

* hrvaščina:
** [[Crveni lav]]'' (1974) {{COBISS|ID=2711092}}
** [[Sakriveni dnevnik]]'' (1977) {{COBISS|ID=699763}}
** [[Dvanaest slonića]]'' (1979) {{COBISS|ID=2723380}}
** [[Krojačić Hlačić]]'' (1979) {{COBISS|ID=2726196}}
** [[Piko Dinosaurus]]'' (1980) {{COBISS|ID=5873972}}
** [[Dvanaest slonova]]'' (1983) {{COBISS|ID=61489}}
** [[Tapatapatavko]]'' (1986) {{COBISS|ID=5391929}}

* srbščina:
** [[Crveni lav]]'' (1974) {{COBISS|ID=2711348}}
** [[Krojač Bocko]]'' (1976) {{COBISS|ID=2725940}}
** [[Veseli detektivi]]'' (1977) {{COBISS|ID=2711860}}
** [[Krojačić Hlačić]]'' (1979) {{COBISS|ID=2726196}}
** [[Veliša i Pajac]]'' (1979) {{COBISS|ID=21677575}}
** [[Cupacupacupkalo]]'' (1980) {{COBISS|ID=5804852}}
** [[Dogodilo se šestog aprila ]]'' (1980) {{COBISS|ID=5805108}}
** [[Markov maj]]'' (1980) {{COBISS|ID=5825844}}
** [[Piko Dinosaurus]]'' (1980) {{COBISS|ID=5873972}}
** [[Taptapkalić]]'' (1980) {{COBISS|ID=5805620}}
** [[Dvanaest slonova]]'' (1983) {{COBISS|ID=61489}}
** [[Tapatapatavko]]'' (1986) {{COBISS|ID=5391929}}

* francoščina:
** [[Tim, le tailleur]]'' (1973) {{COBISS|ID=2727476}}
** [[Les nouveaux tours de Tim, le tailleur]]'' (1976) {{COBISS|ID=1430588}}

* italijanščina:
** [[I dodici elefanti]]'' (1987) {{COBISS|ID=1116445}}

* madžarščina:
** [[Prücsök a dinoszaurusz]]'' (1987) {{COBISS|ID=2728500}}

* ruščina:
** [[Sprjatanny dnevnik]]'' (1971) {{COBISS|ID=2712372}}
** [[Krasnyj telënok v beluju krapinku]]'' (1978) {{COBISS|ID=2717236}}
** [[Umejka Zašejka]]'' (1978) {{COBISS|ID=2726708}}
** [[Piko Dinozavr]]'' (1982) {{COBISS|ID=5871668}}

* poljščina:
** [[Domek z klocków / Krawczyk Niteczka]]'' (1979) {{COBISS|ID=6757172}}

* češčina:
** [[Majster Nitka]]'' (1975) {{COBISS|ID=2727732}}
** [[Krejčík Kalhotka. Kam se schoval krejčík]]'' (1979) {{COBISS|ID=2726964}}
** [[Piko Dinosaurus]]'' (1981) {{COBISS|ID=2729012}}

* slovaščina:
** [[Krajčírik Nohavička]]'' (1975) {{COBISS|ID=2727220}}
** [[Dinosaurus Piko]]'' (1981) {{COBISS|ID=5871412}}
** [[O dvanástich sloníkoch]]'' (1982) {{COBISS|ID=31582464}}
** [[Piko Dinosaurus]]'' (1983) {{COBISS|ID=37796352}}

* kitajščina:
** [[Piko Dinozaver. Krojaček Hlaček. Kam se je skril krojaček Hlaček]]'' (1982) {{COBISS|ID=2727988}}

* ukrajinščina:
** [[Shovanyj ščodennyk]]'' (1983) {{COBISS|ID=37798144}}

* [[:w:uzbeščina|uzbeščina]]:
** [[Dinozavr Piko]]'' (1984) {{COBISS|ID=40154880}}

* [[:w:turkemenščina|turkemenščina]]:
** [[Piko Dinozavr]]'' (1987) {{COBISS|ID=2728244}}


'''[[:w:Kajetan Kovič|Kajetan Kovič]]'''
* angleščina:
** [[The #clown and the little girl]]'' (1984) {{COBISS|ID=1164574}}
** [[Mury the Cat &amp; Matzie Catsie]]'' (2004) {{COBISS|ID=10807346}}

* nemščina:
** [[Der Drache Wirrwarr]]'' (1985) {{COBISS|ID=20115713}}
** [[Kater Murr]]'' (1985) {{COBISS|ID=20115457}}
** [[Mein Freund Piki Jakob]]'' (1999) {{COBISS|ID=100213760}}
** [[Kater Muri &amp; Kätzchen Matzi]]'' (2002) {{COBISS|ID=12796729}}
** [[Kater Muri]]'' (2003) {{COBISS|ID=124548864}}

* hrvaščina:
** [[Mačak Marko]]'' (1983) {{COBISS|ID=35139584}}
** [[Mačak Muri]]'' (1983) {{COBISS|ID=35140608}}
** [[Moj prijatelj Piki Jakob]]'' (1989) {{COBISS|ID=7762688}}

* srbščina:
** [[Moj prijatelj Piki Jakob]]'' (1989) {{COBISS|ID=7762688}}
** [[Mačak Marko]]'' (1991) {{COBISS|ID=27510784}}

* albanščina:
** [[Miku im Piki Jakob]]'' (1987) {{COBISS|ID=6580736}}

* italijanščina:
** [[Il Draghetto Folletto]]'' (1987) {{COBISS|ID=6125113}}


'''[[:w:Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]]'''
* angleščina:
** [[Cosies on the flying spoon]]'' (1994) {{COBISS|ID=39057152}}
** [[Gal in the gallery]]'' (2006) {{COBISS|ID=230267392}}

* nemščina:
** [[Bäckerei Mausaus]]'' (1976) {{COBISS|ID=690900}}
** [[Knuddelpfötchen]]'' (1997) {{COBISS|ID=1011412}}
** [[Oka, die Eule]]'' (1997) {{COBISS|ID=10062649}}

* hrvaščina:
** [[Kosoviri na letećoj kašici]]'' (1974) {{COBISS|ID=58876673}}
** [[Pekarna Mišmaš]]'' (1976) {{COBISS|ID=691156}}
** [[Mišica spava]]'' (1980) {{COBISS|ID=4847617}}

* srbščina:
** [[Kosoviri na letećoj kašici]]'' (1974) {{COBISS|ID=58876673}}

* [[:w:španščina|španščina]]:
** [[La tia Magda]]'' (2002) {{COBISS|ID= 216790528}}

* talijanščina:
** [[Tredici fiabe per la buonanotte]]'' (1977) {{COBISS|ID=23672930}}
** [[I due cossovìri nel cucchiaio volante]]'' (1984) {{COBISS|ID=2890423}}

* češčina:
** [[Šotek Kuzma vyhrává cenu]]'' (1978) {{COBISS|ID=1903731}}

* slovaščina:
** [[Pekáreň Mišmaš]]'' (1974) {{COBISS|ID=13143609}}
** [[Škriatok Kuzma]]'' (1977) {{COBISS|ID=1872243}}
** [[Šibal Kuzman škriatok]]'' (1978) {{COBISS|ID=13144633}}

* turščina:
** [[Mişmaş'in firini]]'' (1990) {{COBISS|ID=4880906}}


'''[[:w:Niko Grafenauer|Niko Grafenauer]]'''
* nemščina:
** [[Spannelang]]'' (1989) {{COBISS|ID=1253388}}

* bosanščina:
** [[Skrivnosti = Tajne]]'' (1999) {{COBISS|ID=78608128}}

* hrvaščina:
** [[:W:Pedaljped]]'' (1983) {{COBISS|ID=594999}}
** [[Lokomotiva lokomotiva]]'' (1986) {{COBISS|ID=318773}}

* srbščina:
** [[Pedaljped]]'' (1983) {{COBISS|ID=33884672}}
** [[Lokomotiva, lokomotiva]]'' (1986) {{COBISS|ID=5527097}}

* slovaščina:
** [[Ked' stromy nosia klobúky]]'' (1984) {{COBISS|ID=5526073}}


'''[[:w:Desa Muck|Desa Muck]]'''
* angleščina:
** [[The giant hen]]'' (2007) {{COBISS|ID=232496384}}

* nemščina:
** [[Welche Farbe hat die Welt?]]'' (2002) {{COBISS|ID=1011668}}
** [[Auf und davon]]'' (2004) {{COBISS|ID=1231316}}
** [[Kremplin, der unsterbliche Magier]]'' (2005) {{COBISS|ID=5258782}}

* hrvaščina:
** [[Lažljiva Suzi]]'' (2001) {{COBISS|ID=237958400}}
** [[Anica i sportski dan]]'' (2002) {{COBISS|ID=117416192}}
** [[Ku farbu ima svit?]]'' (2002) {{COBISS|ID=236818432}}
** [[Anica i velike brige]]'' (2003) {{COBISS|ID=124516864}}
** [[Anica i velika tajna]]'' (2004) {{COBISS|ID=216318464}}
** [[Anica na ljetovanju]]''( 2005) {{COBISS|ID=219871488}}

* [[:w:romščina|romščina]]:
** [[Sej farba hi u them?]]'' (2007) {{COBISS|ID=231142656}}

'''[[:w:Andrej Rozman|Andrej Rozman]]'''
* angleščina:
** [[How Oscar became a detective]]'' (2007) {{COBISS|ID=232497152}}


'''VIRI''':

* http://wwww.airbeletrina.si/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=1220&amp;Itemid=78
* http://web.archive.org/web/20070624025925/www.mk.gov.si/si/working_areas/art/knjiga/
* http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=getid
* http://www.ljudmila.org/litcenter/bibliografija.pdf


'''LITERATURA'''

* Blatnik, A. (1995). Kako pomagati slovenski književnosti v tuje jezike, V: Stanovnik, M. (ur.), Prevajanje slovenske književnosti. Prevajanje za kino in RTV: 19. prevajalski zbornik, Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev, str. 5-8.
* Detela, L. (1995). O spremembah izvirne literature v tujejezičnih prevodih, V: Stanovnik, M. (ur.), Prevajanje slovenske književnosti. Prevajanje za kino in RTV: 19. prevajalski zbornik, Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev, str. 14-16.
* Cerar, V. (1998). Kako otročje je prevajati za otroke. V: Cerar, V. (ur.), Prevajanje otroške in mladinske književnosti: 22. prevajalski zbornik, Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev, str. 5-9.
* Gradišnik, J. (1998). Nekaj prevajalskih izkušenj in spoznanj, V: Cerar, V. (ur.),Prevajanje otroške in mladinske književnosti: 22. prevajalski zbornik, Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev, str. 10-13.

==Vpliv knjig na otroke==
; B. Bettleheim 
* besedni zaklad
* čustva
* domišljija
* doživljanje in podoživljanje
* imaginacija oz. eidetska predstavljivost
* intelektualne sposobnosti in radovednost
* koncentracija in spomin
* moralne vrednote
* socializacija
* ustvarjalnost

; VPLIV KNJIG NA OTROKE	
* Razvoj in bogatenje domišljijskega sveta.	
:* Otrok je domišljijsko vznemirjen zaradi neopredeljenosti pravljic (nekoč, nekje), daljne dežele, čudeži, ipd.
* Razvoj in bogatenje čustvenega sveta.		
:* Knjige otroka čustveno vznemirijo, srečen konec ga čustveno pomiri.
* Razvoj in bogatenje doživljajskega, izkustvenega sveta.		
:* Knjige bogatijo otrokov izkustveni in doživljajski svet. Prek knjig otrok spoznava nedoživet svet.
* Razvijanje intelektualnih sposobnosti otrok in spodbujanje radovednosti.		
:* Spoznava nove situacije, osebe, kraje. Otrok sklepa o poteku dogajanju zgodbe, razrešuje logične probleme-uganke; spoznava sosledje dogodkov.(vzrok-posledica.
* Razvijanje občutka za moralne vrednote.		
:* Dobro je poplačano, slabo je kaznovano. Pravljice otrokom vlivajo vero in upanje (perspektivizem, optimizem), da je treba biti pameten, pošten in dober človek, in da karkoli hudega se zgodi, se vedno dobro izteče (srečen konec).
* Bogatenje otrokovega besednega zaklada.		
:* Spodbujanje otrokovih receptivnih in ekspresivnih jezikovnih spretnosti: poslušanje, branje,  govorjenje in pisanje.
* Razvijanje koncentracije in spomina.		
:* Otrok se uči poslušati (sprejemati) besedila, osredotoča se na zgodbo, junake, dogajanje.
* Socializacija otroka. 		
:* Knjige socializirajo otroke; nudijo mu istovetenje z junakom in razvijajo pozitivno samopodobo (glavni junaki so tipi: pošteni, pogumni in dobri).
* Razvijanje imaginacije, eidetske predstavljivosti.		
:* Zaradi slikovitosti ilustracij ter besedila knjige razvijajo imaginacijo. Otrok  si slikovito predstavlja junake, pokrajine, dogodke, kraje, čas, idr. elemente zgodbe. 
* Razvijanje ustvarjalnih sposobnosti otrok.		
:* Bogatenje besednega zaklada, miselne prožnosti, izvirnosti in ubesedovanja.

==USTVARJALNI RAZVOJ OTROKA==
; E. P. TORRANCE			

=== Razvoj ustvarjalnih sposobnosti ===
: Starostni razpon	Značilnosti obdobja	
; Predšolsko obdobje	4-6 let	Razvoj ustvarjalnih sposobnosti
* fluentnost: besed, idej, asociacij in izražanja,
* fleksibilnosti: adaptivne in spontane, 
* originalnosti in 
* elaboracije - ubesedovanja.	

; I. ustvarjalna kriza 6-7 let (prehod iz predšolskega v šolsko obdobje)	
* Od 1. do 3. r. osnovne šole	7-10 let	Oživljanje ustvarjalnih sposobnosti
* fluentnost: besed, idej, asociacij in izražanja,
* fleksibilnosti: adaptivne in spontane, 
* originalnosti in 
* elaboracije - ubesedovanja.	

; II. ustvarjalna kriza (ustvarjalna kriza 11-12 let, prehod od 4.-5. r. OŠ)	
* Od 5. do 8. r.  osnovne šole	12-15 let	Naraščanje fluentnosti idej in originalnosti. 	

; III. ustvarjalna kriza 14-15 let (prehod iz osnovne v srednjo šolo)	
* Od 1. do 4. letnika srednje šole	15-18 let	Razvoj in višek ustvarjalnih sposobnosti
* Višek ustvarjalnih sposobnosti ok. 17. leta (potrebno je upoštevati individualne razlike).	

; Kurikulum - Primeri (jezikovnih) dejavnosti otrok od 1. do 3. leta: 
* posluša svoji starosti primerne pravljice, zgodbe, uganke, pesmi; 
* posluša pripovedi o dogodkih; 
* sodeluje v igricah s prsti, v akcijskih igricah (npr. biba leze, biba gre), bibarijah, prstnih igrah, preprostih skupinskih in individualnih plesih, rajalnih igrah;
* igra se jezikovne igre; 
* seznanja se s knjigami, in sicer tako z leposlovnimi kot tudi s priročniki;  
* posluša preproste zgodbe in se z odraslimi pogovarja o predmetih na slikah in v okolju; 
* pripoveduje in prepeva uganke, izštevanke, rime, kratke pesmi in zgodbe, v katerih se deli besedila ponavljajo in ki si jih izmisli sam ali pa jih ponavlja; 
* s pomočjo knjig in drugih oblik tiska, ki so mu  ves čas na voljo, da se z njimi igra in jih 'bere', spoznava vlogo simbolov in pisnega jezika;  
* doživlja ritem besed, glasbe in pesmi. 

; Kurikulum - Primeri (jezikovnih) dejavnosti otrok od 3. do 6. leta:
* posluša pravljice, zgodbe, uganke, pesmi; 
* doživlja vsebine prek različnih medijev (avdio in video), 
* obišče gledališko predstavo (igrano in lutkovno),
* obišče filmsko predstavo, gleda risanke, 
* obiskuje splošno knjižnico; 
* izvaja dejavnosti, v katerih po svojih željah v simbolni igri in igri vlog posnema in igra osebe, živali, predmete; 
* samostojno pripoveduje zgodbe, jih obnavlja in si izmišljuje svoje;
* samostojno ustvarja knjigo, strip;
* sodeluje v različnih družabnih in didaktičnih igrah, ki spodbujajo bogatenje besednega zaklada, obnavljanje in izmišljanje zgodb (npr. čarobne karte);
* ob poslušanju in lastnem pripovedovanju doživlja ritem besed, glasbe in pesmi;

; Primeri dramskih dejavnosti  otrok od 1. do 3. leta:
* igra se in posnema živali, ljudi; 
* igra se preproste gibalne, ritmične, govorne igre; 
* sodeluje v igri z otroki in vzgojiteljem; 
* uporablja predmete tako, da predstavljajo druge predmete; 
* animira igrače, lutke in predmete; 
* v igri uporablja enostavne rekvizite, scenske prvine in prvine kostuma; 
* sodeluje pri nastopih in praznovanjih; 
* prisostvuje pri preprosti lutkovni predstavi v vrtcu

; Primeri dramskih dejavnosti otrok od 3. do 6. leta:
* igra se, vživlja in posnema živali, osebe, odnose med  njimi z uporabo glasu, telesa, prostora, lutke, predmeta, kostuma, maske; 
* z gesto, zvokom, besedo opiše objekt, situacijo, okolje; 
* uporablja predmete, da predstavljajo druge predmete; 
* zamišlja si in izvaja animacijo z raznimi vrstami lutk in predmeti; 
* sodeluje v igri z drugimi; 
* sodeluje v igri, ki ima več prizorišč; 
* 'bere' risbo, fotografijo in ustvarja zgodbo; 
* izmisli si zgodbo, pesem, ki jo z otroki igrajo; 
* izraža se in opazuje besedni govor (monolog, dialog, zbor), 
* govorico telesa (gibanje, gesta, izraz obraza), 
* govorico dogajanja v prostoru (oseb, usmerjena proti ali stan od druge osebe, predmeta), 
* govorico časovnega dogajanja (dinamika dejanskega dogajanja v igri ali prizoru in organizacija časa, v katerem se dogaja pripoved, npr. teden ali leto – v omejeni as predstave); 
* gleda predstavo, uporablja in razlikuje gledališka sredstva (scenska prvina, scenski predmet, kostum, razsvetljava, zvok, maska, lutka); 
* doživlja, izvaja, zamišlja si različne napetosti v dramskem dogajanju; 
* zamišlja si in režira dogajanje v prizoru, v celoti predstave.

== Študijska literatura ==
* Blažić, M. (2000). Skrivni bralni zakladi. Ljubljana: Založba Rokus. 
* Carpenter, Humphrey and Prichard, Mari (1995). The Oxford companion to children's literature. Oxford [etc.] : Oxford University Press.
* Grafenauer, N. (1987). Igra v pesništvu za otroke. Otrok in knjiga. Maribor: Založba Obzorja, št. 2, 30—35. 
* Hazard, P. (1974). Knjige, otroci in odrasli ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga (Otrok in knjiga, 3).
* Jamnik, T. (1994). Knjižna vzgoja. Ljubljana.
* Jamnik, T. (1994). Knjižna vzgoja. Ljubljana: ZRSŠŠ. (O knjižni vzgoji, tematska razvrstitev besedil.).
* Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska književnost.
* Kobe, M. (1999, 2000). Sodobna pravljica. Otrok in knjiga, št. 47, 5—11, št. 48, 5—12, št. 49, 5—12.
* Kordigel, M., Jamnik, T. (1999). Književna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: DZS.
* Kunić, I. (1990). Kultura dječjeg govornog i scenskog stvaralaštva. Zagreb: Školska knjiga.
* Kurikulum za vrtce (1999). Pogl. Jezik. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo, Urad za šolstvo, 15—19.
* Medved Udovič, V. (2000). Gledališke/dramske dejavnosti v osnovni šoli. V: Igra videza. Ljubljana: Rokus. 49—61.
* Otrok in knjiga. Revija za vprašanja mladinske književnosti, knjižne vzgoje in s knjigo povezanih medijev. Maribor (1972 -): izbor člankov.
* Otrok v vrtcu. Priročnik h Kurikulu za vrtce. Ljubljana 2001. 
* Plut Pregelj, L. (1990). Učenje ob poslušanju. Ljubljana: DZS.
* Saksida, I. (1994). Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko. Maribor: Založba Obzorja.
* Saksida, I. (1999). Bogastvo poetik in podob. Otrok in knjiga, št. 47, 12—24.
* Šircelj, M., Kobe, M., Gerlovič, A. (1972). Ura pravljic. Ljubljana.
* Učni načrt za slovenščino (delo v 1. razredu devetletne osnovne šole) (1998). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo, Urad za šolstvo.
* Vogelnik, M. (1990). Ura je ena, medved še spi. Slovenske ljudske naštevanke, odštevanke in izštevanke, igre in poigranke, nagajivke in posmehulje. Ljubljana: Mladinska knjiga.

== Literatura ==
=== Priporočena literatua ===
* Cicido, Ciciban in podobne revije za predšolske otroke in učence v prvem triletju.

=== Zelo priporočena literatura ===
* Betleheim, Bruno: Rabe čudežnega
* Hunt, Peter: An introduction to children's literature
* Lüthi, Max: Evropska pravljica: Forma in narava
* Nikolajeva, Maria: From Mythic to Linear
* Propp, Vlarimir: Morfologija pravljice
* Zipes, Jack: The Oxford Companion to fairy-tales

== Viri ==
* Andersen: Hans Christian: Pravljice
* Antologija. Primi pesmico za rep 
* Antologija: Babica pripoveduje 
* Antologija: Bisernica 
* Antologija: Mamka Bršljanka 
* Antologija: Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice
* Arabske ljudske pravljice – 1001 noč
* Baum, Lyman Frank: Čarovnik iz Oza
* Bevk, France
* Blyton, Enid: Pet prijateljev
* Bonsels, Waldemar: Čebelica Maja
* Brenk, Kristina: Obdarovanja
* Brezina, Thomas
* Brown, Anthony: Gorilla
* Carle, Eric
* Carroll, Lewis: Alice ...
* Cole, Babette
* Collodi, Carlo: Ostržek 
* Černej, Anica: Metuljčki
* Dahl, Roald
* Dekleva, Milan: Magnetni deček, Pesmi za lačne sanjavce
* Enci benci na kamenci 1, 2
* Fine, Anne: Dojenčki iz moke
* Goljevšček, Alenka: Čudežni kamen
* Grafenauer, Niko: Pedenjped
* Gregorič, Barbara: Nebomske pesmi
* Grimm, Jakob in Wilhelm: Pravljice
* Gruden, Igo: Na Krasu
* Inglolič, Anton: Tajni društvo PGC
* Jansson, Tove: Mumini
* Jurca, Branka: Ko zorijo jagode
* Kastner, Erich
* Kette, Dragotin: Šivilja in škarjice
* Kosovel, Srečko: Naša bela mačica
* Košuta, Miroslav
* Kovač, Polonca: Kaja in njena družina
* Kovačič, Lojze: Zgodbe iz mesta Rič-rač
* Kovič, Kajetan: Zlata ladja
* Lainšček, Feri: Cicibanija
* Lamb, Charles in Mary: Pripovedke in Shakespeara
* Leopold Suhodolčan: Krojaček Hlaček, Levi in desni klovn
* Levstik, Fran: Martin Krpan
* Lewis, Clive Staples:  Zgodbe iz Narnije
* Lindgren, Astrid 
* Lowry, Lois: Anastazija Krupnik
* Makarovič, Svetlana
* Milčinski, Fran: Butalci
* Milčinski, Frane: Zvezdica zaspanka
* Milne, Alan Alexander: Medvedek Pu
* Muck, Desa: Lažniva Suzi
* Nostlinger, Christine
* Novak, Bogdan: Zvesti prijatelji
* Novak, Boris A.
* Partljič, Tone: Hotel sem prijeti sonce
* Pečjak, Vid: Drejček in trije Marsovčki
* Peroci, Ela	
* Perrault, Charles: Pravljice
* Polonca, Kovač: Kaja in njena družina ...
* Potter, Beatrix 
* Pregl, Slavko
* Prežihov, Voranc: Solzice
* Pullman, Philip: Severni sij
* Ribičič, Josip: Miškolin, Nana, mala opica
* Rodari, Gianni: Pravljice po telefonu
* Rowling, J. C.: Harry Potter ...
* Rozman Roza, Andrej
* Saint Exupery, Antoine de: Mali princ 
* Salten, Felix: Bambi
* Schwab, Gustav: Najlepše antične pripovedke
* Seliškar, Tone
* Sendak, Maurice
* Slovenske narodne pravljice / Slovenske ljudske pripovedi
* Snoj, Jože: Pesmi za punčke in pobe
* Spyri, Johanna: Heidi
* Stritar, Josip: Lešniki in jagode
* Svetina, Peter
* Swift, Jonathan: Gullliverjeva potovanja
* Štampe Žmavc, Bina
* Tolkien, J. R. R.
* Towsand, Sue: Skrivni dnevnik Jadrana Krta
* Twain, Mark: Huckleberry FInn
* Uderzo, Albert in Goscinny, Rene: Asterix in Obelix
* Vandot, Josip: Kekec
* Vegri, Saša: Mama pravi, da v očkovi glavi  ...
* Vidmar, Janja: Princeska z napako
* Wilde, Oscar: Pravljice
* Zajc, Dane: Hiša,  Ta roža je zate  ...
* Zidar, Pavle: Kukavičji Mihec
* Zorman, Ivo: V sedemnajstem
* Župančič, Oton: Pisanice, Ciciban ...
* 10 knjig ali slikanic po lastni izbiri

[[Kategorija:Literatura]]
[[Kategorija:Knjige]]
[[Kategorija:Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>l8o4e7vs2xc0ag8j85qqxa5rjkjvmng</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uvod v književnost</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2191</id>
    <redirect title="Uvod v mladinsko književnost" />
    <revision>
      <id>5211</id>
      <timestamp>2008-03-03T13:03:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klemen Kocjancic</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>- prestavitev [[Uvod v književnost]] na [[Uvod v mladinsko književnost]].</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Uvod v mladinsko književnost]]</text>
      <sha1>i4tf74zmbac5j5zflbqra9qi8nved9m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Wikiprojekt Slovenska mladinska književnost</title>
    <ns>4</ns>
    <id>2192</id>
    <revision>
      <id>5777</id>
      <parentid>5776</parentid>
      <timestamp>2008-05-21T12:48:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela Bester</username>
        <id>157</id>
      </contributor>
      <comment>/* Seznam */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9531" xml:space="preserve">'''[[Wikipedija:WikiProjekt|WikiProjekt]] Slovenska mladinska književnost''' je usmerjeno sodelovanje študentov [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete v Ljubljani]] na Wikipediji s ciljem izdelave e-skripta [[Uvod v mladinsko književnost]].

== Napotki ==
* pred delom se obvezno [[Posebno:Userlogin|registriraj]] (to stran lahko urejaš le, če si registriran(a) in prijavljen(a)!)
* predno začneš delati vsakič preveri, če si prijavljena (razvidno iz desnega zgornjega kota: če je napisano tvoje uporabniško ime, si)
* rezerviraj poglavje (spodaj se vpiši)
* sestavi besedilo in ga dodaj v skripta

== Študijsko leto 2007/08 ==
; Študentje izvajalci
: Da si rezervirate vaš članek, na spodnji seznam pod naslov (pod)poglavja zapišite svoje ime v obliki '''&lt;nowiki&gt;[[Uporabnik:Ime|Ime]], letnik/smer&lt;/nowiki&gt;'''. Vsako poglavje obdelata dva študenta oz. študentki.

Npr.:
1. Glavni poglavje
# [[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]], 2rp ([[Simon Jenko]])

=== Seznam ===
*1.	MLADINSKA KNJIŽEVNOST - UVOD [[Uporabnik:maja stariha|maja stariha]], 2PV; [[Uporabnik:Mateja Vidmar|Mateja Vidmar]], 2PV

:*1.1.	podoba otroka (Philip Aries)
:*1.2.	podoba otroka v slovenski (mladinski) književnosti
:*1.3.	knjige za mlade in otroke na Slovenskem 
:*1.4.	razvoj šolstva na Slovenskem
:*1.5.	poučne in leposlovne knjige za otroke in/ali mlade
*2.	DEFINICIJA MLADINSKE KNJIŽEVNOST [[Uporabnik:Dunja Gorišek|Dunja Gorišek]], 2PV [[Uporabnik:Tanja Rozina|Tanja Rozina]], 2PV
:*2.1.	različne definicije otroške in/ali mladinske književnosti
:*2.2.	mladinsko slovstvo, mladinska literatura, mladinska književnost ...
:*2.3.	children's literature, Kinderliteratur ...
*3.	MLADINSKA IN NEMLADINSKA KNJIŽEVNOST [[Uporabnik:Jana Bartol|Jana Bartol]], 2PV [[Uporabnik:Mateja Jereb|Mateja Jereb]], 2PV
:*3.1.	književnost za odrasle
:*3.2.	književnost za otroke
*4.	 MLADINSKA KNJIŽEVNOST - NASLOVNIK ,[[Uporabnik:Barbara Leskovec|Barbara Leskovec]], 2PV
[[Uporabnik:Brigita Ličen|Brigita Ličen]], 2.PV
:*4.1.	 Književna besedila za mlade 
:*4.2.	 Priredbe in predelave književnih besedil za odrasle 
:*4.3.	 Namenjena odraslim – brez prirejanja 
:*4.4.	 Besedila namenjena mladim hkrati knjige za odrasle 
:*4.5.	 Besedna ustvarjalnost mladih 
*5.	 ZNAČILNOST MLADINSKE KNJIŽEVNOST - DVOJNI NASLOVNIK [[Uporabnik:EvaIleršič|EvaIleršič]], 2PV
[[Uporabnik:tina.beber|tina.beber, 2PV]]
:*5.1.	knjige za odrasle
:*5.2.	knjige za otroke
:*5.3.	knjige za mlade
:*5.4.	knjige za dvojnega naslovnika
:*5.5.	večpomenskost mladinske književnosti
*6.	 MLADINSKA KNJIŽEVNOST – ŠIRŠE POJMOVANJE [[Uporabnik:Alenka Koželj, Ana Žagar]], 2PV 
:*6.1.	 književna besedila (umetnostna besedila) 
:*6.2.	 polknjiževna besedila (polumetnostna ali literarizirana) 
:*6.3.	 stvarna besedila (neumetnostna besedila) 
*7.	 MLADINSKA KNJIŽEVNOST – OŽJE POJMOVANJE [[Uporabnik: Tjaša Štrucelj, Uroš Podobnik]], 2PV.
:*7.1.	 pesemska besedila 
:*7.2.	 prozna besedila 
:*7.3.	 dramska besedila 
*8.	 KLASIFIKACIJA KNJIŽEVNIH ZVRSTI IN VRST V MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI [[Uporabnik:Jasmina Novak|Jasmina Novak]], 2/PV [[Uporabnik:Nives Rosič|Nives Rosič]], 2/PV
:*8.1.	 pesništvo 
:*8.2.	 pripovedništvo 
:*8.3.	 dramatika 
*9.	 KNJIŽNI IN NEKNJIŽNI MEDIJI [[Uporabnik:Ana Oset|Ana Oset]], 2/PV [[Uporabnik:Veronika Kokovnik|Veronika Kokovnik]], 2/PV
:*9.1.	slikopis, slikanica, strip
:*9.2.	 neknjižni mediji 
*10.	 ZGODOVINA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI [[Uporabnik:Janja Cimrmancic|Janja Cimrmancic]], [[Uporabnik:Jasmina Zerdin|Jasmina Zerdin]], 2/PV
:*10.1.	 starejša slovenska (mladinska) književnost 
:*10.2.	 novejša mladinska književnost – tradicionalna mladinska književnost 
:*10.3.	 sodobna mladinska književnost 
*11.	 KNJIŽEVNE ZVRSTI IN VRSTE [[Uporabnik: Špela Bešter, Saša Bogataj]], 2PV
:*11.1.	 poezija 
:*11.2.	 proza 
:*11.3.	 dramatika 
*12.	 LJUDSKE OTROŠKE PESMI [[Nina Golob]],2PV [[Nika Ivančič]] ,2PV
:*12.1.	definicija
:*12.2.	zgodovina 
:*12.3.	vrste ljudske otroške pesmi s primeri
:*12.4.	viri, literature in spletni viri
*13.	 AVTORSKE / UMETNE PESMI 
:*13.1.	1550-1850
:*13.2.	1850-1900
:*13.3.	1900-1950
:*13.4.	1950-1990
:*13.5.	1990
*14.	 LJUDSKE OTROŠKE PESMI AVTORSKE / UMETNE PESMI [[Uporabnik:Skubic.Mateja|Skubic.Mateja]], 2PV [[Uporabnik:Dunja.Bregar|Dunja.Bregar]], 2PV
:*14.1.	Podobnosti in razlike
*15.	 PRAVLJICE IN PRAVLJIČNE ZNAČILNOSTI [[Uporabnik:Katja Milosevic|Katja Milosevic]], 2PV [[Uporabnik:Janja Rogelj|Janja Rogelj]], 2PV
:*15.1.	definicija
:*15.2.	zgodovina
:*15.3.	teorije – klasifikacija
:*15.4.	primeri besedil (svetovna in slovenska mladinska književnost ter naslovnice)
:*15.5.	viri, literatura, spletni viri
*16.	SODOBNA PRAVLJICA
:*16.1.	KRATKA SODOBNA PRAVLJICA [[Uporabnik:Mojca Levičnik|Mojca Levičnik]],2PV [[Uporabnik:Monika Meglič |Monika Meglič]], 2PV
::*16.1.1.	definicija
::*16.1.2.	zgodovina
::*16.1.3.	teorije – klasifikacija
::*16.1.4.	primeri besedil (svetovna in slovenska mladinska književnost ter naslovnice)
::*16.1.5.	viri, literatura, spletni viri
:*16.2.	OBSEŽNA SODOBNA PRAVLJICA – FANTASTIČNA PRIPOVED[[Uporabnik:Tjaša.Jerak|Tjaša.Jerak]], 2PV [[Uporabnik:Polona Vogrinčič |Polona Vogrinčič]], 2PV
::*16.2.1.	definicija
::*16.2.2.	zgodovina
::*16.2.3.	teorije – klasifikacija
::*16.2.4.	primeri besedil (svetovna in slovenska mladinska književnost ter naslovnice)
::*16.2.5.	viri, literatura, spletni viri
::*16.2.6.	 Fantastična pripoved I (Gote Klingberg) 
::*16.2.7.	 Fantastična pripoved II (Marjana Kobe) 
::*16.2.8.	 Fantastična pripoved III (Maria Nikolajeva) 
*17.	 PRIPOVEDNIŠTVO [[Uporabnik:Nataša Kogovšek, Meta Kogovšek]], 2PV
:*17.1.	ljudska  in avtorska pripovedka (Peter Klepec – Martin Krpan)
:*17.2.	basen
:*17.3.	legenda
:*17.4.	realistična pripovedna proza
:*17.5.	kratka zgodba v slikanici
:*17.6.	zbirka kratkih zgodb v ilustrirani knjigi 
:*17.7.	obsežnejša zgodba s poglavji
*18.	INTERDISCIPLINARNE ZVRSTI [[Uporabnik:Urska Kuznik, Spela Zupan]], 2PV
:*18.1.	slikopis
:*18.2.	slikanica
:*18.3.	strip 
:*18.4.	e-slikanica
:*18.5.	nove oblike
*19.	SLIKANICA[[Uporabnik:marjetka perc, urska pecaric]], 2PV
:*19.1.	definicija
:*19.2.	zgodovina
:*19.3.	teorija – klasifikacija
:*19.4.	primeri (tuji, slovenski, naslovnice)
:*19.5.	viri, literature, spletni viri
*20.	TRADICIONALNA IN SODOBNA MLADINSKA KNJIŽEVNOST [[Uporabnik:ime|Tina Mencin, Urša Rangus]], 2PV
:*20.1.	tradicionalna ali didaktična mladinska književnost
:*20.2.	sodobna ali subverzivna mladinska književnost
*21.	POGLEDI NA OTROKA IN OTROŠTVO
:*21.1.	idealizacija podobe otroka - utopija
:*21.2.	romantizacija podobe otroka - karneval
:*21.3.	problematizacija podobe otroka - kolaps
*22.	OTROŠKE IN/ALI MLADINSKE REVIJE - Mladinsko časopisje [[Uporabnik:ImePolona Kunstelj]], 2.PV [[Uporabnik: Ime|Kristina Cerar]], 2.PV
:*22.1.	definicija
:*22.2.	zgodovina
:*22.3.	teorija - klasifikacija
:*22.4.	primeri besedil (tuji, slovenski in naslovnice)
:*22.5.	Ciciban in Cicido
:*22.6.	viri, literatura, spletni viri
*23.	PRIMERJALNA MLADINSKA KNJIŽEVNOST [[Uporabnik:Andreja Štemberger, Barbara Triler]], 2PV
:*23.1.	definicija
:*23.2.	zgodovina
:*23.3.	teorija
:*23.4.	primeri besedil (npr. Mali princ – Zvezdica Zaspanka)
:*23.5.	viri, literature, spletni viri
*24.	MEDKULTURNA MLADINSKA KNJIŽEVNOST [[Uporabnik:Mateja Margon|Mateja Margon]], 2PV [[Uporabnik:Jasmina Zupet|Jasmina Zupet]], 2PV
:*24.1.	definicija
:*24.2.	zgodovina
:*24.3.	teorija
:*24.4.	primeri besedil
:*24.5.	viri, literature, spletni viri
*25.	PROBLEMSKA TEMATIKA V MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI
:*25.1.	problemska tematika
:*25.2.	smeri razvoja po letu 1990
*26.	PREVODI SLOVENSKE MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI V TUJE JEZIKE [[Uporabnik:Biljana Nikoloska|Biljana Nikoloska]], 2PV
:*26.1.	avtorji
:*26.2.	ilustratorji
:*26.3.	naslovnice
*27.	SLOVENSKA MLADINSKA KNJIŽEVNOST V MEDIJSKIH PREDELAVAH [[Uporabnik:Anija Satler|Anija Satler]], 2PV [[Uporabnik:Petra Stmšek|Petra Strmšek]],2PV
*28.	OTROŠKE IN/ALI MLADINSKE KNJIŽNICE [[Uporabnik:Kristina Toplikar|Kristina Toplikar]], 2PV
:*28.1.	Pionirska knjižnica v Ljubljani
:*28.2.	Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo
:*28.3.	IBBY in Slovenska sekcija za IBBY
*29.	SLOVENSKI MLADINSKI LITERARNI ZGODOVINARJI 
:*29.1.	Uvod - mladinska književnost na slovenskih univerzah
:*29.2.	Josip Brinar, Kazimir Humar, Marjana Kobe, Borut Stražar ...
:*29.3.	I. Saksida, D. Haramija, Vida Medved Udovič, Metka Kordigel Aberšek  …
*30.	NAGRADE ZA SLOVENSKO MLADINSKO KNJIŽEVNOST
:*30.1.	nagrade za svetovno mladinsko književnost (IBBY, ALMA …)
:*30.2.	slovenske nagrade za mladinsko književnost
:*30.3.	slovenski nagrajenci (avtorji, ilustratorji)
*31.	 LITERARNI RAZVOJ OTROKA [[Uporabnik:Tina Stern|Tina Stern]], 2PV [[Nika Zalec|Nika Zalec]],2PV
:*31.1.	Charlote Buhler
:*31.2.	Arthur Appleyard
:*31.3.	Perry Nodelman
:*31.4.	Marjana Kobe
:*31.5.	Metka Kordigel Aberšek
*32.	MLADINSKA KNJIŽEVNOST V PREDŠOLSKEM OBDOBJU[[Uporabnik:maja martincic, mojca rozman]],2PV
:*32.1.	prva starostna skupina 1.-3. leta
:*32.2.	druga starostna skupina 3.-6. leta
*33.	MLADINSKA KNJIŽEVNOST V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI[[Uporabnik:Sanja nenadic,urska urh]], 2PV
:*33.1.	prvo triletje
:*33.2.	drugo triletje
:*33.3.	tretje triletje
*34.	VIRI,  LITERATURA IN SPLETNI VIRI ZA MLADINSKO KNJIŽEVNOST

== Glej tudi ==
* [[w:Wikiprojekt:Slovenska mladinska književnost]]

[[Kategorija:Wikiprojekti|Slovenska mladinska književnost]]</text>
      <sha1>g2vlo3jrzxtn2ud68jjnlez6izxy5os</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Hrestač.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2211</id>
    <revision>
      <id>5380</id>
      <timestamp>2008-04-21T21:43:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaša.Jerak</username>
        <id>141</id>
      </contributor>
      <comment>(Tjaša.Jerak)</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14" xml:space="preserve">(Tjaša.Jerak)</text>
      <sha1>o01if1c6pq0h126i70a8s00ls71yn5q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Gospodar prstanov1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2215</id>
    <revision>
      <id>5384</id>
      <timestamp>2008-04-21T22:13:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaša.Jerak</username>
        <id>141</id>
      </contributor>
      <comment>(Tjaša.Jerak)</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14" xml:space="preserve">(Tjaša.Jerak)</text>
      <sha1>o01if1c6pq0h126i70a8s00ls71yn5q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Alica1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2217</id>
    <revision>
      <id>5386</id>
      <timestamp>2008-04-21T22:19:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaša.Jerak</username>
        <id>141</id>
      </contributor>
      <comment>(Tjaša.Jerak)</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14" xml:space="preserve">(Tjaša.Jerak)</text>
      <sha1>o01if1c6pq0h126i70a8s00ls71yn5q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Peter Pan1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2219</id>
    <revision>
      <id>5390</id>
      <timestamp>2008-04-21T22:41:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaša.Jerak</username>
        <id>141</id>
      </contributor>
      <comment>(Tjaša.Jerak)</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14" xml:space="preserve">(Tjaša.Jerak)</text>
      <sha1>o01if1c6pq0h126i70a8s00ls71yn5q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pika Nogavička.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2220</id>
    <revision>
      <id>5392</id>
      <timestamp>2008-04-21T22:53:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaša.Jerak</username>
        <id>141</id>
      </contributor>
      <comment>(Tjaša.Jerak)</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14" xml:space="preserve">(Tjaša.Jerak)</text>
      <sha1>o01if1c6pq0h126i70a8s00ls71yn5q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Udarna brigada.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2221</id>
    <revision>
      <id>5438</id>
      <timestamp>2008-04-29T21:07:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaša.Jerak</username>
        <id>141</id>
      </contributor>
      <comment>Tjaša.Jerak</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12" xml:space="preserve">Tjaša.Jerak</text>
      <sha1>jrhvwgirbms36wnzb17n2s69oj7ttdg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Drejček in trije marsovčki.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2222</id>
    <revision>
      <id>5439</id>
      <timestamp>2008-04-29T21:08:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaša.Jerak</username>
        <id>141</id>
      </contributor>
      <comment>Tjaša.Jerak</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12" xml:space="preserve">Tjaša.Jerak</text>
      <sha1>jrhvwgirbms36wnzb17n2s69oj7ttdg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Potovanje v tisočera mesta1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2224</id>
    <revision>
      <id>5442</id>
      <timestamp>2008-04-29T21:17:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaša.Jerak</username>
        <id>141</id>
      </contributor>
      <comment>Tjaša.Jerak</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12" xml:space="preserve">Tjaša.Jerak</text>
      <sha1>jrhvwgirbms36wnzb17n2s69oj7ttdg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Trije konji1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2225</id>
    <revision>
      <id>5443</id>
      <timestamp>2008-04-29T21:18:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaša.Jerak</username>
        <id>141</id>
      </contributor>
      <comment>Tjaša.Jerak</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12" xml:space="preserve">Tjaša.Jerak</text>
      <sha1>jrhvwgirbms36wnzb17n2s69oj7ttdg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Deklica Delfina in lisica Zvitorepka1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2226</id>
    <revision>
      <id>5444</id>
      <timestamp>2008-04-29T21:20:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaša.Jerak</username>
        <id>141</id>
      </contributor>
      <comment>Tjaša.Jerak</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12" xml:space="preserve">Tjaša.Jerak</text>
      <sha1>jrhvwgirbms36wnzb17n2s69oj7ttdg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Veliki čarovnik Ujtata.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2228</id>
    <revision>
      <id>5447</id>
      <parentid>5446</parentid>
      <timestamp>2008-04-29T21:24:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaša.Jerak</username>
        <id>141</id>
      </contributor>
      <comment>uploaded a new version of &quot;[[Slika:Veliki čarovnik Ujtata.jpg]]&quot;: Tjaša.Jerak</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12" xml:space="preserve">Tjaša.Jerak</text>
      <sha1>jrhvwgirbms36wnzb17n2s69oj7ttdg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Lev, čarovnica in omara1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2229</id>
    <revision>
      <id>5457</id>
      <parentid>5456</parentid>
      <timestamp>2008-04-29T22:07:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaša.Jerak</username>
        <id>141</id>
      </contributor>
      <comment>uploaded a new version of &quot;[[Slika:Lev, čarovnica in omara1.jpg]]&quot;: Tjaša.Jerak</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12" xml:space="preserve">Tjaša.Jerak</text>
      <sha1>jrhvwgirbms36wnzb17n2s69oj7ttdg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Medved Pu.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2230</id>
    <revision>
      <id>5460</id>
      <timestamp>2008-04-29T22:19:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaša.Jerak</username>
        <id>141</id>
      </contributor>
      <comment>Tjaša.Jerak</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12" xml:space="preserve">Tjaša.Jerak</text>
      <sha1>jrhvwgirbms36wnzb17n2s69oj7ttdg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Mali povodni mož1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2231</id>
    <revision>
      <id>5461</id>
      <timestamp>2008-04-29T22:25:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaša.Jerak</username>
        <id>141</id>
      </contributor>
      <comment>Tjaša.Jerak</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12" xml:space="preserve">Tjaša.Jerak</text>
      <sha1>jrhvwgirbms36wnzb17n2s69oj7ttdg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pil naslovnica.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2234</id>
    <revision>
      <id>5521</id>
      <timestamp>2008-05-03T22:34:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polona Kunstelj</username>
        <id>153</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pil plus.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2235</id>
    <revision>
      <id>5523</id>
      <timestamp>2008-05-03T22:44:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polona Kunstelj</username>
        <id>153</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Cicido.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2236</id>
    <revision>
      <id>5525</id>
      <timestamp>2008-05-03T22:48:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polona Kunstelj</username>
        <id>153</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Ciciban.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2237</id>
    <revision>
      <id>5529</id>
      <timestamp>2008-05-04T22:03:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kristina Cerar</username>
        <id>160</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Gea.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2238</id>
    <revision>
      <id>5530</id>
      <timestamp>2008-05-04T22:07:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kristina Cerar</username>
        <id>160</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Kekec.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2239</id>
    <revision>
      <id>5531</id>
      <timestamp>2008-05-04T22:09:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kristina Cerar</username>
        <id>160</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Galeb1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2240</id>
    <revision>
      <id>5533</id>
      <timestamp>2008-05-04T23:06:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polona Kunstelj</username>
        <id>153</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pionirski list.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2241</id>
    <revision>
      <id>5534</id>
      <timestamp>2008-05-04T23:12:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polona Kunstelj</username>
        <id>153</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Mladi rod.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2242</id>
    <revision>
      <id>5535</id>
      <timestamp>2008-05-04T23:15:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polona Kunstelj</username>
        <id>153</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Vedez.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2243</id>
    <revision>
      <id>5536</id>
      <timestamp>2008-05-04T23:17:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polona Kunstelj</username>
        <id>153</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Star ciciban.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2244</id>
    <revision>
      <id>5539</id>
      <timestamp>2008-05-04T23:23:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kristina Cerar</username>
        <id>160</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Vrtec1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2245</id>
    <revision>
      <id>5540</id>
      <timestamp>2008-05-04T23:29:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kristina Cerar</username>
        <id>160</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Nas rod1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2246</id>
    <revision>
      <id>5542</id>
      <timestamp>2008-05-04T23:35:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kristina Cerar</username>
        <id>160</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pionir.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2247</id>
    <revision>
      <id>5544</id>
      <timestamp>2008-05-04T23:39:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kristina Cerar</username>
        <id>160</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grška kuhinja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2248</id>
    <revision>
      <id>14869</id>
      <parentid>5557</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T12:24:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1892" xml:space="preserve">Hrana in pijača: grška hrana je preprosta in okusna, z veliko zelenjave, rastlinskih začimb in pripravljena z olivnim oljem. Znane jedi in pijače:

* Horiatiki - grška solata (paradižnik, kumarice, olive, ovčji sir)
* pita gyros
* sarme dolmades (v listih vinske trte)
* mesni cmoki keftedes
* orientalske sladice (baklava, halva ipd.)
* aperitiv ouzo z janežem
* značilno grško vino retsina z okusom po borovi smoli
* znani vinjak Metaxa
* grška kava
* Souvlaki (kosi ribe in mesa, nataknjeni na dolga kovinska nabodala, pogosto skupaj s koščki paprike in čebule. 
* nabodala iz mečarice na žaru)

Potrebujemo (za 4 osebe):

*􀁿 2 rdeči čebuli, narezani na četrtine 
􀁿* 2 očiščeni rdeči papriki narezani na 


Grčija je kot odrastek južnega dela Balkanskega polotoka. Polotok krasijo raznolike pokrajine, ki jih oblikujejo gorske verige in morje, otoki pa, ki predstavljajo 20 odstotkov vse površine, imajo vsak svoj poseben čar. Čeprav je Grčija po površini manjša od Portugalske, je skupna dolžina njenih obal večja od portugalskih in španskih skupaj. Grčijo delimo na tri glavna območja: na celinsko s strmimi pobočji, na prelep, močno razčlenjen obalni pas in na otoke v Jonskem in Egejskem morju. Večji del ozemlja zavzema Pindsko gorstvo, ki se vleče od Albanije proti jugu vse do Peloponeza. 

Najvišji vrh je Olimp (2917m) v pokrajini Tesalija. Grčija ni vodnata dežela; reke so kratke, jezer skoraj ni. Glavne reke, ki tečejo samo po grškem ozemlju so Aliakmnon in Pinios, ki se izlivata v Egejsko morje, ter Akheloos in Alfios, ki se stekata v Jonsko morje. Hribovite pokrajine so nerodovitne, razen redkih območij, kjer uspevajo sadje, tobak in žita. 

Grčiji pripada preg 3000 otokov, od katerih je poseljenih le 154: Kikladi in Sporadi v Egejskem morju in Jonski otoki na zahodu in Kreta na jugu.

[[Kategorija:Kuharica]]</text>
      <sha1>478krq3wdwvf0x98qdc8bnwj2q8epyn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pancatantra.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2249</id>
    <revision>
      <id>5563</id>
      <timestamp>2008-05-07T19:15:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Katja Milosevic</username>
        <id>134</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Tisocinenanoc.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2251</id>
    <revision>
      <id>5565</id>
      <timestamp>2008-05-07T19:33:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Katja Milosevic</username>
        <id>134</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:KRPAN knjiga.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2254</id>
    <revision>
      <id>5658</id>
      <timestamp>2008-05-10T20:32:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urska Kuznik</username>
        <id>142</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Butalci knjiga.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2256</id>
    <revision>
      <id>5664</id>
      <timestamp>2008-05-10T20:38:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urska Kuznik</username>
        <id>142</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Butalci strip.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2257</id>
    <revision>
      <id>5665</id>
      <timestamp>2008-05-10T20:38:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urska Kuznik</username>
        <id>142</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:O treh grahih.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2258</id>
    <revision>
      <id>5741</id>
      <parentid>5736</parentid>
      <timestamp>2008-05-20T16:04:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janja Rogelj</username>
        <id>147</id>
      </contributor>
      <comment>uploaded a new version of &quot;[[Slika:O treh grahih.jpeg]]&quot;: Ljudska pravljica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Mladi prekmurec.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2259</id>
    <revision>
      <id>5737</id>
      <timestamp>2008-05-20T15:37:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polona Kunstelj</username>
        <id>153</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Janko in metka.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2260</id>
    <revision>
      <id>5745</id>
      <timestamp>2008-05-20T16:09:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janja Rogelj</username>
        <id>147</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pepelka.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2261</id>
    <revision>
      <id>5755</id>
      <timestamp>2008-05-20T16:21:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janja Rogelj</username>
        <id>147</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Lepotica in zver.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2262</id>
    <revision>
      <id>5758</id>
      <timestamp>2008-05-20T16:25:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janja Rogelj</username>
        <id>147</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Sneguljčica.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2263</id>
    <revision>
      <id>5761</id>
      <timestamp>2008-05-20T16:41:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janja Rogelj</username>
        <id>147</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Macek Muri.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2265</id>
    <revision>
      <id>5785</id>
      <timestamp>2008-05-21T14:47:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Maja martincic</username>
        <id>129</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Vozila.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2266</id>
    <revision>
      <id>5792</id>
      <timestamp>2008-05-21T14:59:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Maja martincic</username>
        <id>129</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Živali.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2267</id>
    <revision>
      <id>5796</id>
      <timestamp>2008-05-21T15:13:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Maja martincic</username>
        <id>129</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Piki.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2270</id>
    <revision>
      <id>5812</id>
      <timestamp>2008-05-21T16:02:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Maja martincic</username>
        <id>129</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Sapramiška.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2271</id>
    <revision>
      <id>5816</id>
      <timestamp>2008-05-21T16:32:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mojca rozman</username>
        <id>222</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Glasba.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2272</id>
    <revision>
      <id>5849</id>
      <timestamp>2008-05-21T17:16:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Maja martincic</username>
        <id>129</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pikica.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2273</id>
    <revision>
      <id>5930</id>
      <timestamp>2008-05-23T10:39:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Brigita ličen</username>
        <id>207</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Gosenica.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2275</id>
    <revision>
      <id>6007</id>
      <timestamp>2008-05-26T07:57:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Percmarjetka</username>
        <id>216</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Muca.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2276</id>
    <revision>
      <id>6014</id>
      <timestamp>2008-05-26T08:00:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Percmarjetka</username>
        <id>216</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Oka.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2277</id>
    <revision>
      <id>6017</id>
      <timestamp>2008-05-26T08:01:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Percmarjetka</username>
        <id>216</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Petelinček.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2278</id>
    <revision>
      <id>6019</id>
      <timestamp>2008-05-26T08:03:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Percmarjetka</username>
        <id>216</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:File0024.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2279</id>
    <revision>
      <id>6022</id>
      <timestamp>2008-05-26T08:04:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Percmarjetka</username>
        <id>216</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Avguština.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2280</id>
    <revision>
      <id>6025</id>
      <timestamp>2008-05-26T08:06:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Percmarjetka</username>
        <id>216</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Maruška.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2281</id>
    <revision>
      <id>6030</id>
      <timestamp>2008-05-26T08:09:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Percmarjetka</username>
        <id>216</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pika nogavicka.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2282</id>
    <revision>
      <id>6107</id>
      <timestamp>2008-05-26T12:25:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Brigita ličen</username>
        <id>207</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Asterix.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2285</id>
    <revision>
      <id>6110</id>
      <timestamp>2008-05-26T12:35:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anaoset</username>
        <id>212</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Garfield.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2287</id>
    <revision>
      <id>6113</id>
      <timestamp>2008-05-26T12:36:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anaoset</username>
        <id>212</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Hribci.gif</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2288</id>
    <revision>
      <id>6114</id>
      <timestamp>2008-05-26T12:37:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anaoset</username>
        <id>212</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Snoopy strip.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2290</id>
    <revision>
      <id>6116</id>
      <timestamp>2008-05-26T12:38:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anaoset</username>
        <id>212</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Strahec galer.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2291</id>
    <revision>
      <id>6118</id>
      <timestamp>2008-05-26T12:38:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anaoset</username>
        <id>212</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Trdonja zvitorepec lakotnik.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2292</id>
    <revision>
      <id>6120</id>
      <timestamp>2008-05-26T12:39:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anaoset</username>
        <id>212</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pripovedke iz Shakespeara.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2293</id>
    <revision>
      <id>6121</id>
      <timestamp>2008-05-26T12:39:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Brigita ličen</username>
        <id>207</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Robinson crusoe-1-.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2294</id>
    <revision>
      <id>6122</id>
      <timestamp>2008-05-26T12:40:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Brigita ličen</username>
        <id>207</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Guliverjeva potovanja.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2295</id>
    <revision>
      <id>6123</id>
      <timestamp>2008-05-26T12:41:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Brigita ličen</username>
        <id>207</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Grimmove pravljice.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2296</id>
    <revision>
      <id>6126</id>
      <timestamp>2008-05-26T12:46:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Brigita ličen</username>
        <id>207</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:1001 noc.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2297</id>
    <revision>
      <id>6127</id>
      <timestamp>2008-05-26T12:47:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Brigita ličen</username>
        <id>207</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Nasl-martin krpan.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2298</id>
    <revision>
      <id>6128</id>
      <timestamp>2008-05-26T12:48:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Brigita ličen</username>
        <id>207</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Matilda-roald dahl.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2302</id>
    <revision>
      <id>6184</id>
      <timestamp>2008-05-26T15:41:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sanja nenadic</username>
        <id>130</id>
      </contributor>
      <comment>http://faylib.edublogs.org/files/2008/02/matilda.jpg</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52" xml:space="preserve">http://faylib.edublogs.org/files/2008/02/matilda.jpg</text>
      <sha1>5jpx749uikfoa7ilrw5m8fg2vfmi806</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Hotel sem prijeti sonce.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2303</id>
    <revision>
      <id>6199</id>
      <timestamp>2008-05-26T16:07:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sanja nenadic</username>
        <id>130</id>
      </contributor>
      <comment>http://www.mimovrste.com/images/image.php?item_id=1400028116&amp;size=1&amp;main=1</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="74" xml:space="preserve">http://www.mimovrste.com/images/image.php?item_id=1400028116&amp;size=1&amp;main=1</text>
      <sha1>ing3kwc3wd8i4a43528rlv0z7nhdzg8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Mali princ.gif</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2304</id>
    <revision>
      <id>6201</id>
      <timestamp>2008-05-26T16:12:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sanja nenadic</username>
        <id>130</id>
      </contributor>
      <comment>http://www.knjiznica.net/knjiga/foto/32028.gif</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46" xml:space="preserve">http://www.knjiznica.net/knjiga/foto/32028.gif</text>
      <sha1>gu5ruej3jyvgyodzz3v1elyymm4w7zn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Majnice.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2306</id>
    <revision>
      <id>6261</id>
      <timestamp>2008-05-26T19:16:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Uroš Podobnik</username>
        <id>164</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Zvezdica zaspanka.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2307</id>
    <revision>
      <id>6265</id>
      <timestamp>2008-05-26T19:20:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Uroš Podobnik</username>
        <id>164</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pet Pepelk.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2308</id>
    <revision>
      <id>6271</id>
      <timestamp>2008-05-26T19:27:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Uroš Podobnik</username>
        <id>164</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pekarna Mišmaš.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2309</id>
    <revision>
      <id>6276</id>
      <timestamp>2008-05-26T19:44:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Uroš Podobnik</username>
        <id>164</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Stotiočnoga in druge igre.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2310</id>
    <revision>
      <id>6280</id>
      <timestamp>2008-05-26T19:55:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Uroš Podobnik</username>
        <id>164</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Gal v galeriji.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2311</id>
    <revision>
      <id>6287</id>
      <timestamp>2008-05-27T06:02:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dunja Gorisek</username>
        <id>137</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Mavrična ribica.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2312</id>
    <revision>
      <id>6290</id>
      <timestamp>2008-05-27T06:04:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dunja Gorisek</username>
        <id>137</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Dež.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2313</id>
    <revision>
      <id>6299</id>
      <timestamp>2008-05-27T06:10:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dunja Gorisek</username>
        <id>137</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Zvesti prijatelji.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2314</id>
    <revision>
      <id>6301</id>
      <timestamp>2008-05-27T06:12:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dunja Gorisek</username>
        <id>137</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Harry Potter.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2315</id>
    <revision>
      <id>6304</id>
      <timestamp>2008-05-27T06:14:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dunja Gorisek</username>
        <id>137</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Frank 2 show.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2316</id>
    <revision>
      <id>6306</id>
      <timestamp>2008-05-27T07:39:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Barbara leskovec</username>
        <id>165</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:47e116de8fffd.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2317</id>
    <revision>
      <id>6308</id>
      <timestamp>2008-05-27T07:42:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Barbara leskovec</username>
        <id>165</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Articleimage.aspx.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2318</id>
    <revision>
      <id>6310</id>
      <timestamp>2008-05-27T07:45:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Barbara leskovec</username>
        <id>165</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Kralj prstanov.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2319</id>
    <revision>
      <id>6313</id>
      <timestamp>2008-05-27T07:52:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Barbara leskovec</username>
        <id>165</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Kralj prstanov .....jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2320</id>
    <revision>
      <id>6317</id>
      <timestamp>2008-05-27T07:55:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Barbara leskovec</username>
        <id>165</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Hobiti.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2321</id>
    <revision>
      <id>6319</id>
      <timestamp>2008-05-27T07:58:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Barbara leskovec</username>
        <id>165</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Harry Potter .jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2322</id>
    <revision>
      <id>6321</id>
      <timestamp>2008-05-27T08:00:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Barbara leskovec</username>
        <id>165</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Brat.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2323</id>
    <revision>
      <id>6364</id>
      <parentid>6363</parentid>
      <timestamp>2008-05-27T09:31:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mateja Vidmar</username>
        <id>170</id>
      </contributor>
      <comment>uploaded a new version of &quot;[[Slika:Brat.jpeg]]&quot;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Enciklopedija.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2324</id>
    <revision>
      <id>6372</id>
      <timestamp>2008-05-27T09:42:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mateja Vidmar</username>
        <id>170</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Sreča.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2325</id>
    <revision>
      <id>6384</id>
      <timestamp>2008-05-27T10:12:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mateja Vidmar</username>
        <id>170</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pestrna.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2326</id>
    <revision>
      <id>6517</id>
      <parentid>6387</parentid>
      <timestamp>2008-05-27T17:54:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jasmina Novak</username>
        <id>144</id>
      </contributor>
      <comment>uploaded a new version of &quot;[[Slika:Pestrna.jpg]]&quot;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:180px-Ta roža je zate.JPG</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2327</id>
    <revision>
      <id>6395</id>
      <parentid>6394</parentid>
      <timestamp>2008-05-27T10:27:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janja cimrmancic</username>
        <id>173</id>
      </contributor>
      <comment>uploaded a new version of &quot;[[Slika:180px-Ta roža je zate.JPG]]&quot;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Slika002.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2330</id>
    <revision>
      <id>6408</id>
      <timestamp>2008-05-27T11:15:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mateja Margon</username>
        <id>151</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Slika001.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2331</id>
    <revision>
      <id>6409</id>
      <timestamp>2008-05-27T11:20:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mateja Margon</username>
        <id>151</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Slika003.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2332</id>
    <revision>
      <id>6411</id>
      <timestamp>2008-05-27T11:29:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jasmina Z.</username>
        <id>152</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Slika000.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2333</id>
    <revision>
      <id>6412</id>
      <timestamp>2008-05-27T11:33:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jasmina Z.</username>
        <id>152</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Slika000(2).jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2334</id>
    <revision>
      <id>6414</id>
      <timestamp>2008-05-27T11:38:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jasmina Z.</username>
        <id>152</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pet prijateljev show.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2336</id>
    <revision>
      <id>6451</id>
      <timestamp>2008-05-27T15:34:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mateja jereb</username>
        <id>136</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:33891.gif</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2338</id>
    <revision>
      <id>6462</id>
      <parentid>6455</parentid>
      <timestamp>2008-05-27T15:56:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mateja jereb</username>
        <id>136</id>
      </contributor>
      <comment>uploaded a new version of &quot;[[Slika:33891.gif]]&quot;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Img1994 M.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2339</id>
    <revision>
      <id>6457</id>
      <timestamp>2008-05-27T15:49:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mateja jereb</username>
        <id>136</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Skorcek1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2340</id>
    <revision>
      <id>6464</id>
      <timestamp>2008-05-27T16:00:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mateja jereb</username>
        <id>136</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Dsc00323qx9.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2342</id>
    <revision>
      <id>6504</id>
      <timestamp>2008-05-27T17:44:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Brigita ličen</username>
        <id>207</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Ezopove basni.gif</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2343</id>
    <revision>
      <id>6506</id>
      <timestamp>2008-05-27T17:46:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jasmina Novak</username>
        <id>144</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Siva mi1,ti lovi1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2344</id>
    <revision>
      <id>6508</id>
      <timestamp>2008-05-27T17:48:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Brigita ličen</username>
        <id>207</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Alojzij Bolhar.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2345</id>
    <revision>
      <id>6509</id>
      <timestamp>2008-05-27T17:48:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jasmina Novak</username>
        <id>144</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Basni.JPG</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2346</id>
    <revision>
      <id>6530</id>
      <parentid>6511</parentid>
      <timestamp>2008-05-27T18:06:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jasmina Novak</username>
        <id>144</id>
      </contributor>
      <comment>uploaded a new version of &quot;[[Slika:Basni.JPG]]&quot;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Prisedite k moji mizici.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2347</id>
    <revision>
      <id>6512</id>
      <timestamp>2008-05-27T17:51:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Brigita ličen</username>
        <id>207</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Anticne legende.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2348</id>
    <revision>
      <id>6513</id>
      <timestamp>2008-05-27T17:51:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jasmina Novak</username>
        <id>144</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Legende o u gori.JPG</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2349</id>
    <revision>
      <id>6515</id>
      <timestamp>2008-05-27T17:52:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jasmina Novak</username>
        <id>144</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Miti legende.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2350</id>
    <revision>
      <id>6516</id>
      <timestamp>2008-05-27T17:53:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jasmina Novak</username>
        <id>144</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Sapramisja sreca.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2352</id>
    <revision>
      <id>6520</id>
      <timestamp>2008-05-27T17:57:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Brigita ličen</username>
        <id>207</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Jure kvak kvak.gif</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2353</id>
    <revision>
      <id>6521</id>
      <timestamp>2008-05-27T17:58:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Brigita ličen</username>
        <id>207</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Solzice.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2354</id>
    <revision>
      <id>6522</id>
      <timestamp>2008-05-27T17:58:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jasmina Novak</username>
        <id>144</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Malezivali.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2355</id>
    <revision>
      <id>6523</id>
      <timestamp>2008-05-27T17:59:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jasmina Novak</username>
        <id>144</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pedenjped.gif</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2356</id>
    <revision>
      <id>6524</id>
      <timestamp>2008-05-27T18:00:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jasmina Novak</username>
        <id>144</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Svetovna pravljica primer.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2357</id>
    <revision>
      <id>6525</id>
      <timestamp>2008-05-27T18:01:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Brigita ličen</username>
        <id>207</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Zakaj.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2358</id>
    <revision>
      <id>6526</id>
      <timestamp>2008-05-27T18:01:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jasmina Novak</username>
        <id>144</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Piki jakob.gif</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2359</id>
    <revision>
      <id>6528</id>
      <timestamp>2008-05-27T18:02:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jasmina Novak</username>
        <id>144</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pavle Zidar.JPG</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2362</id>
    <revision>
      <id>6536</id>
      <timestamp>2008-05-27T18:32:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jasmina Novak</username>
        <id>144</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Naocnik ocalnik.gif</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2363</id>
    <revision>
      <id>6537</id>
      <timestamp>2008-05-27T18:35:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jasmina Novak</username>
        <id>144</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Gospodar prstanov.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2366</id>
    <revision>
      <id>6563</id>
      <timestamp>2008-05-28T07:42:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tanja Rozina</username>
        <id>175</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Polz.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2369</id>
    <revision>
      <id>6577</id>
      <timestamp>2008-05-28T08:06:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urša rangus</username>
        <id>215</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Cicibanija.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2371</id>
    <revision>
      <id>6633</id>
      <timestamp>2008-05-28T15:55:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Uroš Podobnik</username>
        <id>164</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Totalka odštekan dan.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2372</id>
    <revision>
      <id>6639</id>
      <timestamp>2008-05-28T16:01:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Uroš Podobnik</username>
        <id>164</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Škratove dogodivščine.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2373</id>
    <revision>
      <id>6660</id>
      <timestamp>2008-05-28T17:41:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaša Štrucelj</username>
        <id>159</id>
      </contributor>
      <comment>Zdenko Maloz, Škratove pustolovščine</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39" xml:space="preserve">Zdenko Maloz, Škratove pustolovščine</text>
      <sha1>r6hxbljw7q9gzpcbvhg6b8k98o344hr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Povodni mož.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2374</id>
    <revision>
      <id>6738</id>
      <timestamp>2008-05-29T15:48:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EvaIleršič</username>
        <id>131</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Martin Krpan 2.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2375</id>
    <revision>
      <id>6743</id>
      <timestamp>2008-05-29T16:00:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EvaIleršič</username>
        <id>131</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Butalci.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2376</id>
    <revision>
      <id>7092</id>
      <parentid>6848</parentid>
      <timestamp>2008-06-02T16:11:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janja cimrmancic</username>
        <id>173</id>
      </contributor>
      <comment>uploaded a new version of &quot;[[Slika:Butalci.jpg]]&quot;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Gospodar prstanov-stolpa.gif</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2377</id>
    <revision>
      <id>6747</id>
      <timestamp>2008-05-29T16:14:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EvaIleršič</username>
        <id>131</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Grdi raček.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2378</id>
    <revision>
      <id>6748</id>
      <timestamp>2008-05-29T16:15:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EvaIleršič</username>
        <id>131</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Cesarjeva nova oblačila.gif</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2379</id>
    <revision>
      <id>6749</id>
      <timestamp>2008-05-29T16:15:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EvaIleršič</username>
        <id>131</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Otroška pesmarica.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2381</id>
    <revision>
      <id>6808</id>
      <timestamp>2008-05-31T06:23:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nina Golob</username>
        <id>132</id>
      </contributor>
      <comment>otroška pesmarica 1, zbrali in uredili Maša Marty in Urša Šivic</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="67" xml:space="preserve">otroška pesmarica 1, zbrali in uredili Maša Marty in Urša Šivic</text>
      <sha1>gje54v4j0zv2tvbiu61v61kd5cjli9r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:15 otroških ljudskih pesmi.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2382</id>
    <revision>
      <id>6811</id>
      <timestamp>2008-05-31T06:29:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nina Golob</username>
        <id>132</id>
      </contributor>
      <comment>Brigita Lipovšek in Dušica Kunaver</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" xml:space="preserve">Brigita Lipovšek in Dušica Kunaver</text>
      <sha1>p3nf0ilf47hzl87iwnn5vs7ookab9tl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Najdihojca.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2387</id>
    <revision>
      <id>6830</id>
      <timestamp>2008-05-31T11:26:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Skubic.mateja</username>
        <id>154</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Mehurčki.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2388</id>
    <revision>
      <id>6831</id>
      <timestamp>2008-05-31T11:28:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Skubic.mateja</username>
        <id>154</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Zlata ladja.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2390</id>
    <revision>
      <id>6833</id>
      <timestamp>2008-05-31T11:33:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Skubic.mateja</username>
        <id>154</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Ta roža je zate.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2391</id>
    <revision>
      <id>6834</id>
      <timestamp>2008-05-31T11:35:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Skubic.mateja</username>
        <id>154</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Mali rimski cirkus.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2392</id>
    <revision>
      <id>6835</id>
      <timestamp>2008-05-31T11:36:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Skubic.mateja</username>
        <id>154</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Krpan.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2393</id>
    <revision>
      <id>6845</id>
      <timestamp>2008-05-31T16:41:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urska Kuznik</username>
        <id>142</id>
      </contributor>
      <comment>Martin Krpan - zvočna kaseta</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29" xml:space="preserve">Martin Krpan - zvočna kaseta</text>
      <sha1>qjqz1pe52z9lirqx6re2kx0l4o6rwf9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Butalci2.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2394</id>
    <revision>
      <id>6850</id>
      <timestamp>2008-05-31T16:48:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urska Kuznik</username>
        <id>142</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Lekskon za otoke.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2395</id>
    <revision>
      <id>6920</id>
      <timestamp>2008-06-01T18:36:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka.Kozelj</username>
        <id>139</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Moj deznik.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2396</id>
    <revision>
      <id>6921</id>
      <timestamp>2008-06-01T18:37:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka.Kozelj</username>
        <id>139</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Moja prva enciklopedija.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2397</id>
    <revision>
      <id>6922</id>
      <timestamp>2008-06-01T18:38:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka.Kozelj</username>
        <id>139</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Juri Muri.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2399</id>
    <revision>
      <id>6928</id>
      <timestamp>2008-06-01T19:01:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka.Kozelj</username>
        <id>139</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Radovedni tacek.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2401</id>
    <revision>
      <id>6934</id>
      <timestamp>2008-06-01T19:09:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka.Kozelj</username>
        <id>139</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Basen4.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2402</id>
    <revision>
      <id>7023</id>
      <timestamp>2008-06-02T11:27:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jasmina Novak</username>
        <id>144</id>
      </contributor>
      <comment>Jasmina Novak</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13" xml:space="preserve">Jasmina Novak</text>
      <sha1>o6y4s9paow3jscxowatud6v0y5iq7bb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Milica šturm.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2403</id>
    <revision>
      <id>7024</id>
      <timestamp>2008-06-02T11:38:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nives Rosič</username>
        <id>133</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Slovenske ljudske.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2404</id>
    <revision>
      <id>7025</id>
      <timestamp>2008-06-02T11:41:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nives Rosič</username>
        <id>133</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Img044.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2405</id>
    <revision>
      <id>7039</id>
      <timestamp>2008-06-02T12:34:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jasmina Novak</username>
        <id>144</id>
      </contributor>
      <comment>Jasmina Novak</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13" xml:space="preserve">Jasmina Novak</text>
      <sha1>o6y4s9paow3jscxowatud6v0y5iq7bb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Drejček.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2406</id>
    <revision>
      <id>7046</id>
      <timestamp>2008-06-02T13:09:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nives Rosič</username>
        <id>133</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Nogavička.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2407</id>
    <revision>
      <id>7048</id>
      <timestamp>2008-06-02T13:13:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nives Rosič</username>
        <id>133</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Franlevstik.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2408</id>
    <revision>
      <id>7049</id>
      <timestamp>2008-06-02T13:15:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nives Rosič</username>
        <id>133</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Ajatutaja.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2409</id>
    <revision>
      <id>7054</id>
      <timestamp>2008-06-02T14:13:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nives Rosič</username>
        <id>133</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Biba2.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2410</id>
    <revision>
      <id>7055</id>
      <timestamp>2008-06-02T14:14:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nives Rosič</username>
        <id>133</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Butalc001i.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2411</id>
    <revision>
      <id>7069</id>
      <timestamp>2008-06-02T15:31:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EvaIleršič</username>
        <id>131</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Muri4.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2412</id>
    <revision>
      <id>7074</id>
      <timestamp>2008-06-02T15:41:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urska Kuznik</username>
        <id>142</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Muri3.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2413</id>
    <revision>
      <id>7075</id>
      <timestamp>2008-06-02T15:41:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urska Kuznik</username>
        <id>142</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:MuriCD.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2414</id>
    <revision>
      <id>7077</id>
      <timestamp>2008-06-02T15:42:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urska Kuznik</username>
        <id>142</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:MuriCD2.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2415</id>
    <revision>
      <id>7078</id>
      <timestamp>2008-06-02T15:42:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urska Kuznik</username>
        <id>142</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Otroska biblija.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2416</id>
    <revision>
      <id>7090</id>
      <parentid>7089</parentid>
      <timestamp>2008-06-02T16:07:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janja cimrmancic</username>
        <id>173</id>
      </contributor>
      <comment>uploaded a new version of &quot;[[Slika:Otroska biblija.jpg]]&quot;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Medvedki sladkosnedki.gif</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2417</id>
    <revision>
      <id>7099</id>
      <parentid>7096</parentid>
      <timestamp>2008-06-02T16:18:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janja cimrmancic</username>
        <id>173</id>
      </contributor>
      <comment>uploaded a new version of &quot;[[Slika:Medvedki sladkosnedki.gif]]&quot;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Solzice.gif</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2418</id>
    <revision>
      <id>7100</id>
      <timestamp>2008-06-02T16:19:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janja cimrmancic</username>
        <id>173</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pesmi stirih.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2419</id>
    <revision>
      <id>7101</id>
      <timestamp>2008-06-02T16:22:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janja cimrmancic</username>
        <id>173</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Vila malina.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2420</id>
    <revision>
      <id>7104</id>
      <timestamp>2008-06-02T16:26:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janja cimrmancic</username>
        <id>173</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pet kužkov išče pravega.gif</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2421</id>
    <revision>
      <id>7105</id>
      <timestamp>2008-06-02T16:27:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janja cimrmancic</username>
        <id>173</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Kuža.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2422</id>
    <revision>
      <id>7107</id>
      <timestamp>2008-06-02T16:34:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janja cimrmancic</username>
        <id>173</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Obuti.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2423</id>
    <revision>
      <id>7112</id>
      <timestamp>2008-06-02T16:45:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nives Rosič</username>
        <id>133</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Bibaugiba.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2424</id>
    <revision>
      <id>7159</id>
      <timestamp>2008-06-03T11:35:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nina Golob</username>
        <id>132</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Kvinte kvante.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2425</id>
    <revision>
      <id>7160</id>
      <timestamp>2008-06-03T11:36:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nina Golob</username>
        <id>132</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Lukec in njegov škorec.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2426</id>
    <revision>
      <id>7164</id>
      <parentid>7163</parentid>
      <timestamp>2008-06-03T13:12:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kogovšek Nataša</username>
        <id>232</id>
      </contributor>
      <comment>uploaded a new version of &quot;[[Slika:Lukec in njegov škorec.jpg]]&quot;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Mojca Pokrajculja.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2427</id>
    <revision>
      <id>7166</id>
      <timestamp>2008-06-03T13:22:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kogovšek Nataša</username>
        <id>232</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Slovenske legende.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2428</id>
    <revision>
      <id>7169</id>
      <timestamp>2008-06-03T13:33:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kogovšek Nataša</username>
        <id>232</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Grdiracek.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2429</id>
    <revision>
      <id>7224</id>
      <timestamp>2008-06-04T09:11:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Katja Milosevic</username>
        <id>134</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Malamorskadeklica.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2430</id>
    <revision>
      <id>7226</id>
      <timestamp>2008-06-04T09:15:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Katja Milosevic</username>
        <id>134</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Gal.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2433</id>
    <revision>
      <id>7265</id>
      <timestamp>2008-06-05T09:39:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mateja Vidmar</username>
        <id>170</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Otrok.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2434</id>
    <revision>
      <id>7271</id>
      <timestamp>2008-06-05T09:50:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mateja Vidmar</username>
        <id>170</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Zvezdica Zaspanka.JPG</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2436</id>
    <revision>
      <id>7532</id>
      <parentid>7498</parentid>
      <timestamp>2008-06-18T08:15:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anija Satler</username>
        <id>145</id>
      </contributor>
      <comment>uploaded a new version of &quot;[[Slika:Zvezdica Zaspanka.JPG]]&quot;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Enci benci na kamenci.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2441</id>
    <revision>
      <id>7336</id>
      <parentid>7334</parentid>
      <timestamp>2008-06-08T15:22:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Skubic.mateja</username>
        <id>154</id>
      </contributor>
      <comment>uploaded a new version of &quot;[[Slika:Enci benci na kamenci.jpeg]]&quot;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Barčica.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2442</id>
    <revision>
      <id>7342</id>
      <parentid>7341</parentid>
      <timestamp>2008-06-08T15:32:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Skubic.mateja</username>
        <id>154</id>
      </contributor>
      <comment>uploaded a new version of &quot;[[Slika:Barčica.jpg]]&quot;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Enci benci na kamenci 1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2445</id>
    <revision>
      <id>7351</id>
      <timestamp>2008-06-08T15:45:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Skubic.mateja</username>
        <id>154</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Ciciban in čebela.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2446</id>
    <revision>
      <id>7353</id>
      <timestamp>2008-06-08T15:49:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Skubic.mateja</username>
        <id>154</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Zidamo dan.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2447</id>
    <revision>
      <id>7355</id>
      <timestamp>2008-06-08T15:53:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Skubic.mateja</username>
        <id>154</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Galeb nad žitom.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2448</id>
    <revision>
      <id>7356</id>
      <timestamp>2008-06-08T15:54:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Skubic.mateja</username>
        <id>154</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Strašnice.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2449</id>
    <revision>
      <id>7357</id>
      <timestamp>2008-06-08T15:54:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Skubic.mateja</username>
        <id>154</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Majnice.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2450</id>
    <revision>
      <id>7360</id>
      <timestamp>2008-06-08T16:17:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Skubic.mateja</username>
        <id>154</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Živali na dvorišču.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2453</id>
    <revision>
      <id>7365</id>
      <timestamp>2008-06-08T16:28:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Skubic.mateja</username>
        <id>154</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Jure kvak-kvak.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2454</id>
    <revision>
      <id>7367</id>
      <timestamp>2008-06-08T16:30:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Skubic.mateja</username>
        <id>154</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:PeterKlepec.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2455</id>
    <revision>
      <id>7423</id>
      <timestamp>2008-06-10T02:24:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Biljana Nikoloska</username>
        <id>174</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Srečno Kekec.JPG</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2456</id>
    <revision>
      <id>7524</id>
      <parentid>7506</parentid>
      <timestamp>2008-06-18T08:02:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anija Satler</username>
        <id>145</id>
      </contributor>
      <comment>uploaded a new version of &quot;[[Slika:Srečno Kekec.JPG]]&quot;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Kljukčeve dogodivščine.JPG</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2457</id>
    <revision>
      <id>7513</id>
      <parentid>7509</parentid>
      <timestamp>2008-06-17T18:13:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anija Satler</username>
        <id>145</id>
      </contributor>
      <comment>uploaded a new version of &quot;[[Slika:Kljukčeve dogodivščine.JPG]]&quot;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Sreča na vrvici.JPG</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2458</id>
    <revision>
      <id>7526</id>
      <parentid>7510</parentid>
      <timestamp>2008-06-18T08:05:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anija Satler</username>
        <id>145</id>
      </contributor>
      <comment>uploaded a new version of &quot;[[Slika:Sreča na vrvici.JPG]]&quot;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Zverinice iz Rezije.JPG</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2459</id>
    <revision>
      <id>7511</id>
      <timestamp>2008-06-17T18:02:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anija Satler</username>
        <id>145</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Trpljenje mladega Igorja.JPG</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2461</id>
    <revision>
      <id>7518</id>
      <timestamp>2008-06-18T07:39:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anija Satler</username>
        <id>145</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Bratovščina sinjega galeba.JPG</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2462</id>
    <revision>
      <id>7520</id>
      <timestamp>2008-06-18T07:49:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anija Satler</username>
        <id>145</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Poletje v školjki.JPG</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2463</id>
    <revision>
      <id>7528</id>
      <timestamp>2008-06-18T08:09:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anija Satler</username>
        <id>145</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Poletje v školjki 2.JPG</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2464</id>
    <revision>
      <id>7529</id>
      <timestamp>2008-06-18T08:10:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anija Satler</username>
        <id>145</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Sapramiška.JPG</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2465</id>
    <revision>
      <id>7538</id>
      <timestamp>2008-06-18T08:32:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anija Satler</username>
        <id>145</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:COBISS</title>
    <ns>10</ns>
    <id>2467</id>
    <revision>
      <id>17195</id>
      <parentid>17155</parentid>
      <timestamp>2018-12-18T10:22:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="122" xml:space="preserve">(&lt;small&gt;[https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/{{{ID|{{{id}}}}}} COBISS]&lt;/small&gt;)&lt;noinclude&gt;

{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>r5w2lkyjo01y2gswg6dr5ia996jxy7j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Qt logotip.png</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2498</id>
    <revision>
      <id>7593</id>
      <timestamp>2008-11-09T06:24:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JLP</username>
        <id>96</id>
      </contributor>
      <comment>Novi logotip Qt&lt;br /&gt;
© 2008 Nokia Corporation&lt;br /&gt;
Vir: [http://trolltech.com/about/logos-for-download Qt Software - Logos for Download]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="139" xml:space="preserve">Novi logotip Qt&lt;br /&gt;
© 2008 Nokia Corporation&lt;br /&gt;
Vir: [http://trolltech.com/about/logos-for-download Qt Software - Logos for Download]</text>
      <sha1>ggkcqwhke218hns52xv928ivd87v7vg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Belokranjska pogača</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2506</id>
    <revision>
      <id>16833</id>
      <parentid>7647</parentid>
      <timestamp>2018-07-01T04:53:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>27</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="315" xml:space="preserve">[[Slika:Belokranjska pogača.JPG|thumb|250px|Belokranjska pogača]]
'''Belokranjska pogača'''

* kvašeno testo iz 500 g mehke moke
* 3 dl vode
* 20 g kvasa
* 1/2 žličke sladkorja

drugo
* 1 jajce
* 2 žlički grobe soli
* 1 ščepec kumine

* http://www.kulinarika.net/recept.asp?ID=2445

[[Kategorija:Recepti]]</text>
      <sha1>5x2m9bbwidwf7y53tac2lck378zl125</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Wiki.png</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2509</id>
    <revision>
      <id>10569</id>
      <parentid>7629</parentid>
      <timestamp>2011-10-29T22:27:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Bencmq</username>
        <id>1096</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Je zaščitil(-a) stran »[[Slika:Wiki.png]]«: Logo file ([move=sysop] (nedoločeno) [upload=sysop] (nedoločeno))</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Common.css</title>
    <ns>8</ns>
    <id>2510</id>
    <revision>
      <id>19421</id>
      <parentid>15723</parentid>
      <timestamp>2020-11-27T12:30:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>WikiBayer</username>
        <id>3196</id>
      </contributor>
      <comment>;</comment>
      <model>css</model>
      <format>text/css</format>
      <text bytes="38562" xml:space="preserve">/* 

'''Skupni CSS vseh kož'''

'''Obvestilo administratorjem!'''

Stran se smiselno posodablja po [[:en:MediaWiki:Common.css|angleški različici]]. O vseh ostalih spremembah se najprej pogovorite [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]]. 

Poleg tega pred uveljavitvijo sprememb [[Mediawiki:Monobook.css|Monobook.css]] ali [[MediaWiki:Common.css|Common.css]] te vedno preverite z [http://jigsaw.w3.org/css-validator/validator?uri=http%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fw%2Findex.php%3Ftitle%3DMediaWiki%3ACommon.css%26action%3Draw%26ctype%3Dtext%2Fcss&amp;usermedium=all W3C CSS Validation Service]. 

Najlepša hvala. 

(V brskalnikih [[Mozilla]] in [[Opera (brskalnik)|Opera]] lahko spremembe sloga testirate dinamično z [http://www.squarefree.com/bookmarklets/webdevel.html test styles]. Odpre okno za dodajanje slogovnih pravil in stran, medtem ko tipkate, posodablja.)
&lt;pre&gt;&lt;nowiki&gt;*/

/* Main page fixes */
.interwiki-completelist {
    font-weight: bold;
}

/* Add space below the toolbar */
#toolbar {
    margin-bottom: 6px;
}

/* make the list of references look smaller */
ol.references {
   font-size: 100%;
}

.references-small { font-size: 90%;}


/* OPOMBA ZA PREVERJEVALCE: čeprav W3C-validator naslednje kode ne sprejema, je pravilna */
/* -moz-* is a vendor-specific extension (CSS 2.1 4.1.2.1) */
/* column-count is from the CSS3 module &quot;CSS Multi-column Layout&quot; */
/* Please ignore any validator errors caused by these two lines */
.references-2column {
  font-size: 90%;
  -moz-column-count:2;
  -webkit-column-count:2;
  column-count:2;
}

.same-bg { background: none }

/* Highlight clicked reference in blue to help navigation */

ol.references &gt; li:target {
 background-color: #DEF;
}

sup.reference:target { 
  background-color: #DEF;
}

/* Styling for Citations */

cite {
    font-style: normal;
    word-wrap: break-word;
}

/* If there is an inline link to a full citation, the full citation will turn blue when the inline link is clicked */

cite:target { 
  background-color: #DEF;
}

/* Do not expand URLs within citations for printing. The urls should be included explicitly, to avoid confusion */

@media print {
    #content cite a.external.text:after {
        display: none;
    }
}

/* For linked citation numbers and document IDs, where the number need not be shown on a screen or a handheld, but should be included in the printed version */

@media screen, handheld, projection {
    cite *.printonly {
        display: none;
    }
}

/* wikitable/prettytable class for skinning normal tables */

table.wikitable,
table.prettytable {
  margin: 1em 1em 1em 0;
  background: #f9f9f9;
  border: 1px #aaa solid;
  border-collapse: collapse;
}

table.wikitable th, table.wikitable td,
table.prettytable th, table.prettytable td {
  border: 1px #aaa solid;
  padding: 0.2em;
}

table.wikitable th,
table.prettytable th {
  background: #f2f2f2;
  text-align: center;
}

table.wikitable caption,
table.prettytable caption {
  margin-left: inherit;
  margin-right: inherit;
  font-weight: bold;
}

table.prettytable code,
table.wikitable code {
  background-color: transparent;
}

/* default skin for navigation boxes */
table.navbox {
    background-color: #f9f9f9;
    border: 1px solid #aaa;
    clear: both;
    font-size: 90%;
    margin: 1em 0em 0em;
    padding: 2px;
    text-align: center;
    width: 100%;
}

table.navbox th {
    background-color: #ccf;
    padding-left: 1em;
    padding-right: 1em;
}

table.navbox tr:not(:first-child) th {
    background-color: #ddf;
}

@media print {
    .navbox {
        display: none;
    }
}

/* Infobox template style */

.infobox {
    border: 1px solid #aaa;
    background-color: #f9f9f9;
    color: black;
    margin-bottom: 0.5em;
    margin-left: 1em;
    padding: 0.2em;
    float: right;
    clear: right;
}
.infobox td,
.infobox th {
    vertical-align: top;
}
.infobox caption {
    font-size: larger;
    margin-left: inherit;
}
.infobox.bordered {
    border-collapse: collapse;
}
.infobox.bordered td,
.infobox.bordered th {
    border: 1px solid #aaa;
}
.infobox.bordered .borderless td,
.infobox.bordered .borderless th {
    border: 0;
}
 
.infobox.sisterproject {
    width: 20em;
    font-size: 90%;
}
 
@media print {
    .infobox.sisterproject {
        display: none;
    }
}
 
/* styles for bordered infobox with merged rows */
.infobox.bordered .mergedtoprow td,
.infobox.bordered .mergedtoprow th {
    border: 0;
    border-top: 1px solid #aaa;
    border-right: 1px solid #aaa;
}
 
.infobox.bordered .mergedrow td,
.infobox.bordered .mergedrow th {
    border: 0;
    border-right: 1px solid #aaa;
}
 
/* Styles for geography infoboxes, e.g. countries, country subdivisions, cities, etc. */
.infobox.geography {
    text-align: left;
    border-collapse: collapse;
    line-height: 1.2em; 
    font-size: 90%;
}
 
.infobox.geography  td,
.infobox.geography  th {
    border-top: solid 1px #aaa;
    padding: 0.4em 0.6em 0.4em 0.6em;
}
.infobox.geography .mergedtoprow td,
.infobox.geography .mergedtoprow th {
    border-top: solid 1px #aaa;
    padding: 0.4em 0.6em 0.2em 0.6em;
}
 
.infobox.geography .mergedrow td,
.infobox.geography .mergedrow th {
    border: 0;
    padding: 0 0.6em 0.2em 0.6em;
}
 
.infobox.geography .mergedbottomrow td,
.infobox.geography .mergedbottomrow th {
    border-top: 0;
    border-bottom: solid 1px #aaa;
    padding: 0 0.6em 0.4em 0.6em;
}
 
.infobox.geography .maptable td,
.infobox.geography .maptable th {
    border: 0;
    padding: 0;
}

/* Style for &quot;notices&quot; */
.notice {
    margin: 1em;
    padding: 0.2em;
}

#disambig {
    border-top: 1px solid #ccc; 
    border-bottom: 1px solid #ccc;
}

.spoiler {
    border-top: 2px solid #ddd;
    border-bottom: 2px solid #ddd;
}

/* Standard talk template style */

.Talk-Notice  {
    border: 1px solid #C0C090;
    background-color: #F8EABA;
    margin-bottom: 3px;
    width: 85%;
    border-spacing: 3px;
    margin-left: auto;
    margin-right: auto;
}


.Talk-Notice:after {
 content: &quot;CSS predloge je treba spremeniti. Glej [[:en:Wikipedia:Template Standardisation|Wikipedia:Template Standardisation (v angleščini)]].&quot;; 
}

/* Make template background appear correctly on all browsers */
.Talk-Notice td {
    background: inherit;
}

/* Persondata */
table.persondata {
    border: 1px solid #aaa;
    display: none;
    speak: none;
}
.persondata-label {
    color: #aaa;
}

/* Makes redirects appear in italics in categories and on [[Special:Allpages]] */
.redirect-in-category, .allpagesredirect {
    font-style: italic;
}

/* Class for links with loudspeaker icon next to them */
/* (Used in [[Template:Audio]] and the like to make the speaker clickable) */

.audiolink a {
    background: url(&quot;//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/Loudspeaker.svg/11px-Loudspeaker.svg.png&quot;) center left no-repeat !important;
    padding-left: 16px !important;
    padding-right: 0 !important;
}

/* Ikone za predloge seznamov predstavnostnih vsebin [[Predloga:Poslušaj]], [[Predloga:Poslušanja_začetek]], [[Predloga:Video]], [[Predloga:Videoposnetki_začetek]] */

div.listenlist {
    background: url(&quot;//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a6/Gnome-speakernotes.png/30px-Gnome-speakernotes.png&quot;);
    padding-left: 40px;
}

div.videolist, div.multivideolist {
    background: url(&quot;//upload.wikimedia.org/wikipedia/en/thumb/2/20/Tango-video-x-generic.png/40px-Tango-video-x-generic.png&quot;);
    padding-left: 50px;
}

/* Style rules for media list templates */

div.medialist {
    min-height: 50px;
    margin: 1em;
    background-position: top left;
    background-repeat: no-repeat;
}

div.medialist ul {
    list-style-type: none; 
    list-style-image: none;
    margin: 0;
}

div.medialist ul li {
    padding-bottom: 0.5em;
}

div.medialist ul li li {
    font-size: 91%;
    padding-bottom: 0;
}

/* Change the external link icon to an Adobe icon for all PDF files */
/* (in browsers that support these CSS selectors, like Mozilla and Opera) */
#bodyContent a[href$=&quot;.pdf&quot;].external, 
#bodyContent a[href*=&quot;.pdf?&quot;].external, 
#bodyContent a[href*=&quot;.pdf#&quot;].external,
#bodyContent a[href$=&quot;.PDF&quot;].external, 
#bodyContent a[href*=&quot;.PDF?&quot;].external, 
#bodyContent a[href*=&quot;.PDF#&quot;].external {
    background: url(//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/23/Icons-mini-file_acrobat.gif/15px-Icons-mini-file_acrobat.gif) center right no-repeat;
    padding-right: 16px;
}

/* Change the external link icon to an Adobe icon anywhere the PDFlink class */
/* is used (notably Template:PDFlink). This works in IE, unlike the above. */
span.PDFlink a {
    background: url(//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/23/Icons-mini-file_acrobat.gif/15px-Icons-mini-file_acrobat.gif) center right no-repeat !important;
    padding-right: 17px !important;
}

span.geolink a {
    background: url(//upload.wikimedia.org/wikipedia/en/a/a7/Monobook-globe.png) center right no-repeat !important;
    padding-right: 11px !important;
}

/* Content in columns with CSS instead of tables [[Template:Columns]] */
div.columns-2 div.column {
    float: left;
    width: 50%;
    min-width: 300px;
}

div.columns-3 div.column {
    float: left;
    width: 33.3%;
    min-width: 200px;
}

div.columns-4 div.column {
    float: left;
    width: 25%;
    min-width: 150px;
}

div.columns-5 div.column {
    float: left;
    width: 20%;
    min-width: 120px;
}

/*Add formatting to make sure that &quot;external references&quot; from [[Template:Ref]] do
  not get URL expansion, not even when printed. The mechanism up to MediaWiki 1.4 was
  that the HTML code contained a SPAN following the anchor A; this SPAN had the class
  &quot;urlexpansion&quot;, which was not displayed on screen, but was shown when the medium was
  &quot;print&quot;. The rules below ensure (a) that there is no extra padding to the right of
  the anchor (displayed as &quot;[&lt;number&gt;]&quot;), (b) that there is no &quot;external link arrow&quot; for
  the link, and (c) that this SPAN of class &quot;urlexpansion&quot; is never shown.
  [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 06:22, 18. september 2016 (CEST)
*/

.plainlinksneverexpand {
  background: none ! important;
  padding: 0 ! important;
}

.plainlinksneverexpand .urlexpansion {
  display: none ! important;
}

/* Make sure that ext links displayed within &quot;plainlinksneverexpand&quot; don't get
   the arrow...
*/
.plainlinksneverexpand a {
   background: none !important;
   padding: 0 !important;
}

/* With MediaWiki 1.5, the mechanism has changed: instead of a SPAN of class &quot;urlexpansion&quot;
   following the anchor A, the anchor itself now has class &quot;external autonumber&quot; and the
   expansion is inserted when printing (see the common printing style sheet at
   //en.wikipedia.org/w/skins/common/commonPrint.css) using the &quot;:after&quot; pseudo-
   element of CSS. We have to switch this off for links due to Template:Ref!
   [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 06:22, 18. september 2016 (CEST)
*/
.plainlinksneverexpand a.external.text:after {
  display: none !important;
}
.plainlinksneverexpand a.external.autonumber:after {
  display: none !important;
}

/* Messagebox templates */

.messagebox {
   border: 1px solid #aaa;
   background-color: #f9f9f9;
   width: 80%;
   margin: 0 auto 1em auto;
   padding: .2em;
}
.messagebox.merge {
   border: 1px solid #c0b8cc;
   background-color: #f0e5ff;
   text-align: center;
}
.messagebox.cleanup {
   border: 1px solid #9f9fff;
   background-color: #efefff;
   text-align: center;
}
.messagebox.standard-talk {
   border: 1px solid #c0c090;
   background-color: #f8eaba;
}
.messagebox.nested-talk {
   border: 1px solid #c0c090;
   background-color: #f8eaba;
   width: 100%;
   margin: 2px 4px 2px 4px;
}
.messagebox.small {
   width: 238px;
   font-size: 85%;
   float: right;
   clear: both;
   margin: 0 0 1em 1em;
   line-height: 1.25em; 
}
.messagebox.small-talk {
  width: 238px;
  font-size: 85%;
  float: right;
  clear: both;
  margin: 0 0 1em 1em;
  line-height: 1.25em; 
  background: #F8EABA;
}

/* Article message box template styles */
table.ambox {
  width: 80%; 
  margin: 0 auto;
  border-collapse: collapse; 
  background: #fbfbfb; 
  border: 1px solid #aaa; 
  border-left: 10px solid #1e90ff;       /* Default &quot;notice&quot; blue */
}
table.ambox th, table.ambox td {      /* The message body cell(s) */
  padding: 0.25em 0.5em;              /* 0.5em left/right */
}
table.ambox td.ambox-image {          /* The left image cell */
  width: 52px; 
  padding: 2px 0px 2px 0.5em;         /* 0.5em left, 0px right */
  text-align: center; 
}
table.ambox td.ambox-imageright {     /* The right image cell */
  width: 52px; 
  padding: 2px 4px 2px 0px;           /* 0px left, 4px right */
  text-align: center; 
}
table.ambox-notice {
  border-left: 10px solid #1e90ff;       /* Blue */
/* border-right: 10px solid #1e90ff; */  /* If you want two blue bars */
}
table.ambox-delete,
table.ambox-serious {
  border-left: 10px solid #b22222;       /* Red */
}
table.ambox-content {
  border-left: 10px solid #f28500;       /* Orange */
}
table.ambox-style {
  border-left: 10px solid #f4c430;       /* Yellow */
}
table.ambox-merge {
  border-left: 10px solid #9932cc;       /* Purple */
}
table.ambox-protection {
  border-left: 10px solid #bba;          /* Gray */
}
table.ambox.ambox-mini {                 /* small floating box variant */
    float: right;
    clear: right;
    margin: 0 0 0 1em;
    width: 25%;
}
 

/* Put a checker background at the image description page only visible if the image has transparent background */

#file img {background: url(&quot;//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5d/Checker-16x16.png&quot;) repeat;}

/* Support for Template:IPA, Template:Unicode and Template:Polytonic. The inherit declaration resets the font for all browsers except MSIE6.  The empty comment must remain. Please copy any changes to [[Template:IPA fonts]] and [[Template:Unicode fonts]]. */
.IPA {
        font-family: &quot;Chrysanthi Unicode&quot;, &quot;Doulos SIL&quot;, Gentium, GentiumAlt, Code2000, &quot;TITUS Cyberbit Basic&quot;, &quot;DejaVu Sans&quot;, &quot;Bitstream Cyberbit&quot;, &quot;Arial Unicode MS&quot;, &quot;Lucida Sans Unicode&quot;, &quot;Hiragino Kaku Gothic Pro&quot;, &quot;Matrix Unicode&quot;;
        font-family /**/:inherit;
}
.Unicode {
        font-family: Code2000, Code2001, &quot;Free Serif&quot;, &quot;TITUS Cyberbit Basic&quot;, &quot;Doulos SIL&quot;, &quot;Chrysanthi Unicode&quot;, &quot;Bitstream Cyberbit&quot;, &quot;Bitstream CyberBase&quot;, Thryomanes, Gentium, GentiumAlt, &quot;Lucida Grande&quot;, &quot;Free Sans&quot;, &quot;Arial Unicode MS&quot;, &quot;Microsoft Sans Serif&quot;, &quot;Lucida Sans Unicode&quot;;
        font-family /**/:inherit;
}
.latinx {
        font-family: Code2000, Code2001, &quot;TITUS Cyberbit Basic&quot;, &quot;Microsoft Sans Serif&quot;;
        font-family /**/:inherit;
}
.polytonic {
        font-family: Athena, Gentium, &quot;Palatino Linotype&quot;, &quot;Arial Unicode MS&quot;, &quot;Lucida Sans Unicode&quot;, &quot;Lucida Grande&quot;, Code2000; 
        font-family /**/:inherit;
}
.mufi {
        font-family: Alphabetum, Cardo, LeedsUni, Junicode, &quot;TITUS Cyberbit Basic&quot;, ALPHA-Demo;
}

/* pseudo-classes in support of [[Template:lang]]. */

:lang(he) {
       font-family: &quot;SBL Hebrew&quot;, &quot;Ezra SIL SR&quot;, &quot;Ezra SIL&quot;, Cardo, &quot;Chrysanthi Unicode&quot;, &quot;TITUS Cyberbit Basic&quot;, &quot;Arial Unicode MS&quot;, Narkisim, &quot;Times New Roman&quot;;
       font-family /**/:inherit;
}
:lang(fa) {
       font-family: &quot;Nafees Nastaleeq&quot;, &quot;Pak Nastaleeq&quot;, PDMS_Jauhar;
       font-family /**/:inherit;
}
:lang(ps) {
       font-family: &quot;Nafees Nastaleeq&quot;, &quot;Pak Nastaleeq&quot;, PDMS_Jauhar;
       font-family /**/:inherit;
}
:lang(ur) {
       font-family: &quot;Nafees Nastaleeq&quot;, &quot;Pak Nastaleeq&quot;, PDMS_Jauhar;
       font-family /**/:inherit;
}
:lang(sux-Xsux) {
       font-family: Akkadian;
       font-family /**/:inherit;
}
:lang(ja) {
       font-family: Code2000, &quot;Arial Unicode MS&quot;, &quot;Bitstream Cyberbit&quot;, &quot;Bitstream CyberCJK&quot;, IPAGothic, IPAPGothic, IPAUIGothic, &quot;Kochi Gothic&quot;, IPAMincho, IPAPMincho;
       font-family /**/:inherit;
}
:lang(ko) {
       font-family: &quot;Adobe Myungjo Std M&quot;, AppleMyungjo, &quot;Baekmuk Batang&quot;, &quot;Baekmuk Gulim&quot;, Batang, Dotum, DotumChe, Gulim, GulimChe, HYGothic-Extra, HYMyeongJo-Extra, &quot;New Gulim&quot;, UnBatang, UnDotum, UnYetgul, UWKMJF;
       font-family /**/:inherit;
}
:lang(zh-Hans) {
       font-family: &quot;Adobe Song Std L&quot;, &quot;AR PL ShanHeiSun Uni&quot;, &quot;AR PL ShanHeiSun Uni MBE&quot;, &quot;MS Hei&quot;, &quot;MS Song&quot;, SimHei;
       font-family /**/:inherit;
}
:lang(zh-Hant) {
       font-family: &quot;Adobe Ming Std L&quot;, &quot;AR PL New Sung&quot;, &quot;AR PL ZenKai Uni&quot;, &quot;AR PL ZenKai Uni MBE&quot;, MingLiU, PMingLiU;
       font-family /**/:inherit;
}
:lang(grc) {
       font-family: Athena, Gentium, &quot;Palatino Linotype&quot;, &quot;Arial Unicode MS&quot;, &quot;Lucida Sans Unicode&quot;, &quot;Lucida Grande&quot;, Code2000;
       font-family /**/:inherit;
}

#wpSave {
  font-weight: bold;
}


/* Removes underlines from links */
.nounderlines a { 
  text-decoration: none;
}

/* Remove underline from IPA links */
.IPA a:link, .IPA a:visited {
  text-decoration: none;
}

/* Removes useless links from printout */
@media print {
    #privacy, #about, #disclaimer {display:none;}
}

#EnWpMpBook { background-image: url(//upload.wikimedia.org/wikipedia/en/7/7e/MP-open-book.png); }
#EnWpMpSearch { background: url(//upload.wikimedia.org/wikipedia/en/a/ae/MP-magnifying-glass.png) no-repeat top right; }
#EnWpMpSearchInner { float: right; width: 20em; text-align: center; }
#EnWpMpBook2 { background-image: url(//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/8e/MP-open-book2.png); }

/* Standard Navigationsleisten, aka box hiding thingy from .de.  Documentation at [[Wikipedia:NavFrame]]. */

div.Boxmerge,
div.NavFrame {
        margin: 0px;
        padding: 4px;
        border: 1px solid #aaa;
        text-align: center;
        border-collapse: collapse;
        font-size: 95%;
}
div.Boxmerge div.NavFrame {
        border-style: none;
        border-style: hidden;
}
div.NavFrame + div.NavFrame {
        border-top-style: none;
        border-top-style: hidden;
}
div.NavPic {
        background-color: #fff;
        margin: 0px;
        padding: 2px;
        float: left;
}
div.NavFrame div.NavHead {
        height: 1.6em;
        font-weight: bold;
        background-color: #ccf;
        position:relative;
}
div.NavFrame p {
        font-size: 100%;
}
div.NavFrame div.NavContent {
        font-size: 100%;
}
div.NavFrame div.NavContent p {
        font-size: 100%;
}
div.NavEnd {
        margin: 0px;
        padding: 0px;
        line-height: 1px;
        clear: both;
}
a.NavToggle {
        position:absolute;
        top:0px;
        right:3px;
        font-weight:normal;
        font-size:smaller;
}

/* Coloured watchlist numbers */
.mw-plusminus-pos {
  color: #006400; /* darkgreen */
}

/* .mw-plusminus-null currently at developer default */

.mw-plusminus-neg {
  color: #8B0000; /* darkred */
}

.dablink {
  font-style: italic;
  padding-left: 2em;
}

.dablink i {
  font-style: normal;
}

/* Style for horizontal UL lists */
.horizontal ul {
  padding: 0;
  margin: 0;
}

.horizontal li { 
  padding: 0 0.6em 0 0.4em;
  display: inline;
  border-right: 1px solid;
}

.horizontal li:last-child {
  border-right: none;
  padding-right: 0;
}

/* Geographical coordinates 

To display coordinates using the notation in the source code, write this in your User:Username/monobook.css:
   .geo-default { display: inline } .geo-nondefault { display: none } 
   .geo-dec { display: inline } .geo-dms { display: inline }

To display coordinates using decimal notation, write this in your User:Username/monobook.css:
   .geo-default { display: inline } .geo-nondefault { display: inline } 
   .geo-dec { display: inline } .geo-dms { display: none }

To display coordinates using DMS notation, write this in your User:Username/monobook.css:
   .geo-default { display: inline } .geo-nondefault { display: inline } 
   .geo-dec { display: none }   .geo-dms { display: inline }

To display coordinates in both decimal and DMS notation, write this in your User:Username/monobook.css:
   .geo-default { display: inline } .geo-nondefault { display: inline } 
   .geo-dec { display: inline }   .geo-dms { display: inline }
   .geo-multi-punct { display: inline }

See [[Template:Coor link]] for how these are used.

Note that the classes &quot;geo&quot;, &quot;longitude&quot;, and &quot;latitude&quot; are not just styles but also used by the [[Geo microformat]], so the names should not be changed.

*/

.geo-default { display: inline; }
.geo-nondefault { display: none; }
.geo-dms { display: inline; }
.geo-dec { display: inline; }
.geo-multi-punct { display: none; }

.longitude .latitude {
  white-space: nowrap;
}

/* This is used for the Geo microformat, but no style is needed for now other than .geo-dec. */
.geo { }

/***** end Geo-related */

/* When &lt;div class=&quot;nonumtoc&quot;&gt; is used on the table of contents, the ToC will display without numbers */
.nonumtoc .tocnumber { display:none; }
.nonumtoc #toc ul,
.nonumtoc .toc ul {
  line-height: 1.5em;
  list-style: none;
  margin: .3em 0 0;
  padding: 0;
}
.nonumtoc #toc ul ul, 
.nonumtoc .toc ul ul { 
margin: 0 0 0 2em; 
}

/* Allow limiting of which header levels are shown in a TOC; &lt;div class=&quot;toclimit-3&quot;&gt;, for
   instance, will limit to showing ==headings== and ===headings=== but no further (as long as
   there are no =headings= on the page, which there shouldn't be according to the MoS). */
.toclimit-2 .toclevel-2 {display:none;}
.toclimit-3 .toclevel-3 {display:none;}
.toclimit-4 .toclevel-4 {display:none;}
.toclimit-5 .toclevel-5 {display:none;}
.toclimit-6 .toclevel-6 {display:none;}
.toclimit-7 .toclevel-7 {display:none;}

/* Allow transcluded pages to display in lists rather than a table. Compatible in Firefox; incompatible in IE6. */
.listify td {display:list-item}
.listify tr {display:block}
.listify table {display:block}

/* Styling for Template:Quote */

blockquote.templatequote { margin-top: 0; }

blockquote.templatequote div.templatequotecite { 
    line-height: 1em;
    text-align: left;
    padding-left: 2em;
    margin-top: 0;
}

blockquote.templatequote div.templatequotecite cite {
    font-size: smaller;
}

div.user-block {
    padding: 5px;
    border: 1px solid #A9A9A9;
    background-color: #FFEFD5;
}

/* Prevents line breaks in links; see docs at Template:Nowraplinks */

.nowraplinks a {
    white-space: nowrap;
}

/* Enables borders on PNG images in IE 5.5 and 6 */

.thumbborder {
border:1px solid #DDDDDD;
}

/* For template documentation */
.template-documentation {
  clear: both;
  margin: 25px 0 0 0;
  border: 1px solid #aaa; 
  background-color: #ecfcf4; 
  padding: 5px;
}


/* DRUGI DEL (dodatki iz sl:Wikipedia) */
/* O dodatkih se najprej pogovorite na strani [[w:Wikipedija:Pod lipo]] */

#SlWpMpBook { background-image: url(//upload.wikimedia.org/wikipedia/en/7/7e/MP-open-book.png); }
#SlWpMpSearch { background: url(//upload.wikimedia.org/wikipedia/en/a/ae/MP-magnifying-glass.png) no-repeat top right; }
#SlWpMpSearchInner { float: right; width: 20em; text-align: center; }
#SlWpMpBook2 { background-image: url(//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/8e/MP-open-book2.png); }

/* class hiddenStructure */
.hiddenStructure {
   display: none;
   speak: none;
}

/* Odstranitev grdega belega ozadja pri tabelah */
table {
  background-color: transparent;
}

/* Zunanja povezava, ki izgleda kot notranja */

#bodyContent .navadnapovezava a.external, #bodyContent .navadnapovezava a.extiw {
  background: none !important;
  padding: 0 !important;
  color: #002BB8 !important;
}

#bodyContent .navadnapovezava a:visited.external, #bodyContent .navadnapovezava a:visited.extiw {
  color: #5A3696 !important;
}

#bodyContent .navadnapovezava a:active.external, #bodyContent .navadnapovezava a:active.extiw {
  color: #FAA700 !important;
}

/* Besedilo v naslovnih poljih v tabelah (!, &lt;th&gt;) postavi na levo */
.clearthposition th {
  text-align: left !important;
}

/* Dodatki za portal v novicah */
.dogodki {
  width: 100%;
  margin: 7px 0px;
  padding: 2px;
  background-color: white;
  border: 2px solid #CEF2E0;
}

.dogodki h2 {
  border-bottom: 1px solid #CEF2E0;
  /* H4 */
  font-weight: bold;
  font-size: 116%;
}

.dogodki h2 .editsection {
  font-size: 86%;
  font-weight: normal;
}

#bodyContent .dogodki h2 {
  margin-bottom: .3em;
}

.dogodki-naslov {
  background-color: #CEF2E0;
  font-size: 12pt;
  font-weight: bold;
  padding: 5px;
  margin: 0px;
  border: 1px solid white;
}

.dogodki td {
  padding-left: 5px;
  vertical-align: top;
}

/* CSS predloge za prenovo glavne strani [[Glavna_stran/Prenova_2008]] (odstrani se po koncu razprave)*/
/* [[Glavna_stran/Prenova_2008/Predlog_1]] */
#glavnastran h2 {
       background-color: #d8e8ff;
       border: 1px solid #8898bf;
       font-size: 1em;
       font-weight: bold;
       margin-top: 0;
       margin-bottom: 0;
       padding-top: 0.1em;
       padding-bottom: 0.1em;
 }
 #glavnastran .inhalt {
       background-color: #ffffff;
       border: 1px solid #8898bf;
       border-top: 0px solid white;
       padding: 0.3em 0.8em 0.4em 0.8em;
 }
 #glavnastran .inhalt hr {
       background-color: #8898bf;
       color: #8898bf;
       height: 1px;
       margin:0.5em 0;
       padding: 0;
 }
 #glavnastran .inhalt .mehr {
       clear: both;
       font-size: 95%;
       margin-top: 0.8em;
       text-align: right;
 }
 .glavnastran-oben,
 .glavnastran-links,
 .glavnastran-rechts {
       margin-bottom: 1em;
 }
 .glavnastran-links {
       margin-right: 0.5em;
 }
 .glavnastran-rechts {
       margin-left: 0.5em;
 }
 .glavnastran-oben h2,
 .glavnastran-unten h2 {
       text-align: center;
 }
 .glavnastran-oben .inhalt .portale {
       font-weight: bold;
       margin-top: 0.2em;
       margin-bottom: 0.2em;
 }
 .glavnastran-oben .inhalt .intern {
       font-size: 90%;
       text-align: center;
 }
 .glavnastran-levo h2,
 .glavnastran-desno h2 {
       text-indent: 0.8em;
 }
 #glavnastran-schwesterprojekte .inhalt a {
       font-weight: bold;
 }


/* 
'''Tretji del:'''
'''O dodatkih se najprej pogovorite na strani [[Wikivir:Pod lipo]]'''

*/

/* oznaka poem */
.poem {}

/* Odstranitev grdega belega ozadja pri tabelah */
table {
  background-color: transparent;
}

/* Zunanja povezava, ki izgleda kot notranja */

#bodyContent .navadnapovezava a.external, #bodyContent .navadnapovezava a.extiw {
  background: none !important;
  padding: 0 !important;
  color: #002BB8 !important;
}

#bodyContent .navadnapovezava a:visited.external, #bodyContent .navadnapovezava a:visited.extiw {
  color: #5A3696 !important;
}

#bodyContent .navadnapovezava a:active.external, #bodyContent .navadnapovezava a:active.extiw {
  color: #FAA700 !important;
}

/* Besedilo v naslovnih poljih v tabelah (!, &lt;th&gt;) postavi na levo */
.clearthposition th {
  text-align: left !important;
}

pre { overflow: auto; }

#bodyContent .plainlinks a {padding: 0 !important}

.pBody 
{
   padding: 0.3em 0.1em;
}

div.pBody {
  border-left:none;
  border-radius-topright: 1em;
  border-radius-bottomright: 1em;
  -moz-border-radius-topright: 1em;
  -moz-border-radius-bottomright: 1em;
}

.portlet h5 
{
   background-color: #e0e3e6;
   border: thin solid silver;
   -moz-border-radius-topright: 1em;
   border-radius-topright: 1em;
}

#p-cactions ul li, #p-cactions ul li a {  
  -moz-border-radius-topright: 1em;
/*  border-radius-topleft: 1em; */
  border-radius-topright: 1em;
/*  -moz-border-radius-topleft: 1em; */
}

#p-cactions #ca-edit-0 a { 
    padding-left: 0.4em;
    padding-right: 0.4em;
}

#p-cactions a {
   filter: alpha(opacity=75); -moz-opacity: .75; opacity: .75;
}

#p-cactions a:hover, #p-cactions .selected a {
   filter: none; -moz-opacity: 1; opacity: 1;
}

#content
{
  -moz-border-radius-topleft: 0em;
  border-radius-topleft: 0em;
}

div.NavPic,
div.ImatgeFullejador {
        background-color: #ffffff;
        margin: 0px;
        padding: 2px;
        float: left;
}

div.NavFrame div.NavHead,
div.Fullejador div.EncapFullejador {
        height: 1.6em;
        font-weight: bold;
        background-color: #efefef;
}
pre {
    padding: 1em;
    border: 1px solid #003399;
    color: #003399;
    background-color: #F4F6FE;
    line-height: 1.1em;
}

#p-logo {
    margin-top: 5px;
}

#p-navigation {
    margin-top: 5px;
}

/* Odstranjevanje orodja 'Naloži datoteko' iz vrstice (tu ne rabimo slik) */
#t-upload {display:none}

 .reference, .references sup {
     font-size: 91%;
     vertical-align: text-top;
     position: relative;
     top: -0.3em;
 }
 
 /* Do not print navigation bar elements. They should not appear on paper */
 @media print{
 	.NavFrame {
 		display: none;
 	}
 	.BoxenVerschmelzen {
 		display: none;
 	}
 	.noprint {
 		display: none;
 	}
 	.poem { 
 		margin-bottom: 0em; 
 		margin-top: 0em; 
 		line-height: 1.6em;
 		margin-left: 2.5em;
 	}
 	.poem p { 
 		margin-top: 0em ! important; 
 		margin-bottom: 0em ! important; 
 	}
 	.poem .zeilennummer { 
 		left:-5.5em; 
 	}
 }
 
 
/* Hervorhebung der angeklickten Fußnoten und der Rückverweise in blau */
 
 ol.references &gt; li:target {
     background-color: #DEF;
 }
 
 sup.reference:target { 
     background-color: #DEF;
 }
 
 /* Markierung von Redirects in [[Special:Allpages]] und [[Special:Watchlist]] */
 
 .allpagesredirect {
        font-style: italic;
 }
 
 .watchlistredir {
        font-style: italic;
 }
 
 /* Größere Einrückung für Zeilennummerierungen */
 dd {
   margin-left:2.8em;
 }
 
.poem { 
         margin-bottom: 0em; 
         margin-top: 0em; 
        line-height: 1.6em;
        margin-left: 2.5em;
 }
 
 .poem p { 
 	margin-top: 0em ! important; 
 	margin-bottom: 0em ! important; 
 }
 .poem .zeilennummer { 
         left:-5.5em; 
 }
 
 .zeilennummer {
         position:absolute; 
         top:0em;  
         left:-5.5em; 
         width:5.0em;  
         text-align:right; 
         margin:0.0em; 
         font-size:0.8em; 
         vertical-align:middle;
 }

 #catlinks {
	margin-top: 50px;
}


/* Cell sizes for ambox/tmbox/imbox/cmbox/ombox/fmbox/dmbox message boxes */
th.mbox-text, td.mbox-text {     /* The message body cell(s) */
    border: none; 
    padding: 0.25em 0.9em;       /* 0.9em left/right */
    width: 100%;    /* Make all mboxes the same width regardless of text length */
}
td.mbox-image {                  /* The left image cell */
    border: none; 
    padding: 2px 0 2px 0.9em;    /* 0.9em left, 0px right */
    text-align: center; 
}
td.mbox-imageright {             /* The right image cell */
    border: none;
    padding: 2px 0.9em 2px 0;    /* 0px left, 0.9em right */
    text-align: center; 
}
td.mbox-empty-cell {         /* An empty narrow cell */
    border: none;
    padding: 0px;
    width: 1px;
}
 
/* Article message box styles */
table.ambox {
    margin: 0px 10%;   /* 10% = Will not overlap with other elements */
    border: 1px solid #aaa; 
    border-left: 10px solid #1e90ff;    /* Default &quot;notice&quot; blue */
    background: #fbfbfb; 
}
table.ambox + table.ambox {   /* Single border between stacked boxes. */
    margin-top: -1px;
}
.ambox th.mbox-text, 
.ambox td.mbox-text {            /* The message body cell(s) */
    padding: 0.25em 0.5em;       /* 0.5em left/right */
}
.ambox td.mbox-image {           /* The left image cell */
    padding: 2px 0 2px 0.5em;    /* 0.5em left, 0px right */
}
.ambox td.mbox-imageright {      /* The right image cell */
    padding: 2px 0.5em 2px 0;    /* 0px left, 0.5em right */
}
 
table.ambox-notice {
    border-left: 10px solid #1e90ff;    /* Blue */
}
table.ambox-speedy {
    border-left: 10px solid #b22222;    /* Red */
    background: #fee;                   /* Pink */
}
table.ambox-delete {
    border-left: 10px solid #b22222;    /* Red */
}
table.ambox-content {
    border-left: 10px solid #f28500;    /* Orange */
}
table.ambox-style {
    border-left: 10px solid #f4c430;    /* Yellow */
}
table.ambox-move {
    border-left: 10px solid #9932cc;    /* Purple */
}
table.ambox-protection {
    border-left: 10px solid #bba;       /* Gray-gold */
}
 
/* Image message box styles */
table.imbox {
    margin: 4px 10%; 
    border-collapse: collapse; 
    border: 3px solid #1e90ff;    /* Default &quot;notice&quot; blue */
    background: #fbfbfb;
}
.imbox .mbox-text .imbox {    /* For imboxes inside imbox-text cells. */
    margin: 0 -0.5em;    /* 0.9 - 0.5 = 0.4em left/right. */
}
.mbox-inside .imbox {    /* For imboxes inside other templates. */
    margin: 4px;
}
 
table.imbox-notice {
    border: 3px solid #1e90ff;    /* Blue */
}
table.imbox-speedy {
    border: 3px solid #b22222;    /* Red */
    background: #fee;             /* Pink */
}
table.imbox-delete {
    border: 3px solid #b22222;    /* Red */
}
table.imbox-content {
    border: 3px solid #f28500;    /* Orange */
}
table.imbox-style {
    border: 3px solid #f4c430;    /* Yellow */
}
table.imbox-move {
    border: 3px solid #9932cc;    /* Purple */
}
table.imbox-protection {
    border: 3px solid #bba;       /* Gray-gold */
}
table.imbox-license {
    border: 3px solid #88a;       /* Dark gray */
    background: #f7f8ff;          /* Light gray */
}
table.imbox-featured {
    border: 3px solid #cba135;    /* Brown-gold */
}
 
/* Category message box styles */
table.cmbox {
    margin: 3px 10%;
    border-collapse: collapse;
    border: 1px solid #aaa; 
    background: #DFE8FF;    /* Default &quot;notice&quot; blue */
}
 
table.cmbox-notice {
    background: #D8E8FF;    /* Blue */
}
table.cmbox-speedy {
    margin-top: 4px;
    margin-bottom: 4px;
    border: 4px solid #b22222;    /* Red */
    background: #FFDBDB;          /* Pink */
}
table.cmbox-delete {
    background: #FFDBDB;    /* Red */
}
table.cmbox-content {
    background: #FFE7CE;    /* Orange */
}
table.cmbox-style {
    background: #FFF9DB;    /* Yellow */
}
table.cmbox-move {
    background: #E4D8FF;    /* Purple */
}
table.cmbox-protection {
    background: #EFEFE1;    /* Gray-gold */
}
 
/* Other pages message box styles */
table.ombox {
    margin: 4px 10%; 
    border-collapse: collapse; 
    border: 1px solid #aaa;       /* Default &quot;notice&quot; gray */
    background: #f9f9f9;
}
 
table.ombox-notice {
    border: 1px solid #aaa;       /* Gray */
}
table.ombox-speedy {
    border: 2px solid #b22222;    /* Red */
    background: #fee;             /* Pink */
}
table.ombox-delete {
    border: 2px solid #b22222;    /* Red */
}
table.ombox-content {
    border: 1px solid #f28500;    /* Orange */
}
table.ombox-style {
    border: 1px solid #f4c430;    /* Yellow */
}
table.ombox-move {
    border: 1px solid #9932cc;    /* Purple */
}
table.ombox-protection {
    border: 2px solid #bba;       /* Gray-gold */
}
 
/* Talk page message box styles */
table.tmbox {
    margin: 4px 10%;
    border-collapse: collapse;
    border: 1px solid #c0c090;    /* Default &quot;notice&quot; gray-brown */
    background: #f8eaba;
}
.mediawiki .mbox-inside .tmbox { /* For tmboxes inside other templates. The &quot;mediawiki&quot; */
    margin: 2px 0;               /* class ensures that this declaration overrides other */
    width: 100%;  /* For Safari and Opera */     /* styles (including mbox-small above) */
}
.mbox-inside .tmbox.mbox-small { /* &quot;small&quot; tmboxes should not be small when  */
    line-height: 1.5em;          /* also &quot;nested&quot;, so reset styles that are   */   
    font-size: 100%;             /* set in &quot;mbox-small&quot; above.                */
}
 
table.tmbox-speedy {
    border: 2px solid #b22222;    /* Red */
    background: #fee;             /* Pink */
}
table.tmbox-delete {
    border: 2px solid #b22222;    /* Red */
}
table.tmbox-content {
    border: 2px solid #f28500;    /* Orange */
}
table.tmbox-style {
    border: 2px solid #f4c430;    /* Yellow */
}
table.tmbox-move {
    border: 2px solid #9932cc;    /* Purple */
}
table.tmbox-protection,
table.tmbox-notice {
    border: 1px solid #c0c090;    /* Gray-brown */
}
 
/* Disambig and set index box styles */
table.dmbox {
    clear: both; 
    margin: 0.9em 1em; 
    border-top: 1px solid #ccc; 
    border-bottom: 1px solid #ccc; 
    background: transparent;
}
 
/* Footer and header message box styles */
table.fmbox {
    clear: both;
    margin: 0.2em 0;
    width: 100%;
    border: 1px solid #aaa;
    background: #f9f9f9;     /* Default &quot;system&quot; gray */
}
table.fmbox-system {
    background: #f9f9f9;
}
table.fmbox-warning {
    border: 1px solid #bb7070;  /* Dark pink */
    background: #ffdbdb;        /* Pink */
}
table.fmbox-editnotice {
    background: transparent;
}
/* Div based &quot;warning&quot; style fmbox messages. */
div.mw-warning-with-logexcerpt,
div.mw-lag-warn-high,
div.mw-cascadeprotectedwarning,
div#mw-protect-cascadeon {
    clear: both;
    margin: 0.2em 0;
    border: 1px solid #bb7070;
    background: #ffdbdb;
    padding: 0.25em 0.9em;
}
/* Div based &quot;system&quot; style fmbox messages. 
   Used in [[MediaWiki:Readonly lag]]. */
div.mw-lag-warn-normal,
div.fmbox-system {
    clear: both;
    margin: 0.2em 0;
    border: 1px solid #aaa;
    background: #f9f9f9;
    padding: 0.25em 0.9em;
}
 
/* These mbox-small classes must be placed after all other 
   ambox/tmbox/ombox etc classes. &quot;body.mediawiki&quot; is so 
   they override &quot;table.ambox + table.ambox&quot; above. */
body.mediawiki table.mbox-small {   /* For the &quot;small=yes&quot; option. */
    clear: right;
    float: right;
    margin: 4px 0 4px 1em;
    width: 238px;
    font-size: 88%;
    line-height: 1.25em;
}
body.mediawiki table.mbox-small-left {   /* For the &quot;small=left&quot; option. */
    margin: 4px 1em 4px 0;
    width: 238px;
    border-collapse: collapse;
    font-size: 88%;
    line-height: 1.25em;
}
 /* CODE FOR COMPACT AMBOX */
/* Hide the images */
.compact-ambox table .mbox-image,
.compact-ambox table .mbox-imageright,
.compact-ambox table .mbox-empty-cell {
    display: none;
}
/* Remove borders, backgrounds, padding, etc. */
.compact-ambox table.ambox {
    border: none;
    border-collapse: collapse;
    background: transparent;
    margin: 0 0 0 1.6em !important;
    padding: 0 !important;
    width: auto;
    display: block;
}
body.mediawiki .compact-ambox table.mbox-small-left {
    font-size: 100%;
    width: auto;
    margin: 0;
}
/* Style the text cell as a list item and remove its padding */
.compact-ambox table .mbox-text {
    padding: 0 !important;
    margin: 0 !important;
}
.compact-ambox table .mbox-text-span {
    display: list-item;
    line-height: 1.5em;
    list-style-type: square;
    list-style-image: url(&quot;&quot;);
}
/* Allow for hiding text in compact form */
.compact-ambox .hide-when-compact {
    display: none;
}

body.page-Glavna_stran.action-view h1.firstHeading, body.page-Glavna_stran.action-submit h1.firstHeading { display: none; }</text>
      <sha1>qw7jpj04kb5ggvei43s2waebmq12caj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Common.js</title>
    <ns>8</ns>
    <id>2511</id>
    <revision>
      <id>15714</id>
      <parentid>15712</parentid>
      <timestamp>2016-11-05T22:35:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Krinkle</username>
        <id>693</id>
      </contributor>
      <comment>Remove unused/empty script import (feel free to restore when non-empty)</comment>
      <model>javascript</model>
      <format>text/javascript</format>
      <text bytes="18735" xml:space="preserve">/* Any JavaScript here will be loaded for all users on every page load. */


 /** PRVI DEL: ******************************************************* 
  *  Opis: POSEBNI DODATKI POSEBEJ ZA WIKIVIR
  *  Vzdrževalci: [[Uporabnik:Mihael Simonič]]
  */


 /** Popravek postavitve Glavne strani ******************************************************* 
  *
  *  Opis: Odstrani naslovno vrstico na glavni strani
  *  Vzdrževalci: UNMAINTAINED
  */
 
 if ( mw.config.get('wgIsMainPage') == 'Glavna stran' ) {
 	 mw.loader.using('mediawiki.util', function () { 
        	$( mainPageAppendCompleteListLink );
 	 });
 }
 
function mainPageAppendCompleteListLink() {
     mw.util.addPortletLink('p-lang', '//meta.wikimedia.org/wiki/List_of_Wikipedias', 
     'Popoln seznam', 'interwiki-completelist', 'Popoln seznam vikipedij')
 }


 /** DRUGI DEL: ******************************************************* 
  *  Opis: SE DINAMIČNO POSODABLJA PO SLOVENSKI WIKIPEDIJI
  *  Vzdrževalci: [[Uporabnik:Mihael Simonič]]
  */


 /** Medjezikovne povezave na izbrane članke ***************************************
  *
  *  Opis: Highlights interwiki links to featured articles (or
  *               equivalents) by changing the bullet before the interwiki link
  *               into a star.
  *  Vzdrževalci: [[:en:User:R. Koot|R. Koot]]
  */
 
 function LinkFA() 
 {
     if ( document.getElementById( &quot;p-lang&quot; ) ) {
         var InterwikiLinks = document.getElementById( &quot;p-lang&quot; ).getElementsByTagName( &quot;li&quot; );
 
         for ( var i = 0; i &lt; InterwikiLinks.length; i++ ) {
             if ( document.getElementById( InterwikiLinks[i].className + &quot;-fa&quot; ) ) {
                 InterwikiLinks[i].className += &quot; FA&quot;
                 InterwikiLinks[i].title = &quot;V drugem jeziku ima članek položaj izbranega članka.&quot;;
             }
         }
     }
 }
 
 $( LinkFA );

 /** Skrčljive razpredelnice *********************************************************
  *
  *  Opis: Allows tables to be collapsed, showing only the header. See
  *               [[:en:Wikipedia:NavFrame]].
  *  Vzdrževalci: [[:en:User:R. Koot|R. Koot]]
  */
 
 var autoCollapse = 2;
 var collapseCaption = &quot;skrij&quot;;
 var expandCaption = &quot;pokaži&quot;;
 
 function collapseTable( tableIndex )
 {
     var Button = document.getElementById( &quot;collapseButton&quot; + tableIndex );
     var Table = document.getElementById( &quot;collapsibleTable&quot; + tableIndex );
 
     if ( !Table || !Button ) {
         return false;
     }
 
     var Rows = Table.rows;
 
     if  ( Button.firstChild.data == collapseCaption ) {
         for ( var i = 1; i &lt; Rows.length; i++ ) {
             Rows[i].style.display = &quot;none&quot;;
         }
         Button.firstChild.data = expandCaption;
     } else {
         for ( var i = 1; i &lt; Rows.length; i++ ) {
             Rows[i].style.display = Rows[0].style.display;
         }
         Button.firstChild.data = collapseCaption;
     }
 }
 
 function createCollapseButtons()
 {
     var tableIndex = 0;
     var NavigationBoxes = new Object();
     var Tables = document.getElementsByTagName( &quot;table&quot; );
 
     for ( var i = 0; i &lt; Tables.length; i++ ) {
         if ( $(Tables[i]).hasClass(&quot;collapsible&quot; ) ) {
 
             /* only add button and increment count if there is a header row to work with */
             var HeaderRow = Tables[i].getElementsByTagName( &quot;tr&quot; )[0];
             if (!HeaderRow) continue;
             var Header = HeaderRow.getElementsByTagName( &quot;th&quot; )[0];
             if (!Header) continue;
 
             NavigationBoxes[ tableIndex ] = Tables[i];
             Tables[i].setAttribute( &quot;id&quot;, &quot;collapsibleTable&quot; + tableIndex );
 
             var Button     = document.createElement( &quot;span&quot; );
             var ButtonLink = document.createElement( &quot;a&quot; );
             var ButtonText = document.createTextNode( collapseCaption );
 
             Button.style.styleFloat = &quot;right&quot;;
             Button.style.cssFloat = &quot;right&quot;;
             Button.style.fontWeight = &quot;normal&quot;;
             Button.style.textAlign = &quot;right&quot;;
             Button.style.width = &quot;6em&quot;;
 
             ButtonLink.style.color = Header.style.color;
             ButtonLink.setAttribute( &quot;id&quot;, &quot;collapseButton&quot; + tableIndex );
             ButtonLink.setAttribute( &quot;href&quot;, &quot;javascript:collapseTable(&quot; + tableIndex + &quot;);&quot; );
             ButtonLink.appendChild( ButtonText );
 
             Button.appendChild( document.createTextNode( &quot;[&quot; ) );
             Button.appendChild( ButtonLink );
             Button.appendChild( document.createTextNode( &quot;]&quot; ) );
 
             Header.insertBefore( Button, Header.childNodes[0] );
             tableIndex++;
         }
     }
 
     for ( var i = 0;  i &lt; tableIndex; i++ ) {
         if ( $(NavigationBoxes[i]).hasClass(&quot;collapsed&quot; ) || ( tableIndex &gt;= autoCollapse &amp;&amp; $(NavigationBoxes[i]).hasClass(&quot;autocollapse&quot; ) ) ) {
             collapseTable( i );
         }
     }
 }
 
 $(document).ready( createCollapseButtons );

 /** Dinamični navigacijski menuji (preizkusno) *************************************
  *
  *  Opis: See [[:en:Wikipedia:NavFrame|Wikipedia:NavFrame]].
  *  Vzdrževalci: NI VZDRŽEVANO
  */
 
  // set up the words in your language
  var NavigationBarHide = '[' + collapseCaption + ']';
  var NavigationBarShow = '[' + expandCaption + ']';
 
  // shows and hides content and picture (if available) of navigation bars
  // Parameters:
  //     indexNavigationBar: the index of navigation bar to be toggled
  function toggleNavigationBar(indexNavigationBar)
  {
     var NavToggle = document.getElementById(&quot;NavToggle&quot; + indexNavigationBar);
     var NavFrame = document.getElementById(&quot;NavFrame&quot; + indexNavigationBar);
 
     if (!NavFrame || !NavToggle) {
         return false;
     }
 
     // if shown now
     if (NavToggle.firstChild.data == NavigationBarHide) {
         for (
                 var NavChild = NavFrame.firstChild;
                 NavChild != null;
                 NavChild = NavChild.nextSibling
             ) {
             if ( $(NavChild).hasClass('NavPic' ) ) {
                 NavChild.style.display = 'none';
             }
             if ( $(NavChild).hasClass('NavContent') ) {
                 NavChild.style.display = 'none';
             }
         }
     NavToggle.firstChild.data = NavigationBarShow;
  
     // if hidden now
     } else if (NavToggle.firstChild.data == NavigationBarShow) {
         for (
                 var NavChild = NavFrame.firstChild;
                 NavChild != null;
                 NavChild = NavChild.nextSibling
             ) {
             if ($(NavChild).hasClass('NavPic')) {
                 NavChild.style.display = 'block';
             }
             if ($(NavChild).hasClass('NavContent')) {
                 NavChild.style.display = 'block';
             }
         }
     NavToggle.firstChild.data = NavigationBarHide;
     }
  }
 
  // adds show/hide-button to navigation bars
  function createNavigationBarToggleButton()
  {
     var indexNavigationBar = 0;
     // iterate over all &lt; div &gt;-elements 
     var divs = document.getElementsByTagName(&quot;div&quot;);
     for(
             var i=0; 
             NavFrame = divs[i]; 
             i++
         ) {
         // if found a navigation bar
         if ($(NavFrame).hasClass(&quot;NavFrame&quot;)) {
 
             indexNavigationBar++;
             var NavToggle = document.createElement(&quot;a&quot;);
             NavToggle.className = 'NavToggle';
             NavToggle.setAttribute('id', 'NavToggle' + indexNavigationBar);
             NavToggle.setAttribute('href', 'javascript:toggleNavigationBar(' + indexNavigationBar + ');');
 
             var NavToggleText = document.createTextNode(NavigationBarHide);
             for (
                  var NavChild = NavFrame.firstChild;
                  NavChild != null;
                  NavChild = NavChild.nextSibling
                 ) {
                 if ( $(NavChild).hasClass('NavPic' ) || $(NavChild).hasClass('NavContent' ) ) {
                     if (NavChild.style.display == 'none') {
                         NavToggleText = document.createTextNode(NavigationBarShow);
                         break;
                     }
                 }
             }
 
             NavToggle.appendChild(NavToggleText);
             // Find the NavHead and attach the toggle link (Must be this complicated because Moz's firstChild handling is borked)
             for(
               var j=0; 
               j &lt; NavFrame.childNodes.length; 
               j++
             ) {
               if ($(NavFrame.childNodes[j]).hasClass(&quot;NavHead&quot;)) {
                 NavFrame.childNodes[j].appendChild(NavToggle);
               }
             }
             NavFrame.setAttribute('id', 'NavFrame' + indexNavigationBar);
         }
     }
  }
 
  $( createNavigationBarToggleButton );


 /** Popravek za tehnične omejitve pri naslovih *****************************************
  *
  *  Opis:
  *  Vzdrževalci: en:User:Interiot, en:User:Mets501, en:User:Freakofnurture
 */
 // 
 // Pri straneh, ki bi se morale začeti z malo začetnico, zamenjaj naslov, vendar le, če se ga da izrezati in prilepiti kot veljavno wikipovezavo.
 // tak je npr. naslov iPod. [[C#]] pa ni ekvivalentna
 // wikipovezava, zato še naprej ostane naslov [[C Sharp]])
 //
 // The function looks for a banner like this:
 // &amp;lt;div id=&quot;RealTitleBanner&quot;&amp;gt;  ... &amp;lt;span id=&quot;RealTitle&quot;&amp;gt;title&amp;lt;/span&amp;gt; ... &amp;lt;/div&amp;gt;
 // An element with id=DisableRealTitle disables the function.
 //
 var disableRealTitle = 0; // users can set disableRealTitle = 1 locally to disable.
 if (mw.config.get('wgIsArticle')) { // don't display the RealTitle when editing, since it is apparently inconsistent (doesn't show when editing sections, doesn't show when not previewing)
  $(document).ready(function() {
    try {
        var realTitleBanner = document.getElementById(&quot;RealTitleBanner&quot;);
        if (realTitleBanner &amp;&amp; !document.getElementById(&quot;DisableRealTitle&quot;) &amp;&amp; !disableRealTitle ) {
            var realTitle = document.getElementById(&quot;RealTitle&quot;);
            if (realTitle) {
                var realTitleHTML = realTitle.innerHTML;
                realTitleText = $(realTitle).text();

                var isPasteable = 0;
                //var containsHTML = /&lt;/.test(realTitleHTML);    // contains ANY HTML
                var containsTooMuchHTML = /&lt;/.test( realTitleHTML.replace(/&lt;\/?(sub|sup|small|big)&gt;/gi, &quot;&quot;) ); // contains HTML that will be ignored when cut-n-pasted as a wikilink
                // calculate whether the title is pasteable
                var verifyTitle = realTitleText.replace(/^ +/, &quot;&quot;);       // trim left spaces
                verifyTitle = verifyTitle.charAt(0).toUpperCase() + verifyTitle.substring(1, verifyTitle.length);    // uppercase first character
 
                // if the namespace prefix is there, remove it on our verification copy. If it isn't there, add it to the original realValue copy.
                if (mw.config.get('wgNamespaceNumber') != 0) {
                    if (mw.config.get('wgCanonicalNamespace') == verifyTitle.substr(0, mw.config.get('wgCanonicalNamespace').length).replace(/ /g, &quot;_&quot;) &amp;&amp; verifyTitle.charAt(mw.config.get('wgCanonicalNamespace').length) == &quot;:&quot;) {
                        verifyTitle = verifyTitle.substr(mw.config.get('wgCanonicalNamespace').length + 1);
                    } else {
                        realTitleText = mw.config.get('wgCanonicalNamespace').replace(/_/g, &quot; &quot;) + &quot;:&quot; + realTitleText;
                        realTitleHTML = mw.config.get('wgCanonicalNamespace').replace(/_/g, &quot; &quot;) + &quot;:&quot; + realTitleHTML;
                    }
                }
 
                // verify whether wgTitle matches
                verifyTitle = verifyTitle.replace(/[\s_]+/g, &quot; &quot;);      // underscores and multiple spaces to single spaces
                verifyTitle = verifyTitle.replace(/^\s+/, &quot;&quot;).replace(/\s+$/, &quot;&quot;);        // trim left and right spaces
                verifyTitle = verifyTitle.charAt(0).toUpperCase() + verifyTitle.substring(1, verifyTitle.length);    // uppercase first character
                if ( (verifyTitle == mw.config.get('wgTitle')) || (verifyTitle == mw.config.get('wgTitle').replace(/^(.+)?(January|February|March|April|May|June|July|August|September|October|November|December)\s+([12]?[0-9]|3[0123])([^\d].*)?$/g, &quot;$1$3 $2$4&quot;) )) isPasteable = 1;
                var h1 = document.getElementsByTagName(&quot;h1&quot;)[0];
                if (h1 &amp;&amp; isPasteable) {
                    h1.innerHTML = containsTooMuchHTML ? realTitleText : realTitleHTML;
                    if (!containsTooMuchHTML)
                        realTitleBanner.style.display = &quot;none&quot;;
                }
                document.title = realTitleText + &quot; - Wikipedija, prosta enciklopedija&quot;;
            }
        }
    } catch (e) {
        /* Something went wrong. */
    }
  });
 }
 
 //fix edit summary prompt for undo
 //this code fixes the fact that the undo function combined with the &quot;no edit summary prompter&quot; causes problems if leaving the
 //edit summary unchanged
 //this was added by [[:en:User:Deskana|Deskana]], code by [[:en:User:Tra|Tra]]
 $(document).ready(function () {
   if (document.location.search.indexOf(&quot;undo=&quot;) != -1
   &amp;&amp; document.getElementsByName('wpAutoSummary')[0]) {
     document.getElementsByName('wpAutoSummary')[0].value='1';
   }
 })

 /** Obvestilo o novem sporočilu doda gumb 'skrij' *************************************
  *
  *  Opis: Hide the watchlist message for one week.
  *  Vzdrževalci: [[:en:User:Ruud Koot|Ruud Koot]]
  */
 
 function addDismissButton() {
    var watchlistMessage = document.getElementById(&quot;watchlist-message&quot;);
    if ( watchlistMessage == null ) return;
    var watchlistCookieID = watchlistMessage.className.replace(/cookie\-ID\_/ig,'');
 
    if ( document.cookie.indexOf( &quot;hidewatchlistmessage-&quot; + watchlistCookieID + &quot;=yes&quot; ) != -1 ) {
        watchlistMessage.style.display = &quot;none&quot;;
    }
 
    var Button     = document.createElement( &quot;span&quot; );
    var ButtonLink = document.createElement( &quot;a&quot; );
    var ButtonText = document.createTextNode( &quot;skrij&quot; );
 
    ButtonLink.setAttribute( &quot;id&quot;, &quot;dismissButton&quot; );
    ButtonLink.setAttribute( &quot;href&quot;, &quot;javascript:dismissWatchlistMessage();&quot; );
    ButtonLink.setAttribute( &quot;title&quot;, &quot;Skrije obvestilo za en teden&quot; );
    ButtonLink.appendChild( ButtonText );
 
    Button.appendChild( document.createTextNode( &quot;[&quot; ) );
    Button.appendChild( ButtonLink );
    Button.appendChild( document.createTextNode( &quot;]&quot; ) );
 
    watchlistMessage.appendChild( Button );
 }
 
 function dismissWatchlistMessage() {
    var e = new Date();
    e.setTime( e.getTime() + (7*24*60*60*1000) );
    var watchlistMessage = document.getElementById(&quot;watchlist-message&quot;);
    var watchlistCookieID = watchlistMessage.className.replace(/cookie\-ID\_/ig,'');
    document.cookie = &quot;hidewatchlistmessage-&quot; + watchlistCookieID + &quot;=yes; expires=&quot; + e.toGMTString() + &quot;; path=/&quot;;
    watchlistMessage.style.display = &quot;none&quot;;
 }
 
 $( addDismissButton );


 /** K Special:Search doda spustljivi meni *******************************************************
   *
   *  Opis: Change Special:Search to use a drop-down menu, with the default being
   *               the internal MediaWiki engine
   *  Avtor in vzdrževalec: [[:en:User:Gracenotes]]
   */
 
 if (mw.config.get('wgCanonicalSpecialPageName') == &quot;Search&quot;) {
         var searchEngines = [];
         $(document).ready(SpecialSearchEnhanced);
 }
 
 function SpecialSearchEnhanced() {
         var createOption = function(site, action, mainQ, addQ, addV) {
                 var opt = document.createElement('option');
                 opt.appendChild(document.createTextNode(site));
                 searchEngines[searchEngines.length] = [action, mainQ, addQ, addV];
                 return opt;
         }
         var searchForm = document.forms['search'];
         var selectBox = document.createElement('select');
         selectBox.id = 'searchEngine';
         searchForm.onsubmit = function() {
                 var optSelected = searchEngines[document.getElementById('searchEngine').selectedIndex];
                 searchForm.action = optSelected[0];
                 searchForm.lsearchbox.name = optSelected[1];
                 searchForm.title.value = optSelected[3];
                 searchForm.title.name = optSelected[2];
         }
         selectBox.appendChild(createOption('Iskanje MediaWiki', mw.config.get('wgScriptPath') + '/index.php', 'search', 'title', 'Special:Search'));
         selectBox.appendChild(createOption('Google', 'http://www.google.com/search', 'q', 'sitesearch', 'sl.wikipedia.org'));
         selectBox.appendChild(createOption('Yahoo', 'http://search.yahoo.com/search', 'p', 'vs', 'sl.wikipedia.org'));
         selectBox.appendChild(createOption('Windows Live', 'http://search.live.com/results.aspx', 'q', 'q1', 'site:http://sl.wikipedia.org'));
         searchForm.lsearchbox.style.marginLeft = '0px';
         var lStat = document.getElementById('loadStatus');
         lStat.parentNode.insertBefore(selectBox, lStat);
         lStat.parentNode.insertBefore(document.createTextNode(&quot; &quot;), lStat);
 }


 /** WikiMiniAtlas *******************************************************
   *
   *  Description: Zemljevid sveta WikiMiniAtlas - izskokci.
   *               This script causes all of our coordinate links to display the WikiMiniAtlas popup button.
   *               The script itself is located on meta because it is used by many projects.
   *               See [[Meta:WikiMiniAtlas]] for more information. 
   *  Created by: [[User:Dschwen]]
   */

mw.loader.load('//meta.wikimedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Wikiminiatlas.js&amp;action=raw&amp;ctype=text/javascript');

/**
  * Remove need for CSS hacks regarding MSIE and IPA.
  */

if(navigator.userAgent.indexOf(&quot;MSIE&quot;) != -1 &amp;&amp; document.createStyleSheet) {
   document.createStyleSheet().addRule('.IPA', 'font-family: &quot;Doulos SIL&quot;, &quot;Charis SIL&quot;, Gentium, &quot;DejaVu Sans&quot;, Code2000, &quot;TITUS Cyberbit Basic&quot;, &quot;Arial Unicode MS&quot;, &quot;Lucida Sans Unicode&quot;, &quot;Chrysanthi Unicode&quot;;');
}

 /** Obvezni predogled za anonimne urejevalce ************************************************
   *
   *  Opis: Force IP to preview before saving changes.
   *  Avtor in vzdrževalec: [[:fr:Marc Mongenet]]
   */
 function forcePreview() {
   if (mw.config.get('wgUserName') != null || mw.config.get('wgAction') != &quot;edit&quot;) return;
   saveButton = document.getElementById(&quot;wpSave&quot;);
   if (!saveButton) return;
   saveButton.disabled = true;
   saveButton.value = &quot;Shrani (po predogledu)&quot;;
   saveButton.style.fontWeight = &quot;normal&quot;;
   document.getElementById(&quot;wpPreview&quot;).style.fontWeight = &quot;bold&quot;;
 }

 $(forcePreview);</text>
      <sha1>df7hz4udu5k82u1ioo5qhpcfgtzf2c1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjižna zbirka Čebelica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2517</id>
    <revision>
      <id>19255</id>
      <parentid>19246</parentid>
      <timestamp>2020-10-09T19:24:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>DARIO SEVERI</username>
        <id>2364</id>
      </contributor>
      <comment>Removing image does not exist in the Commons</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="127291" xml:space="preserve">'''''Knjižnica Čebelica''''' je [[w:knjižna zbirka|knjižna zbirka]], ki je pričela izhajati leta [[w:1953|1953]] pri [[w:Mladinska knjiga|Mladinski knjigi]] v Ljubljani. Njena prva urednica je bila [[w:Kristina Brenk|Kristina Brenk]], ki je zbirki izbrala tudi ime. 
&lt;blockquote&gt;»Tako kot je nekoč Kranjska čbelica pomenila rojstvo slovenske umetne besede, je Čebelica od leta 1953 opravila veliko poslanstvo: poslanstvo prvega stika s tiskano besedo, z domišljijsko močjo kratke zgodbe, pravljice, pripovedi, ljudske in umetne pesmi, poljudnoznanstvenih zapisov, prevodov iz svetovne književnosti itd.«&lt;/blockquote&gt; sta o knjižni zbirki Čebelica ob štirideseti obletnici ustanovitve založbe Mladinska knjiga povedala njena dva urednika - Kristina Brenk (urednica 1953-1973) in urednik [[w:Niko Grafenauer|Niko Grafenauer]] (1974-1993).
V tem članku je predstavljen uredniški koncept Knjižnice Čebelica od 1974 do 1993.
Leto 1993. je bilo namreč za knjižno zbirko jubilejno - praznovala je 40 let izhajanja,  
leta 1974 pa je prevzel uredništvo Čebelice od Kristine Brenkove Niko Grafenauer in je bil njen urednik do jubilejnega leta. 

== Predstavitev ==
Knjižnica Čebelica pomeni tisto ''zahtevnostno stopnjo'' otroške [[w:slikanica|slikanice]], s katero se otroku nekako od 3., 4. leta starosti naprej odpre razsežni svet slikanice kot prve prave knjige s tankimi listi in pomeni zahtevnejšo stopnjo otroške slikanice zaradi zunanje podobe [http://www2.arnes.si/~osljhism1/Cikcak2.htm] in predvsem zaradi doživljajske zahtevnosti. 

V zbirki obstajajo štiri ''različice'' kvalitetnih leposlovnih slikanic za otroke, odločno pa prevladujeta tipa slikanice, ko sta besedni in likovni ustvarjalec Slovenca (97 čebelic) in slikanica s prevedenim neslovenskim besedilom in slovenskim ilustratorjem (81 čebelic). 10 je čebelic, ko sta besedni in likovni ustvarjalec Neslovenca in ena čebelica z izvirnim slovenskim besedilom in neslovenskim ilustratorjem.

Večina čebelic sodi ''glede na ustvarjalni postopek'' v tip slikanice, ko soavtorja (pisec in ilustrator) nista stalna sodelavca, besedilo in ilustracija pa sta dokaj samostojna elementa. V smer stalnega ustvarjalnega sodelovanja sta bila naravnana para [[w:Kristina Brenk|Kristina Brenk]] - [[w:Ančka Gošnik Godec|Ančka Gošnik Godec]] in [[w:Kajetan Kovič|Kajetan Kovič]] - [[w:Jelka Reichman|Jelka Reichman]].

''Glede na notranjo urejenost tekstovnega in likovnega deleža'' sodijo čebelice v tip ''klasične'' slikanice, v kateri se v enakovrednem prostorskem razmerju menjavata celostransko besedilo in celostranska slika. Le v nekaterih čebelicah si tekstovni in likovni delež posamezno stran v primernem razmerju tudi delita.

Od 179 rednih zvezkov (21 izmed njih je ponatisov) je barvno ilustriranih 93, 86 je opremljenih s črno-belo ilustracijo. 

Do 1989. leta so čebelice izhajale posamično enkrat mesečno, od 1989. leta dalje pa v snopičih po 9 čebelic. S  časom se je spreminjala tudi zunanja podoba čebelic. Čebelice so knjižice velikosti 16 X 16 cm, 10 ponatisov iz leta 1981 pa 17 X 19 cm. Obsegajo povprečno 16 strani. Prvotna zunanja podoba čebelic s celostransko naslovno ilustracijo se je v zadnjih treh zvezkih leta 1985 spremenila: čebelice so dobile barvne plastificirane platnice, posejane z raznobarvnimi pikicami ter v obliki kare uokvirjeno ilustracijo sredi naslovnice. V letu 1989 izide snopič devetih čebelic v potiskani platneni torbici, 1990 jih prinese kartonast medved, 1991/92/93 pa izidejo v plastičnem paketu z otroško urico.

106 čebelic je tiskanih z malimi tiskanimi črkami kar precejšnje velikosti, 73 čebelic pa je tiskanih z velikimi tiskanimi črkami. V zadnjih treh letnikih prevladujejo čebelice z velikimi tiskanimi črkami, kar kaže na to, da so vedno bolj namenjene bralcem v začetnem bralnem obdobju (v predšolski dobi in v prvem razredu osnovne šole). 

Od 1974. do 1993. leta se je spreminjalo tudi število natisnjenih izvodov Čebelice. Največja je bila naklada v prvih letih izhajanja (1974-1977) - (povprečno 21000 izvodov), nato je rahlo upadla v letih od 1978 do 1984 (povprečno 17000 izvodov), občuten upad doživela v letih od 1985 do 1991 (povprečno 10000 izvodov), še upade v letu 1992 (8500 izvodov) in v letu 1993 (7500 izvodov).

''Izbor besedil'' v Čebelici omogoča vpogled v slovenski, evropski in svetovni prostor leposlovne slikanice. 93 čebelic je slovenskih, 86 pa je prevodov del neslovenskih avtorjev. Izvirna slovenska besedila prevladujejo v letih 1974/75/76/77/79/89, neslovenska v prevodih v letih 1987/88/90, izrazito v letih 1986/91/92/93 (le še po eno ali dve izvirni slovenski besedili). V letih 1978/81/82/83/84/85 so slovenska in prevedena neslovenska besedila v enakem razmerju.

Besedila v čebelicah so ljudska/folklorna in umetna/avtorska, tako [[w:poezija|poezija]] kot [[w:proza|proza]]. 42 je ljudskih/folklornih proznih besedil (16 slovenskih in 26 neslovenskih del), 5 ljudske/folklorne poezije, torej je približno ena četrtina vseh besedil ljudskih/folklornih. 27 je čebelic umetne/avtorske poezije (21 slovenskih in 6 neslovenskih del), 129 pa umetne/avtorske proze (57 slovenskih in 72 neslovenskih del). 5 je čebelic z ugankami različnih slovenskih avtorjev. V 8 čebelicah je še beseda o avtorjih in v 1 o književnem delu ob spremni besedi različnih avtorjev, najpogosteje pa urednika.

Besedila so tako rekoč vseh književnih vrst: tistih iz tradicionalnih virov, kot so ljudska/folklorna [[w:pravljica|pravljica]], [[w:pripovedka|pripovedka]], [[w:bajka|bajka]], otroška ljudska/folklorna pesem, klasična umetna/avtorska pravljica, didaktične vrste, kot je [[w:uganka|uganka]], [[w:basen|basen]] itd. Veliko je sodobne otroške poezije, iracionalne in realistične proze z najrazličnejšo motiviko in tematiko.

Vse neslovenske čebelice so prevedene, pogosto prirejene starostni stopnji na različne načine. Vsi prevodi in priredbe so zelo kakovostni, nekateri po živosti ali poetičnosti jezika prav izstopajo (npr. prevodi [[w:Zdenka Jerman|Zdenke Jerman]] in [[w:Marjana Samide|Marjane Samide]], [[w:Miha Mate|Mihe Mateta]], [[w:Ivan Minatti|Ivana Minattija]], [[w:Ciril Kosmač|Cirila Kosmača]]).

==Slovenska otroška/mladinska ljudska/folklorna poezija==
Slovenska otroška ljudska/folklorna poezija v knjižni zbirki Čebelica obsega kratke, eno do tri kitične, ritmične, rimane pesmi, polne ponavljanj, zvočnega barvanja in besedne igre, kar se kaže že v naslovih ([[w:Šlo je šlo medvedovo|Šlo je šlo medvedovo]], [[w:Tujčica, mavčica|Tujčica mavčica]]) pa tudi v pesmih ([[Minka-Tinka]], [[Tomdidli daja]], [[Petelinček - petelanček]], [[Katrca škatlca]] itd.). V pesmih je bogato slovensko besedišče, tudi narečno (škrnjajo, ohcet, židano, popevala, dozivala, drevenko itd.), saj so to pesmi iz različnih slovenskih pokrajin. Tematizirajo podeželsko življenje in naravo, s katero je neločljivo povezano življenje podeželskega človeka. Tako so pesmi polne motivov iz kmečkega in pastirskega življenja, življenja podeželskega otroka, motivov iz narave, živalskega sveta. Ta poezija je vrstno in oblikovno raznolika: obsega vpraševalne pesmi ([[Lastovica]], [[Cici cici]], [[Škrjanček poje]]), preštevalnice ([[Ura je osem]]), šaljive in zbadljive pesmi o živalih ([[Petelinček-petelanček]], [[Žaba gre v luknjico]], [[A, B, C]], [[Gagaj gagaj gos]]), osebah ([[Baba Mara]], [[Čudež]], [[Tomdidli daja]], [[Minka-Tinka]], [[Katrca škateljca]]), krajih (»Potoče - se vse joče, Batuje - se vse kuje, Selo je veselo, Prvačna je lačna«), pesmi k igram ([[Dober dan, gospodar]], [[Sonce jaše na Zelenku]]), kratke lirske verzifikacije in malo daljše dialoške pesmi z zaokroženo »zgodbo«.


==Neslovenska otroška/mladinska ljudska/folklorna poezija==
V zbirki so izbrane in prevedene otroške ljudske/folklorne pesmi iz Francije, Italije, Grčije, Anglije ([[w:Mož v mesecu|Mož v mesecu]] prinaša same angleške ljudske), Holandske, Norveške, Japonske, Kitajske, Danske, Švedske, Islandije, ena je Kirgiška. To so  otroške preštevalnice (»Ena, dve, tri / v hosto bomo šli /.../«), pesmi k igram (»Hi, konjiček, hija-ho / zdaj se v mesto peljemo /.../«), pesmi, v katerih otrok izraža svoj ljubkovalen odnos do svojih živali (»V hiško daj / kruheka, / zajčka že čakata:/.../«) ali pa na igriv način upovedujejo otroški svet: npr. otroško sladkosnednost (»Dober pek je v Novegradi: / preste peče v čokoladi/.../«); najdemo pa med njimi tudi nežne uspavanke (»Punčka moja, spi, zaspi/.../«).

[[w:Ovčka Miorica|Ovčka Miorica]] je epska pesem, ki je v čebelici opredeljena kot »romunska ljudska pravljica«. Je zelo stara romunska ljudska/folklorna epska pesem. Izhaja iz starodavnih pastirskih časov. To je žalostna zgodba, ki se naplete med tremi pastirji, saj enega od njih zaradi zavisti druga dva hudobno umorita. Lepa je tudi prispodoba nedolžne ovčke Miorice, ki je obdarjena z nadnaravnimi lastnostmi. Nanjo se pred smrtjo pastir obrača s svojo oporoko, ki jo odlikujejo izjemno lepa pesniška videnja, v katerih se pastir čuti tudi v smrti do kraja povezanega z naravo. 
  
Tudi neslovenske otroške ljudske/folklorne pesmi so kratke, ritmične, rimane, glasovno barvane, polne ponavljanj in onomatopoije. Tematika je podobna kot v slovenski ljudski/folklorni pesmi.

==Slovenska otroška/mladinska umetna/avtorska poezija==
Knjižnica Čebelica vsebuje slovensko otroško umetno/avtorsko poezijo [[w:Josip Stritar|Josipa Stritarja]], [[w:Oton Župančič|Otona Župančiča]], [[w:Srečko Kosovel|Srečka Kosovela]], [[w:Cvetko Golar|Cvetka Golarja]] in [[w:Manko Golar|Manka Golarja]], [[w:Ljudmila Prunk-Utva|Ljudmile Prunk-Utve]], [[w:Karel Širok|Karla Široka]], [[w:Alojz Gradnik|Alojza Gradnika]], [[w:Igo Gruden|Iga Grudna]], [[w:France Bevk|Franceta Bevka]], [[w:Smiljan Samec|Smiljana Samca]], [[w:Bojan Pisk|Bojana Piska]], [[w:Severin Šali|Severina Šalija]], [[w:Matej Bor|Mateja Bora]], [[w:Gitica Jakopin|Gitice Jakopin]], [[w:Neža Maurer|Neže Maurer]], [[w:Kajetan Kovič|Kajetana Koviča]], [[w:Franček Rudolf|Frančka Rudolfa]] in [[w:Ervin Fritz|Ervina Fritza]]; poezijo, ki je nastajala v razdobju več kot stotih let in je tradicionalna in inovativna. V obeh je osrednji [[w:literarni lik|literarni lik]] podeželski ali mestni otrok, upoveden je njegov doživljajski svet, otrok v igri in pri učenju, v ožjem družinskem krogu, s prijatelji v naravi, na dvorišču in v šoli. Igra se pojavlja na ravni  teme, besed (jezika), oblike.
 
Tako je v pesmih prikazan svet otrokovih ''čustvenih stanj in občutij'', kot je strah (Franček Rudolf, [[Pesem o zajčku]]), jok (Kajetan Kovič, [[Jok]]) , bolečina, bolezen (Matej Bor, [[Palčki-pihalčki]], Bojan Pisk, [[Če si bolan]]) in spanje (Matej Bor, [[Palčki-piskalčki]], [[Pesem o zvezdi]], Gitica Jakopin, [[Za lahko noč]], [[Spanček]], [[Uspavanka]], Oton Župančič, [[Ciciban zaspi]], [[Pismo]], [[Zorica (pesem)| Zorica]], Srečko Kosovel, [[Dete na travi]], [[Prošnja]], [[Večer]], Alojz Gradnik, [[Uspavanka]], Bojan Pisk [[Zaspani očka]], [[Pred spanjem]]), upesnjene so njegove aktivnosti, predvsem ''raznolike igre'': s prstki (France Bevk, [[O prstih]], [[Divji mož se uči šteti]], Neža Maurer,[[ Štejem]], Miroslav Košuta, [[Sinko šteje]]), izštevanke (France Bevk, [[Gice lonce]]), spuščanje milnatih mehurčkov (Oton Župančič, [[Otroci spuščajo balončke]]), spuščanje papirnatega zmaja (Oton Župančič, [[Daj-zmaj]]), igra z raznolikimi igračami, kot je leseni konjiček (Smiljan Samec, [[Leseni konjiček]], Anica Černe, [[Leseni konjiček]]), vlak-brzovlak (Severin Šali, [[Tilčkov vlakec]]), hlod-raketa (Severin Šali, [[Mali astronavt]]), žoga (Bojan Pisk, [[Žoga]]), lesene puške (Josip Stritar, [[Vojaki]]), televizor (Neža Maurer, [[Televizijski otroci]]). V igro je pogosto vključena vsa družina, kajti tudi kak očka in stric se še rada poigrata (Bojan Pisk, [[Stric Klemen]]). Podeželski otrok se rad poigrava z naravo: kliče murna in ga beza iz luknjice (Josip Stritar, [[Božji volek]]), lovi ribe v potoku (Anica Černe, [[Ribice]]) in se loti prati prašička (Srečko Kosovel, [[Naš pujsek]]), priredi živalim v mlaki pravi koncert z novo piščaljo (Cvetko Golar, [[Naš Jožek]]), oponaša let živali (Oton Župančič, [[Postovka (pesem)| Postovka]])- gibalna igra, poigrava na trobentico (Srečko Kosovel, [[Kje?)]] in šteje zvezde, pa jih ne prešteje, zapleše in praznuje ob prihodu pomladi (Ljudmila Prunk-Utva, [[Pomladansko kolo]], Manko Golar, [[Jaše k nam Zeleni Jurij]]) in s plesom odganja zimo (France Bevk, [[Rajanje]]), koledniška pa nas z optimizmom pospremi v novo leto (Ljudmila Prunk-Utva, [[Kole, kole, koledo]]); mestni otrok pa svojo sobo spremeni v pravo čudežno vesolje z raketami in Rimsko cesto (Kajetan Kovič, [[Zvezdoplovec]]), oba pa rada jašeta na očkovem kolenu ali se vrtita z njim (Matej Bor, [[Manja se vrti]]). Najožji člani družine budno spremljajo tudi njegov ''razvoj'' in se veselijo vsakega razvojnega napredka: da shodi (Smiljan Samec, [[Cop, cop, cop]], [[Naša Maja rase]]), dobi ali izgubi zobek (Manko Golar, [[Kje je miška]], Cvetko Golar, [[Miška dela zobek]]). Od sproščene igre pa je le korak do resnega učenja za življenje - šole branja in štetja, ki se pravzaprav začne ob igri, ko je še čisto majhen (Miroslav Košuta, [[Tanja (pesem)| Tanja]]), prava šola pa prinese skrbi in je včasih prav dolgočasna (Cvetko Golar, [[Ko se jutro zazori]], Severin Šali, [[Domiselni šolar]], Josip Stritar, [[V šoli]]). 

V nekaterih pesmih so upesnjeni ''predmeti iz naše vsakdanjosti''. Med vsakdanjimi predmeti je prav gotovo ura nekaj posebnega. Otrok hitro opazi njeno veliko uporabnost, še posebno pa ga zanima ta skrivnostni svet v njej, ki včasih tako lepo odzvanja. Ritmičnost, refren, zvočnost in igrivost v sporočilu so prevladujoče značilnosti v pesmih (Kajetan Kovič, [[Ura (pesem)| Ura]]). Ura in pesnik res nista uglašen par; zvečer ga moti njen klepet, da ne more spati, potem pa ga pravočasno ne zbudi kljub močnemu ropotanju in zvonjenju. O netočni uri govori pesem Neže Maurer [[Nikoli ni prav]] in o pridni, delovni uri pesem Manka Golarja [[Ura (pesem)| Ura]]. 

V pesniški zbirki Ervina Fritza [[w:Mavrica mavra|Mavrica mavra]] pa oživijo v obliki verzificirane proze najrazličnejše reči: klovni, ure, vlak, riba, sloni na sliki, jagode, zvezde, Eskimi, čarovnica, mavrica in torta za peti rojstni  dan. Inovativna poezija, saj je njena odlika igrivost in besedna igra. 

Zelo obsežna je v Čebelici ''živalska tema in tema narave''. 

Živalski svet, upesnjen v Čebelici, je raznolik. Upesnjene so živali iz tipičnih življenjskih okolij: vodne živali, žuželke, plazilci, ptice, domače živali, hišne in hlevske, gozdne živali, tudi zveri. Njihov življenjski prostor je raznolik. Polžek največ časa prespi v svoji hiški. Je popotnik in lazi po gozdu, se znajde na polju pri delu s kmetom in miško, pri kovaču. Karel Širok mu je posvetil kar tematsko zbirko z naslovom [[Polžja hišica]]. Franček Rudolf ga je upesnil kot sodobnega »turista«, ki je hišo-prikolico zaparkiral na mamini solati. Mamica pa je »polžka - barabico« potem preganjala z nje. Ta se je skliceval na znak za camping-parkirišče, a se je mamica razjezila, češ da je za turiste lepo označena pot med vijolice. Polžek je brž prestavil v prvo, drugo in tretjo in pohitel s solate, preden je mamica dolila olja in kisa ([[Polžek na počitnicah]]).  

Muce, muci in miši so v glavnem v hiši ali pri hiši, v shrambi, pa tudi na strehi ali kje v bližini na potepu. Umivajo se, se kujajo in predejo na toplem soncu, si iščejo nevesto (Neža Maurer, [[Muc se umiva]], [[Mačja svatba]], France Bevk, [[Muc se nam kuja]], Srečko Kosovel, [[Sonček boža]]) ali pa se brezglavo zaljubijo. In ko se muc ob tem znajde pod streho v koprivah, miši veselo rajajo ([[Lepa muca in lepi muc]] Frančka Rudolfa). Najpogosteje se skupaj znajdejo mačke in miši. Male miške pa vedno uspejo pravočasno uiti mački v svoje varne luknje, celo uspe jim mačko ujeti in jo zapreti, a potem jo iz usmiljenja spustijo, vendar so pri tem zelo previdne. Jezikovno in vsebinsko so igrive Košutove pesmi [[Miške plešejo kolo]], [[Kje stanuješ mala miška?]], [[Lestev in sirček]]. V pesmi [[Šel je mucek]] se mali mucek na poti k miškam izgubi.

Ptice pa prepevajo o srečici v toplem domačem gnezdu (Maurer, [[Srečica]]) ali v pomladi, škrjanček prepeva kmetom na polju in jim lajša delo, vrabec in škorec delata škodo v vinogradu, vran pa na polju s svojo požrešnostjo (Anica Černejeva, [[Tri ptičice]], Alojz Gradnik, [[Škrjanček]], Gitica Jakopin, [[Škorec (pesem)| Škorec)]], Srečko Kosovel, [[Vrabček zoblje]], Alojz Gradnik, [[Lažnivi kljukec]]). Prepirljive in kradljive srake sodijo sraki na drevesu (Matej Bor, [[Sračje sodišče]]) in kos kupuje suknjico in čevlje, da bo lahko zaplesal z ženkico (France Bevk, [[Pleši, pleši, črni kos]]). Sinice se znajdejo na dvorišču skope Lene, ki jih prepodi, potem pa na dvorišču dobre botre Jule, ki jih nakrmi (Gradnik, [[Sinice (pesem)| Sinice]]). In kraška brinjevka pade pod streli v tihem jesenskem času, ko na brinju zorijo jagode (Srečko Kosovel, [[Brinjevka]]). V pesmi spoznamo še najmanjšega ptička - kraljička (Stritar, [[Kraljiček]]).	

Čriček si naredi domovanje sredi trat (Manko Golar, [[Čriček, čriček]]) in čmrlj je na svatbi neutruden muzikant (Cvetka Golarja, [[Pesem o čmrlju]]). Sredi kraške jesenske bele ceste se znajde prelep, brezskrben močeradek (Srečko Kosovel, [[Močeradek]]). 

Račka pride k rački v vas in ji postreže s črvi, med račkami in racaki pa nastopijo ljubezenski zapletljaji (Anica Černejeva, [[Račka]], Miroslav Košuta, [[Zgodbica o račkah]]). Petelinček toži za belo čopko, ki je šla k teti za goro (Anica Černejeva, [[Petelinček]]), prašiček pa ne prenese čistoče in se zato takoj po domiselnem pranju kraških otrok povalja v blatu (Kosovel, [[Naš pujsek]]). Igrivosti, jezikovne in v samem sporočilu, pa ne manjka v pesmi Frančka Rudolfa [[Kadar pujski rajajo]]. Pujski v tej pesmi so do absurda razposajeni. Rajajo, da je kaj: »Vlečejo se za ušesa/ in se ščipljejo v bedresa/.../ blato, blato do vratu./.../« Krava se v Borovi verzificirani basni [[Krava in trgovina]] odpravi kar v mesto in tam kritizira vse vprek, ne da bi se na kaj spoznala.

V pustem, deževnem jesenskem dnevu pokuka iz svojega toplega dupla sredi gozda polh (Srečko Kosovel, [[Polh v jeseni]]), veveriček pa bi se ženil pri sosedi veverici, pa je že izbrala drugega ženina (Neža Maurer, [[Veverica tovarišica]]).
Bralce pesnik Matej Bor v pesmi [[Srna (pesem)| Srna]] prijazno povabi s seboj v gozd, kjer si bodo lahko ogledali sloko in nežno srno ter jo nahranili, v pesmi [[Volk (pesem)| Volk]] pa isti pesnik bralca prepriča, da je volčji strah prazen. Zajca je pred psi in pokom puške strah. Zakaj vsa pasja žlahta lovi zajce, lahko zvemo v pesmi Cvetka Golarja [[Zajec in pes]].

Medved je sladkosned. Dobrohotno »brunda, gunda«, ko je pred njim polna skleda medu (Oton Župančič, [[Stari medo]]), še pozimi sanja o čebelah in medu in če ga spomladi, ko se zbudi, še ni, že renči. In v Kosovelovi pesmi [[Medvedi in medvedki]] bi se s temi sladkosnedki, majhnimi kakor muce, otroci kar igrali. Igriva je Šalijeva pesem [[Medved godrnjači]] o medvedu, ki ga je sredi zime zbudil mraz in išče bundo. Ko jo najde, odide naprej spat. Medved godrnjači in žaba reglja, ko se učita v pesmi Neže Maurer [[Vsak po svoje]].

Žabe rajajo, znajo pa se tudi prepirati. Duhovit prepir je upesnjen med žabo in rakom v Gradnikovi pesmi [[Žaba in rak]]: »S praga mojega poberi se, nesnaga! Ti lenuh zabiti, vedno v luknji skriti,/ pravi nazadnjakar, le nazaj korakar!/« »Nisi v svoji hiši, ti jo proč pobriši!/ Smešno kreketalo, slikano zijalo!/ Umazana žabura, naj te brcne kura!«

Prav hudo kritiko doživi rak, ki je skušal oponašati postrv v plavanju (še krave so se mu smejale). Upesnjen je tudi motiv zimske pokrajine z drvečimi vranci in cingljanjem kraguljčkov in motiv pikapolonice, ki leti proti nebu.

Narava je v pesmih siva ali živopisana in skoraj ni naravnega pojava, ki ne bi bil upoveden: na impresionističen način in je pretresljivo lepa slika, ki v otroku vzbuja estetski doživljaj, ali pa je narava personificirana in odslikava živo dogajanje v njej. Pogosto je vanjo zazrt otrok (ob oknu, ob morju) ali pa se sama s seboj poigrava. Najpogostejši motiv je veter, posebno kraška burja, pa tudi večer, dež, jutro.

Sonce preganja žalost in daje energijo za novo rast, življenje, sonce je simbol otroške sreče (Smiljan Samec, [[Dež in sonce]], Srečko Kosovel, [[Deček in sonce]]). Upesnjen je motiv sonca v zatonu (Utva Prunk, [[V zatonu]]) in jasne noči z luno, ki je prevzela od sonca skrb za svet. V naravo je zazrt deček ob morju (Miroslav Košuta, [[Ob morju]]). Prešerno je razpoložena luna v pesmi [[Gugalnica]] Neže Maurer in »siva« je jutranja zora in »živopisano« jutro, ki ga prinese zlato sonce (Neža Maurer, [[Siva zora]]). Jutro prebudi travo, ki se v njem okrepča (Anica Černejeva, [[Jutro]]). Najpogostejši motiv iz narave pa je veter in to pomladni veter, ki se ga razveseli ves svet (Neža Maurer, [[Pomladni veter]]). Dobrohoten je vetrček v pesmi Anice Černejeve [[Vetrček]], ki se je poigral s pšenico na polju in jo razčesal. Kraševcem Igu Grudnu, Cvetku Golarju, Ljudmili Prunk-Utvi in Srečku Kosovelu pa je osrednji kraševski motiv kraška burja. V pesmih jo natančno spoznamo: žvižga in stresa z vrati, prežene oblake, je pa ta veter hudo prepirljiv, ihtav in nezaželen pri hiši ([[Burja (pesem)| Burja]], [[Veter (pesem)|Veter]], [[Pesem o vetru (pesem)| Pesem o vetru]], [[Burja (pesem)| Burja]]).
	
Drobno deževno impresijo z otrokom ob oknu, ki s prstkom riše poti po njem, je napisala Gitica Jakopin. Vedenje živali v naravi pred dežjem je upesnjeno v Šalijevi [[Dež (pesem)| Dež]]. Kosovelov [[Večer]] z impresivnim dogajanjem v naravi, ko leže mrak in pade večer, pa je pravzaprav uspavanka.
	
Poleg posamičnih naravnih pojavov, kot so sonce, dež, veter, jutro, zora, večer itd. obsegajo pesmi tudi motive letnih časov. Pomlad igrivo upesnjuje Severin Šali:/.../ »snežinke so končale svoj igrivi ples,/ pobočje si je sleklo sneženi dres/.../ in medved Brundo odložil je zimsko bundo;/zima je izgubila rundo?.« Prebujanje narave spomladi in slovo od dedka Mraza upesnjuje Smiljan Samec ([[Pomladno jutro]]). Upesnjen je tudi motiv pozne jeseni s sivo meglo, opustelimi ravnicami, ptice so odletele, veter piha, usiha dan. Poetično slika zimo Gitica Jakopin (»zima še kaže svoj beli obraz«), Župančič pa je motiv starke zime uporabil za ustrahovanje otrok, ki predolgo spijo ([[Pesem nagajivka]]).
	
Drugi motivi iz narave so še: poetična podoba maka na poljani, živa je njegova ženitev s purpalo (Cvetko Golar, [[Svatba na poljani]], Manko Golar, [[Pesem o maku]], Košuta, [[Mak (pesem)| Mak]]). Pot potoka od izvira izpod gore do izliva je upesnjena v pesmi Cvetka Golarja, [[Kod potok hodi]] in večer na polju, ko vse leže spat ([[Sanja žito]]). 

''Ljubezenska tematika'' je prikupno in igrivo predstavljena ob živalski in naravni tematiki: upovedena je brezglava ljubezen, ki pogublja, vesele priprave na ženitev, svatba, tožba nad izgubljeno ljubeznijo, zapoznela snubitev, igriva ljubezen. 

V ''narobe svetu'' se kaže smisel v nesmislu, iz nenavadnih povezav izhaja humor.
Vendar pa nonsensi niso nič drugega kot osmišljeni nesmisli otroškega izražanja. Polno takih nesmislov je potovanje Mižka Fige na otok Niga (Utva Prunk, [[Kaj je videl Mižek Figa]]). Tudi Gradnikov Boštjan Narobe je nesrečen, saj mu gre vse narobe: sejal je žito, zrasel je plevel, namesto fižola in graha koprive, iz kurjih jajc so zlezle kače ([[Boštjan Narobe]]). Jezikovno igriva in vsebinsko in jezikovno domiselna je v svojih nesmislih pesem Fračka Rudolfa [[Lev (pesem)| Lev]]. Lev  bi rad imel pulover, slon se naslanja na drevo, ker bi rad imel zaslon, kozo pa preganja nosorog, ki bi rad postal kozorog.
 
''Delovna pesem'' je polna delovnega ritma, ki je izražen v refrenih, in prešerno razigrana je ''praznična pesem'' (jurjevska, koledniška, pustna).
Kmečko delo upesnjujejo pesmi Anice Černejeve [[Orjemo, orjemo]], Gradnikova [[Padaj, padaj, rosica]] in Stritarjeva [[Mlatiči]]. Govore pa o trdem kmečkem delu na polju, ki bo dalo kruh, o trdem delu mlatičev.
 
''Domoljubna čustva'' privzgaja otroku Smiljan Samec v pesmi [[Pomenek]]. V njej dedek vnučku odkrije, da je ves svet isti blodnjak in da je v prostranosti sveta spoznal, da je še najlepše doma.


==Neslovenska otroška/mladinska umetna/avtorska poezija==
Neslovenska otroška umetna/avtorska poezija  obsega poezijo bivših jugoslovanskih avtorjev: [[w:Dušan Radović|Dušana Radovića]], [[w:Branko Ćopić|Branka Ćopića]], [[w:Grigor Vitez|Grigorja Viteza]], [[w:Dubravko Horvatić|Dubravka Horvatića]], [[w:Luka Paljetak|Luke Paljetka]], [[w:Milovan Vitezović|Milovana Vitezovića]], [[w:Grigor Popovski|Grigorja Popovskega]], [[w:Milovan Danojlić|Milovana Danojlića]], [[w:Šime Ešić|Šime Ešića]], [[w:Štefan Raičković|Štefana Raičkovića]] in romsko poezijo. 

V ospredju te vrste poezije je doživljajski svet mestnega otroka v domiselni igri, v kateri se brez meja prepletata domišljija in realnost in se bije boj princa za princeso ali boj kavboja z Indijancem (Dušan Radović, [[Vojna (pesem)| Vojna]],[[Car Jaka]]; Luko Paljetak [[Na divjem zahodu]]). V pesmi Radovića [[Pikate]] je osnovni motiv droben otroški doživljaj - padec žličke-porednice z mize na tla še nerodnemu majhnemu otroku, v [[Prošnja|Prošnji]] pa Radović upesnjuje otroško izbirčnost pri hrani in težavo otrok - da ne morejo zaspati. Z obrnjenim postopkom želi pesnik doseči pravi cilj, da bi otroke pripravil k umivanju (Radović, [[Pa mi verjamete?]]). Pobom - lenuhom požene strah v kosti strašni beli lev, ker predolgo spijo (Grigor Vitez, [[Beli lev]]). »Ves je bil bel: / bele noge, belo telo, / bela griva na glavi, / belo pipo v zobeh je imel«. Strah vzbujajoči beli lev pa vseeno ni tako strašen kot še strašnejši, »krvoločen, divji lev!«/.../ »Kar po treh nogah je hodil, / in z očmi kar tremi gledal, / na ušesa tri poslušal/.../«, ki je zlezel z belega papirja in bil tako požrešen, de je žrl, »kar je uzrl«, dokler ga ni Mirko z radirko zbrisal ([[Strašni lev]] Dušana Radovića). Pesem izzveni antiavtoritarno. Enako poantirana je tudi Radovićeva pesem  [[Čmrlj]]. Med tovrstno poezijo je tudi pesem o velikem otroškem strahu, če ni mame v bližini, in pesem o srečnem očetu in sinu, ki sta prava prijatelja in se znata pogovarjati o velikih rečeh. Pesnik piše tudi o majhnih in velikih rečeh in med velike reči sodi prav gotovo rojstni kraj (M. Danojlič, [[Kadar kak deček]], Gligor Popovski, [[Tata]], [[Kakor je prav]]). [[Peter hoče brata]] (Šimo Ešić) je pesem o malem egocentriku, ki bi imel poslušnega, ubogljivega brata, da bi namesto njega pospravljal igrače, a kdo bi potem hotel imeti Petra za brata, se sprašuje pesnik. 

Čebelica Šime Ešića [[w:Kako nasmejati mamo|Kako nasmejati mamo]] je pesimistično naravnana. V pesmi [[Trava v parku joče]] pesnik primerja usodo mestne trave, ki ji je usojeno končati v smeteh, z usodo podeželske, ki postane po košnji hrana živalim in ljudem in v tem je smisel njenega obstoja. Zbirka upesnjuje temne strani sodobnega mestnega življenja, družinska nesoglasja, revščino, alkoholizem skozi perspektivo otroka, ki vse to globoko čustveno, pretresljivo doživlja in je glavna žrtev tega nemira. Otrok posluša vsak dan vpitje, krik, jezo. Mir in smeh sta samo sanje. In otrok sočustvuje z jezno, žalostno in zaskrbljeno materjo. Otrokovo občutje ponazarjata metafori: »tedaj potemni nebo«, »ne zaščebeče več ptica nobena«. Že naslov pesmi [[Včasih bi kar zbežal]] kaže na stisko otroka, ko se starši prepirajo. Pogosto želijo majhni otroci čez noč postati veliki, ker jim preseda stalno poslušanje odraslih nasvetov in drevo vedno rišemo z nešteto gnezdi, saj tako simbolizira slogo v družini in med prijatelji. 

Narobe svet je upoveden v pesmi Milovana Vitezovića [[O pozabljivem dedu]]. Da ponavadi ljudem najbolj preseda prav to, kar sami radi počnejo, pravi pesem Milovana Danojliča [[Kaj komu preseda]] in v obliki verzificirane proze so upesnjeni stari Slovani ([[Kaj so med drugim počeli stari Slovani]]). Domiselna je pesem z oživljenimi mestnimi tramvaji (Dvojka, Sedmica, Štirica itd.) »Spijo na nogah, samo snažilka jim čisti/ ušesa, umiva zobe, da jih vsi beli nikdar ne bole./« ([[Kako spijo tramvaji]]). V pesmi [[Sreda (pesem)| Sreda]] se pesnik jezikovno in pomensko igra z besedo sreda: »Spredaj sreda / in zadaj sreda.«/.../»Ena sreda/ in druga sreda/ in tretja sreda«/.../ in jo piše tok zavesti: »Ded dolgo v postelji o tem razpreda./ Nekomu neka muha nekam seda./ Stopil se je poslednji košček leda«/.../ V pesmi [[Prvi pomladni dan]] se je pomlad sprehodila po glavnih parkih v jugoslovanskih glavnih mestih: Kalemegdanu, Maksimiru, Tivoliju. Narava zaživi v vsej lepoti:»Sonce je stanovanje/ zaprlo in šlo na sprehod./« Opravilo je z zadnjim snegom na Kalemegdanu, v Maksimiru drevje že popke dobiva in v Tivoliju »blag veter ljubkuje nek cvet.« Antropomorfne lastnosti ima v nekaterih pesmih živalski svet. V živalskem vrtu na Kalemegdanu je dobila vnetje v grlu žirafa in kličejo na pomoč veterinarja v pesmi Branka Ćopića [[Trinadstropni bolnik]] in v pesmi Dubravka Horvatića [[Krokodili (pesem)| Krokodili]] so glavni junaki krokodili, ki se v šoli učijo krokodiljih veščin (»/.../kako se plazi, da se jih v trstju nič ne opazi,/kako se napravijo tihi, čim tišji/in kakor milni mehurji neslišni./.../«) da tako lahko plavajo po Nilu.

V čebelici z naslovom [[w:Romska uspavanka|Romska uspavanka]] je upovedeno romsko življenje in doživljajski svet Romov: popotništvo, brezdomstvo, romsko bivališče, sejem, spomini na dogodke v otroštvu. V njej so pesmi z živalsko motiviko in motivom iz narave, tudi nežna uspavanka in izštevanka.

==Uganke==

V knjižni zbirki Čebelica so izšle štiri zbirke [[w:uganka|ugank]], od ljudskih do umetnih: [[w:Oton Župančič|Otona Župančiča]], [[w:Vera Albreht|Vere Albreht]], [[w:Jože Šmit|Jožeta Šmita]], [[w:Josip Stritar|Josipa Stritarja]], [[w:Matej Bor|Mateja Bora]], [[w:Gustav Strniša|Gustava Strniše]], [[w:Črtomir Šinkavec|Črtomira Šinkovca]], [[w:Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]], [[w:Vojan Arhar|Vojana Arharja]], [[w:Darinka Petkovšek|Darinke Petkovšek]], [[w:Fran Belčič|Frana Belčiča]] in [[w:Lojze Beltram|Lojzeta Beltrama]]. V njih otrok oblikuje eidetsko predstavo različnih reči zunajliterarne stvarnosti na nenavaden in estetsko učinkovit način: ''reči'' - ura, klopotec, letalo, bombnik, vžigalice, cigareta, lonec, skleda, kozica, žlica, steklenica, lijak,  kruh, malica, metla, frule, note, pismo, knjiga, svinčnik, radirka, lokomotiva, električna lokomotova, kljuka, ključavnica, žebelj, trobenta, žoga, očala, ogledalo, kozolec, prekla, opeka, radio, kad, pernica; ''deli telesa'' - zobje, srce, uho, pet prstov; ime; ''rastlinski svet'' - makovo zrno, pšenično klasje, rdeča redkev, vrba, drevo, gora, solata, sončnica, buče, krompir, borovnice, želod, žir; ''živalski svet'' - ptica, krt, metulj, jež, petelin, miška, pav, kresnica, ptiček, žrebiček, žaba, riba, gozdni lazar, lisica; ''naravni pojavi'' - Zemlja, zvezde, mesec, noč in dan, senca, rosa, strela, oblaki, potok, veter, dež, voda. V obliki uganke je upesnjen tudi rudar.

==Slovenska otroška/mladinska ljudska/folklorna proza==
Slovenska otroška ljudska/folklorna proza v Čebelici obsega  »čudežne« pravljice, v katerih je dogajanje motivirano v glavnem na čudežen način, in  »realistične« pravljice, bajke, živalske pravljice in basni. V knjižni zbirki so pravljice s prevladujočo socialno tematiko. Pripovedovalec iz  preprostega ljudstva v velikih socialnih razlikah ne vidi razloga, da se revni mladenič ne bi poročil s kraljevo hčerjo ([[w:Pšenica, najlepši cvet|Pšenica, najlepši cvet]]) in revna čevljarjeva hči z bogatim graščinskim sodnikom ([[w:O prebrisani deklici|O prebrisani deklici]]), dobra pastorka pa z mladim, poštenim in bogatim gospodom ([[w:Hudobna mačeha in dobra pastorka|Hudobna mačeha in dobra pastorka]]). Tako so nagrajeni za požrtvovalno ljubezen sina do očeta, za potrpežljivost in dobroto, ki jo je izkazala dobra pastorka vili ali ker so rešili življenje živalim ([[w:Račke, mravlje in čebelice|Račke, mravlje in čebelice]]). Do premoženja pridejo s prebrisanostjo in lastno aktivnostjo. Revni sin je moral rešiti tri naloge, da je dobil za ženo kraljevo hčer, prebrisana deklica zapleteno nalogo: h graščinskemu sodniku je morala priti »ne bosa in ne obuta, ne pokrita in ne gologlava, ne peš in ne na konju. Deklica je vzela iz hleva kozlička, v žakelj zavezala mačko, obula stare čevlje brez podplatov, na glavo pa dala strgan prtič.« In dobri pastorki je pomagalo reševati nenavadne naloge dvanajst personificiranih mesecev. 

O čudežni lastnosti praprotnega semena na kresno noč, ko lahko človek razume živalsko govorico, če ima praprotno seme v žepu, govori bajka [[w:Praprotno seme|Praprotno seme]]. Dvanajst personificiranih mesecev rešuje s svojimi naravnimi dobrotami revščine vdovo z dvanajstimi otroki ([[w:Dvanajst ujcev|Dvanajst ujcev]], bajka iz Rezije). Opaziti je, da je zapisovalec želel pripoved tudi jezikovno čim bolj verodostojno zapisati, kar je mogoče razbrati iz menjavanja pripovedne perspektive: »Januar je sedel na klopi kakor jaz nocoj.« in Avgust »ji je dal, zdi se mi, grozdja.« V bajki [[w:Burja in Jug|Burja in Jug]] sta okarakterizirana dva zelo različna vetrova. Kako je potok, ki teče pod Bočem, dobil ime Topli potok, zakaj ima Ribnica v grbu zlato ribico in od kdaj na Koroškem na nekoč poplavljeni zemlji reke Drave rasteta rž in pšenica, zvemo v treh razlagalnih bajkah [[w:Topli potok|Topli potok]], [[w:Zlata ribica|Zlata ribica]] in [[w:Mamica Dravica|Mamica Dravica]]. Zbadljiva je realistična pravljica [[w:Kaj dela žena|Kaj dela žena]], ki kaže na neenakopravnost med moškim in ženskim delom na poseben način. Nikoli več ni namreč mož vprašal, kaj dela žena, odkar je žena šla na polje orat in sejat, mož pa je imel priložnost pospraviti po hiši. 

Tudi v slovenski ljudski/folklorni prozi je živalska tematika obsežna in raznolika. Obsega različne živalske pravljice in basni. Od kdaj je pri nas dosti zajcev, kosmatincev in volkov pa ne več in kako je nekomu lahko »majhna žaba mojster« in kako lahko koga »sam pogled umori« izvemo v razlagalni živalski pravljici [[w:Dolgouhec in medved|Dolgouhec in medved]], od kdaj vsa pasja žlahta išče pobeglega zajca, pa ga ne more dobiti, pa v razlagalni pravljici [[w:Zakaj teče volk za zajcem|Zakaj teče volk za zajcem]]. Vsak ima svoj stil in posnemanje ni lepa lastnost in se ti tako vedenje lahko maščuje uči basen [[w:Lisica in jež|Lisica in jež]]; lisica se je dobro opraskala in opekla po gobcu, ko je posnemala ježa pri nabiranju hrušk. [[w:Miška je šla k čevljarju|Miška je šla k čevljarju]] je verižna živalska pravljica, ki se za miško vedno tragično konča - razpara si trebušček, ko leze čez plot in mora k čevljarju, ki naj bi ji ga zašil. Sicer pa otrok ob branju te pravljice spozna, kako so stvari na tem svetu soodvisne. Dvakrat so izšle v Čebelici slovenske ljudske basni pod naslovom ''Podkovana žaba''. Nosilci paraboličnih zgodb so živali, ki izhajajo iz domačega življenjskega okolja in kažejo v medsebojnih odnosih na napake posameznika in na odnose v družbi nasploh. Žaba je častihlepna ([[w:Podkovana žaba|Podkovana žaba]]), vol je tih garač, muha pa se baha z njegovim delom ([[w:Muha in vol|Muha in vol]]), maček je samozadosten, kokoš pa v korist drugim ([[w:Maček in kokoš|Maček in kokoš]]), kozi sta trmoglavi itd. Basni uče, da je za čast in slavo treba trpeti, da je mnogo takih, ki se hvalijo s tujim delom, da je »Lastna hvala, cena mala.« Trmoglavost se hladi v kopeli, pravi basen o dveh trmoglavih kozah in basen [[w:Polž in kobilica|Polž in kobilica]] pouči, da se tudi počasi daleč pride, prevzetnost pa vodi v pogubo; da vse, kar je lepo, še ni koristno, zvemo v basni [[w:Zajec in jež|Zajec in jež]].

==Neslovenska otroška/mladinska ljudska/folklorna proza==
Neslovenska otroška ljudska/folklorna proza obsega čudežne, realistične pravljice, številne in raznolike živalske pravljice in basni iz tako rekoč vsega sveta: afriške, armenske, kabardinske, nemške, makedonske, madžarske, japonske, srbske, ruske, francoske, mongolske, karelske, norveške, indijske, kitajske, češke, albanske in letonske, arabske in pravljice in basni severnoameriških Indijancev. 

Armenska [[w:Pravljica, dolga tri pedi|Pravljica dolga tri pedi]] temelji na besedni zvezi tri pedi in je razlagalna, kajti »Mož je imel nos dolg tri pedi in je pripovedoval pravljico, dolgo tri pedi na zadnji dan v letu, ki je dolg le tri pedi«. Kratke, domiselne in poučne so karelske pravljice v čebelici [[w:Čarobni mlinček|Čarobni mlinček]]. Napake je težko popravljati. Tako se je godilo trem bratom, ki so sezidali hišo brez oken, potem pa so temo hoteli pregnati tako, da so v hišo z vrečami nosili svetlobo. Da mora včasih ženi mož pokazati njen pravi obraz je spoznanje ob pravljici, ko je žena mlado rdečelično gospo zagledala šele v ogledalu, ki ji ga je kupil mož, in kmetje so šele na poti v mesto spoznali, da pravzaprav ne poznajo poti in jih lahko zapelje, nepoučene, s prave poti vsak šaljivec. Zbadljiva realistična armenska pravljica [[w:Zanikrnica Huri|Zanikrnica Huri]] šiba žensko zanikrnost in lenobo, hkrati pa kaže na žensko prebrisanost in moško naivnost ter vlogo prebrisane tašče v družinskem krogu. Prikupna razlagalna pravljica je karelska [[w:Čarobni mlinček|Čarobni mlinček]]. V njej izvemo, zakaj je morje slano. V tej pravljici je kaznovana pohlepnost, kraja, nagrajena pa revščina in dobrota. Dobrodelno bitje v pravljici je gozdni škrat. V češki pravljici [[w:Čarobna piščal|Čarobna piščal]] s čarobno piščaljo, čudežnim predmetom, reši revščine družino s sedmerimi otroki najstarejši sin, saj s piščaljo ozdravi žalostno kraljično in dobi z njo še pol kraljestva. Socialna problematika se rešuje z naivnim optimizmom preprostega človeka. Prinašaj ljudem le sladkost in radost in ljudje te bodo čuvali in imeli radi, tebe in tvoje otroke, vnuke in pravnuke, uči mongolska pravljica [[w:Tri hčere|Tri hčere]]. Ta dobrota je bila v pravljici nagrajena. V ta namen je uporabljen motiv čaranja: vse tri hčere je veverica - personificirana razsodnica - začarala v živali; skrbni hčeri je podarila lepo večno življenje v podobi zlate čebele, ostali dve pa začarala v želvo in pajka. Makedonska čudežna pravljica [[w:Kokoška in dvanajst piščancev|Kokoška in dvanajst piščancev]] je polna krutosti. Osnovni motiv je motiv prijateljstva, ki nima cene in se je zanj vredno žrtvovati. Glavna motivacija za dogajanje je, da se želi carjev sin edinec poročiti s kraljično za sedmimi morji. Pravljica je polna junaških dejanj obeh prijateljev na poti do kraljične, v katera posegajo in jih motivirajo čudežne živali in predmeti, kot na primer kokoška z dvanajstimi piščeti, trije krilati konji, napadalni sokol, krvoločni pes, dvoglava kača. Nenavaden je motiv umora novorojenca. Dogajanja motivirajo še naključja, reševanje uganke itd. V srbski pravljici [[w:Laž ima kratke noge|Laž ima kratke noge]] je osrednji motiv hrepenenja po večni mladosti, ki naj bi jo kralj pridobil, ko se bo skopal v vodi iz čudežnega studenca. Tudi v tej pravljici je vrsta ponavljanj, upoštevanje oz. neupoštevanje svaril in prerokb, ki predstavljajo motivacijsko stran v pravljici, upoveden je tudi motiv laži, nehvaležnosti in goljufije starejših bratov do mlajšega (na skrivaj zamenjajo čudežno vodo za navadno morsko vodo), dokazovanje očetovstva (kakršno je dete takšen je oče). Nagrajena je ponižnost, poštenost in dobrota ter kaznovano nasprotno (najmlajši deduje kraljestvo, starejša brata oče zapodi od doma). Osnovni motiv hrepenenja po večnem življenju je upoveden v afriški pravljici [[w:Kaj je najboljše|Kaj je najboljše]]. Glavna motivacija za dogajanje je iskanje čarobnega napoja, s katerim so trije sinovi složno rešili življenje deklici - s čudežnim napojem čarobne limone, do katere pa ne bi prišli brez čudežne preproge in čarobnega ogledala. O boju med Dobrim in Zlim govori turkmenska pravljica [[w:Modro granatno jabolko|Modro granatno jabolko]]. Zanimiv je motiv čudežnega modrega granatnega jabolka - simbolizira vodo, praelement, tako nujno potreben za življenje. V pravljici nastopajo pošasti (velikani in žaba debeloglava) in malček velikanček ter deček Azati, ki preženeta zlo s pomočjo modrega granatnega jabolka iz dežele. Socialna motivika je opazna v norveški pravljici [[w:Pošteni novčič|Pošteni novčič]]. V pravljici je nagrajena dobrota, poštenost in skromnost. Glavna književna oseba je reven deček, ki usmiljenost kaže celo do kamna sredi strnišča in ga v mrzlem dnevu pokrije s svojim suknjičem, za kar je bogato nagrajen. Tudi v rmenski pravljici [[w:Zlata vrtnica|Zlata vrtnica]] se nagrajuje poštenost, dobro srce in pridne roke. Osnovni motiv je motiv čudežnega zlatega rožnega grma, ki je zrasel revni, dobrosrčni kmečki družini, ki je znala ta dar tudi ceniti, kanov sin pa se je moral vsega tega - dobrote, delovnosti in skromnosti v svetu šele naučiti. »In videl je v velikih mestih med palačami, dvorci le zabavo, veseljačenje, razkošje in brezdelje, v predmestju pa stare, vegaste bajte, ki so kazale revščino, tam je vladala lakota, bolezen, strah, obup in bili so tam lačni otroci.« To mu je bila velika šola življenja. Šele ko se je kanov sin dokopal do teh spoznanj, je grm vzcvetel tudi zanj. Pravljica je izrazito socialna in družbenokritična. Družbenokritična je tudi francoska pravljica [[w:Polpetelinček|Polpetelinček]], socialno motivirana okvirna zgodba (revni deklici sta podedovali le pol petelinčka) in družbenokritična jedrna zgodba, ki govori o tem, da kjer je denar, so tudi nečedni tatinski posli. Ta pravljica temelji na kontrastnem slikanju dobrote in poštenosti ter hudobije in nepoštenosti. Osnovni motiv v pravljici [[w:Kraljevi pravljičar|Kraljevski pravljičar]] je krut - kralj je sekal glave vsem, ki niso znali povedati pravljice. Pravljica zveni antiavtoritarno. Kraljevo brezsrčnost in agresivnost je ugnal bistroumni brezdelni fant in s prebrisano pravljico neizmerno obogatel. Čudežna je tudi japonska pravljica [[w:Mareličin sin|Mareličin sin]]. Uči, da z grožnjo ničesar ne dosežeš, s prošnjo vse. Upoveden je motiv hrepenenja po otroku in pravljičen motiv rojstva čudežnega otroka iz marelice. Otrok je imel čudežno moč, ki jo je uporabil v dobre namene - za pomoč pri domačem delu in skrb za starše, ljudstvo pa se ga hvaležno spominja, ker je do konca svojih dni preganjal razbojnike in reševal rojake zatiralcev in škodljivcev, suženjstva in jih osvobajal.
 
Številne so živalske pravljice, v katerih je lovec kaznovan za svoje tatinske pohode na divje živali (nemška [[w:Divji lovec|Divji lovec]]), govore o prijateljstvu, ki se izkazuje v dejanjih in dobroto poplača z dobroto, (kabardinska, [[w:Golob in mravlja|Golob in mravlja]]), kako si s toženjem sam izkoplješ jamo (kabardinska [[w:O bolnem levu in lisici|O bolnem levu in lisici]]). Človeku je želva v zgodovini pomenila bitje, ki skrivnostno hrani v lupini svojega oklepa misel umirjeno dolgega življenja. Želve imajo močan simboličen pomen pri skoraj vseh starih ljudstvih, tudi Kitajcih. Njihova vpotegnitev v oklep je simbol duhovnega stanja ali koncentracije. Je simbol umirjenosti in dolgega življenja, simbol pazljivosti in zaščite. Pomeni tesno povezanost z domom. - Kar ima osemdesetletni starec želvo, je star deset tisoč let kot njegova želva v kitajski pravljici [[w:Starec in želva|Starec in želva]]. V ruski pravljici [[w:Zajčkova hišica|Zajčkova hišica]] nas lisičja zvitost in zajčja naivnost poučita, da moraš paziti, komu boš kaj zaupal in da prijatelja spoznaš po dejanjih. Odločnemu in vztrajnemu petelinu uspe spoditi lisico iz hišice. Motivacija temelji na ponavljanjih dogajanja. Madžarsko živalsko pravljico [[w:Zajčkov zvonček|Zajčkov zvonček]] odlikujejo zajčkovi čustveni vzgibi, ki jo zapletajo in razpletajo ter poučno oblikovana verižna zgodba o soodvisnosti stvari v vsakdanjem življenju. Indijska živalska pravljica [[w:Miška si izbira ženine|Miška si izbira ženina]] nas popelje na breg reke Ganges in uči, da se samo »enako lahko z enakim druži«. Ruska pravljica [[w:Trije medvedi|Trije medvedi]] je prikupna verjetno zato, ker je upovedena tričlanska medvedja družinica, s katero se otrok zlahka identificira, še posebno z malim Miškom. Makedonska pravljica [[w:Petelin in sonce|Petelin in sonce]] je razlagalna: sonce podnevi vstaja in ponoči čepi v morju, odkar ga je jež hotel oženiti. Verižno je grajena albanska živalska pravljica [[w:Kdo se je ustrašil|Kdo se je ustrašil]]. Da ima strah velike oči, je sporočilo pravljice, plašljiv pa je seveda zajček, ki ga je prestrašilo jabolko, ki je padlo nanj z drevesa. Pravljica je verižno oblikovana. Osnovna tema v letonski pravljici [[w:Miza v gozdu|Miza v gozdu]] je socialna. Glavna oseba je revni starček, ki je znal izdelovati nečke, pa kljub pridnosti nekega dne ostal lačen in brez dela. Pa je bil njegov trud bogato poplačan: svojo pojedino so mu v gozdu ob daljšem počitku prepustile prestrašene živali medved, volk, lisica. V kitajskih živalskih zgodbah pod naslovom [[w:Lahkomiselni srnjaček|Lahkomiselni srnjaček]] so upovedene različne živali: sloka in školjka, orangutani, srnjaček itd. Uče, da brez dela ni jela, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, da je vino v pogubo, da zaradi lahkomiselnosti, nepreudarnosti lahko izgubiš življenje; lisica z zvitostjo prežene leva in zaradi lahkovernosti so ljudje osramočeni okameneli, ko so spoznali trgovčevo prevaro s sveto ribo. 
V Čebelici so številne basni. V arabskih basnih nastopajo krokar, hijena, lisica, lev, bik, opica in mački pa tudi trgovec. Basni uče, da z vztrajnostjo in močno voljo dosežeš svoj cilj, da si z zvitostjo in iznajdljivostjo rešuješ življenje, da pametni ne verjame svojemu sovražniku in vsak zločinec prej ali slej na sebi občuti še večji zločin. Pripada ti le tolikšen delež, kot si si ga pravično prislužil. Zanimivo je, da je opica v basnih vedno pravičen razsodnik in lev brezkompromisen, močan vladar. V čebelici [[w:Orel z dvema ženama|Orel z dvema ženama]] so zbrane živalske pravljice severnoameriških Indijancev. V njih se kaže njihov mitološki svet. O nastanku človeškega rodu in ras govori razlagalni mit [[w:Kako je kojot ustvaril različne ljudi|Kako je kojot ustvaril različne ljudi]]. Vsak poje svojo pesem uči nočna pravljica [[w:Kojot in miš|Kojot in miš]], govore še o prijateljski slogi in požrtvovalnosti; prijateljstvo je vedno na preizkušnji, sovražnikov ne manjka ([[w:Kojot in puma|Kojot in puma]]). O nastanku žab, od kdaj golob gruli in kako je krokar postal črn zvemo v treh razlagalnih pravljicah ([[w:Orel z dvema ženama|Orel z dvema ženama]], [[w:Žalujoči golob|Žalujoči golob]], [[w:Kako je krokar postal črn|Kako je krokar postal črn]]). V zgodbi [[w:Krastača in miš|Krastača in miš]] pa bi nauk lahko izrazili s pregovorom: Milo za drago. Krastača je miši vrnila kritiko na račun svoje zunanjosti. V eni od pravljic zvemo od kdaj in zakaj se izmenjavata dan in noč in od kdaj ima ameriška veverica hoki tri proge po hrbtu (odkar jo je opraskal medved, ki je bil samo za noč, veverica pa samo za dan), od kdaj in zakaj se glasi prepeličje petje »Vse pobil, vse pobil« pa zvemo v pravljici [[w:Prepelica|Prepelica]]. Afriške basni v čebelici z naslovom [[w:Mišek zmagovalec|Mišek zmagovalec]] imajo skupno poanto: v slogi je moč, ne v fizični premoči ali veličini. Basni povzdigujejo bistra, zvita dejanja lisice, želve, koze in kritizirajo neumna, naivna, nepreudarna dejanja kokoši, antilope, bikov..&lt;ref&gt;Knjižnica čebelica; Metka Kordigel: ''Pravljica in otroška fantazija'', Otrok in knjiga, 31, Obzorja, Maribor 1991; Majda Potrata: ''Basni Leopolda Volkmerja'', Otrok in knjiga, 32, Obzorja, Maribor 1991; Marjana Kobe: ''Pogledi na mladinsko književnost'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987.&lt;/ref&gt;

==Slovenska otroška/mladinska umetna/avtorska proza==
Številni zvezki slovenske umetne/avtorske proze obsegajo realistična besedila in model kratkega besedila z irealnimi prvinami, ki bi ga lahko uvrstili tudi med realistično prozo (V tovrstnih tekstih gre po mnenju  M. Bokal za dvoplastnost resničnosti in iluzije v smislu modela igre. Tako meni, da kaže h kratkim dvoplastnim realističnim tekstom šteti predvsem besedila, ki se dajo razumeti kot otroška igra, oz. pri katerih je glavna vzmet dogajanja otroška igra.), klasično umetno/avtorsko pravljico, kakor strokovna literatura pri nas večkrat poimenuje različico avtorske pravljice, ki se motivno, oblikovno, kompozicijsko in slogovno bolj ali manj tesno naslanja na model ljudske/folklorne pravljice. Kar številne so v Čebelici živalske pravljice in basni in pravljice o naravi.

V realistični prozi (besedila brez iracionalnih prvin v besedilu) so socialno kritično naravnana besedila različnih slovenskih avtorjev: [[w:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], [[w:Branko Žužek|Branka Žužka]], [[w:Miško Kranjec|Miška Kranjca]], [[w:Tone Čufar|Toneta Čufarja]], [[w:Danilo Lokar|Danila Lokarja]], [[w:Ludvik Mrzel|Ludvika Mrzela]] in nekatera izmed njih (Mrzela, Žužka, Čufarja) predstavljajo pomenljiv vezni člen do realistično upovedovanih snovi iz časa pred prvo svetovno vojno in želijo v bralcu buditi predvsem socialno občutljivost. Takšen je Čufarjev [[w:Petrov Dobitek|Petrov dobitek]], ki govori o veliki revščini, težkem socialnem položaju jeseniškega delavstva in njihovih družin (čakanje na kruh, na karte po več dni, pesti jih lakota in trpljenje), Mrzelov [[w:Upornik (pripoved)| Upornik]], ki upoveduje življenje v revirjih (Trbovljah) med 1. svetovno vojno, ko so bili rudarji in njihove družine več lačni kot siti in ko so fantje in možje odšli v vojno, doma pa so ostali otroci, starci, ženske in ti namesto njih delali v rudniku. Začetek je krut in temačen, konec pa napoveduje delavsko revolucijo, ki bo vrnila »zasmehovalcem revnih milo za drago«. Slog je liričen s številnimi nemcizmi, ki označujejo revirsko govorico (magacin, komij, šiht). V čebelici [[w:Kruh moje matere|Kruh moje matere]] (Žužek) pa se v treh kratkih memoarsko zasnovanih zgodbah deček - šolar - spominja domačnosti in topline v stričevem in tetinem domu, sreče, ki jo je imel, da je rasel v »krušnem raju« pri njiju in je smel gledati, kako se vsak dan znova »rodi naš vsakdanji kruh«, v zadnji zgodbi pa se spominja domačega kruha svoje matere in njene dobrote, ko ga je znala podariti beraču. Konec je zasnovan v obliki materine preroške misli: »Kruha so siti,« (berači so hoteli denar namesto kruha) »fant, vojska bo!« Res je prišla in taboriščniki so pisali pesmi o lakoti:»Za hlebček kruha dal bi kos srca!« Tudi Lokarjeva pripoved [[w:Na pot|Na pot]] vsebuje napoved velikih stvari v tem stoletju. Socialno je poantirana z izpostavljenim občutkom krivde, ker je lagal materi, je Cankarjeva črtica [[w:Pehar suhih hrušk|Pehar suhih hrušk]], o revščini otrok viničarjev v Slovenskih goricah pa govori Kranjčeva pripoved [[w:Kost (pripoved)| Kost]]. 

Še izrazitejšo naravnanost k oblikovanju bralčeve socialne in nacionalne občutljivosti ter zgodovinskega spomina pa izpričujejo slikanice, ki tematizirajo NOB. Ta tematika je nekaj povsem inovativnega, pomeni samosvoj, specifičen tematski obraz slovenske povojne slikanice glede na svetovnega.  Med teksti s to tematiko po obsegu izstopa [[w:Karel Grabeljšek|Karel Grabeljšek]]. V svojih delih upoveduje neheroizirajoč odnos do partizanstva in se zna z izborom motivov približati izkušenjskemu svetu sodobnega mlajšega bralca. Simbolično in lirično je oblikovana zgodba [[w:Lastovke|Lastovke]] s pretresljivo domoljubno poanto: lastovke se vedno rade vračajo domov iz južnih krajev in v tej zgodbi spomnijo mladega partizana na tragičen vojni dogodek, ko so mu požgali dom in se tja nikoli več ne bo mogel vrniti. V zgodbi [[w:Bojan (pripoved)| Bojan]] pisatelj upovedi mladega klepetavega partizana, ki ga prijatelji utišajo pred pomembno akcijo s telefonom od ust do ust in v zgodbi [[w:Najmlajši partizan|Najmlajši partizan]] Grabeljšek upovedi usodo otroka med vojno, ki so ga vojne grozote ločile od staršev in je potem pri materinih starših živel v upanju, da bo tega nekoč konec in bo srečno zaživel skupaj s starši. Pretresljivo je tudi trpljenje male Barice po ločitvi od mame, ki so ji jo odpeljali domobranci in pretresljiv je njen občutek krivde, ker ji je nuna v skrbništvu razložila, da so mamico odpeljali, ker deklica ni bila pridna ([[w:Josip Ribičič|Josip Ribičič]], [[w:Mamica, saj bom pridna|Mamica, saj bom pridna]]). Tudi [[w:Pikapolonica (pripoved)| Pikapolonica]] v [[w:France Bevk|Bevkovi]] istoimeski zgodbi je vojna sirota brez staršev in Bevk najde zanjo optimistično rešitev - v partizanu Vrani, ki mu pomaga v stiski, si najde prijatelja in nadomestilo za očeta. Tonček v [[w:Tone Seliškar|Seliškarjevem]] besedilu [[w:Velika žrtev|Velika žrtev]] je otrok brez očeta, zato je tako močno navezan na svojega divjega zajčka, ki pa ga žrtvuje za ranjenega partizana. Psihološko poglobljena in simbolična je [[w:France Forstnerič|Forstneričeva]] zgodba [[w:Jabolko (pripoved)| Jabolko]]. Govori o kruti vojni resnici - kruti igri z mladim življenjem. V mnogih zgodbah partizani žive v sožitju z naravo. [[w:Vida Brest|Vida Brest]] je zgodbo [[w:Ptice in grm|Ptice in grm]] pravljično zasnovala (pravzaprav bi jo morali uvrstiti med realistično prozo z iracionalnimi prvinami). Mladi kurirki življenje pred fašisti rešijo ptice, ki so personificirane in vnašajo v pripoved iracionalno dimenzijo pripovedovanja. [[w:Taščica (pripoved)| Taščica]] je krajšala čas partizanu, ki je ležal ranjen in osamljen v oskrbi dobre ženice, sinica z družinico pa se je pri partizanih udomačila in jim zapela še pozimi, ko so bili v veliki stiski pred sovražnikovo ofenzivo ([[w:Zima VRščaj-Holy|Zima Vrščaj-Holy]], [[w:Sinička nas je obiskala|Sinička nas je obiskala]]), ovčar Runo je v vojni vihri rešil življenje gospodarju Janku ([[w:Janez Vipotnik|Janez Vipotnik]], [[w:Runo|Runo]]). Dobra, pogumna, trpeča partizanska mati v zgodbi [[w:Katja Špur|Katje Špur]] [[w:Pri materi|Pri materi]] pooseblja usodo mnogih partizanskih mater: pokončno prenaša kruto trpinčenje za svoje in druge sinove v gozdovih. Zgodba prikazuje krutost okupatorja, polna je agresije in krvi. Dogaja se na Koroškem. Partizansko življenje, pohode in napore v memoarski obliki upovedujejo kratke pripovedi Vide Brest [[w:Čez Krko|Čez Krko]], v memoarski pripovedi [[w:Kristina Brenk|Kristine Brenkove]] pa je upovedeno njeno srečanje kot kurirke v okupirani Ljubljani s Prežihovim Vorancem. Spominja se njegove podobe, topline in veličine. V dveh zgodbah je upovedeno praznovanje 1. maja med NOB - v šoli na Tolminskem in v Ljubljani. V [[w:Ciril Kosmač|Kosmačevih]] [[w:Medvejke|Medvejkah]] je razvidna raznarodovalnost na Tolminskem, razdvojenost učiteljev in ob vsem tem težek položaj otrok, ki so vse to globoko čustveno doživljali. Lirična pripoved, kar se še posebno kaže v jeziku: »Zrak je bil mlad in čist, in mlado sonce, ki se je šele vzdignilo na modro nebo, je z zlato lučjo oblivalo mlado zelenje.« Ljubljanski šolarji pa so ga na duhovit način zagodli fašistom na 1. maja in jim sporočili, naj odidejo, od koder so prišli. Vpleten je še droben ljubezenski motiv in motiv fanta »figovca« ,ki se v akciji izkaže in postane komandir skupine (Vrščaj, [[w:Sedem cofov za 1.maj|Sedem cofov za 1. maj]]).
	
Druge realistične zgodbe pa upovedujejo otroštvo, doživljajski svet otrok in otroško igro. Tri kratke pastirske zgodbe [[w:Ivan Bizjak|Ivana Bizjaka]] ([[w:Karmorabit-morabit|Karmorabit-morabit]]) upovedujejo pastirčka Vikčeta in njegovo navezanost na živali in dogodivščine z njimi. Ob njih dokazuje svoj pogum, premaguje domotožje. [[w:Štrukeljček|Štrukeljček]] Josipa Ribičiča je naslov prikupne realistične pripovedi o pripetljaju v šolskih klopeh, ko so mali Polonci ušle misli k malemu bratcu, ki mu pravi štrukeljček, drugi učenci pa pomislijo na okusne mamine sirove, orehove, rozinove štruklje. Mestni deček Matic, ki bo ravnokar postal šolar, pa s podeželja, kjer je brezskrbno, ob igri s sosedovim psom, ob vožnji ladjic po potočku in ob dobri kmečki hrani preživljal počitnice pri babici, prinese domov v mesto v kanglici vonj mlečne kaše, ciklam in psičkovega kožuha (Kristina Brenk, [[w:Kanglica kaše|Kanglica kaše]]). V zgodbi [[w:Marjeta Dajčman|Marjete Dajčman]] [[w:V gozdu imam prijatelje|V gozdu imam prijatelje]] je upoveden sodoben motiv osamljenosti otrok, ker so starši prezaposleni (to doživlja hčerka prezaposlene učiteljice). Osamljena se počuti v mestu (Ljubljani) tudi deklica v zgodbi [[w:Efigenija Simonović Zagoričnik|Efigenije Simonović]] [[W:Punčka z grdimi lasmi|Punčka z grdimi lasmi]]. Osamljenost jo mine ob punčki z grdimi lasmi, ki jo je, to ljubko, pridno, srčkano, včasih nagajivo, brezbrižno, kupila v vaški trgovini in je zdaj njena. Pripoved bi uvrstili med izvirne sodobne pripovedi tako po tematiki kot po občasno asociativnem načinu pripovedovanja (tok zavesti). Po vsebini je družbenokritična, tudi do sodobnega trženja, ko je vse tuje najboljše. Od doma zbežita, ker ju je strah fizične kazni zaradi šolskega neuspeha Tin in Cene (France Bevk,[[w:Begavčka|Begavčka]]) in [[w:Ivo Zorman|Ivo Zorman]] je v čebelici [[w:Rada bi bila velika|Rada bi bila velika]] na sledi stiskam šolarke, ki se ji z rojstvom bratca pomenljivo spreminja status v družini in kaže svoj specifičen odnos do sveta odraslih. 
	
Večina kratkih realističnih besedil z iracionalnimi prvinami odraža težnjo po odkrivanju in potrjevanju značilne senzibilnosti sodobnega otroka in avtentičnosti otroštva. Prisluškuje otroku in njegovi potrebi po igri. Tako posebno mesto v sodobni slovenski mladinski književnosti zavzema tematika doživljajskega sveta sodobnih otrok v urbanem okolju, oživljenega sveta igre, igrač in drugih oživljenih predmetov iz vsakdanjega okolja ter otroškega sanjskega sveta.
V območje tako imenovane nadrealno-komične pripovedi (Klingberg - po M. Kobe), ki upoveduje oživljeno otroško stvarnost, svet igre, igrač sodita tri [[w:Kajetan Kovič|Kovičeve]] kratke pripovedi, ki so izšle v Čebelici pod naslovom [[w:Moj prijatelj Piki|Moj prijatelj Piki]] in bile kar dvakrat ponatisnjene. V [[w:Vitomil Zupan|Zupanovi]] pripovedi [[w:Plašček za Barbaro|Plašček za Barbaro]] oživi predmet otroške vsakdanjosti, plašček, ki je v pripovedi predmet realne otroške želje po njem. Ta plašček je poln temačnih otroških občutij: osamljen je, strah ga je, nihče ga ne mara, pa najde sočutje in srečo pri deklici Barbari, ki se ji je izpolnila velika želja, da bi imela tako lep plašček. Omeniti velja poetičnost in igrivost v jeziku; pripoved je polna ponavljanj, besednih iger in zvočnega barvanja (“fiči-fiči-fič, plašček fičfirič”), onomatopoije (“oh-ah-uh”, “ojoj”, “jejhata”, “jojme”, “jej”...). Svet otroških želja in doživljanja stopi v ospredje v pripovedi [[w:Ela Peroci|Ele Peroci]] [[w:Stolp iz voščilnic|Stolp iz voščilnic]]. V poetično pravljičen okvir (motiv zlate ptice kot podoba otroške osamljenosti in otroške sreče) je upovedena realistična, socialno poantirana zgodba o osamljenem bolnem dečku v prednovoletnem času z iracionalnimi elementi oživljenih podob na novoletnih voščilnicah, iz katerih z očetom sezidata stolp novoletnih želja in voščil. V poetičnem pripovednem slogu pred mladim bralcem [[w:Bogomir Magajna|Bogomir Magajna]] v čebelici [[w:Povestici o punčki Maji|Povestici o punčki Maji]] razreši težek problem: majhni Maji, deklici, ki je ostala brez mame, oče napove prihod dobre mačehe in v igri z marjetko razkrije Majino grdo vedenje do invalidnega sosedovaga Lukca (“Lukec-kljukec, mulc, krulc!” ga je zmerjala in napodila domov, a se mu je potem lepo opravičila.). Domiselno vzgojno poantirana je zgodba [[w:Lojze Kovačič|Lojzeta Kovačiča]] [[w:Dva zmerjalca|Dva zmerjalca]], v kateri ožive pejorativne zmerjavke z živalsko motiviko; tako se pri dveh prepirljivih bratih v sobi znajdejo vse omenjene živali in fanta potem sreča pamet, da se nikoli več nista zmerjala. Prvi samostojnejši otrokov odhod od doma, kamor ga zvabi svet igre, staršem pa povzroči hude skrbi, je osnovni motiv zgodbe [[w:Venceslav Winkler|Venceslava Winklerja]] [[w:Mucka lizunka|Mucka lizunka]], v [[w:Marjanka Vseznalka|Marjanki Vseznalki]] pa [[w:Branka Jurca|Branka Jurca]] odslikava otroški svet igre in želja prav tako na poetičen način. Specifičen odnos do sveta odraslih in preživljanje otroštva guvernerjevega sina v oživljenem starem avtomobilu (Lojze Poltovorni), ki je vse: trdnjava, v njem ležiš, dremlješ, rišeš, z njim potuješ do Indije Koromandije, vanj povabiš prijatelje, ko ti je dolgčas, je upovedil [[w:Beno Zupančič|Beno Zupančič]] v čebelici z naslovom [[w:Luka (pripoved)| Luka]]. [[w:Branko Hofman|Branko Hofman]] pa v [[w:Tonka Paconka|Tonki Paconki]] hudomušno osvetljuje predšolskega otroka v njegovem specifičnem odnosu do odraslih; v želji, čim prej odrasti in postati enak mami, je priljubljena otroška igra oblačenje v mamina oblačila in domiselnost pri taki igri nima meja. V dogajanje so vključene seveda oživljene igrače, ki so cenjena strokovna žirija na damski predstavitvi. Specifična, humora, jezikovno živa, igriva, s slengizmi je tudi njegova pripoved [[w:Kdo mamici soli pamet|Kdo mamici soli pamet]], kjer tudi osvetljuje specifičen odnos otrok do sveta odraslih, saj Nejc ugotavlja, da mamica misli drugače, kot govori, zato previdno molči. Igrače ožive tudi v intenzivnih Katarininih sanjah v [[w:Miha Mate|Matetovi]] pripovedi [[W:Šola igrač|Šola igrač]], dokazujejo si medsebojno ljubezen in vsaka izmed njih živi svoje življenje. Mate pa v pripoved vplete tudi jezikovno vzgojno poanto, kajti Katrina da svojim igračam, ko se zbudi iz sna, slovenska imena in jih uči govoriti slovensko. V [[w:Zdravko Slamnik|Slamnikovih (Zidarjevih)]] štirih kratkih pripovedih, ki so izšle pod skupnim naslovom [[w:Barbarin dežnik|Barbarin dežnik]], so glavne književne osebe otroci v zgodnjem šolskem obdobju, postavljeni pred zanimivo in aktualno šolsko vprašanje, kaj bodo, ko bodo veliki. Avtor na način narobe sveta upovedi specifičen pogled otrok na svet odraslih: Alenka, »črna punčka kot murenček«, bo, ko bo velika, »mamo odpeljala zjutraj v vrtec, ji pristrigla nohte, ji pregledala šolsko torbo in odhitela v službo, kjer bo brala časopis, pila kavo in kadila cigarete«. Avtor je pripoved likovno oblikoval in jo zaključil aktivizirajočem stilu: bralca povabi k slovarju tujk, kjer naj poišče, kaj pomeni humorist. Druga zgodba govori o razvajenosti mestnih otrok. Tako si Barbara zaželi »zložljiv barvni dežnik, kakršen je metulj pavlinček« in mamica seveda hiti v Trst, da bi ustregla punčkini želji. Humorna in domiselna je pripoved [[w:Morski pes (pripoved)| Morski pes]], ki povzdiguje otroško iznajdljivost in domiselnost, v pripovedi [[w:Pismo|Pismo]], ki pravzaprav upoveduje stisko sodobnega otroka, ki hrepeni po očetu, ki je že dlje časa odsoten zaradi dela, pa Berta pika v pismu prenese k očetu na ekvator. Tudi Winklerjeva [[w:Pisana žoga|Pisana žoga]] upoveduje igro otrok z oživljeno igračo, [[w:Erna Gregorič|Erna Gregorič]] pa v [[w:Dušica iz oblačka|Dušica iz oblačka]] slika na svojevrsten način razmere v sodobni šoli, kjer vlada med šolarji privoščljivost, častihlepnost, pretirana tekmovalnost in kjer nekateri otroci niso deležni ne v šoli ne doma niti malo razumevanja in individulne pozornosti, posledica pa je agresija, umik. Iracionalno raven pripovedi pa predstavlja Dušica iz oblačka, irealno bitje, ki je Matevža poučila, da se v šoli marsikaj pametnega učimo za življenje in ga naučila učiti se. V otroški svet igre in težkih sanj je posegel v [[w:Pravljica o peščenem gradu|Pravljici o peščenem gradu]] [[w:Franjo Frančič|Franjo Frančič]]. 
	
Frančičeva [[w:Pravljica o stari lokomotivi in železniški postaji|Pravljica o stari lokomotivi in železniški postaji]] pripoveduje o razvoju železniškega prometa in o sodobnem izletniškem turizmu, ko naj bi oživili promet po starih železniških poteh in ko staro spet dobiva svojo veljavo.
	
V Čebelici zastopajo mladinsko detektivko štiri kratke pripovedi [[w:Leopold Suhodolčan|Leopolda Sohodolčana]] [[w:Pipa, klobuk in dober nos|Pipa, klobuk in dober nos]], pripovedi o burkastih, a domiselnih detektivskih veščinah Naočnika in Očalnika, ki sta uspela najti rdeče kolo, plod Ivovih skritih otroških želja, kapo, ki je tičala na Markovi glavi, in pomagala iz globoke duševne stiske Marku, ko sta našla v njem krivca, ki je razbil šipo, in mu pomagala priti domov mimo črnega psa. Za smeh mladega bralca poskrbi humorna in satirična pripoved, humoreska, o strašnem razbojniku Cefizlju ([[w:Razbojnik Cefizelj in občinska blagajna|Razbojnik Cefizelj in občinska blagajna]] [[w:Fran Milčinski|Frana Milčinskega]]). 
	
Med klasične umetne/avtorske pravljice sodi (bajka) [[w:Lojze Zupanc|Lojzeta Zupanca]] [[w:Sinček palček|Sinček palček]], v kateri je dobrota moža in žene do gorjanske vile poplačana z drobnim bajeslovnim bitjecem, sinčkom palčkom, ki je zanju skrbel in jima pomagal do smrti, [[w:Dragotin Kette|Kettejevo]] [[w:Šivilja in škarjice|Šivilja in škarjice]], s čudežnimi škarjicami, ki jih ni bilo mogoče ustaviti. [[w:Fran Roš|Roševa]] pripoved [[w:Vid Nikdarsit|Vid Nikdarsit]] pa je realistična, vzgojno naravnana pravljica, ki uči, da je smisel življenja v uku in delu. 
	
Kar številne so v Čebelici živalske pravljice in basni in pravljice o naravi. Med njimi so vzgojno naravnane eksemplarične zgodbe, kakršne so [[w:Franc Ksaver Meško|Meškove]] [[w:Luna in žabica|Luna in žabica]], [[w:Otrok in kamen|Otrok in kamen]], [[w:Žaba in lastovka|Žaba in lastovka]], ki uče, da je lepota kratkotrajna in minljiva, zato ne bodi zagledan vase; da se je treba ljudi, ki imajo kamen namesto srca, varovati, kajti kamen je neobčutljiv za dobro in slabo, za bolečino in radost; o hrepenenju po nežnosti in lepoti, prostosti in svobodi. Pripoved [[w:Zakaj je dren tako krivenčast|Zakaj je dren tako krivenčast]] pa je domiselno razlagalna, Kettejeve [[w:Basni|Basni]] uče, da kdor hoče koga zapeljati, mora nastavljati tanke, malovidne mreže ([[w:Muha in pajek|Muha in pajek]]), da tudi v najtežjih trenutkih ne smeš zapustiti svoje domovine ([[w:Vrabec in lastovka|Vrabec in lastovka]]), da častihlepnost, požrešnost in nepreudarnost pogubljajo ([[w:Srna in orel|Srna in orel]]), v basni [[w:Mačka in miš|Mačka in miš]] pa Kette obsodi hinavščino. Tudi v basni [[w:Krt modrijan|Krt modrijan]] nas krt pouči, da so skriti in hinavski sovražniki hujši od znanih in očitnih in kokoši je hinavščino dokazal petelin ([[w:Petelin in kokoš|Petelin in kokoš]]) in  je spoznala, da resnica boli. Da imajo ljudje radi take, ki znajo dobro deliti ponazarja basen [[w:Čebelica in čmrlj|Čebelica in čmrlj]]. Inovativna različica živalske pravljice je [[w:Lisjaček v Luninem gozdu|Lisjaček v Luninem gozdu]] [[w:Svetlana Makarovič|Svetlane Makarovič]], v kateri pisateljica uprizarja samosvoj živalski svet. Tudi v najhujših stiskah ne smeš obupati. Obstaja kraj - Lunin gozd, kjer je vse dobro poplačano, kjer vlada prijateljstvo, kjer ni samote, lakote in mraza. [[w:Janez Trdina|Trdinova]] živalska pravljica [[w:Lisica, volk in medved|Lisica, volk in medved]] je razlagalna, saj pouči, da lisica lovi sama brez »pobratimov«, odkar je volku in medvedu dobroto, ker sta ji rešila življenje, poplačala, da ju je pogubila. Kako nevarna je neubogljivost in neprevidnost pa je lepo razvidno iz živalske pravljice [[w:Mira Mihelič|Mire Mihelič]] [[w:Tiček Matiček|Tiček Matiček]]. Inovativne so [[w:Male pravljice|Male pravljice]] Franja Frančiča: [[w:Pravljica o zajcu in naglici|Pravljica o zajcu in naglici]] je domiselno razlagalna, v drugi, [[w:Pravljica o mestnem in vaškem golobu|Pravljica o mestnem in vaškem golobu]], Frančič aktualizira ekološko in bivanjsko problematiko mestnega življenja, ki pa se je meščani očitno ne zavedajo. V pravljici [[w:Pravljica o snežni kraljici|Pravljica o snežni kraljici]] pa pisatelj poetično, pravljično naslika zimo in pomlad v podobi Snežne in Pomladne kraljice. Obe sta očarljivo lepi, prva v snu in druga potujoča v svoji zeleni cvetoči opravi (»sanja snežne sanje, domuje v ledenem dvorcu, v sanjah obišče vse snežne dežele, se vozi v stekleni kočiji, poganja jo belo jadro«; »druga obleče zelen pajčolan, v lase zatakne cvetove vseh barv, potuje na travnati preprogi«). »Le nekdo mora začeti!« pa je ekološki klic v [[w:Pravljica o marjetici in pomladi|Pravljici o marjetici in pomladi]]. To je klic k urejanju, oživljanju pustega mestnega okolja. Prikupni živalski pravljici [[w:Polonca Kovač|Polonce Kovač]] [[w:O dveh občutljivkah|O dveh občutljivkah]] označujeta občutljivost, ki je ponavadi posledica razvajenosti, kot lastnost, zaradi katere se te začnejo izogibati in do takih ne čutijo usmiljenja; če prej ne, ko odrasteš, spoznaš, da vse le ni tako hudo, kot je kazalo. Takrat postaneš odrasel. Živalska pravljica [[w:Alenka Glazer|Alenke Glazer]] [[w:Dežniki|Dežniki]] pa uči, da prevelike razlike razdvajajo.

==Neslovenska otroška/mladinska umetna/avtorska proza==
V neslovenski otroški umetni/avtorski prozi v knjižni zbirki Čebelica prevladuje tip iracionalne proze (klasična umetna/avtorska pravljica) in realistične proze z iracionalnimi elementi ter živalska pravljica in basen. Realistične literature je malo. 
V Čebelici se zvrste besedila avtorjev tako rekoč iz vsega sveta: bivših jugoslovanskih republik, Albanije, Grčije, Rusije, Češke, Madžarske, Danske, Finske ... in celo daljne Japonske, od starogrškega [[w:Ezop|Ezopa]] do najsodobnejših avtorjev. Zato je stvarni in domišljijski svet v njih izjemno pisan. 

Med klasičnimi umetnimi/avtorskimi pravljicami so kar tri [[w:Jakob in Wilhelm Grimm|Grimove]] ([[w:Pepelka|Pepelka]], [[w:Zvezdni tolarji|Zvezdni tolarji]] in [[w:Tri peresa|Tri peresa]]), prvi dve izrazito socialno poantirani. V njih so upovedene pravljične usode dveh deklic (sirote brez staršev in deklice, ki je ostala brez matere pri očetu in hudobni mačehi, različnega socialnega statusa), katerih dobrota in plemenitost sta bili nagrajeni z neizmernim zlatim bogastvom oz. s poroko s carjevičem. V Pepelki in Treh peresih so osebe značajsko polarno karakterizirane in v obeh je največ prostora nemenjenega čudežnim dejanjem (naključjem, čaranjem in spreminjanjem - pretvarjanje iz žabe v gospodično, iz revne  deklice v prekrasno oblečeno gospodično itd.). Socialno poantirana je [[w:Hans Christian Andersen|Andersenova]] [[w:Deklica z vžigalicami|Deklica z vžigalicami]] s pretresljivim transcendentalnim koncem, karšen je tudi v sentimentalni romantično simbolistični pravljici [[w:Oskar Wilde|Oskarja Wildea]] [[w:Sebični velikan|Sebični velikan]], ki govori o zmagi ljubezni nad sebičnostjo. V socialno poantirani pravljici [[w:Lonček, kuhaj!|Lonček, kuhaj!]] ([[w:Karel Jaromir Erben|Karel Jaromir Erben]]) je upoveden znan in pogost motiv čudežne reči (v tej pravljici lončka, ki je kuhal kašo), ki je ni bilo mogoče ustaviti, s katerim je vedno kaznovan pohlep ali nepreudarnost. Nepremagljiva ljubezen druži Danico in Iva (dogajalni prostor je Mediteran) v pravljici [[w:Zvezda Danica|Zvezda Danica]] ([[w:Luko Paljetak|Luko Paljetak]]), ki je tudi polna čudežev in spreminjanj, a narava tesno sodeluje z Dobrim in premaga Zlo. Živali pomagajo mlademu, plemenitemu cesarju ugnati ošabno, prevzetno cesarično, ki zahteva izpolnitev neverjetnih želja (npr. sredi poletja si zaželi zimo) v pravljici [[w:Zgodba o razvajeni cesarični|Zgodba o razvajeni cesarični]] ([[w:Desanka Maksimović|Desanka Maksimović]]) in osamljena mala grajska gospodična ([[w:Vrtnice male gospodične|Vrtnice male gospodične]] ([[w:Eleonor Farjeon|Eleonor Farjeon]])) z belo in modro vrtnico splete prijateljstvo z marljivima šolarjema, ki pomagata staršem v kuhunji in na vrtu, v prostem času pa se igrata s sošolci in sta srečna. Kako  mora mož znati žensko utišati na spletkarski način, da si reši življenje in pride do denarja in tako z modrostjo užene tudi pohlepno srednjeveško plemstvo govori pravljica [[w:O modrem kmetu|O modrem kmetu]] ([[w:Boleslav M. Dlugoszewski|Boleslav M. Dlugoszewski]]). Podobno poanto ima tudi pravljica [[w:Sreča prismuknjene žene|Sreča prismuknjene žene]] ([[w:Nazim Hikmet|Nazim Hikmet]]). Bajčno poetično podobo letnih časov, zime in zimskih časov je napisala [[w:Lucyna Krzemienicka|Lucyna Krzemienicka]] [[w:O starki Zimi in njenih pomočnikih|O starki Zimi in njenih pomočnikih]].
 	 
[[w:Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstojeve]] [[w:povestice|Povestice]] so fabulativno vzgojno naravnane v svarilo, da ima laž kratke noge, da se ravnanje otrok do staršev prenaša na vnuke in govore o otroški požrtvovalnosti v ljubezni do živali, o tem, da ima revščina veliko srce (zanimiv motiv posvojitve najdenčka), o nesreči, ki preži na neprevidne otroke. O brezmejni razumevajoči in predani materinski ljubezni govori pravljica [[w:Meseca v morju ne ujameš|Meseca v morju ne ujameš]] ([[w:Hana Doskočilova|Hana Doskočilova]]), o sožitju človeka z naravo, staranju in obnavljanju vsega živega pa [[w:Gugalnikovo drevo|Gugalnikovo drevo]]. Upoveden je tudi motiv dečka brez matere in s prezaposlenim očetom, za katerega skrbi in ga vzgaja dedek.
 
Mnogo je pripovedi, ki upovedujejo doživljajski svet sodobnih otrok v urbanem okolju, oživljen svet igre, igrač in drugih predmetov iz vsakdanjega okolja ter otroškega sanjskega sveta. Osrednji literarni liki v tovrstni literaturi so otroci od najzgodnejšega otroštva, ko še bebljajo, pa do zgodnjega šolskega. Pripovedi so motivno zelo raznolike, a se bistveno ne razlikujejo od tovrstne slovenske literature. V njih pisatelji sledijo otroškim željam: mala deklica Ženja s svojo čudežno cvetko-sedemcvetko izpolnjuje svoje številne želje (po igračah, potovanju na severni tečaj, prestah, da bi bila vaza spet cela itd.), a le ena jo osreči - da malega Vitjo ozdravi hromosti in se potem z njim lahko lovi ([[w:Cvetka-sedemcvetka|Cvetka-sedemcvetka]], [[w:Valentin Petrovič Kataev|Valentin Petrovič Kataev]]). Kako intenzivno otroci doživljajo pravljice govori pripoved [[w:Čepica nevidnica|Čepica nevidnica]] ([[w:Horst Eckert|Horst Eckert]]). S skrivnostnim klobukom se je Luka Kiml, učenec 2. a, namreč nameraval maščevati sošolcu Bimu, ker ga je podcenjeval in sta se sovražila. V nevidni čepici, o kateri je bral pravljico, je spoznal to veliko moč (v nevidnosti). V mnogih sodobnih pravljicah se kaže specifičen odnos otrok do odraslih. Pripovedi, zbrane v čebelici [[w:Otroci in velikani|Otroci in velikani]] ([[w:Dragan Lukić|Dragan Lukić]]), so antiavtoritarne, saj so odrasli upovedeni kot velikani, med katerimi se otroci počutijo nemočne, po svoje ogrožene in žele čimprej odrasti, mame - »kapitanice« pa kar naprej kontrolirajo in motijo v igri. In igra pomeni otrokom vse in stoli so njihova priljubljena igrača: so konjenica, park, postelja, gledališče, piramide. Tudi Vladko v pravljici [[w:Šola za velike|Šola za velike]] ([[w:Mirjana Stefanović|Mirjana Stefanović]]) je sit nenehnega poučevanja in spraševanja tete in mame, lepo je, ko doživi morje v topli kadi - tropsko, ledeno, slano, in otroška soba v igri postane neskončna (obsega hišo, ulico, celo mesto), ko ne sme ven. Na domiselni igri besed temeljita pripovedi, [[w:Flinci na froncle|Flinci na froncle]] in [[w:Tuji jeziki|Tuji jeziki]]: »šufi-busa = bela kava, sulimus = kruh z maslom, suši-šun = brisača, ficolojke = ščetke za zobe itd. in flinci = preproga, še zlasti, če ima froncle.« Včasih pa znajo otroci igro spretno izkoristiti v posebne namene, npr. da jim ni potrebno pomagati mami, in ko vse kaže, da bodo ostali lačni, je igre hitro konec ([[w:Mamina metulja|Mamina metulja]], [[w:Dušan Đurišić|Dušan Đurišić]]). Kritično zaušnico je babicam, ki otrokom delajo levjo uslugo s prinašanjem lizik, zadal pisatelj v pravljici [[w:Barbka in lizike|Barbka in lizike]]: Barbki so izpadli vsi zobje (domiselna izštevanka) in tako postane podobna babici in lahko je le rogljiče, namočene v mleko. V pravljici [[w:Šola za velike|Šola za velike]] ([[w:Mirjana Stefanović|Mirjana Stefanović]]) zvemo, kako škodljiv za zdravje je sladoled, saj jih zaradi njega bolijo mandeljni (prvoosebni pripovedovalec). Fantastični debeli ubogi Artur Cmok, glavni junak pripovedi ptiča Pom - poma šolarki Jagodi, pa ima kup težav zaradi svoje debelosti na različnih prevoznih sredstvih na poti v Afriko in vzrok njegove debelosti: čokolada - »zaobljena, oglata, dolga, kratka, okrogla, ploščata, polna, luknjičasta« ([[w:Ubogi Artur Smok|Ubogi Artur Cmok]], [[w:Istvan Csukas|Istvan Csukas]]). [[w:Oli Elčin|Oli Elčin]] nam je v [[w:Steklena vrtnica|Stekleni vrtnici]] upovedil doživljajski svet čisto majhnih otrok, pri katerih ni meja med notranjim in zunanjim svetom in svet odraslih in otrok sta dva povsem različna svetova, a vendar ju povezuje velika ljubezen. Tako so v Stekleni vrtnici vsi trije mali junaki (Gjunaj, Jalčin in Njigar) potolaženi, ko lepo stekleno pisano vrtnico, ki jo je prinesel oče in so jo razbili, dajo v vodo in čakajo, da ji bodo zrasli novi listi, ko bo prišla pomlad in se pritožujejo, ker jim TV jemlje prave dedke. Veliko nežnosti in ljubezni mama izpove svoji mali punčki pred spanjem ob pripovedovanju pravljice o [[w:Krilčica|Krilčici]], [[w:Paul Eluard|Paul Eluard]]. Socialno je poantirana in kritična do »sveta brez pravljic«, kakršen postaja sodobni svet, [[w:Sodobna pravljica|Sodobna pravljica]] ([[w:Odon Horvath|Odon Horvath]]). V sodobni pravljici [[w:Mame ni doma|Mame ni doma]] ([[w:Erich Kastner|Erich Kastner]]) pa je upovedena stiska malega utrujenega in zaskrbljenega šolarja Petra, ki se vrne s šole, pa ne najde prezaposlene mame doma in v ta realen okvir je upovedena fantastična »pravljica« o iskanju mame. V realni svet Petra zbudi mama, ki ga pocuka za nos. Nenavadna želja Klare za rojstni dan, zaželela si je namesto kužka namreč nosoroga, je bila tako velika, da se je v njunem stanovanju (imela je še starejšega brata Tima) res znašel pravi sodobni nosorog, ki je užival v gledanju TV, ob pitju kokakole in v lizanju pistacijevega sladoleda([[w:Če si zaželiš nosoroga|Če si zaželiš nosoroga]], [[w:Margarit Sringer|Margarit Sringer]]). Deklica Lilja pa si je zaželela za rojstni dan medvedka, ki je oživel; postal je poreden - pojedel je med, piškote, razbil najlepšo vazo itd. Lastovica na sliki na steni njene sobe, ki jo je narisal Lilji stric, pa je odletela, ker je pozabila nanjo, ko si je našla prijateljico ([[w:Poredni medvedek|Poredni medvedek]], [[w:Ivica Vanja Rorić|Ivica Vanja Rorić]]). V pravljici [[w:Zgodba o učilnici|Zgodba o učilnici]] [[w:Aleksandar Popovski|Aleksandar Popovski]] pripoveduje, kako preživljajo počitnice zapuščene šolske reči: Črna Tabla, Goba, bela Stena, Prva Klop, Zeleni Dnevnik, stari Oder, Prah. V zgodbi [[w:Risati ni lahko|Risati ni lahko]] ([[w:Grigor Vitez|Grigor Vitez]]) oživijo v sanjah šolarja Boda risbe, ki jih je narisal za rojstni dan, ko je dobil nove barvice in risanke (iz risanke je stopil trinogi jelen, letalec je strmoglavi zaradi letala brez krila, medved pa je pojedel kisle hruške). Na poti v šolo je že Jagoda rada prisluhnila ptičku Pom-Pomu o ubogem Arturju Cmoku, šolarja Petra pa je premotil na poti do nje vilinček Enkorak, ki je spal v starem drevesnem duplu, in za nagrado, ker ga je Peter osvobodil, ga je začaral in tako se v pripovedi začne čudežna pravljica, ki zveni antiavtoritarno, saj v njej majhni premagajo velike in zle in jim zavladajo ([[w:Peter Enkorak|Peter Enkorak]], [[w:Terry Jones|Terry Jones]]). Tako je tudi v tej pravljici z realističnim okvirjem upoveden specifični odnos otrok do odraslih, njihove veličine in avtoritarnosti. Tudi Špeli Počasneli, ki je zamujala v šolo in prepozno prihajala domov, škrat Smolček požene strah v kosti, da te navade opusti ([[w:Smolček in Špela Počasnela|Smolček in Špela Počasnela]], [[w:Antoinnete Werkmann|Antoinnete Wekrmann]]). Še enega strastnega bralca otroških knjig najdemo v pravljici [[w:Kako je šel Janezek iskat zgodbo|Kako je šel Janezek iskat zgodbo]]. Mali Janezek si jo je šel k izdelovalcu zgodb kar sam naročit; in sicer tako po svojem okusu. In tu je še življenjska zgodba malega mestnega taksista Deževni Matevžek ([[w:Reiner Zimnik|Reiner Zimnik]]), pa nadrealistični [[w:Levič v kletki|Levič v kletki]] ([[w:Jacques Prevert|Jacques Prevert]]) s svobodoljubno poanto in nadrealistični [[w:Pravšnjik v nepravem oknu|Pravšnjik v nepravem oknu]] (Peter Hacks).
	
V čebelici [[w:Velika pomoč|Velika pomoč]] ([[w:Advan Hozić|Advan Hozić]]) je partizanska tematika. V štirih realističnih zgodbah so upovedena mala junaštva dečkov Mirka, Nebojše, Danila in Nenada. Prvi je bil konjevodec in opravljal tako odgovorno delo kot partizan s puško, drugi je pokazal partizanom pot v gozd, tretji jih je prepeljal ponoči čez reko s čolnom, pogumni Danilo pa rešil dojenčka iz goreče, zbombardirane hiše. Memoarska realistična pripoved je [[w:Kanarček v klobuku|Kanarček v klobuku]] ([[w:Dragiša Penjin|Dragiša Penjin]]).

V neslovenski umetni/avtorski prozi je obsežna živalska tematika, ki je upovedena v raznolikih pravljicah in basnih. [[w:Zrcalce|Zrcalce]] ([[w:Grigor Vitez|Grigor Vitez]]) je prikupna živalska pravljica o tem, kako vsak le sebe vidi in kako ima najmočnejši vedno prav. Verižno je zgrajena pravljica [[w:Repica|Repica]] ([[w:Julian Tuwim|Julian Tuwim]]) in uči, da je v slogi moč in uspeh, razlagalna s poučno poanto (zdravila lahko vzamemo le po nasvetu zdravnika) je pravljica [[w:Zakaj je žirafa tako velika|Zakaj je žirafa tako velika]] ([[w:Josef Guggenmos|Josef Guggenmos]]). V njej lahko izvemo tudi, zakaj je mravlja tako majhna. »Ponoči so vsi mački črni!« in »Črn ali bel, ljubezen ne pozna razlike!« sta poanti pravljic [[w:Zgodbi o mačku in slonu|Zgodbi o mačku in slonu]] ([[w:Claude Aveline|Claude Aveline]]). V zgodbi o slonu pa je na zatožni klopi lenoba in skopost. Da so živali najsrečnejše v svojem naravnem okolju in ko vanj poseže človeška roka »objokujejo svojo nesrečo«, kot se je to zgodilo prikupni zeleni žabici, najboljši pevki v ribniku, govori pravljica [[w:Zelena žabica|Zelena žabica]] ([[w:Elsa Lira Gaierol|Elsa Lira Gaiero]]) in o nezadovoljstvu s samim seboj in spoznanju, da je še najboljša lastna podoba, uči pravljica [[w:Sivček|Sivček]] ([[w:Boris Vladimirovič Zahoder|Boris Vladimirovič Zahoder]]). [[w:Ezop|Ezopove]] basni z zgledi karajo pohlep, dvoličnost in svetujejo rahlo nezaupljivost, uče, da leni hitro najde sebi enakega, da lahko z zvitostjo premagaš močnejšega in si rešiš življenje, a med zvitimi je lahko kdo še bolj zvit, da veliki hočejo vedno vladati malim, a majhnost je lahko kdaj tudi prednost in rešuje življenje, da je najbolje biti zadovoljen sam s seboj, kajti vsi se česa boje, in tudi to uče, da se na vrh povzpneš le s premetenostjo. V basnih nam take zglede dajejo živali s stalnimi lastnostmi: leni osel, nezaupljivi medved, krvoločni lev, zvita lisica, plašni zajec, bojeviti petelin, velike in male ribe ter kraljiček. Duhovita in jezikovno igriva je živalska pravljica [[w:Mačji kašelje in živali|Mačji kašelj in živali]] ([[w:Gvido Tartalja|Gvido Tartalja]]), ki na osnovi pregovorov, rekov, frazemov mačji kašelj, boječ kot zajec, neumen kot osel, zinil kot som, len kot trot govori o hudi zameri živali ljudem. V čebelici [[w:Mama žaba in žabčki|Mama žaba in žabčki]] (Gvido Tartalja) so štiri kratke žabje zgodbice, ki pravzaprav odslikavajo vsakdanjost, družinsko življenje. Govore o žabjem jeziku, sprehodu, igranju nogometa na travniku in prepiru, o žabjem koncertu, kjer je žabja družinica družno ugotovila, da je »malo takih, ki cenijo lepo pesem«. Razlagalna o tem, zakaj je konj močnejši od osla, je pravljica [[w:Kdo je ukanil osla|Kdo je ukanil osla]] in poučna, saj pove, da kakovostna hrana vpliva na velikost in moč. [[w:Bela sova in modra miš|Bela sova in modra miš]] ([[w:Jean Joubert|Jean Joubert]]) je pravljica, ki svari pred nepreudarnostjo in naivnostjo, kajti zaupati sovražniku je največja zmota. V  pravljici Zibelka v pesku je upoveden način življenja želv, saj jim je »pesek zibelka in sonce topla odeja« in upovedeno je prijateljstvo in sožitje s polži. [[w:Lena čebela|Lena čebela]] ([[w:Horacio Qiroga|Horacio Qiroga]]) je živalska zgodba s poanto (dogajalni prostor v Argentini-Buenos Airesu): »Ne pamet, delo je tisto, kar nas dela močne. Cilj, h kateremu težijo naši skupni napori - sreča vseh - je lažje dosegljiv s trudom vsakega posebej. Ljudje temu pravijo ideal.«  O vplivu stripov na naše male strastne bralce stripov govori pravljica [[w:Miška iz stripov|Miška iz stripov]] ([[w:Giani Rodari|Giani Rodari]]), saj soočenje mačk in miši iz stripov s tistimi iz realnosti pove, da se prve v tem svetu ne morejo znajti in sporazumeti. [[w:Skokica in žabon Smolon|Skokica in žabon Smolon]] ([[w:Ružena Červenkova|Ružena Červenkova]]) uči, da se v življenju nikogar večno ne drži smola in tako Smolona začno zelo spoštovati ob pametni ženi.

==Literatura==
* ''Knjižnica Čebelica'' 165 - 344, Mladinska knjiga, Ljubljana 1974 - 1993.
* Marjana Kobe: ''Pogledi na mladinsko književnost'', Ljubljana 1987.
* Igor Saksida: ''Nekaj vprašanj iz teorije mladinske književnosti'', Otrok in knjiga, 31, 32, Obzorja, Maribor 1991.
* Metka Kordigel: ''Bralni razvoj, vrste branja in tipologija bralcev'', Otrok in knjiga, 31, Obzorja, Maribor 1991.
* Metka Kordigel: ''Pravljica in otroška fantazija''*, Otrok in knjiga, 32, Obzorja, Maribor 1991.
* Niko Grafenauer: ''Sodobna slovenska poezija za otroke'', Otrok in knjiga, 31, Obzorja, Maribor 1991.
* Zmaga Kumer: ''Izročilo ljudske otroške pesmi na Slovenskem'', Otrok in knjiga, 23-24, Obzorja, Maribor 1986.
* Barbara Hanuš: ''Igra v sodobni poeziji za otroke'', Otrok in knjiga, 21, Obzorja, Maribor 1985.
* Matjaž Kmecl: ''Mala literarna teorija'', Borec, Ljubljana 1976.
* Majda Potrata: ''Basni Leopolda Volkmerja'', Otrok in knjiga, 32, Obzorja, Maribor 1991.
* Voja Marjanović: ''Estetika otroške pesmi'', Otrok in knjiga, 31, Obzorja, Maribor 1991.
* Marija Švajncer: ''Etika in mladinska književnost'', Otrok in knjiga, 32, Obzorja, Maribor 1991.
* Dragoljub Jenkić: ''Književnost za otroke in mladino v Jugoslaviji 2'', Obzorja, Maribor 1986.
* Nataša Pinter, Marjeta Strožič: ''Od čebelice do čebelice'', Prebold, 1991.
* Miran Hladnik: ''Praktični spisovnik ali šola strokovnega ubesedovanja'', samozaložba, Ljubljana 1991.

== Naslovnice Čebelice (1974-1993) ==
===Slovenska otroška ljudska/folklorna poezija===
&lt;gallery&gt;
Slika:slo je slo medvedovo_lj1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Šlo je šlo medvedovo|Šlo je šlo medvedovo]] Il. [[w:Marija Vogelnik|Marija Vogelnik]]&lt;/small&gt;
Slika:jurcek orje1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Jurček orje|Jurček orje]] Il. [[w:Marjanca Jemec Božič|Marjanca Jemec Božič]]&lt;/small&gt;
Slika:tijcica mavcica_lj1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Tujčica mavčica|Tujčica mavčica]] Il. [[w:Marjan Manček|Marjan Manček]]&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

===Neslovenska otroška ljudska/folklorna poezija===
&lt;gallery&gt;
Slika:moz v mesecu_tujalj1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Mož v mesecu|Mož v mesecu]] Il. [[w:Milan Bizovičar|Milan Bizovičar]]&lt;/small&gt;
Slika:sinko nagajivi_tujalj11.jpg| &lt;small&gt;[[w:Sinko nagjivi|Sinko nagajivi]] Il. [[w:Marlenka Stupica|Marleka Stupica]]&lt;/small&gt;
Slika:ovcka miorica_tujalj1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Ovčka Miorica|Ovčka Miorica]] Il. [[w:Jana Vizjak|Jana Vizjak]]&lt;/small&gt; 
Slika:sinko nadgajivi_tujalj1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Sinko nagajivi|Sinko nagajivi]] Il. [[w:Marlenka Stupica|Marlenka Stupica]]&lt;/small&gt;

&lt;/gallery&gt;

===Slovenska otroška umetna/avtorska poezija===
&lt;gallery&gt;
Slika:kje stanujes mala miska_kosuta2.jpg|&lt;small&gt;[[w:Kje stanuješ mala miška?|Kje stanuješ mala miška?]] Avtor: [[w:Miroslav Košuta|Miroslav Košuta]]. Il. [[w:Borut Pečar|Borut Pečar]]&lt;/small&gt;
Slika:orjemo_cernej1.jpg|&lt;small&gt;[[w:Orjemo, orjemo|Orjemo, orjemo]]. Avtor: [[w:Anica Černej|Anica Černej]]. Il. [[w:Marjanca Jemec-Božič|Marjanca Jemec-Božič]]&lt;/small&gt;
Slika:svatba na poljani_golar1.jpg|&lt;small&gt;[[w:Svatba na poljani|Svatba na poljani]]. Avtor: [[w:Cvetko Golar|Cvetko Golar]]. Il. [[w:Agata Freyer|Agata Freyer]].&lt;/small&gt;
Slika:polzja hisica_sirok1.jpg|&lt;small&gt;[[w:Polžja hišica|Polžja hišica]]. Avtor:[[w:Karel Širok|Karel Širok]]. Il. [[w:Lidija Osterc|Lidija Osterc]]&lt;/small&gt;
Slika:kraguljcki_prunk1.jpg|&lt;small&gt;[[w:Kraguljčki|Kraguljčki]]. Avtor:[[w:Ljudmila Prunk-Utva|Ljudmila Prunk-Utva]]. Il. [[w:Matjaž Schmid|Matjaž Schmidt]]&lt;/small&gt;
Slika:mojskra mara_gradnik1.jpg|&lt;small&gt;[[w:Mojškra Mara|Mojškra Mara]]. Avtor: [[w:Alojz Gradnik|Alojz Gradnik]]. Il. [[w:Kamila Volčanšek|Kamila Volčanšek]]&lt;/small&gt;
Slika:krizemkraz_kovic1.jpg|&lt;small&gt;[[w:Križemkraž|Križemkraž]]. Avtor: [[w:Kajetan akovič|Kajetan Kovič]]. Il.[[w:Jelka Reichman|Jelka Reichman]]&lt;/small&gt;
Slika:pomediska_bevk1.jpg|&lt;small&gt;[[w:pomediška|Pomediška.]] Avtor: [[w:France Bevk|France Bevk]]. Il. [[w:Lidija Osterc|Lidija Osterc]]&lt;/small&gt;
Slika:nasa bela macica_kosovel1.jpg|&lt;small&gt;[[w:Naša bela mačica|Naša bela mačica.]] Avtor: [[w:Srečko kosovel|Srečko Kosovel]]. Il. [[w:Lodija Osterc|Lidija Osterc]]&lt;/small&gt;
Slika:leseni konjicek_samec1.jpg|&lt;small&gt;[[w:Leseni konjiček|Leseni konjiček.]] Avtor: [[w:Smiljan Samec|Smiljan Samec]]. Il. [[w:Milan Bizovičar|Milan Bizovičar]]&lt;/small&gt;
Slika:ce se smejem_pisk1.jpg|&lt;small&gt;[[w:Če se smejem vse razgrejem|Če se smejem vse razgrejem]]. Avtor: [[w:bojan Pisk|Bojan Pisk]]. Il. [[w:Marjanca Jemec-Božič|Marjanca Jemec-Božič]]&lt;/small&gt;
Slika:tece to in tece ono_sali1.jpg|&lt;small&gt;[[w:Teče to in teče ono|Teče to in teče ono.]] Avtor: [[w:Severin Šali|Severin Šali]]. Il. [[w:Marjeta Cvetko|Marjetka Cvetko]]&lt;/small&gt;
Slika:jozek ima hisko_gruden1.jpg|&lt;small&gt;[[w:Jožek ima hiško|Jožek ima hiško.]] Avtor:[[w:Igo Gruden|Igo Gruden]]. Il. [[w:Marjanca Jemec-Božič|Marjanca Jemec-Božič]]&lt;/small&gt;
Slika:pod lipo_stritar1.jpg|&lt;small&gt;[[w:Pod lipo|Pod lipo.]] Avtor: [[w:Josip Stritar|Josip Stritar]]. IL.[[w:Srečo Papič|Srečo Papič]]&lt;/small&gt;
Slika:anina uspavanka_jakopin1.jpg|&lt;small&gt;[[w:Anina Uspavanka|Anina uspavanka.]] Avtor:[[w:Gitica Jakopin|Gitica Jakopin]]. Il. [[w:Marjeta Cvetko|Marjeta Cvetko]]&lt;/small&gt;
Slika:televizijski otroci_maurer1.jpg|&lt;small&gt;[[w:Televizijski otroci|Televizijski otroci.]] Avtor:[[w:Neža Maurer|Neža Maurer]]. Il. [[w:Milan Bizovičar|Milan Bizovičar]]&lt;/small&gt;
Slika:crep na tleh_zupancic1.jpg|&lt;small&gt;[[w:Črep na tleh je lonček.|Črep na tleh je lonček.]] Avtor: [[w:Oton Župančič|Oton Župančič]]. Il. [[w:Marlenka Stupica|Marlenka Stupica]]&lt;/small&gt;
Slika:polzek je zaklenil hisko_mgolar1.jpg|&lt;small&gt;[[w:Polžek je zaklenil hiško|Polžek je zaklenil hiško.]] Avtor: [[w:Manko Golar|Manko Golar]]. Il. [[w:Jelka Godec SchmidtJelka Godec Schmidt]]&lt;/small&gt;
Slika:palcki-pihalcki_bor1.jpg|&lt;small&gt;[[w:Palčki-pihalčki|Palčki-pihalčki.]] Avtor: [[w:Matej Bor|Matej Bor]]. Il. [[w:Alenka Sottler|Alenka Sottler]]&lt;/small&gt;
Slika:lepa muca in lepi muc_rudolf1.jpg|&lt;small&gt;[[w:Lepa muca in lepi muc|Lepa muca  in lepi muc.]] Avtor:[[w:Franček Rudolf|Franček Rudolf]]. Il. [[w:Maja Jenčič|Maja Jenčič]]&lt;/small&gt;
Slika:mavrica mavra_fritz1.jpg|&lt;small&gt;[[w:Mavrica mavra|Mavrica mavra.]] Avtor: [[w:Ervin Fritz|Ervin Fritz]]. Il. [[w:Hana quing|Hana Quing]]&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

===Neslovenska otroška umetna/avtorska poezija===
&lt;gallery&gt;
Slika:strasni lev_radović1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Strašani lev|Strašni lev]].  Avtor: [[w:Dušan Radović|Dušan Radović]]. Prev. [[w:Ivan Minatti|Ivan Minatti]]. Il. [[w:Štefan Planinc|Štefan Planinc]]&lt;/small&gt;
Slika:ko sem se majhen bil_balog1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Ko sem še majhen bil|Ko sem še majhen bil]].  Avtor: [[w:Zvonimir Balog|Zvonimir Balog]]. Prev. [[w:Ivan Minatti|Ivan Minatti]].Il. [[w:Kostja Gatnik|Kostja Gatnik]]&lt;/small&gt;
Slika:mlin na veter1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Mlin na veter|Mlin na veter]]. Avtor: [[w:Štefan Raičković|Štefan Raičković]]. Prep. [[w:Kajetan Kovič|Kajetan Kovič]]. Il. [[w:Srečo Papič|Srečo Papič]].&lt;/small&gt;
Slika:trinadstropni1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Trinadstropni bolnik|Trinadstropni bolnik]]. Avtor: več jugoslovanskih avtorjev. Prev. [[w:Niko Grafenauer|Niko Grafenauer]], [[w:Tone Pavček|Tone Pavček]]. Il. [[w:Milan Bizovičar|Milan Bizovičar]]&lt;/small&gt;
Slika:tramvaji1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Kako spijo tramvaji|Kako spijo tramvaji]]. Avtor: [[w:Milovan Danojlič|Milovan Danojlič]]. Prepesnil [[w:Niko Grafenauer|Niko Grafenauer]]. Il. [[w:Jelka Godec-Tomšič|Jelka Godec-Tomšič]]&lt;/small&gt;
Slika:uspavanka1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Romska uspavanka|Romska uspavanka]]. Avtor: več avtorjev. Prev. [[w:Jože Olaj|Jože Olaj]]. Il. [[w:Marička Koren|Marička Koren]]&lt;/small&gt;
Slika:mama1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Kako nasmejati mamo|Kako nasmejati mamo]]. Avtor: [[w:Šimo Ešić|Šimo Ešić]]. Prev. [[w:Neža Maurer|Neža Maurer]]. Il. [[w:Irena Majcen|Irena Majcen]]&lt;/small&gt;
&lt;/small&gt;&lt;/gallery&gt;

===Uganke===
&lt;gallery&gt;
Slika:sviga1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Šviga švaga čez dva praga|Šviga švaga čez dva praga]] Il. [[w:Jelka Reichman|Jelka Reichman]]&lt;/small&gt;
Slika:uganke_zupancic1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Uganke|Uganke]] Avtor: [[w:Oton Župančič|Oton Župančič]]. Il. [[w:Melita Vovk-Štih|Melita Vovk-Štih]]&lt;/small&gt;
Slika:brez preglavice_belcic1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Brez preglavice za bistre glavice|Brez preglavice za bistre glavice]] Avtor:[[w:franc Belčič|Franc Belčič]]. Il.[[w:Marjeta Cvetko|Marjeta Cvetko]]&lt;/small&gt;
Slika:uganke_beltram1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Uganke|Uganke]] Avtor: [[w:Lojze Beltram|Lojze Beltram]]. Il.[[w:Marjan Manček|Marjan Manček]]&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

===Slovenska otroška ljudska/folklorna proza===
&lt;gallery&gt;
Slika:psenica1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Pšenica, najlepši cvet|Pšenica, najlepši cvet.]] Il. [[w:Ančka Gošnik-Godec|Ančka Gošnik Godec]].&lt;/small&gt;
Slika:ujci1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Dvanajst ujcev|Dvanajst ujcev]]. Il. [[w:Ančka Gošnik-Godec|Ančka Gošnik-Godec]].&lt;/small&gt; 
Slika:topli potok_ljproza1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Topli potok|Topli potok]] Il. [[w:Ive Šubic|Ive Šubic]]&lt;/small&gt;
Slika:o prebrisani deklici_ljproza1.jpg| &lt;small&gt;[[w:O prebrisani deklici|O prebrisani deklici]] Il. [[w:Marička Koren|Marička Koren]]&lt;/small&gt;
Slika:dolgouhec in medved_ljproza1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Dolgouhec in medved|Dolgouhec in medved]] Il. [[w:Milan Bizovičar|Milan Bizovičar]]&lt;/small&gt;
Slika:hudobna maceha_ljproza1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Hudobna mačeha in dobra pastorka|Hudobna mačeha in dobra pastorka]] Il. [[w:Alenka Vogelnik|Alenka Vogelnik]]&lt;/small&gt;
Slika:zakaj tece pes za zajcem_ljproza1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Zakaj teče pes za zajcem|Zakaj teče pes za zajcem]] Il. [[w:Ančka Gošnik-Godec|Ančka Gošnik-Godec]]&lt;/small&gt;
Slika:volk pes in macka_ljproza1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Volk, pes in mačka|Volk, pes in mačka]] Il. [[w:Kamila Volčanšek|Kamila Volčanšek]]&lt;/small&gt;
Slika:trije velikani_ljproza1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Trije velikani|Trije velikani]] Il. [[w:Marij Pregelje|Marij Pregelj]]&lt;/small&gt;
Slika:racke mravlje in cebelice_ljproza1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Račke, mravlje in čebelice|Račke, mravlje in čebelice]] Il. [[w:Ančka GošnikGodec|Ančka Gošnik-Godec]]&lt;/small&gt;
Slika:podkovana zaba_ljproza1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Podkovana žaba|Podkovana žaba]] Il. [[w:Marjan Manček|Marjan Manček]]&lt;/small&gt;
Slika:praprotno seme_ljproza1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Praprotno seme|Praprotno seme]] Il. [[w:Irena Majcen|Irena Majcen]]&lt;/small&gt;
Slika:psenica najlepsi cvet_ljproza1.jpg|&lt;small&gt;[[w:Pšenica, najlepši cvet|Pšenica, najlepši cvet]]. Il.[[w:Ančka Gošnik-Godec|Ančka Gošnik-Godec]].&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

===Neslovenska otroška ljudska/folklorna proza===
&lt;gallery&gt;
Slika:misek zmagovalec1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Mišek zmagovalec|Mišek zmagovalec]]. Prev. [[w:Vlado Jagodic|Vlado Jagodic]]. Il. [[w:Alenka Vogelnik|Alenka Vogelnik]]&lt;/small&gt;
Slika:zlata ribica1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Zlata ribica|Zlata ribica]]. Prev. [[w:Kristina Brenk|Kristina Brenkova]]. Il. [[w:Ančka Gošnik-Godec|Ančka Gošnik-Godec]]&lt;/small&gt;
Slika:kokoska1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Kokoška in dvanajst piščancev|Kokoška in dvanajst piščancev]]. Prev. [[w:Ivan Minatti|Ivan Minatti]]. Il. [[w:Dunja Furlani|Dunja Furlani]]&lt;/small&gt;
Slika:zajckova hisica1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Zajčkova hišica|Zajčkova hišica]]. Prev. [[w:Pavel Golia|Pavel Golia]]. Il. [[w:Irena Majcen|Irena Majcen]]&lt;/small&gt;
Slika:polpetelincek1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Polpetelinček|Polpetelinček]]. Prev. [[w:Bogo Pregelj|Bogo Pregelj]]. Il. [[w:Ive Šubic|Ive Šubic]]&lt;/small&gt;
Slika:marelicin sin1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Mareličin sin|Mareličin sin]]. Prev.[[w:Pavel Holeček|Pavel Holeček]]. Il. [[w:Maksim Sedej|Maksim Sedej]].&lt;/small&gt;
Slika:laz1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Laž ima kratke noge|Laž ima kratke noge]]. Prev. [[w:Alojz Gradnik|Alojz Gradnik]]. Il. [[w:Aco Mave|Aco Mavec]].&lt;/small&gt;
Slika:novcic1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Pošteni novčič|Pošteni novčič]]. Prev. [[w:Kristina Brenk|Kristina Brenk]]. Il. [[w:Saša Horvat|Saša Horvat]]&lt;/small&gt;
Slika:miska izbira1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Miška si izbira ženina|Miška si izbira ženina]]. Prev. [[w:Fran Bradač|Fran Bradač]]. Il. [[w:Ritendra Mozumdar|Ritendra Mozumdar]]&lt;/small&gt;
Slika:zlata vrtnica1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Zlata vrtnica|Zlata vrtnica]]. Prev. [[w:Albert Širok|Albert Širok]]. Il. [[w:Tone Žnidaršič|Tone Žnidaršič]].&lt;/small&gt;
Slika:trije medvedi1.jpg| &lt;small&gt;[[w:trije medvedi|Trije medvedi]]. Prev. [[w:Pavel Golia|Pavel Golia]]. Il. [[w:Roža Piščanec|Roža Piščanec]]&lt;/small&gt;
Slika:tri hcere1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Tri hčere|Tri hčere]]. Prev. [[w:Josip Kenda|Josip Kenda]]. Il. [[w:Ive Seljak|Ive Seljak]]&lt;/small&gt;
Slika:mlincek1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Čarobni mlinček|Čarobni mlinček]]. Prev. [[w:Zdenka Jerman|Zdenka Jerman]]. Il. [[w:Kostja Gatnik|Kostja Gatnik]]&lt;/small&gt;
Slika:petelin1.jpg| &lt;small&gt;[[w:petelin in sonce|Petelin in sonce]]. Prev. [[w:Maks Robič|Maks Robič]]. Il. [[w:Jana Vizjak|Jana Vizjak]]&lt;/small&gt;
Slika:srnjacek1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Lahkoverni srnjaček|Lahkoverni srnjaček]]. Prev. [[w:Maja Lavrač|Maja Lavrač]]. Il. [[w:Andrej Trobentar|Andrej Trobentar]].&lt;/small&gt;
Slika:pravljicar1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Kraljevski pravljičar|Kraljevski pravljičar]]. Prev. [[w:Vlado Jagodic|Vlado Jagodic]]. Il. [[w:Irena Majcen|Irena Majcen]].&lt;/small&gt;
Slika:piscalka1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Čarobna piščalka|Čarobna piščalka]]. Prev. [[w:Gitica Jakopin|Gitica Jakopin]]. Il. [[w:Kamila Volčanšek|Kamila Volčanšek]].&lt;/small&gt;
Slika:huri1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Zanikrnica Huri|Zanikrnica Huri]]. Prev. [[w:Cvetko Zagorski|Cvetko Zagorski]]. Il. [[w:jurij Pfeifer|Jurij Pfeifer]]&lt;/small&gt;
Slika:kdo se je ustrasil1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Kdo se je ustrašil|Kdo se je ustrašil]]. Prev. [[w:Kristina Brenk|Kristina Brenk]]. Il.[[w:Branko Drekonja|Branko Drekonja]].&lt;/small&gt;
Slika:miza1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Miza v gozdu|Miza v gozdu]]. Prev. [[w:Božena Legiša|Božena Legiša]]. Il. [[w:Danijel Demšar|Danijel Demšar]].&lt;/small&gt; 
Slika:drozg1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Drozg in lisica|Drozg in lisica]]. Prev. [[w:Kristina Brenk|Kristina Brenk]]. Il. [[w:Danijel Demšar|Danijel Demšar]].&lt;/small&gt;
Slika:najboljse1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Kaj je najboljše|Kaj je najboljše]]. Prev. [[w:Kristina Brenk|Kristina Brenk]]. Il. [[w:Marjeta Cvetko|Marjeta Cvetko]].&lt;/small&gt;
Slika:jabolko1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Modro granatno jabolko|Modro granatno jabolko]]. Prev. [[w:Marjana Samide|Marjana Samide]]. Il. [[w:Andrej Trobentar|Andrej Trobentar]]&lt;/small&gt;
Slika:arabske basni1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Arabske basni|Arabske basni]]. Prev. [[w:Margit Podvornik|Margit Podvornik]], [[w:Mohsen Alhady|Mohsen Alhady]]. Il. [[w:Danijel Demšar|Danijel Demšar]].&lt;/small&gt;
Slika:orel1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Orel z dvema ženama|Orel z dvema ženama]]. Prev. [[w:Margit Podvornik|Margit Podvornik]], [[w:Mohsen Alhady|Mohsen Alhady]]. Il. [[w:Alenka Sottler|Alenka Sottler]].&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

===Slovenska otroška umetna/avtorska proza===
&lt;gallery&gt;
Slika:piki1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Moj prijatelj Piki| Moj prijatelj Piki]]. Avtor:[[w:Kajetan Kovič|Kajetan Kovič]]. Il. [[w:Jelka Reichman|Jelka Reichman]].&lt;/small&gt;
Slika:plascek1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Plašček za Barbaro|Plašček za Barbaro]]. Avtor:[[w:Vitomil Zupan|Vitomil Zupan]]. Il. [[w:Marija Lucija Stupica|Marija Lucija Stupica.]]&lt;/small&gt;
Slika:luna in zabica1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Luna in žabica|Luna in žabica]]. Avtor: [[w:Franc Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]. Il. [[w:Viktor Smolej|Viktor Smolej]].&lt;/small&gt;
Slika:razbojnik cefizelj1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Razbojnik Cefizelj in občinska blagajna|Razbojnik Cefizelj in občinska blagajna]]. Avtor: [[w:Fran Milčinski|Fran Milčinski]]. Il. [[w:Jože Ciuha|Jože Ciuha]].&lt;/small&gt;
Slika:sinicka1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Sinička nas je obiskala|Sinička nas je obiskala]]. Avtor: [[w:Zima Vrščaj-Holy|Zima Vrščaj-Holy]]. Il. [[w:Jože Ciuha|Jože Ciuha]].&lt;/small&gt; 
Slika:begavcka1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Begavčka|Begavčka]]. Avtor: [[w:France Bevk|France Bevk]]. Il. [[w:Miklavž Omersa|Miklavž Omersa]].&lt;/small&gt;
Slika:lisjaček1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Lisjaček v Luninem gozdu|Lisjaček v Luninem gozdu]]. Avtor: [[w:Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]]. Il. [[w:Kostja Gatnik|Kostaja Gatnik]].&lt;/small&gt;
Slika:vid1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Vid Nikdarsit|Vid Nikdarsit]]. Avtor: [[w:Fran Roš|Fran Roš]]. Il. [[w:Darinka Pavletič-Lorenčak|Darinka Pavletič-Lorenčak]].&lt;/small&gt;
Slika:dober nos1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Pipa, klobuk in dober nos|Pipa, klobuk in dober nos]]. Avtor: [[w:Leopold Suhodolčan|Leopold Suhodolčan]]. Il. [[w:Darinka Pavletič-Lorenčak|Darinka Pavletič-Lorenčak]].&lt;/small&gt;
Slika:velika zrtev1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Velika žrtev|Velika žrtev]]. Avtor: [[w:Tone Seliškar|Tone Seliškar]]. Il. [[w:Ive Seljak|Ive Seljak]].&lt;/small&gt;
Slika:izlet1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Prvi izlet|Prvi izlet]]. Avtor: [[w:Josip Ribičič|Josip Ribičič]]. Il. [[w:Marjanca Jemec Božič|Marjanca Jemec Božič]].&lt;/small&gt;
Slika:runo1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Runo|Runo]]. Avtor: [[w:Janez Vipotnik|Janez Vipotnik]]. Il. [[w:Darinka Pavletič-Lorenčak|Darinka Pavletič-Lorenčak]].&lt;/small&gt;
Slika:lisica1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Lisica, volk in medved|Lisica, volk in medved]]. Avtor: [[w:Janez Trdina|Janez Trdina]]. Il. [[w:Božidar Grabnar|Božidar Grabnar]].&lt;/small&gt;
Slika:ptice1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Ptice in grm|Ptice in grm]]. Avtor: [[w:Vida Brest|Vida Brest]] ([[w:Majda Peterlin|Majda Peterlin]]). Il. [[w:Melita Vovk-Štih|Melita Vovk-Štih]].&lt;/small&gt;
Slika:stolp1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Stolp iz voščilnic|Stolp iz voščilnic]]. Avtor: [[w:Ela Peroci|Ela Peroci]]. Il. [[w:Milan Bizovičar|Milan Bizovičar]].&lt;/small&gt;
Slika:partizan1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Najmlajši partizan|Najmlajši partizan]]. Avtor: [[w:Karel Grabeljšek|Karel Grabeljšek]]. Il. [[w:Božidar Grabnar|Božidar Grabnar]].&lt;/small&gt;
Slika:7cofov1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Sedem cofov za 1. maj|Sedem cofov za 1. maj]]. Avtor: [[w:Zima Vrščaj-Holy|Zima Vrščaj-Holy]]. Il. [[w:Štefan Planinc|Štefan Planinc]].&lt;/small&gt;
Slika:povestici1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Povestici o punčki Maji|Povestici o punčki Maji]]. Avtor: [[w:Bogomir Magajna|Bogomir Magajna]]. Il. [[w:Lidija Osterc|Lidija Osterc]].&lt;/small&gt;
Slika:pikapolonica_bevk1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Pikapolonica|Pikapolonica]]. Avtor: [[w:France Bevk|France Bevk]]. Il. [[w:Roža Piščanec|Roža Piščanec]].&lt;/small&gt; 
Slika:kruh1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Kruh moje matere|Kruh moje matere]]. Avtor: [[w:Branko Žužek|Branko Žužek]]. Il. [[w:Boro Pavlović|Boro Pavlović]].&lt;/small&gt;
Slika:jabolko2.jpg| &lt;small&gt;[[w:Jabolko|Jabolko]]. Avtor:[[w:France Forstnerič|France Forstnerič]]. Il. [[w:Zdravko Papič|Zdravko Papič]].&lt;/small&gt;
Slika:rada bi bila velika1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Rada bi bila velika|Rada bi bila velika]]. Avtor: [[w:Ivo Zorman|Ivo Zorman]]. Il. [[w:Kamila Volčanšek|Kamila Volčanšek]].&lt;/small&gt;
Slika:sincek1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Sinček palček|Sinček palček]]. Avtor: [[w:Lojze Zupanc|Lojze Zupanc]]. Il. [[w:Irena Majcen|Irena Majcen]].&lt;/small&gt;
Slika:dva zmerjalca1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Dva zmerjalca|Dva zmerjalca]]. Avtor:[[w:Lojze Kovačič|Lojze Kovačič]]. Il. [[w:Milan Bizovičar|Milan Bizovičar]].&lt;/small&gt;
Slika:sivilja1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Šivilja in škarjice|Šivilja in škarjice]]. Avtor:[[w:Dragotin Kette|Dragotin Kette]]. Il. [[w:Jelka Reichman|Jelka Reichman]].&lt;/small&gt;
Slika:piki2.jpg| &lt;small&gt;[[w:Moj prijatelj Piki|Moj prijatelj Piki]]. Avtor: [[w:Kajetan Kovič|Kajetan Kovič]]. Il. [[w:Jelka Reichman|Jelka Reichman]].&lt;/small&gt;
Slika:razbojnik2.jpg| &lt;small&gt;[[w:Razbojnik Cefizelj in občinska blagajna|Razbojnik Cefizelj in občinska blagajna]]. Avtor: [[w:Fran Milčinski|Fran Milčinski]]. Il. [[w:Jože Ciuha|Jože Ciuha]].&lt;/small&gt;
Slika:mamica_pridna1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Mamica, saj bom pridna|Mamica, saj bom pridna]]. Avtor: [[w:Josip Ribičič ...|Josip Ribičič...]] Il.[[w:Ive Seljak|Ive Seljak]].&lt;/small&gt; 
Slika:lizunka1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Muca Lizunka|Mucka lizunka]]. Avtor: [[w:Venceslav Winkler|Venceslav Winkler]]. Il. [[w:Marjeta Cvetko|Marjeta Cvetko]].&lt;/small&gt;
Slika:vseznalka1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Marjanka vseznalka|Marjanka vseznalka]]. Avtor: [[w:Branka Jurca|Branka Jurca]]. Il. [[w:Jelka Godec-Tomšič|Jelka Godec-Tomšič]].&lt;/small&gt;
Slika:maticek1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Tiček Matiček|Tiček Matiček]]. Avtor: [[w:Mira Mihelič|Mira Mihelič]]. Il. [[w:Marička Koren|Marička Koren]].&lt;/small&gt;
Slika:luka1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Luka (pripoved)|Luka]]. Avtor: [[w:Beno Zupančič|Beno Zupančič]]. Il. [[w:Milan Bizoviar|Milan Bizovičar]].&lt;/small&gt;
Slika:medvejke1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Medvejke|Medvejke]]. Avtor: [[w:Ciril Kosmač|Ciril Kosmač]]. Il. [[w:Marjanca Jemec Božič|Marjanca Jemec Božič]].&lt;/small&gt; 
Slika:paconka1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Tonka Paconka|Tonka Paconka]]. Avtor: [[w:Branko Hofman|Branko Hofman]]. Il. [[w:Marjan Manček|Marjan Manček]].&lt;/small&gt;
Slika:kost1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Kost (pripoved)|Kost]]. Avtor: [[w:Miško Kranjec|Miško Kranjec]]. Il. [[w:Savo Sovre|Savo Sovre]]&lt;/small&gt;.
Slika:strukelcek1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Štrukeljček|Štrukeljček]]. Avtor: [[w:Josip Ribičič|Josip Ribičič]]. Il. [[w:Marička Koren|Marička Koren]].&lt;/small&gt;
Slika:dobitek1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Petrov dobitek|Petrov dobitek]]. Avtor: [[w:Tone Čufar|Tone Čufar]]. Il. [[w:Marjetka Cvetko|Marjetka Cvetko]].&lt;/small&gt;
Slika:sola1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Šola igrač|Šola igrač]]. Avtor: [[w:Miha Mate|Miha Mate]]. Il. [[w:Jelka Reichman|Jelka Reichman]].&lt;/small&gt;
Slika:barbarin deznik1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Barbarin dežnik|Barbarin dežnik]]. Avtor: [[w:Zdravko Slamnik (w:Pavle Zidar)|Zdravko Slamnik (Pavle Zidar)]]. Il. [[w:Aljoša Zorman|Aljoša Zorman]].&lt;/small&gt;
Slika:pri materi1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Pri materi|Pri materi]]. Avtor: [[w:Katja Špur|Katja Špur]]. Il. [[w:Lidija Osterc|Lidija Osterc]].&lt;/small&gt;
Slika:na pot1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Na pot|Na pot]]. Avtor: [[w:Danilo Lokar|Danilo Lokar]].Il. [[w:Marjanca Jemec-Božič|Marjanca Jemec-Božič]].&lt;/small&gt;
Slika:upornik1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Upornik (pripoved)|Upornik]]. Avtor: [[w:Ludvik Mrzel|Ludvik Mrzel]]. Il. [[w:Danijel Demšar|Danijel Demšar]].&lt;/small&gt;
Slika:pamet1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Kdo mamici soli pamet|Kdo mamici soli pamet]]. Avtor: [[w:Branko Hofman|Branko Hofman]]. Il. [[w:Nevenka Gregorčič|Nevenka Gregorčič]].&lt;/small&gt;
Slika:bojan1.jpg|&lt;small&gt;[[w:Karel Grabeljšek|Karel Grabeljšek]]. Il. [[w:Igor Rehar|Igor Rehar]].&lt;/small&gt;
Slika:kanglica1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Kanglica kaše|Kanglica kaše]]. Avtor: [[w:Kristina Brenk|Kristina Brenk]]. Il. [[w:Miroslav Šuput|Miroslav Šuput]].&lt;/small&gt;
Slika:v gozdu1.jpg| &lt;small&gt;[[w:V gozdu imam prijatelje|V gozdu imam prijatelje]]. Avtor: [[w:Marjeta Dajčman|Marjeta Dajčman]]. Il. [[w:Jelka Godec-Schmidt|Jelka Godec-Schmidt]].&lt;/small&gt;
Slika:male pravljice1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Male pravljice|Male pravljice]]. Avtor: [[w:Franjo Frančič|Franjo Frančič]]. Il. [[w:Zora Bitenc|Zora Bitenc.]]&lt;/small&gt; 
Slika:obcutljivki1.jpg| &lt;small&gt;[[w:O dveh občutljivkah|O dveh občutljivkah]]. Avtor: [[w:Polonca Kovač|Polonca Kovač]]. Il. [[w:Zvonko Čoh|Zvonko Čoh]].&lt;/small&gt;
Slika:dezniki1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Dežniki|Dežniki]]. [[w:Alenka Glazer|Alenka Glazer]]. Il. [[w:Alenka Pirnar|Alenka Pirnar]].&lt;/small&gt;
Slika:zoga1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Pisana žoga|Pisana žoga]]. Avtor: [[w:Venceslav Winkler|Venceslav Winkler]]. Il. [[w:Božidar Grabnar|Božidar Grabnar]].&lt;/small&gt;
Slika:pikapolonica1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Pikapolonica (pripoved)|Pikapolonica]]. Avtor: [[w:France Bevk|France Bevk]]. Il. [[w:Roža Piščanec|Roža Piščanec]].&lt;/small&gt;
Slika:puncka1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Punčka z grdimi lasmi|Punčka z grdimi lasmi]]. Avtor: [[w:Efigenija Simonović|Efigenija Simonović]]. Il. [[w:Irena Majcen|Irena Majcen]].&lt;/small&gt;
Slika:dusica1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Dušica iz oblačka|Dušica iz oblačka]]. Avtor: [[w:Erna Gregorič|Erna Gregorič.]] Il. [[w:Mojca Cerjak|Mojca Cerjak.]]&lt;/small&gt;
Slika:sonce_pege1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Sonce je dobilo pege|Sonce je dobilo pege]]. Avtor: [[w:Janja Polanec|Janja Polanec]]. Il. [[w:Maja Jančič|Maja Jančič]].&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

===Neslovenska otroška umetna/avtorska proza===
&lt;gallery&gt;
Slika:mandeljni1.jpg| &lt;small&gt;[[w:deklica s 7 mandeljni|Deklica s 7 mandeljni]]. Avtor: [[w:Mirko Petrović|Mirko Petrović]]. Prev. [[w:Marija Kovačič|Marija Kovačič]]. Il. [[w:Milan Bizovičar|Milan Bizovičar]].&lt;/small&gt;
Slika:zrcalce1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Zrcalce|Zrcalce]]. Avtor: [[w:Grigor Vitez|Grigor Vitez]]. Prev. [[w:Jože Šmit|Jože Šmit]]. Il. [[w:Danica Rusjan|Danica Rusjan]].&lt;/small&gt;
Slika:repica1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Repica|Repica]]. Avtor: [[w:Julian Tuwim|Julian Tuwim]]. Prev. [[w:Lojze Krakar|Lojze Krakar]]. Il. [[w:Borut Pečar|Borut Pečar]].&lt;/small&gt;
Slika:povestice1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Povestice|Povestice]]. Avtor: [[w:Lev Nikolajevič Tolstoj|Lev Nikolajevič Tolstoj]]. Prev. [[w:Cvetko Zagorski|Cvetko Zagorski]]. Il. [[w:Alenka Vogelnik|Alenka Vogelnik]].&lt;/small&gt;
Slika:zirafa1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Zakaj je žirafa tako velika|Zakaj je žirafa tako velika]]. Avtor: [[w:Josef Guggenmos|Josef Guggenmos]]. Prev. [[w:Marjana Kobe|Marjana Kobe]]. Il. [[w:Zdenka Golob-Borčić|Zdenka Golob-Borčić]].&lt;/small&gt;
Slika:rumenko1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Računar Rumenko|Računar Rumenko]]. Avtor: [[w:Branko Ćopić|Branko Ćopić]]. Prev. [[w:Cvetko Zagorski|Cvetko Zagorski]]. Il. [[w:Slobodan Milić|Slobodan Milić]].&lt;/small&gt;
Slika:o macku in slonu1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Zgodbi o mačku in slonu|Zgodbi o mačku in slonu]]. Avtor: [[w:Claude Aveline|Claude Aveline]]. Prev. [[w:Mira Mihelič|Mira Mihelič]]. Il. [[w:Srečo Papič|Srečo Papič]].&lt;/small&gt;
Slika:sreca_zene1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Sreča prismuknjene žene|Sreča prismuknjene žene]]. Avtor: [[w:Nazim Hikmet|Nazim Hikmet]]. Prev. [[w:Ivan Minatti|Ivan MInatti]]. Il. [[w:Kamila Vilčanšek|Kamila Volčanšek]].&lt;/small&gt;
Slika:vzigalice1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Deklica z vžigalicami|Deklica z vžigalicami]]. Avtor: [[w:Hans Christian Andersen|Hans Christian Andersen]]. Prev. [[w:Rudolf Kresal| Rudolf Kresal]]. Il.[[w:Srečo Papič|Srečo Papič]].&lt;/small&gt;
Slika:o razvajeni cesaricni1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Zgodba o razvajeni cesarični|Zgodba o razvajeni cesarični]]. Avtor: [[w:Desanka Maksimović|Desanka Maksimović]]. Prev. [[w:Cvetko Zagorski|Cvetko Zagorski]]. Il. [[w:Danijel Demšar|Danijel Demšar]].&lt;/small&gt;
Slika:pepelka1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Pepelka|Pepelka]]. Avtor:[[w:Jakob in Wilhelm Grimm|Jakob in Wilhelm Grimm]]. Prev. [[w:Fran Albreht|Fran Albreht]]. Il.[[w:Danica Rusjan|Danica Rusjan]].&lt;/small&gt;
Slika:loncek1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Lonček, kuhaj!|Lonček, kuhaj!]]. Avtor:[[w:Karel Jaromir Erben|Karel Jaromir Erben]]. Prev. [[w:Fran Bradač|Fran Bradač]]. Il. [[w:Lidija Osterc|Lidija Osterc]].&lt;/small&gt;
Slika:kdo leti najvisje1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Kdo leti najvišje|Kdo leti najvišje]]. Avtor: [[w:Aesopus|Aesopus]]. Prev. [[w:Kristina Brenk|Kristina Brenk]]. Il. [[w:Ančka Gošnik-Godec|Ančka Gošnik-Godec]].&lt;/small&gt;
Slika:sedemcvetka1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Cvetka-sedemcvetkawCvetka-sedemcvetka]]. Avtor: [[w:Valentin Petrovič Kataev|Valentin Petrovič Kataev]]. Prev. [[w:Jurij Rojs|Jurij Rojs]]. Il. [[w:Matjaž Schmidt|Matjaž Schmidt]].&lt;/small&gt;
Slika:macji kaselj1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Mačji kašelj in živali|Mačji kašelj in živali]]. Avtor: [[w:Gvido Tartalja|Gvido Tartalja]]. Prev. [[w:Miha Mate|Miha Mate]]. Il. [[w:Marjeta Cvetko|Marjeta Cvetko]].&lt;/small&gt;
Slika:levic1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Levič v kletki|Levič v kletki]]. Avtor: [[w:Jacques Prevert|Jacques Prevert]]. Prev. [[w:Aleš Berger|Aleš Berger]]. Il. [[w:Kostja Gatnik|Kostja Gatnik]].&lt;/small&gt;
Slika:cepica1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Čepica nevidnica|Čepica nevidnica]]. Avtor: [[w:Horst Eckert|Horst Eckert]]. Prev. [[w:Marjana Kobe|Marjana Kobe]]. Il. [[w:Marjan Manček|Marjan Manček]].&lt;/small&gt;
Slika:zelena zabica1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Zelena žabica|Zelena žabica]]. Avtor: [[w:Elsa Lira Gaiero|Elsa Lira Gaiero]]. Prev. [[w:Miro Bajt|Miro Bajt]]. Il. [[w:Srečo Papič|Srečo Papič]].&lt;/small&gt;
Slika:otroci in velikani1.jpg| &lt;small&gt;[[w: Otroci in velikani|Otroci in velikani]]. Avtor: [[w:Dragan Lukić|Dragan Lukić]]. Prev. [[w:Ivan Minatti|Ivan Minatti]]. Il. [[w:Dunja Furlani|Dunja Furlani]].&lt;/small&gt;
Slika: sivcek1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Sivček|Sivček]]. Avtor: [[w:Boris Vladimirovič Zahoder|Boris Vladimirovič Zahoder]]. Prev. [[w:Jurij Rojs|Jurij Rojs]]. Il. [[w:Dušan Klun|Dušan Klun]].&lt;/small&gt;
Slika:o cloveku1.jpg| &lt;small&gt;[[w:O človeku, ki je vse vedel|O človeku, ki je vse vedel]]. Avtor: [[w:Zdenek Vyhlidal|Zdenek Vyhlidal]]. Prev. [[w:Zdenka Škerlj-Jermanova|Zdenka Škerlj-Jermanova]]. Il. [[w:Marička Koren|Marička Koren]].&lt;/small&gt;
Slika:velika pomoc1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Velika pomoč|Velika pomoč]]. Avtor: [[w:Advan Hozić|Advan Hozić]]. Prev. [[w:Ivan Minatti|Ivan Minatti]]. Il. [[w:Božidar Grabnar|Božidar Grabnar]].&lt;/small&gt;
Slika:zgodba o zgodbici1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Zgodba o zgodbici|Zgodba o zgodbici]]. Avtor: [[w:Hans Fallada|Hans Fallada]]. Prev. [[w:Lojze Kovačič|Lojze Kovačič]]. Il. [[w:Marjan Manček|Marjan Manček]].&lt;/small&gt;
Slika:vrtnice1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Vrtnice male gospodične|Vrtnice male gospodične]]. Avtor: [[w:Eleonor Farjeon|Eleonor Farjeon]]. Prev. [[w:Katja Fistrovič|Katja Fistrovič]]. Il. [[w:Kamila Volčanšek|Kamila Volčanšek]].&lt;/small&gt;
Slika:mama zaba1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Mam žaba in žabčki|Mama žaba in žabčki]]. Avtor: [[w:Gvido Tartalja|Gvido Tartalja]]. Prev. [[w:Ivan Minatti|Ivan Minatti]]. Il. [[w:Danijel Demšar|Danijel Demšar]].&lt;/small&gt;
Slika:krilcica1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Krilčica|Krilčica]]. Avtor: [[w:Paul Eluard|Paul Eluard]]. Prev. [[w:Aleš Berger|Aleš Berger]]. Il. [[w:Kamila Volčanšek|Kamila Volčanšek]].&lt;/small&gt;
Slika: poredni medvedek1.jpg| &lt;small&gt;[[w:poredni medvedek|Poredni medvedek]]. Avtor: [[w:Ivica Vanja Rorić|Ivica Vanja Rorić]]. Prev. [[w:Ivan Minatti|Ivan Minatti]]. Il. [[w:Jelka Godec-TomšičwJelka Godec-Tomščič]].&lt;/small&gt;
Slika:zgodba o ucilnici1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Zgodba o učilnici|Zgodba o učilnici]]. Avtor: [[w:Aleksandar Popovski|Aleksandar Popovski]]. Prev. [[w:Ivan Minatti|Ivan Minatti]]. Il. [[w:Anka Hribar-Košmerl|Anka Hribar-Košmerl]].&lt;/small&gt;
Slika:kaj imam1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Kaj imam|Kaj imam]]. Avtor: [[w:Malgorzata Musierowicz|Malgorzata Musierowicz]]. Prev. [[w:Zdenka Škerl-Jerman|Zdenka Škerlj-Jerman]]. Il. [[w:Jelka Reichman|Jelka Reichman]].&lt;/small&gt;
Slika:kdo leti1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Kdo leti najvišje|Kdo leti najvišje]]. Avtor: [[w:Aesopus|Aesopus]]. Prev. [[w:Kristina Brenk|Kristina Brenk]]. Il. [[w:Ančka Gošnik-Godec|Ančka Gošnik-Godec]].&lt;/small&gt;
Slika:sola za velike1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Šola za velike|Šola za velike]]. Avtor: [[w:Mirjana Stefanović|Mirjana Stefanović]]. Prev. [[w:Ivan Minatti|Ivan Minatti]]. Il. [[w:Matjaž Schmidt|Matjaž Schmidt]].&lt;/small&gt;
Slika:o modrem kmetu1.jpg| &lt;small&gt;[[w:O modrem kmetu|O modrem kmetu]]. Avtor: [[w:Boleslaw Dlugoszewski|Boleslaw Dlugoszewski]]. Prev. [[w:Zdenka Jerman|Zdenka Jerman]]. Il. [[w:Marjeta Cvetko|Marjeta Cvetko]].&lt;/small&gt;
Slika:sebicni velikan1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Sebični velikan|Sebični velikan]]. Avtor: [[w:Oskar Wilde|Oskar Wilde]]. Prev. [[w:Ciril Kosmač|Ciril Kosmač]]. Il. [[w:Kamila Volčanšek|Kamila Volčanšek]].&lt;/small&gt; 
Slika:artur1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Ubogi Artur Cmok|Ubogi Artur Cmok]]. Avtor: [[w:Istvan Csukas|Istvan Csukas]]. Prev. [[w:Jože Olaj|Jože Olaj]]. Il. [[w:Ferenc Sajdik|Ferenc Sajdik]].&lt;/small&gt;
Slika:bela sova1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Bela sova in modra miš|Bela sova in modra miš]]. Avtor: [[w:Jean Joubert|Jean Joubert]]. Prev. [[w:Aleš Berger|Aleš Berger]]. Il. [[w:Zora Stančič|Zora Stančič]].&lt;/small&gt;
Slika:metulja1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Mamina metulja|Mamina metulja]]. Avtor: [[w:Dušan Đurišić|Dušan Đurišić]]. Prev. [[w:Ivan Minatti|Ivan Minatti]]. Il. [[w:Eva Heimer|Eva Heimer]].&lt;/small&gt;
Slika:pravsnjik1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Pravšnjik v nepravem oknu|Pravšnjik v nepravem oknu]]. Avtor: [[w:Peter Hacks|Peter Hacks]]. Prev. [[w:Mira Miladinović|Mira Miladinović]]. Il. [[w:Zvonko Čoh|Zvonko Čoh]].&lt;/small&gt;
Slika:rojstni dan1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Rojstni dan pikapolonice Pike|Rojstni dan pikapolonice Pike]]. Avtor: [[w:Kirsti Kivinen|Kirsti Kivinen]], [[w:Annami Poivaara|Annami Poivaara]]. Prev. [[w:Jelka Ovaska-Novak|Jelka Ovaska-Novak]]. Il. [[w:Mojca Cerjak|Mojca Cerjak]].&lt;/small&gt;
Slika:kanarcek1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Kanarček v klobuku|Kanarček v klobuku]]. Avtor: [[w:Dragiša Penjin|Dragiša Penjin]]. Prev. [[w:Neža Maurer|Neža Maurer]]. Il. [[w:Miran Erič|Miran Erič]].&lt;/small&gt;
Slika:janek1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Kako je šel Janek iskat zgodbo|Kako je šel Janek iskat zgodbo]]. Avtor: [[w:Uwe Kant|Uwe Kant]]. Prev. [[w:Mira Miladinović|Mira Miladinović]]. Il. [[w:Marjan Manček|Marjan Manček]]&lt;/small&gt;
Slika:zibelka1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Zibelka v pesku|Zibelka v pesku]]. Avtor: [[w:Zlata Vidaček|Zlata Vidaček]]. Prev. [[w:Ivan MInatti|Ivan Minatti]]. Il. [[w:Zora Stančič|Zora Stančič]]&lt;/small&gt;
Slika:lena cebela1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Lena čebela|Lena čebela]]. Avtor: [[w:Horacio Quiroga|Horacio Quiroga]]. Prev. [[w:Miro Bajt|Miro Bajt]]. Il. [[w:Žiga Okorn|Žiga Okorn]]&lt;/small&gt;
Slika:risati ni lahko1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Ristai ni lahko|Risati ni lahko]]. Avtor: [[w:Grigor Vitez|Grigor Vitez]]. Prev. [[w:Jože Šmit|Jože Šmit]]. Il. [[w:Alenka Sotler|Alenka Sotler]].&lt;/small&gt;
Slika:barbka1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Barbka in lizike|Barbka in lizike]]. Avtor: [[w:Miloš Macourek|Miloš Macourek]]. Prev. [[w:Marjana Samide|Marjana Samide]]. Il. [[w:Tamara Pečak|Tamara Pečak]].&lt;/small&gt; 
Slika:steklena vrtnica1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Steklena vrtnica|Steklena vrtnica]]. Avtor: [[w:Oli Elčin|Oli Elčin]]. Prev. [[w:Marjana Samide|Marjana Samide]]. Il. [[w:Andrej Trobentar|Andrej Trobentar]].&lt;/small&gt;
Slika:tplarji1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Zvezdni tolarji|Zvezdni tolarji]]. Avtor: [[w:Jakob in Wilhelm Grimm|Jakob in Wilhelm Grimm]]. Prev. [[w:Fran Albreht|Fran Albreht]]. Il. [[w:Mira Kralj|Mara Kralj]]&lt;/small&gt;
Slika:miska iz stripov1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Miška iz stripov|Miška iz stripov]]. Avtor: [[w:Giani Rodari|Giani Rodari]]. Prev. [[w:Evelina Umek|Evelina Umek]]. Il. [[w:Marjan Manček|Marjan Manček]].&lt;/small&gt;
Slika:pravljica1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Sodobna pravljica|Sodobna pravljica]]. Avtor: [[w:Odon von Horvath|Odon von Horvath]]. Prev. [[w:Vladimira Štivan|Vladimira Štivan]]. Il. [[w:Marija Lucija Stupica|Marija Lucija Stupica]]&lt;/small&gt;
Slika:smolon1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Skokica in žabon Smolon|Skokica in žabon Smolon]]. Avtor: [[w:Ružena Červenkova|Ružena Červenkova]]. Prev. [[w:Zdenka Jerman|Zdenka Jerman]]. Il. [[w:Bošzjan Plesničar|Boštjan Plesničar]]&lt;/small&gt;
Slika:enkorak1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Peter Enkorak|Peter Enkorak]]. Avtor: [[w:Terry Jones|Terry Jones]]. Prev. [[w:Vladimira Štivan|Vladimira Štivan]]. Il. [[w:Petar Meseldjija|Petar Meseldjija]]&lt;/small&gt;
Slika:matevzek1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Deževni Matevžek|Deževni Matevžek]]. Avtor:[[w:Reiner Zimnik|Reiner Zimnik]]. Prev. [[w:Marjana Kobe|Marjana Kobe]]. Il. [[w:Janez Lapajne|Janez Lapajne]].&lt;/small&gt;
Slika:tri peresa1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Tri peresa|Tri peresa]]. Avtor: [[w:Johan in Wilhelm Grimm|Johan in Wilhelm Grimm]]. Prev. [[w:Polonca Kovač|Polonca Kovač]]. Il. [[w:Kamila Volčanšek|Kamila Volčanšek]].&lt;/small&gt;
Slika:mame ni doma1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Mame ni doma|Mame ni doma]]. Avtor: [[w:Erich Kastner|Erich Kastner]]. Prev. [[w:Marjana Kobe|Marjana Kobe]]. Il. [[w:Štefan Planinc|Štefan Planinc]].&lt;/small&gt;
Slika:o starki zimi1.jpg| &lt;small&gt;[[w:O straki Zimi in njenih pomočnikih|O straki Zimi in njenih pomočnikih]]. Avtor: [[w:Lucyna Krzemienicka|Lucyna Krzemienicka]]. Prev. [[w:Zdenka Jerman|Zdenka Jerman]]. Il. [[w:Alenka Sottler|Alenka Sottler]].&lt;/small&gt;
Slika:nosorog1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Če si zaželiš nosoroga|Če si zaželiš nosoroga]]. Avtor: [[w:Margarit Springer|Margarit Springer]]. Prev. [[w:Katarina Minatti|Katarina Minatti]]. Il. [[w:Edo Podreka|Edo Podreka]].&lt;/small&gt;
Slika:krokodil1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Krokodil tukuman|Krokodil takuman]]. Avtor: [[w:Rene Guillot|Rene Guillot]]. Prev. [[w:Marjana Kobe|Marjana Kobe]]. Il. [[w:Oliver Marčeta|Oliver Marčeta]].&lt;/small&gt;
Slika:meseca_ne ujames1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Meseca v morju ne ujameš|Meseca v morju ne ujameš]]. Avtor: [[w:Hana Doskočilova|Hana Doskočilova]]. Prev. [[w:Zdenka Jerman|Zdenka Jerman]]. Il. [[w:Aleš Sedmak|Aleš Sedmak]].&lt;/small&gt;
Slika:zvezda danica1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Zvezda Danica|Zvezda Danica]]. Avtor: [[w:Luko Paljetak|Luko Paljetak]]. Prev. [[w:Mojca MIhelič|Mojca Mihelič]]. Il. [[w:Jelka Godec Schmidt|Jelka Godec Schmidt]].&lt;/small&gt;
Slika:zalostni princ1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Žalostni princ|Žalostni princ]]. Avtor: [[w:Barbara Andrews|Barbara Andrews]]. Prev. [[w:Katarina Minatti|Katarina MInatti]]. Il. [[w:Miroslav Šuput|Miroslav Šuput]].&lt;/small&gt;
Slika: smolcek1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Smolček in Špela POčasnela|Smolček in Špela Počasnela]]. Avtor:[[w:Antoinette Werkman|Antoinette Werkmann]]. Prev. [[w:Cvetko Zagorski|Cvetko Zagorski]]. Il. [[w:Irena Majcen|Irena Majcen]].&lt;/small&gt;
Slika:drevo1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Gugalnikovo drevo|Gugalnikovo drevo]]. Avtor: [[w:Masao Tsurumi|Masao Tsurumi]]. Prev. [[w:Erika Wouk|Erika Wouk]]. Il. [[w:Andrej Trobentar|Andrej Trobentar]].&lt;/small&gt;
Slika:o kuharju1.jpg| &lt;small&gt;[[w:Pripovedka o zamorskem kuharju Martinu|Pripovedka o zamorskem kuharju Martinu]]. Avtor: [[w:James Kruss|James Kruss]]. Prev. [[w:Marjana Kobe|Marjana Kobe]]. Il. [[w:Jelka Godec-Schmidt|Jelka Godec-Schmidt]].&lt;/small&gt;

&lt;/gallery&gt;

== Izhajanje Čebelice ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
|'''Leto izdaje''' 
|'''Naklada''' 
|'''Način izhajanja'''
|'''Število zvezkov'''
|'''Tekoče številke zvezkov'''
|'''Oprema'''
|-
|1974
|21727
|mesečno
|11
|166-176
|16×16cm
|-
|1975
|20800, 23000
|mesečno
|10
|177-186
|16×16cm
|-
|1976
|19000, 22400
|mesečno
|10
|187-196
|16×16cm
|-
|1977
|18000, 19400
|mesečno
|10
|197-206
|16×16cm
|-
|1978
|15000, 15100
|mesečno
|9
|207-215
|16×16cm
|-
|1979
|15000, 17000
|mesečno
|10 + 8 p.
|216-225
|16×16cm
|-
|1980
|?
|mesečno
|11
|226-236
|16×16cm
|-
|1981
|18000, p.15000, 15500
|mesečno
|10 + 10 p.
|237-246
|p.17×19 cm
|
|-
|1982
|16000, 18000
|mesečno
|12
|247-258
|16×16cm
|-
|1983
|16000
|mesečno
|9
|259-267
|16×16cm
|-
|1984
|16000
|mesečno
|9
|268-276
|16×16cm
|-
|1985
|10000, 12000
|mesečno
|9
|277-285
|16×16cm, zadnje tri št. plastificirane, barvni okvir s pikicami
|
|-
|1986
|10000
|mesečno
|9
|286-294
|16×16cm, plastificirane, barvni okvir s pikicami
|
|-
|1987
|10000, p. 10000
|mesečno
|4 + 2 p.
|295-298
|16×16cm, plastificirane, barvni okvir s pikicami
|
|-
|1988
|10000
|mesečno
|3
|299-301
|16×16cm, plastificirane, barvni okvir s pikicami
|
|-
|1989
|10000
|snopič, enkrat letno
|9
|302-310
|16×16cm, plastificirane, barvni okvir s pikicami, v potiskani platneni torbici
|
|-
|1990
|10000, p. 10000
|snopič, enkrat letno
|8 + 1 p.
|311-318
|16×16cm, plastificirane, barvni okvir s pikicami, v kartonastem medvedu
|
|-
|1991
|12000
|snopič, enkrat letno
|9
|319-326
|16×16cm, plastificirane, barvni okvir s pikicami, v zavitku z uro
|
|-
|1992
|8500
|snopič, enkrat letno
|9
|327-335
|16×16cm, plastificirane, barvni okvir s pikicami, v zavitku z uro
|
|-
|1993
|7500
|snopič, enkrat letno
|9
|336-344
|16×16cm, plastificirane, barvni okvir s pikicami, v zavitku z uro
|-
|}

== Sklici==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

{{Wikipedija|Knjižnica Čebelica}}
{{Wikivir|Knjižnica Čebelica}}
* [http://www2.arnes.si/~osljhism1/Cebela.htm#SLOVENSKA Bibliografija “KNJIŽNICE ČEBELICA” OD 1974 - 1993]
* [http://www2.arnes.si/~osljhism1/diploma.DOC Uredniški koncept KNJIŽNICE ČEBELICA kot se kaže v tematiki oz. estetskem in pedagoškem odnosu - diplomska naloga]
* [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=0047450943613302 v COBISS: Splošne knjižnice, Mestna knjižnica Ljubljana, vsi oddelki, Gregl-Hrstič, Miroslava''']

[[Kategorija:Slovenska mladinska književnost]]
[[Kategorija:Knjige]]
[[Kategorija:Mira Gregl Hrstič]]</text>
      <sha1>gyttlzm3b28drs69cx6puvhk5ycwpqe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Tijcica mavcica lj1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2518</id>
    <revision>
      <id>7689</id>
      <timestamp>2009-02-13T16:54:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Slo je slo medvedovo lj1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2519</id>
    <revision>
      <id>7690</id>
      <timestamp>2009-02-13T16:55:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Jurcek orje1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2520</id>
    <revision>
      <id>7691</id>
      <timestamp>2009-02-13T16:55:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Moz v mesecu tujalj1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2521</id>
    <revision>
      <id>7692</id>
      <timestamp>2009-02-13T16:57:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Ovcka miorica tujalj1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2522</id>
    <revision>
      <id>7693</id>
      <timestamp>2009-02-13T16:58:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Sinko nadgajivi tujalj1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2523</id>
    <revision>
      <id>7694</id>
      <timestamp>2009-02-13T16:58:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Sinko nagajivi tujalj11.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2524</id>
    <revision>
      <id>7696</id>
      <parentid>7695</parentid>
      <timestamp>2009-02-13T17:01:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>naložena nova različica datoteke »[[Slika:Sinko nagajivi tujalj11.jpg]]«:&amp;#32;Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Anina uspavanka jakopin1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2525</id>
    <revision>
      <id>7697</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:02:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Ce se smejem pisk1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2526</id>
    <revision>
      <id>7698</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:02:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Crep na tleh zupancic1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2527</id>
    <revision>
      <id>7699</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:03:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Jozek ima hisko gruden1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2528</id>
    <revision>
      <id>7700</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:03:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Kraguljcki prunk1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2530</id>
    <revision>
      <id>7702</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:04:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Krizemkraz kovic1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2531</id>
    <revision>
      <id>7703</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:04:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Lepa muca in lepi muc rudolf1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2532</id>
    <revision>
      <id>7704</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:05:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Leseni konjicek samec1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2533</id>
    <revision>
      <id>7705</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:05:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Mavrica mavra fritz1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2534</id>
    <revision>
      <id>7706</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:06:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Mojskra mara gradnik1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2535</id>
    <revision>
      <id>7707</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:06:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Nasa bela macica kosovel1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2536</id>
    <revision>
      <id>7708</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:06:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Orjemo cernej1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2537</id>
    <revision>
      <id>7709</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:07:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Palcki-pihalcki bor1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2538</id>
    <revision>
      <id>7710</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:07:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pod lipo stritar1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2539</id>
    <revision>
      <id>7711</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:08:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Polzek je zaklenil hisko mgolar1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2540</id>
    <revision>
      <id>7712</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:08:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Polzja hisica sirok1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2541</id>
    <revision>
      <id>7713</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:09:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pomediska bevk1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2542</id>
    <revision>
      <id>7714</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:10:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Svatba na poljani golar1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2543</id>
    <revision>
      <id>7715</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:10:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Tece to in tece ono sali1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2544</id>
    <revision>
      <id>7716</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:11:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Televizijski otroci maurer1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2545</id>
    <revision>
      <id>7717</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:11:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Kje stanujes mala miska kosuta2.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2546</id>
    <revision>
      <id>7719</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:21:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Ko sem se majhen bil balog1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2547</id>
    <revision>
      <id>7720</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:23:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Mama1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2548</id>
    <revision>
      <id>7721</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:23:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Mlin na veter1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2549</id>
    <revision>
      <id>7722</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:23:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Strasni lev radović1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2550</id>
    <revision>
      <id>7723</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:24:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Tramvaji1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2551</id>
    <revision>
      <id>7724</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:24:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Trinadstropni1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2552</id>
    <revision>
      <id>7725</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:24:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Uspavanka1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2553</id>
    <revision>
      <id>7726</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:25:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Dolgouhec in medved ljproza1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2554</id>
    <revision>
      <id>7727</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:25:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Hudobna maceha ljproza1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2555</id>
    <revision>
      <id>7728</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:25:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:O prebrisani deklici ljproza1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2556</id>
    <revision>
      <id>7729</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:26:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Podkovana zaba ljproza1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2557</id>
    <revision>
      <id>7730</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:26:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Praprotno seme ljproza1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2558</id>
    <revision>
      <id>7731</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:26:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Psenica najlepsi cvet ljproza1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2559</id>
    <revision>
      <id>7732</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:27:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Racke mravlje in cebelice ljproza1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2560</id>
    <revision>
      <id>7733</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:27:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Topli potok ljproza1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2561</id>
    <revision>
      <id>7734</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:28:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Trije velikani ljproza1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2562</id>
    <revision>
      <id>7735</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:28:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Volk pes in macka ljproza1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2563</id>
    <revision>
      <id>7736</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:28:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Zakaj tece pes za zajcem ljproza1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2564</id>
    <revision>
      <id>7737</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:29:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Brez preglavice belcic1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2565</id>
    <revision>
      <id>7738</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:30:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Sviga svaga uganke1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2566</id>
    <revision>
      <id>7739</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:30:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Uganke beltram1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2567</id>
    <revision>
      <id>7740</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:31:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Uganke zupancic1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2568</id>
    <revision>
      <id>7741</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:31:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Arabske basni1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2569</id>
    <revision>
      <id>7742</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:31:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Drozg1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2570</id>
    <revision>
      <id>7743</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:32:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Huri1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2571</id>
    <revision>
      <id>7744</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:32:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Jabolko1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2572</id>
    <revision>
      <id>7745</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:32:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Kokoska1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2573</id>
    <revision>
      <id>7746</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:33:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Misek zmagovalec1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2574</id>
    <revision>
      <id>7747</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:33:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Miska izbira1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2575</id>
    <revision>
      <id>7748</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:33:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Mlincek1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2576</id>
    <revision>
      <id>7749</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:34:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Najboljse1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2577</id>
    <revision>
      <id>7750</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:34:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Novcic1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2578</id>
    <revision>
      <id>7751</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:34:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Orel1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2579</id>
    <revision>
      <id>7752</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:35:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Petelin1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2580</id>
    <revision>
      <id>7753</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:35:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Piscalka1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2581</id>
    <revision>
      <id>7754</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:35:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Polpetelincek1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2582</id>
    <revision>
      <id>7755</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:36:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pravljicar1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2583</id>
    <revision>
      <id>7756</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:36:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Srnjacek1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2584</id>
    <revision>
      <id>7757</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:37:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Tri hcere1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2585</id>
    <revision>
      <id>7758</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:37:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Trije medvedi1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2586</id>
    <revision>
      <id>7759</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:37:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Zajckova hisica1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2587</id>
    <revision>
      <id>7760</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:38:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Zlata ribica1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2588</id>
    <revision>
      <id>7761</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:38:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Zlata vrtnica1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2589</id>
    <revision>
      <id>7763</id>
      <parentid>7762</parentid>
      <timestamp>2009-02-13T17:39:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>naložena nova različica datoteke »[[Slika:Zlata vrtnica1.jpg]]«:&amp;#32;Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:7cofov1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2590</id>
    <revision>
      <id>7764</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:41:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Barbarin deznik1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2591</id>
    <revision>
      <id>7765</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:41:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Begavcka1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2592</id>
    <revision>
      <id>7766</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:41:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Bojan1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2593</id>
    <revision>
      <id>7767</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:42:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Dezniki1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2594</id>
    <revision>
      <id>7768</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:42:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Dober nos1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2595</id>
    <revision>
      <id>7769</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:42:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Dobitek1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2596</id>
    <revision>
      <id>7770</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:43:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Dusica1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2597</id>
    <revision>
      <id>7771</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:43:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Dva zmerjalca1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2598</id>
    <revision>
      <id>7772</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:43:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Izlet1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2599</id>
    <revision>
      <id>7773</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:44:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Jabolko2.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2600</id>
    <revision>
      <id>7774</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:44:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Kanglica1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2601</id>
    <revision>
      <id>7775</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:45:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Kost1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2602</id>
    <revision>
      <id>7776</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:45:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Kruh1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2603</id>
    <revision>
      <id>7777</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:45:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Lisica1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2604</id>
    <revision>
      <id>7778</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:46:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Lisjaček1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2605</id>
    <revision>
      <id>7779</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:46:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Lizunka1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2606</id>
    <revision>
      <id>7780</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:46:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Luka1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2607</id>
    <revision>
      <id>7781</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:47:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Luna in zabica1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2608</id>
    <revision>
      <id>7782</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:47:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Maticek1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2609</id>
    <revision>
      <id>7783</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:48:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Medvejke1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2610</id>
    <revision>
      <id>7784</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:48:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Na pot1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2611</id>
    <revision>
      <id>7785</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:49:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Obcutljivki1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2612</id>
    <revision>
      <id>7786</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:49:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Paconka1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2613</id>
    <revision>
      <id>7787</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:49:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pamet1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2614</id>
    <revision>
      <id>7788</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:50:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Partizan1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2615</id>
    <revision>
      <id>7789</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:50:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pikapolonica1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2616</id>
    <revision>
      <id>7790</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:51:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Povestici1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2617</id>
    <revision>
      <id>7791</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:52:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pri materi1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2618</id>
    <revision>
      <id>7792</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:52:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Ptice1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2619</id>
    <revision>
      <id>7793</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:53:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Puncka1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2620</id>
    <revision>
      <id>7794</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:54:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Rada bi bila velika1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2621</id>
    <revision>
      <id>7795</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:54:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Razbojnik cefizelj1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2622</id>
    <revision>
      <id>7796</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:55:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Runo1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2623</id>
    <revision>
      <id>7797</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:55:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Sincek1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2624</id>
    <revision>
      <id>7798</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:56:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Sinicka1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2625</id>
    <revision>
      <id>7799</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:56:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Sola1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2626</id>
    <revision>
      <id>7800</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:57:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Sonce pege1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2627</id>
    <revision>
      <id>7801</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:58:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Stolp1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2628</id>
    <revision>
      <id>7802</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:59:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Strukelcek1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2629</id>
    <revision>
      <id>7803</id>
      <timestamp>2009-02-13T17:59:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Upornik1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2630</id>
    <revision>
      <id>7805</id>
      <parentid>7804</parentid>
      <timestamp>2009-02-13T18:02:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>naložena nova različica datoteke »[[Slika:Upornik1.jpg]]«</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:V gozdu1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2631</id>
    <revision>
      <id>7806</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:02:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Velika zrtev1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2632</id>
    <revision>
      <id>7807</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:03:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Vid1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2633</id>
    <revision>
      <id>7808</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:03:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Vseznalka1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2634</id>
    <revision>
      <id>7809</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:04:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Zoga1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2635</id>
    <revision>
      <id>7810</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:04:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Artur1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2636</id>
    <revision>
      <id>7811</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:06:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Barbka1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2637</id>
    <revision>
      <id>7812</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:06:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Bela sova1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2638</id>
    <revision>
      <id>7813</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:06:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Cepica1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2639</id>
    <revision>
      <id>7814</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:07:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Drevo1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2640</id>
    <revision>
      <id>7815</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:07:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Enkorak1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2641</id>
    <revision>
      <id>7816</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:07:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Janek1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2642</id>
    <revision>
      <id>7817</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:08:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Kaj imam1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2643</id>
    <revision>
      <id>7818</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:08:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Kanarcek1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2644</id>
    <revision>
      <id>7819</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:08:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Kdo leti1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2645</id>
    <revision>
      <id>7820</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:09:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Kdo leti najvisje1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2646</id>
    <revision>
      <id>7821</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:09:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Krilcica1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2647</id>
    <revision>
      <id>7822</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:09:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Krokodil1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2648</id>
    <revision>
      <id>7823</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:10:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Lena cebela1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2649</id>
    <revision>
      <id>7824</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:10:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Levic1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2650</id>
    <revision>
      <id>7825</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:10:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Macji kaselj1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2651</id>
    <revision>
      <id>7826</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:11:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Mama zaba1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2652</id>
    <revision>
      <id>7827</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:11:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Mame ni doma1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2653</id>
    <revision>
      <id>7828</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:12:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Mandeljni1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2654</id>
    <revision>
      <id>7829</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:12:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Matevzek1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2655</id>
    <revision>
      <id>7830</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:12:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Meseca ne ujames1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2656</id>
    <revision>
      <id>7831</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:13:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Metulja1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2657</id>
    <revision>
      <id>7832</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:13:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Miska iz stripov1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2658</id>
    <revision>
      <id>7833</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:13:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Nosorog1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2659</id>
    <revision>
      <id>7834</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:14:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:O cloveku1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2660</id>
    <revision>
      <id>7835</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:14:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:O kuharju1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2661</id>
    <revision>
      <id>7836</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:14:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:O macku in slonu1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2662</id>
    <revision>
      <id>7837</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:15:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:O modrem kmetu1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2663</id>
    <revision>
      <id>7838</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:15:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:O razvajeni cesaricni1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2664</id>
    <revision>
      <id>7839</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:15:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:O starki zimi1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2665</id>
    <revision>
      <id>7840</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:16:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Otroci in velikani1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2666</id>
    <revision>
      <id>7841</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:16:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Poredni medvedek1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2667</id>
    <revision>
      <id>7842</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:17:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Povestice1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2668</id>
    <revision>
      <id>7843</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:17:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pravljica1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2669</id>
    <revision>
      <id>7844</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:17:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pravsnjik1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2670</id>
    <revision>
      <id>7845</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:18:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Risati ni lahko1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2671</id>
    <revision>
      <id>7846</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:18:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Rojstni dan1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2672</id>
    <revision>
      <id>7847</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:18:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Rumenko1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2673</id>
    <revision>
      <id>7848</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:19:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Sebicni velikan1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2674</id>
    <revision>
      <id>7849</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:19:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Sedemcvetka1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2675</id>
    <revision>
      <id>7850</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:19:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Sivcek1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2676</id>
    <revision>
      <id>7851</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:20:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Smolcek1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2677</id>
    <revision>
      <id>7852</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:20:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Smolon1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2678</id>
    <revision>
      <id>7853</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:21:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Sola za velike1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2679</id>
    <revision>
      <id>7854</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:21:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Sreca zene1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2680</id>
    <revision>
      <id>7855</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:21:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Steklena vrtnica1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2681</id>
    <revision>
      <id>7856</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:22:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Tplarji1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2682</id>
    <revision>
      <id>7857</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:22:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Tri peresa1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2683</id>
    <revision>
      <id>7858</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:23:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Velika pomoc1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2684</id>
    <revision>
      <id>7859</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:23:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Vrtnice1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2685</id>
    <revision>
      <id>7860</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:24:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Zalostni princ1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2686</id>
    <revision>
      <id>7861</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:24:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Zelena zabica1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2687</id>
    <revision>
      <id>7862</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:24:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Zgodba o ucilnici1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2688</id>
    <revision>
      <id>7863</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:25:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Zgodba o zgodbici1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2689</id>
    <revision>
      <id>7864</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:25:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Zibelka1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2690</id>
    <revision>
      <id>7865</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:25:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Zirafa1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2691</id>
    <revision>
      <id>7866</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:26:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Knjižnica Čebelica, naslovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Knjižnica Čebelica, naslovnica</text>
      <sha1>owrwuf65a0tgfbgtz81f8k4zvztivu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Zvezda danica1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2692</id>
    <revision>
      <id>7867</id>
      <timestamp>2009-02-13T18:26:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Wikivir</title>
    <ns>10</ns>
    <id>2695</id>
    <revision>
      <id>7900</id>
      <parentid>7899</parentid>
      <timestamp>2009-02-14T19:09:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smihael</username>
        <id>286</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="495" xml:space="preserve">&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;clear: right; border: solid #aaa 1px; margin: 0 0 1em 1em; font-size: 90%; background: #f9f9f9; width: 250px; padding: 4px; spacing: 0px; text-align: left; float: right;&quot;&gt;
[[Slika:Wikisource-logo.svg|50px|left|Wikivir]]
&lt;div style=&quot;margin-left: 60px;&quot;&gt;V [[s:Glavna stran|Wikivir]]u je na razpolago izvorno besedilo v zvezi s temo:
&lt;div style=&quot;margin-left: 10px;&quot;&gt;'''''[[wikisource:sl:{{{1|Posebno:Search/{{PAGENAME}}}}}|{{{2|{{PAGENAME}}}}}]]'''''&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;</text>
      <sha1>b52z46a1qb8vgfeizrgegbuarmrpvf0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Sviga1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2697</id>
    <revision>
      <id>7919</id>
      <timestamp>2009-02-16T18:25:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Naslovnica Knjižnice Čebelica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" xml:space="preserve">Naslovnica Knjižnice Čebelica</text>
      <sha1>q269y87tjqrklgqhb1pjzfbzpm4exzy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Psenica1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2698</id>
    <revision>
      <id>7920</id>
      <timestamp>2009-02-16T18:26:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Naslovnica Knjižnice Čebelica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" xml:space="preserve">Naslovnica Knjižnice Čebelica</text>
      <sha1>q269y87tjqrklgqhb1pjzfbzpm4exzy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Ujci1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2699</id>
    <revision>
      <id>7921</id>
      <timestamp>2009-02-16T18:27:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Naslovnica Knjižnice Čebelica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" xml:space="preserve">Naslovnica Knjižnice Čebelica</text>
      <sha1>q269y87tjqrklgqhb1pjzfbzpm4exzy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Marelicin sin1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2700</id>
    <revision>
      <id>7922</id>
      <timestamp>2009-02-16T18:28:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Naslovnica Knjižnice Čebelica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" xml:space="preserve">Naslovnica Knjižnice Čebelica</text>
      <sha1>q269y87tjqrklgqhb1pjzfbzpm4exzy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Laz1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2701</id>
    <revision>
      <id>7923</id>
      <timestamp>2009-02-16T18:28:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Naslovnica Knjižnice Čebelica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" xml:space="preserve">Naslovnica Knjižnice Čebelica</text>
      <sha1>q269y87tjqrklgqhb1pjzfbzpm4exzy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Kdo se je ustrasil1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2702</id>
    <revision>
      <id>7924</id>
      <timestamp>2009-02-16T18:29:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Naslovnica Knjižnice Čebelica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" xml:space="preserve">Naslovnica Knjižnice Čebelica</text>
      <sha1>q269y87tjqrklgqhb1pjzfbzpm4exzy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Miza1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2703</id>
    <revision>
      <id>7925</id>
      <timestamp>2009-02-16T18:29:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Naslovnica Knjižnice Čebelica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" xml:space="preserve">Naslovnica Knjižnice Čebelica</text>
      <sha1>q269y87tjqrklgqhb1pjzfbzpm4exzy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Piki1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2704</id>
    <revision>
      <id>7926</id>
      <timestamp>2009-02-16T18:30:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Naslovnica Knjižnice Čebelica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" xml:space="preserve">Naslovnica Knjižnice Čebelica</text>
      <sha1>q269y87tjqrklgqhb1pjzfbzpm4exzy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Plascek1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2705</id>
    <revision>
      <id>7927</id>
      <timestamp>2009-02-16T18:31:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Naslovnica Knjižnice Čebelica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" xml:space="preserve">Naslovnica Knjižnice Čebelica</text>
      <sha1>q269y87tjqrklgqhb1pjzfbzpm4exzy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pikapolonica bevk1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2706</id>
    <revision>
      <id>7928</id>
      <timestamp>2009-02-16T18:31:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Naslovnica Knjižnice Čebelica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" xml:space="preserve">Naslovnica Knjižnice Čebelica</text>
      <sha1>q269y87tjqrklgqhb1pjzfbzpm4exzy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Male pravljice1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2707</id>
    <revision>
      <id>7929</id>
      <timestamp>2009-02-16T18:33:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Naslovnica Knjižnice Čebelica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" xml:space="preserve">Naslovnica Knjižnice Čebelica</text>
      <sha1>q269y87tjqrklgqhb1pjzfbzpm4exzy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Zrcalce1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2708</id>
    <revision>
      <id>7930</id>
      <timestamp>2009-02-16T18:34:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Naslovnica Knjižnice Čebelica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" xml:space="preserve">Naslovnica Knjižnice Čebelica</text>
      <sha1>q269y87tjqrklgqhb1pjzfbzpm4exzy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Vzigalice1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2709</id>
    <revision>
      <id>7931</id>
      <timestamp>2009-02-16T18:34:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Naslovnica Knjižnice Čebelica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" xml:space="preserve">Naslovnica Knjižnice Čebelica</text>
      <sha1>q269y87tjqrklgqhb1pjzfbzpm4exzy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pepelka1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2710</id>
    <revision>
      <id>7932</id>
      <timestamp>2009-02-16T18:35:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ko8zolec</username>
        <id>452</id>
      </contributor>
      <comment>Naslovnica Knjižnice Čebelica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" xml:space="preserve">Naslovnica Knjižnice Čebelica</text>
      <sha1>q269y87tjqrklgqhb1pjzfbzpm4exzy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjižnica Čebelica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2714</id>
    <redirect title="Knjižna zbirka Čebelica" />
    <revision>
      <id>7965</id>
      <timestamp>2009-02-25T08:55:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smihael</username>
        <id>286</id>
      </contributor>
      <comment>- prestavitev [[Knjižnica Čebelica]] na [[Knjižna zbirka Čebelica]].</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Knjižna zbirka Čebelica]]</text>
      <sha1>6urc5q6l6zdwlc3fmm528sokeajbms5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Gumbi.js</title>
    <ns>8</ns>
    <id>2716</id>
    <revision>
      <id>15713</id>
      <parentid>10685</parentid>
      <timestamp>2016-11-05T22:34:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Krinkle</username>
        <id>693</id>
      </contributor>
      <comment>Maintenance: [[mw:RL/MGU]], [[mw:RL/JD]] Remove unused mwCustomEditButtons configuration for old toolbar (no longer works)</comment>
      <model>javascript</model>
      <format>text/javascript</format>
      <text bytes="149" xml:space="preserve">//============================================================
// Gumbi
//============================================================

/* Unused. */</text>
      <sha1>3tn7lw7h7cp2xksl4phrx8nmeybmbmj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:O Wikiknjigah</title>
    <ns>4</ns>
    <id>2717</id>
    <revision>
      <id>14980</id>
      <parentid>7975</parentid>
      <timestamp>2015-08-05T10:42:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="373" xml:space="preserve">'''Wikiknjige''' ([[w:angleščina|angleško]] ''Wikibooks'') je sorodni [[w:projekt|projekt]] [[w:Wikipedija|Wikipedije]]. Wikiknjige so prosta spletna zbirka [[w:knjiga|knjig]], katere lahko ureja vsakdo.

Slovenska različica vsebuje [[Special:Statistics|{{NUMBEROFARTICLES}} {{PLURAL:{{NUMBEROFARTICLES}}|knjigo|knjigi|knjige|knjig|knjig}}]].

[[Kategorija:Wikiknjige]]</text>
      <sha1>dbxvj7iy118ufn6lcny65kcakg3fk7p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Summary</title>
    <ns>8</ns>
    <id>2718</id>
    <revision>
      <id>8142</id>
      <parentid>8141</parentid>
      <timestamp>2009-06-16T10:27:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Splarka</username>
        <id>396</id>
      </contributor>
      <comment>restore red link (per Darkoneko suggestion?)</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="118" xml:space="preserve">[[Wikivir:Povzetek_urejanja|&lt;span title=&quot;Na kratko opišite spremembe, ki ste jih naredili&quot;&gt;Povzetek urejanja&lt;/span&gt;]]</text>
      <sha1>2e8ohclz2jg076ivm91ram3ldmjlerd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Gadgets-definition</title>
    <ns>8</ns>
    <id>2719</id>
    <revision>
      <id>18593</id>
      <parentid>15781</parentid>
      <timestamp>2020-01-14T12:41:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>WikiBayer</username>
        <id>3196</id>
      </contributor>
      <comment>[ResourceLoader]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="417" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;'''O spremembah te strani, se prosimo najprej pogovorite [[wikiknjige:Pod lipo|Pod lipo]].'''

&lt;/noinclude&gt;
* Navigation_popups[ResourceLoader]|popups.js|navpop.css
* HotCat[ResourceLoader]|HotCat.js
* purgetab[ResourceLoader|dependencies=mediawiki.util]|purgetab.js
* wikEd[ResourceLoader]|wikEd.js
* SearchBox[ResourceLoader]|SearchBox.js
* edittop[ResourceLoader]|edittop.js
* JSL[ResourceLoader]|JSL.js</text>
      <sha1>0klwedb1446b365iqqgror0xfny5b09</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Gadget-Navigation popups</title>
    <ns>8</ns>
    <id>2720</id>
    <revision>
      <id>7983</id>
      <parentid>7982</parentid>
      <timestamp>2009-02-28T17:53:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smihael</username>
        <id>286</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="225" xml:space="preserve">'''[[:en:Wikipedia:Tools/Navigation popups|Navigacijski izskokci]]''' - omogočajo hiter dostop do več funkcij v izskokcih, ki se odprejo pri postavitvi kurzorja miške na katero izmed wikipovezav. Prevedeno v slovenščino.</text>
      <sha1>hjidnnd078nm5zsplh1mhu8t19wvzul</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Gadget-popups.js</title>
    <ns>8</ns>
    <id>2721</id>
    <revision>
      <id>19429</id>
      <parentid>19428</parentid>
      <timestamp>2020-11-28T20:56:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ruslik0</username>
        <id>934</id>
      </contributor>
      <comment>typo</comment>
      <model>javascript</model>
      <format>text/javascript</format>
      <text bytes="115" xml:space="preserve">mw.loader.load('//en.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Gadget-popups.js&amp;action=raw&amp;ctype=text/javascript');</text>
      <sha1>keq7us7jwveoe785ehor4shr85pl4qj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Gadget-HotCat</title>
    <ns>8</ns>
    <id>2722</id>
    <revision>
      <id>7985</id>
      <timestamp>2009-02-28T17:53:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smihael</username>
        <id>286</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran: '''[[:en:User:TheDJ/HotCat|HotCat]]''' - enostavno dodajanje/odstranjevanje/spreminjanje kategorij</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="98" xml:space="preserve">'''[[:en:User:TheDJ/HotCat|HotCat]]''' - enostavno dodajanje/odstranjevanje/spreminjanje kategorij</text>
      <sha1>swl1765tlcxt8aqxunz2haq07s9117o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Gadget-HotCat.js</title>
    <ns>8</ns>
    <id>2723</id>
    <revision>
      <id>16835</id>
      <parentid>15763</parentid>
      <timestamp>2018-07-01T13:40:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>27</id>
      </contributor>
      <comment>window.hotcat_translations_from_commons = true;   /*  This imports the latest version of HotCat from Commons.  HotCat is a gadget to make changes to categories much easier.  Full documentation can be found at http://commons.wikimedia.org/wiki/Help:Gadget-HotCat */ mw.loader.load( '//commons.wikimedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Gadget-HotCat.js&amp;action=raw&amp;ctype=text/javascript' );</comment>
      <model>javascript</model>
      <format>text/javascript</format>
      <text bytes="387" xml:space="preserve">window.hotcat_translations_from_commons = true;
 
/*
 This imports the latest version of HotCat from Commons.
 HotCat is a gadget to make changes to categories much easier.
 Full documentation can be found at http://commons.wikimedia.org/wiki/Help:Gadget-HotCat
*/
mw.loader.load( '//commons.wikimedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Gadget-HotCat.js&amp;action=raw&amp;ctype=text/javascript' );</text>
      <sha1>d04l6ms26ytvd8ef5ldbo81xqdqueda</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Gadget-wikEd</title>
    <ns>8</ns>
    <id>2724</id>
    <revision>
      <id>19424</id>
      <parentid>7987</parentid>
      <timestamp>2020-11-28T14:37:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smihael</username>
        <id>286</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="133" xml:space="preserve">'''[[:en:User:Cacycle/wikEd|wikEd]]''', alternativni tekstovni urejevalnik wiki-kode z naprednimi funkcijami iskanja in zamenjevanja.</text>
      <sha1>8esi99ontavizxzjp0x4jwcto1qcony</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Gadget-wikEd.js</title>
    <ns>8</ns>
    <id>2725</id>
    <revision>
      <id>19422</id>
      <parentid>10684</parentid>
      <timestamp>2020-11-27T19:32:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ruslik0</username>
        <id>934</id>
      </contributor>
      <comment>updating from enwiki</comment>
      <model>javascript</model>
      <format>text/javascript</format>
      <text bytes="1298" xml:space="preserve">// namestitev razširitve za urejanje wikEd
 
// |                                                                                         |
// |                    === WARNING: GLOBAL GADGET FILE ===                                  |
// |                  Changes to this page affect many users.                                |
// | Please discuss changes on the talk page or on [[Wikipedia_talk:Gadget]] before editing. |
// |_________________________________________________________________________________________|
//
// Imports [[User:Cacycle/wikEd.js]]
// wikEd is a full-featured in-browser editor for Wikipedia, see [[User:Cacycle/wikEd]]

// disable loading for IE, not needed, but might save a few milliseconds
if ( navigator.appName !== 'Microsoft Internet Explorer' ) {

  // load [[User:Cacycle/wikEd]] in-browser text editor
  // please do not use the importScript(), importScriptURI(), or mw.loader.load() functions as these interfere with the script's own installation mechanism and will delay the startup
  ( function () { var script = document.createElement( 'script' ); script.src = '//en.wikipedia.org/w/index.php?title=User:Cacycle/wikEd.js&amp;action=raw&amp;ctype=text/javascript'; script.async = true; document.getElementsByTagName( 'head' )[ 0 ].appendChild( script ); } ) ();

}</text>
      <sha1>99tccxivpkyv7a7i9od4jxtqvbvw8zj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Gadget-SearchBox</title>
    <ns>8</ns>
    <id>2726</id>
    <revision>
      <id>7989</id>
      <timestamp>2009-02-28T17:55:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smihael</username>
        <id>286</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran: '''[[w:Uporabnik:Eleassar/SearchBox.js|Iskalnik za MediaWiki]]'''. Omogoča iskanje in zamenjevanje nizov, pri čemer tudi razlikuje med malimi in velikimi črkami. Prevedeno v slovenš…</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="191" xml:space="preserve">'''[[w:Uporabnik:Eleassar/SearchBox.js|Iskalnik za MediaWiki]]'''. Omogoča iskanje in zamenjevanje nizov, pri čemer tudi razlikuje med malimi in velikimi črkami. Prevedeno v slovenščino.</text>
      <sha1>rofp3tqzj6h4ue5ey6cq4ed42a5k2za</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Gadget-SearchBox.js</title>
    <ns>8</ns>
    <id>2727</id>
    <revision>
      <id>10682</id>
      <parentid>7990</parentid>
      <timestamp>2012-01-26T21:33:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hoo man</username>
        <id>843</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Security fix: [[WMFblog:2011/10/03/native-https-support-enabled-for-all-wikimedia-foundation-wikis/|protocol-relative URLs]] per https://meta.wikimedia.org/?oldid=3197161 ([[m:Stewards' noticeboard|questions?]]).</comment>
      <model>javascript</model>
      <format>text/javascript</format>
      <text bytes="159" xml:space="preserve">// [[Uporabnik:Eleassar/SearchBox.js]]
mw.loader.load('//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik:Eleassar/SearchBox.js&amp;action=raw&amp;ctype=text/javascript');</text>
      <sha1>9wqpqk2dor0c9plmybwbnlzfg1ym6tj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Gadget-edittop</title>
    <ns>8</ns>
    <id>2728</id>
    <revision>
      <id>7991</id>
      <timestamp>2009-02-28T17:56:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smihael</username>
        <id>286</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran: Doda gumb [uredi] za vrhnji razdelek strani</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43" xml:space="preserve">Doda gumb [uredi] za vrhnji razdelek strani</text>
      <sha1>gxzl2hmgisld3p648z8fh03ojpuf3cs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Gadget-edittop.js</title>
    <ns>8</ns>
    <id>2729</id>
    <revision>
      <id>19548</id>
      <parentid>19502</parentid>
      <timestamp>2021-02-20T17:02:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ladsgroup</username>
        <id>1633</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Maintenance: Replacing legacy global variable ([[phab:T72470]])</comment>
      <model>javascript</model>
      <format>text/javascript</format>
      <text bytes="1949" xml:space="preserve">// **********************************************************************
// **                 ***WARNING GLOBAL GADGET FILE***                 **
// **             changes to this file affect many users.              **
// **           please discuss on the talk page before editing         **
// **                                                                  **
// **********************************************************************
// Imported from [[User:Alex Smotrov/edittop.js]], version as of: 2007-06-19T04:28:52 
if ((mw.config.get('wgAction') == 'view' || mw.config.get('wgAction') == 'purge') &amp;&amp; mw.config.get('wgNamespaceNumber') &gt;=0)
$(function edittop_hook(){
 var localtitles = {
   en: 'Edit lead section',
   fr: 'Modifier le résumé introductif',
   it: 'Modifica della sezione iniziale',
   ja: '導入部を編集'
 };
 var h2s = document.getElementsByTagName('H2');
 var h2 = h2s[0];
 if (!h2) return;
 if (h2.parentNode.id == 'toctitle') h2 = h2s[1];
 if (!h2) return;
 var span = h2.firstChild;
 if (!span || span.className != 'editsection') return;
 var zero = span.cloneNode(true);
 if (document.getElementById('featured-star')) zero.style.marginRight = '25px';
 if (document.getElementById('spoken-icon')) zero.style.marginRight = '45px';
 if (document.getElementById('protected-icon') &amp;&amp; zero.style.marginRight) zero.style.marginRight = '70px';
 var parent = document.getElementsByTagName('H1')[0];
 parent.insertBefore(zero, parent.firstChild);
 var a = zero.getElementsByTagName('A')[0];
 if (a.href.indexOf('&amp;section=T') == -1){
   a.title = a.title.replace(/:.*$/,': 0')
   a.setAttribute('href', a.href.replace(/&amp;section=\d+/,'&amp;section=0'));
 }else{//transcluded
   a.title = localtitles['sl']
   a.setAttribute('href', mw.config.get('wgScript')+'?title='+encodeURIComponent(mw.config.get('wgPageName'))+'&amp;action=edit&amp;section=0')
 }
 if (localtitles[wgUserLanguage]) a.title = localtitles[wgUserLanguage]
})</text>
      <sha1>oavprca6ypyup78l55482cm060yayhz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Sidebar</title>
    <ns>8</ns>
    <id>2730</id>
    <revision>
      <id>8013</id>
      <parentid>8012</parentid>
      <timestamp>2009-02-28T18:22:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smihael</username>
        <id>286</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="247" xml:space="preserve">* navigation
** mainpage|mainpage-description
** Wikiknjige:Pod_lipo|Pod lipo
** recentchanges-url|recentchanges
** randompage-url|randompage
* teme
** Poimenski seznam receptov|WikiKuhinja
* podpora
** helppage|help
** sitesupport-url|sitesupport</text>
      <sha1>mrvx2dnlls78ct559dsk4u0pst4ejz9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Gadget-JSL</title>
    <ns>8</ns>
    <id>2732</id>
    <revision>
      <id>7998</id>
      <timestamp>2009-02-28T18:03:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smihael</username>
        <id>286</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran: '''Standardna knjižnica [[w:JavaScript|JavaScript]]''' - združljivostni vtičnik za brskalnike, ki nezadovoljivo podpirajo JavaScript 1.6. To so: [[w:Internet Explorer|Internet Explore…</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="256" xml:space="preserve">'''Standardna knjižnica [[w:JavaScript|JavaScript]]''' - združljivostni vtičnik za brskalnike, ki nezadovoljivo podpirajo JavaScript 1.6. To so: [[w:Internet Explorer|Internet Explorer]], [[w:Opera (brskalnik)|Opera]] in [[w:Safari (brskalnik)|Safari]].</text>
      <sha1>bqkm6itgpvcevlofykyzkx2ylbrikm8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Gadget-JSL.js</title>
    <ns>8</ns>
    <id>2733</id>
    <revision>
      <id>7999</id>
      <timestamp>2009-02-28T18:03:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smihael</username>
        <id>286</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran: /* (C) Andrea Giammarchi - JSL 1.4  Permission is hereby granted, free of charge, to any person obtaining a copy of this software and associated documentation files (the &quot;Software&quot;), to …</comment>
      <model>javascript</model>
      <format>text/javascript</format>
      <text bytes="12282" xml:space="preserve">/* (C) Andrea Giammarchi - JSL 1.4

Permission is hereby granted, free of charge, to any person
obtaining a copy of this software and associated documentation
files (the &quot;Software&quot;), to deal in the Software without
restriction, including without limitation the rights to use,
copy, modify, merge, publish, distribute, sublicense, and/or sell
copies of the Software, and to permit persons to whom the
Software is furnished to do so, subject to the following
conditions:

The above copyright notice and this permission notice shall be
included in all copies or substantial portions of the Software.

THE SOFTWARE IS PROVIDED &quot;AS IS&quot;, WITHOUT WARRANTY OF ANY KIND,
EXPRESS OR IMPLIED, INCLUDING BUT NOT LIMITED TO THE WARRANTIES
OF MERCHANTABILITY, FITNESS FOR A PARTICULAR PURPOSE AND
NONINFRINGEMENT. IN NO EVENT SHALL THE AUTHORS OR COPYRIGHT
HOLDERS BE LIABLE FOR ANY CLAIM, DAMAGES OR OTHER LIABILITY,
WHETHER IN AN ACTION OF CONTRACT, TORT OR OTHERWISE, ARISING
FROM, OUT OF OR IN CONNECTION WITH THE SOFTWARE OR THE USE OR
OTHER DEALINGS IN THE SOFTWARE.
*/

var undefined;
function $JSL(){
	this.inArray=function(){
		var tmp=false,i=arguments[1].length;
		while(i&amp;&amp;!tmp)tmp=arguments[1][--i]===arguments[0];
		return tmp;
	};
	this.has=function(str){return $JSL.inArray(str,$has)};
	this.random=function(elm){
		var tmp=$JSL.$random();
		while(typeof(elm[tmp])!==&quot;undefined&quot;)tmp=$JSL.$random();
		return tmp;
	};
	this.$random=function(){return (Math.random()*1234567890).toString()};
	this.reverse=function(str){return str.split(&quot;&quot;).reverse().join(&quot;&quot;)};
	this.replace=function(str){
		var tmp=str.split(&quot;&quot;),i=tmp.length;
		while(i&gt;0)tmp[--i]=$JSL.$replace(tmp[i]);
		return tmp.join(&quot;&quot;);
	};
	this.$replace=function(tmp){
		var i=tmp.length===1?tmp.charCodeAt(0):0;
		switch(i) {
			case 8	:tmp=&quot;\\b&quot;;break;
			case 10	:tmp=&quot;\\n&quot;;break;
			case 11	:tmp=&quot;\\v&quot;;break;
			case 12	:tmp=&quot;\\f&quot;;break;
			case 13	:tmp=&quot;\\r&quot;;break;
			case 34	:tmp=&quot;\\\&quot;&quot;;break;
			case 92	:tmp=&quot;\\\\&quot;;break;
			default:
				tmp=tmp.replace(/([\x00-\x07]|[\x0E-\x1F]|[\x7F-\xFF])/g,function(a,b){return &quot;\\x&quot;+$JSL.charCodeAt(b)}).
					replace(/([\u0100-\uFFFF])/g,function(a,b){b=$JSL.charCodeAt(b);return b.length&lt;4?&quot;\\u0&quot;+b:&quot;\\u&quot;+b});
				break;
		};
		return tmp;
	};
	this.charCodeAt=function(str){return $JSL.$charCodeAt(str.charCodeAt(0))};
	this.$charCodeAt=function(i){
		var str=i.toString(16).toUpperCase();
		return str.length&lt;2?&quot;0&quot;+str:str;
	};
	this.$toSource=function(elm){return elm.toSource().replace(/^(\(new \w+\()([^\000]+)(\)\))$/,&quot;$2&quot;)};
	this.$toInternalSource=function(elm){
		var tmp=null;
		switch(elm.constructor) {
			case Boolean:
			case Number:
				tmp=elm;
				break;
			case String:
				tmp=$JSL.$toSource(elm);
				break;
			default:
				tmp=elm.toSource();
				break;
		};
		return tmp;
	};
	this.getElementsByTagName=function(scope,i,elm,str){
		var tmp=$JSL.$getElementsByTagName(scope),j=tmp.length,$tmp=[];
		while(i&lt;j){if(tmp[i][str]===elm||elm===&quot;*&quot;)$tmp.push($JSL.$getElementsByName(tmp[i]));++i};
		if(!$tmp.item){if(!$JSL.has(&quot;item&quot;))$has.push(&quot;item&quot;);$tmp.item=function(tmp){return this[tmp]}};
		return $tmp;
	};
	this.$getElementsByTagName=function(scope){return scope.layers||scope.all};
	this.$getElementsByName=function(elm) {
		if(!elm.getElementsByTagName)	elm.getElementsByTagName=document.getElementsByTagName;
		return elm;
	};
	this.encodeURI=function(str){return str.replace(/&quot;/g,&quot;%22&quot;).replace(/\\/g,&quot;%5C&quot;)};
	this.$encodeURI=function(str){return $JSL.$charCodeAt(str)};
	this.$encodeURIComponent=function(a,b){
		var i=b.charCodeAt(0),str=[];
		if(i&lt;128)		str.push(i);
		else if(i&lt;2048)		str.push(0xC0+(i&gt;&gt;6),0x80+(i&amp;0x3F));
		else if(i&lt;65536)	str.push(0xE0+(i&gt;&gt;12),0x80+(i&gt;&gt;6&amp;0x3F),0x80+(i&amp;0x3F));
		else			str.push(0xF0+(i&gt;&gt;18),0x80+(i&gt;&gt;12&amp;0x3F),0x80+(i&gt;&gt;6&amp;0x3F),0x80+(i&amp;0x3F));
		return &quot;%&quot;+str.map($JSL.$encodeURI).join(&quot;%&quot;);
	};
	this.$decodeURIComponent=function(a,b,c,d,e){
		var i=0;
		if(e)	  i=parseInt(e.substr(1,2),16);
		else if(d)i=((parseInt(d.substr(1,2),16)-0xC0)&lt;&lt;6)+(parseInt(d.substr(4,2),16)-0x80);
		else if(c)i=((parseInt(c.substr(1,2),16)-0xE0)&lt;&lt;12)+((parseInt(c.substr(4,2),16)-0x80)&lt;&lt;6)+(parseInt(c.substr(7,2),16)-0x80);
		else	  i=((parseInt(b.substr(1,2),16)-0xF0)&lt;&lt;18)+((parseInt(b.substr(4,2),16)-0x80)&lt;&lt;12)+((parseInt(b.substr(7,2),16)-0x80)&lt;&lt;6)+(parseInt(b.substr(10,2),16)-0x80);
		return String.fromCharCode(i);
	};
	var $has=[];
	if(!Function.prototype.apply){$has[$has.length]=&quot;apply&quot;;Function.prototype.apply=function(){
		var i=arguments.length===2?arguments[1].length:0,str,tmp=[],elm=(&quot;&quot;+this).replace(/[^\(]+/,&quot;function&quot;);
		if(!arguments[0])arguments[0]={};
		while(i)tmp.unshift(&quot;arguments[1][&quot;+(--i)+&quot;]&quot;);
		do{str=&quot;__&quot;.concat($JSL.random(arguments[0]).replace(/\./,&quot;_&quot;),&quot;__&quot;)}while(new RegExp(str).test(elm));
		eval(&quot;var &quot;.concat(str,&quot;=arguments[0];tmp=(&quot;,elm.replace(/([^$])\bthis\b([^$])/g,&quot;$1&quot;.concat(str,&quot;$2&quot;)),&quot;)(&quot;,tmp.join(&quot;,&quot;),&quot;)&quot;));
		return tmp;
	}};
	if(!Function.prototype.call){$has[$has.length]=&quot;call&quot;;Function.prototype.call=function(){
		var i=arguments.length,tmp=[];
		while(i&gt;1)tmp.unshift(arguments[--i]);
		return this.apply((i?arguments[0]:{}),tmp);
	}};
	if(!Array.prototype.pop){$has[$has.length]=&quot;pop&quot;;Array.prototype.pop=function(){
		var a=this.length,r=this[--a];
		if(a&gt;=0)this.length=a;
		return r;
	}};
	if(!Array.prototype.push){$has[$has.length]=&quot;push&quot;;Array.prototype.push=function(){
		var a=0,b=arguments.length,r=this.length;
		while(a&lt;b)this[r++]=arguments[a++];
		return r;
	}};
	if(!Array.prototype.shift){$has[$has.length]=&quot;shift&quot;;Array.prototype.shift=function(){
		this.reverse();
		var r=this.pop();
		this.reverse();
		return r;
	}};
	if(!Array.prototype.splice){$has[$has.length]=&quot;splice&quot;;Array.prototype.splice=function(){
		var a,b,c,d=arguments.length,tmp=[],r=[];
		if(d&gt;1){
			arguments[0]=parseInt(arguments[0]);
			arguments[1]=parseInt(arguments[1]);
			c=arguments[0]+arguments[1];
			for(a=0,b=this.length;a&lt;b;a++){
				if(a&lt;arguments[0]||a&gt;=c){
					if(a===c&amp;&amp;d&gt;2){
						for(a=2;a&lt;d;a++)tmp.push(arguments[a]);
						a=c;
					};
					tmp.push(this[a]);
				}
				else
					r.push(this[a]);
			};
			for(a=0,b=tmp.length;a&lt;b;a++)
				this[a]=tmp[a];
			this.length = a;
		};
		return r;
	}};
	if(!Array.prototype.unshift){$has[$has.length]=&quot;unshift&quot;;Array.prototype.unshift=function(){
		var i=arguments.length;
		this.reverse();
		while(i&gt;0)this.push(arguments[--i]);
		this.reverse();
		return this.length;
	}};
	if(!Array.prototype.indexOf){$has[$has.length]=&quot;indexOf&quot;;Array.prototype.indexOf=function(elm,i){
		var j=this.length;
		if(!i)i=0;
		if(i&gt;=0){while(i&lt;j){if(this[i++]===elm){
			i=i-1+j;j=i-j;
		}}}
		else
			j=this.indexOf(elm,j+i);
		return j!==this.length?j:-1;
	}};
	if(!Array.prototype.lastIndexOf){$has[$has.length]=&quot;lastIndexOf&quot;;Array.prototype.lastIndexOf=function(elm,i){
		var j=-1;
		if(!i)i=this.length;
		if(i&gt;=0){do{if(this[i--]===elm){
			j=i+1;i=0;
		}}while(i&gt;0)}
		else if(i&gt;-this.length)
			j=this.lastIndexOf(elm,this.length+i);
		return j;
	}};
	if(!Array.prototype.every){$has[$has.length]=&quot;every&quot;;Array.prototype.every=function(callback,elm){
		var b=false,i=0,j=this.length;
		if(!elm){	while(i&lt;j&amp;&amp;!b)	b=!callback(this[i]||this.charAt(i),i++,this)}
		else {		while(i&lt;j&amp;&amp;!b)	b=!callback.apply(elm,[this[i]||this.charAt(i),i++,this]);}
		return !b;
	}};
	if(!Array.prototype.filter){$has[$has.length]=&quot;filter&quot;;Array.prototype.filter=function(callback,elm){
		var r=[],i=0,j=this.length;
		if(!elm){while(i&lt;j){if(callback(this[i],i++,this))
			r.push(this[i-1]);
		}} else {while(i&lt;j){if(callback.apply(elm,[this[i],i++,this]))
			r.push(this[i-1]);
		}}
		return r;
	}};
	if(!Array.prototype.forEach){$has[$has.length]=&quot;forEach&quot;;Array.prototype.forEach=function(callback,elm){
		var i=0,j=this.length;
		if(!elm){	while(i&lt;j)	callback(this[i],i++,this)}
		else {		while(i&lt;j)	callback.apply(elm,[this[i],i++,this]);}
	}};
	if(!Array.prototype.map){$has[$has.length]=&quot;map&quot;;Array.prototype.map=function(callback,elm){
		var r=[],i=0,j=this.length;
		if(!elm){	while(i&lt;j)	r.push(callback(this[i],i++,this))}
		else {		while(i&lt;j)	r.push(callback.apply(elm,[this[i],i++,this]));}
		return r;
	}};
	if(!Array.prototype.some){$has[$has.length]=&quot;some&quot;;Array.prototype.some=function(callback,elm){
		var b=false,i=0,j=this.length;
		if(!elm){	while(i&lt;j&amp;&amp;!b)	b=callback(this[i],i++,this)}
		else {		while(i&lt;j&amp;&amp;!b)	b=callback.apply(elm,[this[i],i++,this]);}
		return b;
	}};
	if(!String.prototype.lastIndexOf){if(!this.inArray(&quot;lastIndexOf&quot;,$has))$has[$has.length]=&quot;lastIndexOf&quot;;String.prototype.lastIndexOf=function(elm,i){
		var str=$JSL.reverse(this),elm=$JSL.reverse(elm),r=str.indexOf(elm,i);
		return r&lt;0?r:this.length-r;
	}};
	if(&quot;aa&quot;.replace(/\w/g,function(){return arguments[1]+&quot; &quot;})!==&quot;0 1 &quot;){$has[$has.length]=&quot;replace&quot;;String.prototype.replace=function(replace){return function(reg,func){
		var r=&quot;&quot;,tmp=$JSL.random(String);
		String.prototype[tmp]=replace;
		if(func.constructor!==Function)
			r=this[tmp](reg,func);
		else {
			function getMatches(reg,pos,a) {
				function io() {
					var a=reg.indexOf(&quot;(&quot;,pos),b=a;
					while(a&gt;0&amp;&amp;reg.charAt(--a)===&quot;\\&quot;){};
					pos=b!==-1?b+1:b;
					return (b-a)%2===1?1:0;
				};
				do{a+=io()}while(pos!==-1);
				return a;
			};
			function $replace(str){
				var j=str.length-1;
				while(j&gt;0)str[--j]='&quot;'+str[j].substr(1,str[j--].length-2)[tmp](/(\\|&quot;)/g,'\\$1')+'&quot;';
				return str.join(&quot;&quot;);
			};
			var p=-1,i=getMatches(&quot;&quot;+reg,0,0),args=[],$match=this.match(reg),elm=$JSL.$random()[tmp](/\./,'_AG_');
			while(this.indexOf(elm)!==-1)elm=$JSL.$random()[tmp](/\./,'_AG_');
			while(i)args[--i]=[elm,'&quot;$',(i+1),'&quot;',elm].join(&quot;&quot;);
			if(!args.length)r=&quot;$match[i],(p=this.indexOf($match[i++],p+1)),this&quot;;
			else		r=&quot;$match[i],&quot;+args.join(&quot;,&quot;)+&quot;,(p=this.indexOf($match[i++],p+1)),this&quot;;
			r=eval('['+$replace((elm+('&quot;'+this[tmp](reg,'&quot;'+elm+',func('+r+'),'+elm+'&quot;')+'&quot;')+elm).split(elm))[tmp](/\n/g,'\\n')[tmp](/\r/g,'\\r')+'].join(&quot;&quot;)');
		};
		delete String.prototype[tmp];
		return r;
	}}(String.prototype.replace)};
	if((new Date().getYear()).toString().length===4){$has[$has.length]=&quot;getYear&quot;;Date.prototype.getYear=function(){
		return this.getFullYear()-1900;
	}};
};$JSL=new $JSL();
if(typeof(encodeURI)===&quot;undefined&quot;){function encodeURI(str){
	var elm=/([\x00-\x20]|[\x25|\x3C|\x3E|\x5B|\x5D|\x5E|\x60|\x7F]|[\x7B-\x7D]|[\x80-\uFFFF])/g;
	return $JSL.encodeURI(str.toString().replace(elm,$JSL.$encodeURIComponent));
}};
if(typeof(encodeURIComponent)===&quot;undefined&quot;){function encodeURIComponent(str){
	var elm=/([\x23|\x24|\x26|\x2B|\x2C|\x2F|\x3A|\x3B|\x3D|\x3F|\x40])/g;
	return $JSL.encodeURI(encodeURI(str).replace(elm,function(a,b){return &quot;%&quot;+$JSL.charCodeAt(b)}));
}};
if(typeof(decodeURIComponent)===&quot;undefined&quot;){function decodeURIComponent(str){
	var elm=/(%F[0-9A-F]%E[0-9A-F]%[A-B][0-9A-F]%[8-9A-B][0-9A-F])|(%E[0-9A-F]%[A-B][0-9A-F]%[8-9A-B][0-9A-F])|(%[C-D][0-9A-F]%[8-9A-B][0-9A-F])|(%[0-9A-F]{2})/g;
	return str.toString().replace(elm,$JSL.$decodeURIComponent);
}};
if(typeof(decodeURI)===&quot;undefined&quot;){function decodeURI(str){
	return decodeURIComponent(str);
}};
if(!document.getElementById){document.getElementById=function(elm){
	return $JSL.$getElementsByName($JSL.$getElementsByTagName(this)[elm]);
}};
if(!document.getElementsByTagName){document.getElementsByTagName=function(elm){
	return $JSL.getElementsByTagName(this,0,elm.toUpperCase(),&quot;tagName&quot;);
}};
if(!document.getElementsByName){document.getElementsByName=function(elm){
	return $JSL.getElementsByTagName(this,0,elm,&quot;name&quot;);
}};
if(typeof(XMLHttpRequest)===&quot;undefined&quot;){XMLHttpRequest=function(){
	var tmp=null,elm=navigator.userAgent;
	if(elm.toUpperCase().indexOf(&quot;MSIE 4&quot;)&lt;0&amp;&amp;window.ActiveXObject)
		tmp=elm.indexOf(&quot;MSIE 5&quot;)&lt;0?new ActiveXObject(&quot;Msxml2.XMLHTTP&quot;):new ActiveXObject(&quot;Microsoft.XMLHTTP&quot;);
	return tmp;
}};
if(typeof(Error)===&quot;undefined&quot;)Error=function(){};
Error = function(base){return function(message){
	var tmp=new base();
	tmp.message=message||&quot;&quot;;
	if(!tmp.fileName)
		tmp.fileName=document.location.href;
	if(!tmp.lineNumber)
		tmp.lineNumber=0;
	if(!tmp.stack)
		tmp.stack=&quot;Error()@:0\n(\&quot;&quot;+this.message+&quot;\&quot;)@&quot;+tmp.fileName+&quot;:&quot;+this.lineNumber+&quot;\n@&quot;+tmp.fileName+&quot;:&quot;+this.lineNumber;
	if(!tmp.name)
		tmp.name=&quot;Error&quot;;
	return tmp;
}}(Error);</text>
      <sha1>lismc6p90hm2m75v3nmm5tky3v3t9eh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Uvod</title>
    <ns>4</ns>
    <id>2734</id>
    <revision>
      <id>14979</id>
      <parentid>8004</parentid>
      <timestamp>2015-08-05T10:37:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2194" xml:space="preserve">Ste opazili zavihek »'''Uredi'''« na vrhu vsakega besedila? V Wikiknjigah lahko strani urejate, kadarkoli želite, prijavljeni ali ne.

== Kaj so Wikiknjige? ==

Wikiknjige so prosta zbirka knjig, ki jih posamezno ali skupaj pišejo mnogi bralci. Neutrudno dodajajo članke in jih izboljšujejo. Vse spremembe se zabeležijo v [[w:Wikipedija:Zgodovina strani|zgodovini strani]] ter med [[Posebno:Recentchanges|zadnjimi spremembami]]. Reklamne članke, samopromocijo, nesmisle in vandalizme običajno hitro odstranimo, avtorje pa ustrezno opozorimo.

== Kako lahko pomagam? ==

* '''Nikar se ne bojte urejati strani na Wikiknjigah.''' Ureja jih lahko vsakdo, pri čemer uporabnike neprestano spodbujamo k pogumu. Poiščite kaj, kar lahko izboljšate, bodisi vsebinsko, jezikovno ali slogovno in to popravite. Vas skrbi, da boste Wikiknjige pokvarili? Nikar, saj je stvari tu vedno mogoče popraviti in izboljšati.
* '''Urejanje je zelo preprosto:'''
:# Kliknite na »Uredi«. V urejanju se lahko poskusite v [[Wikiknjige:Peskovnik|Peskovniku]].
:# Napišite besedilo.
:# S klikom na »Shrani stran« shranite svoje delo ali pa se o opravljenih spremembah prepričajte s pomočjo gumba »Prikaži predogled«.
* '''Kako lahko vnesem novo besedilo ali sestavek o avtorju na Wikivir?''' Obstaja več načinov:
:# V nekem drugem članku se nahaja povezava na še neobstoječi članek. Kliknite nanj in ga napišite.
:# V iskalno polje na levi vpišete pojem ali naslov članka. Izid iskanja vam pove, ali morda taka stran že obstaja, ponudi pa vam tudi povezavo »Lahko ustvarite stran s tem naslovom«, ki jo lahko kliknete in napišete članek.
:# V naslovno vrstico brskalnika vpišite &lt;nowiki&gt;http://sl.wikipedia.org/wiki/Naslov&lt;/nowiki&gt;, in ustvarili boste članek »Naslov«. Pozor, ta metoda v operacijskem sistemu Windows ni primerna za naslove člankov, ki vsebujejo [[w:šumnik|šumnike]]. 
:# Odpravite se v [[Wikivir:Peskovnik|peskovnik]], tam napišite naslov članka in naredite povezavo nanj takole: &lt;nowiki&gt;[[Naslov]]&lt;/nowiki&gt;. Nato kliknite na to povezavo. Napišite članek.

== Glej tudi ==

* [[Wikiknjige:Slogovni priročnik|Slogovni priročnik]]

[[Kategorija:Wikiknjige]]</text>
      <sha1>jd0akxtysee4l4duy95s41s685a1grr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Peskovnik</title>
    <ns>4</ns>
    <id>2735</id>
    <revision>
      <id>19673</id>
      <parentid>19306</parentid>
      <timestamp>2022-01-06T13:59:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.105.22.139</ip>
      </contributor>
      <comment>/* KAKO POPORODNA DEPRESIJA VPLIVA NA OTROKA, MATI IN OČETA? */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11327" xml:space="preserve">
'''Poporodna depresija''' lahko z drugimi izrazi rečemo tudi: nevrotična depresivna motnja, puerperalna nevroza, poporodna ne psihotična depresija ali atipična depresija &lt;ref name=&quot;:03&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Skočir|first=Ana Polona|date=2005|title='Možnosti preprečevanja, odkrivanja in obravnave poporodne depresije –vloga babic in medicinskih sester|url=|magazine=Obzornik zdravstvene nege 39|page=181–93|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt;. Je najpogostejša poporodna duševna motnja in za njo oboleva 10–20% žensk po porodu. Dolgoročne posledice za obolelo mater, razvoj otroka in partnerski odnos ima nezdravljena poporodna depresija &lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Koprivnikar|first=Petra|last2=Plemenitaš|first2=Anja|date=2009|title=Zakaj tudi v Sloveniji ne izvajamo presejanja na poporodno depresijo?|url=|magazine=Zdravniški vestnik 78(5)|page=261–4|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt;.

Velika prelomnica v življenju ženske je rojstvo otroka. Pomeni izziv in zahteva veliko prilagajanja, vendar ne zgolj na fizični ravni, temveč tudi na psihični in duhovni ravni&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;.

Prave definicije za poporodno depresijo nimamo oziroma ne obstaja, ker so simptomi le te podobni simptomom splošne depresije&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;.

Začetek in trajanje poporodne depresije nista jasno definirana. V raznih študijah so odkrili, da je najpogosteje začetek poporodne depresiji med 6. in 12. tednom po porodu, nekateri raziskovalci pa so mnenja, da lahko le ta izbruhne v prvih šestih mescih po porodu. Spet drugi so mnenja da lahko izbruhne v prvem letu po rojstvu otroka ali pa celo že v času nosečnosti &lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;.

Ločimo lahko med zgodnjo in pozno poporodno depresijo, glede na njen čas izbruha. In pa na blažjo in resnejšo obliko poporodne depresije, razmerje je 19% : 13%. Tako kot je nejasna pogostost poporodne depresije, je nejasna tudi njena možnost ponovitve v naslednji nosečnosti &lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;.

Poznamo pa še poporodno otožnost, ki se kaže z mešanimi kombinacijami drugačnih občutkov in je prisotna pri 8 od 10 žensk &lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nijz.si/sl/poporodna-otoznost|title=Poporodna otožnost|date=16.06.2016|accessdate=4.11.2020|website=NIJZ|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;. Največkrat je vzrok nenadna hormonska sprememba po porodu, lahko pa tudi misel na naporno materinsko obdobje, ki prihaja &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Lee|first=Katharine|last2=Vasileiou|first2=Konstantina|last3=Barnett|first3=Julie|date=2017-08-10|title=‘Lonely within the mother’: An exploratory study of first-time mothers’ experiences of loneliness:|url=https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/1359105317723451|magazine=Journal of Health Psychology|language=en|doi=10.1177/1359105317723451}}&lt;/ref&gt;. Ta se pojavi tretji do peti dan po porodu, in lahko izzveni že po nekaj urah ali dnevih. Če ta traja dlje časa, lahko dobi značilnosti poporodne depresije &lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;.

=== &lt;small&gt;DEJAVNIKI TVEGANJA KI SPROŽIJO POPORODNO DEPRESIJO:&lt;/small&gt; ===
• zakonski stan,

• zadovoljstvo v partnerski zvezi,

• socialna podpora,

• socialno-ekonomski status,

• samospoštovanje,

• antenatalna depresija,

• antenatalna anksioznost,

• pretekla depresivna epizoda,

• pretekla izkušnja poporodne otožnosti,

• nenačrtovana oziroma ne željena nosečnost,

• negativni življenjski dogodki,

• stres v zvezi z nego otroka in otrokov značaj &lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;.

Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders opredeljuje kriterije za postavitev diagnoze depresije kot depresivno razpoloženje ter najmanj štirje od naštetih dodatnih simptomov, ki trajajo najmanj dva tedna. K dodatnimi simptomi spadajo nespečnost, zmanjšanje interesa, utrujenost, zmanjšanje zmožnosti koncentracije, povečan ali zmanjšan tek, občutek krivde, psiho motorna zavrtost in razmišljanje o samomoru &lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;.

==== SIMPTOMI POPORODNE DEPRESIJE: ====
Simptomi poporodne depresije, se ne razlikujejo od simptomov splošne depresije. Le redke študije pa opisujejo simptome, ki so značilni le za poporodno depresijo. Te so socialna disfunkcija, težave v partnerskem odnosu, halucinacije in blodnje se pojavljajo le redko. Čeprav matere večkrat zavračajo svoje otroke in izražajo sovražnost in jezo se samomori in detomori pojavljajo redko. Žensko v večini primerov otrok motivira &lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;.

Simptomi poporodne depresije so:

• izguba teka,

• izguba telesne teže,

• motnje spanja,

• motnje psihomotoričnih aktivnosti,

• pomankanje energije,

• občutek krivde,

• oteženo razmišljanje,

• slaba koncentracija,

• samomorilne misli,

• poskusi samomora (redko),

• potrtost v jutranjem času bolj pogosta,

• izguba volje,

• razdražljivost,

• emocionalna labilnost,

• dvom v materinske sposobnosti ali pretirana skrb za otroka,

• jokavost,

• zanemarjenje sebe &lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;.

Somatski simptomi pa vključujejo:

• hiperventilacijo,

• bolečine v prsih,

• palpitacije,

• glavobole,

• slabosti,

• vrtoglavice,

• napade tesnobe &lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;.

Zelo pogosto se dogaja, da ženske poskušajo svoje težave prekriti oziroma navajajo le somatske simptome, in to oteži odkrivanje le te. Velikokrat navajajo tudi utrujenost, kar je v večini primerov posledica navajanja na materinstvo, vendar huda utrujenost lahko napreduje tudi v poporodno depresijo &lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;.

Pri poporodni depresiji imamo presejalne teste, ki se jih zelo redko uporablja. Presejalne teste lahko delimo na tiste za:

• antenatalno presajanje (po navadi se izvajajo v zadnjem  tromesečju  in  na  podlagi  dejavnikov  tveganja identificirajo posameznice s tveganjem za PPD);

• postnatalno  presajanje  (odkrivajo  ženske  s  simptomi PPD);

• antenatalno  in  postnatalno  presajanje &lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;.

== '''ZDRAVLJENJE POPORODNE DEPRESIJE:''' ==
Predpogoj za uspešno zdravljenje je pravilna diagnoza, ki lahko trajanje poporodne depresije bistveno skrajša &lt;ref name=&quot;:32&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Skočir|first=Ana Polona|date=2005|title=Glavne značilnosti poporodne depresije|url=|magazine=Obzornik zdravstvene nege 39(2)|page=119–29|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt;.

Pomembno je, da bližnje osebe pomagajo materi, da skupaj skrbijo za otroka ter, da mama dobro skrbi tudi zase. Dokazano je, da se prej počutijo bolje, če poiščejo pomoč, podporo ali zdravljenje. Nekatere ženske pa lahko okrevajo same od sebe. Ženskam s poporodno depresijo je pomagal pogovor s svetovalci, ki so se vživeli v njeno situacijo in jo niso obsojali. Prav tako jim je pomagal pogovor z ženskami, ki so doživele poporodno depresijo. Ženska lahko pomoč poišče v skupini za samopomoč, pokliče na telefon za ob porodne stiske ali za pomoč v duševni stiski. Pomoč lahko poišče pri kliničnem psihologu v različnih ambulantah, porodnišnicah ali bolnišnicah, pri osebnem zdravniku &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nijz.si/sl/poporodna-depresija-in-tesnoba|title=Poporodna depresija in tesnoba|date=16.06.2016|accessdate=4.11.2020|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;.

Ne farmakološko zdravljenje je priporočeno pri blagi in zmerni obliki poporodne depresije. Psihoterapijo lahko izvajajo zdravstveni delavci, ki znajo svetovati in so ustrezno izobraženi (primarno zdravstveno varstvo). Psihoterapevtske metode se osredotočajo na probleme, skrite za simptomi poporodne depresije. Med psihoterapevtske metode spadajo več vrst terapij in sicer:

- interpersonalna terapija (vpliva na odnose in pričakovanja ženske),

- kognitivno–behavioralna terapija (sprememba negativne domneve, ki jih ima ženska),

- svetovanje ali counseling (ženska poskuša sama opredeliti možne rešitve svojega problema),

- pogovor o izkušnji poroda ali debriefing (ženska preko pogovora vključi svojo izkušnjo poroda v življenje),

-  telefonski pogovor,

- podporne skupine &lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt;.

Kadar je ženska v hudi fazi poporodne depresije in se ne odziva na ne farmakološko zdravljenje je priporočljivo farmakološko zdravljenje. Farmakološko zdravljenje vključuje uporabo antidepresivov in hormonske terapije. Tveganja, koristi in neželeni učinki (za mater in dojenčka) morajo biti previdno pregledani &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Mivšek|first=Ana Polona|last2=Zakšek|first2=Teja|date=2012|title=Mood Disorders in the Puerperium and the Role of the Midwife: Study on Improvement of Midwives’ Knowledge About Post-Natal Depression After an Educational Intervention.|url=|magazine=Clinical, Research and Treatment Approaches to Affective Disorders|page=283¬–322|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt;.

Kot dopolnilno zdravljenje za lajšanje posameznih simptomov so uporabne komplementarne metode. To so: hipnoza, akupunktura, masaža, prehranski dodatki, šentjanževka, fizična aktivnost, kengurujčkanje, obsevanje z difuzno svetlobo &lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt;.

Elektro konvulzivna terapija je metoda kratkih elektrošokov in se jo uporablja pri zdravljenju resnih oblik poporodne depresije in ko se ne odzivajo na ne farmakološke in farmakološke oblike zdravljenja &lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt;.

== '''KAKO POPORODNA DEPRESIJA VPLIVA NA OTROKA, MATI IN OČETA?''' ==
Poporodna depresija izbruhne ravno takrat, ko se vzpostavlja prvi odnos med otrokom in materjo. Vpliva na percepcijo lastne zmožnosti biti mati ter lahko posredno vpliva tudi na otrokov razvoj, saj po rojstvu otrok potrebuje veliko ljubezni in njegove potrebe niso zadovoljene s strani matere, prav tako pa je okrnjena tudi njuna medsebojna komunikacija. Ženske, ki imajo poporodno depresijo so manj dovzetne za otroka in njegove potrebe. Najbolj pa na vez mati-otrok vpliva čas, kdaj poporodna depresija izbruhne in kvaliteta njunega odnosa pred izbruhom. Ti otroci so bolj pasivni ali razdražljivi, imajo nižji mišični tonus in več jokajo kot njihovi vrstniki. Njihova obrazna mimika je slabše razvita in imajo pogosto težave s hranjenjem in spanjem. Ker si želijo vzpostaviti vez z materjo, se lahko zgodi, da posnamejo njeno vedenje, in to se izraža kot mikrodepresija. Ko ti otroci odrastejo imajo lahko težave z izražanjem čustev in motenj v kognitivnem razvoju, saj materina poporodna depresija vpliva na njihov psihološki razvoj in posledično tudi na njihovo vedenje. Lahko se izraža tudi tako, da imajo ti otroci probleme pri navezovanju socialnih stikov, so nesamostojni ter imajo težave pri socializaciji. Otroci mater z poporodno depresijo so tudi sami bolj nagnjeni k depresijam, poporodnim depresijam in ostalim duševnim motnjam. V primerih, ko se po porodu razvije depresija trpi tudi njen odnos s partnerjem. Zato lahko tudi moški po porodu postane depresiven, saj se njegova vloga spremeni in zahteva od njega več odgovornosti. Če to preprečimo pri moškem ima pozitivne učinke tudi na njegovo partnerko in otroka. Dejavniki tveganja za nastanek depresije pri moških so:

• predhodna depresija,

• depresija prisotna pri partnerki in s tem pomankanje podpore,

• starejši, tisti, ki so postali očetje prvič,

• slabša socialna mreža podpore,

• nižja izobrazba,

• več negativnih življenjskih izkušenj,

• ne zadovoljujoč odnos s partnerko &lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;.
&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>0y9jn75ree1zsek243j86bbu1m3hanp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pomoč:Uvod</title>
    <ns>12</ns>
    <id>2736</id>
    <redirect title="Wikiknjige:Uvod" />
    <revision>
      <id>8008</id>
      <timestamp>2009-02-28T18:15:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smihael</username>
        <id>286</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Wikiknjige:Uvod]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Wikiknjige:Uvod]]</text>
      <sha1>nh2cueit15gm0772eb8vivmwbhkiyai</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Dela-začetnice</title>
    <ns>10</ns>
    <id>2737</id>
    <revision>
      <id>8010</id>
      <timestamp>2009-02-28T18:17:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smihael</username>
        <id>286</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran: {| align=&quot;center&quot; style=&quot;background:transparent&quot; |- align=&quot;center&quot; |[[Posebno:PrefixIndex/A|A]] |[[Posebno:PrefixIndex/B|B]] |[[Posebno:PrefixIndex/C|C]] |[[Posebno:PrefixIndex/Č|Č]] |…</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="997" xml:space="preserve">{| align=&quot;center&quot; style=&quot;background:transparent&quot;
|- align=&quot;center&quot;
|[[Posebno:PrefixIndex/A|A]]
|[[Posebno:PrefixIndex/B|B]]
|[[Posebno:PrefixIndex/C|C]]
|[[Posebno:PrefixIndex/Č|Č]]
|[[Posebno:PrefixIndex/Ć|Ć]]
|[[Posebno:PrefixIndex/D|D]]
|[[Posebno:PrefixIndex/Đ|Đ]]
|[[Posebno:PrefixIndex/E|E]]
|[[Posebno:PrefixIndex/F|F]]
|[[Posebno:PrefixIndex/G|G]]
|[[Posebno:PrefixIndex/H|H]]
|[[Posebno:PrefixIndex/I|I]]
|[[Posebno:PrefixIndex/J|J]]
|[[Posebno:PrefixIndex/K|K]]
|[[Posebno:PrefixIndex/L|L]]
|[[Posebno:PrefixIndex/M|M]] 
|- align=&quot;center&quot;
|[[Posebno:PrefixIndex/N|N]]
|[[Posebno:PrefixIndex/O|O]]
|[[Posebno:PrefixIndex/P|P]]
|[[Posebno:PrefixIndex/Q|Q]]
|[[Posebno:PrefixIndex/R|R]]
|[[Posebno:PrefixIndex/S|S]]
|[[Posebno:PrefixIndex/Š|Š]]
|[[Posebno:PrefixIndex/T|T]]
|[[Posebno:PrefixIndex/U|U]]
|[[Posebno:PrefixIndex/V|V]]
|[[Posebno:PrefixIndex/W|W]]
|[[Posebno:PrefixIndex/X|X]]
|[[Posebno:PrefixIndex/Y|Y]]
|[[Posebno:PrefixIndex/Z|Z]]
|[[Posebno:PrefixIndex/Ž|Ž]]
|}</text>
      <sha1>1qyien78bbcgswn94dxi8n6j1hug2db</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Glavna stran/Izbrane strani/02 2009</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2738</id>
    <redirect title="Glavna stran/Izbrane strani/03 2009" />
    <revision>
      <id>8014</id>
      <timestamp>2009-02-28T18:25:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smihael</username>
        <id>286</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Glavna stran/Izbrane strani/03 2009]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Glavna stran/Izbrane strani/03 2009]]</text>
      <sha1>6m2u7sgjt0mrbo9ury39i9k277xlqxp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Glavna stran/Izbrane strani/03 2009</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2739</id>
    <revision>
      <id>8015</id>
      <timestamp>2009-02-28T18:25:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smihael</username>
        <id>286</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran: '''''[[Knjižnica Čebelica]]''''' je [[w:knjižna zbirka|knjižna zbirka]], ki je pričela izhajati leta [[w:1953|1953]] pri [[w:Mladinska knjiga|Mladinski knjigi]] v Ljubljani. Njena p…</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1268" xml:space="preserve">'''''[[Knjižnica Čebelica]]''''' je [[w:knjižna zbirka|knjižna zbirka]], ki je pričela izhajati leta [[w:1953|1953]] pri [[w:Mladinska knjiga|Mladinski knjigi]] v Ljubljani. Njena prva urednica je bila [[w:Kristina Brenk|Kristina Brenk]], ki je zbirki izbrala tudi ime. 
&lt;blockquote&gt;»Tako kot je nekoč Kranjska čbelica pomenila rojstvo slovenske umetne besede, je Čebelica od leta 1953 opravila veliko poslanstvo: poslanstvo prvega stika s tiskano besedo, z domišljijsko močjo kratke zgodbe, pravljice, pripovedi, ljudske in umetne pesmi, poljudnoznanstvenih zapisov, prevodov iz svetovne književnosti itd.«&lt;/blockquote&gt; sta o knjižni zbirki Čebelica ob štirideseti obletnici ustanovitve založbe Mladinska knjiga povedala njena dva urednika - Kristina Brenk (urednica 1953-1973) in urednik [[w:Niko Grafenauer|Niko Grafenauer]] (1974-1993).

V tem članku je predstavljen uredniški koncept Knjižnice Čebelica od 1974 do 1993.
Leto 1993. je bilo namreč za knjižno zbirko jubilejno - praznovala je 40 let izhajanja,  
leta 1974 pa je prevzel uredništvo Čebelice od Kristine Brenkove Niko Grafenauer in je bil njen urednik do jubilejnega leta. 

'''[[Knjižnica Čebelica|Preberite knjigo do konca ...]]''' | '''[[Special:Newpages|Nove strani]]'''</text>
      <sha1>cckm7zt5r40paoa4pe64qadkd01mr6w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Uporabnik admin</title>
    <ns>10</ns>
    <id>2740</id>
    <revision>
      <id>16853</id>
      <parentid>13928</parentid>
      <timestamp>2018-08-03T19:56:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>poenotenje z w:</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1092" xml:space="preserve">&lt;div style=&quot;float:left;border:solid #BDBDAD 1px;margin:1px;&quot;&gt;
{| cellspacing=&quot;0&quot; style=&quot;width:238px;background:#DBDBDB&quot;
| style=&quot;width:45px; height:45px; background:#BDBDAD; text-align:center; font-size:17pt;&quot; | [[Slika:Wikibooks administrator.png|45px]]
| style=&quot;font-size:8pt; padding:4pt; line-height:1.25em;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;Uporabnik je '''[[Wikiknjige:Administratorji|&lt;font color=&quot;#0645ad&quot;&gt;administrator&lt;/font&gt;]]'''&lt;br&gt;[[Wikiknjige:O Wikiknjigah|&lt;font color=&quot;#0645ad&quot;&gt;Slovenskih Wikiknjig&lt;/font&gt;]].&lt;br&gt;([https://sl.wikibooks.org/w/index.php?title=Posebno:SeznamUporabnikov&amp;limit=1&amp;username={{PAGENAMEE}} &lt;font color=&quot;#0645ad&quot;&gt;preveri&lt;/font&gt;] &lt;small&gt;•&lt;/small&gt; [https://xtools.wmflabs.org/adminstats/sl.wikibooks.org/{{#expr:{{formatnum:{{#timel: Y}}|NOSEP}} - 1}}-{{#timel: m-d}}?uselang=sl &lt;font color=&quot;#0645ad&quot;&gt;statistika&lt;/font&gt;] &lt;small&gt;•&lt;/small&gt; [[Wikiknjige:Pod lipo|&lt;font color=&quot;#0645ad&quot;&gt;pomoč&lt;/font&gt;]])&lt;/span&gt;
|}&lt;/div&gt;&lt;includeonly&gt;

{{{category|[[Kategorija:Administratorji Wikiknjig|{{PAGENAME}}]]}}}
&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Predloge]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>62giut8f4aex5rsxgps2h0ml2rgg81u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2741</id>
    <redirect title="Wikiknjige:O Wikiknjigah" />
    <revision>
      <id>8019</id>
      <timestamp>2009-02-28T18:30:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smihael</username>
        <id>286</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Wikiknjige:O Wikiknjigah]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Wikiknjige:O Wikiknjigah]]</text>
      <sha1>5qlo8n56m8ahzmei8qd25gc2czicet9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Zanikanje odgovornosti</title>
    <ns>4</ns>
    <id>2743</id>
    <revision>
      <id>14991</id>
      <parentid>8024</parentid>
      <timestamp>2015-08-05T11:09:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="69" xml:space="preserve">Glej [[s:Wikivir:Zanikanje odgovornosti]].

[[Kategorija:Wikiknjige]]</text>
      <sha1>20botqjw3w196uk0v9atdj80l96sh91</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Zavihek</title>
    <ns>10</ns>
    <id>2744</id>
    <revision>
      <id>8026</id>
      <timestamp>2009-03-01T09:21:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smihael</username>
        <id>286</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran: &lt;span style=&quot;border: 1px solid #AAAAAA; border-bottom: 0px; color: #002BB8; background-color: #FBFBFB; font-size: 90%; padding: 1px 9px;&quot;&gt;{{{1}}}&lt;/span&gt;&lt;noinclude&gt;[[Kategorija:Predloge]]…</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="198" xml:space="preserve">&lt;span style=&quot;border: 1px solid #AAAAAA; border-bottom: 0px; color: #002BB8; background-color: #FBFBFB; font-size: 90%; padding: 1px 9px;&quot;&gt;{{{1}}}&lt;/span&gt;&lt;noinclude&gt;[[Kategorija:Predloge]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>ifbucej6ky7zsvxvfet0op9uieji4jh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Gadget-purgetab</title>
    <ns>8</ns>
    <id>2745</id>
    <revision>
      <id>8027</id>
      <timestamp>2009-03-01T09:22:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smihael</username>
        <id>286</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran: Na vrh strani doda zavihek {{zavihek|*}}, ki omogoča osvežitev predpomnilnika.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="80" xml:space="preserve">Na vrh strani doda zavihek {{zavihek|*}}, ki omogoča osvežitev predpomnilnika.</text>
      <sha1>mwwt60icoydrdmn9obf97wvya5mv8p3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Gadget-purgetab.js</title>
    <ns>8</ns>
    <id>2746</id>
    <revision>
      <id>11207</id>
      <parentid>8028</parentid>
      <timestamp>2013-11-02T07:08:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ruslik0</username>
        <id>934</id>
      </contributor>
      <comment>uptdate</comment>
      <model>javascript</model>
      <format>text/javascript</format>
      <text bytes="398" xml:space="preserve">/* Purge caption button */
$(document).ready(function () {
   var hist; var url;
   if (!(hist = document.getElementById('ca-history') )) return;
   if (!(url = hist.getElementsByTagName('a')[0] )) return;
   if (!(url = url.href )) return;
   mw.util.addPortletLink('p-cactions', url.replace(/([?&amp;]action=)history([&amp;#]|$)/, '$1purge$2'),
                  '*', 'ca-purge', 'Purge cache', '*');
});</text>
      <sha1>aveum7j8y6on8qxw7tofiqjo7zm9aap</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Špehovka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2754</id>
    <revision>
      <id>8075</id>
      <timestamp>2009-03-31T22:07:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>N, prenos iz wikipedijskega članka</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="574" xml:space="preserve">{{wikipedija|Špehovka}}

'''Špehovka'''

Iz pripravljenega [[kvas]]a, razžvrkljanih [[jajce|jajc]], stopljene [[mast]]i in [[moka|moke]] naredimo kvašeno [[testo]] in ga pustimo vzhajati. Pripravimo [[nadev]] iz narezanih svežih [[ocvirki|ocvirkov]], [[rumenjak]]a, [[sladkor]]ja in [[cimet]]a. Ko je testo vzhajano, ga razvaljamo na za nožev hrbet debelo. Testo potresemo z [[nadev]]om, zvijemo in damo v [[pekač]]. Testo mora ponovno vzhajati. Pred prečenjem testo premažemo z rumenjaki ali stepenimi jajci.

Špehovka je najboljša topla.

[[Kategorija:Recepti]]</text>
      <sha1>lcw0vayrcr7yxe1mymwdfj4rfg66rd1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Softredirect</title>
    <ns>10</ns>
    <id>2778</id>
    <revision>
      <id>15156</id>
      <parentid>15132</parentid>
      <timestamp>2015-10-22T01:24:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gangleri</username>
        <id>20</id>
      </contributor>
      <comment>improuved to [[:{{{1}}}|{{{2|{{{1}}}}}}]] using [[m:Soft redirect]]|soft redirect - added BiDi safety - LANG=&quot;sl&quot; dir=&quot;ltr&quot;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="249" xml:space="preserve">[[Image:Redirectltr.png|#REDIRECT ]]&lt;span class=&quot;redirectText&quot; id=&quot;softredirect&quot;&gt;[[:{{{1}}}|{{{2|{{{1}}}}}}]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%; padding-left:52px;&quot; LANG=&quot;sl&quot; dir=&quot;ltr&quot; &gt;Ta stran je [[m:Soft redirect|mehka preusmeritev]].&lt;/span&gt;</text>
      <sha1>i19vin715a8yqwxb4q1t566mjd2tux6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cistična fibroza</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2791</id>
    <revision>
      <id>14879</id>
      <parentid>8206</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T12:57:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="153000" xml:space="preserve">'''CISTIČNA FIBROZA'''

V tem članku je zbornik strokovnih predavanj, ki jih je organiziralo Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, Sekcija za cistično fibrozo na Golniku v Bolnišnici Golnik, 7. marca 2009, in v Podčetrteku, v Termah Olimia, 6. in 7. junija 2009. 

Uredniki zbornika so bili: Slavka Grmek Ugovšek, Mauro Hrvatin, Sonja Ulrih Zabukovec; strokovni recenzenti pa: Andreja Borinc Beden, Matjaž Fležar, Stanka Rebolj, Matjaž Turel.

Ker le malo ljudi v Sloveniji pozna to bolezen, se je društvo odločilo za zbornik tudi v digitalni obliki (kot projekt wikiknjiga).

Nekaj o sami bolezni najdete tudi na [http://sl.wikipedia.org/wiki/Cisti%C4%8Dna_fibroza slovenski wikipediji].


==Slavka Grmek Ugovšek==
UVODNIK

Cistična fibroza je najpogostejša, avtosomska recesivna bolezen, kar pomeni, da je to genetska bolezen, ki se izrazi pri otroku, če prejme okvarjen gen od obeh staršev. Zaradi mutacije gena oboli približno 1 od 5000 novorojenih letno, mutacijo pa nosi vsak 25. človek. 

Prognoza bolezni po podatkih iz tujine je sedaj toliko boljša, ker se večina bolnikov, obolelih s cistično fibrozo zdravi v posebnih centrih z visokokakovostno oskrbo, pri katerih sodeluje ekipa različnih strokovnjakov, med katerimi so zdravniki specialisti (pediatri, internisti, pulmologi, infektologi, mikrobiologi), specializirane medicinske sestre, fizioterapevti, dietetiki, socialni delavci, farmacevti, genetiki in klinični psihologi. Ker je cistična fibroza bolezen, ki prizadene več organskih sistemov, pri njenem zdravljenju pogosto sodelujejo tudi zdravniki z drugih specialističnih področij (gastroenterologi, endokrinologi, otorinolaringologi, ginekologi). Tako je v zdravljenje vključen širok krog specialistov, katerih delo usklajuje zdravnik, ki je izkušen v zdravljenju cistične fibroze. Nekateri vidiki zdravljenja cistične fibroze se od obdobja dojenčka prek obdobja otroštva do odrasle dobe spreminjajo, toda osnovni pristop ostaja enak. 

Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, Sekcija za cistično fibrozo združuje bolnike, obolele s cistično fibrozo. Sekcija, ki sodeluje z evropsko krovno organizacijo CF Europe, organizira strokovna srečanja bolnikov in staršev otrok s cistično fibrozo ter zdravstvenega osebja, ki skrbi za zdravstveno obravnavo teh bolnikov. 

Letos marca je bil na strokovnem srečanju na Golniku med drugim predstavljen tudi Center za cistično fibrozo. V Centru za cistično fibrozo sodelujejo vsi strokovnjaki, ki zdravstveno obravnavajo bolnike, obolele s cistično fibrozo (Pediatrična klinika UKC Ljubljana skrbi za obravnavo otrok, Bolnišnica Golnik-Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo skrbi za obravnavo odraslih, Interna klinika-Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana skrbi za presaditev pljuč in vodenje bolnikov po posegu). Center skrbi za celostno obravnavo teh bolnikov.

V Termah Olimia, junija 2009 je bila bolj obširno predstavljena celostna obravnava bolnikov, obolelih s cistično fibrozo. Na začetku srečanja so predavatelji predstavili, kako se dolgotrajno bolan otrok vključi v vrtec in v šolo ter kako mu pomagajo prebroditi težave, s katerimi se sooča v novem okolju z dodatnimi obveznostmi. Nato so bile predstavljene posledice, ki so nastale zaradi napredovane bolezni cistične fibroze. Bolnika, obolela s cistično fibrozo sta iz izkušenj predstavila spopadanje s to težko, kronično, zaenkrat še neozdravljivo boleznijo. Iz posameznih strokovnih področij so bile predstavljene Smernice za obravnavo otrok s cistično fibrozo, ki smiselno veljajo tudi za obravnavo odraslih bolnikov, obolelih s cistično fibrozo.

V Ljubljani, junij 2009

Slavka Grmek Ugovšek

==Jožica Kovacic==
DOLGOTRAJNO BOLAN OTROK V VRTCU

UVOD

Kadar zasledimo pojem &quot;Otrok s posebnimi potrebami&quot; predvsem pomislimo na tiste otroke, ki v času bivanja v vrtcu potrebujejo pomoč in prilagoditev. Mednje spada tudi dolgotrajno bolan otrok.

Dolgotrajno bolan otrok je otrok z dolgotrajnimi oziroma kroničnimi motnjami ter boleznimi, ki predstavljajo oviro pri vsakodnevnih dejavnostih. Dolgotrajna bolezen je tista, ki ne izzveni v treh mesecih. Izraz kroničen pa opisuje bolezen ali vrsto simptomov, ki trajajo dalj časa.

Vse vzgojno izobraževalne institucije morajo biti pripravljene odzvati se na specifične potrebe teh otrok.. Sam kurikulum za vrtce in proces vzgoje sta zasnovana razvojno in se prilagajata tudi dolgotrajno bolnemu otroku. Vzgojitelji v vrtcu naj bi se vprašanj v zvezi s sprejemom dolgotrajno bolnega otroka ne lotevali s strahom in negotovostjo.

POGOJI ZA USPEŠNO VKLJUČITEV

* Pred samo vključitvijo dolgotrajno bolnega otroka v vrtec je nujna seznanitev vodstva vrtca z vrsto bolezni in njenimi glavnimi značilnostmi.
* Starši otroka naj pred samim vpisom pridobijo vse informacije o vrtcu, predvsem o tem, kako lahko vrtec zagotovi pogoje za vključitev otroka z dolgotrajno boleznijo.
* Pred samo vključitvijo je nujno, da sta z vsemi informacijami o bolezni in otroku samemu seznanjeni vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice, ki bosta imeli otroka v oddelku.
* O sami vključitvi dolgotrajno bolnega otroka morajo biti seznanjeni tudi vsi ostali strokovni delavci vrtca (glede na to, da zaradi različnih razlogov nadomeščajo vzgojiteljice v oddelku: zaradi dopustov, bolniških izostankov, v jutranjem času zbiranja....) in vodja prehrane. 
* O vključitvi otroka (predvsem, če je vključitev kasnejša in je skupina že oblikovana), je potrebno seznaniti tudi starše ostalih otrok v skupini. 
* Če je skupina že oblikovana, je na prihod oziroma vključitev otroka potrebno pripraviti tudi otroke v skupini. Na njim dojemljiv način jih vzgojiteljica seznani, v čem bo tak otrok &quot;poseben&quot;, zakaj, kako lahko sami otroci pomagajo novo vključenemu vrstniku.

KAKO VKLJUČITEV BOLNEGA OTROKA VPLIVA NA OSTALE OTROKE V SKUPINI IN STARŠE OSTALIH OTROK

Vključitev bolnega otroka vpliva na ostale otroke v skupini predvsem v pozitivnem smislu, skupino obogati in jo osmisli. Prinese novo vzdušje v skupino. To je priložnost, ko lahko na neposreden način pri ostalih otrocih  razvijamo čut:
- za &quot;hoteti in znati&quot; pomagati tistemu, ki pomoč potrebuje
- za prilagajanje drugemu
- za sprejemanje drugačnosti
- za strpnost

K vsemu temu pripomorejo tudi starši ostalih otrok, saj v stiku s svojim otrokom prav tako pozitivno vplivajo nanj.  Prav zato morajo biti seznanjeni z vključitvijo bolnega otroka v skupino, v kateri je tudi njihov otrok.

Strokovni delavki, ki sprejmeta bolnega otroka, morata imeti vse informacije in tudi temeljna znanja o poteku bolezni. Le tako se v situaciji znajdeta, sta otroku naklonjeni, ga podpirata in razumeta. To pa so temeljni pogoji za uspešno vključitev dolgotrajno bolnega otroka v vrtec.

PRIMER ALJA

* Alja je bila vključena v vrtec zadnje leto pred vstopom v osnovno šolo, ko je bila stara 6 let.
Mati otroka nas je o bolezni dokaj podrobno seznanila že ob samemu vpisu.  
* Strokovni delavki sta bili o vključitvi otroka predhodno obveščeni in seznanjeni s posebnostmi pri poteku same bolezni, posebnih potrebah otroka....Strinjali sta se z vključitvijo in se tudi na lastno željo podrobneje seznanili z boleznijo otroka.
* Vodja prehrane je bila natančno seznanjena s posebnostmi pri otroku v zvezi s samim prehranjevanjem.
* Deklico smo predstavili ostalim otrokom v skupini in jih na njim razumen način seznanili z njeno boleznijo.
* Starši ostalih otrok (skupina je v isti sestavi obstajala že 4 leta) so bili o vključitvi nove deklice delno seznanjeni preko svojih otrok, o tem pa jih je na skupnem srečanju obvestila tudi vzgojiteljica.

DELO V SKUPINI

* Otroci so jo lepo sprejeli, hitro je postala enakovreden član skupine.
* Deklica je bila na vključitev v vrtec dobro predhodno pripravljena, zato ni bilo težav pri uvajanju.
* V začetku so jo ostali otroci veliko spraševali o njeni bolezni, posebno še takrat, ko je morala dnevno uživati zdravila.
* Jemanje zdravil je predstavljalo poseben obred. Zanj so imeli skrb tudi ostali otroci, predvsem deklice, s katerimi se je več družila.
* V posameznih dejavnostih je enakovredno sodelovala. Njenim zmožnostim pa je bilo potrebno prilagoditi le tiste dejavnosti, ki jih ni zmogla (gibanje, daljši sprehodi in pohodi, smučanje, kolesarjenje, igre z žogo....).
* Kljub temu, da je bila zaradi bolezni večkrat odsotna, saj je v vrtcu velika potencialna nevarnost okužb, je nemoteno sledila programu takratne male šole.

ZAKLJUČEK

Primer Alje dokazuje, da lahko v skupini vrtca zagotovimo optimalne pogoje za razvoj tudi za dolgotrajno bolnega otroka. Uspešna vključitev je lahko le takrat, ko so neposredno vpleteni starši otroka, vodstvo, strokovni in ostali delavci vrtca, ostali otroci v skupini in njihovi starši  dovolj seznanjeni  z nastalo situacijo. Le z razumevanjem, naklonjenostjo in podporo vseh  lahko takemu otroku omogočimo kljub bolezni ustrezne pogoje za razvoj in dobro počutje med vrstniki.

==Andreja Župec==
PRILAGODITVE IZVAJANJA POUKA UCENKI ZARADI DOLGOTRAJNE BOLEZNI NA OSNOVNI ŠOLI IG

Na podlagi odločbe Zavoda za šolstvo so se prilagoditve izvajanja pouka učenki Alji Klari Ugovšek oblikovale v sodelovanju z učenko, starši učenke in učitelji:

* sodelovanje učiteljev z bolnišnično šolo;
* učbeniki za na klop pri vseh predmetih;
* dovoljeno hranjenje med poukom;
* premestitev učenke v oddelek, kjer je imela sošolko iz domačega kraja;
* prilagojen urnik za izvajanje individualiziranega programa brez dodatne obremenitve;

Predmete, pri katerih smo izvajali dodatno strokovno pomoč, je izbrala učenka sama. Dodatno strokovno pomoč smo izvajali učitelji izbranih predmetov.

Individualiziran program se je začel izvajati v šolskem letu 2005/2006. V začetku smo pripravili urnik za morebitno izvajanje individualiziranega programa. Konec leta 2005 je bila učenka zaradi bolezni zelo veliko odsotna od pouka, zato se je individualiziran program začel izvajati šele v začetku januarja 2006. Na podlagi odločbe je bila učenka upravičena do dodatne strokovne pomoči v trajanju 5 ur na teden. Dodatna strokovna pomoč se je redno izvajala pri predmetih:  slovenski jezik, matematika / fizika (izmenično), angleški jezik, biologija / gospodinjstvo (izmenično) in zgodovina / gasbena vzgoja / multimedija / verstvo in etika  (po dogovoru). V tem šolskem letu je bilo realiziranih 100 ur dodatne strokovne pomoči.

V šolskem letu 2006/2007 smo prilagoditve uvedli že v urnik, ki smo ga prilagodili učenki. Namesto rednih ur, je imela individualno uro za predmete: slovenski jezik, matematika / fizika (izmenično), angleški jezik, biologija in zgodovina / geografija (izmenično). V tem šolskem letu je bilo realiziranih 160 ur dodatne strokovne pomoči.

Učenka je bila zaradi bolezni opravičena športne vzgoje. Udeleževala se je šolskih izletov, kadar ji je zdravje to dopuščalo. V tretjem razredu osnovne šole se je udeležila šole v naravi na morju, kjer je bila z njo tudi njena osebna zdravnica. Tako ni bilo zadržkov glede zdravstvenega stanja, saj je prisotna zdravnica poznala njeno bolezen. 

Učenkin uspeh je bil rezultat dobrega skupnega sodelovanja med starši in učitelji, predvsem pa posledica velike prizadevnosti učenke same.

==Mojca Lorbek==
DOLGOTRAJNO BOLAN OTROK V ŠOLI

Na šoli imamo dijakinjo drugega letnika, ki ima zaradi svoje bolezni (cistična fibroza) odločbo, ki ji dodeljuje status dolgotrajno bolnega otroka. Prilagoditve izvajanja izobraževanja in dodatna strokovna pomoč so v odločbi definirane na sledeč način:

-	dijakinji se zagotavlja dodatna individualna učna strokovna pomoč v obsegu 3 ur na
teden.  Pomoč izvajajo učitelji izven oddelka, v času daljše odsotnosti dijakinje  pa se pomoč izvaja  na domu;
-	prilagojeno je pisno ocenjevanje (podaljšan čas, manjši sklopi, zmanjšan obseg pisnih nalog);
-	ocenjevanje je v naprej dogovorjeno in napovedano;
-	zmanjšano je število ocen pri posameznih predmetih ob daljši odsotnosti zaradi bolezni;
-	dodatna individualna strokovna pomoč se izvaja v pritličju šole;
- možno je kasnejše prihajanje k pouku v izogib gneči.

Kako zahtevane prilagoditve na naši šoli konkretiziramo?

Prilagoditve so tesno vezane na dejstvo ali je dijakinja pri pouku prisotna ali ne. Tako je bilo prilagoditev v prvem letniku manj, saj je bila dijakinja  dobro polovico leta v šoli, v letošnjem šolskem letu pa je v šoli sploh ne bo. 

Na začetku prvega letnika, ko smo dijakinjo šele spoznavali in se postopno seznanjali z njenimi specifičnimi potrebami, je bilo za dober začetek odločilno sledeče:

1.	Na šoli smo že imeli izkušnje, kako izvajati in organizirati individualno poučevanje posameznega dijaka na domu. Pri prvi taki izkušnji je bilo namreč na šoli veliko strahu in tudi odporov izhajajočih iz občutkov učiteljev o lastni nekompetentnosti za delo z bolnimi otroki.
2.	Celoten učiteljski zbor je bil dovolj dobro informiran o bolezni, njenem poteku in perspektivi. 
3.	Dijakinja je bila v začetku prvega letnika v šoli, kar je omogočilo njeno vključitev v razred in da so jo spoznali tudi učitelji (pomembno je bilo, da so spoznali njene resurse in njene osebnostne kvalitete in ne le »bolezen« oz. »omejitve in težave«).
4.	Dijakinja in mati sta zmogli o bolezni govoriti, kar je prispevalo k »demistificiranju« razumevanja tako pri sošolcih kot učiteljih.

V prvem letniku smo na šoli poskrbeli, da:

-  se je pouk izvajal v učilnicah v pritličju oz. prvem nadstropju, da ni bilo potrebnih toliko selitev, ki bi bile za dijakinjo fizično prenaporne. (Šola ima sicer kabinetni pouk in učitelji so vajeni delati v učilnicah, kjer so oprema in učila prilagojena posameznemu predmetu);
-  je dijakinja lahko zapustila uro pouka predčasno in je imela tako dovolj časa za malico;
-  je razredničarka skrbno spremljala komunikacijo med razredom in dijakinjo in ob daljših odsotnostih delovala tako, da stiki niso zamrli – sedaj je dijakinja v razred dobro integrirana in kljub celoletni fizični odsotnosti del razredne skupnosti (danes dijaki spontano na razrednih urah poročajo »kaj je novega z Aljo«);
-  se je število ocen reduciralo in zahtevana snov omejila na ključne vsebine (to pa je bilo potrebno le ob koncu šolskega leta, ko dijakinje ni bilo več v šoli);
-  razredničarka in posamezni učitelji so vzdrževali stike tudi tako, da so dijakinjo obiskovali v bolnici in z njo kontaktirali preko interneta;
-  dijakinja je pri pouku biologije sošolcem predstavila funkcijo pljuč in svojo bolezen (skupaj s svojim zdravnikom je pripravila učno uro in za to delo dobila tudi oceno ne glede na to, da  človeško telo ni del  programa biologije prvega letnika); 

V drugem letniku, ko dijakinje zaradi presaditve pljuč ni v šoli, je prilagoditev več:

-  prvi korak je bilo srečanje učiteljev in matere, na katerem nas je mati seznanila s potekom zdravljenja in rehabilitacije;
-  oblikovali smo dogovor, da se delo pri posameznem predmetu začne s kontaktom učitelja in dijakinje preko interneta in nato učiteljevega obiska na domu. Učitelji ob obisku na domu seznanijo dijakinjo z gradivom (nekateri poskrbijo tudi za zapiske sošolcev ali gradivo zanjo izdelajo sami) in se z njo dogovorijo o načinu ocenjevanja in številu ocen. Zahtevano znanje je pri vseh predmetih omejeno na ključne in temeljne vsebine;
-  dijakinja večino gradiva predeluje sama, pomoč učitelja pa je odvisna od tega, kar javi kot potrebno. Tako se pri nekaterih predmetih uči v celoti sama, drugod je zadostovala razlaga ob enkratnem obisku, so pa tudi predmeti, kjer učitelji razlagajo snov redno (enkrat tedensko) na domu, lahko pa tudi v bolnišnici, kadar je njeno zdravstveno stanje to dopuščalo;
-  vsi učitelji so »na voljo« za vprašanja in tudi za razlago preko interneta;
-  vse oblike ocenjevanja so dogovor med dijakinjo in posameznim učiteljem. Nekatere ocene so  ustne, več pa je pisnih. Pisne ocene se pridobijo tako, da učitelj pripravi test, ki ga dijakinja reši, lahko pa dodatno oceno pridobi tudi tako, da izdela npr. krajši  referat, seminarsko ali raziskovalno nalogo.

Naj za konec opišem še eno izmed mojih opažanj.

Prevladujoča drža učiteljev v odnosu do dijakinje  je defenzivna. V mislih imam njihov položaj, ko z razliko od vloge, ki jo imajo sicer v razredih, ko učni proces vodijo in so v njem pobudniki, v odnosu z Aljo prepuščajo iniciativo njej. To pa pomeni, da je sodelovanje med učiteljem in dijakinjo v veliki meri odvisno od kvalitete njunega odnosa oz. tega, ali je do stika med njima prišlo ali ne.

==Matjaž Fležar==
OSKRBA ODRASLEGA BOLNIKA S CISTIČNO FIBROZO

UVOD

Kar 80 do 90% bolnikov s cistično fibrozo preživi v odraslo dobo, se pravi dlje kot 17 let. Z odraščanjem se odnos otroka do bolezni spreminja, ne počuti se več enako v družbi z najmlajšimi, predvsem v bolnišnicah in pri obravnavi pri zdravniku. Želi si sam odločati o poteku svoje bolezni. Pojavljajo se nova vprašanja, kot so partnerstvo, spolnost, zakon, zanositev, iskanje primerne zaposlitve, ipd. Pojavljajo se tudi bolezni, ki so z odraslo dobo pri cistični fibrozi pogostejše: sladkorna bolezen, osteoporoza, jetrna okvara, pogostejše pljučnice, pnevmotoraksi in hemoptize. Idealno je, če se vodenje otroka s cistično fibrozo preda pulmologu za vodenje v odrasli dobi, po zdravniški plati, na skupnem sestanku ali v okviru Klinike za cistično fibrozo, ki obravnava tako otroke kot odrasle.

OBRAVNAVA ODRASLEGA BOLNIKA S CISTIČNO FIBROZO – PRIPOROČILA

Ker je bolezen redka in imamo v Sloveniji registriranih komaj nekaj čez 80 bolnikov s cistično fibrozo je zelo pomembno, da se ti bolniki obravnavajo na istem mestu v sklopu multidisciplinarnega tima. Zelo napačno je namreč, če bolnika obravnava zdravnik, ki ima v vsej svoji populaciji bolnikov samo en ali dva primera te bolezni. Tudi po svetu je obravnava v sklopu multidisciplinarnih timov prinesla ustrezne rezultate. Na podlagi nekaj letnega dela z bolniki s cistično fibrozo v odrasli dobi na naši Kliniki – Bolnišnici Golnik – KOPA, smo izdelali nekaj priporočil in priporočljivo je, da se otroci po prehodu v odraslo dobo predajo v obravnavo multidisciplinarnemu timu, ki to obravnavo izvaja rutinsko. 
V Bolnišnici Golnik smo pričeli z obravnavo odraslih bolnikov s cistično fibrozo v letu 2006. Postopoma se je oblikovala ekipa psihologa, fizioterapevtskega tima, dietetika, zdravnikov in sestrskega tima nadstandardnih enoposteljnih sob oddelka 300. Konziljarno smo za pomoč prosili gastroenterologe izven hiše in po potrebi endokrinologe. Vse bolnike imamo zbrane v enotnem seznamu, z elektronsko mailing listo in zbranimi telefonskimi številkami. Vsi bolniki imajo možnost konzultacije z lečečim specialistom preko elektronske pošte. Trenutno imamo v evidenci 23 bolnikov, dva sta iz tujine. Povprečna starost je 31,5 let. V teh treh letih so trije bolniki umrli, s starostjo 23, 30 in 51 let. Štirje bolniki so bili transplantirani in ena bolnica je rodila. Bolniki prihajajo iz cele Slovenije. V letu 2008 smo izdelali standarde obravnave teh bolnikov, zato ker je bolezen redka in zato ker se včasih zgodi sprejem bolnika v času dežurstva, ko lečeči dežurni zdravnik nima toliko izkušenj pri obravnavi teh bolnikov. To je vodilo do kvalitetnejše oskrbe. V toku ambulantne obravnave se bolniki vodijo v naši pulmološki ambulanti na Golniku, na tri ali več mesecev, po presoji specialista. V ambulanti se opravi tudi večino predtransplantacijskih preiskav. Bolniki velikokrat prinesejo vzorce svežega jutranjega sputuma s seboj. Ambulanta funkcionira tako, da so bolniki naročeni proti koncu delovnega časa in da niso v ambulanti več kot eden s to boleznijo naenkrat. V kolikor pride do poslabšanja bolezni imajo vsi bolniki navodilo, da kontaktirajo specialista po elektronski pošti, zato da je možna pravočasna rezervacija sobe z možnostjo izolacije, bolnik tudi dobi navodila o sprejemu, ki je planiran in o začetku samozdravljenja doma. V času hospitalizacije bolnika vodi zdravnik tima za obravnavo cistične fibroze, ki aktivira ob sprejemu tudi ostale člane tima. Reden je tudi kontakt s starši, v kolikor si bolnik to želi. Hospitalizacije pa trajajo praviloma več kot 10 dni, predvsem zaradi prolongirane venozne antibiotične terapije in spremljajočih postopkov. V toku priprav na transplantacijo pljuč sodelujemo z ekipo KC v Ljubljani na tak način, da se vse transplantacijske preiskave opravijo ali ambulantno ali na oddelku v stabilni fazi bolezni, potem pa bolnik z dokumentacijo obišče transplantacijskega zdravnika, ki s svojim strinjanjem omogoči pregled na Dunaju oz. pridobitev ustrezne dokumentacije s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V prihodnje bomo poskušali vzpostaviti sistem zdravljenja poslabšanja na domu, kar pomei organizacijo dela medicinske službe za pripravo infuzij na domu.

ZAKLJUČEK
Standardizirano obravnavo odraslega bolnika s cistično fibrozo je potrebna tudi v Sloveniji, čeprav je teh bolnikov malo. Z upoštevanjem smernic, ki veljajo v svetu, ter možnosti izolacije in oskrbe v hospitalu, ki jo ti bolniki potrebujejo, smo prepričani, da bomo uspeli kakovost obravnave dvigniti na nivo ostalih centrov po svetu

==Monika Jeruc, Diana Tubin==
NAČIN DELA OZIROMA FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE BOLNIKA S CISTIČNO FIBROZO

Ko je bolnik sprejet v bolnišnico, zdravnik na obrazcu in shemi označi tisti predel pljuč, ki je bolj prizadet in potrebuje fizioterapevtsko intervencijo. Skupaj s fizioterapevtom se odločata o najbolj primernem posegu oziroma intervenciji. Izbrani posegi in intervencije se prilagajajo individualno glede na bolnikove potrebe, težave in njegovo toleranco. Določeni posegi so zamenljivi z drugimi, če jih bolnik slabo oziroma ne tolerira. Bistvenega pomena je seveda bolnikovo aktivno sodelovanje (zaželjeno je tudi sodelovanje svojcev). Prav tako je potrebno določiti tudi intenziteto same fizioterapevtske obravnave, torej kolikokrat dnevno bomo posege izvajali.

Glede na prizadeto področje pljuč delimo tehnike na:       
                 
Tehnike za čiščenje bronhialnega sekreta iz perifernih dihalnih poti
- posturalna – položajna drenaža
- perkusija (clapping)‏
- vibracijska masaža prsnega koša
- avtogena drenaža

Tehnike za čiščenje bronhialnega sekreta iz centralnih dihalnih poti‏
- asistirano izkašljevanje                                                                 
- huffing
- aktivno ciklično dihanje
- s pripomočki (Flutter, Acapella)‏
- threshold, PEP maska/ustnik...

Ostale tehnike za izboljšanje celotnega dihalnega vzorca, z manjšo dodatno uporabo mišic
- dihalne vaje/vaje v dihanju
- dihanje z ustnično priporo

Prilagajanje in spreminjanje fizioterapevtskih posegov glede na trenutno zdravstveno stanje bolnika, je potrebno ob poslabšanjih bolezni, bolnikovi netoleranci posega,  neuspešnosti posega, kadar posega ni več potrebno preverjati (ko je pri izvajanju dihalnih vaj bolnik samostojen), kadar bolnik navaja bolečino ali večje neugodje med posegom in ob spremembi vitalnih funkcij (padec saturacije, tahikardija...)‏.

Naše delo se ne zaključi zgolj z izvajanjem fizioterapevtskih posegov. Pomembno je, da znamo oceniti tako znanje bolnika kot tudi svojcev ter jim na podlagi že osvojenega znanja pomagati z informiranjem o novostih, ki so na tem področju. Bolnike je potrebno motivirati za čim bolj aktivno življenje (poiskati vrsto telesne aktivnosti, ki jih bo veselila in ne bo predstavljala le obveznosti). Prav tako jim poskušamo pomagati poiskati individualno prilagojeno vadbo zaradi spremljajočih obolenj (osteoporoza...).

Preverimo bolnikovo znanje o posegih in samemu izvajanju fizioterapije doma in sicer  katere postopke/intervencije pozna in obvlada. Učimo postopke, ki jih bolniki ne poznajo oziroma ne obvladajo. 

Vključimo tudi starše ali druge družinske člane v samo izvajanje fizioterapije. Če jo že izvajajo, jim pomagamo s podajanjem novih vsebin dela in nadgradnjo dosedanjih metod dela. Predstavimo metode, ki jih lahko izvajajo doma in jim svetujemo kdaj naj uporabljajo določene tehnike, kakšne so indikacije določenih tehnik in kdaj so kontraindicirane (npr. pri poslabšanju – pljučnice). Predstavimo pogostosti in posebnosti določenih metod/intervencij. Bolnike opozorimo na previdnost pri določenih metodah (položajna drenaža...)‏ in jih učimo doslednostipri izvajanju fizioterapije in motiviramo tako starše kot bolnike same za večji samoprispevek k zdravljenju.

Bolnike in svojce opremitmo s podatki o koristnih primočkih (kje jih je možno kupiti, kateri so najbolj učinkoviti) ter jih učimo njihove uporabe: flutter (osnovni pripomoček za izkašljevanje),‏ massator (če je le možno), accapela (nadgradnja flutterja, deluje tudi v ležečem položaju), spirotiger (novost, uporabljajo v Italiji in je‏ zelo uporaben za trening dihalne muskulature (zvišuje FEV1), incentivni spirometer (Respiflo FS,...), threshold PEP/ITM (vadba z uporom za ekspiratorne/inspiratorne in ekspiratorne dihalne mišice),   inspiratory muscle trainer (vadba za inspiratorne dihalne mišice, kjer lahko upor poljubno spreminjamo z različnimi nastavki).

Bolnike spodbujamo k gibanju in čim bolj aktivnemu življenjskemu slogu. Skupaj poiščimo telesno aktivnost, ki bo bolnike veselila in jim hkrati predstavljala izziv.

==Alenka Babnik==
TEHNIKE RESPIRATORNE FIZIOTERAPIJE PRI BOLNIKU S CISTICNO FIBROZO 18

Tehnike za čiščenje perifernih dihalnih poti:
- položajna drenaža                                                    
- perkusija ali clapping
- vibracijska masaža prsnega koša

Tehnike za čiščenje centralnih dihalnih poti:
- kašelj
- huffing (haffing)
- uporaba PEP-a s pripomočki (Flutter®, Acapella®, Threshold®)


1. Položajna drenaža

Namen položajne drenaže je mobilizacija sluzi iz posameznih delov pljuč (fizioterapevt se odloči za izbiro položaja glede na prisotnost sekreta v pljučnih segmentih).

Indikacije te respiratorne fizioterapije so masovna produkcija sekreta (več kot 25 ml/dan),  težko čiščenje dihalnih poti, odsotni ali slabše prisotni pljučni zvok.

Kontraindikacije te respiratorne fizioterapjie so huda osteoporoza, velika plevralna vnetja, pomembno povečanje dispnoe, absces, pljučnica (sveža), hemoptize, bolezni prsnega koša.


2. Perkusija ali clapping

Namen je odluščenje sluzi od stene dihalnih poti, ki jo izvaja fizioterapevt (bolnik, svojci) s pomočjo konkavno oblikovane dlani.

Indikacije te respiratorne fizioterapije so masovna produkcija sekreta (več kot 25 ml/dan), bronhiektazije, odsotnost ali slabše prisotni pljučni zvoki.

Kontraindikacije te respiratorne fizioterapije so zlomi reber, infekcije/poškodbe kože, bronhospazem, empiem, huda osteoporoza, pljučnica, hemoptize, bolezni prsnega koša.


3. Vibracijska masaža prsnega koša

Namen je mobilizacija sluzi proti centralnim (velikim) dihalnim potem.Izvaja se z mehanskimi napravami (masatorji).

Indikacije te respiratorne fizioterapije so masovna produkcija sekreta (več kot 25 ml/dan), 
bronhiektazije, prisotnost atelektaz (posledica mukoznih čepov).

Kontraindikacije  te respiratorne fizioterapije so zlomi reber, infekcije/poškodbe kože, bronhospazem, empiem, huda osteoporoza, pljučnica, hemoptize, bolezni prsnega koša.


4. Kašelj

Namen izkašljevanja je čiščenje sekreta iz centralnih (zgornjih) dihalnih poti. Običajno je izkašljevanje končna tehnika ostalih tehnik čiščenja dihalnih poti. Za bolnika s cistično fibrozo je značilno povečano izločanje in večja patogenost sputuma. 

Kašlja se ne spodbuja kadar je suh ter neproduktiven, pri prisotnosti hemoptiz in pri pnevmotoraxu.


5. Huffing (haffing)

Je ekspiratorna tehnika, kjer gre za forsiran izdih z odprtim glotisom ter izgovarjanjem črke H.

Namen je čiščenje zgornjih dihalnih poti. Pri huffingu pride do manjših pritiskov kot pri kašlju.

Huffing se izvede tako, da bolnik sedi vzravnano, roke namesti v položaj abdukcije v ramenskem sklepu 90° in fleksija komolca 90°. Bolnik naredi počasen vdih skozi nos, zadrži približno 3 sekunde. Nato istočasno naredi forsiran izdih (H) z addukcijo rok k telesu.


6. Uporaba PEP-a s pripomočki (Flutter®, Acapella®, Threshold®)

Namen PEP pripomočkov je čiščenje centralnih (zgornjih) dihalnih poti, večja predihanost pljuč in zmanjšana količina ujetega zraka v dihalnih poteh.

Indikacije te respiratorne fizioterapije je dolgotrajen kašelj z izmečkom, bronhiektazije, sesedanje dihalnih poti, upočasnjen pretok zraka skozi dihalne poti, okvara mukociliarnega aparata.                                

Kontraindikacije te respiratorne fizioterapije so pnevmotorax, hemoptize, bolezni prsnega koša, plevralni izliv.


7. Dihalne vaje

Namen je večja predihanost pljuč in sprostitev. Dihalne vaje se uporablja za predihavanje zgornjih, srednjih in spodnjih predelov pljuč.

Indikacije te respiratorne fizioterapije so prisotnost večjih količin pljučnega sekreta, kronična respiracijska insuficienca, pri bolečini kot posledica poškodbe in pri zoženju dihalnih poti zaradi mišično-skeletnih sprememb.

Kontraindikacije te respiratorne fizioterapije so večja bronhialna krvavitev, akutna respirat. insuficienca in varice požiralnika. 


8. Incentivna spirometrija

Namen je preprečevanje respiratornih zapletov, povečanje dihalnih volumnov in trening inspiratornih mišic.

Osem tedenski program poveča intenziteto inspiratornih mišic. 

Rezultat treninga inspiratornih mišic poveča funkcijo trebušne prepone, povečajo se pljučni volumni in psihosocialni status.

==Matjaž Fležar==
SPREMEMBE V DELOVANJU PLJUC PRI CISTICNI FIBROZI

Sprememba v delovanju pljuč se pokaže že kmalu po rojstvu, če gre za dominantno homozigotno mutacijo v sklopu cistične fibroze. Kasneje v toku življenja se v pljučih naselijo bakterije, ki povzročajo okvaro stene bronhijev, ki se kaže kot bronhiektazije, pljuča se krčijo in zmanjšujejo svoj volumen. Z redno fizioterapijo in zgodnjem zdravljenjem infektov v pljučih, se da ta proces zaustaviti oz. močno upočasniti. Tako da v odrasli dobi okvara pljuč lahko znaša toliko, da je potrebno pljuča presaditi ali pa je komaj zaznavna. Ugodnejši potek sprememb delovanja pljuč je tudi pri nehomozigotnih oblikah bolezni. V preiskavi pljučne funkcije izmerimo kombinirano obstrukcijo, kar pomeni  zmanjšan pretok zraka iz pljuč in restrikcijo, kar pomeni, zmanjšane pljučne volumne.


UVOD

Cistična fibroza je bolezen, ki je zvezana z nenormalnim transportom elektrolitov in tekočine preko različnih membran v dihalnih poteh, v koži, v prebavnem traktu, v jetrih in tudi v spolnih organih. Predvsem v pljučih to vodi do nenormalne sluzi, ki maši dihalne poti, obenem pa omogoča dobro gojišče za bakterije. Bolnik zaradi goste in nepravilne sluzi potrebuje stalno fizioterapijo. Bakterija, ki jo bolnik vdahne, se lahko naseli v dihalih in povzroča vnetja v steni dihalnih poti. Zaradi tega vnetja se stene dihalnih poti brazgotinijo, stena ni več ravna pač pa ima različne zapore, zožitve in razširitve (slika1). To je trajna sprememba v pljučih, ki se ne da več pozdraviti in vsak zagon vnetja v pljučih naredi te jamice v steni dihalnih poti globlje. Kakšna je škoda je odvisno tudi od bakterije, ki živi v pljučih teh bolnikov – daleč največ škode povzroči Pseudomonas, veliko manj druge bakterije. 


PREISKAVE DELOVANJA PLJUČ PRI CISTIČNI FIBROZI

V zgodnji otroški dobi, takoj ko otrok dopolni 5 let starosti, je možno spremljati delovanje pljuč s spirometrijo. Merjenje pljučnih volumnov in pretokov je v otroškem obdobju osnovna preiskava in nam kaže na prizadetost pljuč. Preiskavo je smiselno ponavljati na vsake 3 mesece v stabilni fazi bolezni, saj skozi leta lahko beležimo napredovanje pljučne funkcije oz. pravilnost razvoja rasti pljuč pri otroku. Pljuča se pri otroku funkcijsko razvijajo do 20 oz. 25 leta starosti in pravilno zdravljenje pljučnih infekcij in fizioterapija v tem obdobju rasti pljuč omogočata normalen razvoj pljuč z malenkostno okvaro, kot že rečeno vezano na poslabšanja. Ko se funkcijska okvara pljuč pojavi, izmerimo nekoliko zmanjšano vitalno kapaciteto pljuč, zmanjšan pa je tudi pretok zraka iz pljuč – FEV1. Slednji je v primerjavi z zmanjšanjem volumnov ponavadi bolj izrazit, zato govorimo o t.i. obstruktivni motnji ventilacije. Ko okvara pljuč napreduje se pojavi tudi ujetje zraka v pljučih in zmanjšanje prenosa kisika v kri, zato s preiskavami, ki merijo te spremembe bolnika spremljamo šele, ko je okvara pljuč več kot 30%. Omeniti je potrebno tudi, da ima kar tretinja bolnikov s cistično fibrozo dober odziv na bronhodilatator (Ventolin, Berotec ali Berodual), katerega svetujemo uporabljati predvsem pred fizioterapijo oz. inhalacijo fiziološke raztopine ali soli (4% raztopine NaCl). Uporaba inhalacijskih glukokortikoidov pri tej bolezni pa ni priporočljiva. Veliko pomaga, če si bolnik meri svoje volumne in pretoke tudi doma z majhnimi prenosnimi spirometri (Piko-6 ali Piko-1), zato, ker te rezultate lahko posreduje zdravniku po elektronski pošti, ki lahko ob zmanjševanju teh volumnov hitro ukrepa in svetuje zdravljenje. Meritev pljučne funkcije je torej ena izmed osnovnih preiskav spremljanja bolnika s cistično fibrozo.

==Alja Klara Ugovšek, Matjaž Fležar==
KAKO KISIK POMAGA PRI BOLEZNIH PLJUC

Človek lahko živi brez hrane nekaj tednov, brez vode dva dni, brez kisika pa samo nekaj minut. Prenehanje oskrbe človeškega telesa s kisikom že v desetih sekundah pripelje do izgube zavesti. 

Glavna naloga pljuč je dihanje, to je izmenjava zraka – privzem kisika iz zraka in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa v okolje. Ko vdihnemo zrak, kisik potuje skozi dihalno pot in sicer skozi nosno votlino, žrelo, grlo in v sapnik, ki se razcepi v sapnici, nato pa kisik potuje  v pljuča. Dihalna pot se zaključi v t.i. respiratornem območju pljuč, kjer je glavna funkcijska enota acinus. Značilnost acinusa je, da se že v poteku bronhiolov začnejo pojavljati alveoli kot majhni mehurčki, v katerih prihaja do neposrednega stika vdihanega zraka s krvjo. Ob zaključku dihalnih poti cel grozd alveolov tvori skupen prostor, ki sodeluje pri izmenjavi plinov – respiracija. Kisik se prenaša po krvi. Kri je sestavljena iz plazme (rumenkaste tekočine) in iz krvnih celic: rdečih krvnih telesc (eritrocitov), ki oskrbujejo celice s hrano, belih krvnih telesc (levkocitov), ki varujejo telo pred infekti, krvnih ploščic (trombocitov), ki sodelujejo pri strjevanju krvi. Ko pride kisik v pljučni mešiček (alveol), se veže na hemoglobin v eritrocitih, ki je prenosna molekula za kisik. Hemoglobin nosi kisik po krvnih celicah vse do tkiv in nazadnje do organov. Največ kisika se prenese z rdečimi krvnimi telesci (eritrociti) in zelo malo po plazmi. V celicah se proizvaja ogljikov dioksid, ki se v nasprotni smeri kot kisik, izloča iz telesa. 

Transport plinov med okolico in pljuči omogočata dva procesa. Aktivni proces ventilacije pljuč zajema način izmenjave zraka med alveoli in okolico (vdih imenujemo inspirij, izdih pa ekspirij), nekaj zraka pa  vedno ostane v pljučih, da ne pride do sesedanja pljuč. Pasivna difuzija plinov pomeni prehod kisika v kri in ogljikovega dioksida iz krvi.  Poteka skozi stene alveol in kapilar.

Poznamo dva krvna obtoka in sicer veliki (sistemski), ki je namenjen oskrbi celotnega telesa, s kisikom obogateno (arterijsko) krvjo in mali (pljučni), ki zagotavlja, da se s kisikom revna (venska) kri ob stiku z zrakom v alveolih pljuč ponovno zasiti s kisikom.

Najpogostejša motnja v transportu kisika in ogljikovega dioksida v telesu je nivo ventilacije pljuč. Manjši tlak kisika in večji tlak ogljikovega dioksida v alveolu privede do respiratorne odpovedi ob boleznih pljučih. 

Najpogostejše bolezni s pomanjkanjem kisika v krvi so povezane s kajenjem cigaret. Pri tem gre za kronično obstruktivno pljučno bolezen. Pri cistični fibrozi pa se zaradi goste, lepljive sluzi, ki zastaja v pljučnih mešičkih, pojavljajo bronhiektazije. To povzroča, da se dihalne poti bolezensko spremenijo, zvijugajo in prekrijejo z gosto sluzjo. Zaradi tega ne more priti do izmenjave plinov (kisika in ogljikovega dioksida) v pljučnih mešičkih (alveolih) in celice ne dobijo kisika, ki ga potrebujejo za celično dihanje. Celice začnejo odmirati, pozneje tudi tkiva in organi, dokler ne pride do kronične odpovedi pljuč.  

Pri petnajstih letih sem potrebovala dodaten kisik. Zaradi cistične fibroze se mi je zamašilo veliko pljučnih mešičkov (alveolov) zaradi česar v njih ni prišlo do izmenjave plinov (kisika in ogljikovega dioksida) in tako tudi kisika ni prišlo dovolj v celice. Zadihala sem se po vsaki obremenitvi. Nekaj tednov sem bila v bolnišnici. Zaradi oslabelosti se nisem mogla gibati, pljučna funkcija se mi je slabšala. Ko sem se iz bolnišnice vrnila domov, sem se pri hoji po stopnicah zelo zadihala. K športni vzgoji v zadnjih letih osnovne šole in v Gimnaziji Poljane nisem več hodila. V zadnjih letih sem bila zadihana ves čas – ko sem hodila, ko sem se gibala, celo ko sem govorila. Potrebovala sem dodaten kisik, da je v še delujoče pljučne mešičke (alveole) prišlo dovolj kisika, da celice niso odmrle. 

Zdrava pljuča dobijo dovolj kisika iz zraka in so tako sposobna za pljučno dihanje, pri pljučnih boleznih pa je potreben dodaten kisik. Ko pljučna bolezen napreduje in pljuča niso sposobna iz zraka privzeti zadosti kisika, je potrebno trajno zdravljenje s kisikom na domu!

V začetku leta 2008 se mi je zdravstveno stanje zelo poslabšalo. Nisem več zmogla brez dodatnega kisika. Bila sem v bolnišnici toliko časa, dokler mi imenovani zdravnik na zavodu ni odobril tekoči kisik, kajti brez njega nisem mogla več živeti. 

Bilo mi je izredno težko. Misel, da bom imela &quot;cevko pod nosom&quot; me je žalostila. Stara sem bila komaj petnajst let in že sem bila obsojena le na domače okolje. Bilo me je sram stopiti pred ljudi, saj sem si mislila, da me bodo vsi gledali, ker sem drugačna. Z mami in zdravnikom smo se pogovorili, da to ni nič hudega in da smo vsi ljudje drugačni. Prepričala sta me, da bom s kisikom lahko hodila v šolo in se nemoteno gibala v naravi. Zdravnik mi je predlagal, da bi pripravila seminarsko nalogo, v kateri bi sošolcem razložila, zakaj potrebujem dodaten kisik. Strinjala sem se z njegovim predlogom. Še v bolnišnici sem začela pripravljati seminarsko nalogo, pri kateri mi je strokovno pomagal tudi zdravnik. Ko sem se že sprijaznila z mojo usodo, da bom imela tekoči kisik, me je prizadela novica, da mi je imenovani zdravnik zavoda odobril koncentrator kisika. 

Ko sem slišala, da so mi odobrili koncentrator kisika, sem se zjokala. Spomnila sem se pripovedi le nekaj let starejše prijateljice, ki je zaradi iste bolezni imela koncentrator kisika. Povedala mi je, da s koncentratorjem kisika ne moreš iti nikamor, saj si priklopljen na nekaj metrov dolgo cevko. Želela si je, da bi lahko šla ven, na sprehod, vendar bi si sama morala plačevati najem tekočega kisika ali polnjenja prenosnih jeklenk. Zaradi finančnega stanja to ni bilo mogoče, zato je zaprosila za odobritev tekočega kisika. Spomnim se, ko si je za Božič želela iti v mesto, da bi si ogledala lučke. Vendar, ker je bila priklopljena na koncentrator kisika, ji to ni bilo omogočeno. Žal, ji tekoči kisik niso odobrili pravočasno. 

Jaz nisem želela imeti takšne usode. Želela sem in želim živeti čim bolj kakovostno življenje. Opogumila sem se in s tekočim kisikom hodila tudi v šolo. Želela sem iti v šolo, se družiti z vrstnik, spoznavati nove stvari, hoditi v naravo, na izlete, počitnice. S koncentratorjem kisika tega ne bi mogla. Izgubila bi veliko lepih, mladostniških let. Na začetku sem bila malo skeptična, kako se bodo odzvali sošolci, ko bom prišla s kisikom v šolo. Razredničarka je že pred mojim prihodom (po daljši hospitalizaciji) sošolcem in učiteljem pojasnila mojo situacijo. O moji bolezni sem jim sicer povedala že takoj na začetku leta. Kljub moji začetni negotovosti so me sprejeli zelo lepo. Vsi so me podpirali in mi pomagali. Ker sem morala s seboj nositi kisik, so mi sošolci izmenično nosili šolsko torbo. Počutila sem se tako, kot prej brez kisika. Nihče v Gimnaziji Poljane me ni gledal čudno, čeprav vsi niso poznali razloga, zakaj potrebujem kisik. 

Kisik je glavni vir preživetja in vsi si zaslužimo živeti kakovostno življenje. Ne glede na to, koliko je star človek, ki potrebuje dodaten kisik, vsak bi moral biti upravičen do tekočega kisika. Z njim je mogoče, da človek ostane čim bolj aktiven in da živi čim bolj popolno življenje, kakor živijo zdravi ljudje.

==Anja Simonic==
KAJ SE DOGAJA V DUŠEVNOSTI OSEBE S CISTICNO FIBROZO V CASU, KO EDINA MOŽNOST NADALJEVANJA ŽIVLJENJA POSTAJA PRESADITEV PLJUČ

UVOD 

Cistična fibroza je gotovo ena od bolezni, ki s svojimi posledicami, ne samo pomembno vpliva na življenje otroka, ki se s takšno boleznijo rodi, ter njegove družine, temveč to življenje tudi pomembno sooblikuje in v marsičem determinira. Ker cistična fibroza poseže praktično v vse aspekte življenja bolnika in njegovih bližnjih, seveda odpira mnogo aktualnih vprašanj, dilem in vsebin, o katerih je pomembno spregovoriti. Kljub njihovi pomembnosti, se bom v pričujočem prispevku osredotočila predvsem na čas, ko edina možnost nadaljevanja življenja za bolnika s cistično fibrozo, postaja presaditev pljuč. Takrat so trenutki, ko se vpletenim zdi, da se je v zelo kratkem času zgodilo več, kot so kdajkoli prej doživeli, pa tudi trenutki, ko se čas odvija počasneje in se zdi, da se stvari nikamor ne premaknejo. Dogajanje v situaciji, ko potekajo priprave osebe s cistično fibrozo na presaditev pljuč, je tako kompleksno, da ga nikakor ne moremo zreducirati zgolj na črno ali belo, temveč je v njem mnogo »svetov« – je svet osebe, ki živi s cistično fibrozo, je svet njenih bližnjih – lahko so to mama, oče, bratje in sestre, lahko je to partner, fant ali punca, mož ali žena, lahko je to prijateljica ali prijatelj, lahko so to sorodniki. Svoj pogled na dogajanje imajo tudi vpleteni zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni (so)delavci. In čisto vsak od naštetih vpletenih gleda na dogajanje okrog osebe s cistično fibrozo skozi svoje oči. Ne glede na to, skozi katero perspektivo sodelujemo v tem dogajanju, je pomembno, da se zavedamo, da nobeden od pogledov vpletenih ni bolj ali manj resničen od pogleda drugega, nobeden manj vreden ali manj pomemben. Samo z dopuščanjem in s spoštovanjem teh različnih perspektiv se bomo zmogli približati celostni sliki dogajanja. 

Kljub tej pestrosti vlog vseh vpletenih, pa je vendarle oseba s cistično fibrozo tista, ki neposredno čuti, kako njeno telo peša, kako vedno težje diha, kako jo začenjajo utrujati že najmanjše aktivnosti, tista, ki mora prestajati najrazličnejše preiskave, ki so zanjo tudi neprijetne, tista, ki jo bolezen vse bolj omejuje pri njenem vsakodnevnem funkcioniranju in jo dela vse bolj odvisno od drugih, tista, ki je za vse daljša časovna obdobja vezana na bivanje v bolnišnici in tako nehote tudi bolj izolirana od svojega domačega okolja, tista, ki neposredno spremlja, kako postajajo njeni bližnji vse bolj zaskrbljeni ter besede zdravnikov vse resnejše, tista, ki neposredno doživlja notranjo razdvojenost med vsem, kar bi še rada doživela in dosegla v življenju ter krutim dejstvom, da ji morda to nikoli ne bo uspelo, tista, ki je sočasno razpeta med raznoraznimi strahovi in skrbmi na eni strani ter pogumom in voljo na drugi strani, za katera morda čuti, da ju potrebuje ob spoprijemanju s procesom, kot je presaditev pljuč, in za katera čuti, da ju še kako od nje potrebujejo tudi njeni bližnji. Ob naštetem se v njeni duševnosti, v njenem svetu dogaja še mnogo drugega in tega dogajanja ter odzivov dandanes strokovnjaki še vedno ne poznajo dovolj dobro. Ker je več znanega o psiholoških težavah in funkcioniranju otrok s cistično fibrozo kot odraslih, večina avtorjev zaključuje, da so potrebne nadaljnje raziskave o psihološkem zdravju in funkcioniranju, zlasti pri odraslih s cistično fibrozo. Poleg tega, da v raziskavah najpogosteje uporabljeni samo-ocenjevalni vprašalniki anksioznosti in depresije ter kakovosti življenja ne ujamejo številnih pomembnih značilnosti psihološkega dogajanja pri osebah s cistično fibrozo (1), je potrebno poudariti tudi, da novi načini zdravljenja in s tem spremenjena prognoza bolezni prinašajo s seboj tudi nove psihološke in socialne izzive ter zahteve, s tem pa tudi probleme (2). Zato je še posebej pomembno, da smo v svojih ocenah previdni in pozorni ter odprti za najrazličnejše možnosti. 

Tako bi v nadaljevanju rada spregovorila predvsem o dogajanju v duševnosti osebe s cistično fibrozo, in sicer v času, ko je bolezen tako zelo napredovala, da neposredno ogroža življenje te osebe in se kot edina možnost dolgoročnega preživetja kaže operacija – presaditev pljuč. Pri tem bi rada predstavila nekatere aktualne psihološke momente ter jih umestila v širši kontekst življenja osebe s cistično fibrozo. 

VPLIV CISTIČNE FIBROZE NA KAKOVOST ŽIVLJENJA 

Čeprav se raziskave v svojih zaključkih o tem med seboj tudi nekoliko razlikujejo, bom izpostavila rezultate študije (2), ki zaključuje, da je psihološko in psihosocialno funkcioniranje oseb s cistično fibrozo v obdobju adolescence in odraslosti približno enako zdravim ljudem in da se osebe s cistično fibrozo skozi čas običajno učinkovito prilagodijo na svojo bolezen ter da njihova kakovost življenja ne trpi, vse dokler bolezen ne postane tako resna in povzroči tako pomembne spremembe, da imajo težave pri učinkovitem prilagajanju nanje. Bolj kot resnost bolezni sama po sebi torej na kakovost posameznikovega življenja prej vplivajo spremembe v resnosti bolezni in stopnja teh sprememb (2). Pri tem je vpliv cistične fibroze na posameznikovo življenje odvisen tudi od mnogih drugih dejavnikov, kot so npr. subjektivna bolnikova predstava o zdravju, strategije, ki jih uporablja pri spoprijemanju z boleznijo in socialna ter psihološka podpora (2). 

Dejavniki spoprijemanja s stresno situacijo, kot je priprava na presaditev pljuč

Obdobje priprave bolnika s cistično fibrozo na presaditev pljuč je gotovo obdobje pomembnih sprememb v resnosti bolezni, ko se kakovost bolnikovega življenja pomembno zmanjša. Da bi lahko razumeli ravnanje in zmožnost prilagajanja osebe s cistično fibrozo v času priprav na transplantacijo, je pomembno, da poznamo tako dejavnike, ki v splošnem pomembno vplivajo na njen način razmišljanja, čustvovanja in spoprijemanja v življenju, kot tudi dejavnike, izhajajoče specifično iz situacije ob pripravi na transplantacijo pljuč. 

Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na spoprijemanje osebe s cistično fibrozo s svojo boleznijo in specifičnimi težkimi situacijami v poteku te bolezni, je sama narava te bolezni. Pri tem so pomembne značilnosti njenega izvora, poteka, posledice ter omejitve, ki jih prinaša v vsakodnevno življenje, načini zdravljenja, prognoza. Izjemno pomembni so tudi trenutno prisotni moteči telesni simptomi (npr. težave z dihanjem, hud kašelj, ki povzroča bolečine, ošibelost) ter vpliv določenih načinov zdravljenja na vsakodnevno življenje (npr. trajno zdravljenje s kisikom, mehanična ventilacija). Tesna prepletenost telesnega in duševnega pri cistični fibrozi, še zlasti v fazi tako napredovale bolezni, ima zelo pomemben vpliv na posameznikovo spoprijemanje, zato se bomo temu podrobneje posvetili v nadaljevanju. 

Podatek, v katerem življenjskem obdobju je oseba, ko tečejo priprave na transplantacijo, nam lahko vsaj približno pove, kaj je ta oseba v svojem življenju že doživela in kakšne so njene želje in cilji za prihodnost. Tako bo za mladostnico morda izjemno pomembna želja za prihodnost obiskati koncert svoje najljubše glasbene skupine ali imeti fanta in več prijateljev, medtem ko bodo želje po svoji družini in izobrazbi morda še bolj oddaljene, kar pa ne bo držalo za osebo, ki bo v pripravah na presaditev pljuč v nekoliko kasnejšem življenjskem obdobju. Seveda moramo svoje domneve, ki jih avtomatično pripišemo določenemu življenjskemu obdobju, vedno preveriti tudi v praksi.

Pomembno je domače okolje, v katerem je oseba s cistično fibrozo odraščala, in sicer predvsem način vzgoje (v kolikšni meri in na kakšen način se je otroka spodbujalo k samostojnosti oziroma po drugi strani pretirano ščitilo ipd.), pomembni so njeni odnosi s pomembnimi drugimi (v kolikšni meri je oseba s cistično fibrozo vključena v socialno mrežo - ali ima ob sebi družino, prijatelje, sošolce, sodelavce oziroma je socialno izolirana; kako samostojna oziroma odvisna od drugih je pri skrbi zase ter spoprijemanju z boleznijo; kako odkrita, odprta je komunikacija med njimi v zvezi z boleznijo; kakšna so morebitna nesoglasja ali konflikti med njimi; kakšen je odnos drugih v njeni bližnji in širši okolici do njene bolezni).

Svoj vpliv lahko prispevajo tudi šolanje in izobrazba ter drugi interesi osebe s cistično fibrozo.

Tudi od preteklih življenjskih izkušenj bo odvisno, kako se bo oseba s cistično fibrozo soočala s tako posebno situacijo, kot je priprava na presaditev pljuč. Oseba, ki si je, kljub bolezni, zmogla skozi zaupanje in spodbudo staršev nabrati različnih življenjskih izkušenj ter spoznati vsaj nekaj pestrega sveta okrog sebe, bo predvidoma zmogla več različnih možnih odzivov kot oseba, katere vse življenjske izkušnje so vezane na njen dom in odnose z bližnjimi sorodniki. Te izkušnje seveda ne vplivajo samo na čas priprave na operacijo, ampak morebiti še toliko bolj na čas in način življenja po operaciji pljuč. Enega pomembnejših vplivov na spoprijemanje s situacijo presaditve pljuč gotovo predstavljajo načini, na katere se je oseba v preteklosti spoprijemala s stresnimi situacijami na splošno in še posebej s stresnimi situacijami, povezanimi z boleznijo in njenim zdravljenjem. Je pri tem iskala pomoč drugih, npr. staršev, prijateljev, je o svoji stiski odprto govorila, se je aktivno lotila reševanja problemov ali pa se pri reševanju problemov raje naslonila nase, svoje stiske ni podelila z drugimi ali pa se je reševanju problemov preprosto raje izogibala in jih prelagala na prihodnost, na druge ipd.? Vedeti moramo, da ni enega in edinega učinkovitega načina soočanja s stresnimi situacijami in da se v različnih življenjskih situacijah različno učinkovito obnesejo različne strategije. Žal nimam empiričnih podatkov o tem, kakšne strategije spoprijemanja naj bi bile najbolj učinkovite specifično v času priprave na transplantacijo pljuč, medtem ko so rezultati raziskav glede tega v splošnem pri bolnikih s cistično fibrozo med seboj nasprotujoči si in jih je zato potrebno interpretirati s previdnostjo.

Seveda so posameznikove osebnostne značilnosti, za katere je značilno, da so relativno trajne, tiste, ki prav tako pomembno vplivajo na njegovo odzivanje v stresnih situacijah. Tako so nekateri posamezniki bolj usmerjeni navzven, drugi bolj usmerjeni vase; nekateri imajo izrazito potrebo po kontroli, neodvisnosti, samostojnosti, drugi se spet raje prepuščajo drugim, njihovih odločitvam itd. 

Ne smemo pozabiti na nedavne pomembne izgube v posameznikovem življenju - lahko je to izguba bližnje osebe, simpatije, prijateljskega odnosa, izguba službe, svoje samostojnosti zaradi uvedbe trajnega zdravljenja s kisikom na domu itn. – ki vsaka na svoj način vplivajo na posameznikovo prilagoditev na bolezen, pri čemer ga večinoma naredijo bolj ranljivega za učinkovito spoprijemanje s stresnimi situacijami.

Svojo vlogo lahko ima tudi čas, odkar so se začela resnejša poslabšanja bolezni, daljše hospitalizacije in globlji upad splošnega telesnega stanja. Te informacije nam povedo, kaj vse je oseba v določenem času že prestala in koliko je od vsega dogajanja lahko že utrujena, naveličana in morda tudi telesno in duševno izčrpana, obenem pa na njihovi podlagi lahko ocenimo čas, ki ga je imela oseba na razpolago, da se je postopno prilagodila sedanji situaciji. 

Izjemnega pomena je informiranost osebe o bolezni, zdravljenju in prognozi - realna predstava o bolezni je običajno povezana z boljšo prilagoditvijo na bolezen kot izogibanje tem temam. Tudi zato je komunikacija med zdravniki, medicinskimi sestrami in drugimi zdravstvenimi delavci ter bolnikom s cistično fibrozo in njegovimi bližnjimi izjemnega pomena. Zdravstveni delavci lahko pomembno vplivajo na realno predstavo bolnika in njegovih bližnjih o bolezni. Na podlagi zbranih informacij o bolezni in njenih značilnostih si bodo tako oseba s cistično fibrozo kot njeni bližnji namreč lahko ustvarili določeno predstavo o bolezni in se v skladu s to predstavo tudi vedli. Zato je v času priprave na presaditev pljuč jasna komunikacija med vsemi vpletenimi še kako pomembna.

Ker smo si posamezniki v zgoraj opisanih dejavnikih med seboj različni in se posledično zmoremo oziroma znamo različno učinkovito spoprijemati s stresnimi situacijami v življenju, je pomembno, da zmoremo to različnost spoštovati tudi v kontekstu bolnikov s cistično fibrozo, ki čakajo na transplantacijo pljuč. Obenem je seveda pomembno tudi, da skušamo posameznika na primeren način spodbujati in mu pomagati pri spoprijemanju v situaciji, za katero ni najbolje opremljen, se v njej ne znajde ipd. Tako je npr. potrebno v kontekstu bolezni pogosto omenjan mehanizem zanikanja npr. resnosti bolezni vedno razumeti kot mehanizem, ki ima tudi svojo varovalno funkcijo. Če bi torej takšna oseba npr. redno hodila na kontrole oziroma dosledno sledila vsem principom zdravljenja, bi si s tem lahko priznala, da je njena bolezen resna. A ker bi bilo to dejstvo zanjo zaenkrat še preveč boleče in ogrožajoče, je zanjo na nek način lažje, da ignorira svoj delež odgovornosti pri skrbi za bolezen. V tovrstnih situacijah je pomembno, da teh obrambno varovalnih mehanizmov ne rušimo nasilno, temveč prej poskušamo razumeti predstave in prepričanja, ki so v njihovem ozadju in jih šele nato na primeren način naslovimo in obravnavamo. Na splošno je potrebno vedeti tudi, da so nekateri mehanizmi izogibanja adaptivni in pripomorejo k učinkovitejšemu spoprijemanju z boleznijo. Tako ne bodo vse osebe s cistično fibrozo, ki čakajo na transplantacijo, enako odkrito izražale svojih razmišljanj in strahov v zvezi s posegom in njegovih morebitnih negativnih posledicah. To različnost je pomembno spoštovati in jo obravnavati z vso občutljivostjo. 

Nekateri specifični psihološki momenti v času priprave na transplantacijo pljuč

1. Tesna prepletenost telesnega in duševnega
Glede na to, da že ob prehladu ali močnejšem glavobolu lahko čutimo, kako spremembe v našem telesu vplivajo tudi na naše duševno počutje in funkcioniranje, si poskusimo predstavljati, kako izrazita je šele prepletenost telesnega in duševnega v kontekstu bolnika s cistično fibrozo v času resnega in življenjsko nevarnega poslabšanja. Ključno vprašanje je, kako se ob vse večji ošibelosti telesa zoperstaviti tudi vse večjemu pomanjkanju volje, energije, motivacije, če imajo vendar volja, energija in motivacija tudi svojo telesno komponento? To je gotovo nekaj, kar je lahko tudi zelo težko in je seveda odvisno tudi od vseh zgoraj opisanih dejavnikov, pri katerih so med posamezniki lahko izjemne razlike. 

Eden ključnih pojmov je motivacija – če sta za posameznika življenje in boljše zdravstveno stanje pomembni vrednoti, če dovolj zaupa vase, da je in bo zmožen zdržati vse ovire in izzive, bo ob ustrezni podpori, informacijam in sodelovanju bližnjih ter zdravstvenega osebja, zmožen pripravljenosti boriti se in ohranjati voljo, kljub izjemno težki situaciji, v kateri se je znašel. Da bo to zmogel, ga moramo ustrezno pripraviti na situacijo, ki je pred njim. Običajno se najbolj bojimo in se počutimo najbolj tesnobno v situacijah, ki jih ne poznamo. Z realnimi informacijami, kako približno naj bi se stvari odvijale v prihodnosti, tudi v smislu pričakovanih težav in omejitev, bo posameznik lahko postopno zbral svoje »notranje moči« (resurse) in se na prihajajočo situacijo pripravil po svojih najboljših močeh. To mu bo v situaciji, v kateri sicer nima kontrole nad mnogo dejavniki, ohranilo vsaj nekaj občutka kontrole nad samim seboj in svojim življenjem, ki je v našem vsakodnevnem življenju sicer bistvenega pomena. Če mu bomo neprijetne vidike dogajanja prikrili ali jih skušali narediti nerealno prijaznejše in mehkejše, se bo posameznik počutil izigranega, posledično bo začutil do nas in celotnega dogajanja vsaj določeno stopnjo nezaupanja, imel pa bo tudi nižji občutek kontrole nad situacijo, kar bo povzročilo dodatno negotovost in anksioznost. Da bo oseba lažje zdržala oziroma sploh zmogla vse izzive, ji bo pri tem lahko v pomoč jasen cilj, h kateremu v aktualni situaciji stremijo vsi vpleteni in do katerega vodijo tudi najmanjši napredki, ki so vsak zase pomembni. 

V luči splošnega poslabšanja bolezni in različnih spremljajočih zapletov, bolnik še kako potrebuje tudi določen prostor za pozitivne novice, ki so lahko tudi najmanjši napredki in izboljšanja. Pomembno je, da oseba s cistično fibrozo ni pozorna samo na tisto, česar v danem trenutku več ne zmore in za kar je prikrajšana, temveč, da je pozorna tudi na tisto, kar še vedno zmore. Obenem je za pomembne druge, ki obkrožajo osebo s cistično fibrozo, kar velja tako za njene bližnje kot za zdravstveno osebje, pomembno tudi, da v želji, da bi osebo zaščitili pred preveč ogrožajočimi informacijami, le-tej ne podležejo. Čeprav smo neradi prinašalci slabih novic, to še ne pomeni, da je temu najbolje avtomatsko izogniti se. V realnosti oseb s cistično fibrozo namreč zanje ne bomo mogli prikrajšati. Pri sporočanju novic v zvezi s pripravo na transplantacijo pljuč, moramo vedno biti pozorni, kaj oseba s cistično fibrozo že ve o tem. Vse njene morebitne nerealne predstave skušamo ustrezno popraviti z realnimi informacijami. Seveda moramo po drugi strani znati razumeti tudi osebo, ki si ne želi biti preveč informirana in, kolikor nam to tako resna situacija sploh dopušča, to njeno željo znati tudi upoštevati.

Številne preiskave, različne infuzije ter tudi same oblike zdravljenja, še posebej v primeru potrebe po intubaciji in mehanični ventilaciji, lahko predstavljajo zelo stresno situacijo za posameznika, saj npr. vsaj slednja tudi zelo grobo in nasilno poseže v posameznikovo telo ter ga naredi praktično povsem odvisnega od drugih, obenem pa mu onemogoči običajno komunikacijo. Običajno se tudi čez noč preseli iz akutnega oddelka, kjer je običajno hospitaliziran že daljši čas, na enoto za intenzivno nego, kar pomeni, da spremeni tudi okolje. Gotovo je velik izziv se praktično čez noč prilagoditi takšni situaciji ter se z njo pomiriti. Normalno je, da vso to dogajanje posameznika lahko spravi v hudo duševno stisko, ki jo posamezniki različno izrazijo in se z njo tudi različno učinkovito spoprijemajo. Ker so spremembe tako velike, se posamezniku pošteno zatresejo tla pod nogami in izgubi svoj običajen občutek varnosti, ki se je zaradi slabšanja bolezni že prej postopno krhal. Ob samem dejstvu, da je celoten izid situacije v pomembni meri tudi nepredvidljiv, je občutek varnosti še dodatno ogrožen in to realno ogrožen. Zato je takrat še posebej pomembno, da skušajo vsi vpleteni na svoj način prispevati k bolnikovemu občutku varnosti. Vso dogajanje okrog bolnika mora, kolikor je to seveda mogoče, imeti določeno strukturo. To pomeni, da so pregledi, pogovori, jemanje krvi, umivanje itd. ob določenem času. Izjemnega pomena je, da skušajo medicinske sestre, zdravniki in seveda bližnji razumeti sporočanje in komunikacijo bolnika in to, kar jim želi sporočiti. Nemalokrat bo za to potrebno veliko potrpežljivosti in razumevanja. Pomembno je, da zdravstveni delavci svoje odločitve, posege itd. bolniku vedno ustrezno argumentirajo, še posebej, če je to bolnik, ki ima rad kontrolo nad dogajanjem in ki je sicer dobro seznanjen s svojo boleznijo, njeno prognozo in potekom ter možnimi posledicami transplantacije pljuč. Pri tem naj nas ne zavede mladost bolnika! Zato ker je bolnik trenutno nemočen, moramo biti še posebej pazljivi na to, da mu, četudi nehote, ne odvzamemo njegove zmožnosti soodločanja. 

2. Odnos do smrti in življenja ter notranji konflikti 
Menim, da je za situacijo priprave na transplantacijo pljuč pri bolnikih s cistično fibrozo značilno povsem specifično psihološko dogajanje. Ob zavedanju, da so se rodili z boleznijo, ki je neozdravljiva in za katero ostaja ob njenem poslabšanju zgolj ena sama rešitev, ki je v radikalnem, težkem posegu presaditve pljuč z negotovim in nepredvidljivim izidom ter z določenimi posledicami za nadaljnje življenje, pravzaprav izgubljajo možnost kakršnekoli izbire, kajti edina možnost postaja operacija, ki pa je negotova. Zato so globoko v sebi zelo neposredno soočeni s strahom pred smrtjo. Vsak bolnik s cistično fibrozo si skozi svoje življenje s to boleznijo oblikuje sebi lasten odnos do izgub in smrti. O tem lahko govori z drugimi ali pa razmišlja zgolj sam zase, lahko pa je to nekaj, o čemer si ne želi ali ne upa razmišljati niti sam zase. Kljub temu na nezavedni ravni zavzame neko pozicijo oziroma odnos do smrti. S tem ko se ljudje zavedamo sebe, se zavedamo tudi svoje umrljivosti. V vsakodnevnem življenju se razmišljanju in pogovoru o smrti pogosto raje izogibamo, vendar je oseba s cistično fibrozo v času tako izrazitega poslabšanja bolezni s tem razmišljanjem zelo neposredno soočena. Na to jo nenazadnje opozarja tudi resno pešanje njenih telesnih funkcij. Glede na to, da se v našem odnosu do smrti vedno odraža tudi naš odnos do življenja, je oseba s cistično fibrozo pri vzpostavljanju svojega odnosa do življenja in smrti soočena z zelo kompleksnim dogajanjem. Na eni strani je možnost smrti realno prisotna in osebo sili v to, da do nje vzpostavi določen odnos. Ta odnos, ki sicer ni ves čas dogajanja stabilen, temveč se lahko sproti spreminja, se lahko odraža v najrazličnejših oblikah. Med najbolj prepoznavnimi ter najbolj ekstremnimi odzivi so npr. 1. sprejemanje situacije takšne, kot je in takšne kot se bo odvijala sproti, kar dopušča tako borbenost kot zmožnost prepustiti se 2. pasivno prepuščanje toku dogodkov, brez lastne vpletenosti in sodelovanja, 3. borbenost in pozitivno razmišljanje, v katerem praktično ni možnosti neuspeha. V realnosti se vsi omenjeni načini največkrat med seboj različno prepletajo. Medtem ko je torej na eni strani realno prisotna možnost smrti, na drugi strani obstaja prav tako realna možnost presaditve pljuč. Le-ta osebo po svoji definiciji sili v zbiranje moči, energije, volje, poguma, zaupanja, vere, upanja, saj bo le tako zmogla prestati vse zahteve, ki so pred njo. Ker je oseba informirana tudi o možnih posledicah uspešne transplantacije v smislu sprememb za njeno življenje, jo to spontano vodi tudi v razmišljanje o tem. Tako postaja ta razdvojenost med razmišljanjem o možni smrti ter o možnem »novem« življenju oziroma med zbiranjem moči in volje za nekaj, kar se kasneje lahko konča s smrtjo, vse očitnejša. Poudariti želim predvsem, kako težko je lahko ohraniti voljo in pogum ob tako neposrednem soočenju z morebitno izgubo življenja, po drugi strani pa ravno ta realna bližina smrti človeka še toliko bolj sili v to, da angažira vse svoje prilagoditvene in borbene sposobnosti. Ta razdvojenost se odraža v zelo konkretnem razmišljanju bolnikov s cistično fibrozo: npr. kako se »za vsak slučaj« posloviti od svojih bližnjih, če to lahko implicitno pomeni, da verjamem, da presaditev ne bo uspela, jaz pa vendar v to moram in želim verjeti; ali naj načrtujem stvari za naprej, sanjam svoje sanje, ko pa sem vendar lahko ob tem globoko razočaran; čeprav me skrbi in me je strah, si tega ne smem privoščiti, saj to lahko pomeni, da klonim bolezni in izgubljam upanje ter obenem dajem enako sporočilo tudi svojim bližnjim ipd.

Za ljudi, ki so kakorkoli vpleteni v skrb za bolnika s cistično fibrozo, je še posebej pomembno, da imajo vsaj osnovno predstavo o kompleksnosti dogajanja v duševnosti te osebe. Pomembno je, da dajo bolniku sporočilo, da jim je dovoljeno razmišljati in čutiti kakorkoli pač razmišljajo in čutijo. Da dejstvo, da so zaskrbljeni in jih je strah, še ne pomeni, da se ne spoprijemajo dovolj učinkovito s situacijo, da dejstvo, da bi se radi poslovili v primeru, da presaditev ne uspe oziroma se bolezen še pred presaditvijo tako poslabša, da le-ta ni več mogoča, ne pomeni, da so se vdali boju z boleznijo, temveč da so vse to realni in naravni odzivi na stanje v katerem so se znašli. 

ZAKLJUČEK

Ker cistična fibroza poseže praktično v vse aspekte življenja bolnika in njegovih bližnjih, nosi s seboj mnogo aktualnih vprašanj, dilem in vsebin, od katerih smo se v prispevku uspeli dotakniti le nekaterih. Ker kompleksnega dogajanja v duševnosti bolnikov s cistično fibrozo in njenih bližnjih ter njihovih odzivov na bolezen in zdravljenje dandanes strokovnjaki še vedno ne poznajo dovolj dobro, je pomembno ohraniti previdnost pri sprejemanju enoznačnih zaključkov in trditev. Menim, da so trenutno najboljši viri znanja, veščin in izkušenj bolniki s cistično fibrozo sami in seveda njihovi najbližji ter strokovnjaki, ki se ob svojem delu srečujejo z njimi. Zato je pomembno med seboj podeliti te izkušnje, pri čemer ni potrebno, da so v obliki številk in strogih znanstvenih zaključkov, lahko so preprosto v obliki zgodb. Živih zgodb. 

LITERATURA

1. Oxley H, Webb AK. How a clinical psychologist manages the problems of adults with cystic fibrosis. Journal of the Royal Society of Medicine, 2005; 98 (Supplement 45): 37–46. 
2. Pfeffer PE, Pfeffer JM, Hodson ME. The psychosocial and psychiatric side of cystic fibrosis in adolescents and adults. Journal of Cystic Fibrosis. 2003; 2(2): 61-8.

==Barbara Salobir, Matjaž Turel==
IZBOR IN PRIPRAVA BOLNIKOV NA PRESADITEV PLJUČ


UVOD

Presaditev pljuč je v svetu sprejeta in uveljavljena metoda zdravljenja različnih bolezni pljuč, pri katerih je napredovanje bolezni privedlo do končne dihalne odpovedi. Namen presaditve je »normalizirati« bolnikovo pljučno funkcijo in s tem izboljšati ne samo preživetje ampak tudi kvaliteto življenja. 

Presaditev pljuč je zahteven in drag postopek zdravljenja. Zelo zahtevno je tudi pooperativno obdobje, v katerem se srečujemo s številnimi izzivi kot so pooperativna rehabilitacija bolnika, vodenje imunosupresivnega zdravljenja na tak način, da ob najmanjših možnih stranskih učinkih ne pride do zavrnitve organa ter preprečevanje, zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje okužb, ki se pojavljajo pogosteje ravno zaradi imunosupresivnega zdravljenja. Zato je za željen uspeh presaditve pljuč izrednega pomena že predoperativno, najprej skrben izbor primernih kandidatov, nato pa dobra predoperativna priprava.


IZBOR IN PRIPRAVA BOLNIKOV

Za presaditev pljuč so primerni kandidati, pri katerih je izčrpano vse zdravljenje z drugimi operativnimi postopki, zdravili in kisikom, pričakovano preživetje pa se oceni na eno leto ali manj. Izjema so le bolniki s cistično fibrozo, kjer se za poseg odločimo, ko je kakovost življenja tako slaba, da se povsem socialno izolirajo, kljub temu, da ocenjeno preživetje brez presaditve presega eno leto. Kandidati morajo biti tudi telesno še vedno dovolj zmogljivi, brez pomembnih pridruženih bolezni, brez potencialnih fokusov okužbe v telesu in primerno motivirani za sam poseg. Pripravljeni morajo biti na zahtevno pooperativno zdravljenje, ki bo od njih in celotne družine zahtevalo aktivno sodelovanje tako pri vodenju jemanja zdravil kot pri rehabilitaciji in ponovnem vključevanju bolnika v socialno življenje. Omejitev je tudi starost, ki naj nebi bila daljša od 60 let. Kandidati morajo pred posegom opustiti vse razvade, ki škodljivo vplivajo na potek zdravljenja kot so na primer kajenje in uživanje alkohola in korigirati morebitno preveliko ali premajhno telesno težo. 

Preiskave pred presaditvijo pljuč so na eni strani usmerjene v preiskave, ki opredelijo velikost pljuč in tkivne značilnosti organizma in s tem omogočijo iskanje skladnega organa, na drugi strani so usmerjene v oceno funkcionalnega stanja vseh pomembnih organskih sistemov, v oceno pridruženih bolezni in iskanje prebolelih, skritih in trenutnih bakterijskih, virusnih in glivičnih okužb. Po opravljenih preiskavah se kandidata predstavi s kompletno dokumentacijo kirurški ekipi, ki bo poseg opravljala. Ta nato poda dokončno mnenje glede sposobnosti kadidata za oprerativni poseg. Naša ustanova odlično sodeluje že več kot deset let z Univerzitetno bolnišnico Algemeinen Krankenhaus (AKH) na Dunaju.

Kandidati, ki so sprejeti za poseg, so uvrščeni na listo za transplantacijo. Čakalna doba za presaditev pljuč povprečno traja eno leto. Ko Eurotransplant ponudi ustrezen organ, organiziramo transport bolnika v AKH Dunaj, bodisi z reševalnim vozilom ali redkeje helikopterjem. Med čakanjem na primeren organ bolnike redno kontroliramo v transplantacijski ambulanti naše klinike, bolnikom pa smo 24 ur dostopni na transplantacijskem telefonu, s katerim smo tudi na redni zvezi z AKH na Dunaju. Bolnike, pri katerih je stanje bolezni napredovalo do te mere, da je poseg za preživetje nujno opraviti takoj, ko je na razpolago prvi primerni organ, posebna komisija pri Eurotransplantu razvrsti na urgentno listo. Takšni bolniki običajno čakajo na presaditve pljuč v bolnišnici. Pogosto v tem primeru traja čakalna doba le nekaj dni. 

Seveda je sočasno s strokovno oceno kandidata potrebno vso dokumentacijo predstaviti Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer posebna komisija na podlagi strokovnega mnenja izdanega na naši kliniki odobri finačno kritje stroškov posega in izda bolniku poseben obrazec E112, ki predstavlja napotnico za zdravljenje v AKH Dunaj in ne sme manjkati, ko je bolnk napoten na poseg. Zato mora biti ves čas čakanja na poseg veljaven, za kar morajo skrbeti bolnik oziroma njegovi svojci.

ZAKLJUČEK

Izbor in priprava bolnikov na presaditev pljuč je ključnega pomena za uspeh tega za bolnike s končno odpovedjo dihanja tako pomembnega posega. Postopek že vrsto let uspešno izvajamo v naši ustanovi, kjer pooperativno tudi vodimo bolnike po uspešno opravljeni presaditvi.

==Matjaž Turel==
PRESADITEV PLJUČ PRI BOLNIKU S CISTIČNO FIBROZO

Napredovala bolezen pljuč je lahko posledica različnih bolezenskih procesov. Končni rezultat je dihalna odpoved. Presaditev pljuč je zaenkrat edina možnost, ki omogoča zdravljenje napredovale pljučne bolezni, ki je privedla do končne odpovedi organa. Za tak način zdravljenja je primeren le manjši del bolnikov z napredovalo pljučno boleznijo. Eno leto po presaditvi pljuč živi še okoli 80%, po petih letih še dobra polovica bolnikov.

Najpogostejše bolezni, ki jih zdravimo s presaditvijo pljuč so bolezni intersticija, predvsem tiste, ki povzročajo pljučno fibrozo (krčenje in brazgotinjenje pljuč), emfizem (propadanje pljučnih mešičkov zaradi kajenja ali prirojenih motenj) ter žilne bolezni pljuč. Med pogostejše indikacije za presaditev pljuč sodi tudi cistična fibroza (CF). Približno 15% od vseh bolnikov s presajenimi pljuči je bolnikov s CF. 

Glede na osnovno bolezen bolniku presadijo eno ali obe pljučni krili. Za zdravljenje bolezni pljuč s stalno prisotno okužbo (CF ali bronhiektazije) je potrebna obojestranska presaditev pljuč. 

V splošnem velja, da bolnik z napredovalo pljučno boleznijo postane kandidat za zdravljenje s presaditvijo pljuč, ko je izčrpano zdravljenje z zdravili in kisikom in bi brez presaditve pljuč živel le še 1 leto. Izjemoma, kot to velja npr. za bolnike s CF, se za presaditev odločamo prej. Praviloma so to namreč mlajši bolniki in se za presaditev odločimo kadar je kvaliteta življenja tako slaba, da se bolniki izolirajo od socialnega okolja, če se pojavijo masivne hemoptize (krvavitve iz spodnjih dihal) ali kaheksija (hujšanje). Funkcionalno naj bi bil s spirometrijo izmerjeni forsirani ekspiratorni volumen v prvi sekundi (FEV1) manjši kot 30% za bolnika predvidene norme oz., če hitro upada, delni tlak ogljikovega dioksida v arterijski krvi (pCO2)&gt; 6.5 kPa in delni tlak kisika (pO2)&lt;7.5 kPa. Sledijo še natančne preiskave ostalih organskih sistemov in ko potrdimo sposobnost kandidata za tak poseg, ga uvrstimo na čakalno listo. Pri bolnikih s CF lahko predstavlja problem tudi kronična okužba z nekaterimi na antibiotike odpornimi bakterijami. 

Na čas predvidenega posega vpliva še naravni potek osnovne bolezni in nenazadnje, kdaj je na voljo primeren organ. 

Pljuča so organ, ki morajo bolj kot ostali organi, ki jih presajamo, ustrezati prejemniku tudi po »velikosti«. Kar se tiče tkivne skladnosti, praviloma zadostuje ujemanje prejemnika in dajalca v krvni skupini.

Zgodnje vodenje po posegu v intenzivni enoti vodijo anesteziologi  v sodelovanju s kirurgi in pulmologi. Poleg zahtevnega umetnega predihavanja in uvedbe imunosupresivne terapije (zdravila proti zavrnitvi presajenega organa), preventivne antibiotične zaščite je pomembna tudi fizioterapija. Po premestitvi na običajni oddelek nadaljujemo zdravljenje in izvajamo preiskave po posebnem protokolu. Po presaditvi bolnik doživljenjsko prejema zdravila proti zavrnitvi organa. Po odpustu iz bolnišnice bolnike redno spremljamo v naši ambulanti, nekatere le še enkrat letno.


Preživetje bolnikov s CF je po presaditvi pljuč boljše kot preživetje bolnikov z ostalimi indikacijami za presaditev. Po petih letih živi še več kot 60% bolnikov. Petletno preživetje bolnikov s CF, ki so jim presadili pljuča v Univerzitetni bolnišnici na Dunaju (AKH) je celo 80%. 

Od leta 1997 do 2009 so devetnajstim slovenskim bolnikom presadili pljuča v Univerzitetni bolnišnici na Dunaju (AKH). Vsem razen eni bolnici in enemu bolniku so presadili obe pljučni krili. Ena enostranska presaditev pljuč je bila leta 2003 opravljena v Kliničnem centru v Ljubljani. 

Vsem našim bolnikom s CF so presadili pljuča v AKH. Razen bolnice, ki je umrla nekaj dni po presaditvi (šlo je za urgentno presaditev in bolnica je bila v zelo slabem stanju že pred presaditvijo) so vsi ostali še živi. Ena bolnica s CF živi s presajenimi pljuči že 10 let.

Kvaliteta življenja po presaditvi je veliko boljša. Našim bolnikom s CF se je po presaditvi dramatično izboljšala. Ukvarjajo se s športom, potujejo po svetu in se šolajo. Eden izmed njih se je tudi zaposlil.

==Alja Klara Ugovšek, Matjaž Turel==
ŽIVLJENJE PRED IN PO PRESADITVI PLJUČ

Življenje nekaj let pred presaditvijo pljuč je bilo zelo podobno mojim vrstnikom. Bila sem vesela in razpoložena, lahko sem pela in plesala, hodila v hribe in na morje. Vedno pa se je seveda čutilo, da sem nekoliko drugačna od njih, ker imam cistično fibrozo. Čeprav sem lahko počela podobne stvari, kot oni, nisem zmogla enakih naporov. Kadar smo se lovili, jih jaz nikoli nisem mogla ujeti, oni pa so me takoj. Med drugimi sem med vsakim obrokom jedla zdravila in večkrat na dan delala inhalacije in respiratorno fizioterapijo. Bila sem prikrajšana za ničkoliko stvari, toda nikoli se mi niso zdele tako velike. 

Cistična fibroza je napredovala. Po več tednov sem bila v bolnišnici, kjer sem dobivala intravenozno terapijo. Pozneje sem v začetku hospitalizacije dobivala tudi dodaten kisik. 

Ko se je septembra 2007 v gorah smrtno ponesrečil oče, se mi je zdravstveno stanje intenzivno poslabšalo. Vedno bolj in bolj sem bila izčrpana. Zadihala sem se, ko sem hodila po stopnicah, ko sem se gibala in celo, ko sem govorila. V začetku leta 2008 nisem več zmogla brez dodatnega kisika. Bila sem v bolnišnici toliko časa, dokler mi niso odobrili dodaten tekoči kisik, kajti brez njega nisem mogla več živeti. Aprila so mi končno odobrili tekoči kisik, s katerim sem se lahko gibala tudi v naravi. Z njim sem hodila tudi v šolo. 

Moje zdravstveno stanje se ni kaj dosti izboljšalo. Nasprotno, vedno več dodatnega kisika sem potrebovala. In s tem, ko sem imela vedno več dodatnega kisika, vedno bolj se mi je večal ogljikov dioksid v krvi. Presaditev pljuč je bila vedno bližje. 

Presaditev pljuč za Slovenijo delajo na Dunaju in sicer v univerzitetni bolnišnici Dunaja v AKH (Allgemeines Krankenhaus der Stadt Wien) po predhodni pripravi in sodelovanju s Kliničnim oddelkom za pljučne bolezni v UKC kamor bolnika po presaditvi premestijo za nadaljnje vodenje.

AKH je ena največjih bolnišnic na svetu (visoka 85 m), kjer je študiralo več kot 11000 študentov iz vsega sveta. V AKH-ju so zdravniki pregledali medicinsko dokumentacijo, ki so jo pripravili v Sloveniji. Naredili so zdravniški pregled in določene preiskave. Najbolj pomembno je bilo spoznanje potencialnega kandidata za presaditev pljuč. Izredno pomembna je motivacija bolnika. Takrat sem bila vesela in razpoložena. Vsi so se strinjali, da sem primerna za presaditev pljuč. 

Pred presaditvijo je bilo potrebno preveriti funkcionalno stanje in bolezni ostalih organskih sistemov, potrditi ali ovreči prebolele, prekrite ali akutne virusne, bakterijske in glivične okužbe. Po končanih preiskavah sem se uvrstila na čakalno listo. Ponavadi bolniki čakajo na organ eno do dve leti, to je odvisno od izbora metode in antropometričnih značilnosti. 

Pred presaditvijo pa sem imela še eno veliko željo in sicer iti na koncert skupine RBD, ki je bil v Ljubljani v začetku septembra. Ravno sem začela hoditi v 2. letnik Gimnazije Poljane. Organizatorji so mi omogočili pogovor z junaki, s katerimi sem se seveda tudi fotografirala. Bili so zelo prijazni in lepo presenečeni, da znam špansko. Meni najlubši, Ponhco, s katerim sem se tudi najdalj pogovarjala, me je vprašal, zakaj potrebujem kisik. Odgovorila sem mu, da ga potrebujem za (pre)živetje in da ne morem peti in plesati, ker se tako hitro zadiham. Postavni mehičan pa mi je odvrnil, da bom še lahko pela in plesala. To me zelo ganilo, da ti nekdo, ki ga vsak dan občuduješ preko televizijskih ekranov reče kaj tako lepega. Vlilo mi je veliko volje. Koncert je bil naravnost fantastičen. Žal pa je prehitro minil, meni pa se je zdravstveno stanje naglo poslabšalo. Po nekaj dneh sem odšla v bolnišnico. V krvi sem imela preveč ogljikovega dioksida. Še več dodatnega kisika bi pomenilo tudi več ogljikovega dioksida. Nisem več mogla dihati. Neke noči so me intubirali, kar pomeni, da so mi vstavili cevko skozi usta v pljuča, da ne bi za vedno zaspala. Ker sem bila intubirana in sem dihala s pomočjo aparatur, sem bila razvrščena na visoko urgentno listo.

Konec septembra 2008 je napočil trenutek, ko so se zame &quot;našla&quot; ustrezna pljuča. S helikopterjem sem odšla na Dunaj, kjer so mi presadili obe pljučni krili. Pljuča morajo prejemniku ustrezati po &quot;velikosti&quot; in v krvni skupini. Moja operacija je trajala osem ur. Po presaditvi pljuč sem okrevala v AKH. Tri tedne sem bila na intenzivnem oddelku, kjer sem v prvih nekaj dneh še imela zahtevno umetno ventilacijo pljuč. Uvedli so imunosupresivno terapijo (zdravila proti zavrnitvi organa) ter preventivno antibiotično zaščito. Po drugem dnevu presaditve sem se prebudila. Na intenzivnem oddelku sem se morala naučiti dihati počasi, saj sem vedno dihala hitro, ker mi je primanjkovalo kisika. Delala sem tudi vaje za mišice, saj so bile zelo oslabele. Za pljuča je bilo zelo dobro, da sem več ur sedela. Po desetem dnevu so me ekstubirali, odstranili cevko iz pljuč. Končno sem lahko pojedla obrok po dolgem času. Vsi so bili zelo presenečeni, ko sem pojedla tako veliko. Tudi sedaj kar naprej jem in jem. Imam velik apetit, ki ga preje nisem imela.

Potem sem odšla v otroško bolnišnico (Universitätsklinik für Kinder- und Jugendheilkunde), ki je povezana z AKH-jem. Bila sem v enoposteljni sobi, v kateri so bili sanitariji in tuš, bila pa je tudi možnost bivanja matere. Še približno dva tedna sem bila na navadnem oddelku, kjer so nadaljevali zdravljenje po posebnem protokolu. Začela sem jesti zdravila, ki sem jih na intenzivnem oddelku dobivala intravenozno. Fizioterapija na navadnem oddelku je bila predvsem hoja. Morala sem pridobiti ravnotežje in hoditi. Že takoj, ko sem prišla v otroško bolnišnico, so mi rekli, da grem lahko ven na svež zrak. Končno sem lahko z novimi pljuči zadihala svež zrak. Počutila sem se čudovito. Samo svoje najbližje sem pogrešala. Ko so me prišli obiskat, sem jih bila zelo vesela. 

Prišel je čas vrnitve v Slovenijo. Bila sem presrečna, da sem končno prišla v Slovenijo, čeprav  sem se tudi na Dunaju dobro počutila in razumela. Približno tri tedne sem bila na navadnem oddelku Kliničnega oddeleka za pljučne bolezni in alergijo, kjer sem se naučila sama jemati zdravila in dajati inzulin. Fizioterapija je bila poglobljena bolj za ravnotežje in moč mišic. 

Sledil je odpust iz bolnišnice in končno sem lahko zaživela novo življenje, brez kisika, inhalacij in več urnih respiratornih fizioterapij. Vedno sem veliko časa porabila za inhalacije in respiratorno fizioterapijo, sedaj pa naredim le razgibalne vaje skupaj z dihalnimi vajami. Moja pljuča so zdaj zdrava in se mi ne &quot;mašijo&quot; več z gostjo sluzjo. Redne kontrolne preglede imam v ambulanti Kliničnega oddelka za pljučne bolezni, na 3 mesece in ob enem letu pa tudi kontrolo v AKH na Dunaju.  

Po presaditvi pljuč je zelo pomembna doživljenjska imunosupresivna terapija z zdravili proti zavrnitvi organa in do življenjska zaščita s trimetroprimom/sulfometoksatolom (Primotren) za preprečitev okužb s parazitom Pneumocisto. Potrebno je zdravljenje osteoporoze in diabetesa, ki se lahko pojavita predvsem zaradi zdravil in cistične fibroze. Zelo pomembne so redne kontrole v specialistični ambulanti. Velik problem predstavljajo delovni pogoji, ki niso primerni za bolnike po presaditvi pljuč. 

Vedno pa so vzroki tveganja, ker so pljuča edini presajeni organ, ki je neposredno povezan z okoljem. Ker so presajena pljuča neoživčen organ, je tako zmanjšano delovanje dihalnega epitelja in je oslabljen refleks za kašelj. Tveganja pa so tudi zaradi visokih odmerkov imunosupresivnih zdravil. V zgodnjem obdobju (manj kot 30 dni) so vzrok za nastanek infekcij na pljučih, bolnišnične bakterijske okužbe (kirurški poseg, bolnik v intenzivni enoti, podaljšana umetna ventilacija, zdravljenje z imunosupresivnimi zdravili), v vmesnem obdobju (od 2. do 6. meseca) so nevarni oportunistični povzročitelji (okužbe samih presadkov, če niso dobili zaščite), v poznem obdobju (po 6. mesecu) pa lahko kadarkoli pride do bakterijskih in virusnih okužb v domačem okolju, zaradi intenzivnejše imunosupresivne terapije, lahko pa pride do akutne zavrnitvene reakcije.

Za preprečitev okužb so pomembni standardni ukrepi za preprečevanje prenosa bakterij, virusov in gliv in pa ukrepi za preprečevanje prenosa s kontaktom, kapljicami in aerogeno, predvsem je pomembno umivanje in rakuževanje rok, nošenje zaščitne medicinske maske (v prvih nekaj tednov in v primeru, če je kdo od prisotnih bolan), prezračevanje prostorov, pravilno ravnanje z respiratorno opremo in pripomočki.

Kvaliteta življenja po presaditvi pljuč je veliko boljša, izredno pomembno je, da bolniki živijo, lahko se ukvarjajo s športom, študirajo, potujejo in predvsem ne potrebujejo dodatnega kisika. Brez presaditve pljuč bi pljučna bolezen napredovala in prišlo bi do dihalne odpovedi.

Zaradi potencialne nevarnosti okužb v šoli, sedaj ne hodim v šolo, ampak se učim doma. Z učitelji Gimnazije Poljane se dogovarjam preko elektronske pošte, podajo mi navodila in gradiva za učenje, po potrebi pa mi razložijo učno snov. Ko obdelam učno snov, se pripravim na ustni ali pisni izpit.

Osnovni cilj presaditve pljuč je ŽIVETI! Transplantacija pljuč je bilo moje zadnje upanje, da ostanem živa. Če jaz ne bi dobila novih pljuč, bi umrla. Zato sem zelo hvaležna, da sem jih dobila tako hitro. 

Beseda &quot;presaditev pljuč&quot; je bila prvič omenjena še predno sem se počutila slabo, pred očetovo smrtjo. Nikoli nisem želela imeti nikakršne operacije, sploh pa ne tako težke, kot je presaditev pljuč. Vedno se mi je zdelo težko razložljivo, kako sploh naredijo tako zahtevno operacijo, toda sedaj tega ne sprašujem več, saj to ni pomembno, pomembno je samo to, da sedaj lahko živim.

Če vam nekega dne zdravnik omeni, da boste morda potrebovali presaditev pljuč, nikar ne odlašajte predolgo, čeprav se počutite še v redu, kajti lahko se zgodi, da vam bolezen napreduje zelo hitro. Meni je v manj kot pol leta napredovala bolezen do končne odpovedi pljuč. Na srečo sem z Božjo pomočjo dobila tako hitro organ, da nisem umrla, toda lahko se zgodi, da bolnik ne dočaka presaditve pljuč.

Pazite na svoja pljuča in bodite hvaležni, da nimate težav z njimi. Kajti res je hudo, če ne moreš dihati.

Na koncu veljajo misli iz pesmi skupine RBD:

&quot;Nadie puede pisotear tu libertad, grita fuerte por si te quieren callar. Nada puede, deternerte, si tu tienes fe. Si censuran tus ideas ten valor. No te rindas nunca siempre sale a voz. Lucha fuerte, sin medida, no dejes de creer! No pares nunca de soñar! &quot;
(Dulce Maria: No pares)

&quot;Nihče ne more poteptati tvoje svobode. Močno vpij, če te želijo utišati. Nihče te ne more ustaviti, če imaš zaupanje. Če nasprotujejo tvojim idejam, imej pogum. Ne predaj se nikoli, zmeraj povzdigni svoj glas. Bori se brezmejno, nikoli ne prenehaj verjeti. Nikoli ne nehaj sanjati!&quot;
(Dulce Maria: Ne nehaj)
prevod: Alja Klara Ugovšek

Res je. Moje sanje so se uresničile!

==Marija Špelic==
VLOGA MEDICINSKE SESTRE V MULTIDISCIPLINARNEM TIMU PRI BOLNIKIH S PRESAJENIMI PLJUČI

I. UVOD

Zdravstvena nega in medicina se v veliki meri medsebojno dopolnjujeta. Če želimo, da bo pacient celostno obravnavan, je nujno dobro sodelovanje zdravnika, medicinske sestre, fizioterapevta, dietetika, psihologa, socialnega delavca.

Medsebojno si izmenjujeta informacije o planiranih in izvedenih posegih in aktivnostih, dogovarjata se o postopkih, ki so potrebni za boljšo in hitrejšo ozdravitev. 

Pogosto, ko zdravnik pacientu pove diagnozo, potek zdravljenja in možne zaplete, je le-ta zmeden, zato vsa vprašanja o bolezni prenese kasneje na medicinsko sestro. 

Medicinska sestra je tista oseba, ki bo pacientu s svojo strokovnostjo pomagala in mu svetovala, kako naj prebrodi še tako hude trenutke. Pomembno je, da ne joče z njim, temveč mu prisluhne. Marsikdaj si pacient želi samo to, da bi ga nekdo poslušal, zato ni pomembno samo svetovanje, temveč tudi poslušanje. In takrat, ko znamo prisluhniti, bomo znali tudi strokovno svetovati.

II. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PRED TRANSPLANTACIJO PLJUČ 

Kronične bolezni respiratornih organov so najbolj množične bolezni na našem planetu. Za bolezen je značilna postopna in nepopravljiva izguba pljučne funkcije, ki je posledica kroničnega bronhitisa ali emfizema. Poznani sta dve vrsti rizičnih dejavnikov, prvi so genetsko pogojeni in so vezani na pacienta, drugi pa so posledica izpostavljenosti vplivom okolja. 

Najbolj poznani genetski dejavnik tveganja je pomanjkanje alfa 1 antitripsina in bronhialna preodzivnost. Dejavniki okolja so cigaretni dim, poklicna izpostavljenost prahu in kemikalijam, onesnaženost okolja in okužbe. 

Pri pacientih s kronično pljučno boleznijo je zmogljivost pljuč omejena na najmanjšo možno mero. Z zdravljenjem, zdravstveno nego in rehabilitacijo pacientu omogočamo, da doseže optimalno stopnjo funkcije in aktivnost, ki jo še dopušča bolezen. 

Negovalni problem pacientov s trajnim zdravljenjem kisika na domu (TZKD) predstavlja za medicinsko sestro izziv za vztrajno iskanje najboljšega načina za olajšanje življenja.

Zdravljenje s kisikom na domu je zahtevno in težavno, ne samo za pacienta, temveč tudi za njegovo okolico. Medicinska sestra mora biti sposobna vzpostaviti tesen stik s pacientom, zbrati čim več podatkov in jih znati interpretirati, oceniti njegovo stanje in ustrezno beležiti postopke zdravstvene nege. 

Med pacienti  s TZKD so tudi kandidati za transplantacijo pljuč. O tem odloča zdravniški konzilij, ki ima jasno postavljene kriterije. V splošnem velja, da pacient z napredovalo pljučno boleznijo postane kandidat za zdravljenje s presaditvijo pljuč, ko je izčrpano zdravljenje z zdravili in kisikom. Pričakovana življenjska doba brez presaditve pljuč je manj kot 2 leti. Izjema so pacienti s cistično fibrozo, pri katerih se za presaditev odločamo prej. To so mlajši  pacienti in za presaditev se odločamo, kadar je kvaliteta življenja tako slaba, da so pacienti izolirani iz socialnega okolja.  

Pri vsakem pacientu – kandidatu za presaditev pljuč - moramo opredeliti njegovo psihosocialno stanje in njegovo motiviranost za zahtevno in drago zdravljenje.

Vloga psihologa 

Pri spoprijemanju s katerokoli kronično boleznijo pacient ni sam. Kadar govorimo o biopsihosocialni obravnavi kroničnega pacienta, moramo vedno upoštevati triado udeležencev, ki so pri tem vključeni. To so: pacient, njegova družina in zdravstveno osebje. V času priprav na presaditev pljuč dobiva psihosocialna ocena pacienta svoje mesto tudi v našem prostoru.

Vloga fizioterapevta

V multidisciplinarnem timu vloga fizioterapevta v programu rehabilitacije ima zelo pomembno mesto. Fizioterapevt obravnava pacienta individualno ter po izdelanem programu fizikalne terapije. V stabilni fazi bolezni jih lahko združijo v skupine. Del celostne rehabilitacije kroničnega pljučnega pacienta so tudi sprostitvene tehnike. To so:
* vaje za dosego splošne sprostitve,
* učenje sprostitvenih položajev, 
* učenje in obvladovanje pravilnega vzorca dihanja,
* dihalne vaje,
* čiščenje dihalnih poti,
* učenje drenažnih položajev,
* fizični trening za izboljšanje telesnih zmogljivosti.

Vloga dietetika

Pacienti z napredovalim obolenjem dihal porabijo veliko energije za dihanje. Ustrezna prehrana pomaga ohranjati delovanje dihalnega sistema in olajša dihanje. Dietetik skupaj s pacientom načrtuje obroke hrane, ki morajo biti zadosti kalorični, vitaminsko in rudninsko bogati. Pacientom svetuje: 
* omejitev vnosa soli,
* izogibanje hrani, ki napihuje in povečuje tvorbo plinov,
* uživanje manjših obrokov, ki so energetsko bogati,
* omejitev vnosa živil in pijač, ki vsebujejo mehurčke in kofein,
* dodaten kisik, če tega že potrebujejo naj ga uporabljajo pri hranjenju.

Poleg običajnih živil se zelo svetuje tudi uporaba prehranskih nadomestkov. To so že pripravljeni energetsko, proteinsko in vitaminsko bogati obroki v obliki napitkov. 

Z izbiro kandidata se prične psihična in fizična priprava pacienta. Vloga medicinske sestre pri pripravi pacienta na presaditev pljuč je pomembna in odgovorna. Pripravo pacienta izvaja v okviru  zdravstvenega tima po obstoječem protokolu. Virginia Henderson je opredelila vlogo medicinske sestre pri načrtovanju in realizaciji diagnostično-terapevtskega programa, katerega pobudnik je zdravnik. Zato je delo medicinske sestre izredno zahtevno, ker mora oceniti potrebo posameznika po neposredni zdravstveni negi in čustveni opori. 

Prisotnost strahu in  tesnobe je razumljiva. Pacienta je pred presaditvijo pljuč strah. Strah ga je pred neznanim, prognozo in zdravljenjem. Boji se smrti. Kako se soočiti s svojimi strahovi je odvisno od mnogih dejavnikov, predvsem od njegove osebnosti, pripravljenosti na presaditev in tega, kako so njegovi svojci  do sedaj spremljali bolezen. 

Tako pripravljenega pacienta uvrstijo na listo čakajočih za transplantacijo pljuč. 

III. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO TRANSPLANTACIJI PLJUČ 

Transplantacija pljuč se opravi na Univerzitetni kirurški kliniki Splošne bolnišnice na Dunaju. Prva transplantacija pljuč pacientu iz Slovenije  je bila opravljena julija 1997. leta. 

Po presaditvi pljuč, ko pacient prebrodi kritično fazo, je v stabilni fazi premeščen iz dunajske bolnišnice na Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Vendar je še vedno bolj ali manj izpostavljen številnim zapletom, ki so lahko posledica okužbe, jemanja nekaterih zdravil ali zavrnitve organa.

Premestitev je načrtovana in na našem centru v prvi fazi namenimo čas za pripravo bolniške sobe. Pacient je sprejet v enoposteljno sobo. Na vrata sobe pritrdimo napis »transplantacija«, ki opozarja na izolacijska pravila obnašanja, t.j.:
* v sobo ne vstopamo po nepotrebnem,
* preden vstopimo, si roke razkužimo,
* v sobi upoštevamo vse standardne higienske ukrepe.

Cilj zdravstvene nege pri tem je preprečiti oziroma zmanjšati možnost zapletov, zato:
* upoštevamo vse možnosti, ki bi lahko bile vzrok za okužbo,
* osebno higieno, če je le mogoče, opravlja pacient sam,
* pacientu ponudimo hrano po izbiri in v proces vključimo dietetičarko, 
* izvajamo diagnostično terapevtski program, katerega iniciator je zdravnik,
* pripravimo pacienta za odpust v domačo oskrbo. 

Zavedamo se, da je vsaka pridobljena infekcija lahko za pacienta usodna. V sobi pripravimo:
* osebna zaščitna sredstva in sredstva za higieno rok,
* taso z zdravili, ki jih po protokolu uporabljamo pri pacientih po presaditvi pljuč,
* inhalator, pripomočke za inhalacijsko terapijo,
* epruvete za odvzem krvi in mikrobioloških vzorcev,
* brisi za odvzem kužnin, 
* taso z prevezovalnim materialom. 

Zavrnitvena reakcija  je pogost pojav po presaditvi pljuč. Občasni zapleti so del običajnega  življenja po presaditvi organa. Naloga medicinske sestre je vzgoja pacienta za sprotno samokontrolo. 

Protizavrnitvena zdravila so tista, ki jih pacient jemlje vsak dan, do konca življenja. Odmerek teh zdravil je v začetku najvišji, saj se zavrnitvena reakcija najpogosteje pojavi v prvih štirih do šestih mesecih po presaditvi. 

Pacient mora ob odpustu iz bolnišnice redno jemati 10-12 vrst zdravil, ki jih večinoma prvič spoznava. Takoj, ko pacientova sposobnost to dopušča, ga medicinska sestra začne seznanjati z zdravili. Zdravila dobiva po urniku, ki ga bo upošteval tudi doma. V ta namen dobi pacient ob odpustu poseben terapevtski list, v katerega se vpisujejo odmerki vseh zdravil, ki jih mora jemati.

Stranski učinki zdravil: največ stranskih učinkov zdravil pričakujemo takoj po presaditvi. Nekateri od njih popolnoma izginejo, drugi pa se zmanjšajo po znižanju odmerka. 


Možni stranski učinki zdravil so:
* povečana poraščenost po telesu in obrazu
* visok krvni tlak
* moteno delovanje ledvic
* rana želodca in dvanajstnika
* sladkorna bolezen
* depresija
* slabost
* glavobol

Pacienti po presaditvi jemljejo zdravila za preprečevanje osteoporoze in protiulkusna zdravila. 

Kadar pride do zavrnitvene reakcije, je najpomembnejše, da jo pravočasno odkrijemo in agresivno zdravimo. Imunosupresivna zdravila zavrejo delovanje pacientovega imunskega sistema in so zato bolj izpostavljeni različnim okužbam, ki pa imajo lahko težji potek. Bojimo se ponovitve virusnih okužb, glivičnih okužb in pljučnice. 

Pacienta naučimo nekaj splošnih pravil:
* izogibati se morajo stikom z ljudmi, ki so bolni, predvsem tistih z nalezljivimi boleznimi,
* paziti morajo na osebno higieno, zlasti na dosledno umivanje rok,
* skrbeti morajo za dobro ustno higieno in redno obiskovati zobozdravnika,
* vreznine in manjše rane je potrebno začeti zdraviti takoj,
* odsvetujemo kopanje v javnih kopališčih.

Ob odhodu domov se zdravnik in medicinska sestra izčrpno pogovorita s pacientom o življenju po presaditvi, predvsem o problemih, ki lahko nastanejo. Svetujeta mu vsakodnevno telovadbo, ki naj ne bo pretirana. Upošteva naj osnovna pravila prehranjevanja: redne obroke, pestro hrano, bogato z vlakninami, veliko svežega sadja in zelenjave. 

V prvih mesecih po presaditvi hodi pacient na redne kontrole v pulmološko ambulanto na polikliniki. Svetujemo mu, da pokliče ali poišče pomoč pri svojemu zdravniku, če se mu zdravstveno stanje poslabša ali pokliče zdravnika, ki skrbi zanj po transplantaciji, ne glede na čas in se z njim posvetuje.

IV. ZAKLJUČEK

Pri pacientih na TZKD že obseg informacij, ki jih dobi pred transplantacijo, nakazuje boljšo psihično pripravo in večjo kakovost zdravstvene nege, ki je dober predpogoj za transplantacijo  pljuč. Obravnava pacienta je nedvoumno holistična, odgovorna in kreativna.


LITERATURA

Šifrer F. Kronična obstruktivna pljučna bolezen (zdravljenje s kisikom na domu), 37. Tavčarjevi dnevni, 39-43.
Zdravljenje s kisikom na domu, Zdrav.obzor. 1992, 26: 129-256.
Škoda IK, Božjak M, Dobrovoljc A, Pretnar. Bolnik pred presaditvijo krvotvornih matičnih celic in po njem, Obzornik ZN 1998; 32: 115-125.
Turel M. Presaditev pljuč. In: Transplantacija, sodoben način zdravljenja, Zbornik predavanj in praktikum 1998, 147-156.
Turel M.,Vidmar S.;Aleš A.; Jerman J.;Bitenc M.; Sok M.; Beović B.; Terčelj- Zorman M., (20039 Priprava na  in vodenje pacienta po presaditvi pljuč. Zbor. Transplantacija 2003  (str. 29-40).Ljubljana.

==Andreja Borinc Beden==
PRIZADETOST DIHAL

IZVLEČEK

Cistična fibroza je najpogostejša avtosomno recesivna dedna bolezen. Bolezen prizadene več organskih sistemov in vodi v napredujočo okvaro pljuč, moteno je delovanje trebušne slinavke, prizadetost jeter lahko vodi v cirozo, pri moških je zaradi atrezije vas deferens pogosto prisotna sterilnost. Prognozo bolezni določa okvara pljuč, ki so prizadeta zaradi kroničnega vnetja in kronične okužbe, zato je izrednega pomena zgodnja prepoznava in zdravljenje prizadetosti pljuč. Cistična fibroza je bolezen, ki zahteva multidisiplinaren pristop k obravnavi in zdravljenju. Obravnava bolnikov v centru za cistično fibrozo, kjer sodelujejo izkušeni strokovnjaki iz različnih področij medicine, predstavlja najprimernejši način vodenja in zagotavlja najboljši izhod bolezni. 

PRIZADETOST DIHAL

V sklopu cistične fibroze so pljuča prizadeta zaradi kroničnega vnetja in kronične bakterijske okužbe kar vodi v progresiven upad  pljučne funkcije. Najpogostejši bakterijski povzročitelji  kronične okužbe spodnjih dihal so Staphylococcus aureus, Haemophilus influenzae, Pseudomonas aeruginosa, Stenotrophomonas maltophilia in Burkholderia cepacia. Med 6 in 10 letom starosti ima 60% otrok kronično okužbo s Staphylococcusom aureusom, 40% s Pseudomonas aeruginosa in 25% s Hamophilusom influenzae. Zdravljenje prizadetosti dihal je usmerjeno v preprečevanje in zdravljenje bakterijskih okužb z antibiotiki, zdravljenje vnetja in izboljšanje mukociliarnega klirensa z inhalacijami mukolitikov in respiratorno fizioterapijo. Ob prvi okužbi spodnjih dihal s Pseudomonas aeruginosa je le ta visoko občutljiv na antibiotično zdravljenje, zato je pomembno zgodnje odkrivanje in agresivno antibiotično zdravljenje, ki prepreči ali pa vsaj podaljša čas do nastanka kronične okužbe, ki vodi v progresiven upad pljučne funkcije in pomembno vpliva na prognozo bolezni. Kronična kolonizacija  vodi v razrast bakterijskih kolonij v biofilmu. V treh mesecih se nemukoidni tip Pseudomonasa aeruginosa spremeni v mukoidnega, kar onemogoča učinkovito penetracijo antibiotika. Zgodnje antibiotično zdravljenje lahko zagotovimo le z aktivnim iskanjem okužbe s Pseudomonas aeruginosa. Zato je potrebno pri otrocih vsake tri mesece ob ambulantnem pregledu aktivno iskati prisotnost okužbe s Pseudomonas aeruginoso, ne glede na to ali so prisotni simptomi in znaki okužbe dihal. Zgodnja diagnostika okužbe spodnjih dihal je težka, saj je pogosto prisotna že pri majhnih otrocih, ki sputuma ne morejo izkašljati, zato si pomagamo z drugimi metodami, kot so aspirat žrela, bris žrela, induciran sputum, v skrajnem primeru tudi odvzem kužnine s pomočjo bronhoskopije z upogljivim inštrumentom. V zadnjih letih je bilo objavljenih veliko raziskav, ki so dokazale uspešno znižanje prevalence kronične okužbe s Pseudomonas aeruginosa zaradi agresivnega eradikacijskega zdravljenja. Za eradikacijsko zdravljenje se priporoča ciprofloksacin,  inhalacijski tobramicyn ali colistin 3 do 4 tedne. Eradikacija kronične okužbe z mukoidnim tipom Pseudomonas je praktično nemogoča in z antibiotičnim zdravljenjem dosežemo le znižanje števila kolonij. Blaga akutna poslabšanja zdravimo s peroralnimi antibiotiki dva do tri tedne, v primeru neuspeha pa je potrebno zdravljenje s parenteralnimi antibiotiki in intenzivno respiratorno fizioterapijo v bolnišnici. Pred uvedbo antibiotika (v ambulanti in v bolnišnici) je potrebno odvzeti sputum ali aspirat žrela na patogene bakterije in antibiogram. Za zmanjšanje razvoja rezistence in učinkovito sinergistično delovanje je potrebno pri okužbi s Pseudomonas aeruginosa, dvotirno antibiotično zdravljenje s kombinacijo antipseudomonasnega penicilina in aminoglikozida. 

Izboljšanje mukociliarnega čiščenja dosežemo z inhalacijami rhDNaze, 7% NaCl in redne respiratorne fizioterapije. Zdravljenje z rhDNazo (Pulmozyme) enkrat dnevno ali izmenjujoče vsak drugi dan, dokazano izboljša pljučno funkcijo in posredno preko učinkovitejšega mukociliarnega čiščenja zniža število nevtrofilcev v spodnjih dihalih.  Inhalacije s 7% NaCl, 3 ml dvakrat dnevno, učinkovito zmanjšajo število poslabšanj, število dni bolnišničnega zdravljenja s parenteralnimi antibiotiki in izboljšajo pljučno funkcijo. 

Pri vseh otrocih s kronično okužbo s Pseudomonas aeruginosa uvedemo dolgotrajno nespecifično protivnetno zdravljenje z makrolidnim antibiotikom azitromicinom. Azitromicin deluje imunomodulatorno,  zmanjšuje število akutnih poslabšanj, izboljša pljučno funkcijo in kvaliteto življenja.  
CENTER ZA CISTIČNO FIBROZO

V Sloveniji so otroci s cistično fibrozo do dopolnjenega 19 leta vodeni v Centru za cistično fibrozo na Pediatrični kliniki, ki ga je leta 1985 ustanovil prof. Milan Štrukelj, kasneje pa ga je dolga leta vodil dr. Silvo Kopriva. 

Glede na priporočila Evropskega združenja za cistično fibrozo naj bodo otroci vodeni v CF centru, kjer so poleg pediatra pulmologa in pediatra gastroenterologa, v tim aktivno vključeni še pediater endokrinolog, pediater radiolog, dietetik, specialist otorinolaringolog, medicinska sestra specializirana za delo s CF otroci, respiratorni fizioterapevt, psiholog in mikrobiolog.  Bolniki starejši od 19 let naj bodo vodeni v centru za odrasle, v prehodnem obdobju med 16 in 19 letom naj bo v zdravljenje vključen tudi internist pulmolog, ki bo vodil bolnika v centru za odrasle. Otrok s CF naj bo redno pregledan v specialistični ambulanti vsake 3 mesece, dojenčki in bolniki z novoodkrito boleznijo v začetnem obdobju tudi pogosteje, otroci z atipično obliko in blagimi težavami pa vsakih 6 mesecev. Ob vsakem ambulantnem pregledu otroka klinično pregledamo, izmerimo telesno težo, višino, zasičenost hemoglobina s kisikom, spirometrijo in opravimo mikrobiološki pregled sputuma ali aspirata žrela.
Priporočene preiskave, ki jih pri otroku s cistično fibrozo opravimo enkrat letno: hemogram, ionogram, testi jetrne funkcije (AST, ALT, AF, GT, bilirubin, žolčne kisline, albumini), testi ledvične funkcije, urin, IgG, IgE, vitamini A,E, 25(OH)D3, cink, selen, testi koagulacije, sputum na  patogene bakterije in glive, spirometrija, rentgenogram prsnih organov, UZ abdomna, UZ Doppler portalnega sistema, pri bolnikih, ki imajo cirozo jeter  α-fetoprotein, pri sumu na GERB ali slabšem pridobivanju na telesni teži 24h pH metrijo in ev. gastroskopijo, 3-dnevni prehranski dnevnik za oceno ustreznosti nadomeščanja pankreatičnih encimov, elastaza v blatu (pri tistih, ki še nimajo insuficience pankreasa), OGTT 10 let, DXA  8 let,  sIgE in IgG na alergen Aspergilus fumigatusa, EKG, UZ srca (FEV1&lt; 60%), ORL pregled (sinusi, polipi, avdiogram pri zdravljenju z aminoglikozidi), šola respiratorne fizioterapije, šola inhalatorne fizioterapije.

Zaradi možnega prenosa patogenih bakterij med bolniki, je zelo pomembno ločevanje otrok s cistično fibrozo v ambulanti, bolnišnici in izven nje: otroci ki imajo kronično okužbo s P. aeruginosa, morajo biti ločeni od otrok brez okužbe, otroci okuženi z  B. cepacia in MRSA (meticilen rezistentni Staphylococcus aureus) pa morajo biti ločeni drug od drugega. Otroci s cistično fibrozo morajo biti hospitalizirani v enoposteljnih sobah, po možnosti z lastnimi toaletnimi prostori, da čimbolj zmanjšamo možnost prenosa okužbe.

==Jernej Brecelj==
PRIZADETOST PREBAVIL IN PANKREASA PRI CISTIČNI FIBROZI

UVOD
Pri bolnikih s CF so prebavila različno prizadeta. Pri večini bolnikov slabše deluje trebušna slinavka. Manjše število bolnikov ima spremembe na različnih delih prebavil. Prizadetost jeter in žolčnika obravnava poseben prispevek. Najpombnejši skupni rezultat obvladovanja prizadetosti prebavil pri CF je ustrezna prehranjenost, ki je eden od najpomembnejših ciljev zdravljenja. V prispevku bomo obravnavali nekatere bolezni prebavil pri bolnikih s CF in načinih dodatnega hranjenja, kadar bolnik ne pridobiva ali celo izgublja težo. Prehrano bolnika s CF obravnava posebni prispevek.

Trebušna slinavka izloča pri 85–90% bolnikov s CF premalo encimov, ki so potrebni za razgrajevanje hranil. Ti encimi so: lipaza (razgrajuje maščobe), amilaza (razgrajuje škrob) in proteaza (razgrajuje beljakovine). Slabše delovanje trebušne slinavke ugotavljamo z merjenjem elastaze v enem vzorcu blata ali merjenjem izločanja maščob v blatu v 3 dneh. Večina bolnikov potrebuje dodajanje teh encimov. Odmerjamo jih glede na vnos maščob (500-4.000 enot lipaze/g maščob). Prvi del vzame bolnik ob začetku obroka, drugi del pa po prvi tretjini. To olajša tudi odmerjanje pri mlajših otrocih, ko lahko sproti ocenimo, koliko maščob bo otrok pojedel in dodamo (ali pa tudi ne) ustrezno količino encimov trebušne slinavke. Pomembno je tudi dodajanje vitaminov, topnih v maščobi. Odmerke vitaminov prilagajamo glede na letne meritve koncentracije vitaminov v krvi.

Gastroezofagealna refluksna bolezen pomeni zatekanje želodčne kisline ali tekočine iz dvanajstnika v požiralnik. O bolezni govorimo, če zatekanje povzroča težave (bolečine za prsnico, težave pri požiranju, kašelj, slabšanje delovanja pljuč). Gastroezofagealno refluksno bolezen dokažemo s 24-urno pH-metrijo (cevko vstavimo skozi nos v požiralnik in 1 dan merimo zatekanje kisline) ali novejšo impedanco (cevka je podobna kot pri pH-metriji, le da merimo tudi prehod tekočine in zraka skozi požiralnik v obe smeri) in gastroskopijo (pregledom požiralnika, želodca in dvanajstnika). Mlajše bolnike za gastroskopijo začasno uspavamo, pri starejših pa opravimo obe preiskavi samo z omrtvičenjem ustne votline. Gastroezofagealno refluksno bolezen zdravimo z zdravili iz skupin inhibitorjev protonske črpalke (npr. omeprazol, pantoprazol, lanzoprazol) ali inhibitorjev receptorjev H2 (npr. ranitidin).

Mekonijski ileus je zapora prebavne cevi z blatom, ki se pojavi takoj po rojstvu. Novorojenček ne odvaja blata, ima napihnjen trebuh in bruha. Privede lahko do predrtja prebavne cevi. Zdravimo ga s klizmami (tekočina s katero izperemo črevo). Pogosto pa je mora kirurg takega bolnika operirati.

Sindrom distalne intestinalne obstrukcije je stanje podobno mekonijskemu ileusu. Pojavlja se pri nekaterih bolnikih s CF v kasnejšem obdobju. Začne se kot bolečina običajno v desnem spodnjem delu trebuha, ki se stopnjuje. Bolnik začne bruhati in ne odvaja blata. V trebuhu je tipna valjasta črevesna vijuga. Zaplet dokažemo z ultrazvokom. Nepopolno zaporo zdravimo z odvajali. V hujših primerih moramo izpirati črevo (klizme). Pri neuspehu pa je potrebna operacija.

Vnetje slepiča se podobno pokaže z bolečinami v trebuhu: najprej na sredini, nato pa se te preselijo v desni spodnji del trebuha. Bolniki dostikrat bruhajo in imajo vročino. Zaradi hkratne uporabe antibiotikov, je lahko vnetje prikrito. Vnetje slepiča praviloma dokažemo z ultrazvočnim pregledom trebuha. Pri večini je potrebna operacija.

Prolaps rektuma pomeni, da del črevesa pogleda skozi zadnjik. Ta težava se je pojavljala pri 10–20 % otrok s CF najpogosteje do 5 leta. Sedaj je redkejša. Lahko je posledica slabšega vsrkavanja živil in pogostega odvajanja velikih količin blata. Pogostejša je pri podhranjenih bolnikih. Zdravljenje je usmerjeno v ustrezno dodajanje encimov trebušne slinavke. Če je glavni sprožilec trdo blato, predpišemo odvajala. Pomaga tudi krepitev mišic medeničnega dna. Redko je potrebna operacija.

Fibrozirajoča kolonopatija je zožitev začetnih delov debelega črevesa. Povezujejo jo z visokimi odmerki lipaze in dodatki v starejših zdravilih za zdravljenje slabšega delovanja trebušne slinavke; pri novejših zdravilih ni opisana. Kaže se z bolečinami in drugimi znaki zapore prebavil. Pomembno je preprečevanje. Največji dnevni odmerek lipaze je 10.000 enot/kg TT dnevno (so tudi izjeme – pri 10 % bolnikov so potrebni večji odmerki od priporočenih). Kadar je potrebnih več kapsul, jih vzame bolnik na začetku in po prvi tretjini obroka.

Pri bolnikih s CF, ki ne pridobivajo ustrezno na telesni teži in imajo druge znake bolezni, moramo opraviti dodatne preiskave, saj so nekatere bolezni prebavil pri njih pogostejše (npr. Crohnova bolezen – vnetje na določenih mestih prebavne cevi, celiakija – neprenašanje pšenice, rži in ječmena, ki povzroči vnetje tankega črevesa ali okužba s parazitom Giardio lamblio, ki povzroča dolgotrajno drisko).

DODATNI NAČINI HRANJENJA
Pri bolnikih s CF, ki imajo kljub visokim odmerkom encimov trebušne slinavke in dodatku zdravila za zaviranje izločanja kisline (inhibitorji protonske črpalke povečajo učinkovitost nadomestka encimov trebušne slinavke), kaloričnim dodatkom in »šoli štetja maščob«, še vedno težave s prenizko telesno težo in pojedo premalo, ponudimo možnosti dodatnega hranjenja. Prva je cevka, ki jo vstavimo skozi nos v želodec in po kateri dobiva bolnik dodatno, še bolj kalorično prehrano (nazogastrična sonda). Lahko jo dobiva ponoči s pomočjo posebne črpalke. To je rešitev za krajši čas – običajno za enega do nekaj mesecev. Druga možnost je vstavitev gastrostome, ki se vse bolj uveljavlja pri težje bolnih. Omogoča dodatno hranjenje, lahko tudi ponoči in pomembno vpliva na izid zdravljenja bolnika s CF. Ko je bolnik ne potrebuje več, jo odstranimo.

ZAKLJUČEK
Zdravljenje prebavil pri bolnikih s CF ni samo dodajanje encimov trebušne slinavke. Prepoznati in zdraviti je potrebno tudi druge pridružene bolezni in zaplete, saj so ti pogosto dodatni dejavnik za slabše pridobivanje telesne teže z vsemi posledicami in slabšo prognozo bolezni.

==Danijel Bajc, Jernej Brecelj==
VPLIV NAZOGASTRICNE SONDE NA MOJE POČUTJE

Kronično bolezen cistično fibrozo so mi odkrili že pri prvih dveh mesecih. Ker sem bil zelo slaboten, so se zdravniki zelo potrudili, da so me ohranili pri življenju. 

Kolikor se sam spominjam, mi nikoli ni bila nobena hrana všeč, nikoli nisem bil lačen. Imel sem tudi veliko infektov, največkrat psevdomonas.

Na teži sem zelo slabo napredoval. Pri šestih letih pa sem celo shujšal. Zato so mi vstavili nazogastrično sondo. Hranili so me čez dan in ponoči. Hranjenje je bilo uspešno, saj sem se v osmih dneh zredil za 2 kg. 

Ker sem se po tem spet slabo redil, so mi čez pol leta spet uvedli nazogastrično sondo. In sicer ob vikendih. V petek so mi sondo vstavili, mama pa me je hranila vsake tri ure. V ponedeljek zjutraj pa je sondo potegnila ven. Trajalo je dva meseca, ki ju ne bom nikoli pozabil.

Vstavljanje sonde mi je bilo zelo zoprno. Sililo me je na bruhanje. Vsak dan posebej sem se bal petka. Ker sem bil med vstavljanjem zelo napet, so se sestre zelo trudile, da jim je uspelo, včasih jim tudi ni. Večkrat sem sondo izbruhal.

S cevko sem se počutil zelo slabo, zdelo se mi je, da me vsi gledajo in je ogromna. Najraje sem bil sam, saj nisem hotel, da bi me kdo videl. 

Zaradi težav so mi cevko odstranili. Zdravniki so se odločili, da mi bodo vstavili gastrostomo skozi trebuh, če ne bo izboljšanja. Tega sem se prestrašil. Zelo sem se potrudil in začel malo bolj jesti. Čeprav z muko mi je to nekako uspelo. Sedaj mi zdravniki sonde ali gastrostome ne omenjajo več.

==Matjaž Homan==
BOLEZNI JETER PRI CISTIČNI FIBROZI IN NJIHOVO ZDRAVLJENJE

Cistična fibroza (CF) povzroči okvaro več organov. Najpogosteje prizadene pljuča in trebušno slinavko. Bolezen jeter pri bolnikih s CF se razvije le v tretjini primerov (1). Povprečna življenska doba bolnikov s CF se podaljšuje, zato postaja pravočasno odkritje in zdravljenje bolezni jeter in njihovih posledic vse pomembnejše. Dejavniki, ki vplivajo na razvoj jetrne bolezni pri otrocih s CF so: genetski dejavniki (ekspresija gena za CF in vpliv sorodnih genov na holangiocite, spol otroka) in dejavniki okolja (slaba prehranjenost otroka, popolna parenteralna prehrana, operativni posegi v trebušni votlini, okužba z hepatotropnimi virusi, uživanje hepatotoksičnih zdravil) (1;2).  Pomembna okvara jeter je posledica  zapore žolčnih vodov, ki vodi v napredujočo periportalno fibrozo in cirozo jeter. K zgodnjemu razvoju jetrne bolezni so nagnjeni otroci s CF, pri katerih se je v prvih dneh življenja razvila mekonijska zapora črevesja. Pri ostalih bolnikih se razvije klinična slika okvare jeter večinoma do desetega leta starosti. Odkrivanje bolezni jeter in žolčnih vodov temelji na rednih kliničnih pregledih, biokemičnih krvnih testih in slikovnih preiskavah. V diagnostični algoritem je v bila v zadnjih letih vključena tudi biopsija jeter, s katero potrdimo bolezen jeter pri otroku s CF, ločimo steatozo od fibroze jeter in opredelimo potrebo po presaditvi jeter (3). Bolnike s CF, ki imajo okvaro jeter, zdravimo z ursodeoksiholno kislino (20 mg/kg/dan).  Dolgotrajno zdravljenje z ursodeoksiholno kislino, ki pospeši pretok žolča in ščiti jetrne celice, najverjetneje upočasni napredovanje bolezni jeter (4). Za presaditev jeter pri otrocih s CF se odločimo, če pride zaradi ciroze jeter bodisi do odpovedi jeter, ali do pomembnih zapletov portalne hipertenzije (5). Vsem bolnikom priporočamo cepljenje proti virusu hepatitisa A in B, ki v primeru okužbe dodatno poškodujejo jetra. Bolnikom s CF svetujemo tudi naj se izogibajo pitju alkohola in uživanju zdravil, ki so lahko za jetra škodljiva. Pri ohranjanju funkcije jeter je zelo pomembno redno nadomeščanje encimov trebušne slinavke, lipidotopnih vitaminov in kalorično zadosti bogata prehrana z dodatkom srednjeverižnih maščobnih kislin.

==Nina Bratanic==
SLADKORNA BOLEZEN IN ZMANJŠANA MINERALNA GOSTOTA PRI BOLNIKIH S CISTIČNO FIBROZO

Preživetje bolnikov s cistično fibrozo (CF) se je v zadnjem času z novejšimi načini zdravljenja podaljšalo daleč v odraslo dobo, kar je omogočilo nastanek dodatnih komplikacij, kot sta sladkorna bolezen in zmanjšana mineralna kostna gostota.

S cistično fibrozo pogojena sladkorna bolezen (CFSB) je resno bolezensko stanje, saj ga največkrat spremlja tudi poslabšanje pljučne simptomatike in bolnikovega splošnega stanja, kar je lahko tudi vzrok smrti. Pojavlja se pri od 4% do 11% bolnikov s CF, največkrat med 20 in 30 letom starosti(1). Pogosteje se pojavlja pri osebah ženskega spola, pri bolnikih z motnjo v delovanju eksokrinega dela pankreasa, in tistih, ki imajo homozigotno stanje za ∆F508 mutacijo gena za cistična fibroza transmembranski regulator(2).Glavna značilnost CFSB je pomanjkanje inzulina, ki je posledica fibroze in maščobne infiltracije eksokrinega dela pankresa, kar poruši zgradbo Langerhansovih otočkov in uniči večje število beta celic. Posledica tega dolgotrajnega dogajanja s postopnim propadanjem beta celic je tudi počasen nastanek bolezni, ki poteka od normoglikemije preko intolerance za glukozo (faza prediabetesa) do sladkorne bolezni. Zato prevalenca bolezni narašča s starostjo in trajanjem bolezni in je pred 10. letom starosti manj kot 10%, po 30. letu pa lahko tudi več kot 40%(3). CFSB se lahko kaže s značilnimi kliničnimi znaki kot sta poliurija in polidipsija, z nenapredovanjem ali izgubo telesne teže kljub primernemu kaloričnemu vnosu ter poslabšanjem pljučne simptomatike ali pa samo s povečano koncentracijo krvnega sladkorja (KS). Simptomi hiperglikemije, povečana koncentracija KS na tešče in povečana koncentracija HbA1c niso dovolj zanesljivi pokazatelji za dokaz CFSB, zato je potrebno pri vseh bolnikih s CF narediti OGTT enkrat letno od 10 leta (4), oziroma 14 leta dalje (5). Za zgodnejše odkrivanje motene presnove ogljikovih hidratov prideta v poštev še intravenozni glukoza tolerančni test in metoda kontinuiranega merjenja glukoze v intersticijski tekočini (CGMS (6, 7).

Po do sedaj veljavni doktrini je sredstvo izbora za zdravljenje CFSB inzulin. Uporabljajo se različne sheme zdravljenja. V zadnjem času se najpogosteje uporablja shema zdravljenjaje po principu funkcionalne inzulinske terapije (FIT) s hitro delujočimi inzulinskimi analogi pred glavnimi obroki in dolgo delujočimi analogi za kritje bazalnih potreb v večernem času. V začetni fazi CFSB, ko je izločanje inzulina za kritje bazalnih potreb še zadovoljivo, je potrebno nadomeščati inzulin le v času obrokov, ponoči pa le kadar ima bolnik dopolnilno hranjenje po nazogastrični sondi ali gastrostomi. Opisane so tudi že prve izkušnje z zdravljenjem z inzulinsko črpalko (8). Z zdravljenjem želimo pri bolnikih doseči normalen prehranski status, pri otrocih  pa normalno rast in razvoj, preprečiti nastanek kasnih zapletov SB in hipoglikemije.

Z vse daljšim trajanjem preživetja se pri bolnikih s cistično fibrozo srečujemo tudi z zmanjšano mineralno kostno gostoto (MKG) in povečanim tveganjem za zlome. Najpogostejši so zlomi dolgih kosti, vretenc in reber, zaradi česar nastane kifoza in deformacije prsnega koša. Bolniki s CF z osteoporozo imajo 100-krat večje  tveganje za zlome vretenc in 10-krat večje tveganje za zlome reber kot zdravi ljudje. Zmanjšanje pljučnega volumna in oslabljena pljučna funkcija privedeta do poslabšanja pljučne bolezni (9). Število bolnikov z zmanjšano MKG se povečuje s trajanjem bolezni. Pri merjenju MKG z dvoenergijsko rentgensko absorpciometrijo ugotovimo pomembno zmanjšanje MKG pri približno 30 odstotkih adolescentov do 75 odstotkov odraslih oseb s CF (10-12). Zmanjšana MKG je lahko eden od izključitvenih kriterijev za transplantacijo pljuč pri bolnikih s CF, za to je pomembno, da MKG redno spremljamo in preprečimo poslabšanja.

Po priporočilih Ameriškega združenja za cistično fibrozo je potrebno spremljanje MKG pri bolnikih s CF od 8 leta starosti dalje, posebno še, če so prisotni sledeči dejavniki tveganja: telesna teža manjša od 90% idealne, vrednost FEV1 nižja od 50% pričakovane vrednosti, zdravljenje s kortikosteroidi v odmerku ekvivalentnemu 5 mg pronisona  dnevno za obdobje treh mesecev na leto, zapoznela puberteta in/ali zlomi kosti (10).

Klinična opredelitev svetovne zdravstvene organizacije opredeljuje osteoporozo pri odraslih kot zmanjšanje MKG za več kot 2.5 standardna odklona pod priporočeno starostno vrednost. Pri bolnikih s CF govorimo o osteoporozi le takrat, kadar imajo zlome kosti. Zmanjšano MKG pri otrocih in mladostnikih pa definiramo kot znižanje kostne mase za več kot 2 standardna odklona pod povprečno vrednostjo za starost in spol. Pri bolnikih s CF se pogosto srečujemo z zastojem rasti in zapoznelim pubertetnim razvojem ter zapoznelo kostno starostjo, kar moramo upoštevati pri interpretaciji izvidov (11).

Pri nastanku zmanjšanja MKG sodelujejo različni dejavniki: kronično vnetje v dihalih, malabsorpcija, pomanjkanje v maščobah topnih vitaminov D in K, slabša prehranjenost, zmanjšana mišična masa, zmanjšana telesna aktivnost, pozna puberteta in hipogonadizem ter zdravljenje s sistemskimi kortikosteroidi. Ob aktivni pljučni bolezni so v serumu prisotne povišane vrednosti vnetnih citokinov IL-6, IL-1 in TNFα, ki zavirajo diferenciacijo in delovanje osteoblastov in s tem tvorbo kosti ter vzpodbujajo tvorbo in delovanje osteoklastov, celic, ki kost razgrajujejo (12, 13). Zaradi slabše prehranjenosti in rezistence na rastni hormon ter vnetnih citokinov je znižana vrednost rastnih faktorjev IGF-1, ki pospešujejo tvorbo kosti (14). Pri bolnikih s CF je absorbcija kalcija normalna, hkrati pa je povečano izločanje z blatom. Zmanjšana pljučna funkcija in zmanjšan indeks telesne mase, ki ga izračunamo iz telesne teže in višine, sta pomembna napovedna dejavnika za zmanjšanje MKG pri bolnikih s CF (9, 15). Preiskave na miškah so pokazale, da lahko moteno delovanje cistična fibroza transmembranskega regulatorja in posledično kloridnih kanalčkov samo po sebi privede do zmanjšane tvorbe in povečane razgradnje kosti (16).

Optimalna telesna teža in indeks telesne mase pomembno vplivata na večanje in vzdrževanje kostne mase. Zato moramo bolnikom zagotoviti primeren kalorični vnos s pravilnim razmerjem med maščobami (40%), beljakovinami (20%) in ogljikovimi hidrati (40%), posebno pozornost moramo nameniti zagotovitvi primerne količine D in K vitamina ter kalcija. Devetdeset odstotkov bolnikov s CF ima tudi motnjo v delovanju eksokrinega dela pankreasa. Izkušnje kažejo, da je kljub nadomeščanju pankretičnih encimov absorpcija maščob motena, s tem pa tudi absorpcija v maščobah topnih vitaminov A, D, E in K (17). V skladu s  priporočili Ameriškega združenja za CF naj bi otroci s CF dnevno prejeli 800 IU D vitamina (10), kar pa ne zagotavlja priporočenega serumskega nivoja 25(OH)D, ki naj bi bil od 75 – 150 nmol/l. Ob suboptimalni koncentraciji D vitamina se povečano izloča parathormon, ki pospešuje razgradnjo kosti, oboje skupaj pa vpliva na to, da bolniki ne dosežejo maksimalne kostne mase. Zato je potrebno odmerek prilagoditi glede na izmerjeno serumsko vrednost (17). Zaenkrat smernice za optimalno nadomeščanje D vitamina še niso izdelane. Zaradi povečane izgube kalcija z blatom je potrebno bolnikom zagotoviti od 1300 do 1500 mg kalcija dnevno (10). Z nadomeščanjem K vitamina pospešujemo post-translacijsko karboksilacijo osteokalcina, ki omogoča vezavo kalcija v kosteh. Pri bolnikih s CF z izrazitim  zastojem v rasti se ob zdravljenju z rastnim hormonom pomembno izboljšajo telesna višina, teža in MKG (18).


Zdravljenje z bisfosfonati pride v poštev pri bolnikih z izrazitim znižanjem kostne mase in zlomi (20, 21). Po priporočilih Ameriškega združenja za cistično fibrozo sodijo v to skupino bolnikih, pri katerih je kostna gostota v predelu ledvenega dela hrbtenice ali levega kolka znižana bolj kot dva standardna odklona od povprečja (t score &lt; -2) in pri tistih, pri katerih je kostna gostota med –1.0 in –2.0 standardnimi odkloni pa če imajo zlome, se kostna gostota zmanjšuje za več kot 3% do 5% letno, če je pri njih je predvideno dalj časa trajajoče peroralno zdravljenje s kortikosteroidi ali pa presaditev pljuč (10).

Sladkorna bolezen in zmanjšanje mineralne gostote pri bolnikih s CF lahko dolgoročno resno ogrozita zdravje in preživetje teh bolnikov, zato je potrebno redno spremljanje ter pravočasno in ustrezno ukrepanje.

==Črtomir Iglic, Klemen Jenko==

PRIZADETOST NOSU, OBNOSNIH VOTLIN IN UŠES PRI OTROCIH S CISTIČNO FIBROZO

UVOD

Otorinolaringologi se vse pogosteje srečujemo s specifičnimi težavami, ki jih imajo bolniki s CF. Prizadetost nosnega organa (nosne in obnosne votline in nosno žrelo) se kaže z oteženim dihanjem skozi nos, poslabšanjem voha, kroničnim vnetjem obnosnih votlin (sinusov) in nosno polipozo. Zaradi ponavljajoče uporabe aminoglikozidnih antibiotikov lahko pride do okvare notranjega ušesa.

PRIZADETOST NOSU IN OBNOSNIH VOTLIN (SINUSOV)

Simptomi nastanejo zaradi posledic genetske okvare ali so posledica spremljajočih bolezni, predvsem kroničnih infekcij. Posledica genetske okvare je suha nosna sluznica, bolj gosta sluz v nosu in zaradi tega se nos težje čisti. Ob kroničnih okužbah pride do novih poškodb nosne sluznice. Zamašen nos je vodilni simptom pri otrocih s CF, sledi kašelj, gnojni izcedek in zadah. 45% bolnikov s cistično fibrozo ima nosne polipe. Nos je lahko popolnoma zaprt z nosnimi polipi. Takšne masivne nosne polipoze ne najdemo pri otrocih mlajših od pet let. Povprečna starost otrok ob odkritju nosnih polipov je 15 let.  Nosni polipi so lahko tudi prvi znak CF. Nosni polipi so pri sicer zdravih otrocih izjemno redki, zato pri otroku z nosnimi polipi vedno posumimo tudi na cistično fibrozo.  Začetne nosne polipe, ki le zmerno ovirajo dihanje skozi nos zdravimo lokalno z nosnimi steroidi v obliki pršil. Pri otrocih z večjimi nosnimi polipi se odločimo za kirurški poseg, ki ga opravimo v splošni (popolni) anesteziji s pomočjo endoskopa skozi nos brez kožnih rezov in brazgotin. Polipe odstranimo, obnosne votline (sinuse) pa široko odpremo v nos. Tako omogočimo čiščenje sluzi iz obnosnih votlin. Pri CF polipi nastanejo v sklopu prizadetosti vse nosne sluznice, ki je v celoti ne moremo odstraniti in moramo tako kljub kirurškemu posegu pričakovati ponovitev. Povprečni čas do naslednje operacije je 4 leta. Otroci morajo biti na operacijo pripravljeni s strani pediatra pulmologa, pred in po operaciji jih zdravimo z antibiotikom. Po operaciji nos spiramo s fiziološko raztopino in predpišemo dolgoročno zdravljenje z lokalnimi steroidi, ki upočasnijo nastajanje nosnih polipov.

Od obnosnih votlin se težave največkrat začnejo v čeljustni votlini. Ta je skoraj vedno izpolnjena z gosto sluzjo, ki zastaja v čeljustni votlini in jo zaradi pritiska širi. Čeljustna votlina se izboči v nos in tako ovira dihanje. Takšno izbočenje čeljustne votline v nos nastane pri otrocih med tretjim mesecem in osmim letom starosti in ga opisujejo pri 12% bolnikov (povprečna starost 5 let). Zdravimo ga kirurško, pod enakimi pogoji kot nosne polipe. Čeljustno votlino široko odpremo v nos in tako preprečimo zastajanje goste sluzi, izboljša se dihanje skozi nos in občutek tiščanja.

Posamezne obnosne votline so pri bolnikih s cistično fibrozo slabše razvite – manjše.

OKVARA SLUHA

Zaradi pogostega vnetja sluznice nosu in nosnega dela žrela, bi pri otrocih s cistično fibrozo pričakovali tudi pogostejša vnetja ušes. Vendar podatki kažejo, da odstotek vnetij ušes pri otrocih s CF ni večji. 

Znano je, da aminoglikozidni antibiotiki (gentamicin, tobramicin, amikacin, neomicin, kanamicin, streptomicin), od katerih nekatere prejemajo tudi bolniki s cistično fibrozo, poškodujejo notranje uho in tako okvarijo sluh in ravnotežje. Okvara sluha je običajno obojestranska in v visokih frekvencah, občasno je enostranska ali pa je okvarjeno le ravnotežje. Tudi pri bolnikih s cistično fibrozo, ki pogosto in dolgotrajno prejemajo aminoglikozidne antibiotike ugotavljamo okvaro sluha. Ker je okvarjen sluh predvsem za visoke frekvence, ki za razumevanje govora niso tako pomembne, bolniki slabšega sluha ne opazijo. Okvaro sluha lahko ugotovimo le z ustreznimi preiskavami sluha. Pri bolnikih s CF, ki prejemajo aminoglikozide dalj kot 14 dni ali imajo že ugotovljeno okvaro sluha ali hkrati prejemajo več vrst zdravil, za katera vemo, da lahko poškodujejo notranje uho, moramo opraviti preiskavo sluha. Preiskavo sluha moramo opraviti tudi, če med zdravljenjem pride do okvare sluha, ki jo zazna bolnik oziroma svojci ali zdravstveno osebje ali če med zdravljenjem opazimo motnje ravnotežja ali vrtoglavico. Pri bolnikih pri katerih med zdravljenjem z aminoglikozidnimi antibiotiki nastopi poslabšanje sluha, ki ga opazi bolnik ali okolica, je potrebno tako zdravljenje ukiniti.

ZAKLJUČEK

Otroka z diagnosticirano CF moramo redno spremljati tudi v ambulanti za bolezni ušes, nosu in grla. Otroka spremlja otorinolaringolog, ki je usmerjen v kirurško zdravljenje bolezni nosu, v sodelovanju z avdiologom, ki obravnava okvare sluha in ravnotežja. Priporočeni interval med pregledi je eno leto, ob težavah pa je potreben predhoden pregled. Na rednih letnih pregledih poleg osnovnega pregleda ušes, nosu, žrela in grla naredimo še endoskopski pregled nosu pri otrocih pri katerih je preiskava izvedljiva in starosti ustrezne preiskave sluha. Za CT slikanje obnosnih votlin se odločimo pri bolnikih s simptomi in pri tistih, kjer z endoskopskim pregledom ugotovimo anatomske nepravilnosti in znake kroničnega vnetja.

==Anton Kenig==
SLIKOVNA DIAGNOSTIKA PRI OTROCIH S CISTIČNO FIBROZO

UVOD

Cistična fibroza (CF) je najpogostejša multisistemska, autosomnorecesivno dedna motnja, ki izrazito skrajša življenjsko dobo ljudi. Prizadene dojenčke, otroke  in mlajše odrasle. Abnormni transport klora in natrija preko epiteliskih celic žlez z zunanjim izločanjem povzroči nastanek gostega izločka  v pljučih, trebušni slinavki, jetrih, črevesnih vijugah, v reproduktivnih organih in žlezah slinavkah. V vseh teh organih prihaja do hudih patoloških sprememb, ki kvarno vplivajo na funkcijo organov.V pljučih nastane kronična obstruktivna pljučna bolezen.  Zaradi  zastajanja goste sluzi v pljučih  sledi  kolonizacija s patogenimi bakterijami.

SLIKOVNA DIAGNOSTIKA

- Rentgensko slikanje pljuč v diagnostiki CF na začetku nima večjega  pomena. V veliko pomoč pa je pri  spremljanju pacientov z dokazano CF, predvsem pri odkrivanju hudih komplikacij, kot so pneumotoraks ali pljučna aspergiloza. Zavedati se moramo, da so najdbe  pri klasičnem slikanju pljuč nespecifične. V začetnih stadijih bolezni pa je rentgenogram pljuč praviloma normalen.

- Rentgensko slikanje skeleta je pri pacientih s CF v veliko pomoč. Odkrijemo lahko osteoporozo in predvsem hipertrofično osteoartropatijo. 

- RTG obnosnih votlin in predvsem CT-pregled glave oz. obnosnih votlin  sta odlični  metodi za dokaz mukokele ali piokele    Mukokele so najpogostejše  v frontalnem sinusu, kjer povzročijo nastanek resnih nevroloških motenj. 

- Pomembno vlogo v diagnostiki in spremljanju pacientov s CF ima tudi  high resolution computerized tomography (HRCT).  CT uporabljamo takrat, kadar nas zanimajo anatomski detajli. Z uporabo CT-preiskave  nedvomno  najdemo več pacientov z bronhiektazijami in ali mukoznimi čepi.  

- preiskave s pomočjo magnetno resonančne tomografije (MR) se redko uporabljajo v diagnostiki in spremljanju pacientov s CF. Pri otrocih preiskava običajno ni mogoča brez  splošnega opoja. Preiskava s pomočjo magnetne resonance  daje sicer kar zadovoljive podatke o patologiji pljuč, ki se skladajo z kliničnimi podatki in s CT-preiskavi pljuč. 

- Ultrazvočni pregled  abdomna  se uporablja za dokaz komplikacij CF v abdomnu.  Je nepogrešljiva metoda za prikaz prizadetosti pankreasa in jeter. 

- Scintigrafske metode  preiskave pljuč  imajo v diagnostiki in spremljanju pacientov s CF manjšo vlogo. Preiskava ima preveč lažno pozitivnih  rezultatov.  
Scintigrafska preiskava jeter  je koristna pri  pacientih s CF in  protrahiranim ikterusom in pri tistih, kjer pri UZ-preiskavi  dokažemo razširitev žolčnih vodov. 

ZAKJUČEK

Slikovna diagnostika je v diagnostiki CF sekundarnega pomena, je pa nepogrešljiva pri spremljanju  in vodenju pacientov ter je v veliko pomoč pri odkrivanju za življenje ogrožajočih komplikacij.

==Valentina Stefanova==
PSIHOTERAPEVTSKE INTERVENCE PRI ZDRAVLJENJU CISTIČNE FIBROZE

Življenje s cistično fibrozo je kompleksna in zahtevna naloga, predvsem za otroka oz. mladostnika kot tudi za njegove starše. V procesu spoprijemanja s progresivno boleznijo, kar vsakodnevno vzame veliko časa, se posameznik sooča z dvema oblikama zahtev oz. težav: s samo boleznijo oz. upravljanjem z njo ter splošnim psihosocialnim funkcioniranjem (1).  

Pri upravljanju z boleznijo se osnovnošolski otroci s CF in njihovi starši najpogosteje srečujejo s težavami kot so pozabljivost, opozicionalno vedenje in problemi s strukturiranjem in izrabo časa. Približno 50% (ali več) otrok s CF ima omenjene težave v zvezi z jemanjem zdravil, izvajanjem fizioterapije in prehranjevalnim režimom (2). Starejši mladostniki kot razloge za slabo izvajanje zdravljenja navajajo naveličanost rutine, pomanjkanje časa, in željo po socialni sprejetosti (1). Večina tovrstnih težav je povezanih s slabšim sprejemanjem bolezni. 

CF močno vpliva na otrokovo oz. mladostnikovo psihosocialno funkcioniranje na skoraj vseh življenjskih področjih, predvsem  na šolskem, v medvrstniških odnosih in v okviru družine (3). Na šolsko uspešnost npr. pomembno vpliva pogosto izostajanje od pouka, omejenost pri izvajanju določenih aktivnosti pa zmanjšuje priložnosti za druženje z vrstniki. Zaradi počasnejšega telesnega dozorevanja in nižje rasti v primerjavi z vrstniki težje vzpostavljajo in vzdržujejo prijateljstva. Družine mladih bolnikov pa so praviloma izpostavljene višjim nivojem stresa (4). 

Izjemno velik vpliv na zaznano kvaliteto življenja pa ima tudi posameznikovo doživljanje oz. sprejemanje bolezni. Občutek nemoči in odsotnosti kontrole nad lastnim življenjem spravljata posameznika v čustveno stisko, ki se lahko manifestira kot depresivno razpoloženje, brezup ali pa jezno uporniško vedenje. Mladostnik pogosto zanika resnost bolezni in se ukvarja z vprašanjem, zakaj ima ravno on takšno bolezen, temu pa se nemalokrat pridruži tudi strah pred negotovo prihodnostjo in smrtjo. Zato je pomembno, da mu skozi svetovalni in psihoterapevtski proces omogočimo izraziti te skrbi in skrite strahove ter mu pomagamo predelati kritične vsebine. 

Raziskave potrjujejo, da je pri bolnikih s CF večja verjetnost za razvoj psiholoških motenj kot sta depresija in anksioznost (5). Anksiozne motnje so najpogostejše psihološke težave povezane s CF (6). Pri zdravljenju le-teh so med najbolj učinkovitimi intervence kognitivno vedenjske terapije, ki dosegajo zelo dobre rezultate tudi pri obravnavi vedenjskih težav v zvezi z sodelovanjem pri izvajanju zdravljenja (7). Med najpogostejše intervence spadata na primer 'kognitivna restrukturacija' in učenje tehnik reševanja problemov ('problem-solving'). Mladostnika v okviru prve učimo identificiranja oz. prepoznavanja negativnih misli, ki sprožijo neprijetna čustva in nefunkcionalne reakcije. Sledi učenje iskanja dokazov za in proti veljavnosti oz. koristnosti teh misli ter učenje nadomeščanja z ustreznejšimi alternativnimi razlagami oz. bolj pozitivnimi mislimi. Tehnika se uporablja pri predelavi stresnih situacij, ki se nanašajo tako na vsakdanje mladostniške težave kot težave povezane s CF (npr. ko je mladostniku zaradi CF nerodno v socialnih situacijah; neizvajanje terapije in prepričanja, ki so v ozadju,…). Podobno se mladostnik nauči strategije reševanja problemov v štirih korakih (definiranje problema, iskanje različnih rešitev, ocena posledic posameznih rešitev in izbira najboljše rešitve, uresničitev rešitve in evalvacija). V terapevtski proces so vključene tudi terapevtske naloge in vedenjski  eksperimenti, ki jih mladostnik izvaja doma oz. v konkretnih vsakdanjih situacijah. Z njimi utrjuje nove spretnosti in dobiva pozitivnejše izkušnje, ki prispevajo k zmanjšanju anksioznosti. Tako se mladostnik laže spoprijema s težavami, ki jih je zaradi svoje bolezni deležen v večji meri kot večina ostalih (zdravih) vrstnikov.

Med psihološkimi tretmaji velja omeniti tudi relaksacijsko tehniko v kombinaciji z vodeno imaginacijo, ki se je izkazala za učinkovito pri vzpostavljanju otrokovega oz. mladostnikovega občutka kontrole nad delovanjem pljuč (4). Tehnika je še učinkovitejša v sklopu intervenc, ki vključujejo edukacijo o bolezni in delavnice za izboljšanje samopodobe. 

Pri tem je treba poudariti, da je učinkovitost psihoterapevtske obravnave odvisna od mladostnikove motiviranosti za spremembe in pripravljenosti za aktivno sodelovanje. K temu lahko terapevt v veliki meri pripomore z vzpostavljanjem dobrega terapevtskega kontakta in odnosa z mladostnikom, ki vključuje empatijo, sprejemanje, spoštovanje in izražanje aktivnega zanimanja za njegove težave.

==Lidija Skocir==
FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA OTROKA S CISTIČNO FIBROZO – SPODBUDA ZA BOLJŠO SAMOOBRAVNAVO ODRASLEGA S CISTIČNO FIBROZO

Dandanes se pogosto srečujemo z vprašanjem, kako obravnavati otroka in odraslega s CF, da  bomo le temu z ravno pravo mero fizioterapije, omogočili boljšo kvaliteto življenja, ob minimalnem  potrebnem času za terapevtsko samoobravnavo. Čas porabljen za učinkovito fizioterapijo lahko vpliva na razvoj boljše utrjenosti in odpornosti našega varovanca, kar je pogosto bistveno za podaljševanje življenjske dobe in boljšo kvaliteto življenja.

Prav zato gre razvoj terapije in obravnave pogosto v smer, ko skušamo otroku s CF omogočiti čimbolj normalno življenje. Tako mu želimo približati različne fizioterapevtske postopke, da bo poleg nujne potrebne terapije za čiščenje dihalnih poti, skušal vplivati tudi na izboljšanje pljučnih volumnov, okrepiti inspiratorne dihalne mišice, skrbeti za dobro razgibanost sklepov in okrepiti mišice za posturalno držo telesa. Osveščenost otroka in staršev je zelo poseben in bistven dejavnik pri načrtovanju obravnave otroka. In poleg tega živeti normalno aktivno življenje skupaj s svojimi vrstniki.

Dobro poznavanje fizioterapevtskih metod in tudi dobro poznavanje samega sebe, bi lahko samo po sebi omogočilo boljše razumevanje pomena pravilne in redne ter zadostne  uporabe pripomočkov in ne nazadnje omogočilo individualo izbiro metod in tehnik za učinkovito samoobravnavo.

V zadnjem času so na področju fizioterapije prodrla nekatera nova spoznanja, ki so vsa 
podprta s kliničnimi študijami.Metode čiščenja dihalnih poti:

1.	MASAŽA PRSNEGA KOŠA je  metoda, ki jo lahko uporabljamo pri zelo majhnih otrocih, vendar je za otroka pasivna metoda ob kateri se sprožajo refleksni mehanizmi čiščenja dihalnih poti. Je običajno prva terapija, ki je uvedena, ko se postavi diagnoza CF. Pogosto smo jo izvajali v izrazito povdarjenih položajih z glavo navzdol. Dokazali so, da le-ti položaji povečajo pogostost GER pri otrocih s CF, pa tudi sicer v populaciji zdravih otrok. V nadaljnih študijah pa so ugotovili, da je masaža v vodoravnem položaju ustreznejša in boljša izbira pri otrocih z GER. Nekateri starši, ki dalj časa ne pridejo na kontrolo,to metodo izvajajo daljši čas samostojno, namesto, da bi razvijali bolj aktivne pristope.

2.	AKTIVNI CIKLUS DIHALNIH VAJ, ko postopno dodajamo za otroka že bolj aktivne elemente dihanja: kontroliran vdih in izdih, postopen huff. Postopno učenje dobro ozaveščenega in kontroliranega dihanja ima dolgoročno številne pozitivne učinke. Je tudi boljše kot učenje ob poslabšanju bolezni oz., če je pristop nesistematičen.

3.	FLUTTER je zelo priljubljen in učinkovit pripomoček, ki združuje učinek oscilacije in PEPa na dihalne poti in je zelo primeren za vsakodnevno uporabo. To je pripomoček, ki je primeren za dodatno ali pa tudi za popolnoma samostojno obravnavo (1. počasen vdih skozi nos do ¾ polnega vdiha-pavza 2-3 sek.-izdih skozi flutter. Ponovi 5-10 krat. 2.počasen vdih do polnega dihalnega volumna-pavza 2-3 sek-močno forsiran izdih skozi flutter do čimbolj popolnega izdiha pri odprtem glotisu, ki običajno sproži očiščenje velikih dihalnih poti. Ponovi 1-2 krat. Če bolnik ta manever težko prenaša oz. se z izbrano tehniko ali metodo povečujejo znaki reaktivnosti dihalnih poti izberemo drugo primernejšo metodo).

4.	AVTOGENO DIHANJE je metoda dihanja pri različnih dihalnih volumnih, s katero vplivamo na mobilizacijo, zbiranje in evakuacijo sluzi. Učimo se je postopno, da postane dihanje dobro ozaveščeno in dobro koordinirano. Istočasno otrok razvija tudi sposobnost samoopazovanja in samoocenjevanja.

Avtogeno dihanje omogoča očiščenje dihalnih poti in spodbuja razvoj zelo kvalitetnih mehanizmov čiščenja le-teh. Pomembno je, da počasnemu vdihu skozi nos sledi pavza (2-3 sek) pri odprtem glotisu, kar omogoča da pride zrak tudi v sicer z mukusom obstruirane predele.In  nato izdih pri odprtem glotisu skozi usta.

5. UTRUJENOST je pomemben znak pri bolniku s kronično pljučno cistično fibrozno boleznijo. Pojavlja se med obravnavo, s povečano potrebo po počitku po pouku, včasih ti otroci porabijo veliko dalj časa, ko se vračajo iz šole (tudi dvakrat več časa). Zdi se mi pomembno, da se ta dejavnik pravilno ovrednoti, saj tudi to lahko pripomore k otrokovi odklonilnosti in nerazpoloženosti. Pomemben znak stopnjevanja tega stanja je izgubljanje telesne teže in upad moči inspiratornih dihalnih mišic, kar vpliva na slabše rezultate pri meritvah pljučnih funkcij, slabše zmorejo fizično obremenitev, spremenijo frekvenco in način dihanja tudi v mirovanju, kar se vse kaže v drži telesa. To pomeni za nas pacienta z visokim tveganjem, ki potrebuje zelo raznoliko in večstopenjsko obravnavo v bolnici v fazi akutnega poslabšanja bolezni. Otrok je ob sprejemu pogosto zelo utrujen in potrebuje veliko počitka tako, da v začetku pogosto izvajamo samo najbolj osnovni program vadbe, šele kasneje, ko se otrokova toleranca za vaje zviša, ga razširimo. Prav zato bi tudi doma, ko je stanje stabilno, bilo potrebno nadaljevati z razširjenim programom vadbe.

VLOGA FIZIOTERAPEVTA 

Vključen je v oceno otrokovega razvoja, posreduje pomembna navodila otroku in staršem, kontrolira kvaliteto izvajane samoobravnave in po potrebi spodbuja uvedbo novih oblik le-te, tako, da je prilagojena posamezniku in njegovi družini. Zavedati se moramo, da je vloga fizioterapije izrazito preventivna in mora biti vključena v redni vsakodnevni ritem otroka s CF.

KAKO POGOSTA PA NAJ BI BILA VADBA?

Respiratorna vadba: 2krat dnevno, priporočljivo 30 minut po inhalacijah 7% NaCl.

Aerobna vadba: 5 krat tedensko po 30 minut. Fizioterapevti si želimo s pacienti in njihovimi družinami razvijati odnos, ki bi omogočal nadaljno sodelovanje. Pri rednih kontrolah na Pediatrični kliniki pri otroku s CF ocenimo: frekvenco in kvaliteto kašlja, kvaliteto izvajanja in poznavanja tehnik čiščenja dihalnih poti, sputum in stopnjo dispneje, toleranco za izvedbo vaj, mobilnost prsnega koša in velikih sklepov, mišično moč, odnos do vadbe in metod čiščenja dihalnih poti, izvedemo spirometrijo za objektivno oceno pljučne funkcije ter 6 minutni test hoje za oceno splošne fizične kondicije. Otroku in staršem pa posredujemo navodila glede nadaljnega programa fizioterapije. Tako otroci z blago obliko CF običajno v šoli pri športni vzgoji, vadijo skupaj s sošolci in doma izvajajo individualni program fizioterapije glede na priporočila. Pri napredovani bolezni je priporočena vadba do 70% maksimalne obremenitve, ki jo je dosegel pri maksimalnem obremenitvenem testiranju. Pri hudo napredovani CF bolezni je priporočljiv intervalni intenzivni trening, ki mu sledi počitek ali pa trening pri manjši obremenitvi, ki jo bolnik zmore.


ZAKLJUČEK

Rada bi poudarila pomen redne in sistematične vadbe ter posamezniku prilagojene prehrane, kar pomembno vpliva na pljučno funkcijo, saj tudi mišice lahko skladiščijo zaloge energije, ki pa se po pogostih poslabšanjih izčrpujejo in jih je zato potrebno z vadbo obnavljati. Ta vadba je tako pomembna, da tudi v primeru  bolnika s težjo obliko KOPB, ko je bolnik na neinvazivni ventilaciji, priporočajo vadbo z ustrezno podporo in s primerno obremenitvijo. Dokazano je, da učinkovit režim čiščenja dihalnih poti, skupaj s fizičnim treningom vodi k dodatnemu izboljšanju pljučne funkcije, kot v primeru, da se uporablja le režim čiščenja dihalnih poti. Znano splošno vodilo je, da se učinek vadbe začne zmanjševati po 1% na dan po enem tednu prenehanja vadbe.

==Majda Oštir==
INHALACIJSKA TERAPIJA PRI OTROCIH S CISTIČNO FIBROZO

Navodila za zdravstvene tehnike in medicinske sestre
Inhalacijska terapija je pomemben del zdravljenja obolelih dihal pri bolnikih s cistično fibrozo. Večina bolnikov vdihuje več vrst zdravil, večkrat dnevno in porabi veliko časa za izvedbo te vrste terapije. Prednost pri zdravljenju pljučnih bolezni z zdravili v obliki inhalacij  je, da pride zdravilo naravnost tja, kjer mora delovati. Potreben je manjši odmerek zdravila, hitreje se vsrka v tkivo in prične hitro delovati. Zaradi manjšega odmerka je manj stranskih učinkov. 

Vendar bo inhalirano zdravilo učinkovito le, če ga bo v pljuča prišlo dovolj in na pravo mesto.

Velikost aerosolnih delcev lahko varira od 0.01 do 100 mikronov. Za delce v velikosti od 2 – 5 mikronov obstaja velika verjetnost, da bodo prišli do bronhov. V primeru hude obstrukcije dihal, npr. kot pri cistični fibrozi, je vzorec  depozicije  nehomogen in se v veliki meri prestavi iz perifernih v centralne dihalne poti.

Dejavniki, ki vplivajo učinkovitost inalacij so naslednji: tip inhalatorja, moč potisnega plina ter hitrost pretoka, tip rezervoarja za zdravilo, velikost polnilnega volumna in rezidualni volumen, čas razprševanja inhalacij, lastnosti zdravila (npr. viskoznost), časovna razporeditev inhalacij, tehnika vdihovanja zdravila ter uporaba ustnika oz. maske, način vzdrževanja, čiščenja in dezinfekcije pripomočkov ter poučenost otrok in staršev o dejavnikih, ki zagotavljajo kakovost inhalacije.

Pri izbiri inhalatorja oz. potisnega vira, je potrebno upoštevati navodila proizvajalca zdravila, ki skupaj z zdravilom, priporoča tudi tip inhalatorja, za uporabo katerega je zdravilo registrirano ter zagotavlja največjo učinkovitost same učinkovine. Druge tipe inhalatorjev lahko uporabljamo le, kadar je narejeno zadostno število kliničnih študij.

Jet – nebulizer (električni inhalator) je pogosto v uporabi. Sestavljen je iz kompresorja, ki srka zrak iz okolja skozi zračni filter. V kolikor izhodni tlak ni zadosten, inhalacija ni učinkovita, ker so delci aerosola preveliki. Največ izkušenj imamo z inhalatorji Pari, ki so tudi registrirani za uporabo zdravil za inhalacije, za zdravljenje otrok s CF. 

Ultrazvočni inhalator deluje s pomočjo vibracij piezo kristala in spreminja električno energijo v mehanske vibracije. Velikost delcev je odvisna od frekvence vibracije. Ultrazvočni inhalatorji niso primerni za razprševanje dornase alfa (Pulmozyme), ker uničijo strukturo molekule. 

Mesh nebulizerji (eFlow) so na tržišču novejši, posebnost je luknjičasta membrana, ki v stiku z piezo električnim kristalom vibrira z zelo visoko frekvenco in ustvarja aerosol. V rezervoarju za zdravilo vedno ostane ostanek zdravila, ki ga ni možno razpršiti in ga je potrebno odstraniti. Ti inhalatorji imajo kar nekaj prednosti pred jet nebulizerji, vendar pa je bilo narejenih le malo kliničnih študij, ki bi ovrednotile delovanje Mesh nebulizerjev. V Sloveniji je na tržišču eFlow rapid. Registriran je za uporabo vseh inhalatornih antibiotikov, dornase alfa, olajševalcev  ter hipertoničnih raztopin NaCl.  

Zdravilno raztopino lahko razpršimo tudi s pomočjo kisika ali stisnjenega zraka, pri katerem dosežemo maksimalno učinkovitost in izkoristek zdravila ob pretoku 6 do 8 l/min. Kisik ni primeren potisni plin pri respiratorni odpovedi tipa 2, saj je možnost retence ogljikovega dioksida velika. 

Aparati  imajo omejeno življensko dobo. Potrebno jih je redno servisirati, vsaj enkrat na leto oz. po priporočilu proizvajalca. S servisnim poročilom zagotavljamo kvalitetno inhalacijo. 

Rezervoar uporabljamo z masko pri dojenčkih in malih otrocih, ter pri otrocih, ki niso sposobni sodelovanja. Pri inhalacijah preko maske je bistvenega pomena oblika in model maske, ki omogoča dobro tesnitev, saj se s tem poveča vnos zdravila, obenem pa zmanjša depozicija zdravila na obraz in oči, kar posledično pomeni tudi manj lokalnih stranskih učinkov. Za večje otroke uporabimo ustnik, saj na ta način prejmejo več zdravila. Vnos zdravila z ustnikom bo dvakrat večji kot pri inhalacijah preko maske. Učinkovitost inhalacije bo večja tudi, kadar bo razprševanje raztopine potekalo samo med vdihom, kar je možno le z uporabo posebnega prekinjevalca. Izgube zdravila v času izdiha ne bo več. Najbolj pogost stranski učinek ob inhaliranju je bronhokonstrikcija, ki pa jo lahko preprečimo s predhodno inhalacijo olajševalnih zdravil. 

Pomembno je tudi časovno zaporedje inhaliranih raztopin, saj je od tega odvisna stopnja depozicije in absorbcije aerosola. Zato se je vedno potrebno uskladiti s fizioterapevtom!

Raztopina 7% NaCl v dihalnih poteh zadržuje Na in s tem tudi vodo. Tako dosežemo večjo vlažnost v gostem in vlecljivem izločku dihal. Raztopino 7% NaCl je priporočljivo inhalirati pred fizioterapijo, saj postane izloček bolj redek, kar omogoča lažje čiščenje dihalnih poti. V kolikor ima otrok inhalacije s 7% Nacl 2 krat dnevno naj jih dobi zjutraj in zvečer. Raztopina je pripravljena aseptično, odprto hranimo v hladilniku 7 dni. Uporabi iglo z bakterijskim filtrom (mini spike). Pred uporabo ogreti na sobno temperaturo. 

Dornasa alfa (Pulmozyme) je encim, ki razgrajuje snov razpadlih celičnih jeder-DNK. Raztopino je priporočljivo inhalirati vsaj pol ure pred fizioterapijo, vendar ne istočasno kot NaCl. Najbolje sredi dneva. Ampule hranimo v hladilniku, pri temperaturi 2-8 stopinj Celzija in zaščitene pred svetlobo. Pred uporabo ogreti na sobno temperaturo (10-15 min).

Antibiotike v inhalacijah je priporočljivo inhalirati kot zadnje in sicer po fizioterapiji ter vsaj eno uro po inhalaciji alfa dornase, ker se sicer izniči željeno delovanje zdravil. Raztopine shranjujemo po navodilu proizvajalca. Ob uporabi antibiotikov v inhalacijah ob izdihu kontaminiramo okoljski zrak, kar pa lahko povzroči  razvoj multirezistentnih bakterij v okolici bolnika. Zato ob inhalacijah z antibiotiki vedno uporabljamo filtre, ki jih namestimo na mestu  izdiha (možno ob uporabi Pari inhalatorja).

Izločki dihal bolnikov s CF so potencialno nevarni ter klinično in epidemiološko pomembni mikroorganizmi, tudi če v sputumu še niso bili izolirani. 

Prenos mikroorganizmov je možen preko samega inhalatorja (umazan filter, površina aparata) ali pa preko kontaminiranega rezervoarja za zdravila. Druga možnost prenosa mikroorganizmov nastane ob uporabi zdravil iz stekleničk za večkratno uporabo preko rok in brizgalk. S tem so povezane  bolnišnične pljučnice. Priporočila American Assotiation for Respiratory care (AARC) za uporabo rezervoarjev za inhalacije so: uporaba rezervoarja za enkratno uporabo, za 24 ur, za enega bolnika, brez vmesnega razkuževanja in čiščenja. Za otroke s cistično fibrozo uporabljamo sistem za inhalacije 24 ur, nato ga zavržemo. Hranimo ga v pvc vrečki. V kolikor ima otrok svoj inhalator, kar zelo priporočamo, saj je najbolj učinkovit, očistimo sistem za inhalacije po vsaki inhalaciji z alkoholnimi robčki, zvečer pa mehansko očistimo z detergentom ter potopimo v razkužilo. Dobro speremo in osušimo ter shranimo. Pipa pod katero spiramo inhalacijski sistem mora obvezno imeti nameščen filter. 
Poučenost otrok in staršev o dejavnikih, ki vplivajo na učinkovitost terapije, je bistven del samega zdravljenja z inhalacijami. Poučevanje poteka individualno in kontinuirano, vključevati pa mora tudi pisna navodila. Zelo pomembna so tudi navodila o čiščenju in dezinfekciji pripomočkov, saj so domači nebulizerji velikokrat kontaminirani in lahko predstavljajo vir novih infekcij.

[[Kategorija:Medicina]]
[[Kategorija:Knjige]]</text>
      <sha1>taeo3983ojxmnbnl2eh2hhyyg30ngt6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Sitesupport-url</title>
    <ns>8</ns>
    <id>2899</id>
    <revision>
      <id>10958</id>
      <parentid>10845</parentid>
      <timestamp>2013-02-07T01:39:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pgehres (WMF)</username>
        <id>1160</id>
      </contributor>
      <comment>Updating sidebar link to use subst:CONTENTLANGUAGE</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="138" xml:space="preserve">//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&amp;utm_medium=sidebar&amp;utm_campaign=C13_sl.wikibooks.org&amp;uselang=sl</text>
      <sha1>ghqs8n1pbkbjsxlooc2d3na53ymvqga</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovenska književnost 1965–2015</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2903</id>
    <revision>
      <id>19805</id>
      <parentid>19804</parentid>
      <timestamp>2022-10-17T07:23:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7045" xml:space="preserve">*'''[[Uvod (slovenska književnost)|Uvod]]'''
:*[[Obdobje 1945–1965]]
:*[[Literarnozgodovinska metodologija]]
:*[[Politični, gospodarski, kulturni kontekst]]
*'''[[Produkcija]]'''
:*[[Bibliografija]] (Cobiss)
:*[[Organiziranost]] (Društvo slovenskih pisateljev, poetike, manifesti)
:*[[Šole ustvarjalnega pisanja]]: revije ''[[Mentor]]'', ''[[Mlada pota]]'', Andrej Blatnik, Branko Gradišnik, Peter Božič, Miha Mohor, Boris A. Novak, Dane Zajc ...
:*[[Študij književnosti]]&lt;ref&gt;Je večina lit. producentov v tem obdobju študirala književnost? Kako raziskati zvezo med študijem in pisateljevim obzorjem?&lt;/ref&gt;
:*[[Subvencije, štipendije, honorarji]]
:*[[Jezik]]
::*[[Književnost Slovencev, ki pišejo v španščini, nemščini, angleščini, italijanščini …]]
::*[[Matična, zamejska in zdomska književnost]]
::*[[Prevodna književnost]]
::*[[:w:Narečna književnost|Narečna književnost]], [[književnost v slengu]]
::*[[Slovenska književnost 1965–2015/Prevodi slovenske književnosti v druge jezike|Prevodi slovenske književnosti v druge jezike]],&lt;ref&gt;Poglavje lahko prestavimo v razdelek Obdelave.&lt;/ref&gt; npr. [[:v:Prevedeni zgodovinski romani#Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva|Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva]]
:*[[Prvi natisi in ponatisi]]
:*[[Avtorstvo]]
::*[[Avtorji]] (socialno poreklo, poklic, spol, starost, stan (mladina, seniorji), nazor, pokrajinski izvor, prebivališče (ruralno : urbano, tujina)
:::*[[Prevajalci]]
:::*[[Pokrajinsko poreklo]]
::*[[Smeri in skupine]]
:::*[[Generacije, krogi, omrežja, »klike«]]
:::*[[Skupine: partizanski, ljudski, mladinski, gejevski, ezoteriki, pisateljice, otroci, seniorji, prekmurski, urbani]]
::*[[Uredništvo]]
::*[[Uporabnik in avtor kiberteksta]]
*'''[[Distribucija]]'''
:*[[Založbe]] 
:*[[Knjigarne, antikvariati, knjižni klubi]]
:*[[Knjižnice]]
:*[[Samozaložbe]]
:*[[Nastopi]] (tiskovne konference, branja, sejmi, nastopi na TV)&lt;ref&gt;Lahko vključimo tudi v razdelek Produkcija&lt;/ref&gt;
:*[[Množične izdaje za prodajo na bencinskih črpalkah, v veleblagovnicah in trafikah]]
:*[[Mediji]]
::*[[Knjiga]]
::*[[Periodika]]: literarne in kulturne revije, časniki (podlistek, literarne priloge), »fenzini« (anarhistični, gejevski …)
::*[[Časopisi]] 
::*[[Zvočne knjige]]
::*[[Novi mediji]] (besedilne zbirke na spletu, hiperliteratura …; notesniki, bralniki, mobilni telefoni …)
::*[[Gledališče]]
::*[[Dramatizacije]] (gledališče, radio, film, TV, strip, libreto, uglasbitev, recitacija, performans, postdramsko gledališče z montažami tekstov, računalniška igra)
*'''[[Recepcija]]'''
:*[[Izvirna in prevedena književnost]]
:*[[Branje]] (izposoja, kupovanje)
:*[[Poslušanje]]
:*[[Gledališka recepcija]]
:*[[Recepcija kibertekstov]]
:*[[Avtorske pravice]]&lt;ref&gt;Lahko obravnavamo tudi v razdelku Produkcija.&lt;/ref&gt;
:*[[Bralski forumi]] (TV, splet: Knjižni molji)
*'''[[Besedila]]'''
:*[[Vrste]]
::*[[Poezija]]
:::*[[Metrična poezija]]: statistike metričnih, strofičnih idr. repertoarjev 
:::*[[Prosti verz]] 
:::*[[Priložnostna in »absolutna« poezija]] 
:::*[[Poezija in glasba]]: popevke, šansoni, rep
:::*[[Pesniški žanri: epigram, aforizem, haiku, pesnitev, sonet …]]
::*[[Dramatika]]
:::*[[Eksperimentalni in ljudski oder, monodrame]]
:::*[[Komedija]]
:::*[[Poetična drama, stand-up, magična drama …]]
::*[[Proza]]
:::*[[Kratka proza]]
:::*[[Romani]]
::::*[[Teme]]
::::*[[Dogajališča]]
::::*[[Prozni žanri]]
:::::*[[Zgodovinski roman]] ([[biografski roman]], [[časovni roman]])
:::::*[[Pustolovski roman]]
:::::*[[Fantazija]]
:::::*[[Avtobiografija]]
:::::*[[Družbeno kritični roman]]
:::::*[[Duhovna literatura]]
:::::*[[Znanstvena fantastika]]
:::::*[[Kriminalka]]
:::::*[[Humoristična literatura]]
:::::*[[Mladinski žanri]]
:::::*[[Drugi žanri]]: [[potopisna literatura]] ([[planinska literatura]]), [[športni roman]], [[kmečka povest]], pornografija, ženska literatura, dr. roman, [[fanovska literatura]], o različnih poklicih/statusih (manekenka, študent, zapornik, ločenka, umetnik, invalid …)
:::::*[[Nežanrska proza]]
:::*[[Esejistika]]
:::*[[Literarizirana proza]] (potopis, dnevnik, spomini, avtobiografija, kolumna, pričevanje, zgodovina, priročniki …)
::*[[Literatura v medijskih hibridih]] (intermedijska umetnost, digitalne skupnosti, literarne igre …)
::*[[Jezik]] (slovenščina, v drugih jezikih, v narečju, v slengu)
:*[[Slogi]]
::*[[Modernizem]]
:::*[[Reizem, karnizem, letrizem, ludizem …]]
:::*[[Neoavantgarde in retrogarde, minimalizem]]
::*[[Dediščina realizma, naturalizma in moderne (simbolizma, neoromantike); moderne oblike realizma in angažirane literature; regionalizem]]
::*[[Postmodernizem]]
*'''[[Obdelava]]'''
:*[[Literarna kritika in esejistika]]
:*[[Literarna zgodovina]]
::*[[Kritika literarnega zgodovinopisja]]
:*[[Literarna teorija in metodologija]] (domače in tuje »šole«, revije (SR, JiS, PK …), zborniki, monografije&lt;ref&gt;Najbrž sodi literarna veda v prikaz zgodovine literature samo do mere, do katere je povezana z dogajanjem književnosti, ne pa sama na sebi, s svojim razvojem.&lt;/ref&gt;
:*[[Kanonizacija]] 
::*[[Uredništvo kritičnih izdaj]] ([[Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev]])
::*[[Antologije]]
::*[[Nagrade]]
::*[[Ponatisi, proslave, jubileji, konference, simpoziji, muzeji, spominska obeležja in sobe, literarne poti, digitalizacija, besedilne zbirke]]
:*[[Inštitucije]]: fakultete (FF, PeF, FF UMb, Fakulteta za humanistiko v Kopru, Univerza v Novi Gorici), inštituti (ZRC SAZU), akademija, slovenistike v tujini ...&lt;ref&gt;Marku Juvanu se zdi to poglavje odveč.&lt;/ref&gt;
:*[[Uporaba v filozofiji, sociologiji, zgodovini, psihologiji, etnologiji, muzikologiji, kulturologiji …]]
:*[[Literatura v reklami, v grafitih, v osmrtnicah, ob osebnih obletnicah in drugih družabnih priložnostih]]
:*[[Literatura in druge umetnosti]] (slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, glasba …)
:*[[Literatura in stvarnost]] (fiktivnost, roman s ključem, tematizacija aktualnih zgodovinskih dogodkov)
:*[[Literatura in (kulturna) zgodovina]]
:*[[Literatura in pravo]] (cenzura, odgovornost, etika)
:*[[Literatura in politika]] (dvorni poet, zapornik, ljudski tribun)
::*[[Literatura in kultura]] (nacionalno, intelektualno)
:*[[Literatura in ekonomija]]
:*[[Literatura in prostor]]: geomapiranje, prostorske prezentacije
:*[[Literatura in konkurenčni mediji]]&lt;ref&gt;Poglavja o literaturi in drugih sistemih sodijo do neke mere tudi v razdelke Produkcija, Distribucija in Recepcija.&lt;/ref&gt;
:*[[Literatura v šoli]]
::*[[Učbeniški izbori]]
::*[[Učni načrti]]
::*[[Osnovna šola]]
::*[[Srednja šola]]
::*[[Fakulteta]]
::*[[Obvezno šolsko : rekreativno branje]]
::*[[Otroci s posebnimi potrebami]]
*'''[[Sklep]]'''
:*[[Literatura po 2015?]]
:*[[Literarna veda po 2015]]

==Opombe==

Prenesi v poglavja, na katera se nanašajo, potem ko odpreš stran za poglavje.
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Literatura]]
[[Kategorija:Slovenska književnost 1965–2015| ]]
[[Kategorija:Knjige]]
[[Kategorija:Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>7qiky03r67h9n4bggytiziuqpdx4wme</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Literatura</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2904</id>
    <revision>
      <id>8355</id>
      <timestamp>2011-01-08T14:48:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[Kategorija:Kultura]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22" xml:space="preserve">[[Kategorija:Kultura]]</text>
      <sha1>qjuscng1hbjz8smjss0hpj9ner9aipj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Kultura</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2905</id>
    <revision>
      <id>14858</id>
      <parentid>8356</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T11:46:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="105" xml:space="preserve">V to kategorijo spadajo knjige, ki se navezujejo na [[w:Kultura|kulturo]].

[[Kategorija:Knjige po temi]]</text>
      <sha1>lmnzk6w77z6479d8zi8b4mimnw42z68</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kmečka povest</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2906</id>
    <revision>
      <id>14967</id>
      <parentid>8365</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T14:32:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>kat +</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26128" xml:space="preserve">Zelo približen preštevek kmečkih povesti po 1965 znese okoli 150 knjižnih naslovov, to je dobro tretjino celotnega žanra od 1859 dalje. Glavni producent žanra je bila založba Kmečki glas s Kmečko knjižno zbirko. Kritiško je bila slabo pokrita, ker je šlo v veliki meri za manj poznane avtorje, ki niso bili člani pisateljskega društva in niso nastopali v javnosti, naklade pa govorijo, da je bila zelo priljubljena med bralci. Odmevnost tekstov v kmečki knjižni zbirki dokazuje dejstvo, da je bila Zupanova povest ''Ljubezen po kranjsko'' pred kratkim uspešno ekranizirana, najplodnejši avtor žanra [[Ivan Sivec]] pa je med najbolj branimi slovenskimi avtorji.&lt;ref&gt;Leta 2010 je bil na lestvici izposojanosti[http://home.izum.si/cobiss/nadomestilo/nadomestilo.asp] s 44.406 izposojami na drugem mestu tik za [[w:Desa Muck|Deso Muck]]; obvezno šolsko berilo na lestvici očitno ni bilo upoštevano.&lt;/ref&gt; 

Žanrska tradicija se ponaša z velikimi pisateljskimi imeni, kot so [[w:Fran Saleški Finžgar|Fran S. Finžgar]], [[w:Miško Kranjec|Miško Kranjec]], [[w:Prežihov Voranc|Prežihov Voranc]], [[w:Ivan Potrč|Ivan Potrč]], [[w:Janez Jalen|Janez Jalen]] in [[w:Ivan Cankar|Ivan Cankar]]. Res da se je žanr med drugo vojno kompromitiral tako navznoter kot navzven (navznoter s konservativnimi domačijstvom oziroma Blut und Boden ideologijo, navzven, tj. politično, z nespoštovanjem kulturnega molka, ki ga je zapovedala OF – znano je, da so med drugo vojno dolžine kmečkih povesti dosegle rekord), vendar to dejstvo po vojni ni oviralo velikih pisateljskih imen, da so se znova poskusili v žanru. Še kot nadaljevanje predvojnega pisanja so izšle Prežihova ''Jamnica'' (1945), Ingoličeva ''Žeja'' (1946), Finžgarjev ''Gostač Matevž'' (1954), Potrčev ''Na kmetih'' (1954), Koprivčeva ''Hiša pod vrhom'' (1957) in ''Pot ne pelje v dolino'' (1961), Kranjčev gorenjski ciklus, tj. kmečke povesti z dogajališčem na Gorenjskem ''Macesni nad dolino'' (1957), Jalnova, Kosmačeva Zidarjeva deal. Ko so ti avtorji pisateljsko utihnili, se kmetstvo razen izjem (Pavle Zidar, ''Medeni teden'', 1987) ni več pojavilo na seznamu regularnih literarnih snovi. 

Tradicija je v ustvarjalni in bralski zavesti pustila vse predvojne žanrske podtipe kmečke povesti. Družbene razmere so od tega sprva privilegirale zlasti socialnorealistično povest vzhodnoslovenskega tipa (Ingolič, Kranjec, Potrč). Formalno gre za kolektivni roman z osebami iz vseh slojev, vendar največ z malim človekom, viničarjem. Značilni motivi so neinventivno zajeti iz naturalističnega repertoarja (marsikateri je izvedljiv direktno iz Zolajeve Zemlje, 1887) in so erotične narave, zlasti prešuštvo, s to inovacijo, da je njihova drastika podložena s socialnim revoltom. Za predvojno socialnorealistično povest je značilno, da je reflektirala aktualna dogajanja na vasi: agrarno reformo, ekonomsko krizo itd. Enako je počel ta žanrski podtip po vojni, samo aktualizmi so bili tam, kjer je bil upovedani čas sodobnost, novi: beg s kmetij v mesta, zadružništvo, prisilne oddaje. Druga vojna je podobno kot dobrih dvajset let prej prva motivno močno posegla v žanr. Ilustrativen primer takega prilagajanja žanra času je Ingoličev roman v dveh delih Vinski vrh. Prvi del Žeja je bil napisan pred vojno, drugi – Trgatev – tik po njej, objavljena pa sta bila skupaj leta 1946. Prvi del je soliden primer socialnorealistične kmečke povesti. Za kmečko atmosfero, zaradi katere pri prvem delu nismo v dvomu za ustrezno žanrsko ime, poskrbijo številne folklorne scene. Pred bralcem se kot uvodi v poglavja enciklopedično zvrstijo viničarska kmečka opravila. V drugem delu jih nadomestijo scene vojaških in političnih akcij do te mere, da kljub istim akterjem in istemu dogajališču ni več mogoče govoriti o pravi kmečki povesti. Politični aktivizem (npr. vzklikanje Stalinu) je bil celo tako nasilen, da je sicer verziranega pisatelja potisnil v izrazito večerniško moralizirajočo dikcijo, črno-belo karakterizacijo oseb, in si tako zaprl pot do današnjega bralca. Tudi v dogajalni shemi marsikaj spominja prav na najzgodnješe primerke žanra, na Ciglerjevo Srečo v nesreči (1836): po svetu raztepeni člani družine, ki se na presenetljiv način v nenavadnih okoliščinah spet srečujejo. Zaradi vsega tega se je ob ponovnem natisu knjige 1964 avtor drugega dela sramoval in se odločil le za ponatis prvega dela.

Destletje kasneje kmečka povest ni več tako enoumno v službi vladajočega družbenega interesa. Povest Manice Lobnikove ''Gorniki in čas'' iz 1957 se je lotila občutljive teme obveznih oddaj iz zornega kota, ki ni brez rezerve pritrjevalen. Ingoličev, Prežihov in Kranjčev tradicionalni kmet so se demonstrativno obračali h kolektivizmu tako v tridesetih kot štiridesetih letih, kmet Lobnikove stori enako, vendar nemotivirano, bolj zaradi sile kot iz lastnega prepričanja. Svojo odločitev opravičuje z izjavo: &quot;Oblast je vedno kaj obljubljala in skoraj vse je bila laž. [...] Človek mora vse poizkusiti!&quot; Napako v navzven perspektivni razrešitvi razkriva neizpodbitno dejstvo, da tradicionalni gospodar nima pravega naslednika, ki bi obetal regeneracijo kmečkega doma. Hči, ki nadomesti starega gospodarja, bo ostala samica, nima trdne identitete, ker je čustveno na strani tradicionalnega kmetstva, razumsko pa pritrjuje neusmiljeni &quot;logiki zgodovinskega razvoja&quot;, ki hoče s tem kmetom počistiti. Identifikacijska točka se iz kmečkega doma prenaša v proletarstvo in v politični aktivizem – proces, ki so ga v kmečki povesti začeli naturalisti, nadaljevali pa Ivan Cankar, Juš Kozak in socialni realisti s Prežihovim Vorancem na čelu. Sinteza med idejo in stvarnostjo – recimo raje kompromis – je po trditvi literarne zgodovine (Slovenska književnost 1945–1965, 1. del, 257) prav tedaj uspela tudi Ignacu Koprivcu (Hiša pod vrhom, 1957).

V istem letu sta dolina in mesto kot postojanka novega reda ugledana negativno pri Mišku Kranjcu (''Macesni nad dolino''). Identifikacija z gorjanstvom in s tradicionalnim je tu močnejša kot pri Lobnikovi (saj gre za malega človeka in ne za gruntarja), pa spet brez kakšnega radikalnega sklepa. Kot da je razboleta nostalgija po starem edino, s čimer lahko pisatelj korigira neizprosni zgodovinski imperativ.

V naslednjem desetletju je bil mogoč korak naprej. '''Ignac Koprivec''' je že z naslovom povesti ''Pot ne pelje'' v dolino leta 1965, 20 let po koncu vojne, demonstrativno prekinil z zahtevo po proletarizaciji vasi. Kmečki gospodar se tu za razliko od Lobnikove ne vda novemu redu, ampak se mu upira do zadnjega in je v tem boju poražen. Kmečki gospodar je v tradicionalni kmečki povesti redko idealna oseba. Njegove značilne lastnosti so prej resnobnost, mrkost, zadirčnost, zlovoljnost, trma, avtoritativnost. Kadar te lastnosti presežejo normalno mero, je to znak za nujnost generacijske zamenjave. Tragika povojnega gospodarja, ki ni prav nič drugačen od predvojnega, je v tem, da ga nihče naslediti noče. Njegov spopad je brezupen, ker se ne spopada s potomcem (ta je pasiven ali se sploh pred spopadom umakne v dolino), ampak s sistemom, ki hoče podreti celo inštitucijo kmečkega doma, ne le poskrbeti za generacijsko zamenjavo.

Koprivca vendarle ne moremo prišteti k literarnim upornikom in saboterjem povojne protikmečke politike. Čeprav ni dvoma, da je čustveno na strani tradicionalnega gospodarja, poskrbi za to, da tradicionalizem ni premagan s strani brezvestne nove oblasti, kar bi bralca moglo zrevoltirati do upora novemu redu, ampak ga premagajo njegovi bivši zavezniki bajtarji; s tem se odgovornost znova seli v roke t. i. zakonitosti socialnozgodovinskega razvoja.

Pavle Zidar je v istem času (1965, 1967) z dvema le napol kmečkima povestima, ki ju je mogoče imeti za dva dela istega romana (Sveti Pavel, Oče naš), do tedaj najbolj odkrito pokazal na brezobzirnost nove oblasti in njene uničevalne politike do kmeta. Pri Lobnikovi in Koprivcu je za moralni popravek na strani nove oblasti s pasivnim obnašanjem skrbela kaka oseba, ki ji je prej pripadala vloga kandidata za prevzem domačije, sin ali hči. Pri Zidarju tega ni več. Vse osebe na strani oblasti so ali zle ali neumne ali oboje naenkrat. Do zamenjave vrednost pa navkljub temu še ne pride, saj tudi tradicionalna vas ni dosti boljša. Rezultat tega presežka negativnosti je naturalistično drastična pripovedna scena, podkrepljena z jezikovno ekspresivnim, naravnost grobim dialogom.

Kako to, da Koprivec in Zidar s svojo literaturo nista povzročila oblastnega negodovanja, saj je vendar znano, da so bili nekateri avtorji klicani na odgovornost ali celo zaprti zaradi veliko bolj nedolžnih del? Delni odgovor se skriva morda v dejstvu, da gre v obeh primerih za dokaj naporen pripovedni izraz, ki ni mogel pritegniti nevarne količine bralstva. Investicija v formo in jezikovni eksperiment sta, če ni bilo posredi kakšno drugo banalno dejstvo, prepričevala oblast o nenevarnosti omenjenega rušilnega početja.

Literarna zgodovina izčrpneje našteva druge, umetniško bolj prelomne kmečke povesti zgodaj po drugi vojni, vendar jim je s stališča državljanske neposlušnosti in nazorskega osvobajanja mogoče očitati, da so se s stilistično ambicijo le hotela izogniti socialni odgovornosti. Potrčeva ''Na kmetih'' iz leta 1954 s prvoosebno perspektivo in okvirom, z moralno vprašljivim junakom in z osredinjenostjo na erotično problematiko v kontekstu povojne pripovedne proze v celoti lahko res pomeni odmik od zaukazanega socrealističnega aktivizma, v kontekstu žanra kmečke povesti, ki si do tedaj aktualne problematike kritično niti ni drznil lotiti, pa Potrčevo delo ni nobena velika prelomnica. Po analizi bralskega učinka postane vprašljiva celo formalna ambicija besedila, saj ves čas moti neskladje med govorom verziranega prvoosebnega pripovedovalca, ki pa je v pripovedni sceni komaj zmožen osnovnega verbaliziranja. Izključno čustvena motiviranost njegovih dejanj in zločina določa glavno osebo iz z njo tradicionalno kmetstvo kot nekaj neracionalnega, nekaj neartikuliranega in zato manjvrednega. Molčečnost glavnega junaka je obenem mogoče razumeti kot simbolni refleks za zatrti kmečki politični revolt, ki si ga Potrč ni upal in smel izraziti.

Drugi žanrski podtipi so po vojni skromno zastopani. Poučno bo na tem mestu omeniti kmečko povest, ki je literarna zgodovina 1945–65 ne pozna, Sinu mrtvega emigrantskega pisatelja Karla Mauserja (1947). Glede na Ingoličeva besedila iz tega časa in na tradicijo konservativne kmečke povesti bi pričakovali tendenčno pripoved z nasprotnim političnim predznakom, pa gre v resnici za kriminalno kmečko povest s poudarjeno moralno-psihološko poanto, po izrazitosti primerljivo s tisto iz Cankarjevega Soseda Luke.

Naslednja izjema je Stanka Cajnkarja povest iz 1952 z obetavnim naslovom ''Križnarjevi: Kronika preproste slovenske družine''. Naslov je bil kamuflaža za zgodbo duhovnika, za vzgojni roman, ki proti koncu prehaja v generacijski roman. Kot vzgojni roman pazljivo izbira med vzorniki: priporoča vrsto literarnih naslovov, seveda katoliške avtorje, Ivana Cankarja pa zavrača z očitkom, da je bolan. Kmečkega je v njej sicer za dobro polovico, vendar se bistvo povesti kmečkosti ne tiče.

Enako upravičeno kot Potrču bi mogli očitati izogibanje politično občutljivim dimenzijam povojnega kmetstva tudi delom Janeza Jalna in Finžgarjevemu folkloristično zastavljenemu ''Gostaču Matevžu'' (1957), če ne bi dela očitno nadaljevala nekega starejšega podtipa kmečke povesti, ki mu je bilo socialno revoltiranje vseskozi deveta briga. Ob Finžgarju je kljub temu pomenljivo, da se je leta 1957 folklorne idile z obilnim popisovanjem ženitovanjskih in drugih navad polotil pisatelj, ki je trideset let prej nenavadno ostro in realistično upošteval socialne zakone na vasi.

Posebnemu žanrskemu podtipu kmečke povesti – pokrajinski povesti – sledi knjiga Milana Lipovca ''Ljudje ob cesti'' (1961). Slovenska pokrajinska eksotika je bila v veliki meri izčrpana že pred vojno; bralec je izdatno poznal Prekmurje, Slovenske gorice, Haloze, Vipavo ..., Lipovec je bogati zbirki dodal še Brkine, tako nekako, kakor danes odkriva Marjan Tomšič urbanemu in pokrajinske eksotike žejnemu bralcu Istro. Literarna zgodovina je našla zanj v okviru poglavja o poljudni povesti izredno laskave besede, zato bi veljalo premisliti, če je uvrstitev te izrazno ambiciozne knjige, ki je povrhu ni mogoče vtakniti v nobenega od vzorcev popularne poljudne povesti, sploh ustrezna.

V sedemdesetih letih je z znanimi imeni v kmečkem žanru tako rekoč konec. 1971 so pri založbi Kmečki glas začele izhajati v okviru zbirke Kmečka knjiga domače poljudne kmečke povesti v glavnem amaterskih avtorjev. Preveč enostavno in malenkostno bi bilo razumeti, da je skupina plodovitih, vendar praviloma izrazno neambicioznih avtorjev pri Kmečkem glasu uzurpirala žanr in ga iztrgala občutljivim elitnim pisateljem iz rok. Prej bo veljalo nasprotno: da so prvorazredni ustvarjalci dali slovo kmečki povesti, nastalo praznino pa so po sili razmer zapolnili amaterski pisatelji. Z izogibanjem kmečki tematiki je ekskluzivistični elitni literarni program nevede naredil uradni politiki do kmetov najlepšo uslugo. Kot zlobni in v ustvarjalnih rečeh nepoučeni opazovalec morem literarnim programerjem zastaviti še nekaj neprijetnih vprašanj: kako je mogoče, da pri avtorjih, ki prisegajo na kako in ne na kaj, kmečka tematika izgubi vso vabljivost? Je potem vendarle res, da je kaj v literaturi še kako pomemben? Ali sodobni slovenski pisatelj zmore filozofično problematiko predstaviti še kako drugače kot v glavni osebi filozofa? Ali ni pogosta oseba umetnika v sodobni pripovedni prozi prej izraz gole avtobiografičnosti kot avtotematskih pisateljskih postopkov? Si je sodobnemu avtorju mogoče predstavljati literarno osebo kmeta, ki ne bo nujno le medij ekoloških, socialnonazorskih in podobnih polemik?

V Delu je 3. decembra 1980 izšel nagradni razpis, ki kliče po slikarjih našega kmeta, ki bodo upodabljali njegovo &quot;zgodovinsko navezanost na zemljo, njegovo aktivno sodelovanje v NOB, kmetova omahovanja in dvome v času preobrazbe vasi oz. podeželja po vojni, kmetovo voljo po napredku oziroma njegovo vključevanje v nove, sodobne oblike gospodarjenja, odnose med ljudmi na podeželju itd.&quot; Obseg naj bi bil 200 do 300 strani ali več. Zahteve po prevladujočem deležu vojne in socialnopreobrazbene snovi avtorji, ki so odgovorili na razpis, nikoli niso vzeli preveč zares, saj je bila tudi zapisana verjetno bolj iz navade in zaradi principa kot iz resnične želje. Tako v okviru zbirke ni nastajal nikakršen podaljšek socrealistične kmečke proze, kakor bi sodili po programu, ampak popularna, poljudna kmečka povest. Odziv na razpis je še dandanašnji za slovenske razmere naravnost zgleden, saj v zbirki vsako leto izidejo vsaj štiri izvirne kmečke povesti.

V Kmečki knjižni zbirki je do danes izšlo čez sto naslovov izvirne pripovedne proze, največji del tega so kmečke povesti. Večini avtorjev je založba Kmečki glas edina krušna mati in nismo daleč od resnice, če pravimo, da brez Kmečke knjižne zbirke veliko teh avtorjev sploh ne bi poznali. Količinsko so omembe vredni opusi Janeza Švajncerja očeta in sinu, Mimi Malenšek, Joži Munih-Petrič, Ivana Sivca, Janeza Zupana, Anice Zidar, Minke Krvine, Erne Starovasnik, Ladislava Črnologarja itd., ki imajo za sabo že med štiri in deset kmečkih povesti. Ker je čistega kmetstva danes na Slovenskem komaj kaj, tudi čiste kmečke povesti ne moremo pričakovati, še posebej tiste z gruntarsko pripovedno perspektivo ne. Glavne osebe so mladi nasledniki, razpeti med kmečkim in urbanim življenjem. Pola običjano nista prikazana kot dobro in zlo, ampak ima vsak svoje prednosti in slabosti. Le ker gre za kmečko založbo, se usode iztečejo praviloma v korist zemlje, kmetstva in nepokvarjene narave. Kmečka povest posega v preteklost, pred drugo vojno ali tik po njej, ali pa kmečko tematiko povezuje z delavsko, vojno, izseljensko.

Naj na hitro poetiketiram nekaj avtorjev in njihovih del. [[Minka Krvina]] (''Breme resnice'', 1979) se izčrpava v popisovanju družinskih in rodbinskih odnosov skozi perspektivo pobesnele kmečke emancipiranke. Ta se odtuji svojemu pustemu možu in s kmetije pobegne v mesto iskat bolj polnega življenja. Ko se razočarana vrne, mož spravljivo sprejme njenega nezakonskega otroka za svojega. Nemoten bralski užitek ovira stalni neprijetni občutek, tako kot še pri marsikaterem gostu v zbirki, da gre bolj za avtobiografsko literarno samoterapijo oziroma za avtobiografiziranje nekaterih žanrskih klišejev kot za suvereno žanrsko dejanje. Pripovedna perspektiva sili bralca v identifikacijo z glavno osebo, ki pa je preveč nereflektirano problematična, naravnost patološka, da bi ji bralec nasedel.

Tudi zadihani slog [[w:Anica Zidar|Anica Zidar]] (''Pomladne vode'', 1980) z obiljem tropičij in presežkom psihologiziranja utegne zoprnega intelektualnega bralca motiti. Glavna junakinja je v svoji borbi za dediščino ponovno moralno problematična, ne da bi se tega avtorica zavedala, naturalističnemu ubesedovalnemu idealu se približuje s preklinjanjem in vulgarizmi, ki žal niso tako funkcionalni kot pri njenem moškem soimenjaku Pavletu Zidarju. Mimogrede naj bo razkrito, da zaslužijo kritiški ukor tudi nekatera dela Janeza Švajncerja, Ladislava Črnologarja (njegova povest Na gredi, 1980, je primerek slovenskega planinskega Heimatromana) in Joži Munih-Petrič, za ravnotežje pa pohvalimo Katico Horvat (Zatrto hrepenenje, 1989), ki se je v zbirki žal pojavila le enkrat, Ivana Sivca in Janeza Zupana, iz konkurenčne založbe Prešernove družbe pa Polono Škrinjar (''Grenko brinje'').

[[Slika:Ivan_sivec.jpg|thumb|Ivan Sivec]]

'''Ivan Sivec''' je z dvanajstimi kmečkimi povestmi (izšle so v glavnem pri Kmečkem glasu, nekatere so že ponatisnjene) trenutno rekorder našega žanra. Priznati mu je treba gladko pisavo, verziranost in poznavanje bralca, kar vse mu je priskrbelo visoko stopnjo popularnosti. Čeprav je Sivčev junak naivne vrste, s hvaležnostjo pogrešamo to, kar sicer pri literaturi za ljudstvo najbolj moti – naivnost avtorja. Prvim Sivčevim kmečkim povestim sicer ni težko določiti dogajalnega časa med obema vojnama, pa zanje kljub temu ni primerno reči, da so zgodovinske, saj jih označuje nekakšna brezčasnost, značilna za folklornoidilični žanrski podtip. S Pesmijo njenih zvonov (1972, 1982, 1992) je navezal na baladno intonirano kmečko idilo iz začetka slovenske pripovedne proze – najprej pomislimo na kakšno Marjetico Antona Kodra (1877). Nenavadni večkratni tragični konec (zaradi ljubezenskih preprek znorela in utopljena nevesta, mrtvi ženin, mrtva oče in mati, mrtvi mož ...) celo pretirava izhodiščni vzorec. Nadaljnje Sivčeve povesti si iz folklorne kulise izbirajo posamične motive ali probleme in jih izpostavljajo celo do te mere, da pridejo v naslov: Grenki kruh (1974) enciklopedično predstavi lončarsko obrt, Korenine grunta (1975) žensko nepripravljenost, prevzeti nase breme dela na gruntu, Pristrižene peruti (1977) in Ženin proti svoji volji (1991) odmiranje gorskih kmetij, Setev pomladnega vetra (1980) trmo in zlobo tradicionalnega kmečkega gospodarja, Beg pred senco (1986) alkoholno omamo, Godec pred peklom (1989) svet narodnozabavne glasbe.

Po literarnem začetku, ko mu je šlo za kar najbolj zvesto vajo v žanru, je pisatelj začutil formalno ambicijo. Ker si ni drznil nezahtevnega bralca obremeniti s stilizmi Pregljeve vrste, je svojo oblikovno inovacijo fizično ločil od fabulativnega besedila in jo potisnil v uvode k poglavjem, na mesto, kjer je običajno prostor za moto. V Setvi pomladnega vetra so to meditativni povzetki dogajanja, v Tedaj so cvetele češnje pravcati sonetni venec, ki je posodil svoje sonete vsakemu poglavju po enega, v Begu pred senco sicer dokaj neobičajni okvir, v Godcu pred peklom avtorjevi lastni narodnozabavni teksti.

V povesti Godec pred peklom (1989) je Sivec uspešno združil svet narodnozabavne glasbe in kmetovanja. Čisto nov z glasbeno tematiko sicer ni bil, godca na kmetih sta poznala že Cankar in Kranjec, ne daleč nazaj pa se je s podobnim genetskim eksperimentom pozabaval še Franček Rudolf (Srečne zvezde prašičev, 1985), vendar je bil Sivec za razliko od humorističnega Rudolfa žanrsko konstruktiven. Vrsto ameriških ali kanadskih country filmov smo že videli, zakaj ne bi kdaj prebrali še kakšne slovenske kmečke muzikantske povesti. Za kmečko povest danes verjetno ni več odločilen prevladujoči odstotek folklornih scen oranja, žetve, pretepov v gostilni, ampak generacijski konflikt med očetom in sinom, ki ga nikjer drugje ni zaslediti v tako številnih variantah, in domačijstvo v atmosferi ter nazoru. Očitno je Sivec ta temeljna žanrska določila dojel in napisal kmečko povest, čeprav je v njej klasičnih kmečkih scen komaj kaj. Še več, z godcem kot simbolom ljudske ustvarjalnosti je stilno posrečeno predstavil tudi dileme popoldanske pisateljske dejavnosti. Zanimivo je, da med drugo idejno šaro še posebej rad izpostavlja narodno zavest, čeprav to menda danes ne bi bilo več potrebno.

Ženin proti svoji volji (1991), objavljen za razliko od drugih Sivčevih del pri Prešernovi družbi, je humoristična povest, precej redek žanr na Slovenskem, kjer se humor po tradiciji raje dogaja v krajši obliki humoreske. Prvoosebni pripovedovalec, radijski reporter, ženi nerodnega kmečkega fanta pod geslom: rešujmo planinske kmetije; ta didaktični nastavek, primeren večerniški literaturi, je Sivec v interesu humoristične povesti vitalno preoblikoval: odpovedal se je inštruktivnosti in jo nadomestil z imanento humorističnim dejanjem – potegavščino, v kateri namesto nerodnega kmeta postane ženin kar sam. Herderjanstvo sodobne slovenske domačijske povesti se sicer noče popolnoma umakniti – v koncu radijski reporter še vedno fantazira o umiku na kmete in v naravo –, trezna nevesta pa vendarle postavi stvari na svoje mesto in poskrbi za davek realistični poetiki, ki se je proti koncu povesti začela izgubljati v godčevstvo.

Sivec je nadrobil v svojo povest vrsto zabavnih podrobnosti iz življenja ljubljanskega radia in jih brez tistega o &quot;zgolj naključni podobosti z dejanjskostjo&quot; mirno pripisal znanim imenom. Tudi zaradi drugih popularnih tem – bioenergetika, ezoterika, pisma poslušalcev, ženitni oglasi in posredovalnica, – je knjiga blago, namenjeno takojšnjemu konzumu. Kmečko atmosfero priklicujejo sodobna vaška folklora v obliki tekmovanja koscev in žanjic, vaški originali (še posebej vaški opravljivci/ke nikakor ne morejo izumreti) in gradnja vaških mrliških vežic.

Čeprav gre za tekst lahkotnega značaja, ki naj bralca v prvi vrsti zabava, ni mogoče spregledati postopkov, ki koketirajo z literarno tradicijo in se trudijo povest približati tudi kriterijem literarnih sladokuscev. Eden izmed njih sili v primerjavo s Finžgarjevimi Strici. Mimo svojega katolištva je bil Finžgar eden najbolj brezobzirno realističnih pisateljev svojega časa. Sivčevo lahkotno humoristično besedilo se sicer nikakor ne more po sugestivnosti primerjati s Finžgarjevo resnobno kmečko klasiko, z zadoščenjem pa je mogoče posumiti v blagodejni vpliv Finžgarjeva realizma v koncu povesti. Za avtotematsko zanko skrbi glavna oseba radijskega reporterja, ki sklene postati pisatelj in za začetek opisati zgodbo svoje poroke. Poglavje, kjer je opisano nastajanje radijskih reportaž, sodi že kar v pisateljsko šolo in bi utegnilo biti še posebej zanimivo za literarne in reporterske začetnike. Besedilo je razveseljivo daleč od pisateljskega samouštva v Kmečki knjižni zbirki in se obenem ne zapira v stolp jezikovnega in stilskega eksperimenta. Če mu tudi tokrat še ni uspelo prekositi klasikov slovenske domačijske povesti, to seveda ne more postati razlog za njegovo zavračanje.

Izvirna daljša humoristična besedila, kmečka in nekmečka skupaj, lahko preštejemo na prste. Zato velja ob koncu tegale poročila omeniti še enega izrazitega humorista v Kmečki knjižni zbirki, Janeza Zupana. S humorjem se je začel pomalem ukvarjati že bolj zgodaj (Ljubezen po kranjsko, 1979), izrazito in suvereno pa v povesti Zadnji kmečki punt (1987) in s tem razbil površno mnenje, da kmečka tematika omogoča le ali folklorno idilo ali baladno patetiko. Med domačimi avtorji mu najdemo vzporednice pri Filipu Haderlapu (Loterijo je pustil, Slovenske večernice, 1882) pa pri Franu Deteli (Malo življenje, 1882), skratka pri t. i. liberalni kmečki povesti, od sodobnih zaradi dogajališča v blejsko-bohinjskem kotu kliče v misel Nado Matičičevo. Za blejsko-bohinjske Gorenjce je iz povesti Matičičeve znano, da so s človekom od drugod radi nesramni. Janez Zupan zna odlično obrniti perspektivo in namesto ogorčene simpatije z žrtvami zlobnih gorenjskih zafrkantov bralca usmeriti v privoščljivi smeh. Literarnozgodovinska naloga za kdaj drugič bo ugotoviti, koliko je Zupanova burleskna humorističnost samostojna, koliko pa se je zadolžila pri sodobni popularni nemški (bavarski) kmečki povesti oziroma filmu.

Obe poslednji humoristični deli gotovo dobro opravljata svojo fukcijo: vedrita od usodnih zgodovinskih sprememb zbeganega Slovenca in ga navdajata s še kako potrebno samozavestjo, ker, kakor pravi Sivec, &quot;svet je bil vedno last pogumnih&quot;, &quot;šleve [...] pa naj propadejo&quot;.

== Literatura ==

Miran Hladnik. Kmečka povest danes. ''XXVII. SSJLK: Zbornik predavanj''. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1991. 137–47. [http://lit.ijs.si/kp_danes.html]

&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Literatura]]
[[Kategorija:Slovenska književnost]]
[[Kategorija:Literarni žanri]]
[[Kategorija:Knjige]]
[[Kategorija:Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>gai2wci7vurlj1a2btm83s7vuwsgy8h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Ivan sivec.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>2907</id>
    <revision>
      <id>16842</id>
      <parentid>8364</parentid>
      <timestamp>2018-07-01T20:08:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Miran Hladnik]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48" xml:space="preserve">Foto Miran Hladnik

[[Kategorija:Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>lmp4p559fxm1a5za7gt74esrf4bji4m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovenska književnost 1965-2015</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2908</id>
    <redirect title="Slovenska književnost 1965–2015" />
    <revision>
      <id>8369</id>
      <timestamp>2011-01-08T17:26:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>- prestavitev [[Slovenska književnost 1965-2015]] na [[Slovenska književnost 1965–2015]].</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Slovenska književnost 1965–2015]]</text>
      <sha1>7gquc051uhrrx42yc5uwb5xbujhvwxb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Predloge</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2925</id>
    <revision>
      <id>14857</id>
      <parentid>14495</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T11:45:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25" xml:space="preserve">[[Kategorija:Kategorije]]</text>
      <sha1>o13mbb9g12u6difst54i3w52jmlizjl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjige</title>
    <ns>14</ns>
    <id>2937</id>
    <revision>
      <id>14855</id>
      <parentid>14846</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T11:41:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25" xml:space="preserve">[[Kategorija:Kategorije]]</text>
      <sha1>o13mbb9g12u6difst54i3w52jmlizjl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pomoč:Vsebina</title>
    <ns>12</ns>
    <id>2998</id>
    <revision>
      <id>8637</id>
      <timestamp>2011-05-20T19:40:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anitam90</username>
        <id>1061</id>
      </contributor>
      <comment>seznam za leto 1960</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2808" xml:space="preserve">•	ALBREHT, Vera, 1960: Nekoč pod Gorjanci. Ljubljana: Mladinska knjiga (ilustrirala Melita Vovk).
•	BAŠKOVIČ, Milan, 1960: Nepokorjeni bregovi. Novo mesto:Dolenjska založba (risbe Mire Cetin).
•	BRENK, Kristina, 1960: Golobje, sidro in vodnjak. Ljubljana: Mladinska knjiga.
•	BEVK, France, 1960: Luna Ljubljana. Ljubljana: Mladinska knjiga (ilustriral Mirko Lebez).
•	BEVK, France, 1960: Domačija. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
•	BEVK, France, 1960: Ognjeni krst Gregca Petelinčka. Ljubljana: Borec ( risbe: Tinca Stegovec)
•	BEVK, France, 1960: Mladost med gorami. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
•	CANKAR, Izidor, 1960: Obiski. Ljubljana: Mladinska knjiga.
•	HUDALES, Oskar, 1960: Čudežni studenec. Maribor: Obzorja. (Ilustriral: Janez Vidic).
•	INGOLIČ, Anton, 1960:  Črni labirinti. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
•	JURČIČ, Josip, 1960:  Kloštrski žolnir. Ljubljana: Mladinska knjiga (ilustriral: Bogdan Borčič).
•	JURCA, Branka, 1960: Okoli in okoli. Ljubljana: Mladinska knjiga (ilustrirala Cita Potokar).
•	JURČIČ, Josip, 1960:  Deseti brat. Ljubljana: Mladinska knjiga (ilustracije Ivana Vavpotiča).
•	KNAFLIČ, Jože, 1960:  Izdajalec Gogo.  Ljubljana: Mladinska knjiga.
•	KRANJEC, Miško, 1960:  Zalesje se prebuja. Ljubljana: Mladinska knjiga.
•	KAJZER, Janez, 1960:  Mimo dnevnega načrta. Ljubljana: Mladinska knjiga (ilustriral Jože Ciuha).
•	KISLINGER, Juro, 1960: Izlet. Ljubljana: Mladinska knjiga.
•	KERSNIK, Janko, 1960:  Jara gospoda. Ljubljana: Mladinska knjiga.
•	KADIŠ, J. , 1960:  Pri Ježonovih. Ljubljana: Mladinska knjiga.
•	KVEDER, Zofka, 1960:  Veliki in mali ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga (ilustrirala Cita Potokar).
•	MODER, Janko, 1960:  Kekec. Ljubljana: Prosvetni servis. 
•	MILČINSKI, Fran, 1960:  Skavt Peter in dobra volja. Ljubljana: Mladinska knjiga (ilustriral France Podrekar).
•	PAVČEK, Tone, 1960:  Sončece v žepu. Ljubljana: Mladinska knjiga.
•	PEROCI, Ela, 1960:  Ptičke so odletele. Ljubljana: Mladinska knjiga (ilustrirala in opremila Ančka Gošnik- Godec).
•	PREŽIHOV,Voranc, 1960:  Solzice. Ljubljana: Mladinska knjiga (ilustriral France Mihelič).
•	PREŠEREN, France, 1960:  Pesmi in pisma. Ljubljana: Mladinska knjiga.
•	PEROCI, Ela, 1960:  Kje so stezice?Ljubljana: Mladinska knjiga (Ilustrirala Ančka Gošnik – Godec).
•	RIBIČIČ, Josip, 1960: Razbita hajka. Ljubljana: Borec (risbe Robert Hlavaty).
•	RIBIČIČ, Josip, 1960:  Branko, morje in še ka. Ljubljana: Mladinska knjiga (ilustriral Robert Hlavaty). 
•	RIBIČIČ, Josip, 1960:  Mihčev škra. Maribor: Obzorja (ilustriral Janez Vidic]. Maribor:Obzorja
•	SELIŠKAR, Tone, 1960:  Jernejčkov odred. Ljubljana: Borec(risbe Janez Vidic).
•	ZIDAR, Pavle, 1960:  Konjički. Ljubljana: Mladinska knjiga.</text>
      <sha1>7j9mrf1gy2wmbcttqlmnyjq6je6ftgo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Strašna bratranca</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3008</id>
    <revision>
      <id>9583</id>
      <parentid>8739</parentid>
      <timestamp>2011-06-23T08:24:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Brulc.barbara</username>
        <id>1010</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1448" xml:space="preserve">Zbirko kratkih realističnih zgodb ''Strašna bratranca'' je napisal mladinski pisatelj [http://sl.wikipedia.org/wiki/Slavko_Pregl Slavko Pregl], ilustriral pa [[Bine Rogelj]]. Izdana je bila leta [[1981]], pri Založništvu tržaškega tiska, v [[Trst|Trstu]].

'''ANALIZA'''

Motivno - tematsko avtor obravnava problematiko soočenja mladih s svetom odraslih. 
Glavni književni osebi sta bratranca Arjan in Davor, ki živita v mestu, v zgodbi pa je Davor na večdnevnem obisku pri Arjanu.
Stranske osebe so: &quot;mamici&quot; in teti, &quot;očka&quot; in strica, sestri in sestrični, &quot;tovarišici&quot; in zobozdravnica Nataša.
Književni čas ni neposredno določen, iz literarnih signalov (dogajalni prostor) pa lahko sklepamo, da se zgodba dogaja v sodobnem času, torej v poznih osemdesetih oz. zgodnjih devetdesetih letih dvajsetega stoletja. 
Motiv želje postati junak, spodbudi dečka k igranju igre vlog. ''Strašna bratranca'', kakor se poimenujeta, imata strašno moč, zato jesta vse, ne nagajata in se ne pretepata, da ne bi koga poškodovala in se tudi ničesar ne bojita. Veliko je zapletov in razpletov, ki temeljijo na preizkušnjah: »Ali biti smrkavec, ali strašen bratranec,« (motiv borbe dobrega in zla).
Vrh dogajanja je, ko dečka zaradi svoje strašnosti premagata strah pred zobozdravnikom. 


'''VIR''' 

Pregl, S. (1981): [http://sl.wikisource.org/wiki/Stra%C5%A1na_bratranca / Strašna bratranca]. Trst: Založništvo tržaškega tiska.</text>
      <sha1>sbn8p320af8ml01n0q4tkijyzd4201y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mati išče mojstra</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3009</id>
    <revision>
      <id>8837</id>
      <parentid>8836</parentid>
      <timestamp>2011-06-08T14:28:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zrimsek</username>
        <id>991</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1075" xml:space="preserve">
''Mati išče mojstra'' je novela [[Jože Kerenčič|Jožeta Kerenčiča]], ki je izšla leta [[1951]] pri [[založba Mladinska knjiga|založbi Mladinska knjiga]]. Ilustriral jo je [[Janez Vidic]].


== Analiza ==
Pisatelj je v noveli Mati išče mojstra prikazal problematiko družbenih odnosov.
Glavna literarna lika sta Vanček in njegova mati. Vanček je najmlajši otrok v družini, katerega bratje in sestre stalno pretepajo in izsiljujejo. Glavni lik je dobrosrčen, ustvarjalen, vztrajen in občaso trmast človek. Spoštuje ljudi okoli sebe, do matere čuti strahospoštovanje. 
Pomembne stranske osebe pa oče, Pavel, Lojze in Lukman. Književni čas ni neposredno določen, vendar iz literarnih signalov (očetove povojne rane) sklepamo, da gre za čas po 2. svetovni vojni. Književni prostor je posredno določen, dogajanje poteka v okolišu srednjegorške Radgone. V besedilu se pojavijo motivi izsiljevanja, pretepanja, iskanja zaposlitve in revščine. 


== Viri ==
* KERENČIČ, Jože (1951). Mati išče mojstra. Ljubljana: Mladinska knjiga.
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;</text>
      <sha1>he8wsoxnlwydf9dw36d3vgsd2k03v9b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zakleta hiška</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3010</id>
    <revision>
      <id>8760</id>
      <parentid>8759</parentid>
      <timestamp>2011-06-07T13:13:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mihela007</username>
        <id>1053</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1313" xml:space="preserve">Kratko sodobno pravljico ''Zakleta hiška'' je napisal slovenski mladinski pisatelj [http://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEe_Snoj Jože Snoj], ilustriral pa [[Andrej Trobentar]]. Izdana je bila leta [[1990]], pri založbi [[Mladinska knjiga]], v [[Ljubljana|Ljubljani]].


'''ANALIZA'''

Motivno - tematsko avtor obravnava ekološko tematiko kot problem človekovega poseganja v naravo.

Glavna književna oseba je deček Tinček, ki s starši in s pomočjo &quot;inkasantke&quot; najdejo novo hišo in s časoma ugotovijo, da je zakleta, saj se v njej skriva polno žab, ki ob treh poskokih izginejo. Mladi junak jim naredi mlako ter s tem reši zakleto hiško in žabe.

Zgodba je v uvodu in zaključku zapisana v realnosti, kar pomeni, da ima realni okvir, v jedru  pa prevladuje fantastika. Vzrok za fantastiko so Tinčkove sanje, v katerih se pogovarja z žabo in notranja stiska družine.

Stranske osebe so: oče Tine, mati Valentina, &quot;inkasantka&quot;, gospod Imenitnik in žabe.

Kratka pravljica se dogaja v ljubljanskih Murglah  in to v sodobnem času (TV, loterija, katrca ...).

V pravljici nas pisatelj opozarja na človekovo poseganje v naravo in s tem na uničevanje naravnega okolja.


'''VIR'''

Snoj, J. (1990):[http://sl.wikisource.org/wiki/Zakleta_hi%C5%A1ka / Zakleta hiška]. Ljubljana: Mladinska knjiga.</text>
      <sha1>ma4ghdelyguzdc4voq00270qlrignxx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jezik v ušesu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3011</id>
    <revision>
      <id>9641</id>
      <parentid>8851</parentid>
      <timestamp>2011-06-23T09:30:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Evaberus</username>
        <id>990</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2206" xml:space="preserve">''Jezik v ušesu'' je naslov pesniške zbirke za otroke. Napisala jo je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Vida_Mokrin_Pauer Vida Mokrin Pauer], ilustriral pa jo je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Zvonko_%C4%8Coh Zvonko Čoh]. Izdana je bila leta [[1991]] pri [http://www.slo-knjiga.si/skm-sedez.htm Založništvu slovenske knjige], v [[Ljubljana|Ljubljani]].


==Zgradba ali kompozicija ==
Zbirka pesmi za otroke ''Jezik v ušesu'' (1991) avtorice Vide Mokrin Pauer ima dvaindvajset pesmi, in sicer: ''Za lačno poezijo'', ''Pisalni stroj'', ''V poletnem dnevu'', ''Kaj morje zasanja, kaj sanja'', ''Vonji'', ''Mala sitnoba'', ''Čudo'','' Zaspanček'', ''Ko se močno potiho zaljubiš'', ''Skrivanje v očeh'', ''Dotik iz ljubezni'', ''Čarovnik Svet'', ''Okusi'', ''Lumpek Zanalašč'', ''S trmo je križ'', ''Hribolazenje'', ''Morska noč'', ''Ko je mama preveč sama'', ''Mikrofoni'', ''Tišina'', ''Knjiga'', ''Dan''. 

==Literarni liki==

V otroški pesniški zbirki so motivno-tematske prvine. V njej avtorica govori o pojmih (''Okusi'', ''Hribolazenje'', ''Morska noč'', ''Tišina'', ''Dan'', ''V poletnem dnevu'', ''S trmo je križ''), čustva (''Ko se močno potiho zaljubiš'', ''Skrivanje v očeh'', ''Dotik iz ljubezni''), predmete (''Pisalni stroj'', ''Knjiga'', ''Mikrofoni''), čutila (''Vonji''), osebe (''Zaspanček'', ''Lumpek Zanalašč'') ki pa se ne ponavljajo. Prisoten je domišljijski svet. 

==Analiza==

Pesmi v otroški pesniški zbirki so humorne, napisane v kiticah, ki so različno dolge. Posebna je pesem ''Hribolazenje'', kjer tipografija besed vsebuje tudi pomen (&quot;Vsak s svoje &lt;sup&gt;osvojene višine&lt;/sup&gt; se zagleda...&quot;).

'''''PISALNI STROJ'''''

Motiv v pesmi je pisalni stroj. Avtorica opisuje kaj je njegova (pisalni stroj) naloga (&quot;Vsak stroj je namreč ustrojen tako, da mehanično uboga. To je njegova naloga&quot;) in kako deluje. 

'''''DOTIK IZ LJUBEZNI'''''

Pesem govori o dotiku iz ljubezni. Motiv je dotik (&quot;Dotik je stik dotikajočih se dveh...&quot;) in opisuje pot dotika. 

 
==Viri in literatura==
* MOKRIN PAUER, Vida, 1991: ''Jezik v ušesu''. Ljubljana: Založništvo slovenske knjige {{COBISS|ID=24291840}}
* http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/94/detail.html</text>
      <sha1>luy6diie1sec6uvd3m2oc0kltlgn8zt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Miška in veter</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3013</id>
    <revision>
      <id>10317</id>
      <parentid>10316</parentid>
      <timestamp>2011-06-29T18:58:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ninaorehek</username>
        <id>1055</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1511" xml:space="preserve">Kratko sodobno pravljico v slikaniški obliki ''Miška in veter'' je leta 2003 napisala pisateljica [http://sl.wikipedia.org/wiki/Tatjana_Kokalj Tatjana Kokalj] ilustrirala jo je ilustratorka [[Daša Simčič]], izšla je pri založbi [[Grlica]].


== VSEBINA ==

Književno dogajanje govori o Miški. Književni prostor v kratko sodobni pravljici je hiša z vrtom. Vsebina pravljice govori o Miški ki si ves časa prepeva, kar pa jezi strašni Veter. Le ta je nekega dne naveličan Miškinega petja, zato ji iz jeze podere njeno hišo. Miška si  mora zato nov dom narediti v kar v luknji pod zemljo.


== ANALIZA ==

Glavna literarna lika v pravljici sta Miška in Veter, stranskih oseb ni.

Glavni literarni lik- Miška je neustrašljiva, vedno dobre volje in vztrajna, nad ničemer se ne pritožuje in se zmeraj spopade z največjimi izzivi. Drugi glavni literarni lik- Veter pa je nepoterpežljiv, neprilagodljiv in hitro razdražljiv.

Književni čas v kratko sodobni pravljici ni neposredno določen, vendar iz literarnih signalov (rumeno listje, jesen mraz) lahko sklepamo, da se dogajanje začne jeseni, in se nadaljuje tudi pozimi, spomladi in poleti. Tudi književni prostor ni neposredno določen, vendar iz literarnih signalov (dvorišče, miškina hiša), lahko sklepamo da gre za dogajanje v okolici Miškine hiše, ki jo kasneje podre Veter.


== VIR ==

[[Kokalj, Tatjana.]], (2003) [http://sl.wikisource.org/wiki/Mi%C5%A1ka_in_veter Miška in Veter],  Ljubljana: Založba Grlica

{{wikivir}}</text>
      <sha1>f4i2lz166nabmafuwc9ic6ejqbli2e7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika ptičja zadeva</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3016</id>
    <revision>
      <id>10984</id>
      <parentid>10250</parentid>
      <timestamp>2013-02-19T11:30:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>AndyKamy</username>
        <id>1518</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1498" xml:space="preserve">Pravljice, ''VELIKA PTIČJA ZADEVA'', je leta [http://sl.wikibooks.org/wiki/1987 1987] napisal [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mate_Dolenc Dolenc Mate], ilustriral jo je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Marjan_Man%C4%8Dek Marjan Manček].


'''ANALIZA'''

Glavna književna oseba je deček Lukec, ki se s štorkljo odpravi na izlet, kjer pa skupaj naletita na veliko zmešnjavo - veliko menjavo ptičjega reda.

Stranske osebe so mati, oče, stara mama in personificirane živali: galebi, golob pismonoša, kavke, krokar Alen, krokar Feniks, lastovke, orel, papiga, ponirki, ribji orel, slavček, sokol, sova, srake, štorklja, vrane in žolna.

Književni čas je določen tako, da poteka vzporedno z našim branjem pravljice, v sedanjosti.

Dečku Lukcu ni jasno, kako ga je lahko prinesla na svet štorklja. Zvečer razmišlja o tem, nakar se v sobi prikaže štorklja, ki ga popelje čez pokrajino, kjer pa se soočita z veliko zmešnjavo v ptičjem svetu. Mesojede ptice morajo postati rastlinojede in obratno, zamenjati morajo domove in prepovedane so jim njihove dosedanje &quot;navade&quot;. Na koncu se ptice temu uprejo ob spoznanju, da skupaj lahko stopijo naproti krokarju Feniksu, ki je kriv za vse te zmešnjave in tako naredijo red v ptičjem svetu.


VIR

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Mate_Dolenc DOLENC], Mate ([http://sl.wikibooks.org/wiki/1987 1987]): Velika ptičja zadeva.  [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana Ljubljana]: [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mladinska_knjiga Mladinska knjiga].</text>
      <sha1>cxs3nvd8t5nia9kgf8bckjrkpim8ruj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stop za pesmico</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3017</id>
    <revision>
      <id>8823</id>
      <parentid>8810</parentid>
      <timestamp>2011-06-08T07:30:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mihela007</username>
        <id>1053</id>
      </contributor>
      <comment>/* ANALIZA */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1249" xml:space="preserve">Zbirko pesmi ''Stop za pesmico'' je napisal pesnik [http://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEe_Snoj Jože Snoj], ilustriral pa [http://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEe_Ciuha Jože Ciuha]. Izdana je bila leta [[1973]], pri Mladinski knjigi, v Ljubljani.

== VSEBINA ==

Avtor je v zbirko uvrstil 22 pesmi:
* Stop za pesmico
* Njihov dan
* [[Strup potep]]
* Nič zato!
* Bogata nevihta
* Koliko lir velja dolgčas
* Pètni Peter
* Velika jesen
* Kurji kralj
* Kaj je karavana in kakšna arabska modrost
* Fičko
* Spaček
* Katrca
* Škoda
* Žaba
* Mercedes
* Trolejbus
* Krpan
* Smetnjakar
* Ljudsko vozilo
* Mali rešilec

Zbirka je namenjena šolskim otrokom. 


== ANALIZA ==

Pesmi se vsebinsko navezujejo. Kitice imajo različno število verzov, verzi pa so različno dolgi (svobodna pesniška oblika). 
Večina verzov se glasovno ujema (rima). 

V pesmih se pogosto pojavljajo poosebitve (npr. pesmica gre čez cesto) in pomanjševalnice (npr. nožice, vrabček).

Glavni in stranski liki se v pesmih razlikujejo, prevladujejo književni liki moškega spola. Tudi dogajalni čas in prostor se v pesmih razlikujeta.

== VIR ==

Snoj, J. (1973): [http://sl.wikisource.org/wiki/Stop_za_pesmico_%281973%29 Stop za pesmico]. Ljubljana: Mladinska knjiga.</text>
      <sha1>oor4krm1qorqsjp4l5rxutv13lw6wb6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Strup potep</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3018</id>
    <revision>
      <id>8821</id>
      <parentid>8820</parentid>
      <timestamp>2011-06-08T07:27:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mihela007</username>
        <id>1053</id>
      </contributor>
      <comment>/* ANALIZA */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="963" xml:space="preserve">
== VSEBINA ==

V pesmi trije fantje izpraznijo kozarce, ki so jih vzeli iz police pri teti Mici. Ker niso znali prebrati nalepke na kozarcih, so se popackali s &quot;strupom potepom&quot;, ki je bil v enem od treh kozarcev in posledično niso mogli nehati hoditi. Avtor pozove bralce, naj skupaj z njim pomagajo trem fantom, saj si  niso sami krivi, da niso znali brati.


== ANALIZA ==
 

V pesmi govori avtor, nagovarja bralce. Opisuje domišljijski dogodek. 

Glavni liki so trije fantje, stranskih likov pa ni. Dogajalni čas je sedanjost. Dogajalni prostor se spreminja (pri teti Mici, na podeželju, v mestu). Kitice imajo različno število verzov, verzi pa so različno dolgi. Večina verzov se glasovno ujema (rima).

Sporočilo pesmi je, da je zelo pomembno znati brati.

== VIR ==

Snoj, J. (1973): [http://sl.wikisource.org/wiki/Strup_potep Strup potep] v [http://sl.wikisource.org/wiki/Stop_za_pesmico_%281973%29 Stop za pesmico]. Ljubljana: Mladinska knjiga.</text>
      <sha1>1ofx49er5udlcbmnj86k41zdijw8jta</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Drevo srca</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3020</id>
    <revision>
      <id>8847</id>
      <parentid>8846</parentid>
      <timestamp>2011-06-08T16:11:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Martina Smerdelj</username>
        <id>993</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="806" xml:space="preserve">Drevo srca je kratka sodobna pravljica, ki jo je napisala [http://sl.wikipedia.org/wiki/Bina_%C5%A0tampe_%C5%BDmavc Bina Štampe Žmavc], ilustrirala pa [[Urška Stropnik]]. Delo je izšlo leta 2001 pri založbi Obzorja.


'''ANALIZA'''
Glavna literarna lika v zgodbi sta dedek in deklica Tili, njegova vnukinja. 
Dogajalni prostor je vrt pri domači hiši, natančneje prostor pred staro jablano. 
Dogajalni čas ni natančno določen, sklepam, da gre za čas pomladi, saj takrat cvetijo jablane. 
V zgodbi se dedek in Tili pogovarjata o tem, da moramo biti dobri ljudje in si med seboj pomagati. 
{{wikivir}}


'''VIR'''
*[http://sl.wikipedia.org/wiki/Bina_%C5%A0tampe_%C5%BDmavc Štampe Žmavc, Bina]: [http://sl.wikisource.org/wiki/Drevo_srca Drevo srca]. Maribor: Obzorja, 2001. {{COBISS|ID=46201345}}</text>
      <sha1>gicfhpwy9f6p095cvanrkatnrjvvjg9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pod zvezdo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3021</id>
    <revision>
      <id>9677</id>
      <parentid>9675</parentid>
      <timestamp>2011-06-23T10:36:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andreja.jeklar</username>
        <id>1043</id>
      </contributor>
      <comment>/* VIR */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2314" xml:space="preserve">Lutkovno igro v petih dejanjih je napisal slovenski pisatelj [http://sl.wikipedia.org/wiki/Branko_Rudolf#Glej_tudi| Branko Rudolf]. Izdana je bila leta [[1947]] pri [http://www.mladinska.com/| Založbi Mladinska knjiga.]
 
=== VSEBINA ===

Lutkovna igra v petih dejanjih se dogaja na ozemlju Pohorja ob koncu druge svetovne vojne. Ljudje pričakujejo prihod partizanov, da preženejo tuje zavojevalce in si zagotovijo mirno življenje. To se tudi zgodi, saj na koncu igre partizani rešijo ujetnike in preženejo Nemce iz svoje vasi.

=== ANALIZA ===
Pisatelj je v lutkovni igri obravnaval problematiko druge svetovne vojne pri nas. Osredotočil se je na boje med partizani in Nemci, ki so okupirali našo deželo. Glavni književni osebi sta siroti Jurček in njegova sestra Katrca, ki so jima Nemci ubili očeta, mater in strica. V igri imata pomembno vlogo tudi partizana Jože (Jurčkov in Katrin bratranec) in Tone (komandir čete in sin matere Cile), ki imata kasneje, skupaj s Kurentom, pomembno vlogo pri reševanju Katrce in matere Cile iz zapora. V igri nastopa veliko stranskih oseb, med njimi so tudi živali (Kresnica - možak, sove), rastline (Goban), pošasti in prikazni (Zvezda). Nemško nevarnost, strah in trepet predstavlja Veliki nemški škorenj, ki uničuje vse, kar je proti novi oblasti. Pri tem mu pomagata Izdajalec (domačin) in pa glavni oficir (Nemec), ki je zadolžen za mučenje in ubijanje tistih, ki nemške oblasti ne priznavajo.

=== VIR ===
* Branko Rudolf : [[http://sl.wikisource.org/wiki/Pod_zvezdo ''Pod zvezdo'']] [http://sl.wikipedia.org/wiki/1947 (1947)]. Ljubljana : Založba Mladinska knjiga&lt;br /&gt; 
* Branko Rudolf : [[http://sl.wikisource.org/wiki/%C4%8Cudno_jezero ''Čudno jezero'']] [http://sl.wikipedia.org/wiki/1953 (1953)]. Maribor : [http://www.zalozba-obzorja.si/ Založba Obzorja]&lt;br /&gt;
* Branko Rudolf : [[http://sl.wikisource.org/wiki/Odmevi_%C4%8Dasu ''Odmevi času'']] [http://sl.wikipedia.org/wiki/1976 (1976)]. Maribor : Založba Obzorja&lt;br /&gt;
* Branko Rudolf : [[http://sl.wikisource.org/wiki/Huda_mravljica ''Huda mravljica'']] [http://sl.wikipedia.org/wiki/1980 (1980)]. Ljubljana : Založba Mladinska knjiga&lt;br /&gt;
* Branko Rudolf : ''Srebrna ribica'' [http://sl.wikipedia.org/wiki/1995 (1995)], ponatis. Ljubljana : Založba Maldinskja knjiga&lt;br /&gt;</text>
      <sha1>bgmamdlxn6rkb4q9prwzprhc4qtt7ks</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zajčkovo leto</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3022</id>
    <revision>
      <id>9945</id>
      <parentid>9600</parentid>
      <timestamp>2011-06-24T07:27:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Petrika~slwikibooks</username>
        <id>997</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2466" xml:space="preserve">Kratko sodobno pravljico ''Zajčkovo leto'' je napisala slovenska mladinska pisateljica [http://sl.wikipedia.or/wiki/Svetlana_Makarovi%C4%8D Svetlana Makarovič], ilustrirala pa [[Elga Tušar]].Prvič je bila izdana  leta [[1993]], pri [http://icarus.dzs.si/ Državni založbi Slovenije], v [[Ljubljana|Ljubljani]]. 

== Analiza ==

Motivno - tematsko avtorica obravnava arhetipsko tematiko kot odhod glavnega junaka od doma.

Glavna književna oseba je ''zajček Uhko'' z motivom živali brez repa.  Svojo pot začne s pesmijo, ki mu odpre vrata skozi štiri letne čase. V vsakem letnem času sreča druga bitja in dogodke (od barvanja jesenskega listja do delanja snega s Pehtro »babo«).

Stranske književne osebe v kratki sodobni pravljici so [[coprnica Hudaura]], [[gozdni palček]], [[Jutrman]], [[kresnica]], [[metulji]], [[Pehtra »baba«]], [[potočne vile]], [[sneženi mož]], [[škrat Šotka]], [[škopniki]], [[Vesne]], [[Veliki Kresnik]], [[Vetrova ptica]], [[Vrbove mačice]], [[zvončnica]], [[Zeleni Jurij]] in [[zimski »možiček«]], ki v razpletu zgodbe glavnemi književni osebi podari rep. 

Književni prostor je narava (gozd in travnik), književni čas so štiri letni časi. 

Posebnost kratke sodobne pravljice je prepletenost z [http://sl.wikipedia.org/wiki/Bajeslovna_bitja_v_slovenski_ljudski_pripovedi bajeslovnimi bitji slovenske mitologije] (Zeleni Jurij, Veliki Kresnik…), čudovit prikaz dogajanja v naravi v različnih letnih časih in pester jezik, prepleten s poezijo.

Posebnost v kratki sodobni pravljici je tudi prepletenost človeških in živalski likov, ki so počlovečeni, saj v zgodbi prikažejo različne značajske lastnosti (dobrota, nevoščljivost…). Glavna književna oseba zajček Uhko v realnosti predstavlja otroka, ki na poti skozi življenje spoznava resničnost sveta.

==Vir==

*Makarovič, S. (1993): Zajčkovo leto. Ljubljana: Državna založba Slovenije {{COBISS|ID=33629184}}

==Literatura==

*Marijana Kobe (1987): Pogledi na mladinsko književnost; Ljubljana: založba Mladinska knjiga

*[http://www.jezikinslovstvo.com/pdf/2005-03-04-Razprave-Dragica-Haramija.pdf Dragica Haramija, Pregled sodobne slovenske mladinske proze, Jezik in slovstvo, 2005, let. 50, številka 3–4]

*[http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/sr/2006-04/pdf/SR_2006_4_017.pdf Irena NOVAK POPOV, Ustvarjalnost kontroverzne umetnice Svetlane Makarovič, Slavistična revija, 2006, številka 4]

{{wikivir|Zajčkovo_leto}}</text>
      <sha1>6t0ky7vl6jh7awgd9u3m3ev3qjj925p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ciciban 1945-2015</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3024</id>
    <revision>
      <id>9745</id>
      <parentid>9744</parentid>
      <timestamp>2011-06-23T11:32:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Rozioskar</username>
        <id>967</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3318" xml:space="preserve">== ==
2. PV JEZIK IN KNJIŽEVNOST, 2011/2012 CICIBAN 1945-2015


1. [[1945/1946]] (ime in priimek študenta)

2. [[1946/1947]] (ime in priimek študenta)

3. [[1947/1948]] (ime in priimek študenta)

4. [[1948/1949]] (ime in priimek študenta)

5. [[1949/1950]] (ime in priimek študenta)

6. [[1950/1951]] (ime in priimek študenta)

7. [[1951/1952]] (ime in priimek študenta)

8. [[1952/1953]](ime in priimek študenta)

9. [[1953/1954]] (ime in priimek študenta)

10. [[1954/1955]] (ime in priimek študenta)

11. [[1955/1956]] (ime in priimek študenta)

12. [[1956/1957]] (ime in priimek študenta)

13. [[1957/1958]] (ime in priimek študenta)

14. [[1958/1959]] (ime in priimek študenta)

15. [[1959/1960]] (ime in priimek študenta)

16. [[1960/1961]] (ime in priimek študenta)

17. [[1961/1962]] (ime in priimek študenta)

18. [[1962/1963]] (ime in priimek študenta)

19. [[1963/1964]] (ime in priimek študenta)

20. [[1964/1965]] (ime in priimek študenta)

21. [[1965/1966]] (ime in priimek študenta)

22. [[1966/1967]] (ime in priimek študenta)

23. [[1967/1968]] (ime in priimek študenta)

24. [[1968/1969]] (ime in priimek študenta)

25. [[1969/1970]] (ime in priimek študenta)

26. [[1970/1971]] (ime in priimek študenta)

27. [[1971/1972]] (ime in priimek študenta)

28. [[1972/1973]] (ime in priimek študenta)

29. [[1973/1974]] (ime in priimek študenta)

30. [[1974/1975]] (ime in priimek študenta)

31. [[1975/1976]] (ime in priimek študenta)

32. [[1976/1977]] (ime in priimek študenta)

33. [[1977/1978]] (ime in priimek študenta)

34. [[1978/1979]] (ime in priimek študenta)

35. [[1979/1980]] (ime in priimek študenta)

36. [[1980/1981]] (ime in priimek študenta)

37. [[1981/1982]] (ime in priimek študenta)

38. [[1982/1983]] (ime in priimek študenta)

39. [[1983/1984]] (ime in priimek študenta)

40. [[1984/1985]] (ime in priimek študenta)

41. [[1985/1986]] (ime in priimek študenta)

42. [[1986/1987]] (ime in priimek študenta)

43. [[1987/1988]] (ime in priimek študenta)

44. [[1988/1989]] (ime in priimek študenta)

45. [[1989/1990]] (ime in priimek študenta)

46. [[1990/1991]] (ime in priimek študenta)

47. [[1991/1992]] (ime in priimek študenta)

48. [[1992/1993]] (ime in priimek študenta)

49. [[1993/1994]] (ime in priimek študenta)

50. [[1994/1995]] (ime in priimek študenta)

51. [[1995/1996]] (ime in priimek študenta)

52. [[1996/1997]] (ime in priimek študenta)

53. [[1997/1998]] (ime in priimek študenta)

54. [[1998/1999]] (ime in priimek študenta)

55. [[1999/2000]] (ime in priimek študenta)

56. [[2000/2001]] (ime in priimek študenta)

57. [[2001/2002]] (ime in priimek študenta)

58. [[2002/2003]] (ime in priimek študenta)

59. [[2003/2004]] (ime in priimek študenta)

60. [[2004/2005]] (ime in priimek študenta)

61. [[2005/2006]] (ime in priimek študenta)

62. [[2006/2007]] (ime in priimek študenta

63. [[2007/2008]] (ime in priimek študenta)

64. [[2008/2009]] (ime in priimek študenta)

65. [[2009/2010]] (ime in priimek študenta)

66. [[2010/2011]] (ime in priimek študenta)

67. [[2011/2012]] (ime in priimek študenta)

68. [[2012/2013]] (ime in priimek študenta)

69. [[2013/2014]] (ime in priimek študenta)

70. [[2014/2015]] (ime in priimek študenta)

71. [[2015/2016]] (ime in priimek študenta)</text>
      <sha1>s3brzo8hopt7flpgt22xlyp8zirbywg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Škrat Kuzma dobi nagrado</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3026</id>
    <revision>
      <id>9527</id>
      <parentid>9433</parentid>
      <timestamp>2011-06-23T07:00:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.73.152</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1437" xml:space="preserve">Kratko sodobno pravljico v slikaniški obliki ''Škrat Kuzma dobi nagrado'' je napisala [http://sl.wikipedia.org/wiki/Svetlana_Makarovi%C4%8D Svetlana Makarovič], ilustrirala pa [[Jelka Reichman]]. Izdana je bila leta [http://sl.wikipedia.org/wiki/1974 1974], pri [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mladinska_knjiga Mladinski knjigi v Ljubljani]. 


=ANALIZA=

Glavna književna oseba je škrat Kuzma.  Z ostalimi škrati vsak mesec tekmuje za potegavščino meseca - šopek čarobnih rdečih jagod. Dogajalni prostor v knjižnem delu je gozd. Stranske književne osebe so frizerski škrat, jež, kuhinjski škrat, sraka, medved, palčice, radijski škrat, tiskarski škrat in veverica. Ježu je z ilovico zadelal vhod v votlino, veverici je skril lešnike, sraki je pomešal jajca, razdiral je mravljišča in podobno, zato je dobil nagrado.  Ko so ga živali odkrile se je počutil osramočenega, bil pa je tudi jezen, ker so mu zaradi maščevanja ukradle čarobni šopek sladkih jagod. 
Motivno - tematsko vsebino je avtorica povezala z realnim življenjem - kdor  drugim dela krivico se enako vrne njemu.


=VIR=
[http://sl.wikipedia.org/wiki/Svetlana_Makarovi%C4%8D#Dela_s_poezijo_in_prozo Makarovič, Svetlana], [http://sl.wikipedia.org/wiki/1974 1974]: [http://sl.wikisource.org/wiki/%C5%A0krat_Kuzma_dobi_nagrado''Škrat Kuzma dobi nagrado'']. Ljubljana: [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mladinska_knjiga Mladinski knjigi v Ljubljani].</text>
      <sha1>0ynvnhb79xjjw4epywn8zfcij0emqna</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cicido 1998-2018</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3030</id>
    <revision>
      <id>10445</id>
      <parentid>10444</parentid>
      <timestamp>2011-07-29T08:01:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Supmblaz</username>
        <id>127</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="992" xml:space="preserve">

# [[Leto 1998/1999]] (ime in priimek študenta)

# [[Leto 1999/2000]] (ime in priimek študenta)

#  [[Leto 2000/2001]] (ime in priimek študenta)

# [[Leto 2001/2002]] (ime in priimek študenta)

#  [[Leto 2002/2003]] (ime in priimek študenta)

#  [[Leto 2003/2004]] (ime in priimek študenta)

#  [[Leto 2004/2005]] (ime in priimek študenta)

#  [[Leto 2005/2006]] (ime in priimek študenta)

# [[Leto 2006/2007]] (ime in priimek študenta)

# [[Leto 2007/2008]] (ime in priimek študenta)

#  [[Leto 2008/2009]] (ime in priimek študenta)

#  [[Leto 2009/2010]] (ime in priimek študenta)

# [[Leto 2010/2011]] (ime in priimek študenta)

#  [[Leto 2011/2012]] (ime in priimek študenta)

#  [[Leto 2012/2013]] (ime in priimek študenta)

#  [[Leto 2013/2014]] (ime in priimek študenta)

# [[Leto 2014/2015]] (ime in priimek študenta)

#  [[Leto 2015/2016]] (ime in priimek študenta)

# [[Leto 2016/2017]] (ime in priimek študenta)

#  [[Leto 2017/2018]] (ime in priimek študenta)</text>
      <sha1>5n7icapywxc440rm2zwz7o43lpu1570</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>CICIBAN : 44. letnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3031</id>
    <revision>
      <id>9659</id>
      <parentid>9658</parentid>
      <timestamp>2011-06-23T10:21:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>88.200.74.146</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9774" xml:space="preserve">'''VSEBINA CICIBANA 1988/89'''

                                            PESMI

'''Golar Cvetko''': ''Pesem o čmrlju'', ''Srp in klas''

'''Grafenauer Niko''': ''Novembrske nogavice'' (narisali otroci), ''Pedenjped''

'''Konte Breda''': ''Petica, petica!'' (narisal Božo Kos)

'''Kovič Kajetan''': ''Črni muc, Majske muce'' (narisali otroci), ''Zdravilo''

'''Kvas Slavko''': ''S, O, K.'' (narisal Danijel Demšar)

'''Lainšček Feri:''' ''Decembrska darila''  (narisali otroci)

'''Maurer Neža:'''''Levo – desno.'' (narisal Božo Kos), ''Mamine oči'' (narisala Jelka Reichman), ''Oktobrski osli'' (narisali otroci)

'''Menart Janez:'''''Februarske frfre'' (narisali otroci)

'''Novak Boris A.:'''''Vsemirje je vsemirje''

'''Novy Lili:''''' Kostanj''

'''Pavček Tone:''' ''Septembrski sloni'' (narisali otroci), ''Trije bratje in zlata ptica.'' (ilustr. France Slana)

'''Perpar Anica:''' ''Kako?'' (narisal Božo Kos), ''Praznična'' (narisal Božo Kos)

'''Praprotnik-Župančič Lilijana:'''''Veliki mislec'', ''Žabja regata'' (narisala avtorica)

'''Prešeren France:''' ''Povodni mož'' (narisala Jelka Reichman)

'''Rituper Jože:''' ''Ta pesem nima vejice''

'''Sedlak Maruška:''' ''Miki dedku Mrazu'' (narisala Jelka Reichman), Rebrati možaki (narisal Božo Kos) 

'''Slana Miroslav-Miros:''''' Zmaji'' (narisal Milan Bizovičar)

'''Snoj Jože:''' ''Januarska jabolka'' (narisali otroci)

'''Struna Irena:''' ''Prva pot v šolo'' (narisal Božo Kos)

'''Šoster-Olmer Ksenija:''' ''Domača naloga'' (narisala Jelka Reichman), ''Januarske jadrnice'' (narisali otroci), ''Punčka je sama'' (narisala Jelka Reichman), ''Prstki'' (narisala Jelka Reichman), ''Prvi koraki'' (narisala Jelka Reichman)

'''Vadnal-Marušič Anita:''' ''Tvoj dan'' (narisal Božo Kos)

'''Vegri Saša:'''''Marčni mikročipi'' (narisali otroci), ''Vseveda soseda'' (narisal Marjan Manček) 

'''Zajc Dane:''' ''Aprilski avioni'' (narisali otroci),'' Bela mačica'' (narisala Lidija Osterc) 

'''Vipotnik Cene:''' ''Zelen grobek'' (narisal Jože Ciuha), ''Zima je, snega pa ni''(Napisali otroci, narisal Božo Kos)


                                            PROZA

'''Aljančič Marko:''' ''Mačja šola'' (narisala Jelka Reichman) 

'''Doskočilova Hana:''' ''Kolumbovo jajce'' (Prev. Zdenka Škerlj-Jerman, narisal Gabriel Filcik)

'''Frbežar Ivo:'''''Kresničke'' (narisal Božo Kos)

'''Godina Ferdo:''' ''Izidorjev zdravniki so bili pajki'' (narisal Ive Šubic)

'''Jurca Branka:''' ''Kam sta se skrila Jaka in Jakec'' (riše Marjanca Jemec-Božič), ''Le kaj je ta Lenka'' (narisal Božo Kos) 

'''Kokalj Tatjana:''' ''Snežinka'' (narisal Božo Kos) 

'''Koren Majda:''' ''Matija'' (narisala Jelka Reichman), ''Slon v hladilniku'' (narisal Dušan Kastelic) 

'''Makarovič Svetlana:''' ''Važič jež'' (narisala avtorica) 

'''Meeks Esther K.:''' ''Radovedna krava'' (narisal Mel Pekarsky, prev. Ksenija Šoster-Olmer) 

'''Mikulka Alois:''' ''O debelem kitu'' (prev. iz češčine Ksenija Olmer- Šošter, narisal avtor) ''O mačku in ptičku'' (prev. Ksenija Šošter-Olmer, narisal avtor), ''O mornarju in muhi'' (prev. Ksenija Šoster-Olmer, narisal avtor) 

'''Ribičič Josip: '''''Lisica in merjasec'' (narisal Marjanca Jemec-Božič), ''Otrok in lastovka'' (narisala Marjanca Jemec-Božič), 

''Slaba vest'' (narisal Božo Kos)

'''Weingerl Albin-Čriček:''''' Spomini''

'''Zupan Barbara:''' ''Groza, počitnice!'' (narisal Božo Kos), ''Maj prinese marsikaj'' (narisal Dušan Kastelic)

'''Zupanc Lojze:''' ''Pastorka'' (iz knjige Deklica in kač)

'''Žerdin Tereza:''' ''Ribica v šoli'' (riše Jelka Reichman)
      

                                              GLASBENA PRAVLJICA

'''Bitenc Janez:''' ''Srebrna podkvica'' (narisal Božo Kos, z notami)


                                             PREGOVORI IN ŠALE

'''Kos Božo: '''''Slonarije'', ''To niso oslarije'' (zbral Božo Kos)


                                           ZGODBE: BESEDA – SLIČICA

'''Arhar Vojan-Tihomir:''' ''Očala'' (narisal Božo Kos), ''Osel'' (narisal Božo Kos)

'''Kos Božo:'''''(Otrok) bi rad šel čez (cesto)'', ''Tine in Tone'', ''Zmaj'', ''(Žafran)''(iz ruščine prev. Manko Golar, narisal Božo Kos)

                                            SLIKANICE IN STRIPI

'''Kos Božo:''' ''Miha…'' 

'''Manček Marjan:''' ''Cufko'', ''Papagajeva anketa'',  ''Pes, ki ve, kaj je čistoča''
 
'''Rogelj Bine:''' ''Pasja vročina'' 
                                           

                                   SPOZNAVANJE NARAVE IN DRUŽBE
                                          DOMOZNANSTVO

Franja

Rešimo partizansko bolnišnico Franjo! 

'''Zlobec Ciril:''' ''Kaj je domovina?'' 


                              JEZIK IN KNJIŽEVNOST


'''Golob Berta:''' ''En, dva, tri – in že znaš latovščino''! (narisal Božo Kos), ''Zmeda'' (narisal Božo Kos)

'''Mušič Janez:''' ''Moja mala kuharica'' 

'''Jurca Branka:'''''Ko sem bila majhna…'' (foto Peter Tarman)


                                        KUHANJE

'''Horvatin Marta:''' ''Prva kuharska šola'' (narisal Tone Rački)


'''Kos Božo:''' ''(O jajcih)'' 


                                         NARAVA (Glej tudi: Vesela šola)

'''Aljančič Marko:''' ''Osel je oslovski!'' (narisali otroci), ''Piškovo jabolko je zdravo jabolko'' (narisal Božo Kos)

'''Angerer Tatjana:''' ''Moj ekološki koledar. Julij-mali srpan.'' (odlomek iz knjige, narisal Matjaž Schmid)

'''Chinery Michael:''' ''Zbirka ptičjih peres'' (iz knjige »1000 idej za naravoslovce«)

'''Kos Božo:''''' Škratje elektroni'' (narisal avtor)

'''Ocepek Rudi:''' ''Pajki-naši stalni spremljevalci'' (narisal Božo Kos), odlomki iz zgibank ''»Korak«'' (risal Samo Jenčič)

'''Pavlovec Rajko:''' ''Izviri vode'' (riše Bine Rogelj)

'''Planinc Štefan:''' ''Morje'', ''Pravljica o kuri'' (narisal Božo Kos) 

'''Prosen Marijan:''' ''Prvi stik z vesoljem'' (odlomek iz knjige, narisal Matjaž Schmidt) 

'''Strgar Jelka:''' ''Jesenski podlesek ali spomladanski žafran?'' (narisal Tone Rački), ''Kako sva si različna, Jesenski podlesek Spomladanski žafran'' (narisal Tone Rački) 

'''Tarman Draga:''' ''Krilati godec''

'''Verčkovnik Tatjana:''' ''Kdo je tekel po zasneženih poljanah? Lipa zelenela je…'' (narisal Tone Rački),'' Narava jeseni'' (narisal Tone Rački),''Narava pozimi'' (narisal Tone Rački), ''Pravi kostanj'','' Srna, Fazan''

'''Zirkelbach Miran:''' ''Opazuj morske ribe''! (narisal Božo Kos)


                                  PROMET

''Kdo bo pomagal, da bo na cesti čim manj nesreč''? (narisal Božo Kos)

'''Kos Božo:'''''Kresničke''

'''Levičnik Irena, Bojan Žlender, Božo Kos:'''''Moja prometna knjižnica'' 

                                              RAČUNALNIŠTVO

'''Kos Miha:''' ''Zdravo, jez sem čip'' (narisal Božo Kos)

'''Rovtar Bojan:''' ''Cicibanova računalnica'' (riše Božo Kos)

'''Tavčar Meta:''' ''Dober dan, računalnik!'' (fotogr. Mare Rudolf)


                                               TEHNIKA

'''Zirkelbach Miran:''' ''Jadrnica – kaj je to'' (narisal Božo Kos)


                                              VARČEVANJE

''Vse še lahko uporabimo.'' (riše Božo Kos, fotogr. Mare Rudolf) 


                                     UGANKE, KRATKOČASNICE, KRIŽANKE


'''Godec-Gošnik Ančka: '''''Zimska križanka''

'''Godec-Schmidt Jelka:''' ''Zavozlano''

'''Kos Božo:''' ''Ciciban ja naj naj naj!'' 

'''Petelin Jože:''' ''Križanka'' (narisal Leo Korelc)

                                               MISELNE IGRE. NALOGE


'''Kastelic Dušan:''' ''Kdo je kdo?'' 

'''Kos Božo:''' ''Biba leze, rima gre'', ''Skrite živali''

'''Marjanovič-Umek Ljubica, Božo Kos''': ''Naloge za najmlajše''

'''Tavčar Meta:''' ''Že ciciban je raziskovalec'' (narisali otroci) 
 

                                               PREPOGLJIVKE 

'''Schmidt Matjaž:''' ''Prepogljivka'' 


                                                  PREPOGLJIVKE

'''Godec-Schmidt Jelka:''' ''Najmanjša smrečica'', ''Novoletna voščilnica'', ''Okrasimo novoletno jelko''(iz knjige »100x5 minut za razvedrilo«, risal Božo Kos)

'''Kos Božo:''''' Ciciban na tvoji majici'', ''Igra s prsti'', ''Kako deluje ventilček na kolesu?'','' Naredimo zmaja!'', ''Papirnati zmaj, Zakaj?'' 

'''Plohl Miran – Mr. Bond:''' ''Čira-čara, bugi-bugi!'' (narisal Božo Kos)


                                                    UGANKE
'''Bor Matej:'''''Kaj je to?'' 

'''Kos Božo:''' ''Poznaš me''

'''Nabergoj Jure:''''' Če sonce sveti…'' (narisal Božo Kos)

'''Rainer Meta:''' ''Uganka''

'''Schwarz Branka:''' ''Uganki''

'''Šinkovec Črtomir:''' ''Uganka'' (narisal Božo Kos)

'''Voglar Mira:''' ''Uganki'' (narisala Lidija Osterc)


                                                        VESELA ŠOLA

''Vesela šola za 3. razred.'' Avtorji: '''Breda Cestnik, France Demšar, Berta Golob, Izidor Hafner, Božo Kos, Rudi Ocepek, Tone Rački, Jože Rituper, Marija Rauter, Jelka Strgar, Sezana Šošter, Tatjana Verčkovnik
'''
                                                        ZGIBANKE

''Akrobatsko papirnato letalo'' (priredila Vladka Durjava)

'''Kos Božo:''' ''Kako narediš avijonček'' 

'''Rački Tone:''' ''Zgibaj iz papirja hišo'', ''Zgibaj iz papirja ročno lutko lisico''


                                                       RAZNO

'''Kos Božo:''' ''Aero in pomorska abeceda'' 

''Otroci!'' ''Pomagajte nam narediti naslovne strani Cicibana''

''Likovna ustvarjalnost otrok naših zdomcev''

''Mednarodni Shankarjev otroški razpis''

''Prešernova rojstna hiša v Vrbi'' (napisali in narisali otroci OŠ Gor. Odreda Žirovnica)

Urednikova stran

Vsebina Cicibana 1988/89. Sestavila Boža Pleničar</text>
      <sha1>0xi4z90u8oe1ji55c3z6153nw5tof61</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vremenske pravljice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3033</id>
    <revision>
      <id>9925</id>
      <parentid>9923</parentid>
      <timestamp>2011-06-24T06:11:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Veroncii</username>
        <id>1044</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1369" xml:space="preserve">Sodobno pravljico ''Vremenske pravljice'' je napisala slovenska mladinska pisateljica [http://sl.wikipedia.org/wiki/Tatjana_Kokalj Tatjana Kokalj], ilustriral pa [[Adriano Janežič]]. Izdana je bila leta [[2002]], pri založbi [[Grlica]].

== Vsebina ==
Kratka sodobna pravljica vsebuje sedem krajših pripovedi:

- Ku - ku skozi daljnogled

- Pozabljen dežnik

- Izgubljeni balon

- Gledališče na nebu

- Na podstrešju

- Po kostanj

- Snežene živali


== Analiza ==

Glavni literarni lik je mala miš. Je neustrašljiva, polna  izzivov in vedno dobre volje. Razveseli se  vsake vremenske spremembe, pa naj sneži, dežuje, grmi ali pa naj bo samo pust oblačen dan,  in prav to ji prinese novo priložnost za zabavo in novo dogodivščino. 

Stranske osebe so jež, jazbec in račka. 

Književni čas ni neposredno določen, vendar iz posrednih literarnih signalov (deževen, mrzdel, sončen dan) lahko sklepamo, da gre za koncept letnih časov. 

Književni prostor ni neposredno določen, vendar iz posrednih literarnih signalov (vrh hriba, zasneženi vrt) lahko sklepamo, da gre za dogajanje v okolici glavne književne osebe, ki je poosebljena miška.  

V besedilu se pojavijo motivi prijateljstva, druženja in pomoči.


== Vir ==

[[Kokalj, Tatjana.]] (2002).  [http://sl.wikisource.org/wiki/Vremenske_pravljice Vremenske pravljice]. Ljubljana: Grlica</text>
      <sha1>0fevqwp03dpz5g8fy1vvfqegkrkoe7m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rekviem za heroji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3036</id>
    <revision>
      <id>9916</id>
      <parentid>9850</parentid>
      <timestamp>2011-06-24T05:35:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>88.200.74.135</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1578" xml:space="preserve">Delo Rekviem za heroji je napisal [http://sl.wikipedia.org/wiki/Sa%C5%A1a_Vuga Vuga, Saša] leta [[1969]] pri [http://www.mladinska.com/| Založbi Mladinska knjiga.] Gre za prvo slovensko knjižno izdajo TV literature. Delo je izšlo kot: &lt;br /&gt;


1. Zbirka TV iger,

2. Samostojno dramsko besedilo &lt;br /&gt;


&lt;br /&gt;
VSEBINA&lt;br /&gt;
 
Avtor je v zbirko uvrstil tri njegove angažirane izpovedi: 
&lt;br /&gt;
-''[[REKVIEM ZA HEROJI]]'', [[1969]]
&lt;br /&gt;
-''BALADA O TEMI'', [[1967]]
&lt;br /&gt;
-''BERNARDEK'', [[1962]]

&lt;br /&gt;
ANALIZA&lt;br /&gt;

:::»''Troje del med včeraj in danes, troje Vugovih angažiranih izpovedi. Zbirka del (Rekviem za heroji, Balada o temi in Bernardek) so tehtna dela, ker opisujejo kako in s kakšno angažiranostjo nam razkrivajo resnico in eksistencialne izkušnje. Tehtna pa so tudi glede na slogovno podobo in dramaturško koherentnost. Avtor je napisal tri dramaturško premišljene in skladno urejene ter zlasti z razgledišča usode in junakov, ki dramo konstruirajo, kompletnih literarnih televizijskih del. Kar vse tri drame druži je pisateljevo tankovestno prisluškovanje človeškim stiskam polpreteklega in sedanjega časa.«''

:::::::::Vasja Predan v knjigi: Saša Vuga: Rekviem za heroji (1969). Založba Mladinska knjiga.


&lt;br /&gt;
VIR: 
*[[Saša Vuga]] : [http://sl.wikisource.org/wiki/Rekviem_za_heroji ''Rekviem za heroji''] (1969). Ljubljana : Založba Mladinska knjiga
* Saša Vuga, ''Škorenjček Matevžek'', Ljubljana 1975
* Saša Vuga, ''Gorjupa bajta'', Ljubljana 1975
* Saša Vuga, ''Delanje romana'', Celje 2007

{{OTRS|2011061410011537}}</text>
      <sha1>88ysfc85tqawsf587ezp2vh4ephvepw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Delfin in morski polž</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3037</id>
    <revision>
      <id>9158</id>
      <parentid>9157</parentid>
      <timestamp>2011-06-21T19:33:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>92.37.65.64</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1028" xml:space="preserve">&lt;big&gt;'''VSEBINA'''&lt;/big&gt;

K morskemu polžu pride delfin in mu predlaga, da naj nikar ne zapravlja tako lepega sončnega dne za posedavanje na morskem dnu. Pozove ga na dvoboj: kdo prej priplava do Benetk. Polž na veliko začudenje delfina sprejme dvoboj. Tekma se začne, in valovi nesejo delfina po vodni gladini. Ko slednji priplava na cilj se hoče že bahati kako hiter je bil. A polž mu ne ostane dolžan; pretkano ga pozdravi iz brega nad morjem. Do tja pa je bistri polž priplaval na delfinovem repu. Delfin ostane osramočen, ker ga je polž premagal, a mu tudi prizna poraz.

&lt;big&gt;'''ANALIZA'''&lt;/big&gt;

Delfin se je hotel bahati, a je bil polž bolj zvit in pretkan. Pripovedna pesem spominja na slovenski pregovor: &quot;Dobro blago se samo hvali&quot;! Polž bi se lahko bahal s svojo bistroumnostjo, a jo je raje dokazal z dejanjem.

&lt;big&gt;'''VIR'''&lt;/big&gt;

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_A%C5%A1kerc Ašekrc A.] (1949), ''[http://sl.wikisource.org/wiki/Anton_A%C5%A1kerc Pripovedne pesmi'']. Ljubljana: Mladinska knjiga</text>
      <sha1>ib3cu1kvlzt4m79da72d5gmkiq9i1nw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uganke</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3039</id>
    <revision>
      <id>9934</id>
      <parentid>9931</parentid>
      <timestamp>2011-06-24T06:41:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.73.152</ip>
      </contributor>
      <comment>/* PREDSTAVITEV */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1222" xml:space="preserve">''[http://sl.wikipedia.org/wiki/Mira_Voglar Mira Voglar]'': '''[http://sl.wikisource.org/wiki/Uganke_%28Mira_Voglar%29 Uganke]'''

==PREDSTAVITEV==

''Uganke'' je naslov slikanice, slovenske skladateljice in pedagoginje [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mira_Voglar#.C5.BDivljenje Mire Voglar], katera je izšla v letu [http://sl.wikibooks.org/wiki/1975 1975] pri [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mladinska_knjiga založbi Mladinska knjiga]. Ilustratorka slikanice je Lidija Osterc.


V slikanici najdemo petdeset ugank namenjene otrokom, katere imajo tudi vsaka svojo ilustracijo. Razvrščene so v pet kategorij. V prvi kategoriji so uganke za vsak dan. Vse nadaljnje uganke, pa so kategorizirane glede na letni čas (za pomled, poletje, jesen in za zimo). Pri branju ugank ugotovimo, da uganke prikazujejo različnen poglede na stvari. Uganke predstavljajo zunanjo podobo, bistvo stvari in govorijo v prispodobah. Nekatere uganke pa so dvosmerne in zahtevajo odgovor v rimi.

==VIRI==
* Vogar, Mira (1975): Uganke. Ljubljana, Mladinska knjiga (ilustrirala Lidija Osterc)
* [http://sl.wikisource.org/wiki/Uganke_%28Mira_Voglar%29 Wikivir: Mira Voglar Uganke]
* [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mira_Voglar Wikipedija: Mira Voglar]</text>
      <sha1>msx9h2dr54dtnakri10naotl0kr1lg8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Koraki v svobodo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3042</id>
    <revision>
      <id>9179</id>
      <parentid>9178</parentid>
      <timestamp>2011-06-21T21:58:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportivita</username>
        <id>989</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1651" xml:space="preserve">Zbirko pesmi Koraki v svobodo je napisal [http://sl.wikipedia.org/wiki/Peter_Levec#Glej_tudi| Peter Levec], ilustriral pa [[Seljak Ivan-Čopič|Seljak Ivan-Čopič]]. Izdana je bila leta [[1945|1945]], pri [http://www.mladinska.com/| Založbi Mladinska knjiga.], v Ljubljani. 

=== VSEBINA ===
Avtor je v zbirko uvrstil 40 pesmi: 
*Pomlad ob oknu
*Pomlad 
*Krvava zarja 
*Božični obisk 
*Nocoj 
*Odločitev 
*Odlomek s pohoda
*Zdaj gremo v boj 
*Privid svobode 
*Po dežju 
*[[Požgana vas]] 
*Jesenska ofenziva 
*Borba 
*Večerna idila 
*Tovarišu 
*Partizanovo jutro 
*Pod šotori 
*Njegova rdeča ruta 
*Bele noči 
*Zapoj mitraljez 
*Pred pomladjo 
*Večer nad vasjo 
*Padlemu tovarišu 
*Naša ljubezen 
*Jesen 
*Najina jesen 
*Pesem noči 
*V pomladi 
*V pomladi tej 
*Partizanska Velika noč
*Osvobojenje 
*Ljubljana v maju 
*Maribor 
*Ob razhodu 
*Izgnanec 
*Vrnitev 
*Pred žetvijo 
*Elegija padlim 
*V jesenskem soncu 
*Pesem bratstva 


=== ANALIZA ===

V zbirki si skoraj dokumentarno kronološko sledijo sprva še optimistično čakanje na pomlad, nato trpka, a kljub temu vitalistična pesem o mrtvih mesecih po zasedbi, pa pesniški zapis s prisilnega dela pri Gradcu, odločitev za pobeg, doživljanje vojne … do zanosa ob osvoboditvi in vrnitev domov. Ljubezenska pesem je le ena, precej bolj opazen pa je motiv podobe iz narave. Narava mu nudi zavetje, predvsem pa ga notranje pomirja. Večina pesmi je pisanih v vezani besedi, ne manjka niti sonetov, vmes pa so tudi pesmi v elegijskem distihu. 

=== VIR ===

*Levec, P. (1945): [http://sl.wikisource.org/wiki/Koraki_v_svobodo''Koraki v svobodo'']. Ljubljana: Mladinska knjiga.</text>
      <sha1>pzkv5k4d0zsgdbj6zz8gjf32hm2j87t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>O tem kako je smetnjak postal oblak,</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3044</id>
    <revision>
      <id>9933</id>
      <parentid>9924</parentid>
      <timestamp>2011-06-24T06:37:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.73.152</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1361" xml:space="preserve">Avtor lutkovne igre je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Vinko_M%C3%B6derndorfer Vinko Möderndorfer]. Delo je bila izdana leta [http://sl.wikipedia.org/wiki/1985 1985] pri založbi [[Univerzum]]. 


'''VSEBINA:'''

Književni prostor v besedilu je smetišče. Otroci se ne želijo igrati več s kupljenimi lutkami, ampak si želijo narediti svoje lutke. Naredijo si jih iz smeti in domišljija jim pomaga, da postanejo lutke takšne, kot so si želeli.

'''ANALIZA:'''

Glavne književne osebe v igri so otroci Alja, Bošo, Berta, Ljerka, ki se niso hoteli več igrati z kupljenimi lutkami. Naredili so si lutke iz smeti. V zgodbi nastopajo tudi  stranske osebe, kot so: Uradnik, Kontejner, Bagri, Vojaki. Smetišče, kot književni prostor se spremeni v asfaltno igrišče. Kolektivni junaki, lutke iz smetišča, so se morale izseliti. To je motiv, da dajo lutke še drugim otrokom, ki se želijo igrati z njim. Le Smetnjak ne more nikamor, ker je prevelik. Avtor eno izmed stranskih oseb poimenuje Zelo debela oseba, preobrazila se je v oblak. To predlaga tudi Smetnjaku in tudi on postane Oblak.

'''VIR:'''

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Vinko_M%C3%B6derndorfer#Dela Möderndorfer, Vinko][http://sl.wikipedia.org/wiki/1985 1985]:[http://sl.wikisource.org/wiki/O_tem,_kako_je_smetnjak_postal_oblak O tem, kako je smetnjak postal oblak] Ljubljana: [[Univerzum]]</text>
      <sha1>spdwacxzsdned5sg0i4vtwbc5v2ag62</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Požgana vas</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3045</id>
    <revision>
      <id>10000</id>
      <parentid>9999</parentid>
      <timestamp>2011-06-24T17:43:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportivita</username>
        <id>989</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="918" xml:space="preserve">Pesem je del zbirke pesmi Koraki v svobodo od pesnika [http://sl.wikipedia.org/wiki/Peter_Levec#Glej_tudi| Petra Levca]. Izdana je bila leta [[1945]] pri [http://www.mladinska.com/| Mladinski knjigi.]


===VSEBINA===
 
Vas sameva po požigu, tišini in morečem vzdušju (smrti in praznina). Prvi del pesmi kot spomin na nekdanje, dobre čase. Pesem govori, da se je zgodilo nekaj morečega, groznega (truden korak, bolesten spomin). Motiv moreče, grozne tišine se razjasni v drugem delu pesmi: dvajset pobitih ljudi in razdejana vas. Motiv bistri studenec pa je simbol uporne bolečine. 


===ANALIZA===

Književni prostor: vas po požigu, vse naokrog tišina in razdejanje. Posebne rime ni. Kitico sestavljajo po štirje verzi in sicer z daktilsko stopico (število zlogov 7,9,7,7).


===VIR=== 
Levec, P. (1945): [http://sl.wikisource.org/wiki/Koraki_v_svobodo ''Koraki v svobodo'']. Ljubljana: Mladinska knjiga.</text>
      <sha1>t4plzs9mo589kry6u14n4etbuztbdxf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>REKVIEM ZA HEROJI</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3046</id>
    <revision>
      <id>9917</id>
      <parentid>9891</parentid>
      <timestamp>2011-06-24T05:37:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>88.200.74.135</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2101" xml:space="preserve">TV igra je del zbirke Rekviem za heroji, ki jo je napisal [http://sl.wikipedia.org/wiki/Sa%C5%A1a_Vuga Vuga, Saša] leta [[1969]] pri [http://www.mladinska.com/| Založbi Mladinska knjiga.]. 


VSEBINA&lt;br /&gt;
 
Stotnik Nemec in Komisar Marko v spremstvu voznika z brzostrelko hodita proti mlinu ob potoku. Zaslišijo se streli. Med streljanjem iz mlina plane Tugo, katerega izza jablane poskuša ustreliti šofer. Marko in Tugo začneta streljati proti vozniku, kateri pade v travo. Potem Tugo sproži še nekaj strelov proti Marku in zbeži. Tugo želi na vsak način ubiti Marka. Nekega dne Tugo pred trafiko čaka brata.
Ravno takrat iz druge strani prihaja Marko. Tugo ustreli Marka in poskuša zbežati. Ni mu uspelo, saj ga je ustrelil vojak. Pokopali so jih dva dni po smrti v skupni grob na katerem je pisalo PADLA ZA DOMOVINO.

&lt;br /&gt;

ANALIZA &lt;br /&gt;
Glavne književne osebe so Marko, Tugo, Miluta in Matevž, stranske književne osebe pa Sapica, Dolinšek, Nemec, Grobar, Trafikantka in Cerkovnik. Književni prostor: mlin ob potoku in cerkev.
Glavne književne osebe so hotele postati del mozaika, ki se mu pravi - človeška in slovenska samozavest.
:::»''Ko sledimo njihovim stiskam in odločitvam, se sprašujemo: saj ni mogoče, da se ne bi mogli drugače sporazumeti. Povezovala jih je ista misel, isto dejanje, isti cilj. In ista ljubezen. Pa vendar: naj je ta naša zdajšnja logika še tako abotna ali na pogled celo nezmotljiva, naj se nam zdijo zakoni ilegale še tako nedoumljivi, daljni in nasilni - resnica je, da si teh zakonov revolucija ni izmislila za voljo nekakšne bojevniške domišljije ali gverilske pestrosti.«''

:::::::::::::Vasja Predan v knjigi: Saša Vuga: Rekviem za heroji (1969). Založba Mladinska knjiga


VIR: 
*[[Saša Vuga]]: ''[http://sl.wikisource.org/wiki/Rekviem_za_heroji Rekviem za heroji]'' (1969). Ljubljana : Založba Mladinska knjiga
* Leben Gusti, Saša Vuga: ''Portreti glasov radijske kukavice in televizijske piščalke'', 1999 {{COBISS|ID=104697344}}	
* Helga Glušič: ''Sotočje časov, občutij in besed'', 2007 {{COBISS|ID=3255345}}</text>
      <sha1>quho81lxatsy28lnvahnhshc7fdym4k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Voščila</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3047</id>
    <revision>
      <id>10345</id>
      <parentid>10243</parentid>
      <timestamp>2011-07-02T08:13:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>89.143.177.21</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Analiza - Mamici za rojstni dan */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2086" xml:space="preserve">Zbirko pesmi za otroke je napisala slovenska pesnica in pisateljica [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ada_%C5%A0kerl Ada Škerl]. Izdana je bila leta [[1962]] (ponatis leta [[1981]]) pri [http://www.mladinska.com/| Založbi Mladinska knjiga.]
 

=== Vsebina ===


Pesniška zbirka ''Voščila'' vsebuje štirinajst kratkih otroških voščil za različne priložnosti: 

''Mamici za rojstni dan'', ''Očku za novo leto'', ''Sestrici za Dedka mraza'', ''Mamici za novo leto'', ''Stricu za za rojstni dan'', ''Teti za za rojstni dan'', ''Očku za za rojstni dan'', Babici za novo leto, ''Bratcu za rojstni dan'', ''Babici za rojstni dan'', ''Tovarišici za novo leto'', ''Dedku mrazu'', ''Maršalu Titu za rojstni dan'', ''Maršalu Titu za dan republike'', ''Tovarišici ob koncu šolskega leta''.

=== Analiza - ''Mamici za rojstni dan'' ===


Pesem je sestavljena iz dveh štirivrstičnic ali kvartin, skupaj torej iz osmih verzov.  Rima je prestopna (ABAB). V verzih gre za izmenjavo nepoudarjenega s poudarjenim zlogom, kar pomeni, da se v pesmi srečamo z jambom (U -). V verzih se pojavi prepletanje devetih zlogov z osmimi, le zadnja vrstica prekine ta vzorec z desetimi zlogi. V pesmi se pojavi okrasni pridevek: &quot;Predraga mama.&quot; Metafora: &quot;Ti sonček nam, mi žarki tvoji. Sijali bomo v tvoje dni.&quot; Primera: &quot;Sonček kot doslej bila.&quot; Zamenjan vrstni red besed: &quot;Sonček kot doslej bila.&quot; Izpust ali elipsa: &quot;Ti sonček nam, mi žarki tvoji.&quot; Pretiravanje: &quot;Sijali bomo v tvoje dni.&quot; Paralelizem: &quot;Ti sonček nam, mi žarki tvoji. Sijali bomo v tvoje dni.&quot; Nagovor: &quot;Da vzkliknila boš: Ljubi moji, ljubezen vaša mamo veseli!&quot;


=== Viri ===
Škerl, Ada : [[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Vo%C5%A1%C4%8Dila&amp;action=edit&amp;redlink=1 ''Voščila'']] ([[1947]]). Ljubljana : Založba Mladinska knjiga

=== Literatura ===


* Bajd, Drago: Srce v Senci (2004). Ljubljana: Mesečnik za kulturo, politiko in gospodarstvo. {{COBISS|218748160}} 
* Komel Snoj, Mateja: Pesmi tudi za slovo (1992). Slovenec: časopis za politiko, gospodarstvo, kulturo in religijo. {{COBISS|46923776}}</text>
      <sha1>42j3nivv6bvkpp0383s8c8q2gkx7zal</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vidov angel</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3049</id>
    <revision>
      <id>9165</id>
      <timestamp>2011-06-21T19:46:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JanaRavnikar</username>
        <id>1056</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: Vidov Angel je izvirna mladinska proza, ki jo je napisal Peter Svetina. Izšla je leta 2000 pri Založbi Pozoj.   '''ANALIZA''' Glavna oseba izvirne proze Vidov angel je fant V...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="757" xml:space="preserve">Vidov Angel je izvirna mladinska proza, ki jo je napisal Peter Svetina. Izšla je leta 2000 pri Založbi Pozoj. 

'''ANALIZA'''
Glavna oseba izvirne proze Vidov angel je fant Vid, ki je bil zagledan v sošolko Tadejo. Dogajalni prostor zgodbe je okolica šole in doma, pokopališče, jezero in bolnišnica. Zgodba se odvija v deževnih jesenskih dneh. Govori o nesrečni zaljubljenosti Vida v Tadejo, ki se po nesreči v gozdu in nepričakovani smrti učitelja telovadbe, spreobrne v dobro prijateljstvo s sošolko Dašo. Le ta je bila že nekaj čsa zagledana v Vida. 
{{wikivir}}

'''VIR'''
*[http://sl.wikipedia.org/wiki/Peter_Svetina Svetina, Peter]: [http://sl.wikisource.org/wiki/Vidov_angel Vidov angel]. Velenje: Pozoj, 2000. {{COBISS|ID=109502464}}</text>
      <sha1>3l6dey7zde0z39ksy28qk5d5idkjmnc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Diko na potepu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3051</id>
    <revision>
      <id>9943</id>
      <parentid>9939</parentid>
      <timestamp>2011-06-24T07:15:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ba77na</username>
        <id>1046</id>
      </contributor>
      <comment>/* Analiza dela */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2759" xml:space="preserve">'''''Diko na potepu''''' je [[w:slikanica|slikanica]], ki jo je napisal [[Janez Vipotnik]], ilustrirala pa [[w:Marjanca Jemec Božič|Marjanca Jemec Božič]]. Izšla je leta [[1977]] pri založbi [[w:Mladinska knjiga|Mladinska knjiga]].

== Povzetek dela ==

Kratka realistična proza govori o potepanjih in dogodivščinah psa Dika. Glavna književna oseba je novofundlandec, ki najprej pobegne lastnici Miči iz avta, se potepa okoli in povzroči celo zmedo, ko se odloči, da se bo domov odpeljal v drugem avtomobilu. Kljub lepim in grdim načinom lastnika avta, se Diko ne pusti odgnati in skoraj povzroči prihod policije. Pravi čas se vrne Miča in Diko skoči iz tujega avtomobila in pohiti k svoji lastnici. 
Vsako pomlad Dika popade čudna vznemirjenost. Hoče si ustvariti družino, in če ga takrat ne spustijo od doma, tuli in zavija, da se hudujejo sosedje. Odpravi na pohode, ki so dolgi dva ali tri dni, nekoč pa ga domov ni bilo cel teden. Srečal je psičko in ji sledil vse do doma, vendar njeni lastniki niso bili navdušeni nad snubcem. Diko ni odnehal in usmilila se ga je soseda, ki ga je vzela v oskrbo. Diko se je spoprijateljil z njenim kodrom Azorjem in petimi mačkami. Soseda je dala v časopis oglas, da se je k njej pritepel novofundlandec in tako ga je družina lahko našla.

== Analiza dela ==

Slikanica vsebuje kratko realistično prozo. Glavna književna oseba je bil namreč tudi družinski član pri Vipotnikovih. Pisatelj je tako pisal o realnih dogodivščinah, vragolijah, ki jih je uganjal Diko, o nezgodah, ki so ga doletele, pa tudi njegova čustvena razpoloženja in odzive na zunanje dogodke. Glavna književna oseba je predstavljena kot  svojeglava, trmasta, vztrajna, a vendar vdana svojim lastnikom ter prijazna do ljudi. Diko se drži svojih načel in se ne pusti kar tako prepričati v nasprotno. To se pokaže na začetku realistične proze, ko se Diko ne pusti odgnati iz tujega avtomobila. Svojeglavost in vztrajnost glavne književne osebe, se pokaže v drugem delu, ko Diko odide na potep za cel teden in vztrajno zasleduje psičko. Avtor književno osebo prikaže kot prijaznega in prijateljskega psa, ki hitro naveže nova prijateljstva in se navadi na novo okolje.

== Viri ==
* [[w:Janez Vipotnik|VIPOTNIK, Janez]], ''Diko na potepu'', založba [[w:Mladinska knjiga|Mladinska knjiga]], Ljubljana, [[1977]] {{COBISS|ID=449566}}

== Literatura==
* [[w:Janez Vipotnik|VIPOTNIK, Janez]], ''Dikove nezgode'', založba Partizanska knjiga, Ljubljana, [[1980]] {{COBISS|ID=22198784}}
* BUTTOLO, Frančiška ''Leksikon Cankarjeve založbe'', Ljubljana: Cankarjeva založba, 1982. {{COBISS|ID=13444353}}

== Glej tudi ==
{{Wikivir}}
* [[w:Slovenska mladinska književnost|Slovenska mladinska književnost]]</text>
      <sha1>9r4t0ghurcl3z6w5uw3vhlh3zbbgfyr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Andrejčkova glava je prazna</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3052</id>
    <revision>
      <id>10272</id>
      <parentid>10271</parentid>
      <timestamp>2011-06-28T21:47:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Fridda</username>
        <id>1047</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1466" xml:space="preserve">Kratko pravljico Andrejčkova glava je prazna, je napisal slovenski pisatelj [http://sl.wikipedia.org/wiki/Žarko_Petan#Glej_tudi| Žarko Petan]. Izdano je bila leta [[1967]] pri [http://www.mladinska.com/| Založbi Mladinska knjiga.] 


'''VSEBINA'''

Glavni junak pravljice je Andrejček, ki se mu je pripetila neljuba stvar. Njegova glava je čez noč postala balon. Na poti v šolo je srečal sošolca Janezka in ga povabil na polet. Janezek se je prijel  Andrejčka in že sta letela nad mestom. Ljudje so jima navdušeno mahali, miličnik pa je zapiskal. Takrat se je Janezek ustrašil, ter poskušal prijatelja prepričati, da pristaneta. Andrejček  o tem ni hotel nič slišati. Ni se ustavil niti takrat, ko so ju lovili gaslici in helikopterji. Kljub temu, da je bil podvig tvegan, se je srečno končal, saj sta uspešno pristala in se vrnila v šolo. Tam  je učitelj Andrejčku povedal, da njegova glava ne bi bila prazna in postala balon, če bi se učil.

'''ANALIZA'''

Glavni lik zgodbe je pogumen ter malce predrzen  Andrejček. Čeprav ve, da se leteti ne sme, se odpravi na izlet z Janezkom. Kljub oviram Andrejček ne pomisli, da bi izlet končal. Janezek  je nasprotje Andrejčka, bolj previden in prestrašen. Sporočilo zgodbe je, da je učenje v življenju zelo pomembno.

'''VIR'''

Žarko Petan : [[http://sl.wikisource.org/wiki/Andrej%C4%8Dkova_glava_je_prazna Andrejčkova glava je prazna]] (1967). Ljubljana : Založba Mladinska knjiga</text>
      <sha1>npy4x9049a7t48qg3rtozxn8sno5dg9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Anča Pomaranča</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3053</id>
    <revision>
      <id>10340</id>
      <parentid>10339</parentid>
      <timestamp>2011-07-02T04:45:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Scubabuba</username>
        <id>965</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2105" xml:space="preserve">'''''Anča Pomaranča''''' je naslov zbirke kratkih realističnih pripovedi za otroke. Napisala jo je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Branka_Jurca#Bibliografija Branka Jurca], ilustrirala pa jo je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Marjanca_Jemec_Bo%C5%BEi%C4%8D Marjanca Jemec Božič]. Izdana je bila leta [[1983]] pri [[založba Mladinska knjiga|založbi Mladinska knjiga]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].


== Zgradba ==
Zbirka kratkih realističnih pripovedi za otroke ''Anča Pomaranča'' ([[1983]]), avtorice [http://sl.wikipedia.org/wiki/Branka_Jurca#Bibliografija Branke Jurca], obsega dvaindvajset kratkih realističnih pripovedi, in sicer: ''Z raketo'', ''Čez milijone let'', ''Tone Balone'', ''Nagajivi škrat'', ''Ne volka ne lisice se ne bojim'', ''Poštarčki'', ''Hvaaala'', ''Anča gasi'', '' Anča in žlahta'', ''Ljudinski vlak'', ''Pri roki'', ''Ne, ne, strah me je'', ''Anča in zvezdice'', ''Kam sta zlezla dva kita'', ''Koliko postelj postelje Anča'', ''Golo - Medvedovo'', ''Večerja je na mizi'', ''Anča in čudežna kreda'', ''Vozi kot ti violino'', ''Babica, ko bom jaz velika'', ''Prvi je bral mornar Potepuh'', ''To drži kot amen''.


== Analiza ==

Kratke realistične pripovedi za otroke v zbirki ''Anča Pomaranča'' temeljijo na dogodkih iz pisateljičinega otroštva. Dogajalni kraj je avtoričina rojstna vas [[Kopriva, Sežana|Kopriva na Krasu]], dogajalni čas pa je okoli leta [http://sl.wikipedia.org/wiki/1918 1918], v času njenega otroštva. V knjigi je prikazan otroški pogled na svet. Glavna književna oseba v zgodbah je radovedna, živahna in navihana deklica Anča. Je najmlajša v družini, zato jo vsi ostali kličejo Anča Pomaranča. V knjigi je opisanih veliko dogodkov, ki jih Anča doživi v krogu svoje družine in prijateljev ter se iz vsakega nekaj nauči, ali pa ona, s svojo neposrednostjo in otroško nagajivostjo, nekaj nauči svoje bližnje. Stranske književne osebe so: Ančina mama, oče in brat Janček. 


== Glej tudi ==
{{Wikivir}}

== Vir ==
*JURCA, Branka, [[1983]]: ''[[Anča Pomaranča]]''. Ljubljana: Mladinska knjiga {{COBISS|ID=335134}}</text>
      <sha1>prudmli4nwn5xi47u2xjn2lx2e30u7f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mihčev škrat</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3054</id>
    <revision>
      <id>10344</id>
      <parentid>10129</parentid>
      <timestamp>2011-07-02T08:07:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jernejama</username>
        <id>1007</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vsebina po poglavjih */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7378" xml:space="preserve">{{avtor
 |ime            = Josip Ribičič |zadnja_začetnica = R
 |leto_rojstva = 1886
 |leto_smrti  = 1969 
 |opis           =  '''Josip Ribičič''', [[Slovenci|slovenski]] [[učitelj]], [[pisatelj]], [[dramatik]] in [[urednik]], * [[3. november]] [[1886]], [[Baška]] na [[otok]]u [[Krk]]u, † [[7. junij]] [[1969]], [[Ljubljana]]. 
|wikipedija     = Josip Ribičič
 |wikinavedek    = 
 |zbirka         = 
 |napis_slike    = 
}}


== Dela ==

=='''Dramatika''':==

*''[[Šest mladinskih iger]], [[1922]]'' {{COBISS|ID=276530}}

*''[[V kraljestvu palčkov]], [[1923]]'' {{COBISS|ID=336434}}

*''[[Kraljica palčkov]] (drugi del, [[V kraljestvu palčkov]]), [[1923]]'' {{COBISS|ID=337714}}

*''[[Igrice]],[[ 1927]]'' {{COBISS|ID=9382457}}

*''[[Palčki]], [[1937]]'' {{COBISS|ID=920020}}

*''[[Pisane lutke]], [[1938]]'' {{COBISS|ID=3889132}}

*''[[Ciciban nastopa]], [[1939]]'' {{COBISS|ID=52270593}}

*''[[Sv. Miklavž]], [[1945]]'' {{COBISS|ID=243250}}

*''[[Tinče in Binče]], [[1949]]'' {{COBISS|ID=235058}}

*''[[Mucolin in volk]], [[1952]]'' {{COBISS|ID=239410}}

*''[[Palčki]], [[1953]]'' {{COBISS|ID=920020}}

*''[[Cenček in dedek Mraz]], [[1957]]'' {{COBISS|ID=244018}}

=='''Pravljice:'''==

*''[[Kokošji rod]], [[1924]]'' {{COBISS|ID=277042}}

*''[[Zavratne pošasti]], [[1924]]'' {{COBISS|ID=277810}}

*''[[Mihec in Jakec]], [[1931]]'' {{COBISS|ID=1847347}}

*''[[Miškolin]], [[1931]]'' {{COBISS|ID=18279681}}

*''[[Miklavževa noč]], [[1932]]'' {{COBISS|ID=11744057}}

*''[[Čurimurčki]], [[1936]]'' {{COBISS|ID=237874}}

*''[[Nana, mala opica]], [[1937]]'' {{COBISS|ID=234546}}

*''[[Pisane lutke]], [[1938]]'' {{COBISS|ID=42693377}}

*''[[Tinkin zajček]], [[1938]]'' {{COBISS|ID=10472505}}

*''[[Upornice]], [[1940]]'' {{COBISS|ID=238642}}


=='''Proza''':==

*''[[Kralj Honolulu]], [[1935]]'' {{COBISS|ID=56317696}}

*''[[Udarniki]], [[1945]]'' {{COBISS|ID=232754}}

*''[[Črni muc vasuje]], [[1946]]'' {{COBISS|ID=277298}}

*''[[Izgubljeno kosilo]],[[ 1946]]'' {{COBISS|ID=8196153}}

*''[[Trije na pohodu in druge zgodbe]], [[1954]]'' {{COBISS|ID=236082}}

*''[[Rdeča pest]], [[1955]]'' {{COBISS|ID=240178}}

*''[[Usodna igra]], [[1956]]'' {{COBISS|ID=37192}}

*''[[Za zapahi]], [[1959]]'' {{COBISS|ID=30820609}}

*''[[Razbita hajka]], [[1960]]'' {{COBISS|ID=240946}}

*''[http://sl.wikibooks.org/wiki/Mihčev_škrat Mihčev škrat]'', [[1960]] {{COBISS|ID=400926}}

*''[[Branko, morje in še kaj]], [[1960]]'' {{COBISS|ID=235826}}

*''[[Drzna trojka]], [[1962]]'' {{COBISS|ID=239922}}

*''[[Moja mlada leta]], [[1965]]'' {{COBISS|ID=9309953}}

*''[[Prevarane črne srajce]],[[ 1967]]'' {{COBISS|ID=238898}}


[[Josip Ribičič]] je spisal slikanico, umetno pripovedko ''[[Mihčev škrat]]'', izšla je leta [[1960]]. Ilustriral jo je Janez Vidic, obsega 81 strani in je deljena na šest poglavji: ''Neugnanega Mihca dom'','' Tegobe treh invalidov'', ''V domu lutk'', ''Prestane nevarnosti in bolečine'', ''Razburljiv lov  in Prebujenje''

==Vsebina==

Glavna književna oseba, Mihec, je nagajiv deček. Boji se zdravnika, ki pride na večer pogledat njegovo bolno sestro. Zdravnik ugotovi med pregledovanjem Mihčevega zdravja, da je motiv za Mihečevo nagajivost škrat. Med tem časom, namreč Mihec naredi novo neumnost, saj zdravniku s kredo nariše pajaca. Sestra Metka njegovo dejanje pove materi. Mati pa se odzove tako, da ga ne poljubi na lica za lahko noč. 
Mihec je zaradi tega tako jezen, da uniči Metkine igrače, ko mati odide. Te igrače se v Mihčevih sanjah odpravijo v dom lutk, kjer se srečajo s številnimi lutkami, a najbolj pomemben je Vseved, ki pomaga razrešiti situacijo. Ko se Mihec zbudi, obnovi materi svoje sanje in kar ne more verjeti svojim očem, ko vidi igrače nedotaknjene. Tokrat dobi njen poljub za lahko noč, Mihec pa nato mirno zaspi nazaj.

V knjigi se pojavlja motiv odsotnoega očeta in pogojna ljubezen (poljub za lahko noč). Prav tako pa avtor uporablja veliko pomanjševalnic, kot so ''medvešček'', ''zamorček'' in druge.

==Tema==

Tema umetne pravljice Mihčev škrat, je rešitev glavne književne osebe pred neubogljivostjo in porednostjo. 
Hkrati pa nosi sporočilo, da ne glede na to, kakšni so otroci, take jih imajo starši radi, ker so njihovi.

=='''Osebe:'''==

'''Glavne osebe:'''

''Mihec'' (neubogljiv deček, poln fantazij), ''Zamorček'' (Metkina igrača), ''Medvešček'' (Metikina igrača), Punčka Špela (najljubša Metkina igrača), Mama, Vseved (velik in suh, opisan kot &quot;imeniten učenjak&quot;, podoben zdravniku) ''Osliček'' (Mihčeva igrača, trobentasti uhlji), ''Aeroplanček'' (Mihčeva igrača)

'''Stranske osebe:'''
Metka (eno leto mlajša od Mihca), Zdravnik, Bolničarka, Pajac, Druge igrače: črnolasa punčka, kuža, mačka, oficir, opica, pajac na vrvici, papiga, rdečelasa punčka, slon, trobentač,   žirafa ..., Škrat (majhen - v velikosti pajka,droben, navihan, v rdečih hlačah, zelenem jopiču, v rumenih škorenjcih)

==Vsebina po poglavjih==

''NEUGANEGA MIHCA DOM''

Kraj dogajanja je otroška soba. Čas dogajanja je zvečer. Osebe, nastopajoče v tem poglavju pa so: mati, ''Metka'', ''Mihec'', zdravnik. Glavno dogajanje, opisano v tem poglavju, je Mihčeva jeza zaradi Metkinega toženja in uničenje njenih igrač.


''TEGOBE TREH INVALIDOV''

Kraj dogajanja je znotraj Mihčevih sanj, čas dogajanja pa ni znan. Osebe, nastopajoče v tem poglavju so: ''avionček'', ''medvešček'', ''Mihec'', ''osliček'', ''punčka'', ''zamorček''. Glavno dogajanje je odhod jeznih Mihčevih in Metikinih igrač v Dom lutk, kjer bodo poiskale lik Vseveda, ki jim bo pomagal postati takšne, kot so bile prej.


''V DOMU LUTK''

Kraja dogajanja sta široka ulica in izložba z lutkami/igračami. Čas dogajanja razberemo samo kot pozno uro. Osebe, ki jih razberemo v poglavju so ''avionček'',  ''medvešček'', ''punčka'', ''zamorček'', oficir, opica, ostale igrače in lutke, slon, trobentač, Vseved, žirafa ...
Glavno dogajanje je nepričakovani obisk igrač v Domu lutk in potovanje nazaj do Mihčeve in Metkine sobe, kjer se zgodba potem počasi razplete.


''PRESTANE NEVARNOSTI IN BOLEČINE''

Kraj dogajanja je ulica, čas dogajanja je znotraj sanj glavnega lika, pozno ponoči. Osebe v tem poglavju so:  bolničarka, ''avionček'', ''medvešček'', opica, ''osliček'', ''punčka'', Vseved,  in zamorček. Glavno dogajanje se zaplete, ko spoznajo, da imajo na letalu slepega potnika - opico, ta skoraj povzroči, da avion strmoglavi. 


''RAZBURLJIVI LOV''

Kraj dogajanja je Mihčeva soba, čas dogajanja pa so še vedno Mihčeve sanje, pozno ponoči. Osebe, ki jih najdemo v tem poglavju so: ''avionček'', ''bolničarka'',  ''medvešček'', ''osliček'', ''punčka'', škrat,  ''zamorček'' in Vseved. Glavno dogajanje iskanje Mihčevega škrata in njegov pregon.


''PREBUJENJE''

Kraj dogajanja je še vedno Mihčeva soba. Čas dogajanja je natančneje določen, in sicer ga pisatelj označi nekje do polnoči. Osebi sta mati in glavna književna oseba tj. Mihec. Glavno dogajanje je, ko se glavna književna oseba zbudi in materi hiti razlagati svoje sanje, na koncu pa ga premaga spanec.


==Viri==

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Ribi%C4%8Di%C4%8D#Delo Ribičič, Josip]: ''[http://sl.wikibooks.org/wiki/Mihčev_škrat Mihčev škrat] {{COBISS|ID=400926}}'' ([[1960]]). Maribor: Založba Obzorja

== Glej tudi ==
{{Wikivir}}</text>
      <sha1>50en2vnzokku4bjk7bst9c0ybzorrq6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Čez griček v gozdiček</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3055</id>
    <revision>
      <id>9827</id>
      <parentid>9825</parentid>
      <timestamp>2011-06-23T17:19:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urša G.</username>
        <id>1034</id>
      </contributor>
      <comment>/* Literarni liki */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1746" xml:space="preserve">[http://sl.wikisource.org/wiki/%C4%8Cez_gri%C4%8Dek_v_gozdi%C4%8Dek ''Čez griček v gozdiček''] je naslov slikopisa oziroma besedila, ki je delno izraženo z besedo in delno s sliko. Napisala ga je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Anja_%C5%A0tefan Anja Štefan], ilustrirala pa ga je [[Jelka Reichman]]. Knjiga je bila izdana leta [http://sl.wikibooks.org/wiki/1995 1995] pri [http://sl.wikipedia.org/wiki/Zalo%C5%BEba_Mladinska_knjiga Založbi Mladinska knjiga] v [[Ljubljani]].


==Zgradba ali kompozicija ==

Slikopis za otroke ''Čez griček v gozdiček'' (1995), avtorice Anje Štefan, je sestavljen iz trinajstih kratkih realističnih proz, in sicer: ''Lisica in jež'', ''Ptiček in mačka'', ''Jež in veverica'', ''Mesec in njegova srajčka'', ''Jurček in drevo'', ''Petelinova piščal'', ''Kako se je lisica rešila iz vodnjaka'', ''Zajčkova svatba'', ''O črni in beli kozi'', ''Speči zajec'', ''Trije metulji'', ''Čarovnikove ptice'' in ''Rokavička''. 

==Literarni liki==

Literarni liki v slikopisu so večinoma personificirane živali (jež, lisica, veverica, zajec itd.).

==Analiza==

Kratke realistične proze v knjigi ''Čez griček v gozdiček'' so raznovrstne in različno dolge. Napisane so v obliki slikopisa, besedilo je torej delno izraženo z besedo in delno s sliko. Avtorica je zapisala: &quot;Tovrstna besedila otrokom na prijeten način pomagajo pri učenju branja. Z iskanjem primernih besed naj bi tudi otroci, ki že znajo brati, bogatili svoj besedni zaklad, s postavljanjem besed v pravilne oblike pa spoznavali zakonitosti jezika.&quot;

==Vir==

Štefan, Anja (1995). ''Cez gricek v gozdicek''. Ljubljana : Mladinska knjiga ([http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=0933028489961139&amp;rec=2&amp;sid=1 cobiss])</text>
      <sha1>584w0yl5y9yguvzqk8al6ikvpl3fily</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Polnočno vino</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3064</id>
    <revision>
      <id>9832</id>
      <parentid>9831</parentid>
      <timestamp>2011-06-23T17:31:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Karmen.masera</username>
        <id>1015</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8141" xml:space="preserve">'''''Polnočno vino''''' je [[pesniška zbirka|pesniška zbirka]], ki jo je napisal slovenski [[pisatelj|pisatelj]] [[Vitomil Zupan|Vitomil Zupan]]. [[Knjiga|Knjigo]] je opremil [[Karel Hrovatin|Karel Hrovatin]], izdala pa jo je ''Državna založba Slovenije'' ([[DZS]]) za založbo [[Ivan Bratko|Ivana Bratka]] leta [[1973]].

Zupanova zbirka ''[[Polnočno vino]]'' je izrazito antropocentrična (človeka ima za edini subjekt vsega, kar je), lahko bi uporabili zanjo za sodobno poezijo neobičajen izraz: [[osebno izpovedna]]. Funkcija poezije je pri Vitomilu Zupanu predvsem izrekanje človekovih ontoloških problemov, in to na zelo neposredni, nemetaforični, enopomenski plasti jezika. Odprtih mest z možnostjo aktualizacije nadpomenov, simbolov je malo, vendar se možnost interpretacije razširi zaradi različnih refleksij, tez in neenosmernega idejnega projekta.
[[Vitomil Zupan]] ni oblikovalec oziroma graditelj shematično, metrično, verzno, kitično urejenih tekstov. [[Poezija]] prehaja v [[proza|prozo]], vendar ohranja ideološko funkcijo, zato bi morali iskati njeno mesto bolj v razmerju s poezijo ustvarjalcev, predstavnikov Zupanove generacije, pregledati čas nastanka posameznih tekstov, kot pa iskati njeno tvorno mesto v sočasni slovenski pesniški tvornosti ([[Marijan Zlobec|Zlobec]], [[1974]]).

Zbirka ''Polnočno vino'' je razdeljena na štiri cikle: ''Cunje'', ''Polnočno vino'', ''Barbara'' in ''Spomladansko pismo otrokom''.

==''Cunje''==
Prvi [[cikel|cikel]], ''Cunje'', uvaja [[socialni motiv]]. Položaj človeka v svetu je razvrednoten (''Sekcija''). Cikel se nadaljuje s temo spopada posameznika z družbenimi normami. Posameznik mora ohranjati svojo enkratnost (''Odpoved''). Funkcija poezije postaja že v prvem ciklu ideološka. [[Lirski subjekt]] je prvooseben — identifikacija zapisovalca in fiktivnega subjekta in tretjeosebna — opisna refleksija kot prikrita identifikacija (''Mož''). Prvotna odsotnost metaforike prehaja v antropomorfno [[groteska|grotesko]]. Nato Zupan piše pesmi z [[ljubezenska tema|ljubezensko temo]] (''Radovednost'', ''Noč v kateri je nekdo odmaknil kamen'', ''Žafran'', ''Vlak'', ''Dar govora'', ''Obisk v stolpu''). Zupanu pomeni ljubezen rešiteljico, pozabo lastnega na rob postavljenega položaja v družbi, varnost. V pesmi Časopis kritizira manipulativne funkcije sredstev javnega obveščanja, v tekstu ''Razbijmo kozarce'' pa iskanje avtentičnosti revolucije. Da je [[umetnik]] enak otroku in norcu, nedoraslo ali noro bitje, družbeno škodljivo in politično nevarno opisuje v pesmih ''Žafran'', ''Pesem z namenom zaključka'' in ''Varnost''). V tekstu ''Dar govora'' ugotovi, da je [[govor]] lažniv. V tekstu ''Obisk v stolpu'' zapusti Zupan lirskega posameznika in išče pravega slovenskega [[junak|junaka]]. Z lastno vizijo bodočnosti, vizijo propadajočega sveta se ne identificira, vizija mu postane inspiracija za še večji [[upor]] (''Zastave''). 
==''Polnočno vino''==
Drugi cikel, ''[[Polnočno vino]]'', uvaja [[dekadenčni deziluzionizem]] sveta, [[omama]] »umetnih pijač, umetnih upov, narejenih idealov, izgubljenih želja, tok tihega vedenja o vsem, kar je.« (''Pred polnočjo''). Stiska majhnega naroda z velikimi željami prehaja v osebno [[eksistenčna stiska]]. [[Polnočno vino]] je zadnji beg pred neidealno, zemeljsko, »jutrišnjo potjo«. Rešitev iz [[bivanjska stiska|bivanjske stiske]] je možna samo z očiščenjem, s pozabo preteklosti (''Blato''). Posameznikova bit in bistvo ostajata še nadalje skladna (''Slepota''). Posameznikovo stapljanje z družbenimi normami bo samo sredstvo spretnega prikrivanja lastnega bistva. Ena izmed oblik posameznikovega nadaljnjega bivanja je zapoznelo izživetje [[otroštvo|otroštva]] (''Tihi konj''). Ljubezenska tema se v drugem ciklu pojavi v pesemskem ciklu Štiri prismojene o ljubezni (''Aritmetika in geometrija ljubezni'', ''Mehanika in fizika ljubezni'', ''Kemija ljubezni'', ''Metafizika ljubezni''). [[Ljubezen]] postane predmet različnih analiz (matematičnih, fizičnih, kemičnih, filozofskih) in izgublja sleherno metafizično vrednost. Zupanova refleksija se ob že spoznanih temah, sestavinah zbirke Polnočno vino, ustavi ob lastnem življenjskem nazoru. Spoznavanje realnega sveta je mogoče le kot odsev subjektovih predstav sveta. V subjektovi zavesti ostaja konflikt kot temeljna sestavina subjektivnosti in ga ne more porušiti niti [[avtorefleksija]] (''Nesporazum'', ''Jezus Kristus'', ''Čar vojskovanja''). Ubesedeni lirski subjekt prehaja iz prvoosebnega edninskega v prvoosebnega množinskega. Bivanjski, [[konflikt|konfliktni]] položaj posameznika ne ostaja zaprt v shemo individualne [[refleksija|refleksije]], ampak ga Zupan v posameznih primerih podaljšuje v refleksijo o globalnem ustroju družbe v določeni zgodovinski izkušnji. Zupanov lirski subjekt, posameznik, je stalen upornik. V določenem zgodovinskem obdobju, ki ga izsili čas sam in ne družba, katere del je subjekt, prevzame družba lastnosti konfliktnega subjekta, vendar jo v to prisili zgodovinski trenutek. S koncem [[revolucija|revolucije]] družba izgublja vlogo univerzalnega, upornega subjekta. V tekstu Nesporazum se znajde Zupan pred vprašanjem ali je sodobna konfliktnost, nepristajanje na izenačitveni proces, še smiselna ali ne. Odgovor je vedno enak: vztrajanje v konfliktu. Uničenje konfliktnega človeka, ki je poseben subjekt prav zaradi svojega spopada z izenačitvenimi procesi pomeni Zupanu uničenje človeka sploh: človeškost človeka je upor, [[prometejstvo]], kaos, ki se mu Zupan izogiba (''Džungla'', ''Mozart leta 1972'', ''Potem so peli''). Konec drugega cikla ubeseduje vizijo propada človeka v civilizaciji. Človek postane »poizkusni zajec neke civilizacije« (''Atmosfera blaznosti''). Zupanu se razkrije možnost človekove odrešitve iz civilizacijskih spon v naravi, pristaja na moderno rousseaujevstvo (''Ptiči''). 
==''Barbara''==
Tretji cikel, ''Barbara'', obsega štiri tekste: ''Velika žival'', ''Mestece Peyton'', ''Portret'' in ''Zelo važna pravljica''. 
[[Lirski subjekt]] ni več prvoosebni refleksivni človek, temveč tretjeosebna opisnost postavlja v inspiracijsko središče otroka Barbaro. [[Perspektiva]], iz katere opazuje in opisuje zapisovalec otroka in njegovo dojemanje sveta, se prilagaja otrokovi predstavni zmožnosti in njegovemu nivoju medčloveških [[komunikacija|komunikacij]].  

==''Spomladansko pismo otrokom''==
Četrti cikel, ''Spomladansko pismo otrokom'' (''Kentavri, Trije otroci, Skupnost, Haska ni, O pravljicah''), se izogiba refleksiji o človekovi ontološki problematiki. Refleksija iz prvih dveh ciklov je razkrila določen ustroj sveta, ki postaja človeku, posamezniku nenaklonjen ali točneje: iz prihodnjega sveta bo človek izrinjen, postal bo [[kentaver]]. Zato lahko razumemo ves cikel Spomladansko pismo otrokom kot klic k povratku k avtentičnemu človeku, kot svarilo pred pogubnim vplivom [[civilizacija|civilizacije]] na človekovo prihodnost. Zupan v soočanju vizije možnosti in načina eksistiranja otrok Dima, Martela in Barbare z avtorefleksijo dokončno razkrije svojo naravo: divjo, vzkipljivo, razum brez pameti, želje brez izpolnitve, iskanje svojih lastnih poti, zaničevanje povprečnosti in načelna vztrajanja. Spoznanje sveta je posamezniku v breme, ne v korist.  Lasten [[cilj]], [[ideal]] se je izkazal za nedosežen, pot do ideala naporna in hkrati pravljična. 

Za štirimi samostojnimi cikli je še tekst ''Pesnik'', neke vrste [[epilog]] k zbirki. Pesnikovo mesto v svetu je med [[usoda|usodo]] in ničem, oba sta zanj uničujoča; iz procesa življenja, v katerem je igral Zupanov človek  uporniško vlogo, bil v nenehnem konfliktu z normami in družbenimi mehanizmi, uravnalkami, izhaja vedno bolj reduciran in nepomemben [[posameznik]]. 


== Glej tudi ==
{{wikivir}}
*[[Vitomil Zupan]] na Wikipediji

== Vir ==

* Vitomil, Z.: ''Polnočno vino''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1973.

==Literatura==
* [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-5VAFVRSD Gradivo o Polnočnem vinu]


[[Kategorija:Poezija Zupan]]</text>
      <sha1>p38fwv543ecsqxzkqfcd0lr97x6pr18</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>7 pravljičnih zgodb</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3065</id>
    <revision>
      <id>10315</id>
      <parentid>10314</parentid>
      <timestamp>2011-06-29T18:16:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SUZIKA123</username>
        <id>1097</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1678" xml:space="preserve">[http://sl.wikisource.org/wiki/7_pravlji%C4%8Dnih_zgodb ''7 pravljičnih zgodb''] je naslov [http://sl.wikipedia.org/wiki/Slikanica slikanice]. Napisala jo je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Zdenka_Obal Zdenka Obal], ilustrirala jo je Daša Simčič. Izdana je bila leta [[2008]] pri založbi [http://www.morfem.si/stran-prva Morfem] v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana Ljubljani].


==Zgradba ali kompozicija ==

Slikanica ''7 pravljičnih zgodb'' obsega 24 strani in je deljena na sedem kratkih sodobnih [http://sl.wikipedia.org/wiki/Pravljica pravljic]:

•	''Medvedek in Pomladna vila''

•	''Ah, ti virusi''

•	''Snežna vila''

•	''Srečna hišica''

•	''Jesenska pravljica''

•	''Mami, še beri!''

•	''Dogodivščine učne knjige''


==Analiza==

V dveh pravljicah je glavna [http://sl.wikipedia.org/wiki/Literarna_oseba književna oseba] deklica Katka, stranski osebi so njeni starši. Glavni in stranski književni liki v ostalih pravljicah so različni. Dogajalni čas: ciklus letnih časov. Dogajalni prostor: [http://sl.wikipedia.org/wiki/Knji%C5%BEnica knjižnica], otroška soba in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Travnik travnik]. V pravljicah najdemo poosebitve,  [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ukrasni_pridevek okrasne pridevnike] (čarobna moč, hudobni virus, prekrasni listi, ...) in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Manj%C5%A1alnica pomanjševalnice] (hišica, mamica, striček, ...). V besedilih so prisotna pravljična bitja  (Pomladna vila, Snežna vila, ... ). Pripovedovalec: tretjeosebni, v zadnji pravljici prvoosebni.


==Vir==
{{wikivir}}
OBAL, Zdenka, 2008: ''7 pravljičnih zgodb''. Ljubljana: Založba Morfem {{COBISS|ID=241834752}}</text>
      <sha1>5c9svmpnxmezx9zp045qd97s8ry79x6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Na veke ne bodeš trpin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3068</id>
    <revision>
      <id>9515</id>
      <parentid>9499</parentid>
      <timestamp>2011-06-23T06:30:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tinka12</username>
        <id>1075</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1164" xml:space="preserve">''[http://sl.wikisource.org/wiki/Na_veke_ne_bode%C5%A1_trpin Na veke ne bodeš trpin]'' je pesem [http://sl.wikipedia.org/wiki/Bonaventura_Suha%C4%8D Bonaventure Suhač], ki je izšla leta [[1888]] v slovenskem literarnem mesečniku [http://sl.wikipedia.org/wiki/Dom_in_svet Dom in svet].


== Analiza ==
Tematika pesmi je domoljubna.
Pesem je sestavljena iz sedmih šestvrstičnih [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitic]. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima Rima] je zaporedna, [[stopica]] je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Jamb jamb].
Prvi besedi v tretji in četrti kitici ter peti in šesti kitici tvorita [[anafora|anaforo]].
V zadnji kitici z [[vzklik|vzklikom]] oz. [[eksklamacija|eksklamacijo]] nagovori svoj narod in mu da upanje v boljše življenje.

== Viri ==
* [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='keywords%3dbonaventura+suha%c4%8d'&amp;pageSize=20&amp;URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-6PZLHF6N dLib]

==Glej tudi==
* [http://sl.wikipedia.org/wiki/Bonaventura_Suha%C4%8D#Delo Bonaventura Suhač]
* [http://sl.wikipedia.org/wiki/Pesni%C5%A1ki_jezik Pesniški jezik]
* [http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_tropov_in_figur Seznam tropov in figur]

&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;</text>
      <sha1>tkowm4diw2cdsa3yci9pmfjqdtpwkxa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zvon želja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3069</id>
    <revision>
      <id>9518</id>
      <parentid>9446</parentid>
      <timestamp>2011-06-23T06:36:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Luznik1m1</username>
        <id>1079</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1613" xml:space="preserve">''Zvon želja'' je ena od treh kratkih sodobnih [http://sl.wikipedia.org/wiki/Pravljica pravljic] zbirke ''Čarobni jantar'' [http://sl.wikipedia.org/wiki/Bogdan_Novak Bogdana Novaka], ki je izšla leta [[1998]] v založbi Viharnik, ilustrirala pa jo je Maja Črepinšek.

==Analiza==
Motivno tematsko avtor obravnava zgodovino [[http://sl.wikipedia.org/wiki/Blejski_grad Blejskega gradu]] in cerkve na otoku z zvonom želja, preko glavnih literarnih junakov Laure in Marka. Otroka radovednost in želja po raziskovanju pripelje do Blejskega gradu, skozi katerega zgodovino ju popelje [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Stopar Ivan Stopar], strokovnjak za [http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_gradov_v_Sloveniji slovenske gradove]. Vsi trije se ob pomoči čarobnega [http://sl.wikipedia.org/wiki/Jantar jantarja] vrnejo tisoč dvesto let v zgodovino, kjer se srečajo z zgodovinskimi osebami Bogomilo, Črtomirom, Staroslavom in neimenovanim človekom, ki Črtomira posvari pred nasprotniki. Poleg omenjenih so stranski literarni liki še starši otrok, turisti in pletnar.
Dogajalni prostor sta znameniti turistični točki Blejski grad in otok na [http://sl.wikipedia.org/wiki/Blejsko_jezero Blejskem jezeru]. Avtor je zgodbo postavil v sodobni čas, ko [http://sl.wikipedia.org/wiki/Bled Bled] obiskujejo turisti, vmes pa se prestavi globoko v zgodovino, tisoč dvesto let nazaj. Spominja na [http://sl.wikipedia.org/wiki/Pre%C5%A1eren Prešernov] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Krst_pri_Savici Krst pri Savici].

==Viri==
Novak, Bogdan: ''Zvon želja''. Ljubljana: Viharnik, 1998.

== Glej tudi ==
{{wikivir}}</text>
      <sha1>trf2pyzkzkbubmkuwofcxvlwxnv9vie</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Skrivnostno pismo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3070</id>
    <revision>
      <id>9973</id>
      <parentid>9972</parentid>
      <timestamp>2011-06-24T13:08:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polonca Repovz</username>
        <id>1060</id>
      </contributor>
      <comment>/* Analiza */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1443" xml:space="preserve">''Skrivnostno pismo'' je kratka realistična [http://sl.wikipedia.org/wiki/Proza proza], ki jo je napisal [http://sl.wikipedia.org/wiki/Milan_Dekleva Milan Dekleva] in je izšla leta [[2004]]. Založnik je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Po%C5%A1ta_Slovenije Pošta Slovenije] : Tehnični muzej Slovenije. Knjigo je ilustriral [http://sl.wikipedia.org/wiki/Matja%C5%BE_Schmidt Matjaž Schmidt].

==Analiza==
Motivno-tematsko avtor obravnava zgodovino pošte na Slovenskih tleh, preko glavnih literarnih junakov Žive in njenega strica Ljuba Novičana, ki je profesor [http://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina zgodovine]. Profesor Ljubo Novičan pošlje Živi skrivnostno pismo, kjer ji postavi [http://sl.wikipedia.org/wiki/Uganka uganko], ki jo mora rešiti. Uganko sestavlja 15 [http://sl.wikipedia.org/wiki/Beseda besed] in stric jo sprašuje, kaj imajo te besede skupnega. Živa z zanimanjem sprašuje in posluša svojega strica, ko ji razlaga pomen besed ter [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kratka_zgodba zgodbe], ki se nanašajo na določeno [http://sl.wikipedia.org/wiki/Beseda besedo]. Tako je Živa [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kratka_zgodba zgodbe] povezala med seboj in rešila [http://sl.wikipedia.org/wiki/Uganka uganko]. Avtor je zgodbo postavil v sodobni svet in se vračal nazaj v preteklost.

==Viri==
Dekleva, Milan: ''Skrivnostno pismo''. Ljubljana: Pošta Slovenije: Tehnični muzej Slovenije, 2004.

== Glej tudi ==
{{wikivir}}</text>
      <sha1>pvaqt3q33jd2aeo4njdit2mgyivgies</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>O miški, ki si je trebušček raztrgala</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3071</id>
    <revision>
      <id>10014</id>
      <parentid>10013</parentid>
      <timestamp>2011-06-25T09:53:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Afnabe</username>
        <id>1068</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vir */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3512" xml:space="preserve">''O miški, ki si je trebušček raztrgala'' je naslov koroške ljudske pripovedke, ki jo je po pripovedovanju svojega očeta zapisala [http://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Vogelnik Marija Vogelnik] ter jo tudi ilustrirala. Knjiga je izšla v ljubljani, leta 1986, pri Založbi Mladinska knjiga.

== Analiza ==

Glavna književna oseba pripovedke je personificirana žival, ki jo avtor imenuje &quot;miška&quot;, ki je lezla skozi plot in si raztrgala trebuh. S pomočjo personificiranih stranskih književnih oseb - koruze, krave in svinje, čevljarju zagotovi ves potreben material za to, da ji trebuh zašije. Pripovedka je zasnovana verižno, saj se ob koncu ponovi dogodek z začetka - &quot;miška&quot; si trebuh ponovno raztrga. Dogajalni prostor ni določen, iz vsebine pa lahko sklepamo, da gre za dogajanje v vaškem okolju.

== Primerjalna analiza ==

Pripovedko ''O miški, ki si je trebušček raztrgala'' lahko motivno tematsko povežemo tudi z drugimi pravljicami:

* V pravljici ''[http://en.wikipedia.org/wiki/The_Straw,_the_Coal,_and_the_Bean O slamici, ogelčku in fižolčku]'', ki sta jo leta 1837 zapisala [http://sl.wikipedia.org/wiki/Brata_Grimm Jacob in Wilhelm Grimm], je starka želela skuhati nekaj fižola. V naglici je vrgla na ogenj slamo, da bi bolje gorelo, pri tem pa ji je na tla padel en fižolček, ki je pristal ob slamici. Ko je ogenj že lepo gorel je iz gorišča padel še ogelček in skupaj so zbežali. Ko so prišli do reke, se je slamica ulegla preko nje in ogelček, ki je hotel biti vedno prvi, po njej prečka reko. Ko je prišel do sredine reke se je slamica vnela in strgala na dvoje, zato sta oba padla v reko. Fižolček na bregu se jima je tako smejal, da mu je počil trebušček. Na srečo ga je slišal čevljar, ki mu je trebušček zašil, čeprav je imel le črno nit. Od takrat naprej ima vsak fižolček na sredi črn šiv.

* V švicarski različici ''Miška, ti greš prva'' sta šla miška in ogelček skupaj na sprehod. Ko sta prišla do mostu čez reko sta se začela prepirati, kdo ga bo prečkal prvi. Končno se je preko reke podal ogelček, vendar pa se je most vžgal, prelomil na pol in ogelček je padel v reko. Miška na bregu se je tako smejala, da ji je počil trebušček. Šla je k čevljarju, da bi ji zašil trebušček, vendar ta ni imel drete. Zato je šla miška k svinji po dreto, vendar je ta želela otrobe. Otrobe je miška iskala pri mlinarju, ki je želel zrna. Miška je za zrna prosila polje, ki pa je želelo gnoj, za tega je miška prosila kravo. Krava je dala gnoj, miška je pognojila polje, dobila zrna, mlinar ji je zato dal otrobe, svinja pa ščetine za dreto. Čevljar je miški nato zašil trebušček.

* V Poljski različici ''Za enega nesreča, za drugega posmeh'' so šli prijatelji ogelček, mehur in slamica na pot v tujo deželo. Na poti so prišli do odtisa konjske podkve v tleh in niso vedeli, kako priti čez. Končno so se odločili, da se slamica uleže preko ovire, ogelček in mehur pa jo z njeno pomočjo prečkata. Vendar se je slamica zaradi ogelčka vnela in raztrgala na dvoje, zato sta oba padla v vodo. Mehur se je tako smejal, da je počil. Kamen v bližini pa je rekel, da tudi tisti, ki se smejijo nesreči drugih, kmalu srečajo svojo nesrečo.

== Vir ==

VOGELNIK, Marija (1986). ''O miški, ki si je trebušček raztrgala: koroška ljudska pripovedka''. Ljubljana: Mladinska knjiga 
[http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=0202511279518188&amp;rec=3&amp;sid=1 cobiss]

== Glej tudi ==
{{wikivir}}</text>
      <sha1>2e2onwyv499vuqzzofvkz441uuec2ov</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zdravilo za poredneže</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3072</id>
    <revision>
      <id>19830</id>
      <parentid>19829</parentid>
      <timestamp>2023-01-16T03:33:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>3980</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1241" xml:space="preserve">'''''Zdravilo za poredneže'''''&lt;ref&gt;[http://sl.wikisource.org/wiki/Zdravilo_za_poredne%C5%BEe Zdravilo za poredneže], Wikisource&lt;/ref&gt; je slikanica Slavka Pregla.&lt;ref&gt;[http://sl.wikipedia.org/wiki/Slavko_Pregl Slavka Pregla], Wikisource&lt;/ref&gt; Slikanica je izšla leta 1982 pri [[Založba Mladinska knjiga|založbi Mladinska knjiga]] Ilustrirala jo je [[Marija Lucija Stupica|Marija Lucija Stupica]].

Knjiga zajema štirideset kratkih sodobnih besedil v slikaniški knjižni obliki. V vsako besedilo zajema moralno-etični vidik s pridihom humorja. Kraj in čas dogajanja v slikanici nista določljiva. V vsakem posameznem besedilu nastopa drug glavni književni lik.

Nekaj primerov kratkih sodobnih besedil: 
:Ne ve se (glavni književni lik je nalivno pero) 
:Žalostna usoda (glavni književni lik je predpražnik) 
:Slabo plačilo (glavni književni lik je zobna ščetka) 
:Zdravilo za poredneže (glavni književni lik je pult za note) 
:Zanimiva razlaga (glavni književni lik je velika črka »M«) 
:Otožen gost (glavni književni lik je limona)

== Viri ==
*Pregl, Slavko: ''Zdravilo za poredneže''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1982

==Reference==
{{reflist}}

==Zunanje povezave==
{{wikivir}}
[[Kategorija:Knjige leta 1982]]</text>
      <sha1>m9t3rh1m6iy0xf82d1fjnscwntidcgj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prava malenkost</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3073</id>
    <revision>
      <id>9716</id>
      <parentid>9577</parentid>
      <timestamp>2011-06-23T11:11:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tinka12</username>
        <id>1075</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1198" xml:space="preserve">'''''[http://sl.wikisource.org/wiki/Prava_malenkost Prava malenkost]''''' je kratka sodobna pravljica v slikaniški obliki [http://sl.wikipedia.org/wiki/Tomo_Ko%C4%8Dar Toma Kočarja]. Izšla je leta 2005 pri založbi [http://www.tolovaj.com/vsebina/o-nas Zavod Tolovaj]. Ilustrirala jo je [[Luiza Morgan|Luiza Morgan]].

== Analiza == 
Književno besedilo govori o tradicionalni vlogi družine in jo skuša preseči. Motivno tematski vidik je odhod od doma. 
Glavni književni lik je personificiran jazbec ''Janko Jazbec'', katerega največja želja je &quot;potepanje&quot;. To mu omogoči personificirana jezbečevka žena ''Jasna Jazbec'', glavni stranski lik, ki ga spodbudi za odhod na sejem, ker potrebuje &quot;veliko klobko '''rožnate''' volne&quot;. S tem omogoči realizacijo njegove želje, vendar naloga ''Janku'' predstavlja neprijetno oviro, saj bo s tem dejanjem zaznamovan. V tem književnem dogodku sreča še ostale stranske like: prijatelja ''Jožeta Jazbinška'', ''Stašo Stržek'', ''šojo'','' veverico'' in ''zajčka Šnofka''. Dogajalni prostor je gozd. Dogojalni čas je pozno spomladi. 

== Viri ==
*Kočar, Tomo: ''Prava malenkost''. Ljubljana: Zavod Tolovaj, 2005 {{COBISS|ID=221387520}}</text>
      <sha1>5el2arvfxls0mo637hys8fkdulug6l5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vrtiljak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3075</id>
    <revision>
      <id>9532</id>
      <parentid>9524</parentid>
      <timestamp>2011-06-23T07:08:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mateja2808</username>
        <id>975</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2500" xml:space="preserve">''Vrtiljak'' je zbirka poezije [http://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_Pav%C4%8Dek Toneta Pavčka] izdana pri [http://sl.wikipedia.org/wiki/Zalo%C5%BEba_Mladinska_knjiga založbi Mladinska knjiga] leta 1965. Ilustriral jo je [http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0tefan_Planinc Štefan Planinc].

== Analiza celotne knjige ==

Pesniška zbirka  [http://sl.wikisource.org/wiki/Vrtiljak ''Vrtiljak''] je zbirka dvainštirideset sodobnih besedil v knjižni obliki. Za zbirko ''Vrtiljak'' pa je pesnik izbral iz vseh dosedanjih del svoje najboljše otroške pesmi in temu dodal še nekaj novih. Vsaka pesem  zajema etično - moralni  vidik s pridihom humorja. V vsakem posameznem besedilu nastopa drug glavni književni lik. Kraj in čas dogajanja v pesniški zbirki pri nekaterih pesmih nista določljiva.

== Analiza pesmi [http://sl.wikisource.org/wiki/Vrtiljak#Pol.C5.BE''Polž''] ==

Tematika pesmi je živalska. Pesem je sestavljena dveh petvrstičnih in ene enajstvrstične [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitice ]. V pesmi se izmenjujeta zaporedna in prestopna [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima rima], v besedilu pa se nahaja tudi pretrgana rima. Glavna književna oseba je polž. Stranske književne osebe so &quot;fantje&quot;. Književni čas je preteklost, književni kraj pa je Ljubljana.

== Analiza pesmi [http://sl.wikisource.org/wiki/Vrtiljak#Kosilo''Kosilo''] ==

Tematika pesmi je bivanjska. Pesem je sestavljena iz šestih [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitic]. Glavna književna oseba je avtor. V pesmi se izmenjujeta zaporedna in prestopna [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima rima], v besedilu pa se nahaja tudi  pretrgana rima. Stranske književno poosebljeni predmeti so krožnik, lonec, skodela in skleda. Književni čas je preteklost, književnega kraja pa ni določenega. 

== Analiza pesmi [http://sl.wikisource.org/wiki/Vrtiljak#Sila_zamotan_problem''Sila zamotan problem''] ==

Tematika pesmi je živalska. Pesem je sestavljena iz petih [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitic]. V pesmi se izmenjujeta zaporedna in prestopna [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima rima], v besedilu pa se nahaja tudi  pretrgana rima. Glavna književna oseba je slon. Književni čas je preteklost, književni kraj pa je urad za javne zadeve.

== Vir ==

* PAVČEK, Tone (1965).Vrtiljak. Ljubljana: Mladinska knjiga.{{COBISS|ID=135478}}

== Zunanje povezave ==

{{Wikivir}}

Tone Pavček: http://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_Pav%C4%8Dek

[http://sl.wikibooks.org/wiki/1965 Kategorija:Knjige leta 1965]</text>
      <sha1>fk86e4vqauwp5ed511lx3o6pvhdpx1h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vesele pesmice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3076</id>
    <revision>
      <id>10322</id>
      <parentid>9571</parentid>
      <timestamp>2011-06-30T21:47:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>77.38.27.243</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Analiza */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4136" xml:space="preserve">Delo ''[http://sl.wikisource.org/wiki/Vesele_pesmice Vesele pesmice]'' je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Slikanica slikanica]
[http://sl.wikipedia.org/wiki/Anica_%C4%8Cernej#Bibliografija Anice Černej]. Slikanica je izšla leta [[1957]] pri [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mladinska_knjiga založbi Mladinska knjiga]. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ilustracija Ilustracije] so izvirna [http://sl.wikipedia.org/wiki/Litografija litografija] [[Ksenija Prunk|Ksenije Prunk]].


==Analiza==

Slikanica zajema devet [http://sl.wikipedia.org/wiki/Pesem pesmi] za otroke. Pesmi nimajo naslovov. 

===Analiza [http://sl.wikisource.org/wiki/Vesele_pesmice#Prva_pesem prve pesmi]===

Motivi v pesmi so iz živalskega sveta. Pesem je sestavljena iz dveh štirivrstičnih [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitic]. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima Rima] je pretrgana. Glavna književna oseba je lisica. Stranske književne osebe so kokoši. Dogajalni prostor in čas nista izražena.

===Analiza [http://sl.wikisource.org/wiki/Vesele_pesmice#Druga_pesem druge pesmi]===

Motivi v pesmi so iz živalskega sveta. Pesem je sestavljena iz dveh štirivrstičnih [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitic]. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima Rima] je zaporedna. Glavna književna oseba je gos. Dogajalni prostor in čas nista izražena.

===Analiza [http://sl.wikisource.org/wiki/Vesele_pesmice#Tretja_pesem tretje pesmi]===
Motivi v pesmi so iz narave. Pesem je sestavljena iz dveh štirivrstičnih [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitic]. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima Rima] je prestopna. Glavne književne osebe so pšenični klaski in veter. Dogajalni prostor je njiva. Dogajalni čas je posredno izražen (pšenica zori poleti).

===Analiza [http://sl.wikisource.org/wiki/Vesele_pesmice#.C4.8Cetrta_pesem četrte pesmi]===
Motivi v pesmi so iz živalskega sveta. Pesem ima eno štirivrstično [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitico]. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima Rima] je zaporedna. Glavne književne osebe so ptice. Dogajalni prostor in čas nista izražena.

===Analiza [http://sl.wikisource.org/wiki/Vesele_pesmice#Peta_pesem pete pesmi]===
Motivi v pesmi so iz živalskega sveta. Pesem ima eno šestvrstično [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitico]. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima Rima] je zaporedna. Glavna književna oseba je polž. Dogajalni prostor je posredno izražen (polž je na poti). Dogajalni čas ni izražen.

===Analiza [http://sl.wikisource.org/wiki/Vesele_pesmice#.C5.A0esta_pesem šeste pesmi]===
Motivi v pesmi so iz živalskega sveta. Pesem je sestavljena iz treh petvrstičnih [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitic]. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima Rima] je zaporedna. Glavni književni osebi sta žaba in štorklja. Dogajalni prostor in čas nista izražena.

===Analiza [http://sl.wikisource.org/wiki/Vesele_pesmice#Sedma_pesem sedme pesmi]===
Motiv v pesmi je tiktakanje ure. Pesem ima eno šestvrstično [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitico]. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima Rima] je zaporedna. Pesem je izštevanka. Glavna književna oseba je ura. Stranska književna oseba je Mirko. Dogajalni prostor in čas nista izražena.

===Analiza [http://sl.wikisource.org/wiki/Vesele_pesmice#Osma_pesem osme pesmi]===
Motiv v pesmi je iz vsakdanjega življenja. Pesem ima eno dvanajstvrstično [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitico]. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima Rima] je zaporedna. Glavna književna oseba je kuharica Jela. Dogajalni prostor je posredno izražen (kuhamo v kuhinji). Dogajalni čas ni izražen.

===Analiza [http://sl.wikisource.org/wiki/Vesele_pesmice#Deveta_pesem devete pesmi]===
Motivi v pesmi so iz živalskega sveta. Pesem je sestavljena iz treh štirivrstičnih [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitic]. Izmenjujejo se zaporedna, prestopna in pretrgana [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima rima]. Glavna književna oseba je rak. Dogajalni prostor in čas nista izražena.

==Viri==
*ČERNEJ, Anica, 1957: ''Vesele pesmice''. Ljubljana: Mladinska knjiga. {{COBISS|ID=7783481}}

==Zunanje povezave==
{{wikivir}}
[[Kategorija:Knjige leta 1957]]</text>
      <sha1>kh75ly6lt1h3mzxk5ocwa7jtcl1gzbm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gozdni strah</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3078</id>
    <revision>
      <id>9707</id>
      <parentid>9705</parentid>
      <timestamp>2011-06-23T11:05:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>88.200.74.145</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1043" xml:space="preserve">[http://sl.wikisource.org/wiki/Gozdni_strah ''Gozdni strah''] je kratka sodobna pravljica v slikaniški obliki, avtorja [http://sl.wikipedia.org/wiki/Tomo_Ko%C4%8Dar Toma Kočarja], ki je izšla leta [[2005]], pri založbi [http://www.tolovaj.com/vsebina/o-nas Zavod Tolovaj]. Slikanico je ilustrirala [[Luiza Morgan]].


== Analiza ==
Glavni literarni lik je poosebljena žival ''Janko Jazbec'', mož in oče, katerega motiv so potepanja in raziskovanje sveta. Glavna stranska književna oseba je jazbečarka, žena Janka, ki jo pisatelj imenuje ''Jasna''. Književno besedilo govori o tradicionalni vlogi družine, in jo skuša preseči. Motiv v nadaljevanju je prepir med književnima osebama. Glavni literarni lik želi dokazati, da je vreden zaupanja. Pri tem mu pomagajo stranski like zgodbe: ježek ''Bunkec'', mišek ''Miško'', sova, šoja, veverice in zajček ''Šnofko''. Kraj dogajanja je gozd, dogajalni čas pa je pozno spomladi.


== Viri ==
KOČAR, Tomo: ''Gozdni strah''. Ljubljana: Zavod Tolovaj, 2005 {{COBISS|ID=217432320}}</text>
      <sha1>imqn90c8m30nrxrs6err3jar4lllgzi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Strašni lovec Bumbum</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3079</id>
    <revision>
      <id>9541</id>
      <timestamp>2011-06-23T07:14:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mateja2808</username>
        <id>975</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: ''Strašni lovec Bumbum'' je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Literarni_lik literarni lik] in naslov avtorske pesmi [http://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_Pav%C4%8Dek Toneta Pavčka]....</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2370" xml:space="preserve">''Strašni lovec Bumbum'' je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Literarni_lik literarni lik] in naslov avtorske pesmi [http://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_Pav%C4%8Dek Toneta Pavčka]. Delo, ki ga je ilustrirala Lidija Osterc, je izšlo v seriji Velike slikanice leta [[1969]].

==Literarni lik==

Strašni lovec Bumbum ima tipične značilnosti lovca; je pogumen, oborožen s puško in lovskim nožem, zna žvižgati na prste in na glavi nosi klobuk s šojinim perjem.
Ni pa značilno za pravega lovca, da se tako kot Bumbum sredi jase ustavi, uleže na mah in si privošči  zanimive sanje o lovskih dogodivščinah.

&quot;Na poti ga spremlja

sedem pisanih metuljev,

sedem kosov – potepuhov,

sedem trotov – poležuhov, 

zadaj pa trklja se peš

naježeni jež,

ki kot ostra zadnja straža

bridke sulice prevaža.&quot;


==Vsebina pesmi ==

V sanjah je lovec streljal na gozdne zveri, na volkove in medvede. V neki noči je pregnal lisico, ki se je hotela lotiti njegovega kokošnjaka. Maščeval se je volku, ki je požrl lisico, potem ko jo je med kartanjem že obral do zadnjega novca. Nato pa je sledil prizor, kot pesnik pravi, &quot;vreden vsakega slikarja&quot;: tekli so medved, za njim divji prašič, volk, lisica, dihur, zajci, drevesa, sonce, pot, hrup, šum, za njimi pa strašni lovec Bumbum in črna mačka Slava. Vsi so jo dobro odnesli, le volk je ostal brez repa. Ko je Bumbum dokončno obračunal z njim, so mu živali priredile parado, po kateri je zaspal. Naslednji dan se je zbudil ujet v past divjega lovca, vendar ga je zajčja družina kmalu rešila. Volka ni bilo več na spregled, Bumbum pa je iz lovišča napravil zabavišča za vse živali, jih učil tudi abecedo in pesmi. Vsi so ga slavili, a njemu ni bilo do slave, zato je v sanjah spoznal, da bo raje postal trgovec.

==Viri==

===Knjižni viri===

*Strašni lovec Bumbum, Mladinska knjiga, Ljubljana 1969.{{COBISS|ID=2860552}}

===Spletni viri===

* [http://www.sazu.si/o-sazu/clani/tone-pavcek.html www.sazu.si]

==Glej tudi==

*[http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_mladinskih_literarnih_likov Seznam slovenskih mladinskih literarnih likov]
*[http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_mladinska_knji%C5%BEevnost Slovenska mladinska književnost]

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Literarni_lik Kategorija:Literarni liki]

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_Pav%C4%8Dek Kategorija:Tone Pavček]</text>
      <sha1>l5211nyvjdy2g3avwb9l6jcllr7xv78</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hlebček kruha</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3080</id>
    <revision>
      <id>9597</id>
      <parentid>9595</parentid>
      <timestamp>2011-06-23T08:44:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Katja.vlasic</username>
        <id>1028</id>
      </contributor>
      <comment>/* Analiza dela */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2317" xml:space="preserve">Zgodbo '''''Hlebček kruha''''', je napisal slovenski pisatelj [http://sl.wikipedia.org/wiki/Venceslav_Winkler Venceslav Winkler]. Izdana je bila leta [http://sl.wikipedia.org/wiki/1956 1956]  v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Knji%C5%BEnica_%C4%8Cebelica Knjižni zbirki Čebelica], pri založbi [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mladinska_knjiga Mladinska knjiga].

== Analiza dela ==
Pisatelj v kratki zgodbi obravnava tematiko [http://sl.wikipedia.org/wiki/Druga_svetovna_vojna druge svetovne vojne] na slovenskem ozemlju. Glavne književne osebe so  mati, ki v krušni peči peče kruh za svoje tri otroke: Tineka, Jožeka, in Liziko. V zgodbi nastopa nekaj stranskih književnih oseb. To so [http://sl.wikipedia.org/wiki/Nemci Nemci] in [http://sl.wikipedia.or/wiki/Brigada brigada] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Partizani partizanov].

== Vsebina ==
Pisatelj v kratki zgodbi opiše dogajanje v času [http://sl.wikipedia.org/wiki/Druga_svetovna_vojna druge svetovne vojne] na slovenskem ozemlju. Slikovito prikaže pomankanje in revščino malih ljudi. Zgodba se prične  v  požgani hiši, kjer živijo glavne književne osebe (mati, Jože, Tinek in Lizika). Utrujena mati se odloči, da bo spekla hlebček kruha. Otroci se tega zelo razveselijo. Materi nanosijo drv, nato pa čakajo, da je hlebček spečen. Otroci v pričakovanju dočakajo hlebček kruha. Nato odidejo na skalo ob cesti, kjer naj bi si ga razdelili. V tem času pa pride mimo brigada partizanov, ki je hitela v kraje, kjer je donela nemška [http://sl.wikipedia.org/wiki/Strojnica strojnica]. Zadnji med njimi je stopal ranjen [http://sl.wikipedia.org/wiki/Partizani partizan]. Otroci so se odločili, da mu ponudijo hlebček kruha. Partizan sprejme hlebček in se jim zahvali.

== Dogajalni prostor ==
Zgodba se odvija na [http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenija slovenskem ozemlju], pretežni del  v požgani hiši in na vrtu okoli nje. Zadnji del zgodbe pa se dogaja ob beli cesti, kjer otroci delijo hlebček kruha.

== Dogajalni čas ==
Dogajalni čas je poletni dan. Zgodba se začne s pripovedjo o hiši, ki so jo Nemci požgali pred štirinajsti dnevi. Konča pa se z odhodom partizanov mimo njihove hiše.

== Viri ==
[http://sl.wikipedia.org/wiki/Venceslav_Winkler Venceslav Winkler], Mali Smolček, [[1956]]. Ljubljana. Mladinska knjiga</text>
      <sha1>ti84t85sv9jg2xbyfcvppumk4d2k8kf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mali Smolček</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3083</id>
    <revision>
      <id>9592</id>
      <parentid>9590</parentid>
      <timestamp>2011-06-23T08:42:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>88.200.74.144</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Analiza */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2044" xml:space="preserve">Zgodbo '''''Mali Smolček''''', je napisal slovenski pisatelj [http://sl.wikipedia.org/wiki/Venceslav_Winkler Venceslav Winkler]. Izdana je bila leta [http://sl.wikipedia.org/wiki/1956 1956]  v   [http://sl.wikipedia.org/wiki/Knji%C5%BEna_zbirka_%C4%8Cebelica Knjižni zbirki Čebelica], pri založbi [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mladinska_knjiga Mladinska knjiga].


== Analiza dela ==
Pisatelj v kratki zgodbi obravnava tematiko [http://sl.wikipedia.org/wiki/Druga_svetovna_vojna druge svetovne vojne] pri nas. Glavna književna oseba je mali Smolček, ki je znan po tem, da se ga vedno drži smola. V zgodbi nastopa nekaj stranskih oseb. To so teta, [http://sl.wikipedia.org/wiki/Brigada brigada] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Partizani partizanov] in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Nemci Nemci].

== Vsebina ==
V zgodbi ima pomembno vlogo brigada partizanov, ki je prišla v Smolčkovo vas. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Komandant Komandant] išče junaka, da bi odšel v sosednjo vas poizvedovat o Nemcih. Ker ni junka med vojaki se opogumi Mali Smolček, ki je tudi glavna književna oseba. Ko odide poizvedovat ga ustavijo Nemci pri katerih se izgovori, da je prišel obiskat teto. Ko Mali Smolček izve koliko je Nemcev v vasi pobegne nazaj. Med begom nazaj išče zatočišče, ki ga ne najde. Skrije ga le snežni vihar, ki ustavi nemške vojake. Na koncu zgodbe Mali Smolček zopet najde Partizane, ki jih odpelje do izgubljenih Nemcev v snežnem viharju.

== Dogajalni prostor ==
Zgodba se odvija na [http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenija slovenskem ozemlju], pretežni del v dveh bližnjih vaseh. Do teh dveh vasi vodi bela cesta. Zadnji del zgodbe pa se dogaja v gozdu skozi katerega beži Mali Smolček.

== Dogajalni čas ==
Dogajalni čas je  pozno jesensko popoldne, tik pred začetkom zime. Zgodba se začne s prihodom partizanov v Smolčkovo vas, konča pa se med snežnim viharjem istega dne.

== Viri ==
[http://sl.wikipedia.org/wiki/Venceslav_Winkler Venceslav Winkler], 1956: Mali Smolček. Ljubljana: Mladinska knjiga.</text>
      <sha1>3caqjzmu09ax1x8u3n9suo3zo7c8y1s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Drugačne počitnice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3087</id>
    <revision>
      <id>10302</id>
      <parentid>10300</parentid>
      <timestamp>2011-06-29T13:05:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>92.37.13.225</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Vsebina */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2074" xml:space="preserve">'''''Drugačne počitnice''''' je slovenska mladinska povest za otroke in odrasle. Avtor je [[Ivan Malavašič]]. Izšla je leta [[2007]] pri [[založbi Koščak]]. Knjigo je ilustriral avtor sam.

==Vsebina==
Jelka in Nežka sta 11-letni deklici, ki sta sošolki, prijateljici in sestrični. Jelka živi v bloku v mestu [[Brezovec]], njena sestrična Nežka pa v vasi [[Podhrast]]. 

[[Povest]] se začne zapletati, ko pride Jelka na počitnice k Nežki na vas. Jelka je navdušena nad drugačnim okoljem in skupaj se lotita raziskovanja okolice. Prišli sta na idejo, da bi lahko tam našli kakšne zgodovinske ostanke, ki so, kot so se učili v šoli, zakopani v zemlji. 

Pri svojem raziskovanju sta naleteli na skrivnostno samotno hišo, ki sta jo nekaj časa opazovali. Spoznali sta prijazna lastnika hiše, Matildo in Jerneja, ki sta bila že stara in betežna. Spoznali sta njuno žalostno zgodbo in se odločili, da jima pomagata.

==Analiza==
''Drugačne počitnice'' je mladinska povest iz podeželja. Glavni junakinji sta Nežka in Jelka, ki sta sestrični in tudi zelo dobri prijateljici. Stranske osebe so: sosed Matevž, ki je brez dlake na jeziku; prijazna stanovalca zapuščene hiše, Matilda in Jernej; Jelkina starša Lojze in Metka; Nežkina starša, Janez in Anica. 

Povest je napisana v preprostem jeziku in je namenjena širšemu krogu bralcev. V njej je tudi veliko humornih situacij. Pripovedovalec je tretjeosebni.

==Dogajalni čas in prostor==
Povest se dogaja v mestu [[Brezovec]], kjer živi Jelka s svojo družino in v vasi [[Podhrast]], kjer živi Nežka s svojo družino. Večino časa se povest odvija v Podhrastu, kamor pride Jelka na počitnice.

Dogajalni čas je poletje leta [[1999]].

==Viri==
* Malavašič, Ivan: ''Drugačne počitnice''. Ljubljana: založba Koščak, 2007. {{COBISS|ID=232660480}}

==Glej tudi==
{{wikivir}}
*http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?id=1528417693864448

[[Kategorija:Slovenske povesti]]
[[Kategorija:Ivan Malavašič]]
[[Kategorija:Knjige leta 2007]]
[[Kategorija:Slovenska mladinska književnost]]</text>
      <sha1>h0wsmsoacgor8nd4y3jp2lcb8irir4p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zvesti jazbec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3092</id>
    <revision>
      <id>10312</id>
      <parentid>10311</parentid>
      <timestamp>2011-06-29T14:38:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anja pinter</username>
        <id>1036</id>
      </contributor>
      <comment>/* Analiza */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1602" xml:space="preserve">[http://sl.wikisource.org/wiki/Zvesti_jazbec ''Zvesti jazbec''] je zbirka kratkih sodobnih pravljic [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ne%C5%BEa_Maurer Neže Maurer], ki je izšla pri [http://www.cangura.com/knjigarna/zalozba/karantanija/index.php založbi Karantanija], leta [[1999]]. Ilustrirala jo je Tadeja Vidmar.


==Analiza==

Zvesti jazbec je zbirka sedemnajstih kratkih sodobnih [http://sl.wikipedia.org/wiki/Pravljica pravljic.] Besedila so namenjena  otrokom, starim nad 7 let, pripoveduje jih vsevedni pripovedovalec.

Glavni literarni lik je ''čarovnica Jala'', stranska literarna lika, ki sta prisotna v več zgodbah, sta ''jazbec'' in ''čarovničina hči''. Dogajalni prostor pravljic ni določljiv, iz vsebine pa sklepam, da gre za podeželje, kjer glavna književna oseba živi. Dogajalni čas ni določljiv.  

Avtorica v pravljicah obravnava sodobno tematiko. Prva tema je bivanjska: kako osmisliti svojo starost, ko se počutiš odvečen in nekoristen. Glavna literarna oseba se odloči za nov način odnosa z ljudmi, &quot;čarovništvo&quot;, s katerim pomaga drugim in osrečuje sebe. Ta tema se preplete s psihološko, saj literarni lik hkrati razvije posebno navezanost na žival (jazbeca), ki je personificirana, sposobna najglobljih človeških razmerij (ljubezni in zvestobe) in nadomesti človeka.

==Vir==

*[http://sl.wikipedia.org/wiki/Ne%C5%BEa_Maurer Neža Maurer]: [http://sl.wikisource.org/wiki/Zvesti_jazbec Zvesti jazbec], Ljubljana: Karantanija, 1999. {{COBISS|ID=103579904}}

==Zunanje povezave==
{{wikivir}}

*[http://www.nezamaurer.netfirms.com/ Uradna stran Neže Maurer]</text>
      <sha1>qh6y8qgkt9d70nygr5j4jlpbv7q908y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1988/1989</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3100</id>
    <revision>
      <id>19179</id>
      <parentid>10382</parentid>
      <timestamp>2020-05-30T22:48:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Samuele2002</username>
        <id>2689</id>
      </contributor>
      <comment>fix [[Special:LintErrors]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9223" xml:space="preserve">[http://sl.wikibooks.org/wiki/1989_ 1989]&gt;

&lt; [http://sl.wikibooks.org/wiki/Leto_1988_ Leto 1988]  [http://sl.wikibooks.org/wiki/Leto_1989_ Leto 1989]&gt;

1. PESMI

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Cvetko_Golar_ GOLAR, Cvetko]: ''Pesem o čmrlju'', ''Srp in klas''

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Niko_Grafenauer_ GRAFENAUER, Niko]: ''Novembrske nogavice'' (narisali otroci), ''Pedenjped''

'''Konte Breda''': ''Petica, petica!'' (narisal Božo Kos)

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Kajetan_Kovi%C4%8D_ KOVIČ, Kajetan]: ''Črni muc, Majske muce'' (narisali otroci), ''Zdravilo''

'''Kvas Slavko''': ''S, O, K.'' (narisal Danijel Demšar)

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Feri_Lain%C5%A1%C4%8Dek_ LAINŠČEK, Feri]: ''Decembrska darila''  (narisali otroci)

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Ne%C5%BEa_Maurer_ MAURER, Neža]:''Levo – desno.'' (narisal Božo Kos), ''Mamine oči'' (narisala Jelka Reichman), ''Oktobrski osli'' (narisali otroci)

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Menart_ MENART, Janez]:''Februarske frfre'' (narisali otroci)

'''Novak Boris A.:'''''Vsemirje je vsemirje''

'''Novy Lili:''''' Kostanj''

'''Pavček Tone:''' ''Septembrski sloni'' (narisali otroci), ''Trije bratje in zlata ptica.'' (ilustr. France Slana)

'''Perpar Anica:''' ''Kako?'' (narisal Božo Kos), ''Praznična'' (narisal Božo Kos)

'''Praprotnik-Župančič Lilijana:'''''Veliki mislec'', ''Žabja regata'' (narisala avtorica)

'''Prešeren France:''' ''Povodni mož'' (narisala Jelka Reichman)

'''Rituper Jože:''' ''Ta pesem nima vejice''

'''Sedlak Maruška:''' ''Miki dedku Mrazu'' (narisala Jelka Reichman), Rebrati možaki (narisal Božo Kos) 

'''Slana Miroslav-Miros:''''' Zmaji'' (narisal Milan Bizovičar)

'''Snoj Jože:''' ''Januarska jabolka'' (narisali otroci)

'''Struna Irena:''' ''Prva pot v šolo'' (narisal Božo Kos)

'''Šoster-Olmer Ksenija:''' ''Domača naloga'' (narisala Jelka Reichman), ''Januarske jadrnice'' (narisali otroci), ''Punčka je sama'' (narisala Jelka Reichman), ''Prstki'' (narisala Jelka Reichman), ''Prvi koraki'' (narisala Jelka Reichman)

'''Vadnal-Marušič Anita:''' ''Tvoj dan'' (narisal Božo Kos)

'''Vegri Saša:'''''Marčni mikročipi'' (narisali otroci), ''Vseveda soseda'' (narisal Marjan Manček) 

'''Zajc Dane:''' ''Aprilski avioni'' (narisali otroci),'' Bela mačica'' (narisala Lidija Osterc) 

'''Vipotnik Cene:''' ''Zelen grobek'' (narisal Jože Ciuha), ''Zima je, snega pa ni''(Napisali otroci, narisal Božo Kos)


2. PROZA

'''Aljančič Marko:''' ''Mačja šola'' (narisala Jelka Reichman) 

'''Doskočilova Hana:''' ''Kolumbovo jajce'' (Prev. Zdenka Škerlj-Jerman, narisal Gabriel Filcik)

'''Frbežar Ivo:'''''Kresničke'' (narisal Božo Kos)

'''Godina Ferdo:''' ''Izidorjev zdravniki so bili pajki'' (narisal Ive Šubic)

'''Jurca Branka:''' ''Kam sta se skrila Jaka in Jakec'' (riše Marjanca Jemec-Božič), ''Le kaj je ta Lenka'' (narisal Božo Kos) 

'''Kokalj Tatjana:''' ''Snežinka'' (narisal Božo Kos) 

'''Koren Majda:''' ''Matija'' (narisala Jelka Reichman), ''Slon v hladilniku'' (narisal Dušan Kastelic) 

'''Makarovič Svetlana:''' ''Važič jež'' (narisala avtorica) 

'''Meeks Esther K.:''' ''Radovedna krava'' (narisal Mel Pekarsky, prev. Ksenija Šoster-Olmer) 

'''Mikulka Alois:''' ''O debelem kitu'' (prev. iz češčine Ksenija Olmer- Šošter, narisal avtor) ''O mačku in ptičku'' (prev. Ksenija Šošter-Olmer, narisal avtor), ''O mornarju in muhi'' (prev. Ksenija Šoster-Olmer, narisal avtor) 

'''Ribičič Josip: '''''Lisica in merjasec'' (narisal Marjanca Jemec-Božič), ''Otrok in lastovka'' (narisala Marjanca Jemec-Božič), 

''Slaba vest'' (narisal Božo Kos)

'''Weingerl Albin-Čriček:''''' Spomini''

'''Zupan Barbara:''' ''Groza, počitnice!'' (narisal Božo Kos), ''Maj prinese marsikaj'' (narisal Dušan Kastelic)

'''Zupanc Lojze:''' ''Pastorka'' (iz knjige Deklica in kač)

'''Žerdin Tereza:''' ''Ribica v šoli'' (riše Jelka Reichman)
      

3. GLASBENA PRAVLJICA

'''Bitenc Janez:''' ''Srebrna podkvica'' (narisal Božo Kos, z notami)


4. PREGOVORI IN ŠALE

'''Kos Božo: '''''Slonarije'', ''To niso oslarije'' (zbral Božo Kos)


5. ZGODBE: BESEDA – SLIČICA

'''Arhar Vojan-Tihomir:''' ''Očala'' (narisal Božo Kos), ''Osel'' (narisal Božo Kos)

'''Kos Božo:'''''(Otrok) bi rad šel čez (cesto)'', ''Tine in Tone'', ''Zmaj'', ''(Žafran)''(iz ruščine prev. Manko Golar, narisal Božo Kos)


6. SLIKANICE IN STRIPI

'''Kos Božo:''' ''Miha…'' 

'''Manček Marjan:''' ''Cufko'', ''Papagajeva anketa'',  ''Pes, ki ve, kaj je čistoča''
 
'''Rogelj Bine:''' ''Pasja vročina'' 
                                           

7. SPOZNAVANJE NARAVE IN DRUŽBE

7.1. DOMOZNANSTVO

Franja

Rešimo partizansko bolnišnico Franjo! 

'''Zlobec Ciril:''' ''Kaj je domovina?'' 


7.2. JEZIK IN KNJIŽEVNOST

'''Golob Berta:''' ''En, dva, tri – in že znaš latovščino''! (narisal Božo Kos), ''Zmeda'' (narisal Božo Kos)

'''Mušič Janez:''' ''Moja mala kuharica'' 

'''Jurca Branka:'''''Ko sem bila majhna…'' (foto Peter Tarman)


7.3. KUHANJE

'''Horvatin Marta:''' ''Prva kuharska šola'' (narisal Tone Rački)

'''Kos Božo:''' ''(O jajcih)'' 


7.4. NARAVA (Glej tudi: Vesela šola)

'''Aljančič Marko:''' ''Osel je oslovski!'' (narisali otroci), ''Piškovo jabolko je zdravo jabolko'' (narisal Božo Kos)

'''Angerer Tatjana:''' ''Moj ekološki koledar. Julij-mali srpan.'' (odlomek iz knjige, narisal Matjaž Schmid)

'''Chinery Michael:''' ''Zbirka ptičjih peres'' (iz knjige »1000 idej za naravoslovce«)

'''Kos Božo:''''' Škratje elektroni'' (narisal avtor)

'''Ocepek Rudi:''' ''Pajki-naši stalni spremljevalci'' (narisal Božo Kos), odlomki iz zgibank ''»Korak«'' (risal Samo Jenčič)

'''Pavlovec Rajko:''' ''Izviri vode'' (riše Bine Rogelj)

'''Planinc Štefan:''' ''Morje'', ''Pravljica o kuri'' (narisal Božo Kos) 

'''Prosen Marijan:''' ''Prvi stik z vesoljem'' (odlomek iz knjige, narisal Matjaž Schmidt) 

'''Strgar Jelka:''' ''Jesenski podlesek ali spomladanski žafran?'' (narisal Tone Rački), ''Kako sva si različna, Jesenski podlesek Spomladanski žafran'' (narisal Tone Rački) 

'''Tarman Draga:''' ''Krilati godec''

'''Verčkovnik Tatjana:''' ''Kdo je tekel po zasneženih poljanah? Lipa zelenela je…'' (narisal Tone Rački),'' Narava jeseni'' (narisal Tone Rački),''Narava pozimi'' (narisal Tone Rački), ''Pravi kostanj'','' Srna, Fazan''

'''Zirkelbach Miran:''' ''Opazuj morske ribe''! (narisal Božo Kos)


7.5. PROMET

''Kdo bo pomagal, da bo na cesti čim manj nesreč''? (narisal Božo Kos)

'''Kos Božo:'''''Kresničke''

'''Levičnik Irena, Bojan Žlender, Božo Kos:'''''Moja prometna knjižnica'' 


7.6. RAČUNALNIŠTVO

'''Kos Miha:''' ''Zdravo, jez sem čip'' (narisal Božo Kos)

'''Rovtar Bojan:''' ''Cicibanova računalnica'' (riše Božo Kos)

'''Tavčar Meta:''' ''Dober dan, računalnik!'' (fotogr. Mare Rudolf)


7.7. TEHNIKA

'''Zirkelbach Miran:''' ''Jadrnica – kaj je to'' (narisal Božo Kos)


7.8. VARČEVANJE

''Vse še lahko uporabimo.'' (riše Božo Kos, fotogr. Mare Rudolf) 


8. UGANKE, KRATKOČASNICE, KRIŽANKE

'''Godec-Gošnik Ančka: '''''Zimska križanka''

'''Godec-Schmidt Jelka:''' ''Zavozlano''

'''Kos Božo:''' ''Ciciban ja naj naj naj!'' 

'''Petelin Jože:''' ''Križanka'' (narisal Leo Korelc)


9. MISELNE IGRE. NALOGE

'''Kastelic Dušan:''' ''Kdo je kdo?'' 

'''Kos Božo:''' ''Biba leze, rima gre'', ''Skrite živali''

'''Marjanovič-Umek Ljubica, Božo Kos''': ''Naloge za najmlajše''

'''Tavčar Meta:''' ''Že ciciban je raziskovalec'' (narisali otroci) 
 

10. PREPOGLJIVKE 

'''Schmidt Matjaž:''' ''Prepogljivka'' 


11. PREPOGLJIVKE

'''Godec-Schmidt Jelka:''' ''Najmanjša smrečica'', ''Novoletna voščilnica'', ''Okrasimo novoletno jelko''(iz knjige »100x5 minut za razvedrilo«, risal Božo Kos)

'''Kos Božo:''''' Ciciban na tvoji majici'', ''Igra s prsti'', ''Kako deluje ventilček na kolesu?'','' Naredimo zmaja!'', ''Papirnati zmaj, Zakaj?'' 

'''Plohl Miran – Mr. Bond:''' ''Čira-čara, bugi-bugi!'' (narisal Božo Kos)


12. UGANKE

'''Bor Matej:'''''Kaj je to?'' 

'''Kos Božo:''' ''Poznaš me''

'''Nabergoj Jure:''''' Če sonce sveti…'' (narisal Božo Kos)

'''Rainer Meta:''' ''Uganka''

'''Schwarz Branka:''' ''Uganki''

'''Šinkovec Črtomir:''' ''Uganka'' (narisal Božo Kos)

'''Voglar Mira:''' ''Uganki'' (narisala Lidija Osterc)


13. VESELA ŠOLA

''Vesela šola za 3. razred.'' Avtorji: '''Breda Cestnik, France Demšar, Berta Golob, Izidor Hafner, Božo Kos, Rudi Ocepek, Tone Rački, Jože Rituper, Marija Rauter, Jelka Strgar, Sezana Šošter, Tatjana Verčkovnik'''


14. ZGIBANKE

''Akrobatsko papirnato letalo'' (priredila Vladka Durjava)

'''Kos Božo:''' ''Kako narediš avijonček'' 

'''Rački Tone:''' ''Zgibaj iz papirja hišo'', ''Zgibaj iz papirja ročno lutko lisico''


15. RAZNO

'''Kos Božo:''' ''Aero in pomorska abeceda'' 

''Otroci!'' ''Pomagajte nam narediti naslovne strani Cicibana''

''Likovna ustvarjalnost otrok naših zdomcev''

''Mednarodni Shankarjev otroški razpis''

''Prešernova rojstna hiša v Vrbi'' (napisali in narisali otroci OŠ Gor. Odreda Žirovnica)

Urednikova stran

Vsebina Cicibana 1988/89. Sestavila Boža Pleničar</text>
      <sha1>26b47m3idf0utjpf7fcdqi2qtzbl11x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Orjemo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3105</id>
    <revision>
      <id>9703</id>
      <timestamp>2011-06-23T11:03:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nikabregar</username>
        <id>1064</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: Delo ''[http://sl.wikisource.org/wiki/Orjemo,_Orjemo ''Orjemo, orjemo'']'' je zbirka pesmic [http://sl.wikipedia.org/wiki/Anica_%C4%8Cernej#Bibliografija Anice Černej].  Knji...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4713" xml:space="preserve">Delo ''[http://sl.wikisource.org/wiki/Orjemo,_Orjemo ''Orjemo, orjemo'']'' je zbirka pesmic
[http://sl.wikipedia.org/wiki/Anica_%C4%8Cernej#Bibliografija Anice Černej]. 
Knjižica je izšla leta [[1975]], pri [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mladinska_knjiga založbi Mladinska knjiga], v knjižnji zbirki [http://sl.wikipedia.org/wiki/Knji%C5%BEna_zbirka_%C4%8Cebelica ČEBELICA]. 

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Ilustracija Ilustracije] so delo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Marjanca_Jemec_Bo%C5%BEi%C4%8D Marjance Jemec Božič].


==Analiza==

V knjižici [http://sl.wikisource.org/wiki/Orjemo,_Orjemo ''Orjemo, orjemo''] je zapisanih štirinajst pesmi. Gre za otroške, lahko razumljive pesmi. Nanašajo se predvsem na živalsko tematiko in vsakdanjega, podeželjskega življenja. Dogajalni čas in kraj nista znana.

===Analiza [http://sl.wikisource.org/wiki/V%C5%A0C,_V%C5%A0C ''VŠC, VŠC'']===

Tematika pesmi je živalska. Sestavljena je iz ene [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitice] , [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima rima] pa je zaporedna. Glavni lik pesmi so kokoši.

===Analiza [http://sl.wikisource.org/wiki/PETELIN%C4%8CEK ''PETELINČEK'']===

Tematika je živalska. Pesem je sestavljena iz dveh štirivrstičnih [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitic]. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima Rima] je zaporedna. Glavna književna oseba je petelinček.

===Analiza [http://sl.wikisource.org/wiki/RA%C4%8CKA ''RAČKA'']===
Tematika je živalska. Pesem je sestavljena iz dveh štirivrstičnih [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitic]. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima Rima] je prestopna. Glavna književna oseba je račka - kratkotačka.

===Analiza [http://sl.wikisource.org/wiki/GOSKA ''GOSKA'']===
Tematika je živalska. Pesem je sestavljena iz dveh štirivrstičnih [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitic]. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima Rima] je zaporedna. Glavni lik v pesmi je gos.

===Analiza [http://sl.wikisource.org/wiki/KONJI%C4%8CEK ''KONJIČEK'']===
Tematika je živalska. Opisuje konjička na njegovi poti. Pesem ima tri šestvrstične [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitice]. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima Rima] je zaporedna.

===Analiza [http://sl.wikisource.org/wiki/POL%C5%BDEK ''POLŽEK'']===
Tematika pesmi je živalska. Pesem ima eno šestvrstično [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitico]. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima Rima] je zaporedna. Glavna književna oseba je polž.

===Analiza [http://sl.wikisource.org/wiki/JUTRO ''JUTRO'']===
Tema pesmi je jutro. Pesem ima tri šestvrstične [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitico]. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima Rima] je prestopna.

===Analiza [http://sl.wikisource.org/wiki/TRI_PTI%C4%8CICE ''TRI PTIČICE'']===
Tematika pesmi je živalska.  Pesem ima dve  štirivrstični [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitici]. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima Rima] je zaporedna. Glavni lik so ptice.

===Analiza [http://sl.wikisource.org/wiki/ORJEMO,_ORJEMO ''ORJEMO, ORJEMO'']===
Tema pesmi so poljedelska opravila. Pesem je sestavljena iz dveh štirivrstičnih [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitic], [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima rima]je zaporedna. Dogajalni kraj je na polju.

===Analiza [http://sl.wikisource.org/wiki/VETR%C4%8CEK ''VETRČEK'']===
Tema pesmi je dogajanje v naravi. Pesem je sestavljena iz dveh štirivrstičnih kitic. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima Rima] je prestopna. Glavne književne osebe so pšenični klaski in veter. Dogajalni prostor je njiva.

===Analiza [http://sl.wikisource.org/wiki/HRO%C5%A0%C4%8C ''HROŠČ'']===
Tematika je živalska. Glavna oseba je hrošč. Pesem je sestavljena iz štiri štirivrstičnih kitic, [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima rima] je pretgana. Dogajalni čas je noč.

===Analiza [http://sl.wikisource.org/wiki/RAK ''RAK'']===
Tematika je živalska. Pesem je sestavljena iz treh štirivrstičnih [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitic], [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima rima]je zaporedna. Glavnik junak je rak.

===Analiza [http://sl.wikisource.org/wiki/RIBICE ''RIBICE'']===
Tematika je živalska. Pesem je sestavljena iz dveh štirivrstičnih [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitic], [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima rima]je zaporedna. Dogajalni kraj je ob reki.

===Analiza [http://sl.wikisource.org/wiki/%C5%BDABICA ''ŽABICA'']===
Tematika je živalska. Pesem je sestavljena iz ene štiriindvajsetične [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitice], [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima rima]je zaporedna. Glavni lik je žaba.

==Viri==
*ČERNEJ, Anica, 1975: ''Orjemo, orjemo''. Ljubljana: Mladinska knjiga. {{COBISS|ID=315678}}

==Zunanje povezave==
{{wikivir}}
[[Kategorija:Knjige leta 1975]]</text>
      <sha1>4n7my9vyj456s36khu2gc3keeznttph</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pravljica o brezi.</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3113</id>
    <revision>
      <id>10084</id>
      <parentid>10083</parentid>
      <timestamp>2011-06-27T11:43:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Strawbery</username>
        <id>1112</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vir */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1033" xml:space="preserve">'''Pravljica o brezi''' je lutkovna [[pravljica]], katere avtorica je slovenska mladinska [[pisateljica]] [[Jana Stržinar]]. Delo je izšlo leta [[2006]] v Ljubljani, pri Mavričnem gledališču.

== Analiza ==
Kratka sodobna [[pravljica]] sodi v zbirko pravljic iz Vilinske dežele. Tema dela je odnos do dreves. Glavna književna oseba je personificirana [[breza]] Nana Jasna. Sama pozabi, da ni navadno [[drevo]], vendar jo skozi splet dogodkov na to opomnita drugi dve pomembni književni osebi, mimoidoča telebana Bumbo in Dumbo. Stranska književna oseba je samotna nabiralka gob, ki se nekoč ob nevihtenm [[vreme|vremenu]] zateče pod brezo in tam pozabi dežnik. Le ta je ključnega pomena, saj pomaga brezi zaščititi njeno lubje. Dogajalni prostor je travnik v Vilinski deželi, književni čas pa ni natančno določen.

== Vir ==
[http://sl.wikipedia.org/wiki/Jana_Str%C5%BEinar Jana Stržinar] (2006). [http://sl.wikisource.org/wiki/Pravljica_o_brezi Pravljica o brezi]. Ljubljana: Mavrično gledališče
{{wikivir}}</text>
      <sha1>afb8twh8vulmzy934fx5ul8el67brkc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Leto 2006/2007</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3120</id>
    <revision>
      <id>10376</id>
      <parentid>9741</parentid>
      <timestamp>2011-07-05T20:03:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>89.142.18.10</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7638" xml:space="preserve">[http://sl.wikibooks.org/wiki/Leto_2007_ Leto 2007] &gt;


&lt;[http://sl.wikibooks.org/wiki/2006_ 2006]     [http://sl.wikibooks.org/wiki/2007_ 2007]&gt;


'''PESMI'''

'''Albreht, Vera:'''''Naša Maruška''  (ilustrirala Polona Lovšin)

'''Arhar, Vojan Tihomir:'''''Dogodek'' (ilustriral Marjan Manček)

'''Bačič, Martina:''' ''V omari''  (ilustrirala Polona Lovšin), ''Medvedki razgrajački''  (ilustrirala Polona Lovšin), ''Samo kuka'' (ilustrirala Suzi Bricelj)

'''Batič, Milena:''' ''Skoz vesolje dobre volje'' (ilustrirala Polona Lovšin)

'''Barto, Agnija:''' ''Kozliček'' (prevedel Miklavž Komelj, ilustriral Marjan Manček)

'''Bedrač, David:''' ''Smrčači'' (ilustrirala Suzi Bricelj), ''Poredni kamenček'' (ilustrirala Maša Kozjek)

'''Bor, Matej:''' ''Medved'' ( ilustrirala Maša Kozjek)

'''Borin, Andreja:''' ''Pred nočjo'' (ilustrirala Ana Zavadlav), ''Utrinek'' (ilustrirala Mojca Cerjak)

'''Čukovski, Kornej:''' ''Piščanček'' (prevedel Miklavž Komelj, ilustriral Marjan Manček)

'''Gregorič Gorenc, Barbara:''' ''Mačke'' ( ilustriral Zvonko Čoh), ''Praznična'' (ilustrirala Mojca Cerjak), ''Uganka'' (ilustrirala Maša Kozjek)

'''Komelj, Miklavž:''' ''Pes klobasice prodaja'' (ilustriral Zvonko Čoh)

'''Konc Lorenzutti, Nataša:''' ''Krivica'' (ilustrirala Polona Lovšin), ''Kolona'' (ilustrirala Suzi Bricelj)

'''Kranjec Laganin, Tamara:''' ''Čelo, usta , nos zavijem'' (ilustriral Matjaž Schmidt)

'''Košuta, Miroslav:''' ''Pogovor o temi'' ( ilustrirala Mojca Cerjak), ''Sedem medvedjih sladkih besed'' ( ilustriral Marjan
Manček), ''Ob morju'' (ilustrirala Maša Kozjek)

'''Lukan, Blaž:''' ''Fotografije v albumu'' (fotografije Anja Musek)

'''Maurer, Neža:''' ''V vodi'' (ilustrirala Jelka Reichman), ''Mama Kozika'' (ilustriral Zvonko Čoh)

'''Rainer, Meta:''' ''Komarček pik'' (ilustrirala Maša Kozjek)

Ljudska:

'''Slovenski ljudski:'''''Pesmici za prste'' (ilustrirala Ančka Gošnik Godec)

'''Slovenska ljudska:''' ''Le sekaj , sekaj smrečico'' (ilustrirala Ana Zavadlav)

'''Slovenska ljudska:''' ''Ringa ringa raja'' (fotografiji Matej Puklavec, ilustrirala Polona Lovšin)

'''Lupša, Maja:''' ''Skrivalnica'' (ilustrirala Polona Lovšin), ''Barčica'' (ilustrirala Polona Lovšin)

'''Minatti, Ivan:''' ''Kaj je v košku?'' (ilustrirala Polona Lovšin)

'''Mizerit, Silva:''' ''Vprašanja'' (ilustriral Zvonko Čoh)

'''Ornik, Iuna:''' ''Lučka'' (ilustrirala Suzi Bricelj)

'''Perpar, Anica:''' ''Biser'' (ilustrirala Mojca Cerjak)

'''Saksida, Zora:''' ''O previdnih miškah'' (ilustriral Zvonko Čoh), ''Ponočnjak'' (ilustriral Zvonko Čoh)


'''Sokolov, Cvetka:''' ''Rojstni dan'' (ilustrirala Suzana Bricelj), ''Jesenski sprehod'' (ilustriral Zvonko Čoh), ''Kakšen dolgčas'' (ilustrirala Polona Lovšin), ''Novoletne želje'' (ilustrirala Jelka Reichman), ''Kaj še manjka'' (ilustrirala Jelka Reichman), ''Pot domov'' (ilustrirala Ana Zavadlav), ''Ko bom velik'' (ilustriral Marjan Manček)

'''Šeško, Mirjam Sabina:''' ''Zakaj grmi'' (ilustriral Zvonko Čoh)

'''Štefan, Anja:''' ''Moja kokoška''  (ilustrirala Maša Kozjek)

'''Tajnšek, Vanja:''' ''Zakaj dežuje'' (ilustriral Matjaž Schmidt)

'''Vitez, Grigor:''' ''Najlepša barva'' (ilustrirala Maja Šubic)

'''Voglar, Mira:''' ''Kaj delaj o živali pozimi'' (ilustrirala Ana Zavadlav)


'''PRIPOVEDNA PROZA'''


'''Bačič, Martina:''' ''Klavirska čarovnija'' (ilustrirala Suzi Bricelj)

'''Grgovič, Staša:''' '''Nejčev rjavec''' (ilustriral Matjaž Schmidt), ''Maškarada'' (ilustrirala Jelka Godec Schmidt)

'''Konc Lorenzutti, Nataša:''' ''Skrivališče'' (ilustriral Matjaž Schmidt), ''Osliček'' (ilustrirala Polona Lovšin), ''Na babičini polički'' (ilustrirala Suzi Bricelj)

'''Ljudske:'''

'''Kavkaška ljudska:''' ''Žrebiček, koza in prašiček'' (priredila Kristina Brenkova, ilustrirala Marjanca Jemec Božič)

'''Kubanska ljudska:''' ''Kako je kokoška Rabona pretentala hudobno lisico'' (prevedla Zdenka Škerlj Jerman, ilustriral Zvonko
Čoh)

'''Nanajska ljudska:''' ''Uboga žabica'' (prevedel Pavel Golia, priredila Anja Štefan, ilustrirala Ančka Gošnik Godec)

'''Nemška ljudska:''' ''Petelinček in kokoška'' (prevedla in priredila Anja Štefan, ilustriral Zvonko Čoh)

'''Rezijanska ljudska:''' ''Bogata in uboga mišica'' (povedala Jelica v Borovičju, zapisal Milko Matičetov, priredila Anja Štefan, ilustriral Zvonko Čoh)

'''Ruska ljudska:''' ''Štručka'' (prevedla in priredila Anja Štefan, ilustrirala Jelka Godec Schmidt), ''Miškina trdnjava'' (ilustriral Zvonko Čoh)

'''Slovenska ljudska:''' ''Repek'' (povedala Marija Rozalijina, zapisal Milko Matičetov, priredila Anja Štefan, ilustrirala Ančka Gošnik Godec), ''Kako se je ježek oženil'' (ilustrirala Jelka Godec Schmidt), ''Leni pes'' (priredila Anja Štefan, ilustriral Zvonko Čoh), ''Zakaj je mesec nag'' (ilustrirala Alenka Sottler)

'''Lupša, Maja:''' ''Streha'' (ilustrirala Ana Zavadlav)

'''Peroci, Ela:''' ''Vaniljev sladoled'' (ilustrirala Ančka Gošnik Godec)

'''Perpar, Anica:''' ''Martinček Luki in sonce'' (ilustrirala Maša Kozjek)

'''Sitar Cvetko, Jelena:''' ''O žabi, sončku in dežnikih'' (ilustriral Matjaž Schmidt)

'''Sokač, Katarina:''' ''Klara , zajček in papagaj se srečajo'' (ilustriral Peter Škerl), Klara , zajček in papagaj v knjižnici (ilustriral Peter Škerl), ''Klara , zajček in papagaj v peskovniku'' (ilustriral Peter Škerl), ''Lev'' (ilustrirala Polona Lovšin)

'''Sokolov, Cvetka:''' ''Izgubljena rokavička'' (ilustriral Matjaž Schmidt), ''Informacije'' (ilustriral Peter Škerl)

'''Šmit, Jože:''' ''Irenca'' (ilustrirala Jelka Reichman)

'''Štefan, Anja:''' ''Človek , ne jezi se'' (ilustrirala Marjanca Jemec Božič)

'''Zagorski, Cvetko:''' ''Kje je naš medo'' (naslikala Marlenka Stupica), ''Babica gre v Koper'' (ilustrirala Suzi Bricelj), ''Čebela'' (ilustriral Marjan Manček)


'''UGANKE'''

'''Albreht, Vera:''' ''Uganke''  (ilustriral Zvonko Čoh), ''Uganke'' (ilustrirala Jelka Godec Schmidt)

'''Beltram, Lojze:''' ''Uganke'' (ilustrirala Jelka Godec Schmidt)

'''Gregorc, Pavle:''' ''Uganke'' (ilustriral Zvonko Čoh)

'''Kranjec Laganin, Tamara:''' ''Uganke'' (ilustriral Zvonko Čoh)

'''Leskovec, Anita:''' ''Uganke'' (ilustriral Silvan Omerzu)

'''Praprotnik Zupančič, Lilijana''': ''Uganke'' (ilustrirala Jelka Godec Schmidt)

'''Rozman Roza, Andrej:''' ''Uganke'' (ilustrirala Jelka Godec Schmidt)

'''Štefan, Anja:''' ''Uganke'' (ilustrirala Mojca Cerjak), ''Uganke'' (ilustrirala Jelka Godec Schmidt),'' Uganke'' (ilustriral Silvan Omerzu), ''Uganke'' (ilustrirala Jelka Godec Schmidt)


'''ZGODBE V SLIKAH, SLIKOPISI'''

'''Bačič, Martina:''' ''V kopalnici'' (ilustrirala Polona Lovšin), ''Papirnati zmaj'' (ilustriral Matjaž Schmidt)

'''Godec Schmidt, Jelka:''' ''Volk in trije prašički'' (priredila po angleški ljudski pravljici), ''Sonce greje'', ''Muca in miške'' 

'''Kozinc, Darinka:''' ''Zalin strahec'' (ilustriral Peter Škerl)

'''Manček, Marjan:''' ''Pes in mačka'' 

'''Sokač, Katarina:''' ''Dedek in Jure fotografirata'' (ilustriral Peter Škerl), ''Babičina sreda'' (ilustrirala Suzi Bricelj), ''Miklavž peče palačinke'' (ilustrirala Polona Lovšin)


''' Sokolov, Cvetka:''' ''Jure rad nabira gobe'' (ilustriral Matjaž Schmidt), ''Dežuje'' (ilustriral Silvan Omerzu)

'''Stanonik, Tončka:''' ''Kje si že spet'' (ilustrirala Polona Lovšin)


'''STRIP'''

'''Godec Schmidt, Jelka:''' ''Kdo hodi po snegu'', ''Mucina nova obleka'' 

'''Manček, Marjan:''' ''Modri medvedek'' 

'''Sokač, Katarina:''' ''Velikonočno praznovanje'' (ilustriral Matjaž Schmidt)</text>
      <sha1>eh8wkj3qruguv0zv7yjh0lt69dcvhem</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ciciban 1961</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3146</id>
    <revision>
      <id>9788</id>
      <parentid>9779</parentid>
      <timestamp>2011-06-23T12:16:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Danijela k.</username>
        <id>1099</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2203" xml:space="preserve">''Ciciban'' je [[literarni lik]], ki se pojavlja v [[poezija|pesmih]] znanega [[Slovenci|slovenskega]] [[pisatelj]]a [[Oton Župančič|Otona Župančiča]].

Z besedo Ciciban [[Oton Župančič|Župančič]] poimenuje otroke, ki so nagajivi, zvedavi, veseli, včasih tudi žalostni, jokavi.... V njegovi pesniški zbirki z naslovom Ciciban so pesmi, kjer je Ciciban glavna »zvezda«.
 
Cicibani so otroci, ki lahko menjajo razpoloženja večkrat na dan in to je [[Oton Župančič|Župančič]] skušal prikazati v svoji zbirki pesmi Ciciban:
*V pesmi ''Kadar se Ciciban joče'' pravi Župančič, da se cmeri kot dve mili jeri.
*Že v naslednji pesmi ''Pismo'' pa je Ciciban navihan in se ne da ter noče ubogati mame in zaspati. Šele ko zamorski kralj v pismu ukaže, da morajo otroci spat, gredo Cicibani v postelje.
*Svojo navihanost pa tudi odkritosrčnost pokaže Ciciban v pesmi ''Ciciban in čebela'', kjer se pogovarja s čebelico in ji odkrito zaupa, kdo joče, če on umaže hlače, kdo je hud ...
*Župančič v svojih pesmih Cicibane - otroke tudi poučuje: takšna je pesem ''Zvezdoznanstvo'', kjer otrokom predstavi sončni sistem, planete in njihovo povezanost.
*Nato (''[[Mehurčki]]'') je Ciciban čarovnik, ki s svojimi mehurčki čara in pričara sonce za Boga, luno za mamo in zemljo za očeta.
*V pesmi ''[[Cicifuj|Ciciban-Cicifuj]]'' se Ciciban pogovarja z živaljo, tokrat s siničko, ki opazi, da ima Ciciban umazane roke in ga zato pokliče Cicifuj. Ciciban opazi svoje umazane roke in si jih hitro steče umit v potok.
*Ciciban je tudi zelo zvedav in radoveden; to se kaže v pesmi ''Ciciban posluša očetovo uro'', ko Ciciban očeta sprašuje razne stvari, ta pa mu z veseljem odgovarja.
*''Naše luči'', pesem, v kateri Ciciban odkriva svoje vrednote.
*In na koncu v pesmi ''Ciciban zaspi'' kot vsak otrok, za katerim je naporen dan, tudi Ciciban zaspi in sanja.

==Viri==
* Oton Župančič (2004): ''Ciciban''. Ljubljana: [[Mohorjeva družba]]
* [http://www.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=getid&amp;lang=win Cobiss]
* [http://www.vijavaja.com/enter/dogaja/podrob.php?ID=5599 Vijavaja]

[[Kategorija:Oton Župančič]]
[[Kategorija:Literarni liki]]

==Glej tudi==
{{wikivir}}</text>
      <sha1>sxugup38q41atai2wuvfoubzxqemi7x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sonja Sever: Nespametne žabice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3155</id>
    <revision>
      <id>10077</id>
      <parentid>10016</parentid>
      <timestamp>2011-06-27T10:04:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kristina.lotric</username>
        <id>973</id>
      </contributor>
      <comment>/* Analiza */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="766" xml:space="preserve">== Analiza ==

Glavne literarne osebe te basni so poosebljene &quot;žabice&quot;. Dogajalna prostora sta mlaka sredi travnika in gozd. V vsebini mlaka presahne in žabe se odpravijo po svetu iskat vodo. Mati žaba s svojimi otroki na poti pride do vodnjaka. Nekatere male žabe iz želje po vodi poskačejo vanj brez premisleka, druge pa mati odpelje stran. Končno pridejo do gozda in potočka, kjer preživijo sušo. Po dežju se vrnejo nazaj v mlako. Med potjo pa v vodnjaku vidijo mrtve brate in sestre, ki jim suša ni prizanesla. Sporočilo basni je, da premisli, preden nekaj storiš.

== Vir ==

SEVER, Sonja: 1952. Kamenček sreče: zgodbe o živalih. Založba Svetega Mohorja. [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1829546574580312&amp;rec=6&amp;sid=2 COBISS]</text>
      <sha1>fs6dilormu6putxfj6erqulrg6amrqj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Avtor</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3160</id>
    <revision>
      <id>9900</id>
      <timestamp>2011-06-23T22:48:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jernejama</username>
        <id>1007</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{Infopolje Oseba | name        = Josip Ribičič | image       = Josip Ribičič.jpg | caption     =  | birth_date  = 3. november 1886 | birth_place = Baška | death_date  = 7...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="492" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Josip Ribičič
| image       = Josip Ribičič.jpg
| caption     = 
| birth_date  = 3. november 1886
| birth_place = Baška
| death_date  = 7. junij 1969 
| death_place = Ljubljana
| other_names = | known_for   = pisatelj 
| occupation  = učitelj
}}
'''Josip Ribičič''', [[Slovenci|slovenski]] [[učitelj]], [[pisatelj]], [[dramatik]] in [[urednik]], * [[3. november]] [[1886]], [[Baška]] na [[otok]]u [[Krk]]u, † [[7. junij]] [[1969]], [[Ljubljana]].</text>
      <sha1>or1pmuolkite9h4chlwx5q70taxajuf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje Oseba</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3161</id>
    <revision>
      <id>9901</id>
      <timestamp>2011-06-23T22:51:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jernejama</username>
        <id>1007</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: RIBIČIČ, Josip, 1960: Mihčev škra. Maribor: Obzorja (ilustriral Janez Vidic]. Maribor:Obzorja</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="97" xml:space="preserve">RIBIČIČ, Josip, 1960: Mihčev škra. Maribor: Obzorja (ilustriral Janez Vidic]. Maribor:Obzorja</text>
      <sha1>e78zsaqo82fx9dflnbracef8sr1e00a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ljubezen gre skozi želodec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3164</id>
    <revision>
      <id>9950</id>
      <timestamp>2011-06-24T09:24:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smkago54</username>
        <id>1101</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: Knjiga opisuje fanta Oskarja, ki je že od majhnega zelo rad jedel. Kadarkoli je šel z mamico na sprehod, je vedno vzel s seboj kaj za pod zob. Njegova želja po hrani se ni z...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1106" xml:space="preserve">Knjiga opisuje fanta Oskarja, ki je že od majhnega zelo rad jedel. Kadarkoli je šel z mamico na sprehod, je vedno vzel s seboj kaj za pod zob. Njegova želja po hrani se ni zmanjšala, niti ko je odrastel, kar pa se je poznalo na njegovem obilnem trebuščku. Starši so se zavedali, da to ni dobro za zdravje, zato sta na več načinov poskušala omejiti sinov (pre)velik apetit. Oče mu je na hladilnik prilepil sliko vzornika košarkarja, vendar ni nič zaleglo. Oskar je še naprej jedel in jedel. Nekega dne je v njihovo šolo prišlo novo dekle z imenom Mala Maja. Bila je telovadka v parterju, zato je bila drobna in majhna. Oskarju je bilo dekle zelo všeč in jo je na vse možne načine poskušal osvojiti. Pisal ji je kartice, jo vabil na rojstnodnevne zabave, a Mala Maja ga ni opazila. Nekega dne pa je Oskar zmagal na avdiciji za snemanje reklame na temo »Če mi ne bi dali jesti!«. Posnel je reklamo za sendvič in reklama je postala zelo priljubljena. Dan kasneje ga je Mala Maja poklicala in Oskar je spoznal, da pregovor njegove mame še vedno drži: »Ljubezen gre skozi želodec!«.</text>
      <sha1>6git617rl2bhpvzvq4ffvpj35re354f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Babičina hiša</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3165</id>
    <revision>
      <id>9951</id>
      <timestamp>2011-06-24T09:25:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smkago54</username>
        <id>1101</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: V knjigi Babičina hiša celotno dogajanje povezuje deklica Nina. V hiši so prebivali Nina, oče in mama, njena teta Kamila, babica ter upokojena učiteljica glasbe, ki so jo ...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1172" xml:space="preserve">V knjigi Babičina hiša celotno dogajanje povezuje deklica Nina. V hiši so prebivali Nina, oče in mama, njena teta Kamila, babica ter upokojena učiteljica glasbe, ki so jo klicali Naša gospa. Hiša je skrivala polno skritih kotičkov, ki jih je Nina z veseljem odkrivala. Nina je imela mačka Filipa in zajca Zajca. Nina je bila zelo radovedna in je vedno želela vedeti vse. Zato je rada babico spraševala o starih časih, ta pa ji je z veseljem pripovedovala. Za Nino je bila babica najpametnejša in najbolj izkušena ženska. Najraje je imela njeno zbirko rut, obleke in predmete, ki jih je našla na podstrešju. Teta Kamila je bila pri osemindvajsetih letih še samska, samosvoja in brez želje po poroki, a je vseeno imela veliko snubcev. Nini je bila velika vzornica. Prišel je čas, ko je Nina morala v šolo. Takrat so nastopile tudi druge spremembe v njenem življenju: Naša gospa se je odselila, mami in oči sta začela zidati novo hišo, kamor naj bi se kmalu  preselili, teta Kamila je zanosila in rodila hčerko ter se s svojim zaročencem odpravljala na pot v Dunaj. Te spremembe so Nino užalostile, vendar pa je prav skoznje odrasla in dozorela.</text>
      <sha1>okbtrdl0zbgvurhhd14qnr6u6amms0v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pobarvana hiša</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3166</id>
    <revision>
      <id>9953</id>
      <timestamp>2011-06-24T09:27:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smkago54</username>
        <id>1101</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: Štiričlanska družina je živela v beli hiši sredi zelenega parka, obkrožena z beli rožami. Nekoč se je mamica spomnila, da bi lahko hišo prebarvali. In res - hiša je k...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1186" xml:space="preserve">Štiričlanska družina je živela v beli hiši sredi zelenega parka, obkrožena z beli rožami. Nekoč se je mamica spomnila, da bi lahko hišo prebarvali. In res - hiša je kmalu postala znana kot Modra hiša. Žal so jo opazili deževni oblaki, ki so mislili, da je to oblak, ki se je spustil do tal. Začeli so tekmovati z njim in deževalo jo brez prestanka. Vse naokoli so bile mlake, voda je vdirala celo v hišo. Za pomoč je družina prosila vremenarje, da so napovedali sonce. Družina je hišo pobarvala na rdeče. Čeprav je ljudem rdeča barva vlivala dobro voljo, pa so čebele mislile, da je velikanski cvet. Kmalu so imeli okrog hiše roje čebel in niti gasilci niti čebelarji jih niso mogli pregnati. Težavo je rešil mestni čarovnik. Hišo so nato prebarvali v zeleno. A tudi ta barva je prinesla težave - bila je iste barve kot trava in družina je le stežka našla vhodna vrata. Tako so raje cele dneve ostajali notri, da se ne bi slučajno izgubili. Niti poštar jih ni več našel. Družina je ugotovila, da je bilo najbolje na začetku. Tako so hišo zopet prebarvali v belo, le vrata so bila modra. Odločili so se, da barve hiše ne bodo več spreminjali.</text>
      <sha1>0iotqv166692u6a356h44skta2jpbw3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vid Nikdarsit</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3167</id>
    <revision>
      <id>10292</id>
      <parentid>10263</parentid>
      <timestamp>2011-06-29T08:20:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tina.sever</username>
        <id>1059</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2322" xml:space="preserve">''[http://sl.wikisource.org/wiki/Vid_nikdarsit Vid Nikdarsit]'' je kratka sodobna pravljica, ki jo je napisal [http://sl.wikipedia.org/wiki/Fran_Roš Fran Roš], ilustrirala pa jo je  [[Darinka Pavletič - Lorenček]]. Izšla je leta [http://sl.wikibooks.org/wiki/1976 1976] pri založbi [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mladinska_knjiga Mladinska knjiga], v Ljubljani. 

== Analiza ==

Kratka sodobna pravljica ''Vid Nikdarsit'' govori o fantu Vidu, ki so ga klicali Vid Nikdarsit, ker je bil vseskozi lačen, poleg tega pa še zelo len. Ker ga mati in oče nista mogla več preživljati, sta ga »poslala« od doma h krojaču mojstru Igličniku, da bi se naučil delati in zaslužiti za hrano. Ker je bil Vid počasen, len in vseskozi lačen, ga je krojač poslal iskat drugo delo. Na poti se je ustavil pri kmetu in njegovi ženi. Čeprav ga ta ni povabila noter, si je Vid kar sam dovolil in si postregel z večerjo. Naslednje jutro ga je kmet nagnal od hiše. Kmalu je na poti srečal kmečke ljudi, ki so se z vozom peljali na grabljenje listja. Vid je izrabil prevoz, da mu ni bilo potrebno pešačiti, najedel se je, kljub obljubi pa jim ni pomagal. Zato so ga kmalu nagnali in mu povedali, da brez dela ni jela in da se krepko moti če misli, da bo lahko živel le če bo lenaril. Vida je kmalu srečala pamet, saj ni imel nikamor iti, zato se je odločil, da bo zopet poprosil krojača, če ga vzame nazaj. Tako se je pri krojaču izučil, postal priden in deloven, pa tudi lačen ni bil več ves čas. Preimenovali so ga v Vid Vdeninit. Glavna literarna oseba je torej Vid, ki pride do spoznanja da je v življenju potrebno delati, da si zaslužiš hrano. To spozna skozi lastne napake in s pomočjo stranskih literarnih oseb, ki so: kmetice in kmetje, gospodar in gospodarjeva žena, mati, mojster Igličnik ter oče. Glavno sporočilo te kratke sodobne pravljice je, da moraš v življenju tudi delati, ne samo živeti na račun drugih in jih izkoriščati. Kraj in čas dogajanja pa nista znana.

&quot;Bil sem Nikdarsit,

zdajsem Vdeninit,

iglo sučem spretno,

hitro in podjetno

in pri delu svojem

tudi rad zapojem...&quot;

(Roš, F. 1976. Vid Nikdarsit, Ljubljana: Mladinska knjiga.)

== Vir==

Roš, Fran. (1976): ''Vid Nikdarsit''. Ljubljana: Mladinska knjiga. {{COBISS|ID=2628360}}

== Glej tudi ==

{{wikivir}}</text>
      <sha1>5fijoae5ffx7z78mx7tuyzlynvhm18r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pesmi za Jakoba in Kajo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3171</id>
    <revision>
      <id>9978</id>
      <timestamp>2011-06-24T14:15:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vesna balant</username>
        <id>1039</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: ''[[Pesmi za Jakoba in Kajo]]'' - Zbirka 32 pesmi. Avtor opisuje otroško-doživljajski svet. Naslovi pesmi so: ''V maminem naročju'', ''Vrabci s sladkorno'', ''Mleko nima nog...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="777" xml:space="preserve">''[[Pesmi za Jakoba in Kajo]]'' - Zbirka 32 pesmi. Avtor opisuje otroško-doživljajski svet. Naslovi pesmi so: ''V maminem naročju'', ''Vrabci s sladkorno'', ''Mleko nima nog'', ''Še čudno'', ''Brki iz margarine'', ''Jakob sprašuje'', ''Prsta in rokavica'', ''V.D. deda'', ''Jakob je zaprt'', ''Veliki boj'', ''Dva brata'', ''Moj ata'', ''Lučka iz nosu'', ''Pištola iz hladilnika'', ''Potica'', ''Sprehajalna pot'', ''Na gugalnici'', ''Nosek za tri'', ''Zakaj krave ležijo'', ''Jakobove koze'', ''Prevelik je'', ''Toliko strojev'', ''Duda'', ''Pust'', ''Kupček'', ''Ves dan jih meče'', ''O ho ho'', ''Kje so vsi prsti'', ''Pajkova mreža'', ''Kako je prav'', ''Kaja'', ''Ko gre sonček spat'', ''Babica spi v nogavicah''. Avtorica ilustracij je Anka Švigelj Koželj.</text>
      <sha1>925m19bjb4plbyd05e2ddfg5k1siw1r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Palček v čedri</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3179</id>
    <revision>
      <id>19180</id>
      <parentid>10321</parentid>
      <timestamp>2020-05-30T22:49:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Samuele2002</username>
        <id>2689</id>
      </contributor>
      <comment>fix [[Special:LintErrors]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3996" xml:space="preserve">'''Palček v čedri je''' zbirka [[Slovenci|slovenskih]] [[ljudska pripovedka|ljudskih pripovedi]]. Prvič je izšla leta [[1959]], ko jo je zapisal [http://sl.wikipedia.org/wiki/Lojze_Zupanc Lojze Zupanc]
in ilustriral [http://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEe_Ciuha Jože Ciuha].

== Analiza zbirke ==

Zbirka obsega 59 pripovedk.

Glavni literarni liki so ajdovske deklice, deseti bratje, divja jaga, gozdni in povodni možje, graščaki, hčere, hudič, kačje in žabje kraljice, palčki, škrateljni, velikani, veter, vile, zmaji in žalik žene.

Stranske osebe so babice, bajtarji, dedek, drvarji, gospodinje, hlapci, kmetje živinorejci in oratarji, logarji, lovci, mešetar, mlinarji, oglarji, pastirji, sejmarji, sinček edinček in   
sirotice. 

Dogajalni prostori so Lepenatka, Ljubno, Logarska dolina, Luče, Menina planina, Raduha, Rogatec, Savinjska dolina, Solčava in Zadrečka dolina.

Književni čas ni neposredno določen, vendar iz posrednih literarnih signalov (v starih časih, v davnih dneh, pred mnogimi leti) lahko sklepamo, da gre za nekoč.

Knjiga vsebuje veliko narečnih izrazov kot so Balta = sekira, Dreta = reka v Zadrečki dolini, frata = trata na gozdni poseki, laz, gumno = skedenj, istike = saje, iskre, kalanica = poleno,
Kanolščica = potok, ki se izliva v Dreto, kotli = jezerca, nahudila = hudo storila, pomaljala = prikazala, poseje = otrobi, pozoj = zmaj, svirka = piščalka, začiniti = zabeliti itd.

== Kratka vsebina pripovedke ''Palček v čedri'' ==
V Dolu, majhni vasici pod Menino, je živel [[dedek]], ki ni imel ne žene ne otrok. Ko je obnemogel, ni imel nikogar, ki bi skrbel zanj. Zato je bil pogosto lačen. Ko mu je na pomoč priskočil majhen palček, je bil zelo vesel in hvaležen ter ga povabil, da naj živi z njim.

Kadar je bil dedek lačen, je prebudil palčka iz čedre, da je pohitel v svoj podzemski grad in prinesel dedku, kar si je zaželel. Tako je imel dedek vsega dovolj, le [[mleko|mleka]] ni imel - tega mu dobri palček ni mogel dati. Zato mu je nekega dne prinesel zlat novčič, za katerega si je dedek kupil kozo. Od takrat naprej je imel do konca življenja zadosti kruha in kozjega mleka.

Ko je umrl, so ga vaščani pokopali in odnesli iz njegove hiše vse, kar je bilo uporabnega, le stare čedre ni nihče maral. Vrgli so jo v kot, kjer mogoče leži še danes. Srečen bo tisti, ki jo bo našel, kajti v njej mogoče še vedno spi palček, ki prinaša srečo. 

* ''čedra = lesena pipa s kratko cevjo in pokrovčkom''

== Analiza pripovedke Palček v čedri ==
Pripovedka ima nekatere tipične značilnosti [[ljudska pripovedka|ljudskih pripovedk]]: Književni čas ni neposredno določen, vendar iz posrednih literarnih signalov (v starih časih, v davnih dneh, pred mnogimi leti) lahko sklepamo, da gre za nekoč, književni prostor je določen, dogaja se v Dolu, majhni vasici pod Menino. Vsi liki so brez imen, poimenovani so samo s funkcijami (dedek, palček, mešetar, prvi sejmar, drugi sejmar). Prav tako se pojavlja nasprotje dobro – slabo (palček - vaščani).

== Motivno-tematske povezave ==
* ''[[Deklica in  palčki]]'' ([http://sl.wikipedia.org/wiki/Lojze_Zupanc Lojze Zupanc])
* ''[[Palček]]'' ([[Jacob in Wilhelm Grimm]])
* ''[[Palčica]]'' ([[Hans Christian Andersen]])
* ''[[Palčki pomagalčki]]'' ([http://sl.wikipedia.org/wiki/Lojze_Zupanc Lojze Zupanc])
* ''[[Peter Pan]]'' ([[James Matthew Barrie]])
* ''[[Sinček palček]]'' ([http://sl.wikipedia.org/wiki/Lojze_Zupanc Lojze Zupanc])
* ''[[Palček zalivalček]]'' ([[Ivan Sivec]])
* ''[[Palček Luka in vesele živali]]'' ([[Jon Baus]])
* ''[[Palček]]'' ([[Celia Ruiz]])
* ''[[Nejc in palček Palček]]'' ([[Nina Kokelj]])

{{wikivir}}

== Viri ==
* [[Lojze Zupanc | Zupanc, Lojze.]] (1959). [http://sl.wikisource.org/wiki/Pal%C4%8Dek_v_%C4%8Dedri ''Palček v čedri.''] Ljubljana: Mladinska knjiga

== Zunanje povezave ==
*[http://sl.wikipedia.org/wiki/Lojze_Zupanc Lojze Zupanc]

[[Kategorija:Slovenske ljudske pravljice]]</text>
      <sha1>isypsr4bwkopci70kaglo91oesiken6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pastir</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3181</id>
    <revision>
      <id>10046</id>
      <parentid>10044</parentid>
      <timestamp>2011-06-26T20:10:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>95.176.196.55</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1413" xml:space="preserve">== Kratek povzetek ==
Zgodba govori o pastirčku in njegovi materi, ki živita v pomanjkanju, vendar se je pastirček pripravljen odreči hlebčku kruha v želji, da bi rešil življenje mačku, psu in kači, ki so jih pastirji, ob poti po kateri se je vračal domov, pretepali. Kačja mati je pastirčku v zahvalo podarila čarobni prstan, ki mu je zagotovil lagodno življenje in celo poroko s kraljevo hčerko, vendar mu brez pomoči mačka in psa, to ne bi uspelo.


== Analiza dela ==
Pastir je pravljica v verzih, ki vsebuje značilne pravljične elemente kot so čudežni predmeti (čarobni prstan) in pravljična števila, saj mora pastir, ki je protagonist zgodbe, izpolniti tri kraljeve naloge, da se lahko poroči z njegovo hčerko. Tudi nekateri liki v zgodbi kot na primer kralj in njegova hčerka, so značilno pravljični. Opazen je motiv iz Prešernove Lepe Vide, ko črni zamorec odpelje kraljično čez morje. Zgodba se konča z značilnim srečnim koncem oz. veliko svatbo nekoč revnega pastirja in princeske. Dogajalni kraj in čas nista točno določena, razberemo lahko le, da se zgodba dogaja v daljni preteklosti na širšem dogajalnem prostoru.
Nauk zgodbe je, da se dobrota in dobra dela v življenju poplačajo oz. kdor dela dobro, bo bogato nagrajen.


== Viri ==
* Valjavec, Matija. ''[http://sl.wikipedia.org/wiki/Matija_Valjavec#Poezija Pastir]'', [[1944]], {{COBISS|ID=255369472}}</text>
      <sha1>0nxt6z6k60vgx0u6gcflynaojaabajk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prstančica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3182</id>
    <revision>
      <id>10178</id>
      <parentid>10175</parentid>
      <timestamp>2011-06-28T10:32:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>UrškaAŽMAN1009</username>
        <id>1118</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1185" xml:space="preserve">[http://sl.wikisource.org/wiki/Prstan%C4%8Dica Prstančica]je pravljična povest [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ne%C5%BEa_Maurer Neže Maurer], ki je izšla pri [http://www.cangura.com/knjigarna/zalozba/karantanija/index.php založbi Karantanija] leta [[2001]]. Ilustriral jo je Marijan Pečar.

Zgodba je razdeljena na 13 poglavij,ki so: Izumitelj Cene, Kdo je lišpava Prstančica, Kadar je megla v očeh, Palčki si brundajo pesmi, Devet strani neba, Nekaj čudnega, Me ima kdo rad, O ti sveta nevednost, Srečanje ob telohu, Solze iz živega srebra, Pomislite - zrasla je, Nenavadne bilaskavice, Ni mi žal. Dodana je spremna beseda [[Marjetke Lužovec]].

== Analiza ==

Glavni literarni lik je Prstančica, stranski liki pa sosedov fant Cene in palčki. Dogajalni prostor je v gozdu in v vasi. Dogajalni čas je od jeseni do poletja. Pravljično povest pripoveduje vsevedni pripovedovalec.

== Vir ==

*[http://sl.wikipedia.org/wiki/Ne%C5%BEa_Maurer Neža Maurer]; [http://sl.wikisource.org/wiki/Prstan%C4%8Dica Prstančica], Ljubljana, Karantanija, 2001. {{COBISS|ID114250240}}

== zunanje povezave ==
{{wikivir}}

*[http://www.nezamaurer.netfirms.com/ Uradna stran Neže Maurer]</text>
      <sha1>rwdb4gcd8vhq1bja3hs3oq2041i21ba</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Šola igrač</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3183</id>
    <revision>
      <id>10319</id>
      <parentid>10297</parentid>
      <timestamp>2011-06-30T13:32:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>212.85.182.128</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10849" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji=
| naslednji=
| naslov= Šola igrač
| poglavje= 
| avtor= Miha Mate
| spisano= Laura Gabrič
| licenca= pisno dovoljenje
| obdelano=4
}}
{{wikipedija|Miha Mate}}

== Šola igrač ==
&quot;Strašno, kako naporen dan. Komaj sem jih spravila spat. Kar naprej bi se igrale, kot da sem iz železa,&quot; je zavzdihnila Katarina in še enkrat z očmi objela igrače. Vsaka je bila na svojem stalnem mestu, obrnjena proti njej, da ja ne bi pozabile, kdo jim je gospodarica. Tako pa je bilo tudi prav, saj Katarini so že polzele veke skupaj. Stisnila se je k drobceni Anici, noč pa se je že pajčevinasto razširila po sobi. Z njo pa so prihajale tudi sanje, v začetku sicer zelo počasi, pozneje pa vse bolj živo in čedalje močneje so se v njeni glavi pričele kopičiti podobe njenih igrač. Postajale so vse bolj vidne, nenadoma pa so oživele in se pričele pogovarjati...

&quot;Mislite, da že spi?&quot; je dejala Pika Nogavička in se z nogami obesila za stol, da ji je glava bingljala proti tlom.

&quot;Yes,&quot; je dejala opica Jeddo.

&quot;Yes, yes,&quot; je za njo ponovil španski medved Josè. „Govoriš samo angleško, kot da ne bi znal drugače.&quot;

&quot;Znal ali ne znal, to ni sedaj vprašanje. Nisem Anglež, vidiš, pa vseeno govorim angleško. Glavno, da se razumemo.&quot;

&quot;Vse igrače na svetu se razumemo!&quot; je pribila Pika. „Zato smo tudi igrače.&quot;

&quot;Tiho, mjav, mrmjav,&quot; Je zapredel maček Franta, &quot;zdi se mi, da se Katarina prebuja.&quot;

&quot;Potuhnimo se. Počakajmo, da bo trdno zaspala,&quot; je predlagala zamorka Boa in vsi so videli, kako so se ji v temi zaiskrile oči.

Nekaj časa je bilo vse tiho. Potem pa je Franta, ki je imel najtanjša ušesa dejal:
&quot;Zdaj je zagotovo zaspala, spet lahko govorim. Dobro slišim njeno dihanje, izgublja se v sanjah.&quot;

&quot;Če ti tako praviš, bo že držalo&quot; je dejala zamorka Boa. &quot;Mački imate tanka ušesa in kratko pamet. Če slišite krta, ko rije pod zemljo, si že domišljate, da veste, kdaj zaspi takšnole dekletce.&quot;

&quot;Vemo, dobro vemo!&quot; se je jezno odrezal Franta.

&quot;In če nas že sliši, saj nas ne razume, ko vsak žlobudra v drugačnem jeziku,&quot; je zabrundal medved Josè.

&quot;Ne razume naših besed, razume pa naše duše,&quot; je pristavil Jeddo.

&quot;Hm, duše!&quot; se je zasmejal Franta. &quot;Kot da je to pomembno kakšno dušo imaš!&quot;

&quot;Seveda ni pomembno, če imaš črno! Vsi mački imate črno dušo,&quot; mu je vrnil Jeddo.

&quot;Jaz že ne, jaz že ne,&quot; je hitel zatrjevati Franta. &quot;Če bi imel črno, potem me Katarina ne bi stiskala k sebi, ko me je njena mamica prinesla s Češke. Tako pa so se ji zaiskrile oči in celo poljubila me je, tu, na vrat me je poljubila. Še sedaj mi je toplo pri srcu, če se na to spomnim.&quot;

&quot;Vse je poljubila, le kaj bi se hvalil!&quot; jih je hotela utišati Pika.

&quot;Mene je najprej, ker sem prišla k njej pred vami, potem Joseja, ko ga je dobila iz Španije in Jeddoja, katerega ji je babica prinesla iz Anglije...&quot;

&quot;Kaj pa mene, tudi mene je poljubila,&quot; se je užaljeno oglasila zamorka Boa.

&quot;Ne, tebe ni hotela poljubiti. Tebe se je najprej ustrašila,&quot; se je zahihital Franta in si pomembno popravil brke.

&quot;Že, že. Toda, ko se je prepričala, ko si je oslinila prst in me podrgnila po licih in videla, da nisem umazana kot dimnikar, me je kar naprej poljubljala. Cel mesec sem bila njena najljubša igrača. Kot sedaj Anita!&quot;

&quot;Pusti tisto polilanko! Ta samo joče in kriči ma... mama...&quot;, je dajal zajedljivo Franta.

&quot;Ma, mama,&quot; se je tedaj oglasilo iz Katarinine postelje.

&quot;No vidiš! Ne zna drugega. Italijanski otroci se samo jokajo, ta pa še prav posebno. Kar naprej se dere. Saj jo bo še prebudila,&quot; je jezno, a vseeno prizanesljivo dodala Pika.

&quot;Z otroki so same težave,&quot; je nejevoljno zagodrnjal Josè.

&quot;Pa ne z vsemi,&quot; mu je pričela oporekati Pika.

&quot;Ne z vsemi,&quot; ji je pritrdila Boa. &quot;Ko sem bila jaz majhna, me je mama nosila na hrbtu. Niti pisnila nisem, pa če prav ob naši reku vse polno krokodilov in v džungli tigri in levi.&quot;

&quot;Jaz se ne bojim tigrov ne levov ne krokodilov, še policajev ne,&quot; se je junaško udarila po prsih Pika, da so ji zacingljale rdeče kite.

&quot;Ne poznam tigrov in tudi levov ne, še manj pa krokodile, bojim pa se policajev. Tistih v živalskem vrtu se bojim,&quot; je nekoliko zadržano in preplašeno pristavil Josè.

&quot;Tisto niso policaji, tisti v živalskem vrtu so čuvaji,&quot; je učeno pristavila Pika. &quot;Tistih se ni treba bati, pa tudi drugih ne!&quot;

&quot;In če te vtaknejo za rešetke?&quot; je spet dvomljivo vprašal Josè.

&quot;Tebe ne bodo, ti si igračka, me pa smo svobodne!&quot; se je pogumno oglasil Franta.

&quot;In kako naj čuvaj v živalskem vrtu ve, kaj so igračke in kaj ne?&quot; je trmoglavil Josè.

&quot;Tudi oni so bili nekoč otroci in gotovo so imeli igračke,&quot; se je v pogovor vmešala Boa.

&quot;Že, že, a na to so gotovo že pozabili,&quot; je še naprej vztrajal pri svojem Josè.

&quot;Nič niso pozabili, le kako bi mogli. Zadnjič, ko me je Katarina vzela s seboj v živalski vrt, je nekemu fantku po nerodnosti padel v opičjo kletko medvedek. Pritekel je čuvaj in ga rešil pred opicami, da ga ne bi raztrgale,&quot; se je oglasil Franta.

&quot;Ta je pa dobra,&quot; se je zasmejal Jeddo. &quot;Opice da bi raztrgale medveda?! Le poigrale bi se z njim, potem pa bi ga vrnile.&quot;

&quot;Ne, nas medvedov se ne da kar tako raztrgati,&quot; je sedaj že bolj pomirjeno pristavil Josè.

&quot;Ko pa imate take kožuhe, mene že zmrazi, če Katarina zrači sobo,&quot; je pristavil Jeddo in se stresel ob misli in mraz.

&quot;Sobo je treba prezračiti, saj bi se drugače še zadušili,&quot; je dejala Pika in se zagugala proti Katarinini postelji.

&quot;Pri nas v džungli nismo nič zračili,&quot; se je vmešala Boa.

&quot;Tisto pa niso bile sobe,&quot; se je oglasila Pika, &quot;tisto so bile kolibe, napravljene iz bambusovih palic in trstja.&quot;

&quot;Pa nas vseeno ni zeblo,&quot; je spet povzela Boa.

&quot;Kako naj bi vas zeblo, pri vas je večno poletje, in tigri, in levi, in večni komarji,&quot; je zajedljivo pristavil Franta.

&quot;In kaj zato, če so komarji, si pa na svežem zraku,&quot; mu je užaljeno odgovorila Boa.

&quot;Hm, hm, na svežem zraku, kot da to kaj pomeni. Ni lepšega, kot stikati po smetiščih in se poditi za miškami po prašnih kanalih. To je življenje!&quot; je radostno vzkliknil Franta.

&quot;Figo, pa ne življenje!&quot; je protestirala Boa.

&quot;Kaj vi veste o življenju,&quot; se je potrkala po prsih Pika in pozabila, da se le z eno roko drži za naslonjalo stola. Telebnila je na tla, pa se vseeno zasmejala. &quot;Življenje, življenje..., to je, to je... jezditi konja, se poditi po prostranih travnikih in se voziti z ladjo, s takšni pravo, pravcato ladjo.&quot;

&quot;To ni nič,&quot; je povzel Jeddo. &quot;Skakati z veje na vejo, z drevesa na drevo in vmes trgati banane in pomaranče, to je nekaj!&quot;

&quot;Skačeš lahko tudi v sobi,&quot; je dejala Pika, se pognala in ujela in se ujela za lestenec.

&quot;Pa res,&quot; je dejal Jeddo in tudi sam skočil. Toda še tisti trenutek se je spomnil in vprašal: &quot;Kaj pa banane in pomaranče?&quot;

&quot;Te si lahko misliš!&quot; mu je odgovorila Pika.

&quot;Saj res, lahko si jih tudi zamisliš. Pa vseeno ni isto,&quot; je nekoliko razočarano pristavil Jeddo.

&quot;Au, au,&quot; je tedaj zastokal Josè.

&quot;Kaj pa je, da tako tarnaš?&quot; ga je vprašala Boa.

&quot;Zob me boli, au, neznansko me boli zob,&quot; je kar naprej jadikoval Josè.

Pika je skočila z lestenca in skočila k njemu. &quot;Odpri čeljust,&quot; je dejala in se zazrla med njegove čekane. &quot;Resna stvar, moral boš k zobozdravniku. Povedati bomo morali Katarini.&quot;

&quot;Samo kako,&quot; je zaskrbelo Boo. &quot;Saj nas ne bo razumela. Josè klati špansko, Franta češko, Jeddo angleško, le Pika zna nekaj več jezikov. Mi se že razumemo med seboj, ona pa ni igračka.&quot;

&quot;Bo že razumela,&quot; se je domislila Pika. &quot;Joseju bomo zavili gobček s tole rdečo ruto in takoj bo vedela, da je bolan.&quot;

&quot;Saj res, saj res,&quot; so začele vzklikati igrače, Franta pa je pristavil: &quot;Sila si, Pika, pa tudi pametna! Kot mački na Hradčanih!&quot;

&quot;Zdaj pa zaspimo. Dovolj smo se pogovarjali,&quot; je predlagal Jeddo in skočil na svoje mesto pod mizo.

&quot;Stisnimo se drug k drugemu, tako nam bo topleje in Katarina bo videla, da se imamo radi, ko se bo zbudila,&quot; je dejala Boa. 

&quot;Stisnimo se,&quot; je dejal Jeddo, &quot;samo da ne boš predel, Franta, in ti Josè, potrpi, ne javkaj, to se za medveda ne spodobi. Raje stisni čeljusti!&quot;

&quot;Nič ne bom predel, se mi ne da, prelen sem,&quot; je obljubil Franta. Josè pa je pristavil: &quot;Bom že potrpel, bom že potrpel, au, au, au...&quot;

Ko so zjutraj posijalo v sobo prvi sončni žarki, je Katarina našla igračke, kako se stiskajo druga k drugi. Vse so še spale, le obvezani Josè je s podplutimi očmi žalostno zrl v njen obraz. Vzela ga je v naročje in se takoj spomnila svojih sanj.

&quot;Saj te bom odpeljala k zobozdravniku, ubožček,&quot; ga je pogladila po njegovem mehkem kožuščku in ga poljubila. Potem je stekla k mamici in ji pričela pripovedovati, kaj se ji je sanjalo. 

&quot;Saj res,&quot; je dejala mamica, &quot;kako naj te pa razumejo, ko so z različnih koncev sveta. Veš kaj, naučiti jih boš morala govoriti slovensko.&quot;
&quot;Odlično, odlično!&quot; je pričela skakati Katarina od navdušenja.

&quot;Naučila jih bom slovensko, slovensko bodo govorili. Tudi Anito bom naučila, ko ne bo več dojenček! Že danes bomo začeli s poukom, takoj po zajtrku bomo začeli!&quot;

In res, po zajtrku je Katarina razvrstila igračke v pravi, pravcati razred. Postavila se je prednje kot učiteljica in jim pričela govoriti: &quot;Vsi, prav vsi se morate naučiti slovensko, da se bomo lahko razumeli. Zato ponavljajte za menoj: &quot;Ma-ma, a-ta, Ka-ta-ri-na, Ur-ban...&quot;

&quot;Ma-ma, a-ta, Ka-ta-ri-na, Ur-ban...&quot; je grmelo po sobi. 

Tedaj se je Katarina nečesa spomnila. &quot;Saj res. Čisto sem pozabila. Dati vam moram tudi nova imena, naša, slovenska. Josè ti boš Jaka. 

Ponovi, Ja-ka!&quot;

&quot;Ja-ka,&quot; je zabrundal Josè.

&quot;Dobro,&quot; ga je pohvalila Katarina. &quot;In ti Franta, ti boš Mrmjav!&quot;

&quot;Mrmjav,&quot; je zamijavkal Franta.

&quot;In ti Boa, ti boš, ti boš..., aha, ga že imam, ti boš Špela.&quot;

&quot;Čpela,&quot; je ponovila Boa.

&quot;Ne Čpela, ampak Špela,&quot; jo je popravila Katarina.

&quot;Špe-la,&quot; se je potrudila Boa, ko je videla, da se ji drugi smejejo.

&quot;Dobro, zelo dobro, Špela,&quot; se ji je prijazno nasmehnila Katarina.

&quot;Ti Jeddo, ti boš preprosto, presrosto... Čedo. Da, da, Čedo boš!&quot;

&quot;Yes, Čedo!&quot; je kot iz topa pribil Jeddo.

&quot;Pika pa je že tako Pika in bo Pika tudi ostala.&quot;

&quot;Ma, mama,&quot; je tedaj zajokala na postelji Anita, na katero so popolnoma pozabili.

&quot;Seveda, seveda, nič ne jokaj, tudi ti boš dobila svoje ime. Tinka boš, Tinka!&quot;

&quot;In tako, sedaj, ko imate vsak svoje ime,&quot; je spet pričela Katarina, &quot;lahko nadaljujemo z našo šolo. Vsak dan se bomo učili slovensko.&quot;

&quot;Jaz se že ne bom učila,&quot; je hotela trmoglaviti Pika.

&quot;Vsi se bomo učili, tudi ti, Pika,&quot; je povzdignila svoj glas Katarina. &quot;Igraje se bomo učili, boste videli, kako bo veselo.&quot;

&quot;Bo veselo...&quot; so pristavile igrače in se zavzeto zazrle v svojo učiteljico. Tudi Pika, tudi Pika je prisluhnila...</text>
      <sha1>q4n0pvbpbfdpjaph159ygpweb0gty96</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>O pastirju in debeli uši</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3184</id>
    <revision>
      <id>10109</id>
      <timestamp>2011-06-27T18:22:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Katja Koprivsek</username>
        <id>1104</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: == Kratek povzetek == Nekoč je živel grof, ki je zredil uš in dal iz nje napraviti slanino. Tistemu, ki bi ugotovil iz česa je slanina napravljena je za ženo obljubil svoj...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1680" xml:space="preserve">== Kratek povzetek ==
Nekoč je živel grof, ki je zredil uš in dal iz nje napraviti slanino. Tistemu, ki bi ugotovil iz česa je slanina napravljena je za ženo obljubil svojo hčerko, saj se mu je zdelo nemogoče, da bi kdorkoli to ugotovil. Srečo preizkusi tudi pastirček, ki po naključju sliši pogovor med grofico in hčerko ter tako izve pravi odgovor. Toda grof svoje hčerke ne želi poročiti s pastirčkom, zato mu zastavi dve dodatni nalogi, ki ju ob pomoči miši in čebele, katerima je na poti do gradu pomagal, reši. A grof še vedno ne želi izpolniti svoje obljube, zato pastirčka spodi z gradu. Mladeniču do konca pomaga volk, kateremu je pastirček na poti pomagal. Volk s svojim zavijanjem tako prestraši grofa, da le-ta umre, pastirček pa postane lastnik gradu. 


== Analiza dela ==
Protagonist zgodbe je pastirček, ki je v Valjavčevi literaturi razmeroma pogosta književna oseba. Ta ob pomoči pesonificiranih živali postane lastnik gradu in se poroči s kraljevo hčerko. V fabuli zaznamo značilne pravljične elemente kot so pravljična števila (prastirčku pomagajo tri živali, tri naloge). Poleg tega so opazni značilni pravljični liki, kot so grof, njegova hčerka in podobno. Književni prostor in čas nista točno določena; razberemo lahko le to, da se zgodba dogaja v preteklosti v okvirnem času najmanj treh dni, večji del prizorišča zgodbe pa je postavljen na grad. Iz zgodbe lahko izluščimo tudi nauk, ki pravi, delaj dobro in dobro se ti bo povrnilo. 


== Viri ==
* Valjavec, Matija. ''O pastirčku in debeli uši''˙(http://sl.wikisource.org/wiki/O_pastir%C4%8Dku_in_debeli_u%C5%A1i) [[2006]], {{COBISS|ID=241733120}}</text>
      <sha1>2cbu8sma4uczhum9htvuxis8iqkf3au</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pravljica o črki J</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3185</id>
    <revision>
      <id>10195</id>
      <parentid>10189</parentid>
      <timestamp>2011-06-28T12:45:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JanaRavnikar</username>
        <id>1056</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1816" xml:space="preserve">== VSEBINA ==

Materi in očetu j-ju se je rodil mali j. Rasel je in rasel, najprej prerasel mater in očeta, nato drevo, hišo in postal je tako velik, da je dežela črk zanj postala premajhna. Veliki J je zato iz sveta črk odšel v svet ljudi. Tam je J najprej srečal ostanek dežnika (krilce brez ročaja), s katerim sta se združila in nastala dežnik. Tega je neki mož opazil in ga odnesel domov. Odprl ga je, ko je deževalo ali ko je pripekalo sonce. To J-ju ni bilo všeč, zato se je poslovil od drugega dela dežnika in odšel naprej po svetu. V gozdu je J-ja videl gospod in ga vzel s seboj, saj mu je služil kot palica za oporo. Kmalu je velikega J-ja prišel iskat mali brat j,ki mu je povedal, da ga v deželi črk nujno potrebujejo. V deželo črk je namreč prišla velika radirka, ki je radirala vse po vrsti, saj nihče ni bil tako velilk, da bi jo lahko odgnal. Veliki J je skupaj z bratom odhitel nazaj v deželo črk in pregnal veliko radirko. Črke so veliki J z veseljem sprejele nazaj v svoj svet.


== ANALIZA ==
 
Glavni književni lik pravljice je črka J. Stranski književni liki so mati, oče in mali brat J-ja, gospoda, krilce dežnika in velika radirka. Književni dogajalni čas pravljice je preteklik. Književni dogajalni kraji so svet črk, svet ljudi, odpad in gozd. Sporočilo pravljice je, da oseb ne smemo ocenjevati na podlagi zunanjega videza, saj nam tudi oseba, ki se nam na videz ne zdi vredna spoštovanja, lahko pomaga, ko to potrebujemo. Odprti moramo biti do vseh ljudi in spoštovati individualnost vsakega posameznika.


== VIR ==

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Eva_%C5%A0kofi%C4%8D_Maurer ŠKOFIČ MAURER, Eva], [http://sl.wikibooks.org/wiki/2000 2000]: [http://sl.wikibooks.org/wiki/Črkolada ''Črkolada'']. Ljubljana: Karantanija (ilustriral Uroš Hrovat).</text>
      <sha1>eo1v28idgy7q6ozg3lp6lioojkeflyf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Črkolada</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3186</id>
    <revision>
      <id>10355</id>
      <parentid>10193</parentid>
      <timestamp>2011-07-03T08:54:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JanaRavnikar</username>
        <id>1056</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2202" xml:space="preserve">Črkovne mladinske pravljice Črkolada je napisala slovenska mladinska pisateljica in klovnesa [http://sl.wikipedia.org/wiki/Eva_%C5%A0kofi%C4%8D_Maurer Eva Škofič Maurer], ilustriral pa jih je Uroš Hrovat. Izšle so leta 2000, pri Založbi Karantanija in sodijo v motiv opismenjevanja oziroma abecede.


== VSEBINA ==

Črkovne mladinske pravljice Črkolada sestavlja 25 pravljic o črkah:

- Pravljica o črki A

- Pravljica o črki B

- Pravljica o črki C

- Pravljica o črki Č

- Pravljica o črki D

- Pravljica o črki E

- Pravljica o črki F

- Pravljica o črki G

- Pravljica o črki H

- Pravljica o črki I

- [http://sl.wikibooks.org/wiki/Pravljica_o_%C4%8Drki_J Pravljica o črki J]

- Pravljica o črki K

- Pravljica o črki L

- Pravljica o črki M

- Pravljica o črki N

- Pravljica o črki O

- Pravljica o črki P

- Pravljica o črki R

- Pravljica o črki S

- Pravljica o črki Š

- Pravljica o črki T

- Pravljica o črki U

- Pravljica o črki V

- Pravljica o črki Z

- Pravljica o črki Ž

Namenjene so predvsem otrokom, staršem, učiteljicam in vzgojiteljicam.


== ANALIZA ==
 
Vsaka izmed pravljic pripoveduje zgodbo o tem, kako so se razični predmeti in števila iz realnosti spremenili v posamezno črko. Prikazuje različne zgodbe in dogodke, zaradi katerih so se predmeti odpravili iz sveta ljudi in se po dolgem potovanju po različnih svetovih na koncu znašli v svetu črk, besed in knjig. Ker so po videzu spominjali na posamezne črke, so v tem svetu tudi ostali. Glavni in stranski književni liki so poosebljeni in se razlikujejo glede na posamezno pravljico. Bralec ali poslušalec pravljice se lahko z glavnimi in stranskimi književnimi liki poistoveti in tako bolje zazna in se nauči reševati različne probleme v pravljicah, ki se navezujejo na družinsko življenje in domače okolje ljudi. Književni dogajalni čas in kraj sta v vsaki pravljici drugačna, vse pa se dogaja v sodobnem času. 


== VIR ==

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Eva_%C5%A0kofi%C4%8D_Maurer ŠKOFIČ MAURER, Eva], [http://sl.wikibooks.org/wiki/2000 2000]: [http://sl.wikisource.org/wiki/%C4%8Crkolada ''Črkolada'']. Ljubljana: Karantanija (ilustriral Uroš Hrovat).</text>
      <sha1>d8ewo56hev0kkk9vzk593vs4pnejo5s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nana mala opica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3188</id>
    <revision>
      <id>18848</id>
      <parentid>17323</parentid>
      <timestamp>2020-03-10T15:53:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Minorax</username>
        <id>3282</id>
      </contributor>
      <comment>fix lint error</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6967" xml:space="preserve">[[Slika:9788611156804.gif|thumb|right|Naslovnica knjige Nana, mala opica (1999)]]
'''''Nana, mala opica''''' je glavni [[lik]] istoimenske [[slovenščina|slovenske]] [[mladinska|mladinske]] [[pravljica|pravljice]], ki je prvič izšla leta [[1937]].

== O avtorju ==
[[Josip Ribičič|Josip Ribičič]] je [[slovenščina|slovenski]] [[pisatelj]] in [[dramatik]]. Rodil se je 3. novembra 1886 v Baški na otoku Krku na Hrvaškem. Kot [[pisatelj]] je največ pisal za [[otroci|otroke]], poleg tega pa je napisal tudi veliko [[mladinska igra|mladinskih iger]], [[satira|satir]], [[humoreska|humoresk]], [[odrsko delo|odrskih del]] in [[povest|povesti]]. Umrl je 7. junija 1969.

== O knjigi ==
''Nana, mala opica'' je kratka sodobna [[pravljica]], ki je izšla v letih [[1937]], [[1970]] (2-krat), [[1976]], [[1982]], [[1985]] in [[1999]].
Leta [[1976]] je zgodba izšla v zbirki ''Izbrana dela Josipa Ribičiča'', ki jo je izbrala in uredila [[Branka Jurca]]. Leta [[1985]] je [[Milan Mlačnik]] prevedel knjigo v [[nemščina|nemščino]] in sicer pod naslovom ''Nana, das Affenmadchen''. Leta [[1999]] pa je izšel drugi ponatis knjige, ki je prvič izšla leta [[1970]]. 

Izdaje v letih [[1970]], [[1982]], [[1985]] in [[1999]] je ilustrirala [[Marjanca Jemec-Božič]], v letih [[1982]] in [[1999]] so ilustracije barvne. Leta [[1937]] je knjigo ilustriral [[Janko Omahen]], leta [[1970]] [[Jelka Reichman]], leta [[1976]] pa [[Milan Bizovičar]].

===Vsebina===
Zunaj je divjala [[nevihta]] in vse [[opica|opice]] so bile prestrašene skrite v duplini sredi skalnatega griča. Le An, vodja opičje družine, je zunaj na palmi opazoval okolico. V duplini pa je Kanafin pripovedoval prestrašenim in radovednim [[mladiči|mladičem]], kaj se je zgodilo z Anovo hčerko [[Nana|Nano]]. Pove jim, da so jo ugrabili [[ljudje]].

Naslednje jutro, ko se je nevihta umirila, so na obali zagledali čudno [[bitje]]. Vsi opičjaki so se že pripravili na boj, a je An pravočasno prepoznal to čudo. Bila je namreč njegova hčerka Nana, oblečena v človeška oblačila. An in hčerka sta se vsa vesela objela in Nana je povedala, da so ljudje lepo ravnali z njo in ji ni bilo hudega. Po ugrabitvi so jo odpeljali v potujoči cirkus, kjer je morala v oblekici hoditi in plesati po vrvi. Med nevihto pa je ladja, na kateri je bil cirkus, potonila in Nano je naneslo prav na domači [[otok]]. Z njo je prišel tudi njen prijatelj, papagaj Koko, ki je znal govoriti človeški jezik. Ker pa je bila Nana oblečena kot ljudje, so jo posnemali vsi mladiči in se oblekli v oblekice, ki jih je naneslo na obalo.

Drugi dan so se [[opice]] razdelile na dva dela. Starejše so še vedno, tako kot prej, plezale po drevju in iskale hrano, mlajše pa so se zbirale okrog Nane in hotele biti podobne človeku. Na tleh so si sezidali hišico iz kamenja in cel dan razgrajali. Nato pa je kar naenkrat vse utihnilo. Mladiči so se namreč pod vodstvom Nane odpravili v [[divjina|divjino]], kjer jim je pokazala svoje spretnosti pri hoji po vrvi. Vrv je bila napeta čez reko polno krokodilov in mladiče je bilo strah. A so se kmalu tudi oni opogumili, saj jih je na drugem bregu čakal vinograd in sladko grozdje, ki so si ga nabrali. Medtem pa so jih starejše opice že prestrašeno iskale. Ko pa so ob mraku le prispeli domov, so bili vsi mladiči tepeni, le An je Nano lepo sprejel, saj je bil vesel, da se je srečno vrnila.

Tisto noč so se najprej spopadli z [[lev|levom]] in nato še s [[trop|tropom]] tujih opic. Vse je pregnal Koko s človeškim glasom. Zjutraj pa so na obalo prišli ljudje. Nana izdela načrt, kako bi jih ukanila. Vsi mladiči, oblečeni v oblekice, veselo skačejo med ljudmi. A ti zgrabijo vsak svojo opico in jo odnesejo na ladjo ter jih zaprejo. Ponoči pa se na ladjo prikrade Kanfu in reši vse mladiče. Kanfu je ranjen, ker ga je ugriznil pes, zato ga Nana obveže in se gane on njega.

Naslednje jutro ljudje spet napadejo a jih opice premagajo. Tako so vsi srečni, ko ladja odpluje stran. Nana se poroči s Kanfujem, saj je spoznala, da je veliko boljši od ljudi ter mu kmalu povila [[mladič|mladiča]]. An pa je splezal na svoj stari prostor in od tam še vedno čuva svoj rod.

== Predstavitev lika ==
Nana je bila majhna [[opica]], hčerka [[starešina|starešine]] in [[vodja|vodje]] vse opičje družine. Kot izvemo na začetku pravljice, je bila zelo sladkosneda in zato so jo ljudje ugrabili, saj so ji nastavili past. Po njenem prihodu nazaj domov, se je Nana po zunanjosti zelo spremenila, saj je ni nihče prepoznal.

V knjigi zasledimo odlomek, ki opiše Nanino zunanjost: »Obraz ima podoben opičjemu. Ravno tako kosmat je! Le na glavi nosi slamnik z dolgim peresom ob strani. Telo pa je zavito v pisano oblekico. Tako oblekico nosijo človeške deklice. V rokah nese senčnik in si z njim senči obraz.« Največja sprememba je bila ta, da je bila sedaj Nana'oblečena v človeška oblačila. Izgledala je kot majhna človeška deklica. A še vedno je bila lepa, majhna opica.

Glede na Nanino pripovedovanje izvemo, da so jo ljudje naučili človeškega obnašanja, ki se ga je zelo hitro naučila. Pa tudi po prihodu domov ni hotela postati spet stara Nana. Podobna je hotela biti ljudem, saj je o njih imela dobro mnenje. Pa tudi človeške navade so ji bile všeč. Še sama je veselo povedala: »Veš, sem postala kar napol človek!«

Iz njenih dejanj lahko sklepamo, da je bila Nana zelo [[uporen|uporna]] in [[samosvoj|samosvoja]]. Ker se je počutila kot človek, pravil odraslih opic sploh ni več upoštevala. Kar sama je odšla v divjino in za sabo pritegnila še ostale mlade opice. Velikokrat se je izpostavljala nevarnostim, a nje ni bilo nič strah. Tudi ljudje so v mladosti samosvoji in če se le da ne upoštevajo pravil in se upirajo, kot mala Nana. Nana predstavlja mlado deklico, ki se upira pravilom staršev in noče biti to kar je, ampak bi rada bila podobna nekomu drugemu. To ji je tudi lepo uspevalo, saj ji je oče dovolil vse in lahko se je obnašala kot ljudje. A to le zato, ker je bil vesel, da se je spet vrnila k njemu.

Ko pa so ljudje hoteli ponovno odpeljati Nano in ostale mladiče, so tudi ti spremenili mnenje o njih. Nič več niso hoteli biti podobni ljudem, saj so spoznali da so hudobni in jim hočejo samo škodovati. Nič več se niso človeško obnašali in spet so bili stare opice. Nana pa je spoznala da ima rada Kanfuja in se z njim tudi poročila.

== Viri in literatura ==
*[[Josip Ribičič]]: [[Nana, mala opica]]. Ljubljana: Borec, 1970.
*[http://www.pef.uni-lj.si/~vilic/gradiva/2-uvod-v-mlad-knjiz.ppt Dr. Milena Mileva Blažić: Uvod v mladinsko književnost]

== Glej tudi ==
*[[seznam slovenskih mladinskih literarnih likov]]
*[[seznam slovenskih pisateljev]]
*[[seznam slovenskih pravljic]]

{{Wikivir}}

== Zunanje povezave ==
*[http://www.cobiss.si Cobiss]

[[Kategorija:Slovenske pravljice]]
[[Kategorija:Dela Josipa Ribičiča]]
[[Kategorija:Literarni liki]]</text>
      <sha1>49elvi1gw7qeoqke0fqt56sy4lzcj76</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kje so doma dobri možje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3189</id>
    <revision>
      <id>10128</id>
      <timestamp>2011-06-27T20:55:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>27</id>
      </contributor>
      <comment>prenos iz Wikipedije</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2264" xml:space="preserve">[[Kratka zgodbica za otroke|Kratko zgodbico za otroke]] [[Kje so doma dobri možje]] je napisal [[Zdravko Duša]], knjigo pa je [[ilustrirati|ilustriral]] [[Peter Škerl]]. Izdala jo je [[založba mladinska knjiga|Mladinska knjiga]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], leta [[2008]].

Zgodba pripoveduje o Marini, ki živi sama z mamo, in o njunem doživetju enega od prednovoletnih dni. Urbana zgodbica nas postavi v okolje, ki nima prav dosti praznične čarobnosti, kakor jo poznamo iz novoletnih pravljic. Miklavž v cerkvi je nejevoljen, ker ne sme kaditi, Božiček pred blagovnico je naveličan tega, da mora stati na mrazu. Marinin otroški pogled ne vidi stvari tako, kot so jih nastavili starejši, ampak natančno opazi podrobnosti, ki razkrivajo resnico.

Tako je tudi, ko prideta z mamo domov. Čeprav imamo novoletni obred pripravljanja prazničnega peciva, ni vzdušje v stanovanju prav nič praznično. Nasprotno, pokaže se, da je mami malo mar za malo hčerko. Vpričo nje se po telefonu pogovarjas prijateljico, ki ji grozi izselitev, in ne opazi, da je deklico strah pri tem. Marina mora oditi na stranišče in z vreščanjem doseči, da mama preneha s pogovorom, ki mali zbuja grozo. Tudi v tem prizoru je očitno, da otroci vidijo bolje od odraslih, saj Marina točno ve, kam je mama odložila telefon, ki ga vneto išče. Ko pozvoni zvonec pri vratih, vidimo, koga Marina najbolj čaka in pogreša v tem času: naenkrat ji zraste upanje, da je morda prišel očka. Vendar je le dedek Mraz, s katerim se mama zaklepeta na temnem hodniku, Marina pa se razočarana vrne k svojim igračam.

Ko se Marina ponoči zbudi, poskuša razrešiti problem treh &quot;dobrih mož&quot;: Božička, Miklavža in dedka Mraza. In ugotovi, da bi si lahko pomagali v svojih težavah, če bi živeli skupaj. To je edini način, da ljudje najdemo pot iz težav: s pomočjo drugih. Brina zleze k mami in ji to tudi pove: da bi morali živeti skupaj.

Stavek je napisan v taki obliki, da se lahko nanaša na dobre može, na njiju z mamo ali na celotno družino: Marino, mamo in očka. In to je tudi sporočilo zgodbice: vsi dobri možje, s katerimi se je Marina srečevala čez dan, so samo neuspešno nadomestilo za edinega dobrega moža, ki si ga želi za praznike: svojega očka.</text>
      <sha1>tje2vmoig0lar4agx4e23fxtn3d9wdu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tam gori za našo vasjo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3190</id>
    <revision>
      <id>10131</id>
      <parentid>10130</parentid>
      <timestamp>2011-06-27T21:24:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>27</id>
      </contributor>
      <comment>{{slog}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2308" xml:space="preserve">{{slog}}

{{Infopolje Knjiga
| name         = Tam gori za našo vasjo
| title_orig   = 
| translator   = 
| image        = 
| author       = [[Ivanka Mestnik]]
| illustrator  = [[Katja Keserič Markovič]]
| cover_artist = 
| country      = [[Slovenija]]
| language     = [[Slovenski jezik|slovenščina]]
| series       = 
| subject      = 
| genre        = [[kratka proza]] 
| publisher    = [[Samozaložba]] 
| release_date = 2010 
| media_type   = 
| pages        = 77
| isbn         = 978-961-245-896-6
| cobiss       = 249737728
| oclc         = 
| preceded_by  = 
| followed_by  = 
}}

'''''Tam gori za našo vasjo''''' je kratka [[proza]] za otroke in mladino, pisateljice [[Ivanka Mestnik|Ivanke Mestnik]]. Knjiga je izšla v samozaložbi v [[Novo mesto|Novem mestu]] leta [[2010]]. 

== Vsebina ==
Avtorica pripoveduje o [[dediščina|dediščini]] in o tem, da od starih staršev podedujemo marsikatero stvar, ne le materialno. 

Zgodba pripoveduje o treh fantih; Miranu, Mitji in Jožetu, ki so tako kot vsi otroci zelo radovedni. Zanima jih preteklost, zato jim najprej dedek in nato še cela vas začne pripovedovati zgodbe o tem, kako je bilo v preteklosti. Otroci skoznje sestavljajo svoj svet in odkrivajo zgodovinske predmete svojih dedkov in babic. Dogovorijo se, da bodo zbrali obrabljene predmete, ki jih nihče več ne uporablja. Vsak predmet pa vzbuja tudi mnogo spominov in novih zgodb. Vaščani se spominjajo kmečkega življenja, ki je do danes že skoraj izginil. Otroci skozi pripovedovanje spoznavajo strašnost vojne, zgodbe o partizanih, okupaciji, obrambi in izdajstvu. V igri preigravajo pretekli čas in vojno - igrajo se [[partizani|partizane]] in [[Nemci|Nemce]]. Na koncu vse zbrane predmete iz vasi postavijo na razstavo z naslovom: V naši vasi ni več [[vojna|vojne]]!

== Viri ==
1. Ivanka Mestnik, Tam gori za našo vasjo, Novo mesto, 2010  {{COBISS|ID=249737728}}.

== Zunanje povezave ==
{{wikivir}}
*[http://sl.wikisource.org/wiki/Tam_gori_za_na%C5%A1o_vasjo Tam gori za našo vasjo]
 
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
*[[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]]
*[[seznam slovenskih pravljic]]

[[Kategorija:Knjige leta 2010]]
[[Kategorija:Ivanka Mestnik]]
[[Kategorija:Slovenska kratka proza]]
[[Kategorija:Slovenska mladinska književnost]]</text>
      <sha1>pnzmwjliifm8n275wqkjgz2e8sdpyvb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mule</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3191</id>
    <revision>
      <id>10429</id>
      <parentid>10132</parentid>
      <timestamp>2011-07-24T13:44:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>92.37.124.119</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="923" xml:space="preserve">{{slog}}


[[Mule]] - [[zbirka kratkih pripovedi|zbirko kratkih pripovedi]], je napisal pisatelj [[Tone Seliškar]], knjigo pa je [[ilustrirati|ilustriral]] [[Evgen Sajovic]]. Izdala jo je [[založba mladinska knjiga|Mladinska knjiga]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], leta [[1948]].

V Seliškarjevih Mulah najdemo samosvoje podobe iz [[partizansko življenje|partizanskega življenja]] z enako svojevrstnimi junaki: zvestimi in zaslužnimi, a tudi muhastimi partizanskimi spremljevalkami mulami in njihovimi, prav takimi, goniči.
Humor in resnoba, hudomušnost in dobrodušnost, pretiravanja in skromnost, preprostost in zapletenost, pustolovske akcije in samotna modrovanja - vse to pisatelj, v knjigi Mule, z izvirnim slogom posrečeno spleta v nazorne in prisrčne skice dogodkov in ljudi.


== Glej tudi ==
{{wikivir}}

*[[Tone Seliškar]]

== Vir ==

* Seliškar, T.: ''Mule''. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 1972.</text>
      <sha1>3f1bn9kyzgsekicmw8r7gi8n9scz5lq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pripovedka o oblaku</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3193</id>
    <revision>
      <id>10137</id>
      <timestamp>2011-06-28T05:44:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Katja Koprivsek</username>
        <id>1104</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: Pripovedka o oblaku Josip Murn Aleksandrov je med drugimi napisal tudi kratko avtorsko pravljico, ki jo je sam poimenoval Pripovedka o oblaku (1897). Mladinska knjiga jo je izd...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1151" xml:space="preserve">Pripovedka o oblaku Josip Murn Aleksandrov je med drugimi napisal tudi kratko avtorsko pravljico, ki jo je sam poimenoval Pripovedka o oblaku (1897). Mladinska knjiga jo je izdala leta 1984 v zbirki Mala slikanica. Ilustrirala in opremila jo je Marija Lucija Stupica (za to je dobila Levstikovo nagrado).

==Kratek povzetek==
Avtor piše o črnem oblaku, ki najprej leži na dnu morja in opazuje dogajanje nad njim, kasneje pa se dvigne in zaznava dogajanje pod sabo. Sprva se je povzdignil nad morje, ki je v hipu potemnelo, zato se je razjezil, nato je šel naprej po nebu do žitnega polja, ki ni bilo več tako ljubko, kakor prej in se vnovič razsrdil. Oblak je bil žalosten in tako žaloval, da je začel pojemati in se je manjšal.

==Analiza==
Književni čas ni določen, za književni prostor pa predvidevamo, da je nebo. Glavna književna oseba je črn oblak, stranski osebi pa sta morje in žitno polje. Motivi pa so majhni oblački, zora, male cvetke, jasno jutro, silni valovi, ledena toča … 

==Vir==
* Josip Murn Aleksandrov. ''Pripovedka o oblaku'' [http://sl.wikisource.org/wiki/Pripovedka_o_oblaku], [[1984]]. {{COBISS|	381982}}</text>
      <sha1>izgdwra0fmanspupzmqc1wgy1mf0k9w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Šivilja in škarjice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3194</id>
    <revision>
      <id>10149</id>
      <parentid>10147</parentid>
      <timestamp>2011-06-28T07:27:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tina Marjanović</username>
        <id>1116</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3204" xml:space="preserve">''Šivilja in škarjice'' je slovenska pravljica, ki jo je napisal Dragotin Kette. Prvič je izšla leta 1910. Najbolj znani sta izdaji v obliki slikanice iz leta 1968 in 1993, podobe zanju je naslikala akademska slikarka Jelka Reichmann. 


'''Povzetek vsebine'''

Pravljica govori o deklici Bogdanki, ki je bila šivilja na nekem gradu. Nekega dne je na glas razmišljala, kako bi bilo fino, če bi škarjice same opravljale njeno delo. Željo ji je uresničila ptica, ki je ravno takrat priletela na vejo pod oknom. Z besedami »Škarjice, hrustalke, po rumeni mizi bežite, jopico mi urežite!« se je deklica prepričala, da so njene škarjice resnično postale čudežne. Škarjice so rezale kot nore. Ko je deklica rekla »Škarjice, hrustalke, zdaj se pa ustavite, zdaj pa v kot se spravite!« so se škarjice ustavile. Bila je presenečena. Sedaj se ji je delo skrajšalo za polovico, potrebno ji je bilo namreč le še šivati. Nekega dne jo je obiskala grajska gospa, ki jo je čudilo, kako da deklica kar naenkrat svoje delo opravlja tako hitro in natančno. Deklica ji je povedala rasnico. Gospa je seveda želela škarjice imeti zase pa deklica ni želela sprejeti nobenega denarja zanje. Zato jo je gospa spodila iz gradu in ji vzela škarjice. Bogdanka je žalostna odšla v gozd, kjer je srečala isto ptičko, ki je začarala njene škarjice. Ta jo je potolažila, da bo škarjice dobila nazaj. Medtem si je na gradu gospa zaželela nova oblačila pa je velela škarjicam, naj ji zrežejo jopico. Ker se je zmotila in rekla »zrežite« namesto »urežite«, so škarjice pričele trgati blago na majhne dele. Ker jih nikakor ni mogla ustavit, in ker so pričele rezati dragocen plašč, v katerega je bila gospa oblečena, je odšla v gozd, da bi našla deklico, ki bi jo edina lahko rešila in ustavila škarjice. Ko jo je končno našla, je Bogdanka sicer komaj zadrževala smeh, vendar je vseeno hitro vzkliknila: »Škarjice, hrustalke, zdaj se brž ustavite in v moj žep se spravite!« in škarjice so se res ustavile. Gospa je bila v zadregi, bilo jo je sram. Deklici je ponudila mošnjo cekinov in jo vabila, naj se vrne na grad. Toda deklica ni sprejela ničesar in se je vrnila domov, kjer je s svojimi čudežnimi škarjicami obogatela, vendar je še vedno ostala preprosto dekle.


'''Analiza pravljice'''

* Avtor: Dragotin Kette
* Pripovedovalec: tretjeosebni ali vsevedni
* Glavna oseba: šivilja Bogdanka
* Stranske osebe: škarjice, grajska gospa, ptička
* Književni čas dogajanja: ni znan (v starih časih)
* Književni kraj dogajanja: ni znan (na nekem gradu, v gozdu)
* Tematika: socialna (razmerje med bogatim in revnim)


Ima elemente klasične pravljice:
* konča se srečno,
* čas in kraj dogajanja sta nedoločena,
* vse osebe (razen glavne) so nedoločene (grajska gospa, ptička),
* začenja se z besedami: »Živela je v starih časih na nekem gradu...«,
* pravica zmaga nad krivico,
* nasprotje (izrazito dobra Bogdanka - slaba, hudobna grajska gospa),
* žival zna govoriti (ptiček),
* nastopa pravljični predmet (čudežne škarjice).


'''Vir'''

* Dragotin Kette: ''Šivilja in škarjice''. Ljubljana: Mladinska knjiga.1968 {{COBISS|ID=1234177}}</text>
      <sha1>jnioswtu5apws9wdx7eb44qjqhi2a1v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>O fantu ki je po suhem jadral</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3195</id>
    <revision>
      <id>10299</id>
      <parentid>10298</parentid>
      <timestamp>2011-06-29T11:48:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>212.235.174.123</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Bibliografija */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2691" xml:space="preserve">== Bibliografija ==
=== Poezija ===
* ''[[Padajo rožnati listi]]'', pesniška zbirka, ([[1956]]) {{COBISS|ID=2593544}}
* ''[[Moja pokrajina'', pesniška zbirka]]'', ([[1966]]) {{COBISS|ID=31426561}}
* ''[[Steklena krogla'', knjiga pesmi]]'', ([[1971]]) {{COBISS|ID=2593800}}
* ''[[Uporna Galeja]]'', ([[1978]]) {{COBISS|ID=2591752}}

=== Mladinska poezija ===
* ''[[Mojster Hudogled in Marko]]'', ljudska pripoved v verzih, ([[1952]]) {{COBISS|ID=42465793}}
* [[http://sl.wikibooks.org/wiki/O_fantu_ki_je_po_suhem_jadral ''O fantu, ki je po suhem jadral'']], ([[1953]]) {{COBISS|ID=9020985}}
* ''[[O lisici deklici]]'', ([[1975]]) {{COBISS|ID=2591240}}
* ''[[Kaj imamo radi]]'', ([[1981]]) {{COBISS|ID=22577664}}

=== Mladinska proza ===
* ''[[Kruh moje matere]]'', spominske črtice, ([[1973]]) {{COBISS|ID=440862}}
* ''[[Kruh moje matere]]'', 2. skrajšana izdaja, ([[1979]]) {{COBISS|ID=1137438}}
* ''[[Daljni obrazi]]'', spominske črtice 
* ''[[O ribi velikanki naprej in  nazaj]]'', pripoved, ([[1984]])  {{COBISS|ID=14783745}}
* ''[[O goslaču in zvezdah]]'', pravljice, ([[1990]]) {{COBISS|ID=22227200}}

=== Prevodi ===

* [[Johann Wolfgang Goethe]]: ''[[Herman in Doroteja]]'', prepesnitev, ([[1967]]) 
* [[Ernest Gorlich]]: ''[[Deklica iz Louisiane]]'', prevod epa, ([[1967]]) {{COBISS|ID=3015944}}
* [[Vladimir Nazor]]: ''[[Veli Jože'', prevod zgodbe]]'', ([[1967]]) {{COBISS|ID=7646265}}
* [[Stevan Majstorović]]: ''[[Ledeniki in gejzirji]]'', ([[1969]]) {{COBISS|ID=36292608}}
* [[Hans Baumann]]: ''[[Most Bogov]]'', ([[1969]]) {{COBISS|ID=24772097}}
* [[Đorđe Radenković]]: ''[[Sonce v prahu]]'', ([[1970]]) {{COBISS|ID=818}}
* [[Vladimir Kolar, Giuseppe Bufalari]]: ''[[Jadran – morje miru]]'', ([[1970]]) {{COBISS|ID=6625331}}

=== Spomini ===
* [[''Vrnitev'']], ([[1993]])  {{COBISS|ID=35153664}}


===VSEBINA===
Stari ded je svoje nemirne vnuke pomiril tako, da jim je začel pripovedovati zgodbe. Povedal jim je zgodbo O fantu, ki je po suhem jadral.  Zgodba govori o treh bratih, ki se borijo za grofovo hči. Na koncu zmaga najmlajši, saj je bil do ostalih ljudi najbolj prijazen. 

===ANALIZA===
Zgodba se odvija v Žabji vasi, gozdu in na gradu. Dogajanje se odvija podnevi in ponoči. Literarni liki so ded, trije sinovi, grof, grofova hči, starec, Ostrovid, Metalček, Vedno-žejni. Zgodba je fantazijska, saj v njej nastopajo nekateri liki z nadnaravnimi sposobnostmi ( Ostrovid, Metalček, Vendo-žejni).

===VIRI===
[[http://sl.wikipedia.org/wiki/Branko_%C5%BDu%C5%BEek Žužek, Branko]]. (1953): [[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Posebno%3AIskanje&amp;search=o+fantu+ki+je+po+suhem+jadral O fantu, ki je po suhem jadral]]. Ljubljana: Naš tisk.</text>
      <sha1>6ut8agbawsoyylvadxxqniqmkr1w0zn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Wikiknjiga:avtor</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3197</id>
    <revision>
      <id>10213</id>
      <parentid>10212</parentid>
      <timestamp>2011-06-28T17:04:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tjaša Žnidaršič</username>
        <id>1048</id>
      </contributor>
      <comment>/* Bibliografija */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Otroške pesmi in povestice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3199</id>
    <revision>
      <id>10245</id>
      <parentid>10244</parentid>
      <timestamp>2011-06-28T19:19:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teodora Frida</username>
        <id>1067</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2027" xml:space="preserve">[http://sl.wikisource.org/wiki/Otro%C5%A1ke_pesmi_in_povestice '''''Otroške pesmi in povestice'''''] je knjiga, ki jo je napisal [http://sl.wikipedia.org/wiki/Dragotin_Kette Dragotin Kette]. Izšla je leta [http://sl.wikipedia.org/wiki/1950 1950] pri založbi [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mladinska_knjiga Mladinska knjiga]. Ilustriral jo je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Karel_Zelenko Karel Zelenko].


== Analiza dela ==
Knjiga zajema 17 Kettejevih del, ki so namenjene otrokom. Ta so razdeljena na 6 [http://sl.wikipedia.org/wiki/Pesem pesmi] in 11 [http://sl.wikipedia.org/wiki/Povest povesti]. Kraj in čas dogajanja v knjigi nista določljiva. V vsakem posameznem besedilu nastopa drug glavni književni lik. V [http://sl.wikipedia.org/wiki/Pesem pesmih] in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Povest povestih] nastopajo razne bolj ali manj domače in znane živali (psi, kokoši, ptiči ...). Pesnik tako smeši razne človeške napake in poveličuje vrline. Zlasti smeši sebičnost, skopost in lakomnost, častihlepnost in bahavost ter poveličuje skromnost, dobrosrčnost, ljubezen do sočloveka, resnicoljubnost, pogum, delavnost in navezanost na domovino. Značaji nastopajočih se razodevajo v živahnih pogovorih, njihove usode pa v razgibanih zgodbah. Jezik je ljudski in nazoren, slog pa vsebuje veliko [http://sl.wikipedia.org/wiki/Pomanj%C5%A1evalnica pomanjševalnic], [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ukrasni_pridevek ukrasnih pridevkov] in [[ponavljalnih figur]].

== Viri ==
* [http://sl.wikipedia.org/wiki/Dragotin_Kette KETTE, Dragotin], ''Otroške pesmi in povestice'', [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mladinska_knjiga Mladinska knjiga], Ljubljana, [http://sl.wikipedia.org/wiki/1950 1950]

== Literatura==
* [http://sl.wikipedia.org/wiki/Dragotin_Kette KETTE, Dragotin], ''Basni in pravljice'', [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mohorjeva_dru%C5%BEba Mohorjeva družba], [http://sl.wikipedia.org/wiki/1990 1990]

== Glej tudi ==
{{Wikivir}}
* [[w:Slovenska mladinska književnost|Slovenska mladinska književnost]]</text>
      <sha1>48yw3ymxwu73sxtgwx00xiqrtiqdktn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Polžki. Na počitnicah</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3202</id>
    <revision>
      <id>10286</id>
      <parentid>10268</parentid>
      <timestamp>2011-06-29T06:50:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Karmen Mihelčič</username>
        <id>1058</id>
      </contributor>
      <comment>/* VIR */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="902" xml:space="preserve">Otroško slikanico ''Polžki na počitnicah'' je leta 2003 napisala pisateljica [http://sl.wikipedia.org/wiki/Tatjana_Kokalj Tatjana Kokalj], ilustriral jo je Adriano Janežič, izšla pa je pri založbi Grlica.


== VSEBINA ==
&lt;br /&gt;

Zgodba govori o tem, kako se polži in miši odpravijo na počitnice na morje, doma pa ostanejo babica, male miške in volk.


== ANALIZA ==
&lt;br /&gt;

Glavni literarni liki so babica, dedek, miška in male miške, Mok, polži in volk.

Književni čas ni neposredno določen, vendar lahko iz vsebine (počitnice na morju, potovanje z ladjo) sklepami, da se dogaja poleti.
Književni prostor je določen in sicer se dogaja prvi del zgodbe na Rumeni ulici, drugi del na morju, tretji pa pri miški doma.


== VIR ==
&lt;br /&gt;


[[Kokalj, Tatjana.]], (2003) [http://sl.wikisource.org/wiki/Pol%C5%BEki_na_po%C4%8Ditnicah Polžki na počitnicah],  Ljubljana: Založba Grlica</text>
      <sha1>jovibrp8oefc7jtrxarqanf5yt0jwhk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hišnikov dan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3205</id>
    <revision>
      <id>10301</id>
      <parentid>10276</parentid>
      <timestamp>2011-06-29T13:03:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>46.122.1.112</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1631" xml:space="preserve">Zbirko [[kratke slovenske pravljice | kratkih slovenskih pravljic]] '' Hišnikov dan '' je napisala slovenska pisateljica [[Branka Jurca]]. Izdana je bila leta [[1961]], pri [[Založba Mladinska knjiga | Založbi Mladinska knjiga]].

== Vsebina ==

Zbirka '' Hišnikov dan '' vsebuje šestnajst kratkih otroških pravljic in sicer Hišnikov dan , Poredni zajček , Alenkin razred ...

== Analiza ==

Hišnik je glavna književna oseba v istoimenski pravljici, ki jo je napisala slovenska pisateljica Branka Jurca. Zgodbo je ilustrirala Roža Piščanec.

Zgodba se je odvijala nekega zimskega dne, ko si hišnik neke šole zaželi, da bi se lahko vsaj enkrat naspal. Želja se mu uresniči, saj se mu pokvari ura, vendar pa zato zamudi v službo. Ker je hišnik zaradi tega prepozno zakuril peči, so bili razredi zelo mrzli. Učiteljice se odločijo, da svoje učence odpeljejo na bližnji hrib, kjer se bodo med razredi odvijale tekme na saneh in smučeh. Otroci so bili navdušeni in kmalu so prišli še televizijski snemalci, da bi jih posneli. Tako se je mimogrede uresničila še ravnateljeva želja, da bi njegova šola postala slavna. Na koncu so otroci odšli na malico v šolo. Bili so zelo lačni in so vse pojedli, kar je zelo razveselilo njihovo kuharico. Otroci pa so si nazadnje zaželeli, da bi vsako leto imeli hišnikov dan.

Kraj in čas dogajanja so šola ,zasneženi hrib v bližini šole ,zima.
Glavna literarna oseba je Hišnik.
Stranski liki so otroci, učiteljica,ravnatelj, kuharica, snažilka in televizijski snemalci.

== Viri ==

JURCA, Branka. (1961). '' Hišnikov dan ''. Ljubljana: Mladinska knjiga</text>
      <sha1>ah1y721win3vj37vg595lxn13zdsfh8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:9788611156804.gif</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3208</id>
    <revision>
      <id>10326</id>
      <timestamp>2011-07-01T17:12:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jernejama</username>
        <id>1007</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>France Bevk: Pestrna</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3211</id>
    <revision>
      <id>10334</id>
      <parentid>10331</parentid>
      <timestamp>2011-07-01T21:16:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Afnabe</username>
        <id>1068</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6804" xml:space="preserve">
'''Pestrna''' je glavna junakinja v [[povest]]i  z istomenskim naslovom, pisatelja [[France Bevk|Franceta Bevka]].

Prvič je izšla med obema svetovnima vojnama, leta [[1939]]. Zaradi časa nastanka vsebuje številne besede in izraze, ki jih marsikje sploh ne uporabljajo več, ali pa jih sploh ne poznajo. To zlasti velja za ljudi v urbaniziranem okolju, ki pomena teh besed sploh ne poznajo, ali pa imajo o pomenu le-teh napačno predstavo.

==Vsebina povesti==

Živela je revna družina Grivarjevih (mama, sin Petrč in hči Nežka. Ker pri hiši ni bilo dovolj hrane, je oče odšel za delom v tujino, ostali otroci pa po svetu. Mati je odhajala na dnino, hčer Nežko pa puščala doma samo in osamljeno. Večkrat jo je našla vso objokano, zato ji je nekega dne obljubila, da ji naredi punčko, v zameno za to, če bo pridna in nič več žalostna. Ker je Nežka obljubo izpolnila, je tako dobila tudi svojo prvo punčko, ki jo je poimenovala Pikapolonica. Z njo se je skoraj ves čas igrala in bila presrečna, ker jo je imela. Žal pa je to njeno srečo kmalu prekinila Mejačevka, ki je prišla prosit, če bi šla Nežka k njim za pestrno male Maričke. Tako je morala Nežka zapustiti svojo mater in brata in iti od doma k Mejačevim. Življenje pri Mejačevih pa še zdaleč ni bilo takšno, kot ji je bilo obljubleno. Mejač ji sicer ni rekel žal besede, je pa bila Mejačevka tista, ki je postala sitna, zajedljiva in zahtevna. Njena naloga ni bila samo varovanje Maričke, ampak tudi postoriti vse ostalo, kar so od nje zahtevali. Nežka se je takšnemu načinu življenja težko privadila. Godile so se ji krivice, tako kot tistega dne, ko naj bi mogla paziti na malo Maričko, a je šla iskat svojo izgubljeno punčko in pustila Maričko samo. Medtem časom se je domov vrnila Mejačevka in našla Maričko vso premočeno in premraženo. Bila je zelo huda na Nežko in jo tudi kaznovala s pretepom. Nežka je bila zelo žalostna in prizadeta, ker se ji je ponovno zgodila krivica, pa tudi zato, ker je tokrat prvič v življenju doživela, da jo je kdo pretepel. Njeno stisko je opazil tudi hlapec Tinče, ki je bil dejanski krivec nastale situacije. On je bil tisti, ki ji je vzel punčko in jo skril, saj ji je rad ponagajal. V zameno za to, ji je predlagal, da naj pobegne domov in ji pri tem tudi pomagal. Po prihodu domov je Nežka hudo zbolela. S tujine se je vrnil oče, obiskali pa so jo tudi vsi bratje in sestre, pa tudi hlapec Tinče. Pričakovali so najhujše, na srečo pa se je sreča obrnila njej v prid in tako je Nežka okrevala. Dobila je voljo do življenja in njeno srce je znova zahrepenelo po svetu in novih izzivih.

== Predstavitev lika==

Lik pestrne, oziroma Nežke, predstavlja težek položaj kmečkih otrok v začetku 20.stoletja. Takrat je bilo veliko otrok, a premalo hrane, zato so morali otroci po svetu, dečki za hlapce, deklice za dekle in pestrne. Tako mora Nežka kot petletna deklica zaradi revščine od doma, služit. Pisatelj z njenim likom prikazuje obsodbo nesmiselnosti vključevanja otrok v odgovorno delo, ki ga zaradi svoje nedoraslosti in nezrelosti ne morejo opravljati tako kot od njih zahtevajo in pričakujejo. Nežka ima tako nalogo varovanja druge osebe, ki je prav tako kot ona, še otrok. Gre torej za popoln nesmisel, saj še  Nežka sama kriči po materinem varstvu in ljubezni in tako še ne zmore dobro varovati samo sebe, kaj šele nekoga drugega in biti zanj celo odgovorna. Iz tega izhajajo vse krivice, ki so se ji kot otroku revnih bajtarjev tudi godile. To pa pisatelj upravičuje in razlaga z nekdanjo splošno revščino in prevzetimi tradicionalnimi razmerji, kakršna so vladala med različnimi sloji, med revnimi bajtarji in premožnejšimi kmeti. Ti so  bili revnejšim nadrejeni, na višjem družbenem položaju in od njih  pomembnejši. Tako Nežka predstavlja revnega otroka, ki se mora podrejati tako materi, pa tudi Mejačevim, saj so le-ti na višjem družbenem položaju in tudi plivnejši. Ona ne zmore trdega življenja varuške v tuji hiši. Njena nežna duša ni kos pošastnim, nočnim samotam v podstrešni sobi, prav tako ni kos krivični Mejačevki in njeni muhasti hčeri Marički. Bolj kot na svojo varovanko, je navezana na svojo punčko, ki ji pomeni edino družbo in  tolažbo v nočeh, polnih strahov in prividov. Ko na koncu zaradi nagajivosti prešernega pastirčka izgubi svojo edino uteho, se upre in zbeži domov. Nežka nam tako predstavlja skrivno duševno trpljenje otroka, ki pogreša svoj dom in domače, in obenem doživlja občutek izrabljanja, izkoriščanja njene nezrelosti, naivnosti in revščine za opravljanje raznovrstnih del in izživljanja nad njo. S tem pisatelj prikazuje in obenem opozarja na nerazgledanost in majhno socialno pozornost družbe, na pomanjkanje otrokovih pravic in na ukinitev omogočanja vključevanja otrok v odgovorno delo. S tem hoče vplivati na odpravo krivičnih razmerij in tako soustvarjati model pravičnješe, socialnejše družbe.

== Izdaje knjig Franceta Bevka==

#Bevk, France: Grivarjevi otroci, Pastirci, Pestrna. Ljubljana: Mladinska knjiga, [[1987]]; Ilustrator: [[Martina Šircelj]]
#Bevk, France: Pestrna. Ljubljana: Mladinska knjiga, [[1977]], 4. ponatis; Ilustrator: [[France Mihelič]]
#Bevk, France: Pestrna. Ljubljana: Mladinska knjiga, [[1965]]; Ilustrator: France Mihelič
#Bevk, France: Izbrana mladinska beseda. Ljubljana: Mladinska knjiga, [[1984]]
#Bevk, France: Pestrna. Ljubljana: Mladinska knjiga, [[1980]], 4. natis; Ilustrator: France Mihelič
#Bevk, France: Lukec in njegov škorec, Pestrna. Ljubljana: Mladinska knjiga, [[1982]], 2. ponatis; Ilustrator: [[Ančka Gošnik-Godec]]
#Bevk, France: Pestrna. Ljubljana: Mladinska knjiga, [[1971]], 2. ponatis; Ilustrator: France Mihelič
#Bevk, France: Lukec in njegov škorec, Pestrna. Ljubjana: Mladinska knjiga, [[1992]]; Ilustrator: Ančka Gošnik-Godec
#Bevk, France: Tatič, Pestrna. Ljubljana: Mladinska knjiga, [[1995]]; Ilustrator: [Nikolaj [Omersa]]
#Bevk, France: Lukec in njegov škorec, Pestrna, Tatič. Ljubljana: Mladinska knjiga, [[2000]]; Ilustrator: Ančka Gošnik-Godec

==Viri in literatura==
* Bevk, France: Lukec in njegov škorec, Pestrna. Ljubjana: Mladinska knjiga, 1992; Ilustrator: Ančka Gošnik-Godec
* Bevk, France: Grivarjevi otroci,Pastirci,Pestrna. Ljubjana: Mladinska knjiga, 1984;
* Bevk, France: Lukec in njegov škorec,Pestrna,Tatič, Ljubjana: Mladinska knjiga, 2000 Ilustrator: Ančka Gošnik-Godec
* Bevk, France: Lukec in njegov škorec,Pestrna. Ljubjana: Mladinska knjiga, 1982; Ilustrator: Ančka Gošnik-Godec

==Glej tudi==
* [[Seznam slovenskih mladinskih literarnih likov]]
* [[Seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam literarnih pojmov]]

{{wikivir}}

[[Kategorija:Dela Franceta Bevka]]
[[Kategorija:Literarni liki]]</text>
      <sha1>ttdd2viddewu7akt2ovil5diad4msen</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Povodni mož v Savinji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3221</id>
    <revision>
      <id>10848</id>
      <parentid>10847</parentid>
      <timestamp>2012-10-04T11:41:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>149.62.66.201</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3906" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name         = Povodni mož v Savinji
| title_orig   = 
| translator   = 
| image        = 
| author       = [[Lojze Zupanc]]
| cover_artist = 
| country      = [[Slovenija]]
| language     = [[Slovenski jezik|slovenščina]]
| series       = 
| subject      = 
| genre        = mladinsko [[delo]] 
| publisher    = [[Mladinska knjiga]] 
| release_date = [[1969]]
| media_type   = 
| pages        = 
| cobiss       = 172105
| oclc         = 
| preceded_by  = 
| followed_by  = 
}}

'''''Povodni mož v Savinji''''' je ena od pripovedk iz zbirke Povodni mož v Savinji (1971). Zbirka vsebuje 32 pripovedk (''Povodni mož v Savinji, Najdražji zaklad, Velikan v Šokatu, Kača zaglavača, Pastir in knez, Grad na Teru, Pripovedka o skali Igli, Pripovedka o nastanku Drete, Menine in Bibe, Solčavski bik, Jakec pametnjakec, Deklica in palčki, Škratelj in graščak, Prodana dečla, Graščak na Teru in trije pastirji, Velikanček, Svirka gozdnega moža, Vrag - tesar, Veter jo je obiskal, Zaklad kačje kraljice, Kako se je gož oženil, Jež - pastir, Trije bratje - trije veseljaki, Žabja kraljica, Pastir s čudežnim kravjim rogom, Zaklad v Trbiški zijavki, Prebrisani pastir, Kovač in graščak, Potujoča sekira, Mlinar in klepetulje, Zmaj v Logarski dolini, Palček v čedri, Deseti brat''). Napisal jo je [[Lojze Zupanc]].

== ''Kratek povzetek'' ==
Pod ljubenskim mostom v [[Savinja|Savinji]] je živel povodni mož, ki je piskal na piščal, na katero so se odzivale [[vile pogorkinje]] z Rogatca tako, da so zaplesale in razmetale senene kope. Kmetje so vsak dan seno grabili na kupe. Ljubenci so vedeli, kdo jim razdira kope, vendar so potrpeli, ker se niso hoteli zameriti vilam. 

Star mlinar je nekega dne, ko je bil naveličan razmetanega sena, povodnega moža in vile preklel in si tako nakopal njihovo sovraštvo. Ko je bil mlinarjev sin star eno leto, se je nekega dne igral ob bregu Savinje. Takrat ga je ugrabil povodni mož.

Povodni mož se je po enem letu odpravil na lov in pozabil zapreti vrata svojega gradu. Otrok se je odšel igrat na grajski prag, takrat pa je mlinar ravno lovil ribe in potegnil iz vode ribiško mrežo, v kateri je bil v njej njegov sin. Mlinar in njegova žena sta bila spet srečna in mlinar se ni nikoli več jezil, kadar so mu vile razmetale senene kope.

== ''Analiza dela'' ==
[[Književni prostor]] je postavljen pod ljubenski most, pod katerim teče reka [[Savinja]]. V njej je živel [[povodni mož]], ki je kasneje ugrabil sina vaškega mlinarja, ki je živel na bregu Savinje. Dogajalni čas: dve leti.

Stranske književne osebe so: mlinarjev sin, mlinarjeva žena, vile, Ljubenci.

Glavni književni osebi sta: mlinar, povodni mož.

Med glavnima književnima osebama pride do spora, povodni mož ugrabi mlinarjevega sina.
Pojavljajo se motivi plesa, maščevanja in žalosti, veselja.
V pripovedki so okrasni pridevki (skalnati grad, zeleni mah …), pomanjševalnice (ribice, sinček …) in personifikacije (ribice so poplesavale).
 
Tema zgodbe je spor med mlinarjem in povodnim možem, ter posledice njunega spora.

== ''Viri'' ==
''Lojze Zupanc: Povodni mož v Savinji, [[Mladinska knjiga]], Ljubljana 1969''

== ''Literatura'' ==
*Bettelheim, Bruno (1999): ''Rabe čudežnega – o pomenu pravljic'', Studia humanitatis, Ljubljana
*Propp, Vladimir (2005): ''Morfologija pravljice'', Studia humanitatis, Ljubljana

==''Glej tudi''==
*[[Slovenska mladinska književnost]]
*[[Seznam slovenskih pravljic]]
*[[Seznam literarnih pojmov]]
*[[Seznam slovenskih pisateljev]]
*[http://sl.wikibooks.org/wiki/1971 Seznam knjig 1971]
[http://sl.wikipedia.org/wiki/Adolf_Hitler FRANCE PREŠEREN]

== ''Zunanje povezave'' ==
{{wikivir}}
* http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&amp;base=cobib&amp;rid=172105

[[Kategorija:Slovenska mladinska književnost]]
[[Kategorija:Dela Lojzeta Zupanca]]
[[Kategorija:Dela leta 1971]]</text>
      <sha1>29u0pad6uiz8rldebv7wb8ffz2lirj9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>V mesto mravlja se odpravlja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3228</id>
    <revision>
      <id>10385</id>
      <parentid>10384</parentid>
      <timestamp>2011-07-07T12:51:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klara Omovšek</username>
        <id>1131</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1885" xml:space="preserve">Delo ''V mesto mravlja se odpravlja'' avtorice [http://sl.wikipedia.org/wiki/Andreja_Borin Andreje Borin]  je kratka zbirka šestnajstih pesmic, ki je izšla leta 2009 kot avtorska slikanica za otroke.  Gre za otroške, lahko razumljive pesmi. Nanašajo se predvsem na živalsko tematiko in otroško fantazijo in na teme iz vsakdanjega življenja.


==Analiza==

 
Vsaka pesem je sestavljena iz določenega števila različno dolgih [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitica kitic]. Tako najdemo eno-, dvo-, tri- in štiri-kitčne pesmi, ki jih sestavljajo različno dolgi verzi. Pesnica uporablja veliko pesniških sredstev. V vsaki pesmi najdemo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rima rime], ki so največkrat zaporedne, prestopne in oklepjaoče. Pesnica v veliko pesmih neživim stvarem pripiše človeške lastnosti ([http://sl.wikisource.org/wiki/PREPLAH Preplah]), uporablja veliko pomanjševalnic, zlasti v pesmi [http://sl.wikisource.org/wiki/MAJHNE_STVARI Majhne stvari], kjer avtorica niza misli in s tem ustvarja pesem igrivo in lahkotno. V pesmih najdemo veliko ponavljanj na začetkih verza, na začetkih kitic ter refren. S tem avtorica v pesmih doseže stopnjevanje teme.
V zbirki se srečamo s preprostimi motivi iz vsakdanjega življenja, kot so na primer potovanje, obisk, praznovanje, jesen, jerebika, večerja, jutro ter z motivi živali, kot so molji, ose, čmrlji, pikapolonica, škržati, ki so otroku posebno blizu. v pesmih pa najdemo tudi motive iz sveta sanj in otroške fantazije, kot so na primer zmaj, gozdni škrat, majhen škrat, drobna vila, velikan. Glavne teme, ki se pojavljajo so osamljenost, otroške sanje, želje, zabava, toplina doma ter teme povezane z naravo in živalmi. 
    

==Viri==
*BORIN, Andreja, 2009: ''V mesto mravlja se odpravlja''. Maribor: Litera. {{COBISS|ID=63429889}}

==Zunanje povezave==
{{wikivir}}
[[Kategorija:Knjige leta 2009]]</text>
      <sha1>3lk2qwcxphj31v0e3w0flrfamrqfbkq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjižna zbirka Zlata ptica (1956)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3229</id>
    <revision>
      <id>10986</id>
      <parentid>10435</parentid>
      <timestamp>2013-02-23T08:51:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Supmblaz</username>
        <id>127</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/*  */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7762" xml:space="preserve">== Knjižna zbirka &quot;Zlata ptica&quot; ==

[[Knjižna zbirka]] [[&quot;Zlata ptica&quot;]] 1956-2016

Knjižno zbirko z naslovom [[Zlata ptica]] je začela izdajati [[Mladinska knjiga]] leta [[1956]], namen je izdajanje zbirke najlepših [[pravljic|pravljice]] in pripovedk iz svetovne književnosti.

== ==

1. [[Leto 1956 Litovske pravljice]] (ime in priimek študenta)

: [[Leto 1956 Slovaške pravljice]] (ime in priimek študenta)

: [[Leto 1956 Zlata puščica in druge madžarske pravljice]] (ime in priimek študenta)

2. [[Leto 1957 Koroške pripovedke]] (ime in priimek študenta)

: [[Leto 1957 Španske ljudske pravljice]] (ime in priimek študenta)

3. [[Leto 1958 Živa voda in druge bolgarske pravljice]] (ime in priimek študenta)

4. [[Leto 1959 Švedske pravljice]] (ime in priimek študenta)

5. [[Leto 1959 Pančatantra: indijske basni in pravljice]] (ime in priimek študenta)

: [[Leto 1959 Ciganske pravljice]] (ime in priimek študenta)

: [[Leto 1959 Leteča ladja in druge lužiškosrbske pravljice]] (ime in priimek študenta)

6. [[Leto 1960 Norveške pravljice]] (ime in priimek študenta)

7. [[Leto 1961 Italijanske pravljice]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 1961 Irske pravljice]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 1961 Indijanske pravljice]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 1961 Novogrške pravljice]] (ime in priimek študenta)

8. [[Leto 1962 Gora biserov: pravljice narodov Sovjetske zveze]] (ime in priimek študenta)

9. [[Leto 1962 Perzijske pravljice 1.]] (ime in priimek študenta)

10. [[Leto 19632 Perzijske pravljice 2.]] (ime in priimek študenta)

11. [[Leto 1963 Angleške pravljice]] (ime in priimek študenta)

12. [[Leto 1964 Slovenske narodne pravljice 4. natis]] (ime in priimek študenta)

: [[Leto 1964 Ruske pravljice]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 1964 Japonske pravljice]] (ime in priimek študenta)

13. [[Leto 1965 Uzbeške pravljice]] (ime in priimek študenta)

14. [[Leto 1966 Ukrajinske pravljice]] (ime in priimek študenta)

:   [[Leto 1966 Sneguljčica in druge Grimmove pravljice]] (ime in priimek študenta)

15. [[Leto 1967 Andersenove pravljice]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 1967 Zvezdna ogrlica in druge indijske pravljice]] (ime in priimek študenta)

16. [[Leto 1967 Ruske pravljice 2. natis]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 1967 Japonske pravljice 1. ponatis]] (ime in priimek študenta)

17. [[Leto 1968 Večerne pravljice]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 1968 Finske pravljice]] (ime in priimek študenta)

18. [[Leto 1969 Tatarske pravljice]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 1969 Vietnamske pravljice]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 1969 Laponske pravljice]] (ime in priimek študenta)

19. [[Leto 1970 Slovenske ljudske pripovedi]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 1970 Ko so ribe zvezde popasle: pravljice in legende iz Vietnama, Laosa in Kambodže]] (ime in priimek študenta)

19. [[Leto 1971 Zaklad pravljic: francoske pravljice]] (ime in priimek študenta)

20. [[Leto 1972 Slovenska narodne pravljice 6. natis]] (ime in priimek študenta)

21. [[Leto 1973 Prebrisano dekle: lužiškosrbske pravljice]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 1973 Zverinice iz Rezije]] (ime in priimek študenta)

22. [[Leto 1974 Najlepše turkmenske pravljice]] (ime in priimek študenta)

21. [[Leto 1974 Slovenska narodne pravljice 7. natis]] (ime in priimek študenta)

: [[Leto 1974 Slovanske pravljice]] (ime in priimek študenta)

23. [[Leto 1975 Pravljice čepeče mačke]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 1975 Srajca srečnega človeka: latvijske pripovedi]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 1975 Grimmove pravljice 3. natis]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 1975 Slovenske basni in živalske pravljice]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 1975 Hiša granatnih jabolk]] (ime in priimek študenta)

26. [[Leto 1976 Čilske pravljice]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 1976 Afriške pripovedke]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 1976 Govoreči kamen: iz ljudskega izročila severnoameriških indijancev]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 1976 Slovaške pravljice 1. in 2.]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 1976 Slovenske narodne pravljice, 8. natis]] (ime in priimek študenta)

31. [[Leto 1977 Zvezdna deklica in druge brazilske ljudske pravljice]] (ime in priimek študenta)

32. [[Leto 1977 Japonske pravljice]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 1977 Deklica in kač]] (ime in priimek študenta)

34. [[Leto 1978 V sanjskem času: bajanja in verovanja avstralskih rjavih ljudste]] (ime in priimek študenta)

35. [[Leto 1979 Korejske ljudske pripovedi]] (ime in priimek študenta)

36. [[Leto 1978 Svetovne pravljice]] (ime in priimek študenta)

37. [[Leto 1980 Slovenske basni in živalske pravljice 2. natis]] (ime in priimek študenta)

38. [[Leto 1981 Slep bratec: prekmurske ljudske pripovedi ]] (ime in priimek študenta)

39. [[Leto 1984 Andersenove pravljice 3. natis]] (ime in priimek študenta)

40. [[Leto 1985 Tapir in zvezde: indijanske ljudske pripovedi]] (ime in priimek študenta)

: [[Leto 1985 Slovenske ljudske pripovedi, 3. natis]] (ime in priimek študenta)

42. [[Leto 1987 Pavji kralj in druge pravljice]] (ime in priimek študenta)

43. [[Leto 1988 Zlata ptica : sto najlepših pravljic]] (ime in priimek študenta)

44. [[Leto 1989 Tolminske pravljice]] (ime in priimek študenta)

: [[Leto 1989 Donavska kraljica: bratislavske pripovedke, miti in zgodovinske slike]] (ime in priimek študenta)

: [[Leto 1989 Slovenske narodne pravljice, 10. prenovljeni natis]] (ime in priimek študenta)

47. [[Leto 1990 Sol in zemlja : pripovedke etiopskih ljudstev ]] (ime in priimek študenta)

48. [[Leto 1991 Izplesani copatki : transilvanske pravljice]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 1991 Amurske pravljice]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 1991 Slovenske basni in živalske pravljice, 3. ponatis]] (ime in priimek študenta)

51. [[Leto 1992 Stare grške bajke]] (ime in priimek študenta)

52. [[Leto 1993 Amaru : miti in povedke iz Latinske Amerike]] (ime in priimek študenta)

53. [[Leto 1994 Pravljice iz igluja : eskimske ljudske pripovedke]] (ime in priimek študenta)

54. [[Leto 1995 Pripovedke s strehe sveta : tibetanske pripovedke ]] (ime in priimek študenta)

: [[Leto 1995 V deveti deželi : sto slovenskih pravljic iz naših dni]] (ime in priimek študenta)

56. [[Leto 1996 Finske pravljice]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 1996 Najlepša pahljača : japonske pravljice]] (ime in priimek študenta)

58. [[Leto 1997 Slovenske narodne pravljice, 11. natis]] (ime in priimek študenta)

58. [[Leto 2000 Slovenske narodne pravljice, 12. natis]] (ime in priimek študenta)

59. [[Leto 2001 Stare grške bajke 1. ponatis ]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 2001 Stare grške bajke 2. ponatis ]] (ime in priimek študenta)

60. [[Leto 2002 Slovenske ljudske pravljice]] (ime in priimek študenta)

59. [[Leto 2003 Stare grške bajke 3. ponatis ]] (ime in priimek študenta)

59. [[Leto 2004 Stare grške bajke 2. ponatis ]] (ime in priimek študenta)

59. [[Leto 2005 Slovenske lbasni in živalske pravljice, 4. ponatis ]] (ime in priimek študenta)

60. [[Leto 2011 Slovenske narodne pravljice, 13. natis]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 2011  Pravljice]] (ime in priimek študenta)

:  [[Leto 2011 Za devetimi gorami: slovenske ljudske pravljice]] (ime in priimek študenta)

60. [[Leto 2012 Slovenske ljudske pravljice]] (ime in priimek študenta)

60. [[Leto 2013]] (ime in priimek študenta)

60. [[Leto 2014]] (ime in priimek študenta)

60. [[Leto 2015]] (ime in priimek študenta)

60. [[Leto 2016]] (ime in priimek študenta)

63. [[Leto 2015]] (ime in priimek študenta)

64. [[Leto 2016]] (ime in priimek študenta)</text>
      <sha1>evbq6qh58cz6f030bjvfox1pt0dx5ap</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Plašček za Barbaro</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3230</id>
    <revision>
      <id>10400</id>
      <timestamp>2011-07-13T16:45:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Karmen.masera</username>
        <id>1015</id>
      </contributor>
      <comment>premik z wikipedije na wikiknjigo</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3076" xml:space="preserve">'''''Plašček za Barbaro''''' je [[pravljica|pravljica]], ki jo je napisal slovenski [[pisatelj|pisatelj]] [[Vitomil Zupan|Vitomil Zupan]]. [[Knjiga|Knjigo]] je [[ilustrator|ilustrirala]] in opremila [[Marija Lucija Stupica|Marija Lucija Stupica]], [[založba|založila]] in izdala pa jo je Prešernova družba d.d. leta [[1998]].

==Obnova==
Nekega večera je po [[cesta|cesti]] hodil plašček. Bil je osamljen, zeblo ga je in strah ga je bilo, saj se je že večerilo in počasi so se prižigale prve luči ob cesti. Mimo je prišel visok mož in plašček ga je prosil, naj ga vzame s seboj. Mož mu je odvrnil, da je čisto sam in da nima nobenih sorodnikov, ter da se mu mudi naprej.
Nato je plašček zagledal lepo črno [[pes|psičko]]. Tudi njo je prosil naj ga vzame s seboj, a mu je psička odvrnila, da ima ona najlepši kožuh in ne potrebuje nobenega plašča.
Plašček se je odpravil dalje in srečal lepo oblečeno gospo. Tudi ona ga je zavrnila ker je bil premajhen zanjo.
Plašček je pohitel naprej po cesti in kar na jok mu je šlo od sramote, tesnobe in od [[veter|vetra]].
Prišel je do lepe [[hiša|hiše]], kjer je srečal domišljavega [[mačke|mucka]]. Plašček mu ni zaupal, zato je hitro zbežal po cesti in se skoraj zaletel v dečka s težkim cekarjem v [[roka|rokah]]. Plašček ga je poprosil, naj ga vzame s seboj, pa ga deček ni hotel ker si ni želel [[ženska|ženskega]] plašča.
[[Sunek|Sunek]] vetra je plašček kar obrnil, da se je zavrtel okrog in skoraj prišel pod [[avtomobil|avto]], ki se je sunkoma ustavil in začel kričati na ubogi plašček. 
Tako je plašček čisto obupal in se ustavil na [[rob|robu]] ceste ter glasno vzdihoval. Nato pa je po cesti prišla lepa deklica. Zagledala je ubogi plašček in pritekla k njemu. Plašček ji je povedal, kako strah ga je, kako je sam na [[svet|svetu]] in kako ga nihče ne mara. [[Barbara|Barbara]] ga je poslušala potem pa objela in potolažila ter povedala, da ga bo vzela s seboj. Šla sta proti domu in Barbara je zaupala plaščku, da se ji je izpolnila velika želja, saj si je vedno želela imeti tako lep plašček.

==Opis likov==
Plaščku je bilo zelo hudo in samotno, kar na jok mu je šlo pa tudi strah ga je bilo. Zelo si je želel [[družba|družbe]], saj je tisti večer [[veter|veter]] močno pihal pa še večerilo se je počasi in prižigale so se prve luči ob [[cesta|cesti]]. Srečal je moža, psičko, gospo, mucka ter dečka. Bil je obupan, nato pa je srečal Barbaro in prav ona ga je vzela s seboj.

==Literarne okoliščine==
[[Kraj|Kraj]] dogajanja: široka in dolga [[cesta|cesta]]

[[Čas|Čas]] dogajanja: nekega večera

Osebe: Plašček, mož, [[pes|psička]], gospa, [[mačke|mucek]], deček, [[avtomobil|avto]] in [[Barbara|Barbara]]


==Viri in literatura==
* http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=141
* http://www.sigledal.org/geslo/Vitomil_Zupan
* Zupan, Vitomil. ''Plašček za Barbaro'', Prešernova družba, 1998


==Glej tudi==
{{wikivir}}
*[[Vitomil Zupan]]
[[Kategorija:Slovenske pravljice]]
[[Kategorija:Knjige leta 1998]]</text>
      <sha1>fsjvewlhlz2aql80exawixwvn7e1jfa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zbirka Velike slikanice (1967)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3231</id>
    <revision>
      <id>10433</id>
      <parentid>10414</parentid>
      <timestamp>2011-07-25T15:10:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Supmblaz</username>
        <id>127</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>- prestavitev [[Zbirke Velike slikanice]] na [[Zbirka Velike slikanice (1967)]].: boljši naslov</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15884" xml:space="preserve">== [[Zbirka ''Velike slikanice'']] ==

1.	1967	Valjavec, Matija ''Pastir''

2.	1969	Pavček, Tone	''Strašni lovec Bumbum''

3.    1970	Grimm, Jacob Grimm, Wilhelm	''Rdeča kapica'': Grimmova pravljica

4.	1972	Jurca, Branka	''Bratec in sestrica''

5.	1972	Slovenska ljudska pravljica	''Zlata ptica : slovenska ljudska pravljica''

6.	1972	Suhodolčan, Leopold	''Krojaček Hlaček''

7.	1972	Jurca, Branka	''Poredni zajček''

8.	1972	Tanská, Nataša	''Muc in Mac''

9.	1972	Vipotnik, Janez	''Diko v živalskem vrtu''

10.	1972	Major, Nándor	''Konjički iz krompirja''

11.	1972	Zupančič, Beno	105 lubenic

12.	1972	Slovenska ljudska pravljica	O povodnem možu : slovenska ljudska pravljica

13.	1972	Vipotnik, Janez	Naš Diko

14.	1972	Zökševa, Eva	O treh grahih : slovenska ljudska pravljica

15.	1972	Slovenska ljudska pravljica	Pastirček : slovenska ljudska pravljica

16.	1973	Peroci, Ela	Hišica iz kock

17.  1973	Grimm, Jacob Grimm, Wilhelm	Trnuljčica

18.	1973	Škerl, Ada	Nevsakdanje potovanje

19.	1973	Peroci, Ela	Stara hiša št. 3

20.	1973	Slovenska ljudska pesem	Alenčica sestra Gregčeva

21.  1973	Grimm, Jacob Grimm, Wilhelm	Trnuljčica

22.	1974	Makarovič, Svetlana	Pekarna Mišmaš

23.	1974	Cerkovnik, Marja	Praznična pravljica

24.	1974	Ribičič, Josip	Miškolin

25.	1974	Župančič, Oton	Lahkih nog naokrog

26.	1974	Makarovič, Svetlana	Pekarna Mišmaš

27.	1974	Makarovič, Svetlana	Škrat Kuzma dobi nagrado

28.	1974	Makarovič, Svetlana	Aladinova čudežna svetilka

29.	1975	Makarovič, Svetlana	Pekarna Mišmaš

30.	1975	Peroci, Ela	Modri zajec

31.	1975	Chagnoux, Christine	Potamček

32.	1975	Glocko, Peter, 1946-	Kako je dimnikarček potoval po svetu

33.	1975	Vegri, Saša	Jure kvak kvak

34.	1975	Peroci, Ela	Lalala

35.	1975	Kovič, Kajetan	Maček Muri

36.	1976	Rezijska ljudska pripovedka	3 botre lisičice

37.	1976	Jurca, Branka	Hišnikov dan

38.	1976	Suhodolčan, Leopold	Dvanajst slonov

39.	1976	Kette, Dragotin	Šivilja in škarjice

40.	1976	Ingolič, Anton	Deklica na sončnem žarku

41.  1976	Grimm, Jacob Grimm, Wilhelm	Sneguljčica

42.	1976	Ljudske pravljice	Pravljice

43.	1976	Brest, Vida	Prodajamo za gumbe

44.  1976	Grimm, Jacob Grimm, Wilhelm	Rdeča kapica : Grimmova pravljica

45.	1976	Makarovič, Svetlana	Živalska olimpiada

46.	1976	Makarovič, Svetlana	Sapramiška

47.	1976	Ingolič, Anton	Deklica na sončnem žarku

48.	1977	Kovačič, Lojze, 1928-2004	Najmočnejši fantek na svetu

49.	1977	Vipotnik, Janez	Tinkatonka

50.	1977	Levstik, Fran	Martin Krpan

51.	1977	Olfers, Sibylle, 1881-1916	Pokonci izpod korenin

52.	1977	Vandot, Josip, 1884-1944	Kekčeve zgodbe

53.	1977	Kovič, Kajetan	Maček Muri

54.	1977	Jurčič, Josip	Kozlovska sodba v Višnji gori

55.	1978	Ribičič, Josip	Miškolin

56.	1978	Zajc, Dane	Mlada Breda

57.	1978	Ingolič, Anton	Srečanje s povodnim konjem

58.	1978	Suhodolčan, Leopold	Piko Dinozaver

59.	1978	Bevk, France	Peter Klepec

60.	1978	Snoj, Jože	Hišica brez napisa

61.	1979	Grafenauer, Niko	Pedenjped

62.	1979	Logar, Tine, 1916-2002 FIŽOLČEK, ogelček in slamica : [slovenska pravljica iz Saržente pri Čedadu]

63.	1980	Ruska ljudska pravljica Volk in 7 kozličkov : [ruska ljudska pravljica]

64.	1980	Levstik, Fran	Najdihojca

65.	1980	Strniša, Gregor, 1930-1987 Potovanje z bršljanom

66.	1982	Kovič, Kajetan	Maček Muri

67.	1983	Vitez, Grigor	Zrcalce

68.	1983	Godina, Ferdo	Zmaj v oknu

69.	1983	Grafenauer, Niko	Pedenjped

70.	1983	Kovač, Polonca, 1937-	Kresnica podnevnica

71.	1985	Trentarska ljudska pripovedka	Krivopetnice in Zlatorog : trentarska ljudska

72.	1985	Bor, Matej	Ropotalo in ptice

73.	1985	Zajc, Dane	Bridka Ludvikova bitka

74.	1985	Grimm, Jacob Grimm, Wilhelm	Bratec in sestrica

75.	1985	Bečprisla ljudska pravljica	Vdovin sin : beloruska ljudska pravljica

76.	1986	Kosovel, Srečko	Medvedki sladkosnedki

77.	1986	Matè, Miha	Zmajčkov rojstni dan

78.	1986	Župančič, Oton	Abeceda na polju in v gozdu

79.	1986	Grafenauer, Niko	Lokomotiva lokomotiva

80.	1986	Rodrian, Fred	Jelen Jarko

81.	1986	slovenska ljudska pravljica	Janček Ježek : slovenska ljudska pravljica

82.	1986	Grimm, Jacob Grimm, Wilhelm	Žabji kralj

83.	1986	Puškin, Aleksandr Sergeevič	Pravljica o carju Saltanu

84.	1986	Suhodolčan, Leopold	Cepecepetavček

85.	1986	Zupan, Vitomil	Plašček za Barbaro

86.	1987	Župančič, Oton	Abeceda na polju in v gozdu

87.	1987	Grimm, Jacob Grimm, Wilhelm	Janko in Metka

88.	1987	Swift, Jonathan, 1667-1745	Guliver med pritlikavci

89.	1987	Milčinski, Fran, 1867-1932	Trdoglav in Marjetica

90.	1987	Slovenska ljudska pravljica	Pet bratov : slovenska ljudska pravljica

91.	1988	Andersen, Hans Christian, 1805-1875	Svinjski pastir

92.	1988	Kalaš, Ivan	Drevesna tovarišija

93.	1989	Kosovel, Srečko	Medvedki sladkosnedki

94.	1990	Grimm, Jacob Grimm, Wilhelm	Pogumni krojaček

95.	1990	Župančič, Oton	Abeceda na polju in v gozdu

96.	1990	Manček, Marjan	Velike misli malega muca : 100 izrekov iz vseh vetrov

97.	1990	Krakar, Lojze	Prišel je lev

98.	1991	Ribičič, Josip	Miškolin

99.	1993	Župančič, Oton	Abeceda na polju in v gozdu

100.	1993	Pavček, Tone	Juri Muri v Afriki : (o fantu, ki se ni maral umivati)

101.	1993	Wilde, Oscar, 1854-1900	Srečni kraljevič

102.	1994	Grimm, Jakob Grimm, Wilhelm	Janko in Metka

103.	1994	Štampe Žmavc, Bina	Popravljalnica igrač

104.	1994	Vegri, Saša	Jure kvak kvak

105.	1994	Pavček, Tone	Juri Muri v Afriki : (o fantu, ki se ni maral umivati)

106.	1995	Župančič, Oton	Mehurčki

107.	1995	Stupica, Marlenka	Čudežno drevo

108.	1995	Simonović, Ifigenija	Poljub za princeso Kvakico

109.	1995	Grafenauer, Niko	Pedenjped

110.	1995	Novak-Kajzer, Marjeta	Arne na potepu

111.	1995	Milčinski, Frane, 1914-1988	Zvezdica Zaspanka

112.	1995	Koroška ljudska pripovedka	Mojca Pokrajculja : [koroška pripovedka]

113.	1996	Kovič, Kajetan	Pajacek in punčka

114.	1996	Malík, Jan	Žogica Nogica

115.	1996	Hroch, Karel, 1906-1982	O goskici, ki se je učila peti

116.	1996	Peroci, Ela	Fantek in punčka

117.	1996	Prokof(ev, Sergej Sergeevič, 1891-1953)	Peter in volk

118.	1997	Makarovič, Svetlana	Maček Mačkursson [Zvočni posnetki]

119.	1997	Thorlacius, Hallveig	Maček Mačkursson

120.	1997	Peroci, Ela	Muca Copatarica

121.	1997	Schmidt, Annie M. G.	Mrmrački

122.	1997	Levstik, Fran	Martin Krpan

123.	1997	Milčinski, Frane, 1914-1988	Zvezdica Zaspanka

124.	1997	Kosovel, Srečko	Medvedki sladkosnedki

125.	1997	Pavček, Tone	Juri Muri v Afriki : (o fantu, ki se ni maral umivati)

126.	1997	Kovič, Kajetan	Maček Muri

127.	1998	Peroci, Ela	Muca Copatarica

128.	1998	Černej, Anica	Hi, konjiček

129.	1998	Norveška ljudska pravljica	Vzhodno od sonca in zahodno od meseca : norveška ljudska pravljica

130.	1998	Lainšček, Feri	Rad bi

131.	1998	Kipling, Rudyard	Slonček

132.	1999	Novak, Marjeta, 1951-	Arne na potepu

133.	1999	Župančič, Oton	Ciciban, Ciciban, dober dan

134.	1999	Ribičič, Josip	Nana, mala opica

135.	1999	Grimm, Jacob Grimm, Wilhelm	Janko in Metka

136.	1999	Uganke	Šviga, švaga, čez dva praga : 100 ugank

137.	1999	Černej, Anica	Hi, konjiček

138.	1999	Kovič, Kajetan	Mačji sejem

139.	2000	Kovič, Kajetan	Maček Muri

140.	2000	Peroci, Ela	Muca Copatarica

141.	2000	Pavček, Tone	Juri Muri v Afriki : (o fantu, ki se ni maral umivati)

142.	2000	Koroška ljudska pripovedka	Mojca Pokrajculja : [koroška pripovedka]

143.	2000	Grimm, Jacob Grimm, Wilhelm	Zvezdni tolarji

144.	2000	Slovenska ljudske pesmi	Zajček sivi nagajivi : otroške ljudske pesmice o živalih

145.	2000	Grimm, Jacob Grimm, Wilhelm	Sneguljčica

146.	2000	Vandot, Josip, 1884-1944	Kekec in Pehta

147.	2000	Grafenauer, Niko	Pedenjped

148.	2001	Župančič, Oton	Abeceda na polju in v gozdu

149.	2001	Peroci, Ela	Moj dežnik je lahko balon

150.	2001	Peroci, Ela	Muca Copatarica

151.	2001	Pavček, Tone	Juri Muri v Afriki : (o fantu, ki se ni maral umivati)

152.	2001	Osojnik, Mojca, 1970-	Hiša, ki bi rada imela sonce

153.	2001	Levstik, Fran	Kdo je napravil Vidku srajčico

154.	2001	Falconer, Ian	Olivija

155.	2001	Kette, Dragotin	Šivilja in škarjice

156.	2001	Vandot, Josip, 1884-1944	Kekec in Bedanec

157.	2001	Košuta, Miroslav	Lestev in sirček

158.	2001	Pavček, Tone	Juri Muri drugič v Afriki

159.	2002	Levstik, Fran	Martin Krpan

160.	2002	Slovenske ljudske pravljice Slovenske ljudske pravljice

161.	2002	Zajc, Dane	Leteča hišica

162.	2002	Grimm, Jacob Grimm, Wilhelm	Rdeča kapica

163.	2002	Vandot, Josip, 1884-1944	Kekec in Prisank

164.	2002	Kovič, Kajetan	Mačji sejem

165.	2003	Malík, Jan	Žogica Nogica

166.	2003	Velthuijs, Max	Žabec in zaklad

167.	2003	Velthuijs, Max	Žabec se boji

168.	2003	Osojnik, Mojca, 1970-	Polž Vladimir gre na štop

169.	2003	Andersen, Hans Christian, 1805-1875	Kraljična na zrnu graha

170.	2003	Grimm, Jacob Grimm, Wilhelm	Volk in sedem kozličkov

171.	2003	Peroci, Ela	Muca Copatarica

172.	2003	Perrault, Charles	Obuti maček

173.	2003	Andersen, Hans Christian, 1805-1875	Cesarjeva nova oblačila

174.	2003	Kovič, Kajetan	Zlata ladja

175.	2004	Kosovel, Srečko	Medvedki sladkosnedki

176.	2004	Velthuijs, Max	Žabec je žalosten

177.	2004	Velthuijs, Max	Zaljubljeni Žabec

178.	2004	Koroška ljudska pripovedka	Mojca Pokrajculja : [koroška pripovedka]

179.	2004	Levstik, Fran	Kdo je napravil Vidku srajčico

180.	2004	Remškar, Slavica	Medvedek, kaj delaš?

181.	2004	Osojnik, Mojca, 1970-	Polž Vladimir gre na štop

182.	2004	Andersen, Hans Christian, 1805-1875 Bitenc, Janez, 1925-2005, Brenk, Kristina ...	Zlato srečo nosimo, vsem ljudem jo trosimo : 24 pesmic, pravljic in ugank za božično-novoletni čas

183.	2005	Peroci, Ela	Muca Copatarica

184.	2005	Slovenske ljudske pravljice	Slovenske ljudske pravljice

185.	2005	Jeseničnik, Tomo	[Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem] [Elektronski vir] : [notranjost in zunanjost obnovljene knjižnice] : [enota Žerjav]

187.	2005	Štefan, Anja	Kotiček na koncu sveta

188.	2005	Štefan, Anja	Bobek in barčica

189.	2005	Andersen, Hans Christian, 1805-1875	Bedak Jurček : prepesnitev stare zgodbe

190.	2005	Andersen, Hans Christian, 1805-1875	Palčica

191.	2005	Osojnik, Mojca, 1970-	Kako je gnezdila sraka Sofija

192.	2005	Grimm, Jacob Grimm, Wilhelm	Volk in sedem kozličkov

193.	2005	Sokolov, Cvetka	Šola ni zame!

194.	2005	Donaldson, Julia	Zverjasec

195.	2005	Kunnas, Mauri Kunnas, Tarja	Božiček : pripoved o Božičku in njegovih palčkih na gori Korvatunturi na Finskem

196.	2005	Sokolov, Cvetka	Šola ni zame!

197.	2005	Štefan, Anja	Iščemo hišico

198.	2005	Kunnas, Mauri Kunnas, Tarja	Božiček : pripoved o Božičku in njegovih palčkih na gori Korvatunturi na Finskem

200.	2006	Kokelj, Nina	Deček na belem oblaku

201.	2006	Štefan, Anja	Sto ugank

202.	2006	Berner, Rotraut Susanne	Dajmo, Karelček, še en gol!

203.	2006	Štefan, Anja	Bobek in barčica

204.	2006	Vandot, Josip, 1884-1944	Kekec in Bedanec

205.	2006	Sokolov, Cvetka	Ponoči nikoli ne veš

206.	2006	Jurčič, Josip	Kozlovska sodba v Višnji gori

207.	2006	Donaldson, Julia	Zverjašček

208.	2006	Rozman, Andrej, 1955-	Mihec gre prvič okrog sveta

209.	2006	Grimm, Jacob Grimm, Wilhelm	Pepelka

210.	2006	Pavček, Tone	Juri Muri v Afriki : o fantu, ki se ni maral umivati

212.	2007	Potter, Beatrix, 1866-1943	Zbrane prigode Petra Zajca

213.	2007	Štefan, Anja	Sto ugank

214.	2007	Peroci, Ela	Muca Copatarica

215.	2007	Joyce, James, 1882-1941	Maček in vrag

216.	2007	Donaldson, Julia	Zverjaščeva sestavljanka : šest sestavljank z dvanajstimi deli

217.	2007	Donaldson, Julia	Zverjaščkova sestavljanka : šest sestavljank z dvanajstimi deli

218.	2007	Kovič, Kajetan	Maček Muri

219.	2007	Pavček, Tone	Juri Muri drugič v Afriki

220.	2007	Sokolov, Cvetka	Ah, ti zdravniki!

221.	2007	Kunnas, Mauri Kunnas, Tarja	Dvanajst daril za Božička

222.	2007	Slovenske ljudske pravljice	Slovenske ljudske pravljice

223.	2007	Andersen, Hans Christian, Bitenc, Janez,  Brenk, Kristina ...	Zlato srečo nosimo, vsem ljudem jo trosimo : 24 pesmic, pravljic in ugank za božično-novoletni čas

225.	2008	Angleška ljudska pravljica	Trije prašički : angleška ljudska pravljica

226.	2008	Levstik, Fran	Martin Krpan

227.	2008	Koroška ljudska pripovedka	Mojca Pokrajculja : koroška pripovedka

228.	2008	Župančič, Oton	Abeceda na polju in v gozdu

229.	2008	Štefan, Anja	Lonček na pike

230.	2008	Štefan, Anja	Sto ugank

231.	2008	Donaldson, Julia	Bi se gnetli na tej metli?

232.	2008	Rozman, Andrej, 1955-	Uganke : 100 + 1

233.	2008	Peroci, Ela	Muca Copatarica

234.	2008	Praprotnik-Zupančič, Lilijana	Moj očka

236.	2009	McBratney, Sam	A veš, koliko te imam rad

237.	2009	Kodrič, Neli	Punčka in velikan

238.	2009	Štefan, Anja	Lonček na pike

239.	2009	Berner, Rotraut Susanne	Grimmove pravljice v stripu

240.	2009	Marussig, Jurij	Pravljice iz Mavrice

241.	2009	Kunnas, Mauri Kunnas, Tarja	Božiček : pripoved o Božičku in njegovih palčkih na gori Korvatunturi na Finskem

242.	2009	Pavček, Tone	Juri Muri v Afriki : o fantu, ki se ni maral umivati

243.	2009	Angleška ljudska pravljica	Trije prašički : angleška ljudska pravljica

244.	2009	Schmidt, Matjaž, 1948-2010	Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu

245.	2009	Kovač, Polonca, 1937-	Zelišča male čarovnice

246.	2009	Kovič, Kajetan	Maček Muri

247.	2009	Lainšček, Feri	Mišek Miško in Belamiška

248.	2009	Grimm, Jacob Grimm, Wilhelm	Volk in sedem kozličkov

249.	2009	Peroci, Ela	Muca Copatarica

250.	2009	Štefan, Anja	Sto ugank

251.	2010	McBratney, Sam	A veš, koliko te imam rad vse leto : [štirje letni časi, štiri zgodbe]

252.	2010	Donaldson, Julia	Polž na potepu na kitovem repu

253.	2010	Vitez, Grigor	Antonton

254.	2010	Ungerer, Tomi	Trije razbojniki

255.	2010	Štefan, Anja	Lonček na pike

256.	2010	Štefan, Anja	Lonček na pike

257.	2010	Schmidt, Matjaž, 1948-2010	Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu

258.	2010	Schmidt, Matjaž, 1948-2010	Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu

259.	2010	Donaldson, Julia	Zverjašček

260.	2010	Donaldson, Julia	Zverjasec

261.	2010	Rozman, Andrej, 1955-	Urška

262.	2010	Donaldson, Julia	Mamica, kje si?

263.	2010	Rozman, Andrej, 1955-	Uganke : 100 + 1

264.	2010	Lainšček, Feri	Mišek Miško in Belamiška

265.	2010	Stepančič, Damijan	Zgodba o sidru

266.	2010	Andersen, Hans Christian, 1805-1875	Andersenove pravljice

267.	2010	Lainšček, Feri	Pesmi o mišku in belamiški : [slikanica z zgoščenko]

268.	2010	Lee, Suzy, 1974-	Val

270.	2011	Gehrmann, Katja	Medved in mali

271.	2011	McBratney, Sam	A veš, koliko te imam rad

272.	2011	Peroci, Ela	Muca Copatarica

273.	2011	Grimm, Jacob Grimm, Wilhelm	Rdeča kapica

274.	2011	Otroške ljudske pesmi	Zajček sivi nagajivi : otroške ljudske pesmice o živalih

275.	2011	Levstik, Fran	Kdo je napravil Vidku srajčico

276.	2011	Grafenauer, Niko	Pedenjped

277.	2011	Kovič, Kajetan	Maček Muri

278.	2011	Kovič, Kajetan	Zmaj Direndaj

279.	2011	Godec Schmidt, Jelka	Vrtec pri veseli kravi

280.	2011	Kosovel, Srečko	Medvedki sladkosnedki

281.	2011	Kovič, Kajetan	Pajacek in punčka

282.	2011	Grimm, Jacob Grimm, Wilhelm	Janko in Metka 

283.	2011	Kovač, Polonca, 1937-	Mali medo

284.	2011	Kodrič, Neli	Ali te lahko objamem močno?

285.	2011	Donaldson, Julia	Hiška, majhna kot miška

286.	2011	Donaldson, Julia	Najprisrčnejši velikan

287.	2011	Kovič, Kajetan	Zlata ladja

288.	2011	Koroška ljudska pripovedka	Mojca Pokrajculja : koroška pripovedka

289.	2011	Koroška ljudska priapovedka	Mojca Pokrajculja : koroška pripovedka

290.	2011	Slovenska ljudska pravljica	Hudičeva volna : slovenska ljudska pravljica

291.	2011	Mav Hrovat, Nina	Neredko!

292.	2011	Suhodolčan, Leopold	Cepecepetavček

293.	2011	Becker, Bonny	Obisk za medveda</text>
      <sha1>qtc9ei5mcct49ym4djp8qw2664wvb19</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjižnica Čebelica (1953-2013)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3236</id>
    <revision>
      <id>10448</id>
      <parentid>10447</parentid>
      <timestamp>2011-07-29T08:12:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Supmblaz</username>
        <id>127</id>
      </contributor>
      <comment>/* = PREGLED IZDAJ ZBIRKE ČEBELICA = */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35607" xml:space="preserve">== [[Knjižnica ''Čebelica'' (1953-2013)]] == 

PREGLED IZDAJ ZBIRKE ČEBELICA

1. Jacob in Wilhelm Grimm
RDEČA KAPICA
Prevedel Fran Albreht
Ilustrirala Marlenka Stupica

2. Francoska pravljica
POLPETELINČEK
Prevedel Bogo Pregelj
Ilustriral Ive Šubic

3. Dragotin Kette
ŠIVILJA IN ŠKARJICE
Ilustrirala Marija Vogelnik

4. Hans Christian Andersen
SLAVEC
Prevedel Rudolf Kresal 
Ilustriral Jože Ciuha

5. Gertrude Crampton
UJKA
Prevedel Fran Bradač 
Ilustriral Dušan Petrič

6. Jacob in Wilhelm Grimm
TRNULJČICA
Prevedel Fran Albreht
Ilustrirala Marlenka Stupica

7. Slovaška ljudska pravljica
PRAVLJICA O VETRU
Prevedel Viktor Smolej
Ilustriral Bogdan Grom

8. Koroška ljudska pripovedka
MOJCA POKRAJCULJA
Ilustrirala Mara Kralj

9. Madžarska ljudska pravljica
ZAJČKOV ZVONČEK
Prevedel Vilko Novak
Ilustriral Nikolaj Omersa

10. Fran Levstik
KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO
Ilustrirala Roža Piščanec

11. Japonska pravljica
MARELIČIN SIN
Prevedel Pavel Holeček 
Ilustriral Maksim Sedej

12. Anton Polenc
KAKO JE NASTALA NAŠA ZEMLJA
Ilustriral Jože Ciuha

13. Vida Brest
PTICE IN GRM
Ilustrirala Melita Vovk

14. Češka ljudska pravljica
LONČEK, KUHAJ!
Prevedel Franc Bradač 
Ilustriral Gvido Birolla

15. Ela Peroci
MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON
Ilustriral Leo Koporc

16. Kathryn Jackson
ESKIMČEK
Prevedla in ilustrirala Cita Potokar

17. Slovenska ljudska pravljica
POVODNI MOŽ
Ilustriral Maksim Gaspari

18. France Bevk
PAZI NA GLAVO – GLAVA NI ŽOGA!
Ilustriral Dušan Petrič

19. Stanko Semič – Daki
PARTIZANČEK
Ilustriral France Slana

20. Ruska narodna pravljica
PRELEPA VASILJICA
Prevedla Vera Brnčič 
Ilustriral Tone Kralj

21. Srbska narodna pravljica
LAŽ IMA KRATKE NOGE
Prevedel Alojz Gradnik
Ilustriral Miha Maleš

22. Andjelka Martić
BELKO
Prevedel Janez Gradišnik
Ilustrirala Vesna Borčić - Bernardi

23. Venceslav Winkler
MALI SMOLČEK
Ilustriral Stane Kumar

24. Jacob in Wilhelm Grimm
SNEGULJČICA
Prevedel Fran Albreht
Ilustrirala Marlenka Stupica

25. Norveška pravljica
POŠTENI NOVČIČ
Prevedla Kristina Brenkova 
Ilustriral Saša Horvat

26. Pavle Kunaver
NEBO NAD NAMI
Ilustriral Mirko Lebez

27. Fran Milčinski
ZLATA HRUŠKA
Ilustriral France Podrekar

28. Major Nanda
KONJIČKI IZ KROMPIRJA
Prevedel Branko Rudolf
Ilustriral Milan Bizovičar

29. A. B.
PRAVLJICA O MARJETICI
Prevedla Milka Mihelič
Ilustriral Janez Vidic

30. Fran Milčinski 
(po ljudskem motivu)
ZAKLETI GRAD
Ilustrirala Tinca Stegovec

31. M. Bolšincov
DEČEK IZ NARVSKE STRAŽNICE
Prevedel Pavel Golia
Ilustracije N. Kočergina po izvirniku

32. Indijska pravljica
MIŠKA SI IZBIRA ŽENINA
Prevedel Fran Bradač
Ilustriral Ritendra Mozumdar

33. Mira Alečković
LASTOVICE
Prevedel Cene Vipotnik
Ilustriral Sava Nikolić

34. Armenska pravljica
ZLATA VRTNICA
Priredil Albert Širok
Ilustriral Tone Žnidaršič

35. Venceslav Winkler
O FANTU, KI JE ZNAL ŽVIŽGATI
Ilustriral Božo Kos

36. France Bevk 
(po ljudski pripovedki)
PETER KLEPEC
Ilustriral Tone Kralj

37. Jacob in Wilhelm Grimm
PEPELKA
Prevedel Fran Albreht
Ilustriral Maksim Sedej

38. Ruska pravljica
TRIJE MEDVEDI
Prevedel Pavel Golia 
Ilustrirala Roža Piščanec

39. Janez Vipotnik
HRUŠKA
Ilustriral Karel Zelenko

40. France Slokan
KDO JE NAJMOČNEJŠI?
Ilustriral Stane Kumar

41. Lojze Kovačič
NOVOLETNA ZGODBA
Ilustriral Milan Bizovičar

42. Nizozemska pravljica
STAVORENSKA GOSPA
Prevedel Cene Vipotnik, 
Ilustriral Toon Wegner

43. Anton Ramovš
KAKO ŽIVE VULKANI
Ilustriral Mirko Lebez

44. Branko Ćopić
OKAMENELI CIGANI
Prevedel Cene Vipotnik 
Ilustrirala Ljubica Sokić

45. Sicilska pravljica
PRAVLJICA O KATARINI
Prevedel Janko Moder
Ilustrirala Mara Kralj

46. Jacob in Wilhelm Grimm
RDEČA KAPICA
Prevedel Fran Albreht
Ilustrirala Marlenka Stupica

47. Franček Mirtič
V OBROČU
Ilustriral Milan Bizovičar

48. Beno Zupančič
DEČEK JARBOL
Ilustriral Jože Ciuha

49. Janina Porazińska
HANKINA IGLA
Prevedel Uroš Kraigher
Ilustriral Jerzy Srokowski

50. Tolminska pravljica 
(zapisal Josip Kenda)
TRIJE VELIKANI
Ilustriral Marij Pregelj

51. Fran Milčinski
SKAVT PETER IN DOBRA VOLJA
Ilustriral France Podrekar

52. France Bevk
LUNA
Ilustriral Mirko Lebez

53. Josip Ribičič
BRANKO, MORJE IN ŠE KAJ ...
Ilustriral Robert Hlavaty

54. Koroška ljudska pripovedka 
(zapisal Vinko Möderndorfer)
MOJCA POKRAJCULJA
Ilustrirala Mara Kralj

55. Ela Peroci
KJE SO STEZICE?
Ilustrirala Ančka Gošnik - Godec

56. Erna Starovasnik
TOPLI POTOK
Ilustriral Ive Šubic

57. Dragan Lukić
DEČKI, DEKLICE IN ODRASLI ...
Prevedel Ivan Minatti 
Ilustriral Džordže Milanović

58. Kitajska ljudska pravljica
PRAVLJICA O RUMENEM ŽERJAVU
Prevedel Drago Kralj
Ilustriral Janez Pirnat

59. Pavel Kunaver
POD ZEMLJO
Ilustriral Evgen Sajovic

60. Benjamin Rosin
KDO BO ZATOŽIL?
Prevedel Ivan Minatti
Ilustrirala Melita Vovk

61. Vladimir Nazor
KITAJČKOVO POPOTOVANJE OKOLI ZEMLJE
Prevedel Cene Vipotnik 
Ilustrirala Vesna Borčić

62. Mongolska narodna
TRI HČERE
Ilustriral Ive Seljak

63. Slavko Krušnik
PODMORNICA NA SUHEM
Ilustriral Štefan Planinc

64. Marie Majerová
LAKOTNI PETELINČEK
Ilustriral Karel Svolinsky

65. Branka Jurca
HIŠNIKOV DAN
Ilustrirala Roža Piščanec

66. Prežihov Voranc
LEVI DEVŽEJ
Ilustrirala Ančka Gošnik – Godec

67. Zlata Pirnat
TETA LJUBA
Ilustrirala Zdenka Golob – Borčić

68. James Krüss
BUDILKA V GOZDU
Prevedel Cene Vipotnik, 
Ilustrirala Lisl Stich 

69. Jacob in Wilhelm Grimm
SNEGULJČICA
Prevedel Fran Albreht
Ilustrirala Marlenka Stupica

70. K. D. Ušinski
POVESTICE O ŽIVALIH
Prevedel Ivan Minatti
Ilustrirala Cita Potokar

71. France Bevk
PIKAPOLONICA
Ilustrirala Roža Piščanec

72. Anton Ingolič
TONČEK – BALONČEK
Ilustriral France Mihelič

73. Vitalij Bianki
LAHKO NOČ, PTIČKA
Prevedel Cvetko Zagorski
Ilustracije po ruskem izvirniku

74. Marcel Aymé
LABODI
Prevedla Božena Legiša 
Ilustrirala Marlenka Stupica

75. Srbska narodna pravljica
ŠLA KOKOŠ JE NA SEMENJ
Prevedel Severin Šali 
Ilustriral Vladimir Trbojević

76. Charles Dickens
ČAROBNA RIBJA KOST
Prevedla Mira Mihelič
Ilustracije po izvirniku

77. Mira Mihelič
PETER IZ TELEFONA
Ilustriral Miklavž Omersa

78. Charles Perrault
HUDOBNA IN PRIDNA DEKLICA
Prevedel in priredil Cene Vipotnik
Ilustrirala Ančka Gošnik - Godec

79. Zima Vrščaj
TAŠČICA
Ilustriral Jože Ciuha

80. Boris Pahor
MALI SAMOUK
Ilustriral Rudi Saksida

81. Jacob in Wilhelm Grimm
TRNULJČICA
Prevedel Fran Albreht 
Ilustrirala Marlenka Stupica

82. Danilo Lokar
SRNJAČEK
Ilustrirala Cita Potokar

83. France Novšak
KOŠČEK KORUZNEGA KRUHA
Ilustriral Vladimir Lakovič

84. Desanka Maksimović
NAHOD V ŽIVALSKEM VRTU
Prevedel Severin Šali
Ilustriral Sava Nikolić

85. Marja Cerkovnik
DOPOLDANSKI IN POPOLDANSKI OTROCI
Ilustrirala Marjanca Jemec

86. Janez Kuhar (izbor)
OTROŠKE PESMICE
Ilustrirala Marlenka Stupica

87. Ruska pravljica
TRIJE MEDVEDI
Prevedel Pavel Golia 
Ilustrirala Roža Piščanec

88. Vera Albreht
BABICA IN TRIJE VNUČKI
Ilustrirala Cita Potokar

89. Ruska pravljica
KUKAVICA
Prevedla Kristina Brenkova 
Ilustracije po ruskem izvirniku

90. Ferdo Godina
NA NOVO LETO SE NE SMEŠ UMITI
Ilustrirala Zdenka Golob – Borčić

91. Janez Bitenc (izbor)
OTROŠKE PESMICE
Več ilustratorjev

92. Vera Čapljina
BELI MEDVED FOMKA
Prevedel Davorin Ravljen 
Ilustriral Janez Vidic

93. Rahil Baumvol
MODRA ROKAVIČKA
Prevedla Ženja Konjajeva 
Ilustracije po ruskem izvirniku

94. Josip Jurčič
JAMA, PO KATERI SE PRIDE NA ONI SVET
Ilustriral Miklavž Omersa

95. Ivan Cankar
PEHAR SUHIH HRUŠK
Ilustrirala Lidija Osterc

96. Slovenski ljudski pravljici
PASTIRČEK; O POVODNEM MOŽU
Ilustrirala Ančka Gošnik – Godec

97. Jens Sigsgaard
PALE SAM NA SVETU
Prevedel Branko Žužek 
Ilustriral Rudolf Sablić

98. Janez Bitenc in Mirko Kokol (izbor)
PARTIZANSKE PESMICE
Ilustrirala Nada Lukežič

99. Branka Jurca
GREGEC KOBILICA
Ilustriral Ivan Seljak - Čopič

100. Ela Peroci 
ČEBELICE
Ilustrirala Marlenka Stupica

101. Fred Rodrian
OBLAČEK – OVČICA
Prevedla Vera Albreht
Ilustrirala Daniela Háhnová

102. Jacob in Wilhelm Grimm
VELIKAN IN KROJAČEK
Prevedla Vera Albreht, 
Ilustriral Bernhard Nast

103. Vlado Ravnik
CVETJE NAŠIH GORA
Ilustriral Vlado Ravnik

104. Viktor Petkovšek
UŽITNE IN STRUPENE GOBE
Ilustriral Vladimir Pirnat

105. Fran Levstik
NAJDIHOJCA
Ilustriral France Mihelič

106. Fran Levstik
KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO
Ilustrirala Roža Piščanec

107. Oton Župančič
ČREP – NA TLEH JE LONČEK
Ilustrirala Marlenka Stupica

108. France Bevk 
(po pravljičnih motivih)
JANKO IN METKA
Ilustrirala Roža Piščanec

109. Stana Vinšek 
(izbor Janez Bitenc)
NA LJUBLJANSKEM GRADU
Ilustrirala Marlenka Stupica

110. France Bevk
SPODOBNO SE OBNAŠAJ
Ilustriral Aco Mavec

111. Češka ljudska pravljica
LONČEK, KUHAJ!
Prevedel Fran Bradač
Ilustrirala Lidija Osterc

112. M. Bolšincov
DEČEK IZ NARVSKE STRAŽNICE
Prevedel Pavel Golia
Ilustracije N. Kočergina po izvirniku

113. Cvetko Zagorski
KJE JE MEDO?
Ilustrirala Marlenka Stupica

114. Jacob in Wilhelm Grimm
GOSJA PASTIRICA PRI STUDENCU
Prevedla Mihaela Šarič, 
Ilustrirala Nada Lukežič

115. Lili Novy
PIKA – POKA
Ilustrirala Marija Vogelnik

116. Leopold Suhodolčan
MOJ PRIJATELJ JUMBO
Ilustriral Janez Vidic

117. Matevž Hace
POVODENJ
Ilustrirala Nada Lukežič

118. Slovenska ljudska pravljica 
(Zapisal Matija Valjavec)
ZLATA PTICA
Ilustrirala Ančka Gošnik – Godec

119. Dragotin Kette
ŠIVILJA IN ŠKARJICE
Ilustrirala Jelka Reichman

120. Voja Carić
BABICA
Prevedla Marija Kovačič 
Ilustrirala Ančka Gošnik – Godec

121. Jacob in Wilhelm Grimm
RDEČA KAPICA
Prevedel Fran Albreht
Ilustrirala Marlenka Stupica

122. Kristina Brenkova
KRUHEK
Ilustrirala Marlenka Stupica

123. Desanka Maksimović
TRAVNIŠKI ZVONČEK
Prevedel Ivan Minatti 
Ilustrirala Marija Vogelnik

124. Tone Seliškar
MOJA PRVA KNJIGA
Ilustrirala Melita Vovk – Štih

125. Srečko Kosovel
NAŠA BELA MAČICA
Ilustrirala Lidija Osterc

126. Tone Pavček
KAJ JE NAJLEPŠE
Ilustrirala Marlenka Stupica

127. Vlado Ravnik
CVETJE NAŠIH GORA, II. del
Narisal Vlado Ravnik

128. Jacob in Wilhelm Grimm
ZVEZDNI TOLARJI
Ilustrirala Mara Kralj

129. Darinka Petkovšek (izbor)
ŠESTDESET UGANK
Ilustrirala Jelka Reichman

130. Prekmurska ljudska pravljica
O TREH GRAHIH
Ilustrirala Ančka Gošnik – Godec

131. Vera Albreht
ABC
Ilustrirala Marička Koren

133. Jacob in Wilhelm Grimm
TRNULJČICA
Prevedel Fran Albreht, 
Ilustrirala Marlenka Stupica

134. Marjanca Šeme
SPOMINI PARTIZANSKE UČITELJICE
Ilustrirala Marjanca Jemec - Božič

135. Gorazd Makarovič
SLOVENSKE PANJSKE KONČNICE
Ilustriral Virgil Dariš

136. Branka Jurca
RDEČI ŠKORENJČKI
Ilustrirala Marjanca Jemec – Božič

137. Otroške ljudske pesmice 
(Izbor Kristina Brenkova)
PLEŠI, PLEŠI, ČRNI KOS!
Ilustrirala Marlenka Stupica

138. Ruska pravljica
TRIJE MEDVEDI
Ilustrirala Roža Piščanec

139. Ela Peroci
MUCA COPATARICA
Ilustrirala Ančka Gošnik – Godec

140. Sergej Vošnjak
KRUH, KI GA NI BILO
Ilustrirala Marjanca Jemec – Božič

141. Jacob in Wilhelm Grimm
PEPELKA
Prevedel Fran Albreht 
Ilustrirala Danica Rusjan

142. Anton Ingolič
ZGODBA O ČRNOBELI OVČKI
Ilustrirala Cita Potokar

143. Katharine Dessau
DARILA Z MARSA
Prevedel Viljem Heiliger, 
Ilustrirala Tinca Stegovec

144. Kristina Brenkova
KOŠČEK SIRA
Ilustrirala Marlenka Stupica

145. Jella Lepman in Hansjörg Schmitthenner
LENA TEREZINKA
Prevedel Cvetko Zagorski
Ilustrirala Lidija Osterc

146. Milko Matičetov (izbor in priredba)
LJUDSKE PESMICE
Ilustrirala Marjanca Jemec - Božič

147. Fran Levstik
KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO
Ilustrirala Roža Piščanec

148. Jacob in Wilhelm Grimm
BRATEC IN SESTRICA
Prevedel Fran Albreht
Ilustriral Bernhard Nast

149. Kristina Brenkova  (izbor)
PRAVLJICE
Prevedla Kristina Brenkova, 
Ilustrirala Ančka Gošnik – Godec

150. Oton Župančič
KANGLICA
Lesorezi Marija Vogelnik 

151. Jana Milčinski
ZAKAJ STA MATIČEK IN MAJA ZAMUDILA POUK
Ilustrirala Marička Koren

152. Djordje Radišić
DEČEK IN VOJNA
Prevedla Marija Kovačič 
Ilustrirala Ančka Gošnik – Godec

153. Branka Jurca
KATKA, STOJ!
Ilustrirala Marjanca Jemec – Božič

154. Slovenske ljudske pesmice 
(Izbor in priredba Milko Matičetov)
JURČEK ORJE
Ilustrirala Marjanca Jemec – Božič

155.Ela Peroci
MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON
Ilustrirala Marlenka Stupica

156. Karel Hroch
O GOSKICI, KI SE JE UČILA PETI
Prevedel Fran Bradač
Ilustrirala Marlenka Stupica

157. Fran Roš
LETALEC NEJČEK
Ilustrirala Darinka Pavletič – Lorenčak

158. Stanko Kotnik
DOMOVI NAŠIH PISATELJEV
Ilustrirala Barbara Vidic

159. Ljudske pesmice
GAGAJ, GAGAJ, GOS
Ilustrirala Marija Vogelnik

160. Jože Šmit
KAJ DELA ŽABICA
Ilustriral Milan Bizovičar

161. Zděnek Slaby
ZELENA KAPICA
Prevedel Branimir Kozinc 
Ilustrirala Marija Stupica

162. J. K. Erben
LONČEK, KUHAJ!
Prevedel Fran Bradač 
Ilustrirala Lidija Osterc

163. Dragotin Kette
ŠIVILJA IN ŠKARJICE
Ilustrirala Jelka Reichman

164. Ljudske pravljice 
(Zapisal Milko Matičetov)
LISICA IN PETELIN
Ilustrirala Ančka Gošnik – Godec 

165. Darinka Petkovšek (izbor ugank)
ŠVIGA, ŠVAGA, ČEZ DVA PRAGA
Ilustrirala Jelka Reichman

166. Kajetan Kovič
MOJ PRIJATELJ PIKI
Ilustrirala Jelka Reichman

167. Mirko Petrović
DEKLICA S SEDMIMI MANDELJNI
Prevedla Marija Kovačič
Ilustriral Milan Bizovičar

168. Vitomil Zupan
PLAŠČEK ZA BARBARO
Ilustrirala Marija Lucija Stupica

169. Franc Ksaver Meško
LUNA IN ŽABICA
Ilustrirala Marička Koren

170. Rezijanska ljudska pravljica 
(Zapisal Milko Matičetov)
DVANAJST UJCEV
Ilustrirala Ančka Gošnik – Godec

171. Dušan Radović
STRAŠNI LEV
Prevedel Ivan Minatti
Ilustriral Štefan Planinc

172. Fran Milčinski
RAZBOJNIK CEFIZELJ IN OBČINSKA BLAGAJNA
Ilustriral Jože Ciuha

173. Zima Vrščaj
SINIČKA NAS JE OBISKALA
Ilustriral Jože Ciuha

174. Slovenska ljudska pravljica 
(Zapisala Kristina Brenkova)
PŠENICA – NAJLEPŠI CVET
Ilustrirala Ančka Gošnik – Godec

175. Grigor Vitez
ZRCALCE
Prevedel Jože Šmit 
Ilustrirala Danica Rusjan

176. Slovenske ljudske
ŠLO JE ŠLO MEDVEDOVO
Ilustrirala Marija Vogelnik

177. Julian Tuwim
REPICA
Prevedel Lojze Krakar 
Ilustriral Borut Pečar

178. Miroslav Košuta
KJE STANUJEŠ, MALA MIŠKA?
Ilustriral Kostja Gatnik

179. Dragotin Kette
BASNI
Ilustriral Jože Centa

180. – 181. France Bevk 
BEGAVČKA
Ilustriral Miklavž Omersa

182. Anica Černejeva
ORJEMO, ORJEMO
Ilustrirala Marjanca Jemec – Božič

183. Oton Župančič
UGANKE
Ilustrirala Melita Vovk – Štih

184. Erna Starovasnik
TOPLI POTOK
Ilustriral Ive Šubic

185. Lev Nikolajevič Tolstoj
POVESTICE
Prevedel Cvetko Zagorski    
Ilustrirala Alenka Vogelnik 

186. Ivan Cankar
PEHAR SUHIH HRUŠK
Ilustrirala Lidija Osterc

187. Svetlana Makarovič
LISJAČEK V LUNINEM GOZDU
Ilustriral Kostja Gatnik

188. Ivan Bizjak
KARMORABIT – MORABIT
Ilustrirala Ančka Gošnik – Godec

189. Cvetko Golar
SVATBA NA POLJANI
Ilustrirala Agata Freyer

190. Fran Roš
VID NIKDARSIT
Ilustrirala Darinka Pavletič – Lorenčak

191. Leopold Suhodolčan
PIPA, KLOBUK IN DOBER NOS
Ilustrirala Darinka Pavletič – Lorenčak

192. Karel Širok
POLŽJA HIŠICA
Ilustrirala Lidija Osterc

193. Tone Seliškar
VELIKA ŽRTEV
Ilustriral Ive Seljak

194. Josip Ribičič
PRVI IZLET
Ilustrirala Marjanca Jemec – Božič

195. Slovenska ljudska pravljica
O PREBRISANI DEKLICI
Ilustrirala Marička Koren

196. Josef Guggenmos
ZAKAJ JE ŽIRAFA TAKO VELIKA
Prevedla Marjana Kobe 
Ilustrirala Zdenka Golob – Borčić

197. Branko Ćopić
RAČUNAR RUMENKO
Prevedel Cvetko Zagorski   
Ilustriral Slobodan Milić

198. Janez Vipotnik
RUNO
Ilustrirala Darinka Pavletič – Lorenčak

199. Zvonimir Balog
KO SEM ŠE MAJHEN BIL
Prevedel Ivan Minatti 
Ilustriral Kostja Gatnik

200. Slovenska ljudska pravljica 
(Zapisal Janez Trdina)
LISICA, VOLK IN MEDVED
Ilustriral Božidar Grabnar

201. Vida Brest
PTICE IN GRM
Ilustrirala Melita Vovk – Štih

202. Ljudmila Prunk – Utva
KRAGULJČKI
Ilustriral Matjaž Schmidt

203. Ljudska pravljica 
(Zapisal Vinko Möderndorfer)
DOLGOUHEC IN MEDVED
Ilustriral Milan Bizovičar

204. Slovenske basni
PODKOVANA ŽABA
Ilustriral Marjan Manček

205. Ela Peroci
STOLP IZ VOŠČILNIC
Ilustriral Milan Bizovičar

206. Alojz Gradnik
MOJŠKRA MARA
Ilustrirala Kamila Volčanšek

207. Karel Grabeljšek
NAJMLAJŠI PARTIZAN
Ilustriral Božidar Grabnar

208. Afriške ljudske pripovedi
MIŠEK ZMAGOVALEC
Prevedel Vlado Jagodic 
Ilustrirala Alenka Vogelnik

209. Claude Aveline
ZGODBI O MAČKU IN SLONU
Prevedla Mira Mihelič 
Ilustriral Srečo Papič

210. Zima Vrščaj
7 COFOV ZA 1. MAJ
Ilustriral Štefan Planinc

211. Stevan Raičković
MLIN NA VETER
Prevedel Kajetan Kovič 
Ilustriral Srečo Papič

212. Nazim Hikmet
SREČA PRISMUKNJENE ŽENE
Prevedel Ivan Minatti
Ilustrirala Kamila Volčanšek

213. Angleške ljudske otroške pesmice
MOŽ V MESECU
Prevedla Matej Bor in Gitica Jakopin
Ilustriral Milan Bizovičar

214. Bogomir Magajna
POVESTICI O PUNČKI MAJI
Ilustrirala Lidija Osterc

215. Hans Christian Andersen
DEKLICA Z VŽIGALICAMI
Prevedel Rudolf Kresal 
Ilustriral Srečo Papič

216. France Bevk
PIKAPOLONICA
Ilustrirala Roža Piščanec

217. Otroške pesmi jugoslovanskih pesnikov
TRINADSTROPNI BOLNIK
Prevedla Niko Grafenauer in Tone Pavček
Ilustriral Milan Bizovičar

218. Desanka Maksimović
ZGODBA O RAZVAJENI CESARIČNI
Prevedel Cvetko Zagorski 
Ilustriral Daniel Demšar

219. Branko Žužek
KRUH MOJE MATERE
Ilustriral Boro Pavlović

220. France Forstnerič
JABOLKO
Ilustriral Zdravko Papič

221. Ivo Zorman
RADA BI BILA VELIKA
Ilustrirala Kamila Volčanšek

222. Lojze Zupanc
SINČEK PALČEK
Ilustrirala Irena Majcen

223. Slovenska ljudska pripovedka
HUDOBNA MAČEHA IN PRIDNA PASTORKA
Ilustrirala Alenka Vogelnik

224. Lojze Kovačič
DVA ZMERJALCA
Ilustriral Milan Bizovičar

225. Ezopove basni
KDO LETI NAJVIŠJE
Prevedla Kristina Brenkova 
Ilustrirala Ančka Gošnik – Godec

226. Ljudske pravljice
ZLATA RIBICA
Prevedla Kristina Brenkova 
Ilustrirala Ančka Gošnik – Godec

227. Partizanske črtice za otroke
MAMICA, SAJ BOM PRIDNA
Ilustriral Ive Seljak – Čopič

228. Venceslav Winkler
MUCKA LIZUNKA
Ilustrirala Marjeta Cvetko

229. Kajetan Kovič
KRIŽEMKRAŽ
Ilustrirala Jelka Reichman

230. Branka Jurca
MARJANKA VSEZNALKA
Ilustrirala Jelka Godec – Tomšič

231. Vladimir Petrovič Katajev
CVETKA SEDEMCVETKA
Prevedel Jurij Rojs
Ilustriral Matjaž Schmidt

232. Gvido Tartalja
MAČJI KAŠELJ IN ŽIVALI
Prevedel Miha Mate 
Ilustrirala Marjeta Cvetko

233. Mira Mihelič
TIČEK MATIČEK
Ilustrirala Marička Koren

234. Ljudske pesmice
SINKO NAGAJIVI
Prevedla Gitica Jakopin 
Ilustrirala Marlenka Stupica

235. France Bevk
POMEDIŠKA
Ilustrirala Lidija Osterc

236. Slovenske ljudske pripovedi 
(Izbor Kristina Brenkova)
ZAKAJ TEČE PES ZA ZAJCEM
Ilustrirala Ančka Gošnik – Godec

237. Makedonska ljudska pravljica
KOKOŠKA IN DVANAJST PIŠČANCEV
Prevedel Ivan Minatti 
Ilustrirala Dunja Furlani

238. Beno Zupančič
LUKA
Ilustriral Milan Bizovičar

239. Jacques Prévert
LEVIČ V KLETKI
Prevedel Aleš Berger
Ilustriral Kostja Gatnik

240. Janosch
ČEPICA NEVIDNICA
Prevedla Marjana Kobe
Ilustriral Marjan Manček

241. Ciril Kosmač
MEDVEJKE
Ilustrirala Marjanca Jemec – Božič

242. Ruska ljudska pripovedka
ZAJČKOVA HIŠICA
Prevedel Pavel Golia 
Ilustrirala Irena Majcen

243. Srečko Kosovel
NAŠA BELA MAČICA
Ilustrirala Lidija Osterc

244. Slovenska ljudska pripovedka
VOLK, PES IN MAČKA
Ilustrirala Kamila Volčanšek

245. Elsa Lira Gaiero
ZELENA ŽABICA
Prevedel Miro Bajt
Ilustriral Srečo Papič

246. Branko Hofman
TONKA PACONKA
ilustriral Marjan Manček

247. Dragan Lukić
OTROCI IN VELIKANI
Prevedel Ivan Minatti 
Ilustrirala Dunja Furlani

248. Boris Vladimirovič Zahoder
SIVČEK
Prevedel Jurij Rojs
Ilustriral Dušan Klun

249. Miško Kranjec
KOST
Ilustriral Savo Sovre

250. Zdeněk Vyhlídal
O ČLOVEKU, KI JE VSE VEDEL
Prevedla Zdenka Škerlj – Jerman 
Ilustrirala Marička Koren

251. Milovan Danojlić
KAKO SPIJO TRAMVAJI
Prevedel Niko Grafenauer, 
Ilustrirala Jelka Godec – Tomšič

252. Josip Ribičič
ŠTRUKELJČEK
Ilustrirala Marička Koren

253. Franc Belčič
BREZ PREGLAVICE ZA BISTRE GLAVICE
Ilustrirala Marjeta Cvetko

254. Smiljan Samec
LESENI KONJIČEK
Ilustriral Milan Bizovičar

255. Advan Hozić
VELIKA POMOČ
Prevedel Ivo Minatti 
Ilustriral Božidar Grabnar

256. Karelske pravljice
ČAROBNI MLINČEK
Prevedla Zdenka Jerman 
Ilustriral Kostja Gatnik

257. Tone Čufar
PETROV DOBITEK
Ilustrirala Marjeta Cvetko

258. Hans Fallada
ZGODBA O ZGODBICI
Prevedel Lojze Kovačič 
Ilustriral Marjan Manček

259. Eleanor Farjeon
VRTNICE MALE GOSPODIČNE
Prevedla Katja Fistrovič 
Ilustrirala Kamila Volčanšek

260. Gvido Tartalja
MAMA ŽABA IN ŽABČKI
Prevedel Ivan Minatti 
Ilustriral Daniel Demšar

261. Bojan Pisk
KO SE SMEJEM, VSE RAZGREJEM
Ilustrirala Marjanca Jemec – Božič

262. Slovenska ljudska pravljica 
(Zapisala Ana Pintarič)
RAČKE, MRAVLJE IN ČEBELICE
Ilustrirala Ančka Gošnik – Godec

263. Severin Šali
TEČE TO IN TEČE ONO
Ilustrirala Marjeta Cvetko

264. Paul Éluard
KRILČICA
Prevedel Aleš Berger 
Ilustrirala Kamila Volčanšek

265. Romske pesmice
ROMSKA USPAVANKA
Prevedel Jože Olaj
Ilustrirala Marička Koren

266. Miha Matè
ŠOLA IGRAČ
Ilustrirala Jelka Reichman

267. Ivica Vanja Rorić
POREDNI MEDVEDEK
Prevedel Ivan Minatti 
Ilustrirala Jelka Godec – Tomšič

268. Pavle Zidar 
BARBARIN DEŽNIK
Ilustriral Alojz Zorman

269. Aleksandar Popovski
ZGODBA O UČILNICI
Prevedel Ivan Minatti 
Ilustrirala Anka Hribar – Košmerl

270. Katja Špurova
PRI MATERI
Ilustrirala Lidija Osterc

271. Danilo Lokar
NA POT
Ilustrirala Marjanca Jemec – Božič

272. Małgorzata Musierowicz          
KAJ IMAM
Prevedla Zdenka Škerlj – Jerman
Ilustrirala Jelka Reichman

273. Ezopove basni 
(Izbrala Kristina Brenkova)
KDO LETI NAJVIŠJE
Prevedla Kristina Brenkova 
Ilustrirala Ančka Gošnik – Godec

274. Makedonska ljudska pravljica
PETELIN IN SONCE
Prevedel Maks Robič 
Ilustrirala Jana Vizjak

275. Igo Gruden 
JOŽEK IMA HIŠKO
Ilustrirala Marjanca Jemec – Božič

276. Kitajske živalske pravljice
LAHKOVERNI SRNJAČEK
Prevedla Maja Lavrač
Ilustriral Andrej Trobentar

277. Mirjana Stefanović
ŠOLA ZA VELIKE
Prevedel Ivan Minatti 
Ilustriral Matjaž Schmidt

278. Bolesłav M. Dloguszewski           
O MODREM KMETU
Prevedla Zdenka Jerman 
Ilustrirala Marjeta Cvetko

279. Josip Stritar
POD LIPO
Ilustriral Srečo Papič

280. Oscar Wilde
SEBIČNI VELIKAN
Prevedel Ciril Kosmač 
Ilustrirala Kamila Volčanšek

281. Ludvik Mrzel
UPORNIK
Ilustriral Danijel Demšar

282. Gitica Jakopin
ANINA USPAVANKA
Ilustrirala Marjeta Cvetko

283. Branko Hofman
KDO MAMICI SOLI PAMET
Ilustrirala Nevenka Gregorčič

284. Karel Grabeljšek
BOJAN
Ilustriral Igor Rehar

285. Kristina Brenkova
KANGLICA KAŠE
Ilustriral Miroslav Šuput

286. Ištván Csukás
UBOGI ARTUR CMOK
Prevedel Jože Olaj
Ilustriral Ferenc Sajdik

287. Jean Joubert
BELA SOVA IN MODRA MIŠ
Prevedel Aleš Berger 
Ilustrirala Zora Stančič

288. Dušan Đurišić
MAMINA METULJA
Prevedel Ivan Minatti
Ilustrirala Eva Heimer

289. Karelijske pravljice
KRALJEVSKI PRAVLJIČAR
Prevedel Vlado Jagodic
Ilustrirala Irena Majcen

290. Peter Hacks
PRAVŠNJIK V NEPRAVEM OKNU
Prevedla Mira Miladinović 
Ilustriral Zvonko Čoh

291. Neža Maurer
TELEVIZIJSKI OTROCI
Ilustriral Milan Bizovičar

292. Kirsti Kivinen in Annami Poivaara
ROJSTNI DAN PIKAPOLONICE PIKE
Prevedla Jelka Ovaska – Novak, 
Ilustrirala Mojca Cerjak

293. Dragiša Penjin
KANARČEK V KLOBUKU
Prevedla Neža Maurer 
Ilustriral Milan Erič

294. Uwe Kant
KAKO JE ŠEL JANEK ISKAT ZGODBO
Prevedla Mira Miladinović 
Ilustriral Marjan Manček

295. Zlata Vidaček
ZIBELKA V PESKU
Prevedel Ivan Minatti 
Ilustrirala Zora Stančič

296. Romunska ljudska pesem
OVČKA MIORICA
Prevedla Katja Špur 
Ilustrirala Jana Vizjak

297. Marjeta Dajčman
V GOZDU IMAM PRIJATELJE
Ilustrirala Jelka Godec – Schmidt

298. Slovenska ljudska pravljica 
(Zapisal A. Benigar)
PRAPROTNO SEME
Ilustrirala Irena Majcen

299. Češka ljudska pravljica
ČAROBNA PIŠČALKA
Prevedla Gitica Jakopin
Ilustrirala Kamila Volčanšek

300. Armenska ljudska pravljica
ZANIKRNICA HURI
Prevedel Cvetko Zagorski 
Ilustriral Jurij Pfeifer

301. Albanska ljudska pravljica
KDO SE JE USTRAŠIL
Prevedla Kristina Brenkova, 
Ilustriral Branko Drekonja

302. Slovenske ljudske pesmice
TUJČICA MAVČICA
Ilustriral Marjan Manček

303. Letonska ljudska pravljica
MIZA V GOZDU
Prevedla Božena Legiša
Ilustriral Daniel Demšar

304. Franjo Frančič
MALE PRAVLJICE
Ilustrirala Zora Bitenc

305. Polonca Kovač
O DVEH OBČUTLJIVKAH
Ilustriral Zvonko Čoh

306. Manko Golar
POLŽEK JE ZAKLENIL HIŠICO
Ilustrirala Jelka Godec – Schmidt

307. Alenka Glazer
DEŽNIKI
Ilustrirala Alenka Pirnar

308. Horacio Quiroga
LENA ČEBELA
Prevedel Miro Bajt 
Ilustriral Žiga Okorn

309. Venceslav Winkler
PISANA ŽOGA
Ilustriral Božidar Grabnar

310. Indijanska ljudska pravljica
DROZG IN LISICA
Prevedla Kristina Brenkova
Ilustriral Daniel Demšar

311. Afriška ljudska pravljica
KAJ JE NAJBOLJŠE
Prevedla Kristina Brenkova 
Ilustrirala Marjeta Cvetko

312. Slovenska ljudska pripoved 
(Zapisala Lea Fatur)
PŠENICA – NAJLEPŠI CVET
Ilustrirala Ančka Gošnik – Godec

313. Grigor Vitez
RISATI NI LAHKO
Prevedel Jože Šmit
Ilustrirala Alenka Sottler

314. Miloš Macourek
BARBKA IN LIZIKE
Prevedla Marjana Samide 
Ilustrirala Tamara Pečak

315. Lojze Beltram
UGANKE
Ilustriral Marjan Manček

316. Oli Elčin
STEKLENA VRTNICA
Prevedla Marjana Samide 
Ilustriral Andrej Trobentar

317. Šimo Ešić
KAKO NASMEJATI MAMO
Prevedla Neža Maurer 
Ilustrirala Irena Majcen

318. Jacob in Wilhelm Grimm
ZVEZDNI TOLARJI
Prevedel Fran Albreht 
Ilustrirala Mara Kralj

319. Gianni Rodari
MIŠKA IZ STRIPOV
Prevedla Evelina Umek 
Ilustriral Marjan Manček

320. Ödön von Horvath
SODOBNA PRAVLJICA
Prevedla Vladka Štivan
Ilustrirala Marija Lucija Stupica

321. Turkmenska ljudska pravljica
MODRO GRANATNO JABOLKO
Prevedla Marjana Samide 
Ilustriral Andrej Trobentar

322. Ružena Červenková
SKOKICA IN ŽABON SMOLON
Prevedla Zdenka Jerman 
Ilustriral Boštjan Plesničar

323. Arabske basni
BASNI
Prevedla Margit Podvornik in Mohsen Alhady
Ilustriral Daniel Demšar

324. Matej Bor
PALČKI – PIHALČKI
Ilustrirala Alenka Sottler

325. Terry Jones
PETER ENKORAK
Prevedla Vladka Štivan 
Ilustriral Petar Meseldjija

326. Reiner Zimnik
DEŽEVNI MATEVŽEK
Prevedla Marjana Kobe, 
Ilustriral Janez Lapajne

327. Jacob in Wilhelm Grimm
TRI PERESA
Prevedla Polonca Kovač 
Ilustrirala Kamila Volčanšek

328. Erich Kästner
MAME NI DOMA
Prevedla Marjana Kobe
Ilustriral Štefan Planinc

329. Lucyna Krzemienicka
O STARKI ZIMI IN NJENIH POMOČNIKIH
Prevedla Zdenka Jerman
Ilustrirala Alenka Sottler

330. Margaret Springer
ČE SI ZAŽELIŠ NOSOROGA
Prevedla Katarina Minatti 
Ilustriral Edo Podreka

331. Ifigenija Simonović
PUNČKA Z GRDIMI LASMI
Ilustrirala Irena Majcen

332. René Guillot
KROKODIL TAKUMAN
Prevedla Marjana Kobe 
Ilustriral Oliver Marčeta

333. Hana Doskočilová
MESECA V MORJU NE UJAMEŠ
Prevedla Zdenka Jerman 
Ilustriral Aleš Sedmak

334. Franček Rudolf
LEPA MUCA IN LEPI MUC
Ilustrirala Maja Jančič

335. Luko Paljetak
ZVEZDA DANÍCA
Prevedla Mojca Mihelič 
Ilustrirala Jelka Godec – Schmidt

336. Ljudske pesmi z vsega sveta
SINKO NAGAJIVI
Prevedla Gitica Jakopin 
Ilustrirala Marlenka Stupica

337. Janja Polanec
SONCE JE DOBILO PEGE
Ilustrirala Maja Jančič

338. Erna Gregorič
DUŠICA IZ OBLAČKA
Ilustrirala Mojca Cerjak

339. Barbara Andrews
ŽALOSTNI PRINC
Prevedla Katarina Minatti
Ilustriral Miroslav Šuput

340. Antoinette Wehrmann
SMOLČEK IN ŠPELA POČASNELA
Prevedel Cvetko Zagorski 
Ilustrirala Irena Majcen

341. Masao Tsurumi
GUGALNIKOVO DREVO
Prevedla Erika Vouk
Ilustriral Andrej Trobentar

342. Ervin Fritz
MAVRICA MAVRA
Ilustriral Hua Quing

343. Basni severnoameriških Indijancev
OREL Z DVEMA ŽENAMA
Prevedla Margit Podvornik – Alhady, 
Ilustrirala Alenka Sottler

344. James Krüss
PRIPOVEDKA O ZAMORSKEM KUHARJU MARTINU
Prevedla Marjana Kobe 
Ilustrirala Jelka Godec – Schmidt

345. Max Velthuijs
POLPALČEK NAJDE SREČO
Prevedla Erika Vouk 
Ilustriral Gorazd Vahen

346. Paul E. Stawski
NEZNOSNI FREDI
Prevedla Katarina Minatti 
Ilustrirala Marija Lucija Stupica

347. Donatella Ziliotto
NEVIDNI KONJ
Prevedla Evelina Umek
Ilustriral Matjaž Schmidt

348. Roger Duvoisin
PETUNJA
Prevedla Marjana Kobe
Ilustrirala Irena Majcen

349. Sara Cone Bryant
MUCA IN PAPIGA
Prevedla Marjana Kobe
Ilustrirala Marjanca Jemec – Božič

350. Bina Štampe – Žmavc
ZRNCA SONCA
Ilustriral Daniel Demšar

351. Dane Zajc
TA ROŽA JE ZATE
Ilustrirala Jelka Godec – Schmidt

352. Václav Čtvrtek
ZGODBA O VILI AMALIJI
Prevedla Bilka Mate
Ilustriral Andrej Trobentar

353. Rezijanska ljudska pravljica 
(Zapisal Milko Matičetov)
DVANAJST UJCEV
Ilustrirala Ančka Gošnik – Godec

354. Toby Speed
O GUMBU, KI JE PLEZAL
Prevedla Katarina Minatti
Ilustriral Svjetlan Junaković

355. Nina Mazi
MEDVEDJI PIKNIK
Ilustrirala Jelka Reichman

356. Italo Calvino
DENAR NAREDI VSE
Prevedla Tea Štoka 
Ilustrirala Kamila Volčanšek

357. Sergej Mihalkov
ZAJEC – LAŽNI BOLNIK
Prevedla Ana Brvar 
Ilustrirala Jelka Godec – Schmidt

358. Kristina Brenkova
HIŠA OB POTOKU
Ilustrirala Jelka Godec – Schmidt

359. Dim Zupan
ZOBEK NA DOPUSTU
Ilustriral Roman Peklaj
 
360. Vinko Möderndorfer
MADONCA FLETEN SVET
Ilustrirala Maja Jančič
 
361. Jože Snoj
ENKRAT, KO BO OČKA MAJHEN
Ilustriral Marjan Manček

362. Nada Križnar
ZGODBA O VETRU
Ilustrirala Irena Majcen
 
363. Kajetan Kovič
BANANE
Ilustriral Marjan Manček

364. Simona Čufer
O PRAVLJICI, KI SE JE IZGUBILA
Ilustrirala Mojca Cerjak

365. Lilijana Praprotnik – Zupančič
TO JE ...
Ilustrirala Jelka Godec – Schmidt

366. Vojan Tihomir Arhar
IMENITNIKI Z ZELENEGA DVORA
Ilustrirala Jelka Godec – Schmidt

367. Irena Androjna
O VELIKANU, KI JE KRADEL LETNE ČASE
Ilustrirala Maja Jančič

368. Virginia Woolf
ZAVESA LUŽNIKOVE TETE
Prevedla Jana Unuk, 
ilustrirala Ana Košir

369. Feri Lainšček
OTO IN OTO IN MARUŠA
Ilustrirala Ana Košir

370. Neža Maurer
OD SREDE DO PETKA
Ilustrirala Barbara Stupica

371. Ela Peroci
HIŠICA IZ KOCK
Ilustriral Svjetlan Junaković 

372. Legenda Indijancev Tupi
KAKO JE NASTALA MANIOKA
Prevedel Milan Rebula
Ilustriral Lucijan Reščič

373. Lene Skumanz – Mayer
ZGODBE O TINU
Prevedla Alenka Beg - Lauko
Ilustrirala Mojca Cerjak

374. Henrietta Tremlett
LASTOVKA
Prevedla Jana Unuk,
Ilustrirala Jelka Godec – Schmidt

375. Branko Rudolf
HUDA MRAVLJICA
Ilustrirala Maša Kozjek

376. Anja Štefan
ČMRLJ IN PIŠČALKA
Ilustrirala Alenka Sottler

377. Andrej Rozman Roza
ČRVIVE PESMI
Ilustriral Zvonko Čoh

378. Oton Župančič
UGANKE
Ilustriral Marjan Manček

379. Slovenske ljudske pesmi za otroke
(Izbrala Slavica Remškar)
SKRINJA PISANA
Ilustrirala Ančka Gošnik – Godec

380. Svetlana Makarovič
POD MEDVEDOVIM DEŽNIKOM
Ilustriral Gorazd Vahen

381. Bina Štampe – Žmavc
PISMONOŠA HUBERT
Ilustriral Svjetlan Junaković

382. Andrej Rozman – Roza
KRAVA, KI JO JE PASEL MIHEC
Ilustriral Zvonko Čoh

383. Anna Swirszczynska 
MALI RAKEC
Prevedla Jana Unuk 
Ilustrirala Mojca Cerjak

384. Slovenska ljudska pravljica
(Priredila Anja Štefan)
ZLATO KRALJA MATJAŽA
Ilustrirala Suzana Bricelj

385. Fran Levstik, Josip Stritar 
CVILIMOŽEK
Ilustriral Silvan Omerzu

386. Peter Svetina
O MROŽKU, KI SI NI HOTEL STRIČI NOHTOV
Ilustrirala Mojca Osojnik

387. Slavica Remškar (izbor)
UGANKE O ŽIVALIH
Ilustrirala Jelka Reichman

388. Slavko Jug
POČESANE RIBE
Ilustriral Silvan Omerzu

389. Polonca Kovač
MALI MEDO
Ilustrirala Jelka Reichman

390. Michio Mado
ČUDEŽNI ŽEP
Prevedla Peter Svetina in Janja Majcen
Ilustrirala Alenka Sottler

391. Fran Milčinski
RAZBOJNIK CEFIZELJ IN OBČINSKA BLAGAJNA
Ilustriral Zvonko Čoh

392. Vida Brest
PRODAJAMO ZA GUMBE
Ilustrirala Marjanca Jemec – Božič

393. Koroška pripovedka
HVALEŽNI MEDVED
Ilustrirala Jelka Godec – Schmidt

394. Zvezdana Majhen
KAM KAKA SONCE
Ilustrirala Ana Košir

395. Andrej Rozman – Roza
BALON VELIKAN
Ilustriral Matjaž Schmidt

396. Ivan Cankar
PEHAR SUHIH HRUŠK
Ilustrirala Jelka Godec – Schmidt

397. Svetlana Makarovič
POD MEDVEDOVIM DEŽNIKOM
Ilustriral Gorazd Vahen

398. Damjana Kenda – Hussu
KAKO SE KUHA MULA
Ilustriral Svjetlan Junaković

399. Andrej Rozman – Roza
UGANKE
Ilustriral Zvonko Čoh  
  
400. Ruska ljudska pravljica
MEDVED IŠČE PESTUNJO
Prevedla Marjana Kobe
Ilustrirala Polona Lovšin

401. Lili Novy
PIKA – POKA
Ilustriral Marjan Manček

402. Peter Svetina
MROŽEK DOBI OČALA
Ilustrirala Mojca Osojnik

403. Marko Simčič
ČAROBNI KOMBI
Ilustriral Matjaž Schmidt

404. Yves Pinguilly in Sarang Seck
 O DEČKU, KI JE POLULAL PUTKE
 Prevedla Mojca Medvedšek
 Ilustrirala Florence Kœnig

405. Cvetka Sokolov
 RDEČA HIŠA
 Ilustriral Peter Škerl

406. Slovenske basni
 ZAJEC IN LISICA 
 Izbrala in priredila Anja Štefan
 Ilustrirala Jelka Godec Schmidt

407. Niko Grafenauer
PEDENJHIŠICA
Ilustriral Marjan Manček

408. Andrej Rozman Roza
MARELA
Ilustriral Zvonko Čoh

409. Miroslav Košuta
DVOREC
Ilustrirala Polona Lovšin

410. Rotraut Susanne Berner
AH NE – DAJ NO
Prevedla Alenka Veler

411. Branka Jurca
SNEŽAKI V VRTCU
Ilustrirala Ančka Gošnik Godec

412. Ole Könnecke
ANTON ZNA ČARATI 
Prevedla Alenka Veler

413.  Peter Svetina
PESMI IZ PRALNEGA STROJA
Ilustriral Damijan Stepančič

414. Miklavž Komelj
ZVERINICE
Ilustriral Marjan Manček

415. Romska pravljica/Romani paramisi
KAKO SO NASTALE GOSLI/SAR ULI I HEGEDUVA
Prevedel Niko Kuret
V romščino prevedel Romeo Cener
Ilustrirala Suzi Bricelj

416. Polonca Kovač
KLEPETAVA ŽELVA
Ilustrirala Polona Lovšin

417. Anja Štefan
ŠTIRI ČRNE MRAVLJICE
Ilustriral Zvonko Čoh

418. Češka ljudska
LONČEK, KUHAJ
Prevedel Fran Bradač
Ilustriral Dušan Klun


419. Nataša Konc Lorenzutti
SKRIVALIŠČE
Ilustriral Matjaž Schmidt

420. Cvetka Sokolov
PRIDI, GREVA NA SPREHOD
Ilustrirala Ana Zavadlav

421. Nina Mav Hrovat 
O KRALJU, KI NI MARAL POSPRAVLJATI
Ilustrirala Suzi Bricelj

422. Zdravko Duša 
KJE SO DOMA DOBRI MOŽJE 
Ilustriral Peter Škerl

423. Irska ljudska pravljica 
RDEČA KOKOŠKA
Ilustrirala Maša Kozjek 

424. Ivan Belišev 
TRMOGLAVI MUCEK 
Ilustrirala Marjanca Jemec Božič

425. Peter Svetina 
RINGARAJA 
Ilustriral Marjan Manček 

426. Miklavž Komelj 
KAKO STA SE GOSPOD IN GOSPA POMIRILA 
Ilustriral Zvonko Čoh 

427. Desa Muck 
KO SE ŽELVA IZGUBI …
Ilustriral Peter Škerl

428. Aleš Berger
NONO Z BLEDA
Ilustriral Marjan Manček


429. Kazuno Kohara
HIŠA DUHOV
Prevedla Tatjana Cestnik


430. Lucija Stepančič
MARTINČEK IN DINOZAVRI
Ilustriral Damijan Stepančič

431. Tina Bačič
MOJ PRIJATELJ ZMAJ
Ilustrirala Maša Kozjek


[[ZLATA ČEBELICA]] 
Izdano ob 50-letnici Založbe Mladinska knjiga leta 1995

I.	Slovenska ljudska pravljica s Tolminskega
POVODNI MOŽ
Ilustriral Maksim Gaspari

II.	Fran Milčinski
ZLATA HRUŠKA
Ilustriral France Podrekar

III.	Japonska pravljica
MARELIČIN SIN
Prevedel Pavle Holeček
Ilustriral Maksim Sedej

IV.	Slovenska ljudska pravljica
PŠENICA – NAJLEPŠI CVET
Ilustrirala Ančka Gošnik – Godec


== [[POSEBNE IZDAJE ZBIRKE ''ČEBELICA'']] ==

ZLATA ČEBELICA 1 (2003)
Petdeset najlepših

ZLATA ČEBELICA 2
Še petdeset najlepših (2007)

TRI ČEBELICE: Uganke o živalih, Mali rakec, Krava, ki jo je pasel Mihec (2008)</text>
      <sha1>1b83ru5eodn5v7cytzwpq2h1rpic0ea</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kreativno pisanje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3237</id>
    <revision>
      <id>16795</id>
      <parentid>16794</parentid>
      <timestamp>2018-04-07T20:17:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Peter Bevc Šekoranja</username>
        <id>2853</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Dejavniki razvijanja kreativnih sposobnosti */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="127753" xml:space="preserve">'' Dr. Milena Mileva BLAŽIĆ''

&lt;big&gt;KREATIVNO PISANJE&lt;/big&gt;

&lt;big&gt;'''Vaje za razvijanje sposobnosti kreativnega pisanja'''
&lt;/big&gt;


= O razvijanju kreativnih sposobnostih =

== Pojem kreativnosti ==

'''Kreativnost''' (ali sopomenka '''ustvarjalnost''') je pojem, ki večino ljudi spomni na umetnike, na redke – mogoče celo izbrane – posameznike, navdih, izvirnost, domišljijo in podobne pojme&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;. Obstajajo številne definicije ustvarjalnosti, od splošnih, na primer kreativnost je lastnost, značilnost kreativnega&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, ustvarjati pomeni z dejavnostjo na umetniškem področju delati, da kaj nastane,&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; do specifičnih, na primer ''ustvarjanje je podzavesten proces'' (Posner, 1973), ''srečno naključje'' (de Bono, 1968), uporaba ustvarjalnih mertod, na primer »brainstorming« (Osborn, 1957, Parnes, 1962), ''oblikovanje okoliščin'' (izbira primernega časa in kraja za delo – Ferster, 1970), ''notranja spodbuda'' (Amabile in Hennessey, 1988).&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt; Ne bomo se ukvarjali s podrobnim razlaganjem in etimologijo pojma ustvarjalnost, z navedenimi primeri le ponazarjamo razsežnost te problematike, saj kljub številnim definicijam ne premore skupne in splošno sprejete. V svojih člankih in knjigah Torrance govori o ustvarjalnosti kot človekovi lastnosti, ki je še vedno nepriznana v družbi in ni vključena v šolski sistem, tako kot je inteligentnost. 

O neenotni definiciji '''nadarjenosti''' ter razlikovanju med nadarjenostjo, talentom in ustvarjalnostjo – kreativnostjo govori tudi ''koncept Odkrivanje in delo z nadarjenimi osebami v devetletni osnovni šoli'' in razlikuje med morebitno ter izkazano nadarjenostjo.&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt; '''Nadarjenost je pojmovana kot splošna intelektualna sposobnost, talent pa je specifična vrsta nadarjenosti za določeno področje.''' Samo ustvarjalnost pojmujem kot dejansko lastnost, ki ni sposobnost le nadarjenih in talentiranih posameznikov, ampak splošna sposobnost, ki se izkazujejo s sodelovanjem v (poustvarjalnem in ustvarjalnem) procesu in dosežki tega procesa.

Pojmovanje ustvarjalnosti ni lahko zožiti na definicijo v enem stavku. Oglejmo si eno izmed njih.
'''Ustvarjalnost je miselni proces ustvarjanja novih idej ali poustvarjanje nove celote iz idej, ki že obstajajo. Ustvarjalno pisanje je miselni pisni proces pisnega izražanja zamisli v (novih) besedilih ali iz sestavin, ki že obstajajo, poustvarjanje vsebinsko smiselnega, povezanega in zaokroženega besedila.&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;''' 

V psihologiji se je pojavila Guilfordova&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt; in Torranceova teorija&lt;sup&gt;8&lt;/sup&gt; pojmovanja ustvarjalnosti, po kateri s testi inteligentnosti merimo le eno vrsto sposobnosti. Ti torej niso primerni za ocenjevanje drugih sposobnosti (predvsem ustvarjalnih). Guilford je mentalne sposobnosti, ki jih s testi inteligentnosti ne merimo, razdelil na pet miselnih operacij. Za nas sta bistvena konvergentno, predvsem pa divergentno mišljenje. Konvergentno mišljenje (enosmerno, usmerjeno k eni rešitvi, stekajoče se v eno točko) je značilno za merjenje inteligenčnih sposobnosti; tovrstni testi so zaprti ─ eno vprašanje, ena rešitev. Divergentno mišljenje (večsmerno, različno mišljenje, odprto, v več točk usmerjeno mišljenje) meri ustvarjalne sposobnosti; testi ustvarjalnega mišljenja so odprti ─ eno vprašanje, več možnih, hkrati pa »pravilnih« odgovorov ali rešitev. V skladu s spoznanji Guilfordove teorije in Torranceovimi testi za merjenje ustvarjalnosti je večina ustvarjalnih nalog sestavljenih v skladu s testi ustvarjalnega mišljenja. Tudi konvergentne vaje so koristne, če le niso prevladujoče in namenjene same sebi. Naloge ustvarjalnega tipa pa podpirajo naloge neustvarjalnega tipa, s čimer posameznik pridobiva določeno osnovno znanje, ki ga mora imeti.

Razsežnosti ustvarjalnosti so začele zanimati raziskovalce v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja. Znanstveniki, ki so pred tem preučevali ustvarjalnost, so se bolj osredotočali na '''izdelke ustvarjalnega procesa, značilnosti ustvarjalcev in okoliščine ustvarjanja.''' Tako kot posamezniki niso enako inteligentni, tudi niso vsi enako ustvarjalni. Splošno razširjeno mnenje je, da smo vsi ustvarjalni, le da se razlikujemo po stopnji – nekateri so manj, drugi pa bolj ustvarjalni. Znanstveniki se ne morejo zediniti, ali je bistvo ustvarjalnosti '''reševanje''' ali '''odkrivanje problemov.''' Menim, da je skrčenje pojmovanja ustvarjalnosti le na eno razsežnost absolutno preozka. Nedvomno je, da je v nekaterih obdobjih ustvarjalnosti bolj v ospredju reševanje problemov, v drugih, zrelejših, pa tudi odkrivanje problemov. Pri preučevanju ustvarjalnosti se znanstveniki osredotočijo na ustvarjalnega '''posameznika, izdelek ali proces'''. Za našo uporabo je najprimernejše '''pojmovanje ustvarjalnosti kot procesa''' – kot razvijanje in produciranje izvirnih idej, ki so osnova za izražanje ustvarjalnih sposobnosti in s tem za razvijanje ustvarjalnega procesa. Pri razumevanju ustvarjalnega procesa je pomembno Guilfordovo pojmovanje in razlikovanje med '''konvergentnim ter divergentnim mišljenjem'''. Naloge ali rešitve, ki so '''divergentne ali odprte''', zahtevajo metodo reševanja problemov z naštevanjem številnih možnosti, le redke med njimi so izvirne, kakovostne in primerne. '''Konvergentne ali zaprte naloge''' pa potrebujejo drugačno metodo reševanja, ker obstaja za vsako vprašanje le en pravilen odgovor.

== Razvijanje kreativnih sposobnosti ==
Za razvijanje ustvarjalnih sposobnosti je najpomembnejše tako imenovano divergentno mišljenje, ki ga definiramo kot odprt način mišljenja. Ta dopušča več različnih in hkrati pravilnih rešitev. Ustvarjalnost imamo lahko za odprto, večsmerno, raznoliko, različno mišljenje. Metodično in vsebinsko se razlikuje od konvergentnega mišljenja, ki ga definiramo kot zaprto, enosmerno, v eno samo rešitev usmerjeno mišljenje.&lt;sup&gt;9&lt;/sup&gt; 


'''Osebnostne lastnosti''', ki jih lahko spodbujamo in razvijamo pri ustvarjalnosti, se nanašajo predvsem:
*'''na miselno-spoznavno''' področje oziroma na razvijanje divergentnega mišljenja '''(fluentnost, fleksibilnost, originalnost in elaboracija)''', pri čemer razvijamo:
 – logično mišljenje (analiza, abstrahiranje, posploševanje, sklepanje), 
 – domišljijo, 
 – opazovanje,
 – spomin in
 – smisel za humor;&lt;sup&gt;10&lt;/sup&gt; 
*'''na učno-storilnostno ali izobraževalno področje''', pri čemer razvijamo:
 – splošno razgledanost, 
 – besedišče,
 – branje z razumevanjem, 
 – izražanje v različnih književnih zvrsteh in vrstah; 
*'''na motivacijo''', pri čemer razvijamo:
 – prizadevanje in uresničevanje, 
 – radovednost, 
 – raznolikost interesov, 
 – vztrajnost pri nalogah, 
 – zadovoljstvo ob ustvarjanju; 
*'''na socialno-čustveno področje''', pri čemer razvijamo: 
 – nekonformizem, 
 – občutek za pravičnost in
 – sposobnost vživljanja.&lt;sup&gt;11&lt;/sup&gt; 


Vlogo in pomen ustvarjalnega pisanja lahko pojmujemo tudi kot razvijanje '''sedmih tipov inteligentnosti:&lt;sup&gt;12&lt;/sup&gt;''' 
*'''interpersonalne sposobnosti''' (medosebno sodelovanje): sposobnost besednega in nebesednega sporočanja, sodelovanje, sposobnost razumevanja in prevzemanja zornega kota drugih, medsebojno delo, razvijanje sposobnosti za identifikacijo, delo v skupinah;
*'''intrapersonalne sposobnosti''' (samoopazovanje in samoizražanje): osredotočenje na spomin in razmišljanje, pozornost, metakognicijo (tj. razmišljanje o mišljenju), izražanje sebe, zavedanje sebe, drugačno razumevanje sebe, višji miselni procesi in sklepanje; 
*'''verbalne jezikovne sposobnosti''' (sposobnosti upovedovanja): razvijanje štirih sporazumevalnih dejavnosti, predvsem sporočanja oziroma pisanja kot dvosmernega sporazumevanja, tvorjenje poustvarjalnih in ustvarjalnih besedil, razvijanje možnosti izražanja besedilne stvarnosti;
*'''vizualne sposobnosti''' (sposobnosti predstavljanja): dejavna domišljija, izmišljanje miselnih slik, risanje domišljijskočutnih predstav književnega prostora, pisno izražanje videnja književnih oseb;
*'''glasbeno-ritmične-zvočne sposobnosti''' (občutljivost in občutek za zvočnost besednega in nebesednega jezika), prepoznavanje in ustvarjanje zvočnih prvin (jezika: rime, aliteracije, asonance, onomatopeja), zaznavanje značilnosti zvočnega izraza;
*'''logično-matematične sposobnosti:''' analiza, abstrahiranje, posploševanje, sposobnost sklepanja;
*'''gibalne ali kinestetične sposobnosti:''' sposobnosti nebesednega izražanja, razvijanje dramatizacije in improvizacije. 

Anketiranci pojmujejo ustvarjalnost kot nekaj spontanega, nikakor pa ne kot rezultat truda in dela (38 odstotkov). Po izsledkih tujih raziskav in empiričnih ugotovitvah v naši praksi manjše število anketirancev meni, da so ustvarjalni že, če vadijo (18 odstotkov).''' Največ anketirancev (62 odstotkov) meni, da so ustvarjalni brez kakršnihkoli prizadevanj, brez truda.''' Le maloštevilni anketiranci (11 odstotkov) si zapisujejo svoje ideje, misli, vodijo dnevnike, zasebno pišejo pesmi ali besedila, izpisujejo si zanimive misli iz knjig.&lt;sup&gt;13&lt;/sup&gt; Zato lahko razumemo priljubljenost nekaterih metod za razvijanje ustvarjalnega mišljenja v naši šolski praksi in kulturi, predvsem metodo možganske nevihte (brainstorming).

== Dejavniki razvijanja kreativnih sposobnosti ==

'''Sproščeno ozračje''', ki ni niti anarhično niti avtoritativno, brez ocenjevanja in pritrjevanja le pravilnim odgovorom.&lt;sup&gt;14&lt;/sup&gt; V procesu izobraževanja in socializacije v šolskem obdobju se mladi oddaljijo od nekonformizma, značilnega za predšolsko obdobje, h konformizmu; sposobnost izvirnosti se od predšolskega do šolskega obdobja prepolovi.&lt;sup&gt;15&lt;/sup&gt; 

Dejavnik, '''ki spodbudno vpliva na ustvarjalnost''', je poleg sproščenega ozračja tudi '''vpliv spodbudnega delovnega okolja'''. To dopušča raziskovanje in domišljijsko igro brez neprimernih ovir, prav tako pa vključevanje lastnih zamisli v delo.

== J. P. Guilford in razvoj divergentnega mišljenja&lt;sup&gt;16&lt;/sup&gt; ==

Guilford navaja nekaj načel, kako lahko izboljšamo ustvarjalno mišljenje v šoli.

'''1. Okolje.''' Pri tej trditvi se sklicuje na ugotovitve Alexa F. Osborna in E. Paula Torrancea, ki sta ugotovila, da več ustvarjalcev prihaja z dežele kot iz mesta in iz disharmoničnih družin. To domnevata zato, ker so se že v zgodnjem otroštvu morali srečati in reševati zahtevne interpersonalne probleme, tako da so bili bolj pripravljeni ustvarjalno izrabljati lastne sposobnosti. 

'''2. Motivacija''' je izredno pomembna, saj brez nje ustvarjalne sposobnosti ne morejo biti uresničene. Ustvarjalno osebnost spodbuja tudi lastna radovednost in večja občutljivost za probleme in njihovo reševanje. 

'''3. Znanje ali baza podatkov''' omogoča uresničevanje ustvarjalnih sposobnosti, v šolskem in delovnem obdobju pa spodbuja radovednost. 

'''4. Prilagodljivost''' (nasproti togosti ali neprilagodljivosti). Ustvarjalec je prilagodljiva osebnost. Guilford razlikuje med tako imenovano spontano ali nemotivirano in adaptivno ali motivirano oziroma spodbujeno prilagodljivostjo. 

'''5. Skupinsko razmišljanje''' in reševanje problemov v fazi preparacije ali priprave, ki učinkuje tudi s tako imenovanim sociopsihološkim pojavom šolskega spodbujanja. Ko ustvarjalci vidijo druge, ki se pripravljajo na predstavitev enake naloge, se navzamejo delavnosti in delajo hitreje ter bolje, kot bi delali sicer. 

Skupinska oblika dela ima tudi svoje '''pomanjkljivosti''', na primer dominantne posameznike, ki prevzamejo reševanje naloge. Ustvarjalni posamezniki včasih raje delajo individualno, ker so tako najučinkovitejši, ne pa v parih ali skupinah. To pomeni, da v praksi in pri poučevanju ter razvijanju ustvarjalnih sposobnosti izbiramo in združujemo različne oblike dela. 

Torrance je ugotovil, da podobni ali enako ustvarjalni posamezniki pri reševanju ustvarjalnih nalog bolj ustvarjalno sodelujejo v primerjavi s tistimi, med katerimi so večje razlike. V skupini s posamezniki z različno razvitimi sposobnosti je nevarnost prevladovanja sposobnejših ali manj motiviranih posameznikov.

'''6. Kritičnost''' ali negativno ocenjevanje pomeni, da je ljudi na splošno strah, da bi napačno odgovorili, ker se bojijo posmeha. Ameriške raziskave so pokazale, da so bili dosežki tistih, ki so jih kritizirali v fazi ustvarjanja, slabši kot pri posameznikih, ki niso bili deležni kritike. 

Ustvarjalni posamezniki imajo potrebo, da so tudi kritični, ne le ustvarjalni, vendar zaporedje faz daje '''prednost ustvarjalni fazi in sintezi''', šele nato kritični oziroma analitični fazi. Guilford je naštel nekaj takšnih značilnih izjav, ki negativno vplivajo na ustvarjalnost: 

''Ne bo delovalo.''

''Tega nismo še nikoli delali.''

''Pustimo to času.''

''Vodstvo ne bo za to.''

''Ne bodi smešen.''

''To je proti naši usmeritvi'' 

'''7. Obnašanje in čustva.''' Guilford je potrdil splošno ugotovitev, da imajo ustvarjalni moški nekaj ženskih značilnosti in da imajo ustvarjalnejše ženske ravno tako nekaj več moških značilnosti kot povprečne ženske (str. 110). Svoje razmišljanje je strnil v ugotovitev, da so ustvarjalni posamezniki drugačni z različnih vidikov in da naša kultura spodbuja mlade, in sicer tako, da pri njih razvijajo ustaljene vloge spolov, ne pa raznolikih sposobnosti.

== Dejavniki razvoja divergentnega mišljenja in njegove metode ==

'''1. Radovednost''' – gonilna sila ustvarjalnosti in pravzaprav spontana notranja motivacija posameznika, ki ga spodbuja k novemu in novemu iskanju.

'''2. Razširjanje problema''' – nekateri posamezniki se izognejo reševanju problemov tako, da ga prezgodaj zožijo, reševanje problemov je včasih bolje gledati z malo večje razdalje, saj nam to omogoča nov pogled na problem.

'''3. Delitev problema na manjše probleme''' – da bi laže rešili problem, ga je treba določiti in definirati, potem pa razdeliti na manjše enote, ki so hitreje rešljive.

'''4. Zastavljanje vprašanj''' – metoda, uporabna skupaj z metodo reševanja problemov in primernejša za otroke, ki so po naravi bolj radovedni oziroma bolj vedoželjni, postavljanje vprašanj se nanaša na različne ravni reševanja problemov (začetek reševanja, iskanje različnih idej za rešitev in vrednotenje različnih rešitev).

'''5. Brez ocenjevanja''' – ta postopek je pomemben pri metodi »brainstorming«, ki zahteva ločevanje faz za ustvarjanje (sinteza) in vrednotenje (analiza), cilj te metode je doseganje velikega števila različnih odgovorov. To je primerna osnova (kvantitativnost) za izvirne ideje (kakovost), po izsledkih raziskav vse izvirnejše ideje potrebujejo daljši čas za premislek.

'''6. Večja prizadevnost''' – za iskanje novih idej se moramo truditi in si prizadevati. Ustaljeni potek: v začetni fazi je število idej najvišje, potem sčasoma upada. Guilford meni, da lahko v prvi minuti naštejemo deset idej, v drugi štiri, v naslednjih osmih minutah pa le eno idejo na minuto (str. 113). Sklicuje se na Parnesa, ki je empirično ugotovil, da je druga polovica faze skoraj za polovico boljša, skratka, bolj kakovostne ideje se pojavijo šele v drugem delu.

'''7. Nizanje prilastkov''' (naštevanje značilnosti) – cilj te metode je naštevanje značilnosti ''(attribute listing)'', prvin, tako da že znano prvino vidimo v novih razmerjih ali iz različnih, celo nenavadnih ali včasih nesmiselnih zornih kotov, za ponazoritev naj navedemo znano nalogo: ''na koliko različnih načinov bi lahko uporabili opeko?''

'''8. Naključno povezovanje''' (iskanje povezav) – osnovno vprašanje metode je: ''kako lahko povežem x in y?'' (str. 114). Kot morebitno metodo Guilford navaja iskanje povezav, vendar gre za spodbujeno iskanje povezav med dvema prvinama, ki dejansko nista povezani oziroma njune povezave niso bile znane. Navaja tudi primere iskanja hibridnih vrst rastlin oziroma križancev, v bistvu gre za vajo iskanja oddaljenih povezav ali oddaljenega skupnega imenovalca, ki se občasno izkaže tudi za uspešno.

'''9. Metoda''' ''»brainstorming«'' (možganska nevihta) – najbolj razširjena je Osbornova metoda »brainstorming«. Najpogosteje se uporablja kot skupinska učna oblika, čeprav jo lahko individualiziramo. Guilford se sklicuje na ugotovitve empirične raziskave, s katero je Torrance dokazal, da je najučinkovitejša pri izboljšanju metode reševanja problemov (str. 114). Tudi zato, ker združuje nekaj drugih prvin, na primer: brez kritiziranja, ''prosti tek'' (prosto razmišljanje), glavni cilj je število idej (kvantiteta). V tej fazi je kvaliteta manj pomembna, ugotovljeno je, da je metoda najučinkovitejša, če je število udeležencev okrog dvanajst in če imajo na voljo trideset do petinštirideset minut.

'''10. Oblikovanje »zamisli ali naslovov«''' (morfološka analiza – ''morhological analysis&lt;sup&gt;17&lt;/sup&gt;'' ) –učinkovita metoda pri individualni obliki dela, verjetno najprimernejša za znanstvena odkritja, gre za tako imenovano tridimenzionalno (ali celo štiridimenzionalno) mišljenje.

'''11. Zorenje idej''' – pri produciranju idej pridemo do spoznanja, da je na zavestni ravni treba odpraviti fazo produciranja in navidezno odložiti rešitev problema. Gre za zavestno preusmeritev pozornosti na druge dejavnosti, čas zorenja ali kristalizacijo zamisli, hkrati pa se ohrani zunanja prikritost in notranja povezanost. Cilj je v tem primeru rešitev navidezno odloženega problema.

'''12. Sproščenost''' (dnevno sanjarjenje – ''»daydreaming«'') – Guilford je odkril, da sproščenost pozitivno vpliva na produkcijo idej. ''»Dnevno sanjarjenje«'' pomeni navidezno sproščeno, vendar aktivno razmišljanje, saj ustvarjanje v napetih okoliščinah ovira ustvarjalnost. Pomembno in potrebno je, da si vzamemo premor, da se naučimo reševati probleme pozneje. V navideznem odlogu reševanja problemov ideje zorijo, navidezna nedejavnost je pravzaprav faza zorenja idej in čakanje, da se ideja izkristalizira.

'''13. Merila za vrednotenje''' – večina naštetih metod je posvečena iskanju rešitve problema. Vrednotenje pa pomeni presojanje ali izbiranje med številnimi in različnimi idejami. Delno vrednotenje lahko spremlja vso fazo reševanja problemov. Toda vrednotenje celote se pojavi v sklepni fazi iskanja s preverjanjem različnih rešitev. Smiselno je tudi sestaviti seznam zahtev in jim dodati merilo, ki jih je treba upoštevati.


== Alex F. Osborn in metode za razvijanje kreativnih sposobnosti ==

V poglavju o preoblikovanju (transformaciji) kot metodi za razvijanje ustvarjalnega mišljenja je Guilford naštel metode Alexa F. Osborna, 1963 (str. 119), ki zahtevajo vsebinsko preobrazbo preoblikovanja spremembe. To so:

'''1. predelava''' (adaptacija) – sposojanje idej iz drugega konteksta s predelavo in prilagajanjem novem kontekstu;

'''2. preoblikovanje''' (modifikacija) – cilj procesa preoblikovanja je izboljšanje ideje;

'''3. nadomeščanj'''e (substitucija) – zamenjava – zamenjava določenih prvin z drugimi prvinami;

'''4. večanje''' (maksimiranje) – dodajanje, množenje ali razširjanje nečesa;

'''5. manjšanje''' (minimiranje) – pomanjševanje;

'''6. preurejanje''' ''(rearrange)'' – predrugačenje, pretvorba;

'''7. »narobe svet«''' ''(upside down)'' – preobrat, obračanje stvari – na glavo postavljen, narobe, nasprotno;

'''8. združevanje''' (kombinacija) – vrsta zelo razširjenega ustvarjalnega postopka.


Omenjene metode za razvijanje ustvarjalnih sposobnosti imajo dva cilja: 
#izboljšanje ustvarjalnih rešitev in 
#razvoj sposobnosti preoblikovanja. 


Guilford meni, da ni le pomembno semantične (verbalne ali besedne) vsebine prilagajati enaki vsebini, ampak tudi drugim vsebinam – simboličnim in figuralnim ali vizualnim, na primer ilustracija besedila je tipična vaja prevoda semantične vsebine v vizualno.

== Faze kreativnega procesa ==

Obstajajo številne teorije o fazah ustvarjalnega procesa, najbolj znana med njimi je teorija Grahama Wallisa (1926). Ustvarjalni proces deli na štiri faze:&lt;sup&gt;18&lt;/sup&gt;
 
'''1.	preparacija''' (definicija naloge, opazovanje, razmišljanje, faza pripravljanja gradiva ali priklic informacij v zvezi z določeno tematiko, v tej fazi tvorec definira problem, določi cilje, preparacija lahko različno traja, odvisno od zahtevnosti naloge in problema); 

'''2.	inkubacija''' (zorenje pripravljenega gradiva, zavestni odmik od problema je hkrati podzavestno zorenje tematike, inkubacija lahko različno traj , odvisno od problema ali naloge);

'''3.	iluminacija''' (razsvetlitev, vpogled ali uvid v problem ali nalogo), 

'''4.	verifikacija''' (preverjanje, preizkus, zadnja faza v ustvarjalnem procesu, ki ne poteka v premočrtnem zaporedju, ampak se posamezne faze prekrivajo, dopolnjujejo in združujejo).

== J. P. Guilford in divergentno mišljenje ==

Do leta 1965, ko se je v psihologiji pojavila teorija sposobnosti J. P. Guilforda, so psihologi merili sposobnosti s testi inteligentnosti. Ti niso ustrezali merjenju specifičnih – ustvarjalnih sposobnosti. '''Divergentno mišljenje lahko definiramo kot sposobnost ustvarjanja številnih in izvirnih rešitev v zvezi s problemi ter nalogami.''' Guilford je do znanstvenih spoznanj prišel na podlagi empiričnih izsledkov in ugotovil, da testi inteligentnosti rešujejo le tako imenovane zaprte probleme, ki zahtevajo le eno rešitev ali en odgovor na vprašanje. Mišljenje je razdelil na dva temeljna načina – konvergentno in divergentno. Na podlagi konvergentnega mišljenja rešujemo '''zaprte probleme''' ali '''zaprta vprašanja''', ki imajo le '''eno možno rešitev''', en sam način reševanja (podoben način mišljenja zahteva logično-matematično mišljenje); '''divergentno mišljenje pa dopušča in celo zahteva več rešitev problema'''. 

S sodelavci je prišel do spoznanja, da si pri reševanju divergentnih vprašanj ali odprtih nalog ne moremo pomagati s konvergentnim mišljenjem. Sestavil je nove teste, ki merijo ustvarjalne sposobnosti. Bistvo testov so tako imenovani '''odprti problemi ali odprta vprašanja''', ki zahtevajo tudi ''večsmerne rešitve'' ali odgovore. Guilfordove teste divergentnega mišljenja so psihologi imenovali '''teste ustvarjalnosti''' ali teste ustvarjalnega mišljenja, čeprav so bolj znani Torranceovi testi.&lt;sup&gt;19&lt;/sup&gt; Nekateri strokovnjaki posplošujejo, češ da potrebujemo za reševanje divergentnih problemov ali vprašanj le sposobnosti divergentnega, ne pa tudi konvergentnega mišljenja. Gre za nenatančne in ozke trditve, kajti za razvoj ustvarjalnosti uporabljamo najprej divergentno mišljenje, šele nato so dobrodošle tudi konvergentne rešitve, vendar te ne smejo prevladati. Za razvoj ustvarjalnega mišljenje so nujne še osebnostne lastnosti, na primer motivacija za delo, od tolerantnosti do dvosmiselnosti, nekonformizem, vedoželjnost idr., ki lahko pripeljejo v ustreznih okoliščinah do ustvarjalnih dosežkov. 

Guilford&lt;sup&gt;20&lt;/sup&gt; meni, da med dejavnike, ki vplivajo na ustvarjalnost, spadajo:

'''– občutljivost do problemov;'''

'''– število idej;''' 

'''– prožnost (fleksibilnost) ali prilagodljivost;''' 

'''– izvirnost zamisli ali idej;'''

'''– sposobnost sinteze;'''

'''– analitične sposobnosti,''' 

'''– redefinicija, sposobnost ponovne definicije;'''

'''– sposobnost hkratnega ravnanja s številnimi idejami;'''

'''– sposobnost vrednotenja.'''


Guilford je definiral divergentno mišljenje kot večsmerno mišljenje, sestavljeno iz:
 
–	fluentnosti (tekoče govorjenje, zgovornost),
 
–	prilagodljivosti (fleksibilnost), 

–	izvirnosti (originalnost) in 

–	sposobnosti izdelave (elaboracija). 


'''Fluentnost''' je pojmoval kot sposobnost odkrivanja velikega števila rešitev, zato jo je razdelil še na štiri sestavine - fluentnost besed, idej, asociacij in izražanja, ki ustrezajo izbranim merilom. Fluentnost besed je sposobnost naštevanja (ustnega ali pisnega) besed, fluentnost idej je sposobnost odkrivanja več zamisli za rešitev zastavljenega problema, fluentnost asociacij je sposobnost naštevanja besed z enakim ali podobnim pomenom, ki so povezane, fluentnost izražanja pa je sposobnost odkrivanja primerne oblike izražanja za zamišljene rešitve. 


'''Fleksibilnost''' je zmožnost odkrivanja različnih, a hkrati primernih oziroma smiselnih idej. Pri fleksibilnosti v nasprotju s fluentnostjo upoštevamo merilo kvalitete – smiselnosti, ne merila kvantitete kot pri fluentnosti. Guilford razlikuje spontano in adaptivno fleksibilnosti, prva je nemotivirana prilagodljivost, odvisna od značilnosti posameznika, ki se spontano odzove in samoiniciativno prilagaja možnostim. Adaptivna fleksibilnost je motivirana prilagodljivost, ki jo navodila izrecno zahtevajo in poudarjajo. 


'''Izvirnost''' je sposobnost odkrivanja in produciranja novih, nenavadnih in domiselnih idej ali rešitev, ki so redke, a duhovite in asociativno oddaljene. Izvirnost presojamo po dveh merilih – redkosti in primernosti oziroma ustreznosti ali primernosti danim merilom. 


'''Elaboracija''' je sposobnost izdelave, tj. izpopolnjevanje načrta dela ali ubeseditev s podrobnostmi. V testih ustvarjalnosti se elaboracija ugotavlja z določanjem števila in primernosti rešitev, s katerimi je pisec pisno izrazil ali upovedil svojo idejo. Pri razvoju ustvarjalnih sposobnosti se divergentno in konvergentno mišljenje dopolnjujeta, ne pa izključujeta.

== E. Paul Torrance in kreativni razvoj == 

Z razvojem konvergentnih in divergentnih sposobnosti se je ukvarjal tudi ameriški psiholog J. P. Torrance in empirično preučeval razvoj sposobnosti divergentnega mišljenja.&lt;sup&gt;21&lt;/sup&gt; V longitudinalni raziskavi oziroma študiji, v kateri je preučeval razvoj divergentnega mišljenja v daljšem obdobju, je prišel do zanimivih in koristnih spoznanj. 

Ugotovil je, da se pospešen razvoj divergentnih sposobnosti – fluentnosti idej, fleksibilnosti in izvirnosti – začne med tretjim in četrtim letom otrokove starosti, v petem letu pa pride do nazadovanja teh sposobnosti. Po prvem nazadovanju ali prvi krizi ustvarjalnih sposobnosti pride do ponovnega razvoja ustvarjalnih sposobnosti, ki traja do tretjega razreda (ameriške) osnovne šole. V četrtem razredu pa se ponovno pojavi kriza, tokrat v izrazitejši obliki, saj pride do nazadovanja vseh ustvarjalnih sposobnosti. Fluentnost idej in fleksibilnost začneta čez čas, nekje v petem razredu, spet naraščati, izvirnost pa v šestem razredu. Po kratkem nazadovanju v sedmem razredu je razvoj ustvarjalnih sposobnosti spet intenzivnejši in doseže vrhunec v enajstem razredu ameriških šol. 

Vsa spoznanja veljajo za ameriški šolski sistem in kulturo. Na tej osnovi je Torrance definiral ''tri kritična obdobja'' v razvoju ustvarjalnih sposobnosti: prvo je okrog petega leta starosti, drugo in najtežavnejše obdobje je okrog devetega leta, tretje okrog trinajstega leta, četrto krizno obdobje pa okrog sedemnajstega leta. Zadnjemu kritičnemu obdobju sledi razvoj ustvarjalnih sposobnosti, vendar ne tako intenziven kot prej, in traja do zrelosti.

Med kritičnimi obdobji v razvoju človekovih ustvarjalnih sposobnosti in pomembnimi prelomnicami v življenju obstaja povezanost. V ameriški družbi začne otrok pri petih letih obiskovati pripravljalni oddelek za šolo (''kindergarten''), pri devetih letih pride do prehoda iz elementarnih razredov osnovne šole (razredna stopnja) na srednjo šolo (predmetna stopnja). Pri dvanajstih oziroma trinajstih letih prestopi iz osnovne šole v srednjo šolo (oziroma srednjo šolo druge stopnje). Vse te spremembe, prehodi in menjave zahtevajo od otrok dodatno prilagajanje in to pomeni vzročno-posledično zastoj in celo upadanje v razvoju ustvarjalnih sposobnosti. Otrok porabi vse razpoložljive sposobnosti ali energijo za prilagajanje novim okoliščinam, ne pa za razvoj ustvarjalnih sposobnosti. 

Ta spoznanja veljajo za ameriški šolski sistem in kulturo, v drugih kulturah je krivulja razvoja in padca ustvarjalnih sposobnosti drugačna. Razvoj ustvarjalnih sposobnosti je tesno povezan s prilagajanjem spremenjenim okoliščinam v življenju, zato v slovenskih osnovnih šolah ta krizna obdobja sledijo v povprečju dve leti pozneje kot v ameriških šolah. V novi devetletni osnovni šoli bodo krizna obdobja, leto pozneje, vendar bo to pokazal šele čas. 

Pri merjenju izvirnosti je Torrance ugotovil, da so '''kritična obdobja pri razvoju ustvarjalnosti kulturno in razvojno določena'''. Rezultati raziskave so potrdili povezanost oziroma soodvisnost ustvarjalnosti, kulturnega okolja in razvojnih sprememb, vezanih na ameriško družbo. Lestvice ne smemo dobesedno upoštevati. V okviru Torranceovih ugotovitev in na osnovi opažanj v naši šolski praksi lahko potrdimo Torranceovo lestvico z dveletnim zamikom in s poudarkom, da so mogoči individualni odmiki. 

Tudi v naši šolski praksi lahko ugotovimo upad ustvarjalnih sposobnosti pri pomembnih razvojnih spremembah, na primer pri prehodu iz predšolskega v šolsko obdobje, okrog šestega − sedmega leta, pri prehodu z razredne na predmetno stopnjo v osnovni šoli, okrog enajstega – dvanajstega leta, takrat je kriza največja. To se ujema tudi s Piagetovimi ugotovitvami o prehodu s konkretnega na abstraktno mišljenje, pa tudi razvojno je to čas prehoda iz otroštva v puberteto. Prilagoditev in prehod iz osnovne šole na srednjo šolo je v naši kulturi okrog petnajstega leta, prehod iz srednje na visoko šolo pa okrog osemnajstega leta. Mladostnik doseže nekje v tretjem razredu srednje šole višek ustvarjalnih sposobnosti. 

'''Torrance je razložil kritična obdobja s pomembnimi spremembami v razvoju in značilnostmi kulturnega okolja, predvsem z različnimi prestopi iz ene šolske stopnje na drugo, tedaj se mladostniki nenehno prilagajajo novim socialnim zahtevam in novim oblikam konformizma.'''
 
Ko je ugotovil upadanje ustvarjalnih sposobnosti v četrtem razredu osnovne šole, ga je skušal ustaviti z dodatnimi metodami. Poskusil je tudi z dodatno motivacijo. Tako mu je uspelo preseči težave oziroma ustaviti upadanje ustvarjalnih sposobnosti pri piscih.&lt;sup&gt;22&lt;/sup&gt; Po raziskavi in spodbujanju ustvarjalnih sposobnosti v četrtem razredu so testi pokazali ohranjanje ravni nebesedne ustvarjalnosti, kontrolna skupina pa je kazala upadanje, celo izgubo ustvarjalnosti. Anketiranci iz kontrolne skupine so zavračali šolo, v eksperimentalni skupini pa dosti manj. Raziskava je torej dokazala, da so '''netradicionalne metode ustvarjalnega mišljenja spodbudile večji razvoj ustvarjalnih sposobnosti.''' Anketiranci v eksperimentalni skupini so imeli ustvarjalen pouk radi, pa tudi nekonvencionalne obveznosti in znanstvene naloge. 

V članku o vzrokih za upadanje ustvarjalnega mišljenja v četrtem razredu osnovne šole je Torrance&lt;sup&gt;23&lt;/sup&gt; izvedel raziskavo o razvoju ustvarjalnih sposobnosti pri sedmih kulturah: ZDA – izbrana populacija, ZDA – manjšinska populacija, Zahodna Avstralija, zahodna Samoa, Zahodna Nemčija, Norveška in Indija. Postavil je domnevo, ki jo je v longitudinalni študiji tudi dokazal, da je '''padec ustvarjalnih sposobnosti v tesni povezavi z razvojnimi spremembami.''' Podatke je zbiral z besednimi in nebesednimi testi ustvarjalnosti (''Ustvarjalno mislimo z besedami'' in ''Ustvarjalno mislimo s slikami'') med posamezniki, izbranimi kot »idealni anketiranci«. Testiral je petsto do tisoč mladih od prvega do šestega razreda iz sedmih držav, z opombo, da gredo otroci v ZDA v šolo s petimi leti (kindergarten grade). Medkulturna raziskava je odkrila krizo v razvoju ustvarjalnega mišljenja pri večini kultur. To je povezal z razvojnimi spremembami in socialnimi zahtevami. Ravno v četrtem razredu sta se po Torranceovi raziskavi pokazala upad ustvarjalnosti ter povečanje konformizma in to je očitno vzročno povezano. 

Torrance je v raziskavi iz leta 1967&lt;sup&gt;24&lt;/sup&gt; predstavil program ustvarjalnega estetskega pristopa, s katerim je skušal preprečiti izgubo imaginacije in ustvarjalnih sposobnosti. Z njim je želel premagati prvo kritično obdobje pri razvoju ustvarjalnih sposobnosti okrog petega leta ali v vrtcu. V eksperimentalno skupino je bilo vključenih 24 petletnih otrok, 39 otrok enake starosti pa v kontrolno skupino. Z različnimi testi (trije testi in šest podtestov) je ugotovil, da so otroci v eksperimentalni skupini izboljšali rezultate na ponovnih testih v primerjavi s kontrolno skupino. 

Njegova sklepna ugotovitev je: '''z ustvarjalnimi metodami je mogoče preprečiti upad ustvarjalnih sposobnosti in prvo ustvarjalno krizo pri petletnih otrocih.''' Do skoraj enakih ugotovitev je prišel tudi pri otrocih v četrtem razredu. To le potrjuje njegovo domnevo, '''da je upad ustvarjalnih sposobnosti povezan s ključnimi premiki in prilagajanjem v posameznikovem življenju. Ti mu zmanjšajo ali celo izničijo razpoložljive sposobnosti za prilagajanje, socializacijo in razvojne spremembe, tako da mu ne ostane dovolj časa in sproščenosti, ki sta pogoja za razvoj ustvarjalnega mišljenja.''' 

V raziskavi, ki je preverjala ugotovitve Torranceove študije o '''napovedi ustvarjalnih dosežkov pri odraslih,&lt;sup&gt;25&lt;/sup&gt;''' sta si Yama in Yu Wen zastavila nalogo retestirati Torranceovo longitudinalno študijo (od leta 1958 do leta 1981). Pri tem sta iskala najzanesljivejše kazalce za ustvarjalne dosežke odraslih. Zato sta empirično ugotavljala povezanost naslednjih dejavnikov z ustvarjalnostjo:
 
'''–	dosežki na testih ustvarjalnosti,''' 

'''–	predstava o bodočem poklicu,''' 

'''–	inteligenčni količnik in''' 

'''–	vloga mentorja.''' 


Ne da bi se spuščali v podrobno analizo ugotovitev, povzemimo bistvene izsledke. Raziskava je potrdila prvotne ugotovitve, da so Torranceovi testi ustvarjalnega mišljenja (TTCT – ''Torrance Tests of Creative Thinking'') najboljši napovedovalec ustvarjalnih dosežkov tudi pri odraslih. Drugi in tretji pokazatelj sta si enakovredna pri napovedovanju ustvarjalnih dosežkov odraslih, to sta predstava o bodočem poklicu in inteligenčni količnik. Tudi četrta značilnost je pomembna – vloga mentorja pri razvoju ustvarjalnih sposobnosti, vendar ni odločilna. Vsi ti dejavniki so pokazatelji uresničenih ustvarjalnih dosežkov v odrasli dobi, niso pa njihov vzrok. 

Torrance meni, da je njegova glavna metoda pri vajah '''v ozaveščanju in definiranju problema''', ki vključuje: '''reševanje problemov v skupini in tekmovanje, simuliranje ali posnemanje situacije in iger, sociodramo in igro vlog, ustvarjalne dramatizacije in zastavljanje vprašanj.''' V raziskavi, ki so jo preverili s ''testi (Future Problem-Solving Program'' (str. 15), so ga najbolj zanimali problemi mej med človeškim znanjem in izkušnjami. Torrance je empirično ugotovil, da je najboljši napovedovalec ustvarjalnih dosežkov na testih '''izvirnost''' (str. 43), zato je v svojih longitudinalnih raziskavah veliko pozornosti posvetil testiranju, merjenju in ponovnem testiranju ustvarjalnih sposobnosti, predvsem bistveni značilnosti divergentnega mišljenja – izvirnosti. 

Osnovno merilo v Torranceovih testih ustvarjalnega mišljenja je statistična redkost izvirnih odgovorov, ki se je pojavila v skupini nad petsto posameznikov. Torrance je že v navodilih spodbujal testirance, naj naštejejo odgovore ali rešitve, ki jih nihče ne bi naštel, tudi nenavadne in neobičajne, zgodbe z nenavadnim in presenetljivim načrtom, pesmi, šale ipd. s presenetljivim koncem, naj uporabijo čim izvirnejše rešitve ipd.

Bistveno merilo, ki kaže na razvite ustvarjalne sposobnosti, je torej izvirnost. Dokazal jo je s testi nebesednega in besednega izražanja. '''Po njegovem mnenju ima posameznik, ki pripravi več odgovorov, tudi večjo možnost, da najde izviren odgovor.''' Torrance, ki je razvil teorijo o razvoju ustvarjalnih sposobnosti, si je prizadeval, da bi metodološko preprečil upad ustvarjalnih sposobnosti v četrtem razredu osnovne šole. To je dosegel z uvajanjem ustvarjalnega mišljenja v ''učni načrt'' oziroma:
 
–	z uporabo sodobnih učnih sredstev, 

–	z inventivnimi metodami, 

–	z zemljepisnimi raziskavami,

–	s spodbujanjem domišljije,
 
–	z uvajanjem različnih metod ustvarjalnega mišljenja pri znanstvenih odkritjih. 


Besedno ustvarjalni posamezniki imajo bolj razvito besedišče, tvorijo daljše stavke s podredji in priredji, uporabljajo več kakovostnih pridevnikov. Tudi laže in hitreje tvorijo nove besede, besedne zveze in besedila. Nove, nenavadne ideje v njihovem ustnem ali pisnem sporočanju niso plod naključja, ampak dokaz njihove ustvarjalnosti. Ustvarjalen učenec je vedoželjen, zanimajo ga različne teme, predvsem tiste, ki nadgrajujejo učni načrt in so povezane z zunajšolskimi dejavnostmi. Takšni posamezniki zaradi večje občutljivosti za (književna) besedila v določenem besedilu prepoznajo več plasti in tudi več berejo.

== Metode za razvijanje izvirnosti in elaboracije == 

'''1. Naštevanje različnih odgovorov''' – Torranceove ugotovitve so podobne Guilfordovim. V desetminutni fazi naštevanja izvirnih idej je v prvih petih minutah manj izvirnih odgovorov kot v zadnjih petih. Razlog je v:

–	motivaciji, 

–	povečani občutljivosti za problem in 

–	daljšem času, čeprav je tudi deset minut premalo za izvirne odgovore.
 
'''2. Igranje z večpomenkami ali spremenljivkami''' – igranje z različnimi idejami in njihovo združevanje. 

'''3. Tehtno ali premišljeno ukvarjanje s problemi''' – izvirno mišljenje zahteva vključevanje miselnih in čustvenih dejavnikov. Če je posameznik prepričan, da je problem nepomemben in vsakdanji, se ne sproži. Včasih je treba problem osmisliti, uporabiti različne pristope, da postane problem pomembnejši, na primer pisanje (javnih) pisem, govorni nastopi, izdelava lepakov, dramatizacije in igre vlog, načrtovanje dejavnosti, spreminjanje okoliščin in organiziranje sprememb. Torrance pravi, da so pri izvirnosti čustveni dejavniki pomembnejši kot pri fluentnosti. 

'''4. Izvirnost kot vrednota''' – Torrance navaja, da je testiral posameznike, ki jih je nagrajeval za fluentnost in izvirnost. Ugotovil je, da '''nagrajevanje''' pospeši razvoj izvirnih rešitev, na fluentnost samo pa toliko ne vpliva. Navaja tudi, da so posamezniki postali nedejavni oziroma so se navadili na odgovarjanje z da ali ne (konformizem) in tako izgubili motiv za iskanje novih rešitev. 

Torrance '''navaja primere vaj, ki razvijajo izvirno mišljenje.'''

''–	Kaj bi se zgodilo, če bi bilo protizakonito peti?'' 

''–	Kaj bi se zgodilo, če ne bi nosili čevljev?''

''–	Kaj bi se zgodilo, če bi bili vsi avtomobili rdeči?'' 

''–	Kaj bi se zgodilo, če bi ovce imele krila?'' 

''–	Kaj bi se zgodilo, če bi deževalo vsako nedeljo?'' 


V naslednji vaji je cilj izogniti se ponavljajočim se vzorcem in se upreti inerciji mišljenja v stalnih besednih zvezah.

–	''Srečen kot …'' 

–	''Lep kot …'' 

–	''Zvit kot …''
 
–	''Raven kot …''
 
–	''Črn kot …''
 

Cilj naslednje vaje je ''izvirno poimenovanje'' oziroma '''dajanje naslovov besedilom''' (pesmim, zgodbam, risbam), hkrati je tudi vaja za razvijanje izvirnega mišljenja, izvirno poimenovanje.

–	''Kombinacija posteljnega grelca in čajnika'' 

–	''Tridelni svečnik v podobi Jimmyja Carterja'' 

–	''Krema za sončenje, primerna tudi kot namaz za hamburgerje''

–	''Kombinacija telefona in brivskega aparata'' 

–	''Zobna ščetka, ki ima na obeh straneh ščetine'' … (str. 48−49)


Torrance navaja, da je tudi '''sposobnost poudarjanja bistva''' zelo pomembna za razvoj ustvarjalnega mišljenja, vendar ni bila deležna velike pozornosti. Za razvijanje te sposobnosti predlaga preproste vaje.

–	''Enobesedno poimenovanje predmetov in naslavljanje''
 
–	''Večbesedno dajanje naslovov ali opisno poimenovanje'' 

–	''Domišljijski opisni naslov''
 
–	''Abstrakten, vendar primeren naslov''
 

Zdi se mu smiselno razvijati tudi '''elaboracijo ali izdelavo''', ki je številni raziskovalci ne upoštevajo zadosti, vendar se mu zdi pomembna, ker meni, da nobenega izmed ustvarjalnih izdelkov ne moremo upoštevati, dokler ni materializiran. Vedno se pojavi odpor pri sprejemanju novosti in različnih novih idej, saj vsaka nova ideja potrebuje veliko časa, vaje ter truda za uresničitev in priznanje. Zato navaja nekaj vaj za razvijanje sposobnosti elaboracije ali izdelave (branja):

–  vizualizacija izdelka;

– pretvarjanje ali dramatizacija;

– igra vlog;

– vidna, slušna, gibalna izkušnja;

– domišljijsko dopolnjevanje;

– premori med branjem;

– premori s poudarjanjem pomena v, na primer nerešena skrivnost v zgodbi, berilu ali drugem gradivu;

– branje z uporabo vidnih, slušnih, vohalnih ipd. prvin;

– poudarjanje pomena v pesmi, zgodbi, književni osebi, namenu pisca;

– uporaba nekaterih dejavnosti, predlaganih ali opisanih v bralnem besedilu.


Torrance povzema E. de Bona (str. 71) in njegova spoznanja v zvezi z razvijanjem sposobnosti elaboracije ali izdelave, kot so preverjanje rešitev, uporaba seznama navodil za načrtovanje, primerjava uresničenih nalog in rešitev. Na koncu navaja nekaj vaj, ki razvijajo sposobnosti elaboracije ali izdelave, na primer: 

–	napisati domišljijsko zgodbo na enega izmed naslednjih naslovov; 

–	čim bolje opisati glavno književno osebo in napisati zgodbo oz naslovom – ''Leteča opica, Tihi lev, Trgovec, ki noče prodajati, Učitelj, ki ne more govoriti'' … (str. 71−72).
 

Meni, da je splošno sprejeto mnenje o '''psihološki odprtosti največja značilnost ustvarjalnega posameznika'''. Po njegovem mnenju začne večina posameznikov, postavljenih pred problem, tega takoj reševati. To je značilnost '''impulzivnega obnašanja''' in prenagljenega odgovora. 
Ustvarjalni posameznik bi si moral vzeti čas:
# za spoznavanje ali razumevanje problema,
# za razmišljanje o pomembnih dejavnikih, ki vplivajo na problem,
# za premišljevanje o drugih možnostih in rešitvah. 

Strokovnjaki s področja psihologije ustvarjalnosti imajo različno mnenje o sočasnosti ustvarjalnega in kritičnega mišljenja ali o deležu čustvenih in domišljijskih prvin ter spoznavnih in razumskih sestavin pri ustvarjalnem mišljenju (str. 74). '''Lastnost ustvarjalne osebnosti je odprtost v različnih sporazumevalnih razmerjih''': otrok – starši, učenec – učitelj, podrejena oseba – nadrejena oseba itn. 

Torrance je zagovornik odprtosti in refleksivnega pristopa k reševanju ustvarjalnih problemov. Trdi, da je pri reševanju ustvarjalnih nalog pomembno preučiti problem, si vzeti čas in premisliti o rešitvah, nikakor pa ni dovolj, če se osredotočimo le na eno rešitev. Iz tega izhaja zavesten poskus preseči inercijo mišljenja in s tem takojšnji ali prezgodnji konec. Poleg tega svetuje tudi nekaj praktičnih vaj, ki spodbujajo refleksivno mišljenje oziroma ovirajo prehitro sklepanje. Med pomembnejše zahteve spadajo gotovo: 

–	zahteva po večji sproščenosti, 

–	zahteva po manjši časovni omejenosti, 

–	zahteva po neocenjevanju, 

–	zahteva po večjem številu vaj ipd. 


Svetuje tudi uporabo de Bonove sheme za kakovostnejše reševanje problemov:

'''1. spodbujanje posameznikovih prizadevanj;'''

'''2. pojasnjevanje''', kaj je mogoče še narediti, kaj je posameznik že naredil in kaj bi lahko še naredil z vidika reševanja problema;
 
'''3. ovrednotenje lastnih prizadevanj''' v skladu z merili ali vrsto naloge;

'''4. razširjanje rešitve''' problema s preoblikovanjem, dodajanjem novih prvin, izdelavo in nadaljnjimi načrti.
 

Torrance citira de Bonovo shemo, ki vključuje '''čas za razmišljanje''' oziroma refleksivnost (str. 81) in po kateri je treba:

	 – upoštevati vse dejavnike,

	 – poiskati posledice,

	 – jasno postaviti cilje,

	 – ovrednotiti prednosti,

	 – najti vse možne rešitve.


Kot primer vaje navaja '''dopolnjevanje primerjav''' (stalnih besednih zvez). 

–	''Mehak kot'' … 

–	''Počasen kot'' …
 
–	''Suh kot'' …
 
–	''Resen kot'' … 

Pri tem posamezniki ne bi smeli odgovarjati prehitro in napisati stalne besede, ki že dopolnjuje primere, ampak naj bi si izmislili izvirne, slikovite in pestre primerjave. 

Za uresničevanje ustvarjalnih sposobnosti je po Torranceu pomembno '''zavedanje čustev in izražanja'''. Čustva pomagajo k večji poglobljenosti in poistovetenju s problemom ali besedilom, spodbujajo domišljijo, omogočajo poglobljeno razumevanje književnih oseb in celosten odziv na reševanje problemov. Torrance navaja tudi '''vaje za razvijanje čustvenega vživljanja in izražanja''', na primer asociacije na določeno besedo − okno, vrata, čevlji, hrib, pilot, računalnik, pes, mravlja, nebotičnik, tiger ipd. (str. 97−98).

Meni, da so pri reševanju ustvarjalnih problemov zelo pomembni:

*postavljanje idej v kontekst, ne pa obravnavanje primerov v interdisciplinarnem kontekstu in zunaj njega (tematski pristop);
*futurologizacija ali predvidevanjeo prihodnosti (Kakšen bo svet leta 2025 ipd.);
*sposobnost sinteze in kombinacije, nekateri znanstveniki, po Torranceu (str. 116−117), menijo, da je ustvarjalno delo neke vrste »magična sinteza«. Torrance povzema (str. 120), da je za spodbujanje sinteze in kombinacije treba: 
# narediti znane stvari za neznane in 
# narediti neznane stvari za znane. 

Cilj teh procesov je spremeniti stališče in s tem '''preseči inercijo mišljenja ter uzreti stvari iz novega zornega kota'''. Vizualizacija ali likovna upodobitev je velika spodbuda pri uresničevanju ustvarjalnih sposobnosti, zato celo svetuje vizualizacijo pred obravnavo snovi, med njo in po njej. Cilj tovrstnih vaj je:

–	povečati pričakovanja in predvidevanja posameznikov, 

–	spodbuditi radovednost, 

–	uporabiti imaginacijo, 

–	osmisliti nalogo in
 
–	povečati motivacijo.


== Kreativnost in uporaba domišljije ==

Torrance ugotavlja, da se je pri ustvarjanju zelo pomembno zabavati in čimbolj uporabljati domišljijo. Navaja primere iz književnosti, na primer ljudske pravljice in ljudske pesmi, ki so zelo primerne za razvijanje kreativnih sposobnosti in spodbujajo posameznike h kreativnem reševanju problemov. Trdi, da je včerajšnja znanstvena fantastika postala današnja resničnost, pri tem mislimo predvsem na dosežke v vesolju. Pri uporabi domišljije se je treba poglobiti v proces branja in hkrati uporabiti različne metode za razvijanje kreativnega mišljenja, na primer predvidevanja vsebine, napovedovanja dogodkov, domišljijsko-čutna predstava (vizualizacija) oseb, kraja in časa, domišljija, iskanje novih razmerij (kombinacija), vnašanje manjkajočih prvin v besedilo ipd. Zato navaja nekaj metod za razvijanje igrivega pristopa in domišljije, na primer:
* '''branje, kot da je besedilna stvarnost dejanskost''' - pojmovanje besedilne stvarnosti kot dejanskosti;
* '''doživeto branje s ponazarjanjem (nebesednih prvin)''': čustev, zvokov, mimike, gibov ipd.;
* '''vstop v književni svet''' - vključevanje v književno dogajanje, čustva, razmišljanje, slike;
* '''istovetenje ali igra vlog''' - bralec se vživi v vlogo pisca ali književne osebe in drugim pojasnjuje oziroma razlaga posamezne prvine v književnem besedilu;
* '''doživeto ali interpretivno branje''' s posnemanjem gibanja, zvokov ali obraznih izrazov - cilj je globje podoživljanje književne vsebine (dramatizacija);
* '''poustvarjanje''' - pisanje domišljijskih besedil na osnovi književnih besedil;
* '''časovni stroj''' - tehnika časovnega stroja lahko prenese osebo v preteklost ali prihodnost, tako da se laže vživi v drug čas ali prostor.

V poglavju o '''igri vlog''' meni, da so vaje v dramatizaciji uporabne pri domišljijskem ustvarjanju in hkrati igrivem pristopu, dramatizacija pa pomeni tudi spodbujanje razmišljanja, reševanja problemov in uporabo imaginacije. K dramatizaciji prišteva tudi ''uporabo lutk'' kot spodbudo za postavljanje vprašanj in razvijanje sposobnosti risanja. V poglavju o domišljiji spregovori tudi o znanstveni fantastiki in pisanju. Znanstvena fantastika se mu zdi področje, zanimivo za kretivne posameznike  in tiste, ki jih zanimajo problemi prihodnosti in odkrivanje meja med doživljajskim ter domišljijskim svetom, futurologija (vesolje, podvodni svet, vesoljska vozila in življenje v naseljih prihodnosti, novi dosežki tehnike, sončna energija, računalniki, vozila ...).

Videnje stvari z nenavadne, drugačne ali nove perspektive je zelo pomembno, zato izvajamo '''vaje za razvijanje sposobnosti vizualizacije''' - domišljijsko-čutne predstavljivosti, ki se združujejo z vajami vizualizacije.

Kot izvirna stališča iz testov kreativnosti je navedel še nekaj primerov:

* ''videz ptičjega gnezda od spodaj,''
* ''dno podplata'',
* ''pogled sladoleda s tal'',

Zato tudi '''vaje za razvijanje nenavadne vizualne perspektive''', na primer ogled živalskega vrta - (p)ogled živalskega vrta s perspektive živali itn.

Vizualizacija tudi z notranje strani je pomembna lastnost, ki jo je treba razvijati zaradi kreativnega mišljenja. Omenja tudi '''humor''' kot eno pomembnejših postavk pri razvijanju kreativnega mišljenja. Navaja vrsto vaj, ki spodbujajo tovrstno razmišljanje z metodami mišljenja ''(what - would - happen - if, just - suppose)'' kaj bi se zgodilo, če bi ..., Predstavljaj si ...).

== Kognitivno pojmovanje pisnega procesa ==


Kognitivno pisanje temelji, v primerjavi s tradicionalnim pojmovanjem, na spoznavnem pojmovanju pisanja kot miselnega procesa, ki se ga da razvijati. V raziskavah pisnega procesa pri odraslih piscih so prišli do podobnih ugotovitev, in sicer, da ni pomembnost ne starost pisca ne to, kdo piše, temveč je pisni proces za vse pisce enak, razen za tiste v fazi začetnega opismenjevanja. Vsi pisci upoštevajo faze tvorjenja (načrtovanje, pretvarjanje in pregledovanje), toda to počnejo podzavestno ali zavestno in v poljubnem vrstnem redu. Nekateri takoj začnejo pisati ali sproti popravljajo napisano besedilo, drugi pa ga najprej napišejo in potem popravijo.
Številni raziskovalci so ugotovili pomembnost pisnega procesa, vendar so se z njim sistematično začeli ukvarjati šele v sedemdesetih letih (Emig, 1971; Britton, 1975; Graves 1981). Med najpomembnejšimi so Flowerjeva in Hayes (1980; 1983) ter Bereiter in Scardamalio (1980, 1982, 1987). Kognitivni psihologi so razvili metodo, ki so jo imenovali ''analiza protokola oziroma postopka.'' Primerna je za opazovanje spoznavnih procesov pri pisanju, učinkovita in produktivna pri raziskovanju procesov, predvsem pri tako imenovanem reševanju nalog, uporabna pa je tudi pri preučevanju pisanja, pri čemer je definirana kot ''opis niza dejavnosti v določenem času, v katerem je pisec dejaven''. Vključuje tudi nebesedne in besedne dejavnosti pri pisanju, na primer risanje, skiciranje, razmišljanje, spraševanje ipd. ''Metoda glasnega razmišljanja'' (thinking aloud) pomeni, da pisci na glas povejo, kar jim pride na misel pri pisanju, čeprav se jim zdi to še tako nepomembno. Zapis poteka pisnega procesa jim je v pomoč pri razumevanju širokega spektra dejavnosti: od enostavnega reševanja nalog pri opicah do igranja šaha pri ljudeh. Za analizo protokola bi lahko slikovito dejali,  &quot;''da je podobna zasledovanju delfina, ki se prikaže na površju, le ko pride po zrak, potem se globoko in tiho potopi v vodo za dlje časa''&quot;. Zasledovanje delfina je slikovita prispodoba za zasledovanje misli. Prednost kognitivne metode je v večjem vpogledu v pisni proces, dosti manj pa je očitna v končnem izdelku.


== Pisanje kot miselni proces ==

Za kognitivni pisni model niso pomembne le tri faze tvorjenja s podfazami, ampak tudi njihova organiziranost. Obstajajo tudi individualne razlike v splošni fazi pregledovanja, ki govorijo o osebnem stilu popravljanja. Trenutno najbolj priznan kognitivni model pisanja je pisni model Linde Flower in Johna Hayesa. Pisanje in mišljenje sta med seboj povezana. Pisanje lahko pojmujemo kot model, sestavljen iz niza dejavnosti, ki puščajo oziroma dajejo piscu veliko (kreativne) svobode v vseh fazah procesa, na primer pri izbiri vsebine, besed, časa ipd. Raziskovanje pisnega procesa daje raziskovalcu tudi svobodo, od izbire raziskovalnih metod do zornega kota opazovanja. Izstopajo predvsem štiri značilnosti pisnega procesa oziroma tipičnega obnašanja piscev med procesom oziroma z drugimi besedami: ''pisni proces je miselni proces, na katerega vplivajo'' '''1. dejavniki pisanja, 2. dolgoročen spomin pisca, 3. faze tvorjenja ter podfaze in 4. spremljanje''' Pisanje besedil je primerneje definirati kot niz različnih procesov ali faz, ki jih mora pisec organizirati.


'''Zgradba modela pisnega procesa'''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
|  || '''1. Pisni dejavniki'''
|-
|  || ''Pisna naloga   -   Nastajajoče besedilo''
 Tema
 Naslovnik
 Navodila
|-
| 2. '''Dolgoročen spomin pisca'''
 Poznavanje teme
 Poznavanje naslovnika
 Poznavanje pisnih vzorcev  
|-
|  || 3. '''Faze tvorjenja'''
 Načrtovanje   Pretvarjanje&lt;sup&gt;26&lt;/sup&gt;   Pregledovanje (Branje oz. vrednotenje in urejanje)

 1. Produciranje ---- 2. Organiziranje-----3. Določanje ciljev
|-
|  || 4. '''Spremljanje'''
|}
 
Dejavniki pisanja sicer vplivajo na proces pisanja, vendar so zunaj pisca. Na pisni proces vplivajo: 1. '''pisni dejavniki''' - pisna naloga (tema), naslovnik in nastajajoče besedilo; pomembni niso splošni problemi pri pisanju, kij ima pisec, ampak konkretni problemi oziroma tisti, s katerimi se dejansko sreča pri nastajajočem besedilu. 2. '''dolgoročen spomin pisca''' (ponotranjeno znanje), ki vključuje poznavanje teme, naslovnika in besedilnih vrst (zgradbo besedilne vrste). Pri pisanju ni pomembno tisto, kar bi pisec znal napisati (kratkoročno znanje), ampak tisto, kar zna in kar je sposoben dejansko napisati oziroma njegovo znanje iz dolgoročnega spomina. '''3. faze tvorjenja''' - pisci so lahko precej razgledani, vendar lahko vedo na primer o avtomobilih, zgodovini, poznajo različne naslovnike, od otrok do odraslih - vse to imajo spravljeno v dolgoročnem spominu. Tu so shranjeni tudi pisni vzorci besedilne vrste, čeprav le kot novinarska vprašanja: kdo, kaj, kje, kdaj, zakaj. Faze tvorjenja&lt;sup&gt;27,28&lt;/sup&gt; so osrednji del pisnega procesa oziroma procesa razmišljanja v kognitivnem-pojmovnem pisnem modelu. Faza načrtovanja s podfazama produciranje in organiziranje vključuje določen namen oziroma cilje in pisno strategijo. Načrtovanje upošteva dejavnike pisanja: pisno nalogo (temo, naslovnika in navodila) in nastajajoče besedilo. Izbira pisne strategije v pisnem procesu pomembno vpliva na kakovost nastajajočega besedila. Načrtovanju sledi pretvarjanje zamisli v pisno obliko in pregledovanje osnutka besedila.

&lt;sup&gt;26&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;Flowerjeva in Hayes uporabljata pojem &quot;translating&quot;, ki v slovenščini pomeni prevajanje iz enega jezika v drug jezik, ne pa pretvarjanje iz notranjega jezika v zunanji jezik, zato uporabljamo izraz pretvarjanje, pri čemer gre za pretvarjanje načrta v pisni jezik.&lt;/small&gt;

&lt;sup&gt;27&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;Bešter, Križaj idr. (1998). Navedeno delo, str. 40-42.&lt;/small&gt;

&lt;sup&gt;28&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;Cencič, Majda (1997). Procesi ali stopnje pri nalogah esejskega tipa, Sodobna pedagogika, 9-10, str. 484-485.&lt;/small&gt;


'''Prva faza tvorjenja''' je '''faza načrtovanja''', ki lahko sproži niz miselnih dejavnosti, še preden pisec napiše prvo črko na papir. Pomembno je vedeti, da je načrtovanje v procesu navzoče ves čas, vendar ne prevladujoče. Pri tem ni nujno, da ima pisec domišljen in napisan načrt pred pisanjem. Načrt je lahko tudi vizualna slika ali pa ga sestavljajo nebesedne prvine pisanja: risbe, preglednice, asociogrami, miselni vzorci. Črke so različne velikosti, barve in oblike, tudi narisane ali naslikane. V fazi načrtovanja pisec upošteva informacije iz dolgoročnega spomina (tema, naslovnik, pisni vzorci). Pisec si s fazo načrtovanja pomaga tako, da si ustvari pisni načrt in si razbremeni spomin. Na osnovi načrta si prikliče zamisel in določi osebne cilje, ki vodijo k uresničevanju splošnega cilja, tj. napisano besedilo. Načrt lahko delno prikličemo iz dolgoročnega spomina ali pa ustvarimo novega.

Prva faza tvorjenja je torej faza načrtovanja, njena prva ''podfaza'' pa je '''produciranje''', ki ima pomembno vlogo pri pisnem procesu. Priklicuje oziroma producira namreč informacije, shranjene v dolgoročnem spominu, in hkrati načrtuje. Merilo, s katerim končamo iskano verigo informacij (produkcije), je pomembno zato, da se pisec ne izgubi v neskončnih asociativnih povezavah. Merilo je ''primernost'' - priklicana informacija (na primer izbira določene besede) mora ustrezati temi, naslovniku in pisnemu vzorcu. Najvztrajnejši pisci celo trikrat prikličejo temo, primerno namenu ali cilju pisanja. Ko je tema ali vsebina na podlagi podfaze produciranja priklicana, pride do faze pretvarjanj, tj. ubesedovanja ali upovedovanja misli v pisni jezik.

Faza načrtovanja ima tudi ''drugo podfazo'', ki se imenuje organizacija. Gre za izbiro ali organizacijo najprimernejših informacij, priklicanih v podfazi produciranja, in njihovo usklajevanje s pisnimi vzorci. Načrt mora biti zgrajen po '''1. kronološkem merilu''' (sosledje časa: začetek, sredina, konec) ali '''2. hierarhično''' - po pomembnosti (od najpomembnejšega do najmanj pomembnega gradiva), lahko pa se upoštevata obe merili hkrati. ''Tretja podfaza'' načrtovanja je postavljanje ciljev. Ta faza je pomembna ves čas, fleksibilna in ima vlogo kažipota, vodila, v pisnem modelu in fazah tvorjenja, ker uravnava pisni proces.

'''Druga faza tvorjenja''' je '''faza pretvarjanja''' zamisli v konkretno obliko besedila - ubesediljenje zamišljenega besedila v pisno besedilo. Prehod pisca iz faze načrtovanja v fazo pretvarjanja ne pomeni, da ima pisec že oblikovan ali jasen namen pisanja, ki ga preprosto ubesedi. Faza pretvarjanja je prenos ali prevod zamisli iz notranjega govornika oziroma slikovnega jezika v zunanji pisni jezik, iz miselne predstave v drugo obliko - grafično predstavo oziroma pisni jezik. Faza pretvarjanja povzroča težave in zahteva od pisca, da razvije, pojasni, popravi in uskladi osebne cilje s splošnimi. Zato se pisci pogosto vrnejo iz faze pretvarjanja v fazo načrtovanja. Ti procesi ali faze se menjavajo vsak trenutek, zato je pisni proces vselej ''odprt'' ali ''povraten proces''. Proces pretvarjanja usmerja pisni načrt in prenese misli v pisno obliko z jezikovnimi sredstvi ter ga usklajuje z informacijami v dolgoročnem spominu pisca. Podfaza produciranja prikliče informacije iz spomina ter jih usklajuje z informacijami o temi in naslovniku (tema, naslovnik, navodila). Vsaka že priklicana informacija je uporabljena pri novem priklicu iz spomina, ki poteka po asociativni metodi, na primer kot tematski asociogrami. Ta asociativna veriga (asociativno veriženje) je pretrgana vsakič, ko je priklic neuspešen ali ko priklicana beseda ne ustreza dejavnikom pisanja in nastajajočemu besedilu. Pretvarjanje je proces sinteze in prevod idej v pisni jezik, ki ga lahko ovira analitični proces organiziranja. To lahko pisca vodi k novemu načrtovanju, pretvarjanju in pregledovanju.

Vloga osrednje pisne faze - faze pretvarjanja je ''ustvarjanje'' - preoblikovanje priklicanih informacij iz spomina na podlagi pisnega načrta v sprejemljiv pisni jezik. Gradivo naj bi bilo v spominu shranjeno kot miselne asociacije. Pojmi, zveze in pisni vzorci so shranjeni v obliki mrež ali slik, ki se jih pisec zaveda ali ne oziroma jih lahko poimenuje ali pa tudi ne. Pisanje besedila v fazi pretvarjanja ima dve značilnosti: prva značilnost je pisanje stavkov, druga značilnost pa je povezana s samospraševanjem in nadzorovanjem poteka pisanja (monitoring) in nastajajočega besedila. Takrat se pisec sprašuje: ''&quot;Kako lahko to povem?&quot;''

Cilj '''tretje faze tvorjenja''', tj. '''faze pregledovanja''', je ''ocenjevanje napisanega''. V tej fazi pisec primerja zamišljeno in napisano besedilo - kaj je napisano in kaj je bilo načrtovano. Če je ocena (samo)pregledovanja negativna, se faza pregledovanja pogosto spremeni v podfazo popravljanja. Nasprotno pa ne velja. Pregledovanje je deloma nedvomno spontano - pojavi se sredi druge faze tvorjenja (pretvarjanja) ali v tretji fazi tvorjenja, tj. na koncu pisanja osnutka. Pisec se lahko na primer odloči in odmisli vse druge dejavnosti ter se osredotoči le na podfazo ocenjevanja. Del faze pregledovanja je sprotna in spontana dejavnost, denimo da se pojavi napaka ali neustrezna beseda in to zmoti ter ovira faze tvorjenja. Pri fazi pregledovanja s podfazama branja in urejanja gre za izboljševanje - pisec izboljšuje besedilo, nastalo v fazi pretvarjanja. Odkrivanje in popravljanje pomanjkljivosti v besedilu potekata na treh ravneh: jezikovna pravilnost, jasnost pomena in ocenjevanje besedila: koliko je uresničilo piščev namen oziroma cilj. Vloga ''faze pregledovanja''  je izboljšati kakovost napisanega, zato vključuje dva podprocesa oziroma dve podfazi: branje in urejanje. Cilj faze pregledovanja oziroma podfaze urejanja besedila je pregledati vse, kar je pisec ubesedil, z branjem, pisanjem ali govorjenjem. Namen ''podfaze urejanja'' so odkrivanje in popravljanje motečih prvin - pisna nepravilnost in nenatančnost pomenov - ter ocenjevanje napisanega besedila glede na postavljene cilje. To ocenjevanje se kaže v razmišljanju, &quot;''ali bo to dejstvo prepričljivo&quot;'' in &quot;''ali sem uresničil vse dele načrta&quot;''. Podfaza urejanja naj bi temeljila na vzročno-posledičnem modelu: vzrok je ''domneva'', ugibanje; sklepanje o napaki ali neustreznosti izraza, katerega posledica je izboljšava nejasnega dela besedila. Pisec ima nove zamisli za izboljšave na osnovi:
 
* domneve: skuša najti primerno metodo ali način urejanja besedila, na primer pisanje stavkov ali zapisovanje pripomb;
* občutka za jezikovno pravilnost, ki odkriva jezikovne in pravopisne napake ter zgrešen kontekst.

Ko se ta dva pogoja srečata, se samodejno sproži postopek za popravljanje napak.
Faza pregledovanja lahko včasih ponovno sproži vse faze tvorjenja in tako proces postane povraten oziroma odprt. Pri branju in urejanju osnutka je pomembno, da pisec spozna, da bralec nima na voljo enakih informacij kot pisec, da bi razumel besedilo. Da bi popravil to napako, je treba lastno besedilo brati s stališča bralca. Dostikrat se zgodi, da faza urejanja ponovno sproži vse faze tvorjenja. Podfaza urejanja se samodejno sproži kot kratko dejanje, ki zmoti druge pisne faze in podfaze. Faza prgledovanja ni sprotna dejavnost ali podproces, ampak dejavnost, ko si pisec vzame čas in sistematično pregleduje ter izboljšuje besedilo po drugi fazi tvorjenja oziroma po fazi pretvarjanja&lt;sup&gt;29&lt;/sup&gt; zamisli v pisni jezik Načrtno se pojavlja po fazi pretvarjanja, spontano pa kot motnja ali ovira v fazi tvorjenja.

&lt;sup&gt;29&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;Bešter, Križaj idr. (1998). Navedeno delo, str.42&lt;/small&gt;


Monitoring je spremljanje pisnega procesa, pri čemer gre za to, kdaj preiti iz ene faze v drugo, na primer, kdaj ima pisec dovolj idej in kdaj prestopiti v fazo pretvarjanja. Pri posameznikih deluje različno. Nekateri pisci preskočijo fazo načrtovanja in preidejo v fazo pretvarjanja takoj, ko je mogoče pisati na papir, nekateri pa začnejo pisati šele po fazi načrtovanja. Pisec, ki piše kratko besedilo (pismo), sploh ne načrtuje ali pa zelo malo. Toda tisti, ki pišejo daljše besedilo (filozofski esej), lahko dolgo načrtujejo, preden napišejo eno samo besedo. Monitoring ima pravzaprav tri temeljne vloge v fazah tvorjenja
# vodi podfazi '''produciranja''' ''(production)'' in '''urejanja''' ''(editing)'':, ki lahko ustavita faze in podfaze tvorjenja ter prevzameta glavno vlogo - celo nad postavljenimi cilji;
# upošteva '''navdih''' ter '''vztrajnost''' pisca in tako sooblikuje ciljno vodenje pisnega procesa;
# individualne razlike v postavitvi ciljev kažejo pomembne osebne razlike v slogu pisanja.

V tej fazi razlikujemo štiri načine ali sloge pisanja:
# pisec skuša napisati dovršeni prvi stavek, ki mu sledijo nadaljni, itn.;
# misli so že upovedene, ko piscu privrejo nove zamisli, ki jih načrtno pregleda pozneje, torej v tretji fazi - fazi pregledovanja.
# pisec skuša sproti pisati popoln osnutek, torej je osnutek besedila hkrati končna različica besedila;
# pisanje v eni sapi ali v enem zamahu - pisec načrtuje in piše osnutek brez pregledovanja.

Podfaza prve pisne faze, tj. produciranje, deluje drugače, če so cilji določeni, in drugače, če niso. Kadar so cilji določeni, se proces produciranja sproži samodejno. Tako vsakemu poskusu produciranja sledi naslednji poskus, dokler zamisel in upovedovanje nista usklajena. Kadar pa cilji niso določeni ali jih sploh ni, vsakemu poskusu produciranja sledi vrnitev k fazam, določenim s splošnimi cilji. Zato faze tvorjenja, ki jih usmerjajo splošni ali globalni cilji, niso tako učinkovito vodene in izpeljane, kot če jih usmerjajo konkretni ali osebni cilji pisca. Pisni proces z vsemi tremi fazami tvorjenja in petimi podfazami je zelo kompleksen. Ne pojavlja se v zaporednih fazah, od 1. faze načrtovanja (podfaz a) produciranje, b) organiziranje in c) postavljanje ciljev), 2. pretvarjanja do 3. pregledovanja (s podfazami: a) branje - vrednotenje in b) urejanje). V fazi pregledovanja besedila pisec lahko odkrije nepovezanost stavkov, zato se samodejno sprožita fazi načrtovanja in pretvarjanja misli v stavke, ki jih vstavi kot nove v že nastajajoče besedilo.

Pisni proces oziroma faze tvorjenja so usmerjene s cilji: treba je misliti na naslovnika. Osrednji del faz tvorjenja je uresničevanje splošnih (upoštevanje naslovnika, pisno izražanje idej) in osebnih ciljev, ki jih vodijo. Kakovost in število osebnih ciljev pisca sta povezana z njegovimi sposobnostmi. Ti dajo piscu povratne informacije o tem, da ima nastajajoče besedilo kljub nedokončanosti in neurejenosti določeno logiko in da je vsebinsko smiselno, celo ko se piscu zdijo njegove pisne izkušnje nezadostne. Pisanje spodbuja iskanje, postavljanje in uresničevanje novih ciljev ali podciljev. Pisec si v nastajajočem besedilu spontano postavlja nove cilje od začetka do konca pisnega procesa. to lahko privede tudi do sprememb. Pisni dejavniki, posebej pisna naloga (tema, naslovnik, navodila), sprožijo nastajanje novih ciljev v nastajajočem besedilu. Novi cilji pisanja so odvisni tudi od omenjenih pisnih dejavnikov in dolgoročnega spomina oziroma znanja na podlagi (književnih) izkušenj. Čeprav pisanje usmerjajo cilji, ni nujno omejeno na vodenje z začetnimi cilji. Pisec si lahko postavi nove ali preoblikuje prejšnje, da postanejo jasnejši in usklajeni z nastajajočim besedilom ter cilji, ki jih narekuje besedilo. Pomemben dejavnik v fazah tvorjenja je sposobnost pisca, da uskladi začetne in nove cilje z besedilom.

Iz kognitivnega pisnega modela je razvidno, da je pisanje odprt spoznavni proces in da pisec potrebuje splošno (dolgoročno) in konkretno znanje - poznavanje teme, naslovnika ter pisnih vzorcev, poznavanje pisnih dejavnikov, poznavanje pisne naloge (tema, naslovnik ter navodila) in upoštevanje nastajajočega besedila. Šele potem se sprožijo omenjene ''tri faze tvorjenja''. Ni nujno, da potekajo v načrtovanem zaporedju. Pisec se tudi v tretji fazi (pregledovanja) vrača k prvi fazi ali načrtovanju ipd. Prva faza je faza načrtovanja oziroma razmišljanja s podfazami, pri čemer so najpomembnejši produciranje idej, njihovo organiziranje in postavljanje tako imenovanih notranjih ciljev pisanja. Druga faza je faza pretvarjanja iz notranjega v zunanji pisni jezik, tretja pa faza pregledovanja s podfazami - branjem (vrednotenjem) in urejanjem (popravljanjem) besedila.

Pisec notranje nadzira pisni proces in vse ''faze tvorjenja'' (načrtovanje, pretvarjanje in pregledovanje). Vsak pisec podzavestno ve, kdaj je dovolj načrtoval, pisal (pretvarjal misli v pisanje) in pregledoval besedilo. Nadziranje je pravzaprav nekakšen samonadzor nad pisnim procesom. &quot;Monitoring&quot; razumemo tudi kot razmišljanje o lastnem razmišljanju med pisanjem in se nanaša na nadziranje lastnega spoznavnega procesa, ki se razvija skupaj s piscem.&lt;sup&gt;30&lt;/sup&gt; Lahko ga razumemo tudi kot ''združevanje spoznavnega procesa'' in ''faz tvorjenja''. To je neke vrste končni nadzor vseh kognitivnih stopenj pisanja: od načrtovanja, pretvarjanja do pregledovanja. Pomembno vlogo ima tudi pri razvijanju kognitivnih dejavnosti&lt;sup&gt;31&lt;/sup&gt; ter metod poučevanja in učenja. Dobro je, da se tudi posamezniki zavedajo lastnega razmišljanja in miselnih procesov. Zaradi značilnosti spoznavnega razvoja je smiselno pričakovati od piscev, da imajo razvite metakognitivne sposobnosti za pregledovanje, branje in urejanje besedila. To se zgodi z razvojem abstraktnega mišljenja okrog dvanajstega leta. To pomeni, da je smiselno te sposobnosti razvijati in privzgajati na ravni razumevanja ter rabe tudi na ravni konkretnega mišljenja.

&lt;sup&gt;30&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;Monitoring lahko razumemo tudi kot #spisovno čustvo&quot;, o katerem je govoril Bezjak (1906).&lt;/small&gt;
&lt;sup&gt;31&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;Te so po B. Bloomu znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje.&lt;/small&gt;

== Razgibanost pisnega procesa ==

Pisni model je sestavljen iz treh prvin: ''pisnih dejavnikov, dolgoročnega spomina'' in ''faz tvorjenja''. Faza tvorjenja se deli na tri faze: 1. načrtovanje, 2. pretvarjanje in 3. urejanje. V skladu s širšim pojmovanjem je treba pri pisnem procesu poudariti:

# Pisni proces je predstavljen kot dejavnost spretnega usklajevanja oziroma organiziranja sočasnih ovir. To je v nasprotju s tradicionalnim pojmovanjem pisanja kot linearnega procesa in zaporednih faz, ki vodijo h končnemu izdelku.
# Najučinkovitejša strategija za usklajevanje dejavnosti je načrtovanje. Z njim si pisec zmanjša miselne ovire, število hkratnih zahtev, usmerjenih na zavestno pozornost. Načrtovanje ustvari tudi cilje, ki hkrati usklajujejo številne zahteve. Socialna vrednost faze načrtovanja oziroma faze pred pisanjem je v pojmovanju razmišljanja kot sestavnega in legitimnega dela faz tvorjenja. Pisec je mislec, postavljen pred reševanje številnih miselnih problemov.

Ti problemi nastanejo v povezavi s cilji. Sledijo iz pisnih dejavnikov, ki povratno vplivajo na postavljanje ciljev. Ne vplivajo samo na temo ali vsebino, ampak tudi na način pisanja. Težave, ki ovirajo pisni proces, lahko razdelimo na tri skupine:
# vključevanje znanja,
# jezikovna pravilnost napisanega besedila,
# težave, povezane s pisanjem.

Znanje je vir, ne ovira. Za pisanje je seveda potrebno znanje, vendar mora biti znanje oziroma njegova uporaba vsebinsko smiselno vključena v sobesedilo. Ko pisec dobi pisno nalogo, pogosto izbira iz spomina in iz neorganiziranega znanja, ki ga skuša vsebinsko smiselno, povezano in zaokroženo upovediti. Na proces pisanja najbolj vplivajo dejavniki, kot so motivacija, pritisk, ocena, osebno zadovoljstvo in kakovost nastajajočega besedila. priklic znanja iz dolgoročnega spomina pisca in primerno upovedovanje zamisli je zahtevna naloga. Nasveti, kot je &quot;''Poglej v svoje srce in napiši&quot;'', so velikokrat zanimivi in za nekatere spodbudni. Toda poetični recept izpovednega ali čustvenega sloga pisanja ne zagotavlja, da bo pisec našel &quot;v srcu&quot; oziroma v čustvih že upovedane misli. Dodamo lahko, da metode, ki temeljijo na čustvenem pojmovanju pisanja, na primer &quot;''pisanje iz srca, izliv čustev na papir, če bom kaj popravil/-a v pesmi, bom pokvaril/-a pesem; srce narekuje; roka piše''&quot;, niso izjave zrelih piscev, ampak gre za izjave piscev začetnikov. Nanje premočno vplivajo čustva, ki zameglijo branje lastnih besedil, zlasti s stališča bralca. Ne moremo pa zanikati motivacijske vloge in pomena čustvenih sestavin pri pisanju in fazah tvorjenja, ki so močan motivacijski vzgib.

Pisni ali besedni jezik pogosto ovira pisce, da bi primerno in kakovostno izrazili svoje misli. Na pisce začetnike tako vplivajo tehnika pisanja, merila jezikovne pravilnosti, slovnične in skladenjske zahteve, da jim ostane premalo pozornosti za tvorjenje. Celo sposobnejši pisci se srečujejo z neizogibnimi jezikovnimi problemi, na primer stavek, ki je jezikovno pravilen, je lahko pomensko nepravilen ali celo izkrivi pomen. Pri upovedovanju se pisec sreča z vsemi temi problemi naenkrat. Pisci imajo lahko precej znanja, vendar ga ne znajo primerno pisno izraziti. Izraziti misli v besedah je zahtevna naloga, pri čemer morajo pisci poznati jezikovna pravila pisnega jezika, sami voditi in usklajevati dolg ter prepleten pisni proces, ki se ga da naučiti.

Ne glede na to, katero temo pisec izbere, vedno jo mora vsebinsko smiselno prilagajati pisnim dejavnikom: pisni nalogi (navodilom, naslovniku - stvarnemu ali izmišljenemu) in nastajajočemu besedilu. Pisec mora preoblikovati temo v znotrajbesedilno vsebino. Rešiti mora konkretne pisne probleme oziroma probleme pretvarjanja ali &quot;pretopitve&quot; teme v pisni jezik, torej v smiselno vsebino. Za mnoge pisce, posebej za začetnike, ali tiste, ki kljub šolanju ostanejo na stopnji začetnika, je to prezahtevno. Problemi upovedovanja se ne rešujejo šele na koncu oziroma v tretji fazi tvorjenja, pojavljajo se skozi ves pisni proces.

Od pisca se veliko zahteva. Bolj izkušeni zaradi poznavanja pisne strategije laže povežejo informacije iz spomina (tema, naslovnik, pisni vzorci) v vsebinsko smiselno, povezano in zaokroženo besedilno celoto. Idealno bi bilo, če bi bila vsaka piščeva beseda oziroma način upovedovanja takoj dovršen, primerno izražen, vsebinsko smiselno vključen v besedilo ter pisno učinkovit. Na žalost se to redko zgodi zaradi različnih dejavnikov, med drugim tudi zaradi omejenega obsega kratkoročnega spomina ali nepoznavanje pisnega procesa. Obstaja nekaj pisnih strategij za premišljeno reševanje težav v pisnem procesu. To so načrtovani načini vodenja pisnega procesa za zmanjševanje miselnega pritiska na kratkoročen spomin in zavestno pozornost, ki ovirata pisca.


== Strategije za spodbujanje kreativnosti v pisnem procesu ==

'''Prva strategija''' - ovire je treba pustiti zavestno ob strani. V fazah tvorjenja lahko na primer pisec zavestno odmisli naslovnika in se odloči, da ne bo mislil na povezanost odstavkov v določeni fazi tvorjenja. To pomeni, da začne reševati določene pisne probleme potem, ko besedilo oziroma osnutek besedila napiše v celoti. Ta strategija je učinkovita za mlajše pisce, predvsem začetnike. Če povzamemo: bi se moral pisec najprej posvetiti kretivnemu procesu - sintezi in šele potem fazi pregledovanja - analizi.

'''Druga strategija''' - gre za razdelitev večjih pisnih problemov na manjše. Hevristična metoda (metoda samostojnega raziskovanja in pridobivanja novih spoznanj) in postopek invencije temeljita na načelu razdelitve večjega pisnega problema: a) na manjše probleme in b) načrtno osredotočenje na manjšo nalogo ali le na del naloge. Pri tem ne smemmo zamenjevati razdeljevanja pisnih nalog s pojmovanjem treh faz tvorjenja v pisnem procesu. Miselne dejavnosti, kot je produciranje ali urejanje lahko potekajo neodvisno, toda v okviru faz tvorjenja so prepletene. Razdeljevanje večjih problemov na manjše in reševanje manjših problemov je učinkovita strategija.

'''Tretja strategija''' - izberejo si prednostne naloge oziroma določi se vrstni red uresničevanja ciljev. Pisanje je sestavljena ter prepletena dejavnost in ni vedno odvisna le od zavestnih odločitev. Čustveni dejavniki ustvarijo prednostni red pri pisanju in določajo nalogo. V šolski praksi se besedna zveza &quot;''slabo pisanje&quot;'' uporablja za pisanje, pri katerem pisec zapiše prvo besedo, ki mu pride na misel. Namesto da bi se bolj potrudil pri izbiri besed in poiskal čim boljši način, kako zamisel upovediti, se zadovolji s prvo idejo. Pogosto kombinira to strategijo s strategijo delitve večjih pisnih problemov na manjše in pozneje v fazi pregledovanja oziroma pri popravljanju skuša izboljšati prve zamisli in izbiro besed oziroma osnutek sam. Najprej moramo kaj napisati, da sploh imamo kaj popravljati. Pri piscu začetniku moramo omiliti pritisk in strah pred napisanim, zato ga usmerimo na prave (pisne) probleme, ne pa na strahove pred oceno, pomanjkanjem časa ali pred zapisanim.

'''Četrta strategija''' - gre za ponotranjanje pisnega postopka, ki tako postane samodejen in samousmerjevalen postopek. Eden izmed načinov zmanjšanja miselnih pritiskov je odvisen od postopka, ki mora biti ponotranjen, da ne bi obremenil piščevega kratkoročnega spomina. Izkušeni pisci na primer običajno posvetijo malo zavestne pozornosti pisanju slovnično pravilnih stavkov, upoštevanju značilnosti besedilne vrste. Te zahteve lahko tako obremenijo neizkušene pisce, da prenehajo pisati. Zelo zahtevne pisne naloge lahko pojmujemo kot pisno izkušenost, če ima pisec vzorec besedilne vrste (pisno shemo) v spominu, ki jo lahko prikliče. Priklic pisnih vzorcev iz spomina je učinkovita strategija, če je podzavestno dejanje in če ne potrebuje zavestne pozornosti, ki jo pisec potrebuje za upovedovanje.

'''Peta strategija''' - gre za načrtovanje, pomembno strategijo pri vseh vrstah pisnih nalog oziroma pri reševanju pisnih problemov. Pojmujemo ga kot upovedovanje ključnih misli, odmišljanje podrobnosti in povezovanje po podrobnosti. Pisna strategija skiciranja ključnih besed je nekakšen pomanjšan model za predlagano strategijo. Načrt piscu omogoča, da vstavi nove besede, dodaja nove prvine ali jih prečrta. Pisec, posebej začetnik, mora uporabljati osnovne značilnosti abstraktnega mišljenja in v tej fazi odmisliti podrobnosti. Načrt razbije pisne probleme (napisati vsebinsko smiselno, povezano in zaokroženo besedilo) na manjše probleme (napisati čim več idej), saj jih je v tej fazi laže pisati in rešiti.


== Pisno načrtovanje ==

Načrtovanje je podobno skiciranju, pri katerem se pisec osredotoči na bistveno, razvršča ključne besede po pomembnosti ali kronologiji in šele pozneje rešuje pisne probleme. Načrtovanje ima še eno pomembno značilnost - ''je priučljivo'', čeprav moramo imeti ves čas pred očmi, da se proces načrtovanja spreminja tudi med fazami tvorjenja.

'''Pisno načrtovanje vključuje tri osnovne faze''', razvrščene po pomembnosti in med seboj povezane.

'''Prvi načrt''' je tako imenovani '''načrt dela pred pisanjem'''. Gre za načrtovanje reševanja pisnih problemov oziroma načrt dela (''to do''). Ta je bistven za predstavitev pisne dejavnosti kot odziva na pisne dejavnike, ki vključujejo pisno nalogo (tema, naslovnik, navodila) in nastajajoče besedilo. Če pisci ne naredijo načrta ali če imajo presplošen načrt, običajno posvetijo premalo časa temi ali naslovniku v fazah tvorjenja. Zato tvorijo besedila, osredotočena na pisca, manj pa na bralca. Načrt dela olajša pisanje in poenostavi pisni proces ter faze tvorjenja, saj pisca usmerja in vodi. Pomembno je, da se pisec miselno usmeri na bralca oziroma da ima naslovnika v mislih in da piše tako, da naslovnik razume napisano besedilo. Če želimo razviti piščeve pisne sposobnosti, je najučinkovitejša metoda pisanje tematskih besedil, ki temeljijo na znanju ali poznavanju, imajo stvaren namen in konkretnega ali določenega naslovnika.

'''Drugi načrt''' je '''načrt upovedovanja''' (''to compose'') - razčlenitev teme, katere namen ali cilj je izraziti nekaj konkretnega. Pisci običajno naredijo dva delna načrta k besedilotvornem načrtu. Prvi jim je že znan: to je tako imenovani osnovnošolski načrt ali pisanje po dispozicijah (''outlining''), drugi delni načrt pa je pravzaprav vsebinski. Načrt upovedovanja lahko različno napišemo, od hitrega zapisovanja, skiciranja, upovedovanja do naštevanja itn. Pomemben je zlasti za stopenjski model pisanja, od prvega osnutka, popravljenih različic do končnega izdelka besedila, in je usmerjen na izdelek, zato so ga v šolah veliko uporabljali.

'''Tretji načrt''' je '''načrt faz tvorjenja''' (''to say'') in temelji na pisnem procesu. Nekateri pisni načrti pomagajo producirati ideje ali - kot so temu rekli v klasični retoriki - pripomorejo k invenciji. Pri tem je priporočljivo učenje pisnih strategij (prosto pisanje in skiciranje). Pisni načrti vodijo pisce skozi vse tri faze tvorjenja. Načrt tvorjenja je usmerjen na proces in temelji na znanju ter poznavanju pisnega procesa.

Pisanje je proces in dejavnost, ki jo je mogoče spodbujati in razvijati, pod pogojem, da jo sistematično, pedagoško, didaktično in strokovno poučujemo. Novo pojmovanje pisanja se je premaknilo s področja iskanja napak in dokazovanja neznanja pri pisanju na razvijanje pisnega procesa. Slabi pisni izdelki po šolah so pravzaprav posledica neprimernega poučevanja pisanja. Pogosto so zahtevali psihološko neprimerno tematiko, piscev niso seznanili z značilnostmi pisnega procesa, pa tudi književna dela so brali površno. Ko to izboljšujemo, se izboljšajo tudi pisni izdelki piscev.

== Sklepne misli ==

Za drugačno pojmovanje ustvarjalnega mišljenja sta veliko storila omenjena psihologa Guilford in Torrance, ki sta poleg teoretičnih spoznanj pripomogla tudi k praktičnemu razširjanju in popularnosti pojma ustvarjalnost. 

Za razvijanje ustvarjalnih sposobnosti je treba postopno in načrtno razvijati drugačnost mišljenja in kritičnost. Presegati je treba običajne rešitve, spodbujati in razvijati smisel za spontano prilagajanje, samostojnost in delo v skupini. Razvijati moramo občutljivost za probleme, zmožnost vživljanja tudi v nedoživete okoliščine (pri analizi književnega besedila ali pisanju domišljijskega spisa). Nove pobude moramo spoštovati in iskati nove rešitve – na primer besedilo beremo iz novega zornega kota. Povečevati moramo osnovno znanje, iskati oddaljene povezave, postavljati vprašanja v zvezi z besedilom, in ne le iskati odgovorov na že zastavljena vprašanja. Besedno ustvarjalnost razvijamo tudi, ko spodbujamo splošno intelektualno ustvarjalnost. Postopno in načrtno razvijamo splošno znanje, besedno ustvarjalnost z besednimi in besedilnimi nalogami, besedišče, spomin, ustvarjalno domišljijo in pozitivna pričakovanja do posameznikov (velika, ne pa nedosegljiva pričakovanja). Besedno ustvarjalnost razvijamo s splošnimi in posebnimi igrami za razvijanje fluentnosti besed, idej, asociacij in izražanja. Vaje za fluentnost bogatijo besedni zaklad. Ko iz vaj za fluentnost tvorimo smiselna besedila, smo že pri vajah za adaptivno fleksibilnost ─ s tvorjenjem besedil iz določenih besed spodbujamo prenos besed iz pasivnega v aktivno besedišče.

Ustvarjanje je proces, ki ga pojmujemo kot odkrivanje in reševanje problemov. Kognitivne teorije ustvarjalnosti povezujejo mišljenje ter ustvarjanje in kažejo tudi, kako je lahko ustvarjalen posameznik hkrati oviran in spodbujen, kritičen in ustvarjalen. Večina ustvarjalcev uporablja tako imenovano '''hevristično metodo – metodo samostojnega odkrivanja in reševanja problemov'''. Ustvarjanje je predvsem sinteza oziroma ustvarjalen proces, pa tudi analitičen, ki zahteva vrednotenje in reševanje problemov. Analiza in sinteza kot spoznavna in ustvarjalna procesa nista protislovna, ampak sta del krožnih faz ustvarjalnega procesa (preparacija, inkubacija, iluminacija in verifikacija). 

Ustvarjalec se v fazah ustvarjalnega procesa sreča z velikim številom idej in rešitev, med katerimi je treba izbrati le nekatere, najprimernejše in predvsem najizvirnejše. Zato je analiza njen komplementarni del in sooblikovalna sila, brez katere bi sinteza preplavila ustvarjalce s številnimi, vendar neselektiranimi idejami. Ustvarjanje zahteva upoštevanje ciljev, načrtovanje in poznavanje faz ustvarjalnega procesa, subjektivnih in objektivnih dejavnikov, ki vplivajo na proces in metode za razvijanje divergentnega mišljenja. Gre za kognitiven in kreativen proces, ki ga spremljajo tudi pisni proces in njegove značilnosti, kot so subjektivne in objektivne ovire, kratkoročen ali dolgoročen spomin, upovedovanje, poznavanje jezika. To vse pripomore k pisni nalogi. Po kognitivnem pojmovanju ustvarjanja je ustvarjalec združevalec miselnega in ustvarjalnega procesa. Cilj ustvarjalnega učenja je transfer znanja ─ prenos od pasivnega sprejemanja k tvornemu sporočanju z metodami izkustvenega učenja.


=Vaje za razvijanje  kreativnih sposobnosti= 

'''( na osnovi Guilfordove teorije o divergentnem mišljenju)'''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Divergentno mišljenje !! Na ravni besed/Na ravni povedi/Na ravni besedil
|-
| Fluentnost besed || Naštevanje čim večjega števila besed
|-
| Fluentnost idej in izražanja  || Naštevanje čim večjega števila idej
Naštevanje čim večjega števila idej za drugačen naslov besedila
Naštevanje čim večjega števila idej za nadaljevanje besedila

|-
| Fluentnost asociacij || Naštevanje čim večjega števila besednih asociacij 
|-
| Adaptivna fleksibilnost || Tvorjenje smiselnih povedi iz ključnih ali danih besed
Tvorjenje smiselnega besedila na osnovi ključnih/danih besed
Tvorjenje smiselnega besedila na osnovi spodbud (navodila, slike, ilustracije, protibesedilo …) 

|-
| Izvirnost
Poimenovalna izvirnost
Povedna izvirnost 
Besedilotvorna izvirnost 
 || Tvorjenje novih besede za poimenovanja
Tvorjenje izvirnega nadaljevanja danih povedi
Tvorjenje poustvarjalnih besedil na osnovi zgledov (dopolnjevanje, ključne besede, načrt, posnemanje, preoblikovanje, priredba, spomin (obnova), vprašanje, zamenjava in združevanje)

|-
| Elaboracija || Dodajanje besed v besedilo
Dodajanje povedi v besedilo
Tvorjenje besedil na osnovi ključnih besed/dispozicij/vprašanj/drugih spodbud/neumetnostnega besedila

|-
|}


=== Vaje za razvijanje fluentnosti ===
====Vaje za razvijanje fluentnosti besed ====

'''''Naštevanje čim večjega števila besed'''''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Se začnejo na  črko s- !! Se končajo na črko -s  !! Imajo črko -s- vmes !! Imajo dve črki s v besedi !! Imajo tri črke s 
v besedi

|-
| 1. ||  ||  ||  || 
|-
| 2. ||  ||  ||  || 
|-
| 3. ||  ||  ||  || 
|-
| 4. ||  ||  ||  || 
|-
| 5. ||  ||  ||  || 
|-
| 6. ||  ||  ||  || 
|-
| 7. ||  ||  ||  || 
|-
| 8. ||  ||  ||  || 
|-
| 9. ||  ||  ||  || 
|-
| 10. ||  ||  ||  || 
|}


'''''Naštevanje čim večjega števila besed'''''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Se začnejo na  zlog sto- !! Se končajo na zlog  -sto  !! Imajo zlog -sto- vmes
|-
| 1. ||  || 
|-
| 2. ||  || 
|-
| 3. ||  || 
|-
| 4. ||  || 
|-
| 5. ||  || 
|-
| 6. ||  || 
|-
| 7. ||  || 
|-
| 8. ||  || 
|-
| 9. ||  || 
|-
| 10. ||  || 
|}
		

'''''Naštevanje čim večjega števila besed'''''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Poknjižiti        !!                 !! Knjigarna       
|-
| Vknjižiti ||         || Knjiga
|-
| Preknjižiti ||           || Knjižnica
|-
|             ||           ||           
|-
|                || -knjig- ||           
|-
|                 ||            ||              
|-
|                 ||             ||              
|-
|                 ||              ||             
|-
|                 ||                ||                   
|-
|                 ||                 ||               
|}

		
'''''Naštevanje čim večjega števila besed'''''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Brezrokavnik !!  !! Rokavica
|-
| Poroka ||         || Ročni
|-
| Zaroka ||           || Rokavičarstvo
|-
|  ||  || 
|-
|           || -roka- ||            
|-
|   ||   ||  
|-
|  ||   ||  
|-
|   ||   || 
|-
|   ||  ||  
|-
|   ||   ||  
|}

''
'''Naštevanje čim večjega števila besed'''''

Naštejte čim več rim na naslednje besede.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Cesta !! Slon !! Mama !! Trak !! Črv
|-
| 1. ||   ||   ||   ||  
|-
| 2. ||   ||   ||   ||  
|-
| 3. ||   ||  ||   ||  
|-
| 4. ||   ||   ||  ||  
|-
| 5. ||   ||   ||   ||  
|-
| 6. ||   ||   ||   ||  
|-
| 7. ||   ||    ||    ||  
|-
| 8. ||   ||   ||   || 
|-
| 9. ||   ||  ||   ||  
|}
				
				
'''''Naštevanje čim večjega števila besed'''''

Naštejte čim več besed, ki opisujejo čustva, občutke.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Vid – vidim !! Sluh – slišim !! Okus – okuša !! Vonj – vonjam !! Tip – čutim
|-
| Zeleno || Ropotanje || Toplo|| Dišeče || Mehko
|-
| Obzorje || Hrup || Hladno || Akacije || Svileno
|-
| Sonce || Tišino || Grenko || Hijacinte || Hrapavo
|-
| Otroke || Ptiče || KIslo || Parfum || Hlad
|-
|   ||   ||   ||   ||  
|-
|   ||   ||   ||   ||  
|-
|   ||  ||   ||   ||  
|-
|   ||   ||   ||  ||  
|-
|   ||   ||  ||   ||  
|-
|   ||   ||   ||   ||  
|}

==== Vaje za razvijanje fluentnosti asociacij ====

'''''Naštevanje sopomenk'''''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Samostalniki !! Glagoli !! Pridevniki
|-
| Bicikel – kolo || Bučati – hrumeti
 || Brezmejen – neizmeren
|-
| Bojevnik – borec – vojak || Bleščati – lesketati || Bučen – glasen – hrupen 
|-
| Cekin – zlatnik || Cepetati – prestopati || Inteligenten – pameten
|-
| Genij – veleum || Delati – povzročati || Izobražen – razgledan
|-
| Kontinent – celina || Iti – hoditi  || Jokav – cmerav
|-
| Očala – naočniki  || Jokati – cmerati se || Lepa – zala
|-
| Šegavost – norčavost || Ljubiti – imeti rad || Mlad – nedorasel
|-
| Slog – stil || Orati – brazdati || Neužiten – strupen
|-
| Varuška – pestunja || Vaditi – uriti || Pogumen – hraber
|-
| Zemlja – prst || Varovati – pestovati || Zgoščen – jedrnat
|}

''
'''Naštevanje primerjav'''''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| Biti hiter kot  ||             
|-
| Biti lep kot ||                 
|-
| Biti majhen kot ||                
|-
| Biti marljiv kot ||                
|-
| Biti počasen kot  ||               
|-
| Biti priden kot ||                
|-
| Biti rdeč  ||                         
|-
| Biti učen kot||                     
|-
| Biti uren kot ||                    
|-
| Biti velik kot ||                     
|}


'''''Naštevanje (protipomenskih) primerjav'''''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| Biti bel kot  || Zajec
|-
| Biti črn kot || Stena, jogurt, mleko ...
|-
| Biti grd kot  || Sova
|-
| Biti hiter kot || Smrtni greh, smrt
|-
| Biti lep kot || Slika, roža, sonce ...
|-
| Biti neumen kot || Polž
|-
| Biti pameten kot || Noč, rog
|-
| Biti počasen kot || Knjiga
|-
| Biti učen kot || Gos, noč
|-
| Biti velik kot  || Gora
|}


*'''''Naštevanje protipomenk'''''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!  !! Glagoli !! Predlogi !! Pridevniki !! Prislovi !! Samostalniki
|-
| 1. || Priti –  || Od – || Velik –  || Hitro –  || Ljubezen – 
|-
| 2. ||   ||   ||   ||   ||  
|-
| 3. ||   ||   ||   ||   ||  
|-
| 4. ||   ||   ||   ||   ||  
|-
| 5. ||   ||   ||   ||   ||  
|-
| 6. ||   ||   ||   ||   ||  
|-
| 7. ||   ||   ||   ||   ||  
|-
| 8. ||   ||   ||   ||   ||  
|-
| 9. ||   ||   ||   ||   ||  
|-
| 10. ||   ||   ||   ||   ||  
|}
			

*'''''Naštevanje nadpomenk'''''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
|  || Pes, mačka, krava ...
|-
|   || Pika, vejica, klicaj ...
|-
|   || Som, linj, potočnica ...
|-
|  || Lazar, mlakar, slinar ...
|-
|   || Vijolica, trobentica, zvonček ...
|-
|   || Razsvetljenstvo, romantika, realizem ...
|-
|   || Audi, opel, BMW ...
|-
|   || Skiro, kolo, rolka ...
|-
|   || Do, re, mi ...
|-
|   || Viola, Violina, čelo ...
|}
	

*'''''Naštevanje podpomenk'''''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| Afriške živali || 
|-
| Celine ||  
|-
| Divje živali ||  
|-
| Grški bogovi ||  
|-
| Oceani ||  
|-
| Planeti ||  
|-
| Slovenski dramatiki ||  
|-
| Slovenski pesniki ||  
|-
| Slovenski pripovedniki|| 
|-
| Zdravilne rastline || 
|}
	

*'''''Naštevanje večpomenk'''''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Glagol !! Pridevnik !! Samostalnik !! Prislov !! Mešane besedne vrste
|-
| Krojiti || Zelen || Klop || Blizu || Brat
|-
| Obirati || Pisan || Prst || Daleč || Sedem
|-
| Opravljati || Drag || Buba || Baročno || Sloni
|-
| Pozdraviti || Bister || Cmok || Sladko ||  
|-
| Nabirati || Sladek || Cukrarna || Osladno ||  
|-
| Kupovati || Osladen || Bik || NIzko ||  
|-
| Pasti || Grenek || Cekin || Bistro ||  
|-
| Spotakniti || Visok || Hrbet || Visoko ||  
|-
| Odbiti || Iskren || Glava || Glupo || 
|}

*'''''Naštevanje blizuzvočnic (paronimov)'''''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| Delaven - deloven || Besedilo celice
|-
| Domišljav - domišljiski || Besedilo celice
|-
| Drag - dragocen || Besedilo celice
|-
| Izdajatelj - izdajalec || Besedilo celice
|-
| Moram - morem - maram || Besedilo celice
|-
| NIizek - nizkoten || Besedilo celice
|-
| Otročji - otroški || Besedilo celice
|-
| Sladek - osladen || Besedilo celice
|-
| Upravičen - opravičen || Besedilo celice
|}


'''''Naštevanje asociacij'''''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| En || Z eno nogo, v eni sapi …
|-
| Dva || Dve muhi na en mah,  palica ima dva konca …
|-
| Tri || En dva tri, štel bom do tri, potem pa …
|-
| Štiri || Z vsemi štirimi, na štiri oči …
|-
| Pet || Pet pred dvanajsto, do pet ne zna šteti …
|-
| Šest || On pa ne pet ne šest
|-
| Sedem || S sedmimi pečati, sedem suhih let …
|-
| Osem || Srčna osmica
|-
| Devet || Dober glas seže v deveto vas; za devetimi gorami in …
|-
| Deset || Vseh deset prstov; kdor molči desetim odgovori …
|}


'''''Naštevanje asociacij'''''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| 1. Bel || bel list,  bela hiša …
|-
| 2. Črn || črna usoda, črne misli...
|-
| 3. Moder || modra kri,  modra odločitev …
|-
| 4. Pisan || pisan čas, pisana preteklost …
|-
| 5. Rdeč || rdeč kot kuhan rak, rdeče številke …
|-
| 6. Rožnat || rožnate volje, rožnat položaj …
|-
| 7. Siv || sivi lasje, siva prihodnost …
|-
| 8. Srebrn || srebrni lasje, srebrna ptica …
|-
| 9. Zelen || zelen v obraz, priti na zeleno vejo …
|-
| 10. Zlat || zlat človek, zlati časi …
|}


'''''Naštejte čim več asociacij.'''''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| Novice || Prihodnost || Samopodoba
|-
| 1. ||   ||  
|-
| 2. ||   ||  
|-
| 3. ||   ||  
|-
| 4. ||   ||  
|-
| 5. ||   ||  
|-
| 6. ||   ||  
|-
| 7. ||   ||  
|-
| 8. ||   ||  
|-
| 9. ||   ||  
|}


'''''Naštejte čim več nasprotnih asociacij.'''''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| Veselje || Ljubezen || Bogastvo
|-
| 1. ||  || 
|-
| 2. ||   ||  
|-
| 3. ||   || 
|-
| 4.||   ||  
|-
| 5. ||   ||  
|-
| 6.  ||   ||  
|-
| 7.  ||   ||  
|-
| 8.  ||   ||  
|-
| 9. ||   ||  
|-
| 10. ||   ||  
|}

==== Vaje za razvijanje fluentnosti idej ====

'''''Naštevanje idej (naslovi)'''''

*Naštejte čim več idej, kako bi dali drugačen naslov ljudski pravljici Rdeča kapica.

*Naštejte čim več idej, kako bi dopolnili naslov kratki sodobni pravljici Ele Peroci Muca Copatarica in ...

*Našteje čim več idej, kako bi dali naslov naslednji pesmi pesnika Andreja Rozmana Roze.


______________

Vojaki in vošibki

Korenjakajo.

'''''Naštevanje idej (pomanjševalnice)'''''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| 1. Klet ||  
|-
| 2. Kobila ||  
|-
| 3. Lisa ||  
|-
| 4. Nota ||  
|-
| 5. Smrt ||  
|-
| 6. Solza ||  
|-
| 7. Streha ||  
|-
| 8. Šala ||  
|-
| 9. Tašča ||  
|-
| 10. Trobenta ||  
|}


'''''Naštevanje idej (stalne besedne zveze)'''''

Povejte z drugimi besedami (stalne besedne zveze).

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Biti zaljubljen !! Biti pijan !! Umreti
|-
| 1. ||   ||  
|-
| 2. ||   || 
|-
| 3. ||   ||  
|-
| 4. ||   ||  
|-
| 5. ||   ||  
|-
| 6. ||   || 
|-
| 7. ||   ||   
|-
| 8. ||   ||  
|-
| 9. ||   ||  
|}


'''''Naštevanje idej (stalne besedne zveze)'''''

Naštejte čim več idej (stalne besedne zveze).

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Srce !! Roka !! Oko
|-
| 1. Nositi v srcu || Biti desna roka || Pasti v oči
|-
| 2.||   ||  
|-
| 3. ||   ||  
|-
| 4. ||   ||  
|-
| 5. ||   ||  
|-
| 6. ||   ||  
|-
| 7.  ||   ||  
|-
| 8.  ||  ||  
|-
| 9. ||   ||  
|}


'''''Naštevanje idej'''''

Naštejte čim več izrazov.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!Nižje pogovorno !! Pogovorno !! Vulgarno
|-
| Afna || Ajmo || Gavzniti
|-
| Arcnija || Blond || Gofla
|-
| Cagati || Drenj || Imel je trojen podbradek in kurji britof&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; 
|-
| Čorav || Eksati || Larfa
|-
| Dohtar || Evo || Mrda
|-
| Džumbus || Farovž || Odcejati
|-
| Fana (zastava) || Fizkultura || Pariti
|-
| Fehtati || Frdaman || Poda se mu kot kravi sedlo
|-
| Gate || Gank || Ritoliznik
|-
| Gazda || Gašperček || S tem spričevalom si lahko obrišeš zadnjico
|-
| Kovter || Jaga || Sekret
|-
| Penzion || Otesati || Širokoritnež
|-
| Piksna || Rabutati || Vedno sta bila kot rit in srajca
|-
| Žavba || Štefan || Vritmepiši
|-
| Župa || Zafrčkati || Zaskočiti
|}


'''''Naštejte čim več izrazov.'''''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Narečno !! Starinsko !! Slengovsko
|-
| Adreselj || Akoravno || Bajla
|-
| Besediti se || Bačva || Car
|-
| Brkončica&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;  || Besedljiv || Carica
|-
| Čakež&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;  || Blagoroden || Carica
|-
| Debelka&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt; || Čislati || Dbest
|-
| Firkelj || Davi || Ful
|-
| Frklja || Drevi || Kul
|-
| Gorca&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt; || Ljud || Mata
|-
| Haloze&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; || Ljudimil || Seka
|-
| Hruška&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt; || Mnogoter || Slova
|-
| Junakovica || Obist || Štala
|-
| Kiseljak&lt;sup&gt;8&lt;/sup&gt; || Osorej || Šuhi
|-
| Kleščman&lt;sup&gt;9&lt;/sup&gt; || Rabota || Šuzi
|-
| Kokot || Truplo || Zgodlja
|-
| Mavra || Tujčenje || Zihr
|}


'''''Napišite čim več izrazov.'''''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Slabšalno !! Knjižno !! Ljubkovalno
|-
| Mlačnozobec || Mladoletje || Bedaček
|-
| Baba || Modrica || Bimčkati
|-
| Osvinjati || Mnogoštevilen || Bacek
|-
| Trapec || June || Bebica
|-
| Fante || Osiv || Capinček
|-
| Firerski || Noroglav || Skokica
|-
| Govoranca || Hladetina&lt;sup&gt;10&lt;/sup&gt;|| Atek
|-
| Frakar || Globočina || Edinčica
|-
| Stremuški || Strelnica || Mižek&lt;sup&gt;11&lt;/sup&gt;
|-
| Balkanski || Beloličen || Navihanček
|}


'''''Napišite čim več izrazov.'''''

Razložite pomene.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Ekspresivno !! Žargonsko !! Šaljivo
|-
| Junačina || Johnson || Žabja pijača
|-
| Jokica || Osemtisočak || Harem
|-
| Jeznoritec || Kalkulator || Častilec vina
|-
| Debelin || Kasetnik || Slamnati vdovec
|-
| Kopejka || Celovečerec || Srečati Abrahama
|-
| Osat || Centerfor || Kačja slina&lt;sup&gt;12&lt;/sup&gt;
|-
| Grušec || Administrativa || Gasilska slika
|-
| Barabon || Anšlus || Ta kopalec je reklama za jogurt
|-
| Ošaben || Bermudke || Jeza škoduje lepoti
|-
| Drobiž || Basist || Cvetka
|}


'''''Napišite čim več izrazov.'''''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Medmet !! Samostalniki !! Glagoli
|-
| Ačih || Ačihanje || Ačihati
|-
| Bevsk || Bevskanje || Bevskati
|-
| Čiv čiv čiv || Čivkanje || Čivkati
|-
| Kra kra || Krakanje || Krakati
|-
| Sek sek || Sekanje || Sekati
|-
| Škrip škrip || Škripanje || Škripati
|-
| Tika taka || Tiktakanje || Tiktakati
|-
| Tlesk || Tleskanje || Tleskati
|-
| Žiga žaga || Žaganje || Žagati
|}


'''''Napišite čim več izrazov.'''''

Pravilno povežite medmet z razlago.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Medmeti !! Razlage
|-
| Bogpomagaj || Beži, pojdi
|-
| Cicifuj || Izraža veselje, razigranost
|-
| Besedilo celice || Besedilo celice
|-
| Čira čara || Izraža čustevno prizadetost, zaskrbljenost, začudenje, presenečenje
|-
| Hopsasa || Izraža obup, strah
|-
| Jedeta || Izraža podkrepitev trditve
|-
| Sampramiš || Izraža pripravljenost na izločitev
|-
| Šlik šlak || Izraža razigranost pri plesu
|-
| Tidreja || Izraža škodoželjnost s primikanjem enega kazalca proti drugem
|-
| Tralala || Izraža veselje, razigranost
|-
| Vija vaja ven || Izraža željo, ukaz, da se zaželeno zgodi
|-
| Všc || Posnema petje sinice
|}


'''''Napišite čim več izrazov.'''''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Vzneseno !! Efemistično !! Ironično
|-
| Bil je drag mojemu srcu || Dolgoprst (kraljiv, tatinski) || Bedakovič
|-
| Mlečni brat ||   || Bogomoljka
|-
| Roka znanega slikarja je za vedno omahnila || Miličniki so že prijeli tistega, ki si je izposodil vaš avto (ukradel) || Božji volek
|-
| Okronati (zelo uspešno končati kaj) || Nečeden (umazan, zanemarjen) || Doktorček
|-
| Alma mater (univerza) || Nebodigatreba (hudič) || Pametnjakovič
|-
| Bog ga je poklical (umrl je) || Hudobni angel (satan, hudič) || Poštenjakovič
|-
| Trpljenje je moj vsakdanji kruh || Pot ni brez nevarnosti (je nevarna) || Spretnjakovič
|-
| Njena podoba se mu je vtisnila v dušo  || Nečasten (sramoten) || Študentek
|-
| Hranila ga je domača zemlja || Ne morem dovoliti, da bi tako ravnal z materjo (prepovedujem ti) || Sveti birokracij
|-
| Položiti življenje na oltar domovine (umreti za domovino) || Ponoči so izpraznili blagajno (ukradli) || Volilni golaž
|-
|Očetu za jubilej poklanjamo pesem || Nebogat (reven) || Zlatoust
|}


'''''Napišite čim več izrazov.'''''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| Jojmene - || Izraža čustveno prizatetost, zaskrbljenost
|-
| Ježeš - || Iraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost
|-
|   ||  
|-
|   ||  
|-
|   ||  
|-
|   ||  
|-
|   ||  
|-
|   ||  
|-
|   || 
|-
|   ||  
|}

==== Vaje za razvijanje fluentnosti izražanja ====

'''''Izražanje'''''

Napišite čim več povedi s petimi besedami in začetnicami.

&lt;big&gt;'''B.  K. P. K. J.'''&lt;/big&gt;


&lt;big&gt;'''C.  Ž. F. A. U.'''&lt;/big&gt;


&lt;big&gt;'''D.  Š. H. I. M.'''&lt;/big&gt;


'''''Izražanje'''''

V besedi Slovenija poiščite čim več besed.


'''''Izražanje'''''

Naštejte čim več izrazov, kaj pomenijo naslednje besede (stalne besedne zveze) ali pregovori.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| Ahilova peta ||  
|-
| Cmok v grlu ||  
|-
| Gojiti gada na srcu ||  
|-
| Imeti dve levi roki ||  
|-
| Imeti mehka kolena ||  
|-
| Iti na jetra ||  
|-
| Iti na živce ||  
|-
| Lasje so mu stopili pokonci ||  
|-
| Ne seže mu niti do kolen ||  
|-
| Odločiti se (na) vrat na nos ||  
|-
| Prometna žila ||  
|-
| Roka pravice ||  
|-
| Srce mu je padlo v hlače ||  
|-
| Še dušo bi prodal ||  
|-
| Ta pa zna uporabljati komolce ||  
|-
| Tega človeka imam v želodcu ||  
|-
| Vleči na ušesa ||  
|-
| Za to sem z dušo in telesom ||  
|-
| Zanj dam roko v ogenj ||  
|-
| Živeti bogu za hrbtom ||  
|}


'''''Izražanje''''' 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| Mačje oči ||  
|-
| Besedilo celice ||  
|-
| Pasja zvestoba ||  
|-
| Noge na iks ||  
|-
| Uporabljati komolce ||  
|-
| Ne seže mu niti do kolen ||  
|-
| Brusiti pete ||  
|-
| Za nohte nam gre ||  
|-
| Izpustiti dušo ||  
|-
| Imeti dober nos ||  
|}


'''''Izražanje'''''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| Ljubljanska megla || Kranjska klobasa || Slovenska moderna
|-
| Goriški slavček || Štajerska ikebana || Slovenska matica
|-
| Ižanski gasilci || Pleterska slivovka ||   
|-
| Tolminski želodec || Belokranjski matevž ||  
|-
| Stiški samostan || Primorska burja ||  
|-
| Soška postrv ||   || 
|-
| Ljubljanska srajca ||   ||  
|-
| Trojanski krofi ||   ||  
|-
| Vrhniški kruh ||   ||  
|-
| Celjanski grofje ||   ||  
|-
|   ||   ||  
|-
|   ||   ||  
|-
|   ||   ||  
|-
|   ||   ||  
|}


'''''Izražanje'''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| Argentinski konjak || Aleksandrijska knjižnica
|-
| Angleški čaj || Beneški dož
|-
| Argentinski tango || Berlinski zid 
|-
| Češki porcelan || Dunajski zrezek
|-
| Egipčanske piramide || Frankfurtski sejem
|-
| Eskimski psi || Koloradski hrošč
|-
| Francoski rogljiči || Ljubljanska srajca
|-
| Indijski sari || Londonska megla
|-
| Islandski lišaj || Neworleanški jazz
|-
| Italijanski špageti || Pariška salama
|-
| Japonski biseri || Pekinška raca
|-
| Kitajski zid || Praška pomlad
|-
| Španska vas || Praška pomlad
|-
| Švicarska ura || Rimske številke
|-
| Turška kava || Tokijska borza
|-
|  ||  
|-
|   ||  
|-
|   || 
|-
|   ||  
|-
|   ||  
|}


'''''Izražanje'''''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! c - č !! s - š !! z - ž
|-
| Cof - čof || Siv - šiv || Zemlja - žemlja
|-
| Peca - peča || Most - mošt || Roza - roža
|-
| Vic - Vič || Pes - peš || Laz - laž
|-
|   ||   ||  
|-
|   ||   ||  
|-
|   ||   ||  
|-
|   ||  ||  
|-
|   ||  ||  
|-
|   ||   ||  
|-
|   ||   ||  
|}


'''''Pravilno postavljanje strešic'''''

–	Pes je sel pes cez most po most.
–	Zazrla se je v zrcalo.
–	Celo celo me boli.


=== Vaje za razvijanje fleksibilnosti ===

'''''Tvorjenje smiselnih besedil'''''

–	Biti 

–	Da 

–	Dež

–	Deževati

–	Grmeti

–	Hitro

–	Kadar

–	Kakor

–	Lapuh

–	Mušnica

–	Najprej

–	Pod 

–	Se 

–	Si

–	Skriti

–	Sladek, -a, -o

–	Stopiti

–	Suh, -a, -o

–	Tako

–	Ti

–	Tja

 
==== Vaje za razvijanje adaptivne fleksibilnosti ====

'''''Smiselno nadaljevanje besedil'''''

V '''velikem''' mestu je '''majhna''' hiša. V '''majhni''' hiši je '''velika''' miza. Na '''veliki''' mizi je '''majhna''' škatla ...


V mestu so '''hiše''', v mestecu so '''hišice'''. Hiša ima '''stopnice''', hišica '''stopničke'''. V '''hiši''' spi velikan, v '''hišici''' ...


Čevlji iz testa …


'''''Motivirana prilagodljivost (vaje za dopolnjevanje)'''''


Boris A. Novak

'''Pesniške definicije&lt;sup&gt;26&lt;/sup&gt;''' 

 
_________

Je lunina
 
Rima.


_________je

Brodolom noči

Na čereh jutra.


_________ je

Nogometna tekma oblakov

Na nebesnem stadionu.


_________je soba

V hotelu _________

A kategorije

Z razgledom na_________,

Kopalnico za ___________

In dvojno posteljo

Za moške in ženske _________.


______ 

Je rjuha 

Od kruha.


_________zvok,

Ki hoče premagati
 
Svojo smrt.


_________

Je pastir

Kože.


_________

Je vrtnar

Tišine.


_________ je

Spomin,

Ki se je tako dolgo

Hladil,

Dokler ni okamenel.
 
 
'''''Nadomestite besede s protipomenkami.'''''


Dane ZAJC 

'''DEŽ'''


Kadar dežuje, kadar grmi,

Hitro se skrij

Tja pod mušnico,

Tja pod travico,

Ali tja pod lapuh,

Da boš suh.


Kadar dežuje, hitro se skrij.

Dež tako slake, kakor si ti,

Najprej stopi.


Smiselno povežite prvi in drugi del pregovora.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| Besede mičejo, || brado ustvaril.
|-
| Bog je sam sebi najprej || desetim odgovori.
|-
| Boljši je vrabec v roki || dobro pomena.
|-
| Dober glas seže || kakor golob na strehi.
|-
| Kamor si hudič ne upa, || miši lovi.
|-
| Kar mačka rodi, || po curku do.
|-
| Kdor molči, || pošlje babo.
|-
| Nova metla || svojo malho hvali.
|-
| Vsak berač || v deveto vas.
|-
| Zdravje po niti gor, || zgledi vlečejo.
|}


Smiselno dopolnite pregovore.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
|   || ima v petah.
|-
|   || kamen do kamna palača.
|-
|   || majhne skrbi.
|-
|   || miši plešejo.
|-
|   || mož pa enega
|-
|   || ne odlašaj na jutri.
|-
|   || oba v jamo padeta.
|-
|   || pečenka v prepiru.
|-
|   || pijan govori.
|-
|   || takšen odzdrav.
|}


'''''Vaja za razvijanje adaptivne fleksibilnosti'''''

Smiselno dopolnite pregovore.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| Človek obrača,  ||  
|-
| Kakšni starši, || 
|-
| Kdor dolgo izbira, ||  
|-
| Kdor seje veter,  || 
|-
| Kdor za smolo prime, ||  
|-
| Koga je kača pičila, ||  
|-
| Kuj železo,  ||  
|-
| Pamet je boljša kot ||  
|-
| Samo v mlinu se  ||  
|-
| Skromnost je ||  
|}

=== Vaje za razvijanje izvirnosti === 

==== Vaje za razvijanje izvirnosti besed ====

'''Tvorjenje izvirnih poimenovanj'''

Izvirno poimenujte samce/samice naslednjih živali.

Bogomoljka  

	
Deževnik 	


Kačji pastir

	
Kamela


Kit


Močerad


Morska zvezda


Morski konjiček


Nilski konj	


Nosorog


Oslič


Paličnjak
	

Potočnica	


Sinica


Slavec


Sviloprejka


Taščica


Vrana

	
Zebra

	
Žirafa


'''Tvorjenje izvirnih povedi'''

Izmislite si izvirno ime za ulico, vas/mesto in deželo, v kateri prebivajo domišljijske književne osebe.

	                    		
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!  !! Ulica !! Vas/mesto !! Dežela
|-
| Butalci ||  || || 
|-
| Ciciban ||  ||  || 
|-
| Kosovirja || || || 
|-
| Kresnička ||  || ||
|-
| Marsovci || ||  || 
|-
| Pedenjped ||  ||  || 
|-
| Povodni mož ||  ||  || 
|-
| Pšenično polje ||  ||  || 
|-
| Sojenice, rojenice ||  ||  || 
|-
| Tepanjci ||  ||  || 
|}
'''Vizualizacija''' 

'''Tvorjenje izvirnih poimenovanj'''

Izmislite si izvirna imena za književne osebe in njihove domišljijske prebivalce.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!  !! Deček !! Deklica !! Starši
|-
| Butalci ||  ||  ||
 |-
| Kit ||  ||  || 
|-
| Kosovirja ||  ||  || 
|-
| Kresnica ||  ||  || 
|-
| Oblak ||  ||  || 
|-
| Povodni mož ||  ||  || 
|-
| Pšenica ||  ||  || 
|-
| Škrat ||  ||  || 
|-
| Tepanjci ||  ||  || 
|-
| Vila ||  ||  || 
|}

	   	
'''Tvorjenje izvirnih poimenovanj'''

Izmislite si izvirne (šolske) predmete, urnike in ocene za književne osebe.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!  !! Predmeti !! Urnik !! Ocene
|-
| Butalci ||  ||  ||
 |-
| Kit ||  ||  || 
|-
| Kosovirja ||  ||  || 
|-
| Kresnica ||  ||  || 
|-
| Oblak ||  ||  || 
|-
| Povodni mož ||  ||  || 
|-
| Pšenica ||  ||  || 
|-
| Škrat ||  ||  || 
|-
| Tepanjci ||  ||  || 
|-
| Vila ||  ||  || 
|}


'''Tvorjenje izvirnih (neumetnostnih) besedil''' 

Napišite domišljijske jedilnike za književne osebe.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! JEDILNIK !! Zajtrk !! Kosilo !! Večerja
|-
| Bisernica ||  ||  ||
 |-
| Butalci ||  ||  || 
|-
| Čarovnica ||  ||  || 
|-
| Kekec ||  ||  || 
|-
| Kosovirja ||  ||  || 
|-
| Marsovci ||  ||  || 
|-
| Martin Krpan ||  ||  || 
|-
| Pedenjped ||  ||  || 
|-
| Povodni mož ||  ||  || 
|-
| Sojenice, rojenice ||  ||  || 
|}

==== Vaje za razvijanje izvirnosti povedi ====
'''Izvirno dopolnjevanje povedi'''

Boli me glava, peta in 	

Dobila je sklep in 
	
Ima vnetje vranice in 
	
Imam potno čelo in 
	
Krojimo obleke in 
	
Na jug so odletele štorklje, žerjavi in 	

Na njivi sem pustil grablje, vile in 	

Na okno sta priletela sinica, taščica in 
	
Nabirali smo rake, školjke in 	

Nabiramo gobe in 
	
Ponujamo mačehe in 	

Obrisal si je pot in 	

Oblekla je žabe in 
	
Opravljamo delo in 
	
Padel sem na tla bled in 
	
Potem pa lepo sedem in 
	
Potem začnem brati in 	

Pozdravljamo sosedo in 	

Prodajamo mačehe in 	

Pripovedovali smo si šale in 
	
Točen kot 
	
Sedla se je na sredo in 	

Roko je vzdignila zlata in 
	
V živalskem vrtu so tigri, levi in 	

 
'''Izvirno dopolnjevanje povedi.'''


Če bi namesto rok imel/-a krila,	bi 

Če bi čez noč zrasel/-la za več kot za dva metra, bi 

Če bi bil/-a predsednik/-ca sveta, bi 

Če bi na loteriji dobil/-a milijon, bi 

Če bi imeli papirnate obleke, bi
 
Če bi namesto dežja deževali čokoladni bonboni, 	bi 

Če bi našel/-la izgubljen zaklad, bi 

Če bi imel/-a časovni stroj, bi 

Če bi srečal/-a bitja z drugega planeta, bi 

Če bi se zbudil/-a kot palček/palčica,	bi

==== Vaje za razvijanje izvirnosti besedil ====
'''Tvorjenje izvirnih (neumetnostnih) besedil oziroma receptov za ljubezenski napoj'''


{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!  !! Ljubezenski napoj !! Koktajl male morske deklice !! Vesoljski koktajl
|-
| Sestavine ||  ||  || 
|-
| Priprava ||  ||  || 
|-
| Doziranje ||  || || 
|-
| Uporaba ||  ||  || 
|-
| Stranski učinki ||  ||  || 
|}


'''Tvorjenje izvirnih (neumetnostnih) besedil'''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!  !! Vremenska napoved !! Mali oglas: kupim - prodam !! Ženitveni oglas
|-
| Butalci ||  ||  ||
 |-
| Kit ||  ||  || 
|-
| Kosovirja ||  ||  || 
|-
| Kresnica ||  ||  || 
|-
| Oblak ||  ||  || 
|-
| Povodni mož ||  ||  || 
|-
| Pšenica ||  ||  || 
|-
| Škrat ||  ||  || 
|-
| Tepanjci ||  ||  || 
|-
| Vila ||  ||  || 
|}

			
'''Tvorjenje izvirnih (umetnostnih) besedil'''

Iz naslednjih besedi tvorite pesem (ločila: 7 pik in 15 vejic)

(Besede iz pesmi Krmilnica Alojza Ihana) 

 
1.	a
2.	a
3.	bi
4.	bilo
5.	blizu 
6.	bolj
7.	da
8.	da
9.	da
10.	da
11.	da
12.	dovolj
13.	dovolj 
14.	gladujejo 
15.	hotel
16.	hrane 
17.	hraniti
18.	hudobne
19.	in
20.	in
21.	in
22.	in
23.	in
24.	in podijo
25.	izogibajo 
26.	jih
27.	jih
28.	jo
29.	jo
30.	kadar
31.	ki
32.	kmalu
33.	krmilnic 
34.	krmilnica
35.	krmilnice 
36.	krmilnico
37.	krmilnico
38.	le velike
39.	male
40.	male 
41.	male
42.	močne 
43.	moreš
44.	na
45.	najdalj 
46.	najprej
47.	napoditi 
48.	naprej
49.	narediš
50.	nasuješ
51.	nazadnje
52.	ne
53.	ne
54.	nekoč
55.	ni
56.	odletijo
57.	odstopiti 
58.	opaziš
59.	opaziš 
60.	pa
61.	padajo
62.	pa imaš
63.	porazdelijo
64.	postajajo
65.	postaviš
66.	potem
67.	potem
68.	pravzaprav
69.	prazne
70.	preplašene
71.	proč 
72.	ptice
73.	ptice
74.	ptice
75.	ptice
76.	ptice
77.	ptice 
78.	ptice 
79.	ptice se
80.	ptico 
81.	puste
82.	puško
83.	razjezi in
84.	samo
85.	se
86.	se
87.	se
88.	se
89.	si
90.	skušaš
91.	slabotnejšim
92.	sneg
93.	so
94.	so
95.	spet
96.	spomniš 
97.	sredi
98.	srednje
99.	streljati
100.	 svojo
101.	 še
102.	 te
103.	 tebi
104.	 to
105.	 traja
106.	 umirajo 
107.	 upajo
108.	 v
109.	 v
110.	 v
111.	 več
112.	 več
113.	 več
114.	 več 
115.	 vedno
116.	 velike
117.	 velike
118.	 veliko
119.	 vendar
120.	 vendar
121.	 vrniti 
122.	 vrtu
123.	 vsaka
124.	 vse
125.	 vse 
126.	 vsega
127.	 vzameš
128.	 za
129.	 za
130.	 začneš
131.	 zasedle
132.	 zato
133.	 zdi 
134.	 zime

=== Vaje za razvijanje elaboracije ===
'''Tvorjenje piktogramov (slikovna pisava)'''

1.	ids

2.	bolečinaaaa

3.	kl!caj

4.	krg

5.	n∀rob∃

6.	evarnost

7.	OGL∃EDALO

8.	plvica

9.	pra •ilno

10.	s☼nce

11.	smr†
 
 
'''Ustvarjanje besedila - popravljanje besedila stalnih besednih zvez, pregovorov
''' 

Biti na oslu.
	
Boginji čas krade.
	
Denar je sveta vladarica.
	
Denar spravlja v rokavico.
	
Enaki ptiči skupaj stojijo.
	
Hiter kot zajček.
	
Ima denarja kot pešk.
	
Kri ni H2O	

Lepo godljo si nam spekel.	

Levičar ne ve, kar dela desničar.	

Maček mu je prekrižal pot.
	
Na hrbu imam že šest križcev.	

Ne bom več prestopil predpražnika te hiše.
	
Njegova življenjska pot ni bila posuta z vrtnicami.
	
Obetajo se mu pozlačeni časi.
	
On je naše gore listek.	

Riba mora trikrat plavati: v vodi, v olju in viskiju.	

Tu ga čaka lepa preteklost.
	
Zbiranje znamk je njegov konj.	

Zvit kot lisička.	

 
'''Vizualizacija dobesednega in prenesenega pomena'''


1. Iti s kurami spat.	


2. Priti na boben.
	

3. Luna ga trka.	


4. Vleče se kot kurja čreva.	
	

5. Srce mu je padlo v hlače.	


6. Imeti glavno besedo.	
	

7. Imeti veliko pod palcem.	
	

8. Hoditi v zelje.	
	

9. Imeti dve levi roki.	
	

10. Biti na konju. 	

 
'''Izdelava besedila – dopolnjevanje besedila''' 

1	Beethoven je nekega večera sedel v družbi, kjer je domača hčerka »osrečevala« navzoče z zelo slabim igranjem nekega preludija. Ko je gospodinja prosila skladatelja, naj o njenem igranju pove odkritosrčno mnenje, je Beethoven dejal:
»Vidim, da je vaša hčerka globoko verna.« »Kakšno zvezo pa naj ima njena umetnost z vero?« se je začudila mati.	»Ona igra po načelih svetega pisma: naj levica ne ve, kaj dela desnica,« je prijazno pojasnil.

2	Gledališki ravnatelj James Klein je želel, da bi komorni pevec nastopil v njegovi komični operi. Slezak ga je pisno vprašal, koliko mu namerava plačati za večer. Klein je brzojavil: »Sto mark. – Tisoč pozdravov!« Slezak je brzojavno sporočil svojo zahtevo:	»Tisoč mark. – Sto pozdravov!«

3	Italijanski diplomat in politik Carlo Sforza je odgovoril časnikarju, ki ga je prosil, naj čisto na kratko opredeli diplomatsko dejavnost:	»Diplomat je tisti, ki zaradi nasilja dvigne obrvi namesto glasu.«

4	Izokrata so vprašali, kako da se je pri njem šolalo toliko odličnih govornikov, sam pa ni nikdar javno govoril. Odgovoril je:	»To ni nič čudnega. Brus, ki ostri nože, tudi ni oster!«

5	Ko Ibsen še ni bil svetovno znan, je prejel od založnika za rojstni dan v dar lepo uro. Čez nekaj dni je pisatelj potožil, da ura ne gre.	»Ali mislite, da vaše stvari gredo?« ga je zavrnil založnik.

6	Ko je slikar portretiral neko strahotno naličeno plemkinjo, je ta nezadovoljna dejala: “Le kje, za vraga, kupujete barve?”	“Mislim, gospa, da imava istega dobavitelja,” je odgovoril.

7	Ko je Sokratova žena Ksantipa prijokala v ječo in povedala možu, da so ga obsodili na smrt, je vzkliknila: »Po krivici so te obsodili!« Sokrat je odgovoril:	»Ali bi morda rada, da bi me bili obsodili po pravici?«

8	Kupec Schollove knjige je na vsak način hotel, da pisatelj vanjo napiše – poleg podpisa – še kakšno misel. Scholl ni vedel prav, kaj naj napiše, saj kupca nikoli prej ni videl. Malo je pomislil in zapisal:	“Gospodu X v spomin na lepe čase, ki jih bova skupaj preživela, ko se bova spoznala.”

9	Sodnik George Jeffreys je bil z obtoženci včasih zelo surov. Nekoč je dregnil s svojo palico obtoženca, ki je sedel na zatožni klopi in rekel: »Na koncu te palice je velika baraba!« Obtoženec pa mu je odgovoril:	»Na katerem?«

10	Znamenitega nemškega zdravnika in bakteriologa Roberta Kocha je hotel nekdo v družbi ponižati. Vprašal ga je: »Kajne, vi ste živinozdravnik?«	»Da,« je živahno dejal. »Kaj vam pa manjka?«

 
'''Elaboracija besedila – tvorjenje na osnovi zgleda'''

-	Na osnovi zgleda književnega besedila – Boris A. Novak Haiku – tvorite svoje besedilo (haiku: 5 – 7 – 5 zlogov; teme: letni časi, narava, minevanje ...)
 

•

V hosti noči

Je sonce izkrčilo

Jaso za jutro.

•

Jutro pobira

Zvezde kakor drobtine

Po prtu teme.

•

Hej, dobro jutro,

Ti vošči krajec kruha,

Namazan s putrom.

•

Sence so slepe,

Zato jih svetloba

Pelje za roko.

•

Pod vrbami las

Teman tolmun pogleda.

Utapljam se vanj.

•

Nasmeh žubori.

Pogled sneži iz oči.

Beseda molči.

•

Čas ni zasidran,

Zato se oddaljuje 

Od znanih obal.

•

Sonce izginja

Za vogalom obzorja.

Jutri bo spet tu.

•

Poglej kresnico,

Ta mali leteči kres

Poletne noči! 

•

Zvezde so zlati

Gumbi na nočni srajci.

Lahko noč, nebo!
 

'''Tvorjenje besedil na osnovi zamenjave'''
 

'''Boris A. Novak'''

'''COPATARSKA HIMNA'''

(song iz lutkovne igre)


Ko čevlji vandrajo okrog sveta,

Copate rajši dremamo doma.


Ko škorenj brizga blato do neba,

Copate rajši dremamo doma.


Ko gojzerji gredo na vrh gora,

Copate rajši dremamo doma.


In ko superga brca žogo

In se znoji na dolgo progo,


Copat' igra gosposko vlogo,

Brezskrbno zleknjen na preprogo.


Naj čevlji pridejo do cilja – 

Copata noče iz domačega okrilja!


Naj kruti škornji osvojijo zmago – 

Copat' sovraži vojno, hrup in vlago!


Naj gojzer osvoji sam vrh neba –

Copate rajši dremamo doma.


Superga naj ima kolajno iz zlata –

Copate rajši dremamo doma.


Copate rajši dremamo doma ….


'''Boris A. Novak'''


'''___________ HIMNA'''

(song iz lutkovne igre)


Ko _________vandrajo okrog sveta,

___________rajši dremamo doma.


Ko _________ brizga blato do neba,

__________ rajši dremamo doma.


Ko _________gredo na vrh gora,

__________ rajši dremamo doma.


In ko _________brca žogo

In se znoji na dolgo progo,


_________igra gosposko vlogo,

Brezskrbno zleknjen na preprogo.


Naj _________pridejo do cilja – 

_________noče iz domačega okrilja!


Naj kruti _________osvojijo zmago – 

________ sovraži vojno, hrup in vlago!


Naj _________osvoji sam vrh neba –

__________ rajši dremamo doma.


_________naj ima kolajno iz zlata –

__________ rajši dremamo doma.


__________ rajši dremamo doma ….

 
'''Tvorjenje besedil na osnovi dopolnjevanja'''


'''Boris A. Novak''' 


__________ pošta

__________ je 
__________ pismo
V kuverti ________.

Najlepše ga je izročiti 
________.

 
'''Tvorjenje besedil na osnovi zgleda'''

'''Preoblikovanje besedila v neumetnostno zvrst (horoskop, vremenska napoved, ženitveni oglas, vabilo ...)'''

'''Preoblikovanje besedila v umetnostno zvrst (pravljica, detektivka, pesem, dvogovor ...)'''

 
'''France Prešeren'''


'''POVODNI MOŽ'''


Od nékdej lepé so Ljubljanke slovele,

al lepši od Urške bilo ni nobene,

nobene očem bilo bolj zaželene

ob času nje cvetja dekleta ne žene. --

Ko nárbolj iz zvezd je danica svetla,

narlepši iz deklic je Urška bila. 


Mnogtére device, mnogtére ženice

oko je na skrivnem solzé preliválo,

ker Urški srcé se je ljubega vdalo;

al ljubih bilo je nji vedno premalo.

Kar slišala moških okrog je slovét',

skušála jih v mreže razpete je ujet'.


Je znala obljúbit', je znalá odreči,

in biti priljudna, in biti prevzetna,

mladenče unémat', bit' staršim prijetna;

modrij in zvijač je bila vseh umetna;

možake je dolgo vodila za nos,

ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos.


Na Starem so trgu pod lipo zeleno

trobente in gosli, in cimbale pele,

plesále lepote 'z Ljubljane so cele

v nedeljo popoldan z mladenči vesele;

bila je kraljica njih Urška brhka,

plesáti ni dolgo nje volja bila.


Jih dókaj jo prosi, al vsakmu odreče,

prešerna se brani in ples odlašuje,

si vedno izgovore nove zmišljuje,

že sonce zahaja, se mrak približuje;

že sedem odbila je ura in čez, 

ko jela ravnát' se je Urška na ples.


Al, ker se ozira, plesavca si zbira,

zagleda pri mizi rumeni junaka; 

enac'ga pod soncam mu ni korenjaka,

želi si plesáti z njim deklica vsaka --

omrežit' ga Uršika lepa želi,

zaljubljeno v njega obrača oči.


To videt', mladenič se Urški približa:

»Al hótla bi z mano plesati?« ji pravi,

»kjer Donava bistri pridruži se Savi,

od tvoje lepote zaslišal sem davi, 

že, Uršika zala! pred tabo sem zdaj,

že, Uršika zala! pripravljen na raj!«


To reče in se ji globoko prikloni,

sladkó mu nasmeja se Uršika zala:

»Nobene stopinjice še nisem plesala,

de čákala tebe sem, res je, ni šala --

zatorej le hitro mi roko podaj,

lej, sonce zahaja, jenjuje že raj!« --


Podal ji mladenič prelepi je róko,

in urno ta dvá sta po pódu zletela,

ko de bi lahké peretnice imela,

bila bi brez trupla okrog se vrtela,

ne vidi se, kdaj de pod noga udar',

plesala sta, ko bi ju nosil vihar.


To videti, drugi so vsi ostrmeli,

od čudeža godcam roké so zastale;

ker niso trobente glasova več dale,

mladenča nogé so trdó zaceptale;

»Ne maram,« zavpije, »za gosli, za bas,

strun drugih, ko plešem, zapoje naj glas!« 


So brž pridrvili se črni oblaki,

zasliši na nebu se strašno gromenje,

zasliši vetrov se sovražno vršenje,

zasliši potokov derečih šumenje,

pričjóčim po koncu so vstali lasje --

oh, Uršika zala, zdaj tebi gorje!


»Ne boj se, ti Urška! le hitro mi stópi,

ne boj se,« ji reče, »ne boj se gromenja,

ne boj se potokov ti mojih šumenja,

ne boj se vetrov mi prijaznih vršenja;

le úrno, le úrno obrni peté,

le úrno, le úrno, ker pozno je že!« 


»Ah, majhno postojva, preljubi plesavec!

de jaz se oddahnem, de noga počije.«

»Ni blizo, ni blizo do bele Turčije,

kjer v Donavo Sava se bistra izlije;

valovi šumeči te, Urška! želé,

le úrno, le úrno obrni peté!« --


To reče, hitreje sta se zasukála,

in dalje in dalje od póda spustila,

na bregu Ljubljance se trikrat zavila,

plesáje v valove šumeče planila.

Vrtinec so vidli čolnarji dereč;

al Uršike videl nobeden ni več.


'''Dejavnost: dopolnjevanje slike'''


'''Dejavnost: dopolnjevanje povedi'''


'''Dopolnjevanje grafitov'''


1.	Bodimo realni _____________________.

2.	Bolje vrabec v roki kot ____________________.

3.	Čim slabše ____________________.

4.	Dom je dekletu ječa ____________________.

5.	Ko bom velik, bom ____________________.

6.	Ko je življenje mrtvo, je ____________________.

7.	Laž ima kratke noge, resnica pa ____________________.

8.	Ljubezen je edina stvar, ki se množi z ____________________.

9.	Ljubim te kakor ____________________.

10.	Matura je ____________________.

11.	Norca nikoli ne sreča pamet, pametni pa ____________________.

12.	Pamet je samo ena, porabnikov pa ____________________.

13.	Pivo ne pušča sledi od ____________________.

14.	Rana ura ____________________.

15.	Smrt je dokaz, da življenje človeku ____________________.

16.	Šola je kruh. Jejte ____________________.

17.	Šola je naš dom, zato ____________________.

18.	Točen kot ____________________.

19.	Vsi mi smo mrliči ____________________.

20.	Življenje je ____________________.

21.	Življenje ni vzgojno. Vzgoja ni ____________________.
 

'''Postavljanje ločil, velikih in malih začetnic'''

maja 

ne

nikoli

pozabiš

prvega


gospa

hvala

lepa

 
'''Tvorjenje besedil na osnovi zgleda književnega besedila'''


'''Françoise Villon''' 


'''BALADA O PREGOVORIH''' 


Vrč hodi k vodi, dokler roč ima.

Tako kot si postelje, človek spi.

Še jeklo se na nakovalu vda,

če razžariš ga, da dobi rdeč sij.

Vsak toliko je vreden, kot slovi.

Pozabljen je, kdor v svet predaleč gre.

Hudobnež tarča je za vse ljudi.

Kdor dolgo trka, temu se odpre.


Kdor govori preveč, se sam izda.

V deveto vas se dober glas glasi.

Kdor rad obljublja, ta bolj malo da.

Kdor dolgo prosi, slednjič le dobi.

Čim dražja stvar je, bolj jo svet želi.

Kdor res želi si kaj, doseže vse.

Kar zlahka se dobi, vabljivo ni.

Kdor dolgo trka, temu se odpre.


Kdor ga ima, hraniti mora psa.

Le s petjem pesmica se nauči.

Če dolgo grad oblegaš, se preda.

Skopuhu sadje v gnoj se omedi.

Vse delo skvari, kdor preveč hiti.

Kdor se obira, slednjič ne uspe.

Kdor se loteva vsega, vse skazi.

Kdor dolgo trka, temu se odpre.


Ko šal je že preveč, se smeh konca.

Razsipnež slednjič se brez hlač zbudi.

Najbolj obljubi, kdor ti reče: »Na!«

Kdor je predober, v revščino tišči.

Kdor da na up, naj raj ši podari.

Kdor dela greh, se spokori za vse.

Kdor plašč po vetru obrača, ga zmrazi.

Kdor dolgo trka, temu se odpre.


Princ, tudi norcu v glavi se zbistri:

po dolgih blodnjah pravo pot uzre,

življenja bič mu misli spremeni -

kdor dolgo trka, temu se odpre.


'''Boris A. Novak'''


'''PESNIŠKE DEFINICIJE'''


♦

Plima

Je lunina

Rima.


♦

Zarja je

Brodolom noči

Na čereh jutra.


♦

Nevihta je

Nogometna tekma oblakov

Na nebesnem stadionu.


♦

Pesem je soba

V hotelu besed

A kategorije

Z razgledom na domišljijo,

Kopalnico za metafore

In dvojno posteljo

Za moške in ženske rime.


♦

Maslo

Je rjuha

Od kruha.


♦

Odmev je zvok,

Ki hoče premagati

Svojo smrt.


♦

Dotik

Je pastir

Kože.


♦

Pesnik

Je vrtnar

Tišine.


♦

Spomenik je

Spomin,

Ki se je tako dolgo

Hladil,

Dokler ni okamenel.


'''NAJLEPŠA POŠTA'''


Poljub je

Ljubezensko pismo

V kuverti ustnic.


Najlepše ga je izročiti

Ustno.


'''Alojz Ihan'''


'''KRMILNICA'''


Sredi zime na vrtu postaviš krmilnico

Za ptice in opaziš, da so jo zasedle le

Velike in močne, ki slabotnejšim

Ne puste blizu. Zato v krmilnico

Nasuješ več hrane, da bi bilo dovolj

Za vse, vendar male ptice še naprej

Gladujejo, padajo v sneg in umirajo.

Potem narediš več krmilnic, a velike

Ptice se porazdelijo vsaka v svojo in 

Podijo male ptice proč. To te razjezi

In kadar opaziš veliko ptico, jo skušaš

Napoditi, vendar vedno najprej preplašene

Odletijo male ptice in potem traja nadalj,

Da se upajo spet vrniti. Nazadnje pa

Imaš vsega dovolj, vzameš puško in

Začneš streljati velike ptice. Kmalu

Jih ni več, a hudobne postanejo srednje;

Vse bolj prazne so krmilnice, ptice

Se jih izogibajo, tebi pa se zdi,

Da ne moreš več odstopiti. Nekoč se

Spomniš, da si hotel pravzaprav samo hraniti ptice.

[[Kategorija:Literarna veda]]
[[Kategorija:Knjige]]
[[Kategorija:Milena Mileva Blažić]]</text>
      <sha1>4nt0eq19k6i6a9b46axx9trgm4z6xz5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zbirke Velike slikanice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3238</id>
    <redirect title="Zbirka Velike slikanice (1967)" />
    <revision>
      <id>10434</id>
      <timestamp>2011-07-25T15:10:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Supmblaz</username>
        <id>127</id>
      </contributor>
      <comment>- prestavitev [[Zbirke Velike slikanice]] na [[Zbirka Velike slikanice (1967)]].: boljši naslov</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Zbirka Velike slikanice (1967)]]</text>
      <sha1>lti60nnh0dk2n8pvunqme8kojjil1kx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zlata ptica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3239</id>
    <redirect title="Knjižna zbirka Zlata ptica (1956)" />
    <revision>
      <id>10436</id>
      <timestamp>2011-07-25T15:12:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Supmblaz</username>
        <id>127</id>
      </contributor>
      <comment>- prestavitev [[Zlata ptica]] na [[Knjižna zbirka Zlata ptica (1956)]].: boljši naslov</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Knjižna zbirka Zlata ptica (1956)]]</text>
      <sha1>220w3is1lai7ybdv57o6qs9qkd66cvw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Babel</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3258</id>
    <revision>
      <id>10528</id>
      <timestamp>2011-09-21T17:49:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>27</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>N</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4719" xml:space="preserve">{| class=&quot;userboxes&quot; style=&quot;float: {{{align|right}}}; margin-left: {{{left|1}}}em; margin-bottom: {{{bottom|0.5}}}em; width: {{{width|248}}}px; border: {{{bordercolor|#99B3FF}}} solid {{{solid|1}}}px; clear: {{{align|right}}}; color: {{{textcolor|#000000}}}; {{{extra-css|}}}&quot;
|-
! style=&quot;background-color: {{{color|inherit}}}; text-align: center&quot; colspan=&quot;10&quot; | {{{header|[[Wikipedija:Babilon]]}}}
|-
| style=&quot;vertical-align:middle !important&quot; | {{#if:{{{1|}}}|{{Uporabnik {{{1}}}}}|''Uporabnik ne bere in ne piše v nobenem jeziku. Prosim, glej [[Predloga:Babilon/dok|Predlogo:Babilon/dok]] za pomoč.''
}}{{#if:{{{2|}}}|{{Uporabnik {{{2}}}}}
}}{{#if:{{{3|}}}|{{Uporabnik {{{3}}}}}
}}{{#if:{{{4|}}}|{{Uporabnik {{{4}}}}}
}}{{#if:{{{5|}}}|{{Uporabnik {{{5}}}}}
}}{{#if:{{{6|}}}|{{Uporabnik {{{6}}}}}
}}{{#if:{{{7|}}}|{{Uporabnik {{{7}}}}}
}}{{#if:{{{8|}}}|{{Uporabnik {{{8}}}}}
}}{{#if:{{{9|}}}|{{Uporabnik {{{9}}}}}
}}{{#if:{{{10|}}}|{{Uporabnik {{{10}}}}}
}}{{#if:{{{11|}}}|{{Uporabnik {{{11}}}}}
}}{{#if:{{{12|}}}|{{Uporabnik {{{12}}}}}
}}{{#if:{{{13|}}}|{{Uporabnik {{{13}}}}}
}}{{#if:{{{14|}}}|{{Uporabnik {{{14}}}}}
}}{{#if:{{{15|}}}|{{Uporabnik {{{15}}}}}
}}{{#if:{{{16|}}}|{{Uporabnik {{{16}}}}}
}}{{#if:{{{17|}}}|{{Uporabnik {{{17}}}}}
}}{{#if:{{{18|}}}|{{Uporabnik {{{18}}}}}
}}{{#if:{{{19|}}}|{{Uporabnik {{{19}}}}}
}}{{#if:{{{20|}}}|{{Uporabnik {{{20}}}}}
}}{{#if:{{{21|}}}|{{Uporabnik {{{21}}}}}
}}{{#if:{{{22|}}}|{{Uporabnik {{{22}}}}}
}}{{#if:{{{23|}}}|{{Uporabnik {{{23}}}}}
}}{{#if:{{{24|}}}|{{Uporabnik {{{24}}}}}
}}{{#if:{{{25|}}}|{{Uporabnik {{{25}}}}}
}}{{#if:{{{26|}}}|{{Uporabnik {{{26}}}}}
}}{{#if:{{{27|}}}|{{Uporabnik {{{27}}}}}
}}{{#if:{{{28|}}}|{{Uporabnik {{{28}}}}}
}}{{#if:{{{29|}}}|{{Uporabnik {{{29}}}}}
}}{{#if:{{{30|}}}|{{Uporabnik {{{30}}}}}
}}{{#if:{{{31|}}}|{{Uporabnik {{{31}}}}}
}}{{#if:{{{32|}}}|{{Uporabnik {{{32}}}}}
}}{{#if:{{{33|}}}|{{Uporabnik {{{33}}}}}
}}{{#if:{{{34|}}}|{{Uporabnik {{{34}}}}}
}}{{#if:{{{35|}}}|{{Uporabnik {{{35}}}}}
}}{{#if:{{{36|}}}|{{Uporabnik {{{36}}}}}
}}{{#if:{{{37|}}}|{{Uporabnik {{{37}}}}}
}}{{#if:{{{38|}}}|{{Uporabnik {{{38}}}}}
}}{{#if:{{{39|}}}|{{Uporabnik {{{39}}}}}
}}{{#if:{{{40|}}}|{{Uporabnik {{{40}}}}}
}}{{#if:{{{41|}}}|{{Uporabnik {{{41}}}}}
}}{{#if:{{{42|}}}|{{Uporabnik {{{42}}}}}
}}{{#if:{{{43|}}}|{{Uporabnik {{{43}}}}}
}}{{#if:{{{44|}}}|{{Uporabnik {{{44}}}}}
}}{{#if:{{{45|}}}|{{Uporabnik {{{45}}}}}
}}{{#if:{{{46|}}}|{{Uporabnik {{{46}}}}}
}}{{#if:{{{47|}}}|{{Uporabnik {{{47}}}}}
}}{{#if:{{{48|}}}|{{Uporabnik {{{48}}}}}
}}{{#if:{{{49|}}}|{{Uporabnik {{{49}}}}}
}}{{#if:{{{50|}}}|{{Uporabnik {{{50}}}}}
}}{{#if:{{{51|}}}|{{Uporabnik {{{51}}}}}
}}{{#if:{{{52|}}}|{{Uporabnik {{{52}}}}}
}}{{#if:{{{53|}}}|{{Uporabnik {{{53}}}}}
}}{{#if:{{{54|}}}|{{Uporabnik {{{54}}}}}
}}{{#if:{{{55|}}}|{{Uporabnik {{{55}}}}}
}}{{#if:{{{56|}}}|{{Uporabnik {{{56}}}}}
}}{{#if:{{{57|}}}|{{Uporabnik {{{57}}}}}
}}{{#if:{{{58|}}}|{{Uporabnik {{{58}}}}}
}}{{#if:{{{59|}}}|{{Uporabnik {{{59}}}}}
}}{{#if:{{{60|}}}|{{Uporabnik {{{60}}}}}
}}{{#if:{{{61|}}}|{{Uporabnik {{{61}}}}}
}}{{#if:{{{62|}}}|{{Uporabnik {{{62}}}}}
}}{{#if:{{{63|}}}|{{Uporabnik {{{63}}}}}
}}{{#if:{{{64|}}}|{{Uporabnik {{{64}}}}}
}}{{#if:{{{65|}}}|{{Uporabnik {{{65}}}}}
}}{{#if:{{{66|}}}|{{Uporabnik {{{66}}}}}
}}{{#if:{{{67|}}}|{{Uporabnik {{{67}}}}}
}}{{#if:{{{68|}}}|{{Uporabnik {{{68}}}}}
}}{{#if:{{{69|}}}|{{Uporabnik {{{69}}}}}
}}{{#if:{{{70|}}}|{{Uporabnik {{{70}}}}}
}}{{#if:{{{71|}}}|{{Uporabnik {{{71}}}}}
}}{{#if:{{{72|}}}|{{Uporabnik {{{72}}}}}
}}{{#if:{{{73|}}}|{{Uporabnik {{{73}}}}}
}}{{#if:{{{74|}}}|{{Uporabnik {{{74}}}}}
}}{{#if:{{{75|}}}|{{Uporabnik {{{75}}}}}
}}{{#if:{{{76|}}}|{{Uporabnik {{{76}}}}}
}}{{#if:{{{77|}}}|{{Uporabnik {{{77}}}}}
}}{{#if:{{{78|}}}|{{Uporabnik {{{78}}}}}
}}{{#if:{{{79|}}}|{{Uporabnik {{{79}}}}}
}}{{#if:{{{80|}}}|{{Uporabnik {{{80}}}}}
}}{{#if:{{{81|}}}|{{Uporabnik {{{81}}}}}
}}{{#if:{{{82|}}}|{{Uporabnik {{{82}}}}}
}}{{#if:{{{83|}}}|{{Uporabnik {{{83}}}}}
}}{{#if:{{{84|}}}|{{Uporabnik {{{84}}}}}
}}{{#if:{{{85|}}}|{{Uporabnik {{{85}}}}}
}}{{#if:{{{86|}}}|{{Uporabnik {{{86}}}}}
}}{{#if:{{{87|}}}|{{Uporabnik {{{87}}}}}
}}{{#if:{{{88|}}}|{{Uporabnik {{{88}}}}}
}}{{#if:{{{89|}}}|{{Uporabnik {{{89}}}}}
}}{{#if:{{{90|}}}|{{Uporabnik {{{90}}}}}
}}{{#if:{{{91|}}}|{{Uporabnik {{{91}}}}}
}}{{#if:{{{92|}}}|{{Uporabnik {{{92}}}}}
}}{{#if:{{{93|}}}|{{Uporabnik {{{93}}}}}
}}{{#if:{{{94|}}}|{{Uporabnik {{{94}}}}}
}}{{#if:{{{95|}}}|{{Uporabnik {{{95}}}}}
}}{{#if:{{{96|}}}|{{Uporabnik {{{96}}}}}
}}{{#if:{{{97|}}}|{{Uporabnik {{{97}}}}}
}}{{#if:{{{98|}}}|{{Uporabnik {{{98}}}}}
}}{{#if:{{{99|}}}|{{Uporabnik {{{99}}}}}
}}{{#if:{{{100|}}}|{{Uporabnik {{{100}}}}}
}}{{{posebna-polja|}}}
|}&lt;noinclude&gt;
{{dokumentacija}}

&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>51zoftwwmj2cmxycvwuapou5nfun1nr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Bot</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3287</id>
    <revision>
      <id>10590</id>
      <timestamp>2011-11-22T22:21:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Wikitanvir</username>
        <id>788</id>
      </contributor>
      <comment>'Creating widely used bot template as it does not exist on this wiki. Feel free to translate this template in your local language or redirect it to the relative template if that already exists in a different name'</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1005" xml:space="preserve">{| align=&quot;center&quot; class=&quot;plainlinks&quot; style=&quot;padding: 8px; border: 2px solid #000; width: 80%; text-align: justify;&quot;
|- valign=&quot;center&quot;
| [[File:Crystal Clear action run.svg|90px|left|link=]] || '''This user account is a [[m:en:Wikipedia:Bots|bot]], operated by [[User:{{{1}}}|{{{1}}}]] ([[User talk:{{{1}}}|talk]]).'''&lt;br /&gt;It is not a [[m:en:Wikipedia:Sock puppetry|sock-puppet]], but rather an automated or semi-automated account for making repetitive edits that would be extremely tedious to do manually.&lt;br /&gt;''Administrators: if this bot is malfunctioning or causing harm, please [{{fullurl:Special:Blockip|wpBlockAddress={{PAGENAMEE}}&amp;wpBlockExpiry=indefinite&amp;wpAnonOnly=0&amp;wpEnableAutoblock=0&amp;wpCreateAccount=0&amp;wpBlockReason=Bot%20malfunctioning:%20}} block it].''
|}&lt;noinclude&gt;
== Documentation ==
* Replace &quot;Example&quot; with your bot's username.
{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot;
|-
! width=&quot;150px&quot; | Code 
! Result 
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{Bot|Example}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
| {{Bot|Example}}
|}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>if4ebu16c46qmqztdy0yaokehbekb5m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Zgradba modela pisnega procesa.png</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3303</id>
    <revision>
      <id>10653</id>
      <parentid>10652</parentid>
      <timestamp>2012-01-23T08:45:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Maja.zakelj</username>
        <id>1237</id>
      </contributor>
      <comment>je naložil(-a) novo različico datoteke »[[Slika:Zgradba modela pisnega procesa.png]]«: opis modela</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" xml:space="preserve">V datoteki je prikazan model pisnega procesa</text>
      <sha1>dtlmppjh8k2dd43y4yprozqpw83f75f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nova pisarija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3400</id>
    <revision>
      <id>19947</id>
      <parentid>19944</parentid>
      <timestamp>2023-12-22T12:05:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>75</id>
      </contributor>
      <comment>Removing [[:c:File:FrameBreaking-1812.jpg|FrameBreaking-1812.jpg]], it has been deleted from Commons by [[:c:User:Krd|Krd]] because: per [[:c:ticket:2023122110003365|]]: depicting a scene of 1812, but created in the 1980s. Still under copyright..</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="812351" xml:space="preserve">{{fmbox
| type  = editnotice
| image = none 
| text  = &lt;small&gt;Priročnik je sicer končan, vendar ne more brez občasnih dopolnil in popravkov. Pripombe vnašajte na [[Pogovor:Nova_pisarija|pogovorni strani ''Nove pisarije'']], na [[Uporabnik:Hladnikm|moji uporabniški strani]] ali kar neposredno v besedilo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:34, 12. februar 2014 (UTC), 18:46, 25. februar 2015 (UTC) V tiskani obliki je knjiga na voljo v [https://knjigarna.ff.uni-lj.si/si/izdelek/1673/nova-pisarija-strokovno-pisanje-na-spletu/ knjigarni Filozofske fakultete.] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:13, 20. september 2016 (CEST) &lt;font color=green&gt;Dopolnila, ki jih v natisnjeni izdaji ni, so v zelenem. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:24, 4. december 2020 (CET)&lt;/font&gt;
&lt;/small&gt;}}

{{Infopolje Knjiga
| name  
| image         = &lt;!-- vključi [[Slika:]] --&gt;ior
| image_caption = 
| author        ='''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]'''
| title_orig    = '''Nova pisarija: &lt;br&gt; Strokovno pisanje na spletu''' 
| translator    = 
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       =
| language      = slovenski
| publisher     = 
| release_date  = 2014, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;2016
| slo_pub_date  = 
| subject       = pismenost, strokovno pisanje
| genre         = univerzitetni učbenik
| media_type    = 2014 spletna knjiga, 2016 tiskana in spletna knjiga
| pages         = 
&lt;!-- Knjiga je del zbirke/serije --&gt;
| series        = 
| preceded_by   = 
| followed_by   = 
&lt;!-- Klasifikacija --&gt;
| isbn          = 978-961-91103-6-2  
| oclc          = 
| dewey         =
| congress      =
&lt;!-- Posebnosti za slovensko klasifikacijo --&gt;
| udk           = 001.8:378(075.8)(0.034.2) &lt;br&gt;808.1:004.738.5(075.8)(0.034.2)
| predmetne-oznake =
| cobiss        = 273734912 
}}

[[Slika:Nova_pisarija.jpg|400px|thumb|right|Freska v cerkvi sv. Jošta pri Kranju&lt;ref&gt;Na pogovorni strani je prostor za vpis imena meni nepoznanega avtorja freske (je to [[:w:sl:Jernej iz Loke|Jernej iz Loke]]?), za razlago motiva s freske, vanjo vpraskanega teksta in razlogov, zakaj se je zdela primerna za naslovnico tele knjige. Bi pomagali? — Podnapisi k fotografijam v tej knjigi nimajo dveh podatkov, ki sta sicer obvezna: če ni drugače napisano, je njihov avtor Miran Hladnik, njihova spletna lokacija pa je dvojna: na začetku sem jih postavljal na Wikiknjige, ko pa so to možnost ukinili, v Wikimedijino Zbirko (Commons). Tule sta podatka o avtorstvu in lokaciji lahko umanjkala, ker sta privzeta.&lt;/ref&gt; &lt;br&gt;&lt;hr&gt;
]]

[[Nova pisarija#Uvod|Uvod]] {{!}} [[Nova pisarija#Pismenost|Pismenost]] {{!}} [[Nova pisarija#Kredibilnost|Citiranje]] {{!}} [[Nova pisarija#Žanri|Žanri]] {{!}} [[Nova pisarija#Slog|Slog]] {{!}} [[Nova pisarija#Iskanje|Iskanje]] {{!}} [[Nova pisarija#Digitalna humanistika|Digitalna humanistika]] &lt;!--komentar: navpičnice znotraj predloge Prose uporabljaj s pomočjo predloge --&gt;

====Opombe k natisnjeni verziji====

4. maja 2016 je bila knjiga pripravljena za tisk med učbeniki FF UL.&lt;ref&gt;Knjigo lahko izvozimo za tisk v različnih pripravljenih formatih, za ''Novo pisarijo'' pa je bil najustreznejši način, ki ga je predlagal [[:w:sl:Uporabnik:Dbc334|Domen]]: »Pojdi na &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija?action=render&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, v Firefoxu pojdi na ''Datoteka &gt; Shrani stran kot'' in izberi obliko ''Celotna spletna stran''. [...] Odpri html datoteko v Wordu.«&lt;/ref&gt; Natisnjena varianta ''Nove pisarije'' se od izvirnika na Wikiknjigah v posameznostih razlikuje. Na spletu je vidna razlika med povezavami, ki vodijo na Wikimedijina spletišča, in povezavami na druga spletna mesta, nikjer pa ni že vnaprej očitno, na katero od Wikimedijinih spletišč vodi. Če je že obstajalo geslo v slovenski Wikipediji, je povezava narejena najprej nanj, sicer povečini na Wikipedijo v angleščini. Vir je pri povezavah naveden le takrat, kadar se znajdejo v seznamu literature na koncu poglavij.

Kako citirati poglavje iz spletne ''Nove pisarije'' v tisku?&lt;br&gt;

&lt;tt&gt;Miran Hladnik. Informacijska družba. ''Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu''. Wikiknjige.&lt;/tt&gt;&lt;br&gt;

Kako citirati poglavje iz spletne ''Nove pisarije'' na spletu?&lt;br&gt;

*&lt;tt&gt;Miran Hladnik. [[Nova pisarija#Informacijska družba|Informacijska družba]]. ''Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu''. Wikiknjige. {{COBISS|ID=273734912}}&lt;/tt&gt;

==Uvod==

'''''Nova pisarija''''' nadaljuje in dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika '''''[http://lit.ijs.si/spisovn.html Praktični spisovnik]''''' ''ali Šola strokovnega ubesedovanja: Vademekum za študente slovenske književnosti, zlasti za predmet Uvod v študij slovenske književnosti''. Izhajali so med letoma 1990 in 2002 in skrbeli za standardiziranje strokovnega pisanja med slovenisti, literarnimi zgodovinarji, humanisti in še pri kom. Spremembe, ki jih je od zadnjega natisa doživelo strokovno pisanje – povezane so zlasti s prehodom od papirja na zaslon –, so tolikšne, da kličejo po radikalnejši prenovi priročnika, kot jo omogoča dopolnjeni ponatis. V skladu z maniro žargonske prenove arhaizmov, kakor si jo je v naslovu privoščil predhodnik, je oblikovan tudi naslov tele knjige. Sprva je bil v načrtu naslov ''Nova pismenost'', ki se je hotela asociativno navezovati na pionirska gramatikalna podjetja [[:w:sl:Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] na začetku 19. stoletja, prav kakor se je ''spisovnik'' navezoval na popularne priročnike za pisanje »ljubavnih in snubilnih«, ženitnih, poslovnih in drugačnih pisem in na priročnike za opravljanje različnih poklicev.

Pismenost ni vedno pomenila isto kot angleški izraz ''[[:w:en:literacy|literacy]]'', ampak je v naslovu Vodnikovih knjig na začetku 19. stoletja (''[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DU5DNOB1 Piſmenoſt ali Gramatika sa Perve Shole,]'' 1811, ''[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6HF4C35T Pozhétki gramatike to je Piſmenoſti Franzoske,]'' 1811, ''[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K7DAYWGU Némſhka píſmenoſt sa ſlovénſko-némſhke ſhole,]'' 1838 oz. 1845) pomenila slovnico. Pleteršnikov slovensko-nemški slovar (1894–95) še pozna ta pomen besede, današnji slovarji pa nič več. Namesto njega navajajo na prvem mestu 'znanje branja in pisanja', ki pa se tudi že umika sodobnemu širšemu pomenu 'znanje, poznavanje česa sploh'. V tem smislu govorimo o digitalni pismenosti, informacijski, medijski, ekološki, prometni, kartografski, plavalni, funkcionalni, finančni, čustveni, matematični ali številčni, bralni, kulturni, politični ... pismenosti. Tale knjiga se podaja v to smer, vendar brez namena popisati vse vrste človekove izrazne iznajdljivosti. Pridevnik ''nova'' namiguje na t. i. nove medije, a se tudi tu trezno omejuje na tiste s tesnejšo navezavo na tradicionalne oblike pismenosti. Tako se skoraj nič ne ukvarja z zvokom, videom in večpredstavnostjo (angl. ''[[:w:en:multimedia|multimedia]]''), ampak v prvi vrsti z besedilom na zaslonu, v nekaterih poglavjih pa tudi s sliko. 

V igri je bil tudi izraz ''zaslonska pismenost'', ki pa je v konkurenčnem tehtanju izgubil, ker mu manjka tista dodatna asociativna teža, ki diči druge domače izraze s tega področja, kot sta npr. ''ustvarjalna gmajna'', ''spletne dveri''. 

[[w:sl:Wikimedija|Wikimedijina spletišča]] so z izjemo Wikivira (vsaj kar zadeva slovensko prakso) namenjena gojenju skupinskega avtorstva. To je bil tudi glavni razlog za rahel dvom in odlašanje z odločitvijo, novo knjigo zastaviti v tem mediju, saj gre še vedno za delo, ki je avtorsko individualno. Do nje je prišlo po več premislekih. Tako kot se mora ''Praktični spisovnik'' za svojo končno obliko zahvaliti številnim pripombam kolegov, študentov in drugih bralcev, na kar je opozorjeno v uvodih k izdajam, tako se bo tudi ''Nova pisarija'' prav rada izpostavila dopolnjevanju s strani uporabnikov, s to razliko, da so dopolnila šla v prvem primeru preko avtorja, tule pa so mogoči (čeprav malo verjetni) tudi neposredni posegi. Drugi odločilni moment je vpogled v historiat nastajanja, ki wikipisanje odlikuje od drugih tehničnih možnosti. Tretji moment je princip sprotnega nastajanja, ki omogoča tudi neposredno sprotno uporabnost koncipiranih ali pa že dokončanih poglavij in spodbuja beročo skupnost k oblikovanju povratne informacije in k popravljanju in dopolnjevanju. Wikiknjige niso zaključene enote, ni mogoče govoriti o njihovem izidu kot dogodku, ampak jih je treba razumeti kot proces, kot dobesedno »rastočo knjigo«.

{|
|[[Slika:Rastoca_knjiga.jpg|thumb|center|500 px|Jernej Mali. Deklica z rastočo knjigo (2004). Župančičeva jama, Ljubljana.&lt;ref&gt;''Nova pisarija'' raste v kontrastni opoziciji s spomeniškim fiksiranjem knjige ([http://www.bukla.si/?action=news&amp;news_id=1898&amp;cat_id=10 Desetletnica projekta Rastoča knjiga.] ''Bukla'' maja 2012).&lt;/ref&gt;]] 
|}

Četrti razlog je eksperiment z genezo besedila: ogledovanje sprememb, skozi katere je šlo/gre besedilo, odpira prostor samorefleksije. In ne nazadnje: gre za eksperiment z medijem, s simpatičnim novim orodjem, ki šele z rabo odkriva svoje neslutene možnosti in se osvobaja vzorcev obnašanja v kulturi natisnjene knjige.&lt;ref&gt;Nastajanje ''Nove pisarije'' na javnem mestu bi lahko primerjali s tisto obliko današnjega obrtništva (čevljarjev, kovačev, tiskarjev, zlatarjev, draguljarjev itd.), ki se dogaja pred očmi mimoidočih v nakupovalnih centrih, na turističnih lokacijah in v butičnih izložbah starih mestnih jeder in ponuja tako nastale izdelke v takojšnji nakup, s to razliko, da je zanimanje za njihovo manufakturo očitno, mimo štanta z ''Novo pisarijo'' pa razen naročenih obiskov celo leto, odkar sem jo 2. novembra 2012 začel pisati, ni bilo nikogar.&lt;/ref&gt; 

===Kam z avtorjem===

Odgovornost za knjigo ima slej ko prej podpisani (glavni) avtor, tj. [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]. Najprej sem bil v dilemi, kako vpisati svojo odgovornost zanjo nekam na začetek knjige tako, da bo to spominjalo na tradicionalne natisnjene knjige, vendar obenem tako, da ne bo v opreki s pojemajočo vidnostjo individualnega avtorja, kakor ga uvajajo Wikimedijina spletišča. Vpis avtorja na »naslovnico« bi ob ponotranjenju principov, ki jih uvajajo wikiji v zvezi z avtorstvom, pravzaprav sploh ne bil potreben, saj je avtorstvo zadostno in celo bolje kot pri tiskanih izdajah dokumentirano v historiatu knjige, vendar se za umik avtorjevega imena zaradi kontraproduktivnosti radikalnih rešitev pa tudi zato, ker avtorskega napuha še nisem popolnoma zatrl v sebi, ne navdušujem. Ne nazadnje tudi zato ne, ker bo treba nekaj izvodov vendarle natisniti, pri natisnjeni knjigi pa je avtorjevo ime na začetku obvezno, zlasti če želimo z objavo pridobiti kakšno točko za potrjevanje svoje akademske ustvarjalnosti, da ne govorimo o honorarju.

Je tákole prostodušno izpostavljanje avtorskega izdelka na javnem mestu nevarno? V principu da, saj se lahko vanj vtakne vsakdo, s pravim imenom ali skrit za psevdonimom ali številko stroja, v praksi pa ne, ker pričakujem v glavnem konstruktivne posege in pripombe, morebitni vandalizem pa znamo odpraviti mimogrede. Kraja ali sovražni prevzem izdelka nista mogoča, prosta uporaba ali adaptacija pa nista samo mogoči, ampak celo zelo zaželeni, seveda z navedbo avtorjevega imena, kakor to narekuje licenca cc na dnu knjige.&lt;ref&gt;Odločam se za zapis kratice ''cc'' in polnega imena ''creative commons'' z malimi črkami, čeprav večina jezikov pod vplivom rabe v angleščini izraz zapisuje z velikimi črkami. Razloga za zapis z malo sta dva: primerljiv zapis tradicionalne licence ''copyright'' ''(c)'' oz. © in domnevno male črke v logu in ikoni licence ''cc''; kadar mislimo na ime organizacije Creative Commons, jo pišemo z velikimi začetnicami. O dilemi je tekla beseda na SlovLitu 7. aprila 2013 pod naslovom [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2014/004778.html CC/cc?] Uporaben se zdi tudi zapis ''(cc)'', ki je primerljiv z zapisom ''(c)'' za ''copyright''.&lt;/ref&gt; 

Zadreg nimamo samo z mestom za avtorja, ampak tudi z drugimi običajnimi parametri knjižnega opisa. Npr. datum izdaje. Ko so knjigo vpisali v Cobiss, so dileme razrešili tako, kot lahko preverimo v impresumu. Tam ni zapisana letnica 2012, ko so se tule pojavila prva poglavja knjige, temveč datum vpisa prve izdaje v Cobiss (tj. 8. maj 2014). Se bodo dodajale letnice, ko bo knjiga doživela bistvena dopolnila? Ali pa se bodo taka dopolnila razumela in vpisovala kot ponatisi? Se bo vpis v Cobiss dopolnjeval glede na morebitne nove udeležence pri izdaji? Bibliotekarjem želim srečno roko pri tem poslu: ne bodo imeli lahkega dela, saj so lastnosti spletnih objektov, posebno tistih na wikijih, zelo drugačne od natisnjenih knjig.

===Prešernova Nova pisarija===

&lt;gallery mode=&quot;packed-hover&quot; heights=&quot;150&quot;&gt;
Slika:nova_pis_cenzrkp1.jpg 
Slika:nova_pis_cenzrkp2.jpg
Slika:nova_pis_cenzrkp3.jpg
Slika:nova_pis_cenzrkp4.jpg
Slika:nova_pis_cenzrkp5.jpg
Slika:nova_pis_cenzrkp6.jpg
Slika:nova_pis_cenzrkp7.jpg
Slika:nova_pis_cenzrkp8.jpg
&lt;/gallery&gt;
&lt;center&gt;Nova pisarija, iz cenzurnega tiskarskega rokopisa Prešernovih ''Poezij''&lt;/center&gt;

Sklicevanje na [[:w:sl:France Prešeren|Franceta Prešerna]] ni nikoli odveč. Naslov knjige parazitira na naslovu njegove satirične pesnitve s prvotnim naslovom ''Kranjska pisarija'', objavljene v drugem zvezku zbornika ''Krajnska čbelica'' leta 1831, s katero je Prešeren karikiral ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja kot primerne podlage za slovensko besedno umetnost. V ''Poezijah'' 1847 je pesnitev [[:s:sl:Nova pisarija|Nova pisarija]] natisnjena v razdelku Različne poezije. Pesnitev je med Prešernovimi daljšimi, saj obsega 47 tercin (141 + 1 verz).&lt;ref&gt;Pesnitev vsebuje 30 pisarjevih in 18 učenčevih replik; 21. tercino si delita, zadnja, pisarjeva replika pa je samo iz enega verza.&lt;/ref&gt; Gre za pogovor med učencem, ki sprašuje, in učiteljem (''pisarjem''), ki odgovarja. Z nesimpatičnim pisarjevim stališčem je Prešeren ironiziral nasprotnike svoje poetike, slovničarja [[:w:sl:Jernej Kopitar|Jerneja Kopitarja]] in [[:w:sl:Franc Metelko|Franca Serafina Metelka]], škofa in nabožnega pisca [[:w:sl:Matevž Ravnikar|Matevža Ravnikarja]]&lt;ref&gt;Ne zamešati tega s 26 let mlajšim soimenjakom in Prešernovim sošolcem [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi491245 Matevžem Ravnikarjem].&lt;/ref&gt; ter cenzorja [[:w:sl:Jurij Paušek|Jurija Pauška]]. Spomin na pesnitev je primeren tudi zato, ker se začne enako kot novodobne kulturpesimistične tožbe vseh, ki so zaskrbljeni zaradi nekontroliranega in količinsko neobvladljivega porasta pisanja: »De zdéj – ko že na Kranjskem vsak pisari, / že bukve vsak šušmár dajè med ljúdi« – očitno je čas okrog 1830 primerljiv s tistim okrog 2010, 180 let pozneje, čeprav sta delež pismenosti in njun značaj zelo zelo drugačna: Cobiss za 1830 našteje le 50 monografij v slovenščini, za 2010 pa preko 30.000.&lt;ref&gt;Uporabljen je bil ukaz &lt;code&gt;py=1830 and la=slv&lt;/code&gt; oz. &lt;code&gt;py=2010 and la=slv&lt;/code&gt;.&lt;/ref&gt;

Prav zelo izvirna tale reciklaža Prešernovega teksta ni. Leta 1944 je Propagandni odsek IX. korpusa NOV in POJ nekje na Primorskem izdal 29 strani obsežno ciklostirano publikacijo z naslovom ''Pred tremi leti in druge''. {{COBISS|ID=7970869}} V kolofonu stoji, da je šlo za tretji zvezek zbirke Nova pisarija (prvega, drugega in morebitnih nadaljnjih Cobiss ne pozna), med sentimentalne naključnosti pa spada podatek, da je avtor dveh tekstov v brošuri, Med šotori in Zlo, matematik in moj pokojni gimnazijski razrednik, tedaj partizanski pesnik Lado Kuster.&lt;ref&gt;Zgodba o tem, kako sem več kot desetletje po njegovi smrti na jeseniškem smetišču slučajno odkril njegovo knjižnico, je vredna literarne obdelave.&lt;/ref&gt;

==Pismenost==

Ker je 'znati brati in pisati' skoraj preveč enostavna definicija pismenosti, naj poskusim z nekoliko bolj zapleteno: biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo. Pojem pismenosti se je svojčas rodil, da bi odlikoval tiste posvečene posameznike, ki so za razliko od večine – ta se je sporazumevala ustno – znali oblikovati in razlagati tudi napisane reči, sprva pač religiozne tekste. Kot do vsake elite je tudi do te nepismena večina razvila nezaupljivo distanco, sicer izraz pismouk ('razlagalec svetih spisov', 'učenjak') v našem slovarju ne bi dobil slabšalnega podtona. Nič ni pomagalo negodovanje in upiranje množic: z uvedbo obveznega šolanja, kar se je v naših krajih zgodilo po cesarsko-kraljevem ukazu v zadnji četrtini 18. stoletja, je pismenost začela izgubljati status spretnosti privilegirane manjšine in pričenjala postajati nuja za vsakega posameznika. Danes je biti nepismen ali polpismen sramotno in družba z opaznim odstotkom nepismenosti velja za nerazvito. Pismenost določa prag civiliziranosti in nekako samoumevno je, da tako imenovani razviti svet pri vprašanju o odstotku pismenosti zapisuje številke blizu 100.

Razumevanje pismenosti se spreminja. Nekoč je pisati pomenilo pisati z roko. V prvem razredu osnovne šole s svinčnikom, potem s peresnikom in kmalu nato z nalivko; kemični svinčniki so prišli pozneje in so jih nekateri strogi pedagogi celo preganjali. Udarjanje po tipkovnici je bilo rezervirano za profesionalce: strojepiske v tajniški službi, za stavce, publiciste in znanstvene pisce. Z izjemo administrativnih šol nas tipkanja ni učil nihče, namesto tega lepopisje: pomočiti pero v tintnik, vleči tanko gor in debelo dol. Kdo še piše danes z roko? Če izvzamemo šolajočo se mladino, pišejo redno tako pravzaprav le pisci grafitov, kaligrafski opremljevalci diplom in plaket, sleherniki pa v pismih ob res posebnih priložnostih, kot so smrt, poroka, rojstvo, in seveda takrat, ko se nam pokvari računalnik ali izgubimo mobi. Celo kondukterji na slovenskih vlakih, za katere se je do nedavnega zdelo, da bodo ostali muzejski primer službe, ki je eksistenčno odvisna od blagajniškega blokca in svinčnika, so prešli na tipkanje in tiskanje vozovnic na elektronski napravi. 

Spremembe komunikacijskih navad so pripeljale do konfliktov med sporazumevalnimi praksami. Starejši pismeni državljani radi očitajo mlajšim, da se ne znajo izražati, da ne znajo spraviti skupaj poštenega stavka, da so skratka kljub osmim ali devetim letom šolskega omikanja nepismeni. Če bi mlajše spopad z očitarji zanimal, bi najbrž odgovorili, da so nepismeni le oni, ker ne obvladajo osnov sodobne komunikacije: ne znajo poiskati informacij na internetu, ne znajo jih hitro selekcionirati in ne znajo napisati navadne e-pošte, kaj šele klepetati na forumih in v blogih. Kaj jim pomagajo lepo zloženi stavki, ko pa jih ne znajo spraviti na zaslon! Dandanašnji še službe ne bi dobili, saj je brez računalniških spretnosti ne dobijo niti skladiščnik, šofer in prodajalec.

Pismenost po tradiciji razumemo kot dvojno sposobnost, to je sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja. Pismenosti ni brez aktivne udeležbe v komunikaciji. Kreativni del komunikacijskega razmerja je bil do pred kratkim pri medijih zelo omejen. Poslušalec, bralec ali gledalec so bili dejavni samo toliko, kolikor so lahko svobodno izklapljali naprave ali zapirali publikacije, odzivanje sprejemnikov na informacije ali pogovarjanje s tvorci sporočil pa ni bilo predvideno. Pogostnost take enosmerne komunikacije je napeljevala k stališču, da za pismenega označimo že vsakogar, ki se je naučil pritiskati na tipke »naprej«, »hitro naprej«, »na začetek«, »snemaj«, »razveljavi« itd., oziroma se je naučil sprehajati po menijih na zaslonu in se s pritiskom na vnašalko (enter) odločati med ponujenimi možnostmi. Spretnosti sprehajanja po izbirah seveda ne moremo pripisovati zgolj svetlemu svetu novih medijev in elektronskih naprav. Izkušnja sploh ni nova, spomnimo se samo na reševanje šolskih testov ali vprašalnikov pri vozniškem izpitu ali številnih drugih preizkusov znanja, kjer smo z obkrožanjem a) ali b) ali c) eksaminatorju dokazovali svoje obvladovanje snovi.

Pritisk na gumb alarmnega sistema, mikrovalovke, centralnega ogrevanja ... res lahko interpretiramo kot tvorjenje sporočila, npr. »zaženi napravo«, »nastavi temperaturo«, »vključi brisalce«, vendar spretnost rokovanja z elektronskimi napravami še ni dovolj za potrdilo splošne pismenosti, kakor v svetu tradicionalne pismenosti ni bilo dovolj le lepo ošiliti svinčnik, znati omočiti pero v tintniku in ravno prav trdo pritisniti z njim ob papir, da je pustilo lepo sled. Med samoumevne tehnične spretnosti spada npr., da znamo pravilno napolniti baterije mobilnih naprav, hitro najti tipke za vklop in izklop mobija, se znajti na računalnikih (na letališču, na internetni točki, v knjižnici tuje univerze) in v različnih programih, se zaščititi pred virusi in reklamnim smetjem, se naučiti brisati sporočila v prenatrpanem elektronskem poštnem nabiralniku itd. Za civilizacijsko nepismeno teslo imamo lahko upravičeno npr. tistega koncertnega obiskovalca, ki je svoj mobi najprej pozabil izklopiti, potem ko mu sredi predstave začne zvoniti, pa panično zardevajoč ne najde tipke za izklop. In resno lahko podvomimo v elektronsko pismenost tistega dopisovalca, ki se je odločil v e-sporočilu uporabljati same velike črke. Zloglasna komunikacijska enosmernost, ki je generirala tožbe o pasivizaciji in medijski manipulaciji sprejemnikov, se naglo razblinja. Dnevna zapoved se glasi: interaktivnost. Take so računalniške igrice, televizija na zahtevo, možnost preživetja na dolgi rok imajo le časopisi, ki široko odpirajo vrata bralskim komentarjem, spletna enciklopedija je v celoti delo bralcev oz. uporabnikov, ki jim je bila nekdaj določena pasivna vloga.

Pismenost ni ena sama, pismenosti (specialnih pismenosti) je več. Obvladovanje več sporazumevalnih kodov je prednost. Več jezikov ko znam, več veljam, bolje se znajdem v svetu. Če znam brati note ali celo komponirati, sem glasbeno pismen, če se znam orientirati po zemljevidu, sem kartografsko pismen, če znam z računalnikom, sem računalniško pismen, če se znajdem v mestu, sem urbano pismen, če se uspešno pogovarjam s poklicnimi kolegi, sem v svoji študijski panogi strokovno pismen. Našteto so specialne pismenosti, to je sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah. Vsaka znanstvena disciplina ima svoj jezik, vsaka religija svoje izrazne formule, po svoje komunicirajo med seboj nadzorniki poletov, telegrafisti, vohuni, tatovi, avtoprevozniki in prostituti. Nobena od specialnih pismenosti ni obvezna in nad dejstvom, da nekdo npr. ne zna sam napraviti in postaviti svoje spletne strani, se nihče ne more zgražati, saj tega še ni med zahtevami splošne pismenosti, zaskrbljujoče pa je, če tega ne znajo napraviti tisti, ki naj bi jih pisanje preživljalo. Samoumevna in obvezna je le splošna pismenost, ki vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji. Pismeni ljudje so bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati.

Testi pismenosti, ki smo jim izpostavljeni, so pri nas deležni velike pozornosti (npr. [[:w:en:Programme for International Student Assessment|PISA]] 2009), zlasti takrat, kadar s slabo uvrstitvijo na primerjalnih lestvicah razvitih načenjajo slovensko kulturno samozavest. Publicistična vznemirjenost je dober znak in prvi pogoj za to, da se napake popravijo, priča tudi o velikem pomenu, ki ga pripisujemo pismenosti.&lt;ref&gt;Petra Mlakar. [https://www.dnevnik.si/1042616532 Pravi stresni test za Slovence.] ''Dnevnik – V objektivu'' 14. dec. 2013. 4–5.&lt;/ref&gt; Slabo se šolarji odrežejo pri t. i. bralni pismenosti, nadpovprečni pa so rezultati slovenske e-pismenosti. Bralna oz. funkcionalna pismenost pomeni, da smo izurjeni za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo (in za njihovo upoštevanje), kar je za pridne državljane, ki zaupajo prosvetljenim idealom svojih vlad, sicer lepo, ni pa zadnji civilizacijski cilj, ker manjka še moment kreativnosti. Ken Robinson trdi, da je prizadevanje za kreativnost pomembnejše od opismenjevanja,&lt;ref&gt;Ken Robinson: Ali šole ubijajo kreativnost? ([https://www.ted.com/talks/sir_ken_robinson_do_schools_kill_creativity Do schools kill creativity?] TED: Ideas worth spreading. Februar 2006.)&lt;/ref&gt; sam pa ne bi kreativnosti postavljal v opozicijo pismenosti, ampak kot zadnji cilj opismenjevanja.

Vsakdanja pisna sporočila danes (2013, pa tudi še 2016) tipkamo, največkrat menda v mobije. Leta 2009 je povprečni Slovenec uporabljal vsaj en telefon&lt;ref&gt;[http://www.finance.si/267275/Povpre%C4%8Dni-Slovenec-uporablja-ve%C4%8D-kot-en-mobilni-telefon Povprečni Slovenec uporablja več kot en mobilni telefon.] ''Finance'' 27. dec. 2009.&lt;/ref&gt; in domnevamo lahko, da tudi popularno funkcijo pošiljanja kratkih sporočil ali esemesov. Nekaj manj, a še vedno več kot polovica populacije, sporočila tipka tudi v računalnik; projekt [http://www.ris.org Raba interneta v Sloveniji] navaja blizu enega milijona rednih uporabnikov tega medija. Komunikacija preko mobijev in računalnikov je zato že del splošne pismenosti. Pojem pismenosti se bo v prihodnje gotovo še zelo spreminjal. Napoveduje ga brisanje meje med pisanjem, tipkanjem in narekovanjem v komunikacijske naprave ali občevalnike, kot bi jim rekel [[:w:sl:Boris Grabnar|Boris Grabnar]]. Prav mogoče je, da nekega dne pismenosti ne bomo več povezovali z ročnimi spretnostmi, kot to počnemo še danes.

Če bi hoteli izrazu pismenost vrniti pomen posebnega znanja, ki ga je imel do 18. stoletja, bi morali zvišati prag, ki loči pismene od nepismenih. Odkar ni nobene ovire za dejavno udeležbo vsakogar pri publiciranju, bi za tak prag lahko določili prav internetno publiciranje. Bloge prebira 43 % uporabnikov interneta, to je 417.000 Slovencev, in so zato relevanten medij, piše pa jih 6 % internetnikov, kar spominja na odstotke pismenosti pred uvedbo obveznega šolanja. Sicer pa zakaj bi hoteli pismenosti vrniti nekdanji ekskluzivni status? Saj je to tako, kot če bi nespametno zahtevali, naj se vrne izvirni pomen izrazu računalnik, ki je svojčas res pomenil napravo, s katero se je v prvi vrsti računalo, medtem ko danes počnemo z njim vse mogoče. Ne, sprijaznimo se raje s tem, da pismenost danes določa obnašanje velike večine, in prizadevajmo si vanjo sproti vključevati vedno nove aspekte in zahteve ter širiti krog pismenih.

Spričo čedalje množičnejše, enostavne in simpatične elektronske komunikacije je zaskrbljujoče, kadar si kdo iz sloja, ki tradicionalno skrbi za opismenjevanje (šolniki, literati, nad kulturno dekadenco nenehno zaskrbljeni humanistični izobraženci), privošči do nje ignoranco, noče odpreti svojega elektronskega poštnega računa, ne gleda redno pošte v njem ali ne odgovarja nanjo ter trmasto prisega na »bolj avtentično« uporabo polžje pošte. Zelo dolgo se je tako grdo obnašal velik del članov Društva slovenskih pisateljev, ki so po svojem lastnem prepričanju zaslužni za ustanovitev slovenskega naroda in za njegovo identiteto: marsikdo si ni priskrbel niti e-naslova, kaj šele da bi se potrudil s spletno prezentacijo, čeprav gre za ljudi, ki jim je pisanje poklic in bi jih moral odziv bralcev še kako zanimati. Podobno lesena je bila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Hvaliti se s tem, da ne vemo, kaj je to Google in kako nas tudi nič ne zanima, kar si dovoli poznana slovenska pesnica, je podobno kot hvaliti se s tem, da v hiši nimamo elektrike in tekoče vode ter da smo čisto zadovoljni s straniščem na štrbunk. Na srečo je nostalgičnih zagledancev v preteklost, malikovalcev gosjega peresa, ki bi želeli kolo zgodovine vrteti nazaj, vedno manj in njihovi apeli in tožbe izzvenevajo v prazno.&lt;ref&gt;Tile stavki so namenjeni tistim srednješolcem, ki se morebiti odločajo za vpis na slovenščino iz napačne domneve, da je slovenistika cona, geto, kjer ne bo treba delati z računalnikom, in zadnja straža pred sovražno tehniko. Ne, slovenistika ni prostor umika iz življenja, zbirališče čudaških upornikov proti civilizaciji, gojišče elitističnega ekskluzivizma in ritualizacije in muzealizacije literature in jezika.&lt;/ref&gt; Razvoju komunikacijske tehnologije se je nesmiselno po [[:w:sl:amiši|amiševsko]] ali celo v razbijaškem slogu [[:w:en:luddite|ludistov]] iz začetka 19. stoletja upirati. Zakaj ne bi raje tehnologije obrnili sebi v prid in si z njo pomagali do raznovrstne, čim bolj kompleksne in učinkovite pismenosti?

{|
| 
|[[File:Carl Spitzweg - Der arme Poet (Neue Pinakothek).jpg|sličica|450px|Carl Spitzweg. Der arme Poet, 1839. Tako bi bila videti vrnitev v čase gosjega peresa.]]
|}

Navdušenje za informacijsko družbo in njeno elektronsko podporo je vendarle treba trezno omejiti. Izmed argumentov, s katerimi bi želeli delati reklamo za poračunaljenje našega delovnega in rekreativnega okolja, je treba brisati iluzijo, ki predpostavlja, da bo po novem računalnik namesto nas opravil marsikatero nalogo in nam tako prihranil nekaj energij in omogočil več prostega časa. Ravno narobe je res: računalniki nam nalagajo vedno več dela, saj odpirajo možnosti, ki jih pred njimi ni bilo. In to je dobro tako za posameznika kot za skupnost, saj kam pa bi z dodatnim prostim časom, ko nam pa že ta, ki ga imamo, začne hitro presedati in nas bremeniti z vprašanji o smiselnosti bivanja. Ideal prostega časa je prazna fantazma, v resnici je človek zadovoljen, kadar smiselno, to je ustvarjalno dela.

{|
|[[Slika:zeleznica1848.jpg|sličica|600px|Prihod novih tehnologij vedno spremlja strah, ki se kmalu izkaže prazen. Kamnotisk iz Blaznikove tiskarne; avtor je J. Seeland. V Prilogi ''Kmetijskih in rokodelskih novic'' 19. apr. 1848 je bila objavljena inačica te slike, ki pa je na dLibu žal obrezana.&lt;ref&gt;[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O40JWB5I Vožnja po železnici.]&lt;/ref&gt;]]
|}

Novodobna elektronska pismenost je nujni sestavni del splošne pismenosti in bolj kot tradicionalna pismenost širi polje demokratičnega. Dokaz je že dejstvo, da je med pisci blogov prvič v zgodovini pisanja delež žensk enak deležu moških. Za primerjavo: kljub deklarirani spolni enakosti v družbi in visokemu mestu knjižnih publikacij v naši zavesti je žensk med objavljajočimi tam še danes komaj dobra tretjina (med romanopisci 42 %). Ali je res preveč naivno upati, da bo kreativna dejavnost današnjih blogarjev, wikipedistov in drugih udeležencev »distribuirane kooperativne omrežne produkcije znanja« (s tem terminom sociologi opisujejo specifiko novodobne pisne dejavnosti)&lt;ref&gt;Angl. ''distributed cooperative, networked knowledge production'' – distribuiran 'razpršen', kooperativen 'v sodelovanju'; sodelavci so iz različnih krajev sveta, povezuje jih splet.&lt;/ref&gt; čez čas postala novo merilo in standard splošne pismenosti? 

Za skupnosti t. i. razvitega sveta velja, da imajo pismenost blizu stoodstotno oz. da je delež analfabetov primerljiv z deležem umsko prikrajšanih. Visoka pismenost je rezultat obveznega osnovnega šolanja in eden od dokumentov civiliziranosti. Priročnikov, kot je bil ''Praktični spisovnik'' ali je tale, osnovna pismenost, ki pomeni to, da se človek zna podpisati, prebrati opozorilo o smrtni nevarnosti na električnem drogu, podnapise pri filmih, naslove časopisnih člankov, izpolniti športno stavo ipd., ne zanima. Zanimajo nas višje oblike pismenosti, ki v večji meri kot na razumevanje pisnih sporočil računajo na sposobnost njihovega tvorjenja in razširjanja v javnosti. V tem smislu je pismenosti tudi drugje v kulturnem svetu precej manj. Saj jo lahko v grobem izračunamo. Cobiss nam postreže s številom publicistov, katerih objave so bibliografsko registrirane, njihove knjige pa se izposojajo v knjižnicah. Takih je med 16.000 in 18.000, kar je manj kot en odstotek državljanov. Iz statistike uporabe interneta v Sloveniji vemo, da je blogarjev okrog 46.000, tretjega velikega segmenta pišočih, to so avtorji gesel na Wikipediji, je 125.000 za vso kratko zgodovino slovenske Wikipedije, mesečno aktivnih je med prijavljenimi 300,&lt;ref&gt;[[:w:sl:Posebno:Statistika|Posebno:Statistika]]. Wikipedija, prosta enciklopedija.&lt;/ref&gt; še enkrat toliko pa v enem mesecu neprijavljeno poseže v članke. Delež objavljajočih v populaciji narašča po zaslugi družabnih omrežij na spletu. Ljudje nalagajo tja za javni ogled fotografije (Flickr, Instagram), kratka sporočila (Twitter), daljša sporočila (LinkedIn), filme (YouTube), vrisujejo poti in točke na zemljevide (Googlovi Zemljevidi, Geopedija), pišejo računalniške programe ipd.   

Komentirajmo najprej število publicistov. Zajema ljudi, ki so se potrudili do monografske publikacije. Lahko bi domnevali, da je piscev člankov v časopise še neprimerno več. Poskusil sem z dvema piscema v rubriko Pisma bralcev v časopisu ''Delo'' (Ernestino Rožman in Hermanom Grabrom) in z Martinom Pogačnikom, za katerega vem, da je sestavljal reklamna besedila in pesmi za domači ansambel. Njihova časopisna in druga kreativna pisna dejavnost v Cobissu res ni registrirana, so pa tam vsak s svojo monografsko publikacijo, z diplomsko nalogo ali glasbenim CD-jem. Seveda ni bibliografsko registrirana kar vsaka objava (avtor, ki nima založnika, mora sam obvestiti bibliografsko inštitucijo o svoji objavi), toda ker pisanje ni čisto naključna dejavnost, lahko domnevamo, da redno pišoči slej ko prej dobi svoj vpis v Cobiss. Marsikdo verjetno tudi ne, ampak spregledani se nekako izravnajo s tistimi, ki nastopajo v več vlogah, ki so npr. blogarji in publicisti hkrati. Pisce sporočil, ki dosežejo samo interno publiko (v šoli, v podjetju, krajevni skupnosti, društvu, na Facebooku, v vpisni knjigi na vrhu gore) ali pa je njihovo pisno sporočanje čisto zasebne narave (SMS, e-pošta), sem izpustil, tako kot si je Cobiss dovolil izmed avtorjev izpustiti tiste, katerih dela v tekočem letu niso bila nikoli izposojena. Sporočilo brez bralca je mrtvo sporočilo in ne šteje.

Matura sicer priča o naši intelektualni zrelosti, vendar Cobiss po maturi o nas večinoma ne ve še nič. Glede na to, da se mora podiplomski študent kar potruditi, da dokaže svojo študijsko dejavnost z objavo v strokovnem časopisu, sklepamo, da se objavljanje začne šele po diplomi, neredko je povezano s podiplomskim študijem.  

Ker nismo družboslovci, si smemo privoščiti ''ad hoc'' (po domače 'čez palec') določanje deleža današnje aktivne pismenosti. Krajevna skupnost, v kateri živim, šteje okrog 450 duš in tisti, ki kaj pišejo in objavljajo, so v njej poznani, tako da jih lahko kar preštejem in z veliko verjetnostjo zatrdim, da sem zajel vse ali skoraj vse. Bibliografija zajema spominskodokumentarno knjigo, brošuro ob smučarskem tekmovanju, pesniško zbirko in cedejko, literarni prevod, monografske publikacije in članke s strokovnih področij vojska, strojništvo, literarna veda in jezikoslovje. 15 pišočih pomeni dobre tri odstotke. Tudi ko temu dodamo še morebitne avtorje, ki jih Cobiss ne registrira (avtorji blogov, časopisnih člankov in spletnih komentarjev, wikipedisti, tvitarji, pisci računalniške kode za javno rabo, avtorji videa na YouTubu in fotografij v javnih albumih, reparji, pisci internih poročil, pogrebnih govorov, popevk, verzov, napisov in nagovorov ob različnih priložnostih – pogosto gre za osebe, ki so dejavne tudi tako, da jih Cobiss vidi), ocenjeni delež aktivno pišočih med prebivalstvom ne more biti kaj dosti več od štirih odstotkov. V mestnih okoljih zna biti ta delež nekoliko višji, vendar ne radikalno višji, če vzamemo v poštev dejstvo, da se veliko ljudi v mesto pripelje samo v službo, sicer pa živijo na deželi. Tako je tudi z večino pišočih v moji krajevni skupnosti: v pisanje jih je pripravila služba, ki jo imajo v mestu. &lt;!--Miro Albinini, Marjeta ne, ker se je odselila, Boštjan, Urška in Mateja Blaznik, Alojz Vidic, Mira, Miran in Jurij Hladnik, Romana Pačnik Šlibar, Peter Urbanija, Mateja Kavaš, Franc in Bernarda Koselj, Jožica in Mojca Škofic, Rok Gašperšič; diplomskih nalog nisem upošteval.--&gt; Pri aktivno pismenih gre torej za manjšino. Nikakor ne držijo tožbe kulturno vzvišenih razsodnikov, da danes piše že vsakdo. Tudi če je pisanje neprimerno lažje kot nekdaj, saj so za majhen denar ali zastonj (v knjižnicah) na voljo orodja za pisanje, prostor za objavo pa je zastonj, se tega posla loti redko kdo.

Zakaj je tako, čeprav udeležba pri besedilni (tj. informacijski) produkciji prinese prestiž in užitek? Vlogo pišočega ljudje povezujejo s čudaštvom, po eni plati jih potrebujejo in spoštujejo, cenijo pa njihovega dela ne enako kot fizično. Za nekoga, ki pride popravit pralni stroj ali pripelje drva, je samoumevno, da zasluži plačilo, pri popravljanju diplomskih nalog, prevajanju ali sestavljanju pogrebnega govora pa to ni samoumevno in se naročniki skušajo najprej oddolžiti drugače. Pisnega kanala v komunikaciji v resnici ne cenijo toliko kot ustnih informacij: navodil za računalnik ne bo šel brat nihče, ampak bo raje poklical koga, ki mu bo pokazal in razložil, kako stvari funkcionirajo, branje receptov je med neizobraženimi ljudmi deležno zgražanja, češ a bo recept skuhala. Nezaupanje 97 odstotkov populacije se nanaša na vse, kar prihaja od izobraženih (iz mesta, iz knjige), zato uspevajo napovedovalci sreče, zdravniški šarlatani in mazači in medijski manipulatorji, ki jahajo na tem ljudskem nezaupanju. 

S pisanjem se tako ali drugače ukvarja zelo majhen del populacije, kar ustreza specializaciji na drugih področjih: v proizvodnji hrane, gradbeništvu, zdravstvu, šolstvu ipd. Pred nastopom obveznega šolanja so bili ljudje, ki so se znali podpisati, manjšina. Z zvišanjem kriterijev pismenosti je pismenost ohranila svoj privilegirani položaj, čeprav so se možnosti objavljanja razmahnile. Družba kulturno raste, kadar se kriteriji za dejavno participacijo v kulturi dvigajo: zaostrujejo se habilitacijski kriteriji (npr. z zahtevo po objavljanju v tujem jeziku), na Wikipediji administratorji bolj energično izločajo manj kompetentne pisce. Ekonomisti govorijo o podobnem (2–8-odstotnem) deležu podjetnikov v populaciji  in načrtovalci svetle prihodnosti držijo pesti, da bi delež podjetnih oz. kreativnih v kulturnem smislu presegel »idealnih« 7 %. Vprašanje je, kakšna usoda je namenjena preostalim. Samo vloga konzumentov kruha in iger, ki jih zanje mimogrede proizvaja kreativna manjšina, da ima pred množico mir? Ali pa mogoče pretiravamo s kulturno pomembnostjo pisanja in imajo nepišoči v resnici na voljo tudi druge učinkovite kanale za artikulacijo svoje kulturnosti? Kateri kanali naj bi bili to, kakšna kreativnost neki je to in kako se ta kultura imenuje?

V času, ko je družba v dilemi glede poti, ki naj jo izbere za naprej, se je treba izreči o pojmu podjetnost. Socialni teoretiki ga pripenjajo na prevladujočo ekonomsko rabo (kot da bi pomenil isto kot podjetništvo) in se do njega opredeljujejo, odvisno od svoje nazorske pozicije, izrazito naklonjeno ali izrazito odklonilno. V informacijski družbi naj bi se podjetnost prednostno nanašala na udeležbo pri produkciji informacij, torej na vsakršno kulturno kreativnost: znanstveno, umetniško, izobraževalno, rekreativno, ne pa v smislu industrijske družbe na materialno produkcijo z namenom prodaje/potrošnje, akumulacije kapitala in družbenega ugleda. Če podjetnost razumemo kot sinonim kreativnosti, potem bi nam kot humanistom moralo biti zelo mar, da je podjeten (kreativen) čim večji del populacije, in bi se morali zavzemati za to, da čim več ljudi piše in objavlja. 

===Informacijska družba===

[[:w:sl:Informacijska družba|Informacijska družba]] ([[:w:sl:informacijska doba|informacijska doba]], digitalna doba, računalniška družba) je ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo (''[[:w:en:industrial society|industrial society]]''). Pojmovni repertoar za njeno utemeljevanje in refleksijo vsebuje koncepte, kot so npr. participativna kultura (''[[:w:en:participatory society|participatory society]]''), družbeni mediji (''[[:w:en:social media|social media]]''), družabna omrežja (''[[:w:en:social networks|social networks]]''), fanovska kultura, ki so v opoziciji s starejšimi koncepti [[:w:sl:Gutenbergova galaksija|Gutenbergove galaksije]], [[:w:sl:knjižna kultura|knjižne kulture]], potrošniške kulture ipd. 

Razmišljanje o novih kulturnih paradigmah se je pri nas dogajalo ob skrbi za tiskano knjigo, ki je reprezentirala starejše oblike komunikacije in obenem simbolizirala nacionalno organizacijo skupnosti. Artikuliralo se je skozi rivalske opozicije med natisnjeno in elektronsko knjigo. Ker so presežene (bolj trapastega, kot je novinarsko vprašanje »Ali mislite, da bo tiskana knjiga preživela?«, si skoraj ni mogoče zamisliti) in bodo čez nekaj let le še zgodovinski spomin, naj samo za potrebe arhiva naštejmo najpogostejša vzajemna očitanja in predsodke:

{|
|-
|Prava knjiga je le tiskana knjiga, ker na njej sloni naša kultura.
|Natisnjena knjiga je le stranski proizvod procesa, ki ne potrebuje papirja.
|-
|Tisk je najzanesljivejši način ohranjanja informacij.
|Tisk ni optimalen način za širjenje informacij.
|-
|Branje na zaslonu ni udobno in ni zdravo.
|Branje starih tiskovin je zdravstveno škodljivo, povzroča vnetje oči; črk na papirju ni mogoče povečati.
|-
|Elektronske naprave so težko razgradljive in onesnažujejo okolje.
|Tisk je neekološki (e-knjiga = eko-knjiga).
|-
|Tisk je dražji.
|Ne, tisk se z medijsko konkurenco cení, draga je le elektronska infrastruktura.
|-
|Verodostojna informacija je le tiskana informacija.
|V eksistenco in verodostojnost tistega, česar ne najdemo na internetu, lahko resno dvomimo. 
|-
|Tisk ohranja avtorjevo avtoriteto, od bralca pričakuje spoštljiv odnos.
|Avtorska avtoriteta hromi kreativno recepcijo.
|-
|Če že druge publikacije ne, so pa vsaj leposlovne užitne samo v knjižni obliki.
|Ne drži: v 16. stoletju so se knjige bolj poslušale kot brale, v 19. stoletju je bila standardna revialna objava in ne knjižna.
|}

{|
|[[File:Hopfer-Melancholia.jpg|sličica|250 px|Bartholomeus Hopfer. Exilium Melancholiae, 1643. Wikimedia Commons. Branje v knjižni kulturi ni imelo zgolj pozitivnega statusa, ampak so ga povezovali z bolezenskim stanjem [[:w:sl:melanholija|melanholičnosti]], podobno kot danes obstaja strah pred [[:w:en:computer addiction|zasvojenostjo z zaslonom]], internetom ipd.]]
|[[File:Internet addiction.jpg|sličica|550 px|Sam Wolff. Odvisnost od interneta, 2012. Wikimedia Commons.&lt;ref&gt;Morali bi se naučiti razlikovanja med izrazoma ''odvisnost'' in ''zasvojenost''. Odvisnost ne bi smela imeti slabšalnega pomena: odvisni smo od civilizacijskih blagodati, kot so ogenj, kolo, elektrika, izobrazba, internet, saj bi brez njih sploh ne mogli govoriti o civiliziranosti. Zasvojenost pa je tista oblika odvisnosti, ki deluje na pripadnike civilizacije destruktivno ali pa ji civilizacija tak učinek samo pripisuje.&lt;/ref&gt;]]
|}

Nostalgično in fetišistično razmerje do natisnjene knjige dokazuje, da se kultura tiskane knjige umika drugačnim informacijskim kanalom. Ljubitelji se, pritisnjeni v kot, zarotniško pridušajo, da knjiga vendarle ne bo nikoli umrla. Seveda ne bo umrla, saj z izumom avtomobila tudi nismo nehali uporabljati nog in bicikla in po izumu tipkovnice nismo pokurili vseh svinčnikov. Vendar je njena civilizacijska vloga marginalizirana. Tiskana knjiga postaja butični estetski objekt in zbirateljski artikel za bibliofile. Cobissova izposojna statistika govori, da si obvezno berilo sposodi samo ena tretjina dijakov. Če postavimo v oklepaj nezanemarljivo žalostno možnost, da se povprečni dijak spretno prigoljufa skozi šolo brez branja, lahko optimistično domnevamo, da dve tretjini dijakov obvezno berilo prebere na zaslonu.

Stališče, da je digitalna informacija ranljivejša od natisnjene, ker za dostop do nje potrebujemo elektriko, računalnik in ustrezno programsko opremo, medtem ko tiskano knjigo lahko beremo ob sveči, pozablja na to, da je »ohranjanje civilizacije« ob sveči po morebitni kataklizmi hudo boren in kratkotrajen nadomestek za doseženo civilizacijsko stopnjo in da brez elektrike in informacij v digitalni obliki kulturno tako rekoč prenehamo obstajati. Fetišiziranje natisnjenega besedila kot »večnega« v razmerju do fluidnosti digitalnega spregleduje tudi dejstvo, da pisna tradicija v zgodovini ni bila usmerjena zgolj v fiksiranje znanja, ampak je imela ravno tako močno potrebo po brisanju (revidiranju) informacij, pomislimo le na radiranje pergamenta in na voščene tablice do leta 1600,&lt;ref&gt;Roger Chartier. ''Pisanje in brisanje: Pisna kultura in literatura (od 11. do 18. stoletja)'' [izv. naslov ''Inscrire et effacer'']. Prev. Vera Troha. Ljubljana: Studia humanitatis, 2008. {{COBISS|ID=242197760}}&lt;/ref&gt; tako da funkcija &lt;delete&gt; ali brisanje z vračalko na tipkovnici sploh nista tako zelo radikalen obrat v pismenosti, kot se dozdeva. Saj tudi izum tiska ni radikalno pometel s predhodnimi pisnimi praksami: rokopisne novice so namreč še dolgo po izumu tiska konkurirale časopisom. 

Nespodobno je, kadar argumente za tiskano knjigo izrekajo ljudje, ki od tiskane knjige živijo: založniki, tiskarji, knjigarnarji, saj jim ne gre za vrednosti, ki jih knjige razširjajo, ampak za preživetje na knjižnem trgu. Tiskanje knjig bi lahko primerjali s proizvodnjo avtomobilov z bencinskim in dizelskim motorjem, ki onesnažujejo okolje: čeprav obstajajo že nove, čistejše tehnologije, se proizvodnja avtomobilov na fosilna goriva zaradi inertnosti utečenega sistema in strahu pred izgubo zaslužka nadaljuje. Če bi proizvajalcem šlo za človekovo dobrobit, bi izbrali nove tehnologije, pri avtomobilih in pri knjigi. 

Zaskrbljujoče je, da humanisti in socialni teoretiki nočejo ugledati družbenoemancipacijskih priložnosti, ki jih ponuja strmo rastoča krivulja proizvodnje informacij.&lt;ref&gt;Premo sorazmerno rasti informacij je večanje procesorskih zmožnosti, ki se podvoji na vsako leto in pol ([[:w:sl:Moorov zakon|Moorov zakon]]).&lt;/ref&gt; Namesto da bi gojili zaupanje, govorijo o preobilju informacij, ki naj bi družbo pasiviziralo. Tehnološke spremembe in govorjenje o novih družbenih paradigmah, ki jih prinašajo, imajo za slepilo in za indikator oblastne manipulacije.&lt;ref&gt;Agata Tomažič. Zasebnost : javnost = ena : nič. ''Pogledi'' 28. maja 2014. 13–15.&lt;/ref&gt; Za kuliso svobodne informacijske družbe naj bi še vedno potekal brezobziren razredni boj. Pri kulturnem in socialnem pesimizmu te vrste je nesimpatična odsotnost kakršne koli alternativne pozitivne socialne vizije. Brez nje pa so humanisti zgolj navaden člen v dolgi zgodovinski vrsti tistih, ki so si kdaj prizadevali za prevzem družbene moči. 

'''Berilo'''

*&lt;font color=green&gt;Miran Hladnik. [[:v:Od branja k pisanju|Od branja k pisanju]]. Wikiverza marec 2017.&lt;/font&gt;
*Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/avtorstvo.html Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic 23. aprila 2010.]
*Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/zaeknjigo.html Za elektronsko knjigo.] ''Šolska knjižnica'' 19/2–3 (2009). 126–33.

===Wikiji===

Wikipedija in sestrska spletišča pod streho neprofitne organizacije Wikimedia so metafora nove družbene paradigme, poznane pod imenom [[:w:sl:informacijska družba|informacijska družba]] (''[[:w:en:information society|information society]]''), sodobne pismenosti in pozitivne utopične vizije prihodnje družbe. Razlogi za predanost Wikipediji in sorodnim spletiščem so lahka dostopnost (z iskanjem informacij ne izgubljamo časa, ker se Wikipedija pojavi na vrhu zadetkov), voluntarizem (objavljanje ni povezano z mislijo na ekonomski profit, ampak zgolj s tešenjem radovednosti in pridobivanjem znanja), kooperativnost (ki ukinja prakso individualnih objav, globalne nepovezanosti, lokalne in strokovne samozadostnosti ter avtorskega napuha, ki bremenijo humanistične discipline) in tesnejši stik z realnostjo, ki vključuje upoštevanje sprejemnikove dojemljivosti in interesov in nagovarja k jasnemu in jedrnatemu, torej enciklopedičnemu izražanju. Zasuk v enciklopedični slog je za literarno vedo, ki jo teži tradicija dolgoveznega in neredko hermetičnega izražanja, blagodejen. 

Wikiji (havajsko ''wikiwiki'' ’res hitro’) so žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti. Spleta ne vidijo le kot vira informacij, ampak kot prostor, kjer informacije oblikujemo in objavljamo sami, in to na svojo pobudo, brez želje po zaslužku, v sodelovanju z drugimi in zunaj inštitucij. 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|[[:w:sl:Fundacija Wikimedia|Wikimedijina]] spletišča zajemajo
|[[Slika:Wikimedia-logo.png|30 px]]
|-
|spletno enciklopedijo [[:w:sl:Wikipedija|Wikipedijo]] (za pojmovnik strok, popis &lt;br&gt;leposlovnih in strokovnih avtorjev, inštitucij, dogodkov, besedil ipd.) 
|[[Slika:Wikipedia-logo-sl.png|30 px]]
|-
|[[:w:sl:Wikivir|Wikivir]] (za stara besedila v javni lasti) 
|[[Slika:Wikisource-logo-sl.svg|30 px]]
|-
|[[:w:sl:Wikiknjige|Wikiknjige]] (za naše knjige in priročnike) 
|[[Slika:Wikibooks-logo-sl.svg|30 px]]
|-
|[[:w:sl:Wikiverza|Wikiverzo]] (za seminarje, projekte, predavanja) 
|[[Slika:Sl-wikiversity-org.png|30 px]]
|-
|[[:w:sl:Wikimedijina Zbirka|Zbirko]] (za slikovno gradivo) 
|[[Slika:Commons-logo-en.svg|30 px]]
|-
|[[:w:sl:Wikislovar|Wikislovar]] 
|[[Slika:Wiktionary-logo-en.svg|30 px]]
|-
|in vrsto drugih špecialnih spletišč.
|}

Wikije so izbrala za primeren vmesnik tudi druga spletišča, npr.
*[http://sl.uncyclopedia.info/wiki/Glavna_stran Butalopedija]&lt;ref&gt;Za množico parodičnih enciklopedij v drugih jezikih gl. geslo ''[[:w:en:Uncyclopedia|uncyclopedia]]''.&lt;/ref&gt;
*&lt;font color=green&gt;[http://www.wikipeetia.org/ Wikipeetia: The misspelled encyclopedia.] (parodična varianta Wikipedije)&lt;/font&gt;
*[http://www.koropedija.si Koropedija] (koroška wikipedija)
*[http://karl-may-wiki.de/ Karl-May-Wiki]

{|
|[[Slika:Butalopedija1.jpg|sličica|400px|Pisanje kvazi gesel za Butalopedijo je dobra in zabavna vaja za resno strokovno pisanje (ali pa za počitek od njega :)]]
|[[Slika:Butalopedija2.jpg|sličica|420px|Literarna zgodovina na Butalopediji.&lt;ref&gt;Miran Hladnik. [[:v:sl:Slovenske literarne potegavščine#Feliks Gnidovec in Analija Terpinc, oba z Butalopedije|Feliks Gnidovec in Analija Terpinc, oba z Butalopedije. Slovenske literarne potegavščine]]. Wikiverza 13. jan. 2013.&lt;/ref&gt;]]
|}

Na wikijih so npr. nekateri oddelki in literarnovedni projekti:
* [http://www.wikicu.com/English_and_Comparative_Literature_Department English and Comparative Literature Department]
* [http://nl.ijs.si/wiki/PSLK/ Prostor slovenske literarne kulture] 

Wikiji so spletna računalniška tehnologija druge generacije ([[:w:sl:splet 2.0|splet 2.0]]). Družbo jim delajo blogi in drugi programi, ki jih uporabljajo socialna omrežja in jim je skupna možnost neposredne uporabnikove udeležbe pri produkciji informacij. Ko govorimo o spletni enciklopediji Wikipediji, torej nimamo v prvem planu spletišča kot vira informacij, ampak možnost uporabnikovega (bralčevega) poseganja v spletišče. Na Wikipedijo ne gremo samo zato, da bi si pomagali s tam zbranimi informacijami, ampak zato, da bomo tja tudi kaj prispevali. Wikipedija nas nagovarja k sodelovanju.

{|
|[[Slika:Statistika_wikipedij.jpg|sličica|400px|Na lestvici Wikipedij je zasedala leta 2014 slovenska 39. mesto.]]
|[[Slika:language_death.jpg|sličica|350px|Lestvica jezikov po Andrásu Kornaiju]]
|}

S kvaliteto člankov na Wikipediji se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja,&lt;ref&gt;András Kornai. [http://videolectures.net/metaforum2012_kornai_language/ Language Death in the Digital Age.] Meta-Forum 2012.&lt;/ref&gt; kar pomeni, da kot posebna jezikovna entiteta obstajamo samo, če obstajamo tudi na Wikipediji. V 16. stoletju se je lestvica kulturnih nacij oblikovala glede na obstoj biblije v nacionalnem jeziku. Prej ko je jezik dosegel tisto razvojno fazo, ki je omogočila prevod svetega pisma, višje na lestvici se je znašel; slovenščina je bila leta 1584 11. jezik na svetu, v katerega je bila prevedena biblija. V 19. stoletju je bilo za status kulturnega jezika nujno, da premore epsko pesnitev; Prešernov ''Krst pri Savici'' je leta 1836 izpolnil to zahtevo za slovenščino. Konec 20. stoletja bi lahko rangirali narode po tem, ali imajo v svojem jeziku prevod »biblije našega časa«, operacijskega sistema Okna, ki je zagledal luč sveta 1981. Slovenščina je bila leta 1995 najmanjši, 30. jezik, v katerega so bili prevedeni »windowsi«;&lt;ref&gt;Po tem, kako težko je najti letnico izida prvih slovenskih Oken, lahko sklepamo, da se pomena prevoda sploh ne zavedamo dovolj. Spominjam se, kako so slovenski računalničarji z veliko skepso sprejeli odločitev korporacije, da Okna prevede v slovenščino, in še naprej raje priporočali angleško verzijo, ki da deluje bolje.&lt;/ref&gt; danes so Okna prevedena v več kot 56 jezikov, jezikovne pripomočke pa imajo za 137 jezikov. 

Na lestvici jezikov na Wikipediji – jezike razvršča tudi po številu člankov na Wikipediji in njihovi kvaliteti (obsegu, številu povezav, redakcij ipd.) – je slovenščina trenutno okrog 40. mesta.&lt;ref&gt;[[:m:List of Wikipedias|List of Wikipedias]]. Če bi upoštevali pokritost kapitalnih tem, je njeno mesto višje, okrog 33., glej [[:m:List of Wikipedias by sample of articles|List of Wikipedias by sample of articles]]. Statistiko redakcij posameznega članka si damo izračunati z [http://tools.wmflabs.org/xtools/articleinfo/ X!'s Tools;] hvala [[:w:Uporabniški pogovor:Hladnikm#Pomen Wikipedije za jezikovni obstoj|Yerpu]] za oba podatka.&lt;/ref&gt; Z emancipacijo drugih jezikov se na lestvici spušča, kar pa ni razlog za skrb, saj bi bila njena »pravična« uvrstitev (glede na število govorcev) nekje okrog 150. mesta. Nacionalne Wikipedije se rade pohvalijo z aktualnim številom gesel in s svojo rastjo in s tem izpričujejo pomembnost kriterija. Po Kornaijevi kategorizaciji spada slovenščina v 2. skupino, ki ima ime vitalni jeziki. Sestavlja jo 83 jezikov, ki jim potrebna digitalna orodja zagotavljajo nadaljnjo eksistenco. V prvi skupini je 16 svetovnih jezikov, t. i. ''comfort zone'', ki se jim ni bati za preživetje, tretjo skupino z imenom ''border line'' pa že sestavljajo jeziki, 90 po številu, z nejasno prihodnostjo. Ob primerni jezikovni politiki se bodo povzpeli med vitalne jezike in tam delali družbo slovenščini, z napačnimi potezami in ignoranco do zahtev, ki jih informacijska družba postavlja skupnosti, pa lahko zdrsnejo v nižjo skupino, med umirajoče oz. mrtve, ki jo sestavlja preostalih 41 jezikov, ki se pišejo. Na svetu je sicer precej več jezikov, nekako 6500, ki jih govorijo zelo majhne skupnosti, ki se ne pišejo (nimajo slovnic, slovarjev, knjig, kaj šele digitalnih orodij) in izginjajo skupaj z zadnjimi govorci.

{|
|[[Slika:PercentWikipediasGraph.png|sličica|450px|Delež angleščine na Wikipediji pada.]]
|[[Slika:Animation2009A.jpg|sličica|350px|Animacija rasti Wikipedij&lt;ref&gt;[http://stats.wikimedia.org/wikimedia/animations/growth/AnimationProjectsGrowthWp.html Growth per Language Edition (animation)]. Wikimedia Statistics.&lt;/ref&gt;]]
|}

Naslednji podatki o Wikipediji dokumentirajo trenutno stanje stvari (2014), ki se hitro spreminja in bo treba informacije sproti osveževati. Na Wikipediji je [[:w:en:List of Wikipedias|290 jezikov]] (obstaja 290 nacionalnih Wikipedij, 533 jezikov pa čaka na vstop). Delež Wikipedije v angleščini je 13 % in pada (še leta 2014 21 %). Obsegajo 30 mio gesel, letni prirastek je 3 milijone gesel; za primerjavo: Britannica ima 228.000 gesel. Pri uporabi še vedno prednjači angleška (54 % klikov), sledijo japonska 10 %, nemška 8 %, španska 5 %, ruska 4 %, francoska 4 %, italijanska Wikipedija – 3 %. 

Zakaj se je sploh treba zavzemati za čim večje število jezikov na svetu? Mar ne bi bilo življenje lažje, število nesporazumov in socialnih konfliktov manjše, če bi vsi preklopili na en sam skupni jezik? Napačno sklepanje. Vsak jezik po svoje gleda na svet in ga po svoje modelira. Večje ko je število jezikov, več je kulturnih izbir, večje so možnosti za preživetje v tem svetu. Z jeziki je skratka podobno kot z biotsko raznovrstnostjo, ki veča preživitvene možnosti. Ali pa vsaj dela življenje bolj pisano in zanimivo. 

Slovenska Wikipedija, ki obstaja od leta 2002, eno leto za angleško, je leta 2016 presegla 150.000 gesel, to pomeni 0,5-odstotno udeležbo slovenščine pri akumuliranem znanju (za primerjavo: ''Enciklopedija Slovenije'' 1000 gesel, angleška Wikipedija 5 milijonov gesel). V dobrem desetletju se je registriralo 125.000 slovenskih uporabnikov, tj. takih, ki so želeli Wikipedijo urejati, to je 6 % populacije. Številka je precej blizu številu živečih slovenskih objavljajočih avtorjev. No, večina prijavljenih je na Wikipediji kaj postorila samo ob prijavi, potem pa šla po drugih opravkih (tudi s tistimi, ki objavljajo na papirju, je komaj kaj drugače). Med zares 
aktivne uporabnike smemo prištevati tiste, katerih delovanje je trajnejše, ali pa se omejiti na sodelavce, kolikor se jih nabere npr. v enem mesecu. Teh je komaj 500 (0,025 % populacije); najbolj pridnih 20 prispeva 83 % vnosov. Trdo jedro slovenskih wikipedistov tvorijo administratorji, ki jih je za en šolski razred, med njimi trenutno žal samo tri ženske.&lt;ref&gt;Delež žensk je na Wikipediji za razliko od bloganja samo 13-odstoten (Martha Saxton. [http://quod.lib.umich.edu/d/dh/12230987.0001.001/1:5/--writing-history-in-the-digital-age?g=dculture;rgn=div1;view=fulltext;xc=1#5.4 Wikipedia and Women’s History: A Classroom Experience.] ''Writing History in the Digital Age: A born-digital, open-review volume edited by Jack Dougherty and Kristen Nawrotzki.'' Spring 2012 version). Stanje si prizadevajo spremeniti projekti, npr. [[:w:en:Wikipedia:Meetup/globalwomen|Global Women]] ali pri nas [[:w:sl:Wikipedija:V živo/Feministični WikiMaraton|Feministični WikiMaraton]].&lt;/ref&gt; 

Status člankov na Wikipediji je urejen z licenco ''creative commons'' (''cc''), kar dobesedno pomeni 'licenca ustvarjalnega ljudstva', za katero se nadejamo, da bo nekoč nadomestila tradicionalno avtorsko zakonodajo, znano pod imenom ''copyright'' ©. Stara je podobno kot Wikipedija in izhaja iz sorodnih kulturnih izhodišč, kar dokumentira že z izbiro podobnega ključnega izrazja: pri Wikipediji se govori o skupnosti ali občestvu (z rubriko Pod lipo (angl. ''village pump'') namiguje na zgledovanje pri tradiciji neposredne demokracije v okviru lokalnih skupnosti), ''creative commons'' pa prevajajo z »ustvarjalna gmajna«, kar z asociacijo na slovensko uporniško pesem »Leukhup, leukhup, leukhup, leukhup woga gmaina« iz šestnajstega stoletja opozarja na svojo uporniško dimenzijo, uporniško vsaj v razmerju do omejujočega ''copyrighta''.&lt;ref&gt;Nekam nemoderno, kot da bi se nanašal na industrijsko potrošnjo, zveni le izraz &lt;code&gt;Uporabnik:&lt;/code&gt; (''[[:w:en:user|user]]'') za udeleženca v wikikomunikaciji. Veliko ustreznejši bi bil termin sodelavec ali urejevalec (''fellow'', ''contributor'', ''editor''); preimenovanja se seveda ne bomo lotili, saj bi potem morali preimenovati še marsikaj drugega, npr. računalnik v občevalnik.&lt;/ref&gt; Objave so opremljene z licenco cc, ki zahteva priznavanje avtorstva, kljub temu da je vsaj pri besedilih avtorstvo v principu kolektivno in s tem odpade potreba po izpostavljanju posameznega avtorja. V historiatu besedil je mogoče avtorsko identificirati vsako vejico. Slovensko geslo doživi povprečno 14 urejanj, urejevalcev pa pride na članek manj.&lt;ref&gt;Statistiko članka, ki vsebuje število urejanj, število urednikov, ogledov članka ipd., dobimo s klikom za menijsko izbiro ''Podatki o strani''.&lt;/ref&gt;

Avtoriteta je na Wikipediji razumljena kot ovira kreativnosti posameznika in njegovi svobodi, uveljavljanje avtorstva pa kot stvar ega in želje po honorarju. Uredniška politika in mehanizmi odločanja so namenjeni ohranjanju in spodbujanju kreativnosti in svobode, ki sta vodilni gesli wikiskupnosti. Kljub odsotnosti avtoritete onemogočajo avtorsko samovoljo; pri tem imajo sodbe wikipedistov, ki so si z zavzetim delom pridobili osebni ugled, posebno težo. Z izrecnim nagovarjanjem k smiselnemu kršenju oz. adaptaciji lastnih pravil Wikipedija goji status subverzivnega, mogoče celo anarhičnega medija.&lt;ref&gt;Princip stalnega preverjanja sklenjenih dogovorov in njihove zamenjave z novimi, če so se stari izkazali neustrezni, je še posebej dobrodošel na Slovenskem, kjer se zdi terorizem standardov, ki postanejo sami sebi namen, želena socialna oblika. Seveda, refleksija, zlasti pa zamenjava standardov je mentalno naporna in tudi tvegana naloga, udobneje je vztrajati pri izročilu, tudi če že dolgo ni več učinkovito.&lt;/ref&gt; Repertoar wikipedijskih principov spominja na trojico svoboda, enakost in bratstvo, ki od francoske revolucije dalje osmišlja meščansko kulturo in ki Wikipedijo uvršča v linijo dedičev te tradicije. Nenavadno je, da bi v trenutni duhovni atmosferi pri nas in po svetu nekateri namesto nje raje videli zmagovati prosvetljeni absolutizem. Zagovorniki Wikipedije deklarirajo njeno proizvodnjo informacij kot alternativo tako državnim (etatističnim) kot tržnim (merkantilističnim) družbenim sistemom. 

Objavljanje na prosto dostopnih wikispletiščih ne zahteva veliko tehnične spretnosti. Na vrhu vsake strani so štirje zavihki:
*''Članek'' (''Stran'', ''Preberi'')
*''Pogovor'' (diskusija o uredniških dilemah)
*''Uredi'' oz. ''Uredi kodo''&lt;ref&gt;''Uredi'' deluje tako kot urejanje v Wordu, ''Uredi kodo'' pa zahteva poznavanje wikijevskih ali htmljevskih ukazov.&lt;/ref&gt;
*''Zgodovina''

Privzeto se znajdemo v bralnem načinu, če hočemo članek urejati, kliknemo na ''Uredi'', če hočemo komentirati vsebino, preveriti, s kakšnimi dilemami so se ob pisanju soočali pisci in kako so dileme razreševali ali če hočemo sami komentirati vsebino in se vključiti v debato, potem gremo na pogovorno stran, če nas zanima zgodovina nastajanja strani (kdaj je bil članek postavljen, kdo je nazadnje posegal vanj) in vsebina redakcijskih sprememb, skozi katere je šel članek, potem kliknemo na zavihek ''Zgodovina''. Historiat omogoča vračanje na prejšnje variante besedila, povezave na drugojezična gesla lajšajo mednarodno primerjanje informacij, objave na Wikipediji so maksimalno vidne, saj se znajdejo med zadetki čisto na vrhu strani. Dokumenti na Wikipediji vzbujajo upe na daljšo trajnost, kot imamo izkušnjo z dokumenti na inštitucionalnih ali komercialnih spletnih mestih, kjer iz različnih razlogov (zaradi zamenjave strojne ali programske opreme, odhoda avtorja ali administratorja z inštitucije, ukinitve inštitucije, spremembe spletnega naslova ipd.) radi izginejo. 

Wikipedijo in sestrska spletišča je rodil ideal svobodnega objavljanja in prostega dostopa do informacij. Nakazila navdušenih uporabnikov na račun Wikimedije so prostovoljna in prispevki simbolični, zato bi jih bilo narobe razumeti kot obliko publikacijskega principa »avtor plača«. 

Kredibilnost (verodostojnost, zanesljivost) znanstvenih objav zagotavljajo utečeni recenzijski postopki (''peer reviewing''). Objave na Wikipediji kontrolirajo zavzeti posamezniki, ki tvorijo wikiskupnost in niso nujno eksperti za kontrolirana področja. S porastom akademskih objav na Wikipediji in z vedno večjo specializacijo bodo recenzije v prihodnosti opravljali kompetentni strokovnjaki, kakor to že počnemo nekateri učitelji vsak v svoji stroki z gesli svojih študentov in tako jamčimo za njihovo zadovoljivo raven. Za morebitne slabe informacije na Wikipediji so odgovorne nacionalne znanstvene discipline same s svojo ignoranco in z neaktivnostjo. Ležerne stroke se ne smejo čuditi, če uporabniki posegajo po informacijah v drugojezičnih Wikipedijah in če začnejo dvomiti v smiselnost obstoja take inertne in samozadostne panoge. 

Wikipedija je zelo povečala dostopnost znanstvenih informacij, spremenila pa je tudi odnos skupnosti do strokovne verodostojnosti. Te ne jamčita več doktorat in objavljena monografija, relevantna postajajo tudi argumentirana stališča ljudi iz drugih strok in splošne publike. Omejimo se na (literarno) zgodovino. Če zgodovino jemljemo kot razumno rekonstrukcijo preteklosti, temelječo na skepsi v raziskovalčevo objektivnost, ki jo moti potreba po lastnem identitetnem osmišljanju, potem smo se dolžni posvetiti tudi tem motnjam objektivnega pogleda na preteklost. Wikipedija je nakopičila več zgodovinskega znanja kot kateri koli drugi medij, skoznjo se uveljavlja popularno razumevanje preteklosti, je »mesto spomina«, ki odslikava spremembe v razumevanju preteklosti. Pisci si prizadevajo za nevtralno stališče ([[:w:sl:Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskost]], ''[[:w:en:Wikipedia:Neutral point of view|neutral point of view (NPOV)]]'') – nevtralnost je eden od glavnih wikipedijskih principov. Nevtralnost razumejo v smislu moralne ekonomije, tj. kot skupek normativnih prepričanj in pričakovanj v skupnosti. »Ljudski aspekt« vendarle v gesla ne vstopa neposredno. Tam pušča sled v obliki drobnih dopolnil, ki »nevtralizirajo« sporočilo, veliko bolj njegova opozicija z akademskimi stališči prihaja na dan v diskusijah na pogovornih straneh k člankom. Pogovorne strani so ob vročih temah neprimerno daljše od člankov samih.&lt;ref&gt;Domači primer vročega gesla je npr. [[:w:sl:venetska teorija|venetska teorija]]; stališča laičnih zgodovinarjev in ugovori proti njim so akumulirani na [[:w:sl:Pogovor:Venetska teorija|pogovorni strani članka]], ki je 13-krat obsežnejša od gesla samega.&lt;/ref&gt; 

Ljudje so radi informirani in Wikipedija je vstopna točka v svet informacij. Wikipedija je nekakšen ljudski muzej znanja, repozitorij vsega, kar se zdi vredno spomina. Ob aktualnih političnih in drugih javnih dogodkih obisk Wikipedije zelo naraste. Okrog slovenskega kulturnega praznika se tako npr. zelo poveča obisk gesla o Francetu Prešernu,&lt;ref&gt;[https://tools.wmflabs.org/pageviews/ Pageviews Analysis] na Tools Lab je pokazala 43.659 ogledov med 25. novembrom 2015 in 27. februarjem 2015; članek je 11. po prometu na slovenski Wikipediji.&lt;/ref&gt; zato nikakor ni nepomembno, kaj v tem geslu piše. Akademska srenja je dolžna poskrbeti za plasiranje svojih spoznanj v Wikipediji in tako povezati akademsko in popularno ukvarjanje s pomembnimi temami. 

{|
|[[Slika:Preseren_promet.jpg|sličica|500 px|[https://tools.wmflabs.org/pageviews/#start=2015-11-25&amp;end=2016-02-27&amp;project=sl.wikipedia.org&amp;platform=all-access&amp;agent=user&amp;pages=France_Pre%C5%A1eren Ogledi gesla o Prešernu] narastejo okrog 3. decembra in 8. februarja.]]
|}

{|
|[[Slika:Preseren_trendi.jpg|sličica|500 px|[http://www.google.com/trends/explore#q=france%20pre%C5%A1eren&amp;geo=SI&amp;cmpt=q Takole] pokažejo februarsko povpraševanje po Prešernu Googlovi Trendi.]]
|}

{|
|[[Slika:Preseren_stat.jpg|sličica|500 px|[http://tools.wmflabs.org/xtools-articleinfo/index.php?article=France+Pre%C5%A1eren&amp;project=http%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org&amp;begin=&amp;end=&amp;editorlimit=300 Statistika gesla o Prešernu]. X!'s Tools.]]
|}

V družbi, kjer ni nobena reč zastonj, kjer je vse mogoče in celo treba finančno ovrednotiti, je Wikipedija prijetna alternativa. Za delo na njej ni predvidena nikakršna materialna nagrada, ob praksi, da je glavnina prispevkov objavljena pod šiframi, za katerimi ni vedno mogoče najti avtorjevega pravega imena, pa umanjka celo simbolni kapital v obliki družbenega ugleda in vpliva. 

Wikipedija se razlikuje od drugih publikacijskih možnosti, ker

*za njo ne stoji ne država ne mednarodne profitne družbe; slovenska Wikipedija nima nobenega zaposlenega
*piscem ni za zaščito svojih avtorskih pravic
*prispeva lahko vsakdo (emancipatornost, odgovornost)
*uveljavlja sodelovanje (kooperacijo) namesto tekmovalnosti 
*so objave neposredno mednarodno primerljive (s kliki na drugojezična gesla, nanizana ob levem robu, se razkrije, v kolikšni meri je geslo nacionalno specifično)
*je samorefleksivna, k čemur prispevajo pogovorne strani člankov in možnost ogleda historiata gesel

Tudi za Slovence je promocija naštetega kulturno blagodejna, povrhu pa na problematične poteze nacionalnega značaja, ki ga bremenijo prevelika stopnja egoizma, samozadostnosti, koristoljubja (»Kranjc, ti le dobička išeš«), legalizem (pismouštvo, ''going by the Bible''), poslušnost avtoritetam ipd., pozitivno vpliva 
*s principom dajanja (ne pa delitve, kar je za Slovence prvi pomen besede ''sharing'')
*s principom pomoči namesto privoščljivosti (»naj sosedu krava crkne«)
*s prostovoljnim zastonjkarstvom&lt;ref&gt;Opozorili so me, da te lastnosti Wikipedije ne smem poudarjati, ko delam reklamo zanjo, ker da Slovence odbija. Mogoče se bo slišalo bolj sprejemljivo, če uporabim uglednejši izraz, s katerim se hvalijo pravniki, ko sem in tja naredijo kaj zastonj – ''pro bono''. Prostovoljska predavanja se vendarle uveljavljajo, npr. pri [[:w:sl:rotarijci|rotarijcih]], [[:w:sl:TED (konference)|konference TED]], ''[[:w:en:CreativeMornings|creative mornings]]'' (Klara Škrinjar. Živa Jalovec, Gregor Žakelj: Širjenje dobrih idej pro bono? Zakaj ne? ''Sobotna priloga Dela'' 17. maja 2014. 24–25). Eden od pomembnih razlogov, zakaj se nekaterim akademikom upira delo za Wikipedijo, tiči v tem, da bi tu delali zastonj, za kar sicer dobivajo plačilo.&lt;/ref&gt; 
*z vpetostjo v svet 
*z naslonitvijo na lastno pamet (sem spada tudi premišljeno kršenje pravil, kadar ta postanejo preveč moteča)
*s pluralnostjo (ne pa z ekskluzivnimi resnicami tipa »tako in nič drugače«)
*s potrpežljivostjo
*z zavestjo o nedokončnosti in spreminjavem značaju znanja

Glede naslonitve na lastno pamet je ilustrativen citat iz intervjuja z digitalno humanistko Julio Flanders:

&lt;blockquote&gt;Pred kratkim sem se pogovarjala s človekom, ki je bil zelo zaskrbljen zaradi Wikipedije. Označil jo je za veliko intelektualno grožnjo, kot vir, ki mu ni mogoče zaupati, ker ne vemo, kdo je napisal članek in koliko od prebranega je resnično. To me je šokiralo kot eklatanten primer ideje, da moramo vedeti, katere reči so resnične, da bi vedeli, ali si jih je treba zapomniti ali ne, in simptomatičen za presojo uspešnosti oz. neuspešnosti našega izobraževalnega sistema. Kar Wikipedija ponuja novi generaciji bralcev, je priložnost samostojne presoje, ali so zapisane trditve resnične. Presoje na osnovi svojega branja več različnih virov in ponotranjenja več različnih perspektiv. Brez tega kritičnega pogleda tudi najboljši in stokrat potrjeni vir ne bi smel biti vir, ki bi mu brezpogojno zaupali. Slepo zaupanje v resnična dejstva je po mojem slabše od kritične izpostavljenosti desetim napačnim faktom.&lt;ref&gt;Stephanie Schlitz. An Interview with Julia Flanders. ''Stephanie Schlitz's Blog'' 21. avg. 2010.&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

Wikipedije, ki je v bistvu strašno občutljiv in ranljiv sistem, ne bi bilo brez optimističnega prepričanja, da so človekova dejanja v glavnem dobronamerna in da je rezultat človeškega mujanja po svetu ob vseh zdrsih, dvomih, napakah, krivicah, nasilju, manipulaciji ... na dolgi rok vendarle pozitiven, tj. postopno boljšanje življenja posameznika in skupnosti. V nasprotju s kulturpesimistično mantro konservativnega dela humanistov, kako da je človekov socialni položaj »čedalje slabši«, nam Wikipedija vzbuja upanje v uresničljivost človekovih socialnih aspiracij. Utopični načrti so obstajali že pred rojstvom interneta (v knjigi ekonomskih razprav z naslovom ''Slovenski družbeni razvoj'' (1979) [[:w:sl:Toussaint Hočevar|Toussainta Hočevarja]], profesorja ekonomije na univerzi v New Orleansu, piše, da v razvitem kapitalizmu kapitalu ne gre več za akumulacijo, marveč za podporo socialnim projektom, umetnosti in kulturi, in da tako prispeva k človeški sreči), vendar so v naslednjih desetletjih zamrli. Ključna beseda v ekonomiji vmesnega časa je postala neoliberalizem, države, ki so zamenjale politični sistem, so se vrnile v čase prvobitne akumulacije kapitala. Na področju intelektualne proizvodnje se je v tem duhu spremenila avtorska zakonodaja: namesto da bi prišlo do pričakovanega skrajšanja obdobja po avtorjevi smrti, po katerem njegovo delo postane javno dobro, je prišlo do njegovega podaljšanja s petdeset na sedemdeset let. V zadnjem času se pozabljene socialne aspiracije spet prebujajo: v ekonomiji se zbirajo pod ključnimi pojmi univerzalni temeljni dohodek (''[[:w:en:basic income|universal basic income]]''), darilna ekonomija (''[[:w:en:sharing economy|sharing economy]]'', ''[[:w:en:gift economy|gift economy]]''), [[:w:sl:socialno podjetništvo|socialno podjetništvo]] (skupnostno, neprofitno podjetništvo), na področju intelektualne proizvodnje pa pod gesli odprti podatki (''open data''), prosti dostop (''open access''), ''creative commons'', ''Wikipedija'' itd.

====Wikiji in šola====

Wikipedija in sestrska spletišča, zlasti Wikiverza, so močno pedagoško orodje. Šolska uporabnost wikijev ni bila očitna že kar od samega začetka. Leta 2004, dve leti po začetku, se je na slovenski Wikipediji pojavila potreba po popisu skupinskih projektov. Leta 2005 so se jih začeli lotevati v fakultetnih seminarjih (na teologiji in na zgodovini, kmalu za tem na slovenistiki in na pedagoški fakulteti) in leta 2007 so študentski wikiprojekti dobili na seznamu projektov {{Oldid|:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt|1136432|svoje poglavje}}. Še so v spominu dileme, ali je študentska uzurpacija Wikipedije v skladu s postulati tega medija. Kaj če študentski angažma spodkoplje njeno temeljno značilnost, tj. prostovoljnost? Šola je na naših geografskih koordinatah namreč prostor dolžnosti, muke, družbene prisile, nagrajevanja z ocenami za opravljeno delo, skratka nekakšna vaja za poznejšo službeno eksistenco, ki jo občutimo kot nujno zlo, ki nam omogoča kvalitetno preživljanje prostega časa.&lt;ref&gt;Ločevanje dnevnega časa na mukotrpno raboto in radostni brezdelni prosti čas ni najbolj obetavno izhodišče za smele socialne načrte iz zadnjega odstavka prejšnjega poglavja. Projekt UTD (univerzalnega temeljnega dohodka, angl. ''[[:w:en:Basic income|universal basic income]]'') in podobne nujne družbene spremembe lahko uresniči le družba, ki delo dojema kot eno od življenjskih radosti, oz. družba, kjer delavni ljudje v očeh javnosti nimajo statusa čudaške manjšine. Mogoče bo robotizacija prispevala k temu, da se socialni ideal brezdelja umakne vrednoti osmišljujočega dela. Brezdelje posebej cenijo umetniki, ker naj bi bolj kot delovna rutina sprožalo ustvarjalnost. Pesnica [[:w:sl:Lili Novy|Lili Novy]] je v protest proti ultimativni etiki izčrpavajočega dela, ki je vladala v obnovi po drugi svetovni vojni, spodbudila ustanovitev »Lige lepe lenobe«. Danes zagovor ležernosti izvira iz strahu pred zasvojenostjo z delom in pred delovno izgorelostjo, ki ju prinaša pospešujoči proizvodni tempo.&lt;/ref&gt; Če Wikipedijo, ki je pomembna prostočasovna, rekreativna dejavnost, kontaminiramo z atributi prisile (šolskim urnikom, izpitnimi obvezami, ocenjevanjem), ogrozimo njeno privlačnost in svoje veselje z njo.&lt;ref&gt;Feri Lainšček se iz istega razloga priduša nad vključenostjo svojih besedil v šolske čitanke, češ da šolska obravnava škoduje avtentičnemu užitku v literaturi: šolarji pač sovražijo šolske obveznosti.&lt;/ref&gt; 

Privilegij akademskega geta je, da je v njem meja med sfero delovne prisile in prostočasovnih hobijev zabrisana, in to je tudi glavni razlog za odločitev, da Wikipedijo posvojimo v fakultetnem seminarju. Saj kdo pa bo pisal gesla na teme književnosti, če jih ne bodo študentje književnosti: kvalificiranih ekspertov namreč ni dovolj, imajo preveč drugih nalog ali pa niso elektronsko pismeni. Wikipedija s svojo maksimalno odprtostjo predstavlja šoli hud izziv. Uporabiti v šoli Wikipedijo pomeni izstopiti iz varnega zavetja »šole zaradi šole same« v svet realne strokovne komunikacije, pomeni soočenje z realnim svetom. Tak stik z odraslim svetom je za šolo samo koristen: učitelja prisili, da svojo avtoriteto pred wikijavnostjo ves čas preverja in potrjuje, študenta pa pripravi, da nalog ne bo več opravljal zato, da bi ugodil učiteljevim zahtevam in pričakovanjem staršev, ampak v odgovornem odnosu do skupnosti. 

Opisana pričakovanja v razredu niso nujno dobrodošla. Nekateri učitelji poročajo o nepripravljenosti zlasti starejših študentov, da bi sodelovali v skupinskem pisanju člankov. Profilirani pisci nočejo, da bi bilo njihovo delo izpostavljeno tujim posegom. Spominjam se svojega začudenja, ko sem sredi devetdesetih let prvič prebiral o tem, kako bomo na spletu neposredno posegali v tuja besedila. Zdaj smo se že navadili in se zdi nekdanja nedotakljivost »avtorskega besedila« presežena. Vedno je mogoče informacije podati še kako drugače in marsikdaj na boljši način. Drugi razlog za zavračanje dela na Wikipediji je pričakovanje, da študentje spremljajo svoj izdelek. Navajeni so namreč, da se rešijo seminarskih nalog in jih ne pogledajo več. To seveda ni argument, ki bi se ga bilo spodobilo upoštevati. V skrajnih primerih okorelim akademskim strukturam celo uspe uporabo Wikipedije kot pedagoškega orodja prepovedati.&lt;ref&gt;Mileni M. Blažić je táko svarilo leta 2012 izrekla PeF v Ljubljani.&lt;/ref&gt;

Wikipedija vendarle ni nikakršen nadomestek za [[:w:sl:spletna učilnica|spletno učilnico]]. To je lahko kvečjemu Wikiverza, ki jo lahko razumemo kot nekakšen peskovnik ali pripravljalnico za vstop v vedno zahtevnejšo Wikipedijo: gesla v seminarskem sodelovanju na Wikiverzi počasi dozorijo do oblike, ki je primerna za »objavo« na Wikipediji. Saj obstajajo podobna orodja za [[:w:sl:Kategorija:Učenje na daljavo|učenje in poučevanje na daljavo]], nekatera so celo zastonj, prostodostopna (''[[:w:en:Moodle|Moodle]]'') in odprta javnosti (''[[:w:en:Massive open online course|MOOC]]''), vendar se zdi uporaba Wikiverze enostavnejša, ker ne zahteva montaže programa na inštitucionalni strežnik. Zaradi maksimalne odprtosti Wikiverza za ocenjevanje študentskih izdelkov seveda ni primerna.

Negativnih izkušenj s študentskim delom na wikijih nimamo. Zgodi se, da je študent hud, ko administrator ali sošolec ali »kar nekdo« poseže v njegovo delo, in potreben je napotek, naj na »vsiljivčevi« pogovorni strani pojasni svoje stališče in uskladi popravke, ne pa da se gre pinkponk z vračanjem na svoje staro urejanje. Pride tudi do slabe volje, ko po daljšem premoru študentka želi potrdilo, da je seminarsko geslo, ki ga je sestavljala pred dvema letoma, v redu. Ker ni v redu, saj so se medtem kriteriji kvalitete člankov zaostrili, zahteve so postale večje, rutina je oblikovala natančnejše standarde. Kakor se poredni otroci razveselijo, ko zagori šola, tako je nagajivemu študentu za trenutek v veselje, ko neprijavljen premeče učitelju imena referentov na seminarskem urniku na Wikiverzi. V osnovni šoli je pocukal punco, v katero je bil zagledan, za lase, danes pa želi pritegniti njeno pozornost s tem, da pobriše pot do njenega referata na wikijih. Formalno spadajo take intervencije v kategorijo [[:w:sl:Wikipedija:Vandalizem|vandalizma]], vendar so benigne sorte; učitelj ali kdo drugi v razredu jih lahko s klikom na ''razveljavi'' v historiatu brž odpravi, »vandal« pa bo, ko ga že čez en teden mine nagajivost, lahko v tem mediju počel za naprej samo dobre reči. 

Podobno reagirajo administratorji v primerih osnovnošolskega vandalizma. Saj bi lahko preko IP-ja računalnika izsledili lokacijo, s katere prihajajo nemarnosti, in prosili ravnatelja, naj obračuna z zlikovcem, vendar se je izkazalo, da je primernejša reakcija potrpežljiva vrnitev članka na staro redakcijo; brez burnega odziva na drugi strani postane škodljivcem stvar dolgočasna in se odpravijo naprej razbit raje kakšno šipo. Na angleški Wikipediji je povprečni čas trajanja vandalskih posegov dobri dve minuti, najbrž nekaj podobnega tudi na slovenski Wikipediji. 22. januarja 2014 ob 13.21 se je anonimni uporabnik duševno pripravljal na praznovanje kulturnega praznika z {{Diff|:w:sl:France Prešeren|4150396|4150395|vandaliziranjem gesla}} o [[:w:sl:France Prešeren|Francetu Prešernu]]; že čez eno minuto je uporabnik [[:w:sl:Uporabnik:Shanmugamp7|Shanmugamp7]], ki se na svoji pogovorni strani deklarira kot angleško govoreči Tamilec brez zadostnega znanja slovenščine, {{Diff|:w:sl:France Prešeren|4150397|4150396|odpravil posledice}} tega dejanja. Ali bomo še trdili, da globalizem ogroža slovenski jezik in kulturo, ko pa ju očitno le rešuje pred avtohtonimi škodljivci?

{|
|[[Slika:Vandalizem1.jpg|sličica|300px|Vandaliziranje Prešernovega članka]]
|[[Slika:Vandalizem2.jpg|sličica|300px|Odprava vandalizma čez eno minuto]]
|[[Slika:Shanmugamp7.jpg|sličica|300px|Kulturni vandalizem Slovenca je odpravil Tamilec.]]
|}

'''Viri in dodatno branje'''

*&lt;font color=green&gt;Miran Hladnik in Jernej Polajnar. [[:v:Wikiji v izobraževanju|Wikiji v izobraževanju: Po desetih letih izkušenj]]. ''Andragoška spoznanja'' 22/4 (2017). 73–83. Wikiverza.&lt;/font&gt;
*Shawn Graham. [http://quod.lib.umich.edu/d/dh/12230987.0001.001/1:5/--writing-history-in-the-digital-age?g=dculture;rgn=div1;view=fulltext;xc=1#5.3 The Wikiblitz: A Wikipedia Editing Assignment in a First Year Undergraduate Class.] ''Writing History in the Digital Age: A born-digital, open-review volume edited by Jack Dougherty and Kristen Nawrotzki''. Spring 2012 version.  
*Miran Hladnik. [[:m:Slovene student projects in Wikipedia and Wikisource|Slovene student projects in Wikipedia and Wikisource]]. Wikimedia: Meta-Wiki. 27. dec. 2008.
*Miran Hladnik. [http://slovlit.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/wikivizobr.html Wikipedija v izobraževalnem procesu.] 19. jan. 2007.
*Amanda I. Seligman. [http://quod.lib.umich.edu/d/dh/12230987.0001.001/1:6/--writing-history-in-the-digital-age?g=dculture;rgn=div1;view=fulltext;xc=1#6.3 Teaching Wikipedia without Apologies.] ''Writing History in the Digital Age: A born-digital, open-review volume edited by Jack Dougherty and Kristen Nawrotzki''. Spring 2012 version.
*Robert S. Wolff. [http://quod.lib.umich.edu/d/dh/12230987.0001.001/1:5/--writing-history-in-the-digital-age?g=dculture;rgn=div1;view=fulltext;xc=1#5.2 The Historian's Craft, Popular Memory, and Wikipedia.] ''Writing History in the Digital Age: A born-digital, open-review volume edited by Jack Dougherty and Kristen Nawrotzki''. Spring 2012 version.

===Avtor===

Literarni zgodovinarji v skladu z duhom časa naklanjajo svojo pozornost enkrat enemu drugič drugemu členu komunikacije. Do nastopa t. i. interpretacijske šole v 60. letih 20. stoletja je bila veda večidel usmerjena k avtorju. Od tod avtorska biografija kot eminenten literarnovedni žanr, raziskovanje ustvarjalnih vzgibov in postopkov. Ilustrativen naslov raziskave iz te faze je ''Duševni profili slovenskih preporoditeljev'' (Ivan Prijatelj) ali ''Levstikov duševni obraz'' (Anton Ocvirk). Sem spadajo še projekti kot SBL, zbirka Znameniti Slovenci, zborniki o velikih ustvarjalcih in literarnih zgodovinarjih, njihove korespondence, na popularni ravni pa slavljenje avtorskih jubilejev, postavljanje spomenikov ipd. 

Naslednja generacija literarnih zgodovinarjev je pozornost z avtorja preusmerila k besedilu. Vprašanje »kaj je hotel avtor s tem povedati« je postalo nespodobno in domala prepovedano, v prvem planu je bila avtonomnost umetniškega besedila. Demonstrativna publikacija te faze je knjiga ''Lirika, epika, dramatika'', ki so jo napisali Matjaž Kmecl, Helga Glušič, Franc Zadravec in drugi, večji projekt pa je bila serija zbornikov Obdobja, slogovne, verzološke in naratološke razprave in knjige. Ilustrativen izraz tega koncepta je ideal ''nepotvorjenega besedila'' (Tone Pretnar), ki opozarja na avtonomnost in nemanipulabilnost (nedotakljivost) tega člena komunikacije. 

V 80. letih se je (ponovno v povezavi z novo generacijo) pozornost usmerila k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju. Od tod študije o trivialni literaturi, ki jo za potrebe tele povedi razložimo kot 'literaturo za bralca' (za razliko od njene opozicije elitne literature, ki je 'avtorska literatura'), porast empiričnih socioloških razprav in terminološke spremembe, ki so besedilom odvzele nekaj avre: ''ustvarjanje &gt; proizvodnja, besedna umetnina &gt; tekst, poezija &gt; verzi(fikacija)''. Ni več pomembno besedilo »kot tako« (samo po sebi, ''an sich''), ampak se njegova teža določa v razmerju do bralca, zgodovinskega in aktualnega. Lahko bi celo rekli, da je sprememba povezana z demokratičnimi procesi v tem delu sveta, ki so v prvi plan postavili posameznika in njegove pravice.

Seveda meje med naštetimi fazami niso ostro začrtane. Vseskozi izhajajo razpravne knjige prvega, drugega ali tretjega tipa, isti literarni zgodovinar piše zdaj v okviru ene literarnozgodovinske paradigme, drugič v okviru druge, pod črto pa je mogoče vendarle skleniti, da táko prehajanje ni naključno, ampak da je razvojno razložljivo in v določeni meri predvidljivo.

====Motivacija za pisanje====

Pisanja se lotimo v grobem zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, zaradi samega sebe oz. za katero od socialnih skupin, ki jim pripadamo, npr. za nacionalno skupnost ali, kot je temu rekel Ivan Cankar, »za narodov blagor«. Med motivacijami je včasih težko razlikovati.  

Mogoče bi moral tole poglavje nasloviti z Etika strokovnega pisanja in ga začeti drugače, npr. takole: Etično sprejemljivo je samo tisto pisanje, ki izvira iz zanimanja za témo sámo, ne pa raziskovanje in pisanje z namenom samopromocije avtorja, manipulacije rezultatov ali manipulacije in zlorabe zainteresirane publike oz. strokovnih bralcev (angl. ''peers'' 'strokovni kolegi'). Ne, ostal bom kar pri prvotno zamišljenem naslovu. Razlog je odpor do izpostavljanja etične problematike v humanistiki, odpor, ki ima korenine v namenoma naivnem prepričanju, da humanistike brez etike sploh ni, ker je etičnost privzeta lastnost humanističnega odnosa do sveta. Verjamem, da je podobno tudi v drugih znanostih in da je ritualna formula, s katero dekani in rektorji izročajo svojim diplomantom in doktorandom pridobljene nazive, naj namreč ne zlorabljajo pridobljenega znanja, odveč. Posebnemu poglavju o etiki se bom v knjigi izognil kar dvakrat: tule, kjer raje govorim o motivaciji za pisanje, in v poglavju o citiranju, ki bi ga lahko zastavil v smislu varovanja intelektualne lastnine in svaril pred intelektualno krajo.

Odpoved dvignjenemu kazalcu in moralni zaskrbljenosti seveda ne pomeni, da etična problematika ne obstaja. Obstaja celo v zaskrbljujoči količini in je skorajda samoumevni spremljevalec vse naše strokovne dejavnosti. Imenuje se avtorski napuh, kaže pa se v samopoveličevanju, hlastanju po znanstvenem prestižu in v najslabšem primeru v hotenih ali nehotenih znanstvenih prevarah. Avtorski napuh nas vodi, da gremo v člankih kolegov najprej v seznam literature pogledat, ali so upoštevali naše delo in nas citirali, neetično ravnamo, kadar sklenemo kolega, ki nas je po nemarnem spregledal, maščevalno ignorirati tudi med svojimi referencami. Sram bi nas moralo biti, kadar v prijavno dokumentacijo za pridobitev projektov vpisujemo take neumnosti in prazne fraze, kot so (odvisno od časa in prostora) »evropske vrednote«, »nacionalni interes«, »povezanost z gospodarstvom« itd., ali jim celo prilagajamo svoje delo in rezultate. Znanstveni prestiž si gradimo z izumljanjem terminov, da se potem postavljamo kot njihovi utemeljitelji, in prežimo na vse, ki terminov ne bodo uporabili dosledno v skladu z našo definicijo, z nagovarjanjem kolegov k vzajemnemu citiranju (strokovni kliki, ki se na ta način vzpostavi, je Tone Pretnar našel ironično oznako »klub vzajemne adoracije«) ipd. 

Znanost je po definiciji v iskanju primerne teorije, ki naj pomaga razumeti delovanje nekega segmenta sveta. Znanstvenik na tej podlagi oblikuje določena predvidevanja (napovedi, hipoteze, teze), ki jih z eksperimentom ali opazovanjem preveri. Če se potrdijo, se reče, da teorija deluje. Smemo izbrati le tista gradiva, metode ali eksperimente, za katere domnevamo, da bodo potrdili našo zamišljeno tezo? Samo po sebi tako izbiranje ni sporno, ker smo pač upravičeni izbrati orodja, ki so kar najbolj primerna za uspešno obdelavo gradiva. Sporno postane takrat, kadar zanemarimo gradivo in metode, ki bi utegnile pripeljati do nasprotnih rezultatov. Večinoma je táko početje rezultat znanstvenega diletantizma (začetništva) in ne zavestne znanstvene prevare. Raziskovalec, ki mu analiza ovrže predpostavke, naj prizna, da se je v predvidevanjih zmotil, in naj namesto sramežljivega zamolka, ki mu hodi na misel, raje razmisli in popiše, kako je do nesporazuma prišlo. 

Neetično je, če ljubosumno sedimo na zbranem gradivu in ga ne ponudimo v obdelavo tudi drugim, še bolj sporno pa je, če kolegu speljemo temo in objavimo članek na podlagi gradiva, ki ga je sam zbral, in se pripravljal na njegovo objavo. Od neetičnih motivacij za raziskovanje in pisanje je treba ločiti bolezensko motivacijo, tj. pisanje zaradi pisanja samega. Obsesija s pisanjem (skribomanija, [[:w:sl:grafomanija|grafomanija]]) je taka skrajna, bolezenska oblika pisanja. Kot rečeno: žanr znanstvenega pisanja predpostavlja močno radovednost pisca glede predmeta samega in poskuša zatreti moteče druge pobude za pisanje. 

V tejle knjigi pozornost posvečamo znanstvenemu oz. strokovnemu pisanju, vendar bomo zdajle za primerjavo mimogrede pomislili na leposlovje. Tudi leposlovje nastaja zato, ker se avtorjem mudi o nečem poročati, vendar se zdi, da je pri leposlovju (vsaj pri umetnostno stremljivem leposlovju) večji poudarek na načinu, kako je nekaj sporočeno, in ne toliko (oz. ne samo) na vsebini poročila. Bralci leposlovja so načelno iz vseh generacij, poklicnih, nazorskih, karakternih in izobrazbenih profilov in za razliko od znanstvenih bralcev težje opisljivi. Le v primeru ekskluzivnega leposlovnega berila, ki mu hermetizem omejuje splošno razumljivost, prihaja do komunikacijske situacije, ki je podobna tisti v znanosti: za literaturo, ki jo lahko razume zgolj ozek krog strokovnjakov, ki so neredko tudi sami pisci, so si Nemci izmislili izraz ''Literatenliteratur'', ki ima zaradi očitka neberljivosti tudi slabšalni pomen. Do take skrajne oblike prihaja iz potrebe kulturnih elit, da bi se potrdile v svoji izjemnosti, odličnosti in ekskluzivnosti. Pisanje z mislijo na splošno kulturno publiko je namreč s stališča »visoke kulture« nekaj slabega, ker naj bi pomenilo »prilagajanje splošnemu, ljudskemu, nizkemu okusu«. 

V splošnem (da, tudi v leposlovju) velja, da je pisanje, ki se na sposobnost dojemanja, interese in želje publike ne ozira, neprofesionalno in nepotrebno. Pisanje, ki se dela, da ga publika ne zanima, ni vredno zaupanja, privoščijo pa si ga občasno t. i. véliki avtorji, da bi utrdili svoj položaj brezprizivnih avtoritet. V bistvu je žaljivo do bralca, saj računa z bralčevo mazohistično naturo, njegovim sramom priznati, da literarnega besedila ne razume, z njegovo kulturno inferiornostjo, slepim občudovanjem avtoritete avtorja. Zaverovano je v lastno veličino in nezmotljivost, kar je vse skrajno nesimpatično in preživeto. V resnici mnogi bralci mislijo, da se je treba pri branju matrati in da so sami krivi, če besedila ne razumejo. Upoštevanje namembnika je ena od izhodiščnih zahtev vsakršnega pisanja, misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj.

Iz izkušnje z interpretacijami literarnih del in avtorskega odzivanja nanje lahko potrdimo, da je nesporazum, napačno razumevanje, iskanje alternativnega pomena ... v komunikaciji prej pravilo kot izjema, vendar to ne sme biti alibi za ignoriranje avtorjeve intence. Če le hočemo, potem sporočilo razumemo natanko tako, kot je bilo izrečeno oziroma zapisano. Seveda pa imamo več veselja, če si privoščimo svoje razlage. In to veselje je pri literarnem branju pogosto prvo. 

Čeprav zaradi vedno strožjega praga aktivne pismenosti delež tistih, ki objavljajo in tako oblikujejo javno mnenje, ne raste, smo optimistični glede novih tehnoloških možnosti, ki množičnejšo udeležbo v pisanju vsaj omogočajo (gl. poglavje o [[Nova pisarija#Množični um|množični pameti]], angl. ''hive mind''). Naš socialni ideal, seveda utopični, je družba kreativnih posameznikov, ki kreativnost izražajo tudi s pisanjem (produkcijo informacij), saj bi nam bilo kot humanistom težko živeti s sklepom, da ni nič novega pod soncem, da so vsa pomembna spoznanja napisali že pred 5000 leti Sumerci na klinopisne tablice in da človeško usodo vedno določa samo peščica genialnih (ali pa norih) posameznikov.

V skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika smo lahko pismeni na štirih področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko. Nekaj težav imamo z ločevanjem med strokovnim in znanstvenim, komplicirali bi lahko z vprašanjem, kateremu predalčku, strokovnemu ali publicističnemu, ustrezajo poljudnoznanstvena besedila. Zelo formalistični bomo in bomo mejo med temi zvrstmi potegnili glede na prostor objave in glede na namembnika. Za znanstvene bodo štele objave v revijah, zbornikih, knjigah in spletiščih, ki imajo status znanstvenih publikacij, ker so to pač edina mesta, kjer se znanost dogaja, kjer se znanstvene teze preverjajo in usklajujejo. Za strokovne objave tradicionalno veljajo objave, ki znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu uporabniku in jih popularizirajo. To se dogaja v šoli (zato učbeniki spadajo med strokovne knjige), v enciklopedijah, leksikonih in slovarjih. Objave v dnevnem časopisju in zabavni periodiki, v blogih avtorjev brez ustreznih strokovnih referenc itd. bomo šteli med publicistična besedila.

====Izbira jezika====

Zlepa se nisem mogel odločiti, kam vtakniti tole poglavje in kako ga nasloviti. Spregovorilo bo o jeziku znanstvenih objav in najbolj smiselno se zdi izbiro jezika utemeljiti pragmatično s principom maksimalnega upoštevanja namembnika. Če pišemo za globalno javnost, jo bomo nagovorili v ''lingui franci'' angleščini, če pišemo za domačo publiko, potem v slovenščini. Redke so teme o slovenskem jeziku in literaturi, s katerimi bi radi seznanili splošne jezikoslovce in literarne zgodovinarje, in še redkejši prostori in publikacije zunaj Slovenije, kjer bi to lahko počeli. Za razprave o slovenski književnosti je nevtralni jezik slovenščina. To seveda ne pomeni, da se je treba v slovenščino zapreti, nasprotno, naša naloga je, da spoznanja in vednost o slovenističnih rečeh razširjamo preko meja nacionalne filologije in preko meja jezika. Nuje, da smo vključeni v mednarodno izmenjavo znanja, se ta država zaveda in ji sledi, včasih mogoče celo nekoliko preveč zavzeto. To zavzetost izkoriščajo »ugledne« tuje založbe, ki jim seveda ustreza, da lahko izdajo knjigo na eksotično nacionalnofilološko temo v katerem od svetovnih jezikov, ne da bi jim bilo treba založiti denar zanjo, ker stroške njene priprave in natisa pokrijejo slovenske inštitucije oziroma projekti. Prevelikih iluzij o veliki branosti in mednarodni vplivnosti tujejezične slovenistike pa ni zdravo gojiti; k streznjenju bolj kot podatki o organiziranem citiranju pomagajo podatki o dejanskem nakupu, izposoji ali snemanju knjige s spleta.

Strah pred tem, da bi se slovenistična znanost (pustimo zdaj druge vede vnemar) v prihodnje dogajala v tujih jezikih – kaj bi okolišili, recimo odkrito, v angleščini –, je vendarle pretiran. Angleščine je resda vedno več, vendar procentualno njen delež skupaj z deležem drugih tujih jezikov (zlasti nemščine, ki je bila svojčas standardni jezik slavistične komunikacije) prav nič ne raste, kar lepo dokumentira jezikovna izbira literarnovednih disertacij. 

{|
|[[Slika:Jezik disertacij.jpg|sličica|400 px|Jezik literarnovednih disertacij]]
|}

Izvlečki in povzetki v tujih jezikih so spremljali domače literarnovedne publikacije že od nekdaj, še preden je to postalo eden od kriterijev za državno financiranje, ''Slavistična revija'' je objavljala tujejezične povzetke od 1950 dalje, 1970 so se jim pridružili še drugojezični izvlečki (sinopsisi oz. abstrakti); angleščina je kmalu prevladala nad deležem ruščine in nemščine in je danes skoraj edini jezik v teh dveh rubrikah. Za zbornike ob mednarodnih simpozijih je bilo običajno, da so sprejemali cele razprave v svetovnih in slovanskih jezikih, šele zadnja desetletja pa prihaja do dvojezičnih tematskih številk, ki naj pomagajo revijam vstopiti v prestižne citatne baze in tam ohraniti svoje mesto. Prav uspešno prizadevanje za vidnost v mednarodnem prostoru ni: ker ''Slavistične revije'' v štirih preizkusnih letih, kolikor jih je preživela v zbirki AHCI, niso opazili in je citirali, so opustili njeno spremljanje. Še enkrat se je izkazalo, da zadeve slovenskega jezika in literature težko vzbudijo mednarodno zanimanje. 

Povezave v tejle knjigi vodijo, kadar slovensko geslo še ne obstaja, večinoma na Wikipedijo v angleščini, v angleščini je tudi večina literature, ki je navedena na dnu poglavij, saj nas je poizvedovanje po informacijah najprej pripeljalo do njih. Da, angleške objave so v znanstvenem svetu v privilegiranem položaju in slabo vest imamo lahko, ker smo gotovo spregledali kakšno relevantno objavo v drugem jeziku. Vendar krivda za slabo vidnost objav v drugih jezikih ni samo na strani malomarnih bralcev, ampak tudi v nezadostni promociji takih objav s strani njihovih tvorcev. Zelo bi pomagalo, če bi jim avtorji ali uredniki dodali povzetke v angleščini, poskrbeli za njihovo vključitev v različna kazala, zlasti v ustrezna gesla na Wikipediji, po možnosti najprej v angleški Wikipediji, in če bi na mednarodnih forumih ozaveščali strokovno javnost o njihovem obstoju. Ker tega ne počnemo ali ne počnemo v zadostni meri, naših publikacij tudi tisti, ki bi jih gotovo zanimale, ne poznajo in ne citirajo in tako ostajajo zaprte v gluhi lozi nacionalne filologije. Prevajanje v angleščino in promocija v mednarodnem okviru nista nikakršno zagotovilo za dejansko vplivanje objav v prostoru zunaj domače stroke in jezika, sta pa pogoj zanj. Nič lažjega kot prevesti izvleček ali članek v angleščino, ga natisniti v domači publikaciji in postaviti publikacijo na polico v nacionalni knjižnici in uvrstiti v nacionalno bibliografijo. Ni pa to dovolj. Če so naše želje po mednarodni odmevnosti zaresne in ne zgolj izraz formalnega upoštevanja zahtev financerjev, potem si bomo prizadevali za vključitev v mednarodno izmenjavo informacij na svojem strokovnem področju, to pa storimo bodisi s povabilom poznanih tujih akterjev na domačo razpravno sceno (v revije, na simpozije, na predavanja) ali tako, da se sami prijavimo k besedi na konferencah v tujini ali pošljemo članek za objavo v tuji reviji.    

Kakor je že hvalevredno, vzporedno dvojezično objavljanje stane, požira čas ter avtorjem in uredništvom povzroča frustracije. Bolj vedro se po jezikovni plati kažejo možnosti strokovnega objavljanja na Wikipediji. Slovenska Wikipedija je zaživela z namenom, da se vanjo pretočijo strokovna spoznanja slovenskih raziskovalcev in inštitucij v slovenščini, hkrati pa je omogočila primerjavo tega znanja s tistim v drugih jezikih in spodbudila k vzajemnemu poseganju. Gesla v slovenščini profitirajo, ko se zgledujejo pri tujejezičnih obdelavah iste teme, in v tujejezična gesla je mogoče mimogrede dodati informacije o slovenskem razumevanju stvari. Tuji študentje ob koncu semestra, ki ga preživijo v Sloveniji, namesto izpita dodajo v svoje nacionalne enciklopedije prgišče slovenističnih gesel.&lt;ref&gt;[[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt Slovenska literarna gesla v drugih Wikipedijah|Slovenska literarna gesla v drugih Wikipedijah]]. Wikipedija, prosta enciklopedija.&lt;/ref&gt;

Jezikovne zadrege v znanosti niso slovenska specifika. V zadnjih 50 letih se je npr. delež nemščine kot razpravnega jezika klasičnofiloloških študij skrčil na tretjino.&lt;ref&gt;Gregory Crane. [https://docs.google.com/document/d/1JpMn-DYY6lhrBr_HPPQmtrdjg4bCfEpV6Aj4f8fFh7o/edit?pli=1 The Big Humanities, National Identity and the Digital Humanities in Germany.] Google Docs 8. jun. 2015.&lt;/ref&gt; Razloge za neenakopravno udeležbo jezikov v svetu, ki ga monopolno obvladuje angleščina, je italijanski digitalni humanist Domenico Fiormonte pripisal tudi jezikovni in kulturni ignoranci in predsodkom angleško govorečih akterjev. Pomenljivo je, da v mednarodni DH-skupnosti njegov klic ni doživel odmeva.&lt;ref&gt;Domenico Fiormonte. [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-January/010599.html 26.702 prejudice and ignorance?] Humanist Discussion Group 21. jan. 2013. Gl. tudi Miran Hladnik. [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-May/010912.html 26.1015 on paradigmatic changes in literary studies]. Humanist Discussion Group 3. maj 2013.&lt;/ref&gt;

'''Berilo'''

*Stephen Howe in Kristina Henriksson. ''[https://www.academia.edu/8278219/PhraseBook_for_Writing_Papers_and_Research_in_English PhraseBook for Writing Papers and Research in English]''. Cambridge: The Whole World Company Press, &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;2007. Academia.edu.
* Miran Hladnik. [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2015-June/012984.html Re:  29.82 National identity and digital humanities?] Humanist Discussion Group 11. jun. 2015.
*Miran Hladnik. [[:v:sl:Nevarni samim sebi|Nevarni samim sebi]]. Wikiverza jul. 2015.
* Domenico Fiormonte: [http://infolet.it/2015/07/12/monocultural-humanities/ Towards monocultural (digital) Humanities?] InfoLet 12. jul. 2015.
* Gregory Crane. [https://docs.google.com/document/d/1NovwutuBpA0yN9UiBjvz_tscAvzs6EXRsJrZiSN2-VQ/edit Resisting a monocultural Humanities.] Google Docs 17. jul. 2015. 
* Miran Hladnik. [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005233.html Za znanost v slovenščini.] SlovLit 20. jul. 2015.
* Miran Hladnik. [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2015-July/013070.html 29.179 resisting a monocultural (digital) humanities.] Humanist Discussion Group 21. jul. 2015.

====Izbira teme====

Število izbirnih možnosti je kazalec razvitosti sistema, za človeka pa kazalec življenjskega standarda. Življenjske izkušnje smo dobili v svetu omejenih izbir, živimo pa v svetu, v katerem število možnih izbir raste. To trditev nesporno dokazuje naraščanje števila pišočih, naraščanje števila knjižnih izdaj, oblikovanje novih publikacijskih kanalov (spletne diskusije, časopisni komentarji, blogi, spletne konference), kar marsikoga spravlja v nesrečo, ker, navajen iz sveta omejenih izbir, ne more biti več prepričan, ali si je postregel z optimalno izbiro ali pa se je pri izbiranju mogoče preranil in zmotil. Od tod izvira občutek, da so številne izbire le navidezne in vzbujajo lažne občutke, da je naše življenje vedno bolj kvalitetno. Seveda, v trenutku, ko realiziramo eno izbirno možnost, se samodejno odpovemo vsem drugim in s tem potrjujemo njihov virtualni značaj. S primerom: ni mogoče brati dveh knjig hkrati, vendar zato še ni treba trditi, da so izbirne možnosti zgolj slepilo, manipulativna bleščava, s katero producenti in lastniki ponujenih proizvodov skušajo pretentati nedolžne uporabnike, kar se da včasih razbrati med vrsticami pri kritikih kapitalističnega ekonomskega sistema, ki mu pripisujemo glavno odgovornost za naraščanje človeških izbir.&lt;ref&gt;Kako izkušnja s svetom omejenih izbir vztrajno določa naše razmišljanje tudi v času blagostanja, naj ilustrira naslednji primer. Družboslovci merijo kvaliteto življenja z izračunavanjem, koliko kilogramov črnega kruha si je človek lahko kupil pred desetletji in koliko danes (ljudstvu je tako preračunavanje blizu, samo da merilo niso štruce kruha, ampak gajbice piva) in pridejo tako do sklepa, da je življenjski standard »čedalje slabši«, pri čemer pa zanemarijo, da človek danes namesto za kruh ali alkohol porablja denar tudi za reči in storitve, ki jih nekdaj sploh ni bilo, zlasti za komunikacijo, potovanja in rekreacijo, in da bi se podoba propadajočega sveta hipoma razblinila, ko bi za merilo namesto trivialnih sredstev za golo preživetje ali za opoj vzeli kaj, po čemer se človek loči od živali.&lt;/ref&gt;

Druga kulturna izkušnja, ki moti naš užitek v izbiranju, je izkušnja z odločitvami tipa ali-ali. Kjer so izbire v preteklosti obstajale, so bile pogosto takega značaja ali pa so se tako vsaj dojemale. Človek se je odločal med dvema radikalno različnima možnostima in odločitev je zato dobila status usodne odločitve: levo-desno, revščina-bogastvo, odrekanje-užitek, dom-pot itd. Literarni naslovi dovolj razločno odslikavajo to logiko: ''Popotnik shiroke in voske poti'' (1828),  ''[[:s:sl:Setev in žetev|Setev in žetev]]'' (1875), ''[[:s:sl:Solnce in senca|Solnce in senca]]'' (1891), ''[[:s:sl:Zmota in povrat|Zmota in povrat]]'' (1892), ''[[:s:sl:Z viharja v zavetje|Z viharja v zavetje]]'' (1900), ''[[:s:sl:Oče in sin|Oče in  sin]]'' (1912), ''[[:s:sl:Svetloba in senca|Svetloba in senca]]'' (1916) ...  

Nezadovoljstvo s svetom številnih izbir izvira iz tega, da imajo pravo vrednost za nas samo realizirane, konzumirane izbire. V svetu omejenih možnosti je tako pripisovanje vrednosti razumljivo. Pravilne izbire nam pomagajo preživeti, nepravilne izbire ogrožajo našo eksistenco, nerealizirane izbire imajo neugledni status kislega grozdja. V svetu številnih izbirnih možnosti se je za dosego užitka treba odpovedati potrošniškemu razmišljanju in izstopiti iz vloge konzumenta. Ker od »pravilnosti« naše izbire naša eksistenca ni več odvisna, si smemo privoščiti užitek v zavesti njihove raznolike ponudbe, čeprav jih nikoli ne bomo uresničili, ker pač preprosto v enem življenju ni mogoče realizirati vsega, kar svet ponuja. Socialni darvinisti se bodo iz priporočila, naj začnemo uživati v potencialnosti izbir, norčevali, vendar humanistov njihov vulgarni materializem, ki ceni samo to, kar posameznik lahko konzumira, ne bi smel motiti. Ker k humanističnemu odnosu do sveta spada altruizem, bomo znali ceniti tudi neuresničene izbirne možnosti, tj. izbire, ki smo se jim odrekli in so jih bili deležni drugi; tem drugim ne zavidamo njihove izbire, ne očitamo jim je, ampak jim jo privoščimo. Seveda je opisani odnos mogoč le v družbi blaginje, v kateri posamezniki nimajo zadreg z zadovoljevanjem osnovnih potreb in jih ne skrbi za golo preživetje. V vsaki družbi, tudi tisti najbolj razviti, je mogoče pokazati na posameznike, ki so v socialno nezavidljivem položaju in bi tole pisanje (če bi ga brali in če bi sploh brali) razumeli kot cinizem. Ker po vseh mogočih globalnih civilizacijskih kazalcih (BDP, stopnja tveganja revščine, stopnja zadolženosti gospodinjstev, stopnja dohodkovne in premoženjske enakosti, kvaliteta življenja, pismenost itd.)&lt;ref&gt;Gl. npr. tudi Tine Stanovnik. Kmečka pamet in podjetniška dinamika. ''Delo'' 30. nov. 2013. 5.&lt;/ref&gt; Slovenija spada med države z najvišjo stopnjo blagostanja, je tudi bolj kot kateri drugi del sveta primerna za uveljavljanje alternativne civilizacijske paradigme, v kateri izbira enega ne pomeni prikrajšanja drugega. Žalostno bi bilo, če tega ne bi dojeli.

V akademskem okolju izbiro teme narekujejo študentom asistenti in učitelji, diplomantom mentorji, organizatorjem konferenc strokovni jubileji (obletnice rojstev ali smrti velikih predhodnikov, izidi pomembnih knjig), prijaviteljem projektov nacionalne, regionalne ali globalne smernice oz. moda. Nekdaj je bilo treba izbiro raziskovalne, šolske ali kulturne teme utemeljevati v socialnih idealih enakosti, bratstva in enotnosti, izgradnje socialističnega človeka, pozneje z nacionalnim interesom in t. i. evropskimi kategorijami, danes z internacionalnostjo, interdisciplinarnostjo, ekološko občutljivostjo (''sustainability'' '[[:w:sl:trajnost|trajnostjo]]') in željo po »boljšem razumevanju«. 

Romantičnemu pedagoškemu principu človeške »samorealizacije« ustreza prizadevanje, naj si učenec, dijak, študent izbere temo, ki mu najbolj ustreza, do katere ima pozitiven čustveni odnos. Priporočilo se dobro obnese pri tistih redkih, ki grejo skozi življenje radovedno, ki jim je vse zanimivo in se zato hitro zaljubljajo enkrat v ene drugič v druge teme, večinoma pa je obremenjujoče: referent (raziskovalec, pisec) zastonj prisluškuje samemu sebi in išče teme, ki ga vsaj malo vznemirjajo. Če pozna komaj kaj od tega, kar stroka ponuja, niti nima kaj izbirati. Literarne teme niso toliko problematične, saj ima človek v naši kulturi z literaturo opraviti od vrtca dalje in vsaj približno ve, kaj mu ponuja, ampak kako se bo s táko pedagoško maksimo apriornega ljubečega odnosa orientiral po znanstvenih področjih in temah, o katerih v šoli ni slišal nič? Naklonjenost temi nikakor ni nujno izhodišče dobrega raziskovalnega dela, praviloma se ljubezen do izbrane teme rodi ob intenzivnem ukvarjanju z njo in je posledica raziskovanja.

Kot marsikje drugje je tudi na šolskem področju ideal posameznikove »samorealizacije« škodljiv. Posameznik ne postane osebnost, ko odkrije nekakšno svoje skrito bistvo, ko odkrije svojo identiteto (skladnost s samim seboj – le kaj bi to lahko bilo?), ampak ko najde svoje mesto v skupnosti, ko se uskladi z drugimi pri doseganju civilizacijskih ciljev (kvalitetno in trajno življenje, miroljubna koeksistenca ipd.). Namesto iskanja ljubezni do določenih predmetnih izbir, zakopanih globoko v sebi in do zdaj prav nič pogrešanih, svetujem raje odprtost za predmete in teme, o katerih se nam prej ni niti sanjalo, pred oči pa nam pridejo na predavanjih, ob branju knjig, v obliki razpisanih tem za seminarske in diplomske naloge. 

Ni dobrih in slabih tem. Z izjemo tistih, ki pripadajo našim hobijem, se vsaka tema zdi na začetku težka, pusta in neobvladljiva. Ljudje smo pač taki, da bolj cenimo tiste svoje izbire, v katere smo investirali več časa in energije, zato intenzivno ukvarjanje s sprva morda dolgočasno temo samo po sebi veča našo naklonjenost do nje. Še prejšnji teden se nam je zdela za lase privlečena, po nekaj dneh intenzivnega študija pa se začudimo, kako to, da ni splošno poznana, in že izrekamo drugim očitke, zakaj ne uvidijo njene pomembnosti. Odkrili smo pojem t. i. spregledanih, prezrtih, zamolčanih, zanemarjenih, potlačenih tem, pa naj gre za politično, nazorsko, lokalno, spolno, estetsko ali kako drugače razložljivo zapostavljenost, in postanemo njihov advokat. S tem ni načelno čisto nič narobe, zavedati pa se je treba, da je spregledanost najbolj predvidljiva, standardna in normalna oznaka za večino literarne produkcije, ki zaradi omejenosti človeških spominskih kapacitet preprosto nima možnosti za enakopravno umestitev v kataloge splošnega literarnega znanja. 

Zakaj sem tako zelo proti samostojnemu izumljanju seminarskih, diplomskih in magistrskih, včasih pa tudi doktorskih tem? Ker se po izkušnji študentje ogrevajo vedno za ene in iste in zato stokrat prežvečene teme, neredko povezane z našo zgodnjo bralsko izkušnjo. Kdor je zrasel v družini planincev, bi se lotil planinske tematike v literaturi, potterjevci bodo iskali kar koli podobnega fantazijski pripovedi v slovenski književnosti, vedno so popularne tudi kriminalke ali nasilje nasploh, seveda tudi ljubezen/erotika/pornografija ali ženska problematika. Sčasoma postane ljubezni vredno vse, kar se nanaša na domači kraj in domače navade: dokler so bila na seznamu diplomskih tem samo neznana pisateljska imena, se jih ni lotil nihče, ko pa sem zraven v oklepaju zapisal njihov rojstni kraj ali prebivališče, so se takoj oglasili interesenti iz teh in bližnjih krajev.

Projektni razpisi, navodila za doktorske kandidate in šolski kurikuli uporabljajo pojem relevantnosti (tehtnosti) izbrane teme. Financiranje bo prej zagotovljeno tistim temam, ki naj bi bile pomembnejše od drugih. Pomembnost opredeljujejo na zelo različne načine in v različnih časih drugače, tako da ni mogoče govoriti o objektivnih merilih za določitev tega pojma. Za diplomanta, ki se je odločil literarnovedno analizirati romane svojega starega očeta, je tema maksimalno relevantna, tudi če literarna kritika pisca komaj omenja, literarna zgodovina pa ga celo ne pozna. Nekatere pisateljske osebe so pomembne samo za lokalno skupnost, iz katere so izšle in so jo popisovale, ta pa se jim je oddolžila s postavitvijo spomenika, poimenovanjem vaškega kulturnega doma in prireditvijo lokalnih proslav ob jubilejih, kar skupnost kulturno osmišlja in prispeva h kvaliteti njenega življenja, zanimivo pa je tudi za opazovalce od zunaj (za turiste) in kot zgled drugim soseskam. 

V vsakdanjem življenju stroke je z maksimalno relevantnostjo označena literatura (avtorji, knjige, inštitucije), ki je pomembna v nacionalnem smislu, npr. prvih deset pesnikov, prvih deset romanopiscev itd., kar s pridom izrabljajo sestavljavci antologij in šolskih beril, žiranti pri literarnem nagrajevanju, presojevalci raziskovalnih projektov, objav v »osrednjih« literarnovednih revijah ipd. Obče je sprejeto stališče, da sta literatura v slovenščini in z njo tudi literarna veda nastali v 19. stoletju kot legitimacija samostojne nacionalne eksistence in da sta torej inštrument tega nacionalnega interesa. Z globalizacijo humanističnih strok, ki so bile in so še vedno močno vpete v cilje nacionalnega konstituiranja, emancipacije in prezentacije, pa ta nekdaj najvišja stopnja relevantnosti ne zadošča več. Ker se pomembnost določa v mednarodnem okolju, dobijo status večje pomembnosti tiste teme, okrog katerih se zbira več piscev, česar pa za izrazito slovenske teme ni mogoče pričakovati. ''Slavistična revija'' prednostno publicira razprave o slovenskem jeziku in književnosti in že zato v globalnem smislu ne more postati osrednja referenčna točka. 

No, defetizem vseh tistih, ki se ukvarjamo s slovensko književnostjo, kljub temu da ta predstavlja samo drobcen in povrhu jezikovno nedostopen delež svetovne produkcije, vendarle ni na mestu, saj se relevantnost tem ne meri samo po številu piscev in del niti ne po njihovi globalni slavi, ki je pogojena tudi z izbiro katerega od »svetovnih« jezikov, ampak obstajajo še drugi filtri, ki znajo ob ugodnih razmerah našim temam priskrbeti globalno pozornost. Globalna relevanca ni samo ena. Poleg lestvice kanoniziranih avtorjev, katerih pozicijo umetno utrjujejo šolski katalogi znanja, obstajajo še lestvice avtorjev in del, ki so bili kulturnozgodovinsko pomembni zaradi svoje velike popularnosti; obstajajo npr. zgodovine trivialne književnosti. Do poskusov vzpostavitve alternativnega kanona je prihajalo v preteklosti iz nazorskih razlogov: v 30. letih 20. stoletja so npr. katoliški kritiki in literarni zgodovinarji želeli spodkopati liberalski monopol v stroki z zamenjavo seta liberalskih literarnih korifej s setom katoliških avtorjev, danes se spremembe na lestvici relevantnih tem dosegajo z vključevanjem spolnega filtra (ženske teme), skozi žanrsko perspektivo (humor, zgodovinski roman, feljtonski roman), motivno perspektivo (tematizacija drugega, mitološke teme) ali pa samo kot gradivo pri utemeljevanju novega metodološkega pristopa.

Izbirnih možnosti je skratka tudi v literarni zgodovini in v njenem akademskem segmentu vedno več, tako med temami kot med orodji. Prav nič nam ni treba, tako kot to počnejo novinarji, prežati na teme, ki so jih oblikovalci javnega mnenja označili kot osrednje ali pereče. Publicistično zaganjanje enkrat v eno in drugič v drugo temo, ki bolj nereflektirano kot manipulativno pušča ob strani množico drugih pomembnih tematskih izbir, ne sme postati zgled za obnašanje v stroki, saj takim splošnim kulturnim interesom v obliki proslave jubilejev že zdaj preveč popušča, npr. ko načrtuje simpozije ob obletnicah pomembnih osebnosti. Primerov publicističnega glodanja kosti je v vsakdanjem življenju toliko, da navajanje primerov ni potrebno. O strokovnem odnosu lahko govorimo šele takrat, ko ni pod vplivom publicističnega forsiranja enkrat ene drugič druge teme.

====Vaje v pisanju====

Pisanje je veščina, spretnost, ki se je je treba naučiti. Kakor se električar nauči vezave žic v stikalu, tako se mora tudi vajenec za pisca naučiti, kako se vežejo izjave v sporočilo. Vsak mora obvladati svoja orodja: molčimo o električarju, ker ne vemo dosti o njegovih pripomočkih, piščevo osnovno proizvodno sredstvo pa sta, preprosto rečeno in vsaj za zdaj (piše se leto 2013), tipkovnica in miška; z njima tvori na zaslonu besedila različnih vrst. S 110 ali nekaj takega tipkami (gumbi) na teh dveh orodjih se pisec odloča med izbirnimi možnostmi, ki mu jih ponuja program za oblikovanje besedila. Priročniki za pisanje običajno začenjajo z najtežjim – kako si zamisliti temo in koncipirati tekst –; naši nameni so preprostejši: pisca na začetku navaditi na orodje. Včasih so nas na začetku šolanja učili držati v rokah svinčnik, malo pozneje pero, in vleči z njim tanke in debele črte po papirju, danes bi v prvih razredih v šoli morali učiti tudi in najprej uporabo tipkovnice. Kje sploh še uporabljamo pisalo in papir? Na vlaku, če smo doma pozabili prenosnik ali tablico, za obkrožanje ali podčrtavanje delov zanimivih člankov v časopisu v bolnišnični čakalnici, na morju, ker je sonce presvetla konkurenca zaslonu računalnika ali bralnika, v postelji, ko se nam ne ljubi prižigati računalnika, ko se nam začnejo zapirati oči, in ob sveči, kadar sredi nevihte zmanjka elektrike. Zakaj je kljub prevladujoči uporabi tipk vendarle treba malčke navaditi na pisalo? Ker se menda na ta način, preko ročne spretnosti, krepi njegova inteligenca, pisanje z roko bolj kot tipkanje pomaga pri pomnjenju črk. No, takó tipkanje kot pisanje spadata med haptične oz. tipalne izkušnje, ki so razvojno pomembne. 

Pisati smo se učili s prepisovanjem besed iz čitanke v zvezek, tule bomo za vajo prepisovali besedila iz knjig in revij na zaslon. Po zaslugi čitalnikov in [[:w:en:OCR|OCR]] (optičnega prepoznavanja črk) nam besedil ni več treba v celoti pretipkavati, ampak le popravljamo za strojem, ki je namesto nas opravil mukotrpno delo. Tudi ne bomo pretipkavali ali popravljali kar nekaj, ampak besedila, ki pripadajo nacionalni literarni preteklosti in jih je bilo treba digitalizirati, ker bi sicer čez desetletja ne bila več dosegljiva in berljiva. Sama digitalizacija in korektura nista dovolj, biti morajo tudi javno dostopna. Obema namenoma, skupaj z našo namero, da kvalificiramo čim več kompetentnih piscev (prepisovalcev in popravljavcev besedila), najbolj ustreza spletišče [[:s:sl:Wikivir|Wikivir]], ki je od 2006, ko smo ga dobili,&lt;ref&gt;Tri leta po otvoritvi angleškega Wikisource leta 2003.&lt;/ref&gt; postalo zajetno skladišče slovenske literarne klasike v javni lasti. Slovenščina je eden od trenutno 114 jezikov s takim repozitorijem oz. spletno digitalno knjižnico; 65 od tega je v svojih jezikih. Pridružili se bomo kateremu od študentskih projektov, ki tečejo na Wikiviru, npr. [[:s:sl:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika|projektu Slovenska leposlovna klasika]], avtodidakti in samotarji lahko začnejo tudi v [[:s:sl:Wikivir:Peskovnik|peskovniku]].&lt;ref&gt;Izhodišče študentskih projektnih popravljanj je tudi na Wikiverzi, npr. pod poglavji [[:v:sl:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Tipkanje]] ali [[:v:sl:Kompenzacijsko tipkanje|Kompenzacijsko tipkanje]].&lt;/ref&gt; 

Tam utegnemo naleteti na take napotke:

*registriraj se na začetni strani in se z izbranim imenom in geslom prijavi; isto ime kot na Wikiviru velja še na Wikipediji, Wikiverzi idr.
*na seznamu, pripravljenem za razred, se vpiši s svojim uporabniškim imenom k eni izmed nalog, npr. takole: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[Uporabnik:Anita Mega|Besna Strojepiska]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;; na koncu izbrane alineje, za pomišljajem
:*v urejevalni način vstopiš s klikom na zavihek ''Uredi stran'', ko končaš, čisto spodaj levo klikneš gumb ''Shrani stran''&lt;ref&gt;Imena tipk so v ''Novi pisariji'' postavljene v lomljene oklepaje (npr. &lt;Ctrl&gt;), naslovi zavihkov in drugih menijskih izbir ležeče (npr. ''Shrani''), kodni nizi, ki niso namenjeni izvršitvi, pa so v drugem fontu (npr. &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{razprto|besedilo, ki naj bo razprto}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;).&lt;/ref&gt;
*če naslov domače naloge še ni klikljiv (če je torej v navadni pisavi namesto v rdeči ali modri), napravi klikljivega po vzorcu drugih; zdaj je že jasno, da besede postanejo klikljive, če so v dvojnih oglatih oklepajih
:*kjer klik na naslov pripelje na neko drugo besedilo z enakim naslovom, je treba naslov našega teksta na seznamu spremeniti: ponavadi dodamo v oklepaju avtorjevo ime in priimek ali pri anonimnih besedilih naslov časopisa z letnico, npr. &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[:s:sl:Dom|Dom]] &gt; [[:s:sl:Dom (Zofka Kveder)|Dom]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, kar pripelje na prazno stran
::*predponi '':s:sl:'' pomenita slovenski Wikisource
*odpri na računalniku še eno okno in v njem besedilo, na katerega kaže povezava na koncu alineje; najpogosteje je z dLiba ali s spletišča Internet Archive; med tem oknom in Wikivirovim oknom se seliš s kombinacijo tipk &lt;Alt&gt; + &lt;Tab&gt;
*tekst označi z miško, če ne gre v enem kosu, pa po stolpcih, s &lt;Ctrl&gt; + &lt;c&gt; ga spraviš v spomin, skočiš na Wikivir in ga odložiš s &lt;Ctrl&gt; + &lt;v&gt;
*odpri še tretje okno s kakim lepo urejenim besedilom na Wikiviru, recimo iz revije ''[[:s:sl:Vigred|Vigred]]'', klikni zavihek ''Uredi'' in prekopiraj iz njega v svoj tekst glavo
*v glavi zamenjaj prekopirane podatke s tistimi, ki so primerni za besedilo v delu
*loti se popravljanja napak, ki jih je zagrešil stroj (OCR) v prekopiranem besedilu: 
**odstavek napraviš s prazno vrstico; pomembni so samo odstavki, ne pa tudi prehodi v novo vrstico, ki so v izvirniku drugačni, kot bodo na zaslonu, tudi če so v urejevalnem načinu zvesto reproducirani
**deljenje odpravi
**ne popravljaj avtorjevih morebitnih pravopisnih ali slogovnih napak, saj to ni [[:w:sl:lektoriranje|lektura]], ampak [[:w:sl:korigiranje|korektura]]
**kadar naletiš v predlogi na očitno tiskarsko napako, jo popravi takole: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{redakcija|zatipkana beseda|popravljena beseda}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, kar na zaslonu dá: {{redakcija|zatipkana beseda|popravljena beseda}} 
**v dilemi si oglej napotke na [[:s:sl:Pogovor_o_Wikiviru:Slovenska_leposlovna_klasika|pogovorni strani popravljanja klasikov na Wikiviru]], v [[:s:sl:Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika/Smernice|smernicah projekta]] in na [[:s:sl:Wikivir:Forum|forumu]] ali na pogovorni strani predmeta postavi vprašanje oz. predlog
*na dnu dodaj kategorije, npr. &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[Kategorija:Podlistki]], [[Kategorija:Slovenec]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, kategorijo z imenom avtorja (če je poznan), žanrom (npr. potopis), temo (npr. Borovnica)
*nič ni prepovedano potešiti radovednost o avtorju s klikom na njegovo ime na Wikipediji ali poguglati temo
*uspešno zaključena naloga je droben prispevek k slovenski kulturni dediščini in vaja v kreativni udeležbi v kulturi

Zdaj ko kolikor toliko obvladamo orodje, bo tudi sestavljanje novih besedil lažje.

====Usoda avtorstva====

Po tistem, kar smo zapisali malo prej, je mogoče skleniti, da gre pri avtorstvu, gledano razvojno, za enega starejših konceptov. Da je tu avtorstvu posvečeno samostojno poglavje, je dokaz trdoživosti tega koncepta, kar je tudi posledica njegove pravne urejenosti. Besedila nimajo svojega zakonskega poglavja, ki bi urejalo in sankcioniralo ravnanje z njimi, tako kot ga imajo npr. nepremičnine, pa tudi bralcu pravo ne posveča posebne pozornosti, razen če bralskih interesov ne razumemo samo kot oblike potrošniškega interesa in se sklicujemo na zakon o varstvu potrošnikovih pravic. Avtorji pa imajo svojo zakonodajo, ki se celo razrašča. Če primerjamo organiziranost avtorjev in bralcev, so prvi glede vplivnosti v prednosti. Združujejo se v tako močne skupnosti, kot so Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtorsko agencijo, medtem ko imajo bralci za sabo samo bralske krožke in forume (npr. Knjižni molji). Do pravne utrditve prihaja s faznim zamikom, tako da pravna ureditev, ko nastopi, pomeni pravzaprav že oviro novim produktivnim konceptom. Ne, prava prav gotovo ne moremo prišteti med mehanizme, ki bi skrbeli za fleksibilnost kulturnega sistema, ampak ima vlogo zavore.

Biti avtor/avtorica je včasih nekaj pomenilo. Pomenilo je pripadati ustvarjalni eliti, kreativni smetani skupnosti, prinašalo je družbeni ugled in osebno zadovoljstvo. Vprašanje, ali kdo »že objavlja«, je imelo težo iniciacijske izjave, vstopa v privilegirano družbeno manjšino, ki prevzema na svoja ramena odgovornost za obnašanje vse skupnosti. Samo stare pisateljske spomine in dnevnike je treba vzeti v roke, pa se razkrije usodna družbena teža odločitve »postati avtor«. Avtorji so z deli konstituirali in kulturno emancipirali skupnost, iz katere so zrasli, in legitimirali zahteve po njeni samostojni kulturni eksistenci. 

Visok ugled avtorskih besedil se še danes izraža skozi avtorjeve zahteve, da lektorji in uredniki ne posegajo vanje oz. da to počno skrajno občutljivo. Za posege drugih se reče, da so »potvorili besedilo«, zelo lepo se sliši in ponavlja, da je dobro besedilo tako, da mu ni mogoče brez škode nič odvzeti in nič dodati, redaktorji se trudijo ohraniti njegovo avtentičnost in se sploh, zlasti pri klasikih, obnašajo do njih spoštljivo, kot da bi šlo za nedotakljive svetinje. Celo začetniški pisci med študenti niso prav nič zadovoljni, kadar učitelj preveč pogumno prečrta kakšno besedo, stavek ali odstavek, spremeni besedni red, zamenja besedo ipd. 

Nekateri samozavestni avtorji želijo s svojim besedilom razpolagati tudi potem, ko so prodali ali odstopili materialne pravice zanj. Razumljivo in dragoceno je, kadar se udeležujejo debate o oblikovanosti in sporočilu besedil in usmerjajo njihovo recepcijo, problematično pa postane, če želijo objavljenemu besedilu preprečiti obtok med publiko, ki se je avtorju zamerila. To se lahko doseže z navito ceno »neprecenljive« publikacije, s prepovedjo razširjanja po spletu ali s preprečevanjem ponatisa v učbenikih. Pametnih razlogov za taka dejanja ni. Težja dosegljivost publikacije le redko prispeva k njeni večji zaželenosti in vrednosti, večinoma pomeni le korak globlje v recepcijsko gluho lozo. Demonstrativni umik besedila s spleta lahko razumemo kot še zadnji obupni poskus avtorja brez bralcev, vzbuditi zanimanje publike, ki jo zganejo le še kulturni škandali te vrste. In kot dokaz avtorjeve popolne neprilagojenosti novim konceptom avtorstva. K omejevanju avtorskega napuha in samovolje bomo prispevali tako, da ne bomo kupovali, ponatiskovali in propagirali predragih knjig, ne bomo posegali po izvirnih besedilih in prevodih, ki jih ponujajo pod omejitvenimi pogoji, ampak raje po takih v prostem dostopu ali napisali in prevedli svoja. Avtorjev s premočnim egom ne bomo moledovali, naj odstopijo svoja besedila za objavo na Wikiviru, saj preradi ob prvi slabi volji priložnost kapriciozno zlorabijo za umik teksta.

=====Soavtorstvo=====

Izkušnja z wikiji in drugimi oblikami kolektivnega pisanja pomaga preseči vase zagledano občutljivost in pisce odpreti za sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja. Tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, ampak kot sodelovanje.

Pravila obnašanja soavtorjev, bolje sourednikov, so na Wikipediji kar utrjena, oblikovala jih je izkušnja enciklopedičnega pisanja za tisk, ki je bilo tudi skupinske narave. Drugače pa je na Wikiknjigah, katerih ime priziva v zavest tradicijo individualnega avtorstva, vsaj v humanistiki je bila knjiga praviloma produkt enega samega avtorja. Wikiknjige deklarativno odpirajo prostor skupinskemu avtorstvu, sodelovanju avtorjev za skupni cilj, in se z vprašanjem avtorske lastnine nočejo ubadati. Ker gre za daljša besedila, kjer je avtorski delež posameznika očitnejši kot na Wikipediji, predvidevajo nekje na začetku seznam vseh sodelujočih ali vsaj najplodovitejših sodelavcev. 

Pravila avtorskega sodelovanja na Wikiknjigah v bistvu niso določena. V principu naj bi šlo za konsenzualno (soglasno) usklajevanje, kako je to videti v praksi, pa spoznavamo sproti pri pisanju tele Wikiknjige. Uporabnico Petro Jordan sem sam nagovoril, da prispeva odstavek vanjo in vsebino odstavka sva uskladila,&lt;ref&gt;Glej opombo na dnu poglavja [[Nova pisarija#Ločila|Ločila]].&lt;/ref&gt; uporabnik Eleassar pa se je odločil, da bo preprosto črtal kritične izjave v ''Novi pisariji'', ki se nanašajo na njegovo brisanje informacij na Wikipediji.&lt;ref&gt;Glej {{Diff|Main Page|13814|13813|njegovo prvo}} {{Diff|Main Page|13835|13831|in drugo intervencijo}}.&lt;/ref&gt; Nestrinjanje z vsebino bi se lahko zgodilo tudi drugače, bodisi v debati Pod lipo ali v opombi k dotičnim mestom, vendar je izbral možnost, ki je najdlje od temeljnega wikijevskega duha, tj. duha usklajevanja. V vsaki stvari je nekaj dobrega, pri temle izbrisu je dobro to, da je ozavestil razlikovanje med avtorskim in uredniškim sodelovanjem in opozoril na razlike med dvema Wikimedijinima spletiščema, Wikipedijo in Wikiknjigami.

S soavtorstvom humanisti nimamo prav veliko izkušenj, zato si ne bo odveč zapomniti nekaj pravil, ki jih moramo upoštevati, če hočemo tekst oblikovati skupaj z drugimi: 

# vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj
# bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov
# zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov in stvarí same
# zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi, v sili angažiraj nevtralne arbitre
# soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo
# ne poizveduj za avtorjem posega; ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu&lt;ref&gt;Joe Parent in Joe Uscinski. [http://www.crassh.cam.ac.uk/blog/post/of-coauthoring Of Coauthoring.] CRASSH 19. jun. 2014.&lt;/ref&gt;

Učitelji s spodbujanjem soavtorstva preganjamo prvega od [[:w:en:seven deadly sins|smrtnih grehov]], ki je izvirni krivec, da se nam sfižijo najplemenitejši načrti, tj. napuh (lat. ''superbia'', gr. ''ὕβρις'' 'hibris'). Pisec, ki se zna uskladiti z drugimi, ne prakticira več pisanja za to, da bi tako potrdil in dokazal svojo odličnost, svojo večvrednost, temveč zato, ker bi s pisanjem rad prispeval k skupni dobrobiti. Avtorski napuh prišepetava piscem, da o svojem pisanju razmišljajo v prvi vrsti kot o zasebni lastnini in kontrolirajo dostop do njega: dovolijo ga samo tistim, ki jih presodijo za vredne, ali tistim, ki dostop plačajo. Teksti skupinskega avtorstva so pogosteje kot individualna avtorska besedila opremljena z licenco cc, ki takega atavističnega odnosa do intelektualnih proizvodov ne podpira.

====Objavljanje====

Koncept avtorstva torej ni povezan toliko s priložnostjo za pisanje kot z objavljanjem. Pri klasikih je sicer pomembno tudi tisto pisanje, ki je ostalo v rokopisu in ni prišlo med bralce, drugače pa štejejo le objave. Do objave je namreč vodila dovolj dolga in naporna pot in ovire na tej poti so selekcionirale in filtrirale kandidate za »Avtorja«. Potencialni avtor je moral najti vstop v družbo objavljajočih, tako da je pritegnil njihovo pozornost, in prijateljska omizja, krožki in klubi so mu pomagali do mecenov, založnikov in urednikov, ki so bili zadnji člen na poti do tiskarne. 

Danes pot do objave v reviji ali knjigi ni kaj dosti drugačna, le stroški tiska so za tiste, ki niso pripravljeni čakati v vrsti na negotovo državno subvencijo ali nimajo prijateljev med uredniki, vedno manjši in si jih lahko privošči skoraj vsak. Še lažje je objavljanje na spletu. Edina potencialna ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje, pa še ta le za starejše, elektronsko nepismene člane pišoče skupnosti. Občasni ugovori, da je revnim težko priti do računalnika, so iz trte izviti, saj je javnih mest, kjer se lahko tipka, na ostajanje, sicer pa piscu, ki ne zna zaslužiti za nakup svojega osnovnega orodja, ni zaupati in ne bo škode, če nikoli nič ne napiše. 

Z internetom se je rodil nov pomen izraza »postaviti besedilo«. Nekdaj so besedila postavili stavci v tiskarni, kar pomeni, da so jih pretipkali iz rokopisov v stavni stroj, od koder so šla v tisk (razmnoževanje) in naprej med bralce. Redko se je zgodilo, da postavljeno besedilo ni prišlo med bralce, npr. če je bilo pred natisom cenzurirano in se je v časniku na mestu besedila bleščal prazen stolpec. Ko je bilo natisnjeno, je oblast sklenila konfiscirati (zapleniti) celo številko, kar se je dogajalo v politično napetih obdobjih. [[:w:sl:Jožef Žemlja|Jožef Žemlja]] je leta 1842 sklenil, da ne plača svoje v Zagrebu tiskane knjige ''Sedem sinov'', češ da je stavec zagrešil preveč napak. Knjigo so uničili in gola sreča je, da se je v zagrebški nacionalni knjižnici ohranil en izvod. 1963 je bila v Ljubljani postavljena in natisnjena Balantičeva zbirka ''Muževna steblika'', {{COBISS|ID=14412545}} ki je šla v razrez in papirni mlin zaradi politične spornosti pesnika. [[:w:sl:Penati|Penati]] so med obema vojnama preko poznanstev v tiskarni prišli do iztisov svojih obscenih humornih besedil (Soldaška abeceda, Pesem od Katre itd.), ki niso bila namenjena javni, ampak le interni rabi v varnem zavetju zaključene gostilniške družbe.&lt;ref&gt;''Fuk je Kranjcem v kratek čas: Antologija slovenske pornografske poezije.'' Ur. Marjan Dolgan in Miran Hladnik. Ljubljana, 1990, {{COBISS|ID=15299840}} 1993. {{COBISS|ID=32961792}}&lt;/ref&gt; Tudi če je raba ušla nadzoru, zanje ne moremo reči, da so bila objavljena.

Danes »postaviti besedilo« pomeni naložiti (»uploadati«) besedilo na kak strežnik oz. na kako spletno mesto. Če je to mesto poznano kot občilo, kot medij, ki je zainteresiran, da postavljeno pride pred oči čim več bralcem, potem postaviti pomeni hkrati tudi objaviti. Vedno več je postavitev besedil, za katere ne moremo uporabiti besede objava. Če je besedilo samo postavljeno na splet, ga je najti približno tako kot iglo v senu. To velja seveda samo za dokumente, na katere ne kaže nobena povezava in niso vključeni v nobeno spletno kazalo, in za tista spletišča, ki ne dovoljujejo indeksiranja takih lebdečih, nepovezanih dokumentov. Na zaslon jih prikliče samo tisti uporabnik, ki mu avtor ali oseba, ki je dokument naložila, sporoči spletni naslov. Vsem drugim tudi guglanje po izrazih v tekstu ne bo prav nič pomagalo. Če spletna domena, na kateri tiči dokument, nima izrecne prepovedi indeksiranja map (''directory listing''), spletni roboti (''web crawlers'') dokument indeksirajo in ga pokažejo med zadetki, če le uganemo zaporedje nekaj besed iz njega. Za dokument na spletu, ki ga nismo namenili objavi, je najbolj varno v glavi uporabiti vrstico &lt;code&gt;&lt;meta name=&quot;robots&quot; content=&quot;noindex, nofollow&quot;&gt;&lt;/code&gt; ali &lt;code&gt;&lt;meta name=&quot;robots&quot; content=&quot;noarchive&quot;&gt;&lt;/code&gt;. Če želimo pred indeksiranjem skriti ves direktorij, postavimo vanj datoteko z naslovom &lt;code&gt;robot.txt&lt;/code&gt;, v kateri naj robot najde samo naslednji dve vrstici:
&lt;poem&gt;
::&lt;code&gt;User-agent: *
::Disallow: /&lt;/code&gt; (oz. &lt;code&gt;Disallow: /ime direktorija/&lt;/code&gt;, če hočemo iz »objave« izključiti samo ta direktorij)
&lt;/poem&gt;
Verjemimo, da ga (vsaj robota poštene sorte) res odvrneta od nadaljnjega brskanja. Sicer pa spleta nimamo zato, da bi se vanj skrivali, ampak zato, ker bi radi nanj naložili informacije v skupno dobro.

V spletnem okolju objaviti besedilo pomeni postaviti dokument z namenom, da ga najde in prebere čim več ljudi. Obstajajo podjetja, ki se preživljajo s tem, da se strani njihovih klientov znajdejo čim bolj pri vrhu med zadetki. Za pravo objavo se je skratka treba potruditi. Najbolj prispeva k vidnosti postavitev na močno obiskovano mesto, kot je spletni časopis, blog ali forum, oglašanje na takem mestu in vključitev v kazala na takih mestih. Pomagajo tudi hiperpovezave v besedilu. Več ko je povezav v njem, bolj se vpenja v sobesedilo in lažje je priti do njega. Prav nobenega dvoma ni, da so besedila na Wikipediji, ki se pri iskanju znajdejo na vrhu med zadetki, objavljena. Enako velja za besedila na Wikiviru, ni pa več tako samoumevno za tekste na Wikiverzi, ki jih iskalniki sicer hitro registrirajo in so lahko najdljivi, vendar Wikiverza ni prostor, kamor bi besedila postavljali z namenom vesoljnega ogledovanja, ampak je sklop učilnic, v katerih so teksti namenjeni lokalni, razredni rabi. V ta okolja je res mogoče komur koli kadar koli pokukati in se celo oglasiti k besedi, vendar bi bilo izkoriščanje tega prostora za večjo vidnost tekstov, ki niso namenjena akademskim predavanjem, seminarjem in vajam, razumljeno kot zloraba.

O tem, ali ima besedilo na spletu status objave ali ne, odloča v prvi vrsti avtorjeva intenca.&lt;ref&gt;Pravniki bi tu posegli po izmuzljivem terminu ''naklep''.&lt;/ref&gt; Če je bilo tja postavljeno z namenom, da bi ga prebralo čim več ljudi, in je tudi ustrezno opremljeno (s ključnimi besedami v glavi, z linki, vključenostjo v kazala, reklamiranjem na forumih in v iskalnikih), potem gre nedvomno za objavo. Če pa takega namena ni bilo in smo nanj naleteli povsem naključno ali celo z nelegalnim vdorom na strežnik ali se je v javnem obtoku znašlo po avtorjevi nespretnosti, potem je bilo na splet samo postavljeno, ne pa tudi objavljeno. O potrebi natančnejšega določanja statusa objave lepo priča tavtološka, torej nelogična sintagma »javno objaviti«: včasih je bilo dovolj reči samo objaviti 'postaviti pred javnost', 'uradno sporočiti javnosti', danes pa se marsikomu zaradi različnih stadijev priobčanja zdi primerno pretiravati z nerodno sintagmo, ki pomeni pravzaprav 'javno postaviti pred javnost'.  Spreminjava tehnologija in zakonodaja ustvarjata med obema pojmoma obsežno sivo polje, kjer je težko opredeliti status besedil. Mislim na spletišča, kot so Facebook, Twitter in podobno. V principu gre za zaprte komunikacijske kroge, ki pa v posameznih primerih, ko piscem uspe pritegniti pozornost množic, zlahka prestopijo polje zasebnega, internega ali klubskega.&lt;ref&gt;Dobro je vedeti, da pravniki pod objavo razumejo tudi dostopnost dokumenta v javni knjižnični ali arhivski zbirki (Lenart Šetinc. [http://slov.si/doc/avtorske_fotografije.pdf Avtorskopravna ureditev fotografskih del in avtorskih del na splošno dostopnih krajih v pravnem redu Republike Slovenije.] Inštitut za medijsko pravo 11. feb. 2013).&lt;/ref&gt; 

Ne vem, kako pravno regulirati to dinamično področje, prepričan pa sem, da je današnja pravna praksa, ki se oklepa modelov tradicionalnega objavljanja v tiskanih medijih in po tej izkušnji diktira obnašanje na spletu, popolnoma zgrešena, civilizacijsko razdiralna in nevarna, ko v precepu med dvema pravicama, kadar sta si navzkriž, tj. med pravico do informiranosti in pravico do zasebnosti, daje prednost slednji.

====Množični um ali pametna množica====

V socialni teoriji obstaja vrsta izrazov za poimenovanje različnih kombinacij množice in pameti, nekateri imajo status terminov, drugi so zgolj v sinonimni rabi: množični um, kolektivna pamet, kolektivna zavest, množična zavest, angl. ''[[:w:en:collective consciousness|collective consciousness]]'', ''hive mind'', ''group mind'', ''mass mind'', ''social mind'', ''[[:w:en:collective intelligence|collective intelligence]]'', ''[[:w:en:group intelligence|group intelligence]], [[:w:en:collaborative intelligence|collaborative intelligence]], [[:w:en:knowledge sharing|knowledge sharing]]'', ''collective wisdom'', ''smart mob'' 'pametna drhal', ''virtual crowd'' 'virtualna množica'. Vsem gre za način organizacije znanja v informacijski družbi, ki je na delu pri novi pismenosti in pri Wikipediji, to je znanje, pri katerega produkciji sodelujejo neposvečeni in pogosto anonimni posamezniki, ki je javno dostopno in ki se stalno izpopolnjuje. Cilj tega prizadevanja ni korist neki abstraktni, skonstruirani in fetišizirani skupnosti (npr. naciji), ampak korist za vsakega člana skupnosti. Izmenjava množične vednosti deluje proti hierarhiji, avtoriteti in privilegijem, je egalitaristična, brez kontrole, ki je značilna za množične medije, je samokreativna in se sama promovira. 

Koncept skupnosti znanja je del spremenjenega koncepta javnega (''[[:w:en:public|public]]''), ki obuja pomen znanja kot javne dobrine, kakor jo je definiral [[:w:sl:Avguštin iz Hipona|sv. Avguštin]], češ da mora biti znanje za razliko od materialnih dobrin zastonj. Splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki. Wikipedija je po eni strani metafora novodobne, nikoli prej videne organizacije vednosti, po drugi strani pa jo lahko razumemo le kot zadnje v vrsti prizadevanj človeštva za enciklopedični, globalni, totalni zajem človeškega znanja. Sem gredo take reči, kot je npr. [[:w:sl:Aleksandrijska knjižnica|Aleksandrijska knjižnica]], v srednjem veku je [[:w:sl:Sveti Izidor Seviljski|Izidor Seviljski]] (560–636) nameraval v knjigi ''Etymologiae'' strniti vso dotedanjo človeško vednost, globalno znanje je v naslovu knjige ''Descriptio Globi Intellectualis'' [[:w:sl:Francis Bacon|Francisa Bacona]] iz leta 1612, nazadnje so enciklopedična prizadevanja dala značaj celotnemu obdobju razsvetljenstva (''[[:w:en:encyclopedism|encyclopedism]]''). Metafora [[:w:sl:Babilonski stolp|babilonskega stolpa]] govori o nemožnosti dosege takih veličastnih načrtov in kot razlog navaja komunikacijske težave, ki so posledica množice udeleženih jezikov. Wikipedija s svojimi 290 jeziki spominja na babilonski stolp, s to razliko od bibličnega, da je prvič v zgodovini v njej zagotovljena primerljivost znanja in da orodje naravnost kliče k njegovi izmenjavi, tj. prevajanju in prirejanju kvalitetnih gesel v druge jezike. 

Človeka žalosti, kako se družbene skrbi in energije kopičijo ob vprašanju »pravične« razporeditve materialnih dobrin, vsa javna debata (v politiki, v medijih in v gostilni) se vrti samo okrog tega, komaj kaj pa se razpravlja o pravični porazdelitvi znanja. Ali znanja ne dojemamo in cenimo kot dobrine? Kot da po njem ni dovolj povpraševanja. Sosedu zavidamo samo avto, njegova knjižnica pa nam je malo mar. Kulturni spomeniki navadno postanejo predmet javnega zanimanja le takrat, kadar jih s podstavkov odrežejo in na odpadu unovčijo preprodajalci barvnih kovin; ali pa še takrat ne.&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#T105_F14705:36_x445568.5_y126852_s15_b4 Bistrica pri Podbrezjah.] Partizanski spomeniki. Geopedia.si.&lt;/ref&gt; Mogoče pa je treba to razliko v dojemanju znanja vzeti kot obet za oblikovanje družbe zunaj tržnih determinant, potem ko se znanje na lestvici človekovih vrednot znajde nad materialnimi dobrinami. 

V enciklopedijah so bile informacije razporejene po abecedi ali drevesno. Abecedna razporeditev je pomenila osvoboditev od hierarhičnega dojemanja znanja in je asociirala na mozaik, kalejdoskop ali krpanko; Wikipedijin logo v obliki globalne puzle nadvse ustreza tem asociacijam. Vendar v Wikipediji abecedna razporeditev, z izjemo raznih abecednih seznamov v njej, ni več pomembna, saj informacij ne iščemo po abecedi, ampak iskanje prepustimo algoritmom iskalnika. Verbalne in vizualne informacije so v geslih vključene v okolico preko dveh poglavij: preko kategorizacije v ''Kategorijah'' se določa njihovo mesto v hierarhiji znanja, v poglavju ''Glej tudi'' pa so nanizana sorodna gesla po asociativnem principu. Wikipedija ni zapoznelo uresničevanje razsvetljenskega ideala univerzalnega znanja. Znanje za razliko od preteklih obdobij gradi od spodaj navzgor in združuje izhodiščni lokalni interes z globalnim.

Hudo je množični um kritiziral ameriški računalničar, pisatelj in glasbenik [[:w:Jaron Lanier|Jaron Lanier]], ki je civilizacijski paradigmi, ki ji pojemo hvalo, dal oznako »digitalnega maoizma«, češ da odpiranje možnosti v okviru spleta druge generacije, da slehernik sodeluje pri oblikovanju informacij, pomeni grožnjo zahodni civilizaciji, ki da temelji na intelektualnih dosežkih posameznih osebnosti, v političnem smislu pa na reprezentativni demokraciji. Enciklopedične informacije, ki jih producirajo anonimni posamezniki (za njimi se lahko skrivajo organizirani manipulativni nameni, ki potencialno eskalirajo v totalitarizem ekstremno desne ali ekstremno leve usmeritve), so brezbarvne, brez konteksta, konformne in zanje ni nihče osebno odgovoren. Wikipedijo navaja kot primer »vladavine drhali« (''mob rule''), ostro napada anonimne urednike, ki da se norčujejo iz resnih strokovnjakov, in trdi, da je množična pamet neumna in dolgočasna (''[[:w:en:Criticism of Wikipedia|criticism of Wikipedia]]''), njen voluntaristični značaj pa da podpira samo organizacijo obstoječega znanja, ne pa produkcijo novih vsebin.

Marsikaj iz kritike, ki jo Lanier in drugi izrekajo na račun tega, kako množice krojijo znanje, žal drži in nekatere slabosti izkušamo tudi na slovenski Wikipediji. Tak je npr. očitek, da spletni enciklopediji ne gre za resnico, ampak za konsenz, ki ga oblikujejo najglasnejši in najbolj vztrajni sodelavci. Vendar v najpomembnejših točkah kritika Wikipedije ne zdrži: Pogovorne strani, Pod lipo ipd. so prostor individualne artikulacije, pisci nastopajo pod vzdevki, nikakor pa niso anonimini. Kritike bi moralo biti deležno pravzaprav tradicionalno avtorstvo, ki je bolj kot etiki javnega dobra zavezano zaščiti avtorskih privilegijev. Wikipedija je s svojo zastonjkarsko, voluntaristično, kooperativno naravo res huda motnja v kapitalističnem sistemu, ki stavi na tekmovalne posameznike in hoče obravnavati znanje (informacije, knjige) na enak način kot čevlje in drugo potrošno prodajno robo, zato ni čudno, da jo zagovorniki obstoječe ureditve zahodnega sveta razumejo kot grožnjo. Socialna produkcija (distribuirana kooperativna omrežna produkcija informacij), ki jo reprezentira Wikipedija, je v živem nasprotju s predstavo interneta kot informacijske superceste v službi trga, razmejevanja in vzpostavljanja hierarhije.

Lanierjevo nelagodje ob novih modelih produkcije znanja ima korenine v tisti socialni teoriji, ki do množice goji tradicionalno nezaupanje, ker jo vidi le v opoziciji do nadpovprečnih posameznikov, ki jim edinim pripisuje moč družbenega spreminjanja. Nezaupanje se kaže že v izbiri izrazja s slabšalnim prizvokom (''crowd'', ''mob'', Ivan Cankar je v podobnem kontekstu rabil besedo ''Gsindl'' 'drhal',&lt;ref&gt;Pohujšanje, Cankar in narod 1908–1918–1928. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BAS0I789 SN 61/222 (28. sept. 1928).] 2.&lt;/ref&gt; Taras Kermauner pa »lumpenproletariat«). Novejša, postliberalna socialna teorija iz drugačnega ideološkega izhodišča raje uporablja politično korektnejši izraz ''[[:w:en:multitude|multitude]]''. 

Množica se je pojavila kot relevantna socialna kategorija šele v demokratizacijskih prizadevanjih v 18. in 19. stoletju, ki pa so se sredi 20. stoletja izrodila v totalitarizem (fašizem, nacizem, komunizem) in birokratizem. V tej disciplinirani družbi je oblast delovala z določanjem meja, pravilnosti/nepravilnosti obnašanja in sankcioniranjem napačnega obnašanja. V skladu s tem razumevanjem množice niso sposobne vladati sebi.  Množica misli v slikah, s telesom, brez kontrole razuma. Slikovno mišljenje blokira kritično mišljenje in kadar posameznik stopi v množico, pomeni to njegov sestop na civilizacijski lestvici. 

Masovnost je nevarna, ker brezglava množica brez zmožnosti samorefleksije ves čas išče avtoriteto, močnega voditelja, da se mu podredi. Vodja artikulira skupne želje množice in jo drži skupaj. Najsposobnejši izobraženi posamezniki, ki so se z muko dokopali do svoje avtonomnosti, so kaj hitro pripravljeni prevzeti vlogo vodij in usmerjevalcev množic, pač iz prepričanja, da neuka množica ni sposobna samostojnega in odgovornega odločanja. Intelektualci energijo množic razumejo praviloma kot patološko, kot obliko modernega divjaštva, ki je v nasprotju s perspektivami človeškega razvoja. 

Postliberalno-demokratično stališče do množice je veliko bolj zaupljivo od opisanega razsvetljenskega oz. kantovskega. Množice ne prezira in verjame, da se razsvetljeni avtonomni posameznik lahko razvija kot član razumne skupnosti in ne v opoziciji do nje: skupnost je skupnost posameznikov. Skupnosti so zveste svoji konstitutivni logiki, so imanentne in ne zgolj reprezentativne. Sodobna množica je sublimna. Spremenila se je lahko zato, ker jo določa drugačna vrsta dela. Množica se ne ukvarja več s fizično raboto, ampak s storitvenimi dejavnostmi in z duhovnim delom. Deluje zavestno in dobiva status subjekta. Njena kolektivna komunikacija je temeljna oblika postmoderne ekonomije. Sodobna samoregulirana množica za razliko od tradicionalne, ki je zgolj zasledovala svoje želje, prisega na red. Centralizirano odločanje se je umaknilo sodelovalni komunikaciji, današnja množica ne potrebuje več avtoritativnih voditeljev.

Množica ima v sodobni socialni teoriji pozitivno konotacijo. Pomeni konstruktivno kreativno silo in ni več sinonim surovi in neobvladljivi sili, goli telesnosti, neumnosti, pomanjkanju refleksije in neodgovornosti. Socialne inštitucije od religij in nacij navzdol do občinskih uprav in krajevnih skupnosti v sodobni družbi niso več opozicija goli ljudski sili, ampak načini samorealizacije, samoorganizacije in samoregulacije družbe. Na tak način je treba razumeti tudi pojem tiste [[:w:sl:crowdsourcing#&quot;Modrost množice&quot; (»wisdom of the crowd«)|pametne množice]], ki se je odločila v obliki Wikipedije vzpostaviti repozitorij vsega človeškega znanja in je torej pismena v kreativnem pomenu besede.

Wikipedija izrablja pamet množice in je tako oblika proizvodnega procesa, ki se mu v angleščini pravi ''[[:w:en:crowdsourcing|crowdsourcing]]'', v slovenščini bi mu ustrezal neologizem [[:w:sl:crowdsourcing|množičenje]],&lt;ref&gt;Za razliko od izraza množicanje, ki z asociacijo na »žicanje« ustreza angleškemu izrazu ''[[:w:en:crowdfunding|crowdfunding]]''.&lt;/ref&gt; pri kateri množica posameznikov, vsak s svojim drobnim prispevkom, deluje v korist skupnosti. Wikipedija dokazuje trditev teoretikov, da v določenih situacijah množica opravi naloge in rešuje probleme bolje kot njeni posamezni člani. 

'''Literatura'''

*Panagiota Alevizou. [http://wikimania2006.wikimedia.org/wiki/Proceedings:PA1/Full_text Encyclopedia or cosmopedia? Collective intelligence for knowledge technospaces.] ''2&lt;sup&gt;nd&lt;/sup&gt; Wikimania Conference'', 4.–6. avg. 2006. Cambridge, Massachusetts: University of Harvard Law School. 
*François Lachance. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0214.html 19.218 Wikis, settlers, cowboys, and natives.] Humanist Discussion Group 20. avg. 2005. 
*Jaron Lanier. [http://www.edge.org/documents/archive/edge183.html Digital Maoism: The Hazards of the New Online Collectivism.] ''Edge: The Third Culture'' 30. maj 2006. 
*Pierre Lévy. ''Collective Intelligence: Mankind's Emerging World in Cyberspace''. Prev. Robert Bononno. Cambridge: Perseus Books, 1998.
*Al Magary. [http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v19/0347.html 19.354 criticism of Wikipedia.] Humanist Discussion Group 20. okt. 2005 in naslednja sporočila: Vika Zafrin. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0351.html 19.360 Wikipedia defended.] 22. okt. Norman Hinton. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0357.html 19.364.] 25. okt. Gabriel Bodard. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0358.html 19.365.] 26. okt. Michael Hart. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0363.html 19.371.] 28. okt. Emmanuel Okyere II. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0369.html 19.376.] 29. okt. R. Sussex in Norman Hinton. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0372.html 19.379.] 30. okt. Bala Pillai. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0376.html 19.383.] 31. okt. Ingbert Floyd, Willard McCarty, Wendell Piez. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0380.html 19.388.] 1. nov. Mark Horney. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0384.html 19.392.] 2. nov. Ingbert Floyd, Jochen L. Leidner. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0390.html 19.398 Wikipedia: comments &amp; a call for participants.] 3. nov. Francois Lachance. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0395.html 19.403.] 5. nov. Ryan Deschamps, Barbara Walden, Francois Lachance. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0503.html 19.517 Wikipedia and critical thinking.] 20. dec. Donald Weinshank. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0509.html 19.521.] 21. dec.
* William Mazzarella. [https://www.researchgate.net/publication/240552922_The_Myth_of_the_Multitude_Or_Who's_Afraid_of_the_Crowd The Myth of the Multitude, or, Who’s Afraid of the Crowd?] ''Critical Inquiry'' 36/4. 
*Larry Sanger. [http://www.edge.org/discourse/digital_maoism.html Responses on Lanier, J. (2006) Digital Maoism: The Hazards of the New Online Collectivism.] ''Edge: The Reality Club'', 2006.

====Avtorske licence====

Rezultat pisanja je besedilo. Besedilo definirajo ali opisujejo stroke različno. Za jezikoslovje je oblika jezikovne komunikacije, za literarno vedo nekaj berljivega, iz pravnega zornega kota pa je tekst [[:w:sl:intelektualna lastnina|intelektualna lastnina]], okrog katere se je oblikovala specifična zakonodaja, poznana pod imenom ''[[:w:en:copyright|copyright]]'' oz. [[:w:sl:avtorske pravice|avtorske pravice]]. Pravni koncept intelektualne lastnine si prizadeva za ozaveščanje o posebnih pravicah, ki jih izdelki človeškega uma prinašajo kreatorjem, in za realizacijo oz. izkoriščanje teh pravic.&lt;ref&gt;Avtorskim pravicam sorodna tipa intelektualne lastnine so patenti in blagovne znamke.&lt;/ref&gt; Zakonodaja je izhajala iz izkušnje z natisnjenimi besedili in njihovim prometom in je za nove raznolike forme intelektualne proizvodnje v informacijski družbi vedno težje uporabna. Težave povzroča v glasbi, filmu, fotografiji, arhitekturi in seveda tudi pri besedilih v digitalni obliki. Ker tale knjiga nastaja tudi z namenom rušenja preživete avtorske zakonodaje, začenjam poglavje raje s poročilom o alternativnem pravnem konceptu, primernem za promet z besedili v digitalnem času. Koncept je poznan pod imenom ''creative commons''. 

=====''Creative commons''=====

''[[:w:en:Creative Commons|Creative commons]]'' (termin se v slovenščino posrečeno prevaja z '[[:w:sl:Creative Commons|ustvarjalna gmajna]]') je avtorska licenca, ki za razliko od kulture dovoljevanja (''[[:w:en:permissions culture|permissions culture]]''), v kateri temelji ''copyright'', izhaja iz svobodne kulture (''[[:w:en:free culture|free culture]]'') (pojem je uveljavil [[:w:en:Lawrence Lessig|Lawrence Lessig]]). Ta ni toliko na preži proti morebitnim zlorabam, kot je namenjena lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodov. ''Copyright'' bralcu dovoljuje samo določeno rabo, vse druge rabe pa mu prepoveduje in mu grozi s sankcijami, če ne bo ubogal, ''creative commons'' pa mu tekste najprej ponuja in šele potem dodaja, pod kakšnimi pogoji. 

Vrste licenc cc so naslednje.

:{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| [[File:Cc-by new.svg|40px|Attribution]]
| Priznanje avtorstva (''attribution'' – BY)
| Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
|-
| [[File:Cc-sa.svg|40px|Share-alike]]
| Deljenje pod istimi pogoji (''share-alike'' – SA)
| Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (''[[:w:en:copyleft|copyleft]]'').
|-
| [[File:Cc-nc.svg|40px|Non-commercial]] &lt;br&gt;[[File:Cc-nc-euro.svg|40px|Non-commercial-euro]]
| Nekomercialno (''non-commercial'' – NC)
| Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
|-
| [[File:Cc-nd.svg|40px|Non-derivative]]
| Brez predelav (''no derivative works'' – ND)
| Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.
|}

Licence cc so spremenljive, avtor lahko licenco, s katero je opremil svoje delo, tudi spremeni. Licence cc redno uporablja medijska hiša [[:w:en:Al Jazeera|Al Jazeera]], [[:w:en:PLOS|PLOS]] (Public Library of Science), Bela hiša, pri nas spletišča [[:w:en:VideoLectures.net|Videolectures]], [http://www.culture.si/en/Culture.si Culture.si,] avtor tele knjige pa za skoraj vse svoje besedilno, fotografsko in video gradivo. Opremo revij z licenco cc zahteva tudi direktorij prostodostopnih znanstvenih revij [[:w:en:DOAJ|DOAJ]], med katerimi je npr. tudi ''Slavistična revija''.

Najsodobnejša med licencami cc ima oznako ''Creative Commons Attribution 4.0 International license'' in ima globalno veljavnost. Dela, opremljena z njo, so prosto dostopna pod enim samim pogojem, da uporabnik navede njihovega avtorja. Oprema del na spletu s to licenco je res enostavna in vodi lastnika avtorskih pravic, tj. avtorja oz. urednika, ki sta se odločila za cc-licenco, od koraka do koraka. Za spletne objave pridemo do skripta z logom in opisom licence, ki ga vgradimo na dno objave, z [http://creativecommons.org/choose/ izhodiščne strani:] 

{|
|[[Slika:Izbira_cc.jpg|thumb|600 px|Izbira licence cc 4.0]]
|}

Najprej se moramo odločiti, ali dovolimo uporabnikom spreminjati svoje avtorsko delo. Če odkljukamo ''Da'' ali ''Da, če ponujajo predelave naprej pod enakimi pogoji'', nas vmesnik obvesti, da bo to licenca »svobodne kulture« (''[[:w:en:free culture|free culture]]''). Klik na ''Ne'' doda logu krožec z enačajem, ki pomeni, da spreminjanje ni dovoljeno. Pri vprašanju, ali dovoljujemo tudi komercialno rabo, klik na ''Da'' ponovno potrdi pripadnost objave svobodni kulturi, klik na ''Ne'' pa logu doda še en krožec s prečrtanim simbolom denarne valute. V naslednjem koraku izpolnimo obrazec z bibliografskimi podatki o delu: naslov dela, ime avtorja, URL, format objave (slika, besedilo, podatkovna zbirka, video itd.). V zadnjem od štirih okenc na zaslonu se sproti oblikuje skript, s katerim na koncu opremimo svoje delo. Če želimo, da so naši teksti in fotografije brez zadreg uporabljeni na Wikipediji, se moramo sprijazniti tudi z njihovo potencialno komercialno rabo. Misel na to, da bi nekdo drug znal zaslužiti s trženjem našega izdelka, je naravnost grozna, kajne? Pa vendar na Wikipediji objavljamo vedno več in imamo od tega neprimerno večjo kulturno korist, kot znaša potencialna finančna prikrajšanost. 

Za založbe in uredništva, ki sklepajo z avtorjem pogodbo za objavo pod licenco cc 4.0, je na voljo vzorčna avtorska pogodba; avtor besedila pogodbe prosi, če ga pri uporabi njegovega besedila citiramo. Avtorji del, objavljenih pod licenco cc 4.0 priznavanje avtorstva, ohranijo t. i. moralne avtorske pravice. 

'''Dodatno branje'''

*[http://creativecommons.org/weblog/entry/40768?utm_campaign=2013fund&amp;utm_source=email2j&amp;utm_medium=html CC’s Next Generation Licenses — Welcome Version 4.0!] Creative Commons.
*[http://creativecommons.org/freeworks Understanding Free Cultural Works.] Creative Commons.
*[[:w:en:Creative Commons license|Creative Commons license]]. Wikipedia, the free encyclopedia.
*Stuart Shieber. [http://blogs.law.harvard.edu/pamphlet/2014/02/19/a-model-oa-journal-publication-agreement/ A model OA journal publication agreement.] The Occasional Pamphlet on scholarly communication 19. febr. 2014. [Vzorec pogodbe med avtorjem in revijo pod licenco cc 4.0.]

=====''Copyright''=====

Avtorska zakonodaja, poznana po svetu pod imenom ''copyright'' (pri nas [http://www.uil-sipo.si/uil/dejavnosti/avtorska-in-sorodne-pravice/ Zakon o avtorski in sorodnih pravicah]) ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v katerem koli mediju: literarna (sem spadajo tudi računalniški programi), glasbena, dramska, filmska, arhitekturna itd. Ščiti jih pred zlorabo, ki jo definira kot nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljeno javno izvedbo ali predelavo dela in objavo takega izvedenega dela. Posameznim avtorjem ali založbam se zdi, da jim avtorska zakonodaja dovoljuje tudi preprečiti dostop do njihovih objav, kar pa ni res. Bralec ali kateri koli drug uporabnik lahko z avtorskim delom, ki ga je pridobil, počne marsikaj, pod pogojem, da je to početje zasebno. Knjige lahko kopira ali predeluje, le v javnosti se kopije ali predelave ne smejo znajti, če jih ne spremlja izrecno avtorjevo dovoljenje. Avtorska zakonodaja naj bi preganjala kršitve materialnih avtorskih pravic (to je takrat, kadar lastniki utrpijo zaradi početja kršitelja finančno škodo), vendar se na sodišča obračajo lastniki tudi, kadar so kršene samo njihove moralne avtorske pravice, kamor spada npr. nekorektno citiranje ali sploh odsotnost citiranja, posnemanje in druge oblike prisvajanja njihovega dela, ki pa ni povzročilo materialne škode.

Tole poglavje avtorske pravice ne namerava izčrpno predstaviti, ampak pokazati na njeno problematičnost. Očitamo ji, da izhaja iz trojih neustreznih konceptov: 1. da pri intelektualnih proizvodih preveč poudarja njihovega tvorca (avtorstvo), 2. da je zrasla iz izkušnje s tiskanimi objavami in se drugim medijem slabše prilega, najslabše pa internetu, da skratka ni kompatibilna z informacijsko družbo, in 3. da intelektualne proizvode obravnava v prvi vrsti kot lastnino, namesto da bi jih videla kot javno dobrino.&lt;ref&gt;Zaskrbljujoče je opazovati, kako eminentne akademske inštitucije, kot je [http://www.iu.edu/copyright/index.shtml Univerza v Indiani,] iz strahu pred sankcijami v prvi plan na svojih spletnih straneh postavljajo ''copyright'' in druge oblike »varnosti«, »zaščite« in »zasebnosti« informacij in ne denimo znanja kot javne dobrine.&lt;/ref&gt; 

V ZDA, od koder prihajajo zgledi za naše obnašanje v teh rečeh, se je avtorska zakonodaja zelo spreminjala. Na začetku 20. stoletja je bilo obdobje zaščite avtorskih del povprečno 15 let, na koncu 20. stoletja pa povprečno 89 let po njihovem nastanku. To pomeni, da se je dostop do del ves čas omejeval in pogojeval, kar je v nasprotju z deklariranim namenom ''copyrighta'' v ameriški ustavi, namreč da z ekskluzivnimi pravicami za omejeni čas pomaga k napredku znanosti in uporabnih umetnosti.&lt;ref&gt;Michael Hart. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v15/0592.html 15.533 Re: 15.632 violation of copyright?] Humanist Discussion Group 4. maja 2002.&lt;/ref&gt;

''Copyright'' ne upošteva specifične lastnosti produktov človeškega uma, ki te izdelke bistveno loči od druge človeške produkcije, to je njihovo nematerialno dimenzijo. Če jih posplošeno razumemo kot različne oblike informacije, postane jasno, da se obnašajo drugače od druge človeške lastnine. Običajno je lastnina materialna in je z njo tako, da ko pripada enemu, ne more biti hkrati dosegljiva drugemu. Če je lastnikov več, je razpoložljivost predmeta za posameznika manjša. Če ima družina samo ene čevlje, si morajo njihovo rabo razporediti npr. tako, da jih vsak obuje samo en dan. Pri informacijah pa je drugače. Informacije imajo seveda tudi svojo materialno dimenzijo, vendar je ta zelo v ozadju in se njen delež v razmerju do nematerialne »vsebine« zmanjšuje: knjiga na 1000 straneh ima še kako nezanemarljivo materialnost, ki nas udari po žepu, ko jo na pošti zapakiramo v pošiljko, na disketi, cedejki ali ključku je že precej lažja, v obliki priponke v e-pošti pa je njena materialnost že zanemarljiva. Z naraščanjem števila uporabnikov ni informacije nič manj in ni posameznemu interesentu nič manj dosegljiva. Pri natisnjeni knjigi te izkušnje še ni bilo, ker kupljenega ali izposojenega izvoda ne more brati več ljudi hkrati, pri knjigi v elektronski obliki pa si je z izjemo redkih najbolj vročih proizvodov težko predstavljati, da bi tisoče hkratnih bralcev ogrozilo njeno dostopnost, npr. upočasnilo dostop do berila. Specifični status informacij danes kliče po radikalno drugačni zakonodaji. Glede na deklarirano pomembnost informacij za optimalno funkcioniranje družbe je naravnost nezaslišano, da zakonodaja pazi najprej na to, da si kdo ne bi z informacijo postregel mimo vednosti in dovoljenja tistega, ki je zapisan kot njen tvorec, oz. brez plačila za informacijo, namesto da bi pazila na to, da bi njihov pretok potekal brez motenj.  

Po avtorski zakonodaji izvirno delo znači vsaj minimalna količina kreativnosti. Ni že kar vsaka fotografija kreativna in torej predmet avtorske zaščite. Nezaščitene so preslikave predmetov ali avtorskih del na ravni obrtnega znanja, izdelki fotografskih avtomatov, rutinski portreti za dokumente, povprečne amaterske fotografije (družinski, počitniški posnetki) in običajni fotoreporterski posnetki.&lt;ref&gt;[http://www.ti.gov.si/si/vprasanja_in_odgovori/pogosta_vprasanja/vsa_vprasanja/vprasanje_00217/ Vprašanje številka 00217, objavljeno dne 5. 3. 2012.] Tržni inšpektorat Republike Slovenije.&lt;/ref&gt; Zaščitene niso tudi ledene skulpture, ki jih bo vzel topel veter, peščene skulpture na plaži ali nezapisani verzi, ki jih govori pesnik. Tudi niso zaščiteni ideje, koncepti, principi, odkritja ipd. Kraja ideje za knjigo je neetično dejanje, ni pa kaznivo. Bibliografski podatki niso zaščiteni, lahko pa je zaščitena njihova posebna ureditev. Mirno lahko kopiramo koledarje, merske tabele, cenike ipd. Kadar gre za izdelke, ki jih je naročila vlada ali podobna javna inštitucija, so lahko zunaj avtorske zaščite, ni pa to nujno. Zakon velja tudi za dela, ki niso izrecno opremljena z znakom avtorske zaščite ©. Zaščita traja za časa življenja tvorca plus 70 let. Anonimna in psevdonimna dela stopijo v javno last 70 let po objavi. Neobjavljena dela (dnevniki, fotografije, rokopisi) so zaščitena enako kot objavljena. Izdajatelj neobjavljenega dela, ki je že v javni lasti, uživa avtorsko zaščito 25 let po izdaji, uredništvo kritične izdaje dela v javni lasti pa je zaščiteno 30 let po objavi.

Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler le-teh ne proda ali odstopi. Če delo ustvari nekdo v okviru svojih službenih obveznosti, lastništvo pripada inštituciji. Lastništvo takega »naročenega dela« se običajno potrdi v pogodbi (za članek zaposlenega novinarja v časopisu, za računalniški program za domačo firmo itd.). Nekaj podobnega so seminarske in diplomske naloge študentov, vendar si šole teh izdelkov ne lastijo, temveč za objavo na spletnih straneh priskrbijo študentovo izrecno soglasje. Skupinsko delo (težavno poglavje avtorskega prava!) je tisto, pri katerem je sodelovalo več avtorjev z namero, da ga predstavi kot neločljivo celoto. Običajno se partnerji zavežejo v pogodbi. Vsak od avtorjev lahko uporablja celotno delo po svojih željah, vendar polaga račune tudi solastnikom. Z morebitno objavo se morajo strinjati vsi avtorji skupinskega dela. Javne predstavitve in razstave (branje besedila, projiciranje na steno, ogled teksta na zaslonih v računalniški učilnici) so pogost način uporabe intelektualnih izdelkov v visokem šolstvu. Za vse to ni treba prositi dovoljenja, dokler je javna prezentacija v prostorih zakonitega lastnika kopije avtorskega dela in dokler je sprejemnik fizično prisoten, dovoljenje pa je potrebno pri učenju na daljavo. Digitalna knjižnica Slovenije za gradivo, ki še ni v javni lasti, omejuje uporabo tako, da je dostopno samo z računalnikov znotraj inštitucije.

Najtežji problem v avtorskem pravu so izvedena dela, npr. film po romanu, elektronska verzija knjige, učbenika, kazalo knjige, skrajšana verzija romana, prevod. Izvedeno delo, če je nastalo z dovoljenjem lastnika avtorskih pravic prvotnega dela, ima status originalnega in avtorsko zaščitenega dela. Med avtorske pravice gre pravica razmnoževanja in razpečavanja. Delo razmnožujemo s tiskanjem, fotokopiranjem, prepisovanjem, citiranjem, digitaliziranjem, nalaganjem s strežnika na svoj računalnik. Razpečavanje ali distribucija je, kadar delo damo na razpolago v razredu, na spletni strani, ko posodimo komu knjigo. Vse to je dovoljeno početi, tudi če nismo lastniki avtorskih pravic, dokler gre za korektno oz. [[:w:sl:poštena uporaba|pošteno uporabo]] (''fair use'').

Ločiti je treba prodajo dela od prodaje avtorskih pravic. Če avtor poleg dela proda tudi avtorske pravice, ne odloča več o njegovem razmnoževanju. Založbe želijo praviloma z delom odkupiti tudi avtorske pravice (pravico do razmnoževanja, razpečavanja, izdelave izvedenih del, razstavljanja in javne izvedbe dela) in avtor, ki je zainteresiran za ohranitev pravic, mora v pogodbo sam dodati člen, da avtorske pravice zadrži pri sebi; njegov honorar zna biti tedaj seveda nižji. Moralne pravice zadevajo zlasti tiste intelektualne proizvode, ki so izdelani v manj kot 200 izvodih (npr. grafike) in dajejo avtorju omejeno pravico preprečiti uničenje svojega lastnega dela. Z nižanjem knjižnih naklad, z butičnostjo knjižne produkcije se tej kategoriji vedno bolj približujejo tudi literarna dela.

Še manj svobode razpolaganja z delom kot založba, ki je delo kupila od avtorja, ima bralec, ki knjigo kupi. Nakup knjige ne pomeni, da kupec svoj izvod zdaj lahko poljubno razmnožuje ali celo razširja naokrog, kaj šele da bi delo uporabil pri izdelavi svoje knjige, tako da bi iz nje vzel kakšen kos in ga predelal po svojih željah in potrebah. To lahko počne le, če mu avtor kaj takega izrecno dovoli, bodisi zastonj bodisi proti plačilu. 

V določenih situacijah je kupcu (bralcu, uporabniku) dovoljena omejena uporaba avtorskih del (razmnoževanje, razpečavanje, izvajanje) tudi brez izrecnega avtorjevega dovoljenja. O taki pošteni uporabi govorimo, kadar obstaja soglasje, da avtorju z njo ni bila povzročena nobena škoda, oziroma kadar uporabnik počne to v dobri veri (lat. ''bona fide'', angl. ''good faith''), da ni nikomur škodoval. Konkretno bi to pomenilo, da se zaradi take uporabe noben potencialni kupec ni odločil, da knjige ne bo kupil, in s tem ni padla njena tržna vrednost (kar je težko določiti), zlasti pa, da si uporabnik z njo ni ekonomsko opomogel. Poštena raba je skratka neprofitna (nepridobitna) raba. Samoumevno so dovoljeni npr. kratki citati tujih del v znanstveni razpravi, niso pa več samoumevni obsežni citati, še posebej ne citati celotnih dolgih besedil. 

Dela v izobraževanju in raziskavah običajno niso predmet avtorskih tožb, ker je citiranje predhodnih raziskav na teh dveh področjih nekaj običajnega. Samoumevno je kopiranje tujega dela za kritiko, komentar, poročilo, poučevanje (v razredu je dovoljeno celo več kopij) in raziskovanje, vendar samo dokler se s tem ne služi denar. Nihče se ne spotika ob tisto uporabo tujih del, ki se ji v naši kulturi reče izvleček, povzetek ali parafraza. Kljub določenim popustom, ki jih je deležna raba del v šoli po zaslugi plemenitega cilja izobraževanja, velja razmnoževanje avtorskih učbenikov in strokovnih knjig za potrebe študentov brez dovoljenja avtorja za kršenje avtorskih pravic, tudi ko gre za majhen del izvirnika, recimo zgolj 5 %. Uporaba kolegovega učnega materiala v razredu brez njegovega dovoljenja je prav tako kršitev avtorskih pravic.

Olajšave pri dostopanju do natisnjenih učbenikov žal ne veljajo za področje prosto dostopnih spletnih učbenikov, opremljenih z licenco cc. Uredniku spletnega učbenika, ki si je prostodušno postregel s tem ali onim avtorskim besedilom in se želi z avtorjem zmeniti za razumen honorar, do spletne izdaje sumničavi avtor razločno prepove objavo v spletnem učbeniku. Sestavljavcem učbenikov svetujemo, da izbiro besedil in slik za učbenik že skraja omejijo na prosto dostopne izdelke, bodisi take, ki so dovolj stari, da so že v javni lasti, ali take, ki so jih avtorji opremili z licenco proste dostopnosti. Če nič takega ne obstaja, naj sami spodbudijo njihovo pisanje. V [[:v:sl:Skupinsko prevajanje svetovne klasike za potrebe učbenikov|fakultetnih seminarjih na Wikiverzi]] lahko pod kompetentnim mentorskim vodstvom in ob pomoči verziranih leposlovnih prevajalcev nastanejo dovolj kvalitetni prosto uporabni teksti skupinskega avtorstva, ki zlahka nadomestijo problematična izvirna ali prevodna avtorska dela. Nasploh je odpor avtorjev do spletne objave pod licenco cc, ker bodo z njo izgubili nadzor nad distribucijo svojega dela, anahron. Avtorji, ki ne bodo na spletu, bodo slej ko prej (to je takrat, ko ne bodo več obvladovali založb in šolskih kurikulov) pristali v gluhi lozi. Objava na spletu bi jih morala zelo zanimati, saj tam lahko računajo na neprimerno večji odziv kot na papirju.&lt;ref&gt;Lep primer živahne recepcije sta pesniški spletišči [http://www.pesnik.net Pesnik.net] ali [http://www.locutio.si Locutio.]&lt;/ref&gt;

Med ljudmi se napačno domneva, da je prosto uporabno vse, kar se najde na spletu. Prosto uporabne so nasprotno samo tiste redke vsebine, ki jih je avtor opremil z ustrezno licenco, zato kopiranje za javno uporabo ali za prodajo brez avtorjevega pristanka povečini ni dovoljeno. 

'''Dodatno branje'''

*[[:w:en:Berne Convention|Berne Convention]]. Wikipedia, the free encyclopedia. [Bernska konvencija leta 1886 je prva mednarodna regulacija avtorskih pravic.] 
*Maja Bogataj Jančič. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S578X5O8 ''Avtorsko pravo v digitalni dobi: Problematika zaščite avtorskih del s tehnološkimi ukrepi''.] Ljubljana: Pasadena, 2008. {{COBISS|ID=239024128}} 
*Christine L. Sundt. [http://pages.uoregon.edu/csundt/copyweb/ Copyright &amp; Art: Issues that Matter to Creators and Users.] University of Oregon.
*Brad Templeton. [http://www.templetons.com/brad/copymyths.html 10 Big Myths about copyright explained.]
*Miha Trampuž. ''Avtorsko pravo: Izbrana poglavja''. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2000 (Pravna obzorja, 13). {{COBISS|ID=105367808}}

===Bralec===

====Prosti dostop====

[[Slika:Open_Access_logo_PLoS_white.svg|thumb|100 px|left|Logo prostega dostopa]]

Spremenjeni koncept pismenosti je problemom in diskusijam, ki so se pletle okrog pojma bralca, dodal novo poglavje. Če so bila doslej pomembna teoretična vprašanja ustreznosti bralskega dojemanja, dekodiranja sporočila in bralske kompetence, je zdaj v ospredju njegovo zelo praktično pričakovanje, pravzaprav že kar zahteva po prosti dostopnosti informacij z vseh mogočih področij. Sem gre najprej prepričanje, da mora biti prosto dostopno osnovno znanje, ki si ga pridobimo v šoli, torej zastonj osnovno, srednje in visoko šolstvo. Skupnost z željo po trajni in kvalitetni eksistenci je močno zainteresirana za čim višjo izobrazbo svojih članov. Kvalitetno življenje, materialno in kulturno blaginjo namreč zagotavlja pravilno ravnanje, za tako ravnanje pa naj bi se vzgajali (kultivirali) in izobraževali (opremljali z znanjem) v šoli. K prosti dostopnosti šolskega znanja spadajo zastonj učbeniki, ki so prvi indikator tovrstne ozaveščenosti države in resnosti njenih namer, da izboljšajo življenje svojih državljanov. 

Knjige, ki so bile do nastopa interneta glavni vir znanja, so bile zunaj šole redko »prosto dostopne«, torej zastonj. Kot take izjemne izkušnje se spominjamo zastonj izvodov svetega pisma po še tako zanikrnih hotelskih sobah v tujini, v 80. letih smo se čudili zastonj priročnikom za šoferje v kapitalističnih ZDA, s čimer je država jasno kazala, da je resno zainteresirana za prometno pismenost rezidentov (da bi bilo čim manj nesreč) in za to, da so njeni državljani čim bolj mobilni. V socialistični Jugoslaviji je bilo treba vse to drago plačati, češ naj le sežejo v žep, če se hočejo voziti. Enako je bilo tudi z drugimi kanali za prenos informacij: s telefonom, radiem, televizijo, zemljevidi. Da je mogoče do dnevnoinformativnih oddaj brez naročnine, da so lahko lokalni telefonski klici zastonj, brez investiranja v infrastrukturo, so nam pokazali šele zgledi v državah na Zahodu z višjo stopnjo blaginje. Hudo nenavadno se je zdelo tudi, da v turističnih uradih lahko zastonj ponujajo kvalitetne cestne zemljevide in druge prometne informacije in ponekod omogočajo celo zastonj javni prevoz ali da nekatere države pošljejo zastonj učbenike jezika, če jim pišemo zanje z željo, da se želimo učiti njihovega jezika.

Zunaj šole je prosta dostopnost znanja manj samoumevna. Za muzeje in galerije je treba plačati vstopnino, za vstop v knjižnico plačamo članarino, za ogled filmov na kasetah in cedejkah smo plačevali izposojnino, leposlovne in druge knjige v knjigarnah dobimo s popustom samo, če ne grejo v promet, za časnike in revije plačujemo naročnino. Ne plačujemo samo informacij (vsebin), ki so nam za zabavo, ampak tudi tiste, s katerimi bi utegnili povratno, tj. kot načitani, kompetentni državljani obogatiti življenje skupnosti. Še so v spominu predinternetni časi, ko se je delo na računalniku v računalniškem centru (osebni računalniki v začetku 80. let še niso bili popularni) merilo z računalniškimi urami in je bilo neuke začetnike ves čas strah, da ne bodo nehote sprožili kakšnega neustavljivega računanja in bi veliki stroški ne obremenili njegove inštitucije; do takih obračunov ni prišlo, vtisnilo pa se je v zavest, da računalniško delo ni zastonj.

Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti. Digitalizirane zemljevide Slovenije je Geodetski zavod Slovenije interesentom drago zaračunaval, vse dokler se ni pojavila zastonj alternativa v obliki Googlovih zemljevidov; zgodovinske zračne posnetke še zdaj zaračunava, čeprav so bili posneti z davkoplačevalskim denarjem. Slovar slovenskega knjižnega jezika je bilo mogoče dobiti na zgoščenki samo za denar, vse dokler se ni iz širnega sveta prijela navada, da so slovarji na spletu zastonj. Ni bila naša razsvetljena država tista, ki je sklenila svojim državljanom omogočiti zastonj dostop do informacij, do katerih se je dokopala z njihovim davkoplačevalskim denarjem, ampak so bile tuje korporacije tiste, ki so jih brez pričakovanja povračila ponudile po vsem svetu. Kaj ni bilo tako tudi s prevodom operacijskega sistema Okna v slovenščino? Je mogoče to prevodno dejanje, ki po kulturnem pomenu ustreza prevodu biblije v slovenščino, financirala slovenska država? In 150.000 gesel na slovenski Wikipediji, ki uvrščajo slovenščino med prve jezike sveta – jim je do eksistence pomagal slovenski državni denar? Nič od tega: civilizacijsko prelomna dejanja niso imela od države nič oziroma so imela od nje bore malo. Država s svojimi inštitucijami in zakonodajo na marsikaterem področju prej ovira dostop do znanja, kot ga omogoča. 

Internet ukinja staro slovensko izkušnjo, da je treba biti nezaupljiv do vsega, kar prihaja od zunaj, in da se je najbolje zanesti na svoje domače. Zavest o nuji digitalizacije slovenske literarne dediščine se je rodila zunaj Slovenije, tudi hramba besedil in enciklopedičnih informacij je tam, npr. na Wikipediji in Wikiviru, zanesljivejša kot na strežnikih domačih inštitucij. Velika mednarodna spletišča sploh ne diskriminirajo slovenščine, prej bi lahko to očitali domačim povzpetniškim inštitucijam. Vključenost slovenščine in lokalnih kulturnih posebnosti simbolizirajo pri Googlu npr. [[:w:en:Google logo|dudli]] s [https://www.google.com/doodles/?q=slovenia slovenskimi motivi.]

Strahovi rojakov, da globalnemu zastonjkarstvu ni zaupati, ker slej ko prej pride račun za civilizacijske blagodati,&lt;ref&gt;''[[:w:en:There ain't no such thing as a free lunch|There ain't no such thing as a free lunch]].'' Wikipedia, the free encyclopedia.&lt;/ref&gt; če ne za nazaj, pa od zdaj naprej, v obliki zaračunavanja informacijskih storitev, brez katerih si, odvisni od njih, ne znamo več predstavljati življenja. Izvor strahov je globoko zajedeno prepričanje, da je človek človeku volk, da bo sočloveka izkoristil takoj, ko temu za trenutek popusti čuječnost, in da bodo najhujši v tem pogledu brezobzirni tujci, ne pa domačini. Svarilnih zgledov takega socialnodarvinističnega ravnanja, ki neti strahove, seveda ni težko najti (npr. omejevanje dostopa do prej prostodostopnih dokumentov na dLibu, sklicujoč se na avtorsko zakonodajo, zaračunavanje časopisnih novic, ukinjanje dostopa do nepremičninskih podatkov ipd.), vendar je treba opozoriti, da gre večinoma za lokalno (tj. zgolj slovensko) prakso, da so podobna početja dolgoročno obsojena na propad, tako kot je propadla plačljiva Britannica v konkurenci z neplačljivo Wikipedijo, da bi se, če bi veljala logika teh strahov, nekaj podobnega moralo zgoditi že s predhodnimi civilizacijskimi pridobitvami, npr. z elektriko, pa se ni, in da je izražanje takih strahov v bolečem nasprotju s temeljnim humanističnim postulatom: vero v naturno usmerjenost človeka k dobremu in njegova zmožnost doseganja višjih kulturnih ciljev. 

Mogoče je veliki Google res pripravljal velik račun za svojo gigantsko investicijo, za digitalizacijo svetovne knjižne zaloge, poznano pod imenom Googlove [http://books.google.com Knjige,] vendar račun do nas ni prispel. Googlove digitalizirane knjige, tiste ki so v javni lasti, zdaj ponuja ameriška nekomercialna organizacija [http://dp.la Digital Public Library of America] ([[:w:en:Digital Public Library of America|DPLA]]) in [[:w:en:HathiTrust|HathiTrust]] Digital Library zastonj, podobno kot za evropske knjižnice počne to [[:w:sl:Europeana|Europeana]]. Znanje se torej vendarle odpira in ne obratno.  

Od Prešernovega Črtomirja dalje prihajajo rešitve za Slovence od zunaj: v obliki sprva sovražnega krščanstva, frankovskega trgovca Sama, uvoženega protestantizma, uvoženega krompirja, ki ga je ob upiranju kmetov ukazala saditi Marija Terezija, uvoženih prestižnih pesniških form, evropske zakonodaje, ki uči domačine osnovnih manir v razmerju do manjšin itd., zato je nezaupljivost do informacijske družbe, ki tudi ni domač izum, neutemeljena in krivična. V izmišljeni dilemi, poseči po domači plačljivi informaciji ali po brezplačni tuji, ne bi smelo biti dvoma: v interesu kulturnega preživetja se bomo odpovedali fantazmi o večvrednosti »domačega« samo zato, ker je domače, in posegli po tistih informacijah, orodjih in servisih, ki bodo lažje dostopni. 

Najbolj informacijsko zaprta in zaščitena področja človeškega delovanja so vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija, saj se najpogosteje pojavljajo v zvezi z besedo skrivnost (''verska, poslovna, uradna, vojaška skrivnost''; pridobivanje informacij s področja vojske in gospodarstva ima celo svoje ime – vohunstvo ali špijonaža), to pa so področja, pri katerih se sodobne skupnosti in posamezniki znotraj informacijske družbe res ne bi smeli zgledovati. Žal marsikje in marsikdaj počnejo prav to in vsiljuje informacijski molk kot učinkovito orodje za obvladovanje družbenih odnosov tudi drugim: državni upravi in upravljanju v drugih inštitucijah, celo raziskovalni in umetnostni dejavnosti. Industrijska družba in vojska prakticirata tekmovalne odnose med ljudmi, ko zmaga enega pomeni poraz drugega, medtem ko si informacijska družba zaradi specifičnega značaja informacije (te za razliko od blaga, ki ga proizvaja industrijska družba, namreč ni nič manj, kadar si jo deli več ljudi) lahko privošči kooperativnost, ki je civilizacijsko višja oblika odnosov.

Ker nas zanima strokovna komunikacija, ki spada na področje znanstvenega in deloma tudi šolskega, se bomo dostopnosti informacij na področju umetnosti dotaknili samo mimogrede. V »besedno umetnost«, ki je predmet strokovne komunikacije, vstopajo internetne prakse zadržano in z zamudo, tako tudi pričakovanje njene zastonjske dostopnosti. Dostopna je pod pogojem plačila za knjigo, vstopnine za gledališko predstavo ali plačila članarine v knjižnici, dostopnejša je le, kadar gre za šolsko, učbeniško berilo (avtorji založnikom npr. ne smejo prepovedati objave, vendar morajo založniki avtorjem izplačati honorar; učitelji lahko brez kazni razmnožujejo tekste za obravnavo v razredu), kadar so avtorji že 70 let v grobu ali kadar se avtorji odločijo svoje tekste opremiti z ustrezno cc-licenco, ki bralcem dovoli prosto razpolaganje z njihovim delom. 

Tudi znanstvene in strokovne objave s področja literarne vede (če se omejimo samo na ta segment znanosti) so bile praviloma kupljive, dostopne pa skozi podobne kanale kot njen predmet. Prestižni status so imele objave v monografijah, v zadnjih letih zaradi mednarodnih kriterijev, ki dajejo prednost revijalni objavi, pa tudi objave v znanstveni periodiki. Do njih se je pristopalo z nakupom ali z izposojo. Za razliko od literarnih objav, ki so jih uredniki, izdajatelji ali založbe avtorjem ves čas honorirali (večinoma na podlagi državne subvencije), so znanstvene objave v zadnjem desetletju 20. stoletja nehali honorirati. To so si lahko privoščili zaradi drugačnega socialnega statusa avtorjev: literarni avtorji so honorar potrebovali za preživetje, znanstveni avtorji pa so imeli večinoma akademske službe ali so bili plačani iz projektov, tako da se je objava razumela samo kot zadnja avtorjeva obveza v okviru financirane raziskovalne dejavnosti. Tako so se znanstvene objave v veliki meri otresle komercialnega konteksta in so se precej lažje kot literarne prilagajale zastonjski internetni publicistični praksi. Znanstvena revija mora biti spletno dostopna in po možnosti zastonj. Za to, da je veliko znanstvenih objav še vedno plačljivih, smo precej krivi sami, ker jih kupujemo, namesto da bi si z alternativnega mesta, recimo z avtorjeve spletne strani ali iz fakultetnega repozitorija, priskrbeli predobjave, avtorja prosili za darilni ali recenzijski izvod ali jih v skrajnem primeru bojkotirali ter nadomestili z drugim podobnim berilom. 

EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena, in po tem zgledu se ravnajo tudi države, ki sestavljajo EU. Za promocijo proste dostopnosti umetnosti pa se EU ni odločila. Ker pripisuje umetnosti manjši pomen kot znanosti? Ker vidi umetnost po ameriško znotraj področja razvedrila, razvedrilo naj si pa plača državljan sam? Ker je znanost mednarodna, umetnost pa nacionalna?

[[:w:sl:Prosti dostop|Prosta ali odprta dostopnost]] (OA ''open access'') je geslo današnjega časa in od 90. let 20. stoletja dalje pojem, ki se nanaša na diseminacijo znanstvenih informacij. Zadeva vse oblike informacije: revijalna, knjižna, zborniška, spletna besedila, podatkovne zbirke in večpredstavno gradivo. Razlikovati je treba med prostim dostopom in prosto vsebino (''[[:w:en:free content|free content]]''). Vsebino (informacije, besedila), ki je označena kot prosta, lahko poljubno spreminjamo, medtem ko zgolj prosti dostop&lt;ref&gt;Pogostejša je sicer raba z nedoločnim pridevnikom ''prost dostop'' (18 : 1); določno obliko ''prosti dostop'' uporabimo, kadar imamo v mislih posebno vrsto dostopa do informacij, kadar nam torej gre za definirani strokovni termin.&lt;/ref&gt; poseganja v vsebino ne predvideva in ne dovoljuje. 

Izrazov s pridevnikom ''odprti'' je več in tvorijo družino, za katero tiči skupna filozofija: odprti podatki (''[[:w:en:open data|open data]]'', večinoma podatki na internetu, ki niso podrejeni restriktivnemu ''copyrightu''), odprti dostop (''[[:w:en:open access|open access]]'', kako doseči svobodno dosegljivost znanstvenih publikacij in podatkov na spletu), prosta vsebina (''[[:w:en:open content|open content]]'', kako doseči svobodno dosegljivost virov – literature, videa, fotografij –, ki zanimajo splošno publiko), prosto znanje (''[[:w:en:open knowledge|open knowledge]]'', podobno kot odprti podatki, vendar širše: znanstveni, geografski in zgodovinski podatki, glasba, film, knjige, vladne in druge upravne informacije), prosto izobraževanje (''[[:w:en:open education|open education]]''). Drugi projekti zajemajo celo surove eksperimentalne podatke in podatke neuspelih poskusov. Odprta koda (''[[:w:en:Open source|open source]]'') se nanaša na programsko opremo in táko licenciranje, ki omogoča njeno svobodno razširjanje, odprto raziskovanje (''[[:w:en:open research|open research]]''), odprta znanost (''[[:w:en:open science|open science]]''; ta zajema poleg podatkov tudi metode in orodja, ki omogočajo transparentno, reproduktibilno in interdisciplinarno raziskovanje). Kopiranje je v tej kulturi skratka v redu, če le ne zamolčimo imena tistega, od katerega smo prekopirali. 

Moduse razpoložljivosti besedila in njegove manipulabilnosti definirajo licence cc. Slovenci smo v zadregi z ločevanjem med izrazoma prost (''free'') in odprt (''open''), saj angleški ''open'' običajno prevajamo s prost in ne z odprt. Med izrazoma poskušajo razlikovati pri projektu Open Access Slovenia, tako da jim prosti dostop (''free OA'') pomeni brezplačno dostopnost besedila, za katero je avtor materialne pravice prenesel na založbo in je opremljeno z licenco ©, na spletu, odprti dostop (''libre OA'') pa brezplačno dostopnost besedila na spletu, pri čemer je avtor obdržal materialne pravice, besedilo pa je opremljeno z eno od licenc ''creative commons'', ki jih v primeru revijalne objave določi revija.&lt;ref&gt;[http://www.openaccess.si/definicije-in-deklaracije/ Definicije in deklaracije.] ''Open Access Slovenia''.&lt;/ref&gt; Za licence cc se previdni slovenski založniki neradi odločajo,&lt;ref&gt;Med izjeme spada predhodnik tele knjige ''Praktični spisovnik'' (2002).&lt;/ref&gt; bolj posegajo po njih samozaložniki.&lt;ref&gt;S terminološkim razlikovanjem na tem področju (Ivan Kanič. [http://terminologija.blogspot.com/2011/01/zopet-in-ze-spet-o-odprtem-dostopu.html »Zopet in že spet« o odprtem dostopu.] Bibliotekarska terminologija. Blogspot 19. jan. 2011) imajo težave tudi angleško govoreči. Na načine distribucije programske kode se nanašajo izrazi ''free'' 'prost', ''shared'' 'deljen' in ''commercial'' oz. ''proprietary'' 'plačljiv, zaseben, licenčen', ki so s časom spreminjali svoj pomen. ''Shared'' je postal sinonim za ''rental'' 'na pósodo', izvirni neinštitucionalni ''free'' (''copyleft'') pa je dobil inštitucionalizirano konkurenco v obliki ''open'' (prim. ''corporate open source''). – Rob Myers. [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-October/011343.html  27.416 corporate open source.] Humanist 8. okt. 2013. Pri ''free'' gre za nazorski koncept, zavzemanje proti lastništvu intelektualnih proizvodov, ''open'' pa je, ko gre za kodo, tehnološki pojem, ki pomeni njeno dostopnost za spreminjanje. Konkurenčna izraza ''free'' in ''open'' sta združena v kratici FLOSS (''[[:w:en:Free/Libre/Open Source Software|Free/Libre/Open Source Software]]'').&lt;/ref&gt; Objave na Wikimedijinih spletiščih so vse dostopne na način, kot ga opisujeta licenci CC-BY-SA 3.0 in GFDL, torej gre za pravi prosti dostop. Skeptiki dvomijo o primernosti te licence za znanstvene objave, češ da je moteča možnost poseganja drugih piscev v delo, ki naj bi bilo v celoti avtorsko, kar pa je fantazma iz časov, ki jih ni več.

Prosti dostop pomeni v praksi časovno in krajevno neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost, kar pomeni, da do informacije lahko pristopi kdor koli kjer koli in kadar koli. Najblažja oblika oviranja poti do informacije je zahteva nekaterih upravnikov spletišč, da se uporabniki registrirajo in prijavijo. Ovira je lahko tudi slabo narejen vmesnik, ki upočasni ali celo onemogoči pot do dolgih dokumentov, ali omejitev njegove uporabnosti: na nekaterih spletnih mestih lahko besedila samo gledamo, ne moremo pa jih označevati, kopirati, prenesti na svoj stroj in komentirati. Še slabše je, kadar po njih niti iskati ne moremo, npr. kadar jih (ponevedoma ali nalašč) njihovi skrbniki shranijo v slikovni obliki.&lt;ref&gt;Kopirati npr. ni bilo mogoče iz zaščitenih pdf-tekstov v zbirki [[:w:sl:Franko Luin|Franka Luina]]; pdf-verzije knjig Franceta Bevka na spletišču Štefana Rutarja je zaradi namerno slabe kvalitete skena skoraj nemogoče uporabiti za OCR.&lt;/ref&gt; Dokument izgubi status proste dostopnosti, če moramo za njegovo uporabo plačati.  

{|
|[[Slika:oviranje.jpg|400px|thumb|Časnik ''Delo'', primer ovirane poti do dokumentov]]
|}

Dokumenti, ki so za bralca zastonj, niso bili dani v konzum na enak način. O zlatem prostem dostopu (angl. ''gold access'') govorimo, kadar prosti dostop zagotovi založnik, o zelenem (''green OA'') pa, kadar je zanj poskrbel avtor s samoarhiviranjem objav ali njegov delodajalec s postavitvijo v prosto dostopni repozitorij. V zlatem OA so običajno recenzirani revijalni članki, v zelenem OA pa predobjave (članki pred recenziranjem) ali poobjave. Založbe seveda ne bodo ponujale člankov v branje zastonj, ne da bi prej poskrbele, da nekdo plača njihov servis. Stroške zaračunavajo, včasih prav mastno, avtorjem ali njihovim inštitucijam. V prvem desetletju 21. stoletja je prosti dostop zelo hitro naraščal, v prostem dostopu je bilo leta 2014 35 % vseh recenziranih znanstvenih revij. Obstajajo še druge oznake prostega dostopa. Sivi dostop (nem. ''[[:w:de:Open Access#Grauer Weg|grauer Weg]]'') poimenuje spletno dosegljivost publikacij, do katerih je sicer težko priti: diplom, doktoratov, konferenčnih poročil in izvlečkov. Hibridni dostop pomeni, da poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije; večinoma velja to za humanistične in družboslovne monografije, ki jim založnik z vzporedno spletno objavo skuša povečati uporabnost.&lt;ref&gt;Pri Open Access Slovenia definirajo hibridnost drugače: hibridne revije so tisti znanstveni časopisi, ki dajo v prosti dostop samo nekatere članke, in to tiste, katerih avtorji ali njihove inštitucije so založbi za tak status članka plačale.&lt;/ref&gt; Zakasnjeni prosti dostop je ime za objave, ki pridejo v prosti dostop po omejenem obdobju embarga, recimo v zamiku enega leta po objavi.&lt;ref&gt;Mojci Kotar hvala za popravke definicij.&lt;/ref&gt; Platinasti prosti dostop pa označuje publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov, ker je stroške objave pokril nekdo tretji: inštitucija, država, mecen;&lt;ref&gt;Jeffrey Beall. [http://scholarlyoa.com/2012/05/08/defining-platinum-open-access/ Defining Platinum Open Access.] Scholarly Open Access 8. maja 2012.&lt;/ref&gt; ta oznaka se najbolje prilega značaju slovenskih znanstvenih objav na spletu. Ob vseh terminoloških niansah in protislovjih je vendarle jasno, da navijamo za tiste pristope, ki niso povezani s stroški za nobeno stran oz. kjer so stroški minimalni, saj založnikova zahteva po plačilu marsikaterega avtorja iz revnejših koncev sveta odvrne od objave, táko preprečevanje objave informacije pa ni nič manjši greh kot omejevanje dostopa do objavljene informacije. Ravnajmo tako, da bo drugo desetletje 21. stoletja v znamenju zelenega  ali platinastega prostega dostopa.

Več kot 20-letno zavzemanje za prosto dostopnost znanstvenih objav ima svoja svetla in temna obdobja. Njegovi pobudniki so akademski učitelji in raziskovalci, univerzitetne knjižnice in znanstvena ministrstva držav (EU npr. od vodij projektov, ki jih financira, zahteva takojšnjo prosto dostopnost rezultatov na spletu), ovirajo pa ga akterji, ki imajo od trenutne trgovine z znanstvenimi besedili največ koristi, to so založniške hiše, ki izdajajo revije in z dodano vrednostjo, s citatnim indeksom ponujajo uporaben servis za vrednotenje znanstvenih objav. Najobetavnejši način za izogibanje založniškim monopolom, ki z oderuškimi tarifami za objave&lt;ref&gt;200 $, ki jih zahteva IJHSS (International Journal of Humanities and Social Science) za članek, če je sprejet v objavo, spada med nizke tarife; avtor ohrani ''copyright'' in dobi en iztis članka. Sicer so tarife do več tisoč dolarjev za članek; po velikih zaslužkih slovi podjetje Elsevier.&lt;/ref&gt; in z oderuškimi naročninami na revije  (visoke cene že ogrožajo eksistenco univerzitetnih knjižnic), spretno kanalizirajo subvencije, namenjene avtorjem in raziskavam, na svoj račun, je ustanavljanje univerzitetnih repozitorijev, digitalnih besedilnih skladišč, kjer avtorji sami arhivirajo svoja besedila.&lt;ref&gt;Literarnovedne revijalne objave arhivira dLib, pomemben IKT-servis za akademsko sfero je [[:w:en:JISC|JISC]], posamezniki nalagajo svoja besedila na Academia.edu, Zenodo, Open Depot, Wikiverzo ali Wikiknjige; na repozitorij UL, ki naj bi pokril tudi potrebe FF, čakamo že dolgo let.&lt;/ref&gt; Čas, znanje in stroški za tako objavljanje in vzdrževanje besedilnih zbirk so ob uporabi ustreznih računalniških programov minimalni. Zmanjševanje stroškov objav bo neizogibno pripeljalo do ukinitve tiska, ki navzlic nižanju tiskarskih cen pomeni četrtino stroškov objave. Komercialno indeksiranje do neke mere lahko nadomestimo z zastonjskim citatnim indeksom, ki ga ponuja Google in je iz leta v leto boljši. Prostodostopne revije najdemo npr. v DOAJ ([[:w:en:Directory of Open Access Journals|Directory of Open Access Journals]]) in preko Googlovega Učenjaka, vendar je treba biti pri založbah, ki se ponašajo z modno znamko OA, previden, saj je med njimi precej takih, ki svoje storitve (recenziranje, uredništvo, postavitev, prosta dostopnost) avtorjem brez sramu drago zaračunavajo in jim zato rečemo, da so izkoriščevalske oz. plenilske. Izraz se uporablja tudi za spretne ''ad hoc'' založbe, ki za majhen denar objavljajo in postavljajo v prosti dostop vse, tudi razprave sumljive vrednosti.&lt;ref&gt;Yerpo. [[Pogovor:Nova pisarija#Plenilski založniki OA]].&lt;/ref&gt; Akademske inštitucije, ki delujejo v duhu prostega dostopa, se vpisujejo na seznam [http://roarmap.eprints.org/ ROARMAP] (Registry of Open Access Repositories Mandatory Archiving Policies).&lt;ref&gt;Gl. tudi [[:w:en:Open access mandate|Open access mandate]]. Wikipedia, the free enyclopedia.&lt;/ref&gt; 

=====Založbe=====

Pisci člankov za Wikipedijo vemo, da vse, kar napišemo v spletno enciklopedijo, takoj postane javna last. V ozkih slovenskih razmerah je sicer mogoče, da napišemo članek, ki ne potrebuje administratorjevega poseganja in se v historiatu članka dolgo kaže samo naše avtorsko ime, pa vendar ga ne citiramo z imenom pisca. Večina člankov je pač skupinske narave in je glavnega avtorja določiti nemogoče, čeprav so vsi posegi do vejice natančno avtorsko dokumentirani. Ta  praksa, tako domnevam, bo počasi zabrisala potrebo po sklicevanju na avtorska imena v naši kulturi, vendar v tem trenutku še nismo tako daleč, da bi lahko delali reklamo za »novi bonton«. To bo mogoče šele takrat, kadar uporabnikom tujega znanja niti na misel ne bo prišlo, da bi se z njim kitili, ampak bo njihov prvi namen, da ga oplemenitijo s čim svojim in ga takoj anonimno ponudijo naprej skupnosti. Žal je tudi Wikipedija včasih prostor nekorektnega obnašanja: nekaterim študentom, ki pišejo zanjo, se ne zdi vredno jasno zapisati, od kod so prepisovali (češ saj gre za splošno znanje), študentom, ki pišejo referate in diplomske naloge, pa se ne zdi vredno povedati, da so kaj prepisali z Wikipedije. Optimistično trdim (in s tem zaupanjem šele prav odpiram možnost), da v svetli bodočnosti problemov intelektualne kraje ne bo, ker znanje pač ne bo lastnina fizičnih ali pravnih oseb na enak način kot npr. nepremičnine, ampak zares javno dobro.

Tako je znanje razumel menda že Tomaž Akvinski, tako ga razumejo promotorji avtorske licence ''creative commons'', aktivisti na Wikipediji in v vedno večjem številu tudi akademske inštitucije, ne pa tudi avtorske agencije, založbe, novinarska združenja ipd., ki s sodnimi postopki v kali zatirajo poskuse za sprostitev plačljivih informacij. Ko so 2012 z drastično milijonsko tožbo in pretnjo dolgega zapora založbe stisnile v kot študenta in internetnega genija [[:w:en:Aaron Swartz|Aarona Swartza]], ki je z univerzitetnih strežnikov snel skladišče plačljivih znanstvenih člankov in po robinhoodovsko omogočil zastonj dostop do njih, so mladega entuziasta pritirale v stisko, ki se je končala s samomorom. Nadvse žalostno je, da šele tak dogodek ozavesti družbo o nuji, da znanje obravnava kot javno dobro in ne kot privatno lastnino. Šele izobražen in dobro informiran posameznik je namreč na dobri poti, da se odloča po pameti, v korist sebi, skupnosti in obenem odgovorno do okolja, v katerem živi. Plačevanje izobraževanja, informacij in znanja je ovira na poti k socialnemu idealu prihodnosti: družbi samostojnih kreativnih posameznikov. 

Založbe in knjigarne knjige ne znajo in ne morejo obravnavati drugače kot tržnega blaga, zato se v njihovem okviru ni mogoče nadejati alternativnih in civilizacijsko perspektivnejših rešitev. Založbe so segment [[:w:sl:kulturna industrija|kulturne industrije]],&lt;ref&gt;Maja Breznik. [http://www2.mirovni-institut.si/slo_html/projekti/4%20zaloznistvo.pdf ''Bralne kulture v novih razmerah založniške produkcije''.] [Poročilo.] Ljubljana: Mirovni inštitut, 2003.&lt;/ref&gt; ki obravnava bralca kot potrošnika kulturnih dobrin v njeni proizvodnji in lásti, kar je daleč od vloge bralca kot kreativnega in sodelovalno razpoloženega udeleženca v množični kulturi sodobne informacijske družbe. Cehovski interesi trenutnih oviralcev proste poti do znanja (knjižnih in časopisnih založb, novinarskih združenj in združenj drugih intelektualnih proizvajalcev, fotografov, slikarjev, kiparjev, literatov, arhitektov ... in njihovih pokvarjenih pravnih svetovalcev!) se morajo umakniti višjemu civilizacijskemu cilju, principu prostega dostopa do informacij. Zahtevati informacijo zastonj je vedno bolj normalno, biti informiran je ena izmed osnovnih človekovih pravic. Plačljiva informacija ni več samodejno boljša od tiste zastonj in ljudje se z nezadovoljstvom odzovemo, kadar nam lastniki družbene moči hočejo otežiti pot do nje. 

Dogajanje na domačem založniškem trgu nas vedno znova potrjuje v prepričanju, da gre za preživeto obliko kulturnega posredništva, z izrazom Stevena Tötösyja, za »kolonializem znanja«. Založbe forsirajo objavljanje v knjižni obliki, ker edino knjige znajo prodajati, in ovirajo prehod objavljenih informacij na zastonjski splet. Njihova ciljna publika se tako oži na računalnikov nevešče otroke v prvih letih starosti  in upokojence. Izraz založba pomeni, da so bile finančno in organizacijsko udeležene pri produkciji publikacij, za nastanek publikacij so založile denar, v izdaje so investirale in potem živele iz profita, ki ga je prinesla prodaja. Založbe znanstvenih objav že dolgo ne zalagajo več, ampak v najboljšem primeru samo organizirajo pripravo publikacij in njihovo distribucijo, sicer pa se postavljajo v vrsto za denar, ki je v okviru raziskovalnih projektov namenjen diseminaciji raziskovalnih rezultatov. Knjige tiskajo samo v primeru, če jim avtor ali inštitucija zagotovita sredstva za tisk, uredniško in s strokovnimi recenzijami pa jih mora prej oskrbeti izdajatelj, to je avtorjeva raziskovalna inštitucija. 

Zakaj sploh avtorji in inštitucije vabijo založbe k produkciji publikacij, če pa te ne opravljajo več svoje osnovne naloge, zalaganja oz. kreditiranja publikacij? Iz inercije in iz iluzije, da jim bodo založbe pomagale do bralcev. Ta upanja so pri popularni publicistiki in leposlovju upravičena, v znanstvenem tisku pa večinoma ne. Pisci znanstvenih razprav natančno poznajo potencialne bralce s svojega ozkega področja in knjižnice, zainteresirane za nakup, zato za posrednika ne potrebujejo prav nobene založbe. Zanje se kljub temu največkrat odločajo zaradi domnevnega ugleda, ki naj bi ga knjigi dalo ime renomirane založbe, torej iz prestižnih razlogov, in zaradi predsodkov do samozaložbe. Škoda, saj bi subvencijo porabili veliko bolj racionalno, če bi jo namenili objavi in promociji knjige na spletu. Znanstvene knjige potrebujejo dobre urednike, založb pa ne potrebujejo. Da lahko kvaliteten znanstveni tisk izhaja brez založbe, dokazujejo znanstvene revije, ki jih izdajajo društva in so se založniškega posredništva znebile že pred desetletji, ''Slavistična revija'' npr. leta 1991. 

Aktualno založniško preferiranje knjižnih izdaj v takih primerih, kot so šolski učbeniki, atlasi, slovarji in podobne publikacije, ki najbolj funkcionalno živijo samo na zaslonu, je v civilizacijskem smislu kontraproduktivno.&lt;ref&gt;Npr. [http://www.emka.si/sskj-slovar-slo-knjiznega-jezika/PR/1657011 SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2014.] Emka.si. Simon Krek. [http://www.simonkrek.si/blog/blog_zrc_sazu_doo.html ZRC SAZU, d. o. o. in SAZU, d. d.] [Blog] 1. sept. 2014.&lt;/ref&gt; Založbe agresivno nastopajo proti knjižnicam, kamor se po cenejše knjige zateka desetkrat večja množica knjižnih interesentov, češ da knjižnice uničujejo slovenski knjižni trg. Da bi ga le, saj bi bilo žalostno, če bi bila prihodnost knjige vezana na komercialna pravila in interese. Ultimativni argument založb je vedno pogosteje ohranjanje delovnih mest v založništvu – skrajno neprepričljivo in nesprejemljivo postavljanje cehovskih interesov pred javni interes. V spopadu med založbami in knjižnicami bomo torej navijali za slednje. Ekskluzivna knjižnična distribucija knjig ni končno nikakršna novost, v 19. stoletju so bile izposojne knjižnice (nem. ''[[:w:de:Leihbibliothek|Leihbibliothek]]'', angl. ''[[:w:en:Lending library|lending library]]'') običajen način širjenja popularnih knjig.

Avtorji, združeni v pisateljske cehe, se v pravnih dilemah, ki jih prinaša čas, radi postavijo na stran založb in kratkovidno branijo njihove komercialne cilje. 2014 so npr. tožili Google, ker je z digitalizacijo omogočil raziskave njihovih besedil. Digitalni humanisti z ameriških univerz in profesorji prava so se v skrbi za prihodnost akademskega raziskovanja odločno postavili na Googlovo stran.&lt;ref&gt;Matthew L. Jockers, Matthew Sag in Jason Schultz. [http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2102542 Brief of Digital Humanities and Law Scholars as Amici Curiae in Authors Guild v. Google.] Social Science Research Network 16. okt. 2012; [http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2465413 Brief of Digital Humanities and Law Scholars as Amici Curiae in Support of Defendant-Appellees and Affirmance (The Authors Guild, Inc., et al., v. Google, Inc., et al.) (Second Circuit).] Social Science Research Network 14. jul. 2014.&lt;/ref&gt; 

Nove izbirne možnosti znanstvenim piscem ponuja pojav »predatorskih založb« (''[[:w:en:predatory open access publishing|predatory open access publishing]]''). 2011 jih je bilo 18, 2012 – 23, 2013 – 225, 2014 – 477. Ta način
znanstvenega objavljanja v perspektivi ogroža ali celo ukinja
monopol založniških korporacij, kot so Elsevier ali Thomson Reuters,
in problematizira njihovo ekskluzivno indeksiranje (o tem glej
poglavje [[Nova_pisarija#Citatna_industrija|Citatna industrija]]). Imena
avtorjev in urednikov, ki v opazni količini prihajajo iz tretjega
sveta (avtorji so iz 175 držav po celem svetu), govorijo o demokratičnem potencialu tega načina znanstvenega publiciranja. 

Kako funkcionirajo predatorske založbe? [http://www.sciencepublishinggroup.com/home/index.aspx Science Publishing Group,] ki izdaja več kot 100 znanstvenih časopisov z vseh znanstvenih področij, postavlja revije na splet po principu zlatega prostega dostopa (avtor plača stroške objave, za bralca pa je publikacija zastonj; več o prostem dostopu v poglavju [[Nova pisarija#Prosti dostop|Prosti dostop]]). Urednike in recenzente novači s samodejno generiranimi vabili na naslove renomiranih znanstvenih piscev, sklicujoč se na naslovnikove konkretne znanstvene dosežke, namesto uredniškega honorarja jim ponuja dve zastonj objavi v svojih časopisih. Za avtorje je založba vabljiva, ker ima urejeno indeksiranje pri desetih bibliografskih inštitucijah (mdr. pri Googlovem Učenjaku), ker poskrbijo za vidnost objav in ker ne pretirava s stroški: cene za objavo članka segajo od 90 $ do 500 $ na članek, za Slovenijo 370 $.

Pogled na vzorno spletno stran ''[http://www.sciencepublishinggroup.com/specialissue/specialissueinfo.aspx?specialissueid=501012&amp;journalid=501 International Journal of Language and Linguistics,]'' ki je ena od revij založbe Science PG, vzbuja zaupanje. Teme so aktualne, avtorji, uredniki in recenzenti so znanstveniki, zaposleni na univerzah, znakov uredniškega diletantizma ni, članki so opremljeni z [[Nova pisarija#DOI|DOI]], imajo skratka vse
to, kar bi si želeli tudi za slovenske znanstvene revijalne objave.

Pomisleke vzbujata avtomatizirano angažiranje urednikov oz. recenzentov in komercialni videz portala (založnik na začetni strani objavlja reklame; seveda, za sabo nima državne subvencije). Znanstvena srenja ima do novih akterjev deljena stališča. Nekateri vihajo nos nad pomanjkljivo angleščino posameznih člankov in izražajo strah, da objava na takem mestu ne bo dovolj ugledna, drugi poročajo o dobrih izkušnjah s profesionalnim recenzentskim postopkom, hitrostjo in odmevnostjo objave ter njeni sprejemljivi ceni. 

Zgroženi koloradski bibliotekar Jeffrey Beall je založbo uvrstil na svoj privatni [http://scholarlyoa.com/2014/01/02/list-of-predatory-publishers-2014/ seznam predatorskih založb,] ki naj bi v prizadevanju za zaslužek kršila osnovna pravila akademskega obnašanja z objavo slabo ali nič recenziranih člankov in znanstvenih potegavščin, z nekorektnim zaračunavanjem objav, z navajanjem uglednih znanstvenih osebnosti med uredniki brez njihove vednosti in pristanka, z navajanjem lažnih faktorjev vpliva, s posnemanjem videza renomiranih revij, z netransparentnim impresumom ipd., vendar se zdi, da so bolj kot našteti kriteriji k uvrstitvi prispevali konkurenčni razlogi, to je želja po izločitvi novih akterjev na znanstvenem trgu. O relevantnosti objavljenih informacij se bo treba slej ko prej odločati ob vsakem članku posebej, ne glede na to, kje je bil objavljen. Če bi sam sprejel uredništvo tematske številke pri »predatorski« založbi, bi delo zagotovo opravil po svojih najboljših močeh in v skladu z znanstvenimi standardi. 

'''Branje'''

*Založniki grozijo knjižnicam. ''Delo'' 3. nov. 2010.
*Steven Tötösy de Zepetnek in Joshua Jia. [http://dx.doi.org/10.7771/1481-4374.2426 Electronic Journals, Prestige, and the Economics of Academic Journal Publishing.] ''CLCWeb: Comparative Literature and Culture'' 16.1 (2014).
*Hal Abelson. [http://web.mit.edu/fnl/volume/212/abelson.html On open access and Journal future.] ''MIT Faculty Newsletter'' 21/2 (2008).

=====Repozitoriji=====

Najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja dobimo preko številk o citiranosti. Če je moj članek kdo citiral, pomeni, da mu je prišel prav, da je vplival, da ima odmev. Manj pomembne so, nikakor pa ne zanemarljive, številke o branosti objave. Branost se meri s številom dostopov na stran in dodatno lahko tudi s številom klikov na objavi. Podatki o citiranosti se lahko zelo razlikujejo od podatkov o branosti. Pisci, ki jim gre bolj za to, da imajo njihove objave vpliv v širši skupnosti, bodo zato slednjim dali prednost in po njih uravnavali svojo publicistično dejavnost, medtem ko bodo pisci, ki več dajo na odmev pri ozki strokovni publiki ali želijo nemoteno napredovati na akademski lestvici, pazili v prvi vrsti na svojo citiranost. Kriterij branosti nekoč ni bil pomemben, danes, ko je treba sodržavljane prepričevati, naj še naprej financirajo naše raziskave, pa ni več zanemarljiv.&lt;ref&gt;Courtney Quirin. [http://blog.academia.edu/post/41699942855/the-power-of-analytics-rethinking-promotion-and#sthash.9FA75gzg.dpuf The Power of Analytics: Rethinking Promotion and Scholarship: Spotlight on Brenda LeFrançois.] Memorial University. Tudi na [http://blog.academia.edu/post/41699942855/the-power-of-analytics-rethinking-promotion-and Academia.edu.]&lt;/ref&gt;

Repozitoriji imajo funkcijo štetja ogledov objav že vgrajeno:

{|
|[[Slika:repozitorij.jpg|320px|thumb|Statistika dostopov do članka v repozitoriju KU ScholarWorks, Univerza v Kansasu]] 
|[[Slika:academia_analytics.jpg|380px|thumb|Statistika dostopov do objav avtorja na spletišču Academia.edu]]
|[[Slika:video_stat.jpg|400px|thumb|Statistika ogledov avtorjevih filmov na Youtubu&lt;ref&gt;[http://vidstatsx.com/hladnikm/videos-most-recent Miran Hladnik Most Recent Videos Stats (Statistics), Miran Hladnik Videos.] VidStatsX 20. aprila 2014.&lt;/ref&gt;]]
|}

Meriti se da obisk vsake spletne strani. V ta namen vgradimo vanjo katerega od zastonjskih števcev dostopa, če pa smo zahtevnejši, vgradimo vanjo skript za Googlovo analizo obiska (''[[:w:en:Google Analytics|Google analytics]]''), ki je bil sicer narejen za spletne strani podjetnikov, ki jih seveda zanima, kako se stranke odzivajo na njihovo komercialno ponudbo na spletu; zna pa koristiti tudi raziskovalcu, ki mora ministrstvo prepričati za novo obdobje financiranja in lahko s pomočjo Googlove statistike strani dokaže, da ne gre za Potemkinovo vas.

Prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu (upoštevanosti, citiranosti) objav, bolj živi izmenjavi znanstvenih spoznanj in njihovi nadaljnji produkciji,&lt;ref&gt;Trditev se nanaša na razmere v znanstvenih disciplinah po svetu; za slovensko literarno vedo nimamo nobenih številčnih podatkov, glede na skromno kritiško spremljavo strokovnih objav pa se pesimističnemu opazovalcu lahko zazdi, da gre za gluho lozo, pa naj so objave na papirju ali na zaslonu, plačljive ali zastonj.&lt;/ref&gt; zato ni nobenega dvoma o njeni koristnosti, le za pravo porazdelitev stroškov, ki bo na dolgi rok sprejemljiva za vse akterje, se bo treba še zmeniti. Po mojem dogovora še ni zato, ker se išče t. i. ''poslovni model'', kar pa ni primerno izhodišče, saj (znanstvenega) objavljanja ne smemo gledati v okviru ekonomskih (komercialnih, industrijskih), ampak komunikacijskih (postindustrijskih, nekomercialnih) kategorij. 

Sprejemljivo bi se zdelo financiranje spletnih objav v okviru naročnine na internet, podobno plačevanju drugih komunalnih prispevkov, tako kot za elektriko, vodo, smeti in radio. Tudi v naštetih primerih uporabnik ne plača samo za uporabo kanala, ampak dobi zraven že tudi vsebino. Del takega nizkega mesečnega prispevka bi se lahko odvajal na račune avtorjev. Ponekod po svetu je plačilo vsebin zajeto v ceno pomnilniških enot (ključkov, trdih diskov, spominskih ploščic), ponekod v ceno fotokopiranja, na Slovenskem funkcionira avtorsko nadomestilo, ki se plačuje glede na število izposoj v knjižnici; možnosti za vpeljavo bagatelnega plačevanja vsebin po zgledu vzdržnih naročnin je torej dovolj.

V poštev pride táko ali drugačno subvencioniranje, zlasti univerzitetnih knjižnic oz. tistih inštitucij, ki bodo skrbele za univerzitetne in inštitutske repozitorije. Pot ven iz krize serijskih publikacij obeta kanadski projekt PKP (''public knowledge project''), v okviru katerega delujejo odprtokodni program OJS (''open journal system'') za izdajanje serijskih publikacij, OCS (''open conference system'') za organiziranje konferenc,&lt;ref&gt;Neplačljiv servis te vrste je tudi [http://www.easychair.org/ EasyChair.]&lt;/ref&gt; OMP (''open monograph press'') za izdajanje monografij in OHS (''open harvester system'') za indeksiranje vsega naštetega in drugih spletnih virov. Princip prostega dostopa je v soglasju s principom volonterskega prispevanja in v opoziciji s profitno usmerjenim (''profit based'') objavljanjem. [[:w:sl:odprta družba|Odprta družba]] komercializacijo znanstvenega objavljanja zavrača, ker se ne strinja s predpostavko, da je vredno in trajno samo tisto znanje, za katerega se je treba potruditi in ga plačati, oziroma, če se izrazimo s predelavo Prešernovih nad Slovenci zdvomljenih verzov, ''da tisto le velja, kar plačam''. Znanja ne smemo obravnavati na enak način kot materialne dobrine. Zahteve po prostem objavljanju in prostem dostopu do objav so nujni člen in pogoj pozitivnih socialnih vizij.  

{|
|[[Slika:repozitorij_NG.jpg|400px|thumb|[http://repozitorij.ung.si/info/index.php/slo/ Repozitorij Univerze v Novi Gorici]]]
|}

Slovenski literarni zgodovinarji lahko naložijo svoje akademske spise na Pedagoški fakulteti v Ljubljani ([http://pefprints.pef.uni-lj.si PeFprints]), na Univerzi v Mariboru ([https://dk.um.si/info/index.php/slo/ Digitalna knjižnica UM]) in na univerzi v Novi Gorici. Univerza v Ljubljani je z repozitorijem grdo zamujala in ga je vzpostavila med zadnjimi ([https://repozitorij.uni-lj.si/info/index.php/slo/ Repozitorij Univerze v Ljubljani]), na enostavno nalaganje diplomskih nalog, doktoratov in drugih publikacij vanj še čakamo. Slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču [http://openscience.si Nacionalni portal odprte znanosti.] Glavni namen repozitorijev je za zdaj arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov. Domače akademske inštitucije z ustanavljanjem prosto dostopnih spletišč za akademske objave zamujajo. Pri študentskih diplomskih izdelkih je razlog za oklevanje lahko tudi zavest o njihovi nizki kvaliteti in neuporabnosti, tako da jih mentorji raje hranijo v enem samem natisnjenem izvodu v varnem zavetju svojega kabineta. Ko gre za razpravna besedila učiteljev in raziskovalcev, pretehtajo verjetno tiste vabljivejše publikacijske možnosti, ki prinašajo več točk, tudi če niso v javnem dostopu, tj. objave v eminentnih revijah. Še bolj je za težek porod repozitorijev kriv občutek samozadostnosti akademskih veličin, ki se jim preprosto ne da promovirati rezultatov svojega dela zunaj tradicionalnih kanalov. Avtorji, ki bi želeli prestopiti ozke okvire svoje stroke, imajo od pojava spleta sredi 90. let 20. stoletja dalje možnost postavljati svoje tekste na svojo osebno stran, v svojo spletno bibliografijo, bodisi v okviru svoje inštitucije, svojega internetnega ponudnika (Siol, Arnes, Gmail) ali na drugih zastonjskih popularnih lokacijah, vendar se za to odločajo redki.&lt;ref&gt;Prim. [http://lit.ijs.si/hlad_bib.html Miran Hladnik – knjige, razprave in članki.]&lt;/ref&gt; Mednarodni repozitoriji, kot je npr. [[:w:en:Dryad (repository)|DRYAD]], imajo objave za uporabnika v prostem dostopu, vendar morajo postavitev tekstov vanje in vzdrževanje avtorji, uredništva ali založniki plačati.

Pri besedilih, ki jih je avtor dal v tisk, mora prej v avtorsko pogodbo z založnikom vpisati člen, ki mu vzporedno spletno objavo dovoljuje, npr.: »Avtor ima pravico tekst objaviti v svoji spletni bibliografiji na &lt;nowiki&gt;http://lit.ijs.si/hlad_bib.html&lt;/nowiki&gt;.« Uredniki in založniki se pri člankih in razpravah skoraj vedno strinjajo; v najslabšem primeru dopolnila pogodbe ne sprejmejo, vendar spletno objavo tiho tolerirajo. V obdobju, ko so časopisi sami vzdrževali svoj spletni arhiv in ga odpirali javnosti, je avtor v svoji spletni bibliografiji le napravil povezavo nanj, odkar pa so slovenski časopisi dostop do svojih spletnih arhivov pogojili s plačilom ogleda, to ni več mogoče; samo upamo lahko, da jih upad bralskega interesa pripravi do drugačnega premisleka. Sicer pa je s časopisi, kot smo jih poznali do zdaj, konec.&lt;ref&gt;Bojan Amon. [http://www.siol.net/novice/svet/2014/10/agonija_tiskanega_casopisja.aspx Agonija tiskanega časopisja.] Planet Siol.net 25. okt. 2014. Robert G. Kaiser. [http://www.brookings.edu/research/essays/2014/bad-news# The bad news about news.] The Brookings Essay 16. okt. 2014.&lt;/ref&gt; V perspektivi bodo razprave z ožjih strokovnih področij izhajale samo na spletu oz. v prvi vrsti na spletu in tako prihranile pri stroških za tisk. V tem ni nič slabega, saj knjižnicam in posameznikom spletne objave po potrebi ni težko spraviti na papir po principu tiska na zahtevo (''[[:w:en:print on demand|print on demand]]'').

Objavljanje na spletu do neke mere spreminja slog pisanja. Zavest o možnih bralcih iz drugih disciplin in laikov narekuje poljudnejši izraz in skrb za vzdrževanje bralčevega interesa. Tak slogovni zasuk, ki lahko pomeni tudi omejevanje strogega znanstvenega izraza, si lahko privoščijo samo avtorji z zagotovljeno akademsko pozicijo, ki jim ni več treba zbirati točk za napredovanje na akademski lestvici. 

Indvidualne spletne objave avtorji opremljajo z licenco ''creative commons'' (''cc''), ki jo dopisujejo pod vsako spletno objavo, pod tekste in fotografije in po možnosti tudi v impresum knjižnih objav: [[Slika:CC BY-SA icon.svg]]  Licenca zahteva priznavanje avtorstva (BY) in za izvedena dela uporabo iste licence (SA ''share-alike''). Nekateri avtorji dodajo tudi prepoved komercialne uporabe besedila [[Slika:Cc-nc.svg|25px]]  (NC ''non commercial''), vendar slednje onemogoči uporabo na Wikipediji, zaradi česar se je temu dodatku, če nam gre za prisotnost na Wikipediji, treba izogniti. Če bo kdo tako sposoben, da bo z objavami na Wikipediji znal služiti denar, naj ga le služi, prav verjetno pa to ni.

Avtorji brez privilegija akademske službe se za opisano prakso objavljanja ne navdušujejo. Pred desetletji je bilo objavljanje v znanstvenih revijah tako kot leposlovno objavljanje v Sloveniji dobro honorirano. Honorarji so se najprej ukinili pri znanstvenih revijah, tisti za znanstvene knjige pa so se postopoma zmanjševali in marsikje (npr. za knjigo v zbirki Slavistična knjižnica) dobi avtor namesto honorarja samo še spodobno število avtorskih izvodov. Ker je dostop do državne subvencije, ki založbi krije stroške natisa, zaradi poostrenih kriterijev vedno težji, posamezni avtorji založbam že pomagajo z denarjem, ki so ga za natis pridobili v okviru svojega raziskovalnega projekta, kar pravzaprav že sodi v princip zlatega OA (»avtor plača«).

Vse tri slovenske literarnovedne revije, ''[http://www.srl.si Slavistična revija,]'' ''[http://www.jezikinslovstvo.com Jezik in slovstvo]'' in ''[http://sdpk.si/revijaPKn.xml Primerjalna književnost,]'' so v prostem dostopu takoj po izidu na papirju, retrospektivno pa vse od začetka izhajanja. Korigirano digitalno verzijo v formatu pdf priskrbi tiskarna, starejše letnike pa je z državno podporo skenirala in postavila na splet Digitalna knjižnica Slovenije. Kazala vseh dosedanjih objav so na revijinih spletiščih. Bralci vedno bolj posegajo po zastonj elektronskem formatu revije na spletu in odpovedujejo naročnino. Novejše številke ''Slavistične revije'' poleg dLiba sproti postavlja na splet tudi bibliografski servis ProQuest in jih interesentom zaračunava. Teh je najbrž malo, saj iste članke lahko dobijo na dLibu in v spletnem arhivu revije zastonj. 

Avtorji do zdaj za objave niso plačevali, ker so izhajanje zagotavljale državne subvencije, vendar se ta praksa lahko hitro spremeni. Pri ''Slavistični reviji'', ki zaradi mednarodne vpetosti beleži porast člankov v tujih jezikih, so se povečali stroški prevajanja, ki jih v zadnjem času krijejo avtorji sami. Revija sicer objavlja tudi članke v svetovnih jezikih, zlasti v angleščini, vendar je glede na večinskega slovenskega naročnika in glede na statutarno zahtevo, da skrbi za slovensko znanstveno terminologijo, zainteresirana, da je delež slovenščine prevladujoč. Izvlečke in povzetke slovenskih člankov v angleščini je revija do zdaj organizirala in plačala sama, kakor tudi prevajanje slovenskih člankov v angleščino v primeru občasnih dvojezičnih tematskih številk. 

Odprtega značaja je spletni forum [[:w:sl:Slovlit|SlovLit]] (1999-), ki z blizu 800 informacijami letno in enim sporočilom dnevno kontinuirano skrbi za strokovno komunikacijo v 1650-članski slovenski literarnovedni in jezikoslovni skupnosti. Objave (napovedi dogodkov, kazala novih izvodov revij in knjig, komentarje, polemike itd.)  prispevajo prijavljeni ali neprijavljeni pošiljatelji zastonj, volonterska je tudi redakcija (izbor, združevanje, krajšanje in preformatiranje) sporočil. Forum goji princip skupnostnega dela in komunikacije. Poudarek na informacijah s področja digitalne humanistike prispeva k modernizaciji stroke. Ker je forum dovolj zanimiv tudi za ljudi zunaj državnih meja in zunaj slovenske literarne vede in jezikoslovja, mimogrede uresničuje še principa internacionalnosti in interdisciplinarnosti. Lociran je na strežniku raziskovalnega inštituta Jožef Štefan, kjer so prijazno ponudili prostor in začetno pomoč zastonj. Če bi solidarnost lepega dne nenadoma usahnila, bi forumsko komunikacijo preselili na katero od popularnih zastonjskih mest. 

Maksimalno odprtost in dostopnost zagotavlja objavljanje na [[Nova pisarija#Wikipedija|Wikipediji]] in sestrskih spletiščih (glej v [[Nova pisarija#Wikipedija|ustreznem poglavju]]).

'''Literatura'''

*Marc L. Greenberg, Ada Emmett. [http://hdl.handle.net/1808/7048 The Scholarly Communication Problem: Why Open Access is Necessary – A Transatlantic Perspective.] = Zakaj potrebujemo gibanje Prosti dostop. ''Delo'' 4. sept. 2010; Hall Center Communiqué Spring 2011. 20–25.
*Marc L. Greenberg idr. [http://jlsc-pub.org/jlsc/vol2/iss2/1/ Bottlenecks in the Open-Access System: Voices from Around the Globe.] ''Journal of Librarianship and Scholarly Communication'' 2/2 (2014).
*Miran Hladnik. [[:v:sl:Prost dostop in globalna znanstvena komunikacija|Prost dostop in globalna znanstvena komunikacija]]. Wikiverza 31. avg. 2012.
*[https://www.jisc-collections.ac.uk/Reports/oabooksreport Open Access monographs in the humanities and social sciences conference.] The British Library, London. Jisc Collections  1.–2. julija 2013. 
*A. T. Peterson, Ada Emmett, Marc L. Greenberg. [http://jlsc-pub.org/jlsc/vol1/iss3/3/ Open Access and the Author-Pays Problem: Assuring Access for Readers and Authors in a Global Community of Scholars.] ''Journal of Librarianship and Scholarly Communication'' 1/3 (2013).
*''Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov: Zbornik prispevkov 4. skupnega posvetovanja Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice [...]''. Ur. Maja Božič in Igor Zemljič. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2010. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JGYFFYW7 dLib]
* Peter Suber. [http://legacy.earlham.edu/~peters/fos/overview.htm Open Access Overview.]
* Peter Suber. [http://www.theguardian.com/higher-education-network/blog/2013/oct/21/open-access-myths-peter-suber-harvard Open access: six myths to put to rest.] Higher Education Network. ''theguardian'' 21. okt. 2013.
* [https://www.openaire.eu/en/home OpenAIRE – Open Access Infrastructure Research for Europe.]
* Robert Darnton. [http://www.nybooks.com/articles/archives/2014/may/22/world-digital-library-coming-true/?utm_medium=email&amp;utm_campaign=May+6+2014&amp;utm_content=May+6+2014+CID_0b9ca182d1d8b3f07b74da3e55e70fe0&amp;utm_source=Email%20marketing%20software&amp;utm_term=The%20New%20World%20Digital%20Library A World Digital Library Is Coming True!] ''The New York Review of Books'' 22. maja 2014.
*Nathaniel Tkacz. ''Wikipedia and the Politics of Openness''. The Unversity of Chicago Press. [Knjiga izide decembra 2014, hvalijo jo kot zelo dobro.]
*Alenka Kavčič-Čolić idr. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HPEWEXEN Strategija trajnega ohranjanja digitalnih virov v Narodni in univerzitetni knjižnici 2012–2020.] Ljubljana: NUK, 2012.

====Varovanje zasebnosti====

Na dveh pravnih področjih je sabotaža sodobne informacijske družbe še posebej boleča, to sta slovenska [[Nova pisarija#''Copyright''|avtorska zakonodaja]] in zakon o varstvu osebnih podatkov. O ''copyrightu'' govori [[Nova pisarija#''Copyright''|predhodno poglavje,]] temo »varovanja zasebnosti« pa smo odprli na koncu poglavja [[Nova pisarija#Objavljanje|Objavljanje]] in jo tule nadaljujemo.  

Razlogi za nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja so raznovrstni. Nekatere je strah njihove velikosti (ti radi uporabijo zlovešče besede koncern, korporacija, multinacionalka, trust),&lt;ref&gt;Koncern je ime za velika združena podjetja zlasti v Nemčiji, izraz korporacija se nanaša na ameriške oblike organizacije velikih podjetij, medtem ko Angleži raje uporabljajo besedo ''company''. Sicer je korporativnost (''[[:w:en:corporatism|corporatism]]'') pojem, značilen za zelo različne družbene sisteme: kapitalizem, socializem, fašizem, sindikalizem, absolutizem. Poimenuje socialno organizacijo, ki v prvi plan postavlja interese skupnosti. Nasprotujejo mu Marxova teorija socialnega konflikta (''[[:w:en:social conflict|social conflict]]''), ekološka in antiglobalistična gibanja. Ker poudarja kooperativnost v skupnosti, bi moral biti blizu tudi informacijski družbi, saj je tudi tu sodelovalnost med prvimi principi. Težko bi pristali na logiko, po kateri velikost IT-koncerna določa stopnjo zloveščosti. Med velike sodijo Google, Microsoft, Facebook, Apple, Twitter, Amazon, manjša in zato bolj simpatična pa naj bi bila podjetja, kot so knjigarna Scribd, Goodreads, Prineterest.&lt;/ref&gt; drugim ni všeč, da prihajajo iz Amerike (»od strička iz Amerike«, od »velikega brata na oni strani luže«) in pomenijo premočno konkurenco lenobnejšim domačim podjetjem te vrste, tretji se bojijo digitalnih tehnologij vobče (»IT-opijanjeni knjižnični funkcionarji«), vsem pa je skupno izhodiščno nezaupanje v dobre namere takega početja. Simbolni sovražnik jim je Google, ki se je z nemškimi knjižnicami dogovoril za zajem podatkov o izposoji, kar naj bi utegnilo nekoč ohromiti avtonomijo nemškega knjižničnega sistema. Internetni skeptiki svarijo pred Googlom, ki naj bi predstavljal enako nevarnost kot jedrske elektrarne, in pred veliko ceno, ki jo bo nazadnje treba plačati za digitalne informacije; pozivajo h gandhijevskemu odporu proti kopičenju podatkov o spletnem obnašanju uporabnikov.&lt;ref&gt;Ronald Reuss. [http://www.faz.net/aktuell/feuilleton/buecher/themen/datenschutz-in-bibliotheken-sie-nennen-es-service-dabei-ist-es-torheit-12659003.html Datenschutz in Bibliotheken: Sie nennen es Service, dabei ist es Torheit.] ''Frankfurter Allgemeine'' 12. nov. 2013.&lt;/ref&gt; Kritiki vidijo najprej možnosti zlorabe in spregledajo deklarativne cilje digitalizacije, ki naj pomaga globalizacijskim prizadevanjem. Ta prizadevanja niso v komercializaciji, monopolizaciji, kopičenju in profitu, ampak v lajšanju človekove eksistence. Skupaj z mednarodno trgovino, integracijo trgov in povečanjem varnosti želijo doseči kvalitetno osnovno izobrazbo, spolno enakost, enakomernejšo razporeditev bogastva na svetu, izbrisati ekstremno revščino, lakoto in smrtnost med otroki, z iztrebljenjem bolezni izboljšati splošno zdravje, zagotoviti okoljsko trajnost ipd.&lt;ref&gt;[[:w:en:globalization|Globalization]]. Wikipedia, the free enyclopedia.&lt;/ref&gt; Vsemu  temu, kar mednarodne organizacije navajajo med svojimi človekoljubnimi cilji, ne verjamejo in pripisujejo glavnim akterjem v novi kulturni paradigmi zgolj pritlehne manipulativne motive. Seveda se lahko sfiži še tako plemenit projekt, vendar je nezaupanje v dobre namene ljudi, ki so prevzeli pobudo mimo inertnih državnih inštitucij, še hujši civilizacijski riziko. Črne vizije prihodnosti so v svojem jedru protihumanistične, če humanizem razumemo v skladu z njegovo izvirno definicijo, tj. kot zaupanje v hotenje in zmožnost človeka za pozitivno urejanje življenja in sveta.

Občutek in občutljivost za eksistenco posameznika je znak civilizacijske razvitosti. Razvite družbe si táko pozornost lahko privoščijo, za razliko od primitivnejših skupnosti, ki morajo zatirati tisto posamično, za katero se zdi, da ogroža preživetje skupnosti ali ji vsaj ne koristi dovolj. Člani ogrožene skupnosti se strnejo, pripravljeni so na žrtev v imenu preživetja skupnosti, odpovedujejo se svoji individualnosti, s skupnostjo se zlijejo v eno. Takim družbam ustrezajo metafore mravelj ali čebel, ideali vojnega ali športnega tovarištva, zvestobe ródu, zraščenosti s predniki in rojaki. Poznamo jih iz žanrov kmečke povesti, vojnega romana, zgodovinskega romana ..., ki so pomagali konstituirati nacijo. Po drugi strani pa kanonizirana dela v taistem literarnem sistemu dajejo prednost posamezniku, ki je lahko tudi problematičen (umetnik pri Cankarju, duhovnik pri Preglju) in šolska literarna vzgoja prekipeva od plemenitih junakov, ki so visoko nad družbo in v nenehnem spopadu z njo. Literatura, ki je v 19. stoletju zrasla iz liberalskih idealov, gradi prav na idealu ozaveščenega in ustvarjalnega posameznika.

S posamičnim v naši kulturi ni skratka nič narobe, ravno nasprotno, samo paziti moramo, da ne zamešamo posamičnega s privatnim, zasebnim in sebičnim, kar se nam v vsakdanjem življenju prepogosto dogaja in kar počne tudi zakonodaja. Ozaveščenega posameznika ne zanimajo lastna nedotakljivost, varovanje zasebnosti pred javnostjo in uresničevanje samovoljnih želja, ampak je zainteresiran za skupno blaginjo, bolje rečeno: za blaginjo vseh drugih posameznikov in okolja. 

Tako kot grešimo z enačenjem posameznega in zasebnega, delamo napako tudi z enačenjem skupnega in javnega. Zavest o javnem se pri odraščajočem oblikuje počasi in relativno pozno, še počasneje pa zavest o skupnem. Kot javno razbiramo sprva samo tisto, kar nam dopovedujejo in postavljajo pred oči mediji (RTV, estrada, žurnalizem). Šele na fakulteti ugotovimo, da poleg splošno javnega obstaja še posebno ali strokovno javno, ki se artikulira preko specialnih publikacij (revij in knjig), strokovnih inštitucij, društev in forumov, kar ima neprimerljivo manjši odmev, vendar ni zaradi tega nič manj pomembno. Ni vse javno blagodejno, kakor utegne koga zavesti sintagma »javno dobro«, »javna služba«, »javni servis« ipd. v razmerju do pojmov s pridevnikom ''zaseben''. Za javno dobro, za blagor skupnosti, za skupni interes si lahko zelo prizadevata tudi posameznik in zasebnik, neredko celo precej bolj kot inertne javne inštitucije.   

Vrnimo se k pravnemu razumevanju pojmov zasebno : javno, s čimer smo začeli poglavje. Varuhi človekove zasebnosti so v &quot;shizofrenem&quot; položaju. Po eni strani bi radi vse ugodnosti, ki jih prinašajo nakopičeni osebni podatki (hitro odkrivanje in zdravljenje bolezni, pomoč pri iskanju in nakupu predmetov in informacij, pomoč pri orientaciji v svetu in izogibanje nezgodam), po drugi strani pa se nadzora nad seboj, brez katerega se zbirka osebnih podatkov ne more oblikovati, otepajo, češ da nadzorovanost pomeni izgubo osebne svobode in da lahko prehitro pride do njihove zlorabe. Pri tem pozabljajo, da družbeni vzorec slovenske vaške skupnosti, ki naj bi bil »zdrava« opozicija globalnemu internetu in ki močno določa tudi vseslovensko javno sfero, zasebnosti sploh ne pozna, saj vsak ve vse o vsakem.&lt;ref&gt;Jure Leskovec. [http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2014/05/jure_leskovec_prvi_del.aspx Zasebnosti ni ne na vasi ne na internetu (video).] Planet Siol.net 30. maja 2014.&lt;/ref&gt; Najbolj nevarna je politična zloraba osebnih podatkov, ki si jo včasih privoščijo državni organi, ko silijo komunikacijske velikane v izročitev podatkovnih zbirk.&lt;ref&gt;Prim. [[:w:sl:Edward Snowden|Edward Snowden]]. Wikipedija, prosta enciklopedija. — Branko Soban. Življenje za digitalno bodečo žico: Mark Andrejevic, avtor knjige Preobilje informacij. ''Delo: Sobotna priloga'' 16. nov. 2013. 4–6.&lt;/ref&gt; Zlorabe nagovarjajo k pravni regulaciji zbiranja podatkov in previdnosti pri njihovem posredovanju, zelo narobe pa bi se bilo zaradi slabih izkušenj z zlorabami preganjavično odpovedati njihovemu zbiranju in obdelavi, saj so nujno izhodišče za vse znanosti o človeku in za povečanje kvalitete našega bivanja. Zadnji čas je, da si nehamo zakrivati oči pred velikimi spremembami v dojemanju zasebnosti in jim prilagodimo tudi zakonodajo. 

V [http://archive.artsrn.ualberta.ca/Day-of-DH-2010/miranhladnik/category/uncategorized/index.html blogu] na temo A Day in the Life of the Digital Humanities sem 18. marca 2010 z objavo fotografije članov senata Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, tako da so na sliki brez glav, protestiral proti pretirani skrbi organizatorjev za »varovanje zasebnosti«. Svarili so pred objavo fotografij otrok in študentov, ki ne bi dali izrecnega pisnega dovoljenja za objavo.

{| 
|[[Slika:brezglav.jpg|thumb|500 px|Faculty senate members according to privacy law. Foto Miran Hladnik. [http://archive.artsrn.ualberta.ca/Day-of-DH-2010/miranhladnik/category/uncategorized/index.html Day of Miran Hladnik: Just another Day of DH 2010 weblog] 22. mar. 2010.]]
|}

Slovenski Zakon o varovanju osebnih podatkov je v času, ko ga je vodila Nataša Musar Pirc, agresivno uveljavljal Urad informacijskega pooblaščenca in s svojim delovanjem grenil življenje državljanom. Na področje fotografije je posegel s prepovedjo Googlovega projekta Street View, zaradi česar je bila Slovenija deležna tega fantastičnega servisa z dvoletno zamudo, in ogrozila eksistenco odličnih panoramskih posnetkov na spletišču [http://www.burger.si/ Burger.si.] Pooblaščenka je od avtorja zahtevala, da zamegli obraze stotin posameznikov, ki so se ujeli vanje, brez občutka za ekonomsko nevzdržnost zahteve, ki je pomenila sabotažo turistične promocije države. 

S prepovedjo iskanja po imenih in priimkih je urad pohabil besedilni korpus Nova beseda. Iskanje niza ''Fran Levec'' je preprečeno, da se ne bi razkrili morebitni zasebni podatki katerega od morebitnih danes živečih Franov Levcev.&lt;ref&gt;Telefonski imenik ne pozna sicer nobenega, ampak ni šment, da se utegne kdaj roditi, zaiti na kriminalna pota in v črno kroniko časopisov, iz katerih zajema zbirka.&lt;/ref&gt; Pravice potencialno kriminalnega potencialnega današnjega Frana Levca so povozile kulturno zaslužnega [[:w:sl:Fran Levec|Frana Levca]], urednika ''Ljubljanskega zvona'' in literarnega zgodovinarja. In povozile so tudi pravico današnjih Slovencev do informacij iz svoje zgodovine.

{|
|[[Slika:Nova_beseda.jpg|thumb|500 px|Ideal nedotakljive zasebnosti, ki mu slovenski urad informacijskega pooblaščenca daje prednost pred javnim kulturnim interesom, preprečuje poizvedovanje o Francetu Prešernu.]]
|}

Čudaško je bilo leta 2013 preganjanje rentgenskih posnetkov na Wikimedia Commons, češ da gre za poseg v zasebnost slikanih ljudi. Tokrat ni šlo za čuječnost Urada, ampak se je sovražnik pojavil kar v domači wikipedijski hiši. Dlakocepski wikipedist, ki je izgubil stik z realnostjo, je bil zaradi ekscesivnega brisanja za določen čas na Zbirki blokiran. Oba zatiralca fotografskih informacij sem javno okrcal.&lt;ref&gt;[http://www.delo.si/tuditi/tvojsvet/groznja-temeljnim-civilizacijskim-pridobitvam.html Grožnja temeljnim civilizacijskim pridobitvam: Zakaj nenadoma ne morem več prešteti, kolikokrat se pojavi Meta v Cvetju v jeseni?] Spletno ''Delo'' 31. jul., že prej na SlovLitu [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004181.html 26. jul.] in [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004182.html 27. jul. 2012.] Tudi [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-October/010330.html 26.431 public good vs personal data protection?] Humanist Discussion Group 28. okt. 2012. Odgovori: [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-October/010332.html Jascha Kessler,] [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-October/010333.html Daniel Allington,] [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-November/010341.html Miran Hladnik,] [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-November/010345.html Jascha Kessler.]&lt;/ref&gt; Je bil to razlog za uradno preganjanje Filozofske fakultete kot lastnika strežnika, na katerem je Slavistično društvo Slovenije pred sedmimi leti »objavilo« seznam svojih članov z njihovimi poštni naslovi vred in ti za to niso dali izrecnega dovoljenja? Do prijave je v nasprotnem primeru lahko prišlo samo po spletu naključij, saj je bil seznam postavljen za interno rabo in do njega ni vodila nobena povezava, kazalo ali obvestilo. Ljudje na družabnih omrežjih objavljajo intimne podrobnosti, mediji do centa natančno razkrivajo zaslužke posameznikov, v istem času pa se mora nekdo zagovarjati pred zmedenim zakonom, ker je iz telefonskega imenika prepisal naslov nekega občana – če to ni vredno obsodbe!  

Pravniške grožnje zaradi takih »objav«, ki so bile takoj po opozorilu zbrisane, so znak slovenske pismouške zadrtosti.&lt;ref&gt;»Ker naše pravo ni namenjeno urejanju zaresnega življenja, ampak birokratskemu občutku za medsebojno usklajenost zakonskih členov. Naša lastna življenja žrtvujemo in jih podrejamo estetskemu onaniranju birokratov, ki jim zakonski členi niso orodja za urejanje obstoječega, zaresnega življenja, ampak se z njimi igrajo infantilno estetiko zlaganja lego kock v gladke ograje in zidove, iz katerih nič ne štrli in je vse zaprto v kvadrat ali utrdbo. Če nič ne štrli in je trdno povezano v krog, so srečni.« (Alojz Ihan. [http://www.siol.net/priloge/kolumne/alojz_ihan/2014/10/gastarbajterji.aspx Gastarbajterji.] Planet Siol.net 16. okt. 2014)&lt;/ref&gt; Privatizacija informacij, za kakršno si prizadevajo slovenski uradniki, gre v nasprotno smer od civilizacijskih perspektiv, ki so mogoče samo ob čim večji, hitrejši in lažji dostopnosti informacij. Namesto da bi pospeševal pretok informacij, kar bi lahko naivno sklepali iz njegovega imena, urad ovira njihov promet, sklicujoč se na atavistično interpretacijo tistega dela zakonodaje, ki ščiti človekovo zasebnost. V slovenskem primeru zakoni in organi dajejo prednost posameznikovi zasebnosti v škodo javne blaginje in ovirajo emancipiran vstop slovensko govorečih v globalno skupnost kulturno progresivnih nacij. 

Pismouška interpretacija zakona o »varovanju zasebnosti« ali strah pred njegovimi čuječnimi varuhi vodi celó pogrebno podjetje, ki wikipedistu noče sporočiti dneva in kraja smrti javne osebnosti, o kateri bi bilo treba posodobiti enciklopedične podatke, čeprav ni nobenega znaka, da bi umrli hotel to skrivati, saj je za enciklopedijo sam posredoval svoje natančne rojstne podatke.&lt;ref&gt;Govorim o zapletu ob smrti literarnega zgodovinarja [[:w:sl:Mirko Jurak|Mirka Juraka]].&lt;/ref&gt; Le komu koristi skrivanje takega banalnega podatka? Kako bi objava dneva smrti mrtvemu kakor koli lahko škodovala? Táko ozko razumevanje zakona je skregano z zdravo pametjo in s poslanstvom inštitucij, ki se vzdržujejo z javnim denarjem in bi morale služiti javnemu interesu. 

'''Berilo'''

* [[:w:en:Data Privacy|Data Privacy]]. Wikipedia, the free encyclopedia.
*Miran Hladnik. [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004218.html Cenzura Nove besede.] SlovLit 3. avgusta in [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004192.html 11. sept. 2012.]
* [[:w:en:Internet Watch Foundation and Wikipedia|Internet Watch Foundation and Wikipedia]]. Wikipedia, the free encyclopedia.
* Lenart J. Kučić. Pametne naprave v nespametnem svetu: Neprijetne resnice o informacijski geopolitiki. ''Delo: Književni listi'' 4. jan. 2014. 18–19. 
*  Lenart J. Kučić. Država in kapitalizem – največja uporabnika informacijskih orodij. ''Delo: Sobotna priloga'' 9. nov. 2013. 16–17.
* Marko Crnkovič. [http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/natasa-pirc-musar-je-demokraciji-zrasla-cez-glavo.html Nataša Pirc Musar je demokraciji zrasla čez glavo.] ''Delo: Sobotna priloga'' 22. mar. 2014.

==Kredibilnost==

Za objavljanje je danes neprimerno manj ovir kot v preteklosti in to velja tako za tiskane kot spletne objave. Za samozaložniški natis je vendarle še treba seči v žep, za objavo na spletu pa niti to ne več. Ovire nastopijo samo, kadar imamo ambicijo objaviti na t. i. osrednjih mestih, v dnevnem časopisju, strokovnih revijah, nastopiti v osrednjih informativnih oddajah na TV ipd., kjer uredniki izbirajo in odločajo med informacijsko ponudbo. Če zanemarimo ta izpostavljena mesta, lahko brez velikih ''toda'' pristanemo na posplošujočo trditev, da lahko vsakdo objavi vse. Navajeni smo sveta, v katerem so bolj ali manj kompetentni uredniki in recenzenti prefiltrirali informacije pred objavo, zato nam objavljanje brez uredniškega filtra vzbuja skrbi glede njihove kredibilnosti oz. zanesljivosti. Sicer tudi do zdaj urednikom ni bilo mogoče brezpogojno zaupati, ker so njihovo selekcijo usmerjali kriteriji, s katerimi se nismo nujno strinjali, npr. nazorska, politična, nacionalna, generacijska, spolna pripadnost in tendenca, in vse te reči pomembno oblikujejo profesionalno informiranje tudi danes, pa vendar. Danes smo prisiljeni samostojneje presojati o stopnji verodostojnosti objav. Saj v glavnem sploh ni tako težko, če le uporabimo zdrav razum in vemo, kaj vse je treba preveriti, preden objavljeni informaciji zaupamo. Preverjamo avtorja, inštitucijo/medij, v okviru katerega je informacija objavljena, starost dokumenta, njegov odmev v javnosti, dejstva, avtorje in tekste, na katere se sklicuje – ne glede na to, ali gre za objavo na papirju ali na spletu. 

'''Avtorju''' smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana in za katerega domnevamo, da si ne more privoščiti zavajanja bralcev. Lahko se z njim ne strinjamo, vendar mu verjamemo, da piše z najboljšim namenom, da preverja informacije, iz katerih gradi sporočilo, trezno sklepa, da ni pristaš samovoljnih fantastičnih konstruktov resničnosti. Piščev status preverimo v bibliografiji, njegovo mesto v znanstveni skupnosti pa na spletišču [[:w:SICRIS|Sicris]]. Pri starejših predpostavljamo večjo stopnjo modrosti ali vsaj previdnosti pri tvorjenju izjav. Zaupanje se lahko izkaže neupravičeno, če avtorjev ugled preverjamo na napačnem mestu. Vladimir Pavšič je bil v mladih letih odličen literarni kritik, potem pod psevdonimom Matej Bor pomemben pesnik, na stara leta pa je postal vročičen zagovornik venetske teorije in napako bi storili, če bi z njegovim pesniškim slovesom merili veljavnost njegovih venetoloških publikacij. [[:w:en:Alan Sokal|Alan Sokal]] je poznan fizik in matematik, ki je lepega dne sklenil zlorabiti zaupanje svojih kolegov humanistov in je uredništvu univerzitetne revije podtaknil zmedeno pisarijo, ki so ji uredniki zaradi njegovega slovesa slepo zaupali: [[:w:en:Sokal affair|Sokalova potegavščina]] je kričeče svarilo pred prenašanjem zaupanja z enega področja na drugo. Če je nekdo mojster za eno področje, ga to nikakor še ne kvalificira za zaupanja vredne izjave na drugem področju. Nobenega jamstva ni, da resen pisec z leti ne iztiri v populistično blebetanje. Za pisca, ki v stroki ni doma oz. ni doma na profesionalen način, rečemo, da je amater ali diletant. 

Do mlajših avtorjev smo praviloma bolj nezaupljivi, včasih tudi neupravičeno. Mlajši avtorji imajo sicer manj življenjskih izkušenj, so pa bolje teoretično podkovani in znajo učinkoviteje priti do informacij na spletu, o katerih se starejšim ne sanja.  Celo zelo pametne pisce znajo zavesti v neverodostojno produkcijo znanstvenih konstruktov filozofske in socialne teorije, ki pridigajo o tem, kako nam je dejanski svet nedostopen, da se nam kaže samo posredno in da imamo z njim opraviti le preko njegovih podob v naši zavesti. Egoistični in cinični um na podlagi tega lahko z moralno podporo Bartolove maksime v ''Alamutu'' – »Nič ni resnično, vse je dovoljeno« – prehitro sklene, da je »znanstveno« upravičen do tvorbe samovoljnih podob realnosti, kajpak v skladu s svojimi ozkimi osebnimi interesi. Legitimiteto daje avtorski samovolji tudi vključenost v katerega od projektov popravljanja sveta, naj bo to feministični, religiozni ali družbenosistemski. Ti posameznika presegajoči zveličavni cilji imajo znanost samo za inštrument, ne gre jim za nevtralno, objektivno in kredibilno podobo sveta, ampak za socialni aktivizem, ki mu podredijo vse preostalo. Objavo pristranskih, nazorsko tendenčnih razpravnih besedil je urednikom težko preprečiti, kadar je tendenca prikrita in kadar delež nevtralnih informacij odtehta aktivistično razsežnost. V vsakem primeru je koristno, če se bralec o avtorju natančneje pozanima. V njegovi bibliografiji bo razbral, za katera področja je najbolj kompetenten, katera tema ga najbolj obseda, v njegovi biografiji pa bo mogoče našel razlago za ideološko premost sporočil in s tem signal, kje naj jih jemlje s previdnostjo.

===Aktivizem===

Kritiko aktivizma moram utemeljiti nekoliko natančneje. V »svinčenih« sedemdesetih letih so slovenske humaniste vzgajali v humboldtovski veri, da je izvir akademskega dela gola znanstvena radovednost, tešenje radovednosti pa njegov smoter. V 80. letih pa so iz pragmatične znanstvene Amerike začele prihajati drugačne ideje: da je tak znanstveni larpurlartizem prevelik luksuz in da se je treba zgledovati pri družboslovju, ki je radovednost vpreglo za dosego plemenitih socialnih ciljev, tj. za človeško dostojno, pravično in kvalitetno življenje. Za ilustracijo: raziskovanje redkega jezika je zares smiselno le, kadar se hkrati zavzame za kulturno preživetje skupnosti njegovih govorcev.&lt;ref&gt;Razlike med ameriško in evropsko humanistiko sem popisal v člankih [http://lit.ijs.si/humanist.html Evropa in Amerika pa literarna veda] in [http://lit.ijs.si/empir1.html Količinske in empirične analize v literarni vedi] (1995).&lt;/ref&gt;

K spremembi v dojemanju znanosti je pripeljalo prepričanje, da objektivno znanstveno spoznanje človeških zadev ni mogoče, saj ga vedno znova zmoti raziskovalčev interes in je zato v končni fazi manipulativno. Od tod je mogoče razumeti močno ideologiziranost literarnovednih šol (feministične, črnske, marksistične, dekonstruktivistične, lacanovske, derridajevske, novohistoricistične), ki so si priznale, da je njihova glavna naloga zunaj njihovega predmeta: v kritiki konkurenčnih ideologij in v spreminjanju sveta. Na literarnovednem terenu alternativnih razprav ni bilo težko identificirati: literarna besedila so uporabile samo za zgled in pisci niso bili v prvi vrsti literarni zgodovinarji, ampak filozofi, sociologi, psihoanalitiki itd.

S spoznavnim nihilizmom novih pristopov se je težko strinjati, ker hromi željo po objektivnem spoznanju, instrumentalizacija znanja za popravljanje sveta pa je simpatična korektura samoumevnega domačega humanističnega stališča, da je naša naloga svet zgolj opisovati, ne pa se ukvarjati s takimi banalnostmi, kot je ponujanje receptov za njegovo izboljšavo. Tradicionalni humanisti so izurjeni za  odkrivanje napak v navidezno urejenem svetu, za bistro zaznavanje problemov tam, kjer jih drugi ne vidijo, ne pa za njihovo reševanje, saj naj bi to ne bila naloga znanosti, ampak drugih družbenih sistemov. S táko avtonomistično držo, z logiko slonokoščenega stolpa (ki jo danes nekateri razlagajo kot način, kako so si generacije v totalitarnem sistemu zagotavljale prostor svobode) se je nekako ujemalo tudi razumevanje umetnosti, ki prav tako ni smela streči družbenim potrebam; kadar se je vdinjala socialnim ciljem ali se je prilagajala interesom bralcev, je bila označena za tendenčno in trivialno.

Z večdesetletnim zamikom se ameriška ideologizacija naseljuje tudi v slovenskem akademskem prostoru. V blagi obliki se kaže v aktivističnem slogu kakšne diplomske naloge (tam je aktivizem deležen pohvale, kakor je deležna pohvale pač vsaka študijska zavzetost), »brutalno« pa je nastopila z uzurpacijo prostorov na Filozofski fakulteti jeseni 2011.&lt;ref&gt;Miran Hladnik. [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003921.html Okupacija FF v dveh slikah.] [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003923.html Okupacija FF.] [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003934.html Tretji del triptiha o okupaciji Filozofske fakultete.] SlovLit 25. nov. do 1. decembra 2011.&lt;/ref&gt;
Aktivizem je socialni koncept, ki ga dokumentirajo slovarske sintagme ''kulturni, mladinski, partijski, sindikalni aktivist''; med drugo vojno so aktivist rekli političnim delavcem OF na terenu. Splošni pomen 'kdor aktivno deluje v kakšnem društvu ali gibanju' velja tudi za današnje aktiviste: feministične, ekološke, mirovnike, humanitarce, politične alternativce, lokalne skupnosti, ki nastopajo proti vsemu »od zunaj« in »od zgoraj« itd. Z razvojem civilne družbe se ta segment javnega delovanja krepi in kontaminira tudi znanost in njene inštitucije. Aktivizem povezujemo z levimi in liberalnimi nazori in gibanji in spregledujemo, da tudi nezanemarljiv delež konservativno usmerjene populacije posega po aktivističnih vzorcih obnašanja. Aktivizem skratka ne pomeni nujno, da imamo opraviti z naprednimi družbenimi gibanji.

Civilni aktivizem kot alternativa regularnim olesenelim in neprožnim političnim in upravnim inštitucijam je prav simpatičen. Kaj pa v znanosti? Za človeka, ki mu gre v prvi vrsti za objektivno spoznanje, je aktivizem neuporaben, ker egoistično sledi samo svojemu parcialnemu interesu in je gluh in slep za pomisleke in nasprotne argumente. Kompleksno problematiko reducira na preproste, manihejske opozicije in namesto na racio apelira na čustva. Aktivizem pograbi posamezen fakt, ga posploši in izpusti vsa tista dejstva, ki ne ustrezajo njegovi intenci (ker »to bi pa našemu interesu škodovalo«). Aktivizem ne mara statističnih podatkov, češ da je statistiko vedno mogoče zlorabiti. V resnici statistike ne mara zato, ker ta vnaša v črno-belo aktivistično podobo sveta zoprne sivine, ki odslikavajo svet v njegovi kompleksnosti, in hromijo akcijo.&lt;ref&gt;Prim. Katarina Božič in Ervin Hladnik Milharčič. Franta Komel: Statistika ne laže, lahko pa se laže s statistiko. Objektiv. ''Dnevnik'' 30. 8. 2014.&lt;/ref&gt;

Aktivizem se baha s kritično refleksijo, ki da jo vnaša v akademsko rutino, toda pozor: ne enačiti kritične refleksije z aktivističnim diskurzom! Kritična refleksija pomeni odmik od predmeta opazovanja, to pa je ravno tisto, česar si aktivizem ne sme privoščiti. Kritična distanca nas odpira za stališča in interese drugega in blokira akcijo, ki je mogoča le iz prepričanosti v svoj prav, pravzaprav iz vere v svoj prav. Kritična refleksija je za naše delo nujna, brez nje bi ne bilo ne humanistike ne filozofske fakultete, aktivizem pa je v goreči predanosti svojim vsakokratnim interesom s humanističnim prizadevanjem nezdružljiv in v znanstveni komunikaciji nesprejemljiv.

Mogoče pa pojem kritičnega mišljenja razumem narobe? Christian Fuchs&lt;ref&gt;Christian Fuchs. ''Social Media: A Critical Introduction''. London: Sage, 2014.&lt;/ref&gt; ga definira kot mišljenje, ki ga zanima predvsem vprašanje socialne moči oz. kdo nadzira vire, informacije, javno mnenje, vrednote itd. in ima od tega korist. Simpatična razsežnost kritične teorije (to je tista oblika kritičnega mišljenja, ki se sklicuje na Karla Marxa) je njeno zavzemanje za pravično družbo, manj simpatična pa je njena redukcionistična predstava o svetu, ki da ga poganjajo naprej antagonizmi med  maloštevilnimi privilegiranimi in glavnino (99 %) izkoriščanih. Medije razume samo kot orodje kapitalizma, kolonializma, vojn, izkoriščanja in neenakosti in je zato nezaupljiva tudi do novih oblik komunikacije, pravzaprav tudi do tehnologije, ki rojeva nove in nove oblike komunikacije. Da, to je prava oznaka kritičnega mišljenja: biti kritičen pomeni isto kot biti nezaupljiv. Kritično mišljenje je pesimistično mišljenje, ki dvomi v človekovo naturno zmožnost in pripravljenost za popravljanje sveta na boljše. Optimističnemu zaupanju v socialna omrežja, ki naj bi pomenila korak naprej v demokratizaciji sveta, svobodi govora, sodelovanju in vzpostavljanju večje enakosti in pravičnosti, očitajo idealizem in utopizem, uspehe, ki jih socialna omrežja dosegajo na politični sceni, označujejo s slabšalnim izrazom kliktivizem (''[[:w:en:Slacktivism#Clicktivism|clicktivism]]''), ki da nima pravega političnega učinka, kar seveda ni res.&lt;ref&gt;Študija Stephanie Vie [https://www.academia.edu/6778003/In_defense_of_slacktivism_The_Human_Rights_Campaign_Facebook_logo_as_digital_activism In defense of “slacktivism”: The Human Rights Campaign Facebook logo as digital activism] (''First Monday'' 19/4 (2014)) dokazuje, kako že vsak navidezno nepomemben znak posameznikovega stališča, kot je npr. uporaba loga na Facebooku, po malem povečuje socialno občutljivost in prispeva k odpravi diskriminatornih socialnih praks.&lt;/ref&gt; Nezaupljivost potiska posameznika v obrambno pozicijo, ta pa je po definiciji konservativna. Posveča se ohranjanju obstoječega stanja in ni naklonjena tveganju (tudi tveganju neuspeha), ki je pogoj vsakršne kreativnosti. 

Izobraževanje je deklarativno zapisano oblikovanju kritične zavesti. Pohvalno: treba je misliti s svojo glavo, izstopiti iz črede, prepoznati lažne preroke. Nevarno pa bi bilo slabe izkušnje z lažnimi preroki, z manipulatorji,&lt;ref&gt;Zanimivo, da nam pri besedi manipulirati najprej pride na misel njen slabšalni pomen (''preračunljivo ravnati''), čeprav sta prva dva slovarska pomena besede drugačna:  ''1. opravljati dela pri nameščanju, premeščanju, obdelavi: manipulirati z blagom, kruhom 2. ravnati, upravljati: manipulirati s strojem''.&lt;/ref&gt; agitatorji, lobisti, varuhi »našega interesa« posplošiti. To bi pomenilo, da soglašamo s socialnodarvinistično (včasih smo rekli vulgarno materialistično) podobo volčjih odnosov v družbi, po kateri zmagujejo najmočnejši, najzvitejši, najbolj manipulatorski posamezniki v družbi, ne pa tisti, ki delujejo altruistično, apolinično in racionalno ter dolgoročno načrtujejo skupno blaginjo. Brez izhodiščne, pa čeprav morda naivne zaupljivosti v dobre namene svojih kolegov v stroki, svojih sosedov, svojih sodržavljanov, se nam  slabo piše. Zahodna civilizacija je utemeljena v taki zaupljivosti.&lt;ref&gt;Kreditna kartica, ki to družbo simbolizira, je dobesedno 'kartica zaupanja'. Zaupanje v dobre namene sodelavcev je tudi eden od principov Wikipedije.&lt;/ref&gt; Tistega, ki mu zaupamo, naše zaupanje zavezuje, da deluje bolje, kot bi morda sicer. 

V času, ko se iščejo alternative političnemu urejanju sveta, ko je očitno, kako prežetost javne sfere s politiko zastruplja medčloveške odnose in sili v konflikte namesto v njihovo pomirjanje, gre aktivizem kritičnih mislecev v smer politizacije vsega in išče in razkriva oblike kapitalistične dominacije in izkoriščanja tudi tam, kjer jih z zdravo pametjo ni videti.&lt;ref&gt;Christian Fuchs kar v osebnem profilu na akademskem omrežju Academia.edu razkriva profitni značaj tega spletišča in mu očita, da se okorišča z zastonj objavami svojih uporabnikov. Iz protesta svojih objav tam ne ponuja v branje. Te so dostopne v okviru tradicionalnih založb samo proti plačilu, kar ne vzbuja ravno zaupanja v njegovo zavzemanje za alternativni, socialno pravičnejši svet.&lt;/ref&gt;

Prav rad verjamem, da je tudi v svetu socialnih omrežij mogoče odkriti vzorce socialnih antagonizmov 19. stoletja in jih zvesti na teorijo družbenega izkoriščanja, vendar ima, ker je skregana z ravno nasprotno vsakdanjo izkušnjo posameznika, zgolj status akademskega konstrukta: le kakšno izkoriščanje je to, če ga ne občutimo in nam ga razkrije šele kritična socialna teorija: poglej, ozavesti se, tudi Facebook je izkoriščanje! Ali ima tako izkoriščanje sploh kakšno težo? Socialna omrežja vidimo v rekreativni polovici svojega življenja in jih dojemamo kot razbremenitev kapitalističnih odnosov, mogoče celo kot njihovo negacijo. Prav malo mi je potem mar, če se najde kdo, ki zna z mojim zadovoljstvom v socialnih omrežjih tudi tržiti, naj mu bo v veselje in v profit. Povrhu bo z analizo mojega obnašanja prispeval k temu, da bom deležen samo takih ciljnih oglasov, ki zadevajo mojo interesno sfero, in bom svoje veselje na spletu plačeval samo s prejemanjem želenih reklam namesto neselektivnega spama, ki mi trenutno zasipa poštni nabiralnik. Enak odnos kot do profitnih socialnih omrežij imam do neprofitnih  javnih spletišč. Sem spadajo wikiji, ki vanje prispevam strokovna besedila zastonj in se ne počutim prav nič izkoriščanega, nasprotno, zelo mi je všeč, kadar kdo pokaže interes za moje delo in se z njim okoristi. Prežanje na morebitne spretneže, ki bi znali iz mojega dela kovati profit (to namreč licenca cc, ki z njo opremljamo besedila na wikijih, dovoljuje), ni nič drugega kot socialna zavist in bojim se, da ista zavist v veliki meri žene tudi socialni aktivizem. Socialnih omrežij ne moremo počez označiti za artikulacijo socialne enakosti, so pa velik korak v pravo smer in so radikalno drugačna od oblik socialne dominacije in izkoriščanja v industrijski družbi 19. stoletja, ki je narekovala strategijo nepomirljivega socialnega boja.

===Avtorstvo===

'''Inštitucionalna''' vezanost avtorja je podatek z dvojno valenco. Po eni strani inštitucija podeljuje legitimiteto njegovim objavam, saj domnevamo, da inštitucionalni okvir omejuje avtorjevo samovoljo: inštitucije namreč ne zaposlijo kar vsakega, ampak samo tiste, ki so se s svojim delom, kooperativnostjo, lojalnostjo in podobnimi krepostmi že izkazali. Po drugi strani pa inštitucije rade zavirajo objavo prelomnih odkritij, novitet, ki se ne vklapljajo v pedagoške in raziskovalne rutine in ki ogrožajo delovanje utečenih poslovnih modelov. Nezaupanje v okostenelost akademskih inštitucij občasno udari na dan z ustanavljanjem alternativnih kanalov za publiciranje: revija ''Problemi, Časopis za kritiko znanosti'', Slovenski kongres, ISH, Delavsko-punkerska univerza, Svobodna univerza itd. 

Na področju strokovnega objavljanja do solističnih publicističnih akcij ne prihaja pogosto, so pa običajnejše za leposlovno produkcijo. Govorimo o samozaložbah, za katere se avtorji odločijo, ko jih nobena od t. i. uglednih založb (pridevnik ''ugleden'' je popolnoma izpraznjen, ker standardno spremlja besedo založba in se z njim ponaša vsaka založba) ne vzame pod streho. S pojavom digitalnega tiska na zahtevo postaja samozaložba običajna oblika objave in z množičnostjo izgublja slabšalni prizvok. Ker pa hkrati pomeni, da besedilo ni šlo skozi uredniški ali recenzijski postopek, je treba še vedno biti previden in njihovo zanesljivost preverjati na drugih ravneh. Upravičeno smo kot bralci sumničavi, kadar za objavo ne stoji nobena inštitucija, ni pa to avtomatsko znak slabe kvalitete objavljenih informacij. Mogoče je bil avtor le neučakan, ali je v osebnem sporu z izdajateljem ali založnikom, ali pa mogoče išče alternativne načine objavljanja.&lt;ref&gt;Predhodnica ''Nove pisarije'', učbenik ''Praktični spisovnik'' je štirikrat zapored (1990, 1991, 1991, 1994) izšel v samozaložbi, preden je 1997 in 2002 postal uspešnica med knjigami Filozofske fakultete.  Zadrege z iskanjem založbe je imela tudi ''Nova pisarija''. Po logiki sodi med publikacije Filozofske fakultete (namenjena je v prvi vrsti študentom na tej fakulteti, prilega se seriji učbenikov te fakultete, avtor je tu zaposlen, bralstvo ji je zagotovljeno), vendar je trajalo kar nekaj časa, da se je FF opogumila za to vlogo, najbrž tudi zato, ker knjiga, prosto dostopna na spletu, ne prinaša zaslužka. 2014 je bila ''Nova pisarija'' sprejeta za izdajo v seriji učbenikov FF, do natisa pa sta minili še dve leti.&lt;/ref&gt; 

Tudi '''starost''' dokumenta ima svoje dobre in slabe strani. Za dobro uležane spise domnevamo, da so že prestali kritične presoje in je zato njihova informacija zanesljiva. Narobe pa bi bilo, če bi jim zaupali samo zato, ker so stari, tako kot tudi ni gotovo, da bo staro vino okusnejše od novega. Tudi nekoč so bili nekateri pisci bolj površni od drugih in so se jim v pisanje vtihotapile napake. Nekritično prepisovanje od njih pripelje samo do razmnoževanja napak, zato je treba stare dokumente nujno primerjati s tistimi objavami, kjer informacijo lahko ves čas ažuriramo, to pa je seveda informacija na spletu, zlasti na Wikipediji. Za vitalna strokovna področja na Wikipediji, med katere samozavestno umeščamo literarno vedo, je mogoče reči, da so splošne enciklopedične informacije tu bolj zaupanja vredne od natisnjenih, saj so na podlagi natisnjenih nastale in so bile ob primerjavi predhodnih tiskanih virov napake ali pomanjkljivosti v njih popravljene. V historiatu člankov razberemo dan, uro in minuto nastanka vsake izjave in skozi leta spremljamo, kako se preoblikujejo v času.

Letnica objave usmerja bralčevo branje: v publikacijah 19. stoletja sam pri sebi da v oklepaj patetične izraze nacionalnega ali slovanskega navdušenja, v liberalskem in katoliškem tisku na prelomu 19. in 20. stoletja se ne pusti motiti žolčni politični satiri, ki je spremljala objave, v objavah po drugi svetovni vojni, ki so v znamenju izgradnje novega, pravičnejšega sveta, preskoči obvezne sociološke in politične fraze, v emigrantskem tisku se distancira do počezne kritike vsega »režimskega« in je ustrezno zadržan tudi pri sprejemanju sodobnega aktivizma v strokah. 

Izločitev nepreverjenih senzacionalnih »odkritij« večinoma ni težka. Dovolj je že preveriti mesto objave: če se o najdbi novega Prešernovega rokopisa ali domnevnega portreta piše v rumenem tisku, moramo biti do tega izrazito kritični. Dodatno znamenje za previdnost je objava Prešernovega rokopisa ob 8. februarju ali ob 3. decembru, ko uredniki pritisnejo na novinarje, da je treba spet nekaj napisati o »največjem slovenskem pesniku«. Zelo malo je verjetno, da bo rokopis odkril novinar, ki sicer ni izurjen za brskanje po arhivih, in še manj verjetno, da ga bo prav ob Prešernovem jubileju. Ne blamirajmo se z lahkovernostjo in raje, preden začnemo veselo novico širiti naokrog, preverimo po relevantnih znanstvenih revijah in knjigah, koliko je zanesljiva. V tejle knjigi je precej kritike samozadostnosti ekspertnih mnenj, vendar bomo kljub temu ekspertovemu stališču zaupali, ljubiteljskemu zbiralcu, ki si iz želje po javni pozornosti domišlja, da je raziskovalec, in svoji fantazmi celo iskreno verjame, pa ne.

Včasih se meja med strokovno ekspertizo in laičnim navdušenjem zabriše in ponaredkov ni prav lahko odkriti. Leta 1946 je literarni zgodovinar [[:w:sl:France Kidrič|France Kidrič]] obetavno poročal, da sta se z grafikom [[:w:sl:Elko Justin|Elkom Justinom]], strastnim zbiralcem vsega Prešernovega, »prijateljsko zedinila za pogoje, pod katerimi mi morejo biti njegova prešerniana na porabo«,&lt;ref&gt;France Kidrič. Prošnja prešernoslovca. ''Ljudska pravica'' 8. 2. 1946. 3.&lt;/ref&gt; vendar je vprašanje, ali se je Kidrič utegnil dokopati do vseh Justinovih rokopisov in preveriti njihovo pristnost, ker je kmalu nato umrl. Justin je s svinčnikom na koščku starega porumenelega papirja mojstrsko ponaredil Prešernov rokopis pesmi, ki je prešernoslovska bibliografija nima v razvidu:

&lt;poem&gt;
::Svet' Til'n s' Krása,
::Dej moža če prav le do pása,
::'S testa al' kámna,
::Sam d'je moškiga známna!&lt;ref&gt;NUK, Ms 1428, inv. št. 22/67. Na hrbtni strani papirja sta dva datuma, 27. april 1905, in A. Žigon 13. avgust 1938, popis v NUK-u pa pove, da je 24. okt. 1967 rokopis dal v NUK Jože Žužek, ki ga je prejel kot dar vdove Elka Justina.&lt;/ref&gt;&lt;/poem&gt; 

Oglejmo si dva konkretna primera preverjanja in filtriranja literarnovednih informacij. Najprej, kako presodimo verodostojnost članka o tem, da Ivan Cankar ni umrl naravne smrti, ampak je bil umorjen. Članek z naslovom [http://www.hervardi.com/smrt_ivana_cankarja.php Cankarjeva smrt je bila političen umor] je objavil Dimitrij Kebe na spletišču Hervardi. V priponkah in povezavah v pismih in forumskih objavah je zaokrožil po spletu in vzbudil kar nekaj javne pozornosti, tudi pri ljudeh, za katere nismo vedeli, da jih slovenska literatura, sploh pa Cankar, zanima. Informacija ima videz poljudnega znanstvenega članka, opremljen je z ilustracijami, zaupanje vzbuja relativno obsežen seznam literature na koncu in pregledno ter všečno urejeno spletišče z vrsto resnih rubrik, kot so Zgodovina, Slovenski jezik, Mitologija itd.&lt;ref&gt;Prim. še Dejan Steinbuch. [http://www.finance.si/8356549 Poslednje stopnice Ivana Cankarja.] ''Finance'' 7. feb. 2014. Tudi v tem članku ni znanstvene argumentacije, ki pa je v časniku, ki je namenjen financam, ekonomiji in politiki, tudi ne moremo pričakovati.&lt;/ref&gt;

Dvome pa rojevajo, še preden se lotimo branja, naslednje reči.

Ob senzacionalnem odkritju se ni oglasil k besedi noben predstavnik »uradne« literarne zgodovine oz. noben priznani cankaroslovec, in to ne v medijih ne v strokovnem tisku. Znanstveno verodostojne so v naši civilizaciji samo tiste informacije, ki so bile v znanstveni srenji preverjene. Preverba se dogaja v uredništvih znanstvenih časopisov v obliki recenzij ekspertov in morebiti še v obliki znanstvene polemike v znanstvenih revijah, zbornikih, na konferencah in forumih. 

Na Wikipediji piše, da so [[:w:sl:Hervardi|Hervardi]] »slovensko nacionalistično združenje« in da je bil vodja združenja, Andrej Šiško, zaradi poskusa umora obsojen na večletno zaporno kazen. Gre za politično radikalno združenje, ki se ikonografsko in tudi drugače navezuje na nacizem, čeprav se od njega deklarativno distancira. Njihovo spletišče torej ni prostor, kjer bi lahko pričakovali nevtralne informacije, ampak le take, ki so v njenem političnem interesu, na področju zgodovine je to obsesivna želja pokazati na globoke korenine Slovencev, na njihovo avtohtonost in nepovezanost z južnimi Slovani ter na veličastno zgodovino, kar vse naj bi prispevalo k še večjemu nacionalnemu ponosu. 

Guglanje za avtorjem Dimitrijem Kebetom razkrije, da gre za človeka, ki se je predstavljal kot »zasebni raziskovalec« in da so ga sodno preganjali zaradi prilastitve arheoloških izkopanin. Ni podatkov o tem, kako se je proces končal, samo anekdotično poročilo, da se je pritožil, ker naj bi mu sodnica vabilo na obravnavo »namerno poslala tako, da naj bi ga prejel 18. avgusta, ravno ko ima rojstni dan«, s čimer mu je povzročila »hudo psihično bolečino in trpljenje«. Naslednjič je Kebe ponovno zahteval izločitev sodnice, ker mu je eno od vabil »poslala tako, da ga je prejel ravno na 11. septembra«, s čimer mu je dala jasno vedeti, da bo »uničen kot dvojčka v New Yorku«.&lt;ref&gt;Mojca Furlan - Rus. [http://www.dnevnik.si/kronika/70771 »Uničen kot `dvojčka` v New Yorku«.] ''Dnevnik'' 13. jan. 2004.&lt;/ref&gt; Vse to so podatki, ki svarijo pred prevelikim zaupanjem v verodostojnost tistega, kar avtor piše. &lt;font color=green&gt;K sumu verodostojnosti svojega pisanja pa sem prispeval z navedbo nepreverjenega časopisnega podatka, &quot;da je Dimitrij Kebe sin narodnega heroja [[:w:sl:Lojze Kebe|Lojzeta Kebeta Štefana]], ki je padel leta 1942 na Jamniku;&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_F14705:141_x439301.125_y125841.75_s17_b4 Spomenik Lojzetu Kebetu Štefanu na Jamniku.] Partizanski in drugi kulturni spomeniki. Geopedija.&lt;/ref&gt; njegova mati Mira se je po moževi smrti poročila z visokim partijskim funkcionarjem Svetino; njun sin [[:w:sl:Ivo Svetina|Ivo Svetina]], slovenski pesnik in nekdanji ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja, je torej Kebetov polbrat.&quot; Nedavno (maja 2022) sem izvedel, da Dimitrij Kebe ni v sorodu ne z narodnim herojem Lojzetom Kebetom ne z Ivom Svetino. Na srečo sem lahko napako takoj popravil.&lt;/font&gt;

Z vsemi pobudami, ki v stroko prihajajo »od zunaj«, vendarle ne moremo na kratko opraviti. Wikiji so namreč prostor, ki akademski prostor, na katerega se tule sklicujemo kot na merilo zanesljivosti, razpirajo v smer javnega preverjanja in prav je tako, saj se akademska srenja zaradi svoje inertnosti pogosto res prepočasi odziva na alternativne interpretacije. Laična javnost ima zaradi vedno večje dostopnosti podatkov in zaradi neukalupljenosti v mehanizme ekspertne presoje, zlasti pa zaradi večje radovednosti in upoštevanja spoznanj drugih področij, zares možnost popravljanja uveljavljenih pogledov, še posebej takih, ki svojo eksistenco dolgujejo preživetim časom in njihovim ideologijam; tudi akademska znanost v tem pogledu nikoli ni čisto nevtralna. Pri kritiki, ki jo hervardovci in njihovi simpatizerji izrekajo na račun »uradne znanosti«, moti izhodiščna teorija zarote. Zgodovinarji in literarni zgodovinarji naj bi ljudem prikrivali pravo resnico o zgodovini in z njo manipulirali. Zamolčali naj bi obstoj ene izmed kitic Prešernove Zdravljice, jo s tem popačili in potvorili, in prikrivajo tudi prave razloge Cankarjeve smrti. Ne gre za osamljene očitke, ampak za revolt, ki je argumentiran vedno na enak neracionalen način: le zakaj bi uradna zgodovina hotela manipulirati s preteklostjo? Trditve imajo izrazit ideološki naboj, na osebni ravni imajo poteze preganjavice, z znanostjo pa nimajo opraviti nič.

Mogoče bi morali prej pokukati v samo besedilo. Dokazi o Cankarjevi nasilni smrti so tam predloženi v obliki poročila nekoga, ki da je od nekoga drugega »v zaupnem pogovoru« slišal, da ... Gre za princip škandaloznega pisanja rumenega tiska, ki parazitira na človekovi potrebi po skrivnostnem, zaupnem, prikritem. 

Kaj morajo storiti literarnovedni strokovnjaki, da senzacionalni prispevki te vrste ne bi po nepotrebnem vznemirjali javnosti? Če nam bo splošna publika toliko mar, da se bomo potrudili literarnozgodovinske informacije ponuditi v tako privlačni obliki, kot to počne na spletu združenje Hervardi, bomo že veliko napravili, še več pa, če bomo dejavno oblikovali informacije na mestih, kamor hodijo gledat vsi, to je na Wikipediji, in v dilemah sodelovali na njihovih pogovornih straneh. Do nesporazumov prihaja tudi zaradi nepreverjenih in napačno prepisovanih podatkov v tiskanih virih, gl. za navzkrižne informacije o Cankarjevi smrti na njegovi [[:w:sl:Pogovor:Ivan Cankar|pogovorni strani]] na Wikipediji.

Drugi primer naj bo oznaka Prešerna kot kranjskega pesnika, ki je nadomestila oznako največjega slovenskega pesnika in krasila angleško Wikipedijo v dneh od 5. januarja 2013 do 13. februarja 2013. To alternativno definicijo je zapisal uporabnik Eleassar, wikipedijski veteran, ki z uredniško kompetenco in legitimiteto ter z zavidljivo vztrajnostjo uveljavlja svoje rešitve. Na slovenski Wikipediji si s predlogom ni upal na plan, ker bi bil preglasovan, na angleški pa se je nadejal prodreti s tekočo angleščino in morebitnimi zunanjimi arbitri. Popravek je bil podprt s sklici na literarnozgodovinske sodbe, ki so opozarjale na tiste lokalne dimenzije Prešernovega pesništva, ki so relativizirale njegov status vseslovenskega pesnika (na to plat pesnikove eksistence opozarjam tudi sam). Kot wikipedist bi moral Eleassar zaupati utrjenim formulacijam, za katerimi stoji cela literarnozgodovinska stroka, a jo je namesto tega raje izzval, da ga po domače prepriča v svoj prav. Mučno prepričevanje ([[:w:sl:Pogovor:France Prešeren|Pogovor:France Prešeren]]) je sklenil Marko Juvan z obširno utemeljitvijo Prešernove oznake kot slovenskega pesnika. V sklepu sem [[:w:sl:Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-03-14#Prešernova _nacionalnost|Pod lipo]] resignirano zapisal: 

&lt;blockquote&gt;
Optimistični ljudje radi takrat, ko gre vse narobe, cinično uporabijo pedagoško maksimo, da je vsaka reč za kaj dobra. Tudi tale dolga debata je bila po svoje koristna, ker nas je prisilila v ponovno refleksijo zadev, ki se zdijo sicer samoumevne. Dvom v obče veljavno je trajno načelo v zahodni civilizaciji in s tega stališča je bilo Eleassarjevo eksperimentiranje z zacementiranimi resnicami celo plodno. Ko pa seštejemo vse energije, ki so se potrošile za to, da se je članek o Prešernu vrnil v sprejemljivo obliko, in ko temu dodamo še stran vrženi trud članov skupnosti zaradi njegove ortodoksne brisalne obsesije stotin fotografij, potem optimizem in dobra volja zbledita in nadomesti ju resna skrb zaradi posameznikov, ki s táko dejavnostjo ogrožajo eksistenco tega plemenitega podjetja. Wikipedije ni brez sodelujoče skupnosti, Eleassar pa vnaša v skupnost konfliktnost in slabo voljo. Sprva je pozival na »argumentirano« merjenje moči celo na pogovorni strani angleškega Prešerna, kot da drugojezične kaj briga, ali bomo Prešerna proglasili za Kranjca ali za Slovenca. Število nasprotnikov se tako pač najhitreje zmanjša in lahko lažje v slogu Cyranoja de Bergeraca (»Na koncu, glej, te pičim!«) sklene, da nasprotnikovi argumenti niso prepričljivi, in uveljavi svojo voljo. Zaradi Eleassarjevih ekscesov Wikipedija ni več prijeten prostor. Prešernoslovje se ga je za trenutek rešilo, le kdo ali kaj bo njegova naslednja žrtev? &lt;/blockquote&gt;

Eleassar se je na koncu razlagam zahvalil: [[:w:sl:Pogovor:France Prešeren#Prešernova nacionalnost|»To razjasni dileme. Hvala«]], a je še isti dan, 15. februarja 2013, {{Diff|:w:sl:Pogovor:France Prešeren|4119741|3826309|zahvalo zbrisal}} in tako potrdil sum, da z njegovimi »prešernoslovskimi« domislicami še ni konec.&lt;ref&gt;Kot neprimerno je zbrisal tudi pripombo anonimnega komentatorja o bizarnosti njegovega zoperstavljanja celi slovenski literarni vedi; najdemo jo v {{Diff|w:en:Talk:France Prešeren|538570220|538556127|historiatu strani}}.&lt;/ref&gt;

Dodajmo za dobro mero še en primer. V decembrski številki revije ''Za srce'' 2014 je bil na straneh 33 in 34 objavljen simpatičen prispevek z naslovom Na sv. Kunigundo in sv. Emo. Sveta Ema nas zanima, ker je bila Agata Schwarzkobler, junakinja Tavčarjeve ''Visoške kronike'', krščena na njeno ime.&lt;ref&gt;Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/visoska.html Tavčarjeva ''Visoška kronika'']. ''Esej na maturi 2006''. Ljubljana: Gyrus, 2005.&lt;/ref&gt; Članek smo že hoteli priporočiti v branje, ko v njem zasledimo stavek: »Vsekakor imajo imena Žovneških še bolj pa Vovbrških korenine v starih Slovanskih imenih.« Pravopisna napaka (''Slovanska imena'' z veliko) vzbudi sum v izjavo in preverjanje zapisov imena gradu Žovneških (''Sanneck, Žovnek, Sannegg, Sanegg, Saneck, Saaneckh, Sounegg, Souneck, Seuneck'') pokaže, da je ime etimološko nejasno. Iz Cobissa se poučimo, da avtor Janez Tasič piše sicer o srčnih boleznih in zdravi prehrani, iz Googla pa, da je primarij iz Celja. Verjeli mu bomo torej, kar piše o cepljenju in drugih medicinskih zadevah, za katere je kvalificiran, ob člankih, ki jih piše iz ljubezni do svojega naroda in iz potrebe po utrjevanju nacionalnega ponosa, pa bomo raje zadržani. Seveda, tudi prostor objave, popularna revija za zdravje in rubrika Izletniško srce, kjer je bil članek objavljen, nista najbolj verodostojno mesto za zgodovinske informacije.

===Strokovno recenziranje===

Strokovno recenziranje (angl. ''[[:w:en:peer review|peer review]]ing'') je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih. Podvrženi so mu avtorji, ki pošljejo razpravo za objavo v strokovni reviji, referenti, ki prijavljajo prispevke na znanstveni konferenci, pisci poglavij v znanstvene zbornike in avtorji znanstvenih monografij, raziskovalci, ki prosijo za sofinanciranje projektov ali za mentorstvo mlademu raziskovalnemu kadru, pisci razprav za pridobitev akademske časti (diplomanti, magistranti, doktorandi). Recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja in ki v skupnosti uživajo ugled. Pogosto so to uredniki časopisov, zbornikov in knjig, lahko pa so uredniki samo zadolženi za to, da v znanstveni skupnosti najdejo ustrezne ocenjevalce in jih zaprosijo za recenzijo prispelih prispevkov. Strokovno recenziranje je oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdržuje standarde kvalitete. Aktualno je postalo šele v zadnjih desetletjih s porastom števila znanstvenih objav, z vstopanjem vedno novih in nepoznanih piscev na področje ter z globalno dostopnostjo publikacij tem nepreverjenim akterjem v disciplini, prej je o kvaliteti prispevkov v reviji odločal v glavnem samo urednik. Formaliziran recenzijski postopek je prvi od pogojev za pridobitev statusa znanstvene revije. O objavi slej ko prej odloča urednik in ne recenzent. Urednik v posameznih spornih primerih presodi, ali bo upošteval recenzentovo mnenje ali ne, katero od dveh različnih recenzij bo upošteval in ali bo v dvomu vključil še tretjega recenzenta. Enaka teža odgovornosti bremeni uradnike na inštituciji, ki je razpisala projekt, ko dobijo v roke naklonjena ali manj naklonjena stališča strokovnih presojevalcev. 

Delo, ki je predmet strokovne presoje (strokovne ekspertize ali ocene), recenzenti sprejmejo, zavrnejo ali sprejmejo pod pogojem, če avtor popravi problematična mesta v skladu s pripombami. Recenziranje naj bi preprečevalo objavljanje nepreverjenih in nedomišljenih razprav in razprav, ki ne upoštevajo strokovnih standardov, vendar ni imuno pred napačnimi in krivičnimi presojami: recenzenti del z novih ali mejnih področij ali zelo specializiranih področij utegnejo spregledati pomemben prispevek mladega raziskovalca in nespametno zavrniti kvaliteten članek, lahko pa se jim zgodi, tako kot v [[:w:en:Sokal affair|Sokalovi potegavščini]], da jih z lažno objavo naplahta rutiniran pisec, ki so zaupali njegovemu znanstvenemu renomeju. Zaradi izpričane pristranskosti, samovolje in nehotenih napak v recenzentskih postopkih znanstvena skupnost išče alternative strokovnemu recenziranju. Mednje spada javno recenziranje (''open review'', ''[[:w:en:open peer review|open peer review]]'', ''anonimous peer review'').  Javni strokovni presoji se prepušča tudi tale publikacija. 

Nevtralno in pravično presojo skušajo zagotoviti z anonimizacijo postopka. Neodvisni ocenjevalci naj bi jamčili, da pri presojah ne bi prihajalo do [[:w:sl:nepotizem|nepotizma]], tj. preferiranja prijav prijateljev in sorodnikov. O slepi recenziji govorimo, kadar avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka, o dvojno slepi recenziji, kadar tudi recenzent nima podatka, kdo je avtor razprave, ki jo ocenjuje. V majhnih znanstvenih skupnostih, kjer se vsi akterji med seboj osebno poznajo, se zdi tako skrivanje identitete piscev in ocenjevalcev odveč, saj je ponavadi avtorja lahko prepoznati že po izbiri teme, slogu pisanja in citiranja, recenzenta pa po tipu pripomb in načinu, kako jih prezentira, potreben pa se zdi v trenutkih, ko stroke doživljajo veliko rast in anonimno recenziranje skrbi za ohranjanje znanstvenih standardov. Kritike tega recenzentskega sistema moti, kadar avtor nima možnosti argumentirati in braniti svojih stališč. Zavzemajo se za obelodanjenje imen recenzentov vsaj takrat, kadar so bile recenzije pozitivne in so pripeljale do objave, in za možnost, da enega od recenzentov predlaga avtor sam. Treznejši premišljevalci mirijo zaskrbljene z dejstvom, da niso recenzenti tisti, ki odločajo o objavi ali neobjavi, ampak urednik, ki je dolžan presoditi, v kolikšni meri bo upošteval naročeno recenzijo. Če so recenzenti različnih mnenj, če je posamezen recenzent pristranski ali površen ali če urednik zasleduje cilje, ki presegajo strokovne okvire, bo naročil še dodatno oceno ali pa se bo odločil na podlagi lastne presoje. Ker so izkušnje z zavrnjenimi teksti travmatične, v strokovni javnosti prevladuje podoba recenzenta kot človeka, čigar naloga je v zavračanju. V resnici je strokovna skupnost zainteresirana za objavo dobrih člankov in recenzentova vloga je najprej pomagati spisom do oblike, ki je sprejemljiva za objavo. 

Besedilo anonimiziramo tako, da gremo na ime datoteke v seznamu, s klikom na desno miškino tipko odpremo lastnosti dokumenta in tam izberemo možnost ''Briši lastnosti dokumenta''. Pisca še vedno lahko izda pomenljivo ime, ki ga ima njegov računalnik v omrežju, zato naj recenzijo oblikuje na stroju brez vpadljivega imena. Lastnosti dokumenta je mogoče nastavljati tudi v urejevalnikovem meniju. Recenzentske popravke in komentarje v besedilu anonimizira urednik tako, da besedilo shrani v formatu rtf, ga odpre kot golo besedilo v editorju, poišče moteča osebna imena recenzentov in jih nadomesti z nevtralnimi, npr. ''recenzent'' ali ''urednik'', ali jih samo izbriše. Kadar je v tekst posegalo več rok, se to na zaslonu pozna po različnih barvah komentarjev ali popravkov. Da ne bi občutljivih avtorjev zavajali v sumničenja, kdo se skriva za katerimi popravki, se znebimo raznolikosti komentarjev: izbrišimo določila desno od nizov &lt;code&gt;atnid&lt;/code&gt; in &lt;code&gt;atnauthor&lt;/code&gt; in skrb je odpravljena.

Anonimizacija recenziranih prispevkov obvaruje recenzente pred jezo užaljenih avtorjev, ki so prepričani v svoj prav in v nekompetenco ali zlonamernost ocenjevalcev. Urednik mora v spornih primerih rahločutno (črtal bo npr. morebitno ironijo v recenzentskih komentarjih, preden jih bo poslal avtorju) in hkrati odločno tehtati med možnostmi. Njegov namen je ohraniti takó zaupanje podjetnega avtorja kot pripravljenost recenzenta za nadaljnje ocenjevanje in zraven vzdrževati zahtevnostno raven in konceptualno usmerjenost revije. Preveč samozavestnemu avtorju se zdi, da mu pripada pravica objave v eminentni strokovni reviji in bo z lamentacijami ali žuganjem grenil uredniku življenje. Če slučajno najde, da se je recenzent kje zmotil, naj le sporoči svoj sum uredniku, ne sme pa pričakovati, da se bo zdaj uredništvo z njim zapletlo v polemiko. Slabe izkušnje z zavrnjenimi avtorji silijo urednike k nesimpatičnemu sklepu, da zavrnitve ne opremijo s komentarji in popravki, ki so jih prispevali recenzenti in bi lahko pomagali avtorjem članek izboljšati, ampak zavrnitev utemeljijo, sklicujoč se na uredniško avtonomijo, s splošnimi izjavami, da članek ne ustreza propozicijam, razloženim v navodilih za oddajo članka, da v tem trenutku za revijo ni zanimiv ali da je revija razpoložljivi prostor že zapolnila z drugimi članki. 

Revije so dolžne svojo recenzijsko politiko in postopek objaviti na svojih spletnih straneh. Tam razložijo tudi merila za presojo: stopnjo inovativnosti gradiva, metode ali spoznanj, pomembnost teme, metodološko neoporečnost, mednarodno primerljivost, tj. poznavanje podobnih raziskav v svetu, slogovno, jezikovno in tehnično brezhibnost prispevka ipd. Avtorji morajo tudi vedeti, koliko časa bodo čakali od oddaje članka do uredniške odločitve, da se v primeru zavrnitve obrnejo na drugo uredništvo; revije namreč včasih od avtorja zahtevajo izjavo, da so članek poslali v recenzijo samo njim in ne na več uredništev hkrati. Nezanemarljiva je za avtorja informacija o jeziku objav: tuje revije sprejemajo članke praviloma v angleščini, revije v slovanskem svetu se rade pohvalijo s tem, da objavljajo članke v vseh slovanskih jezikih, slovenske revije naj bi dajale prednost slovenščini. 

Recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem. Uredniki se pogosto odločajo prav za slednjo možnost: avtorju sporočijo recenzentske pripombe, popravke, dopolnila in komentarje in ga prosijo, če jih upošteva. Lahko gre za opozorila na faktografske spodrsljaje in pomanjkljivosti, metodološke pripombe (recimo kadar avtor upošteva samo razpravno tradicijo v določenem jezikovnem okolju, ne pozna pa relevantnih razprav v drugem jeziku), posamezne pretirane posplošitve ali pavšalne vrednostne oznake, slogovno in pravopisno neustrezne pasuse. Če se avtor s pripombami ne strinja, bo članek umaknil, sicer pa jih bo upošteval in popravljeni članek poslal uredništvu ponovno, z vključeno funkcijo sledenja spremembam v urejevalniku, tako da bodo recenzenti lahko hitro presodili, katere njihove pripombe je upošteval in katerih ne. Pred natisom dobi avtor v roke postavljeno besedilo, ki ga mora v roku nekaj dni korigirati in potrditi njegovo primernost za natis. 

Nekatera uredništva so formalizirala recenzijski postopek tako, da recenzenti svoja stališča vpisujejo v obrazec. Tu je predvideno, da
*določijo tip članka (izvirna ali pregledna razprava, kratka strokovna ocena, poglobljena strokovna ocena, gradivski članek, polemika, poročilo)
*in njegovo tematsko področje (v ''Slavistični reviji'' je npr. pomembno vedeti, ali je razprava slovenistična, slavistična, jezikoslovna, literarnovedna, kulturnozgodovinska ali drugačna) 
*presodijo ustreznost naslova (dolžina, skladnost z vsebino, terminologija)
*poročajo o obsegu članka v znakih (skupaj s presledki, opombami, seznamom literature, ključnimi besedami, izvlečkom v jeziku razprave in v tujem jeziku) in predlagajo njegovo krajšanje, če presega uredniško določeno zgornjo mejo 
*ugotovijo, ali manjka kakšen nujni del članka (avtorjevo ime in inštitucija, e-naslov, izvleček, povzetek, ključne besede, prevodi izvlečka, povzetka in ključnih besed, seznam literature)
*pri člankih v tujih jezikih se glede na uredniško politiko in značaj besedila odločajo, ali naj bodo objavljeni v tujem jeziku ali v prevodu
*označijo jezikovno plat članka (korektna, potrebna drobne lekture, potrebna obsežnejše lekture, jezikovno nesprejemljiva) in v tekstu po možnosti nakažejo potrebne popravke
*presodijo slog članka (členitev na odstavke in poglavja, naslavljanje poglavij, jedrnatost, jasnost)
*se izrečejo o primernosti terminologije 
*pregledajo članek po tehnični plati (ali so citati in reference po navodilih, uporaba narekovajev, pomišljajev, kapitelk, ležečega in krepkega tiska, odstavkov ipd.)
*se izrečejo o izbiri teme, ki je lahko pereča (aktualna) ali v danem trenutku obrobna
*se izrečejo o metodi, ki je lahko tradicionalna, modna, včasih pa članek preizkuša nove pristope in je metodološko inovativen
*recenzenti skrbno pregledajo reference (na katere objave se avtor sklicuje, se drži samo ene avtoritete in je zato pristranski ali je razgledan tudi po alternativnih referencah)
*naštejejo morebitne napačne trditve, kompozicijske, argumentativne in sporočilne nedoslednosti

Na koncu recenzent obkroži eno izmed ponujenih možnosti: članek je primeren za takojšnjo objavo | članek je primeren za objavo, vendar ob preobilju ponudbe lahko počaka na eno izmed naslednjih številk | članek je pogojno primeren za objavo (pod pogojem, da avtor upošteva recenzentske pripombe) | članek ni primeren za objavo. Uredništvo takoj po odločitvi sporoči avtorju svoj sklep in pripombe. 

'''Berilo'''

*Charles W. Bailey. [http://digital-scholarship.org/tpr/tpr.htm Transforming Peer Review Bibliography.] 13. jan. 2014.

===Pravopis===

Dvom v kredibilnost informacije se najprej porodi, če se pisec ne zna dobro izražati oz. se že na prvi pogled vidi, da ne pozna pravopisa. Če ne pozna pravopisa, potem ni hodil v šolo ali je bil zelo slab učenec – kdo bo takim zaupal! Ne gre nam za obnovo poglavitnih pravopisnih poglavij, napaberkovali bomo le nekaj najpogostejših pravopisnih pregreh, deloma pa tudi slogovnih hib, ki kažejo na piščevo slabo jezikovno kompetenco in s tem posredno krepijo nezaupanje do vsebine njegovega sporočila. 

====Ločila====

Indikator piščeve pravopisne kompetence je, ali pozna razliko med [[:w:sl:vezaj|vezajem]] (-), [[:w:sl:pomišljaj|pomišljajem]] (–) in dolgim pomišljajem (—) in če ve, kdaj jih zapisovati stično in kdaj nestično. Na tipkovnici je najlažje dosegljiv (tako na abecednem kot na numeričnem delu tipkovnice) vezaj, zato pravopisno nerazgledani pisci uporabljajo samo tega. Wikiji nam gredo na roko z orodjarno ločil bodisi v zgornji menijski vrstici bodisi pod oknom za urejanje, kjer potrebno znamenje preprosto kliknemo, lahko pa si zapomnimo tudi bližnjico, kako do njih v Wordu, saj prekopirani iz Worda v wikijev urejevalnik obdržijo svojo dolžino: vezaja ne bomo učili tipkati, pomišljaj pa dobimo na zaslon s kombinacijo tipk &lt;Ctrl&gt; in &lt;-&gt; na numeričnem delu tipkovnice. Dolgi pomišljaj dobimo s kombinacijo tipk &lt;Ctrl&gt; + &lt;Alt&gt; + &lt;-&gt; na numeričnem delu tipkovnice. 

Mnogim piscem se zdi fino, če znajo uporabiti zaimek ''le-ta'' za razliko od zaimka ''tale''. Zavedajmo se, da je zaimek ''le-ta'' papirnat, značilen samo za pisna besedila, in da ga raje izpustimo, če ne želimo večati razpoke med govorjenim in zapisanim sporočilom.

Dolgi pomišljaj pride v poštev redko, le za členitev dolgih odstavkov, ki jih ne želimo ali ne smemo razbiti na manjše. To se zgodi v opombah, ki ne smejo biti odstavčno členjene. Nestični dolgi pomišljaj stoji torej samo med povedmi, ne pa znotraj povedi.

Razlikovanje med tremi dolžinami črtice in čuječnost glede njihove stičnosti ali nestičnost se zdi ljudem drobnjakarska in odveč in uporabljajo, tako kot v času dobrih starih mehaničnih pisalnih strojev, samo najkrajšo črtico, tisto, ki je na tipkovnici najbolj pri roki. Tako se pač obnašajo laiki, strokovni pisec, ki nekaj da na svojo pravopisno in tipografsko izobrazbo, pa bo med njimi razlikoval. Pišemo torej ''Breznik-Ramovšev slovar'', ''Občina Miren - Kostanjevica'' ter ''dihotomija domače &amp;ndash; tuje'', in kljub temu da na televiziji kratko črtico v spletnih naslovih preberejo kot »minus«, ne pozabimo, da tega pravilno zapišemo s pomišljajem. Strah, da bi iskalniki ne našli članka, v katerem je uporabljen srednji stični pomišljaj (npr. ''Pavlina Pajk (1854&amp;ndash;1899)''), je odveč, ker ti med zadetki naštejejo vse dolžine, tudi če smo iskali samo eno; enako pametno se izteče tudi iskanje po Wikipediji.

Črtice so eno bolj sitnih pravopisnih poglavij, izpostavljeno pogostejšemu spreminjanju. Sam sem se npr. šele pred kratkim pustil prepričati, da ni smiselno vztrajati pri starem pravopisu, ki je med imenom avtorja in njegovim psevdonimom hotel pomišljaj, ampak da se je prav ukloniti (sploh ne več tako sveži) pravopisni zahtevi, da tu stoji nestični vezaj (''Anton Umek – Okiški'' &gt; ''Anton Umek - Okiški''), in da med dvema priimkoma človeka (običajno se s takimi ponašajo ženske) tudi stoji nestični vezaj,&lt;ref&gt;[[:w:sl:Uporabniški pogovor:Hladnikm#Nestični vezaj|Uporabniški pogovor:Hladnikm#Nestični vezaj]]. Wikipedija, prosta enciklopedija 16. jul. 2014 sl.&lt;/ref&gt; razen če ta človek ni sledil modi in je črtico med priimkoma ukinil (''Ada Vidovič-Muha'' &gt; ''Ada Vidovič - Muha'' &gt; ''Ada Vidovič Muha''). Kam pa pridemo, če bomo vsakemu dopustili, da pravopisno prepeva po svoje. 

Pravopisno idilo med pišočimi najraje razdirajo filozofi. To počnejo z ekscesno rabo velikih začetnic (''Drugo'' nam. ''drugo''), z ekscesno rabo narekovajev, ki naj pričajo o pomenski niansiranosti uporabljenih besed, in z garniranjem besed z vezaji (''u-biti'', ''sub-jekt''), ki naj osvežijo pozabljeno etimologijo – vse troje skuša sporočilu dodati vrednost presežnega, drugačnega, zapletenega, skritega, gre torej za slogovne efekte. Je mogoče to rabo regulirati? Težko. Pisec, ki se spisa loti iz užitka, ker bo vanj lahko natrosil vezajev, narekovajev in velikih začetnic, bo hud, če mu lektor striže peruti prav na teh točkah, in bo žugal s prstom takemu nezaslišanemu pravopisnemu ozkosrčnežu; vsem drugim pa naj bo slogovno opozorilo v koristen poduk.

Drugi tak indikator so [[:w:sl:narekovaj|narekovaji]]. Slovenski pravopis pozna tri oblike dvojnih narekovajev in več oblik enojnih. Slovenska Wikipedija priporoča rabo srednjih narekovajev (»«), ki jih je treba najti v orodjarni med simboli. Pritisk na narekovaje v levem zgornjem kotu tipkovnice bo na zaslon priklical narekovaj zgoraj/zgoraj, ki je enak za začetno in končno pozicijo (&quot;) in je nekakšna emulacija tistega edinega narekovaja, ki ga je bilo mogoče natipkati na mehaničnem pisalnem stroju. Pravopis ga dopušča, potrebujemo ga tudi v izvirni kodi, ko z njim opremljamo povezave na zunanja spletna mesta v wikijih. V besedilu se raje potrudimo s srednjimi. Tretja oblika so vejični narekovaji spodaj/zgoraj, značilni za tradicionalne tiske, pozna pa jih tudi nemški pravopis. V slovenske urejevalnike, npr. v Word, niso vgrajeni in se privzeto izrišejo na zaslon podobni vejični narekovaji po angleškem pravopisu. Svojo pravopisno ozaveščenost bomo pokazali, če poskrbimo za pravilno stavo narekovajev, to je za slovenske (''&lt;font size=5&gt;„&lt;/font&gt;unarekovajena beseda&lt;font size=5&gt;“&lt;/font&gt;'') namesto angleških (''&lt;s&gt;&lt;font size=5&gt;“&lt;/font&gt;unarekovajena beseda&lt;font size=5&gt;”&lt;/font&gt;&lt;/s&gt;'').

Še bolj pismen (in s tem verodostojen) se izkaže tisti, ki ve, da se pri enojnih narekovajih varianta zgoraj/zgoraj uporablja samo za označevanje pomenov besed, npr. angl. ''default'' (slov. 'privzeto').

Tuji citatni stili zahtevajo narekovaje za označevanje naslovov člankov v revijah ali zbornikih, kar se zdi odveč, saj status publikacije razberemo že iz zaporedja enot v bibliografski navedbi in ker so naslovi revij in zbornikov postavljeni ležeče. Če bi bili ti stili citiranja dosledni, bi morali med narekovaje postavljati tudi naslove gesel v Wikipediji, pa tega ne počnejo. Skozi predloge za citiranje se narekovaji za članke v samostojnih publikacijah vendarle tihotapijo v naše citiranje in kontaminirajo tradicijo domačega citiranja. 

Enako odvečno je na drugi strani postavljanje citatov, ki jih v besedilu označimo z narekovaji, v ležeči tisk. Podvajanju označevanja se izognimo tudi, kadar uporabimo kratico ''t. i.'', in v tem primeru opustimo narekovaje  (''t. i. »smejkoti«'' &gt; ''t. i. smejkoti''). 

Pomislek proti variantni rabi več oblik narekovajev bi utegnil biti, da bo zaradi tega težje iskanje po spletu, češ da bomo morali v iskalno polje tipkati vse vrste narekovajev, če bomo hoteli dobiti zadetke v vseh zapisnih variantah. Na srečo so iskalniki dovolj pametni, da najdejo z enim iskalnim izrazom vse vrste narekovajev.

Za [[:w:sl:dvopičje|dvopičje]] ne bi bila potrebna posebna pojasnila, če ne bi rabo tega ločila v zadnjih desetletjih zakompliciral Cobiss, ki dvopičje uporablja kot separator med polji bibliografskega kataložnega zapisa in ga stavi nestično za razliko od pravopisa, ki uči, da je dvopičje levostično ločilo. Zato preprosto kopiranje bibliografske enote iz Cobissa ni dovolj, zamenjati moramo vsaj nestična dvopičja z levostičnimi: 

::&lt;s&gt;Kranj : Gorenjski tisk, 1999&lt;/s&gt; &gt; Kranj: Gorenjski tisk, 1999 

Še eno slogovno opozorilo je nujno. Pred naštevalnim nizom je dvopičje večinoma odveč (''Med filologije spadajo: italijanistika, slovenistika, bohemistika,'' &gt; ''Med filologije spadajo italijanistika, slovenistika, bohemistika,''). Zapomnimo si na tem mestu še, da je odveč, če v isti povedi skupaj uporabljamo ''npr.'' in veznik ''itd.'', ''itn.'', ''ipd.'' in podobno, saj že začetni ''npr.'' pomeni, da bo našteto samo zgled, ne pa izčrpni seznam (''Med filologije spadajo npr. italijanistika, slovenistika, bohemistika &lt;s&gt;itd.&lt;/s&gt;'' &gt; ''Med filologije spadajo npr. italijanistika, slovenistika, bohemistika'').

[[:w:sl:tripičje|Tripičje]] ali tropičje se razume kot alternativa vezniku ''itd.'', vendar marsikdo rabo tropičij v strokovnem besedilu dojema kot znak okužbe z leposlovnim izrazom, zato je treba tropičje v strokovnih tekstih uporabljati previdno. Pred tropičjem ni vejice! Tropičje je nestično ločilo! Word pogosto tropičje samodejno zapiše kot en znak in ko besedilo prekopiramo v wikije, ta status ohrani. Videz na zaslonu se ne bo spremenil, redoljubnosti pa bo ustreženo, če prej poskrbimo za zamenjavo takih tropičij z navadnimi tremi zaporednimi pikami.   

Tudi vprašajev in klicajev naj bo v strokovnem besedilu manj kot v vsakdanjem sporočanju, publicistiki ali umetnostnih besedilih, čeprav se nam zdi, da bi bilo naše sporočilo z njimi bolj slogovno prepoznavno in živo. 

Podpičje uporabljamo pred pojasnjevalnimi deli povedi, kadar se zdi pika na tem mestu premočna, vejica pa prešibka. Svojčas so podpičja zaključevala alineje v navpičnem naštevalnem nizu, danes pa na koncu alineje (kadar se ta začenja z malo) najraje ne postavimo nič, le kadar so naštevalni elementi v stavčni obliki in se začenjajo z veliko začetnico, takrat jih mora zaključiti končno ločilo, tj. pika. Sem in tja je opaziti rabo podpičja pred linearnim naštevalnim nizom, ki pa ni utemeljena, saj imamo za to dvopičje.

Pri piki ni velikih dilem. Včasih so jo stavili na koncu naslovov in v dilemi smo samo pri prepisovanju starih tekstov, ali naj se držimo nekdanjega pravopisa in ohranjamo tekstom zgodovinsko patino ali naj jih pravopisno posodobimo. Manj je ustaljena raba pike na koncu podnapisov k slikam, tabelam ali grafikonom. Kratki podnapisi spominjajo na naslove in pike nimajo, pri daljših podnapisih s stavčno strukturo, zlasti takrat, ko je podnapis iz več stavkov ali kadar gre za bibliografsko navedbo s pikami kot vmesnim ločilom, se piki na koncu skoraj ni mogoče izogniti. Enako se ravnamo pri nadnapisih.

Pravopis se spreminja, zato po njegovi rabi lahko sklepamo na starost pisca. Formam, ki so jih stari pravopisni priročniki zavzeto preganjali, ker naj bi bile v nasprotju z gramatikalno logiko slovenščine, je vztrajna »napačna« raba počasi priborila domovinsko pravico, formulacije, ki so jih starejši razumeli kot nasilje nad duhom slovenščine, so med mlajšimi pisci popolnoma naturne in se zdi bojevanje proti njim donkihotsko. Spremenjeni odnos zadeva npr. pravopisni princip, poznan pod naslovom »Išče se Urša Plut«, ali uporabo rodilnika pri zanikanju. Pri trpniku dajemo prednost obliki z deležnikom na ''-t/-l'' pred tisto s ''se'', zlasti kadar je predmet iz kategorije živo, da se s tem izognemo dvoumnemu branju (''Pisatelj je bil pohvaljen &lt; Pisatelj se je pohvalil''; ''Knjiga je bila tiskana &lt; Knjiga se tiska''). Prav zato se imenovalniška oblika (''sic'') včasih lahko zamenja s »prepovedano« tožilniško ''Išče se Uršo Plut'', če nočemo vzbujati suma, da se dotična sprašuje o lastni identiteti.  
Pri rodilniku ob zanikanju premislimo o zvezah pomožnega glagola z nedoločnikom: ''Ne nameravam prebijati led/-u – Ne želim brati to knjigo/te knjige''. No, kako bomo zapisali: ''kar je skupno'' ali ''kar je skupnega''?&lt;ref&gt;V zgodovini redakcij bo ostalo za zmeraj zabeleženo, da je tele stavke v ''Novo pisarijo'' dodala Petra Jordan {{Diff|Main Page|13604|13603|10. junija 2014}} na avtorjevo pobudo. Morebitni plačnik avtorskega honorarja bi lahko natančno izračunal njen soavtorski delež pri knjigi :)&lt;/ref&gt;

'''Preberi še'''
*Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/sp_ssp.html#tis Tipkanje in slovenščina.] [http://lit.ijs.si/sp_ssp.html#nac Navedki ali citati.] ''Praktični spisovnik''. Ljubljana: FF, 2002.

====Velike začetnice====

Dotaknili se bomo samo tistih akutnih dilem, ki jih odpira specifika strokovnega pisanja. Prva med njimi je, kako bomo pisali naslove kolon ali vrstic v tabelah: z veliko ali z malo začetnico? Priporočilo gre v smer velike začetnice (npr. ''Januar | Februar | Marec'' ... ali ''Protagonist | Antagonist | Stranske osebe''). Celice znotraj tabele bodo praviloma z malo začetnico, razen ko gre za cele stavke ali imena. V alinejah pri navpičnem naštevalnem seznamu uporabimo veliko začetnico le takrat, kadar alineje prinašajo daljše in stavčno oblikovano besedilo. Vendar morajo biti potem take vse alineje. V nasprotnem primeru, kadar je stavčne narave samo posamezna alineja, se iz zadrege rešujemo z uporabo podpičij med povedmi, namesto da bi uporabili piko.

Nereflektirano krši pravopis pisava filozofskih terminov z veliko začetnico, npr. ''živalski Drugi''; nič nismo popravili, če smo termin dali v narekovaje (''živalski »drugi«''), raje ga uporabimo pravopisno sprejemljivi obliki z malo: ''živalski drugi''.

====Drugo====

Še nekaj pravopisnih ocvirkov, zahtevnejši naj za več pogledajo v katerega od zadnjih pravopisnih priročnikov:&lt;ref&gt;Aleksandra Kocmut. ''Pravipis: Zbirka pogostih pravopisnih kavljev z nekaj napotki za brskanje po e-slovarjih''. Ljubljana: Modrijan, 2013. {{COBISS|ID=264762368}} — Helena Dobrovoljc, Nataša Jakop. ''Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom''. Ljubljana: Založba ZRC, 2012. {{COBISS|ID=262536448}} — Simon Lenarčič. ''Leksikon napak: Ključ do napak in pomanjkljivosti v leksikonih, slovarjih, atlasih ---: --- z dodatkom k Popravopisu''. Celje, 2006. {{COBISS|ID=227594240}}&lt;/ref&gt; 

::Kjer je bil osrednja figura moški : Kjer je bila osrednja figura moški

Komentar. Spol se po pravilu veže na osebek, tu pa je določitev osebka dvoumna. Če je za povedkovo določilo množinski samostalnik, ta določi obliko povedka: ''To mesto so Jesenice.'' V dvomu je izbira moškega spola nevtralnejša.&lt;ref&gt;Petri Jordan hvala za pomoč pri reševanju tega pravopisnega oreha.&lt;/ref&gt;

===Digitalna pismenost===

Še vedno smo pri zagotavljanju prepričljivosti svojega pisanja oziroma pri razkrivanju morebitne nezanesljivosti strokovnih besedil, ki nam prihajajo v branje. Besedila smo se naučili obvladati pravopisno, obvladajmo jih še po tehnični plati. Samo metuzalemsko stari ugledni avtorji lahko računajo s tem, da jim bodo v objavo sprejeli besedilo, natipkano na mehanični pisalni stroj, za vse druge pa velja, da moramo natančno upoštevati tehnične parametre, kot jih diktirajo uredniki, če hočemo, da bodo naše besedilo sploh vzeli v roke. Kje so že časi, ko so pisateljske veličine spremljali tihi, mojstre občudujoči famulusi in jim v zameno za prijazen pogled, počečkan rokopis ali uro modrega pomenka pretipkavali pesmi za oddajo v tiskarno. Danes mora znati besedilo do konca pripraviti avtor sam. To pomeni, da brez računalnika ne bo šlo. Sicer pa kaj govorim, saj drugačnega pisanja, kot je pisanje na računalnik, tako rekoč ni.

====Formati besedil====

Pisec mora poznati razlike med računalniškimi formati besedil. Prepoznava jih po končnicah v naslovih dokumentov: 
*''txt'' pomeni golo besedilo
*''doc'', ''docx'', ''rtf'', ''odt'' pomeni obogateno besedilo
*''htm'' ali ''html'' je spletno besedilo
*''pdf'' je natisljivo besedilo
*besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic

Za format golega besedila se bomo odločili pri pošiljanju pošte na forum, ki zahteva samo tako obliko (npr. Slovlit), ali pri pisanju računalniških programov. Ko si ogledujemo kodo spletne strani ali kodo wikistrani, se nam v ogledovalniku ali v editorju kaže v obliki golega besedila. 

Ozaveščeni uredniki naročajo avtorjem, naj tekste oddajajo v formatu rtf ali odt, ki je nekomercialna različica formata doc ali docx. Nasvet je vsekakor korekten, saj ni da bi delali reklamo za prebogate softverske hiše, zavedati pa se moramo, da je sprejemljiv samo v primeru enostavnih in kratkih besedil, sicer pa se rtf-ju rado zalomi ali pa je identična rtf-datoteka nekajkrat daljša od doc-datoteke in se ustrezno dlje nalaga na zaslon.

Avtorji, ki se bojijo, da jim bo kdo besedilo v Wordu spremenil in zlorabil, se radi odločajo za format pdf, ki je namenjen oddaji v tiskarno. Uredniku, ki mora v besedilu vnesti še pripombe in popravke, pa s tem formatom povzročamo samo težave, zato promet z besedili v pdf-formatu, ko so še v fazi recenziranja, močno odsvetujem. Popravke vnašamo neposredno v doc, docx ali rtf-format, in šele ko smo prepričani, da popravkov ne bo več, lahko tekst spravimo in odpošljemo v formatu pdf. Do pdf-ja pridemo tako, da pri zapisu Wordovega besedila na disk izberemo opcijo ''Shrani kot'' in tu med izbirnimi možnostmi najdemo pdf.&lt;ref&gt;V starejših programih se je možnost pdf-zapisa pokazala med izbirami pod ukazom ''Natisni''.&lt;/ref&gt; 

Neodpustljiv, vendar neizmerno priljubljen digitalni analfabetizem je razpošiljanje besedil (recimo na oglasnem plakatu) v slikovnem formatu. Besedila na sliki ni mogoče označiti z miško in ga prekopirati v kak drug dokument niti iskati po njem besed in besednih nizov; pretipkavanje takih izdelkov bi bilo v današnjih časih butalska dejavnost. Rekonstruirajmo postopek: pisec v Wordu sestavi besedilo, nariše zraven vrtnico in doda podpis, potem ga z barvnim tiskalnikom iztisne, s skenerjem iztis ponovno digitalizira, ga spravi z ljubo končnico pdf in zapakira kot priponko v e-pošto. Zakaj se ljudje mučijo po tej dolgi poti, ko bi lahko napravili z eno potezo lepše in neprimerno bolj uporabno, mi nikoli ne bo jasno.

====Besedilo v wikijih====

Pišemo neposredno v okno, ki se odpre s pritiskom na zavihek ''Uredi'', lahko pa tekst sestavljamo v urejevalniku, ki smo ga navajeni, in ga na koncu prenesemo na wikistran. V wikijih lahko delamo tabele, uporabljamo matematične formule, rišemo grafe, vstavljamo slike (kako se to počne, si bomo ogledali v navodilih v imeniku na levi pod izbiro ''Pomoč'' ali ''Pod lipo'', kjer najdemo tudi [[:w:sl:Wikipedija:Vadnica|vadnico]]), za osnovno oblikovanje pa potrebujemo zelo malo znanja. Vedeti je treba, da 
*za odstavek pustimo eno vrsto prazno
*enoto v seznamu na začetku vrstice napove zvezdica (&lt;code&gt;*&lt;/code&gt;)
*naslove obdamo z dvema enačajema &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;==xxxx==&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; (podnaslove s tremi itd.)
*ležeči tisk napravimo z dvema apostrofoma &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;’’xxxx’’&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, krepkega s tremi &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;’’’xxxx’’’&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
*povezave napravimo z oglatimi oklepaji &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[Ljubljana]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;; modre povezave pripeljejo na že obstoječa gesla, v rdečem so takrat, ko gesla še ni, in kličejo k pisanju; kadar beseda, ki jo želimo polinkati, ni v imenovalniku, jo zapišemo med oglate oklepaje dvakrat, prvič v imenovalniku, kar bo prišlo prav računalniku, in drugič, za navpičnico, v ustrezni skladenjski obliki: ''Pesnik se je rodil v &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[Ljubljana|Ljubljani]].&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;'' 
*sliko vstavimo preko menija

Najbolj preprosto se je oblikovanja besedil na wikijih učiti ob zgledih. Kadar mi je kakšna stran všeč, kliknem na zavihek ''Uredi'', si ogledam, kako je narejena, in potrebne ukaze prekopiram v svoje besedilo. 

Še nekaj drobnih znanj, ki ne bodo odveč:

*v dveh zavitih oklepajih so predloge, ki lajšajo vnos bolj zapletenih zadev, Cobissovo številko vnesemo npr. s &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{COBISS|ID=nnnnnnn}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;,&lt;ref&gt;Po tejle knjigi so Cobissove kode postavljene na koncu bibliografske navedbe za presledkom in brez pike na koncu. Na enak način so postavljeni tudi sklici na dLib, ker so na zaslonu videti kot ikone, ikonam pa se seveda ni treba ravnati po pravopisu. Drugače, tj. s piko za lokacijo, so postavljeni sklici na neokratičena spletišča, npr. na Wikivir ali na Archive.org. Dogovorov v zvezi z ločili v teh primerih ni; če se slučajno uveljavi drugačna enotna praksa (kar ni verjetno), jo bomo upoštevali.&lt;/ref&gt; okvirček za avtorja s predlogo &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{infopolje pisec}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, okvirček za knjigo s predlogo &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{infopolje knjiga}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, razprti tisk z &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{razprto|aaaaaaa}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, tako tudi gotico, nejasno napisane in popravljene besede itd.
*oštevilčeni seznami se začenjajo z grabljicami (#)
*presledek na začetku vrstice napravi na zaslonu okvirček z besedilom
*v wikijih delujejo tudi ukazi za format html: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;br&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; za prelom vrstice, &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;hr&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; za vodoravno črto, &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;center&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; za centriranje besedila
*&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;poem&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; uvaja pesemsko besedilo, &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;/poem&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; ga zaključuje

====Vaje v wikijih====

Nekaj napotkov za pridružitev pišoči wikimnožici smo zapisali že v poglavju [[Nova pisarija#Napotki za udeležbo na Wikiviru|Napotki za udeležbo na Wikiviru]], tule je še nekaj več idej.

*prijavi se na Wikipedijo 
*preglej ''Zgodovino strani'', ''Pogovorno stran'', povezave na druge Wikipedije in kategorije na dnu članka
**na ''Zgodovini strani'' klikni na možnost ''prej'' na začetku posamezne redakcije in ugotovi, kako je pisec posegel v geslo (kaj je zbrisal ali kaj dodal)
*popravi pravopis in slog v naključnem članku
*s &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[ ]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; označi potencialna gesla (osebnosti, inštitucije, pojme)
*dodaj povezave v Cobiss 
*popravi članek, ki je označen kot škrbina oz. kot potreben popravljanja; do seznama takih člankov prideš preko [[:w:sl:Wikipedija:Portal občestva#SN|Seznama nalog na Portalu občestva]]
*poenoti citiranje v članku (na koncu vsake enote je pika, samostojne publikacije so ležeče, postavljanje imena za priimek in letnice na začetek je nesmiselno, vezaje spremeni v pomišljaje, kjer je to potrebno)
*napiši samostojen članek na temo, ki jo poznaš, npr. o prebrani knjigi
**na seznamu nominirancev za [[:w:sl:kresnik (nagrada)|nagrado kresnik]] izberi naslov, ki je rdeč; za zgled si vzemi katero od gesel, ki so ga sestavili študentje bibliotekarstva pri projektu [[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Bibliotekarji o romanih]]
*povezavo na članek vpiši v čim več kazal

{|
|[[Slika:zgodovina_strani.jpg|thumb|500 px|center|Zgodovina strani]]
|[[Slika:primerjava_razlicic.jpg|thumb|400 px|center|Primerjava verzij v zgodovini strani]]
|}

Kar nameravam sporočiti v tem odstavku, nekoliko prehiteva, ker bi se prav lepo vključilo v poglavje o slogu ali pa v poglavje o napakah strokovnega pisanja. Naštel bom najpogostejša opozorila začetnikom na Wikipediji. Nanašajo se na

*preintenzivno členjenje na odstavke (odstavek naj združuje vsaj tri povedi, sicer gre za naštevanje, ki zahteva uporabo seznamskih alinej)
*mašila (''tudi, še, poleg tega, potem, prav tako, kasneje, kot smo že zapisali'' ...), ki jih enciklopedični slog ne prenese
*prehajanje med prvo in tretjo osebo ter med preteklikom in sedanjikom
*dobesedno, suženjsko prevajanje iz drugih jezikov, najbolj dosledno prav tistih pasusov, ki jih prevajalec ne razume (prevode prevajalnikov je treba pred objavo preveriti in popraviti)

Besedila v wikijih se znajdejo v privzetem formatu. Vsi odstavki dobijo enako obliko, kar zna ceniti začetnik, ki mu je odstavčno členjenje v Wordu povzročalo težave. Kadar je pozabil izbrati odstavčni razmik, prazno vrsto med odstavki ali umik prve vrstice v odstavku, je pritisk na vnašalko povzročil enak učinek kot preprosti prehod v novo vrsto in bralec ni vedel, ali gre za nov odstavek ali ne, posebej takrat ne, kadar desni rob besedila ni bil poravnan, zadnja vrstica v odstavku pa je bila dolga. Kadar pišemo v urejevalniku, se moramo izogibati odstavkov, ki so videti zgolj kot prehod v novo vrsto:

{|
|[[File:Odstavki.jpg|thumb|600 px|Odstavčni razmik  &lt;font color=white&gt;mmmmmmmmmmm&lt;/font&gt; odstavčni umik &lt;font color=white&gt;mmmmmmmmmmmm&lt;/font&gt; prehod v novo vrsto]]
|}

Zgodi se, da neuki začetnik pobriše obstoječe informacije in jih nadomesti s svojim besedilom, namesto da bi obstoječi članek samo dopolnil oz. popravil. Napako v zgodovini strani odpravi z enim klikom na možnost ''razveljavi'' na koncu vrstice s svojim ponesrečenim vnosom. Zgodi se tudi, da je svežepečeni wikipedist hud, ko ugotovi, da mu kdo drug posega v besedilo. Pisanje za wikije je v principu skupinsko in je pomoč sošolcev, administratorjev, mentorja in drugih samo zaželena. Namesto jeze naj raje izrazi hvaležnost za tuje posege, tako da v zgodovini strani na koncu alineje s tujim prispevkom klikne na možnost ''zahvala''.

====Sporočanje popravkov in komentarjev====

Uredniki, mentorji, recenzenti in drugi bralci avtorju sporočijo svoje pripombe ustno, v samostojnem besedilu (po e-pošti, uradni oceni, v opombah svojih besedil ipd.) ali pa kar neposredno v besedilu, na katerega se pripombe nanašajo. Čečkati pripombe v iztise besedil je neracionalno, saj mora potem nekdo te pripombe, če jih avtor upošteva, pretipkati v besedilo na zaslonu. Urejevalniki in ogledovalniki imajo funkcijo komentiranja. Besedilo, ki ga želimo komentirati, označimo z miško, potem pa z desno miškino tipko ali preko menija (''Pregled'' &gt; ''Nov komentar'') odpremo okence za vnos pripomb. 

Z menijsko izbiro ''Sledi spremembam'' urejevalniku naročimo, da beleži naše posege v besedilo: črtanja, dopolnila, zamenjave. Ko avtor dobi nazaj s popravki in komentarji opremljeno besedilo, potuje od enega posega do drugega in se odloča, ali bo popravek/pripombo upošteval ali ne. Kadar popravljavcu zaupa, lahko z enim klikom sprejme vse njegove popravke, kadar pa pride z njim navzkriž, lahko prav tako z enim klikom vse njegove intervencije razveljavi. Podobno opravi tudi s komentarji, saj nikakor ne pride v poštev (kar se žal pri računalniško nepismenih piscih rado zgodi), da bi besedilo, polepljeno z vsemi mogočimi tujimi pripombami in popravki, prepustil v čiščenje uredniku. 

Posegov v besedila, ki so na spletu izpostavljena skupinskemu urejanju (npr. na Googlovem spletišču Drive), ni treba posebej označevati, ker se popravki arhivirajo samodejno in si jih je mogoče ogledati, če v meniju izberemo to možnost, npr. s klikom na ''Datoteka'' &gt; ''Prikaži zgodovino različic'', lahko pa jih tudi razveljavimo. 

Naloga lektorja, urednika ali mentorja je, da svoje posege v besedilo jasno označijo, tako da so sledljivi, pisec pa se je dolžan nanje odzvati tako, da je takoj vidno, katere popravke je upošteval in katere ne. Kadar se zazdi, da so popravki, kakor jih beležijo urejevalniki, nepregledni (to se zgodi pri večji gostoti popravkov), naj jih udeleženci povzamejo v samostojnem pisemskem sporočilu. Popravljene verzije besedila, ki ga sestavljamo na domačem stroju, preimenujmo, npr. ''Tekst1'' &gt; ''Tekst2'' &gt; ''Tekst3''. Če v naslov dokumenta, v katerem smo kot recenzenti puščali svoje sledove, dodamo kratice svojega imena (npr. ''Hladnikov članek za SSJLK_UP.docx'' za članek, v katerem so pripombe U[rške] P[erenič]), bomo pomagali uredniku, da se lažje znajde med verzijami dveh ali treh recenzentov, ki jih mora združiti. Da se ne bi zgodilo, da pomotoma oddamo katero od starejših verzij, jih v mapi razporedimo po datumih nastanka in izberemo zadnjo. 

Avtorji in uredniki, ne uporabljajte za vnos popravkov formata pdf! Ta format namreč ne omogoča udobnega popravljanja besedil (razen če nimamo kupljive profesionalne verzije pdf-urejevalnika) in tudi možnosti samodejnega upoštevanja popravkov nima.

V wikibesedila popravke vnašamo neposredno, za komentiranje pa so naslednje možnosti:
*na pogovorni strani besedila
*na pogovorni strani avtorja
*če gre za besedilo, ki nastaja v univerzitetnem seminarju, lahko za diskusijo o njem odpremo na Wikiverzi samostojno stran
*znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden; take pripombe damo med lomljene oklepaje takole: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;!-- komentar --&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; 
*s predlogo: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{redakcija|beseda z napako|beseda s popravljeno napako}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

===Navajanje ===

:::&lt;small&gt;Srce humanistične znanosti je »citat«, reprodukcija plus navedba vira. Reprodukcija nam pomaga usmeriti pozornost na predmet študija (besedo, verz). Citat nam prihrani trud, da bi reproducirali več teksta, kot ga potrebujemo, in nam vendar omogoča dostop do konteksta predmeta raziskovanja. (W. Blackwell v [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-January/010564.html najavi predavanja] na King's College v Londonu 17. januarja 2013)&lt;ref&gt;Humanist 26.666 events: historical text; citation; gaming; DH in New England. 9. jan. 2013.&lt;/ref&gt;&lt;/small&gt;

:::&lt;small&gt;Citiranje je ob povzemanju in parafraziranju osrednja oblika kulturnega spominjanja in glavna strategija za reprezentacijo tega spomina. (Dubravka Oraić Tolić. ''Akademsko pismo''. Zagreb, 2011. 435)&lt;/small&gt;

====Čemu sploh citiramo====

Strokovni pisec ali govorec brez sklicevanja na druge skoraj ne more. »Kakor je dejal že«, »kakor trdi«, »kot je zapisal« so ustaljene zveze, s katerimi opremi besedilo z namenom napraviti ga čim prepričljivejšega. Najbolj zaleže navajanje izjav splošno poznanih in cenjenih avtoritet, toliko bolj, če so retorično všečne, zapomnljive, pregnantne. S takim prizivanjem tvorec besedila oblikuje krog zaupnikov, ki ga sestavljajo on sam, ugledne osebnosti, na katere se sklicuje, in bralec ali poslušalec, ki mu taka družba imponira. Garniranje besedil z referencami na druge pisce oblikuje referenčne kroge, ki se razlikujejo glede na stroko, temo, generacijo, »šolo« znotraj stroke, avtorjevo osebno obzorje. Z njim avtor izkazuje svojo načitanost, poznavalstvo, s tem tudi svojo intelektualno superiornost, in umešča svoje sporočilo v kontekst, ki naj olajša razumevanje in poveča njegov učinek; ljudje pač bolj verjamemo stališčem, za katera se zdi, da za njimi stoji več ljudi. 

Pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti. Če besedilo ne prinaša novega znanja, ne spada v znanost, ampak v kakšno drugo funkcijsko zvrst. Sklicevanje na že poznano manjša možnost nerazumevanja ali napačnega razumevanja, ki jo prinašajo s sabo zelo inovativna besedila. Spet bomo lahko zelo krivični, če preveč poenostavimo, toda izreči je vendarle treba, da je pisanje s ciljem ohranjanja, osveževanja in prenašanja stare kulturne vednosti iz generacije v generacijo bolj zavezano sklicevanju na predhodno vednost kot tisto humanistično pisanje, ki mu gre za produkcijo novih spoznanj. 

Sklicevanje na druge pisce je na daleč prepoznavno zunanje znamenje strokovnega pisanja. Romanopisci tega ne počnejo, v publicistiki je manj pogosto in veliko manj formalizirano, v vsakdanji govorici, zlasti v zvrsti opravljanja, je sklicevanja sicer veliko, vendar so sklici nedokumentirani (''[[:w:de:relata refero|relata refero]]''). V strokovnih spisih so sklici grafično poudarjeni z narekovaji ali so celo v samostojnem odstavku in pospremljeni z identifikacijo vira v oklepaju za citiranim besedilom oziroma v opombi na dnu strani. Viri so urejeni po priimkih avtorjev in niti pomislimo ne, da bi citate mogoče lahko identificirali kako drugače, recimo po naslovih del ali po ključnih besedah. Priimki citiranih avtorjev so neredko poudarjeni z razprtim tiskom ali s kapitelkami in tako na daleč signalizirajo, za kakšno besedilo gre.

Čeprav se prepričujemo, da nam gre za znanje samo na sebi, je nezanemarljiv podatek o posamezniku, ki je zaslužen za objavo novega znanja in se ponaša s statusom avtorja. Da se avtorju, tvorcu informacije, pripisuje tak pomen, je posledica tega, ker so v preteklosti novo znanje producirali in ga z zapisovanjem prenašali naprej le redki posamezniki. Dandanašnji za objavljanje skorajda ni ovir, če imamo le kaj povedati (pa tudi če nimamo) in če si želimo, da bi nas slišali. Svoj glas lahko uveljavljamo na komentatorskih straneh časopisov, blogov in drugih družabnih omrežij, na spletnih forumih, na svojem lastnem spletišču ali na mestih, ki so bila ustanovljena posebej za to, da kreativni posamezniki tam odlagajo znanje in ga ponujajo skupnosti; mislimo seveda na wikije, zlasti na Wikipedijo in sestrska spletišča. Posameznik tu ni tvorec zaključene informacije, ki bi imela svoj naslov in avtorjev podpis, ampak se tvorci podpišejo z vzdevki ali še to ne, zlasti pa jim gre veliko manj kot tradicionalnim avtorjem za demonstracijo lastne vednosti, veliko manj jih vodi avtorski napuh in veliko bolj so pripravljeni na sodelovanje pri oblikovanju informacij skupaj z drugimi.

Vse te možnosti hudo rahljajo avtoriteto individualnih avtorjev in nenadoma se nam ne zdi več tako samoumevno prispevke v zakladnico človeškega znanja organizirati po priimkih tistih posameznikov, ki so imeli to srečo, da so jih sodobniki prepoznali za pomembne. Vedno jasneje stopa v zavest spoznanje (najprej pri računalniških programih, izumih v naravoslovnih vedah in patentih v tehničnih strokah, v tradicionalni humanistiki pa z nekaj oklevanja), da človeški napredek ni stvar genialnih posameznikov, ampak podobno kot pri mravljah ali čebelah, ki se z njimi vsaj Slovenci tako radi primerjajo, stvar zavzetih množic oziroma bolj ali manj anonimnih posameznikov iz množic. Osebnosti, zapisane v leksikonih kot znanstveniki, so imele srečo, da so bile ob pravem času na pravem mestu in jih je doletela čast, zasluge pa morajo, če so pošteni, pripisati svojim kolegom in predhodnikom, ki so jim pripravili teren in brez katerih njihovega prispevka ne bi bilo. Skromno odrekanje priznanjem, ki jih skupnost daje zaslužnim posameznikom, spada med vljudnostne rituale, ki razkrivajo problematičnost »teorije genijev«.&lt;ref&gt;Boris Paternu v zvezi s Prešernom in drugimi nacionalno prelomnimi dosežki govori o »srečnem personalnem naključju« (Francoska revolucija in slovenska literatura. ''Sodobnost'' 37/8–9 (1989). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TRP71AXB dLib] Tudi v: Ni nedolžnega branja. ''Jezik in slovstvo'' 50/3–4 (2005). 97–106. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8OJZ5DSX dLib]&lt;/ref&gt; 

Priznavanja avtorstva posameznikom je ena najobčutljivejših točk naše civilizacije. Prav zdaj, ko možnost množične ustvarjalnosti in publiciranja najeda nekdaj brezprizivno avtoriteto genialnih tvorcev, s katerimi so se identificirale cele skupnosti, prav zdaj sistem avtorskega olastninjena informacij posebej agresivno posega po vseh mogočih vzvodih, da bi ohranil stara hierarhična razmerja med genialnim kreativnim posameznikom in pasivno čredo sprejemnikov informacij. Ne gre samo za denar, za plačevanje informacij, ampak tudi za družbeni prestiž in za ohranjanje socialnih privilegijev, zaradi katerih je bilo fino imeti status avtorja. Zaupanje v kreativne sposobnosti malega človeka ni nič bolj tvegano kot zaupanje v genialne posameznike. Vsaj za opazno mnogo tistih v politiki je jasno, da njihove sposobnosti ne pretehtajo škode, ki jo povzročajo s svojim sociopatskim obnašanjem, pomislimo samo na karizmatične povzročitelje vojn.&lt;ref&gt;Sonja Merljak. Največ psihopatov najdemo tam, kjer so moč, denar, privilegiji: Dušan Nolimal o korporativni psihopatiji. ''Delo: Sobotna priloga'' 30. nov. 2013. 4–6. Psihopati (v družbi naj bi jih bil en odstotek) so posamezniki, ki si lastijo pravico kršiti družbena pravila in zahtevati zase privilegije na račun drugih. Podobno preračunljivi, brezobzirni, egocentrični, makiavelistični in neodgovorni so sociopati, vendar pri njih ne gre za prirojeno poškodbo, ampak za prevzem psihopatskega obnašanja v »volčji družbi«, ki take ljudi tolerira in nagrajuje.&lt;/ref&gt; Pasivni član skupnosti potrebuje take »avtoritete«, ker se boji prevzeti odgovornost za svoja dejanja (in je že s tem vrednejši zaupanja od lahkomiselnih »vodnikov«). Do nadarjenih, vendar osebnostno problematičnih posameznikov je skupnost pragmatično popustljiva: dokler so ji koristni, jim omogoča privilegije in odpušča krivice, ki jih sejejo po okolici. Prepričana je, da jih potrebuje, čeprav uničijo vse inštitucije, ki so jih uspeli zavzeti. Tudi če se računi v trgovanju med genijem in množico iztečejo pozitivno, so na dolgi rok škodljivi, ker množijo zglede družbeno nesprejemljivega obnašanja, dajejo potuho destruktivnim posameznikom in pasivizirajo anonimne člane skupnosti. Namesto za skupnost, ki jo vzpostavlja le taka ali drugačna voditeljska ikona, se zavzemamo za skupnost, ki identiteto gradi iz svojih lastnih dejanj.&lt;ref&gt;Z zgledom iz športa: ne za skupnost navijačev, ki jo poveže uspešni tekmovalec (Tina Maze, Peter Prevc ...), ampak za skupnost, ki jo povezujejo športna/rekreativna dejanja njenih članov.&lt;/ref&gt;

Odpor do skupinskega in bolj ali manj anonimnega objavljanja je obremenjen z dvoličnostjo. Nihče ne ugovarja, ko trdimo, da je najvišji družbeni cilj oblikovati skupnost informiranih, kompetentnih, družbeno odgovornih, kreativnih, uspešnih in zato zadovoljnih posameznikov. Ko pride do izbruha tako zaželene kreativnosti v množici,&lt;ref&gt;Odpor do množične produkcije razbiramo iz besed ''hipertrofija, megalomanski, enormen'' ipd.&lt;/ref&gt; pa se nenadoma pojavi dvom v ta civilizacijski cilj, čeprav bi bilo ljudem že iz osebnih izkušenj lahko jasno, da šele tisti posameznik, ki se je opogumil do samostojne ustvarjalnosti, lahko razvije tudi druge plemenite osebnostne lastnosti. Tako kot so že Butalci zaslutili, da se samo z gledanjem mojstra kovaški vajenec ne bo naučil dobro kovati, bi bilo lahko kulturnim skrbnikom jasno, da samo z vzgojo občutljivega bralca nikoli ne bomo dosegli želene stopnje družbene kreativnosti. 

V 80. letih letih 20. stoletja, ko so avtorska dela prehajala v javno last 50 let po avtorjevi smrti in ko vsaj v svetu akademskega publiciranja niso mogli pokazati na noben sodni primer, ki bi se nanašal na kršenje avtorske zakonodaje, je že kazalo, da bodo družbe blaginje najprej v akademskem getu, potem pa še drugje prosti pretok informacij še bolj sprostile, pa se je žal izteklo v prav nasprotno smer: informacije (znanje, vednost, objave) so postavili v pravni kontekst industrijske družbe in jih opredelili kot intelektualno lastnino, čeprav je že skraja jasno, da jih ni mogoče obravnavati na enak način kot čevlje ali živilske artikle v trgovini, in podaljšali njihovo pot do proste uporabe na 70 let po avtorjevi smrti.  

Razveseli nas pobeg vsakega avtorja zločestemu ''copyrightu''. Leta 2014 smo proslavljali odprtje opusa [[:w:sl:Josip Vandot|Josipa Vandota]] (1884–1944) za javni dostop, 70 let po avtorjevi smrti. Zapozneli pravni pouk se glasi, da bi ga lahko proslavljali že leta 1994, ker je bil takrat še v veljavi stari avtorski zakon, ki je jamčil javnosti dostop do avtorjevih del 50 let po njegovi smrti. 70-letna zapora namreč velja samo za tista dela, ki 29. aprila 1995, ko je stopil v veljavo novi, strožji zakon, še niso bila v javni lasti. V Avstro-Ogrski je zaščita del trajala 30 let po avtorjevi smrti: lep zgled za ravnanje vnaprej. 

Želeli bi si, da bi odnos do avtorskih proizvodov uporabnikom narekovala zdrava pamet. Ta pravi, da je avtorsko delo, razstavljeno na javnem mestu, tam pač zato, da je na razpolago morebitnim zainteresiranim. Če ne bi bilo, bi se raje varno skrilo med platnice knjige, ki jo je treba kupiti ali si jo izposoditi. Vzemimo npr. Menartove verze v tlaku pred Herkulovim vodnjakom na Starem trgu v Ljubljani: 

&lt;poem&gt;
::Dan se za dnevom vrsti,
::za leti vrstijo se leta,
::voda pa v loku ves čas
::iskro z vodnjaka curlja.
::Spomni se kdor mimo greš:
::kot voda odteka življenje,
::dokler je čas, ga v dlani
::hlastno zajemaj in pij!&lt;ref&gt;[http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri182/target9.html Fotografija vklesanih verzov.]&lt;/ref&gt;&lt;/poem&gt;

Pravni pismouki zdaj prvič v zgodovini preprečujejo, da bi posnetek teh verzov objavili na spletu, ker naj bi to pomenilo zlorabo avtorskega dela. O pamet, kam si pobegnila! Ali bodo pesnikove knjige zaradi te bližnjice ljudje kaj manj brali in kupovali in bodo njegovi potomci zato finančno prikrajšani? Ali ni normalno pričakovati ravno obratno, da bo šel pasant zaradi teh verzov v bližnjo knjižnico po Menartove poezije? In da bo ironija še večja: fotografirati in objaviti na spletu ne smemo, takole kot tukaj citirati pa, čeprav to po pravni logiki ni raba, ki bi jo pesnik predvidel, in bi morala biti zato, gledano iz pismouške perspektive, prepovedana.

Princip proste dostopnosti znanja, ki ga vedno bolj podjetno zagovarjajo univerze, prevzela pa ga je tudi EU za raziskovalne projekte, ki jih financira, je v načelni opreki z veljavno avtorsko zakonodajo, poznano pod imenom ''copyright'', ki je fokusirana na avtorja in ki v prvi vrsti pazi na to, da se kdo ne izmuzne plačilu za uporabo avtorskega izdelka. Citiranje je neplačljiva uporaba avtorskih del, neplačljiva zato, ker uporabimo samo manjši del avtorskega proizvoda in ne celega. Kolikšen mora biti citirani del, da postane njegova raba plačljiva, ni zapisano nikjer in se presoja po občutku. Novinarski teksti so neredko zlepljeni iz dolgih citatov kakšnega strokovnega besedila. Kdo je avtor časopisnega intervjuja – izpraševalec ali ta, ki odgovarja –, tudi sicer ni jasno. V akademskem pisanju velja, naj delež citatov iz leposlovja ne bo večji od 20 %, ampak tega nihče zares ne meri. V zadregi se je že znašel urednik strokovne publikacije, ki je citiral celotno pesem, in sodno je bila preganjana avtorica, ki je dobesedno prepisala celotno poglavje iz knjige drugega avtorja. Tudi če ni natančne meje za dopustno količino tujega v strokovnem besedilu in tudi če to mejo vsak posameznik vidi nekoliko drugače, v konkretnih primerih z malo preprostega človeškega čuta hitro pridemo do konsenza, kdaj je ta meja presežena. Avtorji, ki si ves čas pomagajo s tujimi citati, postanejo nekredibilni in bralci začnemo dvomiti v njihovo mentalno samostojnost, kakor nam je po drugi strani sumljivo tudi, kadar je avtor preveč samozavesten in v zaverovanosti vase pozabi omeniti vse tiste, od katerih se je učil.  Pretirano citiranje je strokovno in etično sporno, pravno vprašljivo oz. kaznivo pa ni.

&lt;font color=green&gt;Pri piscih, ki jim ne gre za stvar sámo, ampak samó za objavo, akademsko sklicevanje na zveneča imena v stroki utegne izgubiti status argumenta in dobiti zgolj vlogo ornamenta. Razkrije se pri preverbi citiranih lokacij: avtor npr. ni navedel strani iz citiranega dela, ni se mu zdelo preveriti izpiskov in se je pri navedbi strani zmotil ali pa je po svoje zasukal celo citirano izjavo. Tak avtor pri natančnem bralcu vzbuja sum, da se le igra znanost. Preverjanje virov je dandanašnji veliko enostavnejše kot nekoč, zato naj se avtorji takemu početju in blamaži izogibajo.&lt;/font&gt;

====Prepisovanje====

V prejšnjem odstavku nismo govorili o plagiranju (prepisovanju, plonkanju), ampak samo o prevelikem ali premajhnem deležu sklicevanja na tuje znanje. O plagiatu govorimo takrat, kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave. Táko početje se v naši kulturi graja kot moralno zavrženo, nima pa vedno pravnih posledic. Pravno se sankcionira le v primerih, ko intelektualna kraja pomeni kršenje avtorske zakonodaje, to pa se zgodi takrat, kadar tekst, iz katerega grešnik zajema, še ni v javni lasti. Če se torej nekdo baha z izjavami Ivana Cankarja, ki je že več kot 70 let v grobu, kot da bi bile njegove lastne, je to zgražanja vredno plagiatorstvo, sodno preganjati se pa zaradi tega človeka ne da. Drugače je takrat, kadar prepisuje od mlajših avtorjev: v tem primeru kraja postane tudi pravni problem. Pri plonkanju je narobe že, če brez narekovajev in navedbe vira uporabimo en sam stavek, in toliko bolj narobe je, če je takih stavkov več ali če se nanizajo v sklenjen odstavek ali celo poglavje. S stališča učitelja, ki uči korektno uporabo tujega znanja, ali mentorja, ki je soodgovoren za študentovo uporabo virov, razlika med plagiranjem kot nemoralnim dejanjem in kršenjem avtorske zakonodaje kot kaznivim dejanjem niti ni tako zelo pomembna, eno in drugo je nesprejemljivo in pripelje do zahteve, da študent svoje besedilo ustrezno opremi z navednicami, do negativne ocene izdelka ali celó do odvzema akademskega naziva.

Prav mogoče je, da pride v prihodnosti do močnih sprememb strokovnega bontona. Pravzaprav se je obrat že začel: manifest digitalne humanistike se leta 2009 zaklinja, da »kopijo ceni bolj kot original, pač v skladu z etimološkim pomenom besede ''copia'' 'obilje', 'blagostanje'.«&lt;ref&gt;[http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2009-January/000161.html 22.452 a manifesto for the digital humanities.] ''Humanist Discussion Group '' 18. jan. 2009.&lt;/ref&gt; Tako kot je v oblačenju in osebni komunikaciji danes postalo neopazno to, kar je bilo še nedavno nezaslišano, utegne praksa skupinskega in anonimnega pisanja razrahljati potrebo po sklicevanju na strokovne avtoritete. Ker do »pozabljanja« te vrste prihaja prav ob lahkotnem sklicevanju na Wikipedijo, ki je zgled skupinskega pisanja, se zdi za rahljanje potreb po sklicevanju najlažje okriviti Wikipedijo. Najlažje da, ne pa tudi pravično, saj administratorji na Wikipediji bdijo nad morebitnimi prekopiranimi teksti veliko bolj pozorno kot mentorji diplomskih nalog in brez zadržka izbrišejo prepisano besedilo, piscem pa zagrozijo z izključitvijo iz wikiskupnosti. Za razliko od elektronsko slabo pismenih mentorjev plagiate odkrivajo lažje in hitreje. Sicer pa prepisanega besedila tudi računalniško nebogljenemu mentorju ni težko odkriti. Ko v študentovem tekstu prvič naleti na zaporedje dveh treh besed, ki ne ustrezajo študentovemu izobrazbenemu, intelektualnemu formatu ali generaciji, preveri njihovo izvirnost v Googlu tako, da jih, obdane z narekovaji, vtipka v iskalno polje. Plagiatorji so preleni, da bi plonkali iz natisnjenih knjig – udobneje jim je kopipejstati s spleta –, in so preleni, da bi najbolj zaznamovane besede (arhaizme, avtorsko specifične izraze) zamenjali z drugimi. Najbolj neumni pozabijo celo spremeniti spol v citiranem besedilu; sam sem na tako »pozabljivost« naletel celo v nekem literarnovednem doktoratu.

Huje je, kadar plonkanje ni oblika lenobe, s kakršno imamo izkušnje pri študentskih referatih in diplomah, ampak načrtna strategija oz. sistematično prilaščanja tujega, kar se včasih dogaja med akademskimi kolegi. Govorimo lahko o intelektualni kleptomaniji, parazitiranju na temah kolegov ali o sovražnem prevzemu teme. Vse to je težko dokazljivo, saj akademski pisci ne uporabljajo tujega znanja dobesedno, ampak v parafrazah, tuje misli povejo s svojimi besedami in jim še kaj svojega dodajo, jih tako rekoč oplemenitijo z dodano vrednostjo. Poznamo motene posameznike, ki nimajo pravega veselja za obdelovanje svojega raziskovalnega vrta, ampak jih vznemiri le táko tekmovanje, ko kolega po desni prehitijo s člankom na temo, ki jo ta pripravlja in premleva že dolgo časa. Prevzem tujega naslova, teme ali ideje ni kraja, ni pa strokovno korekten, kaj šele kolegialen. 

Spretni organizatorji konferenc, okroglih miz in seminarjev, uredniki tematskih številk časopisov ali zbornikov hitro detektirajo vroče ali modne teme v globalni stroki in se brž priključijo njihovi skupinski obdelavi. Tudi tu ne gre za krajo, komaj za parazitiranje, zelo nesimpatično pa je, kadar se v svojem hlastanju po področjih, ki jih prej niso raziskovali in jih ne poznajo, sklicujejo zgolj na prežvečene tuje reference, spregledajo ali ignorirajo pa prispevke domačih strokovnjakov. Ne plonkanje, ignoranca je najhujša hiba domačega strokovnega angažmaja.

Zahteva po izvirnosti ne velja samo v literarni vedi, temveč bremeni (včasih po nepotrebnem) tudi odnose na literarni sceni. Postmoderna je s citatomanijo sicer nekoliko razrahljala preveliko občutljivost za avtorsko lastništvo, a se kljub temu še najdejo pisci, ki očitajo svojim pisateljskim kolegom, da so si pri njih sposodili naslov ali da jih slogovno posnemajo.&lt;ref&gt;Miha Remec se je razburjal nad Milošem Mikelnom, ki je leta 1992 svoj roman naslovil ''Veliki voz'', enako kot se glasi naslov šest let starejšega Remčevega romana (Miloš Mikeln. Odposlano pismo z opravičilom: Pismo Mihi Remcu ob dveh romanih z istim naslovom – Veliki voz. ''Delo'' 28. okt. 1993. 14 {{COBISS|ID=44010496}}). Saša Vuga pa se ni sprijaznil s slogovno podobnostjo, ki jo je opazil pri Florjanu Lipušu (Saša Vuga. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G2COQWV3 Opomin k čuječnosti.] ''Sodobnost'' 44/6–7 (1996): 589–90, 44/10 in 892–893 {{COBISS|ID=1280212}}  ter Florjan Lipuš. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NIXXZ21R Kar ne gori, ne gasi.] ''Sodobnost'' 44/8–9 (1996): 765–66 {{COBISS|ID=1280724}}).&lt;/ref&gt; Naslovov in sloga seveda ni mogoče patentirati, olastniniti ali privatizirati, tako kot to počnejo farmacevtska podjetja z imeni zdravil. Če bi bilo tako, bi ne imeli desetin ''Antigon'', ampak samo Sofoklovo, ne bi imeli toliko ''Lepih Vid'' in ''Krstov pri Savici'' in tudi ''Zgodovina slovenskega slovstva'' bi bila samo ena namesto štirih ali petih. Očitek plagiatorstva ima v naši kulturi težo, zato se zgodi, da ga zlorabijo ljudje, ki želijo diskvalificirati svojega strokovnega kolega. Ker je plagiatorstvo težko dokazljivo, se očitki razširjajo v obliki govoric namesto v argumentirani razpravi.

'''Dodatno branje'''

*[Viktor Bežek, Fran Goestl, Fran Govekar]: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-958EA6UJ Plagiatovstvo.] LZ 1907. 291 sl.
*Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/privat_jezik.html O privatizaciji jezika.] ''Mladina'' 17. 7. 2010.
*[[:w:sl:Plagiatorstvo|Plagiatorstvo]]. Wikipedija, prosta enciklopedija.
*[[:w:en:intellectual property|Intellectual property]]. Wikipedia, the free encyclopedia. 
*[http://www.oucs.ox.ac.uk/ltg/teachingwithtechnology/plagiarism.xml turnitin,] orodje za odkrivanje študentskega plonkanja.
*[http://www.ithenticate.com Ithenticate,] zastonj program za odkrivanje plagiatorstva.

====Citatna industrija====
=====Citatni indeksi=====

Citiranost je pomemben mehanizem za oblikovanje hierarhije v stroki. ''[[:w:en:Citation index|Citation index]]'' je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše (pogosteje citirane) objave od manj pomembnih. Za znanstvena področja obstajajo ločeni citatni indeksi, začelo je naravoslovje leta 1960 s SCI (Science Citation Index), sledili so SSCI (Social Sciences Citation Index, ki temelji na citatih iz 3000 revij) in AHCI ([[:w:en:Arts and Humanities Citation Index|Arts and Humanities Citation Index]]; ta izpisuje iz 1700 revij). Na Slovenskem upoštevajo splošna citatna indeksa [[:w:en:Scopus|Scopus]] (ki pokriva več kot 20.000 akademskih časopisov, se pohvali s 50 milijoni člankov obsežno zbirko in z njim preko naročnin knjižnicam služi mednarodna založniška hiša Elsevier s centrom v Amsterdamu) in [[:w:en:Web of Science|Web of Science]] (WoS), ki ga trži multinacionalna korporacija Thomson Reuters s sedežem v New Yorku in se poleg indeksiranja objav z dobičkom ukvarja še z marsičim drugim. Pri WoS (WoS je spet samo del večjega kompleksa bibliografskih podatkovnih zbirk z imenom ''[[:w:en:Web of Knowledge|Web of Knowledge]]'') sta za nas zanimivi bazi SSCI in AHCI.&lt;ref&gt;»[I]me Web of Knowledge [se] ni prijelo, zato so ga opustili in uporabljajo Web of Science Core Collection za skupek treh citatnih indeksov (SCI, SSCI in AHCI), Web of Science oz. Web of Science Citation Connection pa za celoten opus, ki se je prej imenoval Web of Knowledge« (Mojca Kotar v pismu 24. apr. 2014).&lt;/ref&gt; Literarna veda je zgolj ena izmed humanističnih disciplin, ki jih ekscerpirajo za ti dve bazi. Poleg citatov indeksirata še izvlečke. Uradno ima ta oddelek v korporaciji ime Intellectual Property &amp; Science. 

Zastonj je na spletu na razpolago citatna podatkovna zbirka Googlovega Učenjaka (''[[:w:en:Google Scholar|Google Scholar]]''), ki zajema iz veliko več virov, vendar zbirki, ki tako kot prvi dve nastaja avtomatsko, očitajo nekonsistentnost in upoštevanje obskurnih objav. Čeprav ponuja kompleksnejši pogled na znanstveno publiciranje, saj registrira tudi znanstveno relevantna spletna mesta, izpisuje neakademske publikacije in dokumentira dejanski vpliv publikacij v javnosti, ga uradniki na znanstvenem ministrstvu (še) ne upoštevajo. Učenjakov iskalnik zajema iz milijonov knjig iz Googlove digitalizacije globalne natisnjene dediščine v zalogah knjižnic in iz revij, ki jih samostojno skenira. Uporabniku ponuja pregled nad citiranostjo njegovih člankov, objavljenih po letu 2008, izračuna mu ''[[:w:en:h-index|h-indeks]]'' (to je razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov) in i10-indeks (število objav, ki so bile vsaj desetkrat citirane). Google rangira objave z upoštevanjem več kriterijev, ne samo citiranosti, čeprav je ta v prvem planu. Citirane publikacije niso vedno dostopne na klik, kvaliteta se razlikuje od stroke do stroke in nerodno je, ker Google ne objavlja seznama indeksiranih publikacij in ker rezultate pospremi z oglasi. 

{|
|[[Slika:Google_Scholar.jpg|500px|thumb|Avtorjev seznam citiranosti v Googlovem Učenjaku]]  
|}

O citiranosti slovenskih več kot 13.000 raziskovalcev se je mogoče poučiti preko [http://home.izum.si/COBISS/cit/u/Citations_SI.html povezave Naši v WoS in Scopus] pri Cobissu in v [http://sicris.izum.si/services/rsr_top.aspx?lang=slv Sicrisu.] Segment slovenske literarne vede šteje nekaj čez 200 raziskovalcev. 

Tradicionalna humanistika nasploh ni najbolj naklonjena kvantifikaciji, merjenju, številkam in vztrajno izreka kritike na račun [[:w:sl:bibliometrija|bibliometrično]]&lt;ref&gt;Gl. tudi pod gesli altmetrika (''[[:w:en:altmetrics|altmetrics]]'') in scientometrika (''[[:w:EN:scientometrics|scientometrics]]'').&lt;/ref&gt; pridobljenih kazalcev uspešnosti in vplivnosti. Dodatne pomisleke rojeva komercialni status inštitucij, ki izvajajo meritve (zlasti je grajan Elsevier zaradi oderuških naročnin, zaradi katerih so se univerze in posamezniki odločili za njegov bojkot, orjaški Thomson Reuters pa je stalno pod nadzorom zaradi nevarnosti prevzema tržnega monopola), njihova anglocentričnost (AHCI npr. indeksira komaj kaj revij v slovanskih jezikih in komaj kaj bolje se obnese primerjava indeksiranih revij iz evropskega prostora v primerjavi z angleško-ameriškimi) in v vedah, ki jih zanimajo starejše objave – taka je tudi literarna zgodovina –, omejitev na novejše publikacije; Scopus npr. je registriral samo objave od 1995 dalje (po drugih podatkih do 1966), WoS gre nazaj do 1945 (po drugih podatkih do 1900, knjige). Scopus povrhu ne popisuje knjižnih znanstvenih objav niti konferenčnih prispevkov. 

Kljub jezi, ki jo povzročajo nedomišljeni algoritmi za merjenje znanstvene vplivnosti in odličnosti, bi bilo merjenju nasprotovati kar povprek nespametno. Raje si prizadevajmo za izboljšavo meritev. Odpor do merjenja je pravzaprav odpor do znanstvenega pristopa nasploh, saj kaj pa je znanost drugega kot merjenje. Odpoved merjenju bi pomenila vrnitev neobjektivnih kriterijev osebnih preferenc, kot jih oblikujejo lokalna, nacionalna, rodovna, nazorska, generacijska, spolna, metodološka ... pripadnost in solidarnost. Nezaupanje do rezultatov meritev je lahko tudi znak pripravljenosti na manipulacijo s podatki. 

Znanstvene revije so seveda zainteresirane za indeksiranje in si prizadevajo izpolnjevati zahteve za uvrstitev v ustrezne podatkovne zbirke. Med te kriterije spadajo: recenzijski postopki, mednarodno uredništvo, mednarodno naročništvo, spletna dostopnost ipd. Na podlagi podatkov iz citatnih indeksov se vsako leto računa faktor vpliva za posamezno revijo. Da bi bil ta čim višji, revije spodbujajo vzajemno citiranje, spretnejši med raziskovalci pa se tako lahko znajdejo na seznamih višje, kot je njihovo dejansko mesto v stroki. Vse to prispeva k manipulativni konstrukciji podobe znanstvene relevance in zmanjšuje zaupanje v celotni mehanizem. Ob zavesti možnih napak in ob zavesti, da so bibliometrične številke samo eden od kazalcev znanstvene teže, je uporaba citatnih indeksov čisto koristna. Problematično pa je, kadar vključenost v citatne baze oz. odsotnost v njih odloča pri oceni znanstvene odličnosti revije, zlasti ko gre za nacionalno specifična področja, ki na širok mednarodni interes in odmevnost ne morejo računati. ''Slavistična revija'' je zaradi necitiranosti (beri: nezanimanja anglocentrične humanistike za probleme slovenskega jezika in literature) izpadla s seznama domačih revij, ki jih indeksirata SSCI in AHCI, in s tem nezasluženo izgubila na svojem strokovnem ugledu.

*Charles W. Bailey. [http://digital-scholarship.org/alt/altmetrics.htm Altmetrics Bibliography.] 14. okt. 2013.
*[http://www.elsevier.com/online-tools/scopus Scopus, the largest abstract and citation database of peer-reviewed literature.] Elsevier.
*[http://blog.scopus.com/posts/scopus-to-launch-new-user-interface-enhancements Scopus to Launch New User Interface Enhancements.] Scopus blog.
*Miran Hladnik. [[:v:sl:Nevarni samim sebi|Nevarni samim sebi]]. Wikiverza jun. 2015.

=====Faktor vpliva=====

[[:w:sl:Faktor vpliva|Faktor vpliva]] (IF ''impact factor'') je številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnosti znanstvene revije. Velike indeksirne hiše imajo vsaka svoj način izračunavanja vplivnosti revij, prvi in najbolj poznan pa je bibliografski servis Thomson Reuters, ki IF izračunava za omejeno število revij v svojih dveh citatnih indeksih, naravoslovnem SCI (6166 naslovov) in družboslovnem SSCI (1768 naslovov), ne pa tudi v humanističnem AHCI. Številko dobijo tako, da število citatov, ki so jih bili članki iz revije deležni v drugih pomembnih indeksiranih revijah v zadnjih dveh letih, delijo s številom objavljenih člankov v tem času, in pomeni povprečje citiranosti na članek. Višji ko je revijin faktor vpliva, več je vredna objava v taki reviji in višje se vrednoti znanstveni ugled avtorjev, ki tam objavljajo. Merijo tudi odzivnost na članek, povprečno starost citiranih virov in povprečno starost člankov iz revije, ki so bili citirani v drugih revijah. Scopusova podatkovna baza ponuja dve vrsti časopisne metrike, SJR in SNIP. SNIP (Source-Normalized Impact per Paper) meri vpliv v kontekstu celotnega števila citatov na določenem področju, tako da je citatu s področja, kjer je teh manj, pripisana večja teža. SJR  pa omogoča primerjavo med sorodnimi revijami.&lt;ref&gt;[http://www.scimagojr.com/index.php The SCImago Journal &amp; Country Rank.] — [http://www.journalmetrics.com/ JournalM3trics Research analytics redefined.]&lt;/ref&gt;

{|
|[[File:SNIP.jpg|thumb|500 px|[http://www.journalindicators.com/indicators/journal/5800155978 CWTS Journal Indicators, Slavistična revija]]]
|}

Slaba stran teh meritev je, da so kulturno pristranske: skoraj vse revije, ki jih zajema, so z angleškega govornega območja, iz Severne Amerike, Evrope in Avstralije. Povrhu ne razlikuje med izvirnimi znanstvenimi članki in znanstvenimi recenzijami; pri slednjih gre lahko za kritiko citiranih objav, kar je daleč od vplivnosti, pa se kljub temu razume kot citat in kritiziranemu članku priskrbi višji status. Citiranje je v vsaki disciplini drugačno, zato lahko primerjamo samo dosežke znotraj posamezne discipline, ne pa dosežkov različnih disciplin. Faktor vplivnosti revije se je ponekod uporabljal tudi kot merilo kvalitete člankov v reviji, vendar se vsaj v Evropi taka širitev merila odsvetuje, saj kvaliteta objavljenih člankov v reviji lahko zelo niha. Znanstvena komunikacija, ki je bila fokusirana na kvaliteto revij, zdaj fokus usmerja k raziskovalcem. Spremembo težišča naj bi podpiral sistem [[:w:en:ORCID|ORCID]].

Uredništva napihujejo IF svoje revije s forsiranjem preglednih znanstvenih člankov in znanstvenih recenzij, ki so pogosteje citirani od povprečja, z zmanjševanjem števila »citabilnih« člankov v reviji tako, da jim odvzamejo izvleček in seznam literature, z objavo zgodaj v letu, kar potencialno poveča letno citiranost, in seveda s citiranjem drugih člankov v isti reviji; vse to spada k moralno vprašljivim praksam. Moralno sporno je tudi uredniško pogojevanje objave z zahtevo, da avtor citira predhodne članke v reviji. Prisilno citiranje se je v nekaterih disciplinah močno razpaslo. Manipulacije te vrste so pogostejše pri mlajših revijah in v drugih jezikih, kot je angleščina, uredništva pa s  takim obnašanjem tvegajo izbris s seznama indeksiranih revij. Seveda pa ni vsaka uredniška zahteva po citiranju take narave: uredniki upravičeno zahtevajo od avtorja, da citira pomembna predhodna dela, če jih je po nemarnosti ali iz rivalskih razlogov izpustil. 

Znanstvena skupnost, zlasti uredniki in založniki, se zavzema za primernejše načine vrednotenja znanstvenega dela, kot je IF, ki je bil vpeljan s čisto drugačnim namenom, tj. knjižnicam pokazati na najbolj odmevne revije v strokah.&lt;ref&gt;[http://www.ascb.org/dora/ San Francisco Declaration on Research Assessment.]&lt;/ref&gt; IF se zelo razlikuje od področja do področja, tudi citati znotraj revije so zelo neenakomerno porazdeljeni med članki. Namesto pretiranega sklicevanja na IF se zavzema za prosto dostopnost objav na spletu pod licenco cc, za sprostitev dolžine člankov, slik in prilog, za enakopravno upoštevanje podatkovnih zbirk in monografij in ne le člankov in, kar je pomembno zlasti za zgodovinske stroke, upoštevanje citiranja primarnih virov, tudi če gre za zelo stare objave, saj trenutno npr. nič ne velja, če slovenski literarni zgodovinar citira prvega slovenskega prešernoslovca Franceta Kidriča, ker v njegovem času pač še ni bilo indeksiranih revij.

Dvomi v faktor vpliva kot merilo kvalitete člankov so pripeljali do predloga zamenjave z [[:w:en:PageRank|Googlovim algoritmom za rangiranje strani]]&lt;ref&gt;PageRank je zanimiva besedna igra, termin je namreč narejen iz imena enega od ustanoviteljev Googla, [[:w:sl:Larry Page|Larryja Pagea]].&lt;/ref&gt; oz. s kombinacijo obeh algoritmov. Algoritem PageRank rangira spletne strani glede na število povezav nanje in glede na kvaliteto teh povezav. Štetje povezav je avtomatsko, opravlja ga Googlov spletni pajek (''webspider'' ali ''webcrawler'', internetni robot oz. indeksirnik; spletni iskalniki jih uporabljajo za osveževanje spletnih kazal), vplivna teža spletne strani pa je izračunana na podlagi verjetnostne razporeditve (''probability distribution'', kar koli to že je :).

Obeta se še en akademski citatni indeks v okviru Open Citations Project – to je [http://is4oa.org/services/open-citations-corpus/ Open Citations Corpus] (OCC). Želimo mu srečen začetek.

Zunaj znanstvene sfere na vplivnost informacije sklepajo iz števila njenih branj (dostopov, ogledov, izposoj, uporabe, klikov, prodaje). Vplivnost filmov, televizijskih oddaj, računalniških iger, časopisov in spletnih strani se meri samo na ta način. K natančnosti in k objektivnosti bi prispevalo, če bi tudi pri znanstvenih objavah poleg podatkov o citiranosti ali številu povezav dodali podatek o branosti (''[[:w:en:audience measurement|audience measurement]]''). Za članke na Wikipediji dobimo podatek o branosti, tj. o številu klikov na članek, med ''Podatki o strani'', za članke na drugih Wikimedijinih spletiščih pa ga trenutno dobimo z modifikacijo naslovne vrstice v brskalniku po naslednjem vzorcu:

*http://stats.grok.se/sl.v/201409/Diplomske%20naloge – Diplomske naloge na Wikiverzi septembra 2014
*http://stats.grok.se/sl.s/201408/Beatin%20dnevnik – ''Beatin dnevnik'' na Wikiviru avgusta 2014
*http://stats.grok.se/sl.b/201601/Nova%20pisarija – ''Nova pisarija'' na Wikiknjigah januarja 2016

Zdaj že vemo, da &lt;code&gt;sl&lt;/code&gt; v ukaznem nizu pomeni 'slovenski', &lt;code&gt;v&lt;/code&gt; 'Wikiverza', &lt;code&gt;b&lt;/code&gt; 'Wikiknjige', &lt;code&gt;s&lt;/code&gt; 'Wikivir'.

=====Slovenske znanstvene revije=====

S seznamov slovenskih znanstvenih revij, ki so jih domači strokovnjaki navedli kot najkvalitetnejše, prepisujem tiste, v katerih objavljajo slovenski literarni zgodovinarji:

*''Primerjalna književnost''
*''Slavistična revija''  
*''Dve domovini'' 
*''Jezik in slovstvo''  
*''Razprave SAZU'' 
*''Studia mythologica Slavica'' 
*''Knjižnica'' 
*''Phainomena'' 
*''Acta Neophilologica''  
*''Traditiones'' 
*''Slavia Centralis'' (Maribor)
*''Verba Hispanica''

Čeprav ne prinašajo veliko točk, so za posamezna področja relevantne še ''Otrok in knjiga'', ''Sodobnost'', ''Dialogi'' itd.

Od tujih je razprave o slovenski književnosti najti v

*''Slovene Studies'' (ZDA)
*''Philological studies'' (Perm, Skopje, Ljubljana)
*''Slavia Meridionales'' (Varšava)
*''Slavica tergestina''
*''Slavistika'' (Beograd)
*''Pamiętnik Słowiański''
*''Wiener Slavistisches Jahrbuch''

''Slavistična revija'' je bila npr. v naslednjih bibliografskih zbirkah: Arts and Humanities Citation Index (AHCI), Social Sciences Citation Index (SSCI),&lt;ref&gt;Oboje samo za leta 2009–2012.&lt;/ref&gt;  [[:w:en:Linguistic Bibliography|Bibliographie Linguistique]] (BL), EBSCO, Cabell’s Directories of Publishing Opportunities, [http://www.esf.org/index.php?id=4813 European Reference Index for the Humanities] (ERIH PLUS), [https://doaj.org/ Directory of Open Access Journals] (DOAJ), [http://www.mla.org/bib_periodicals Modern Language Association of America (MLA) Directory of Periodicals] (New York), [http://www.jstor.org/stable/307864 New Contents Slavistics] (Otto Sagner, München), [[:w:en:CSA (database company)|Cambridge Scientific Abstracts]] (CSA), Linguistic Abstracts (University of Arizona), ProQuest Online Information Service, Digitalna knjižnica Slovenije (dLib).

====Citatni slogi====

Znanstvene discipline po svetu uporabljajo različne citatne standarde, tudi humanistika nima samo enega. Glavni citatni stili naj bi bili:

*[[:w:en:APA style|APA]] (psihologija, vzgoja, družbene vede)
*[[:w:en:The MLA Style Manual|MLA]] (jezikoslovje, literarna veda, humanistika)
*[[:w:en:AMA Manual of Style|AMA]] (medicina, biologija)
*[[:w:en:The Chicago Manual of Style|čikaški]] (naravoslovje, splošno)
*[[:w:en:Wikipedia:Manual of Style|wikipedijski]]

Poznani pa so še: [[:w:en:Bluebook|Bluebook]], [[:w:en:ALWD Citation Manual|ALWD]], [[:w:en:ASA style|ASA]],  [[:w:en:Vancouver system|Vancouver]] (ta je prepoznaven po kratkih sklicih v obliki zaporednih številk v oglatih oklepajih), [[:w:en:A Manual for Writers of Research Papers, Theses, and Dissertations|Turabian]], [[:w:en:MHRA Style Guide|MHRA]] itd. Izbire torej več kot preveč. 

V grobem se humanistični pisci in uredniki odločajo med čikaškim in MLA-jevim oz. iščejo poti vmes. Čikaški je prepoznaven po tem, da letnico porine takoj za avtorjevo ime, MLA-jev pa po naslovih del v kratkih sklicih. S spreminjanjem pisnih navad in tehničnih možnosti se spreminjajo tudi navodila za citiranje, zato različnih napotkov ne smemo razumeti kot znak neurejenih razmer na področju pisnega sporočanja, ampak kot občutljivost pišočih za spremenjene razmere, ki narekuje preizkušanje in izbiro tistih načinov, ki se v stroki najbolj izkažejo. Sicer pa razlike niso niti bistvene niti moteče: 

{|  border=&quot;1&quot;
|'''MLA-slog'''
|'''Čikaški slog'''
|-
|Perenič, Urška in Miran Hladnik. »Branje Jamnice v času socialnih sprememb«. ''Jezik in slovstvo'' 55.3–4 (2010): 5–15. Tisk.
|Perenič, Urška in Miran Hladnik. 2010. »Branje Jamnice v času socialnih sprememb«. ''Jezik in slovstvo'' 55 (3–4): 5–15. 
|}

V besedilu se kratki sklic loči takole:

{|  border=&quot;1&quot;
|'''MLA-slog'''
|'''Čikaški slog'''
|-
|(Perenič in Hladnik, »Branje Jamnice« 7)
|(Perenič in Hladnik 2010, 7)
|}

Vsak citatni stil ima svoje dobre in slabe lastnosti. Največja težava vseh pa je inertnost, tj. tendenca, da vztrajajo pri sprejetih pravilih, tudi če so se razmere na referenčnem trgu medtem tako spremenile, da jim pravila ne ustrezajo več najbolje. Taka zahteva je npr., da se bibliografski navedek začne z avtorjevim priimkom namesto z imenom, kakor bi moralo biti po večini evropskih pravopisov. Razlog je poznan: da jih v seznamu, kjer so razporejeni po abecedi priimkov, lažje najdemo. Vsaj trije spregledani razlogi govorijo proti taki odločitvi: 1. v kratkih seznamih literature, denimo z desetimi bibliografskimi enotami, se enako dobro znajdemo, tudi če enote niso razporejene po abecedi in tudi če je ime avtorja na prvem mestu; študentski referati in leksikonska gesla vsebujejo povprečno še manj enot (nekoč smo oblikovali priporočilo, naj virov za geslo ne bo več kot troje), zato je za postavljanje priimka pred ime še manj nuje. 2. Prav nič težko ni naučiti se abecedno razporejene enote v seznamu po priimku, ki je na drugem mestu v bibliografski navedbi in je marsikdaj tudi poudarjen  (v kapitelkah ali v razprtem tisku), da ga lažje najdemo. 3. v digitalnem besedilu ne iščemo več z listanjem, ampak nas na bibliografsko navedbo pripelje klik na kratko referenco ali na opombo ali v najslabšem primeru ukaz išči (&lt;Ctrl&gt; + &lt;f&gt;). 

Čikaški citatni stil (no, ne samo ta) postane neroden, kadar publikacija nima avtorja, kadar je delo izhajalo skozi več let v več zvezkih, in se moramo odločiti, ali bomo v kratkem sklicu v besedilu namesto avtorja navedli urednika ali prvo besedo naslova, katero izmed letnic in kako bomo označili zvezek. Oba sloga forsirata rabo narekovajev, ki so obremenjeni že z drugimi funkcijami, pa tudi MLA-jevi kratki sklici s prvo besedo naslova med tekstom niso prav simpatični. Slovenske humanistične revije imajo vsaka svoj način citiranja; ''Primerjalna književnost'' je zvesta MLA-ju, slovenistični reviji pa sta bližje čikaškemu slogu: 

{{columns  
|colwidth = 20em
|col1 = '''''Primerjalna književnost'''''&lt;br&gt;
(Božič, »Vrednotenje« 133)
|col2 = '''''Slavistična revija'''''&lt;br&gt;
(Božič 2011: 133) 
|col3 = '''''Jezik in slovstvo'''''&lt;br&gt;
(Božič 2011: 133)
}}

Kratki navedek kaže na polne bibliografske podatke o Božičevi publikaciji v seznamu literature:

{| border=&quot;1&quot;
|'''''Primerjalna književnost'''''
|'''''Slavistična revija'''''
|'''''Jezik in slovstvo'''''
|-
|Zoran Božič. »Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem«. ''Slavistična revija'' 59.2 (2011): 131–146. 
|Zoran B&lt;small&gt;OŽIČ&lt;/small&gt;, 2011: Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem. ''Slavistična revija'' 59/2. 131–46.
|Božič, Zoran, 2011: Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem. ''Slavistična revija'' 59/2. 131–146.
|}

Zdajle sicer malo prehitevamo, pa vendar: na wikijih priporočam takole citiranje:

:*Zoran Božič. [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2011_2_2.pdf Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem.] ''Slavistična revija'' 59/2 (2011). 131–46. {{COBISS|ID=46343522}} [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBHIHZ4R dLib]

(Posamezni del bibliografske navedbe lahko, če nikjer drugje za to ni bilo priložnosti, tudi polinkamo, npr. avtorja, naslov revije, literarnoteoretski pojem.)

Za razliko od obsežnega polnega zapisa v bibliografski podatkovni zbirki, ki vsebuje množico vseh mogočih podatkov, je za potrebe literarnovednega pisanja, ne glede na to, kateri citatni stil si izberemo, dovolj navesti samo najpomembnejše dele bibliografske enote: 
*avtor 
*naslov
potem pa glede na vrsto objave še: 
*ime spletišča in datum pri spletni objavi
*kraj, založbo, letnico in knjižno zbirko pri knjigi 
*naslov zbornika, kraj, založbo, letnico in strani pri članku v zborniku
*naslov revije, letnik, številko, letnico in strani pri članku v reviji
*naslov časnika, datum in strani pri članku v časniku

Ker Slovence bremeni (pogosto upravičeno) nezaupanje v lastno zmožnost trezne presoje, se radi sklicujejo na pravila obnašanja, ki naj bi imela mednarodno veljavo. Vsako preverjanje svoje pozicije v razmerju do praks drugje po svetu je seveda hvalevredno in za zaprte in samozadostne skupnosti naravnost odrešujoče, vendar se je treba obenem zavedati tudi relativnosti tako imenovanih mednarodnih standardov. V resnici gre za pravila vplivnih inštitucij iz angleško govorečega dela sveta, ki so take zaradi svoje tehnološke razvitosti in jezikovne dominantnosti. Kritično distanco do teh standardov (čikaški, MLA, APA ...) krepi že dejstvo, da je teh standardov več, da ima tako rekoč vsaka boljša univerza svojo varianto katerega od njih, da se vedno pogumneje spreminjajo in da niha tudi njihova vplivnost. Ker so manjši sistemi v principu prožnejši od velikih in se hitreje odzivajo na spremembe v pisnem sporočanju, bi smeli pogumno predvidevati, da se je znotraj tako ozkega področja, kot je slovenska literarna veda, lažje razumno prilagajati kot npr. v okviru kakšne ameriške humanistike, če nas ne bi treznila izkušnja s trdovratno konservativnostjo domačega pisnega okolja. Prav popravljanju te izkušnje je namenjena ''Nova pisarija'', ki lovi srednjo pot med navdušenim forsiranjem novih možnosti strokovnega izražanja in upoštevanjem domačih in tujih pisnih navad.

====Tehnika citiranja====

Citat ali navedek je iz dveh delov, iz navedenega besedila samega in iz navedbe vira citata:&lt;ref&gt;V angleščini je za vsakega od obeh delov svoj izraz: ''[[:w:en:quotation|quotation]]'' za dobesedni prepis dela drugega besedila in ''[[:w:en:citation|citation]]'' za navedbo vira, tj. za bibliografske podatke o besedilu, iz katerega je citat. V skladu s tem terminološkim razlikovanjem je tudi uporaba izraza ''[[:w:en:quotation mark|quotation mark]]'' za narekovaj ali navednice.&lt;/ref&gt; 

#dobesedni navedek tujega besedila pisec loči od lastnega z narekovaji ali ga postavi v samostojen, grafično drugačen odstavek 
#vir citata je lahko v celoti naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila ali pa je na koncu citiranega besedila samo kazalka na bibliografske podatke vira oz. na tekst, iz katerega smo citirali; kazalka je lahko v obliki
#*opombe
#*kratkega sklica (avtorjev priimek z letnico in stranjo objave v oklepaju)&lt;ref&gt;[[:w:en:Parenthetical referencing|Harvardski slog]] je oznaka za kratke sklice v oklepaju, bodisi z avtorjem in letnico (čikaški slog) bodisi z avtorjem in naslovom oz. avtorjem in stranjo (MLA).&lt;/ref&gt;
#*neposredne povezave na vir

Opomba bralca usmerja k polnim bibliografskim podatkom pod črto na dnu strani, oklepaj z avtorjevim priimkom, letnico in stranjo usmerja v seznam literature na koncu besedila, medbesedilna povezava pa bralca pripelje neposredno v besedilo, iz katerega je bilo citirano.

=====Opombe=====

Svojčas so opombe pod črto na dnu strani ali na koncu članka oz. poglavja služile v glavnem navajanju literature, na katero se je pisec skliceval. Postopna prevlada čikaškega sloga, ki je uvedel kratke sklice v oklepajih, ti pa so zahtevali seznam referenc na koncu razprave, je postavila eksistenco opomb z bibliografsko vsebino pod vprašaj. Zakaj bi imel članek dve vrsti navajanja literature, v kratkih sklicih in v opombah? Sem in tja se táko ločevanje izkaže smiselno, recimo kadar se v opombah sklicujemo na literaturo, ki je v seznamu iz takega ali drugačnega razloga ne želimo navajati, v glavnem pa skušamo citiranje poenostaviti in torej opombe prihranimo za nebibliografske informacije. V ''Praktičnem spisovniku'' je opombam posvečeno obsežnejše [http://lit.ijs.si/sp_ssp.html#opom samostojno poglavje,] tule je prostor le za nekaj dodatnih razmislekov. 

{|
|'''Tradicionalna opomba'''
|&lt;s&gt;'''Opomba s kratkim sklicem'''&lt;/s&gt;
|'''Kratki sklic namesto opombe'''
|-
|Bjelčevič postavlja, da »[v]erz ni sinonimen s poezijo, pesmijo ali liriko, proza pa ne s pripovedništvom, zgodbo, prozaičnostjo«.&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
&lt;hr&gt;
&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; Aleksander Bjelčevič, Verz in proza, vmes pa nič, ''JiS'' 50/1 (2014), 1&amp;ndash;5.
|&lt;s&gt;Bjelčevič postavlja, da »[v]erz ni sinonimen s poezijo, pesmijo ali liriko, proza pa ne s pripovedništvom, zgodbo, prozaičnostjo«.&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;&lt;/s&gt; 
&lt;hr&gt;
&lt;s&gt;&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; (Bjelčevič 2014: 5).&lt;/s&gt;&lt;ref&gt;Tale ovinkasti način sklicevanja, ki ga tule odsvetujem, je v Wikipediji predviden, gl. [[:w:en:Help:Shortened footnotes|Help:Shortened footnotes]].&lt;/ref&gt;
|Bjelčevič postavlja, da »[v]erz ni sinonimen s poezijo, pesmijo ali liriko, proza pa ne s pripovedništvom, zgodbo, prozaičnostjo« (Bjelčevič 2014: 5).&lt;br&gt;
'''Seznam literature'''&lt;br&gt;
Aleksander Bjelčevič. Verz in proza, vmes pa nič. ''JiS'' 50/1 (2014). 1&amp;ndash;5.
|}

Kolikor spadajo enciklopedični članki v strokovno pisanje, poopombljanja pravzaprav ne potrebujejo, kakor tudi ne dobesednega navajanja izjav. Naloga enciklopedičnih zapisov je povzeti, strniti, kompilirati predhodno vednost na pregleden način in za take potrebe zadošča samo navedba uporabljene literature na dnu gesla. Dejstvo, da boljši članki na Wikipediji obilno posegajo po možnostih natančnega pripisovanja izjav, dobesednih ali povzetih, govori o tem, da preraščajo status strokovnih publikacij in se spogledujejo z znanstvenimi oziroma že spadajo mednje. Dobra wikipedijska gesla zaključujeta poglavji Opombe in Seznam referenc. Angleško geslo ''[[:w:en:Intellectual property|intellectual property]]'' ima npr. 90 opomb (''Notes'') bibliografskega značaja in 30 bibliografskih enot v seznamu referenc (''References''), ki se praviloma ne prekrivajo z opombami in je zato treba oboje jemati kot celoto. V opombah so navedena samo tista dela, iz katerih so bile vzete ali povzete konkretne izjave, v seznamu referenc pa tista dela, ki so za predmetno področje, ki ga članek obravnava, sicer pomembna, ni pa bilo iz njih nič neposredno citirano. Slog navajanja je vsakokrat drugačen: seznam literature uvajajo alinejske pike, priimki avtorjev so na prvem mestu, opombe pa uvajajo zaporedne številke, ker ne gre za abecedno zaporedje, so imena pred priimki, letnice proti  koncu navedbe in med enotami navedbe naj bi bile vejice.&lt;ref&gt;Čeprav veljajo pri urejanju Wikipedij v večjih jezikih strožja pravila, je v tem delu gesel še zelo veliko nedoslednosti, opombe so npr. enkrat naslovljene z ''Notes'', drugič z ''References''. Predvidevamo lahko, da se bodo pravila sklicevanja še spreminjala, zato bi bilo slepo sledenje trenutnim normativom nespametno. Sklicevanje v ''Novi pisariji'' je kljub dilemam precej bolj reflektirano in dosledno, kot je praksa v Wikipedijah.&lt;/ref&gt; 

V ''Spisovniku'' sta v poglavju [http://lit.ijs.si/sp_ssp.html#opom Opombe] zapisani dve prepovedi: da bi se v zaporedje opomb mešale nižje ali višje številke (npr. ''xxxx,&lt;sup&gt;[1]&lt;/sup&gt; xxxxxx,&lt;sup&gt;[2]&lt;/sup&gt; xxxxx,&lt;sup&gt;[3]&lt;/sup&gt; xxxx,&lt;sup&gt;[1]&lt;/sup&gt;''), ali da bi se na eno mesto nanašalo več opomb (''xxxx,&lt;sup&gt;[1][2][3]&lt;/sup&gt;''). Obe stari tipografski prepovedi Wikipedija ukinja.&lt;ref&gt;[[:w:sl:Pomoč:Sklici na koncu besedila|Pomoč:Sklici na koncu besedila]]. Wikipedija.&lt;/ref&gt;

V ''Novi pisariji'' so opombe čisto na koncu; tam je njihovo standardno mesto v vseh wikijih. Na opombo nas prinese klik na zaporedno številko opombe v besedilu, klik na strešico na začetku opombe pa bralca vrne nazaj na mesto, kjer mu je opomba prekinila branje. Na zaslonu vse lepo, enostavno in pregledno, težave napočijo pri odločitvi za tisk tako poopombljenega dolgega besedila: listanje od mesta opombe na konec knjige in nazaj je nerodno, primernejše bi bile v tem primeru vsaj opombe na koncu poglavij, če se že ni mogoče odločiti za take na dnu strani. Za tiskano obliko ''Nove pisarije'' je bilo treba opombe na koncu besedila ročno spremeniti v sprotne.

=====Kratki sklici===== 

Kratki sklici se prilagajajo sobesedilu takole:

:Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15)

Nekateri avtorji in časopisi se najbrž iz strahu, da bi avtomatsko preštevanje citatov tak sklic spregledalo, odločajo za redundantno in nerodno podvajanje:

:&lt;s&gt;Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (Koblar 1984: 15)&lt;/s&gt;

Pri kratkih sklicih včasih nekoliko odstopamo od pravopisa. V naslednjem primeru bi bila pravopisno brezhibna rešitev takale: 

:»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85.) ali takale:

:»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje« (Žnideršič 1999: 85).

V praksi pa se je uveljavilo izpuščanje končne pike znotraj oklepaja: 

:»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85)

Eden izmed razlogov je lahko tudi ta, da se ob zaporednem ponovnem sklicevanju na isto delo v oklepaju za citatom znajde samo številka strani, ta pa bi bila videti s piko čudna.

:&lt;s&gt;»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (85.)&lt;/s&gt;

Pisci so se nekdaj izogibali ponavljanju avtorjevega priimka v kratkih sklicih z besedami ''ibidem, prav tam, op. cit., n. d.'' 'navedeno delo'. Odkar se za potrebe citatnih indeksov sklici avtomatsko preštevajo, to staro humanistično prakso opuščamo in priimek, letnico in stran vira ponovimo. 

Avtorji pred oddajo razprave uredništvu poenotijo sklicevanje v skladu z navodili v tiskanem izvodu ali na spletni strani revije. Uredniško poenotenje navajanja literature odvzame članku nekaj njegove avtorske avtentičnosti, je pa nujno potrebno, če naj bo publikacija videti urejena in s tem vredna zaupanja.

'''Literatura'''
*[[:w:en:Citation|Citation]]. Wikipedia, the free enyclopedia.

=====Označevanje navedkov=====

*narekovaji
*odstavek in drugačen črkovni rez
*izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje

O tem je dovolj informacij v [http://lit.ijs.si/sp_ssp.html#nac ''Praktičnem spisovniku'',] tu naj opomnim samo na trdovratno ponavljajočo se napako: navedka ne začenjamo in končujemo s tremi pikami. Namesto začetnega tripičja začnemo navedek z veliko začetnico v oglatem oklepaju, končamo pa s končnim ločilom zunaj navedka. 

&lt;poem&gt;
:'''Prešernovo besedilo''':
:De zdéj – ko že na Kranjskem vsak pisari,
:že bukve vsak šušmar daje med ljúdi,
:ta v prozi, úni v verzih se slepari –
&lt;/poem&gt;&lt;p&gt;

::'''Citat Prešernovega besedila''':
::&lt;s&gt;»... ko že na Kranjskem vsak pisari ...«, naj tudi mene muza z inspiracijo obdari.&lt;/s&gt; &gt;
::»[K]o že na Kranjskem vsak pisari,« naj tudi mene muza z inspiracijo obdari.

Odstavčno ločenega navedka, ki je povrhu v drobnejšem tisku ali postavljen z umikom, ni treba opremljati z narekovaji; tako se izognemo zadregi, kadar v citiranem tekstu že obstajajo narekovaji, in bi jim morali spreminjati obliko.

=====Od kod vse citiramo=====

Citiramo iz vseh mogočih virov: iz knjige, iz poglavja v knjigi, z zavihka knjižnega ovitka, iz razprave v zborniku, iz članka v reviji, iz članka v časniku, iz gesla v enciklopediji, s spletne strani, iz bloga, iz videa na spletu, z lokacije na Geopediji, iz arhiva, iz TV-oddaje, iz zasebne korespondence, iz javne ali zasebne diskusije ... Največkrat se sklicujemo na besedilo oz. del besedila, pa tudi na sliko, tabelo, grafikon, zvočni posnetek, rokopis. V humanistiki je imela med viri citatov najuglednejše mesto tiskana knjiga, sledile so razprave v recenziranih časopisih. Publikacijske navade in dostop do njih se hitro spreminja in marsikje med referencami že prevladujejo spletne; na spletu namreč začenjamo z iskanjem in tam najdemo tudi skenirane knjige in revije. Ker je namen citiranja tudi, da bralcu omogoči preverjanje prepisanih informacij, imajo prednost tiste, ki so javno dostopne in tako preverljive, pri tistih iz ustnih pogovorov ali iz zasebne korespondence pa je treba piscu verjeti na besedo. 

Vedno pogosteje imamo opraviti z viri v različnih vzporednih formatih – v tiskani in v digitalni obliki – in v različnih verzijah, tj. v različnih ponatisih oz. različnih digitalizacijah. Navada je navesti tiskani in digitalni vir, najprej tiskanega, čeprav ga morda niti nismo imeli v rokah, ker je bibliografski popis natisa pač najbolj utrjen in ker se nam zdi, da je natisnjeni tekst trajnejši. Kadar je mogoče med viri izbirati, posežemo po izvirnikih, prvih objavah ali kritičnih izdajah. Navedemo tisto izdajo oz. digitalno verzijo, iz katere smo prekopirali besedilo. Citiranje citatov iz drugih del pride v poštev le v sili, kadar prvotni vir ni dosegljiv. Iz drugojezičnih objav citiramo v izvirniku in s prevodom v opombi, če ne gre za splošno poznane jezike. Citiranje drugojezičnih prevodov tujih izvirnikov je neprimerno.

=====Viri in literatura=====

Nesmiselno je ločeno navajanje virov, tj. posebej iz arhivov, posebej iz natisov in posebej s spleta. K ločenemu navajanju so nagovarjale različne prakse v vsakem od naštetih segmentov (pri arhivskih virih so se navajale najprej širše enote in šele potem avtorji, pri spletnih virih se je razpaslo navajanje zgolj URL-jev), vendar ni nobenega pametnega razloga proti poenotenemu navajanju vseh virov v enem samem seznamu, po katerem je iskanje lažje. Z neposredno dostopnostjo vseh virov preko klikljivih povezav se zastavlja vprašanje, ali je {{redakcija|seznama|seznam}} referenc, ki je svojčas lajšal dostop do virov, sploh še smiseln. Je smiseln. Tudi če so viri dostopni mimo seznama referenc, nam ta vendarle pomaga, kot je za sezname značilno, razumeti piščevo referenčno obzorje. 

Delitev na vire in literaturo je smiselna pri dolgih seznamih. Viri v tej kombinaciji pomenijo gradivo, ki je predmet raziskave, literatura pa teoretične ali metodološke pripomočke (orodja) za raziskavo. S konkretnim primerom: v razpravi o Prešernovi Novi pisariji bomo med viri navedli vse variante te pesmi (cenzurni rokopis, tiskarski rokopis, natis v ''Poezijah'' 1847 in morebiti tudi poznejše redakcije), med literaturo pa dosedanje razprave na to temo in druge razprave, ki so nam prišle prav pri delu, npr. Kidričeve, Slodnjakove, Paternujeve študije. Kratkih seznamov s sklici ni smiselno deliti na ta dva dela, razen kadar želimo mentorju izrecno dokazati, da med obojim znamo ločevati. V literarni vedi je med viri najpogosteje navedeno leposlovje, med literaturo pa strokovne razprave literarnovednega značaja, ni pa to nujno. Kadar je predmet razpravljanja literarnozgodovinska knjiga, spada pač med vire.

Pri citiranju naletimo na opozicijo primarni : sekundarni, ki se enkrat nanaša na materialno podlago virov, drugič pa na način dostopa. Odpovedali se bomo taki delitvi virov na primarne in sekundarne, pri kateri naj bi bili primarni rokopisni, tipkopisni ali tiskani, ki so shranjeni v arhivih, sekundarni pa tisti v elektronski obliki, ker gre le za preslikano arhivsko gradivo. Dobro pa je vedeti, da se v znanosti spodobi citirati samo iz tekstov, ki smo jih držali v rokah, čemur se tudi reče primarni vir, odsvetovano pa je citiranje iz druge roke, torej preko sekundarnega vira, razen v tistih izjemnih situacijah, ko nam je primarni vir nedostopen (npr. če gre za rokopis ali redko knjigo na oddaljeni lokaciji ali če je primarni vir izgubljen oz. uničen). Takrat to storimo takole:

:: &lt;s&gt;(Kidrič 1947: 15; po Koruza 1980: 115)&lt;/s&gt; &gt; kot je ugotovil Kidrič leta 1947 (Koruza 1980: 115)

=====Zaslon in papir=====

Trenutno slovenski literarni zgodovinar piše večinoma na zaslon, vendar z mislijo na tiskano objavo. Drugače tudi ne more početi, ker šele za natisnjeno objavo lahko pričakuje točke, od katerih je odvisna njegova profesionalna usoda. Drugače se obnaša le, kadar prispeva informacije ali stališča za spletni strokovni forum, v zasebni strokovni korespondenci in kadar piše za časopise in leksikone, ki obstajajo samo na spletu. Enako počnejo študentje, ki so po univerzitetnih in fakultetnih pravilih dolžni diplomske naloge, magisterije in doktorate oddati v trdo vezanem iztisu. Po logiki zaključnih izdelkov oblikujejo tudi referate in seminarske naloge. Tehniko citiranja po inerciji določa tradicija, ki se je oblikovala ob natisnjenih izdelkih. 

Predvidevamo, da bo kmalu zelo drugače. Ekspertna stališča niso več prepričljiva samo zato, ker so ekspertna, ampak se morajo strokovnjaki vedno znova potruditi, da vse tiste, ki jih njihova stališča prizadevajo, v svoj prav tudi prepričajo. Od tod zahteva po takojšnji, lahki in zastonj dostopnosti objav in možnosti komentiranja in popravljanja. Strokovni časopisi se selijo na splet, najprej vzporedno s tiskano verzijo, v perspektivi pa celo samo na splet. Usmeritev podpira gibanje Open Access in vlade prosvetljenih držav. Pa še ceneje je. Naročniki zaradi spletne dostopnosti časopisov odpovedujejo naročnino na strokovne časopise, njihove naklade se manjšajo in tiskarne se postopoma usmerjajo samo v postavljanje besedil in v tiskanje majhnega števila arhivskih izvodov. Domnevamo lahko, da bo pri koncipiranju strokovnih besedil postopoma prevladala predstava o zaslonski verziji besedila kot primarni, in to tako pri literarnih zgodovinarjih kot pri študentih. ''Nova pisarija'' spodbuja pisanje, ki bo prebirano na zaslonu.

Ceníjo se tudi tiskarske storitve, zato prehod od tiska na zaslon ni tako zelo samoumeven in hiter. Tehnologijo [[:w:en:computer to film|CTF]] (''computer to film'') je nadomestila tehnologija [[:w:en:computer to plate|CTP]] (''computer to plate'') in z izdelavo tiskarske plošče neposredno na računalniku, brez posredništva filma, skrajšala in pocenila postopek. Dostopne postajajo cene unikatnih tiskov. Uporabnik si npr. na Wikipediji označi družino gesel, program mu jih pomaga vkomponirati v knjižno obliko in poceni narejena knjiga ga čez nekaj dni čaka v poštnem nabiralniku.

Bralska izkušnja tistih, ki smo bili vzgojeni v eri knjige, je neločljivo povezana s predstavo natisnjene strani, pri mlajših pa omemba strani vzbudi asociacijo na spletno stran. Spletne strani so zelo drugačne od natisnjenih strani. Natisnjena stran ima omejen obseg: lahko je prazna, če je na njej natisnjen naslov ali kratka pesem, na primer trivrstični [[:w:sl:haiku|haiku]], obsega vsega nekaj besed, če gre za gosto stavljeni roman, pa kakih 600 besed, medtem ko je dolžinski razpon spletnih strani neprimerno večji: praznih strani, tako kot npr. v knjigi na koncu poglavja, na spletu ni, sicer pa obsegajo od nekaj besed v primeru kakšnega kazala do več 100.000 besed v primeru kakšnega romana. [http://641.gvs.arnes.si/Slovlit_arhiv_2000-2013.txt Arhivska stran foruma SlovLit,] ki obsega strokovno komunikacijo literarnih zgodovinarjev in jezikoslovcev skozi ducat let, je dolga npr. 1.600.000 besed in se ustrezno dolgo nalaga na zaslon. 

Dolžinska raznolikost spletnih strani ni prav stara. V začetku spleta sredi 90. let 20. stoletja je bil ideal spletne strani identičen formatu računalniškega zaslona, skoraj kot nekakšen povečan katalogni list. Strani, ki niso šle v celoti na en zaslon in se je njihova vsebina raztezala »pod spodnji rob zaslona«, so bile označene kot neprimerne. Ker bralci niso imeli izkušnje z listanjem po takih straneh, so tisto, kar se je znašlo »pod zaslonom«, radi spregledali. Naše bralske izkušnje s tiskano knjigo so tako zelo močne, da jo spletišča, ki ponujajo knjige, želijo čim zvesteje posnemati. Na Internet Archive možnost ''Read Online'' prikliče na zaslon knjigo, po kateri bralec lista, kot bi listal po fizični knjigi, enako tudi prostodostopni program Calaméo, preko katerega so na ogled knjige Slavističnega društva Slovenije v zbirki [http://641.gvs.arnes.si/slaknj.html Slavistična knjižnica.] Nekateri drugi programi listanje pospremijo s šelestenjem papirja, manjka samo še vonj. 

Spletne strani niso paginirane (razen kadar gre za spletno stran, ki vsebuje posnetek paginirane knjige ali članka), zato oprema citata s podatkom o kolikor toliko natančni lokaciji, za kar smo pri tiskanih publikacijah poskrbeli z navedbo strani, ni mogoča. Kadar je spletna stran kratka, to tudi ni potrebno, pa tudi pri daljših in zelo zelo dolgih spletnih straneh ne, saj obstaja ukaz išči (&lt;Ctrl&gt; + &lt;f&gt;), ki je hitrejši od iskanja citata na natisnjeni strani. Tudi drugače navedba strani ni bila vedno v veliko pomoč, pomislimo samo na velike časopisne strani z več stolpci in rubrikami.&lt;ref&gt;Več o razlikah med konceptoma knjižne in spletne strani gl. v prispevku Igorja Krambergerja [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2014/004707.html Iskanje in najdenje.] SlovLit 5. febr. 2014 in [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2014/004709.html Dopolnitev] 7. febr. 2014.&lt;/ref&gt;   

Branje na zaslonu in možnost klikanja po besedilu v največji meri vpliva prav na citiranje in navajanje virov. Najbrž je odveč poudarjati, da gre za javno dostopna besedila, ne glede na format: html, doc, txt, pdf, wiki itd., kar je skoraj enako, kot bi rekli spletno dostopna besedila. Njihova specifična prednost so neposredne povezave na avtorje, fakte in objave, na katere se sklicujemo. Močno prispeva k našim predstavam o zglednem načinu spletnega citiranja izkušnja z Wikimedijinimi spletišči. 

Razlike med navedbo knjige na zaslonu in na papirju so videti takole:

{{columns 
|colwidth  = 30em
|col1 = '''Zaslon'''
* [[:w:sl:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]]. ''Babji mlin slovenske literarne zgodovine''. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1996 (Sophia, 4). {{COBISS|ID=59428096}} 
|col2 = '''Papir'''&lt;br&gt;
Matjaž Kmecl. ''Babji mlin slovenske literarne zgodovine''. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1996 (Sophia, 4).
}}

Navzven se enote na spletnem seznamu literature razlikujejo od natisnjenih po uporabi alinej; spletno besedilo je bolj kot natisnjeno besedilo naklonjeno naštevanju, od tod samoumevnost uporabe alinej. 

Če obstaja možnost dostopa do polnega besedila, iz katerega smo citirali, bibliografski navedek vira opremimo s povezavo na polno besedilo ali na konkretno mesto v njem. Povezava lahko usmerja na enciklopedični zapis o avtorju ali na enciklopedični zapis o knjigi. Pri razporejanju bibliografskih enot v spletni objavi ni potrebno nerodno postavljanje priimka pred ime, ki zahteva uporabo vejice, če noče grešiti proti pravopisu. Tudi abecednemu zaporedju avtorjev ni treba slediti, saj enote ne iščemo več z listanjem po seznamu, ampak z uporabo tipk &lt;Ctrl&gt; + &lt;f&gt;. Tako se odpirajo možnosti manj mehanične razporeditve referenc: po številu sklicev, po pomembnosti, kronološko, geografsko.

Pri seznamih literature na spletu se zaradi neposrednih povezav na zapise v Cobissu ali kar na célo besedilo pojavi vprašanje, ali je še smiselno navajati prav vse podatke bibliografske navedbe. Pogosto se zadovoljimo samo z avtorjevim imenom, naslovom dela, letnico izida in povezavo na Cobiss, pri seznamih del enega avtorja pa samo z zadnjimi tremi podatki. V wikipedijskem geslu o [[:w:sl:Leopold Suhodolčan|Leopoldu Suhodolčanu]] so njegove zbirke pripovedi navedene takole:

* ''[[:w:sl:Človek na zidu|Človek na zidu]]'' (1960) {{COBISS|ID=884510}}
* ''[[:w:sl:Dobrijska balada|Dobrijska balada]]'' (1967) {{COBISS|ID=2495240}}
* ''[[:w:sl:Med reko in zemljo|Med reko in zemljo]]'' (1977) {{COBISS|ID=885534}}

Ne na zaslonu ne na papirju navajanje celotnih URL-jev ne pride v poštev! So preveč spremenljivi, tipografsko težko obvladljivi in na papirju tudi popolnoma neuporabni, saj jih nihče ne pretipkava v ukazno vrstico na spletu. V spletni objavi se URL-ji kot hiperpovezave skrijejo pod izbrani niz v navedbi, v tisku pa jih nadomešča preprosti dodatek ''Na spletu'', ''Splet'' ali ''Tudi na spletu''. Torej ne takole:

*&lt;s&gt;Miran Hladnik. [Humanist] 26.1015 on paradigmatic changes in literary studies. Humanist Discussion Group 3. maja 2013. http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-May/010912.html&lt;/s&gt;

ampak takole:

{{columns 
|colwidth  = 30em
|col1 = '''Zaslon'''
*Miran Hladnik. [Humanist] [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-May/010912.html 26.1015 on paradigmatic changes in literary studies.] Humanist Discussion Group 3. maja 2013.
|col2 = '''Papir'''&lt;br&gt;
Miran Hladnik. [Humanist] 26.1015 on paradigmatic changes in literary studies. Humanist Discussion Group 3. maja 2013.
}}

'''Literatura'''
*Miran Hladnik. [Humanist] [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2014-March/011814.html 27.888 citing.] Humanist Discussion Group 17. mar. 2014.

====Zgledi====

Podatke o publikacijah, ki smo jih navajali, smo nekoč prepisovali z naslovnic (ne pa s platnic!) in iz kolofona. Manj napak zagrešimo, če podatke vzamemo iz Cobissa in na naslovnici oz. v kolofonu samo preverimo, če je res vse tako, kot hočemo. Cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot: 
*polni
*ISBD
*COMARC

{|
|[[Slika:Cobiss_format1.jpg|sličica|300px|Polni format izpisa v Cobissu]]
|[[Slika:Cobiss_format2.jpg|sličica|300px|ISBD izpis v Cobissu]]
|[[Slika:Cobiss_format3.jpg|sličica|300px|COMARC izpis v Cobissu]]
|}

Vsi so za naše potrebe preobširni in prenatančni, v njih pa moti tudi uporaba ločil, ki se ne ravna po slovenskem pravopisu, ampak je treba ločila v Cobissu razumeti kot separatorje med podatkovnimi polju v zapisu. Nesrečna je bila odločitev bibliografov, da podnaslove v nasprotju s splošno prakso avtorjev in urednikov, v nasprotju s slovenskim pravopisom in v nasprotju s svojimi dotedanjimi napotki reproducirajo dosledno z malo začetnico, česar ne bomo nekritično prevzemali. Še najkrajši je zapis v formatu ISBD, iz katerega brez velikih težav napravimo takega, kot ustreza seznamu literature.

MLA-jevega predloga, da dopisujemo na koncu navedbe podatek, ali gre za tisk, splet, CD, e-pošto, video, zvočno datoteko ipd., ne bomo upoštevali, ker je iz oblike zapisa in njegove vsebine ponavadi jasno, za kaj gre. Za Wikivir npr. se zdi nepotrebno pojasnjevati, da gre za splet in nič drugega kot splet, tudi za Videolectures je jasno, da kažemo na videoposnetke na spletu. Samo kadar bi se utegnil poroditi dvom o tipu objave, vrsto medija izrecno navedemo.

=====Knjiga=====

&lt;table border=1 width=500&gt;&lt;tr&gt;&lt;td bgcolor=wheat&gt;
'''SVETINA, Tone'''
::Volčiči / Tone Svetina. - Ljubljana : Borec, 1980 (v Ljubljani : Ljudska pravica). - 465 str., [1] f. pril. ; 21 cm&lt;br /&gt;
3.000 izv.&lt;br /&gt;
821.163.6-311.6&lt;br /&gt;
COBISS.SI-ID 21824512 
&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;

&lt;table&gt;&lt;tr&gt;&lt;td&gt;'''Na zaslonu'''&lt;/td&gt;&lt;td&gt;'''Wikikoda'''&lt;ref&gt;Tile zapisi kode v desnem stolpcu so namenjeni tistim, ki poglavje berejo v natisnjeni obliki; na spletu se je namreč o kodi mogoče poučiti enostavno tako, da kliknemo na ustrezen zavihek oz. si ogled kode izberemo na meniju spletne strani.&lt;/ref&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;
*Tone Svetina. ''Volčiči''. Ljubljana: Borec, 1980. {{COBISS|ID=21824512}}&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;*Tone Svetina. ''Volčiči''. Ljubljana: Borec, 1980. {{COBISS|ID=21824512}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;

Še za potrebe ljubiteljev papirja, saj prostor na zaslonu nič ne stane:

:Tone Svetina. ''Volčiči''. Ljubljana: Borec, 1980.

Izpustili smo glavo zapisa v krepkem tisku, ker se ime avtorja, ki si ga je Cobiss izbral za glavo, v zapisu ponovi, izpustili vezaje, ki ločujejo polja zapisa, izbrisali podatek o kraju in imenu tiskarne, obsegu v straneh, o ovitku, o formatu, nakladi in univerzalni decimalni klasifikaciji. Lebdeča dvopičja smo, kjer so ostala, po slovenskem pravopisu popravili v levostična. Cobissov zapis smo dopolnili z ležečim tiskom za naslov samostojne publikacije, kar bi verjetno storil tudi Cobiss sam, če ne bi bil narejen v predpotopnem programu, kjer je to težko, za navedbo na spletu pa smo si privoščili iz prakse na wikijih navesti še identifikacijsko številko Cobissa, ki je pri citiranju na papir nismo nikoli prepisovali. Klik na predlogo Cobiss bralcu odpre celoten zapis o publikaciji v NUK-u. Zglede iz tegale priročnika bo pisec, ki se trudi s seznamom literature za objavo na papirju, torej skrajšal za niz Cobissovih številk, tisti ki bo svoje strokovno pisanje postavil na splet, vendar ne na wikije, pa bo zanemaril desni okvirček pri zgledih, ki kaže, kako je zapis treba vtipkati, da bo v wikijih lepo prikazan. Namesto povezav v zavitih ali oglatih oklepajih bo povezavo napravil tako, kot zahteva program, v katerem sestavlja spis.

Če je knjiga v celoti dostopna na spletu, napravimo povezavo na digitalizirano verzijo ali na več njih, če smo jih uporabili:

&lt;table border=1 width=500&gt;&lt;tr&gt;&lt;td bgcolor=wheat&gt;
'''KOSTANJEVEC, Josip'''
::Življenja trnjeva pot : resnična zgodba iz polupreteklega časa / spisal Josip Kostanjevec. - V Celovcu : Družba sv. Mohorja, 1907 (v Celovcu : Tiskarna Družbe sv. Mohorja). - 111 str. ; 20 cm. - (Slovenske večernice ; zv. 60)&lt;br /&gt;
886.3-3&lt;br /&gt;
COBISS.SI-ID 39746049 
&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;

{|
|[[Slika:trnjeva_wikivir.jpg|sličica|350px|Knjiga na Wikiviru]]
|[[Slika:trnjeva_archive.jpg|sličica|380px|Knjiga na Archive.org]]
|}

{{columns
|colwidth = 30em
|col1 = *Josip Kostanjevec. ''Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa''. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). {{COBISS|ID=39746049}} [[:s:sl:Življenja trnjeva pot|Wikivir]]. [http://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog Internet Archive.]
|col2 = &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;*Josip Kostanjevec. ''Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba 
iz polupreteklega časa''. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). 
{{COBISS|ID=39746049}} [[:s:sl:Življenja trnjeva pot|Wikivir]]. [http://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog Internet Archive.]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
}}

Za spletišče Wikivir bi morda želeli uporabiti ležeči tisk, vendar o uporabi kurzive v takih primerih ni dogovora. Kodo [[:w:en:DOI|DOI]] vpišemo, če obstaja; tovrstna oprema spletnih objav za področje književnosti pri nas še ni v navadi, pa tudi na drugih področjih ne, s kodo DOI so opremljene objave v publikacijah zunaj Slovenije, seveda v angleščini. Na papirju bo navedek brez alinejske začetne pike in brez povezav; namesto njih bo samo oznaka, da je knjiga dostopna tudi na spletu. 

:Josip Kostanjevec. ''Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa''. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na Wikiviru in na Archive.org. ali

:Josip Kostanjevec. ''Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa''. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na spletu.

======Knjiga na bralniku======

Knjige beremo tudi na bralnikih in iz njih citiramo, tako je pač uporabnikom najbolj udobno, čeprav izdaja, iz katere je bil vzet tekst za bralnik, največkrat ni zapisana. To je razlog za priporočilo, da citirajmo raje z dLiba ali Wikivira kot s Kindla ali drugih bralnikov.&lt;ref&gt;Petri Jordan hvala, ker je z vprašanjem spodbudila tole poglavje. Uporabniki bralnikov, pomagajte navodila dodelati še s svojimi izkušnjami.&lt;/ref&gt; Formatov in naprav, na katerih se bodo znašle prosto dostopne knjige, bo v prihodnje še več in prav nič smiselno ne bo naštevati vse, ampak samo tistega in tisto, iz katerega oz. katere smo si postregli. Ker elektronske izdaje zajemajo iz tiskanih, je nujno navesti tudi podatke o natisu, ki je bil predloga elektronski izdaji, če so le poznani. Pri citiranju iz knjig na elektronskih napravah ali na Wikiviru podatka o straneh ne navajamo. Če je bilo besedilo na bralnik prekopirano z Wikivira, ni paginirano in zato podatka o straneh v kratkem sklicu pač ni.  

::(Kostanjevec 1907)

Če smo Kostanjevca brali na Kindlu, bi bila celotna bibliografska navedba nekako taka:

*Josip Kostanjevec. ''Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa''. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle.

Podatki o tiskani izdaji niso problem, ker besedilo ni doživelo ponatisa. Jalnovi ''Bobri'' pa so, in v takem primeru si med referencami privoščimo kar stavčno pojasnilo:

*Janez Jalen. ''Bobri, 1–3''. Ljubljana: Konzorcij »Slovenca«, 1942–1943 (Slovenčeva knjižnica, 26, 57, 71). Uporabljena je bila izdaja na Kindlu, pripravljena verjetno po izdaji Celje: Mohorjeva družba, 2006.

=====Članek v zborniku=====

Pri člankih v zbornikih bo treba v Cobissu odpreti dva zapisa, zapis o članku in zapis o zborniku, kamor nas prinese klik na povezavo ''Glej publikacijo'' na dnu zapisa o članku.

&lt;table border=1 width=800&gt;&lt;tr&gt;&lt;td bgcolor=wheat&gt;
'''BOROVNIK, Silvija'''
::Sodobne slovenske romanopiske : sodobni slovenski ženski roman? / Silvija Borovnik. - Bibliografija: str. 107-108&lt;br&gt;
V: Slovenski roman / Mednarodni simpozij Obdobja - metode in zvrsti, Ljubljana 5.-7. december 2002. - Ljubljana : Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2003. - (Obdobja ; 21, ISSN 1408-211X). - ISBN 961-237-058-3. - Str. 99-108.&lt;br&gt;
821.163.6.09-31-055.2&quot;1980/20&quot;&lt;br&gt;
COBISS.SI-ID 12821256&lt;br&gt;
'''Glej publikacijo''' 	[http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=2233523474345568&amp;rec=-125833472&amp;sid=1&amp;fmt=11 TI=Slovenski roman.- Str. 99-108]
&lt;/td&gt;
&lt;td bgcolor=wheat&gt;
'''MEDNARODNI simpozij Obdobja - metode in zvrsti (2002 ; Ljubljana)'''&lt;br&gt;
::Slovenski roman / Mednarodni simpozij Obdobja - metode in zvrsti, Ljubljana 5.-7. december 2002 ; [uredila Miran Hladnik in Gregor Kocijan ; prevodi Marta Pirnat Greenberg]. - Ljubljana : Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2003 (Ljubljana : Littera picta). - XIX, 724 str. ; 24 cm. - (Obdobja ; 21, ISSN 1408-211X)&lt;br&gt;
Uvod / urednika Miran Hladnik in Gregor Kocijan: str. XI-XIX. - Bibliografija pri posameznih člankih&lt;br&gt;
ISBN 961-237-058-3&lt;br&gt;
821.163.6.09-31(082)&lt;br&gt;
82.0-31(082)&lt;br&gt;
821.09:396(082)&lt;br&gt;
COBISS.SI-ID 125833472&lt;br&gt;
'''V zbirki'''	[http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=2233523474345568&amp;rec=-66071040&amp;bno=99999&amp;sid=1&amp;fmt=11 TI=Obdobja ISSN: 1408-211X]&lt;/td&gt;
&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;

{{columns
|colwidth = 30em
|col1 = *Silvija Borovnik. [http://www.centerslo.net/files/File/simpozij/sim21/borovnik.pdf Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman?] ''Slovenski roman''. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.
|col2 = &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;*Silvija Borovnik. [http://www.centerslo.net/files/File/
simpozij/sim21/borovnik.pdf Sodobne slovenske romanopiske: 
Sodobni slovenski ženski roman?] ''Slovenski roman''. Ur. 
Gregor Kocijan in Miran Hladnik. 
Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; 
}}

Povezavo na spletno objavo članka v zborniku bi bilo mogoče dodati tudi na koncu, tako kot smo to storili pri knjigi v predhodnem poglavju in kot kaže naslednja varianta, vendar je prejšnja rešitev ustreznejša, ker je v skladu z dogovorom na Wikipediji. 

{{columns
|colwidth = 30em
|col1 = *&lt;s&gt;Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman? ''Slovenski roman''. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108. [http://www.centerslo.net/files/File/simpozij/sim21/borovnik.pdf pdf]&lt;/s&gt;
|col2 = &lt;s&gt;&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;*Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: 
Sodobni slovenski ženski roman? ''Slovenski roman''. Ur. 
Gregor Kocijan in Miran Hladnik. 
Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.[http://www.centerslo.net/files/File/simpozij/sim21/borovnik.pdf pdf]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;&lt;/s&gt; 
}}

Še primer članka, ki je dostopen tudi v obliki predavanja na videu:

&lt;table border=1&gt;&lt;tr&gt;&lt;td bgcolor=wheat width=500&gt;
'''HLADNIK, Miran'''
::Iz kakšnega testa so slovenski junaki / Miran Hladnik. - Ilustr. - Opombe z bibliografijo tekoče na dnu str. - Izvleček ; Abstract&lt;br/&gt;
V: Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj. / 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 22. 6.-10. 7. 2009, [Ljubljana]. - V Ljubljani : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009. - ISBN 978-961-237-294-1. - Str. 61-72.&lt;br/&gt;
821.163.6.09:572.5&lt;br/&gt;
COBISS.SI-ID 39502690 
&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;
[[Slika:Videolectures.jpg|sličica|Posnetek predavanja Videolectures.net]]
&lt;/td&gt;
&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;

{{columns 
|colwidth = 30em
|col1 = *Miran Hladnik. [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/telo.pdf Iz kakšnega testa so slovenski junaki.] ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj. 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture''. Ljubljana: FF, 2009. 61–72. {{COBISS|ID=39502690}} [http://videolectures.net/ssjlk09_hladnik_iktsj/ Videolectures.net.]
|col2 = &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;*Miran Hladnik. [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/telo.pdf Iz kakšnega testa so slovenski junaki.] ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj. 45. seminar slovenskega jezika, 
literature in kulture''. Ljubljana: FF, 2009. 61–72. {{COBISS|ID=39502690}} [http://videolectures.net/ssjlk09_hladnik_iktsj/ Videolectures.net.]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;   
}}

Je kdo opazil, kako napravimo, da je ikona pdf-teksta na zaslonu za piko (po analogiji z opombami, ki tudi vedno stojijo za drugimi ločili)? Da, piko smo postavili znotraj oglatih oklepajev in ne za njimi.

=====Poglavje =====

V ''Praktičnem spisovniku'' je sicer zgled za citiranje poglavja iz knjige, manjka pa pojasnilo, da potreba po citiranju poglavja iz knjige nastopi pravzaprav samo takrat, kadar je avtorjev knjige več. Navajanje poglavja enega od avtorjev je enako navajanju članka v zborniku. Nekoliko bolj zapleteno je navajanje dela večknjižne in večavtorske izdaje, kakršne so običajno slovenske literarne zgodovine. 

&lt;table border=1 width=700&gt;&lt;tr&gt;&lt;td bgcolor=wheat&gt;
'''ZGODOVINA slovenskega slovstva''' / [napisali Alfonz Gspan ... et al.] ; uredil Lino Legiša s sodelovanjem Alfonza Gspana. - Ljubljana : Slovenska matica, 1956-1971. - 7 zv. : ilustr. ; 26 cm&lt;br /&gt;
Avtorji posameznih zv. navedeni na hrbtu nasl. str. - Opombe na koncu večine zv. – Kazala&lt;br /&gt;
Vsebina:&lt;br /&gt;
1: Do začetkov romantike / [napisali Alfonz Gspan ... et al.]. - 1956. - 459 str. - 8.500 izv. - Bibliografija: str. 6&lt;br /&gt;
2: Romantika in realizem I / [napisala Lino Legiša in Anton Slodnjak]. - 1959. - 398 str., [1] f. pril. s Prešernovo sl. - 8.500 izv.&lt;br /&gt;
3: Realizem II / [napisal Anton Slodnjak]. - 1961. - 383 str. - 8.000 izv.&lt;br /&gt;
4: Nova struja (1895-1900) in nadaljnje oblike realizma in naturalizma / [napisal Anton Slodnjak]. - 1963. - 310 str. - 8.000 izv.&lt;br /&gt;
5: Obdobje moderne / [napisal Joža Mahnič]. - 1964. - 419 str., [1] f. pril. s Cankarjevo sl. - 8.000 izv.&lt;br /&gt;
6: V ekspresionizem in novi realizem / napisal Lino Legiša. - 1969. - 448 str. - 7.000 izv.&lt;br /&gt;
7: Slovstvo v letih vojne 1941-1945 / spisal Viktor Smolej. - 1971. - 389 str. - 6.000 izv.&lt;br /&gt;
821.163.6(091)&lt;br /&gt;
COBISS.SI-ID 621313 
&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;

&lt;table width=700&gt;&lt;tr&gt;&lt;td&gt;
*Joža Mahnič. ''Zgodovina slovenskega slovstva, 5: Obdobje moderne''. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.
ali
*Joža Mahnič. Obdobje moderne. ''Zgodovina slovenskega slovstva, 5''. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.
&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;

=====&lt;font color=green&gt;Spremna beseda&lt;/font&gt; =====

&lt;font color=green&gt;
*Jelka Mrvar. Knjigi Ivanke Mestnik – Grenki kruh – na pot. Ivanka Mestnik. ''Grenki kruh: Zgodovinski roman''. Grosuplje: Mondena, Izziv, 2003. 427–429. {{COBISS|ID=126589696}}

Podobno navedemo nenaslovljeno urednikovo spremno besedilo na zavihku romana: 

*Ivan Potrč. [Spremno besedilo na zavihkih ščitnega ovitka.] Karel Grabeljšek. ''Nioba''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977. {{COBISS|ID=750878}}&lt;/font&gt;

=====Razprava v reviji=====

&lt;table border=1 width=650&gt;&lt;tr&gt;&lt;td bgcolor=wheat&gt;
'''PERENIČ, Urška'''  &lt;br /&gt;
::Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov = The reading 
societies network and socio-geographic dynamics / Urška Perenič ; [v angl. prevedel Timothy Pogačar]. - Zvd. - Slov. besedilo in prevod v angl. v isti št. - Podatek o prevajalcu posredovala urednica publikacije. - Viri in literatura ; Cited works: str. 380-381, 400. - Izvlečka v slov. in angl.
V: Prostor v literaturi in literatura v prostoru / ur., ed. Urška Perenič. - Ljubljana : Slavistično društvo Slovenije, jul.-sep. 2012. - (Slavistična revija, ISSN 0350-6894 ; letn. 60, št. 3). - Str. 365-382, 383-400.&lt;br /&gt;
022.5:930.85(497.4)&quot;18&quot;&lt;br /&gt;
FRASCATI: 5-415&lt;br /&gt;
COBISS.SI-ID 50413154 
&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;

{|
|[[Slika:SRL1.jpg|sličica|300px|Kazalo Slavistične revije na spletu]]
|[[Slika:SRL2.jpg|sličica|300px|Izvleček in povezava na članek v Slavistični reviji na spletu]]
|}

{{columns
|colwidth = 30em
|col1 = *Urška Perenič. [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_09.pdf Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov.] ''Slavistična revija'' 60/3 (2012). 365–382. {{COBISS|ID=50413154}}&lt;/td&gt;
|col2 = &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;*Urška Perenič. [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_09.pdf Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih 
dejavnikov.] ''Slavistična revija'' 60/3 (2012). 
365–82. {{COBISS|ID=50413154}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
}}

&lt;table border=1 width=500&gt;&lt;tr&gt;&lt;td bgcolor=wheat&gt;
'''LAH, Klemen'''&lt;br /&gt;
::Cankarjevo priznanje - s poti / Klemen Lah. - Bibliografija: 
str. 58. V: Jezik in slovstvo. - ISSN 0021-6933. - Letn. 57, št. 1-2 (2012), str. [49]-58.&lt;br /&gt;
371.278:373.54(497.4)&quot;2007/2008&quot;&lt;br /&gt;
COBISS.SI-ID 51562082 
&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;

{{columns
|colwidth = 30em
|col1 = *Klemen Lah. [http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2012/1-2/49–58 Cankarjevo priznanje – s poti.] ''JiS'' 57/1–2 (2012). 49–58. {{COBISS|ID=51562082}} 
|col2 = &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;*Klemen Lah. [http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2012/1-2/49–58 Cankarjevo priznanje – s poti.] ''JiS'' 57/1–2 (2012).
61–73. {{COBISS|ID=51562082}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;  
}}

Če želimo izpostaviti dejstvo, da je bil članek arhiviran tudi na dLib, povezavo s pojasnilom dodamo na konec navedbe:

{{columns
|colwidth = 30em
|col1 = *Klemen Lah. [http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2012/1-2/49–58 Cankarjevo priznanje – s poti.] ''JiS'' 57/1–2 (2012). 49–58. {{COBISS|ID=51562082}} [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLUS4EUR dLib]
|col2 = &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;*Klemen Lah. [http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2012/1-2/49–58 Cankarjevo priznanje – s poti.] ''JiS'' 57/1–2 (2012).
49–58. {{COBISS|ID=51562082}} [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLUS4EUR dLib]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;  
}} 

&lt;table border=1 width=500&gt;&lt;tr&gt;&lt;td bgcolor=wheat&gt;
'''VIRK, Tomo'''
::Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih 
jezikih / Tomo Virk. - Dostopno tudi na: URN:NBN:SI:doc-4AZRIB1A, http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4AZRIB1A. - Bibliografija: str. 21-22. - Povzetek ; Summary. &lt;br&gt;
V: Primerjalna književnost. - ISSN 0351-1189. - Letn. 32, št. 2 (2009), str. 1-22.
82.091&lt;br&gt;
FRASCATI: 6-203&lt;br&gt;
COBISS.SI-ID 41101410 &lt;br&gt;
&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;

{{columns
|colwidth = 30em
|col1 = *Tomo Virk. Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih. ''Primerjalna književnost'' [http://sdpk.si/revija/2009-2.pdf 32/2 (2009).] 1–22. {{COBISS|ID=41101410}} [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4AZRIB1A dLib]
|col2 = &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;*Tomo Virk. Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih. ''Primerjalna književnost'' [http://sdpk.si/revija/2009-2.pdf 32/2 (2009).] 1–22. {{COBISS|ID=41101410}} [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4AZRIB1A dLib]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
}}

Pri revijah smo uporabili enkrat polni naslov drugič uveljavljeno kratico revije. Odločitev se zgodi glede na bralca: če računamo na bralce iz stroke, ki so jim kratice domače, potem ni ovir za njihovo uporabo, če pa gre za kakšno drugo publiko, npr. v tujini, ali za kakšno manj poznano periodiko, potem raje zapišemo polni naslov. Avtorjem gre navodilo, naj izbrano obliko uveljavijo v celotnem članku, urednikom pa, da pisanje naslova revije poenotijo po celi reviji, zborniku ali knjigi. V zadnjem primeru, pri ''Primerjalni književnosti'', članki nimajo vsak svoje spletne lokacije, v pdf-formatu je dostopna celotna številka revije, zato je povezava narejena nanjo. In še za tiste, od katerih mentor zahteva iztis na papirju, oz. za članke, ki gredo v tisk:

:Tomo Virk. Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih. ''Primerjalna književnost'' 32/2 (2009). 1–22. Tudi na spletu.

=====Članek v časniku=====

Zdaj pa je dovolj učenja, kako oblikovati zapis na wikijih, da bo na zaslonu videti lepo, končno si kodo lahko ogledamo vsak trenutek, samo na zavihek ''Uredi'' je treba klikniti. 

{|
|[[Slika:Bratoz.jpg|sličica|700px|Članek v časniku]]
|}

*Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. ''Delo: Književni listi'' 20. 8. 1998. 13. {{COBISS|ID=4503349}}

Pri člankih iz dnevnega časopisja letnika in številke ne zapisujemo (pedanti to vendarle lahko dodajo v oklepaju), pomembna sta datum in stran. Cobiss je ''Književne liste'' popisal kot rubriko, tu pa smo se odločili zapisati jih kot prilogo časniku ''Delo''; namesto dvopičja bi med naslovoma lahko napravili tudi pomišljaj. Pred datumom ni ločil! Nadnaslov smo zapisali za naslovom, kot da gre za podnaslov. V zadregi bi se znašli, če bi članek poleg nadnaslova vseboval tudi podnaslov, kar se ne zgodi tako redko. Tedaj te naslovne nize smiselno razporedimo, v sili pa v oglatem oklepaju, ki označuje našo interpretacijo, dodamo pojasnilo, za kaj gre.

=====Članek na dLibu=====

Na dLibu obstajata dve vrsti zapisov: taki na posamično avtorsko objavo in taki na célo številko v časopisu. Za prve rečemo, da imajo urejene metapodatke, drugi pa jih nimajo in je treba posamezna avtorska besedila v številki šele najti. Članek, ki je vpisan v Digitalno knjižnico s svojimi metapodatki, citiramo takole:

{|
|[[Slika:dLib_DiS.jpg|sličica|600px|Članek z metapodatki na [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7ACCY1Y/?query=%27keywords%3dmahni%C4%8D+slovenski+listkar%27&amp;pageSize=25 dLibu]]]
|}

*Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. ''Dom in svet'' 34/1–2 (1921). 28–30. {{COBISS|ID=31722241}} [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G7ACCY1Y dLib]

V principu bi lahko spletno lokacijo postavili tudi v naslov članka ali na strani v reviji:

*Ivan Pregelj. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G7ACCY1Y Mahnič – slovenski listkar.] ''Dom in svet'' 34/1–2 (1921). 28–30. {{COBISS|ID=31722241}}
*Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. ''Dom in svet'' 34/1–2 (1921). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G7ACCY1Y 28–30.] {{COBISS|ID=31722241}} 

Vendar se v tem primeru izgubi podatek, da je revijo pospletil dLib.

Za članek, ki v Digitalni knjižnici nima samostojnega zapisa in ga je treba tam šele poiskati s paberkovanjem po zaporednih številkah časopisa, je primerneje dodati povezavo na konkretno številko ali na celoten letnik revije (kadar se objava vleče iz številke v številko) takole:

{|
|[[Slika:DLib_Cas.jpg|sličica|600px|center|Revija ''Čas'' na dLibu]]
|[[Slika:DLib_Cas2.jpeg|sličica|350px|center|[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W63XGLYS/82bf8aa4-7db2-443e-b9af-77e435710816/PDF Članek brez metapodatkov na dLibu]]]
|}

*Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. ''Čas'' 15/3–4 (1921). 167–92. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W63XGLYS dLib] ali
*Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. ''Čas'' 15/3–4 (1921). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W63XGLYS 167–92.]  

Cobissova ID-številka 4675843 se nanaša na celo revijo in ne na članek, zato jo izpustimo. Zdaj pa še navedba za sovražnike spleta:

:Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. ''Čas'' 15/3–4 (1921). 167–92. Tudi na spletu. 

Ker pogosto navajamo kritike literarnih del v literarnih revijah, je tu zgled iz ''Sodobnosti''.

{|
|[[Slika:dLib_clanek.jpg|sličica|700px|Kritika v reviji ''Sodobnost'']]
|}

*Jože Horvat. Pavle Zidar, Izlet v mrak. ''Sodobnost'' 18/5 (1970). 555–57. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DJDF0XER dLib] 

Na dLibu ima članek samostojen vpis z metapodatki, v Cobissu ga pa ni, ker revija še ni bila bibliografsko popisana. Zadetki na dLibu desno spodaj ponujajo dva samodejno generirana citatna sloga, ki pa nista dosti uporabna; manjka celo obvezni podatek o straneh. Kaj vse smo spremenili pri popisu? Izpustili smo letnico začetka izhajanja revije in založbo pa tudi št. Cobiss, ker ne pripelje na vpis članka, ampak na zapis o celotni reviji. Izpustili smo besedi ''letnik'' in ''številka'', saj je iz ustaljenega zaporedja številk v navedbi jasno, da prva zaznamuje letnik, za poševnico sledi številka znotraj letnika, v oklepaju je letnica in zadnji številčni podatek so strani. Da smo dobili podatke o straneh, na katerih je natisnjena kritika, in podatke o velikih začetnicah ter ločilih v naslovu, je bilo treba odpreti dokument v pdf-obliki. Za polno avtorjevo ime smo pokukali v Cobiss (''horvat'' + ''zidar''), če tam ne bi našli, bi pomagalo detektivsko guglanje. Spletnega naslova ne prekopiramo iz ukazne vrstice, ker se tam radi znajdejo še kakšni drugi nizi in je naslov predolg, zlasti pa neuporaben. Najenostavneje ga dobimo tako, da v vrstici URN kliknemo na povezavo z desno miškino tipko in izberemo ''Kopiraj mesto povezave''. S &lt;Ctrl&gt; + &lt;v&gt; potem odložimo skopirano mesto v našo pisarijo.

Pri digitaliziranih publikacijah smo v skušnjavi, da bi povezavo nanje napravili kar preko naslova in ne šele na koncu običajnih bibliografskih podatkov za tiskano predlogo. Domislica ni dobra iz dveh razlogov: najprej je tu naslov, katerega besede bi mogoče želeli povezati z enciklopedičnimi informacijami, v zgornjem npr. &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[:w:sl:Jože Horvat|Jože Horvat]], [[:w:sl:Pavle Zidar|Pavle Zidar]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; in &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[:w:sl:Izlet v mrak|Izlet v mrak]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, in bi jih v tem primeru ne mogli, izpustili pa bi tudi priložnost za razločno oznako spletišča, v okviru katerega je bilo besedilo digitalizirano, v našem primeru dLib. Če bi se odpovedali povezovanju na številke strani &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DJDF0XER 555–57]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, bi izgubili podatek, da gre za povezavo samo na ta članek, ne pa kar na celotno številko; nobena odločitev ni brez pomanjkljivosti.

=====Enciklopedijsko geslo=====

S poglavjem o navajanju enciklopedijskih gesel prehajamo k virom, ki jih v Cobissu ali na dLibu večinoma ni, kar pomeni, da gre za vire brez urejenih metapodatkov.

{|
|[[Slika:Wp_geslo.jpg|sličica|400px|Geslo na Wikipediji]]
|[[Slika:Wp_cit.jpg|sličica|400px|Avtomatizirani citati wikipedijskih gesel]]
|}

Posamezni učitelji še vedno povprek prepovedujejo uporabo in citiranje člankov na Wikipediji, vendar so taka nerazgledana stališča vedno bolj redka. Seveda ne bomo citirali kratkih člankov, ki so označeni kot škrbine, pri kvalitetnih geslih pa ne moremo imeti prav nikakršnih pomislekov. Vzemimo geslo planinska  povest. Najlažji je sklic na geslo, kadar pišemo kak drug članek za Wikipedijo. Zadoščajo oglati oklepaji okrog naslova, ki smo ga prej postavili v imenovalnik, in sklic je narejen. Sklicevanje na slovensko [[:w:sl:Planinska povest|planinsko povest]] iz drugih nacionalnih Wikipedij ali iz drugih Wikimedijinih spletišč zahteva pred naslovom v oglatih oklepajih še predpono '':w:sl:'', kakor smo pravkar storili: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[:w:sl:Planinska povest|planinsko povest]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;. 

Za sklicevanje zunaj Wikipedije ta sama ponuja dovolj zgledov, če kliknemo na izbiro ''Navedba članka'' v stolpcu levo od članka: APA, MLA, MHRA, Chicago, CSE, Bluebook, Bluebook, Harvard JOLT, BibTeX, LaTeX. Razlikujejo se v rabi narekovajev in drugih ločil, podčrtav, v zaporedju podatkov, navajanju avtorstva, datuma dostopa in podobnih podrobnostih, s katerimi se ni vredno obremenjevati. Za vse te predloge veljajo isti pomisleki, kot smo jih zapisali v [[Nova pisarija#Citatni slogi|poglavju višje]].

Avtorstva ne bomo navajali, tudi če v zgodovini strani najdemo koga, ki je zaslužen za članek v večji meri kot vsi drugi, ker ga lahko že jutri kdo drug močno dopolni ali spremeni. Drobnjakarji bi želeli po zgledu nekaterih tujih slogov namesto avtorja napisati ''Sodelavci Wikipedije'', vendar jih bomo v tem poskusu ustavili, saj tudi pri anonimnih tiskanih delih ne pišemo vedno Anon ali Anonimno na  mesto, kjer bi moralo stati avtorjevo ime. Nujni podatki so samo naslov gesla, naslov spletišča in datum. Datum pri citiranju znotraj wikijev ni potreben, saj lahko iz zgodovine strani do minute natančno razberemo, kdaj je citat nastal in na katero verzijo članka se je  takrat skliceval, zunaj wikijev pa je datacija včasih potrebna. Zabeležena je na dnu članka (npr. »Čas zadnje spremembe: 08:35, 22. maj 2012.«), od česar uporabimo samo dan, mesec in leto, mesec lahko v nominativu (''maj'') ali, kar starejši pisci močno forsirajo, v genitivu (''maja'') oz. okrajšano, če se hočemo izogniti dilemi med imenovalnikom in rodilnikom (''jan.''). Za kar koli se bomo že odločili (zapis s številko, besedo, okrajšano, v imenovalniku ali rodilniku), poenotimo zapise datumov v vsem sestavku. V zadregi smo edino glede naslova spletišča, ki je zapisan na dva načina: v stolpcu levo od članka »WikipedijA: Prosta enciklopedija«, pod naslovom članka pa »Iz Wikipedije, proste enciklopedije.« Eno ali drugo je prav, nič pa ni narobe, kadar gre za domače teme, tudi brez podnaslova, torej zgolj »Wikipedija«. Slog MLA pri navajanju iz spletnih virov zahteva pojasnilo, da gre za internet (''Web'', slov. ''Splet''), vendar je pri splošno poznanih spletiščih, kakršno je Wikipedija, to popolnoma odveč. Odveč je tudi navajanje spletne lokacije (&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;http://sl.wikipedia ...&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;), kakor jo še priporoča vrsta citatnih slogov, ker pač spis najdemo precej prej, če vtipkamo njegov naslov v iskalnik, kot če bi tipkali URL v ukazno vrstico. Navedek enciklopedičnega članka iz Wikipedije bo po analogiji z navajanjem časnikov brez pike med naslovom spletišča in datumom in s hiperpovezavo, ki jo vgradimo v naslov:

*[http://sl.wikipedia.org/wiki/Planinska_povest Planinska povest.] Wikipedija 10. jan. 2012. 

Ker je tole šola, vzgojno ponovimo, da je navajanje URL-jev grdo in nesmiselno, tako na zaslonu kot na papirju:

*&lt;s&gt;Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012. http://sl.wikipedia.org/wiki/Planinska_povest&lt;/s&gt;

Na papirju hiperpovezave ni, možni pa so, tako kot na spletu, različni zapisi spletišča:

:Planinska povest. Iz Wikipedije, proste enciklopedije 10. jan. 2012. 
:Planinska povest. Wikipedija: Prosta enciklopedija 10. jan. 2012. 
:Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012. 

Najbolj preprosto bi bilo, da v naslov vgradimo standardno povezavo &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;http://sl.wikipedia.org/wiki/Planinska_povest&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, ki kaže na najbolj svežo varianto gesla, vendar včasih želimo navesti natanko tisto verzijo spreminjajočega se gesla, ki smo jo konzultirali ob pisanju članka. Povezavo nanjo dobimo tako, da v zgodovini članka kliknemo na datum želene verzije (npr. 10. maja 2010) in potem povezavo iz ukazne vrstice vgradimo pod naslov gesla v našem spisu: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Planinska_povest&amp;oldid=2273031&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;. Še bolj enostavno je, če z menija na levem robu članka med ''Orodji'' izberemo ''Trajno povezavo'' na verzijo članka, ki si ga pravkar ogledujemo, in jo iz ukazne vrstice prekopiramo v hiperpovezavo; prepoznavna je po repku ''oldid'' za naslovom gesla.

*[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Planinska_povest&amp;oldid=2273031 Planinska povest.] Wikipedija 10. maj 2010. 

{|
|[[Slika:Wp_hist1.jpg|sličica|470px|center|Historiat članka]]
|[[Slika:Wp_hist2.jpg|sličica|400px|center|Izbrana starejša verzija članka]]
|}

Komaj kaj drugače postopamo z besedili na Wikiviru, Wikiverzi, na Wikiknjigah in na Wikimedijini Zbirki (Commons).

{|
|[[Slika:Slov_bio.jpg|sličica|400px|''Slovenska biografija'']]
|[[Slika:SBL_levstik.jpg|sličica|460px|Geslo o Franu Levstiku v ''Slovenskem biografskem leksikonu'' oz. v ''Slovenski biografiji'']]
|}

Do nedavnega smo za biografske članke posegali po treh pomembnih virih, na papirju in zadnja leta na zaslonu: v ''Slovenski biografski leksikon'', ki je izhajal med leti 1925 in 1991 v Ljubljani, ''Primorski slovenski biografski leksikon'' (Gorica, 1974–1994) in v ''Novi slovenski biografski leksikon'' (2013). Zdaj bodo združeni na portalu ''Slovenska biografija'', ki ga urejajo pri ZRC SAZU, in se bomo (razen v izjemnih primerih, ko bi npr. hoteli pokazati na napake v predhodnih verzijah) sklicevali samo nanj. 

*Anton Slodnjak. [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi327676/ Levstik, Fran (1831–1887).] ''Slovenska biografija''.

Ali, kadar želimo izrecno pokazati na relevantni vir podatkov znotraj SB:

*Anton Slodnjak. [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi327676/ Levstik, Fran (1831–1887).] SBL. ''Slovenska biografija''.

Natančno citiranje iz starega dobrega SBL bi bilo nerodno, ker je izhajal polnih 66 let, pod različnimi uredniki in pri različnih založbah. {{COBISS|ID=859652}} Slodnjakov članek je izšel v 4. zvezku 1. knjige leta 1932. Ker se bolje kot po zvezkih, ki so lahko različno vezani, in letnicah znajdemo po abecedi gesel, bi zadoščala samo kratica s. v. (lat. ''sub voce'' 'pod geslom'), pravzaprav pa je tudi ta odveč, saj vemo, kako se iščejo gesla v leksikonih. 

Ker je PSBL v tem trenutku vključen v ''Slovensko biografijo'' šele s prvo črko abecede, si poglejmo, kako citirati tam popisanega primorskega avtorja Andreja Budala. Članek se nahaja v 3. zvezku, ki je izšel leta 1976, na straneh 149 in 150, vendar bomo te podatke izpustili, ker po leksikonih iščemo po abecedi in ne po strani v kazalu. Avtor je podpisan na dnu članka s kratico Jem, ki jo kazalo kratic razveže v Martin Jevnikar. Pdf-ji zvezkov so na portalu ''Sistory: Zgodovina Slovenije''.  

{|
|[[Slika:PSBL.jpg|sličica|400px|Geslo o Andreju Budalu v ''Primorskem slovenskem biografskem leksikonu'']]
|}

*Martin Jevnikar. Budal Andrej. ''Primorski slovenski biografski leksikon''. [http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&amp;urn=SISTORY:ID:259 Sistory.]

Pa poskusimo še s kakšnim avtorjem na A-, pri katerem želimo citirati samo geslo, ki ga je SB prevzela iz PSBL; na članek skočimo s klikom na PSBL v desnem stolpcu ali z listanjem po strani:

{|
|[[Slika:Abram.jpg|sličica|400px|Sklop gesel o Jožetu Abramu v ''Slovenski biografiji'']]
|}

*Anton Kacin, Jožko Kragelj in Marijan Brecelj. Abram, Jože (1875–1938). [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi124954/#primorski-slovenski-biografski-leksikon PSBL.] ''Slovenska biografija''. 

Kadar nočemo biti tako natančni, podatke o izvirni objavi umaknemo, pojavijo pa se nove dileme. SB združuje zelo kratko nepodpisano geslo iz SBL, geslo iz NSBL, ki ga je podpisal Andrej Vovko, in geslo iz PSBL, ki smo ga pravkar citirali. Vseh avtorjev ne bomo navajali, pri odločitvi za samo enega, prvega, pa smo v zadregi, kdo je to, zato mislim, da si v takih primerih lahko privoščimo izpust avtorja:

*[http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi124954/ Abram, Jože (1875–1938).] PSBL. NSBL. ''Slovenska biografija''. 

{|
|[[Slika:ES_idila.jpg|sličica|300px|Geslo v ''Enciklopediji Slovenije'']]
|}

Žalostno je, da še ni digitaliziran tako temeljni leksikografski vir, kot je ''Enciklopedija Slovenije''. Nov dokaz, da takih podjetij ne smejo voditi komercialne založbe klasičnega tipa. Tudi gesla v ES so avtorsko podpisana, v naslednjem zgledu s krajšavo M. Do., ki je na seznamu kratic razvezana v Marjan Dolgan. Geslo je na 93. strani 4. zvezka, ki je izšel v Ljubljani pri Mladinski knjigi leta 1990, vendar tako kot zgoraj teh podatkov ne bomo navajali, večinoma zadošča samo

*Marjan Dolgan. Idila. ''Enciklopedija Slovenije''.

Gesla iz leksikonov ''Slovenska književnost'' in ''Literatura'', ki so krajša od gesel v naštetih virih, navajamo samo takrat, kadar obsežnejše informacije drugod ne najdemo. V ''Slovenski književnosti'' smo dolžni poiskati razvezavo okratičenega avtorja, pri geslih v ''Literaturi'' pa avtor ni podpisan in ga ne navajamo. Nikakor ni dovolj v seznamu literature navesti samo naslov leksikona, vedno se citat začne z avtorjem  in naslovom gesla. 

*Zoltan Jan. Bogataj-Gradišnik, Katarina. ''Slovenska književnost''. Ljubljana: CZ, 1996 (Sopotnik) [Leksikoni]. 

Gre za zvezek v seriji leksikonov Cankarjeve založbe, vendar je izraz Leksikoni zapisan samo na platnicah, v kolofonu ga pa ni, in smo ga zato dali v oglati oklepaj na koncu. Leksikon je uredil Janko Kos s sodelavci, ampak če smo v prejšnjih primerih urednike izpustili, jih dajmo še tukaj. Za konec tega poglavja preverimo še, če bi se znali sklicevati na kakšno besedo iz drugih leksikografskih virov, čeprav takih drobnarij v seznamu literature ponavadi ne navajamo.

*[http://www.fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=naturalizem Naturalízem.] ''Slovar slovenskega knjižnega jezika''. Fran.
*Naturalízem. ''Slovar slovenskega knjižnega jezika''. Ljubljana: SAZU in ZRC SAZU, 2008. 
*Naturalizem. ''Leksikon Literatura''. Ljubljana: CZ, &lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;2009 (Mali leksikoni CZ).
*Idila. Marko Snoj. ''Slovenski etimološki slovar''. Ljubljana: MK, 1997 (Cicero).
*[http://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4220641/idla?View=1&amp;Query=idila Idila.] Marko Snoj. ''Slovenski etimološki slovar''. Fran.

Če ne gre za lastna imena, so v slovarjih in tudi v enciklopedijah gesla zapisana z malo začetnico. V Wikipediji naslovi gesel samodejno dobijo veliko začetnico, sklicujemo pa se nanje z veliko začetnico samo v seznamih literature (tako kot na druge članke), v linkih vzdolž besedila pa z malo začetnico. 

'''Dodatno berilo'''

*[[:w:sl:Uporabniški pogovor:Hladnikm#Migracija SBL -&gt; Slovenska biografija|Uporabniški pogovor:Hladnikm#Migracija SBL -&gt; Slovenska biografija]]. Wikipedija, prosta enciklopedija 5. marca 2014 sl.
*[[:w:sl:Predloga:SBL|Predloga:SBL]] za citiranje biografskih gesel v Wikipediji.
* [http://www.saleskibiografskileksikon.si/ Šaleški biografski leksikon.] Knjižnica Velenje.
* [http://www.gorenjci.si/ Gorenjci.si:] Spletni biografski leksikon znanih Gorenjk in Gorenjcev.
* [http://www.notranjci.si/ Notranjci.si.] Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica.
* [http://www.primorci.si/ Primorci.si.] Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper.
* [http://www.pomurci.si/ Pomurci.si.] Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota.
* [http://www.celjskozasavski.si/ Spletni biografski leksikon celjskega območja in Zasavja.] Osrednja knjižnica Celje.
* [http://www.znanislovenci.si/ Znani.Slovenci.si:] Spletni biografski leksikon znanih Slovenk in Slovencev.
* [http://www.leksikon.si/ Kamniško-komendski biografski leksikon.] Knjižnica Franceta Balantiča, Kamnik.
* [http://www.nm.sik.si/si/eknjiznica/bioleks/ Dolenjski biografski leksikon.] Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto.
* [https://www.ukm.um.si/mariborski-biografski-leksikon Mariborski biografski leksikon.] Univerzitetna knjižnica Maribor.
* [http://www.posavci.si/zakaj-v-spletni-izvedbi/ Posavci.si.]
* [http://www.obrazisrcaslovenije.si/ Obrazi Slovenije: Spletni biografski leksikon osrednje Slovenije.] Knjižnica Litija.
* [http://www.spodnjepodravci.si/ Spodnjepodravci.si.] Knjižnica Ivana Potrča Ptuj.
* [http://www.reg-kult.si/Biografski-leksikon Biografski leksikon Koroške.]
*''Mariborske osebnosti''. Ur. Mateja Ratej. Ljubljana: ZRC SAZU, 2018.

=====Forum=====

K informacijam na drugih spletiščih. Sporočilo v rubriki Knjižni molji na forumu MedOverNet:

{|
|[[Slika:Knj_molji.jpg|sličica|600px|Prispevek v forumu Knjižni molji]]
|}

*Katja 10. [http://med.over.net/forum5/read.php?33,7901018 Re: Kresnik 2013.] Knjižni molji. Med.Over.Net 10. dec. 2012.

Rubrika knjižni molji na Med.Over.Net ni tako zelo poznana kot Wikipedija in bi kdo utegnil to spletno lokacijo imeti za časopis. Ta nevarnost obstaja le, kadar spletišče navajamo v tisku, zato takrat navedku dodamo na koncu še podatek ''Splet.'' Kadar spletišče navajamo v spletni objavi, ta dodatek ni potreben, ker je že iz obstoja povezave v navedku jasno, da gre za splet, saj povezava kam drugam kot na splet ne more kazati.  

Pomemben vir slovenističnih informacij je forum SlovLit. Sporočilo poiščemo v [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ arhivu,] če ne gre drugače, v komprimirani datoteki za ves letnik oz. za vsa leta. Posamezno sporočilo ima lahko več naslovov.

{|
|[[Slika:Slovlit.jpg|sličica|600px|Prispevek na forumu SlovLit]]
|}

Na prikazano SlovLitovo sporočilo se sklicujemo takole:

*Marko Juvan. [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004356.html Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«.] SlovLit 10. jan. 2013.

Včasih se naslov v glavi sporočila in uredniški naslov na vrhu strani razlikujeta. Tule smo izbrali vidnejšega uredniškega (Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«) namesto avtorjevega (Prešernovska struktura), lahko pa bi se odločili tudi obrnjeno.

=====Spletni tečaj=====

{|
|[[Slika:Coursera.jpg|sličica|600px|Začetna stran serije spletnih predavanj]]
|}

*J. Simon Rofe in Yenn Lee. [https://www.coursera.org/course/researchmethods Understanding Research Methods] [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. [[Coursera]]. Ogled 2. jun. 2014.

Izvajalca tečaja smo razbrali iz opisa predavanj. [[:w:en:Coursera|Courseri]] podobno spletišče z (deloma) prosto dostopnimi predavanji je [[:w:en:edX|edX]].

=====Blog=====

{|
|[[Slika:Blog.jpg|sličica|600px|Blogovski prispevek]]
|}

*Marko Crnkovič. [http://crnkovic.blog.siol.net/2006/02/21/25-pismo-marko-manci-svecenica-spovedniskega-sentimentalizma/ 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma.] Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.&lt;/td&gt;

Blogi so zahtevni za citiranje včasih zato, ker manjka ime avtorja (kadar vemo zanj iz drugih virov, ga postavimo na začetek v oglati oklepaj), drugič zaradi ugnezdenih sporočil in naslovov rubrik. Taka avtorska rubrika ima v zgornjem primeru naslov Za narodov blogor. Datum ogleda ni potreben, če je stran sama datirana in ni verjetno, da bi se spreminjala.

=====Članek na spletišču=====

Strokovni članki, objavljeni zgolj na spletu, so še vedno redkost. Gre za predobjave, ki slej ko prej dobijo svojo natisnjeno verzijo ali pa so, redigirani, postavljeni na spletno stran revije. Tedaj navedbo naknadno dopolnimo s svežimi podatki o natisu. Če so spremembe med predobjavo in dokončanim člankom velike, to v opombi pojasnimo.

*Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/viteski.html Slovenski viteški roman.] 7. dec. 2010. Daljša verzija članka za zbornik  ''Vitez, dama in zmaj: Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem, 1: Razprave''. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2011. 275–82. {{COBISS|ID=264441600}}

Zgornji primer je z osebnega spletišča, ki nima svojega imena. Nadaljnji primeri pa so s poznanih spletišč in je navedba njihovih imen obvezna.

{|
|[[Slika:Gore_ljudje.jpg|sličica|500px|Članek s spletišča Gore in ljudje]]
|}

*Iztok Snoj. [http://www.gore-ljudje.net/novosti/24275/ Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let.] Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007.

Primer ni najbolj enostaven, ker se ob naslovu kopičijo še podnaslovi (ker gre za alternativo, smo mednju vtaknili desno poševnico) in naslov rubrike Četrtkova zgodba. Naslov spletišča smo reproducirali zvesto emblemu z malimi črkami in vezajem, čeprav ga Google najde tudi, kadar vanj odtipkamo preprosto ''Gore in ljudje''. Žal ni bilo mogoče nikjer v navedbi razkriti, kateri jubilant se skriva za skrivnostno krajšavo ''[[:w:sl:Vladimir Habjan|Vlado H.]]'', in smo to lahko storili šele tule.

Da ne bomo pozabili, kako navedemo táko objavo v tisku:

:Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007. 

Če ne bi končnica ''.net'' tako zelo razločno kazala za splet, bi navedbo v tisku končali s stavkom ''Na spletu.'' ali takole:

:Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. Gore in ljudje 7. jun. 2007. Splet.

{|
|[[Slika:Planet_siol.jpg|sličica|500px|Kolumna s spletišča Planet Siol.net]]
|}

*Samo Rugelj. Javno iz zasebno v slovenskih medijih: Urbani portreti. Planet Siol.net 5. feb. 2014. &lt;s&gt;http://www.siol.net/priloge/kolumne/samo_rugelj/2014/02/javno_in_zasebno_v_slovenskih_medijih.aspx&lt;/s&gt;
*Samo Rugelj. [http://www.siol.net/priloge/kolumne/samo_rugelj/2014/02/javno_in_zasebno_v_slovenskih_medijih.aspx Javno iz zasebno v slovenskih medijih: Urbani portreti.] Planet Siol.net 5. feb. 2014.

{|
|[[Slika:LUD.jpg|sličica|500px|Literarna kritika na spletišču LUD Literatura]]
|}

*Barbara Leban. [http://www.ludliteratura.si/kritika-komentar/srecna-ker-sem-zenska-poskus-narobne-kritike/?utm_source=newsletter&amp;utm_medium=email&amp;utm_campaign=obvescevalnik Srečna, ker sem ženska. Poskus narobne kritike: Kliči me po imenu. Izbor iz krajše proze slovenskih avtoric. Ur. Silvija Borovnik. Ljubljana: Študentska založba, 2013.] LUD Literatura 23. jan. 2014.

Spet nekoliko bolj zapleten primer zaradi sestavljenega naslova in sestavljenega dolgega podnaslova. Med naslovom in podnaslovom smo napravili dvopičje, sicer pa smo ohranili ločila, kot jih je postavil urednik spletišča, čeprav gre za podredna razmerja, ki nas nagovarjajo k uporabi dvopičij. Podnaslov je bibliografska navedba dela, ki je predmet kritike. Spet bi želeli delati red in navedbo poenotiti po principih, ki jih gojimo v tejle knjigi, vendar je nad njimi zahteva, da v interpunkcijo izvirnega naslova ne posegamo. Smo pa izpustili podnaslov spletišča ''Povsem pritegnjen'', ker ni bistven.

Kako pa bi navedli komentar k temu članku, ki ga je napisala neka ANKA?

{|
|[[Slika:LUD_komentar.jpg|sličica|500px|Komentar članka na spletišču LUD Literatura]] 
|}

*[http://www.ludliteratura.si/kritika-komentar/srecna-ker-sem-zenska-poskus-narobne-kritike/#comment-291 ANKA.] [Komentar k članku Barbare Leban Srečna, ker sem ženska]. LUD Literatura 28. jan. 2014. 

Ker prispevek nima naslova, smo v oglatem oklepaju, ki označuje naše intervencije v citirano besedilo, pojasnili, za kaj gre. Privoščili smo si krajšanje izvirnega naslova, saj si ga lahko ogleda, kdor klikne na povezavo. Ta oglati oklepaj je kriv, da smo se odločili povezavo prilepiti kar pod avtoričin psevdonim. Preveč predrzno? Če v tisku ne bi bilo popolnoma jasno, da gre za navedbo spletnega vira, dodamo na koncu še ''Na spletu''.

{|
|[[Slika:Air_beletrina.jpg|sličica|500px|Članek s spletišča AirBeletrina]] 
|}

*Aljoša Harlamov. [http://airbeletrina.si/13299 Kako iz-brati pravega/pravo?: punce iz knjižnice in druge romantične zmote.] airBeletrina 17. okt. 2013.

Mikalo nas je, da bi malo začetnico podnaslova v skladu s pravili navajanja spremenili v veliko, pa smo se spomnili, da je treba najprej spoštovati avtorjevo odločitev glede velike začetnice, in smo malo začetnico izjemoma ohranili, kakor tudi dvopičje za vprašajem.

{|
|[[Slika:MMC clanek.jpg|sličica|600px|Članek na spletišču RTV]]
|}

*Andrej Mrak. [http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/s-presernom-po-hudicevih-hisah-v-ljubljani/326585 S Prešernom po »hudičevih« hišah v Ljubljani: Peterica ljubljanskih zabavišč, ki jih je »vzel hudič«.] Razglednice preteklosti. MMC RTV Slovenija 5. jan. 2014.

Avtorjevo ime je na dnu članka. Razglednice preteklosti je naslov rubrike, podnaslov portala »Prvi interaktivni multimedijski portal« smo izpustili.

=====Zapis v podatkovni zbirki=====

{|
|[[Slika:Podatkovna_zb.jpg|sličica|600px|Zapis o Turnškovem romanu v podatkovni zbirki slovenskega zgodovinskega romana]]
|}

*Metod Turnšek. [http://slovlit.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgrom/eva_cgi.exe?name=zgromb&amp;expression=z%B9%3D274 Stoji na rebri grad.] Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.

Na strani z zadetkom ni nobenega imena, na dnu začetne strani zbirke pa je podatek, da sta jo uredila Miran Hladnik in Primož Jakopin. Zato njuni imeni dodamo za naslov zbirke, tako kot počnemo z imeni urednikov zbornikov. Tam je letnica postavitve, ker pa se zbirke spreminjajo, je smiselno navesti na koncu še datum dostopa. Datacijo strani se da včasih sicer razbrati iz izvirne kode, ki jo prikličemo na zaslon preko menija v brskalniku ali pod desnim miškinim kazalcem. Pedant nam prišepetava, naj jo damo v oglati oklepaj, ki nakazuje, da podatka nismo pobrali s spletne strani, ampak smo ga pridobili kako drugače. Ker pa so oglati oklepaji pri pisanju za wikije rezervirani tudi za druge reči, se jim tu raje odpovemo.

=====Diplomska naloga=====

Bogato nahajališče informacij, ki jih Cobiss ne razkrije, je katalog diplomskih nalog iz slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ko v iskalnik vtipkamo npr. ime pisatelja Ivana Potrča, postreže z naslovi 19 diplomskih nalog. Vsake posebej ne bomo navajali, za izbor pa bi morali v knjižnico in jih vsaj prelistati. Privoščimo si torej kar sklic na vseh 19 zadetkov naenkrat. 

{|
|[[Slika:diplome1.jpg|sličica|300px|Seznam diplomskih nalog iz slovenske književnosti]]
|[[Slika:diplome2.jpg|sličica|300px|Iskanje]]
|[[Slika:diplome3.jpg|sličica|400px|Izid iskanja]]
|}

:&lt;s&gt;*[http://slovlit.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&amp;expression=ivan+potr%E8 Izid iskanja po zbirki 2031 diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF, 1950–2008: ivan potrč (19).] Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.&lt;/s&gt; [https://www.slov.si/iskalniki/diplomske/ Iskanje po zbirki diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF]

Katere dileme je bilo treba razrešiti pri odločitvi za predstavljeni format sklica? Težave so povzročali različni naslovi spletišča v različnih fazah iskanja: Diplomske naloge iz slovenske književnosti na FF, Diplomske naloge iz slovenske književnosti na FF od 1950 dalje: iskanje po zbirki, Izid iskanja po zbirki 2031 diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF, 1950–2008. Zdelo se je smiselno izbrati naslov strani z zadetki (čeprav ne bo dolgo ostalo pri tem formatu in se bo baza še krepila in število diplomskih nalog povečevalo, vmesnik in spletna lokacija pa spreminjala). 

Zdaj pa se odločimo za eno od naštetih diplom:

{|
|[[Slika:diplome4.jpg|sličica|500px|Diplomska naloga o Ivanu Potrču]]
|[[Slika:diplome5.jpg|sličica|350px|Diplomska naloga o Ivanu Potrču]]
|}

:*Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Ljubljana, 1992. 

Če bi bila diplomska naloga vpisana v Cobiss, bi dodali še sklic nanj, vendar diplomskih del iz tistih let v Cobissu še ni. Vrstna oznaka Diplomsko delo je v oklepaju, ker iz vpisa ni razvidno, da bi se nahajala na platnicah. Če se (kar preverimo v fizičnem izvodu), oklepaji niso potrebni. Podatek o mentorju je včasih pomemben, zato ne bo nič narobe, če navedemo tudi njegovo ime,  in ker gre za unikat, shranjen v knjižnici Oddelka za slovenistiko, tudi ta podatek:

:*Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992.  Knjižnica Oddelka za slovenistiko, FF UL.

=====Prosojnice, video predavanja, animacija =====

Kadar prosojnice spremljajo objavljena predavanja ali video, podatek o lokaciji prosojnic navedemo ob drugih podatkih. Povezavo na prosojnice opremimo z oznako ppt, pptx, prosojnice ipd., ki bralca pred klikom opozori, za kakšne vrste dokument gre.

:*Miran Hladnik. [[:v:sl:Oviralci prostega dostopa|Oviralci prostega dostopa]]. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/OviralciOA.pptx pptx]
:*András Kornai. [http://videolectures.net/andras_kornai/ Language Death in the Digital Age.] META-FORUM 2012 – A Strategy for Multilingual Europe. Bruselj jun. 2012, objavljeno na Videolectures 9. avg. 2012. [http://videolectures.net/site/normal_dl/tag=698131/metaforum2012_kornai_language_01.pdf Prosojnice.]
:*[https://www.youtube.com/watch?v=IWSyyhj5udw Anubis Animation (Ancient Egypt).] Youtube 21. maja 2012. 

Video iz zadnjega primera  je naložil neki smcmahon92, ki na Youtubu ne razkriva svoje identitete, zato ga izpustimo.

=====Zemljevid=====

Zemljevidi so podobno kot slike opremljeni s podatki o viru neposredno pod zemljevidom. Svojčas so bili avtorsko delo (npr. Kozlerjev zemljevid slovenskih dežel, panoramski zemljevidi Franceta Planine), v zadnjem času pa so produkt inštitucionalnega (državnega ali komercialnega) kolektivnega dela, pri katerem navajanje avtorjev ali urednikov ne pride v poštev. Na avtorska imena ali imena urednikov naletimo pri posameznih slojih na zemljevidu ali pri posameznih zapisih znotraj sloja, če je za vpis ljudi, ki posegajo v javno dostopne zemljevide, predvideno posebno polje, vendar tudi v tem primeru navajanje sodelavcev ni običajno. Sloj Literarni spomeniki, ki smo ga ustvarili na Geopediji, bomo popisali takole: 

{|
|[[Slika:Geop_sloj1.jpg|sličica|400px|Zemljevid 1: [http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/11689 Sloj – Literarni spomeniki.] Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014. ]]
|[[Slika:Geop_sloj2.jpg|sličica|530px|Zemljevid 2: [http://www.geopedia.si/?params=L11689#T105_L11689_x499072_y112072_s9_b4 Literarni spomeniki.] Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014.]]
|}

Če bi na vso silo želeli podatke o zemljevidu navesti v seznamu literature med drugimi referencami, bi to storili takole:

*[http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/11689 Sloj – Literarni spomeniki.] Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014. 
*[http://www.geopedia.si/?params=L11689#T105_L11689_x499072_y112072_s9_b4 Literarni spomeniki.] Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014. 

Podatek o verziji Lite ob naslovu spletišča smo izpustili, ker so prikazi v različnih uporabniških formatih (Lite, Pro) enaki, smo pa upoštevali razlike v imenu in http-naslovu spletišča. Datum ogleda navedemo zato, ker ni nikjer podatka o tem, kdaj je zbirka nastala oz. kdaj je bila nazadnje ažurirana. Poglejmo si še možnost sklica na posamezni spomenik v sloju.

{|
|[[Slika:Geop_spom2.jpg|sličica|450px|Zemljevid 3: [http://www.geopedia.si/?params=L11689#T105_L11689_F11689:1_x444507.906_y129104.703_s17_b4 Mauser, Karel.] Literarni spomeniki. Geopedia.si. Topografski pogled. Ogled 5. feb. 2014.]]
|[[Slika:Geop_spom1.jpg|sličica|460px|Zemljevid 4: [http://www.geopedia.si/?params=L11689#T105_L11689_F11689:1_x444507.906_y129104.703_s17_b2 Mauser, Karel.] Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ortofoto. Ogled 5. feb. 2014.]]
|}

In še za potrebe seznama literature, kadar zemljevida nismo objavili in je to edini način za dokumentiranje vira:

*[http://www.geopedia.si/?params=L11689#T105_L11689_F11689:1_x444507.906_y129104.703_s17_b4 Mauser, Karel.] Literarni spomeniki. Geopedia.si. Topografski pogled. Ogled 5. feb. 2014. 
*[http://www.geopedia.si/?params=L11689#T105_L11689_F11689:1_x444507.906_y129104.703_s17_b2 Mauser, Karel.] Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ortofoto. Ogled 5. feb. 2014. 

Majhne razlike v hiperpovezavah so enkrat za prikaz topografskega, drugič za prikaz ortofoto pogleda. Na URL-niz vpliva tudi povečevanje ali pomanjševanje izreza. Ime avtorja zapisa smo, kot je bilo napovedano, izpustili, čeprav se je podpisal na dnu dokumenta. Že jutri namreč lahko v zapis poseže drug avtor, ob letu osorej tretji itd. 

Zemljevid na Wikimedijini Zbirki bomo s podnapisom opremili takole:

{|
|[[File:Egipt- Novo kraljestvo.PNG|thumb|300 px|Zemljevid 5: [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Egipt-_Novo_kraljestvo.PNG Novo kraljestvo v 15. stoletju pr. n. š.] Wikimedia Commons 2010, zadnja sprememba 24. maja 2014.]]
|}

Pogled v zgodovino datoteke pokaže, da je predlogo za zemljevid izdelal NormanEinstein, kar najbrž ni pravo ime, imena in lokacije pa je vanjo vnesel Bostjan46. Ker se v principu lahko predelave zemljevida loti vsakdo, je avtorstvo podobno kot na Wikipediji, kjer avtorjev zaradi množice redakcij ne navajamo, čeprav licenca cc zahteva od nas samo to. Za pravo ime avtorja običajno niti ne vemo, zato tudi tu navedemo le naslov uporabljene verzije zemljevida, lokacijo, kjer interesent dobi tudi vse druge podatke, in datum kreacije ter zadnje spremembe, ki stoji čisto na dnu strani; datum dostopa je po vseh teh časovnih podatkih odveč.

Vprašljivo je navajanje spletišča Wikimedia Commons kot vira slike, kadar sliko objavimo na katerem od Wikimedijinih spletišč. Pri slikah, ki sem jih sam naložil na Wikimedia Commons prav z namenom, da jih uporabim v ''Novi pisariji'', nekako samoumevno vira ne navajam, pri drugih slikah iz Zbirke pa to, kot je videti v zgornjem primeru, počnem. V izogib morebitnim pomislekom je navedbo spletišča smiselno ohraniti, kadar bi se utegnili pojaviti dvomi o izvoru slike. 

Če na zemljevid v Zbirki pripelje klik na sličico, tako kot je navada na wikijih, potem dodatna povezava v napisu pod zemljevidom, kakršno smo uporabili v prejšnjem primeru, ni potrebna. Naslov slike, ki je v zbirki v angleški, francoski in arabski varianti (ime datoteke: Africa (orthographic projection), opis datoteke: Orthographic map of Africa; Carte orthographique de l'Afrique; العربية: الخريطة الهجائية لأفريقيا), smo prevedli v slovenščino:

{|
|[[File:Africa (orthographic projection).svg|thumb|300 px|Zemljevid 6: Ortografska karta Afrike. Wikimedia Commons 2009, zadnja sprememba 4. aprila 2013.]]
|}

Morebitne ugovore, da podnapis ne more biti v slovenščini, ker je slovenjenje nasilje nad originalnim poimenovanjem, nevtraliziramo z eno nonšalantno potezo: v Zbirki kliknemo pri sliki na zavihek uredi in v polje ''Description'' dodamo slovenski prevod &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{sl|1=Ortografska karta Afrike}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; ter si zemljevid na ta način jezikovno prisvojimo.

=====Fotografija=====

Za razliko od navedb običajnih bibliografskih podatkov v seznamu literature vire fotografij navajamo neposredno pod fotografijami, za njihovo zaporedno številko ''Slika 1:, Slika 2:'' itd., v natisnjenih monografijah pa je na koncu neredko objavljen še seznam fotografij s podatkom o strani v knjigi. V ''Novi pisariji'' v skladu s prakso objav na wikijih teh predpon ne bo; wikiji slik namreč ne številčijo samodejno, tako kot znajo številčiti naslove ali alineje. Za zgled številčenja na drugih spletnih mestih bodo numerirane samo v tem poglavju. Navajanje fotografij na način polnih bibliografskih opisov citiranih knjig in člankov v seznamu literature ni v navadi, zato se bomo navadili na vire sklicevati pod sliko. 

Podoben status kot fotografije imajo grafikoni ali tabele. Tudi virov teh ne navajamo v seznamu literature, ampak neposredno pod njimi. Problemom avtorstva pri slikovnem gradivu se ''Nova pisarija'' posveča tudi v drugih poglavjih, tu naj izrazimo le dvom v ozko legalistično stališče, da je avtorja fotografije, ki je v prostem dostopu in opremljena z licenco cc, v vsakem primeru treba navesti. Zdrava pamet nam pravi, da pri zaslonskih posnetkih navajanje imena tistega, ki je uporabil kombinacijo tipk &lt;Ctrl&gt; in &lt;PrtScr&gt; za generiranje zaslonskega posnetka in potem rezultat obdelal (obrezal, popravil kontrast in ostrino, shranil v želenem formatu in ga postavil na splet), res ni vredno navajati in ga brez slabe vesti lahko izpustimo. Mirno izpuščamo tudi imena ljudi, ki s pritiskom na sprožilec dokumentirajo naslovnice knjig, strani v knjigi, informacijskih tabel, slik, kipov, arhitekturnih objektov ipd. V takih primerih je neprimerno bolj važno navesti avtorje fotografiranih stvaritev. 

Fotografovo ime navajamo v tradicionalni obliki ''Foto tainta'', če imamo občutek, da je fotografija avtorski izdelek, da ima torej vidno stopnjo umetniške kreativnosti. Ker je to težko objektivno presojati, se zanesemo na avtorjevo intenco ali njegov družbeni položaj. Fotografije poznanih avtorjev in tistih, ki se pod svoje fotografije dosledno podpisujejo, ki jim očitno ni vseeno, če bi jih ne navajali, korektno opremimo z imeni. Ime fotografa pa izpustimo, kadar se ta podpiše z vzdevkom (mogoče bi celo protestiral, ko bi v napisu k sliki razkrili njegovo pravo ime!). Čeprav je licenca cc, s katero so opremljeni intelektualni proizvodi na Wikimedijinih spletiščih, enotna, je praksa navajanja avtorjev, ki jo licenca zahteva, različna: pri tekstih na Wikipediji ali v Wikislovarju avtorstva nikoli nihče ne navaja, tudi kadar je avtor izjemoma en sam in se je podpisal s pravim imenom, pri tekstih na Wikiviru in Wikiknjigah ter fotografijah v Zbirki pa. Pravniško vztrajanje pri doslednem navajanju vzdevkov ali pravih imen avtorjev, ki se skrivajo za vzdevki, bi bilo v opreki z avtorjevo deklarirano željo po anonimnosti in bi se lahko razlagalo kot kršenje njegove pravice do zasebnosti. Povrhu kaže globoko nerazumevanje nove vloge intelektualnih izdelkov v svobodni kulturi. 

Saj ne spada sem, vendar ne bo prav nič odveč ponovno opozoriti, da nikakor ni vse, kar najdemo na spletu, dovoljeno tudi ponovno objaviti v svojem članku. V svoje spletno besedilo smemo vključiti le tiste posnetke, ki so izrecno označeni kot javna last, in tiste posnetke, ki sicer nimajo take oznake, vendar smo prepričani, da z objavo nikomur ne povzročamo škode. Na slovenski Wikipediji, ki se glede avtorskih pravic obnaša bolj papeško kot papež, smemo objaviti zgolj fotografije, ki smo jih sami posneli (in pri tem pazili, da se ni v objektiv ujelo kakšno tuje avtorsko delo) in tiste, ki so izrecno označene kot javna last. Fotografije, ki so jih avtorji dali v javno last in spadajo med ''[[:w:en:freeware|freeware]]'' ([[:w:sl:brezplačno programje|brezplačne stvari]]), se nahajajo na spletiščih [[:w:sl:Flickr|Flickr]], [[:w:en:Instagram|Instagram]], [[:w:en:Panoramio|Panoramio]], v [[:w:sl:wikimedijina Zbirka|Wikimedijini Zbirki]] (''[[:w:en:Wikimedia Commons|Wikimedia Commons]]'') itd. 

Potrebno je dodati še opombo, da je praksa opremljanja fotografij z licencami cc mlada in spreminjava, pravne interpretacije toge in v nasprotju z duhom svobodne kulture, spreminja se tudi navajanje fotografij, zato je tudi naslednja navodila oz. priporočila treba jemati z zdravo distanco in z odprtostjo za alternativne predloge, ki jih utegne prinesti prihodnost.  

Najprej zgledi fotografij z dLiba, potem pa še z drugih spletišč.

{|
|[[Slika:dLib_slika.jpg|sličica|700px|Slika 1: Slovenski pisatelji in literarni zgodovinarji. ''Ilustracija'' [Foto revija] b. l. Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-53VJMG90 dLib]]]
|}

Sliko Zofke Kveder smo našli v ''Albumu slovenskih književnikov'' na 112. strani. Knjiga je tudi na dLibu. Na dLibu smo medtem odkrili, da je ista slika vključena tudi v Zbirko upodobitev znanih Slovencev NUK. Ker je mogoče tu v boljši ločljivosti, navedemo tudi to. 

{|
|[[Slika:dLib_album.jpg|sličica|350px|center|Slika 2: Naslovnica ''Albuma slovenskih književnikov'', 1928. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HEYZY5RO dLib]]]
|[[Slika:dLib_zofka.jpg|sličica|350px|center|Slika 3: Zofka Kveder-Demetrović (1878–1926). ''Album slovenskih književnikov''. Ur. Janko Šlebinger. Ljubljana: Tiskovna zadruga, 1928. 112. {{COBISS|ID=985374}} [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-RQFQCE32 Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK; dLib]]]
|}

Stran v osebnem fotoalbumu:

{|
|[[Slika:srnepajelen.jpg|sličica|700px|Slika 4: Fotoalbum 171: [http://slov.si/mh/galerije/galeri171/index.html Srne pa jelen.] Foto Miran Hladnik 9. jun. 2012.]]
|}

Podatek, da gre za 171. stran Fotoalbuma, smo prepisali iz kazala, kamor vodi klik na ikono &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;i&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; v glavi. Prav lahko bi zaporedje enot, ki sta bili v prvem primeru v razmerju naslov: podnaslov, tudi obrnili in napravili med njima piko, po vzorcu poglavja v knjigi: 

::Slika 4: Srne pa jelen. Fotoalbum 171. Foto Miran Hladnik 9. jun. 2012. 

ali pa bi, ker gre pravzaprav za uredništvo spletne strani, ime tvorca po zgledu avtorstva besedil postavili na prvo mesto:

::Slika 4: Miran Hladnik. Srne pa jelen. Fotoalbum 171. 9. jun. 2012. 

Pri naslednji sliki sta tvorca dva: večino posnetkov (ne pa vseh!) na strani je napravil Silvo Fatur med leti 1958 in 1962, preslikal in uredil na svojih spletnih straneh pa Miran Hladnik. Najbolj varno je zaradi mešanega avtorstva slik začeti z naslovom in podnaslovom spletne strani: 

{|
|[[Slika:pred55leti.jpg|sličica|500px|Slika 5: [http://slov.si/mh/galerije/galeri207/index.html Pred 55 leti: Iz fotografskega arhiva študenta slavistike Silva Faturja.] Miran Hladnik. Fotoalbum 207 15. okt. 2013.]]
|}

Bolj zapleteno je navajanje fotografskih reprodukcij umetnostnih del, ki so, tehnično gledano, izvedena dela. Slika 6 je objavljena v zapisu v zbirki. Kip je bil napravljen najbrž precej pred letom 1986, postavljen 2007, fotografiran 2011 in fotografija postavljena na mesto, od koder jo citiramo, verjetno 2012. Ko citiramo samó fotografijo kipa,&lt;ref&gt;Dobimo jo na povečavi slike z desno miškino tipko in izbiro Kopiraj mesto slike.&lt;/ref&gt; so na prvem mestu podatki o izvirnem delu.&lt;ref&gt;Če bi citirali zapis v podatkovni zbirki, bi bilo zaporedje enot drugačno. Ker zapis v zbirki običajno nima statusa avtorskega dela, ni na prvem mestu avtor zapisa, ampak ime zapisa, v našem primeru ima zapis ime po pisatelju, ki mu je posvečen kip; za zgled glej poglavje o citiranju zemljevidov.&lt;/ref&gt;  Pod kateri del podatkov o viru natančno bomo spravili hiperpovezavo, je stvar vsakokratne presoje; ponavadi zadošča naslov slike:

{|
|[[Slika:mausar.jpg|sličica|500px|Slika 6: [http://www.geopedia.si/image/get/49259?w=1235&amp;h=825&amp;sid=4b16ac3a14d6160b444b4265895de603ceec98ed89cad9c4daa8b970ae1597b9_1 France Gorše: Karel Mauser] [19??]. Podbrezje 2007. Foto Miran Hladnik 2011. Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si.]]
|}

Zdaj pa še k zgledom fotografij na Wikimedijinih spletiščih.

{|
|[[Slika:rajko_korosec.jpg|sličica|500px|Slika 7: [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Rajko_Koro%C5%A1ec.jpg Rajko Korošec (File:Rajko Korošec.jpg).] Foto Miran Hladnik 28. jun. 2007. Wikimedia Commons.]]
|}

Pri Sliki 7 smo se soočili z dilemo, kako jo nasloviti. Ločevati moramo med imenom slikovne datoteke in imenom slike. Včasih sta imeni skoraj identični (táko je tudi priporočilo), včasih pa je ime datoteke popolnoma nepomenljivo ali nerodno. Pri slikah iz Zbirke smo se odločili zapisati kar obe: naslov Rajko Korošec ustreza našim intuitivnim poimenovalnim navadam oz. je prevzet iz opisa slike, ime jpg-ja pa nam koristi pri iskanju po spletu. Če gre za sliko, prefotografirano iz časopisa, je smotrno njen naslov vzeti od tam. Ime datoteke je v zbirki enako za vse nacionalne Wikipedije, opis slike pa je v različnih jezikih; izberemo jezik, v katerem je bila slika postavljena v Zbirko, še bolje pa, če opis (in naslov) slike prevedemo v slovenščino.

Fotografija stare grafike:

{|
|[[File:Valvasor - Grad Turjak (3).jpg|thumb|600 px|Slika 8: Andrej Trost. [http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Valvasor_-_Grad_Turjak_(3).jpg Auersberg Mit Seinen Geographischen Prospect.] Bakrorez, med 1660 in 1673. Wikimedia Commons.]]
|}

Podatkov nismo vzeli iz opisa slike v Zbirki, kjer je kot avtor naveden Valvasor (saj vemo, da se Valvasor ni ukvarjal s to obrtjo, ampak je pisal knjige in v njih slike le objavljal), ampak s češkega spletišča Kartensammlung Moll, kjer je bila objavljena v zbirki [http://mapy.mzk.cz/de/mzk03/001/039/045/2619266961/ Atlas Austriacus: Österreichischer Reichskreis: Krain 2] pod licenco cc. Ime bakrorezca Andreas smo poslovenili v obliko, po kateri je poznan v SBL. Lahko bi sliko sneli neposredno iz tega vira in ga citirali:

::&lt;span style=&quot;font-size:88%&gt;Slika 8: Andrej Trost. [http://mapy.mzk.cz/de/mzk03/001/039/045/2619266961/ Auersberg Mit Seinen Geographischen Prospect.] Atlas Austriacus: Österreichischer Reichskreis: Krain 2. Bakrorez, med 1660 in 1673. Kartensammlung Moll.&lt;/span&gt;

V wikipedijskem članku [[:w:en:Slovene historical fiction|Slovene historical fiction]] smo našli posnetek bitke s Turki, jo uporabili v svojem članku in jo moramo opremiti s podnapisom. Ker je članek na angleški Wikipediji, se odpre, ko kliknemo na sliko, na naslovu angleške Wikipedije (https://en.wikipedia.org/wiki/File:Boj_s_Turki-Valvasor.jpg), vendar je pod njo informacija, da je slika doma v Wikimedijini zbirki, od koder je dostopna vsem nacionalnim Wikipedijam; tam pa so tudi podatki o njenem izvoru:

{|
|[[Slika:Turki_Commons.jpg|thumb|450 px|Slika 9: Kazalec na Wikimedia Commons]]
|[[Slika:Turki_Commons_zgodovina.jpg|thumb|400 px|Slika 10: Zgodovina datoteke s podatki o izvoru]]
|}

Sklicevali se bomo na sliko v skupni Zbirki in ne na njeno uporabo v tej ali oni nacionalni Wikipediji. Za vpis bibliografskih podatkov je bilo spet potrebno nekaj raziskovanja. Pod sliko je št. 47, ki nakazuje, da je bakrorez iz oštevilčene zbirke ali knjige, letnica 1689 pa kaže, da je bil najbrž vzet iz Valvasorjeve knjige, ki je izšla tega leta in jo najdemo v Cobissu in na dLibu&lt;ref&gt;&lt;font color=green&gt;Za obe spletišči bi lahko uporabili bodisi predloge ''v/iz'' bodisi ''na/s'', vendar pogostnost rabe narekuje poenotenje ''v/iz'' za Cobiss in ''na/s'' za dLib.&lt;/font&gt;&lt;/ref&gt; v štirih obsežnih pdf-jih, vsak obsega namreč več kot 700 strani. Ne, listali zdajle po njem ne bomo, verjemimo na besedo, da je nekje tu, in jo citirajmo:

{|
|[[Slika: Boj s Turki-Valvasor.jpg|thumb|600 px|Slika 11: [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Boj_s_Turki-Valvasor.jpg [Boj s Turki].] Bakrorez iz knjige Janeza Vajkarda Valvasorja ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: Das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses [...] Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes''. Laybach: Zu finden bey Wolfgang Moritz Endter, Buchhändlern in Nürnberg, 1689. Wikimedia Commons. {{COBISS|ID=29952257}} [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NQQSKQM6 dLib] ]] 
|}

Zanemarili smo torej podatke iz Zbirke, da je sliko tja postavil Janez Drilc 4. februarja 2007. Ker ni podatkov o fotografskih nastavitvah, je verjetno, da je slika nastala kot zaslonski posnetek objave na dLibu. Izpustili smo tudi angleški opis slike. Če bi bila slika naslovljena, bi bila v nemščini in bi bili dolžni navesti nemški naslov, tako pa smo se odločili za slovenski opis vsebine in ga dali v oglati oklepaj, ki v bibliografskih navedbah označuje našo intervencijo v podatke.

Kadar je predmet fotografije umetniško delo, navedemo najprej umetnikovo ime in naslov dela, potem pa še ime fotografa in podatke o lokaciji:

{|
|[[Slika:Alma2.jpg|thumb|600 px|Slika 12: Vasilij Ćetković – Vasko. Alma Karlin. Foto Miran Hladnik. [http://slov.si/mh/galerije/galeri220/target14.html Galeri220 -- Alma Karlin.] Fotoalbum 220: In s tem neminljiv spomenik slovenstva ... postavila. 8. maja 2014.]]
|}

V Wikimedijini Zbirki je množica fotografskih posnetkov svetovno poznanih starih slikarskih in kiparskih del. Pisec, ki jih navaja, je v skušnjavi, da preprosto prekopira podatke iz opisa slike, kar pa ni vedno dobro, ker podatki bodisi niso popolni bodisi so v neustreznem jeziku, npr. pri naslednji sliki:

{|
|[[Slika:Expulsion del paraíso.jpg|thumb|600 px|Slika 13: Michelangelo: &lt;s&gt;Expulsión del Paraíso&lt;/s&gt; &gt; Izgon iz raja. Sikstinska kapela v Vatikanu, 1509. Wikimedia Commons.]]
|}

Gre za [[:w:sl:Michelangelo|Michelangelovo]] fresko v [[:w:sl:Sikstinska kapela|Sikstinski kapeli]], ki upodablja izgon Adama in Eve iz rajskega vrta. Ker pod fresko ni napisa z »oficialnim« imenom, ki bi ga lahko navedli v originalu, se sklicuje na sliko vsak jezik drugače: italijansko [[:w:it:Cacciata dei progenitori dall'Eden|Cacciata dei progenitori dall'Eden]], angl. Expulsion from the Garden of Eden, rus. Изгнание из рая itd., slovensko npr. Izgon iz raja, kakor smo popravili španski naslov slike v Zbirki, ki je v španščini najbrž zato, ker je fotografijo slikarije tja postavil slučajno špansko govoreči wikipedist. Neredko fotografija prikazuje detajl slike, kar v naslovu seveda označimo: Detajl freske Izgon iz raja. 

Avtorje umetnin navajamo v obliki, ki smo je v našem prostoru navajeni in jo regulira tudi pravopis: Nizozemci avtorja zapišejo [[:w:nl:Pieter Bruegel de Oude|Pieter Bruegel de Oude]], v angleščini je Pieter Bruegel the Elder, v [[:w:en:Samogitian dialect|spodnji litovščini]] (''žemaitėška'') je [[:w:bat-smg:Pėteris Brėigelis Vīresnīsės|Pėteris Brėigelis Vīresnīsės]], v slovenščini pač [[:w:sl:Pieter Bruegel starejši|Pieter Bruegel starejši]]. 

Fotografij v principu ne naslavljamo z imenom datotek. Kako bi bil videti npr. takle naslov ([https://commons.wikimedia.org/wiki/File:8452_-_Milano_-_S._Marco_-_Londonio_-_Presepe_%28ca_1750%29_-_Foto_G._Dall%27Orto_-_14-Apr-2007.jpg Milano - S. Marco - Londonio - Presepe]) za sliko Francesca Londonia iz leta 1750, ki predstavlja Jezusovo rojstvo v Betlehemu? Slabo. Raje jo naslovimo preprosto Jezusovo rojstvo ali Jaslice ali kako podobno. Kadar slika nima naslova oziroma je naslov identičen z imenom datoteke, ga brez škode ohranimo samo v hiperpovezavi, sliko naslovimo sami v oglatih oklepajih, lahko pa navedemo tudi natančnejši naslov lista v albumu, v katerem je bila objavljena; naslova albuma nismo našli na sami sliki, ampak smo do njega prišli z raziskovanjem okolice:

{|
|[[Slika:p1300376.jpg|thumb|600 px|Slika 14: [http://slov.si/mh/galerije/galeri215/images/p1300376.jpg [Teloh].] Foto Miran Hladnik. Fotoalbum 215: Šivala je deklica zvezdo. 3. mar. 2014.]]
|}

Oblikovanje informacij pod fotografijo ni prav nič enostavno. Težave povzročata pomanjkanje podatkov in pomanjkljivi standardi popisovanja. Ime fotografa neredko manjka. Naletimo pa lahko na ime človeka, ki je fotografijo digitaliziral, in ime koga drugega, ki jo je postavil na splet, od koder jo citiramo. Kadar digitalne fotografije napravijo muzeji, imen ljudi, ki so opravili delo, ne navajajo, pa tudi datumov slikanja oz. digitalizacije ne vedno. Vsa ta veriga udeležencev, ki se ne podpisuje ali se podpisuje z vzdevki, nas nagovarja, da njihova imena pri navedbi izpustimo, razen kadar gre za reprodukcije (izvedena dela), ki so umetnine same po sebi, ali kadar želimo iz drugih razlogov poudariti njihov prispevek. 

Datumi dostopa, ki jih zahtevajo razni priročniki za citiranje, so včasih na mestu, včasih (kadar so pri roki datumi kreacije, postavitve, fotografiranja in postavitve fotografije na splet) pa prav nič. Za fotografije na spletiščih, ki jim pripisujemo trajnejši značaj, na katerih se vsebina ne spreminja oz. ob selitvi poskrbijo za samodejno preusmeritev, datum dostopa ni potreben. Nasploh se dopisovanje datuma dostopa ne zdi tako zelo nujno. Poudarja dejstvo, kako zelo so spremenljive informacije na spletu v razmerju do tiskanih, ampak s tem smo se že nekako sprijaznili in nam zadošča, če vemo, da je avtor spletne vire preveril tik pred datumom, s katerim je opremljena njegova objava. 

Splošno priporočilo je, da navedemo čim več dostopnih informacij in da jih, kadar smo v zadregi, oblikujemo kar opisno. 

Gesla v Wikipediji ponujajo v kopiranje in citiranje obilo slikovnega gradiva. Paziti pa moramo, da ne citiramo lokacije slike na lokalni Wikipediji, ampak njeno lokacijo v centralnem skladišču, tj. v Wikimedijini zbirki, od koder je dostopna vsem nacionalnim Wikipedijam. Pod sliko, ki jo odpremo v nacionalni Wikipediji (npr. pod [[:w:sl:File:Rajko Korošec.jpg|Sliko 7]]), je logo Wikimedije Commons z napisom: »Datoteka je shranjena v [[:commons:Main Page|Wikimedijini Zbirki]] prostega slikovnega, zvočnega ter videogradiva. Spodaj prikazane informacije so s [[:commons:File:Rajko Korošec.jpg|tamkajšnje opisne strani]].« Oglate oklepaje uporabimo za svoje dodatke ali komentarje.

=====Risba=====

{|
|[[File:Anubis standing.svg|thumb|200 px|Slika 13: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014.]]
|}

Opis slike je predolg, da bi ga v celoti navajali, če bi se zdelo potrebno kratko slovensko pojasnilo vsebine, bi ga dodali v oglatem oklepaju takoj za naslovom. Sliko je s podatki opremljalo še devet wikipedistov, vendar je avtorstvo prvega, ki jo je postavil, neproblematično.

{|
|[[File:clipart.jpg|thumb|500 px|Slika 14: [http://www.clker.com/clipart-2202.html Note with pin 3 clip art.] Clker.com: Free clipart. &lt;s&gt;11. marca 2007, obiskano 2. 12. 2013.&lt;/s&gt;]]
|}

Oprema kliparta z datumom postavitve ali datumom dostopa je odveč, ker se ne sklicujemo na podatke; če spletišče zamre, link preprosto ne deluje več in takrat referenco zbrišemo.

=====Glasbeno delo=====

Pri navajanju podatkov o glasbenih delih se bomo ravnali po tem, kako to že dolgo počno na radiu:

*Frédérik Chopin. [https://musopen.org/music/245/frederic-chopin/nocturnes-op-9/ Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9.] Musopen.

in ne morebiti tako, kot najdemo v drugem jeziku na spletišču Musopen: 

*&lt;s&gt;Frédérik Chopin. Nocturne no.2 in E flat, Op. 9. Musopen.&lt;/s&gt;

Naslove glasbene klasike torej slovenimo, tako kot slovenimo naslove del klasičnega slikarstva. Naj kdo, ki se s tem področjem ukvarja, zapiše še drugačne primere: z izvajalcem, piscem besedila, glasbeno delo na vinilni plošči, na kaseti ali cedejki (če to sploh še obstaja), v filmu, na radiu itd.

=====Radijska, televizijska oddaja in film=====

Težava pri radijskih in televizijskih oddajah je, da se podatki o njihovih tvorcih pred poslušalcem ali gledalcem pojavijo prehitro, da bi si jih lahko zapisal, ali celo manjkajo, drugič pa je teh podatkov toliko, da je težko izbrati najpomembnejše. Znajti se moramo s podatki, ki se pojavljajo v napovedih programa ali v spletnem arhivu medijskih hiš ali pa jih razberemo z digitalnih posnetkov.  

{|
|[[File:Turbulenca.jpg|thumb|500 px|Odjavna špica oddaje Moč prepričljivega govora]]
|}

Za oddajo Moč prepričljivega govora na RTV Slovenija v odjavni špici piše, da je oddajo zasnovala in vodila Milica Prešeren, scenaristka in redaktorica je bila Tina Antončič, scenografka Greta Godnič, avtor grafične podobe Dane Cotar, tehnični vodja Slavko Škrjanec, programer osvetljave Borut Jančar, osvetljevalca Peter Cvirn in Tomaž Kisovec, oblikovalec zvoka Bojan Ravbar, kamermana Matjaž Strmole in Nina Šubic, daljinsko vodena kamera Janez Misson, asistentka tehnike Anela Kljajić, kontrola slike Aleš Štefančič, mešalec slike Janez Juh, operater EVS Tadej Strah, grafična opremljevalka Vesna Čadež, operaterka autocue Andreja Klatzer, montažer scene Vinko Bašić, rekviziter Blaž Červek, maskerja Nataša Vrenjak in Peter Bamburač, garderoberka Alenka Smole, stilistka Beti Zubčić, tajnica režije Andreja Gostinčar, asistent režije Goran Misir, producentka oddaje Mojca Šegula, režiser Slavko Hren, urednica oddaje Milica Prešeren, producent Andrej Otovčevič, urednica Aleša Valič, producentka Tanja Prinčič, odgovorni urednik Andraž Pöschl; ponekod navedejo celo imena čistilk, ki so na koncu pometle sceno. Za marsikatero pomembno funkcijo se nam še sanja ne, kakšno znanje in spretnosti zahteva. Ni pa v odjavni špici imen nastopajočih, ki so prispevali glavnino teksta (Igor Ž. Žagar, Matej Golob, Branka D. Jurišić, Miran Hladnik idr.) niti imen novinark, ki sta jih spraševali (Nina Cijan in Nina Blažin).  

Iz navedenega bomo izbrali podatke tako, da bodo primerljivi z drugimi citiranimi viri, podobno kot pri filmih, kjer tudi ne navajamo vseh desetin ali stotin imen, ki so sodelovala pri izdelku. Mika nas, da bi na prvem mestu navedli režiserja, kot to počnemo pri filmih, vendar tega ne storimo, ker vemo, da so imeli večjo vlogo sodelujoči uredniki in novinarji. Vendar tudi novinark, ki sta nastopajoče spraševali, ne navedemo, spet iz zavesti, da sta pripravili gradivo, ki je bilo pozneje močno selekcionirano in predelano. Saj nismo čisto prepričani o svoji odločitvi, ker nam manjkajo informacije, ampak zdi se nam prav, da kot tvorca oddaje navedemo urednico, ki tudi ves čas nastopa v oddaji, potem naslov oddaje, naslov serije, katere del je oddaja, mesto in datum predvajanja in spletno lokacijo, na kateri je oddaja arhivirana.

*Milica Prešeren. [https://4d.rtvslo.si/arhiv/turbulenca/174293188/ Moč prepričljivega govora.] Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC.

Pri oddajah, kjer je očitno v ospredju novinar, njegovo besedilo ter uredništvo, zraven pa vemo, da je urednik napisan bolj po službeni dolžnosti, izberemo namesto urednikovega novinarjevo ime. 

Prvi slovenski celovečerni film ''Triglavske strmine'' bomo citirali z režiserjem na prvem mestu:

*Ferdo Delak. ''Triglavske strmine''. Scenarij Janez Jalen. Sava film 1932. 

Ker smo z literarnega področja, smo dodali še scenaristovo ime, žal pa ni bilo mogoče napraviti povezave na film, ker so ga kulturni atavisti zaradi »zaščite avtorskih pravic« ponovno zbrisali z Youtuba. Če bi se nam zdelo potrebno, bi lahko navedli še podatke o njegovi dolžini v urah in minutah predvajanja, imena glavnih igralcev, avtorja glasbe ipd. Ker imamo občutek, da je film primerljiv s knjižno monografijo, bomo naslov zapisali ležeče. Pri filmih, ki niso prepoznavno »avtorski« (mogoče je take narave tudi film ''Triglavske strmine''), ime režiserja na prvem mestu mirno izpustimo in ga navedemo v najboljšem primeru med ostalimi sodelavci za naslovom. Kadar iz konteksta ni jasno, za kakšno vrsto dela gre, dopišemo za piko pojasnilo ''Film, Radijska oddaja ali TV-oddaja'', za enigmatičnimi imeni pa v oklepaju ''režiser, urednik, novinar'' ipd.

=====Napake pri citiranju=====

*nepoznavanje temeljnih referenc
*poznavanje referenc zgolj v enem jeziku ali znotraj ene »šole«
*vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference, čeprav za temo niso dovolj relevantni&lt;ref&gt;Prav zabavno je pri študentskih izdelkih iz referenc uganjevati, kdo je študentov mentor.&lt;/ref&gt;
*nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo
*samocitiranje&lt;ref&gt;Včasih je sicer potrebno, vendar je, kadar je pretirano, nesimpatično in znižuje raven verodostojnosti članka.&lt;/ref&gt;
*citiranje zaradi citiranja samega – &lt;s&gt;''Dragica Haramija (2003: 113) piše, da&lt;/s&gt; na leto izide okrog sto slovenskih romanov.'' &gt; ''Na leto izide okrog 100 slovenskih romanov.'' — Sklicevanje je nepotrebno, ker ne gre za avtorsko izjavo oz. odkritje citiranega avtorja, ampak za javno dostopne podatke. Če domnevamo, da bralcem ne bo jasno, od kod smo jih vzeli, dodamo vir, npr. ''Cobiss pokaže, da na leto izide okrog 100 slovenskih romanov.''
*navajanje http-jev, zlasti dolgih, je popolnoma odveč, URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij
*še bolj narobe je navajati samo http-je brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu
*za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji
*navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali, ne zadošča

=====Navajanje na Wikipediji=====

Tako obsežno mesto, kot je Wikipedija, kliče po dokaj jasnih pravilih obnašanja, če se hoče izogniti očitku neurejenosti in s tem neverodostojnosti. Statistika strani [[:w:sl:Wikipedija:Navajanje virov|Navajanje virov]] kaže, da se je z oblikovanjem pravil citiranja ukvarjalo 26 slovenskih wikipedistov vse od leta 2004 dalje. Za zgled jim je bil obsežen, več kot dve avtorski poli dolg [[:w:en:Wikipedia:Citing sources|članek v angleščini]], pri katerem je sodelovalo 2000 avtorjev s 5500 redakcijami in ima 85.000 ogledov na mesec. Vse to je jasen dokument pomembnosti teme. 

Razlogi za sklicevanje na Wikipediji niso nič drugačni od  razlogov za citiranje na drugih strokovnih mestih, dodati pa je treba specifične zahteve tega spletišča:
*da se med viri ne navajajo drugi članki z Wikipedije (nanje se lahko sklicujemo v obliki linkov)
*poudarjena je prepoved lastnega raziskovanja oz. sklicevanja nanj
*Wikipedija nima svojega »hišnega stila« citiranja, sprejema vse obstoječe standarde, vendar si prizadeva, da je citiranje znotraj posameznega članka kolikor mogoče poenoteno

Slovenski napotki za navajanje so eksotični v tistem delu, kjer proti globalnim in domačim navadam postavljajo založbo pred kraj; nekoč bo treba zbrati voljo in pogum za spremembo tega zgrešenega napotka. Podobno velja še za nekatere druge alineje v tem članku, npr. za citiranje slik in predloge, ki po eni strani sicer lajšajo navajanje, vendar tudi utrjujejo napake.&lt;ref&gt;Za primer glej [[:w:sl:Predloga:Navedi splet|predlogo za citiranje spletnega vira.]]&lt;/ref&gt; Toda, kot že rečeno, zmaga ali poraz v tem delu wikipedijske dejavnosti nima prevelike teže, pomembnejše je vzdrževati odprtost za spreminjaje standardov citiranja. Mogoče bodo zgledi citiranja v ''Novi pisariji'' in v slovenističnih člankih, ki nastajajo organizirano na Wikipediji, prispevali k večjemu redu tudi drugod po Wikimedijinih spletiščih.  

'''Dodatno berilo'''

*[[:w:sl:Wikipedija:Navajanje virov|Wikipedija:Navajanje virov]]. Wikipedija, prosta enciklopedija.
*[[:w:en:ISO 690|ISO 690]]. Wikipedia, the free encyclopedia.
*[[:w:en:List of style guides|List of style guides]]. Wikipedia, the free encyclopedia.

==Žanri==

Na internetu je možnosti za oblikovanje pisnih sporočil in za pisno komunikacijo nasploh veliko, njihov zvrstni repertoar pa je podoben kot v tisku. Odločamo se med vsakdanjim sporazumevanjem, publicističnimi, umetnostnimi in strokovnimi/znanstvenimi žanri. Meje med njimi niso vedno ostre in zdi se, da pogosteje kot nekdaj do nesporazumov v komunikaciji prihaja zato, ker jih pisci mešajo. Zgodi se, da učitelja razburi študent, ki se nanj obrne s strokovnim vprašanjem, vendar v slogu, kot bi se s svojim sošolcem pogovarjal o vsakdanjih družabnih rečeh. Nekdo drug odda na seminarju strokovni referat, v katerem slogovno tekmuje s svojimi pesniškimi vzorniki. Da bo mera zmešnjav polna, še učitelj v testu za resno vprašanje uporabi hecno verzno formo:

&lt;poem&gt;
::Kadar pa odpade listje,
::in nad mestom zrak spet čist je,
::zberejo se tujci z referati
::(kdo med njimi tudi prazno slamo mlati),
::ne pogrešajo domačega udobja,
::vsi za znanost tu gorijo,
::o slovenstvu blago govorijo
::na simpoziju z imenom ............... &lt;ref&gt;Pravilni odgovor se rima s petim verzom in se glasi &lt;i&gt;Obdobja&lt;/i&gt;.&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;

Z množičnim pisanjem se toleranca do manj pričakovanih izbir zvrsti sporočanja veča, kljub temu pa se bo vsakdo, ki se želi izogniti nesporazumom, raje držal pravil, ki veljajo za posamezno zvrst in njene žanre. 

Razrešimo še dileme zaporedja znanstveno (temeljno ali izvirno, aplikativno ali uporabno, pregledno), strokovno in poljudnoznanstveno pisanje. Bega zlasti izraz ''stroka, strokovni'', ki ima dva pomena. Kadar ga uporabimo v pomenu 'disciplina' (npr. ''ta in ta znanstvena stroka''), poimenuje posamezna znanstvena področja. V akademskem svetu pa se izraz strokovni uporablja večinoma v vrednostno razlikovalnem smislu: strokovno je tisto, kar ne dosega visokih kriterijev znanstvenega. Bibliotekarji bodo tako objave, ki niso recenzirane, nimajo UDK-vrstilca, tujejezičnega povzetka, seznama literature in sklicevanja, razvrstili v skupino strokovnih objav. Včasih so za zgled strokovnih objav veljali slovarji, bibliografije, kazala, enciklopedični prispevki, učbeniki, priročniki, antologije, kritične izdaje ipd. 

Za izvirni znanstveni članek šteje prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji, pregledni znanstveni članek pa sintetično in kritično poroča o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja ter jih nadgrajuje s svojimi stališči. Bibliotekarji poznajo še kategorijo nekoliko nižje točkovanih kratkih znanstvenih prispevkov. Strokovni članek predstavlja že objavljena spoznanja z mislijo na njihovo uporabnost in promocijo. Objavljeni so v strokovni ali znanstveni reviji (strokovna je na literarnovednem področju npr. ''Otrok in knjiga'', znanstvena pa ''Primerjalna književnost''), po zahtevnosti in v slogu pa prilagojeni bralcem teh revij. Še preprostejši so poljudni članki. Njihov namen je popularizacija in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj; od strokovnih se razlikujejo tudi po mestu objave: najti jih je v časnikih in nespecializiranih revijah za najširšo publiko. 

Kategorizacija znanstvenih prispevkov za potrebe hierarhizacije in točkovanja našteva tudi take reči, kot so vabljeno predavanje, objavljeni prispevek na konferenci (tj. referat v zborniku), objavljeni povzetek konferenčnega prispevka, poglavje v monografiji, geslo v enciklopediji ali slovarju (kadar so daljša od 200 besed in krajša od običajnega znanstvenega članka), strokovna ocena kake publikacije v disciplini, predgovor ali spremna beseda k takim publikacijam, polemika, diskusijski prispevek, intervju, bibliografija, stvarno ali imensko kazalo, elaborat, ekspertiza, katalog, podatkovna zbirka, radijska ali TV-oddaja, računalniški program. V naštetih primerih ne gre za posebne žanre, ampak za specifične prezentacijske oblike in priložnosti. Ustna izvedba vsega naštetega spada v kategorijo izvedenih del. 

V humanistiki imajo najuglednejši status monografske publikacije, po domače knjige. Tudi te niso vse v enem košu, ampak se po podobnih kriterijih kot članki ločijo na znanstvene,&lt;ref&gt;Imeti morajo pozitivno strokovno recenzijo; po novem sem spadajo tudi znanstvenokritične objave starejših del, znanstveni prevodi s komentarjem, znanstveni slovarji in znanstveni zemljevidi.&lt;/ref&gt; in strokovne knjige, univerzitetne učbenike, druge šolske učbenike, učno gradivo, priročnike ipd. Med monografskimi publikacijami Cobiss našteva tudi diplome, magisterije in disertacije. V principu gre pri vseh za inovativno, torej znanstveno delo, čeprav diplome, zlasti bolonjske, spadajo bolj v kategorijo (kratkih) strokovnih prispevkov. Disertacije praviloma izidejo še posebej, neredko predelane z mislijo na širšo publiko, v knjižni obliki. Knjižna oblika ne pomeni več izključno natisnjene in v platnice vezane knjige, ampak se kot knjige štejejo tudi zgolj na spletu objavljene monografije. V razvidu znanstvenikovih publicističnih možnosti pogrešamo uredništvo znanstvenih in strokovnih monografij, spletnih strani, moderacijo spletnih forumov ipd. 

Za plezanje po akademski lestvici so pomembne samo znanstvene objave. Znanstveniki so še kako zainteresirani za promocijo svojih raziskovalnih rezultatov in objav v obliki intervjujev, časopisnih člankov, predavanj, prezentacij, poljudnoznanstvenih poenostavitev, vendar za te dejavnosti in objave ne dobijo dosti točk, strokovna dejavnost te sorte skratka ne šteje. Štejejo samo tiste objave, ki jim je mogoče podeliti nalepko ''znanstvene''. Poleg zgoraj naštetih zahtev je najpreprostejši kazalec znanstvenosti mesto objave. Če je bil tekst objavljen v reviji, ki ima status znanstvene revije, potem imamo opraviti z znanstvenim člankom. 

Med akademskimi pisci vlada dvom v smiselnost pisanja za Wikipedijo tudi zaradi predsodka, da spadajo gesla v Wikipediji povprek med strokovne članke in se zato z njimi ni mogoče potegovati za tako potrebne in zaželene znanstvene točke. Vendar članki na Wikipediji nimajo vsi enakega statusa. Zelo se razlikujejo že po dolžini: najmanj štejejo (v internem vrednotenju eno točko) škrbine v obsegu do 10.000 znakov oziroma 1500 besed, standardni članki štejejo do 25.000 znakov ali 3700 besed in so vredni štiri točke, med zaželene in odlikovane ter najvišje ocenjene (z devetimi točkami) pa spadajo članki v obsegu nad eno avtorsko polo (30.000 znakov ali 4400 besed). Takim člankom pogosto brez zadreg pripišemo status preglednih znanstvenih razprav. Bolj ko se Wikipedija razrašča, več ima takih člankov in bolj bledí predstava o njenem zgolj strokovnem značaju. Zahteva po enciklopedičnosti tedaj ne pomeni več zahteve po kratkosti člankov, ampak le zahtevo po konciznem, jedrnatem izražanju. 

'''Literatura'''

*[http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Tipologija_slv.pdf Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS.] Izum. 
*[http://home.izum.si/cobiss/obvestila_novosti/dokumenti/Navodila_za_bibliografije_2013_12_13.pdf Dodatna navodila za katalogizacijo bibliografskih enot, ki se upoštevajo pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti.] Izum. 

Status strokovnega pisanja imajo naslednji žanri:&lt;ref&gt;Najdemo tudi še druge žanre, npr. anotirana bibliografija, analitična bibliografija, pregled znanstvenih metod, literarna ocena, pregledni članek, pregled literature, antologija (Hilary Nesi in Sheena Gardner. ''Genres Across the Disciplines: Student Writing in Higher Education''. Cambridge University Press, 2012).&lt;/ref&gt;

* podatkovna zbirka
* poročilo o dogodku
* povzetek
* članek (nagovor, spremna beseda, jubilejni zapis, komentar, glosa, intervju, dnevniški zapis, (pismo), forumski in novičarski prispevek, blog)
* kritika (polemika, strokovna ocena)
* enciklopedijsko geslo 
* esej
* predavanje (prosojnice)
* kritična izdaja (uredništvo, redakcija)
* učbenik
* priročnik
* navodila (''[[:w:en:tutorial|tutorial]]'')
* razprava
:*pregledna znanstvena razprava
:*izvirna znanstvena razprava
:*strokovna recenzija (gl. poglavje [[Nova  pisarija#Strokovno recenziranje|Strokovno recenziranje]]) 

=====Šolsko pisanje=====

Od naštetih žanrov strokovnega in znanstvenega pisanja je treba razlikovati žanre šolskega strokovnega pisanja, kamor spadajo:
* referat
* esej
* diplomska naloga (magisterij, doktorat)

Šolsko ali akademsko pisanje se od »zaresnega« razlikuje v tem, da je njegov prvi namen izpolniti študijske obveznosti, za oceno in za dosego naziva, kar prepoznavno usmerja piščevo obnašanje: zelo je zainteresiran, da ugodi mentorjevim pričakovanjem, držati se mora njegovih navodil. Mentor se mora prepričati, da je kandidat preštudiral vso relevantno literaturo, od tod večji poudarek izbiri referenc in načinu njihovega upoštevanja. Posamezna poglavja, ki so tam samo zato, ker pač spadajo v žanr, so značilna tudi za marsikateri doktorat. Manj ko je pisec izkušen, bolj bo očiten »šolski« značaj njegovega pisanja. Nikakor ni vse šolsko pisanje »šolsko« v tem pomenu. Učitelji študentom dopovedujemo, naj nimajo pred očmi le ocene in z njo povezanega statusa študenta, ampak raje predmet raziskave in opisovanja. Ko začne predmet določati kompozicijo razprave, ne pa od nekod prepisana pravila, potem ne gre več za šolsko, ampak čisto zaresno strokovno oz. znanstveno pisanje. Naš cilj ni pisanje za geto akademskega seminarja, zato o šolskem pisanju ne bomo več izgubljali besed. 

Potrebni pa so napotki, kako naj se pisec referata, diplomant, magistrant ali doktorand obnaša, kadar piše kombinirano (interdisciplinarno) diplomsko nalogo, nad katero bdita dva mentorja, vsak iz svoje stroke. Čeprav imajo akademske inštitucije za take vedno pogostejše primere, ki so blagodejni za komunikacijo med strokami, študentu pa skrajšajo čas pisanja, pripravljene pravilnike, vedno znova prihaja do nesporazumov, ki jih povzročajo prestižne ambicije mentorjev: nenadoma lahko nastane hud problem, kateri citatni slog naj upošteva kandidat, kateri del diplome pripada kateri stroki, kdaj in v čigavem seminarju naj bo predstavitev diplome, kakšna bo ocena itd. Glede vseh rešitev je potrebno soglasje mentorjev, ki naj kolikor mogoče enakomerno razporedita svoj angažma. Kadar je eden odgovoren za teorijo, je drugi za gradivo, če eden uveljavi svoj način citiranja, naj popusti npr. pri formuliranju naslova in kompoziciji. Ampak vsi ti blagi nasveti so odveč v primerih, ko mentorjem ne gre za enakopravnost strok in akterjev, zato študentom priporočam, naj se pred izbiro teme in mentorjev dobro pozanimajo o usodi predhodnikov in izberejo mentorja brez historiata konfliktnih mentorstev, saj lahko v nasprotnem primeru prestižno merjenje moči med mentorji in strokami precej zagreni njegov študijski zaključek.

Na mentorje naslavljam poziv, naj ne izgubljajo energij z določanjem oblikovnih parametrov. Čisto dovolj je napotek študentu, naj se drži privzetih nastavitev. Večina mentorjev, ki izreka npr. zahtevo po vrstičnem razmiku 1,25, ne ve, kaj ta številka pomeni, je v urejevalniku sama ne zna določiti niti ne zna pri študentu preveriti, ali se je zahteve držal ali ne, kaj šele da bi znala razložiti, zakaj pa vrstični razmik 1 ali 1,5 ne bi bil v redu. Navodila, ki jih mentorji plonkajo od predhodnikov, so namenjena sama sebi oz. vzpostavljanju mentorske ali uredniške »avtoritete«. Ko bi se mentorji zavedli, da s pedantnim naštevanjem formalnih zahtev (v katerem fontu naj bo tekst, velikost črk besedila, naslova, podnaslova, kazala, opomb, širina levega roba itd.) v očeh rutiniranega in ozaveščenega spletnega pisca izgubljajo svoj ugled in verodostojnost.

=====Popravljanje=====

Priročniki strokovnega pisanja učijo oblikovanja strokovnih spisov od njihovega zasnutka do prezentacije in spregledajo dejstvo, da je življenje strokovnega pisca, še posebej tistega v akademskem okolju, le v manjšem delu iz takega čistega strokovnega ustvarjanja. Večino časa se ukvarjamo z že napisanimi besedili, svojimi in tujimi, ki jih popravljamo, urejamo, preoblikujemo, ocenjujemo, prezentiramo in promoviramo. Situacija se ne razlikuje dosti od drugih življenjskih izkušenj: naše glavno življenjsko opravilo je pospravljanje, ki nam pomaga, da se med nakopičenimi predmeti lažje znajdemo in obvladamo svoj prostor. Vzpostavitev reda je eden od pogojev za delovno učinkovitost, urejena besedila pa so pogoj za njihovo optimalno funkcioniranje.

Spet pride prav izkušnja z Wikipedijo, ki je metafora sodobne strokovne pisne udeležbe. Glavnina pisne dejavnosti je tu ukvarjanje z že postavljenimi besedili (citiranje, povzemanje, popravljanje, slogovno poenotenje, dopolnjevanje, čiščenje) in v manjši meri postavljanje besedil na novo. Še očitnejši je zgled Wikivira, kjer se v izhodišču znajde pisec s strojno prebranim besedilom, za katerega mora najprej najti ustrezno mesto na spletišču, ga postaviti, popraviti, opremiti z metapodatki in uvrstiti v različna kazala. Študentski projekti so na Wikiviru namenjeni popravljanju besedil. 

Popravljanje je zbirni izraz za dve različni strokovni dejavnosti, za lektoriranje in korigiranje. O njih bi se lahko razpisali v poglavju o Slogu, kjer so nanizani nekateri nasveti popravljavcem, vendar ne bo napak, če ju uvedemo že tukaj. Popravljanje sicer ni strokovni žanr, je pa prevladujoča oblika strokovne pisne dejavnosti. [[:w:sl:Lektoriranje|Lektura]] je popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno. Za dosego tega cilja mora lektor v besedilu odpraviti zatipkanine, pravopisne napake in slogovne pomanjkljivosti, ki utegnejo ovirati sporočilo ali celo povzročiti komunikacijski nesporazum. Skozi lekturo so šla besedila običajno pred objavo, pri neposrednem pisanju na splet pa se lektura dogaja sproti. Lektorje zaposlujejo založbe, uredništva časopisov, knjig in spletišč. 

Zadrega s prevajanjem besed '''lektoriranje''' in lektor v druge jezike razkrije slovensko specifiko teh izrazov in dejavnosti, ki jih poimenujejo. Najbližji prevod v angleščino, ''[[:w:en:copy editing|copy editing]]'', namreč poimenuje dejavnost uredníka, ki v besedilo ne namerava več vsebinsko posegati, ampak ga samo pripravlja za objavo, kar danes pomeni skrb za njegov format, členjenje, oblikovanje naslovov, poenotenje opomb itd., skratka tehnične opravke z besedilom, medtem ko si pod slovenskim lektorjem predstavljamo poseben poklic, slovenista jezikoslovca, ki skrbi za pravopisno ustreznost besedila. Ali angleško pišoči take inštance ne potrebujejo, ker pravopis vsi obvladajo, ker je tako zelo enostaven, ali pa pravopisna plat v angleških besedilih sploh ni tako zelo važna? 

V zgodovini slovenskega pisanja so imeli uredniki lektorji pomembno vlogo. Zgodnje literarne kritike so se sukale okrog presoje primernosti jezikovnega izraza  v leposlovju, z njim so se bodli literarni programi, spomnimo se samo Levstikovega ''Popotovanja iz Litije do Čateža'', in avtorji so bili lektorjem za jezikovne popravke hvaležni, ker neredko slovenščine niso obvladali, saj je njihovo šolanje potekalo v drugih jezikih, nemščini ali italijanščini, ali niso bili zadosti opismenjeni (Alojz Gradnik, Lojze Kovačič, Tone Svetina). Po drugi strani pa so avtorji, sklicujoč se na ''licentio poetico'', na lektorje radi hudi, češ da jim s pravopisnimi popravki pačijo slog, ga nivelizirajo, ukalupljajo. Ti očitki so upravičeni, kadar je šel lektor s popravki predaleč, lahko pa tudi ne, saj pravopisna samovolja v leposlovnih besedilih ni pravi način za dokazovanje avtorske slogovne inventivnosti. Lektorjem bi odsvetoval popravljati npr. kratke pogovorne nedoločnike (''hodit'' namesto ''hoditi'') v leposlovnih ali publicističnih besedilih Andreja Rozmana Roze, ker avtor stoji za to svojo jezikovno izbiro, piše o njej in jo utemeljuje, ali namerno rabljenega ''bravca'' namesto pravopisno zaukazanega ''bralca'' pri Tarasu Kermaunerju, ker gre tudi tu za reflektirano početje verziranega pisca. Tudi sam se ne strinjam s pravopisnim določilom, naj bo pred ''prosim'' v stavku vejica (''Pošljite mi prosim še priponko''), ker besede nimam za povedek, ampak za členek (''Pošljite mi no še priponko'').&lt;ref&gt;Zgled neupravičenega avtorjevega protesta proti lektoriranju je replika pisatelja [[:w:sl:Saša Vuga|Saša Vuge]] v reviji ''Sodobnost'' (Saša Vuga. Dekameron – opravičilo. ''Sodobnost'' 78/1–2 (2104). 191. Evald Flisar. Dekameron – pojasnilo. ''Sodobnost'' 78/1–2 (2104). 192.)&lt;/ref&gt; Avtorji s svojo površnostjo ali jezikovnim neznanjem prepogosto opogumljajo lektorje k radikalnejšim in včasih zato problematičnim posegom.

Nesprejemljivi so protesti strokovnih piscev proti lektorskim slogovnim intervencijam, saj njihova naloga ni demonstracija enkratnega prepoznavnega strokovnega sloga, ki bi se kazal tudi s samovoljnim, hotenim ali nenamernim kršenjem pravopisnih pravil, ampak je njihov cilj razumljivo in prepričljivo podajanje strokovnih informacij, osebni slog je v drugem planu. Lektor skratka popravlja strokovna besedila v skrbi za sporočilo samo, ne pa za prepoznavnost avtorja.    

Korektura ali '''korigiranje''' (''[[:w:en:proofreading|proofreading]]'') je odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, ponavadi stavec ali strojno branje. Korigirajo se besedila, pripravljena za objavo. Korektor v principu ne bi smel popravljati nič drugega kot druge posege v avtorsko besedilo. Pazil naj bi samo na to, da bo po njegovih intervencijah besedilo čim bolj ustrezalo tistemu, kar je avtor dal iz rok. Vendar se korektura in lektura včasih pomešata. Nekdaj se je to zgodilo v primeru površne lekture in je korektor opravil delo, ki ga je lektor spregledal (tiskarna je smela take naknadne popravke drago zaračunati), danes pa se združujeta zato, ker tiskarniškega stavljenja, ki je klicalo po korekturi, ni več. Zahtevna besedila v renomiranih publikacijah gredo skozi več korektur. Najprej opravijo korekture v tiskarni, potem besedilo prebere urednik in običajno se predvideva tudi avtorjeva korektura. Prav tu se korektura neredko sprevrže v nekaj drugega: avtor v svoje besedilo vrine še kakšno opombo, zamenja besedo, izbriše odstavek, ki se mu zdi odveč, s čimer podaljša in zaplete pripravo besedila za tisk. 

Sintagma »rdeči svinčnik« spominja na nekdanje lektorjevo delovno orodje. Opraviti je imel z avtorjevim tipkopisom ali rokopisom in popravke je vnašal vanj z roko med vrstice ali na robove. Danes lektoriramo besedila v urejevalniku s funkcijo ''Sledi spremembam'', avtor ali urednik pa vsak popravek posebej ali vse skupaj naenkrat s klikom sprejmeta ali zavrneta. Korekture so se nekdaj opravljale s pisalom na rob korekturnih iztisov in jih je stavec potem vnašal v stroj, danes pa tiskarne ali uredniki pošiljajo v korekture besedila v formatu pdf. Ta elektronski format ni najbolj prikladen za korekture, ker je v zastonjski verziji bralnikov pdf-datotek (kakšnega drugega avtorji ne poznamo in ne uporabljamo) mogoče samó označevanje problematičnih delov besedila in vnos popravkov v oblaček za komentar, kar potem v tiskarni prepišejo v postavljeno besedilo. Nerodni format besedila je v rabi najbrž prav zato, da bi odvrnil avtorja od obsežnejših naknadnih posegov.  

Na Wikiviru je korektorjeva naloga primerjati fotografijo besedila s tekstom, kakor ga je razpoznal [[:w:en:OCR|OCR]]-program, in popraviti napake, ki jih je program zagrešil, tako da je rezultat njegovega dela čim bolj podoben izvirniku. Formulacije, ki ne ustrezajo današnjemu pravopisu, pusti pri miru. Ohranja celo tiskarske napake, ki jih kvečjemu označi s skrito kodo. Za več glej poglavje [[Nova_pisarija#Vaje_v_pisanju|Vaje v pisanju]]. 

'''Uredništvo''' ali urednikovanje je ime za vrsto kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi. [[:w:sl:urednik|Urednik]] je oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo sprejel v objavo ali ne. Sprejme lahko takega, kot je bilo oddano, lahko pa avtorju za objavo postavi pogoje: skrajšanje, kompozicijsko preureditev, vsebinske spremembe, upoštevanje slogovnih, pravopisnih in tehničnih pripomb. Šele potem da besedilo naprej lektorju in nazadnje korektorju. Če besedilo ne ustreza konceptu revije ali knjižne zbirke, ga vljudno zavrne. Kadar z metodo ali temo ni dovolj seznanjen ali če ima njegova edicija tako proceduro, si pri odločitvah pomaga z recenzijami ustrezno strokovno podkovanih kolegov. Urednik pri časopisu ali založbi besedila za objavo medsebojno usklajuje, saj se morajo članki v reviji ali zborniku ali knjigi v knjižni seriji ravnati po istih slogovnih in tehničnih parametrih. Odloča se tudi, v kakšnem zaporedju si bodo teksti v publikaciji sledili. Uredniško delo je strokovno zahtevno, od odločitev urednikov so odvisne strokovne usode piscev in njihova akademska kariera, zato je zaželeno, da uredniške vloge prevzemajo ljudje z izkušnjami in renomejem v stroki, ki so dovolj občutljivi, taktni in odločni obenem. Urednikovanje ima za razliko od lektoriranja in korigiranja težo znanstvene dejavnosti in je temu primerno ovrednoteno.

&lt;font color=green&gt;Urednik je vesel, kadar avtor njegove posege v besedilo razume kot dobronamerne in jih sprejme. Še bolj bo vesel, če bo avtor z isto funkcijo ''Sledi spremembam'' v tekstu označil, kaj je sprejel, in v komentarju razložil, zakaj česa ni sprejel. Slabo mnenje o sebi pa vzbujajo avtorji, ki brez komentarja potrdijo vse urednikove spremembe, kot da se urednik ne bi mogel zmotiti. Površnemu avtorju se tako zgodi, da s samodejno potrditvijo urednikovih posegov v besedilu pusti tudi urednikovo opombo »Navedi vir!«, namesto da bi se potrudil in manjkajoči podatek vpisal v članek. Nasprotni primer nedopustnega obnašanja je, če avtor vrne uredniku članek nespremenjen ali pa ga spremeni, ne da bi jasno povedal, kaj vse je formuliral drugače in zakaj. Tak avtor verjetno misli, da so uredniški in recenzijski postopki nekakšna akademska igra, v kateri vsakdo odigra svojo vlogo, v resnici pa morata recenzent in urednik avtorju pustiti vso svobodo, saj v glavi članka nazadnje stoji le njegovo ime.&lt;/font&gt;

====Komunikacija v stroki====

=====E-pošta=====

Ko govorimo o strokovni komunikaciji, mislimo najprej na to, kako so posredovani rezultati raziskav, torej na razprave, konference, projekte, radi pa pozabimo na pomemben segment komunikacije med akterji na strokovnem področju, ki je potreben, da do objav sploh pride. Ta spremna komunikacija se dogaja v živo (sestanki) – spremljajo jih dokumenti vabilo, dnevni red, delovni načrt, zapisnik ipd. – ali pa v pisemski obliki. Klasično dopisovanje je praktično mrtvo, nanj spominja samo še ikona pisemske ovojnice na zaslonu ([[File:Aiga mail.svg|20px]]), ki pa zdaj pomeni [[:w:sl:Elektronska pošta|e-pošto]]. Klik na ikono odpre prostor za dopisovanje. [[:w:en:email|Elektronska pošta]] je ena najpogostejših rab računalnika, interneta in telefonov. Izumili so jo za potrebe znanstvene komunikacije na [[:w:en:MIT|MIT]] leta 1961, za globalno dopisovanje pa je postala uporabna od 80. let dalje. 

O tehnološkem razvoju in zasukih na področju e-pošte nisem poklican poročati, tudi o številnih spregah e-pošte z drugimi načini komunikacije (klepetalnice, komentarji pri časopisnih in blogarskih objavah, diskusijski forumi oz. poštni seznami, skupine, telekonference, videokonference) ne, saj se nove oblike kar porajajo in je informacija zato hitro zastarela. Lahko pa opozorim na nekatere razvade, ki motijo strokovno komunikacijo po e-pošti, in pokličem k njihovi odpravi; predpono ''e-'' bom v nadaljevanju izpustil, ker je nepotrebna; če izjemoma mislimo na pisemska sporočila na papirju, v frankiranih in na pošti žigosanih ovojnicah, ki jih dostavi v poštni nabiralnik pred hišnimi vrati uniformiran poštar na mopedu, potem bomo to tam izrecno razložili.

*neodzivanje na pošto je nedopustno tako v zasebni komunikaciji kot v stroki; izjema so okrožnice, serijska pošta, vabila za večje število prejemnikov (če le nismo izrecno dogovorjeni za tako komunikacijo, npr. v službi), reklamna pošta, spam, sumljiva pošta, zmedene in nesramne (žaljive, provokativne) pošiljke
*nevljudno je, če se na odgovor, ki smo ga prejeli, ne zahvalimo; tako mimogrede potrdimo njegov prejem 
*ker je poštne komunikacije toliko, da se včasih kakšno sporočilo spregleda, se izognemo nesporazumom tako, da pošiljatelju potrdimo prejem pomembne pošte, npr. take, v kateri nam pošilja članek za objavo, tekst za popravilo, korekture besedila, vabilo na sodelovanje ipd.
*na pošto je priporočljivo odgovarjati takoj, ker se v nasprotnem primeru začne dogajati, da se neodgovorjena sporočila pomaknejo pod spodnji rob zaslona oz. na naslednje strani in na odgovor počasi pozabimo; ker odgovarjanje na pošto zavzema že zajeten kos strokovnega vsakdana, si nekateri za pošto rezervirajo samo določene dneve v tednu 
*za strokovno komunikacijo bomo uporabljali standardno slovenščino in ne slenga ali narečja in držali se bomo pravopisa
**v manj formalnih položajih si mogoče lahko privoščimo, da v besedilu ostanejo zatipkanine ali da ne uporabljamo velikih začetnic 
**uporaba samih velikih črk je nezaželena, ker ustreza v govoru kričanju, pa še neestetska je
*poštni programi imajo privzeto, da pri odgovoru vgradijo besedilo pisma, na katero odgovarjamo; pri pisemskem pinkponku postane vlečka citiranih predhodnih pisem na dnu sporočila predolga in jo zato raje odstrižemo
*pisemski pregledovalniki predhodna pisma, na katera odgovarjamo, skrijejo za tri pike; pri menjavi naslovnikov v glavi se utegne zgoditi, da kdo v tej skriti vlečki najde besedilo, ki ni bilo namenjeno njemu, torej pred klikom na ''Pošlji'' pozorno preverimo tako naslovnike kot vsebino citirane korespondence
*več svojih poštnih naslovov (npr. pri Arnesu, Siolu, Gmailu) je racionalno urediti tako, da se z vseh pošta preusmerja samo na eno mesto
*izogibajmo se obsežnim priponkam tako, da jih raje postavimo na splet (recimo na Google Drive) in v pismu navedemo samo njihov spletni naslov
*datoteke v priponkah naj bodo v splošno poznanih in razširjenih formatih (doc, jpg, pdf, xlsx ipd.), sicer tvegamo, da jih manj uki prejemnik ne bo znal odpreti 
*prihranili bomo pri prostoru in času, če bomo odkljukali kot privzet golobesedilni format poštnih sporočil in ne html-besedilo (tj. táko s kurzivom, povezavami, emotikoni in slikami); v izjemnih primerih preklopimo na html 
*hranjenje poštnih sporočil oz. njihovo izvažanje v trajnejši arhivski format je pri poštnih programih nerodno in nezanesljivo, vsaj pri tistih zastonj; za pisma v formatu eml, dbx, mbx ipd. moramo na spletu poiskati konverterje, zato je priporočljivo, če jih periodično arhiviramo v golem besedilnem formatu txt, saj z njim pri branju ni težav

Nekatera priporočila zahtevajo nekoliko daljše pojasnilo, zato zaključujem seznam in nadaljujem z odstavčnimi razlagami.  

Pomanjkanje komunikacije je eden glavnih razlogov za nesporazume in konflikte med ljudmi, zato ni odveč ponoviti, da se je v dvomu treba oglasiti in nejasnosti skupaj s sogovorci (z dopisniki) odpraviti. Študentu so na voljo številni načini, da, celo prihod na učiteljeve ali asistentove govorilne ure, sicer pa v prvi vrsti preko pošte. Kadar gre za delikatne probleme, o katerih se nam po pošti zdi razpravljati zapleteno ali nerodno, takrat si bomo izbrali osebni pogovor, pa še nanj se bomo prijavili po pošti. Učitelji obveščajo cel razred z obvestili ali pošto v informacijskem sistemu, na inštitucionalni oglasni deski, na študentskem forumu, na razredni spletni strani (v spletni učilnici) oz. na spletni strani predmeta. Neobveščenost o nalogah ni nobeno opravičilo za to, da naloge niso bile opravljene. Bombardiranje učitelja s pošto je nasprotna skrajnost. Preden pritisnemo na gumb ''Pošlji'', dvakrat premislimo, če nismo česa pozabili, da ne pride do rafalnega dopolnjevanja, ki onesnažuje poštni nabiralnik, krade prejemniku čas in mu cefra živce. 

Poštni komunikaciji se ne more izogniti niti vratar,  kako bi se ji lahko akademski strokovnjak. Strokovnjak, ki kroži zgolj po svoji raziskovalni niši, ki v svoji samozadostnosti ne čuti potrebe po komunikaciji s strokovnimi kolegi, spominja na fevdalnega graščaka, ki se s svojega gradu odpravi le, kadar gre v vojsko. 

Nekateri korespondenti so navezani na pisanje pošte brez velikih začetnic. Navadi pripisujejo simbolni pomen: demonstrirala naj bi piščevo demokratično naziranje oz. egalitarizem, njegovo podpiranje neformalne komunikacije, odpor do reda zaradi reda samega in do vsega, kar propagirajo formalistično nastrojeni zagovorniki velike začetnice v pravopisno dvoumnih primerih.&lt;ref&gt;Debata na temo samih malih črk v strokovni korespondenci je na forumu Humanist potekala v letih 2009 in 2012: [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2009-March/007125.html 22.602 lower-case man] 9. mar. 2009, [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2009-March/007146.html 22.623 lowercase man] 17. mar. 2009, [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2009-March/007151.html 22.628 lowercase man (learning Indonesian)] 18. mar. 2009, [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2009-March/007181.html 22.656 lowercase man] 29. mar. 2009, [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-July/010095.html 26.191 uppercaselessness] 27. jul. 2012, [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-July/010099.html 26.195 uppercaselessness] in [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-July/010100.html 26.196 uppercaselessness &amp; machines of loving grace] 28. jul. 2012.&lt;/ref&gt; Pri kratkih sporočilih ljudem, ki jih poznamo in smo z njimi tudi osebno manj formalni, to gre, zaplete pa se takoj, ko v pismo skopiramo podatke iz drugih virov, recimo z dLiba ali iz Cobissa. Ker ti navedki vsebujejo tudi velike začetnice, delajo naše sporočilo pravopisno nehomogeno in povzročajo pri sprejemniku motnjo ali, če nas ne poznajo, celo nesporazum. Neredko se zgodi, da se pisec naknadno odloči pismo s samimi malimi črkami pravopisno standardizirati. Pri odločitvi za same male črke pa se piščeve izrazne svoboščine že nehajo. Opuščanje ločil v strokovni pisemski debati že ni več tolerirano, ker pač povzroča preveč nesporazumov. 

V vrstico ''Za: (To:)'' v glavi pošte vnesemo naslovnikov poštni naslov, v vrstico ''Kp:'' ('kopija', angl. ''Cc: 'carbon copy' '') vse tiste, ki jih v pismu ne nagovarjamo neposredno, ampak jim pošiljamo samo v vednost, v vrstico ''Skp:'' ('skrita kopija', angl. ''Bcc: 'blind carbon copy' '') pa prejemnike, ki jih želimo obvestiti tako, da jih drugi ne vidijo na seznamu prejemnikov. Razlogi za skrivanje prejemnikov so različni, najbolj samoumevna med njimi sta razloga spodobnosti in ekološke ozaveščenosti: kadar obveščamo večstoglavo množico in njihove naslove namesto pod ''Skp:'' navedemo v eno od predhodnih vrstic, se prejemnikom najprej po nepotrebnem pokaže na zaslonu vsa ta neizmerna množica. Takega sporočila si niti natisniti ne upa. In tudi če pametni poštni program številne prejemnike na zaslonu skrije, še vedno ostane pomislek, ali bi bilo prejemnikom prav, da se pojavljajo na seznamu na očeh vsem drugim. Pošta z več strani dolgim seznamom prejemnikov je očiten znak pošiljateljeve neotesanosti ali pa računalniške nepismenosti.

Grda razvada in onesnaževanje je prepošiljanje pisem, včasih celo tako, da se vsebina pri vsakem nadaljnjem pošiljanju podvoji, in odgovarjanje vsem naslovnikom, kadar to ni ravno nujno. Urednik npr. povabi k sodelovanju v jubilejnem zborniku 50 izbranih kolegov. Ker želi, da vidijo, kdo vse je bil povabljen (od tega je odvisna odločitev marsikoga med njimi, ali bo sodeloval ali ne), je njihove naslove zapisal kar v prvo vrstico ''Za:'' Prejemniki naj pazijo, da odgovorijo samo pošiljatelju, ne pa da s pritiskom na ''Odgovori vsem'' hkrati vznemirjajo še preostalih 49 kolegov. 

Daljša pisma koncipiramo v urejevalniku in jih potem prekopiramo v okno za novo pošto. Pri tem se zgodi, da namesto ene prazne vrstice za odstavek dobimo na zaslonu tri in podobne grdobije, ki sicer niso usodne, so pa grde in se zato spodobi, da jih pred pošiljanjem odpravimo. Kadar kopiramo v nasprotno smer, iz poštnega sporočila v urejevalnik, pa se namesto odstavkov znajdejo na zaslonu samo prelomi vrstice, ki pri nadaljnjem urejanju povzročajo težave; s preprosto serijsko zamenjavo znaka za prelom vrstice (&lt;code&gt;^|&lt;/code&gt;) s presledkom in dveh zaporednih prelomov vrstice z znakom za odstavek (&lt;code&gt;^p&lt;/code&gt;) rešimo težavo. Seveda pa moramo te sicer nevidne znake na zaslonu najprej videti, kar dosežemo z ustrezno izbiro v meniju, v Wordu npr. s pritiskom na ikono paragrafa ([[File:Indentation.png|20 px]]).

Naslavljanje spravlja marsikoga v hude zadrege, pa naj gre za pošto ali kakšne drugačne oblike komunikacije. Lahko je angleško govorečim, ki jim ''you'' pomeni tako 'ti' kot 'vi', v slovenščini pa se je treba odločiti, ali bomo naslovnika tikali ali vikali. Študent, ki pride s kakšne ameriške univerze, bo hitro privolil v tikanje, ker je v osebni komunikaciji tam raba osebnih imen, tudi ko gre za učitelja, pogostejša kot v bolj zategnjeni Evropi, kjer zna kakšen zadrtež tikanje v seminarju razumeti celo kot obliko nesramnosti oz. nadlegovanja. V časih socialističnega tovarištva je bilo tikanje med akademskimi kolegi običajnejše kot danes, ko se namesto s tovariši naslavljamo z gospodi. Sploh ni več tako izjemno, da v seminarju študentka vika svojo komaj leto starejšo kolegico, ko ta, sveže sfrizirana, predstavlja diplomsko nalogo. Uporaba Wikipedije v seminarju spet vnaša nove komunikacijske dileme. Na Wikipediji je zapovedano demokratično tikanje med sodelavci, ki tudi tako opozarja na njihovo enakopravnost, in v seminarju z vikanjem med učiteljem in študenti, ki je preko pogovornih strani wikiskupnosti seveda vidno, grobo motimo to lepo navado.

Kako bomo torej začeli pismo o strokovnih zadevah? Različno, odvisno od tega, ali gre za bolj ali manj formalno komunikacijo:

*na forumu: ''Dragi kolegi, Spoštovani kolegi'' (malo bolj distancirano), ''Ljuba srenja'' (če si lahko dovolimo nekaj šaljivosti), najbolje pa kar brez vljudnostnih nagovornih formul začnemo s temo
*starejše od sebe jaz nagovarjam takole: ''Spoštovani gospod profesor, Spoštovani prof. dr. Bernik'', in če nimajo naziva, ''Spoštovani Niko Grafenauer''; ''Cenjeni kolega'' mi zveni nekam preveč retorično privzdignjeno in se mu izogibam, vedno znova pa tehtam, ali bi pri naslovnicah uporabil žensko obliko priimka ali ne: odločim se za moško: ''Spoštovana gospa Repinc'' in ne ''Spoštovana gospa Repinčeva''
*običajna kombinacija pri nagovorih je vikanje + priimek ali tikanje + osebno ime, kombinacija vikanja in osebnega imena je nevtralna samo pri učiteljevem nagovoru študenta: ''Draga Špela, v referatu popravite še to in to''&lt;ref&gt;Nagovorne in poslovilne formule se v času spreminjajo. Naši modernisti so se nagovarjali v pismih s kombinacijo tikanja + priimka: ''Dragi Cankar, [...] te pozdravlja tvoj Župančič''.&lt;/ref&gt; 
*kadar se nam zdi vse drugo neprimerno, pride prav nevtralna zveza ''Spoštovana kolegica'' ali ''Draga kolegica''
*vrstnike v stroki, s katerimi se tikamo, nagovarjamo tako kot v zasebni korespondenci po osebnem imenu: ''Dragi Marjan, Spoštovana Evfemija'' (malo distancirano, recimo kot uvod v uredniško zavrnitev članka)
*nekateri želijo nagovornim formulam pobegniti z uporabo pogovornega ''Pozdravljeni!'', vendar so na koncu pisma v zadregi, če nočejo besede ponoviti v poslovilni frazi
*ločili za nagovorom sta lahko vejica ali klicaj, z besedilom lahko nadaljujemo v isti vrstici, lahko pa nagovor izpostavimo kot nekakšen naslov pisma v svojem odstavku
*pri nadaljnji izmenjavi pisem na isto temo, posebej če se dogaja rafalno, smemo nagovor izpustiti

Kako pismo o strokovnih rečeh zaključimo?

*''S spoštovanjem,'' (če nam je vseeno, ali se tako ponovi beseda iz nagovora; podpišemo se za vejico v isti vrsti ali pa v novi vrsti: pri naslovnikih, s katerimi se tikamo, zapišemo samo svoje osebno ime, tako tudi pri onih, ki jih vikamo, vendar ne želimo poudarjati komunikacijske distance)
*''Lepo vas pozdravljam,'' ''Lepo te pozdravljam,'' ''Z lepimi pozdravi,'' (pa smo se izognili dilemi vikanje/tikanje!), s kratico ''Lp,'' (pri uporabnikih interneta nevtralno, za kakšnega starejšega prejemnika mogoče že nekoliko nespoštljivo, kot da si nočemo vzeti časa za izpis cele fraze), tudi z malimi črkami (''lp,'')
* ''Z odličnim spoštovanjem'' je zastarelo, če ne celo ironično, ''Z dolžnim spoštovanjem,'' (kadar hočemo biti na fin način žaljivi, kar pa v strokovnem pisanju ne pride v poštev)
* ''Pozdrav,'' ''S pozdravi,'' (suho, občutljivejši prejemnik bi bil lahko že malo užaljen)
* kraj in datum, ki sta zaključevala papirnata pisma, nista potrebna; razen morda v uradnih dopisih, kjer namesto domačega kraja, kjer pismo pišemo, zapišemo kraj inštitucije, v kateri delamo ali v imenu katere pišemo

Podpis: 
*z imenom pri dopisnikih, ki se z njimi tikamo, in z imenom in priimkom pri tistih, ki se z njimi vikamo
* na dnu forumskega sporočila za dvema črticama -- z imenom in priimkom, samo z imenom ali s kraticami (''-- miran, -- mh'')
* na pogovorni strani wikijev se podpišemo s klikom na ikono svinčnika, kar na zaslonu napravi dva vezaja in štiri tilde (&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;--~~~~&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, lahko jih natipkamo tudi ročno, tildo dobimo s kombinacijo &lt;Alt&gt; + &lt;126&gt; na numeričnem delu tipkovnice), ko pa spravimo, se nam nariše ime, s katerim smo prijavljeni, in datum: ''--[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:39, 22. november 2013 (UTC)''

Na obrazcih, ki se z njimi prijavljamo za štipendije, študijska potovanja, subvencije, pišemo ocene, priporočila, ekspertize ipd., zahtevajo uradniki poleg žiga še lastnoročni podpis. Nekdaj je zadoščalo, če so pomembneži svoj podpis nadomestili s kratico ''l. r.'' 'lastnoročno', ki je danes mrtev. Namesto njega poskušamo srečo s sliko svojega podpisa, kar nam prihrani stroške za pisemsko ovojnico in znamko ter pot na pošto, a kaj ko pismouški birokrati včasih takega podpisa ne sprejmejo, ker se jim zdi, da je manj avtentičen od tistega z roko, čeprav njihovo nezaupanje ne ustavi nobenega goljufa, samo poštenim ljudem krade čas in kravžlja živce. Svoj podpis vgradimo v pismo, če smo ga prej preslikali in spravili kot slikovno datoteko na disk. Immanuel Kant bi vgradil v sporočilo na wikijih svoj podpis takole: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[File:Immanuel Kant signature.svg|20 px]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, pod pismo kje drugje pa takole: [[File:Immanuel Kant signature.svg|70 px]]

Poštni program predvideva, da pismu damo naslov. Izberimo ga tako, da bo pomenljiv in kolikor mogoče specifičen, da bo čez leta mogoče pismo po njem najti, npr. ''Sestanek uredništva Slavistične revije za SR 2013, št. 3''.

Ponudniki poštnih storitev omogočajo elegantne oblike skupinske pisemske komunikacije, pri Googlu npr. Skupine (Google Groups), ki ukinja potrebo po vsakokratnem izbiranju naslovnikov in lajšajo izmenjavo dokumentov med člani skupine. 

V starih dobrih časih je pismar  prešel k sklepnim stavkom, ko je opazil, da ima do spodnjega roba pisemske strani samo še tri vrstice. Tako se je pismo izšlo na enem listu in ni bilo treba začenjati novega. Ravnanje bi bilo iz ekoloških razlogov na mestu tudi danes, ne toliko pri piscih pisem kot pri sestavljavcih obrazcev, ki grešijo dvojno: najprej z zastavljanjem neumnih vprašanj, na katera celo pametni ljudje ne znajo odgovoriti, in drugič z malomarnim razpolaganjem s prostorom. Sestavite za božjo voljo svoje šlampaste formularje brez odvečnih praznih vrstic tako, da se tekst izteče lepo do konca strani! Ker na naklonjeni odziv birokratov ni računati, pozivam izpolnjevalce obrazcev k črtanju odvečnih polj, zmanjševanju fonta, oženju vrstičnega in odstavčnega razmika ter širjenju zrcala strani. Obrazci takega poseganja praviloma ne dovolijo (dovolijo nam samo vpise v polja), dokler v urejevalniku (tam nekje v meniju desno zgoraj) ne ukinemo zaščite blokiranih delov strani; mimogrede lahko potem popravimo še pravopisne napake in zatipkanine v njih. 

Zelo neozaveščeno se obnašamo pri naslavljanju dokumentov, ki jih spravljamo na računalnik in pošiljamo v priponkah. Včasih je preglavice povzročala zamejena dolžina imena datoteke, potem strešice v njih, presledki med besedami v imenu ali določena ločila, danes bi vse to moralo v principu delovati, pa vendar se pri določenih opravilih na računalniku pojavijo na teh točkah težave, recimo pri ftp-prometu z datotekami. Pri naslavljanju sledimo naslednjim načelom:

*ime naj bo kratko
*pomenljivo (vsebuje skrajšani naslov oz. ime teme)
*enolično, da se v računalniški mapi v seznamu lepo razporedijo po abecedi 
*namesto presledkov naj vsebuje spodnjo črto, brez strešic in brez velikih črk
*variante naj se zaporedno številčijo in
*morebitni popravljavec dokumenta na koncu dopiše svoje začetnice

Kadar odpošljemo izpolnjen obrazec ali članek uredniku, ki pripravlja številko revije ali zbornik ali zbira prijave za konferenco, naj bo na začetku imena tudi naš priimek, da mu ne bo treba kukati v njegovo vsebino in ga bo lažje arhiviral in našel v množici drugih.

Nekaj zgledov: 
*zigon_marija_prezihove_matere_diplomska_naloga3.doc (3. verzija dokumenta)
*hladnik_prijava_na_obdobja.rtf
*marijan_dovic_feljtonski_roman_up.docx (Dovićev članek s popravki Urške Perenič)

Kako bomo komunicirali s tujci? Če razumejo slovensko, se nam ni treba mučiti s tujim jezikom, razen če se ne želimo mimogrede uriti v njem, se prejemniku podobrikati ali se pred njim pohvaliti z jezikovnim znanjem. Googlov ali kateri drug prevajalnik nam pri tem (z izjemo zelo preprostih formulacij) ne bo dosti koristil, bolj za razumevanje besedil v jezikih, ki jih ne znamo ali ne znamo dovolj dobro, pač pa je koristno, kadar smo v dilemi, v iskalnik (v narekovajih!) vpisati  tujejezično frazo, ki smo jo nameravali uporabiti, in preveriti, ali res obstaja ali pa se nam je samo tako zdelo. Če je zadetkov s tremi ali štirimi zaporednimi besedami komaj za vzorec in so bile fraze uporabljene zunaj matičnih držav, smemo domnevati, da gre za napačne ali kalkirane prevode. 

Izbira jezika je pri izmenjavi strokovnih in znanstvenih informacij v zasebni korespondenci lahko pragmatična ali spontana, drugače je z uradno korespondenco ob organizaciji predavanj, konferenc ali projektov, kjer naj se udeleženci za uporabo jezika ali jezikov vnaprej dogovorijo tako, da ne bo prihajalo do komunikacijskih nesporazumov in da obenem ne bo prišlo do diskriminacije enega jezika v korist drugega. O jezikih znanstvenih konferenc in objav pa [[Nova pisarija#Izbira jezika|na drugem mestu]].

=====Socialna omrežja=====

[[:w:sl:Spletno socialno omrežje|Socialna omrežja]]&lt;ref&gt;Poslovenjena oblika ''družabna omrežja'' je štirikrat pogostejša od prevoda ''družbena omrežja''.&lt;/ref&gt; je ime za načine družbene komunikacije, ki jih je prinesla nova socialna paradigma, tj. informacijska družba s svojo participativno kulturo. V tehnološkem smislu gre za Splet 2.0, ki enosmerno komunikacijo med producentom informacij k njihovemu porabniku spreminja v dvosmerno, tako da uporabnik informacij postaja njihov producent in je tako v vedno enakopravnejšem komunikacijskem odnosu. Ključne besede socialnih omrežij s pozitivnim socialnim nabojem so skupnost, kooperativnost in kolaboracija, množičenje, kar vse omogočajo šele računalniki (''[[:w:en:Computer-supported cooperative work|CSCW]] Computer-supported cooperative work''), kritična teorija pa jih uporablja tudi v zvezi s pojmi z negativno konotacijo, kot so eksploatacija, komercializacija, nadzor, izguba zasebnosti.

Socialna omrežja se razlikujejo v funkcijah: Facebook in LinkedIn služita zasebni komunikaciji in vzdrževanju skupnosti, YouTube spada v skupino spletišč za izmenjavo vsebin, Blogspot in WordPress sta za pisanje dnevnikov, wikiji za tiste, ki bi radi prispevali k skupnemu znanju. Socialna omrežja na različne načine kombinirajo internetne tehnologije pošto, spletne strani, slike, video, kramljanje, spominsko knjigo (''guest book''), iskanje in adresarje.

Najpopularnejše omrežje je z 1,2 milijarde uporabnikov Facebook (avg. 2015 1,6 milijarde), sledi YouTube z eno milijardo, Google+, Twitter, Instagram (za izmenjavo slik) itd.&lt;ref&gt;Če v statistiko pritegnemo še druga popularna spletišča, je njihovo zaporedje takole: Google 46 % uporabnikov, Facebook 44 %, YouTube 33 %, Yahoo 21 % ... Amazon in Twitter po 7,4 %, LinkedIn 5 % itd. Internet uporablja 69 % populacije, kar uvršča Slovenijo nekam na sredino med nordijske dežele z več kot 90 % uporabnikov in Balkan z manj kot 50 % uporabnikov (Internet ob koncu leta 2013. ''Delo'' 28. dec. 2013. 12).&lt;/ref&gt; Primerjava najpopularnejših spletišč s tistimi pred desetimi leti pokaže, kako kratko življenjsko dobo imajo kljub milijonom uporabnikov in da bo čez deset let spletna pokrajina gotovo spet drugačna.

Socialna omrežja sicer niso medij, ki bi bil pisan na kožo človekovim strokovnim in znanstvenim prizadevanjem, ampak so namenjena njegovim potrebam po druženju in vsakdanji komunikaciji, ker pa se sfera prostega časa in poklicnega udejstvovanja vedno bolj prepletata, lahko pričakujemo, da bo del prispevkov na socialnih omrežjih zanimiv tudi s strokovnega vidika. Aktualno slovensko literarno vedo oblikuje okrog 150 akterjev (učiteljev in raziskovalcev, ki objavljajo v strokovnem tisku), kar slučajno in posrečeno ustreza Dunbarjevemu številu (''[[:w:en:Dunbar's number|Dunbar's number]]''), tj. maksimalnemu številu stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik. Koncept strok se zaradi vpliva novih oblik komunikacije spreminja. Stroke se ne artikulirajo več samo skozi projekte, knjige, članke, konference, razstave, ki jih pripravljajo profesionalci, ampak podobo stroke sooblikujejo tudi blogi, Facebook, »neuradna« spletišča (npr. genealogije, sloji pisateljev na Geopediji, spletišča priljubljenih pisateljev, ki jih oblikujejo njihovi častilci),&lt;ref&gt;Nezanemarljivo literarnozgodovinsko težo ima npr. zgledno urejeno wikispletišče Karla Maya [http://karl-may-wiki.de/index.php/Hauptseite Das Karl-May-Wiki.]&lt;/ref&gt; wikiji in diskusijski forumi s prispevki zainteresiranih laikov.&lt;ref&gt;Za študij bralskega odziva je npr. nepogrešljiv obisk foruma [http://molji.over.net/ Knjižni molji] (tudi [http://med.over.net/forum5/list.php?33 Knjižni molji]).&lt;/ref&gt; Vsa ta mesta kreirajo novo strokovno prakso, ki v veliko večji meri kot nekdaj upošteva laičnega interesenta in je v tem smislu bolj demokratična. Posegajo po novih digitalnih orodjih, ki so izziv tudi za profesionalce, in tako prispevajo k povečevanju strokovne pismenosti.&lt;ref&gt;Raziskav prve svetovne vojne na Slovenskem npr. se niso prvi lotili akademski zgodovinarji, ampak zavzeti zbiralci; prva disertacija na to temo je šele iz leta 1990.&lt;/ref&gt; 

Facebook je pomemben za promocijo znanstvenoraziskovalnih, strokovnih, pedagoških in drugih akademskih informacij. Pojavil se je leta 2004 na univerzi z namenom povezovanja študentov, vendar je kmalu prerasel akademske okvire in je akademska populacija na Facebooku danes gotovo manjšinska. Akademska spletišča (dLib, ''Slavistična revija'', Academia.edu itd.) z ikono Facebooka na svojih straneh omogočajo uporabnikom, da povezavo na najdeno takoj veselo posredujejo svojim »prijateljem« na Facebooku. Ne samo posamezniki, ampak tudi organizacije (društva, revije, konference, fakultetni oddelki, študentje), ki jim je mar za javnost, na Facebooku (pa tudi drugod, na Twitterju ali blogu) pripravijo svoj profil in si po tej poti prizadevajo za povezanost skupnosti.&lt;ref&gt;Npr. [https://www.facebook.com/Academia.edu Academia.edu na Facebooku.]&lt;/ref&gt; Za vpogled v Facebookov socialni servis se je treba registrirati oz. se pustiti vanj povabiti. Ker sem eden izmed redkih Slovencev brez profila na Facebooku in o njem zato vse premalo vem, da bi si upal napisati poglavje, prosim koga izmed kolegov literarnih zgodovinarjev ali humanistov vobče, ki je tam kuhan in pečen, da tu iz svoje izkušnje dopiše, kako mu Facebook pomaga pri izmenjavi strokovnih informacij. Samo [[Nova pisarija#Socialna omrežja|semle]] naj klikne in začne pisati; bom že prečrtal, če mi ne bo všeč.

Taka »ljudska znanost« je izpostavljena mnogim nevarnostim. Na humanističnih področjih rada zaide v mitiziranje, to je v konstruiranje razlag, ki oblikujejo všečno podobo skupnosti in ji godijo (kar, roko na srce, počne tudi velik del »uradnih« strok). V slovenski (literarni) zgodovini so to miti o nacionalnokonstitutivni vlogi literatov in literature, o njeni avtohtonosti, o šibkih zvezah s slovanskim kulturnim zaledjem, zlasti s tistim na Balkanu in »za Karpati«, o plemenitem liku matere v njej, o upornosti in prvinskem demokratizmu Slovencev itd. Digitalizacija kulturne dediščine naplavlja primarna gradiva, ki jih je posamezni strokovnjak nekoč davno kot nepomembna izpustil, zdaj pa pri ljudskih zgodovinarjih zaradi tega vzbuja sum, da se jim nekaj prikriva in da gre za zaroto »uradne znanosti«. Kljub temu da nihče ni imun pred inštrumentalizacijo znanstvenih spoznanj, so laiki, ki se imajo pogosto za edine »prave raziskovalce«, vendarle bolj izpostavljeni pristranskosti kot profesionalci (te označujejo laiki kot indoktrinirane oz. režimske), ker ne poznajo dovolj konteksta, pomembnega za oblikovanje uravnoteženih sodb, ali ker jim za uravnotežene sodbe sploh ne gre. Opozicija med laiki in profesionalci ni zelo razločna; vedno se najdejo tudi profesionalci, ki iz takih ali drugačnih razlogov (največkrat političnih ali osebnokarierističnih) s svojo ekspertizo podpirajo in legitimirajo laična stališča.

Akademska srenja se vse premalo vključuje v javno debato in s tem ogroža svojo verodostojnost in svoj obstoj. Javni angažma namreč ne prinaša točk, pomembnih za akademsko kariero, zato pobudo prevzemajo laiki. Zgodovina, ki bi jo pisala zgolj »[[:w:sl:modrost množic|modrost množic]]« (''[[:w:en:Wisdom of the crowd|wisdom of the crowd]]''), bi bila nespametna zgodovina. Vendar bi bilo prav tako nespametno, če bi strokovno dejavnost množice, kakor se kaže v socialnih omrežjih, ignorirali, saj pomaga razumeti motivacijo, interes in kontekst zgodovinskega razmišljanja. Socialna omrežja se za razliko od profesionalnih združenj z domišljenimi recenzentskimi mehanizmi regulirajo sama in v glavnem uspešno izločajo moteče akterje. Kljub temu bi se morali v skrbi za znanstveno resnico v popularno diskusijo vključiti tudi profesionalci. Vendar ne več v privajeni avtoritativni vlogi (''sage on the stage''), ampak v vlogi kompetentnih pomočnikov (''guide on the side'').  

'''Berilo'''

*Leslie Madsen-Brooks. [http://quod.lib.umich.edu/d/dh/12230987.0001.001/1:5/--writing-history-in-the-digital-age?g=dculture;rgn=div1;view=fulltext;xc=1#5.1 “I nevertheless am a historian”: Digital Historical Practice and Malpractice around Black Confederate Soldiers.] ''Writing History in the Digital Age: A born-digital, open-review volume edited by Jack Dougherty and Kristen Nawrotzki'' (Spring 2012 version).

======Tvit======

[[:w:sl:tvit|Tvit]] (angl. ''[[:w:en:tweet|tweet]]'' 'čivk') je sporočilo v socialnem omrežju [[:w:sl:twitter|Twitter]] (''Čivkač''), ki je zaživelo leta 2006. Omejeno je na 140 znakov in jo imamo za obliko bloganja, mikrobloganje, reče se mu tudi »SMS interneta«. Več sto milijonov uporabnikov objavi več sto milijonov tvitov na dan. Vsebinsko je na prvem mestu zabava (glasba, zmenki ipd.), »resne« (politične, strokovne) tematike je samo za vzorec in še znotraj tega je izvirnih informacij komaj za tretjino, večinski promet s tviti pa obsega retvite (RT@, tj. nekakšno tvitarsko všečkanje) in komentarje. Podjetje ima status profitne organizacije in služi s prodajo naslovov interesnih skupnosti oglaševalcem.

Sporočila s svojo kračino spominjajo na formalne omejitve pri pisanju kratkih pesniških oblik, npr. haikuja, in na sestavljanje aforizmov in so že bila, tako kot SMS-sporočila, uporabljena tudi v literarne namene. Razširjen je med elektronsko bolj ozaveščenimi humanisti: na DH-konferenci 2006 je tvitalo 50 % udeležencev, istočasno na konvenciji MLA, kjer so bili zbrani tradicionalni humanisti, samo 3 %. Jeziki so bili na Twitterju zastopani v zaporedju angleščina (34 %), japonščina (16 %), španščina, malajščina, portugalščina, arabščina, francoščina, turščina, tajščina, korejščina.&lt;ref&gt;Svet na Twitterju. ''Delo'' 14. dec. 2013. 14.&lt;/ref&gt; Med zavzetimi uporabniki tega medija so humanisti s statusom [[:w:sl:javni intelektualec|javnega intelektualca]], ki z nabiranjem »sledilcev« širijo svoj vplivnostni krog.

Strokovno zainteresirani pisec se lahko odloči, da bo objavljal samo tvite na strokovno temo in da svojemu tvitu ustrezno ime, npr. ''@romani'', na [https://twitter.com Twitter] prijavi svojo akademsko inštitucijo ali časopis, ki ga ureja. Uporabniki objave na isto temo združijo pod imena, ki se začenjajo z grabljicami, [https://twitter.com/search?q=%23THATCamp&amp;src=hash #THATCamp] npr. združuje tvite na temo letnih srečanj digitalnih humanistov (The Humanities and Technology Camp). Tviti vsebujejo besedila, povezave, slike, citate drugih tvitov oz. odzive nanje, naslove priporočljivega berila itd., tvitanje služi torej v prvi vrsti promociji in diseminaciji strokovnih objav. Ko na [http://twitter.com Twitterju] odtipkam iskalni izraz ''digital humanities'', dobim zadetke na to temo in zadetke tvitarjev, ki imajo v svojem imenu ta izraz. Med slovenskimi tvitarji (tviteraši, tvitovci, tviterati :)&lt;ref&gt;Žiga Turk. [http://blog.zturk.com/2009/10/tviterminologija.html Tviterminologija.] ČAS-OPIS: Ustvarjalnost, podjetnost, samozavest [blog Žiga Turka]. 26. okt. 2009.&lt;/ref&gt; literarnih zgodovinarjev nisem našel, če kdo od njih pogreša tu svoje ime, naj ga vpiše v opombo. Tvit bomo zaradi njegove kračine citirali v celoti, vir pa takoj za citatom, postavljati ga v seznam literature bi bilo pretirano. Tule je zgled citiranja naročene objave na Twitterju (in obenem lep primerek tehnike [[:w:en:mise en abyme|''mise en abyme'']] 'samosklicevanja' :)

{|
|[[File:Npis_tvit.jpg|sličica|600px|Čivk za ''Novo pisarijo'']]
|}

::Objavljam, da bo avtor objavo lahko dal za zgled citiranja na Twitterju: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija (Mira Hladnik @mhladn. [https://twitter.com/mhladn/status/432411437713989633 Twitter 9. feb. 2014]).

Tviti so skupaj z blogi in linki na druga socialna omrežja nekakšna obvezna promocijska spremljava pomembnih strokovnih dogodkov in objav. Ob izidu zbornika ''Defining Digital Humanities'' 2013 so se tviti ob njem zbirali [https://twitter.com/DefiningDH na posebnem mestu:]

{|
|[[File:tvit.jpg|sličica|240px|Tviti inštitucije DigitalHumanitiesNow @dhnow]]
|[[File:DH_twiter.jpg|sličica|350px|Tviti na @dhnow ob knjigi ''Defining DH'']]
|}

»Editors' Choice: Highlights from a Year of DHNow http://dhnow.org/1hrnben« (DigitalHumanitiesNow @dhnow. [https://twitter.com/dhnow/statuses/414078094837026816 Twitter 20. dec. 2013]).

======Drugo======

Pod neoprijemljivim naslovom ''Drugo'' se bomo dotaknili drugih mejnih načinov strokovne komunikacije znotraj socialnih omrežij, ki povezujejo strokovni segment človeškega življenja z drugimi področji in jih zato ne smemo čisto zanemariti. 

Daljša strokovna sporočila najdemo na družabnem omrežju [[:w:en:LinkedIn|LinkedIn]]. Ker so tam objavljeni razpisi za akademske službe in projekte, je za raziskovalce vpis na LinkedIn skoraj neizogiben. Zanimiva bi utegnila biti takale mesta: 

*Digital Curation Group. [https://groups.google.com/forum/#!forum/digital-curation Google groups,] [http://www.linkedin.com/groups/Digital-Curation-Group-Profile-4158855.S.237184630 LinkedIn]
*[http://www.linkedin.com/groups/Digital-Humanities-3709223?gid=3709223&amp;trk=vsrp_groups_res_name&amp;trkInfo=VSRPsearchId%3A3115416631389816247041%2CVSRPtargetId%3A3709223%2CVSRPcmpt%3Aprimary Digital Humanities.] LinkedIn.
*[http://www.linkedin.com/groups/Digital-Humanities-Humanities-Computing-1936390?gid=1936390&amp;trk=vsrp_groups_res_name&amp;trkInfo=VSRPsearchId%3A3115416631389816337318%2CVSRPtargetId%3A1936390%2CVSRPcmpt%3Aprimary Digital Humanities / Humanities Computing.] LinkedIn.

Burno, vendar redko strokovno, je dogajanje v komentatorskih rubrikah časopisov. Komentatorske rubrike, ki jih odpirajo časopisi pod članki na spletu, ne spadajo v strokovno pisanje in večinoma tudi v publicistično ne. Zli sloves si je rubrika pridobila zaradi sovražnega, žaljivega in vulgarnega govora nemoderiranih anonimnih prispevkov. Drugačno kulturno raven in drugačno žanrsko pripadnost bi lahko pričakovali v okviru strokovnih časopisov, vendar ti te funkcije ne podpirajo. V komentatorski rubriki spletišč, kot je npr. Amazon, ne gre več vedno le za komentarje prodajanih knjig niti za založniško reklamo, ampak za prave recenzije.

=====Zagovor=====

Med »dramske« oblike strokovnega pogovarjanja spadajo zagovori akademskih spisov: referatov, seminarskih nalog, diplom, magisterijev, doktoratov, ki imajo status iniciacijskega obreda, ki spremlja strokovnjakov vstop v stanovsko družbo, v strokovni ceh, in mu podeli licenco za opravljanje ustreznih strokovnih dejavnosti. Mogoče bi bilo ravno tako dobro, če bi ga obravnavali v poglavju Govorna prezentacija, bolj na silo pa v poglavju o strokovnih žanrih. Bolj ko je strokovno življenje kompleksno, več regulacije zahteva in pogosteje se soočamo s formalizacijo njegovih diskurzov. Včasih je bil protokol predviden samo za magisterije in doktorate, zdaj pa se do nesimpatičnih razsežnosti regulira tudi na nižjih izobrazbenih stopnjah. Fakultetni senati sprejemajo natančna pravila za izbiro in prijavo teme, izbiro in potrditev mentorja, za sodelovanje somentorjev, oddajo izdelka in njegovo oceno, prijavo zagovora, določitev komisije za zagovor, sprejem ocen, ki jih oblikujejo člani komisije, najavo javnega zagovora in njegovo izvedbo, oceno in razglasitev, tako da zagovori diplom niso več živahni seminarski dogodki, ampak so videti kot nekakšni mali doktorski zagovori. 

Med izpolnjevanjem formalnih zahtev, ki v najbolj obskurnih primerih diktirajo celo, kako morajo biti udeleženci oblečeni, utegne zbledeti glavni smisel takega dogodka, ki je v strokovni diskusiji o znanstvenih novostih, ki jih prinaša kandidatov izdelek. Nekoč je pri zagovorih doktoratov na humanističnih oddelkih glavna vloga pripadala mentorju, danes pa po zgledih iz naravoslovja vlogo predsednika komisije, ki moderira dogodek, prevzame najstarejši oz. najuglednejši član komisije, mentor pa se znajde v vlogi soodgovornega za izdelek in ga mora skupaj s kandidatom za pridobitev znanstvenega naslova braniti pred morebitno kritiko. Z redkimi izjemami se zagovori končajo z izrekom pozitivne ocene, saj v primeru nedozorelega akademskega spisa do zagovora niti ne pride, gredo pa strokovna soočanja včasih tudi v polemično smer in zagovora zato ni mogoče jemati samo kot prijeten strokovni ritual. Na nekaterih fakultetah je navada, da se na generalki izurijo za njegov gladek potek, slovesni razglasitvi pa praviloma sledi družabni del v bližnji gostilni, kamor kandidat povabi člane komisije, svoje bližnje in morda tudi strokovno publiko, ki je spremljala zagovor. Zagovor disertacije naj ne traja več kot dve uri, zagovori končnih izdelkov na nižjih akademskih stopnjah ustrezno manj.

Scenarij zagovora je približno takle:
*predsednik komisije pozdravi vse prisotne, predstavi člane komisije, pove, zakaj so se zbrali, in razloži potek dogajanja
*predstavi kandidata s podatki o njegovem življenju in šolanju, po stopnicah, ki so pripeljale do zagovora, in 
*prebere povzetek ocen disertacije; potem preda besedo 
*kandidatu, ki ima pol ure časa za povzetek svojega izdelka; spremljava s prosojnicami je zaželena, tudi izročki niso čisto brez smisla
*člani komisije v zaporedju, ki ga določi predsednik, ali po svojem dogovoru zastavijo kandidatu vprašanja, ne več kot tri vsak, oziroma komentirajo disertacijo; zlasti tiste točke, ki niso našle mesta v povzetku ocen
*predsednik že skraja vpraša kandidata, če bi želel za pripravo odgovorov četrt ure (v tem primeru publika in komisija za ta čas zapustita prostor) ali bi morda želel odgovarjati takoj; ker nekateri člani komisij kandidatu vprašanja zastavijo že prej ali kandidat dovolj dobro sluti, kaj ga bodo hoteli vprašati, se zgodi, da niti ne počaka na vsa vprašanja, ampak da nanja odgovarja sproti
*predsednik povpraša člane komisije, če so z odgovori zadovoljni (ta del se zna razviti v spontano strokovno debato) in
*dá priložnost za vprašanja tudi publiki
*komisija za nekaj minut zapusti prostor (ali pa to stori publika, če le ni prevelika), da se v miru dogovori za skupno oceno; če je ura že pozna, se dramatičnemu premoru odpove in kar takoj
*slovesno razglasi (vsi vstanejo, tudi publika), da je bil zagovor uspešen, in sporoči, kakšen naslov si je z njim pridobil kandidat
*dogodek zaključijo čestitke in morebitna obdarovanja

===Literarna kritika===

Z literarno kritiko se v ''Novi pisariji'' ne bomo ukvarjali, zadošča sklic na [http://lit.ijs.si/sp_osp.html#kir poglavje o njej v ''Praktičnem spisovniku'',] ne bo pa odveč ilustrativno povzeti njene lastnosti, kakor jih je razbrala novinarka ob smrti vodilnega nemškega kritika Marcela Reicha-Ranickega.&lt;ref&gt;Tanja Petrič. Moje življenje z Marcelom Reich-Ranickim. ''Pogledi'' 13. nov. 2013. 12.&lt;/ref&gt; 

# Inštitucijo kritike poznajo samo demokratični sistemi.
# Kritik je dolžan upoštevati beročo publiko, ne pa zgolj ekspertna stališča, zato je njegovo pisanje na presečišču publicistike in znanosti. 
# Kritika je vedno subjektivna, objektivnih vrednostnih kriterijev ni.
# Reklamno pisanje enega avtorja o knjigi drugega avtorja ne spada med resne kritike.
# Prepoznavna lastnost kritike je polemičnost.
# Na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna.
# Kritika naj bo jasna, prepričljiva in poučna.
# Kritika naj tudi zabava.
# Kritika ne vpliva veliko na branje knjig, bralce le ozavešča.
# Kritik si neredko nakoplje nad glavo sovraštvo avtorja in njegovih prijateljev.

Poudariti velja razliko med literarno in strokovno kritiko. Predmet prve je literarno delo (pesniška zbirka, roman), predmet druge pa strokovno ali znanstveno delo (npr. literarnozgodovinska monografija, nova številka znanstvene revije). Po inerciji imajo literarne kritike status publicističnih besedil, strokovne kritike pa status strokovnih besedil, kadar so poglobljene in ustrezno obsežne, jih uvrstijo lahko celo v kategorijo znanstvenih besedil. Seveda kritike v posameznih primerih od te načelne opredelitve lahko močno odstopajo, vendar to dejstvo ne ukinja razlik med žanroma. Literarne kritike najdemo v ustreznih rubrikah dnevnega tiska (npr. ''Književni listi'' ''Dela'') in v literarnih in kulturnih revijah, strokovne kritike pa v strokovnih revijah (npr. v ''Slavistični reviji''), v manj stremljivem obsegu pa tudi v dnevnem tisku.  

Tako kot pri drugih žanrih spletna objava kritike rahlja žanrska pravila in prispeva k deležu nesporazumov. Spet ne gre za novost, ki bi jo vpeljal šele splet, ampak za učinke, ki jih splet spodbuja. V mislih imam parodično literarno kritiko&lt;ref&gt;Andraž Jež. [http://www.ludliteratura.si/branje/proza/andrej-hocevar/ Andrej Hočevar.] ''LUD Literatura'' 16. jan. 2013.&lt;/ref&gt; in parodično strokovno kritiko.&lt;ref&gt;Barbara Leban. [http://www.ludliteratura.si/kritika-komentar/srecna-ker-sem-zenska-poskus-narobne-kritike/?utm_source=newsletter&amp;utm_medium=email&amp;utm_campaign=obvescevalnik Srečna, ker sem ženska: Poskus narobne kritike] [Kliči me po imenu. Izbor iz krajše proze slovenskih avtoric. Ur. Silvija Borovnik. Ljubljana: Študentska založba, 2013.] LUD Literatura 23. jan. 2014. Za poročilo o podobnih nesporazumih okrog strokovne kritike v času pred spletom glej Miran Hladnik. [[:v:sl:Slovenske literarne potegavščine#Sweet Sylvia|Slovenske literarne potegavščine]]. Wikiverza 13. jan. 2013.&lt;/ref&gt;

'''Dodatno branje'''

*Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/sp_osp.html#kir Kritika in recenzija.] ''Praktični spisovnik''. Ljubljana: FF, 2002.
*Robert Jereb. ''Struktura in funkcija literarne kritike: Na primeru sodobnega slovenskega romana: Doktorska disertacija''. Idrija, 2009. {{COBISS|ID=251740416}}

===Enciklopedični članek===

Enciklopedični članki (gl. tudi poglavje [[Nova pisarija#Enciklopedijsko geslo|Enciklopedijsko geslo]]) se od drugih vrst strokovnega pisanja razlikujejo najprej po zahtevi za večjo jedrnatost oz. konciznost. Ker je pisanje enciklopedičnih člankov tako rekoč vzorčna oblika današnjega strokovnega pisanja, enciklopedično jedrnatost pričakujemo in princip leksikonskega sloga uveljavljamo tudi v strokovnih žanrih, kjer je bila toleranca do slogovno manj ekonomičnega izražanja doslej večja, tj. v razpravah in referatih. Enciklopedični članki se odpovedujejo anekdotičnosti, izpuščajo prepodrobne informacije, ki se nanašajo na druga kulturna okolja, ker jih zainteresirani lahko najde v lokalnih Wikipedijah, črtajo se ponavljanja, fraze z nizko informativno vrednostjo in retorične figure.

Poudarjeno se za Wikipedijo zahteva upoštevanje naslednjih načel:
*soglasnost, sodelovanje, strpnost, tj. upoštevanje drugih piscev
*vrednostna nevtralnost (zato je prepovedano pisanje gesel o samem sebi in so odveč opredeljevanje,  zavzemanje ali aktivizem)

====Biografski članek====

Pravila za pisanje gesel o osebah so dokaj jasna in ne odpirajo toliko dilem kot gesla o pojmih. Literarnovedne narave so gesla o literarnih avtorjih, urednikih, založnikih, kritikih, literarnih zgodovinarjih, mecenih in drugih akterjih v literarnem sistemu. Kriteriji, koga izbrati za vpis, se s časom spreminjajo. Zgodnejši cilj spletnih enciklopedij je bil popis osebnosti, ki so bile že vključene v tiskane leksikone in enciklopedije, ko pa so ti v grobem pokriti, napoči potreba po vključevanju mlajših kreativnih osebnosti, ki jih leksikografska produkcija še ni utegnila zajeti, in osebnosti, ki jih svojčas zaradi tega, ker so jih imeli za marginalne, niso predvideli za enciklopedični popis. Pri izbiri novih slovenskih literarnih zgodovinarjev za vpis v Wikipedijo sta imela težo zlasti dva kriterija: avtorstvo strokovne ali znanstvene monografije in znanstvena kompetenca, ki jo jamči doktorski naziv; v posameznih primerih je bil manjkajoči kriterij nadomeščen s kakšnim drugim pomembnim razlogom: splošni kulturni pomen ali dejavnost na sosednjem področju. 

Za enciklopedični vpis najprej kandidirajo tiste osebe, ki se pogosto pojavljajo v drugih geslih, bodisi v navadnem besedilu bodisi kot slepa hiperpovezava, predvidena za geslo. Prepriča tudi njihova uvrstitev na različne sezname, npr. prešernoslovcev, verzologov, didaktikov ipd. Povprečni obseg biografskih gesel raste, gesla se izpopolnjujejo s podatki, ki ob zametku še niso bili dosegljivi, in opremljajo s povezavami, ki so šele z razrastom Wikipedije postale smiselne. Študentom, ki v višjih letnikih izpopolnjujejo že napisana gesla (tega dela je veliko več kot pisanja novih gesel), so namenjena naslednja navodila.

*najdi druga gesla na Wikipediji, ki omenjajo osebo, in uskladi informacije v njih
:*preveri, ali je na seznamu slovenskih pisateljev/pisateljic, dopolni podatke
*koliko je oseb s tem priimkom in ali so med seboj povezane 
*preberi [[:w:sl:Wikipedija:Slogovni priročnik/Biografije|Slogovni priročnik &gt; Biografski članki na Wikipediji]]
**standardna poglavja biografskega članka so Življenje, Delo, Bibliografija, včasih posebej tudi Nagrade in Poimenovanja po osebi, običajno je v desnem zgornjem kotu fotografija osebe, proti koncu članka pa poglavja Glej tudi (kamor alinejsko navedemo gesla na Wikipediji, ki se povezujejo z osebo, tudi povezavo na [[:w:sl:Portal:Literatura|literarni portal]]), Zunanje povezave (kamor navedemo spletne naslove na temo) in Viri (ki običajno zajemajo tiskane vire, iz katerih smo črpali informacije za članek); geslo uvaja kratka enovrstična ali dvovrstična oznaka osebnosti, sklepajo pa kategorije, v katerih želimo, da se pojavi
**popravi naslov poglavja &lt;s&gt;Življenjepis&lt;/s&gt; &gt; Življenje
**če manjkajo, dodaj poglavja Bibliografija, Viri, Glej tudi
*standardiziraj podpoglavja v razdelku Bibliografija: Romani, Kratka proza, Drama, Pesmi, Za mladino, Prevodi, Dokumentarna literatura, Drugo
*v glavi črtaj poklic avtorja (duhovnik, učitelj ipd.), če po njem ni poznan
*poišči druga spletna mesta z omembo osebe
*v [http://www.cobiss.si/ Cobissu] poklikaj izbor pomembnih knjig osebe, ga spravi v košarico, izvozi v formatu RIS, uredi v Wordu in prenesi na Wikipedijo; uporabi predlogo Cobiss
*dodaj morebitne podnaslove
*preveri zadetke za avtorja na [http://dlib.si/ dLibu]
*iskanje po avtorjevem imenu in priimku v Novi besedi ne pride v poštev, ker ga je zaradi »varstva osebnih podatkov« preprečila Nataša Musar Pirc, pač pa po [https://viri.cjvt.si/gigafida/ Gigafidi]
*podatke o avtorju povzemi iz [http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenske biografije] in iz drugih leksikografskih virov
*konzultiraj ES, ''Enciklopedijo Slovenije'' 
*konzultiraj leksikon ''Slovenska književnost'' (tako kot ES ne, tudi tega splošnega vira ne citiramo, če pa že, potem takole: avtor članka: priimek in ime osebe. Leksikon Slovenska književnost, s. v.)
*konzultiraj Marjeta Žebovec, ''Slovenski književniki, rojeni [...]'' (gl. [[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt Romani#Kazala strokovnih knjig|Kazala strokovnih knjig]] na Wikipediji)
**dopiši, kar je novo, npr. kraj smrti in mesto pokopa
*poglej v [http://slovlit.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/dnsk.html diplomske naloge na slovenistiki], v seznamu virov navedi, kar je relevantno 
*poglej za pisateljem v kazalo in stvarno kazalo ''Slovenske književnosti 1945–1965'' – povzemi, kar je pomembno
*''Slovenska književnost, 3'' (2001), isto
*[[Slovenska književnost 1965–2015]] – razmislek, v katera poglavja vse (oz. v katere sezname) bi se dalo vključiti avtorjeva dela: založbe, naklade, žanri, revije, dogajališča, teme in motivi (učiteljica, dijakinja, šola, samomor, glasbenik) 
*ob pomanjkanju podatkov preveri dosje o osebi na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU
*rokopisni oddelek NUK: obstaja zapuščina?, dodati signaturo in podatke o vsebini
*vir informacij so tudi svojci (gl. telefonski imenik)
*obstaja umetniška upodobitev osebe? mogoče celo na javnem mestu? spominska plošča?; pridobi prosto dostopni posnetek kipa, rojstne hiše, groba ipd. (najbolje je, če slikaš kar sam) in ga postavi na Geopedijo v sloj [http://geopedia.si/#T184_x499072_y112072_s9_b4 Literarni spomeniki;] v članku na Wikipediji napravi povezavo na ta zapis 
*izberi predstavitveno sliko in jo postavi na Wikipedijo z ustrezno licenco
*če prostodostopne fotografije živečega avtorja ni, vzpostavi z njim zvezo, dogovori se za zmenek, fotografiraj ga z njegovim dovoljenjem ter sliko naloži v [[:commons:Glavna stran|Wikimedijino Zbirko]]
*poišči [http://grobovi.zale.si/ grob osebnosti na ljubljanskih Žalah] in dodaj povezavo nanj ter na pot do groba 
*naslove del uredi kronološko in jih polinkaj
*preveri kategorije na dnu gesla: črtaj nepotrebne in dodaj manjkajoče, npr. ''&lt;s&gt;Slovenski pedagogi&lt;/s&gt; &gt; Slovenski učitelji''
*vsebinske spremembe: 
:*izpust po nepotrebnem ponavljajočega se imena ali poklica avtorja
:*izpust nepotrebnih zaimkov (''v &lt;s&gt;njenem&lt;/s&gt; romanu &gt; v romanu'')
:*izpust floskul (''&lt;s&gt;opisovala je življenje v njegovih najrazličnejših oblikah&lt;/s&gt;'') 
:*nadomestilo napačno rabljenega termina realizem (''&lt;s&gt;realistično&lt;/s&gt; popisovala &gt; kritično in brez olepšavanja popisovala'')
*napravi povezave na avtorjevo ime v tistih geslih na Wikipediji, ki so povezana s pisateljem: kraj, kjer se je rodil, kraje, v katerih se dogajajo njegovi romani, pri temah, žanrih ipd.
*dopolni z avtorjevim imenom rubriki Rojstva in Smrti pri datumskih geslih, po zgledu [[:w:sl:3. december|3. decembra]] za Franceta Prešerna; je avtor dovolj poznan za vključitev v rubriko Na današnji dan?
*dopolni infopolje Pisec
*katera dela bomo vpisali v bibliografski seznam: samo knjižna, tudi strokovna? soavtorska? ponatise? 
** naslove knjig, ki bi lahko postale predmet samostojnega enciklopedičnega članka, polinkamo, podnaslovov in ločil v povezave ne vključimo, naslovi in podnaslovi knjig so ležeči, zadaj je letnica, Cobiss-id in v oklepaju žanrska oznaka ali tema romana
*po potrebi dodaj poglavje Nagrade in Poimenovanja
*dodaj oznako dela, npr. ljubezenski roman; oznake najdeš v kritikah (lahko so navedene v že obstoječem geslu o romanu) ali pa jo določiš po prelistavanju romana
*označi avtorjev opus po žanrih, temah in slogu
*napravi povezave na avtorjeva besedila na Wikiviru (uporabi predlogo &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{wikivir}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;) oz. dLibu in na slike na Wikimedia Commons (uporabi predlogo &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{kategorija v Zbirki}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;), če tam obstajajo
*počedi glavne nemarnosti v zatečenih geslih
*prilagajaj svoje urejanje sprotnim dogovorom v razredu
*na pogovorni strani predmeta, pri katerem nastaja članek, sporoči svoje dileme ali predloge drugim v razredu, da ne bo vsak zase odkrival Amerike
*nazadnje zbriši oznako škrbine na koncu gesla

====Članek o knjigi====

Pridejo v poštev vse knjige? Takih je vendar samo v slovenščini 5000 na leto in enciklopedični popis vsake izmed njih ni izvedljiv. Kaj pa samo leposlovnih (150 izvirnih in prvič natisnjenih romanov, 300 pesniških zbirk itd.)? Še vedno preveč za uborno število slovenskih wikipedistov, obenem pa premalo, ker popisati je treba vsaj še svetovno klasiko in uspešnice, tako na področju leposlovja kot stvarne literature. Prej bodo prišle na vrsto knjige izpod peresa avtorjev, ki so napisali več knjig, so poznani in imajo na Wikipediji že svoj biografski članek, ki so bili ponatiskovani, prevajani, predmet kritik, polemik, šolskih obravnav, predelav, prestavitev v druge medije ipd., ne more pa to biti edini kriterij za izbiro. Ko se literarnozgodovinski razred loti npr. sistematičnega popisa romanov 60. let 20. stoletja, bodo samostojni vnos doživela tudi osamljena besedila pozabljenih avtorjev. 

{|
|[[Slika:Kralj_ropotajocih.jpg|sličica|700px|Geslo o [[:w:sl:Miha Mazzini|Mazzinijevem]] romanu ''[[:w:sl:Kralj ropotajočih duhov|Kralj ropotajočih duhov]]''&lt;ref&gt;Če opaziš, da geslo nima vseh pričakovanih informacij – dopolni ga.&lt;/ref&gt;]]
|}

Na Wikipediji teče projekt popisa knjig z nekoliko preozkim naslovom [[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt Romani|Romani]]. Tam se postopoma oblikujejo predstave o zglednem geslu te vrste. Podatki o knjigah so formalizirani v [[Predloga:Infopolje Knjiga|infopolju knjiga]], glavne zahteve za članke o knjigah pa so razložene v [[:w:sl:Wikipedija:Napiši članek/knjiga|navodilih]]. Dodajmo iz seminarske izkušnje z njimi nekaj koristnih nasvetov. V mislih imamo gesla o romanih:

*za naslov gesla vzamemo naslov knjige, brez podnaslova
*zelo dolge naslove skrajšamo, tako da je v geslo ujet samo jedrni del naslova
*kratke naslove, ki so že zasedeni, opremimo z imenom avtorja v oklepaju ali letnico oz. naslovom časopisa, če avtor ni poznan
*glava gesla vsebuje samo bistvene podatke: poleg ponovljenega naslova v krepkih črkah še ime avtorja, letnico in žanr, redko še kakšno drugo pomembno lastnost, npr. »slovenski kultni roman 80. let 20. stoletja«
*v infopolju so nekateri podatki ponovljeni, nekateri pa na novo: avtor, naslov in podnaslov, kraj izdaje, založba, leto, zbirka, številka zvezka v zbirki, obseg v straneh in besedah, številka Cobiss, večinoma s povezavami
**bralcu pomagamo z opredelitvijo konstelacije oseb oz. s poimenovanjem njihovega medsebojnega razmerja (npr. ''ljubezenski trikotnik z dvema ženskama in enim moškim, posameznik v konfliktu z družbo, ljubezen dveh revnih'')
*povzetek dogajanja naj bo kratek in jedrnat (največ 500 besed)
*odgovori naj na vprašanja, kdo so akterji (z imeni glavnih oseb), kje in kdaj se dogaja, zakaj (s kakšnim namenom) in s kakšnim izidom se junakova akcija konča
**če gre za realna dogajališča, jih je treba opremiti s povezavami na ustrezna wikipedijska gesla, prav tako morebitne realne osebe, zgodovinske dogodke in pojme
*v infopolju naštejemo morebitne ponatise, prevode, ekranizacije, dramatizacije, uglasbitve in druge predelave
*simpatičen dodatek je fotografija naslovnice; najbolje je, če posnetek naredimo sami
*v infopolju označimo tudi, kdo je knjigo ilustriral, če ima posvetilo ipd. 
*besedilo žanrsko uvrstimo, mu določimo temo in ključne besede
*v poglavju o odmevu naštejemo literarne kritike, diplomska dela, literarnozgodovinske oznake, razprave in najbolj jedrnate izjave iz njih citiramo

Za vse to bo treba pogledati v Cobiss, na dLib, v natisnjene literarne zgodovine, literarnozgodovinske in literarnokritične monografije, v zbirke diplomskih nalog itd. Literarne kritike, ki so bile knjižno ponatisnjene, smo v veliki meri že izpisali v [[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt_Romani#Kazala_strokovnih_knjig|Kazala strokovnih knjig]] pri projektu Romani. Ker niso v glavnem imeniku slovenske Wikipedije, ampak v podrejenem imeniku, vodi do njih nekoliko nerodna pot, za katero je potrebno nekaj malega zvitosti. Če bi v iskalno polje na Wikipediji odtipkali naslov romana, bi nas prineslo neposredno na geslo o romanu, zato ga vtipkamo v ''[[:w:sl:Posebno:Iskanje|Napredni pogled]]'', do katerega pridemo v meniju (''Orodja &gt; Posebne strani &gt; Iskanje'') ali neposredno, če vtipkamo v iskalno polje kaj neobstoječega. Zbrišemo kljukico pred imenskim prostorom ''Osnovno iskanje'' in jo napravimo za iskanje po imenskem prostoru ''Wikipedija''. Naslov romana v iskalnem polju bo tako priklical na zaslon kazala knjig, ki iskani roman obravnavajo.  

{|
|[[File:Wpja napredno iskanje.jpg|thumb|700px|Napredno iskanje v Wikipediji]]
|}

Zdaj se je treba razgledati še po drugih geslih na Wikipediji, ki omenjajo roman, in te omembe povezati z našim člankom, če to ni slučajno storil že kdo pred nami. Strani spet najdemo v Naprednem pogledu, potem ko vtipkamo naslov romana, vendar tokrat v privzetem iskanju po osnovnem prostoru. 

Romane, prevedene v druge jezike, naročamo v popis v drugojezičnih Wikipedijah; komu drugemu kot tujim študentom na študijskem bivanju pri nas, namesto običajnih izpitnih obveznosti. Kako med seboj povežemo članke v različnih jezikih? Klikniti je treba na ''Uredi povezave'' pod izbiro ''V drugih jezikih'' na dnu stolpca levo in vpisati podatke. 

{|
|[[Slika:Interwiki.jpg|sličica|700px|Za interwikije skrbi sestrsko spletišče [[:w:en:Wikidata|Wikidata]].]]
|}

'''Naloga'''

*V smislu zgornjih navodil popravi in dopolni članek ''[[:w:sl:Ljubezni Sinjebradca|Ljubezni Sinjebradca]]''; ko to storiš, izbriši oznako škrbine v njem, za tole domačo nalogo pa poišči in vpiši semle naslov kakšne druge škrbine o literarnem delu.

===Učbenik===

Napotki v priročnikih strokovnega pisanja izhajajo iz ideala znanstvenega članka, kot da bi bila večinska strokovna usoda in kreativna udeležba v stroki raziskovanje in objavljanje znanstvenih razprav. Daleč od tega! Pisanje študij prakticirajo izbrani posamezniki, večji del stremljive strokovne populacije pa doletijo druge vrste pisne udeležbe, med katerimi je nezanemarljivo pisanje učbenikov. Prav ob učbenikih se je v kranjskem deželnem zboru 12. februarja 1866 odprlo vprašanje smiselnosti izobraževanja v slovenščini&lt;ref&gt;Ivan Prijatelj. ''Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848–1895, IV''. Ljubljana: DZS, 1961. 149–50; citirano v Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/prevodsl.html#4 Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi.] ''28. SSJLK: Zbornik predavanj''. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani, 1992. 109–19.&lt;/ref&gt; in s tem smiselnosti samostojne slovenske kulturne eksistence.

Specifike učbeniškega pisanja so:
*dialoškost, ki se kaže v poglavjih Vaje ali Naloge, v formatu delovnega zvezka oz. prostoru za bralčevo interaktivnost, z vprašanji in nagovornimi formami
*povzemanje in ponavljanje (poglavja Pomni, Povzetek, uvodno ponavljanje in utrjevanje predhodne snovi)
*poenostavljanje, oblikovanje kratkih in zapomnljivih definicij in naštevalnih nizov
*privlačna tipografija: barve, okvirčki, ozadja, ilustracije 
*skupinsko avtorstvo z urednikom na čelu
*povezovanje učbenikov v serije 

Pisec učbenika je hendikepiran z nujo po didaktično ustrezni redukciji gradiva, po izboru relevantnih tekstov, ki bodo v času, ki ga dodeljuje učni načrt, optimalno funkcionalni. Ker ne obstaja objektivna lestvica relevantnih avtorjev, tekstov, smeri itd., je v skušnjavi, da se pusti zapeljati velikemu manipulativnemu potencialu, ki ga prinaša nuja po selekciji, in v učbeniku uveljavi osebni interes: s preferiranjem avtorjev, ki mu ugajajo, založb, ki so mu prijazne, in literarne ideologije, h kateri se prišteva. 

Izdajanje učbenikov je zaradi visokih naklad lukrativen segment založniške dejavnosti, založbe prežijo na informacije, kateri avtor bo izbran za maturitetno berilo, da lahko pravočasno, pred konkurenco pripravijo didaktična gradiva zanj. Kadar jim uspe zavzeti monopolni položaj, ga na račun kupcev, šolarjev in dijakov, brezobzirno izkoristijo.&lt;ref&gt;Gl. npr. Irena Florjančič. [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2014/004793.html Zaslužkarstvo na račun maturantov.] SlovLit 16. apr. 2014 in sledeča sporočila na forumu.&lt;/ref&gt; V hlastanju po prvenstvu in zaslužku se dogajajo površnosti, zato morata šolska in akademska sfera delati za izključitev komercialnih založb in izdaje pripravljati v okviru neprofitnih izdajateljskih projektov. Spremembe prav gotovo ne bodo enostavne, saj založbe avtorjem učbenikov ponujajo nadpovprečno dobre honorarje in jih zavajajo k sodelovanju pri nečedni molži uporabnikov. Regulativno vlogo naj opravi šolsko ministrstvo s podporo prosto dostopnim elektronskim učbenikom pod licenco cc.  

Vrednostno razliko med razpravnim in učbeniškim pisanjem odraža njuno različno točkovanje za potrebe merjenja akademske odličnosti. Učbenik je vreden polovico znanstvene monografije, zaradi česar se lepi nanj načelno nezaupanje, ali je v akademskem okolju sploh potreben. Neredko so očitki na račun učbenika upravičeni:

*preočitno kaže svoj izvor v pripravah na predavanja, ki jim strukturo diktira enourna ali dvourna govorna izvedba; avtorji so učitelji praktiki, ki jim tlaka v razredu izčrpa moči za premišljeno oblikovanje teksta 
*narobe je, kadar želi biti učbenik le pomanjšana in poenostavljena oblika znanstvene monografije in ne upošteva svojega specifičnega namembnika
*informacije so oblikovane v zapomnljive definicije ali zaključene naštevalne podatkovne verige,&lt;ref&gt;Seznam je sicer perspektivna oblika organizacije informacij; moteče je, da so seznami, ki se pojavljajo v učbenikih, katekizemsko zaključeni: ''naštej tri ... pet ... deset ...''&lt;/ref&gt; primerne za reprodukcijo na izpitih, kar spodbuja reciklažo znanj, ki so sama sebi namen; zapomnljivost formulacije postane pomembnejša od njene ustreznosti resnici
*prizadevanje za katalogizacijo temeljnih znanj vodi v faktografsko naštevalnost 
*ker so spoznanja kompleksna, učbenik pa stremi k enostavnosti, se težko iztrga stereotipnim, prežvečenim in zdavnaj preseženim opredelitvam in konceptom (tak je npr. koncept literarnega razvoja ali slogovnih obdobij)
*moteč je prevelik delež nereflektiranih šolskih fraz oz. formulaičnega izražanja (''velja za, najpomembnejši predstavniki so, delimo na, poznamo, ločimo, razdelimo, uvrščamo, štejemo, umeščamo, je značilno, da, prevladuje, opazne so, pojavlja se, je pomemben, predvsem, poglavitni, najbolj ...'')

Tale priročnik ''Nova pisarija'' ima status učbenika. Namenjen je v prvi vrsti študentom na ljubljanski slovenistiki pa tudi študentom na drugih univerzitetnih slovenistikah, študentom in učiteljem literarnih predmetov, po izkušnji s predhodnim učbenikom ''Praktičnim spisovnikom'' pa bo lahko koristil tudi drugim pišočim humanistom in humanistično zainteresiranim iz drugih strok. Standardni primerek učbenika sicer ni, ker ugovarja nekaterim zgoraj naštetim tipičnim značilnostim učbenikov in ker odstopa s svojim spletnim formatom in slogom, želi pa biti učbeniško nazoren in »poučen«, kljub načelnim dvomom v učinkovitost nazorno predstavljenih informacij. Debata na forumu Humanist,&lt;ref&gt;Willard McCarty. [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2014-August/012217.html 28.262 making things difficult.] Humanist Discussion Group 15. avg. 2014.&lt;/ref&gt; ki se ji pridružujejo osebne pedagoške izkušnje, namreč sporoča, da je za študenta didaktično ustreznejša pomanjkljiva ali slaba informacija, ker ga animira in angažira za samostojno iskanje ustreznejših formulacij. Študentu torej ni smiselno lajšati poti do informacij, kar počnejo učbeniki, ampak jim jih otežiti in študenta zmesti. Začuden ugotavljam, kako malo študentov klikne na prosojnice, ki sem jih pripravil za lažjo pripravo na izpit in jih imajo na Wikiverzi ves čas pri roki, ali se sprehodi skozi digitalizirane članke, ki odgovarjajo na izpitna vprašanja; raje posežejo po zastarelih in pomanjkljivih zapiskih kolegic iz predhodnih študijskih generacij. Minimalistično lahko sklenem, da je učbenik koristen že zato, ker je pisca prisilil k razmisleku o aktualnih temah, ki bi se jim sicer ne posvetil tako intenzivno. Posameznega pozornega bralca, ki bo v njem našel kaj zase, hvaležno dojemam kot presežek.

'''Vaje'''

Popravi moteče stereotipne formulacije:
* Knjigo ''Dekameron'' sestavljajo pripovedi, med katerimi med najpomembnejše štejemo Novelo o sokolu.&lt;ref&gt;Knjigo ''Dekameron'' sestavljajo pripovedi, med katerimi je znamenita Novela o sokolu.&lt;/ref&gt;
* Romane delimo po zgradbi na tretjeosebne, kronikalne, pisemske, dnevniške itd.&lt;ref&gt;Po zgradbi so romani lahko tretjeosebni, kronikalni, pisemski, dnevniški itd.&lt;/ref&gt;
* Egipčansko književnost delimo na epiko in liriko.&lt;ref&gt;Egipčanska književnost je iz epike in lirike.&lt;/ref&gt; 
* V Vede se uvrščata religiozna nacionalna epa Mahabharata in Ramajana.&lt;ref&gt;Vede vsebujejo religiozna nacionalna epa Mahabharata in Ramajana.&lt;/ref&gt; 
*Indijsko književnost umeščamo v daljše časovno obdobje.&lt;ref&gt;Indijska književnost je cvetela v daljšem obdobju.&lt;/ref&gt;
* Za novelo je značilna dramatičnost.&lt;ref&gt;Dogajanje v noveli je dramatično.&lt;/ref&gt;
* Značilno za humaniste je, da v ljudeh začnejo spodbujati čut za lepoto in naravo.&lt;ref&gt;Humanisti spodbujajo čut za lepoto in naravo.&lt;/ref&gt; 
* Značilno je, da se renesansa razvija od začetkov zgodnjega kapitalizma, za katerega so značilna nova znanstvena in tehnična odkritja.&lt;ref&gt;Renesansa sovpada z zgodnjim kapitalizmom, ki so ga spodbudila nova znanstvena in tehnična odkritja.&lt;/ref&gt; 
* Za ep je značilno, da v poteku dogajanja ni nobene naglice.&lt;ref&gt;Ep se dogaja brez naglice.&lt;/ref&gt; 
* Za njegove komedije sta značilni tematizacija vsakdanjega življenja in ostra kritika politike. Za njegove književne osebe je značilno, da so čustvene in ambiciozne.&lt;ref&gt;V komedijah tematizira vsakdanje življenje in ostro kritizira politiko, dramske osebe so čustvene in ambiciozne.&lt;/ref&gt; 
* Med najbolj znane grške pisce tragedij uvrščamo Sofokleja, Ajshila in Evripida.&lt;ref&gt;Najbolj znani grški pisci tragedij so Sofoklej, Ajshil in Evripid.&lt;/ref&gt;
* V Staro zavezo umeščamo tudi psalme, med njimi je pomemben Psalm št. 130.&lt;ref&gt;Stara zaveza vsebuje knjigo psalmov.&lt;/ref&gt; 
* Komedija velja za šaljivo igro.&lt;ref&gt;Komedija je šaljiva igra.&lt;/ref&gt;
* Po priljubljenosti so zelo pomembno mesto zavzemale kratke zgodbe.&lt;ref&gt;Zelo so bile priljubljene kratke zgodbe.&lt;/ref&gt; 
* V komediji najdemo satirične, parodične in polemične odzive na družbeno dogajanje.&lt;ref&gt;Komedija se satirično, parodično in polemično odziva na družbeno dogajanje.&lt;/ref&gt;
* V himni prevladuje neposreden odnos do stvarnosti, izražen v realističnih opisih vsakdanjega življenja.&lt;ref&gt;Himno napolnjujejo neposredni opisi vsakdanjega življenja.&lt;/ref&gt;  
* Opazne so tudi posebnosti v jeziku in slogu: precej je nemških izposojenk.&lt;ref&gt;V jeziku je precej nemških izposojenk.&lt;/ref&gt; 
* V besedilu se pojavlja humor.&lt;ref&gt;Besedilo je humorno.&lt;/ref&gt;
* Razvoj literarnih vrst in zvrsti v renesansi (naslov poglavja)&lt;ref&gt;Literarne vrste in zvrsti v renesansi&lt;/ref&gt;
* Lirika je doživela višek v razvoju v zlati dobi rimske književnosti.&lt;ref&gt;Lirika je doživela višek v zlati dobi rimske književnosti. (Izjave tega tipa so problematične, ker iz njih napačno izhaja, da gre z literaturo po dosežku vrhunca samo še navzdol.)&lt;/ref&gt;
* Katere kulture so se v času antike razvijale na naših tleh?&lt;ref&gt;Katere kulture so živele v antiki na naših tleh?&lt;/ref&gt;
* V klasicizmu so se razvijale različne oblike polliterarne proze.&lt;ref&gt;V klasicizmu je nastajala polliterarna proza.&lt;/ref&gt; 
* V dramatiki so se razvile klasične tragedije, lahkotne rokokojevske komedije in druge komedije.&lt;ref&gt;Dramatiki so pisali klasične tragedije, lahkotne rokokojevske in druge komedije.&lt;/ref&gt; 
* Poznamo dve vrsti razvoja komedij.&lt;ref&gt;Obstajata dve vrsti komedij.&lt;/ref&gt; 
* Sledi atiško ali klasično obdobje, ki se je razvijalo v 5. in 4. stoletju pred štetjem.&lt;ref&gt;Sledi atiško ali klasično obdobje v 5. in 4. stoletju pred štetjem.&lt;/ref&gt;
* Arabska književnost se je začela razvijati v 6. stoletju in se je razvijala do leta 1400.&lt;ref&gt;Arabska književnost se je začela v 6. stoletju in je trajala do leta 1400.&lt;/ref&gt;

'''Literatura'''
*[[:w:en:Textbook|Textbook]]. Wikipedia, the free encyclopedia.
*[[:w:de:Lehrbuch|Lehrbuch]]. Wikipedia, die freie Enzyklopädie.
*''Slovenščina 8: i-učbenik za slovenščino v 8. razredu OŠ. Slovenščina 9: i-učbenik za slovenščino v 9. razredu OŠ. Slovenščina 1: i-učbenik za slovenščino v 1. letniku gimnazij''. [https://eucbeniki.sio.si/ i-učbeniki: Spletno mesto interaktivnih učbenikov.] Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Zadnja sprememba 29. mar. 2016.

===Strokovni blog===

[[:w:sl:blog|Blog]] (spletnik) je skrajšana oblika angleške besede ''weblog'' 'spletni dnevnik'. Programi za spletne dnevnike so primerni tudi za oblikovanje osebnega spletnega profila oz. za osebno spletno stran ali za spletno stran šolskega predmeta. Od številnih vsebinskih možnosti so za strokovni namen vabljivi področni blog (npr. o slovenski literarni zgodovini), blog na določeno temo (npr. o zgodovinskem romanu), lahko pa tudi osebni blog humanista, raziskovalca ali pedagoga, ki svoje izkušnje in nasvete sporoča strokovni skupnosti. Poznana blogarska&lt;ref&gt;Mogoče je ''blogovski'' ustreznejši pridevnik kot ''blogarski''; obe varianti daleč presega pridevnik ''blogerski'', tako kot raba samostalnika ''bloger'' desetkratno presega rabo samostalnika ''blogar'' (gl. [http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bloger Gigafida]); pridevnik ''bloški'' pa bi bil že preveč eksotičen :)&lt;/ref&gt; orodja, po katerih najpogosteje posegajo blogarska spletišča, so WordPress, Googlov Blogger, Siolov Blogos. Blog je primerna zvrst za politično diskusijo, za publiciste, ki oblikujejo javno mnenje ali spadajo med t. i. javne intelektualce, za estradnike in druge vidnejše javne osebnosti. Slovenski literarni zgodovinarji še ne čutimo potrebe po taki promociji svojih strokovnih dosežkov in spoznanj, svoj blog ima med njimi za zdaj le [http://aljosaharlamov.wordpress.com/ Aljoša Harlamov.] 

Izraz ''blog'' je iz leta 1997, pojav spletnih dnevnikov je komaj kaj starejši, platforme za množično bloganje pa so iz konca 90. let (''Blogger'' 1999). Blogi so zelo prispevali k porastu objavljanja, k deležu manj formaliziranih objav in k demitizaciji statusa »publiciranega avtorja«. Bolj ko znanstvenim so blizu publicističnim, žurnalističnim žanrom. Podobni so si v ritmu izhajanja (redno pisanje bloga pomeni dobro pisno prakso), loči pa jih odsotnost selekcije. Tradicija znanstvenega publiciranja je v osnovnih potezah nasprotna dnevniškemu objavljanju. Za objavo rezultatov si vzame čas, prispevki se medijo v dolgotrajnih recenzijskih postopkih, medtem ko se blogarji odzivajo instantno, tu je pomembna ažurnost. Med potezami, ki bloganje oddaljujejo od znanosti, navajajo pogosto anonimnost objav, avtorjev narcizem, njegovo obsedenost z medijem, postavljanje s slogom oziroma prevelik poudarek na izrazu. Ne bi pa smelo biti moteče, da blogi lahko računajo na precej širšo publiko, kot so ozki strokovni krogi, in pomirjujoče je, da tudi za bloge velja avtorska zaščita, torej da je avtorje blogov treba citirati z imenom in priimkom, če se le niso preveč dobro skrili. 

Spletni dnevnik ni nastal iz potrebe po arhiviranju spoznanj, pričakujemo lahko, da se bodo spletni naslovi objav s časom spremenili, medtem kot je pri znanosti zaradi sistema sklicevanja pomembna prav stalnost objav in »sledljivost virov«. Blogi so skupaj z drugimi načini internetne interakcije primerni za izmenjavo neobjavljenih znanstvenih spoznanj in za dialog med znanstveniki. Neformalna dnevniška komunikacija s kolegi je za znanstvenika zelo pomembna, saj krepi možnost dragocenih povratnih informacij in jih beza iz slonokoščenega stolpa, je pa táko pisanje tudi zasvojljivo in je za akademsko kariero ali pri iskanju službe lahko pogubno, če ga kolegi, ki o teh rečeh odločajo, razumejo kot investicijo energij v napačno smer. Bloganje je mogoče videti po eni strani kot nekakšno permanentno konferenčno komuniciranje, po drugi pa je primerljivo s predavanji; tudi predavanja ne prinašajo točk za akademsko napredovanje, vendar brez njih ne gre. 

Blogarske objave se izogibajo intenzivni argumentaciji in citiranju in niso podvržene recenziranju, zato nimajo znanstvenega statusa. Poskus vključitve blogov kot načina množičnega recenziranja se za zdaj ni obnesel; citatni indeksi omemb in komentarjev znanstvenih objav v blogih (še) ne indeksirajo. Tiskane revije so omejene s prostorom, zato delujejo po principu ''filtriraj, potem objavi'', pri čemer kriterije za filtriranje in selekcijske odločitve sprejemajo ozke ekspertne skupine. Blogi, ki težav s prostorom ne poznajo, pa delujejo po principu ''objavi, potem filtriraj''. Selekcijo opravi množica komentatorjev. Širši ko je diapazon perspektiv, bogatejša je razprava in verodostojnejše so odločitve, ki iz razprave izhajajo. Na spletu ni prostora za ekspertno avtoritativnost, upoštevati je treba tudi neekspertna, eksterna in popularna stališča. Da bi jih izzvali, se mora pisec potruditi za širšo razumljivost svojega sporočila. Večja branost mu priskrbi na spletu večjo vidnost (''page ranking''). Na ta način širi meje svoje profesije. Glavni dosežek blogov in podobnih komunikacijskih možnosti je večja povezanost in večja živost znanstvene skupnosti. Nasploh je splet prispeval k premiku težišča akademskega dela: to ni več izključno v produkciji in publiciranju znanstvenih informacij, ampak so  literarni zgodovinarji vedno pogosteje v vlogi kuratorjev, urednikov in recenzentov, ki informacije zbirajo, organizirajo, filtrirajo in kategorizirajo.   

'''Literatura in zgledi'''

*Alex Sayf Cummings in Jonathan Jarrett. [http://quod.lib.umich.edu/d/dh/12230987.0001.001/1:10/--writing-history-in-the-digital-age?g=dculture;rgn=div1;view=fulltext;xc=1#10.2 Only Typing? Informal Writing, Blogging and the Academy.] ''Writing History in the Digital Age: A born-digital, open-review volume''. Ur. Jack Dougherty in Kristen Nawrotzki. Pomlad 2012.
*Dan Cohen. [http://www.dancohen.org/2006/08/21/professors-start-your-blogs/ Professors, Start Your Blogs.] 21. avg. 2006.
*[http://www.matthewjockers.net/ Matthew L. Jockers.]
*Janez Strehovec. Blog kot novomedijska narativna oblika. ''Besedilo in novi mediji: Od tiskanih besedil k digitalni besedilnosti in digitalnim literaturam''. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2007 (Novi pristopi). 94–112. {{COBISS|ID=234116864}}&lt;ref&gt;Avtor  domačih blogarjev ne mara preveč.&lt;/ref&gt;

===Spletni forum===

[[:w:sl:spletni forum|Spletni forumi]] (''[[:w:en:internet forum|internet forum]]'') na strokovno ali znanstveno tematiko so pomembno orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti. Člani skupnosti na forumu objavljajo strokovna sporočila, vprašanja, odgovore, nasvete, komentarje, ugovore, polemike, vabila, oglase itd. Po številu strokovnih forumov, številu naročnikov, pogostosti sporočil presojamo stopnjo vitalnosti določene strokovne skupnosti. Inertne akademske skupnosti z zajamčenim financiranjem nimajo potrebe po forumski komunikaciji, zadošča jim, da po tradicionalnih kanalih, kot je polžja pošta, obveščajo ozek krog svojega članstva o dogajanju,&lt;ref&gt;Primer take zaprtosti in samozadostnosti je bila do nedavnega SAZU: forum SlovLit dolga leta o strokovnih dogodkih v organizaciji SAZU ni poročal, ker se pač nikomur od akterjev ni zdelo vredno o njih obveščati strokovno javnost. Taka praksa je nezdružljiva z želeno javno samopodobo inštitucije, ki se ima za osrednjo znanstveno inštanco in za razsodnika v temeljnih znanstvenih, kulturnih in nacionalnih dilemah.&lt;/ref&gt; za skupnosti, ki se šele uveljavljajo, pa je promocija lastne dejavnosti preko spletnih forumov pomembna. 

Spletni forum oz. spletna oglasna deska je pojav druge polovice 90. let 20. stoletja in nadaljuje tradicijo forumskega strokovnega pogovarjanja, ki je bilo pred spletom poznano pod imenom [[:w:sl:BBS|elektronska oglasna deska]] (''[[:w:en:bulletin board|bulletin board]] system'', BBS) ali poštni seznam (''[[:w:en:Electronic mailing list|electronic mailing list]]''). Gre za kombinacijo e-pošte in spletnega arhiva (v času pred spletom pa za kombinacijo e-pošte in novičarskega arhiva). Arhiviranje sporočil je pomembna funkcija, ki spletne forume loči od [[:w:sl:spletna klepetalnica|spletnih klepetalnic]] (''chat room''). Prav zaradi enostavnosti arhiviranja se nekateri forumi konservativno oklepajo golobesedilnega formata sporočil, čeprav ni nobenih tehnoloških ovir za vključevanje oblikovanega besedila, slikovnih in zvočnih priponk ter videa. Golobesedilni je nekoliko prestroga oznaka, saj to »golo besedilo« na forumu vse spletne naslove samodejno napravi klikljive. Ponujajo tudi možnost sledenja temi, ki je v slovenščini dobila ime nitkanje (po angl. ''[[:w:en:Conversation threading|threading]]''), ki pa ni vedno najbolj uporabna.

Komunikacijo v spletnih forumih je mogoče na različne načine regulirati. Nekatere skupnosti zahtevajo od tistih, ki hočejo pokukati v debato, predhodno prijavo, druge zahtevajo registracijo samo od tistih, ki bi želeli v debati sodelovati, tretji pa dostopa ne omejujejo, se pa lahko namesto tega ugnezdi na vratarski sedež moderator, ki od sporočila do sporočila presoja, ali je objava za forum primerna ali ne. Nemoderirani forumi so namreč vse preveč izpostavljeni spletnemu aktivizmu motenih posameznikov, ki z vztrajnim in nadležnim politiziranjem, podžiganjem in žaljivostjo odvračajo druge od branja in sodelovanja. Moderirani forumi so tematsko strožji in bolje organizirani in njihova 
življenjska doba je daljša od življenja nemoderiranih forumov. Nerodna reč pri izpostavljeni vlogi moderatorja je, da forum nenadoma lahko postane preveč podoben spletnemu časopisu v rokah samovoljnega urednika ali da srenja od njega pričakuje, da bo kot novinar redno skrbel za njeno obveščenost. Moderator sicer marsikaj prispeva tudi sam, vendar je specifika in čar diskusijskega foruma prav v tem, da njegovo vsebino določajo prispevki naročnikov oz. članov foruma. Če kdo kakšno sporočilo na njem pogreša, je za to kriv sam, zakaj pa ga ni sestavil in razposlal.&lt;ref&gt;Prim. Berta Golob. [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001785.html Sporočilce.] SlovLit 3. okt. 2006 in Miran Hladnik. [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001787.html Koroska pesem in generacija brez cene.] SlovLit 3. okt. 2006.&lt;/ref&gt; 

Drugi nesporazum izhaja iz izkušnje starejših naročnikov s tiskanimi mediji, ki so zavezani javnosti, ker so jih ustanovile javne inštitucije in jih javnost lahko preko nadzornih organov in podobnih teles regulira. Na enak način si predstavljajo tudi funkcioniranje spletnega foruma, ne zavedajoč se, da sta to formo javne komunikacije v življenje priklicali zelo osebna želja posameznika, ki se je odločil za javni angažma. Če bo delal slabo, se bodo naročniki osuli sami od sebe, če se bo naveličal, bo moderacijo poveril komu drugemu, ker pa po taki zastonjski časti ni veliko povpraševanja, je še najbolj verjetno, da bo preprosto ugasnil in ga bo v najboljšem primeru nadomestila kakšna sodobnejša oblika strokovne komunikacije v režiji drugega podjetnega posameznika. 

{| 
|[[Slika:Humanist_forum.jpg|350px|sličica|Spletni arhiv foruma Humanist Discussion Group]]
|[[File:SlovLit_arhiv1.jpg|360px|thumb|Letni arhiv SlovLita]] 
|[[File:SlovLit_arhiv2.jpg|300px|thumb|Arhiv SlovLita po letih]] 
|}

Za vsebino tele knjige sem dobival ideje in gradivo v veliki meri na spletnem forumu oz., kot se sam imenuje, elektronskem seminarju z imenom [[:w:en:Humanist (electronic seminar)|Humanist]]. Začel se je leta 1987 v obliki poštnega seznama, vanj je včlanjeno blizu 3000 naročnikov, ureja pa ga Willard McCarty.&lt;ref&gt;Leta 2003 so bili štirje slovenski člani med 47 državami glede na delež v populaciji na 6. mestu, za Kanado, Islandijo, ZDA, Izraelom in Luksemburgom. [http://dhhumanist.org/membership.xls Membership in Humanist by country 27/5/03. Humanist Discussion Group.]&lt;/ref&gt; Osredinja se na digitalnohumanistične teme in je nedosežni zgled domačemu spletnemu forumu [[:w:sl:Slovlit|SlovLit]], ki datira v konec 1999, šteje 1650 naročnikov, urejam pa ga sam. Spočetka je nameraval, kot razberemo iz akronimičnega naslova, pokrivati samo teme študija, raziskav in akademskega poučevanja slovenske književnosti, vendar se je zelo hitro prilagodil interesni sferi začetnih naročnikov in pokriva literarno zgodovino in jezikoslovje, zlasti slovenistično. V ta krog spadajo tudi teme akademskega izobraževanja in raziskovanja, društvenega in inštitucionalnega življenja, metod, dogodkov in publikacij, ki se jim da pritakniti pridevnik digitalni. Člani objavijo več kot 800 sporočil letno: razpise, vabila na dogodke, obvestila o knjigah in drugih objavah, spletiščih, projektih, digitalnih orodjih, kritike, diskusije, polemike itd. SlovLit je osrednja informacijska točka za našteta področja. 

{|
|[[File:Slovlit2.jpg|thumb|500px|Slovlit]]
|}

'''Branje'''

*Miran Hladnik. [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/003971.html Spremeniti Slovlit?] SlovLit 11. jan. 2012 isl.

==Slog==

Spletna družabna omrežja s svojo dnevniško naravo (sporočilo se naloži nad predhodno in izrine starejše sporočilo preko spodnjega roba zaslona) spreminjajo tako temeljni pisni standard, kot je usmerjenost besedila. V knjižni kulturi so se novi deli besedila pripenjali na predhodne dele besedila tako, da se je celota brala od zgoraj navzdol, zdaj prihaja v navado, da se sveža sporočila postavljajo pred predhodna, tako da pridejo bralcu najprej pred oči sveže informacije, listanje navzdol po strani pa ga seznani s historiatom. Tisk takega razporejanja »po aktualnosti« ni omogočal, na spletu pa tehnološko ni problematičen in se uveljavlja tudi zunaj socialnih omrežij, čeprav ne čisto sistematično. Sporočila na spletnem forumu SlovLit si npr. skozi leto sledijo od zgoraj dol, njihova letna kazala  pa že v obratni smeri, od spodaj gor.

{|
|[[Slika:Proza_wikivir.jpg|sličica|500px|Format proza je na Wikiviru posnemal knjižno, tj. pokončno postavitev strani.]]
|}

Pred desetletji je izraz besedilo prizival v zavest besedilo, natisnjeno na papir. Današnja izkušnja besedilo povezuje z zasloni: na mobiju, tablici, računalniku, televiziji, reklamnih panojih. Zaslon vse pogosteje narekuje besedilu obliko. Stran besedila na papirju je pokončna, stran besedila na zaslonu pa je večinoma ležeča (panoramska). Ožje zrcalo tiskanega besedila je primernejše za gladko branje,&lt;ref&gt;Optimalna dolžina vrstice je 66 (50–75) znakov (Christian Holst. [https://baymard.com/blog/line-length-readability Readability: the Optimal Line Length.] [Blog] 1. nov. 2010).&lt;/ref&gt; zato se zaslonsko besedilo pri njem pogosto zgleduje, tako da levo in desno od zrcala ostane precej praznega prostora, ki ga zapolnijo okviri z drugimi informacijami (kazali, reklamami, komentarji) ali belina. Privzeto je na zaslonu v vrstici 120 do 150 znakov – daleč preveč za gladko branje. S kombinacijo tipk &lt;Ctrl&gt; in &lt;+&gt; je sicer vedno mogoče nabor povečati in tako doseči optimalno dolžino vrstice, vendar táko povečevanje ne pride vedno v poštev, ker podre strukturo strani. Na Wikiviru emulacijo knjižnega formata besedila dosežemo z uporabo predloge &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{proza|besedilo}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, v html-ju pa npr. z nizom tik za kodo &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;body&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;div style=&quot;width:800px&quot;&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; in seveda &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;/div&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; na dnu dokumenta. Brskalnik Firefox na koncu ukazne vrstice bralcu ponuja ikono z napisom ''Odpri bralni pogled'', ki spletne strani z besedilom pretvarja v udoben pokončni format. 

Zaslonsko besedilo je prepoznavno zlasti po menijskih izbirah in povezavah in z obojim vpliva na naše predstave o vzorčni obliki besedila. Lahko rečemo, da je besedilo s povezavami današnja standardna oblika besedila. Naj táko postane tudi za humanista. Če bomo imeli pri pisanju v zavesti zaslonsko obliko besedila, bomo pisali drugače. Z mislijo na zaslonsko branje so oblikovani tudi napotki za pisanje vzdolž tele knjige.

===Sestavni deli===

Poimenujmo kompozicijske elemente strokovnih besedil, recimo z mislijo na kakšen članek v ''Slavistični reviji'':
*avtorjevo ime 
*naslov 
*izvleček
*ključne besede
*povezave
*kazalo
*telo besedila 
:*uvod
:*teorija/metoda
:*gradivo
:*analiza
:*sklep
*literatura
*priloge: slike, tabele, grafikoni, opombe

Kompoziciji razpravnih besedil se ne bomo natančneje posvečali, saj smo že nekje prej razložili, da našega strokovnega vsakdanjika ne sestavlja oblikovanje sklenjenih razprav, ampak vsi mogoči drugi opravki z besedili. Cilj tegale strokovnega opismenjevanja ni usposobiti bralca za pisanje kompozicijsko pravilnih znanstvenih študij, saj akademska služba, v okviru katere ljudje študije pišejo, doleti le zelo redke med študenti. Namen knjige ni vzgoja univerzitetnih profesorjev in inštitutskih raziskovalcev in publicistov, ampak usposobiti interesenta za samozavestno in kompetentno udeležbo v žanrih strokovne komunikacije. Ob strani bomo pustili tudi retorična pravila za komponiranje besedil, ki se jim npr. izčrpno posveča Dubravka Oraić Tolić v knjigi ''Akademsko pismo: Strategije in tehnike klasične retorike za suvremene studentice i studente'' (2011).&lt;ref&gt;Retorične veščine so: 1. invencija teme (lat. ''inventio'', gr. ''heúresis''), 2. njena organizacija (lat. ''dispositio'' oz. ''distributio'', gr. ''táksis''), 3. kompozcija (''locutio, léksis''), 4. pomnjenje (''memoria'', ''mnḗmē''), 5. izvedba (''actio, hypókrisis'').&lt;/ref&gt;

Za lažje pomnjenje kompozicije znanstvenega prispevka je po svetu v uporabi kratica [[:w:en:IMRAD|IMRAD]] ('''''i'''ntroduction, '''m'''ethods, '''r'''esults '''a'''nd '''d'''iscussion''), ki bi jo za naše potrebe lahko prevedli z [[:w:sl:UMRIS|UMRIS]] ('''u'''vod, '''m'''etode, '''r'''ezultati '''i'''n '''s'''klep). V navodilih za pisanje doktorskih dispozicij je predvidena nekoliko drugačna kompozicija: Naslov, Izvleček, Hipoteze (namen), Utemeljitev, Metode, Rezultati, Literatura. Nimajo vse vrste strokovnega pisanja vseh naštetih delov, kratki članki katerega od elementov lahko tudi pogrešajo. IMRAD je v veljavi za eksperimentalne vede, t. i. deskriptivna področja, kamor spada tudi največji del literarne zgodovine, pa tej kompoziciji ne sledijo. 

Literarnovedna razpravna besedila se ponavadi začnejo s pregledovanjem in povzemanjem vsega, kar je bilo na izbrano temo že napisano, potem avtorji določijo in zamejijo gradivo, s katerim se bodo ukvarjali, in se nato lotijo njegovega popisa in analize. Kadar gre za evidentiranje novih faktov (najdeni rokopis, nepoznana feljtonska objava, avtorjev dnevnik), to zadošča. Ker pa so dejstva v domači literarni zgodovini v glavnem poznana, prispevki poskrbijo za inovativnost z izbiro drugačnega zornega kota (v naslovih jih nakazujejo izrazi ''v luči'', ''s stališča'', ''iz vidika'') ali s spremembo pomena/vloge/vrednosti pojava. Take premike omogoča pojav novih raziskovalnih paradigem, teorij in metod ter zgledovanje pri raziskovalnih postopkih v mednarodnem prostoru in v drugih disciplinah. O Pavlini Pajkovi so vsak po svoje pisali Anton Slodnjak, Miran Hladnik in Katja Mihurko Poniž, vsak pač v skladu s svojimi metodološkimi izhodišči: Slodnjak s stališča nacionalne literarne zgodovine, ki je zadolžena za legitimiranje osrednje literarne razvojne linije, Hladnik v kontekstu emancipirane obravnave trivialne literature, Mihurko Poniž v okviru feminističnih emancipacijskih prizadevanj. V vsakem primeru mora biti razprava komponirana sklenjeno, tako, da se ve, kje je glava in kje rep, in da jo je mogoče smiselno povzeti.

Nekaterim sestavnim delom strokovnega besedila se je dovolj intenzivno posvečal ''Praktični spisovnik'' ali o njih teče beseda v drugih poglavjih ''Nove pisarije'' in zato tule ne potrebujejo samostojnega poglavja, ampak le mimobežne opombe. O avtorjevem imenu povejmo, da se v revijalnih člankih ob njem pojavlja ime (akademske) inštitucije, na kateri je avtor zaposlen, in njegov elektronski kontakt v obliki e-naslova, včasih tudi z univerzalno številko raziskovalca (ORCID) ali piščevo osebno stranjo na spletu. Ti podatki krepijo bralčev občutek, da avtorju lahko zaupa, saj akademske inštitucije  neresnih ljudi običajno ne zaposlujejo, in mu omogočijo osebni kontakt z njim. Iz tega razloga dodajajo ime inštitucije svojemu imenu tudi že upokojeni avtorji. Uredniki so v zadregi, kadar avtor z izpustom svoje inštitucije hoče sporočiti, da je z njo v konfliktu oz. da razprava ni nastala v službenem času; tedaj ob avtorjevo ime dodajo samo kraj njegovega bivanja. Humanistični članki se ločijo od drugih po tem, da so največkrat izdelek zgolj enega avtorja. Krajši strokovni članki v nekaterih revijah imajo avtorjevo ime na dnu, kjer je običajno prostor tudi za morebitno prevajalčevo ime. Kolaborativno pisanje gesel za Wikipedijo nima avtorjevega imena ne v glavi ne na dnu, imena ali vzdevke avtorjev in delež njihovega avtorstva razberemo v zgodovini članka ali med statističnimi podatki o članku.

====Naslov====

Naslov je prva točka stika strokovne informacije z bralcem in zato dokaj občutljiva točka. V bistvu gre za najbolj radikalni povzetek teksta, poskus skrčenja celotne vsebine na nekaj besed. Podobno jedrnat želi biti seznam ključnih besed, vendar se naslov od seznama ključnih besed razlikuje v tem, da so besede v njem med seboj povezane v sklenjeno sporočilo, medtem ko so ključne besede le nanizane druga zraven druge. 

Sploh ni vseeno, kako naslovimo članek. V skladu z latinskim pregovorom ''Nomen est omen'' ('ime je pomenljivo') pričakujemo, da naslov zadene vsebino. Kadar mu to ne uspe, npr. pri šolskih esejih, rečemo, da vsebina ni skladna z naslovom, kjer si je naslov izmislil sam avtor, pa da naslov zavaja ali vzbuja napačna pričakovanja. Strokovno pisanje si ne more privoščiti poljubnih naslovov (ta svoboda je rezervirana za umetnostna besedila, pa še tam jo malokrat izrabijo), ne sme pa tudi zaiti v nasprotno skrajnost in si prizadevati, da bi že naslov povedal pol tistega, kar je namen besedila. 

Priporočila za oblikovanje naslovov strokovnih in znanstvenih spisov prevzemamo iz napotkov za oblikovanje naslova doktorske disertacije, s kakršnimi univerze po svetu opremljajo doktorske študente in jih brez težav lahko uporabimo pri naslavljanju vsakršnih strokovnih spisov. Naslov naj
 
* izraža temo natančno in jedrnato; priporočena dolžina je največ deset besed s terminološko težo
* je pravopisno brezhiben 
* ne vsebuje krajšav
* ni v obliki stavka ali vprašanja
* stvarni naslov ima prednost pred metaforičnim ali citatnim
* ne vsebuje narekovajev za zaznamovanje posebnega pomena
* ni zapisan z velikimi tiskanimi črkami
* če je potreben podnaslov, naj bo od naslova ločen z dvopičjem in naj se začne z veliko začetnico
* podnaslov naj ne ponavlja izrazov iz naslova

K naslovu spada [[Nova pisarija#UDK|UD-klasifikacija]], ki jo članku priskrbijo bibliotekarji na urednikovo prošnjo.

Pred leti sem si kot senator na FF UL krajšal čas predolgih sej s popravljanjem predlaganih naslovov disertacij. Popravki so bili deležni vseh mogočih reakcij, od hvaležnosti za nasvete in celo prošenj za sodelovanje pri formuliranju do grobih zavrnitev, češ da je táko popravljanje nepotrebna pedanterija in goli formalizem ter da lahko o naslovih presojajo samo področni strokovnjaki, ne pa neki jezikovno konservativni slavisti. Ugovori so izvirali iz občutka samozadostnosti strokovnjakov (''mi že vemo, kako je prav''), sklicevali pa so se na avtonomijo strok in nedotakljivost predlaganih terminoloških rešitev, skupna pa jim je bila ignoranca do potencialnega bralca. Večinoma je šlo za neužitno dolžino. Krajšanje je poskrbelo za bolj ekonomičen izraz in s črtavami so se mimogrede izgubile še pravopisne, slogovne in terminološke napake. Pisci in mentorji pri formuliranju naslovov izhajajo iz zmotnega in nereflektiranega občutka, da dolgi in komplicirani teksti zahtevajo dolge in komplicirane naslove in da kratki in preprosti naslovi utegnejo zavesti bralca v pričakovanje preprostega besedila. 

Naslove prevajamo v angleščino. Prevodi naj se ravnajo po angleškem pravopisu in tipografskih navadah. Polnopomenske besede so lahko v naslovu vse z veliko, lahko pa tudi ne; pri izbiri ene ali druge možnosti moramo biti dosledni. Težave nam dela drugačna raba ločil, zlasti dolžina in stičnost pomišljajev, narekovaji, vejice. Na srečo je blizu pomoč v obliki izčrpnih enciklopedijskih člankov o pravilnem zapisu, npr. ''[[:w:en:dash|dash]]'', ''[[:w:en:quotation mark|quotation mark]]'', s povezavami na rabo interpunkcije v drugih jezikih. 

Nekaj zgledov možnih krajšav naj uzavesti najpogostejše razvade pri izbiranju naslovov seminarskih nalog, diplom, magisterijev, doktoratov, raziskovalnih tem, simpozijev, člankov in monografij.&lt;ref&gt;Navedeni so dejanski predlogi doktorskih tem na humanističnih smereh, prirejeni tako, kot da bi šlo za literarno vedo. Pri preoblikovanju se še jasneje razkrije njihova prazna retorika.&lt;/ref&gt;

::''Iracionalno &lt;s&gt;lice&lt;/s&gt; srednjeveškega slovstva. Spanje – sanje – smrt &gt; Iracionalni videz'' [ali ''Iracionalna podoba''] ''srednjeveškega slovstva: Spanje – sanje – smrt'' — Komentar. Odpravili smo arhaizem (lice ima v pravopisu oznako starinsko). Med naslovom in podnaslovom naj bo dvopičje, ki napoveduje pojasnilo; pika bi pomenila napoved nove enakopravne teme. 

::''Kariera učiteljev in dejavniki njenega razvoja &gt; Učiteljska kariera in dejavniki njenega razvoja'' — Komentar. Popravljena varianta je spolno korektnejša, saj zajame tudi ženske, ki bi, vsaj tiste bolj načelne, lahko sicer zahtevale v naslovu obe obliki ''Kariera učiteljic in učiteljev ...''

::''Kontrastivno (AN - SLO): modulacija kot variacija pri večbesedni enoti v besedilu &gt; Kontrastivno (AN-SLO): Modulacija kot variacija pri večbesedni enoti v besedilu'' — Komentar. Po zgledu ''angleško-slovenski slovar'' pišemo s stičnim vezajem tudi okrajšani besedi. Podnaslov se piše z veliko.

::''Razvoj glagolske iniciale: &lt;s&gt;Prikaz na primerih&lt;/s&gt; glagolskih rokopisov &lt;s&gt;hranjenih&lt;/s&gt; v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani &gt; Razvoj glagolske iniciale: Glagolski rokopisi v NUK v Ljubljani'' — Komentar. Pri splošno znanih inštitucijah si vsaj v slovenskem besedilu smemo privoščiti njihovo okratičenje. 

::''Dramska produkcija v Ljubljani v letih 1941 - 1945 &gt; Dramska produkcija v Ljubljani v letih 1941–1945'' — Komentar. Pravopisno je prav samo tako kot v popravljeni varianti.

::''Antični motivi v španski dramatiki Zlatega veka &gt; Antični motivi v španski dramatiki zlatega veka'' — Komentar. Pravopis! Imena obdobij so z véliko samo v drugih pravopisih. 

::''&lt;s&gt;Odnosi med&lt;/s&gt; dejavniki, &lt;s&gt;povezanimi z&lt;/s&gt; družino, in branjem &lt;s&gt;knjig&lt;/s&gt; pri mladostnikih &gt; Družinski dejavniki in branje pri mladostnikih'' — Komentar. Neekonomično izražanje.

::''Participacija otrok v &lt;s&gt;procesu&lt;/s&gt; literarne vzgoje &gt; Participacija otrok v literarni vzgoji'' — Komentar. Odpravljena slogovna slabost.

::''Književnost in mediji: &lt;s&gt;Pomen medijev v slovenski literarni produkciji&lt;/s&gt; &gt; Književnost in mediji'' — Komentar. V korist ekonomičnosti izraza črtan podnaslov, ker ne pove nič novega.

::''Samodejno prepoznavanje krajšav &lt;s&gt;in krajšavnih navezav&lt;/s&gt; v elektronskih besedilih (algoritem &lt;s&gt;za prepoznavanje krajšav&lt;/s&gt;) &gt; Algoritem za samodejno prepoznavanje krajšav in krajšavnih navezav v elektronskih besedilih'' — Komentar. Odpravljeno ponavljanje besed; črtane krajšavne navezave bodo našle mesto med ključnimi besedami, v izvlečku in v samostojnem poglavju razprave.

Pri vaji iz krajšanja naslovov se je izkazalo, da so odveč izrazi brez terminološke teže z nizko informativno vrednostjo: ''analiza, sinteza, primerjava, proces, povezanost, vpetost, vpliv, razširjenost, dinamika, dimenzije, dejavniki'' ... To so izrazi za dejavnosti (ali rezultate dejavnosti), brez katerih ni nobene znanosti, so torej aksiomatični in zato v naslovu odveč.

'''Za vajo skrajšaj naslednje naslove'''

*Vpetost opusa Daneta Zajca v sodobne slogovne tendence slovenske poezije — Rešitev.&lt;ref&gt;&lt;s&gt;Vpetost opusa&lt;/s&gt; Daneta Zajca v sodobne slogovne tendence slovenske poezije &gt; Dane Zajc in slogovne tendence v sodobni slovenski poeziji — Komentar. Odpravljena neekonomičnost izraza.&lt;/ref&gt;
*Zgodnjesrednjeveška ljudstva in zgodnjesrednjeveška dramska publika — Rešitev.&lt;ref&gt;Zgodnjesrednjeveška ljudstva in &lt;s&gt;zgodnjesrednjeveška&lt;/s&gt; dramska publika &gt; Zgodnjesrednjeveška ljudstva in dramska publika — Komentar. Črtane ponovljene besede.&lt;/ref&gt;
*Redakcija in literarna zgodovina: Interdisciplinarnost prakse in teorije pri redigiranju slovenskih knjig — Rešitev.&lt;ref&gt;Redakcija in literarna zgodovina: Interdisciplinarnost prakse in teorije &lt;s&gt;pri redigiranju slovenskih knjig&lt;/s&gt; &gt; Redakcija in literarna zgodovina na Slovenskem: Interdisciplinarnost prakse in teorije — Komentar. Črtane ponovljene besede.&lt;/ref&gt;
*Literarni programi v letih 1919–1945 na območju nekdanje Dravske banovine — Rešitev.&lt;ref&gt;Literarni programi v letih 1919–1945 na območju &lt;s&gt;nekdanje&lt;/s&gt; Dravske banovine &gt; Literarni programi v letih 1919–1945 na območju Dravske banovine — Komentar. Odpravljena tavtologija: Dravske banovine že dolgo ni več in zato pridevnik nekdanji ni potreben.&lt;/ref&gt;
*Literarne tendence slovenske in slovaške kratke pripovedne proze 1989 in 2000  — Rešitev.&lt;ref&gt;&lt;s&gt;Literarne tendence&lt;/s&gt; slovenske in slovaške kratke pripovedne proze 1989 in 2000 &gt; Slovenska in slovaška kratka pripovedna proza 1989–2000 — Komentar. Odpravljena nejasna besedna zveza.&lt;/ref&gt;
*»Cerkovna ordninga« - novo odkriti izvod knjige, njeno mesto v času in prostoru — Rešitev.&lt;ref&gt;»Cerkovna ordninga« - novo odkriti izvod knjige, &lt;s&gt;njeno mesto v času in prostoru&lt;/s&gt; &gt; Novo odkriti izvod ''Cerkovne ordninge'' — Komentar. Črtana prazna naslovna fraza in popravljen pravopis.&lt;/ref&gt;
*Socialne zaznave, reprezentacije in evalvacije različnih zvrsti in dinamike nasilja v žanru kriminalke — Rešitev.&lt;ref&gt;Socialne zaznave, reprezentacije in evalvacije &lt;s&gt;različnih zvrsti in dinamike&lt;/s&gt; nasilja v žanru kriminalke &gt; Socialne zaznave, reprezentacije in evalvacije nasilja v kriminalki — Komentar. Črtanje prazne naslovne fraze za večjo ekonomičnost izraza.&lt;/ref&gt;
*Značilnosti prevodov s področja migracij in azila iz slovenskega v makedonski jezik — Rešitev.&lt;ref&gt;Značilnosti prevodov s področja migracij in azila iz slovenskega v makedonski jezik &gt; Značilnosti prevodov iz slovenščine v makedonščino s področja migracij in azila — Komentar. Prej pride na vrsto tisto, kar je pomembnejše.&lt;/ref&gt;
*Primerjava vpliva različnih pristopov k nosilnim vsebinam v tujejezikovnem kurikulu na razvoj jezikovnih zmožnosti — Rešitev.&lt;ref&gt;&lt;s&gt;Primerjava vpliva različnih&lt;/s&gt; pristopov k nosilnim vsebinam v tujejezikovnem kurikulu na razvoj jezikovnih zmožnosti &gt; Pristopi k nosilnim vsebinam v tujejezikovnem kurikulu in razvoj jezikovnih zmožnosti — Komentar. Črtane besede z nizko stopnjo informacije za večjo ekonomičnost izraza.&lt;/ref&gt;
*Zmanjšanje razširjenosti uporabe bralnikov — Rešitev.&lt;ref&gt;Zmanjšanje &lt;s&gt;razširjenosti&lt;/s&gt; uporabe bralnikov &gt; Zmanjšanje uporabe bralnikov — Komentar ni potreben.&lt;/ref&gt;
*Osebnostni in psihosocialni dejavniki bralčevega doživljanja poteka bolezni — Rešitev.&lt;ref&gt;Osebnostni in psihosocialni dejavniki bralčevega doživljanja &lt;s&gt;poteka&lt;/s&gt; bolezni &gt; Bralčevo doživljanje bolezni — Komentar. Informacije o dejavnikih doživljanja naj se umaknejo v izvleček.&lt;/ref&gt;
*Dimenzije vrednot, osebnosti in psihičnega blagostanja pri nadarjenih pisateljih — Rešitev.&lt;ref&gt;&lt;s&gt;Dimenzije&lt;/s&gt; vrednot, osebnosti in psihičnega blagostanja pri nadarjenih pisateljih &gt; Vrednote, osebnost in psihično blagostanje pri nadarjenih pisateljih — Komentar. Izpuščena pomensko prazna beseda.&lt;/ref&gt;
*Stališča zaporskih delavcev do namena zaporne kazni in vloga medsebojnih odnosov pri stresu in zadovoljstvu z delom — Rešitev.&lt;ref&gt;&lt;s&gt;Stališča&lt;/s&gt; zaporskih delavcev &lt;s&gt;do namena zaporne kazni in vloga medsebojnih odnosov pri&lt;/s&gt; stresu in zadovoljstvu &lt;s&gt;z delom&lt;/s&gt; &gt; Stres in zadovoljstvo zaporskih delavcev — Komentar. Izpuščena pojasnila naj gredo v izvleček.&lt;/ref&gt;
*Vpliv daljše izpostavljenosti visoki nadmorski višini na vedenjske in elektrofiziološke indikatorje vidne pozornosti — Rešitev.&lt;ref&gt;Vpliv daljše izpostavljenosti &lt;s&gt;visoki nadmorski&lt;/s&gt; višini na &lt;s&gt;vedenjske in elektrofiziološke&lt;/s&gt; indikatorje vidne pozornosti &gt; Vpliv daljše izpostavljenosti veliki višini na indikatorje vidne pozornosti — Komentar. Izpuščene besede bodo v izvlečku. &lt;/ref&gt;
*Vljudnostne govorne strategije pri izražanju nesoglasij in kritik v japonščini in slovenščini — Rešitev.&lt;ref&gt;Vljudnostne govorne strategije &lt;s&gt;pri izražanju&lt;/s&gt; nesoglasij in kritik v japonščini in slovenščini &gt; Vljudnostne strategije ob nesoglasjih in kritikah v japonščini in slovenščini — Komentar. Izpust nepotrebne besede; jezik je po definiciji za izražanje.&lt;/ref&gt;
*Vpliv farmakoterapije in psihoedukacije na pokazatelje kognitivnega fenotipa pri pacientih z bipolarno motnjo razpoloženja — Rešitev.&lt;ref&gt;Vpliv farmakoterapije in psihoedukacije na &lt;s&gt;pokazatelje kognitivnega fenotipa pri&lt;/s&gt; pacientih z bipolarno motnjo razpoloženja &gt; Vpliv farmakoterapije in psihoedukacije na paciente z bipolarno motnjo razpoloženja — Komentar. Predlagajte drugačno krajšanje predolgega naslova, če s tem niste zadovoljni.&lt;/ref&gt; 
*Primerjava napovedne vrednosti osebnostnih mer za socialno prilagajanje na prehodu iz zgodnjega v srednje otroštvo — Rešitev.&lt;ref&gt;&lt;s&gt;Primerjava&lt;/s&gt; napovedne vrednosti osebnostnih mer za socialno prilagajanje &lt;s&gt;na prehodu iz zgodnjega v srednje&lt;/s&gt; otroštvo &gt; Napovedna vrednost osebnostnih mer in socialno prilagajanje v otroštvu — Komentar. Za izpuščene podatke o obdobju je dovolj prostora v izvlečku.&lt;/ref&gt;
* Emancipacija slovenske identitete in književnosti na koncu 19. in na začetku 20. stoletja — Rešitev.&lt;ref&gt;Emancipacija slovenske identitete in književnosti na &lt;s&gt;koncu&lt;/s&gt; 19. in &lt;s&gt;na začetku&lt;/s&gt; 20. stoletja &gt;  Emancipacija slovenske identitete in književnosti na prelomu 19. in 20. stoletja — Komentar. Večja ekonomičnost izraza.&lt;/ref&gt;
*Premiki v slovenskih literarnih prevodih izbranih del sodobne nemške književnosti in njihovo sistematično vrednotenje — Rešitev.&lt;ref&gt;&lt;s&gt;Premiki&lt;/s&gt; v slovenskih &lt;s&gt;literarnih&lt;/s&gt; prevodih &lt;s&gt;izbranih del&lt;/s&gt; sodobne nemške književnosti in njihovo sistematično vrednotenje &gt; Slovenski prevodi sodobne nemške književnosti in njihovo sistematično vrednotenje — Komentar. Izpust pomensko praznih in tavtoloških izrazov.&lt;/ref&gt;
*Dnevni centri aktivnosti kot ena od alternativnih možnosti uresničevanja koncepta dejavnega staranja v skupnosti — Rešitev.&lt;ref&gt;Dnevni centri aktivnosti &lt;s&gt;kot ena od&lt;/s&gt; alternativnih &lt;s&gt;možnosti uresničevanja&lt;/s&gt; koncepta dejavnega staranja v skupnosti &gt; Dnevni centri aktivnosti: Alternativni koncept dejavnega staranja v skupnosti — Komentar. Odpravljena tavtologija.&lt;/ref&gt;
*Povezanost samopodobe (self-concepta), zadovoljstva in intime v partnerskih odnosih — Rešitev.&lt;ref&gt;Povezanost samopodobe &lt;s&gt;(self-concepta)&lt;/s&gt;, zadovoljstva in intime v partnerskih odnosih &gt; Povezanost samopodobe, zadovoljstva in intime v partnerskih odnosih — Komentar. Angleški termin je odveč, za zainteresirane je v angleškem izvlečku.&lt;/ref&gt;

====Izvleček====

Izvleček (tudi sinopsis ali abstrakt, angl. ''[[:w:en:abstract (summary)|abstract]]'') v glavi članka je krajša oblika povzetka, ki v nekaterih revijah sklepa objavo. Revije, posebej tiste, ki niso v prostem dostopu, bralcem ponudijo na spletnih straneh izvlečke razprav, ob katerih naj ta presodi, če ga razprava res zanima in se mu jo splača naročiti in plačati. V ''Praktičnem spisovniku'' stoji napotek, prepisan iz starejše literature, naj sinopsis v korist jedrnatosti poroča samo o rezultatih razprave, seznam uporabljenih metod in razlago teme pa naj prepusti daljšemu povzetku, današnja globalna praksa pa je pisanje povzetkov opustila in s tem tudi táko razlikovanje med obojim. Naštevajo štiri sestavne dele izvlečkov, ki v grobem ustrezajo kompozicijskim enotam članka: 
*predmet raziskave
*metode
*rezultati
*sklep oz. implikacije

Vse to mora avtor spraviti v največ 10 vrstic (100–500 besed). Taka dolžina ni primerna za odstavčno členjenje, izvlečki tudi ne vsebujejo kratkih sklicev in opomb (vedno pa se najdejo tudi izjeme). Naslov Sinopsis ali Abstrakt ni potreben, ker jih identificiramo po standardnem mestu objave takoj za naslovom in po tipografskih značilnostih: natisnjeni so z manjšimi črkami in manjšim vrstičnim razmikom, nekatere revije jih stavijo ležeče ali z umikom v desno. V jezikih, ki jim gre za globalno promocijo, lokalni varianti sledi prevod izvlečka v angleščino. Organizatorji konferenc pred pripravo zbornika z referati tiskajo brošuro z izvlečki ali sploh samo brošuro z izvlečki.

Avtorji prijavljajo udeležbo na konferencah z izvlečkom načrtovanega prispevka. Izvleček jim je torej nekakšno vodilo pri pisanju razprave. Kadar raziskava zaide s planirane poti, avtor izvleček prilagodi končnemu izdelku. Glede na to, da je od izvlečka odvisno, ali bodo ljudje prispevek brali ali ne, komponiranju izvlečkov posvečamo premalo pozornosti. Glavna hiba izvlečkov je dolgoveznost, še posebej so moteči stereotipni uvodi tipa ''V pričujočem prispevku si avtor prizadeva''. Urednik revije ali zbornika malomarnemu avtorju črta polovico dolžine izvlečka, ne da bi pri tem trpela njegova sporočilnost. Poleg informativnih izvlečkov, kot je opisan zgoraj po alinejah, obstaja tudi praksa deskriptivnih izvlečkov: nekaterim avtorjem se zdi dovolj, če v takem izvlečku zgolj naštejejo probleme, ki se jih članek loteva (nekakšno kazalo vsebine v linearni obliki), ne pa tudi njegovih glavnih ugotovitev. Odsvetujemo!

'''Vaja'''

Skrči razvlečena izvlečka tako, da ne bo trpela njuna informativnost:

&lt;blockquote&gt;
Marja Boršnik je v svojih razpravah med drugim pisala tudi o slovenski poljudni književnosti, pri čemer velja izpostaviti njeno stališče, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Literarna zgodovinarka v teh svojih člankih zasleduje predvsem dvoje: depedagogizacijo poljudne književnosti ter igro (njen vsebinski in/ali oblikovni element) in humor kot pomembni sestavini tovrstnega slovstva. Z zagovarjanjem umetniške vrednosti literarnega dela pred poučno uporabnostjo je Marja Boršnik med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes. (Besedilo je izmišljeno. — Op. pis.) — Rešitev.&lt;ref&gt;Marja Boršnik &lt;s&gt;je v svojih razpravah med drugim pisala tudi o slovenski poljudni književnosti, pri čemer velja izpostaviti njeno stališče,&lt;/s&gt; da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. &lt;s&gt;Literarna zgodovinarka v teh svojih člankih zasleduje predvsem dvoje:&lt;/s&gt; depedagogizacijo poljudne književnosti ter igro &lt;s&gt;(njen vsebinski in/ali oblikovni element)&lt;/s&gt; in humor kot pomembni sestavini &lt;s&gt;tovrstnega slovstva. Z zagovarjanjem umetniške vrednosti literarnega dela pred poučno uporabnostjo je Marja Boršnik&lt;/s&gt; med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes. &gt; Marja Boršnik izreka tezo, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Depedagogizacija poljudne književnosti ter igra in humor sta njeni pomembni sestavini. S tem je med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes.&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Pričujoči sestavek hoče opozoriti na bistvene literarnovedne značilnosti umetne pravljice in vsaj skicirati njeno literarnovedno podobo. To poskuša na podlagi razčlenjevanja vsebine in metodologije samostojnih knjižnih izdaj pravljic, ki jih je med 1900 in 1950 izšlo kar lepo število, začenši s Skok, Cmok in Jokica Ljube Prenner (1929). Največkrat gre za pravljice Hansa Christiana Andersena; brez vsestranskega upoštevanja njegovega dela si sodobne teorije umetne pravljice ni mogoče misliti. (Besedilo je izmišljeno. — Op. pis.)  — Rešitev.&lt;ref&gt;&lt;s&gt;Pričujoči sestavek hoče opozoriti na bistvene literarnovedne značilnosti&lt;/s&gt; umetne pravljice &lt;s&gt;in vsaj skicirati njeno literarnovedno podobo. To poskuša na podlagi&lt;/s&gt; razčlenjevanja vsebine in metodologije &lt;s&gt;samostojnih&lt;/s&gt; knjižnih izdaj &lt;s&gt;pravljic, ki jih je med 1900 in 1950 izšlo kar lepo število,&lt;/s&gt; začenši s Skok, Cmok in Jokica Ljube Prenner (1929). Največkrat gre za pravljice Hansa Christiana Andersena; &lt;s&gt;brez vsestranskega upoštevanja njegovega dela si&lt;/s&gt; sodobne teorije umetne pravljice &lt;s&gt;ni mogoče niti misliti.&lt;/s&gt; &gt; Vsebinska in metodološka analiza knjižnih izdaj umetne pravljice v slovenščini od knjige ''Skok, Cmok in Jokica'' Ljube Prenner (1929) dalje s težiščem v pravljicah Hansa Christiana Andersena je prispevek k teoriji tega žanra.&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

====Ključne besede====

Izbira ključnih besed, s katerimi je avtor dolžan opremiti razpravo, je postopek, ki nekoliko spominja na izbiro kategorij, s katerimi opremljamo članke na Wikipediji. Pri kategorijah iščemo širša predmetna področja, kamor uvrstimo članek, s ključnimi besedami pa poimenujemo ožja predmetna področja, ki sestavljajo članek. Ne zamešajmo teh dveh postopkov. Članek Slovensko-nemška medkulturnost v literarnem delu Petra Handkeja [[:w:sl:Silvija Borovnik|Silvije Borovnik]] je opremljen z naslednjim nizom ključnih besed: ''Peter Handke, slovensko-nemški odnosi, interkulturnost, slovenščina, nacionalna identiteta''. Izrazov slovenska književnost ali nemška književnost ne bi bilo smiselno dodati, ker sta to zbirna termina za širše predmetno področje članka, kamor spadajo naštete ključne besede. Tudi termin slovenska literarna zgodovina ne pride v poštev, čeprav članek spada prav na to področje. Vedno med ožjim in širšim ni mogoče razlikovati, tak je že izraz nemško-slovenski odnosi, ki ga lahko umestimo  med ključne besede (kot ime literarnega motiva) ali med kategorije (kot naslov širokega raziskovalnega področja). 

Pri izbiri ključnih besed nismo svobodni. Paziti je treba, da so izrazi frekventni in da imajo terminološko težo. Večinoma gre za utrjene têrmine, v redkem primeru novih metodoloških pristopov pa je med ključnimi besedami lahko tudi kak neologizem. Utrjenost terminov bomo preverili v enciklopedijah in leksikonih, v Novi besedi ali v Gigafidi in v stvarnih kazalih strokovnih knjig. Tudi navadno guglanje variant terminološkega niza (v narekovajih!) pomaga pri izbiri. Odločali se bomo npr. med izrazi pustolovski roman ali avanturistični roman, literarni lik ali literarna oseba ipd. Vodilo naj bosta jedrnatost in kračina: ''&lt;s&gt;obnašanje stranskih oseb&lt;/s&gt; &gt; stranske osebe, &lt;s&gt;raziskovanje sloga&lt;/s&gt; &gt; slog''. V dilemi se vprašajmo, ali obstaja verjetnost, da kdo vtipka v iskalnik zamišljeno ključno besedo in ali bi bilo prav, če ga poizvedovanje pripelje do našega članka. Drugo potrebno o ključnih besedah je v [http://lit.ijs.si/sp_osp.html ustreznih poglavjih] v ''Praktičnem spisovniku''. Tam nekje stoji navodilo, prepisano od bogvekje, da izrazi iz naslova ne pridejo v poštev za ključne besede. V praksi jih kljub temu pogosto ponovimo tudi tam, zlasti takrat, kadar so v naslov vključene v sklonski obliki, ki bi bila pri iskanju lahko moteča.  

'''Vaja'''

dela mojstra, zato si oglej naslednje urednikove posege v avtorjev seznam ključnih besed:
*literarna interpretacija, &lt;s&gt;štirje členi določitve, dvostopenjska struktura&lt;/s&gt; &gt; literarna interpretacija, doživljanje, vrednotenje, kontekstualizacija (prečrtani so bili izrazi iz naslovov poglavij, ki nimajo statusa termina; namesto njih so bili iz ustreznih poglavij izpisani konkretni termini oz. besede, ki kandidirajo za ta status) 
*motiv &lt;s&gt;povezanosti&lt;/s&gt; ljubezni in dela, &lt;s&gt;slovenske pisateljice 19. in 20. stoletja&lt;/s&gt;, realistični roman &lt;s&gt;na Slovenskem&lt;/s&gt;, Bartol Nadlišek Marica, Kmet Marija, Kokalj Željeznov Marijana &gt; motiv ljubezni, motiv dela, realistični roman, Marica Nadlišek Bartol, Marija Kmet, Marijana Kokalj Željeznov (povezanost dveh motivov je že preveč specialna tema, širše predmetno področje je vsebovano že v imenih avtoric, članek pa se z naštetimi pojmi ni izrecno ukvarjal; uveljavljamo naravno zaporedje imena in priimka)

====Kazalo vsebine====

Kazalo oblikuje program za pisanje sam, če le ustrezno označimo tiste dele besedila, ki imajo status naslovov in podnaslovov poglavij. Nekateri programi so dovolj pametni, da verzalke v naslovu v kazalu samodejno spremenijo v male črke, saj bi bile verzalke v kazalu okorne in diletantske. V wikijih se kazalo na vrhu besedila pojavi samodejno, takoj ko to doseže štiri poglavja. Če nas kazalo moti, ga s klikom na ''[Skrij]'' lahko skrijemo, če pa ga sploh nočemo, potem v glavo besedila zapišemo &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;__NOTOC__&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;; in narobe: kadar bi želeli kazalo pri zgolj dveh poglavjih ali bi ga želeli na drugem mestu, kot je privzeto, tam zapišemo &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;__TOC__&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; (''table of contents''). Za potrdilo in dopolnilo informacij, ki zadevajo kazala v [http://lit.ijs.si/sp_ssp.html#clen ''Praktičnem spisovniku'',] bomo tule porabili samo nekaj alinej:

*naslovi in podnaslovi poglavij naj bodo kratki
*pri standardiziranih žanrih, kot so npr. biografska gesla, naj se ravnajo po vzorcu
*kratka besedila naj ne bodo pretirano členjena na poglavja; poglavje iz ene same povedi ali alineje ni smiselno
*dolga poglavja naj bodo razčlenjena v podpoglavja

Pri oblikovanju kazala te knjige sem 
*naslovne pojme poenotil v ednino (''Diplomske naloge &gt; Diplomska naloga''), z izjemo nekaterih, kjer to ni šlo (''Prosojnice'')
*dilema je ostala glede ponavljanja izraza, ki je skupen seriji poglavij; v nekaterih primerih se mu lahko izognemo (''Naslov &lt;s&gt;članka&lt;/s&gt;, Izvleček &lt;s&gt;članka&lt;/s&gt;, Ključne besede &lt;s&gt;v članku&lt;/s&gt; &gt; Naslov, Izvleček, Ključne besede''), v drugih primerih ne (''Licenciranje fotografij, Fotografije kulturne dediščine, Nalaganje (fotografij) na wikije'').

Trud za smiselno strukturirano kazalo se obrestuje s preglednejšo razporeditvijo snovi. Pri oblikovanju kazala še zadnjič premečemo poglavja tako, da si sledijo v logičnem zaporedju: strnemo kratka in podobna, predolga razbijemo, hierarhiziramo tista, ki niso v prirednem odnosu ipd. Kazalo, ki se razteza čez več strani, je nepregledno. Strnemo ga tako, da upoštevamo samo poglavja prvih treh nivojev (urejevalniki imajo to možnost privzeto), poglavja na nižjih nivojih pa iz kazala izpustimo ali jih naštejemo v isti vrstici za dvopičjem pri nadrejenem poglavju. 

====Povezave====

Povezave (klikljivi deli besedila) so tisti ključni element, ki ločuje besedilo na papirju od besedila na zaslonu oz. tekst od [[:w:sl:hipertekst|hiperteksta]].&lt;ref&gt;Za več o nadbesedilu glej poglavje v [http://lit.ijs.si/sp_rp.html#han ''Praktičnem spisovniku'',] za prvo srečanje s to civilizacijsko pridobitvijo pa poglavje o hipertekstu v Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/pis_vir.html Elektronski literarnovedni viri in računalniško pisanje.] ''Jezik in slovstvo'' 40/7 (1995). 243–54.&lt;/ref&gt; V veliki meri nadomeščajo imenska in stvarna kazala v tiskanih knjigah,&lt;ref&gt;[http://lit.ijs.si/sp_ssp.html#siik Stvarno in imensko kazalo. ''Praktični spisovnik''.]&lt;/ref&gt; iz samih povezav je sestavljeno kazalo vsebine in brez njih ne gre niti v seznamu literature. V spletnem formatu html povezave prepoznamo običajno po modri barvi in podčrtanosti. Na takem besednem nizu se kazalka, če gremo z miško čezenj, spremeni v ikono dlani, kar pomeni, da je niz klikljiv in da nekam vodi. Poklikane povezave  po vrnitvi na besedilo spremenijo barvo v vijolično, tako da vemo, da smo tam že bili. Na wikijih so nekatere povezave rdeče. Rdeča barva pomeni, da gesla tam še ni. Ko kliknemo na tako [[Kr neki|neobstoječo povezavo]], se znajdemo pred praznim zaslonom, na vrhu strani pa stoji poziv, naj geslo sami napišemo. 

Povezave vnašamo v besedilo v vsakem formatu besedila in v vsakem urejevalniku (v Wordu, Libre Office, v PowerPointu, na dinamičnih spletnih straneh, v Wikipedijinem VisualEditorju idr.) nekoliko drugače, v splošnem pa podobno. Z levo miškino tipko označimo del besedila, za katerega želimo, da postane klikljiv, torej da nekam pripelje, potem kliknemo na označeno polje z desno miškino tipko in iz menija, ki se pojavi, izberemo vnos hiperpovezave. Spletno lokacijo, kamor naj pripelje klik, prekopiramo iz ukazne vrstice citirane strani v okence, ki se nam je odprlo na zaslonu. 

{|
|[[Slika:hiperlink1.jpg|sličica|center|230px|Označena beseda naj bo povezava.]]
|[[Slika:hiperlink2.jpg|sličica|center|230px|Stran, na katero naj pripelje povezava]]
|[[Slika:hiperlink3.jpg|sličica|center|230px|Vnos povezave z desno miškino tipko]]
|[[Slika:hiperlink4.jpg|sličica|center|230px|Vnos povezave preko menija]]
|[[Slika:hiperlink5.jpg|sličica|center|230px|Beseda je povezava postala.]]
|}

Starejši uporabniki interneta so navajeni na vpis povezav v izvirni kodi. V html-ju je povezava videti takole (URL spletne lokacije prilepimo med narekovaja, besedo, s katere naj bi vodila povezava, pa montiramo tik pred končni &lt;code&gt;&lt;/a&gt;&lt;/code&gt;):

::&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;V knjigi &lt;a href=&quot;http://lit.ijs.si/spisovn.html&quot;&gt;&lt;i&gt;Praktični spisovnik&lt;/i&gt;&lt;/a&gt; je tudi poglavje o hipertekstu.&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

Njen rezultat na zaslonu pa je tak:

::V knjigi ''[[:w:sl:Praktični spisovnik|Praktični spisovnik]]'' je tudi poglavje o hipertekstu.

V wikijih povezave v izvirni kodi označujejo oglati oklepaji: dvojni oglati oklepaji oklepajo besede, pod katerimi je na wikijih že samostojen članek (na zaslonu so te besede v modrem) ali naj bi ga imele nekoč v prihodnosti (táke so na zaslonu v rdečem). Enojni oglati oklepaji so za povezovanje na spletne lokacije zunaj wikijev. Spletni naslovi so v wikijih sicer samodejno klikljivi, vendar je navajanje http-jev, zlasti dolgih, grdo in diletantsko in zato odsvetovano, raje jih postavimo med oglate oklepaje skupaj z besedo, preko katere bomo vzpostavili zvezo z zunanjo spletno lokacijo. Kako smo prišli do modrih ali rdečih povezav v tejle knjigi, si ogledaš s klikom na zavihek ''Uredi''.  

Standardi za učinkovito in poenoteno uporabo povezav oblikujejo sproti z rutino. Sam sem povezave vgrajeval v besedila intuitivno in sem se šele ob sestavljanju poglavij za ''Novo pisarijo'' seznanil z nekaterimi dogovori in priporočili, npr. da gole zunanje povezave, tj. tiste v enojnih oklepajih, niso zaželene in naj bo znotraj oklepaja tudi kakšna beseda, da povezave ne spadajo v naslove poglavij in da apostrofe za ležeči tisk uporabimo neposredno ob naslovu monografije in ne skupaj s povezavo:

{|
|'''Narobe'''
|'''Prav'''
|-
|&lt;s&gt;''Praktični spisovnik''[http://lit.ijs.si/spisovn.html]&lt;/s&gt; &amp;#32;&amp;#32;&amp;#32;&amp;#32;&amp;#32;&amp;#32;
|[http://lit.ijs.si/spisovn.html ''Praktični spisovnik'']
|-
|&lt;s&gt;&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;===[[Prosti dostop]]===&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;&lt;/s&gt; &amp;#32;&amp;#32;&amp;#32;&amp;#32;&amp;#32;&amp;#32;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;===Prosti dostop===&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
|&lt;s&gt;&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;''[http://lit.ijs.si/spisovn.html Praktični spisovnik]''&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;&lt;/s&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[http://lit.ijs.si/spisovn.html ''Praktični spisovnik'']&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|}

Povezave so oblika sklicevanja. Wikimedijina spletišča ponujajo zelo uporabno možnost ogleda, kateri članki se povezujejo z izbranim. Ko v stolpcu levo od članka kliknemo na vrstico ''Kaj se povezuje sem'', se odpre seznam člankov, ki se s povezavami sklicujejo na tistega, iz katerega poizvedujemo.

'''Dodatno berilo'''

*[[:w:sl:Wikipedija:Zunanje povezave|Zunanje povezave v wikijih]]. Wikipedija: Prosta enciklopedija.
*[[:w:en:Wikipedia:Manual of Style/Linking|Wikipedia:Manual of Style/Linking]]. Wikipedia, the free encyclopedia

===Napake===

Vem, nespametno naslovljeno poglavje, ki utegne pri kom poslabšati mnenje o avtorju. Kot da ne bi ob drugih priložnostih vedno znova poudarjal, da to, kar je za enega napaka, pomeni drugemu slogovno poslastico, da današnja napaka z množično rabo jutri postane norma in da izrazi, ko jih prestavimo v kak drug žanr, izgubijo status napak. Jezikoslovci, ki so svoj publicistični opus gradili iz člankov o prav in narobe, t. i. jezikovni kotičkarji, v stroki nikoli niso uživali velikega ugleda. Seveda tudi mi ne pristajamo na tak poenostavljen pogled na svet, pa vendar: tale knjiga je učbenik in pišočim je treba nekje razložiti, kaj urednike, lektorje in bralce vedno znova zmoti, da z rdečim svinčnikom posežejo v besedila, zato se odpovedujem priložnosti, da bi vsebino poglavja diskretno potaknil po poglavju o strokovnem slogu. Naslovljeno bi moralo biti Napake strokovnega pisanja, saj se je po reklu ''Na napakah se učimo'' primernega izražanja najlažje naučiti ob analizi svojih in tujih napak. Je že tako, da svojih napak ne ugledamo hitro ali jih celo ne priznamo. Seveda, mi že zastopimo,&lt;ref&gt;Beseda ''zastopiti'' ima zaradi svoje sorodnosti z nemško ''verstehen'' 'razumeti' v slovarju status nižje pogovorne, vendar je po mojem jezikovnem občutku ne bremeni več.&lt;/ref&gt; kaj smo želeli povedati, zelo mar pa nam mora biti, ali sporočilo razumejo tudi drugi in ali se jim zdi dobro oblikovano. Poglavitne hibe humanističnega pisanja so 

*gostobesednost (dolgoveznost, epskost, ponavljanje, tavtološko izražanje)
*nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila)
*pomanjkanje konteksta
*slogovni manierizem (uporaba arhaizmov, literarno markiranje sloga, duhovičenje, demonstracija »dobrega sloga«) 
*slogovna puščobnost
*pristranskost (pretirano poudarjanje svojega stališča, odvisnost od jezika obravnavanega literata, ideologizacija sporočila)
*nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca
*skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom
*mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost

====Gostobesednost====

Velik del lektorskih opravkov je črtanje odvečnih besed in besednih zvez. Seveda nič v besedilu ni čisto odveč. Tako kot so v hrani potrebne balastne snovi, ki nimajo hranilne vrednosti, imajo tudi besedila dele, ki ne prispevajo najbolj k tistemu, kar želimo sporočiti, so pa sporočilni v kakšnem drugem smislu: s pogovornimi elementi namigujejo na situacijo, v kateri je besedilo nastalo (npr. za potrebe kakšnega predavanja), sporočajo o načinu avtorjevega razmišljanja in izražanja ipd. Za kakšen drug namen jih sploh ne bi bilo treba odpravljati, odveč so samo glede na zapovedano jedrnatost strokovnih besedil. Ko črtamo manj informativne pasuse, besedilo pravzaprav »prevajamo« v strokovni jezik, saj nekatere druge funkcijske zvrsti (npr. jezik vsakdanjega sporazumevanja, nekateri umetnostni slogi) z gostobesednostjo dobro shajajo. Nasploh humanisti porabimo preveč besed na dozo informacije.&lt;ref&gt;»George has the double-dome’s knack for using twice as many words as necessary to express simple concepts.«  (Double-dome. A.Word.A.Day 15. jul. 2015) ''Double-dome'' 'intelektualec'.&lt;/ref&gt; Tudi v strokovnem besedilu črtanje manj informativnih delov ni priporočljivo, kadar je besedilo namenjeno govorni izvedbi, saj ponavljanja in mašila poslušalcu, ki se ne more tako kot bralec vračati na težje pasuse, lajšajo razumevanje. 

Kaj vse v tekstu brezobzirno prečrtamo, ne da bi se pri tem izgubilo kaj bistvenega, in s tem skrajšamo besedilo tudi za tretjino? Brez škode lahko črtamo besede 
*''tudi, še, pa, lahko, svoj, prim., takratni, prav tako, poleg tega, potem, nato''
*''izpostaviti, poudariti, naglasiti''
*''predvsem, večinoma, v glavnem, največkrat, običajno, praviloma, načeloma''
*''prav gotovo, nedvomno, zagotovo, brez vsakega dvoma, seveda, pravzaprav, za ta del''
*nedoločne količine: ''razmeroma, relativno, dokaj, precej, malo, bolj ali manj, povsem, približno, okrog, okoli'' 
*''določen, specifičen, posamezen, sam, razni, različni'' (''Pavle Zidar je objavljal v &lt;s&gt;različnih&lt;/s&gt; revijah in knjižno. &gt; Pavle Zidar je objavljal v revijah in knjižno.'')

Z izbrisanimi izrazi ni pravzaprav nič narobe, njihova slaba lastnost je samo ta, da jih nehote radi kopičimo, pri čemer se razkrije sporočilna pogrešljivost. 

Potreba po navezovalnosti je kriva za variiranje oznak predmeta, o katerem pišemo. V jubilejnem zapisu o [[:w:sl:Boža Krakar Vogel|Boži Krakar Vogel]] je v prvem odstavku slavljenka zapisana z imenom in priimkom, v drugem odstavku je samo ''Krakarjeva'', v tretjem ''raziskovalka'', v četrtem ''naša kolegica'', v petem ''didaktičarka'', nato ''avtorica'', sledi ''naša Boža'' itd. Kadar je predmet samo eden, kakor je to običajno v jubilejnih zapisih, biografskih geslih, pogrebnih nagovorih ipd., variirani osebek lahko brez škode izpustimo.

::''&lt;s&gt;Sam&lt;/s&gt; naslov ne pove nič o vsebini romana. &gt; Naslov ne pove nič o vsebini romana.''

::''&lt;s&gt;Pri tem&lt;/s&gt; je treba opozoriti, da ...'' &gt; '' Opozoriti je treba, da ...''

::''&lt;s&gt;Če pogledamo v tabelo, vidimo,&lt;/s&gt; da se obseg s časom veča.'' &gt;  ''Obseg se s časom veča.'' (Tabela 1)

::Preveč navezovanja: ''&lt;s&gt;V nadaljevanju se razprava posveti obravnavi motivov. Prvi je&lt;/s&gt; lik Pepelke.'' &gt; ''Pepelka je ...''

::&lt;s&gt;''Kakor pravi avtor, z avtorjevimi besedami''&lt;/s&gt; nadomestimo z golim sklicem na avtorja za citatom: ''(Smolej 2014)''.

::&lt;s&gt;''O tem bo govorilo naslednje poglavje.''&lt;/s&gt; &gt;

::''Slovenščina ostaja &lt;s&gt;še vedno&lt;/s&gt; prvi jezik slovenske književnosti. &gt; Slovenščina ostaja prvi jezik slovenske književnosti.''

::''&lt;s&gt;Na to smo opozorili v vrsti člankov.&lt;/s&gt; &gt; (2000, 2003: 15, 2010: 224)''

::''&lt;s&gt;Zadravec v svoji literarni zgodovini piše, da&lt;/s&gt; ...'' &gt; ''(Zadravec 1968: 12)''

::''&lt;s&gt;v omenjenih/obravnavanih delih&lt;/s&gt; se kaže &gt; kaže se''

::''&lt;s&gt;večji del takratne&lt;/s&gt; kritike je kazal nezadovoljstvo &gt; kritika je kazala nezadovoljstvo ''

Nekateri mašilni nizi so v celoti odveč:

::''&lt;s&gt;Ob zapisanem ne gre spregledati, da&lt;/s&gt;''

::''&lt;s&gt;Kot smo že uvodoma nakazali&lt;/s&gt;''

::''&lt;s&gt;Tu že na začetku povejmo, da&lt;/s&gt;''

::''&lt;s&gt;Kot že navedeno,&lt;/s&gt;''

&lt;font color=green&gt;
::''&lt;s&gt;V svoji diplomski nalogi&lt;/s&gt; bom analizirala'' 

::''&lt;s&gt;V pričujoči razpravi&lt;/s&gt; se bomo posvetili'' 

::''&lt;s&gt;V obravnavanem obdobju&lt;/s&gt; je bil delež avtoric'' &lt;/font&gt;

Marsikaj, kar se nam zdi fino, v resnici pa je moteče, se da brez škode skrajšati:

::''&lt;s&gt;v obdobju&lt;/s&gt; med vojnama &gt; med vojnama''

::''&lt;s&gt;na področju&lt;/s&gt; znanosti &gt; v znanosti''

::''&lt;s&gt;v teku&lt;/s&gt; življenja &gt; v življenju''

::''&lt;s&gt;pri procesu&lt;/s&gt; branja &gt; pri branju''

::''v &lt;s&gt;poteku&lt;/s&gt; procesiranja &gt; pri procesiranju''

::''&lt;s&gt;v primeru&lt;/s&gt; lektorskega poseganja &gt; pri lektorskem poseganju''

::''se je &lt;s&gt;začela&lt;/s&gt; oblikovati &gt; se je oblikovala''

::''z &lt;s&gt;uporabo metode&lt;/s&gt; vzorčenja &gt; z vzorčenjem''

::''prihaja do &lt;s&gt;različnih&lt;/s&gt; tujih vplivov &gt; prihaja do tujih vplivov''

::''iz &lt;s&gt;ohranjenih&lt;/s&gt; pričevanj razberemo &gt; iz pričevanj razberemo ''

'''Naloge'''

Izboljšaj naslednje stavke iz žalostnega dela našega vsakdanjega strokovnega življenja s črtanjem nepotrebnih besed ''različen'', ''svoj'', ''tudi'' in drugih neumnosti:

*V klasicizmu so se razvijale različne oblike polliterarne proze.&lt;ref&gt;V klasicizmu se je razvijala polliterarna proza.&lt;/ref&gt;
*Pripovedovali so si različne zgodbe.  
*Snov novel je vzeta z različnih področij: ljubezen, kmetstvo, vojna, oblast.&lt;ref&gt;Snov novel je ljubezenska, kmečka, vojna, oblastniška.&lt;/ref&gt; 
*Pesem je bogata z različnimi pesniškimi figurami. 
*Pritegnila je umetnike različnih vrst umetnosti, tudi slikarje.&lt;ref&gt;Med umetniki je pritegnila tudi slikarje.&lt;/ref&gt;
*To priča o povezanosti različnih staroveških kultur. 
*V ''Novo zavezo'' spadajo poleg različnih knjig tudi ''Pridige''.&lt;ref&gt;Med knjigami ''Nove zaveze'' so tudi ''Pridige''.&lt;/ref&gt;   
*V svoji liriki se je zgledoval po Grkih.&lt;ref&gt;Zgledoval se je po grških lirikih.&lt;/ref&gt;
*Kasneje jo je uporabil kot svojo muzo.&lt;ref&gt;Izbral si jo je za muzo. (Muze se ne »uporabljajo«.)&lt;/ref&gt; 
*Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, in sicer je med drugim dobil Prešernovo nagrado.&lt;ref&gt;Večkrat je bil nagrajen, dobil je tudi Prešernovo nagrado.&lt;/ref&gt;
*Realisti v svojih delih prikazujejo sodobne družbene spremembe.&lt;ref&gt;Realisti popisujejo sodobne družbene spremembe.&lt;/ref&gt;
*Rokopis je zapustil v svoji zapuščini.&lt;ref&gt;Rokopis je v njegovi zapuščini.&lt;/ref&gt; 
*Pri svojem delu je težil k temu, da se slovenski jezik ohrani.&lt;ref&gt;Prizadeval si je za ohranitev slovenščine.&lt;/ref&gt;
*Svojo prvo službo je nastopil leta 1828. 
*Kronološko shemo dogajanja, ki pa je lahko &lt;s&gt;tudi&lt;/s&gt; prekinjena.
*Zato je naturalizem, lahko bi rekli &lt;s&gt;tudi&lt;/s&gt; verizem, najbolj avtentična in &lt;s&gt;tudi&lt;/s&gt; najbolj opazna oblika te proze. 
*Tu je prišel &lt;s&gt;tudi&lt;/s&gt; do vprašanja religioznosti. Življenjske izkušnje so bile preveč skrajne, da se ne bi bil – navsezadnje &lt;s&gt;tudi&lt;/s&gt; kot nekdanji študent teologije – zamislil nad vprašanjem Boga.
*V &lt;s&gt;svoji odlični&lt;/s&gt; študiji Recepcija drame: Bralec in gledalec sodobne slovenske dramatike je Pezdirc Bartolova pometla z nasprotniki svojih tez.&lt;ref&gt;V študiji (Pezdirc Bartol 2004) je pometla z nasprotniki svojih tez. (Prečrtali smo tudi kvalitativno oznako študije, ki krasi stavek brez natančnejšega pojasnila.)&lt;/ref&gt;
*Po obsegu so pesmi ponavadi kratke.&lt;ref&gt;Pesmi so ponavadi kratke.&lt;/ref&gt;

====Nerazumljivost====

Na čudenje in nerazumevanje v prvem letniku slovenistike naleti učiteljeva zahteva, naj študent sporočila oblikuje razumljivo. Njegov prostodušni ugovor se glasi, da se je vpisal na ta študij prav zato, ker se zna zapleteno izražati, in da je pričakoval ravno nasprotno: da se bo tu mojstril v prevajanju preprostih resnic v kompliciran izraz. Ponovimo, da bo jasno: zapletanje enostavnih reči je slogovna napaka. Sporočilno nejasna besedila zavajajo. Naj bo za zgled zavajajoče časopisno poročilo iz ''Večera'' 2001 (prevzeto iz Gigafide):

&lt;blockquote&gt;
Prve literarne objave je v Slovenskih goricah leta 1947 rojeni Tone Peršak doživel v Murski Soboti kot dijak, med drugim v glasilu, ki ga je urejal njegov predhodnik na mestu predsednika DSP Evald Flisar. Po študiju primerjalne književnosti in gledališke režije (že takrat je bil, očitno uspešno, na več mestih hkrati) se je posvečal bolj režiji, tako da je kmalu postal asistent za režijo na akademiji. Potem pa je nastopilo literarno desetletje, začelo se je s kratkimi zgodbami Novelete (1981), nadaljevalo z romani Prehod, Sledi, Vrh, potem znova zgodbe, Ljubljanske novele, za njimi leta 1988 zaenkrat zadnji roman, Smer Hamburg-Altona. V istem obdobju je napisal še kup radijskih in televizijskih iger, knjigo pogovorov z režiserji, monografijo o režiserju Jožetu Babiču. Za omenjeno delo je dobil kar nekaj nagrad. Pred leti si je časnik, ki ga pravkar berete, omislil nagrado za najboljši feljtonski roman; žal jo je podelil samo enkrat, toda – Tonetu Peršaku. Prav tako ga je za roman, ki je izšel v 24.000 izvodih, nagradila Prešernova družba, za gledališko publicistiko pa je prejel nagrado Borštnikovega srečanja. &lt;/blockquote&gt;

Iz sporočila sem zmotno sklepal, da je pisatelj Peršak dobil nagrado za roman ''Smer Hamburg-Altona'' in zmoto takole ubesedil:

&lt;blockquote&gt;
Paberkovanje po Gigafidi razkrije, da je kratek čas obstajala celo nagrada za najboljši slovenski feljtonski roman. Samo enkrat jo je leta 1988 podelil časnik ''Večer'', in sicer Tonetu Peršaku za roman Smer Hamburg-Altona, čeprav ni podatka, da bi bil objavljen kje drugje kot v popularni knjižni zbirki Prešernove družbe.
&lt;/blockquote&gt;

Šele prijazno pisateljevo osebno pojasnilo, da je bil nagrajen le njegov roman Iskalec, ki knjižno ni bil ponatisnjen, je razkrilo, kako zavajajoče je bilo oblikovano novinarsko sporočilo. Za vajo bi ga lahko popravili, tako da bi bilo sporočilno nedvoumno.  

Nerazumljivost žal ni samo posledica površnosti pri pisanju. Neredko je naravnost hotena. Zapletena sintaksa, intenzivna raba terminologije ozkega raziskovalnega področja, iskani izraz in sporočilna dvoumnost so za marsikoga odlika, zaradi katere rad strokovno komunicira. Z obvladovanjem strokovnega jezika se izkazuje za vrednega člana združbe, zadošča mu, da ga razumejo tisti, ki si to s terminološko kompetenco edini zaslužijo, za t. i. širšega interesenta mu ni dosti mar. Težko razumljivost svojega strokovnega jezika upravičuje z »zapletenostjo problematike«, ki nanjo ves čas opozarja, tako da mu je alibi za sporočilno meglenost. Opise in definicije niansira z izrazi ''toda, vendar, ampak, bolj ali manj, praviloma, večinoma, okrog'' itd., kot da ne izhaja že iz narave znanstvenih posplošitev, da ne pokrijejo prav vseh primerov, ampak vedno producirajo tudi vrsto izjem. 

V nasprotju s strategijami vzpostavljanja avtoritativnih in zaprtih ekspertnih elit (označujejo jih fraze ''prisluhniti stroki'', ''kaj bo rekla stroka'') je sodobna zahteva po prezentaciji znanstvenega dela, ki bo razumljiva tudi ljudem zunaj stroke. Samozadostnosti je odklenkalo, preprostega davkoplačevalca je treba prepričati v smiselnost svojega znanstvenega početja in misel nanj pomaga sporočilo oblikovati bolj razumljivo in vobče bolj sprejemljivo. Sam grem v to smer, kadar namesto tehničnih terminov, kakršen je npr. ''dolga pripovedna proza'', v naslov razprave raje postavim manj natančen, vendar večini povednejši izraz  ''povest'' ali ''roman''. Ali pa ''junak'' namesto ''glavna oseba'', ''predloga'' namesto ''izhodiščno besedilo'', ''pesnik'' namesto ''lirski subjekt''. 

Ko začetnik sklene vstopiti v tempelj lokalne znanosti, mu imponirajo »modro« napisani teksti in skuša slediti njihovemu zgledu z izbiro kolikor mogoče zapletenega izraza. Pomni: znanost ni spretnost prevajanja splošno umljivih spoznanj v strokovno latovščino, razumljivo zgolj bralcem s terminološkim slovarjem v rokah, in ni sposobnost zapletenega izražanja. Dobra znanost ceni veščino preprostega izražanja zapletenih spoznanj. Seveda ni kar vsakega znanstvenega spoznanja mogoče izraziti poljudno, ampak vsaj prizadevajmo si v to smer.

====Pomanjkanje konteksta====

Celo izkušeni strokovni pisec včasih v trenutku, ko sestavlja izvleček pravkar dokončanega besedila, ugotovi, da je pozabil na tezo. Nič novega ni odkril, nobene stare trditve popravil, do nobene posplošitve se ni dokopal, članek nima rdeče niti. Naj nekoliko ironiziram: če sicer zanimivega članka o Cankarjevih črticah ne moremo povzeti drugače kot ''Cankar je pisal črtice'', potem članku manjka teza.  Napako je mogoče popraviti z naknadno umestitvijo obdelanega gradiva v kontekst drugih avtorjevih del, literarne produkcije istega časa v slovenščini ali širše, predhodnih in poznejših del istega žanra in podobno.  

Iz ljudske perspektive je strokovni poznavalec nekdo, ki iz rokava stresa imena, datume in naslove, v resnici pa je pravi ekspert ta, ki ve, kako do informacij priti, in jih tudi zna postaviti v kontekst.   

Še večja in pogostejša napaka je v humanističnih strokah nasilno posploševanje. Pisec si samovoljno izbere tri avtorje ali tekste, ki jim določi status reprezentativnosti, popiše njihove stične točke in špekulativno sklene, da gre za tipološke značilnosti literarne smeri, obdobja ali žanra. Posploševanje je mogoče le ob zajemu statistično relevantne količine besedil, pa še takrat se rado izkaže, da je pregledana pojavnost tako raznolika in kompleksna, da so posplošitve tvegane. 

H konkretnim zgledom pomanjkanja konteksta v besedilu. Brez ustreznega pojasnila se uporabljata besedi ''že'' in ''šele'':

::''&lt;s&gt;Že&lt;/s&gt; leta 1789 so Slovenci dobili prvo dramo v slovenščini. &gt; Leta 1789 so Slovenci dobili prvo dramo v slovenščini.''  

Vsaka reč je glede na kakšno drugo bodisi zgodnja bodisi pozna, zato uporaba teh členkov zahteva pojasnilo, glede na katero drugo dejstvo je pojav zgoden ali pozen. Saj vemo, v mislih imamo splošne predstave, hočemo povedati, da tudi nas letnice malo presenečajo, ali pa s tema dvema besedama vnašamo v besedilo svojo presojo: kadar rečemo ''že'', nas napihuje od ponosa, kadar uporabimo ''šele'', smo kritični bodisi do akterjev v preteklosti bodisi do ovir, ki so se jim stavile na pot. Torej: besedi ''že'' in ''šele'' v izjavi ali v opombi pojasnimo, najpogosteje pa ju lahko mirno izpustimo, ker vrednostni naboj, ki ga vnašata v besedilo, ni najboljša legitimacija za strokovno nevtralnost sporočila. 

Odsvetujem nereflektirano in nekomentirano rabo vrednostnih izrazov ''celó'', ''kar'', ''samó'', ki  izražajo piščevo presenečenje nad dejstvi, ki v eno ali drugo smer odstopajo od njegovih pričakovanj in so znak njegovega vrednotenja stvari. V izjavah kot ''Kar v polovici primerov'' ali ''Samo v polovici primerov'' je varneje začetni izraz vrednotenja izpustiti v korist nevtralne informacije ''V polovici primerov'', da bralca ne izzovemo k asociaciji na šaljivo razlago razlike med pesimistom in optimistom: za prvega je do polovice natočeni kozarec napol prazen, za drugega pa napol poln.

====Manierizem====

Koristno slogovno vodilo je, naj bo besedilo sklenjeno, naj se stavki lepo in neprisiljeno vežejo drug na drugega in delajo besedilo kompaktno. Upoštevali ga bomo npr. pri povzemanju romanesknega dogajanja. Obstaja pa tudi potreba po tekstih, kjer taka povezanost ni ravno nujna, npr. seznami ali naštevalni opisi. Kompaktna besedila se zdijo lepša, zato pisci včasih preradi posegajo po retoričnih sredstvih, ki lepijo izjave med seboj in ukinjajo videz njihove fragmentarnosti. Tekste, v katerih je (zavestno, še raje pa nezavedno) v prvi plan stopila retorika,&lt;ref&gt;Mišljen je tretji pomen besede retorika 'tehnika prepričevanja'; drugi pomeni so še 1. 'umetnost argumentacije', 2. 'panoga, ki uči argumentacije', 4. 'manipulativna raba jezika' (npr. v sintagmi ''prazna retorika'').&lt;/ref&gt; bomo prepoznali po besedah, ki poudarjajo vzročno-posledično povezanost izjav (''torej, seveda, potemtakem, zato, saj, ker, posledično, tj.'') ali jih sporočilno zaokrožajo (''seveda, jasno, nedvomno, vsekakor, brez zadrege, očitno, sklenemo''). Kadar gradivo ne daje dovolj opore za táko izrazno ekspresivnost, se ji raje odpovejmo. Izrazni asketizem ne škoduje in še varnejši je.

K nepotrebnemu dramatiziranju ali zgolj k nepotrebnemu podaljševanju članka spadajo navezovalne izjave tipa ''Ob tem je treba takoj povedati, da je cel avtorjev opus''. Nič informacije ne bomo izgubili, če ga izpustimo: ''Cel avtorjev opus je''. Če bomo zraven črtali še spakljivi pridevnik ''pričujoči'' (''V pričujočem članku si pisec prizadeva za'' &gt; ''Pisec si prizadeva za''), bo besedilo že precej bolj užitno. Izrazno samovšečno in odveč deluje tudi retorični nastavek ''Naj mi bo dovoljeno pripomniti, da.'' 

''&lt;s&gt;Eden najuglednejših literarnih zgodovinarjev&lt;/s&gt; Jože Pogačnik (1989: 224) je prispeval'' &gt; ''Jože Pogačnik (1989: 224) je prispeval''. — Oznake te vrste so nepotrebne, ker je že dejstvo, da avtorja citiramo, dokaz njegove uglednosti.  Izrecno sklicevanje na uglednost reference je strokovno nesprejemljiva oblika argumentiranja. Iz podobnih razlogov nam niso všeč formulacije tipa ''V svoji odlični razpravi je nazorno pokazal'' in jih alergično krajšamo v ''Nazorno je pokazal''.

Strokovni pisec bo lektorju hvaležen, kadar bo ta pokazal na njegova vpadljiva slogovna sredstva. Posebej med humanisti pa se rado zgodi, da avtor lektorju ne bo dovolil šariti po besedilu, razen kadar bi našel manjkajočo vejico ali zatipkanino. Samovšečno bo vztrajal pri očitnih slogovnih zdrsih in se skliceval na pravico do osebnega sloga in na nedotakljivost avtorskega besedila. Takim gre blago opozorilo, da so zgrešili zvrst. Osebni slog naj gojijo v leposlovju, v strokovnem pisanju pa naj se držijo izraznih standardov, ki jih narekuje izbrani strokovni žanr. Za take pisce se zdi, da so pravzaprav neuresničeni literati in da z retoričnimi figurami v strokovnih spisih kompenzirajo nesrečo, ker jim ni bilo dano postati eden od njih. 

Retorično zainteresirani strokovni pisec bo bralčevo pozornost skušal pritegniti npr. s ponavljanjem. Članek zgradi okrog pesnikovega stavka ali sintagme, jo dá v narekovaje ali zapiše ležeče in jo ponavlja na ključnih mestih razprave tako, da hipnotično učinkuje na bralca. Še danes imam v spominu predavanje Dušana Pirjevca o slojih besedila po [[:w:sl:Roman Ingarden|Romanu Ingardnu]]. Bralčevo konkretizacijo predstavljene predmetnosti je ponazoril s citatom uvodne povedi Jurčičeve povesti ''[[:s:sl:Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]]'': »Zjutraj ob devetih je stal pred vežo velike, precèj lepo zidane kmetske hiše voziček naprežen.« Predavateljevo doživeto ponavljanje citata je pri poslušalcih zares oživilo predstavljeno predmetnost na čutno nazoren način in se trajno zapisalo v spomin. Táko prizivanje ključnih izrazov večinoma vendarle nima mesta v strokovnem pisanju, ker učinkuje pač preko čustvenega vživljanja namesto preko objektivnega rezoniranja.  

Manieristična drža hitro zapelje v željo po hiperkorektnosti. Pravopisna napaka takega izvora je npr. izbira zaimka ''kateri'' namesto preprostejšega ''ki'': ''Poroči s Cirilom, katerega je spoznala v Bosni.'' &gt; ''Poroči s Cirilom, ki ga je spoznala v Bosni.'' 

Prav nenavadno je, kako so pisci pripravljeni v tekstu uporabljati arhaizme in papirnate izraze, ki jih v spontanem govoru ne bi nikoli. To izraža njihovo predstavo o pisnem besedilu, ki mora biti drugačno, privzdignjeno nad običajno rabo. Raba redkih in zastarelih besed je v veliki meri nezavedna in se ji pisci odpovejo šele, ko so opozorjeni na njihov slovarski status. V enciklopedičnem pisanju, ki rado prevzema iz starejših virov, je tak pogost izraz ''list'' za časnik ali glasilo. Krivdo za opazno prepogosto rabo papirnatih izrazov (''zategadelj, potemtakem, bržčas, bržkone, nemara, kajpada, malodane, povsem, denimo, tolikanj'') nosijo posamezni vplivni pisci.

Pisci občasno zapadamo sintaktičnim obsesijam. Pod kožo nam zleze npr. izraz ''hkrati'' ali ''obenem'', ki ju trpamo v vsako tretjo poved in nehote vsiljujemo miselni vzorec dopustnosti in vzporedne eksistence najrazličnejših tez. Slogovna napaka z nevarnimi metodološkimi posledicami. Zasačil sem se pri pretirani rabi sintaktičnega vzorca ''ne samo, ampak tudi'', kdo drug bo po drugem branju našel prgišče odvečnih ''tudi''jev, tretji rad pojasnjuje s ''to je'', četrti se zlepa ne izvije iz primeža zaporednih ''ki''jev. Na forumu [http://razmere.turni-klub-gora.si/ Razmere v gorah] je v nekem obdobju prišla v modo beseda ''povsem'', ki je bila vsem tako všeč, da še opazili niso njene pretirane rabe. Rešitev iz zagat je ponovno kritično branje besedila po nekaj dneh uležavanja ali branje dovolj predrznega lektorja,  ki si upa poseči v slog in odpraviti pretirano rabo besed in besednih zvez ''lahko, različni, sam, pravzaprav, in sicer, posamezni'' itd. &lt;font color=green&gt;Pri korekturah tegale učbenika sem opazil pretirano rabo besede ''svojčas'' in besedne zveze ''še kako'' in ju reduciral.&lt;/font&gt;

====Slogovna ubornost====

Nasprotna skrajnost, ki utegne vanjo pasti pisec začetnik, je pretirano ponavljanje posameznih izrazov. To se zgodi pri povzemanju prebranih strokovnih del, kjer bodejo v oči formulacije, da avtor ''ugotavlja, poudarja, opozarja, trdi, navaja, citira, vztraja''. Pomaga variiranje naštetih izrazov, še bolj pa sprememba stavčne skladnje tako, da ti izrazi niso več potrebni, npr. namesto ''V pričujočem delu avtor ugotavlja, da se subvencionirane knjige tiskajo za skladišča'', zapišemo raje neposredno: ''Subvencionirane knjige se tiskajo za skladišča (Breznik 2005: 69)''. Z direktnim poimenovanjem avtorja izjave se zmanjša možnost napačnega pripisovanja izjav, kadar so v enem odstavku nanizane ugotovitve več piscev.

Moteče so ponavljajoče se strukture tipa ''Iz grafikona lahko razberemo, da'', ''Iz pregleda vidimo, da'', ''Iz analize se da sklepati, da''. Mirno jih izpustimo, ne da bi izgubili kaj informacije, saj je iz konteksta jasno, da so grafikoni, preglednice, opisi izhodišče za nadaljnje trditve.

Ponavljajoče se sintaktične tvorbe niso toliko znak slogovne manire kot malomarnosti. Če bi pisec vsaj še enkrat prebral, kar je napisal, bi mu enolična ponavljanja struktur padla v oči in bi jih vsaj deloma popravil. Nekaterih individualnih izraznih potez pa se pisci enostavno ne zavedajo in potrebujejo drugega bralca, da jih opazi. Ta bralec seveda ni najprej učitelj, asistent, urednik ali mentor, ampak mora pisec svojo pisarijo dati prej v branje sošolcem, svojcem ali prijateljem, preden jo odda v branje naštetim. V pisni izraz neredko zaidejo razvade ustnega izražanja. Ponavljajoči se besedi, s katero na vseh mogočih in nemogočih mestih prešpikamo svoje govorjenje, rečemo mašilo. Zlobni poslušalci radi štejejo, kolikokrat govorec v enem nagovoru uporabi besedo, ki ga je obsedla, npr. ''in sicer, pravzaprav, seveda, povsem, bojda, ne samo, ampak tudi, in tako dalje, in tako naprej, za ta del, v bistvu''. Pri spontanem govorjenju ni toliko časa za skrbnejše formuliranje, ki bi zmanjšalo motečo frekvenco mašil, za njihov pojav v zapisanem besedilu pa je kriva samo avtorjeva površnost in jih zato ne toleriramo.

V literarnovednem pisanju je moteče razširjena uporaba besed ''predstavljati'' in ''predstavnik''. Namesto da bi se reklo ''Grum je ekspresionist'', se zapiše, ''Grum je predstavnik ekspresionizma'', namesto da bi preprosto rekli, da je Govekarjev roman V krvi zgled slovenskega naturalizma, beremo, da roman V krvi predstavlja vrh slovenskega naturalizma. Kot da pisatelji in njihova dela niso tu zaradi svojega samostojnega sporočila, ampak reprezentirajo neko skonstruirano literarnovedno postavko. Preden besedilo odpošljemo, poiščimo v njem vse ''predstavlja*'' in zmanjšajmo njihovo pogostost. 

Med stereotipe šolskega izražanja spada beseda ''prisoten'':

::''tedaj še ni bila prisotna ideološka uravnilovka &gt; tedaj ideološke uravnilovke še ni bilo''

'''Berilo'''

*Jožica Grgič. Dolgočasnost v imenu znanosti. ''Delo: Sobotna priloga'' 4. jan. 2014. 32.

====Pristranskost====

Pisanje je seveda priložnost za uveljavljanje osebnega interesa, tudi strokovno pisanje, vendar bi bilo strinjanje s stališčem, da je pač vsa človekova dejavnost na tak ali drugačen način kontaminirana z njegovimi interesi, vulgarnomaterialistična, cinična in nespodobna. Znanosti se gremo prav zato, da nam pomaga preseči biologizme in oblikovati kolikor mogoče objektivne, nepristranske sodbe, ki jih ne narekujejo preživitvena nuja, osebni prestiž ali osebnostne kaprice. Precej je pri tem v pomoč avtorsko sodelovanje, kolektivno avtorstvo, ki obrusi in uravna morebitne ekscesne ambicije posameznika. 

Benigne vrste je pristranskost, ki ima izvor v piščevi zaljubljenosti v temo. Bolj ko se poglabljamo v strokovno témo, bolj domača nam postaja, bolj nam prirašča k srcu in nenadoma namesto ''Josip Jurčič'' literarni zgodovinar zapiše ''naš Jurčič'' ali postane z njim familiaren do te mere, da ga začne nagovarjati kar po imenu: ''Voranc'' namesto ''Prežihov Voranc'', ''Svetlana'' namesto ''Svetlana Makarovič'', ''naša Manca'' namesto ''Manca Košir''. Da, ko gre za avtorice, je ljubeče nagovarjanje z osebnim imenom pogostejše in v svojih pokroviteljskih odtenkih že tudi nadležno. Pisec do ljubljenega predmeta razvije zaščitniški odnos in na vsakem koraku poudarja kreposti in literarno kvaliteto avtorja, ki ga je izbrskal iz pozabe, in razvojno perspektivnost literarnega stila ali žanra, ki ga želi rehabilitirati. Opazujmo se in krotimo take pokroviteljske reflekse. Saj ne gre samo za plemenito sočutje do »zamolčanih«, »po krivici zanemarjenih«,  in drugače »spregledanih« literarnozgodovinskih tem, zadaj je poniglava želja, ki si je zlepa nočemo priznati, da vsaka uspešna rehabilitacija vsaj za kratek čas obsveti z javno pozornostjo tudi nas pisce, zaslužne za popravo literarnozgodovinskih »krivic«.

Malignega značaja pa so v literarni vedi pristranskosti ideološke narave. V starih časih ni bilo simpatično zvajanje vse literature na skupni imenovalec razrednega boja in v še starejših časih pod bandero slovanske ali ilirske vzajemnosti, nacionalne samobitnosti in nacionalnega interesa. Danes pa so očitne motnje v strokovnem pisanju protikomunistični gnev, žolčni feminizem, patetični nacionalni ali evropski patriotizem in še kakšna druga oblika socialnega aktivizma, ki nezgrešljivo bode izmed vrstic prenekaterega sodobnega pisca. Umestijo ga v opombe ali sklepne stavke razprave, izrazijo pa z ekspresivnimi, ironičnimi ali drugače zaznamovanimi besedami, ki ne po slogovni ne po sporočilni plati ne spadajo v besedilo. Da, revizije literarne zgodovine in cele literarne vede so potrebne in se morajo nenehno dogajati, če je področje res vitalno, vendar ne take revizije, ki eno banalno politično optiranje in vsiljevanje preprosto zamenjajo z drugim. Študentje radi barvite ideološko ošiljene oznake nekritično prenesejo v Wikipedijo, od koder pospešeno metastazirajo v javno zavest. Ko jih opazujemo izolirano, se zdijo nedolžne, v povezavi z drugimi in razsejane po strokovnem pisanju pa predstavljajo grožnjo regresije v presežene zgodovinske čase. Droben zgled ideološkega barvanja strokovnega besedila iz članka o [[:w:sl:Slovenske večernice|Slovenskih večernicah]] na Wikipediji:

::Zaradi spremembe [[:w:sl:režim|režima]] leta [[:w:sl:1945|1945]] se je spremenila tudi [[:w:sl:tema|tema]] povesti, zato so ljudje začeli odpovedovati [[:w:sl:naročnina|naročnino]], saj niso hoteli brati [[:w:sl:partizani|partizanskih povesti]]. 

Izjava sporoča, da so v popularni zbirki Slovenske večernice katoliške založbe Mohorjeve družbe prva leta po drugi svetovni vojni izhajale partizanske povesti, kar preprosto ni res. Med 1945 in 1950 so pri Mohorjevi tako kot pred tem izhajale kmečke in zgodovinske povesti, šele 1950 sta bili v zbirki sedmih kratkih pripovedi natisnjeni dve iz obdobja druge svetovne vojne; vodilni pisatelj je bil duhovnik Stanko Cajnkar. Indikativna je uporaba besede ''režim'', ki asociira na diktaturo, ki naj bi nastopila 1945 in se za druge zgodovinske oblastne formacije ne uporablja pogosto, partizanske povesti so bile polinkane na partizane, torej ven s področja literature, ker tedaj (2008) gesla [[:w:sl:partizanski roman|partizanski roman]], ki bi bilo primernejše za povezavo, še ni bilo. 

Ideološko zainteresirani deli strokovnih besedil so prepoznavni po intenzivni uporabi narekovajev, s katerimi pisci opremljajo besede, ki jim želijo dati ironičen pomen oz. povedati, da pomenijo ravno nasprotno od tistega, kar piše v slovarju (»osvoboditev«, »napredek«, »bratstvo in enotnost naših narodov«); sporočilno so pasusi uglašeni na tezo, včasih eksplicitno drugič posredno izraženo, da 1945 Slovenija ni bila osvobojena, ampak da je takrat napočilo najmračnejše obdobje v njeni zgodovini; frekventne so besede ''totalitaren, režim, komunizem''.&lt;!-- &lt;ref&gt;Prim. France Bernik. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. ''Enciklopedija Slovenije'', s. v.&lt;/ref&gt; --&gt; Včasih ni z izjavami samimi po sebi nič narobe, samo pašejo ne k obravnavani temi in politično posiljujejo stroko.

Ideologija zamaže strokovna besedila in jih zlorabi. Strokovnim besedilom bralec v principu zaupa bolj kot publicističnim, v katerih je ideološko zavzemanje take ali drugačne vrste običajno, zato so strokovna besedila še kako zanimiva za ideološko obsedene pisce. Forma strokovnega besedila jim je kot trojanski konj, v katerega skrijejo svoja gorečna sporočila. Natisnjena besedila so takemu nečednemu početju bolj izpostavljena kot tista na spletu, saj je na spletu že s preprostim iskanjem besed, ki so nam padle v oči, še bolj pa s frekvenčno statistiko mogoče hitro identificirati in razkrinkati avtorjevo tendenco.&lt;ref&gt;Prim. odmeve na ''Literarni atlas Ljubljane'' Marjana Dolgana, v katerem se npr. sintagma »OF, ki je bila trojanski konj Komunistične partije pri izvedbi njene revolucije« ponovi kar 17-krat (gl. nit Proti Atlasu Ljubljane. SlovLit [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005305.html 20. okt. 2015] isl.)&lt;/ref&gt;&lt;!-- V ''Literarnem atlasu Ljubljane'' (2014) {{COBISS|ID=274659072}} se vsako geslo o znamenitem književniku zase bere prav gladko in zanimivo, dokler besedna statistika ne odkrije ideološke kontaminacije: zakaj je bilo treba piscu desetkrat zapisati, da je bila »SZDL transmisija Komunistične partije«? Ko se bralcu zazdi omenjanje zloglasnega Stalina nekam pogosto in gre preverit, kaj knjiga ve še o drugih, za slovensko fizično in kulturno preživetje še strašnejših diktatorjih tistega časa, Hitlerju in Mussoliniju, presenečen ugotovi, da ju avtor skoroda ne omenja. In ko mu začne počasi presedati nenehno prizivanje komunizma (celo v člankih o ljudeh in časih, ko o komunizmu še ni bilo ne duha ne sluha) in vpraša iskalnik po rivalskih ideologijah fašizmu, nacizmu, katolicizmu, liberalizmu in kapitalizmu – in ne najde nič omembe vrednega –, takrat ugotovi, da bere politično propagandno besedilo, ki se je za bralca preobleklo v literarnozgodovinski vodnik. Če bi šlo za literarnozgodovinski spis, potem bi v njem med pogostimi referencami pričakovali znamenitega literarnega zgodovinarja [[:w:sl:France Kidrič|Franceta Kidriča]], pa naletimo precej pogosteje na njegovega sina, znamenitega politika [[:w:sl:Boris Kidrič|Borisa Kidriča]]. --&gt; 

Je pristranska tudi ''Nova pisarija''? Seveda, že s pozornostjo na spletno komunikacijo jasno kaže svoje nazorsko stališče, kako bi drugače, saj dejavno zavzemanje za perspektivno socialno vizijo, ki jo omogoča sprememba kulturne paradigme, postavlja malone kot imperativ. Pri propagiranju novih oblik strokovne komunikacije vendarle skuša ohraniti toliko zadržanosti, kolikor je je potrebno, da zavzemanje ne postane moteče in neprepričljivo.

====Terminologizacija====

Akademske stroke se posebej v svojih konstitutivnih začetkih, ko še niso utrjene v splošni zavesti, nesorazmerno veliko ukvarjajo s svojim nazivom oz. z imeni svojih področij. Sam sem nekoč predavanja iz Uvoda v študij slovenske književnosti začenjal z dolgimi premlevanji, kaj je to književnost, kaj je to študij in kaj je to uvod. Novejši primer takega terminološkega razglabljanja je pri nas doma slovstvena folklora, ki si prizadeva za ločitev od tradicionalnega predmeta [[:w:sl:ljudsko slovstvo|ustno slovstvo]], v tujini pa [[:w:sl:digitalna humanistika|digitalna humanistika]], ki ji je tradicionalna humanistika odpovedala gostoljubje in jo tira v osamosvojitev. Utrjen naziv z jasno definicijo je vstopnica za inštitucionalizacijo (ustanovitev univerzitetnega predmeta, katedre ali oddelka, učiteljska in raziskovalna službena mesta) in začetni pogoj v prizadevanju za družbeno vplivnost. 

Na drugi strani nam jezikoslovje in zgodovinska izkušnja pripovedujeta, da so imena arbitrarna, da so posledica družbenega dogovora in prakse. Če ne bi bilo tako, ne bi mogli pod enim izrazom v slovarju najti več pomenov, ki so si včasih celo nasprotni, pomislimo na termin ''siže'', ki pomeni lahko snov ali temo, lahko pa tudi posebno ureditev fabulativnih dogodkov, ali na nikoli razrešeno pravdo o tem, ali bomo liriko, epiko in dramatiko spravljali pod zbirni termin ''zvrst'' ali ''vrsta''. Tvegam obtožbo nenačelnosti in za take dileme predlagam pragmatično stališče, to je uporabo tistih terminov v konkretni komunikacijski situaciji, ki ne vodijo v konflikt. Pri tem se sklicujem na zdravorazumsko Prešernovo argumentacijo v sonetu Al prav se piše kaшa ali kaſha, da zaradi izraza »boljša jed ne bóde«, in da »zavolj' črke ne trpi nič škode«. Druga referenca za predlagano držo je Julija Capulet iz Shakespearjeve tragedije ''Romeo in Julija'', ki v drugem prizoru drugega dejanja pravi: 

&lt;poem&gt;
::»Bodi drugo ime! Kaj je ime?
::Čemur se reče vrtnica, enako
::sladko z drugim imenom bi dišalo.«&lt;ref&gt;»O, be some other name! / What's in a name? that which we call a rose / By any other name would smell as sweet« ([[:s:en:The Tragedy of Romeo and Juliet#SCENE II. Capulet.27s orchard.|The Tragedy of Romeo and Juliet]]. Wikisource).&lt;/ref&gt;&lt;/poem&gt;

Tretja referenca pa je Umberto Eco, ki je z naslovom ''Ime rože'' za svoj roman iz leta 1980 pokazal, kako naslov ni nujno povezan z vsebino, ki jo naslavlja.  Čeprav se je Prešeren norčeval iz pismouškega dojemanja sveta, kakor se artikulira v terminoloških spopadih, to na Slovenskem nikoli ni izgubilo svojega čara.  

V izrazu samem (z delno izjemo umetnostnega jezika in onomatopejskih besed) ne bomo našli resnice predmeta! Imena in termini so lahko jezikovno ustreznejši ali manj ustrezni, ne morejo pa biti vnaprej pravi ali napačni. 

Obsesivne terminološke debate so izraz trdožive razpravne tradicije, ki si z »rešitvijo« terminološkega oreha zmotno domišlja, da je obvladala tudi predmet, ki ga termin označuje. Terminološke diskusije (''glavna oseba'' ali ''junak'', ''avtor'' ali ''lirski subjekt'', ''literatura'' ali ''književnost'',  ''proza'' ali ''pripovedništvo'', ''povest'' ali ''roman'') so lahko alibi za to, da se s pojavom samim ni treba ukvarjati. So v bistvu izraz nepripravljenosti za soočenje s predmetom in razkrivajo razpoko med literarno realnostjo in njeno skonstruirano podobo v naši zavesti. 

Obvladanje terminologije kake teorije, razlagalne smeri ali »šole« (feministične, družbenokritične, lacanovske, sistemskoteoretične itd.) je seveda pogoj za sodelovanje v ekskluzivnih razpravnih krogih, vendar je predaja kateremu od strokovnih žargonov nevarna. Želja po izgradnji trdnega, enoumnega in sklenjenega pojmovnega sveta lahko postane glavni cilj in nadomesti začetno željo po objektivnem dojetju pojavnosti; potreba po teoretsko »pravilni« rabi terminologije rada zaide v ortodoksnost in cehovsko zaprtost. Investicija raziskovalčevih energij v terminologijo je razumljiva, saj je status »izumitelja« novega termina (če se termin prime) ugleden, takega pisca na aktualni humanistični sceni, ki se veliko ukvarja s tem, kako se čemu prav reče, veliko citirajo. 

&lt;font color=green&gt;Posebej je hudo, kadar terminologizacija okuži osnovnošolske učbenike. Kakšen smisel ima, da se šolarji pri zemljepisu piflajo definicije ''Vreme je skupek vremenskih pojavov in pripadajočih vrednosti'' namesto da bi po domače razložili, da je vreme ime za dež, sončnost, nevihte, mraz, oblačnost, meglo, poplave itd.&lt;/font&gt; 

Tako kot moti nasilna terminologizacija zadev, ki se dajo brez izgube informacije ali brez nevarnosti nesporazuma povedati z vsakdanjim izrazjem, moti tudi piščeva ignoranca terminologije. Če nameče v besedilo izraze ''dramski/dramatski/dramatični'', ''vrsta/zvrst/žanr'', ''okrasni pridevnik / ukrasni pridevnik'', ''junak/lik/glavna oseba/protagonist'' itd., kakor mu slučajno boljše zveni, vzbudi pri bralcu nezaupanje v svojo literarnovedno kompetenco. Tudi če med izrazi pogosto ni bistvenih pomenskih razlik, naj vendarle poenoti njihovo rabo ali pa kje v opombi na kratko pojasni svoje stališče do terminoloških alternativ. 

V zvezi z računalniki je graje vreden odpor do slovenjenja terminologije z izgovorom, da potem ne bo nihče razumel, za kaj gre. Če so se lahko amaterski hišni mojstri naučili, kaj je to »čelilna in zajeralna žaga«&lt;ref&gt;No, kakšna žaga je to?&lt;/ref&gt; iz Hoferjevih, Lidlovih in drugih »tujih« veletrgovinskih katalogov, potem se tudi učiteljica slovenščine lahko pouči, kaj so to [[:w:sl:vmesnik|vmesniki]], [[:w:en:plug-in|vtičniki]], [[:w:en:controller|krmilniki]], [[:w:en:control key|krmilke]] itd.&lt;ref&gt;Bi priredili ustrezna tujejezična gesla o  teh rečeh za slovensko Wikipedijo? V pomoč bo [http://dis-slovarcek.ijs.si/entry/341 Računalniški slovarček.]&lt;/ref&gt;

'''Berilo'''

*Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/racunal.html Računalniška slovenščina.] ''Razgledi'' 11/1114 (27. maja) 1998. 13–14.
*Miran Hladnik. Računalniki in slovenščina, 1–3 ([http://lit.ijs.si/ts1.html Besed se tujih boj, ko hud'ga vraga,] [http://lit.ijs.si/ts2.html Brez cetov teče vir mu Hipokrene,] [http://lit.ijs.si/ts3.html Al' prav se piše kaša.]) Radio Trst, 2004.

====Spol in število====

Nekdaj je veljalo, da je takrat, ko mislimo na oba spola, običajna uporaba moškega spola, tako da slovničarjem ni bilo težko moškemu spolu pripisati statusa nevtralnega spola. Feminizem pa je prinesel zahtevo po popravljanju spolno krivičnega jezika. Popravljanje se dogaja z dosledno vzporedno uporabo moške in ženske oblike, kar je ne samo neekonomično, ampak tudi nenaravno in pismouško nasilno (''Študenti in študentke, vsak, ki bo izbral / vsaka, ki bo izbrala, besedilo si prebral/prebrala''), z doslednim nadomeščanjem moške oblike z žensko, kar naj bi s časom pripeljalo do tega, da bo tudi ženska oblika dojeta kot gramatično nevtralna (''kot smo spoznali v prejšnjem predavanju &gt; kot smo spoznale v prejšnjem predavanju'') in z izogibanjem spolno določenim formam izražanja. Spolnemu opredeljevanju se včasih uspe izogniti z izbiro množine

: ''&lt;s&gt;Izhodiščno besedilo si letos že v celoti prebral.&lt;/s&gt; &gt; Izhodiščno besedilo smo letos že v celoti prebrali.''

ali s pretvorbo v sedanjik:

: ''&lt;s&gt;Izhodiščno besedilo si letos že v celoti prebral.&lt;/s&gt; &gt; Izhodiščno besedilo že poznaš.'' 

Take zadrege ne tarejo samo slovenščine, ampak tudi druge jezike, ki nekako lažje kot slovenščina opuščajo tradicionalno rabo v korist spolne korektnosti, tako se vsaj zdi. Dosledno zavzemanje za emancipacijo ženskih gramatičnih oblik postane lahko hudo naporno, vendar je treba priznati, da je v humanistiki, kjer večino bralcev, poslušalcev, piscev in drugih akterjev sestavljajo ženske, po svoje upravičena. Sam teste na slovenistiki sestavljam z mislijo na večinskega ženskega študenta :) in torej z ženskimi nagovornimi formami: ''Ko boš odgovorila na prvo vprašanje, se loti še ...''

''Po mojem mnenju'' ali ''Raziskovali smo''? Odločitev o tem, v kateri osebi bo naša razprava, v prvi osebi ednine ali v prvi osebi množine, ni vedno lahka. Kadar poročamo o svojih raziskovalnih rezultatih, se zdi najpravičnejša uporaba prve osebe ednine, ki pa zna pri bralcu vzbuditi občutek, da se hvalimo in si pripisujemo vse zasluge, in tako postati moteča. Komplicirana zna postati tudi uporaba dvojine, kadar nastopi potreba, da se loči avtorstvo ene izjave od avtorstva druge izjave. Tandemski izdelek, v katerem se standardno piše ''Raziskovala sva'' ... ali ''Ukvarjali sva se z'' ..., je na takih mestih primoran preiti v tretjo osebo ednine: ''Avtorica 1 je prišla do spoznanja, da'', '' avtorica 2 pa je povzela, da''.

Nič bolj nevtralna ni izbira prve osebe množine, čeprav je v strokovnih besedilih na voljo prav zaradi potrebe po ohranjanju občutka nevtralnosti. ''Kot smo zapisali že v prvi razpravi (Pretnar 1982)'' lahko stoji v množini kljub temu, da je bil avtor razprave en sam. Podobno vladarsko izražanje je dobilo ime majestetični plural, temu našemu pa bi rekli znanstveni plural. Deluje potujevalno in objektivizirajoče. Tretja oseba ednine vskoči, kadar ne pride v poštev nobena od obeh predhodnih možnosti.

'''Dodatno berilo'''
*Renata Šribar. [http://www.arhiv.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/znanost/Zenske_v_znanosti/interne_jezikovne_smernice_za_komisijo_final.pdf Interne smernice za spolno občutljivo rabo jezika,] Ljubljana: Komisija za ženske v znanosti, 2010–2014.

====Mentalno brambovstvo in servilnost====

Poglavje se dotika občutljivega razmerja med domačim (svojim, tradicionalnim) in tujim (prevzetim) na več nivojih strokovnega pisanja in je pravzaprav nazorskega značaja. Naj tule samo povzamem, kar je bilo mogoče dojeti med vrsticami predhodnih poglavij: nobena od obeh skrajnih drž ni produktivna. Gre za vprašanja, iz katerih virov in literature bomo črpali, po katerih metodoloških vzorcih se bomo ravnali, bomo uporabljali domačo terminologijo ali raje prevzeto, bomo pri citirani knjigi zapisali kraj izdaje ''Wien'' ali ''Dunaj'', bomo dokazovali avtohtonost slovenske literature in literarne vede ali njeno vpetost v globalno sceno. Bralca zmoti piščeva pomanjkljiva refleksija teh dilem bodisi njegovo preočitno postavljanje na eno ali drugo stran. Zavzetost za lokalno, domače, regionalno, nacionalno je v strokah, kot je slovenistika, samoumevno, privzeto in v službi ohranitve svoje eksistence, zato so mogoče najbolj nujna opozorila, kadar gre to sicer naravno in hvalevredno prizadevanje predaleč, recimo kadar diplome, magisterije in doktorate čustvena vznesenost v sklepnih poglavjih zanese in se začnejo spreminjati v učbenike domovinske vzgoje.

Servilnost do vsega, kar prihaja od zunaj (pa ne od povsod, ampak samo od zahoda), je druga skrajna drža slovenske literarne vede. Ko je bil konjunkturen pojem Srednje Evrope, je opazno veliko literarnovednih razprav hitelo dokazovati, kako posamezni slovenski književniki pašejo tja noter in so tako rekoč zgled srednjeevropske identitete. Ko je potem čez leta napočila EU in so se pojavili raziskovalni razpisi, ki naj bi podpirali evropsko identiteto, se je domača literarna veda presenetljivo hitro odzvala s kazanjem na vse, kar slovensko književnost dela evropsko; res je, za t. i. skupna jedra, ki so v 80. letih na podoben način utrjevala jugoslovansko identiteto, ni bilo nikoli tolikšne zavzetosti.

===Govorna prezentacija===

Standardni način prezentacije strokovnih informacij je objavljanje, najpogosteje v strokovnih časopisih, monografijah in zbornikih, redkeje na radiu in televiziji ali samo na spletu. Standardna postaja postavitev vsega, kar je publicirano v tisku ali v govornih medijih, na splet. Objave so bibliografsko registrirane. Z žanri tiskanih in spletnih objav so se ukvarjala predhodna poglavja ''Nove pisarije'', tule pa se nameravamo posvetiti tistim prezentacijskim oblikam strokovnih informacij, ki nimajo vedno statusa objave. Mislimo na govorne predstavitve za bolj ali manj zaključeno publiko: predavanje v razredu, javno predavanje, predavanje v okviru kluba, društva ali kakšne druge organizacije, študentsko predstavitev referata, seminarske naloge, diplome, magisterija, doktorata, predstavitev referata na konferenci, predavanje v okviru spletnega seminarja, na video konferenci, v okviru spletnih tečajev ipd. Ti in taki dogodki so bili včasih slabo dokumentirani. Status objav dobijo le, če so posneti in shranjeni ter vpisani v Cobiss ali kako drugo javno dostopno bibliografijo. Sem spadajo tudi diskusijski prispevki, komentarji, replike.

Podlaga za predavanje je pogosto predhodna objava. Predavatelji, ki si delo olajšajo tako, da napisano predavanje pred publiko preberejo (kar je slabo in močno odsvetujemo!), vejo, da ena zračno natisnjena stran besedila vzame lagodnemu bralcu tri minute časa.&lt;ref&gt;Hitrost tihega branja je večja: 250 besed/minuto, posebej izurjeni bralci tudi 500 besed/minuto. Mimogrede: tako lahko izračunamo, koliko časa nam bo vzelo branje literature za izpit; povprečen zgodovinski roman v obsegu 70.000 besed vzame torej približno pet ur časa.&lt;/ref&gt; Šestnajst strani takega teksta ustreza eni avtorski poli oziroma standardni dolžini razpravnega članka in traja v govorni izvedbi eno uro. Rutinirane predavatelje prepoznamo po tem, da so njihove strokovne knjige videti, kot da bi jih sestavljala serija natisnjenih predavanj. Manj pismeni predavatelji so si pri sestavljanju knjig pomagali kar z zapiski pridnih študentk, ki so si zapisale vsako njihovo besedo.&lt;ref&gt;Po zapiskih je nastala prva slovenska literarna zgodovina, ''[http://slovlit.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/levec.html Slovensko slovstvo]'' (1873) Frana Levca.&lt;/ref&gt; Neposredni zapis govorjenega večinoma vendarle ne pride v poštev, ker so razlike med govorjenim in pisanim tekstom zlasti na področju skladnje prevelike; dober predavatelj ne napiše nujno tudi dobrega članka. 

Pisna besedila niso najbolj primerna za zvesto govorno reprodukcijo. Pri branju motijo opombe, bibliografske navedbe, citati, izziv predstavljajo slike, tabele, grafikoni. Predavatelj, ki upošteva specifiko govorjenega jezika, bo iz pisne predloge za predavanje dobesedno prebral samo kakšen citat, sicer pa bo predavanje oblikoval po svoje. Stavki bodo krajši kot v zapisanem besedilu, manj bo zapletene sintakse, več ponavljanja, dovolil si bo ekskurze, komentarje in namige na aktualne družbene teme, na konkretno situacijo v predavalnici, na odzive (ali neodzivanje) publike, česar tekst ne vsebuje in vanj tudi ne spada. Verzirani predavatelj rad začne s kakšno anekdoto, šalo, citatom iz dnevnega časopisja, refleksijo aktualnega dogodka in s tem naredi predavanje živahnejše, saj si ne sme privoščiti, da bi se publika dolgočasila in zehaje zapuščala avditorij. Govorec si za razliko od pisca privošči tudi kakšno izrazno lastnost, ki smo jo v predhodnem poglavju navajali med napakami. Govorna izvedba je tolerantnejša do slogovnih posebnosti govorcev in jih dopušča v večji meri kot pisna. Seveda mora biti predavatelj pri tem previden, saj se prerado zgodi, da moteče pogosto ponavlja kakšno priljubljeno, zanj »značilno« besedo ali sintaktično strukturo, npr. ''pravzaprav'', ''na primer'', ''in sicer'', ''ne samo, ampak tudi'', kar si razigrani poslušalci za zabavo beležijo in na koncu predavanja zainteresiranim postrežejo s statistiko ekscesno rabljene besede. 

Če je bila do pred kratkim največja napaka akademskih predavanj in simpozijskih referatov v naših zemljepisnih širinah dolgočasnost (monotono profesorjevo prebiranje svojega članka ni bilo nič redkega), se danes kaže moteče pritegovanje pozornosti publike s preizkušenimi retoričnimi prijemi, ki so v neskladju z uborno vsebino. Posamezniki se v šolah retorike ali zgledujoč se pri televizijskih zabavljačih priučijo všečnega govorniškega nastopanja: kakšna naj bo telesna drža, kam z rokami (v starih časih je njihov nemir pomagala krotiti cigareta), kako gestikulirati, kako razporediti obrazne grimase skozi predavanje (kateremu spraševalcu nakloniti blag nasmeh, pri katerem si privoščiti ignoranco, kdaj zazevati v narejenem začudenju), kdaj premolkniti, kaj povprašati publiko, kdaj vključiti nedolžno šalo, pritegniti detajl iz svoje zasebnosti (npr. o ženi ali otroku, ki sedi med publiko), kako tiho ali kako hitro izvajati, kdaj upočasniti in kdaj pospešiti, kako z mikrofonom, kako z obleko (med intelektualci je ponekod priljubljena kombinacija suknjiča in tenisk kot dokument srečnega druženja resnobnosti in nekonformizma), kako s prosojnicami v ozadju, kaj storiti, ko se ti zaplete, itd. Učitelji govorništva naročajo učencem, naj ne sedijo ali stojijo kot pribiti za katedrom ali govorniškim pultom, ampak naj se premikajo po prostoru, zaidejo med publiko, potelovadijo pred njo. Politik mora na oder v rahlem drncu, ker s tem kaže svojo vitalnost in moč. Te spretnosti postanejo same sebi namen, govorec in publika uživata v veščini podajanja, v izvedbenem načinu, v spektaklu, presoja se, ali je govorec »blestel« ali ne, vsebina sporočila je drugotnega pomena. Vsa ta znanja so sicer potrebna (mučno je npr. poslušati govorca, ki se med nastopom praska tako, da ga zazna mikrofon in odmeva po zvočnikih), vendar je treba pustiti tudi prostor za improvizacijo, za nepredvideno, za neposredno odzivanje na replike iz publike. Nepredvidljivost govorčevega obnašanja drži publiko v budnosti. 

Od tako imenovanih uspešnih predavanj si publika zapomni samo anekdotične podrobnosti, s katerimi je predavatelj želel pritegniti zanimanje, prava vsebina pa je bila spregledana ali pozabljena. Predavatelj se na izpitu, ko zastavi študentu vprašanje, zgrozi, ko vidi, da si je ta zapomnil samo retorično učinkovite, vendar nepomembne ali bizarne podrobnosti. Od tod moje nezaupanje v šole javnega nastopanja, ki jih zanima samo spektakelska dimenzija nastopov.

Jamstvo govorčeve prave uspešnosti je, da natančno ve, kaj želi sporočiti, in da je svojemu predmetu predan, posvečen, prepričan v sporočilo in da je njegova želja, prepričati publiko v svoje razumevanje, močna. Če izpolni ta pogoj, se sme nekaznovano pregrešiti proti posamezni retorični zahtevi, publika govorniške pomanjkljivosti govorca, ki je avtentičen in zavzet za svoj predmet, tolerira. 

Govorec se mora na predavanje seveda pripraviti. Govorci se bojijo, da ne bodo zapolnili predvidenega časa, vendar ga po pravilu prekoračijo.  Predavatelji, imejte usmiljenje s publiko in zaključite s predavanjem, ko ji začne pešati pozornost. Pisna predloga pride še kako prav. Daljše ko bodo priprave na nastop, več popravkov v smislu poenostavitve kompozicije bo priprava deležna. Na pamet naučeno besedilo govorcu sicer vzbudi prijeten občutek, da je pripravljen, utegne pa prispevati k monotonosti izvedbe.  

Informativna vrednost predavanja je manjša od informativne vrednosti prebranega besedila. Poslušalec pogreša npr. informacije, kako se piše kakšno tuje ime, da bi ga znal pozneje poguglati, v trenutku nepozornosti presliši naslov knjige ali letnico (nepozorni bralec to lahko hitro popravi s ponovnim preletom vrstice, poslušalec pa ne more predavatelju zavpiti, naj ponovi stavek) in nima pregleda nad kompozicijo predavanja. Predavatelj naštete ovire premošča s sprotnim zapisovanjem imen, naslovov in letnic na tablo, s skiciranjem shem, oblikovanjem alinej, še bolje pa je, če si pripravi prosojnice, kamor poleg naštetega postavi še ilustrativno gradivo v obliki portretov avtorjev, naslovnic knjig, fotografij obravnavanih literarnih lokacij, slikarskih ali kiparskih upodobitev junakov ipd. 

====Prosojnice====

Prosojnice pridejo prav tudi njemu samemu: najprej mu pomagajo pri prevajanju objavljenega članka v predavanjsko obliko, pomagajo mu retorično zaokrožiti in povzeti njegove glavne točke in sporočilo, ob izvedbi pa ga disciplinirajo, da ne zaide v stranske teme in da v predvidenem času pripelje predavanje do konca. Sinonim za prosojnice je ime popularnega Microsoftovega prezentacijskega programa [[:w:sl:Microsoft PowerPoint|PowerPoint]]; druga orodja so Google Slides, Prezi, prosojnice so vgrajene tudi v Google Docs, v prostodostopnem pisarniškem paketu Libre Office se imenuje Impress itd.

{|
|[[Slika:Powerpoint.jpg|sličica|600px|Prosojnica z literarnozgodovinskega predavanja]]
|}

[[:w:en:Presentation program|Prezentacijski programi]] imajo tudi svoje slabe plati. Predavatelja lahko zavedejo, da predavanje postane samo prebiranje alinej na prosojnicah, poslušalca pa zavedejo v poenostavljeno predstavo, da je svet organiziran kot alineje na prosojnicah. Namesto da bi poslušalci sledili govorni izvedbi, sledijo tekstu na prosojnicah in pozabijo beležiti predavateljevo izvajanje. To je škodljivo, ker zapisovanje na predavanjih močno pomaga pri pomnjenju. Prosojnice so pravzaprav povzetki v obliki naštevalnih seznamov in študent bi se moral zavedati, da samo pomnjenje alinej v naštevalnih verigah še ne pomeni znanja in obvladovanja tematike. Študij za izpit iz svežnja prosojnic je žal prepogosta akademska praksa. 

Prosojnice so koncipirane za [[Nova pisarija#Seznami|seznamsko podajanje informacij]], saj sestavljavcu ponudijo seznam kot privzeto obliko besedila, za vnos običajnega besedila pa se mora v meniju posebej potruditi. Na eno prosojnico se z zmanjševanjem črk sicer da spraviti precej dolge naštevalne verige, pametno pa to ni. Človek ohrani v spominu omejeno število elementov, komaj kaj več, kot je prstov na eni roki ali obeh, in tako dolgi naj bodo tudi seznami. Prosojnice naj vsebujejo naslove in podnaslove, slike in grafikone, mogoče še kratke definicije ali citate, ne pa daljših kosov besedila, ker zavajajo študenta v napačno domnevo, da je na prosojnicah vse potrebno znanje. Do daljših tekstov naj vodijo povezave, kakor tudi do zvočnih posnetkov ali videa. Pretiravati z vabljivimi večpredstavnostnimi možnostmi seveda ni dobro. Posamezna alineja naj po možnosti ne obsega več kot eno vrsto, v nasprotnem primeru ji raje dajmo formo odstavka. Tudi prezentacije znajo postati dolgočasne, od tod iznajdba prezentacijskega modela, poznanega pod japonskim imenom ''[[:w:en:PechaKucha|pečakuča]]''. Nastal je za potrebe kratkih, dobrih šest minut dolgih prezentacij z 20 prosojnicami, ki si slede v ritmu 20 sekund. Hitri tempo prezentacij prispeva h konciznosti tega, kar imajo na velikih strokovnih srečanjih v skopo odmerjenem času povedati referenti. 

Tako kot se ne zdi smiselno naštevati številnih možnosti urejevalnikov besedil, tudi ni smiselno naštevati oblikovalnih možnosti prezentacij. Namesto tega le nekaj praktičnih nasvetov: tudi tu je treba pri oblikovanju imeti mero: ne preveč teksta na stran, ne preveč barv, spakljivega ozadja, eksotičnih fontov, preveč slikovitih prehodov med diapozitivi, zabavnih sličic brez informativne vrednosti, emotikonov in plešočega besedila. Čeprav je tehnika vedno zanesljivejša, je dobro predvideti tudi morebitno situacijo brez delujočega projektorja in težave s povezovanjem med računalnikom in projektorjem. Prosojnice na zaslonu bodo v tem primeru za silo nadomestili izročki s sličicami prosojnic (recimo s šestimi prosojnicami na stran). Za postavitev prezentacije na splet priporočajo njeno predhodno pretvorbo v format pdf.

Pogumnejši naj postavijo izdelano prezentacijo na javno mesto in omogočijo uporabnikom komentiranje, popravljanje in dopolnjevanje. 

Predavatelj naj prezentacijo za spletni seminar postavi v okno za gradivo tako, da so ob njej vidna še druga okna, preko katerih ohranja kontrolo nad dogajanjem v virtualnem razredu, in se lahko sproti odziva na morebitna vprašanja. 

O '''elektronski tabli''' (''[[:w:en:interactive whiteboard|interactive whiteboard]]''), ki jo na predavanjih s pridom in zavzetostjo uporabljajo nekateri učitelji v osnovni in srednji šoli, nimam izkušenj in bom vesel, če kdo v temle poglavju namesto mene povzame svoje pedagoške izkušnje z njo.

'''Literatura'''
*Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/sp_osp.html#jpr Javna predstavitev referata.] ''Praktični spisovnik''. Ljubljana: FF, 2002. 
*[[:w:en:slide show|Slide show]]. Wikipedia, the free encyclopedia.
*Allan M. Jones. [http://www.citeulike.org/user/epdrntr/article/6634128 The use and abuse of PowerPoint in Teaching and Learning in the Life Sciences: A Personal Overview.] ''BEE-j'' 2, 2003.

===Vizualizacija===

Prosojnice so že ena od oblik vizualizacije strokovnih informacij, gre za vizualizacijo govorjenega. Na prosojnicah ravnamo z besedilom drugače kot v spletnih objavah in še bolj drugače kot v tiskanih objavah. Z barvo poudarjamo njegove dele, pogumneje dodajamo slikovno gradivo, tabele, grafikone, zemljevide, včasih tudi zvok in video. K smelejšemu oblikovanju nagovarjajo že slikovite predloge, ob katerih se zdijo črno-bele prosojnice sterilne in nezanimive ter bolj izraz predavateljeve  neobčutljivosti za poslušalca kot izraz estetskega asketizma. 

Nasploh je besedilo na spletu slikovitejše od natisnjenih besedil. Na papirju je slikovitost stala: kvalitetne fotografije so zahtevale dražji papir, barve so tisk dodatno podražile. Vse to je na spletu zastonj in članki, pri katerih uredniki pred natisom slikam skopo odmerjajo prostor, so na spletu lahko z njimi razkošneje opremljeni. 

V tem poglavju nam ne gre za naštevanje slikovitejših formatov besedila na zaslonu, ampak za predstavitev alternativnih prezentacijskih oblik strokovnih informacij, ki ustrezajo spremenjenemu značaju podatkov v humanistiki in jim besedilni popis ne zadošča več. Mimo spremenjenega tipa podatkov vizualizacijo zahtevata še pedagoški in popularizacijski interes. Če bomo še naprej hoteli zanesljivo državno podporo za svoje akademsko početje, potem bomo morali poskrbeti, da bodo naši izdelki prepričali tiste, ki z volilnimi glasovi narekujejo obnašanje države. Prepričevanje se prične v šoli (vizualna literarna informacija bo šla hitreje v glavo in bo vzbujala pozitivne asociacije) in se nadaljuje s trajno prisotnostjo na mestih, kamor hodijo ljudje po informacije, to je na vseh mogočih spletiščih.

'''Dodatno branje'''

*[[:w:en:visual thinking|Visual thinking]]. Wikipedia, the free encyclopedia.

====Fotografije====

Fotografija (glej še drugo poglavje [[Nova pisarija#Fotografija|Fotografija]] v tej knjigi) z rastočim deležem v sferi strokovnega sporočanja podpira trditve o paradigmatičnem civilizacijskem zasuku: današnja kultura premika težišče z verbalnega sporočanja v slikovno, kakršno je bilo značilno za čase pred obveznim opismenjevanjem. Splošno je sprejeto, da se mišljenje dogaja v jeziku in da je po svoji naturi verbalno. Obstajajo pa tudi druge oblike mišljenja: matematično, kinestetično, glasbeno in vizualno-prostorsko. Pri slednjem gre za mišljenje v mentalnih podobah, za obvladovanje dvo- in trodimenzionalnih predmetov, ki ga procesira desna možganska hemisfera. Ljudje obvladamo več vrst mišljenja, samo za posamezno od naštetih vrst pa so nadarjeni redkejši.&lt;ref&gt;Spet nekaj drugega je fotografski ali eidetski spomin (''[[:w:en:eidetic memory|eidetic memory]]'', spominjanje podob z veliko podrobnostmi), ki ga poznajo vse oblike mišljenja.&lt;/ref&gt; Civilizacijski zasuk v slikovno se zdi marsikomu nevaren. V tem smislu so dojemali pojav filma na začetku 20. stoletja, preganjanja v šoli je bil deležen zlasti strip, kritike so šle celo na račun ilustracij v učbenikih. Prevlada slikovne informacije nad besedilno naj bi se dogajala zaradi manjšega napora, ki ga zahteva dekodiranje slikovnih informacij za razliko od dekodiranja besedilnih informacij, in naj bi zmanjševala posameznikovo sposobnost samostojnega tvorjenja predstav, prispevala naj bi torej k duhovni pasivnosti in odvisnosti. 

Zaradi zapostavljenosti vizualnega mišljenja imata v naši civilizaciji težave s samoutemeljevanjem umetnost in arhitektura, čeprav so vzorci in barva, ki so osnovni gradniki teh dveh umetnosti, pomembni za ustrezno razumevanje okolja in uspešno odzivanje v njem. 

Za razmah fotografije je zaslužna digitalizacija. Za fotografiranje ni več treba imeti fotografskega aparata, ker slikamo z mobijem, s tablico ali prenosnikom. Popravke, ki jih na vlaku na poti v službo napravim v iztis študentovega članka, ta z mobijem slika in doma v miru vnese v računalnik. Čeprav se nam laikom zdi, da je digitalizacija pisne dejavnosti neprimerno enostavnejša od digitalizacije fotografske dejavnosti, saj manipulacija s tekstom še zdaleč ne zahteva tolikšne računalniške kapacitete kot manipulacija s slikami, se je prej uveljavila prav slednja. Prepoznavanje obrazov na fotografijah deluje presenetljivo dobro in spada med priročna orodja neprofesionalnega uporabnika, medtem ko prepoznavanje teksta ([[:w:en:OCR|OCR]]) zanima precej manj ljudi in pri besedilih z akcenti ali s slabim odtisom še vedno deluje slabo (vsaj neprofesionalna orodja in programi delajo napake), da ne govorimo o zahtevnih nalogah, kot je prepoznavanje in pripisovanje avtorstva anonimnim besedilom: orodja za take opravke so omejena na profesionalne kroge. O primerljivem samodejnem prepoznavanju žanrske pripadnosti besedil se v strokovnih krogih sicer govori,  ni pa mogoče pričakovati, da se bo ta možnost kmalu pojavila med popularnimi spletnimi orodji za obdelavo besedil. 

Sicer pa tudi na področju fotografije še ni vse tako, kot bi si želeli. Če program prepoznava obraze, ne bi smelo biti nobene ovire za avtomatsko opremljanje fotografij z oznako motivov: sončni zahod/vzhod, panorama, veduta, tihožitje z rožami, kozolec, kip, spominska plošča, infotabla, portret, pokrajina v snegu, ognjemet ..., in nenavadno je, da fotografski programi te funkcije še ne ponujajo v svojih menijih. 

Za lase pa so privlečene trditve, da fotografija ni primerno znanstveno orodje, češ da prava znanost zahteva neposredni kontakt raziskovalca s predmetom in da je fotografska reprodukcija objekta, recimo da gre za redki stari tisk, za natančen opis predmeta nezadostna. V resnici fotografski objektiv z možnostmi 3D-zajema in programske obdelave posnetkov razkrije veliko več detajlov, kot jih je sposobno zaznati človeško oko.&lt;ref&gt;Troje zgledov, kako fotografija pomaga razbirati stare napise: [http://vimeo.com/33245119 na papirusu,] [http://vimeo.com/30213656 iluminirane rokopise,] in [http://vimeo.com/33252302 vklesane napise] (Vimeo.com).&lt;/ref&gt; 

Medtem ko se pri besedilih individualno avtorstvo umika skupinskemu (taka so npr. gesla za Wikipedijo), je avtorstvo fotografij še vedno strogo individualno. Avtor fotografije in lastnik avtorskih pravic je samo tisti, ki pritisne na sprožilec, ne pa morebiti lastnik fotoaparata, tudi ne ta, ki je fotografu posodil spominsko kartico, ali ta, ki mu je naročil, kaj naj slika in kakšen izrez naj uporabi. Kaj šele oni, ki je stal pred objektivom in ga zdaj slika kaže. Banalno dejstvo enkratnega pritiska na sprožilec je podelilo fotografijam status vzorčnega intelektualnega proizvoda, ob katerem se kalibrirajo določila avtorskega prava. Licenca ''creative commons'', ki naj bi bila alternativa ''copyrightu'', ohranja trdoživo kategorijo individualnega avtorstva z atributom ''by'', ki ga morajo upoštevati vsi uporabniki fotografij na spletu. Atribut ''by'' zahteva, da pri uporabi izdelka v prostem dostopu vedno navedemo ime njegovega tvorca, oz. da mu »priznamo avtorstvo«. Zaradi individualnega avtorstva je pri fotografiji to enostavno, pri sodobnih besedilih, ki so plod skupinskega prizadevanja (npr. pri člankih na Wikipediji, kjer gredo avtorji v desetine), pa je zahteva po priznavanju avtorstva težko uresničljiva in jo praksa ignorira. Tudi če se v redkem primeru zgodi, da je avtor gesla en sam, ga v praksi ne navajamo. V bistvu z izpuščanjem avtorjevega imena kršimo anahrono zahtevo licence cc. 

Fotografije imajo res enega samega avtorja, ki pa se pod fotografijo noče vedno podpisati ali pa z vzdevkom skrije svojo pravo identiteto. Obe licenci, (c) in (cc), zahtevata navedbo avtorja fotografije, česar pa vsaj za »avtorstvo« zaslonskih posnetkov ne bomo počeli; navajanje imena takega »fotografa« bi bilo res legalistično. Ime fotografa  lahko izpustimo, kadar se ta podpiše z vzdevkom, posebej če gre za obrtniške posnetke, kot je naslovnica knjige ali stran v knjigi, informacijska tabla, slika na steni, kip v parku, arhitekturni objekt ipd. V takih primerih je neprimerno bolj važno navesti avtorje fotografiranih stvaritev. Fotografovo ime navajamo po vzorcu ''Foto Srečko Meglič'', kadar gre za umetniški oziroma profesionalni izdelek, na kar opozarja fotografov podpis ali žig. 

Da imajo fotografije drugačno eksistenco kot tekst, nakazuje že način njihovega pojavljanja in citiranja:
*fotografija običajno ni objavljena samostojno, ampak v kombinaciji z besedilom ali v družbi drugih slik
*fotograf je večinoma en sam 
*fotograf je praviloma podpisan pod sliko, in to za njenim naslovom, ravno obratno kot pri tekstih, kjer je avtor zapisan pred naslovom

Nenavadno veliko vlogo, ki jo ima pri reguliranju fotografije pravo, kaže geslo ''[[:w:en: Photography and the law|photography and the law]]'', na katerega usmerja angleški wikipedijski članek o fotografiji. Pri drugih izraznih ali umetnostnih panogah (likovna umetnost, literatura, teater, ples, kiparstvo, glasba) tako močno izpostavljene pravne pozornosti ni.

Med besedilnimi zvrstmi je fotografiji najbolj naklonjena publicistika in znotraj nje žanr reportaže. Kadar delež fotografije prevladuje, govorimo o fotoreportaži. V leposlovju je fotografija omejena na naslovnice ali zavihke knjig, kjer najdemo portret avtorja, in na tiste žanre, ki se spogledujejo z dokumentarno literaturo, npr. spomini, pričevanja, biografije, lokalnozgodovinski roman. Fotografska ustreznica stripu se imenuje fotoroman (angl. ''[[:w:en:fotonovela|fotonovela]]''). Med žanri vsakdanjega sporočanja se fotografija pojavlja v blogih, na Facebooku in drugih socialnih omrežjih. Pričakujemo jo v nekaterih strokovnih žanrih: navodilih za uporabo, slikovnih slovarjih in enciklopedijah. Popularne publikacije te vrste so kuharske knjige, zdravstveni priročniki, potopisna in vodniška literatura. 

V literarnoteoretičnih knjigah fotografij ni,  v literarnozgodovinskih monografijah, učbenikih in leksikografskih delih pa gre večinoma za portrete avtorjev, naslovnice časopisov in knjig, vzorce rokopisa in razglednice krajev, kjer so se književniki rodili ali ustvarjali. Bolj ko je publikacija namenjena popularni rabi (npr. serija knjig Marjete Žebovec ''Slovenski književniki''), več fotografskega gradiva vsebuje. Izrecno je bil fotografijam pisateljev namenjen ''[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HEYZY5RO Album slovenskih književnikov]'' iz leta 1928. Priprava fotografij za tisk je bila zamudna in draga, zato si je strokovna periodika fotografije redko privoščila, izjema so bili portreti jubilantov na naslovnicah festšriftov. Za literarno vedo pridejo v poštev fotografije avtorjev, literarnih zgodovinarjev, kritikov, urednikov, spominskih plošč in rojstnih hiš, nagrobnikov, rokopisov, naslovnic knjig in časopisov, literarnih inštitucij in literarnih dogajališč.

Zavest o možnostih intenzivnejše fotografske opreme literarnozgodovinskih publikacij se je pojavila s spletnimi objavami od 1994 dalje. Tudi na spletu so bile s slikami sprva težave: ker so zahtevale več prostora kot tekst, s prostorom na strežnikih pa je bilo treba varčevati, smo slike za objavo skrbno izbirali in jim zmanjševali obseg do te mere, da je to škodovalo njihovi kvaliteti. Kadar je bila slika obsežnejša, smo povezavo, ki je vodila nanjo, opremili s podatkom o obsegu in svarilom, da se utegne nalagati dolgo. Fotografirali smo na film, ki ga je bilo treba s skenerjem digitalizirati, in pri tem se je izgubljala kvaliteta. Še vedno zaradi hitrejšega nalaganja slike za objavo na spletu programi predhodno shranjujejo slike v nižji resoluciji. 

Nekdanjo skrb zaradi pomanjkanja prostora je nadomestila skrb zaradi neselektivnosti razpoložljivega slikovnega gradiva, po katerem se je težko orientirati. Vse kaže, da bo za red na tem področju skrbela programska oprema. Ta že zdaj zna sama napraviti primeren izrez, izbrati pravilno osvetlitev, predlagati posebne efekte, geolocirati posnetek, ga arhivirati, najti v arhivu itd., lahko pa fotografijo uredimo ročno: poravnavamo nagnjene objekte, obrežemo, izboljšamo kontrast, barvo, zasičenost, svetlost, ostrino, odpravimo rdeče oči in odseve, ki jih napravijo smeti na objektivu. 

Trenutno je zanesljivo mesto za hrambo posameznikovih fotografij z javno namembnostjo (pa tudi zasebnih) katero od globalnih spletišč, neprofitnih ali komercialnih, ki zastonj ponujajo svoje kapacitete ljudem: Picasa Web Albums, Yahoojev Flickr, Facebookov Instagram, Googlovi Zemljevidi, Microsoftov OneDrive, slovenski Shrani.si; Wikipedija našteva nekaj deset takih mest (''[[:w:en:List of photo-sharing websites|list of photo-sharing websites]]''). Google + spodbuja uporabnika, naj v oblak varnostno prekopira kar svojo kompletno fotografsko zalogo. Nagovarjam k nalaganju fotografij, ki nimajo izrecno zasebnega značaja, na javna mesta in k njihovi opremi z licenco cc.

Googlovo iskanje fotografij prikliče na zaslon velike količine uporabnega gradiva, vendar vsa ta roba večinoma nima licence proste dostopnosti, zato jo lahko uporabimo le v zasebne namene, ne pa za svojo objavo. Enako je s fotografijami na slovenski Geopediji. Zbirka fotografij, zanimivih za domačo kulturno zgodovino in večinoma v prostem dostopu, je v Digitalni knjižnici Slovenije. Tu je [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dfotografije%40AND%40rele%3dZbirka+upodobitev+znanih+Slovencev+NUK%27&amp;browse=fotografije&amp;node=slike/3&amp;pageSize=25 Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK], zbirka fotografij prve svetovne vojne, zbirka fotografa Frana Vesela, zbirka Ljube Prenner itd. dLib hrani še nekaj 3D-predmetov, družinske albume, notno gradivo, plakate, posnetke rokopisov, zemljevide, razglednice in vedute. 

Najuporabnejše so fotografije v Wikimedijini Zbirki (Commons). To je skladišče, od koder zajemajo večpredstavnostno gradivo vsa druga Wikimedijina spletišča (Wikivir, Wikipedija, Wikiverza, Wikiknjige ...), ne glede na jezik. Ker so opremljene z licenco cc, so prosto uporabne tudi za potrebe naših objav. Ko sliko naložimo v Zbirko, ji najprej določimo povedno ime, dodamo opis v slovenščini ali še v kakšnem drugem jeziku, jo kategoriziramo ter po možnosti takoj vključimo v geslo na Wikipediji. Z licenco proste uporabnosti cc so opremljene privzeto že z našo odločitvijo, da jih postavimo na tem mestu. 

=====Licenciranje fotografij=====

Pravna regulativa komplicira uporabnost fotografij na spletu, na Wikimedijinih spletiščih toliko bolj kot kje drugje, ker mora objava ustrezati tako slovenski zakonodaji kot, zaradi lokacije strežnikov v ZDA, tudi ameriški. Ne dovoli nam (vsaj v slovenskem primeru ne) objave kiparskih in slikarskih upodobitev avtorjev niti knjižnih ilustracij, razen v redkih primerih, ko je od smrti ilustratorja, kiparja ali slikarja minilo že 70 let. Prepovedana je tudi objava fotografij stavb ali kamnoseško obdelanih nagrobnikov, katerih avtorji (arhitekti oz. kamnoseki) še niso 70 let pod rušo. V državah z zadrto avtorsko zakonodajo (mednje spada tudi Slovenija) velja embargo celo za kipe na javnih mestih. V državah, kjer so avtorske zakone pisali ljudje s širšim obzorjem, kot ga imajo na južni strani Alp, poznajo nekaj izjem pri objavljanju fotografij arhitekture, kiparstva in slikarstva. Gre za izvedena dela, za katera razmnoževanje in razširjanje ''copyright'' narekuje pridobitev arhitektovega (kiparjevega, slikarjevega) privoljenja, razen kadar posnetek ne ustreza določilom »[[:w:sl:svoboda panorame|svobode panorame]]« (FOP, ''[[:w:en:freedom of panorama|freedom of panorama]]''), ki omogoča objavo fotografij tistih del, ki stojijo na javnih mestih ali ponekod tudi v notranjščini javnih stavb, ne da bi bilo treba umetnika za to prositi. Slovenija ne pozna takih izjem in posnetkov slovenskih kipov na Wikipediji zato ni.&lt;ref&gt;Na Wikimediji teče natečaj ''[[:w:Wiki Loves Monuments|Wiki Loves Monuments]]'', pri katerem sodelujejo desetine držav – zadnjih nekaj let tudi Slovenija, a z omejitvami, ki jih narekuje pravni okvir.&lt;/ref&gt; 

Svetla izjema so posnetki knjižnih ovitkov oz. platnic.

{|
|[[Slika:platnice.jpg|thumb|400px|Ilustracija na ovitku knjige ''[[:w:sl:Na robu zemlje|Na robu zemlje]]'' [[:w:sl:Peter Božič|Petra Božiča]], 1968.]]
|}

Posnetki platnic, ki so avtorsko delo in sicer niso v javni lasti do zakonitega izteka avtorskih pravic, naj bi bili v omejeni ločljivosti. Enak popust velja za naslovne strani revij, ovitke cedejk in igrice ter za zaslonske posnetke. 

Dobiti uporabno fotografijo znamenite osebnosti sploh ni tako enostavno. Z guglanjem jih najdemo polno,

{|
|[[Slika:Vladimir_Kavcic_Google.jpg|thumb|500 px|Slikovno iskanje [[:w:sl:Vladimir Kavčič|Vladimirja Kavčiča]]]]
|}

ampak kaj ko z nobeno od njih ni mogoče opremiti članka o pisatelju na Wikipediji, ker nobena ni prosto dostopna. Kavčič je imel srečo, ker na dLibu obstaja tudi stara in razmazana podoba, preslikana iz ''[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TCFV5QB0 Loških razgledov]'' 1961:

{|
|[[Slika:Vladimir Kavčič.jpg|thumb|300 px|Vladimir Kavčič. Wikimedia Commons.]]
|}

Fotografijo zadeva jugoslovanski zakon o avtorskih pravicah iz leta 1978, po katerem so avtorske pravice za fotografije potekle 25 let po objavi. Ta zakon je veljal do 29. 4. 1995, ko se je »varstvo« raztegnilo na 70 let. Članek ima fotografijo lahko samo zato, ker so avtorske pravice nad objavljeno Kavčičevo fotografijo potekle leta 1986 (1961 + 25 let), torej devet let pred nastopom novega, neprimerno restriktivnejšega zakona. Prosto so dostopne fotografije, objavljene pred 1. januarjem 1970, vsi poznejši posnetki so obsojeni na hibernacijo, na karanteno, na slovensko kletno eksistenco, za javnost jih skratka ni. Zaskrbljujoče je, kako spoštovanje očitno zgrešenega zakona slovenske pravne strokovnjake in laike bolj veseli kot načrti za njegovo odpravo.

Rigidno spoštovanje ''copyrighta'' s strani Wikimedije je razumljivo in upravičljivo samo ob upoštevanju glavnega cilja: pri Wikimediji se zavedajo, da je pridobivanje avtorskih dovoljenj za objavo zaščitenih del jalovo (ali vsaj zelo naporno in dolgotrajno) početje in spodbujajo k ponovnemu fotografskemu dokumentiranju vse pojavnosti, tokrat pod licenco popolnoma proste uporabnosti. Wikimedija želi obiti obstoječe profesionalne fotografije in fotografije stremljivih amaterjev, ki so posnetke spravili pod licenco ''copyright'' in ljubosumno čuvajo njihove izvirnike, da jih ne bi kdo nepooblaščeno prekopiral. S paralelno zalogo javno uporabnih fotografij bi postopoma vzpostavili okolje svobodne kulturne izmenjave (angl. ''[[:w:en:free culture movement|free culture movement]]''), v katerem bi avtorski napuh, avtorska zaščita, komercializacija intelektualnih proizvodov in trgovanje z njimi izgubili svoj pomen. To prizadevanje je za fotografski ceh nevarno in ekonomsko boleče, v civilizacijskem smislu pa je neogibno. Uspešnost take deprofesionalizacije bi bila lep zgled za ravnanje v drugih umetnostnih praksah; v znanstveni sferi se že uresničuje.

Ker so fotografije umetnostnih izdelkov za Wikimedijo problematične, jih nalagamo na alternativna mesta in na Wikipediji objavimo zgolj povezavo nanje. Na Geopedijo tako naložimo npr. posnetke kipov na javnih prostorih in informacijske table. Tam so prosto dostopne, če odkljukamo to možnost, žal pa nimajo statusa proste uporabnosti, niti niso z licenco cc opremljeni zemljevidi in zračni posnetki (ortofoto) ozemlja na Geopediji. Podoben status imajo tudi naše fotografije na Googlovem spletišču Zemljevidi, ki o licenci cc noče vedeti nič.

Tri velike nevarnosti prežijo na načrtovalce [[:w:sl:Krasni novi svet|krasnega novega sveta]]: pred diletantizmom in [[Nova pisarija#Wikiji in šola|vandalizmom]] smo že svarili, tretja čer pa je pismouštvo. Tudi nad pismouštvom smo se že razburjali, tule le še ilustracija njegove domače variante. Slovenski wikipedist Eleassar je za izbris označil stotine slik mostov, razglednih stolpov, kozolcev, celo lovske preže, infotable in obcestne svetilke, češ da gre za umetniška dela, katerih fotografskih reprodukcij po zakonu ni dovoljeno razširjati. 3. junija 2013 je tudi pasico s kolažem na [[w:sl:Portal:Literatura|portalu Literatura]] opremil s svarilom, da bo kolaž izbrisan, če avtor ne bo v enem tednu priskrbel podatkov o vsaki izmed sličic, ki ga sestavljajo.&lt;ref&gt;Administrator Matjaž Zaplotnik mi je 16. jun. 2014 na vprašanje o usodi tega kolaža odgovoril: »V dnevniku nalaganj/brisanj, dostopnem samo adminom, berem celoten historiat datoteke: naložena maja 2010 in nato s slovenske Wikipedije brisana 18. junija 2010, ker je bila prenesena v Zbirko. Tam je preživela slaba tri leta, kajti 1. junija 2013 sem jo lokalno obnovil (3 redakcije in 3 datoteke obnovljene: obnovitev v Zbirki brisane slike). Mejduš, v teh dnevniških zapiskih je več dramatičnosti in literature kot v zemljiški knjigi, škoda, da Kersnik ni več živ. :)«&lt;/ref&gt;

{|
|[[Slika:portal_literatura.jpg|thumb|600 px|[https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Pasica_portal.jpg Kolaž za pasico portala Literatura (Slika:Pasica portal.jpg).] Kolaž Miran Hladnik. Wikipedija: Prosta enciklopedija.]]
|}

Prav lahko si je predstavljati domačega pismouka, kako v skladu s črko škodljive domače avtorske zakonodaje briše tudi morebitni posnetek zaprtega slovenskega pisatelja, ki ga je za potrebe arestantske evidence napravil uradni zaporniški fotograf.&lt;ref&gt;Tragikomično zgodbo brisanja mojega portreta, ki ga je za Wikipedijo posnela moja žena, je mogoče prebrati v obsežni debati Pod lipo pod naslovom [[:w:sl:Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-09-03#Poznospomladansko trebljenje|Poznospomladansko trebljenje]] (24. maj 2013 isl.). Kljub [[:commons:Commons:Deletion requests/File:Miran Hladnik.jpg|klicem k razumu]] je zmagala pismouška pamet.&lt;/ref&gt;

=====Fotografije kulturne dediščine=====
Žalostne so posledice določila v Zakonu o varstvu kulturne dediščine, ki v 44. členu za uporabo podobe in imena spomenika zahteva soglasje lastnika. Oglejmo si naslednji bizarni primer, sliko grafita na eni od ljubljanskih ulic.

{| 
|[[Slika:Jokala sem Boga ti.jpg|thumb|500 px|[[:commons:File:Jokala_sem_Boga_ti.jpg|Ljubljanski grafit]]. Foto Miran Hladnik 28. junija 2007. Wikimedia Commons 22. maja 2013.]]
|}

Dlakocepski wikipedist se je potrudil z detektivsko ekspertizo in ugotovil, da je grafit nakracan na stavbi, vpisani v Register kulturne dediščine pod št. 5626
 
{|
|[[Slika:rkd5626.jpg|thumb|500 px|[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5626 Ljubljana – Hiša Križevniška 9.] Register nepremične kulturne dediščine. Ogled 16. jun. 2014.]]
|}

in licenci dodal naslednje pedantno pravno pojasnilo:

&lt;blockquote&gt;
Uporaba reprodukcij [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kulturna_dedi%C5%A1%C4%8Dina kulturnega spomenika] št. [http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5626 5626] v pridobitne namene je omejena s slovenskim [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200816&amp;stevilka=485 Zakonom o varstvu kulturne dediščine,] ki za uporabo podobe in imena spomenika zahteva soglasje lastnika (44. člen). Wikimedijina Zbirka [https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Navedba_licence s tem zakonom ni omejena,] ker zanjo velja zakonodaja Združenih držav Amerike. '''Uporabniki, ki so državljani Slovenije, so sami odgovorni za vsako kršitev lokalnih zakonov. Za več informacij glejte [https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Splo%C5%A1no_zanikanje_odgovornosti zanikanje odgovornosti.]''' Te omejitve so [https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Non-copyright_restrictions neodvisne od avtorskopravnega statusa] prikazanega dela. &lt;br&gt;
Kot spomenik kulturne dediščine je opredeljeno (3. člen): dediščina, ki je razglašena za spomenik ali ki je vpisana v inventarno knjigo pooblaščenega muzeja. Kar se tiče nepremične kulturne dediščine, je državni katalog na razpolago na naslovu [http://rkd.situla.org/ rkd.situla.org.]&lt;/blockquote&gt;

Rad bi vedel, ali so se snovalci restriktivne slovenske avtorske zakonodaje zavedali, kakšno kulturno škodo povzročajo, ko so se »za vsak slučaj« odločili pred fotografiranjem »zaščititi« spomenike iz Registra nepremične kulturne dediščine, tudi kadar gre za zelo stare nepremičnine.&lt;ref&gt;11. člen Pravilnika o Registru: »Podatkov iz registra brez soglasja upravljavca ni dovoljeno v nobeni obliki reproducirati, dajati na voljo javnosti in predelovati.« Reprodukcije ne smejo biti uporabljene z istim namenom kot izvirno delo oz. ne smejo biti uporabljene komercialno. Da Zavod za varstvo kulturne dediščine jemlje ta zakon zares, vem iz svoje izkušnje: 2010 so arheološko najdišče pri Mošnjah opremili s tablo, ki prepoveduje fotografiranje, in varnostnik mi je fotografiranje dejansko preprečil.&lt;/ref&gt;  Res samo zaradi monopola muzejev in turističnih društev pri prodaji razglednic? Na Wikipediji imamo vse svetovne znamenitosti od Eifflovega stolpa dalje, ne smemo pa Slovenci v Zbirko postaviti fotografij baročnih hiš v Ljubljani, Aljaževega stolpa na Triglavu ali cerkve na blejskem otoku. Zakon, ki tako varuje kulturno dediščino pred dediči, namesto da bi dedičem, tj. javnosti, zagotavljal prosti dostop do nje, je diskriminatoren in kulturno škodljiv.&lt;ref&gt;Poročilo o poskusu spremembe dediščinskega zakonodaje je [[:w:sl:Wikipedija:Pod lipo#Spremembe zakona o kulturni dediščini|arhivu rubrike Pod lipo]] na Wikipediji; gl. tudi moj članek [[:v:sl:44. člen|44. člen]].&lt;/ref&gt; Nujno je treba odpraviti tudi prepoved fotografiranja javne lastnine v knjižnicah, arhivih, muzejih in drugih javnih mestih!  

V posameznem primeru najdemo fotografijo umetnine samo na slovenski Wikipediji, kjer pod njo stoji opozorilo, da je ni dovoljeno kopirati v Wikimedijino zbirko. Tak je [[:w:sl:Slika:Tivoli_statue_th.jpg|Spomenik rudarja, Tivoli]].
 
{|
|[[Slika:rudar2.jpg|thumb|500 px|Alojz Kogovšek. Spomenik rudarja, Tivoli, Ljubljana [pred 1984]. Foto Juanma Pérez Rabasco 31. jul. 2008. Wikipedija: Prosta enciklopedija 29. okt. 2012.]]
|}

Čeprav bo prešla v javno last šele leta 2056, ko mine 70 let od kiparjeve smrti, se je njena lokalna objava zgodila že zdaj v skladu z načelom [[:w:sl:poštena uporaba|poštene rabe]] (''fair use''), ki dovoljuje fotografsko reprodukcijo v omejeni ločljivosti. 51. člen veljavnega Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah pravi, da se smejo za namene citiranja oz. ponazoritve uporabljati posamezne fotografije tudi brez izrecnega dovoljenja avtorja oz. nosilca avtorskih pravic, vendar z omejitvami. Spomenik rudarja se lahko uporabi le 
*v članku »[[:w:sl:Spomenik rudarja, Tivoli|Spomenik rudarja, Tivoli]]«
*v primeru, da prosta alternativa ne obstaja, niti je ni možno ustvariti
*na Wikipediji v slovenščini, ki gostuje na ameriških strežnikih neprofitne organizacije Wikimedia Foundation

Objava fotografije avtorsko zaščitenega dela na slovenski Wikipediji se zdi po dosedanjih izkušnjah z ortodoksnostjo posameznih njenih aktivistov pravi mali čudež.&lt;ref&gt;Takih posnetkov je na slovenski Wikipediji 120: [[:w:sl:Kategorija:Gradivo, ki ne spada v Zbirko|Kategorija:Gradivo, ki ne spada v Zbirko]].&lt;/ref&gt; Wikipedija lahko reproducira slovensko kulturno dediščino samo zato, ker so njeni strežniki v ZDA, kjer niso podvrženi slovenski zakonodaji. Zdrav premislek pravi, da objava slike kulturnega spomenika ne bi prizadela nikogar. Inštitucije so pri postavljanju fotografij na splet previdne: pri dLibu so umaknili iz javnega dostopa velik del Zbirke upodobitev znanih Slovencev. Zakaj ne bi slike odstranili s spleta samo v primeru pritožbe? 

Najočitneje se zadrtost slovenskih avtorskih zakonov in njihovih zagovornikov pokaže v mednarodni primerjavi. Na Youtubu si lahko ogledamo celotne filme ali njihove dele iz dvajsetih in tridesetih let 20. stoletja, čeprav od smrti njihovih tvorcev še zdaleč ni minilo 70 let, npr. [[:w:de:Luis Trenker|Luisa Trenkerja]], [[:w:de:Leni Riefenstahl|Leni Riefenstahl]], [[:w:de:Arnold Fanck|Arnolda Fancka]], slovenskih filmov iz istega obdobja pa ne; pri ''[[:w:sl:Triglavske strmine|Triglavskih strminah]]'' (1932) piše, da je zaradi »več obvestil tretjih oseb o kršenju avtorskih pravic« s spletišča umaknjen. 

{|
|[[Slika:triglavske_strmine.jpg|thumb|500 px|Na portalu Youtube je bil film ''Triglavske strmine'' umaknjen.]]
|}

Film ''[[:w:sl:V kraljestvu Zlatoroga (film)|V kraljestvu Zlatoroga]]'' (1931) pa niti piratske kopije nima na spletu. V Wikimedijini zbirki so dostopna samo tista dela največjega slovenskega arhitekta [[:w:sl:Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], ki jih je napravil za Prago in so jih v Zbirko postavili češki wikipedisti, za njegove stavbe v Sloveniji pa smo lahko srečni, če najdemo fotografsko reprodukcijo v nižji ločljivosti zgolj na slovenski Wikipediji; spremlja jih prepoved kopiranja v Zbirko. Slovencem ni samo malo mar za svojo kulturo, očitno jim je hudo odveč.

{|
|[[Slika:nouploads.jpg|thumb|500 px|[[:commons:Josef Plecnik|Prepoved nalaganja posnetkov del Jožeta Plečnika na Wikimedia Commons]]]]
|[[Slika:NUK.jpg|thumb|500 px|Jože Plečnik. [[:w:sl:Slika:National Library Ljubljana 2010.jpg|NUK]], Ljubljana (1941). Wikipedija: Prosta enciklopedija. 2010.]] 
|}

{|
|[[Slika:NUK2.jpg|thumb|600 px|[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:National_Library_Ljubljana_2010.jpg Umik Plečnikovega NUK-a iz Zbirke.] Wikimedia Commons. 25. september 2012.&lt;ref&gt;[https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Deletion_requests/Files_in_Category:National_and_University_Library_of_Slovenia Zbrisano je bilo še 20 drugih fotografij Plečnikovih del.]&lt;/ref&gt;]]
|}

V opisu licence, ki spremlja stara umetnostna dela v Zbirki, je zapisano: »Uradno [[:commons:When_to_use_the_PD-Art_tag#The_position_of_the_WMF|stališče]] fundacije Wikimedija je, da so „zveste reprodukcije dvorazsežnih del v javni lasti in da so nasprotne trditve napad na samo pojmovanje javne lasti.“ Podrobnosti so na razpolago na strani [[:commons:Commons:When_to_use_the_PD-Art_tag|Commons:When to use the PD-Art tag]].«  Zato ni nobenega dvoma, da je obsedeno preganjanje takih fotografij v Zbirki nasprotno duhu svobodne kulture, iz katerega rastejo Wikimedijina spletišča, in pripisati ga je mogoče le pravnemu atavizmu kulturno zatohlih okolij. Žalostno je, da pri vzdrževanju neživljenjske zakonodaje sodelujejo tudi ljudje, ki so bili svojčas med pobudniki alternativnih avtorskih licenc »ustvarjalne gmajne«,&lt;ref&gt;Maja Bogataj Jančič, Luka Virag, Rok Jerovšek. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JOLWOKXE/a5088944-ea75-4274-af31-5f02d16b1c3d/PDF Modeli razčiščevanja avtorskih pravic za izbrane skupine avtorskih del za digitalizacijo in/ali objavo na Dlib.si.] dLib 29. sep. 2010.&lt;/ref&gt; kot so posrečeno poslovenili princip ''creative commons'';&lt;ref&gt;Deklaracija stoji pod 182.000 fotografskimi reprodukcijami slikarskih umetnin v Zbirki, od tega jih je 3740 uporabljenih v slovenski Wikipediji.&lt;/ref&gt;  spletišče Creative Commons Slovenija je že dolgo neaktivno in na obzorju ni videti pravnika ali inštitucije, ki bi obetal doseči revizijo slovenskih zakonskih nonsensov.

=====Nalaganje na wikije=====

Na Wikiverzo in Wikiknjige smo pred leti nalagali svoje posnetke preko menijskih izbir, ki jih je odprl klik na ''Naloži datoteko'' ali po ovinku preko ''Posebne strani &gt; Naloži datoteko''; licence ni bilo treba izbirati, privzeta licenca je bila cc, zdaj pa se skoraj vse nalaganje fotografij dogaja na Zbirki. Treba je izpolniti obrazec:

{|
|[[Slika:commons1.jpg|thumb|400 px|Obrazec za nalaganje slik v Wikimedia Commons]] 
|[[Slika:commons2.jpg|thumb|400 px|Obrazec za nalaganje slik v Wikimedia Commons]]
|}

Pametno je sliko opremiti s ključnimi besedami oz. kategorijami in jo dobro opisati. Enako velja, kadar nalagamo sliko samó na slovensko Wikipedijo. Slabo dokumentirane slike administratorji označijo s predlogo &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{ovl}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, ki pomeni '''o'''pis, '''v'''iri, '''l'''icenca, in jih, če se pomanjkljivosti ne popravijo, zbrišejo. Na slovenski Wikipediji je spustni meni z možnostmi licenciranja daljši, za nas so uporabne zlasti možnosti ''poštene rabe'', npr. ''Predstavitvena slika'':

{|
|[[Slika:licence_slik.jpg|thumb|500 px|Spustni meni za izbiro licence na Wikipediji]] 
|}

'''Dodatno branje'''
*[[:w:sl:Wikipedija:Slogovni priročnik/Slike|Wikipedija:Slogovni priročnik/Slike]]. Wikipedija: Prosta enciklopedija. 
*[[:w:en:Wikipedia:Picture tutorial|Wikipedia:Picture tutorial]]. Wikipedia, the free encyclopedia.
*Miran Hladnik. Fotografija v literarni vedi. [https://www.academia.edu/7468225/Fotografija_v_literarni_vedi Predobjava na Academia.edu 26. jun. 2014.]

====Infografika====

[[:w:sl:Informacijska grafika|Informacijska grafika]] (''[[:w:en:infographic|infographic]]'') je oblika vizualizacije podatkov, tj. vizualna prezentacija podatkov, informacij in znanja sploh, ki izrablja sposobnosti človeškega vida za hitro in jasnejše dojetje vzorcev ali trendov v kompleksnih podatkovnih nizih. Zanimanje za infografiko so spodbudila popularna prostodostopna računalniška orodja, ta pa so nastala zaradi strmega naraščanja števila podatkov, ki jih drugače ne bi bilo mogoče obvladati. Navadili smo se uporabljati spletne zemljevide (Geopedija, Google Earth, Google Maps, Street View – spletišča spadajo v skupino programskih orodij GIS [[:w:sl:Geografski informacijski sistem|geografski informacijski sistemi]]) in jih prilagajati svojim potrebam, razpredelnice nam lajšajo risanje grafov, med osnove spretnosti elektronsko pismenih spada postavljanje fotografij in njihovo obdelovanje, socialna omrežja, iskalniki in inštitucionalna spletišča in socialna omrežja vgrajujejo grafične prikaze rabe (Sicris, Slovenska biografija, Ngram Viewer, Academia.edu, LinkedIn, Wikipedija ...). 

Slikovna predstavitev kvantitativnih dejstev ni nič novega, nova pa je naloga informacijske grafike, prikazati velike količine podatkov na preprost in pregleden način. Grafični prikazi so izum iz konca 18. stoletja, v začetku 20. stoletja so grafične prezentacije najbolj uporabljali geografi, danes jih vsa znanstvena področja in publicistika. Vsebino, to so statistični podatki, zajema grafika iz podatkovnih zbirk. Podatkovne zbirke niso značilne kar za vso literarno vedo, ampak samo za tiste metode v literarni vedi, ki jih zanimajo preštevne lastnosti v literarnem sistemu, to pa so metode empirične literarne vede. Po grafičnih prikazih vemo, kdaj imamo opraviti z empirično literarno vedo; tradicionalnih pristopov kvantitativne dimenzije literature ne zanimajo in grafične reprezentacije ne potrebujejo. 

=====Tabele=====

{|
|[[Slika:Tabela_ppt.jpg|sličica|600 px|Prosojnica s tabelo; naslov tabele spada pod tabelo, na prosojnicah pa ga postavimo na vrh.]]
|}

Včasih zadošča, če so podatki iz podatkovne zbirke predstavljeni v obliki [[:w:sl:tabela|tabele]] (angl. ''[[:w:en:table (database)|table]]'' oz. ''[[:w:en:table (information)|table (information)]]''), kjer so podatki razporejeni po celicah na preseku med stolpci in vrsticami. Čeprav tabelo zna napraviti že običajni besedilni urejevalnik, obstaja za oblikovanje tabel posebna vrsta računalniškega programja, razpredelnice (v MS-Pisarni Spreadsheet). Z nekaj truda se naučimo tudi ukazov za  tabele v html-kodi in v wikijih. 

V wikijih bomo tabelo oblikovali takole:
&lt;poem&gt;
&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!
! FR do 1900
! FR 1900–1918
|-
| slovenski
| 12 %
| 29 %
|-
| slovanski
| 44 %
| 19 %
|-
| svetovni
| 44 %
| 52 %
|}
&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
&lt;/poem&gt;
in dobili na zaslon naslednjo preglednico jezikov, iz katerih so prevajali feljtonske romane (FR) v slovenščino:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!
! FR do 1900
! FR 1900–1918
|-
| slovenski
| 12 %
| 29 %
|-
| slovanski
| 44 %
| 19 %
|-
| svetovni
| 44 %
| 52 %
|}
Tabela 3: Feljtonski romani po jezikovnih skupinah

Za dosego podobnega cilja v spletnem formatu ni kaj dosti drugače:
&lt;poem&gt;
&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;
&lt;table border=&quot;1&quot;&gt;
&lt;tr&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;b&gt;FR do 1900&lt;/b&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;b&gt;FR 1900–1918&lt;/b&gt;&lt;/td&gt;
&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;
&lt;td&gt;slovenski&lt;/td&gt;&lt;td&gt;12 %&lt;/td&gt;&lt;td&gt;29 %&lt;/td&gt;
&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;
&lt;td&gt;slovanski&lt;/td&gt;&lt;td&gt;44 %&lt;/td&gt;&lt;td&gt;19 %&lt;/td&gt;
&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;
&lt;td&gt;svetovni&lt;/td&gt;&lt;td&gt;44 %&lt;/td&gt;&lt;td&gt;52 %&lt;/td&gt;
&lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;
&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;table border=&quot;1&quot;&gt;
&lt;tr&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;b&gt;FR do 1900&lt;/b&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;b&gt;FR 1900–1918&lt;/b&gt;&lt;/td&gt;
&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;
&lt;td&gt;slovenski&lt;/td&gt;&lt;td&gt;12 %&lt;/td&gt;&lt;td&gt;29 %&lt;/td&gt;
&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;
&lt;td&gt;slovanski&lt;/td&gt;&lt;td&gt;44 %&lt;/td&gt;&lt;td&gt;19 %&lt;/td&gt;
&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;
&lt;td&gt;svetovni&lt;/td&gt;&lt;td&gt;44 %&lt;/td&gt;&lt;td&gt;52 %&lt;/td&gt;
&lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;

Besedilo v okencih tabele naj ne bo obojestransko poravnano, ker to povzroča grde praznine med besedami. Naslovna okenca na vodoravni ali navpični osi naj se po možnosti začenjajo z veliko začetnico. Za več napotkov glej poglavje [http://lit.ijs.si/sp_ssp.html#gst Grafikoni, slike, tabele] v ''Praktičnem spisovniku''.

=====Grafikoni=====

{|
|[[Slika:md4.jpg|sličica|500px|Kronološka tabela/grafikon Mohorjanska pripovedna proza po žanrih&lt;ref&gt;Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/mohproza.html Mohorjanska pripovedna proza.] ''Slavistična revija'' 30 (1982). 389–414.&lt;/ref&gt;]]
|[[Slika:crtni_gra.jpg|300px|thumb|Črtni kronološki grafikon predstavlja dinamiko izhajanja feljtonskih romanov v slovenščini; legenda ni potrebna, ker je jasno, da so na abscisi letnice, na ordinati pa število romanov.&lt;ref&gt;Miran Hladnik. [http://www.academia.edu/4967174/Zacetki_slovenskega_feljtonskega_romana Začetki slovenskega feljtonskega romana.] Predobjava poglavja za knjigo Norberta Bachleitnerja ''Začetki feljtonskega romana''. Ljubljana: Znanstvena založba FF, 2014.&lt;/ref&gt;]] 
|[[Slika:tortnigr.jpg|sličica|300px|Tortni grafikon Literarni zgodovinarji na Filozofski fakulteti v Ljubljani&lt;ref&gt;Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/90_let.pdf Slovenska književnost na Filozofski fakulteti 1919-1979-2009.] ''Slovenistika: Pogledi na eno od ustanovnih strok Univerze v Ljubljani ob njeni 90-letnici''. Ljubljana: Znanstvena založba FF. 30–49.&lt;/ref&gt;]]
|}

Da bi grafično predstavitev razumeli, je potrebna legenda, kjer je razloženo, kaj pomeni posamezna barva, črta ali lik. Od vseh človeških čutov (vid, tip, sluh, voh, okus) prinaša vid največ informacij. Polovica možganov se ukvarja z njimi in slike možgani procesirajo hitreje kot besedila. Nekateri ljudje so dojemljivejši za slušne, drugi za kinestetične informacije, največ ljudi pa je vizualnih, kar lepo potrjuje pregovor, da ''ena slika pove več kot tisoč besed''. 

Obstaja več klasifikacij grafičnih predstavitev podatkov, tu bodo brez potrebe po ostrih distinkcijah&lt;ref&gt;Nerodno je posebej razlikovanje med grafikoni v ožjem pomenu besede in diagrami. Zmedo vnaša že angleško poimenovanje ''graph'' za diagram. V principu diagrami prikazujejo vrednosti v koordinatnem sistemu.&lt;/ref&gt; naštete tiste oblike, ki so bile uporabljene v literarni vedi: 
*[[:w:sl:grafikon|grafikon]] (''[[:w:en:chart|chart]]''): [[:w:sl:histogram|histogram]], črtni, stolpčni, palični, tortni, [[:w:sl:graf raztrosa|graf raztrosa]] (tudi korelacijski diagram ali raztreseni oz. razsevni grafikon, ''[[:w:en:scatter-plot|scatter-plot]]''), statistična distribucija ([[:w:sl:verjetnostna razporeditev|verjetnostna razporeditev]]), graf funkcije
*[[:w:sl:diagram|diagram]] (''[[:w:en:graph|graph]]''): časovni ali kronološki ([[:w:sl:časovne vrste|časovne vrste]]), drevesni (hierarhični diagram ali ''[[:w:en:dendrogram|dendrogram]]''; generira ga klastrska analiza ali [[:w:sl:grupiranje|grupiranje]] (''[[:w:en:Cluster analysis|cluster analysis]]''), tudi gručenje), omrežni, organizacijski, diagram poteka (''flowchart''), genealoški, Vennov 
*kartogram, shema, [[:w:sl:piktogram|piktogram]]

{|
|[[Slika:stolpcnigr.jpg|sličica|300px|Stolpčni grafikon Pokrajinsko poreklo in pripadnost avtorjev ter dogajališča kmečke povesti&lt;ref&gt;Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/pokrajin.html Regionalizem in slovenska književnost.] ''34. SSJLK: Zbornik predavanj''. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani, 1998. 103–14.&lt;/ref&gt;]]
|[[Slika:Pgr6.jpg|sličica|300px|Stolpčni grafikon Obseg pripovednih vrst&lt;ref&gt;Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/povest2.html#znacil ''Povest''.] Ljubljana: DZS, 1991 (Literarni leksikon, 36).&lt;/ref&gt;]]
|[[Slika:Graf_raztrosa.jpg|sličica|300px|Graf raztrosa 36 angleških romanov dveh žanrov&lt;ref&gt;[http://litlab.stanford.edu/LiteraryLabPamphlet1.pdf Quantitative Formalism: an Experiment.] Stanford Literary Lab: Pamphlet 1.&lt;/ref&gt;]]
|-
|[[Slika:Drevesni_diagram.jpg|sličica|300px|Drevesni diagram tem delavskih pesmi&lt;ref name=komun&gt;Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/komunist.html Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška verzifikacija.] ''JiS'' 27 (1981/82). 70–79. &lt;/ref&gt;]]
|[[Slika:Drevesni_diagram2.jpg|sličica|300px|Drevesni diagram Mencingerjevih tekstov&lt;ref name=limb&gt;Marko Limbek. [http://mrvar.fdv.uni-lj.si/pub/mz/mz5.1/limbek.pdf Usage of Multivariate Analysis in Authorship Attribution: Did Janez Mencinger Write the Story “Poštena Bohinčeka”?] ''Metodološki zvezki'' 5/1 (2008). 81–93.&lt;/ref&gt;]]
|[[Slika:Graf_raztrosa2.jpg|sličica|300px|Graf raztrosa Mencingerjevih besedil in anonimnega besedila Poštena Bohinčeka v Benetkah&lt;ref name=limb /&gt;]]
|-
|[[Slika:Kronol.jpg|sličica|300px|Diagram poteka Vandotovih planinskih pripovedk&lt;ref&gt;Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/vandot.html Shema in značilnosti Vandotove planinske pripovedke.] ''Slavistična revija'' 28/4 (1980): 311–24.&lt;/ref&gt;]]
|[[Slika:kom_manifest.jpg|300px|thumb|Omrežni diagram predstavlja povezave med temami v slovenski delavski revolucionarni verzifikaciji.&lt;ref name=komun /&gt;]]
|-
|[[Slika:Shema.jpg|sličica|300px|Shema literarnega sistema po teoriji Urške Perenič&lt;ref&gt;Urška Perenič. ''Empirično-sistemsko raziskovanje literature: Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Slavistična knjižnica, 16). 183.&lt;/ref&gt;]]
|[[Slika:Piktogram.jpg|sličica|300px|Piktogram iz knjige Tarasa Kermaunerja&lt;ref&gt;Taras Kermauner. ''Geometrija redov, 5: Red blodnje in vizija''. Avber: samozal. GolKerKavč, 2004 (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). 30. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1RPIKC6E dLib] {{COBISS|ID=217957888}}&lt;/ref&gt;]]
|}

Programi za oblikovanje grafičnih prezentacij nam ponujajo, da naslov grafikona oz. napis vnesemo kar v grafikon sam. Za objavo grafikona v članku bomo namesto tega naslov raje postavili nad njim oz. pod njim, kot kažejo zgledi tule.

Za spletne objave bomo graf, ki smo ga narisali v Excelu ali kakem podobnem programu, vgradili v članek kot sliko ali pa ga bomo spravili posebej in napravili nanj povezavo. Nekatere grafe zna narisati tudi Wikipedija.

'''Dodatno berilo'''

* Franco Moretti. ''[http://books.google.si/books?id=YL2kvMIF8hEC&amp;lpg=PP1&amp;pg=PA10&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false Graphs, Maps, Trees: Abstract Models for a Literary History.]'' Verso, 2005.
*[[:w:en:Wikipedia:Graphs and charts|Wikipedia:Graphs and charts]]. Wikipedia, the free encyclopedia.

=====Zemljevidi=====

V slovenski literarni vedi je menda prva začutila potrebo po [[:w:sl:zemljevid|zemljevidu]] Marja Boršnik. V prvi knjigi Tavčarjevega ''Zbranega dela'' (1952) je objavila Načrt Poljan v drugi polovici XIX. stol. in leto pozneje v tretji knjigi zemljevid Poljanske doline in Loškega pogorja. Na prvem je 60 domačij, »katerih prebivalci se [...] omenjajo v zvezi s Tavčarjevim delom« (376), z nekdanjimi in novimi hišnimi številkami. Na drugem zemljevidu so imena vseh krajev, omenjenih v Tavčarjevem leposlovnem opusu. Pozneje so se zemljevidi za namene literarne vede risali sporadično, npr. za monografiji ''Slovenska kmečka povest'' (1990) in ''Slovenski zgodovinski roman'' (2009), po nedosežnih zgledih ''DTV-Atlas zur deutschen Literatur: Tafeln und Texte'' Horsta Dietra Schlosserja iz leta 1983 in projekta [http://www.uibk.ac.at/germanistik/histrom/ Historischer Roman] Kurta Habitzla in Günterja Mühlbergerja na Inštitutu za germanistiko Univerze v Innsbrucku (1997). Večjo in sistematično rabo doživlja zemljevid od vznika interaktivnih kart na spletu dalje. Gre za literarne sloje na javnem spletišču Geopedija ([http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_L11689_x499072_y112072_s9_b4&amp;locale=sl Literarni spomeniki,] [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_L16042_x499072_y112072_s9_b4&amp;locale=sl Literarne poti,] [http://www.geopedia.si/?params=L18184#T105_L18184_x499072_y112072_s9_b4 Dogajališča zgodovinskih romanov,] [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_L4328_x499072_y112072_s9_b4&amp;locale=sl Zgodovinski romanopisci:] Rojstni kraji pisateljev slovenskih zgodovinskih romanov in povesti; predhodnik je bil sloj [http://www.geopedia.si/?params=T105_x483479_y102619_s9#T105_L4808_x464887_y103675_s10_b4 Rojstni kraji slovenskih literatov] Mojce Slunečko) in za projekt [[:v:sl:Literatura in prostor|Prostor slovenske literarne kulture]] (2011–2014).&lt;ref&gt;[http://pslk.zrc-sazu.si  Prostor slovenske literarne kulture]. Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. ZRC SAZU, 2014.&lt;/ref&gt; Zemljevidom je posvečeno veliko prostora v knjigi Urške Perenič ''Empirija v literarni vedi'' (Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014), zato tule zadoščajo navedene povezave na spletna mesta in na [[:v:sl:Navodila za vnos romanesknih dogajališč|navodila študentom za vnos literarnih točk, poti ali prostorov na Geopedijo]]; navodila smo postavili na Wikiverzo, od koder poteka koordinacija z zemljevidi povezanih literarnovednih projektov. Nekaj o zemljevidih je bilo napisano že v [[Nova pisarija#Zemljevid|predhodnem poglavju o citiranju]].

{|
|[[Slika:Rojstnikr_zgr.jpg|sličica|450 px|Zemljevid Rojstni kraji slovenskih zgodovinskih romanopiscev&lt;ref&gt;Miran Hladnik. [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/szr.pdf ''Slovenski zgodovinski roman''.] Ljubljana: FF, 2009. 248.&lt;/ref&gt;]]
| 
|}

=====Besedni oblak=====

Omrežno orodje [http://www.edwordle.net/ Wordle] na zaslon izriše besedni oblak teksta, ki smo mu ga dali v obdelavo, [http://voyant-tools.org Voyant tools] pa zraven oblaka besed, ki očitno vsebuje tudi klitike, pove o besedilu še marsikaj drugega statistično zanimivega. Takole sta prežvečili Martina Krpana: 

{|
|[[File:krpan1.jpg|sličica|300px|Wordlov Besedni oblak za [http://lit.ijs.si/martinkr.html ''Martina Krpana'']]] 
|[[File:krpan2.jpg|sličica|580px|Voyantov besedni oblak za [http://lit.ijs.si/martinkr.html ''Martina Krpana'']]]
|}

====Literarnovedna igra?====

{{škrbinski razdelek}}

==Iskanje==

Iskanje je med mentalnimi dejavnostmi, pri katerih nam pomaga računalnik, na visokem mestu. Če je kaj radikalno drugače kot pred desetletji, je to način dostopa do informacij. Nekdaj je za mojstra veljal tisti, ki je vedel, kje kaj najti, danes so taki in neprimerno večji mojstri iskalniki na spletu. Razvoj iskalnikov je tesno povezan s strmim naraščanjem števila informacij. Na začetku so se trudili obvladati iskanje po skrbno grajenih podatkovnih zbirkah, po bibliografijah, kakršne so MLA, Cobiss ipd., zdaj pa so ambicije postale večje in iskalniki indeksirajo in obvladujejo domala celotni virtualni univerzum, ne glede na to, v kakšnem formatu so tam spravljene informacije. Žal o iskalnih algoritmih ne vemo toliko, da bi si upali o tem zastaviti poglavje, naj torej za zdaj zadošča poročilo o tistih standardih organiziranja informacij, ki so značilni za znanstveno sfero in si prizadevajo za njihovo čim lažjo identifikacijo in najdenje.  

Za red si z oblikovanjem standardov popisa in podeljevanjem edinstvenih številk za avtorje, založbe in posamezne objave prizadeva več inštitucij. Da ne bi prihajalo do zamenjav med avtorji, pri Cobissu poskrbi koda (številska identifikacija) vsakega avtorja; ta, ki piše tole knjigo, ima npr. številko 3143779 in nobenega soimenjaka. Pač pa obstajajo kar trije objavljajoči Marki Juvani. Cobissov uporabnik jih loči po rojstnih letnicah ob imenu, sistem pa po kodah: tisti, ki se je rodil 1971, ima številko 220986723, dve leti mlajši Marko Juvan 80651363 in naš, literarnovedni Marko Juvan, rojen leta 1960, je prepoznaven pod številko 2620259. Podobno ima na Slovenskem svojo številko tudi vsak raziskovalec. Mirana Hladnika pri SICRISU vodijo pod številko 09432, našega Marka Juvana pa pod št. 96442, da se ne zamenja z Markom Juvanom računalničarjem, ki deluje pod številko 35448. 

V mednarodnih okvirih je možnosti pripisovanja del napačnim avtorjem še veliko več. Disambigvaciji (razločitvi pomenov) naj bi pomagal prostodostopni sistem [[:w:en:ORCID|ORCID]] (''Open Researcher and Contributor ID''), ki deluje pod okriljem Mednarodne organizacije za standardizacijo, kjer si zainteresirani posamezniki z registracijo zastonj pridobijo alfanumerično kodo in ročno izločijo izmed objav, ki se pokažejo pod njegovim imenom, tiste, ki mu ne pripadajo. ORCID je mednarodna, interdisciplinarna, odprta, neprofitna civilna organizacija, ki jo podpirajo založniki in akademske inštitucije, in znanstvenike ter njihove objave opremi z enkratno digitalno oznako in avtomatizira njihovo medsebojno sklicevanje. Posameznikova 16-mestna koda ima obliko &lt;code&gt;http://orcid.org/0000-0003-2814-376X.&lt;/code&gt; Koda ORCID je povezana s Thomson-Reutersovo kodo raziskovalcev (''[[:w:en:ResearcherID|researcherID]]''). ORCID je ena izmed oblik mednarodne standardne identifikacije imen (''[[:w:en:International Standard Name Identifier|International Standard Name Identifier]]''), nekakšen »avtorski [[Nova pisarija#DOI|DOI]]«.

Identifikaciji knjižnih objav je od 1970 dalje namenjena številka [[:w:sl:ISBN|ISBN]], identifikaciji periodike [[:w:sl:ISSN|ISSN]], identifikaciji spletnih objav pa [[Nova pisarija#DOI|DOI]]. ISBN podeli publikaciji osrednja nacionalna bibliografska inštitucija skupaj z drugimi podatki, potrebnimi za bibliografsko identifikacijo in registracijo publikacije, potem ko ji založba ali avtor, če je samozaložnik, pošlje svoje delo. Kar je dolžan storiti. 10-mestnim oznakam ISBN pred letom 2007 je treba dodati predpono 978, da ustrezajo današnjemu 13-mestnemu standardu. Nadaljnje cifre pomenijo državo oz. jezik (za slovenske knjige 961), založbo (npr. 237 za Znanstveno založbo FF), tri cifre označujejo knjigo znotraj založbe in zadnja je kontrolna cifra. Ta podatek je v obliki črtne kode [[:w:en:EAN|EAN]] (mednarodna številka artikla) odtisnjen na hrbtni strani knjižnih platnic. ISSN je 8-mestna številka; elektronska varianta revije ima lahko samostojno ISS-številko. Oprema bibliografskih navedb v Wikipediji z ISBN-ji se v tem trenutku ne zdi potrebna, za slovenske knjige je veliko uporabnejša oprema s številko COBISS ID. Številko ISB ali ISS urejevalniki, tudi wikiji, samodejno napravijo klikljivo, klik nanjo pa slej ko prej pripelje do njenega zapisa v kateri od knjižnic. Številka je učinkovita tudi v ukaznem polju iskalnikov; če zraven zapišemo še Izum ali Cobiss, nas pripelje neposredno na katalogni listek v Cobissu.

Tudi Wikimedijina spletišča si pomagajo z identifikacijskimi oznakami, ki naj služijo pri iskanju in mednarodni primerljivosti enciklopedičnih tem. Člankom postopoma dodajajo predlogo [[:w:sl:Predloga:Normativna kontrola|Normativna kontrola]], ki gesla povezujejo s knjižničnimi in kataloškimi sistemi, kot so [[:w:sl:CONOR|CONOR]], [[:w:sl:VIAF|VIAF]], [[:w:en:ORCID|ORCID]], [[:w:en:Open Verification Library|OVL]].

{|
|[[File:Normativna kontrola.jpg|sličica|600 px|Zaslonski posnetek normativne kontrole v [[:w:sl:France Prešeren#Zunanje povezave|geslu o Francetu Prešernu]] na slovenski Wikipediji]]
|}

===UDK===

Številka [[:w:sl:UDK|UDK]] (univerzalna decimalna klasifikacija), ki spremlja objave, nasprotno od enkratnih številk ISBN, ISSN ipd. poskrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje oziroma na eno od področij človeške dejavnosti. 

'''0''' Znanost in znanje. Organizacije. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo. Institucije. Publikacije &lt;br&gt;
'''1''' Filozofija. Psihologija&lt;br&gt;
'''2''' Teologija. Verstva&lt;br&gt;
'''3''' Družbene vede. Politika. Ekonomija. Pravo. Izobraževanje&lt;br&gt;
'''5''' Matematika. Naravoslovje&lt;br&gt;
'''6''' Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika&lt;br&gt;
'''7''' Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport&lt;br&gt;
'''8''' Jezik. Književnost&lt;br&gt;
'''9 ''' Geografija. Biografija. Zgodovina

Razporeditev človeških dejavnosti po UDK-ju je samo ena od obstoječih klasifikacij in ni povsod v uporabi. Slovenija je ena od tridesetih držav, ki z UD-vrstilcem opremijo vsako bibliografsko enoto v nacionalni bibliografiji. Pri tem početju je bila tako vztrajna, da se je s 3,5 milijona vpisov znašla pri vrhu lestvice inštitucij po številu vpisov. 

[[:w:sl:ARRS|Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije]] pozna [http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-vpp.asp sedmero področij:] naravoslovje, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika, interdisciplinarne raziskave, ki so naprej členjena na 260 podpodročij, pri čemer humanistiki, ki je našteta na zadnjem mestu, pripada pičlih 20 alinej ali 7 %. Literarne vede imajo znotraj humanistike šifro 6.07. 

Slovenski Statistični urad uporablja za izobraževanje in usposabljanje klasifikacijski sistem [https://www.stat.si/Klasius KLASIUS.] Humanistične discipline imajo tu karakteristično kodo 22: slovenski jezik s književnostjo npr. 2231, primerjalna književnost 2253.  

[http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-cerif-cercs.asp Evropska klasifikacija raziskovalne dejavnosti] ([[:w:en:EuroCRIS|CERIF - CERCS]]) postavlja med petimi področji humanistične vede na prvo mesto, sledijo pa družboslovje, naravoslovno-matematične vede, biomedicinske, tehnološke vede. Področij in podpodročij je tu še več (550), delež humanističnih je med njimi 20 %, slaba polovica tega je filoloških disciplin. 

Preglednejša je [http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/klasif-znan-FOS.asp klasifikacija FOS 2007] s 47 področji: naravoslovne vede, inženirske in tehnološke vede, medicinske in zdravstvene vede, kmetijske vede, družbene vede, humanistične vede. Jeziki in književnost imajo znotraj humanistike šifro 6.2; zraven so še zgodovina in arheologija, filozofija, religija in etika, umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) in druge humanistične vede. Humanistika ima tu nekako 13-odstotni delež. Ta klasifikacija ni kaj prida poznana.

Bolj so v javni zavesti [[:w:en:branches of science|enciklopedične klasifikacije]], ki delijo znanosti na dve veliki področji: družbene vede, ki raziskujejo človeka in družbo, in naravoslovje. Še drugačna je razdelitev na empirične (eksperimentalne) in formalne znanosti (matematika, logika). Pa delitev na temeljne in uporabne (aplikativne) znanosti. Prepletanje raziskovalnih področij kliče po ustanovitvi posebnega segmenta interdisciplinarnih raziskav, samorefleksija pa po osamosvojitvi filozofije in zgodovine znanosti. Ameriška klasifikacija znanstvenih področij se razlikuje od evropske: čemur se v Evropi reče medicina in agrarne vede, dobi v ZDA ime znanosti o življenju (''[[:w:en:list of life sciences|life sciences]]''). »Trde vede« v angleško govorečem svetu propagirajo kot [[:w:en:STEM|STEM]] ('''''s'''cience, '''t'''echnology, '''e'''ngineering, '''m'''athematics'') oz. [[:w:en:MINT|MINT]] ('''''m'''athematics, '''i'''nformation sciences, '''n'''atural sciences, and '''t'''echnology''); v kratici manjka H za humanistiko.&lt;ref&gt;Carlos Monroy. [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2014-April/011897.html 27.971 humanities.] Humanist Discussion Group 15. apr. 2014.&lt;/ref&gt; 

Vrnimo se k evropski klasifikaciji FOS 2007 (''Fields of Science'') ali [[:w:en:Frascati Manual|frascatijski]] lestvici,&lt;ref&gt;Frascati je mesto v Italiji, kjer so sprejemali metodologijo statističnih raziskav pri OECD (Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj), zato lestvico slovenimo po zgledu bolonjskega, schengenskega, osimskega sporazuma in ne morebiti kot Frascatijevo lestvico.&lt;/ref&gt; ki natančneje našteva literarnovedna področja:

*Klasika
*Literarna teorija in kritika
*Literarni pregledi
*Književnost
*Afriška, avstralska in kanadska književnost
*Ameriška književnost
*Književnost Britanskega otočja
*Nemška, nizozemska in skandinavska književnost
*Romanska književnost
*Slovanska književnost
*Poezija

Ko ta seznam primerjamo s seznamom literarnih panog v tistem delu [[:w:en:Universal Decimal Classification#8 Language. Linguistics. Literature|UDK-jevega predalčka pod št. 8]], ki zadeva literarno vedo (tj. št. 82), se potrdi občutek, da so klasifikacije zelo spremenljive in arbitrarne in se nam torej z njimi ni treba pretirano beliti glave:

*82-1/-9 Posebno pomožno poglavje za literarne oblike in žanre
*82-1 Poezija. Pesmi. Verz
*82-2 Drama. Igre
*82-3 Fikcija. Prozna pripoved
*82-31 Romani. Povesti
*82-32 Kratka pripoved. Novele
*82-4 Eseji
*82-5 Molitev. Govori
*82-6 Pisma. Umetnost pisanja pisem. Korespondenca. Izvirna pisma
*82-7 Prozna satira. Humor, epigram, parodija
*82-8 Razno. Poligrafije (?). Izbori
*82-9 Razne druge literarne oblike
*82-92 Literatura v periodiki. Pisanje v nadaljevanjih, revijah in časnikih
*82-94 Zgodovina kot literarni žanr. Zgodovinsko pisanje. Zgodovinopisje. Kronike. Letopisi. Spomini
*82.02/.09 Posebno pomožno poglavje za literarno teorijo, študij in literarne tehnike
*82.02 Literarne šole, trendi in gibanja
*82.09 Literarna veda. Literarne raziskave
*82.091 Primerjalna literarna veda. Primerjalna književnost
*821 Literature v posameznih jezikih in jezikovnih družinah

Iz slovenskih katalogov zgolj iz radovednosti prepisujem še nekaj vrstilcev:

*82.0 Književna teorija. Estetika. Književna teorija in študije
*82.01-1/-9 Literarne zvrsti in vrste. Poetika
*82.015.11/.19 Literarne šole
*82.03 Prevodi. Prevajanje
*82.08 Literarna tehnika. Stilistika 
*82.085 Govorništvo
*82.09 Literarne kritike in študije
*82.091 Primerjalna književnost
*82 (02.053.2) Mladinska književnost 

Slovenska književnost ima karakterističen začetek 886.3, nadaljnje številke pa pomenijo podobno kot v prejšnjem seznamu: 

*    886.3 A/Ž 1/3 Zbrana in izbrana dela slovenskih avtorjev
*    886.3-1 Slovenska poezija
*    886.3-13 Epske pesmi
*    886.3-193.1 Uganke
*    886.3-194 Zborniki
*    886.3-2 Dramatika
*    886.3-29 Radijske igre
*    886.3-293.7 TV igre
*    886.3-31 Roman
*    886.3-311.6 Zgodovinski roman
*    886.3-312.6 Avtobiografski in biografski roman
*    886.3-32 Povesti. Novele. Črtice
*    886.3-34 Slovenske umetne pravljice, pripovedke, legende 

886.3.0/.09 je za nas posebej zanimivo: teorija, književna kritika in študije o slovenski književnosti. Podpoglavja te rubrike so: snovi, prevodi in stilistika, študije po obdobjih, študije po avtorjih in po zvrsteh in primerjalne študije. Na koncu so še slovenski teksti v narečjih in tisti, ki so izšli zunaj Slovenije.

UD-klasifikator ali vrstilec najdemo tako, da pogledamo v seznam gesel, ki se ga da najti pri knjižničarju, in tu po abecedi poiščemo želeno, npr. roman pod črko ''R'' (UDK 82–3), kolportažno in poljudno literaturo pod ''Literatura, kolportažna, poljudna'' (UDK 82.087.6). Če smo raje samostojni, pogledamo v [[:w:sl:Spletni splošni slovenski geslovnik|Spletni splošni slovenski geslovnik]].

{|
|[[Slika:SSSG.jpg|sličica|450px|Spletni splošni slovenski geslovnik]]
|[[Slika:zgodovin_cobiss.jpg|sličica|450px|Iskanje zgodovinskega romana v Cobissu]]
|}

Nismo še v celoti vanj vtipkali iskalnega izraza za zgodovinski roman, že se je med zadetki pojavila koda za predmetno oznako Slovenski zgodovinski roman ''UDK:821.163.6-311.6; 821.163.6.09-311.6''. Uspešen je bil samo vpis prvega dobljenega niza v Cobiss s predpono ''dc'' in omejitvijo na leto 2013 in na slovenščino&lt;ref&gt;Menda pomaga, če niz zadaj skrajšamo in namesto pobrisanih mest dodamo zvezdico. Za starejše zapise prime tudi predpona ''ug''.&lt;/ref&gt;  – dal je 11 zadetkov. Za prvo silo bo, za kaj več pa brez bibliotekarske pomoči ne bo šlo.

{|
|[[Slika:Cobiss ukazno iskanje.jpg|sličica|600px|Ukazno iskanje v Cobissu z nizom UDK: z ukazom &lt;code&gt;dc=821.163.6.09-31* and py=2008&lt;/code&gt; dobimo za leto 2008 45 literarnokritiških zapisov – vsaj nekaj.]]
|}

Z natančno številko bi morali v načinu ukaznega iskanja v Cobissu najti vse publikacije z določenega področja, pa kaj ko bibliotekarji knjig niso tako natančno vpisovali v Cobiss. Z UDK so opremljeni članki v ''Slavistični reviji''. Zadravčeva razprava iz leta 1988 Srečko Kosovel (1904–1926) in ruski pesniški konstruktivizem – podobnosti in razločki ima npr. UDK 886.3.09-1:882.09-1, pri čemer je ''886.3'' slovenska književnost, ''882'' ruska književnost, ''.09'' pove, da gre za zgodovinsko študijo, ''-1'' pa, da je predmet poezija.

Univerzalno decimalno klasifikacijo obvladajo le izurjeni bibliografi, ki z vrstilci opremljajo vpise bibliografskih enot v Cobiss. Njihov nasvet, s katero številko UDK v Cobissu poiskati npr. slovenske literarne kritike, nam pride lahko zelo prav. Laičnemu uporabniku je seveda bližje intuitivno iskanje s ključnimi besedami.

'''Literatura'''

*''Univerzalna decimalna klasifikacija: Slovenska skrajšana izdaja: Abecedni register''. Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1971.
*''Univerzalna decimalna klasifikacija: Slovenska skrajšana izdaja, 1: Tablice''. Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica, &lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;1991.

===DOI===

[[:w:sl:DOI|DOI]] (''Digital Object Identifier'' 'digitalni identifikator objekta') je standard za označevanje spletnih objav, ki streže lažjemu in trajnejšemu dostopu do znanstvenih podatkov in prispeva k njihovi večji vidnosti. URL-ji (spletni naslovi, ki se običajno začenjajo s &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;http://&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;) dokumentov se pogosto spreminjajo, pridobitev registracijske kode DOI pa poskrbi za sledljivost dokumenta, ki mu ob spremembi lokacije samodejno zamenja URL med metapodatki. Do tako opremljenega dokumenta lahko dostopa vsakdo. Kdor naleti na kodo DOI, lahko tudi zastonj poizve, na kateri dokument se nanaša, pridobitev kode pa ni zastonj, saj jih lahko izdajajo samo pooblaščene organizacije (t. i. registracijske agencije), ki so za to plačale članarino in za svoj servis tudi zaračunavajo. Izmed devetih takih agencij bi bili za področje humanistike primerni mEDRA (Multilingual European DOI Registration Agency) in [[:w:en:CrossRef|CrossRef]]. Pri [[:w:en:DataCite|DataCite]] (za manjše in nekomercialne izdajatelje) slovenskih objav ni registriral še nihče. Glede na naraščajočo zmogljivost, prijaznost in zastonjskost spletnih iskalnikov se poraja vprašanje o smiselnosti kode DOI.

Koda DOI je takele oblike: &lt;code&gt;doi:10.7771/1481-4374.2064&lt;/code&gt;. Številka pred poševnico pomeni založnika, številka za poševnico pa je številka publikacije. Ko kodo vnesemo v iskalnik na [http://dx.doi.org spletni strani organizacije,] se nam pokažejo bibliografski podatki za publikacijo. V tem konkretnem primeru gre za članek [[:w:sl:Milena M. Blažić|Milene Blažić]] A survey of Slovenian women fairy tale writers, objavljen v kanadski spletni reviji ''CLCWeb: Comparative literature and culture'' 15/1 (2013) in dosegljiv na [http://docs.lib.purdue.edu/clcweb/vol15/iss1/3/ spletni strani revije;] njegov DOI najdemo tudi v Cobissovem zapisu, v isti rubriki, ki je predvidena za vpis kode ISAN (''The Unique Identifier for Audiovisual Content'').&lt;ref&gt;To je bila do 2014 tudi edina tako opremljena slovenska literarnovedna objava; domače založbe kode DOI niso potrebovale, saj se razen izjem s spletnim založništvom niso ukvarjale.&lt;/ref&gt; 

===COBISS ID===

Na Slovenskem je za identifikacijo publikacij uporabna številka [[:w:sl:Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]], s katero je opremljena vsaka pri nas registrirana objava, ne glede na medij, tudi tiste pred nastopom kodirnega sistema ISBN. Citatni standardi ne predvidevajo navajanja teh številk (z izjemo DOI), praksa objavljanja na wikijih pa identifikacijsko številko COBISS zelo ceni, saj klik nanjo bralca pripelje neposredno na Cobissov bibliografski zapis o publikaciji. Bibliografske enote v seznamih literature in v opombah na Wikipediji se tako zaključujejo z nizom &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{COBISS|ID=nnnnnnn}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, medtem ko se na tem mestu drugod po svetu pojavi povezava na ISBN ali na kataložni zapis v nacionalni knjižnici. O Cobissu obstaja kratko informativno poglavje v ''[http://lit.ijs.si/sp_ssp.html#bp Praktičnem spisovniku,]'' zato se bomo tu lahko posvetili samo nekaterim njegovim konkretnim uporabnim odlikam. 

Pri Cobissu se človek vsak dan nauči kaj novega. Tako sem se šele nedavno poučil,&lt;ref&gt;Hvala Anki Sollner Perdih.&lt;/ref&gt; da enostavno iskanje ne bo izpisalo na zaslon vseh člankov v zborniku, ampak le ukazno iskanje, če uporabimo ustrezno predpono. Vzemimo za primer znanstveno monografijo ''Vitez, dama in zmaj: Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem'', ki ima {{COBISS|ID=264441600}} 264441600. Če v ukazno polje vtipkamo besede iz naslova ali &lt;code&gt;ID=264441600&lt;/code&gt;, nam najde samo zapis o celotni monografiji, za zapise vseh 22 razprav v zborniku pa je treba uporabiti ukaz &lt;code&gt;HI=264441600&lt;/code&gt;.

{|
|[[Slika:Cobiss HI.jpg|sličica|500 px|Iskanje po zapisih znotraj monografije]]
|}

Podobno je pri revijah. ''Slavistično revijo'' dobimo na ekran z ukazom &lt;code&gt;SP=0350-6894&lt;/code&gt; (to je [[:w:sl:ISSN|ISSN]] revije), za članke v reviji npr. leta 2013 pa je treba uporabiti drugačno predpono: &lt;code&gt;SN=0350-6894 and py=2013&lt;/code&gt;. 

Cobissova začetna stran poleg iskalnega okenca, ki je od vseh servisov gotovo najbolj v uporabi, iščočemu ponuja klasificirane [http://splet02.izum.si/cobiss/BibPersonal.jsp?init=t osebne bibliografije raziskovalcev] (s povezavo na [[:w:sl:SICRIS|SICRIS]]), bibliografije serijskih publikacij, povezavo na [http://home.izum.si/COBISS/cit/u/Citations_SI.html podatke o citiranosti slovenskih raziskovalcev na Web of Science in na Scopusu] itd. Za literarnega zgodovinarja sta zanimiva [http://home.izum.si/cobiss/top_gradivo/ seznam najbolj branih knjig] (po letih in po mesecih) in baza podatkov z naslovom [http://home.izum.si/cobiss/nadomestilo/nadomestilo.asp Knjižnično nadomestilo] z letno statistiko izposoje po knjigah okrog 17.000 aktualnih slovenskih avtorjev. Vabljeni v NUK na zastonj [https://mreznik.nuk.uni-lj.si/izobrazevanja tečaje] iz iskanja, indeksov, e-knjig itd.

'''Več'''

*[[:v:sl:Napotki za iskanje leposlovja po Cobissu|Napotki za iskanje leposlovja po Cobissu]]. Wikiverza.
*Tatjana Arnuš idr. ''Strategije iskanja knjižničnega gradiva: Osnovni priročnik''. Ljubljana: Mestna knjižnica, 2014.

===Podatki in podatkovne zbirke===

V SSKJ piše, da je [[:w:sl:podatek|podatek]] »dejstvo, ki o določeni stvari kaj pove ali se nanjo nanaša«, v množini in s pridevnikom (npr. biografski podatki, demografski podatki, statistični podatki) pa »določeno dejstvo, ki omogoča določeno stvar spoznati ali o njej sklepati«. Podatki se vpisujejo, zbirajo, preverjajo, pridevniki pa izpričujejo, da gre za pojem iz znanstvenega sveta, zlasti v zvezi z računalniško obdelavo.   

Namesto izraza podatek (''data'') se nekateri zavzemajo za izraz zajemek (''capta''), ki naj bi natančneje izražal produkcijo in reprezentacijo znanja v humanistiki in zunaj nje. Podatek že s svojo etimologijo govori, da gre za nekaj »danega«, medtem ko izraz zajemek asociira na to, da gre za nekaj, kar je bilo vzeto oz. zajeto. Zajemki torej ne obstajajo sami po sebi, ampak nastanejo šele zaradi potrebe po nadaljnji obdelavi. Izraz zajemek predpostavlja, da znanstvene discipline ne raziskujejo pojavov, ki bi obstajali ''an sich'', ampak take pojave same ustvarjajo. Zajemki so podatki v kontekstu znanstvenega raziskovanja.&lt;ref&gt;Johanna Drucker. [http://www.digitalhumanities.org/dhq/vol/5/1/000091/000091.html Humanities Approaches to Graphical Display.] ''Digital Humanities Quarterly'' 5/1 (2011). Citirano po: [A]nderson. [http://blogs.ischool.utexas.edu/f2011dh/2011/10/31/capta-and-data-visualization-the-humanistic-method-and-representing-knowledge/ Capta and Data: Visualization, the Humanistic Method, and Representing Knowledge.] Introduction to Digital Humanities [blog] 31. okt. 2011.&lt;/ref&gt;

Informacije so dveh vrst: dokumenti in podatki. Dokument je fizična reprezentacija informacije s komunikacijsko intenco in funkcijo. V literarni vedi je dokument drugo ime za besedilo. Neobjavljenim besedilom se je včasih reklo rokopis, objavljena pa so imela obliko knjige ali članka. Danes dokument enačimo z računalniško datoteko, ki ima lahko besedilni, slikovni, zvočni ali filmski format. Podatki so osnovni elementi informacije, pridobljeni večinoma z meritvami in prikazani v formatiranih zapisih v podatkovni zbirki ali v obliki tabel in grafov. V praksi se obe vrsti informacij združujeta. V [http://www.dlib.si Digitalni knjižnici Slovenije dLib] se iskalec najprej sreča z vrsto bibliografskih podatkov, ki ustrezajo njegovi poizvedbi. S klikom na izbrani podatek pa prikliče na zaslon celotni dokument. Nekdaj je do polnega besedila pripeljalo tudi iskanje po zbirki [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Nova beseda] Primoža Jakopina. Ker se univerzitetni repozitorij akademskih spisov zlepa ne zna odpreti fakultetam ali pa Filozofska fakulteta ne najde poti do njega, celotne diplomske naloge, magisterije in doktorate nalagamo na Arnesov strežnik, njihov seznam pa pod naslovom [[:v:sl:Diplomske naloge|Diplomske naloge]] vzdržujemo na Wikiverzi.

Običajno je bilo težko priti do podatkov. Če jih nismo generirali sami pri svojih raziskavah, se je bilo treba potruditi in jih poiskati na mestih, kjer so bili dostopni za javno uporabo: besede v slovarjih ali kataložnih zbirkah, publikacije v objavljenih bibliografijah ali listkovnih katalogih knjižnic, avtorje in druga dejstva v leksikonih in enciklopedijah, bodisi natisnjenih bodisi v arhivirani obliki. Specialni podatki so bili v lasti in hrambi strokovnih kolegov in je bilo treba zanje prositi osebno, če avtorji niso poskrbeli za knjižno objavo, kot npr. Gregor Kocijan v bibliografijah
slovenske kratke proze. Neredko je raziskovalec čepel nad svojimi podatki in jih ljubosumno čuval pred strokovnimi kolegi v
strahu, da jih bodo uporabili pred njim. Ali, z ironičnimi besedami nekega humanista, večina raziskovalcev bi raje delila z drugimi svojo zobno krtačko kot svoje podatke.&lt;ref&gt;Martin Mueller. [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2014-October/012380.html 28.427 TEI Simple and HTML vs XML for TEI.] Humanist Discussion Group 23. okt. 2014.&lt;/ref&gt;

Število javno dostopnih podatkovnih zbirk, iz katerih je mogoče poljubno črpati, včasih pa jim tudi kaj dodajati, narašča. Ena takih je [http://razvezanijezik.org/ Razvezani jezik: Prosti slovar žive slovenščine.] Za slovensko literarno vedo pridejo v poštev slovarji ([http://fran.si/ SSKJ, Besede slovenskega jezika] in drugi slovarji na spletišču [http://fran.si Fran]), besedilna korpusa Nova beseda in [http://www.gigafida.net/ Gigafida,] bibliografije (slovenski vzajemni katalog [http://www.cobiss.si/ Cobiss]) in leksikonske informacije biografskega značaja (Wikipedija, [http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenska biografija,] Primorski slovenski biografski leksikon (PSBL)). 

Posebno mesto med avtorskimi bibliografijami zavzemajo popisi knjig Tarasa Kermaunerja, objavljeni na zavihkih ali na koncu njegovih knjig in na spletu. Njihova količina (122 knjig samo v seriji Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske
dramatike, od tega 26 na spletu) in tudi količina v njih obravnavanih slovenskih dram (okrog 780) kliče po popisu vsebine oz. izdelavi stvarnih kazal ([[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt Romani/Stvarna kazala Kermaunerjevih knjig o slovenski dramatiki|Stvarna kazala Kermaunerjevih knjig o slovenski dramatiki]]), česar so se lotili študentje na ljubljanski slovenistiki; za zgled so že izdelana vsebinska kazala nekaterih drugih literarnozgodovinskih monografij v okviru [[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt Romani|Wikiprojekta Romani]]. Iz predračunalniškega časa sta kataložno zajeto pesništvo med NOB (na podlagi kataloga oz. bibliografije je nastala serija diplomskih nalog) in zbirka besedil pri projektu Marksizem v slovenski književnosti (1979–1982).&lt;ref name=komun /&gt; 

Zbirka [http://slovlit.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kmpov/ Slovenska kmečka povest] (na spletu od leta 2000) je 1990 vsebovala 234 daljših besedil v žanru od 1859 do 1945 in je bila izhodišče za [http://lit.ijs.si/skp1.html monografijo o tem žanru.] Podobno je bila zastavljena [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/szr.pdf monografija o slovenskem zgodovinskem romanu] (2009), ki je temeljila na bibliografiji 310 daljših tekstov v žanru od 1845 do 2008 ([http://slovlit.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgrom/ Slovenski zgodovinski roman], 1999). 2010 je začel nastajati Seznam digitaliziranega leposlovja (Miran Hladnik in Primož Jakopin. [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu]) s povezavami na polna besedila. Večinoma gre za besedila pri projektu [[:s:sl:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika|Slovenska leposlovna klasika]] na Wikiviru (2007-), ki se je ukvarjal s korigiranjem strojno prebranih besedil z dLiba, portala Internet Archive in drugih spletnih lokacij in ga je financiralo Ministrstvo za kulturo, vključeni pa so vanj tudi teksti iz drugih zbirk spletno dostopnega leposlovja: eZISS, AHLib oz. Digitalna knjižnica IMP, Zbirka slovenskih leposlovnih besedil, Beseda, Nova beseda itd. Zbirke so se s strežnika Filozofske fakultete, kjer je njihovo urejanje postalo nerodno, s pomočjo Mihaela Simoniča preselile na Arnesov strežnik, kjer si obetamo njihovo lažjo dosegljivost, podporo in širitev: [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu.]

Bibliografsko dokumentiranje seminarske dejavnosti sega v sredino 90. let, ko je bila postavljena in pospletena zbirka [http://slovlit.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/ Diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF od leta 1950] na ljubljanski slovenistiki, ki s svojimi 2000 vpisi omogoča vpogled v dinamiko literarnovednega interesa.&lt;ref&gt;Mateja Povalej. Seznam diplomskih nalog. ''Slava'' 3/2 (1988/89). 243.  Erika Lovišček, Metka Žitko in Maja Strel. Kaj so jemali študentje slovenščine za diplomske naloge v letih 1975 do 1995. ''Slava'' 9/2 (1995/96). 125.&lt;/ref&gt; Med disertacijami z izdatnejšim bibliografskim izhodiščem izstopata ''Struktura in funkcija literarne kritike'' Roberta Jereba (2009), {{COBISS|ID=251740416}} ki temelji na 877 kritikah v časopisu ''Delo'' v 1990. letih, in Zorana Božiča ''Slovenska literatura v šoli in Prešeren'' (2010), {{COBISS|ID=251739648}} ki je ekscerpirala vsa besedila 700 avtorjev v vseh 56 slovenskih čitankah; iz izčrpnega bibliografskega seznama kratkoproznih zbirk je izhajala disertacija Alenke Žbogar (2002), {{COBISS|ID=123877376}} iz repertoarja vseh čitalniških uprizoritev pa disertacija Urške Perenič (2008). {{COBISS|ID=37543522}} 

Bibliografske podatke s pridom izkoriščajo bibliometrične raziskave literarnovednega področja v okviru bibliotekarstva, včasih pa tudi na slovenistiki.&lt;ref&gt;Terezija Jambrovič, Anica Marinčič, Primož Južnič. Bibliometrijska analiza revije ''Jezik in slovstvo''. ''Jezik in slovstvo'' 45/1–2 (1999/2000). 33–44. Andrejka Močnik. Literarna veda v slovenskem strokovnem tisku: Bibliometrijska analiza revij ''Jezik in slovstvo'', ''Slavistična revija'' in ''Primerjalna književnost'' (diplomsko delo, 2005). Davorin Dukič. Jezikoslovje in literarna veda v ''Slavistični reviji'' med letoma
1978 in 1990. ''Slavistična revija'' 57/3 (2009). 423–35. Davorin Dukić. 58 letnikov ''Slavistične revije'' (1948–2010): Dinamika izhajanja in formalne lastnosti razprav. ''Slavistična revija'' 59/4 (2011). 333–56. Špela Perko. ''Primerjalna bibliometrijska analiza izbranih enot iz zbirke Studia litteraria ter zbornikov Obdobja'' (2010, diplomsko delo). Maja Perinović. ''Slovenska literarna veda v literarnovednih zbornikih 2000–2009'' (2012, diplomsko delo).&lt;/ref&gt;  Stare bibliografije imamo za zdaj zgolj v obliki digitalnih posnetkov, po katerih ni vedno mogoče iskati: Franc Simonič, ''Slovenska bibliografija (1550–1900)'', Janko Šlebinger, ''Slovenska bibliografija za l. 1907–1912'' in Niko Kuret, ''Slovenska knjiga: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939'' – več kot nadomestil jih je dLib. Redka spletišča dovoljujejo uporabnikovo poseganje in dopolnjevanje, npr. [http://razvezanijezik.org/ Razvezani jezik] ali [[:v:sl:Diplomske naloge|Diplomske naloge iz slovenske književnosti]].  

Študente in raziskovalce sem k oblikovanju podatkovnih zbirk, ki so izhodišče vsakega resnega dela, pod naslovom [http://lit.ijs.si/sp_b.html#isbz Izdelava svoje bibliografske zbirke] snubil v ''Praktičnem spisovniku'' – bibliografija je pač najstarejša in najobičajnejša oblika podatkovne zbirke za naše potrebe. Serija diplomskih nalog popisuje [[:v:sl:Leposlovje v časnikih|leposlovje v slovenskih časnikih in časopisih]] in bibliografijo postavlja na Wikivir. Večja uporaba podatkovne zbirke (biografskih, geografskih in bibliografskih podatkov) se je zgodila v okviru projekta [[:v:sl:Prostor slovenske literarne kulture|Prostor slovenske literarne kulture]] (2011–2014) pod vodstvom Marka Juvana. Podatkovne zbirke (kulturne inštitucije, spomeniki, avtorji, dogajališča itd.), ki so se v zadnji fazi projekta združile med seboj v spletnem formatu, so sodelavci s pomočjo študentov koncipirali v razpredelniškem formatu Excel. Podatkovna zbirka [http://www.geopedia.si/?params=L18184#T105_L18184_x499072_y112072_s9_b4 dogajališč slovenskega zgodovinskega romana] je prosto dostopna in odprta za dopolnjevanje na Geopediji.

====Iskanje po dLibu====

{|
|[[File:DLib.jpg|sličica|600 px|Začetna stran dLiba]]
|}  

{|
|[[File:DLib1.jpg|sličica|300 px|Iskanje po dLibu 1]]
|[[File:DLib2.jpg|sličica|300 px|Iskanje po dLibu 2]]
|[[File:DLib3.jpg|sličica|300 px|Iskanje po dLibu 3]]
|[[File:DLib4.jpg|sličica|300 px|Iskanje po dLibu 4]]
|}

Iskanje po dLibu, zbirki besedil (knjig, revij, časnikov, zbornikov, plakatov, rokopisov), slik in večpredstavnostnega gradiva, brez katere humanističnemu študentu in raziskovalcu ni mogoče strokovno preživeti, usmerimo z nekaj natančnejšimi navodili: 
*kadar nimamo sreče z iskanjem po metapodatkih, tj. po avtorju ali naslovu dela (in glavnina skeniranega gradiva je take narave, da obstajajo metapodatki samo za večje skenirane enote (za knjige, posamezne številke revije, ne pa npr. za posamezne članke znotraj revije), takrat pod iskalnim poljem odkljukamo možnost ''išči tudi po celotnem besedilu''
*kadar je zadetkov preveč, iskanje omejimo z vtipkanjem dodatnih izrazov, za katere vemo, da jih tekst vsebuje, ali pa
*postavimo niz besed, za katere vemo, da se nahajajo v besedilu skupaj, med narekovaje
*pri neuspešnem poizvedovanju je treba poizkusiti s kakšnim drugačnim nizom, saj strojno branje pri težje berljivih predlogah ni bilo vedno zanesljivo in iskalnik zato niza ne bo našel, tudi če ga tekst vsebuje, npr. kadar je OCR niz ''veselo'' interpretiral kot ''vese10'' 
*preštevilne zadetke redčimo z omejevanjem virov v levem stolpcu

Za zgled vzemimo iskanje Malovrhovega feljtonskega romana Opatov praporščak. 255 zadetkov dobimo, potem ko med navednice vpišemo v iskalno polje naslov in odkljukamo možnost ''išči tudi po celotnem besedilu''. Zdaj kliknemo na opcijo ''razširi'' pod naslovom ''časopisje in članki – naslov'' v levem stolpcu, da dobimo vsa mesta, kjer se pojavi iskani niz. Večje število zadetkov je le pri treh časopisih: v ''Enakopravnosti'' in ''Glasu svobode'' iz ZDA in v ''Slovenskem narodu''. Zatremo dvom, da gre za golo navajanje naslova knjige v reklami, ki se ponavlja iz številke v številko, in zaupljivo izberemo samo po enega od teh časopisov. Zdaj že obvladljivo selekcijo zadetkov kronološko razporedimo (''Razvrsti po: datumu naraščajoče'') in si odpremo prvega s klikom na njegov naslov. Na zaslon dobimo podatke o skenirani številki, med katerimi sta najbolj zanimiva dva: pod ''URN:'' je povezava na to skenirano številko (prekopiramo jo tako, da nanjo kliknemo z desno miškino tipko iz izberemo ''Kopiraj mesto povezave'' ali kaj podobnega) in pa linka na predogled in na sliko številke v formatu pdf. Odpremo pdf-dokument in se prepričamo, da je bilo v tej številki res objavljeno prvo poglavje romana. In tako klikamo naprej, dokler nimamo na zaslonu vseh njegovih nadaljevanj. Pri označevanju stolpcev za kopiranje na Wikivir ali kam drugam moramo paziti, ker se radi pritaknejo zraven še deli drugih besedil; tedaj besedilo prekopiramo po manjših kosih. 

'''Dodatno berilo'''

*[[:w:en:web scraping|Web scraping]] (''data harvesting''). Wikipedia, the free encyclopedia.

===Seznami ===

Takile priročniki za pisanje s [[:w:sl:seznam|seznami]] na hitro opravijo kot z eno izmed možnosti za členitev besedila. Namesto običajne odstavčne členjenosti uporabimo seznamske alíneje takrat, kadar želimo našteti serijo elementov na čim razločnejši način. Lepi seznami skupaj z napovednim stavkom tvorijo eno samo poved in njegove alineje niso daljše od ene vrstice. Na koncu take alineje sicer lahko napravimo vejico ali, kadar je vrstica sama iz naštevalnih elementov, podpičje, treba pa to ni. Mirno lahko ločilo na koncu alineje umanjka. Daljše alineje imajo že obliko samostojnega stavka in kličejo po veliki začetnici in končnem ločilu, hkrati pa vzbujajo dilemo, ali ne bi bilo morda bolje spremeniti jih v samostojne odstavke. 

Dolge sezname s kratkimi alinejami radi stavimo v dveh ali več stolpcih, npr. opombe na dnu wikipedijskih gesel. Osnovni obliki sta neoštevilčeni seznam (na začetku vsake alineje je sredinska pika, vezaj ali kakšno drugo grafično znamenje) in oštevilčeni seznam. V html-kodi prvega napoveduje niz &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;ul&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, drugega pa &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;ol&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, alineje pa uvaja &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;li&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;. V wikijih se vrstica spremeni v alinejo, če jo uvaja zvezdica (ta na zaslonu nariše modro piko) ali grabljice (ki se na zaslonu spremenijo v številko). Posebej ljubijo seznamsko členjenje teksti za prosojnice. Alineje prisilijo pisca v disciplino pri naštevanju in k premisleku o morebitni hierarhiji med naštetimi elementi. Seveda, tudi kazala (vsebine, slik, oseb, naslovov, pojmov) so seznami, literatura na dnu članka je navedena v obliki seznama, zadetki pri iskanju na zaslonu so nanizani v obliki seznama. 

Vedno pogostejša raba seznamske organizacije informacij vodi k tezi, da je seznam naturna oblika informacij danes. Če to drži, potem je v konkurenčnem razmerju z zgodbo in sorodna podatkovnemu nizu. Doslej smo zgodbi pripisovali reprezentativno vlogo med raznimi oblikami informacij, pomislimo le na biblijske zgodbe, antične in druge mite, literarne zgodbe ipd. Spoznanje, da zgodbe v naši kulturi ne obstajajo same na sebi, ampak jih konstruiramo, da bi z njihovo pomočjo lažje razumeli in obvladali svet, je pripeljalo do zavesti, da so arbitrarne. Namesto zgodbe, ki je bila glavno osmišljevalno orodje našega bivanja, se krepi metafora dopolnjujočega se seznama.  

Naloga literarne zgodovine je zdaj namesto oblikovanja velike razvojne zgodbe, ki je uspešno organizirala literarno materijo preteklih obdobij, registriranje in katalogiziranje novih izbirnih možnosti (žanrskih, slogovnih, sporočilnih, avtorskih, medijskih itd.). To je literarna zgodovina počela tudi že prej in ne gre za kakšno popolnoma novo zadolžitev, premaknila so se le prednostna razmerja: v prihodnje bo skrbništvo nad literarnimi seznami, npr. izčrpni bibliografski popisi žanrskih korpusov, zadostno osmišljalo eksistenco literarne zgodovine. Taki popisi v preteklosti zaradi bibliografskih črnih lukenj, veliko težjega iskanja po bibliografiji in težje dostopnosti besedil preprosto niso bili mogoči. 

Na konceptualno težo seznamov opozarja [[:w:sl:Umberto Eco|Umberto Eco]] v knjigi ''Vrtinec seznamov''. {{COBISS|ID=253066752}} Seznam (spisek, lista, katalog, zbirka, evidenca, razvid, preglednica) je v zgodovini manj izrabljena možnost dojemanja in obvladovanja sveta kot zgodba, čeprav velikokrat enako fascinantna. Zgodba želi pojave definirati po njihovem bistvu, seznam pa jih definira z naštevanjem njihovih lastnostih. Zgodbeni pristop se zdi stremljivejši in špekulativnejši, seznamski pristop pa implicira, da je bistvo stvari neizrekljivo in nedostopno. Seznami v principu sporočajo, da je svet neskončen oz. neizmeren, raznoroden, nesklenjen oz. nepovezan, neorganski, brezsrediščen, nehierarhičen. Retorični figuri, ki strukturirata sezname, sta akumulacija (kopičenje) in enumeracija (naštevanje).&lt;ref&gt;Seznamu sorodna metafora je [[:w:de:Rhizom (Philosophie)|rizom]] oz. micelij; termin micelij je uveljavil Taras Kermauner. Eco kaže na ustreznost seznama novodobnemu potrošniškemu dojmu sveta (npr. nakupovalni seznam), za katerega sta značilna izobilje in pogoltnost, seveda pa je to samo ena od njegovih možnih metaforičnih uporab, in sicer tista, ki je z duhom ''Nove pisarije'' v diametralnem nasprotju.&lt;/ref&gt; 

Med literarnimi žanri izrabljajo naštevalno, seznamsko oz. epizodično kompozicijo zbirke šal, pustolovski, kolektivni, pornografski roman, od besedilnih zvrsti, povezanih z raziskovanjem leposlovja, pa so seznamske narave bibliografije, cvetniki (antologije), leksikoni, enciklopedije.&lt;ref&gt;Naštevalnost je značilna za literarni verizem (npr. popisi požrtij pri Rabelaisu) in naturalizem, zunaj literature, zlasti v slikarstvu, je bila naštevalnost značilna za tihožitja, množične prizore (bitke, poslednja sodba) in sezname svetnikov, hudičev, angelov, zveri (bestiarij), čudes (''mirabilia''), relikvij in zakladov. — Svoje socialne relacije organiziramo menda seznamsko, kot na Facebooku (Sašo Dolenc. Dobro delo namesto čokolade: Družabni možgani. ''Objektiv'' 9. nov. 2013. 18).&lt;/ref&gt;  Na Wikipediji so seznami izhodišče za nadaljnje resno delo: [[:w:sl:Seznam slovenskih pesnikov|seznam slovenskih pesnikov]] in [[:w:sl:Seznam slovenskih pisateljev|pisateljev]], [[:w:sl:Seznam slovenskih mladinskih pisateljev|mladinskih pisateljev]], [[:w:sl:Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev|literarnih zgodovinarjev]], [[:w:sl:Seznam slovenskih mladinskih literarnih likov|literarnih likov]], [[:w:sl:Seznam slovenskih romanov leta 2010|romanov]], [[:w:sl:Slovenske literarne poti|literarnih poti]], [[:w:sl:Seznam slovenskih nagrad za književnost|literarnih nagrad]] itd. Gesla razvrščata v sezname tudi Wikipedija in Wikivir sama, kadar jih ustrezno kategoriziramo: delo, označeno npr. s [[:s:sl:Kategorija:Kmečka povest|kategorijo kmečka povest]], se samodejno znajde na seznamu skupaj z drugimi enako kategoriziranimi teksti. Tako se po seznamih grupirajo avtorji, rojeni istega leta, knjige, izšle v istem letu, besedila istega avtorja, žanra ali slogovne pripadnosti, uredniki, prevajalci, tuji slovenisti ... 

Seznamski oz. enciklopedični princip dojemanja in urejanja sveta najbrž ne bi mogel igrati vloge pri zamenjavi literarnozgodovinske paradigme, če mu ne bi izdatno stala ob strani in ga podpirala tehnologija: obvladovanje dolgih seznamov oz. velikih množin podatkov brez računalnikov ni mogoče. Ti so do te mere spremenili način človekovega mišljenja in pomnjenja, da zgodba kot mnemotehnični pripomoček nima več monopola pri organizaciji podob sveta. Najbolj je za naš prehod od zgodbenega k seznamskemu dojemanju sveta odgovoren verjetno splet s svojimi kazali in meniji.

Množina informacij, ki je spodbudila seznamsko organizacijo, spreminja naše predstave o tem, kaj je mišljenje. Posrečeno je to izrazil kanadski digitalni humanist ali »učenjak na véliko«, kot se sam imenuje, Françoise Lachance: »[T]o think is often to sort, to store and to shuffle: humble, embodied tasks.«&lt;ref&gt;Françoise Lachance. [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-August/011212.html 27.284 audio and print.] Humanist 14. avg. 2013. [Misliti pogosto pomeni sortirati, shranjevati in prestavljati: skromna, fizična opravila.]&lt;/ref&gt;

'''Naloge'''
*''Nova pisarija'' se omejuje na iskanje po elektronskih virih in zanemarja tiskane z opravičilom, da se o njih lahko poučimo v ''[http://lit.ijs.si/sp_ogdn.html#bibl Praktičnem spisovniku]''. Naj pot v ''Spisovnik'' spodbudi tole vprašanje, pri katerem nam Cobiss (še) ne more biti v pomoč: Katero bibliografijo vzamem v roke za popis literarnih ocen romana ''Beli dvor'' pisatelja Gustava Šiliha, ki je izšel leta 1938? V katerih literarnih zgodovinah preverim, če imajo kakšen stavek o romanu? In kako najdem v obsežni knjigi tak odstavek? — Odgovor.&lt;ref&gt;Za Gustava Šiliha pogledam v Predmetni indeks prve in druge knjige ''Bibliografije rasprava, članaka i književnih radova'', ki pokriva članke do druge svetovne vojne. Od literarnih zgodovin pridejo v poštev Matičina ''Zgodovina slovenskega slovstva, 6'' (1969, poglavje  Lina Legiše V ekspresionizem in novi realizem), Zadravec-Pogačnikova ''Zgodovina slovenskega slovstva, 7'',  in ''Slovenska književnost, 2'' (1999). Brskati začnemo v predmetnem kazalu na koncu knjige.&lt;/ref&gt;
*Katero bibliografijo vzamemo v roke za popis literarnih ocen romana ''Pot ne pelje v dolino'' pisatelja Ignaca Koprivca; roman je izšel leta 1965. Katere literarne zgodovine pišejo o njem? — Odgovor.&lt;ref&gt;Bibliografija člankov za povojno obdobje se nahaja v ''Slovenski bibliografiji'', do katere pa je neroden dostop; mogoče bomo imeli srečo in dobili z [http://sb.nuk.uni-lj.si/Results.aspx?query=%27TYPE=a@%27&amp;ss=0&amp;avi=1&amp;pageSize=10 NUK-ovih spletnih strani] njeno digitalizirano verzijo za ustrezno leto. Bibliografija žal ne vsebuje vseh izšlih literarnih ocen. Enostavnejše in plodnejše je iskanje po besedilih časopisov na dLibu. Za avtorje na prve črke abecede do ''Nj'', med katere spada tudi Koprivec, vzamemo novosadski ''Leksikon pisaca Jugoslavije, 1–4'' (1972–1997). V poštev pridejo iste literarne zgodovine kot zgoraj, samo poznejši zvezki, povrhu pa še 1. knjiga ''Slovenske književnosti 1945–1965'' (1967); stvarno kazalo se nahaja v drugi knjigi; čisto v vseh Koprivca ne bomo našli.&lt;/ref&gt;

==Digitalna humanistika==

Ko iščem širše predmetno področje, na katerega bi ''Nova pisarija'' spadala, se kot najbolj prikladno pokaže področje [[:w:sl:Digitalna humanistika|digitalne humanistike]]. Literarnovednemu segmentu znotraj digitalne humanistike ustreza podpodročje empirične literarne vede (na univerzi v Stanfordu mu pogumno pravijo tudi ''computational criticism'' ali kvantitativna literarna zgodovina), jezikoslovnemu segmentu pa podpodročje računalniškega jezikoslovja. Literarnovedni segment digitalne humanistike bi poenostavljeno lahko opisali kot empirično literarno vedo s pomočjo računalnika. Gre za računalniško obdelavo humanističnih podatkov, tj. njihov zajem, ureditev v podatkovno zbirko, njihovo analizo in vizualizacijo oz. prezentacijo. V tem smislu lahko digitalno humanistiko razumemo kot področje stika dveh kultur (''[[:w:en:The two cultures|two cultures]]''), znanosti, ki jo v sintagmi zastopa pridevnik ''digitalna'', in humanistike. Predmetna področja tele knjige bi lahko pokril termin Petra Shillingsburga script act theory 'teorija pisnih dejanj', ki zajema vse dejavnosti, povezane s pisanjem, tudi branje. V okvirju digitalne humanistike se pojem literarna veda izgublja in se nadomešča z izrazom literarne in kulturne študije ali z izrazom medijske kulturne študije.&lt;ref&gt;Siegfried J. Schmidt. [http://docs.lib.purdue.edu/clcweb/vol12/iss1/1 Literary Studies from Hermeneutics to Media Culture Studies.] ''CLCWeb: Comparative Literature and Culture'' 12/1 (2010). — [http://www.cost.eu/module/download/36864 COST-ESF 'Cultural Literacy in Europe Today' science policy briefing.] Science Policy Briefing 48 (2013).&lt;/ref&gt;

{|
|[[Slika:DH_HC.jpg|sličica|600 px|Frekvenca konkurenčnih izrazov ''humanities computing'' in ''digital humanities'']]
|}

Izraz digitalna humanistika (nekdaj tudi ''ehumanities'' ali ''humanities computing'') je bil prvič uporabljen 1997,&lt;ref&gt;Dennis Dillion. [https://doi.org/10.1300/J101v09n17_02 The Changing Role of Humanities Collection Development.] ''The Acquisitions Librarian'' 9/17–18. 5–15.&lt;/ref&gt; 2005/06 so se pod tem imenom začele povezovati organizacije, ki so v humanistiki uveljavljale nove metode dela (leta 2005 je bil tudi prvič zapisan v slovenščini), 2009 je bila DH na konferenci MLA vodilna tema. Če sklepamo po številu digitalnohumanističnih tem na rednem letnem srečanju MLA 2014, je njihov delež v razmerju do tradicionalnih tem 10 %, zadeva pa poleg jezikoslovja in literarne vede še pomožna ali novejša področja besedilnih, kulturnih in medijskih študij, visokošolske pedagogike in znanstvene komunikacije.&lt;ref&gt;Mark Sample. [http://www.samplereality.com/2013/09/19/digital-humanities-at-mla-2014/ Digital Humanities at MLA 2014.] 19. sep. 2013.&lt;/ref&gt; Glede na ta delež je najbrž preuranjeno predvidevanje, da bo pridevnik ''digitalen'' kmalu postal pleonastičen, ker pač ne bo več humanistike, ki bi se je lahko šli brez računalnikove pomoči. Čeprav se nam v praksi dogaja prav to.

Digitalna humanistika zajema tudi novo vedo [[:w:sl:kulturomika|kulturomiko]]. Izraz sta konec leta 2010 v reviji ''Science'' uvedla Erez Lieberman Aiden in Jean-Baptiste Michel, wikipedijski članek o kulturomiki pa smo najprej napisali v slovenščini (marca 2011) in se je v angleščini pojavil šele pol leta pozneje. Osnovno orodje kulturomike je [[:w:en:Google Ngram Viewer|Googlov Ngram Viewer]], ki s statistično obdelavo baze 5 milijonov digitaliziranih knjig detektira dinamiko kulturnih pojmov in pojavov skozi stoletja, za enkrat samo v sedmih največjih jezikih. 

Ko so se na oddelkih za anglistiko vprašali, v kakšnem razmerju so z digitalno humanistiko,&lt;ref&gt;Matthew G. Kirschenbaum. [http://mkirschenbaum.files.wordpress.com/2011/01/kirschenbaum_ade150.pdf What Is Digital Humanities and What’s It Doing in English Departments?] ''ADE Bulletin 150'' (2010).&lt;/ref&gt; so našteli naslednje skupne točke: 

1. tekst je takoj za številkami najlaže računalniško obvladljiva entiteta, kar so že zgodaj izrabile stilistika, lingvistika in raziskave atribucije avtorstva, 2. dolga tradicija povezav med računalnikom in kompozicijo (tj. strokovnim pisanjem), 3. edicijska teorija (tekstologija) in elektronski arhivi in izdaje od 80. let  20. stoletja dalje (npr. [[:w:en:Rossetti Archive|Rossetti Archive]]), 4. leposlovni hipertekstualni projekti, 5. odprtost anglistike za kulturne študije, ki vključujejo tudi rabo računalnikov, 6. Googlove knjige, ki so odprle možnost t. i. oddaljenega branja (''[[w:en:distant reading|distant reading]]''; izraz je definiral Franco Moretti)&lt;ref&gt;Franco Moretti. ''Distant Reding''. Verso, 2013. Gre za opozicijo terminu ''[[:w:en:close reading|close reading]]'' 'poglobljeno, natančno, zatopljeno branje', tudi 'literarno branje'.&lt;/ref&gt; oz. merljivega branja (''scalable reading'').&lt;ref&gt;Martin Mueller. [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2015-February/012714.html Re: 28.755 evidence of value.] Humanist Discussion Group 21. feb. 2015.&lt;/ref&gt; 

Današnjo digitalnohumanistično sceno obvladujejo pereča vprašanja [[:w:sl:prosti dostop|proste dostopnosti]] objav (''[[:w:swl:open access|open access]] publishing''), njihovo non-stop (''24/7'') dosegljivost (gl. tudi ''[[:w:en:open access policy|open access policy]]''), vprašanje javnega recenziranja, ki naj nadomesti staromodno strokovno recenziranje (''[[:w:en:peer review|peer reviewing]]''), in popularizacije znanosti, tj. kako doseči večjo vidnost naših raziskav in poučevanja ter odprtost za sodelovanje javnosti. Strateška področja digitalne humanistike razkrije seznam vsakoletnih DH-nagrad. Podeljujejo jih za programska orodja, za prispevke, ki niso v angleščini, za uporabo DH v zabavi, za blog, članek ali kratko monografsko publikacijo, za vizualizacijo oz. infografiko in za javni projekt.&lt;ref&gt;[http://dhawards.org/dhawards2013/nominations/ DH-Awards.]&lt;/ref&gt;

Digitalnohumanistično problematiko organizirajo univerzitetni učni načrti. Ti študenta opremijo z znanji za zbiranje podatkov, njihovo pripravo za vpis v podatkovne zbirke (označevanje oz. enkodiranje), njihovo analizo (statistika, odkrivanje vzorcev), prezentacijo oz. vizualizacijo ter interaktivno manipulacijo s strani uporabnikov. Pridobivanje tradicionalnih humanističnih znanj s področij literature, umetnosti in zgodovine je v teh kurikulih samo za uvod, druge študijske vsebine pa močno odstopajo od tega, kar ponujamo pri humanističnih študijah na Slovenskem: statistika, programski jeziki, digitalni formati (xml, css, php, html), urejanje videa in slik, označevanje besedil in slik (TEI in ICONCLASS), urejanje zvoka, zgodovina digitalne humanistike.

Seznam raziskovalnih dejavnosti in predmetov raziskave na področju digitalne humanistike našteva naslednja ravnanja s podatki:&lt;ref&gt;Glej tudi [http://tadirah.dariah.eu/vocab/index.php TaDiRAH – Taxonomy of Digital Research Activities in the Humanities.]&lt;/ref&gt;
#zajem ([[:w:sl:podatkovno rudarjenje|podatkovno rudarjenje]], ''[[:w:en:data mining|data mining]]'')
#*digitalizacija (skeniranje, snemanje)
#*optično prepoznavanje (OCR)
#*pisanje v katerem od urejevalnikov 
#*konverzije med digitalnimi formati
#*programiranje
#*izdelava spletnih strani
#*iskanje informacij
#*izdelava seznamov
#obogatitev
#*dodajanje metapodatkov
#*enkodiranje (dodajanje podatkov o strukturi besedila)
#*anotiranje (opremljanje besedila s komentarji)
#*modeliranje
#*urejanje 
#*kartografiranje (umeščanje na zemljevid)
#analiza (luščenje informacij/struktur/vzorcev iz podatkov)
#*stilometrija
#*modeliranje tem
#*analiza socialnih omrežij
#*vizualizacija
#*analiza čustvenega odziva
#*pridobivanje podatkov (''information retrieval'')
#*strojno učenje
#*medbesedilna analiza, prepoznavanje vzorcev (''[[:w:en:Pattern recognition|pattern recognition]]''), statistična analiza
#interpretacija (pripisovanje pomena)
#*kontekstualizacija
#*modeliranje
#*povzemanje, konceptualiziranje
#razpečevanje in hranjenje
#*publiciranje
#*identifikacija (DOI)
#*urejanje dostopa (OA)
#*razporejanje
#*bibliografska manipulacija za potrebe citiranja
#*arhiviranje, licenciranje
#kolaboracija
#*komunikacija
#*participacija (''sharing'')
#*komentiranje
#*množičenje (''crowdsourcing'')
#meta DH-dejavnosti 
#*propagiranje DH-principov
#*strokovno ocenjevanje
#*poučevanje
#*sodelovanje oz. vodenje projektov
#*obveščanje (forumi, blogi, twitter, pošta)
#*financiranje, teoretiziranje itd.

Naštetemu se ponujajo v obdelavo različne vrste predmetov: posamezna dela, korpusi, bibliografije, učni načrti, življenjepisi, slike, zvok, video, jezik, podatki in metapodatki (oznake), metode, standardi itd. Med raziskovalnimi tehnikami je našteto še georeferenciranje, »poigričenje« (''gamification''), linkanje, fotografiranje, skeniranje ..., kar vse lahko potaknemo med zgoraj seznamsko naštete dejavnosti.

V ''Praktičnem spisovniku'' je bilo [http://lit.ijs.si/sp_osp.html#ki kritični izdaji] posvečeno  samostojno poglavje, tu je treba le dodati opombo, da so možnosti elektronskih edicij radikalno spremenile pogled na znanstveno redigiranje besedil. Tekstologija si je svojčas prizadevala iz množice besedilnih verzij in redakcij najti »originalno«, »avtentično« ali »nepotvorjeno« ali »pravo« besedilo, ga očistiti redakcijskih napak in edino tega pripraviti za natis, vse druge pa dokumentirati samo v opombah. Digitalno okolje dovoljuje vzporedno eksistenco besedilnih variant in si lahko privošči njihovo enakopravno obravnavo. Prikladni za to so tudi wikiji, ki vse variante vključujejo v eno samo besedilo, razlike med variantami pa se pokažejo pri vzporedni primerjavi. Druga velika sprememba je pojem nedotakljivosti. Splet 2.0 zahteva aktivno bralčevo udeležbo, njegovo poseganje v besedilo, kar je ravno nasprotno od mentalnega izhodišča nekdanje tekstologije.&lt;ref&gt;Desmond Schmidt idr. [https://www.academia.edu/208642/Multi-Version_Documents_a_Digitisation_Solution_for_Textual_Cultural_Heritage_Artefacts A Multi-Version Wiki.] Academia.edu.&lt;/ref&gt;   

Digitalna humanistika kot segment empirične znanosti temelji na konstrukciji in uporabi podatkovnih zbirk (zato se ponovno loteva arhivskih virov), njene rezultate prepoznamo po vizualni privlačnosti, s katero želi doseči boljšo predstavnost kompleksnih podatkov in večji učinek med čim širšo publiko. Za razliko od tradicionalnih humanistik, ki so nacionalno zaprte in samozadostne, digitalni humanisti sodelujejo med seboj na globalni ravni in so metodološko odprti v smer interdisciplinarnih raziskav. Kritika digitalne humanistike, ki jo izrekajo tradicionalni humanisti, je pravzaprav kritika empiričnega ukvarjanja s humanističnimi vsebinami, ki naj bi te vsebine desakraliziralo. Empiriki jim nesramno vračajo, češ da »mečejo psevdo-luč na ne-probleme« in da teoretizirajo, namesto da bi reševali konkretne probleme. V glavnem obe humanistiki živita vsaka svoje ločeno življenje: raziskovalci se ne poznajo, ker so inštitucionalno ločeni, in se ne citirajo, do izrazov medsebojne nezaupljivosti in sovražnosti pa prihaja v časih, ko vpis na humanistiko upada in ko se krčijo sredstva za raziskave, kar ju sili v konkurenčni boj.  

Digitalna humanistika je organizirana na globalni ravni v [[:w:en:Alliance of Digital Humanities Organizations|ADHO]], v Evropi je krovna organizacija [[:w:en:European Association for Digital Humanities|EADH]], Nemci so se združili pod streho [http://www.dig-hum.de/ DHD,] na Slovenskem podobne organizacije ni, je pa Slovenija vključena v mednarodne DH-projekte, kot sta [http://www.dariah.eu/ DARIAH] in [[:w:en:CLARIN|CLARIN]]. Kako na začetku svoje poti je DH, pomaga dojeti ocena, da je bilo 2014 digitalizirano 25 milijonov od skupno okrog 140 milijonov knjig, kolikor jih obstaja na svetu, tj. 18 %.

Digitalna humanistika je vitalno razvijajoče se znanstveno področje z mrežo akademskih inštitucij, projektov, štipendij, služb, publikacij in spletišč; DH je npr. mogoče študirati na 15 nemških univerzah. Žalostno je, da znotraj slovenske humanistike ni najti nič inštitucionalno ustreznega; bolj verjetno je, da do ustanovitve DH-študijskih smeri pride v okviru informatike, kot da bi se ustrezno modificirali obstoječi humanistični oddelki na fakultetah.

{|
|[[Slika:DH_world.jpg|sličica|500 px|Razprostranjenost DH po svetu&lt;ref&gt;[http://www.flickr.com/photos/ucldh/6730021199/sizes/o/in/photostream/ Quantifying Digital Humanities.] ''Flickr''.&lt;/ref&gt;]]
|}

Za boljšo predstavnost naj navedemo nekaj konkretnih digitalnohumanističnih raziskav s področja literarne vede, kakor jih izvajajo v stanfordskem Literary Labu: taksonomija romanesknih naslovov na angleškem knjižnem trgu v 18. stoletju, selekcijski in kanonizacijski procesi v korpusu angleških romanov 20. stoletja, prostorska distribucija čustev v romanih z londonskim dogajališčem ipd. Raziskave izhajajo iz več deset tisoč enot obsežnih bibliografskih podatkovnih zbirk ali iz označenih besedilnih zbirk. Empirični analizi se prilegajo le merljivi ali preštevni elementi, npr. koliko besed je posvečeno literarni osebi, kako pogosto nastopa posamezna oseba in njeni odnosi z drugimi. Določiti se da besede, specifične za posamezno literarno osebo, in besede, ki so v jeziku frekventne, vendar jih opazovane osebe ne izrečejo. Najprej je treba seveda izračunati povpečno verjetnost, da oseba besedo uporabi, upoštevaje žanr, čas, spol in druge parametre jezikovne rabe. Prav gotovo je za zanimive rezultate takih raziskav mogoče zainteresirati tudi splošno publiko. 

Med prva slovenska digitalnohumanistična podjetja lahko uvrstimo oblikovanje konkordančnih slovarjev in besedilnih korpusov v jezikoslovju in podatkovnih zbirk v literarni vedi (več o njih glej v [[Nova pisarija#Empirične metode|naslednjem poglavju]]). Sledila je digitalizacija vsebin. Leposlovje se je začelo zbirati na spletišču [http://lit.ijs.si/leposl.html Zbirka slovenskih leposlovnih besedil,] danes je na prvem mestu [http://www.dlib.si Digitalna knjižnica Slovenije] (dLib), ki vsebuje tudi slikovno gradivo, zanemarljiv pa ni niti študentski projekt [[:s:sl:Slovenska leposlovna klasika|Slovenska leposlovna klasika]] na Wikiviru. Popis vsega slovenskega digitaliziranega leposlovja je mogoče najti v zbirki [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] (2010). V [http://nl.ijs.si/e-zrc Elektronskih znanstvenokritičnih izdajah slovenskega slovstva] na ZRC SAZU so teksti označeni po smernicah konzorcija TEI, na [http://videolectures.net Videolectures] raste zbirka posnetih predavanj. 

Slovenska digitalna humanistika je v tretji fazi, ki zajema neposredno spletno publiciranje računalniško laičnih humanistov: pisanje gesel v Wikipedijo, geolociranje literarnih in drugih kulturnih faktov na Geopediji (npr. sloja [http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/4808 Rojstni kraji slovenskih literatov] in [http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/11689 Literarni spomeniki]), sestavljanje [[:Kategorija:Literatura|priročnikov za Wikiknjige]] in organizacijo fakultetnih seminarjev in raziskovalnih projektov na [[:v:sl:Glavna stran|Wikiverzi]]. Na Wikipediji smo od akademskih humanistov najbolj zavzeti slovenistični literarni zgodovinarji, svoje projekte pa imajo še zgodovinarji, bibliotekarji, teologi, psihologi idr. V slovenističnem seminarju je mdr. nastalo geslo [[:w:sl:digitalna humanistika|Digitalna humanistika]], ki ga ne pozna še prav veliko jezikov na Wikipediji.&lt;ref&gt;Vabljeni k dopolnitvi gesla!&lt;/ref&gt; 

Naslednja faza širjenja vpliva DH v literarni vedi bo prinesla javno dostopnost laikom prijaznih orodij za analizo besedil in besedilnih korpusov in njihovo rutinsko uporabo. Za jezikoslovno rabo so to konkordančnik, črkovalnik, prevajalnik in sintetizator govora, za literarno vedo pa program za določanje žanrov, motivov, tem in avtorstva, pomoč pri lociranju dogajališč, statistična orodja in programi za prezentacijo konstelacije oseb in dogajalnih shem. 

'''Berilo'''

*Miran Hladnik. [[:v:sl:Digitalna humanistika na Slovenskem|Digitalna humanistika na Slovenskem]]. Wikiverza 10. dec. 2012. 
*Luise Borek idr. [https://docs.google.com/document/d/1uosCjUW_dpSjdRNxBaFdDY0W-D0dTMHbLwTFuEvbDFg/edit Taxonomy of DH Research Activities and Objects.] Google Drive. Sept. 2013.
*[http://www.sidih.si/ SIDIH]: Digitalna infrastruktura za humanistiko in umetnost. ''DARIAH''.
*[http://www.culturemachine.net/index.php/cm/issue/view/23 The Digital Humanities: Beyond Computing.] ''Culture Machine 12'' (2011).
*[http://digitalhumanities.org/dhq/ ''Digital Humanities Quarterly'' (DHQ)] 2007-.
*[http://www.humanistika.org/ Центар за дигиталне хуманистичке науке.]
*[http://www.briancroxall.net/dh/ Introduction to Digital Humanities.] English 389 at Emory University.
*[http://digitalhumanities.org/answers/forum/pedagogy DH in the classroom.] Digital Humanities Questions &amp; Answers. ''Association for Computers and the Humanities''.
*Matthew Kirschenbaum. [http://mkirschenbaum.files.wordpress.com/2011/01/kirschenbaum_ade150.pdf What Is Digital humanities and What's It Doing in English Departments?] [http://blogs.ucl.ac.uk/definingdh/reader-contents/ ''Defining Digital Humanties: A Reader''.] Ur. Melissa Terras, Julianne Nyhan in Edward Vanhoutte. Ashgate, 2013.
*[http://dhhumanist.org/ Humanist Discussion Group.] Ur. Willard McCarty. 1987-.
*[http://www.e-humanities.net/ e-humanities.net Computer Science Department of the University of Leipzig:] oddelki Natural Language Processing, Image and Signal Processing, Computational Humanities in Digital Humanities.
*Peter Denley. The computer revolution and »redefining the Humanities«. ''Humanities and the Computer: New Directions''. Ur. David S. Miall. Oxford University Press, 1990.
*Lilo Berg. Little Red Riding Hood 2.0 / Rotkäppchen 2.0: [http://www.humboldt-foundation.de/web/kosmos-titelthema-102-1.html 1,] [http://www.humboldt-foundation.de/web/kosmos-titelthema-102-2.html 2,] [http://www.humboldt-foundation.de/web/kosmos-titelthema-102-3.html 3.] ''Humboldt Kosmos'' 102 (2014).
* ''[http://www.digitalhumanities.org/companion/ A Companion to Digital Humanities.]'' Ur. Susan Schreibman, Ray Siemens in John Unsworth. Malden: Blackwell, 2004.
*Domenico Fiormonte. [http://dx.medra.org/10.12862/ispf14L203 Digital Humanities from a global perspective.] ''Laboratorio dell’ISPF''11 (2014).  

===Empirične metode===

Izraz empiričen  pomeni, da so bili podatki pridobljeni z opazovanjem ali eksperimentom. V naravoslovju drugačnih podatkov ni, vsi dokazi so empirični, zato je izraz empiričen sinonim znanstvenosti. V humanistiki ponavadi eksperimentiranja ni, pač pa imamo opraviti z opazovanjem faktov in s čutnimi izkušnjami. Empirične metode so v humanistiki na daleč prepoznavne zaradi opaznega deleža številčnih podatkov, predstavljenih v tabelah ali grafikonih. Empiričnemu pristopu stoji v opoziciji teoretični pristop: prvi izhaja iz faktov in je zato induktiven, drugi pa iz konceptov, zato je deduktiven.

Pod empiričnostjo razumemo
*pridobivanje materialnih dokazov (podatkov) z eksperimentiranjem in opazovanjem
*merjenje podatkov (preštevanje, kvantifikacija)
*preverljivost meritev

Empirični pristopi so v literarno vedo prišli
*iz nehumanističnih ved, npr. matematike&lt;ref&gt;Npr. [[:w:de:Wilhelm Fucks|Wilhelm Fucks]]. ''Nach allen Regeln der Kunst'', 1968. — [[:w:en:Moshe Koppel|Moshe Koppel]] ali [http://u.cs.biu.ac.il/~koppel/ Moshe Koppel.]&lt;/ref&gt; 
*iz [[:w:sl:IKT|informacijskih in komunikacijskih tehnologij]] (vpliva IKT nekateri ne razumejo kot mostu med disciplinami, ampak kot poskus sovražnega prevzema)&lt;ref&gt;Malte Rehbein. 27.402 [Humanist] Digital Humanities: methodological Bridge or hostile Takeover? Humanist Discussion Group 4. okt. 2013.&lt;/ref&gt;
*preko jezikoslovja (kvantitativna stilistika, jezikoslovno računalništvo, [[:w:sl:Korpusno jezikoslovje|korpusna lingvistika]], [[:w:sl:jezikovne tehnologije|jezikovne tehnologije]])
*preko tržnih raziskav knjige&lt;ref&gt;Gregor Kocijan idr. ''Knjiga in bralci, 1–4''. Ljubljana:  1974–1999. — Maja Breznik idr. ''Knjižna kultura''. Ljubljana: UMCO, 2005 (na osnovi raziskovalnega poročila z naslovom [http://www.mirovni-institut.si/Projekt/Detail/si/projekt/Bralne-kulture-v-novih-razmerah-zalozniske-produkcije/ Bralne kulture v novih razmerah založniške produkcije.] ''Mirovni inštitut''). — Samo Rugelj idr. [http://www.jakrs.si/fileadmin/user_upload/Novice/2014/Bralna_kultura_in_nakupovanje_knjig_v_Republiki_Sloveniji_final.pdf Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji.] Ljubljana, 2014.&lt;/ref&gt;
*iz tradicije pozitivističnih pristopov v literarni vedi 

Javno dostopne so samo tiste empirične raziskave, ki se odvijajo v akademskem okolju, medtem ko so tiste, ki jih opravljajo velike založniške hiše (Amazon), ali informacijski servisi (Google) skrbno varovana poslovna skrivnost.&lt;ref&gt;Z zbranimi podatki skušajo čim pravičneje (glede na čas, ki ga bralec posveti knjigi) ovrednotiti naročniška razmerja. Pri ponudniku Oyster mesečna naročnina 10 $ omogoča bralcu izbirati med 100.000 naslovi, pri Amazonu pa za 79 $ na leto med 350.000 knjigami.&lt;/ref&gt; Slabo voljo in sumničavost vzbuja praksa, da se empirične analize bralskih, naročniških, uporabniških navad izvajajo brez vednosti bralcev, naročnikov in drugih uporabnikov in da nimamo dostopa do zbranih podatkov in analiz, vsaj tistih podatkov, ki se nanašajo na zainteresiranega posameznika. Nič nimam proti temu, da nekje zbirajo statistiko mojega obnašanja na spletu: koliko strani knjige sem prebral, preden sem jo odložil, kako hitro sem prebiral pustolovske ali erotične scene in kako hitro filozofske refleksije junaka, kdaj sem se odločil za razplet pokukati na konec itd. Ti podatki lahko zelo koristijo avtorjem, da bo njihov naslednji roman boljši, so pa tudi priložnost za bralčevo samorefleksijo. 

Med zanimiva empirično pridobljena spoznanja spada npr., da kratka poglavja občutno pripomorejo, da bralec knjigo prebere do konca. Nesimpatične pa so nekatere ponudbe, ki jih oblikujejo na podlagi bralčevih navad, npr. model ''all-you-can-read'', ki je oblikovan iz asociacije na obnašanje požeruhov v restavracijah tipa ''all-you-can-eat''. 

Tradicionalna humanistika s privoščljivostjo pokaže, kako lahko empirično pridobljeni količinski podatki zavajajo ali kako jih je mogoče zlorabiti za upravičevanje svojih interesov. Krivda za kaj takega ni na strani številk ali metode, ampak na strani diletantskih oz. zlonamernih razlagalcev. Z večanjem matematične pismenosti v populaciji se možnost napačnih interpretacij manjša in se povečuje uporabna vrednost podatkovnih zbirk za krepitev človeške blaginje.&lt;ref&gt;Lenart J. Kučić. Svet vse bolj številkast, številčna pismenost pa še vedno zelo redka: Podatkovni analitik v Obamovi kampanji. ''Delo: Sobotna priloga'' 16. nov. 2013. 22–23.&lt;/ref&gt;

Empirične literarnovedne raziskave se predstavljajo kot metodološka novost, ki jo je prinesla nova raziskovalna paradigma,&lt;ref&gt;Npr. Katherine Bode. ''Reading by Numbers: Recalibrating the Literary Field''. London itd.: Anthem Press, 2012.&lt;/ref&gt; pa v resnici niso nič pretresljivo novega, nove so le večje količine podatkov, ki nekoč niso bili dostopni niti obvladljivi. Lep zgled literarnozgodovinske uporabe podatkovne zbirke je [http://www.uibk.ac.at/germanistik/histrom/ Projekt »Historischer Roman«] na inštitutu za germanistiko Univerze v Innsbrucku, ki temelji na zbirki 7200 nemških zgodovinskih romanov. Na Slovenskem so empirične raziskave te vrste količinsko skromnejše, vendar dovolj zgodnje. V jezikoslovju so bile to še pred pojavom računalnikov stilistične raziskave slovenskih pripovednikov. S pomočjo računalnika je 1977 nastal Prešernov konkordančni slovar,&lt;ref&gt;[[:w:en:Peter Scherber|Peter Scherber]]. ''Slovar Prešernovega pesniškega jezika''. Maribor: Obzorja, 1977. {{COBISS|ID=10600193}} Knjiga je bila tako rekoč vzporedna z objavo ''Index Thomisticus'' jezuita [[:w:en:Roberto Busa|Roberta Buse]], ki velja za začetnika DH.&lt;/ref&gt; prvi javno dostopni računalniški zbirki pa sta bili menda [https://www.slov.si/iskalniki/zgrom/ zbirki slovenskega zgodovinskega romana] (1999) in [https://www.slov.si/iskalniki/kmpov/ kmečke povesti,] (2000) iz katerih sta nastali monografiji.&lt;ref&gt;[http://lit.ijs.si/skp1.html ''Slovenska kmečka povest''.] Ljubljana: Prešernova družba, 1990. — [http://slov.si/mh/szr.pdf ''Slovenski zgodovinski roman''.] Ljubljana: FF, 2009.&lt;/ref&gt; Empirična preštevanja dolžine pripovednih besedil in njihovih vrstnih oznak so bila osnova za enciklopedično obravnavo slovenske povesti.&lt;ref&gt;Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/povest1.html ''Povest''.] Ljubljana: DZS, 1991 (Literarni leksikon, 36).&lt;/ref&gt; Na podatkovnih zbirkah temeljijo slovenistične literarnovedne disertacije zadnjih deset let in več (Aleksander Bjelčevič, Dejan Kos, Alenka Žbogar, Mateja Pezdirc Bartol, Marijan Dović, Urška Perenič, Aleksandra Bizjak, Robert Jereb, Zoran Božič). Sem spadajo še razprave o atribuciji avtorstva.&lt;ref&gt;Marijan Dović. [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2002_2_6.pdf Podbevšek in Cvelbar: Poskus empirične preverbe namigov o plagiatorstvu.] ''Slavistična revija'' 50/2 (2002). 233–49. — Marko Limbek. [http://mrvar.fdv.uni-lj.si/pub/mz/mz5.1/limbek.pdf Usage of Multivariate Analysis in Authorship Attribution: Did Janez Mencinger Write the Story “Poštena Bohinčeka”?] ''Metodološki zvezki'' 5/1 (2008). 81–93.&lt;/ref&gt;

Teoretično so se empirične metode v literarni vedi utemeljevale od 2001 dalje,&lt;ref&gt;Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/kakojeim.html Kako je ime metodi.] ''Slavistična revija'' 49/1–2 (2001). 1–16.&lt;/ref&gt; v zvezi z njimi se je uporabljal izraz preštevalna ali kvantitativna literarna zgodovina. 

[http://cobiss.izum.si/ Cobiss], prvi večji slovenski humanistični projekt, ki temelji na podatkovni zbirki (1991, zametek 1987), spada v bibliografijo, besedilni korpusi ([http://fran.si/ Nova beseda,] [http://www.gigafida.net/ Gigafida]) in digitalizirani slovarji (npr. [http://fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika SSKJ]) in jezikovni priročnik s klikljivimi zvočnimi klipi [http://slov.si/sft ''Slovene for Travelers''] v jezikoslovje, [http://www.slovenska-biografija.si/ ''Slovenski biografski leksikon''] (SBL) pa v biografiko. [http://rkd.situla.org/ Register nepremične kulturne dediščine] spada v muzealistiko, spletni interaktivni atlas Slovenije [http://www.geopedia.si/ Geopedija] pa v geografijo. Seveda, tudi [http://sicris.izum.si/ Sicris,] informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti na Slovenskem, ki iz raziskovalčevih objav do dveh decimalk natančno izračuna njegov rang med kolegi, spada v DH, v njen bibliografski del. Najperspektivnejši segment domače digitalne humanistike se zdi [[:w:sl:korpusno jezikoslovje|korpusno jezikoslovje]].

'''Literatura'''

*Urška Perenič. ''Empirija v literarni vedi''. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014. 
*Urška P. Černe. [http://lit.ijs.si/intervju_up_cerne.html Miran Hladnik: Dedič avantgardizma. Intervju.] ''Literatura'' 22/233 (nov. 2010). 78–111.
*[http://www.delo.si/druzba/panorama/avtorjev-biblije-je-bilo-vec.html Avtorjev biblije je bilo več.] ''Delo'' 11. avg. 2009. 
*David Streitfeld. [http://www.nytimes.com/2013/12/25/technology/as-new-services-track-habits-the-e-books-are-reading-you.html?pagewanted=all&amp;_r=1&amp; As New Services Track Habits, the E-Books Are Reading You.] ''New York Times'' 25. dec. 2013.
*''Računalniška obdelava jezikovnih podatkov''. Ljubljana: IJS, 1985.
*Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/humanist.html Evropa in Amerika pa slovenska literarna veda.] ''31. SSJLK: Zbornik predavanj''. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani, 1995. 111–21.  
*Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/empir1.html Količinske in empirične analize v literarni vedi.] ''Slavistična revija'' 43/3 (1995). 319–40.
*On the role of computer models and technology in literary and media studies. Ur. Rolf A. Zwaan in Dietrich Meutsch. [http://www.journals.elsevier.com/poetics/ ''Poetics''] 19/1–2 (1990).
* Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/pis_vir.html Elektronski literarnovedni viri in računalniško pisanje.] ''JiS'' 40/7 (1995). 243–54.
*David S. Miall. ''Literary Reading: Empirical and Theoretical Studies''. New York: P. Lang, 2007. {{COBISS|ID=44131938}} 
* Denis Poniž. ''Numerične estetike in slovenska literarna znanost''. Maribor: Obzorja, 1982 (Znamenja, 67).
*Jure Zupan. Lahko računalnik prebira pesnike in ugotavlja njihov slog? ''Delo: Književni listi'' 21. jul. 1994. 13–15.
*Alexis C. Madrigal. [http://www.theatlantic.com/technology/archive/2014/01/how-netflix-reverse-engineered-hollywood/282679/ How Netflix Reverse Engineered Hollywood.] ''The Atlantic'' 2. jan. 2014 [članek o identifikaciji in generiranju 77.000 filmskih žanrov].

====Programi ====

Našteti so samo nekateri zastonj in povečini spletni programi z zelo obsežnega seznama [http://tapor.ca/home TAPoR] s stotinami programov. Njihova klasifikacija je arbitrarna, saj večina programov združuje več funkcionalnosti. Naravnost fantastično bi bilo, ko bi jih njihovi uporabniki tule pokomentirali in manj ustrezne nadomestili z novimi. 

* [http://www.cs.waikato.ac.nz/~ml/weka/ Weka, data mining software] (zajem podatkov)
* analiza besedil in drugih podatkov
**[http://gephi.org/ Gephi] (risanje grafov) 
**[http://www.graphviz.org/ Graphviz] (risanje grafov) 
**[http://bookworm.culturomics.org/ Bookworm] (vizualizacija besedne dinamike v velikih knjižnicah)
**[http://textalyser.net/ Textalyser]
**[https://de.dariah.eu/tatom/ TAToM, Text Analysis with Topic Models for the Humanities and Social Sciences]
**[http://langtech.ch/textable Orange Textable] (analiza besedil Arisa Xanthosa)
**[http://projects.chass.utoronto.ca/tact/ TACT (Text Analysis Computing Tools)] (besedilna orodjarna Univerze v Torontu)
**&lt;font color=green&gt;[https://catma.de/ CATMA (Computer Assisted Text Markup and Analysis)] (orodje za spletno besedilno analizo avtorjev Jana Christopherja Meistra z Univerze v Hamburgu idr.)&lt;/font&gt;
**[http://www.tagcrowd.com/ TagCrowd] (besedni oblaki)
**[http://www.edwordle.net/ EdWordle] (besedni oblaki)
**[http://monk.library.illinois.edu/ MONK project] (odkrivanje vzorcev v besedilu)
**[http://voyeurtools.org/ Voyeur Tools] 
**[https://artfl-project.uchicago.edu/content/pair PAIR] (Pairwise Alignment for Intertextual Relations, odkrivanje podobnih besedil)
**&lt;font color=green&gt;[https://www.etrap.eu/research/tracer/ Tracer] (odkrivanje besed in stavkov, ki se v tekstih ponavljajo)&lt;/font&gt;
*anketiranje ([https://www.surveymonkey.com/ Survey Monkey,] [http://www.proprofs.com/survey/ ProProfs Survey Maker])
* anotiranje in popravljanje ([http://beta.fromthepage.com/ FromThePage] – komentiranje besedil na spletu, [http://scripto.org/ Scripto,] [https://www.mediawiki.org/wiki/Extension:Proofread_Page Proofread Page – korektura na Wikimedijinih spletiščih])
* bibliografija ([http://www.bibliopedia.org Bibliopedia,] [http://www.zotero.org/ Zotero,] [[:w:en:Comparison of reference management software|Comparison of reference management software]] – programi za izdelavo bibliografij)
* blog ([http://wordpress.org/ Wordpress,] [http://www.blogger.com/home Blogger,] [http://www.livejournal.com/ LiveJournal])
* citiranje ([http://www.harzing.com/pop.htm Publish or Perish] – statistična obdelava citiranosti člankov v Googlovem Učenjaku, [http://scholar.google.com/citations Google Scholar Citations,] [http://www.antlab.sci.waseda.ac.jp/software.html AntConc] – konkordance)
* knjižnice ([http://www.worldcat.org/ WorldCat,] [http://books.google.com/ Google Books])
* kolaborativno pisanje ([http://www.wikidot.com/ Wikidot,] [[:v:sl:Glavna sran|Wikiverza]], [[Glavna stran|Wikiknjige]])
* komunikacija ([https://plus.google.com/ Google+,] [https://storify.com/ Storify,] [https://twitter.com/ Twitter,] [http://doodle.com/ Doodle] – skupni urnik, [http://wordpress.org/ Prezi])
* konverzija datotek ([http://pdfmyurl.com/ PDFmyURL,] [http://smallpdf.com Smallpdf-Online PDF Tools])
* možgansko viharjenje ([http://www.text2mindmap.com/ Text 2 Mind Map,] [http://popplet.com/ popplet])
* objavljanje na spletu ([http://www.academia.edu/ Academia.edu] – osebni akademski repozitorij, [https://www.dropbox.com/ Dropbox,] [http://www.documentcloud.org/home DocumentCloud,] [http://wikipackit.com/ Wikipack,] [http://docs.google.com Google Docs])
* prezentacija ([http://prezi.com/ Prezi,] [http://www.screenr.com/ Screenr,] [http://openwebslides.github.io/en/webslides/ WebSlides,] [http://www.slideshare.net/ Slideshare])
* skupna raba dokumentov ([http://viewshare.org Viewshare] – prezentacija in skupna raba kulturne dediščine, [http://omeka.org/ Omeka,] [http://drive.google.com Google Drive])
* slike ([http://www.image-maps.com/ Image Map Tool] – napravi sliko klikljivo, [http://picasa.google.com/ Picasa,] [http://getgreenshot.org/ Greenshot])
* verzije besedila ([http://v-machine.org/samples.php Versioning Machine] – Susan Schreibman)
* vizualizacija ([http://processing.org/ Processing] – za izdelavo animacij, [https://books.google.com/ngrams Ngram Viewer])
* zbirke ([http://www.mysql.com/ MySQL,] [http://www.r-project.org/ R,] [http://openrefine.org/#sthash.SJGNmfxe.dpuf OpenRefine])
* zemljevidi ([http://geocommons.com/ GeoCommons,] [http://worldmap.harvard.edu/ Worldmap,] [http://www.geonames.org/ GeoNames,] [http://maps.google.com/ Google Maps,] [http://www.gpsvisualizer.com/ GPS Visualizer])

====Projekti, revije====

*[http://www.ram-verlag.eu/journals-e-journals/glottometrics/ ''Glottometrics''.] RAM-Verlag: Quantitative linguistics, 2001-. 
*[http://www.ram-verlag.de/ ''Empirical Text- and Culture Research''.] RAM-Verlag: Quantitative linguistics.
* [http://www.uibk.ac.at/germanistik/histrom/ German historical novel.] Uni Innsbruck. Ur. Kurt Habitzel in Günter Mühlberger, 1997.
*[http://litlab.stanford.edu/ Literary Lab.] Stanford University. Ur. Franco Moretti. 2010-.
* [http://www.digitalstudies.org/ojs/index.php/digital_studies ''Digital Studies / Le champ numérique''.] Kanada, 1992-.
*[[:w:de:TextGrid|TextGrid]] – virtualno raziskovalno okolje na univerzi v Göttingenu.
*[[:w:de:TUSTEP|TUSTEP]] – programski sistem za obdelavo besedil na univerzi v Tübingenu.
*[http://teresah.dariah.eu/tools Teresah: Tools E-Registry for E-Social science, Arts and Humanities.]
*[http://dirtdirectory.org/ DiRT] – Digital research tools Directory.
*[http://tapor.ca/home TAPoR] – spletišče za besedilno analizo, Univerza v Alberti, Kanada.
*[http://www.europeana.eu/ Europeana] – evropska digitalna knjižnica ([[:w:sl:Europeana|Europeana]] na Wikipediji).
*[http://www.gutenberg.org/ Gutenberg] – najstarejša digitalna knjižnica ([[:w:sl:projekt Gutenberg|projekt Gutenberg]]).
*[https://openlibrary.org/ OpenLibrary] – knjižnični projekt Aarona Swartza in Internet Archive ([[:w:en:Open Library|Open Library]] na Wikipediji).
*[[:w:de:Perseus Project|Perseus]] – projekt digitalne knjižnice antičnih besedil (ZDA).

'''Literatura'''
*Stéfan Sinclair in Geoffrey Rockwell. [http://nbviewer.ipython.org/github/sgsinclair/alta/blob/master/ipynb/ArtOfLiteraryTextAnalysis.ipynb The Art of Literary Text Analysis.]
*[http://programminghistorian.org/ The Programming Historian.]

====Računalniško jezikoslovje====

Utrjenega termina za računalniško ukvarjanje z literaturo ni, ima pa terminološko težo izraz za [[:w:sl:Računalniško jezikoslovje|uporabo računalnika v jezikoslovju]] (''[[:w:en:computing linguistics|CL]]''), ki se v enem svojem segmentu posveča tudi leposlovju. Računalniški jezikoslovci razumejo leposlovje kot posebno obliko podatkov, ki zaradi svoje specifične funkcije kličejo po ločeni obravnavi.&lt;ref&gt;Posebna poglavja bi lahko posvetili tudi drugim humanističnim disciplinam, ki jih zanimata človekovo socialno in zasebno življenje in njegova artikulacija v literaturi, npr. [[:w:sl:informatika|informacijski znanosti]] in [[:w:sl:elektronsko knjižničarstvo|knjižničarstvu]] oz. [[:w:sl:Bibliotekarstvo in informacijska znanost|bibliotekarstvu]].&lt;/ref&gt; Računalniška lingvistika je za literarno vedo interesantna, kadar se ukvarja z naslednjimi rečmi: 

*iskanje po leposlovju
*povzemanje zgodb
*razlikovanje med literaturo in drugimi vrstami pisanja
*identifikacija in analiza literarnih žanrov
*slogovno razvrščanje besedil in pripisovanje avtorstva
*analiza bralčevih čustvenih odzivov&lt;ref&gt;Prim. Mark Finlayson. [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2014-April/011931.html 27.1004 pubs: cfp for issue on emotion &amp; sentiment in social media.] Humanist Discussion Group 28. aprila 2014.&lt;/ref&gt;
*analiza konstelacije oseb oz. njihovega socialnega omrežja
*računalniško modeliranje pripovedi, računalniška naratologija in folkloristika
*generiranje literarnih pripovedi, dialoga oz. poezije&lt;ref&gt;[https://sites.google.com/site/clfl2014a/ Third Workshop on Computational Linguistics for Literature.] Göteborg 2014.&lt;/ref&gt;
*oblikovanje priporočilnih seznamov

'''Orodja in korpusi'''

Na drugih mestih smo že tožili nad omejeno funkcionalnostjo konkordančnika za korpus [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Nova beseda] na ZRC SAZU. V njegovem okviru deluje lematizator [http://bos.zrc-sazu.si/dol_lem1.html Določevanje osnovnih besednih oblik (lem) in besednih vrst ali oblikoslovnih oznak] in [http://bos.zrc-sazu.si/dol_fre.html Ugotavljanje pogostnosti besednih oblik] – programa  Primoža Jakopina. Jezikovna orodja podjetja Amebis so v glavnem plačljiva, korpusi in orodja v okviru spletišča www.slovenščina.eu, ki ga podpira država, so v veliki meri v prostem dostopu, tako tudi jezikovna orodja na Inštitutu Jožef Stefan. 

*[http://presis.amebis.si/prevajanje/ Prevajalni sistem Amebis Presis] 
*[http://besana.amebis.si/ Slovnični pregledovalnik Amebis BesAna]
*[http://besana.amebis.si/ Sintetizator govora Amebis Govorec]
*[http://www.amebis.si/pregibnik Pregibnik] podjetja Amebis
*[http://www.amebis.si/amebis-besana Avtomatska lektorica] podjetja Amebis
*[http://www.slovenscina.eu/tehnologije/oznacevalnik (Oblikoslovni) označevalnik,] tudi [http://oznacevalnik.slovenscina.eu/Vsebine/Sl/SpletniServis/SpletniServis.aspx kot spletni servis] v okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku
*[http://www.slovenscina.eu/tehnologije/razclenjevalnik (Skladenjski) razčlenjevalnik] v okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku
*[http://nl.ijs.si/analyse/ JOS ToTaLe text analyser for Slovene texts] Tomaža Erjavca, IJS
*&lt;font color=green&gt;[http://nl.ijs.si/noske/index-en.html NoSketch Engine] konkordančnik Tomaža Erjavca, IJS&lt;/font&gt;

Jezikovnotehnološka orodja so bila napravljena za manipulacijo pisnega korpusa [http://www.gigafida.net/ Gigafida] (1,2 milijarde besed), uravnoteženega korpusa [http://www.korpus-kres.net/ Kres] (100 mio besed), govornega korpusa [http://www.korpus-gos.net/ Gos] (1 mio besed). Omenimo še manjši korpus [http://www.slovenscina.eu/korpusi/solar Šolar] (šolski pisni izdelki), korpus [http://www.slovenscina.eu/korpusi/lektor Lektor] in program [http://www.igra-besed.si/ Igra besed] Zavoda za uporabno slovenistiko trojína. Na Inštitutu Jožef Stefan je korpus starejše slovenščine ([http://nl.ijs.si/imp/index-en.html IMP language resources for historical Slovene]). &lt;!-- Zgolj za primerjavo pokažimo še na jezikoslovno spletišče [http://wheatoncollege.edu/lexomics/ Lexomics] na Wheaton College v Massachusettsu. --&gt; 

'''Dodatno berilo'''
* Peter Grzybek, Emmerich Kelih in Ján Mačutek (ur.). ''Text and Language: Structures. Functions. Interrelations. Quantitative Perspectives''. Dunaj: Praesens, 2010.
* ''[http://www.trojina.org/slovenscina2.0/si/arhiv/ Slovenščina 2.0]: Empirične, aplikativne in interdisciplinarne raziskave'' 2012-. {{COBISS|ID=264547328}}
*&lt;font color=green&gt;''Viri, orodja in metode za analizo spletne slovenščine''. Ur. Darja Fišer. Ljubljana: ZIFF, 2018 (Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje).&lt;/font&gt; 

{{škrbinski razdelek}}

==Dodatno branje==

Naslovi, navedeni v tem poglavju, niso vedno naslovi knjig in člankov, na katere bi se skliceval kje prej, ampak so bolj zato, da ne pozabim, kaj vse sem jemal v roke, in zato, da koristijo mogoče komu drugemu. Za prenekatero knjigo z obetavnim naslovom lahko rečem, da je bila napisana iz zelo drugačnih pobud, kot je ''Nova pisarija'', in da se zato v sporočilu in napotkih razhajamo. ''Novo pisarijo'' je bilo treba napisati zato, ker nisem našel nobenega priročnika, ki bi bil namenjen pisanju za zaslon in z mislijo na udeležbo v izgradnji digitalne kulturne infrastrukture, ampak so večinoma nastali za potrebe iztisa na papirju in za funkcioniranje v krogu akademske izmenjave informacij oz. za izpolnitev študijskih obveznosti. 

*Paško Bilić. ''Proizvodnja sadržaja u umreženome društvu: Wikipedija kao novi prostor konstrukcije medijskih događaja''. Disertacija. Zagreb, 2013.
* Phyllis Creme in Mary R. Lea. ''Kako pisati na univerzi''. Prev. Mateja Mahnič. Ljubljana: Modrijan, 2013. {{COBISS|ID=265280256}} Za oceno knjige glej Miran Hladnik. [[:v:sl:Phyllis Creme in Mary R. Lea. Kako pisati na univerzi|Phyllis Creme in Mary R. Lea. ''Kako pisati na univerzi''.]] Wikiverza.
* Simona Klemenčič. ''Spisovnik primerjalnega jezikoslovca: Navodila za izdelavo seminarskih, diplomskih in magistrskih del''. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012. {{COBISS|ID=264055808}}
*Dubravka Oraić Tolić. ''Akademsko pismo: Strategije in tehnike klasične retorike za suvremene studentice i studente''. Zagreb: Ljevak, 2011 (Bibliotheca Academica).&lt;ref&gt;[[:w:sl:Zvonko Kovač|Zvonku Kovaču]] hvala za to knjigo. Ker je tole že zelo osebna opomba, naj si privoščim še en korak v to smer. [https://sl-si.facebook.com/mira.hladnik Ženi Miri] nisem posvetil še nobene knjige, naj ji bo ob šestdesetletnici posvečena tale.&lt;!-- Rojstni dan ima jutri :) --~~~~ --&gt;&lt;/ref&gt;
* Jeffrey Schnapp idr. &lt;!-- Anne Burdick, Johanna Drucker, Peter Lunenfeld in Todd Presner --&gt;[http://mitpress.mit.edu/sites/default/files/titles/content/9780262018470_Open_Access_Edition.pdf ''(Short Guide to the) Digital Humanities''.] Cambridge: MIT, 2012. 
* Peter L. Shillingsburg. ''From Gutenberg to Google: Electronic Representations of Literary Texts''. Cambridge: University Press, 2006. {{COBISS|ID=32407394}} – avtor je zaskrbljen nad izgubo knjige kot fizičnega objekta v procesu digitalizacije − »izgubljeno s pospletenjem«. 
*Suzana Sukovic. E-Texts in Research Projects in the Humanities. ''Advances in Librarianship''. Ur.  Anne Woodsworth. ''Advances in Librarianship'' 33 (2011): 131–202.
* ''Zgubljeno v prodaji: Slovenska knjiga med državo in trgom v tretjem tisočletju: Sedem pogledov na prihodnost slovenske knjige''. Ur. Samo Rugelj. Ljubljana: UMco, 2005 (Premiera, 42). {{COBISS|ID=216682240}}
* Martin Žnideršič, Darka Podmenik, Gregor Kocijan. ''Knjiga in bralci, 4''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, 1999 (BiblioThecaria, 5). {{COBISS|ID=105771776}}

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Miran Hladnik]]
[[Kategorija:Literatura]]
[[Kategorija:Literarna veda]]
[[Kategorija:Pismenost]]
[[Kategorija:Slovenistika]]
[[Kategorija:Univerzitetni priročniki]]
[[Kategorija:Učbeniki]]
[[Kategorija:Knjige]]
[[Kategorija:Nova pisarija| ]]</text>
      <sha1>20p72qxi8wjgf1hsucdv2bp3kttz1t3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Izdelava risanke</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3401</id>
    <revision>
      <id>10868</id>
      <parentid>10866</parentid>
      <timestamp>2012-11-04T20:55:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>89.212.130.101</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Kako narediti preprosto risanko */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2641" xml:space="preserve">== Podvrste risank glede na princip izdelave ==

Poznamo dve glavni podvrsti [[risank]] glede na izdelavo; pri prvi, v čigar načinu je izdelana znana ameriška komedija [[South Park]], je značilno, da ustvarjalec nariše ozadje ter oblikuje like in predmete, ki jih nato po ozadju premika. Druga podvrsta je skrajno podobna prvi, le da tam podjetje - en človek je daleč premalo za tak projekt - nariše vsako sliko lika in predmetov posebej, ozadje pa je še vedno fiksno. Pri prvi podvrsti torej zlagamo poprej narisane, pobarvane in izrezane podobe eno na drugo (na primer izrezana usta, ki naj bi se v risanki premikala, na prvotna usta, ki so narisana že na samem liku), pri drugi pa narišemo vse slike razen ozadja posebej.

== Kako narediti preprosto risanko ==

* Zgodba. Je začetni del izdelovanja risanke. Ko jo napišemo, seveda v obliki scenarija, jo izpopolnjujemo, ko pa končamo še s tem, smo pripravljeni na risanje.
* Risanje. Najprej narišemo ozadja, ki jih je v manj kvalitetni kratkin risanki lahko le nekaj, nato pa posebej like (npr. gospod Pipa) in predmete (kot je lahko regrat).
* Barvanje. Obstaja program zanj, a stane kar precej. Seveda moramo pri vsem, kar želimo pozneje objaviti, biti pazljivi, da vso programsko opremo pošteno kupimo, sicer nas lahko njeni lastniki krepko stožijo. Barvati je potrebno z ne preveč tankimi flomastri, da je stvar kvalitetna. Obstajajo prav posebni flomastri, ki so popolnoma nujni za barvanje risanke, da je kvaliteta vsaj minimalna, ki jih je moč najti pod imenom Topic markers ali Prismacolor markers.
* Izrezovanje. Do najmanjše podrobnosti je treba zadevo izrezati (seveda le predmete in like), nato smo pripravljeni za premikanje in slikanje.
* Premikanje in slikanje. Pri tem like in predmete postavimo na ozadje in like nato premikamo, kakor želimo, da se v risanki gibljejo.
* Dajanje na računalnik. Znan program [[Movie Maker]] je primeren le za risanke, v katerih se slike ne premikajo hitro, oziroma se premikajo počasi, kar za risanko ni kvalitetno. Obstaja več programov, med njimi zelo uporabljan [[Pinnacle Studio]], v katerem pa se da delati risanke le na opisan način, torej da se praktično vse izdela na roke. Nato slike v programu tako razporedimo, da smo poprej potrebovali za govor lika poslikati le okoli štiri različna usta (odprta, pol odprta...), in da lik govori.
* [[Sinhronizacija]] in dodajanje glasbe. Pri sinhronizaciji je pomembno, da se jo opravi preden se pri postopku dajanja na računalnik razporedi sličice tako, da lik &quot;govori&quot;. Glasba pa naj bo neavtorska le, če risanko želite delati za zabavo in ne za javnost.</text>
      <sha1>0n6g2xvvn8pivtisyotffvuowkz5iro</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:DLib clanek.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3414</id>
    <revision>
      <id>12765</id>
      <parentid>10909</parentid>
      <timestamp>2014-02-04T15:29:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Hladnikm je naložil(-a) novo različico datoteke »[[Slika:DLib clanek.jpg]]«</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek članka na dLib.</text>
      <sha1>nmp0uaq78izaxmdf4gys96symean1kv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:DLib slika.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3415</id>
    <revision>
      <id>12772</id>
      <parentid>10921</parentid>
      <timestamp>2014-02-04T16:54:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Hladnikm je naložil(-a) novo različico datoteke »[[Slika:DLib slika.jpg]]«</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek dLiba.</text>
      <sha1>eq1a4w7ku95pnsbrlk20c18tgvas5g4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Knj molji.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3416</id>
    <revision>
      <id>12775</id>
      <parentid>10924</parentid>
      <timestamp>2014-02-04T16:58:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Hladnikm je naložil(-a) novo različico datoteke »[[Slika:Knj molji.jpg]]«</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek z dLiba.</text>
      <sha1>1vma7q4pbck826tm59liekpd15pucn3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Blog.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3417</id>
    <revision>
      <id>12777</id>
      <parentid>10919</parentid>
      <timestamp>2014-02-04T19:00:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Hladnikm je naložil(-a) novo različico datoteke »[[Slika:Blog.jpg]]«</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek bloga.</text>
      <sha1>li9ogg24kwmb1demctlejnc587l9qv8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Podatkovna zb.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3418</id>
    <revision>
      <id>12778</id>
      <parentid>10918</parentid>
      <timestamp>2014-02-04T19:01:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Hladnikm je naložil(-a) novo različico datoteke »[[Slika:Podatkovna zb.jpg]]«</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek zbirke.</text>
      <sha1>qih82e71xwtdt4ivpi4b9k9jophcanj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:DLib zofka.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3419</id>
    <revision>
      <id>12774</id>
      <parentid>10923</parentid>
      <timestamp>2014-02-04T16:57:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Hladnikm je naložil(-a) novo različico datoteke »[[Slika:DLib zofka.jpg]]«</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek z dLiba.</text>
      <sha1>1vma7q4pbck826tm59liekpd15pucn3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:DLib album.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3420</id>
    <revision>
      <id>12773</id>
      <parentid>10928</parentid>
      <timestamp>2014-02-04T16:56:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Hladnikm je naložil(-a) novo različico datoteke »[[Slika:DLib album.jpg]]«</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18" xml:space="preserve">zaslonski posnetek</text>
      <sha1>rjxt0rlm6nra4ic0oxuix8q2hkayxbs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Slovlit.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3423</id>
    <revision>
      <id>12776</id>
      <parentid>10939</parentid>
      <timestamp>2014-02-04T18:59:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Hladnikm je naložil(-a) novo različico datoteke »[[Slika:Slovlit.jpg]]«</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek</text>
      <sha1>5uicnyxu2s4agrqkg6xme2b4n516991</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kratka proza</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3473</id>
    <revision>
      <id>19892</id>
      <parentid>15183</parentid>
      <timestamp>2023-08-20T23:49:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>93.103.219.5</ip>
      </contributor>
      <comment>v Rakeku &gt; na Rakeku</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="111739" xml:space="preserve">==Kratka proza po avtorjih==

===A===

===B===
*[[Franček Bohanec]]

===C===
*[[Magdalena Cundrič]]

===Č===

*[[Aleš Čar]]
===D===

*[[Mate Dolenc]]
*[[Tamara Doneva]]

===E===
===F===
*[[Emil Filipčič]]

===G===
*[[Nada Gaborovič]]

===K===

*[[Tomaž Kosmač]]
*[[Jože Krajnc]]
*[[Lado Kralj]]
*[[Peter Kolšek]]

===L===
*[[Dare Likar]]
*[[Florjan Lipuš]]

===M===

*[[Dušan Merc]]

*[[Bojan Martinec]]

===P===

*[[Boris Pahor]]
*[[Tone Partljič]]
*[[Vanja Pegan]]
*[[Matjaž Pikalo]]
*[[Milan Petek Levokov]]
*[[Sebastijan Pregelj]]

===R===

*[[Edo Rodošek]]

===S===

*[[Sergej Učakar]]

===Š===

*[[Dušan Šarotar]]
*[[Aleš Šteger]]
*[[Brina Švigelj Mérat]]

===T===

*[[Mojca Tirš]]

===V===
*[[Jani Virk]]
===Ž===

*[[Adi Žunec]]

==Zbirke kronološko==

===1965===

===1966===

===2000===


Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za odrasle

*[[:w:sl:Andrej Blatnik|Andrej Blatnik]]: [[Zakon želje]]
*[[:w:sl:Franček Bohanec|Franček Bohanec]]: [[Odločitve]]: ljubezenske novele
*[[:w:sl:Evald Flisar|Evald Flisar]]: [[Zgodbe s poti]]	
*[[Nada Gaborovič]]: [[Krogi]]: novele		
*[[Stanko Janežič]]: [[Krogi navzven]]: kratka proza     
*[[Janko Kleibencetl]]: [[Sezonci]]
*[[:w:sl:Tita Kovač|Tita Kovač - Artemis]]: [[Dva tisoč]]: lepljenka iz preteklih in bodočih dogajanj 
*[[Nina Krajnik]]: [[In ona misli ---]]     	    			
*[[Ivana Kužnik]]: [[Srečanje z Mihaelom]]
*[[:w:sl:Janko Messner|Janko Messner]]: [[Hiob = Job = Giobbe]]
*[[:w:sl:Vinko Möderndorfer|Vinko Möderndorfer]]: [[Total]]: smešno grenke zgodbe: zbirka novel in novelet
*[[Peter Petrovič]]: [[Potovanje senc]]           
*[[Milenka Pungerčar]]: [[Rdeče marjetice]]            
*[[Jakob Renko]]: [[Normalni genij]]: črtice
*[[Edo Rodošek]]: [[Spokojni svet]]          	
*[[Edo Rodošek]]: [[Nauči me sanjati]]: [fantastične in znanstveno-fantastične zgodbe]	
*[[Edo Rodošek]]: [[Geneza]]                     
*[[Edo Rodošek]]: [[Obračun]]	             
*[[Milivoj Miki Roš]]: [[Tretji plan]]: omnibus	        
*[[:w:sl:Ivan Sivec|Ivan Sivec]]: [[Godec v vicah]]: veselje in trpljenje muzikanta Franca Kranjca	
*[[:w:sl:Ivan Sivec|Ivan Sivec]]: [[Zlati časi]]	
*[[Barica Smole]]: [[Igra za deset prstov]]: kratka proza	
*[[Vinko Šmajs]]: [[Grenka roža]]
*[[Emiljana Štefanič]]: [[Iz devete vasi ---]]: pripovedi po ustnem izročilu
*[[:w:sl:Janez J. Švajncer|Janez J. Švajncer]]: [[Odnesla je Drava]]	
*[[Marjan Terpin]]: [[Lojzič z Gmajne]]: ob 60. življenjskem jubileju	    
*[[Terrah]]: [[Triptih]]	 
*[[:w:sl:Zlata Volarič|Zlata Volarič]]: [[Žarki iz meglic]]: zgodbe iz življenja&lt;br /&gt;


====Komentar====


Leta 2000 je izšlo 28 knjig, ki sodijo v kategorijo kratke proze za odrasle. Večina knjig (16) je brez avtorskih vrstnih oznak v naslovu ali podnaslovu. Med knjigami, ki imajo vrstne oznake, prevladuje oznaka zgodba, ki se pojavi v enem naslovu in treh podnaslovih, sledi oznaka novela, ki se pojavi v treh podnaslovih, v dveh podnaslovih je oznaka kratka proza, po enkrat pa se v podnaslovu pojavijo oznake noveleta, pripoved, črtica, omnibus in lepljenka. Vinko Möderndorfer je svoji zbirki dodelil dva podnaslova in uporabi kar tri vrstne oznake.&lt;br /&gt;

Prevladovali so moški avtorji (16), ki jih je bilo enkrat več kot avtoric (8). Večina avtorjev je izdala po eno knjigo, Ivan Sivec je izdal dve, Edo Rodošek pa štiri. Največ avtorjev prihaja z območja Štajerske, sledi Dolenjska, za njo Prekmurje, nato Gorenjska ter na koncu osrednja Slovenija in Koroška. Jakob Renko je Tržačan, Janko Messner je živel na avstrijskem Koroškem, Marjan Terpin pa prihaja iz Furlanije - Julijske krajine v Italiji. Dva avtorja sta se rodila v tujini, in sicer v Srbiji (Edo Rodošek) in Nemčiji (Peter Petrovič), in se kasneje preselila v Slovenijo.&lt;br /&gt;

Največ knjig je bilo izdanih v Ljubljani (9) pri založbah Karantanija (3), Forum (1), Kmečki glas (1), Prešernova družba (1), Študentska založba (1), Viharnik (1) in Vodnikova založba (1). V Mariboru sta izšli 2 knjigi, in sicer pri založbi Drumac (1) in Slomškovi založbi (1). Prav tako sta 2 knjigi izšli v Novem mestu pri Tiskarni Novo mesto, Dolenjska založba. Po ena knjiga je izšla v Celovcu pri založbi Norea, v Domžalah pri založbi CLIP, v Grosupljem pri Mondeni, v Kopru pri založbi Ognjišče, v Logatcu pri Vojnem muzeju, v Murski Soboti pri Pomurski založbi, v Ravnah na Koroškem pri založbi Voranc, v Števerjanu pri Družbi &quot;Prijatelji pod lipo&quot; in v Velenju pri Studiu Rebernik. Med avtorji je bilo tudi 6 samozaložnikov iz naslednjih krajev: Gorica (Jakob Renko), Kokrica (Zlata Volarič), Novo mesto (Tita Kovač - Artemis), Škofja Loka (Nina Krajnik), Trebnje (Barica Smole) in Zbelovo (Emiljana Štefanič).&lt;br /&gt;

Delo Upanje [[:w:sl: Janez Švajncer|Janeza Švajncerja]], ki je izšlo leta 2000 in je v Cobissu uvrščeno pod kratko prozo, je bilo na podlagi pregleda knjige in preučitve spremne besede izločeno. V spremni besedi, ki se nahaja na notranji strani platnice knjige iz leta 2000, je dvakrat eksplicitno zapisano, da je to delo roman.&lt;br /&gt;

Knjiga Med legendo in resnico: Srnjak ‒ korenine iz Zgornje Savinjske doline, ki jo je napisal Edi Mavrič - Savinjčan, je bila izločena, ker spada pod slovensko etnologijo. Prav tako se na seznam ni uvrstila knjiga Divji lovci ‒ (raubšici) in Borôvška vas Vida Černeta, saj je na koncu knjige navedena bibliografija, iz katere je avtor črpal podatke.&lt;br /&gt;

V delu Triptih, ki je izšlo pod psevdonimom Terrah, sta navedeni dve različni letnici, in sicer 1999 in 2000. Letnica 1999 je navedena dvakrat, in sicer na koncu zadnjega poglavja poleg podpisa in na zadnji strani knjige. Letnica 2000 je zapisana na prvi strani knjige, najdemo pa jo tudi v Cobissu. Kataložnega zapisa o publikaciji v knjigi ni. Pod psevdonimom [http://www.ljudmila.org/stripcore/terrah1.htm Terrah] ustvarja svobodni umetnik Ilija Terrah, kot je navedeno v intervjuju, ki ga je z njim in Božem Rakočevićem za „Dnevnikov objektiv“ (tj. za sobotno prilogo časnika [[:w:sl:Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]) naredil Borut Mehle 17. septembra 2005 in je objavljen na spletni strani [http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/141513 spletni strani Dnevnika].&lt;br /&gt;


Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za otroke in mladino

*[[Uroš Ahčan]]: [[Tudi junaki jokajo!?]]
*[[Uroš Ahčan]]: [[Lukec in črna pika]]
*[[Tatjana Angerer]]: [[Radovedna ovca Pikamojca]]	       
*[[Daniel Artiček]]: [[Boštjanove vragolije]]	
*[[:w:sl:Kristina Brenk|Kristina Brenk]]: [[Tuja dežela]]
*[[Jože Brojan]]: [[Deček z druge strani potoka]]       
*[[:w:sl:Metka Cotič|Metka Cotič]]: [[Prigode Žakca Kakca]]	
*[[Marija Ferjančič]]: [[Kasper]]: čudoviti psiček Kasper pripoveduje svojo resnično in nenavadno zgodbo	
*[[:w:sl:Jasna Furlan|Jasna Furlan]]: [[Storžek]]	
*[[Nana Globočnik]]: [[Hiša v žlebeh]] 
*[[:w:sl:Goran Gluvić|Goran Gluvić]]: [[Težave z orehovo torto]]	
*[[:w:sl:Berta Golob|Berta Golob]]: [[Kam ta romar roma?]]	   
*[[:w:sl:Berta Golob|Berta Golob]]: [[Zrna dedove modrosti]]	
*[[Jelka Kadunc]]: [[Kako sta mucek in miška pekla]] 
*[[Jelka Kadunc]]: [[Čarovnalnik]]	        
*[[Jelka Kadunc]]: [[Mucek in miška v operi]]	
*[[Jelka Kadunc]]: [[Mucek in miška v gozdu]]	
*[[Jelka Kadunc]]: [[Mucek in miška na visoki planini]]	
*[[Jelka Kadunc]]: [[Mucek in miška se igrata trgovino]]     
*[[Jelka Kadunc]]: [[Mucek, miška in Popacaj]]	  
*[[Jelka Kadunc]]: [[Kako sta mucek in miška naredila papir]]	
*[[Jelka Kadunc]]: [[Mucek in miška v tovarni papirja]]	
*[[Jelka Kadunc]]: [[Kužek se cepi]]	    
*[[Jelka Kadunc]]: [[Senčna ura]]
*[[Jelka Kadunc]]: [[Mucek in miška v mali šoli]]	
*[[Ivan Kapušin]]: [[Krojaček Nacek]]	
*[[:w:sl:Aksinja Kermauner|Aksinja Kermauner]]: [[Modrost starodavnega anka]]	
*[[:w:sl:Tatjana Kokalj|Tatjana Kokalj]]: [[V Kužkovi vasi]]        
*[[:w:sl:Božo Kos|Božo Kos]]: [[Škratki elektroni in Pepelka]]		
*[[:w:sl:Polonca Kovač|Polonca Kovač]]: [[Mali medo]]		
*[[:w:sl:Feri Lainšček|Feri Lainšček]]: [[Velika dirka]]                    
*[[:w:sl:Vitan Mal|Vitan Mal]]: [[Junaški trio M]]: mladinska povest	
*[[:w:sl:Ivanka Mestnik|Ivanka Mestnik]]: [[Gorjanski škrati v kraljestvu Brbuča]]       
*[[:w:sl:Vanja Pegan|Vanja Pegan]]: [[Mesto 2000 = La città del 2000]]	
*[[:w:sl:Marijan Majo Prosen|Marijan Prosen]] in [[Stana Prosen]]: [[Tudi zvezde praznujejo]]: nebesne zgodbice, ki so jih ilustrirali otroci
*[[Tatjana Strmčnik]]: [[Lečka in Dečka]]            
*[[:w:sl:Primož Suhodolčan|Primož Suhodolčan]]: [[Ranta vrača udarec!]]	 
*[[:w:sl:Peter Svetina|Peter Svetina]]: [[Vidov angel]]       
*[[:w:sl:Bina Štampe Žmavc|Bina Štampe Žmavc]]: [[Tri zvezde za celjske kneze]]	   
*[[:w:sl:Anja Štefan|Anja Štefan]]: [[Lešniki, lešniki]]	           
*[[Aleš Tacer]]: [[Dogodivščine male ideje]]: zbirka pravljic v nadaljevanjih
*[[:w:sl:Marjan Tomšič|Marjan Tomšič]]: [[Katka in Bunkec]]	
*[[:w:sl:Janja Vidmar|Janja Vidmar]]: [[Potovanje groze]]                  
*[[:w:sl:Zlata Volarič|Zlata Volarič]]: [[Nasmeh z druge strani : pravljice in zgodbe]]           
*[[Anamarija Volk Zlobec]]: [[Katarince]]&lt;br /&gt;


====Komentar====


Podatki za kategorijo kratke proze za mladino in otroke so bili pridobljeni v Cobissu z razširjenim UDK-jem za slovensko književnost (uc=821.163.6*), ki ga na Wikiverzi v napotkih za iskanje leposlovja po Cobissu navaja Miran Hladnik.&lt;br /&gt;

Leta  2000 je izšlo 45 knjig, ki sodijo v kategorijo kratke proze za otroke in mladino. Večina knjig (40) je brez avtorskih vrstnih oznak v naslovu ali podnaslovu. Med knjigami, ki imajo vrstne oznake, prevladuje oznaka zgodba oz. zgodbica, ki se pojavi v treh podnaslovih, v dveh podnaslovih je oznaka pravljica, enkrat pa se v podnaslovu pojavi oznaka povest. Zlata Volarič je v podnaslovu svoje zbirke uporabila dve vrstni oznaki.&lt;br /&gt;

Prevladovale so avtorice, saj jih je bilo 19, avtorjev pa 14. Večina avtorjev (25) je izdala po eno knjigo. Dva avtorja (Uroš  Ahčan in Berta Golob) sta izdala vsak po dve knjigi, Jelka Kadunc pa dvanajst. Največ avtorjev prihaja z območja Štajerske in osrednje Slovenije, sledi Primorska, za njo Gorenjska, nato Koroška in Dolenjska ter nazadnje Prekmurje. Goran Gluvić se je rodili v tujini, in sicer v Bosni in Hercegovini, in se kasneje preselil v Slovenijo.&lt;br /&gt;

Največ knjig je bilo izdanih v Ljubljani (18) pri založbah Mladinska knjiga (5), Karantanija (3), Prešernova družba (2), Rdeči križ Slovenije (2), Družina (1), Kmečki glas (1), Koskos (1), Math (1), Salve (1) in Viharnik (1). V Motniku je pri Društvu Mak izšlo 12 knjig. V Velenju sta izšli 2 knjigi pri založbi Pozoj. Po ena knjiga je izšla v Celju pri Grafičnem studiu ARA za Pokrajinski muzej, v Gorici pri založbi Zadruga Goriška Mohorjeva, v Kopru pri založbi Libris, v Mariboru pri Mariborski literarni družbi, v Novem mestu pri Tiskarni Novo mesto, Dolenjska založba, v Postojni pri založbi Lotos, v Radovljici pri založbi Didakta, v Šmarjeških Toplicah pri založbi Stella in v Tržiču pri založbi Učila. Med avtorji so bili tudi štirje samozaložniki iz naslednjih krajev: Brežice (Ivan Kapušin), Kamnik (Daniel Artiček), Kokrica (Zlata Volarič) in Ravne na Koroškem (Tatjana Strmčnik).&lt;br /&gt;

Delo Aleša Tacerja Dogodivščine male ideje s podnaslovom Zbirka pravljic v nadaljevanjih je bilo po pregledu knjige in po preučitvi spremne besede uvrščeno na seznam kratke proze za otroke in mladino. V spremni besedi (82: 2000) Marjan Pungartnik zapiše, da se pravljična vsebina obrača k otroku, starejšemu pa govori z nekaj hudomušnosti o njegovem lastnem iskanju in da bodo po knjigi najbrž segli oboji. Odločitvi za uvrstitev na ta seznam so botrovali podnaslov knjige, njena pravljična vsebina in ilustracije, ki jih najdemo v njej.&lt;br /&gt;


====Viri====
* Vid ČERNE: Divji lovci - (raubšici) in Borôvška vas. Kranjska Gora : [samozal.] V. Černe, 2000.
* Edi MAVRIČ – Savinjčan: Med legendo in resnico: Srnjak ‒ korenine iz Zgornje Savinjske doline. Gornji Grad: Turistično društvo, 2000.
* Janez ŠVAJNCER: Upanje. Ljubljana: Kmečki glas, 2000.
* Aleš TACER: Dogodivščine male ideje Dogodivščine male ideje: zbirka pravljic v nadaljevanjih. Maribor: Mariborska literarna družba, 2000.
* TERRAH: Triptih. Ljubljana: Forum, 2000.
* [[:w:sl:Wikipedija|Wikipedija]] (6. 11. 2013)
* [[:w:sl:http://sl.wikiversity.org/wiki/Napotki_za_iskanje_leposlovja_po_Cobissu|Wikiverza]] (17. 11. 2013)&lt;br /&gt;


====Zunanje povezave====
* [http://www.cobiss.si/ Cobiss] (6. 11. 2013)
* [http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/141513 časnik Dnevnik] (17. 11. 2013)
* [http://www.ljudmila.org/stripcore/terrah1.htm Terrah] (17. 11. 2013)&lt;br /&gt;

===2001===

Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za odrasle

*[[Marina Bahovec]]: [[Sladko škrlatna]]
*[[Vinko Beličič]]: [[Žolto-rdeči voziček]]
*[[Bojan Bizjak]]: [[Besedovanja]]
*[[Primož Bizjan]]: [[Zgodbe s konca tega časa]]: [zbirka povesmi]
*[[Vida Bošnjak Logar]]: [[Spreminjanja]]: --- v dvoje in več ---
*[[Boštjan Cvetič]]: [[Klošar]]: slike, premisleki, izpovedi
*[[Angela Fujs]]: [[Šolska pot]]
*[[Janko Gabrič]]: [[Tudi to se zgodi]]
*[[Angelca Gorjan]]: [[Prekmurska ravnica]]
*[[Franc-Branko Janžek]]: [[Goronci]]
*[[Anton Jelen]]: [[Moj križev pot]]
*[[Alojz Kavčič]]: [[Utrinki iz horjulske doline]]
*[[Janko Kleibencetl]]: [[Od Soče do Dragonje]]
*[[Maja Koren]]: [[Izkrivljeno zaporednje podob]]
*[[Tomaž Kosmač]]: [[Žalostno, toda resnično]]
*[[Antonija Krajnc]]: [[Poišči odgovor v sebi]]
*[[Jože Krajnc]]: [[Hoja po trnjevih poteh]]: povest v treh delih
*[[Erika Krašek]]: [[Babi, rada te imam]]
*[[Mihael Lotrič]]: [[Jamovhrib]]: elegija o Jamovhribu
*[[Lojze Nadrah]]: [[Mož v kolibi]]
*[[Samo Ogris]]: [[Punčka in smrt; Pijanec Bine; Čena; Tajina roža; Bordel 1; Bordel 2]]
*[[Boris Pahor]]: [[Dihanje morja]]
*[[Jurij Paljk]]: [[Očetovstvo malo drugače]]
*[[Tone Partljič]]: [[Usodna privlačnost]] : (pet novel o ljudeh in živalih)
*[[Josip Podmilšak]]: [[Ubežnik]] : &quot;krašenjska&quot; povest iz Črnega grabna
*[[Bojan Požar]]: [[Nevarna razmerja slečene Slovenije]]
*[[Edo Rodošek]]: [[Pravici je zadoščeno]]
*[[Edo Rodošek]]: [[Feniks, mogoče]]
*[[Viktor Rožanc]]: [[Zapuščina]] : (zbirka črtic in novel)
*[[Božo Rustja]]: [[Drobne zgodbe z biserom]]
*[[Ivan Sivec]]: [[Sneg v maju]] : šest življenjskih novel
*[[Ivan Sivec]]: [[Lepše življenje]]
*[[Marjetka Slavec]]: [[Lutke]]
*[[Ivko Spetič Magajna]]: [[Vsakdanje zgodbe]]
*[[Franc Sušnik]]: [[Prevaljska legenda]]
*[[Janko Sušnik]]: [[Pripoved rimskih nagrobnikov iz Dobje vasi]]
*[[Franc Šetinc]]: [[Sprava v naši vasi]]
*[[Nevenka Širca]]: [[Popotniki, otroci sonca]]
*[[Anita Škof]]: [[Prišli so z neba]]
*[[Lojze Števanec]]: [[Na preži in v pogonu]]
*[[Ivan Travnekar]]: [[Citra vas]] : povest
*[[Jože Urbanija]]: [[Zgodbe Tomaža Slovenca]]
*[[Aleksander Videčnik]]: [[Okrogle in malo manj okrogle iz Mozirja]]
*[[Zlata Volarič]]: [[Pisani svet korakov]] : zgodbe iz življenja
*[[Zlata Volarič]]: [[Izrisane pesmi]] : zgodbe iz življenja


Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za otroke in mladino

*[[Irenej Jerič]]: [[Dež]]
*[[Tončka Stanonik]]: [[Sanje s šolskega avtobusa]]
*[[Katjuša Trampuž]]: [[Miška Požeruška kupuje moko]]
*[[Martin Vaupotič]]: [[Pragozd]]

====Komentar====

V letu 2001 je izšlo 49 knjig, ki sodijo v kategorijo kratke proze, od tega 45 knjig za odrasle in 4 knjige, ki so namenjene otrokom in mladini. 
Kar 39 knjig je brez avtorskih vrstnih oznak v naslovih ali podnaslovih.  Med tistimi knjigami, ki imajo vrstne oznake, pa prevladuje oznaka ''zgodba'', ki se pojavi v 3 naslovih in 2 podnaslovih, sledi ji oznaka ''povest'', ki se pojavi v 3 podnaslovih, oznaka ''novela'' se pojavi v 2 podnaslovih, najmanjkrat pa je uporabljena oznaka ''elegija'', ki se pojavi v 1 podnaslovu. 
V tem letu so v izdajanju knjig prevladovali moški, saj je knjige izdalo 33 avtorjev in le 13 avtoric.
Večina avtorjev  je izdala po eno knjigo, trije so izdali po 2 knjigi (Edo Rodošek (Ljubljana), Ivan Sivec (Mengeš), Zlata Volarič (Kranj)), več pa nihče.
Največ avtorjev, ki so izdali knjige v letu 2001, prihaja z območja osrednje Slovenije in Štajerske, nekoliko manj z območja Primorske, najmanj pa z območja Gorenjske, Notranjske, Koroške in Prekmurja.
Založb, ki so knjige izdale, je veliko in le redke se ponovijo. V letu 2001 je bilo največ knjig (11) izdanih pri založbah v Ljubljani (Družina, Kmečki glas, Mladinska knjiga, Pisanica, Lanaka, Karantanija, Magnolija, Pegaz International, Pavliha, Keter – Center Boga, Gimnazija Ljubljana Šiška), 7 pri založbah v Mariboru (Unigrafika, Drumac, Grafiti Studio, Slomškova založba), 3 pri založbah v Kopru (Fontana, Ognjišče), 2 pri založbi v Ilirski Bistrici (Borovci), samo po ena knjiga pa je bila izdana v naslednjih krajih: Gorica (Goriška Mohorjeva družba), Trst (Mladika), Ajdovščina (Aristos), Novo mesto (Dolenjska založba), Grosuplje (Mondena), Krašnja (KUD Fran Masel), Murska Sobota (Franc – Franc), Mežica (Društvo upokojencev), Mozirje (Zavod za kulturo). V naslednjih krajih pa so izdajali samozaložniki, ki jih je skupno 12: Horjul (Primož Bizjan, Alojz Kavčič), Ljubljana (Lojze Nadrah, Samo Ogris), Turnišče (Angelca Gorjan), Rogaška Slatina (Franc -Branko Janžek), Ptuj (Antonija Kranjc), Ravne na Koroškem (Mihael Lotrič), Škrjančevo (Jože Urbanija), Kokrica (Zlata Volarič).

====Viri====
* [http://www.cobiss.si/ Cobiss]. 12. 10. 2013.
* [[:w:sl:Wikipedija|Wikipedija]]. 12. 10. 2013.

===2002===

Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za odrasle

*[[Andrej Arko]]: [[Nagrajenke]]
*[[Mare Cestnik]]: [[Odstavitev glavne junakinje]]: pripovedi
*[[Valentin Cundrič]]: [[Batuelovo oznanilo]]
*[[Valentin Cundrič]]: [[Troedinost praknjige]]: [magična proza]
*[[Valentin Cundrič]]: [[Padci skozi reči]]: [magična proza]
*[[Aldo Černigoj]]: [[Večer pri Maticavih]]: pripovedavanja z Dola
*[[Berta Čobal-Javornik]]: [[Sonce in oblaki na mojem nebu]]: I. in II. knjiga
*[[Pavla Erhartič]]: [[Spomin iz spomina]]: [kratka proza]
*[[Evald Flisar]]: [[Zgodbe s poti]]
*[[Angela Fujs]]: [[Šolska pot]]
*[[Iztok Geister]]: [[Pospala poželenja]]
*[[Berta Golob]]: [[Pod križem močna žena]]
*[[Nina Kokelj]]: [[Sviloprejka]]: povest o izgubljenem svetu
*[[Janez Koprivec]]: [[Čas dozorevanja]]: ko odpirajo se okna
*[[Jožica Krivec]]: [[Poljub vetra]]
*[[Feri Lainšček]], [[Mojca Tirš]], [[Milivoj Miki Roš]], [[Lučka Zorko]]: [[Štirje]]: [kratke zgodbe]
*[[Cilka Lipnik]]: [[Mavrične vrtnice]]
*[[Cilka Lipnik]]: [[Pot navzgor]]
*[[Nada Matičič]]: [[Njegovo izginotje]]: [kratka proza]
*[[Majda Mencinger]]: [[Bosa]]
*[[Janko Messner]]: [[Kako sem postal gospod = Wie ich ein ˝Gospod˝ wurde]]
*[[Kristijan Muck]]: [[Zvonove zgodbe]]
*[[Samo Ogris]]: [[Mutabaruka]]: življenje z marelo v riti
*[[Samo Ogris]]: [[Stanka in jaz]]
*[[Srečko Pavličič]]: [[Boj s Turki v Babjem klancu]]
*[[Vanja Pegan]]: [[Kopanje mornarjev v topli vodi]]
*[[Karl Petrič]]: [[Čudaki 21. stoletja]]: 21 kratkih zgodb o ljudeh, o katerih niti ne sanjamo
*[[Lili Potpara]]: [[Zgodbe na dušek]]
*[[Sebastijan Pregelj]]: [[Svinje brez biserov]]
*[[Sadhvi Savitri Puri]]: [[Stare piranske pripovedke = Antichi racconti piranesi]]
*[[Alojz Rebula]]: [[Intervjuji o Prihajajočem]]: [z Olavajem, z Mirjam, z Jožefom, s satanom, s sleporojenim, z Zahejem, s Petrom, s Samarijanko, z Lazarjem, s Suzano, s Herodom Antipo, s Kajfo, s Poncijem Pilatom, s Cirenejcem, z Mihajajem, z Arimatejcem, z Janezom, z Marijo iz Magdale, s Pavlom, s Kleopom]
*[[Alojz Rebula]]: [[Arhipel]]: panorama slovenskih stoletij
*[[Franček Rudolf]]: [[Zvončki in spominčice]]
*[[Aldo Rupel]]: [[Nočitve pod zvezdami]] 
*[[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala]]: povest iz turških časov
*[[Breda Smolnikar]]: [[Stobovske elegije]]
*[[Igor Spreizer]]: [[Tvoj obraz so moje barve]]: trilogija ljubezni
*[[Dušan Šarotar]]: [[Mrtvi kot]]
*[[Natalija Šetinc]], [[Franc Šetinc]]: [[Hišica nad Krko]]: vojna v otroških očeh
*[[Anita Škof]]: [[Odmevi Atlantide]]
*[[Angelca Škufca]]: [[Božji mlini]]
*[[Janko Štifter]]: [[Kdo sem?, Ljubezen!, Otroci!, Družina!, Komu sem potreben?, Smisel življenja?]]
*[[Janez Švajncer]]: [[Gostilna na ovinku]]: zgodovinska povest
*[[Milan Vincetič]]: [[Žensko sedlo]]: novele
*[[Zlata Volarič]]: [[Osenčeni odmev]]: zgodbe iz življenja


====Komentar====

V letu 2002 je izšlo 45 knjig, ki jih uvrščamo med kratko prozo, vse pa so pisane za odrasle. Moških avtorjev je bilo 23, ženskih avtoric 18, tri knjige pa so bile izdane brez navedbe avtorja. Večina oseb je izdalo po eno knjigo, štirje so izdali vsak po dve, le en avtor pa je izdal kar tri knjige. Avtorji, ki so v letu 2002 izdali več kot eno delo, prihajajo iz Štajerske, Primorske in Gorenjske. Pojavljajo se tudi knjige, ki so dela več avtorjev. Sem sodita dve knjigi, ena je delo štirih in ena je delo dveh avtorjev. 
Podnaslovljenih je 20 knjig. Med deli, ki imajo avtorske vrstne oznake v naslovih in podnaslovih, prevladuje oznaka ''zgodba'', ki jo najdemo v 3 naslovih in 3 podnaslovih, oznako ''proza'' zasledimo v 4 podnaslovih, ''povest'' in ''pripoved'' se pojavita pojavita vsaka v dveh podnaslovih, ''knjiga'', ''novela'' in ''trilogija'' se pojavijo vsaka v enem podnaslovu, oznaki ''pripovedka'' in ''elegija'' pa zasledimo po vsako v enem naslovu.
Leta 2002 je bilo največ del izdanih v Ljubljani, tam jih je namreč izšlo 15 (Mladinska knjiga, Vodnikova založba, Salve, Študentska založba, Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Družina, Literarno-umetniško društvo Literatura, Pogovorno motivacijsko informativno združenje človeška toplina, Slovenska matica, Tangram, Skupina neformalnih občanov, Keter - Center Boga), 4 dela so izšla v Mariboru (Litera, Unigrafika), 3 v Kopru (Zavod za favnistiko, Libris, Ognjišče), dve v Murski Soboti (Franc - Franc, Zveza kulturnih društev), dve na Jesenicah (Žetev), po eno delo pa je izšlo v krajih Grosuplje (Mondena), Gorica (Transmedia), Celovec (Drava), Ljutomer (Zavod za kulturo in izobraževanje), Vrbje pri Žalcu, Celje (Mohorjeva družba) in Novo mesto (Goga). Samozaložnikov je 11, izdajali pa so v naslednjih krajih: Jesenice (Valentin Cundrič), Koper (Aldo Černigoj), Ormož (Pavla Erhartič), Rogaška Slatina (Cilka Lipnik), Ljubljana (Samo Ogris, Natalija Šetinc, Franc Šetinc), Žalec (Karl Petrič), Piran (Sadhvi Savitri Puri), Depala vas (Breda Smolnikar) in Kokrica (Zlata Volarič).

====Viri====
* [http://www.cobiss.si/ Cobiss]. 23. 10. 2013
* [[:w:sl:Wikipedija|Wikipedija]]. 23. 10. 2013

===2003===

Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za odrasle

*[[:w:sl:Jožefa Agrež|Jožefa Agrež]]: [[Konjšica]]
*[[:w:sl:Janez Banič|Janez Banič]]: [[Vojska]]: kronika 1941-1945 
*[[:w:sl:Tomaž Brenk|Tomaž Brenk]]: [[LSD 2 x 25]]
*[[:w:sl:Magdalena Cundrič|Magdalena Cundrič]]: [[Korak čez]]: zbirka črtic
*[[:w:sl:Valentin Cundrič|Valentin Cundrič]]: [[Arijski paragrafi ali Knjiga, ki joče]]: magična proza
*[[:w:sl:Boštjan Cvetič|Boštjan Cvetič]]: [[Umri gušteru]]
*[[:w:sl:Aleš Čar|Aleš Čar]]: [[V okvari]]: kratka proza
*[[:w:sl:Tea Dominko|Tea Dominko]]: [[Glasovi iz tišine]]
*[[:w:sl:Franjo Frančič|Franjo Frančič]]: [[Princesa in smrt]]
*[[:w:sl:Maja Gal Štromar|Maja Gal Štromar]]: [[Amigdalino srce]]
*[[:w:sl:Iztok Geister|Iztok Geister]]: [[Mojster zloženih peruti]]
*[[:w:sl:Karel Holec|Karel Holec]]: [[Andovske zgodbe = Andovske prpovejsti]]
*[[:w:sl:Marijan Ivanuša|Marijan Ivanuša]]: [[Kako sem preplaval Kamnito reko]]
*[[:w:sl:Fran Jaklič|Fran Jaklič]]: [[Naša dekleta in druge povesti]]
*[[:w:sl:Jan Jerina|Jan Jerina]]: [[Enajsta knjiga]]
*[[:w:sl:Zdravko Kaltnekar|Zdravko Kaltnekar]]: [[Poželenje]]
*[[:w:sl:Sonja Klinar|Sonja Klinar]]: [[Moja pravljica]]: resnična zgodba
*[[:w:sl:Marjan Kolar|Marjan Kolar]]: [[Sveto sivo življenje]]
*[[:w:sl:Barbara Korun|Barbara Korun]]: [[Zapiski iz podmizja]]
*[[:w:sl:Matej Kranjc|Matej Kranjc]]: [[Zgodbe iz prve roke]]
*[[:w:sl:Nada Kranjc|Nada Kranjc]]: [[Čarodej in Meri]]
*[[:w:sl:Mojca Kumerdej|Mojca Kumerdej]]: [[Fragma]]
*[[:w:sl:Feri Lainšček|Feri Lainšček]]: [[Poema o ljubezni - prvotnost]]
*[[:w:sl:Tomaž Letnar|Tomaž Letnar]]: [[Pes iskalec]]: evangelij po Tomažu
*[[:w:sl:Cilka Lipnik|Cilka Lipnik]]: [[Vzpon na vrh]]
*[[:w:sl:Janko Lorenci|Janko Lorenci]]: [[Savna in druge zgodbe]]
*[[:w:sl:Mihael Lotrič|Mihael Lotrič]]: [[V hribih se dani]]: zapiski s planinskih poti
*[[:w:sl:Meta Malus|Meta Malus]]: [[Zgodbe iz Zalega Loga in Golega Laza]]
*[[:w:sl:Dušan Merc|Dušan Merc]]: [[Golo mesto]]: kratke zgodbe
*[[:w:sl:Peter Miklavec|Peter Miklavec]]: [[Pohorska besedna samorastnika]]: brata Miklavec in njune izvirne povesti
*[[:w:sl:Maja Novak et al.|Maja Novak et al.]]: [[GEA, hic et nunc, 23. april 2003]]: najhitreje nastala knjiga na svetu
*[[:w:sl:Samo Ogris|Samo Ogris]]: [[Mutabaruka]]: življenje z marelo v riti
*[[:w:sl:Samo Ogris|Samo Ogris]]: [[Podobe smrti; Sara in Abram; Tomi in njegova Ančica]]
*[[:w:sl:Marko Pavliha|Marko Pavliha]]: [[Štorije s šofite]]
*[[:w:sl:Tone Partljič|Tone Partljič]]: [[Golaž, reka in mostovi]]
*[[:w:sl:Milan Petek Levokov|Milan Petek Levokov]]: [[Zapiski z mrtvega brega]]
*[[:w:sl:Marijan Pušavec|Marijan Pušavec]]: [[Niklas in Petra Bermudtzky]]: povest o stanju
*[[:w:sl:Edo Rodošek|Edo Rodošek]]: [[Onstran zaznave]]: znanstvenofantastična kratka proza
*[[:w:sl:Viktor Rožanc|Viktor Rožanc]]: [[Dnevnik; in Odštekani; Kapelica]]
*[[:w:sl:Jože Sevljak|Jože Sevljak]]: [[Zgodbi iz središča]]
*[[:w:sl:Ivan Sivec|Ivan Sivec]]: [[Male neumnosti]]
*[[:w:sl:Barica Smole|Barica Smole]]: [[Kamendan]]
*[[:w:sl:Ivko Spetič Magajna|Ivko Spetič Magajna]]: [[Groteske]]
*[[:w:sl:Damijan Šinigoj|Damijan Šinigoj]]: [[Očkov kotiček]]
*[[:w:sl:Vinko Šmajs|Vinko Šmajs]]: [[Hvalnica dnevu]]
*[[:w:sl:Artur Štern|Artur Štern]]: [[Pesmi do dna]]
*[[:w:sl:Zora Tavčar|Zora Tavčar]]: [[Ob kresu življenja]]
*[[:w:sl:Suzana Tratnik|Suzana Tratnik]]: [[Na svojem dvorišču]]
*[[:w:sl:Lida Turk|Lida Turk]]: [[Le šepet je, ki ga slišimo o Njem]]
*[[:w:sl:Aleksandra Turšič|Aleksandra Turšič]]: [[Med Šarom in Cediljem]]
*[[:w:sl:Evelina Umek|Evelina Umek]]: [[Mandrija in druge zgodbe]]
*[[:w:sl:Zlata Volarič|Zlata Volarič]]: [[Na križišču spominov]]: zgodbe iz življenja
*[[:w:sl:Zlata Volarič|Zlata Volarič]]: [[Ograjene želje]]: zgodbe iz življenja
*[[:w:sl:Zoran Vulič|Zoran Vulič]]: [[Otroci zla]]
*[[:w:sl:Marjan Žiberna|Marjan Žiberna]]: [[Beznica v kitalah]]


Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za otroke in mladino

*[[:w:sl:Peter Semolič|Peter Semolič]]: [[Tipkarski škrat Pacek]]


====Komentar====

V letu 2003 je izšlo 58 knjig, ki sodijo v kategorijo kratke proze, od tega 57 knjig za odrasle in ena knjiga za otroke oziroma mladino. 
Knjige so večinoma brez avtorskih (vrstnih) oznak v naslovih ali podnaslovih, in sicer je takih 37. Med tistimi knjigami, ki imajo vrstne oznake, prevladuje oznaka ''zgodba'', ki se pojavi v 7 naslovih in 4 podnaslovih, sledi ji oznaka ''povest'', ki se pojavi v po enem naslovu in podnaslovu, v naslovih se po enkrat pojavljajo še oznake ''poema'', ''groteske'' in ''pesmi''. V podnaslovu se pojavljajo tudi oznake ''kronika'', ''črtica'', ''evangelij'' in ''pripoved'', vse po enkrat.
V letu 2003 je bilo med 57 avtorji kratkoproznih zbirk za odrasle 19 žensk in 36 moških.
Avtorji so v tem letu najpogosteje izdali po eno knjigo, Samo Ogris in Zlata Volarič pa sta izdala dve knjigi.
Največ avtorjev, ki so izdali knjige v letu 2003, prihaja z območja osrednje Slovenije in Štajerske, sledijo Gorenjska, Dolenjska, Prekmurje in Koroška, najmanj pa jih prihaja z območja Primorske. V letu 2003 so v Sloveniji izdajali tudi avtorji iz Trsta in Monoštra. 
Založbe, pri katerih so izhajale zbirke kratke proze v letu 2003 so zelo raznolike. Največ knjig (18) je bilo izdanih v Ljubljani pri založbah: Študentska založba (4), Mladinska knjiga (2), KUD France Prešeren (1), Škuc (1), Družba Piano (1), Center za slovensko književnost (1), Tuma (1), Društvo Apokalipsa (1), Kmečki glas (1), Pisanica (1), Družina (1), Cankarjeva založba (1), Karantanija (1) in Birografika Bori (1). Ostale knjige so bile izdane v Novem mestu pri založbah Goga (3) in Dolenjski založbi (1), v Mariboru pri založbah Litera (2), Locutio (1) in Unigrafika (1), v Celju pri Mohorjevi družbi (1), pri založbi DZU Filter (1), Kulturno-umetniškem društvu Štempihar (1) in Grafiki Gracer (1), v Kopru pri Primorskih novicah (1), Ognjišču (1), v Velenju pri založbi Pozoj (1) in Velenika (1), v Grosuplju pri založbi Mondena (1), v Gorici pri Goriški Mohorjevi družbi (1), v Izoli pri založbi Meander (1), v Slovenj Gradcu pri založbi Cerdonis (1), na Jesenicah pri založbi Žetev (1), v Murski Soboti pri založbi Franc-Franc (1), v Novi Gorici pri založbi Grafika Soča (1), v Monoštru pri Zvezi Slovencev na Madžarskem (1) in v Trstu pri založbi Mladika (1). Zbirka kratke proze za otroke je izšla pri založbi Mondena v Grosuplju. 14 knjig je izšlo v samozaložbi, in sicer v naslednjih krajih: Ljubljana (3), Kokrica (2), Ilirska Bistrica (1), Dobrna (1), Jesenice (1), Rogaška Slatina (1), Kočevje (1), Litija (1), Koper (1), Ravne na Koroškem (1) in Stari trg (1).

====Viri====
* [http://www.cobiss.si/ Cobiss]. 23. 10. 2013.
* [[:w:sl:Wikipedija|Wikipedija]]. 23. 10. 2013.


===2004===

Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za odrasle

*[[Marko Batista]]: [[Kiki]]		
*[[Luisa Battistig]]: [[Skrivnost dvieh bregi = Il segreto delle due montagne]]	
*[[Primož Bizjan]]: [[Kratke zgodbe o smislih]]		
*[[Janja Blatnik]]: [[Povsod naj sije sonce]] : spomini, misli in razmišljanja ter radovednost
*[[Jasna Blažič]]: [[Angeli in volkovi]]: metamorfoze neke ulice v devetih slikah iz otroštva	
*[[:w:sl:Mare Cestnik | Mare Cestnik]]: [[Brezmejne bližine]]	
*[[:w:sl:Valentin Cundrič | Valentin Cundrič]]: [[Peti del peteroknjižja]]: magična proza
*[[Tamara Doneva]]: [[Igra ali Zapiski o kontemplativni vegetaciji in vplivu plime na rast kolmeža s posebnim ozirom na smer letenja ptic]]
*[[Milan Franc-Hanžič]]: [[Feniksova pesem]]		
*[[:w:sl:Nejc Gazvoda | Nejc Gazvoda]]: [[Vevericam nič ne uide]]	
*[[Breda M. Glušič]]: [[Zmešana petdesetletnica]]	
*[[Marija Gorše]]: [[Usode]]	
*[[Zora Hudales]]: [[Odstiranja]]	
*[[:w:sl:Jurij Hudolin | Jurij Hudolin]]: [[Pusti ti to]]: izbrane kolumne 2000-2004
*[[:w:sl:Fran Jaklič | Fran Jaklič]]: [[Samotar na Selih in druge povesti]]	
*[[:w:sl:Drago Jančar | Drago Jančar]]: [[Človek, ki je pogledal v tolmun]]	
*[[Irma Jančar]]: [[Tonka z Gore]]: življenjske zgodbe	
*[[Franc Branko Janžek]]: [[Bolj ko odhajam, bolj se vračam]]	
*[[:w:sl:Dušan Jelinčič | Dušan Jelinčič]]: [[Legenda o človeku, ki je govoril z vetrom]]
*[[:w:sl:Milan Kleč | Milan Kleč]]: [[Plastika]]	
*[[Marija Kolar]]: [[Ime našega imena]]: možnosti in nemožnosti obstajanja: poetični eseji
*[[:w:sl:Karolina Kolmanič | Karolina Kolmanič]]: [[Njena razpoutja/Njena razpotja]]	
*[[Jože Krajnc]]: [[Zbornik zgodb]]	
*[[:w:sl:Matej Krajnc | Matej Krajnc]]: [[Psalmpsesti]]
*[[:w:sl:Matej Krajnc | Matej Krajnc]]: [[Dolina tetrisa]]: izvirna celjska povest
*[[Manka Kremenšek Križman]]: [[Odhajanja]]	
*[[:w:sl:Ivan Lah | Ivan Lah]], [[:w:sl:Andrijan Lah | Andrijan Lah]]: [[Sto let pozneje]]: izbor mladostne kratke proze
*[[Borut Mehle]]: [[Točka izginjanja ali Policist v civilu]]
*[[:w:sl:Dušan Merc | Dušan Merc]]: [[Pega v očesu]] : kratke zgodbe
*[[:w:sl:Janko Messner | Janko Messner]]: [[Mein Korotan moj = Moj Kregistan mein]]
*[[:w:sl:Milena Miklavčič | Milena Miklavčič]]: [[Usode]]	
*[[:w:sl:Vinko Möderndorfer | Vinko Möderndorfer]]: [[Druga soba]] : novelete
*[[Samo Ogris]]: [[Dobri pacient Švejk, ali, Švejk gre do konca]]
*[[Samo Ogris]]: [[Podobe smrti]] ; [[Sara in Abram]] ; [[Tomi in njegova Ančica]]
*[[:w:sl:Josip Osti | Josip Osti]]: [[Učitelj ljubezni]]
*[[:w:sl:Vid Pečjak | Vid Pečjak]]: [[Doktor živih in mrtvih]] : nenavadne zgodbe
*[[:w:sl:Milan Petek Levokov | Milan Petek Levokov]]: [[Ubiti vampirja]] : novele 
*[[Vera Pirc-Prelovšek]]: [[Kam sem založila svoje življenje: sem ga resnično založila? Toda kam?]] 
*[[Andrej Pogorelec]]: [[Kozmični primeri]]
*[[Viktor Rožanc]]: [[Kasarna]] ; Poštar	
*[[:w:sl:Miranda Rumina | Miranda Rumina]]: [[Kodeks]]
*[[:w:sl:Breda Smolnikar | Breda Smolnikar]]: [[Najbolj zlata dépuška pripovedka o ihanski ruralki]]
*[[Marija Sreš]]: [[Ženska ženski]] : o ljubezni, lepoti, prijateljstvu in drugih ženskih kvalitetah
*[[Marija Sreš]]: [[Doma sem, kjer je moje srce]] : še nekaj zgodb o ženah iz Sabarkantske doline
*[[Peter-Pavel Škrinjar]]: [[Tinej]] : pripovedi
*[[Amalija Škrobar]]: [[Navihani in zaljubljeni]]	
*[[Mladen Tratnjak]]: [[Skrivnost neopazne galaksije]]
*[[Doris Tudor]]: [[&quot;Ali je tvoja mama že v zaporu?&quot;]] 
*[[Žiga Valetič]]: [[Srce kamna]] : pravljica izza časa
*[[Nataša Velikonja]]: [[Plevel]] : zbirka nepovezanih zapiskov
*[[Janez Vodičar]]: [[Počitniški biseri]] : meditacije za plodovito brezdelje	
*[[:w:sl:Zlata Volarič | Zlata Volarič]]: [[Pogled na rob]] : zgodbe iz življenja
*[[Iztok Vrhovec]]: [[Modokracija]]
*[[Borivoj Wudler]]: [[Beležnice]]
*[[Silva Železnik-Einfalt]]: [[V sled človeka]]

Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za otroke in mladino

*[[Iztok Vrhovec]]: [[Pust in druge zgodbe]]
*[[:w:sl:Dim Zupan | Dim Zupan]]: [[Osica Maja]]

====Komentar====

V letu 2004 je izšlo 57 knjig, ki sodijo v kategorijo kratke proze, od tega 55 knjig za odrasle in 2 za otroke oziroma mladino. V izdajanju knjig so prevladovali moški, saj je avtorjev 32, avtoric pa 21. Največ avtorjev prihaja z območja osrednje Slovenije in Štajerske. Večina avtorjev je izdala po eno knjigo, 2 knjigi so izdali le Matej Krajnc, Samo Ogris, Marija Sreš in Iztok Vrhovec. Pojavi pa se tudi delo dveh avtorjev.

Knjige so večinoma brez avtorskih vrstnih oznak v naslovih ali podnaslovih. Takih je namreč 39. Med tistimi knjigami, ki imajo vrstne oznake, prevladuje oznaka zgodba, ki se pojavi v 3 naslovih in 5 podnaslovih. Sledita ji oznaki povest (v 1 naslovu in 1 podnaslovu) in novela (v 2 podnaslovih). V naslovih se pojavljajo vsaka po enkrat še oznake pesem, legenda, pripovedka, v podnaslovih pa oznake esej, pripoved in pravljica.

Leta 2004 je bilo izdanih največ knjig v Ljubljani (18) pri založbah: Cankarjeva založba (2), V. B. Z. (2), Mladinska knjiga (2), Net Global (2), Društvo 2000 (1), B &amp; A (1), Literarno-umetniško društvo Literatura (1), Tehniška založba Slovenije (1), Gyrus (1), Alpha center: Grafična agencija Potens (1), Škuc (1), Salve (1), Založba (1) in Genija (1). V Celju je bilo izdanih 8 knjig pri založbah KUD Štempihar (3), Mohorjeva družba (2), Grafika Gracer (1)in Grafoma (1), v Mariboru pa 4 knjige pri založbi Litera (4). Po eno delo je bilo izdano v Grosupljah (Mondena), Novem mestu (Goga), Velikih Laščah (Parnas, zavod za kulturo in turizem), Medvodah (Zgodovinsko društvo), Kopru (Lipa), Slovenj Gradcu (Cerdonis), Murski Soboti (Franc-Franc), Kranju (Gorenjski glas), Škofji Loki (Elion), Izoli (Kerubin) Šmarjeških Toplicah (Stella) in v Špetru (Planinska družina Benečije) ter  Celovcu (Drava). 

V samozaložbi je izšlo 14 knjig, in sicer v naslednjih krajih: Ljubljana (4), Horjul (1), Drenovec (1), Jesenice (1), Rogaška Slatina (1), Dobrna (1), Depala vas (1), Zgornje Gorje (1), Kranj (1), Kokrica (1) in Spodnji Zalog pri Cerkljah (1).

====Viri====
* [http://www.cobiss.si/ Cobiss]. 2. 11. 2013.
* [[:w:sl:Wikipedija|Wikipedija]]. 2. 11. 2013.


===2005===


Leta 2005 je izšlo 87 knjig, ki sodijo v kategorijo kratke proze, od tega 71 knjig za odrasle in 16 knjig, ki so namenjene mladini in otrokom.


Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za odrasle

*[[Marica Albreht, Dušan Logar, Mojca Kržišnik-Logar]]: [[Bele sanje Mirne Logar]]
*[[Vladimir Auer]]: [[Palmovo vino na ramenu]]: melanholična pripoved svobodomisleca in marksista v poeziji in sanjah, z nakazano erotiko in pantagruelovščino
*[[Renata Ažman]]: [[Japajade]]
*[[Ana Brodnik]]: [[Mavrica nad mestom]]
*[[Matjaž Brulc]]: [[:w:sl:Diznilend|Diznilend]]
*[[Tomislav Cej]]: [[Poljub iz pekla]]
*[[Boštjan Cvetič]]: [[Zgodbe z obrobja]]
*[[:w:sl:Franjo Frančič|Franjo Frančič]]: [[Plačani fuk in ostale erotične zgodbe]]
*[[Angela Fujs]]: [[Namalaj mi modro nebo]]
*[[:w:sl:Goran Gluvić|Goran Gluvić]]: [[Mala šo(a)la kreativnega pisanja]]
*[[:w:sl:Tadej Golob|Tadej Golob]]: [[Moške svinje]]
*[[Jana Hartman Krajnc]]: [[V valovih življenja]]
*[[Tomaž Janežič]]: [[Barva laži in Novele]]
*[[:w:sl:Mladen Jernejec|Mladen Jernejec]]: [[Tristo let in dva dneva]]
*[[:w:sl:Mladen Jernejec|Mladen Jernejec]]: [[Ljubezni vremena]]
*[[Zdravko Kaltnekar]]: [[Kramljanja]]: zgodbe, črtice
*[[:w:sl:Urban Klančnik|Urban Klančnik]]: [[Geneza]]
*[[:w:sl:Milan Kleč|Milan Kleč]]: [[Demo]]
*[[:w:sl:Milan Kleč|Milan Kleč]]: [[Še vedno sam]]
*[[:w:sl:Milan Kleč|Milan Kleč]]: [[Srčno dober človek in zvest prijatelj]]: izbrana kratka proza
*[[:w:sl:Zdenko Kodrič|Zdenko Kodrič]]: [[Visoka moda]]
*[[:w:sl:Kajetan Kovič|Kajetan Kovič]]: [[Jutranji sprehajalec]]: pripoved o hoji
*[[:w:sl:Katarina Marinčič|Katarina Marinčič]]: [[O treh]]
*[[Saša Martelanc]]: [[Kam potujejo večeri]]
*[[:w:sl:Marija Mercina|Marija Mercina]]: [[Ženska hiša]]: pripovedi
*[[Alenka Mežnaršič]]: [[Tukaj Obrh]]
*[[Ana Mrak]]: [[Drugačen svet]]
*[[:w:sl:Marica Nadlišek Bartol|Marica Nadlišek Bartol]]: [[Na obali]]: kratka proza
*[[Samo Ogris]]: [[Švejk v norišnici]]
*[[Marijana Ovčariček]]: [[Vem, da si nekje, zlata ptica]]
*[[:w:sl:Vanja Pegan|Vanja Pegan]]: [[Čoln]]
*[[Andrej Pogorelec]]: [[Iskanje časa]]
*[[Gojmir Polajnar]]: [[Družinske parabole]]
*[[Vasilij Polič]]: [[Seks, seks - mogoče le kiks?! Seks!]]
*[[Viktor Rožanc]]: [[Nora leta in Psihiater]]
*[[Viktor Rožanc]]: [[Model in druge zgodbe]]
*[[Viktor Rožič]]: [[Sonce nad gorami]]
*[[:w:sl:Aldo Rupel|Aldo Rupel]]: [[Športno pohodništvo]]
*[[Uroš Sadek]]: [[Vrtiljak]]
*[[Veronika Simoniti]]: [[:w:sl:Zasukane štorije|Zasukane štorije]]
*[[:w:sl:Ivan Sivec|Ivan Sivec]]: [[Dopust s taščo]]
*[[:w:sl:Ivan Sivec|Ivan Sivec]]: [[Izgubljen na Aljaski]]: po poteh Jacka Londona: potopis
*[[Lojze Skvarča]]: [[V svetlobi zarje]]
*[[Nataša Sukič]]: [[Desperadosi in nomadi]]
*[[David Šalamun]]: [[New York v štirih letnih časih]]
*[[Marija Šedivy]]: [[Gospa s klobučkom]]
*[[:w:sl:Rudi Šeligo|Rudi Šeligo]]: [[Lahkotne menipeje]]
*[[Matilda Škrlj]]: [[Tujec v tuji deželi]]
*[[Jožica Štumberger]]: [[Življenjske zgodbe]]
*[[Virgilij Tavčar]]: [[Trideseta leta v Povirju in ---]]
*[[:w:sl:Suzana Tratnik|Suzana Tratnik]]: [[:w:sl:Vzporednice (kratka proza)|Vzporednice]]
*[[Mladen Tratnjak]]: [[Knjige s podstrešja naše babice]]
*[[Doris Tudor]]: [[Nestor]]: več kot eno življenje
*[[Aleksandra Turšič]]: [[Neizbežnosti]]
*[[:w:sl:Evelina Umek|Evelina Umek]]: [[Frizerka]]
*[[Bernarda Uršič]]: [[Solza na rdečem kovčku]]
*[[Janez Vidmajer]]: [[Promenada]]: izpovedi v ogledalu časa
*[[:w:sl:Rok Vilčnik|Rok Vilčnik]]: [[Deset let razmišljanja]]
*[[Jože Volarič]]: [[Do(godlja)ji domačega vrabčka]]: haibunaste basni
*[[Jože Volarič]]: [[Čivkanje na dežju]]: haibunaste basni
*[[Jože Volarič]]: [[Drobtinice pod mizo]]: haibunaste basni
*[[Jože Volarič]]: [[Prečivkano za javnost]]: haibunaste basni
*[[Jože Volarič]]: [[Osamelost ali Lačen je vsega sit]]: haibuni
*[[Jože Volarič]]: [[Obisk pri Čivku Čvekaču v ultra marketu]]: haibunaste basni 
*[[:w:sl:Zlata Volarič|Zlata Volarič]]: [[Pod večerno zarjo]]: zgodbe iz življenja in kriminalni roman
*[[Sandi Zalar]]: [[Hana]]
*[[Moja zgodba]]: spomin na doživljanja II. svetovne vojne in revolucije pristavskih deklet in žena
*[[Naj ljubezen umre?]]
*[[Evina ljubezen]]
*[[Prevarani primarij]]
*[[Zgodbe s srcem]]


Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za otroke in mladino

*[[Gregor Hrovatin]]: [[Bojne zgodbice]]
*[[Gregor Hrovatin]]: [[Dvoboj s poštarjem]]: bojna zgodbica 
*[[Gregor Hrovatin]]: [[Gand(ž)in nagovor]]: govorna zgodbica
*[[Gregor Hrovatin]]: [[Govorne zgodbice]]
*[[Gregor Hrovatin]]: [[Kaj se zgodi, ko zagledam Sanjo]]: nežna zgodbica
*[[Gregor Hrovatin]]: [[Krute zgodbice]]
*[[Gregor Hrovatin]]: [[Lev]]: zgodba o odraščanju
*[[Gregor Hrovatin]]: [[Mladenič in starejša gospa]]: kruta zgodbica
*[[Gregor Hrovatin]]: [[Neuspela pogodba]]: new age zgodbica
*[[Gregor Hrovatin]]: [[New age zgodbice]]
*[[Gregor Hrovatin]]: [[Nežne zgodbice]]
*[[Gregor Hrovatin]]: [[Otroške zgodbice]]: (a ne za otroke)
*[[Gregor Hrovatin]]: [[Peter si gre kupit svoj klobuk]]: otroška zgodbica
*[[Gregor Hrovatin]]: [[Zgodbice o odraščanju]]
*[[:w:sl:Urban Klančnik|Urban Klančnik]]: [[Droplja Krt]]
*[[Veselka Šorli-Puc]]: [[Ure pasjih dni]]


====Komentar====


Komentar je napisan samo na podlagi kratkoprozne knjižne produkcije za odrasle.

Kar 48 knjig, ki so izšle leta 2005, je brez avtorskih vrstnih oznak v naslovih ali podnaslovih. Med tistimi knjigami, ki imajo vrstne oznake, prevladuje oznaka ''zgodba'' oz. ''zgodbica'', ki se pojavi v 6 naslovih in 2 podnaslovih, sledi oznaka ''basen'', ki se pojavi v 5 podnaslovih, oznaka ''pripoved'' je v 3 podnaslovih, oznaka ''kratka proza'' pa v 2 podnaslovih. V naslovih se po enkrat pojavljajo še oznake ''novela'', ''parabola'', ''menipeja'', ''štorija'', v podnaslovih pa oznake ''roman'', ''črtica'', ''potopis'' in ''haibun''.

Moških avtorjev je 33, ženskih avtoric 23, pet knjig pa je bilo izdanih brez navedbe avtorja. Večina avtorjev je izdala po eno knjigo, sicer pa po številu izdanih knjig prednjači  Jože Volarič (6), sledi mu Milan Kleč (3), nato pa Mladen Jernejec (2), Viktor Rožanc (2) in Ivan Sivec (2). Ena knjiga je delo treh avtorjev (Marica Albreht, Dušan Logar, Mojca Kržišnik-Logar). Po pokrajinski pripadnosti avtorjev prevladuje osrednja Slovenija, sledi Štajerska, za njo pa Gorenjska, Dolenjska, Notranjska in Primorska pred Prekmurjem in Koroško. Avtorji štirih knjig prihajajo iz Trsta. 

Založbe, pri katerih so izhajale zbirke kratke proze v letu 2005, so številne. Največ knjig (23) je bilo izdanih v Ljubljani pri založbah: ŠKUC (3), Mladinska knjiga (2), Private Press (2), Arthouse (2), po eno knjigo so izdale: Cankarjeva založba, Prešernova družba, Študentska založba, Založba /*cf., Tuma, KUD France Prešeren, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Trubar, Literarno-umetniško društvo Literatura, Karantanija, Nova revija, Lovska zveza Slovenije, Društvo 2000 in Littera picta. Ostale knjige pa so bile izdane v Mariboru pri Unigrafiki (2), pri Študentski založbi Litera (2), pri Slomškovi založbi (1) in pri Mariborski literarni družbi (1), v Grosupljem pri založbi Grafis Trade (3) in pri založbi Mondena, Izziv (1), v Kopru pri Društvu prijateljev zmernega napredka (1) in Ognjišču (1), v Gorici pri Goriški Mohorjevi družbi (1) in Transmedii (1), v Trstu pri založbi ZTT = EST (1) in pri Mladiki (1), v Novem mestu pri založbi Goga (1), v Logatcu pri založbi AD Pirum (1), v Ilirski Bistrici pri Zvezi kulturnih društev (1), v Krškem pri založbi Neviodunum (1), v Škofji Loki pri založbi Elion (1), v Sežani pri založbi V. Tavčar (1), v Metliki pri Občini (1), v Kamniku pri založbi ICO (1), v Šmarjeških Toplicah pri založbi Stella (1), v Rušah pri Liri, društvu za razvoj Ruš (1), na Golniku pri Turistiki (1), v Cirkovcah pri Tiskarni Ekart Design (1) in celo v Buenos Airesu pri Zvezi slovenskih mater in žena - odsek Pristava (1).

Samozaložnikov je 13, skupno so izdali 19 knjig, in sicer v naslednjih krajih: Kokrica (Jože Volarič in Zlata Volarič), Ljubljana (Marica Albreht z zakoncema Logar, Vladimir Auer, Ana Mrak, Samo Ogris in Janez Vidmajer), Dobrna (Viktor Rožanc), Maribor (Marijana Ovčariček), Ilirska Bistrica (Matilda Škrlj), Kranj (Doris Tudor), Stari trg (Aleksandra Turšič) in Videm-Dobrepolje (Sandi Zalar).

Samozaložnik Samo Ogris je leta 2005 izdal delo z  naslovom ''Švejk v norišnici''; to isto zgodbo pa je objavil tudi v knjigi, ki poleg omenjene vsebuje še 3 zgodbe, nastale v letu 2004 in 2005, in sicer: ''Dobri pacient Švejk ali Švejk gre do konca'' (Ljubljana, jesen in zima 2004), ''Švejk na travmi'' (Ljubljana, 2005) in ''Dobri berač Švejk'' (Ljubljana, 2005).

V letu 2005 je en avtor svoje delo izdal pod psevdonimom, in sicer je to Boris Pintar, ki je delo ''Družinske parabole'' izdal pod psevdonimom Gojmir Polajnar.


====Viri====
* [http://www.cobiss.si/ Cobiss]. 12. 11. 2013.
* [[:w:sl:Wikipedija|Wikipedija]]. 12. 11. 2013.


===2006===

Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za odrasle

*[[Alenka Ahman]]: [[Na Mariji Snežni z Alenko Ahman]]
*[[:w:sl:Ivan Artač|Ivan Artač]]: [[Zaraščene stezice]]
*[[Dragica Ana Brodnjak]]: [[Ne pozabi žuborenja reke Drave]]: zapisi o otroštvu in mladosti
*[[Anton Corel]]: [[Ukradeni čoln]]: utrinki iz Kostela
*[[:w:sl:Valentin Cundrič|Valentin Cundrič]]: [[Besedni dvojec]]: magična proza
*[[Janez Černač]]: [[Garači in postopači]]: resnične lovske bajke in basni
*[[Aldo Černigoj]]: [[Čas ob zori]]: leta petdeseta
*[[:w:sl:Milan Dekleva|Milan Dekleva]]: [[Izkušnje z daljavo]]
*[[:w:sl:Andrej Dvoršak|Andrej Dvoršak]]: [[V imenu ljudstva]] :zgodbe iz beležnic sodnega poročevalca
*[[Helena Dvoršak]]: [[Primeri detektiva V. Š.]]
*[[:w:sl:Jože Felc|Jože Felc]]: [[Cinober]]
*[[:w:sl:Franjo Frančič|Franjo Frančič]]: [[Iskanja in vezi]]
*[[:w:sl:Franjo Frančič|Franjo Frančič]]: [[Črna nanizanka]]
*[[:w:sl:Franjo Frančič|Franjo Frančič]]: [[Zgodbe]]
*[[:w:sl:Franjo Frančič|Franjo Frančič]]: [[Grajski biki]]
*[[:w:sl:Franjo Frančič|Franjo Frančič]]: [[Za vse boš plačal; Ne spominjam se]]
*[[:w:sl:Franjo Frančič|Franjo Frančič]]: [[Sledi]] : izbor 1990-2006
*[[:w:sl:Franjo Frančič|Franjo Frančič]]: [[Trkaj, trkaj na nebeška vrata]]: nagrajene zgodbe
*[[:w:sl:Iztok Geister|Iztok Geister]]: [[Stol za enega]]: zbirka kratkih zgodb
*[[:w:sl:Berta Golob|Berta Golob]]: [[Svetilniki]]
*[[Karel Gržan]]: [[Friderik in Veronika]]
*[[Darja Hočevar]]: [[Upornica]]
*[[Irma Jančar]]: [[Polž na verigi : pripovedi o Višnji gori in Višnjanih]]: zbirka zgodb
*[[:w:sl:Dušan Jelinčič|Dušan Jelinčič]]: [[Aleksander od kresnic]]
*[[:w:sl:Janez Kajzer|Janez Kajzer]]: [[Skrivno oko]]
*[[Štefan Kališnik]]: [[Skoraj pozabljene zgodbe]]: izbor kratke proze
*[[MIlojka Komprej]]: [[Ljubezen gre z mano : (in druge zgodbe)]]
*[[Alma Karlin]] : [[Japonske novele]]
*[[Sonja Koranter]]: [[Drobno zrno sreče]]
*[[:w:sl:Maruša Krese|Maruša Krese]]: [[Vsi moji božiči]]
*[[:w:sl:Vlado Kreslin|Vlado Kreslin]]: [[Venci]]: povest o Beltinški bandi
*[[Judita Kulovec]]: [[Ženska sem]]
*[[:w:sl:Feri Lainšček|Feri Lainšček]]: [[Strah, da se bo ustavil čas]]: časopisnice
*[[:w:sl:Ivan Malavašič|Ivan Malavašič]]: [[Kurji britof]]
*[[:w:sl:Ivan Malavašič|Ivan Malavašič]]: [[Organistov božič]] : božične in druge zgodbe
*[[:w:sl:Marjan Marinšek|Marjan Marinšek]]: [[Ko slive v mlin narejajo]] : petintrideset kratkih zgodb s Kozjanskega
*[[Marica Marolt]]: [[Ljudje pod Snežnikom]]
*[[Janez Mataj]]: [[Cintor : romanca arhitekta Takača]]
*[[:w:sl:Dušan Merc|Dušan Merc]]: [[Akacijev drevored]]
*[[Rudi Mlinar]]: [[Vstopite]]
*[[Samo Ogris]]: [[Moj prijatelj Ciki in njegov klub duš]]
*[[Irena Oman Purič]]: [[Slike neke ženske duše, ki se znova uči ljubiti]]
*[[:w:sl:Tone Partljič|Tone Partljič]]: [[General]] : deset črtic o Rudolfu Maistru
*[[Drago Pavlič]]: [[Po sledeh podzemlja]]: zgodbe kriminalističnege [!] tehnika s temačnih strani našega vsakdana
*[[Andreja Perić Jezernik]]: [[Življenje v košari]]: kratke zgodbe
*[[Zvonko Perlič]]: [[Rad te imam, Celje]]: novela
*[[:w:sl:Milan Petek Levokov|Milan Petek Levokov]]: [[Saga o ribiču in morski ženi]]: nenavadne zgodbe
*[[:w:sl:Milan Petek Levokov|Milan Petek Levokov]]: [[Poti vetra in peska]]: zrna modrosti in drugih nesmislov za vsakdanjo rabo
*[[Vasilij Polič]]: [[Življenje je kurba]] ali Zakaj se je gospod V. premislil
*[[Lili Potpara]]: [[Prosim, preberi]]
*[[Heda Praprotnik]]: [[Smeh in jok v enem košu]]
*[[:w:sl:Izidor Rejc|Izidor Rejc]]: [[Ko mladost zapoje]]: knjiga črtic
*[[Jani Rifel]]: [[Človeški dotiki]]: zbirka zgodb
*[[Ivan Rus]]: [[Jesen spomladi]]
*[[:w:sl:Leopold Sever|Leopold Sever]]: [[Vesele zgodbe z dolenjskih gričev]]: oseminosemdeset vedrih dogodivščin iz našega življenja
*[[:w:sl:Zorko Simčič|Zorko Simčič]]: [[Rimske zgodbe]]
*[[:w:sl:Breda Smolnikar|Breda Smolnikar]]: [[Škila : (GMB+M)]]: ena od zlatih dépuških pripovedk
*[[Ivko Magajna Spetič]]: [[Stare prauce]]
*[[Marija Sreš]]: [[Tam, kjer kesude cveto]]
*[[Urška Sterle]]: [[Vrsta za kosilo]]: kratke zgodbe
*[[Vinko Šmajs]]: [[Tudi jesen je lepa]]
*[[Vinko Šmajs]]: [[Sonce mojega življenja]]: izbor črtic
*[[Nelda Štok Vojska]]: [[Zakaj je morje slano]]: istrske pripovedke
*[[Drago Štoka]]: [[Začeti znova]]: črtice
*[[Mojca Tirš]]: [[Substitucija]]: kratke zgodbe
*[[:w:sl:Marijan Tršar|Marijan Tršar]]: [[Razsevki podob]]
*[[Tone Turičnik]]: [[Obraslike]]: novele
*[[Robert Vidic]]: [[Na stežaj odprto srce]]
*[[Jože Volarič]]: [[Spomin Živka Čivka z ironijo]]: haibunaste basni 
*[[Dimitrij Wolkonsky]]: [[Pustolovka]]
*[[:w:sl:Igor Zabel|Igor Zabel]]: [[Podrobnosti]]
*[[Adi Žunec]]: [[Ljubezen v goricah]]: povest iz Haloz


Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za otroke in mladino

*[[:w:sl:Ivan Malavašič|Ivan Malavašič]]: [[Bučmani, tepke in zaklad]]


====Komentar====
Komentar je napisan na podlagi kratkoprozne produkcije za odrasle.

V letu 2006 je izšlo 71 knjig,  ki sodijo v kategorijo kratke proze. Kar 41 knjig je brez avtorskih vrstnih oznak v naslovih ali podnaslovih. Med tistimi knjigami, ki imajo vrstne oznake, pa prevladuje oznaka zgodba, ki se pojavi v 2 naslovih in 11 podnaslovih, sledi ji oznaka črtica, ki se pojavi v 3 podnaslovih, oznaka pripoved se pojavi 2 podnaslovih, po dvakrat se v podnaslovih pojavijo tudi oznake povest, novela, pripovedka in basen, po enkrat pa se v podnaslovih pojavita oznaki bajka in romanca.

V tem letu so v izdajanju knjig prevladovali moški, saj je knjige izdalo 42 avtorjev in 19 avtoric. Večina avtorjev je izdala po eno knjigo, Franjo Frančič 7, Ivan Malavašič 2, dva avtorja pa sta izdala 2 knjigi (Milan Petek Levkov, Vinko Šmajs). Največ avtorjev, ki so izdali knjige v letu 2006, prihaja z območja Štajerske in osrednje Slovenije, sledijo Prekmurje, Koroška, Gorenjska in Dolenjska, nekoliko manj avtorjev prihaja z območja Primorske, najmanj pa iz Notranjske in Goriške. V tem letu sta knjigo izdala tudi dva avtorja iz Trsta. 

Založbe, pri katerih so izhajale zbirke kratke proze v letu 2006 so zelo raznolike. Največ knjig (26) je bilo izdanih v Ljubljani pri založbah: Ved (3), Forma 7 (3), Mladinska knjiga (3), Cankarjeva založba (2), Private Press (2), Literarno umetniško društvo Literatura (2), Družina (2), Karantanija (2), po 1 knjigo pa so izdale: Koščak, Škuc, Založba*cf, Schwarz, Kreslin, Littera Picta in Center za slovensko književnost. Ostale knjige pa so bile izdane v Celju pri Društvu Mohorjeva družba (9) in Grafiki Gracer (1), v Kopru pri Društvu prijateljev zmernega napredka (5), v Mariboru pri Založbi Littera (1) in Mariborski literarni družbi (2), v Slovenj Gradcu pri založbi Cerdonis (3), v Trstu pri založbi Mladika (3), v Murski Soboti pri ZKD (1) in založbi Franc-Franc (1), v Sežani pri združenju književnikov Primorske (1) in pri založbi Žbrinca (1), v Novi Gorici pri založbi Ma-no (1), v Šentilju pri založbi Nibl (1), v Kostelu pri Turistično-športnem društvu (1) in Novem mestu pri založbi Goga (1). 

V naslednjih krajih pa so izdajali samozaložniki, ki jih je skupno 13: Ljubljana (Janez Černač, Irma Jančar in Samo Ogris), Jesenice (Valentin Cundrič), Koper (Aldo Černigoj), Novo mesto (Judita Kulovec), Maribor (Irena Oman Purič), Slovenj Gradec (Ivan Rus), Depala vas (Breda Smolnikar), Velenje (Vinko Šmajs), Merezige (Nelda Štok Vojska), Tržič (Robert Vidic) in Kokrica (Jože Volarič).


====Viri====
* [http://www.cobiss.si/ Cobiss]. 9. 11. 2013.
* [[:w:sl:Wikipedija|Wikipedija]]. 9. 11. 2013.

===2007===

Seznam slovenske kratkoprozne produkcije za odrasle leta 2007

*[[Cvetka Bevc]]: [[Zgodbe iz somraka]]
*[[Dušan Bučar]]: [[Lapalije: agenti UDBE, v Polju in drugo]]
*[[Jasna Blažič]]: [[Ujemanja]]
*[[Boštjan Cvetič]]: [[Sivi svet]]
*[[Aleš Čar]]: [[Made in Slovenia]]
*[[:w:sl:Julia Doria|Julia Doria]]: [[Aidor: legenda o Griču tisočerih rož]]
*[[Iztok Geister]]: [[Lepolistje: prebiranje rumenih listov]]
*[[Tea Gorogranc]]: [[Zveza brez zveze: knjiga za žensko dušo in moški razum]]
*[[Anton Gričnik]]: [[Runo mi je pravil: življenjska pustolovščina nepozabnega črnuškega psa čuvaja]]
*[[Maruša Guzelj]]: [[Velemladci]]
*[[Janez Kajzer]]: [[Perpetuum mobile]]
*[[Milan Kleč]]: [[Samo gledam]]
*[[Sonja Koranter]]: [[Zgodba majhnega mesta]]
*[[Sonja Koranter]]: [[Zdravilo ljubezni]]
*[[Jože Križančič]]: [[Dolina spomina]]
*[[Edi Mavrič]]: [[Povodni mož in roža ljubezni]]
*[[Bojan Martinec]]: [[Skodelica kave: črtice in zgodbe --- iz spomina, praspomina, sanj in domišljije]]
*[[:w:sl:Miha Mazzini|Miha Mazzini]]: [[Trenutki spoznanja]]
*[[Ivanka Mestnik]]: [[Iz začaranega kroga]]
*[[Danilo Ogrinc]]: [[Rdeča vrtnica in Beli cvet: svetleče iskrice življenja]]
*[[Pavel Pečar]]: [[Pred zatonom življenske (!) zgode in nezgode]] 
*[[Vanja Pegan]]: [[Nebo davnega poletja(kratke zgodbe)]]
*[[Milan Petek Levokov]]: [[Paprike! Paprike!: satire in humoreske]]
*[[Milan Petek Levokov]]: [[Zgodba o Kurentu]]
*[[Peter Petrovič]]: [[Navadne stvari]] 
*[[Klemen Pisk: Pihalec]]: [[novele in kratke zgodbe]]
*[[Tone Pivec]]: [[Mavrica mladosti]] 
*[[Vasilij Polič]]: [[Zgodbe in miti iz Dupljaka: moja XIV]]
*[[Andrej Predin]]: [[Na zeleno vejo]]
*[[Marjanka Rebula]]: [[Vas na jasi in druge čudne zgodbe]] 
*[[Ivan Sivec]]: [[Prvi kranjski ropar: povest o razbojniškem življenju, čudni ženitvi in bridki smrti Anžeta Koširja, imenovanega Hudi Kljukec]] 
*[[Eva Slivka]]: [[Nikoli več]]
*[[Barica Smole]]: [[Reka slezenaste barve]]
*[[Breda Smolnikar]]: [[Ko se tam gori olistajo breze]]
*[[Tone Svetina]]: [[V kraljestvu zlatoroga: lovske črtice in zgodbe]]
*[[Vinko Šmajs]]: [[Skriti dnevnik]]
*[[Aleš Šteger]]: [[Berlin]]
*[[Andrej Šušteršič]]: [[Jarem pisanih predstav]]
*[[Marjan Tomšič]]: [[Bužec on, bušca jest in druge smešnoresne zgodbe]]
*[[Jože Topolovec]]: [[Njena pustolovščina: v hvaležen spomin sestri, ki mi je 25 let gospodinjila]]
*[[Doris Tudor]]: [[Kaj novega pod soncem?: zgodbe za 5', 10' in 15]]
*[[Viktorija Vento in Karmen Gentile]]: [[Zmaga prijaznega, karmičnega vetra: zgdbe lezbijke Helene]]
*[[Zlatko Verzelak]]: [[Sodobna guvernanta]]
*[[Maks Vezovnik]]: [[Zgodbe, ki jih je pisal čas]]
*[[Milan Vincetič]]: [[Talon]]
*[[Iztok Vrhovec]]: [[Slovo: zgodbe iz one strani]]
*[[Karolina Vrtačnik]]: [[Super mami z napako]]
*[[Egist Zagoričnik]]: [[Hard core cafe: (erotična zgodba)]]
*[[Jan Zorec]]: [[Sledni psi resnice: izbor kratkih zgodb: (1987-2003)]]
*[[France Žagar]]: [[Na sončni strani šole: iz zapiskov profesorja slovenskega jezika]]
*[[Adi Žunec]]: [[Ne joči, Lizika! In druge zgodbe svojega časa]]


====Komenar====

V letu 2007 je izšlo 51 knjig, ki sodijo v kategorijo kratke proze za odrasle. Knjige so večinoma brez avtorskih vrstnih oznak v naslovu ali podnaslovu (takšnih del  je 29). Med avtorskimi vrstniki oznakami prevladuje oznaka zgodba (16). V naslovih se pojavijo še naslednje vrstne oznake: kratka zgodba (2), satire in humoreske (1), povest (1), novele in kratke zgodbe (1) in legenda (1). 
V izdajanju knjig prevladujejo moški avtorji, ki jih je 35, ženskih avtoric pa je 14. Pri dveh izdajah se pojavi več avtorjev. Večina avtorjev je izdala po eno knjigo, po dve knjigi sta izdala dva avtorja: Sonja Koranter  (Zgodba majhnega mesta, Zdravilo ljubezni) in Milan Petek Levokov  (Paprike! Paprike! Satire in humoreske, Zgodba o Kurentu). 
Leta 2007 je bilo največ knjig izdanih v Ljubljani (22) pri založbah: Cankarjeva založba (3), založba Karantanija (2), Študentska založba (3), založba Schwarz (2), Ved (2), pri ostalih založbah pa po ena knjiga: KUD France Prešeren, Atelje, galerija, knjigarna Julia Doria, Otroci, Sanje, Nova revija, Modrijan, Založba 2000, Littera picta, Amalietti &amp; Amalietti in Kmečki glas.  V Mariboru je izšlo 5 del, in sicer dve deli pri Slomškovi založbi in po eno delo pri Unigrafici Maribor, Mariborski literarni družbi in Mariborski študentski založbi Litera.  V Celju je  izšlo eno  delo pri Celjski Mohorjevi družbi , dve deli pa sta izšli  pri Grafiki Gracer. V Novem mestu sta prav tako izšli dve deli (obe pri založbi Goga), enako v Kopru (eno delo pri Zavodu za favnistiko in drugo pri Caprisu), Slovenj Gradcu (obe deli pri založbi Cerdonis)  in Brežicah (obe deli pri založbi Utrip). Po eno delo je izšlo v Novi Gorici (Educa), v Gorici (Goriška Mohorjeva družba), Velenju (Knjižnica Velenje) in v Rogatcu (Oznanjenje).  V samozaložbi je izšlo 10 del: po eno delo v Slovenj Gradcu, Slovenski Bistrici, Gornjem Gradu, Spodnjih Škofijah in Kopru. V Ljubljani in Kranju pa sta izšli po dve deli. Eno delo je izšlo pod psevdonimom (pravo ime Brede Smolnikar je Breda Marija Zorec). 
Prevladovali so avtorji iz osrednje Slovenske regije, sledili so jim štajerski, nato gorenjski in primorski avtorji. Manj je bilo avtorjev iz dolenjske regije, ki jim sledijo koroški avtorji. Najmanj je bilo avtorjev iz tržaškega in prekmurskega območja.  
====Viri====
* [http://www.cobiss.si/ Cobiss]. (21.11.2013)
* [[:w:sl:Wikipedija|Wikipedija]]. (21.11.2013)

==2008==

Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za odrasle

*[[:w:sl:Arko Andrej|Arko Andrej]]: [[Nevsakdanjosti]]
*[[Bertoncelj Anita]]: [[Pisma iz Mostarja]], [[Zgodbe iz knjižnice]], [[Knjižnica kot moj 3. prostor]]
*[[:w:sl:Bevk France|Bevk France]]: [[Suženj demona]]
*[[Bezlaj Boštjan]]: [[Nesebičen dogodek]]
*[[:w:sl:Bizjak Bojan|Bizjak Bojan]]: [[Tkivo časa]]
*[[Boben-Bardutzky Darja]]: [[Kurja šola, mačja šola]]
*[[:w:sl:Bohinjec Peter|Bohinjec Peter]]: [[Zaigrana vas: narodni motiv iz XVIII. stoletja, zgodbe v Puštalu, njega gospodi in raji]]
*[[Conte Rok]]: [[Krvavi fan club]]
*[[Cvetič Boštjan]]: [[Mozaik senc]]
*[[Čarni Srečko]]: [[V zavarovalnici se vedno je, je in se bo: zavarovalniške zgodbe]]
*[[:w:sl:Frančič Franjo|Frančič Franjo, Gaberc Slavko, Pirnat Veso]]: [[Edicija Tris]]
*[[Frančič Franjo]]: [[Kam se skrijejo metulji pred dežjem]]: izbrane kratke proze
*[[Frančič Franjo]]: [[Meseno spoznanje]]: erotične zgodbe (izbrane)
*[[Fujs Andreja]]: [[Trije vzdihi ob svečah]]
*[[Jeršek Marjetka]]: [[Akvamarinski prehod: roman o intuiciji in ljubezni, ki hkrati pomeni pustolovščino raziskovanja samega sebe]]: vilinska pravljica
*[[Kaltnekar Zdravko]]: [[Resno in manj resno o resnih stvareh]], [[O grehih in še kaj]]
*[[Klemenčič Jakob]]: [[Bratovščina sivega goloba]]
*[[Klopčič-Casar Ivanka]]: [[Tretji polčas]]
*[[Koleša Sebastijan]]:[[100 zgodb iz vaše soseske, zbirka erotičnih zgodb]]
*[[Komidar Danica]]: [[Katičin rožni venec]]: ljudska pripoved
*[[Kosmač Tomaž in Trušnovec Gorazd]]: [[Punk is dead]]
*[[Košir Stanko]]: [[Iz podstrešja]]
*[[:w:st:Kovič Kajetan|Kovič Kajetan]]: [[Mala nebesa]]
*[[:w:st:Kramolc Ted|Kramolc Ted]]: [[Sol v grlu]]
*[[Lapuh Nikolaj]]: [[Sence v svetlobi lovčeve duše]]
*[[Likar Minka Marija]]: [[Sopotnik v svojem avtu]]
*[[Livijen Jože]]: [[Zadimljeni spomini: iz življenja Romov]]
*[[:w:sl:Lemaič Vesna|Lemaič Vesna]]: [[Popularne zgodbe]]
*[[Lenček Marina]]: [[Kruh ljubezni: biti dober kot kruh]]
*[[:w:sl:Makuc Andrej|Makuc Andrej]]: [[Šolniški kruh]]
*[[Mehkonc Tomaž, Lozar Gregor, Šinko Sabina]]: [[Stražar]]
*[[Mencinger Majda]]: [[Tujost]]: črtice
*[[:w:sl:Möderndorfer Vinko|Möderndorfer Vinko in Ciril Zlobec]]: [[Vsakdanja spominjanja]]: zgodbe
*[[Möderndorfer Vinko]]: [[Kino dom: zgodbe nekega kina]]
*[[Mučič Niko]]: [[Takoradi: mornarska štorija Nikole Mučiča]]
*[[:w:sl:Novak Bogdan|Novak Bogdan]]: [[Življenje na Marsu]]: kratke zgodbe, [[Ljubezenske zgodbe]]
*[[Oršanič Tea, Randl Stane, Pollick Matej]]: [[Pisma mojim dragim]]
*[[:w:sl:Boris_Pahor|Pahor Boris]]: [[Grmada v pristanu]]
*[[Palir Zmaga]]: [[Nasuti drobiž]]
*[[Pavletič Bojan]]: [[Vrhovi v megli]]
*[[Pečelin Matevž]]: [[Na tem ljubem svetu so stvari]]: izbrana besedila
*[[Pirnat Veso]]: [[To je moja stvar]]
*[[Pivec Maruša]]: [[Skupaj]]
*[[Polajnar Gojmir]]: [[Atlantis]]
*[[:w:sl:Pregl Sanja|Pregl Sanja]]: [[Zgodbe iz drugega nadstropja]]
*[[Premrl Pavel]]: [[Pripovedi: pripovedi židov Aškenazov, Trga svetega (Vipave)]]
*[[:w:sl:Rezman Peter|Rezman Peter]]: [[Skok iz kože]]
*[[Roglič Ksenija]]: [[Krik življenja]]
*[[Skledar Štefan]]: [[Antolinovo vstajenje]]
*[[Slabe Marjan in Tereza Prešeren]]: [[Iverje]]
*[[Slevec Marijan]]: [[Zakrite resnice]]: kratke zgodbe, umazanije, ki so jih videle oči med 2. svetovno vojno in po njej
*[[Srčič Marjana]]: [[Je ljubezen greh?]]: zbirka novel
*[[Stepančič Lucija]]: [[Prasec pa tak]]
*[[Sukič Nataša]]: [[Otroci nočnih rož]]: kratke zgodbe
*[[:w:sl:Svetina Peter|Svetina Peter]]: [[Antonov cirkus]]
*[[Šega Ivan]]: [[Ljudje pod Boncarjem]]
*[[Šega Vanda]]: [[Vezenje kroga]]
*[[Šribar Renata]]: [[Afekti in sentimenti]]
*[[:w:sl:Štern Artur|Štern Artur]]: [[Guk: metabiozgodbice in fakultativna pobarvanka za štiriletnike in nadaljno živad]]
*[[:w:sl:Šturm Milica|Šturm Milica]]: [[Skrivnost sobane št. 9]]
*[[Šuštar Antonija]]: [[Razhojene poti]]: pripovedi
*[[:w:sl:Tavčar Zora|Tavčar Zora]]: [[Kroži, kroži galeb]]: kratke humoreske, dramske humoreske
*[[:w:sl:Tratnik Suzana|Tratnik Suzana]]: [[Česa nisem nikoli razumela na vlaku]]
*[[:w:sl:Turnšek Metod|Turnšek Metod]]: [[Naš rod v krčih: zamejske novele]], [[Na Višarjah zvoni: roman]]
*[[Valenčič Tamara]]: [[Gretina igra]]
*[[Verzelak Zlatko]]: [[Sodobna guvernanta]]
*[[:w:sl:Volarič Zlata|Volarič Zlata]]: [[Zmeda s hrastom, zgodbe in pravljice]], [[Modra prica, zgodbe]], [[Konec v sreči (zgodbe)]], [[Izpolnjena želja (zgodbe)]], [[Ona ve]], [[Rdeče jabolko (zgodbe)]], [[Tonkina zgodba]], [[Razočarani Milivoj]]
*[[Volarič Zlata in Jože]]: [[Modrovijolični pogled]], [[Otrok na pragu]], [[Oglarji]], [[Sosedovo hrepenenje]], [[Očarljiva snaha]], [[Koraki za očetom]], [[Ljubezen brez ovir]], [[Korak do sreče]],[[Obožujem kužke]], [[Iskanje polovice]], [[Bodica ljubosumja (zgodbe)]]
*[[Volarič Jože]]: [[Čivkanje v sodobnosti, o sodobnosti za sodobnost]]: esejistično aforistična hajbunasta basen
*[[Žugelj Tjaša]]: [[Vsepovsod je ljubezen]]

Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za otroke in mladino

*[[:w:sl:Gozvoda Nejc|Gozvoda Nejc]]: [[Vevericam nič ne uide]]
*[[:w:sl:Kleč Milan|Kleč Milan]]: [[Bambi]]
*[[Pajer Majda]]: [[Kaj ima Rdeča Kapica v Košari]]
*[[Pogorevc Pavlina]]: [[Na lovu za dudo]]
*[[:w:sl:Šinigoj Damijan|Šinigoj Damijan]]: [[Očkov kotiček 2]]
*[[Volarič Jože]]: [[Domišljivci s pravljicami v svet]]: pravljice

==Komentar==

Leta 2008 je bilo v celoti napisanih 97 del (v knjigah je bilo več krajših zgodb, oblikovano kot zbirke), od tega 6 za otroke in mladino, torej 91 za odrasle. Med avtorji so prevladovali pisatelji moškega spola, bilo jih je 49, ženskih pisateljic je bilo 31. Skupno število avtorjev je bilo 80. Avtorji po večini prihajajo iz območja osrednje Slovenije (Ljubljana in okolica), sledi Štajerska in Prekmurje, nato se Primorska in ostale slovenske pokrajine. V glavnini so avtorji izdajali po eno knjigo, so pa tudi nekateri, ki so izdali po več del. To so Volarič Jože (13), Volarič Zlata (20), Frančič Franjo (3), Möderndorfer Vinko (2). Natanko 83 del ne vsebuje avtorske vrstne oznake v naslovu ali podnaslovu, med ostalimi pa prevladuje oznaka zgodba (6), kratka zgodba, pripoved in štorja, ki jih najdemo v naslovih. V podnaslovih prevladujejo oznake zgodbe (8), erotične zgodbe, črtice, kratke zgodbe, zbirke novel, zamejske novele, pravljice, kratke in dramske humoreske in roman. Leta 2008 je v Ljubljani izdalo svoja dela kar triintrideset avtorjev pri založbah Nova revija, KATR, Sekcija za splošne knjižnice v zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, Škuc, Zavod za kulturno in publicistično dejavnost Vladimira Rejc, Tuma, Korotan, Mladinska knjiga, Genija, Društvo za samopomoč in pomoč brezdomcem, Cankarjeva založba, Forum, Študentska založba, Slomškova založba. V Mariboru je izado svoja dela sedem avtorjev pri založbah Ostroga, Mariborska literarna združba, Slomškova založba, Literra. V Celju so idali svoja dela štirje avtorji pri založbi Mohorjeva družba. Prav tako so pisatelji izdajali v Novem mestu (Goga), Žirih (Pegas international), Sežani (KTD-Vrabec, Združenje književnikv Primorske), Izoli (Padma), Slovenj Gradec (Cerdonis), Kopru (Fontana), Šmarješke Toplice (Stella), Gorenja vas (KUD Trata), Račah (Grafis), Murski Soboti (Franc-Franc, Društvo za izobraževanje za tretje življensko obdobje), Žovče (Zasebna knjižnica Antolin-Omen. Mnogi pisatelji so tudi samozaložniki, le-teh je dvaindvajset in so izdajali v Kokrici, Kopru, Žirovici, Matruljeku (Gozd Matruljek), Ljubljana, Preserje, Kočevje, Domžale, Kranj, Šemič, Sadražica, Bled, Celje, Maribor in Slovenska Bistrica. 

====Viri====
* [http://www.cobiss.si/ Cobiss]. (21.11.2013)
* [[:w:sl:Wikipedija|Wikipedija]]. (21.11.2013)


===2009===

Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za odrasle

*[[Uroš Ahčan]]: [[Orlove sanje]]
*[[:w:sl:Bojan Bizjak|Bojan Bizjak]]: [[Iskanja]]
*[[:w:sl:Andrej Blatnik|Andrej Blatnik]]: [[Saj razumeš?]]
*[[Vida Bošnjak Logar]]: [[Potovanja]]: V znamenju ljubezni
*[[Vida Bošnjak Logar]]: [[Potovanja]]: V znamenju skrivnosti
*[[Vida Bošnjak Logar]]: [[Potovanja]]: V znamenju novega rojstva
*[[Tina Bregant]]: [[Rdeči čeveljci]]
*[[Matjaž Brulc]]: [[Kakor da se ne bi zgodilo nič]]
*[[Dušan Bučar]]: [[En sam dan]]
*[[:w:sl:Mare Cestnik|Mare Cestnik]]: [[Postaja]]
*[[Tita Cvetkovič]]: [[Pa mirna Bosna]]
*[[Doris Černe]]: [[Sikomora]]: impresionistično-lirična proza
*[[Simon Emri]]: [[Svetel žarek]]
*[[:w:sl:Franjo Frančič|Franjo Frančič]]: [[Angeli, demoni in kurbe]]
*[[:w:sl:Franjo Frančič|Franjo Frančič]]: [[Sugar baby love]]
*[[Toni Gašperič]]: [[Življenje je eno samo porivanje]]
*[[Borut Golob]]: [[Smreka bukev lipa križ]]: domačijska povest z motorno žago in srečnim koncem
*[[Uroš Grabner]]: [[Sprehodi – za dni, ki dišijo po tebi]]
*[[Tina Grandošek]]: [[Draga Tina]]
*[[Nina Hočevar]]: [[Preprosto mogoče]]: dnevnik majhnih čarovnij življenja
*[[Erna Hölzl]]: [[Med gozdovi]]
*[[Jože Horvat]]: [[Dvojni svet]]: heidelberška zgodba 1967/68
*[[Tim Horvat]]: [[Iskalci izgubljenih mest. Zaklad Triglava]]
*[[:w:sl:Drago Jančar|Drago Jančar]]: [[Dve sliki]]
*[[:w:sl:Drago Jančar|Drago Jančar]]: [[Prerokba]]
*[[:w:sl:Drago Jančar|Drago Jančar]]: [[Zalezovanje človeka]]
*[[:w:sl:Drago Jančar|Drago Jančar]]: [[Zoževanje prostora]]
*[[Tomaž Janežič]]: [[Oko oblasti]]
*[[Stanko Jost]]: [[Srčne besede]]: literarni utrinki
*[[:w:sl:Janez Kajzer|Janez Kajzer]]: [[V temnih, nemirnih nočeh]] : realni kristaliti
*[[Florian Klauser, Matjaž Payrits]]: [[Pripravimo petsto gramov skute, dve jajci, trideset dekagramov moke, žličko soli in približno dvanajst marelic (lahko so sveže ali zamrznjene)]] 
*[[Janko Kleibencetl]]: [[Zgodbe strica Jančija]]
*[[:w:sl:Jana Kolarič|Jana Kolarič]]: [[Lutke iz Ljubimora]]
*[[:w:sl:Jana Kolarič|Jana Kolarič]]: [[Kratke o šibkih]]
*[[:w:sl:Nataša Konc Lorenzutti|Nataša Konc Lorenzutti]]: [[Jezik molka in druge zgodbe]] 
*[[Leonard Kovač]]: [[Marcelinov zaklad]] : povest med starim in srednjim vekom
*[[Manka Kremenšek Križman]]: [[Dvoriščna okna]]
*[[Pavel Krnc]]: [[Povest o ljudeh pod Záplazom]]: Marija nič ne pozabi
*[[Nani Kušar]]: [[Pod stražnim vrhom]]
*[[Nani Kušar]]: [[Ukradena sreča]]
*[[Nani Kušar]]: [[Ljubezen na razpotju]]
*[[Nani Kušar]]: [[Huda kri]]: povest
*[[Nani Kušar]]: [[Materina bolečina]]: povest
*[[:w:sl:Mirana Likar Bajželj|Mirana Likar Bajželj]]: [[Sobotne zgodbe]]
*[[Janko Lorenci]]: [[Šepetanje zbora]]
*[[Gregor Lozar]]: [[Spačene]]
*[[Andrej Lupinc]]: [[Mala šola muharjenja (in drugi napotki) ter kratke zgodbe (in ribji katekizem)]]
*[[:w:sl:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]]: [[Ko dozori jerebika]]
*[[:w:sl:Boris Pahor|Boris Pahor]]: [[Grmada v pristanu ]]: novele
*[[Olga Pirih]]: [[Na drugi strani]]
*[[Stane Randl, Tea Oršanič]]: [[Naprava za iskanje smisla]] 
*[[:w:sl:Gregor Rozman|Gregor Rozman]]: [[Crux.ansata]] 
*[[Magda Saksida]]: [[Bejžmo pogledat stidenčk]]
*[[Lojze Selič]]: [[Zgodbe iz moje vasi]]
*[[:w:sl:Breda Smolnikar|Breda Smolnikar]]: [[Zagledala ga je, kako pleza po zunanji strani dimnika navzgor, oprijemajoč se skrbno in počasi železnih prečk, ki so v enakomernih presledkih izginjale proti vrhu visoko pod nebo, trdno zabite v rdečo opeko]]: erotična zgodba
*[[Miomira Šegina]]: [[Skozi rdečo]] 
*[[Vinko Šmajs]]: [[Pokošeno klasje]]
*[[Irena Štusej]]: [[Punčka]]
*[[:w:sl:Suzana Tratnik|Suzana Tratnik]]: [[Dva svetova]]
*[[:w:sl:Metod Turnšek|Metod Turnšek]]: [[Domače stezice]] : od Drave do Jadrana
*[[:w:sl:Metod Turnšek|Metod Turnšek]]: [[Božja planina]]: zgodovinska višarska povest
*[[:w:sl:Orlando Uršič|Orlando Uršič]]: [[Sadovnjak]]
*[[:w:sl:Milan Vincetič|Milan Vincetič]]: [[Pobeglo morje = Vujšlo mordje]]
*[[Jože Volarič]]: [[Davek na zvedavost]]: haibunasti eseji, zgodbe in humoreske
*[[Jože Volarič]]: [[Mobilni telefon in nataliteta]]: haibunasti eseji, zgodbe in humoreske
*[[Jože Volarič]]: [[Noge so za hojo, glava naj izbere smer, ki vodi do cilja]]: zgodbe, eseji in še kaj
*[[Jože Volarič]]: [[Virtualno drevo]]: haibunaste zgodbe
*[[Jože Volarič]]: [[Morilec v raznih oblikah]]: haibunaste zgodbe
*[[Jože Volarič]]: [[Mogoče ni vedno prijetno biti učitelj --- je pa včasih koristno --- ]]: haibunaste zgodbe
*[[Jože Volarič]]: [[Zjutraj sem že rezgetal]]: haibunaste zgodbe
*[[Jože Volarič]]: [[Angeli se igrajo]]: haibunaste zgodbe
*[[Jože Volarič]]: [[Pusti, naj misli pišejo zgodbe]]: kratke zgodbe
*[[:w:sl:Zlata Volarič|Zlata Volarič]]: [[Udarec usode in druge zgodbe]]: življenje mi je pisalo zgodbe
*[[:w:sl:Zlata Volarič|Zlata Volarič]]: [[Nezaželene stranpoti]]: ljubezenske zgodbe
*[[:w:sl:Zlata Volarič|Zlata Volarič]]: [[Naročje beline]]: ljubezenski roman in zgodbe


Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za otroke in mladino

*[[:w:sl:Iztok Geister|Iztok Geister]]: [[Zverinice iz Nadiških dolin]]
*[[Nani Kušar]]: [[Veronika]]: mladinska povest
*[[:w:sl:Marica Nadlišek Bartol|Marica Nadlišek Bartol]]: [[Amerika in druge zgodbe o mojih otrocih]]
*[[Pavlina Pogorevc]]: [[Kadet in avtomobilski Škrat]]
*[[Gregor Pucelj]]: [[Moker]]
*[[Marta Satler]]: [[Hišica z dvema oknoma]]

====Komentar====

Leta 2009 je bilo izdanih 81 del, od tega 6 del za otroke in mladino. Po analizi seznama za odrasle lahko napišem, da so prevladovali predvsem moški avtorji, saj jih je bilo 55, žensk pa 20, skupaj torej 75 avtorjev. Po pokrajinski pripadnosti avtorjev prevladuje Štajerska, takoj za njo ji sledi osrednjeslovenska regija, nekoliko manj jih prihaja z Gorenjske, Primorske in Dolenjske, najmanj pa iz Prekmurja in s Koroške. Med njimi je 7 oseb, ki so izdale po več kot eno delo in sicer 2 deli sta izdala Franjo Frančič (Ljubljana) in Jana Kolarič (Maribor), 3 dela sta izdali Zlata Volarič (Kranj) in avtorica trilogije Vida Bošnjak Logar (Hrastnik), avtor 4 del je Drago Jančar, sledi mu Nani Kušar s 5 deli, kar 9 del pa je izdal Jože Volarič (Kranj). Natanko 49 del ne vsebuje avtorske vrstne oznake v naslovu ali podnaslovu, med ostalimi pa prevladuje oznaka zgodba, ki jo najdemo v  13 podnaslovih in 8 naslovih, sledi ji povest v 5 podnaslovih in 1 naslovu, oznaki novele in roman pa se pojavita le v 1 podnaslovu. 
V letu 2009 je 28 avtorjev izdalo knjige pri založbah v Ljubljani (Katr, LUD literatura, Mladinska Knjiga, *cf, Modrijan, Pantea, Gimnazija Bežigrad, Založniški atelje Blodnjak, Tuma, Salve, Družina, Cankarjeva založba, Študentska založba, Avantgar, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Društvo Srpska zajednica, Škuc), 7 avtorjev v Celju (Celjska Mohorjeva družba, Grafika Gracer), 4 v Mariboru (Mariborska literarna družba, Litera), 2 v Kopru (Fontana, Capris), 2 v Murski Soboti (Evangeličanska cerkev, Društvo Argo) in Novemu mestu (Goga), po eden pa v Radovljici (Didakta), Prevaljah (TA2 9ROUP) in Velenju (Univerza za III. življenjsko obdobje). Med avtorji je tudi 10 samozaložnikov iz naslednjih krajev: Kokrica (Jože Volarič, Zlata Volarič), Dornberk (Magda Saksida), Ajdovščina (Stane Randl), Ljubljana (Nani Kušar, Tomaž Janežič, Dušan Bučar, Tim Horvat), Metlika (Toni Gašperič) in Hrastnik (Vida Bošnjak Logar).


===2010===

Seznam slovenske kratkoprozne produkcije za odrasle

*[[Bea Baboš Logar]]: [[Mala ulica]]: črtice
*[[Cvetka Bevc]]: [[Polomljeni vilin]]
*[[Tina Bilban]]: [[Interferenca]]
*[[Bojan Bizjak]]: [[Kaplje časa]]
*[[Tone Brulc]]: [[Šepetanje škratov]]: črtice iz argentinskih logov z dolenjskim pridihom
*[[Janez Černač]]: [[Večna lovišča in nove zapovedi, hardigata na homo!]]: zelena zaveza
*[[Uroš Gabrijelčič]]: [[O Harryju in Jakobu]]: zgodbe za manj odrasle odrasle
*[[Mihaela Hojnik]]: [[Maločudnice]]
*[[Gaja Hren]]: [[Mrtvaški prt]]
*[[Gaja Hren]]: [[Nevidno]]
*[[Franc Jeza]]: [[Zakasnela pomlad in druge kratke zgodbe]]
*[[Martin Kerin]]: [[Nedokončana zgodba ali Prekratek dan]]
*[[Nina Kokelj]]: [[Slamnata dežela]]: arhetipski fragmenti enega življenja pod Edinim soncem
*[[Milojka Komprej]]: [[Kot žaba na avtocesti]]
*[[Dragica Košir]]: [[Preklapljanje življenja]]
*[[Lado Kralj]] : [[Kosec koso brusi]]
*[[Mirko Kumer]]: [[Da bi sonce posijalo]]
*[[Nani Kušar]]: [[Andrejev Nejček]]: povest
*[[Nani Kušar]]: [[Eva]]: povest
*[[Nani Kušar]]: [[Vanda]]: povest
*[[Dare Likar]]: [[Kovač je dec]]
*[[Svetlana Makarovič]]: [[Saga o Hallgerd]]
*[[Andrej Makuc]]: [[Antigonce ali Klijini oključki]]
*[[Miha Mazzini]]: [[Duhovi]]
*[[Milena Mohorič]]: [[Zgodbe iz tridesetih let]]
*[[Andrej Morovič]]: [[In si tu]]
*[[Vinko Möderndorfer]]: [[Plava ladja]]
*[[Ana Novak]]: [[Pletenica]]: povesti
*[[Majda Pajer]]: [[Magdalence]]
*[[Danica Pardo]]: [[Drobižnice]]
*[[Rebeka Pevec]]: [[Prihodnosti nasproti]]
*[[Vasilij Polič]]: [[Himalaja strasti]]: kratke vročične
*[[Peter Rezman]]: [[Nujni deleži ozimnice]]
*[[Jakob Renko]]: [[Rojen je bil v mestu Trstu]]: črtice
*[[Edo Rodošek]]: [[Naivnež]]: avtobiografski zapisi
*[[Roman Rozina]]: [[Relativnostni triptih z vrtnico]]
*[[Ernest Ružič]]: [[Portret]]: povest: [[Das Portrait]]: Ezrählung
*[[Breda Smolnikar]]: [[Veliki slovenski tekst]]
*[[Jože Sevljak]]: [[Kot kamen, kot dež]]
*[[Robert Simonišek]]: [[Melanholična zrenja]]
*[[Jože Kos Sine]]: [[Svetiš]]
*[[Alenka Steindl]]: [[Zgodbe iz maminega albuma]]
*[[Urška Sterle]]: [[Večno vojno stanje]]
*[[Dušan Šarotar]]: [[Nostalgija]]
*[[Marija Ševidy]]: [[Samo luč ugasnem]]
*[[Ivan Šega]]: [[Ona in ona in on]]
*[[Vinko Šmajs]]: [[Mama, rad te imam]]
*[[Jaka Tomc]]: [[Manični poet]]: Zgodba maničnega depresivca
*[[Jaka Tomc]]: [[Zgodba o Davidu Locku]]
*[[Jože Topolovec]]: [[Jože in Domen in Legenda o oznanjenju]]
*[[Jože Volarič]]: [[Besede pripoveduje (!) zgodbe]]: kratke zgodbe: [[Reči pričaju priče]]: priče
*[[Jože Volarič]]: [[Najkrajše kratke zgodbe iz drobtinic vsakdana]]: 101 zgodba: [[Najkraće kratke priče iz mrvica svakodnevice]]: 101 priča
*[[Jože Volarič]]: [[Vsakdan piše zgodbe]]: kratke zgodbe: [[Svakodnevnica piše priče]]: priče
*[[Iztok Vrhovec]]:[[Odbleski]]: kratka proza 1990-2010
*[[Anita Zupanc]]: [[Popolna gospodična]]

Seznam kratkoprozne produkcije za otroke in mladino

*[[Mate Dolenc]]: [[Maščevanje male ostrige]]
*[[Benjamin Gracer]]: [[Veliki (u)lov na poti v Kačur(o)monijo]]
*[[Pavlina Pogorevc]]: [[Po zdravilo na Pohorje]]
*[[Irena Oman Purič]]: [[Bela pravljica o ljubezni]]
*[[Damijan Stepančič]]: [[Dama z železnim ugrizom in druge zgodbe]]
*[[Suzana Tratnik]]: [[Zafuškana Ganca]]

===Komentar===

V letu 2010 je izšlo 55 kratkoproznih del za odrasle ter 6 za otroke in mladino. Večina od njih (30) nima avtorskih vrstnih oznak v naslovih in podnaslovih. Med tistimi knjigami, ki imajo avtorske vrstne oznake, prevladuje oznaka zgodba, ki jo najdemo v 8 naslovih in dveh podnaslovih, sledi povest, ki jo najdemo v 5 podnaslovih, oznaka črtice pa se nahaja v 3 podnaslovih. Ostale oznake se pojavijo po enkrat. V naslovih so to tekst, saga in triptih, v podnaslovih pa fragmenti, kratke vročične, lingvistični kabaret in avtobiografski zapisi. Leta 2010 je svoje knjige objavilo 48 avtorjev, od tega 20 žensk in 28 moških. Avtorji prihajajo iz različnih pokrajin. Največ jih je iz Štajerske (17), sledi Osrednjeslovenska (12), Dolenjska in Prekmurje (4), Gorenjska in Koroška (3), Primorska (2) ter Notranjska (1). Dva avtorja sta zamejca. Eden prihaja iz Trsta, drugi pa je argentinski Slovenec in trenutno živi  v Buenos Airesu. Med vsemi avtorji je 9 samozaložnikov, ki so izdajali v naslednjih krajih: v Ljubljani (Edo Rodošek, Nani Kušar in Alenka Steindl), v Trstu (Jakob Renko), v Premu (Danica Pardo), v Zagorju ob Savi (Roman Rozina),  v Bakovcih (Ana Novak) ter na Kokrici (Jože Volarič). Delo Brede Smolnikar je bilo brez navedbe kraja izdaje. Največ knjig je izšlo v Ljubljani (17), nato v Mariboru (6), v Novem mestu (5), v Grosupljem (3),v Celju(2) in v Slovenj Gradcu (2). V naslednjih krajih je izšla po ena knjiga: Leskovec pri Krškem, Ravni dol, Hajdina, Litija in Murska Sobota. Dve knjigi sta izšli v zamejstvu, in sicer v Gradcu in Celovcu. Večina založb je izdala po eno delo, pri naslednjih pa je izšlo več del: Študentska založba (4), Goga (3), Litera (3), Ekslibris (3) Cerdonis (2), Mladinska knjiga (2),Manični poet (2) Katr (2), Ved (2) ter Mariborska literarna družba (2).
V Ljubljani so po eno delo izdale naslednje založbe: Rex, Škuc, Littera picta, Arsem, Društvo 2000 ter Buča; v Celju Celjska Mohorjeva in Oznanjenje; v Novem mestu Zveza lovskih družin ter Private Press; v Mariboru Obzorja; v Celovcu Mohorjeva družba; v Leskovcu pri Krškem Marker 1a, odnosi z javnostmi; v Ravnem Dolu Kulturno etnološko društvo Maticova etno hiša; v Hajdini občina; v Litiji DO SEV; v Murski Soboti Franc-Franc. Med avtorji so bili štirje taki, ki so izdali več kot eno knjigo. To so: Gaja Hren, ki je izdala dve knjigi, Jaka Tomc (2), Nani Kušar, ki je izdala tri knjige ter Jože Volarič, ki je izdal prav tako tri dela.

===2011===

Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za odrasle

*[[Igor Bizjan]] : [[Ureznine]] : fragmetni o razsutju etike
*[[Ana Dragica Brodnjak]] : [[Skrinjica s spomini in drugimi skrivnostmi]] 
*[[Majda Brunšek Jarem]] : [[Zaznamovale so me]]
*[[Magdelena Cundrič]] : [[Ko polži letijo]]
*[[Aldo Černigoj]] : [[Po dnevu noč]] : drugi pa grejo naprej
*[[Julia Doria]] : [[Diamanti na tvojem dvorišču]]
*[[Bojan Foršček]] : [[Deček brez popka]] : slike iz otroštva
*[[Lidija Gačnik Gombač]] : [[Pokrajina vrtnic]]
*[[Vladimir Habjan]] : [[Čez rob]]
*[[Zora Hudales]] : [[Čoln na plitvini]]
*[[Franc Branko Janžek]] : [[Našjošt]]
*[[Franc Branko Janžek]] : [[Zgodbo ti povem]]
*[[Miha Jensterle]] : [[Semena življenja]]
*[[Milan Jezernik]] : [[Amalija iz Breginja in druge zgodbe]]
*[[Janez Jurič]] : [[V senci dedijeve hruške]] : odpisani Zepl in druge kratke zgodbe
*[[Anton Jurinčič]]: [[Življenje in samomor Sakija Sakota]]
*[[Vesna Karlin]] : [[Obžalovanje]] : resnična zgodba o nasilju v družini
*[[Karolina Kolmanič]] : [[Svetloba v srcu]]
*[[Miklavž Komelj]] : [[Sovjetska knjiga]]
*[[Darinka Kozinc]] : [[Tišina se je ugasnila]] 
*[[Mojca Kumerdej]] : [[Temna snov]]
*[[Ljudmila Lampret Conradi]] : [[Podivjana reka]]
*[[Minka Marija Likar]]: [[Mladost na preizkušnji]]: povest
*[[Milena Miklavčič]] : [[Ženske]]
*[[Franc Mulec]] : [[Graba, kdo bo tebe ljubil]] : izpoved resničnega pričevanja
*[[Majda Pajer]] : [[Mušnice so lepe]]
*[[Majda Pajer]] : [[Kaj ima rdeča kapica v košarici?]]
*[[Robert Prebil]] : [[Modri trikotnik]]
*[[:w:sl:Sebastijan Pregelj|Sebastijan Pregelj]]: [[Prebujanja]]
*[[Ana-Marija Pušnik]]: [[Pocestnik in druge zgodbe]]
*[[Franček Pušnik]]: [[Zaraščena razpotja]]: zbirka resničnih zgodb
*[[Božidar Radoš]] : [[Armbrust]]
*[[Roman Rozina]] : [[Šumijo besede domače]]
*[[Gregor Rozman]]: [[Tapkanje na mestu]]
*[[Uroš Sadek]] : [[Druge zgodbe]]
*[[Leopold Sever]] : [[Vedre dogodivščine na kako]] : 88 zgodb z bolj vesele plati
*[[Veronika Simoniti|Veronika Simoniti]]: [[Hudičev jezik]]
*[[Vinko Smajs]] : [[Vijugasta cesta po večnosti]]
*[[Barica Smole]] : [[Tri polovice jabolka]]
*[[Marko Sosič]]: [[Iz zemlje in sanj]]
*[[Jožef Škof]] : [[Mularija]] : črtice
*[[Marica Škorjanec]] : [[Potovanje s kočijo]]
*[[Nina Thomson]] : [[Ranjeni angel]]
*[[Jaka Tomc]]: [[Dandy dildo]]
*[[Tanja Vamberger]] : [[Dotiki in obljube]]
*[[Rudolf Vavpotič]]: [[Črnuški viharnik]]: moje sr(e)čne korenine
*[[Iztok Vrhovec]]: [[Kratki stiki]]
*[[Egist Zagoričnik]] : [[Seksualna svetovalnica Jakoba Novohiša]] : Hard Core Caffe
*[[Jan Zorec]] : [[Mrlič v burji]] : resnične zgodbe o izgorevanju
*[[Adi Žunec]] : [[Pod haloškim soncem]]


Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za otroke in mladino

*[[Renata Ažman]] : [[Itaq]]
*[[Sabina Buchwald]] : [[Filo in Zofija]]
*[[Helena Čujec Stres]] : [[Šepet gora]]
*[[Tanja Frumen]] : [[Insomnija]]
*[[Alja Furlan]] : [[Mama, moji punci je ime Depra]]
*[[Lučka Hostnik]] : [[Srečno novo leto]]
*[[Gaja Hren]] : [[Frankensteini nove dobe]]
*[[Mihael Macur]] : [[Mičkin breg]]
*[[Bogdan Novak]] : [[Srce izgubljenega polža]] 
*[[Olga Pavšič]] : [[Mavrični vsakdanjiki]]
*[[Jelka Peček]] : [[Rišem veliko srce]]
*[[Pavlina Pogorevc]] : [[Barvna kaša in cvetni prah, da o zmaju sploh ne govorimo]]


====Komentar====

Leta 2011 je izšlo 62 knjig, ki sodijo v kategorijo kratke proze. Za odrasle je bilo napisanih 50, za otroke in mladino pa 12 knjig. Velika večina (52 knjig) je brez avtorskih vrstnih oznak v naslovu ali podnaslovu. Med tistimi knjigami, ki pa avtorske vrstne oznake imajo, prevladuje oznaka zgodba oziroma zgodbe, ki se pojavi dvanajstkrat, od tega v 4 naslovih in 8 podnaslovih. Enkrat pa se pojavita še oznaki črtica in povest.
V letu 2011 je bilo število avtorjev kratkoproznih zbirk 60, od tega 30 žensk in 30 moških. Dva avtorja sta izdala več kot eno zbirko, Franc Brano Janžek iz Rogaške Slatine je izdal 2 zbirki, Našjošt v samozaložbi in Zgodbo ti povem, ki jo je izdala založba Ognjišče, Majda Pajer pa zbirki Mušnice so lepe in Kaj ima rdeča kapica v košarici? Največ avtorjev prihaja iz Osrednjeslovenske regije, sledijo pa ji Štajerska, Primorska, Dolenjska, Gorenjska in Notranjska. Eden izmed pisateljev živi in ustvarja v zamejstvu, Marko Sosič namreč prihaja iz Trsta.                                                                                         Največ knjig pod okriljem založb je bilo izdanih v Ljubljani (23). Založbi, ki sta objavili več zbirk sta Ved (5) in Študentska založba (3), po eno zbirko pa so izdali pri založbah Salve, Alba 2000, Genija, Lud Literatura, Publicistično društvo ZAK, Nova obzorja, Družba Piano, Lud Šerpa, Manični poet, Amalietti&amp;Amalietti, Ekslibris, Cankarjeva založba, Planinska zveza Slovenije, Atelje Doria, Modrijan in Družba Piano. V Mariboru je bilo izdanih 6 knjig, in sicer pri založbah Mariborska literarna družba (3), Litera (2) in Pivec (1). V Celju sta po eno zbirko izdali Celjska Mohorjeva družba in Grafika Gracer. V Grosupljem sta izšli dve knjigi pri založbi Ekslibris in ena pri založbi Padre. V Kopru so avtorji izdajali pri založbi Ognjišče (1), Fontana:Capris (1) in Libris (1), v Piranu pri Društvu Obzorje (1), v Novi Gorici pri založbi Educa (1), v Portorožu pri založbi Morano (1), v Zatolminu pri Stres inženiring (1), v Brežicah pri Primusu (1), v Novem mestu pri založbi Goga (1), v Škofji Loki pri ZDK (1), na Rakeku pri T&amp;O (1), v Volčah pri KD Myra Locatelli (1), v Ivančni Gorici pri Turističnem društvu (1) in v Dobu pri Domžalah pri založbi Miš (1). Ena zbirka je bila izdana izven meja Slovenije, otroška zbirka Filo in Zofija avtorice Sabine Buchwald je izšla v Celovcu pri Mohorjevi družbi.
Samozaložnikov je 14, prav toliko pa je tudi knjig, izdanih v samozaložbi. Avtorji so objavljali v 12 različnih krajih, največ avtorjev je svoje delo izdalo v Ljubljani ( Gaja Hren, Majda Brunšek Jarem, Jožef Škof), sledi Velenje (Vinko Smajs, Mihael Macur), po eno zbirko pa so objavili v naslednjih krajih: Pekre (Franc Mulec), Slovenska Bistrica (Pavlina Pogorevc), Mislinja (Majda Pajer), Kranj (Egist Zagoričnik), Celje (Zora Hudales), Koper (Jan Zorec), Josipdol (Franček Pušnik), Paneče (Miha Jensterle), Rogaška Slatina (Franc Branko Janžek).

====Viri====

* [http://www.cobiss.si/ Cobiss].  20. 11. 2013
* [[:w:sl:Wikipedija|Wikipedija]]. 20.11.2013

===2012===
*[[Nina Arlič]]: [[Zbirka zgodb izpod Zurnizipa ali pa kar tako]]&lt;br /&gt;
*[[Maruša Bajt]], [[Anja Eržen]], [[Martina Guzelj]], [[Zvonka Labernik]], [[Boris Oblak]], [[Nina Zakotnik]], [[Rok Camarello]], [[Sandra Mrlak]], [[Agata Frelih]], [[Anja Novak]], [[Tanja Stojanovič]], [[Lea Strakoš]], [[Eva Virant]], [[Denis Zupan]]: [[Avtobiografsko]]: prtljaga preteklosti
*[[Bojan Bizjak]]: [[Prah časa]]
*[[Matej Bogataj]]: [[Zaupne besede]]
*[[Metod Bohinc]]: [[Moja iskanja]]
*[[Aleksander Cepuš]]: [[Devet dni, devet noči]]: [pripoved]
*[[Aleksander Cepuš]]: [[Samski dom]]
*[[Helena Cestnik]]: [[Kristalinske čipke]]: pripovedujem, da živim
*[[Dušan Čater]], [[Mojca Kumerdej]], [[Andrej E. Skubic]], [[Suzana Tratnik]], [[Goran Vojnović]]: [[Dan zmage]]
*[[Klavdija Dajč]]: [[Psssst – a si nova?]]
*[[Janez Grm]]: [[Sinice, sablje, sladoled]]: [zbirka kratkih zgodb]
*[[Bojan Gulič]]: [[Kratke zgodbe nekega Mariborčana]]
*[[Jurij Hudolin]]: [[Na Kolodvorski ulici nič novega]]: (iz roda v rod in še naprej)
*[[Janko Jarc]]: [[Samo še pet minut]]: pehar kratkih zgodb
*[[Jasna Jurečič]]: [[Pasji dnevi]]
*[[Franci Just]]: [[Panonski književni portreti 2: Ferdo Godina: narečni literarni opus 1930–1936]]
*[[Zdravko Kaltnekar]]: [[Lovčevi spomini]]: erotika
*[[Zdravko Kaltnekar]]: [[Trije časi – tri zgodbe]]
*[[Branko Brane Kastelic]]: [[Goli v ljubezni]]: (33 zgodb in basni za odrasle)
*[[Ivanka Klopčič Casar]]: [[Krhkost dvojine]] 
*[[Tomaž Kosmač]]: [[Varnost]]
*[[Matej Krajnc]]: [[Plašč]]: povest o oblačilu
*[[Matej Krajnc]]: [[Fant po imenu Suzi ali Drugi prihod Johnnyja Casha]]: [zgodba]
*[[Pavle Krnc]]: [[Ko preproste stvari spregovorijo]] 
*[[Mojca Kumerdej]]: [[Jetrnik]]: sample translation
*[[Feri Lainšček, Peter Rezman, Dušan Dim, Esad Babačić, Jože Hudales]]: [[Jezero na robu mesta]]
*[[Vladimir Leban]]: [[Za sedmimi griči in devetimi hribi]]: pravljične in domišljijske pripovedi iz gozda trnovskega
*[[Vanja Lebar]]: [[Popolna igra]]: pripovedovanja
*[[Mirana Likar Bajželj]]: [[Sedem besed]]
*[[Dare Likar]]: [[Faca]]
*[[Danilo Lokar]]: [[Tri novele]]
*[[Irma Marinčič Ožbalt]]: [[Materina dušica]]: slike iz spomina
*[[F. Markelj]]: [[Moč svetih krav]]
*[[Silva Matos]]: [[Utrinki življenja]]
*[[:w:sl:Miha Mazzini|Miha Mazzini]]: [[Polni koledarji, prazni dnevi]]
*[[Marija Marinka Miklič]]: [[Odprta ograja]]
*[[Vinko Möderndorfer]]: [[Vaje iz tesnobe]]: enajst zgodb
*[[Karmen Murn]]: [[Na otoku]]
*[[Nina Novak Oiseau]]: [[Skozi polje cvetočega maka smo odšli v iskanje ---]]: mir, dobrota, ljubezen, sreča!
*[[Božidar Novak]]: [[Prestolnica]]: zgodbe o Evropski prestolnici kulture, Harvardu in odnosih z javnostmi
*[[Teja Oblak]]: [[Kadetke, tovornjakarice in tete]]
*[[Iztok Osojnik]]: [[Poročena na rdeče]]: (zgode in nezgode)
*[[Vanja Pegan]]: [[Štiri morske milje]]
*[[Tomaž Petauer]]: [[In večno grulijo golobi]]
*[[Slavica Pičerko Peklar]]: [[Prehajanja]]: vaš(k)e zgod(b)e
*[[Vladimir Plateis]]: [[Ali je Bog nacist?]]
*[[Marija Plemenitaš]]: [[Zgodbe s Handila]]
*[[Vasilij Polič]]: [[Koža in kri]]: moja XX.
*[[Peter Semolič]]: [[Noč sredi dneva]]
*[[Robert Šabec]]: [[Rdeča pošast]]: [kratka zgodba]
*[[Božidar Šimic]]: [[Tudi tako je življenje]]
*[[Vinko Šmajs]]: [[Posvetilo dragemu očetu]]
*[[Matjaž Štrancar]]: [[Modra droga in druge zgodbe]]
*[[Jaka Tomc]]: [[Zgodba o Davidu Locku]]
*[[Suzana Tratnik]]: [[Rezervat]]
*[[Janko Trošt]]: [[O Ribnici in Ribničanih]]: zapisi Janka Trošta = [[About Ribnica and its people]]: stories and other texts written and collected by Janko Trošt
*[[Sergej Učakar]]: [[Hudič nad blejskim zverinjakom]]: [zbirka kratkih zgodb]
*[[Jani Virk]]: [[Kar je odnesla reka, kar je odnesel dim: zgodba iz srednjega veka]]
*[[Monika Vrečar]]: [[Kdo je najel sonce]]
*[[Zdravko Zupančič]]: [[Znamenja pod kožo]]: zavodske zgodbice: dnevnik učitelja slepih in slabovidnih otrok
*[[Ivan Žigart]]: [[Kar je reka naplavila]]
*[[Ključ za dvije brave]]: (slovenačka i srpska proza danas) = [[Ključ za dve ključavnici]]: (srbska in slovenska proza danes)
*[[Kratke zgodbe iz obrobja]]
====Komentar====
Leta 2012 je izšlo 75 knjig, ki jih uvrščamo v kategorijo kratke proze. Od tega jih je 13 namenjenih otrokom ali mladini, 63 pa odraslim.  &lt;br /&gt;
Avtorsko vrstno oznako v podnaslovu nosi 25 del, 3 pa v naslovu.  Najpogosteje se pojavlja zgodba, kar osemkrat, sledita ji pripoved in kratke zgodbe/proza, obe po štirikrat, enkrat pa se pojavita avtorski vrstni oznaki povest in novela.&lt;br /&gt;
Tega leta je izdajalo 21 avtoric in 43 avtorjev, 2 deli nista podpisani in iz enega ni mogoče razbrati spola (F. Markelj). 
Avtorji, ki so izdali več kot eno knjigo so: Aleksander Cepuš (2), Zdravko Kaltnekar (2), Matej Krajnc (2), Suzana Tratnik (2 – eno samostojno in eno s soavtorji), Mojca Kumerdej (2 - eno samostojno in eno s soavtorji).
Največ avtorjev prihaja z osrednje Slovenije in Štajerske, približno enako jih je iz Prekmurja, Primorske in Dolenjske, najmanj pa z Gorenjske. 

Založbe: 
Ljubljana: Ved(3), KUD Lema (3), Študentska založba (3), Mladinska knjiga (4), JSRS za kulturno dejavnost (2); vse naslednje založbe so izdale po eno knjigo: Javna agencija za knjigo RS, LUD Literatura, Modre sanje, Škuc, Littera picta, Center za slovensko književnost, KUD Apokalipsa, Štrancar.com, Manični poet, LUD Šerpa, Eksilibris
Maribor: Litera (2), po eno pa WS in Založba KMŠ
Škofja Loka: Familija – izobraževalni in terapevtski center (1); Celovec: Mohorjeva družba (2); Nova Gorica: Educa, Melior (1); Koper: Ognjišče (1); Sežana: Kulturno društvo Vilenica (1); Murska Sobota: Franc-Franc (1); Slovenj Gradec: Cerdonis (1); Velenje: Knjižnica (1); Lokve: Društvo ljubiteljev narave Planota (1); Ajdovščina: Lavričeva knjižnica (1); Žužemberk: Osnovna šola Žužemberk  (1); Novo mesto: Goga (1) in Društvo za razvijanje prostovoljne dejavnosti (1); Dobova: KUD Franc Bogovič (1); Trbovlje: Zavod razvojna liga (1); Ribnica: JZ Rokodelski center – zavod za rokodelstvo (1); Brezovica: Šola retorike Z &amp; Z (1) Celje: Ninovela (1).&lt;br /&gt;
Nekaj pa je tudi samozaložnikov: Ljubljana:  Metod Bohinc, F. Markelj, Tomaž Petauer, Kratke zgodbe iz obrobja; Celje: Aleksander Cepuš; Maribor: Bojan Gulič; Kranj: Zdravko Kaltnekar; Murska Sobota: Vanja Lebar; Ptuj: Slavica Pičerko Peklar; Jurovski Dol: Vladimir Plateis; Dobje: Marija Plemenitaš; Ljubno ob Savinji: Božidar Šimic; Velenje: Vinko Šmajs

====Viri====
Cobiss[http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SFRM&amp;id=2230562813527942], 20. 11. 2013 &lt;br /&gt;
Wikipedija [http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran], 20. 11. 2013&lt;br /&gt;
Vanja Lebar, Popolna igra [http://www.lebarorama.si/], 20. 11. 2013&lt;br /&gt;
Božidar Novak, Prestolnica [http://about.me/Bozidar.Novak], 20. 11. 2013&lt;br /&gt;
Vanja Pegan, Štiri morske milje [http://www.vanjapegan.info/VP-stiriMorskeMilje.htm], 20. 11. 2013&lt;br /&gt;
Društvo Slovencev Triglav, Banja Luka; Predstavitev knjige Ključ za dve ključavnici[http://www.udruzenjetriglav.com/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=355%3Apredstavitev-knjige-klju-za-dve-kljuavnici&amp;catid=5%3Aizvjetaji-o-aktuelnim-deavanjima&amp;Itemid=13&amp;lang=sl], 20. 11. 2013
====Opombe====
IZVZETO: 

še v tisku:&lt;br /&gt;
Dušan Jelinčič: Dove finisce il mondo: Kjer se svet konča: monolg&lt;br /&gt;
Branko Brane Kastelic: Na polju marjetic: erotične zgodbe&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Anton Gričnik: Zgodbe moje rojstne župnije – kronika župnije, &lt;br /&gt;
Mathias Štefančič : Moje misli – tvoje sanje – razmišljanja, nasveti, pozitivne misli&lt;br /&gt;
Marija Bizjak: Ko raste Jaz – duhovne misli, pogovori z Bogom ipd.&lt;br /&gt;

preverjeno in je na seznamu: &lt;br /&gt;
Vladimir Leban: Za sedmimi griči in devetimi hribi – primerno za otroke in odrasle &lt;br /&gt;
Jože Trošt: O Ribnici in Ribničanih – urednice so zbrale Troštove kratke zgodbe in anekdote v okviru projekta Zapisana dediščina in rokodelska ustvarjalnost&lt;br /&gt;
Kratke zgodbe iz obrobja – uredil in literarno obdelal Bojah Jerlah&lt;br /&gt;
Vanja Lebar: Popolna igra – primerno za mladino, nekoliko starejše otroke; ne pa prav za otroke&lt;br /&gt;
Avtobiografsko – več avtorjev, zbirka zgodb žrtev travmatičnih ih hujših stresnih dogodkov; osebe v zgodbah imajo spremenjena imena, zato jih lahko beremo kot literaturo&lt;br /&gt;
Zdravko Zupančič: Znamenja pod kožo – zelo kratke, dnevnik učitelja&lt;br /&gt;
Franci Just: Panonski književni portreti 2 – zbirka del Francija Justa&lt;br /&gt;
Jezero na robu mesta: več avtorjev, zbornik

===2013===

Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za odrasle

*[[Darja Vesna Babič]]: [[Zgodbarnica 2012/2013]]
*[[Helena Čujec-Stres]]: [[Ostružki]]
*[[:w:sl:Marjeta Dajčman|Marjeta Dajčman]]: [[Umetniku]] : največja lepota je v hrepenenjih		
*[[:w:sl:Franjo Frančič|Franjo Frančič]]: [[Sexus pozabe]] : erotične 	
*[[Marko Golja]]: [[Morda]] 
*[[Stanka Hrastelj, Milan Kleč, Marko Sosič...]]: [[Miti naši vsakdanji]]
*[[Franc Isop]]: [[Dnevne črtice]] : dnevniški zapisi iz let 1942 do 1945
*[[Franc Branko Janžek]]: [[Ložno]]
*[[Milan Jež]]:  [[Po senu diši]]
*[[Branko Brane Kastelic]]: [[Izleti v mesenost]] : 33 zgodb in basni za odrasle
*[[Nina Kolenc]]:  [[Popotovanje - razmišljanja o košarki in življenju]]
*[[:w:sl:Matej Krajnc|Matej Krajnc]]: [[Divji zahod : vestern]] 	
*[[:w:sl:Feri Lainšček|Feri Lainšček]]: [[Mišo frajer, Janko hajer]] : zgodba iz Titovega Velenja
*[[Simona Lečnik]]: [[Slovenština in jaz]]
*[[Matjaž Lesjak]]: [[Druge zgodbe]] 	
*[[:w:sl:Florjan Lipuš|Florjan Lipuš]]: [[Poizvedovanje za imenom]]	
*[[Andrej Lupinc]]: [[Umetne muhe in druge laži]] : (ter bajke izpod gladine in pripovedke z dna)	
*[[Andrej Lutman]]: [[Kolo-vrat]] : za (s)poznavalce in (s)poznavalke
*[[:w:sl:Irma Marinčič Ožbalt|Irma Marinčič Ožbalt]]: [[Mavrice]]
*[[Milena Matko]]: [[Po poti mojega srca]]	
*[[:w:sl:Dijana Matković|Dijana Matković]]: [[V imenu očeta]]
*[[Alenka Menard]]: [[Ena čisto moja]] : duhovite zgodbice za vsak dan
*[[Cecilija Novak]]: [[Štiri zvezdice]]	
*[[:w:sl:Boris Pahor|Boris Pahor]]: [[Grmada v pristanu]] : novele
*[[Roža M. Pečnik Kertel]]: [[Zgodbe v belem, rdečem in modrem]]
*[[Ina Pličanič]]: [[Karolina maščevalka]]	
*[[:w:sl:Tomo Podstenšek|Tomo Podstenšek]]: [[Vožnja s črnim kolesom]] : kratke zgodbe	
*[[Vasilij Polič]]: [[Na polju mak]] : moja XXI.
*[[:w:sl:Slavko Pregl|Slavko Pregl]]: [[Velika skrivnostna skrivnost]]
*[[Majda Senčar]]: [[Okruški]]
*[[:w:sl:Ivan Sivec|Ivan Sivec]]: [[Triglavski kralj]]
*[[:w:sl:Breda Smolnikar|Breda Smolnikar]]: [[Pripovedka o Dursumi]] 
*[[:w:sl:Breda Smolnikar|Breda Smolnikar]]: [[Pripovedka o Ábrnci]]
*[[Jure Srdinšek]]: [[Misli neba]] 	
*[[Jaka Tomc]]: [[Zgodba o Davidu Locku]]
*[[Tomaž Troha]]: [[8 zgodb za teden dni]]
*[[:w:sl:Milan Vincetič|Milan Vincetič]]: [[Zimsko jajce]]	
*[[Marjan Žiberna]]: [[Dobri pastir in druge kratke ženske]] 	
*[[Jože Žlaus]]: [[Turki na Dednem Vrhu]]


Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za otroke in mladino

*[[Cvetka Bevc]]: [[Morda]]
*[[Aleš Kolar]]: [[Mirko in Vitko]] : teden dni v življenju Mirka Severja in Vitka Vidica
*[[Brane Mozetič]]:  [[Dežela bomb, dežela trav]] 
*[[Bogi Pretnar]]: [[Škrat.si]] : pravljična računalniška zgodba o škratospletu in pametnem psu
*[[Janja Vidmar]]: [[Otroci sveta]]


====Komentar====

V letu 2013 je bilo izdanih 45 del, od tega 40 del za odrasle in 5 del za otroke in mladino. Po opravljeni analizi celotnega seznama lahko napišem, da so prevladovali predvsem moški avtorji, saj jih je bilo 27, avtoric pa 18. Po pokrajinski pripadnosti avtorjev prevladuje osrednjeslovenska regija, nato ji sledi Štajerska in Dolenjska. Nekaj manj jih prihaja s Primorske ter Prekmurja. Med seznamom se znajde tudi avtorica rojena v Črni Gori (Breda Smolnikar) in pa zamejski avtor rojen na Koroškem (Florjan Lipuš). Vsak avtor/avtorica je izdal po eno delo, le Breda Smolnikar je izdala dve deli. Natanko 29 del ne vsebuje avtorske vrstne oznake v naslovu ali podnaslovu, med ostalimi pa prevladuje oznaka zgodba, ki jo najdemo v  4 podnaslovih in 4 naslovih, sledi ji novela in pripoved v 2 podnaslovih, oznake črtice, basni in bajke pa se pojavijo le v 1 podnaslovu. V letu 2013 je 14 avtorjev izdalo knjige pri založbah v Ljubljani (Solos, Ekslibris, Cankarjeva založba, Študentska založba, KUD Lema, Bistisk, Inkor, Demat, Littera picta, Manični poet, eBesede), 7 v Mariboru (WS, Subkulturni azil, zavod za umetniško produkcijo in založništvo, Založba Litera, Droplja, Ved), 3 v Novem mestu ( Goga, Blodnjak), 2 v Celju (Mohorjeva družba, Gracer), 2 v Kamniku (Ico), 1 v Trstu (Madika) in 1 na Dobu (Miš). Med avtorji je tudi 5 samozaložnikov iz krajev: Metlika (Marjeta Dajčman), Rogaška Slatina (Franc Branko Janžek), Trebnje (Milena Matko), Ljubljana (Roža M. Pečnik Kertel) in Grosuplje (Maja Senčar).

==Zbirke novel - kronološko==

===1980-1990===

Seznam slovenske produkcije - novele za odrasle

*[[:w:sl:Mate Dolenc|Mate Dolenc]]: [[Vloga mojih škornjev v angolski revoluciji]]: novele (1985)
*[[:w:sl:Drago Jančar|Drago Jančar]]: [[Smrt pri Mariji Snežni]]: novele (1985)
*[[:w:sl:Boris Jukić|Boris Jukić]]: [[Loreana in druge novele]] (1984)
*[[:w:sl:Danilo Lokar|Danilo Lokar]]: [[Burja pred tišino]]: izbrane novele (1982)
*[[:w:sl:Tone Peršak|Tone Peršak]]: [[Novelete]] (1981)
*[[:w:sl:Ivan Pregelj|Ivan Pregelj]]: [[Thabiti kumi]]: izbrane novele (1983)
*[[:w:sl:Milan Pugelj|Milan Pugelj]]: [[O nekoristnih ljudeh]]: izbrane novele (1990)
*[[Albin Šivic]]: [[Odisej z Dobrega polja]]: novela (1985)
*[[Edo Torkar]]: [[Jezdeci in sanjači]]: novele (1982)
*[[:w:sl:Milan Vincetič|Milan Vincetič]] in [[:w:sl:Feri Lainšček|Feri Lainšček]]: [[Za svetlimi obzorji]]: novele (1988)
*[[:w:sl:Vlado Žabot|Vlado Žabot]]: [[Bukovska mati]]: novele (1986)


====Komenar====

Med letoma 1980 in 1990 je izšlo 11 knjig, ki jih uvrščamo med kratko prozo, vse pa so pisane za odrasle.                                                                                                       

Dinamika objav po letih: največ knjig je bilo izdanih leta 1985, to je tri, dve knjigi sta izšli v letu 1982, po ena knjiga v letih 1981, 1983, 1984, 1986, 1988 in 1990, v letih 1980, 1987 in 1989 pa ni izšla nobena knjiga. Vsi avtorji so moški. Vsak je izdal samo po eno knjigo. Pojavila se je tudi knjiga z naslovom Za svetlimi obzorji, ki je delo dveh avtorjev: Milana Vincetiča in Ferija Lainščka. Pri avtorskih vrstnih oznakah v naslovu ali podnaslovu seveda prevladuje novela. Najdemo jo v desetih podnaslovih, pri eni knjigi pa se pojavi tudi oznaka noveleta in to v naslovu.  Po pokrajinski pripadnosti avtorjev prevladuje Štajerska, od koder prihajajo trije avtorji, sledijo ji Primorska, Prekmurje ter Gorenjska, vsaka s po dvema avtorjema, samo eden pa je iz Osrednjeslovenske regije in Dolenjske. 

V osemdesetih letih je bilo največ knjig izdanih v Ljubljani, in to 9, pri založbah: Mladinska knjiga (4), Državna založba Slovenije (2), Cankarjeva založba (2) in Kmečki glas (1). Ena knjiga je bila izdana v Mariboru pri založbi Obzorja in prav tako ena v Murski Soboti pri Pomurski založbi.


====Viri====

* [http://www.cobiss.si/ Cobiss].  27. 11. 2013
* [[:w:sl:Wikipedija|Wikipedija]]. 27. 11. 2013


===1991-2000===
====1991====
*[[Ivan Cimerman]]: [[Dvodomci]]: novele in črtice
*[[Marko Sošič]]: [[Rosa na steklo]]: novelete
*[[Ida Renar]]: [[Zgodbe iz Čembada]]
*[[Jan Zorec]]: [[Ljubezen in denar]]: sedem novel


*V letu 1991 so izšle 4 knjige, ki jih uvrščamo v kategorijo novele. Vsa dela so namenjena odraslim. Izdajala je ena avtorica in trije avtorji, vsi so izdali po eno knjigo. 
Založbe: ena knjiga je izšla v Trstu pri založbi Založništvo tržaškega lista, tri knjige pa v Ljubljani pri založbah Prešernova družba, P. Amaletti in Karantanija.

====1992====
/

V letu 1992 ni bilo izdano nobeno delo z oznako novela.

====1993====
*[[Jože Felc]]: [[Dom mojega doma]]: novele

V letu 1993 je izšla ena knjiga, ki jo uvrščamo v kategorijo novele. Namenjena je odraslim. Avtor je moškega spola, knjiga pa je izdana v Kopru pri založbi Lipa.
Poleg tega dela je leta 1993 izšla še ena literarna študija, izbor novel različnih avtorjev avtorja Petra Kolška in novelizacija po scenariju Sama Kuščarja.

====1994====
*[[Lidija Gačnik - Gombač]]: [[Jajce]]: novele
*[[Marjan Tomšič]]: [[Vruja]]: novele

V letu 1994 sta izšli dve knjigi, ki ju uvrščamo v kategorijo novele. Obe knjigi sta namenjeni odraslim. Izdajala je ena avtorica in en avtor.
Založbe: eno delo je izšlo v Kopru pri založbi Lipa, eno pa v Grosuplju pri založbi Mondena.
Poleg tega je leta 1994 izšla tudi literarna študija avtorja Franca Pibernika, ki je zbirka izbranih črtic in novel Franceta Kunstlja.

====1995====
*[[Dušan Jelinčič]]: [[Prazne sobe]]: novele
*[[Jani Virk]], [[Lela B. Njatin]], [[Jože Hudežek]]: [[Izza potresa]]: novele
*[[Milan Vincetič]]: [[Ptičje mleko]]: novele
*[[Milan Vincetič]]: [[Obrekovanje Kreča]]: novele

V letu 1995 so izšle 4 knjige, ki jih uvrščamo v kategorijo novele. Vse knjige so namenjene odraslim. Eno delo je izdalo več avtorjev (4), en avtor moškega spola je izdal eno knjigo, avtor Vincetič Milan pa dve knjigi. 
Založbe: eno delo je izšlo v Kopru pri založbi Lipa, eno v Grosuplju pri založbi Mondena, eno pa v Ljubljani pri založbi Aleph. 
Poleg tega so v tem letu izšle tudi 3 literarne študije: dve študiji je napisal avtor Tomo Virk, eno pa Aleksander Zorn.

====1996====
*[[Vinko Möderndorfer]]: [[Ležala sva tam in se slinila kot hudič]]: trinajst novelet
*[[Sebastijan Pregelj]]: [[Burkači, skrunilci in krivoprisežniki]]: novele

V letu 1996 sta izšli dve knjigi, ki ju uvrščamo v kategorijo novele. Obe deli sta namenjeni odraslim, avtorja pa sta oba moškega spola. Knjigi sta izšli v Ljubljani pri založbi DZS in v Grosuplju pri založbi Mondena. 
Poleg tega je leta 1996 izšla tudi literarna študija Toma Virka.

====1997====
*[[Tamara Doneva]]: [[Jutro, proga in pes]]: novele
*[[Boris Višnovec]]: [[Novele o ljubezni]]
*[[Aleksij Adrijan Loos]]: [[Novelete in miniature]]

V letu 1997 so izšle tri knjige, ki jih uvrščamo v kategorijo novele. Vse knjige so namenjene odraslim. Izdajala je ena avtorica in dva avtorja. 
Založbe: ena knjiga je izšla v Novem mestu pri založbi Dolenjska založba, eno v Ljubljani pri založbi P. Amaletti, eno delo pa je izšlo v Ljubljani v samozaložbi (Tamara Doneva – Jutro, proga in pes).
Poleg tega je leta 1997 izšla tudi literarna študija Andreja Inkreta.

====1998====
*[[Franjo Frančič]]: [[Shizo]]: novele
*[[Barbara Simoniti]]: [[Razdalje]]: novele

V letu 1998 sta izšli dve knjigi , ki ju uvrščamo v kategorijo novele. Obe knjigi sta namenjeni odraslim. Izdajala je ena avtorica in en avtor. Obe deli sta izdani v Ljubljani pri založbah DZS in Mladinska knjiga.

====1999====
*[[Sebastijan Pregelj]]: [[Cirilina roža]]: novele
*[[Primož Slapar]]: [[Novele in črtice]]

V letu 1999 sta izšli dve knjigi, ki ju uvrščamo v kategorijo novele. Obe knjigi sta namenjeni odraslim. Avtorja sta oba moškega spola. Eno delo je izdano v Ljubljani pri založbi Kmečki glas, eno pa v Kočevski reki v samozaložbi (Primož Slapar – Novele in črtice).
Poleg tega je leta 1999 izšlo tudi 8 literarnih študij različnih avtorjev (Neva Šolinc, Alenka Koron, Ana Jesenovec, Bernarda Rovtar, Janja Perko, Samo Koler, Marjan Dolgan, Aleksander Zorn).

====2000====
*[[Franček Bohanec]]: [[Odločitve]]: ljubezenske novele
*[[Nada Gabrovič]]: [[Krogi]]: novele
*[[Vinko Möderndorfer]]: [[Total: smešno grenke zgodbe]]: zbirka novel in novelet
*[[Peter Petrovič]]: [[Potovanje senc]]

V letu 2000 so izšla štiri dela, ki jih uvrščamo v kategorijo novele. Vse knjige so namenjene odraslim. Izdajala je ena avtorica in trije avtorji. 
Založbe: dve deli sta izšli v Ljubljani pri založbah Prešernova družba in Viharnik, eno delo v Novem mestu pri Dolenjski založbi, eno pa v Ravnah na Koroškem pri založbi Voranc.
Poleg tega sta leta 2000 izšli tudi dve literarni študiji novel in sicer študiji Sama Kolarja in Vinka Cudermana.

=== Seznam slovenske produkcije - novela 2001−2013 ===

====2001====

*[[:w:sl:Ivan Sivec|Ivan Sivec]]: [[Sneg v maju]]: šest življenjskih novel
*[[:w:sl:Tone Partljič|Tone Partljič]]: [[Usodna privlačnost]]: pet novel o ljudeh in živalih
*[[:w:sl:Viktor Rožanc|Viktor Rožanc]]: [[Zapuščina]]: zbirka črtic in novel

====2002====

*[[:w:sl:Milan Vincetič|Milan Vincetič]]: [[Žensko sedlo]]: novele

====2003====

/

====2004====

*[[:w:sl:Vinko Möderndorfer|Vinko Möderndorfer]]: [[Druga soba]]: novelete
*[[:w:sl:Milan Petek Levokov|Milan Petek Levokov]]: [[Ubiti vampirja]]: novele

====2005====

*[[:w:sl:Viktor Rožanc|Viktor Rožanc]]: [[Nataša in druge novele]]
*[[:w:sl:Tomaž Janežič|Tomaž Janežič]]: [[Barva laži in Novele]]

====2006====

*[[:w:sl:Zvonko Perlič|Zvonko Perlič]]: [[Rad te imam, Celje]]: novela 
*[[:w:sl:Tone Turičnik|Tone Turičnik]]: [[Obraslike]]: novele

====2007====

*[[:w:sl:Klemen Pisk|Klemen Pisk]]: [[Pihalec]]: novele in kratke zgodbe

====2008====

*[[:w:sl:Drago Jančar|Drago Jančar]]: [[Joyceov učenec]]: deset izbranih novel
*[[:w:sl:Marjana Srčič|Marjana Srčič]]: [[Je ljubezen greh?]]: zbirka novel

====2009====

/

====2010====

/

====2011====

/

====2012====

*[[:w:sl:Danilo Lokar|Danilo Lokar]]: [[Tri novele]]

====2013====

*[[:w:sl:Marjeta Dajčman|Marjeta Dajčman]]: [[Umetniku: največja lepota je v hrepenenjih]]: novela


====Komentar====

V obdobju med leti 2001 in 2013 je izšlo le petnajst (15) del, ki v naslovu ali podnaslovu nosijo avtorsko vrstno oznako novela. Med omenjenimi petnajstimi (15) deli jih enajst (11) vsebuje oznako novela in eno (1) oznako noveleta v podnaslovu in le tri (3) dela vsebujejo oznako novela v naslovu. Pojavi se sicer tudi nekaj del, ki so označena kot novele, vendar tovrstne avtorske oznake ne vsebujejo v samem naslovu ali podnaslovu. Takšna dela sem zatorej odstranila s seznama. 

Izmed del, ki sem jih sprva izločila s seznama, izstopa predvsem eno in sicer delo Tomaža Janežiča - Barva laži in Novele, ki v samem naslovu sicer nosi oznako novela, vendar pa gre dejansko za psihološki roman in ne za novelo, zatorej na prvi pogled ne sodi na naš na seznam slovenske produkcije novel. Vendar pa sem delo po tehtnem premisleku vseeno vključila na prej omenjeni seznam, saj ga tudi kataložni zapis opredeljuje kot novelo. Posebne omembe vredno je tudi delo Danila Lokarja iz leta 2012 – Tri novele, kjer gre za tri dela, ki so sicer posamezno že bila objavljena v različnih časopisih, vendar pa so bila ob 120-letnici avtorjevega rojstva prvič objavljena skupaj in prvič v knjižni obliki, zato sem delo vključila na seznam.

V razdelanem obdobju se pogosto pojavlja delo Metoda Turnška: Naš rod v krčih, kjer gre pravzaprav za zamejske novele, prvič izdane v letu 1975, vendar ponovno objavljene (z manjšimi dopolnitvami) skorajda vsako leto v obdobju 2001−2013. Večkrat se pojavi tudi delo Borisa Pahorja: Grmada v pristanu, ki sem ga zasledila tudi na seznamu kratkoprozne produkcije za leti 2009 in 2013, čeprav gre dejansko le za dva ponatisa, saj je bilo delo prvič izdano že v letu 1972. Obe deli sem, ker gre za ponatisa, prav tako izločila s seznama.

Statistično gledano je bilo v prvi polovici razdelanega obdobja, torej med leti 2001 in 2007, izdanih več novel oziroma novelet kot v drugi polovici, kar kaže na vse nižjo stopnjo priljubljenosti omenjene literarne vrste oziroma na vse večjo zastarelost le-te. Največ del je tako izšlo prav v letu 2001 (3), pozneje pa so dela večinoma izhajala v frekvenci dveh (2) ali le enega (1) letno – tako sta v letih 2004, 2005, 2006 in 2008 izšli po dve (2) noveli, v letih 2002, 2007, 2012 in 2013 je izšlo po eno (1) delo, medtem ko let 2003, 2009, 2010 in 2011 ni zaznamovalo nobeno tovrstno delo. Avtorji so povečini moški, izmed petnajstih (15) del sta le dve (2) deli nastali izpod peresa ženske.

Geografsko gledano je največ del izšlo v osrednji Sloveniji, v Ljubljani (6), in na Štajerskem - po dve (2) deli sta izšli v Mariboru in v Celju in eno (1) v Dobrni; po eno (1) delo je izšlo v Prekmurju (v Murski Soboti), v Beli krajini (v Metliki), na Koroškem (v Slovenj Gradcu) in na Primorskem (v Ajdovščini). Dela so izhajala pri različnih založbah, v kar sta všteti tudi dve (2) samozaložbi – v Ljubljani so dela izšla pri Cankarjevi založbi, založbi Pisanica, Mladinski knjigi, Novi reviji, založbi Trubar ter pri založbi KATR - mimogrede, tiskarna in založba KATR je prva slovenska založba, ki deluje po načelu &quot;tiskaj-na-zahtevo&quot; in ki avtorju knjiga izda brezplačno. V Mariboru sta deli izšli pri založbah Drumac in Litera, v Celju pri Mohorjevi družbi in založbi Grafika Gracer, v Murski Soboti pri založbi Franc Franc, v Slovenj Gradcu pri založbi Cerdonis, v Ajdovščini v Lavričevi knjižnici, v Dobrni in Metliki pa v samozaložbah.

====Vira====

* [http://www.cobiss.si/ Cobiss].  1. 12. 2013
* [[:w:sl:Wikipedija|Wikipedija]]. 1. 12. 2013

==Antologija kratke zgodbe==

===Zdravko Duša===
*[[Poletje v zgodbi]]

[[Kategorija:Slovenska književnost 1965–2015]]</text>
      <sha1>lo3aks7ascsfo8lqkjn5gfdl5r7tipw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pega v očesu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3497</id>
    <revision>
      <id>11185</id>
      <parentid>11184</parentid>
      <timestamp>2013-10-29T11:56:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ajda~slwikibooks</username>
        <id>1673</id>
      </contributor>
      <comment>/* Literatura */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12441" xml:space="preserve">'''Pega v očesu''' je zbirka kratkih zgodb avtorja [http://sl.wikipedia.org/wiki/Du%C5%A1an_Merc Dušana Merca]. Zbirka je izšla leta 2004 v Mariboru pri Založbi Litera.

Kritiko o tej zbirki je napisala Jelka Ciglenečki. Ugotavlja, da so najboljše tiste zgodbe, ki se ukvarjajo z življenjem v zakonu, kjer je odnos med partnerjema vedno bolj sovražen. Za primer navede zgodbo Pes, za katero pravi, da je konec najbolj presenetljiv in pretresljiv. Za zgodbe kot sta Ples maturantov in Neko bedenje pravi, da gre zgolj za opis neke situacije. Zapisala je tudi, da je za Merca značilna strast po popisovanju. Nekateri detajli zgodbe naj bi ga zapeljali, zato jih tematsko razširi. Posledica je, da se zelo težko vrne k rdeči niti, včasih jo celo popolnoma zapusti. Pohvali zaokroženost zgodb, češ da naj bi bilo to pri nas redkost. Kritizira jezik in slog, ki nam ne nudi estetskega užitka niti posebnega razvedrila.

=='''O zbirki'''==
Zbirka obsega 15 zgodb. Vse zgodbe so si tematsko zelo podobne. Povsod gre za osamljenost, smrt, bivanjsko tesnobo, skoraj v vseh zgodbah nastopajo ženske, ki so že bile, ki so ali še bodo prišle v junakovo življenje. Moški protagonist je v svojem življenju vedno malce zgubljen v svojem svetu. V vsaki zgodbi je zaslediti razkol med svetom in glavnim junakom. V večini zgodb je osrednji motiv tujec. Stavki so kratki, a vseeno nosijo neko težo. Veliko je tudi opisovanja, kjer so povedi dolge. Pripovedovalec je v nekaterih zgodbah prvoosebni, drugod vsevedni tretjeosebni pripovedovalec. Skoraj v vseh zgodbah je kraj dogajanja Ljubljana ali njena okolica. Čas dogajanja je sedanjost, velikokrat pa se literarni junak zateče k spominom iz preteklosti.

==='''Obnove'''===
'''Slika s krili metuljev''' (približno 7900 besed)

Zgodba opisuje junakovo rutino, kako gre vedno k istemu okenčku kupit karto, da gre ob enakih urah na vlak in nazaj, da so mu že vsi ljudje znanci ... Sprememba je le ta, da gre on danes zadnjič na to pot. Kasneje izvemo, da mu je umrla mati. Pokojnice, kot jo poimenuje njemu zelo privlačna medicinska sestra, ni želel videti. Niti ni vedel, katere stvari naj za spomin na mamo vzame s seboj. Tokrat je prvič zamudil vlak nazaj, a vseeno srečal isto žensko kot na poti sem. Začela sta se pogovarjati in med njima se je dalo čutiti privlačnost. On je gledal nanjo kot na osebo, ki jo želi oploditi. Ko sta tako stala na postaji, je želel vreči sliko, ki jo je vzel za spomin na mamo s seboj, v smeti. Bila je prevelika, zato jo je postavil ob koš in začel brcati. Steklo je počilo in ona se mu je pridružila pri pobiranju črepinj. Vse se mu je zdelo tako smešno, preprosto in enostavno.


'''Razglednica''' (približno 6000 besed)

V pisarni se jim je pridružila še peta oseba, ki ga je zelo motila. Želel se jo je znebiti. Pa vendar, bila je tako privlačna. Začel ji je pošiljati razglednice. Našel je tudi telefonsko številko in jo nenehno klical, a se nikoli javil. Ponovno ji pošlje razglednico in nanjo napiše kraj in uro njunega srečanja. Iz svojega stanovanja jo je opazoval, ko je prišla. Naslednji dan ji jo je ponovno poslal in napisal, kako je bila oblečena na ˝zmenku˝. Kar naenkrat je ona izpod namiznega koledarja potegnila vse razglednice in iz predala vzela šatuljo s kondomi. Poklicala je to neznano številko. Telefon je zazvonil njenemu šefu. Rekel je, kje in kdaj se danes ponovno dobita in odložil. Vedel je, da bo prišla.


'''Nizko težišče''' (približno 1300 besed)

Ponovno jo je videl, ko je šel nekega dne sam smučat. Prepoznal jo je od zadaj in podoživljal trenutke z njo. Bila je močnejše postave, zato je imela na smučanju nizko težišče. Sprašuje se, če ji še kaj pomeni. Pristopil je k njej, jo pogledal in spregovorila sta. Prepričan je, da se ga spomni, a nikoli ne bo izvedel, česa se spominja.


'''Priorja''' (približno 2600 besed)

Domov je pripeljal novo ˝nevesto˝, da jo bo predstavil očetu in materi. Peljal jo je k jezeru, ki je bilo umazano, industrijsko. Njo je pustil ob njem, sam pa se je malo sprehodil okoli. Ko se je vrnil, je ona z nekom govorila. Prepoznal ga je, zato se mu ni predstavil, čeprav mu je sogovorec povedal, da je prior Ignac Ž. Povprašal ga je o škandalu, ki se je zgodil pred leti v samostanu. Ignac Ž. mu začne pripovedovati zgodbo o samostanskem hlapcu, ki je ubil priorja Benedikta. O dogodku povpraša tudi svojega očeta. Oče mu pove, da ga je hlapec ubil zato, ker se je prior Benedikt tudi spolno znašal nad njim. Zvečer ga o dogodku povpraša nevesta. Ta ji pove, da je bil samostanski hlapec njegov stric, očetov brat, in da se je nato v zaporu obesil.


'''Pes''' (približno 5300 besed)

Spremljamo zgodbo o družini. On, ki je svojo ženo enkrat prevaral, se je spraševal, kdo sploh so njegova družina, prijatelji, kakšno vlogo imajo predmeti v hiši ... Za prvi november, ko je družina odšla na grobove in do sorodnikov, je on ostal doma. Samota mu je prijala.   
Zvečer, ko sta se z ženo ulegla v posteljo, se nista dotikala, sprave med njima ni bilo. Slišati je bilo le tuljenje psa. Da bi se pobotala, je na ženino prošnjo utišal psa. Vrnil se je v posteljo in čakal, da se ga bo dotaknila. Čutil je svoje krvave roke na njej.


'''Glasovi in geste''' (približno 3700 besed)

Zgodba govori o Rudiju, rdečelasem fantu, ki je bil skorajda nem in skoraj povsem gluh. Pripovedovalec opisuje razne dogodke, ki sta jih z Rudijem preživela skupaj. Izvemo, da so Rudija v posebni šoli zaradi rdečih las obsojali, češ naj bi bil kot Judež. Na koncu izvemo, da je slep in gluh zaradi bolezni, ki jo je preživel v otroštvu. Pomagal mu ni niti aparat. Sprašuje se, zakaj niso že prej ugotovili, da mu aparat ne bo pomagal, obenem pa se tolaži z mislijo, da je mogoče pomagal komu drugemu.


'''Imeti v rokah''' (približno 1500 besed)

Izvemo zgodbo o fantih in dekletih iz internata. Enkrat se je Boris odločil, da bi šel rad k dekletom in se začel vzpenjati po strelovodu internata. Zmanjkovati mu je začelo moči, zato se je začel spuščati navzdol. Bil je visoko za 2 nadstropji, ko se je spustil. Obležal na tleh. Četudi je bil takrat še živ, so kasneje izvedeli, da ni preživel.


'''Mala prešuštva''' (približno 3200 besed)

Zgodba govori o zakonskem paru. Žena je že drugič noseča. On dela v neki firmi, kjer dela tudi ženska, ki ga zelo privlači. Po novoletni zabavi je sodelavko pospremil domov. Skuhala mu je čaj in privlačnost med njima se je stopnjevala, a zgodilo se ni nič. Čez nekaj časa, ko je ženo peljal v porodnišnico, je šel v mesto. Tistega dne jo je ponovno srečal. Povabila ga je k sebi. Zavrnil jo je. Enkrat pa je  žensko pripeljal domov. Ko je prišla žena je kot nora zbijala po vratih in vpila naj ji odpre, a odziva ni bilo. Zvečer se je vrnila po kovčke. Jokala je. On pa v teh solzah ni videl več smisla. 


'''Marjetica in arkebuza''' (približno 8300 besed)

Šel je študirat v Ljubljano. Za vikend je na začetku še hodil domov. Vsak dan ga je klicala mama, ki je bila bolna in jo je zelo skrbelo za sina. Po treh dneh, ko se nista slišala, ga je klicala, naj nujno pride k njej v bolnišnico. Od tistega dne je vsak dan po faksu hodil k njej. V tem času se je začel družiti z Marjetico, ki mu je bila zelo pri srcu. Na dan, ko so njegovo mamo odpustili iz bolnišnice, so se z družbo dobili v gostilni. Marjetica jih je vprašala, če vejo, kaj je to arkebuza. S cimrom sta šla v muzej in spretno ukradla puško, arkebuzo. Vrnila sta se v lokal in  Marjetica je bila presenečena, da je on vedel po čem je spraševala. Želeli so vedeti, kako ta stvar deluje. Postavil se je pred puško, ki se je sprožila. Počilo je, ležal je na tleh. Videl si lahko v notranjost telesa.


'''Neko bedenje''' (približno 4300 besed)

V službi je napredoval. Po vseh čestitkah, ki jih je prejel, je bil vesel, da je v pisarni končno sam. Že cel dan se ga je lotevala neka čudna zaspanost. Ko se je zbudil iz tega stanja, ni bil prepričan ali je zaspal ali ne. Zaskrbelo ga je, da je v tem času kdo vstopil v njegovo pisarno, mogoče tisti, ki ga je pričakoval. Spomnil se je, da bo mogoče ta, ki ga pričakuje prišel k njemu domov. Odločil se je zapustiti službo bolj zgodaj. Šel je v otroško sobo, se ulegel in zaspal. Popoldne, ko je bral časopis, je ponovno zaspal. Danes že tretjič. V sanjah je videl tiste ljudi. Tiste, ki jih je videl kot otrok, ko so prišli po njegovega očeta. Danes so prišli ponj. Njih je pričakoval. Povedali so mu, da ga bodo v sanjah vedno našli. Nato je spal do naslednjega dne, do odhoda v službo.


'''Pega v očesu''' (približno 2900 besed)

Zgodba govori o slikarju, ki ima pego v očesu. V mestu sreča sošolca, ki mu pravi grbavec. Grbavec ga vpraša, zakaj si ne kupi psa, da ne bi bil več sam. Slikar je včasih imel ženo in otroke, a jih je odrinil od sebe. Sedaj živi sam v ateljeju, kjer tudi ustvarja. Ustvarja žensko, ki naj bi bila po opisu sodeč popolna, ko bo dokončana. Z njo se tolaži, zaradi nje ni sam. Zaveda se, da ko jo bo ustvaril, v ateljeju ne bo prostora za oba. 


'''Ples maturantov''' (približno 3400 besed)

Glavni lik v tej zgodbi je oče, ki mora na maturantski ples svojega sina. Ko je prišel v dvorano, je moral sesti za mizo k svoji družini, ki jo je nedolgo nazaj zapustil. Neugodno mu je bilo. Še posebej takrat, ko je moral plesati s svojo ženo. Po koncu je odšel do svojega avtomobila, kjer ga je ogovoril oče, ki je imel na plesu hči. Povedal mu je, da je vesel, da so že skoraj pri koncu, saj njihove otroke čaka le še faks. Takrat pa se je on zavedel, da še ni vse končano. Pogledal je proti dvorani in videl svojo ženo. Gledal jo je, kako se je usedla v avto in odpeljala. Ples je bil končan.


'''Polveter''' (približno 3300 besed)

Spoznal je zelo privlačno žensko, ki ga spominja na neko žensko iz preteklosti, Zdenko. Umrla je, ko je za novo leto odšla s svojim možem na novoletne priprave na morje. Tam se je s svojim inštruktorjem ponesrečila. Sedaj noče izgubiti še nje, ki pa je odšla v Latinsko Ameriko na počitnice. Tolaži se, da ne more ostati vse na pol, da mora biti njena vrnitev iz Latinske Amerike gotova.


'''Vzeti kraljico''' (približno 4600 besed)

Izvemo zgodbo o nekem igralcu šaha, Vinku. Spominjal se je, kako ga je enkrat igral s svojim šefom in izgubil. Zabolelo ga je, ko mu je šef rekel: ˝Kaj morete, nekateri pač spregledate kraljico. Podarite jo, ne?˝ Spominjal se je tudi, kako je bilo, ko je s sedanjo ženo preživljal počitnice na morju, kjer se je pri igri pridružil nekaterim igralcem na ulici in izgubil. Od takrat naprej, se ga ni več dotaknil. Nekega dne je prišel domov bolj zgodaj. Preden je vstopil, je slišal glasen smeh. Videl je svojo skoraj slečeno ženo in svojega prijatelja, ki je bil prav tako oblečen le še do pasu, kako igrata šah. Prijatelj ga je povabil zraven in mu rekel: ˝Jaz žrtvujem kraljico, samo zato, da se lahko slečem. Vidiš?˝ Če tega takrat ne bi rekel, bi se mu mogoče podrl svet, tako pa se je nekako nasmehnil.


'''Blaženi časi''' (približno 4700 besed)

Zgodba govori o beraču, ki se potika po Ljubljani. Včasih veliko mesto njegovega otroštva, je postalo majhno mestece. Berač pripoveduje zgodbo o moškem, ki je plačeval položnice svoji ženi. Prosil je za stotaka. Moški ga je prav grdo odslovil, češ da nima drobiža, ženska pa ga je še v istem trenutku, ko ga je pogledala, pozabila. Pa je berač vseeno še enkrat poizkusil. Rekel je, da je žejen, a moški se ni dal. Berač je odšel z nasmehom v očeh, ne ve se čemu naproti.


==Prevajanost==


==Nagrade==


==Literarni natečaji==
Zbirka je bila nominirana za nagrado Fabula 2005.

==Viri==
Dušan Merc, ''Pega v očesu: kratke zgodbe''. Maribor: Založba Litera, 2004.

==Literatura==
Jelka Ciglenečki. Dušan Merc: Pega v očesu. ''Sodobnost (1963-)'', letnik 70, številka (2006). 519–521. dLib.si

Pega v očesu. ''Wikipedija: prosta enciklopedija''. 23. oktober 2013 (splet)

Lejla Švabić: Pega v očesu: Dušan Merc. ''Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija''. 18. avgust 2007. 

Petra Vidali: ''Dušan Merc: Pega v očesu: kratke zgodbe''. Maribor: Založba Litera, 2004.

Miran Hladnik: ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009. 174.</text>
      <sha1>l5jp5gickoc41qvf2ymabh0rhr58dw2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Samsara</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3503</id>
    <revision>
      <id>11779</id>
      <parentid>11697</parentid>
      <timestamp>2013-11-30T11:11:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Petra Kobal</username>
        <id>1695</id>
      </contributor>
      <comment>/* Odmevi v javnosti */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15202" xml:space="preserve">[[:w:sl:Matjaž Pikalo|Matjaž Pikalo]]. '''''Samsara'''''. Ljubljana: Prešernova družba, d.d., 2005 (Koledarska zbirka). 133 str. 1800 izv. Ilustriral: [[:w:sl:Marjan Manček|Marjan Manček]]. {{COBISS|ID=222395136}}

==O avtorju==
[[:w:sl:Matjaž Pikalo|Matjaž Pikalo]]

==O zbirki==

»Samsara ni sladoledni vrt, ampak deklica, da ji ni para, ki ima zelo rada sladoled,« pravi na začetku nove knjige o Samsari pisatelj [[:w:sl:Matjaž Pikalo|Matjaž Pikalo]], ki ga zelo radi prebirajo mladi bralci. Samsara je deklica, da ji ni para, zaradi mnogih reči in vragolij, ki jih počne – sploh pa zato, ker se tako neustrašno spopade z ustanovo, kakršna je šola, s katero se sreča prvič, kar pomeni za njeno življenje, tako kot za življenje vsakega otroka, veliko prelomnico. Kratke zgodbe se začnejo z vstopom v prvi razred in se končajo s počitnicami, ko Samsara osvoji vso potrebno znanje, ki si ga tako neučakano želi osvojiti že od prvega šolskega dne. Pri tem ji ves čas potrpežljivo stoji ob strani njena družina. Samsarina prvošolska doživetja so iz sodobnega sveta, napisana na duhovit način, s prav tako duhovitimi ilustracijami pa jih je dopolnil [[:w:sl:Marjan Manček|Marjan Manček]]. 

Zbirka obsega 13 zgodb. Namenjena je otrokom in mladini. Vse zgodbe so si tematsko dokaj podobne, saj v vseh nastopajo Samsara, njena družina, ki jo sestavljata mami in papi ter mlajši brat Kangelček, Samsarini sošolci v 1. razredu OŠ Tišina in učiteljica Bodifer, ki se znajdejo v različnih situacijah. Povsod se v dogajanje vpletajo vragolije, ki jih počne Samsara in hkrati spoznava šolo, življenje izven družine in širšo okolico. Čas dogajanja je sedanjost. V vsaki zgodbi lahko najdemo za otroke nekaj poučnega in koristnega. 

Samsarino pravo ime je pravzaprav Sara. Ime sta ji dala mami in papi. Mami je hotela, da je hčerki ime samo Sara in nič drugega, papi pa je želel, da bi bila njegova hčer poimenovana še kako drugače kot samo Sara. Tako je njuna deklica postala sam' Sara oz. Samsara.

Jezik je preprost, saj je knjiga namenjena mlajšim bralcem in jim mora biti razumljiva. Avtor uporablja veliko dialoga, večkrat pa v besedilo vnese tudi slengovske besede, kot so poimenovanja igrač in poimenovanja Samsarinih sošolcev.


==='''Obnove zgodb'''===

'''Deklica, da ji ni para'''. 
Pisatelj v prvi zgodbi predstavi Samsaro. To je deklica, ki ima zelo rada sladoled. Ime sta ji izbrala mami in papi, poleg njiju dveh pa njeno družino sestavlja še Kangelček, Samsarin mlajši brat. Samsara vedno, ko se podpiše, namesto črke M nariše veliko srce. Stara je šest let in gre v prvi razred. Lase ima spletene v drobne kitke, te pa so okrašene s koraldami in pisanimi trakovi. (približno 470 besed)


'''Šolska torba'''.
Samsara gre v prvi razred, a nima šolske torbe. Z družino se odpravi v trgovino po torbo, a so te zelo drage. Nobena ji ni všeč, saj ni po njenem okusu; ali so preveč otroške, preveč vsakdanje ali pa preveč fantovske. Iz trgovine odidejo brez torbe.
Do prvega šolskega dne je samo še en dan, Samsara pa še vedno nima torbe. Na obisk pride Žarek, njen sosed. Zanjo ima presenečenje – prinesel ji je šolsko torbo, saj sta njemu starša kupila dve, ker se nista mogla dogovoriti, katera je za njunega edinega sina boljša. Samsara si torbo pripravi, nanjo napiše svoje ime, potem pa se odpravi igrati z Žarkom. (približno 1650 besed)


'''Prvi šolski dan'''.
Na Samsarin prvi šolski dan je deževalo, zato si omisli posebno obleko in pričesko. Pred blokom jo papi fotografira z njeno novo torbo. Iz pelerine se vidijo samo Samsarine velike sinje oči in prifrknjen nosek. Oče Kangelčka in njo naloži na kolo in opravijo se v vrtec ter šolo.
V šoli jih sprejme ravnatelj Terček. Pelje jih v veliko in svetlo učilnico, kjer Samsaro že čakajo njeni novi sošolci in nova učiteljica Bodifer. Učiteljica razloži, da edino njihova šola izvaja konvergentni program, a staršev in otrok to pretirano ne zanima. Učenci se nato predstavijo in spoznajo med sabo. Prvega šolskega dne je kmalu konec in učenci prvega a navdušeno stečejo iz razreda proti domu. (približno 2150 besed)


'''ITG'''.
Samsara noče več v šolo, saj tam sedijo in se pogovarjajo, ona pa bi se rada naučila brati ter pisati. Tega dne zamudi h pouku in učiteljica Bodifer jo prvič le opozori.
Učiteljica danes pelje otroke ven, saj bodo izvajali šolski predmet ITG, tj. izraz telesa ob glasbi. Samsara in sošolec Mark se stepeta, a ga ona ustavi in prestraši. Na pomoč prideta ravnatelj Terček in šolski psiholog. 
Zunaj se otroci in učiteljica posedejo po travi in pojejo pesmice. 
Po šoli se Samsara vozi s kolesom. Kolo pelje že čisto sama in to celo s samo eno roko! Naučil jo je papi. Ko pride mami iz službe ji hčerka pove, da jo je danes napadel najmočnejši fant v razredu, ona pa se je spremenila v pošast in ga prestrašila. (približno 2000 besed)


'''Varno čez cesto'''.
Samsara hodi v šolo že en trimester. Danes pelje Samsaro in Žarka v šolo šofer Žarkovih staršev. Samsara komaj čaka, da bo novico delila s svojimi sošolci in starši. 
Danes je na obisku v prvem a gospod poliist, da otroke nauči prometne varnosti. Na računalniku poišče spletno stran policije in jim pokaže semafor. Učenci se učijo, kdaj lahko prečkajo cesto. Zdi se jim najbolje, da si varnost na cesti pogledajo v praksi. Sprehajajo se po cesti in se učijo o pomenih prometnih znakov. Učiteljica Bodifer ugotovi, da med učenci manjka Roko Brzina. Policist pokliče na policijsko postajo, kjer sprožijo iskalno akcijo. Samsara predlaga, da gredo najprej pogledati h Roku domov. Prav ona je prva v vrsti in jih vodi. Roka najdejo doma na varnem, Samsara pa je ponosna, saj prav ona najde sošolca in reši iskalno akcijo. (približno 2220 besed)


'''Roditeljski sestanek'''.
Prvi trimester gre h koncu. Učiteljica naroči otrokom, naj doma staršem sporočijo, da bo v šoli roditeljski sestanek. Papi se odpravi v šolo, a ker nima varstva za Samsaro in Kanglečka, gresta zraven tudi oba otroka. 
Starši gredo na roditeljski sestanek v učilnico, vsi otroci pa morajo v telovadnico, kjer se bodo igrali. Samsaro premaga radovednost. Bratca odpelje v telovadnico, sama pa gre pred vrata učilnice in prisluškuje sestanku, saj jo najbolj od vsega zanima, kdaj se bo naučila pisati zavozlane črke. Nenadoma se vrata učilnice nepričakovano odprejo. Samsaro najdejo, ko prisluškuje. Na srečo iz telovadnice priteče Kangelček, ki si želi igranja s sestro. Ko je sestanka konec, pridejo straši v telovadnico po svoje otroke. (približno 1920 besed)


'''Noč čarovnic'''.
Samsara se noči čarovnic nadvse veseli, čeprav ji je ravno ta dan umrl tamagoči, vrsta igrače. V šoli priredi tiskovno konferenco in žalostno novico sporoči tudi svojim sošolcem. 
Učenci so v šolo prinesli buče in lotijo se rezljanja. Semena iz buč so shranjevali posebej, saj so posušena zelo dobra, iz njih pa se dela tudi olje. Ko so buče gotove, se učenci oblečejo v čarovnike in čarovnice. Samsara si obleče črno ogrinjalo in si natakne kriv nos z bradavico. Na glavo si posadi koničast klobuk, da je videti kot čisto prava čarovnica. Zagrnejo so zavese, ugasnejo luči in prižgejo sveče. Igrajo se različne igre, medtem pa se ena izmed buč zakotali po tleh in nenadoma v razredu gorijo zavese. Na pomoč prihiti ravnatelj Terček in ogenj pogasi. (približno 2120 besed)


'''Izperi, izpljuni'''.
Danes gre Samsarin razred k zobozdravniku, čeprav učenci nad tem niso preveč navdušeni. V čakalnici je živo kot v učilnici. Medicinska sestra najprej povpraša otroke o njihovih zdravstvenih karticah in jih prosi, naj jih na računalniku na hodniku potrdijo. Sestra jih spodbudi, naj se eden od otrok javi, da gre prvi v ordinacijo. Nihče se ne javi, niti Mark, ki je najmočnejši v razredu. Pravzaprav se Mark joče, Samsara pa medtem zbere ves pogum in gre prva k zobozdravniku. Na stolu se počuti kot na vesoljski ladji. Eden od zob se maje, zato ga zobozdravnik izpuli. Preden zapusti ordinacijo ji da zob, da ga bo doma nastavila zobni miški, zobozdravnik pa jo opozori še na pravilno umivanje zob.
Doma nastavi zob pod blazino in zobna miška ji prinese denar. (približno 2350 besed)


'''Valentinovo ali ne valentinovo'''.
Danes hoče Samsara iti v šolo še posebej lepa. Naliči se tako, kot vidi to početi mamico. Oče ji razloži, da valentinovo ni praznik za otroke, pač pa za odrasle, predvsem pa za trgovce, a Samsare to ne gane. Pravi, da je zaljubljena v Žarka.
V šoli želijo otroci praznovati, a učiteljica Bodifer ne ve, če se to po konvergentnem programu sme. Učenci učiteljico prepričajo v praznovanje. Izdelujejo različne izdelke iz papirja in nanje napišejo sporočilca. Samsara naredi veliko srce in nanj napiše: Bodi srečen! Pod to se podpiše. Naredi še eno srce, ki ga podari Marku, drugo pa odnese domov. To srce je za mami in papija, vendar pa jo na poti iz šole prestraši pes in papirnato srce ji pade iz rok, ona pa iz strahu zbeži in nanj pozabi. Domov pride žalostna, saj je izgubila darilo za starše, zato celo popoldne spet izrezuje srčke in nanje piše sporočilca, ki jih nato podeli članom svoje družine. (približno 2430 besed)


'''Kim Yan Li'''.
Učenci dobijo v prvi a novega sošolca. Kim Yan Li prihaja iz Kitajske, njegovi starši pa imajo v mestu kitajsko restavracijo. Učiteljica Bodifer otroke prosi, naj bodo z novim sošolcem prijazni in naj mu pomagajo. Kim Yan Li pride v razred. Oblečen je v kimono in nekoliko mu je nerodno. Svoje nove sošolce povabi, naj obiščejo restavracijo, kjer delajo njegovi starši.
Restavracija se imenuje Bela opica. Učenci se posedejo za majhno mizico. Najprej jedo juho, nato pa riž in zelenjavo. Kim Yan Li sošolcem pokaže, kako se pri jedi uporablja palčke. Sošolci se trudijo ponavljati za njim, a jim ne uspe. Ob slovesu jim novi sošolec za spomin podari kitajske paličice. (približno 1920 besed)


'''Nenavaden dan'''.
To jutro je povsem nenavadno. Samsara je pokonci in se pripravlja za šolo, a papi jo opazuje in ugotovi, da ima hčer vročino. Pa ravno danes, ko ima papi razgovor za novo službo! Kangelčka in Samsaro pusti doma. Starejša sestra nauči bratca žvižgati. Zdi se ji neverjetno, da se v šoli tega ne učijo. Potem se otroka igrata knjižnico. Samsara naredi bratcu knjižnično izkaznico. 
Popoldne, ko prideta domov mami in papi, prineseta s sabo vrečko sladoleda in nov album za Samsaro. Navdušena sta nad tem, da je starejša sestra naučila Kangelčka žvižgati. (približno 2490 besed)


'''Dan odprtih vrat'''.
Samsara noče v šolo, želi si počitnice. Napiše celo pismo Unicefu, da šolski sistem ni pravičen. 
Pred šolo tega dne plapolajo zastave. Zastave so obešene zato, ker je danes dan odprtih vrat. Na hodniku je zbrana množica ljudi, katere pozdravi ravnatelj Terček. Še posebej lepo sprejme evropsko delegacijo, ki so jo v šolo povabili prav ob tej priložnosti. Evropska delegacija pride tudi v Samsarin razred, kjer jim otroci zapojejo slovensko narodno pesmico. Starši učencev, njihovi sorodniki in prijatelji z zanimanjem spremljajo dogajanje. Preselijo se v telovadnico, kjer otroci plešejo. Samsara se vrti in skače po telovadnici. (približno 2000 besed)


'''Vaja dela mojstra'''.
Samsara noče več v šolo, saj si želi počitnice. Papi jo prepriča, de je v šolo potrebno iti le še nekajkrat, potem pa bodo imeli dolge poletne počitnice. Naredi ji celo posebno pričesko, ki se imenuje gusarska pričeska.
Učiteljica Bodifer preverja znanje, ki so ga učenci pridobili v prvem letu obiskovanja osnovne šole. Na tablo napiše besedo solata in vsi otroci znajo besedo prebrati, le Samsara molči. Namesto solata prebere sobota. Nerodno ji je, a ne zajoka. Gre na stranišče in se zapre v kabino. Učiteljica pride h njej in jo spodbuja h branju. Pove ji, da se brati najhitreje naučiš tako, da skušaš prebrati vse, kar vidiš napisano: naslovi v časopisih, knjigah, nalepke, oglasne table, napisi, itd. Samsara ima občutek, da je učiteljica njena prava prijateljica.
Ko po koncu pouka Samsara odhaja domov, se spomni kaj ji je svetovala učiteljica. Do doma ugotovi, da zna prebrati večino besed, ki jih vidi na poti. 
Doma jo čaka papi, ki ji je prepleskal sobo, dobil pa je tudi novo službo. Družina je zelo vesela.
Samsara se v nekaj tednih nauči zelo dobro brati. Kmalu prebere svojo prvo knjigo, do konca počitnic pa jih prebere kar dvajset. (približno 1940 besed)

==Odmevi v javnosti==

O Samsari piše [[:w:sl:Cvetka Bevc|Cvetka Bevc]] v prilogi Književni listi v [[:w:sl:Delo|Delu]]. Tam zapiše: &quot;Čeprav [[:w:sl:Matjaž Pikalo|Matjaž Pikalo]] v svoji knjigi Samsara pojasni, da je Samsara deklica in ne sladoledni vrt, imamo ob koncu knjige občutek, da smo se sprehajali s prijaznim natakarjem po vrtu otroške domišljije, kjer so se kratke zgodbice ponujale kot kepice različnih in prvovrstnih okusov. K temu v prvi vrsti pripomorejo avtorjeva iskrena zavezanost in zaveza otroškemu svetu, prešerna odzivnost na aktualno realnost in tankočuten posluh za otroško stisko, kjer je lahko pomemben tako novi album pokemonov kot »kulska« frizura. Pri tem se Pikalo izkaže s pisateljsko doslednostjo, ki ostane disciplinirano zbrana na jezikovni ravni (pogovorna otroška govorica je spretno umeščena v tretje osebno pripoved), izbiri tematike (izseki iz Samsarinega prvega šolskega leta), doživljajsko neposrednostjo (nakup šolske torbe, jutranji rituali, srečanje s policajem, obisk pri zobozdravniku, praznovanje Valentinovega, sprejemanje sošolca iz tuje dežele, obisk evropske delegacije, požar v šoli, tiskovna konferenca za umrlim tamagočijem …) in ustrezno dogajansko napetostjo, kateri ne manjka poetičnosti, radoživosti in humorja. Zgodbice popestrijo še duhovite ilustracije [[:w:sl:Marjan Manček|Marjana Mančka]], podpisane z ustreznimi poimenovanji podob ali stripovskimi zaznamki.&quot; (2006: stran 3).

O Samsari je v reviji [[:w:sl:Sodobnost (revija)|Sodobnost]] pisala tudi Lili Gumb in sicer: &quot;Sploh lahko rečemo, da bo bralcem – če jim je bil všeč Luža – skoraj zagotovo všeč tudi Samsara; prvi vtis bo manj navdušujoč kvečjemu zato, ker smo se [[:w:sl:Matjaž Pikalo|Pikalovega]] mojstrstva že navadili; če ga še ne poznate, pa bo srečanje s Samsaro še toliko zanimivejše.&quot; (2006: stran 11–12)

==Nominacije in nagrade==
Zbirka Samsara je bila leta 2006 nominirana tudi za nagrado [[:w:sl:Desetnica|Desetnica]].

==Viri in literatura==
'''Viri'''
* [[:w:sl:Matjaž Pikalo|Matjaž Pikalo]]: [[:w:sl:Samsara|Samsara]]

'''Literatura'''
* [[:w:sl:Cvetka Bevc|Cvetka Bevc]]: Književni listi. ''Delo'' 47/179 (2006). Stran: 3.
* [[:w:sl:Lili Gumb|Lili Gumb]]: Matjaž Pikalo: Samsara. ''Sodobnost'' 70/2 (2006). Stran: 11–12.
* [http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/707/detail.html Portal slovenskih pisateljev]
* [http://www.pesnik-pikalo.si Uradna stran Matjaža Pikala]

==Glej tudi==
* [[:w:sl:seznam slovenskih mladinskih pisateljev|seznam slovenskih mladinskih pisateljev]]</text>
      <sha1>t7baft3tn1hwnyg727p646nof0pv7xy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:DLib Cas.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3504</id>
    <revision>
      <id>12762</id>
      <parentid>12760</parentid>
      <timestamp>2014-02-04T14:35:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Hladnikm je naložil(-a) novo različico datoteke »[[Slika:DLib Cas.jpg]]«</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42" xml:space="preserve">Številka revije Čas (zaslonski posnetek)</text>
      <sha1>ogvut3g8cn6eurpyokzh4kqa4xcrcme</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:DLib DiS.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3505</id>
    <revision>
      <id>12752</id>
      <parentid>11248</parentid>
      <timestamp>2014-02-04T12:36:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Hladnikm je naložil(-a) novo različico datoteke »[[Slika:DLib DiS.jpg]]«</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37" xml:space="preserve">Članek v reviji (zaslonski posnetek)</text>
      <sha1>3cv38r6btdkhml35wgcai7d23gu2dl5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zgodbe Sinjega ptiča</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3509</id>
    <revision>
      <id>12126</id>
      <parentid>12125</parentid>
      <timestamp>2013-12-14T07:30:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.77.104.43</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Obnove zgodb */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6946" xml:space="preserve">[[:w:sl:Milan Petek Levokov|Milan Petek Levokov]]. '''''Zgodbe Sinjega ptiča'''''. [[w:sl:Ljubljana|Ljubljana]]: [[Karantanija]], 2005 ([[:w:sl:Zbirka Desetnica|Zbirka Desetnica]]). 76 str. Spremna beseda: [[:w:sl:Dragica Haramija|Dragica Haramija]] Ilustriral: [[:w:sl:Franci Nemec|Franci Nemec]]. {{COBISS|ID=223309312}}


==O avtorju==
[[:w:sl:Milan Petek Levokov|Milan Petek Levokov]] je slovenski pisatelj in pesnik. Rodil se je leta 1960 na [[:w:sl:Ptuj|Ptuju]]. V gimnazijskih letih je objavil nekaj ljubezenskih zgodb v ''Zabavniku,'' v rubriki Skrivnosti mladih src. Svoje šolanje je nadaljeval na Pravni fakulteti v Ljubljani, nato pa se je preselil v Novo Gorico, kjer že vrsto let dela kot sodnik na tamkajšnjem sodišču.
Milan Petek Levokov je avtor, ki posega po različnih zvrsteh in publiki, v njegovi bibliografiji najdemo znanstveno fantastiko, humor in satiro, postmoderno prozo, realistične novele za odrasle, kratko prozo za otroke in mladino, literarne potopise, poezijo, je tudi soavtor besedila za gledališko predstavo [[:w:sl:Žalostna kraljična|Žalostna kraljična]].
Avtor svoja dela objavlja v revijah oz. na radiu; otroške pravljice v [[:w:sl:Ciciban (revija)|''Cicibanu'']] (Ljubljana), [[:w:sl:Galeb (revija)|''Galebu'']] (Trst) in [[:w:sl:Bim-Bam|''Bim bamu'']] (Maribor), novele in črtice pa v [[:w:sl:Sodobnost (revija)|''Sodobnosti'']] (Ljubljana), [[Dialogi (revija)|''Dialogih'']] (Maribor), v [[Primorska srečanja (revija)|''Primorskih srečanjih'']] (Nova Gorica), za oddajo ''[[Lahko noč, otroci]]'' na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] je prispeval že več kot sto svojih pravljic.

==O zbirki==
''Zgodbe Sinjega ptiča'' so izšle leta 2005 pri založbi Karantanija. Spremno besedo je napisala Dragica Haramija, kratke zgodbe pa je s črno-belo ilustracijo opremil [[:w:sl:Franci Nemec|Franci Nemec]]. Avtor Milan Petek bralce v jedrnem delu knjige preko petih krajših proznih del (''Legenda o kamnitih levih'', ''Divje jezero'', ''Ledena gora in žalostni princ'', ''Bela golobica'' ter ''Deček in Sinji ptič'') popelje skozi dogodke iz življenja Sinjega ptiča, s katerim nas seznani v uvodni zgodbi (''Sinji ptič'') in se od njega poslovi v zaključni zgodbi (''Slovo'').

Tip pripovedovalca v kratkih zgodbah je tretjeosebni vsevedni pripovedovalec.
Po besedah Dragice Haramija imajo ''Zgodbe Sinjega ptiča'' časovno zanko, saj se bralcu na prvi pogled zdi, da sta dogajalni čas in prostor postavljena v davno zgodovino, a lahko preko sodobnih izumov, kot so puške, bombe, parnik, fotoaparat in telegraf, ugotovimo, da se dogajajo v nam bistveno bližnjih časih, saj so to izumi bližnje zgodovine.
Teme avtorjevih zgodb so univerzalne v vseh časih, saj govori o ljubezni med bližnjimi, osamljenosti, vojni, smrti.
 
==='''Obnove zgodb'''===

'''Legenda o kamnitih levih''' (približno 4200 besed)

''Legenda o kamnitih levih'' izvira iz egipčanske mitologije. Mogočni in spoštovani faraon Hanes je z ubojem svete kače razjezil bogove, zato ga je skupaj z njegovo ženo pokončala majhna kača, ki jima jo je je podal lastni sin. Ta je kot komaj 10-letni deček postal vladar.  Ljudožerski kralj Kanubis je kmalu napadel in močno opustošil njegovo deželo. Mladi kralj je imel veliko spoštovanja do bogov in nadnaravnih pojavov, predvsem pa ponižnosti, kar je spodbudilo ptiča ibisa, da mu je povedal za pomoč kamnitih levov, ki so nato pregnali sovražnika.

'''Divje jezero''' (približno 2500 besed)

Zgodba pripoveduje o poslednjih divjih ljudeh, ki so jih iztrebili številčnejši in nasilnejši beli ljudje. Govori o ljubezni med divjim možem in ženo ter o njuni ljubezni do otroka. Lovci zaradi svoje hudobije ubijejo poslednjo divjo ženo in otroka in tako razjezijo divjega moža, ki se je vračal iz nabiranja hrane. Mož v svoji žalosti s svojim glasnim rjovenjem povzroči naravno katastrofo, ki pod seboj pokoplje lovce in moža. Narava nato naredi jezero, ki so ga v spomin na družino divjega moža ljudje poimenovali Divje jezero.

'''Ledena gora in žalostni princ''' (približno 3500 besed)

Govori o princu, ki sledi prerokbi, da bo na potovanju z ladjo spoznal svojo bodočo družico, s katero bo potem ostal skupaj vse večne čase. Na ladji je poleg princa še veliko pomembnih ljudi, a se ta zaradi nečimrnosti zaleti v ledeno goro in se nato potopi, z njo pa tudi princ. Ta v zadnjem trenutku življenja zagleda v ledeni gori prelep obraz deklice, o kateri je pravila prerokba. 
Sonce stopi ledeno goro, ribič in njegov sin v svojo mrežo ujameta le njeno srce, ki se pojavi v obliki mrzlega kamna modrikaste barve.

'''Bela golobica''' (približno 3600 besed)

V obleganem mestu živita deček in njegova mama. V hudih urah vojne se skrivata v stolpnici, poimenovani Bela golobica. Lačna sta, nimata kurjave in močno ju je strah novih napadov. Deček je slep, saj ga je nekega dne oslepila granata. Na božični večer ostane sam v stolpnici, ker mama odide po hrano, v tem času pa prileti signalna raketa. Deček se z njo pogovori in jo prepriča, da se razpoči visoko na nebu, ta njegovo željo izpolni. Ko se mama vrne, mu pove za čudovit ognjemet, ki se je razprostrl nad mestom, deček pa ji zamolči svoje srečanje z raketo. Na božični večer je v mestu mir.

'''Deček in Sinji ptič''' (približno 2400 besed)

Osrednji literarni osebi sta Deček iz Nesrečnega planeta in ptiču, ki je pomotoma pristal na njegovem planetu in se ob tem poškodoval. Deček mu pomaga pri okrevanju, on pa mu govori o lepotah sonca in barv, ki jih tu ne poznajo. Deček in Sinji ptič postaneta velika prijatelja in zato skupaj poletita nad oblake. Ptič ni zmogel naporne poti, zato je Deček žrtvoval svoje telo in ohranil svojega prijatelja pri življenju. Sinji ptič se je ob pogledu na mrtvega Dečka močno razžalostil in potočil solze. S tem pa se je Nesrečni planet rešil prekletstva, saj so se oblaki razpršili in obsijali so ga sončni žarki.

Zbirko sestavljajo okvirna pripoved z naslovom ''Sinji ptič'' (približno 400 besed) in ''Slovo'' (približno 250 besed) ter omenjene vložene pripovedi.

==Odmevi v javnosti==
Dragica Haramija je aprila 2006 v osmi številki revije ''Kekec'' v rubriki Naj knjige meseca na kratko predstavila knjigo in povzela njeno vsebino.

==Nominacije in nagrade==
Zbirka Zgodbe Sinjega ptiča je bila leta 2006 nominirana za nagrado [[:w:sl:Desetnica|Desetnica]].

==Viri in literatura==
'''Viri'''
* [[:w:sl:Milan Petek Levokov|Milan Petek Levokov]]: [[:w:sl:Zgodbe Sinjega ptiča|Zgodbe Sinjega ptiča]]. {{COBISS|ID=223309312}}

'''Literatura'''
* [[:w:sl:Dragica Haramija|Dragica Haramija]]: Naj knjige meseca. ''[[:w:sl:Kekec|Kekec]]'' XV/8 (2006). 26.

==Glej tudi==
* [[:w:sl:seznam slovenskih mladinskih pisateljev|Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]]

==Zunanje povezave==
* [http://www.drustvopisateljev.si/si/pisatelji/951/detail.html Portal slovenskih pisateljev]</text>
      <sha1>410lgfs81onvbx54sy1mr1vuld08lfb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mojca Tirš</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3510</id>
    <revision>
      <id>11509</id>
      <parentid>11508</parentid>
      <timestamp>2013-11-20T20:17:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>86.61.112.51</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1239" xml:space="preserve">
'''Mojca Tirš''', [[Slovenci|slovenska]] [[književnica]],   [[Murska Sobota]], [[Slovenija]].

== Življenje in delo ==
Mojca Tirš je prekmurska pisateljica. Rojena v Sloveniji, zdaj pa živi in ustvarja v Varšavi na Poljskem. Maturirala je na gimnaziji v [[Murska Sobota|Murski Soboti]], študirala pa na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]]. Leta 2002 je skupaj s  	[[Feri Lainšček|Feri Lainškom]], [[Milivoj Miki Roš|Milivojem Rošem]], [[Lučka Zorko|Lučko Zorko]] in [[Robert Titan|Robertom Titanom]] ustvarila zbirko kratkih zgodb &lt;i&gt;Štirje&lt;/i&gt;. 
Leta 2006 je izdala svojo zbirko kratke proze &lt;i&gt;Substitucija&lt;/i&gt;, v kateri je 16 kratkih zgodb. Približno polovica jih je nastala v času njenega bivanja na Poljskem, vendar pisateljica trdi, da so tudi to še vedno &quot;slovenske&quot; zgodbe. Glavne osebe njenih zgodb so ženske in sama je prepričana, da obstaja tako imenovana &quot;ženska&quot; pisava.

== Dela ==
===Članek===
* ''Pornografija in ljubezen v literaturi Anaïs Nin'' (2005)


===Kratke zgodbe===
* ''Štirje'' (2002)
* ''Substitucija'' (2006)
== Zunanje povezave ==
{{wikivir-avtor}}
* [http://www.kreart.si/kud_lipovci/index.php?section=30]


[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]

[[Kategorija:Mojca Tirš|*]]</text>
      <sha1>irtqelolaqzyo9e805xxdp28il9stwj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Substitucija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3511</id>
    <revision>
      <id>11515</id>
      <parentid>11507</parentid>
      <timestamp>2013-11-20T20:29:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>86.61.112.51</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11189" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name         = Substitucija
| title_orig   = 
| translator   = 
| image        = 
| author       = [[Mojca Tirš]]
| illustrator  = 
| cover_artist = 
| country      = [[Slovenija]]
| language     = [[Slovenski jezik|slovenščina]]
| series       = 
| subject      = 
| genre        = [[kratka proza]] 
| publisher    = [[ZKD Murska Sobota]]
| release_date = 2006
| media_type   = 
| pages        = 61
| isbn         = 961-6485-10-5
| oclc         = 
| preceded_by  = 
| followed_by  = 
}}

'''''Substitucija''''' {{COBISS|ID=56349441}} je zbirka [[kratka zgodba|kratkih zgodb]] [[Mojca Tirš|Mojce Tirš]], izšla je leta [[2006]] pri založbi [[ZKD Murska Sobota]] v knjižni zbirki Edicije [[revija Separatio|revije Separatio]]. 

== O zbirki ==

Zgodbe nimajo določenega kraja in časa dogajanja. Prav tako niso poimenovane osebe. Vse zgodbe pripoveduje ženska. Gre za zapise toka njenih misli in zapise kratkih izsekov iz njenega življenja. Veliko zgodb ima erotičen pridih, vse pa tematizirajo medosebne odnose. Običajno gre za odnose med žensko in moškim.
==Obnove==
'''SLOVO'''
(Zgodba ima približno 780 besed.) 
Ženska in moški sedita v lokalu. Moški jutri zjutraj odhaja za zapahe in njej je težko, a tega ne pokaže. Zgodba opisuje njena čustva; jezo, krivdo, žalost, nemoč in bolečino ter bitko, da kljub vsemu ostane močna.

'''HALO'''
(Zgodba ima približno 1677 besed.)
Žensko že tri mesece nenehno kliče neznan moški, ki ga tudi sama ne pozna. Pripoveduje ji, da je najlepša ženska, kar jih je kdaj videl, ona pa ga ima za čudaka. Njegovih klicev se boji, saj kmalu ugotovi, da jo moški skrivaj opazuje, saj vedno ve, kaj ima oblečeno. Zaradi strahu ona začne zapirati okna in zagrinjati zavese, saj se le tako lahko sprosti. Klici so se nehali in čez čas je zopet odpirala okna. V službi ji je šlo vse kot po maslu, zato je nekega dne veselo poplesavala po stanovanju. Takrat je zopet prejela klic, a se ni več vznemirjala, ampak je z neznancem veselo pokramljala. 
Kasneje jo  je prijateljica povabila na večerjo, da bi proslavili uspeh. Večerje se je sprva veselila, ko pa se je začela urejati, jo je prešinila misel, da na večerji ne bo nikogar, ki bi opazil njen trud in obleko. Odločila se je, da bo večerjo odpovedala, a jo je še isti hip poklicala prijateljica, ki se je večerje za razliko od nje zelo veselila, zato ni imela srca, da bi  jo pustila na cedilu. Da bi pregnala misel, da nihče ne bo opazil njene idealne večerne toalete, je odgrnila zavese, odprla okno in stopila na kavno mizico ter se počasi zavrtela.
Ko se je po večerji vrnila domov, je zazvonil telefon. Bil je njen opazovalec, ki ji je spet laskal in pogovor se je hitro razvil v erotičnega. 
Zgodba se zaključi s tem, da je srečna in se obnaša zaljubljeno, prijateljem pa nikoli ne zaupa za koga gre. V stanovanju nima več zaves in zjutraj se zbuja bolj zgodaj, da pred oknom gola spije svoj kapučino.

'''DRUGI'''
(Zgodba ima približno 1066 besed.)
Zgodba se začne v restavraciji. Moški predrzno osvaja poročeno žensko. Ta si svojega moža ne želi prevarati, a kmalu izvemo, da se temu moškemu že v preteklosti ni mogla upreti. Privlači jo njegova predrznost in neposrednost, zato se mu zopet pusti zapeljati.
Naslednje jutro objokana čaka moža, da bi mu povedala o prejšnji noči. Takoj, ko jo mož zagleda ve, kaj se je zgodilo – pojavila se je njegova druga osebnost, včasih zdravila ne pomagajo. 

'''PLESIŠČE'''
(Zgodba ima približno 806 besed.)
Zgodba govori o ženski in moškemu na zabavi. Očitno je, da je nekaj med njima saj, drug v drugem vztrajno zbujata ljubosumje. Moški z očitnim osvajanjem neke druge črnolaske in ženska z izzivalnim plesanjem z nekim drugim obiskovalcem zabave. V nekem trenutku moški več ne more gledati tega, zato prekine njun ples in žensko odpelje k sebi domov.

'''Z VLAKOM'''
(Zgodba ima približno  416 besed.)
Dogajanje je postavljeno na regionalni vlak, ki se vozi iz Štajerske proti Ljubljani. Študentka se od doma vrača v Ljubljano, kjer študira. Vožnja z vlakom traja 3 ure in ker je brez družbe se zelo dolgočasi. Hitro prelista Delo, vendar je to ne zamoti za dolgo. 
Na eni od postaj vstopita dva fanta in sedeta nasproti nje. Eden od njiju ji še posebej ugaja. Začneta se spogledovati in dotikati s koleni. Ona nato odide na stranišče, da bi se osvežila. Za njo pride tudi on 
in skupaj preživita nekaj strastnih trenutkov. Ko vlak prispe do Ljubljane, študentko prebudi sprevodnik in ona spozna, da so bile vse to samo sanje. 

'''ZOPET NOV SOBOTNI VEČER'''
(Zgodba ima približno 845 besed.)
Skupina  prijateljev se, tako kot vsako soboto, zbere v nekem lokalu. Vse poteka tako kot vsakič in ona se tokrat še posebej dolgočasi. Ko je že na robu obupa, ob sosednji mizi zagleda osebo s čudovitim nasmehom. Kar naenkrat ni več pozorna, kaj se dogaja v družbi, ne sledi več pogovoru, oči ima le še za tisti nasmeh. Začneta se spogledovati in neznana oseba ji kmalu pošlje kozarec martinija s sporočilom, da se čez 20 minut dobita pred vhodom. Brez besed se odpeljeta v stanovanje in šele v zadnjem stavku izvemo, da je bila neznana oseba ženska.

'''PISATELJICA'''
(Zgodba ima približno 1105 besed.)
Zgodba opisuje običajno jutro neke pisateljice. Govori o posebni vezi, ki jo ima s svojim računalnikom, ki ga vedno vzame s sabo, če odide za več kot dva dni. Tudi tokrat, ko je odšla v kočico ob jezeru, ga je vzela s sabo. Tam je ustvarjala in pisanje ji je šlo res dobro od rok. Bila je polna navdiha in besede so ji gladko tekle. Tako je pisala cel dan in si oddih vzela le za toliko časa, da je pojedla kosilo v majhni restavraciji. Po uspešnem dnevu, kot je bil ta si je vedno privoščila cigaro. V svoje besedilo je vnesla še nekaj popravkov, sicer pa je bila s svojim delom zadovoljna. Veselila se je novih projektov. Napisala je še eno poglavje, nato pa jo je premagala utrujenost in za hip je zaprla oči.
Tu pa se zgodba kar naenkrat spremeni. Prestavi nas v drug, neudoben prostor. V majhno in smrdeče stanovanje, za katerega je pisateljica že dva meseca dolgovala najemnino. Ekran računalnika je kljub celodnevnemu trudu prazen.

'''OBLETNICA'''
(Zgodba ima približno 780 besed.)
Opisano je življenje srečnega, mladega para, ki skupaj živi v Ljubljani. Njun vsak dan, sprehajanje po ulicah, odhajanje v službo, ljubljenje. Očitno je, da je ženska vseskozi nanj zelo navezana, saj večkrat poudari, da si želi, da bi ga imela ob sebi ves čas, neprekinjeno. Da bi lažje počakala, da se vrne iz službe, se odpravi po nakupih, ko se vrne jo on že čaka s kosilom. 
Danes je njuna druga obletnica, zato si ona nadene posebno obleko in obuje čevlje z visoko peto. Ves dan se pripravlja na ta pomemben večer. Končno napoči čas večerje in zelo je vznemirjena, ko prične jesti njegovo meso. Sama je, a on je ne bo nikoli več pustil same, saj je zdaj končno del njenega telesa.

'''ŠPANIJA'''
(Zgodba ima približno 741 besed.)
Par pije vodko in sanjari o življenju, o tem, da se bosta nekoč preselila v Španijo. Izmišljujeta si razne zgodbice, o tem, kaj vse bosta tam počela. On pripoveduje tako živo, da mu ona vse verjame. Vse dokler tega ne prekine realnost in se zave, da je sama spraznila steklenico vodke, saj je on umrl pred mesecem dni. 

'''JUTRI'''
(Zgodba ima približno 923 besed.)
Par je obtičal v rutini. On je brez volje in neprestano se prepirata. Med njima ni več ljubezni, zato se ženska odloči, da ga bo zapustila. Odločila se je, da bo jutri zjutraj odšla in spakirala le najnujnejše, še prej pa mu bo povedala, da ji je uničil življenje, in da odhaja. Bila je trdno odločena.
Ko zjutraj vstane se nič ne spremeni, le ona je starejša.

'''KO ZAIDE SONCE'''
(Zgodba ima približno 715 besed.)
Sprva se zdi, da gre za običajen dan, običajnega dekleta, ki občuduje zahajajoče sonce in se pripravlja k spanju. Počasi si češe lase in uživa v kopeli. Ko se okopa, si zopet oblikuje pričesko. Kar naenkrat pa začne silovito in grobo krtačiti lase, da se ti začnejo cefrati. Zveže jih v čop, se obleče v pulover in hlače ter zavije v odejo, da zakrije celo telo. Tako zvita je v tišini budna ležala, vse dokler ni nekdo potrkal na vrata. Težka roka je odgrnila odejo – bil je mamin mož.

'''JAZZ'''
(Zgodba ima približno 650 besed.)
Ženska je na jazz koncertu, ko k njej prisede star prijatelj. Dotikata se z nogami in začneta se otipavati, ljubkovati. Ko vse kaže, da bosta odšla iz koncerta v stanovanje, glasba postane tiha in nežna. Zagledata se v glasbenika na odru in obstaneta. 
Naslednji dan se srečata v Ljubljani, on se z roko v roki sprehaja z njeno sestro.

'''SUBSTITUCIJA'''
(Zgodba ima približno 1040 besed.)
Moški in ženska v lokalu se spogledujeta. Ker on ne stori prvega koraka, to stori ona tako, da mu pošlje pijačo. Ker se on še vedno ne zgane, ona pristopi k njemu in se predstavi. Odvede ga na plesišče in kmalu se odpravljata domov. Takrat se zave, da je vse to v njeni glavi, da ni tako privlačen, kot se je zdel sprva in da išče zgolj zamenjavo za nekoga drugega.

'''PROFESOR''' 
(Zgodba ima približno 1027 besed.)
Profesor se zagleda v svojo študentko. Na ustnem izpitu ji je namenoma zastavil vprašanja na temo erotike in prezahtevna vprašanja. Odgovarjala mu je zelo zrelo in modro, zato ga je spravila v zadrego. Star je bil 40 let in imel je bivšo ženo in tri otroke, ni si mogel privoščiti, da bi mu glavo mešala študentka. Zdelo se mu je, da je njena seminarska naloga polna namigov, ki letijo nanj. Nekega večera jo je srečal na literarnem večeru, želel je stopiti v stik z njo in po nekaj kozarcih preveč, je to tudi storil. Poljubil jo je, ona pa se je umaknila in zastrmela vanj. Zgodba se konča z obvestilom tajnice, da profesorjevo predavanje odpade zaradi študijskega dopusta.

'''PISMO'''
(Zgodba ima približno 754 besed.)
Pismo je naslovljeno na »predragega«. Govori o čarobnih počitnicah in zgodnji jeseni. Govori o srečnih trenutkih nekega para, kot se jih spominja ženska. Pismo je polno občutkov in izrazov ljubezni. Ženska pravi, da mu pisma ne bo pokazala, pač pa ga bo shranila k ostalim pismom, ki jih hrani zanj. Podarila mu jih bo, ko bosta stara in osivela, da bo vedel, kako ga je ljubila.
Zadnji odstavek pa govori o psihiatrični bolnišnici in bolnici, ki v roki drži popisan list papirja. Zdravniki pravijo, da ji ne morejo z ničimer pomagati.

'''SEJEM PLASTIKE V PORTOROŽU'''
(Zgodba ima 780 približno besed.)
Par se sprehaja po sejmu plastike v Portorožu. Ženska ne mora dojeti, kako se je  znašla prav tam, z njim, na katerega že dolgo več ni mislila. Dan je bil nenavaden, vendar se je z njim dobro počutila. Pogovarjala sta se in bledele so njegove napake izpred treh let. Odideta v njegovo garsonjero v Portorožu in uživata v pogovoru. Med njima je čutiti napetost in kemijo. Takrat se zbudi.  

===Viri===
Mojca Tirš: &lt;i&gt;Substitucija: kratke zgodbe.&lt;/i&gt;  Murska Sobota: ZDK, 2006.

{{lit-stub}}
[[Kategorija:Knjige leta 2006]]
[[Kategorija:Slovenska kratka proza]]
[[Kategorija:Mojca Tirš]]</text>
      <sha1>dh2dle68jp6sc6sqq5xxa9ne3wrieh0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mrtvi kot</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3513</id>
    <revision>
      <id>11632</id>
      <parentid>11630</parentid>
      <timestamp>2013-11-25T12:54:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>GombocKatarina</username>
        <id>1697</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19566" xml:space="preserve">[[:w:sl:Dušan Šarotar|Dušan ŠAROTAR]]: '''''Mrtvi kot'''''. [[w:sl:Ljubljana|Ljubljana]]: [[Študentska založba]], 2002 ([[:w:sl:Knjižna zbirka Beletrina|Knjižna zbirka Beletrina]]). 154 str. Spremna beseda: [[:w:sl:Igor Divjak|Igor Divjak]]. {{COBISS|ID=120990208}}


==O avtorju==
[[:w:sl:Dušan Šarotar|Dušan Šarotar]] je slovenski pisatelj, pesnik, scenarist, publicist in urednik. Rodil se je 16. aprila 1968 v [[:w:sl:Murska Sobota|Murski Soboti]]. Na [[:w:sl:Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v [[:w:sl:Ljubljana|Ljubljani]] je študiral sociologijo in filozofijo. Je urednik pri [[:w:sl:Študentska založba|Študentski založbi]] in urednik časopisa [[:w:sl:AirBeletrina|AirBeletrina]]. Na domačiji [[:w:sl:Miško Kranjec|Miška Kranjca]] v [[:w:sl:Velika Polana|Veliki Polani]] organizira literarne večere in je avtor šestih dokumentarnih filmov pri [[:w:sl:Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Njegove kritike in eseje najdemo v nekdanjih ''Razgledih'', [[:w:sl:Mladina (revija)|''Mladini'']], ''Ampak'', ''Dialogih'', ''Separatiatu'', ''Apokalipsi'' in [[:w:sl:Sodobnost (revija)|''Sodobnosti'']]. Njegove zgodbe in pesmi so prevedene v več jezikov. Je član [[:w:sl:Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]].

== Izdana dela ==
=== Proza ===

* ''[[Potapljanje na dah]]'',  Beletrina, ([[1999]])
* ''[[Mrtvi kot]]'', Beletrina, ([[2002]])
* ''[[Nočitev z zajtrkom]]'', Gloos, ([[2003]])
* ''[[Biljard v Dobrayu]]'', Beletrina, ([[2007]])
* ''[[Nostalgija]]'', Beletrina, ([[2010]])
* ''[[Ostani z mano, duša moja/Ostani z menov, düša moja]]'' (v [[slovenščina|slovenščini]] in [[prekmurščina|prekmurščini]]), ([[2012]])
* ''[[Ne morje ne zemlja]]'', Goga, ([[2012]])

=== Poezija ===

* ''[[Občutek za veter]]'' (soavtor [[Feri Lainšček]]), pesmi, Franc-Franc, ([[2004]])
* ''[[Krajina v molu]]'' (pesmi, Franc-Franc, ([[2006]]))
* ''[[Hiša mojega sina]]'', pesmi, Franc-Franc, ([[2008]])

==O zbirki==
Zbirka Mrtvi kot je izšla leta 2002 pri [[:w:sl:Študentska založba|Študentski založbi]] v Knjižni zbirki Beletrina. Krajši uvod v zbirko je napisal [[:w:sl:Jani Virk|Jani Virk]], spremno besedo z naslovom ''Samotna figura, zazrta v daljavo'' pa [[:w:sl:Igor Divjak|Igor Divjak]]. V zbirki je poleg prologa in epiloga še osem zgodb, ena izmed njih (''Morsko pokopališče'') pa je razdeljena na tri krajše pripovedi.

Po besedah [[:w:sl:Igor Divjak|Igorja Divjaka]] v spremni besedi v vseh zgodbah nastopi lik, ki je samotar, eksistencialni brezdomec. Čeprav Šarotarjev literarni svet zaznamujeta odtujenost od konkretnih družbenih situacij in usmerjenost k metafizičnim vprašanjem, je vendarle fasciniran nad nekaterimi dosežki civilizacije, kar spretno vpleta v svojo literaturo. V zgodbah se pogosto pojavlja motiv zazrtosti v daljavo; junaki so zazrti v morje, ki se razprostira pred njimi, z balkona opazujejo mesto, ki vse bolj tone v temo, ali pa z letala nelagodno opazujejo praznino, ki jih objema. Njihov pogled je usmerjen v globino, daljavo in širino, zaradi česar se zdi, da presegajo svet okoli sebe. Jezik v zbirki je liričen, kar bralcu omogoča, da se povsem uglasi z lepoto Šarotarjevega melanholičnega literarnega sveta. V zbirko uvaja moto na začetku knjige: ''Vsa vesoljna ozvezdja so tvoja, so v tebi; zunaj tvoje ljubezni so povsem nestvarna.'' O. Milosz.

==='''Obnove zgodb'''===
V zbirki je zbranih osem kratkih zgodb, ki jih uokvirjata kratek prolog in epilog.
 
'''''Notranje dvorišče'''''
(približno 400 besed)

Zbirka kratkih zgodb se začne s prologom, ki učinkuje kot spokojna, idilična vinjeta. Ta bralca povabi k poslušanju zgodb. Prolog pripoveduje o zapuščeni hiši ob morju, kjer morebitnega prišleka poleg zapuščene klopce in limonovca pričakajo zgodbe. Da bi jim lahko dobronamerni prišlek prisluhnil, mora sesti na klop, prisloniti glavo k zidu in zapreti oči. 


'''Rojstvo in smrt sonca'''
(približno 5704 besed)

Prva izmed zgodb pripoveduje o novinarju Antoniu, ki se zaradi službene dolžnosti znajde sredi tujega mesta, ki ga obdajata pragozd in mogočna reka. Kot novinar piše za slabo brano kulturniško rubriko, prvič pa je dobil priložnost za delo na terenu – poročal naj bi s prednovoletnega opernega festivala. V dogajalnem toku zgodbe pa se zaplete v dogodke, ki se mu zdijo pomembnejši. Z balkona hotelske sobe opazuje mesto in se spominja srečanja z risarjem in njegovim dekletom, ki sta bila prva človeka, s katerima je tukaj spregovoril in se jima dal portretirati. Naslednje jutro v pristanišču pri reki spet sreča risarjevo ženo, opazi, da pričakuje otroka. Nosečnica ga prosi za pomoč in ga popelje proti ladjam, privezanim v pristanišču. Na eni izmed njih najdeta risarja, ki ranjen leži v mlaki krvi. Antonio pomisli, da je odgovoren za napad roparjev, saj mu je za portret dal več denarja, kot je bilo potrebno. Zaradi občutka odgovornosti in misli na uspešno reportažo, ki bi jo lahko napisal o tem dogodku, se odloči, da jima bo pomagal priti do zdravnika. Kapitanu ladje, ki sedi v baru in kocka, skuša dopovedati, da mora ranjenca in nosečnico prepeljati čez reko, ponuja mu denar, vendar se ta odzove šele, ko izprazni vso denarnico. Plujejo ves dan in se izkrcajo na obali deževnega gozda, kjer naletijo na kapelico. Z ženo najprej povijeta risarja, zatem pa njegova žena začne rojevati. Antonio zapusti prostor. Preden odide, se mu pred očmi zabliska nož, na katerem je strjena kri, a tudi po koncu zgodbe ostane nejasno, če je bil sploh uporabljen kot morilsko orožje. 


'''Vrnitev'''
(približno 10 440 besed)

V tej zgodbi bralec spremlja istočasno dogajanje na štirih prizoriščih: v letalu, ob letališču, v kontrolnem stolpu in na poti na letališče. Zgodba je razdeljena na dvajset kratkih poglavij. V petih poglavjih spremljamo Jakija, ki ob večerih pogosto hodi opazovat letala pri vzletu in pristanku, tokrat pa mu zaradi snežnega meteža avto obtiči v jarku nedaleč od letališča. V  petih poglavjih nato spremljamo Hermana na letalu za domov. Prevevajo ga občutki tesnobnosti in strahu, saj let spremljajo hude turbulence. V šestih poglavjih pa nastopa Klara, Hermanova žena, s katerim pričakuje otroka in nestrpno pričakuje moževo vrnitev domov. V štirih poglavjih se pred nami odvija komunikacija med kapitanom letala, na katerem je Herman, in kontrolorji letenja, ki spremljajo let. Slabo vreme na nebu se stopnjuje in glavni dispečer čuti veliko breme odgovornosti. Klari blizu letališča pred avto skoči neznanec, zato naglo obrne volan in se tudi sama znajde v jarku, bliža pa se ji plug, ki z ostrim rezilom lomi led. Ob koncu se izkaže, da je neznanec na cesti Jaki, ki potrebuje pomoč, vendar je priča uničenju Klarinega avta, ne vemo pa, kako resno je poškodovana Klara. Konec je odprt – kontrolorji skrbijo za varen pristanek letala, ki je bralcu zakrit.  


'''Morsko pokopališče''' 

Morsko pokopališče je sestavljeno iz treh krajših zgodb, in sicer ''Mornarjev vajenec'', ''Cesar z otoka'' in ''Ribič''. Zdi se, da so zasnovana kot pisma, o čemer priča tudi kratek moto na začetku sklopa: ''Pisma mrtvim valovom, ki plivkajo v mojem spominu.''
 
*'''''Mornarjev vajenec''''' (približno 273 besed)

Avtor nagovarja neimenovanega moškega, skrivnostnega mornarja, ki je skušal v samoti drvečega avtomobila prestopiti mejo, citira njegove misli in pripoveduje o tem, kaj je neznanec pustil v njegovem življenju. Besedilo izraža hvaležnost in spoštljivost. 

*'''''Cesar z otoka''''' (približno 270 besed)

Avtor neznanca imenuje Kaligula. Razberemo, da je neznanec blodil po pohorskih gozdovih in bežal pred skrivnostnimi preganjalci, preden se je zasidral na otoku, kjer je pripovedoval o svojih dogodivščinah in se vse življenje skrival pred vsiljivci. Naposled se je le predal tistemu, ki ga je pričakoval, zato je, kot pravi pripovedovalec, njegova zgodba še skrivnostnejša.

*'''''Ribič''''' (približno 252 besed)

Avtor nagovarja ribiča in omenja skrivnostni otok Garmo, zato lahko potegnemo vzporednico z Šarotarjevim prvencem, romanom [[:w:sl:Potapljanje na dah|''Potapljanje na dah'']] (1999), v katerem glavni junak izolirano od civilizacije živi na otoku Garma. Omenja tudi hišo z najlepšim notranjim dvoriščem, kar nas spomni na motiv notranjega dvorišča v prologu. Iz besedila razberemo, da je bila knjiga napisana prav tam in končana, še preden je znova pognal limonovec pred modrim oknom, za katerim so se rojevale te vrstice. 


'''V ladjedelnici'''
(približno 4290 besed)

Glavni junak zgodbe, Mario, vesten delavec v ladjedelnici, kjer dela štirinajst ur na dan za borno plačo, živi pri starših in v življenju nima posebnega cilja. Toda tega dne je drugačen, ker je noč prvič preživel zunaj doma, pri dekletu, ki mu je obljubilo prihodnost. Misli mu uhajajo k neprespani noči in zaljubljen premišljuje o tem, da bi si vzel dopust in praznike preživel z dekletom. Sklene, da bo prvič, odkar je zaposlen v ladjedelnici, stopil do direktorja in ga prosil za teden dopusta.  Med vožnjo v službo sanjari o tem, da bi dekletu kupil majhno darilce, mogoče prstan ali obesek. Ko prispe v službo, se napoti k direktorju, na katerega naleti v avli, vendar je ta že namenjen ven, zato se samo pozdravita. Mario se vrne na svoje običajno delovno mesto, na žerjav, od koder ima čudovit pogled na morje. Ko se oglasi ladijska sirena, ki oznanja čas za malico, sklene, da se bo kljub pravilom za nekaj časa izmuznil iz ladjedelnice, da bi šel po darilo za svoje dekle. Ko se iz mesta razgleduje na ladjedelnico, spozna, da je na ladjo pozabil odložiti veliko pločevinasto ploščo, ki s zdaj pozibava nad pristaniščem. V izložbi si izbere srebrn prstan z rdečim kamenčkom, vendar naslednji trenutek spozna, da je trgovina zaprta. Umakne se v krčmo, kjer spije dve pivi, čeprav se zaveda, da v času službe ne sme piti. V zanosu se vrne k trgovini in v izložbo vrže kamen. Vrne se v službo in razmišlja, da je končno postal mož, odgovoren za svoja dejanja. 


'''Zadnja želja'''
(približno 3410)

Glavni junak te zgodbe je pater Mihol, ki živi v samostanu na nekem otoku, od koder vsak dan opazuje ladje. V samostanu sprejema goste, turiste, ki si želijo ogledati samostan. Ko zazvoni telefon, se javi, vendar tisti na drugi strani že prekine. Izkaže se, da je klicatelj moški, imenovan Damjan, ki bi si s svojo partnerko Barbaro rad ogledal samostan, vendar se nihče ne javi na telefon. Pater ju opazuje s svojega stolpa, ko se izkrcata. V zgodbo vstopi še četrta oseba, stara baba, katere zadnja želja je umreti v samostanu. Damjan in Barbara se odločita, da ne bosta obiskala samostana, in se gresta kopat. 


'''Na previsu'''
(približno 2592 besed)

Glavni junak, starec Benjamin, se sredi noči sprašuje, kje je njegova žena Marija, in tipa po njeni strani postelje, ki je prazna. V sobi se mu pridruži maček Beli, ki v sobo skozi odprto okno spusti še več mačk. Iz zgodbe razberemo, da Marije že nekaj časa ni. Za časa skupnega življenja mu je bila kljub pitju naklonjena, vendar je njena ponižnost Benjamina silila v blaznost, rešitev pa je iskal v mačkah. Odslej je vsak dan hodil na previs, kjer so se zbirale mačke. Vse več mačk se naseli v njegovi hiši, zato se jim povsem umakne in zaživi pod skalo v bližini previsa, kjer ga je pogosto obišče Beli, najpomembnejši maček. Ko Beli umre, ga Benjamin pokoplje in ob tem ima občutek, da je izpolnil zadnjo in edino nalogo v svojem življenju ter postal boljši človek. 


'''Končna postaja'''
(približno 4704 besed)

Zgodba je od vseh v zbirki najbolj kompleksna in skrivnostna, saj je vanjo vpleten zapleten motiv časa, ki bralcu poraja več vprašanj kot odgovorov. Zgodba je razdeljena na trinajst poglavij. V mestu (iz besedila lahko razberemo, da gre za mesto v Pomurju na slovenski strani meje ter da je dogajalni čas začetek 20. stoletja), v katerem dela načelnik Drejč na majhni železniški postaji ob meji, od nekaj obstaja več različnih ur in časov, saj se prebivalci mesta ravnajo po več različnih urah v mestu. Načelnik Drejč se ravna zgolj po svoji žepni uri, njeno točnost pa hvali tudi župnik Slepec, ki ga tu in tam obišče na postaji. Drejč čaka vlak, ki zamuja in medtem tesnobno razmišlja o tem, kako bo njegova postaja nekoč postala nepomembna, saj ljudem ne bo več potrebno izstopati, da bi prečkali mejo. 
Nato v zgodbo vstopi mlad gospod Eduardo Pratobevera, študent na politehniki, ki je napoti v Pešto, kjer bo imel svoje prvo javno predavanje. Spominja se profesorja, ki mu je predlagal to pot, saj je tudi sam nekoč potoval po teh krajih. Ko zaspi na vlaku, se zdi, da sanja o profesorju in njegovih dogodivščinah. Nenadoma se vlak sunkovito ustavi. Zgodba nato pripoveduje o Drejču, ki ostane sam na postaji in presenečen ugotovi, da vse ure v mestu stojijo. Nato nastopi zgodba profesorja, ki  v kavarni opazuje nenavaden predmet, ki meri čas, toda vprašanje, ki ga muči, je, kateri čas meri naprava. Medtem Eduardo izstopi iz vlaka in se približuje mostu, ki prečka reko. V zgodbo vstopi še mestni urar Paša, ki je lastnik skrivnostne naprave, ki obsede profesorja. Ista oseba se znajde tudi v Eduardovi zgodbi, nanj naleti na brodu, ki vozi potnike čez reko. Zgodba nato spet pripoveduje o profesorju, ki na omenjeno napravo naleti v skrivnostni temni sobi, kjer leži zapuščena in umazana v plehnatem umivalniku. Počuti se izdanega. Zgodba se zaključi z Drejčem, ki se vse bolj zaveda minljivosti svoje službe, hkrati pa neoprijemljivosti časa. 


'''Samotar'''
(približno 2160 besed)

Glavni junak zgodbe večer za večerom opazuje, kako se v stolpnicah okoli njega ugašajo luči. S tistimi, ki vso noč ne ugasnejo luči, se čuti povezanega. Iz zgodbe izvemo, da se je samotar sprva umaknil v stanovanje in se vse bolj predajal samoti, opustil je vsakodnevna opravila,  nato pa v dogajalnem toku zgodbe spremljamo njegovo stopnjevanje norosti, ki nastopi kot posledica hude osamljenosti in introvertiranosti – vidi razne privide, ima prisluhe in vse bolj tudi fizično trpi. 


'''''Začetek zgodbe'''''
(približno 270 besed)

Zbirka kratkih zgodb se zaključi z epilogom, ki zaokroža podobo Šarotarjevega literarnega sveta. Pripoveduje o skrivnostni silhueti, ki se približuje zasneženi vasi in prinaša slavje. [[:w:sl:Igor Divjak|Igor Divjak]] v spremni besedi predlaga več interpretacij zgodbe: lahko jo beremo kot realistično sliko prihoda nekega moža v vas ali kot fantastično prispodobo o prihodu nadnaravnega bitja, ki jo lahko razumemo kot parabolo o prihodu pomladi ali kot parabolo o prihodu smrti. 

==Odmevi v javnosti==

Marca 2003 je [[:w:sl:Petra Vidali|Petra Vidali]] v reviji [[:w:sl:Literarno-umetniško društvo Literatura|''Literatura'']] napisala kritiko zbirke z naslovom ''Ne urbano, samo zelo samotno''. Šarotarjeve junake primerja z romanesknimi osebami [[:w:sl:Dušan Merc|Dušana Merca]]   (zlasti iz romana ''Slepi potnik'') in z osebami iz kratke in romaneskne proze [[:w:sl:Jani Virk|Janija Virka]]. Razliko med njimi vidi v tem, da Šarotarja ne zanima razlaga, ne išče odgovorov na vprašanja, temveč samo opisuje. Meni, da osebe same po sebi niso akterji, torej gre za pasivne junake (z izjemo ''Ladjedelnice'', kjer junak sam sproži neko dejanje, spremembo). Avtorica oceni, da je zadnja, epiložna zgodba preveč nejasna, bralcu nerazumljiva. Kot ''hommage'' (fr. poklon) označi tri zgodbe: ''Mornarjev vajenec'', ''Cesar z otoka'' in ''Ribič'', za katere pravi, da so gotovo pomembne za avtorja, manj pa za bralce. Tudi konec zgodbe ''Vrnitev'' (ki jo, presenetljivo, ne naslavlja pravilno, temveč z naslovom ''Mrtvi kot''), oceni za nekoliko na hitro, eliptično rešenega. Zgodbi ''Rojstvo in smrt sonca'' ter ''Vrnitev'' ocenjuje kot najboljši. Po njenem mnenju so najboljše zgodbe v zbirki tiste, ki potekajo v urbanem prostoru. 

V mesečniku za kulturo, politiko in gospodarstvo ''Ampak'' je [[:w:sl:Tomaž Kaštrun|Tomaž Kaštrun]] aprila 2003 napisal recenzijo zbirke. Tudi on avtorjev stil pisanja primerja z [[:w:sl:Jani Virk|Virkovim]], vendar vpleta tudi [[:w:sl:Boštjan Seliškar|Boštjana Seliškarja]]. Po njegovem mnenju Šarotar vsako zgodbo postavi pred dejstvo, da gre za izkustveno podobo samote sveta. Gre za težko izrekljive, vendar elegantno in podrobno opisane podobe in prav spretno modeliranje teh podob po mnenju recenzenta zbirko in njenega avtorja uvrščajo v sam vrh mlade slovenske proze.

O zbirki je oktobra 2003 pisal tudi [[:w:sl:Jože Horvat|Jože Horvat]] v [[:w:sl:Sodobnost (revija)|''Sodobnosti'']]. Zdi se mu, da sta prolog in epilog ter tri besedila pod skupnim naslovom ''Morsko pokopališče'' pravzaprav pesmi v prozi. O avtorjevem slogu pisanja ter zgodbah samih ima skozi kritiko sicer dobro mnenje, vendar v zaključku prizna, da bi si človek ob branju želel, da bi pripovedi, ki jih odlikuje zlasti velik posluh za poezijo stvari in človekovo dušo, prinesle tudi kaj več dogajalne dinamike. Svojo trditev opravičuje s tem, da bi tako zbirka dobila več bralne atraktivnosti, čeprav ji, kot sam poudari, ničesar ne manjka, vendar je brez tega bralno privlačna bolj za literarne specialiste – ali, kot pravi Horvat, ''tiste osamelce, ki lahko obstajajo, obrnjeni proč od dramatičnega življenja''. 

Zadnjo kritiko z naslovom ''Svež pogled na življenje, ki nas obdaja'' je napisala [[:w:sl:Varja Velikonja|Varja Velikonja]] novembra 2003 v Književnih listih, kjer kot posebno lastnost zbirke omenja, da si kot aktivni bralec konce zgodb lahko pričaraš tudi sam. Zgodbe bralcu pustijo le slutnjo, kaj bi se lahko zgodilo, pa naj si zamisli sam. Tudi ona izpostavi kot skupno točko vsem zgodbam Šarotarjevega protagonista, izrazitega samotarja, ki ga najbolj pooseblja glavni junak zgodbe ''Samotar''. Omenja tudi posebnost njegovega literarnega sveta – odtujenost od konkretnih družbenih situacij in usmerjenost k metafizičnim vprašanjem, ki pa se spretno prepletajo z avtorjevo očaranostjo nad letališči, pristanišči in produkti moderne civilizacije. 

Število kratkih zgodb v zbirki se spreminja glede na avtorja kritike; [[:w:sl:Igor Divjak|Igor Divjak]] v spremni besedi imenuje enajst zgodb, saj prologa in epiloga ne šteje kot zgodbo, isto velja za [[:w:sl:Tomaž Kaštrun|Tomaža Kaštruna]] in [[:w:sl:Varja Velikonja|Varjo Velikonjo]], [[:w:sl:Petra Vidali|Petra Vidali]] v svoji kritiki govori o trinajstih kratkoproznih besedilih, torej vsa besedila v zbirki jemlje kot samostojne kratke zgodbe, medtem ko [[:w:sl:Jože Horvat|Jože Horvat]] prešteva deset zgodb (''Morsko pokopališče'' obravnava kot eno samo zgodbo). 

==Viri in literatura==
'''Viri'''

Dušan ŠAROTAR: ''Mrtvi kot''. Ljubljana: Študentska založba, 2002 (Knjižna zbirka Beletrina). {{COBISS|ID=120990208}}

'''Literatura'''

Petra VIDALI: Ne neurbano, samo zelo samotno: Dušan Šarotar: Mrtvi kot. ''Literatura'' 15/141. (2003). 160–164. {{COBISS|ID=214458624}}

Tomaž KAŠTRUN: Dušan Šarotar, Mrtvi kot. ''Ampak: mesečnik za kulturo, politiko in gospodarstvo'' 4/4. (2003). 69. {{COBISS|ID=125356544}}

Jože HORVAT: Dušan Šarotar: Mrtvi kot. ''Sodobnost'' 67/10 (2003). 1322–1323. {{COBISS|ID=217592064}}

Varja VELIKONJA: Svež pogled na življenje, ki nas obdaja. ''Književni listi: štirinajstdnevna knjižna priloga časnika Delo'' (2003). 11. {{COBISS|ID=214458624}}</text>
      <sha1>15ozsda8hu9pq7an9opf0ndwv5qd27h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Google Scholar.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3514</id>
    <revision>
      <id>11337</id>
      <timestamp>2013-11-10T10:48:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nebo davnega poletja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3516</id>
    <revision>
      <id>15251</id>
      <parentid>15250</parentid>
      <timestamp>2016-03-11T08:31:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mhladnik</username>
        <id>461</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9696" xml:space="preserve">[[Vanja Pegan]]. '''''Nebo davnega poletja: kratke zgodbe'''''. Ljubljana: Društvo 2000, 2007. 138 str. 500 izv. Spremna beseda: Matej Juh. {{COBISS|ID=234548736}}.

==O zbirki==

Zbirka vsebuje 13 kratkih zgodb v obsegu od 1800 do 2800 besed; izšla je tudi zvočna različica knjige {{COBISS|ID= 251747072}}.

Pripovedovalec je tretjeosebni. Le v treh izvemo ime glavne osebe oziroma imena glavnih oseb. V skoraj vseh zgodbah se glavni junaki spominjajo dogodkov iz svoje preteklosti. Dogajalni kraj večine zgodb je ob morju, zgodbe pa se dogajajo predvsem poleti ali jeseni. Tematsko so si različne, govorijo o samoti, preteklih ljubeznih, strahovih v otroštvu, izgubi sorodnikov, hrepenenju po tistem, česar nimamo. V mnogih zgodbah sta prisotna motiva glasbenikov in glasbe, v treh zgodbah se pojavi tudi motiv likovnega umetnika, pogosti so morski motivi, še posebej motiv svetilnika.

===Obnove zgodb===

'''Odsev''' (približno 2600 besed)

Zgodba govori o moškem, ki jeseni ponovno obišče hišo, kjer sta včasih živela njegova babica in njen partner Franci. Ko tokrat pride do hiše, se začne spominjati, kako ju je včasih obiskoval. Spominja se svojega obiska za praznik vseh svetih, ko je šel s Francijem na pokopališče, in odseva Francijevega klobuka, ki sta ga videla na plošči spomenika. Ob ponovnem obisku pa ne čuti več naklonjenosti hiši, saj je sedaj prazna. Naslednji dan gre na pokopališče, kjer se mu za trenutek zazdi, da v marmorju spet vidi odsev Francijevega klobuka.

'''Izgubljena skicirka''' (približno 2100 besed)

Zgodba govori o Simonu, ki je z ženo in otrokom na morju. Dogajalni čas je konec poletja. Simon se z zaprtimi očmi na plaži spominja, kako je bil na morju z dekletom Tino, ko je še študiral na likovni akademiji. Spominja se, kako sta s Tino plavala, si izkazovala ljubezen in kako jo je narisal v svojo skicirko. Ko sonce zaide, se Simon predrami, skicirke pa ni nikjer več, saj je to bil le spomin.

*'''Deček in hiša''' (približno 1800 besed)

Zgodba pripoveduje o dečku, ki se je nekoč z družino preselil v samotno hišo v obmorskem kraju. Zanj so bili dnevi tam obdani z osamljenostjo in s tesnobo, hiša se mu je zdela hladna in tuja. Nekega zimskega dne pa se je ponovno zazrl skozi okno svoje sobe in začutil, da se je nekaj spremenilo, videl je širino sveta. S knjigami, ki jih je bral, je začel spoznavati ta svet in v mislih potovati po njem. Kasneje se je odselil, si ustvaril družino in tudi sam začel pisati knjige, da bi pomagale še komu, kot so v otroštvu pomagale njemu. 

*'''Triptih v molu''' (približno 2800 besed)

Zgodba je sestavljena iz treh delov in govori o starejšem glasbeniku, ki je srečno poročen že štirideset let, vendar se med plavanjem v bazenu spominja deklet, s katerimi je imel manjše ali večje stike v preteklosti. V prvem delu se spominja črnolase ženske, s katero sta jeseni vedno hodila na sprehode in se predajala ljubezni, on pa je doma skladal pesmi in jih igral na kitaro. V drugem delu se spominja mlade rjavolaske, s katero je preživel noč po zabavi, na kateri je igral. V tretjem delu pa se spominja violinistke, ki jo je spoznal na vajah. O njej je večkrat sanjal, vendar nikoli nista imela stikov.

*'''Nebo davnega poletja''' (približno 2200 besed)

Zgodba se dogaja julija v obmorskem mestu. Govori o učitelju kitare, ki se v učilnici med čakanjem na naslednjega učenca spominja, kako je nekega poletja z očetom in dedom igral flavto v pihalnem orkestru. Spominja se lepih občutkov, ki jih je takrat doživel ob glasbi. Njegova naslednja učenka je deklica, ki pri igranju ni uspešna, vendar učitelj vseeno ni razočaran, saj se spet spominja tistega poletja. Medtem ko mu deklica pripoveduje o svojem novem hišnem ljubljenčku, učitelj vzame list in riše. Po dekličinem odhodu učitelj pogleda list in spet je zadovoljen, ko na njem vidi flavto, ki jo je nekoč igral.

*'''Svetilniška ploščad''' (približno 2000 besed)

Zgodba pripoveduje o moškem, ki je bil nekoč svetilničar na piranski Punti oziroma rtu Madona. Ko ponovno pride v svetilnik, kjer je nekoč delal, se spominja, da je imel svoj poklic rad, čeprav je bil samoten in odmaknjen. Spominja se tudi svetilničarja, ki je na rtu služboval pred njim in mu dejal, da bo on zadnji svetilničar. Na koncu zgodba pripoveduje, da občinska redarja prideta do svetilnika in se sprašujeta, kako je upokojeni svetilničar sploh prišel v svetilnik, saj tam zdaj ne bi smelo biti nikogar, torej je on res bil zadnji svetilničar.

*'''Na morje!''' (približno 2100 besed)

Zgodba pripoveduje o moškem, ki se s svojo ženo zgodaj poleti v športni črni limuzini vozi proti obmorski vasici, kjer imata vikend. Ko prispeta, se moški spominja, kako je bilo pred petnajstimi leti, ko še ni podedoval velike vsote denarja. Spomni se, da je takrat čutil navzočnost ter bližino in bil je vesel, saj je čutil, da ju čakajo še pomembne stvari. Medtem ko je njegova žena zadovoljna z razkošjem, v katerem živita sedaj, pa on hrepeni po tistem času, ko še nista imela ničesar.

*'''Zajtrk''' (približno 2200 besed)

Glavni osebi sta Matjaž, profesor na likovni akademiji, in Tanja, študentka. Tanja je v profesorja zaljubljena in se po ekskurziji znajde v Matjaževi postelji, kjer tudi prenoči. Matjaž zjutraj v postelji razmišlja o svoji sosedi Barbari, poročeni ženski, s katero se občasno ljubi, Tanja pa razmišlja o tem, kako bo sedaj na akademiji. Ko zajtrkujeta na terasi, Matjaž vidi svoja soseda, Barbarinega moža in Barbaro, ki pa je očitno ljubosumna na Tanjo, kar razveseli Matjaža.

*'''Pred nevihto''' (približno 1800 besed)

Glavna oseba zgodbe je moški, ki se vrača iz kraja, kjer popoldan poučuje glasbo, v svoje obmorsko mesto. Med vožnjo opazi, da se vreme slabša, kar ga spomni na nevihto pred mnogimi leti, ko je bil še deček. Tisti dan je sedel poleg gramofona in poslušal prasketanje gramofonske igle, kar ga je pomirjalo, počutil se je varnega in nedosegljivega. Zdaj, kot odrasel moški, se v mirujočem avtomobilu udobno namesti in čaka, da bo v mislih ponovno slišal prasketanje gramofona, kar ga bo pomirilo.

*'''V soju odrskih luči''' (približno 2400 besed)

V prvoosebni pripovedi sledimo razmišljanju rokovskega glasbenika med koncertom. Moški razmišlja o svoji samotnosti in o tem, da sovraži svojega producenta, saj ne ceni njegovih besedil. Ravno zaradi tega jih je sedaj začel zbirati v kovinsko škatlo in mu jih ne pokaže več. Po koncertu je moški v hotelski sobi, omamljen od droge. Čeprav zdaj že hvali svojega producenta, kovinska škatlica še vedno ostaja samo njegova.

*'''Ko bi le bil dan, svetel, bleščeč dan''' (približno 2000 besed)

V zgodbi nastopata dve osebi, moški in ženska, ki se na dvajseti obletnici konca osnovne šole spet zbližata, čeprav je ona poročena. Moški ne more spati, zato se ob treh zjutraj odpravi iz postelje, ki sta si jo tisto noč delila, v kuhinjo in se spominja, kako sta se družila v osnovni šoli. Ona je zanj njegova velika ljubezen in želi si, da bi za vedno ostal v tem trenutku, vendar se zaveda, da bo zjutraj odšla nazaj k možu.

*'''Zvezdna noč''' (približno 2100 besed)

Zgodba je sestavljena iz okvirne pripovedi in vložne zgodbe. V okvirni pripovedi nastopajo Pero, Salutino, Marko in Ivan, štirje moški, ki pozno ponoči za mestnim obzidjem blizu morja sedijo na kamnitem zidu in pijejo alkohol. Ostali trije prepričujejo Ivana, da jim pove zgodbo o starcu. Tako nastopi vložna zgodba o moškem, ki med ljudmi ni bil priljubljen in ko se je zdelo, da umira, ni nihče prišel k njemu. Kasneje si je opomogel in na svoji barki odšel stran. Bolj kot se je oddaljeval od mesta in posledično od ljudi, srečnejši je bil.

*'''Etuda za klavir in čopič, štiriročno''' (približno 2100 besed)

Glavna oseba je pianist, ki se med zmenkom, namesto da bi se posvečal dekletu, spominja dogodkov nekega jesenskega dne, ko je med skalami pri svetilniku srečal neko žensko. Spominja se, da je tistega dne razmišljal o svoji preteklosti in o tem, da ni takoj vzljubil igranja klavirja. Potem zgodba govori o tem, kaj je tistega dne razmišljala ženska. Bila je slikarka in je med sprehodom natančno opazovala okolico, posebno zanimanje pa je v njej vzbudil prav ta moški. Zgodba se zaključi v sedanjosti z njegovim igranjem klavirja in z njenim slikanjem na platno, vsak živi svoje življenje, ločeno od drugega.

==Odmevi v javnosti==

===Spremna beseda===

Matej Juh v spremni besedi pravi, da je Peganovo pisanje precej drugačno od postmodernizma, veliko bližje pa je realistični prozi dvajsetega stoletja z vplivi modernega romana. Peganovi epski subjekti večinoma pripovedujejo zgodbe skozi mrežo spomina. Najopaznejša posledica tega je, po Juhovih besedah, da v središču pripovedi ni le en zunanji dogodek, saj se pravo dogajanje premakne v notranjost, posledično je dogodkov več. Juh označi Pegana za mojstra podrobnosti. Juh opozarja tudi na to, da čeprav zgodba Zvezdna noč deluje kot zgodba v zgodbi, učinkuje podobno kot spomin, torej je mogoče, da Ivan, ki pripoveduje zgodbo o starcu, pravzaprav govori o sebi. Juh razmišlja tudi o pomenu naslova zbirke. Lahko si ga razlagamo v duhu istoimenske kratke zgodbe, kjer se glavni lik spominja zvoka, ki ga je slišal davnega poletja. Naslov pa je mogoče razumeti tudi drugače: Ne bo (več) davnega poletja, tisti čas je torej minil in ga ne bo nikoli več nazaj.

===Literatura===
* Matej Juh: Razširjena resničnost Vanje Pegana. Vanja Pegan: '''''Nebo davnega poletja: kratke zgodbe'''''. Ljubljana: Društvo 2000, 2007. 133–138.</text>
      <sha1>ampj6nrg1o67gmej5c4j32odx6v5g5f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Book search</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3517</id>
    <revision>
      <id>11363</id>
      <parentid>11362</parentid>
      <timestamp>2013-11-10T16:50:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1028" xml:space="preserve">{{#ifeq:{{{float|right}}}|center|&lt;center&gt;|}}&lt;div class=&quot;noprint {{{class|}}}&quot; style=&quot;{{#ifeq:{{{float|right}}}|center||float:{{{float|right}}};}} width:{{px|{{{width|250px}}}}}; clear:right; margin:0 0 1em 1em;&quot;&gt;
{| {{#ifeq:{{{style|}}}|simple||style=&quot;background:{{{background|#f9f9f9}}};border:solid #aaaaaa 1px;-moz-border-radius:5px;&quot;}}
| width=&quot;50px&quot; |
{{#ifeq:{{{style|}}}|simple||[[File:{{{image|Loupe light.svg}}}|50px|middle|link=]]}}
| width=&quot;385px&quot; |
{{#tag:inputbox|
type=fulltext
searchbuttonlabel={{{buttonlabel|Išči po tej knjigi}}}
break={{{break|yes}}}
prefix={{{prefix|{{ROOTBOOKNAME}}}}}/
width={{#expr:({{#if:{{{width|}}}|{{#iferror: {{#expr:{{{width}}} &gt; 0 }}|{{str left|{{{width}}}|{{#expr:{{str len|{{{width}}}}} - 2}}}}|{{{width}}}}}|250}} * 0.111272727273) -14.4363636364}}
placeholder={{{placeholder|}}}
}}
|}
&lt;/div&gt;{{#ifeq:{{{float|right}}}|center|&lt;/center&gt;|}}&lt;noinclude&gt;
[[Category:Search templates|{{PAGENAME}}]]
[[fr:Modèle:Moteur]]
[[th:แม่แบบ:หาในตำรา]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>kxajtgrjhjk1p336d8lhk2fkhe8kqpd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Urška Sterle</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3518</id>
    <revision>
      <id>19958</id>
      <parentid>11561</parentid>
      <timestamp>2024-01-18T19:34:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Aleš Belšak</username>
        <id>3854</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1671" xml:space="preserve">'''Urška Sterle''' [úrška sterlè], [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica, [[prevajalka]], performerka in [[aktivist]]ka* [[3. september]] [[1979]], [[Celje]], [[Slovenija]].

== Življenje in delo ==

[[:w:sl:Urška Sterle|Urška Sterle]] je slovenska pisateljica, prevajalka, performerka in aktivistka za pravice LGBT skupnosti. Rodila se je 3. september 1979 v [[:w:sl:Celje|Celju]]. V srednješolskih letih je sodelovala na srečanjih mladih pesnikov in pisateljev, in sicer kot pesnica. Tovrstno ustvarjanje je kmalu zamenjala s pisanjem proze in prevajanjem iz angleškega jezika. Je skrbnica Lezbične knjižnice in v okviru lezbičnih dogodkov prireja performense. Njene recenzije in kritike najdemo v revijah Lesbo in Lezbnik. Vsa njena dela so izšla pri zbirki Vizibilija. Zabeležena je v kronologiji ''Lezbična sekcija LL: kronologija 1987-2012 s predzgodovino.'' Leta 
2007 je za prvenec prejla Zlato ptico, ki jo podeljuje Liberalna akademija. Leta 2008 je bila ista zbirka nominirana za Dnevnikovo Fabulo. 

== Dela ==
=== Zbirki kratkih zgodb ===
* ''[[Vrsta za kosilo]]'',  ŠKUC, ([[2006]]) {{COBISS|ID=230135808}}
* ''[[Večno vojno stanje]]'', ŠKUC, ([[2010]]) {{COBISS|ID=253203968}}

=== Prevodi ===

* [[Djuna BARNES]]: ''[[Damski almanah]]'', ŠKUC, ([[2009]]) {{COBISS|ID=248440576}}
* [[Audre LORDE]]: ''[[Zami:novo črkovanjemojegaimena]]'', ŠKUC, ([[2012]]) {{COBISS|ID=264848640}}
* [[Sarah SCHULMAN]]: ''[[Zakaj nisem revolucionarka]]'', ŠKUC, ([[2005]]) {{COBISS|ID=223158784}}


[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1979]]
[[Kategorija:Seznam slovenskih pisateljev]]
[[Kategorija:Seznam slovenskih prevajalcev]]</text>
      <sha1>1es9w0dl10gyeuvvm7xpoi6mturuuuh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Px</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3519</id>
    <revision>
      <id>11365</id>
      <timestamp>2013-11-10T16:58:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;includeonly&gt;{{#if:{{{1|}}} | {{#iferror: {{#expr:{{{1|}}} &gt; 0 }} | {{{1|}}} | {{{1|}}}px }} | {{#if:{{{2|}}}   | {{#iferror: {{#expr:{{{2|}}} &gt; 0 }} | {{{2|}}} | {{{2|}}}px...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="377" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;{{#if:{{{1|}}}
| {{#iferror: {{#expr:{{{1|}}} &gt; 0 }} | {{{1|}}} | {{{1|}}}px }}
| {{#if:{{{2|}}}
  | {{#iferror: {{#expr:{{{2|}}} &gt; 0 }} | {{{2|}}} | {{{2|}}}px }}
  | {{#iferror: {{#expr:{{{3|}}} &gt; 0 }} | {{{3|}}} | {{{3|}}}px }}
  }}
}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>6y4tzsbmr39k7axsek1k37c7ywg3y9p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Documentation</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3520</id>
    <revision>
      <id>13621</id>
      <parentid>11366</parentid>
      <timestamp>2014-06-11T10:12:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2467" xml:space="preserve">&lt;!--
  Avtomatično doda {{obvestilo o peskovniku predloge}} ko je na podstrani /peskovnik.
--&gt;{{#ifeq: {{SUBPAGENAME}} | peskovnik
| &lt;div style=&quot;clear: both;&quot;&gt;&lt;/div&gt;{{obvestilo o peskovniku predloge}}
}}&lt;!--
  Avtomatično doda {{pp-template}} zaščitenim predlogam.
--&gt;{{template other
| {{#ifeq: {{PROTECTIONLEVEL:move}} | sysop
  | {{zaščitena predloga|docusage=yes}}
  | {{#if: {{PROTECTIONLEVEL:edit}}
    | {{zaščitena predloga|docusage=yes}}
    | &lt;!--Ni zaščiten, ali samo semi-move-protected--&gt;
    }}
  }}
}}&lt;!--
  Začetek zelene dok škatle.
--&gt;{{dokumentacija/start box2
| preload = {{{preload|}}}   &lt;!--Allow custom preloads--&gt;
| heading = {{{heading|¬}}}   &lt;!--Empty but defined means no header--&gt;
| heading-style = {{{heading-style|}}}
| content = {{{content|}}}

&lt;!--Some namespaces must have the /dok, /peskovnik in /testniprimeri
    in pogovorni prostor--&gt;
| docspace = {{dokumentacija/docspace}}

| 1 = {{{1|}}}   &lt;!--Other docname, if fed--&gt;

&lt;!--The namespace is added in /start box2--&gt;
| template page = {{dokumentacija/template page}}

}}&lt;!-- Začetek vsebine --&gt;&lt;!--
  začetek nalaganja vsebine /dok:
  Opomba: Prekinjena vrstica med tem komentarjem in naslednjo vrstico je nujna
  tako da se &quot;=== Glave ===&quot; interpretirajo na začetku in koncu dokumentacije.
--&gt;
{{#switch: {{#if:{{{content|}}}|1|0}}{{#if:{{{1|}}}|1|0}}{{#ifexist:{{{1|}}}|1|0}}{{#ifexist:{{dokumentacija/docspace}}:{{dokumentacija/template page}}/dok|1|0}}
| 1000 | 1001 | 1010 | 1011 | 1100 | 1101 | 1110 
| 1111 = {{{content|}}}
| 0110 | 0111 = {{ {{{1}}} }}
| 0001 | 0011 = {{ {{dokumentacija/docspace}}:{{dokumentacija/template page}}/dok }}
| 0000 | 0100 | 0010 | 0101 = 
}}
&lt;!--
  Konec nalagnja vsebine /dok:
  Opomba: Prekinjena vrstica med tem komentarjem in naslednjo vrstico je nujna
  tako da se &quot;=== Glave ===&quot; interpretirajo na začetku in koncu dokumentacije.
--&gt;{{dokumentacija/end box2
| preload = {{{preload|}}}   &lt;!--Allow custom preloads--&gt;
| content = {{{content|}}}
| link box = {{{link box|}}}   &lt;!--So &quot;link box=off&quot; works--&gt;

&lt;!--Some namespaces must have the /dok, /peskovnik in /testniprimeri
    in pogovorni prostor--&gt;
| docspace = {{dokumentacija/docspace}}

| 1 = {{{1|}}}   &lt;!--Other docname, if fed--&gt;

&lt;!--The namespace is added in /end box2--&gt;
| template page = {{dokumentacija/template page}}

}}&lt;!--
  Konec zelene dok škatle
--&gt;&lt;noinclude&gt;

&lt;!-- Add categories and interwikis to the /dok subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>0ed8kxkxvh9vrrqsaqu7x1wd2oyy7t3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:ROOTBOKNAME</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3521</id>
    <revision>
      <id>11368</id>
      <timestamp>2013-11-10T17:01:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;includeonly&gt;{{#switch:{{ARTICLESPACE:{{{1|{{FULLPAGENAME}}}}}}}|Template=|Category=|User=|=|{{ARTICLESPACE:{{{1|{{FULLPAGENAME}}}}}}}:}}{{BOOKNAME|{{{1|{{FULLPAGENAME}}}}}}...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="228" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;{{#switch:{{ARTICLESPACE:{{{1|{{FULLPAGENAME}}}}}}}|Template=|Category=|User=|=|{{ARTICLESPACE:{{{1|{{FULLPAGENAME}}}}}}}:}}{{BOOKNAME|{{{1|{{FULLPAGENAME}}}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{documentation}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>q8uoroh26vwids268eyjjweb9hdpw8a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:ROOTBOOKNAME</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3522</id>
    <revision>
      <id>11369</id>
      <timestamp>2013-11-10T17:06:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;includeonly&gt;{{#switch:{{ARTICLESPACE:{{{1|{{FULLPAGENAME}}}}}}}|Template=|Category=|User=|=|{{ARTICLESPACE:{{{1|{{FULLPAGENAME}}}}}}}:}}{{BOOKNAME|{{{1|{{FULLPAGENAME}}}}}}...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="228" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;{{#switch:{{ARTICLESPACE:{{{1|{{FULLPAGENAME}}}}}}}|Template=|Category=|User=|=|{{ARTICLESPACE:{{{1|{{FULLPAGENAME}}}}}}}:}}{{BOOKNAME|{{{1|{{FULLPAGENAME}}}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{documentation}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>q8uoroh26vwids268eyjjweb9hdpw8a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:BOOKNAME</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3523</id>
    <revision>
      <id>11370</id>
      <timestamp>2013-11-10T17:08:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;includeonly&gt;{{#titleparts:{{PAGENAME:{{{1|{{FULLPAGENAME}}}}}}}|1}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{documentation}}&lt;/noinclude&gt;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="122" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;{{#titleparts:{{PAGENAME:{{{1|{{FULLPAGENAME}}}}}}}|1}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{documentation}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>cve7kxz2ldxd3jrkbze2cvvfneqmy6k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Nova pisarija.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3524</id>
    <revision>
      <id>19185</id>
      <parentid>14073</parentid>
      <timestamp>2020-06-11T21:28:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>92.37.39.20</ip>
      </contributor>
      <comment>Navedba avtorja freske.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="227" xml:space="preserve">{{PD-self|2. 9. 2005}}

Freska Jerneja iz Loke v cerkvi [[:w:sl:Sveti Jošt nad Kranjem|na Joštu]] pri Kranju. Izpraskano besedilo slove: &quot;Michaël Textorius C. Coadiutor / Anno 1591 / 1602 / 1603 / 1604 / 1605 / 1606 / 1607.&quot;</text>
      <sha1>55qmb0d4500rkucdmctz55ctdu0osev</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Redakcija</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3526</id>
    <revision>
      <id>11408</id>
      <timestamp>2013-11-16T18:52:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;span style=&quot;cursor: help&quot; title=&quot;V izvirniku: {{{1}}}&quot;&gt;{{{2}}}&lt;/span&gt;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="70" xml:space="preserve">&lt;span style=&quot;cursor: help&quot; title=&quot;V izvirniku: {{{1}}}&quot;&gt;{{{2}}}&lt;/span&gt;</text>
      <sha1>eyndqjlq5mp9in1c1jxpsjawj552anp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vrsta za kosilo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3533</id>
    <revision>
      <id>11572</id>
      <parentid>11571</parentid>
      <timestamp>2013-11-21T06:05:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Majalicen</username>
        <id>1705</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11203" xml:space="preserve">[[:w:sl:Urška Sterle|Urška STERLE]]: '''''Vrsta za kosilo'''''. [[w:sl:Ljubljana|Ljubljana]]: [[ŠKUC]], 2006 (Zbirka Vizibilija). {{COBISS|ID=230135808}}


==O avtorici==
[[:w:sl:Urška Sterle|Urška Sterle]] je slovenska pisateljica, prevajalka, performerka in aktivistka za pravice LGBT skupnosti. Rodila se je 3. september 1979 v [[:w:sl:Celje|Celju]]. V srednješolskih letih je sodelovala na srečanjih mladih pesnikov in pisateljev, in sicer kot pesnica. Tovrstno ustvarjanje je kmalu zamenjala s pisanjem proze in prevajanjem iz angleškega jezika. Je skrbnica Lezbične knjižnice in v okviru lezbičnih dogodkov prireja performense. Njene recenzije in kritike najdemo v revijah Lesbo in Lezbnik. Vsa njena dela so izšla pri zbirki Vizibilija. Zabeležena je v kronologiji ''Lezbična sekcija LL: kronologija 1987-2012 s predzgodovino.'' Leta 2007 je za prvenec prejela Zlato ptico, ki jo podeljuje Liberalna akademija. Leto kasneje je bila ista zbirka nominirana za Dnevnikovo Fabulo. 

== Dela ==
=== Zbirki kratkih zgodb ===
* ''[[Vrsta za kosilo]]'',  ŠKUC, ([[2006]]) {{COBISS|ID=230135808}}
* ''[[Večno vojno stanje]]'', ŠKUC, ([[2010]]) {{COBISS|ID=253203968}}

=== Prevodi ===

* [[Audre LORDE]]: ''[[Zami:novo črkovanjemojegaimena]]'', ŠKUC, ([[2012]]) {{COBISS|ID=264848640}}
* [[Djuna BARNES]]: ''[[Damski almanah]]'', ŠKUC, ([[2009]]) {{COBISS|ID=248440576}}
* [[Sarah SCHULMAN]]: ''[[Zakaj nisem revolucionarka]]'', ŠKUC, ([[2005]]) {{COBISS|ID=223158784}}

==O zbirki==
Zbirka kratkih zgodb Vrsta za kosilo je zšla leta 2006 pri [[:w:sl:ŠKUC|ŠKUC-u]] v zbirki Vizibilija. Zbirka je bila nagrajena z Zlato ptico (2007) in nominirana za Dnevnikovo Fabulo (2008). V zbirki je enaindvajset kratkih zgodb. Vse zgodbe pripoveduje prvoosebna pripovedovalka, čas dogajanja je prehod Slovenije iz socialističnega v kapitalistični sistem, prostor pa je Ljubljana, največkrat prostori namenjeni LGBT populaciji. 

==='''Obnove zgodb'''===
 
'''Ljubav''' (približno 300 besed)

Pripovedovalka izriše svoj odnos s punco v istospolni zvezi. Kako skupaj opazujeta lepo žensko, kako ju neznanec zmerja s in kako ju je strah, da bi ju nekdo nekoč fizično napadel. Vse, kar si v resnici želi, pa je ljubiti in risati življenje sebe z žensko. 

'''Zadnja postaja''' (približno 1920 besed)

Pripovedovalka se vkrca na vlak. Vseskozi ji dela težave kravata, ki se je ne more rešiti. Dogajajo se absurdne reči: babica v kupeju vnučku izkoplje oči, ljudje na vlaku jedo iztrebke, prepovedano je branje knjig in ko želi zbežati, okostnjaki, ki visijo iz vlaka, govorijo. Na vlaku so tudi umetniki in mačke. Slednje ukradejo straniščno ogledalo in v njem gledajo svet v pravi podobi. Na koncu se pripovedovalka pridruži prav njim. 

'''Apokalipsa''' (približno 1400 besed)

V postapokaliptični družbi se je sistem razdelil na tiste, ki imajo naziv Človek, in tiste, ki jih kličejo Nižji. Družina je postala norma in privilegij, tvoje intelektualno in fizično stanje je docela izdelano, najmočnejša sila, ki napaja orožje, je Pohlep, bistvo te družbe pa je  izkoriščanje Človeka po Človeku.

'''Novi časi''' (približno 940 besed)

Zdravstvo

Lirski subjekt je punčka. Sedi v učilnici in posluša učiteljico. Ne zapisuje si, ker so ji sošolci polomili očala. Ko učiteljica to vidi, jo nadere, potem pa se to zgodi še enkrat, ko punčki očala neprestano padajo z nosa. Punčki ne pripadajo nova očala, zato še naprej vztraja s polomljenimi.

Ekonomija

Punčko v vrsti za šolsko kosilo nadere socialna delavka, saj ji mati ni plačala malice za prejšnji mesec. Punčka je osramočena in naslednji dan je ni v šolo, saj mati dobi plačo šele naslednji teden.

Sociala

V paru za šolski projekt mora biti s Klavdijo, ki vedno smrdi in jo v šoli nadirajo zarati slabe higiene ter jo je mati zaradi uši postrigla skoraj na balin. Punčko doma opozorijo, naj ji ne hodi preblizu, in ji perejo lase s šamponom proti ušem.

Politika

Za katedrom sedi učitelj, ki je kot napitan prašiček. Učenci se kot prašički drenjajo za malico. On, ki je tam, da iz njih naredi ljudi, pa jih najprej kliče prašički in potem še prasci.

'''Dolgčas''' (približno 2300 besed)

Družinsko kosilo ob rojstnem dnevu. Mizi za odrasle in otroke sta ločeni, čeprav za mizo za otroke sedi sama, saj so punčke v naročjih pri mamicah, fantje pa pri mizi za odrasle. Razvijejo se debate o vremenu, športu, dietah, telefonih, politiki … Družina deluje kaotično. Kaos se stopnjuje vse do fizičnih obračunavanj. Ko je večerje konec, so vsi zadovoljni in pravijo, da je bilo zabavno.

'''Poslovilna zabava''' (približno 700 besed)

Dvorišče stavbe s spominsko ploščo nasproti občine. Ona in dve ženski kadijo travo in njej je slabo. Spominja se, da je ena izmed njiju, njena bivša, zdaj zdajšnja s to, tretjo. Z bivšo se pogovarjata, da ni več starih ran, čeprav je očitno, da so. Leta kasneje se zaveda, da je lezbijka s posledicami moškega nasilja.

'''Dežela groze''' (približno 1740 besed)

Dve deželi, ki ju ločuje sumljiva krhka skorja, ki je nihče ne prečka. Razpoka se širi. Ona visi na vrhu, privezana z vrvjo. Ona živi v deželi groze. Vidi ostanke drugih žensk, nekaterih se spomni. Izriše podobe iz usode življenja in odraščanja. Želi si priti iz dežele groze, čas se izteka, strah jo je, ko prigrizne vrv, zapre oči.

'''Širokopleče zgodbe''' (približno 1450 besed)

Z dekleti so se večkrat odpravile zabavat v bližnjo tujino. Tam ji je v oči padla D. Vsakič, ko se je vrnila, sta se opazovali in koketirali, nikoli se med njima ni nič zgodilo.

'''Podobe''' (približno 240 besed)

Na različnih prostorih za zabavo srečuje ljudi, ki jih pozna in jih ima rada. Delajo različne stvari, eno vedno poljublja, sprašuje se, ali naj poljublja vse.

'''Sedem služabnikov za brisanje riti''' (približno 580 besed)

Ona, Sara in nek gej rišejo sceno. Strah jo je, da bo kdo od njih treh umrl. Vsi trije bodo pozabljeni, ko bodo umrli. Ali se bodo ubili sami ali jih bo ubil kak skin. Vsi, ki jih srečuje, govorijo v dvojini. Ona mora vedno govoriti v ednini.

'''Aritmija molka''' (približno 450 besed)

S punco sta doma. Pripovedovalka opazuje drugo pri pisanju. Na tipkanje punce gleda nekoliko erotično. Predstavlja si, kako ji zleze v naročje in si jo vzame. Na koncu ugotovimo, da si je vse le predstavljala, kajti tista druga še vedno piše.

'''Perzijka''' (približno 390 besed)

Mačka se tu in tam skrivnostno in zapeljivo podrgne obnjo. Sta nekje na javnem kraju, namenjenem LGBT skupnosti. Ona je vsakič bolj radovedna in želi si, da bi mačka na njej pustila sledi s kremplji. Mačka jo vse bolj izziva in se vselej le mačje drgne obnjo.

'''Blitzkrieg''' (približno 330 besed)

Dogajanje na različnih javnih prostorih za druženje LGBT populacije. Z žensko se dolgo le spogledujeta in želi si jo dotakniti, ampak se vedno premisli. Dotikata se z besedami in se že imata, vendar še vedno nista v fizičnem stiku. Na koncu se vpraša, če se res ni kaj dogajalo med njima. 

'''Ona je ona je ona''' (približno 1250 besed)

Opazuje žensko, ki dela v Lezbični knjižnici. Ne ve, če tista druga ni le prijazna, ampak vseeno hodi, saj ji je všeč in povabi jo domov in nič se ne zgodi. Govori o svojih zgodbah, kako se prepletajo, kako se iz njih dela kaos, zaključi s tem, da ne more povedati nič o njej, tudi zdaj ne, ko sta končno skupaj, ker se spreminja, ker se obe vseskozi spreminjata in ker je ona le ljubav in ljubav ji predstavlja mir. 

'''Roadblock''' (približno 280 besed)

Jenis, ona, njena punca in Tanja pri eni izmed njih poslušajo glasbo, gledajo filme, kjer homoseksualce pretepajo, in poskušajo biti aktivistične. Tanja napiše nekaj protestne e-pošte, Jenis se prepira s sosedi, ona pa svoji punci predvaja zanjo najlepšo ljubezensko pesem z naslovom Help me. 

'''Emilijine solze''' (približno 1500 besed)

Za mizo sedijo majhna črna opica, hrček, mačja boginja, Moro in ona. Pogovarjajo se o Emiliji, katere solze niso bile solze bolečine, ampak solze jeze. Sledijo štirje kratki intermezzi in živali pojedino zaključijo z branjem feminističnih člankov. Strah jih je, ker letos odpade dan boja proti nasilju.

'''Splošne teme''' (približno 1120 besed)

Gre za nekakšen monolog, kjer pripovedovalka govori o razmišljanju ob čestitkah, ki jih dobijo ženske ob kandidaturi, o užaljenosti doktorice znanosti, o političnih pravicah žensk, o malih honorarjih, od katerih iz danes na jutri živijo lezbične aktivistke … Zaključi, da je to vsa resnica njenih zgodb.

'''Not'''' (približno 800 besed)

Ženska, ki pripoveduje zgodbo, se po Ljubljani srečuje z žicarji, ki nimajo prenočišča, zvečer pa se zabava v Monoklu. 

'''Prostor za mizo''' (približno 400 besed)

Ona skupaj z določenimi ljudmi sedi za mizo in nad njimi je meč, ki je produkt ljudi, ki verjamejo v mit o krščanski Evropi. Na cesti sreča znanca, ki pri sedemindvajsetih ve, kaj hoče in kam gre. Njej se zdi to nemogoče.

'''Tujec''' (približno 1300 besed)

Pripovedovalka, ki je svoje stanovanje natrpala s knjigami, se ponoči bori s hrupom mladih, ki hodijo z zabav. Naposled s knjigami založi še okno. Nekega dne na sebi odkrije obraz, ki ni njen. Tujec jo hoče prepričati, da ostane izolirana, ona se bori s knjigami, da pride do okna. Ko ji uspe, tujca ni več, knjige pa ji začnejo govoriti, med drugim tudi o uporu. V naročju ves čas drži knjigo, na kateri piše: Knjiga je orožje, vzemi jo v roke! Pri metanju knjig na ulice se ji pridružijo meščani. Na ulice mečejo govoreče knjige, zaradi katerih niso postali tujci. 

'''Pripoveduj, moja temna Inamo''' (približno 410 besed)

Pripovedovalka nagovarja Inamo, naj ji pripoveduje o ljubezni in lepoti žensk. Potem izriše podobo o pogumni Indijanki iz sanj, s katero ima čustveno razmerje. Ko se bodo slike, ki jih riše z Inamo, končale, bo umrla. 

==Odmevi v javnosti==

Ob predstavitvi prvenca (2007) je Tjaša Razdevšek pisala o pisateljičinem suverenev in neizprosnem komuniciranju z bralci. Istega leta je Ana Rozman zapisala kratko recenzijo zbirke, ker poudari predvsem živost njenih likov in njihovo težavo ob izražanju notranjih čustev. Ob prejetju Zlate ptice so knjigo označili za kritiko sodobne slovenske malomeščanske družbe. Hkrati pa so te kratke zgodbe videli kot intimno pričevanje o ljubezni in strasti. Leta 2008 je Varja Velikonja napisala članek, v katerem se ozira predvsem na politično angažiranost Sterletove v zbirki. 

Sterletova je z zbirko nastopila na samostojnih literarnih večerih in festivalih.

==Viri in literatura==
'''Viri'''

Urška Sterle: ''Vrsta za kosilo''. Ljubljana: ŠKUC, 2006 (Zbirka Vizibilija). {{COBISS|ID=230135808}}

'''Literatura'''

Varja Velikonja: ''Predelovanje ovir v kulturne produkte : Urška Sterle ''. Delo (2008), 19.  {{COBISS|ID=6778483}}

==Zunanje povezave==

http://www.airbeletrina.si/scena/zgodilo-se-je/89

http://www.ljudmila.org/siqrd/2008/05/urska-sterle-dobila-zlato-ptico-2007-za-literaturo/

http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/fabula-raziskuje-prostore-zgodbe/153809</text>
      <sha1>aya9o05ec6vup8r5zn4s067v1ha561w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hoja po trnjevih poteh</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3534</id>
    <revision>
      <id>11516</id>
      <parentid>11513</parentid>
      <timestamp>2013-11-20T20:37:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Valerijastop</username>
        <id>1721</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9252" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name = [[Hoja po trnjevih poteh]]
| title_orig = 
| translator =
| image =
| image_caption = 
| author = [[Jože Krajnc]]
| illustrator = 
| cover_artist =
| country = Slovenija
| language = slovenščina
| series = 
| subject = pripovedništvo
| genre = kratka proza
| publisher = Grafika Gracer, Celje
| release_date = 2001
| english_pub_date =
| media_type = Knjiga 
| pages = 239 strani
| isbn =961-90724-2-1
| oclc = 
| preceded_by =
| followed_by =
| cobiss = 
| predmetne-oznake = [[Ljubezen|ljubezen]], [[Vojna|vojna]],kmečko življenje, trpljenje, boj za preživetje
| udk = 
}}

'''''Hoja po trnjevih poteh''''' {{COBISS|ID=110544896}} je avtobiografska [[kmečka povest]] v treh delih avtorja [[Jože Krajnc|Jožeta Krajnca]]. Izšla je leta [[2001]] pri založbi [[Grafika Gracer]] v Celju.

==O avtorju==

[[Jože Krajnc]]

==O povesti==

Uredil in oceno je napisal Anton Gričnik. Avtorja je označil za »preprostega kmečkega očeta«. S »preprostim« je mislil nadarjenega, razgledanega, poglobljenega, občutljivega in za svoje okolje dovzetnega človeka, ki ni imel možnosti za nadaljnje šolanje. Povest, Gričnik pravi morda bolje roman, je razdeljena na tri dele: Mlada leta, Zopet v objemu domačije, V varnem pristanu. Vsi trije deli so med seboj tematsko povezani, da zgodba nemoteno teče naprej. Dogaja se v tipičnem kmečkem okolju pred drugo svetovno vojno in po njej. V povesti so zajete številne stvari iz avtorjevega življenja. Bralcem je želel posredovati nekaj svoje kmečke modrosti in spregovoriti o prejšnjih, mnogo težjih časih, v katerih je človek pokazal trdnost in ogromno volje do življenja. Vojna je bila za ljudi, še posebno za mlade, velika preizkušnja.  Ta povest v treh delih pripoveduje o življenju mladega kmeta, navezanega na zemljo, zaradi katere mora veliko pretrpeti, da jo ohrani in obdrži. Povest je spomin na preteklost, na domače običaje, dogodke in kraje, na lepe trenutke, na ljubezen, na družino in na ljudi, ki jih ni več, ker jih je pogubila vojna. Gričnik pravi, da povest temelji na podlagi stvarnega življenja, ne pa zgolj na pisateljski domišljiji. Je stvaritev podeželskega kmeta, ki ni visoko izobražen, zato je pripovedovanje po svoje še več vredno. Začuti se stvarni realizem, ker opisuje življenje takšno, kakršno je bilo. Izredno lepi so opisi narave in okolja. Pisanje je dokaj preprosto, brez kakšnih posebnih ovinkov in zapletov. Avtor je tudi pesnik, kar se opazi pri bogatem jeziku. Misli in besede kar letijo iz njega. Velikokrat se ponavlja, vendar to bralca ne moti, saj si tako stvari še bolje zapomni. Stil pripovedovanja je starinski, neizpiljeni, najdemo veliko arhaičnih in narečnih izrazov. Ob branju bodo starejši obujali spomine na preteklost, mladi pa bodo lahko občudovali možatega in poštenega mladeniča Lipeta, ki je vztrajal na svoji trnovi poti.

==Obnove==

'''Prvi del: MADA LETA''' (približno 32640 besed)

V prvem delu spoznamo glavnega junaka Poljanškovega Lipeta. Rad hodi na sprehode v hribe nasproti Pohorja. S prijateljem Alešem sta se na enem takem sprehodu prvič pogovarjala o dekletih. Oba sta bila zaljubljena v dekleti, s katerima nista mogla biti. Ker so bili pri Poljanškovih zelo revni, si je Lipe hotel najti službo v mestu, vendar ga niso hoteli nikjer sprejeti. Nato si je našel službo na žagi. Doma so se po očetovi smrti dogovorili, da bo Lipe podedoval kmetijo, in poskrbel za brate in sestre, ki bodo ostali doma, ko se vrne z vojaščine. Lipe je hotel na cvetno nedeljo Katki podariti pomarančo, ampak ker je ni bilo, jo je dal njeni sestri, naj ji izroči. Eno noč je prišel trkati pod njeno okno, a ona se ni hotela oglasiti, ker ga ni marala. Aleš ga je povabil s seboj na kmetijo na bregu, kamor je rad zahajal, ker so bili tam dobri ljudje. Tam je Lipe spoznal Lenko, ki pa je bila že oddana Branku. Naklonjenost pa ni bila samo z njegove strani, ampak je prihajala tudi z njene. Vendar sta se trudila, da tega drugi še posebno Branko ne bi opazili. Do Lipeta je močna čustva gojila tudi sosedova Zinka, ki je redkokdaj prišla na veselice, ker ji doma niso pustili. Vsako nedeljo sta z Alešem zahajala v to družbo in Lipetovo mati je skrbelo, da ne bi sin zašel na grešna pota. Približeval se je odhod k vojakom. In Lipe se je moral posloviti od doma in dobre družbe. Za slovo mu je Lenka na skrivaj podarila šopek in obljubila, da ga bo počakala, dokler  se ne vrne. Kmalu je Hitler napadel Jugoslavijo in veliko ljudi je bilo odpeljanih v taborišča. Ko je bilo konec vojne, fantov ni bilo od nikoder domov, zato se je Lenka poročila s partizanom Janezom, da bo preskrbljena. V zakonu pa ni bila srečna.


'''Drugi del: ZOPET V OBJEMU DOMAČIJE''' (približno 28560 besed)

V drugem delu se Lipe vrne domov iz vojne. Bil je ves navdušen, ker je znova videl domačo vas. Vesel je bil domačih še posebno matere, ki ga je nestrpno čakala. Bil je poln zagona, kako bo znova na noge postavil kmetijo in se poročil z Lenko. Posebno se je razveselil obiska prijatelja Aleša. Vendar mu je ta povedal slabo novico, da se je Lenka poročila z drugim. Hudo mu je bilo, ker je vojna vzela njegova najboljša leta in onemogočila, da bi se poročil z Lenko. Zatopil se je v delo, da bi obnovil kmetijo. Zelo ga je prizadelo, ko je umrla mati. Kmalu mu je še Aleš povedal, da se bo poročil in Lipe se je zavedal, da bo izgubil najboljšega prijatelja. Nekega dne je v mestu na sodišču srečal lepo dekle, ki ji je bilo ime Danica. Prišel je k njej vasovat, vendar je bil neprijetno presenečen. Bila je razvajena in lena zato je zgubil zanimanje zanjo. Vpletel se je tudi v politiko in izvolili so ga za predsednika krajevnega ljudskega odbora. Včlanil se je tudi v dramsko skupino, ker ga je igranje na odru veselilo. Kmet Trpnik, ki je bil pomemben odbornik, ga je hotel poročiti s svojo hčerko Minko, vendar se Lipe ni zanimal zanjo. Zaljubljen je bil v Zoro, katero je spoznal na igrskih vajah. Vendar je bila zaljubljena v njegovega prijatelja Tinčeta, ki si je kasneje izbral drugo, ampak Lipe ni več hotel Zore, ker je vedel, da ni zaljubljena vanj. Zopet si je našel delo na žagi, kjer je opazil Lucijo, ki mu je takoj padla v oči. Luciji Lipe ni bil všeč, ker je čakala, da jo bo zasnubil bogat kmet iz doline. Med tem časom so zgradili zadružni dom in na otvoritvi, je srečal Katkino sestro Vido. Postala mu je všeč in jo je začel osvajati, ampak je bila Vida zaljubljena v Francija in ga je čakala, da jo bo zasnubil, zato je Lipeta zavrnila. Čez nekaj časa so se dogovorili še za eno odrsko uprizoritev in na vajah sta se Vida in Lucija skušali približati Lipetu. Vida ga je hotela imeti za rezervo, ker Franci ni kazal posebnega zanimanja za njo. Lucija je tudi spoznala, da bogati kmet ne bo prišel po njo. Tako sta obe iskali njegovo pozornost. Z Lucijo ni hotel biti, ker se je grdo obnašala do njega in zvedel je, kaj naj bi ona govorila o njem. Vidi je dal priložnost, ker je bila iskrena in dobrega srca, čeprav ni bila vajena dela na kmetiji. Oba sta vedela, da ona Francija in on Lenke, ne bosta čisto pozabila, vendar sta se po dolgih pripravah vseeno poročila. 


'''Tretji del: V VARNEM PRISTANU''' (približno 24480 besed)

V tretjem delu opazujemo Lipetovo skupno življenje z njegovo ženo Vido. Lipe se je zelo trudil in opravil marsikatera dela namesto nje, da bi bila srečna. Vida se je tega zavedala in skušala je pripomoči po svojih zmožnostih. Ljudje so ju ogovarjali, da jima skupno življenje ne bo šlo in bo kmetija propadla, ker Vida ni vajena trdega dela. Vendar sta s skupnimi močmi dokazala nasprotno. V zakonu je prišlo do nesporazumov, še posebno ko je Lipeta dvakrat ogoljufala kmetijska zadruga. Bili so prijatelji z Lucijo in Mirom. Vendar je bilo Luciji vedno žal, da ni za moža vzela Lipeta, ko je imela priložnost. Vida in Lipe sta obnovila hleve kupila kosilnico in zgradila novo hišo. Imela sta štiri otroke, vendar jima je ena hčerka umrla. Nekega dne ga je obiskal tudi stari prijatelj Aleš, ki se je ponudil v pomoč pri gradnji hiše. Lipe je upal, da bo njegovo kmetijo prevzel najmlajši sin Lojze. Starejša dva sta se izšolala in odšla živet v mesto. Vendar so mladi v tem času zelo neradi prevzeli delo na kmetiji. Lojze se je najprej upiral, ker nobeno dekle ni hotelo priti na kmetijo in tudi Vida ni bila najbolj navdušena, da bi njen sin garal na zemlji, kakor sta onadva z možem. Vendar Lipe ni hotel dopustiti, da bi kmetija in s tem vso njegovo delo in delo prednikov, prišlo v tuje roke. Ko je Lojze kupil prvi avto so se odpeljali na izlet na Pohorje. Tam je Lojze spoznal Dorico, ki mu je postala všeč. Izkazalo se je, da je Dorica Lenkina hčerka. Skupaj so preživeli dan. Lojze in Dorica sta se zelo ujela, ker je Dorica imela rada živali in zemljo. Veselilo jo je delo na kmetiji. Tako sta se Lipetov sin Lojze in Lenkina hčerka Dorica poročila in prevzela kmetijo.


==Viri==
Jože Krajnc: &lt;i&gt;Hoja po trnjevih poteh: povest v treh delih&lt;/i&gt;. Celje: Grafika Gracer, 2001.

==Literatura==
Anton Gričnik: Jože Krajnc: &lt;i&gt;Hoja po trnjevih poteh: povest v treh delih&lt;/i&gt;. Celje: Grafika Gracer, 2001: 230-236.</text>
      <sha1>pzwwgj85z9t8ltqum0sqec2ke130eec</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jože Krajnc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3536</id>
    <revision>
      <id>19901</id>
      <parentid>11512</parentid>
      <timestamp>2023-09-19T08:56:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ZimskoSonce</username>
        <id>3577</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1687" xml:space="preserve">'''Jože Krajnc''', [[Slovenci|slovenski]] [[književnik]], * [[14. april]] [[1918]], [[Šentilj pod Turjakom]], [[Slovenija]], † 2007

==Življenje in delo==
Jože Krajnc se je rodil 14. aprila 1918 v Šentilju pod Turjakom. Po domače mu pravijo Amerška iz Šentilja pri Mislinji. Po svojih starših je moral prevzeti manjšo kmetijo, zato ni mogel nadaljevati šolanja. Kmetijo je ob zaposlitvi v zavarovalništvu in ob podpori žene obnovil. Bil je družbeno-politično aktiven. Sodeloval je v dramski skupini. Pisal je tudi razne črtice, članke in pesmi, ki so jih objavljali različni časopisi. Povest  &lt;i&gt;[[Hoja po trnjevih poteh]]&lt;/i&gt; je njegovo prvo večje objavljeno delo. Z njo je želel ljudi seznaniti, kakšno je bilo življenje na kmetih med vojno in ohraniti del ljudskega izročila. 

== Dela ==
===Članki===
* ''Se v reko Reko vrača življenje?'' (1989)
* ''Ideji konfederalizma (spet) raste vrednost popolne države : o razvoju in teoretičnih okvirih konfederacije'' (1990)
* ''Pohorje'' (1993)
* ''Brazde'' (1992)
* ''Še naprej svetujejo prekuhavanje : onesnažena pitna voda v Cirkovcah in Vinski Gori?'' (2003)
* ''Ob 75-letnici prof.dr. Milana Ževarta'' (2002)
* ''Holding slovenskih elektrarn v Velenju, Mariboru in Ljubljani'' (2002)
* ''V tem delu je nekaj boemskega--- : scenografinja Seta Mušič, dobitnica častnega Zlatega ekrana'' (1992)

===Kratka proza===
* ''Hoja po trnjevih poteh : povest v treh delih'' (2001)
* ''Zbornik zgodb'' (2004)

===Poezija===
* ''Poet v meni : [poezija med Pohorjem in Paškim Kozjakom]'' (2003)

===Dokumentarna literatura===
*''Spomini iz druge svetovne vojne'' (2003)

== Zunanje povezave ==
{{wikivir-avtor}}</text>
      <sha1>98mmyl9l0ppltgakm1wke8bqm367zb3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vampir z Gorjancev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3538</id>
    <revision>
      <id>12391</id>
      <parentid>11754</parentid>
      <timestamp>2014-01-02T09:38:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Aljazs</username>
        <id>1727</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8983" xml:space="preserve">[[:w:sl:Mate Dolenc|Mate DOLENC]]: '''''Vampir z Gorjancev'''''. [[w:sl:Ljubljana|Ljubljana]]: [[w:sl:Mladinska knjiga|Mladinska knjiga]], 1979 (Nova slovenska knjiga). 275 str. {{COBISS|ID=4711425}}


==O avtorju==
[[:w:sl:Mate Dolenc|Mate Dolenc]] (rojen Matevž) je slovenski pisatelj, prevajalec in  podvodni ribič. Rodil se je 5. oktobra 1945 v [[w:sl:Ljubljana|Ljubljani]]. Po končani klasični gimnaziji v Ljubljani je študiral primerjalno književnost na ljubljanski [[w:sl:Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]], vendar študija nikoli ni končal. Od leta 1973 deluje kot svobodni pisatelj, pred tem pa je bil za tri leta zaposlen pri tedniku [[w:sl:Mladina|Mladina]]. Kar nekaj časa je sodeloval z otroško revijo [[w:sl:Kekec|Kekec]], kjer je v rubrikah o avtomobilih (Jekleni konjiček) in ladjah (Moja široka cesta) na poseben način predstavljal stvari iz sveta odraslih. Že kar nekaj časa pa obljavlja članke na temo Jadrana v navtični reviji Val. Najprej je veljal za pisatelja urbanega sveta in mestne mladine, kasneje pa je spremenil zvrst pisanja in kot pravi sam, piše »o ribičih in ribah in podvodnem svetu in o kmetih in vinogradnikih, o otokih in morju, pa v mnogih novelah o slovenskih vaseh in trgih in Gorjancih in Obali in Vipavski dolini in celo Afriki itd.« (Jamnik, 2010) Za svoja dela je prejel vrsto nagrad: leta 1986 [[w:sl:Levstikova nagrada|Levstikovo nagrado]] za delo ''Morska dežela na železniški postaji'', leta 1989 Kajuhovo nagrado za mladinski roman ''Strupena Brigita'', leta 1995 pa je za deli ''Pes z Atlantide'' in ''Rum in šah'' prejel [[w:sl:Prešernova nagrada|nagrado Prešernovega sklada]]. Za mladinsko delo ''Leteča ladja'' je leta 2004 kot prvi dobil nagrado [[w:sl:Desetnica(nagrada)|desetnica]]. Knjiga ''Polnočna kukavica in druge zgodbe'' iz leta 2008 je bila med petimi finalistkami za [[w:sl:Večernica(nagrada)|večernico]] 2009 in med desetimi nominirankami za [[w:sl:Desetnica(nagrada)|desetnico]] 2010. Prevaja iz angleščine (Robert A. Heinlein: Vesoljski bojevniki, 1998; Thomson Hunter: Strah in groza v Las Vegasu, 1999) in hrvaščine.

== Bibliografija ==
====Kratka proza====
* ''[[Menjalnica]]'' ([[1970]]) {{COBISS|ID=839454}}
* ''[[Razkošje v glavi in Nenavadna Slovenija]]'' (soavtor [[w:sl:Slavko Pregl|Slavko Pregl]], [[1974]]) {{COBISS|ID=8508417}}
* ''[[Potopljeni otok]]'' ([[1976]]) {{COBISS|ID=838942}}
* ''[[Gorenčev vrag]]'' ([[1977]]) {{COBISS|ID=10618625}}
* ''[[Vloga mojih škornjev v angolski revoluciji]]'' ([[1985]]) {{COBISS|ID=15470081}}
* ''[[Praznik republike ali abrakadabra]]'' ([[1987]]) {{COBISS|ID=2380802}}
* ''[[Rum in šah]]'' ([[1993]]) {{COBISS|ID=34509568}}

====Povest====
* '''''Vampir z Gorjancev: Fantastična povest''''' ([[1979]]) {{COBISS|ID=4711425}}

====Romani====
* ''[[Peto nadstropje trinadstropne hiše]]'' (soavtor [[w:sl:Dimitrij Rupel|Dimitrij Rupel]], [[1972]]) {{COBISS|ID=7265025}}
* ''[[Aleluja Katmandu]]'' ([[1973]]) {{COBISS|ID=818718}}
* ''[[Njen modri dežni plašč]]'' ([[1990]]) {{COBISS|ID=19841536}}
* ''[[Pes z Atlantide]]'' ([[1993]]) {{COBISS|ID=37294336}}
* ''[[Morje v času mrka]]'' ([[2000]]) {{COBISS|ID=108674304}}

====Mladinsko delo====
* ''[[Morska dežela na železniški postaji]]'' ([[1986]]) {{COBISS|ID=16412673}}
* ''[[w:sl:Velika ptičja zadeva|Velika ptičja zadeva]]'' ([[1987]]) {{COBISS|ID=10180359}}
* ''[[Golo morje]]'' ([[1988]]) {{COBISS|ID=3990272}}
* ''[[Strupena Brigita]]'' ([[1989]]) {{COBISS|ID=7076608}}
* ''[[Leteča ladja]]'' ([[2002]]) {{COBISS|ID=120436480}}
* ''[[Morsko dno pripoveduje]]'' ([[2004]]) {{COBISS|ID=214564864}}
* ''[[Zabloda laboda in druge zgodbe]]'' ([[2006]]) {{COBISS|ID=229932800}}
* ''[[Polnočna kukavica in druge zgodbe]]'' ([[2008]]) {{COBISS|ID=241291264}}
* ''[[Kraljičin lipicanec in druge zgodbe]]'' ([[2009]]) {{COBISS|ID=248870144}}
* ''[[Maščevanje male ostrige]]'' ([[2010]]) {{COBISS|ID=253702912}}

====Ostale knjige====
* ''[[Podmorski svet in mi]]'' (potapljaški zbornik, [[1991]]) {{COBISS|ID=27489024}}
* ''[[Ozvezdje Jadran]]'' (potopis, [[1998]]) {{COBISS|ID=75051520}}
* ''[[Z masko v podvodni svet]]'' (izobraževalna slikanica, [[1999]]) {{COBISS|ID=99046400}}
* ''[[Morski portreti: Ribe, raki in školjke Jadrana]]'' (leksikon, [[2003]]) {{COBISS|ID=123591936}}
* ''[[Potapljanje na vdih in podvodni ribolov]]'' (strokovna knjiga, [[2004]]) {{COBISS|ID=216740864}}

==O delu==
Povest Vampir z Gorjancev je bila prvič izdana leta 1979 pri založbi Mladinska knjiga. Do prvega ponatisa je prišlo leta 1995 pri založbi Mladika. Knjiga pa je ponovno izšla tudi leta 2004 pri založbi DZS v [[w:sl:Dnevnik (časopis)|Dnevnikovi]] zbirki Slovenska zgodba. Povest je razdeljena na štiri dele, in sicer na prvi del, intermezzo, drugi del ter epilog. Prvi del je nadalje razdeljen na osem, drugi pa na enajst podpoglavij. Povest obsega 275 strani oz. približno 95.000 besed.
Dolenc v svoji danes že kultni povesti izkoristi tematiko vampirstva kot »močan satirični element, katerega uporabi za prikrito roganje nekdanji komunistični oblasti, ki je pri ljudeh zbujala strah, spoštovanje in občutek konstantne prisotnosti nevidne avtoritete&lt;ref&gt;http://vid47.blog.siol.net/2011/11/03/mate-dolenc-vampir-z-gorjancev, 26. 11. 2013&lt;/ref&gt;«. Tone Peršak v svoji kritiki trdi, da je Dolenc z izbiro večne vampirske tematike hotel opozoriti na univerzalnost in nezmožnost spremembe socialnega položaja glavnih političnih funkcionarjev, ki je skozi zgodovino vedno enak. Oblast je vedno skrita, odmaknjena in skrivnostna, hkrati pa je vedno na takšen ali drugačen način prisotna med ljudstvom. Na drugi strani pa se ljudstvo nemočno prepušča pijančevanju in razbrzdanim orgijam, saj je nesposobno storiti karkoli proti skriti in odmaknjeni vampirski oblasti.

====Povest====
Povest naj bi se gibala med daljšim romanom in kratko novelo, kar pa večkrat ne drži. Miran Hladnik ugotavlja, da je povest po dolžini veliko bližje noveli kot pa romanu. V večini primerov naj bi obsegala nekje med 20.000 in 45.000 besedami, velikokrat pa teži celo k manjši dolžini. Vsebinsko in estetsko naj bi bila povest manj pomembna od romana, predvsem zaradi svoje prisilne poučnosti, sentimentalnosti in brezdistančnosti. Opisovala naj bi predvsem zunaje dogodke, poleg tega pa naj se praviloma ne bi spuščala v globlji opis literarnih oseb. Roman naj bi bil torej subjektivnejši, saj se suče okoli značaja literarne osebe, in vsebinsko ter estetsko superiornejši.

====Fantastika====
[[w:sl:Fantazijska pripoved|Fantastika]]

====Obnova====
Dvajsetletni pisatelj in študent književnosti Roman je tipičen predstavnik študentske generacije šestdesetih let, katero so zaznamovali hipijevstvo in študentski nemiri. S svojim najboljšim prijateljem Rodinom poslušata rock glasbo, popivata v študentskih gostilnah, spita s študentkami in pišeta satire ter pesmi. Zgodba se dogaja na Dolenjskem, v okolici Šentjerneja, deloma pa tudi v Ljubljani, kjer prijatelja študirata. Pisatelj opisuje ljubezensko zgodbo med Romanom in že poročeno Lenoro, ki sta se prvič zagledala nekega 1. novembra na pokopališču v dolenjski vasici Gradišče. Roman se v trenutku zaljubi. Njuno razmerje je predvsem telesno in polno strasti. Zgodba doseže vrh, ko Roman izve, da sta Lenoro in njenega sina Urha ugrabila Lenorin mož Krot in njegov šef, vaščanski veljak Kartnervald – oba že več let mrtva – in ju odpeljala v vampirsko trdnjavo, ki stoji v gozdu pri zapuščeni vasici Zavratno. Roman ob pomoči svojega prijatelja Rodina in župnika Lesjaka iztrga Lenoro in Urha iz Kartnervaldovih krempljev. Zgodba se konča, ko sredi bežanja iz vampirske trdnjave Urh spremenjen v vampirja zasadi dolga podočnika Romanu v vrat, kar jasno kaže na konec filma Romana Polanskega ''Ples vampirjev'', ki je v povesti tudi večkrat omenjen.

==Odmevi v javnosti==
Povest je leta 1988 v češčino prevedel češki slavist [[w:sl:František Benhart|František Benhart]].
Leta 2008 pa je slovenski režiser [[w:sl:Vinci Vogue Anžlovar|Vinci Vogue Anžlovar]] po tej povesti posnel istoimenski film v katerem nastopajo [[w:sl:Sebastijan Cavazza|Sebastijan Cavazza]] (Roman), Inti Šraj (Lenora), Gregor Luštek (Rodin), [[w:sl:Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] (Kartnervald), [[w:sl:Jonas Žnidaršič|Jonas Žnidaršič]] (Jup) in drugi.

==Viri in literatura==
'''Viri'''

Mate DOLENC: ''Vampir z Gorjancev: Fantastična povest''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979. {{COBISS|ID=4711425}}

'''Literatura'''

Tilka JAMNIK: Mate Dolenc: Kraljičin lipicanec in druge zgodbe. ''Sodobnost'' 74/9 (2010). 1146–49. {{COBISS|ID=266456832}}

Tone PERŠAK: Mate Dolenc: Vampir z Gorjancev. ''Sodobnost'' 28/8-9 (1980). 842–44.

http://www.dogaja.se/znani-slovenci/3713/mate_dolenc, 21. 11. 2013

http://www.knjigarna-beletrina.com/avtorji/mate-dolenc/1538, 21. 11. 2013

http://lit.ijs.si/slov_pov.html, 27. 10. 2013

&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>n7kturasjthwbenxljxusxmnb2qszcd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>V okvari</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3540</id>
    <revision>
      <id>12136</id>
      <parentid>12061</parentid>
      <timestamp>2013-12-14T14:30:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marijababnik</username>
        <id>1730</id>
      </contributor>
      <comment>/* O zbirki */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31768" xml:space="preserve">'''''V okvari''''' je zbirka kratkih zgodb avtorja [[:w:sl:Aleš Čar|Aleša Čara]]. Izšla je v [[w:sl:Ljubljana|Ljubljani]], leta 2003, v [[:w:sl:Knjižna zbirka Beletrina|Knjižni zbirki Beletrina]]. Spremno besedo je napisala [[w:sl:Ignacija J. Fridl|Ignacija J. Fridl]]. {{COBISS|ID=125234432}}


==O avtorju==

[[:w:sl:Aleš Čar|Aleš Čar]], rojen 6. marca 1971 v [[:w:sl:Idrija|Idriji]], je slovenski pisatelj, prevajalec, scenarist, urednik in publicist. Do 18. leta je živel v Idriji, nato pa se je posvetil študiju primerjalne književnosti na [[:w:sl:Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v Ljubljani. 

Dejaven je na več področjih literarnega ustvarjanja in humanistike. Piše tako za odrasle kot tudi za otroke (izvirna otroška igra Kekec, ki je bila uprizorjena v Ljubljanskem lutkovnem gledališču), med drugim tudi scenarije (na primer o pisatelju in predstojniku idrijske psihiatrične klinike [[:w:sl:Jože Felc|Jožetu Felcu]] ter o glasbeniku [[:w:sl:Igor Leonardi|Igorju Leonardiju]]). Ob tem tudi prevaja (iz hrvaščine in srbščine) ter se ukvarja z uredniškim delom (revija [[:w:sl:Bal canis|Bal canis]], kulturne strani časopisa [[:w:sl:Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in sobotna priloga Objektiv, platforma Življenje na dotik), nekaj časa je vodil kulturniški talk-show Peti element na nacionalni televiziji. Leta 2001 je ustanovil prvo multikulturno revijo Bal canis, v kateri objavljajo avtorji iz držav, ki so nastale na ozemlju bivše [[:w:sl:Jugoslavija|Jugoslavije]]. Njegove prispevke lahko najdemo v [[:w:sl:Delo (časopis)|Delu]], Novi reviji, Separatiu, Literaturi, Dialogih, Idrijskih razgledih, Ambientu, [[:w:sl:Sodobnost (revija)|Sodobnosti]], Apokalipsi, [[:w:sl:Finance (časopis)|Financah]], v reviji Ekran ter v mesečniku Ampak. Njegova dela so prevajana v češčino, poljščino, srbščino, hrvaščino in madžarščino.&lt;br /&gt;

===Dela===

Romani:
* ''[[Igra angelov in netopirjev]]'', Študentska založba ([[1997]])
* ''[[Pasji tango]]'', Študentska založba ([[1999]]), ponatis DZS ([[2004]])
* ''[[O znosnosti]]'', Študentska založba ([[2011]])

Kratka proza:
* ''[[V okvari]]'', Apokalipsa: revija za preboj v živo kulturo št. 42/43 ([[2001]]), 17-22
* ''[[V okvari]]'': kratka proza, Študentska založba ([[2003]])
* ''[[Desna roka]]'': (V okvari, 2003), Sodobna slovenska krajša pripoved ([[2006]]), 255-260
* ''[[Muhe]]'', Rokus ([[2006]])
* ''[[Made in Slovenia]]'': (izbrano iz leta 2006), Študentska založba ([[2007]])

=='''O zbirki'''==

Zbirka kratkih zgodb V okvari je izšla leta 2003 pri Študentski založbi, v Knjižni zbirki Beletrina. Spremno besedo je napisala Ignacija J. Fridl. Ena izmed zgodb, V okvari, je v reviji Apokalipsa izšla že leta 2001. Zbirka obsega 14 tipičnih [[:w:sl:Kratka zgodba|kratkih zgodb]], saj sta zanje značilna odprt začetek in konec, konflikt pa ostaja večinoma nerazrešen. &lt;br /&gt;

V zgodbah nastopajo mladi pari polni napetosti (''Preveč snega, Kdo je srečen?''), že bolj uveli in naveličani pari (''Desna roka, Red shop''), pari, ki so bili nekdaj skupaj ali bi bili morda spet, a to ni več mogoče (''Kratki stiki, Muhe''), varani, varajoči in izgubljeni (''Nekaj brni, Drugi na spisku''), sadomazohistično zasvojeni (''Kokakola''), naključni ljubimci (''Zlate niti'') ...&lt;br /&gt;

Zgodbe lahko glede na vsebino razdelimo v '''tri skupine''': zgodbe, v katerih nastopajo pari, ki ne živijo več skupaj oz. so se nekoč že razšli, a se iz različnih razlogov znova znajdejo skupaj (''Kratki stiki, Muhe, Limonada''), zgodbe, v katerih nastopajo partnerji, ki sicer živijo skupaj, a imajo odtujen odnos (''Preveč snega, V okvari, Kdo je srečen?, Desna roka, Red shop, Nekaj brni, Izbira mačk'') ter zgodbe, v katerih nastopajo pari, ki so skupaj le kot stalni ali naključni ljubimci (''Zlate niti, Drugi na spisku, Dediščina''). Zgodbo ''Kokakola'' sama težko uvrstim v eno izmed naštetih skupin, saj odnosi v tej zgodbi delujejo, čeprav na nam težko razumljiv način. Lahko bi jo uvrstila v skupino parov, ki živijo skupaj, a imajo odtujen odnos, čeprav sem ob branju občutila razliko med zgodbami, ki sodijo v to skupino, in Kokakolo. Zdi se mi, da odnosi v ''Kokakoli'' kljub vsemu na nek samosvoj način funkcionirajo, čeprav se zaključi s polomom in tragičnim koncem. Par se razume, deli si sadomazohistična nagnjenja, protagonistka govori celo o ljubezni. Prav zato to zgodbo ločujem od ostalih, saj je v drugih zgodbah odtujenost prisotna ves čas. &lt;br /&gt;

Osrednja tema zbirke so torej '''odtujeni medosebni odnosi''', ki je močno povezana z '''erotično in eksistencialno temo''', saj težave v odnosih in ljubezni povzročijo eksistencialno stisko literarnih oseb. Vse zgodbe so tako imenovane '''majhne zgodbe''', v katerih ljubezen nima moči, da bi v življenju literarnih oseb karkoli spremenila. Gre za variacije na isto temo, saj avtor v vseh zgodbah razčlenjuje bolj ali manj abnormalne partnerske odnose generacije med tridesetim in štiridesetim letom. Avtor s tem med drugim nakazuje tudi na stanje današnje družbe, saj so vsem parom skupne odtujenost, napetost in težave pri komunikaciji. Zbirka prinaša, kot je zapisala Lucija Stepančič, nov pogled na neolepšano (slovensko) resničnost. Skupna vsem zgodbam sta tudi '''motiva pitja alkohola in zasvojenosti'''. Prav tako je v vseh zgodbah zaslediti  vsaj kanček '''bizarnosti''', ki se stopnjuje predvsem skozi zgodbi ''Izbira mačk'' in ''Dediščina'' ter doseže vrhunec z zgodbo ''Kokakola''. Prav ta se me je najbolj dotaknila in me pretresla, sploh z zaključno primerjavo, ki razčloveči literarno osebo, iz česar razberem močno kritiko današnje družbe: »Postala sem reklama na televiziji, slika na džambotih okoli mest, postala sem kokakola«.  Zbirko kot celoto zajema tudi '''motiv cikličnosti''', saj se čas v zgodbah odvija zaporedno kot letni časi. Motiv cikličnosti je prisoten tudi v zgodbah, kjer se nekdanji partnerji ponovno srečajo in se jim zdi, kot da bi bili ponovno na začetku zveze ali pa kot da se njihova zgodba nadaljuje tam, kjer se je končala, in da je vse enako kot prej. V prvi polovici knjige se pojavlja '''motiv elementa vode''' (obilne padavine, poplave, voda v kadi),razberemo pa lahko še druge ponavljajoče se motive, kot so: '''motiv odnosa staršev do otrok''' (kjer otroci zaradi nesrečnih zvez trpijo), '''erotične motive, motiv varanja, motiv laži, ljubosumja, ločitve, motiv osamljenosti, samomora, motiv smrti oz. minevanja, motiv sadomazohizma'''. Večkrat so prisotne tudi '''živali'''; nekatere vzporedno metaforično prikazujejo stanja literarnih oseb (npr. muha v zgodbi Muhe in pes v zgodbi Dediščina). Prav tako se pojavlja ponavljajoč '''motiv igre''', ki se mi zdi v največji meri prisoten v zgodbah ''Izbira mačk'' in ''Kokakola''. V prvi si partnerja nenehno nagajata, se drug drugemu maščujeta in vračata udarce, kot da bi se zares le igrala kruto igro, v drugi pa gre za izrazito sadomazohistično igro, ki povezuje partnerja. Prave ljubezni v klasičnem, tradicionalnem pomenu torej ni; pojavi se le v zgodbi ''Dediščina'', kjer literarni subjekt pripoveduje o smrti dedka, ki je umrl le nekaj tednov za babico, saj brez nje ni mogel živeti. Tu avtor nakaže tudi na obstoj prave, večne ljubezni, ko literarni subjekt ugotavlja: »To dejansko obstaja«. &lt;br /&gt;

V zbirki nastopajo '''izstopajoči literarni liki''', ki so tako izobraženi in uspešni kot tudi neizobraženi s težkim socialnim položajem. Vsem so skupne odtujenost, osamljenost, izpraznjenost in naveličanost. Nekatere osebe so imenovane, druge ne, vse pa iščejo srečo na drugačne, provokativne, celo sprevržene in problematične načine. &lt;br /&gt;

Pisanje je realistično, z redkimi elementi fantastičnosti, brez vtisa avtobiografskosti. Zgodbe so napisane z različnih perspektiv (so prvoosebne in tretjeosebne), zavzeti sta stališči obeh spolov. Zgodbi, napisani z ženskega zornega kota, sta vsebinsko in slogovno najmočnejši (''Dediščina, Kokakola''). &lt;br /&gt;

Čar napeto atmosfero poglablja tudi z '''opisi zunanjega dogajanja''' (poplave, nalivi …), z '''opisi bizarnih scen''' (sadomazohizem, pijančevanje, mučenje živali …), z '''opisi spolnih aktov'''. Točno je določil kraj in čas dogajanja (npr. Fužine, pozimi), uporabil je tudi imena realističnih, točno določenih, blagovnih znamk (orbit in fishermens friends v zgodbi ''Limonada''). &lt;br /&gt;

V zbirki se pojavlja tudi '''pogovorni jezik''', ki je večinoma vezan na dialoge, a nedosledno izpeljan, saj so v isti zgodbi dialogi zapisani tako v pogovornem kot knjižnem jeziku. Pogovorni jezik se pojavlja tudi izven dialoga, predvsem pri prvoosebnih pripovedovalcih, ki s tem vzpostavijo neposredni stik z bralcem, ga nagovarjajo. Posebnost je zgodba ''Nekaj brni'', ki je v celoti napisana v pogovornem jeziku. Vsebuje tudi povedi brez končnih ločil, s čimer izraža nedorečenost, nedokončanost, prekinjenost. Prav zaradi tega je težje berljiva, saj so stavki tudi pomensko nedokončani. Prisotni so zelo kratki, okrnjeni stavki, ki prikazujejo odtujenost in komunikacijsko blokado. V zbirki so prav tako prisotne '''prvine nižje pogovornega jezika''' (vulgarizmi in kletvice), zanimive so '''tvorjenke pogovornega jezika''', kot na primer ''»izbacivač«'' za varnostnika v zgodbi ''Nekaj brni''. Ob tem seveda zavzema pomembno mesto '''dialog''', ki prikazuje komunikacijsko blokado in močno odtujenost. &lt;br /&gt;

==='''Obnove'''===

* '''''Kratki stiki''''' (približno 2000 besed)&lt;br /&gt;

Zgodba prikazuje par, ki ne živi več skupaj, a ohranja stike zaradi njunega otroka. Dogajanje je postavljeno v Fužinske bloke na prvi dan novega leta. Neimenovana moška literarna oseba pride k svoji nekdanji partnerici Ani, ker bi rad sinu Goranu dal novo darilo. Dan prej je že bil pri njiju in mu dal velikega plišastega medveda, s čimer sin ni bil zadovoljen, zato mu je prinesel novo darilo, najnovejši model avtomobila na daljinsko vodenje. Njegova nekdanja partnerica Ana ga z nelagodjem spusti v stanovanje, saj otroka ni doma, njej se pa mudi. Z njim ohranja stike le zaradi otroka, sicer pa noče ničesar več, saj ima novega partnerja. Priganja ga, naj hitro pove, kaj hoče, saj se z njim nima več kaj pogovarjati in mu noče govoriti o svojem novem, boljšem življenju. On ima težave z izražanjem, opogumlja se s pitjem alkohola. Opraviči se ji za pokvarjen zadnji skupni dopust in za neprimerno darilo, ki ga je kupil otroku. Ane njegova opravičila ne zanimajo, še vedno je jezna nanj in vesela, da ni več z njim. Nato gre ona v kad, on pa ji kljub njeni prepovedi sledi. Najprej iztakne fen iz vtičnice, po prepiru pa ga spet vtakne in prižge. Ana se ustraši in skoči iz kadi, on zrak usmeri v njeno telo, nato pa vrže fen v vodo. &lt;br /&gt;


* '''''Muhe''''' (približno 2900 besed)&lt;br /&gt;

V zgodbi nastopata Zoran in Mojca, ki sta ločena že 10 let. Dogajanje je postavljeno v Fužine okrog novega leta. Oba sta na zunaj zelo spremenjena. Ona ga povabi na večerjo, kjer se napijeta in kasneje končata pri njem v postelji. Zjutraj se Zoranu zdi, kot da je vse kot pred desetimi leti, čeprav oba čutita nelagodje. Med zajtrkom opazi še več sprememb na njej, katerih se zaveda tudi sama. Nato odideta skupaj po nakupih, se spet napijeta in znajdeta v postelji. Ona začne govoriti o svojih problemih z alkoholom, on pa razlaga o električnem mrku. Zoran se spomni, da se med njima enkrat že ni izšlo in da je za njiju prepozno. V zgodbi se pojavi tudi muha, ki je zimo zamenjala za pomlad zaradi centralne kurjave. Zoran jo je spustil ven, kasneje pa nazaj noter, kjer jo je zmečkal s kozarcem in vrgel v smeti. &lt;br /&gt;


* '''''Preveč snega''''' (približno 1600 besed)&lt;br /&gt;

Prvoosebni pripovedovalec skrbi za svojo mamo, ki si je zlomila nogo, in je zato veliko zdoma. Ko se dan pred novim letom vrne zvečer domov, najde ženo Kiki, ki se je v kopalnici urejala zanj. Skuša ga zapeljati, a on se ji izmika. To jo užali, zaneti se prepir. Ona ve, da jo on vara ter zapravlja denar za kokain, on pa ji laže. Kiki je ljubosumna, ker naj bi šlo pri varanju tudi za čustva. Ko ji on delno prizna nezvestobo, mu skuša vrniti s tem, da mu reče, da ga je tudi sama prevarala. Ona bi rada stvari razčistila, on pa ne. Kasneje tudi ona obupa, opita zaspita pred televizijo. Ko se zbudi, ji pregleda torbico in telefonska sporočila, kjer ne najde nobenih sledi o njenem varanju. Na koncu družinsko srečo primerja z modrim plinom. &lt;br /&gt;


* '''''V okvari''''' (približno 2100 besed)&lt;br /&gt;

Žena prvoosebnega pripovedovalca Tanja vzame pet pomirjeval skupaj z alkoholom. Znajde se v zelo slabem čustvenem stanju, na robu joka. Sprašuje ga, če jo bo vrgel iz stanovanja. Nato se začne jokati, kar pri njem povzroči erekcijo. Vpraša jo, zakaj ga ponižuje, ona pa se le nasmehne. On zanjo poskrbi tako, da ji v kavo strese sol, da izbruha popiti alkohol. Tanja mu kaže buške in vbode sponke na roki, ki naj bi bile posledice tega prepira. Teden dni kasneje se dobita v baru Zamorec, kjer se obnašata, kot da se ne poznata. Stike navezujeta z drugimi in se medtem opazujeta. Oba se napijeta in pristaneta na stranišču, kjer imata v sosednjih kabinah spolni odnos z drugima osebama. On ženski pljuva na oči, saj potrebuje stimulacijo v obliki solz. Ko zaključijo, se skupaj, tesno objeta, odpravita domov. Prepričana sta, da lahko le s takim odnosom zdržita skupaj. &lt;br /&gt;


* '''''Kdo je srečen?''''' (približno 1700 besed)&lt;br /&gt;

V zgodbi nastopata dva para: Beno in njegova zaročenka Breda ter Gašper in njegova žena Lori. Zunaj močno dežuje, zato bosta Gašper in Lori nekaj dni preživela pri prijateljih, saj njuno stanovanje poplavlja. Med pogovorom veliko pijejo. Gašper izjavi, da njegova bivša žena nikoli ni doživela orgazma, Lori pa meni, da je vse več emocionalno nezadovoljenih moških in fizično nezadovoljenih žensk. Bredi je neprijetno in jih skuša zamotiti s hrano, Beno pa uživa. Gašper nadaljuje s pripovedovanjem o svojem odnosu z bivšo ženo Moniko, s katero sta imela urejen odnos, ko pa sta izgubila službi, so se začele težave: ona je predlagala, da najameta še en par za spolni odnos. Lori se ob vsem tem počuti neprijetno. Breda odide na stranišče, ostali trije pa se zabavajo s pljuvanjem po sobi. Ko se vrne, pove, da je stranišče že poplavljeno, zato se odpravijo v stanovanje Bena in Brede. &lt;br /&gt;


* '''''Desna roka''''' (približno 1400 besed)&lt;br /&gt;

Zgodba govori o odtujenem odnosu Lidije in Mira. Prihajata iz slabega socialnega položaja, saj njuno stanovanje zamaka voda. Miro se je po tem, ko je izgubil desno roko, močno spremenil in se ukvarja samo še z ljudmi brez rok. Želi jih najti in jih povezati v svoje društvo, a s tem le zapravlja še zadnji denar. Žena Lidija je zaradi tega v stiski in se tolaži s hrano, zaradi česar postaja vse bolj okrogla in nezadovoljna s svojim videzom. Počuti se osamljeno, svoje nezadovoljstvo pa jasno izraža vsem, ki jo želijo poslušati. Na koncu se odloči pretrgati to zvezo s samomorom: vzame tablete in se uleže v kad. &lt;br /&gt;


* '''''Zlate niti''''' (približno 2300 besed)&lt;br /&gt;

Tretjeosebni pripovedovalec govori o Lauri, ki je zelo obremenjena s svojim zunanjim videzom, ima bulimijo in jemlje tablete. Obremenjuje jo predvsem staranje. Po obisku kozmetičarke, ki ji napove, da bo čez pet ali šest let dobila gube, je prepadena in obupana. Kozmetičarka ji zato pove, da obstaja nov lepotni poseg, ko ti pod kožo vgradijo zlate niti, ki zgladijo kožo. Iz obupanosti prvega moškega, ki ga sreča v salonu, povabi v posteljo. Odideta v hišo njenega nedavno pokojnega dedka, kjer imata spolni odnos, po katerem je ona do njega popolnoma hladna in odsotna. Ob znakih svojega staranja na poti iz službe opazuje ljudi in njihove gube, v postelji pa z rokami preverja svojo kožo in morebitne gube. Spomni se tudi zgubane podobe svoje mame, preden je umrla. Ko se v dedovi hiši zbudi iz morastih sanj, vidi na omari okroglo belo liso, za katero ne ve, kaj je, ve pa, kaj bo storila. Tu ostaja odprto vprašanje, kaj to pomeni. &lt;br /&gt;


* '''''Red shop''''' (približno 2000 besed)&lt;br /&gt;

Moški se pred dežjem zateče v erotično trgovino. Opazuje različne predmete ter se ob pogledu na erotično perilo spomni na odnos z ženo in ljubico Tatjano. Žena ve, da jo vara, a on ji to taji. Do nje ne čuti ničesar, prav tako do ljubice, ki bi od njega rada vedno več. To je zanj začetek konca, saj se mu zaradi nje ne ljubi izgubljati energije. Predstavlja si, da se ljubi z obema hkrati in jima menjava erotično perilo. Predstavlja si tudi ženino presenečenje ob darilu in moment sprave, ko se preko telesne ljubezni njun odnos zbliža, a takoj spet odtuji. Na koncu kupi dva kompleta erotičnega perila: belega za ženo, saj hoče z njo nadaljevati, črnega pa za prodajalko, kar pomeni, da se je odločil pretrgati odnos s Tatjano in jo zamenjati s prodajalko, ki mu je dala svojo telefonsko številko. &lt;br /&gt;


* '''''Drugi na spisku''''' (približno 1900 besed)&lt;br /&gt;

Oseminštiridesetletni moški pride v hišo in zaloti svojo služkinjo Heleno z neznanim moškim. To ga ne vznemiri preveč, saj ga ona popolnoma nadvlada in počne, kar si želi. On je nekdanji zasvojenec z alkoholom, v katerega je zapadel po ločitvi z ženo, katero je zasačil z ljubimcem. Ženinega ljubimca je napadel, ona pa je nato ranila njega. Celo življenje je imel težave z ženskami, saj je moral vse plačevati. Ko začne služkinji razlagati o svojih težavah v službi, mu ona reče, naj vzame svoj delež in začne na novo. Na koncu ga zapelje in mu reče, da lahko skupaj začneta na novo in da si najbrž v službi želi spet biti drugi. Celo življenje je navajen biti drugi: v odnosu z ženo, v službi in v odnosu s služkinjo. &lt;br /&gt;


* '''''Limonada''''' (približno 3400 besed)&lt;br /&gt;

Prvoosebni moški pripovedovalec se po petih letih sreča z nekdanjim dekletom Nino. Skupaj gresta na morje. On se je v teh petih letih ločil, ona pa se je poročila z Maksom in dobila otroka. Pove mu, da je njen mož v nesreči ostal brez nog in se zaradi tega močno spremenil, začel se je ukvarjati z ilegalnimi posli. Spremenil se je tudi osebnostno, zaradi česar je njun odnos postal odtujen. Ona lahko sicer dela kar hoče, vendar jo Maks stalno nadzoruje. Nina bivšemu fantu pripoveduje o nesrečni smrti Irme in Edija, pove mu tudi, da bo njegov denarni dolg odpisan. &lt;br /&gt;


* '''''Nekaj brni''''' (približno 3000 besed)&lt;br /&gt;

Hčerka je morala na zdravljenje, saj si je zaradi stiske prerezala žile, njen oče, pripovedovalec zgodbe, pa neprestano pije. Z ženo imata odtujen odnos, oba sta službeno zelo zaposlena: on je službeno v Portorožu, ona pa v Frankfurtu. Z ženo se pogovarjata, a on se ne drži dogovora, saj naredi ravno to, kar ji je obljubil, da ne bo. Gre v bar Tajfun, kjer uprizori bizarno situacijo, saj se zlaže, da je slep, da ga spustijo noter, pijan urinira po tleh, na koncu pa pretepe varnostnika. &lt;br /&gt;


* '''''Izbira mačk''''' (približno 1900 besed)&lt;br /&gt;

Partnerja v tej zgodbi drug drugemu namerno povzročata bolečino in trpinčita drug drugega. Oba sta že bila poročena, v skupnost sta pripeljala vsak svojega otroka. Njun odnos je odtujen in sovražen, ujeta sta v igro, v kateri drug drugemu nagajata. On namerno ni popravil centralne kurjave, da jo je zeblo, in ji ob tem lagal, da so serviserji zasedeni in da rezervnih delov ni na razpolago. Meta se mu maščuje s tem, da mu uniči smučanje v Avstriji, kar ji on vrne s tem, da ji nastavi klimo v avtu tako, da ji ledeno mrzel zrak neprestano piha v noge. Zopet mu vrne s tem, da ga pelje v restavracijo, kjer so se ljudje zastrupili s hrano, tako da on za dva tedna obleži. Ona se hoče z njim pogovoriti, a on je mnenja, da imata zdrav odnos. Nekega dne se ona napije v lokalu in ga prevara, naslednji dan pa ji on povozi in s tem ubije mačko. Pretvarja se, da ni kriv, ona se zopet skuša pogovoriti, a on trdi, da je vse v redu. Meta pelje mačko na obdukcijo k prijateljici Marti, h kateri se kasneje vrne. Tam sreča svojo mrtvo mačko. &lt;br /&gt;


* '''''Dediščina''''' (približno 1900 besed)&lt;br /&gt;

Prvoosebna ženska pripovedovalka dobi dedkovo hišo sredi Golovca z nevarnim psom, da bi pazila nanjo, dokler ne uredijo dedovanja. Ljubimec Dražen, ki ima ženo, je zvečer prihajal k njej. Dražen spusti psa, ki je bil po izgubi gospodarja popolnoma brez življenja, da bi začutil svobodo, prebolel izgubo in sprejel novega gospodarja. V časopisu nato prebereta, da je pes nekega otroka pogrizel do smrti in napadel starejšo gospo. Ker je ona novinarka, mora o tem celo poročati svojemu šefu. Njuna zveza se zaradi te situacije zaostri, zapleteta se v psihološko igro, začneta se tepsti. Nato se umirita, on se zateče k alkoholu, ona pa k drogi. Njuna napetost se nato preseli še v sadomazohistično seksualnost. Na koncu se napetost stopnjuje, ko zaslišita šume ob prihodu psa, ki pride domov popolnoma pomirjen. Dražen nato odide, ona pa ubije psa. &lt;br /&gt;


* '''''Kokakola''''' (približno 3500 besed)&lt;br /&gt;

Gre za prvoosebno izpoved ženske pripovedovalke, ki pripoveduje del svoje življenjske zgodbe. Njeno posebno nagnjenje je mučenje sebe in drugih, prakticira fizični mazohizem in psihološki sadizem. V mladosti je mučila in poniževala brata. Mučila je tudi sebe, saj ji je bolečina od nekdaj predstavljala užitek: že v mladosti si je odtrgala košček stegna in ga pojedla. Bila je osamljena, zapirala se je vase in se posvečala svoji obsesiji do bolečine. Ni vedela, zakaj je to prepovedano in nesprejemljivo, saj ji ni jasno, kdo je žrtev, če človek daje svoje telo prostovoljno v mučenje. O svoji nekdanji prijateljici in ženi svojega brata Mateji pravi, da ima tudi ona v sebi nekaj užitka do mučenja, a to skriva pred svetom in se za zaprtimi vrati izživlja nad bratom, vendar pa se to ironično poimenuje normalni del zakona z dominantno žensko. Na skrivaj je mučila tudi živali, pri čemer ji je užitek povzročala predvsem identifikacija z živaljo in njeno bolečino. Kmalu ji to ni več zadostovalo, potrebovala je živo osebo, vseeno katerega spola, saj ji užitka ni predstavljalo telo, ampak mučenje. Najprej je začela z ženskami, nato pa je spoznala ljubezen svojega življenja, Matica, s katerim je delila tudi ljubezen do bolečine in seksualnih sadomazohističnih iger. Ko sta se poročila, je njuna zveza začela propadati, saj je on poroko razumel na vsakdanji način, bil je ljubosumen na njeni dve ljubimki. Postajal je čedalje bolj čustven, čedalje več je pil. Njo je ta čustvenost utrujala, želela si je njegove nasilnosti. Ko ga je zapustila, je naredil samomor, njo pa so kriminalisti prišli spraševati, kaj se je dogajalo med njima. Pokazala jim je svoje izmaličeno telo. Vsi so bili zgroženi. Samodejno so sklepali, da jo je mučil proti njeni volji. Postala je simbol vseh mučenih žensk. &lt;br /&gt;

===Kritike===

Kritike in ocene Čarove zbirke V okvari so napisali: [[:w:sl:Lucija Stepančič|Lucija Stepančič]], [[:w:sl:Gaja Kos|Gaja Kos]], [[:w:sl:Irma Plajnšek|Irma Plajnšek]], [[:w:sl:Helga Glušič|Helga Glušič]], [[:w:sl:Danijel Vončina|Danijel Vončina]], [[:w:sl:Jasna Vombek|Jasna Vombek]], [[:w:sl:Milanka Trušnovec|Milanka Trušnovec]], [[:w:sl:Urban Vovk|Urban Vovk]], [[:w:sl:Bernard Nežmah|Bernard Nežmah]] in [[:w:sl:Uroš Črnigoj|Uroš Črnigoj]].&lt;br /&gt;
Na kratko bom predstavila tiste kritike in ocene, do katerih sem imela dostop.&lt;br /&gt;

* '''Lucija Stepančič''' je v svoji kritiki zapisala, da nam Aleš Čar z okvaro prinaša nov pogled na neolepšano (slovensko) resničnost. Govori o intimi, ki to ni. Čar bralca ne obremenjuje s staromodno navlako nežnosti, poetičnosti in strastnosti, navdih išče v malignih duševnih stanjih. »Avtorska zloslutnost je po neki zlovešči logiki izenačila tako otopele ločence in pare kot tudi dovčerajšnje boeme, nališpane damice in poslovne Barbike, režiserje zakulisnih igric ter hude deviante z razgledom na najbolj posvinjano človeško dno.« Vsi drugačni in hkrati vsi enakopravni v odtujenosti. Kratki stiki označujejo stanje in ne dogodka, saj gre znotraj življenjskega sloga akterjev za vrsto drobnih vžigov, ki pa ne pripeljejo nikamor. Globina problema je vedno le nakazana, saj Čar raje zajadra v širino kot v globino. V zgodbah ni krivcev in žrtev, tako kot tudi ni jasno, na kateri točki vse stvari tako neubranljivo krenejo navzdol. Avtor se torej izogiba kakršnemu koli razsojanju in vpletanju v dogajanje. Zanimivo je, da o »pravi ljubezni« govori le najbolj dekadentna od vseh, tržaška sadomazohistka. Vse, kar velja na človeški, se v Čarovih zgodbah uveljavi tudi na živalski ravni. V zaključku doda, da okvara v naslovni zgodbi navsezadnje sploh ni okvara in tako nikakor ne namiguje na okvarjenost avtorja oziroma oseb, končno mnenje pa prepušča bralcu. &lt;br /&gt;

* '''Gaja Kos''' opaža, da je kratka proza vse bolj popularna in navede njene prednosti. Na kratko komentira zgodbe in primerja Čarov jezik pisanja kratke proze z jezikom v njegovem prvencu. V zbirki je njegov jezik bolj skop, stavki pa kratki. Zgodbe so proti koncu zbirke vedno boljše, pritiskajo na bralca in zahtevajo njegove simpatije, empatije, odpor in čudenje. Tistim v časovni stiski priporoča v branje (vsaj) te zgodbe: Desna roka, Nekaj brni, Izbira mačk, Dediščina in Kokakola. &lt;br /&gt;

* '''Helga Glušič''' je zapisala, da Čar z zbirko V okvari stopa v smer novega oblikovanja pripovedi. Poseben izziv najde v opazovanju človekove intime, predvsem erotične razklanosti in nerazberljive duševnosti. Nadalje piše: »Čarove zgodbe temeljijo na premišljeni shemi povezav med vzdušjem izhodišča, točnim orisom prostora, rastočo napetostjo in negotovostjo konflikta z zaznavo duševnega neravnovesja, kar vodi v medsebojni stik (ali prekinitev stika) in v presenetljiv, tudi dvoumen ali zgolj nakazan obrat in konec s prispodobo, trpko, posmehljivo ali groteskno poanto.« Pomembno se mi zdi, da omeni zgradbo zgodbe Limonada, ki je razdeljena na tri dele in je oblikovana kot gradivo za daljše besedilo. Tudi ona izpostavlja kot vsebinsko in slogovno najmočnejši zgodbi Dediščino in Kokakolo: »Obe odlikujejo opisi izjemnih duševnih stanj, ki jih sproži nasilje, povezano s čustveno ranjenostjo, odtujenostjo in krivdo.« &lt;br /&gt;

* '''Danijel Vončina''': »Poseben čar pričujočega Čarovega dela je v tem, da bralca zares in popolnoma prevzame, natančneje, se boleče (bodeče etc.) zakuje vanj, šele kot celota oziroma vsota prebranega.« Čarovo pisanje, ki zahteva discipliniranega bralca, označi za izvrstno in izredno. &lt;br /&gt;

* '''Jasna Vombek''' v ospredje postavi večno problematičnost odnosa »nje in njega« v dualni ali pa pluralni obliki. Čarov dialog označi za fluiden, sočen in brezkompromisen, mestoma prevešajoč se v monološke nianse, ki ga poganja neusahljivi libido njegovih protagonistov. &lt;br /&gt;

* '''Milanka Trušnovec''' je zapisala, da v zbirki nihče ni zgolj rabelj in nihče zgolj žrtev, da čistih grešnikov ali čistih svetnikov ni. Napis z vrat stranišča razširi na celotno zbirko: »Po štirinajstih zgodbah se zdi, da zveza med slehernim moškim in žensko slej ko prej iz najrazličnejših razlogov začne spominjati na zamašen javni WC.« Brskanje po človeku in seciranje označi za specialnost in temeljno obsesijo avtorja. Za razliko od prvenca Igra angelov in netopirjev, Čar zgodbam V okvari ni pripisal, da so osebe izmišljene, saj ni bojazni, da bi se lahko v njih kdorkoli našel. &lt;br /&gt;

* '''Urban Vovk''' govori o delu Čas kratke zgodbe Toma Virka, Čara pa postavi ob Dušana Šarotarja, Polono Glavan, Mojco Kumerdej in Andreja Skubica. Meni, da v Čarovih zgodbah ni utrujajočega variiranja na isto temo in izčrpavanja motivike. Omeni prepletanje zgodb, ki so povezane skupaj preko pripovednih detajlov. Čarovi junaki se pri preigravanju in igri preizkušanja novega, tveganega ter nekonvencionalnega ne zmenijo za robove in omejitve: »/…/ saj jih lahko le brezobzirna igra na vse ali nič vrne nazaj k njim samim in daje začasno srečo.« Literarne osebe primerja s človekom iz Kassovitzevega filma Sovraštvo (La haine). V zaključku se dotakne še slogovno-jezikovnih pripovedi, kjer se porajajo pomisleki o doslednosti ali bolje nedoslednosti uporabe pogovornega jezika. Zaključi z mislijo: »Kljub temu pa gre po mojem mnenju za kratkoprozni vrhunec minule literarne sezone pri nas.« &lt;br /&gt;

* '''Uroš Črnigoj''' v uvodu predstavi Čarova dela. Slog iz zbirke V okvari označi za minimalističen in učinkovito odmerjen, poudari cinizem. V zbirki je zaznati tri sklope, v katere so tematsko povezane zgodbe. Splošen vtis, ki ga pusti zbirka, je »/…/ vtis ranjenega sveta, ki mu dajejo barvo cinične domislice medsebojno odtujenih posameznikov.« Dodaja: »V močnejših zgodbah /…/ je zasuk nekoliko bolj podrejen psihološki logiki likov in mu uspeva zaokrožiti dogajanje v skorajda poetičen iztek.« S to zbirko se avtor predstavlja v zrelejši luči.

===Prevodi===

Zbirka V okvari je prevedena v dva jezika. V '''hrvaščino''' (''U kvaru'') jo je prevedla Jagna Pogačnik, v '''poljščino''' (''Awaria'') pa Wojciech Domachowski.

===Nagrade===

'''Nagrade''' 
* Leta 1994 za najboljšo študentsko zgodbo&lt;br /&gt;
* Leta 1998 za najboljši prvenec zadnjih dveh let (roman [[:w:sl:Igra angelov in netopirjev|Igra angelov in netopirjev]])&lt;br /&gt;


'''Nominacije'''
* Leta 2000 za Delovo nagrado [[:w:sl:Kresnik (nagrada)|kresnik]] (roman [[:w:sl:Pasji tango|Pasji tango]])
* Leta 2004 za [[:w:sl:Prešernova nagrada|nagrado Prešernovega sklada]] (zbirka [[:w:sl:V okvari|V okvari]])
* Leta 2012 za Delovo nagrado [[:w:sl:Kresnik (nagrada)|kresnik]] (roman [[:w:sl:O znosnosti|O znosnosti]])

==Viri in literatura==

'''Viri'''&lt;br /&gt;

Aleš ČAR: ''V okvari: kratka proza''. Ljubljana: Študentska založba, 2003.&lt;br /&gt;


'''Literatura'''&lt;br /&gt;

Aleš ČAR: Knjiga kresnih priznanj: Aleš Čar. ''airBeletrina''. 20. junij 2012. &lt;br /&gt;

N. N.: Aleš Čar. ''knjigarna-beletrina''. &lt;br /&gt;

N. N.: Aleš Čar. ''Portal slovenskih pisateljev''. &lt;br /&gt;

N. N.: Aleš Čar (predstavitev/interview). ''Cultural broadcasting archive''. 5. november 2005.&lt;br /&gt;

Nadja ČERNE: Erotična ljubezen v zbirkah kratke pripovedne proze (2000-2005): diplomsko delo. Ljubljana: [N. Černe], 2011.&lt;br /&gt;

Uroš ČRNIGOJ: V okvari: Aleš Čar, V okvari, Beletrina, 2003. ''2000: revija za krščanstvo in kulturo'', 162-164 (2004). 314-315.&lt;br /&gt;

Helga GLUŠIČ: Vprašaj v zenicah. ''Književni listi: štirinajstdnevna knjižna priloga časnika Delo'', (2003). 17.&lt;br /&gt;

Gaja KOS: Aleš Čar, V okvari: Študentska založba, Ljubljana 2003, knjižna zbirka Beletrina. ''Ampak: mesečnik za kulturo, politiko in gospodarstvo'', 5/3 (2004). 65.&lt;br /&gt;

Lucija STEPANČIČ: Aleš Čar: V okvari. Študenstka založba, 2003 (knjižna zbirka Beletrina). ''Sodobnost'', 68/4 (2004). 491-493.&lt;br /&gt;

Milanka TRUŠNOVEC: Čas za remont (ali vsaj za inventuro). ''Idrijski razgledi'', 49/1 (2004). 124-126.&lt;br /&gt;

Jasna VOMBEK: Lebdeči krogi izčrpavanja, lebdeči krogi ljubezni: Aleš Čar, V okvari. ''Mentor: mesečnik za vprašanja literature in mentorstva'', 25/5 (2004). 82-83.&lt;br /&gt;

Danijel VONČINA: Aleš Čar: V okvari. ''Mladina'', 42 (2003). 20. oktober 2003.&lt;br /&gt;

Urban VOVK: O čem molčimo, ko govorimo o ljubezni: Aleš Čar: V okvari: Študentska založba, Ljubljana 2003 (Knjižna zbirka Beletrina). ''Literatura'', 16/160 (2004). 141-146.</text>
      <sha1>effhe4c985apeg6lrx3t6s0t49h5ql6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Onstran zaznave</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3544</id>
    <revision>
      <id>11773</id>
      <parentid>11742</parentid>
      <timestamp>2013-11-28T16:15:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>KatjaZ</username>
        <id>1498</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12775" xml:space="preserve">[[:w:sl:Edo Rodošek|Edo RODOŠEK]]: '''''Onstran zaznave''''': znanstvenofantastična kratka proza. [[w:sl:Ljubljana|Ljubljana]]: [[Založba Tuma]], 2003 ([[:w:sl:Knjižna zbirka Fantastikon|Knjižna zbirka Fantastikon]]). 214 str. {{COBISS|ID=126073856}}

==O avtorju==

[[:w:sl:Edo Rodošek|Edo Rodošek]], profesor, pisatelj in ljubiteljski prevajalec, se je rodil leta 1932 v Novem Sadu. Po očetovi smrti se je vrnil v Ljubljano, kjer je že od srednješolskih let sodeloval pri izdajanju dveh dijaških glasil. Njegovo zanimanje je bilo deljeno med literaturo in gradbeništvom. Odločila je ekonomska nuja, ker je s svojo štipendijo študenta na [[:w:sl:Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Ljubljani|Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Ljubljani]] lahko finančno pomagal materi. Kot diplomirani gradbeni inženir je opravljal zelo raznolike službe (projektiranje, nadzor izvajanja gradnje, pedagoško delo). Od leta 1972 je honorarno predaval na Fakulteti za gradbeništvo, nekaj let pozneje je doktoriral, se zaposlil tam kot izredni, nato redni profesor, ustanovil pa je tudi [[:w:sl:Katedra za operativno gradbeništvo|Katedro za operativno gradbeništvo]]. 

Vsa ta leta je prebiral leposlovje, predvsem velikane svetovne književnosti. V 60. letih, torej v času, ko se je razmahnila [[:w:sl:znanstvena fantastika|znanstvena fantastika]], je postal njen vneti privrženec. Ljubiteljsko je prevajal tovrstna besedila iz angleščine in pisal lastne kratke zgodbe.

== Izdana dela ==
=== Zbirke kratke proze ===

* ''[[Temna stran vesolja]]'': fantastične in znanstveno fantastične zgodbe,  Domžale, ([[1997]]) {{COBISS|ID=65038848}}
* ''[[Čar iskanja]]'', Ljubljana, ([[1997]]) {{COBISS|ID=66356480}}
* ''[[Sence neznanega]]'', Ljubljana, ([[1998]]) {{COBISS|ID=75365376}}
* ''[[Spokojni svet]]'', Ljubljana, ([[2000]]) {{COBISS|ID=107607296}}
* ''[[Nauči me sanjati]]'', Ljubljana, ([[2000]]) {{COBISS|ID=109878784}}
* ''[[Geneza]]'', Ljubljana, ([[2000]]) {{COBISS|ID=110007296}}
* ''[[Obračun]]'', Ljubljana, ([[2000]]) {{COBISS|ID=110569728}}
* ''[[Pravici je zadoščeno]]'', Ljubljana, ([[2001]]) {{COBISS|ID=112445184}}
* ''[[Dolgo iskanje]]'', Ljubljana, ([[2001]]) {{COBISS|ID=112445184}}

=== Romani ===

* ''[[Feniks, mogoče]]'', Ljubljana, ([[2001]]) {{COBISS|ID=115782400}}
* ''[[Skoraj enaki]]'', Ljubljana, ([[2003]]) {{COBISS|ID=123830528}}

==O zbirki==

Zbirka [[:w:sl:znanstvenofantastična kratka proza|znanstvenofantastične kratke proze]] Onstran zaznave je izšla leta 2003 pri [[:w:sl:Založba Tuma|Založbi Tuma]] v knjižni zbirki [[:w:sl:Fantastikon|Fantastikon]]. Obsega šest zgodb, ki se začnejo s citati ([[:w:sl:John Steinbeck|Johna Steinbecka]], [[:w:sl:Gilbert K. Chesterton|Gilberta K. Chestertona]], [[:w:sl:Kenneth Roberts|Kennetha Robertsa]] in [[:w:sl:Ray Bradbury|Raya Bradburyja]]) in krajši življenjepis avtorja. Prolog zbirke predstavlja citat [[:w:sl:Jonathan Swift|Jonathana Swifta]]: &quot;Fantazija je umetnost videti nevidne stvari&quot;.

===Znanstvenofantastična kratka proza===

[[:w:sl:Alenka Žbogar|Alenka Žbogar]] ugotavlja, da subjekti v mladi fantastični slovenski prozi skušajo osmisliti življenje in se znebiti strahu pred smrtjo. Ob tem spoznajo, da je umetnik obsojen na raziskovanje notranjosti in zunanjosti. V tovrstni kratki prozi se vsakdanje preverljiva stvarnost prevesi v fantastiko brez vsakršnih norm: dogajalni prostori so realni, vendar se vanje vključujejo nadnaravna bitja, fantastični dogodki, nerealne pokrajine (2005: 22-23).

===Obnove zgodb===

Znanstvenofantastične zgodbe ustvarjajo literarni svet zelo tehnizirane in komercializirane, nekaj desetletij ali stoletij oddaljene prihodnosti. Predstavljajo utopičen svet, v katerega je prenesena vsa stvarnost potrošniške družbe. Skupno jim je, da se ukvarjajo s posameznikom, pahnjenim v notranje neravnovesje, ki je posledica čustvene neizpolnjenosti ali telesne hibe. Literarne osebe, katerih posebnosti so angleška imena, se spopadajo z bolj ali manj tujim, večinoma sovražnim okoljem. Kljub končnemu porazu pa se oblikujejo kot zavestna bitja in osebnostno dozorevajo.

Idejno se zgodbe ukvarjajo predvsem z antropocentrizmom sodobnega človeka - nazorom, da je človek edini subjekt vsega, kar je. V zbirki se prepletajo žanri futuristične, pustolovske, ljubezenske, kriminalistične in psihosocialne tematike. 
 
Slogovno so uporabljene različne perspektive, te se razlikujejo tako v času kot tudi s stališča subjektov, zgodba pa pogosto vodi do presenetljivega zapleta. Jezik je dosledno prilagojen karakterjem literarnih junakov.


'''Znak človečnosti''' (6200 besed)

V prvi zgodbi Znak človečnosti, ki jo uvaja citat ''Johna Steinbecka'', spoznamo dr. Wernerja Krolla, uglednega znanstvenika srednjih let, po videzu plešastega debeluha z zobno protezo in motnimi očmi, ki ne more pozabiti svoje neuslišane srednješolske ljubezni Marion Blake, sedaj Tanner. Na srednješolskem plesu jo je želel le zase, zato jo je omamil z alkoholom. Vendar mu je pota prekrižal Mac Leland in Marion je zanosila. Rodila deklico Floe, ki jo je dala v rejništvo, vendar jo je Kroll našel in posvojil. Poskrbel je, da je bila deležna le najboljše izobrazbe. Floe postane vodilna znanstvenica na področju cerebralne fiziologije, najmlajša dobitnica nagrade Medcelinske medicinske akademije, častna članica sedmih univerz in glavna kandidatka za Nobelovo nagrado za medicino, ki je ne dobi, ker se mesec dni prej ponesreči. Izvemo, da jo je Kroll skril pred zunanjim svetom in na njej opravil transfer intelekta, njeno lastno iznajdbo. Vse njeno znanje, ki je prej bilo na stopnji genialnosti, je prenesel v umetno ustvarjene možgane androida Dannyja. V pogovorih z Dannyjem se dvaindvajset letni Floe začnejo vračati spomini in odvzeto znanje. Usoda nanese, da se Kroll zaduši s hrano. Floe po njegovi smrti opravi nov transfer intelekta, povrne si ukradeno znanje in pobegne z Dannyjem.


'''Prostovoljec''' (7240 besed)

V drugi zgodbi (uvaja jo citat ''Gilberta K. Chestertona'') spoznamo Leona Millerja, ki boleha za neozdravljivim Kamuro-Vendranovim sindromom, katerega simptomi so trenutna, divja vrtoglavica, napad mrzlega potenja in istočasno krvavenje iz ušes. Da bi si omogočil še nekaj let življenja, želi priti do nadomestnega telesa, kamor bi presadil svoje možgane, vendar za to nima denarja. Zato skuje načrt: enega svojih podnajemnikov Micka Pattersona omami s calm&amp;jump praškom. Tako mu vsakič, preden želi, da kaj naredi, le tiho zamrmra kratko in jasno navodilo in Mick stori točno to, kar mu naroči. To stori tudi, ko ga pripelje v Center za cerebralno kirurgijo, kjer opravljajo postopek VToP (Voluntary Transfer of Personality). Tukaj je eden izmed pacientov tudi oseminšestdeset letni senator Kimber, ki si prav tako želi nadomestnega telesa. Po nepričakovanem zapletu ugotovimo, da je (zaradi napake medicinske sestre) Leon tisti, ki je daroval telo senatorju Kimberju, Mick pa je dobil plačilo za Leonovo telo.


'''Preizkus''' (11.180 besed)

Preizkus, ki se začne s citatom ''Kennetha Robertsa'', je zgodba o prihodnosti, kjer prevladuje
antiutopistični svet skrajno potrošniške družbe, ki se razvije do te mere, da so pravzaprav filozofske, družboslovne
in naravoslovne vede, ki nimajo veze s
poslovnostjo, nezaželene in takih šol in poklicev ni
več. Pripovedovalec nam predstavi futuristično družbo, ljudi, ki so postali &quot;porabniki&quot;. Ti živijo od stojnin - z žetoni so plačani za stanje v vrsti, saj je treba čakati na čisto vse potrebščine: živila, pijačo v plastenkah, oblačila, obutev. Spremljamo neimenovanega pripovedovalca, Anthonyja (glasbenika manualnega tipa, ki igra čelo), igralko Regino in upodabljajočega umetnika Marka, ki si delijo sobo v azilu. Da si lahko podaljšajo delovni čas za eno leto, morajo opraviti test, ki ga izvede PsihoRob. Robot, ki ga je sprogramiral psihonadzornik Inštituta za psihometrijo Sigmund Jung. Ta je prepričan, da je za vsakršno odklonsko vedenje en sam vzrok: kakšna od seksualnih anomalij. Ko na testu &quot;padejo&quot; vse literarne osebe, se Anthony odloči, da bo ukrepal. Ve, da mora tudi dr. Jung opraviti test, vendar ve tudi, da je psihonadzornik poskrbel, da robot deluje njemu v korist. Anthony, ki je bil pred leti kibernetik v Mestnem servisu, zamenja robota in dr. Jung ne opravi testa.


'''Menjava''' (11.200 besed)

Menjava (na začetku citat ''Raya Bradburyja'') je zgodba o  zaljubljenem študentskem paru, ki ju nenavaden pojav, imenovan
časovna špranja, po naključju loči. Glen Rositer in Diana Marconi, zaljubljenca na prvi pogled, kmalu ugotovita, da je s časom, v katerem se nahajata, nekaj narobe. Ker v Glenovem času Diana izgine za več dni in se nato spet pojavi, ne da bi se zavedala svoje odsotnosti, Glen prosi za pomoč svojega profesorja Nortona. Ta ugotovi, da je bila Diana (tako kot njegov prijatelj Thomas) žrtev sevanja kometa Procyrona. Glen se zaveda, da so časovne špranje, ko je Diana odsotna, vedno večje, zato se odloči tudi sam izpostaviti nevarnemu sevanju, ki ga prestavi za pol stoletja naprej v času, torej v prihodnost. Vendar tudi Diana v svojem času pride do enake ugotovitve in tudi ona se odloči ponovno izpostaviti sevanju. Le da nanjo deluje drugače kot na Glena: prestavi jo v preteklost. 


'''Zeliščar''' (10.560 besed)

Peta zgodba (s citatom ''Johna Steinbecka'') Zeliščar, je stephenkingovski prikaz
mesteca New Heaven, kjer imajo navidez zgledni meščani
malo manj zgledne navade ali skrita poželenja. Pred
praznikom se pojavi skrivnostni zeliščar, ki prodaja
zeli z nenavadnimi učinki. Ustali se na travniku in kmalu začnejo k njemu prihajati radovedni meščani, med katerimi vsako najde nekaj, po čemer hrepeni, najsi bo to zel proti odvisnosti,
napoj za spolno moč, za boljši sluh, za srečo. Na prodaj ni bila le škrlatno-zlata zel, vendar so radovedni meščani kljub temu želeli vedeti, čemu je namenjena. Zeliščarjevemu pojasnilu, da gre za serum resnice, so se smejali, vendar so kmalu začutili učinke zeli. Med udeleženci sejma so se hitro zanetili množični prepiri, ki jih je prekinil krik. Mesto New Heaven je gorelo in bežeči meščani so se pred plameni umaknili na močvirski občinski pašnik in brezmočno gledali, kako ogenj uničuje njihovo premoženje.

Kmalu zeliščarja opazijo v Georgetownu.


'''Mabelina odločitev''' (11.200 besed)

Zbirko sklepa zgodba Mabelina odločitev s citatom ''Charlesa Dickensa''. To je zgodba o revni in osamljeni starki Mabel, ki v gozdu (med nabiranjem gozdnih sadežev in gob) najde poškodovano
nezemeljsko bitje. Ugotovi, da je to bitje, ki mu da ime Puha, z nezemeljskih plovilom treščilo na Zemljo. Ker je osamljena, jo vzame v svojo kolibo. Puha je bolna, zato da starka vse svoje premoženje, da bi jo rešila. Bitje okreva s pomočjo kapljic, ki jih starka vari iz zdravilk - zelo redkih zelišč. Celo življenje si Mabel želi le, da bi privarčevala dovolj denarja za dostojen pogreb, zato pri špeceristu oddaja posušene gobe. Ko ta nekega dne nima drobiža, ji ponudi zavojček sladkih koreninic s srečko. Srečka je bila dobitna in Mabel je dobila dovolj denarja za dostojen pogreb prvega razreda. Vendar kmalu Puha spet zboli in želi se vrniti na kraj, kjer jo je starka našla. Ta ji najprej ne dovoli oditi, vendar kmalu ugotovi, da bo Puha le tako ozdravela.

==Odmevi v javnosti==

'''Aleš Cimprič''' v [[:w:sl:Neskončnost|Neskončnosti]] (glasilo Društva ljubiteljev znanstvene fantastike in fantazije) zgodbe iz zbirke Onstran zaznave označi kot zelo berljive. Slog, ki se jih drži označi kot &quot;rodoškast&quot;; uporablja preprost, a slikovit jezik, ki bralca pritegne in ga pahne v svet glavnih junakov. Splošen vtis o zbirki je pozitiven, le razpleti bi lahko po Cimpričevem mnenju bili bolj dodelani. 

[[:w:sl:Lenart Zajc|Lenart Zajc]] je Rodoškovo zbirko opisalo kot iluzijo fantazijskega sveta, ki ga sestavljajo zgodbe malih ljudi. Ti pa so po drugi plati mozaik usode celotnega človeštva. Priporočajo jo vsakomur, ki kakor koli razmišlja o zablodah sodobnega sveta. 

==Viri in literatura==
'''Viri'''

Edo Rodošek. ''Onstran zaznave: znanstvenofantastična kratka proza''. Ljubljana: Tuma, 2003.

'''Literatura'''

*[http://ropotarnica.prizma.si/Neskoncnost/Neskoncnost_2.pdf. Aleš Cimprič. Recenzije. ''Neskončnost'' št. 2 (2006). 18-19.]

*[http://vodnik-zf.info/slopis.html Vodnik po znanstveni fantastiki: seznam objavljenih slovenskih ZFF del.]  (26.11.2013)

*Alenka Žbogar. Kratka proza na prelomu tisočletja. ''Jezik in slovstvo'' 50/3-4 (2005). 22-23.


[[Kategorija: Kratka proza]]
[[Kategorija: Edo Rodošek]]
[[Kategorija: Slovenska književnost 1965–2015]]</text>
      <sha1>7mob6nb89e6wf7wk8ryqohksk8mo1qn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Oviranje.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3546</id>
    <revision>
      <id>11785</id>
      <timestamp>2013-12-01T07:21:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek poziva k registraciji uporabnika</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="51" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek poziva k registraciji uporabnika</text>
      <sha1>gnqs4d5fxbcqs9p2y7gcr9vvyf99moo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Repozitorij.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3547</id>
    <revision>
      <id>11786</id>
      <timestamp>2013-12-01T07:23:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek statistike članka v repozitoriju</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek statistike članka v repozitoriju</text>
      <sha1>beo0rc5rwgkzexd389z762wejefvl38</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Adi Žunec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3551</id>
    <revision>
      <id>11855</id>
      <parentid>11852</parentid>
      <timestamp>2013-12-04T22:42:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>2001:1470:FACA:1507:1859:6C7A:471F:F664</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Viri in literatura */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3936" xml:space="preserve">
==&lt;big&gt;O avtorju&lt;/big&gt;==

Adi Žunec se je rodil 10. decembra 1942 na Ptuju v značilni haloški viničarsko-delavski družini s šestimi otroki. Osnovno šolo je obiskoval v Zavrču, se kasneje izobrazil za visokokvalificiranega kovinarskega delavca in pozneje ob delu diplomiral iz prava. Kot pravnik je v gospodarstvu opravljal odgovorne poslovodne naloge v večih slovenskih podjetjih, nazadnje v podjetju Impol v Slovenski Bistrici, kjer je bil član uprave ter izvršni direktor za kadrovsko splošne zadeve. Vrsto let je sodeloval pri tovarniškem glasilu Skozi Tam, sodeloval pa je tudi z revijo Mladina, Delavska enotnost, z radiem Maribor in s časnikom Večer, kjer je bil tudi  predsednik izdajateljskega sveta. Leta 2008 se je upokojil, začetki njegovega literarnega ustvarjanja  pa segajo v leto 1997. 


==&lt;big&gt;Bibliografija&lt;/big&gt;==

===Kratka proza===

* Otroštvo v Halozah (1997)     [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=2320174888286105&amp;rec=4&amp;sid=2 Cobiss]
* 	Dominik (2003)           [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=2320174888286105&amp;rec=6&amp;sid=2 Cobiss]
* 	Dominik in Zalika: povest (2004)      [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=2320174888286105&amp;rec=8&amp;sid=2 Cobiss]
* 	Ljubezen v goricah: povest (2006)     [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=2320174888286105&amp;rec=10&amp;sid=2 Cobiss]
* 	Ne joči, Lizika! In druge zgodbe svojega časa (2007)      [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=2320174888286105&amp;rec=11&amp;sid=2 Cobiss]
* 	Pod haloškim soncem (2011)    [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=2320174888286105&amp;rec=14&amp;sid=2 Cobiss]

===Poezija===
* 	Po grabi rase praprota: pesmi iz Haloz (2002)   [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=2320174888286105&amp;rec=5&amp;sid=2 Cobiss]
* 	Odsevi duše in časa (2008)     [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=2320174888286105&amp;rec=12&amp;sid=2 Cobiss]

==&lt;big&gt;Ljubezen v goricah: Povest iz Haloz&lt;/big&gt;==

Zgodba se dogaja v Halozah v času viničarstva po drugi svetovni vojni. V osrčju Haloz stoji stara, zapuščena koča, kamor se je vselil Martin Zobačar z ženo Treziko in njunimi šestimi otroki. Veseli, ker imajo nov dom, so uredili tako kočo kot njeno okolico. Sreča žal ni dolgo trajala, saj je Martin umrl v delovni nesreči v gozdu.  Za Treziko in otroke je bila zima dolga in žalostna, toda pomlad je prinesla optimizem in upanje pa tudi veliko dela v vinogradu soseda Petra, ki ga je Trezika urejala skupaj z otroki. Samotar Peter se jim je na delu večkrat pridružil, postopama pa se je med njim in Treziko začela razvijati ljubezen, ki je zaradi družbenih razlik med njima okolica ni odobravala. Sveža ljubezen je najbolj motila Petrovo mater Miciko, ki nikakor ni želela, da sin pripelje domov vdovo s šestimi otroki. Kljub njenemu oporekanju je Peter ostal s Treziko, kar jo je tako razjezilo, da je v oporoki kmetijo zapustila mlajšemu sinu Francu, Petru pa je zapustila vinograd, zidanico ter nekaj gozda. Peter je v jezi odšel, mater pa je njegovo dejanje tako pretreslo, da je zbolela in naslednji dan umrla. Njen grob je obiskal dan po pogrebu skupaj s Treziko in otroki. Zaljubljenca sta si skupen dom ustvarila v zidanici¬; dom je bil resda skromen, toda poln ljubezni in topline. 


Marjan Pungartnik je napisal spremno besedo v kateri pravi, da je Žunčeva povest Ljubezen v goricah lahko paralela Samorastnikom Prežihovega Voranca, saj sta tako Meta kot Trezika revni, Ožbej in Peter pa sta pripadnika višjega stanu, in da je Žunec to tematiko predstavil na svoj in avtonomen način, sam prikaz življenja pa je po Pungartnikovih besedah predstavljen humorno.


==&lt;big&gt;Viri in literatura&lt;/big&gt;==

===Viri===
Adi Žunec: ''Ljubezen v goricah: Povest iz Haloz.'' Maribor: Mariborska literarna družba, 2006. 

===Literatura===

http://www.locutio.si/avtorji.php?ID=318, 3.12.2013

http://www.cobiss.si/ 4.12.2013</text>
      <sha1>lzpwpvnkqvc85j93hr2d3pa8tatwhxu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Usodna privlačnost</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3554</id>
    <revision>
      <id>11896</id>
      <parentid>11891</parentid>
      <timestamp>2013-12-05T21:30:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>109.182.35.19</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8228" xml:space="preserve">Tone Partljič: '''''Usodna privlačnost (Pet novel o ljudeh in živalih)'''''. Ljubljana: Pisanica, 2001,167 str. {{COBISS|ID=110534400}}.

==O avtorju==
[[:w:sl:Tone Partljič|Tone Partljič]]

==O zbirki==

Zbirka ''Usodna privlačnost'' avtorja Toneta Partljiča obsega pet novel o ljudeh in živalih. Knjigo je izdala založba Boruta Ingoliča Pisanica v Ljubljani leta 2001. 

&quot;O usodni povezanosti ljudi in živali govorijo Partljičeve novele v tej knjigi. O usodi, ki je v nas in izven nas. Govorijo o življenju in umiranju na skrivnosten ali usoden način, govorijo o gozdu, vodi, otokih in rečnih bregovih. To je drugačna knjiga in drugačen Tone Partljič, včasih napet in vesel, pa obenem tudi tragičen, tak pač kakršna sta usoda in življenje samo ...&quot; (Beseda na ovitku, 2001)

Zbirka govori o »magnetizmu, ki posameznika vabi k zlemu, o krivici, zmoti in upanju, tudi o varljivem početju, ki se kar najbolj razlikuje od obnašanja živali.« (Bratož 2001: 27.)
 

===Obnove novel===


*'''Medvedek''' (približno 4300 besed)

Novela govori o medvedki in njenih treh otročkih. Spomladi se je družina odpravila na pot, ker je bilo njihovo bivališče pod Krimom v nevarnosti. Med potjo se je najmanjši medvedek, Rjavček, zaradi svoje radovednosti izgubil, mama pa je mislila, da jo je zapustil. Rjavček je izgubljen zataval v mesto, Ljubljano, kjer si je našel bivališče pred šolo. Tam so ga opazili otroci, ki so ga brž zatožili ravnateljici, ta pa je nemudoma ukrepala. Kmalu je prišla policija, ki je medvedka brez pomisleka ustrelila. Zaradi tega naglega dejanja so se porajala raznovrstna vprašanja, prvo med njimi je bilo, zakaj niso uporabili uspavala. 


*'''Lovec Jelenc in jelen''' (približno 14.400 besed)

Osrednja oseba druge novele je lovec Rudi Jelenc. Vsako leto pridejo na lov na območje Snežnika pomembni lovci iz tujine. Rudi tako kot vsako leto tudi letos pričakuje pomembnega gosta, gospoda Lombardija. Italijan letos ni prišel sam, ampak ga je spremljala mična, vsaj trideset let mlajša gospodična Carmen, s katero se je Rudi tudi zapletel. Lombardi je za afero seveda izvedel in se mu maščeval. Ko sta se nekega dne odpravila na lov za jelenom, je Rudi splezal na skalo, pod katero je bil obstreljen jelen in ko je hotel na skalo potegniti še Lombardiju, je ta njegovo roko izpustil. Rudi je padel in za tri mesece pristsal v bolnišnici. Prisegel je, da se bo maščeval Lombardiju in jelenu, ki ga je prisilil, da je splezal na skalo. Ko je izvedel, da je Italijan doživel srčni infarkt, je svoje maščevanje usmeril v jelena. Po dolgem času iskanja ga je le našel, ga zmagovito ustrelil medtem pa mu je spodrsnilo, kar je bilo zanj tudi usodno. 


*'''Deček in somica''' (približno 10.400 besed)

Novela pripoveduje o ribiču Zlatanu in njegovi ženi Mari. Ko je Mara zanosila, je bilo veselje neizmerno, saj sta se osemnajst let trudila zanositi. Rodil se jima je deček Zlatibor. Vzporedno se odvija še zgodba o somici Marmor. Marmor se je rodila somu Črnemu, ki je bil najmogočnejši med vsemi somi in somici Lepi, ki je s svojo lepoto prekašala vse somice. Marmor je odrasla in postala najlepša somica med vsemi. Odrasel pa je tudi Zlatibor, ki se je razvil v lepega, postavnega, plavolasega in modrookega dečka, ki ga je svet reke Donave neizmerno privlačil. Ko je dopolnil sedem let, mu je oče obljubil, da ga bo peljal na lov. Oče Zlatan je držal svojo obljubo in sina peljal na lov. Med ribolovom se je zgodila nesreča, Zlatiborja je v vodo potegnila riba. Ampak to ni bila navadna riba, ampak somica Marmor, ki si je že od nekdaj želela spoznati svet ljudi. Prav tako pa si je Zlatibor želel spoznati svet Donave. Oba sta dobila, kar sta želela.


*'''Morski pes Reks''' (približno 11.100 besed)

Novelo pripoveduje prvoosebni pripovedovalec, pisatelj, ki se odpravi na otok Ilo, da bi poiskal lasten mir in se posvetil samemu sebi. Na otoku Ilo je pretežno ostarelo prebivalstvo, ker se je večina odselila v Ameriko bodisi zaradi vojaških obveznosti bodisi iz osebnih razlogov. Domačini so do tujcev nestrpni, tako ne morejo sprejeti, da se je Mara Golobica poročila s Tonetom, po njegovi smrti pa takoj s Frankiejem. Prav tako je bilo za njih nesprejemljvo tuljenje psa Reksa, ki je tulil vse od gospodarjeve smrti naprej. Domačini so se ga poskušali znebiti, tako da so ga odpeljali na otok, kjer ni ne vode ne hrane. Mislili so, da Reks ne bo preživel, a na njihovo zmoto je ostal živ.  


*'''Ljudmila in jagnje''' (približno 10.800 besed)

Tudi zadnja novela se odvija na otoku Ilo. Zakonca Tone in Ljudmila sta se za božične praznike odpravila na otok Ilo. Tone si je dneve krajšal z ribarjenjem, Ljudmila je veliko brala in se sprehajala po otoku. Med sprehodom je opazila jagenjčke in jih nemudoma vzljubila. Med domačini je natakarica Katarina edina, ki medse sprejme Marina, ki se je pred kratkim vrnil iz Amerike. Domačini se ga bojijo, ker je pretepel Ivana Galeba, saj ga je ta označil za norega. Ko je Ivan izvedel, da  je Katarina zanj shranila jagenjčka, se je razburil in jagenjčka zaklal. Seveda so vsi obtožili Marina, a Ljudmila se je dokopala do resnice in odkrila, da je moril Ivan Galeb.      


===Novela===

Da gre za novele nas opozori že podnaslov,to pa potrjujejo še nekatere druge značilnosti novele: obseg (kratka ali srednje dolga pripoved), v ospredju je en dogodek, ki vsebuje dramatičen, usoden preobrat, višek napetosti (usmrtitev medvedka, zdrs lovca s skale ter smrt lovca in jelena - dva presenetljiva dogodka, smrt dečka in somice, tuljenje psa, ki naj bi bil mrtev, obglavljeno jagnje in odkritje krivca), skrčen dogajalni prostor (dogajalni čas je izrazito skrčen le v zadnji noveli), nastopa malo število literarnih oseb. 

===Motivno-tematska analiza===

V ospredju sta predvsem dva motiva, življenje in smrt, ki sta neločljivo povezana, vsako živo bitje je minljivo. Poleg tega se pojavijo še motivi maščevanja, nestrpnosti in varanja. Velik pomen lahko pripišemo tudi vodi (Donava, morje) in gozdu, tako za ljudi kot za živali. Živalim predstavljata življenjsko okolje, ljudem pa sporostitev. Razlika je v tem, da živali nedolžno bivajo, medtem ko človek s svojim prihodom uniči njih ali njihovo življenjsko okolje. Tema je eksistencialna. Za človeka je največkrat usodna njegova želja po nečem novem, večvrednosti.

===Jezikovno-slogovna analiza===

V okviru zvočnega sloga izstopa onomatopoija, rime najdemo predvsem v dveh pesmih v noveli Deček in somica. Besedni slog zaznamujejo številne pogovorne in čustveno zaznamovane besede (največ je ljubkovalnih besed), med tropi so najpogostejši ukrasni pridevki in primere. Raba tujejezičnih izrazov je smiselna in estetsko učinkovita, saj sta Lombardi in Carmen Italijana, nekateri prebivalci otoka Ilo pri svojem govoru še vedno uporabljajo številne angleške izraze, saj so mnogo let živeli v tujejezičnem prostoru. Na čustvenost sloga poleg čustveno zaznamovanih besed kažejo brezvezja, številna mnogovezja in vzkliki. Slog je realističen in stvaren (odsotnost v noveli Morski pes Reks).

===Pripovedovalec===

Skozi celotno zbirko novel prevladuje epski pripovedovalec, ki občasno zaniha k lirskemu, v prvih treh novelah tretjeosebni in avktorialni pripovedovalec, v zadnjih dveh prvoosebni in personalni pripovedovalec, vendar sta slednja v manjši meri prisotna tudi v prvih treh novelah, kadar gre za notranji samogovor.

==Nagrade==

* [[:w:sl:Prešernova nagrada|Prešernova nagrada]] za satirično komedijske igre (1980)
* [[:w:sl:Levstikova nagrada|Levstikova nagrada]] za knjigo Hotel sem prijeti sonce (1982) 
* [[:w:sl:Grumova nagrada|Grumova nagrada]] za dramo Moj ata, socialistični kulak (1984)
* Glazerjeva nagrada mesta Maribor za življenjsko delo na področju kulture (2006)

==Viri in literatura==

===Viri===
* Tone Partljič: ''Usodna privlačnost: (pet novel o ljudeh in živalih)''. Ljubljana: Pisanice, 2001.

===Literatura===
* Ledinek, J., ''Proza Toneta Partljiča''. Diplomsko delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, 2009 [http://sciget.com/Predogled/412/aed019ad6bdc8f87e143e7348cbfd6b09892470c], 4. 12. 2013</text>
      <sha1>9pc6kof3ck42m3mt88rubbhfbppmuaf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Made in Slovenia</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3556</id>
    <revision>
      <id>11895</id>
      <parentid>11887</parentid>
      <timestamp>2013-12-05T17:18:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stanja</username>
        <id>1738</id>
      </contributor>
      <comment>/* O zbirki */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34467" xml:space="preserve">

Made in Slovenia  je zbirka kratkih zgodb avtorja Aleša Čara. Izšla je v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana Ljubljani], leta 2007, v Knjižni zbirki Beletrina. [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=0137555984667864&amp;rec=5&amp;sid=1 (cobiss)]


===Avtor===
Aleš Čar (glej [[V okvari]])
===O zbirki===

Zbirka vsebuje 50 kratkih zgodb. Zgodbe niso naslovljene, so le oštevilčene, na začetku imajo citat iz slovenskih medijev, ki so izšli v letu 2006 in po navadi služijo uvodu ter tako dobi bralec namig o čem bo tekla zgodba. Zgodbe so nastajale v tedenskem zamiku in so bile  objavljene v Anteni, ponedeljkovi prilogi Dnevnika, pod vzdevkom Sikmajnd.Tematika je v prvi vrsti sodobno, intimno življenje, ki se dogaja v Sloveniji, po večini v urbanem okolju. Obravnavane so  predvsem tabu teme in življenje na robu. 

Glavni junaki so  večinoma pari z zapletenim odnosom, skupna jim je odtujenost, naveličanost, izpraznjenost in nesposobnost komunikacije. Po navadi svoje težave lajšajo z alkoholom, drogo in pomirjevali. Posledice pogosto nosijo otroci, ki npr. obiščejo psihiatra, zlorabijo droge, ali pa so »igračka« med partnerjema. Nekateri liki se spopadajo s psihičnimi boleznimi, ki bremenijo njihove bližnje, spet drugi predelujejo travme iz preteklosti – odtujen oče, prepir iz mladih let, ki nikoli ni bil razrešen. 

Ponavlja se problematika ali sum zalezovanja, storilci so moški in  žrtve se ženske  (moški, ki skrivaj vsak večer snema sosede skozi okno; fant, ki sledi svoji sosedi na vsakem koraku, podobno je z dekletom, ki za njo opreza taksist; upokojeni kriminalist, ki ima ves blok pod nadzorom; oprezanje za nedostopnimi sosedi …). 

S težkimi osebnimi odnosi se prepletajo družbeno-politične teme, aktualne v letu 2006: mirovni konflikti v Afriki, družina Strojan, ptičja gripa, onesnaževanje okolja, gradnja džamije v Ljubljani, popularnost igre Second life in spletne identitete, ki likom služijo kot ventil in beg iz realnosti, trgovanje z otroki, pedofilija, (sum na) incest, brutalno mučenje in ubijanje živali, življenje državljanov iz bivše Jugoslavije, nestrpnost do  drugačnih – samohranilk, homoseksualcev, Romov, muslimanov   … 

Nekaj zgodb ima  humoren ali bizaren  podton (sobivanje dekletovega fanta in njenega mačka; o ločitvi para, poročenega 50 let, ki se loči zaradi nesoglasij o politiki; moški, ki postaja plešast in dekletom skrivaj striže lase …).

Prevladuje knjižni jezik, medtem ko je v dialogih pogosto prisoten pogovorni jezik, (''flaša, naj flancari, frend, totalno sem crnkjena …''). Pogosto so prisotni tudi elementi nižjega pogovornega jezika (vulgarne besede in kletvice). Uporabi imena blagovnih znamk ''(l'oreal, nivea, apurin, spazmex …)''. Konci v zgodbi so kratki, pogosto so odprti in prepuščajo bralcu svoj zaključek.

===Obnove===

*1. (približno 890 besed)

Na silvestrsko jutro pusti pripovedovalčevo dekle prižgan prenosnik, ki ga po navadi vestno izklopi, fant se vpraša, če je to storila namerno in če mu želi s tem nekaj povedati. Nato odide v Zagreb in ko se vrne je presenečen, kajti njuno brezhibno urejeno stanovanje je našel popolnoma razdejano, pijano dekle pa najde v postelji z bolečinami v trebuhu. Ponudi ji tablete in ji reče, da ni brskal po računalniku. Nato pospravi stanovanje, kot da se nič ni zgodilo, čez tri ure pa se začne novo leto.


*2. (približno 1170 besed)

Zgodba se dogaja v stanovanju zakoncev Žareta in Leje, ki sta stara 72 let in poročena 50 let. Nekega dne najde Leja med moževimi fotografijami viagro. Čez mesec dni ji mož pri kosilu pove, da se bo odselil k 20 let mlajši ženski z ovčarjem, ki jo je spoznal medtem, ko je sprehajal svojega labradorca. Leja to mirno sprejme, saj bo imela več časa zase, skrbi pa jo kako bi to sprejela njuna »poštirkana«  edinka Maja. Žare se zato ob nedeljah, ko pride na obisk Maja z njenim Gorazdom, vrača  nazaj v stanovanje, kot da je vse normalno. Neko nedeljo, ko spet prideta na obisk, Žare pozabi razpakirati svoje stvari  po stanovanju  in se sprašuje, kje so še ostale stvari. Zvečer, ko bi se moral vrniti nazaj k partnerki, ga ona pokliče, vendar on ne dvigne slušalke, češ da je pozna ura in se odpravi spat. Ko Leja pogleda čez okno, vidi da nekdo vlamlja v avto in da je bila to njegova zadnja vožnja.


*3. (približno 960  besed)

Gorči iz svojega stanovanja snema dogajanje v sosednjem bloku: skrajno desnem stanovanju gleda para, ki se prepira. Nato ga pokliče Lulu, ki je doma osamljena in govori o svojih težavah. Gorči se vrne k kameri: dve okni naprej Bajsa krega svojega sina, nadstropje nižje se igrata oče in sin. Ključne dogodke Gorči tudi fotografira. Lulu ga medtem vabi na večerjo in ga sprašuje o njegovih ženskah, za katere Gorči pravi da so skrivnostne. Medtem še vedno opazuje par in si želi, da bi dogajanje postalo bolj pestro,  onadva ugasneta luči. Lulu začne zmedeno govoriti o njeni sosedi. Gorči ji nato zaželi lahko noč in je zadovoljen, ker je prvi odložil slušalko.


*4.  (približno 770 besed)

Dedek si je po tuširanju kot po navadi med prste  vtaknil kamenčke, kar naj bil njegov patent. Nato pa sta z babico gledala poročila, ki pa so prvič minila brez prepira. Srečno poročena sta bila 60 let in po osamosvojitvi sta se začela po vsakodnevnih poročilih prepirati o politiki, dedek je bil za desne,  babi pa za leve. Ker se nista mogla sporazumeti, sta se odločila, da se bosta sporazumno ločila. Dan pred tem je dedek šel iz svoje običajne glasbene vaje iz filharmonije nazaj domov za Bežigrad, ker je močno naletaval sneg se je izgubil in ga je šele ob treh  zjutraj pripeljal policist. Babica ga je molče pričakala pred televizorjem in nato odšla spat. Naslednje jutro gresta   podpisat ločitveni list in se dogovorita, da se o politiki ne pogovarjata več. Nič pa se nista pogovorila, kako bosta živela po ločitvi. Dedek je po končanih poročilih pospravil kamenčke, babica  je pripravila čaj, on pa je pripravil karte za remi, saj je petek.


*5. (približno 1040 besed)

Emil Mujić pripoveduje o svojem zakonu z Anito. Na začetku zveze mu je povedala, da ga bo spremenila iz »balkanskega mase«  v spodobnega človeka, ker ona vedno potrebuje izziv. Na njeno željo je celo prevzel njen priimek Horvat. Ona je delala kot prevajalka, on je naredil večerno šolo in delal kot čistilec oken. Živela sta lepo in mirno do 1. februarja, ko je vzel v roke njen telefon in  videl  Gillbertova sporočila ter si razlagal, da jo ima za spolno sužnjo, ker naj bi počela stvari, ki se za Anito, gospo,  niso spodobile. Emil ji mirno pove kar je razbral v sporočilih in jo vpraša, kje naj najde Gillberta, da ga pretepe. Takrat se Anita razburi, kriči, mu očita da je mehkužna mevža, da je ona seksualno neizživeta, začne ga celo klofutati, nakar pride policija. Po tem se mu Anita ni več oglasila, on pa ne razume, kje je bila težava njunega zakona.


*6. (približno 970 besed)

Dekle govori o svojem fantu Miranu, ki je inštruktor matematike Gabrovega sina, vendar se več pogovarja z Gabrom o njegovih poslih. Čez čas se zelo  spoprijateljita, postaneta poslovna partnerja, vendar Miran na skrivaj preusmerja sredstva na svojo firmo. Ko se zamenja nova politična oblast, tako prevzame Gabru vse stranke. Gaber nato pade v depresijo in doživi infarkt, a tudi Miran kmalu doživi bankrot in grozi mu zapor. Zaporu se je izognil, vmes pa si je Gaber zlomil vrat, ko je lezel na podstrešje. Ko sta  dekle in Miran to novico videla na televiziji, je v njuni moderni pametni hiši zmanjkalo elektrike. Takrat je opazila, da je njega prvič strah. Elektrika se vrne, nato mu pove, da je klicala Nataša in ji rekla naj ne kliče več. On je bil s tem zadovoljen in njegov strah izgine, povrne pa se njen. 


*7.  (približno 680 besed)

Dekle se je po dveh letih vrnila  v Ljubljano iz Sarajeva, da obišče bivšega fanta.  Vse je bilo nespremenjeno: avtobusna postaja, fantov  poljub in celo vožnja do stanovanja. Stanovanje novo od vrha do tal, še posteljnina. Iskala je vsaj eno malenkost, ki bi jo spominjala na prijetne trenutke, ki sta jih preživljala skupaj.     Podoba prostora je delovala hladno, sterilno  in za vsem tem stoji  podoba nove ženske.  Pika na i so bila njena oblačila, ki so bila navržena v garaži, že dolgo nedotaknjena in so zaudarjala po plesnobi.
 

*8. (približno 760 besed)

Sedel je za mizo skupaj z svojo ženo Mirando in užival ob pravkar pečenih palačinkah in s strahom  pogledoval skozi okno, kjer se je zbirala skupina ljudi. V petindvajsetih letih, z nekaj izjemami, ni nikoli manjkal v službi. Zjutraj, preden se je nameraval odpraviti od doma, je  pred hišo opazil mrtva ptiča in se spomnil, da javna občila vsak dan obveščajo  o ptičji gripi. Ob misli, da bi mu vzeli domačega ljubljenčka Pika je sklenil, da ne pokliče posebne veterinarske  službe, ki bi zavarovala, široko naokoli izolirala območje, ki je mogoče okuženo in  tudi domačim živalim pri tem intervenciji ne bi bilo prizaneseno. Po vsem teh razmišljanju ga je strah povsem minil, ker je vedel, da je prav, da je ostal doma in mrtva ptiča odnesel v kanto za smeti. Zunaj pa se je zbrala množica ljudi in človek, ki je steriliziral območje.


*9. (približno 1120 besed)

Dekle je v  taksiju zaznala neprijetne vonjave in se ob tem  spomnila na  dogodke, ko je bila še šestleten otrok. Zelo je nezaupljiva, ker je prepričana, da jo povsod spremljajo psihopati in da bo končala z nasilno smrtjo. Taksist ji pove, da čez dan hodi po vrtcih in opazuje otroke, in  ko je zavil iz poti, je bila vse bolj prepričana v resničnost svojih strahov. Ko pride na cilj do prijatelja Gogija in pokadi travo,  je imela v mislih samo še taksista, ki čaka na plačilo. Ko taksistu  izroči denar, ji on podari vrtnico ter ji pove, da jo dolgo opazuje in ve, da ne bo nikoli njegova.


*10.  (približno 930 besed)

Žena je v moževem računalniku našla e-pošto bivše žene. V vsakodnevnih pismih so  opisani dogodki, ki so se jima pripetili.. Načrtovala sta »skupne« izlete in celo virtualne skupinske spolne odnose z znanimi osebami. Ko vse to bere ugotavlja, da je mož v resnici veliko bolj zadržan. Sprašuje se, če je imel z bivšo ženo boljši odnos, če ga morda želi nazaj, ona odgovori, v realnem svetu jima ni šlo, da lahko funkcionirata le v virtualnem svetu in da bo prekinila stike. Tisti dan sta ga zapustili obe ženi.


*11. (približno 900 besed)

V Ljubljani sta oba s ženo Saro  imela službo, ko sta se preselila v Postojno pa je on zaradi neopravičenih izostankov ostal brez službe, ona pa je napredovala. Žena ne goji do njega nobenih čustev in nenadoma je njegova mala hčerka zrasla v dvanajstletno deklico, ki se že depilira. Bori se z gripo in za novo službo  prek Salamonovega oglasnika, saj pri igranju pokra ne zasluži še za vsakdanji kruh.


*12. (približno 810 besed)

Fant na avtocesti doživi verižno trčenje in opiše dogajanje na avtocesti. Nato pokliče domov starša, nato pa še Mašo, ki ga je čakala pred blokom in noče brez njega v blok. Mama in Maša se nista razumeli in danes naj bi se po treh letih dobili. Do njega pridejo reševalci in gasilci, on pa se sesede. V glavi se mu odvijajo prizori vsakodnevnih skrbi. Uleže se ob avto ter zaspi in umre.


*13. (približno 840 besed)

Vojak, ki je  že tretji mesec ob pasulju,  je imel prebavne motnje se je odpravi v gozd. Medtem ko je iskal  primeren prostor, je opazil napol porušeno hišo, v kateri si je  lahko skuhal  kavo. Nato je po natančnem, logičnim matematičnim  izračunu prišel mimo tankov v šotor. Za trenutek se je zdelo, kot da vsi spijo, ampak njihove glave so sanjale o toplini žensk, sredi »sanj« pa vstopi poročnik v šotor.
 

*14. (približno 1030 besed)

Pripovedovalec pove svojim trem prijateljem, ki so bili pri njemu na travi, da gre v Beograd na pogreb svojega očeta. Spomni se, da je bil pred štirimi leti  pri očetu v Beogradu, ko so mu odkrili raka na pljučih. Oče je bil zelo priljubljen in uspešen igralec ter režiser. Kmalu sta se sprla, ker mu je očital, da se nikoli ni zmenil zanj. Od takrat sta se le redko slišala. Na pogrebu je bilo veliko pomembnih Beograjčanov, zvečer pa so imeli velik žur – najboljši v življenju. Doma so se  oglasili prijatelji, ki jih spet zanimala le njegova droga in  takrat se odloči, da se bo takoj preselil v Beograd.


*15. (približno 850 besed)

Žena pripoveduje o svojem možu Branku, za katerega je izvedela, od njene prijateljice, da so po internetu dopisuje z njim. Izbere si vzdevek in poišče moža, ki se opisuje za sproščenega in uživaškega, kar pa je v resnici njegovo popolno nasprotje. Začneta si dopisovati, vendar to kmalu opusti, si pa zato ona začne dopisovati z drugimi ter se tudi zaljubi v virtualno osebo.


*16. (približno 840 besed)

Pripovedovalec zasleduje črni športni avto in premišljuje, kako dolgo je čakal na ta trenutek, kajti zaradi njega,  je izgubil službo. Čez čas je menjal avto, kupil je manjše stanovanje … Izbral je trenutek tik pred njegovo hišo, ko se je zaletel vanj. Žena Alma,  ki je že nekaj časa njegova ljubica, pride na prizorišče in pravi, da če mož ni mrtev, bo on  mrtev.


*17. (približno 860 besed)

Pripovedovalec pripoveduje, da je našel daljinec v hladilniku, v smeteh očala in v avtu ženino krtačo. Ženo sprašuje, če je kje videla daljinec, ona pa medtem pripravlja hčeri, ki je v sobi, sendvič. Hči sendvič zavrne, on pa se spomni dogodkov pred časom, ko je tašča očitala njegovi ženi, da je vnukinja anoreksična in sta se zaradi tega zelo hudo sprli. Njega skrbi daljinec v hladilniku in želi ženo spodbuditi, da to tudi ona ugotovi. Nato gre oče do hčere, ki pa mu očita, zakaj ne pove mami, da se ji slabša. Mati in hči se spreta, podobno kot pred tremi dnevi žena in njena mama.


*18. (približno 910 besed)

Elijin fant, pripovedovalec zgodbe, zvečer  stoji zunaj in gleda mačko, medtem  ko Eli spi. Eli je bila alergična na mačke, vendar je imela težavo, da so ji mačke kar naprej sledile in bila je prepričana, da bo zaradi mačk še umrla. Zadnje čase imata težave v razmerju, rekla mu je celo, da se ne misli poročiti z njim. Da bi si ji maščeval, razmišlja, da bi mačko zaprl v njeno spalnico. 


*19. (približno 620 besed)

Selmo je spoznal v Lyonu na   seminarju in se zaljubil v njo. Ko je prišel domov, mu je Maja sporočila, da pričakujeta otroka. Obljubil si je, da je ne bo več varal. Postal je ljubeč in pozoren bodoči očka, ki je ženi ves čas stal ob strani: meril trebušček, zapisoval premikanje in tudi pri popadkih. Bil je prisoten pri porodu in  rodila se je temnopolta hčer.


*20. (približno 1080 besed)

Zgodba se dogaja  v Maretovem stanovanju, kjer z bratom Bingom jesta in govorita o tem, kako bosta pobila pse, ki so zunaj. Mare opazi, da je brat prestavil stanovanje in ga postane strah, da ve kaj počne. Nato sta šla v klet in v skrinji so bili deli mrtvih zamrznjenih živali, ki sta jih napojila s strupom. Ko se Mare vrne v hladilnik,  vidi na polici pasjo taco, spomni se na kosilo in tresoč odide iz stanovanja.


*21. (približno 720  besed)

Zgodbo pripoveduje Irenin fant, Irena je imela mačka z imenom Kreten, ki nikoli ni šel iz stanovanja. Maček ga ni maral, njemu pa je bil všeč. Ko je šla Irena na dopust, je on skrbel zanj. Maček je iz dneva v dan postajal bolj depresiven in odpeljal ga je k veterinarju, ki mu predpiše pomirjevala. Maček  razpoloženje menjava od mirnega do depresivnega. Veterinar mu predpiše antidepresive. Kreten postane agresiven, zato ga zapre na balkon, tam pa poje vrabca in mu odpade dlaka in dobi drisko. Nakar se vrne Irena, ki od takrat ne govori več z njim.


*22. (približno 580 besed)

Dekle, čaka na trolo, ko se ji približa Anglež s čudnimi očali in jo sprašuje kje je pošta. Na koncu jo vpraša, če bi se za 50 € pogovarjala o seksu, dekle privoli, saj je potrebuje denar za naslednjih 50 €, če mu pokaže prsi itd. Zvečer  se je  počutila odlično, saj je zaslužila 300 €. Čez 2 tedna pa izve novico, da nastopa v pornografskem filmu. Okrivi svoje bivše fante nato po ogledu filma spozna, da jo je snemal Anglež, ki je na enak način kot njo dobil 53 žensk, ki jih je snemal skozi očala. Ko se uleže v posteljo, jo skrbi, če bo film v medijih in vsako jutro se je prebujala v strahu in sramu.


*23. (približno 600 besed)

Pripovedovalka živi v bloku in že nekaj časa ima občutek, da jo zalezuje njen sosed Tren, slavist iz Estonije. Prav tako jo moti njeno stanovanje, ki je preveč prazno, vsega ima dovolj, zato pozvoni pri Trenu in mu pove, da ima dovolj skrivalnic. Nato vstopi v stanovanje, ki je čisto in lepo urejeno. Skupaj spijeta vino, on je še vedno v zadregi, ona pa se odloči, da se bo naslednje jutro preselila k njemu.


*24. (približno 620 besed)

Mož gleda televizijo in žena ga opazuje in presenečena ugotovi, da ima roko med nogami, medtem ko gleda nogometno tekmo. Potem spozna, da je veliko obkrožena z geji, opiše dogajanje med njenima šefoma, kako se ji izpovedujejo prijatelji, da pa ji je njihova družba všeč, ker niso tako zavistni in maščevalni kot ženske. Sprašuje se, kako je mogoče, da tega pri svojem možu ni ugotovila prej.


*25. (približno 760 besed)
Tretjeosebni pripovedovalec je v mladosti slovel po zelo lepih in bujnih laseh. Nakar so mu se začeli počasi  redčiti, začel se je izogibat frizerjem in ženskam. Sprva se je upiral in se mazal z raznimi losjoni nato pa se odločil, da se bo obril na balin in tudi spremenil imidž. Nekega večera je v baru pijan vprašal dekle, če mu podari šopek las. Na to je odreagirala histerično, prav tako tudi ostale. Njegova provokacije je postalo striženje las brez dovoljenja in pretepi z njihovi fanti. Nekega večera pa odstriže lase dekletu, ki je imela zelo tanke nakodrane lase in jih je bilo težko za ostrič neopaženo. Dekle ga seveda opazi, se mu nasmehne, naslednjič pa jo sreča obrito na balin.


*26. (približno 790 besed)

V čakalnici pred ambulanto je sedelo pet  žensk različnih starosti. Vstopi moški, ki začne prepevati. Ženske postanejo nemirne, najstarejša želi po varnostnika, vendar se on postavi pred vrata.  Ženske vpijejo, molijo … najmlajša se na koncu odloči, da ga bo udarila. Takrat moški odneha pa tudi ženska na tleh neha moliti in obadva odideta iz čakalnice.


*27. (približno 830 besed)
Pripovedovalec se vrne domov iz Bostona, ko ugotovi, da ne najde ene torbe in  ni prepričan, če jo je vzel na Brniku. Spominja se dogajanja na letalu, kjer je nastal nemir in živčnost zaradi prisotnosti Arabca. Naenkrat  se pripovedovalec zbudi zaradi močne eksplozije. Zunaj na ulici vidi človeka v zaščitni obleki, policijo in več ljudi, ob vhodu v stanovanje  pa je bila njegova torba z razmetanimi stvarmi.


*28. (približno 820 besed)

Gledala sta se s srno, nepremično. Spomnil se je na pokojnega očeta, ki je bil lovec. On pa se je odločil, da bo vegetarijanec in da bo šel v Indijo in zaradi tega se z očetom spreta. Domov se je vrnil šele, ko sta oba starša umrla. Srne so mu od spomladi dvakrat opustošile vrt in od takrat se prebuja ob vsakem šumu. To noč je bilo zunaj deset srn, ki pa jih ni upal pobiti. Ena se je zapletla v ograjo, ki pa ji je pomagal nato pa odnesel v garažo. Spomnil se je, da je bil prvi napad srn na očetovo obletnico smrt in srni  začne govoriti stvari, ki bi jih moral očetu. Medina, njegovo dekle ga je našla, da se je pijan drl na srno.


*29. (približno 1020 besed)

V isti stavbi živijo štiri družine, tri  se odlično razumejo. Medtem, ko se Brajkovići ne želijo družiti z njimi. O njih niso vedeli nič, zato so postali predmet opravljanj med sosedi, začeli so jim tudi nagajati in poškodovali so njihov audi.  Nekega dne, ko je bilo stanovanje prazno, sta Bašler in pripovedovalec vdrla  z izgovorom, da iščeta drogo. Ko sta vstopila, sta bila presenečena - stanovanje je bilo moderno opremljeno in žene bi bile gotovo nevoščljive, skuhala sta si kavO. Pospravila vse za sabo in  odšla iz stanovanja.


*30. (približno 810 besed)

Milena in Jan sta bila soigralca v predstavi. Igrala sta par, Charlesa in Ritto, ki sta imela burno razmerje. Sličen odnos kot v predstavi, sta imela tudi v realnem življenju, celo pogovarjala sta se v dialogu iz predstave. Kot je zorela drama, se je spreminjal tudi njun odnos. Ko je bila premiera predstave, je bil vrh njunega razmerja. Ko pa se je predstava iztekala, se je tudi njun odnos začel rahljati.  Z umikom drame iz repertoarja, se je iztekel tudi njun odnos.


*31. (približno 610 besed)

Par ima finančne težave in zaradi tega se prepirata, partnerka očita, de dela le ona. Naslednji dan ga najde zgubljenega doma pred njim pa je šest vrečk kovancev, ki ga je nabral po celem stanovanju. Potarna, da drobiža nočejo nikjer vzet, ker nimajo nikogar za štet. Izvemo, da je tujec in da se tu počuti osamljenega. V tišini pojesta kosilo in ona pokliče prijateljico, naj ji posodi denar. Nato gre pod tuš in se vrne gola, kovance pa pospravi v omaro, kjer pričakajo na prihod evra.


*32.  (približno 920 besed)

V osrednji Afriki je nastal konflikt zaradi Slovenca. V državi je prej vladal mir, sedaj pa so se stvari začele zapletati. Predsednik afriške države kliče pripovedovalca, da je treba mirovnika spraviti iz terena, ker so ga obtožili vohunjenja. Kriza se znajde na prvih straneh svetovnih medijev in pripovedovalec se kot diplomat odpravi v Afriko, da umiri situacijo. Najprej se sreča z generali, nato pa s predsednikom da bi pomilostil mirovnika. Naslednji dan generali podpišejo premirje, Slovenec je osvobojen, pripovedovalec se znajde na naslovnicah … ko pa pride domov izve, da so predsednika ubili mirovniki in po dveh letih in pol ga pokliče bivša žena.


*33. (približno 840 besed)

Pripovedovalčeva zaročenka hodi na osamljeno kmetijo kot socialna negovalka. Na kmetiji živita brat, ki ima obrezane noge in sestra, ki je zaostala. Situacija je Sestra naj bi bila ljubosumna na zaročenko, z bratom naj bi imela spolne odnose. Reševanje njunega odnosa je postalo njena prioriteta in na kmetiji je ostajala tudi preko noči. Celo na razkošen dopust z zaročencem  ni šla.


*34. (približno 1150 besed)

Dekle ima pred sabo kup zažganih oblačil in njuno skupno sliko, zadaj pa so hlodi, ki so bili fantov neuspel posel. Razočaran se je vrnil k slikanju, dolgo časa mu ni ni uspelo, celo ona ga  je brez očitanj preživljala. Pred mesecem pa je doživel velik uspeh in zato se je zelo spremenil, začel je hoditi med ljudi, onadva pa sta se začela stalo prepirati. Začel ji je slediti in jo zasačil z drugim. Doma ji je uničil garderobo in klical njeno družino, službo ter jim govoril laži. Na koncu je vse njene stvari zažgal in ostala je le skupna slika.


*35. (približno 820 besed)

Pripovedovalec govori o težavah, ki jih ima s partnerjem. Lepo se razumeta, težave pa se zgodijo med poletnim dopustom, že nekaj let zapored isto. Na koncu zgodbe, ki se dogaja na dopustom,  se spet spreta zaradi ponesrečene fotografije.


*36. (približno 1030 besed)

Par dopustuje v Španiji, vendar se ves čas prepirata, ker on kar naprej kliče v službo in ona zato želi oditi. Nato gresta v gostilno, kjer mu ona da modro tabletko in odnos med njima se izboljša in on čisto pozabi na službo. Ko se vrneta, njega odpustijo iz službe.


*37. (približno 880 besed)

Planoti se je približevala invazija majskih hroščev, vendar pesticidov niso smeli uporabiti, ker je bilo tam vodno zajetje. Država jim ni pomagala, dve leti so jim hrošči uničevali zemljo. Ko so prišli novinarji narediti prispevek, je pripovedovalcu počil film, rekel je, da župan laže. Kmalu po tem je vlada sprejela zakon, da so lahko uporabili pesticide. Čez mesec dni, pa se je zgodila huda nevihta.


*38. (približno 990 besed)

Žemlja mu je pripeljal malega črnega otroka, da prespi pri njem za en dan preden gre k dobrotniku v Innsbruck. Otrok seveda ni znal slovensko, ves čas se je drl. Strah ga je bilo, kaj si bodo mislili sosedje in da bi ga prijavili policiji. Ko je tolažil otroka, so po nesreči padla očala na otroka in otrok se je umiril. Postalo ga je strah, kaj se bo naslednji dan zgodilo z otrokom.


*39. (približno 960 besed)

Fant se vrne  ves pijan domov k dekletu, potem spet gre in doživi prometno nesrečo, kjer umre. Po pogrebu je gledala neplačane račune in ugotovila, da ima velike dolgove, največ dolguje Črnogorcem. Kliče prijatelje, mamo, za pomoč prosi tudi prijateljico Katjo, nihče ji ni pomagal. Odločila se je, da bo tvegala in se bo odselila v Boston.


*40. (približno 880 besed)

Zgodba o Kerimu, učitelju matematike, ki pripoveduje o svojem življenju: sprva idilično življenje se spremeni, ko mu umre sin, ko je šel v diskoteko. Žena Fadila postane  blazna, on pa postane verski fanatik in se odloči, da bosta tarča njegove razstrelitve starša, ki pretepata svojega sina, njegovega učenca.


*41. (približno 1080 besed)

Pripovedovalec pripoveduje o svoji sramežljivi hčerki Janički, ki jo je bilo zelo strah fotografiranja,  oče pa za šalo, ko hči ne vidi, vseeno fotografira. Poleti gredo na morje v Umag  z družinskimi prijatelji, njihova hči Dora pa je bila drugačna – uživa v pozornosti in fotografiranju na plaži. Nakar ga zasliša policija, žena potrdi zgodbo, vendar mu ne verjamejo. Ko se vrnejo domov, prijatelja počasi prekineta stike, v časopisu pa se znajde članek o njem. Obiščejo ga kriminalisti, ki preiščejo stanovanje, kajti prepričani so bili, da je pedofil. Začel je dobivati grožnje, obtoževali so ga sosedje – skratka življenje je postalo podobno hišnemu priporu, miru ni našel niti na vikendu.


*42.  (približno 890 besed)

Pripovedovalec govori o lažeh – zavestnih in nezavestnih in kako mu potem le-te krojijo življenje. V nedeljo zjutraj si želi v miru ogledati zadnjo Schumacherjevo tekmo, zato si je izmislil, da ga boli zob. Popoldne pa je bolečina postala resnična.


*43. (približno 700 besed)

Pripovedovalka se znajde na ženskem stranišču, kjer sreča svojo psihiatrinjo. V ordinaciji se je pokazala kot urejena zelo prijazna in sočutna ženska in je čutila, da ji lahko pomaga pri njenih težavah. Na stranišču pa je jemala kokain in ji razlagala, kako težko ji je v službi, ker od nje pričakujejo, da bo vse razumela in rešila. Zaveda se, da tudi ona potrebuje pomoč.


*44. (približno 960 besed)

Joco obišče Perota, ki ga je pred dvema dnevoma peljal na urgenco, ko je delal samomor. Odpre mu punca, ki ga pa pozna, on pa nje ne in razmišlja kdo bi lahko bila. Vedela je tudi za poškodbo kolena, o kateri pa ne ve veliko ljudi. Ko omeni avto, se spomni, da je to najbrž Perotova sestra Mirna. Nato si ona začne polniti banjo, on pa odide in zaspi pred vrati stanovanja nato pa odide iskat na parkirišče svoj avto, za katerega je pozabil kakšen je.


*45. (približno 790 besed)

Mama in hči si pomagata med depilacijo, ampak za hči je to zelo neprijetno. Tudi situacija doma je čudna, oče spi na kavču, brat pa naj bi se doma ne drogiral več. Tako ostane prostor za spanje le ob mami, kar je hčeri zelo neprijetno, saj mama pogreša očeta ob njej.


*46. (približno 1110 besed)

Zgodba o paru, ki živi na bojni nogi in vsak z materialnimi dobrinami želi otroka pritegniti na svojo stran. Na začetku je uspešnejša mama, nato pa ga oče pelje na nogometno tekmo v Španijo. Mama gre na tečaj o družinski vzgoji in od tedaj spremeni taktiko – sinu govori, da je oče psihični bolnik in vsako njegovo dejanje obrne v svoj prid. Tako da se oče odloči, da bo odšel.


*47. (približno 860 besed)

Pripovedovalec govori, da so se v njegovo naselje želele naseliti matere samohranilke. Zbrali so podpise in zato niso prišle. Čez čas so se naselili klošarji, nato pa so  še naselili potepuški psi, dolgo časa ni nihče nič ukrepal, dokler so jim želeli pripeljati Strojanove. Vaščani postavijo vaško stražo, znajdejo se v medijih in Strojani seveda ne pridejo. Na koncu pripovedovalec načrtuje urejanje situacije v njegovem bloku, proti čefurjem, narkomanom, pedrom …


*48. (približno  690 besed)

Žena naroči možu naj gre po krompir, on pa na poti v dvigalu razmišlja o sosedu, upokojenemu kriminalistu Hvalcu, ki veš čas psihotično opreza za stanovalci. Paranoično se sprašuje, če morda sosed ve, da hodi v klet, kjer si vbrizgava heroin. 


*49.  (približno 610 besed)

Dekle reče svojemu zadetemu prijatelju, da želi otroka, on pa razmišlja o samomoru. Govori o načinu samomora in o tem da ne želi, da se njegova zavest širi naprej, da bi bilo to celo neetično. Nje ne zanima nič kar govori, gre pod tuš in njemu naroči naj jo počaka s spermo v kozarčku, predenj se misli ubiti.


*50. (približno 1050 besed)

Milada vsa zatopljena gleda špansko telenovelo, medtem pa jo kliče iz spalnice umirajoči mož. Pove mu, da bo njegova oblačila dala Tončiju in dalje se vrne k televiziji, spomni se svoje hčere in nato še mladostne romance Tončija, ki mu ni verjela in da dokončno konča to zgodbo mu bo podarila oblačila.

 
===Kritike===
Kritike so napisali: Eva Vrbnjak, Mateja Hrastar, Maša Pfeifer, Uroš Črnigoj in Tanja Petrič.

*'''Bukla''' (Eva Vrbnjak): »Čar se osredotoča na socialni kontekst, v središču pa je intima«. Slog pisanja opredeli kot skice precej kratkega obsega, s preprosto notranjo formo, brez osrednje zgodbe z začetkom, sredino in koncem.

*'''Mladina''' (Mateja Hrastar): Avtorica meni, da je knjiga presenečenje in je vez med medijsko in literarno vsakdanjostjo in sklene, da so vse zgodbe zeitgeistne.

*'''Air Beletrina''' (Maša Pfeifer):   »Prikazujejo nam celo paleto umsko različnih habitatov, vendar se ti še vedno, kljub različnosti, kontinuirano stapljajo v skupno sliko današnjega življenja.« meni, da zgodbe v vsakomur zbuditi sočutje, bralca sooča svojimi strahovi in ga spodbudi, da razmišlja o tem kar drugače mu daje snov za razmišljanje. Ženska naj bi bila tista, ki nadvlada moškega. Tehnološki razvoj dopušča, da živimo dvojno življenje. »Malomeščanstvo, enosmerni pogledi, netoleranca, ksenofobija, družbene norme in pristavljen stol pri kukalu. Zgodbe so čisto jasna slika življenja pri nas doma, kjer se sosedu seveda ne odpušča briganja zase, še manj pa se tolerira drugačnost. Sociološko gledano je to pač potrebno za ohranjanje komunikacije, sploh v manjših mestih.« Svoje razmišljanje zaključki, da so zgodbe pisane za današnji čas, a človeško naravo prikazujejo takšno, kot je vedno bila, tudi nepravična in nepredvidljiva.

*'''Sodobnost''' (Uroš Črnigoj): Meni, da je zbirka pričevanje o izpraznjenem času skoraj neznosne človeške banalnosti. Nastopale naj bi osebe stare od 25 do 45 let, katere je naredila Slovenija. Zgodbe, ki so se dogajale leta 2006, so postale iztočnica za Čarovo pisanje, a nobena od zgodb  se ne ukvarja neposredno s katero izmed teh tem. Černigoj opiše situacije kot tipično »čarovske« - v zgodbi se zgodi pomenski zasuk in odmik od citata na začetku. Njegovi junaki naj bi bili potrošniki – potrošniki identitet njihovih bizarnih življenjskih slogov. V zgodbah ni prostora za globoko čutenje in tragiko, saj avtor uporabi tehniko neprizadete in realistične »kamere«. Čarova posebnost je izbira prizorišč in situacij, ki delujejo marginalno in to, da njegove junake vodi iracionalna in nezlomljiva volja v boju za obstoj.

*'''Literarnost''' (Tanja Petrič): »Petdeset oštevilčenih zgodb je petdeset drobcev sodobne realnosti, ki eksplicitno, tudi na formalni ravni, vdira v fabulo. Z uvodnimi citati iz dnevnega časopisja, ki tematsko napovedujejo zgodbo in delujejo kot moto, se znajde v (pra)stari igri fikcije in realnosti, ki jo preigrava svojevrstno, »čarovsko«, poln zdravega humorja, subtilne a ostre ironije in posrečenih razpletov.« Avtorica opiše like kot okužene s »fluidnimi oz. multiplimi identitetami«, frustracijami multimedijske porabniške družbe, v kateri preživijo, kot je za Čarove junake značilno, le pod vplivom alkohola, dog in pomirjeval.« Zmanjkuje jim tem za medosebno komunikacijo in pred realnostjo bežijo v virtualne svetove. Zgodbe opozarjajo tudi na »anomalije in zaplankanosti slovenske srenje v preteklem letu [letu 2006]. V citatih avtor izbere številne teme – šport, estrado, notranjo in zunanjo politiko. Avtorjevi liki so »vseh starostnih skupin, spolnih usmeritev in medosebnih odnosov. [S]estavljajo psihološki mozaik sodobne (zahodnoevropske) družbe in njej tipične arogance. S tem pa »miniaturke« presežejo slovenske meje in postanejo univerzalna zgodba, ki zareže v rane našega »tukaj in zdaj« z nevsiljivim odmerkom težko pričakovane etike […] končno potrka le na (kolektivno) vest.« Avtorica kritike omeni lektorsko nedoslednost, kar naj bi bila največja šibkost zbirke in zaključi, da Čar ostaja eden jezikovno najspretnejših slovenskih piscev, ki ustvari za bralca prijetno atmosfero, pritegne s fabulo in pri tem razkrije še kaj relevantnega o svetu.  Kljub distanci in ironiji pa tudi zabava.


===Prevodi===

Knjiga je prevedena v '''češčino''' (Petr Mainuš), '''poljščino''' (Tomasz Lukaszewicz), '''srbščino''' (Ana Ristović) in '''makedonščino''' (Dragana Eftimova).

===Viri in literatura===

*'''viri'''

Aleš Čar: ''Made in Slovenia: (izbrano iz leta 2006''), Ljubljana: Študentska založba(Beletrina), 2006.


*'''literatura'''

Uroš Černigoj: Aleš Čar, Made in Slovenia, Študentska založba, 2007 (knjižna zbirka Beletrina). ''Sodobnost'' 71/3 (2007). 238-242.

[http://www.mladina.si/100972/ales-car-made-in-slovenia Mateja Hrastar, Mladina].   (5. 12. 2013)

Tanja Petrič: S poreklom prek meja: Aleš Čar, Made in Slovenia, Študentska založba, 2007 (knjižna zbirka Beletrina). ''Literatura'', 19/197-198 (2007). 238-242.

[http://www.airbeletrina.si/component/content/723?task=view Maša Pfeifer, AirBeletrina]. (5. 12. 2013).

[http://www.bukla.si/?action=books&amp;book_id=75 Eva Vrbnjak, Recenzija Bukla]. (5. 12. 2013).</text>
      <sha1>43rt7411k989b4hl2lc9530xzj6k6co</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prebujanja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3558</id>
    <revision>
      <id>11959</id>
      <parentid>11957</parentid>
      <timestamp>2013-12-10T14:00:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anja Grmovšek</username>
        <id>1713</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21056" xml:space="preserve">[[:w:sl:Sebastijan Pregelj|Sebastijan PREGELJ]]: '''''Prebujanja'''''. [[w:sl:Ljubljana|Ljubljana]]: [[Študentska založba]], 2011 ([[:w:sl:Knjižna zbirka Beletrina|Knjižna zbirka Beletrina]]). 111 str. Spremna beseda: [[:w:sl:Tina Košir|Tina Košir]]. {{COBISS|ID=254954240}}

==O avtorju==
[[:w:sl:Sebastijan Pregelj|Sebastijan Pregelj]]

==O zbirki==
''Prebujanja'' so izšla leta 2011 pri [[:w:sl:Študentska založba|Študentski založbi]] v Knjižni zbirki Beletrina. Zbirka obsega dvaindvajset kratkih zgodb, spremno besedo z naslovom ''Utrinki z meje budnosti'' pa je napisala [[:w:sl:Tina Košir|Tina Košir]]. 
V uvodu zbirke je zapisano, da »''Prebujanja'' niso tipična zbirka kratke proze – vsako od zgodb sicer lahko beremo samostojno, a zbrane tvorijo širšo »nadzgodbo« in se kažejo v novi luči. Glavni junak(i) se v vseh prebuja(jo) – včasih v našo skupno vsakdanjost, soočen(i) s tistim, česar raje ne bi videl(i) (nasilje, alkoholizem, spolne zlorabe, homofobija), drugič v svet fantastičnih podob, značilnih za Pregljeve literarne pokrajine.«

Pripovedovalec je v vseh zgodbah prvoosebni in moškega spola. Njegovo ime se v zgodbah ne pojavlja, razen v zgodbi ''Pravi trenutek'', kjer izvemo, da mu je ime Oskar. Zgodbe se lahko berejo samostojno, lahko pa tudi kot cikel, ki nam predstavlja pripovedovalčevo življenje od otroštva pa do konca, ko mu smrt že trka na vrata, zato tudi vrstni red zgodb ni naključen. Bralcu je na izbiro prepuščeno tudi število pripovedovalcev, saj ima vsaka zgodba lahko svojega pripovedovalca, lahko pa gre tudi za enega pripovedovalca skozi celoten niz zgodb – to je lahko razvidno iz zgodbe ''Vrnitev'', kjer se ponovno pojavi deček Dejan, omenjen že v zgodbi ''Srebrna raketa''.

Že naslov zbirke apelira na rdečo nit, ki povezuje vse zgodbe, in to so prebujanja. V vsaki zgodbi se namreč pripovedovalec prebudi, vendar ne nujno v vsakdan, temveč se ponekod prebuja tudi v sanjah. Zgodbe večidel predstavljajo krutost vsakdana, s katero se srečujemo, vendar si pred določenimi stvarmi raje zatiskamo oči, kot da bi poiskali rešitve. Pripovedovalec je prepričan, da se te krute stvari, ki se dogajajo okoli njega – nasilje in spolno zlorabljanje v družini njegovega prijatelja, alkoholizem v sosednjem stanovanju – njemu ne morejo zgoditi. Nasproti tej negativni resničnosti pa avtor izpostavlja močan motiv ljubezni, ki ga pooseblja Katarina, pri čemer je bralcu ponovno prepuščeno na izbiro, ali gre v zgodbah za eno ali za več oseb, ki imajo po naključju enako ime.

Tina Košir je v spremni besedi zbirko povzela z besedami, da so ''Prebujanja'' »zgodbe o res lepem in zares slabem, kakor se je vtisnilo v spomin nekoga, ki se nikoli ni trudil biti kaj posebnega, saj so ga dovolj zgodaj naučili, da je izstopati nevarno. A ob uri spomina to niti ni pomembno. Zares lepo in zares slabo namreč pride samo od sebe. Hipno nas prebudi iz sna vsakdanjosti, v katerem počasi in tiho potone vse drugo.« (112)

==='''Obnove zgodb'''===
'''Tako gre ta svet'''
(približno 1300 besed)

Pripovedovalec je že buden, a še ne odpre oči. Glas mu govori, kako se mora v družbi obnašati, česa ne sme početi, kako in katere ljudi mora pozdravljati, česa od ljudi ne sme pričakovati in s čim se ne sme obremenjevati. Ne sme pričakovati, da bo zadel na loteriji ali da bo dočakal visoko starost, temveč naj pričakuje, da bo v življenju težko garal za stanovanje in avto, ki si ga bo lahko privoščil zgolj s svojim trudom. Prav tako se naj ne bi obremenjeval, kako na drugem svetu ljudje umirajo od lakote ali kako divja vojna, saj je tukaj mir in če mu kaj ni všeč, lahko vse spremeni zgolj s tem, da ugasne televizor ali odjavi časopis.

'''Srebrna raketa'''
(približno 1360 besed)

Ko se pripovedovalec zbudi, vstane in začne risati. Nariše snežaka, psa, mačko in stolpnico, v kateri živi. Pred vrati stolpnice nariše gospo Stello, učiteljico klavirja. Poleg nje nariše še Katarino, deklico iz vrtca, in Dejana, fanta, s katerim se pripovedovalec pogosto igra, vendar mu starša zaradi Dejanovih družinskih okoliščin večkrat prepovesta druženje z njim. Dejan mu je nekoč povedal, da bo astronavt, zato pripovedovalec poleg njega nariše srebrno raketo, s katero bo Dejan poletel v vesolje, če njegov oče z njim ne bo začel lepše ravnati.

'''Frenk in Pit'''
(približno 1300 besed)

Pripovedovalec razmišlja o psu Hanibalu, ki si ga lastita Frenk in Pit, istospolno usmerjena upokojenca iz osmega nadstropja. Hanibal je prijazen pes, ki se pusti božati, lastnika pa ga pogosto tudi oblačita in mu kupujeta drago pasjo hrano. Pripovedovalčev oče večkrat omeni, da sta Frenk in Pit toplovodarja, vendar ga pripovedovalec ne razume, saj je Frenk upokojeni profesor geografije, Pit pa prodajalec v trgovini z oblačili in nimata nikakršne veze z vodo in cevmi. 
Pripovedovalec premišljuje, kako bi bilo lepo, če bi se Frenk in Pit poročila, saj bi Hanibala najverjetneje prepustila njemu, ko bi odšla na medene tedne.

'''Avstralija'''
(približno 1390 besed)

Zunaj sneži. Pripovedovalec vstane iz postelje, poje zajtrk in se odpravi na sneg. Ko je dovolj oddaljen od stolpnice, začne z lopato kopati v sneg, saj se namerava dokopati do Avstralije, kjer je vedno poletje. Ko bo prišel na drugo stran sveta, mu bodo novinarji pripravili sprejem, kjer bodo poročali, kako je deček skopal rov do Avstralije. Ko že nekaj časa koplje, se na drugi strani pojavi deklica, za katero pripovedovalec ve, da prihaja od tam, kamor je namenjen. Drug drugemu pripovedujeta o živalih, ki živijo tam, od koder prihajata. Ko pripovedovalec odpre oči, se po celem telesu trese, hišnik pa ga okara, naj se v takem mrazu ne igra, ker bo zmrznil.

'''Gosli, medved in črni mož'''
(približno 1450 besed)

Ko pripovedovalec odpre oči, se znajde v vlogi medveda, ki pleše, medtem ko njegov lastnik igra na gosli pred gostilno, da bi dobil nekaj denarja. Ko naslednjič odpre oči, je pripovedovalec ta črni mož, ki potuje od mesta do mesta in z medvedom služi denar. Razmišlja, kako bi bilo, če bi imel dovolj denarja in žensko, ki bi ga klicala »moj cigan«. Ko odpre oči tretjič, je v vlogi utrujenega konja, ki vleče voz, na katerem je mož. Ko pa se pripovedovalec dejansko zbudi iz sanj, pred  njim stoji črni mož, ki mu moli klobuk, da bi dobil denar. Moža se prestraši in zbeži.

'''Veliki fantje'''
(približno 1340 besed)

Pripovedovalec je že nekaj časa buden in si želi, da bi se zbudil kakšen drug dan. Boji se, da bi starša izvedela, kako se je prejšnji dan igral pred stolpnico z Maksom, dve leti starejšim fantom, in njegovimi prijatelji. Bob, Maksov prijatelj, je bil pobudnik, da so kljuko neke stolpnice namazali z lepilom in pozvonili, na past pa se je ujel hišnik. Ko jim je prva potegavščina uspela, so se lotili naslednje, kjer je pripovedovalec zakuril nabiralnike, namazane z lepilom, saj se je pred starejšimi fanti želel dokazati. Tekli so do železniške proge, kjer je ležal mrtvi pes, ko pa so zaslišali hupanje vlaka, so se umaknili pod grmičevje. Ko je vlak prišel mimo, je nek moški storil samomor, pripovedovalec pa je tekel domov in upal, da nihče ne bo izvedel za to.

'''Ni še konec'''
(približno 1350 besed)

Pripovedovalec se odpravlja na pogreb sošolke Katarine, ki je umrla v letalski nesreči. Vedel je, da je ne bo več v šolo, vendar se s tem dejstvom ni hotel sprijazniti. Skoraj vsi fantje so bili zaljubljeni v Katarino, vendar tega nihče ni hotel priznati. Sprašuje se, kje je Katarina in kaj počne ter upa, da jo bo nekega dne srečal na ulici ali avtobusu, ona pa mu povedala, da so se z družino le preselili. Film se bo odvrtel nazaj do petega razreda in pripovedovalec bo v šoli pristopil do nje in ji povedal, da je lepa, čeprav bi se vsi iz njega norčevali. Kasneje bi z njo plesal na valeti, še kasneje na maturantskem plesu. Prepričuje se, da ni še vsega konec.

'''Moja ljubezen'''
(približno 1340 besed)

Pripovedovalec je zaljubljen in ne more spati. Njegovi ljubezni je ime Katarina in hodi v četrti b razred. V petek je iz razreda odšel eno uro prej, da ne bi zamudil Katarine. Katarina ga je prepoznala in mu dala telefonsko številko, da se bosta dobila v mestu. Kasneje sta šla na pijačo in se poljubila. Pripovedovalec ves čas misli na svojo ljubezen.

'''Zlata lestev'''
(približno 1400 besed)

Pripovedovalec v galeriji sedi pred sliko mesta, o kateri mu je pripovedoval Dario, slikar, ki je paraliziran od vratu navzdol, ker je nekoč skočil s pomola. Dario je bil prepričan, da se dogajajo čudeži. Poleti je odšel do svetilnika na morju, kjer je ostal celo leto in maja naslikal sliko, pred katero sedi pripovedovalec. Na desnem robu slike je lestev, pri nekem oknu pa si ženska češe lase in nekoga pričakuje. Pripovedovalec odide iz muzeja, na pomolu pa vidi prazen invalidski voziček, kar pomeni, da je Dario po lestvi splezal k svoji ljubici.

'''Vrnitev'''
(približno 1500 besed)

Zaradi strahu, da bi z Dejanom preslišala žvižg Dejanovega očeta, se pripovedovalec prepoten zbudi sredi noči. Če bi ga preslišala, bi se oče doma fizično spravil na Dejana. Kot otroka sta se igrala pred stolpnico, odkar pa se je Dejan pred enajstimi leti z očetom odselil, pripovedovalec nanj ni niti pomislil. Tik pred svitom pa je Dejan prišel v pripovedovalčevo sobo in se zdaj skriva v omari, čeprav ve, da ga bo oče tam našel. Oče Dejana izvleče iz omare in ga začne mlatiti s pasom pred očmi pripovedovalca ter njegovih staršev. Ko Dejanov oče spusti pas, vsem odleže, vendar najhuje šele prihaja: spusti hlače, da mu padejo na gležnje. Pripovedovalcu je žal, da nista z Dejanom odletela s srebrno raketo, ko je bil še čas.

'''Ogenj ljubezni'''
(približno 1440 besed)

Trajekt prispe do otoka in pripovedovalec se odpravi potapljat. Skupaj z inštruktorjem se z jeklenkami potopita, vendar inštruktor zaostane za njim. Ko je pripovedovalec dovolj globoko, vidi, da imajo ribe obraze ter namesto plavuti krila. Od rib prihajajo tresljaji in največja med njimi zarjove kot lev. Pripovedovalec se prestraši in se kasneje na otoku odpravi v cerkev, kjer mu ženica razloži, da okoli cerkve ni pokopališča in ljudi ne zakopavajo, temveč počakajo, da se s teles odlušči človeška podoba, da nato ostane le ribja. Vsi prihajamo iz morja in se vračamo vanj.

'''Beatifikacija'''
(približno 1530 besed)

Z zaprtimi očmi pripovedovalec premišljuje o sosedu na koncu hodnika in si ga skuša predstavljati takšnega, kakršen je bil: robat, nasilen in pijan. Prejšnji večer je k pripovedovalcu prišla sosedova žena in naznanila, da ji je umrl mož. Fantu je pripovedovala o možu, kako ljubeč, malenkosten in prijazen je bil, vendar tega nihče ni znal ceniti. Preden je odšla, je fanta prosila za denar za pogreb in ta ji ga je dal. Pripovedovalec si težko predstavlja nasilnega soseda v luči, kot mu ga je opisala njegova žena.

'''Pravi trenutek'''
(približno 1200 besed)

Čas se je ustavil. Pripovedovalec, za katerega izvemo, da mu je ime Oskar, je zdaj star že dvaindvajset let in pride do spoznanja, da ima vsega dovolj ter je vsega naveličan. Odloči se, da bo odšel, saj ga nihče ne bi pogrešal, z izjemo nekaj sodelavcev, ki bi morali prevzeti njegovo delo. Začne pakirati in se odloči, da bo postal nekdo drug. Preden vstopi v dvigalo, se spomni, da bi bilo dobro izključiti glavno varovalko in zapreti plin. Vrne se v stanovanje in si premisli – ni še pravi trenutek za odhod.

'''Veter in misel'''
(približno 1200 besed)

Pripovedovalec se tokrat prebudi na belem oblaku. Pod njim je na drugem oblaku ženska in pripovedovalec jo nekaj časa opazuje ter ugotovi, da je Katarina. Ženska se odrine, on pa ji sledi, medtem pa ugotovi, da sta oba gola. Med tekom se oba spremenita v dlakavi živali na štirih tacah, ko pa skočita v reko, namesto dlak dobita luske. Ko pripovedovalec odpre oči, leži na belem oblaku in ne ve, kje je bil prej in kje se nahaja zdaj.

'''Polnočni sel'''
(približno 1390 besed)

Pripovedovalca zbudi bitje, ki sedi na robu njegove postelje in ne prihaja s tega sveta. Predstavi se mu kot polnočni sel, ki prihaja v imenu nebeškega očeta, kateri mu sporoča, naj se ne jezi nanj, ker ni ničesar kriv. Ni kriv za vojne, za lakoto, za njegove slabe ocene v šoli, za radarje ob cestah in za neizpolnjene ljubezni. Ljudje so si izmislili, kakšen je in kako ga je treba prositi, da bo uslišal njegove želje, vendar je vse odvisno od vsakega posameznika, kajti če smo srečni hitro pozabimo nanj. Sel mu potrka na vest, da bi bil lahko njegov poslednji tožilec, sodnik in izpraševalec, vendar se izkaže, da ni nič od tega.

'''Zajec, slon in sinji kit'''
(približno 1150 besed)

Ko se pripovedovalec zbudi, se zave svojih sanj. Sanjal je, da se je ponoči peljal skozi gozd in pobral štoparko, ki se je vračala v Ljubljano. Med potjo sta se pogovarjala o njenem študiju, pri zadnjem ovinku pa so pripovedovalca zaslepile luči tovornjaka, ki je pripeljal nasproti. Treščili so. Sanje niso bile nič nenavadnega, le da se, za razliko od ostalih, niso skoraj nič premikale. V teh sanjah pa je sanjal deklico s popraskanim obrazom in rokami, ki je imela rojstni dan. Zaželel ji je vse najboljše in občutil srečo, glas z druge strani steklene kupole pa mu je rekel, naj se ne veseli preveč.

'''Črni deček'''
(približno 1350 besed)

V sanjah pripovedovalec leži na ležalniku pod palmami, Katarina pa poleg njega bere revijo. Do njiju pride črni deček, ki prodaja torbe in pripovedovalec se odloči, da bo od njega kupil denarnico, vendar jih deček nima. Še preden se pripovedovalec zave, leži na žgočem pesku, vanj pa ima deček uperjeno rusko avtomatsko puško. Ko ponovno odpre oči, ga vojaki vlečejo v rudnik diamantov, ponovno pa sreča črnega dečka, ki mu pokaže izhod. Prideta v sobo, kjer beli moški posili dečka, deček pa kasneje pripovedovalcu pokaže vrata, za katerimi se ponovno skriva peščena plaža. Ko se pripovedovalec zbudi, poleg ure leži dopisnica s črnim dečkom, ki prosi za pomoč.

'''Poletna noč'''
(približno 1300 besed)

Pripovedovalec s Katarino leži v viseči mreži. Odpravita se do svetilnika, kjer jima moški za večerjo ponudi ribe. Ko končata z romantično večerjo, med katero se ves čas gledata, jima moški pokaže pot do barke, kjer prenočita in se ljubita. Pripovedovalec vidi, kako se v prihodnosti s Katarino na to mesto še vračata, vendar tam ni ne barke ne pomola, svetilnik pa več ne obratuje. Kljub temu se nasmehneta, saj onadva poznata drugačno zgodbo. 

'''Mir'''
(približno 1200 besed)

Ura je deset čez polnoč in pripovedovalec si skuha kavo, ker mora na letališče. Tam opazuje ljudi, ki čakajo na svojce, prav tako pa tudi on čaka Katarino. Na letališču se zgodi čudež, kajti vsi, ki so jih čakali, so se vrnili in bodo za praznike skupaj.

'''Junak'''
(približno 1400 besed)

Pripovedovalec se naj bi med potjo v službo v izogib gneči na glavni cesti peljal po ozkih ulicah, kjer naj bi naletel na avto, v katerem ima voznik glavo na volanu. Ker bi mislil, da je voznik vinjen, bi pristopil do njega in mu pomagal, vendar voznik ne bi dajal znakov življenja. Poklical bi reševalce, ki bi mu povedali, da je vozniku pravkar rešil življenje. Pripovedovalec ne razume, zakaj se je zbudil z občutkom sreče, saj ni storil nič takšnega. Zjutraj se je sicer res peljal mimo voznika, ki je imel glavo na volanu, vendar mu ni pomagal. Peče ga vest, saj ugotovi, da ne bo nikoli podoben junakom, ki vedno dobijo vse, kar hočejo in so na strani pravice, ker se ničesar ne bojijo. Oni namreč ne prelagajo odgovornosti na druge in ne oklevajo tako kot on.

'''Diagnoza'''
(približno 1100 besed)

Pripovedovalec se zbudi sredi noči. Pred tremi tedni je izvedel, da se mu čas izteka, saj ima pri štiriinpetdesetih letih srce osemdesetletnika. Prepričan je, da se je zdravnik zmotil, zato tudi Katarino doma potolaži, naj je nič ne skrbi, ker naj ne bi bilo nič resnega. Življenje se mu naenkrat odvija drugače, kot je mislil, da se mu bo. Mislil je, da bo na stara leta on skrbel za Katarino, če bo zbolela, da bo on tisti, ki bo dolgo živel. Na to ni bil pripravljen.

'''Spomin'''
(približno 1220 besed)

V zadnji zgodbi je pripovedovalec vesel, da se je zbudil, ker to pomeni, da mu je namenjen vsaj še en dan. Sprašuje se, če ga bodo ljudje pogrešali, ko ga več ne bo, in po čem se ga bodo spominjali. Ugotavlja, da ni naredil nič pomembnega, da pa prav tako ni bil slab človek, da bi se ga spominjali po slabih dejanjih. Ugotovi, da če bi dobil še eno priložnost, je verjetno ponovno ne bi izkoristil za velika dela, ki bi ga naredila slavnega, zagotovo pa ve, da bi rad še eno življenje preživel s Katarino.

==Odmevi v javnosti==

Pisateljica in literarna kritičarka [[:w:sl:Tina Vrščaj|Tina Vrščaj]] je aprila 2011 v časopisu [[:w:sl:Pogledi|''Pogledi'']] napisala kritiko zbirke z naslovom ''Vtisi sanjskih podob''. Pravi, da gre v celotni zbirki za enega, prvoosebnega pripovedovalca Oskarja, ki, tudi ko odraste, ne izgubi stika z otroškim svetom. Zgodbe označi za črtice in večji pomen pripisuje »otroškim« črticam kot »odraslim,« saj je Oskar kot otrok izredno svobodnega duha in poln domišljije, ko odraste, pa od te svobode ostane bolj malo. Avtor nam po njenem mnenju z ljubeznijo slika idilične in pravljične podobe, ki na trenutke delujejo preveč posladkano. Zbirko glede na atmosfero označi za lahkotno, celo površinsko, domišljijski svet pa smrt, ki na koncu ponuja resnobnost, dela neverodostojno. Pravi, da bi zbirka lahko bila daljša, bolj prepletena in bolj poglobljena s svetom realnega.

Prav tako je bila aprila 2011 v [[:w:sl:Dnevnik|''Dnevniku'']] objavljena recenzija zbirke z naslovom ''Obdukcija vesti'', novinarke in literarne kritičarke [[:w:sl:Sandra Krkoč|Sandre Krkoč]], ki ''Prebujanja'' povzame z mislijo: »Enostavne življenjske modrosti iz povprečnega vsakdana.« Zaradi pripovedovalčevega prebujanja enkrat v realnost, spet drugič v sanjah ali v sanjah sanj, nam v razmislek zastavlja vprašanje, katere sanje so »resničnejše.« Avtor na eni strani poustvarja sanjski svet z odrezanimi stavki, nedokončanimi mislimi in nelogičnimi sosledji, po drugi strani pa povzame že prej omenjene enostavne življenjske modrosti iz vsakdana.

[[:w:sl:Daniela Preglau|Daniela Preglau]] v [[:w:sl:Bukla|''Bukli'']] aprila 2011 omenja, da se zgodbe lahko berejo samostojno, vendar bo bralec kmalu dobil občutek, da gre za enega pripovedovalca, ki odrašča in si zatiska oči pred kruto realnostjo. Kot osrednji temi zgodb se kažeta družbena problematika, ki nas želi opozoriti na probleme, ki se lahko dogajajo že v sosednjem stanovanju, in ljubezen v vlogi optimizma ter moči. Meni, da nam zbirka ne dovoli zapirati oči pred realnostjo, pusti pa nam vsaj sanjariti.

O zbirki je julija 2011 v [[:w:sl:Dnevnik|''Dnevniku'']] pisala tudi [[:w:sl:Jasna Vombek|Jasna Vombek]], ki ''Prebujanja'' označi za »pisavo, ki ostro trka na vest vseh nas.« Ugotavlja, ali ni morda naključje, da se Pregljevi junaki vselej umikajo v domišljijski svet, ki ga želijo celo združiti z realnostjo, in če je torej Katarina sinonim za optimistično življenje, ki je na koncu edina dobrodošla vrednota, ne glede na to, ali se stik z njo vzpostavi v realnem svetu ali zgolj v sanjah. Zaradi pripovedovalčeve slabe vesti, ko se sooča s socialno problematiko, in zaradi Pregljevega, po njenem mnenju »deroči reki podobnega toka pripovedi,« pripoved tudi bralcu trka na vest. 

Uvodna zgodba iz ''Prebujanj'' z naslovom ''Tako gre ta svet'' je 13. novembra 2013 na 3. programu [[:w:sl:Radia Slovenija|Radia Slovenija]] dočakala premiero kot kratka radijska igra. Igro je režirala [[:w:sl:Ajda Valcl|Ajda Valcl]], igrali pa so [[:w:sl:Milan Štefe|Milan Štefe]], [[:w:sl:Saša Mihelčič|Saša Mihelčič]], [[:w:sl:Veronika Drolc|Veronika Drolc]], [[:w:sl:Jaka Lah|Jaka Lah]], [[:w:sl:Maja Sever|Maja Sever]], [[:w:sl:Rok Matek|Rok Matek]] in [[:w:sl:Željko Hrs|Željko Hrs]].

==Viri in literatura==
'''Viri'''

Sebastijan PREGELJ: ''Prebujanja''. Ljubljana: Študentska založba, 2011 (Knjižna zbirka Beletrina). {{COBISS|ID=254954240}}

'''Literatura'''

Tina VRŠČAJ: Vtisi sanjskih podob. ''Pogledi : umetnost, kultura, družba'' 2/8 (2011). 27. {{COBISS|ID=256546304}}

http://knjiga.dnevnik.si/sl/Refleksija/Do+zadnje+strani/488/Recenzija+zbirke+zgodb+Prebujanja+Sebastijana+Preglja%3A+Obdukcija+vesti, 3. 12. 2013

http://www.bukla.si/?action=books&amp;book_id=5370, 3. 12. 2013

http://knjiga.dnevnik.si/sl/Refleksija/Recenzija/613/Recenzija+romana+Prebujanja+Sebastijana+Preglja%3A+Realnost+in+domi%C5%A1ljija, 3. 12. 2013

http://ars.rtvslo.si/sebastijan-pregeljvalcl-ajda-tako-gre-ta-svet/, 3. 12. 2013

[http://www.sebastijan-pregelj.com/ Uradna stran Sebastijana Preglja]</text>
      <sha1>lrvkku9v77o9uekjvi6szc7kw2db8xt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grenka roža</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3561</id>
    <revision>
      <id>12203</id>
      <parentid>12202</parentid>
      <timestamp>2013-12-18T17:52:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ŠpelaVrtačnik</username>
        <id>1742</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13663" xml:space="preserve">==O avtorju==
[[:w:sl:Vinko Šmajs|Vinko Šmajs]] je slovenski literat, publicist in pedagog. Rodil se je 11. 7. 1924  v Parižljah pri Braslovčah.  Osnovno šolo je obiskoval v Braslovčah, nižjo gimnazijo pa v Žalcu. Izpite za peti in šesti razred gimnazije je opravil leta 1946, leta 1948 pa je opravil učiteljsko maturo na državnem učiteljišču. Diplomiral je iz slovenskega in ruskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Poučeval je na nižji gimnaziji v Prevaljah,  od leta 1952 v Velenju na osnovni šoli v stari konjušnici, od leta 1959 pa na Osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda.  Potem pa je vse do upokojitve poučeval na Rudarskem šolskem centru,  kjer  je deloval tudi kot pomočnik direktorja in vodja izobraževanja odraslih. 
Vinko Šmajs je bil gibalo kulture na šolah, na katerih je bil zaposlen, petnajst let pa je bil tudi tajnik  na Zvezi kulturnih organizacij Velenje.
V Šaleški dolini je dolgo zbiral pesmi mladih, ki jih je izdajal v knjižicah Moja pesem ni le moja pesem. Več kot trideset let je bil honorarni dopisnik pri  časopisu Večer in pri reviji Otrok in družina, ukvarjal pa se je predvsem z vzgojno problematiko.

Vinko Šmajs je za delo v Zvezi kulturnih organizacij prejel srebrni in zlati list. Dobil je Kajuhovo nagrado mestne občine Velenje in posebno priznanje Kulturne skupnosti Velenje za ljubiteljsko delo v društvih. Prejel pa je tudi državno priznanje, in sicer srebni in zlati venec.

== Dela ==
=== Zbirke kratke proze ===
* Krik iz mladosti (1997)
* Grenka roža (2000)
* Hvalnica dnevu (2003)
* Tudi jesen je lepa (2006)
* Sonce mojega življenja (2006)
* Skriti dnevnik (2007)
* Pokošeno klasje (2009)
* Mama, rad te imam (2010)
* Vijugasta cesta do večnosti (2011)
* Posvetilo dragemu očetu (2012)

==O zbirki==
Zbirka kratke proze Grenka roža je izšla leta 2000 pri založbi Studio Rebernik. Spremno besedo je napisala Zofija Mazej Kukovič, dve krajši besedili, v katerih so navedene misli o sami zbirki, pa sta napisala Ivo Stropnik in Josip Bačič. 

V zbirki je 18 kratkih zgodb. Stropnik meni, da je morda ravno število  18 simbolni sinonim za odraslost, polnoletnost  in modrost retrospektivnega pogleda  na avtorjevo otroštvo–mladost–odraščanje, kar pa je tudi temeljno motivno-tematsko obzorje lirično zaokroženih črtic, ki so prostorsko-folklorne prispodobe tržaškega in idiličnega hmeljarskega sveta ob Savinji. Za zgodbe v zbirki Grenka roža je značilna domačijska literarna snov. Za Vinka Šmajsa je značilno kratko in jedrnato ubesedovanje. Njegove zgodbe so jasne in literarno talentirane formulacije zapisanih misli, nostalgij, spominjanj. Zgodbe ne zadovoljijo bralčevih pričakovanj, ker so stereotipne, zato jih lahko uvrščamo med trivialno literaturo. 

==='''Obnove zgodb'''===
 
'''Žlahtni kup zrnja''' (približno 690 besed)

Pripovedovalec se spominja poletnega jutra, ko je moral k Jurkovim pomagat mlatit in mleti pšenico. Med delom je opazoval gospodarja Tineta in njegovo ženo Micko, ki sta se ves čas spogledovala. Po končanem delu mu je Micka v zahvalo podarila hlebec belega kruha in denar. Ko je prišel domov, je hlebec in denar podaril materi.

'''Nagrada''' (približno 2300 besed)

Pripovedovalec se ob pogledu na modro knjižico, ki jo je kot šolar dobil od nadučitelja kot nagrado za pridnost, spominja šolskih dni. Spominja se, kako sta z Dragico prepevala pred celim razredom in kako so z zanimanjem in radovednostjo poslušali učitelja zgodovine, ki jim je pripovedoval zanimive zgodbe. Pripovedovalec spomine konča z mislijo, da dandanes nagrade uničujejo ljudi.

'''Grenka roža''' (približno 1840 besed)

Pripovedovalec se spominja dneva, ko je moral z očetom na trgatev hmelja. Medtem ko je obiral hmelj, je ves čas mislil na Anko in jo vztrajno čakal, saj mu je obljubila, da mu bo prišla pomagat. Potem ko so hmelj potrgali in posušili v sušilnici, so ga morali prodati, da je njegov oče lahko plačal dolgove. Oče je želel prodati hmelj po visoki ceni, vendar je s prodajo dolgo zavlačeval, tako da ga je na koncu prodal  po zelo nizki ceni.  Tako je družina živela v hudem pomanjkanju in dolgovih.

'''Peterčkove poslednje sanje ''' (približno 1270 besed)

V zasneženi decembrski noči se pripovedovalec spominja dne, ko je v prazničnem decembru s sošolci  igral igrico o umirajočem Peterčku. Pripovedovalec je igral vlogo zdravnika, ki se je trudil pozdraviti Peterčka, vendar mu ni uspelo. Med gledalci, ki so bili zelo navdušeni nad igro, je bila tudi pripovedovalčeva mati, ki ga je zelo pohvalila. Po končani predstavi sta pripovedovalec in njegova prijateljica Vikica, ki je v predstavi igrala Peterčka, odšla v cerkev poslušat orgle in petje. Pripovedovalec se spominja njene bližine in topline, ki jo je oddajala.

'''Padec srebrnika ''' (približno 1150 besed)

Pripovedovalec se na praznik velike noči spominja, kako je še kot otrok s svojimi brati komaj čakal, da jih obišče Brednikova botra, saj jim je vsako leto pred belo nedeljo prinesla pisanko – kolač in pirh za vsakega otroka. Tisto leto pa so poleg pisanke dobili tudi srebrnike. Sanjali so, kaj vse bi si lahko kupili s tem denarjem. Na koncu so morali vsi užaloščeni denar dati očetu, saj je moral poplačati dolgove. Dandanes, ko pripovedovalec stoji pred postajami trpljenja, dojema trpljenje, ki ga je prvič doživel že takrat, ko je moral očetu dati srebrnik.

'''Od Celja do Žalca …''' (približno 2540 besed)

V poletnih dneh, ko je bilo najbolj vroče, so v Savinjski dolini ljudje začeli s trgatvijo hmelja. Med trgalci je bil poleg pripovedovalca tudi gospodarjev sin Tone, ki se je med trgatvijo zaljubil v Anito. Ponoči, ko so vsa dekleta že spala, je Anka mislila na Toneta, ki se je okrog polnoči znašel v njeni postelji, v kateri sta se predala drug drugemu. Pred odhodom je Tone Aniti podaril prstan. Ko je Anita rodila, je Tone prišel na Dolenjsko, potem pa sta kmalu odšla na njegovo domačijo. Njun sin je hitro rasel in pomagal očetu pri delu. Ko je bila Anita ponovno noseča, je Tone hudo zbolel in kmalu zapustil Anko z dvema sinovoma. Anito je Tonetova smrt zelo prizadela, niti ni vedela, če bo zmogla živeti brez njega.

'''Vijolica''' (približno 460 besed)

Pripovedovalec stoji na dvorišču in razmišlja o materinskem dnevu. Spominja se, kako je na travniku polnem cvetlic, nabral veliko vijolic, ki jih je želel podariti materi za njen praznik. Medtem ko je nabiral vijolice, se je njegova mati že vračala iz službe, tako da ga je kar naenkrat presenetila na travniku. V zadregi ji je podaril rože, ona pa ga je toplo stisnila k sebi. Njena toplina je še dandanes prisotna v njegovem srcu.

'''Impresija rumenega trenutka''' (približno 800 besed)

Ob cvetoči vrbi se v pripovedovalčev spomin prikrade Anka, ki jo je imel zelo rad. Videl je njeno podobo in se v mislih pogovarjal z njo. Z mislimi je odtaval na grob, v katerem je počivala. Povedal ji je, da ji ni nikoli priznal, kako mu je nekajkrat prizadela srce. V toplem pomladnem dnevu pripovedovalec ve, da nobena pomlad ne bo več takšna, kot je bila takrat, ko je bila Anka še ob njem. Pripovedovalec svoje razmišljanje zaključi s tem, da je zelo pomembno, da se zavedamo vseh trenutkov, življenja in samega sebe.

'''Rdeča potonika''' (približno 570 besed)

Pripovedovalec se sredi travnika polnih rož, med katerimi so tudi potonike in hortenzije, spominja matere, kako mu je kot otroku velevala, da ne sme trgati potonik. Še danes se spominja njenih besed in njenih sivih toplih oči, ki jih ne bo nikoli pozabil. Nekaj  metrov stran od njega v travniku raste rdeča potonika, ki ga spominja na mater  in njegovo mladost, ki se ne bo vrnila.

'''Vrtnica''' (približno 460 besed)

Pripovedovalec leži na plaži ob morju. Na vodi zagleda rdečo vrtnico, ki ga spominja na mamo in njegovo ljubezen. Spominja se, kako je materi izročil vrtnico, kako ga je v vročih julijskih dneh trepetajoče čakala. Spominja se njenega magičnega pogleda, ki je večen, vendar izgubljen. Spominja se svoje matere, dotikanja vsega, kar se vrača k njej.

'''Astra''' (približno 570 besed)

Pripovedovalec se spominja poznega jesenskega jutra, v katerem so ga vodenke prosile, naj še ne odide. V gosti megli se je zazrl v astro, katere popek se je razbohotil v velik bel cvet. Do bele astre je čutil posebno naklonjenost, saj je ob zvonjenju zvonov začutil, da je njegovo prijateljico Miro dokončno uničil rak. Ob tem je začutil veliko žalost, cvet pa je pustil, da je zrasel v šopek namenjen njegovi pokojni prijateljici Miri, ki je v srcu začutila njegov poljub.

'''Krik''' (približno 1270 besed)

Pripovedovalec se spominja julijskega dne, ko je dobil poziv v vojsko. Mati mu je pripravila kovček, ki ga je čakal v veži. Vedno znova ga je opominjala, da ne bo zamudil vlaka. S svojimi očmi je še enkrat preletel vsak delček svoje domačije. Mati je bežno preletela njegov obraz, oba pa sta skrivala solze, ki so se zadrževale v njunih očeh. Ob zvoku vlaka se je odpravil proti železniški postaji. Na poti proti postaji se je spominjal študentskih let in Ančke, ki ga je vsako jutro čakala na postaji. Ko je prišel na vlak, se je usedel in  nemo gledal, v srcu  pa so mu še vedno odzvanjale materine besede. Še dandanes se v njem pojavlja krik iz mladosti, ki je znamenje in hrepenenje po vrnitvi.

'''Gelika''' (približno 1730 besed)

Pripovedovalec se spominja velikonočne sobote, ko je na poti srečal Geliko, ki je bila namenjena k blagoslovu. Gelika je po petem razredu šla služit kruh k Pšeničarjevimi. Trdo je delala in tako privarčevala nekaj denarja. Gospodar, ki je bil velik pijanec, se je spomnil, da bo zgradil marof. Ker sam ni imel denarja, mu ga je morala posoditi Gelika, čeprav je mislila, da si bo s tem denarjem lahko opremila sobo. Ko ga je prosila, da ji vrne denar, se je gospodar zapodil za njo, tako da je padla po stopnicah in si zlomila noge. Stara Pšeničnica in Pšeničnik sta kmalu umrla, Gelika pa je sanjala, da bo denar dobila nazaj, da si bo lahko opremila sobo in k sebi povabila sorodnike. Ko jo je pripovedovalec ponovno videl na velikonočno soboto, je vsa zapuščena stala ob cesti, njeno srce pa je še naprej sanjalo.

'''List in človek''' (približno 350 besed)

Pripovedovalec razmišlja, kako je tehnologija uničila notranjost naših src. Naša notranjost je polna sebičnosti in hlepenja po denarju. Pravi, da je danes praznik dan mrtvih samo simbolična točka, da popolnoma ne pozabimo bližnjih

'''Sončnica''' (približno 800 besed)

Pripovedovalca je pretresel spomin na tisti dan, v katerem se je z Ančko sprehajal po poti, na kateri se je pred njima odprlo bogato polje sončnic. Na polju polnih sončnic sta se ovijala drug okoli drugega, trepetala sta in izgubila nedolžnost. Na zgodnji jesenski dan si želi, da bi se lahko še enkrat zagledal v sončnico, v mladostne oči, ampak ni tiste zadnje njegove želje, da bi uzrl rumeno in kipečo zrelost.

'''Nehanje v novembru''' (približno 920 besed)

Pripovedovalec se spominja zasneženega novembrskega dne, ko so v Miri ugašale zadnje iskre življenja. Za hip se je prebudila, potem pa se je ponovno pogreznila v sanje. Samo še zadnja iskra jo je ohranjala pri življenju, ji povzročala blodnje in jo klicala k sebi. Novembrsko sonce je še enkrat posijalo v Miro, potem pa jo je vzelo k sebi. Počasi je preraščala v eterično in duhovno občutenje sveta.

'''Plamenček''' (približno 920 besed)

Pripovedovalec se spominja, kako je v kleti skupaj s svojima bratoma, Ludvikom in Francijem, tlačil zelje. Spominja se tudi sošolca Vanča in njegove prve ljubezni, sošolke Dragice. V teh dneh, ko so ljudje razposajeni na cesti, se pripovedovalec spominja svoje matere, njenih toplih, nežnih nepozabnih pogledov. Upa, da se bo vsaj še enkrat srečal z njimi, ki so ga zapustili. Prepričan je, da vse dobre stvari tega sveta nikoli ne umrejo, zato tudi piše besede o dobroti in ljubezni, ker ne bodo nikoli umrle.

'''Miklavž in srebrna ura ''' (približno 800 besed)

Pripovedovalec se spominja, kako je kot otrok težko čakal na Miklavža.  Ko se je prebudil, je hitel k mizi, na kateri so bila Miklavževa darila. Močno si je želel ure, ki pa je ni dobil, zato je bil zelo žalosten. Mama ga je potolažila in mu obljubila, da mu jo bo Miklavž zagotovo prinesel naslednje leto. Stopila je k njemu in ga objela. Opazil je, da so njen obraz prekrile solze. Še danes, ko njegove matere ni več, ima občutek, da ga njena dobrota objema  takrat, kadar to ljubezen najbolj potrebuje.

==Kritike==

Stropnik meni, da je število zgodb po obsegu prej premalo kot preveč za povprečno samostojno knjižno objavo. Sicer zbirko pohvali in ji pripisuje veliko vrednost. Po njegovem mnenju je to proza, ki bo z literarno manj zahtevnimi Slovenci zmeraj živela, pa  tudi kakšnega zahtevnejšega bralca ne bo pustila ravnodušnega.

V spremni besedi Zofija Mazej Kukovič Vinku Šmajsu izreka  hvaležnost, ker jo je zelo dobro naučil slovenskega jezika, hkrati pa ga prosi, naj ne preneha s pisanjem. O sami zbirki Grenka roža pa pravi: ''»Knjiga Grenka roža, v najpreprostejši obliki, daje bralcu podoživljanje idiličnih in romantičnih otroških dni na vasi. Mnogo tega sem sama doživela, zato je v črticah izražena neizmerna ljubezen do matere in domačije, zame pesem, ki me ponese v otroške sanje.«''

==Viri in literatura==
'''Viri'''

Vinko Šmajs: ''Grenka roža''. Velenje: Studio Rebernik, 2000.


==Zunanje povezave==

http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&amp;tag=862</text>
      <sha1>6unl7fj270wlq31cot78woyzkpvpxe1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Korak čez</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3563</id>
    <revision>
      <id>12060</id>
      <parentid>12057</parentid>
      <timestamp>2013-12-12T09:45:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.8.42</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Izdana dela */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16326" xml:space="preserve">[[:w:sl:Magdalena Cundrič|Magdalena Cundrič]]: '''''Korak čez : [zbirka črtic]'''''. [[w:sl:Jesenice|Jesenice]]: [[Založba Žetev]], 2003. 78.str http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=2133213364584704&amp;rec=19&amp;sid=2


==O avtorici==

[[:w:sl:Magdalena Cundrič|Magdalena Cundrič]] je slovenska pisateljica in profesorica. Rodila se je 5. januarja leta 1946 na [[:w:sl:Bled|Bledu]]. Na [[:w:sl:Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] je študirala angleški in nemški jezik, na Ekonomsko-poslovni fakulteti v [[:w:sl:Maribor|Mariboru]] pa zunanjo trgovino. Več kot 30 let je bila zaposlena kot profesorica angleškega in nemškega jezika na Gimnaziji Jesenice, kjer je bila v letih 2002 in 2003 tudi ravnateljica. Sedaj je upokojena in živi na [[:w:sl:Jesenice|Jesenicah]]. Poročena je s slovenskim pesnikom, pisateljem, dramatikom, slikarjem in profesorjem slovenskega jezika [[:w:sl:Valentin Cundrič|Valentinom Cundričem]]. V zakonu sta se jima rodili 2 hčerki, Monika in Andreja.

Prvi roman z naslovom Ambis je izdala leta 1986 pri Prešernovi družbi. Od takrat do leta 2007 je pisala kratke zgodbe in igre, dve sta bili predvajani na [[:w:sl:Radio Slovenija|Radiu Slovenija]]. Njene zgodbe lahko najdemo v ''[[:w:sl:Mladika|Mladiki]]'', ''Novi Atlantidi'', ''Primorskih srečanjih'', ''Svobodni misli'' in ''Aritasu''. Kratke zgodbe je najprej izdala leta 2003 v samozaložbi pod naslovom ''Korak čez'', leta 2011 pa so, dopolnjene s še tremi zgodbami, izšle pri založbi [[:w:sl:Ekslibris|Ekslibris]], pod naslovom ''Ko polži letijo''.

== Izdana dela ==

=== Romani ===

* ''[[Ambis]]'', Prešernova družba ([[1986]])
* ''[[Rajska vrata]]'', Ved ([[2007]])
* ''[[Tulpa]]'', Žetev ([[2009]])
* ''[[Poslednja molitev]]'', Žetev ([[2011]])
* ''[[Gateway to heaven]]'', Žetev ([[2011]])
* ''[[Dežela oblakov]]'', Ved ([[2012]])
* ''[[Čaj v parku]]'', Založba Mladika ([[2013]])


=== Kratka proza ===

* ''Korak čez : [zbirka črtic]'', Žetev ([[2003]])
* ''[[Korak čez (Dopolnjena in prenovljena izd.)]]'', Žetev ([[2009]])
* ''[[Ko polži letijo]]'', Ekslibris ([[2011]])


=== Ostala dela ===

* ''[[Abraham v vesolju]]'', Radio Slovenija, Uredništvo igranega programa ([[1999]])
* ''[[Kako sam izdelam svojo knjigo]]'' (soavtorja Jure in Tadej Štojs), Žetev ([[2005]])
* ''[[How to make my own book]]'' (soavtorja Jure in tadej Štojs), samozaložba ([[2005]])

==O zbirki==


'''''Korak čez''''' je zbirka kratkih zgodb, ki so bile izbrane na raznih natečajih, prav tako pa so bile že vse objavljene v revijah ali po radiu. Zbirka obsega 15 zgodb, ki so si med seboj zelo različne. Šest zgodb ima posebno obliko, tri so napisane v obliki pisma, druge tri pa v obliki radijskega eseja, recepta in nekrologa. Pojavlja se prvo- in tretjeosebni pripovedovalec. Prevladuje eksistencialna tema, človek mora sam ustvariti svoje bistvo in ga tudi določiti z dejanji. Motivi, ki se pojavljajo v zgodbah so: odtujeni odnosi, hrepenenje, osamljenost, smrt, življenje. Nekatere zgodbe so politično obarvane.


==='''Obnove zgodb'''===

* '''''Njena zadnja priložnost''''' (približno 1900 besed)
Skoraj 50-letni Ivani je zdravnica na pregledu svetovala, naj se neha ozirati na druge in končno zaživi svoje sanje, dokler ji zdravje to še dopušča. Ivana je osvobojena odšla iz ordinacije, kljub očitkom je bila pripravljena oditi na svoj osamljeni košček zemlje in tam slikati. Po tednu dni pa se je že pojavila na vratih prijateljice Sare. Doživela je razodetje, ugotovila je namreč, da ne zmore živeti sama. Šele v osami je spoznala, kakšno vrednost imajo zanjo ljudje, ki jo obdajajo.


* '''''Zgodi se, kar se mora''''' (približno 3200 besed)
Ana je bila že zjutraj ošteta s strani osorne gospe Turner, pri kateri je delala kot služkinja. Komaj je čakala, da jo, tako kot vsako dopoldne, pokliče sošolka Christine. Tokrat pa je telefon ostal nem. Popoldne je izvedela, da je Christine v komi zaradi mamil, za nameček pa jo je zvečer napadla še gospa Turner zaradi obiska njenega temnopoltega sošolca Aziza. Ana je pri priči zaprosila za zamenjavo družine in izkazalo se je, da so bili Williamsovi čisto nasprotje Turnerjevih. Ana je nato pomagala Christine, da se je zaradi dela na črno vrnila domov na Norveško, kjer je v enem tednu umrla. Po mnogih letih spremljamo Ano, katere bolečina zaradi Christinine smrti je še vedno prisotna, kako odpelje svojo hčer Natašo in njeno prijateljico na potep po Evropi.


* '''''Dokler ju smrt ne združi''''' (približno 2300 besed)
Zakonski par se je neprestano prepiral. Mož je ženo poniževal in ji dajal občutek, da je ničvredna. Zato se je žena nekega dne kratko malo odločila, da se bo ločila. Omahovala je samo zato, ker je vedela, kako nesamostojen je njen mož. Le-ta pa se je delal, kot da ne sliši njene želje po ločitvi. Kljub vsemu ga je imela rada, želela je, da po ločitvi ostaneta prijatelja. Pred kosilom je mož začel pomivati balkonsko šipo, katero je le še bolj zapacal. Žena je po ponovnem prepiru ogorčena odšla. Po vrnitvi v stanovanje je začela čistiti šipo, ni pa opazila, da je vijak obešalnika za perilo, ki se ga je oprijela, odvit … Mož se je medtem nervozno presedal v kavarni, ko pa je zaslišal rešilni avtomobil, se je vrnil v stanovanje in oblekel črno obleko. Ker ni šel niti na ženin pogreb, je začelo sosede skrbeti. Našli so ga mrtvega v naslonjaču.


* '''''Botra''''' (približno 3200 besed)
Ivan je imel že od otroštva nočne more o svoji botri, h kateri ga je stric pri 3 letih odpeljal v rejo. Starka ni bila v celoti slaba, le navaditi se je moral njenih dobrih in slabih obdobij. Ko je umrla, je šel v internat, kjer se mu je vsak dan pojavljala v morastih sanjah. Zaradi tega je večino časa preživel v bolnišnicah, kjer ga je vzljubila tako čistilka Barbara kot tudi njena otroka. Od tega trenutka se mu starka ni več prikazovala.

Ivan je stal pred stavbo, kamor so se Barbara, ki je ravnokar rodila njegovega otroka, in njena otroka preselili. Želel je izvedeti, zakaj ga je zapustila. Končno se je opogumil in pozvonil pri vratih, odprla mu je Barbara, ki ga ni bila niti malo vesela. Drla se je nanj in ga zmerjala z norcem, otroci pa so veselo skakljali okoli njega. Ivan je zgroženo ugotovil, da se v Barbari skriva botra. Želel je videti svojo novorojeno hčerko, vendar je v stanovanju ni našel. Barbara mu je povedala, da jo je prodala. Ivan jo je začel daviti, misleč, da je botra. Ko je njeno telo postalo mlahavo, je začel presrečen klicati Barbaro, da starke ni več.


* '''''Ljubezen moja''''' (približno 700 besed)
Secrecy je napisala pismo svoji ljubezni, v katerem pravi, da je ljubezen poleg sreče tudi trpljenje, saj si razpet med sabo in človekom, ki ga ljubiš. Tako razmišljanje jo je pripeljalo do tega, da je hotela končati razmerje, vendar ni nikoli imela poguma tega povedati na glas. Odločitev je prepustila svojemu partnerju, in ko je prišlo do tega trenutka, se je znašla pred mukami. V sebi pa je zaslišala njegov glas in pomembno je bilo samo to, da se je njen ljubljeni vrnil. Vsakič, ko je odšel, je doživljala muke, dokler se ne vrnil in se je začaran krog spet ponovil. Zdaj, ko je starejša, ve, da se bo v tem krogu vrtela do svoje smrti.


* '''''Začni brez mene''''' (približno 400 besed)
Pripovedovalčeva žena je zanemarjala svojo družino zaradi svojega propadajočega podjetja, želela ga je namreč rešiti. Pripovedovalec se je tako sam boril z njunimi otroki. Za Lukčev rojstni dan je žena povabila kopico otrok in njihovih staršev, a je sama zamudila; prišla je šele na koncu zabave. Bila je vesela, saj je rešila svoje podjetje, moža pa je povabila v spalnico. Le-ta se je oblekel in se odpravil ven, začudeni ženi pa rekel, da gre reševat prijatelje, ki se utapljajo v pivu.


* '''''Virus''''' (približno 2300 besed)
Pripovedovalka je ob letnem pregledu v firmi, kjer je delala, izvedela, da je okužena z virusom. Zbala se je za svojo službo. Ni želela biti ena izmed odpadnikov na farmah, katere je poganjala negativna človeška energija, pozitivna pa je bila udušena. Odločila se je za gensko operacijo. Zdravnik ji je povedal, da je virus nemogoče uničiti z operacijo, saj se le-ta napaja nekje od zunaj. Najprej bi bilo treba uničiti vir virusa in šele nato popraviti napake v pripovedovalkini energiji. Ko je tavala po mestu, je srečala moškega in ugotovila, da je ravno on kriv za njeno okužbo. Neka neznana sila ju vlekla skupaj, tudi on je bil okužen zaradi nje. Ko je to opazil direktor, ju je želel eliminirati, vendar je po nesreči pritisnil napačni gumb in firma je eksplodirala. Pripovedovalka in moški imata na koncu zgodbe 8 otrok, sta srečna, a postarana. Nič ni strogo določeno kot prej.


* '''''Otroci v tretjem tisočletju - pekel ali nebesa? (radijski esej)''''' (približno 2200 besed)

Prehod iz tisočletja v tisočletje izzove velike upe in strahove. Raja bodo deležni le otroci bogatih staršev. Prvi temelj je ta, da bo otrokom mogoče odstraniti vse hibe in nagnjenosti k boleznim še pred rojstvom. Drugi temelj je za zdaj zelo onesnaženo okolje, ki bo tekom let preraslo v nekakšen višje razvit ekosistem. Tretji temelj pa bo dom, ki bo moral biti brez nasilja. To pa ni dovolj, otrok bo potreboval tudi prisotnost staršev, kar že danes precej olajšujejo mobilni telefoni. V 3. tisočletju ne bo več klasičnih družin, temeljile bodo na daljinski povezavi med člani. Ostane še strah pred šolo. Učenje namreč zahteva napor in zbranost, nekateri otroci tega ne zmorejo, druge pa begajo stvari, ki niso povezave s šolo. Šola kot pekel bi se lahko odpravila z zapomnitvijo brez napora ali z učenjem v spanju. Tako bi bil raj postavljen. Manjka le še vsebina. Vse več mladostnikov kot tudi odraslih se zapira v virtualni svet, zaradi česar se posledično v pravem ne znajdejo več. S takim rajem pa bodo zadovoljeni le um in čuti, človek pa ima še dušo, ki mora dojemati lastni bit. To pa materialistični plati novega tisočletja ne bo po godu. Tretje tisočletje bo torej raj za tiste, ki jim bo materialistični svet uspel, s tem bodo uspavali duha in izgubili človeškost. Pekel pa bo za tiste, ki zaradi prebujenega duha ne bodo zadovoljni s ponudbo materialističnega sveta. Druga, večinska in revnejša polovica sveta pa bo doživljala tako pekel kot raj. Trpeli bodo zaradi osebnega pekla, ki ga bo sprožila izguba ljubezni in prijateljstva. Ta pekel pa bo hkrati predstavljal tudi trenutke raja. 


* '''''Pod preprogo''''' (približno 1400 besed)
Gospa Helena se vrne domov iz obiska pri sosedi Pavli. Stopi v možev kabinet in začne razpredati o uspešnosti zakona in o tem, kako je njun zakon pravi, sosedin pa razpada. Helenin mož Antonij ne spregovori besede, le sedi za mizo. Helena na mizi zagleda madež in medtem ko briše, mož izgubi ravnotežje in pade na tla. Nato na preprogi zagleda še drobtine. Med sesanjem neprestano govoriči in premika moža, da bi lahko posesala preprogo. Med tem jo zmoti prijateljica, ki z grozo ugotovi, da je Antonij mrtev. Gospa Helena pa se ne pusti zmesti, prijateljico nežno odslovi, sama pa se odpravi na klepet, pred tem pa možu naroči, naj si vzame kaj iz hladilnika, če bo lačen.


* '''''Pasje življenje''''' (približno 1500 besed)
Pripovedovalka si v bližini porcelanaste mačke, ki naj bi predstavljala egipčansko božanstvo, zaželi zamenjati življenje s psičko Pegi. In res, pripovedovalka se znajde v telesu psičke in obratno. Mačka pove, da jo nazaj lahko spremeni le psičkin gospodar, torej pripovedovalkin mož, ko bo rekel psički, da jo ima rad. Pripovedovalka se v zamenjani vlogi dobro počuti, saj je mož do nje prijazen, Pegi pa medtem v pripovedovalkinem telesu trga od zavisti. Pripovedovalkin mož reče psički, ne vedoč, da je v njenem telesu žena, da jo ima rad in da ni bila žena nikoli kaj prida. Ob tem si pripovedovalka in psička zamenjata telesi, mož pa si ob ženinem kričanju zaželi, da bi postal pes. Zdaj je Pegi pripovedovalkin mož, slednji pa je njun hišni ljubljenček.


* '''''Lažemtorej sem''''' (približno 400 besed)
Veronika Jeseniška in Aprila Prva iz slovenskega mesta LAŽEMTOREJ SEM v pismu sporočata zaposlenim, da sta postali novi lastnici zdravilišča Rogaška Slatina. Podedovali sta ga od tete, ki je v tukajšnji igralnici zapravila precej denarja, katerega je podedovala od prednikov. Novi lastnici naj bi predstavili oporoko 1. aprila.


* '''''Poštenost po slovensko''''' (približno 1200 besed)
Rogatka piše pismo predsedniku odbora za človekove krivice, gospodu RogSla. Pravi, da naj bi bila oporoka Goljufkovih, torej Veronike Jeseniške in Aprile Prve lažna, saj naj bi Rogaška Slatina pripadala njej in njeni sestrični Slatki. Ogoljufani sta se lotili podjetništva, cilj le-tega pa bil poleg vrnitve Slatincev tudi pomoč revnim. Rogatka sreča še svoja pokojna strica Levička in Desnička ter njuno mamo Vladko, ki so na poti v nebesa. Želijo ga namreč razprodati, prav tako kot so pekel. Slatki je teta Vlada pokradla ves denar, tako da Rogatki ni preostalo drugega, kot da stavka pred parlamentom.


* '''''Vse moje ljubezni''''' (približno 1100 besed)
97-letna Senolina panično razlaga svoji 3 mesece mlajši prijateljici Rozalini, da se je treba v prihajajočem letu zaščititi pred peklenščki, ki jih je videla v kartah. Senolina je nameravala za silvestrovo obesiti nase vse slike svojih ljubezni, ker naj bi jo obvarovale pred peklenščki. Starki sta ugotovili, da imata enega moškega istega, začeli sta se ruvati in na koncu so bile Senoline slike zmečkane, Rozalijini spomini pa so končali v kaminu. Po tem sta skupaj zaspali na kavču; peklenšček pa jima ni prišel do živega.


* '''''Visokokakorični obed za visoke naskoke''''' (približno 400 besed)
Avtorica daje nasvet za obed, ki nas lahko pripelje do položaja, kjer je potreba moč. Za predjed so pečeni možgani ali jajca, ki jih odtrgamo volivcem; za glavno jed na žaru spečemo svojega nasprotnika in nato pojemo votle volivce; za poobedek pa je steklenička ricinusovega olja, ki potisne volivce navzdol po prebavnem traku.


* '''''Nekrolog''''' (približno 800 besed)
Ihtihozaver Noriški piše nekrolog Ambiciusu iz Noreje, ki je slovel kot odličen plezalec. Najprej je njegov usodni padec skoraj zakrivil šibkejši spol, ki se mu je približal v času najgloblje estivacije. Vendar sta Ambiciusu ob smrti pomagala Slinar in Brizgač, tako da se je prilepil na desni list, česar pa pisec nekrologa ni mogel razumeti, saj ga je ta stran večkrat izdala kot leva. Ambiciusa je bil kljub temu na svoje listu neustrašno letel, nato pa se je spotaknil ob Lenivca in omahnil v smrt.

==Natečaji in nagrade==
S štirinajstimi zgodbami se je na natečajih uvrstila med prvih deset, štiri pa so bile nagrajene. Leta 2011 je zgodba ''Ko letijo polži'' je prejela 1. mesto na anonimnem natečaju [[:w:sl:Radio Slovenija|Radia Slovenija]], ''Virus'' je bila nominirana za tretje mesto, njen esej o 3. tisočletju pa je bil med najboljšimi desetimi. Na natečajih Borze humorja [[:w:sl:Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] so bile med najboljšimi desetimi izbrane zgodbe ''Lažemtorej sem'' leta 1996, ''Pasje življenje'' leta 1997, ''Oporoka in pogrebni govor'', ''Vse moje ljubezni'' leta 1998 in ''Poštenost po slovensko'' leta 1999. Na natečaju revije ''Primorska srečanja'' sta bili izbrani ''Nekrolog'' in ''Ljubezen moja'', medtem ko je bila zgodba ''Začni brez mene'' najboljša v reviji ''Svobodna misel''. Zgodbe ''Dokler ju smrt ne združi'', ''Zgodi se, kar se mora'' in ''Njena zadnja priložnost'' pa so bile izbrane na natečajih [[:w:sl:''Mladika''|''Mladike'']], kjer je 2. mesto zasedla njena ''Zgodi se, kar se mora''.


==Viri in literatura==

'''Viri'''

* Magdalena CUNDRIČ: ''Korak čez [zbirka črtic]''. Jesenice: Žetev, 2003.


'''Literatura'''

* Magdalena CUNDRIČ: ''Ko polži letijo''. Grosuplje: Esklibris, 2011.
* Miran HLADNIK: Slovenski zgodovinski roman. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009. 174.
* http://www.gorenjci.si/osebe/cundri%C4%8D-magdalena/1076/ (12. 12. 2013)
* http://valentin-cundric.s5.net/magdalena_cundric.htm (12. 12. 2013)</text>
      <sha1>h3jbdf6la188cwu57lemtunxgte8081</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Otroci s posebnimi potrebami</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3564</id>
    <revision>
      <id>14970</id>
      <parentid>11987</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T14:39:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29491" xml:space="preserve">Uvedba integracije in inkluzije je v redne osnovne šole vnesla veliko sprememb, povezanih z organizacijo in izvajanjem pouka, desetletje po uvedbi zakonskih podlag pa se zdi, da ostaja na tem področju še veliko težav. Raziskave, npr. intervjuji z učitelji (prim. Gregorič 2011, Kremesec 2011), kažejo, da se inkluzija v praksi razume kot fizično vključevanje teh otrok v domače okolje, manj pa kot proces spodbujanja razvoja otrokovih potencialov in pomoč na šibkih področjih ter razvijanja samostojnosti z vključevanjem socialnega okolja (Gregorič 2011), hkrati pa poudarjajo, da se učitelji ne čutijo dovolj usposobljene za ustrezno izvajanje inkluzije (predvsem zaradi slabega poznavanja tega področja). Učitelji so opozarjali, da niso dovolj usposobljeni za svetovanje staršem, da ne prepoznavajo težav teh otrok, niso usposobljeni za prilagajanje učnih metod in načinov dela, za uporabo njihovih močnih področij pri pouku, za spremljanje in preverjanje napredka učenca. Stroka v delu ''Učne težave v osnovni šoli: problemi, perspektive, priporočila'' (Magajna idr. 2008: 165-168) opozarja, da bi lahko ustrezno izobražen učitelj bolje izkoristil možnosti prilagoditve metod dela posameznim učencem, pa tudi, da se število otrok z odločbo o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami iz leta v leto povečuje. Skladno s tem se spreminja vloga učitelja. Ti imajo, kakor kažejo raziskave (Marentič Požarnik 2005, Peklaj in Puklek Levpušček 2006), poleg pomanjkanja strokovnega znanja tudi pretežno negativno mnenje o integraciji in inkluziji.&lt;ref&gt;Učitelji slovenščine otroka s posebnimi potrebami pogosto doživljajo kot breme, ki otežuje pouk, problematične se jim zdijo njegove osebnostne značilnosti, socializacija v oddelku, pa tudi vpliv staršev in širše okolice. Strokovne službe bi lahko precej prispevale k odpravljanju težav na omenjenih področjih (Gregorič 2011).&lt;/ref&gt;

V izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo so usmerjeni otroci, za katere komisije za usmerjanje ocenijo, da imajo takšne razvojne in učne zmožnosti, da bodo, predvidoma s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo dosegli vsaj minimalne cilje oz. standarde znanja, določene v učnih načrtih za vse predmete v predmetniku osnovne šole za razred, v katerega se vključuje otrok s posebnimi potrebami. (''Navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo'' 2003: 4)

Navodila delijo otroke s posebnimi potrebami v naslednje skupine: otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z go¬vorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci in otroci z motnjami vedenja in osebnosti (2003: 2).

V skladu s 27., 28., 29. in 30. členom ''Zakona o usmerjanju'' (Ur. 1. RS, št. 54/00) je osnovna šola dolžna za otroka s posebnimi potrebami izdelati individualizirani program. Strokovno skupino sestavljajo strokovni delavci šole in drugi strokovnjaki, ki bodo sodelovali pri izvajanju programa vzgoje in izobraževanja. Pri pripravi individualiziranega programa sodelujejo tudi starši otroka. Z individualiziranim programom se določijo oblike dela na posameznih področjih oz. predmetih, način izvajanja dodatne strokovne pomoči, prehajanje med programi ter potrebne prilagoditve pri organizaciji, preverjanju in ocenjevanju znanja, napredovanju in časovni razporeditvi pouka. Z vsemi predvidenimi prilagoditvami naj bi otroku s posebnimi potrebami omogočili doseči vsaj minimalne cilje in standarde znanja razreda, v katerega bo vključen. 

Učitelji slovenščine se najpogosteje soočajo s težavami otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, izrazite težave opažajo na področjih branja, pisanja in pravopisa, posledično (ne)sposobnosti interpretiranja literarnih besedil in/ ali povezovanja informacij, kar ovira usvajanje branja, pisanja in učenje pravopisa (Gregorič 2011). Pogosto so zadolženi tudi za pomoč skupini otrok z govorno-jezikovnimi motnjami. ''Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami'' (2003) določa, da so otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja tisti, pri katerih se zaradi znanih ali neznanih motenj v delovanju centralnega živčnega sistema pojavljajo zaostanki v razvoju v zvezi s pozornostjo, pomnjenjem, mišljenjem, koordinacijo, komunikacijo, razvojem socialnih sposobnosti in z emocionalnim dozorevanjem in pri katerih se kažejo izrazite težave v zvezi z branjem, pisanjem, pravopisom in računanjem. Težave niso primarno pogojene z vidnimi, slušnimi ali motoričnimi motnjami, motnjami v duševnem razvoju, emocionalnimi motnjami in neustreznimi okoljskimi dejavniki, vendar pa lahko nastopajo skupaj z njimi.

Pojem primanjkljaji na posameznih področjih učenja označuje zelo raznoliko skupino primanjkljajev (motenj), ki se kažejo kot zaostanek v zgodnjem razvoju in/ ali izrazite težave na katerem koli od naslednjih področij: pozornost, pomnjenje, mišljenje, koordinacija, komunikacija, branje, pisanje, pravopis, računanje, socialna kompetentnost in čustveno dozorevanje (Nagode 2008: 13). Primanjkljaji vplivajo na posameznikovo sposobnost interpretiranja zaznanih informacij in/ ali povezovanja informacij ter tako ovirajo učenje šolskih veščin (branja, pisanja, pravopisa, računanja). Težave, motnje pri učenju, ki sodijo v to skupino, so notranje, nevrofiziološke narave in niso primarno pogojene z vidnimi, slušnimi ali motoričnimi okvarami, motnjami v duševnem razvoju, čustvenimi motnjami ali neustreznimi okoljskimi dejavniki, čeprav se lahko pojavljajo skupaj z njimi (Nagode 2008: 10–11). Določeni učenci imajo več primanjkljajev, ti se lahko medsebojno prekrivajo, drugi imajo izrazito izolirane primanjkljaje, ki bistveno ne vplivajo na ostala življenjska področja (npr. izraziti primanjkljaji na področju pozornosti in nadzora vedenja lahko pomembno zaznamujejo številna področja otrokovega življenja, medtem ko izrazite motnje v predelovanju glasov pri pisnem sporazumevanju posameznika bistveno manj ovirajo). Zaradi primanjkljajev na posameznih področjih učenja učenec pogosto doživlja neuspehe, kar povzroča frustracije, niža samopodobo in samospoštovanje ter lahko vodi k izogibanju dejavnostim, ki terjajo rabo otrokovih šibkih področij. Primanjkljaji lahko trajno ovirajo posameznikovo učinkovitost.

Sodobne raziskave s področja vzgoje in izobraževanja vse bolj poudarjajo avtonomijo šole pri kvalitativnih organizacijskih spremembah, osredotočajo pa se na raznolike metode in oblike poučevanja ter na vprašanja, kako dosegati učne cilje. O tem priča npr. projekt Zavoda RS za šolstvo z naslovom ''Fleksibilni predmetnik'' (www.zrss.si) ter okrogla miza na temo ''Fleksibilni predmetnik – pot do večje avtonomije, strokovne odgovornosti in kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela'' (2008). Mdr. so bili cilji omenjenega projekta povečati raznolikost didaktičnih modelov oz. strategij. Tu je predstavljen sodoben model pouka književnosti, imenovan problemsko-ustvarjalni pouk, za otroke s posebnimi potrebami pa svetujemo prilagojeno metodo šolske interpretacije, pa tudi medpredmetno povezovanje, zlasti pri razvijanju jezikovne pismenosti, ter preoblikovanje uveljavljenih pojmovanj o poučevanju in učenju.

Pri pouku književnosti se učitelji v osnovnih šolah srečujejo z različnimi skupinami posebnih potreb, največ težav se pojavlja z otroki s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in govorno-jezikovnimi motnjami. Ti otroci imajo pogoste težave pri branju in razumevanju umetnostnega bese-dila. Težave, ki se pojavijo že v prvih fazah književnega pouka, predvsem med interpretativnim branjem, se v naslednjih fazah še stopnjujejo. Metodični sistem šolske interpretacije kot osrednje metode pouka književnosti je po mnenju učiteljev za učence s posebnimi potrebami zahteven. Pri pouku ga prilagajajo tako, da večji poudarek namenijo branju in razčlenjevanju besedila, ostale faze, če jih uporabijo, pa služijo kot podpora za utrditev novega znanja. Otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in govorno-jezikovnimi motnjami imajo že sicer največ težav z branjem in razumevanjem besedila, težave se stopnjujejo pri obravnavi poezije, pri identifikaciji s književnimi osebami, pisanju poustvarjalnih besedil, samostojnem tvorjenju obnove besedila itd. V intervjujih se je izkazalo, da so lahko te težave tako kompleksne, da učitelji še sami ne vedo, ali so učenci ob posameznem besedilu dosegli minimalne standarde znanja (Gregorič 2011). V praksi ni izrazitejše individualizacije glede na specifične težave teh otrok: nekoliko prilagoditev je le glede podajanja in zapisovanja učne snovi ter preverjanja in ocenjevanja znanja, ni pa opaznih prilagoditev glede raznolikosti učnih oblik in metod: še vedno je prevladujoča frontalna razlaga, delo v skupinah, najpogostejši učni pripomoček pa so delovni listi (prav tam). Učitelji so povedali, da se osredotočajo na uporabo omenjenih učnih oblik, metod in pripomočkov, saj po izkušnjah z uporabo le-teh dosegajo (vsaj) minimalne učne standarde tudi pri učencih s posebnimi potrebami.

==Učenci s primanjkljaji na področju branja, pisanja in pravopisa==

Specifična motnja branja in pisanja je disleksija. Pojem izhaja iz angleškega jezika (verjetno je zlasti zaradi dostopnosti angleške literature in informacij na spletu danes pogosteje v rabi). Do nedavnega se je pri nas za tovrstne težave najpogosteje uporabljalo poimenovanje legastenija (k nam je prišlo iz nemškega govornega področja). Ti dve veščini, torej branje in pisanje, veljata za najpomembnejši prenosniški dejavnosti osnovnošolskega pouka, od uspešnega obvladovanja branja in pisanja pa sta odvisna otrokov učni uspeh in šolski napredek. Disleksija je preplet zmožnosti in težav, ki vplivajo na učni proces branja in/ ali pravopisa ter pravilnega pisanja. 

Spremljajoče težave so lahko na področju hitrosti predelovanja informacij, kratkoročnega spomina, pravilnega zaporedja, slušne in/ ali vidne zaznave, ustnega izražanja in motoričnih spretnosti. Disleksija je povezana zlasti z obvladovanjem in uporabo pisnega jezika, ki vključuje abecedno, številčno in glasbeno notacijo (Nagode 2008: 14). Disleksik je posameznik, pri katerem se ne razvije avtomatizacija prepoznavanja besed oz. pri katerem proces poteka ovirano. Najpogostejše težave disleksikov se pojavljajo na področju branja in pisanja, pa tudi matematike in na področju dejavnosti, ki terjajo prevajanje simbolov. Disleksija je:
&quot;drugačnost procesiranja, ki jo izkusijo ljudje vseh starosti in za katero so pogosto značilne težave pri opismenjevanju. Vpliva lahko tudi na ostala kognitivna področja, kot so spomin, hitrost procesiranja, uporaba časa, koordinacija in orientacijski vidiki. Prisotne so lahko vizualne in fonološke težave in običajno prihaja do razhajanja v uspešnosti na raz¬ličnih področjih učenja. Pomembno je, da prepoznamo individualne razlike in učne stile, saj bodo le-ti vplivali na rezultate učenja in ocenjevanja. Upoštevati moramo tudi učni in delovni kontekst, saj je narava težav, povezanih z disleksijo, lahko v nekaterih učnih situacijah bolj poudarjena.&quot; (Reid 2007: 28–29)

Obstaja precej dokazov za nevrološki izvor disleksije (Reid 2007): po tej tezi naj bi se zgradba možganov in živčne povezave v njih, potrebne za procesiranje informacij, pri osebah z disleksijo razvijale drugače. Stroka pa vendarle še ne pozna pravega izvora disleksije, obstajajo različne razlage, kot so fonološki deficit, magnocelularni deficit, primanjkljaj v malih možganih, celo dednost. Posamezniki z disleksijo informacije pogosteje procesirajo z desno možgansko hemisfero, zato naj bi imeli težave z dejavnostmi, za katere je zadolžena leva hemisfera, to je npr. branje: veščina prepoznavanja skupin črk, ki tvorijo različne glasove v besedah, te pa so pomembne za prepoznavanje skupin črk, ki tvorijo določene zvoke. Branja se tako naučimo preko fonološkega (glasovnega) zavedanja, če to tudi sicer ponotranjimo. Temelj fonološkega zavedanja je slušna pot, področje vida pa pomaga pri vizualizaciji. Določeni disleksiki imajo lahko težave tudi pri vizualnem procesiranju (imajo lahko celo vizualne in tudi fonološke težave). Vizualizacija poteka v t. i. vizualnem korteksu, imenovanem magnocelularni sistem. Raziskave dokazujejo nepravilno delovanje celic, ki nadzorujejo gibanje očesa in vizualno ostrino med premikanjem oči, kar naj bi vplivalo na natančnost in spretnost branja, od tod t. i. magnocelularni primanjkljaj. Tretja teza o izvoru disleksije je imenovana cerebralni primanjkljaj, ki naj bi kazal na nezrelost malih možganov – ljudje  z disleksijo naj bi imeli oslabljeno motorično kontrolo, gibanje in ravnotežje, hitrost procesiranja naj bi bila zato počasnejša, oslabljena pa tudi fonološko zavedanje in vizualno procesiranje. Obstajajo pa tudi precej prepričljive raziskave o dednem izvoru disleksije, strokovnjaki so leta 1999 ugotovili, da je pri disleksikih okvarjen kromosom 6, ki je problematičen tudi pri avtoimunskih boleznih (npr. astmi, senenem nahodu in alergijah).

Disleksijo spremljajo naslednji značilni primanjkljaji oz. značilnosti kognitivnega funkcioniranja: motnje v fonološkem (glasovnem) procesiranju, primanjkljaji v delovnem pomnjenju (težave pri ohranjanju verbalnega gradiva v delovnem spominu, še posebej nesmiselnih besed, ki zahtevajo mehanično pomnjenje zaporedij glasov), težave pri poimenovanju barv, simbolov, težave pri manipuliranju abstraktnih pojmov levo-desno, merskih enot, kemičnih formul, težnje k vizualnemu mišljenju (dobre vizualno-prostorske zmožnosti), primanjkljaji v zaznavanju časa, znižan psihomotorični tempo (Nagode 2008: 15).

Največje težave se pri disleksikih kažejo na naslednjih področjih učenja:
*branje: počasnost, slabo razumevanje, slabo dekodiranje novih besed, izgovarjava prebranih besed, hitrost in tekočnost, pomnjenje podrobnosti, zbranost, zmožnost ohranjanja pozornosti na prebrano med samim branjem, hitrost in jasnost pisave;
*pisanje: slaba pisava, pravopisne napake, težave pri pravilnem zapisu in tehniki pisanja, slaba struktura povedi, hitrost/ jasnost, zamenjave črk, zamenjave vrstnega reda, težave pri ustvarjalnem pisanju;
*komunikacija: težave z izražanjem, slabo razumevanje jezika, iskanje besed za ustno ali pisno izražanje, splošno jezikovno razumevanje, daljši čas odzivanja, počasen premišljen govor, težave pri iskanju besed itd. (Nagode 2008: 17–19)

Težave, ki jih imajo disleksični otroci, so:
*Težave vidnega in slušnega razločevanja, kar pomeni, da zamenjujejo ali ne prepoznavajo črk in glasov, ki so si med seboj podobni, npr. pri branju črke b in d, g in p, b in p, d in g, a in e, m in n, n in h (vidni tip napak); pri pisanju po nareku pa črke t in d, p in b, k in g, s in z, e in i (slušni tip napak).
*Težave razčlenjevanja: izpuščanje posameznih črk.
*Težave povezovanja glasov (težave sinteze), npr. bere posamezne črke in jih nato spoji v besedo, bere posamezne črke in jih ne zna sestaviti v besedo; prebere posamezne črke in besedo prebere z ugibanjem ipd.
*Težave sledenja, ki se lahko pojavijo zaradi okvarjenega vida, npr. premeščanje ali izpuščanje črk ali zlogov, preskakovanje vrstic ipd.
*Težave pri avtomatizaciji branja in pisanja: kljub vajam otrok bere počasi, ritem branja je moten (nekaj časa bere hitro, nato počasi), med pisanjem se ustavlja, ne upošteva pravopisnih pravil, med tihim branjem premika ustnice.

Pogoste so tudi težave s pomnjenjem (otrok si zapomni le del besedila), motnje pozornosti in koncentracije, težave z orientacijo (npr. zamenjevanje črk, ki se razlikujejo le po smeri, npr. b in d, branje in pisanje od desne proti levi), težave z grafomotoriko (drža svinčnika, močno pritiskanje). Pri pouku slovenščine so pereče tudi težave z razumevanjem, ki so pogoste, če otrok slabo bere, tovrstne težave pa imajo lahko tudi otroci, ki sicer hitro in gladko berejo, pa vendarle prebranemu ne sledijo. Posledica naštetih težav, občasno pa tudi obratno, so čustvene težave, kar jih pogosto sili v negotovost, občutke manjvrednosti, nedejavnost, celo v motnje vedenja in čustvovanja.

Kako ravnati z disleksičnim otrokom pri pouku književnosti? Povzamemo lahko priporočila Društva Bravo, ki mdr. svetuje, naj pri pouku z disleksičnim učencem uporabljamo zaokrožene črke, razločne in čitljive, črke naj si ne sledijo tesno ena za drugo, ležeči tisk ni priporočljiv, najustreznejša nabora črk sta Arial ali Comic Sans, primerni so tudi Verdana, Helvetic, Tahoma in Trebuchet. Velikost pisave naj bo najmanj 12 pt in največ 18 pt. Izogibati se velja pisanju celih stavkov z velikimi tiskanimi črkami, če je mogoče pa rabiti male namesto velikih tiskanih črk. Male tiskane črke so namreč lažje berljive, ker s svojimi repki in zankami nad in pod črto poudarjajo svojo obliko. Besedilo, v katerem so poudarjene besede napisane z velikimi tiskanimi črkami, je težje berljivo. Namesto belega se priporoča barvni papir, papir naj ne bo pretanek, ustreznejši je papir brez leska. Branje olajša tudi dober kontrast med ozadjem in črkami – priporočljiv je okrepljen temno zelen tisk na rumenem, krem, svetlo zelenem ali sivo-belem papirju. Otroci z disleksijo imajo namreč ob črnem tisku na belem papirju pogosto občutek, da so vrstice zamegljene in da se besedilo premika. Levo poravnano besedilo naj ne bo preobsežno, razmik med vrsticami naj bo od 1,5 do 2. Za poudarjanje je dobro uporabiti le krepki tisk.

Učitelj slovenščine lahko učencu pomaga glede na to, s kakšnimi individualnimi težavami se učenec spopada. Učenec ima lahko širše simptome disleksije, to pomeni, da se ob vzporednih znakih disleksije pojavljajo tudi posledične (reaktivne) motnje, kot so npr. nervoznost, razdražljivost, odvečni gibi, motnje spanja, občutek manjvrednosti, agresivnost ipd. Učenec se tako pri težavah z branjem spopada še s celo vrsto vzporednih težav, ne le z bralnimi težavami. Branje je namreč izjemno kompleksna dejavnost, ki terja primarno in sekundarno interpretacijo (Budnar idr. 1979: 143): na ravni primarne interpretacije poteka dešifriranje sporočil preko pomenskih shem, vtisnjenih v spomin, ter sposobnosti razčlenjevanja zaznanih predmetov. »Branje je torej sestavljena dejavnost, ki temelji v kombinaciji čutilnih, zaznavnih in umskih procesov. Na branje vplivajo tudi nekateri osebnostni dejavniki.« (prav tam) Za uspešno branje potrebujemo ustrezno sposobnost zaznavanja vidnih dražljajev in sposobnost miselnega interpretiranja teh znakov. Potrebno je torej »uspešno zaznavanje velikosti, oblike, smeri, lege, zaporedja« (prav tam) ter primarna in sekundarna interpretacija omenjenega. »V fazi tako imenovane primarne interpretacije bralec določi črkam oziroma besedam njihov glasovni pomen. / … / Pri tem se prepletata dva načina spoznavanja: interpretacija na podlagi lika celotne besede in interpretacija na podlagi likovnih prvin posamezne besedne tvorbe. Samo v skrajnih primerih se beseda interpretira od črke do črke.« (prav tam) Sledi faza t. i. sekundarne interpretacije, ko bralec vidnemu in slušnemu besednemu liku določi vsebino (ga razume). Bralne motnje lahko nastajajo bodisi zaradi težav na primarni ali sekundarni stopnji interpretiranja: če otrok npr. izpušča črke, potem ima težave že na ravni razpoznavanja vidnih znakov. Učencem s temi težavami lahko pomagamo tako, da najprej preverimo možnost okvare vida (učenec ima lahko težave s prepoznavanjem črk zaradi kratkovidnosti, daljnovidnosti, škiljenja, astigmatizma). Če težav z vidom ni oz. jih uspešno odstranimo, lahko učitelj učencu, ki ima kljub temu še vedno težave s prepoznavanjem črk, v lepenko v velikosti dopisnice, izreže okence, prilagojeno učenčevim zmogljivostim in velikosti pisave.&lt;ref&gt;Če disleksik med seboj zamenjuje črke z navpičnico (b, d, p), logopedi priporočajo, da napravimo črko iz plastelina, gline ali jo izrežemo iz lepenke ter jo obračamo v vse smeri, ob tem pa učenec črko poimenuje (Omerza 1972: 207).&lt;/ref&gt; Če učenec preskakuje vrste, si lahko pomaga s trakom iz lepenke (ali ravnilom). Pogosto slabo sintetizirajoče (od črke do črke) berejo tisti otroci, ki imajo tudi sicer slabše razvit govor in slabo slušno razlikujejo glasove med seboj. Veliko lažje je namreč prepoznati in prebrati besedo, ki jo že poznamo. Preveriti velja tudi učenčevo funkcionalnost sluha, saj imajo določeni ljudje slabo razvito ostrino sluha za določene frekvence (posebej visoke).&lt;ref&gt;Pogosto prihaja do težav pri razločevanju sičnikov in šumnikov. Učitelj lahko takemu otroku sičnike označi z modro barvo, šumnike pa z rdečo.&lt;/ref&gt; Motnje v branju se lahko pojavljajo tudi zaradi šibkega pomnjenja: otroci s skromnim besednim zakladom tako potrebujejo več časa, da preberejo besedo, kot otroci, ki besedo poznajo in jo interpretirajo na podlagi celotnega lika oz. likovnih prvin posamezne besede. Kadar se težave pojavljajo na ravni razumevanja prebranega (pomena vsebine), je smiselno, da učencu pogosteje pripovedujemo (in podobno svetujemo tudi staršem). Živo pripovedovanje spodbuja učenčevo domišljijo, v pripovedovanje o literarnem besedilu pa postopno uvajamo vprašanja in naloge, ki so povezane z razumevanjem literarnega besedila (npr. v zvezi z literarnimi osebami, dogajalnim časom in prostorom, zgodbeno dinamiko, tj. vzroki in posledicami). S tem spodbujamo:&lt;ref&gt;Primeri so iz priročnika za učitelje Jaz pa berem! (Kordigel, Saksida 2001: 42).&lt;/ref&gt; 
*Besedno razumevanje (npr. v prvem triletju ob obravnavi Župančičeve ''Kadar se ciciban joče'' preverimo razumevanje besed ''meh'', ''po koteh'', ''se cmeri za dve mili jeri'').
*Interpretacijsko razumevanje (npr. ob obravnavi omenjene Župančičeve pesmi učence vprašamo ''Kdo je ciciban?'' ''Zakaj se joče?'').
*Uporabno razumevanje (npr. ob navedenem primeru učence spodbudimo naj narišejo meh za smeh).

Motnje na področju pisanja so povezane z dejavnim spominjanjem vidnih značilnosti besednih likov. Na ravni primarne interpretacije gre za sposobnost prirejanja glasovnih podob slušnih besednih dražljajev ustreznim vidnim znakom. Sposobnost vidnega predstavljanja, ki je odvisna od spomina oz. razpolaganja z vidnimi tvorbami in njihovimi povezanimi glasovnimi podobami, je tesno povezana z motoričnimi spretnostmi.&lt;ref&gt;Paleta vzrokov za motnje na področju pisanja zajema tako tudi učenčevo motorično okornost, nepraktičnost, rokopis je pri takih učencih pogosto slabše čitljiv, neurejen. Priporoča se, da v primeru, ko je učence zaradi težav pri urejanju rokopisa posebej nesamozavesten in občutljiv, svoje pisne izdelke pripravlja v elektronski obliki.&lt;/ref&gt; Pojavljata se zlasti dve vrsti pisnih napak (Budnar 1979: 144):
*Napake pomanjkljivega spomina in/ ali skromnejših besednih interpretacijskih shem: napake v strukturi pismenk, npr. zamenjevanje smeri črke j, s, š, z, ž; glasovno zapisovanje, npr. ''moš'' (''mož''), ''roš'' (''rož''), ''kran'' (''Kranj''); napačna analogija (npr. p in b, š in ž); pravopisna neustreznost.
*Napake šibkega slušnega razumevanja (npr. ''pipa – biba'', ''hospitacija – hospitalizacija'', ''Jančar – janičar'', ''pet – spet'').

==Učenci z govorno-jezikovnimi motnjami==

Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami imajo motnje pri usvajanju in razumevanju ter jezikovno-govornem izražanju, ki niso posledica izgube sluha, prav tako pa ne motenj v duševnem razvoju. Specifične motnje se kažejo tudi na področju razumevanja, strukturiranja, procesiranja in izražanja oz. v neskladju med besednimi in nebesednimi sposobnostmi, sekundarno pa na področju branja in pisanja ter splošno pri učenju. Prizadetost funkcionalnega znanja branja in pisanja se lahko kaže kot blago zaostajanje, v skrajnem primeru pa celo kot funkcionalna nepismenost. Ker gre za otroke z razvejanimi ovirami pri šolanju, jih uvrščamo v skupino zahtevnejših otrok s posebnimi potrebami.

V preteklosti so bile govorne motnje za posameznika in družbo mnogo manjši problem kot npr. senzorne motnje (Opara 2005: 50). Tako je npr. ''Pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju'' iz leta 1977 omenjal le govorne motnje, ki so jih razumeli kot motnjo, ki zahteva le korekcijo razvitega logopedskega sistema, pri čemer je bila stroka usmerjena bolj v probleme izgovarjave oz. artikulacije kot pa npr. v sposobnosti za tvorbo glasov. Stroka te motnje sedaj imenuje govorno-jezikovne: »Zajeta je bila celotna govorica oziroma govorjenje, kar pomeni sposobnost predstavitve stvari in misli z vrsto znakov, ki oblikujejo besede« (prav tam). Specifične govorno-jezikovne motnje imajo različen spekter jezikovnih težav in stopenj težavnosti (zlasti pri težavah s skladnjo) (Grobler 2006: 117). Možni vzroki za tovrstne motnje so posebnosti v kognitivnih procesih, še posebej slušnih: na ravni zaznavanja, procesiranja in pomnjenja govornih informacij, pa tudi nevroanatomske različnosti ter genetska nagnjenost. Ker se pri različnih otrocih kaže na različne načine, je težko prepoznavna. Pogosto je sočasno pojavljanje motenj jezika in jezikovno pogojenih učnih težav, saj ima po raziskavah kar »okoli 60 % otrok s specifično jezikovno motnjo / … / tudi specifične učne težave« (Grobler 2006: 118).

Sporazumevanje tvorita dva procesa, in sicer sporočanje in razumevanje. Sporočanje ima svojo nevrološko osnovo v Brockovem polju možganske skorje. Tu se tvorijo besedni zaklad in slovnična pravila ter njihova shranitev v spominu in oblikovanje stavkov. Sporočila lahko posredujemo z govorom, s pisavo ali z znamenji z rokami. Razumevanje pa ima svojo nevrološko osnovo v Wernickejevem polju možganske skorje. Tu se sporočila (slišana ali prebrana) razčlenjujejo in primerjajo z informacijami v spominu, kar omogoča izluščenje njihovega pomena. Pri otrocih lahko pride do upočasnjenega razvoja sporazumevanja oziroma govorno-jezikovnega delovanja, za kar je več vzrokov. Mednje sodijo tudi izguba sluha, pomanjkanje stimulacije ali čustvene motnje. Pri upočasnjenem razvoju sta značilni počasnost pri razumevanju govora in/ ali počasna rast besednega zaklada ter stavčne zgradbe. (Opara 2005: 51)

Težave otrok na govorno-jezikovnem področju:
*Afazija je motnja govora, ki nastane zaradi okvar možganov v času, ko sta govor in jezik že bila usvojena. Obstaja več vrst afazij: globalna (kaže se v težavah pri branju, pisanju, razumevanju, izražanju), Brockova (okvarjeno je Brockovo območje v možganih; kaže se v netekočem govoru, jecljanju, izpuščanju veznikov, razumevanje govora pa je ohranjeno) in Wernickejeva (kaže se z nerazumevanjem govora, stavki so nelogični).
*Dizartrija je paleta motenj izgovarjave, ki se pojavi pri okvari tistega dela možganov, ki nadzoruje govorno mišičje. Motnje pri tvorbi glasov, npr. hripavost, rezkost, neprimerna višina ali glasnost ter nepravilna nosna resonanca so manj zahtevne motnje. (Opara 2005: 51)

Otroci imajo na področju govorno-jezikovnih motenj lahko lažje, zmerne, težje in težke motnje (52). Tako npr. prvi od vrstnikov odstopajo bodisi v izgovoru bodisi strukturi ali semantiki, a kljub temu ob pomoči dopolnilne komunikacije lahko uspešno komunicirajo in pridobivajo ter izražajo znanje; z ustreznimi prilagoditvami so sposobni uporabiti tudi pisno komunikacijo, slednji pa za sporazumevanje uporabljajo pretežno le govorico telesa; uporaba nadomestne in dopolnilne komunikacije je omejena na ponavljajoče situacije in zadovoljevanje najbolj temeljnih potreb; za komunikacijo uporabljajo konkretne predmete.

Pri pouku književnosti posamezni fazi šolske interpretacije, zlasti interpretativnemu branju in razčlenjevanju besedila, namenimo več pozornosti in časa.&lt;ref&gt;Za priporočila v zvezi z govorjenjem in govornimi nastopi prim. poglavje o govorjenju, pogovoru in diskusiji. Didaktična priporočila za odpravljanje tovrstnih težav najdete v poglavju o govorjenju.&lt;/ref&gt; 

Ne glede na specifiko učnih težav, s katerimi se sooča posamezni učenec, je pri pouku slovenščine smiselno izhajati iz njegovih močnih (najbolj razvitih) področij, da bi dosegli optimalen celostni razvoj. Učitelj naj zastavi realna razvojno-motivacijska pričakovanja, torej upošteva stopenjskost pri usvajanju pismenosti,&lt;ref&gt;Prim. zbornik Bralnega društva Slovenije s tem naslovom (2007).&lt;/ref&gt; s tem pa pomaga premagovati učenčevo morebitno nizko samopodobo. Veliko dosežemo že, če učenec dojema učenje kot igro (kot nekaj, kar rad dela) in ne kot prisilo.

==Vir==
Žbogar, Alenka: Iz didaktike slovenščine. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2013. (pretipkano iz knjige in objavljeno v dogovoru z avtorico)

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Slovenska književnost 1965–2015]]</text>
      <sha1>7xih1qaem12d10chsl14dittk5i9krb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kosec koso brusi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3566</id>
    <revision>
      <id>12177</id>
      <parentid>12018</parentid>
      <timestamp>2013-12-18T11:41:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>2001:1470:FACB:522:F908:51E2:5686:A039</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11357" xml:space="preserve">Lado Kralj: '''''Kosec koso brusi'''''. Ljubljana: Študentska založba, 2001. 153 str. 500 izv. {{COBISS|ID=250246400}}.

==O avtorju==

Glej članek o [[:w:sl:Lado Kralj|Ladu Kralju]].

==O zbirki==

Knjiga Kosec koso brusi je zbirka petih zgodb avtorja Lada Kralja, ki obsegajo 5616 – 8323 besed. Zbirka je izšla leta 2010 pri Študentski založbi. 

&quot;Kosec koso brusi je knjiga petih daljših pripovedi, ki se dogajajo vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa do našega časa. Časi se sicer menjujejo, a kot da so vedno enako dušeči za nemirne in neprilagojene individualiste.&quot; (Beseda na ovitku, 2010)

Naslov zbirke je vzet iz revolucionarne partizanske pesmi, ki se pojavi tudi v zadnji zgodbi. 

Zgodbe je žanrsko težko opredeliti, razen zgodbe Kosec koso brusi, ki je predelava slavne srednjeveške moralitete Slehernik. Štiri zgodbe ( Država in revolucija, Rien ne va plus, Pojedina pri Druškoviču ter Kosec koso brusi) so pred izdajo knjige že izšle v revijah, zgodba Stolp norcev pa je bila prvič objavljena v tej zbirki. Večinoma se zgodbe dogajajo v Ljubljani, le zgodba Stolp norcev se v celoti odvija izven slovenskega ozemlja, na Dunaju. Drugi kraji dogajanja so še Mirna Peč, Unterjeserz in Notranjska. 

Zgodbe se med seboj zelo razlikujejo, vendar je med njimi tudi nekaj povezav. Zgodbe si kronološko sledijo. Ko prebiramo zgodbe po vrsti, potujemo skozi čas. Prva zgodba, Država in revolucija, se odvija v sedemdesetih letih, druga zgodba, Rien ne va plus, najverjetneje v osemdesetih letih, tretja, Pojedina pri Druškoviču, v devetdesetih letih, zadnji dve zgodbi, Stolp norcev in Kosec koso brusi pa lahko uvrstimo v sodobnost. Zgodbam je skupno tudi pomanjkanje nedoločnikov ter nekatere nerazvozlane skrivnosti, ki bralca še dodatno pritegnejo.

===Motivno-tematska analiza===

Zgodbe opisujejo družbene okoliščine v zadnjih štiridesetih letih. Njegovi junaki so tipični nosilci družbenih vlog. Nekateri motivi, ki se pojavljajo v zgodbah, so vzeti iz resničnega življenja. Takšni sta zgodbi Pojedina pri Druškoviču ter Kosec koso brusi. Prevara upokojencev iz zgodbe Kosec koso brusi se je zgodila njegovi mami, o moškem, ki je umrl v izredno slabih socialnih razmerah, pa so mu pripovedovali prijatelji. 

Tematsko so si zgodbe različne. Govorijo o gledališču v času socializma, zasvojenosti z igrami na srečo, človeku, ki je živel in umrl v zelo slabih socialnih razmerah, mlademu paru, ki si je želel uspeti na Dunaju s svojim igralskim talentom in o plačilu za storjene napake pred najvišjim sodnikom. 

Motivi, ki se pojavljajo v zgodbah so: motiv zasvojenosti z igrami na srečo, nasilja nad ženskami, negotovosti, smrti, osamljenosti, prevare. 

Kot je Lado Kralj povedal v intervju za časopis Delo, se v njegovih zgodbah mešajo realistične prvine z elementi fantastike. Pisanja zgodb se je lotil skoraj na enak način kot Zola. Raziskal je objektivne okoliščine in stvari realistično opisal, kar se kaže predvsem v zgodbi Rien ne va plus.

===Jezikovno-slogovna analiza===

Za Kraljev slog je značilno izpuščanje nedoločnikov (npr. ničesar ni videt, namesto ničesar ni videti). V besedilih se pojavlja tudi veliko pogovornih besed (npr. pod mus, filing, šibaj, šansa, komplicirano …). V nekaterih zgodbah se pojavijo pesmi (npr. v zgodbi Kosec koso brusi se pojavi partizanska pesem) ali pa misli v tujih jezikih (angleščini, hrvaščini …). Kralj je uporabil v zgodbi Rien ne va plus  nekaj žargonskih besed (npr. sistem adoptivnega fotra, La boule passe, deranžirat žeton …). V zbirki so prisotne tudi prvine nižjega pogovornega jezika (vulgarizmi in kletvice). 

===Pripovedovalec===

V dveh zgodbah (Država in revolucija in Stolp norcev) je pripovedovalec tretjeosebni. Prvoosebni pripovedovalec pa je v preostalih dveh zgodbah ter v dnevniškem delu zgodbe Pojedina pri Druškoviču.

===Novela===

Zgodbe so po obliki novele, čeprav avtor zanje uporablja izraz kratka proza. V intervjuju, ki ga je avtor imel za revijo Delo, je povedal, da tega izraza ne uporablja, ker se mu zdi, da je ta izraz nekaj historičnega, da ni več v uporabi. Ob izdaji zbirke mu je Tomo Virk čestital in pri tem za njegove zgodbe uporabil izraz novele. Da gre za novelo, potrjujejo tudi nekatere značilnosti novele: obseg (srednje dolga pripoved), v ospredju je en dogodek (dramska igra, igranje iger na srečo, pojedina pri Druškoviču, neuspeh z gledališko predstavo, potovanje k večnemu sodniku), pripovedovanje je dramatično in napeto, skrčen dogajalni prostor. 

===Obnove===

*'''Država in revolucija''' (približno 8323 besed)

Zgodba govori o gledališki igralki Luciji in partijskem funkcionarju Vinku. Lucija in Vinko se večkrat sestajata. Poleg privlačnosti, ki jo je čutiti med njima, je razlog njunega sestajanja tudi ta, da si vsak želi uresničiti svoj cilj. Lucija si zelo želi igrati vlogo Aleksandre Kolontaj v igri Država in revolucija, za katero se še ne ve ali bo lahko uprizorjena ali ne, Vinko pa želi Lucijo pridobiti v partijo. Jezik partije ji je tuj, tudi njene zgradbe in načel ne razume najbolje, zato je tudi šepetalki Kristini, s katero je imela Lucija razmerje, preden je v njeno življenje stopil Vinko, ni uspelo zvabiti med komuniste. Edina stvar, za katero se ji zdi vredno včlaniti v partijo, je vloga Aleksandre v igri. Vinko se je odločil, da ji bo pomagal pridobiti to vlogo. Obiskal je Ceneta na Notranjskem ter se udeležil sestanka programskega sveta, na katerem je namesto, da bi se boril za igro, le nemo obsedel in poslušal argumente drugih, ki so bili proti uprizoritvi te igre. Ob večerji se mu je igralka zahvalila za trud, ki ga v resnici sploh ni izkazal. 

*'''Rien ne va plus''' (približno 6671 besed)

Zgodba govori o Kontlerju, ki je velik del svojega življenja in dobička posvetil uresničevanju svojih sanj, na koncu pa pristal na trdih tleh realnosti. Njegove sanje so bile priigrati najvišji možni dobitek v igralnici v Unterjeserzu, kamor je pogosto zahajal. Ni imel službe, zato je denar, ki ga je nosil v igralnico, izprosil od svoje žene Nataše, ki je komaj zaslužila dovolj za preživetje obeh, ali mame. Svojo ženo je pogosto pretepal. Ko je imel Kontler Natašinega nerganja dovolj, je odšel za nekaj časa iz Ljubljane k mami v Mirno Peč, nato pa se je zopet vrnil. To je storil večkrat. Ko je tudi ona ostala brez vsega denarja, sta skupaj odšla v igralnico. Sprva je šlo Kontlerju dobro in je dobival, nato pa je ostal brez vsega. Z Natašo sta obubožana sedela v naslonjaču, ko je prišel krupje, ki je Kontlerju razkril žalostno novico. Igralnica je namenjena ljudem, ki se pridejo tja zabavat, ne pa ljudem, ki imajo takšne namene, kot jih ima on. Takšni v igralnici nikoli ne bodo dosegli uspeha.
 
*'''Pojedina pri Druškoviču''' (približno 6466 besed)

Pjer razkazuje svoje nove poslovne prostore Avgustu. Med ogledom se spominjata človeka, ki je umrl v tem prostoru. Ta človek je zapustil edino dnevnik, iz katerega izvemo marsikaj o njegovem življenju in smrti. Andrejko je moški srednjih let. Še vedno je študent, čeprav na predavanja že dolga leta ne hodi. Doma ga ne marajo. Veliko časa je preživel v knjižnici ter večkrat delal v Druškovičevi tiskarni, kjer je spoznal Maričko, s katero sta se nekajkrat tudi sestala. 1. julija je tako kot vsak dan hotel v knjižnico, a je našel le napis, da so jo preselili. Poiskal je prenovljeno knjižnico, vendar se tam ni počutil več domače. Za tem je odšel v Druškovičevo tiskarno, kjer so imeli pripravljeno pojedino. Tam je bila tudi Marička, ki se je preimenovala v Mariso ter postala uspešna in izobražena ženska. Veliko časa je namenila Andrejku, na koncu večera pa sta odšla k njej v stanovanje, kjer je Andrejko ostal do jutra. Domov ga je odpeljal šofer. Utrujen se je ulegel in zaspal za vedno.

*'''Stolp norcev''' (približno 5616 besed)

Marjan in Uršula sta odšla na Dunaj, kjer sta živela v stanovanju gospe Ferjan. Želela sta zmagati v gledališki avdiciji in si tako pridobiti stanovanje ter štipendijo do javne uprizoritve te igre. Njun načrt se ni uresničil. Igra ,v kateri je Uršula igrala žensko, ki je pretirano jedla in nato bruhala, ni navdušila žirije. Navdušila pa je Hannelore, s katero so se zelo ujeli in na koncu živeli skupaj. Ta jima je predlagala naj poskusita še na Inštitutu za slavistiko, toda tudi ta poskus jima je spodletel. Hannelore jima je pokazala Stolp norcev in jima povedla, kaj se je dogajalo v njem. V Stolpu norcev so proizvajali bolečino. Ko sta se nekega mrzlega meglenega večera vračala domov, sta videla na mostu, o katerem jima je Hannelore pripovedovala, da privlači samomorilce, podobo človeka, ki je skočil v Donavo. Menila sta, da je bila to ona. Vrnila sta se v stanovanje in zaman čakala pozno v noč, da bi se vrnila. Naslednji dan sta se morala izseliti iz stanovanja.

*'''Kosec koso brusi''' (približno 8197 besed)

Janko Slehernik je bil referent na upravni enoti. V svoji preteklosti je preslepil veliko ljudi, med njimi tudi gospo Perlovič. Na enoto, kjer je bil Slehernik zaposlen, je prišla doktorica Zeiss, ki je pod drobnogled vzela njihovo delo. Prišla je tudi k Sleherniku in pri njegovem delu ugotovila veliko prevar. Pogovarjala sta se o njegovih grehih, nato pa ga je poslala na potovanje k večnemu sodniku. Na voljo mu je dala 16 ur, da poišče dva sopotnika. Odpravil se je k bratrancema Frenku in Štefu, toda nihče izmed njiju ni hotel na to pot. Nato se je odpravil v banko in tam dvignil zelo veliko vsoto denarja, ki se je kmalu zatem spremenila v bel papir. Po pomoč je odšel še k prijatelju Tomažu, ki mu je svetoval, naj poišče Marijo Doberdev. Živela je v Cukrarni. Povedala mu je, da ga lahko pred najvišjim sodnikom rešijo le dobra dela. Bila je njegova edina spremljevalka. Potovanje se je začelo iz Slehernikove domače hiše. Ponj so prišli s helikopterjem, na katerem je bila Matilda s koso ter njeni varnostniki. Tam so bili tudi vsi njegovi znanci.

==Odmev v javnosti==

===Kritika dela===

Bernard Nežmah pravi, da pri Kralju prevladuje lahkotnost pripovedovanja, ki jo ustvarja idealna mera med naracijo in fabulo. To delo, po njegovem mnenju, ni lahko branje za množice. Vsaka zgodba preseneti tako s tipom protagonista, kot z zapletom in nepredvidljivim razpletom. Uspeva mu literarizirati duh časa od sedemdesetih let naprej. Z vzporednimi svetovi se izmakne okvirom realizma. Poleg estetske vrednosti pa odpira tudi vprašanje, od kod izvira njegov literarni navdih. Najbolj ga pripisujejo osebnim doživljajem in domišljiji, skoraj nikoli pa ga ne pripisujejo pol stoletnemu študiju in preučevanju književnosti.

===Natečaji in nagrade===

Leta 2010 je prejel nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec ter leta 2011 nagrado fabula, ki jo podeljuje časopisna hiša Dnevnik.

===Prevajanost===

==Viri in literatura==

===Viri===

* Lado Kralj: '''''Kosec koso brusi'''''. Ljubljana: Študentska založba, 2001.

===Literatura===

* Peter Kolšek.''' Na začetku je bilo socialno ogorčenje: Lado Kralj, dobitnik letošnje nagrade fabula'''. Delo 53/92 (2011). 15. {{COBISS|ID= 1097784414}}

* Bernard Nežmah. '''Lado Kralj: Kosec koso brusi'''. [http://www.mladina.si/50995/]. 11.12.2013</text>
      <sha1>ktctrivv9q0bw2rpa06t74rtc1pwpzm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Skodelica kave</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3568</id>
    <revision>
      <id>12254</id>
      <parentid>12197</parentid>
      <timestamp>2013-12-24T09:14:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>NastasjaSchweiger7</username>
        <id>1750</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12883" xml:space="preserve">

'''''Skodelica kave''''' {{COBISS|ID=230090240}} je zbirka kratke proze pisatelja [[:w:sl:Bojan Martinec|Bojana Martinca]], izšla je leta 2006 v [[:w:sl:Ljubljana|Ljubljani]] pri založbi VED. Spremno besedo je napisal [[:w:sl:Matej Krajnc|Matej Krajnc]].


== O zbirki ==

Zbirko s podnaslovom ''Črtice in zgodbe … iz spomina, praspomina, sanj in domišljije'' sestavlja 17 kratkih proznih besedil.
Zgodbe in črtice ubesedujejo vsakdanje stvari, ki se marsikomu ne bi zdele vredne omembe. Pisatelj se ponekod ukvarja z zamolčanimi ali drugače predstavljenimi poglavji slovenske zgodovine. Z vračanjem v preteklost, sanje in spomin – na to nas opozarja že sam podnaslov – pa opisuje bežne trenutke, ki so tako ali drugače zaznamovali glavnega protagonista, hkrati pa se vsakdanji in navadni dogodki spremenijo v bizarne situacije, ki so polne fantazijskih, tragičnih, optimističnih in nenavadnih dejanj. 

V vlogi prvoosebnega pripovedovalca vedno nastopa moški, velikokrat pa je prisoten tudi tretjeosebni pripovedovalec.
Motivi in teme so prežeti z erotiko, fantazijo, ironijo, humorjem, bizarnostjo in nenavadnostjo, pogosto pa se dotikajo sanj, vračanja v preteklost, bolezni, smrti, ljubezni, kesanja in spominjanja. 
 
V zbirki nastopajo karakterno zelo različne osebe, vendar  so vsaka po svoje posebne, na prvi pogled bi lahko rekli, da celo malce čudne. Avtorjeva racionalnost in flegmatičnost jih dela drugačne, njihova ujetost v trenutku, ki je lahko čisto splošna ali pa na drugi strani zelo nenavadna, pa jim ustvarja probleme, ki so velikokrat rešeni na komičen način, vendar tragičnega konca ne moremo izključiti, saj se lahko nek dogodek hitro prelevi v nepričakovan in žalosten zaključek.

==Obnove zgodb==


'''Direktor'''
(približno 2200 besed)

Direktor majhnega tekstilnega obrata, v katerem so izdelovali moško in žensko spodnje perilo, je na oddelku za izdelovanje kombinež sklical sestanek zaradi kritičnega stanja in upada prodaje. Delavke so mu očitale nižanje plač in razsipnost v upravi, on pa je medtem sanjaril o polnih telesih svoje matere, žene in številnih ljubic iz tovarne, oblečenih le v oprijete kombineže. Zaposlene je nagovarjal v nošenje njihovih izdelkov; na oddelku naj bi jih dobile celo zastonj – le da bi jih nosile in tako delale reklamo. S tem naj bi rešile obrat in nadaljevale njegove fantazije.  


'''Ibn Ali Ab Sarim Ad Abrami''' 
(približno 1300 besed)

K nevropsihiatru Zgagi je prišel nek gospod Plahuta z nenavadnim problemom – vsak njegov otrok, ki sta ga dobila z ženo, je bil drugačen – tako fizično kot tudi psihično; eden je bil celo zelen in oranžnih oči, druga rdečelasa in sivooka, sedmi otrok po vrsti je bil črnec, zadnja izrazita indijanka, še nerojen sin pa naj bi bil sodeč po ultrazvoku Kitajec. Zdravnik je nato opravil regresijo in ugotovil, da je bil v prejšnjem življenju Ibn Ali Ab Sarim Ad Abrami, šejk na severu Afrike, kjer je imel 228 različnih žena druge polti in rase. 


'''Počitnice''' 
(približno 1800 besed)

Silvove sanje so se prelevile v nočno moro. Znašel se je v 'oštariji', kjer je vedno pil teran in se opit naslajal nad natakarico Valerijo, ki se mu je z vsakim kozarcem zdela bolj privlačna. Žena Olivera in njena mati sta ga nato poskušali ozdraviti alkoholizma s knjigo patra Simona Ašiča in medom. Ko je stopil trezen in ozdravljen v gostilno, se mu je Valerija gabila. Po nekaj kozarčkih terana pa je v njej spet videl boginjo lepote in privlačnosti. Kar naenkrat se je zbudil na plaži, kjer je zavrnil čaj z medom, kavo in teran. Poželel si je pivo. Prinesla mu jo je tašča.  


'''Noč''' 
(približno 1100 besed)

Zgodba opisuje misli subjekta med nočnim ležanjem. Razmišljal je o vrstah čevljev in zajadral globoko nazaj do dogodka v otroštvu, ko sta z bratom dobila čisto novo obutev. Spominjal se je še drugih dogodkov – vse od prvega kolesa in ure, šole, mame do Dedka Mraza, mrzlih nog po sankanju in bolečine v kazalcu leve roke. Spraševal se je, kakšne spomine bodo imeli njegovi otroci na otroštvo, in ali se ga bodo sploh spominjali, saj se je z njimi v glavnem ukvarjala njihova mati. Po nočnem sprehodu se je usedel za prazno delovno mizo in se pogreznil v spanec. 


'''Kolesar''' 
(približno 1000 besed)

Nek moški se je na zelo vroč dan usedel na kolo in se začel peljati po ljubljanskih cestah. Spomnil se je, da si ni nadel čelade oziroma si je sploh ni hotel nadeti. Med vožnjo je razmišljal o sedemčlanski družini, ki je ne more preživljati. Kar naenkrat so mu ptice, ki so letele poleg, začele govoriti, da naj potrpi in še bolj pritiska na pedala ter odide z njimi. Takrat je spustil kolo, se s pticami dvignil nad naselje, še enkrat preletel svoj dom in zakrakal: »Adijo, moji dragi.« Izginil je v nebo. 


'''Meteoropat'''
(približno 1000 besed)

Ker so prejšnji dan napovedali sončno vreme, je pripovedovalec zgodbe preventivno spil napitke in vzel zdravila, da ga ne bi mučila migrena. Ko je odšel ven po časopis, se je zunaj pripravljalo na padavine. Ob deževnih dneh naj bi dobil čir na želodcu, zato se je pripravil na bolečine in vzel še druga zdravila ter izvedel številne zdravilne postopke. Ker je močno deževalo, je za vsak slučaj preselil pohištvo iz spodnjega nadstropja v zgornje. Zdelo se mu je, da ga bo zadel srčni infarkt, zato je že skoraj začel pisati oporoko. Pred spanjem si je v primeru plaza žepe napolnil z zdravili.


'''Ležal je pod staro in mogočno jablano''' 
(približno 3600 besed)

Protagonist je ležal pod staro jablano in razmišljal o dogodkih iz otroštva, predvsem zmerjanju pijanega očeta in jezne matere. Misel se mu je ustavila tudi na sosedi Tatjani, ki mu je na starem tramvaju ukradla prvi poljub. Spominjal se je obiska pri zdravniku, ko je izvedel, da ima raka na pljučih. Ker ni hotel iti pod nož, se je odločil, da se bo pozdravil z domačo medicino in zelišči. Hrepenel je po kolesarjenju, zato se je nekega dne usedel na kolo in se odpeljal. Še zadnjič se je spomnil na najlepše novo leto z materjo, nato pa je njegovo telo ogrnil mrtvaški hlad.   


'''Jutro''' 
(približno 300 besed)

Zgodba opisuje prehajanje iz ene resničnosti v drugo, iz teme v svetlobo, iz noči v dan. Glavna oseba se je prebudila in poslušala ptičje petje ter opazovala nebo, ki se je izrisalo v svetlobi. Zaslišala je pasji lajež, glas mopeda raznašalca časopisov in prižig starega sosedovega avtomobila. Iz kuhinje je zadišalo po kavi in spet so se začele obveznosti prihajajočega dneva ter vsakodnevne skrbi. Začelo se je jutro.  


'''Peron''' 
(približno 1000 besed)

Pripovedovalec je na peronu čakal svojo ljubico, ki jo je srečal v restavraciji blizu term, kjer je delala kot natakarica. Tam je bil na oddihu brez žene in otrok. Izžarevala je kombinacijo idealne ljubice, matere in prijateljice. Takoj, ko jo je spoznal, je vedel, da brez nje ne more živeti. Ko se je odzvala na povabilo in prišla v Ljubljano, sta se poljubila kot mladoporočenca in odšla v hotelsko sobico, kjer sta se predajala strastem ter si izpovedala ljubezen. Ko je prišel čas odhoda, ga je povabila k sebi in mu obljubila, da bo na naslednjem srečanju izvedel njeno ime. 


'''Pred volitvami''' 
(približno 800 besed)

Franc Podbregar, nekdanji direktor, predsednik in sekretar, je bil že nekaj let upokojen. Nekega dne mu je med jedjo večkrat zazvonil telefon. Klicali so ga: nekdanja snažilka Marička, traktorist Pišta, hišnik Ludvig in nekdanji predsednik mladinske organizacije Iztok. Vsi so hoteli isto – da bi na volitvah volil za njihovo stranko. Franc je bil jezen, ker mu zaradi njih ni uspelo popiti bele kave in pojesti kruha, masla ter salame. Odločil se je, da bo naslednje leto kandidiral s stranko BKMS – Bela kava z maslom in salamo, saj bo mogoče le tako uspel dokončati svoj obrok.  


'''Jožek''' 
(približno 4700 besed)

Jožek in Marija, županova hčer, sta bila primorana skrivati svojo nedolžno ljubezen, saj sta bila njuna očeta drugačnih prepričanj - Jožek je bil sin partizana. Očetu je večkrat odnesel skrivno pošto do njihove postojanke, nekoč pa so ga pri dejanju prijeli ministranti iz cerkve. Mučili so ga, da bi jim izdal lokacijo partizanov. Ko je bil zaprt v župnijski cerkvi, je ves čas mislil na domače in Marijo. Ker ni hotel izdati skrivnosti, so ga fantje po dolgem mučenju ubili. 


'''Ženitni oglas''' 
(približno 900 besed)

Samski Štefan je v dogovorjeni gostilni čakal neko žensko, ki jo je spoznal preko malih oglasov. Podrobneje si jo je ogledal in se odločil, da se bo potrudil zanjo. Naročil je več brezkofeinskih kav s konjakom, ona pa je pila dvojni konjak. Ko sta bila že oba opita, ga je povabila k sebi na večerjo. Ko sta prišla domov, si je ogledal stanovanje in se takoj vrgel nanjo. V pričakujoči nasladi ji je zategnil kravato okoli vratu in stiskal, da so mu skoraj odreveneli prsti. Prebral je časopis z novimi ženitnimi ponudbami, popil dvojni konjak in odšel. 


'''Tujec'''
(približno 1100 besed)

Francisco Jose Jereira je v gostilni nekoč začel vsem zbranim govoriti svojo zgodbo. Rodil naj bi se v letu 1754 v Španiji. Odločil se je, da bo postal mornar na neki ladji. Nekega dne se je začel strašen vihar, ki je razbil njihovo 'štirijambornico'. Naslednje, česar se je spominjal, je bilo to, da se je zbudil v hiši na koncu njihove vasi. Prisotni mu seveda niso verjeli. Tega večera je v vasi nastopilo strašno neurje, ki je poškodovalo vse, le Špančeve koče ne. Vaščani so tam našli pismo, v katerem se je Francisco poslovil, saj je z ladjo odšel v novi svet, v drug kraj in čas. 


'''Prehitevanje''' 
(približno 1000 besed)

Zgodba opisuje moškega, ki se je peljal v Postojno, da bi se srečal z nekdanjo ženo. Peljal je zelo hitro, saj je na sestanek že zamujal. Med potjo se je spominjal njunega zakona in napak, ki jih je delala žena. Razmišljal je tudi o prostitutki, v katero se je zaljubil in s katero se je želel poročiti. Kar naenkrat ga je vlačilec potisnil od zid. Pred smrtjo se je pokesal svojih napak v zakonu in mislil na ženo, ki pa ga je čakala s predlogom, da bi ponovno zaživela skupaj in naredila še enega otroka.
 

'''Skodelica kave''' 
(približno 800 besed)

V nekem podjetju so zaposlili delovno in sposobno dekle Adrijano, ki pa je bila do sodelavcev in direktorja zelo vzvišena in hladna. Direktor je z njo opravil vrsto pogovorov, grozil ji je celo z  odpovedjo, vendar ni nič pomagalo. Veliko ji je pomenila le kava, ki je spadala v njen jutranji ritual. Vsak jutro ji jo je doma skuhal soprog Lojze, v službi pa jo je kuhala le sebi. Nekoč je zaradi sestanka pri direktorju zažgala lonček, zato ji je ta naročil, da mora doma vsak dan skuhati kavo za zaposlene. Lojze je tako moral kuhati kavo za dvajset ljudi. 


'''Neodposlana pisma''' 
(približno 4700 besed)

V zgodbi so predstavljena pisma, ki jih je pisal Štefan oziroma Pišta, vojak, ki se je boril v prvi svetovni vojni blizu Soče. Pisem, ki jih je pisal ženi in otrokom, ni nikoli poslal zaradi nevarnosti vojne. Pisal jim je o dogodkih na bojišču, o samem boju in drugih vojakih, v vsakem pismu je ženi izpovedoval ljubezen, izražal svoje ljubosumje in spraševal po otrocih. Izvemo tudi, da je bil ranjen in je ostal brez obeh nog. Zaključek prinaša srečen konec, saj se je Pišta živ in zdrav, sicer z nožnima protezama, vrnil k družini.


'''Črna panorama''' 
(približno 700 besed)

Sin opisuje očetov odhod v bolnišnico. Imel je hudo sladkorno bolezen, odpovedovalo mu je  srce, zaradi bolezni pa je tudi oslepel. Potem, ko so ga preselili v bolnišnico v Trnovo, ga je sin obiskoval vsak dan. Vedno je bil zelo žejen, skoraj vsakič pa mu je naročil, naj mu prinese črno panoramo. Ta ni vedel kaj hoče, zato je njegovo prošnjo hitro pozabil. Po smrti je sin materi omenil, da mu je oče vedno omenjal neko črno panoramo. Mati mu je povedala, da je bila to očetova najljubša skodelica kave, sina pa je to zelo prizadelo.

==Odzivi v javnosti==
'''Natečaji, nagrade in predvajanja'''

• nagrada na natečaju revije Sodobnost in Društva slovenskih pisateljev za kratko zgodbo »Jožek« (2006) 

• nagrada na natečaju Mediteran za zgodbo »Počitnice«, predvajanje na Literarnem nokturnu Radia Slovenija (2009) 

• nagrada na spletnem natečaju Spletno pero z zgodbo »Ženitni oglas« 

• nagrajena zgodba »Prehitevanje« in predvajanje na Literarnem nokturnu na natečaju Radia Slovenija  (2006) 

• predvajanje zgodbe »Tujec« na Literarnem nokturnu Radia Slovenija (2007)

==Viri in literatura==
'''Viri'''

Bojan Martinec: Skodelica kave. Ljubljana: Založba VED, 2006.  {{COBISS|ID=230090240}}

'''Literatura'''

Življenjepis posredovan s strani Bojana Martinca, 25. 11. 2013</text>
      <sha1>sbgs77k41te3gdy6meqxc5avn3mu5f7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Berlin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3570</id>
    <revision>
      <id>12406</id>
      <parentid>12241</parentid>
      <timestamp>2014-01-03T16:44:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kos~slwikibooks</username>
        <id>1753</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18139" xml:space="preserve">[[:w:sl:Aleš Šteger|Aleš ŠTEGER]]: '''''Berlin'''''. [[w:sl:Ljubljana|Ljubljana]]: [[Študentska založba]], 2007 ([[:w:sl:Knjižna zbirka Beletrina|Knjižna zbirka Beletrina]]). 149 str.  {{COBISS|ID=231964672}}


==O avtorju==
[[:w:sl:Aleš Šteger|Aleš Šteger]] se je rodil 31. maja 1973 na Ptuju. 

Svoj knjižni prvenec Šahovnice ur je objavil leta 1995. 

Ob pisateljevanju je Šteger pogosto nastopal v vlogi generatorja številnih slovenskih in mednarodnih projektov in iniciativ. Med leti 1995 in 1997 je bil urednik za kulturo študentskega časopisa Tribuna. Bil je sopobudnik in soustanovitelj knjižne zbirke Beletrina in soustanovitelj Študentske založbe. Med leti 1995-2004 je programsko vodil mednarodni pesniški festival Dnevi poezije in vina v Medani. 

V zadnjih 20 letih se je udeležil preko 300 branj, festivalov in simpozijev v preko štiridesetih državah. 

Je dejaven kot prevajalec iz nemškega in španskega jezika.

Ustvarja poezijo, potopisne romane, kratkoprozne zbirke in knjige esejev.

== Izdana dela ==
=== Proza ===

* ''Včasih je januar sredi poletja]]'',  Študentska založba, ([[1999]])
* ''[[Berlin]]'', Študentska založba, ([[2007]])
* ''[[S prsti in peto]]'', Mladinska knjiga, ([[2009]]), eseji

=== Poezija ===

* ''[[Šahovnice ur]]'', Mladinska knjiga, ([[1995]])
* ''[[Kašmir]]'', Nova revija, ([[1997]])
* ''[[Protuberance]]'', Študentska založba ([[2002]])
* ''[[Kamen]]'', Študentska založba, ([[2005]]), zgoščenka z izborom pesmi
* ''[[Knjiga reči]]'', Študentska založba ([[2005]])
* ''[[Knjiga teles]]'', Študentska založba ([[2010]])
* ''[[Arhiv]]'', Itadakimasu ([[2013]]), izbor pesmi


==O zbirki==
Zbirka Berlin je izšla leta 2007 pri [[:w:sl:Študentska založba|Študentski založbi]] v Knjižni zbirki Beletrina. 
V zbirki je zbranih 31 kratkih zgodb.

Nastala je po tem, ko je avtor kot štipendist DAAD Künstlerprogramma v letih 2005 in 2006 bival v Berlinu.

Motivi zgodb so najrazličnejši, vzeti iz bivalnega okolja in berlinskega vsakdana, s katerim se je avtor srečeval. Zgodbe se dogajajo na različnih lokacijah Berlina. V besedilih se po mnenju Primoža Karnarja prepletajo tri glavne teme: zgodovina, pesniško ustvarjanje in samorefleksija. 

Besedilo je hermetično, namenjeno ožjemu krogu bralcev, saj je v njegovem središču estetska komponenta, ki je čezmerno poudarjena. Besedilo zato zahteva popolno in aktivno prisotnost bralca. 

Vsaka zgodba je začinjena z izvirnimi besednimi povezavami, ki imajo mnogokrat tudi širši metaforični pomen. 
(&quot;Aleš Šteger ne servisira bralca, temveč ga povabi na intelektualno enigmatično igro ugotavljanja, prepoznavanja namigov, kjer vsakdo razbere pač tisto, kar je zmožen prepoznati, pa naj gre za Borgesove poti, ki se cepijo, diskreten namig na film Nebo nad Berlinom ali za protiutež Heraklitovi misli o toku časa kot toku reke, ko  avtor zapiše: »V njeni polzeči gladini sem lahko zagledal odsev turistične barke, na katero sem bil sedel par milj više proti smeri toka pred skoraj letom dni«.&quot; (Maček, 2007, str. 1)).

Zbirko tematizira mesto Berlin.
Pripovedovalec je prvoosebni, saj v delu avtor opisuje svoje doživljanje in občutenje Berlina, v katerem je bival. Nekateri literarni kritiki so zato delo označili za potopis.


==='''Obnove zgodb'''===


*'''Pekarne in lekarne '''
(približno 896 besed)

Pripovedovalec nas preko prve zgodbe popelje na berlinske ulice, preobložene s pekarnami in lekarnami, ki jih najdemo na malodane vsaki ulici. 
Prvič se srečamo z utripom tega mesta.


*''' Tacit na postaji podzemne'''
(približno 951 besed)

Opisano je srečanje s potomci odpadnikov germanskih plemen, oblečenih v črni džins in usnje. Vzpostavljene so povezave njihovega videza s Tacitovimi opisi. 


*''' O templjih'''
(približno 660 besed)

Pripovedovalec popisuje obisk templja - knjigarne. Ta kraj je svetišče, že sama izložba te uroči. V njem te svečenica opominja, da se nahajaš v čisti nevednosti. Pripovedovalec v tem svetišču pogosto prisluhne utripu pisateljskih src. 


*''' Naslednji, prosim '''
(približno 491 besed)

Pripovedovalec opiše svoje srečanje med vzhodom in zahodom Berlina. Kot je nekoč preskakoval gumitvist, tako sedaj preskoči zid. Čeprav tega zidu že dolgo ni več. Zid vendar ločuje tisto, kar hočemo videti in česar ne, mnogo bolj kot tisto, kar v resnici lahko vidimo in česar ne, so besede njegove pisateljske kolegice.


*''' Ka da we '''
(približno 538 besed)

Pripovedovalec bralcu predstavi sožitje največje nakupovalne ulice in največje nakupovalne hiše. Tam si nekega jutra dokončno prisvoji svojo izvoljenko (torbo), ki bi skorajda klavrno končala na ramenih nekoga drugega. Opiše tudi podobo gejevskega para, ki mu prekriža pot.


*''' Pikapolonice '''
(približno 538 besed)

V stanovanju so se skozi propadla okna naselile pikapolonice. Prinašalke sreče so bile kmalu deležne krvavega pomora, saj so se pred tem znašle v juhi, srajci, na zobni ščetki, vsepovsod. Končna postaja zanje je bil sesalec. V Berlinu se menda, po pripovedovalčevih besedah, slej ko prej vsakdo sprevrne v morilca lastne sreče.


*''' Berlin - Ljubljana - Tokio'''
(približno 1038 besed)

Berlinčani živijo v nenehni prihodnosti, načrtovani in predvidljivi. Njihova stanovanja so prostorna in prazna. Pred pripovedovalčevim bivanjem je v (sedaj) njegovem stanovanju živel Tokijec Shimabuku. Tokijec, ki je prepoznaval povsem druge podobe rumenega madeža nad posteljo tega stanovanja. Tokijec, ki je pisal zgodbo svojega druženja s hobotnico, ki ni (kot mnoge druge) končala na tokijskem krožniku.


*''' Bolšjaki '''
(približno 606 besed)

Pripovedovalec je navdušen nad bolšjimi sejmi, ki preplavljajo Berlin. Tamkajšnji ljudje se težko ločijo od svojih zgodb. Zato jih vneto pripovedujejo, da bi se tako še globlje usidrale vanje. Na sejmu si je pripovedovalec kupil stol, namenjen dvema vrstama oddiha (straniščna in prvotna uporaba). Tako je bil eden redkih, ki je na vlaku lahko sedel.


*''' Rdeča kapica '''
(približno 634 besed)

Pripovedovalec prikaže podobe novoletnega vzdušja in praznovanje s šampanjcem Rdeča kapica. Ta je v Berlin prišel z vzhoda, prav tako kot novoletno pokanje.


*''' Brot und Rosen '''
(približno 663 besed)

V restavraciji se pripovedovalec sreča s Tritonom. Razglabljata o ruskih enotah in pesmih. Proti domu se nato vrača v zasneženo pokrajino.


*''' B kot Bruno '''
(približno 641 besed)

Pripovedovalec izrazi svoje mnenje glede nekaterih živali. Medved Bruno je bil prvi medved, ki se je po 170 letih vrnil na nemška tla, slovenskega porekla, in je bil ustreljen. 


*''' Keno(zoik) '''
(približno 658 besed)

Pripovedovalec se po dolgem času zavračanja odloči obiskati restavracijo in bar Keno, ki se nahaja pod njegovim stanovanjem.


*''' Kjer je doma denar '''
(približno 512 besed)

Na Olivaer Platz domujejo štiri nemške banke. Tu je središče denarja. A hkrati se na ulicah zrcali druga plat te zgodbe; ljudje, ki se preživljajo z vračanjem prazne embalaže in iščejo priboljške v smetnjakih.


*'''Krivda na Lindenstrasse 9 '''
(približno 524 besed)

Zgodba govori o krivdi, ki jo pripovedovalec začuti pred muzejem. V njem so namreč shranjeni razni predmeti umorjenih Judov.


*''' Kudamm '''
(približno 608 besed)

Kudamm je trgovsko središče, na ulicah, ki ga obkrožajo, pa živijo berači. V decembru se te ulice ovijejo v blišč in vneto nakupovanje. 


*''' Naslednja postaja selftest '''
(približno 605 besed)

Na berlinskih ulicah ne moreš sanjariti, saj v tem primeru hitro padeš. Mesto samo namreč spodmika tla pod nogami.


*''' Mustaši '''
(približno 528 besed)

Pripovedovalec se je med vmesnim povratkom v domovino vrnil z brki. Opisuje, kako ga je sprejela domača družba in katere oznake so mu pripisovali.


*''' Muzej paznikov muzejev '''
(približno 636 besed)

Pripovedovalec v tej zgodbi opisuje muzej paznikov muzeja, ki ga je obiskal. 


*''' Šmugel in ilegala '''
(približno 723 besed)

Pripovedovalec preživi večer in noč v berlinski igralnici, kjer vse svoje žetone izgubi, saj ga tekmec Mongolec premaga.


*''' Preußenpark '''
(približno 577 besed)

V Preußenpark je pripovedovalec zahajal teč. Tu so imeli ljudje piknike, vozili so naokrog invalide, igrali so se otroci.


*''' Razpoka Berlin '''
(približno 712 besed)

Berlin je hkrati strašen in najlepši. Je pošast, je najbolj krasno mesto na svetu. V tej razpoki Berlina se znajde pripovedovalec.


*''' Dva centimetra '''
(približno 568 besed)

Pripovedovalec se nahaja v bližini gradbišča, ki bo čez pol leta glavna železniška postaja prestolnice. Berlin je z mobilnostjo najbolj obsedena prestolnica izmed vseh evropskih držav. Zavest o premikanju v Berlinu deluje pomirjujoče. Tipični berlinski poklici so potemtakem montažerji gradbenih odrov, dostavljavci pijač in hitre pošte ter pisateljice in natakarji.


*''' Sladko '''
(približno 606 besed)

Odkritje sladkorja v pesi je imelo velik pomen. Delo na poljih sladke repe je bilo neprimerno za moškega. Zato so se raje posvetili pridelavi živčnega plina, ki so ga pridobivali iz melase sladkorne pese.


*''' Wilmersdorfška okna '''
(približno 455 besed)

Pripovedovalec prikaže utrip Wilmersdorfa. Četrt je prazna, okna samevajo. Le enkrat je na enem izmed oken opazil starejšo ženico s kanglico. Tu se končujejo zgodbe ljudi v domovih za upokojence. Tu čas ni samoumevno razkošje. 


*''' Zeleno '''
(približno 618 besed)

Po dolgi zimi se je v Berlin prikradla pomlad. Vse mesto se je odelo v zeleno, še pripovedovalec je posadil cipreso in v kuhinjo postavil baziliko. 


*''' Teufelsberg '''
(približno 778 besed)

Teufelsberg je hrib, zrasel ob zadnjih tektonskih prelomih na tem območju, kamor so ženske v samokolnicah zvozile ostanke berlinskih ruševin. Na hribu se dogajajo čudna znamenja, kot bi pod hribom živel hudobec. 


*''' Astrolab doktorja Benna '''
(približno 838 besed)

Pripovedovalec se zaradi pretiranih označb, ki želijo določiti vsak kvadratni centimeter Dahlemskega gozdnega pokopališča, izgubi. Po vnovičnem iskanju končno odloži rumeno vrtnico v spomin na nagrobnik Ilsi in doktorju Bennu.


*''' Zmaji in travestiti '''
(približno 559 besed)

Berlin je po pripovedovalčevo iz moškega postal ženska, iz ženske moški. Berlin je poln vode, lebdi nad rekami in jezeri, vendar nikoli bahaško kot npr. Benetke, Amsterdam. 


*''' Hiša pisateljskih duhov '''
(približno 888 besed)

Utrip pisateljske hiše je bil svetovljanski. In včasih je literatura zadišala po specialitetah, ki so se pražile ali na kakšen drug način nastajale v pisateljski kuhinji.


*''' Po Spree neznano kje '''
(približno 781 besed)

Po reki Spree se pripovedovalec odpravi na raziskovanje Berlina.


*''' Finis '''
(približno 634 besed)

Pripovedovalec se počasi poslavlja od mesta. Mesta razpok, v katerih se trudi zakriti njegova preteklost, ki ji turisti vztrajno sledijo.


== Odmevi v javnosti ==
Samo Rugelj je aprila 2007 v Buklinem [http://www.bukla.si/?action=articles&amp;article_id=309 intervjuju] z Alešem Štegrom zapisal, da ob srečanju robustnega Berlina s tenkočutnim, pesniško uglašenim avtorjem dobimo &quot;prvovrstno pisanje, ki ni samo potopis in ne esej ali pa literatura, temveč žlahtna mešanica vsega naštetega&quot;.


Vladimir Kajzovar v [http://www.alessteger.com/images/mediji/t._tednik_scan_berlin.jpg članku] Aleš Šteger - pesnik med Šahovnicami ur in Berlinom navaja, da je &quot;Berlin /.../ plod pohajkovanj po ulicah izjemnega mesta. Bralec se sooči s senzibilnostjo pesnika - slovanskega prišleka, ki odkriva mesto v asociativni povezavi poznavanja mnogih drugih bivalnih prostorov, prostorov duše in besede, ki jih v nekem svojstvenem procesu udejani s črno-belo fotografijo in s popolnim jezikom, ki odseva milje, hipne utripe in anamnezo novega kozmopolitskega mesta, zgrajenega na razvalinah. Lirske kratke zgodbe so utrinki, impresije, krokiji, težko literarno opredeljivo pisanje, ki združuje potopis, esej, pesem v prozi, v tridesetih dve ali trilistnih zgodbah, ki jih zaključuje enaintrideseta Finis. Zahtevajo polno bralčevo pozornost.&quot;


V [http://www.alessteger.com/images/mediji/pogovor_z_valentino_plahuta_delo_7.x._2007.pdf pogovoru] z Valentino Plahuta (Delo, Kultura, 7. 10. 2007) na novinarkino vprašanje o tem, s čim ga je mesto sprovociralo k pisanju, avtor odgovarja s sledečimi besedami. 
&quot;Knjige nisem pisal z namenom prispevati k mitu Berlina kot nove evropske 
prestolnice, teh knjig, dobrih in slabih, je več kot dovolj. V knjigi je šlo prej za 
izpisovanje določenega meandriranja jezika, ki med raztekanjem po matrici 
tega mesta dobi prav posebne oblike. Berlin ni le epicenter občutij 
zgodovinske krivde, krasta na rani med počasi zaraščajočim se evropskim 
vzhodom in zahodom, mesto z izjemnim socialnim čutom in radodarnostjo 
življenjskega prostora. Je prostor-tekst in hoditi po ulicah Berlina je zame 
pogosto bilo, kot bi se še enkrat učil brati.&quot;


V [http://www.alessteger.com/images/mediji/_berlin_kritika_radio_slovenija_amalija_ma_ek_2007.pdf recenziji] Radia Slovenije avtorica Amalija Maček navaja, da &quot;je Štegrov Berlin intelektualni pogovor – pogovor z mestom, s prebivalci in 
v prvi vrsti z vsem, kar so o njem zapisali veliki nemški pisatelji Walter Benjamin, Bert Brecht, Alfred Döblin, Ingeborg Bachmann in drugi. /.../ Berlin je kolaž citatov – besedilnih, 
fotografskih in življenjskih drobcev. Vsako poglavje, odlomek je programsko posvečen 
enemu delu ali vidiku mesta, pogosto pospremljen z vzporednicami iz literature, klasične 
zgodovine /.../ 
ali kakšno drugo metaforo(.)&quot;

&quot;Knjiga Berlin je napisana namenoma 
distancirano, v njej se komajda pojavljajo (živi) ljudje, avtor se pojavlja kvečjemu kot 
oko in intelekt, ki opazuje, in le včasih je nakazana dvojina. Seveda je takšna drža 
neprimerno diskretnejša in okusnejša od one nekaterih potopisnežev, ki nam namesto 
tople Afrike ali Sicilije na ogled ponudijo kar svoje drobovje.&quot; 

&quot;Poglavje o brkih, 
»mustaših,« kakor jih po domače imenuje Aleš Šteger, bi lahko delovalo kot samostojen 
kratki zapis o Berlinu. V njem je zaobjeto vse – anonimnost mesta, ki je blagodejna in 
brezbrižna hkrati, nemško deklarirano sprejemanje drugačnosti in slovenska prikrita 
netolerantnost. In predvsem to, da »do potujitve ne pride ob prihodu v tuje mesto, 
marveč ob prvi vrnitvi domov«.&quot;

&quot;Intelektualna in pesniška senzibilnost Aleša Štegra se kaže prav v tem, kako zanesljivo 
prepoznava odločilne citate, resnično poezijo – v besedilih, svetlobah, trenutkih.&quot;


Tina Košir v svoji [http://www.alessteger.com/images/mediji/_berlin_tina_kosir_berlinostalgija_za_elle_2007.pdf Berlinostalgiji] v reviji Elle iz leta 2007 ob avtorjevem najde svoj Berlin. Ali z  njenimi besedami: &quot;To ni knjiga o Berlinu, razmišljam, ta knjiga JE Berlin. Je tako zelo Alešev Berlin, 
tako zelo živ in resničen, tako poln karizmatičnega duha, da v njem najdem 
(tudi) svoj Berlin. So utrinki, nanizani mojstrsko, so stavki, katerih branje je 
čisti užitek. Kot pohajkovanje po Berlinu, kdaj pa kdaj brezciljno, nikoli 
brezplodno.&quot;


Primož Karnar v [http://www.alessteger.com/images/mediji/_berlin_kritika_airbeletrina_primo_z_karnar_2007.pdf recenziji] Airbeletrine z naslovom Reven, ampak seksi - Arm, aber sexy prepoznava glavne teme, ki se prepletajo v avtorjevem ubesedenju berlinske dogodivščine. 
&quot;V prepletanju treh glavnih tem (zgodovine, pesniškega ustvarjanja in 
samorefleksije) ni moč zaslediti enakomernega ritma. Njegova 
neenakomernost se sklada z Berlinom, saj mesto v svoji turbulentni zgodovini 
in multikulturni ter hitro bežeči sedanjosti ni nikoli živelo v enakomernosti in 
umirjenosti. Šteger to kompleksnost ne samo dojame, ampak jo ponotranji in postane sam del berlinske razsrediščene identitete.&quot;

== Prevodi ==
Štegrovo delo Berlin je prevedeno v italijanski (Michele Obit: ''Berlino'', 2009), srbski (Ana Ristović: ''Berlin'', 2008) in švedski jezik (Sophie Skoeld: ''Berlin'', 2009). 


== Nominacije in nagrade==
Leta 2007 je avtor za delo Berlin prejel Rožančevo nagrado (nagrada za najboljšo zbirko esejev).

Leta 2008 je bilo delo nominirano za nagrado Fabula (najboljša domača zbirka kratke proze zadnjih dveh let, ki jo podeljuje časopis Dnevnik).


==Viri in literatura==

''Viri''

Aleš ŠTEGER: ''Berlin''. Ljubljana: Študentska založba, 2007 (Knjižna zbirka Beletrina).  {{COBISS|ID=231964672}}


''Literatura''

Spletna stran Aleša Štegerja, rubrika intervjuji in recenzije. Dostopno na http://www.alessteger.com/intervjuji-in-recenzije/ (Uporabljeno 17. 12. 2013)

RTV Slo: Kratko, a sladko: ožji izbor za nagrado Fabula. Januar 2008. Dostopno na: http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/kratko-a-sladko-ozji-izbor-za-nagrado-fabula/153665 (Uporabljeno 18. 12. 2013)

Samo Rugelj: Intervju: Aleš Šteger in njegov drugi literarni potopis Berlin. Bukla 17, april 2007. Dostopno na: http://www.bukla.si/?action=articles&amp;article_id=309 (Uporabljeno 18. 12. 2013)
 
Vladimir Kajzovar: Aleš Šteger - pesnik med Šahovnicami ur in Berlinom. Štajerski tednik. Dostopno na: http://www.alessteger.com/images/mediji/t._tednik_scan_berlin.jpg (Uporabljeno 18. 12. 2013)

Valentina Plahuta: Pogovor. Delo, 2007. Dostopno na: http://www.alessteger.com/images/mediji/pogovor_z_valentino_plahuta_delo_7.x._2007.pdf (Uporabljeno 18. 12. 2013)

Amalija Maček: Recenzija Radia Slovenija, 2007. Dostopno na: http://www.alessteger.com/images/mediji/_berlin_kritika_radio_slovenija_amalija_ma_ek_2007.pdf (Uporabljeno: 18. 12. 2013)

Tina Košir: Berlinostalgija. Revija Elle, 2007. Dostopno na: http://www.alessteger.com/images/mediji/_berlin_tina_kosir_berlinostalgija_za_elle_2007.pdf. (Uporabljeno: 18. 12. 2013)

Primož Karnar: Reven, ampak seksi - Arm, aber sexy. Airbeletrina, 2008. Dostopno na: http://www.alessteger.com/images/mediji/_berlin_kritika_airbeletrina_primo_z_karnar_2007.pdf (Uporabljeno: 18. 12. 2013)</text>
      <sha1>aajj9vvt1p0ltjumv49thn3cxhz9sr5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hudič nad blejskim zverinjakom</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3576</id>
    <revision>
      <id>12160</id>
      <parentid>12158</parentid>
      <timestamp>2013-12-18T10:19:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka.zitnik</username>
        <id>1680</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5131" xml:space="preserve">[[Sergej Učakar|Sergej Učakar]]: '''Hudič nad blejskim zverinjakom'''. [[Ljubljana|Ljubljana]]: [[Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti]] - revija Mentor, 2012 (Begunje: Cicero]). 197 str. Spremna beseda: [[Aljoša Harlamov|Aljoša Harlamov]]. {{COBISS|ID=263713536}}

==O avtorju==
[[Sergej Učakar|Sergej Učakar]] (1965) je slovenski pisatelj. Pisati je začel že zgodaj — objavljal je v glasilu blejskih osnovnošolcev Beli lokvanj, se ukvarjal z glasbo in prirejal literarne večere. Leta 2004 je pod psevdonimom [[Najan Doren Severin|Najan Doren Severin]] izdal prvenec [[Žival z dvema hrbtoma|Žival z dvema hrbtoma]]. Prvič je bil razglašen kot dobitnik osrednje nagrade [[Festival mlade literature Urška|Festivala mlade literature Urška]] v Slovenj Gradcu leta 2009, pred tem pa je izdal nekaj posameznih člankov v reviji [[Mentor|Mentor]]. Leta 2012 je izdal prvo zbirko kratkih zgodb: Hudič nad blejskim zverinjakom. Danes živi in dela na [[Bled|Bledu]].

==Bibliografija==
===Kratke zgodbe===
*''Žival z dvema hrbtoma'' (izdano pod psevdonimom Najan Doren Severin) (2004) {{COBISS|ID=117206016}}
*''Hudič nad blejskim zverinjakom'' (2012) {{COBISS|ID=263713536}}

==O zbirki==
Zbirka Hudič nad blejskim zverinjakom je izšla leta 2012 pri [[Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti|Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti]] v zbirki Prvenke. Kratko spremno besedo je napisal Aljoša Harlamov in ima naslov V znamenju zodiaka. Zbirka vsebuje sedem kratkih zgodb različnih dolžin, vsebuje tudi moto [[Matej Bor|Mateja Bora]] z naslovom Tako je pač in avtorjev predgovor: „Vse živali v tej knjigi so izmišljene. Vsaka podobnost je samo slučajna.“ Zgodbe preko metafor in simbolike kritizirajo politične sisteme in oblasti nasploh. Prisotni so tudi subjekti pogovarjanja, katerih edina akcija je (neuspešen) pogovor. So kritike oblasti in kapitalističnega sistema, izkoriščanja in zatiranja. Prisotna sta tudi dva motiva, ki se v različnih oblikah pojavljata v vseh zgodbah — to sta motiv Bleda, Učakarjevega rojstnega kraja, in motiv živali nasploh.

===Obnove zgodb===
'''''Ko nekdo govori v temi (Parabola o nemočni zmoti)'''''

Zgodbo pripoveduje mladi študent, ki se preživlja z raznašanjem časopisov. Opisuje prebivalce (urarja, boksarskega učitelja, brivca, mesarja, komandirja), ki se zbirajo v vaški krčmi, vsem pa zbuja radovednost stara gospa. Ta študenta nekoč povabi na čaj in po skrivnostnem pogovoru izgine, kar prebivalce še dodatno vznemiri.

'''''Planet živali'''''

Skozi protagonistov tok zavesti spoznamo materino bolezen, spolne navade in njen brezobzirni odnos do sina in domačega psa, katerega subjektu ukradejo. Skozi retrospektivo podoživlja umor prostitutke in zanetje požara v skladišču svojega delodajalca.

'''''Kit, kača, kralj in nekaj vmes'''''

Moškega in žensko na poti ustavi drevo, ki je padlo na cesto. Skozi njun banalen in brezploden pogovor je razvidno, da se pogovarjata o tem, kako prebroditi in se postaviti na noge po smrti nerojenega otroka oz. splava.

'''''Mojra, globoke, mračne vode'''''

V zgodbi se prepletajo štiri zgodbe štirih protagonistov. Prvi je Viktor Smuk, ki se kot zmagovalec po 48 letih letih vrne v domovino. Druga zgodba opisuje vaškega pijanca Glažarja, tretja pa prevaranta Asa, ki načrtuje pobeg v tujino, da bi se rešil dolgov. Zadnja je izpoved izkoriščanega konja Vseveda. Zgodbe se med sabo povezujejo tako, da se ciklično sklenejo s krogom.

'''''Barvna slepota'''''

Protagonist poseda na terasi lokala in opazuje turistični vrvež. Skozi tok zavesti se njegove misli spominjajo preteklosti, ta pa se prepleta s sedanjostjo in blodnjami o prostitutki in svoji materi. 

'''''A capella'''''

Hčerka skozi monolog spregovori o tem, kako je celo življenje skozi številne moške iskala očeta. Polna hiša otrok jo duši tako močno, da beži v polnočno pijančevanje in monolog z očetom, ki pa je že dolgo časa mrtev. 

'''''Personifikacija'''''

Glavni protagonist je razočaran in prizadet moški, ki ima zaradi ženine prevare močno željo po maščevanju. Skozi pijan monolog odšteva ure do morilskega pohoda na ženinega ljubimca, na koncu pa stori samomor.

==Viri in literatura==
===Viri===
*Sergej Učakar, 2012: ''Hudič nad blejskim zverinjakom''. Ljubljana: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti – revija Mentor, 2012. Zbirka Prvenke. {{COBISS|ID=263713536}}

===Literatura===
*[[Aljoša Harlamov]], 2012: ''V znamenju zodiaka.'' Sergej Učakar: Hudič nad blejskim zverinjakom. 189–196. {{COBISS|ID=263713536}}

*[[Marko Elsner Grošelj]], 2013: ''V središču zla: Sergej Učakar: Hudič nad blejskim zverinjakom.'' Mentor: mesečnik za vprašanja literature in mentorstva. 137–138. {{COBISS|ID=268399872}}

*[[Andrej Lutman]], 2013: ''Izročilo davnin: Sergej Učakar: Hudič nad blejskim zverinjakom.'' Mentor: mesečnik za vprašanja literature in mentorstva. 138–139. {{COBISS|ID=268409088}}

[[Kategorija:slovenski avtorji]]
[[Kategorija:Dela leta 2012]]
[[Kategorija:Kratka proza]]</text>
      <sha1>2dcyx21dr5jbjcztlv5v4g9j8zgnjqd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Emil Filipčič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3577</id>
    <revision>
      <id>13445</id>
      <parentid>13443</parentid>
      <timestamp>2014-05-25T20:49:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>77.38.78.56</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Odmevi v javnosti */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24344" xml:space="preserve">[[:w:sl:Emil Filipčič|Emil Filipčič]]: '''''Problemi'''''. [[w:sl:Ljubljana|Ljubljana]]: [[Študentska založba]], 2009 ([[:w:sl:Knjižna zbirka Beletrina|Knjižna zbirka Beletrina]]). 365 str. Spremna beseda:[[:w:sl:Urban Vovk|Urban Vovk]]. {{COBISS|ID=245123328}}


==O avtorju==
[[:w:sl:Emil Filipčič|Emil Filipčič]]

==O romanu==

Problemi so sestavljeni iz navidezno treh ločenih delov, ki skupaj tvorijo celoto;  prvi del je sestavljen iz 59 krajših poglavij, v katerih nastopajo Norman Mailer, Franz Kafka,Jaroslav Hašek, Albert Camus in Jean-Paul Sartre; rdeča nit je želja po tem, da skupaj napišejo roman, glavno dogajanje pa spremljajo vsakodnevni dogodki (druženje v baru, omemba skrbne mame, ljubezni, spremljanje nogometa…); pripovedovalec je prvoosebni in tretjeosebni.
Drugi del je sestavljen iz 4 delov. Tu spremljamo življenje Ludvika Kima-Kirka in njegove ljubezni do Karoline ter želje po pestrosti dogajanja v Ljubljani, ki doseže vrhunec z zasedbo Opere. Tretji del pa je zopet niz 21 fragmentov; glavne osebe se menjajo, večino časa sta to Don Kihot in Sančo Pansa, na trenutke pa je glavna oseba avtor sam - torej Emil Filipčič. Omenja smrt matere, spomine na otroštvo ter ponos ob napisani knjigi.  

Bogataj omenja, da so Problemi pisanje o tem, kako se trgovskemu pomočniku utrne želja, da bi bil slaven (in) pisatelj, da bi bil taglavni - cel roman je lepljenka spominov na lastni lik in delo. 

Spremno besedo z naslovom ''O težavah s problemi v nekaj problemskih fragmentih'' je napisal Urban Vovk. V njej zapiše, da fabula ne poteka linearno, premočrtno, pač pa  da je pomembna ravno nelinearna dinamika, saj tako najlažje zapišemo težko ulovljive trenutke. O piscu in delu še zapiše: »Ves čas se trudi pisati svojo knjigo tako, kakor svojo pisateljsko sprotnost spontano živi, pri tem pa se nenehoma sprašuje o sebi in svoji pisateljski drži.« (str. 357)


==='''Obnove poglavij'''===
'''Prvo poglavje'''


Prične se z opisom prihoda Normana Mailerja v Beograd leta 1962; tam sreča Jaroslava Haška, s katerim se odpravita v Ljubljano, kjer ju pričakajo Franz Kafka, Albert Camus in Jean Paul Sartre. Sartre pristavi, da mu je všeč začetek poglavja, Kafka pa mu nasprotuje; meni, da bi bilo bolje začeti s tem, kako se je sam istega leta izgubil v Ljubljani.  V poglavju izvemo še, kako je Norman Mailer našel prijatelja ter kako Nietzsche ni zblaznel, ampak je v resnici telesno spoznal, da ne more več misliti.


'''Drugo poglavje'''


Haška zanima, koliko knjig je kdo izmed omenjenih prebral leta 1998; sam je prebral dve, tretje pa le 32 strani saj v njej ni zaznal duhovnega napredka. 


'''Tretje poglavje'''


Kafka pripoveduje, kako se je v otroštvu spraševal, če lahko Jezus leti; nato pripoveduje o želji, da bi postal pisatelj in kako je včasih bilo lažje zasloveti. Camus pristavi, da je pri nogometu dobil gol in da se mogoče z njim že vse življenje le sili. Hašek razpravlja o pisanju, Miler gre po zelje. 


'''Četrto poglavje'''


Prične se z opisom prihoda na Bohinj. Nato Sartre pohvali Mailerja za dober uvod ter pristavi, kako je bil zamorjen, ko se je vse to v Bohinju resnično dogajalo. Camus omenja Pomladanko,Zimenko in Jesenko; njegova mama je jezna, ker je ne pelje v kino in ker je hotela kuhati hrenovke,on pa je jedel burek.  Nato opazi napako v prvem poglavju, a ga Kafka pomiri, da je že sam popravil zapaženo napako. 
Pomladanka pravi,da ni treba pisati o njej, ker ve, da jo ima Franz rad.


'''Peto poglavje'''


Sartre ugotovi, da v mislih govori v okrajnem žargonu.


'''Šesto poglavje'''


Kafka meni, da naj peto poglavje ostane,zato da vidimo kakšni tepci smo lahko ljudje. 


'''Sedmo poglavje'''


Camus predlaga, da pojedo jajca in gredo na tekmo; vsi se strinjajo razen Mailerja, ki pravi, da bodo danes čufti. 


'''Osmo poglavje'''

Pisec nekomu zaupno razlaga, da se le delajo,da so umetniki. 


'''Deveto poglavje


Pisci razpravljajo o tem, kako je biti pisatelj in kako te vidijo mediji. 


'''Deseto poglavje'''


Zopet steče pogovor o jeziku; Mailer izgubi denarnico, a jo kasneje najde v bundi. Sledi cenzurirana pesem. 


'''Enajsto poglavje'''


Kafka je srečen,ker je bolan, saj lahko brez slabe vesti lenari; Camus pripoveduje o tem, kako je neki Buck igral košarko, zdaj pa jaha konje. Mailer posluša afriško glasbo.


'''Dvanajsto poglavje'''


Sartre omeni, da so do sedaj večinoma poslušali le Bacha. 


'''Trinajsto poglavje'''


Kafka razmišlja v angleščini;  Sartre ugotovi, da več dosežeš s številkami kot s črkami. Hašek razlaga, kako je nek producent želel, da režira filme  o pragozdnih živalih, Tončku Balončku.  Kafka navdušeno razlaga o tem, kako bodo posneli film; ker je zaljubljen lahko napiše roman. Mailer odide po pleskavice in upa na snov za 14 poglavje.


'''Štirinajsto poglavje'''


Kafka je sam na Občinah; všeč mu je njegova hotelska soba. Nato prične pogrešati Sartreja, Mailerja in Haška,zato jih pokliče.


'''Petnajsto poglavje'''


Sartra zanima, kako se je Kafka imel v Trstu. Nato je govora o Sartru; kako je prenehal hoditi v službo,pričel popival, ni več kadil toliko trave,saj ni imel denarja. Kafka poudari, da živi z mamo in kako nesrečna je bila, ko je popival. Mailer opisuje pohod na Mojstrovko.  Sartre je nesrečen, ker nima snovi za roman; Mailer pove, kako hočejo biti vse ženske v romanih cenzurirane. 


'''Šestnajsto poglavje'''

Hašek ugotavlja, da se z družbo s katero popiva, trezen ne počuti dobro; veliko ima skrbi, čeprav mama plačuje vse položnice. Beckett reče Hašku, da se bo napil in da bo uničil predstavo, kjer igra. Spreta se, nato gresta jest. Pripoved prekine Camus, ker mora vse cenzurirati. 


'''Sedemnajsto poglavje'''


Beckett in Hašek sta na kosilu. Hašek hlepi po vinu; ugotovita da je to tresenje - ta trepet elektronov preden dobimo nekaj, po čemer hlepimo - življenje. 


'''Osemnajsto poglavje'''


Hašek ugotovi, kako mineva čas in da sta bila starša v bistvu mlada ko sta ga rodila, čeprav sta se mu vedno zdela stara. Pristavi še,da glede na to koliko ljudi pozna, ni čudno da je kar naprej na pijači.
Epilog: Emil piše, kako se je zapil,ker ljubljene ni videl že nekaj mesecev.  


'''Devetnajsto poglavje'''


Piscem se je pokvaril pisalni stroj, a če bi pisali s kemičnim svinčnikom, bi bil svet popolnoma drugačen. Camus spozna, da se je vedno želel izkazati pred ljudimi; spomni se na nastop v Kamniku, kako ni vedel kam, kako je spoznal Toneta in ga občudoval, ker je bil tako prepričan vase. Pred nastopom je imel tremo, a ko stopi na oder, se mu vsi smejejo in ga odobravajo. Srečen je, ker mu je uspelo zabavati ljudstvo in zaslužiti.


'''Dvajseto poglavje'''


Max Brod pokliče Kafko, da se domenita za smučanje; Kafka mu razloži, kakšne probleme ima pri izdaji knjige; naenkrat je na drugi strani telefonske linije Sartre, ki ga vabi, naj pride na hrano in pijačo ter na joint.


'''Enaindvajseto poglavje'''


Camus pripoveduje, kako dober je bil v nogometu, Sartre pa pove, da je napisal dramo. 


'''Dvaindvajseto poglavje'''


Kafka pripoveduje, kako je po želji, da bi nekaj napisal,  iz šolskega okna zlival kakav na klobuček neke gospe. Naslednji dan pa je prišel v razred ravnatelj in jim govoril o koncentracijskem taborišču.


'''Triindvajseto poglavje'''


Poglavje govori o tem, da so junaki knjige uživači; mama jim streže, pospravlja in skrbi zanje. 
Kafka si kot trgovski vajenec želi postati pisec; pisal bi za revijo Stop–to se mu je leta 1992 tudi uresničilo. Občuduje svojo nagrado za vlogo v Butnskali; razmišlja o snemanju, vlogi, kako je igral in pomislil, da bo mogoče služil kot igralec.


'''Štiriindvajseto poglavje'''

Mailer gleda humoristično nadaljevanko, razmišlja o lastni dekadenci, o tem kako je prišel na Radio Študent, v uredništvo Problemov…


'''Petindvajseto poglavje'''


Hašek in njegov prijatelj Bicek otipavata ženske na bazenu. 


'''Šestindvajseto poglavje'''


Camus  je pri 16 letih šel po snegu do zaprte trgovine; bila je še tema. Pred trgovino sta že bili Marica in Neli; ker še ni bilo šefa, so šli do pekarne. Tam so zaslišali pok – šef je imel nesrečo. 


'''Sedemindvajseto poglavje'''


Sartre ugotovi, da beseda uresničiti pomeni,da gredo želje v nič (u-res-nič-iti). Srečen je,ker je igral na odru Drame,kot vsi slavni pred njim. 


'''Osemindvajseto poglavje'''


Arthur Schopenhauer da Sartru nasvet, naj dvigne denar in naj plača stanovanje ter nese nekaj denarja še Zimenki in sinu, pa bo začasno rešen skrbi.  


'''Devetindvajseto poglavje'''


Mati opozarja Kafko glede fantaziranja; Mailer pa je jezen, ker še vedno ne ve, če bo kdo objavil njegovo knjigo.


'''Trideseto poglavje'''


Kafka se sprašuje, ali naj naredi svojo oddajo na Radiu Študent, ali naj se vrne na Radio Ga Ga.


'''Enaintrideseto poglavje'''


Kafku ne pomaga, če se preimenuje v Camusa oziroma v kogarkoli drugega–še vedno je to on. Mailer ne more spati, zato gre v bar na pivo. 


'''Dvaintrideseto poglavje'''


Haškek reče, da je Cavazza glavni pri igri Bolha v ušesu, ki so jo igrali v Novi Gorici. V resnici pa je bil sam glavni, a tega ne prizna zato, ker je imel Cavazza večji honorar in vlogo.


'''Triintrideseto poglavje'''


Mailer razmišlja, kako je napisal roman Grein Vaun, ki je bil ocenjen kot eno boljših del. Sartre gre po liter merlota, da ga bodo večer popili, ko bodo gledali Gozdarsko hišo Falkenau


'''Štiriintrideseto poglavje'''

Sartre je pomirjen, ker ima merlota v hladilniku. 


'''Petintrideseto poglavje'''


Mailer leži na postelji in razmišlja  o boju samega s sabo. 


'''Šestintrideseto poglavje'''


Sartre se zaplete v pogovor z mladim poslovnežem, ki mu pove, da je moral znati na pamet delo Grein Vaun. 


'''Sedemintrideseto poglavje'''


Camus gre v Župančičevo knjižnico po knjigo Grein Vaun in vidi, da je res vsa podčrtana in popisana. 


'''Osemintrideseto poglavje'''


Kafka odide ven; v baru Muca ni nikogar, bar Carmen pa je zaprt, zaradi prevelike najemnine. 


'''Kdo ve, katero poglavje?'''


Kafkova mama izgubi njegove liste, a tega ne prizna, on pa postaja v življenju čedalje bolj brezvoljen. Mailer nastopa in se druži z ljudmi,ki ga cenijo, zato se tudi boljše počuti.


'''Štirideseto poglavje'''


Kafkovi listi se najdejo. 


'''Enaintrideseto poglavje'''


Kafku sin podari pisalni stroj; Kafka je ponosen nanj. Pisci sedijo na vrtu gostilne in Mailer pripoveduje anekdoto, ki jo je že večkrat povedal. 


'''Dvainštirideseto poglavje'''


Kafka spozna, da mora pustiti prejšnje  poglavje takšno kot je. 


'''Triinštirideseto poglavje'''


Kafka postane dramaturg; srečen je,ker v dani drami ni potrebno ničesar spreminjati. 


'''Štiriinštirideseto poglavje'''

Franz uživa s Pomladanko; sprašuje jo, če sam beži pred starostjo. Skupaj gresta na kosilo, kopata se v reki in se ljubita. Kafka se odloči napisati roman. 


'''Petintrideseto poglavje'''


Sartre pove, kako je dobil vse Sorsove posle, kako zapravlja denar; Camus mu očita grdo ravnanje z materjo ter to,da so njegova dela zanič. Sartre ga zavrne z dejstvom, da sta že dve osebi pohvalili njegovo delo Urugvaj 1930.  


'''Šestintrideseto poglavje'''


Sartre pove, da se včasih počuti, da je res narejen po božji podobi. Sartre, Jimmy Hendrix in Jan Garbarek se ustavijo na bencinski črpalki v Zagorju in gredo na pivo. 
Kafka leži na postelji in razmišlja o tem, kako je dobil vlogo v Košakovem filmu Zvenenje v glavi. 


'''Sedemintrideseto poglavje'''


Hašek govori  nemško o ljubezni. 


'''Osemintrideseto poglavje'''

Kafka je v veseli družbi pri Feretu povedal,da se je začel učiti matematike in fizike.


'''Devetintrideseto poglavje'''


Nekdo mora najti nekega človeka,ki je mogoče že dedek. 


'''Štirideseto poglavje'''


Vsaka ženska naj bi si želela moškega z ženo v porodnišnici; pri taki stvari ni nihče kriv, saj gre za višjo silo,privlačnost.


'''Enainštirideseto poglavje'''


Bacha je potrebno poslušati na srednji jakosti.


'''Dvainštirideseto poglavje'''


Nasvet, kako postati prijatelj s sosedom.


'''Triinštirideseto poglavje'''


Kafka spozna, da obvlada le tipkanje. 


'''Štiriinštirideseto poglavje'''


Camus dobi nasvet, naj piše bolj površinsko. Direktor Spiza Tone vpraša Haška, če kaj piše in da mora pisati, vendar ima Hašek probleme s pijačo.


'''Petinštirideseto poglavje'''


Bucko je v drami in je oblečen za na oder;  zagleda Dirka Bogarda kako se jezi nad psom. Bucko, Woody Allen in Marlon Brando tiho stopicajo za odrom, kjer se odvije predstava. Naenkrat se predstava ustavi, saj neke igralke, ki bi morala priti na oder, ni.


'''Petinštirideseto do šestinštirideseto poglavje'''


Kafka je skriti gost za Jureta Koširja v oddaji Res je z Mišo Molk. 


'''Sedeminštirideseto poglavje'''


Camus in  Jure Košir govorita v oddaji Miše Molk Res je; drug drugemu pohvalita dosežke. Tu dobimo tudi pojasnilo, da zgodba, ki jo pišejo ni linearna, saj hočejo ujeti trenutek. Nato začne Sartre opisovati trenutke. 


'''Oseminštirideseto poglavje'''


Norman Mailer se nam prikaže kot eksistencialist; dovolj mu je, da ima hrano, alkohol, cigarete,televizijo.  


'''Devetinštirideseto poglavje'''


Kafka se spremeni v avtobus; zunaj čakajo ljudje, da bi odšli na izlet. Med potjo omenja Pomladanko; ker ga ni dobila na telefon, jo je skrbelo, razmišlja o tem, kako rad jo ima in da je sedaj avtobus. S potniki prispejo na avstrijsko mejo; zopet razmišlja o Pomladanki. 
Nato Feo reče Camusu naj piše neumnosti, ker  je resnih knjig dovolj. Sartre pa ne najde konca. 


'''I.''' 

Kirk hodi proti Trnovem; razmišlja o tem,da se je utrdil, zdaj ko je na vasi. Ustavita ga dva miličnika ter ga povprašujeta, kaj dela tam. Spomni se, kako so te med vojno lahko povpraševali po takih stvareh. Pojasni tudi, da bo zaradi posledice elektrošokov iz leta 1974 pisal nekaj časa v prvi in nekaj časa v drugi osebi.
Kirk je prišel h Džeku domov; izvemo da je Kirk musliman in zato ne pije–on pojasni da se ga vseeno kdaj napije. Pripoveduje o težavah z izdajanjem knjige. Ugotovita, da se v Ljubljani premalo dogaja. Kirk govori o tem, da bi morali biti muslimani, da nam je krščanstvo vsiljeno.
Kirk pride do Bendžija, ki je pijan in zadet; razočaran je, ker se z njim ne da nič pomeniti. Prišel mu je povedat, da bodo z Džekom zavzeli Opero in v njej priredili spektakel. Bendži se odloči za sodelovanje, nato pa se Kirk odpravi do Karoline. Pripoveduje ji o norišnici. Govoril je o Brdarju, kako rad je bil v vojski; in da je drugim rad očital lenobo; zaprli so ga v norišnico, kjer je vse počistil.  


'''II.'''


Kirk pojasni,da njegovo ime izhaja od Kirka Douglasa; pove, kako se včasih, ko je bil še mlad, v Ljubljani ni nič dogajalo – bila je tema in tišina, zato so se odločili nekaj ukreniti. Pove,kako je šel do Džošue, mu povedal za projekt z Opero in on se je strinjal z njim. Preko razmišljanja o bogu in muslimanstvu pride do Džordža; Džordž je prišel iz vojske, tam ni hotel nosti puške, govejih čevljev in pasu, saj je velik ljubitelj živali; tudi mravlje ni pohodil, čepel je in čistim osam krilca. 
Nato Kirk izve,da imajo probleme z prodajo Problemov-nikjer jih namreč nočejo več prodajati-zato jih gre sam prodajat na ulico. Ponosen je,kjer je zaslužil, zato pelje Karolino v kino. 


'''III.'''


Nadaljevanje govori o Titu in taksistu; Tito prispe iz Beograda in vpraša Kirka,kje je Opera. Kirk nadaljuje pot do Opere in direktorja Cvetka; dogovorita se za najemu Opere za dogodek, ki ga želijo pripraviti. Izve tudi, da na Kozorciju starček podoben Hitlerju prodaja časopis Problemi po tisoč tolarjev. Še sam prične s prodajo časopisa, dokler mu Hanžek ne sporoči, da jih bodo knjigarne zopet pričele prodajati. 
Izvemo še, da Kirk ni naredil mature iz slovenskega jezika, zato mu očitajo,kako je sploh lahko pisatelj. 
Kirk postane zatopljen v priprave na Opero; program je narejen, Bendži si zvije nogo,a to uredijo tako,da mu dajo voziček. Ves čas se laže,da ne bo govoril o muslimanih. V Operi sta tudi dva mračna tipa, saj se govori,da bo nekdo imel politični govor.Dvorana je nabita. 


'''IV.'''


Mišo Jezernik hoče s Polono v Opero; vse je razprodano, vendar verjame v to,da lahko prek vez prideta noter. Dvorana je polna mladih, ki ne smejo kaditi, vendar to vseeno počnejo. Nato pride Hitler in pobije nekaj ljudi, miličniki pa ga mirijo. Tito se odloči,da bo šel za športnega komentatorja. Kirk ima politični govor, zato ga potegnejo dol z odra. Tito in Hitler se pogovarjata  o ženskah. Predstava teče; Berta predstavlja erotične pesmi, nekdo drug esej O analizi.


'''Hrošček'''


To poglavje se prične s pesmico o hroščku, ki ga je pripovedovalec našel v stanovanju–meni, da je to mogoče njegova mama,ki je prišla gledat kako je s stanovanjem. Nato pisec razmišlja o tem, da mu je nerodno pisati o sebi v prvi osebi. 


'''Nič je debel'''


I.
Don Kihot pri 54 letih ne bere več romanov, pač pa pesmi, saj junaki romanov niso več njegovi vzorniki. 


'''Likozarjeva I.'''


II.
Sančo in Kihot se zopet odločita napisati roman. Don Kihot reče Sanču,da je prestar za komika; ta mu pritrdi in pove, da so bili  vsi veliki komiki mlajši od 50 let, ter da bi se moral sedaj pričeti ukvarjati z resejšimi vlogami. 


'''Tretje poglavje'''


Poglavje govori o Miguelu in Sanču ter o vsakodnevnih dogodkih; kako se je pokvaril pralni stroj, kako bi Sančo moral k frizerju… 


'''Četrto poglavje'''


Pripovedovalec gre po Karolinin plašč h krojaču. 


'''Peto poglavje'''


Minilo je eno leto in dan od mamine smrti; sledi niz dejanj, ki jih je pisec doživel v tem času-gledal je televizijo, umrl je papež, tsunami je potopil ogromno ljudi...


'''Šolski zvezek'''


Pripovedovalec je vesel,ker ima ob sebi zvezek,ki ga spominja na otroštvo. Meni,da je tudi v sedanjosti lepo imeti otroško dušo. 


'''Še!'''


Pisec se tu spominja očeta in že umrlih sorodnikov. 


'''Šesto poglavje'''


Poglavje opisuje nespertnosti Don Kihota; posul je kavo, Sola mu je padla na tla. Pisec še pove, da piše zato da bi odkril, kdo pravzaprav je.


'''Sedmo poglavje'''

Pisec pove, da je omenjen na internetu ter v Leksikonu; povzame, kako zelo ljudje pravzaprav hrepenimo po tem, da bi bili enaki bogu. Zopet se spomni, kako je nad nebom Beograda videl Boga. 
Na koncu v bralcu zbudi dvom, da je v napisanem delu mogoče kaj nalašč zamolčal.


'''Prvo poglavje'''


Bovary pride na gimnazijo v Celje; že takoj zamudi. Ni bil priljubljen, veliko se je učil,denar pa je zapravil le za sladkarije in kino; izogibal se je slabe družbe, saj mu je oče zabičal da mora uspešno opraviti gimnazijo v predpisanem roku. Pripoved se nadaljuje s Sančom Panso, ki razmišlja o pisanju, Prešernovi nagradi. 


'''Hrumijo motorji domači'''


Pripovedovalec govori o tem, kako ni maral iti v šolo,saj je vedel, da znanju od sedaj naprej ne bo nikoli več ubežal. Piše le zato,da piše; mama mu je rekla, naj namesto kletvic raje uporablja železna srajca in pa raca na vodi. 


'''Prvo poglavje'''


V gostilni se znanci  pogovarjajo o Emilu. 


'''Drugo poglavje'''


Govori o Bovaryu,ki mu je umrla mama. Ne dobi raziskovalne štipendije za pisce; ves čas bere filozofske knjige in ugotavlja kako bedno je življenje. Pove tudi, da pisci želijo nesmrtnosti–to jim omogočimo bralci z branjem njihovih knjig tudi po smrti. 


'''Prvo poglavje'''


Sestavlja ga niz nepovezanih besed. 


'''Drugo poglavje'''

Govora je o histeričnem tipu, ki ni imel več kaj povedati o sebi; izgubil je sebe kot glavnega junaka.


'''Tretje poglavje'''


Sančo Pansa in Don Kihot se pogovarjata o upokojitvi.


'''Četrto poglavje'''


Pisec končno dojame, kako moteče so lahko zabave v nočnem času.


'''Peto poglavje'''


Poglavje se nadaljuje z odločitvijo po prodaji stanovanja; z zaslužkom bi odšel nazaj na deželo, kjer bi bral Descartesa. Tako ne bi bil več obremenjen s Prešernovo nagrado, Butnskalo...

'''Šesto poglavje'''


Pisec ugotovi, da je sam sebe prepričal, da piše knjigo, s katero bi kaj zaslužil, v resnici pa je ničvredna. Knjiga vseeno izide,zato je srečen.

==Nagrade==

*  [[:w:sl:Nagrada Prešernovega sklada| Nagrada Prešernovega sklada]] (2011) za delo Problemi (2009).

==Odmevi v javnosti==

Literarni in gledališki kritik  [[:w:sl:Andrej Inkret| Andrej Inkret]] je o Problemih zapisal: »V romanu pod značilnim in zagonetnim, a tudi ironičnim naslovom Problemi se srečujemo s svojevrstno, značilno refleksijo ali kar »avtobiografsko« rekapitulacijo avtorjeve pisateljske in v najširšem smislu življenjske izkušnje. Ta sega vse do zadnjih desetletij prejšnjega stoletja, ko si je Emil Filipčič že s prvimi pripovednimi in dramskimi deli zanesljivo ustvaril več kot inovativno in zanimivo,v marsičem provokativno literarno ime. Kritika je že takrat detektirala poglavitno inovacijo Filipčičevega pisanja predvsem v nenavadnem lucidnem humorju in domiselni docela svobodni uporabi groteskno nadrealističnih elementov. Oboje se z izjemno energijo in posmehljivo domiselnostjo odkriva tudi v Filipčičevem obsežnem novem romanu. Njegovi Problemi so s svojo svežino in prodornostjo zagotovo eden najpoglavitnejših dosežkov našega tako imenovanega literarnega»ludizma«.«

[[:w:sl:Matej Bogataj| Matej Bogataj]] novembra 2009 v reviji Mladina zapiše: »Naslov je dvoumen, nekje pravi eden od alteregov, da noče harmonije, temveč probleme, ti problemi so pisani z veliko začetnico, kot literarna revija Problemi, ki ji je File tajnikoval, jo urejal in vanjo dopisoval. Za Filetovo pisanje je sploh značilno ukvarjanje z lastnim jazom in s samim sabo kot velikim demiurgom literarnih svetov. Pri tem drsi iz enega provizoričnega ponaredka v drugega, od vseh svojih prozaističnih sopotnikov se najbolj razgalja. To je pisava, ki hoče predstaviti stvari, kakršne so, in pisateljev vsakdanjik je ob rekreativnem tenisu in popivanju slej ko prej nabiranje komplimentov bralcev in sedenje za tipkovnico. Pretekle dogodke presvetli s trenutnim pisateljskim početjem, v tem je toliko dokumentaren, da ostanejo v zapisu, kot sled cerebralnega in s tem seveda genialnega, celo zatipkanine. Problemi so prešanka, v romanu imamo cel kup memoarskega štofa, prvi del govori o Filetu kot zabavljaču in igralcu, prijateljevanje z Dušanom Jovanovićem in še prej z Vitom Tauferjem mu je prineslo kar nekaj velikih odrskih vlog, tudi nosilno v filmu Butnskala, kjer je scenarij napisan iz radijske igre, ki sta jo z Dergijem uspešno lansirala na Študentu.«

Problemi naj bi bili tipičen Filipčičev roman z avtobiografskimi podatki; lahko namreč prepoznamo odlomke iz njegovega življenja. Doda še: »Provokativna zasedba Opere, ko so kulturniški veseljaki nekje konec 70-ih, pred pojavom panka odločili, da bodo zavzeli ta osrednji hram visoke kulture, in so tam priredili literarno-scenski večer; scena je bila nepopisna, kajenje v dvorani, na odru pa File,ki je kljub obljubam soorganizatorjem Slovenijo razglašal za ponovno muslimansko.« (Literatura 2009)

==Drugo==

Intervjuja s piscem Emilom Filipčičem je dostopen na spletni strani Dela ( http://www.delo.si/clanek/83414 , 18.12.2013) in na spletni strani RTV Slovenije (http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/emil-filipcic-s-priznanjem-osvobojen-izpod-oblasti-demona/250478, 18.12.2013).

==Viri in literatura==

'''Viri'''

Emil FILIPČIČ:Problemi. Ljubljana: Študentska založba, 2009 (Knjižna zbirka Beletrina). {{COBISS|ID=245123328}}


'''Literatura'''

Urban Vovk: O težavah s problemi v nekaj problemskih fragmentih. Emil Filipčič, Problemi. Ljubljana: Študentska založba, 2009 (Knjižna zbirka Beletrina). 351-364.

Bogataj,M.(2009). Prešanka, nadrobljenka. ''Literatura''  21, (2009),str. 168-173. {{COBISS|ID=1095971678}}

http://sl.wikipedia.org/wiki/Emil_Filip%C4%8Di%C4%8D, 18.12.2013

http://www.arhiv.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Drugo/novice/2011/Presernova_proslava/Filipcic.pdf, 18.12.2013

http://www.mladina.si/48852/, 18.12.2013</text>
      <sha1>9jhfgfbcjxzh57wwkkxi4qicjni7jt9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nauči me sanjati</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3578</id>
    <revision>
      <id>12372</id>
      <parentid>12237</parentid>
      <timestamp>2014-01-01T20:56:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Žiga Kovač</username>
        <id>1757</id>
      </contributor>
      <comment>/* Odmevi v javnosti */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19867" xml:space="preserve">[[:w:sl:Edo Rodošek|Edo RODOŠEK]]: '''''Nauči me sanjati''''': fantastične in znanstveno-fantastične zgodbe. [[w:sl:Ljubljana|Ljubljana]]: [[Založba CLIP]], 2000. 237 str. {{COBISS|ID=109878784}}

==O avtorju==

[[:w:sl:Edo Rodošek|Edo Rodošek]]

== Izdana dela ==
=== Zbirke kratke proze ===

* ''[[Temna stran vesolja]]'': fantastične in znanstveno fantastične zgodbe,  Domžale, ([[1997]]) {{COBISS|ID=65038848}}
* ''[[Čar iskanja]]'', Ljubljana, ([[1997]]) {{COBISS|ID=66356480}}
* ''[[Sence neznanega]]'', Ljubljana, ([[1998]]) {{COBISS|ID=75365376}}
* ''[[Spokojni svet]]'', Ljubljana, ([[2000]]) {{COBISS|ID=107607296}}
* ''[[Geneza]]'', Ljubljana, ([[2000]]) {{COBISS|ID=110007296}}
* ''[[Obračun]]'', Ljubljana, ([[2000]]) {{COBISS|ID=110569728}}
* ''[[Pravici je zadoščeno]]'', Ljubljana, ([[2001]]) {{COBISS|ID=112445184}}
* ''[[Dolgo iskanje]]'', Ljubljana, ([[2001]]) {{COBISS|ID=112445184}}
* ''[[Onstran zaznave]]'', Ljubljana, ([[2003]]) {{COBISS|ID=126073856}}

=== Romani ===

* ''[[Feniks, mogoče]]'', Ljubljana, ([[2001]]) {{COBISS|ID=115782400}}
* ''[[Skoraj enaki]]'', Ljubljana, ([[2003]]) {{COBISS|ID=123830528}}

==O zbirki==

Zbirka fantastične in znanstveno-fantastične kratke proze Nauči me sanjati je izšla pri založbi [[:w:sl:CLIP|CLIP]] in vsebuje 14 zgodb, ki jih vedno uvedejo posamezni citati ([[:w:sl:Thomas Mann|Thomasa Manna]], [[:w:sl:Arthur C. Clark|Arthurja C. Clarka]], [[:w:sl:James Leo Harlihy|Jamesa Lea Harlihyja]], [[:w:sl:Leo Buscaglia|Lea Buscaglia]], [[:w:sl:Aldous Huxley|Aldusa Huxleyja]], [[:w:sl:Kenneth Roberts|Kennetha Robertsa]], [[:w:sl:John Steinbeck|Johna Steinbecka]], [[:w:sl: B. M. Baruch|B. M. Barucha]], [[:w:sl:Willa Cather|Wille Cather]], [[:w:sl:Sinclair Lewis|Sinclera Lewisa]], [[:w:sl: Gerald Kersh|Geralda kersha]], [[:w:sl:Louis Bromfield|Louisa Bromfielda]], [[:w:sl:Katil Gibran|Katil Gibran]], [[:w:sl:Jack London|Jacka Londona]]). Knjiga vsebuje tudi spremno besedo [[:w:sl:Drago Bajt|Draga Bajta]] in prolog celotni zbirki [[:w:sl: Havelock Ellis|Havelocka Ellisa]] ter posvetilo.

=== Fantastika, znanstvena fantastika in znanstvenofantastična kratka proza===

[[:w:sl:Fantazijska pripoved|Fantastika]] in [[:w:sl: Znanstvena fantastika|znanstvena fantastika]].

[[:w:sl:Alenka Žbogar|Alenka Žbogar]] ugotavlja, da subjekti v mladi fantastični slovenski prozi skušajo osmisliti življenje in se znebiti strahu pred smrtjo. Ob tem spoznajo, da je umetnik obsojen na raziskovanje notranjosti in zunanjosti. V tovrstni kratki prozi se vsakdanje preverljiva stvarnost prevesi v fantastiko brez vsakršnih norm: dogajalni prostori so realni, vendar se vanje vključujejo nadnaravna bitja, fantastični dogodki, nerealne pokrajine. Prvine znanstvene fantastike se prepletajo z elementi psihološkega realizma. [[:w:sl:Tomo Virk|Tomo Virk]] skuje tudi novi izraz za fabulo, ki ni več logična, pač pa fantastična, in jo poimenuje &quot;nova fabula&quot;. (2005: 22-23).

===Obnove zgodb===

Rodoškove znanstvenofantastične zgodbe ustvarjajo značilen literarni svet tehnizirane oz. tehnicistične, nekaj desetletij ali stoletij oddaljene prihodnosti, ko človeku na Zemlji že vladajo avtomati, roboti in androidi. Avtor nam v svojih zgodbah prikazuje distopičen svet, kjer človek svojo človeškost izgublja v spopadih, dvobojih, katastrofah, kataklizmah in nesrečah. Čakata ga konec in poguba, pogosto transformacija v nehumanoidno obliko in asimilacija v novi svet prihodnosti. Ideje in teme Rodoškovih zgodb, ki so pogosto na meji realnega in fantastičnega, zajemajo pustolovske, detektivske, vohunske, vojne, ljubezenske in futuristične žanre. Idejno ogrodje svojega literarnega sveta prepušča bralski konstrukciji v procesu branja.

Čeprav so prizorišča in liki, po imenih sodeč, očitno iz angloameriškega sveta, so vendarle univerzalni junaki civilizacije, ki ji pripada tudi slovenski bralec. Avtor premišljeno gradi zgodbo s komponiranjem odlomkov, ti pa se na koncu združijo v presenetljivem razpletu, ki bralcu omogoča idejno katarzo. Osrednjim likom v zgodbi se pogosto prilagaja pripovedovalčev jezik, ponekod pa celo sama zunanja struktura literarnega dela.

Človekovi otipljivi in empirično zaznavni stvarnosti so pri Rodošku protipostavljeni virtualni svetovi psihične notranjosti, svetovi sanj, prividov in domišljije, svetovi neznanega, nedojemljivega, nepredvidljivega. Naslov njegove zbirke je tako zgovorno &quot;poučen&quot;: ''Nauči me sanjati'' (da bom preživel).


'''Zrcalo''' (5090 besed)

V prvi zgodbi, ki vsebuje citat Thomasa Manna, spoznamo Nestorja, pohlevnega moža, ki mu gospodovalna in narcisoidna žena Linda v celoti diktira življenje ter se pri tem nad njim še nehumano izživlja. Njun vsakdan prekine misteriozno darilo podnajemnika, ki zakoncema namesto z najemnino dolg poplača z neobičajnim ogledalom. Nestor po spletu okoliščin ugotovi, da ima to ogledalo posebno sposobnost, in sicer da popravi, kar je pokvarjeno, in pokvari, kar deluje popolnoma v redu. Odloči se, da bo učinek ogledala uporabil na sebi, in ko to stori, nič več mevžasti mož s prisilo pred ogledalo posadi še svojo ženo. 


'''Prihod''' (1440 besed)

Prvoosebni pripovedovalec, uveden s citatom Arthurja C. Clarka, razglablja o svojem spominu in o majhnem prostoru, v katerega je stlačen že celo svoje življenje. Počasi mu postaja neudobno, zato prične pritiskati na stene in ugotovi, da so te prožne. Od zunaj sliši glasove, ki z vsako njegovo potezo postajajo bolj glasni in panični. Nenadoma stene pričnejo pritiskati nanj in ga potiskajo proti izhodu, ki se je na novo pojavil. Naslednja stvar, ki se je literarni lik zave, je njegovo nemočno hlastanje za zrakom, dokler ga zdravnik ne udari po zadnjici. Šlo je za rojstvo.


'''Srček''' (6770 besed)

Pri tej zgodbi, ki se začne s citatom Jamesa Lea Harlihyja, nam je predstavljen psihiater, dr. Sloan, ki je primoran svojo kariero zasebnega zdravnika vse bolj obešati na klin, saj ena od njegovih strank vedno bolj zahteva njegovo celotno pozornost. Gre za hčerko gospe Grant, siamsko dvojčico Honey, ki je pri kirurški ločitvi od svoje sestre le-to izgubila. Doktor kmalu podpiše pogodbo, ki mu prinaša mastne denarce, v zameno pa mora živeti v hiši bolnice in ji biti vedno na volja nadaljnje tri mesece. Kar na začetku izgleda kot lahek zaslužek in enostavno delo, se kmalu sprevrže v pravo detektivsko raziskovanje. Sloan ugotovi, da je njegov predhodnik enostavno izginil, v nenavadnih nočnih dogajanjih v hiši poginejo vsi hišni ljubljenčki, medicinska sestra pa od vsega šoka zapusti delo ter tako doktorja pusti polno obremenjenega. Sloan tudi ugotovi, da se mati in tehnično izobraženi hišnik, West, poslužujeta neobičajnih načinov zdravljena. Honey njene psihotične napade lajšata s posebno energijsko kapsulo, ki začasno odpravi težavo, a v nadaljevanju zdravstvene probleme samo še poglobi. Doktor kmalu pride do spoznanja, da je siamska dvojčica še kar živa in da ostanek nje prebiva v njeni sestri, kar povzroča vse napade pri Honey, napaja pa jo ravno energijska kapsula in ji tako vse bolj omogoča, da pridobiva na snovni obliki. Sloan se odloči, da jo bo izničil s plamenometalcem, ko se bo ta ob res močnem napadu končno v celoti realizirala. Njegov načrt se izjalovi in demonski ostanek sestre ga živega požre. Naslednji dan se Honey oziroma srček ter njena mati na verandi pogovarjata, katerega zdravnika bosta izbrali za naslednjo žrtev, da potešita neskončno lakoto umrle hčerke oziroma sestre.


'''Počasnež''' (13120 besed)

Na začetku te zgodbe se nahaja citat Lea Buscaglia. Protagonist zgodbe je nad življenjem naveličan pisarniški delavec, ki se mu zdi, da v življenju vsi nekam hitijo, samo on se flegmatično spravi skozi dan. Nekega dne se spre s svojo izvoljenko Floro, ki ga več kot očitno vara, in se odpravi na vožnjo brez cilja. Na puščavski cesti mu zmanjka goriva, zato je prisiljen pešačiti do najbližjega naselja, ki je popolnoma odmaknjeno od civilizacije in ga je praktično nemogoče najti, a njemu po naključju to uspe. Kmalu ugotovi, da v naselju čas teče počasneje kot izven njega. To mu je zelo všeč, saj se popolnoma sklada z njegovim življenjskim slogom. V tej posebni skupnosti, ki živi na zelo staromoden način, se tudi na novo zaljubi, a vseeno se odloči za vrnitev v civilizacijo. Ko se s pomočjo arhaičnih prebivalcev vrne v svoje mesto ugotovi, da je preteklo že zelo veliko časa. Vsaj 50 let, a v njegovi na novo odkriti vasici se je izmenjal samo en večer. Spozna, da je bila vrnitev napaka, in se vrne tja, kamor resnično spada.


'''Izboljšano mazivo''' (4100 besed)

Tukaj se s citatom ponaša Aldous Huxley. Osrednja literarna oseba in pripovedovalka je tokrat ženskega spola. Minnie je slepo zaljubljena v znanstvenika Carla, ta pa se vztrajno trudi, da bi iznašel posebno mazivo, ki bi še bolj izničilo trenje, in bi si tako prislužil posebno nagrado ter povišico, s katero bi končno lahko zasnubil Minnie. Ta je bolj kratke pameti in ga pogosto na ljubezniv način zasmehuje, ko govori o znanstvenih zadevah. Nekega dne mu vendarle uspe ustvariti čudežno mazivo s pomočjo posebnega olja, ki ga je Minnie našla v zapuščeni tovarni in ga uporablja za čiščenje. Ko proslavlja odkritje in svojo pridobljeno nagrado, se Minnie zdi, da ga sedaj zanimajo druge punce, zato se z njim sooči in v kasnejšem prerivanju pomotoma zmeša svoje posebno olje in novo nastalo mazivo. To povzroči, da celo naselje zdrsi v bližnjo mlakužo. Carl tako dokončno odkrije učinkovine izboljšanega maziva ter zasnubi Minnie, ki snubitev olajšano sprejme.


'''Dokaz inteligenčnosti''' (9020 besed)

Izrek Kennetha Robertsa se tokrat nahaja na začetku zgodbe. Vesoljski raziskovalec zaradi tehnične napake strmoglavi s svojim plovilom na neznan peščen planet. Vročina je neznosna, zato se astronavt odloči, da se bo okopal v mlakuži, ki jo je uspel najti še s poslednjimi močmi, nakar ga nekaj udari po glavi in izgubi zavest. Zbudi se v posebnem prosojnem prostoru obdanim z magnetnim poljem in kmalu ugotovi, da se nahaja v neke vrste živalskem vrtu. Glede na svoje sosede v bližnjih kletkah, spozna, da ga verjetno njegovi ječarji nimajo za inteligentnega primata, saj se je pred kopanjem slekel, tako da tudi ni bilo nobenih indikatorjev o njegovem intelektu. Razmišlja, kako bi prebivalcem planeta dokazal, da je v resnici inteligentno bitje. Opazovalci ga več kot očitno opazujejo iz posebnih cepelinov iz zraka, zato s posebnimi skrilavci na tleh prične ustvarjati zanimive tvorbe. Ko je od vsega dela na orjaški površini že izgubil nohte in že skoraj obupal nad svojim načrtom, Nezemljani končno spoznajo svojo napako in ga odpeljejo iz terarija.


'''Darilo''' (4920 besed)

Zgodba se prične s citatom Johna Steinbecka. Marley Stone je neperspektivni bančni uslužbenec in preprosto najbolj povprečen človek na tem svetu, ki pa je istočasno velik ljubitelj stripov in vesolja. Nekega dne s svojim teleskopom na nebu odkrije čudno zeleno svetlobo, ki prevzame njegovo daljnovidno napravo in ga naredi nekako omotičnega. Naslednji dan odkrije, da lahko hodi skozi stvari, ki jih je ustvaril človek. Poleg tega razvije tudi sposobnost telekineze in ostalih junaških prednosti, ki jih imajo stripovski junaki. Zelena luč ne izgine s teleskopa in Marley se zaveda, da je postavljen pred izbiro, ali življenje superjunaka ali povprečnega knjigovodje. Njegova edina življenjska opora, njegov legvan, se ga ga kot človeka z magičnimi sposobnostnimi zelo boji in Marley se zave, da se je v tem času spremenil in to na slabše, zato zavrne nove moči ter tako premaga temne sile, ki bi ga skoraj prevzele.


'''Izbriši''' (5330 besed)

S svojim citatom se nam predstavi B. M. Baruch. Bing je programer, ki dela za kompleksno podjetje, ki je razdeljeno na številne nivoje, tako da večine svojih sodelavcev sploh ne pozna. Ves čas pridobiva podatke iz višjih nivojev, ki jih mora redno analizirati. Kmalu si pri svojem delu zaželi pomoči, zato prične ustvarjati lasten program, ki bi mu olajšal delo. Ta po mesecih razvoja postane izredno učinkovit in srhljivo človeški. Bing izve, da je tudi njegov kolega Tilli ustvaril lasten program, a ta ga svari naj preneha s svojim početjem, dokler ima še možnost, saj ima občutek, da ga njegov lasten program ogroža. Tilli kmalu izgine v nepojasnjenih okoliščinah, a Bing se s tem ne obremenjuje preveč, dokler ne odkrije, da ga lasten program skuša nadomestiti. Takrat ga še pravočasno izbriše. Na koncu zgodbe se pomaknemo na višji nivo podjetja, kjer izvemo, da je tudi Bing program in da ga bodo zbrisali zaradi pretirane ambicioznosti, ki jo je zakrivil Bingov program.


'''Vmesna stopnja''' (12710 besed)

To zgodbo je s svojim citatom zaznamovala Willa Cather. Bran je priznani astrofizik, ki je bil izbran za misijo, da gre na oddaljen planet preverit misteriozni signal. Potuje neskončno dolgo časa, pri tem pa ga pri življenju ohranja posebna kapsula, ki jo nadzoruje umetna inteligenca poimenovana Mae. Dvojica pride na nenavadni planet, kjer odkrijeta zanimive prebivalce, ki ne spominjajo na nobeno znano živo bitje. Bran jih preprosto poimenuje &quot;Stvari&quot;. Ko se Bran sprehodi po čudnem planetu, Stvari zajamejo njegovo plovilo in ga po nizu dogajanj pripeljejo v muzej, kjer je po novem razstavljena Mae, saj je glede na tehnološko zaostalost napram tem bioničnim superbitjem pravi artefakt. Stvari s pomočjo telekineze Branu razkrijejo, da se je pravzaprav vrnil na Zemljo, kjer se je v času njegovega odhoda zgodila računalniška revolucija. Umetna inteligenca je mirno zapustila človeštvo, to pa se je pozneje popolnoma uničilo. Od sedaj naprej jim bo Bran služil kot inferiorno, a zaradi zastarelosti zelo zanimivo bitje. V zadnjem odlomku smo priča prizoru, kako Stvar meče palico Branu, ta pa jo pobira in nosi kot psiček.


'''Nikoli ne veš''' (2050 besed)

Avtor je ocenil, da se tukaj poda citat Sinclara Lewisa. Astronavt strmoglavi na neznan planet in tam ga preganja stvor odporen na vse vrste orožja. Ko ga ta končno ujame, kozmonavt ne umre, ampak pod stvorom, ki ga objema z vseh strani, začuti prijetno milino, poleg tega pa se mu pozdravijo vse rane.


'''Nahod''' (3690 besed)

Gerald Kersh je avtor tukajšnjega citata. Crash se s prijatelji poda v bar na zabavo po službi, še prej pa kupi posebne tabletke za rastline za svojo mamo. V baru se zabava res razvname in Crasha v bujnem dogajanju prične boleti grlo, tako da vzame tablete proti bolečinam. Prične se počutiti čudno, se hitro razhudi in ob navalu besa na daljavo popolnoma ugasne vse luči v baru. Pozneje se onesvesti. Njegova prijatelja sklepata, da je bolan, zato se odpravijo v tropske kraje, saj naj bi bili ti najboljši za preganjanje bolezni. Tam Crash naleti na čudno pleme, ki ga prisili, da prikliče dež, in tam Crash spozna, da ima nadnaravne sposobnosti, ki jih aktivira vsakič, ko vzame tablete za rastline, ki jih je pomotoma zamešal za protibolečinske tabletke. Postane šaman plemena.


'''Obiskovalci''' (6150 besed)

Lois Bromfield je za ta del prispeval svoj citat. Tokrat smo postavljeni v kožo pacifističnega nezemeljskega bitja. Na njegov planet pristanejo ljudje in pričnejo loviti Nezemljane, ki so še najbolj podobni neke vrste gosenicam. Sprva ti Nezemljani na provokacije sploh ne reagirajo, saj so zelo umirjeni in na sploh zelo simbiotični. Ljudje pa postajajo vse bolj in bolj agresivni. Odločijo se, da bodo eno od gosenic sicirali. Tedaj Nezemljani pričnejo ukrepati in uničijo sovražnika, ki si je hotel prisvojiti njih in njihov planet. Prizanesejo le doktor Tuttlerjevi, ki je bila na njihovi strani in njeni vojaški ljubezenski simpatiji, s katerim srečno zaživita na novem planetu.


'''Žal bo nekaj dražje''' (6920 besed)

Pod citat, ki stoji na začetku te zgodbe, se je podpisal Katil Gibran. Zgodba se prične kot zavarovalniški dopis klientom, ki pravi, da bodo povišali cene zavarovanja zaradi številnih medgalaktičnih nesreč. Zavarovalnica v dokazilo doda tri dokumente, kjer &quot;domorodci&quot; vsak po svoje razglabljajo o nesrečah, ki so se pripetile. Tako smo priča zgodbi ribiča iz Sodome, katerega domači kraj je bil uničen v siloviti eksploziji, po prepričanju Sodomita zaradi grešnega življenja njegovih someščanov. Drugi dokument je spisan s strani prebivalca neke ruske gubernije, kjer je prav tako silovita eksplozija uničila orjaške površine gozda. Tretji dokument pa izhaja iz ZDA, kjer prestrašen prebivalec piše senatorju, da je bil na svoji farmi priča nenavadnim pojavom in da je zagotovo videl strmoglaviti vesoljsko plovilo, a vojska sedaj vse prekriva. Zavarovalnica v zaključku izpostavi, da je nedopustno, da je v tako kratkem času prišlo do takšnega števila nesreč in to celo na istem planetu. Nadejajo se, da bo podražitev prispevala k manj objestni vožnji izletnikov z osebnimi vozili. 


'''Košček doma''' (11480 besed)

Pri zadnji zgodbi najdemo citat Jacka Londona. Še enkrat več smo v zgodbi priča nesreči vesoljske ladje. Tokrat preživita samo oče in hčerka. Zgodbo od sedaj naprej spremljamo z dveh perspektiv, od dveh glavnih junakov. Na eni Strani je Steve, preživeli brodolomec, ki bo storil vse, da se s hčerko rešita in da ona preživi. Na drugi strani pa imamo Nezemljana Chipa, ki z zanimanjem z ostalimi svojimi brati spremlja prišleka. Nezemljani se odločijo, da morajo njuna življenja obvarovati. Tako jima priskrbijo hrano, primerno klimo, vodo itd. Šele čez nekaj časa se jima Chip razkrije in Steve ter njegova hčerka Ana sta osupla nad novim bitjem, saj je to najbolj popolnih oblik, kar sta jih kdaj videla. Ana sicer v naslednjih dnevih postaja vse bolj nesrečna, saj si želi dobiti vrtnico, a teh na novem planetu ni. Steve trpi z njo, saj hčerka v malodušju vztrajno hira. Chipu se zasmili do dna srca, zato ji s pomočjo bratov ustvari pravo vrtnico in ji tako vrne voljo do življenja. V sklepnem dejanju Zemljanoma nakažejo še vesoljsko plovilo, ki so ga izdelali zanju, in opazujejo njun odhod proti domu.


==Odmevi v javnosti==

Aleš Cimprič v ''Neskončnosti'' (glasilo Društva ljubiteljev znanstvene fantastike in fantazije) zapiše pozitivno kritiko na račun Rodoška. Pravi, da je avtorjev slog zelo berljiv, da sicer avtor ne odkriva nekega novega področja, a se ga vseeno splača podpreti ter tako zraven privzdigniti še obubožano slovensko znanstvenofantastično sceno. Pohvali dolžino samih zgodb, saj pravi, da so ravno prav dolge, da ne dolgočasijo in ne povejo premalo.

[[:w:sl: Drago Bajt|Drago Bajt]] v spremni besedi zapiše, da je avtor razumljiv najširšemu krogu bralcev in da je tako tipičen učenec zvrsti, ki se ji posveča, torej znanstvene fantastike. Po komentatorjevih besedah je ta tako še trdneje ukoreninjena na slovenskih tleh.

[[:w:sl: Igor Bratož|Igor Bratož]] v Delovi recenziji knjige zapiše, da avtor sledi angloameriški šoli znanstvene fantastike in da na čase zapade v trivialnost. Vseeno Rodoška pohvali, da lepo prikaže zgrešeno prepričanje v neizmerno odrešilno moč tehnološkega napredka. Recenzent pripomni, da branje teče sproščeno in presenetljivo gladko ter doda, da je to branje za marsikoga.

==Viri in literatura==

'''Viri'''

Edo Rodošek. ''Nauči me sanjati: fantastične in znanstveno-fantastične zgodbe''. Ljubljana: CLIP, 2000.

'''Literatura'''

*[http://ropotarnica.prizma.si/Neskoncnost/Neskoncnost_2.pdf. Aleš Cimprič. Recenzije. ''Neskončnost'' št. 2 (2006). 18-19.]

*Igor Bratož. Recenzija: Nauči me sanjati. ''Delo'' 43/78 (2001). 27.

*Alenka Žbogar. Kratka proza na prelomu tisočletja. ''Jezik in slovstvo'' 50/3-4 (2005). 22-23.</text>
      <sha1>do8tflfvgzf1ao3z0vfs6d0p175js6a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Navadna razmerja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3581</id>
    <revision>
      <id>12233</id>
      <parentid>12232</parentid>
      <timestamp>2013-12-19T02:14:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>212.235.228.44</ip>
      </contributor>
      <comment>/* O knjigi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4407" xml:space="preserve">[[:w:sl:Peter Kolšek|Peter Kolšek]]. [[:w:sl:Brina Švigelj Mérat|Brina Švigelj Mérat]]. '''''Navadna razmerja'''''.[[w:sl:Ljubljana|Ljubljana]]:[[Cankarjeva založba]], 2000, drugi ponatis. 189 str. 
Spremna beseda: [[:w:sl:Jože Korinšek|Jože Korinšek]] Slika na naslovnici: [[:w:sl:Pál Szinyei Merse (1845-1920):Pacsirta, 1882|Pál Szinyei Merse (1845-1920):Pacsirta, 1882]]. {{COBISS|ID=108042496}}


==O avtorjema==
[[:w:sl:Peter Kolšek|Peter Kolšek]] je dvainšestdesetletni urednik, pesnik in kritik tudi novinar, zaposlen pri časniku [[w:sl:Delo|Delo]].
Diplomiral iz slovenistike in primerjalne književnosti na [[w:sl:Filozofski fakulteti|Filozofski fakulteti]] v [[w:sl:Ljubljani|Ljubljani]]. Sodeluje z avtorji beril, učbenikov in tudi sam je avtor več spremnih besed. Napisal je: [[w:sl:Menina|Menina]] (1991),  [[w:sl:Elegije|Elegije]] (1986), [[w:sl:Kletarjevo popoldne|Kletarjevo popoldne]] (1996), [[w:sl:Nikoli več|Nikoli več]] (2005), [[w:sl:radijsko igro|radijsko igro]] [[w:sl:Valentinovo|Valentinovo]] (2008), [[w:sl:Nevihta sladkih rož|Nevihta sladkih rož]] (2006),  [[w:sl:Opuščanje vrta|Opuščanje vrta]] (2009), [[w:sl:Tropi in tropine|Tropi in tropine]] (2011), knjigo kritik [[w:sl:Lepa točajka|Lepa točajka]](2003) in knjigo kolumn [[w:sl:Vaserkeber in druge dogodbe|Vaserkeber in druge dogodbe]]. (2011).&lt;br /&gt;

[[Brina Švigelj Mérat|Brina Švigelj Mérat]]- ustvarja tudi pod psevdonimom [[w:sl:Brina Svit|Brina Svit]],  je rojena maja 1954 in je slovenska pisateljica ter novinarka, ki živi v [[w:sl:Parizu|Parizu]] od leta 1980. V francoščini ustvarja od leta 1998. Napisala je roman [[w:sl:Smrt slovenske primadone|Smrt slovenske primadone]], ki je izšel leta 2002 pri [[w:sl:Mladinski knjigi|Mladinski knjigi]], [[w:sl:Con brio|Con brio]] (1998), [[w:sl:Moreno]] (2003), Un coeur de trop (2006) in Coco Dias ou la Porte Dorée (2007), [[w:sl:Hvalnice ločitvi|Hvalnice ločitvi]] (tudi v francoščini) leta 2011.
Piše za francosko založbo [[w:sl:Gallimard|Gallimard]].&lt;br /&gt;

==O knjigi==
Avtorja si dopisujeta, ona stanuje in ustvarja v Parizu, on pa v Ljubljani. Pisma sta si pošiljala izmenično, seveda, lahko se je tudi zgodilo, da je dopisnik poslal več pisem zaporedoma, preden je dobil odgovor. Dopisujeta si od maja 1988 do julija 1995. Čez tri leta sta pisma zbrala v knjigo in jo objavila, torej temelji na resničnih dogodkih, kolikor je to mogoče. V pismih si povesta kaj ju teži, kaj ju razveseljuje, spominjata se skupnih trenutkov, filozofirata in sanjarita, imata resnejšo debato, se sprašujeta za mnenje. Njemu veliko pomenijo starši in hči, njej pa otroci in film. Bralec sčasoma izve, da imata skupnega prijatelja &quot;K.&quot;, ki naj bi rad večkrat pregloboko pogledal v kozarec. Brina opisuje Petru svoja vsakodnevna opravila in tudi srečanja z novo sosedo Almo Bennholdt, s katero se kasneje spoprijatelji. Knjiga oziroma pisemski roman se začne z njenim pismom in konča z njegovim, z besedami: &quot;''Pisala sva si dobrih sedem let; torej ni moglo biti vse zaman. Veliko se je v tem času spremenilo v naju in zlasti okoli naju, midva pa sva znala ohraniti redek občutek za stalnost, za trajanje, čeprav najino razmerje ni nič posebnega /.../ Zdaj lahko mirno znova prisedeš k portugalskemu taksistu na aveniji Foch. Kot da ni bilo nič''.&quot;

Knjiga je [[w:sl:pisemski roman|pisemski roman]], ker so v knjigi objavljena pisma in ne kratke zgodbe z malo osebami, enim osrednjim dogodkom in hitrim razpletom. Obnovo vsakega pisma posebej bi bilo pisati nesmiselno, saj je pisem nekaj čez 100.
Začuti se močno subjektivnost, liričnost in osebno izpoved, zato se roman rahlo nagiba k liričnosti.

==Odmevi v javnosti==
Neznani avtor je v Delu (1998) na kratko opisal vsebino Navadna razmerja, povedal, da gre za pisemski dialog, da so pisma resnična in da so kraji in datumi točni; kot mu je zagotovil Peter Kolšek.

==Viri in literatura==
Janko Kos.  ''Literarna teorija''. Ljubljana: DZS, 2001.&lt;br /&gt;

Brina Švigelj Mérat, Peter Kolšek: ''Navadna razmerja''. Ljubljana, Cankarjeva založba: 1998.

==Zunanje povezave==
http://www.gigafida.net/Concordance/Details?q=navadna+razmerja&amp;paragraphId=10992793&amp;centerWordPosition=27

http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/488/detail.html

http://knjiga.dnevnik.si/sl/Refleksija/%C4%8Crnilo+na+prstih/787/Peter+Kol%C5%A1ek%3A+O+%C4%8Dem+se+ne+pi%C5%A1ejo+pesmi</text>
      <sha1>mdpia6c9m8ib7ncwqrqs21p9r4dg0gw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Nova beseda.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3582</id>
    <revision>
      <id>12248</id>
      <timestamp>2013-12-21T10:20:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek iskanja v Novi besedi</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek iskanja v Novi besedi</text>
      <sha1>nxjlsrset9rq111281yuasokwcleet2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Academia analytics.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3583</id>
    <revision>
      <id>12264</id>
      <timestamp>2013-12-25T10:17:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek statistike ogledov na Academia.edu</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="53" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek statistike ogledov na Academia.edu</text>
      <sha1>swevbnoduawbsaqlq36ruklmbnm7pl4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Cobiss ukazno iskanje.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3584</id>
    <revision>
      <id>12267</id>
      <timestamp>2013-12-25T15:48:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek Cobissovega iskanja po UDK-ju</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek Cobissovega iskanja po UDK-ju</text>
      <sha1>6ua8gnd0jctkan2368cbv2ywuux6yc3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Jezik disertacij.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3585</id>
    <revision>
      <id>12270</id>
      <timestamp>2013-12-25T19:13:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek statistike literarnovednih disertacij po jeziku</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="66" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek statistike literarnovednih disertacij po jeziku</text>
      <sha1>a09542u62oqax1yomtbpxsmblxiqv5q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Disertacije.pdf</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3586</id>
    <revision>
      <id>12271</id>
      <timestamp>2013-12-25T19:50:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek statistike literarnovednih disertacij po jeziku</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="66" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek statistike literarnovednih disertacij po jeziku</text>
      <sha1>a09542u62oqax1yomtbpxsmblxiqv5q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Language death.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3587</id>
    <revision>
      <id>12285</id>
      <parentid>12284</parentid>
      <timestamp>2013-12-27T11:44:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="169" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek prosojnice s predavanja Andrása Kornaia, Language Death in the Digital Age, Meta-Forum 2012 [http://videolectures.net/metaforum2012_kornai_language/]</text>
      <sha1>g5knnxa25gafusa7dl7go73q2uanlg5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Statistika wikipedij.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3588</id>
    <revision>
      <id>12287</id>
      <timestamp>2013-12-27T13:03:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek lestvice nacionalnih Wikipedij</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek lestvice nacionalnih Wikipedij</text>
      <sha1>aakjzprtnak09brrvy3gh7u4bz0v4q4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Primerjava razlicic.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3589</id>
    <revision>
      <id>12293</id>
      <timestamp>2013-12-27T17:45:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek primerjave različic strani</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek primerjave različic strani</text>
      <sha1>lxzbadlm6kj0s196a44mgh8ns4qt10l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Zgodovina strani.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3590</id>
    <revision>
      <id>12294</id>
      <timestamp>2013-12-27T17:46:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek zgodovine strani</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek zgodovine strani</text>
      <sha1>3sk81d53kkw4t6szte06eto23jp8p27</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Odločitve</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3593</id>
    <revision>
      <id>13024</id>
      <parentid>13020</parentid>
      <timestamp>2014-03-06T19:48:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ida.martinc</username>
        <id>1766</id>
      </contributor>
      <comment>/* O zbirki */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21302" xml:space="preserve">[[:w:sl:Franček Bohanec|Franček BOHANEC]]: '''''Odločitve: ljubezenske novele'''''. [[w:sl:Ljubljana|Ljubljana]]: [[Viharnik]], 2000. 196 str. 300 izv.  {{COBISS|ID=106540032}}

==O avtorju==
[[:w:sl:Franček Bohanec|Franček Bohanec]]

==O zbirki==
''Odločitve'' so izšle leta 2000 pri založbi [[:w:sl:Viharnik|Viharnik]]. Zbirka obsega štirinajst novel, zadnje poglavje z naslovom ''Namesto spremne besede'' pa je napisal avtor sam. Avtor brez sprenevedanja zapiše, da njegove ljubezenske novele ne dosegajo vrhov slovenske ljubezenske tematike, da pa so zapisane tako, da bralca prisililjujejo k razmišljanju o ljubezni, in da je bil to tudi njegov namen. Z novelami si je prizadeval, da bi z ljubezenskimi zgodbami opisal doživljanje ljubezenskih odločitev mladih in starih, preprostih in učenih, kmečkih in mestnih, mitskih in realnih, žensk in moških. Kot pravi avtor, »težijo k temu, da bi bile beletristične ilustracije ljubezenskih odličij« (188). Skozi zbirko spoznamo, da je ljubezen tudi tovarištvo, prijateljstvo, ljubezenska navezanost in ne zgolj romantična iluzija, ter da ljubezen ni dana od bogov, ampak je posledica, osebno zavedne ali tudi ne, človekove odločitve. »Pogoji, ko pride do takšnih ali drugačnih odločitev, so različni, iz katerih po odločitvi ljubezen zacveti, dozori ali pa oveni in se stre« (196).
 
Zgodbe med sabo niso povezane in so si zelo različne. Pri vseh novelah je tematika v prvi vrsti sicer ljubezenska, a zaznavamo tudi močne elemente eksistencialne tematike. Motivi so predvsem odtujenost, smrt, ujetost, propad zaradi ljubezni, hrepenenje po ljubezni, nesojena ljubezen, materinska ljubezen. Pri nekaterih zgodbah so prisotni fantastični elementi (''Obsekano drevo'') in elementi slovenske slovstvene folklore (''Kačja kraljica''). Sam naslov zbirke ''Odločitve'' napeljuje k temu, da vsak človek sprejme v življenju takšno ali drugačno odločitev v zvezi z ljubeznijo, zaradi katere propade ali zmaga. Pripovedovalec je tretjeosebni, razen v noveli Kačja kraljica je prvo- in tretjeosebni. Navdih za svoje literarne like je avtor črpal iz literarnih del slovenskih piscev Franceta Prešerna, Ivana Tavčarja, Ivana Cankarja, Franceta Bevka in drugih. Pri vseh novelah je osrednji lik en sam, pri zadnji pa sta osrednja lika dva. Kraj dogajanja zaznamujejo večinoma deli Slovenije (Prekmurje, Primorska, Gorenjska), ena izmed novel se dogaja v Španiji v času španske inkvizicije (''Nela in Ulen''), nekaj pa je izmišljenih oziroma kraj ni točno določen. 

==='''Obnove zgodb'''===

'''Makove glavice'''
(približno 5600 besed)

Bil je mož z imenom Vojtek. Skupaj z mamo sta živela v bloku, nekdanji konjušnici z velikim dvoriščem, kjer so se zbirale radovedne sosede in opravljale. Mati je Vojtka vedno spodbujala k učenju in Vojtek ni maral drugega kot knjige. Ko pa je bil dovolj star, da bi izkusil tudi kakšno ljubezen, mu ni bilo do tega in mati je zaskrbelo. Pokazala mu je stanovanje kjer je živela ženska, sama s svojim otrokom. Ko je šel k njej na obisk ga je povabila v posteljo, a njemu ni bilo do tega. Ženske so bile s svojim nečimrnim razkazovanjem zanj cenena bitja, ki so daleč pod njegovim čutenjem. Ko je slišal, da si lahko druščino poiščeš preko oglasov, je v reviji našel oglas o prodaji samotne hiše na Kozjanskem in jo tudi kupil. Zanj je bilo pomembno, da ta hiša ni imela številke in ne lastništva, zato je imela nek svoj žar. Sčasoma pa se je v to hišo tudi vselil. Nekega večera je proti njemu prihajala ženska z dojenčkom in od njega hotela naj jo skrije pred možem, ki jo je doma pretepal, ker naj bi imel dojenček sosedove lase. Prvič se je pripetilo, da je katera od žensk vzbudila radovednost v njem. Odšel je ven in nabral jagode zanjo in za otroka. Ko se je vrnil, je bil na postelji samo otrok. Ženska mu je otroka podtaknila. Vojtek je začel iz obupa kričati, a je kmalu spoznal, da se mora vrniti k otroku in zanj poskrbeti. Poimenoval ga je Vojtek.

'''Obsekano drevo'''
(približno 1100 besed)

V vasi se je govorilo o slavnem starcu Vejku, ki ni bil od tega sveta. Bil je rojen na nebu in imel nadnaravno moč. Bil pa je tudi mladi Jouko, ki so mu nekateri pripisovali lastnosti Vejka, kar je Jouku laskalo. Jouko je imel sestro, ki je sanjarila o laponskem lepotcu, ki bo prišel ponjo z neba. Jouko se je odločil pomeriti se z Vejkom. Srečala sta se pod drevesom. Jouko ga je izzival, mu postavil uganko, a Vejko se sploh ni ganil. Ko pa mu je bilo dovolj mladeničevega napihovanja, je storil, da se je Jouko začel pogrezati v zemljo. Jouko mu je v obupu za odkupnino ponudil svojo sestro in Vejko je predlog sprejel. Mati je bila vesela, ker bo slavni Vejko del njene družine, njegova sestra pa se je razbesnela. Na silo sta jo spravila na sani in na poti k Vejku je sestra skočila s sani in izginila za snežnim zametom. Obstala je na robu morskega zaliva. Naročila je medvedu, volku in nato lisici naj povedo materi, kje jo lahko najde, a nobeden od njih tega ni storil zanjo. Slekla se je do nage in z zlatim obeskom na prsih drsela do roba obale, in ko je še enkrat zapihalo, je zaplavala v globino in ni je bilo več. 

'''Močvirski tulipan in robidnice'''
(približno 5300 besed)

Jasno so v otroštvu starši poslali živet k teti v središče Ljubljane, kjer je odraščala kot plesalka. Nikoli se ni zares navadila na mestno življenje, vseskozi je pogrešala vonj barjanske zemlje. Njen mož je bil vedno zdoma; zahajal je h gospe v blok, kjer sta skupaj igrala klavir, njuna najstniška hči pa se tudi ni prav dosti menila zanjo. Živeli so v veliki vili v Rožni dolini, kjer pa je bila Jasna neizmerno osamljena. Da se je sprostila, je bosa sedla pod macesen in razmišljala o barju. Nekega dne je njen mož naročil vrtnarja, da bi zasadil rože, ki ji sploh niso bile všeč. Jasna si je rekla, zakaj bi samevala v svojem domu, če se mož in hči potikata naokoli, zato je vrtnarja vprašala, če lahko pride k njemu domov pogledat njegove rože. Vrtnar je predlog sprejel. Ko je prišla pod Krvavec, je opazila, da je vrtnar kar naprej pred njo skrival in odganjal neko žensko. A dekle se ni dalo odgnati. Nato se je pred hišo ustavil avto. Bil je njen mož in ni nehal trobiti dokler se Jasna ni usedla v avto. Poklicala ga je ženska, vrtnarjeva zaročenka. Jasni so se ulile solze in celo pot se je pripravljala na pogovor z možem. A mož jo je le odložil pred domom in odpeljal naprej. Spet je ostala sama. Pobrala je vse stvari in se odpravila nazaj na barje. 

'''Marija pomočnica'''
(približno 2660 besed)

Brat Štefan, s pravim imenom Pepek, je že od zgodnjih let živel v samostanu. Njegovo delo je bilo v vratarnici. Ob vratih je bila luknja v zidu, kamor so ljudje vrgli kakšen drobiž v posodo za odkupnino njihovih grehov. Večkrat pa je ženska podoba pred železnimi vrati  tiščala prste v luknjo, a brez kovancev. To žensko je Štefan povezal z Marijo, ki jo je tako ljubil. Tako se je zapletel v svojem razmišljanju, da je nek večer, ko se je vračal v svojo sobo, dobil občutek, da mu nekdo sledi. Spoznal je, da je to Marija. Odšel je ven iz samostana, na cesto grehov, z mošnjo kovancev. Marija ga je vodila skozi ulice v klet, kjer je v medli svetlobi opazil prste, podobne tistim, ki so se stegovali skozi luknjo v samostanu. Marija je temu človeku strgala iz rok steklenico in jo dala Štefanu, da je pil, dokler se mu ni zvrtelo v glavi in je zaspal. Zjutraj se je zbudil brez mošnje in Marije ni bilo več ob njem. Odšel je do samostana, a ni imel ključa od železnih vrat. Upal je, da jih je vzela Marija, a v cerkvi jih ni našel. Skušal se je pomiriti z blagoslovljeno vodo, ko je v koritu zatipal ključ. Iz veselja in ljubezni je kipu Marije pomahal. 

'''Lasje'''
(približno 3400 besed)

Postavni Kauko, ljubljenec svoje matere, je rad hodil po gostilnah in se podil za dekleti. Bila pa je v pokrajini Pohjolo dekle, last čarovnice Louhi, najlepša izmed vseh deklet, ki se je otresala vseh ljubimcev. Kauko se je kljub opozorilom matere odpravil na ples in po dveh neuspelih poizkusih je le zagrabil pravo dekle in jo odpeljal v svojo vas. Dekle je prelomilo obljubo, da se bo odpovedalo dekliškim zabavam in Kauko se je odločil maščevati tako, da bo v deželi Pohjoli našel dekle še lepšo od nje. Ko je pobil vse bizone čarovnice Louhi razen njenega čuvaja Cvetka, je zahteval to dekle. Louhi mu bo ugodila, a mu je naložila kup nalog. Še preden mu uspe opraviti vse naloge, ga Cvetko ubije, ker si je tudi sam želel to dekle. Ob reki je razkosal Kaukovo telo in kri je plavala po vodi vse do njegove hiše. Ko je Kaukova mati videla kri se je ustrašila za svojega sina. Iskala ga je po vsem svetu in šele sonce ji je povedalo, kaj se je zgodilo. Mati je z grabljami iz vode potegnila dele trupla, jih sestavila in obudila Kauka v ponovno življenje. Vse to iz ljubezni. Kauko pa je še naprej sanjaril o lepotici.

'''Krožniki'''
(približno 2270 besed)

Janez je bil slikar, ki je živel na Primorskem z ženo Marto in taščo. S slikanjem je zaslužil bore malo in tudi zaradi povojne revščine so bili krožniki večkrat prazni kot polni. Bil je zelo rahločutna oseba in tudi kot umetnik se je zatekal k svojim slikam. Slikal je ljubezen in ujetost človeka v življenju, a nihče ni mogel doumeti njegovih videnj. Tašča se je naveličala  stati za hladnim štedilnikom zato je Janeza s svojim molkom ubijala. Janez je v takih neprijetnih trenutkih pobegnil iz realnosti in to je storil tudi tokrat ter šel v naravo, na Kras, s platni pod pazduho. S sliko, ki jo je naslikal tam, je spoznal, da se je iztrošil, da ni imel ničesar več v sebi. Ničesar več ni bilo, kar bi ga polnilo, zato se tudi ni mogel več vrniti domov. Vse je pustil na goličavi in odšel v neznano.

'''Starci'''
(približno 7500 besed)

Zvonko, rojen v Prlekiji, upokojen ljubljanski advokat, se je odločil pisati o treh prleških bolj znanih rojakih. Vsak je imel zanimivo zgodbo z zanimivim koncem. Da bi v miru napisal knjigo, se je odpravil na morje, na Brač. Na potovanju je spoznal še tri gospode, s katerimi je po naključju tudi v hotelu pri večerjah preživel več časa. Sam se je počutil večvrednega od njih in ob poslušanju njihovih raznoraznih zgodbic je spoznal, da je druščina burleskna. Iz njihovih pripovedovanj je videl, da so stvari o katerih človek govori kot v spominih, lahko v resnici bile čisto drugačne, in da tudi njegovi portretiranci ne bodo takšni, kakršni so lahko v resnici bili. Ko so se vračali domov se mu je zdelo, da se je vse spremenilo. Ko se ni mogel ubraniti tega, da je svet ena sama groba veseloigra, se je odločil, da o svojih mladostnih rojakih ne bo pisal. Zgodilo se je, da so ti gospodje s potovanja, groteskno-komične figurice izničile  njegove visoke cilje; ovekovečiti nekaj njegovih pomembnih rojakov. Ni mogel najti točke s katere bi svoje portretirance presojal, saj ima resničnost vedno več obrazov.

'''Puhasti zajček'''
(približno 3100 besed)

Petnajstletni Gašper in njegova soseda Tinca sta gostila nemškega komandanta v Tincini hiši in mu vsak dan stregla mleko Gašperjevih dveh koz. Komandant je namreč varoval tamkajšnjo progo. Po vsakem obroku je z roko segel pod Tincino bluzo in ji pobožal prsi. To Gašperju ni bilo všeč. Bila sta prijatelja že od malih nog in Tinca mu je postajala vedno bolj všeč, a si tega ni upal priznati. Poleg zmedenosti v ljubezni pa je živel tudi nekakšno dvojno življenje. Podnevi je bil pastir svojih dveh koz, ponoči pa so ga preganjale strašljive misli o grozovitih podobah smrti, o modrasu in risu, ki ju je videl tudi v komandantu. Njegova teta, pri kateri je živel, je imela psico, ki jo je spomladi skušal naskočiti vsak pes v vasi. Sram ga je bilo govoriti o tem dogodku, a Tinci se to ni zdelo nič takega. Pogosto ga je kuštrala po laseh in Gašper jo je želel stisniti k sebi, a se mu je to zaradi dogodka s psi uprlo. Nekega večera je skozi okno pri Tinci videl, da jo je komandant vlekel v kamro. Tinca se je slačila, komandant pa jo je grabil za prsi in ostalo telo. Gašperju se je začelo blesti. Ustrelil je proti komandantu, a telesi sta se še vedno gibali. Gašper je razmišljal zakaj je zgrešil hrbet komandanta, ta pa se je obrnil in zopet je počilo. Pod oknom se je sesedel Gašper.

'''Pogovor z murni'''
(približno 5000 besed)

Draž je bil ovdoveli upokojenec s hribov, predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti, ki je oboževal naravo, svoj vrt, gobe in murne ob njegovi hiši, s katerimi se je tudi pogovarjal. Draž je bil član partizanske organizacije. Bil je proti cerkvi in njihovemu župniku, zato tudi ni dal krstiti najmlajše hčerke. Ta je zbolela za luskavico dokler je niso vaške ženske na skrivaj blagoslovile in je ozdravela. V hiši poleg njegove hiše je živela hčerka z možem. Zet si je prilaščal vse, kar je bilo Draževo in na koncu se je spravil tudi na njegov vrtiček, kar ga je zelo razbesnelo. Tudi hčerka se je postavila proti njemu. Čeprav se je Dražu zdelo, da je imel vedno moč nad vsemi, se je tokrat vdal in to se mu je gnusilo. Proti njemu so se vedno bolj postavljali tudi ljudje v vasi in izgubil je oblast kot predsednik krajevne skupnosti. Najbolj se mu je zamerila hči, ki je bila zanj le še dedinja, tujka, kakor zet. Ko si je opomogel je odšel na jaso, kjer je našel gobe. Kot pravi gobar je z njimi nežno ravnal in jih trgal z ljubeznijo, zet poleg njega pa je bil z njimi grob. Nato se je zgodilo nekaj, kar se je morda resnično zgodilo ali pa tudi ne. Oblaki so prinesli nevihto. Strele so zanetile ogenj, ki je zajel tudi Draža. Skušal je še zadnjič pobožati gobe, a ni šlo. Zet ga je obrnil na hrbet, Draž pa je le nemo gledal svetlo nebesno sinjino. In ni ga bilo več.

'''Regrat'''
(približno 6100 besed)

Tine oziroma Tinček je bil najmlajši sin, ki mu je mati določila duhovni poklic, za katerega se je šolal v Murski Soboti. Najstarejši Roman pa je po smrti očeta skrbel za domačijo. Tinček je veliko razmišljal o globljem pomenu stvari, o duhovni in čutni zaznavi. Nekega dne so se z materjo in Romanom odpravili na pot in samo mati je vedela kam potujejo. Ko so šli po hribu navzdol se je zlomil voz. Po pomoč so odšli do prve hiše, kjer je prebival umirajoči mož, ki je zbolel za sifilisom in njegova žena. Njena lepota je prevzela vse, najbolj pa Romana. Ko so popravili voz, so se vrnili nazaj domov. Ko je Tinček naslednjič prišel iz Murske Sobote, je izvedel, da Roman ostaja pri lepi ženi, mati pa je nesrečna molila za bolehnega moža, da bi čimprej umrl, da Roman ne bi živel v grehu. Tinčku se je zdel greh moliti za smrt živega človeka in zopet se je poglobil v razmišljanje o tem, kaj je greh. Spoznal je, da je človekovo početje ena sama zmota, da je ljubezen nad grehom in da ljubezen greh opravičuje. Razmišljal je o poti, ki so jo opravili z materjo in se sprašuje, kdo je vplival na to, da je mati izbrala ravno tisto cesto, ki je vodila do sifilitičnega moža. Bog ali hudič? Kmalu dobi pismo, da je umrl mož s sifilisom. Na njegovem pogrebu se je v Tinčku nekaj premaknilo. Odločil se je, da bo ostal doma in ne bo postal duhovnik. Mati je zgrožena spoznala, da se je v Tinčkovo dušo naselil hudič.

'''Divji petelin'''
(približno 4600 besed)

Roza se je znašla v veliki duševni krizi. Imela je razmerje s poročenim lovcem, očetom treh otrok, s katerim se je občasno dobivala v gozdu pri bivaku. Ko je nekega dne prišla domov, je zaman klicala sina Andreja, da bi parkiral avto v garažo. Našla je njega in njegovo punco nezavestna v kopalnici zaradi mamil, nato pa v moževi denarnici odkrila sliko ženske, za katero je vedela, kdo je, saj ji je mož odkrito povedal zanjo. Morala je oditi stran in se pomiriti v gozdu. Menila je, da ima ženska lahko prav tako nagone kot moški. Ona ima pravico do drugega, če ljubezen do moža usiha, mož, brez ljubezni do nje, pravico do ljubimke in sin pravico do heroina v kopalnici. Doma si je na zdravi dojki zatipala otrdlino in se zavedla, da se ji je rak zopet razširil. Nato pa je v kopalnici zalotila še moža z ljubico pri kopeli. Pred očmi se ji je zameglilo. Želela je pobegniti, a po glavi se ji je podilo toliko misli, da ni bila sposobna vožnje. V njej so se zapletala hrepenenje po iskreni ljubezni, izpuhtela ljubezen do moža in zasvojenost sina. Ni imela nikamor iti, zato se je vrnila domov v prazno hišo. 

'''Kačja kraljica'''
(približno 7700 besed)

Pisatelj se odloči, da bo zapisal, kar se je ohranilo v ustnem izročilu okoli gradu v Slovenskih Goricah v času križarskih pohodov. Na omenjenem gradu se je v beli srajčki rodil kresnik, kar je pomenilo, da mu je bilo določeno izjemno poslanstvo. Ta je premagal velikana, ki je ugrabil njihovo čredo govedi. Nato je premagal zmaja, ki je bil pred grajskim vhodom in se poročil z njegovo sestro zmajevko. Okoli gradu v jarku pa je bila velikanska kača; šlo je za jago- babo Pehtro, ki se je iz ljubosumja do kresnika spremenila v kačo. Ta je imela na sebi čudežno krono, ki ji je omogočala nesmrtnost. Ponoči se je spremenila v lepo žensko in zapeljala kresnika, ki so mu mišice povsem otrdele in se ji ni mogel upreti. Zjutraj je kresnik sledil Pehtri v kačo in uspelo mu je, da je kača izginila. Ob slavju, ki ga je bil deležen se je zagledal v dekle, ki je plesala v kolu. Zmajevka je bila ljubosumna na Pehtro in se je odločila maščevati tako, da bo nadnjo spustila škorpijona, ki jo bo pičil v ranljivo peto. Kresnik je vzel krono in jo nataknil na dekle v kolu, ta pa se je spremenila v kačo. Pehtra in kresnik sta izginila neznano kam. Pisatelj je še naprej brskal po starih spisih, da bi ugotovil usodo kresnika. Ko so na gradu prebivali križarji so vsako noč slišali zvoke in to naj bi bil kresnik. Ta se vrne nazaj na grad. Kačja kraljica ga je tokrat v obliki kačjega kralja zopet zasledovala. Kresnik jo ponovno išče po Beli krajini. Kaj pa se je s kresnikom tretjič zgodilo ni znano ali zapisano. Pisatelj si je šel ogledat ta grad in opisuje nam, kako je šel v gostilno v bližini gradu in razglabljal s krčmarico in možakarjem o zgodovini gradu.

'''Gamsova sled'''
(približno 4000 besed)

Visoko v gorah je živel gospodar s svojo ženo in hčerko Majo. Zanj so delali njegov sosed s sinom in dekla, ki je imela razmerje z gospodarjem. Sin je bil pastir, ki je vsak dan z deklo peljal gospodarjeve ovce v gore. Maja mu je vsakič naročila, naj ji prinese šopek rož, oče pa ga je večkrat opozoril, naj se varuje gamsove sledi čez skalnat hrbet in naj ga ne zasleduje. Na skalnatem previsu je zagledal orla, ki je imel v krempljih mladega gamsa. Posvetilo se mu je, da lahko pride do gamsov in jih reši pred orlom. Skušal je najti gamsovo sled, a je ni našel. Iz ljubezni si je želel prinesti gamsa Maji. Zopet se je podal na greben za gamsovo stezo, kar mu je tudi uspelo. Ponosno je prinesel gamsa v dolino Maji. Gospodar je bil jezen in mu je, tako kot že ničkolikokrat, prisolil zaušnico, saj bi mu lahko kakšna ovca sledila in padla v prepad. Pastir pa se je le smejal. Nihče mu ni mogel uničiti tega občutenja prve ljubezni.

'''Nela in Ulen'''
(približno 4500 besed)

V flamski deželi, v samotni pokrajini sta bili na samem dve hiši. V eni je živel oglar s svojo ženo Valentino, v drugi pa samotarska ženska, poznana kot zeliščarica. Primerilo pa se je, da sta obe ženski naenkrat zanosili. Valentina je čutila solidarnost zeliščarice, ki je živela v samoti in usmiljenje do otroka, ki mu zeliščarica ne bi mogla nuditi pravega doma. Sprejela je sosedinega dojenčka za svojega. Novorojenčka Nela in Ulen sta si bila zelo različna, zato so se med ljudmi porajali dvomi. Ulen je bil radoveden fant, prav nič podoben svojemu očetu in je dostikrat odhajal od doma. Nekega dne med igro z Nelo ju je prekinil konj z žensko na sedlu. To je bila žena grofa, ki so ga usmrtili, ker je bil naklonjen protestantom. Ženska se je pred njim slekla in moral jo je prijeti za prsi. Ulen je to zgodbo pripovedoval doma in mati je zaskrbelo zanj. Nekega jutra so mimo hiše potovali slepci, ki jim je cesar odvzel vid in ljudi nagovarjali k uporu proti cesarju in papežu. Povedali so tudi, da bodo v mestu sežgali zeliščarico, zaradi katere naj bi nekemu gospodu poginila krava, ker je zeliščarica ni pozdravila. To je Nelo zelo prizadelo. Slepci so kričali k uporu in Nela in Ulen sta izginila. Čez nekaj let, ko so se boji končali, in ko so bili fevdalni oblastniki, cesar in papež premagani, je oglar opazil Nelo in Ulna pri reki. Postala sta geza; bojevala sta se proti cesarju in cerkveni oblasti, ki so nad ljudmi izvajali inkvizicijo. Tega dne pa sta se vrnila domov kot mož in žena.

==Viri in literatura==

'''Viri'''

* [[:w:sl:Franček Bohanec|Franček BOHANEC]]: ''Odločitve: ljubezenske novele''. [[w:sl:Ljubljana|Ljubljana]]: [[Viharnik]], 2000.

'''Literatura'''

* Barbara Ivančič KUTIN: Pogovor s Frančkom Bohancem ob njegovi 80-letnici. ''Slovstvena folkloristika: glasilo Sekcije za zbiranje in raziskovanje slovenske slovstvene folklore'' 3/1 (2004). 28-30. {{COBISS|ID=22403885}}</text>
      <sha1>oeun0y6w3l6dx6c0jzz0dn4elvve4fb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Powerpoint.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3594</id>
    <revision>
      <id>14079</id>
      <parentid>12315</parentid>
      <timestamp>2014-08-30T10:29:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek prezentacije

{{PD-self}}</text>
      <sha1>aeqkv1ymvmkf8vlk36a16u06sul33i4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Krogi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3596</id>
    <revision>
      <id>12525</id>
      <parentid>12522</parentid>
      <timestamp>2014-01-08T20:18:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>86.61.125.9</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23703" xml:space="preserve">[[:w:sl:Nada Gaborovič|Nada GABOROVIČ]]: '''''Krogi''''': '''''novele'''''. [[w:sl:Novo mesto|Novo mesto]]: [[Dolenjska založba]], 2000. 305 str. Spremna beseda: [[:w:sl:Franci Šali|Franci Šali]]. {{COBISS|ID=107492608}}

==O avtorju==
[[:w:sl:Nada Gaborovič|Nada Gaborovič]]

==O zbirki==
Zbirka ''Krogi'' s podnaslovom novele je izšla leta 2000 pri Dolenjski založbi. Zbirka je razdeljena na tri dele, skupaj obsega triindvajset zgodb, spremno besedo je napisal [[:w:sl:Franci Šali|Franci Šali]].

Pisateljica je zbirko razdelila na tri dele in v njih spregovorila o krogih našega bivanja. Franci Šali je v spremni besedi posamezne dele opisal. Prvi opis je takšen: »Vojni čas je eno od obdobij, ki avtorico močno vznemirja, je ena od tistih krožnic, na kateri je toliko zadev, o katerih je še treba spregovoriti, o njih razmišljati.« Sledi opis drugega dela: »Povojni čas ali čas vse do danes je druga krožnica, na kateri pisateljica odstira medčloveške ali družbene odnose, v katerih se človek kot vrednota in drug drugemu cilj vse bolj izgublja v puhlico.« Tretji del opiše kot: »pisateljičino zrenje v človeka, tisto, ki ji kaže človeka kot bitje smrti«.

V zbirki Krogi beremo od krajših besedil do daljših, zgodbe v povprečju obsegajo petnajst strani, vendar nismo priča nobeni zgoščeni zgodbi, usodnosti, velikokrat gre zgolj za posameznikova razmišljanja. Za zgodbe je značilen zgoščen čas dogajanja in malo število oseb. Leksikon literature novelo definira kot: »daljšega ali kratkega obsega, zanjo so značilni pogosto stroga zgradba, skopi izrazi, objektivno pripovedovanje. Izhaja iz nenavadnega, presenetljivega dogodka.[…] V ospredju je poudarjeno dogajanje, zato je pogosto dramatična. Včasih je v obliki cikla z okvirno pripovedjo.« Medtem ko je definicija kratke zgodbe sledeča: »Oblika male forme v prozi; pripoved skromnega obsega, osredotočena na majhen, na zunaj nepomemben pripetljaj, vendar s simboličnim življenjskim pomenom, sklep lahko ostane odprt.« Na podlagi vsebine imajo zgodbe v zbirki več značilnosti kratke zgodbe kot značilnosti novele.
 
Pripovedovalec se od zgodbe do zgodbe spreminja in razlikuje. V nekaterih zgodbah gre za tretjeosebnega pripovedovalca moškega spola, medtem ko je v drugih zgodbah pripovedovalec drugoosebni, v določenih zgodbah pa se pojavi tudi prvoosebni pripovedovalec moškega ali ženskega spola. Glavni motivi in teme so ljubezen, smrt, vojna, trpljenje, ptice, krogi, reka, zelena barva. Pisateljica je pozornost namenila tudi vojni tematiki, ki se ji posveča predvsem v prvem delu zbirke, to tematiko povezuje s smrtjo in trpljenjem. Opisuje tudi razmišljanja posameznikov, njihovo soočanje s svetom, z bistvom vsega. Zbirka je raznolika, saj opisi v zgodbah prehajajo od popolnoma preprostih stvari, kot je na primer delavnik direktorja, do zapletenih in bistvenih razmišljanj o življenju.
Franci Šali je v spremni besedi zapisal: »Pisateljica v svojih pripovedih zelo rada posega po besedah, kot so krog, reka, zemlja, ptica, ki ji pomenijo podobe življenja, bolj rečeno človekov notranji in duševni svet.« (300)

==='''Obnove zgodb'''===
'''Reka'''
(približno 3450 besed)

Pripovedovalec pride na kraj ob reki, podoba kraja se mu zdi znana. Ob reki se poskuša nastaniti in prenočiti, vendar ga zmoti ženska, ki ob reki skrbi za mlin. Ženska je edina podoba, ki mu v kraju ni znana in mu ne vzbuja spominov. Ponudi mu pomoč. Kasneje skupaj sedita od reki in se pogovarjata o življenju. On pripoveduje o tem, kako se mu kraj zdi znan, kot da je bil nekoč že tukaj, medtem ko ona pripoveduje o svojem življenju, hčeri in hčerinem očetu, ki je bil v tem kraju, vendar je moral oditi. Ob njunem razhodu pripovedovalec spozna tudi njeno hčer, ki mu pove, da se ji zdi čudno, da je mati govorila z njim, saj drugače ne govori z nikomer. Pripovedovalec nato sedi ob reki in ji prisluhne, vendar ve, da njene govorice ne bo nikoli razumel.

'''Pomenek z zemljo'''
(približno 3150 besed)

Pripovedovalka pripoveduje o sebi in svojih dveh prijateljih. Pripoveduje o tem, kako so vsi skupaj prišli v zapor in zdaj tu prebivajo še s stotimi drugimi. S prijatelji se v zaporu pogovarjajo o življenju in smrti. Zdaj se eden izmed njih poslavlja, pripravlja se na smrt. Pripovedovalka se spominja, kako so kopali jame za umrle iz zapora in kako so jih kasneje zakopavali. V tem trenutku bo eno izmed izkopanih jam zapolnil njun prijatelj. Prijatelj, ki je pisal dobre pesmi. Pustil jima je knjižico pesmi, da se ga bosta prijatelja lahko spominjala in bodo ljudje videli, kako strašno je bilo v času vojne. Pripovedovalka sklene misli ob tem, da bo preživeli vzel nase breme tudi za preostala. Zdaj sta ostala le še dva izmed prijateljev, na koncu bo en sam.

'''Izbira'''
(približno 4800 besed)

Pripovedovalec pripoveduje o dekletih, ki so kot talke zaprte v mrtvaški baraki. To je baraka, kamor zapirajo sorodnice partizanov in upornikov. Med talkami so same črnolaske, le tri svetlolase sestre, Slovenke. V barako so bile zaprte, ker so iskale svojega brata Simona. V baraki imata glavno besedo študentka prava in študentka slikarstva. Slednja je prijazna do vseh Slovenk in jim skuša pomagati, medtem ko prva močno zagovarja ideje velikega Stalina in v baraki vzbuja strah. Najmlajša Slovenka je zbrala pogum in se odločila, da se bo soočila s častnikom. Odide v njegovo pisarno in mu pove, kaj pomeni svoboda za posameznega človeka. Pove tudi, da je pripravljena žrtvovati svoje življenje, zato da bi brat preživel. Častnik ji pove, da je žal že prepozno. Ko se vrača v barako, zunaj zasliši strele, v tistem trenutku je izgubila upanje, vendar je bila hkrati zadovoljna, da je vsaj poskusila nekaj spremeniti.

'''Pretapljanje v plasti'''
(približno 3200 besed)

Pripovedovalec pripoveduje, kako se končuje naše življenje. Sam se spominja svojega življenja in razmišlja o tem, kako je skušal ohranjati dostojanstvo in dajati toplino drugim. Sam misli, da je dostojanstvo izgubil v trenutku, ko je na svoji smrtni postelji sinu ponudil roko. Sam se ima za šibkega, saj je dostojanstvo zamenjal za ljubezen. Sin je v njegovih zadnjih trenutkih ob njem. Pripovedovalec umre in hkrati posluša, kako sin o očetu govori lepe stvari.

'''Poslednja struna'''
(približno 3000 besed)

Pripovedovalec se pogovarja s svojim gospodarjem, pripoveduje mu o življenju. Pripoveduje, kako sta mu v lastni hiši zgoreli žena in hči, kako je to pustilo posledice na njem in njegovem najmlajšem sinu, ki ga je zapustil. Govori o tem, kako so mu jo zagodli davkarji, ker naj bi imel preveč zemlje, moral je celo v zapor. Kljub vsem preprekam v življenju pa je bil veselega značaja. Z veseljem se spominja časov, ko so k njemu na domačijo prihajali ljudje in jim je igral na gosli. Proti koncu pogovora se pogovarjata o razlogih, zakaj ga je sin zapustil. Nato skupaj ležeta in pripovedovalec ve, da ne bo pozabil tega srečanja.

'''Glas iz prahu'''
(približno 2750 besed)

Skozi rov, ki je poln prahu, se sprehaja pripovedovalec in tisti, ki hodi pred njim. Prah ju ovija in duši, tako da težko vidita. Tisti pred pripovedovalcem mu prigovarja naj hodi, saj ga na koncu čaka sonce in svetloba. Prah naj bi se kopičil zaradi malomarnosti posameznika. Pripovedovalec vpije, da mora priti ven iz rova, vendar ostane v njem. Kasneje se začne spominjati lepih juter in svetlobe, vendar vsi spomini razpadejo v prah. Skupaj s tistim pred njim prideta do globeli, ki je napolnjena s sivkasto snovjo, prahom, ki se je nabral v več letih. Pripovedovalec začne govoriti prahu, da sta opravila in ga ne bo več dušil. Ne želi si iti več naprej skozi rov, prah. Skuša zadaviti glas, ki prihaja iz prahu, sam pri sebi misli, da je prah ubil. Tudi tistega, ki je hodil pred njim ni več. Pripovedovalec išče izhod. Zaveda se, da ga zunaj čakajo zopet lepi dnevi.

'''Medčasnost'''
(približno 6300 besed)

Pripovedovalec Luka prispe na samoten kraj, kjer si skuša zbistriti misli, želi si samote. Prišel je v hišo, kjer je živel kot otrok in je last njegovih sorodnikov. Prvi večer sedi na podstrešju in razmišlja, medtem na tramu zagleda par majhnih oči, za katere se izkaže, da pripadajo polhu. Spozna, da ne bo imel samote, ki si jo je želel. S polhom se začne pogovarjati, pomisli celo, da bi ga udomačil. Polh, z imenom Luka, mu pove, da so polhi v hiši že zelo dolgo. Kasneje polh Luka pripovedovalcu očita, da je odšel v svet in zapustil ta kraj in se vrnil šele zdaj, ko je v svetu že vse izkusil. Zatem se nekaj dni ne vidita. Naslednjič, ko se vidita, polh Luka pripoveduje, zakaj nosijo ime po njegovem predniku. Ko pripovedovalec sliši zgodbo, kako je sorodnik skrbel za ves rod polhov, se odloči, da mora spremeniti svoje življenje. Pravi si, da ne sme biti zakrknjen človek, da mora razrešiti razočaranja, ki so ga privedla v ta kraj, samoto. Ponavlja si, da je vendarle Lukovega rodu.

'''Poslušam tišino'''
(približno 3700 besed)

Pripovedovalca naj bi čakala smrt, še preden pride v Cordobo. Na poti pomaga moškemu in ženski. Sledi pogovor med očetom in sinom, za katerega se kasneje izkaže, da ni sin ampak hčerka. Ves čas očeta vprašuje, zakaj je nebo modro, trava zelena... Ko se zave, da je njegova hči, se pogovarjata o Cordovi. Oba sta mnenja, da tja res ni mogoče priti.

'''Nenavadno potovanje Janeza Kurenta'''
(približno 5550 besed)

Nenavadno potovanje Janeza Kurenta je sprožil žarek, ki se je prikradel skozi okno. S tem so se začele njegove sanje. Sanjal je, kako je odšel iz svoje hiše po hribu navzgor, ven iz doline. Na poti je srečal mlado dekle, kasneje pet fantov, ki so mu govorili, da zapuščajo ta kraj, da odhajajo v tujino. Za tem je srečal slabotno ženico in skupino razposajenih ljudi. Nekateri izmed njih so ga zbadali in se norčevali iz njega, zaradi tega je bil potrt. Naletel je tudi na drvarja in mestna gospoda. Nazadnje sreča moškega, ki je drugačen od ostalih, je dobrega srca. Janez Kurent mu potarna, da ne ve kod naprej. Moški ga povabi s seboj do svoje domačije, kjer živi z materjo, ženo in otrokom. Janez pogostijo, vendar prenočiti noče, zato se odpravi nazaj na pot, medtem pa sam sebi mrmra pesmi. V tistem trenutku je popotnika iz sanj prebudil glas. Namesto enega žarka, ki je sprožil sanje, ga je zdaj obdajalo polno žarkov. Želel je ohraniti občutke, ki so jih rodile sanje.

'''Dve polovici dneva'''
(približno 3900 besed)

Ženska v avtomobilu se ustavi sredi ceste in začne premišljevati. Potrobi ji jezen moški, saj naj bi ovirala promet. Moški se hitro odpelje naprej, vendar se kmalu vrne k njej, tokrat veliko bolj prijazen. Predlaga ji, da skupaj odideta do jezera, kjer se bo ona lahko pomirila. Ob jezeru ona začne razmišljati, zakaj je nesrečna. Spominja se svojega nadrejenega, ravnatelja. Tam odtava s svojimi mislimi daleč stran. Razmišlja o tem, kako je sestavljen dan, kako je bila pred leti na počitnicah srečna, ko je bil dan zaokrožena celota in ni bil razdeljen na dve polovici, kot je zdaj. Iz njenih misli jo zmoti moški in ji predlaga, da odideta višje k jezeru. Tja ji prinese velik šopek pisanih cvetlic iz domačega vrta. Povabi jo, naj se kdaj oglasi pri njem, lahko še isti večer, da si bo ogledala njegov slikarski atelje. Nato sta se poslovila. Ko se je peljala proti mestu, jo je njegov nasmeh še vedno grel.

'''Podobi pokrajine z reko'''
(približno 1950 besed)

Pripovedovalka v ateljeju sedi in opazuje sliki, ki prikazujeta podobi pokrajine z reko. Avtorja sta vsak na svoj način prikazala ti podobi. Zdi se ji, da sta podobi narisani po njenih mislih, sama se najde znotraj podob. Ko opazuje sliki, razmišlja o resnici in kaj mora sama znotraj sebe še odkriti. Med opazovanjem slik do nje pride moški, ki trdi, da je včasih počel isto, sedel in opazoval podobi. Med pogovorom z njim vidi, da se njuna pogleda na resnico razhajata. Pripovedovalko obide misel, da je morda on eden izmed avtorjev. Moški odide, ona pa še vedno vztraja ob slikah in razmišlja. Ve, da lahko na slikah najde še veliko novega. Za iskanje še neodkritega si bo vzela čas, saj ji glas njenih rek govori, da moraš biti pri iskanju potrpežljiv.

'''Krogi'''
(približno 3560 besed)

Pripovedovalec se spominja, kako mu je v otroštvu možiček nad posteljo govoril, da kamorkoli nameravaš, vedno znova zaideš v nov krog. Pripovedovalec je mnenja, da je imel možiček prav, da sta svet in življenje velika kroga. Pripovedovalec opisuje svoje bivanje v bolnišnici, kjer se srečuje s staro pevko in pesnikom. Tudi v bolnišnici se vse vrti v krogih. Ure štejejo v krogih številčnice, sprehajajo se po stopnišču, ki je zavito v krogih. Zave se, da je sam pristajal na krog, da nikoli ni poskušal ven iz njega. Ve, da bo  iz kroga težko izstopil.

'''Dežela, ki jo zapuščaš'''
(približno 4450 besed)

Pripovedovalec se v zgodbi poslavlja od dežele, v kateri je živel vse svoje življenje. Spominja se preteklosti, kako je včasih njegov obraz krasil nasmeh, danes pa je le še senca tega, kar je bil. Prepričan je, da je za deželo naredil veliko dobrega, saj so njegove roke delale z ljubeznijo. Takrat, ko je prišel v deželo, solz ni poznal, danes se jim prepušča. Z mislimi na preteklost se poskuša zavarovati pred resničnostjo. V misli mu hodi zelenje, smeh in veselje, ki so krasili to deželo. Spominja se svojih otrok, žene Marije, ki mu je prepevala ob jutrih. Upa, da bo za njim prišel nekdo, ki bo za deželo skrbel s tolikšno ljubeznijo, kot je on. Ve, da se mora od dežele posloviti, čeprav bi rad ostal in premišljeval.

'''Most'''
(približno 1740 besed)

Dekle je skoraj vsak dan prihajalo na most, ki je vezal dve strani preliva. Bil je eden izmed teh dni. Stala je na mostu in razmišljala, kako je bilo, ko mostu še ni bilo. Razmišljala je o življenju. Do nje je pristopil moški, ravno v trenutku, ko se je močno nagnila čez most in pogledala v globino. Začel se je pogovarjati z njo, čeprav njej ni bilo po godu. Povabil jo je, da sta odšla na hrib, saj se je bližal večer in naj bi bil razgled čudovit. Odšla sta in ob pogledu na čudovite zvezde in barve dekle ni več razmišljala o žalosti. On je to videl, jo prijel za roko in skupaj sta odšla po hribu navzdol. Vedela je, da je srečen in bila je tudi sama.

'''Reka in kamen'''
(približno 4950 besed)

Vsakdan Jana B. je strogo določen, poteka po ustaljenih tirnicah. Jan B. je bil vajen skladnega in urejenega življenja, vse do tega jutra, ki se je zanj začel nenavadno. Jutro se začne z nenavadnim klopotanjem, ki ga poskuša preslišati, vendar mu ne uspe. V krču pade na posteljo, kjer poskuša priklicati sanje. Zanj so sanje zelo pomembne in s pomočjo njih razmišlja o prihodnosti. Na postelji je sanje lahko priklical in začele so se tako kot vsak dan. Reka je vzvalovala v njem, on pa si je zaželel, da bi bil kakor kamen trden, da mrčes ne bi mogel skozenj. Besede, ki so se pojavljale v sanjah, so gomazele po njegovem telesu. Ni prenesel, da se mu v sanjah prikazuje ženska. Predrami ga zvonec, ki pozvoni na vratih. Jan B. iz sebe ne more spraviti glasu niti ne more odpreti vrat, bil je v krču. Spraševal se je, kdo je pred vrati, saj je pričakoval, da bo nekdo prišel, saj so vsi vedeli, kako poteka njegov vsakdanjik. Spominja se, da je bil včasih zadovoljen in lahkoten, danes pa je popolnoma drugače. Iz krča se ni mogel rešiti, saj ga je reka potegnila v svojo strugo.

'''Ptice in plenilci'''
(približno 3450 besed)

Pripovedovalka opisuje razmerje med pticami in plenilci, kako ptice poskušajo pobegniti pred plenilci, a jim ne uspeva. Sama si je kot majhna deklica želela biti ptica. Kasneje sledi opis njenega delavnika, kjer posebno pozornost nameni madame Kobri in njenemu odmevu. Madame Kobra je njena sodelavka, ki ne mara besed. Pripovedovalka besede ves čas primerja s pticami. Vidimo, da ji besede kot tudi ptice veliko pomenijo. Besede naj bi bile proste kakor ptice, da napolnijo vse praznine sveta.

'''Direktor'''
(približno 4050 besed)

Direktorjevi dnevi so si med tednom popolnoma enaki. Zjutraj vedno vstane zgodaj, pred svojo ženo Marijo, ki je po poklicu učiteljica. Sam sedi ob oknu in kadi cigarete. Medtem posluša, kaj se dogaja v sosednjih stanovanjih. Iz stanovanja vidi odhajati svoje sosede, komercialista, tajnico Ireno, sam pa čaka, da ga pride iskat delavec v njegovi upravi Viher. Razmišlja, da bi danes naredil ključni korak in dal v tovarni odpoved, saj noče biti več lutka, ki jo vodijo drugi ljudje. Ve, da bi se žena na njegovo dejanje odzvala z jezo in posmehom. Še vedno čaka Viherja, ki zamuja, medtem pa v rokah vrti kuverto, v kateri je napisana odpoved. Ko Viher končno pride, mu direktor pove svoj načrt. Viherju se zdi, da direktor govori nesmisle. Ko prideta do tovarne, se razideta. Direktor v pisarni še vedno razmišlja o odpovedi, vendar ko ga Viher pride iskat, da skupaj odideta na sejo tovarne, vrže kuverto z odpovedjo v ogenj. Direktor kljub svojim načrtom ni bil sposoben napraviti velikega koraka in njegovi dnevi bodo še vedno tekli tako, kot so doslej.

'''Mapa'''
(približno 3580 besed)

Toplega poletnega dne je umrl Albert K.. Pogreba so se udeležili vsi domači, njegova smrt pa je najbolj prizadela njegovo najmlajšo hčer. Albert K. je veliko pozornosti namenjal mapi, v katero je shranjeval zanj pomembne stvari. V času življenja jo je ves čas imel pri sebi ali pa v zaklenjenem predalniku. Najmlajša hči je po pogrebu želela materi pomagati pospraviti očetove stvari, najbolj si je želela videti mapo. Mati ji tistega dne ni dovolila, zato je hči odšla po poti ob reki, kjer je hodil tudi njen oče in obujala spomine. Razmišljala je, kaj je oče hranil v mapi. Ko je kasneje le prišla do mape in jo odprla, je v njej zagledala: sliko svojega najljubšega vnuka, pesmi iz mladosti, diplomo in polno zdravniških receptov in izvidov. Hči se je spominjala, kako se je zdravje očetu slabšalo, čeprav tega ni kazal navzven in nihče ni vedel, da zaradi hude bolezni trpi. Hči je dobila potrditev, kako velikega in dobrega srca je bil njen oče. Od njegove smrti dalje je ona hranila del njega, njegovo mapo.

'''Pred jutrom'''
(približno 6270 besed)

Pavla je starejša ženska, ki živi v skladišču poleg strojnice. Skrbi za čistočo stopnišča v stolpnici in pospravlja stanovanja določenih lastnikov. Zjutraj vedno vstane zgodaj in začne s pomivanjem stopnišča. Pozna navade vseh stanovalcev. Ko je nekega dne pomivala stopnišče, je do nje prišel njen znanec cunjar. Z njo je začel klepetati. Spraševal jo je, kako je s parcelo, ki jo je kupila, da bi v njej lahko živela s svojim sinom Emilom. Povedala mu je, da čaka, dokler se ne bo vse uredilo. Vendar cunjar ji je povedal, da je bila ta parcela prodana nekomu drugemu, njo pa so potegnili za nos. Pavla ni mogla verjeti, od razočaranja in jeze se je zjokala. Ko je nadaljevala s pospravljanjem stopnišča, je prišla do najvišjega nadstropja, kjer živi odvetnik. Srečala ga je in ga prosila za pomoč. On je bil do nje prijazen in ji je hotel pomagati, zato jo je povabil v svoje stanovanje in ji ponudil kavo. Vstopila je, v tistem trenutku pa jo je v prsih stisnila bolečina in omahnila je na odvetnikovo mizo.

'''Daj nam danes'''
(približno 6040 besed)

Viktor je mlad fant, ki se je štiri leta šolal v internatu. Zdaj je prišel čas, da izpolni vlogo za fakulteto. Od njega vsi pričakujejo, da se bo vpisal na študij teologije, vendar njega prevevajo dvomi. Ko mora izpolniti vpisnico, začne razmišljati o svojih starših, ki sta oba že umrla. Ve, da bi bil oče ponosen nanj. Hvaležen je tudi župniku, ki mu je napisal priporočilno pismo, da je sploh lahko prišel v internat. Razmišlja o tem, kaj si želi postati, kdo hoče biti. Ve, da ga kot duhovnika potrebujejo, vendar sam ni prepričan, da si to želi. Njegov sošolec Edo je mnenja, da ga je zmedla Irena, prepričuje ga, da je to njegovo poslanstvo. Vendar Viktor na koncu ne izpolni prijavnice. Odloči se drugače in odide na pogovor k prefektu, takrat je znotraj sebe začutil nekaj povsem drugačnega, nekaj na kar je čakal. Ve, da se je pravilno odločil. 

'''Srce'''
(približno 1480 besed)

Moški je v svojem življenju največ pozornosti namenjal uram. Ves čas je v svoji sobi poslušal tiktakanje. Nekega dne je slišal, da tiktakanje ni skladno, to kar je motilo tiktakanje, je bilo njegovo srce. Vedel je, da je ljubezen zamenjal za neljubezen, da je zapustil svoje dekle zaradi tiktakanja ur. Zdaj, ko čuti bitje svojega srca, ve, da ima še zadnjo priložnost, da postavi svoje srce na prvo mesto. Preostane mu edino, da zaprosi srce deklice, da odloči ali bo dobil ljubezen ali bo ostal sam z urami, kot se je na začetku  odločil.

'''Ona'''
(približno 1400 besed)

Dekle opisuje del svoje osebnosti, del njene prisotnosti, ki ga imenuje ona. Ona naj bi se pojavljala v njeni prisotnosti, ko je bila sama v dvomih. Velikokrat je ona prišla in ji skušala povedati, da dela neumnosti, da nekaj ni dobro z njenim obnašanjem. Dekle je zaradi tega ni maralo, vendar ko ona nekaj dni ni prišla, jo je dekle pogrešalo. Nekega dne je dekle opazovalo fanta skozi okno, ko se je ona spet prikazala in ji zagrnila zaveso. Ona ji je rekla, da ne more verjeti, da je taka trapa, da verjame, da jo bo fant opazil. Odgrnila ji je zaveso in dekle je zunaj videlo fanta z drugim dekletom. Od takrat naprej ona ni več prišla v dekletovo prisotnost, čeprav si je dekle to želelo. 

'''Sama s seboj'''
(približno 1000 besed)

Gospa J. je ostala sama, saj ji je ravnokar umrl mož. Ob slovesu ji je povedal, da jo ima rad, da bo zdaj sama morala skrbeti zase. Hčerka jo je na sedmini vprašala, ali ne razmišlja, da bi odšla v dom za ostarele. To je gospo J. zabolelo kot zaušnica. Videla je, da ne more računati na nobenega od svojih otrok, da je zgolj sama s seboj. Vzela si bo čas zase in razmišljala, dokler ne bo prišel tudi njen čas in se bo pridružila možu.

==Odmevi v javnosti==

Nekatere izmed zgodb iz zbirke so bile pred tem leta 1974 objavljene v reviji [[:w:sl:Sodobnost|Sodobnost]], med njimi tudi zgodba z naslovom Krogi, po kateri je zbirka dobila naslov. 

Ob izidu zbirke je članek o njej napisal Igor Bratož in ga objavil v časopisu Delo. O zbirki je zapisal: »Bralski problem je le to, da smo marsikaj o tem že zdavnaj prebrali, zgodbe oz. novele Nade Gaborovič pa tudi po formalni plati ne ponujajo nič novega, ostajajo pri tradicionalni pripovedni strategiji, nerazburljivem premlevanju intimizmov in patetičnem izpisovanju vsakršnih življenjskih resnic. […] Morda je malce moteče tudi to, da zgodbe pogosto mehčajo stereotipi, vse preveč pa je v avtoričinih besedilih tudi splošnosti. […] Krogi so ubesedovanje že znanega na udobno preverjen način.« 

'''Vključenost v antologije'''

Nada Gaborovič, Slavko Kočevar Jug in Marjan Pungartnik so izdali antologijo z naslovom Območno srečanje pesnikov in pisateljev severovzhodne Slovenije. Antologija je izšla leta 1986. 

Pisateljica je napisala članek To drevo na tujem raste, ki je izšel v časopisu Delo, leta 1990. Označen je s predmetno oznako antologija. 
==Viri in literatura==
'''Viri'''

Nada Gaborovič: ''Krogi'': ''Novele''. Novo mesto: Dolenjska založba, 2000. {{COBISS|ID=107492608}}

'''Literatura'''

Igor BRATOŽ: Krogi: Nada Gaborovič. ''Delo'' 42/219 (2000). 29.  {{COBISS|ID=110158080}}

Janko KOS idr.: ''Literatura: leksikon''. Ljubljana: CZ, 2009. {{COBISS|ID=247021568}}</text>
      <sha1>3zfb08pqb0ixvxsllertzes7a325mym</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Line chart</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3597</id>
    <revision>
      <id>12324</id>
      <timestamp>2013-12-30T20:04:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;includeonly&gt;{{#tag:timeline| ImageSize  = width:{{{width|500}}} height:{{{height|350}}} PlotArea   = left:{{{padding_left|30}}} right:{{{padding_right|10}}} top:{{{padding_...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="55491" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;{{#tag:timeline|
ImageSize  = width:{{{width|500}}} height:{{{height|350}}}
PlotArea   = left:{{{padding_left|30}}} right:{{{padding_right|10}}} top:{{{padding_top|10}}} bottom:{{{padding_bottom|20}}}
TimeAxis   = orientation:vertical
AlignBars  = justify
DateFormat = x.y
Colors =
  id:scaleprin  value:{{{color_primary_scale|gray(0.3)}}}
  id:scalesec   value:{{{color_secondary_scale|gray(0.8)}}}  
  id:fond        value:{{{color_background|rgb(1,1,1)}}}
  id:serie1      value:{{{color_series_1|red}}}
  id:serie2      value:{{{color_series_2|blue}}}
  id:serie3      value:{{{color_series_3|green}}}
  id:serie4      value:{{{color_series_4|yelloworange}}}
  id:serie5      value:{{{color_series_5|purple}}}
  id:serie6      value:{{{color_series_6|magenta}}}
  id:serie7      value:{{{color_series_7|orange}}}
  id:serie8      value:{{{color_series_8|lavender}}}
  id:serie9      value:{{{color_series_9|powderblue}}}
  id:serie10     value:{{{color_series_10|brightgreen}}}
Period = from:{{{y_min|0}}} till:{{{y_max|50}}}
{{#ifeq: {{{scale|yes}}} | yes |
ScaleMajor = increment:{{{interval_primary_scale|{{#expr: ceil({{{y_max|50}}}/10) }}}}} start:{{{y_min|0}}} gridcolor:scaleprin
ScaleMinor = increment:{{{interval_secondary_scale|{{#expr: ceil({{{interval_primary_scale|{{#expr: {{{y_max|50}}}/10}}}}} /5) }}}}}  start:{{{y_min|0}}} gridcolor:scalesec
|
ScaleMajor = increment:{{#expr: ceil({{{y_max|50}}}/10)}} start:0 gridcolor:scaleprin
}}
BackgroundColors = canvas:fond


BarData=
  bar:data1 text:{{{label_x1|1}}}
  bar:data2 text:{{{label_x2|2}}}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 3 | bar:data3 text:{{{label_x3|3}}} | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 4 | bar:data4 text:{{{label_x4|4}}} | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 5 | bar:data5 text:{{{label_x5|5}}} | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 6 | bar:data6 text:{{{label_x6|6}}} | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 7 | bar:data7 text:{{{label_x7|7}}} | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 8 | bar:data8 text:{{{label_x8|8}}} | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 9 | bar:data9 text:{{{label_x9|9}}} | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 10 | bar:data10 text:{{{label_x10|10}}} | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 11 | bar:data11 text:{{{label_x11|11}}} | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 12 | bar:data12 text:{{{label_x12|12}}} | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 13 | bar:data13 text:{{{label_x13|13}}} | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 14 | bar:data14 text:{{{label_x14|14}}} | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 15 | bar:data15 text:{{{label_x15|15}}} | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 16 | bar:data16 text:{{{label_x16|16}}} | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 17 | bar:data17 text:{{{label_x17|17}}} | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 18 | bar:data18 text:{{{label_x18|18}}} | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 19 | bar:data19 text:{{{label_x19|19}}} | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 20 | bar:data20 text:{{{label_x20|20}}} | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 21 | bar:data21 text:{{{label_x21|21}}} | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 22 | bar:data22 text:{{{label_x22|22}}} | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 23 | bar:data23 text:{{{label_x23|23}}} | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 24 | bar:data24 text:{{{label_x24|24}}} | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 25 | bar:data25 text:{{{label_x25|25}}} | }}

# DEFINITION DES ABSCISSES
# La première est confondue avec l'axe donc le pas &quot;1&quot; correspond à la seconde valeur
# On fait des variables pour plus de lisibilité

{{Line chart/X-axis
| width = {{{width|}}}
| padding_right = {{{padding_right|}}}
| padding_left = {{{padding_left|}}}
| number_of_x-values = {{{number_of_x-values|}}}
| points  = {{{points|}}}
}}

# Dimensionnement des curseurs d'abscisse
Define $ycurdeb = {{#expr: {{{padding_bottom|20}}} - 3}}
Define $ycurfin = {{#expr: {{{padding_bottom|20}}} + 2}}

# Ordonnées series 1

Define $yS01V01 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V01|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS01V02 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V02|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS01V03 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V03|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS01V04 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V04|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS01V05 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V05|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS01V06 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V06|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS01V07 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V07|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS01V08 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V08|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS01V09 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V09|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS01V10 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V10|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS01V11 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V11|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS01V12 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V12|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS01V13 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V13|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS01V14 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V14|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS01V15 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V15|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS01V16 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V16|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS01V17 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V17|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS01V18 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V18|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS01V19 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V19|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS01V20 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V20|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS01V21 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V21|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS01V22 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V22|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS01V23 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V23|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS01V24 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V24|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS01V25 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S01V25|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}

# Ordonnées series 2
{{#ifexpr: {{{number_of_series|1}}} &gt;= 2 |
Define $yS02V01 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V01|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS02V02 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V02|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS02V03 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V03|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS02V04 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V04|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS02V05 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V05|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS02V06 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V06|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS02V07 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V07|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS02V08 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V08|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS02V09 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V09|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS02V10 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V10|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS02V11 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V11|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS02V12 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V12|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS02V13 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V13|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS02V14 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V14|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS02V15 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V15|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS02V16 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V16|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS02V17 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V17|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS02V18 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V18|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS02V19 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V19|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS02V20 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V20|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS02V21 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V21|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS02V22 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V22|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS02V23 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V23|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS02V24 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V24|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS02V25 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S02V25|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
| }}

# Ordonnées series 3
{{#ifexpr: {{{number_of_series|1}}} &gt;= 3 |
Define $yS03V01 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V01|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS03V02 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V02|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS03V03 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V03|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS03V04 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V04|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS03V05 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V05|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS03V06 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V06|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS03V07 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V07|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS03V08 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V08|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS03V09 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V09|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS03V10 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V10|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS03V11 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V11|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS03V12 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V12|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS03V13 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V13|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS03V14 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V14|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS03V15 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V15|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS03V16 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V16|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS03V17 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V17|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS03V18 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V18|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS03V19 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V19|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS03V20 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V20|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS03V21 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V21|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS03V22 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V22|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS03V23 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V23|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS03V24 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V24|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS03V25 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S03V25|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
| }}

# Ordonnées series 4
{{#ifexpr: {{{number_of_series|1}}} &gt;= 4 |
Define $yS04V01 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V01|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS04V02 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V02|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS04V03 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V03|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS04V04 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V04|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS04V05 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V05|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS04V06 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V06|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS04V07 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V07|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS04V08 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V08|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS04V09 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V09|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS04V10 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V10|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS04V11 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V11|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS04V12 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V12|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS04V13 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V13|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS04V14 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V14|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS04V15 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V15|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS04V16 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V16|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS04V17 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V17|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS04V18 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V18|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS04V19 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V19|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS04V20 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V20|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS04V21 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V21|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS04V22 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V22|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS04V23 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V23|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS04V24 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V24|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS04V25 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S04V25|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
| }}

# Ordonnées series 5
{{#ifexpr: {{{number_of_series|1}}} &gt;= 5 |
Define $yS05V01 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V01|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS05V02 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V02|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS05V03 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V03|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS05V04 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V04|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS05V05 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V05|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS05V06 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V06|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS05V07 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V07|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS05V08 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V08|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS05V09 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V09|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS05V10 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V10|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS05V11 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V11|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS05V12 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V12|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS05V13 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V13|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS05V14 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V14|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS05V15 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V15|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS05V16 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V16|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS05V17 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V17|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS05V18 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V18|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS05V19 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V19|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS05V20 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V20|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS05V21 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V21|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS05V22 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V22|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS05V23 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V23|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS05V24 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V24|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS05V25 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S05V25|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
| }}

# Ordonnées series 6
{{#ifexpr: {{{number_of_series|1}}} &gt;= 6 |
Define $yS06V01 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V01|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS06V02 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V02|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS06V03 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V03|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS06V04 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V04|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS06V05 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V05|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS06V06 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V06|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS06V07 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V07|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS06V08 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V08|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS06V09 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V09|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS06V10 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V10|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS06V11 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V11|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS06V12 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V12|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS06V13 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V13|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS06V14 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V14|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS06V15 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V15|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS06V16 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V16|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS06V17 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V17|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS06V18 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V18|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS06V19 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V19|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS06V20 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V20|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS06V21 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V21|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS06V22 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V22|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS06V23 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V23|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS06V24 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V24|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS06V25 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S06V25|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
| }}

# Ordonnées series 7
{{#ifexpr: {{{number_of_series|1}}} &gt;= 7 |
Define $yS07V01 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V01|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS07V02 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V02|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS07V03 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V03|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS07V04 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V04|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS07V05 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V05|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS07V06 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V06|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS07V07 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V07|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS07V08 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V08|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS07V09 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V09|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS07V10 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V10|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS07V11 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V11|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS07V12 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V12|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS07V13 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V13|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS07V14 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V14|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS07V15 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V15|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS07V16 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V16|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS07V17 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V17|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS07V18 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V18|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS07V19 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V19|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS07V20 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V20|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS07V21 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V21|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS07V22 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V22|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS07V23 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V23|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS07V24 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V24|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS07V25 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S07V25|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
| }}

# Ordonnées series 8
{{#ifexpr: {{{number_of_series|1}}} &gt;= 8 |
Define $yS08V01 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V01|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS08V02 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V02|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS08V03 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V03|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS08V04 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V04|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS08V05 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V05|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS08V06 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V06|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS08V07 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V07|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS08V08 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V08|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS08V09 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V09|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS08V10 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V10|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS08V11 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V11|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS08V12 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V12|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS08V13 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V13|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS08V14 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V14|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS08V15 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V15|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS08V16 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V16|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS08V17 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V17|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS08V18 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V18|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS08V19 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V19|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS08V20 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V20|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS08V21 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V21|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS08V22 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V22|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS08V23 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V23|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS08V24 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V24|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS08V25 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S08V25|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
| }}

# Ordonnées series 9
{{#ifexpr: {{{number_of_series|1}}} &gt;= 9 |
Define $yS09V01 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V01|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS09V02 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V02|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS09V03 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V03|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS09V04 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V04|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS09V05 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V05|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS09V06 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V06|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS09V07 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V07|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS09V08 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V08|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS09V09 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V09|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS09V10 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V10|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS09V11 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V11|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS09V12 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V12|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS09V13 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V13|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS09V14 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V14|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS09V15 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V15|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS09V16 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V16|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS09V17 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V17|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS09V18 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V18|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS09V19 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V19|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS09V20 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V20|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS09V21 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V21|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS09V22 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V22|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS09V23 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V23|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS09V24 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V24|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS09V25 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S09V25|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
| }}

# Ordonnées series 10
{{#ifexpr: {{{number_of_series|1}}} &gt;= 10 |
Define $yS10V01 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V01|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS10V02 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V02|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS10V03 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V03|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS10V04 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V04|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS10V05 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V05|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS10V06 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V06|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS10V07 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V07|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS10V08 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V08|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS10V09 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V09|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS10V10 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V10|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS10V11 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V11|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS10V12 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V12|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS10V13 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V13|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS10V14 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V14|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS10V15 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V15|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS10V16 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V16|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS10V17 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V17|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS10V18 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V18|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS10V19 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V19|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS10V20 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V20|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS10V21 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V21|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS10V22 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V22|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS10V23 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V23|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS10V24 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V24|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
Define $yS10V25 = {{#expr: {{Line chart/Scale | V | {{{S10V25|0}}}|{{{height|350}}}|{{{padding_top|10}}}|{{{padding_bottom|20}}}|{{{y_max|50}}}|{{{y_min|0}}} }} }}
| }}

# Les curseurs d'axe x (EasyTimeline ne permettant pas de les intégrer)
LineData =
  color:black  layer:back
  width:0.1
  points:($x2, $ycurdeb)($x2, $ycurfin)
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 3 | points:($x3, $ycurdeb)($x3, $ycurfin) | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 4 | points:($x4, $ycurdeb)($x4, $ycurfin) | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 5 | points:($x5, $ycurdeb)($x5, $ycurfin) | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 6 | points:($x6, $ycurdeb)($x6, $ycurfin) | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 7 | points:($x7, $ycurdeb)($x7, $ycurfin) | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 8 | points:($x8, $ycurdeb)($x8, $ycurfin) | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 9 | points:($x9, $ycurdeb)($x9, $ycurfin) | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 10 | points:($x10, $ycurdeb)($x10, $ycurfin) | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 11 | points:($x11, $ycurdeb)($x11, $ycurfin) | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 12 | points:($x12, $ycurdeb)($x12, $ycurfin) | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 13 | points:($x13, $ycurdeb)($x13, $ycurfin) | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 14 | points:($x14, $ycurdeb)($x14, $ycurfin) | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 15 | points:($x15, $ycurdeb)($x15, $ycurfin) | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 16 | points:($x16, $ycurdeb)($x16, $ycurfin) | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 17 | points:($x17, $ycurdeb)($x17, $ycurfin) | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 18 | points:($x18, $ycurdeb)($x18, $ycurfin) | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 19 | points:($x19, $ycurdeb)($x19, $ycurfin) | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 20 | points:($x20, $ycurdeb)($x20, $ycurfin) | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 21 | points:($x21, $ycurdeb)($x21, $ycurfin) | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 22 | points:($x22, $ycurdeb)($x22, $ycurfin) | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 23 | points:($x23, $ycurdeb)($x23, $ycurfin) | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 24 | points:($x24, $ycurdeb)($x24, $ycurfin) | }}
  {{#ifexpr: {{{number_of_x-values|10}}} &gt;= 25 | points:($x25, $ycurdeb)($x25, $ycurfin) | }}

LineData =
  color:serie1
    layer:front
    width:{{{thickness_series1|0.5}}}
{{Line chart/Polygon
| series = 01
| V1  = {{{S01V01|}}} | V2  = {{{S01V02|}}} | V3  = {{{S01V03|}}} | V4  = {{{S01V04|}}} | V5  = {{{S01V05|}}}
| V6  = {{{S01V06|}}} | V7  = {{{S01V07|}}} | V8  = {{{S01V08|}}} | V9  = {{{S01V09|}}} | V10 = {{{S01V10|}}}
| V11 = {{{S01V11|}}} | V12 = {{{S01V12|}}} | V13 = {{{S01V13|}}} | V14 = {{{S01V14|}}} | V15 = {{{S01V15|}}}
| V16 = {{{S01V16|}}} | V17 = {{{S01V17|}}} | V18 = {{{S01V18|}}} | V19 = {{{S01V19|}}} | V20 = {{{S01V20|}}}
| V21 = {{{S01V21|}}} | V22 = {{{S01V22|}}} | V23 = {{{S01V23|}}} | V24 = {{{S01V24|}}} | V25 = {{{S01V25|}}}
| points = {{{points|}}}
}}

{{#ifexpr: {{{number_of_series|1}}} &gt;= 2 |
LineData =
  color:serie2
    layer:front
    width:{{{thickness_series2|0.5}}}
{{Line chart/Polygon
| series = 02
| V1  = {{{S02V01|}}} | V2  = {{{S02V02|}}} | V3  = {{{S02V03|}}} | V4  = {{{S02V04|}}} | V5  = {{{S02V05|}}}
| V6  = {{{S02V06|}}} | V7  = {{{S02V07|}}} | V8  = {{{S02V08|}}} | V9  = {{{S02V09|}}} | V10 = {{{S02V10|}}}
| V11 = {{{S02V11|}}} | V12 = {{{S02V12|}}} | V13 = {{{S02V13|}}} | V14 = {{{S02V14|}}} | V15 = {{{S02V15|}}}
| V16 = {{{S02V16|}}} | V17 = {{{S02V17|}}} | V18 = {{{S02V18|}}} | V19 = {{{S02V19|}}} | V20 = {{{S02V20|}}}
| V21 = {{{S02V21|}}} | V22 = {{{S02V22|}}} | V23 = {{{S02V23|}}} | V24 = {{{S02V24|}}} | V25 = {{{S02V25|}}}
| points = {{{points|}}}
}}
}}

{{#ifexpr: {{{number_of_series|1}}} &gt;= 3 |
LineData =
  color:serie3
    layer:front
    width:{{{thickness_series3|0.5}}}
{{Line chart/Polygon
| series = 03
| V1  = {{{S03V01|}}} | V2  = {{{S03V02|}}} | V3  = {{{S03V03|}}} | V4  = {{{S03V04|}}} | V5  = {{{S03V05|}}}
| V6  = {{{S03V06|}}} | V7  = {{{S03V07|}}} | V8  = {{{S03V08|}}} | V9  = {{{S03V09|}}} | V10 = {{{S03V10|}}}
| V11 = {{{S03V11|}}} | V12 = {{{S03V12|}}} | V13 = {{{S03V13|}}} | V14 = {{{S03V14|}}} | V15 = {{{S03V15|}}}
| V16 = {{{S03V16|}}} | V17 = {{{S03V17|}}} | V18 = {{{S03V18|}}} | V19 = {{{S03V19|}}} | V20 = {{{S03V20|}}}
| V21 = {{{S03V21|}}} | V22 = {{{S03V22|}}} | V23 = {{{S03V23|}}} | V24 = {{{S03V24|}}} | V25 = {{{S03V25|}}}
| points = {{{points|}}}
}}
}}

{{#ifexpr: {{{number_of_series|1}}} &gt;= 4 |
LineData =
  color:serie4
    layer:front
    width:{{{thickness_series4|0.5}}}
{{Line chart/Polygon
| series = 04
| V1  = {{{S04V01|}}} | V2  = {{{S04V02|}}} | V3  = {{{S04V03|}}} | V4  = {{{S04V04|}}} | V5  = {{{S04V05|}}}
| V6  = {{{S04V06|}}} | V7  = {{{S04V07|}}} | V8  = {{{S04V08|}}} | V9  = {{{S04V09|}}} | V10 = {{{S04V10|}}}
| V11 = {{{S04V11|}}} | V12 = {{{S04V12|}}} | V13 = {{{S04V13|}}} | V14 = {{{S04V14|}}} | V15 = {{{S04V15|}}}
| V16 = {{{S04V16|}}} | V17 = {{{S04V17|}}} | V18 = {{{S04V18|}}} | V19 = {{{S04V19|}}} | V20 = {{{S04V20|}}}
| V21 = {{{S04V21|}}} | V22 = {{{S04V22|}}} | V23 = {{{S04V23|}}} | V24 = {{{S04V24|}}} | V25 = {{{S04V25|}}}
| points = {{{points|}}}
}}
}}

{{#ifexpr: {{{number_of_series|1}}} &gt;= 5 |
LineData =
  color:serie5
    layer:front
    width:{{{thickness_series5|0.5}}}
    {{Line chart/Polygon
| series = 05
| V1  = {{{S05V01|}}} | V2  = {{{S05V02|}}} | V3  = {{{S05V03|}}} | V4  = {{{S05V04|}}} | V5  = {{{S05V05|}}}
| V6  = {{{S05V06|}}} | V7  = {{{S05V07|}}} | V8  = {{{S05V08|}}} | V9  = {{{S05V09|}}} | V10 = {{{S05V10|}}}
| V11 = {{{S05V11|}}} | V12 = {{{S05V12|}}} | V13 = {{{S05V13|}}} | V14 = {{{S05V14|}}} | V15 = {{{S05V15|}}}
| V16 = {{{S05V16|}}} | V17 = {{{S05V17|}}} | V18 = {{{S05V18|}}} | V19 = {{{S05V19|}}} | V20 = {{{S05V20|}}}
| V21 = {{{S05V21|}}} | V22 = {{{S05V22|}}} | V23 = {{{S05V23|}}} | V24 = {{{S05V24|}}} | V25 = {{{S05V25|}}}
| points = {{{points|}}}
}}
}}

{{#ifexpr: {{{number_of_series|1}}} &gt;= 6 |
LineData =
  color:serie6
    layer:front
    width:{{{thickness_series6|0.5}}}
{{Line chart/Polygon
| series = 06
| V1  = {{{S06V01|}}} | V2  = {{{S06V02|}}} | V3  = {{{S06V03|}}} | V4  = {{{S06V04|}}} | V5  = {{{S06V05|}}}
| V6  = {{{S06V06|}}} | V7  = {{{S06V07|}}} | V8  = {{{S06V08|}}} | V9  = {{{S06V09|}}} | V10 = {{{S06V10|}}}
| V11 = {{{S06V11|}}} | V12 = {{{S06V12|}}} | V13 = {{{S06V13|}}} | V14 = {{{S06V14|}}} | V15 = {{{S06V15|}}}
| V16 = {{{S06V16|}}} | V17 = {{{S06V17|}}} | V18 = {{{S06V18|}}} | V19 = {{{S06V19|}}} | V20 = {{{S06V20|}}}
| V21 = {{{S06V21|}}} | V22 = {{{S06V22|}}} | V23 = {{{S06V23|}}} | V24 = {{{S06V24|}}} | V25 = {{{S06V25|}}}
| points = {{{points|}}}
}}
}}

{{#ifexpr: {{{number_of_series|1}}} &gt;= 7 |
LineData =
  color:serie7
    layer:front
    width:{{{thickness_series7|0.5}}}
{{Line chart/Polygon
| series = 07
| V1  = {{{S07V01|}}} | V2  = {{{S07V02|}}} | V3  = {{{S07V03|}}} | V4  = {{{S07V04|}}} | V5  = {{{S07V05|}}}
| V6  = {{{S07V06|}}} | V7  = {{{S07V07|}}} | V8  = {{{S07V08|}}} | V9  = {{{S07V09|}}} | V10 = {{{S07V10|}}}
| V11 = {{{S07V11|}}} | V12 = {{{S07V12|}}} | V13 = {{{S07V13|}}} | V14 = {{{S07V14|}}} | V15 = {{{S07V15|}}}
| V16 = {{{S07V16|}}} | V17 = {{{S07V17|}}} | V18 = {{{S07V18|}}} | V19 = {{{S07V19|}}} | V20 = {{{S07V20|}}}
| V21 = {{{S07V21|}}} | V22 = {{{S07V22|}}} | V23 = {{{S07V23|}}} | V24 = {{{S07V24|}}} | V25 = {{{S07V25|}}}
| points = {{{points|}}}
}}
}}

{{#ifexpr: {{{number_of_series|1}}} &gt;= 8 |
LineData =
  color:serie8
    layer:front
    width:{{{thickness_series8|0.5}}}
{{Line chart/Polygon
| series = 08
| V1  = {{{S08V01|}}} | V2  = {{{S08V02|}}} | V3  = {{{S08V03|}}} | V4  = {{{S08V04|}}} | V5  = {{{S08V05|}}}
| V6  = {{{S08V06|}}} | V7  = {{{S08V07|}}} | V8  = {{{S08V08|}}} | V9  = {{{S08V09|}}} | V10 = {{{S08V10|}}}
| V11 = {{{S08V11|}}} | V12 = {{{S08V12|}}} | V13 = {{{S08V13|}}} | V14 = {{{S08V14|}}} | V15 = {{{S08V15|}}}
| V16 = {{{S08V16|}}} | V17 = {{{S08V17|}}} | V18 = {{{S08V18|}}} | V19 = {{{S08V19|}}} | V20 = {{{S08V20|}}}
| V21 = {{{S08V21|}}} | V22 = {{{S08V22|}}} | V23 = {{{S08V23|}}} | V24 = {{{S08V24|}}} | V25 = {{{S08V25|}}}
| points = {{{points|}}}
}}
}}

{{#ifexpr: {{{number_of_series|1}}} &gt;= 9 |
LineData =
    width:{{{thickness_series9|0.5}}}
    layer:front
{{Line chart/Polygon
| series = 09
| V1  = {{{S09V01|}}} | V2  = {{{S09V02|}}} | V3  = {{{S09V03|}}} | V4  = {{{S09V04|}}} | V5  = {{{S09V05|}}}
| V6  = {{{S09V06|}}} | V7  = {{{S09V07|}}} | V8  = {{{S09V08|}}} | V9  = {{{S09V09|}}} | V10 = {{{S09V10|}}}
| V11 = {{{S09V11|}}} | V12 = {{{S09V12|}}} | V13 = {{{S09V13|}}} | V14 = {{{S09V14|}}} | V15 = {{{S09V15|}}}
| V16 = {{{S09V16|}}} | V17 = {{{S09V17|}}} | V18 = {{{S09V18|}}} | V19 = {{{S09V19|}}} | V20 = {{{S09V20|}}}
| V21 = {{{S09V21|}}} | V22 = {{{S09V22|}}} | V23 = {{{S09V23|}}} | V24 = {{{S09V24|}}} | V25 = {{{S09V25|}}}
| points = {{{points|}}}
}}
}}

{{#ifexpr: {{{number_of_series|1}}} &gt;= 10 |
LineData =
  color:serie10
    layer:front
    width:{{{thickness_series10|0.5}}}
{{Line chart/Polygon
| series = 10
| V1  = {{{S10V01|}}} | V2  = {{{S10V02|}}} | V3  = {{{S10V03|}}} | V4  = {{{S10V04|}}} | V5  = {{{S10V05|}}}
| V6  = {{{S10V06|}}} | V7  = {{{S10V07|}}} | V8  = {{{S10V08|}}} | V9  = {{{S10V09|}}} | V10 = {{{S10V10|}}}
| V11 = {{{S10V11|}}} | V12 = {{{S10V12|}}} | V13 = {{{S10V13|}}} | V14 = {{{S10V14|}}} | V15 = {{{S10V15|}}}
| V16 = {{{S10V16|}}} | V17 = {{{S10V17|}}} | V18 = {{{S10V18|}}} | V19 = {{{S10V19|}}} | V20 = {{{S10V20|}}}
| V21 = {{{S10V21|}}} | V22 = {{{S10V22|}}} | V23 = {{{S10V23|}}} | V24 = {{{S10V24|}}} | V25 = {{{S10V25|}}}
| points = {{{points|}}}
}}
}}

}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>mqes7ach3uobnsui39364ip0rx85o6x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Template other</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3598</id>
    <revision>
      <id>12326</id>
      <timestamp>2013-12-30T20:08:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{#switch:   &lt;!--If no or empty &quot;demospace&quot; parameter then detect namespace--&gt;   {{#if:{{{demospace|}}}   | {{lc: {{{demospace}}} }}    &lt;!--Use lower case &quot;demospace&quot;--&gt;   |...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="435" xml:space="preserve">{{#switch:
  &lt;!--If no or empty &quot;demospace&quot; parameter then detect namespace--&gt;
  {{#if:{{{demospace|}}}
  | {{lc: {{{demospace}}} }}    &lt;!--Use lower case &quot;demospace&quot;--&gt;
  | {{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:Template}}
    | template
    | other
    }}
  }}
| template = {{{1|}}}
| other
| #default = {{{2|}}}
}}&lt;!--End switch--&gt;&lt;noinclude&gt;

{{documentation}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>0tcssjmltwl7y5v3f5wj2kqciaabqly</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Documentation/core2</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3599</id>
    <revision>
      <id>12327</id>
      <timestamp>2013-12-30T20:09:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{documentation/core | preload = {{{preload|}}}   &lt;!--Allow custom preloads--&gt; | heading = {{{heading|¬}}}   &lt;!--Empty but defined means no header--&gt; | heading-style = {{{h...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="947" xml:space="preserve">{{documentation/core
| preload = {{{preload|}}}   &lt;!--Allow custom preloads--&gt;
| heading = {{{heading|¬}}}   &lt;!--Empty but defined means no header--&gt;
| heading-style = {{{heading-style|}}}
| content = {{{content|}}}
| link box = {{{link box|}}}   &lt;!--So &quot;link box=off&quot; works--&gt;

| docpage = 
  {{#if: {{{1|}}}
  | {{{1|}}}
  | {{{docspace|{{NAMESPACE}}}}}:{{{template page|{{PAGENAME}}}}}/doc
  }}
| doc exist = 
  {{#ifexist: 
    {{#if: {{{1|}}}
    | {{{1|}}}   &lt;!--Other docname fed--&gt;
    | {{{docspace|{{NAMESPACE}}}}}:{{{template page|{{PAGENAME}}}}}/doc
    }}
  | yes
  }}
| docname fed =
  {{#if: {{{1|}}}
  | yes
  }}

| sandbox = 
  {{{docspace|{{NAMESPACE}}}}}:{{{template page|{{PAGENAME}}}}}/sandbox
| testcases = 
  {{{docspace|{{NAMESPACE}}}}}:{{{template page|{{PAGENAME}}}}}/testcases

| template page = 
  {{NAMESPACE}}:{{{template page|{{PAGENAME}}}}}

}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;</text>
      <sha1>6xjdfz5ctgg88ivypo98pacjw1kg1b6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Documentation/core</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3600</id>
    <revision>
      <id>12328</id>
      <timestamp>2013-12-30T20:10:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;!--   Automatically add {{template sandbox notice}} when on a /sandbox page. --&gt;{{#ifeq: {{SUBPAGENAME}} | sandbox | &lt;div style=&quot;clear: both;&quot;&gt;&lt;/div&gt;{{template sandbox noti...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2382" xml:space="preserve">&lt;!--
  Automatically add {{template sandbox notice}} when on a /sandbox page.
--&gt;{{#ifeq: {{SUBPAGENAME}} | sandbox
| &lt;div style=&quot;clear: both;&quot;&gt;&lt;/div&gt;{{template sandbox notice|{{{livepage|}}}}}
}}&lt;!--
  Automatically add {{pp-template}} to protected templates.
--&gt;{{template other
| {{#ifeq: {{PROTECTIONLEVEL:move}} | sysop
  | {{pp-template|docusage=yes}}
  | {{#if: {{PROTECTIONLEVEL:edit}}
    | {{pp-template|docusage=yes}}
    | &lt;!--Not protected, or only semi-move-protected--&gt;
    }}
  }}
}}&lt;!--
  Start of green doc box.
--&gt;{{documentation/start box2
| preload = {{{preload|}}}   &lt;!--Allow custom preloads--&gt;
| heading = {{{heading|¬}}}   &lt;!--Empty but defined means no header--&gt;
| heading-style = {{{heading-style|}}}
| content = {{{content|}}}

&lt;!--Some namespaces must have the /doc, /sandbox and /testcases 
    in talk space--&gt;
| docspace = {{documentation/docspace}}

| 1 = {{{1|}}}   &lt;!--Other docname, if fed--&gt;

&lt;!--The namespace is added in /start box2--&gt;
| template page = {{documentation/template page}}

}}&lt;!-- Start content --&gt;&lt;!--
  Start load the /doc content:
  Note: The line breaks between this comment and the next line are necessary
  so  &quot;=== Headings ===&quot; at the start and end of docs are interpreted.
--&gt;
{{#switch: {{#if:{{{content|}}}|1|0}}{{#if:{{{1|}}}|1|0}}{{#ifexist:{{{1|}}}|1|0}}{{#ifexist:{{documentation/docspace}}:{{documentation/template page}}/doc|1|0}}
| 1000 | 1001 | 1010 | 1011 | 1100 | 1101 | 1110 
| 1111 = {{{content|}}}
| 0110 | 0111 = {{ {{{1}}} }}
| 0001 | 0011 = {{ {{documentation/docspace}}:{{documentation/template page}}/doc }}
| 0000 | 0100 | 0010 | 0101 = 
}}
&lt;!--
  End load the /doc content:
  Note: The line breaks between this comment and the previous line are necessary
  so  &quot;=== Headings ===&quot; at the start and end of docs are interpreted.
--&gt;{{documentation/end box2
| preload = {{{preload|}}}   &lt;!--Allow custom preloads--&gt;
| content = {{{content|}}}
| link box = {{{link box|}}}   &lt;!--So &quot;link box=off&quot; works--&gt;

&lt;!--Some namespaces must have the /doc, /sandbox and /testcases 
    in talk space--&gt;
| docspace = {{documentation/docspace}}

| 1 = {{{1|}}}   &lt;!--Other docname, if fed--&gt;

&lt;!--The namespace is added in /end box2--&gt;
| template page = {{documentation/template page}}

}}&lt;!--
  End of green doc box
--&gt;&lt;noinclude&gt;

&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>mjkaa9gzxxkw9jtbx69ji2jqmczw0fl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Documentation/start box2</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3601</id>
    <revision>
      <id>12329</id>
      <timestamp>2013-12-30T20:11:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{documentation/start box | preload = {{{preload|}}}   &lt;!--Allow custom preloads--&gt; | heading = {{{heading|¬}}}   &lt;!--Empty but defined means no header--&gt; | heading-style =...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="641" xml:space="preserve">{{documentation/start box
| preload = {{{preload|}}}   &lt;!--Allow custom preloads--&gt;
| heading = {{{heading|¬}}}   &lt;!--Empty but defined means no header--&gt;
| heading-style = {{{heading-style|}}}
| content = {{{content|}}}

| docpage = 
  {{#if: {{{1|}}}
  | {{{1|}}}
  | {{{docspace|{{NAMESPACE}}}}}:{{{template page|{{PAGENAME}}}}}/doc
  }}

| doc exist = 
  {{#ifexist: 
    {{#if: {{{1|}}}
    | {{{1|}}}   &lt;!--Other docname fed--&gt;
    | {{{docspace|{{NAMESPACE}}}}}:{{{template page|{{PAGENAME}}}}}/doc
    }}
  | yes
  }}

}}&lt;noinclude&gt;

{{pp-template}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>evvfdz38x89xmzvm8q6m4pimyhoko4m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Documentation/start box</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3602</id>
    <revision>
      <id>19949</id>
      <parentid>12330</parentid>
      <timestamp>2023-12-29T05:39:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Minorax</username>
        <id>3282</id>
      </contributor>
      <comment>vva</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1980" xml:space="preserve">&lt;!--
  Start of green doc box
--&gt;&lt;div id=&quot;template-documentation&quot; class=&quot;template-documentation iezoomfix&quot;&gt;&lt;!--
  Add the heading at the top of the doc box:
--&gt;{{#ifeq: {{{heading|¬}}} | &lt;!--Defined but empty--&gt;
| &lt;!--&quot;heading=&quot;, do nothing--&gt;
| &lt;div style=&quot;padding-bottom: 3px; border-bottom: 1px solid #aaa; margin-bottom: 1ex;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;{{#if: {{{heading-style|}}}
  | {{{heading-style|}}}
  | {{#ifeq: {{SUBJECTSPACE}} | {{ns:Template}}
    | font-weight: bold; font-size: 125%
    | font-size: 150%
    }}
  }}&quot;&gt;{{#switch: {{{heading|¬}}}
  | ¬ =   
    &lt;!--&quot;heading&quot; not defined in this or previous level--&gt;
    {{#switch: {{SUBJECTSPACE}} 
    | {{ns:Template}} = [[File:Test Template Info-Icon.svg|50px|link=|alt=Documentation icon]] Template documentation
    | {{ns:Module}} = [[File:Test Template Info-Icon.svg|50px|link=|alt=Documentation icon]] Module documentation
    | {{ns:File}} = Summary
    | #default = Documentation
    }}
  | #default = 
    &lt;!--&quot;heading&quot; has data or is empty but defined--&gt;
    {{{heading|}}}
  }}&lt;/span&gt;{{
  #if: {{{content|}}}
  | 
  | &lt;!--Add the [view][edit][history][purge] or [create] links--&gt;
    &lt;span class=&quot;mw-editsection plainlinks&quot; id=&quot;doc_editlinks&quot;&gt;{{
    #if: {{{doc exist|yes}}}
    | &amp;#91;[[{{{docpage|{{FULLPAGENAME}}/doc}}}|view]]&amp;#93; [[{{fullurl:{{{docpage|{{FULLPAGENAME}}/doc}}}|action=edit}} edit]] [[{{fullurl:{{{docpage|{{FULLPAGENAME}}/doc}}}|action=history}} history]] [{{purge|purge}}] 
    | &lt;!--/doc doesn't exist--&gt;
      [[{{fullurl:{{{docpage|{{FULLPAGENAME}}/doc}}}| action=edit&amp;preload={{
        #if: {{{preload|}}} 
        | {{urlencode:{{{preload}}}}}
        | {{#ifeq: {{SUBJECTSPACE}} | {{ns:File}}
          | Template:Documentation/preload-filespace
          | Template:Documentation/preload
          }} }} }} create]]
    }}&lt;/span&gt;
  }}&lt;/div&gt;
}}&lt;noinclude&gt;&lt;!-- close the div --&gt;&lt;/div&gt;

{{pp-template}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>1kdlkajdkuhr3d1qlqoa2wfuhov3g0i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Tabela ppt.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3603</id>
    <revision>
      <id>14080</id>
      <parentid>12336</parentid>
      <timestamp>2014-08-30T10:32:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek tabele na prosojnici

{{PD-self}}</text>
      <sha1>jhwjeurfanopk5jodatsrwwj7855vg8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje Knjiga</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3604</id>
    <revision>
      <id>18019</id>
      <parentid>17157</parentid>
      <timestamp>2019-06-06T17:27:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ issn, čistopis kode</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3206" xml:space="preserve">{{Infopolje
| bodystyle = width:{{{infoboxwidth|{{{width|20em}}}}}};
| abovestyle = background:inherit; font-weight:bold; font-style:italic;
| labelstyle = background:inherit; white-space:nowrap;
| image = {{{image|}}}
| caption = {{{image_caption|}}}
| headerstyle = border-top:1px solid; border-bottom:1px solid

| above= {{{name|{{PAGENAME}}}}} &lt;span class=&quot;Z3988&quot; title=&quot;ctx_ver=Z39.88-2004&amp;rft_val_fmt={{urlencode:info:ofi/fmt:kev:mtx:book}}&amp;rft.genre=book&amp;rtft.btitle={{urlencode:{{{name|}}}}}{{#if: {{{author|}}}|&amp;rft.author={{urlencode:{{{author}}}}}}}{{#if: {{{last|}}}|&amp;rft.aulast={{urlencode:{{{last}}}}}}}{{#if: {{{first|}}}|&amp;rft.aufirst={{urlencode:{{{first}}}}}}}{{#if: {{{pub_date|{{{release_date|}}}}}}|&amp;rft.date={{urlencode:{{{pub_date|{{{release_date}}}}}}}}}}{{#if: {{{publisher|}}}|&amp;rft.pub={{urlencode:{{{publisher}}}}}}}{{#if: {{{location|}}}|&amp;rft.place={{urlencode:{{{location}}}}}}}{{#if: {{{pages|}}}|&amp;rft.pages={{urlencode:{{{pages}}}}}}}{{#if: {{{series|}}}|&amp;rft.series={{urlencode:{{{series}}}}}}}{{#if: {{{oclc|}}}|&amp;rft_id=info:oclcnum/{{{oclc}}}}}&quot;&gt;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;

| label1 = Avtor
| data1 = {{{author}}}

| label2 = Naslov 
| data2 = {{#if:{{{title_orig|}}}|''{{{title_orig}}}''}}

| label3 = Prevajalci
| data3 = {{{translator|}}}

| label4 = Ilustrator
| data4 = {{{illustrator|}}}

| label5 = Avtor naslovnice
| data5 = {{{cover_artist|}}}

| label6 = Država
| data6 = {{{country|}}}

| label7 = Jezik
| data7 = {{{language|}}}

| label8 = Založnik
| data8 = {{{publisher|}}}

| label9 = Datum izida
| data9 = {{{pub_date|{{{release_date|}}}}}}

| label10 = Datum izida v&lt;br&gt;slovenskem jeziku
| data10 = {{{slo_pub_date|}}}

| label11 = Subjekt
| data11 = {{{subject|}}}

| label12 = Žanr
| data12 = {{{genre|}}}

| label13 = Vrsta medija
| data13 = {{{media_type|}}}

| label14 = Št. strani
| data14 = {{{pages|}}}

| header15 = {{#if:{{{series|}}}{{{preceded_by|}}}{{{followed_by|}}} | Knjiga je del zbirke/serije }} 

| label16 = Serija
| data16 = {{{series|}}}

| label17 = Predhodnik
| data17 = {{#if:{{{preceded_by|}}}|''{{{preceded_by}}}''}}

| label18 = Naslednik
| data18 = {{#if:{{{followed_by|}}}|''{{{followed_by|}}}''}}

| header19 = Klasifikacija

| label20 = [[w:Mednarodna standardna številka serijske publikacije|ISSN]]
| data20 = {{{issn|}}}

| label21 = [[:w:sl:Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]
| data21 = {{#if:{{{isbn|}}} | {{#iferror: {{#expr:{{{isbn}}}}} | {{{isbn}}} | [[Special:Booksources/{{{isbn}}}|{{{isbn}}}]] }} }}

| label22 = [[Online Computer Library Center|OCLC]] št.
| data22 = {{#if:{{{oclc|}}}| [http://worldcat.org/oclc/{{urlencode:{{{oclc}}}}} {{{oclc}}}] }}

| label23 = [[Dewey Decimal Classification|Dewey Decimal]]
| data23 = {{{dewey|}}}

| label24 = [[Library of Congress Classification|LC Classification]]
| data24 = {{{congress|}}}

| label25 = [[:w:sl:COBISS|COBISS ID]]
| data25 = {{#if:{{{cobiss|}}}| [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/{{urlencode:{{{cobiss}}}}} {{{cobiss}}}] }}

| label26 = [[:w:sl:UDK|UDK]]
| data26 = {{#if:{{{udk|}}}|{{{udk|}}}}}

| label27 = Predmetne oznake
| data27 = {{#if:{{{predmetne-oznake|}}}|''{{{predmetne-oznake|}}}''}}

}}&lt;noinclude&gt;

{{Dokumentacija}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>db3jmlmfcngw3bzgefciogppd8ofl7t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3605</id>
    <revision>
      <id>18020</id>
      <parentid>12347</parentid>
      <timestamp>2019-06-06T17:29:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Janezdrilc je premaknil stran [[Predloga:Infobox]] na [[Predloga:Infopolje]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25893" xml:space="preserve">{{#ifeq:{{{child|}}}|yes||&lt;table class=&quot;infobox {{{bodyclass|}}}&quot; cellspacing=&quot;3&quot; style=&quot;border-spacing: 3px; width:22em; text-align: left; font-size: 88%; line-height: 1.5em; {{{bodystyle|}}}&quot;&gt;&lt;!--
 Caption
--&gt;{{#if:{{{title|}}}|&lt;caption class=&quot;{{{titleclass|}}}&quot; style=&quot;font-size: 125%; font-weight: bold;{{{titlestyle|}}}&quot;&gt;{{{title}}}&lt;/caption&gt;}}&lt;!--
 Header
--&gt;{{#if:{{{above|}}}|&lt;tr&gt;&lt;th colspan=&quot;2&quot; class=&quot;{{{aboveclass|}}}&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:125%; font-weight:bold; {{{abovestyle|}}}&quot;&gt;{{{above}}}&lt;/th&gt;&lt;/tr&gt;}}
}}{{#ifeq:{{{child|}}}|yes|{{#if:{{{title|}}}|'''{{{title}}}'''}}}}&lt;!--
 Subheader1
--&gt;{{#if:{{{subheader|{{{subheader1|}}}}}}|{{Infopolje/vrstica
 |data={{{subheader|{{{subheader1|}}}}}}
 |datastyle={{{subheaderstyle|{{{subheaderstyle1|}}}}}}
 |class={{{subheaderclass|}}}
 |rowclass={{{subheaderrowclass|{{{subheaderrowclass1|}}}}}}
}} }}&lt;!--
 Subheader2
--&gt;{{#if:{{{subheader2|}}}|{{Infopolje/vrstica
 |data={{{subheader2}}}
 |datastyle={{{subheaderstyle|{{{subheaderstyle2|}}}}}}
 |class={{{subheaderclass|}}}
 |rowclass={{{subheaderrowclass2|}}}
}} }}&lt;!--
 Image1
--&gt;{{#if:{{{image|{{{image1|}}}}}}|{{Infopolje/vrstica
 |data={{{image|{{{image1}}} }}}{{#if:{{{caption|{{{caption1|}}}}}}|&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;{{{captionstyle|}}}&quot;&gt;{{{caption|{{{caption1}}}}}}&lt;/span&gt;}}
 |datastyle={{{imagestyle|}}}
 |class={{{imageclass|}}}
 |rowclass={{{imagerowclass1|}}}
}} }}&lt;!--
 Image2
--&gt;{{#if:{{{image2|}}}|{{Infopolje/vrstica
 |data={{{image2}}}{{#if:{{{caption2|}}}|&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;{{{captionstyle|}}}&quot;&gt;{{{caption2}}}&lt;/span&gt;}}
 |datastyle={{{imagestyle|}}}
 |class={{{imageclass|}}}
 |rowclass={{{imagerowclass2|}}}
}} }}&lt;!--
--&gt;{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header1|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label1|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data1|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class1|}}}   |rowclass={{{rowclass1|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header2|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label2|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data2|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class2|}}}   |rowclass={{{rowclass2|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header3|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label3|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data3|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class3|}}}   |rowclass={{{rowclass3|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header4|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label4|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data4|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class4|}}}   |rowclass={{{rowclass4|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header5|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label5|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data5|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class5|}}}   |rowclass={{{rowclass5|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header6|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label6|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data6|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class6|}}}   |rowclass={{{rowclass6|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header7|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label7|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data7|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class7|}}}   |rowclass={{{rowclass7|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header8|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label8|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data8|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class8|}}}   |rowclass={{{rowclass8|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header9|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label9|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data9|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class9|}}}   |rowclass={{{rowclass9|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header10|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label10|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data10|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class10|}}}   |rowclass={{{rowclass10|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header11|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label11|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data11|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class11|}}}   |rowclass={{{rowclass11|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header12|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label12|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data12|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class12|}}}   |rowclass={{{rowclass12|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header13|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label13|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data13|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class13|}}}   |rowclass={{{rowclass13|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header14|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label14|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data14|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class14|}}}   |rowclass={{{rowclass14|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header15|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label15|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data15|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class15|}}}   |rowclass={{{rowclass15|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header16|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label16|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data16|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class16|}}}   |rowclass={{{rowclass16|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header17|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label17|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data17|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class17|}}}   |rowclass={{{rowclass17|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header18|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label18|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data18|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class18|}}}   |rowclass={{{rowclass18|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header19|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label19|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data19|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class19|}}}   |rowclass={{{rowclass19|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header20|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label20|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data20|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class20|}}}   |rowclass={{{rowclass20|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header21|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label21|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data21|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class21|}}}   |rowclass={{{rowclass21|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header22|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label22|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data22|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class22|}}}   |rowclass={{{rowclass22|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header23|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label23|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data23|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class23|}}}   |rowclass={{{rowclass23|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header24|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label24|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data24|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class24|}}}   |rowclass={{{rowclass24|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header25|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label25|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data25|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class25|}}}   |rowclass={{{rowclass25|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header26|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label26|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data26|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class26|}}}   |rowclass={{{rowclass26|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header27|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label27|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data27|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class27|}}}   |rowclass={{{rowclass27|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header28|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label28|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data28|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class28|}}}   |rowclass={{{rowclass28|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header29|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label29|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data29|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class29|}}}   |rowclass={{{rowclass29|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header30|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label30|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data30|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class30|}}}   |rowclass={{{rowclass30|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header31|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label31|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data31|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class31|}}}   |rowclass={{{rowclass31|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header32|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label32|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data32|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class32|}}}   |rowclass={{{rowclass32|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header33|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label33|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data33|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class33|}}}   |rowclass={{{rowclass33|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header34|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label34|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data34|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class34|}}}   |rowclass={{{rowclass34|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header35|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label35|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data35|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class35|}}}   |rowclass={{{rowclass35|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header36|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label36|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data36|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class36|}}}   |rowclass={{{rowclass36|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header37|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label37|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data37|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class37|}}}   |rowclass={{{rowclass37|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header38|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label38|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data38|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class38|}}}   |rowclass={{{rowclass38|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header39|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label39|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data39|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class39|}}}   |rowclass={{{rowclass39|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header40|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label40|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data40|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class40|}}}   |rowclass={{{rowclass40|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header41|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label41|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data41|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class41|}}}   |rowclass={{{rowclass41|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header42|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label42|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data42|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class42|}}}   |rowclass={{{rowclass42|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header43|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label43|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data43|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class43|}}}   |rowclass={{{rowclass43|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header44|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label44|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data44|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class44|}}}   |rowclass={{{rowclass44|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header45|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label45|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data45|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class45|}}}   |rowclass={{{rowclass45|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header46|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label46|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data46|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class46|}}}   |rowclass={{{rowclass46|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header47|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label47|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data47|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class47|}}}   |rowclass={{{rowclass47|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header48|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label48|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data48|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class48|}}}   |rowclass={{{rowclass48|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header49|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label49|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data49|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class49|}}}   |rowclass={{{rowclass49|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header50|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label50|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data50|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class50|}}}   |rowclass={{{rowclass50|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header51|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label51|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data51|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class51|}}}   |rowclass={{{rowclass51|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header52|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label52|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data52|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class52|}}}   |rowclass={{{rowclass52|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header53|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label53|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data53|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class53|}}}   |rowclass={{{rowclass53|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header54|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label54|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data54|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class54|}}}   |rowclass={{{rowclass54|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header55|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label55|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data55|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class55|}}}   |rowclass={{{rowclass55|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header56|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label56|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data56|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class56|}}}   |rowclass={{{rowclass56|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header57|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label57|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data57|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class57|}}}   |rowclass={{{rowclass57|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header58|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label58|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data58|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class58|}}}   |rowclass={{{rowclass58|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header59|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label59|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data59|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class59|}}}   |rowclass={{{rowclass59|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header60|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label60|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data60|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class60|}}}   |rowclass={{{rowclass60|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header61|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label61|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data61|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class61|}}}   |rowclass={{{rowclass61|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header62|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label62|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data62|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class62|}}}   |rowclass={{{rowclass62|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header63|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label63|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data63|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class63|}}}   |rowclass={{{rowclass63|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header64|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label64|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data64|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class64|}}}   |rowclass={{{rowclass64|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header65|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label65|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data65|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class65|}}}   |rowclass={{{rowclass65|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header66|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label66|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data66|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class66|}}}   |rowclass={{{rowclass66|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header67|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label67|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data67|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class67|}}}   |rowclass={{{rowclass67|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header68|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label68|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data68|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class68|}}}   |rowclass={{{rowclass68|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header69|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label69|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data69|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class69|}}}   |rowclass={{{rowclass69|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header70|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label70|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data70|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class70|}}}   |rowclass={{{rowclass70|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header71|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label71|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data71|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class71|}}}   |rowclass={{{rowclass71|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header72|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label72|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data72|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class72|}}}   |rowclass={{{rowclass72|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header73|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label73|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data73|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class73|}}}   |rowclass={{{rowclass73|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header74|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label74|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data74|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class74|}}}   |rowclass={{{rowclass74|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header75|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label75|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data75|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class75|}}}   |rowclass={{{rowclass75|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header76|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label76|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data76|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class76|}}}   |rowclass={{{rowclass76|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header77|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label77|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data77|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class77|}}}   |rowclass={{{rowclass77|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header78|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label78|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data78|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class78|}}}   |rowclass={{{rowclass78|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header79|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label79|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data79|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class79|}}}   |rowclass={{{rowclass79|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header80|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label80|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data80|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class80|}}}   |rowclass={{{rowclass80|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header81|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label81|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data81|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class81|}}}   |rowclass={{{rowclass81|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header82|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label82|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data82|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class82|}}}   |rowclass={{{rowclass82|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header83|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label83|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data83|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class83|}}}   |rowclass={{{rowclass83|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header84|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label84|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data84|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class84|}}}   |rowclass={{{rowclass84|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header85|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label85|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data85|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class85|}}}   |rowclass={{{rowclass85|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header86|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label86|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data86|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class86|}}}   |rowclass={{{rowclass86|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header87|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label87|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data87|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class87|}}}   |rowclass={{{rowclass87|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header88|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label88|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data88|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class88|}}}   |rowclass={{{rowclass88|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header89|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label89|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data89|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class89|}}}   |rowclass={{{rowclass89|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header90|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label90|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data90|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class90|}}}   |rowclass={{{rowclass90|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header91|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label91|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data91|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class91|}}}   |rowclass={{{rowclass91|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header92|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label92|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data92|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class92|}}}   |rowclass={{{rowclass92|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header93|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label93|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data93|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class93|}}}   |rowclass={{{rowclass93|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header94|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label94|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data94|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class94|}}}   |rowclass={{{rowclass94|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header95|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label95|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data95|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class95|}}}   |rowclass={{{rowclass95|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header96|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label96|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data96|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class96|}}}   |rowclass={{{rowclass96|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header97|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label97|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data97|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class97|}}}   |rowclass={{{rowclass97|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header98|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label98|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data98|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class98|}}}   |rowclass={{{rowclass98|}}}
}}{{Infopolje/vrstica
 |header={{{header99|}}} |headerstyle={{{headerstyle|}}}
 |label={{{label99|}}}   |labelstyle={{{labelstyle|}}}
 |data={{{data99|}}}     |datastyle={{{datastyle|}}}
 |class={{{class99|}}}   |rowclass={{{rowclass99|}}}
}}&lt;!-- Below
--&gt;{{#if:{{{below|}}}|&lt;tr&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;{{{belowclass|}}}&quot; style=&quot;text-align:center; {{{belowstyle|}}}&quot;&gt;{{{below}}}&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 Navbar
--&gt;{{#if:{{{name|}}}|&lt;tr&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:right&quot;&gt;{{prednavmeni|{{{name}}}|mini=1}}&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}
{{#ifeq:{{{child|}}}|yes||&lt;/table&gt;}}{{#switch:{{lc:{{{italic title|¬}}}}}
 |¬|no       = &lt;!-- no italic title --&gt;
 ||force|yes = {{italic title|force={{#ifeq:{{lc:{{{italic title|}}}}}|force|true}}}}
}}&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>auekiaivhbhe6cp1yof0wdr1ciwwr2t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Documentation/end box2</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3606</id>
    <revision>
      <id>12348</id>
      <timestamp>2014-01-01T04:03:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{dokumentacija/end box | preload = {{{preload|}}}   &lt;!--Allow custom preloads--&gt; | content = {{{content|}}} | link box = {{{link box|}}}   &lt;!--So &quot;link box=off&quot; works--&gt;  |...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="886" xml:space="preserve">{{dokumentacija/end box
| preload = {{{preload|}}}   &lt;!--Allow custom preloads--&gt;
| content = {{{content|}}}
| link box = {{{link box|}}}   &lt;!--So &quot;link box=off&quot; works--&gt;

| docpage = 
  {{#if: {{{1|}}}
  | {{{1|}}}
  | {{{docspace|{{NAMESPACE}}}}}:{{{template page|{{PAGENAME}}}}}/dok
  }}
| doc exist = 
  {{#ifexist: 
    {{#if: {{{1|}}}
    | {{{1|}}}   &lt;!--Other docname fed--&gt;
    | {{{docspace|{{NAMESPACE}}}}}:{{{template page|{{PAGENAME}}}}}/dok
    }}
  | yes
  }}
| docname fed =
  {{#if: {{{1|}}}
  | yes
  }}

| sandbox = 
  {{{docspace|{{NAMESPACE}}}}}:{{{template page|{{PAGENAME}}}}}/peskovnik
| testcases = 
  {{{docspace|{{NAMESPACE}}}}}:{{{template page|{{PAGENAME}}}}}/testniprimeri

| template page = 
  {{NAMESPACE}}:{{{template page|{{PAGENAME}}}}}

}}&lt;noinclude&gt;

{{pp-template}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>ljqya41a8hizrdhgvgbru70uv35tbym</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Dokumentacija/end box</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3607</id>
    <revision>
      <id>12349</id>
      <timestamp>2014-01-01T04:04:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;noinclude&gt;&lt;div&gt;&lt;/noinclude&gt;&lt;div style=&quot;clear: both;&quot;&gt;&lt;/div&gt;&lt;!--So right or left floating items don't stick out of the dok box.--&gt; &lt;/div&gt;&lt;!--Konec zelenegaa dok polja--&gt;&lt;!--...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4254" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;&lt;div&gt;&lt;/noinclude&gt;&lt;div style=&quot;clear: both;&quot;&gt;&lt;/div&gt;&lt;!--So right or left floating items don't stick out of the dok box.--&gt;
&lt;/div&gt;&lt;!--Konec zelenegaa dok polja--&gt;&lt;!--
  Link box below for the dok meta-data:
--&gt;{{#if: 
  &lt;!--Check if we should show the link box--&gt;
  {{#ifeq: {{{link box|}}} | off
  |
  | {{{doc exist|yes}}}{{
    #switch: {{SUBJECTSPACE}}
    | {{ns:User}}
    | {{ns:Template}} = yes
    }}
  }}

| {{fmbox
  | id = documentation-meta-data
  | image = none
  | style = background-color: #ecfcf4;
  | textstyle = font-style: italic;
  | text = 
    {{#if: {{{link box|}}}
    | {{{link box}}}   &lt;!--Use custom link box content--&gt;
    | {{#if: {{{doc exist|yes}}}
      | &lt;!--/dok exists, link to it--&gt;
        Zgornja [[Wikipedija:Dokumentacija predloge|dokumentacija]] je [[:en:Wikipedia:Transclusion|vključena]] iz [[{{{docpage|{{FULLPAGENAME}}/dok}}}]]. &lt;small style=&quot;font-style: normal&quot;&gt;([{{fullurl:{{{docpage|{{FULLPAGENAME}}/dok}}}|action=edit}} uredi] &amp;#124; [{{fullurl:{{{docpage|{{FULLPAGENAME}}/dok}}}|action=history}} zgodovina])&lt;/small&gt; &lt;br&gt;
      }}&lt;!-- 
        Dodaj povezavi na /peskovnik in /testniprimeri kadar je to ustrezno:
   --&gt;{{#switch: {{SUBJECTSPACE}}
      | {{ns:User}}
      | {{ns:Template}} = 
        Urejevalci lahko preizkušate urejanja v {{
        #ifexist: {{{peskovnik| {{FULLPAGENAME}}/peskovnik }}}
        | [[{{{peskovnik| {{FULLPAGENAME}}/peskovnik }}}|peskovniku predloge]] &lt;small style=&quot;font-style: normal&quot;&gt;([{{fullurl: {{{peskovnik| {{FULLPAGENAME}}/peskovnik }}} | action=edit }} uredi] &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt; [{{fullurl:Posebno:ComparePages | page1={{urlencode:{{{template page|{{FULLPAGENAME}}}}}}}&amp;page2={{urlencode:{{{peskovnik|{{FULLPAGENAME}}/peskovnik}}}}}}} primerjava])&lt;/small&gt; 
        | peskovniku predloge &lt;small style=&quot;font-style: normal&quot;&gt;([{{fullurl: {{{peskovnik| {{FULLPAGENAME}}/peskovnik }}} | action=edit&amp;preload=Predloga:Dokumentacija/preload-peskovnik }} ustvari] &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt; [{{fullurl: {{{peskovnik| {{FULLPAGENAME}}/peskovnik }}} | action=edit&amp;preload={{urlencode:{{{template page|{{FULLPAGENAME}}}}}}}&amp;summary={{urlencode:Create sandbox version of [[{{{template page|{{FULLPAGENAME}}}}}]]}} }} mirror])&lt;/small&gt; 
        }} in {{
        #ifexist: {{{testcases| {{FULLPAGENAME}}/testniprimeri }}}
        | [[{{{testcases| {{FULLPAGENAME}}/testniprimeri }}}|testniprimeri]] &lt;small style=&quot;font-style: normal&quot;&gt;([{{fullurl: {{{testcases| {{FULLPAGENAME}}/testniprimeri }}} | action=edit }} uredi])&lt;/small&gt;
        | strani testniprimeri &lt;small style=&quot;font-style: normal&quot;&gt;([{{fullurl: {{{testcases| {{FULLPAGENAME}}/testniprimeri }}} | action=edit&amp;preload=Predloga:Dokumentacija/preload-testcases }} ustvari])&lt;/small&gt;
        }}. &lt;br&gt;
      }}&lt;!--
        Show the cats and interwiki text, but not 
        if &quot;content&quot; fed or &quot;docname fed&quot; since then it is 
        unclear where to add the cats and interwikis.
   --&gt;{{#if: {{{content|}}} {{{docname fed|}}}
      | 
      | Prosimo, da dodate kategorije in medjezikovne povezave v [[{{{docpage|{{FULLPAGENAME}}/dok}}}|/dok]] podstran.
      }}&lt;!--
        Show the &quot;Subpages&quot; link:
   --&gt;{{#switch: {{SUBJECTSPACE}}
      | {{ns:File}} =   &lt;!--Don't show it--&gt;
      | {{ns:Template}} = &amp;#32;[[Posebno:PrefixIndex/{{{template page|{{FULLPAGENAME}}}}}/|Podstrani te predloge]].
      | #default = &amp;#32;[[Posebno:PrefixIndex/{{{template page|{{FULLPAGENAME}}}}}/|Podstrani te predloge]].
      }}
    }}{{#ifexist:{{FULLPAGENAME}}/Print
     |&lt;/br&gt;Za to predlogo obstaja [[Pomoč:Knjige|različica za tisk]] na strani [[/Print]]. Če to predlogo spremeniš, osveži tudi različico za tisk.[[Kategorija:Predloge z različico za tisk]]
    }}
  }}
}}&lt;!--End link box--&gt;&lt;!--

  Detect and report strange usage:
--&gt;{{#if:

  &lt;!--Check if {{dokumentacija}} is transcluded 
      on a /dok or /testniprimeri page--&gt;
  {{#switch: {{SUBPAGENAME}}
  | dok
  | testniprimeri = strange
  }}
  &lt;!--More checks can be added here, just return anything
      to make the surrounding if-case trigger--&gt;

| &lt;includeonly&gt;[[Kategorija:Strani Wikipedije z nenavadno uporabo ((dokumentacija))|{{main other|Main:}}{{FULLPAGENAME}}]]&lt;!-- Sort on namespace --&gt;&lt;/includeonly&gt;

}}&lt;noinclude&gt;
{{pp-template|small=yes}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>dx7a07w0dx3llgat3m44dze82rhebo3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Fmbox</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3608</id>
    <revision>
      <id>13627</id>
      <parentid>12350</parentid>
      <timestamp>2014-06-11T10:33:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dokumentacija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1356" xml:space="preserve">&lt;table {{#if:{{{id|}}}|id=&quot;{{{id|}}}&quot;}} class=&quot;plainlinks fmbox
{{#switch:{{{type|}}}
| warning    = fmbox-warning
| editnotice = fmbox-editnotice
| system          &lt;!-- system = default --&gt;
| #default   = fmbox-system
}} {{{class|}}}&quot; style=&quot;{{{style|}}}&quot;&gt;
&lt;tr&gt;
{{#ifeq:{{{image|}}}|none
| &lt;!-- No image. --&gt;
| &lt;td class=&quot;mbox-image&quot;&gt;
  {{#if:{{{image|}}}
  | {{{image}}}
  | [[File:{{#switch:{{{type|}}}
    | warning    = Cmbox deletion.png
    | editnotice = Imbox notice.png
    | system          &lt;!-- system = default --&gt;
    | #default   = Imbox notice.png
    }}|40x40px|link=|alt=]]
  }}&lt;/td&gt;
}}
&lt;td class=&quot;mbox-text&quot; style=&quot;{{{textstyle|}}}&quot;&gt; {{{text}}} &lt;/td&gt;
{{#if:{{{imageright|}}}
| &lt;td class=&quot;mbox-imageright&quot;&gt; {{{imageright}}} &lt;/td&gt;
}}
&lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;&lt;!--
  Detect and report usage with faulty &quot;type&quot; parameter:
--&gt;{{#switch:{{{type|}}}
|   &lt;!-- No type fed, is also valid input --&gt;
| warning
| editnotice
| system     =    &lt;!-- Do nothing, valid &quot;type&quot; --&gt;
| #default   = &lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;To opozorilno polje uporablja napačno vrednost parametra &quot;type={{{type|}}}&quot;.&lt;/div&gt;[[Kategorija:Wikipedijin parameter sporočilnega polja potreben popravila|{{main other|Main:}}{{FULLPAGENAME}}]]&lt;!-- Sort on namespace --&gt;
}}&lt;noinclude&gt;
{{dokumentacija}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>2hs6axtbrl1t4muv4fnsb4rxb34np39</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Documentation/docspace</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3609</id>
    <revision>
      <id>12351</id>
      <timestamp>2014-01-01T04:05:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{#switch: {{SUBJECTSPACE}}   | {{ns:0}}   | {{ns:File}}   | {{ns:MediaWiki}}   | {{ns:Category}} = {{TALKSPACE}}   | #default = {{SUBJECTSPACE}} }}&lt;noinclude&gt; {{dokumentaci...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="318" xml:space="preserve">{{#switch: {{SUBJECTSPACE}}
  | {{ns:0}}
  | {{ns:File}}
  | {{ns:MediaWiki}}
  | {{ns:Category}} = {{TALKSPACE}}
  | #default = {{SUBJECTSPACE}}
}}&lt;noinclude&gt;
{{dokumentacija|content=
To je podpredloga predloge {{tl|dokumentacija}}. Uporablja se za ugotovitev imenskega prostora dokumentacijske strani.
}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>n379ng9c8hxf0t1nocv18796whe1ujf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Dokumentacija</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3610</id>
    <revision>
      <id>13660</id>
      <parentid>12352</parentid>
      <timestamp>2014-06-11T17:31:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2219" xml:space="preserve">&lt;!--
  Avtomatično doda {{pp-template}} zaščitenim predlogam.
--&gt;{{template other
| {{#ifeq: {{PROTECTIONLEVEL:move}} | sysop
  | {{pp-template}}
  | {{#if: {{PROTECTIONLEVEL:edit}}
    | {{pp-template}}
    | &lt;!--Ni zaščiten, ali samo semi-move-protected--&gt;
    }}
  }}
}}&lt;!--
  Začetek zelene dok škatle.
--&gt;{{dokumentacija/start box2
| preload = {{{preload|}}}   &lt;!--Allow custom preloads--&gt;
| heading = {{{heading|¬}}}   &lt;!--Empty but defined means no header--&gt;
| heading-style = {{{heading-style|}}}
| content = {{{content|}}}

&lt;!--Some namespaces must have the /dok, /peskovnik in /testniprimeri
    in pogovorni prostor--&gt;
| docspace = {{dokumentacija/docspace}}

| 1 = {{{1|}}}   &lt;!--Other docname, if fed--&gt;

&lt;!--The namespace is added in /start box2--&gt;
| template page = {{dokumentacija/template page}}

}}&lt;!-- Začetek vsebine --&gt;&lt;!--
  začetek nalaganja vsebine /dok:
  Opomba: Prekinjena vrstica med tem komentarjem in naslednjo vrstico je nujna
  tako da se &quot;=== Glave ===&quot; interpretirajo na začetku in koncu dokumentacije.
--&gt;
{{#switch: {{#if:{{{content|}}}|1|0}}{{#if:{{{1|}}}|1|0}}{{#ifexist:{{{1|}}}|1|0}}{{#ifexist:{{dokumentacija/docspace}}:{{dokumentacija/template page}}/dok|1|0}}
| 1000 | 1001 | 1010 | 1011 | 1100 | 1101 | 1110 
| 1111 = {{{content|}}}
| 0110 | 0111 = {{ {{{1}}} }}
| 0001 | 0011 = {{ {{dokumentacija/docspace}}:{{dokumentacija/template page}}/dok }}
| 0000 | 0100 | 0010 | 0101 = 
}}
&lt;!--
  Konec nalagnja vsebine /dok:
  Opomba: Prekinjena vrstica med tem komentarjem in naslednjo vrstico je nujna
  tako da se &quot;=== Glave ===&quot; interpretirajo na začetku in koncu dokumentacije.
--&gt;{{dokumentacija/end box2
| preload = {{{preload|}}}   &lt;!--Allow custom preloads--&gt;
| content = {{{content|}}}
| link box = {{{link box|}}}   &lt;!--So &quot;link box=off&quot; works--&gt;

&lt;!--Some namespaces must have the /dok, /peskovnik in /testniprimeri
    in pogovorni prostor--&gt;
| docspace = {{dokumentacija/docspace}}

| 1 = {{{1|}}}   &lt;!--Other docname, if fed--&gt;

&lt;!--The namespace is added in /end box2--&gt;
| template page = {{dokumentacija/template page}}

}}&lt;!--
  Konec zelene dok škatle
--&gt;&lt;noinclude&gt;

&lt;!-- Add categories and interwikis to the /dok subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>6z2dgrqgadn7p7xbopsx7oxey2eiofi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Dokumentacija/start box2</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3611</id>
    <revision>
      <id>12353</id>
      <timestamp>2014-01-01T04:07:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{dokumentacija/start box | preload = {{{preload|}}}   &lt;!--Allow custom preloads--&gt; | heading = {{{heading|¬}}}   &lt;!--Empty but defined means no header--&gt; | heading-style =...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="641" xml:space="preserve">{{dokumentacija/start box
| preload = {{{preload|}}}   &lt;!--Allow custom preloads--&gt;
| heading = {{{heading|¬}}}   &lt;!--Empty but defined means no header--&gt;
| heading-style = {{{heading-style|}}}
| content = {{{content|}}}

| docpage = 
  {{#if: {{{1|}}}
  | {{{1|}}}
  | {{{docspace|{{NAMESPACE}}}}}:{{{template page|{{PAGENAME}}}}}/dok
  }}

| doc exist = 
  {{#ifexist: 
    {{#if: {{{1|}}}
    | {{{1|}}}   &lt;!--Other docname fed--&gt;
    | {{{docspace|{{NAMESPACE}}}}}:{{{template page|{{PAGENAME}}}}}/dok
    }}
  | yes
  }}

}}&lt;noinclude&gt;

{{pp-template}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /dok subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>b3edtz3gxdzqhnq2rjbfypfl8qf47xv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Dokumentacija/start box</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3612</id>
    <revision>
      <id>13657</id>
      <parentid>12354</parentid>
      <timestamp>2014-06-11T17:21:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2074" xml:space="preserve">&lt;!--
  Začetek zelenega dok polja
--&gt;&lt;div id=&quot;template-documentation&quot; class=&quot;template-documentation&quot;&gt;&lt;!--
  Dodaj začetno glavo (heading) na vrh dok polja:
--&gt;{{#ifeq: {{{heading|¬}}} | &lt;!--Defined but empty--&gt;
| &lt;!--&quot;heading=&quot;, do nothing--&gt;
| &lt;div style=&quot;padding-bottom: 3px; border-bottom:thin solid #aaddff; margin-bottom:1ex;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;{{#if: {{{heading-style|}}}
  | {{{heading-style|}}}
  | {{#ifeq: {{SUBJECTSPACE}} | {{ns:Template}}
    | font-weight: bold; font-size: 125%
    | font-size: 150%
    }}
  }}&quot;&gt;{{#switch: {{{heading|¬}}}
  | ¬ =   
    &lt;!--&quot;heading&quot; ni definiran v tem ali prejšnjem nivoju--&gt;
    {{#switch: {{SUBJECTSPACE}} 
    | {{ns:Template}} = [[File:Office-book.svg|30px|link=|alt=]] Dokumentacija predloge
    | {{ns:Module}} = [[File:Office-book.svg|30px|link=|alt=]] Dokumentacija modula
    | {{ns:File}} = Povzetek
    | #default = Dokumentacija
    }}
  | #default = 
    &lt;!--&quot;heading&quot; ima podatke ali pa je definiran prazen--&gt;
    {{{heading|}}}
  }}&lt;/span&gt;{{
  #if: {{{content|}}}
  | 
  | &lt;!--Dodaj povezave [predogled][uredi][zgodovina][osveži] ali [ustvari]--&gt;
    &lt;span class=&quot;mw-editsection plainlinks&quot; id=&quot;doc_editlinks&quot;&gt;{{
    #if: {{{doc exist|yes}}}
    | &amp;#91;[[{{{docpage|{{FULLPAGENAME}}/dok}}}|predogled]]&amp;#93; [[{{fullurl:{{{docpage|{{FULLPAGENAME}}/dok}}}|action=edit}} uredi]] [[{{fullurl:{{{docpage|{{FULLPAGENAME}}/dok}}}|action=history}} zgodovina]] [{{purge|osveži}}] 
    | &lt;!--/dok ne obstaja--&gt;
      [[{{fullurl:{{{docpage|{{FULLPAGENAME}}/dok}}}| action=edit&amp;preload={{
        #if: {{{preload|}}} 
        | {{urlencode:{{{preload}}}}}
        | {{#ifeq: {{SUBJECTSPACE}} | {{ns:File}}
          | Predloga:Dokumentacija/preload-filespace
          | Predloga:Dokumentacija/preload
          }} }} }} ustvari]]
    }}&lt;/span&gt;
  }}&lt;/div&gt;
}}&lt;noinclude&gt;&lt;!-- close the div --&gt;&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;clear: both;&quot;&gt;&lt;/div&gt;&lt;!--So right or left floating items don't stick out of the doc box.--&gt;
&lt;/div&gt;&lt;!--End of green doc box--&gt;
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>2q7fmuxllj10m61mf4lugmyox45umaa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje/vrstica</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3613</id>
    <revision>
      <id>12355</id>
      <timestamp>2014-01-01T04:10:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{#if:{{{header|}}}  |&lt;tr&gt;&lt;th colspan=&quot;2&quot; class=&quot;{{{class|}}}&quot; style=&quot;text-align:center; {{{headerstyle|}}}&quot;&gt;{{{header}}}&lt;/th&gt;&lt;/tr&gt;  |{{#if:{{{data|}}}   |&lt;tr class=&quot;{{{rowc...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="455" xml:space="preserve">{{#if:{{{header|}}}
 |&lt;tr&gt;&lt;th colspan=&quot;2&quot; class=&quot;{{{class|}}}&quot; style=&quot;text-align:center; {{{headerstyle|}}}&quot;&gt;{{{header}}}&lt;/th&gt;&lt;/tr&gt;
 |{{#if:{{{data|}}}
  |&lt;tr class=&quot;{{{rowclass|}}}&quot;&gt;{{#if:{{{label|}}}
   |&lt;th scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:left; {{{labelstyle|}}}&quot;&gt;{{{label}}}&lt;/th&gt;
    &lt;td class=&quot;{{{class|}}}&quot; style=&quot;{{{datastyle|}}}&quot;&gt;
   |&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;{{{class|}}}&quot; style=&quot;text-align:center; {{{datastyle|}}}&quot;&gt;
  }}
{{{data}}}&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
 }}
}}</text>
      <sha1>8ln1zzdi59wuh786qbvqk92ccdme7id</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Crtni gra.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3614</id>
    <revision>
      <id>12359</id>
      <timestamp>2014-01-01T09:19:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Črtni grafikon</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15" xml:space="preserve">Črtni grafikon</text>
      <sha1>mdmzwvbsh1q7ldxjwtx3fzcz08exnqo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Tvit.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3615</id>
    <revision>
      <id>12361</id>
      <timestamp>2014-01-01T09:22:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek tvitov</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek tvitov</text>
      <sha1>149i0184yoltdp0v6gvp8mntz2gbnxc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Žensko sedlo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3616</id>
    <revision>
      <id>12538</id>
      <parentid>12389</parentid>
      <timestamp>2014-01-08T20:48:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>89.212.215.1</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Motivno-tematska analiza */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13986" xml:space="preserve">[[:w:sl:Milan Vincetič|Milan VINCETIČ]]: '''''Žensko sedlo.''''' [[:w:sl:Murska Sobota|Murska Sobota]]: [[Franc-Franc]], 2002 ([[Zbirka Križpotja]]). 166 str. Spremna beseda [[:w:sl:Zdenko Kodrič|Zdenka Kodriča]] na zavihku ovitka. {{COBISS|ID=47671041}}

== O avtorju ==
Glej članek o [[:w:sl:Milan Vincetič|Milanu Vincetiču]].

== O zbirki ==
Zbirka novel ''Žensko sedlo'' je izšla leta 2002 v [[:w:sl:Murska Sobota|Murski Soboti]] pri založbi [[Franc-Franc]] v [[Zbirki Križpotja]]. 166 strani dolgo delo obsega sedem novel: Vstajenje sestre Milivoje, Zveličanje zakoncev Vegy, Klinč boksarskega sodnika, Vnebohod filatelista Krizostoma, Radoživost svetovnega rekorderja, Žensko sedlo in Luping tuširke Hermine J., spremno besedo zanj pa je napisal [[:w:sl:Zdenko Kodrič|Zdenko Kodrič]], in sicer je zapisana na prvem in zadnjem zavihku ovitka knjige. 

Med najboljše v celotni zbirki avtor spremne besede uvršča zadnje tri zgodbe in med drugim zapiše, da »čeprav imajo kratke zgodbe v naslovu žensko, ženska ni središče pripovedovanja, je pa zraven, tik na robu središča. Kot kulisa. Kot slutnja. Kot orožje za pomiritev moških strasti. Kratke zgodbe je [[:w:sl:Milan Vincetič|Milan Vincetič]] skonstruiral tako, da bralec z lahkoto preskoči ekspozicijo in najde pot do zapleta in razpleta. Zgodbam se približuje in oddaljuje kot popotnik, ki korači čez pokrajiino in s svojo hojo povezuje mesta in zaselke. V Vincetičevi prozi ni zateženih skrivnosti, vse je popolnoma odkrito, razkrito do skrajnosti, ves spekter različnih karakterjev je jasen. Kot da bi avtor sledil Wittgensteinovi misli: 'Kar je skrito, nas ne zanima.'«

=== Obnove posameznih zgodb ===

* '''Vstajenje sestre Milivoje''' (približno 5873 besed)
Prva zgodba pripoveduje o Aldyju, vozniku bibliobusa, ki se neprestano prepira z ženo Cirilo, saj je slednja prepričana, da jo vara, čeprav ji Aldy zagotavlja, da temu ni tako. Vsak zakonski spor se začne s Cirilinim obtoževanjem moža, da se vlačuga, nadaljuje se z nasilnim razbijanjem stvari v stanovanju in konča s spravo zakoncev. Medtem se Aldy na bibliobusu srečuje z nuno Milivojo, ki si izposoja ljubezenske romane in jih v samostanu skrivaj prebira. Z vsakim srečanjem se med Aldyjem in Milivojo stopnjuje intimnost ozračja, vendar ostane le pri dotikanju. Milivoja Aldyju na koncu zgodbe zaupa, zakaj je sploh postala redovnica. 

* '''Zveličanje zakoncev Vegy''' (približno 4595 besed)
Gospa Karolina Vegy v kavarni načrtno naleti na gospoda Dominika H., direktorja pogrebnega zavoda. Zapeljivo ga prepričuje, naj na obrazcu o lastništvu groba njenega nedavno preminulega moža Borka spremeni eno izmed številk, da bo pokojnik dobil boljši prostor na mestnem pokopališču. Ker gospe Vegy načrt ne uspe takoj, se z direktorjem kasneje srečata še pri njej doma in nato še v njegovi pisarni. Tam gospa Vegy gospodu Dominiku pove, da je škof odobril premestitev trupla, prejšnji grob svojega moža pa je rezervirala posebej zanj.

* '''Klinč boksarskega sodnika''' (približno 5733 besed)
Dedra je del skupine bivših vojakov Brüderweiss, katere člani so še Legionar, Rebus, Alga, Abak in Žarnica, ki so že več kot dva meseca v zaselku, kjer skušajo odstraniti mine. Ponavljajoče se vsakodnevno dogajanje prekine prihod novega vodje Novyja, ki spremeni dosedanji način dela in jim priskrbi barske plesalke, med katerimi je tudi Sylvia, s katero se zaplete v intimen odnos. Ko v bar pride policija, ženske izginejo, Novyju pa v oskrbi ostane Sylviina perzijska mačka Dominika. Nekaj dni kasneje Žarnici mina poškoduje obraz. Medtem ko mu ostali skušajo pomagati, Dominika zbeži, Novy pa steče za njo, a se ujame v minsko past. Takrat se izkaže, da imata z Dedro neporavnane račune iz preteklosti. Dominika izgine, Novy pa stopi na mino, ki ga trešči v bližnji hrast.

* '''Vnebohod filatelista Krizostoma''' (približno 6184 besed)
Zgodba se začne s prihodom narednika Jukke na kontrolno točko Modra banana, kjer Doručak, Baretka, Želva, Jawa in Pianist stražijo nekakšno razmejitveno črto in nimajo stika s civilizacijo. Ko narednik Jukka, ki mu ostali vojaki nadenejo posmehljivi vzdevek Damica, brcne konzervo paštete v prepad, ga napadejo, a vmes poseže Krizostom oziroma Filatelist, prav tako član Modre banane, ki Damico pozna iz navijaškega kluba. Med igranjem pikada Pianist izstreli signalno raketo, zato se Damica, Filatelist in Jawa odpravijo v izvidnico ter v daljavi zagledajo žensko podobo, ki kmalu izgine. Bruja, kot jo poimenuje Filatelist, se slednjemu neprestano prikazuje, zato se z Damico poda na lov za njo, med katerim zaradi streljanja ostalih vojakov oba umreta. Konec je odprt – Bruja pristopi k vojakom, prosi za zadnji žig in izgine.

* '''Radoživost svetovnega rekorderja''' (približno 5850 besed)
Remigij Lahty je lastnik bifeja na mednarodnem vlaku, ki samega sebe predstavlja kot nekdanjega svetovnega rekorderja v smučarskih skokih, čeprav je bil vedno le predskakalec. Goste zabava s pripovedovanjem o mongolskem admiralu Batbayanu in tako spozna Danjo, s katero se spusti v intimen odnos. Danja je nenasitna, Remigiju pa posel peša skupaj z njegovim zdravjem. Ko zboli, bife prevzame Danja in sreča admirala Batbayana. Še isti dan s slednjim Remigiju odneseta kobilje mleko, ki ga ta ponesreči polije na električno blazino, ki je Danja namenoma ni izključila. Remigij zaradi stika umre.

* '''Žensko sedlo''' (približno 5723 besed)
Artilerijski major Apolonij Stomorsky je strokovnjak za vojaško meteorologijo, ki se znajde v meglenem mestu, kjer mora najti rešitev za odstranitev megle in smoga. Kljub temu da je poročen, se zaplete v ljubezensko razmerje s prostitutko Jasmin, ki ga odpelje na goro Žensko sedlo, kjer major spozna Jasmininega invalidnega zaročenca Balda. Jasmin majorja prosi, naj ji na hrbet vtetovira Žensko sedlo, in Apolonij ji ustreže. Ko v primestni čajnici prebira članek o lastni rešitvi mesta – podrli naj bi Žensko sedlo – ga aretirajo, saj je osumljen umora Jasmin.

* '''Luping tuširke Hermine J.''' (približno 6100 besed)
Hermina J. je zaposlena v primestni kemični čistilnici, kjer se ji pridruži mlada pomočnica Sue, nad katero Hermina ni niti malo navdušena. Hermina se zaljubi v stranko, v majorja letalstva, po tednu in pol počitka pa se v službo vrne popolnoma spremenjena in pomlajena. S Sue se vedno bolje razumeta in se skupaj udeležita letalskega mitinga, kamor major in šef čistilnice prideta opita in okajena. Ko se Sue pošali iz majorja, pride do pretepa, zgodba pa se zaključi s Hermininim spoznanjem, da je major v resnici le nižji fizioterapevt v vojaškem zdravilišču.

=== Motivno-tematska analiza ===
»Pripovedi so tematsko različne, vse se dogajajo 'zdaj', so pa tudi zares literarno-fiktivne s komaj resničnim, razpoznavno določljivim polmestnim ali podeželskim ozadjem, kolikor tiste s polvojaško tematiko niso locirane na razmeroma neznan zemljevid. Zajemajo iz družinskega življenja (Vstajenje sestre Milivoje, Zveličanje zakoncev Vegy), polvojaško-pustolovskega (Klinč boksarskega sodnika, Vnebohod filatelista Krizostoma), popotniško-pustolovskega (Radoživost svetovnega rekorderja, Žensko sedlo), polproletarskega (Luping tuširke Hermine J.), pri čemer pa gre vedno le za dramo posameznika, moškega ali ženske, ki v srečanjih z agresivnimi sodelavci/izsiljevalci doživlja strese in pretrese v svojem delovnem ali domačem okolju, ne da bi njihova usoda kakorkoli problematizirala bodisi družino, poklic ali delo, ki ga opravljajo« (Horvat 2002: 1552).

=== Jezikovno-slogovna analiza ===
Kot v recenziji ''Ženskega sedla'' piše [[Jože Horvat]], so novele jezikovno dobro oznamenovane: pisava je večidel sveža, domiselna, njeno posebnost izpričujejo tudi imena večine osrednjih likov, ki so včasih raje iz malce eksotičnih kot iz domačih krajev. V večini zgodb naletimo na pomanjševalnice (mizica, gomoljček, sladoledek), frazeme (dati ga preveč na zob, guncati afne, iskati dlako v jajcu), vulgarizme (kurbir, poscanci, črnuh), pogovorne besede (nažlampan, klivkati, zabrbončkati), tuje izraze (cigariloss, busdriver, bull eye), v pripovedih z vojaško tematiko pa je prisoten tudi vojaški žargon (voluhar, pašteta, poskok). Horvat še opozori, da so se proti koncu knjige v tisk prikradle napake, ki motijo tekoče branje (npr. stične tri pike, čeprav gre za zamolk, manjkajoče črke v besedah), [[:w:sl:Helga Glušič|Helga Glušič]] pa svojo recenzijo Groteska na oddihu zaključi s tem, da so slogovne razpoke v ''Ženskem sedlu'' polne vprašanj.

== Odmevi v javnosti ==
* »Pisatelj piše, bralec pa bere in prevaja pisateljev jezik v svojega – v podobe, ki bodo znane samo njemu. Včasih se ujemajo s pisateljevimi, večinoma pa ne,« je začetek ocene [[Bee Baboš Logar]], ki je bila oktobra 2002 objavljena v ''[[Vestniku]]'' pod naslovom [[:w:sl:Milan Vincetič|Milan Vincetič]]: Žensko sedlo. Z liki pripovedi se ni mogoče identificirati, njihove neprijazne usode pa ne zbujajo sočutja, vendar kljub temu bralca vsaka zgodba vleče za sabo skozi galerijo živih mrtvecev, ki se le še igrajo, da so. Ta občutek morda dajeta tudi nedoločena čas in prostor in zdi se, da pisatelj skozi pripovedi preizkuša svojo ustvarjalnost in moč jezika ter nenavadnost lastnih zamisli. Ocenjevalka izpostavlja razliko med ženskim in moškim pogledom na ljubezen, ki se pojavlja v novelah, ki jih ocenjuje kot novo in dobro branje, večplastno branje, v katerem bo vsak bralec lahko našel nekaj zase.   

* [[Jože Horvat]] je leta 2002 v novembrsko-decembrski izdaji [[:w:sl:Sodobnost (revija)|''Sodobnosti'']] napisal kritiko z naslovom Liki v eksistencialni preizkušnji. Pravi, da gre v zgodbah [[:w:sl:Milan Vincetič|Milana Vincetiča]] ''Žensko sedlo'' za zanimiv poskus, kako v kratkem zapisu podati razloge za usodne, včasih celo katastrofalne življenjske izide. Napetost se v notranjem zaporedju dogajanja počasi stopnjuje in mestoma spominja na razvozlavanje kriminalnega sižeja, »v katerem se šele na koncu pojavijo pojasnila za situacijo, v kateri se naposled identificira bodisi storilec hudodelstva ali predmet, ki razkrije storilca dejanja.« Po Horvatovih besedah avtor v pripovedih, ki so spletene v bizarne vozle, preizkuša moč človekove volje po preživetju in svoje like postavlja v različna okolja, pri čemer je le občasno moč zaslutiti razpoznavni svet tega časa ([[:w:sl:Goričko|Goričko]]) in zgodovinskega dogajanja (nedavna vojna v bližini). Tu so se izrisi ljudi in njihovih usod tudi najbolj posrečili, saj bralec začuti njihovo živo resničnost in kočljivo situacijo. Besedila se medsebojno razlikujejo glede na intenziteto stisk nastopajočih, dozo ironije in stopnjo odmika od znanih dejstev.

* Leta 2003 je bila v reviji ''[[Apokalipsa]]'' objavljena kritika [[:w:sl:Mare Cestnik|Mareta Cestnika]] Pripovedi rahlo izsiljenega čudenja. »Preprosto pisanje samo po sebi nikakor ne zagotavlja preprostega branja,« meni Cestnik in nadaljuje, da avtor ''Ženskega sedla'' v pripovedovanje vlaga vse za zaprepadenost, za presenečenja, za preobrate, s čimer blaži krutost, strah, nemoč in nasilne preobrazbe svojih likov, ki so povsem mogoči in včasih celo ubrani s svetom ter s svojimi usodami. Vincetič je pisec, ki razvija duhovitost in je z njo tudi sposoben ravnati – kjer bi drugi presenetljivo zasukali, on nadaljuje s preprostim pripovedovanjem. Kot bralci smo vrženi v bizarnosti, kjer si ne moremo privoščiti razkošja sočutenja in razumevanja, kar je tudi razlog, da bodo zgodbe ostale le zgodbe. Cestnik poleg tega trdi, da je erotična ženska jedro pripovedi. Čeprav je avtor najbolj vživet v pripovedovanje z moške perspektive, so ženske v zgodbah skoraj usodne in zagotovo odločajo tudi takrat, kadar se navidezno umikajo.

* Groteska na oddihu je [[:w:sl:Helga Glušič|Helga Glušič]] marca 2003 naslovila svojo recenzijo ''Ženskega sedla'', ki je bila objavljena v [[Književnih listih]]. Zapiše, da je avtor zbral na humoristično-grotesken način oblikovane pripovedne skice o presenetljivo nenavadnih dogodkih in ljudeh. Vse zgodbe rišejo križišče bližajočih se nagonskih silnic: erotičnih, lastniških, fizičnih, uničevalnih, pivskih in pretepaških, poanta zgodbe pa je presenetljiv obrat v tragičen ali vsaj zlovešč konec. Recenzentki se najzanimivejši zdi pisateljev izbor oseb, katerih dejanja niso jasno motivirana, njihov neposreden in podroben opis pa kaže na njihovo nadaljnjo usodo. Novele sicer nakazujejo pričakovano tlečo notranjo napetost, a je ne izrišejo do razvidnosti, med literarno najučinkovitejše pa po recenzentkinih besedah sodita Radoživost svetovnega rekorderja in Žensko sedlo. Glede na oblikovanost zgodb sklepa, da »pisatelja privlači v literarnem pogledu teže obvladljivo močno kontrastiranje, združevanje izrazitih nasprotij, namišljenosti oziroma prikrivanja dejanskosti ter katastrofe ali končnosti.«

== Viri in literatura ==
=== Viri ===
* Milan VINCETIČ: ''Žensko sedlo''. Murska Sobota: Franc-Franc, 2002 (Zbirka Križpotja). {{COBISS|ID=47671041}}

=== Literatura ===
* Bea BABOŠ LOGAR: Milan Vincetič: Žensko sedlo: o ljubezni, smrti in drugih dogodivščinah nesimpatičnih junakov. ''Vestnik'' 54/43. (2002). 11. {{COBISS|ID=3909683}}

* Mare CESTNIK: Pripovedi rahlo izsiljenega čudenja: Milan Vincetič, Žensko sedlo. ''Apokalipsa: revija za preboj v živo kulturo'' 67–68–69. (2003). 391–393. {{COBISS|ID=128653056}}

* Helga GLUŠIČ: Groteska na oddihu: Milan Vincetič, Žensko sedlo – novele. ''Književni listi: štirinajstdnevna knjižna priloga časnika Delo'' 45/62. (2003). 12. {{COBISS|ID=124486912}}

* Jože HORVAT: Liki v eksistencialni preizkušnji: ob novelah Milana Vincetiča Žensko sedlo. ''Sodobnost'' 66/11–12. (2002). 1552–1553. {{COBISS|ID=122202112}}</text>
      <sha1>4dni7d7n3t29sa6a7ku0h4tm8sprgpz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:SlovLit arhiv1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3617</id>
    <revision>
      <id>12409</id>
      <timestamp>2014-01-05T09:58:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek arhiva SlovLit</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek arhiva SlovLit</text>
      <sha1>iqbax1ocpb4yjt8v165xd79qp5xz6kl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:SlovLit arhiv2.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3618</id>
    <revision>
      <id>12410</id>
      <timestamp>2014-01-05T09:58:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek arhiva SlovLit</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek arhiva SlovLit</text>
      <sha1>iqbax1ocpb4yjt8v165xd79qp5xz6kl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Kom manifest.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3619</id>
    <revision>
      <id>12412</id>
      <timestamp>2014-01-05T10:12:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Omrežni diagram</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16" xml:space="preserve">Omrežni diagram</text>
      <sha1>8vxg55fxt82q5202zx6g1nxzdqrxo2u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Krpan1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3620</id>
    <revision>
      <id>12419</id>
      <timestamp>2014-01-05T14:57:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek Wordla</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek Wordla</text>
      <sha1>erkv95ph2abhbhffjyn6erv3lfac9ub</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Krpan2.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3621</id>
    <revision>
      <id>12420</id>
      <timestamp>2014-01-05T14:58:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnegek Voyant tools</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" xml:space="preserve">Zaslonski posnegek Voyant tools</text>
      <sha1>hfyzi063ztr1cua6vd14axcxsesuemh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Stolpcnigr.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3622</id>
    <revision>
      <id>12421</id>
      <timestamp>2014-01-05T14:58:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Stolpčni grafikon</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18" xml:space="preserve">Stolpčni grafikon</text>
      <sha1>khpl35rckwsu044muku9d02z3s1uuac</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Tortnigr.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3623</id>
    <revision>
      <id>12422</id>
      <timestamp>2014-01-05T14:59:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Tortni grafikon</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15" xml:space="preserve">Tortni grafikon</text>
      <sha1>q18flvc1cybcevk8sfxp4f65b9ust1q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Md4.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3624</id>
    <revision>
      <id>12423</id>
      <timestamp>2014-01-05T15:04:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Grafikon in tabela</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18" xml:space="preserve">Grafikon in tabela</text>
      <sha1>py3xkisbh10grpq4vwo0ih5gm4d1tvq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pgr6.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3625</id>
    <revision>
      <id>12424</id>
      <timestamp>2014-01-05T15:06:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Stolpčni grafikon</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18" xml:space="preserve">Stolpčni grafikon</text>
      <sha1>khpl35rckwsu044muku9d02z3s1uuac</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Rojstnikr zgr.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3626</id>
    <revision>
      <id>12425</id>
      <timestamp>2014-01-05T15:07:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Rojstni kraji slovenskih zgodovinskih romanopiscev</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50" xml:space="preserve">Rojstni kraji slovenskih zgodovinskih romanopiscev</text>
      <sha1>5lba576hbtdwdqsm17sgiuy0pa738uz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grmada v pristanu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3628</id>
    <revision>
      <id>12544</id>
      <parentid>12455</parentid>
      <timestamp>2014-01-09T09:15:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kerstin.kurincic</username>
        <id>1774</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27022" xml:space="preserve">[[:w:sl:Boris Pahor|Boris PAHOR]]: '''''Grmada v pristanu'''''. [[w:sl:Trst|Trst]]: [[:w:sl:Mladika_(založba)|Mladika]], 2008. 269 str. Spremna beseda: [[:w:sl:Lavo Čermelj|Lavo Čermelj]]. {{COBISS|ID=3372012}}

==O avtorju==
[[:w:sl:Boris Pahor|Boris Pahor]]

==O zbirki==
Zbirka je izšla že leta 1959 pod naslovom ''Kres v pristanu'', leta 1972 pa kot ''Grmada v pristanu''. Zbirka črtic in novel, ki je predstavljena v nadaljevanju, je izšla leta 2008 pri založbi [[:w:sl:Mladika_(založba)|Mladika]]. Razdeljena je na tri dele: v prvem delu je šest črtic in novel, v drugem delu pet odlomkov iz knjige ''Parnik trobi nji'' (Prekrščene knjige, Pianist z železnimi rokami, Kolački potujejo v temi, Znamenje višje kulture, Črna zaseda), tretji del pa vključuje štiri odlomke iz knjige ''Nomadi brez oaze'' (Triglav sredi peska, Na arabski obali, Popotnik pride v Afrike puščavo, Ta majhni trikotnik). Avtor je zbirko posvetil »vsem žrtvam [[:w:sl:Fašizem|fašizma]], posebno obsojenim na smrt in tistim, ki so se rešili mučenja s samomorom ali bili ob zdrav razum.«

[[:w:sl:Prva_svetovna_vojna|Prva svetovna vojna]] se je zaključila z rušitvijo [[:w:sl:Avstro-ogrska_monarhija|avstro-ogrske monarhije]]. Velik del slovenskega ozemlja je bil osvobojen in je postal del novorojene [[:w:sl:Kraljevina_Srbov,_Hrvatov_in_Slovencev|države Srbov-Hrvatov-Slovencev]]. [[:w:sl:Trst|Trst]], vsa [[:w:sl:Goriška|Goriška]] in vsa [[:w:sl:Istra|Istra]] ter dobršen del [[:w:sl:Notranjska|Notranjske]] pa so bili z [[:w:sl:Rapalska_pogodba|rapalsko pogodbo]] priključeni [[:w:sl:Italija|Italiji]]. Številne aretacije, odslovitve slovenskih uslužbencev iz državnih in drugih javnih služb pa so se začeli že v času vojaške okupacijske oblasti. Z nastopom fašističnega režima leta 1922 pa so vse zatiralne akcije proti Slovencem dobile zakonito osnovo. Začelo se je sistematično uničevanje vsega slovenskega.

Pisatelj je izbral resnične dogodke iz življenja primorskih in še bolj specifično tržaških Slovencev ter jih podal v leposlovni obliki, v kateri se živo odražata krajevno in časovno okolje. Boris Pahor je dogodke, kot so požig Narodnega doma v Trstu, zatiranje slovenskih šol in nasilno vsiljevanje italijanščine slovenskim otrokom, skrivni tečaji slovenskega jezika za srednješolce in učence osnovnih šol, prikazal, kakor jih je sam doživel kot otrok in mladostnik. Avtor je zbirko namenil predvsem sedanjemu rodu, ki je zrasel po [[:w:sl:Druga_svetovna_vojna|drugi svetovni vojni]].
[[:w:sl:Lavo Čermelj|Lavo Čermelj]] v spremni besedi pravi, da »so epizode napisane tako, da jih vsak bralec bere z razumevanjem in čustvovanjem.«


==='''Obnove zgodb'''===

'''Grmada v pristanu'''
(približno 10.000 besed)

Olgica, Evka in Branko so s svojimi starši živeli v revnejšem delu Trsta. Nad njimi sta imela stanovanje mlada šivilja Mici in njen stric, ki je bil velik podpornik cesarja [[:w:sl:Franc_Jožef_I._Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]. Molil je iz nemškega molitvenika, v nemščini pa se je pogovarjal tudi z Mici, čeprav mesto ni bilo več pod oblastjo njegovega cesarja. Otroci so se hodili v zgornje stanovanje igrat in poslušat šiviljine pravljice, strica pa so se bali, saj je bil do svoje nečakinje pogosto nasilen. Nekega večera sta se Branko in Evka zunaj lovila z vrstniki, ko sta opazila, da je nebo nad hišami rdeče, v zraku pa je bil vonj po dimu. Prestrašena sta stekla domov, Mici pa jim je prišla povedat, da so fašisti zažgali Narodni dom, ki je bil kulturno središče tržaških Slovencev. Polili so ga z bencinom, vrata so zabili, da se ljudje niso mogli rešiti, gasilcem pa so onemogočali gašenje. Fašisti so plesali okoli goreče stavbe in se veselili. Otroci so se tega prizora še dolgo spominjali, tlačile so jih nočne more. Prišel je december, ko je sveti Miklavž obdaroval pridne otroke. Ker je bil Narodni dom požgan, je moralo obdarovanje potekati v drugi dvorani. Med razdeljevanjem daril so začeli po železnih zastorih razbijati italijanski fašisti. Vdrli so v dvorano, ljudi začeli pretepati in kričati. Mladi fašisti so se spravili tudi na slovensko šolo v Trstu. V razred so metali kamenje, učenci pa so se prestrašeni poskušali braniti. Z Gentilejevo šolsko reformo je prišel ukaz, da je konec slovenskih šol in morajo vsi otroci odslej obiskovati italijanske šole. Evka se je s prijateljem pogovarjala, da se bo preselil k svojemu očetu, ki je našel delo v [[:w:sl:Frencija|Franciji]]. Pravi, da tam ne zažigajo hiš, tramvaji vozijo pod zemljo, fašisti jih ne bodo preganjali, njegovi materi pa bodo rekli madam.


'''Metulj na obešalniku'''
(približno 1400 besed)

Tretješolka Julka je med šolskim odmorom skozi okno opazovala jambore, ki so nihali na morski gladini. V razredu je bilo glasno, otroci so se lovili in spuščali papirnata letala. Sošolec Marko je trdil, da zna Julka plavati le s pomočjo zračnice, Danilo pa jo je branil. Ker ga je Marko začel zasmehovati, da je zaljubljen v Julko, se je Danilo pomešal med ostale šolarje. Julka ga je skušala poklicati, naj pride k njej, v tem trenutku pa je v razredu zavladala tišina, saj je vstopil učitelj. Ker je slišal, da je Julka v italijanski šoli govorila slovensko, so morali šolarji tisočkrat napisati, da se v šoli govori le italijansko, Julko pa je učitelj za kite obesil na kavelj obešalnika.


'''Brodolom'''
(približno 7800 besed)

Brankova starša, Štefan in Ivanka, sta na tržaški tržnici v vseh letnih časih prodajala tolminsko maslo. Dostavljal jima ga je tovorni avto, ki je pripeljal s Ponikev nad [[:w:sl:Most_na_Soči|Mostom na Soči]]. Nekega poletnega dne so jima dostavili še zaboj masla več. Štefan je postal nejevoljen, saj se maslo poleti hitro topi in bo zato potreboval več ledu. Ker Ivanka ni najprej prodala masla s starejšim datumom, je začel na tržnici Štefan kričati nanjo in jo s tem zelo prizadel. Zakonca sta se veliko prepirala, saj je Štefana skrbelo zaradi Brankovih težav z italijanščino v šoli. Zaradi neznanja jezika je namreč moral ponavljati četrti razred, čeprav mu je šlo v slovenski šoli zelo dobro. Ivanka je predlagala, naj da sina za vajenca, Štefan pa se ni hotel vdati. Branko je moral za domačo nalogo opisati vihar in brodolom. Pri nalogi mu je pomagal oče, ki je bolje znal italijansko. Upal je, da mu naloge ne bo treba prebrati pred celim razredom, imel je hudo tremo, vendar je učitelj poklical tudi njega. Ker je v svojem spisu uporabil napačen italijanski glagol za potop parnika, se mu je začel cel razred smejati, izjema pa ni bil niti učitelj. Branko je bil žalosten, saj so vsi slovenski učitelji morali oditi iz Trsta in se ni imel h komu zateči, kljub temu pa se je zavedal, da ni sam, saj tudi oče ni podpiral italijanske šole in italijanskih učiteljev.


'''Rože za gobavca'''
(približno 2600 besed)

Dogajanje je postavljeno v [[:w:sl:Gorica|Gorico]]. Italijanski fašisti so ugrabili in mučili slovenskega zborovodjo [[:w:sl:Lojze_Bratuž|Lojzeta Bratuža]]. Prisilili so ga, da je pil strojno olje. Prepeljan je bil v goriško bolnišnico, kjer se je boril za življenje, ob strani pa mu je stala njegova žena [[:w:sl:Ljubka_Šorli|Ljubka Šorli]], slovenska pesnica. Nekega večera so mu pod oknom fantje iz njegovega zbora zapeli rusko ponarodelo pesem, ki jo je Lojze Bratuž sam glasbeno priredil. Fantje se niso bali fašistov, ki so stražili po mestu, saj jih je vodila drznost, ki jo je rodil Bratužev pogum. Ta je za posledicami mučenja v goriški bolnišnici umrl. Njegovega trupla ni smel nihče videti, na pogreb pa so se zgrinjale množice. Žene in dekleta so podrle vrata mrtvašnice, da je bil zborovodja spet lahko med svojimi ljudmi. Pogovarjale so se, da je Bratuž tistega večera slišal pesem svojih fantov in rekel: »Meni pojejo fantje, meni pojejo.« Tudi na njegov grob ni smel nihče, stražili so ga fašisti. Kljub temu pa je bil poln rož in šopkov, ki so jih ljudje metali čez zid, naskrivaj in z razdalje kakor gobavcu.


'''Orient-Ekspres'''
(približno 6200 besed)

Ema opisuje, kako je italijanska šola vplivala na njeno sestro Fani. Skupaj z njo in materjo so živele na Krasu. Njihova skromna gmajna je stala tik ob železnici. Spominja se, da sta se s sestro ponoči zbujali zaradi hrupa, ki ga je povzročal vlak Orient-Ekspres, ki je vozil od [[:w:sl:London|Londona]] do [[:w:sl:Carigrad|Carigrada]]. Vsi otroci so se morali v šoli učiti italijanščine, peti italijanske patriotske pesmi, pozdravljati s fašističnim pozdravom, vendar to na večino ni imelo velikega vpliva, saj so bili zvesti svojemu slovenskemu poreklu. Fani pa je udeležba na fašističnih povorkah popolnoma začarala. Do matere se je začela obnašati vzvišeno, družila se je z mladimi fašisti, začela veliko popivati in se prostaško obnašati. Ema si je zato želela proč, saj sestrinega obnašanja ni mogla več prenašati. Odšla je v Trst in stari Grkinji pomagala pri hišnih opravilih. Fani je zanosila in se poročila z Rudijem, ki je bil ravno tako navdušen nad italijanskim fašizmom. Nekega dne je stara Grkinja v časopisu prebrala novico, da sta Fani in Emina botra v bolnišnici, ker sta bili udeleženi v prometni nesreči. Iz gostilne so se namreč poročni svatje peljali pijani, prelomili so zapornice ob železnici, vanje pa je trčil vlak Orient-Ekspres. Fani in mati sta umrli, rešiti pa niso mogli niti Faninega še nerojenega otroka.


'''Nesluteno vprašanje'''
(približno 14.000 besed)

Tržaška mladeniča, Milko in Srečko, sta se iz mesta umaknila v planine. Udeležila sta se praznika na Ojstrniku, kjer sta spoznala slovenski dekleti, Reziko in Jožico. Srečko je znal slovensko, saj je študiral v [[:w:sl:Padova|Padovi]], kjer se je zbiralo veliko zavednih Slovencev. Zato se je z dekletoma pogovarjal v slovenščini, skupaj pa so se smejali Milku, ki je znal le italijansko. Ta je bil užaljen, ker so se ostali pogovarjali v prepovedanem jeziku, ki ga on ni znal. Srečko ga je na poti domov vprašal, kako je lahko antifašist, če ne podpira svobode govora. Milko se je kot majhen otrok z materjo pogovarjal v slovenščini, potem pa je pozabil na ta jezik. V njem se je začelo zastavljati vprašanje, če je Milko ali Emilio (it. Milko). Spraševal se je, če ni postal Milko v trenutku, ko je Reziki obljubil, da bo ob njunem naslednjem srečanju že znal slovensko. Po drugi strani pa so tuji profesorji, tuje knjige in tuja vzgoja naredili iz njega Emilia. Začne se zavedati, da so ga drugi oblikovali po lastni volji, on pa se jim kot  majhen deček še ni mogel upirati, saj se ni zavedal, kaj se dogaja. Spominja se, da je v otroštvu bral časnik [[:w:sl:Dom_in_svet|''Dom in svet'']], s teto in stricem se je pogovarjal slovensko, stric pa se je hudomušno šalil na račun italijanskih fašistov. Spominja se tudi svojega deda, za katerega je bil vedno Milko in ne Emilio, in smrti svoje sestre Mimice, ki je umrla zaradi španske vročice. Mamo je vprašal, zakaj z njim ne govori več slovensko. Povedala mu je, da je poskušala, vendar ji je on odgovarjal samo še v italijanščini, odkar je začel hoditi v italijansko šolo. Rekla mu je, da se zdaj nihče več ne upira italijanski oblasti, saj vse obvladuje strah. On pa je odšel na hodnik, s stene snel [[:w:sl:Mussolini|Mussolinijevo]] sliko, materi pa naročil, naj se odslej z njim pogovarja le še v slovenščini.


'''Prekrščene knjige'''
(približno 2700 besed)

Slovenski fantje in dekleta so imeli na [[:w:sl:Krn|Krnu]] in na [[:w:sl:Višarje|Višarjah]] skrite sestanke in tečaje v slovenščini. Emo, sestro pokojne Fani, je Vera peljala v privatno šolo k uram slovenščine. Ure je vodil profesor Jože Kosovel. Dekle je občudovalo njegovo trdno vero, da se upira italijanskemu jeziku, ko ni videti nikakršnega upanja več. Ure slovenščine so bile običajno bolj slabo obiskane, ko pa je bil na eni izmed ur gost pisatelj [[:w:sl:France_Bevk|France Bevk]], je bila učilnica čisto polna. V središču mesta je tržaškim delavcem nekajkrat predaval tudi [[:w:sl:Ivan_Cankar|Ivan Cankar]]. Mladi so skupaj brali slovenske knjige, ki pa so lahko izšle le pod pogojem, da je bil na platnicah naslov v italijanskem jeziku. Tako je npr. na platnicah Bevkove knjige Mrtvi se vračajo pisalo Francesco Bevk: ''I morti ritornano''. Kljub temu pa je bila poleg cerkvenih besedil to edina možnost za prebiranje slovenske besede. Emi se je zdelo hudo ponižanje, da se morajo dijaki v dvajsetem stoletju učiti slovenščine na skrivaj. Dragu pove svojo idejo, da bi se morali vsi skupaj upreti oblasti. On pa pravi, da smo narod, ki ima tradicijo večstoletnega podložništva v krvi. Kljub temu pa je mnenja, da je učenje slovenščine pomembno, saj bodo ti študentje v prihodnosti lahko vodili druge.


'''Pianist z železnimi rokami'''
(približno 6000 besed)

Danilo je pripovedoval Emi, kako je edini možen način upora proti sili oblasti prav upor s silo. Žal mu je bilo, da se je moral človek ponižati na isto raven s tlačitelji in uporabljati enaka sredstva kot oni. Razlagal ji je namreč, kako je nesel kanto bencina, s katero so požgali šolo v slovenski vasi, kjer so želeli potujčiti slovenske otroke. Silo so uporabili tudi fantje, ki so z bombo uničili uredništvo tržaškega fašističnega lista ''Il Popolo di Trieste''. Med sodnim procesom so fantje povedali, da jim je žal človeških žrtev, ne obžalujejo pa bombe, saj je časnik vsak dan zahteval uničenje Slovencev. Danilo je Emi prebiral odlomke iz [[:w:sl:Srečko_Kosovel|Kosovela]], med drugim iz pesmi Nokturno, kjer je omenjen pianist z železnimi rokami. Danilo občuduje Kosovela, ker se ne vda in se do konca bojuje za človeško dostojanstvo ter kliče k uporu. Emi je razlagal, da je bilo sredi 19. stoletja veliko slovenskih društev, listov in glasil. Italijansko ljudstvo se je takrat spraševalo, kaj bo z njimi, če bomo Slovenci takoj nadaljevali, zato je bil mnenja, da je za slovenski narod še vedno upanje in nam tudi italijanski fašizem ne bo prišel do živega. Povedal ji je, da so se z rapalsko pogodbo razpustila številna slovenska društva, šole, časniki, revije in mladinska društva. Po letu 1927, ko so fašisti prepovedali zadnje oblike slovenskega družabnega in kulturnega življenja, se je slovenska mladina začela sestajati po kraških jamah in vrhovih na Krasu. Povezali so se z organizacijami, ki so nastajale na jugoslovanskem ozemlju. Šlo je za tisočero mladih, ki se med seboj niso poznali, povezani pa so bili s strogimi pravili. Organizacija je dobila naziv [[:w:sl:TIGR|T.I.G.R.]] (Trst, Istra, Gorica, Reka). Njihovi cilji so bili, da bodo neizprosni do tlačiteljev, povrnili bodo pogum in samozavest ponižanim ljudem in prebudili evropsko javnost. Med drugim so to dosegli z bombo v uredništvu Popola, zaradi česar pa so štiri člane na prvem tržaškem procesu obsodili na smrt.


'''Kolački potujejo v temi'''
(približno 5000 besed)

Ema je z zdravnikom, doktorjem Pertotom, in s svojimi vrstniki na božični večer skrivaj tihotapila abecednike za slovenske otroke. Med drugimi so med otroke razdelili tudi abecednike ''Kolački''. To je bila knjižica za najmlajše, ki jo je leta 1926 objavila goriška Mohorjeva družba. Pri razdeljevanju abecednikov so morali biti zelo pazljivi, saj so mesto nadzirali miličniki, ki so slišali za tihotapljenja, niso pa mogli najti krivcev. Nekega dne so se mladi dobili v plesni dvorani in se pogovarjali o uspešnosti akcij. Jadran je skozi okno opazoval enega od miličnikov, ki se je približeval njihovi dvorani. Ko je poskušal vstopiti, mu je Jadran povedal, da lahko vstopi le z vabilom, on pa mu je pokazal svojo izkaznico. Jadran ga je spustil v dvorano, vendar si miličnik ni mogel najti soplesalke, saj so ga vsa slovenska dekleta zavrnila. Kmalu je zapustil dvorano, Jadran pa je skozi okno opazil, da ni odšel, pač pa je stal spodaj pred vhodom. Najbrž jih je prišel nadzirat, ker je slišal za tihotapljenje slovenskih knjig, vendar v dvorani ni našel ničesar.


'''Znamenje višje kulture'''
(približno 3700 besed)

Emo je prišel iskat eden od italijanskih fašistov in jo odpeljal na zaslišanje. Spraševali so jo o njenih vezah z Rikom, s katerim se je dobila le enkrat, njun sestanek pa je bil le izmenjava mnenj. Nato so jo zasliševali še o božičnih zavojih, ki so jih dobili slovenski otroci. Zanikala je svoje sodelovanje pri raznašanju abecednikov. Moški, ki jo je zasliševal, ji je rekel, da je slovenski jezik brez zgodovine, da v Italiji oblast določa, katere knjige bodo otroci brali. Ker mu je Ema ugovarjala, jo je po licu udaril z izvodom otroškega abecednika ''Kolački'', ona pa ga je vprašala, če je to dejanje znamenje višje kulture, kateri naj bi se morali Slovenci podrediti. Moški je poklical svoje sodelavce, ki so jo odpeljali v ženski zapor, kjer je bila zaprta skupaj s prostitutkami. Kljub vsemu pa so ji pogum vlivali spomini na Danilovo mati ter Verina razglednica s podobo  tržaških stojnic in čolnov. Spomnila se je na tržaško cerkev, kjer zavedni slovenski duhovnik vodi bogoslužje v slovenskem jeziku. Spraševala se je, če je Danilo ponosen nanjo ali ga je razočarala. Hkrati je razmišljala, kako okorna je bila ob njem, saj se mu niti enkrat ni približala, vedno jo je on prvi poiskal in jo objel. Zdaj pa čuti, da bi znala biti nežna in bi se mu lahko sproščeno približala.


'''Črna zaseda'''
(približno 3500 besed)

Tudi v koprskem zavodu, kjer so vzgajali bodoče duhovnike, je bila slovenščina prepovedana, poleg nje pa tudi hrvaščina. Avtor pravi, da je bil črn talar cerkvenih dostojanstvenikov kot podaljšek fašistične črne uniforme, saj so podpirali fašistične ideje. Prepoved jezikov je potekala prikrito, saj je bila hrvaščina poleg nemščine uradno določen tuj jezik. Pouka hrvaščine pa dijaki niso jemali resno, saj ga v praksi niso smeli uporabljati. V najboljšem primeru jih je na rabo napačnega jezika cerkveni dostojanstvenik le opozoril, pogosto so zaradi tega ostali brez večerje, nekajkrat pa se je zgodilo tudi, da so bili dijaki deležni klofute. Proti zatiranju slovenske in hrvaške kulture se je boril škof Alojz Fogar. Zagovarjal je pravice pol milijona Slovencev in Hrvatov, ki so bili vključeni v italijansko državo. Ljudje so bili nad njim navdušeni, zato ga je ob vsakem njegovem nastopu v javnosti obkrožala straža pod pretvezo, da ga varuje, v resnici pa so ga hoteli držati čim dlje od ljudi. Ker to ni zaleglo, so ga poskušali ustaviti s fašističnimi napadi, vendar ga je nekdo o tem pravočasno obvestil. Cerkvenim dostojanstvenikom je škof Fogar povedal, da se bo proti neenakosti boril, čeprav ga bo to stalo njegovega naziva. Ko je imel podoben govor za goriške bogoslovce, je nekaj njegovih bogoslovcev neslo besedilo njegovega govora tržaškemu dnevniku. Tako sta ga napadla režim in hkrati njegovi podrejeni. Škof je tiste, ki so ga izdali, izključil, kljub temu pa je moral tudi sam kloniti pod močjo režima in se upokojiti. Dodeljen mu je bil častni naslov patraškega nadškofa, ravnatelju in monsignorju koprskega zavoda, ki sta dijake kaznovala za hrvaške in slovenske besede, je bila dodeljena administracija goriške nadškofije, izključeni bogoslovci pa so bili posvečeni v mašnike.


'''Triglav sredi peska'''
(približno 2700 besed)

V afriški puščavi so bili slovenski, hrvaški  in italijanski fantje skupaj del italijanske vojske. Jožko je razlagal hrvaškemu mladeniču Dolginu, kakšna je njegova domovina. Pripovedoval  mu je o [[:w:sl:Triglav|Triglavu]], dolinah, živini v planinah in o tem, kako težko je kositi travo na strmih pobočjih. Slovenski fantje so peli pesmi, ki so bile všeč tudi italijanskim vojakom. Med drugim so zapeli pesem Oj Triglav moj dom. Dolgin si Triglava ni znal predstavljati, saj tako visokih gora še ni videl, poznal ga je samo po Jožkovih pripovedih. Bojan je v žepu nosil [[:w:sl:Prešeren|Prešernovo]] knjižico. Prijel jo je v roke in ob petju pomislil, da ljudi, ki imajo v sebi takšno pesem in moč, ni mogoče uničiti.


'''Na arabski obali'''
(približno 4400 besed)

Ko so vojaki prišli do majhnega zaliva, so se razveselili morja. Neučakano so slačili prepoteno uniformo in sezuvali čevlje, da bi se lahko umili. Ko so na plaži ležali na kupu morske trave, sta se jim približala še dva vojaka. Eden od njiju je prihajal s Tolminske. Ostalim je pripovedoval, kako so Italijani na Krnu postavili spomenik padlim italijanskim alpincem, odkritje je potekalo 16. junija 1922. Vanj je le nekaj dni zatem udarila strela, oblasti pa so pastirje v planini pod Krnom obtožile sabotaže. Fašisti so zato požgali župnišče in cerkev v [[:w:sl:Drežnica|Drežnici]], cerkev v [[:w:sl:Staro_selo|Starem selu]], v [[:w:sl:Kobarid|Kobaridu]] so razbili spomenik skladatelja [[:w:sl:Hrabroslav_Volarič|Hrabroslava (Andreja) Volariča]], pastirje pa so mučili. Na razpravi so odvetniki zahtevali preiskavo, ali so naredili poškodbe na spomeniku ljudje ali strela. Na dan, ko bi moral inženir to preučiti, je bil vrh Krna zavit v meglo, zato je prišel le do Kožljaka. Tako je na Krn pogledal kar od tam, eno uro daleč in skozi gosto meglo, ter se prepričal, da so spomenik poškodovale človeške roke. Povedal jim je tudi o Juriševiću, ki so ga po krivem obtožili, da je poškodoval drevo, ki je bilo vsajeno v čast Mussolinijevemu bratu. Odpeljali so ga v zapor, kjer je za posledicami mučenja umrl, njegovi materi pa tega niso sporočili. Stražnik je rekel, da se oblast nima časa brigati za slovenskega psa. Bojan se je spomnil Marte iz [[:w:sl:Baška_grapa|Baške grape]], ki mu je nekoč poklonila nagelj, fant pa mu je rekel, da je to njegova sestrična.


'''Popotnik pride v Afrike puščavo'''
(približno 1800 besed)

Bojan se je čutil povezanega z arabsko zemljo, spominjala ga je na Kras. Kakor slovenska zemlja ima tudi arabska pravico do svobode. Prejel je pismo [[:w:sl:Edvard_Kocbek|Edvarda Kocbeka]], ki piše o tem, kako Slovenci začenjamo čutiti važnost in neizprosnost zgodovinskega dogajanja. Pismo zaključuje z omembo svoje hišne pomočnice, ki je Tržačanka, da bi potrdil svojo povezanost z usodo odrezanega dela [[:w:sl:Primorska|Primorske]]. Bojan se spominja, kako je Edvard v svojem uvodniku revije ''Dejanje'' pozival Slovence, da moramo samozavestno stopiti v zgodovino in odločati o sebi. Bojan in Mali prebirata Prešernove ''Sonete nesreče'', med katerimi je tudi sonet Popotnik pride v Afrike puščavo. Ugotavljata, da je ta sonet Prešeren napisal pred sto leti, a ga lahko bereta, kot bi ga napisal v tem obdobju. Pravita, da je ravno zato velik pesnik. Čeprav Mali prihaja s Hrvaške, meni, da je napisan v njihovem skupnem jeziku, saj so Slovenci in Hrvati en skupen narod Slavenci.


'''Ta majhni trikotnik'''
(približno 2800 besed)

Bojan in Mali sta se pogovarjala o Arabcih. Mali je videl le njihovo zaostalost in jih zato gledal zviška. Bojan pa se je spraševal, če ni bolje biti zaostal in živeti v votlinah, kljub temu pa govoriti svoj jezik in biti ponosen nanj, kakor da si kulturen Evropejec, pa moraš zatajiti svoj jezik potem, ko ti fašisti požgejo kulturne domove. Bojanu se je približal arabski deček po imenu Ahmed, ki je prodajal pijačo. Zapletla sta se v pogovor, saj je Ahmed znal italijansko, Bojan pa nekaj arabskih besed. Dečka je zato zanimalo, če je bil kdaj na Turškem, saj je njegova izgovorjava zelo dobra, hkrati pa ga je zanimalo, kje je njegova domovina. Bojan mu je na zemljevidu pokazal [[:w:sl:Libija|Libijo]], [[:w:sl:Sredozemsko_morje|Sredozemsko]] in [[:w:sl:Jadransko_morje|Jadransko morje]], Ahmed pa je sam pokazal na istrski zaliv in rekel: »Tukaj ste vi, ta majhni trikotnik.« Bojan je takrat pomislil na vse ljudi, ki imajo skupno usodo. Vsi na vseh koncih sveta slutijo eden o drugem vse in so si bratje v pričakovanju in v upanju.

==Odmevi v javnosti==

Mladi za prihodnost in Mladi Slovenske skupnosti so v šolskem letu 2011/12 razpisali prvi literarni natečaj Grmada v pristanu. Rdeča nit tega natečaja je bila dvajsetletnica samostojne države Slovenije. V šolskem letu 2012/13 pa je bil razpisan še drugi natečaj, ki se je osredotočil na stoletnico rojstva pisatelja Borisa Pahorja. Cilja sta bila ovrednotenje slovenskega jezika in pisane besede ter ponuditi mladim možnost, da povedo svoje mnenje o perečih problematikah. Boris Pahor je po koncu natečaja vodil komisijo štirih profesorjev slovenščine na srednjih šolah, ki je na koncu izbrala zmagovalce.

[[:w:sl:Bojan_Štih|Bojan Štih]] je v [[:w:sl:Naša_sodobnost|''Naši sodobnosti'']] zapisal, da Pahorjev ''Kres v pristanu'' (1959) zajema snov iz pisateljevega čustvenega in patriotskega odnosa do rodnega mesta v zalivu. Pahor pripoveduje z iskreno in preprosto besedo o tegobnem ter mračnem životarjenju v Trstu od prve svetovne vojne do srede 30. let dvajsetega stoletja. Štih pravi, da se je pisatelj z veliko čustveno prizadetostjo ukvarjal s tržaško snovjo, da bi z njo vplival na svoje rojake in jim krepil vero v njihovo nacionalno samobitnost. V zbirki sta se izrazili pisateljeva ljubezen in navezanost na domači kraj, prav tako pa je očitno njegovo sovraštvo do črnih srajc (fašistov), ki so po primorskih mestih razreševale kompleks lastne manjvrednosti. Štih meni, da je pisateljska tendenca v tej knjigi dvignjena s preproste politične ravni na višjo, človeško pomembnejšo razsežnost. Pisatelj se tako ukvarja s problemom odpora in prilagoditve, s katerim se je moral spopasti vsakdo na tržaškem ozemlju. Osebe so zato prepričljivo orisane in tudi človeško zanimive. Ob teh zgodbah tudi zahtevnejši bralec ne bo ostal hladen in neprizadet. 

O zbirki ''Grmada v pristanu'' iz leta 1972 je [[:w:sl:Martin_Jevnikar|Martin Jevnikar]] leto po njenem izidu v [[:w:sl:Mladika_(revija)|''Mladiki'']] zapisal, da iz novel in odlomkov žari pisateljev svet, ki je zdaj brezskrben, poln sonca in morja, potem pa mračen in grozoten ob požigu Narodnega doma v Trstu in ob mukah z učenjem italijanščine, ki je nenadoma zamenjala materinščino. S to knjigo je še bolj poudarjena Pahorjeva tržaška problematika, ki je tu bolj zgoščena in urejena, da ustvarja verno sliko tistih časov in razmer. Jevnikar pravi, da je ena izmed Pahorjevih slovstvenih posebnosti njegovo hkratno oblikovanje iz osebnih doživetij in iz zgodovinskih podatkov, pisateljev jezik pa ne gre vedno po ustaljenih slovničnih pravilih.

==Viri in literatura==
'''Viri'''

Boris Pahor: ''Grmada v pristanu''. Trst: Mladika, 2008. {{COBISS|ID=3372012}}

'''Literatura'''

Bojan Štih: Med knjigami - Na rob Pahorjevega Kresa v pristanu. ''Naša sodobnost'' 8/8-9 (1960). 843–848.

Martin Jevnikar: Zamejska in zdomska literatura (nadaljevanje). ''Mladika'' 17/2 (1973). 37.</text>
      <sha1>sj2p7n011vnn15yayyfn2wtca8kgag4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Poletje v zgodbi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3629</id>
    <revision>
      <id>12520</id>
      <parentid>12519</parentid>
      <timestamp>2014-01-08T17:52:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tlogar</username>
        <id>1767</id>
      </contributor>
      <comment>/* O zbirki */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14255" xml:space="preserve">Möderndorfer, Vinko, Merc, Dušan, Virk, Jani, Dekleva, Milan, Kovič, Kajetan, Gazvoda, Nejc, Lupinc, Andrej. '''''Poletje v zgodbi'''''. Uredil Zdravko Duša. Ljubljana: Delo: Cankarjeva založba, 2002.{{COBISS|ID=121001216 }}.

==Idejna zasnova - kratka zgodba z Delom do bralca==
Slovenski urednik Zdravko Duša je v poletnih mesecih leta 2001 v medijih zasledil novico, da je ugledni francoski dnevnik ''La Monde'' francoskim pisateljem naročil pisati novele primerne za objavo v sobotni bralni prilogi časnika. Med objavljenimi novelami je bilo tudi v francoščini napisano delo avtorice slovenskega rodu Brine Švigelj Merat. Zdravko Duša je avtorico povabil k objavi te zgodbe v slovenskem časniku Delo. ''&quot;Prevod zgodbe je izšel v soboto, 1. avgusta, kot posebna stran, ki jo je moral bralec še nekajkrat prepogniti, kot so delali v starih časih, in razrezati, da je dobil snopič manjšega formata,&quot;'' je objavo prve kratke zgodbe komentiral urednik.  Odziv bralcev je bil dober in porodila se je ideja, da bi za naslednje poletje zasnovali projekt objavljanja podobnih zgodb v Delu.
Pri projektu je sodelovalo časopisno in založniško podjetje Delo, finačno ga je podprla družba Mobitel, največji vsebinski pečat pa sta mu dala prav Zdravko Duša in Cankarjeva založba v Ljubljani. 

Tako so v mesecu juliju leta 2002 v Delu kot sobotna poletna bralna priloga začele izhajati kratke zgodbe. Enkrat tedensko je bila v časniku objavljena bodisi kratka zgodba domačega bodisi tujega avtorja. Med letoma 2002 in 2007 ter v letu 2009 je bilo vsako poletje v Delu objavljenih od osem do devet kratkih zgodb. ''&quot;Odziv je bil dober, vendar se mi je zdelo, da je med septembrom in poletjem naslednjega leta predolga praznina, ko projekt utone v pozabo.&quot;'' je odločitev, da vsako leto Cankarjeva založba v Ljubljani objavljene kratke zgodbe izda še v knjižni obliki, komentiral Zdravko Duša. Vsako jesen, v času Slovenskega knjižnega sejma, so tako zgodbe izšle še v knjižni obliki. V obdobju med letoma 2002 in 2009 je pod naslovom ''Poletje v zgodbi'' izšlo sedem zvezkov kratkih zgodb. 
Idejni avtor in najaktivnejši člen projekta ter tudi urednik nastale &quot;antologije kratke zgodbe&quot; z naslovom ''Poletje v zgodbi'' je Zdravko Duša. On je bil odgovoren za celotno izvedbo projekta, za izbiro avtorjev, za sodelovanje z oblikovalci in sploh celovito pripravo vseh besedil.

==O uredniku==
Glej članek o [[:w:sl:Zdravko Duša|Zdravku Duši]].

==O zbirki==
Zbirka kratke proze ''Poletje v zgodbi'' je sestavljena iz sedmih zvezkov ''(Poletje v zgodbi I–VII)'', ki skupno vsebujejo 60 kratkih zgodb. Te so dolge okrog 5000 besed. Vsaka izmed njih je opremljena s črno-belo fotografijo avtorja in s kratkim odstavkom o njegovem življenju ter delu. Fotografski portreti so avtorsko delo Tomaža Gregoriča. Avtorje je fotografiral sam, ne glede na to, kje so živeli. Urednik Zdravko Duša pravi: ''&quot;Spominjam se, da sem ga spremljal, ko je šel v Sarajevo fotografirat Nenada Veličkovića, in v Prago, kjer je naredil portret Michala Viewegha.&quot;'' Pri tehničnem oblikovanju knjižnih izdaj so sodelovali še Rok Kapun, Jelka Pokovec, Ervin M. Hladnik, Staša Pihlar, Matej Nemec in Ranko Novak. Spremne besede zbirka nima, je pa vsako izmed sedmih nadaljevanj pospremljeno z enakim komentarjem na zadnji platnici: ''&quot;Osem (devet) besedil priznanih domačih in svetovnih avtorjev - za vedno nova branja.&quot;''

====Avtorji kratkih zgodb====
Celotno zbirko sestavljajo kratke zgodbe 60 različnih domačih in tujih avtorjev, ki jih je izbral in k objavi kratke zgodbe povabil urednik Zdravko Duša. Po njegovih besedah je bil glavni namen projekta predvsem ''&quot;predstaviti najboljše domače in tuje ustvarjalce&quot;'' - najprej z objavo v časopisnem mediju, nato pa še z izdajo zgodb v knjižni obliki. Pogoj, ki ga je urednik povabljenim avtorjem postavil je bil, da prispevajo še neobjavljeno, najraje pa kar posebej za to objavo napisano besedilo. Honorarje za avtorje in prevajalce je prispevala družba  Mobitel. 

Zbirka tako vsebuje 31 kratkih zgodb slovenskih piscev (52 % vseh besedil) in 29 kratkih zgodb tujih ustvarjalcev (48 % vseh besedil). Med izbranimi prevladujejo moški avtorji, ki so prispevali 40 zgodb; 20 pa je zgodb, ki so jih napisale ženske avtorice, kar predstavlja 33 % vseh besedil. Od slovenskih avtorjev, ki so prispevali kratke zgodbe, sta dva rojena v 30. letih, pet jih je rojenih v 40. letih, sedem v 50. letih, trinajst v 60. letih, dva v 70. letih in dva v 80. letih 20. stoletja. Med izbranimi slovenskimi pisci je tako največ avtorjev (64 %) rojenih med letoma 1950 in 1970. 

Poleg slovenskih del so v zbirki objavljene tudi kratke zgodbe tujih avtorjev. Urednik Zdravko Duša je tuje ustvarjalce izbral s pomočjo prevajalcev, ki so dobro poznali literarna dogajanja v tujini. V slovenščino so zgodbe prevedene iz osmih različnih jezikov, avtorji pa prihajajo iz enajstih različnih držav. Sedem kratkih zgodb je prevedenih iz nemščine, pet iz angleškega jezika, štiri iz srbščine, tri iz španščine in ruščine, dve zgodbi sta prevedeni iz hrvaščine in po ena iz bolgarskega jezika ter poljščine. Čeprav po številčnosti prevodov iz posameznih slovanskih jezikov to ni očitno, med izbranimi tujimi pisci prevladujejo avtorji slovanskega rodu (16). Veliko izmed njih je namreč takih, ki živijo v tujini in posledično ustvarjajo bodisi v angleškem bodisi v nemškem jeziku. Pri prevajanju v slovenščino je sodelovalo 23 različnih prevajalcev. Največ prevodov je s prevajanjem iz nemščine prispeval Slavko Šerc. Ena izmed zgodb je delo slovenskega zamejskega pisatelja, ena pa delo slovenske izseljenke živeče v Argentini. 


Do januarja leta 2014 je COBISS zabeležil skupno 761 izposoj zbirke.

====Kratke zgodbe v sedmih knjigah====

=====Poletje v zgodbi I=====
Prvi zvezek kratkih zgodb je izšel novembra leta 2002. Ima 187 strani in vsebuje osem kratkih zgodb, štiri slovenske in štiri v slovenščino prevedene zgodbe tujih avtorjev. Prva zgodba je bila prvič objavljena 6. julija 2002 v 153. številki Dela, osma pa 24. avgusta leta 2002 v 194. številki Dela.

*'''Vinko Möderndorfer: Ženska na balkonu''' 
*'''Mihail Vladimirovič Butov: V gramoznici''' Delo je iz ruščine prevedla Vanja Slapar Ljubutin.
*'''Andrej Erminc Skubic: O angelih''' 
*'''Elisabeth Barillé: Kameja''' Delo je iz francoščine prevedla Suzana Koncut.
*'''Maja Novak: O razvoju vrst'''
*'''Nenad Veličković: Pedalin''' Iz srbščine je kratko zgodbo prevedla Zoja Skušek.
*'''Andrej Blatnik: Čokoladni preliv'''
*'''Peter Stamm: Odgovor''' Delo je iz nemščine prevedel Slavo Šerc.

=====Poletje v zgodbi II=====
Drugi zvezek kratkih zgodb je izšel novembra leta 2003. Ima 248 strani in sestavljen je iz štirih zgodb slovenskih in petih zgodb tujih avtorjev. Prva zgodba je bila prvič objavljena 5. julija 2003 v 153. številki Dela, deveta zgodba pa 30. avgusta 2003 v 200. številki Dela.

*'''Jani Virk: Nekaj po polnoči''' 
*'''Aleksandar Hemon: Čebele, I.del''' Delo je iz angleškega jezika prevedel Tadej Čater.
*'''Sonja Porle: Zaljubljeni moški''' 
*'''Michal Viewegh: Uganka''' Češko kratko zgodbo je v slovenščino prevedla Nives Vidrih.
*'''Miha Mazzini: Molče''' 
*'''Miljenko Jergović: Asag''' Kratko zgodbo je prevedla Maja Novak.
*'''Drago Jančar: Lucijine oči''' 
*'''Radek Knapp: Miss Poljske 2002''' Iz nemščine je delo prevedel Slavo Šerc.
*'''Janice Galloway: Zdravilo''' Iz angleščine prevedel Andrej E. Skubic.

=====Poletje v zgodbi III=====
Tretje nadaljevanje poletnih zgodb Dela je izšlo leta 2004. Ima 190 strani. Vsebuje devet kratkih zgodb, od tega pet besedil slovenskih in 4 besedila tujih ustvarjalcev. Prva zgodba je bila prvič objavljena 3. julija 2004 v 153. številki Dela, deveta zgodba pa 28. avgusta 2004 v 201. številki časnika.

*'''Dušan Merc: Akacijev drevored'''
*'''Amma Darko: Tiha previdnost''' Iz angleškega jezika je kratko zgodbo prevedla Irena Duša.
*'''Suzana Tratnik: Človeški faktor'''
*'''Zoran Drvenkar: Tako''' Iz nemščine je delo prevedla Urša Rebek.
*'''Mate Dolenc: Na Halkidiki'''
*'''Pawel Huelle: Kurirčka na kolesu'''Iz poljščine je kratko zgodbo prevedel Niko Jež.
*'''Mojca Kumerdej: Pismo'''
*'''Mirko Kovač: Strah pred potovanjem''' Prevod dela iz hrvaščine v slovenski jezik je opravila Maja Novak.
*'''Marjan Tomšič: Vrnitev'''

=====Poletje v zgodbi IV=====
Četrti zvezek je izšel leta 2005 in obsega 193 strani. Sestavljen je iz petih kratkih zgodb slovenskih in štirih kratkih zgodb tujih avtorjev. Prva zgodba je bila prvič objavljena 2. julija 2005 v 151. številki Dela, deveta zgodba pa 27. avgusta 2005 v 198. številki časnika.

*'''Milan Dekleva: Izkušnje z daljavo'''
*'''Feridun Zaimoglu: HAHAHA - dragi prijatelj - dobri prijatelj - HAHAHAHA''' Iz nemščine prevedel Slavo Šerc.
*'''Feri Lainšček: Se spomniš, Maksi?'''
*'''Aidan Hynes: Žalujoč julija''' Iz angleškega jezika je delo prevedla Tina Mahkota.
*'''Milan Kleč: Veseli bratje'''
*'''David Albahari: Park''' Iz srbščine je kratko zgodbo prevedla Sonja Polanc.
*'''Marina Palej: Vetrnjaško v peklensko brezno''' V slovenščino iz ruščine prevedla Lijana Dejak.
*'''Polona Glavan: Ne bi zaplesala''' 
*'''Marko Sosič: V senci.'''

=====Poletje v zgodbi V=====
Peto nadaljevanje Delovih poletnih zgodb je izšlo leta 2006. Zvezek ima 178 strani, vsebuje pa devet kratkih zgodb, in sicer pet izbranih slovenskih in štiri dela tujih avtorjev. Prva zgodba je bila v 150. številki Dela objavljena 1. julija 2006, deveta zgodba pa 26. avgusta 2006 v 197. številki dela.

*'''Kajetan Kovič: Pravila igre'''
*'''Ingo Schulze: Miš''' Iz nemščine prevedel Slavo Šerc.
*'''Veronika Simoniti: Babilon'''
*'''Vedrana Rudan: Moja debela zajčica''' Iz hrvaškega jezika je delo prevedela Damijan Šinigoj.
*'''Matjaž Brulc: Vprašanje za goloba'''
*'''Vlady Kociancich: Obroč mrtvih jezdecev''' Iz španskega jezika je kratko zgodbo prevedla Tina Malič.
*'''Franjo Frančič: Razredni sovražnik ali v grob mi sanj nasujte''' 
*'''Melvin Burgess: V moški podobi''' Iz angleščine prevedel Jure Potokar.
*'''Breda Smolnikar: V senci pri kamniti mizi zbor sedi gospode žlahtne'''

=====Poletje v zgodbi VI=====
Šesti zvezek je izšel v letu 2007 in je sestavljen iz štirih slovenskih in štirih prevedenih tujih kratkih zgodb. Prva je bila objavljena 7. julija 2007 v 154. številki časnika Delo, osma zgodba pa 25. avgusta 2007 v 195. številki.

*'''Nejc Gazvoda: Dobra vila'''
*'''Zoé Valdés: Pokuševalka oceanov''' Iz španščine je delo prevedla Veronika Rot.
*'''Katarina Marinčič: Pokrov'''
*'''Andrej Kurkov: Čakajoč na veliko ribo''' Iz ruskega jezika je delo prevedla Lijana Dijak.
*'''Maruša Krese: Dan, ko se je testament izgubil'''
*'''Juli Zeh: Odselitev iz Tamtama''' Iz nemškega jezika je kratko zgodbo prevedel Slavo Šerc.
*'''Dušan Šarotar: Haustor ali Nož sa sadje''' 
*'''Muharem Bazdulj: Džoni''' Iz srbščine prevedla Sonja Polanc.

=====Poletje v zgodbi VII=====
Zadnji zvezek pod naslovom Poletje v zgodbi je izšel leta 2009 v Novi Gorici. Druži osem kratkih zgodb štirih slovenskih in štirih tujih avtorjev in avtoric. Prva zgodba je bila 4. julija 2009 objavljena v 152. številki dela, osma zgodba pa 29. avgusta v 199. številki Dela. 

*'''Andrej Lupinc: Patologija neke ljubezni'''
*'''Vladimir Arsenijević: Song to Mr. G''' Iz srbščine je delo prevedla Dijana Matković.
*'''Peter Rezman: Žlahta za žaro'''
*'''Michel Mettler: Gospod za eno noč''' Iz nemščine je delo prevedel Slavo Šerc. 
*'''Vesna Lemaić: Androidel'''
*'''Rosa Beltrán: Otok na jezeru''' Iz španskega jezika je kratko zgodbo prevedla Veronika Rot.
*'''Janja Vidmar: Darovalec''' 
*'''Alek Popov: Kovači''' Iz bolgarščine je delo prevedla Eva Šprager.

==Odmevi v javnosti==

Urednik Zdravko Duša je mnenja, da so slovenski bralci projekt kratke zgodbe v Delu dobro sprejeli. 
Odgovorni so objavljanje kratke proze v poletnih mesecih dobro oglaševali. V začetku julija, pred objavo prvega izbranega besedila, je Delo vsako leto najprej predstavilo celoten nabor kratkih zgodb, potem pa še vsak teden znova s precej vidnim oglasom v časniku že sredi tedna napovedovalo novo sobotno &quot;literarno poslastico&quot;. Tudi vsakoletno izdajanje kratke proze v knjižni obliki je bilo deležno pozitivnega odziva. Knjižice so izhajale v jeseni, v času Slovenskega knjižnega sejma. Uredništvo je pripravilo pogovore z nekaterimi avtorji in navdušilo javnost. 

Na spletni strani Radia Študent je bil januarja leta 2004 objavljen članek Matjaža Brulca z naslovom ''O ljubezni in poletju v zgodbi dve''. Članek je kritika drugega zvezka kratkih zgodb ''Poletje v zgodbi II'', ki je izšel leta 2003. Matjaž Brulc, tudi sam pisec kratke proze, založniški projekt izdajanja kratkih poletnih zgodb v žepnoknjižni obliki označi kot pohvale vreden projekt, ki nudi bralcu veliko literarnih užitkov. Meni, da je bil glavni cilj urednika in njegovih sodelavcev predvsem ljudstvu približati prozna besedila slovenskih in tujih avtorjev in tako izboljšati bralne navade slovenskega bralca. Kratkih zgodb ne vidi kot tipičnega lahkotnega poletnega branja, temveč urednikov izbor močno pohvali. Pravi, da je Zdravko Duša uspešno izbral zgodbe priznanih in dobro uveljavljenih domačih in tujih avtorjev, ki bralcu postrežejo z resnimi, a ne dolgočasnimi in napornimi temami, ki bi bile neprimerne za poletno branje. Svoj prispevek konča z besedami: »Poletje v zgodbi II. ni zgolj nabirek odlične kratke proze od tu in tam. Je precej več kot poletno branje, tako kot ljubezen je tudi knjiga primerna za vse letne čase, pa poletje gor ali dol.«.

==Viri in literatura==

=====Viri=====
* Möderndorfer, Vinko, Merc, Dušan, Virk, Jani, Dekleva, Milan, Kovič, Kajetan, Gazvoda, Nejc, Lupinc, Andrej. '''''Poletje v zgodbi'''''. Uredil Zdravko Duša. Ljubljana: Delo: Cankarjeva založba, 2002.

=====Literatura=====

* http://old.radiostudent.si/article.php?sid=3084 (7.01.2014)

*Podatki o snovanju projekta ''Poletje v zgodbi'' so povzeti tudi po pripovedovanju urednika Zdravka Duše v januarju 2014.</text>
      <sha1>f0h3ilp9el9f7txo7jftbzd54w7rt5a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Barva laži in Novele</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3630</id>
    <revision>
      <id>12579</id>
      <parentid>12549</parentid>
      <timestamp>2014-01-16T07:52:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>93.103.77.12</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Obnove posameznih zgodb */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15040" xml:space="preserve">[[Tomaž Janežič|Tomaž JANEŽIČ]]: '''''Barva laži in Novele.''''' [[:w:sl:Ljubljana|Ljubljana]]: [[Trubar]], 2005. 259 str. {{COBISS|ID=221433600}}
== O avtorju ==
[[Tomaž Janežič]] je slovenski pisatelj, fotograf, pesnik in esejist. Rodil se je 25. 7. 1977. Ima svojo spletno stran, na kateri pa je zelo malo podatkov o njegovem življenju. Zapisal je, da je bila njegova prva stvaritev ''[[Menuet za čembalo]]'', ki ga je napisal kot trinajstletni deček. Poezijo je začel pisati že pri petnajstih, kasneje pa je napisal še nekaj tragedij po [[:w:sl:William Shakespeare|Shakespearovem]] in [[:w:sl:Ivan Mrak|Mrakovem]] vzoru. Leta 1997 je objavil svoje prve pesmi. Pozneje se je v njem ponovno prebudila ljubezen do filma (ki jo je gojil že kot otrok) in začel je stopati tudi v tej smeri.

== Dela ==
=== Romani ===
* ''Markizino maščevanje'', Samozal. T. Janežič, ([[2007]]) {{COBISS|ID=233542144}}
* ''Projekt Imperator'', Samozal. T. Janežič, ([[2007]]) {{COBISS|ID=235873024}}
* ''Neptunovo vstajenje'', Samozal. T. Janežič, ([[2008]]) {{COBISS|ID=237709824}}
* ''Smisel in revolt'', Samozal. T. Janežič, ([[2010]]) {{COBISS|ID=250265088}}
=== Kratka proza ===
* ''[[Barva laži in Novele]]'',  TRUBAR, ([[2005]]) {{COBISS|ID=221433600}}
* ''Oko oblasti'', Samozal. T. Janežič, ([[2009]]) {{COBISS|ID=244053248}}
=== Poezija ===
* ''Mrmranje modrine'', TRUBAR, ([[2006]]) {{COBISS|ID=225789184}}

=== Italijanska poezija ===
* ''Sembianze''
* ''I confini labili''
* ''Inganno''

=== Filmski eseji ===
* ''Mulholland drive''
* ''Poletna zgodba''


== O zbirki ==
Knjiga ''Barva laži in Novele'' je zbirka enega romana in devetih novel, ki obsegajo od 1089 do 28 851 besed. Zbirka je izšla v [[:w:sl:Ljubljana|Ljubljani]] leta 2005 pri založbi [[Trubar]]. 
Avtor je na svoji spletni strani zapisal, da delo ''Barva laži in Novele'' &quot;obravnava temeljno razhajanje med močjo in vrednostjo. V tem pogledu predstavlja  nasprotovanje [[:w:sl:Friedrich Wilhelm Nietzsche|Nietzschejevi]] filozofiji, ki je v knjigi ''[[VOLJA DO MOČI]]'' eksplicitno izražena kot pristajanje na vrednost merjeno s stališča moči. Po tem pojmovanju je vrednost človeka premosorazmerna s stopnjo moči, s katero razpolaga. Roman Barva laži dokazuje nasprotno.&quot; 
Na zadnji platnici knjige je zapisano: &quot;Barva laži je psihološki roman in eksistencialistična parabola o svetu, kjer pogajalske pozicije posameznikov niso nikoli izenačene.&quot;

Naslov zbirke je vzet iz romana, ki govori o moči laži. Skozi celoten roman se pri vsaki osebi pojavljajo laži, ki pa jih na koncu drago stanejo. Drugi del naslova ''Novele'' pa je zaradi devetih novel, ki so v knjigi.
Avtor v svojih delih odpira vprašanja o eksistenci in transcendenci, absurdnosti prostora-časa, totalitarnosti družbenih sistemov in ideologij.

== Motivno-tematska analiza ==
Janežič na svojem spletnem portalu piše, da &quot;tematika novel obravnava vprašanja umetnosti, odnosov med spoloma, razmerje človeka do prostora in časa, ontološka vprašanja, razliko med javnim in zasebnim.&quot; 

Motivi, ki se pojavljajo v delih, so: motiv smrti, zasvojenosti, prostitucije, laži, negotovosti, umetnosti, prevare, posilstva.

== Jezikovno-slogovna analiza ==
Avtorjev jezik je bogat z metaforiko. Na začetku knjige najdemo citate [[:w:sl:Alfred Adler|Alfreda Adlerja]], [[:w:sl:Alberto Moravia|Alberta Moravia]] in [[:w:sl:Montale|Montala]]. Na začetku šestega poglavja v Barvi laži je del besedila iz [[:w:sl:Giuseppe Ungaretti|''Ungarettijeve'']] pesmi ''[[Gridasti: Soffoco]]''. V Barvi laži in v noveli Veliki metafizik najdemo razmišljanje, v novelah Slepilo ter Poletje in senca pa tok zavesti. V novelah Poletje in senca in Učna ura najdemo pesmici (&quot;Le jutri in spet jutri …&quot;; &quot;O, duša, kaj še upaš …&quot;). V noveli Memento se pojavita besedi ''modus vivendi'' iz latinskega jezika, pomenita pa življenjski slog oziroma način bivanja.
V noveli Učna ura pa avtor uporabi sleng (&quot;Bil sm tvoj učenc.&quot;;&quot;Kaj si reku?&quot;) in kletvico (prasica).

== Pripovedovalec ==
Pripovedovalec je v vseh novelah tretjeosebni, razen v noveli Memento je prvoosebni.

== Novela ==
Prva zgodba je po obliki roman, ostale pa so novele. 

== Obnove posameznih zgodb ==
* '''Barva laži''' (približno 28 851 besed)
Anja študira politologijo in se zaradi slabega razumevanja s starši preseli na svoje. Suzana pa živi s fantom in študira ekonomijo. Ker postaja njen fant Goran vse bolj obseden z njo, se odloči, da se razide z njim in se odseli. Odzove se na Anjin oglas, v katerem išče cimro. Anja in Suzana postaneta sostanovalki. Tudi Anja se razide s fantom Aljošo in postane par s Suzano - kljub nasprotovanju okolice. Ko Anja izve, da se Suzana v popoldanskem času ukvarja s prostitucijo, se sproži niz nezaželenih dogodkov.  Anja in Suzana se sporečeta in Anja od Suzane zahteva, da se odseli. Medtem Suzano posili Anjin nekdanji fant Aljoša, ker ga je vedno zavračala. Ko to izve Suzanin nekdanji partner Goran, se odloči, da se mu maščuje, in ga zabode z nožem. Aljošo odpeljejo v bolnišnico, kjer se ne pokesa svojih dejanj, Anja in Suzana pa se še zadnjič srečata v parku, kjer se, kljub Anjini prošnji, naj se vrne k njej, Suzana odloči, da se za vedno razideta.

* '''Benečanska maska''' (približno 2617 besed)
Delfina je med igranjem menueta opazila masko na polici. Zelo jo je privlačila in želela si jo je nadeti. Menila je, da se bosta maska in menuet zlila v eno in bo lahko še lepše igrala. Masko je prijela v roko in čudilo jo je, da je bila narejena po njenih merah. Predvidevala je, da je lastnica te maske morala biti zelo vešča in prekaljena v preigravanju in poigravanju z občutki drugih. Tako je bila prevzeta, da ni opazila Adriane, ko je vstopila. Rekla ji je, da je sploh ni prepoznala, in jo vprašala, kje je našla to masko. Priznala ji je, da jo ta maska navadaja z neprijetnimi občutki, in jo prosila, naj jo sname, saj to ni ona. Delfina ji je odgovorila, da zaradi maske lahko bolje igra, da se je naučila igrati z eno roko. Nato je Adriano začela božati po vratu. Adriana se je prestrašila, začela je vpiti, naj neha, da to ni ona. Delfina pa ji je priznala, da res ni, da naj se ji prepusti, naj se ne umika, da Delfine ni več, da je mrtva in da maska živi skozi njo. Nato si jo je na silo vzela. 

* '''Intimnosti''' (približno 2622 besed)
Silvija nikakor ni mogla razumeti Rebeke, kako je lahko snemala pornografske filme. Zanjo je bila rjuha simbol intimnosti, nekaj zasebnega, nekaj, kar je delila samo z Robertom. Zaradi tega se je počutila veliko bolj resnično, ker je vedela, da je to samo njuno. Tisti dan je na kosilo povabila Rebeko in Johna. Odločila se je, da bo izvedela, ali res uživa v tem delu ali ji samo prija, da jo moški občudujejo. Rebeka ji je odgovorila, da je pomembno, da delaš tisto, v čemer uživaš, in da ona večino časa uživa v svojem delu, rada ima pa samo Johna. Silvija jo je obtožila, da je cipa, takrat pa jo je John udaril. Odšla sta. Silvija je začela vpiti na Roberta, zakaj je ni branil. Odgovoril ji je, da se je Rebeka obnašala čisto normalno in spoštljivo in da je ona tista, ki jo vidi kot cipo. Robert ji je odprl oči in ji povedal, da se ona boji Rebeke, ker se boji uživati v seksu, in da se počuti, kot da je njen spol ogrožen in njena ženskost izničena.

* '''Slepilo''' (približno 4075 besed)
Druščina se zbere na otoku, da bi posneli spot za pevko. Pevka želi, da se v spotu vidijo galebi, režiser pa ne. Tako se med njima vname prepir. Zmerjata se, prepir pa prekine klic iz agencije. Šef režiserju zagrozi, da bo ostal brez službe, če ne bo upošteval pevkinih želja. Takrat postane ponižen. To pa ni všeč njegovi punci Teji, saj je z njim ravno zaradi njegove samozavesti in moči. Ko vidi, da je vse skupaj le maska, je zelo jezna in razočarana. Želi si le njegove smrti. Gre v morje, da bi se osvežila. V daljavi zasliši helikopter s snemalno ekipo in z režiserjem. Ne ozre se. Naenkrat motor utihne. Ozre se in vidi, da je strmoglavil. Takrat se ji v glavi odvrti film tega dne. Tolaži se, da je ta dogodek le naključje, da ga ne sme razumeti kot vsoto vseh napetosti. Bilo bi preveč srhljivo znamenje. Čeprav si je želela njegove smrti, ni bila ta želja nič večja od drugih, ampak uresničila se je ravno ta. Spoznala je, da moč ni vse, lahko pa pripelje do neželenih dogodkov. 

* '''Videz stvari''' (približno 3249 besed)
Maja, David in Igor so odšli skupaj na morje. Maja in Igor sta par, Igor in David pa najboljša prijatelja. David in Igor pišeta scenarij za film. David meni, da mora film vsebovati veliko nasilja in seksa, da mora biti vse jasno in bizarno, Igor pa meni, da mora prikazovati realnost, umetnost. Enotna sta si le pri tem, da mora biti film takšen, da si ga bodo ljudje zapomnili. Takrat vstopi Maja. Vpraša ju, ali jima ni dovolj resničen svet, ali res potrebujeta še enega, ki pa je po njenem mnenju vedno grši od realnega, saj ga ustvarjajo zafrustrirani ljudje. Nato odide. David je vesel, da sta se Maja in Igor sprla, saj mu je Maja všeč. V glavi se mu odvrti prizor, kako zasleduje Majo in jo posili. Medtem Igor najde Majo v spalnici. Maja mu očita, da si je ne želi več, da jo povabi na morje, zraven pa pripelje še Davida. Igor ji zagotovi, da to ni res in da mu je ona dovolj. Obljubi ji tudi, da ne bo več pisal scenarijev in da David nikoli več ne bo prišel k njemu. Predata se posteljnim užitkom. Čez mesec dni Igor čisto slučajno v časopisu vidi Davidovo osmrtnico. 

* '''Veliki metafizik''' (približno 2949 besed)
Miroslav ni vešč socialnega življenja, za kar krivi šolo. Meni, da bi v šoli morali poučevati predmet »Razumevanje med spoloma in umetnost zapeljevanja,&quot; namesto da nam vcepljajo matematične, fizikalne, biološke koncepte. Med ljudmi se ne počuti dobro, ampak se zvečer vseeno odpravi v klub. Opazuje ljudi, nihče pa ne opazi njega. Nato v klub vstopita njemu na las podoben človek in njegova punca. Ves čas sta v družbi, v krogu prijateljev. Miroslav ne ve, ali sanja ali je to res njegov dvojnik. Razmišlja, kako lepo bi bilo, če bi bil on na njegovem mestu, vendar po drugi strani ne more verjeti, kako lahko ljudje živijo tako, da svet kar zdrsne mimo njih. Sklene, da se bo sam zavedal svoje sreče. Nato se njegov dvojnik odpravi iz lokala, Miroslav pa za njim. Izvleče nož in ga z ročajem udari po glavi. Dvojnik omedli. Miroslav se preobleče v njegova oblačila in odide nazaj v klub. Pridruži se druščini in se pretvarja, da je on njegov dvojnik. Ko se njegov dvojnik vrne v klub ves pretepen, preoblečen in z odpeto jakno, zavpije, da ga je pretepel Miroslav, da je on pravi. Miroslav za trenutek postoji, pogleda punco, in ko vidi, da punca nič ne sumi, plane v glasen krohot.

* '''Memento''' (približno 2493 besed)
Pripovedovalca je prevzela Irenina lepota, za katero pravi, da je bila fotografske vrste: brez poleta, brez ognja, statična; njena moč je bila v njenem samoljubju, bila je popolnoma brezčutna do drugih, tuje nesreče in težave je niso zanimale. Bila je princeska, ki je verjela, da se njej slabe stvari ne morejo dogajati. Bila je tiste vrste deklica, ki je imela lastnosti idealnega partnerja napisane na listku. Nek večer sta sedela v kinodvorani, pripovedovalec je opazoval njen profil, ona pa niti trznila ni. Ker sta se oba zanimala za film, sta se na drugi zmenek odpravila v Avditorij Portorož. Ko je za njima vstopila tretja oseba, Irenina znanka, se za pripovedovalca sploh ni več zmenila. Vstal je in odšel tesno mimo njiju, da bi ga Irena opazila, pa se niti zganila ni. Zanjo je bil kot stvar, ki biva v istem prostoru kot ona. Ko se je filmska predstava začela, sta se začela prepirati. Pripovedovalec ji je očital, da je popolnoma brezčutna, da ji ugaja, če ji nekdo dvori, ona pa mu je odgovorila, da je samo vljudna, če gre kdaj z njim ven in naj si ne dela lažnih upov. V glavi si je postavil še nekaj vprašanj in v njenem duhu odgovoril nanje, čeprav bi bilo zanjo bolj značilno, da bi v takšnem trenutku obrnila hrbet in odšla.

* '''Poletje in senca''' (približno 4512 besed)
Patricija, Georg, Edvard, Jenifer in Filip so se odpravili na potovanje z ladjo. Patricija in Georg sta bila par. Prav tako Jenifer in Edvard. Filip je bil Jeniferin brat . Filip je imel okvaro srca, Patricija pa je imela težave z nespečnostjo, zato sta oba jemala tablete. V preteklosti sta bila Patricija in Edvard par, a sta se zaradi Patricijinih neumnosti razšla. Na tem potovanju si je Patricija želela zgladiti spore in biti ponovno z njim. Dogovorila  sta se, da se dobita nekje v gozdu. Med potjo je v gozdu stopila v past na katero je bila privezana sekira, ki ji je presekala glavo. Med tem časom je Filipu v vodi odpovedalo srce. Začelo se je temniti in začeli so pogrešati Patricijo. Georg je prosil Edvarda, da jo greta iskati. Jenifer je med tem časom našla zamenjane tablete v Filipovi torbi in pa listke, ki sta si jih pisala Edvard in Patricija. Odtekla je v gozd, vsa jezna na Patricijo. Našla jo je razmesarjeno na tleh. Takrat je spoznala, da so bili vsi Edvardove žrtve. Odšla je na ladjo in želela odpluti. Takrat je prišel Edvard. Strah jo je bilo, da bo ubil tudi njo, zato je sprožila harpuno.

* '''Učna ura''' (približno 1521 besed)
Darko je imel v srednji šoli slabo izkušnjo s profesorico Mileno, zato sta se s prijateljem Urošem odločila, da ji vrneta milo za drago. Uroš jo je prek spleta povabil na zmenek v kino. Ko sta odhajala iz kina, jima je nasproti prišel Darko. Predstavil se je profesorici in jo začel zmerjati, da je prasica, Uroš pa je od nje zahteval, da se mu opraviči za vse. Ker ni želela, sta jo pograbila za roke in jo vrgla v sneg. Darko je zrecitiral Valeryjevo pesem in jo vprašal, če ve kdo je to napisal. V paniki je spraševala kaj se gresta in kaj hočeta od nje, Darko pa je odgovoril, da bodo imeli učno uro.

* '''Dobrodošlica''' (približno 1089 besed)
Četverica policistov se je opravila v iskanje nepridiprava. Prišli so do njegove hiše.  Vse je bilo polomljeno. Nato so prišli do nekega hodnika, ki je vodil levo in desno. In še enkrat. Hodili so po labirintu. Želeli so se vrniti, ampak bi potrebovali načrt. Končno so prišli do neke sobe, ki je imela celo stikalo za luč. Sredi sobe je stal televizor in videorekorder. Prižgali so ga. Na televizorju se je pojavil mož, ki so ga iskali. Dejal jim je, da so ga našli, a morda ne takšnega kot so si želeli. Povedal jim je še, da tudi sam biva zunaj teh zidov v labirintih svobode in da je morda ta labirint samo prispodoba življenja. Zaželel jim je še miren izhod in izginil.

== Odmevi v javnosti ==
Za zbirko ''Barva laži in Novele'' ni nobenih odmevov in kritik v javnosti.

== Viri in literatura ==

=== Viri ===
* Tomaž Janežič: ''Barva laži in Novele''. Ljubljana: Trubar, 2005. {{COBISS|ID=221433600}}

== Zunanje povezave ==
* http://janezic.webs.com/</text>
      <sha1>o97b9r56j0c828xfx8qr11cpltx6u9n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Japonske novele</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3631</id>
    <revision>
      <id>12533</id>
      <parentid>12532</parentid>
      <timestamp>2014-01-08T20:37:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>89.212.215.1</ip>
      </contributor>
      <comment>/* O zbirki */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6453" xml:space="preserve">[[:w:sl:Alma Karlin|Alma KARLIN]]: '''''Japonske novele.''''' [[:w:sl:Celje|Celje]]: [[Celjska Mohorjeva družba]], 2006. 119 str. Spremna beseda [[:w:sl:Jerneja Jezernik|Jerneje Jezernik]] na koncu knjige. {{COBISS|ID=232117760}}


== O avtorju ==
Glej članek o [[:w:sl:Alma Karlin|Almi Karlin]].
== O zbirki ==
Knjiga je izšla leta 2006 v [[:w:sl:Celje|Celju]] pri založbi [[Celjska Mohorjeva družba]]. 68 strani dolgo delo obsega štiri novele: O Joni san, Za nebeškim čuvajem, Tokinoye in Materina pesem, spremno besedo zanj pa je napisala [[Jerneja Jezernik]] in jo najdemo na koncu knjige. 

V ospredju pisateljičinega zanimanja so ženski liki, katerih usode med seboj literarno prepleta. Dobro je razberljiv tudi takratni nezavidljivi položaj japonskih žensk. Vidna je njena sposobnost vživljanja v mentaliteto Japoncev. Avtorica je imela veliko zmožnost dojemanja vzhodnjaških religij (prevladujejo nauki razsvetljenega Bude, na katerega se še dandanes obračajo Japonci, kadar potrebujejo tolažbo, nasvet ali pomoč). Pripovedovalec je v vseh štirih novelah tretjeosebni. 

=== Obnove posameznih zgodb ===

* '''O Joni san''' (približno 3825 besed)
O Jamavaki san se po več letih napornega študija v Evropi vrača domov na japonsko podeželje. Na domovino so ga vezali običaji, ljubezen ter spomini na brezskrbna in srečna otroška leta. Najprej sreča skupino prijaznih kmetov, ki mu ponudijo zeleni čaj in mu odstopijo del svoje skromne malice. Ko Jamavaki nadaljuje svojo pot, se vedno bolj zaveda svoje drugačnosti. Jamavaki doživlja narodnostno in osebno identitetno krizo, postaja zmeden in razdvojen. Na poti v rodno vasico se ustavi še v mali čajnici, kjer sreča bivša sošolca. Popolnoma pa ga potre novica, da je pri porodu kot soproga drugega moškega umrla njegova mladostna ljubezen O Joni san. Ko Jamavaki končno prispe v rodno vas, ga mati najprej ljubeče sprejme ter umije v očiščevalni kadi. Po spoznanju, da je njegova ljubeča mati že precej ostarela in utrujena od skrbi, zavestno sprejme tradicionalno japonsko moško vlogo in svoji materi ter bodoči ženi, sestri umrle O Joni san, postane gospod in gospodar.

* '''Za nebeškim čuvajem''' (približno 4696 besed)
Novela se dogaja na obrobju tokijske četrti v bližini templja, posvečenega budistični boginji usmiljenja. V tempelj prihajajo različni ljudje, ki prinašajo darove in molijo. Osrednji lik v tej noveli je ostareli budistični duhovnik, ki duhovno in moralno usmerja druge literarne osebe v noveli. Najprej v tempelj vstopi ribič iz tokijske četrti in duhovniku pove, da sta mu v neurju umrla oba sinova.  Takoj za njim vstopi ošabna in domišljava gospa Vatanabe, da bi prosila za srečo svojih petih sinov. Istočasno pride tudi vdova trgovca Jamota, ki je brez otrok in se počuti krivo ter nesrečno. Gospa Vatanabe se mladi vdovi začne posmehovati, zato jo budistični duhovnik opozori na njeno objestnost. Čez nekaj dni v tempelj pride gejša, ki je zaradi nadaljnjega opravljanja poklica prisiljena v tempelj oddati svojega komaj rojenega otroka. Ko duhovnik sliši izpoved obupane gejše, se v hipu odloči, da bo malega otročička dal mladi vdovi trgovca Jamota. Vdova je neizmerno vesela in duhovniku neznansko hvaležna. 

* '''Tokinoye''' (približno 624 besed)
Tokinoye je mlada plemkinja, ki jo doleti kruta usoda. Medtem ko premišljuje o lastni ujetosti v usodo, jo ogovori dvorni dostojanstvenik in jo vpraša, zakaj je tako žalostna. Tokinoye mu pove, da je neznansko osamljena in razočarana. Sita je moževega varanja in taščinih poniževanj ter žalitev. Tokinoye se je prisiljena sprijazniti s svojo usodo in po stričevih nasvetih se trdno odloči, da bo vzgojo sinov prepustila možu, sama pa bo poskrbela za vodenje njihovega duha in duše. 

* '''Materina pesem''' (približno 1382 besed)
O Čo san nekega mirnega večera ziba svoje dete in opazuje valove Tihega oceana. Otroku poje lepo pesem, v mislih pa razmišlja o očetu svojega otroka. Med petjem se materi začnejo prikazovati čudne podobe in otrok kar naenkrat umre. O Čo san začne glasno jokati. Glasne krike sliši njena mati in takoj steče k njej. Pove ji, da je otrok umrl zato, ker si je zanj želela veliko, toda ničesar koristnega. O Čo san si je želela, da bi sin postal voditelj in slavni vojskovodja. Mati ji pojasni, da so bile te želje nesmiselne in da bi morala hči prositi, da postane modrec.

=== Motivno-tematska analiza ===
V prvi noveli pisateljica v ospredje postavi ljubezensko zgodbo med Joni san in Jamavakijem. 
Zelo jasno pa se enkrat močneje, drugič spet bolj spravljivo izrisuje kriza narodnostne in osebne identitete prav zaradi sobivanja dveh različnih kultur. Razpravljalni (samo)dialogi  vsebujejo tudi kritično noto do Zahoda, medtem ko so do Dežele vzhajajočega sonca prizanesljivi ter razumevajoči. 

V drugi noveli je glavni junak ostareli budistični duhovnik, ki deluje kot razsvetljena avtoriteta in moralno usmerja druge osebe v zgodbi: gejšo, ki v tempelj prinese komaj rojenega otroka, naduto japonsko mater s petimi sinovi in vdovo brez potomcev, ki se počuti nesrečno. 

V noveli Tokinoye je predstavljena kruta usoda japonske žene, ki prenaša moževo varanje, taščina poniževanja in poskuse vojaške vzgoje svojih sinov. 

Zadnja novela prikazuje materino bolečino in neznansko trpljenje ob smrti ljubljenega otroka. 

Glavni motivi: nesrečna ljubezen, kriza osebne identitete, usoda gejš, materina bolečina ob smrti otroka, samoodpovedovanje in trpljenje japonskih žena.

=== Jezikovno-slogovna analiza ===
Kot v spremni besedi piše [[Jerneja Jezernik]], je [[:w:sl:Alma Karlin|Alma Karlin]] povzela japonski način vljudnega in gostobesednega govorjenja ter njihovo frazeologijo. Odprla se je njihovim jezikovnim posebnostim (vidno pri lastnih imenih), načinu vzhodnjaškega mišljenja, globini njihovega verovanja in starodavne kulture. 
Vidna je značilna zgradba lastnih imen, npr. Jamavaki san. San je vljudnostna pripona, zlasti pri nagovoru, ki se dodaja tako moškemu kot tudi ženskemu imenu. V novelah najdemo tudi veliko fraz, kot so: 
* Želodec je kot kašča, ki razpada, kadar je prazna; 
* Prazna košara nima varnega dna;
* Sočutje Bude je neizmerno.
Knjiga je opremljena z risbami japonskih motivov.

== Viri in literatura ==
=== Viri ===
* Alma KARLIN: ''Japonske novele''. Celjska Mohorjeva družba, 2006. {{COBISS|ID=232117760}}</text>
      <sha1>7759mnat3cs1819ua9sq3z1q5hialvs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Golo mesto</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3632</id>
    <revision>
      <id>12542</id>
      <timestamp>2014-01-09T01:44:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sarka15</username>
        <id>1777</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: '''''Golo mesto''''' je zbirka kratkih zgodb avtorja [[:w:sl: Dušan Merc|Dušana Merca]]. Izšla je v [[w:sl:Ljubljana|Ljubljani]],leta 2003, v Knjižna zbirka Beletrina|...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14415" xml:space="preserve">'''''Golo mesto''''' je zbirka kratkih zgodb avtorja [[:w:sl: Dušan Merc|Dušana Merca]]. Izšla je v [[w:sl:Ljubljana|Ljubljani]],leta 2003, v [[Knjižna zbirka Beletrina|Knjižni zbirki Beletrina]]. Spremno besedo je napisala [[w:sl:Petra Vidali|Petra Vidali]]. {{COBISS|ID=125496064}}


==O avtorju==
 
[[:w:sl:Dušan Merc|Dušan Merc]], rojen 8. avgusta 1952 v [[:w:sl:Ljubljani|Ljubljana]], diplomiral je iz primerjalne književnosti na [[:w:sl:Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]].

Kot srednješolski učitelj [[:w:sl:slovenščina|slovenščine]] je služboval na policijski šoli v [[:w:sl:Tacen|Tacnu]], zadnjih dvajset let pa je ravnatelj ljubljanske Osnovne šole Prule. Kot pisatelj je nase prvič opozoril leta 1993 z zmago na natečaju [[:w:sl:časopis Dnevnik|časopisa Dnevnik]] za najboljšo[[:w:sl:vinjeta|vinjeto]]. Njegovi romani so bili nominirani za nagrado [[:w:sl:Kresnik|Kresnik]] in prevedeni v tuje jezike.
Znan je tudi po kolumnah v različnih časopisih (mdr. Delova priloga Ona) in po nekaterih radikalnih stališčih o šolstvu in šolski politiki.
Na državnozborskih volitvah leta 2011 je kandidiral na listi[[:w:sl:LDS|LDS]].&lt;br/&gt;

===Dela===

Romani:
*&quot;[[Galilejev lestenec]]&quot;, Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura,([[1995]])
*&quot;[[Čista ženska]]&quot;,Ljubljana: Revija Glamur,([[2002]])
*&quot;[[Jakobova molitev]]&quot;,Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura,([[2003]])
*&quot;[[Potopljeni zvon]]&quot;,Bled: samozaložba,([[2004]])
*&quot;[[Sarkofag]]&quot;, Ljubljana: Študentska založba,([[1997]])
*&quot;[[Slepi potnik]]&quot;,Ljubljana: Študentska založba,([[1999]])
*&quot;[[Potažba]]&quot;,Ljubljana: Cankarjeva založba,([[2001]])

Kratka proza: 
*&quot;[[Golo mesto]]&quot;, Ljubljana: Študentska založba,([[2003]])
*&quot;[[Pega v očesu]]&quot;, Maribor: Litera,([[2004]])

=='''O zbirki'''==

Zbirka kratkih zgodb Golo mesto je izšla leta 2003 pri Študentski založbi, v Knjižni zbirki Beletrina. Spremno besedo je napisala Petra Vidali. Zbirka obsega 20 tipičnih [[:w:sl:kratka zgodba|kratkih zgodb]],saj sta zanje značilna odprt začetek in konec, konflikt pa ostaja večinoma nerazrešen.&lt;br/&gt;

Zgodba, ki pričenja Merčevo prvo zbirko kratkih zgodb, je za Golo mesto na prvi pogled netipična. Netipična je, ker je skoraj nekakšna anekdota, torej precej direktno usmerjena pripoved o izbranem dogodku, na ravni sprotnega ubesedovanja in tudi finalnega poduka predrta s humorno ostjo. A kljub temu Biti tujec, biti Fin(ec) v Golem mestu ni tujek. Kar protagonista druži s protagonisti drugih zgodb, je prav naslovno tujstvo. Tokrat njegovo tujstvo res ni metaforično – tujec je, ker ne razume jezika, ne pa, recimo temu tako, življenja – in res tokrat ve, kaj hoče, in res je tokrat to, kar hoče, osnovna, vsem razumljiva potreba. Zato ga okolica tudi brez besed razume, drugi mu hoče v njegovem tujstvu celo pomagati. A vse je zaman, on, tujec, ne razume, »da se vrat ne bo dalo odpreti, ko jih zaprem.«&lt;br/&gt;

V zgodbah, ki sledijo, so vrata že zaprta. Mesta so gola, niso več »kraj, kjer bi radi bili vedno skupaj«, temveč kraj, kjer je »vse tiho, pritajeno«, kjer zeva »prazen prostor«. (Seveda Merčeve osebe vedo, da je mesto metafora, ne verjamejo v bukolične rešitve, golo mesto ni nasprotje polne narave, je bistvo, merilo vseh stvari, ne glede na geografijo življenja. Osebe, ki so se v Golem mestu odločile izginiti, so za izničenje izbrale druga, večja mesta.) Prazen prostor se tihotapi v stare zakonske postelje, a tudi med mlade ljubezni, že v njih je nekaj iznakaženega. In večkrat dobi prazen prostor obliko smrti, dokončno praznega prostora. Vendar so tudi smrti v golem mestu gole, prazne, nihče jim ne vidi smisla, nihče ne ve, kaj je bilo narobe. Praznina je univerzalna in dokončna, ne le, da je ni mogoče zapolniti, tudi določiti jo je težko. Morda problema ni mogoče rešiti, ker ga niti definirati ni mogoče. In ga torej tudi ni mogoče natančno, minimalistično izpisati. Zato se zdi, da so zgodbe včasih ohlapne, da so redundantne in krožeče. A tudi, da imajo, zaradi praznega mesta problema, pravico do tega. (Petra Vidali)&lt;br/&gt;

Z Merčevimi junaki ni moč sklepati niti bežnih znanstev, kaj šele prijateljstva: in sicer preprosto zato, ker so duhovno popolnoma otopeli. Skratka, so samo še mesene silhute, ki se takorekoč z odporom, naveličanostjo etc. prebijajo skozi lastne življenjske godlje oziroma zgodbe.&lt;br/&gt;

V zbirki so nekatere osebe imenovane, druge ne, nekateri literarni liki so izobraženi in nekateri neizobraženi.&lt;br/&gt;

Zbirka je napisana realistično, avtor je pisal z različnih perspektiv ( prvoosebne in tretjeosebne ). Med branjem sem dobila občutek, kot da literarne osebe živijo z avtorjem. &lt;br/&gt;

Prisotno je tudi opisovanje evropskih mest, avtor je natančno določil kraj in čas dogajanja.&lt;br/&gt;

==='''Obnove'''===


* '''''Biti tujec, biti Fin(ec)''''' (približno 1800 besed)&lt;br/&gt;

V zgodbi smo deležni primerjave med Finsko in Slovenijo oziroma njunima prestolnicama. Zgodba se odvija v Helsinkih. Prvoosebni pripovedovalec mora opraviti veliko potrebo, zato v sekretno kabino vrže finsko marko, a vrata se vseeno ne odprejo. Poskusi pri sosednji kabini, vrata se sicer odprejo, a kabina je zasedena. Človek, ki je v njej, prvoosebnemu pripovedovalcu po finsko skuša nekaj razložiti, a ga ta ne razume. V roke mu porine kljuko kabine. Na koncu zgodbe pripovedovalec spozna, da mu je možakar skušal dopovedati, da se vrat ne bo dalo več odpreti, ko se bodo enkrat zaprla, zato mu je skušal razložiti, naj prime za kljuko.&lt;br/&gt;

* '''''Biljeterkine brisače''''' (približno 1850 besed)&lt;br/&gt;

V zgodbi je prisoten tretjeoseben pripovedovalec. 
Žena je prevarala svojega moža, on ji tega ni mogel oprostiti. Začel je hoditi v kino, tam pa spoznal poročeno žensko, ki je prodajala karte. Redno sta se videvala, ko pa so njenemu možu spremenili službo, sta skupaj preživljala cele noči. Čez čas ga je njen mož začel motiti, hotel jo je le zase. Neko jutro je zazvonil telefon, klical je njen mož. Skočila je iz postelje, prijela njegove stvari in mu naročila naj odide na teraso. Tam je zagledal njene brisače, zaprane in trde, ki so imele vonj po mestu.&lt;br/&gt; 

*'''''Zlata ribica''''' (približno 4000 besed)&lt;br/&gt;

Pripovedovalec je tretjeosebni. Zgodba se odvija na različnih koncih Ljubljane. 
Priča smo krizi v zakonu. Mož je prevaral svojo ženo in prevaro tudi priznal. Žena mu zato očita, da ima nekje nezakonskega otroka, pogosto pa ima njegova žena tudi samomorilske misli. Nekoč ga je prisilila, da sta si šla ogledovat draga in razkošna stanovanja po Ljubljani. Zgodba se zaključi z mislijo na zlato ribico, ki samo sledi tistim, dokler so, ko jih ni pa samo lebdi.&lt;br/&gt;

*'''''Sanjski izlet''''' (približno 1200 besed)&lt;br/&gt;

Pripovedovalec je tretjeosebni.
Govori o tem, kako sta zakonca navajena drug na drugega, navajena da skupaj zaspita in se skupaj zbudita. Drug   drugemu se ne zdita več privlačna. Obadva sanjata, da spita z drugo osebo, ko se zbudita pa razočarana ugotovita, da sta še vedno drug ob drugem, tako kot vsako preteklo jutro. &lt;br/&gt;

*'''''Pogreb''''' (približno 1400 besed)&lt;br/&gt;

Pripovedovalec je tretjeosebni. Zgodba se odvija na ljubljanskih Žalah. 
Tretjeosebni pripovedovalec govori o srečanju sošolcev pred pogrebom, o tem kako je sošolec naredil samomor in o samem pogrebu.&lt;br/&gt;

*'''''Na Anino''''' (približno 2100 besed)&lt;br/&gt;

Pripovedovalec je tretjeosebni. Govori o družini, ki se vsako leto zbere na Anino. V družini je 6 otrok, ki pa so vsi po vrsti odšli v svet s trebuhom za kruhom, saj doma niso imeli dovolj zemlje, da bi se vsi lahko preživeli. Priča smo tipični patriarhalni družini, kjer ima oče glavno besedo, kljub temu da pretepa ženo in otroke pa je deležen velikega spoštovanja.&lt;br/&gt;

*'''''Črno-bela televizija''''' (približno 3600 besed)&lt;br/&gt;

Pripovedovalec je tretjeosebni. Govori o ženski in moškem, ki delata na televiziji. Kljub temu da je ona poročena imata razmerje. On je od svoje matere zahteval veliko denarja, če mu ga ne bi dala, zanj življenje ne bi imelo več smisla in bi se poslovil. Konec zgodbe govori o tem, da je mati edina, ki mu izkazuje pravo ljubezen in je edina, ki ga ne bo nikoli zapustila.&lt;br/&gt;

*'''''Zlati rog''''' (približno 3800 besed)&lt;br/&gt;

Pripovedovalec je tretjeosebni. Zgodba se odvija v Istanbulu. 
Skupina ljudi se je za 3 dni odpravila na izlet v Istanbul. Vodička in eden izmed izletnikov sta skupaj preživela noč, kljub temu da je njega doma čakala družina, njo pa verjetno tudi. On se je po treh dneh odločil, da bo še nekaj časa ostal v Istanbulu.&lt;br/&gt;

* '''''Nekdo mora opraviti''''' (približno 3100 besed)&lt;br/&gt;

Pripovedovalec je tretjeosebni. 
Magdaleno na poti domov iz šole spremljata sošolca, ki jo hočeta posiliti. Ona posilstvo prijavi in na dom pride policija. Enemu od policajev se Magdalena zdi privlačna, zato jo enkrat počaka, da ona konča v službi. Obljubi ji, da jo bo odpeljal domov, toda malo pred domom ustavi in jo poljubi. Dolgo časa se ji je uspelo 
upirati, nato pa jo je posilil, zadavil in zažgal.&lt;br/&gt;

*'''''Valerija''''' (približno 1400 besed)&lt;br/&gt;

Pripovedovalec je tretjeosebni. Valerija je punca, ki je bila tri leta starejša od nekega fanta in čeprav se mu ni zdela prav nič privlačna je z Valerijo prevaral svojo punco, ki je med vikendi hodila na Dolenjsko domov k staršem. Neko soboto sta z Valerijo odšla v hotelsko sobo in skupaj preživela noč. Takrat je opazil, da ima Valerija od prsi do stegen hude opekline.&lt;br/&gt;

*'''''Mala flinta''''' (približno 3200 besed)&lt;br/&gt;

Pripovedovalec je tretjeosebni. Novinarka Staša mora napisati reportažo o mali policijski postaji v Tržcu. Staša si gre policijsko postajo ogledat, takrat pa na postaji dobijo klic, da so nekje našli moško truplo. S komandirjem se odpravi na ogled. Med ogledom pa ugotovi, da jo nadvse privlači policaj Samo. Toda na koncu Staša ostane brez Sama in tudi brez reportaže.&lt;br/&gt;

*'''''Ljubezen trgovskega potnika''''' (približno 2500 besed)&lt;br/&gt;

Pripovedovalec je tretjeosebni. Govori o uspešnem trgovskem potniku, ki zna delati z ženskami, zna prepričati vse poslovodkinje, da vzamejo njegove produkte. Le ena poslovodkinja v Mostah ne podleže njegovim čarom in to ga zelo prizadane, saj ve, da je nek konkurent opravil boljše delo.&lt;br/&gt;

*'''''Ljubimca''''' (približno 2100 besed)&lt;br/&gt;

Pripovedovalec je tretjeosebni.
Olga je hči slovenskih izseljencev in je pri svojih petindvajsetih letih prišla v Ljubljano po ženina Slavka. Odpeljati ga je hotela s seboj v Belgijo. Toda kmalu je spoznala kruto resnico, da ima njen Slavko ljubimca.&lt;br/&gt;

* '''''Avtoštop''''' (približno 1800 besed)&lt;br/&gt;

Pripovedovalec je tretjeosebni. Govori o odnosu med moškim in žensko, ki sta v odprtem razmerju. Odločita se, da gresta z avtoštopom v Nemčijo. Tam prespita pri njeni prijateljici in on jo takrat prevara z njo. Naslednji dan gresta z avtoštopom v Muenchen, toda njemu ponudba voznika mercedesa, da bi se poigrali v troje, ni ustrezala, zato je on izstopil iz avta, ona pa je ostala v avtomobilu, brez da bi se poslovila od njega.&lt;br/&gt;

*'''''Časopisni človek''''' (približno 4700 besed)&lt;br/&gt;

Pripovedovalec je tretjeosebni. Govori o človeku, ki je tik pred pokojem in dela v zavarovalnici. Je velik ljubitelj branja časopisov Večer, Dnevnik in Delo. V Argentinskem parku sta umrla dva moška njegovih let in vse od takrat ga je tiščalo v prsih, saj je bil prepričan, da se je tudi sam že soočil z morilcem in da bi bil tudi sam lahko kaj kmalu njegova žrtev.&lt;br/&gt;

*'''''Tenisači''''' (približno 6500 besed)&lt;br/&gt;

Pripovedovalec je tretjeosebni. V zgodbi nastopata dva para in trije otroci. Poletni so skupaj na morju, pozimi pa hodijo skupaj smučat v Avstrijo in Italijo. Pridružita se jima še judoist in hokejist, ki sta na morje prišla na teniški turnir. Hokejist prvi večer osvaja ženo domačega moža in z njo tudi konča v postelji, naslednji večer pa osvaja ženo gostujočega moža, zato se vname pretep med njim in hokejistom. Pri pretepu posreduje judoist, nato pa se skupaj s hokejistom odpravita nazaj v Ljubljano.&lt;br/&gt;

*'''''Deodat''''' (približno 1400 besed)&lt;br/&gt;

Pripovedovalec je tretjeosebni. Učiteljski kolektiv se za tri dni odpravi na izlet v Budimpešto. Učitelj zgodovine na izletu spozna učitelja fizike Deodata, s katerim si deli tudi hotelsko sobo. Deodat mu je zaupal, zakaj mu je tako ime, povedal mu je, da je ime dobil po očetu, ki je izgubil življenje, ko so Rusi zasedli Madžarsko. Naslednji dan pa so Deodata našli mrtvega pod mostom.&lt;br/&gt;

*'''''Prijateljstva''''' (približno 3300 besed)&lt;br/&gt;

Pripovedovalec je tretjeosebni. Govori o starejšem moškem, ki je sam, nima ne prijateljev ne ženske. Ima sicer dva otroka, vendar z njima nima veliko stikov. Na vrata potrka zima, osamljenost je vse večja, tolaži ga samo dejstvo, da ima v hiši miši, katere mu delajo družbo, za novo leto pa jim je pripravil tudi posebno pojedino.&lt;br/&gt;


* '''''Samoubojstvo''''' (približno 2900 besed)&lt;br/&gt;

Pripovedovalec je tretjeosebni. Govori o pogrebu sošolca na ljubljanskem mestnem pokopališču. Čeprav se s sošolcem nista razumela, se je pogreba vseeno udeležil. Po pogrebu pa je odšel na Bled opravljat počitniško delo, kjer je srečal oficirja Sama Ratomirja in ga povprašal o smrti sošolca, ta pa mu je povedal, da je šlo za samomor.&lt;br/&gt;

*'''''Bog se je ustavil za Savo''''' (približno 2000 besed)&lt;br/&gt;

Pripovedovalec je tretjeosebni. Govori o družbi žensk, moških in otrok, ki imajo za Savo piknik. V zgodbi smo priča odnosu med žensko in moškim, kjer je moški vzvišen in ima zelo ponižujoč odnos do ljudi. Zato se je žena odtujila, čutila je, da je povsem na robu. Gimnazijski sošolec ji je bil v oporo, čutila je, da ji stoji ob strani. Z njim je prevarala svojega moža. Zgodba se zaključi z mislijo, da greha ni bilo, če ga Bog ni videl.&lt;br/&gt;


===Nagrade===

'''Nagrade'''

Kot pisatelj je nase prvič opozoril leta 1993 z zmago na natečaju [[:w:sl:časopis Dnevnik|časopisa Dnevnik]] za najboljšo[[:w:sl:vinjeta|vinjeto]]. Njegovi romani so bili nominirani za nagrado [[:w:sl:Kresnik|Kresnik]] in prevedeni v tuje jezike.

==Viri==

'''Viri'''&lt;br /&gt;

Dušan MERC: &quot;Golo mesto&quot;.Ljubljana: Študentska založba, 2003.&lt;br/&gt;</text>
      <sha1>nj2u4eky49ox6thy3mbhowzwfmvbg3i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jani Virk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3633</id>
    <revision>
      <id>12557</id>
      <parentid>12556</parentid>
      <timestamp>2014-01-14T21:54:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mateja Grahovac</username>
        <id>1782</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19116" xml:space="preserve">[[:w:sl:Jani Virk|Jani Virk]]: '''''Kar je odnesla reka, kar je odnesel dim'''''. [[w:sl:Ljubljana|Ljubljana]]: [[Študentska založba]], 2012 {{COBISS|ID=259966464}}


==O avtorju==

[[:w:sl:Jani Virk|Jani Virk]] se je rodil 4. marca 1962 v Ljubljani. Obiskoval je srednjo športno gimnazijo v Ljubljani in bil hkrati član državne mladinske smučarske reprezentance. Nato je študiral nemški jezik in primerjalno književnost in kot študent opravljal delo smučarskega učitelja in športnega novinarja. Med letoma 1988 in 1989 je bil glavni urednik revije Literatura, kasneje pa še urednik Slovenca. Njegovo življenje je zelo povezano tudi z Radiem in televizijo Slovenija, saj je bil tam najprej glavni urednik, kasneje urednik kulturnih oddaj, leta 1997 je nastopil s položajem urednika dokumentarnih oddaj, od leta 2005 pa je odgovorni urednik kulturnih in umetniških programov. Poleg tega dokončuje doktorsko delo o srednjeveških arhetipih, ki jih lahko najdemo v epu Parzival, v literaturi in filmu zadnjih desetletjih.
Jani Virk piše pesmi, romane, kratko prozo, eseje, scenarije (po njegovi predlogi je Radio in televizija Slovenija posnela televizijski film Vaški učitelj) in je hkrati tudi prevajalec nemške literature. Za zbirko kratke proze Preskok je leta 1987 dobil nagrado zlata ptica, za zbirko Pogled na Tyro Brache leta 1999 nagrado Prešernovega sklada ter bil leta 1996 in 2005 nominiran za nagrado kresnik. Do danes je zdal sedem romanov, pesniško zbirko, zbirko esejev in pet zbirk kratke proze; Kar je odnesla reka, kar je odnesel dim (2012), Pogled na Tyro Brache (1998), Moški nad prepadom (1994), Vrata in druge zgodbe (1991), Preskok (1987).

==O zbirki==

Delo Kar je odnesla reka, kar je odnesel dim je bilo izdano v sklopu zbirke Zapisani v Ptuj, ki je nastala v sodelovanju z Mariborom in Evropsko Unijo, saj je bilo mesto leta 2012 označeno za Evropsko prestolnico kulture. Poleg Virkovega dela so v zbirki izšli še romani Mihe Remca Mitrejin koder, Zdenka Kodriča Nebotičnik in Ferija Lainščka Orkester za poljube.

==='''Obnove poglavij'''===

'''Vitez odhaja, pa ne v boj; 1204, Ptujski grad'''
Viljema, glavnega protagonista, spoznamo, ko na Ptujskem gradu zre v daljavo in prevprašuje misli o križarskih vojnah, ki so že opustošile Konstantinopel, takratnje najbolj bogato mesto, ter se posledično sprašuje o obstoju in pomenu Boga. Poda se na pot do doma, nato pa naprej v samostan Žiče in v Rogatec na viteški turnir, kjer mora po graščakovem navodilu poiskati frankovskega ljubezenskega pevca Wolframa iz Eschenbacha in ga pripeljati na grad. Ob odhodu Viljemu v varni razdalji sledita dva grajska odposlanca. Ob prihodu domov izvemo, da njegova hiša stoji na ozemlju  svobodnega posestnika Svetlina, ki je leta 1199 s svojo vojsko pomagal Frideriku v boju z Ogri, zato mu je graščak v zahvalo ponudil posest, na kateri so nato živeli vsi Svetlinovi sorodniki z družinami ter cerkev z irskim duhovnikom Alderikom.

'''Ime ji je Lepa'''
Prvi del zgodbe je izražen v prvoosebnem pripovedovalcu Lepe, ki opisuje lepoto svojega moža Viljema, ko ga zagleda ob prihodu domov. Spominja se trenutka pred dvanajstimi leti, ko ga je prvič videla kot ujetnika Friderikove vojske in ga potem vsak dan hodila v ječo oskrbovat. Pred Viljemom je bila že zaročena, vendar pa je ženin umrl v boju z Ogri. Zaradi žalosti jo je njen stric Svetlin poslal na grad z namenom, da bi se naučila grajskega načina življenja. Vendar je Lepa pogrešala naravo, zato je  velikokrat zahajala v gozd, znala je z rokami ujeti ribo, z lokom ubiti divjad, njena najimenitnejša sposobnost pa je bilo zdravilstvo. Pripoved se nato presvetli na sedanjost, k Viljemu ob prihodu do domače hiše nasproti pride Svetlin, najmlajša hčerka ter oba sina, Lepa pa varuški zada, naj otroke odpelje po vasi, sama pa se z lepotičenjem pripravi na prihod moža. Popoldne gre Viljem najprej do duhovnika, ki je edina oseba, s katero lahko govori angleško, nato pa gre z Lepo do svojega posestva, kamor se nameravajo preseliti, ko Viljem konča s službovanjem na gradu. V hiši odpre najpomembnejši element, veliko okovano skrinjo, iz katere potegne knjigo in več papirjev.

'''Oči na preži, nož v telesu'''
Lepa ponoči, ob sijaju lune, po golem telesu maže mlada dekleta z vasi z medom.  Nato se  najprej uležejo na lanene ponjave, potem pa lanena semena s telesa shranijo v leseno posodo, da bodo iz njih spekle kruh za svoje može, s katerim bodo okrepile medsebojno ljubezen. Ob pogledu na njih se Viljem spomni pogovora z Lepo o krščanskem in poganskem Bogu in njunem soglasju, da Lepa priznava krščanskega, vendar se vseeno drži nekaterih poganskih vrednot. Izza grmovja pa dogajanje opazujeta tudi dva Friderikova vojščaka, Harwig in Sigfrid, ki imata nalogo opisati Bertholdu, bodoči vodji vojaške posadke, grešnosti Viljema in njegove Lepe. Ob pogledu na mladenke se v njima prebudi spolna sla, ki ju večkrat napelje k temu, da bi napadla kakšno od mladenk. Sigfrid se spomni, da si je nekoč, ko je Lepa še živela na dvoru, želel jo vzeti na silo, vendar ga je ta pobila na tla in mu razpraskala obraz. Ko se dekleta v vrsti odpravijo proti vasi, zadnje dekle izostane in ko v grmovju urinira, jo napadeta vojščaka in najprej posilita, nato pa še ubijeta in odvlečeta globoko v gozd.

'''Daleč od ljudi, blizu Bogu'''
Viljem med dežjem jaha proti Žičam in si zaradi nevarnosti strel sleče železno srajco in jo skrije v duplino drevesa. V samostanu najprej preda graščakovo pismo priorju, nato pa zaprosi za pergament in kakšno knjigo. Prior mu očita, da je grešno, če zapisuje kaj drugega kot Božje besede in da bi bilo za njegovo družino bolje, če bi porabljeni denar za pergament raje porabil za nakup živine. Po kosilu k Viljemu pride samostanski menih Peter, ki je njegov dolgoletni prijatelj. Spoznala sta se v Oxfordu, kjer sta najprej študirala, nato pa skupaj odšla še v Pariz. Kmalu sta začela opuščati vsakodnevno učenje, začela sta se učiti kockarstva in uživati v nočnem življenju. Neke noči pa sta v pijanskem prepiru iz mostu vrgla v Seno študenta iz Pikardije, ki je utonil. Zaradi teže umora na svoji vesti sta zapustila Anglijo. Peter je postal menih najprej v Withamu, kjer je zaslovel po svoji lepi pisavi, nato pa si zaradi amoralnosti kralja Ivana Brez zemlje, ki se je poročil z osemletno deklico, ni želel več ostati v takšni deželi, zato je prestopil v Žiče. Viljem pa je odšel v križarske vojne, saj je papež v zameno za vstop obljubljal popolno odpustitev grehov. Bojeval se je v Palestini, Izraelu, v Sveto deželo je pospremil romarje, zato mu je templjarski senešal začel zaupati in ga je pošiljal do različnih zakladnikov v Pariz, London in druga evropska mesta, prenašal je sporočila in denar ... Ko je bil na svoji tretji takšni misiji namenjen v London, nato pa z majhnim predmetom v skrinjici (s svetim gralom) nadalje namenjen v Pariz, je v spremstvu Riharda Levjesrčnega prispel do Benetk, tam pa doživel brodolom in kasneje na Koroškem še ujetništvo, ki ga je pahnilo v ječo Friderika Ptujskega. Ko po kosilu k Viljemu pride Peter, mu ta zgolj pove, da prepisuje Guiga Kartuzijana nato pa oddide, zato Viljem čuti, da sta se takrat videla zadnjič.

'''Friderik, gospod Ptujski, razbije vrč'''
Na Ptujskem gradu je potekalo družinsko snidenje. Friderik je povabil vse tri svoje brate, Otona, Arnolda in Henrika in zaradi združene celotne družine je Friderik občutil veselje. Kmalu pa je njegovo veselje prekinil pogovor med bratoma duhovnikoma (Arnoldom in Henrikom), ki sta se pogovarjala o vedno večji nevarnosti katarov in da naj bi bila naslednja križarska vojna usmerjena prav proti njim, saj skupaj z meščani razjedajo krščansko vero. Ob pogovoru se je Friderik spomnil, da je Betrthold večkrat za katara označil Viljema. Pot njegovega spomina je nato nanesel na dogodek, ko je prvič ugledal Viljema, ko je hotel s svojimi vojaki v Brežah zajeti Riharda Levjesrčnega, a mu je to za las spodletelo. V ujetništvo je nato vzel njegove spremljevalce, da bi zanje dobil visoko odškodnino, a z razliko od svojih soujetnikov Viljem pod obleko ni imel templjarske halje, ampak navadno raševinasto srajco. Prav zato ga čez nekaj mesecev niso predali salzburškemu škofu, ki je spraševal po ujetem templjarju. Po vrnitvi iz spominov nazaj v resničnost je Friderik začel brata spraševati, po čem lahko prepozna katara. Arnold mu odgovori, da pesnijo in pišejo, a ne verskih spisov. Zato Friderik k sebi pokliče Bertholda, ki mu pove, da tudi Viljem v svoji hiši večkrat nekaj piše, zato v jezi vrže vrč ob tla.

'''Voda, ki ni navadna voda'''
Viljem skupaj s Svetlinovima sinovoma, Vitinom in Radinom, ki se želita pomeriti na viteškem turnirju, jezdi proti Rogatcu. Skupaj gredo do čudežnega potoka, ki ima po poganskem verovanju pod sabo zakopano več plasti zlata in da njegova voda v človeku sproži čudežno energijo, studenec pa varujeta dva starca, ki živita v votlini nad njem in ki ju oskrbuje deset mladih deklet, ki svoje življenje usmerijo v nabiranje zdravilnih rastlin v naravi. Viljem ob uživanjem v naravi pomisli na svojo angleško domovino in rodno okrožje Wiltshire in si zaželi, da bi ga pred smrtjo še enkrat videl, čeprav ve, da to ni mogoče.

'''Turnir v Rogatcu'''
V Rogatec je prišlo veliko ljudi;  trgovci, čarodejci, glasbeniki, akrobati, na ogled so postavili afroameričanko, največ mladih fantov pa je privabila novica, da se Zofija, ena od grajskih hčera želi možiti. Viljem postavi šotor, nato pa se sprehodi do bojišča in občuduje lepoto Zofije. Ko ugotovi, da to poleg njega počne še nekaj fantov okoli njega, ga postane sram, zato poišče Vitina in Radina ter njunemu prijatelju Dobreju pokaže vojaški trik, s katerim bo lahko premagal največjega in najmočnejšega borca na turnirju.

'''Nastop ljubezenskega pevca'''
Na Rogaškem gradu poteka veselica in vse poteka ob pričakovanju nastopa ljubezenskega pevca Wolframa iz Esenbacha. Ob koncu plesa v dvorano zakoraka Wolfram in napeto čaka, da v dvorani postane poplna tišina. Šele takrat začne pripovedovati in navduši tako ženske kot moške. Na začetku je Viljem do njega ravnodušen, ko pa začne pripovedovati zgodbo Parcevala ali Romana o iskanju grala Chretiena iz Troyesa, se mu zdi kot da Wolfram pripoveduje njegovo lastno zgodbo. Po koncu recitala se v dvorani zopet začne ples, Viljem pa ogovori pesnika in ga povabi na Ptujski grad. Ta se upira, saj želi iti domov in videti svojo družino, vendar mu Viljem obljubi bogato plačilo, zato pesnik sprejme ponudbo. Wolfram se začudi nad Viljemovim znanjem branja in ko izve, da se je izobraževal v Oxfordu, takoj začuti do njega naklonjenost. Novonastalo prijateljstvo poplakneta z veliko dozo vina in se kot zadnja odpravita spat.

'''Ptujska gospa reši moža telesnih in duševnih muk'''
Ker je imel Friderik že tri dni grozne bolečine v trebuhu in ker mu grajski kaplan pri tem ni mogel nič več pomagati, je Friderikova žena poiskala Lepo, da bi ga pozdravila. Friderik je na začetku dvomil v pravilnost te odločitve, saj je mislil, da mu bo njeno zdravljenje prineslo prekletstvo. Prepričan je bil, da je Lepa poganka in katarka ter da zato prinaša zlo, vendar pa je bila njegova bolečina v trebuhu močnejša od njegovih prepričanj. Žena ga spomni, da je prav Lepa zaslužna za to, da je po porodih preživela in prav Viljem tisti, ki je ob njegovi odsotnosti branil grad ter da je Berthold zgolj lisjak, ki mu meša misli. Ko je po treh dneh Friderik ozdravel, se je zahvalil kaplanu in ženi ter opustil misel, da sta Viljem in Lepa katarja.

'''Novo prijateljstvo'''
Viljem se je skupaj z Radinom on Vitinom, ki sta na turnirju doživela poraz, ter Wolfranom vračal domov. Med potjo ž se Viljem in Wolfram neprestanoma pogovarjata, med njima je zraslo prijateljstvo, vseeno pa Viljem prijatelju ne pove čisto vseh resnic svojega življenja, saj želi te napisati zgolj v svojo knjigo. Med potjo naredijo ovinek do čudežnega studenca, da bi Wolfram nekega dne opisal njegovo čarobnost v svojih delih, a ker začne močno deževati, se odločijo, da poskusijo najti čudežno votlino, v kateri živita starca z desetimi mladimi ženskami. Ko pridejo do jame, vidijo na ležiščih iz vejevja ležati dva starca s prosojno kožo. Enega hrani mlada ženska, drugemu starcu pa rano oskrbuje še ena mlada ženska. Viljem si pripravi ležišče v sosedni jami, Wolfram pa zaradi čudežnosti prizora ponoči ne more spati, zato vstane in občuduje nenavadno svetlobo, ki prihaja iz sosednje jame.

'''Pajkova mreža, lepljiva in gosta'''
Ko je Bertholdova vojska naredila obhod po mejnem območju, je naletela na truplo Jelene. Sigfrid je živčen stopil do trupla in lagal, da so to zagotovo naredili Ogri ter da se jim je treba maščevati. Bertholdu je bilo vseeno za truplo, Jeleno so spravili na vozila in pripeljali v vas, tam pa je Svetlinu očital, naj vaščani bolj pazijo na svoja dekleta. Lepa prepozna Sigfrida in začuti, da stoji za Jelenim umorom ter skupaj s Svetlinom ugotavljata, da Bethold ni dober človek ter da umora niso zagrešili Ogri. V Lepi se vzbudi občutek krivde, da po končanem obredu ni Jeleno in ostala dekleta pospremila do vasi. 

'''Pero, ki oživlja, kar je pod sabo pokopal čas'''
Viljem je zjutraj, po naporni poti z Rogatca, začel pisati svojo knjigo in se tako miselno prestavil v čas, ko se je odločil, da bo postal templjar. Ko se mu je pridružil Wolfram sta začela pregledovati Viljemove knjige. Wolfram je bil nad njihovim številom izjemno presenečen, saj je na marsikaterem gradu našel manj knjig, kot jih ima Viljem spravljene v svoji leseni skrinji. Svojega dela, v katerem želi popisati svoje življenje, Viljem ni želel pokazati prijatelju, saj še njegova žena ni vedela za vse njegove skrivnosti. S tem razlogom začne lažno pripovedovati prijatelju, da si je knjigo, ki je ostala v skrinji, sposodil od nekega duhovnika, kateremu je obljubil, da je ne bo nikomur pokazal. Hkrati Viljem pomisli, kako vraževerno ni še nobenega obrabljenega peresa vrgel stran, saj je vsak zapisal del njegovega življenja, zato tudi ni pustil, da bi se peresa ali njegovega meča dotaknil kdo drug, niti Wolfram. Ko začne Wolfram na glas brati eno izmed knjig, Viljem skozi okno opazuje utrujeno Lepino hojo, saj je prejšnji dan plesala posmrtne plese za Jeleno, in posluša lajež psov, ki vohajo Bertholdove služabnike, ki izza grmovja skrivaj opazujejo dogajanje.

'''Hajdina, kjer skušnjava prežene domotožje ...'''
Viljem in Wolfram sta se odpravila na poročno slavje dveh parov v Hajdino. Na poti je bil pesnik navdušen nad pokrajino, Viljemu je neprestano zastavljal vprašanja in si želel vsako podrobnost vtisniti v spomin, vseeno pa je občutil domotožje. Na travniku, ki je bilo pripravljeno za poročno slavje, je bilo postavljenih veliko stojnic, ob strani so stali berači, norci, prišli so ptujski meščani in veliko grajskih gospodičen, ki so želele v živo videti slavnega ljubezenkega pesnika Wolframa. Ta je skupaj z Viljemom odkril stojnico s pivom, kjer sta se skupaj z ostalo hrano in pijačo pogovarjala o vprašanju Boga in božjega nauka, kot so ga predstavljali duhovniki, Wolfram je opisoval svoj domači kraj in družino, pripovedoval anekdote s svojih potovanj, čez čas pa mu je Viljem priznal, da je bila tista knjiga, ki je ostala v skrinji, v resnici knjiga o njegovem življenju. Wolfrem ga potolaži, da je to že na začetku vedel, hrati pa v svojem opojnem stanju v Viljemu vidi Parzivala. Ko Viljem za mizo omaga, Wolfrem stopi do Heme, grajske gospodične, ki si ni želela priti na slavje, temveč je hotela dan preživeti na lovu za sokoli. Ogovori jo z verzom Abelarda, vendar pa Hema zanalašč ne razume njegovih metafor in ga osmeši.

'''Pridigar pod grajskim hribom'''
Friderik se je skupaj z Bertholdom odpravil na pridigo znanega nemškega pridigarja v gozd, saj je bil zaradi svoje bolezni in grešnih dogodkov na poročnem slavju željan poslušati božje besede. Pridigar je dobičkonosneže označil kot Jude, ki kristjanom kradejo majhne otroke in iz njihovih lobanj pijejo kri, obsodil je dogajanje na poročnem slavju in za vse udeležene odredil pekel, duhovnika, ki je dovolil ples na cerkvenem dvorišču pa posvaril, da ga kmalu čaka božja kazen. Na koncu pa je dejal, da lahko vse grehe še popravijo, zato je Friderik to razumel kot priložnost, da svoje grehe popravi s tem, da uniči katarja Viljema.

'''Od doma, proti domu ...'''
Lepa Viljemu na domačem posestvu čisti rano na glavi, saj je prejšnji dan na poročnem slavju padel, Wolfram pa poleg njega obuja spomine na Hajdino in grajsko gospodično Hemo. Viljem Lepi občjubi, da se bo kmalu za stalno preselil k njej in končal službovanje na Friderikovem gradu, nato pa v njenem naročju zaspi in sanja moreče sanje o svojem življenju. Lepa razmišlja, da si že dolgo ni tako podrobno ogledovala svojega moža in se spomni dneva, ko je prijahal k njej in jo prosil, naj ga čaka, ter ji podaril prstan.

'''Viljem odjaha in najde, česar ni iskal'''
Celotno dogajanje pred Viljemovo domačijo sta spremljala Friderikova odposlanca, Hartwig in Sigfrid, ki sta v vsem videla hudičevo delovanje. Viljem se je opoldne poslovil od družine in obljubil, da gre še zadnjič na Ptujski grad, nato pa je z Wolframom odšel do gradu. Tam je vrvelo od navdušenja zaradi prihoda pesnika in Viljem ga je pospremil v grajsko dvorano, nato pa odjahal do skrivališča na Koroškem, kjer je skrival denar, da bi z njim poplačal pesnika, in skrinjico, zavito v templarski plašč. V varni razdalji za njim pa ga je zasledovalo sedem Friderikovih vojakov. Na poti je razmišljal o svojem dvojnem življenju, o tem, ki ga je živel preden je spoznal Lepo in kasneje in še enkrat ugotovil, da mora dokončati svojo knjigo. Ko je v votlini našel svoj denar in ko se je želel odpraviti nazaj proti gradu, se mu je zazdelo, da je v gozdu videl odblesk ščita. Nekaj časa je skrit opazoval dogajanje v gozdu in uvidel, da ga čaka zaseda. Odločil se je, da s seboj vzame denar in skrinjico ter odide do konja, da čim hitreje odjaha. To mu je tudi uspelo in do večera je jahal, nato pa je blizu Ptujskega gradu najprej puščica zletela v njegovega konja, nato pa še vanj. V enem izmed napadalcev je prepoznal Hartwiga, želel ga je prisiliti, da pove, kdo ga je poslal, vendar je bilo že prepozno, zato ga je ubil. V Viljema sta prileteli še dve puščici, zato se je odločil, da bo prečkal Dravo, vendar pa je v reki omagal in utonil, njegov meč in skrivnostna škatlica pa sta potonila na dno. Hkrati z njegovo smrtjo je zgorela tudi njegova domačija, katere požig je zanetil Sigfrid, Wolfram pa se je ravnokar prebudil v objemu grajske gospodične Heme.

==Viri in literatura==

'''Viri'''

Jani VIRK:Kar je odnesla reka, kar je odnesel dim. Ljubljana: Študentska založba, 2012. {{COBISS|ID=259966464}}</text>
      <sha1>058eqvnmesdyv5w6ne8cuzrdqwalt64</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Florjan Lipuš</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3634</id>
    <revision>
      <id>19457</id>
      <parentid>19456</parentid>
      <timestamp>2020-12-05T22:41:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Cjajnik</username>
        <id>3573</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Predzgodba */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9308" xml:space="preserve">'''''Poizvedovanje za imenom'''''

V svoji seminarski nalogi sem se ukvarjala z najnovejšim romanom koroškega Slovenca, [[:w:sl:Florjan Lipuš|Florjana Lipuša]], ''Poizvedovanje za imenom''. Ker je glavna literarna oseba ista kot v njegovem romanu iz [[leto 1972|leta 1972]] ''Zmote dijaka Tjaža'', sem romana med seboj v določenih pogledih primerjala. Ukvarjala sem se predvsem s problemom verskih zavodov moralnostjo katoliške cerkve, položajem maternega jezika na Koroškem ter pomenom imena za posameznika.

Ključne besede: [[:w:sl:Florjan Lipuš|Florjan Lipuš]], ''Poizvedovanje za imenom'', ''Zmote dijaka Tjaža'', [[cerkev]], [[avstrijska Koroška]]

==Avtor==
[[:w:sl:Florjan Lipuš|Florjan Lipuš]] se je rodil [[leto 1937|leta 1937]] v [[Lobnik pri Železni Kapli|Lobniku pri Železni Kapli]]. V slovenskem prostoru je poznan predvsem kot eden najpomembnejših [[zamejski pisatelji|zamejskih pisateljev]], ki se skozi svojo literaturo bori za pravice koroških Slovencev. [[:w:sl:Florjan Lipuš|Lipuš]] je kot ljubitelj jezika, ki nasprotuje klasičnemu kanonu, jezik razumel tudi kot sredstvo boja za obstoj koroških Slovencev v Avstriji. ([[:w:sl:Alojzija Zupan Sosič|Zupan Sosič]] 2004: 80) Osnovno šolo je obiskoval v [[Lepena|Lepeni]], nato pa odšel na gimnazijo na [[Plešivec]], kjer je zaključil šolanje [[leto 1958|leta 1958]]. Želja, postati duhovnik, je po štirih letih študija v [[Celovec|Celovcu]] usahnila. Opravljal je različne poklice, od pisarja, zavarovalničarja, vse do učitelja, do kamor mu je pomagal [[:w:sl:Valentin Inzko|Valentin Inzko]]. Po končanem učiteljišču je učil v Lepeni pri Železni Kapli. V mladosti kot urednik internatskega [[glasilo Kres|glasila Kres]], nato [[Mladje|Mladja]].
Njegov opus je zelo raznolik, najdemo dramsko besedilo ''Mrtvo oznanilo'' (1963), kratkoprozna besedila, kot so ''Črtice mimogrede'' (1964), ''Zgodbe o čuših'' (1973), ''Jalov pelin'' (1985), ''Prošnji dan'' (1987), ''Stesnitev'' (1995), ''Sršeni'' (1997), najpomembnejši pa so njegovi romani: ''Zmote dijaka Tjaža'' (1972), ''Odstranitev moje vasi'' (1983), ''Srčne pege'' (1991), ''Boštjanov let'' (2003) ter najnovejše delo ''Poizvedovanje za imenom'' (2013).
[[Leto 1975|Leta 1975]] je prejel [[:w:sl:nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] za knjigo proze ''Knjiga o čuših'', [[leto 1995|leta 1995]] [[:w:sl:kulturna nagrada dežele Koroške|kulturno nagrado dežele Koroške]], [[leto 2002|2002]] je prejel [[:w:sl:častni križ za znanost in umetnost|častni križ za znanost in umetnost]], čez dve leti, [[leto 2004|leta 2004]], [[:w:sl:Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za svoj opus, istega leta je bil nominiran za nagrado [[:w:slkresnik|kresnik]], lepo pozneje, [[leto 2005|2005]], pa je bil na [[Dunaj|Dunaju]] odlikovan s [[:w:sl:častna nagrada za književnost|častno nagrado za književnost]].
(Povzeto po: [[:w:sl:Florjan Lipuš|Florjan Lipuš]]. [[:w:sl:Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]. 2007–2009. http://www.sazu.si/o-sazu/clani/florjan-lipus.html (Citirano 3. 11. 2013)

==Obnova==

Roman ''Poizvedovanje za imenom'' pripoveduje o mladostniku Tjažu, ki šolske dneve preživlja v verskem zavodu. Mater so, ko je bil on še otrok, [[žandar|žandarji]] odpeljali, saj naj bi podpirala partizane, odpeljali so jo v [[koncentracijsko taborišče]], oče pa se je kmalu zatem znova poročil. Tjaž je živel pri babici po materini strani, po njeni smrti pa pri drugi babici. V zavodu se Tjaž zamoti z raziskovanjem podstrešja, kjer najde pisalni stroj, na katerega pretipkava snov ur materinega jezika, ki ga imajo le dve uri na teden. Držal se je sam zase, najraje je hodil po pokopališčih ter na nagrobnikih iskal materino ime, saj le-ta ni bila nikjer uradno pokopana. Hotel je povrniti materino izgubljeno ime, tudi ko je oblast nekaj desetletij pozneje postavila spomenik za vse pozabljene, mu to ni bilo dovolj. Menil je, da bo s pomočjo materine znanke, ki je bila tudi v taborišču, izvedel kaj več o materi, saj oče o tem ni govoril. A sogovornica ni hotela znova vlačiti na plan strahov, ki jih je komaj potlačila in ukrotila. Avtor proti koncu izpostavi dogodek,  pomemben za vse koroške Slovence, in sicer postavitev dvojezičnih krajevnih napisov. A Tjaž spozna, da je njegov materni jezik v okolju, v katerem živi, nepomemben oziroma je bil in vedno bo podrejen »zgornjemu« jeziku, [[nemščina|nemščini]]. Tjaž svoje življenje zaključi s samomorom, »utrgal se je z vejice in se spustil proti tlem«. ([[:w:sl:Florjan Lipuš|Lipuš]] 2013: 63)

==Predzgodba==
Podrobnejši oris Tjaževega življenja pred bivanjem v zavodu dobimo v romanu [[:w:Zmote dijaka Tjaža|''Zmote dijaka Tjaža'']], kjer nam pripovedovalec poročevalec, Tjažev sošolec, ki je od urada dobil nalogo popisati Tjaževo življenje po opravljenem samomoru, opisuje, kako je oče vse svoje življenje garal na poljih in v gozdu, nato pa se je moral odseliti, saj samotna kmetija ni mogla vzdrževati vseh otrok. Odšel je za hlapca na hubo, kjer je srečal Tjaževo mater. »/…/ prevzel oskrbovanje hube, pridno opravljal hubo, opravljal tudi deklo /…/.« ([[:w:sl:Florjan Lipuš|Lipuš]] 1972: 120) Tako se je začelo njuno skupno življenje, saj sta odšla na zakupno posestvo, kjer sta imela svoje gospodinjstvo, kmalu pa se jima je »/…/ pripetil Tjažek /…/.« ([[:w:sl:Florjan Lipuš|Lipuš]] 1972: 120) Živela sta garaško in trdo življenje, vse dokler oče ni moral v vojsko, mati pa je ostala pri svoji materi. Pri Tjaževih šestih letih so odpeljali še njo, o tem dogodku pa že piše v najnovejšem romanu.

==Zaključek zgodbe==
V najnovejšem romanu avtor delo zaključi s Tjaževim skokom s stolpnice, opiše, kakšno je bilo truplo: »Ni se razletelo, je še vedno celo, čedno napravljeno, čevlji zloščeni, suknja z gumbi zapeta, ne razlikuje se od tistega zgoraj na ograji.« ([[:w:sl:Florjan Lipuš|Lipuš]] 2013: 63) Pove le, da je kot list, ki se je utrgal z drevesa in sedaj pada proti tlom. Na kratko opiše še usodo zavoda, ki ga je čas povozil, saj se je zopet povrnil v to, kar je bil: »/…/ konjušnica ali ovčja staja, kozjak.« ([[:w:sl:Florjan Lipuš|Lipuš]] 2013: 63) V Zmotah dijaka Tjaža pa bralec spremlja njegov pogreb, ki je prikazan groteskno, saj Tjaževa rakev noče v luknjo, zato so jo postavili na glavo, truplo se je prekucnilo na trebuh, zobje pa so se zagrizli v les. Poleg tega ravno v tem trenutku mimo pripelje vlak, natovorjen s kravami, ki glasno mukajo, nagovori na pogrebu so prazni, brez smisla. Prav tako je grotesken odnos pogrebcev do umrlega, ko pijejo in jejo v bližini mrtvaškega odra. Cerkvenega pogreba si Tjaž sploh ni zaslužil, saj si je sam stregel po svojem življenju, kar je proti pravilom cerkve. Toda dostojanstveniki zavoda niso želeli prevzeti odgovornosti za dijakovo smrt, zato so se za dobro podobo v očeh javnosti odločili organizirati pogreb, kjer bodo oprali svojo krivdo. Tjaževa smrt se nikogar ne dotakne, ničesar ne spremeni. Je enako nesmiselna kot njegovo življenje.

==Problematika dela==
Izpostavila bi vprašanje obstoja [[slovenščina|slovenskega jezika]]  na avstrijskem Koroškem. V [[roman|romanu]] je nemščina poimenovana kot zgornji jezik, saj je na [[dvojezične krajevne table|dvojezičnih krajevnih tablah]] vedno napisana zgoraj, pod njo pa se nahaja slovenščina, poimenovana kot spodnji jezik. Pripovedovalec opisuje namere [[zamejstvo|zamejcev]] za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel, a se jim poskus izjalovi, saj so table nasprotniki podrli, med podiranjem pa so jih spremljali žandarji. Nato so v nočnih akcijah, pomagali so si s šablonami, poimenovali vse vasi v svojem jeziku. Dejstvo je, da se za svoj jezik bori le peščica ljudi, tisti, ki imajo pred očmi jasen cilj, zagotoviti status slovenščini v prihodnosti. Najbolj boleč dogodek za Tjaža pa je bila vaška veselica, za katero je sprva mislil, da so jo ljudje priredili v čast končno postavljenim krajevnih dvojezičnim tablam, a spozna, da slavijo izid nove knjige,  napisane v nemščini. Avtor namiguje na knjigo [[:w:sl:Angel pozabe|Angel pozabe]], avtorice [[:w:sl:Maja Haderlap|Maje Haderlap]]. Sedaj je vse v popolnem redu, knjiga je bila napisana ob pravem času in na pravem mestu. Zavrgla je svoje poreklo ter se preselila iz spodnjega jezika v zgornjega. Klavrno je spoznanje, da se ljudje prilagajajo, igrajo maškarado, pojejo hvalo nemščini, jeziku, v katerem so naše prednike tepli, jim vzeli svobodo, dom, ugled.

==Viri in literatura==
*[[:w:sl:Alojzija Zupan Sosič|Alojzija Zupan Sosič]]: Tradicionalno in sodobno v romanu ''Boštjanov let'' [[:w:sl:Florjan Lipuš|Florjana Lipuša]]. 
Moderno v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj, 2004. 80.
*[[:w:sl:Florjan Lipuš|Florjan Lipuš]]: ''Poizvedovanje za imenom''. [[:w:sl:Študentska založba Litera|Študentska založba Litera]], 2013.
*[[:w:sl:Florjan Lipuš|Florjan Lipuš]]. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 2007–2009. http://www.sazu.si/o-sazu/clani/florjan-lipus.html (Citirano 3. 11. 2013).
*[[:w:sl:Florjan Lipuš|Florjan Lipuš]]: ''Zmote dijaka Tjaža''. [[Maribor]]: [[:w:sl:Obzorja|Obzorja]], 1972.</text>
      <sha1>hdeplfjronk43fllo4xean1vt5hkfet</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Na Kolodvorski ulici nič novega</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3635</id>
    <revision>
      <id>12576</id>
      <parentid>12575</parentid>
      <timestamp>2014-01-15T19:15:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Martina Toplišek</username>
        <id>1785</id>
      </contributor>
      <comment>/* Obnove zgodb */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16122" xml:space="preserve">==='''Obnove zgodb'''===
'''Iz roda v rod'''


Glavna oseba te zgodbe je Slavko Novak. Rodil se je v Šmartnem pod Šmarno goro, njegova mama je umrla kmalu po porodu, oče (prav tako Slavko) pa je mizar. Slavko odrašča ob očetovi želji, da bi njegov sin postal mizar, kar pa se tudi zgodi. Oba živita v nekakšni tišini in neizrečenosti ob izgubi najpomembnejše ženske v njunem življenju. Oče svojo žalost utaplja v alkoholu in delu, kmalu ga začne posnemati tudi Slavko. Ko Slavko dopolni petindvajset let, mu oče zaradi ciroze jeter umre. Ostane sam na domačij, nadaljuje z mizarstvom in vedno več pije, začne pa hoditi tudi v bare v Ljubljani, kjer spozna preračunljivo žensko, Ivo Podkrajšek. Kmalu postane Iva noseča in se preseli k Slavku v Šmartno. Rodi se jima sin in nato še hčer, za nek trenutek se zdi, da je življenje za Slavka mirno in dobro. A alkohol ga vedno bolj najeda, postaja vedno bolj bolan in nemiren, zdi se mu, da ga Iva vara. Nekega večera v besu razkosa pohištvo v hiši in takrat ga Iva z otrokoma zapusti. Ob tem Slavko spozna, da mora prenehati piti, se gre zdravit in Ivo nekako pregovori, da se vrne nazaj. A odnos med njima je skrhan, Iva ga začne sovražiti, zdi se ji slabič. Slavko kmalu začne spet piti in nekega dne, ga Iva pregovori, da ji prepiše vso domačijo. Ni dolgo po tem, in Slavko je prepuščen ljubljanskim ulicam. Končno pristane na Kolodvorski ulici, kjer živi z dementno teto. A njegovo življenje je utopljeno v alkohol, vsak dan preživi v Kiosku, eni najbolj umazanih gostiln v Ljubljani, kjer pije in ljudem s solzami v očeh nenehno razlaga o Ivi in krivici, ki se mu je zgodila. Kmalu teta umre in nenadoma želi v stik z njim stopiti njegov sin Iztok. Kot prej Iva, tudi on Slavka v trenutku slabosti prepriča, naj mu prepiše tetino stanovanje. Sin zanj nima usmiljenja in ga vrže na ulico. Slavka kmalu zatem najdejo zmrznjenega na Kongresnem trgu.


'''Playboy'''

Zgodba se vrti okrog Rajca Vorončiča, ljubljanskega »playboyja«. Gre za moškega, ki je zrastel v družini z zatiralsko mačeho in tihim pohlevnim očetom. Mačeha je Rajcu izbrala poklic, moral se je šolati za policaja. Nekoč je na delovnem mestu na carini pretepel nič hudega slutečega turista in je moral za leto in pol v zapor. Ta izkušnja ga je spremenila in odločil se je, da bo zapustil poklic policaja, želel si je lagodnejše življenje, zato se je preselil v Ljubljano in začel v vrteti glasbo v Kevdru, diskoteki na Kolodvorski ulici. Ob tem pa je preprodajal tudi drogo in v kratkem času postal dobro situiran moški. Tega se je tudi dobro zavedal in izkoriščal. Bil je velik ženskar, nikoli še ni imel daljše zveze, zanj so ženske pomenile zgolj neko trofejo. A naveličanost nad vsem in pretirana narcisoidnost sta ga pripeljala do tega, da je začel vedno bolj piti in se drogirati. Nekoč znan in v svojih krogih spoštovan moški kmalu postane senca sebe. V neki točki se je odločil za zdravljenje na Poljanskem nasipu, a ker svojim problemom ni prišel do dna, je kmalu po zdravljenju kmalu zašel na stari tir. Ker mu je zmanjkovalo denarja, je moral nazaj domov v Kranj, kjer si je s tožbo pridobil zgornje nadstropje v očetovi hiši. Zaradi velike narcisoidnosti se ni nikoli poglabljal v sebe in ni iskal rešitev za svojo odvisnost. Čeprav je bil na koncu izčrpan, brez denarja in v izredno slabem odnosu z očetom, se je sam sebi zdel še vedno zvezda. V tem duhu zanesenosti je prepričal župana Kranja, da bo organiziral modno revijo. Dogodek ni bil izpeljan in Rajc je pobral velike vsote denarja od občine in od staršev deklet, ki naj bi nastopila. Kljub temu, da je vedel, da revije ne bo, je prišel na kraj, kjer naj bi bila in se zelo napil. Vsem je grozil in jih zmerjal, v svoji glavi je bil še vedno zvezda in super organizator. Na koncu zgodbe srečamo prvoosebnega pripovedovalca, ki je Rajca obiskal v Kranju leta 2000. Pravi, da je bil le še senca človeka, do konca ga je zdelal alkohol. A Rajc mu je povedal, da gre jutri nazaj vrteti glasbo v Kevder, čeprav te diskoteke že zdavnaj ni bilo več. Zmes alkohola in narcisoidnosti ga na koncu pripeljeta do namišljenega sveta, kjer je kljub vsemu ostal sam svoja zvezda. 


'''Igralka in pesnik'''


Zgodba se vrti okrog neuspešne igralke, ki kljub pomanjkanju talenta, verjame, da bo nekoč še vedno zvezda na slovenski »sceni«. Njeno ime je Eva Marinič. Že od malega je bila razvajena malomeščanska edinka, od staršev je dobivala brezpogojno podporo v vseh pogledih. V zgodbi jo srečamo kot svobodno umetnico, staro petintrideset let in skozi pripoved zaznamo njeno obsesivno željo, da bi postala slavna, da bi prekosila kolegice, katerimi je študirala na AGRFT-ju. Živi na Kolodvorski ulici in zahaja v tamkajšnji bar, katerega lastnik je Podgana. Nekega večera tam spozna Aneja Pusovnika, moškega sredi tridesetih let. Tudi Anej je svobodni umetnik, pesnik. Predstavljen je kot vase zagledan filozof, odvisen od svoje babice Helene, s katero živi. Pri Podgani se ta dva protagonista usodno zaljubita, Anej Evi razlaga o umetnosti in ji zlaga pesmi. Evini nizki samozavesti to dene, predvsem pa ob njem občuti, kako je bila doslej osamljena. A nora zaljubljenost po petih mesecih poide. Anej postane bolestno ljubosumen in Evi na vrata lepi pesmi z žaljivo vsebino, jo zasleduje in jo zmerja z najnižjimi psovkami. V tem času se Eva zaljubi v starejšega moškega, režiserja, ki ji v Celju uredi stalno zaposlitev. Tako je prvič v življenju dobila vidnejšo vlogo v gledališču. Z režiserjem se je v Celje tudi preselila in živela mirnejše in polnejše življenje. Anej pa je ostal samski, na koncu zgodbe izvemo, da je le še pisal o ljubezni in postal otožen človek, zavit v meglo lastne poezije. 

 
'''Mati, sin, filozofija in druge okoliščine'''

Glavna oseba zgodbe je Janez Rapnik, štiriintridesetletni filozof, ki je zaposlen v knjižnici na Filozofski fakulteti. Njegova mama Ivana je opisana kot zadržana kmečka ženska kratke pameti. Najbolj pomembno ji je, kaj bodo o njej rekli sosedje in drugi. Njen mož Rado, Janezov oče, se je obesil s pasjem povodcem v lopi družinskega vrta v Logatcu. Ivana Rada ni nikoli ljubila, saj kaj takšnega zaradi svoje ozkoglednosti ni bila sposobna, le toliko je v postelji z njim »potrpela«, da se jima je rodil sin. Janez hodi k mami vsak dan iz Ljubljane v Logatec na kosilo. Zdi se, da je Ivana s svojim sinom obsedena, tudi kliče ga vsak dan. Janez z njo ne ravna lepo, večkrat ji zabrusi veliko trdih besed, a vseeno hodi k njej, saj ga tam čaka kosilo in edina ženska, s katero je v svojem življenju imel globlji odnos. Janez je namreč devičnik, ženske so zanj nekaj nagnusnega, s filozofskega stališča gleda na ženske kot na nekaj živalskega, kar pa se mu upira. Tudi v drugih pogledih je izredno zadrt, nikogar nikoli ne pokliče, nima prijateljev, vse kar ima je mama, služba in filozofija. A ko spije nekaj alkohola se popolnoma spremeni. Takrat postane glasen, nadut, ljudem časti pijačo in jim na dolgo in široko razlaga o svojem očetu in o tem ali onem filozofu. V takšnem stanju na Kolodvorski ulici v baru Sole spozna Dejo, zelo urejeno žensko petdesetih let. Deja je ženska, ki ve kaj hoče. Želi si posteljnih avantur in tega je ni sram pokazati. Kot socialna delavka na Dobu ima dolgo kilometrino v poslušanju raznih floskul, zato prenaša tudi pijanega Janeza in njegovo dolgovezenje. Še več, zdi se ji zanimiv, zato si tisti večer izmenjata številki. Janez na to popolnoma pozabi, vrne se v svoje vsakdanje življenje, mama ga kliče popolnoma panična, ker ga en dan ni bilo k njej na kosilo. Nekega dne pa ga pokliče Deja. Po veliki količini izpitega alkohola Janez z Dejo prvič spolno občuje. Ob tem misli, kako mu lepo, kot takrat, ko mu je mama mazilila ledja z zeliščno kremo, mu prinesla toplo pižamo, potem pa še pico v posteljo. Janez nato več dni preživi z Dejo v svojem stanovanju in obžaluje, da se mu je spolno občevanje doslej zdelo nekaj sprevrženega. Pozabi na mamo in je ne pokliče več dni zapored. Nekega dne, ko sta Janez in Deja ravno sredi spolnega odnosa, v spalnico vstopi njegova mama. Začne mlatiti po ljubimcema in sinu očita, da jo je s tem početjem prizadel. Na koncu izvemo le, da je mama zblaznela, saj je v svojih očeh izgubila sina.

'''Pia Pediček in Alen Dautbegovič ali ljubezen kakor nekoč'''


Pia je ženska v tridesetih, ki zapusti svojega dolgoletnega fanta Alena. Zapusti ga, ker se ji zveza ne zdi več dobra. Njuno spolno življenje ne obstaja več, a Pia bolj kot to pogreša emocijo, tisto pravo zaljubljenost. Iz njunega skupnega stanovanja se preseli na Kolodvorsko ulico in se odloči, da bo njeno življenje odslej bolj zabavno in razgibano. Želi si avantur in zanimivih dogodivščin. Alen po razpadu zveze pobegne v svet omame. Že prej, ko sta bila s Pio par, je veliko kadil marihuano, a od razpada zveze je njegovo kajenje marihuane doseglo višek. V omami si predstavlja, kako mu bivšo punco speljujejo drugi moški, zdi se mu, da je z njo spal tudi njegov oče. Postaja vedno bolj paranoičen in si želi Pio nazaj. Kliče jo večkrat na dan in ji redno pošilja sporočila. Pia se na njegove klice redko javi. Želi si drugačno življenje, čeprav pa ima Alena še vedno rada. Čez nekaj mesecev se zaplete v zvezo z igralcem, ki je nekoč zapeljal njeno mamo. To je zveza brez neke globine, omejena bolj na veseljačenje in spolno prakso. Alen nekako izve za to zvezo in popolnoma zblazni, Pio začne zasledovati in jo klicati tudi po dvajsetkrat na dan. Sicer mu ona iz ljubezni do njega, kadar dvigne slušalko, zatrjuje da to res, a Alen sliši od vedno več ljudi, da sta Pia in igralec v zvezi. Nekega dne, ko Pia in njen igralec ležita v postelji na vrata divje potrka Alen. Pia mu odpre, igralec odide in nekdanji par skupaj zaspi na zofi. Po tem zbližanju se Alenu Pia upre, odloči se, da se ji bo maščeval in spi z njeno najboljšo prijateljico. Pia postane depresivna, nič več ne vidi smisla v iskanju novih avantur, zdi se ji, da je čas, da se umiri, želi si Alena nazaj. Alen s Pijino prijateljico zaključi takoj po spolnem odnosu. Žal mu je, želi si Pio nazaj. Tako vsak zase trpita še leto, nato pa se spet združita. Na koncu zgodbe se čas pripovedi pomakne naprej, Alen in Pia sta poročena in imata tri otroke. A kljub temu, da sta se spet našla, vsak zase zvečer razmišlja o tisti polnokrvni ljubezni, želita si, da bi se znova zaljubila, kot nekoč. In si tega ne povesta.


'''Krošnjar v menažeriji ljubljanske tržnice ali propad doktorja Draga Benedetija'''

Drago Benedeti, uspešen moški sredi štiridesetih, doktor kemije, zaposlen na Inštitutu Jožef Štefan, je človek, ki ni nikoli odstopal od svojih moralnih načel in norm. Že od mladih nog je bil izredno priden fant, ki je vedno vse počel po pravilih. Bil je zelo dober učenec z mislijo na uspešno kariero, za katero je bil pripravljen žrtvovati vse. V mladosti ni nikoli hodil ven s prijatelji, nikoli ni pil ali počenjal kakšne uporniške stvari. V glavi je imel kariero, pa tudi željo po družinskem življenju z ženo in otroki v lepi hiši, z dobrim avtomobilom in solidno plačo. Za to je delal vse življenje in vse to tudi dosegel. Imel je lepo ženo Eriko, pa sina in hčer, živeli so v Rožni dolini in nasploh se je Dragu zdelo, da njegovo življenje ne bi moglo biti boljše. Z ženo sta imela sicer lep odnos, a spolno življenje je povsem zamrlo, Dragu ni bilo do tega, vse skupaj se mu je celo malo gnusilo. Nasprotno pa je njegova izredno lepa žena Erika v svojih štiridesetih letih bolj kot kadarkoli prej hrepenela po divjem spolnem življenju. Ker ga ni dobila doma, je začela spati z drugimi moškimi. Njena obsedenost po spolnem občevanju je kmalu prerasla v hudo nimfomanijo, Erika je spala z vsakim moškim, ki jo je hotel. Večkrat si je od kolegice sposodila garsonjero na Kolodvorski ulici, da je lahko tam občevala. Drago ni nič vedel, življenje se mu je zdelo popolno. Vsak dan je šel na tržnico po sadje in zelenjavo, pod Plečnikovimi arkadami je tu in tam spil kozarec terana s prijatelji, z njimi malo pokramljal, se odpravil domov in ženi skuhal kosilo. A ker je Erika postala neprevidna, se je kmalu začelo govoriti, da vara moža, da on nič ne ve. Nekega dne je ob kozarcu terana Dragu prijatelj povedal, kaj da se govori o njegovi ženi. Drago je to najprej odmislil, rekel si je, da bi mu žena že povedala. A vedno več je začel piti alkohol, kmalu je začel po ves dan preživljati na tržnici in čas zapravljati z raznimi pijanci in klošarji. Ženi pa ni omenil ničesar. Nekega dne se je preselil od doma, pustil službo in se odločil, da je ženi in otrokoma dal dovolj. Odločil se je, da bo odslej živel sam. Vsak dan se je napil in se klatil po tržnici. Nekoč ga je nek znanec nagovoril, da naj kandidira za predsednika Slovenije. Iz tega je nastal škandal, Drago je pred novinarje prišel pijan in nag. Erika in otroka so se ga sramovali. A čas je tekel, na koncu zgodbe se časovna perspektiva prestavi v sedanjost. Drago je postal pravi klošar Alkohol ga je močno zaznamoval, saj dialog z njim več ni mogoč. Z Eriko in otrokoma že več let nima stikov. Na tržnici pa ga kličejo Predsednik. 


'''Življenje na Kolodvorski ulici v Ljubljani. Šefko. Nikoli več. (Moraliteta: 29. 5. 1973–23. 9. 2009)'''


Zadnja kratka zgodba v zbirki je nekakšen epilog prvoosebnega pripovedovalca, katerega sicer že prej na kratko zasledimo v kakšni izmed zgodb. Pripovedovalca lahko neposredno povežemo z avtorjem zbirke, Jurijem Hudolinom. Tudi avtor je namreč v resničnem življenju živel na Kolodvorski ulici. Tam se je rodil. V zadnji zgodbi govori o svojem življenju na tej ulici. Spregovori o nekakšni mučni vdanosti v usodo, v kateri ulica še danes ždi. Pravi, da je Kolodvorska leglo vseh možnih sort ljudi, ponavadi na nek način pohabljenih, fizično ali psihično. Osrednje mesto v zadnji zgodbi dodeli Šefku, za katerega pravi, da ga je od vseh ljudi na Kolodvorski najbolj sovražil. Šefko je bil maskota Kolodvorske ulice. Tam je živel v enosobnem stanovanju s svojo ostarelo materjo. K mami se je preselil po zdravljenju alkoholizma, saj je v mladostnih letih ogromno pil. Spočel je tudi sina, ki pa ga ni priznal in z njim ni želel imeti stikov. Najbrž zato, ker je imel na lastnega očeta slabe spomine, saj je njega in mamo tepel vsak dan in Šefko si je oddahnil, ko mu je oče umrl v delovni nesreči. Odkar se je preselil k mami na Kolodvorsko je Šefko govoril le še o njunem idiličnem skupnem življenju. Rad se je družil s pijanci in odvisniki od drog, jih odkrito preziral in zaničeval. Razlagal pa jim je o srečnem življenju z mamico in masturbiranju. Druge ženske je preziral. Mama ga je tudi finančno podpirala, to je Šefko pridom izkoriščal in ji tudi kdaj kaj denarja ukradel. Ta denar in tisti, ki ga je zaslužil s prodajo knjig na ulici, pa je skopuško varčeval, tako da je po nekaj letih imel že kar nekaj pod palcem. Središče Šefkovega življenja je bilo samozadovoljevanje. Vsak večer je ob desetih v svoji sobici gledal pornografske filme in masturbiral. S tem se je tudi na veliko hvalil in ljudem okrog sebe podrobno razlagal o tem. Tudi prvoosebnem pripovedovalcu, za katerega izvemo, da sta živela v istem bloku. Pripovedovalcu Šefko ob snidenju v bloku pripoveduje, kako si bo nabavil nemško dogo, s katero ima namen občevati, ko bo mama umrla. Odnos pripovedovalca do Šefka je izredno odklonilen. Večkrat v zgodbi pove, kako ga prezira, da se mu zdi najnižja oblika življenja, da je njegovo obličje, posejano z ogromnimi rumenimi turi, nekaj najgršega, kar je kadarkoli videl. Skozi prvoosebno oznako Šefka veje veliko sovraštvo. Na koncu tega epiloga in pripovedi o Šefku pripovedovalec pravi, da je začel leta 2009 na Kolodvorski ulici blazneti. Ulica se mu je uprla in od tam se je za vedno odselil. Pravi, da se tja nikoli več ne bo vrnil.</text>
      <sha1>2q0jfdwicjscmzl4b3nos7l8wyoyepz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Nova pis cenzrkp1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3647</id>
    <revision>
      <id>12598</id>
      <timestamp>2014-01-21T18:39:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Rokopis Prešernove Nove pisarije, 1846.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40" xml:space="preserve">Rokopis Prešernove Nove pisarije, 1846.</text>
      <sha1>3g694y6skhx4a9c88hk7cw26lze07c3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Nova pis cenzrkp2.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3648</id>
    <revision>
      <id>12599</id>
      <timestamp>2014-01-21T18:41:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Rokopis Prešernove Nove pisarije, 1846.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40" xml:space="preserve">Rokopis Prešernove Nove pisarije, 1846.</text>
      <sha1>3g694y6skhx4a9c88hk7cw26lze07c3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Nova pis cenzrkp3.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3649</id>
    <revision>
      <id>12600</id>
      <timestamp>2014-01-21T18:42:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Rokopis Prešernove Nove pisarije, 1846.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40" xml:space="preserve">Rokopis Prešernove Nove pisarije, 1846.</text>
      <sha1>3g694y6skhx4a9c88hk7cw26lze07c3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Nova pis cenzrkp4.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3650</id>
    <revision>
      <id>12601</id>
      <timestamp>2014-01-21T18:43:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Rokopis Prešernove Nove pisarije, 1846.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40" xml:space="preserve">Rokopis Prešernove Nove pisarije, 1846.</text>
      <sha1>3g694y6skhx4a9c88hk7cw26lze07c3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Nova pis cenzrkp5.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3651</id>
    <revision>
      <id>12602</id>
      <timestamp>2014-01-21T18:44:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Rokopis Prešernove Nove pisarije, 1846.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40" xml:space="preserve">Rokopis Prešernove Nove pisarije, 1846.</text>
      <sha1>3g694y6skhx4a9c88hk7cw26lze07c3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Nova pis cenzrkp6.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3652</id>
    <revision>
      <id>12603</id>
      <timestamp>2014-01-21T18:44:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Rokopis Prešernove Nove pisarije, 1846.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40" xml:space="preserve">Rokopis Prešernove Nove pisarije, 1846.</text>
      <sha1>3g694y6skhx4a9c88hk7cw26lze07c3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Nova pis cenzrkp7.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3653</id>
    <revision>
      <id>12604</id>
      <timestamp>2014-01-21T18:45:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Rokopis Prešernove Nove pisarije, 1846.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40" xml:space="preserve">Rokopis Prešernove Nove pisarije, 1846.</text>
      <sha1>3g694y6skhx4a9c88hk7cw26lze07c3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Nova pis cenzrkp8.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3654</id>
    <revision>
      <id>12605</id>
      <timestamp>2014-01-21T18:45:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Rokopis Prešernove Nove pisarije, 1846.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40" xml:space="preserve">Rokopis Prešernove Nove pisarije, 1846.</text>
      <sha1>3g694y6skhx4a9c88hk7cw26lze07c3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Rastoca knjiga.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3655</id>
    <revision>
      <id>16726</id>
      <parentid>14081</parentid>
      <timestamp>2018-02-05T07:21:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="111" xml:space="preserve">Kip Jerneja Malija Rastoča knjiga, Ljubljana

{{PD-Slovenia}}
{{Poštena uporaba|članek=:b:sl:Nova pisarija}}</text>
      <sha1>3w49j6n05c1smon0iugftfxyabf48v0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Faca</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3657</id>
    <revision>
      <id>19178</id>
      <parentid>12648</parentid>
      <timestamp>2020-05-30T22:48:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Samuele2002</username>
        <id>2689</id>
      </contributor>
      <comment>fix [[Special:LintErrors]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13264" xml:space="preserve">[[Dare Likar|Dare Likar]]: '''Faca'''. Ljubljana: Ekslibris, 2012. 219 str. {{COBISS|ID=263833344}}

==O avtorju==
[[Dare Likar|Dare Likar]] (1965) je slovenski pisec kratke proze. Literarna veda je nanj prvič postala pozorna leta 2010, ko je pri založbi Ekslibris izšel njegov literarni prvenec, zbirka kratkih zgodb ''Kovač je dec''. Ožji javnosti je poznan po spletnem blogu, ki izhaja od leta 2007. Na njem objavlja tudi gradivo za svoje kasnejše knjižne objave. Živi in dela v Idriji.  

==Bibliografija==
===Kratke zgodbe===
*''Kovač je dec'' (2010, ponatisnjeno 2012) {{COBISS|ID=263833344}}
*''Faca'' (2012) {{COBISS|ID=251291392}}

==O zbirki==
Zbirka kratke proze ''Faca'', ki je izšla leta 2012, je Likarjevo drugo objavljeno knjižno delo. Za zbirko je bil leta 2013 s strani revije Mentor, ki deluje pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnost nominiran za najboljšo leposlovno knjigo, ki je leta 2012 izšla v samozaložbi. 

Avtor se v zbirki naslanja na delavsko okolje, iz katerega izhaja in obenem opisuje teme in ideje, ki so mu blizu. Tako so v zbirki izpostavljeni npr. motiv konflikta (konflikt med posamezniki različnih družbenih skupin  in konflikt posameznika s hitro razvijajočo se družbo), motiv delavskega vsakdana, motiv kolegialnosti, idr.    


===Obnove zgodb===
'''''Enostavno'''''

Spremljamo zgodbo izkušenega kovaškega mojstra Marinka, ki se sooča s kadrovskimi in poklicnimi spremembami v podjetju, v katerem je zaposlen. Na sestanku uprave, na katerem Marinko prisostvuje, delo nastopi nov direktor, ki je na ta položaj prišel bolj po zaslugi formalne izobrazbe ter poznanstev kot pa dejanske strokovne usposobljenosti.

'''''Če ne vem, pa pač ne vem'''''

Kovač Marinko se spominja preteklih časov podjetja, kjer je zaposlen. Ugotavlja, da so se delovni odnosi, razmere in plačilo v zadnjem času poslabšali, vendar pa se, za razlik od ostalih sodelavcev zaradi tega ne razburja, saj je mnenja, da na to on ne more vplivati.

'''''Kovač v sistemu'''''

Pripovedovalec opisuje, kako so se z gospodarskim in družbenim razvojem spremenile razmere v podjetju. Včasih so kovači družno posedali, se zbadali in tudi spili šilce žganja, pa je bilo delo vseeno opravljeno pravočasno in strokovno. Danes, pripoveduje pripovedovalec, se vsak posameznik briga le zase, ni več jutranjih kav in debat, delavci pa so zaskrbljeni za svoje plačilo in prihodnost.

'''''Olika za majhen denar'''''

V zgodbi je predstavljena razlika med izkušenim kovaškim mojstrom Marinkom in njegovim vajencem Mirčem. Na poklicnem izobraževanju, potek katerega Marinko predvidi že vnaprej, Mirč z mladostniško naivnostjo neumorno posluša predavateljico, medtem ko si Marinko zdolgočaseno misli svoje. Izobraževanje, ki je samemu sebi namen, na koncu nima nobenih posebnih učinkov, kar Marinko predvidi že vnaprej.

'''''Sestanek'''''

Na sestanku uprave podjetja in delavcev Marinko, sicer nerad, izpostavi nekatere točke, ki se v odnosu uprave do delavcev in dela zdijo sporne. Čeprav že vnaprej ve, da ne bo s tem nič dosegel, izrazi svoje mnenje. Na koncu se izkaže, da je spet imel prav, direktor z izgovorom varčevanja mirno odpravi njegove pomisleke in zaključi sestanek.

'''''Isto kot prej'''''

Marinko se otožen in žalosten zaradi vsesplošnega slabega stanja družbe odpravi do vaške gostilne. Tam s znanci premlevajo, kako se se jim življenja spremenila na slabše. Edini, ki krize ni občutil, je ostareli pastir. On že od nekdaj ni imel veliko, ni prejemal plače in podpore, tako da se tudi v sedanjih, za večino ljudi slabših časih ne počuti prikrajšanega.

'''''Gluhi vedeži''''' 

V humorni kratki zgodbi smo priča Marinkovi nestrpnosti do ljudi, ki nimajo razvite sposobnosti poslušanja. Oddelčnega šefa Flavia, ki je nejevoljen zaradi Marinkovega poznega prihod z malice, Marinko odpravi z besedami, češ da je moral po malici spiti še liter vina, da je lažje prebavil vampe. Ker ga Flavio ne posluša, pomembno mu je namreč le, da on pove svoje, ostane ta Marinkov komentar  preslišan.

'''''Zadnje čustvo'''''

Direktor podjetja Rupert je dvoličen, spletkarski in moči željan povzpetnež. Ko ga nekega dne napadejo zamaskirani moški in ga zbrcajo, nanje ni jezen in ne načrtuje povračila, kot da bi vedel, zakaj ga je to doletelo.

'''''Strahimir Stojanovič'''''

Spremljamo zgodbo Strahimirja Stojanoviča, srbskega serviserja, ki pride v podjetje, ko se pokvari določen stroj. Hudomušno je opisan njegov, tipično balkanski način dela. 

'''''Intendant'''''

Predstavljen je način, kako uprava manipulira z delavci podjetja. Predstavi jim načrt zvišanja plač, ki je bil tako ali tako predviden,  delavcem pa se tako zdi, da so s protesti sami izsilili izboljšanje plač. Na ta način delavci ostanejo zadovoljni, podjetje pa zaradi tega ni na izgubi.

'''''Kriteriji'''''

V ironični zgodbi je zamenjan položaj delavcev in intelektualcev. Delavci so tisti, ki obvladujejo podjetje s svojim znanjem, direktorji in &quot;šefi&quot; pa so postavljeni v vlogo manjvrednih zaposlenih, ki izsiljujejo svoje pravice.

'''''Šef je mona ... pa pika!'''''

Pripovedovalec se spominja, kakšne vrste nadrejenih je spoznal v vsem času, kar je zaposlen v podjetju. Med vsem je izstopal Metod. Ta bi hotel biti gospodovalen, ni hotel ukazovati in siliti delavce, kar so slednji izkoriščali. Nekega dne zato Metodu prekipi in izgubi službo.

'''''Brez posledic''''' 

Delavec Pavel, pride v službo nejevoljen zaradi slabih življenjskih razmer, s katerimi se sooča, je še v službi žrtev prerazporeditve delovnih mest. Ker ima vsega dovolj, fizično napade svojega šefa, vendar mu sodelavci izkažejo kolegialnost in napadenega šefa ne podprejo pri njegovi zgodbi.

'''''Pomemben'''''

Spet smo priča manipulaciji direktorjev z delavci. Ker je potrebno delati neplačane nadure, vsi po vrsti zatrjujejo delavcem, kako so pomembni za obstoj in razvoj podjetja.

'''''Čipke, geruš in pomladni dan'''''

Zgodba opisuje vsakdanje življenje zakonca rudarja in klekljarice. Rudarsko delo je bilo od nekdaj spoštovano in cenjeno, prav tako kot izdelava čipk. Predstavljen je sicer težak vsakdan rudarskih zakoncev, ki pa živita umirjeno, spoštljivo en z drugim.

'''''Vaški modeli'''''

Pripovedovalec ob sprehodu do bližnje gostilne srečuje razne vaške posebneže in čudake ter opisuje njihove posebosti. Vsak po svoje je unikaten, a hkrati neškodljiv za druge. 

'''''Priden'''''

Ob pogovoru v gostilni beseda nanese na kmeta Toneta. Slednji velja za izjemno delavnega in pridnega, ki vso svojo energijo, denar in čas vlaga v obstoj in razvoj svoje kmetije. Njegovi družina, ženi Alenka in sinovoma, ki zaradi Tonetove obsedenosti z delom in kmetijo  močno trpijo, nekega dne prekipi in se odselijo v mesto. Tone jih skuša prepričati, naj se vrnejo, a sam pri sebi ve, da se ne bo spremenil. Tone tako ostane na kmetiji sam, postane zagrenjen samotar. Še vedno pa ljudje v trenutkih, ko hočejo nekoga pohvaliti, rečejo, da je priden kot Tone.

'''''Mater so nas ...'''''

Na avtobusu Janez spozna Izmeta in Merkezana, tuja delavca, ki odhajata na delo v isto tovarno kot Janez. Med vožnjo se avtobus pokvari, zato se prisiljeni čakati. Iz radovednosti se udeležijo igre s kockami, kjer pa naivno izgubijo velike vsote denarja. Sami nad seboj so presenečeni, da so se pustili ujeti v past. Vsaka šola nekaj stane, sklenejo.

'''''Pa ravno med jagre'''''

Ironična zgodba prikazuje, kako pripovedovalec nekega večera sedi v gostilni in išče družbo za pogovor. Katerikoli družbeni skupini se pridruži, mu ne ustreza. Tako z lovci, čebelarji in šoferji tovornjakov ne najde skupnega jezika, sa se pogovarjajo v jeziku in o stavreh, ki njemu niso blizu in se mu zdijo nesmiselne. Dokler ne sreča kolega pisatelja, s katerim se pripovedovalec zaplete v intenzivno debato, ki se zdi vsem okoli njiju nesmiselna.

'''''Ahac'''''

Ahac je ostarel delavec, ki zaradi težav z alkoholizmom ni sposoben več normalno delati, vendar pa ga sodelavci pustijo pri miru zavoljo starih časov. Ahac je nezadovoljen, zagrenjen samotar, ki se zapira v svoj svet in nikogar ne spusti zraven. Na zunaj deluje kot robat težak, vendar pa je to le krinka za njegovo neuspešno kosanje z napredno, razvijajočo se družbo in okolico.

'''''Siromak'''''

V zgodbi spremljamo pogled siromaka iz parka, kjer spremlja življenje običajnih ljudi. Siromak se čudi, kako je vedno več ljudi podobnih njemu.

'''''Tresla se je gora'''''

Humorna zgodba prikazuje situacijo, ko pripovedovalec izve, da je kolega Sikalco povozil avto. Na koncu dneva nato izve, da si Sikalca le zvil gleženj. Serija govoric pripelje, kjer vsakdo doda kanček svoje domišljij, pripelje do tega, da se po mestu govori, da je Sikalco povozil avto. 

'''''Peking, London, Rio ali kako bi Dare spremenil olimpijske igre'''''

Pripovedovalec opisuje, kako bi on priredil discipline na olimpijskih igrah. Kot tipičen Slovenec, ki se spozna na vse športe, na koncu doda, da mu gredo ravno taki &quot;kvazipoznavalci&quot; najbolj na živce.

'''''Faca'''''

V naslovni zgodbi zbirke je v ospredju pripoved vodje in hkrati šoferja pogrebne službe. Predstavljeno je njegovo pestro in zanimivo življenje, mnogi se ga spominjajo kot jeznega, odrezavega možaka, spet drugi kot veselega in duhovitega kolega. Pripovedovalec na koncu zgodbe omeni, da je bil to njegov oče.

'''''Prava kleljarica'''''

Pripovedovalčeva teta klekljarica je bila oseba, ki je nanj močno vplivala. Spominja se je kot močne, neutrudne in pridne ženske, ki ni v življenju ni bilo lahko, zato ji izreka globoko spoštovanje.

'''''Spremenil bom ureditev sveta'''''

Pripovedovalec ponudi svojo shemo družbene ureditve. Preuredil bi vrednostni sistem služb in poklicev, priredil bi plačni sistem, itd. Ironičen je zaključek, pripovedovalca namreč dva fanta strpata v prisilni jopič, torej dobimo občutek, da je avtor pristal na psihiatričnem oddelku.

'''''Pozna pomlad'''''

Miloš, poročen mož srednjih let se zagleda v mlado bosansko priseljenko, natakarico Azro. Potem ko ji dolgo dvori in jo vabi, naj gre z njim, slednja na koncu le privoli, Miloš pa se ustraši situacije in pobegne. Na koncu se zaradi tega počuti kot pravi moški, ne več kot zaljubljen  najstnik.

'''''Opredeljen'''''

Starejši gospod, že nekoliko okajen, se v gostilni spre zaradi političnih prepričanj. Ko ga pripovedovalec dregne glede njegove desničarske politične usmeritve, ga možak &quot;knockoutira&quot;. 

'''''Štiri gospe'''''

Na večerji se srečajo štiri prijateljice, ki se dolgo časa niso videle. Pogovarjajo se o svojih družinah, karierah, hobijih, itd. V sklepnem delu ena izmed njih omeni, da njen mož piše zgodbe, torej lahko domnevamo, da gre za pripovedovalčevo  - avtorjevo ženo.

'''''Ljudska armada'''''

Pripovedovalec se razburi, ko znanci omenijo, kako prijetno je bilo služiti vojsko v JLA. 

'''''Podravina blues - Yuga, 19. december 1986'''''

V Idriji se literarni subjekt usede na avtobus , ki pelje proti Podravini, mestu, kjer bo služil svojo vojaško obvezo v JLA. Spremljamo njegove občutke in doživljaje na poti in ob prihodu v Podravino.

'''''Balkan kamp'''''

Pripovedovalec razlaga, kakšni medsebojni odnosi so vladali v vojašnicah JLA. Treba je bilo biti previden, pri vsem kar si rekel in naredil. Na majhnem prostoru so bili namreč zbrani fantje različnih narodnosti, kultur, veroizpovedi in navad. Opisuje, kako se je počutil, ko je srbskemu kolegu Periću, s katerim je prišel v konflikt, izrekel žaljivko in kako se je situacija rešila.

'''''Našice dril'''''

Avtor se sprašuje o (ne)smiselnosti in pomenu vaj in izobraževanj, ki so se jih udeleževali na služenju vojaškega roka.

'''''Trasa Miholjac'''''

Domačini so bili, tako meni pripovedovalec, najboljši del JLA. Za njih so skrbeli kot za svoje otroke, saj so pričakovali in upali, da tudi za njihove otroke slovenske matere skrbijo podobno lepo.

'''''Fort Jezerac'''''

Spomin pripovedovalcu uide na večer, ko je dežural na nočni straži. Ker mu je bilo dolgčas, je stražo zapustil in šel do bližnjega kmeta kupit liter žganja. Seveda se ni zavedal, kakšne posledice bi sledile, če bi nadrejeni ugotovili, da je zapustil nočno stražo in orožje.

'''''Nagrada'''''

Spremljamo pripoved, kako je subjekt staremu znancu kmetu priučil osnove tržnega delovanja. Dvema neposlušnima in samovoljnima hlapcema je ponudil mesečno nagrado za enega izmed njiju - za tistega, ki bo bolj priden. Od tedaj naprej ni imel več težav, vsa dela pri hiši so bila postorjena, delavca pa usmerjena na svoje delo.

'''''O Sivki in Francu'''''

Zgodba pripoveduje, kako se kmet in njegova krava Sivka spreminjata v času in ne en, ne drug ne dohajata hitrega napredka, ki ga družba prinaša.

'''''Dobri ljudje'''''

Zgodba se konča v gostilni, kjer se uradnik in kmet prepirata, koga izmed njiju država bolj pritiska in ožema. Pripovedovalec v pogovoru sklene, da je srečen. Zakaj? Ker smo vsi dobri ljudje.

 
==Vir==

Dare Likar: ''Faca''. Ljubljana: Ekslibris, 2012.

[[Kategorija:slovenski avtorji]]
[[Kategorija:Dela leta 2012]]
[[Kategorija:Kratka proza]]</text>
      <sha1>os9e6nomz89hcgl882atohh3euosnh0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Graf raztrosa.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3659</id>
    <revision>
      <id>12653</id>
      <timestamp>2014-01-28T21:04:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek grafa raztrosa angleških romanov.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="53" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek grafa raztrosa angleških romanov.</text>
      <sha1>m8ikosut6639pmgpc6o1pc58jc1ua0i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:DH twiter.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3660</id>
    <revision>
      <id>12654</id>
      <timestamp>2014-01-28T21:05:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek tvitov na temo definicije DH.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek tvitov na temo definicije DH.</text>
      <sha1>r416lnu8str5dpnmjgwd2yzrf33d2u6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Drevesni diagram.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3661</id>
    <revision>
      <id>12655</id>
      <timestamp>2014-01-28T21:11:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Drevesni diagram.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17" xml:space="preserve">Drevesni diagram.</text>
      <sha1>8wsxkycvnlsv0kcxblfc9wzly8yjnny</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Kronol.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3662</id>
    <revision>
      <id>12656</id>
      <timestamp>2014-01-28T21:14:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Diagram poteka.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15" xml:space="preserve">Diagram poteka.</text>
      <sha1>196v85whg2iv0ugacxuov5tln8i4old</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Shema.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3663</id>
    <revision>
      <id>12657</id>
      <timestamp>2014-01-28T21:20:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Shema literarnega sistema po Urški Perenič.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45" xml:space="preserve">Shema literarnega sistema po Urški Perenič.</text>
      <sha1>c6d1avifjoms8t9r13lxwpm1z2t9fa3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Piktogram.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3664</id>
    <revision>
      <id>12661</id>
      <timestamp>2014-01-29T10:21:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Piktogram iz knjige Tarasa Kermaunerja.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39" xml:space="preserve">Piktogram iz knjige Tarasa Kermaunerja.</text>
      <sha1>jocpcz90hoapjo0mpznjnmine18xxyd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Preseren promet.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3665</id>
    <revision>
      <id>12668</id>
      <timestamp>2014-01-30T09:25:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek statistike prometa gesla o Prešernu.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="56" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek statistike prometa gesla o Prešernu.</text>
      <sha1>o94kh1dd2bbmvvrjmf896me5uzlqi6i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Humanist forum.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3666</id>
    <revision>
      <id>12674</id>
      <timestamp>2014-01-31T16:52:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek arhiva diskusijskega foruma Humanist.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="56" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek arhiva diskusijskega foruma Humanist.</text>
      <sha1>h1nuf3a5e05kt6sl8h3qyhbdyhh4mvg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:DH HC.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3667</id>
    <revision>
      <id>12679</id>
      <timestamp>2014-02-01T08:44:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek Ngramove statistike.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek Ngramove statistike.</text>
      <sha1>l6zgxj2aa4qh0k9qb5gf3xqqrpo749t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:DH world.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3668</id>
    <revision>
      <id>12680</id>
      <timestamp>2014-02-01T08:45:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek razširjenosti DH-inštitucij.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek razširjenosti DH-inštitucij.</text>
      <sha1>r7x53ve68qlmtwea1syp69nrqa0ouaa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Proza wikivir.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3669</id>
    <revision>
      <id>12686</id>
      <timestamp>2014-02-01T18:42:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek pokončnega formata strani na Wikiviru.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="58" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek pokončnega formata strani na Wikiviru.</text>
      <sha1>fffat3qj7coc696f4so0i5u06nrrfe7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Status</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3670</id>
    <revision>
      <id>12690</id>
      <timestamp>2014-02-01T19:42:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;includeonly&gt;{{#switch:{{#titleparts:{{FULLPAGENAME}}}}|Wikijunior:{{BOOKNAME}}|{{BOOKNAME}}=Category:{{#switch: {{{1|}}}  |0|00|0%|00% = Freshly started books  |25|25% =...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1014" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;{{#switch:{{#titleparts:{{FULLPAGENAME}}}}|Wikijunior:{{BOOKNAME}}|{{BOOKNAME}}=[[Category:{{#switch: {{{1|}}}
 |0|00|0%|00% = Freshly started books
 |25|25% = Partly developed books
 |50|50% = Half-finished books
 |75|75% = Books nearing completion
 |100|100% = Completed books
 |#default = Freshly started books
}}]][[Category:Books by completion status/all books]]|#default = }}{{#if:{{{2|}}}||&lt;div class=&quot;metadata topicon&quot; id=&quot;status-icon&quot;&gt;[[File:{{#switch: {{{1|}}}
 |0|00|0%|00% = 00
 |25|25% = 25
 |50|50% = 50
 |75|75% = 75
 |100|100% = 100
 |#default = 00
}} percents.svg|24px|{{#switch: {{{1|}}}
 |0|00|0%|00% = 0%
 |25|25% = 25%
 |50|50% = 50%
 |75|75% = 75%
 |100|100% = 100%
 |#default = 0%
}} developed|link=Help:Development stages]]&lt;/div&gt;}}{{#switch: {{{1|}}}
 |0|00|0%|00%|25|25%|50|50%|75|75%|100|100% = 
 |#default = &lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;color:red; font-weight:bold;&quot;&gt;Completion status must be 0%, 25%, 50%, 75%, or 100%!&lt;/span&gt;
}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{documentation}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>eghi835iq5o470f1cjgp3d34axeo634</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Documentation/template page</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3671</id>
    <revision>
      <id>12691</id>
      <timestamp>2014-02-01T19:46:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{#switch: {{SUBPAGENAME}} | sandbox | testcases = {{BASEPAGENAME}} | #default = {{PAGENAME}} }}&lt;noinclude&gt;{{documentation|content= This subtemplate of {{tl|documentation}}...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="232" xml:space="preserve">{{#switch: {{SUBPAGENAME}}
| sandbox
| testcases = {{BASEPAGENAME}}
| #default = {{PAGENAME}}
}}&lt;noinclude&gt;{{documentation|content=
This subtemplate of {{tl|documentation}} is used to determine the template page name.
}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>fenc3r6oe2sito28b1d8xgyo9gpq5uf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Tl</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3672</id>
    <revision>
      <id>13642</id>
      <parentid>12692</parentid>
      <timestamp>2014-06-11T13:49:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="76" xml:space="preserve">{{[[Predloga:{{{1}}}|{{{1}}}]]}}&lt;noinclude&gt;

{{dokumentacija}}

&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>3d0he0l0xunawkzr902ib1d7wc4qaj2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Zeleznica1848.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3673</id>
    <revision>
      <id>14082</id>
      <parentid>12708</parentid>
      <timestamp>2014-08-30T10:39:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="305" xml:space="preserve">Vožnja po železnici, priloga ''Novic'' 19. 4. 1848. V ''Novicah'' je bila objavljen prvi naloženi zaslonski posnetek, ki je na dLibu žal obrezan;[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O40JWB5I] drugi naloženi posnetek kamnotiska je varianta iz Blaznikove tiskarne; avtor je J. Seeland.

{{JL-staro}}</text>
      <sha1>rdhwr7qxnpafnd1snr0dnti4bo62jkm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Drevesni diagram2.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3674</id>
    <revision>
      <id>12703</id>
      <timestamp>2014-02-02T18:41:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Drevesni diagram (Limbek).</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26" xml:space="preserve">Drevesni diagram (Limbek).</text>
      <sha1>7c9szxmg9tvlo440la2lc7keknzljqb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Graf raztrosa2.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3675</id>
    <revision>
      <id>12704</id>
      <timestamp>2014-02-02T18:42:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Graf raztrosa (Limbek).</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23" xml:space="preserve">Graf raztrosa (Limbek).</text>
      <sha1>0lt7zm7zupb5d6mc80j14u9exydoywb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Stolpci</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3676</id>
    <revision>
      <id>12719</id>
      <timestamp>2014-02-03T15:01:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;div class=&quot;{{&lt;!-- samodejna izbira sloga --&gt;{{#switch:{{NAMESPACEE}}|{{ns:0}} = references-small|{{ns:4}} = normal|{{ns:8}} = normal|{{ns:10}} = normal|{{ns:12}} = normal|{...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="502" xml:space="preserve">&lt;div class=&quot;{{&lt;!-- samodejna izbira sloga --&gt;{{#switch:{{NAMESPACEE}}|{{ns:0}} = references-small|{{ns:4}} = normal|{{ns:8}} = normal|{{ns:10}} = normal|{{ns:12}} = normal|{{ns:14}} = normal}}&quot; {{#if: {{{colwidth|}}}| style=&quot;-webkit-column-width:{{{colwidth}}}; -moz-column-width:{{{colwidth}}}; column-width:{{{colwidth}}};&quot; | {{#if: {{{1|2}}}| style=&quot;-webkit-column-count:{{{1|2}}}; -moz-column-count:{{{1|2}}}; column-count:{{{1|2}}} }}};&quot; |}}&gt;
{{{2}}}
&lt;/div&gt;&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>91j1cefmob08jl3gkt7xf45mmk5ovl0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Dokumentacija/docspace</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3677</id>
    <revision>
      <id>12720</id>
      <timestamp>2014-02-03T15:02:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{#switch: {{SUBJECTSPACE}}   | {{ns:0}}   | {{ns:File}}   | {{ns:MediaWiki}}   | {{ns:Category}} = {{TALKSPACE}}   | #default = {{SUBJECTSPACE}} }}&lt;noinclude&gt; {{dokumentaci...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="318" xml:space="preserve">{{#switch: {{SUBJECTSPACE}}
  | {{ns:0}}
  | {{ns:File}}
  | {{ns:MediaWiki}}
  | {{ns:Category}} = {{TALKSPACE}}
  | #default = {{SUBJECTSPACE}}
}}&lt;noinclude&gt;
{{dokumentacija|content=
To je podpredloga predloge {{tl|dokumentacija}}. Uporablja se za ugotovitev imenskega prostora dokumentacijske strani.
}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>n379ng9c8hxf0t1nocv18796whe1ujf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Dokumentacija/template page</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3678</id>
    <revision>
      <id>13628</id>
      <parentid>12721</parentid>
      <timestamp>2014-06-11T10:34:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dokumentacija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="240" xml:space="preserve">{{#switch: {{SUBPAGENAME}}
| peskovnik
| testniprimeri = {{BASEPAGENAME}}
| #default = {{PAGENAME}}
}}&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija|content=
Ta podpredloga predloge {{tl|dokumentacija}} se uporablja za ugotovitev imena predloge.
}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>0n3nnd8ajou2j2zf8yc696d2hi3h944</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Dokumentacijska podstran</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3679</id>
    <revision>
      <id>13516</id>
      <parentid>12722</parentid>
      <timestamp>2014-05-30T17:28:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Pinky sl je premaknil(-a) stran [[Predloga:Documentation subpage]] na [[Predloga:Dokumentacijska podstran]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3448" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;{{#ifeq:{{lc:{{SUBPAGENAME}}}}|{{{override|dok}}}
  | &lt;!-- dok stran--&gt;
&lt;/includeonly&gt;{{
    #ifeq: {{{doc-notice|show}}} | show
    | {{mbox
    | type = notice
    | image = [[Slika:Edit-copy green.svg|40px]]
    | text = '''To je [[predloga:Dokumentacija|dokumentacijska podstran]] za glavno stran {{{1|[[{{SUBJECTSPACE}}:{{BASEPAGENAME}}]]}}}'''.&lt;br /&gt;Namenjena je shranjevanju navodil, [[Wikipedija:Kategorizacija|kategorizaciji]] in drugi vsebini, ki ni del glavne strani. {{#ifexist: {{SUBJECTSPACE}}:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik| &lt;br /&gt;&lt;small&gt;''Predloga ima preizkušanju namenjen [[{{SUBJECTSPACE}}:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]]''&lt;/small&gt;{{#ifexist: {{SUBJECTSPACE}}:{{BASEPAGENAME}}/testniprimeri| &lt;small&gt;'' in [[{{SUBJECTSPACE}}:{{BASEPAGENAME}}/testniprimeri|testneprimere]].''&lt;/small&gt;|&lt;small&gt;.&lt;/small&gt;|}} | {{#ifexist: {{SUBJECTSPACE}}:{{BASEPAGENAME}}/testniprimeri| &lt;br /&gt;&lt;small&gt;''Predloga ima testiranju namenjene [[{{SUBJECTSPACE}}:{{BASEPAGENAME}}/testniprimeri|testneprimere]].''&lt;/small&gt;}} }}
      }}
    }}{{DEFAULTSORT:{{{defaultsort|{{PAGENAME}}}}}}}{{
    #if: {{{inhibit|}}}
    |&lt;!-- preskoči --&gt;
    | &lt;includeonly&gt;{{#ifexist:{{NAMESPACE}}:{{BASEPAGENAME}}|[[Kategorija:Dokumentacijske strani {{
      #switch: {{SUBJECTSPACE}}
      | Predloga = predlog
      | Module  = modulov
      | Uporabnik = uporabnikov
      | #default  = Wikipedije
    }}]]|[[Kategorija:Dokumentacijske podstrani brez ustrezne strani]]}}&lt;/includeonly&gt;
  }}&lt;includeonly&gt;
| &lt;!-- če ni v /dok podstrani, ne naredi ničesar --&gt;
}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;
{{dokumentacija}}
&lt;!-- Kategorije in interwikiji ne spadajo sem, temveč na dokumentacijsko podstran /dok! --&gt;
[[als:Vorlage:Dokumentation/Dokuseite]]
[[ar:قالب:صفحة توثيق فرعية]]
[[bar:Vorlage:Dokumentation/Dokuseitn]]
[[be-x-old:Шаблён:Падстаронка-дакумэнтацыя]]
[[bg:Шаблон:Подстраница с документация]]
[[ca:Plantilla:Subpàgina de plantilla]]
[[cs:Šablona:Podstránka s dokumentací]]
[[da:Skabelon:Skabelondokumentationsside vist direkte]]
[[de:Vorlage:Dokumentation/Dokuseite]]
[[en:Template:Documentation subpage]]
[[eo:Ŝablono:Ŝablona navigado]]
[[es:Plantilla:Subpágina de documentación]]
[[eu:Txantiloi:Txantiloi dokumentazio azpiorrialdea]]
[[fa:الگو:زیرصفحه توضیحات]]
[[fr:Modèle:Documentation modèle vue directement]]
[[frr:Vorlage:Dokumentation/Dokuseite]]
[[id:Templat:Subhalaman dokumentasi]]
[[is:Snið:Skjalsíða]]
[[ja:Template:Documentation subpage]]
[[ka:თარგი:Docpage]]
[[ko:틀:틀 설명문서 안내]]
[[la:Formula:Documentation subpage]]
[[mk:Шаблон:Потстраница за документација]]
[[ml:ഫലകം:വിവരണം ഉപതാൾ]]
[[nl:Sjabloon:Sjabdoc direct]]
[[nn:Mal:Dokumentasjonsunderside]]
[[no:Mal:Dokumentasjonsunderside]]
[[pl:Szablon:Podstrona dokumentacji]]
[[pt:Predefinição:Subpágina de documentação]]
[[ro:Format:Documentație/Subpagină]]
[[ru:Шаблон:Docpage]]
[[simple:Template:Documentation subpage]]
[[sq:Stampa:Documentation subpage]]
[[sv:Mall:Dokumentationssida]]
[[th:แม่แบบ:Documentation subpage]]
[[tpi:Template:Documentation subpage]]
[[tr:Şablon:Şablon belge sayfası]]
[[uk:Шаблон:Підсторінка документації]]
[[ur:سانچہ:Documentation subpage]]
[[zh:Template:Template doc page viewed directly]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>p1uws3970zpitvl8g9ncpno7o2b7qtz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Dokumentacija/end box2</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3680</id>
    <revision>
      <id>12723</id>
      <timestamp>2014-02-03T15:04:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{dokumentacija/end box | preload = {{{preload|}}}   &lt;!--Allow custom preloads--&gt; | content = {{{content|}}} | link box = {{{link box|}}}   &lt;!--So &quot;link box=off&quot; works--&gt;  |...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="886" xml:space="preserve">{{dokumentacija/end box
| preload = {{{preload|}}}   &lt;!--Allow custom preloads--&gt;
| content = {{{content|}}}
| link box = {{{link box|}}}   &lt;!--So &quot;link box=off&quot; works--&gt;

| docpage = 
  {{#if: {{{1|}}}
  | {{{1|}}}
  | {{{docspace|{{NAMESPACE}}}}}:{{{template page|{{PAGENAME}}}}}/dok
  }}
| doc exist = 
  {{#ifexist: 
    {{#if: {{{1|}}}
    | {{{1|}}}   &lt;!--Other docname fed--&gt;
    | {{{docspace|{{NAMESPACE}}}}}:{{{template page|{{PAGENAME}}}}}/dok
    }}
  | yes
  }}
| docname fed =
  {{#if: {{{1|}}}
  | yes
  }}

| sandbox = 
  {{{docspace|{{NAMESPACE}}}}}:{{{template page|{{PAGENAME}}}}}/peskovnik
| testcases = 
  {{{docspace|{{NAMESPACE}}}}}:{{{template page|{{PAGENAME}}}}}/testniprimeri

| template page = 
  {{NAMESPACE}}:{{{template page|{{PAGENAME}}}}}

}}&lt;noinclude&gt;

{{pp-template}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>ljqya41a8hizrdhgvgbru70uv35tbym</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Cobiss format1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3681</id>
    <revision>
      <id>12727</id>
      <timestamp>2014-02-03T15:47:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Polni Cobissov izpis.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21" xml:space="preserve">Polni Cobissov izpis.</text>
      <sha1>gummb21rsv5gbyvclxiucphoftexgku</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Cobiss format2.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3682</id>
    <revision>
      <id>12728</id>
      <timestamp>2014-02-03T15:47:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>ISBD Cobissov izpis.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20" xml:space="preserve">ISBD Cobissov izpis.</text>
      <sha1>9xvu0r0wcc72hf9tm1gtu0axzeufxqp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Cobiss format3.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3683</id>
    <revision>
      <id>12729</id>
      <timestamp>2014-02-03T15:48:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>COMARC Cobissov izpis.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22" xml:space="preserve">COMARC Cobissov izpis.</text>
      <sha1>0i15ud7gdw0kgqxb56n0vjte9hvv9oz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Columns</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3684</id>
    <revision>
      <id>12739</id>
      <timestamp>2014-02-04T05:29:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;table class=&quot;multicol&quot; style=&quot;background:{{{bgcol|transparent}}};{{#if:{{{text-align|}}}|text-align:{{{text-align}}};}}{{#switch:{{{align|}}}|left|right=float:{{{align}}};|...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2007" xml:space="preserve">&lt;table class=&quot;multicol&quot; style=&quot;background:{{{bgcol|transparent}}};{{#if:{{{text-align|}}}|text-align:{{{text-align}}};}}{{#switch:{{{align|}}}|left|right=float:{{{align}}};|center=margin:0.5em auto;}}{{{style|}}}&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;0&quot;&gt;
&lt;tr valign=&quot;top&quot;&gt;
&lt;td style=&quot;width:{{{col1width|{{{colwidth|{{{width|15em}}}}}}}}};&quot;&gt;
{{{col1}}}&lt;/td&gt;
&lt;td style=&quot;width:{{{gap|1.25em}}};&quot;&gt;&lt;/td&gt;
&lt;td style=&quot;width:{{{col2width|{{{colwidth|{{{width|15em}}}}}}}}};&quot;&gt;
{{{col2}}}&lt;/td&gt;{{
#if:{{{col3&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |
&lt;td style=&quot;width:{{{gap|1.25em}}};&quot;&gt;&lt;/td&gt;
&lt;td style=&quot;width:{{{col3width|{{{colwidth|{{{width|15em}}}}}}}}};&quot;&gt;
{{{col3}}}&lt;/td&gt;}}{{
#if:{{{col4&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |
&lt;td style=&quot;width:{{{gap|1.25em}}};&quot;&gt;&lt;/td&gt;
&lt;td style=&quot;width:{{{col4width|{{{colwidth|{{{width|15em}}}}}}}}};&quot;&gt;
{{{col4}}}&lt;/td&gt;}}{{
#if:{{{col5&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |
&lt;td style=&quot;width:{{{gap|1.25em}}};&quot;&gt;&lt;/td&gt;
&lt;td style=&quot;width:{{{col5width|{{{colwidth|{{{width|15em}}}}}}}}};&quot;&gt;
{{{col5}}}&lt;/td&gt;}}{{
#if:{{{col6&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |
&lt;td style=&quot;width:{{{gap|1.25em}}};&quot;&gt;&lt;/td&gt;
&lt;td style=&quot;width:{{{col6width|{{{colwidth|{{{width|15em}}}}}}}}};&quot;&gt;
{{{col6}}}&lt;/td&gt;}}{{
#if:{{{col7&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |
&lt;td style=&quot;width:{{{gap|1.25em}}};&quot;&gt;&lt;/td&gt;
&lt;td style=&quot;width:{{{col7width|{{{colwidth|{{{width|15em}}}}}}}}};&quot;&gt;
{{{col7}}}&lt;/td&gt;}}{{
#if:{{{col8&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |
&lt;td style=&quot;width:{{{gap|1.25em}}};&quot;&gt;&lt;/td&gt;
&lt;td style=&quot;width:{{{col8width|{{{colwidth|{{{width|15em}}}}}}}}};&quot;&gt;
{{{col8}}}&lt;/td&gt;}}{{
#if:{{{col9&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |
&lt;td style=&quot;width:{{{gap|1.25em}}};&quot;&gt;&lt;/td&gt;
&lt;td style=&quot;width:{{{col9width|{{{colwidth|{{{width|15em}}}}}}}}};&quot;&gt;
{{{col9}}}&lt;/td&gt;}}{{
#if:{{{col10&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |
&lt;td style=&quot;width:{{{gap|1.25em}}};&quot;&gt;&lt;/td&gt;
&lt;td style=&quot;width:{{{col10width|{{{colwidth|{{{width|15em}}}}}}}}};&quot;&gt;
{{{col10}}}&lt;/td&gt;}}
&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>78brq2edmrd6twvhz9iuzzsr0vtsewj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Trnjeva wikivir.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3685</id>
    <revision>
      <id>12742</id>
      <timestamp>2014-02-04T05:47:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek teksta na Wikiviru.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek teksta na Wikiviru.</text>
      <sha1>nczy25mn186thvudgjnvwkcpulh88tg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Trnjeva archive.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3686</id>
    <revision>
      <id>12743</id>
      <timestamp>2014-02-04T05:48:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek teksta na Archive.org.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek teksta na Archive.org.</text>
      <sha1>ge4sje43cnbo6grd04tdl3wm4cxn2de</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Videolectures.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3687</id>
    <revision>
      <id>12745</id>
      <timestamp>2014-02-04T06:42:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek predavanja na Videolectures.net.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="51" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek predavanja na Videolectures.net.</text>
      <sha1>efi0zalru6h7tn4abkdflupepc49toi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:SRL1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3688</id>
    <revision>
      <id>12756</id>
      <timestamp>2014-02-04T14:12:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek kazala Slavistične revije.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek kazala Slavistične revije.</text>
      <sha1>5s3yltxxgr5avlwjzh71x5mafbhjreh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:SRL2.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3689</id>
    <revision>
      <id>12757</id>
      <timestamp>2014-02-04T14:12:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek članka v Slavistični reviji.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek članka v Slavistični reviji.</text>
      <sha1>0zvwf3j7c9men2mdf3kmlqy5tyk8yc5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:DLib Cas2.jpeg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3690</id>
    <revision>
      <id>12758</id>
      <timestamp>2014-02-04T14:16:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek članka v reviji Čas.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek članka v reviji Čas.</text>
      <sha1>506zympq3ahmlezp94qv6rzf3rg26c3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Bratoz.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3691</id>
    <revision>
      <id>12770</id>
      <timestamp>2014-02-04T16:36:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Kritika v časniku iz Cobissa.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30" xml:space="preserve">Kritika v časniku iz Cobissa.</text>
      <sha1>k2pkq36cnz2y0ze7wievnta7xajj9ve</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Gore ljudje.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3692</id>
    <revision>
      <id>12786</id>
      <parentid>12785</parentid>
      <timestamp>2014-02-04T20:50:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Hladnikm je naložil(-a) novo različico datoteke »[[Slika:Gore ljudje.jpg]]«</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42" xml:space="preserve">Članek na spletišču ''Gore in ljudje''.</text>
      <sha1>5db5zy9jy51eok32dfkagmzce8j97rr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Air beletrina.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3693</id>
    <revision>
      <id>12793</id>
      <timestamp>2014-02-05T09:56:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Članek na spletišču.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23" xml:space="preserve">Članek na spletišču.</text>
      <sha1>qajx4p5eico97v2zrx3m7wmgjm9xdy1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:LUD.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3694</id>
    <revision>
      <id>12794</id>
      <timestamp>2014-02-05T09:57:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Kritika na spletišču.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23" xml:space="preserve">Kritika na spletišču.</text>
      <sha1>lhy5dd9qlvw1i98fpoo6ym8fmaxoxu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Planet siol.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3695</id>
    <revision>
      <id>12795</id>
      <timestamp>2014-02-05T09:58:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Kolumna na spletišču.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23" xml:space="preserve">Kolumna na spletišču.</text>
      <sha1>ic10u0ylsedhozwq0f145cmdmnqnzv2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:LUD komentar.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3696</id>
    <revision>
      <id>12796</id>
      <timestamp>2014-02-05T10:01:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Komentar na spletišču.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24" xml:space="preserve">Komentar na spletišču.</text>
      <sha1>l5btsgwoxi5lk8ybl0nwizuiko342hj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Wp geslo.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3697</id>
    <revision>
      <id>12802</id>
      <timestamp>2014-02-05T12:46:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek gesla na Wikipediji.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek gesla na Wikipediji.</text>
      <sha1>3xtm950q4bd4r5v7r6wvk1u0te8u0cg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Wp cit.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3698</id>
    <revision>
      <id>12803</id>
      <timestamp>2014-02-05T12:47:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek možnosti citiranja Wikipedijskega gesla.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="60" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek možnosti citiranja Wikipedijskega gesla.</text>
      <sha1>ls7yutszi2cacgfk8ct5yjny6uuacd7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Wp hist1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3699</id>
    <revision>
      <id>12804</id>
      <timestamp>2014-02-05T12:51:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek historiata Wikipedijskega gesla.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="51" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek historiata Wikipedijskega gesla.</text>
      <sha1>inxmgznlq3o9bcobwl5p9jlsg81sa6b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Wp hist2.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3700</id>
    <revision>
      <id>12805</id>
      <timestamp>2014-02-05T12:53:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek starejše variante Wikipedijskega gesla.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="59" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek starejše variante Wikipedijskega gesla.</text>
      <sha1>m0szn9cvpc1fyp2e8f1zeszzwon60g5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Geop sloj1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3701</id>
    <revision>
      <id>12806</id>
      <timestamp>2014-02-05T12:54:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek sloja na Portalu Geopedije.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek sloja na Portalu Geopedije.</text>
      <sha1>d71123dm7y23ztzex615ery6huvrarb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Geop sloj2.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3702</id>
    <revision>
      <id>12807</id>
      <timestamp>2014-02-05T12:55:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek sloja na Geopediji.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek sloja na Geopediji.</text>
      <sha1>rc0pizvn3urorf41a358jmldwjd7efu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Geop spom1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3703</id>
    <revision>
      <id>12808</id>
      <timestamp>2014-02-05T12:56:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek spomenika na Geopediji (pogled ortofoto).</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="60" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek spomenika na Geopediji (pogled ortofoto).</text>
      <sha1>sg7ye3ylgywz5354j0rz0btalpqjhea</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Geop spom2.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3704</id>
    <revision>
      <id>12809</id>
      <timestamp>2014-02-05T12:57:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek spomenika na Geopediji (topografski pogled).</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="63" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek spomenika na Geopediji (topografski pogled).</text>
      <sha1>e7uiq1lyu65uuoy2bh5c9y1xighnfwj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:ES idila.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3705</id>
    <revision>
      <id>12819</id>
      <timestamp>2014-02-05T17:54:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Geslo iz Enciklopedije Slovenije.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33" xml:space="preserve">Geslo iz Enciklopedije Slovenije.</text>
      <sha1>hpejnjo0bagvbroqonw1f4hwerjuszi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:PSBL.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3706</id>
    <revision>
      <id>12820</id>
      <timestamp>2014-02-05T17:58:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Geslo iz Primorskega slovenskega biografskega leksikona.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="56" xml:space="preserve">Geslo iz Primorskega slovenskega biografskega leksikona.</text>
      <sha1>3z3cez14hoxru9v27ka6qwfk2epg3gc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Slov bio.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3707</id>
    <revision>
      <id>12821</id>
      <timestamp>2014-02-05T17:59:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Portal Slovenska  biografija.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29" xml:space="preserve">Portal Slovenska  biografija.</text>
      <sha1>b15a88p8ec8rbceurs6up10jl9f7oas</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:SBL levstik.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3708</id>
    <revision>
      <id>12822</id>
      <timestamp>2014-02-05T18:00:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Fran Levstik v Slovenski  biografiji.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37" xml:space="preserve">Fran Levstik v Slovenski  biografiji.</text>
      <sha1>stkke3fctk2ejv8pqvdlwp01208z54b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:MMC clanek.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3709</id>
    <revision>
      <id>12827</id>
      <timestamp>2014-02-05T18:42:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Članek na multimedijskem portalu RTV Slovenija.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48" xml:space="preserve">Članek na multimedijskem portalu RTV Slovenija.</text>
      <sha1>p58rbg7vnsfmeo3k59gkp8573ces3h3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Kralj ropotajocih.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3710</id>
    <revision>
      <id>12842</id>
      <timestamp>2014-02-07T18:18:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek članka Kralj ropotajočih duhov na Wikipediji.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="66" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek članka Kralj ropotajočih duhov na Wikipediji.</text>
      <sha1>8avv1jtpbv7ib1gmkxfzw5e3p95dos3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Interwiki.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3711</id>
    <revision>
      <id>12844</id>
      <timestamp>2014-02-07T18:48:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek strani Uredi medjezikovne povezave.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="54" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek strani Uredi medjezikovne povezave.</text>
      <sha1>nk299udrxb09meaqvf27z6s967kyjsa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Vandalizem1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3712</id>
    <revision>
      <id>12850</id>
      <timestamp>2014-02-08T09:27:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Vandaliziranje gesla o Francetu Prešernu, zaslonski posnetek.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="62" xml:space="preserve">Vandaliziranje gesla o Francetu Prešernu, zaslonski posnetek.</text>
      <sha1>63cpr9qknjmhgaaxnr2p3hrymgkjbe6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Vandalizem2.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3713</id>
    <revision>
      <id>12851</id>
      <timestamp>2014-02-08T09:28:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Odprava vandalizma v geslu o Francetu Prešernu, zaslonski posnetek.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="68" xml:space="preserve">Odprava vandalizma v geslu o Francetu Prešernu, zaslonski posnetek.</text>
      <sha1>28dupd3x82pe04uxaf6tlydnsiokzz6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Shanmugamp7.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3714</id>
    <revision>
      <id>12852</id>
      <timestamp>2014-02-08T09:30:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Tamilsko reševanje Franceta Prešerna pred Slovenci, zaslonski posnetek uporabniškega profila.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="96" xml:space="preserve">Tamilsko reševanje Franceta Prešerna pred Slovenci, zaslonski posnetek uporabniškega profila.</text>
      <sha1>mpyxduxmwtyr443bi4tvk2ocnb48kyj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Škrbinski razdelek</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3715</id>
    <revision>
      <id>12886</id>
      <timestamp>2014-02-08T17:16:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{predloga za škrbino|Wiki letter w.svg|30px|Črka W|del članka|Delne škrbine&lt;noinclude&gt;{{!}}*&lt;/noinclude&gt;}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="111" xml:space="preserve">{{predloga za škrbino|Wiki letter w.svg|30px|Črka W|del članka|Delne škrbine&lt;noinclude&gt;{{!}}*&lt;/noinclude&gt;}}</text>
      <sha1>3u73ouzgr3ul6n1s5podwszd3ch0ajg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Predloga za škrbino</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3716</id>
    <revision>
      <id>12890</id>
      <parentid>12887</parentid>
      <timestamp>2014-02-08T17:27:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="500" xml:space="preserve">&lt;!-- Komentar vsili presledek  --&gt;

&lt;div class=&quot;boilerplate metadata&quot; id=&quot;stub&quot; style=&quot;clear: both;&quot;&gt;&lt;table cellpadding=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; style=&quot;background-color: transparent; margin-left: 20px;&quot;&gt;&lt;tr&gt;&lt;td&gt;[[Slika:{{{1}}}|{{{2}}}|{{{3}}}]]&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&amp;nbsp;''Ta {{{4}}} je [[:w:sl:Wikipedija:Popolni škrbinski članek|škrbina]]. Pomagaj Wikiknjigi in ga '''[{{fullurl:{{FULLPAGENAME}}|action=edit}} razširi]'''.''&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;&lt;/div&gt;[[Kategorija:{{{5}}}]]&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>g1y3xrquy80f3yef6b2r3ti7g7ar7fl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:!</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3717</id>
    <revision>
      <id>12888</id>
      <timestamp>2014-02-08T17:19:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: |&lt;noinclude&gt; {{!/dok}}&lt;/noinclude&gt;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34" xml:space="preserve">|&lt;noinclude&gt;
{{!/dok}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>f7wfd4p3mavr93obyghg2vtnzxtb543</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:!/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3718</id>
    <revision>
      <id>12889</id>
      <timestamp>2014-02-08T17:19:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;includeonly&gt;{{vključena stran z dokumentacijo predloge}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{neposredno prikazana stran z dokumentacijo predloge}}&lt;/noinclude&gt; &lt;!-- DOKUMENTACIJO PRE...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6181" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;{{vključena stran z dokumentacijo predloge}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{neposredno prikazana stran z dokumentacijo predloge}}&lt;/noinclude&gt;
&lt;!-- DOKUMENTACIJO PREDLOGE UREJAJ POD TO VRSTICO --&gt;
==Dokumentacija==
To je pomožna predloga, ki omogoča zapis znaka »&lt;code&gt;|&lt;/code&gt;«
znotraj parametrov predloge. V teh primerih znak »&lt;code&gt;|&lt;/code&gt;« 
'''ni nujen''' in je v ta namen bolje uporabiti »&lt;code&gt;&amp;amp;#124;&lt;/code&gt;«.
Znaku »&lt;code&gt;|&lt;/code&gt;« se je treba s predlogo izogniti le v primeru, da
je uporabljen v predlogi znotraj wikitabele.

Z znakom »&lt;code&gt;!&lt;/code&gt;« (klicajem) takih težav ni. So le z
»&lt;code&gt;|&lt;/code&gt;« (navpičnico) v sklopu z mehanizmom [[m:Help:Parameter_default]]
znotraj tabel.

Iz očitnih razlogov predloge ni mogoče [[WP:SUBST|substitutirati]].

{{Lts|{{PAGENAME}}}}
&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- KATEGORIJE --&gt;
[[Kategorija:Predloge za predloge|{{PAGENAME}}]]
[[Kategorija:Predloge za premostitev težav|{{PAGENAME}}]]

&lt;!-- INTERWIKIJI --&gt;
[[ab:Ашаблон:!]]
[[ace:Pola:!]]
[[af:Sjabloon:!]]
[[ak:Şablon:!]]
[[als:Vorlage:!]]
[[am:መለጠፊያ:!]]
[[an:Plantilla:!]]
[[ang:Bysen:!]]
[[ar:قالب:!]]
[[arc:ܩܠܒܐ:!]]
[[as:সাঁচ:!]]
[[ast:Plantía:!]]
[[av:Шаблон:!]]
[[ay:Plantilla:!]]
[[az:Şablon:!]]
[[ba:Ҡалып:!]]
[[bar:Vorlog:!]]
[[bat-smg:Šabluons:!]]
[[bcl:Plantilya:!]]
[[be:Шаблон:!]]
[[be-x-old:Шаблён:!]]
[[bg:Шаблон:!]]
[[bh:टेम्पलेट:!]]
[[bi:Template:!]]
[[bjn:Citakan:!]]
[[bm:Modèle:!]]
[[bn:টেমপ্লেট:!]]
[[bo:Template:!]]
[[bpy:মডেল:!]]
[[br:Patrom:!]]
[[bs:Šablon:!]]
[[bug:Templat:!]]
[[bxr:Template:!]]
[[ca:Plantilla:!]]
[[cbk-zam:Plantilla:!]]
[[ce:Куцкеп:!]]
[[ceb:Plantilya:!]]
[[ch:Template:!]]
[[chr:Template:!]]
[[chy:Template:!]]
[[ckb:داڕێژە:!]]
[[co:Template:!]]
[[cr:Template:!]]
[[crh:Şablon:!]]
[[cs:Šablona:!]]
[[csb:Szablóna:!]]
[[cu:Обраꙁьць:!]]
[[cv:Шаблон:!]]
[[cy:Nodyn:!]]
[[da:Skabelon:!]]
[[de:Vorlage:!]]
[[diq:Şablon:!]]
[[dsb:Pśedłoga:!]]
[[dv:ފަންވަތް:!]]
[[ee:Template:!]]
[[el:Πρότυπο:!]]
[[eml:Template:!]]
[[en:Template:!]]
[[ht:Modèl:!]]
[[hu:Sablon:!]]
[[hy:Կաղապար:!]]
[[ia:Patrono:!]]
[[id:Templat:!]]
[[ie:Avise:!]]
[[ig:Àtụ:!]]
[[ilo:Plantilia:!]]
[[io:Shablono:!]]
[[is:Snið:!]]
[[it:Template:!]]
[[iu:Template:!]]
[[ja:Template:!]]
[[jbo:Template:!]]
[[jv:Cithakan:!]]
[[ka:თარგი:!]]
[[ki:Template:!]]
[[kk:Үлгі:!]]
[[kaa:Shablon:!]]
[[kab:Talɣa:!]]
[[kbd:Шаблон:!]]
[[kg:Template:!-]]
[[kl:Ilisserut:!]]
[[km:ទំព័រគំរូ:!]]
[[kn:ಟೆಂಪ್ಲೇಟು:!]]
[[ko:틀:!]]
[[koi:Шаблон:!]]
[[krc:Шаблон:!]]
[[ks:فرما:!]]
[[ksh:Schablon:!]]
[[ku:Şablon:!]]
[[kv:Шаблон:!]]
[[kw:Skantlyn:!]]
[[ky:Калып:Өлкө 7]]
[[la:Formula:!]]
[[lad:Xablón:!]]
[[lb:Schabloun:!]]
[[lbe:Шаблон:!]]
[[lez:Шаблон:!]]
[[li:Sjabloon:!]]
[[lij:Template:!]]
[[lmo:Mudel:!]]
[[ln:Modèle:!]]
[[lo:ແມ່ແບບ:!]]
[[lt:Šablonas:!]]
[[ltg:Taiss:!]]
[[lv:Veidne:!]]
[[map-bms:Cithakan:!]]
[[mdf:Шаблон:!]]
[[mg:Endrika:!]]
[[mhr:Кышкар:!]]
[[mi:Template:!]]
[[min:Templat:!]]
[[mk:Шаблон:!]]
[[ml:ഫലകം:!]]
[[mn:Загвар:!]]
[[mr:साचा:!]]
[[mrj:Шаблон:!]]
[[ms:Templat:!]]
[[mt:Mudell:!]]
[[mwl:Modelo:!]]
[[my:Template:!]]
[[myv:ЛопаПарцун:!]]
[[mzn:شابلون:!]]
[[na:Template:!]]
[[nah:Nemachiyōtīlli:!]]
[[nap:Modello:!]]
[[nds:Vörlaag:!]]
[[nds-nl:Mal:!]]
[[ne:ढाँचा:!]]
[[new:Template:!]]
[[nl:Sjabloon:!]]
[[nn:Mal:!]]
[[no:Mal:!]]
[[nov:Template:!]]
[[nrm:Template:!]]
[[nso:Template:!]]
[[nv:Bee álnééhí:!]]
[[oc:Modèl:!]]
[[om:Template:!]]
[[or:ଛାଞ୍ଚ:!]]
[[os:Хуызæг:!]]
[[pa:ਫਰਮਾ:!]]
[[pag:Template:!]]
[[pam:Template:!]]
[[pap:Template:!]]
[[pcd:Modèle:!]]
[[pdc:Moddel:!]]
[[pfl:Vorlach:!]]
[[pi:पटिरूप:!]]
[[pih:Template:!]]
[[pl:Szablon:!]]
[[pms:Stamp:!]]
[[pnb:Template:!]]
[[pnt:Πρότυπον:!]]
[[ps:کينډۍ:!]]
[[pt:Predefinição:!]]
[[qu:Plantilla:!]]
[[rm:Model:!]]
[[rmy:Sikavno:!]]
[[ro:Format:!]]
[[roa-rup:Template:!]]
[[roa-tara:Template:!]]
[[ru:Шаблон:!]]
[[rue:Шаблона:!]]
[[rw:Template:!]]
[[sa:फलकम्:!]]
[[sah:Халыып:!]]
[[sc:Template:!]]
[[scn:Template:!]]
[[sco:Template:!]]
[[sd:سانچو:!]]
[[se:Málle:!]]
[[sg:Modèle:!]]
[[sh:Šablon:!]]
[[si:සැකිල්ල:!]]
[[simple:Template:!]]
[[sk:Šablóna:!]]
[[sn:Template:!]]
[[so:Template:!]]
[[sq:Stampa:!]]
[[sr:Шаблон:!]]
[[srn:Ankra:!]]
[[ss:Template:!]]
[[stq:Foarloage:!]]
[[su:Citakan:!]]
[[sv:Mall:!]]
[[sw:Kigezo:!]]
[[szl:Muster:!]]
[[ta:வார்ப்புரு:!]]
[[te:మూస:!]]
[[tet:Template:!]]
[[tg:Шаблон:!]]
[[th:แม่แบบ:!]]
[[tk:Şablon:!]]
[[tl:Padron:!]]
[[tn:Template:!]]
[[to:Template:!]]
[[tpi:Templet:!]]
[[tr:Şablon:!]]
[[ts:Template:!]]
[[tt:Калып:!]]
[[tum:Template:!]]
[[tw:Template:!]]
[[ty:Modèle:!]]
[[udm:Шаблон:!]]
[[ug:قېلىپ:!]]
[[uk:Шаблон:!]]
[[ur:سانچہ:!]]
[[uz:Andoza:!]]
[[ve:Template:!]]
[[vec:Modèl:!]]
[[vep:Šablon:!]]
[[vi:Bản mẫu:!]]
[[vls:Patrôon:!]]
[[vo:Samafomot:!]]
[[wa:Modele:!]]
[[war:Batakan:!]]
[[wo:Royuwaay:!]]
[[wuu:模板:!]]
[[xal:Кевләр:!]]
[[xmf:თარგი:!]]
[[yi:מוסטער:!]]
[[yo:Àdàkọ:!]]
[[za:模板:!]]
[[zea:Sjabloon:!]]
[[zh:Template:!]]
[[zh-classical:Template:!]]
[[zh-min-nan:Template:!]]
[[zh-yue:Template:!]]
[[zu:Template:!]]
[[eo:Ŝablono:!]]
[[es:Plantilla:!]]
[[et:Mall:!]]
[[eu:Txantiloi:!]]
[[ext:Prantilla:!]]
[[fa:الگو:!]]
[[ff:Modèle:!]]
[[fi:Malline:!]]
[[fiu-vro:Näüdüs:!]]
[[fj:Template:!]]
[[fo:Fyrimynd:!]]
[[fr:Modèle:!]]
[[frp:Modèlo:!]]
[[frr:Vorlage:!]]
[[fur:Model:!]]
[[fy:Berjocht:!]]
[[ga:Teimpléad:!]]
[[gag:Şablon:!]]
[[gan:模板:!]]
[[gd:Teamplaid:!]]
[[got:𐍆𐌰𐌿𐍂𐌰𐌼𐌴𐌻𐌴𐌹𐌽𐍃:!]]
[[gu:ઢાંચો:!]]
[[gv:Clowan:!]]
[[ha:Template:!]]
[[hak:Template:!]]
[[haw:Anakuhi:!]]
[[he:תבנית:!]]
[[hi:साँचा:!]]
[[hif:Template:!]]
[[hr:Predložak:!]]
[[hsb:Předłoha:!]]
&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>gt2wskes8p8mwwnm9405sfd42qkefly</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Npis tvit.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3719</id>
    <revision>
      <id>12899</id>
      <timestamp>2014-02-09T09:23:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek naročene reklame za ''Novo pisarijo'' na Twitterju.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek naročene reklame za ''Novo pisarijo'' na Twitterju.</text>
      <sha1>9th0hcocwqdoinvn2b4iy4fjq9oxuvd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Butalopedija1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3720</id>
    <revision>
      <id>12908</id>
      <timestamp>2014-02-09T13:59:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek literarnozgodovinskega članka na Butalopediji.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="66" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek literarnozgodovinskega članka na Butalopediji.</text>
      <sha1>pzlius5aidpbtzwiamyrjcyqr0jewxa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Butalopedija2.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3721</id>
    <revision>
      <id>12909</id>
      <timestamp>2014-02-09T14:00:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek literarnozgodovinskega članka na Butalopediji.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="66" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek literarnozgodovinskega članka na Butalopediji.</text>
      <sha1>pzlius5aidpbtzwiamyrjcyqr0jewxa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:SSSG.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3722</id>
    <revision>
      <id>12935</id>
      <timestamp>2014-02-12T13:47:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek spletnega geslovnika.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek spletnega geslovnika.</text>
      <sha1>exk5zvcclmb72sx6pw88ews4voq4o9c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Zgodovin cobiss.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3723</id>
    <revision>
      <id>12936</id>
      <timestamp>2014-02-12T13:49:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek ukaznega iskanja po Cobissu.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek ukaznega iskanja po Cobissu.</text>
      <sha1>5yve1rz7j6qmcgihgqgk1j7qbozpc78</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Cobiss HI.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3724</id>
    <revision>
      <id>12951</id>
      <timestamp>2014-02-13T08:04:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek iskanja po zborniku v Cobissu.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek iskanja po zborniku v Cobissu.</text>
      <sha1>hs0ae1z5g3y10w49hn448nlgprr38db</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Animation2009A.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3732</id>
    <revision>
      <id>12997</id>
      <timestamp>2014-03-05T17:28:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek rasti nacionalnih Wikipedij.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek rasti nacionalnih Wikipedij.</text>
      <sha1>rszrxexy5gcx8bv56qo5y96nk3x0voz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Diplome1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3733</id>
    <revision>
      <id>13000</id>
      <timestamp>2014-03-05T18:20:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek zbirke diplomskih nalog.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek zbirke diplomskih nalog.</text>
      <sha1>6nf42k597dxngr5mij25kc01ye3v29v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Diplome2.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3734</id>
    <revision>
      <id>13001</id>
      <timestamp>2014-03-05T18:20:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek zbirke diplomskih nalog.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek zbirke diplomskih nalog.</text>
      <sha1>6nf42k597dxngr5mij25kc01ye3v29v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Diplome3.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3735</id>
    <revision>
      <id>13002</id>
      <timestamp>2014-03-05T18:21:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek zbirke diplomskih nalog.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek zbirke diplomskih nalog.</text>
      <sha1>6nf42k597dxngr5mij25kc01ye3v29v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Diplome4.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3736</id>
    <revision>
      <id>13003</id>
      <timestamp>2014-03-05T18:22:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek zbirke diplomskih nalog.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek zbirke diplomskih nalog.</text>
      <sha1>6nf42k597dxngr5mij25kc01ye3v29v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Diplome5.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3737</id>
    <revision>
      <id>13004</id>
      <timestamp>2014-03-05T18:23:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek zbirke diplomskih nalog.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek zbirke diplomskih nalog.</text>
      <sha1>6nf42k597dxngr5mij25kc01ye3v29v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Hiperlink1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3738</id>
    <revision>
      <id>13008</id>
      <timestamp>2014-03-05T19:20:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek vnosa povezave.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek vnosa povezave.</text>
      <sha1>m52g5eo12hjetffkbxx4fdvd0rtw31c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Hiperlink2.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3739</id>
    <revision>
      <id>13009</id>
      <timestamp>2014-03-05T19:20:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek vnosa povezave.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek vnosa povezave.</text>
      <sha1>m52g5eo12hjetffkbxx4fdvd0rtw31c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Hiperlink3.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3740</id>
    <revision>
      <id>13010</id>
      <timestamp>2014-03-05T19:21:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek vnosa povezave.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek vnosa povezave.</text>
      <sha1>m52g5eo12hjetffkbxx4fdvd0rtw31c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Hiperlink4.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3741</id>
    <revision>
      <id>13011</id>
      <timestamp>2014-03-05T19:22:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek vnosa povezave.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek vnosa povezave.</text>
      <sha1>m52g5eo12hjetffkbxx4fdvd0rtw31c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Hiperlink5.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3742</id>
    <revision>
      <id>13012</id>
      <timestamp>2014-03-05T19:22:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek vnosa povezave.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek vnosa povezave.</text>
      <sha1>m52g5eo12hjetffkbxx4fdvd0rtw31c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost upravnih zadev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3743</id>
    <revision>
      <id>14966</id>
      <parentid>13015</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T14:19:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7429" xml:space="preserve">'''DOKONČNOST, PRAVNOMOČNOST IN IZVRŠLJIVOST UPRAVNIH ZADEV''' 

Pravna varnost zahteva nespremenljivost pravnega razmerja, ki izhaja iz izdanega upravnega akta. Da bi se lahko dosegla takšna nespremenljivost je treba dati upravnemu aktu, s katerim je bilo ustvarjeno določeno pravno razmerje takšno lastnost, ki izključuje možnost za njeno odpravo, razveljavitev ali spremembo. 

Temu sta namenjena instituta dokončnosti in pravnomočnosti. Lastnost, ki zavezuje tistega na katerega se upravni akt nanaša k izpolnitvi naložene obveznosti in ki hkrati dovoljuje, da se uporabi prisilno sredstvo za izpolnitev te obveznosti pa je izvršljivost.

Dokončnost, izvršljivost in pravnomočnost odločbe je urejena v Zakonu o splošnem upravnem postopku v [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199980&amp;stevilka=3777%20Zakonu%20o%20splošnem%20upravnem%20 224. in 225. členu].


DOKONČNOST IN IZVRŠLJIVOST UPRAVNEGA AKTA

Izvršljivost odločbe po 224. členu ZUP praviloma nastopi hkrati z dokončnostjo odločbe. Slednja nastopi z vročitvijo odločbe stranki, če pritožba ni dovoljena; z dnem poteka pritožbenega roka, če pritožba ni bila vložena; ko se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke, to je po 224 a. členu ZUP, ko se pritožbi odpove zadnja stranka in z vročitvijo drugostopenjske odločitve stranki, s katero je pritožba zavržena ali zavrnjena. V kolikor zakon določi, da pritožba ne zadrži izvršitve in je to navedeno v izreku odločbe (četrti odstavek 213. člena ZUP), tedaj postane odločba '''izvršljiva že z vročitvijo''', torej še pred dokončnostjo.

Zakon pa lahko uredi tudi, da '''izvršljivost nastopi kasneje kot dokončnost''' [http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visje_del_in_soc_sodisce/2010040815262943/ (glej primer]). Četrti odstavek 224. člena ZUP določa, da ko gre za odločbe, ki nalagajo obveznosti oziroma je v odločbi določeno, da se morajo dejanja, ki so predmet izvršbe opraviti v določenem roku, postanejo izvršljive šele po preteku izpolnitvenega ali paricijskega roka. Če v odločbi ni določen specialni izpolnitveni rok, velja splošni paricijski rok. In sicer postane odločba izvršljiva po izrecni določbi zakona v 15 dneh od dneva dokončnosti, pri čemer pa zakon hkrati v istem odstavku navedenega člena določa kot pogoj za izvršljivost potek izpolnitvenega roka.


PRAVNOMOČNOST UPRAVNEGA AKTA

'''Odločba postane pravnomočna, ko se ne more več izpodbijati v upravnem sporu pred upravnim sodiščem'''. Institut pravnomočnosti je namenjen utrditvi pravnega razmerja, oblikovanega z odločbo oziroma sklepom. Pravnomočnost pomeni trajnost, trdnost in nespremenljivost odločbe. Pravnomočnost temelji na prepovedi poseganja v pridobljene pravice in naložene obveznosti ter na zaupanju v pravo, torej na prepovedi ponovnega odločanja o odločeni zadevi (''ne bis in idem'') ter na podmeni, da je odločena stvar zakon za stranke (''res iudicata facit ius inter partes''). 

Kdor v pravo zaupa, mora uživati pravno varnost. Ta je dosežena, če pravnomočnega razmerja ni mogoče več spreminjati. '''Pravnomočnost odločbe zagotavlja že 158. člen Ustave RS''', ki določa, da pravnih razmerij, urejenih s pravnomočno odločbo  [http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/7231C036132C2F47C12579300028B58B (glej primer]), ni mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, razen v primerih ([http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/search.php?q=id:2012032113053413&amp;database%5BSOVS%5D=SOVS&amp;database%5BIESP%5D=IESP&amp;database%5BVDSS%5D=VDSS&amp;database%5BUPRS%5D=UPRS&amp;_submit=išči&amp;order=changeDate&amp;direction=desc&amp;page=0&amp;id=2012032113053413 glej primer]), ko se lahko uporabijo izredna pravna sredstva, ki jih določa zakon. Poznamo dve '''vrsti pravnomočnosti, formalno in materialno'''. Formalna pravnomočnost upravnega akta je lastnost, zaradi katere stranka akta ne more izpodbijati po sodni poti, niti ne s pritožbo ali drugim rednim pravnim sredstvom. Formalna pravnomočnost tako nastopi ob dveh hkratnih pogojih, da zoper akt ni dovoljena pritožba, niti ni možen upravni spor. Materialna pravnomočnost nastopi prav tako ob dveh pogojih, akt mora biti formalno pravnomočen in z njim mora stranka pridobiti določeno pravico oziroma pravno korist ali je na podlagi tega bila stranki naložena kakšna obveznost (pozitivna odločba), kot določa prvi odstavek 225. člena ZUP (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 437-439). 

Kot je navedeno v 225. členu ZUP postane odločba pravnomočna, ko poteče rok za pritožbo, če pritožba ni bila vložena (hkrati nastopi dokončnost in pravnomočnost, ker tisti, ki ne uporabi pravice do pritožbe, nima pravice do sodnega varstva); ko poteče 30-dnevni rok za tožbo na sodišče, če tožba ni vložena; ko preteče 15-dnevni rok za pritožbo, če pritožba zoper prvostopenjsko odločbo sodišča ni vložena; ko Vrhovno sodišče RS oz. Višje delovno in socialno sodišče pritožbo zavrže ali zavrne ali meritorno odloči.

ZUP v 223. členu sicer določa, da sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih in številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Vsak čas pomeni, da je '''odločba s pomoto lahko tudi že pravnomočna'''. Vendar to velja le za pomote »tehnične« narave, v tem primeru pa gre za zmoto v volji. Tako napako bi se lahko popravilo le s spremembo odločbe v okviru rednih ali izrednih pravnih sredstvih (Breznik et. al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2004, str. 679).


IZTEK ROKA ZA FIKTIVNO OSEBNO VROČITEV

Glede vpliva dela prostih dni na dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost velja, da odločba to postane, ko je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo (prvi odstavek 224. člena ZUP). Če se rok za pritožbo izteče na dela prost dan, se rok v skladu z zgoraj navedenim podaljša do izteka prvega naslednjega delovnega dne. Dokončna postane naslednji dan po preteku roka za pritožbo, ([http://www2.fu.uni-lj.si/mediawiki/index.php?title=Nastop_dokon%C4%8Dnosti_in_izvr%C5%A1ljivosti_odlo%C4%8Dbe_ter_za%C4%8Detek_teka_zamudnih_obresti glej primer]). Če se na primer rok za pritožbo izteče na soboto (ki ni delovna), se dejansko izteče šele v ponedeljek in postane odločba dokončna v torek. Glede izvršljivosti velja obratno. Če v odločbi ni določen specialni izpolnitveni rok, potem velja splošni paricijski rok, v obeh primerih pa na izvršljivost odločbe ne vplivajo dela prosti dnevi. 


POTRJEVANJE DOKONČNOSTI IN PRAVNOMOČNOSTI UPRAVNEGA AKTA

Potrjevanje dokončnosti in pravnomočnosti upravnih aktov ureja [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200543&amp;stevilka=1690 Pravilnik o potrjevanju dokončnosti in pravnomočnosti upravnih aktov (UL RS št. 43/05 in novele)]. S tem pravilnikom je določen način potrjevanja dokončnosti in pravnomočnosti upravnih aktov ter oblika in vsebina potrdila o dokončnosti in pravnomočnosti. Načeloma je potrjevanje dokončnosti in pravnomočnosti po ZUP predvideno le na zahtevo stranke, saj 5. odstavek 225. člen ZUP med drugim pravi, da potrdilo o dokončnosti ali pravnomočnosti izda organ na zahtevo stranke ali organa v skladu z določili 180. člena ZUP. '''Ni pa dovoljeno pošiljanje stranke do drugega organa, da naj si sama priskrbi potrdilo, temveč si mora potrdilo priskrbeti organ sam.'''

[[Kategorija:Upravni postopki]]</text>
      <sha1>71g6nprg6qeotmn0d36ks7imc6ioq1b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Upravni postopki</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3746</id>
    <revision>
      <id>14931</id>
      <parentid>13118</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T13:37:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>kat +</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1067" xml:space="preserve">Vsebina knjige
#[[{{ROOTBOOKNAME}}/Uvod|Uvod]]
#[[{{ROOTBOOKNAME}}/Temeljni koncepti|Temeljni koncepti]]
#[[{{ROOTBOOKNAME}}/Upravni postopki in njihovi instituti v Republiki Sloveniji in po svetu|Upravni postopki in njihovi instituti v Republiki Sloveniji in po svetu]]


== O avtorjih ==

Ta knjiga predstavlja študentski projekt [http://www.fu.uni-lj.si Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani (FU UL)].

Avtorji smo sodelujoči visokošolski učitelji in sodelavci Fakultete za upravo, skupaj s študenti podiplomskega bolonjskega študijskega programa Uprava, ki vsebine pripravljajo od leta 2013/2014 kot del študijskih obveznosti pri predmetu Upravno procesno pravo. Nosilna mentorja pri usmerjanju dela študentov: izr. prof. Polonca Kovač in doc. dr. Mitja Dečman. 

Delo na tem projektu povezujemo z raziskovalno-aplikativnim portalom [http://www.upravna-svetovalnica.si Upravne svetovalnice], vzpostavljen leta 2009 in voden prek FU UL in Ministrstva RS za notranje zadeve.

[[Kategorija:Pravo]]
[[Kategorija:Knjige]]
[[Kategorija:Upravni postopki| ]]</text>
      <sha1>gtceo37af2b7efp6os69mpa0rultr24</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Upravni postopki/Uvod</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3747</id>
    <revision>
      <id>14933</id>
      <parentid>13656</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T13:39:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2950" xml:space="preserve">{{Upravni_postopki/Struktura}}
== Uvod ==

Še vedno se premalo zavedamo kako pomembno je poznavanje [[w:upravni postopek|upravnih postopkov]], kateri nam po eni strani omogočajo uveljavljanje določenih pravic in koristi, po drugi stani pa zapovedujejo izpolnjevanje obveznosti. Ravno zato bi moralo preučevanje tega področja postati del splošne izobrazbe vsakega posameznika, saj nam lahko neznanje in nevednost tudi škodita. O pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznika oziroma pravne osebe se odloča v upravnem postopku, ki ga z uporabo predpisov vodi organ javne uprave. Zakonitost posamičnih upravnih aktov, torej aktov, ki jih izdajo državni in občinski organi (kot sta [[Odločba in sklep v upravnem postopku|odločba in sklep]]), pa se preverja pred [[w:sodišče|sodišči]]. Pravila sodelovanja udeležencev v postopkih ureja upravno procesno pravo.

Način urejanja in vodenja upravnih postopkov ter sodni nadzor nad upravnimi akti se po posameznih državah razlikuje, čeprav obstaja na tem področju med državami tudi vrsta skupnih značilnosti. Upravno procesno pravo se tako razvija na nacionalni (državni) in nadnacionalni ravni (npr. [[w:Evropska unija|Evropska unija]]), kot tudi na harmonizacijski ravni, kjer poteka proces usklajevanja oziroma poenotenja nacionalnih zakonodaj vseh držav članic Evropske unije. Vsak pravni sistem in posamezna država pa ima svoje posebnosti. Večina držav v Evropi in širše (od ZDA do Japonske in Evrope) pozna kot temeljni predpis na tem področju [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 Zakon o (splošnem) upravnem postopku] (ZUP, [[w:en:Administrative Procedure Act|General Administrative Procedure Act]]).

V sodobni družbi imajo upravni postopki še dodatno vlogo. Uporabljajo se tudi kot orodje pogovora med oblastjo in državljani, gospodarstvom in nevladnimi organizacijami in to predvsem z namenom ustvariti partnersko, sodelovalno in vključujočo družbo. Razumevanje upravnega procesnega prava in z njim povezanimi upravnimi postopki je zato še posebej pomembno, saj le tako lahko sledimo reformi javne uprave.

Upravnih postopkov, kot del discipline javne uprave, zato ne moremo gledati le kot predmet pravne znanosti oziroma stroke, pač pa tudi interdisciplinarno, torej kot možnost sodelovanja s strokovnjaki na različnih področjih. Poseben pomen imajo poleg prava še področja informatike, ekonomike, organizacije in menedžmenta, sociologije in politologije.

Ta knjiga združuje predstavitve temeljnih pojmov in posameznih institutov iz upravnega postopka. Delo je zasnovano tako, da si bralec pri reševanju ovir iz [[w:upravna zadeva|upravnih zadev]] lahko sam poišče preprost, razumljiv, a še vedno verodostojen odgovor. Avtorji upamo, da je vsebina dela za bralce uporabna in poučna, hkrati pa bo prispevala tudi k boljšemu razumevanju upravnih postopkov v Sloveniji in širše.

[[Kategorija:Upravni postopki|Uvod]]</text>
      <sha1>7r2h3b7gduhakx6okrqu1oh3xmqofa9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Upravni postopki/Temeljni koncepti</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3748</id>
    <revision>
      <id>14934</id>
      <parentid>13147</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T13:39:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1936" xml:space="preserve">{{Upravni postopki/Struktura}}

== Temeljni koncepti ==

Razvoj upravnega postopka in upravnega procesnega prava sovpadata z razvojem demokracije. Upravni postopek in upravni spor namreč predstavljata v prvi vrsti instrument zagotavljanja pravic in pravnih koristi posameznih strank (fizičnih in pravnih oseb) v razmerju do v upravnopravnem razmerju vnaprej nadrejene oblastne institucije na predvidljiv način. Prek upravnih postopkov se realizira vrsta ustavnopravnih in mednarodnopravnih jamstev (npr. pravice izjaviti se, učinkovito pravno sredstvo, sodno varstvo, pravna varnost prek pravnomočnosti) oz. t. i. pošten postopek (fair trial, due process, gl. 6. in povezane člene Evropske konvencije o človekovih pravicah).

Upravni postopek pomeni sistem procesnih pravil, po katerih ravnajo upravni organi, kadar odločajo o upravnih stvareh, tj. o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank s področja upravnega prava, pri čemer upravno pravo kot del javnega prava stremi ne le k varstvu položaja strank, ampak hkrati k uresničitvi javnega interesa na posameznih upravnih področjih. Upravni postopek je presečišče, ki naj zagotovi, da sta javni in zasebni interes uravnotežena, sorazmerna. Upravni postopek je tako osrednje mesto, v katerem se uresničuje koncept dobre uprave (good administration, gl. 41. člen in povezani Temeljne listina EU o človekovih pravicah).

Upravni postopek predstavlja tudi del upravnega procesa kot sistema zavestnega usmerjanja družbenih interakcij, torej normiranja na podlagi vrednostnih podstati vladajočih (prehod od sein k sollen). Temeljni predpisi o upravnih postopkih torej pomenijo orodje oblikovanja javnih politik. V javni upravi predstavlja upravni postopek tudi temeljni poslovni proces. V tem okviru se področje novelira, da bi se zagotovila racionalnost dela, npr. s programi odprave administrativnih ovir.

[[Kategorija:Upravni postopki|Temeljni koncepti]]</text>
      <sha1>8paxam5owdehj149sygobz73znazik9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Upravni postopki/Upravni postopki in njihovi instituti v Republiki Sloveniji in po svetu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3749</id>
    <revision>
      <id>14935</id>
      <parentid>13654</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T13:40:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3177" xml:space="preserve">{{Upravni_postopki/Struktura}}

Upravni postopek je sestavljen iz vrste posameznih procesnih dejanj, prek katerih se določa pravni položaj nosilcev pravic, pravnih koristi in obveznosti na upravnih področjih (npr. pri odmeri davkov, izdaji gradbenih dovoljenj, pridobivanju socialnih pomoči, pravicah tujcev, zadevami v zvezi z vozili in prometom …).

Ta dejanja določajo posamezni procesni instituti kot sklop načel in pravil v zvezi z zaokroženim naborom vprašanj postopka (npr. temeljna načela, javni interes, stranka, raba jezika v postopku, vročanje, pritožba – gl. v nadaljevanju).

== Splošni instituti ==

=== Temeljna načela vodenja upravnih postopkov ===

- [[ZUP]]

- [[Upravni postopek - teoretično in primerjalno]]

- [[Podrejena in smiselna uporaba ZUP]]

- [[Modernizacija upravnega postopka v Sloveniji in EU]]

- [[Temeljna načela v upravnem postopku]]

- [[Upravna zadeva/stvar]]

- [[Zakonitost v upravnem postopku]]

- [[Javni interes v upravnem postopku]]

- [[Materialna resnica kot temeljno načelo v upravnem postopku]]

- [[Pristojnost in pooblastila v upravnem postopku]]

=== Udeleženci v upravnih postopkih in njihova komunikacija ===

- [[Stranka v upravnem postopku]]

- [[Stranski udeleženec v upravnem postopku]]

- [[Državni pravobranilec v upravnem postopku in upravnem sporu]]

=== Faze postopka: od uvedbe do rabe pravnih sredstev in izvršbe ===

- [[Uvedba upravnega postopka]]

- [[Ugotovitveni postopek]]

- [[Poseben in skrajšani ugotovitveni upravni postopek]]

- [[Listine kot dokazilo v upravnem postopku]]

- [[Dokazovanje v upravnem postopku]]

- [[Predhodno vprašanje v upravnem postopku]]

- [[Prekinitev in ustavitev upravnega postopka]]

- [[Poravnava v upravnih zadevah]]

- [[Pridobitev in izmenjava podatkov v upravnem postopku]]

- [[Soglasja v upravnem postopku]]

- [[Jezik v upravnem postopku]]

- [[Vloge in zahtevki v upravnem postopku]]

- [[VEM (vse na enem mestu) v upravnih zadevah]]

- [[Vabilo v upravnem postopku]]

- [[Zapisnik in uradni zaznamek v upravnem postopku]]

- [[Vpogled v spis in dostop do informacij javnega značaja v upravnih zadevah]]

- [[Vročanje v upravnem postopku]]

- [[Odločba in sklep v upravnem postopku]]

- [[Molk organa v upravnem postopku in upravnem sporu]]

- [[Odločanje v razumnem roku oz. brez nepotrebnega odlašanja v upravnih zadevah]]

- [[Dokončnost in pravnomočnost v upravnih zadevah]]

- [[Izvršljivost upravnih odločb in sklepov]]

- [[Izvršba v upravnih zadevah]]

- [[Pritožba v upravnem postopku]]

- [[Izredna pravna sredstva v upravnem postopku]]

- [[Nadzor nad izvajanjem ZUP – upravna inšpekcija]]

- [[Sodni nadzor nad posamičnimi upravnimi akti]]

- [[Upravni spor]]

- [[Upravno sodišče]]

- [[Ustavna pritožba v upravnih zadevah]]

- [[Praksa ESČP v upravnih zadevah]]

== Posebni upravni postopki ==

- [[Posebni upravni postopki ]]

- [[Inšpekcijski postopki]]

- [[Davčni postopki]]

- [[Upravni postopki v občinski pristojnosti]]

- [[Uporaba ZUP v postopku o prekršku]]

- [[Upravni postopki na CSD]]

[[Kategorija:Upravni postopki|Upravni postopki in njihovi instituti v Republiki Sloveniji in po svetu]]</text>
      <sha1>mj61f3tpzsy1vccdyr2jiqachmzify7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Javni interes v upravnem postopku</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3750</id>
    <revision>
      <id>14947</id>
      <parentid>13464</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T13:49:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3430" xml:space="preserve">{{Upravni_postopki/Top}}

== Opredelitev pojma ==
'''Javni interes''' (tudi javna korist) lahko opredelimo kot splošen interes organizirane širše [[w:Skupnost|skupnosti]] oziroma dobrobit širše javnosti, ki je nad interesom oziroma koristjo posameznika.
   
Uradna oseba oziroma pristojni [[w:Upravni organ|organ]], ki vodi in odloča v [[w:Upravni postopek|upravnem postopku]], mora ugotoviti in presoditi javni interes oziroma javno korist v vsakem konkretnem primeru posebej in to v mejah [[w:Zakon|zakona]] (oziroma predpisa, ki temelji na zakonu). Obenem pa skozi celoten postopek od uvedbe postopka do odločitve v posamezni upravni zadevi slediti [[w:Temeljna načela v upravnem postopku|temeljnemu načelu]] varstva pravic strank in varstva javnih koristi. Načelo se zaradi svoje pomembnosti uporablja tudi v zakonih (praviloma [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 Zakon o splošnem upravnem postopku]) tujih držav (npr. na Hrvaškem [http://www.zakon.hr/z/65/Zakon-o-op%C4%87em-upravnom-postupku Zakon o općem upravnom postupku] (6. člen), v Italiji [http://www.altalex.com/?idnot=550#capoV Legge sul procedimento amministrativo] (1. poglavje)).  To načelo določa, da morajo  organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, pri tem pa morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali predpisom. Poseg v posamezno pravico je dopusten pod pogojem, da je za dosego javne koristi ukrep primeren in nujno potreben ter da je javna korist v sorazmerju s posegom v posamezno pravico. 

==Zaščita javnega interesa ==
   
Za zaščito javnega interesa lahko organ začne postopek tudi po uradni dolžnosti (npr. iz obstoječega dejanskega stanja ugotovi ali izve, da obstoja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za ohranitev javnega reda in miru ter javno varnost). Zakon v tem primeru za zaščito javnega interesa podaja tudi nujne ukrepe. V vlogi zaščitnika oziroma zakonitega zastopnika javnega interesa se pojavi [[w:Državno pravobranilstvo Republike Slovenije|državno pravobranilstvo]] oziroma državni pravobranilec, ki se izjemoma poleg [[w:Zastopnik|zastopnika]] lahko pojavi tudi kot tožnik v varovanju javnega interesa.

== Glej tudi ==

- [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3370 Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo]

== Literatura ==

- Jerovšek, Tone, Kovač, Polonca. ''Upravni postopek in upravni spor''. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, Ljubljana 2010.&lt;br /&gt;

- Seibert, Lučka. ''Vloga državnega pravobranilstva v upravnem postopku in upravnem sporu''. Univerza v Ljubljani,Fakulteta za upravo, Ljubljana 2011.&lt;br /&gt;

- Rakočevič, Slobodan. ''Sistem upravnega prava, upravni postopek in upravni spor''. Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za organizacijo in kadre, Upravna akademija, Ljubljana 2011, str. 11.

== Viri ==

* [http://www.zakon.hr/z/65/Zakon-o-op%C4%87em-upravnom-postupku Zakon o splošnem upravnem postopku Republike Hrvaške (Zakon o općem upravnom postupku)]
* [http://www.altalex.com/?idnot=550#capoV Zakon o splošnem upravnem postopku Republike Italije (Legge sul procedimento amministrativo)]
* [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 Zakon o splošnem upravnem postopku Republike Slovenije]

[[Kategorija:Upravni postopki]]</text>
      <sha1>3fk2dhi4lcc7ins25o0rylppt2hp0dg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Odločba in sklep v upravnem postopku</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3751</id>
    <revision>
      <id>19251</id>
      <parentid>15757</parentid>
      <timestamp>2020-10-05T14:53:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>158.169.150.18</ip>
      </contributor>
      <comment>Redakcija 15757 uporabnika [[Special:Contributions/194.249.203.112|194.249.203.112]] ([[User talk:194.249.203.112|pogovor]]) razveljavljena</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6443" xml:space="preserve">'''Krepko besedilo'''{{Upravni_postopki/Top}}
= Opredelitev pojma =

'''Odločbo''' lahko opredelimo kot listino, izdano v [[w:Upravni postopek|upravnem postopku]] s katero pristojni organ odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi posameznika ali pravne osebe oziroma druge osebe, ki je lahko stranka v upravnem postopku. 

Ko se v upravnem postopku konča ugotovitveni postopek in dokazovanje, se na podlagi zbranega gradiva in ugotovljenih dejstev pristopi k odločanju. Odločanje pomeni neposredno uporabo materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje konkretnega in posamičnega primera,  rezultat tega pa je odločba. Izdaja odločbe je najpomembnejše dejanje v upravnem postopku.


'''Sklep''' je posamični pravni akt, s katerim organ odloča o:

- vprašanjih povezanih z upravnim postopkom in

- postranskih vprašanjih povezanih z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo.

Sklep praviloma izda uradna oseba, ki opravlja dejanja postopka, pri katerem je nastalo vprašanje, ki je predmet sklepa. Uradna oseba, ki je pooblaščena za odločanje ima pravico izdajati vse vrste sklepov, razen sklepe s katerimi se postopek konča. Določene sklepe lahko izda le v soglasju z uradno osebo, ki je pooblaščena za odločanje o stvari, pri zaprošenem organu pa s soglasjem predstojnika organa oziroma uradne osebe, ki je pristojna za odločanje v podobnih zadevah.
Glede oblike in sestavnih delov sklepov pa načeloma velja, da morajo imeti enake sestavne dele kot odločba. 


= Pomembni sestavni deli odločbe in sklepa =

Zakonsko določeni sestavni deli odločbe določajo njeno tehnično razporeditev, vrstni red in vsebino, hkrati pa omogočajo lažjo presojo njene zakonitosti in pravilnosti, stranki pa lažje varstvo njene pravice oziroma pravne koristi. Odsotnost katerega od obveznih sestavnih delov odločbe (npr. obrazložitve) lahko pomeni bistveno kršitev pravil postopka. Sestavni deli odločbe in sklepa so predpisani z [[w:zakon|zakonom]] (praviloma [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 Zakon o splošnem upravnem postopku]), vendar pa se ti sestavni deli med pravnimi ureditvami posameznih držav razlikujejo (npr. v slovenskem ZUP-u je zakonsko predpisanih 6 sestavnih delov odločbe, enake sestavne dele predpisuje tudi hrvaški [http://www.zakon.hr/z/65/Zakon-o-op%C4%87em-upravnom-postupku Zakon o općem upravnom postupku] v svojem 98.členu, medtem ko [http://eng.forsaetisraduneyti.is/media/English/AdministrativeProceduresAct.pdf General Administrative procedures Act] navaja le obrazložitev). Med najbolj pomembnimi sestavnimi deli, ki se pojavljajo v skoraj vseh pravnih redih, kaže izpostaviti naslednje:

- '''Izrek ali dispozitiv''' predstavlja najpomembnejši del odločbe, z njim se odloči o pravici ali obveznosti posameznika v upravnem postopku. Izrek mora biti jasen, kratek in določen. Obvezne sestavine dispozitiva so obrazložitev o predmetu postopka, odločitev o vseh zahtevkih strank in obrazložitev o vseh stroških postopka (če so ali niso nastali). 

- '''Obrazložitev''' razloži izvor izreka z navedbo določb predpisov, na katere se odločba opira. Tu se navede in obrazloži vse zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, odločilne razloge za presojo posameznih dokazov, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

- '''Pouk o pravnem sredstvu''' stranki sporoči, če je možno zoper odločbe vložiti [[w:pritožba|pritožbo]] ali začeti kakšen drug postopek pred [[w:sodišče|sodiščem]].


= Skupne lastnosti in razlike med odločbo in sklepom =

Odločba in sklep v upravnem postopku imata nekatere skupne lastnosti, med njima pa obstaja tudi več pomembnih razlik. 

- Tako kot odločba se tudi sklep izda ob zaključku postopka. 

- Pri obeh gre za upravnopravni akt, ki je posamičen in konkreten ter enostranski in avtoritaren (tj. dejanje kjer nastopa organ nasproti stranki z močnejšo voljo v upravnopravnem razmerju). 

- Odločba se načeloma izdaja v pisni obliki, z njenimi temeljnimi sestavinami, izjemoma v ustni, kar je praviloma značilnost sklepov. 

- Učinek odločbe je lahko konstruktiven (pravno razmerje se ustanovi, spremeni ali ukine), ali deklarativen, kjer gre za ugotovitev pravnega razmerja. 

- Pravno sredstvo, ki je dovoljena zoper odločbe je suspenzivna pritožba, za razliko od sklepa, kjer je omenjeno pravno sredstvo dovoljeno le izjemoma, in dovoljena izredna pravna sredstva, ki pri odločbi niso možna. 

- Odločba upošteva formalne in materialne predpise, za razliko od sklepa kjer gre za upoštevanje le formalnih predpisov, tako kot pri negativni odločbi. 


= Literatura =

- Androjna, Vilko, Kerševan, Erik. Upravno procesno pravo: upravni postopek in upravni spor. GV založba, Ljubljana 2006 

- Breznik, Janez, Štucin, Zdenka, Marflak, Jonika. Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem. GV založba, Ljubljana 2008&lt;!-- Priimek, Ime, Leto. ''Naslov''. Kraj: Založba. 

- Grafenauer, Božo. Osnove upravnega postopka in upravnega spora. GV založba, Ljubljana 2001

- Grafenauer, Božo, Breznik, Janez. Upravni postopek in upravni spor. GV založba, Ljubljana 2005

- Grafenauer, Božo, Cijan, Rafael. Gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka. Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Maribor 2005

- Kovač, Polonca, Rakar, Iztok, Remic, Matjaž. Upravno procesne dileme o rabi ZUP 2: 120 vprašanj iz prakse z odgovori in sodno prakso ter z uvodno študijo. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2012 --&gt;

- Veliki splošni leksikon. Priročna izdaja v dvajsetih knjigah. Trinajsta knjiga, Novalis-penicilin. DZS, Ljubljana 2006.


= Viri =

* Pravna pomoč. Sklep v upravnem postopku. Privzeto 3.3.2014 iz: http://www.pravna-pomoc.info/upravno-pravo/sklep-v-upravnem-postopku/
* [http://www.zakon.hr/z/65/Zakon-o-op%C4%87em-upravnom-postupku Zakon o splošnem upravnem postopku Republike Hrvaške (Zakon o općem upravnom postupku)]
* [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 Zakon o splošnem upravnem postopku Republike Slovenije]
* [http://eng.forsaetisraduneyti.is/media/English/AdministrativeProceduresAct.pdf Zakon o upravnem postopku Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske (General Administrative procedures Act)]

[[Kategorija:Upravni postopki]]</text>
      <sha1>cedqm5n0rz5kvvbc6tmtmlrknal1i6x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Abram.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3752</id>
    <revision>
      <id>13053</id>
      <timestamp>2014-03-22T09:33:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek sklopa gesel v ''Slovenski biografiji''.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="59" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek sklopa gesel v ''Slovenski biografiji''.</text>
      <sha1>6uqorbq2cxvx9kj9w06x0b67ujabpba</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jutro, proga in pes</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3762</id>
    <revision>
      <id>13093</id>
      <parentid>13092</parentid>
      <timestamp>2014-04-11T18:20:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tamara Platovšek</username>
        <id>1499</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7559" xml:space="preserve">==O avtorju==
[[:w:sl:Tamara Doneva|Tamara Doneva]]

==O zbirki==

Zbirka novel '''''Jutro, proga in pes''''' je izšla v samozaložbi leta 1997 v Ljubljani. Nima nobenega predgovora, napisana je na 101 strani, obsega približno 22.300 besed, vsebuje 5 novel.


'''Ab ovo'''
(približno 5700 besed)

Zgodba se začne s pripovedovalčevim razmišljanjem, kako bi bilo vse drugače, če ne bi tistega dne odprl vrat. Njegovo življenje se namreč ne bi tako zasukalo, kot se je. Vrat pa ne bi bil odprl, če bi imel pokvarjen zvonec. Pokvarila bi ga lahko soseda Basilova, ki je lavor poln vode zlila na moža, ker je na skrivaj zahajal h gospe Nataliji. Vendar je voda zvonec za las zgrešila. Druga stvar, ki bi mu onemogočila zasuk življenja, je bil klic prijatelja Arthurja, ki ga povabi na kavo, vendar ga pripovedovalec zavrne z izgovorom, da mora doma veliko postoriti. Tretjič, zasuku življenja bi se lahko izognil, če bi sprejel prijateljevo povabilo na odprtje razstave, ampak ga je pripovedovalec prav tako zavrnil, saj na razstavi ni hotel srečati Garvika. Ta mu je pred časom posodil vrtno kosilnico, vendar je še ni dobil nazaj. Nato pa je pozvonilo in pred vrati je stala ženska, ki se je predstavila kot usoda. Prišla je z namenom, da nekaj spremeni. Medtem ko pripovedovalec razmišlja, kako bi bilo dobro, če bi storil, česar ni (vrnil kosilnico ali se srečal s prijateljema), mu usoda pokaže varianto: Garvik pride k pripovedovalcu in zahteva kosilnico nazaj. Kar naenkrat Garvik ni več Garvik, temveč ščurek. Pripovedovalec s kladivom udari po njem, da se razmaže. Takrat pride na obisk Arthur. Ker usoda zmede pripovedovalca, ta ni več prepričan, ali je Arthur videl mrtvega Garvika ali mrtvega ščurka. Koga od njiju je zares ubil, bo izvedel šele zvečer, ko bodo prijatelji prišli na igro taroka. Začne se spraševati, ali so vse skupaj (tudi telefonski pogovor z Arthurjem in Bartom) bile samo halucinacije. Ves nemiren čaka na večer, ko končno Bart, Arthur in Garvik pridejo na tarok. Ko vidi Garvika, se umiri.

'''Oda čakanju'''
(približno 2000 besed)

Tihar Tokajev je mož, ki si želi samote. V resnici nima časa za nobenga, saj je polno zaposlen s – čakanjem. Čakati čakanega in čakati čakanje je bilo zanj vsakdanje opravilo. Nepomembno je, kdo je objekt čakanja, pomembno je le čakanje samo. Objekt se je določal spotoma, včasih takoj na začetku, včasih šele na koncu, včasih pa je bil nedoločljiv. Ob tem pa so lahko na sceno prihajali nepredvideni objekti čakanja, ki so včasih Tiharju Tokajevu pokvarili projekt. Nekega določenega dne je Tihar čakal, objekt čakanja pa je bil določen. Pismonoša. Pismonoši bi se utegnili pripetiti dogodki, ki bi zelo vplivali na celoten izid procesa čakanja. Tako Tihar, medtem ko čaka, predvideva pot in usodo pismonoše in si sproti izmišljuje potek dogodkov; pismonošo bi na poti ustavila gospa Gerberjeva in ga povabila na kozarček, pismonoša pa bi se, ker ga rad srkne, povabilu odzval. Ona bi začela pripovedovati tragično zgodbo o dnevu, ko sta z možem odšla na jezero, tam pa se je zgodila nesreča: sosedov deček se je utopil, gospodu Gerberju, ki je dečka hotel rešiti, je v roki ostal le ovratnik ubogega mladeniča. Ovratnik je gospa pospravila, sedaj pa bi ga želela pokazati pismonoši, zato stopi po lestev, da bi se povzpela na podstrešje. Ker je stara in ne more več plezati, bi ji pismonoša, kljub temu, da je že malce opit, priskočil na pomoč. Ko bi bil pismonša visoko na lestvi, bi se gospa Gerberjeva spomnila, da sploh ne ve, kaj ta lestev počne sredi hodnika in da jo je treba pospraviti na svoje mesto. Nato bi z vso silo spodmaknila lestev in pismonoša bi zaradi padca na tla umrl. Njegova žena bi bila od tega tako prizadeta, da bi bila primorana iti v psihiatrično ustanovo, skrb za osirotele otroke pa bi prevzela babica. Življenje bi kljub temu teklo naprej in zdelo bi se, da pismonoša ni nikoli živel.

'''Večerja'''
približno 2600 besed)

Leda ima migreno, zato hoče pripovedovalec iti ven. Leda ga napade, zakaj ob težkih trenutkih nikoli ne skrbi zanjo, ji ne pomaga omiliti bolečin in da nikoli ne prevzame nikakršne odgovornosti. Vmes v njun pogovor je vložena zgodba o roži. Namreč, omenjeni par je od prijateljev Filipa in Nere, ki sta se selila v hišo, dobil rožo, vendar zanjo ni bilo nikomur prav pretirano mar, čeprav roža zahteva le vodo enkrat na teden. Rožo sta zalivala, kadar sta se pač spomnila nanjo. Pripovedovalec torej ostane doma, ker na obisk prideta Filip in Nera. Ta dva opazita, da njuna roža ni bila zalita. Ni njima všeč niti prostor, kjer roža stoji. Pravzaprav jima sploh ni všeč, da za rožo ni poskrbljeno. Vsi štirje sedijo za mizo in se pogovarjajo o vsakdanjih stvareh; malo o rožah, o avtomobilih, posojilih. Leda čez čas pripravi prigrizek, nekakšno solato z zelenjavo. Ko gosta pojesta, se z banalnim izgovorom poslovita. Leda nima več migrene, ta obisk jo je spravil v dobro voljo. Kako? Gostoma je namreč servirala rožo.

'''Projekt'''
(približno 9500 besed)

V noveli se po odstavkih izmenjujeta 2 zgodbi. V prvi, krajši, prvoosebni pripovedovalec pripoveduje o obisku kina, kjer si je že drugič ogledal isti film. Čas, v katerem se je zgodba dogajala, je nekje v zimi. Drugo zgodbo o Gustavu in Uli pripoveduje tretjeosebni pripovedovalec. Gustav in Ula sta par že nekaj let. Njuni dnevi ne minejo brez prepirov. Ona bi se rada pogovorila, a njemu do tega ni, raje se zapre v sobo ali odide ven. Ko se vrne, je videti vse v najlepšem redu. Gustav ima rad jutra, saj prinašajo nove možnosti novih poskusov za zvezo, a se najde malenkost, ki to pokvari. Nekega dne gresta na sprehod do slapa. Vse je dobro, le da Gustav naenkrat vidi Ulino truplo, kako izginja v penečih se vrtincih vode. Umoril jo je. Zaradi tega se znajde pred odvetnikom, vendar zaradi zblojenosti ne ve, kaj se dogaja. Ničesar ne razume. Vmes je vnešena pravljica, ki jo Gustav sanja in ga Ula prosi, naj ne bo Gustav. Če mu bo uspelo, bo njegova, vendar Gustavu ne uspe, zato mu Ula še ene možnosti ne da

'''Piknik ali Kako vi pravite temu'''
(približno 2500 besed)

V noveli imamo 3 protagoniste: Filomeno v eksistencialni krizi, vendar pozitivnimi idejami, Hedvigo, nezadovoljno zaradi lastne neaktivnosti, in Ludviga, ki si samo želi priti na cilj. Ta cilj je vsem trem isti, tj. piknik. Filomena in Hedviga ne vesta točno, kam ju pot vodi, pri čemer Filomena potovanje sprejema kot nujno pot do višjega cilja, Hedviga pa od potovanja ničesar ne pričakuje in do cilja ne goji posebnih odnosov. Ludvig prav tako nima osmišljenega cilja, vendar je njegova pot pozitivno naravnana. Na poti, na kateri ni nobenih oznak, postaneta Hedviga in Ludvig lačna. K temu pripomore tudi vročina, ki je čedalje močnejša. Hedviga lakoto doživlja kot muko in zanjo išče takojšnjo rešitev, medtem ko Ludvig lakoto zaznava zgolj kot neprijeten občutek, ki je del poti. V daljavi nato zagledata neko belo stvar, za katero mislita, da je ovca. Že načrtujeta, kako jo bosta ubila in pojedla, ko se zavesta, da pred njima stoji Filomena, ki jima je ves čas prihajala naproti. Ko Ludvig vidi, da Filomena govori, je trdno odločen, da je ne bo ubil, kaj šele jedel, Hedviga pa ga kljub temu nagovarja h groznemu dejanju. 

Avtorica ponudi 2 zaključka: v prvem se Hedviga vzdrži lakote in vsi trije nadaljujejo po svoji poti, v drugem pa strela z neba zadane Filomeno, ta se speče, Hedviga in Ludvig pa jo pojesta.</text>
      <sha1>ixi37rsd523vxutli4ivqeu77qolt1w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stranski udeleženec v upravnem postopku</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3764</id>
    <revision>
      <id>14946</id>
      <parentid>13474</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T13:48:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3684" xml:space="preserve">{{Upravni_postopki/Top}}


== Opredelitev pojma ==
'''Stranski udeleženec''' (intervenient)  v [[w:upravni postopek|upravnem postopku]] je [[w: fizična oseba|fizična]] ali pravna oseba, ki vstopi v tuj postopek in v njem brani svoje pravice in koristi.&lt;br /&gt;

Pojem stranskega udeleženca je zakonsko opredeljen (praviloma [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 Zakon o splošnem upravnem postopku]), poznajo pa ga tudi tuje pravne ureditve (npr. v sosednji Hrvaški [http://www.zakon.hr/z/65/Zakon-o-op%C4%87em-upravnom-postupku Zakon o općem upravnom postupku], 4.člen). 
 
== Pogoji za vstop v tuji postopek ==
Oseba, ki želi nastopati v tujem postopku kot stranski udeleženec mora izkazati pravni interes oziroma korist in če je potrebno to tudi dokazati (zgolj zatrjevanje ni dovolj). Pri pravnem interesu stranskega udeleženca ne gre za splošno ali javno korist, temveč za osebno korist (korist, ki se nanaša neposredno na osebo, ki jo uveljavlja). 

== Lastnost stranskega udeleženca ==
Oseba, ki želi v upravnem postopku nastopati kot stranka, mora imeti pravno sposobnost oziroma sposobnost biti stranka (pravna subjektiviteta), kar je osnovni pogoj za sodelovanje v vseh upravnih postopkih ter označuje sposobnost osebe, da pridobiva pravice in pravne koristi ter prevzema obveznosti. 

Pogoj za sodelovanje v konkretnem postopku je tudi stvarna legitimacija, sposobnost fizične ali pravne osebe za pridobitev konkretne pravice, pravne koristi ali naložitve obveznosti. Stvarno legitimacijo praviloma določi materialni predpis v katerem so opredeljene pravice, pravne koristi ali obveznosti tako, da določi komu se lahko pravica oziroma obveznost naloži. Stvarna legitimacija na ta način poveže stranko s konkretno upravno zadevo. 

Stranski udeleženec ima v postopku popolnoma enak položaj kot glavna stranka, tako da ima celo pravico do [[w: pritožba|pritožbe]] zoper izdano [[Odločba in sklep v upravnem postopku|odločbo]]. V postopku je stranskemu udeležencu treba dati možnost izjaviti se in ga obveščati o spremembah zahtevka oziroma drugih dejanjih, ki jih predlaga stranka. 
 
Ne glede na to pa položaj stranskega udeleženca ni tako močan, da bi lahko vplival na razpolaganje stranke z zahtevkov. Če se stranka odloči, da bo zahtevo umaknila, za to ne potrebuje soglasja stranskega udeleženca, saj s tem ne bo poseženo v njegov pravni položaj. V tem se položaj stranskega udeleženca razlikuje od položaja stranke, ki ima v postopku nasprotni interes. 

Za lažje razumevanje pojma stranskega udeleženca, še navedba primera iz vsakdanjega življenja. V postopkih za izdajo gradbenega dovoljenja so stranski udeleženci lahko lastniki [[w:Nepremičnina|nepremičnine]], imetniki [[w:Služnost|služnostne]] pravice na nepremičnini. Oseba tudi tu izkaže svoj interes, če želi vstopiti v postopek. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3490 (Zakon o graditvi objektov)].&lt;br /&gt;

==Literatura==
- Androjna, Kerševan. ''Upravno procesno pravo''. GV Založba, Ljubljana 2006

- Kovač, Polonca, Rakar, Iztok, Remic, Matjaž. ''Upravno procesne dileme o rabi ZUP 2: 120 vprašanj iz prakse z odgovori in sodno prakso ter z uvodno študijo''. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2012

== Viri ==

* [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3490 Zakon o graditvi objektov]
* [http://www.zakon.hr/z/65/Zakon-o-op%C4%87em-upravnom-postupku Zakon o splošnem upravnem postopku Republike Hrvaške (Zakon o općem upravnom postupku)]
* [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 Zakon o splošnem upravnem postopku Republike Slovenije]

[[Kategorija:Upravni postopki]]</text>
      <sha1>06y16geucqu8xkd19ugp39bs3dm9kcc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pridobitev in izmenjava podatkov v upravnem postopku</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3765</id>
    <revision>
      <id>14943</id>
      <parentid>13140</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T13:47:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14324" xml:space="preserve">{{Upravni_postopki/Top}}

== Definicija pojma in ključne pravne podlage ==

'''&lt;big&gt;Upravni postopek&lt;/big&gt;'''

[[Upravni postopek]] je vsak postopek, v katerem upravni organ
odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe.
Upravni organ vodi in odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo, kot
to opredeljujeta [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 1. in 2. člen Zakona o splošnem upravnem postopku.]

Postopek se lahko začne po uradni dolžnosti, oziroma, ko
pristojni organ v ta namen opravi kakršnokoli dejanje. Lahko se začne tudi na
zahtevo stranke, tako se šteje, da se je upravni postopek začel od tistega dne,
ko je stranka vložila zahtevo, kot to določata [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 125. in 127. člen Zakona o splošnem upravnem postopku]. 

'''&lt;big&gt;Uradna evidenca&lt;/big&gt;'''

Kot to določa [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 179. člen Zakona o splošnem upravnem postopku] državni organi, organi samoupravnih
lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil izdajajo potrdila ter druge
listine o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco. Za uradno evidenco se
šteje evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega
predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil.

'''&lt;big&gt;Javna pooblastila&lt;/big&gt;'''

Javna pooblastila so pooblastila subjektom izven državne
uprave za izvajanje upravnih nalog, v namen decentralizacije in večje
učinkovitosti, kot to določa [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 1. člen Zakona u splošnem upravnem postopku].&lt;br /&gt;
 

Po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 Zakonu o splošnem upravnem postopku] so [[uradne osebe]], ki vodijo [[upravni postopek|upravne postopke]], dolžne preskrbeti podatke o dejstvih, o katerih vodi [[uradno evidenco]] organ, ki je pristojen za odločanje, saj se smatra, da so s temi podatki seznanjene. Enako morajo ravnati upravni organi in drugi državni organi, organi lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil, stranki v postopku pa ni potrebno prilagati podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc (izpiskov, potrdil in drugih podatkov), ki jih ti vodijo ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 139. člen ZUP]).&lt;br /&gt;

Pri pridobivanju podatkov obstajata dve omejitvi, ki sta ju zaradi spoštovanja ustavnega načela enakosti pred zakonom ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 14. člen URS]) uvedli novela ZUP-B iz leta 2002 in novela ZUP-C iz leta 2004. Prva omejitev pravi, da lahko stranka organu prepove pridobivanje njenih osebnih podatkov iz uradnih evidenc ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 66. členu ZUP]). Druga pa, prav tako na zahtevo stranke, organu prepoveduje pridobivanje podatkov, ki se nanašajo na davčno tajnost in druge podatke, določene v [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 5. odstavku 139. člena]. &lt;br /&gt;

Pri pridobivanju in izmenjavi podatkov v upravnem postopku je potrebno upoštevati tudi načelo varstva pravic strank in varstva javnih koristi ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 7. člen ZUP]) ter načelo ekonomičnosti postopka ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 14. člen ZUP]), po katerih strank pri uveljavljanju pravic organ ne sme obremenjevati s pridobivanjem podatkov, saj jih lahko sam iz uradnih evidenc pridobi enostavneje in hitreje. &lt;br /&gt;

Medsebojno sodelovanje organov pri [[pravna pomoč|pravni pomoči]] v [[Upravni postopek|upravnem postopku]] je določeno v [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 34. členu ZUP]. Pravno pomoč zahteva z zaprosilom organ, ki je pristojen za odločanje v konkretni zadevi. Zaprošeni organ mu mora brez odlašanja, najpozneje v 30 dneh od prejema vloge, ugoditi. &lt;br /&gt;

Za pridobivanje podatkov iz [[uradna evidenca|uradnih evidenc]] tujih držav veljajo določbe [[Mednarodna pogodba|mednarodnih pogodb]], kadar teh ni, pa velja načelo vzajemnosti ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 34. člen ZUP]). Da bi torej organ sam pridobival potrdila/podatke od organa druge države, bi morala obstajati [[Mednarodna pogodba|mednarodna pogodba]], ki bi določila upravičenja in obveznosti glede zaprošanja in posredovanja podatkov organom različnih držav. Če tega ni, organ od stranke zahteva, da take podatke predloži sama &lt;ref&gt;Kovač et al, 2012, str. 269-270&lt;/ref&gt;.&lt;br /&gt;

Pridobivanje in posredovanje podatkov je podrobneje urejeno v [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED3602 Uredbi o upravnem poslovanju] ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED3602 199. do 205. člena]), ki med drugim določa, da organ, ki vodi postopek in ima možnost neposrednega dostopa do uradnih evidenc, podatke priskrbi sam ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED3602 199. člen]). Pri tem je uradna oseba dolžna napraviti uradni zaznamek ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED3602 201. člen]). Stranko je potrebno tudi seznaniti, da lahko osebne podatke predloži tudi sama oziroma pisno prepove pridobivanje teh podatkov ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED3602 199. člen]).&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;

== Nosilni primeri z Upravne svetovalnice ==
Ko je govora o pridobivanju podatkov in potrdil iz uradnih evidenc potrebnih za nek upravni postopek, se nam najprej poraja vprašanje ali je to naloga stranke ali organa. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED3602 199. člen Uredbe o upravnem poslovanju] določa, da podatke, ki so potrebni za odločanje v postopku pridobi organ, ki postopek vodi. Prvi odstavek [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledpredpisa?id=URED3602 201. člena Uredbe o upravnem poslovanju] skladno z tretjim in četrtim odstavkom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 139. člena ZUP] določa, da si uradna oseba, ki vodi postopek in ima možnost vpogleda v uradno evidenco, podatke pridobi sama. Če te možnosti nima, mora podatke pridobiti na podlagi zahteve posredovane organu, ki upravlja z zaprošenimi podatki. To mora storiti v roku treh delovnih dni po vložitvi vloge stranke, zaprošeni organ pa mora podatke posredovati takoj ali najkasneje v roku petnajstih dni ([http://www2.fu.uni-lj.si/mediawiki/index.php?title=Pridobitev_potrdil_o_podatkih_iz_uradnih_evidenc Upravna svetovalnica]). 

Če organ, ki potrebuje podatke iz uradne evidence za dodelitev neke pravice stranki nima dostopa do teh evidenc, breme pridobitve teh podatkov po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 139. členu ZUP]  načeloma ni na stranki ampak na organu. Lahko pa so določbe področnih predpisov specifične in praviloma kot take nadrejene [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 ZUP]. V primeru, da področni predpis ne določa dostopa do podatkov organu, ki vodi postopek, lahko organ potrebne podatke zahteva od stranke predvsem če gre za postopek na zahtevo stranke ([http://www2.fu.uni-lj.si/mediawiki/index.php?title=Pridobivanje_podatkov_iz_evidence_po_ZUP_ali_omejen_dostop_po_pravilih_podro%C4%8Dnih_predpisov%3F Upravna svetovalnica]).

Na splošno za bančne podatke velja, da  [[Banka Slovenije]] na podlagi prejete zahteve in pod pogojem, da je prosilec upravičen do posredovanja osebnih podatkov iz registra temu podatke tudi posreduje.  [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 34. člen ZUP] namreč določa, da lahko organ v upravnem postopku od upravljavca zbirke podatkov  zahteva posredovanje določenih podatkov, če so ti potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v [[Upravni postopek|upravnem postopku]] ([http://www2.fu.uni-lj.si/mediawiki/index.php?title=Posredovanje_podatkov_banke_o_osebnih_podatkih_stranke_upravnemu_organu Upravna svetovalnica]).

Stranka je tuj državljan, upravni organ pa potrebuje za dokončanje [[Upravni postopek|upravnega  postopka]] potrdilo iz uradne evidence. V tem primeru gre za podatek, ki ni dostopen v uradni evidenci slovenskih organov. Potrebno je uporabiti pravila o pravni pomoči. Temeljno pravilo mednarodne pravne pomoči pravi, da zanjo veljajo določbe [[Mednarodna pogodba|mednarodnih pogodb]], če jih ni pa načelo vzajemnosti ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 34. člen ZUP]). Da bi organ sam pridobival podatke od organa neke druge države bi praviloma morala obstajati neka [[Mednarodna pogodba|mednarodna pogodba]], ki bi določila upravičenja in obveznosti glede zaprošanja in posredovanja podatkov organom različnih držav. V primeru, da tega ni, lahko organ od stranke zahteva, da take podatke predloži sama ([http://www2.fu.uni-lj.si/mediawiki/index.php?title=Pridobivanje_podatkov_iz_uradnih_evidenc_tujih_dr%C5%BEav Upravna svetovalnica]).

== Izbrana sodna praksa ==

Stranke lahko pri uresničevanju sodnega varstva zaprosijo za brezplačno pravno pomoč. Organ za brezplačno pravno pomoč kot to navaja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1265 1. in 2. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči] (ZBPP) glede upravičenosti brezplačne pravne pomoči, mora ugotavljati premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov, potrebne podatke pa pridobi iz uradnih evidenc.Kadar stranka oziroma tožnik meni, da se podatki iz uradnih evidenc ne ujemajo z dejanskim stanjem, bi moral  organ za razjasnitev dejanskega stanja, dati stranki možnost izjaviti se o dejanskem stanju, kot to določa [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 1. odstavek 9. člena ZUP]. Kadar tožena stranka te možnosti prosilcu ne omogoča, to pomeni bistvene kršitve v postopku, kar je opredeljeno tudi v [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP]. Posledica neupoštevanja tega člena je lahko, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno [http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/upravno_sodisce_rs/2012032113060664/ (Sodna praksa]).

Do brezplačne pravne pomoči tudi ni upravičena stranka, ki je tuj državljan, ki nima stalnega oziroma začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Skladno s [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 3. odstavkom 139. člena ZUP] pa si mora organ pridobiti podatke o dejstvih o katerih se vodi uradna evidenca, pri pristojnem organu, v tem primeru podatek na katerem naslovu je stranka prijavljena. Pred izdajo [[Odločba|odločbe]] je stranki potrebno dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah pomembnih za odločanje, kot to določa [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 9.člen ZUP]. Poleg tega bi moral pristojni organ skladno z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 2. odstavkom 140. člena ZUP] za ugotovitev dejstva, ki ni splošo znano, od stranke zahtevati naj predloži dokaze, potrebne za odločitev [http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/upravno_sodisce_rs/2012032113060664/ (Sodna praksa]). 

Kadar bi vpogled v podatke o dejstvih iz uradnih eviodenc s strani pristojnega organa lahko dejansko pomenil podaljševanje postopka, sme organ stranko pozvati, da sama predloži listine, četudi gre za listine iz [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 3. odstavka 66. člena ZUP]. Tiste podatke, ki jih je organ pristojen za odločanje zahteval mu morajo, kot to določa [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1265 33. člen ZBPP], državni in drugi organi ter organizacije posredovati brezplačno. Pri pridobivanju podatkov o tujcih, pa se morajo upoštevati določbe zakona in mednarodnih pogodb, ki urejajo mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih [http://sodnapraksa.si/?q=podatki%20iz%20uradnih%20evidenc&amp;database%5BSOVS%5D=SOVS&amp;database%5BIESP%5D=IESP&amp;database%5BVDSS%5D=VDSS&amp;database%5BUPRS%5D=UPRS&amp;database%5BSEU%5D=SEU&amp;database%5BNEGM%5D=NEGM&amp;database%5BSOSC%5D=SOSC&amp;database%5BSOPM%5D=SOPM&amp;_submit=i%C5%A1%C4%8Di&amp;page=1&amp;id=59608 (Sodna praksa]).

V določenih primerih, kadar namena postopka ni mogoče doseči z milejšemi sredstvi lahko organ pridobiva oziroma obdeluje tudi občutljive [[Osebni podatek|osebne podatke]], tudi brez privolitve stranke, vendar skladno s [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20074690 7. točko 13. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov] (ZVOP). Na podlagi [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1212 10. člena Zakona o pravdnem postopku] (ZPP), morajo organi na zahtevo sodišča zahtevane podatke, ne glede na določbe o varstvu osebnih podatkov, posredovati brezplačno [http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/upravno_sodisce_rs/60502/ (Sodna praksa]).

== Literatura in viri ==
- Kovač, Polonca, Rakar, Iztok, Remic, Matjaž. Upravno-procesne dileme o rabi ZUP. Del 2, 120 vprašanj iz prakse z odgovori in sodno prakso ter z uvodno študijo. Uradni list Republike Slovenije, 2012. {{COBISS|ID=261446144}}&lt;br /&gt;
- [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED3602 Uredba o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, 31/08, 35/09, 58/10, 101/10 in 81/13)]&lt;br /&gt;
- [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 69/04, 69/04, 68/06, 47/13 in 47/13) ]&lt;br /&gt;
- [http://www2.fu.uni-lj.si/mediawiki/index.php?title=Glavna_stran Upravna svetovalnica]

- [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08 in 8/10) ]&lt;br /&gt;
- [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1265 Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo in 23/08) ]&lt;br /&gt;
- [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20074690 Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 40/13 - odl. US in 10/14 - odl. US) ]&lt;br /&gt;
- [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3906 Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo) ]&lt;br /&gt;

=== Sklici===

{{Sklici}}

[[Kategorija:Upravni postopki]]</text>
      <sha1>tpu6uud7gczv708fxbcqfa098xtyjmz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dokončnost in pravnomočnost v upravnih zadevah</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3766</id>
    <revision>
      <id>14941</id>
      <parentid>13569</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T13:46:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5061" xml:space="preserve">{{Upravni_postopki/Top}}

== Opredelitev pojma ==

Upravni akt [[Odločba in sklep v upravnem postopku|(odločba ali sklep)]], ki se ne more več izpodbijati s [[w: pritožba|pritožbo]], je '''dokončen'''. S tem je postopek končan in stranka lahko prične črpati pravico oziroma je dolžna izvesti dejanje, ki ji je bilo z odločbo naloženo.

Upravni akt, kjer je stranka uporabila že vsa pravna sredstva in jih izčrpala, tako da se odločba ne more več izpodbijati v sporu pred [[w: sodišče|sodiščem]], pa je '''pravnomočen'''. 

== Namen institutov dokončnosti in pravnomočnosti ==

Upravni postopek se konča z izdajo odločbe. To pomeni, da je o pravici, obveznosti ali koristi stranke v konkretni zadevi bilo odločeno in ni več razlogov za nadaljevanje postopka. Stranki, ki je z odločbo pridobila določene pravice, je z institutoma dokončnosti in pravnomočnosti zagotovljena pravna varnost. Ta zahteva nespremenljivost pravnega razmerja, ki izhaja iz odločbe in izključuje možnost za odpravo, razveljavitev ali spremembo odločbe. 
Pravnomočnost v interesu pravnega reda ter ekonomske in socialne varnosti posameznika izključi negotovost glede pravno urejenih razmerij, prepreči ponavljanje postopka ter ponovno odločanje v isti zadevi, v kateri gre za isto stvar in za isto osebo, ne glede na to, ali je bila z odločbo zadeva pravilno rešena. Pravni učinek pravnomočnosti je v tem, da izdane odločbe ni mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti z novo odločbo, s katero bi se nadomestila prejšnja odločba. Dokončnost odločbe ima enak učinek kot pravnomočnost, a s to razliko, da dokončnost ni ovira za izpodbijanje odločbe v upravnem sporu. Institut pravnomočnosti je zaradi svoje pomembnosti, v slovenski pravni ureditvi opredeljen tudi v [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustavi Republike Slovenije], 158 člen (poleg [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 Zakon o splošnem upravnem postopku]). 

== Nastop dokončnosti in pravomočnosti ==

'''Dokončnost''' nastopi z dnevom vročitve odločbe, če pritožba na odločbo ni bila dovoljena. Če je pritožba bila dovoljena, nastopi dokončnost s potekom pritožbenega roka. Dokončnost izključuje možnost, da bi lahko stranka spet postavila isti zahtevek in bi [[w:Upravni organ|upravni organ]] o isti zadevi moral ponovno odločati. 

Odločba je '''pravnomočna''', ko poteče rok za pritožbo in pritožba ni bila vložena (bodisi da gre za pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo, drugostopenjsko odločbo ali tožbo na sodišče) ali ko sodišče na drugi stopnji pritožbo zavrže ali zavrne ali meritorno odloči.
Odločba je lahko formalno pravnomočna (izčrpana so vsa pravno formalna sredstva) ali materialno pravnomočna (gre za vsebinsko nespremenljivost odločbe).
Formalna pravnomočnost upravnega akta je lastnost, zaradi katere stranka akta ne more izpodbijati po sodni poti, niti ne s pritožbo ali drugim rednim pravnim sredstvom. Formalna pravnomočnost tako nastopi ob dveh hkratnih pogojih, da zoper akt ni dovoljena pritožba, niti ni možen upravni spor.
Materialna pravnomočnost nastopi prav tako ob dveh pogojih; akt mora biti formalno pravnomočen in z njim mora stranka pridobiti določeno pravico oziroma pravno korist ali je na podlagi tega bila stranki naložena kakšna obveznost (pozitivna odločba).

== Izvršljivost odločbe ==

Izvršljivost je lastnost odločbe, ki zavezuje tistega, na katerega se nanaša, k izpolnitvi naložene obveznosti in ki hkrati dovoljuje, da se uporabi prisilno sredstvo zaradi izsiljenja izpolnitve, če zavezanec prostovoljno ne bi izpolnil naložene obveznosti. Izvšljive postanejo tiste odločbe, ki vsebujejo obveznost, ki jo je treba izpolniti. Z vidika pravne varnosti je najbolje, da se z izvršitvijo odločbe počaka do njene pravnomočnosti. Tako se izogne možnosti, da se izvede nepopravljivo dejanje nezakonite odločbe. V praksi se največkrat izvršljivost povezuje z nastopom dokončnosti, čeprav bi izvršljivost lahko nastopila tudi pred dokončnostjo ali pred pravnomočnostjo. 

== Literatura ==

- Androjna, Vilko, Kerševan, Erik. ''Upravno procesno pravo''. GV Založba, Ljubljana 2006. 

- Grafenauer, Božo, Cijan, Rafael. ''Gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka''. Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Maribor 2005. 

- Jerovšek, Tone, Kovač, Polonca. ''Upravni postopek in uparvni spor''. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, Ljubljana 2010. 

== Viri ==

* [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava Republike Slovenije] 
* [http://www.zakon.hr/z/65/Zakon-o-op%C4%87em-upravnom-postupku Zakon o splošnem upravnem postopku Republike Hrvaške (Zakon o općem upravnom postupku)]
* [http://www.altalex.com/?idnot=550#capoV Zakon o splošnem upravnem postopku Republike Italije (Legge sul procedimento amministrativo)]
* [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 Zakon o splošnem upravnem postopku Republike Slovenije]

[[Kategorija:Upravni postopki]]</text>
      <sha1>ejuar2g4i102masolhcoj8lgi86r963</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Temeljna načela v upravnem postopku</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3767</id>
    <revision>
      <id>14948</id>
      <parentid>13439</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T13:49:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6065" xml:space="preserve">{{Upravni_postopki/Top}}

== Opredelitev pojma ==

'''Temeljna načela v upravnem postopku''' so obvezna splošna pravila [[w:upravni postopek|upravnega postopka]], ki nakazujejo pot za pravilno uporabo materialnega prava in usmerjajo delo organa. Temeljna načela so zakonsko opredeljena, kršitev nekaterih načel pomeni grobo kršitev upravnega postopka, kar lahko vodi tudi k izpodbojnosti oziroma razveljavitvi odločitve. 
[[w:Upravni organ|Organ]] mora pri svojem delovanju upoštevati vsa ustavna in zakonska določila oziroma načela. Pravila upravnega postopka ne morejo in ne smejo biti v nasprotju z ustavnimi načeli (načelo enakosti, načelo spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva, načelo enakega varstva pravic, načelo domnevne nedolžnosti), nekatera temeljna načela izhajajo tudi iz dokumentov [[w:Svet Evrope|Sveta Evrope]]  (pravica zaslišanja stranke, dostop do podatkov, pomoč in zastopanje, obrazložitev odločitve, pravni pouk).  
  
Skupek temeljnih načel velja kot celota, saj se načela med seboj povezujejo in dopolnjujejo. Temeljna načela so določena z [[w:zakon|zakonom]] (praviloma [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 Zakon o splošnem upravnem postopku]), različno od države do države (npr. na Hrvaškem [http://www.zakon.hr/z/65/Zakon-o-op%C4%87em-upravnom-postupku Zakon o općem upravnom postupku] (od 5. do 11.člena), v Italiji [http://www.altalex.com/?idnot=550#capoV Legge sul procedimento amministrativo] (1. poglavje).

== Najpomembnejša temeljna načela ==

Med najbolj pomembnimi načeli, ki se pojavljajo v skoraj vseh pravnih redih, je potrebno izpostaviti:

- '''Načelo zakonitosti''' opredeljuje, da morajo organi, ki v okviru svojih pooblastil odločajo v upravnem postopku, odločati po zakonu oziroma na zakoniti način. To načelo preprečuje pristransko odločanje ali samovoljo organov in uradnih oseb, ki vodijo postopek, saj mora vsaka odločitev vsebinsko temeljiti na zakonu ali podzakonskem predpisu (materialna zakonitost), upravni postopke pa mora potekati v skladu s predpisi, ki določajo potek postopka (formalna zakonitost). To načelo je razglašeno tudi s [http://www.un-documents.net/a3r217a.htm Splošno deklaracijo človekovih pravic](7. in deloma 8.člen).   

- '''Načelo materialne resnice''' pomeni, da morajo organi v upravnem postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v skladu s tem načelom ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna, da lahko zakonito in pravilno odloči o zadevi.  Materialna pravica pomeni skladnost med ugotovljenimi in dejanskimi dejstvi oziroma pomeni, da dejstva ustrezajo resničnemu stanju. Zato mora uradna oseba v postopku zbrati dokazila (listine, izjave strank, prič, izvedenska mnenja, druga dokazna sredstva) in na podlagi teh dokazil ugotoviti materialno resnico. Na stopnji verjetnosti lahko organ odloči le, če zakon tako določa (zadeve manjšega pomena ali nujni ukrepi v javnem interesu).
  
- '''Načelo zaslišanja stranke''' daje stranki tri temeljne pravice, in sicer: - pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka; - pravico izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah;- pravico izpodbijati ugotovitve in navedbe organa in nasprotnih strank ter drugih udeležencev postopka. Te možnosti morajo biti stranki dane še preden se izda odločba. Načelo zaslišanja stranke predstavlja eno najpomembnejših procesnih pravic.
  
- '''Načelo proste presoje dokazov''' zajema proces zbiranja dokazov in vrednotenja teh dokazov glede na njihovo dokazno moč. O tem, katere dokaze bo organ štel kot dokazana dejstva, presodi uradna oseba, ki vodi upravni postopek, sama in po svojem lastnem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Razlogi za izbor določenih dokaznih sredstev morajo biti navedeni v obrazložitvi [[w:odločba|odločbe]].   
  
- '''Načelo samostojnosti pri odločanju''' se nanaša na organ in na uradno osebo, ki vodi upravni postopek. Načelo samostojnosti pri odločanju pomeni, da je pri odločanju organ samostojen oziroma neodvisen (npr. od določene veje oblasti). Noben organ mu ne more dajati navodil in usmeritev, kako naj odloči.
    
- '''Načelo pravice do pritožbe''' opredeljuje, da mora imeti stranka pravico pritožiti se na odločitev organa oziroma stranki mora biti dana pravica do pritožbe, ki se zapiše v pouku o pravnem sredstvu na odločbi ali sklepu. V nekaterih redkih primerih, ko tako določa zakon, je lahko pravica do pritožbe izključena. Iz tega načela izhaja tudi načelo dvostopenjskosti upravnega postopka kar pomeni, da v določeni upravni zadevi odloča najprej organ prve stopnje, na po pritožbi stranke pa prevzame zadevo v preizkus organ druge stopnje.

== Literatura ==

- Androjna, Vilko; Kerševan, Erik. ''Upravno procesno pravo''. GV Založba, Ljubljana 2006, str. 97. 

- Grafenauer, Božo; Cijan, Rafael. ''Gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka''. Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Maribor 2005, str. 16 - 25&lt;br /&gt;

- Jerovšek, Tone; Kovač, Polonca. ''Upravni postopek in uparvni spor''. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, Ljubljana 2010, str. 25, 37, 44-52, 54-56, 58-61, 63-64.&lt;br /&gt;

== Viri ==

* [http://www.un-documents.net/a3r217a.htm Splošna deklaracija človekovih pravic, št. 217 A (III)(Universal Declaration of Human Rights)]
* [http://www.zakon.hr/z/65/Zakon-o-op%C4%87em-upravnom-postupku Zakon o splošnem upravnem postopku Republike Hrvaške (Zakon o općem upravnom postupku)]
* [http://www.altalex.com/?idnot=550#capoV Zakon o splošnem upravnem postopku Republike Italije (Legge sul procedimento amministrativo)]
* [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 Zakon o splošnem upravnem postopku Republike Slovenije]
* [http://eng.forsaetisraduneyti.is/media/English/AdministrativeProceduresAct.pdf Zakon o upravnem postopku Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske (General Administrative procedures Act)]

[[Kategorija:Upravni postopki]]</text>
      <sha1>f02h9kjsk0k0s84zts48zhnya7xdgy3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Upravni postopki na CSD</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3768</id>
    <revision>
      <id>14938</id>
      <parentid>13589</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T13:44:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7304" xml:space="preserve">{{Upravni_postopki/Top}}

== Opredelitev pojma ==

V Sloveniji izvajajo Centri za socialno delo (v nadaljevanju CSD), na podlagi javnega pooblastila Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, številne predpisane naloge, pri izvajanju katerih morajo paziti na določene standarde in normative. Začetek [[w:upravni postopek|upravnega postopka]] na Centru za socialno delo je mogoč na zahtevo stranke, največkrat za odločanje o pravici in pravnih koristi. Začne se lahko tudi po uradni dolžnosti, predvsem za določitev obveznosti v postopku. 
Pri vodenju postopka uradna oseba opravlja vsa dejanja v postopku, končna odločitev pa je prepuščena osebi, ki ima pooblastilo za odločanje (npr. direktor zavoda).

== Področje dela == 

Temeljni [[w:zakon|zakon]], ki ureja pravice s področja socialnega varstva je [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO869 Zakon o socialnem varstvu], posamezni postopki pa se vodijo po področni zakonodaji. Dejavnosti CSD kažejo na izjemen preplet socialno varstvenih storitev in javnih pooblastil.

Področje dela CSD je tako mogoče razdeliti na:

- '''socialno varstvene storitve''' (prva socialna pomoč, socialna preventiva, osebna pomoč, pomoč družini za dom);

- '''javna pooblastila''' (obravnave ogroženih otrok in mladostnikov, obravnava storilcev kaznivih dejanj, pravica gluhe osebe do tolmača, preprečevanje nasilja v družini, rejništvo, skrbništvo, razmerja med starši in otroki);

- '''pravice iz javnih sredstev''' (oprostitev plačil socialno varstvenih storitev, denarna socialna pomoč, državna štipendija, otroški dodatek, varstveni dodatek, subvencije in znižana plačila);

- '''starševsko varstvo in družinski prejemki.''' 

== Ugotovitveni in dokazni postopek ==

CSD se pri odločanju o pravicah, družinskih prejemkih in oprostitev plačil socialnovarstvenih storitev, odloča na podlagi podatkov pridobljenih iz Informacijskega sistema centrov za socialno delo (v nadaljevanju ISCSD2), ki združuje 22 institucij in 37 podatkovnih virov. Ta uradnim osebam omogoča izdajo že oblikovanih aktov, vendar brez večjih možnosti vsebinskih popravkov pri prvem odločanju o zahtevku stranke. Uradna oseba je izključno vezana na podatke iz ISCSD2 in je tako narejen poseg v načelo samostojnosti, kar nemalokrat privede do nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. 

Organ navadno izda upravni akt v [[Ugotovitveni postopek|skrajšanem ugotovitvenem postopku]], v kolikor je stranka v svoji zahtevi predložila vsa dokazila in dejstva oziroma v kolikor so dejstva razvidna iz uradnih evidenc. CSD pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja upošteva vse povezane osebe in lahko izvede poseben ugotovitveni postopek za zagotavljanje načela materialne resnice. Če prikažemo še skozi primer. 10. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 ZUPJS] določa, da mora CSD po uradni dolžnosti ugotavljati obstoj zunajzakonske skupnosti in sam rešiti predhodno vprašanje. Neobstoj zunajzakonske skupnosti je potrebno dokazovati, kljub sklepu sodišča o določitvi višine preživnine in dodelitvi mladoletnih otrok, ter različnemu stalnem prebivališču staršev otroka. 
Stranko je potrebno pisno pozvati k dopolnitvi vloge ali vabiti na ustno obravnavo. Pisno občevanje tekom upravnega postopka je potrebno zaradi seznanitve stranke s sankcijami in varstva pravic strank. Tako se v posebnem ugotovitvenem postopku izvede zaslišanje vlagatelja in prič, se opravi ogled ali se zaprosi za pravno pomoč drug organ v skladu z načelom ekonomičnosti. Ogled je lahko opravljen tudi nenapovedano z namenom ugotavljanja gotovih dejstev pomembnih za izdajo [[Odločba in sklep v upravnem postopku|odločbe]].

Upravni postopki, ki urejajo varstvo otrok in družine, ter varstvo odraslih pa zaradi zahtevnosti in individualne specifičnosti ni mogoče voditi zgolj na podlagi podatkov iz uradnih evidenc. Potrebni so ogledi in ustne obravnave z zaslišanjem strank, prič, stranskih udeležencev in izvedencev. Posamezne problemske položaje na CSD obravnavajo strokovni multidisciplionarni (krizni) timi, v katerih sodelujejo strokovnjaki različnih profilov in izkušenj, lahko v navzočnosti stranke in drugih povezanih oseb ali brez vednosti stranke. Na sami odločbi obravnava znotraj strokovnih timov ni razvidna, saj je potreben le podpis osebe, ki je postopek vodila, in osebe s pooblastilom za odločanje. Takšno odločanje znotraj strokovnih timov in izdaja odločbe, brez možnosti stranke da se izjavi, pomeni kršitev načela zaslišanja stranke in ustavnih pravic.

== Odločanje v postopku ==

Po končanem dokaznem postopku uradna oseba ki vodi postopek, izda upravni akt, torej odločbo ali sklep. Odločbe so lahko pozitivne, negativne, ukinitvene, delne, začasne, nadomestne in navadno pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. V kolikor pa zahtevka stranke ni mogoče obravnavati, zaradi nepopolne vloge v danem roku ali ker je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno ali zaradi neizpolnjevanja pogojev stranke v postopku, se izda sklep o zavrženju. 

== Pravna sredstva ==

Zoper upravne akte 1. stopenjskega organa (CSD), je vedno dopustna [[w:pritožba|pritožba]], kot redno pravno sredstvo. Pritožba se vloži pri organu, ki je odločbo izdal, rok za pritožbo je opredeljen v [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 ZUP], v kolikor področni zakon ne določa drugače. Organ 1. stopnje pritožbo preizkusi če je dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi, ter jo skupaj s spisovno dokumentacijo odstopi v nadaljnje reševanje 2. stopenjskemu organu[http://www.mddsz.gov.si/ Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]. Odločba 2. stopenjskega organa je dokončna in zoper nje ni dopustna pritožba, možen pa je upravni spor, ki se lahko vloži v 30. dneh po vročitvi odločbe pri pristojnem [[w:sodišče|sodišču]].
Poleg rednih pravnih sredstev pa so na voljo tudi 5 izrednih pravnih sredstev, katera se lahko uporabi po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke in so namenjena hujšim kršitvam. Primer izrednega pravnega sredstva je obnova postopka, ko lahko CSD po uradni dolžnosti v 3 letih po [[Dokončnost in pravnomočnost v upravnih zadevah|dokončnosti]] odločbe začne postopek ugotavljanja  upravičenosti, če ugotovi, da so nastopile okoliščine zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo.

== Literatura ==

- Androjna, Kerševan. ''Upravno procesno pravo''. GV Založba, Ljubljana 2006

- Kovač, Polonca, Rakar, Iztok, Remic, Matjaž. ''Upravno procesne dileme o rabi ZUP 2: 120 vprašanj iz prakse z odgovori in sodno prakso ter z uvodno študijo''. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2012

== Vir ==

- [http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/ Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]

- [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava Republike Slovenije] 

- [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO869 Zakon o socialnem varstvu]&lt;br /&gt;

- [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 Zakon o splošnem upravnem postopku]&lt;br /&gt;

- [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev]&lt;br /&gt;

[[Kategorija:Upravni postopki]]</text>
      <sha1>doi7wu67c0a487icmphoscqnaf31gi3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ugotovitveni postopek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3769</id>
    <revision>
      <id>14945</id>
      <parentid>14944</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T13:48:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>- br</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8190" xml:space="preserve">{{Upravni_postopki/Top}}

== Opredelitev pojma ==
V '''ugotovitvenem postopku''' , ki ga na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti začne [[w:Upravni organ|upravni organ]], se ugotavljajo dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev v [[w: upravna zadeva|upravni zadevi]]. Dejstva se ugotavljajo z razmišljanjem, povezovanjem, raziskovanjem, primerjanjem, preverjanjem, ogledovanjem, zasliševanjem in podobno.
Ugotovitveni postopek je zakonsko urejen (praviloma [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 Zakon o splošnem upravnem postopku]), v posameznih državah različno (npr. v Italiji, [http://www.altalex.com/?idnot=550#capoV Legge sul procedimento amministrativo](17. člen), v Veliki Britaniji [http://eng.forsaetisraduneyti.is/media/English/AdministrativeProceduresAct.pdf General Administrative procedures Act],(22.člen)). 
V slovenski pravni ureditvi (po Zakonu o splošnem upravnem postopku) poznamo dva tipa ugotovitvenega postopka; poseben ugotovitveni postopek in skrajšan ugotovitveni postopek.

== Začetek ugotovitvenega postopka ==
Ugotovitveni postopek se začne potem, ko je postopek uveden oziroma po začetku [[w: upravni postopek|upravnega postopka]] in je namenjen temu, da se sledi dvema [[Temeljna načela v upravnem postopku|temeljnima načeloma upravnega postopka]], in sicer '''načelu materialne resnice''' (pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje) in '''načelu zaslišanja stranke''' (dati stranki možnost braniti svoje pravice in koristi). Hkrati z ugotovitvenim postopkom poteka tudi dokazni postopek.

== Splošna načela ugotovitvenega postopka ==

=== Načelo materialne resnice v ugotovitvenem postopku ===
Za odločitev v upravni zadevi so pomembna samo tista dejstva in okoliščine, ki jih določa materialni predpis na določenem področju. Tako na primer Zakon o gradnji objektov določa pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja in pogoje za uveljavitev teh pravic, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa pogoje za starostno upokojitev itd. Zato je v ugotovitvenem postopku treba najprej vedeti, kateri materialni predpis vsebinsko odloča v konkretni upravni zadevi. S tem se prepreči napačna raba predpisa ali uporaba pravilnega predpisa v napačni smeri. Uradna oseba zakonito in pravilno odloča v upravni zadevi takrat, ko točno ve, katera so tista dejstva in okoliščine, ki so pravno pomembne za odločitev v upravni zadevi in so predmet ugotovitvenega postopka. Cilj ugotovitvenega postopka je dosežen takrat, ko so ugotovljene vse relevantne okoliščine za odločitev v skladu s temeljnim načelom materialne resnice. Če je organ napačno ugotovil kakšno dejstvo, potem je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno, če pa je organ opustih ugotavljanje, potem je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zmotno ali nepopolno ugotovljena dejstva so lahko tudi razlog za uvedbo obnove postopka.

=== Načelo zaslišanja stranke v ugotovitvenem postopku ===
Stranki ne sme biti okrnjena možnost uveljavitve in zavarovanja njenih pravic ter pravnih korsti. Za uveljavljanje in zavarovanje materialne pravice ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka, navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve, izpodbijati pravilnost navedb, izjaviti se o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, predlagati dokaze, sodelovati pri izvedbi dokazov, postavljati vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, zahtevati ustno obravnavo,... V upravnem postopku mora organ, preden izda odločbo v zadevi, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločbo. 

== Poseben ugotovitveni postopek ==
Poseben ugotovitveni postopek se izvede v vseh primerih, razen ko se lahko odloča po skrajšanem postopku. 
V posebnem ugotovitvenem postopku se dejstva in okoliščine, ki so pomembna za razjasnitev zadeve ugotavljajo tako, da ima stranka možnost, da svoje pravice in pravne koristi zavaruje skozi temeljno načelo materialne resnice in temeljno načelo zaslišanja stranke. 

=== Pooblastila uradne osebe v posebnem ugotovitvenem postopku ===
Potek ugotovitvenega postopka določa uradna oseba, ki vodi postopek. Uradna oseba določa način vodenja postopka, katera dejanja v postopku se naj opravijo, izdaja naloge za njihovo izvršitev, vrsti red posameznih dejanj in roke (če niso predpisani z zakonom), določa ustne obravnave in zaslišanja, katere dokaze je treba izvesti in s katerimi dokazili ter o vseh predlogih in izjavah udeležencev postopka. Prav tako lahko od stranke zahteva predložitev dokazil, na katere se sklicuje, če jih organi nima ali jih ne more pridobiti.
Uradna oseba se mora truditi, da doseže najvišjo možno stopnjo prepričanja o resničnosti relevantnih dejstev, ne glede na to, komu je ta resnica v korist ali v škodo in se ne more omejiti na ugotavljanje samo tistih dejstev in okoliščin, ki jih navaja stranka in so njej v korist oz. so zanjo ugodne. Po uradni dolžnosti lahko odredi izvedbo vsakega dokaza s ciljem iskanja materialne resnice.

=== Pravice strank v posebnem ugotovitvenem postopku ===
Stranka ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in dopolnjevati svoj zahtevek, pisno ali ustno navajati nova dejstva in okoliščine, sodelovati pri izvedbi dokazov, izpodbijati ugotovitve uradne osebe, navedbe prič ali izvedencev, se izrekati o vseh predlogih in ponujenih dokazih, postavljati vprašanja (nasprotnim strankam, pričam, izvedencem) ter se med ugotovitvenim postopkom seznanjati z vsebino spisa in uspehom celotnega ugotovitvenega postopka. 
Pred izdajo odločbe ima stranka še enkrat pravico, da se izreče o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe.

== Skrajšani ugotovitveni postopek ==
To vrsto postopka se izbere takrat, kadar se zadeva lahko reši na podlagi dejstev in okoliščin, ki niso popolnoma dokazane ampak verjetno dokazane. Dokazovanje, kot so zaslišanja stranke, ustna obravnava, sodelovanje prič, izvedencev, ... v skrajšanem postopku ni potrebno in se ne izvede. Uradna oseba odloči zgolj na podlagi podatkov, podanih v vlogi oziroma najdenih v evidencah, ki jih vodijo upravni organi. 

== Zaključek ugotovitvenega postopka ==
Pomen ugotovitvenega postopka je, da z njegovo preglednostjo, pravičnostjo in sodelovanjem vseh prizadetih oseb, povečuje zaupanje v pravilnost upravne odločbe. Po končanem ugotovitvenem postopku namreč organ izda [[Odločba in sklep v upravnem postopku|odločbo]] takoj ali čim prej v primeru nujnih ukrepov v javnem interesu. V primeru skrajšanega ugotovitvenega postopka se odločba izda najpozneje v enem mesecu od dneva, ko je prejel popolno vlogo za začetek postopka oziroma od dneva, ko je bil začet postopke po uradni dolžnosti. 
V primerih, ko se začne postopek na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v dveh mesecih.
Če pristojni organ ne izda odločbe v roku, ima stranka pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen (molk organa).

== Literatura ==
- Androjna, Vilko, Kerševan, Erik. Upravno procesno pravo. Upravni postopek in upravni spor. Založba GV, Ljubljana, 2006.

- Grafenaure, Božo, Cijan, Rafael.  ''Gradivo za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka''. Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Maribor. 2005.

- Jerovšek, Tone, Kovač, Polonca. ''Upravni postopek in upravni spor''. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, Ljubljana. 2010.

== Viri ==

* [http://www.altalex.com/?idnot=550#capoV Zakon o splošnem upravnem postopku Republike Italije (Legge sul procedimento amministrativo)]
* [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 Zakon o splošnem upravnem postopku Republike Slovenije]
* [http://eng.forsaetisraduneyti.is/media/English/AdministrativeProceduresAct.pdf Zakon o upravnem postopku Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske (General Administrative procedures Act)]

[[Kategorija:Upravni postopki]]</text>
      <sha1>p9r7ftz0ef2ip945conaggwh5ia9igz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nadzor nad izvajanjem ZUP – upravna inšpekcija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3770</id>
    <revision>
      <id>14939</id>
      <parentid>13143</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T13:45:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8894" xml:space="preserve">{{Upravni_postopki/Top}}

'''Nadzor nad izvajanjem ZUP''' (Zakon o splošnem [[upravni postopek|upravnem postopku]]), opravljajo delavci s posebnimi pooblastili, tako imenovani '''[[upravni inšpektor]]ji''' oz. upravna inšpekcija, ki deluje na vseh področjih uporabe upravnih postopkov. Temeljne naloge upravne inšpekcije so nadzor upravnih postopkov oz. zakonitost njihovega izvajanja ter odprava ali preprečitev morebitnih nepravilnosti v postopkih.


== Definicija pojma in ključne pravne podlage ==
Javni sektor se financira s pomočjo proračuna, zato je za samo zagotavljanje skladnosti s pravnimi načeli, predpisi, za materialna dejanja ter učinkovito delovanje potreben nadzor. Najstarejša oblika nadzora javne uprave je upravni nadzor, kateri se je razvil zaradi namernega ali nenamernega kršenja predpisov, zaradi izdaje nezakonitih ali neprimernih aktov ali nedejavnosti organa, ki bi moral izdati akt. Upravni nadzor se deli na notranji ter zunanji upravni nadzor. Pri notranjem nadzoru je za povod kriva stranka, ki sproži instančni nadzor zaradi nezadovoljstva z izdanim aktom s strani upravnega organa, medtem ko zunanji nadzor izvajajo upravni organi, ki niso organizacijsko ali drugače povezani. Nadzorstvo znotraj javne uprave se izvaja horizontalno in hierarhično, v skupino horizontalnih nadzorov pa spadajo proračunska inšpekcija, inšpekcija za sistem javnih uslužbencev in upravna inšpekcija. Ker gre za horizontalno obliko nadzora upravna inšpekcija nima naloge neposrednega ukrepanja, temveč funkcijo predlaganja ukrepov in ima s tem svetovalno vlogo inšpekcije. Pri svojem delu nadzira izvajanje Zakona o splošnem upravnem postopku, zakone ki urejajo upravne postopke, Uredbe o upravnem poslovanju in Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Samo področje dela je v primerjavi z preostalimi oblikami notranjega nadzora mnogo širša in ni omejena s področji. Upravna inšpekcija deluje pod okriljem Inšpektorata za javno upravo, kateri je organ v sestavi ministrstva za javno upravo, pri svojem delu pa izvaja nadzor nad organi državne uprave, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil.  

=== &lt;br&gt;Zakon o državni upravi ===
Prvi in eden izmed temeljnih pravnih podlag za delovanje upravne inšpekcije je 73. člen Zakona o državni upravi (ZDU-1), ki določa, da nadzorstvo nad upravnimi organi, nosilci javnih pooblastil in v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti pri izvajanju predpisov o upravnem poslovanju, opravlja ministrstvo, pristojno za upravo. Za nadzorstvo so določeni upravni inšpektorji, ki za svoje delo ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
=== Zakon o upravnem postopku ===
Naloge in pristojnosti pravne inšpekcije so opredeljene v petem delu Zakona o upravnem postopku s členi [http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=8633F0A31F5DD96BC12576D200289627&amp;db=urad_prec_bes&amp;mandat=VI 307-307g]. Upravni inšpektor lahko izvaja nadzor neposredno pri organu ali na podlagi predloženih dokumentov organov, v primeru nezakonitosti pa odredi, da se le te rešijo v določenem roku. Ob ugotovitvah hujših kršitev, ki imajo posledice prikrajšanje javnega interesa, pravic oz. koristi strank pa ima inšpektor možnost z odločbo odrediti, da se uradna oseba udeleži ponovnega usposabljanja za vodenje in odločanje v upravnih postopkih. V kolikor pa je ob opravljanju nadzora ugotovljeno, da ima dejanje znake kaznivega dejanja pa inšpektor to naznani pristojnemu organu ali vloži kazensko ovadbo. Z zakonom mora ministrstvo, pristojno za upravo enkrat letno poročati vladi o ugotovitvah pri izvajanju nadzora tega zakona, ter drugih zakonov, ki urejajo upravne postopke. 

=== Zakon o inšpekcijskem nadzoru ===
Splošna zakonodaja inšpekcijskega nadzora v Republiki Sloveniji je opredeljena z [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zakon_o_in%C5%A1pekcijskem_nadzoru_Republike_Slovenije Zakonom o inšpekcijskem nadzoru]. Zakon velja v večini za zunanjo inšpekcijo in le delno pokriva področje notranje inšpekcije, v katero spada upravna inšpekcija. Za notranje inšpektorje zakon velja glede načel in delno glede pooblastil in ne določa ukrepov v primeru kršitev upravnih postopkov. S petim odstavkom [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200743&amp;stevilka=2353 3.člena] opredeljuje, da upravna inšpekcija pri izvajanju postopkov uporablja sledeče določbe zakona: 1. do 7. člen, 11. do 18. člen, prvi odstavek 19. člena ter prvi in tretji odstavek 20. člena. 

=== Zakon o dostopu do informacij javnega značaja ===
Upravna inšpekcija na podlagi 32. člena kot del Inšpektorata za javno upravo opravlja inšpekcijski nadzor nad zakonom ZDIJZ. Kot redkost ima upravna inšpekcija možnost določanja globe za kršitve, višino le teh pa opredeljuje 39. člen, s tem pa upravna inšpekcija pri izvajanju nalog opravlja naloge prekrškovnega organa.    

=== Upravni inšpektor ===
Upravni inšpektor je oseba, samostojna pri opravljanju zadev upravne inšpekcije, katera mora za pristop k poklicu imeti z zakonom predpisano univerzitetno izobrazbo pravne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj, od katerih morajo biti tri leta v reševanju upravnih zadev. Identificira se s službeno izkaznico, katero obrazec predpiše minister, pristojen za upravo. Po ZDU-1 ima pravico do vstopa v prostore upravnega organa ali do nosilca javnega pooblastila ter pravico do vpogleda v dokumentacijo, katera se nanaša na upravne postopke in upravno poslovanje, upravni organ pa mu more priskrbeti primerne pogoje za delo ter posredovati vse potrebne informacije. Ob tem ima inšpektor pravico do vpogleda v vse tajne podatke, osebne podatke, poslovne skrivnosti in varovane podatke.

Upravni Inšpektor nadzoruje v upravnih organih zlasti izvajanje:
# reševanja upravnih stvari v predpisanih rokih;
# predpisov o strokovni izobrazbi uradnih oseb, ki odločajo v upravnih stvareh oziroma opravljajo dejanja v postopku pred izdajo [[odločb]]e;
# odločb predpisov glede izdajanja potrdil in drugih listin o določenih dejstvih;
# predpisov o stroških v upravnem postopku;
# predpisov o evidencah o reševanju upravnih stvari:
# določb [[akt]]ov, ki določajo pogoje za delovna mesta, na katerih se opravljajo naloge v zvezi z reševanjem upravnih stvari;
# predpisov o pisarniškem poslovanju;
# ukrepov pristojnih organov za izboljšanje dela pri reševanju upravnih stvari.

=== Inšpekcijski postopek ===
Inšpekcijski postopek se prične na zahtevo stranke, s podano zahtevo oz. prijavo za nadzor. Zadeva se nato obravnava v inšpekcijskem organu, kjer upravni inšpektor odloči da se nadzor opravi osebno pri organu ali zahteva posredovanje sporne dokumentacije od predstojnika organa. Dokumentacija se pregleda, upravni inšpektor pa pri tem sestavi zapisnik, v katerega se
zabeležijo ugotovljene nepravilnosti. Če do nepravilnosti ni prišlo, se v zapisnik zapiše, da do nepravilnosti ni prihajalo in s tem se inšpekcijski postopek zaključi. V nasprotnem primeru, ko pride do nepravilnosti (v primerih kršitev zakonskih predpisov ali ravnanja, ki ni v skladu z zakoni), se to navede v zapisnik, pri tem pa se določi rok in predlaga ukrepe za odpravo nepravilnosti, katere mora predstojnik organa izpolniti do navedenega roka. Predstojnik organa nato s poročilom obvesti upravnega inšpektorja o sprejetih ukrepih. Če se predstojnik organa ne drži dogovorjenega roka, dobi naknaden poziv, v katerem so ponovno navedeni predlagani ukrepi za odpravo nepravilnosti. Ko je poročilo pregledano in so predlagani ukrepi izpolnjeni, se to zabeleži v zapisnik o inšpekcijskem nadzoru in postopek se zaključi. V nasprotnem primeru upravni inšpektor izda nov zapisnik in dodatni rok za dopolnitev poročila.


== Primeri Upravne svetovalnice in sodne prakse ==
* [http://www2.fu.uni-lj.si/mediawiki/index.php?title=Sestava_zapisnika_v_in%C5%A1pekcijskem_postopku Sestava zapisnika v inšpekcijskem postopku]
* [http://www2.fu.uni-lj.si/mediawiki/index.php?title=Postopanje_%28in%C5%A1pekcijskega%29_organa,_ko_stranka_ne_izvede_nalo%C5%BEenega_v_odlo%C4%8Dbi Postopanje organa, ko stranka ne izvede naloženega v odločbi]
* [http://www.sodisce.si/usrs/odlocitve/58398/ Sodba U 1060/2001]
* [http://sodnapraksa.si/?q=id:2012032113056870&amp;database[SOVS]=SOVS&amp;database[IESP]=IESP&amp;database[VDSS]=VDSS&amp;database[UPRS]=UPRS&amp;_submit=i%C5%A1%C4%8Di&amp;page=0&amp;id=2012032113056870 Sodba U 871/2012]
== Zunanje povezave ==

* [http://www.arhiv.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/inspektorat_za_javno_upravo/ Inšpektorat za javno upravo]
* [http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=8633F0A31F5DD96BC12576D200289627&amp;db=urad_prec_bes&amp;mandat=VI Zakon o splošnem upravnem postopku]
* [https://en.wikipedia.org/wiki/Administrative_Procedure_Act Administrative Procedure Act]

[[Kategorija:Upravni postopki]]</text>
      <sha1>g8qbzds74jptszma06b4jjfnfbrkxpv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Simple Page Navigation</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3771</id>
    <revision>
      <id>13130</id>
      <timestamp>2014-04-16T19:05:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mitjad</username>
        <id>1820</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {| style=&quot;width:100%; background-color: #FFFFE6; border:1px Solid #C5C58B;&quot; class=&quot;noprint&quot; |- | style=&quot;width:30%;&quot; |'''«''' | style=&quot;text-align:center; font-size:125%;&quot; ro...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="354" xml:space="preserve">{| style=&quot;width:100%; background-color: #FFFFE6; border:1px Solid #C5C58B;&quot; class=&quot;noprint&quot;
|-
| style=&quot;width:30%;&quot; |'''«'''
| style=&quot;text-align:center; font-size:125%;&quot; rowspan=&quot;2&quot;|'''''{{{BookName}}}'''''&lt;br /&gt;''{{{CurrentPage}}}''
| style=&quot;width:30%; text-align:right;&quot; | '''»'''
|-
|{{{PrevPage}}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; | {{{NextPage}}}
|-
|}</text>
      <sha1>jcncupgsgiw6mezvx4zfmp9u74wdybt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Upravni postopki/Top</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3773</id>
    <revision>
      <id>14937</id>
      <parentid>13134</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T13:43:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="115" xml:space="preserve">[[Upravni postopki|Na začetek]]&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Upravni postopki| ]]
[[Kategorija:Predloge]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>9um0da5ulitgv6skdbelmnl1obg7k9p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Upravni postopki/Struktura</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3774</id>
    <revision>
      <id>14936</id>
      <parentid>13151</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T13:42:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="528" xml:space="preserve">{| cellpadding=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; style=&quot;float: right; clear: right; border: 1px solid #000000; width: 200px; text-align: left;&quot;
|- style=&quot;background-color: #d3d3d3;&quot;
|Kazalo
|- 
|style=&quot;padding: 2px;&quot;|&lt;small&gt;

#[[{{ROOTBOOKNAME}}/Uvod|Uvod]]
#[[{{ROOTBOOKNAME}}/Temeljni koncepti|Temeljni koncepti]]
#[[{{ROOTBOOKNAME}}/Upravni postopki in njihovi instituti v Republiki Sloveniji in po svetu|Upravni postopki in njihovi instituti]]
&lt;/small&gt;
|}&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Upravni postopki| ]]
[[Kategorija:Predloge]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>t1j82lohozi475vv0zqe9uazef4w5ch</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ime mi je Damjan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3775</id>
    <revision>
      <id>19609</id>
      <parentid>17142</parentid>
      <timestamp>2021-06-21T08:24:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>109.182.85.218</ip>
      </contributor>
      <comment>popravljanje nepravilnih/ne pravih oznalk</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4063" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name          = Ime mi je Damjan
| title_orig    = 
| translator    = 
| image         = ‎
| image_caption = 
| author        = [[w:Suzana Tratnik|Suzana Tratnik]]
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       = [[w:Slovenija|Slovenija]]
| language      = [[w:slovenščina|slovenščina]] 
| series        = 
| subject       = 
| genre         = sodobni roman
| publisher     = [[w:založba ŠKUC|ŠKUC]]
| release_date  = [[2001]]
| english_pub_date = 
| media_type    = Knjiga (mehka vezava)
| pages         = 153
| isbn          = 
| oclc          = 
| preceded_by   = 
| followed_by   = 
&lt;!-- Posebnosti za slovensko Wikipedijo--&gt;
| cobiss           = 112261888
| predmetne-oznake = 
| udk              = 821.163.6-311.2
}}

'''Ime mi je Damjan''' je roman [[w:pisatelj|pisateljice]] [[w:Suzana Tratnik|Suzane Tratnik]]. Izšel je leta 2001 pri [[w:založba ŠKUC|založbi ŠKUC]] (zbirka Lambda).

== Vsebina ==
Devetnajstletni Damjan je [[w:transspolnik|transspolnik]]. Včasih mu je bilo ime Vesna, a se je preimenoval. V skupini za samopomoč govori svojo zgodbo in pripoveduje o tem, kako si je spremenil ime, o napetih odnosih doma, predvsem o nerazumevanju z očetom, o [[w:spolna zloraba|spolnih zlorabah]] v otroštvu, o prijateljih, popivanju in preživljanju časa pri Mravlji. Najbolj uživa v družbi prijateljev in ko se okrog njega ves čas nekaj dogaja. Njegov najboljši prijatelj je Roki, ki je tudi ženska in s katerim skupaj počneta neumnosti. Damjan je zaradi popivanja velikokrat izostal z dela in nazadnje izgubil službo. Ni maral govoriti o sebi, ker je imel ves čas občutek, da ga nihče ne posluša. Svojo preteklost je zaupal le Neli, v katero se je zaljubil. Le njej je priznal, da ga je oče v otroštvu spolno zlorabljal. Damjan se ne ozira na to, kaj si o njem mislijo drugi. Zase pravi, da je takšen že od rojstva in da se nič ne dela ali preoblači. Na koncu se odloči, da bo šel naprej po svoji, Damjanovi poti.

== Spolna identiteta v romanu ==
Najbolj zanimiva je identitetna uganka, saj v romanu ni natančno opredeljen Damjanov spol. Glede na delitev spolov na [[w:biološki spol|biološki]], [[w:družbeni spol|družbeni]] in [[w:psihološki spol|psihološki spol]] je Damjanov biološki spol ženski, a to ni nikjer izraženo. Družbeni in psihološki spol pri Damjanu pa sta moška, sam se namreč najbolje počuti v vlogi [[w:moški|moškega]].
Če bi v romanu upoštevali pet spolov na osnovi bioloških znakov (»nesporni« moški, »nesporna« ženska, [[w:hermafrodit|hermafrodit]], transseksualna ženska, in transseksualni moški), bi lahko Damjana označili za transseksualnega moškega. Še bolj sodobna razlaga Damjanove spolne identitete pa se lahko navezuje na kategorijo 10 spolov (»prava« ženska, »pravi« moški, [[w:lezbijka|lezbična ženska]], [[w:gej|gejevski moški]], [[w:biseksualnost|biseksualna ženska]], [[w:biseksualnost|biseksualni moški]], transvestitska ženska, transvestitski moški, transseksualna ženska in transseksualni moški), po kateri bi Damjana določili kot transseksualnega moškega.

Pri različnem preštevanju spolov postane bolj očitno, da so razprave o spolu kazalci politične moči posameznih skupin. Bolj ko se veča moč marginalnih skupin ([[w:ženska|žensk]], [[w:homoseksualnost|homoseksualcev]], [[w:transvestit|transvestitov]], [[w:transseksualec|transseksualcev]] …), bolj postaja vprašljiva klasična heteroseksualna shema, ki je zanje preozka. V njej je družbeni spol razumljen napačno, kot nekaj trdnega (namesto spremenljivega) in s prisilno [[w:heteroseksualnost|heteroseksualnostjo]] določen kot opozicionalni in hierarhičen. Družba zato na marginalne skupine gleda kot na odpadnike. To je vidno tudi v romanu Ime mi je Damjan, kjer celo starši zavračajo Damjana in njegovo [[w:spolna identiteta|spolno identiteto]], ker ta ni nekaj običajnega.

== Literatura ==
[[w:Alojzija Zupan Sosič|Alojzija Zupan Sosič]]: ''Robovi mreže, robovi jaza: Sodobni slovenski roman''. Maribor: Litera, 2006.</text>
      <sha1>kufwvbpnct3dab8boawbewiyurnwwva</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Video stat.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3776</id>
    <revision>
      <id>13169</id>
      <timestamp>2014-04-20T08:57:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek statistike ogleda videov.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek statistike ogleda videov.</text>
      <sha1>rtnsg2msqscd2avl2x9iq91jp72ts7k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Repozitorij NG.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3777</id>
    <revision>
      <id>13170</id>
      <timestamp>2014-04-20T08:58:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek novogoriškega besedilnega repozitorija.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="59" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek novogoriškega besedilnega repozitorija.</text>
      <sha1>avs7vkrpr3he6t14210ujrpjg5nwxfi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Turki Commons.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3778</id>
    <revision>
      <id>13204</id>
      <timestamp>2014-04-27T08:50:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek.</text>
      <sha1>hwmgpyjoyofrtiihlf36zt70g0vaou3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Turki Commons zgodovina.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3779</id>
    <revision>
      <id>13205</id>
      <timestamp>2014-04-27T08:51:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek.</text>
      <sha1>hwmgpyjoyofrtiihlf36zt70g0vaou3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Oštrigeca</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3780</id>
    <revision>
      <id>18520</id>
      <parentid>16681</parentid>
      <timestamp>2019-11-24T14:50:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>87.4.40.121</ip>
      </contributor>
      <comment>Slovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5262" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name          = Óštrigéca
| title_orig    = 
| translator    = 
| image         = ‎
| image_caption = 
| author        = [[w:Marjan Tomšič|Marjan Tomšič]]
| illustrator   = [[w:Zvest Apollonio|Zvest Apollonio]]
| cover_artist  = 
| country       = [[w:Slovenija|Slovenija]]
| language      = [[w:slovenščina|slovenščina]] 
| series        = 
| subject       = 
| genre         = sodobni roman
| publisher     = [[w:založba Mladika|Mladika]]
| release_date  = [[1991]]
| english_pub_date = 
| media_type    = 
| pages         = 166
| isbn          = 
| oclc          = 
| preceded_by   = 
| followed_by   = 
&lt;!-- Posebnosti za slovensko Wikipedijo--&gt;
| cobiss           = 23666176
| predmetne-oznake = 
| udk              = 886.3-311.2
}}

'''Óštrigéca''' je roman [[w:pisatelj|pisatelja]] [[w:Marjan Tomšič|Marjana Tomšiča]], ki je izšel leta 1991 pri [[w:založba Mladika|založbi Mladika]].

== Vsebina ==
Potepuh Boškin se opoteka ob poti in se jezi na baburo Štafuro, ker naj bi mu ukradla rep, za katerega sploh ni prepričan, ali ga je imel ali ne. Potuje po [[w:Istra|Istrskih poteh]] in vaseh ter dobrosrčno pomaga prebivalcem. Ima čarobne sposobnosti, s katerimi zdravi ali kako drugače pomaga ljudem in jih varuje pred Štafuro. Na svoji poti sreča mnogo čudežnih bitij, doživi marsikaj magičnega. [[w:Čarovnica|Čarovnica]] Štafura je njegova nasprotnica in predstavnica črne magije. Nanj pošlje točo, svoji dve prijateljici carovnici, spremeni se tudi v lepo žensko in ga tako zapelje. Boškinu s svojimi zeliščnimi čaji pomaga Vitica, s katero gojita duhovno ljubezen. Štafura je jezna, ker mu Vitica pomaga, zato jo napade in ubije, medtem ko Boškin potuje. Ko Boškin začuti, da ga Vitica potrebuje, se hitro odpravi k njej. Njenega telesa ni moč rešiti, a njena duša preživi tako, da se naseli v Boškina.

Čez čas zaideta v prazno cerkev, kjer se začnejo dogajati same čudne stvari. Prikaže se tudi Štafura, ki mu je ukradla srce in s tem pretrgala vez z Vitico. Vitica ga zato ni mogla posvariti, on pa je zašel v past. Pojavi se močna bela svetloba, ki upepeli vse razen Boškina in Štafure, s svetlobo pa pride tudi Vitica, ki se vrne v svojega ljubljenega in skupaj odrežeta baburi rep. Štafura izgine, narava pa vrne Boškinu srce. Zgodba se konča s tem, da se popotnik ne vrne nazaj na začetek, v identično situacijo, na razpotje, kjer se je vse začelo.

==Umestitev romana==
Roman je bil opredeljen z mnogimi oznakami, najpogosteje se pojavljata oznaki [[w:magični realizem|magični realizem]] in pravljični roman. Pod magični realizem so ga uvrščali zaradi prisotnosti magičnega in realnosti, vendar ti ravnini nista prisotni tako, kot je to značilno za ta [[w:Žanr (literatura)|žanr]]. Ravnini naj bi se prekrivali, bili neločljivi, a v Tomšičevem romanu temu ni tako. Ravnini sta strogo ločeni, ljudje se čudežnosti, magičnosti čudijo. Zato in zaradi mnogih lastnosti bodisi tradicionalne bodisi sodobne [[w:pravljica|pravljice]] je bolj ustrezna oznaka pravljični roman.

Značilnost pravljic je motiv selstva, ki je prisoten tudi tukaj, ko junak potuje po arhaični [[w:Istra|Istri]]. Boškin je bil s strani narave izbran za posebno nalogo, da porazi zlobno čarovnico baburo Štafuro. Zakaj je bil izbran prav on, v romanu ne izvemo. Prostor je točno določen, vasi v romanu se pojavljajo s svojimi pravimi imeni, dogajalni čas pa ostaja nedoločen, a zelo dolg, na koncu se zgodba ciklično vrne na svoj začetek.

Pojavljajo se magična bitja, dogodki, predmeti, glavni junak Boškin je posebnež, [[w:čarovnik|čarovnik]], ki lahko s pomočjo narave dela čudeže. Največkrat s svojimi sposobnostmi zdravi ljudi ali jim kako drugače pomaga. Določa ga bela barva, barva dobrega, pri boju proti Štafuri mu pomaga njegova prijateljica Vitica, vilinsko bitje.

V romanu je pomembna narava, ki je [[w:personifikacija|personificirana]]. Mrtva in neživa narava se pogovarjata med seboj in z Boškinom. Reka, veter in luna imajo večinoma ljubeč odnos do njega, mnogokrat mu pomagajo, listje, bekači in trava pa se mu pogosto posmehujejo, do njega nimajo pozitivnega odnosa. Poleg tega je narava tudi močno estetizirana in predstavljena [[w:sinestezija|sinestetično]].

Tomšičev jezik je izrazito narečno obarvan, pojavljajo se tipične besede in besedne zveze s področja Istre. V pripovedi srečujemo preproste, pogosto humorne, pesmice, ki imajo vlogo urokov ali molitev. Skrajno estetiziran jezik s skrbno izbranimi stilnimi sredstvi deluje čarobno in še ojača magično lepoto Istre.

== Literatura ==
*[[w:Marija Mercina|Marija MERCINA]], 1992: Boškinova vrnitev. Marjan Tomšič: Óštrigéca. ''Primorska srečanja 139''. Nova Gorica, Koper, Idrija: Društvo sociologov in politologov severnoprimorskih občin. 787–790.
*[[w:Alojzija Zupan Sosič|Alojzija ZUPAN SOSIČ]], 2000: Pravljični roman. ''[[w:Slavistična revija|Slavistična revija]]''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. 309–329.
*[[w:Alojzija Zupan Sosič|Alojzija ZUPAN SOSIČ]], 2001: Fantastika in sodobni slovenski roman ob koncu stoletja. ''[[w:Jezik in slovstvo|JiS]]''. Ljubljana : Slavistično društvo Slovenije. 149–160.</text>
      <sha1>s1zzk19qu6zeh7re621smf2cin2n4qi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Alma2.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3781</id>
    <revision>
      <id>14077</id>
      <parentid>13321</parentid>
      <timestamp>2014-08-30T10:28:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11" xml:space="preserve">{{PD-self}}</text>
      <sha1>4x4yneq7vj6t9s0k5w8z6unmjddy03x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:P1300376.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3782</id>
    <revision>
      <id>14078</id>
      <parentid>13322</parentid>
      <timestamp>2014-08-30T10:28:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17" xml:space="preserve">Teloh
{{PD-self}}</text>
      <sha1>ns0o6ioydsqyzcu8sdeico54gt2vnww</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Vladimir Kavcic Google.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3783</id>
    <revision>
      <id>13325</id>
      <timestamp>2014-05-12T19:39:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek iskanja.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek iskanja.</text>
      <sha1>b7lvca5h3ltew6nxcyxhpddvklwljfg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ki jo je megla prinesla</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3784</id>
    <revision>
      <id>13402</id>
      <parentid>13328</parentid>
      <timestamp>2014-05-19T16:46:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>82.192.49.140</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3601" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name          = Ki jo je megla prinesla
| title_orig    = 
| translator    = 
| image         = ‎
| image_caption = 
| author        = [[w:Feri Lainšček|Feri Lainšček]]
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       = [[w:Slovenija|Slovenija]]
| language      = [[w:slovenščina|slovenščina]] 
| series        = 
| subject       = 
| genre         = sodobni roman
| publisher     = [[Prešernova družba]]
| release_date  = [[1993]]
| english_pub_date = 
| media_type    = Knjiga (trda vezava)
| pages         = 164
| isbn          = 
| oclc          = 
| preceded_by   = 
| followed_by   = 
&lt;!-- Posebnosti za slovensko Wikipedijo--&gt;
| cobiss           = 35910656
| predmetne-oznake = 
| udk              = 821.163.6-311.2
}}

''Ki jo je megla prinesla'' je roman [[w:pisatelj|pisatelja]] [[w:Feri Lainšček|Ferija Lainščka]]. Izšel je leta 1993 pri Prešernovi založbi.

==Vsebina==
Kaplana Jona Urskega cerkvene oblasti premestijo v brezbožno faro Mokuš, ki je bila v preteklosti podvržena povodnji. Ko Jon prispe v prekmursko pokrajino, se izgubi v meglicah in tava po močvirju, nepričakovano sreča ptico, ki ga zavede. Jona pred prihodom v vas podkujejo, v vasi je sprejet z nelagodjem, saj se vaščanom zaradi njegovega šepanja zdi, da je hudič. Z njimi zgradi novo cerkev, postopoma se pred njim odkriva zgodba preteklosti o župnika Talaberju in njegovi prepovedani ljubezni z Magdo. Jona ves čas spremljajo z razumom nerazložljivimi dogodki. Jon pobegne iz vasi, to na koncu zopet poplavi, nad vodo pa ostane le cerkev. 

==O romanu==
Roman uvrščamo v širši kontekst slovenskega sodobnega romana ob koncu stoletja. Zaradi umeščenosti romana v arhaično družbo določene krajine, to je Prekmurje, in fantastičnih značilnosti govorimo o romanu pokrajinske fantastike. Za roman je značilen žanrski sinkretizem, govorimo lahko o duhovniškem, ljubezenskem romanu, kriminalki, prikriti paraboli ter navezavi na grozljivi roman. Glavni junak, duhovnik Jon Urski, je razklan med dvomom in vero, skozi roman išče svojo identiteto. Njegova občutja do skrajnosti pripelje nemoralno družbeno okolje in turobna pokrajina, ki le stopnjuje njegovo izgubljenost. Zgodbena kompozicija romana spominja na kriminalko; zgodba o zločinu – nedovoljeni ljubezni župnika Talaberja in Magde – se odkriva postopoma; njuna zgodba je odločilno zaznamovala usode prebivalcev Mokuša, saj sta se njun greh in kazen prenesla ravno nanje. Roman lahko tako beremo kot novodobno parabolo o zločinu, ki mora biti kaznovan, in kazni, ki mora biti izrečena. 
Naslov romana nakazuje posebno jezikovno podobo, saj gre za oziralni zaimek, ki na jezikovni ravni prikazuje junakovo negotovost. Na vprašanje, ki se poraja ob naslovu, koga ali kaj je megla prinesla, ni moč odgovoriti z enoznačnim odgovorom. Naslov ni enkratna ponovitev povedi z le odvisnim stavkom. Takšne povedi so v romanu pogoste in kažejo na eno izmed slogovnih posebnosti Lainščka, s katero v besedilo vnaša nejasnost. Ta je še dodatno okrepljena z izbiro tretjeosebnega nezanesljivega pripovedovalca, ki upoveduje svet, ki se prekriva z izkustveno-zaznavnim svetom glavne osebe. Nezanesljivost pripovedovalca se kaže preko njegovih jezikovnih izbir (raba členkov in prislovov, vprašanj ter modalnih glagolov), ki kažejo na nedoločenost, negotovost. V romanu so zelo izraziti simboli, nekaj izmed njih je za razvoj romana pomembnejših. Ključen simbol, ki deluje fantastično, je ptica, ki predstavlja zapeljivi videz zla, in je povezana z morebitno naslovno junakinjo.</text>
      <sha1>akf9id2ielaid1qx6ynojaw9llj370p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Boštjanov let</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3785</id>
    <revision>
      <id>13366</id>
      <parentid>13365</parentid>
      <timestamp>2014-05-18T15:42:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klavdy6</username>
        <id>1873</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3025" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name          = Boštjanov let
| title_orig    = 
| translator    = 
| image         = ‎
| image_caption = 
| author        = [[w:Florjan Lipuš|Florjan Lipuš]]
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       = [[w:Slovenija|Slovenija]]
| language      = [[w:slovenščina|slovenščina]] 
| series        = 
| subject       = 
| genre         = sodobni roman
| publisher     = [[Litera]]
| release_date  = [[2003]]
| english_pub_date = 
| media_type    = Knjiga (trda vezava)
| pages         = 134
| isbn          = 
| oclc          = 
| preceded_by   = 
| followed_by   = 
&lt;!-- Posebnosti za slovensko Wikipedijo--&gt;
| cobiss           = 49026561
| predmetne-oznake = 
| udk              = 821.163.6-3
}}

''Boštjanov let'' je roman [[w:pisatelj|pisatelja]] [[w:Florjan Lipuš|Florjana Lipuša]]. Izšel je leta 2003 pri založbi Litera (zbirka Nova znamenja).

==Vsebina==
Boštjan je šestletni otrok, ki je ob izgubi svoje matere in babice primoran zapustiti svoj dom, in se z očetom, ki se vrne iz fronte, preseliti v dolino. Njegov oče mu ne daje ljubezni in hoče, da bi čim hitreje odrasel. Boštjan bi ostal sam s svojimi strahovi in žalostjo, če v njegovem svetu ne bi obstajala Lina. Ona je njegova edina rešitev, je razlog, da se upre očetu, tradicionalni vaški skupnosti in škopniku, fantastičnemu, halicunatornemu bitju.

==O romanu==
V romanu se prepletata tradicija in sodobnost. Ko je Boštjan v obdobju otroka, je tradicija zanj še pomembna in ji po vzoru staršev sledi, saj verjame cerkvenemu obredju in še ne pozna slabosti vaške skupnosti. Kot mladostnik pa se tradicionalnosti upre. Pisatelj to nakaže tako, da tradicijo ironizira. To je najbolje opisano skozi značilnosti vaške skupnosti. Vendar pri Boštjanu ostane glavna vrednota družina, ohraniti pa želi tudi vaško skupnost.

Zaradi rabe večine jezikovnih stilnih sredstev, ki spadajo že v ožje pojmovanje poezije, in poetičnega stila, je roman liriziran. Jezikovna sredstva so tako polna retoričnih figur, med njimi komparacij, od katerih je najobsežneje opisana sreča. Glede na dve pripovedni perspektivi, otroka in mladostnika, se jezikovna sredstva ne spreminjajo, kar se lahko razume kot primer jezikovne groteske. V perspektivi mladostnika, torej takrat ko se Boštjan zaljubi, se zato opazi le še več pomanjševalnic, npr. antenčice, stičiščece, … 

Boštjanov let je roman, kateremu lahko določimo več žanrskih oznak. Je družbeni roman, saj predstavlja značilnosti družbe določene regije, ki jih lahko razumemo tudi širše. Je tudi ljubezenski roman, ker je ljubezen ena izmed glavnih določnic romana in junaka popelje do srečnega konca.

== Literatura ==
*[[w:Alojzija Zupan Sosič|Alojzija ZUPAN SOSIČ]], 2004: Tradicionalno in sodobno v romanu Boštjanov let Florjana Lipuša. ''[[w:Seminar slovenskega jezika, literature in kulture|SSJLK]]''. Ljubljana : Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 80–91.</text>
      <sha1>f8s0k436ka1py6jrdzlk802mf2newsh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Izbira cc.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3786</id>
    <revision>
      <id>13426</id>
      <timestamp>2014-05-22T17:46:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek izbire cc-licence.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek izbire cc-licence.</text>
      <sha1>q34c5njoj0j3t8wwka2y8ce16gyjvdo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Izvršljivost upravnih odločb in sklepov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3787</id>
    <revision>
      <id>14940</id>
      <parentid>13561</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T13:45:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1273" xml:space="preserve">== Izvršljivost ==

Izvršljivost je lastnost odločbe, ki zavezuje tistega, na katerega se nanaša, k izpolnitvi naložene obveznosti in ki hkrati dovoljuje, da se uporabi prisilno sredstvo zaradi izsiljenja izpolnitve, če zavezanec prostovoljno ne bi izpolnil naložene obveznosti. Izvšljive postanejo tiste odločbe, ki vsebujejo obveznost, ki jo je treba izpolniti. Z vidika pravne varnosti je najbolje, da se z izvršitvijo odločbe počaka do njene pravnomočnosti. Tako se izogne možnosti, da se izvede nepopravljivo dejanje nezakonite odločbe. V praksi se največkrat izvršljivost povezuje z nastopom dokončnosti, čeprav bi izvršljivost lahko nastopila tudi pred dokončnostjo ali pred pravnomočnostjo. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je stranki potrebno določiti rok za izpolnitev obveznosti in je tako šele po poteku tega roka mogoče zoper stranko uporabiti prisilna sredstva za izpolnitev obveznosti v postopku izvršbe. (Androjna, Kerševan, 2006, str. 448 - 450)


== Literatura ==

- Androjna, Vilko, Kerševan, Erik. ''Upravno procesno pravo''. GV Založba, Ljubljana 2006. 

== Viri ==

* [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 Zakon o splošnem upravnem postopku Republike Slovenije]

[[Kategorija:Upravni postopki]]</text>
      <sha1>82v0z6haefm6piuy2b8x9dambpebv65</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Plamenice in solze</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3788</id>
    <revision>
      <id>15775</id>
      <parentid>13498</parentid>
      <timestamp>2017-04-26T09:51:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>89.212.53.76</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2996" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name          = Plamenice in solze
| title_orig    = 
| translator    = 
| image         = ‎
| image_caption = 
| author        = [[w:Andrej Blatnik|Andrej Blatnik]]

| country       = [[w:Slovenija|Slovenija]]
| language      = [[w:slovenščina|slovenščina]] 
| series        = 
| subject       = 
| genre         = postmodernistični roman
| publisher     = [[w:Državna založba Slovenije|Državna založba Slovenije]]
| release_date  = [[1987]]
| english_pub_date = 
| media_type    = 
| pages         = 156
| isbn          = 
| oclc          = 
| preceded_by   = 
| followed_by   = 
&lt;!-- Posebnosti za slovensko Wikipedijo--&gt;
| cobiss           = 	3678208
| predmetne-oznake = 
| udk              = 821.163.6-312.9
}}


'''Plamenice in solze''' so roman [[w:Andrej Blatnik|Andreja Blatnika]], ki je pri založbi [[w:DZS|DZS]] izšel leta 1987, Prenovljena in popravljena izdaja pa leta 2005.

== Zgodba ==

V romanu spoznamo Konstantina Woynovskega, ki po diplomi preprosto izgine in zato postane sumljiv za organizacijo Nova inkvizicija. Po letih nezanesljivih podatkov in poizvedovanja ter dveh neuspelih aretacijah se Woynovski sam preda. Organizaciji ponudi kupčijo: pokazal jim bo pot do mitske Zlate krogle, ki vsakemu uresniči najglobljo željo, v zameno za to pa bo svoboden, natisnili pa mu bodo tudi njegovo knjigo, ki bo postala knjiga vseh knjig. Woynovski ter trije odposlanci organizacije s pomočjo znanstvenika Perskega vstopijo v svet fikcije, kjer Zlato kroglo uničijo, hkrati z njo pa tudi Woynovskega. Ta je bil edini, ki je poznal pot nazaj, zato bodo preostali trije za vedno obtičali v knjigi.

== Značilnosti romana ==
Plamenice in solze veljajo za najreprezentativnejši slovenski postmodernistični roman. Ima vse najvidnejše postopke tega literarnega toka. Za ta roman je značilen žanrski sinkretizem, v njem se prepleta [[w:pustolovski roman|pustolovski roman]], vohunski roman, [[w:kriminalni roman|kriminalka]], [[w:antiutopija|antiutopija]], [[w:ljubezenski roman|ljubezenski roman]], hkrati pa lahko delo beremo kot [[w:enciklopedija|enciklopedijo]] ter [[w:parodija|parodijo]] na učbenik. [[w:Metafikcija|Metafikcija]] se kaže v obliki citatov, pripovedovalca, ki se pretvarja, da je vsevedni, hkrati pa nenehno nagovarja bralca, ga usmerja, komentira napisano. Gre za nezanesljivega pripovedovalca, vzpostavljena je tudi distanca, predvsem z ironijo in parodijo. Medbesedilnost lahko razberemo iz široke mreže najrazličnejših del visoke in nizke literature kot tudi neumetnostnih besedil. Andrej Blatnik tako na primer citira [[w:Jorge Luis Borges|Borgesa]], [[w:Franz Kafka|Kafko]], v delu je moč prepoznati tudi reference [[w:Hamlet|Hamleta]], [[w:Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Dostojevskega]], [[w:Ivan Cankar|Cankarja]], [[w:Sveto pismo|Biblije]], v romanu nastopajo literarne osebe drugih del (sfinga, O'Brien) ter osebe iz resničnega življenja ([[w:Max Brod|Max Brod]], Alice B. Toklas, Svetlana Alilujeva).</text>
      <sha1>6n5obh7bwcmgi7lkc5rzg9cgl16y3gf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Sklici</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3789</id>
    <revision>
      <id>13510</id>
      <timestamp>2014-05-30T17:13:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;div class=&quot;reflist references &lt;!--  --&gt;{{#if: {{{1|}}}     | {{#iferror: {{#ifexpr: {{{1|1}}} &gt; 1 }}       | references-column-width        | references-column-count refere...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="591" xml:space="preserve">&lt;div class=&quot;reflist references &lt;!--
 --&gt;{{#if: {{{1|}}}
    | {{#iferror: {{#ifexpr: {{{1|1}}} &gt; 1 }}
      | references-column-width 
      | references-column-count references-column-count-{{{1}}} }}
    | {{#if: {{{colwidth|}}}
      | references-column-width }} }}&quot; style=&quot;&lt;!--
 --&gt;{{#if: {{{1|}}}
    | {{#iferror: {{#ifexpr: {{{1|1}}} &gt; 1 }}
      | {{column-width|{{{1}}}}}
      | {{column-count|{{{1}}}}} }}
    | {{#if: {{{colwidth|}}}
      | {{column-width|{{{colwidth}}}}} }} }}&quot;&gt;
{{#tag:references|{{{refs|}}}|group={{{group|}}}}}&lt;/div&gt;&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>2ym9hjf4imgqkgn1igzsgqk5gkfii5z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Reflist</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3790</id>
    <redirect title="Predloga:Sklici" />
    <revision>
      <id>13511</id>
      <timestamp>2014-05-30T17:15:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Predloga:Sklici]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Predloga:Sklici]]</text>
      <sha1>a5k8yysh9coyqr7180xapfygpd9rlta</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Opombe</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3791</id>
    <redirect title="Predloga:Sklici" />
    <revision>
      <id>13513</id>
      <timestamp>2014-05-30T17:20:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Predloga:Sklici]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Predloga:Sklici]]</text>
      <sha1>a849f6t9u36mtxx3i61uyuw2a0mek5b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Sklici/doc</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3792</id>
    <revision>
      <id>13514</id>
      <timestamp>2014-05-30T17:23:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{dokumentacijska podstran}} &lt;!-- DOKUMENTACIJO PREDLOGE UREJAJ POD TO VRSTICO --&gt;  == Uporaba ==  Predlogo lahko uporabite pri ustvarjanje seznamov sklicev v člankih.   Č...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2939" xml:space="preserve">{{dokumentacijska podstran}}
&lt;!-- DOKUMENTACIJO PREDLOGE UREJAJ POD TO VRSTICO --&gt;

== Uporaba ==

Predlogo lahko uporabite pri ustvarjanje seznamov sklicev v člankih. 

Če jo uporabite brez parametrov, boste ustvarili preprost seznam sklicev v mali pisavi (small font).

=== Več stolpcev ===

Z &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{opombe|2}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt; lahko ustvarite seznam sklicev z dvema stolpcema, z &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{opombe|3}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt; pa seznam sklicev s tremi stolpci.

Z uporabo &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{opombe|colwidth=30em}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt; omogočite brskalnikom, da samodejno izberejo število stolpcev glede na širino brskalnika. Izberite širino stolpca, primerno za povprečno širino sklicev na strani.

Opomba: več stolpcev se trenutno pravilno prikaže le v brskalniku [[Mozilla Firefox]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|accessdate=2006-11-24|date=[[2005-12-30]]|title=CSS3 Multi-Column Thriller|url=http://www.stuffandnonsense.co.uk/archives/css3_multi-column_thriller.html|language=v angleščini}}&lt;/ref&gt;, vendar pa je funkcija vključena v [[Cascading Style Sheets|CSS3]], tako da jo bo sčasoma podpiralo večje število brskalnikov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.w3.org/TR/css3-multicol|title=CSS3 module: Multi-column layout|publisher=[[World Wide Web Consortium|W3C]]|date=[[2005-12-15]]|accessdate=2006-11-24|language=v angleščini}}&lt;/ref&gt;

=== Možnosti uporabe ===

==== Možnost 1 (le za specifične vire) - zgled: [[:en:The Rule]] ====

&lt;pre&gt;
== Vsebina ==

Lorem ipsum.&lt;ref&gt;Ime vira, datum pridobitve itd.&lt;/ref&gt;

Lorem ipsum dolor sit amet.&lt;ref&gt;Ime vira, datum pridobitve itd.&lt;/ref&gt;

== Viri ==

{{opombe}}
&lt;/pre&gt;

==== Možnost 2 (le za splošne vire) - zgled: [[:en:National Publications]] ====

&lt;pre&gt;
== Vsebina ==

Lorem ipsum.

Lorem ipsum dolor sit amet.

== Viri ==

{{virizačetek}}
* vir 1
* vir 2
{{virikonec}}
&lt;/pre&gt;

==== Možnost 3 (tako specifični kot tudi splošni viri) - zgled: [[:en:Elephant]] ====

&lt;pre&gt;
== Vsebina ==

Lorem ipsum.&lt;ref&gt;Ime vira, datum pridobitve itd.&lt;/ref&gt;

Lorem ipsum dolor sit amet.&lt;ref&gt;Ime vira, datum pridobitve itd.&lt;/ref&gt;

Lorem ipsum.

Lorem ipsum dolor sit amet.

== Opombe ==

=== Sklicevanja ===

{{opombe}}

=== Viri ===

{{virizačetek}}
* vir 1
* vir 2
{{virikonec}}
&lt;/pre&gt;

==== Možnost 4 (grupiranje virov) - zgled: [[Velika nagrada Francije 1906]] ====
&lt;pre&gt;
&lt;ref group=&quot;op&quot;&gt; (za opombe)
&lt;ref&gt; (za sklice)

;Opombe
{{Reflist|group=&quot;op&quot;}}

;Sklici
{{Reflist|colwidth=25em}}
&lt;/pre&gt;

====Večkratna uporaba====

If {{tlx|Sklici}} is used multiple times without a parameter, each instance will include all of the previously defined references. To force the parser to close previous references, each use of {{tlx|Sklici}} must be forced as a new instance by the use of any parameter. If no parameter is desired, the convention is to use the undefined parameter {{tlx|Reflist|2=close=1}}.


== Sklicevanja ==

{{opombe}}

&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- KATEGORIJE --&gt;
[[Kategorija:Predloge za navajanje|*]]</text>
      <sha1>d9sk0fjlq0hq8u3cizvua0wf4kzxce4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Tlx</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3793</id>
    <revision>
      <id>13515</id>
      <timestamp>2014-05-30T17:26:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;includeonly&gt;&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{&lt;/nowiki&gt;{{#if:{{{subst|}}}|[[Wikipedija:Substitucija predlog]]:}}[[{{{LANG|}}}{{{SISTER|}}}{{ns:Template}}:{{{1|}}}|{{{1|}}}]]&lt;!--	 --&gt;{{#if:{{...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1048" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{&lt;/nowiki&gt;{{#if:{{{subst|}}}|[[Wikipedija:Substitucija predlog]]:}}[[{{{LANG|}}}{{{SISTER|}}}{{ns:Template}}:{{{1|}}}|{{{1|}}}]]&lt;!--	
--&gt;{{#if:{{{2|}}}|	
&amp;#124;{{{2}}}	
}}&lt;!--	
--&gt;{{#if:{{{3|}}}|	
&amp;#124;{{{3}}}
}}&lt;!--	
--&gt;{{#if:{{{4|}}}|	
&amp;#124;{{{4}}}	
}}&lt;!--
--&gt;{{#if:{{{5|}}}|	
&amp;#124;{{{5}}}
}}&lt;!--	
--&gt;{{#if:{{{6|}}}|	
&amp;#124;{{{6}}}	
}}&lt;!--	
--&gt;{{#if:{{{7|}}}|	
&amp;#124;{{{7}}}	
}}&lt;!--	
--&gt;{{#if:{{{8|}}}|	
&amp;#124;{{{8}}}
}}&lt;!--	
--&gt;{{#if:{{{9|}}}|	
&amp;#124;{{{9}}}
}}&lt;!--
--&gt;{{#if:{{{10|}}}|	
&amp;#124;{{{10}}}
}}&lt;!--	
--&gt;{{#if:{{{11|}}}|	
&amp;#124;{{{11}}}	
}}&lt;!--
--&gt;{{#if:{{{12|}}}|	
&amp;#124;''...''
}}&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}	
{{tlx|tlx}}

----
Uporaba: &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{Tlx|ime predloge|prvi parameter|...}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;&lt;br /&gt;

Do trije parametri se prikažejo kot nameščeni, nadaljnji kot »&lt;tt&gt;|&lt;/tt&gt;''itd.''«, za podrobnosti glej {{Lts}}.

[[Kategorija:Predloge za notranje povezave|{{PAGENAME}}]]
[[Kategorija:Predloge za povezovanje med wikiji|{{PAGENAME}}]]

&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>jo7iqm9ipjvm9fc8impxnqgplnngm1a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Documentation subpage</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3794</id>
    <redirect title="Predloga:Dokumentacijska podstran" />
    <revision>
      <id>13517</id>
      <timestamp>2014-05-30T17:28:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Pinky sl je premaknil(-a) stran [[Predloga:Documentation subpage]] na [[Predloga:Dokumentacijska podstran]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="51" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Dokumentacijska podstran]]</text>
      <sha1>su4ofl27qjl0ei1kv2g23rfg3lfi379</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Coursera.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3795</id>
    <revision>
      <id>13523</id>
      <timestamp>2014-06-01T06:56:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek on-line predavanja.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek on-line predavanja.</text>
      <sha1>0vrfw04n1ixoc2ruq31q8nu2tvw1px1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Clipart.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3796</id>
    <revision>
      <id>13524</id>
      <timestamp>2014-06-01T07:03:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek</text>
      <sha1>5uicnyxu2s4agrqkg6xme2b4n516991</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Balerina, Balerina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3797</id>
    <revision>
      <id>13542</id>
      <parentid>13541</parentid>
      <timestamp>2014-06-03T08:23:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>84.52.174.45</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Vsebina */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3299" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name          = Balerina, Balerina
| title_orig    = 
| translator    = 
| image         = ‎
| image_caption = 
| author        = [[w:Marko Sosič|Marko Sosič]]
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       = [[w:Slovenija|Slovenija]]
| language      = [[w:slovenščina|slovenščina]] 
| series        = 
| subject       = 
| genre         = sodobni roman
| publisher     = [[Mladika]]
| release_date  = [[1997]]
| english_pub_date = 
| media_type    = Knjiga (mehka vezava)
| pages         = 119
| isbn          = 
| oclc          = 
| preceded_by   = 
| followed_by   = 
&lt;!-- Posebnosti za slovensko Wikipedijo--&gt;
| cobiss           = 66475264 
| predmetne-oznake = 
| udk              = 821.163.6-311.2
}}

''Balerina, Balerina'' je kratki roman [[w:pisatelj|pisatelja]] [[w:Marko Sosič|Marka Sosiča]]. Izšel je leta 1997 pri Mladiki.

==Nezanesljivi pripovedovalec==
V romanu ''Balerina, Balerina'' je pripovedovalka prvoosebna in pripoveduje v sedanjiku. Balerina je oseba s psihičnimi in umskimi motnjami. Na začetku romana je Balerina otrok, ki skozi roman odrašča, a ostaja na razvojni stopnji majhnega otroka. Tako se tudi izraža in obnaša. Bralec že na začetku romana ugotovi, da se pripovedovalka ne izraža verodostojno. »Njen zožani intelektualno-psihološki horizont uvršča tip pripovedovalke v t. i. nezanesljivo pripovedovalko.« (Zupan Sosič 2003: 172) »Balerina je zaradi svoje omejenosti pasivna opazovalka, takšno distanciranje do pripovedi uvaja značilnosti neosebnega pripovedovalca oziroma gluhe filmske kamere.« (Zupan Sosič 2003: 172)

==Vsebina==
Balerina je nema deklica, pripoveduje pa skozi notranji monolog. Živi osamljeno življenje, ki ji ga mati želi popestriti z vsakoletnim praznovanjem rojstnega dneva, koncertom v sosednjem vaškem domu in obiskom pri fotografu. Balerina nima občutka za čas, ve le, da ko se polula je nov dan in če ima obute nogavice, ve da je zima. Mama je oseba, ki je z Balerino najbolj povezana in ki je njeno bolezen sprejela z brezpogojno ljubeznijo. Skrbi za njo, jo pomiri s skupnim petjem ter pobira razbite krožnike. Za Balerino ljudje in 'stvari', ki niso bili v njihovi kuhinji ne obstajajo, jih ne pozna in o njih ne govori.  Svoj vzdevek, Balerina, je dobila zaradi svoje glavne značilnosti, namreč ko se počuti jezno in vznemirjeno se postavi na prste, razbija krožnike in ponavadi začne peti znano italijansko popevko. Zaradi svoje zaostalosti sveta in dogajanja okoli sebe ne razume tako kot ostali; vidi pa tudi tisto, česar mi 'normalni' ne vidimo. Balerinina zgodba traja približno od njenega 15.  pa do okoli 30. leta, vendar pa ves čas enako govori in dela, njeno duševno stanje se ne spreminja. Zato ji tudi ni jasna človeška minljivost. Najbolj jo prizadene smrt matere, katere  ne dojame tragično, ve pa, da je vsakdanje rutine konec. Po materini smrti tudi sama kmalu umre, saj dobesedno 'shira' v kletni sobi bolnišnice.

== Literatura ==
[[w:Alojzija Zupan Sosič|Alojzija Zupan Sosič]]: ''Zavetje zgodbe: sodobni slovenski roman ob koncu stoletja''. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2003.

[[w:Alojzija Zupan Sosič|Alojzija Zupan Sosič]]: ''Robovi mreže, robovi jaza: sodobni slovenski roman. Maribor'': Litera, 2006.</text>
      <sha1>kcoowx5w8q3rnj667ezesjbpn2hax55</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Človek na obeh straneh stene</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3798</id>
    <revision>
      <id>13758</id>
      <parentid>13757</parentid>
      <timestamp>2014-06-22T19:29:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>89.212.158.153</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4572" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name          = Človek na obeh straneh stene
| title_orig    = 
| translator    = 
| image         = ‎
| image_caption = 
| author        = [[w:Zorko Simčič|Zorko Simčič]]
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       = [[w:Slovenija|Slovenija]]
| language      = [[w:slovenščina|slovenščina]] 
| series        = 
| subject       = 
| genre         = sodobni roman
| publisher     = [[w:Slovenska kulturna akcija|Slovenska kulturna akcija]]
| release_date  = [[1957]]
| english_pub_date = 
| media_type    = Knjiga (trda vezava)
| pages         = 170
| isbn          = 
| oclc          = 442202426
| preceded_by   = 
| followed_by   = 
&lt;!-- Posebnosti za slovensko Wikipedijo--&gt;
| cobiss           = 26473729
| predmetne-oznake = izseljenci, Argentina, Slovenija domovina, razdvojenost, svetovna vojna 1939-1945
| udk              = 821.163.6-311.2
}}

'''''Človek na obeh straneh stene''''' je modernistočni družbeni [[roman]] slovenskega pisatelja [[Zorko Simčič|Zorka Simčiča]], ki velja za najpomembnejše pripovedno delo [[slovenska izseljenska književnost|slovenske  izseljenske književnosti]]. Gre za pripoved o razdvojenem slovenskem političnem izseljencu, ki se ne v rodni [[Slovenija|Sloveniji]] ne v [[Argentina|Argentini]], kamor se zateče po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ne počuti doma.

Roman je Simčič napisal leta 1955 za leposlovni natečaj [[Slovenska kulturna akcija|Slovenske kulturne akcije]] (SKA) in zanj prejel drugo nagrado. Izšel je leta 1957 v [[Buenos Aires]]u, v [[Slovenija|Sloveniji]] pa prvič leta 1991 pri založbi [[Mihelač]]. Zanj je avtor leta 1993 prejel [[nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]].

== Zgodba ==

Glavna oseba, »človek na obeh straneh stene«, je slovenski izobraženec, ki po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] zaradi nove oblasti zbeži v [[Argentina|Argentino]]. V spominih se stalno vrača v preteklost in si želi odkriti zapletene resnice o samem sebi oziroma odkriti, kaj je na drugi strani stene.
Zgodba romana se dogaja po petih letih njegovega življenja v [[Argentina|Argentini]], ko po letu in pol zapušča [[Buenos Aires|Buenos Aires]] in se vrača na sever, v [[San Antonio|San Antonio]], kjer je prej pol leta sredi gozdov nakladal les, spoznal modrega starca Grandono, pri katerem je živel in o sebi odkril, da je večni begunec, ki se svojega občutka tujosti nikakor ne more znebiti.

Dogajalni čas zgodbe je skrčen na sobotno popoldne, noč in nedeljsko jutro, ko se pripravlja na to pot proti severu, kjer ga čaka žena, katere ni videl od odhoda iz domovine, da bi si ustvarila novo življenje. Dogajanje postane zanimivo z vstopom Katje, skrivnostne ženske, za katero skozi junakove spomine izvemo, da je nekdanja zaročenka pokojnega brata. Katja ga prek svojega brata Berganta vabi na srečanje, na katerem bo, kot je upal, mogel razčistiti svojo begajočo preteklost. Čakanje na Katjo zapolni s premlevanjem spominskih fragmentov, povezanih predvsem z medvojnim bratovim pogrebom in ljubeznijo do te skrivnostne ženske. Skrivnostnost in nevarnost Katje pa se skozi spominske dogodke odkrivata počasi, popolnoma razvidni postaneta šele v zaključku romana, ko je protagonistu (in s tem tudi bralcu) jasno, da Katja pripada nasprotni politični strani. Glavna oseba z mesta srečanja zbeži, ker se boji resnice o njej in njuni ljubezni, gre na železniški nadvoz, kjer razmišlja o ženi in njunem ponovnem združenju. V temni limuzini pa ga ves čas spremlja mlada ženska, vanj nameri revolver, a ne ustreli, pač pa le krikne in odpelje.

== Antijunak ==

Protagonistovi bivanjski položaji prežemajo celotno dogajanje v zgodbi. V ospredju je njegova izguba identitete zaradi brezdomovinskosti ter posledično njegov občutek tujosti, ki ga venomer spremlja. Poleg tega je junak osamljen, izrazito zaprt vase in nezgovoren. Veliko bolj je naklonjen pogovorom s samim sabo kot pa z drugimi ljudmi. Čustvo, ki ga spremlja že celo življenje, je strah. Ta je tudi poglavitni usmerjevalec njegovih dejanj. Skozi analizo njegove osebnosti in dejanj se izkaže, da gre pravzaprav za antijunaka, saj je pasiven in nezmožen dejanj. Njegov odnos z ljubico je popolno nasprotje odnosu z ženo. Ob ženi je sproščen, umirjen in počuti se varnega. Njun odnos temelji na spoštovanju. Katja pa v njegovo življenje vnese vznemirjenost, nevarnost in skrivnostnost.

== Literatura ==

POGAČNIK, Jože: Nekje v daljavi je drugačna svetloba. Sodobnost, 1997. 45/10. 837-850.</text>
      <sha1>csetib2h1eoekdxsbp6wij5s4y26liz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Diff</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3799</id>
    <revision>
      <id>13622</id>
      <parentid>13607</parentid>
      <timestamp>2014-06-11T10:14:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="411" xml:space="preserve">&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{#if:{{{page|{{{1|}}}}}}
 |{{fullurl:{{{page|{{{1}}}}}}|{{#if:{{{diff|{{{2|}}}}}}
  |diff={{{diff|{{{2}}}}}}&amp;
 }}oldid={{{oldid|{{{3|}}}}}}}}
 |{{SERVER}}{{SCRIPTPATH}}/index.php?title={{#if:{{{diff|{{{2|}}}}}}
  |&amp;diff={{{diff|{{{2}}}}}}
 }}&amp;oldid={{{oldid|{{{3|}}}}}}
}}{{#ifeq:{{{diffonly|}}}|yes|&amp;diffonly=1}} {{{label|{{{4|}}}}}}]&lt;/span&gt;&lt;noinclude&gt;
{{dokumentacija}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>tbahet5r1bg04ntmhj34esyllidvuzt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Diff/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3800</id>
    <revision>
      <id>13626</id>
      <parentid>13608</parentid>
      <timestamp>2014-06-11T10:23:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7886" xml:space="preserve">{{dokumentacijska podstran}}
&lt;!-- Categories go at the bottom of this page and interwikis go in Wikidata. --&gt;
This template is intended to be useful for creating links to &quot;[[Help:Diff|diffs]]&quot;; that is, links to pages that show the differences between two versions of a wiki page.

Every version of a page has a revision ID, which you can find from the [[Help:Page history|history]] of the page by looking at the link for the timestamp, which is of the form:
 http[s]://en.wikipedia.org/w/index.php?title=SomePageName&amp;oldid=442212827
The number after &lt;tt&gt;oldid=&lt;/tt&gt; is the revision ID.

Given a page name and one or two revision IDs, you can construct links to several types of diffs.

== Usage ==
:{{tlx|Diff|''page''|''diff''|''oldid''|''label''}}
*&lt;tt&gt;''page''&lt;/tt&gt;&amp;nbsp;– The title of the page.
*&lt;tt&gt;''diff''&lt;/tt&gt;&amp;nbsp;– The ID or keyword that is used against the base ID. Possible keywords are:
*:&lt;tt&gt;cur&lt;/tt&gt;&amp;nbsp;– compare with the current version of a page.
*:&lt;tt&gt;prev&lt;/tt&gt;&amp;nbsp;– compare with the previous version of a page.
*:&lt;tt&gt;next&lt;/tt&gt;&amp;nbsp;– compare with the next version of a page.
*:''id''&amp;nbsp;– This should be ''larger'' than &lt;tt&gt;oldid&lt;/tt&gt;.
*&lt;tt&gt;''oldid''&lt;/tt&gt;&amp;nbsp;– The base ID onto which the diff is generated.
*&lt;tt&gt;''label''&lt;/tt&gt;&amp;nbsp;– Text to display as link. No label will give a numbered link.
*{{para|diffonly|yes}}&amp;nbsp;– Displays the page comparisons only.  Parameter name required.

All parameters are optional. Omitted parameters must be empty (by using a double pipe). You can also use the named parameters &lt;tt&gt;'''page'''&lt;/tt&gt;, &lt;tt&gt;'''diff'''&lt;/tt&gt;, &lt;tt&gt;'''oldid'''&lt;/tt&gt;, and &lt;tt&gt;'''label'''&lt;/tt&gt;.

==Examples==

{| class=&quot;wikitable&quot;
! style=&quot;width:33%;&quot; | Code !! Output
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{Diff|Main Page|prev|204901573|Diff between a numbered version and the previous version}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
| {{Diff|Main Page|prev|204901573|Diff between a numbered version and the previous version}}
'''This is the form that would be used most often.'''
* The '''diff=''' parameter (parameter number 2) should be the word '''prev'''.
* The '''oldid=''' parameter (parameter number 3) should be the known revision number.
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{Diff|Main Page|204901573|202506579|Diff between two numbered versions of a page}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
| {{Diff|Main Page|204901573|202506579|Diff between two numbered versions of a page}}
* The '''page=''' parameter (parameter number 1) should be a name of a page, for instance [[:Main Page]].
* The '''diff=''' parameter (parameter number 2) should be the larger revision number.
* The '''oldid=''' parameter (parameter number 3) should be the smaller revision number.
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{Diff|Wikipedia:Pagediff|204934693|204901573|Diff between two numbered versions of a Pagediff page in Wikipedia namespace}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
| {{Diff|Wikipedia:Pagediff|204934693|204901573|Diff between two numbered versions of a Pagediff page in Wikipedia namespace}}
* The '''page=''' parameter (parameter number 1) should be a name of a page, for instance [[:Wikipedia:Pagediff]].
* The '''diff=''' parameter (parameter number 2) should be the page revision to appear on the right (proposed change).
* The '''oldid=''' parameter (parameter number 3) should be the page revision to appear on the left (original).
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{Diff|Main Page|next|204901573|Diff between a numbered version and the subsequent version}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
| {{Diff|Main Page|next|204901573|Diff between a numbered version and the subsequent version}}
* The '''diff=''' parameter (parameter number 2) should be the word '''next'''.
* The '''oldid=''' parameter (parameter number 3) should be the known revision number.
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{Diff|Main Page|cur|204901573|Diff between a numbered version and the current version of a page}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
| {{Diff|Main Page|cur|204901573|Diff between a numbered version and the current version of a page}}
* The '''diff=''' parameter (parameter number 2) should be the word '''cur'''.
* The '''oldid=''' parameter (parameter number 3) should be the known revision number.
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{Diff|Main Page|cur||Diff showing the most recent change to a page}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
| {{Diff|Main Page|cur||Diff showing the most recent change to a page}}
* The '''diff=''' parameter (parameter number 2) should be the word '''cur'''.
* The '''oldid=''' parameter (parameter number 3) should be empty.
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{Diff|Main Page||204901573|A link to a numbered version of a page}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
| {{Diff|Main Page||204901573|A link to a numbered version of a page}}
* The '''diff=''' parameter (parameter number 2) should be empty.
* The '''oldid=''' parameter (parameter number 3) should be the known revision number.
* The result is not actually a diff, so this might be considered misuse of the template. See the {{tl|oldid}} template.
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{Diff|Main Page|204901573|202506579|Comparison display without page display of two numbered versions of a page |diffonly=yes}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
| {{Diff|Main Page|204901573|202506579|Comparison display without page display of two numbered versions of a page |diffonly=yes}}
* The '''page=''' parameter (parameter number 1) should be a name of a page, for instance [[:Main Page]].
* The '''diff=''' parameter (parameter number 2) should be the larger revision number.
* The '''oldid=''' parameter (parameter number 3) should be the smaller revision number.
* The '''|diffonly=''' parameter, which must include the parameter name, can only be set to &lt;code&gt;yes&lt;/code&gt;
|}

== See also ==
* {{tl|oldid}}&amp;nbsp;– simplifies the case for linking to a known old version
* {{tl|diff2}}&amp;nbsp;– same as {{tl|diff}}, but assumes the current page
* {{tl|diffsandbox}}&amp;nbsp;– compares a given page with the sandbox version
* {{tl|Querylink}}&amp;nbsp;– generic template to construct [[query string]]s
* [[diff]]&amp;nbsp;– syntax highlight on wiki pages with [[mw:Extension:SyntaxHighlight GeSHi]]
* [[User:Scottywong/diffconverter]], a tool for converting from raw form

== TemplateData ==
&lt;templatedata&gt;
{
	&quot;params&quot;: {
		&quot;page&quot;: {
			&quot;required&quot;: true,
			&quot;label&quot;: &quot;Page&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string/wiki-page-name&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The title of the page.&quot;
		},
		&quot;diff&quot;: {
			&quot;required&quot;: true,
			&quot;label&quot;: &quot;Diff&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string/line&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The ID or keyword that is used against the base ID. Possible keywords are:\n* cur – compare with the current version of a page.\n* prev – compare with the previous version of a page.\n* next – compare with the next version of a page.&quot;
		},
		&quot;oldid&quot;: {
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;label&quot;: &quot;Oldid&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The base ID onto which the diff is generated. Some number like \&quot;442212827\&quot; (without the quotes).&quot;
		},
		&quot;diffonly&quot;: {
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;label&quot;: &quot;Diffonly&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string/line&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Displays the page comparisons only. If you use this, the value should be \&quot;yes\&quot; (without the quotes).&quot;
		},
		&quot;label&quot;: {
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;label&quot;: &quot;Label&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string/line&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Text to display as link. No label will give a numbered link.&quot;
		},
		&quot;id&quot;: {
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;label&quot;: &quot;id&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The ID to be compared with the base oldid. To be included ONLY if the parameter \&quot;diff\&quot; is NOT specified. This should be *larger* than &lt;tt&gt;oldid&lt;/tt&gt;. Some number like \&quot;442212827\&quot; (without the quotes).&quot;
		}
	},
	&quot;description&quot;: &quot;A template that is intended to be useful for creating links to diffs; that is, links to pages that show the differences between two versions of a wiki page.&quot;
}
&lt;/templatedata&gt;

&lt;includeonly&gt;{{#ifeq:{{SUBPAGENAME}}|sandbox||
&lt;!-- Categories go here and interwikis go in Wikidata. --&gt;
[[Kategorija:Internal link templates|{{PAGENAME}}]]
[[Kategorija:Diff templates|{{PAGENAME}}]]
[[Kategorija:Cross-reference templates|{{PAGENAME}}]]
}}&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>dhxdxkbzr4tfypvejsl4wv792rw65x6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Mbox</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3801</id>
    <revision>
      <id>13692</id>
      <parentid>13609</parentid>
      <timestamp>2014-06-13T04:30:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dokumentacija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="145" xml:space="preserve">{{#invoke:Message box|mbox}}&lt;noinclude&gt;
{{dokumentacija}}
&lt;!-- Categories go on the /doc subpage, and interwikis go on Wikidata. --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>7sx6lr59eretk33xjwvvep1ttdm03e3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:Message box</title>
    <ns>828</ns>
    <id>3804</id>
    <revision>
      <id>13614</id>
      <timestamp>2014-06-11T09:56:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: -- This is a meta-module for producing message box templates, including {{mbox}}, {{ambox}}, {{imbox}}, {{tmbox}}, {{ombox}}, {{cmbox}} and {{fmbox}}.  -- Require necessary...</comment>
      <model>Scribunto</model>
      <format>text/plain</format>
      <text bytes="17326" xml:space="preserve">-- This is a meta-module for producing message box templates, including {{mbox}}, {{ambox}}, {{imbox}}, {{tmbox}}, {{ombox}}, {{cmbox}} and {{fmbox}}.

-- Require necessary modules.
local htmlBuilder = require('Modul:HtmlBuilder')
local categoryHandler = require('Modul:Category handler').main
local yesno = require('Modul:Yesno')

-- Load the configuration page.
local cfgTables = mw.loadData('Module:Message box/configuration')

-- Get a language object for formatDate and ucfirst.
local lang = mw.language.getContentLanguage()

-- Set aliases for often-used functions to reduce table lookups.
local format = mw.ustring.format
local tinsert = table.insert
local tconcat = table.concat
local trim = mw.text.trim

local box = {}

local function getTitleObject(page, ...)
	if type(page) == 'string' then
		-- Get the title object, passing the function through pcall 
		-- in case we are over the expensive function count limit.
		local success, title = pcall(mw.title.new, page, ...)
		if success then
			return title
		end
	end
end

local function union(t1, t2)
	-- Returns the union of two arrays.
	local vals = {}
	for i, v in ipairs(t1) do
		vals[v] = true
	end
	for i, v in ipairs(t2) do
		vals[v] = true
	end
	local ret = {}
	for k in pairs(vals) do
		tinsert(ret, k)
	end
	table.sort(ret)
	return ret
end

local function getArgNums(args, prefix)
	local nums = {}
	for k, v in pairs(args) do
		local num = mw.ustring.match(tostring(k), '^' .. prefix .. '([1-9]%d*)$')
		if num then
			tinsert(nums, tonumber(num))
		end
	end
	table.sort(nums)
	return nums
end

function box.getNamespaceId(ns)
	if not ns then return end
	if type(ns) == 'string' then
		ns = lang:ucfirst(mw.ustring.lower(ns))
		if ns == 'Main' then
			ns = 0
		end
	end
	local nsTable = mw.site.namespaces[ns]
	if nsTable then
		return nsTable.id
	end
end

function box.getMboxType(nsid)
	-- Gets the mbox type from a namespace number.
	if nsid == 0 then
		return 'ambox' -- main namespace
	elseif nsid == 6 then
		return 'imbox' -- file namespace
	elseif nsid == 14 then
		return 'cmbox' -- category namespace
	else
		local nsTable = mw.site.namespaces[nsid]
		if nsTable and nsTable.isTalk then
			return 'tmbox' -- any talk namespace
		else
			return 'ombox' -- other namespaces or invalid input
		end
	end
end

function box:addCat(ns, cat, sort)
	if type(cat) ~= 'string' then return end
	local nsVals = {'main', 'template', 'all'}
	local tname
	for i, val in ipairs(nsVals) do
		if ns == val then
			tname = ns .. 'Cats'
		end
	end
	if not tname then
		for i, val in ipairs(nsVals) do
			nsVals[i] = format('&quot;%s&quot;', val)
		end
		error('invalid ns parameter passed to box:addCat; valid values are ' .. mw.text.listToText(nsVals, nil, ' or '))
	end
	self[tname] = self[tname] or {}
	if type(sort) == 'string' then
		tinsert(self[tname], format('[[Category:%s|%s]]', cat, sort))
	else
		tinsert(self[tname], format('[[Category:%s]]', cat))
	end
end

function box:addClass(class)
	if type(class) ~= 'string' then return end
	self.classes = self.classes or {}
	tinsert(self.classes, class)
end

function box:setTitle(args)
	-- Get the title object and the namespace.
	self.pageTitle = getTitleObject(args.page ~= '' and args.page)
	self.title = self.pageTitle or mw.title.getCurrentTitle()
	self.demospace = args.demospace ~= '' and args.demospace or nil
	self.nsid = box.getNamespaceId(self.demospace) or self.title.namespace
end

function box:getConfig(boxType)
	-- Get the box config data from the data page.
	if boxType == 'mbox' then
		boxType = box.getMboxType(self.nsid)
	end
	local cfg = cfgTables[boxType]
	if not cfg then
		local boxTypes = {}
		for k, v in pairs(dataTables) do
			tinsert(boxTypes, format('&quot;%s&quot;', k))
		end
		tinsert(boxTypes, '&quot;mbox&quot;')
		error(format('invalid message box type &quot;%s&quot;; valid types are %s', tostring(boxType), mw.text.listToText(boxTypes)), 2)
	end
	return cfg
end

function box:removeBlankArgs(cfg, args)
	-- Only allow blank arguments for the parameter names listed in cfg.allowBlankParams.
	local newArgs = {}
	for k, v in pairs(args) do
		if v ~= '' then
			newArgs[k] = v
		end
	end
	for i, param in ipairs(cfg.allowBlankParams or {}) do
		newArgs[param] = args[param]
	end
	return newArgs
end

function box:setBoxParameters(cfg, args)
	-- Get type data.
	self.type = args.type
	local typeData = cfg.types[self.type]
	self.invalidTypeError = cfg.showInvalidTypeError and self.type and not typeData and true or false
	typeData = typeData or cfg.types[cfg.default]
	self.typeClass = typeData.class
	self.typeImage = typeData.image

	-- Find if the box has been wrongly substituted.
	if cfg.substCheck and args.subst == 'SUBST' then
		self.isSubstituted = true
	end

	-- Find whether we are using a small message box.
	if cfg.allowSmall and (
		cfg.smallParam and args.small == cfg.smallParam
		or not cfg.smallParam and yesno(args.small)
	)
	then
		self.isSmall = true
	else
		self.isSmall = false
	end

	-- Add attributes, classes and styles.
	if cfg.allowId then
		self.id = args.id
	end
	self:addClass(cfg.usePlainlinksParam and yesno(args.plainlinks or true) and 'plainlinks')
	for _, class in ipairs(cfg.classes or {}) do
		self:addClass(class)
	end
	if self.isSmall then
		self:addClass(cfg.smallClass or 'mbox-small')
	end
	self:addClass(self.typeClass)
	self:addClass(args.class)
	self.style = args.style

	-- Set text style.
	self.textstyle = args.textstyle

	-- Find if we are on the template page or not. This functionality is only used if useCollapsibleTextFields is set,
	-- or if both cfg.templateCategory and cfg.templateCategoryRequireName are set.
	self.useCollapsibleTextFields = cfg.useCollapsibleTextFields
	if self.useCollapsibleTextFields or cfg.templateCategory and cfg.templateCategoryRequireName then
		self.name = args.name
		if self.name then
			local templateName = mw.ustring.match(self.name, '^[tT][eE][mM][pP][lL][aA][tT][eE][%s_]*:[%s_]*(.*)$') or self.name
			templateName = 'Template:' .. templateName
			self.templateTitle = getTitleObject(templateName)
		end
		self.isTemplatePage = self.templateTitle and mw.title.equals(self.title, self.templateTitle) or false
	end

	-- Process data for collapsible text fields. At the moment these are only used in {{ambox}}.
	if self.useCollapsibleTextFields then
		-- Get the self.issue value.
		if self.isSmall and args.smalltext then
			self.issue = args.smalltext
		else
			local sect
			if args.sect == '' then
				sect = 'This ' .. (cfg.sectionDefault or 'page')
			elseif type(args.sect) == 'string' then
				sect = 'This ' .. args.sect
			end
			local issue = args.issue
			issue = type(issue) == 'string' and issue ~= '' and issue or nil
			local text = args.text
			text = type(text) == 'string' and text or nil
			local issues = {}
			tinsert(issues, sect)
			tinsert(issues, issue)
			tinsert(issues, text)
			self.issue = tconcat(issues, ' ')
		end

		-- Get the self.talk value.
		local talk = args.talk
		if talk == '' -- Show talk links on the template page or template subpages if the talk parameter is blank.
			and self.templateTitle 
			and (mw.title.equals(self.templateTitle, self.title) or self.title:isSubpageOf(self.templateTitle))
		then
			talk = '#'
		elseif talk == '' then
			talk = nil
		end
		if talk then
			-- If the talk value is a talk page, make a link to that page. Else assume that it's a section heading,
			-- and make a link to the talk page of the current page with that section heading.
			local talkTitle = getTitleObject(talk)
			local talkArgIsTalkPage = true
			if not talkTitle or not talkTitle.isTalkPage then
				talkArgIsTalkPage = false
				talkTitle = getTitleObject(self.title.text, mw.site.namespaces[self.title.namespace].talk.id)
			end
			if talkTitle and talkTitle.exists then
				local talkText = 'Relevant discussion may be found on'
				if talkArgIsTalkPage then
					talkText = format('%s [[%s|%s]].', talkText, talk, talkTitle.prefixedText)
				else
					talkText = format('%s the [[%s#%s|talk page]].', talkText, talkTitle.prefixedText, talk)
				end
				self.talk = talkText
			end
		end

		-- Get other values.
		self.fix = args.fix ~= '' and args.fix or nil
		local date
		if args.date and args.date ~= '' then
			date = args.date
		elseif args.date == '' and self.isTemplatePage then
			date = lang:formatDate('F Y')
		end
		if date then
			self.date = format(&quot; &lt;small&gt;''(%s)''&lt;/small&gt;&quot;, date)
		end
		self.info = args.info
	end

	-- Set the non-collapsible text field. At the moment this is used by all box types other than ambox,
	-- and also by ambox when small=yes.
	if self.isSmall then
		self.text = args.smalltext or args.text
	else
		self.text = args.text
	end

	-- Set the below row.
	self.below = cfg.below and args.below

	-- General image settings.
	self.imageCellDiv = not self.isSmall and cfg.imageCellDiv and true or false
	self.imageEmptyCell = cfg.imageEmptyCell
	if cfg.imageEmptyCellStyle then
		self.imageEmptyCellStyle = 'border:none;padding:0px;width:1px'
	end

	-- Left image settings.
	local imageLeft = self.isSmall and args.smallimage or args.image
	if cfg.imageCheckBlank and imageLeft ~= 'blank' and imageLeft ~= 'none'
		or not cfg.imageCheckBlank and imageLeft ~= 'none'
	then
		self.imageLeft = imageLeft
		if not imageLeft then
			local imageSize = self.isSmall and (cfg.imageSmallSize or '30x30px') or '40x40px'
			self.imageLeft = format('[[File:%s|%s|link=|alt=]]', self.typeImage or 'Imbox notice.png', imageSize)
		end
	end

	-- Right image settings.
	local imageRight = self.isSmall and args.smallimageright or args.imageright
	if not (cfg.imageRightNone and imageRight == 'none') then
		self.imageRight = imageRight
	end

	-- Add mainspace categories. At the moment these are only used in {{ambox}}.
	if cfg.allowMainspaceCategories then
		if args.cat then
			args.cat1 = args.cat
		end
		self.catNums = getArgNums(args, 'cat')
		if args.category then
			args.category1 = args.category
		end
		self.categoryNums = getArgNums(args, 'category')
		if args.all then
			args.all1 = args.all
		end
		self.allNums = getArgNums(args, 'all')
		self.categoryParamNums = union(self.catNums, self.categoryNums)
		self.categoryParamNums = union(self.categoryParamNums, self.allNums)
		-- The following is roughly equivalent to the old {{Ambox/category}}.
		local date = args.date
		date = type(date) == 'string' and date
		local preposition = 'from'
		for _, num in ipairs(self.categoryParamNums) do
			local mainCat = args['cat' .. tostring(num)] or args['category' .. tostring(num)]
			local allCat = args['all' .. tostring(num)]
			mainCat = type(mainCat) == 'string' and mainCat
			allCat = type(allCat) == 'string' and allCat
			if mainCat and date and date ~= '' then
				local catTitle = format('%s %s %s', mainCat, preposition, date)
				self:addCat('main', catTitle)
				catTitle = getTitleObject('Category:' .. catTitle)
				if not catTitle or not catTitle.exists then
					self:addCat('main', 'Articles with invalid date parameter in template')
				end
			elseif mainCat and (not date or date == '') then
				self:addCat('main', mainCat)
			end
			if allCat then
				self:addCat('main', allCat)
			end
		end
	end

	-- Add template-namespace categories.
	if cfg.templateCategory then
		if cfg.templateCategoryRequireName then
			if self.isTemplatePage then
				self:addCat('template', cfg.templateCategory)
			end
		elseif not self.title.isSubpage then
			self:addCat('template', cfg.templateCategory)
		end
	end

	-- Add template error category.
	if cfg.templateErrorCategory then
		local templateErrorCategory = cfg.templateErrorCategory
		local templateCat, templateSort
		if not self.name and not self.title.isSubpage then
			templateCat = templateErrorCategory
		elseif self.isTemplatePage then
			local paramsToCheck = cfg.templateErrorParamsToCheck or {}
			local count = 0
			for i, param in ipairs(paramsToCheck) do
				if not args[param] then
					count = count + 1
				end
			end
			if count &gt; 0 then
				templateCat = templateErrorCategory
				templateSort = tostring(count)
			end
			if self.categoryNums and #self.categoryNums &gt; 0 then
				templateCat = templateErrorCategory
				templateSort = 'C'
			end
		end
		self:addCat('template', templateCat, templateSort)
	end

	-- Categories for all namespaces.
	if self.invalidTypeError then
		local allSort = (self.nsid == 0 and 'Main:' or '') .. self.title.prefixedText
		self:addCat('all', 'Wikipedia message box parameter needs fixing', allSort)
	end
	if self.isSubstituted then
		self:addCat('all', 'Pages with incorrectly substituted templates')
	end

	-- Convert category tables to strings and pass them through [[Module:Category handler]].
	self.categories = categoryHandler{
		main = tconcat(self.mainCats or {}),
		template = tconcat(self.templateCats or {}),
		all = tconcat(self.allCats or {}),
		nocat = args.nocat,
		demospace = self.demospace,
		page = self.pageTitle and self.pageTitle.prefixedText or nil
	}
end

function box:export()
	local root = htmlBuilder.create()

	-- Add the subst check error.
	if self.isSubstituted and self.name then
		root
			.tag('b')
				.addClass('error')
				.wikitext(format(
					'Template &lt;code&gt;%s[[Template:%s|%s]]%s&lt;/code&gt; has been incorrectly substituted.',
					mw.text.nowiki('{{'), self.name, self.name, mw.text.nowiki('}}')
				))
	end

	-- Create the box table.
	local boxTable = root.tag('table')
	boxTable
		.attr('id', self.id)
	for i, class in ipairs(self.classes or {}) do
		boxTable
			.addClass(class)
	end
	boxTable
		.cssText(self.style)
		.attr('role', 'presentation')

	-- Add the left-hand image.
	local row = boxTable.tag('tr')
	if self.imageLeft then
		local imageLeftCell = row.tag('td').addClass('mbox-image')
		if self.imageCellDiv then
			-- If we are using a div, redefine imageLeftCell so that the image is inside it.
			-- Divs use style=&quot;width: 52px;&quot;, which limits the image width to 52px. If any
			-- images in a div are wider than that, they may overlap with the text or cause
			-- other display problems.
			imageLeftCell = imageLeftCell.tag('div').css('width', '52px') 
		end
		imageLeftCell
			.wikitext(self.imageLeft)
	elseif self.imageEmptyCell then
		-- Some message boxes define an empty cell if no image is specified, and some don't.
		-- The old template code in templates where empty cells are specified gives the following hint:
		-- &quot;No image. Cell with some width or padding necessary for text cell to have 100% width.&quot;
		row.tag('td')
			.addClass('mbox-empty-cell') 
			.cssText(self.imageEmptyCellStyle)
	end

	-- Add the text.
	local textCell = row.tag('td').addClass('mbox-text')
	if self.useCollapsibleTextFields then
		-- The message box uses advanced text parameters that allow things to be collapsible. At the
		-- moment, only ambox uses this.
		textCell
			.cssText(self.textstyle)
		local textCellSpan = textCell.tag('span')
		textCellSpan
			.addClass('mbox-text-span')
			.wikitext(self.issue)
		if not self.isSmall then
			textCellSpan
				.tag('span')
					.addClass('hide-when-compact')
					.wikitext(self.talk and ' ' .. self.talk)
					.wikitext(self.fix and ' ' .. self.fix)
		end
		textCellSpan
			.wikitext(self.date and ' ' .. self.date)
		if not self.isSmall then
			textCellSpan
				.tag('span')
				.addClass('hide-when-compact')
				.wikitext(self.info and ' ' .. self.info)
		end
	else
		-- Default text formatting - anything goes.
		textCell
			.cssText(self.textstyle)
			.wikitext(self.text)
	end

	-- Add the right-hand image.
	if self.imageRight then
		local imageRightCell = row.tag('td').addClass('mbox-imageright')
		if self.imageCellDiv then
			imageRightCell = imageRightCell.tag('div').css('width', '52px') -- If we are using a div, redefine imageRightCell so that the image is inside it.
		end
		imageRightCell
			.wikitext(self.imageRight)
	end

	-- Add the below row.
	if self.below then
		boxTable.tag('tr')
			.tag('td')
				.attr('colspan', self.imageRight and '3' or '2')
				.addClass('mbox-text')
				.cssText(self.textstyle)
				.wikitext(self.below)
	end

	-- Add error message for invalid type parameters.
	if self.invalidTypeError then
		root
			.tag('div')
				.css('text-align', 'center')
				.wikitext(format('This message box is using an invalid &quot;type=%s&quot; parameter and needs fixing.', self.type or ''))
	end

	-- Add categories.
	root
		.wikitext(self.categories)

	return tostring(root)
end

local function main(boxType, args)
	box:setTitle(args)
	local cfg = box:getConfig(boxType)
	args = box:removeBlankArgs(cfg, args)
	box:setBoxParameters(cfg, args)
	return box:export()
end

local function makeWrapper(boxType)
	return function (frame)
		-- If called via #invoke, use the args passed into the invoking
		-- template, or the args passed to #invoke if any exist. Otherwise
		-- assume args are being passed directly in from the debug console
		-- or from another Lua module.
		local origArgs
		if frame == mw.getCurrentFrame() then
			origArgs = frame:getParent().args
			for k, v in pairs(frame.args) do
				origArgs = frame.args
				break
			end
		else
			origArgs = frame
		end
		-- Trim whitespace.
		local args = {}
		for k, v in pairs(origArgs) do
			if type(v) == 'string' then
				v = trim(v)
			end
			args[k] = v
		end
		return main(boxType, args)
	end
end

local p = {
	main = main,
	mbox = makeWrapper('mbox')
}

for boxType in pairs(cfgTables) do
	p[boxType] = makeWrapper(boxType)
end

return p</text>
      <sha1>45bg61g5wfqk239qgqtpuz9tiopkzyi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:HtmlBuilder</title>
    <ns>828</ns>
    <id>3805</id>
    <revision>
      <id>13615</id>
      <timestamp>2014-06-11T09:58:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: -- Module for building complex HTML (e.g. infoboxes, navboxes) using a fluent interface.  local HtmlBuilder = {}  local metatable = {}  metatable.__index = function(t, key)...</comment>
      <model>Scribunto</model>
      <format>text/plain</format>
      <text bytes="4273" xml:space="preserve">-- Module for building complex HTML (e.g. infoboxes, navboxes) using a fluent interface.

local HtmlBuilder = {}

local metatable = {}

metatable.__index = function(t, key)
    local ret = rawget(t, key)
    if ret then
        return ret
    end
    
    ret = metatable[key]
    if type(ret) == 'function' then
        return function(...) 
            return ret(t, ...) 
        end 
    else
        return ret
    end
end

metatable.__tostring = function(t)
    local ret = {}
    t._build(ret)
    return table.concat(ret)
end

metatable._build = function(t, ret)
    if t.tagName then 
        table.insert(ret, '&lt;' .. t.tagName)
        for i, attr in ipairs(t.attributes) do
            table.insert(ret, ' ' .. attr.name .. '=&quot;' .. attr.val .. '&quot;') 
        end
        if #t.styles &gt; 0 then
            table.insert(ret, ' style=&quot;')
            for i, prop in ipairs(t.styles) do
                if type(prop) == 'string' then -- added with cssText()
                    table.insert(ret, prop .. ';')
                else -- added with css()
                    table.insert(ret, prop.name .. ':' .. prop.val .. ';')
                end
            end
            table.insert(ret, '&quot;')
        end
        if t.selfClosing then
            table.insert(ret, ' /')
        end
        table.insert(ret, '&gt;') 
    end
    for i, node in ipairs(t.nodes) do
        if node then
            if type(node) == 'table' then
                node._build(ret)
            else
                table.insert(ret, tostring(node))
            end
        end
    end
    if t.tagName and not t.unclosed and not t.selfClosing then
        table.insert(ret, '&lt;/' .. t.tagName .. '&gt;')
    end
end
   
metatable.node = function(t, builder)
    if builder then
        table.insert(t.nodes, builder)
    end
    return t
end

metatable.wikitext = function(t, ...) 
    local vals = {...}
    for i = 1, #vals do
        if vals[i] then
            table.insert(t.nodes, vals[i])
        end
    end
    return t
end

metatable.newline = function(t)
    table.insert(t.nodes, '\n')
    return t
end

metatable.tag = function(t, tagName, args)
    args = args or {}
    args.parent = t
    local builder = HtmlBuilder.create(tagName, args)
    table.insert(t.nodes, builder)
    return builder
end

local function getAttr(t, name)
    for i, attr in ipairs(t.attributes) do
        if attr.name == name then
            return attr
        end
    end
end

metatable.attr = function(t, name, val)
    if type(val) == 'string' or type(val) == 'number' then
        -- if caller sets the style attribute explicitly, then replace all styles previously added with css() and cssText()
        if name == 'style' then
            t.styles = {val}
            return t
        end
    
        local attr = getAttr(t, name)
        if attr then
            attr.val = val
        else
            table.insert(t.attributes, {name = name, val = val})
        end
    end
    
    return t
end

metatable.addClass = function(t, class)
    if class then
        local attr = getAttr(t, 'class')
        if attr then
            attr.val = attr.val .. ' ' .. class
        else
            t.attr('class', class)
        end
    end

    return t
end

metatable.css = function(t, name, val)
    if type(val) == 'string' or type(val) == 'number' then
        for i, prop in ipairs(t.styles) do
            if prop.name == name then
                prop.val = val
                return t
            end
        end
        
        table.insert(t.styles, {name = name, val = val})
    end
    
    return t
end

metatable.cssText = function(t, css)
    if css then
        table.insert(t.styles, css)
    end
    return t
end

metatable.done = function(t)
    return t.parent or t
end

metatable.allDone = function(t)
    while t.parent do
        t = t.parent
    end
    return t
end

function HtmlBuilder.create(tagName, args)
    args = args or {}
    local builder = {}
    setmetatable(builder, metatable)
    builder.nodes = {}
    builder.attributes = {}
    builder.styles = {}
    builder.tagName = tagName
    builder.parent = args.parent
    builder.unclosed = args.unclosed or false
    builder.selfClosing = args.selfClosing or false
    return builder
end

return HtmlBuilder</text>
      <sha1>m5ja1l7s35g9myfun5l1nqpgxzm3zpi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:Category handler</title>
    <ns>828</ns>
    <id>3806</id>
    <revision>
      <id>13616</id>
      <timestamp>2014-06-11T09:59:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: ---------------------------------------------------------------------------------------------------------- --...</comment>
      <model>Scribunto</model>
      <format>text/plain</format>
      <text bytes="13065" xml:space="preserve">----------------------------------------------------------------------------------------------------------
--                                                                                                      --
--                                          CATEGORY HANDLER                                            --
--                                                                                                      --
--      This module implements the {{category handler}} template in Lua, with a few improvements: all   --
--      namespaces and all namespace aliases are supported, and namespace names are detected            --
--      automatically for the local wiki. This module requires [[Module:Namespace detect]] and          --
--      [[Module:Yesno]] to be available on the local wiki. It can be configured for different wikis    --
--      by altering the values in the &quot;cfg&quot; table.                                                      --
--                                                                                                      --
----------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------------------------
--                                          Configuration data                                          --
--                      Language-specific parameter names and values can be set here.                   --
----------------------------------------------------------------------------------------------------------

local cfg = {}

-- The following config values set the names of parameters that suppress categorisation. They are used
-- with Module:Yesno, and work as follows:
--
-- cfg.nocat:
-- Result of yesno(args[cfg.nocat])         Effect
-- true                                     Categorisation is suppressed
-- false                                    Categorisation is allowed, and the blacklist check is skipped
-- nil                                      Categorisation is allowed
--
-- cfg.categories:
-- Result of yesno(args[cfg.categories])    Effect
-- true                                     Categorisation is allowed, and the blacklist check is skipped
-- false                                    Categorisation is suppressed
-- nil                                      Categorisation is allowed
cfg.nocat = 'nocat'    
cfg.categories = 'categories'

-- The parameter name for the legacy &quot;category2&quot; parameter. This skips the blacklist if set to the
-- cfg.category2Yes value, and suppresses categorisation if present but equal to anything other than
-- cfg.category2Yes or cfg.category2Negative.
cfg.category2 = 'category2'
cfg.category2Yes = 'yes'
cfg.category2Negative = '¬'

-- cfg.subpage is the parameter name to specify how to behave on subpages. cfg.subpageNo is the value to
-- specify to not categorise on subpages; cfg.only is the value to specify to only categorise on subpages.
cfg.subpage = 'subpage'
cfg.subpageNo = 'no'
cfg.subpageOnly = 'only'

-- The parameter for data to return in all namespaces.
cfg.all = 'all'

-- The parameter name for data to return if no data is specified for the namespace that is detected. This
-- must be the same as the cfg.other parameter in [[Module:Namespace detect]].
cfg.other = 'other'

-- The parameter name used to specify a page other than the current page; used for testing and
-- demonstration. This must be the same as the cfg.page parameter in [[Module:Namespace detect]].
cfg.page = 'page'

-- The categorisation blacklist. Pages that match Lua patterns in this list will not be categorised.
-- (However, see the explanation of cfg.nocat, cfg.categories and cfg.category2 for some exceptions.)
-- If the namespace name has a space in, it must be written with an underscore, e.g. &quot;Wikipedia_talk&quot;.
-- Other parts of the title can have either underscores or spaces.
cfg.blacklist = {
    '^Main Page$', -- don't categorise the main page.
    
    -- Don't categorise the following pages or their subpages.
    '^Wikipedia:Cascade%-protected items$',
    '^Wikipedia:Cascade%-protected items/.*$',
    '^User:UBX$', -- The userbox &quot;template&quot; space.
    '^User:UBX/.*$',
    '^User_talk:UBX$',
    '^User_talk:UBX/.*$',
    
    -- Don't categorise subpages of these pages, but allow
    -- categorisation of the base page.
    '^Wikipedia:Template messages/.+$',
    
    '/[aA]rchive' -- Don't categorise archives.
}

-- This is a table of namespaces to categorise by default. They should be in the format of parameter
-- names accepted by [[Module:Namespace detect]].
cfg.defaultNamespaces = {
    'main',
    'file',
    'help',
    'category'
}

----------------------------------------------------------------------------------------------------------
--                                          End configuration data                                      --
----------------------------------------------------------------------------------------------------------

-- Get dependent modules
local nsDetect = require('Module:Namespace detect')
local yesno = require('Module:Yesno')

----------------------------------------------------------------------------------------------------------
--                                          Local functions                                             --
--      The following are internal functions, which we do not want to be accessible from other modules. --
----------------------------------------------------------------------------------------------------------

-- Find whether we need to return a category or not.
local function needsCategory(pageObject, args)
    -- Don't categorise if the relevant options are set.
    if yesno(args[cfg.nocat])
        or yesno(args[cfg.categories]) == false
        or (
            args[cfg.category2] 
            and args[cfg.category2] ~= cfg.category2Yes 
            and args[cfg.category2] ~= cfg.category2Negative
        )
    then
        return false
    end
    -- If there is no pageObject available, then that either means that we are over
    -- the expensive function limit or that the title specified was invalid. Invalid
    -- titles will probably only be a problem during testing, so we choose the best
    -- fallback for being over the expensive function limit. The fallback behaviour
    -- of the old template was to assume the page was not a subpage, so we will do
    -- the same here.
    if args[cfg.subpage] == cfg.subpageNo and pageObject and pageObject.isSubpage then
        return false
    end
    if args[cfg.subpage] == cfg.subpageOnly 
        and (not pageObject or (pageObject and not pageObject.isSubpage))
    then
        return false
    end
    return true
end

-- Find whether we need to check the blacklist or not.
local function needsBlacklistCheck(args)
    if yesno(args[cfg.nocat]) == false
        or yesno(args[cfg.categories]) == true
        or args[cfg.category2] == cfg.category2Yes
    then
        return false
    else
        return true
    end
end

-- Find whether any namespace parameters have been specified.
-- Mappings is the table of parameter mappings taken from
-- [[Module:Namespace detect]].
local function nsParamsExist(mappings, args)
    if args[cfg.all] or args[cfg.other] then
        return true
    end
    for ns, params in pairs(mappings) do
        for i, param in ipairs(params) do
            if args[param] then
                return true
            end
        end
    end
    return false
end

----------------------------------------------------------------------------------------------------------
--                                          Global functions                                            --
--      The following functions are global, because we want them to be accessible from #invoke and      --
--      from other Lua modules.                                                                         --
----------------------------------------------------------------------------------------------------------

local p = {}

-- Find if a string matches the blacklist. Returns the match if one is found, or nil otherwise.
-- Input should be a page title with a namespace prefix, e.g. &quot;Wikipedia talk:Articles for deletion&quot;.
function p.matchesBlacklist(page)
    if type(page) ~= 'string' then return end
    for i, pattern in ipairs(cfg.blacklist) do
        local match = mw.ustring.match(page, pattern)
        if match then
            return match
        end
    end
end

-- The main structure of the module. Checks whether we need to categorise,
-- and then passes the relevant arguments to [[Module:Namespace detect]].
function p._main(args)
    -- Get the page object and argument mappings from
    -- [[Module:Namespace detect]], to save us from having to rewrite the
    -- code.
    local pageObject = nsDetect.getPageObject(args[cfg.page])
    local mappings = nsDetect.getParamMappings()
    
    if not needsCategory(pageObject, args) then return end
    
    local ret = ''
    -- Check blacklist if necessary.
    if not needsBlacklistCheck(args) or not p.matchesBlacklist(pageObject.prefixedText) then
        if not nsParamsExist(mappings, args) then
            -- No namespace parameters exist; basic usage. Pass args[1] to
            -- [[Module:Namespace detect]] using the default namespace
            -- parameters, and return the result.
            local ndargs = {}
            for _, ndarg in ipairs(cfg.defaultNamespaces) do
                ndargs[ndarg] = args[1]
            end
            ndargs.page = args.page
            ndargs.demospace = args.demospace
            local ndresult = nsDetect._main(ndargs)
            if ndresult then
                ret = ret .. ndresult
            end
        else
            -- Namespace parameters exist; advanced usage.
            -- If the all parameter is specified, return it.
            local all = args.all
            if type(all) == 'string' then
                ret = ret .. all
            end
            
            -- Get the arguments to pass to [[Module:Namespace detect]].
            local ndargs = {}
            for ns, params in pairs(mappings) do
                for _, param in ipairs(params) do
                    ndargs[param] = args[param] or args[cfg.other] or nil
                end
            end
            ndargs.other = args.other
            ndargs.page = args.page
            ndargs.demospace = args.demospace
            
            local data = nsDetect._main(ndargs)
            
            -- Work out what to return based on the result of the namespace detect call.
            local datanum = tonumber(data)
            if type(datanum) == 'number' then
                -- &quot;data&quot; is a number, so return that positional parameter.
                -- Remove non-positive integer values, as only positive integers
                -- from 1-10 were used with the old template.
                if datanum &gt; 0 and math.floor(datanum) == datanum then
                    local dataArg = args[datanum]
                    if type(dataArg) == 'string' then
                        ret = ret .. dataArg
                    end
                end
            else
                -- &quot;data&quot; is not a number, so return it as it is.
                if type(data) == 'string' then
                    ret = ret .. data
                end
            end
        end
    end
    return ret
end

function p.main(frame)
    -- If called via #invoke, use the args passed into the invoking
    -- template, or the args passed to #invoke if any exist. Otherwise
    -- assume args are being passed directly in.
    local origArgs
    if frame == mw.getCurrentFrame() then
        origArgs = frame:getParent().args
        for k, v in pairs(frame.args) do
            origArgs = frame.args
            break
        end
    else
        origArgs = frame
    end

    -- Trim whitespace and remove blank arguments for the following args:
    -- 1, 2, 3 etc., &quot;nocat&quot;, &quot;categories&quot;, &quot;subpage&quot;, and &quot;page&quot;.
    local args = {}
    for k, v in pairs(origArgs) do
        if type(v) == 'string' then
            v = mw.text.trim(v) -- Trim whitespace.
        end
        if type(k) == 'number'
            or k == cfg.nocat
            or k == cfg.categories
            or k == cfg.subpage
            or k == cfg.page
        then
            if v ~= '' then
                args[k] = v
            end
        else
            args[k] = v
        end
    end
    
    -- Lower-case &quot;nocat&quot;, &quot;categories&quot;, &quot;category2&quot;, and &quot;subpage&quot;. These
    -- parameters are put in lower case whenever they appear in the old
    -- template, so we can just do it once here and save ourselves some work.
    local lowercase = {cfg.nocat, cfg.categories, cfg.category2, cfg.subpage}
    for _, v in ipairs(lowercase) do
        local argVal = args[v]
        if type(argVal) == 'string' then
            args[v] = mw.ustring.lower(argVal)
        end
    end
    
    return p._main(args)
end

return p</text>
      <sha1>i2ez8nejriv7clde6mvnuwl3ypo3qj6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:Namespace detect</title>
    <ns>828</ns>
    <id>3807</id>
    <revision>
      <id>13617</id>
      <timestamp>2014-06-11T10:00:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: ---------------------------------------------------------------------------------------------------- --...</comment>
      <model>Scribunto</model>
      <format>text/plain</format>
      <text bytes="8303" xml:space="preserve">----------------------------------------------------------------------------------------------------
--                                                                                                --
--                                           NAMESPACE DETECT                                     --
--                                                                                                --
--      This module implements the {{namespace detect}} template in Lua, with a few               --
--      improvements: all namespaces and all namespace aliases are supported, and namespace       --
--      names are detected automatically for the local wiki. The module can also use the          --
--      corresponding subject namespace value if it is used on a talk page. Parameter names       --
--      can be configured for different wikis by altering the values in the &quot;cfg&quot; table.          --
--                                                                                                --
----------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------------------
--                                          Configuration data                                    --
--      Language-specific parameter names can be set here.                                        --
----------------------------------------------------------------------------------------------------

local cfg = {}

-- This parameter displays content for the main namespace:
cfg.main = 'main'

-- This parameter displays in talk namespaces:
cfg.talk = 'talk'

-- This parameter displays content for &quot;other&quot; namespaces (namespaces for which
-- parameters have not been specified, or for when cfg.demospace is set to cfg.other):
cfg.other = 'other'

-- This parameter makes talk pages behave as though they are the corresponding subject namespace.
-- Note that this parameter is used with [[Module:Yesno]]. Edit that module to change
-- the default values of &quot;yes&quot;, &quot;no&quot;, etc.
cfg.subjectns = 'subjectns'

-- This parameter sets a demonstration namespace:
cfg.demospace = 'demospace'

-- This parameter sets a specific page to compare:
cfg.page = 'page'

-- The header for the namespace column in the wikitable containing the list of possible subject-space parameters.
cfg.wikitableNamespaceHeader = 'Namespace'

-- The header for the wikitable containing the list of possible subject-space parameters.
cfg.wikitableAliasesHeader = 'Aliases'

----------------------------------------------------------------------------------------------------
--                                       End configuration data                                   --
----------------------------------------------------------------------------------------------------

local yesno = require('Module:Yesno')

local p = {}

function p.getPageObject(page)
	-- Get the page object, passing the function through pcall in case we are over the expensive function count limit.
	if page then
		local noError, pageObject = pcall(mw.title.new, page)
		if not noError then
			return nil
		else
			return pageObject
		end
	else
		return mw.title.getCurrentTitle()
	end
end

function p.getParamMappings()
	--[[ Returns a table of how parameter names map to namespace names. The keys are the actual namespace 
	  names, in lower case, and the values are the possible parameter names for that namespace, also in
	  lower case. The table entries are structured like this:
		{
			[''] = {'main'},
			['wikipedia'] = {'wikipedia', 'project', 'wp'},
			...
		}
	]] 
	local mappings = {}
	mappings[mw.ustring.lower(mw.site.namespaces[0].name)] = {cfg.main}
	mappings[cfg.talk] = {cfg.talk}
	for nsid, ns in pairs(mw.site.subjectNamespaces) do
		if nsid ~= 0 then -- Exclude main namespace.
			local nsname = mw.ustring.lower(ns.name)
			local canonicalName = mw.ustring.lower(ns.canonicalName)
			mappings[nsname] = {nsname}
			if canonicalName ~= nsname then
				table.insert(mappings[nsname], canonicalName)
			end
			for _, alias in ipairs(ns.aliases) do
				table.insert(mappings[nsname], mw.ustring.lower(alias))
			end
		end
	end
	return mappings
end

local function getNamespace(args)
	-- Gets the namespace name from the page object.
	local page = args[cfg.page]
	local demospace = args[cfg.demospace]
	local subjectns = args[cfg.subjectns]
	local ret
	if demospace then
		-- Handle &quot;demospace = main&quot; properly.
		if mw.ustring.lower(demospace) == cfg.main then
			ret = mw.site.namespaces[0].name
		else
			ret = demospace
		end
	else
		local pageObject = p.getPageObject(page)
		if pageObject then
			if pageObject.isTalkPage then
				-- If cfg.subjectns is set, get the subject namespace, otherwise use cfg.talk.
				if yesno(subjectns) then
					ret = mw.site.namespaces[pageObject.namespace].subject.name
				else
					ret = cfg.talk
				end
			else
				ret = pageObject.nsText
			end
		else
			return nil -- return nil if the page object doesn't exist.
		end
	end
	ret = mw.ustring.gsub(ret, '_', ' ')
	return mw.ustring.lower(ret)
end

function p._main(args)
	-- Get the namespace to compare the parameters to, and the parameter mapping table.
	local namespace = getNamespace(args)
	local mappings = p.getParamMappings()
	-- Check for any matches in the namespace arguments. The order we check them doesn't matter,
	-- as there can only be one match.
	for ns, params in pairs(mappings) do
		if ns == namespace then
			-- Check all aliases for matches. The default local namespace is checked first, as
			-- {{namespace detect}} checked these before alias names.
			for _, param in ipairs(params) do
				if args[param] ~= nil then
					return args[param]
				end
			end
		end
	end
	-- If there were no matches, return parameters for other namespaces. This happens if there
	-- was no text specified for the namespace that was detected or if the demospace parameter
	-- is not a valid namespace. Note that the parameter for the detected namespace must be
	-- completely absent for this to happen, not merely blank.
	if args[cfg.other] ~= nil then
		return args[cfg.other]
	end
end

function p.main(frame)
	-- If called via #invoke, use the args passed into the invoking template, or the args
	-- passed to #invoke if any exist. Otherwise assume args are being passed directly in.
	local origArgs
	if frame == mw.getCurrentFrame() then
		origArgs = frame:getParent().args
		for k, v in pairs(frame.args) do
			origArgs = frame.args
			break
		end
	else
		origArgs = frame
	end
	-- Trim whitespace and remove blank arguments for demospace and page parameters.
	local args = {}
	for k, v in pairs(origArgs) do
		if type(v) == 'string' then
			v = mw.text.trim(v) -- Trim whitespace.
		end
		if k == cfg.demospace or k == cfg.page then
			if v ~= '' then
				args[k] = v
			end
		else
			args[k] = v
		end
	end
	return p._main(args)
end

function p.table(frame)
	--[[ Create a wikitable of all subject namespace parameters, for documentation purposes. The talk 
	  parameter is optional, in case it needs to be excluded in the documentation.
	]]
	local useTalk = type(frame) == 'table' and type(frame.args) == 'table' and frame.args.talk == 'yes' -- Whether to use the talk parameter.
	local mappings = p.getParamMappings()
	-- Start the wikitable.
	local ret = '{| class=&quot;wikitable&quot;'
		.. '\n|-'
		.. '\n! ' .. cfg.wikitableNamespaceHeader
		.. '\n! ' .. cfg.wikitableAliasesHeader
	
	-- Generate the row for the main namespace, as we want this to be first in the list.
	ret = ret .. '\n|-'
		.. '\n| &lt;code&gt;' .. cfg.main .. '&lt;/code&gt;'
		.. '\n|'
	if useTalk then
		ret = ret .. '\n|-'
			.. '\n| &lt;code&gt;' .. cfg.talk .. '&lt;/code&gt;'
			.. '\n|'
	end
	-- Enclose all parameter names in &lt;code&gt; tags.
	for ns, params in pairs(mappings) do
		if ns ~= mw.site.namespaces[0].name then
			for i, param in ipairs(params) do
				mappings[ns][i] = '&lt;code&gt;' .. param .. '&lt;/code&gt;'
			end
		end
	end
	-- Generate the other wikitable rows.
	for ns, params in pairs(mappings) do
		if ns ~= mw.site.namespaces[0].name then -- Ignore the main namespace.
			ret = ret .. '\n|-'
				.. '\n| ' .. params[1]
				.. '\n| ' .. table.concat(params, ', ', 2)
		end
	end
	-- End the wikitable.
	ret = ret .. '\n|-'
		.. '\n|}'
	return ret
end

return p</text>
      <sha1>8nite8fbarsnt5gq7agygh1b77hbaao</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:Yesno</title>
    <ns>828</ns>
    <id>3808</id>
    <revision>
      <id>13618</id>
      <timestamp>2014-06-11T10:02:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: -- Function allowing for consistent treatment of boolean-like wikitext input. -- It works similarly to the template {{yesno}}. return function (val, default)     val = type(...</comment>
      <model>Scribunto</model>
      <format>text/plain</format>
      <text bytes="609" xml:space="preserve">-- Function allowing for consistent treatment of boolean-like wikitext input.
-- It works similarly to the template {{yesno}}.
return function (val, default)
    val = type(val) == 'string' and mw.ustring.lower(val) or val -- put in lower case
    if val == nil then
        return nil
    elseif val == false or val == 'no' or val == 'ne' or val == 'n' or val == 'false' or tonumber(val) == 0 then
        return false
    elseif val == true or val == 'yes' or val == 'y' or val == 'da' or val == 'd' or val == 'true' or tonumber(val) == 1 then
        return true
    else
        return default
    end
end</text>
      <sha1>12u6v564owhth8p0rzpwhlgpoglrgnm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:Message box/configuration</title>
    <ns>828</ns>
    <id>3809</id>
    <revision>
      <id>13619</id>
      <timestamp>2014-06-11T10:03:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: local ambox = { 	types = { 		speedy = { 			class = 'ambox-speedy', 			image = 'Ambox speedy deletion.png' 		}, 		delete = { 			class = 'ambox-delete', 			image = 'Ambox dele...</comment>
      <model>Scribunto</model>
      <format>text/plain</format>
      <text bytes="5400" xml:space="preserve">local ambox = {
	types = {
		speedy = {
			class = 'ambox-speedy',
			image = 'Ambox speedy deletion.png'
		},
		delete = {
			class = 'ambox-delete',
			image = 'Ambox deletion.png'
		},
		content = {
			class = 'ambox-content',
			image = 'Ambox content.png'
		},
		style = {
			class = 'ambox-style',
			image = 'Edit-clear.svg'
		},
		move = {
			class = 'ambox-move',
			image = 'Ambox move.png'
		},
		protection = {
			class = 'ambox-protection',
			image = 'Ambox protection.png'
		},
		notice = {
			class = 'ambox-notice',
			image = 'Ambox notice.png'
		}
	},
	default                     = 'notice',
	allowBlankParams            = {'talk', 'sect', 'date', 'issue', 'fix', 'subst'},
	allowSmall                  = true,
	smallParam                  = 'left',
	smallClass                  = 'mbox-small-left',
	substCheck                  = true,
	classes                     = {'metadata', 'plainlinks', 'ambox'},
	imageEmptyCell              = true,
	imageCheckBlank             = true,
	imageSmallSize              = '20x20px',
	imageCellDiv                = true,
	useCollapsibleTextFields    = true,
	imageRightNone              = true,
	sectionDefault              = 'article',
	allowMainspaceCategories    = true,
	templateCategory            = 'Sporočilna polja za članke',
        templateCategoryRequireName = true,
	templateErrorCategory       = 'Sporočilna polja za članke z manjkajočimi parametri',
	templateErrorParamsToCheck  = {'issue', 'fix', 'subst'}
}

local cmbox = {
	types = {
		speedy = {
			class = 'cmbox-speedy',
			image = 'Cmbox deletion.png'
		},
		delete = {
			class = 'cmbox-delete',
			image = 'Cmbox deletion.png'
		},
		content = {
			class = 'cmbox-content',
			image = 'Cmbox content.png'
		},
		style = {
			class = 'cmbox-style',
			image = 'Edit-clear.svg'
		},
		move = {
			class = 'cmbox-move',
			image = 'Cmbox move.png'
		},
		protection = {
			class = 'cmbox-protection',
			image = 'Cmbox protection.png'
		},
		notice = {
			class = 'cmbox-notice',
			image = 'Cmbox notice.png'
		}
	},
	default              = 'notice',
	showInvalidTypeError = true,
	classes              = {'plainlinks', 'cmbox'},
	imageEmptyCell       = true
}

local fmbox = {
	types = {
		warning = {
			class = 'fmbox-warning',
			image = 'Cmbox deletion.png'
		},
		editnotice = {
			class = 'fmbox-editnotice',
			image = 'Imbox notice.png'
		},
		system = {
			class = 'fmbox-system',
			image = 'Imbox notice.png'
		}
	},
	default              = 'system',
	showInvalidTypeError = true,
	allowId                = true,
	classes              = {'plainlinks', 'fmbox'},
	imageEmptyCell       = false,
	imageRightNone       = false
}

local imbox = {
	types = {
		speedy = {
			class = 'imbox-speedy',
			image = 'Imbox speedy deletion.png'
		},
		delete = {
			class = 'imbox-delete',
			image = 'Imbox deletion.png'
		},
		content = {
			class = 'imbox-content',
			image = 'Imbox content.png'
		},
		style = {
			class = 'imbox-style',
			image = 'Edit-clear.svg'
		},
		move = {
			class = 'imbox-move',
			image = 'Imbox move.png'
		},
		protection = {
			class = 'imbox-protection',
			image = 'Imbox protection.png'
		},
		license = {
			class = 'imbox-license',
			image = 'Imbox license.png'
		},
		featured = {
			class = 'imbox-featured',
			image = 'Imbox featured.png'
		},
		notice = {
			class = 'imbox-notice',
			image = 'Imbox notice.png'
		}
	},
	default              = 'notice',
	showInvalidTypeError = true,
	classes              = {'imbox'},
	usePlainlinksParam   = true,
	imageEmptyCell       = true,
	below                = true,
	templateCategory     = 'Sporočilna polja za slike'
}

local ombox = {
	types = {
		speedy = {
			class = 'ombox-speedy',
			image = 'Imbox speedy deletion.png'
		},
		delete = {
			class = 'ombox-delete',
			image = 'Imbox deletion.png'
		},
		content = {
			class = 'ombox-content',
			image = 'Imbox content.png'
		},
		style = {
			class = 'ombox-style',
			image = 'Edit-clear.svg'
		},
		move = {
			class = 'ombox-move',
			image = 'Imbox move.png'
		},
		protection = {
			class = 'ombox-protection',
			image = 'Imbox protection.png'
		},
		notice = {
			class = 'ombox-notice',
			image = 'Imbox notice.png'
		}
	},
	default              = 'notice',
	showInvalidTypeError = true,
	classes              = {'plainlinks', 'ombox'},
	allowSmall           = true,
	imageEmptyCell       = true,
	imageRightNone       = true
}

local tmbox = {
	types = {
		speedy = {
			class = 'tmbox-speedy',
			image = 'Imbox speedy deletion.png'
		},
		delete = {
			class = 'tmbox-delete',
			image = 'Imbox deletion.png'
		},
		content = {
			class = 'tmbox-content',
			image = 'Imbox content.png'
		},
		style = {
			class = 'tmbox-style',
			image = 'Edit-clear.svg '
		},
		move = {
			class = 'tmbox-move',
			image = 'Imbox move.png'
		},
		protection = {
			class = 'tmbox-protection',
			image = 'Imbox protection.png'
		},
		notice = {
			class = 'tmbox-notice',
			image = 'Imbox notice.png'
		}
	},
	default              = 'notice',
	showInvalidTypeError = true,
	classes              = {'plainlinks', 'tmbox'},
	allowSmall           = true,
	imageRightNone       = true,
	imageEmptyCell       = true,
	imageEmptyCellStyle  = true,
	templateCategory     = 'Sporočilna polja za pogovorne strani'
}

return {
	ambox = ambox,
	cmbox = cmbox,
	fmbox = fmbox,
	imbox = imbox,
	ombox = ombox,
	tmbox = tmbox
}</text>
      <sha1>8klgahablz8gd1b5lkg520puoyj0up9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Para</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3810</id>
    <revision>
      <id>13620</id>
      <timestamp>2014-06-11T10:04:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;{{#if:{{{1|}}}|&lt;span style=&quot;white-space:nowrap;&quot;&gt;{{{1}}}&lt;/span&gt;&lt;nowiki&gt;=&lt;/nowiki&gt;|}}{{{2|}}}&lt;/code&gt;&lt;noinclude&gt;	 {{Dokumentacija}} &lt;!--Categories and...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="239" xml:space="preserve">&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;{{#if:{{{1|}}}|&lt;span style=&quot;white-space:nowrap;&quot;&gt;{{{1}}}&lt;/span&gt;&lt;nowiki&gt;=&lt;/nowiki&gt;|}}{{{2|}}}&lt;/code&gt;&lt;noinclude&gt;	
{{Dokumentacija}}
&lt;!--Categories and interwikis go near the bottom of the /doc subpage.--&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>je51diz718b3n9x66c7evstyq3dsu8o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Purge</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3811</id>
    <redirect title="Predloga:Osveži" />
    <revision>
      <id>13623</id>
      <timestamp>2014-06-11T10:15:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Predloga:Osveži]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Predloga:Osveži]]</text>
      <sha1>c0c8n2zt6z4x3hjm9yp1z7mwje4jy10</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Osveži</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3812</id>
    <revision>
      <id>13624</id>
      <timestamp>2014-06-11T10:16:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;span class=&quot;noprint plainlinks purgelink&quot;&gt;[{{fullurl:{{{page|{{FULLPAGENAME}}}}}|action=purge}} &lt;span title=&quot;Osveži to stran&quot;&gt;{{{1|Osveži}}}&lt;/span&gt;]&lt;/span&gt;&lt;noinclude&gt; {{d...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="200" xml:space="preserve">&lt;span class=&quot;noprint plainlinks purgelink&quot;&gt;[{{fullurl:{{{page|{{FULLPAGENAME}}}}}|action=purge}} &lt;span title=&quot;Osveži to stran&quot;&gt;{{{1|Osveži}}}&lt;/span&gt;]&lt;/span&gt;&lt;noinclude&gt;
{{dokumentacija}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>079ny8t1m883wmuisai4wgs41j2sv7k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Osveži/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3813</id>
    <revision>
      <id>13625</id>
      <timestamp>2014-06-11T10:17:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{dokumentacijska podstran}}  {{tl|purge}} produces a link that will clear the cache and rebuild page from the wikitext.  === Purpose === For efficiency in service, MediaW...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1840" xml:space="preserve">{{dokumentacijska podstran}}

{{tl|purge}} produces a link that will clear the cache and rebuild page from the wikitext.

=== Purpose ===
For efficiency in service, [[MediaWiki]] [[cache]]s pages. Depending on the exact sequence of actions editors follow, one may view an out-of-date version of a given page. This happens most often on heavily-edited pages and on pages which contain an instance of [[Wikipedia:Transclusion costs and benefits|transclusion]]. 

{{tl|purge}} adds to any page a link that, when clicked, not only reloads the page, but clears the server cache, forcing the page to be completely rendered &quot;from scratch&quot;. This is not a one-time solution; generally, editing a page is itself sufficient to purge cache. Rather, it is a measure taken in anticipation of the frequent need to purge. 

=== Examples ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Code
! Yields
! Result
|-
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{purge}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| {{purge}}
| Creates a purge link for the page it is used on.
|-
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{purge|Purge this page's server cache.}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| {{purge|Purge this page's server cache.}}
| Creates a purge link for the page it is used on, but with the text &quot;Purge this page's server cache.&quot;
|-
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{purge|page=Main Page}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| {{purge|page=Main Page}}
| Creates a purge link for [[Main Page]].
|-
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{purge|Purge this page's server cache.|page=Main Page}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| {{purge|Purge this page's server cache.|page=Main Page}}
| Creates a purge link for [[Main Page]], but with the text &quot;Purge this page's server cache.&quot;
|}

=== See also ===
*{{tlx|Purge box}}
*{{tlx|Purge button}}
*{{tlx|Purge page}}
*{{tlx|actions}}
* [[Wikipedia:Purge]]
* [[commons:Template:Purge]]

&lt;includeonly&gt;
[[Kategorija:Predloge za vzdrževanje Wikipedije]]
[[Kategorija:Predloge za notranje povezave]]

&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>6aexvmvn0hn0bggjexbdl255b3a0j39</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Zaščitena predloga</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3814</id>
    <revision>
      <id>13630</id>
      <timestamp>2014-06-11T11:28:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;includeonly&gt;{{pp-meta |type={{#switch:{{{demolevel|{{#ifeq:{{PROTECTIONLEVEL:edit}}-{{PROTECTIONLEVEL:move}}|-sysop|move|{{PROTECTIONLEVEL:edit}}}}}}}    |semi    |autoconf...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3481" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;{{pp-meta
|type={{#switch:{{{demolevel|{{#ifeq:{{PROTECTIONLEVEL:edit}}-{{PROTECTIONLEVEL:move}}|-sysop|move|{{PROTECTIONLEVEL:edit}}}}}}}
   |semi
   |autoconfirmed=semi
   |administrator
   |full
   |sysop=indef
   |move=move
   |#default=indef&lt;!--fallback value--&gt;}}
|small={{{small|da}}}
|demospace={{{demospace|}}}
|demolevel={{#ifeq:{{PAGENAME}}/{{NAMESPACE}}|{{SUBPAGENAME}}/{{ns:Template}}|{{{demolevel|undefined}}}|{{#ifeq:{{lc:{{SUBPAGENAME}}}}|peskovnik|sysop|{{{demolevel|undefined}}}}}}}
|expiry=&lt;!--not applicable--&gt;
|dispute=ne
|icon-text=Ta {{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:6}}|slika, vključena v močno občutljivi predlogi ali sporočilu,|močno občutljiva predloga}} je trajno {{#switch:{{{demolevel|{{#ifeq:{{PROTECTIONLEVEL:edit}}-{{PROTECTIONLEVEL:move}}|-sysop|move|{{PROTECTIONLEVEL:edit}}}}}}}
   |semi
   |autoconfirmed=semi-protected from editing
   |move=move-protected
   |administrator
   |full
   |sysop
   |#default=&lt;!--fallback value--&gt;zaščitena pred urejanjem}} zaradi preprečevanja vandalizma.
|reason-text=Ta {{#switch:{{NAMESPACE}}
  |{{ns:image}}=slika, uporabljena v eni ali več [[Wikipedija:Močno občutljive predloge|močno občutljivih predlogah]]{{#switch:{{{demolevel|{{PROTECTIONLEVEL:edit}}}}}
   |semi
   |autoconfirmed=
   |administrator
   |full
   |sysop=&lt;nowiki&gt; &lt;/nowiki&gt;in/ali [[Special:Allmessages|sistemskih sporočilih]],
   |#default=&lt;!--fallback value--&gt;}}
  |#default=[[Wikipedija:Močno občutljive predloge|močno občutljiva predloga]]
}} je bila [[Wikipedija:Smernice zaščitenih strani|{{#switch:{{{demolevel|{{#ifeq:{{PROTECTIONLEVEL:edit}}-{{PROTECTIONLEVEL:move}}|-sysop|move|{{PROTECTIONLEVEL:edit}}}}}}}
   |semi=delno zaščitena
   |autoconfirmed=delno zaščitena
   |move=zaščitena pred premikanjem
   |administrator
   |full=polno zaščitena
   |sysop&lt;!--uses default--&gt;
   |#default=zaščitena&lt;!--fallback value--&gt;}}]]{{#ifeq:{{PROTECTIONLEVEL:edit}}-{{PROTECTIONLEVEL:move}}|-sysop||&lt;nowiki&gt; &lt;/nowiki&gt;pred urejanjem}} zaradi preprečevanja  [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizma]]. {{#switch:{{{demolevel|{{PROTECTIONLEVEL:edit}}}}}
   |semi
   |autoconfirmed=
   |administrator
   |full
   |sysop&lt;!--uses default--&gt;
   |#default={{#switch:{{NAMESPACE}}|{{ns:image}}=&lt;br /&gt;&lt;small&gt;'''Ne premikajte te slike''' v [[commons:|Wikimedijino Zbirko]].&lt;/small&gt;}}}}
|categories={{{categories|{{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:10}}|{{#switch:{{{demolevel|{{#ifeq:{{PROTECTIONLEVEL:edit}}-{{PROTECTIONLEVEL:move}}|-sysop|move|{{PROTECTIONLEVEL:edit}}}}}}}
   |semi
   |autoconfirmed=[[Kategorija:Delno-zaščitene predloge|{{PAGENAME}}]]{{#ifeq:{{PROTECTIONLEVEL:move}}|sysop|[[Kategorija:Predloge zaščitene pred prestavljanjem|{{PAGENAME}}]]}}
   |move=[[Kategorija:Predloge zaščitene pred prestavljanjem|{{PAGENAME}}]]
   |administrator
   |full
   |sysop&lt;!--uses default--&gt;
   |#default=[[Kategorija:Zaščitene predloge|{{PAGENAME}}]]&lt;!--fallback value--&gt;}}}}{{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:6}}|[[Kategorija:{{#switch:{{{demolevel|{{PROTECTIONLEVEL:edit}}}}}
   |semi
   |autoconfirmed=Delno-zaščitene
   |administrator
   |full
   |sysop&lt;!--uses default--&gt;
   |#default=Zaščitene&lt;!--fallback value--&gt;}} slike|{{PAGENAME}}]]}}}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;
{{Zaščitena predloga|categories=ne}}  &lt;!-- Show the small version --&gt;
{{Zaščitena predloga|small=ne}}      &lt;!-- Show the large version --&gt;
{{dokumentacija}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>farrsoyvf40237t471cxzok5c5b3hzn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Zaščitena predloga/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3815</id>
    <revision>
      <id>13631</id>
      <timestamp>2014-06-11T11:29:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{dokumentacijska podstran}} &lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE. --&gt;  To je obvestilo o zaščiti - {{tl|Zaščitena predloga}}.  Uporablja...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1995" xml:space="preserve">{{dokumentacijska podstran}}
&lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE. --&gt;

To je obvestilo o zaščiti - {{tl|Zaščitena predloga}}.

Uporablja se na zaščitenih predlogah in zaščitenih straneh slik.

Ta predloga se ne prikazuje na straneh, ki niso zaščitene, namesto tega javi napako. Bodite pozorni na to, dalahko strani zaščitijo le [[Wikipedija:Administratorji|administratorji]], ta predloga le obvešča o statusu zaščite strani.

Ta predloga naj se ne bi ročno umeščala na strani predlog, ker se avtomatsko naloži s pomočjo predloge {{tl|Dokumentacija}} v zaščiteni predlogi. Zaščitene predloge (delno ali polno) naj po možnosti vključujejo dokumentacijsko podstran (/dok), tako, da urejevalci lahko popravljajo dokumentacijo, kategorije in medjezikovne povezave predloge. Več o tem, glej [[Wikipedija:Dokumentacija predloge]].

Ta predloga avtomatsko zaznava nivo zaščite strani (delne ali polne), če je je vključena v predlogi ali na strani slike. Glede na to spreminja svoj izgled in kategorizacijo strani.

* Uporabi {{tlc|zaščitena predloga}} za običajni prikaz (majhna ikona na vrhu).
* Uporabi {{tlc|zaščitena predloga|small&amp;#61;ne}} za večje sporočilno polje. Na straneh slik priporočamo uporabo sporočilnega polja. (Dobra ideja je tudi dodati polje {{tl|ohrani lokalno}} na zaščitene strani slik, kot opomin urejevalcem, da naj se zaščitene slike ne brišejo, tudi če obstaja njihova kopija v Zbirki.)

Ko dodate {{tl|zaščitena predloga}} v zaščiteno predlogo, naj se umesti znotraj označevalca {{tag|noinclude}} (v nasprotnem primeru bo vsaka stran, ki ima vključeno predlogo, naložila opozorilno polje - to pa bo povzročilo napakovno sporočilo). Na straneh slik (datotek) označevalca &amp;lt;noinclude&gt;&amp;lt;/noincluce&gt; nista potrebna.

=== Glej tudi ===

{{Protection templates}}

&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- CATEGORIES AND INTERWIKIS HERE, THANKS --&gt;
[[Kategorija:Predloge za zaščitene strani]]

&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>d9kd4vb14jh23va3wvorgbyry7l3w7v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Pp-meta</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3816</id>
    <revision>
      <id>13632</id>
      <timestamp>2014-06-11T11:30:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{#ifeq:{{#switch:{{lc:{{{type}}}}}   |move=&lt;!--  --&gt;{{#ifeq:       {{#switch:{{lc:{{{demolevel|undefined}}}}}         |semi         |autoconfirmed=autoconfirmed         |ad...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7018" xml:space="preserve">{{#ifeq:{{#switch:{{lc:{{{type}}}}}
  |move=&lt;!--
 --&gt;{{#ifeq:
      {{#switch:{{lc:{{{demolevel|undefined}}}}}
        |semi
        |autoconfirmed=autoconfirmed
        |administrator
        |full
        |sysop=sysop
        |undefined={{PROTECTIONLEVEL:move}}
        |#default=&lt;!--fallback value: null
   --&gt;}}
      |sysop|da|ne
    }}
  |create=&lt;!--
 --&gt;{{#if:
      {{#switch:{{lc:{{{demolevel|undefined}}}}}
        |semi
        |autoconfirmed=autoconfirmed
        |administrator
        |full
        |sysop=sysop
        |undefined={{PROTECTIONLEVEL:create}}
        |#default=&lt;!--fallback value: null
   --&gt;}}
      |da|ne
    }}
|#default&lt;!--includes all other types--&gt;=&lt;!--
 --&gt;{{#if:
      {{#switch:{{lc:{{{demolevel|undefined}}}}}
        |semi
        |autoconfirmed=autoconfirmed
        |administrator
        |full
        |sysop=sysop
        |undefined={{PROTECTIONLEVEL:edit}}
        |#default=&lt;!--fallback value: null
   --&gt;}}
      |{{#ifeq:{{#switch:{{lc:{{{disallowlevel|}}}}}
                 |semi
                 |autoconfirmed=autoconfirmed
                 |administrator
                 |full
                 |sysop=sysop
                 |#default=&lt;!--fallback value: null--&gt;}}
         |{{#switch:{{lc:{{{demolevel|undefined}}}}}
            |semi
            |autoconfirmed=autoconfirmed
            |administrator
            |full
            |sysop=sysop
            |undefined={{PROTECTIONLEVEL:edit}}
            |#default=&lt;!--fallback value: null
       --&gt;}}
         |ne|da
       }}
   |ne}}
}}|da|{{#ifeq:{{lc:{{{small|}}}}}|da|
&lt;div class=&quot;metadata topicon&quot; id=&quot;protected-icon&quot; style=&quot;display:none; right:55px;&quot;&gt;[[Image:{{{image|{{#switch:{{lc:{{{type}}}}}
 |full=Padlock.svg
 |semi=Padlock-silver.svg
 |move=Padlock-olive.svg
 |indef=Padlock-red.svg
 |office=Padlock-black.svg
 |create=Padlock-skyblue.svg
 |#default=Transparent.gif
}}}}}|20px|link={{{icon-link|Wikipedija:Pravila zaščite strani#{{lc:{{{type}}}}}}}}|{{{icon-text|Ta stran je {{#switch:{{lc:{{{type}}}}}
 |full=polno zaščitena
 |semi=delno zaščitena
 |move=zaščitena pred premikanjem
 |indef=trajno zaščitena&lt;nowiki&gt; &lt;/nowiki&gt;
 |create=zaščitena pred kreacijo
 |office=zaščitena s strani Wikimedia Office
 |#default=&lt;!--null--&gt;
}}{{#ifeq:{{lc:{{{type}}}}}|indef||{{#if:{{{expiry|}}}|&lt;nowiki&gt; &lt;/nowiki&gt;do {{#time:j. F, Y|{{{expiry}}}}}}}}}{{#if:{{{icon-reason|}}}|&lt;nowiki&gt; &lt;/nowiki&gt;{{{icon-reason}}}}}.}}}|alt=Page {{#switch:{{lc:{{{type}}}}}
 |semi=delno zaščitena
 |move=zaščitena pred premikanjem
 |indef=trajno zaščitena&lt;nowiki&gt; &lt;/nowiki&gt;
 |create=zaščitena pred kreacijo
 |office=zaščitena s strani Wikimedia Office
 |full=polno zaščitena
 |#default=&lt;!--null--&gt;
}}]]&lt;/div&gt;
|&lt;!-- else, not small --&gt;
{{mbox
| name = {{{name|Pp-meta}}}
| subst = {{{subst|}}}
| demospace = {{{demospace|}}}
| type = protection
| image = [[Slika:{{{image|{{#switch:{{lc:{{{type}}}}}
 |full=Padlock.svg
 |semi=Padlock-silver.svg
 |move=Padlock-olive.svg
 |indef=Padlock-red.svg
 |office=Padlock-black.svg
 |create=Padlock-skyblue.svg
 |#default=Transparent.gif
}}}}}|40px|{{{icon-text|Ta stran je {{#switch:{{lc:{{{type}}}}}
 |semi=delno zaščitena
 |move=zaščitena pred premikanjem
 |indef=trajno zaščitena&lt;nowiki&gt; &lt;/nowiki&gt;
 |create=zaščitena pred kreacijo
 |office=zaščitena s strani Wikimedia Office
 |full=polno zaščitena
 |#default=&lt;!--null--&gt;
}}.}}}]]
| text = '''{{{reason-text|{{#switch:{{lc:{{{type}}}}}
 |full=Ta stran je trenutno [[Wikipedija:Zaščitena stran|zaščitena]] pred urejanjem
 |semi=Urejanje te strani je trenutno [[Wikipedija:Zaščitena stran|onemogočeno]] novim in neregistriranim uporabnikom
 |move=Ta stran je trenutno [[Wikipedija:Zaščitena stran|zaščitena]] pred [[Pomoč:Prestavljanje strani|prestavljanjem]]
 |indef=Ta stran je ''trajno'' [[Wikipedija:Zaščitena stran|zaščitena]] pred urejanjem
 |office=Ta stran je trenutno [[Wikipedija:Zaščitena stran|zaščitena]] pred urejanjem
 |create=[[Wikipedija:Napiši članek|Ponovno ustvarjanje]] te strani [[Wikipedija:Zaščitena stran|je bilo onemogočeno]]
}}{{#ifeq:{{lc:{{{type}}}}}|indef||{{#if:{{{expiry|}}}|&amp;#32;do {{#time:[[j. F]], [[Y]]|{{{expiry}}}}}}}}}{{{reason&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}.}}}'''&lt;br /&gt; {{{explanation-text|{{#ifeq:{{lc:{{{dispute}}}}}|da|Ta zaščita '''ne''' pomeni odobritev {{#ifeq:{{{type}}}|move|[{{fullurl:Posebno:Dnevnik|type=move&amp;page={{FULLPAGENAMEE}}}} trenutnega naslova]|[{{fullurl:{{FULLPAGENAMEE}}|action=history}} trenutne verzije]}}.}} Za več podrobnosti glejte [[Wikipedija:Pravila zaščite strani|pravila zaščite]] in [{{fullurl:Posebno:Dnevnik|type=protect&amp;page={{FULLPAGENAMEE}}}} dnevnik zaščite]. {{#switch:{{lc:{{{type}}}}}
 |full|indef=O spremembah se lahko pogovarjate na [[{{TALKPAGENAME}}|pogovorni strani]]; na pogovorni strani lahko uporabite tudi predlogo {{tlx|uredi zaščiteno}} in z njo zaprosite [[Wikipedija:Administratorji|administratorja]] za ureditev strani. {{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:8}}&lt;!--MediaWiki--&gt;||Stran lahko tudi [[Wikipedija:Predlogi za zaščito strani|predlagate za odstranitev zaščite]].}}
 |semi=Če {{#switch:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}=tega članka|{{ns:6}}=te slike|#default=strani}} ne morete urejati in želite napraviti spremembo, se lahko o spremembah {{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{TALKSPACE}}||[[{{TALKPAGENAME}}|pogovarjate na pogovorni strani]],}} [[Wikipedija:Predlogi za zaščito strani#Trenutni predlogi za ureditev zaščitene strani|predlagate umik zaščite]], [[Posebno:Prijava|se prijavite]] ali &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Prijava&amp;type=signup &lt;span style=&quot;color:#002bb8;&quot; title=&quot;Prijavite se / registrirajte se&quot;&gt;skreirate uporabniški račun&lt;/span&gt;].
 |move=Stran še vedno lahko urejate, toda ne morete je prestaviti dokler je zaščitena. O spremembah se lahko pogovarjate na [[{{TALKPAGENAME}}|pogovorni strani]]. Stran lahko tudi [[Wikipedija:Predlogi za zaščito strani|predlagate za odstranitev zaščite]].
 |office=Če to stran lahko urejate, se o vseh spremembah in dodatkih najprej pogovorite na [[{{TALKPAGENAME}}|pogovorni strani]]. '''Ne odstranjujte zaščite iz tega članka, razen če imate za to dovoljenje s strani Wikimedia Foundation.'''
 |create=Prosimo, da za podrobnosti o vzroku izbrisa preverite {{#if:{{{xfd|}}}|'''[[{{{xfd}}}|razpravo o brisanju]]''' ali}} [{{fullurl:Posebno:Dnevnik|type=delete&amp;page={{FULLPAGENAMEE}}}} dnevnik brisanja]. Če želite skreirati stran s tem naslovom, morate najprej [[Wikipedija:Predlogi za zaščito strani|predlagati stran za odstranitev zaščite]] ali pa za vračilo vsebine stopiti v stik z [[Wikipedija:Administratorji|administratorjem]], ki je stran izbrisal.
}}}}}
}}
}}|[[Kategorija:Strani v Wikipediji z nepravilnimi predlogami za zaščito]]}}&lt;!--End if small--&gt;&lt;includeonly&gt;{{#ifeq:{{lc:{{{categories|ne}}}}}|ne||{{{categories|}}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;
{{dokumentacija}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>89hoz1kssc1suuomhp1e3ralb0pdrj6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Sorodni projekti Wikiknjig</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3817</id>
    <redirect title="Predloga:Projekti Fundacije Wikimedia" />
    <revision>
      <id>15699</id>
      <parentid>13635</parentid>
      <timestamp>2016-10-11T21:02:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>タチコマ robot</username>
        <id>169</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Predloga:Projekti Fundacije Wikimedia]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="55" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Projekti Fundacije Wikimedia]]</text>
      <sha1>ar3pxgs1iuyzbpn96k4k17yoa1f1rhg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Proza/peskovnik</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3818</id>
    <revision>
      <id>13640</id>
      <timestamp>2014-06-11T13:45:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;onlyinclude&gt;&lt;div class=&quot;prose&quot; style=&quot;text-align: {{{align|left}}};&quot;&gt;{{#if:{{{opendiv|}}}||{{{1}}}&lt;/div&gt;}}&lt;/onlyinclude&gt; {{dokumentacija}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="139" xml:space="preserve">&lt;onlyinclude&gt;&lt;div class=&quot;prose&quot; style=&quot;text-align: {{{align|left}}};&quot;&gt;{{#if:{{{opendiv|}}}||{{{1}}}&lt;/div&gt;}}&lt;/onlyinclude&gt;
{{dokumentacija}}</text>
      <sha1>aojdqqnxelcvviwm04dg634tdz30hr4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Proza/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3819</id>
    <revision>
      <id>13674</id>
      <parentid>13641</parentid>
      <timestamp>2014-06-12T04:18:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1181" xml:space="preserve">{{dokumentacijska podstran}}

==Uporaba==

'''Koda:'''
:&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{Proza|Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit. Aenean commodo ligula eget dolor. Aenean massa. Cum sociis natoque penatibus et magnis dis parturient montes, nascetur ridiculus mus. Donec quam felis, ultricies nec, pellentesque eu, pretium quis, sem. Nulla consequat massa quis enim. Donec pede justo, fringilla vel, aliquet nec, vulputate eget, arcu. In enim justo, rhoncus ut, imperdiet a, venenatis vitae, justo.}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

'''Izpiše:'''
:{{Proza|Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit. Aenean commodo ligula eget dolor. Aenean massa. Cum sociis natoque penatibus et magnis dis parturient montes, nascetur ridiculus mus. Donec quam felis, ultricies nec, pellentesque eu, pretium quis, sem. Nulla consequat massa quis enim. Donec pede justo, fringilla vel, aliquet nec, vulputate eget, arcu. In enim justo, rhoncus ut, imperdiet a, venenatis vitae, justo.}}

==Preusmeritve==
*{{tl|pr}}

&lt;!-- template categories and interwiki links --&gt;
&lt;includeonly&gt;
[[Kategorija:Predloge za oblikovanje|{{PAGENAME}}]]

[[en:Template:Prose]]
[[vi:Bản mẫu:Văn]]
&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>o3zccklaeswueu2opt8bvvbq98rhuqy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Neposredno prikazana stran z dokumentacijo predloge</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3820</id>
    <redirect title="Predloga:Dokumentacijska podstran" />
    <revision>
      <id>13643</id>
      <timestamp>2014-06-11T15:44:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Predloga:Dokumentacijska podstran]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47" xml:space="preserve">#redirect [[Predloga:Dokumentacijska podstran]]</text>
      <sha1>20llhb10z3nf0eld2xmfspqifpowm30</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Tl/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3821</id>
    <revision>
      <id>13694</id>
      <parentid>13644</parentid>
      <timestamp>2014-06-13T08:25:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dokumentacijska podstran</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="803" xml:space="preserve">{{dokumentacijska podstran}}

Predloga {{Tlx|Tl}} se uporablja za prikaz imena predloge s povezavo. '''Tl''' pomeni '''Template link'''.
 
== Uporaba ==
&lt;pre&gt;
{{subst:Tl|ime predloge za prikaz}}
&lt;/pre&gt;
== Zgled ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Koda
! Rezultat
|-
| &lt;code&gt;{&amp;#123;subst:Tl&amp;#124;pzb&amp;#125;}&lt;/code&gt; 
| {{[[Predloga:Pzb|pzb]]}}
|}

== Glej tudi ==
* {{Lts|tl}} - povezave in zgodovina urejanja predloge.
* {{Lts|tlp}} - Predloga s povezavo in enim samim parametrom.
* {{Lts|tlx}} - Predloga s povezavo in do tremi parametri.
* {{Lts|tlsp}} - Predloga s povezavo, namenjena za substitucijo.
* {{Lts|lts}} - za ostale sorodne predloge glej pogovor o Lts.
* {{Lcs|Predloge za notranje povezave}}

&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- KATEGORIJE --&gt;
[[Kategorija:Predloge za notranje povezave|{{PAGENAME}}]]
&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>olf6hiwhssiq57h18sq7onqmg81vhq0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Lts</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3822</id>
    <revision>
      <id>13647</id>
      <parentid>13645</parentid>
      <timestamp>2014-06-11T15:53:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>InterWikimedia povezava</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="172" xml:space="preserve">&amp;#123;{[[w:Wikipedija:Substitucija predlog|subst]]:[[Predloga:{{{1}}}|{{{1}}}]]}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge za notranje povezave|Tls]]
{{dokumentacija}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>skrvkg5mgg943tac4qz40sxx64eoocy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Lts/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3823</id>
    <revision>
      <id>13646</id>
      <timestamp>2014-06-11T15:47:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{Documentation subpage}} &lt;!-- EDIT TEMPLATE DOCUMENTATION BELOW THIS LINE --&gt; {{tl|{{PAGENAME}}}} je varianta predloge {{Tl|Tl}} za predloge, ki naj bi bile  Wikipedija:S...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="999" xml:space="preserve">{{Documentation subpage}}
&lt;!-- EDIT TEMPLATE DOCUMENTATION BELOW THIS LINE --&gt;
{{tl|{{PAGENAME}}}} je varianta predloge {{Tl|Tl}} za predloge, ki naj bi bile  [[Wikipedija:Substitucija predlog|substituirane]].

== Uporaba ==
 &lt;nowiki&gt;{{Tls|ime predloge}}&lt;/nowiki&gt;

== Primer ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Koda
! Rezultat
|-
| {{Tlx|Tls|x4}}
| {{Tls|x4}}
|}

== See also ==
* {{lts|subst}}: {{tlp|subst|foo}} prints {{subst|foo}}, without linking.

* {{lts|tls}} this template
* {{lts|tl}} unsubstituted version
* {{lts|tlx}} with parameters, monospace font
* {{lts|tlsp}} substituted version, with parameters
* {{lts|tlsu}} for outside of the Template space, substituted, monospace font
* {{lts|tlsx}} substituted version, with parameters, monospace font
* {{lts|tlu}} for outside of the Template space, unsubstituted, monospace font
* [[:Kategorija:Predloge za notranje povezave]]

 &lt;includeonly&gt;
&lt;!-- ADD CATEGORIES BELOW THIS LINE --&gt;
[[Kategorija:Predloge za notranje povezave|Tls]]


&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>qy8mo9068xxy14tk1d55ablsh69s3vi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Predloge za notranje povezave</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3824</id>
    <revision>
      <id>14496</id>
      <parentid>13648</parentid>
      <timestamp>2015-02-25T20:53:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dexbot</username>
        <id>2088</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: removing existed iw links in Wikidata</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38" xml:space="preserve">[[Kategorija:Predloge za povezovanje]]</text>
      <sha1>9d8p8yqkt5vxpr4pybln3adeq6b5ljv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Predloge za povezovanje</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3825</id>
    <revision>
      <id>14497</id>
      <parentid>13649</parentid>
      <timestamp>2015-02-25T20:53:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dexbot</username>
        <id>2088</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: removing existed iw links in Wikidata</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23" xml:space="preserve">[[Kategorija:Predloge]]</text>
      <sha1>mqdu5hdx579d5535tzkfwtk3wz3kju0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Dokumentacija/core2</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3826</id>
    <revision>
      <id>13651</id>
      <timestamp>2014-06-11T17:11:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{dokumentacija/core | heading = {{{heading|¬}}}   &lt;!--Empty but defined means no header--&gt; | heading-style = {{{heading-style|}}} | content = {{{content|}}} | docpage =...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1019" xml:space="preserve">{{dokumentacija/core
| heading = {{{heading|¬}}}   &lt;!--Empty but defined means no header--&gt;
| heading-style = {{{heading-style|}}}
| content = {{{content|}}}
| docpage = 
  {{#if: {{{1|}}}
  | {{{1|}}}
  | {{{docspace|{{NAMESPACE}}}}}:{{{template page|{{PAGENAME}}}}}/doc
  }}
| doc exist = 
  {{#ifexist: 
    {{#if: {{{1|}}}
    | {{{1|}}}   &lt;!--Other docname fed--&gt;
    | {{{docspace|{{NAMESPACE}}}}}:{{{template page|{{PAGENAME}}}}}/doc
    }}
  | yes
  }}
| docname fed =
  {{#if: {{{1|}}}
  | yes
  }}

| sandbox = 
  {{{docspace|{{NAMESPACE}}}}}:{{{template page|{{PAGENAME}}}}}/peskovnik
| testcases = 
  {{{docspace|{{NAMESPACE}}}}}:{{{template page|{{PAGENAME}}}}}/testniprimeri

| template page = 
  {{NAMESPACE}}:{{{template page|{{PAGENAME}}}}}

| link box = {{{link box|}}}   &lt;!--So &quot;link box=off&quot; works--&gt;

| not-docspace = {{{not-docspace|}}}

}}&lt;noinclude&gt;
{{pp-template}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
[[Kategorija:Podstrani predlog|{{PAGENAME}}]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>9ndqygk7yruf0ygxobddlby6p35eb7n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Dokumentacija/start box/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3827</id>
    <revision>
      <id>13658</id>
      <timestamp>2014-06-11T17:26:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{dokumentacijska podstran}} &lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --&gt;  This is the {{tl|Dokumentacija/start box}} sub-template.  Do not use t...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1723" xml:space="preserve">{{dokumentacijska podstran}}
&lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --&gt;

This is the {{tl|Dokumentacija/start box}} sub-template.

Do not use this template directly, use {{tl|documentation}} instead.

{{tl|dokumentacija}} calls {{tl|dokumentacija/start box2}} which in turn calls this template. This template holds most of the code for {{tl|documentation}}, while {{tl|dokumentacija}} and {{tl|dokumentacija/start box2}} do parameter preprocessing. Thus simplifying the code.

=== Technical details ===
This sub-template currently expects these parameters:

&lt;pre&gt;
{{Dokumentacija/start box
| heading = {{{heading|¬}}}   &lt;!--Note that the &quot;¬&quot; is necessary 
     so we can detect the difference between empty and undefined--&gt;
| heading-style = {{{heading-style|}}}
| content = {{{content|}}}    &lt;!--Text instead of a /doc page--&gt;
| link box = {{{link box|}}}  &lt;!--So &quot;link box=off&quot; works--&gt;

| docpage =     &lt;!--Full pagename of the doc page--&gt;
| doc exist =   &lt;!--&quot;yes&quot; if the doc page exists, empty string if not--&gt;
| docname fed = &lt;!--&quot;yes&quot; if a docname was manually fed--&gt;

| sandbox =     &lt;!--Full pagename of the /sandbox--&gt;
| testcases =   &lt;!--Full pagename of the /testcases--&gt;

| template page =   &lt;!--Full pagename where the {{dokumentacija}}
    template is placed, but without ending /sandbox or /testcases.
    Note: Unfortunately might not be the &quot;correct&quot; namespace if 
    the template is in subject space and the {{documentation}} 
    template is in talk space or the other way around.--&gt;
}}
&lt;/pre&gt;

For more documentation see {{tl|dokumentacija}}.
&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- CATEGORIES AND INTERWIKIS HERE, THANKS --&gt;
[[Kategorija:Dokumentacija predlog|{{PAGENAME}}]]
&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>4kyhvv8oyzqgu01pmm2ce0qsjd3j5wk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Dokumentacijske strani predlog</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3828</id>
    <revision>
      <id>14494</id>
      <parentid>13659</parentid>
      <timestamp>2015-02-25T20:52:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dexbot</username>
        <id>2088</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: removing existed iw links in Wikidata</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23" xml:space="preserve">[[Kategorija:Predloge]]</text>
      <sha1>mqdu5hdx579d5535tzkfwtk3wz3kju0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Dokumentacija/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3829</id>
    <revision>
      <id>13662</id>
      <parentid>13661</parentid>
      <timestamp>2014-06-11T17:37:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2891" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;{{pp-template}}&lt;/noinclude&gt;{{documentation subpage}}
&lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --&gt;
To je predloga {{tl|dokumentacija}}. Za podrobnejša navodila kako in kdaj uporabiti to predlogo, glej [[w:Wikipedija:Dokumentacija predloge]].

Ta predloga prikaže zeleno dok škatlo, ki jo pravkar gledate in avtomatsko vanjo naloži vsebino iz /dok podstrani. Naloži see lahko tudi vsebina iz drgih strani, če le-ta vsebuje takšna navodila.

Namen te predloge je dokumentirati predloge in druge strani, ki so [[w:Wikipedija:Transkluzija|transkludirane]] iz druh strani. Uporablja se lahko v imenskem prostoru predlog in večino drugih [[w:Wikipedija:Imenski prostor|imenskih prostorih]].

Uporaba te predloge omogoča zaščito predlog, dokumentacijo pa lahko ureja vsakdo (dodaja kategorije, medjezikovne povezave, ...).

== Uporaba ==

Ta predloga se uporablja brez parametrov in je umeščena na koncu predloge oz. strani, ki jo dokumentiramo, znotraj&lt;code&gt;&amp;lt;noinclude&gt;&lt;/code&gt;:

&lt;pre&gt;
&lt;!--Zadnja vrstica kode predloge--&gt;&lt;noinclude&gt;

{{dokumentacija}}
&lt;!-- Dodaj kategorije in medjezikovne povezave (interwikije) na /dok podstran, ne tukaj! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;
&lt;/pre&gt;

Ta predloga potem avtomatično naloži vsebino iz /dok podstrani predloge, ki jo je uporabila.

Ta predloga lahko naloži tudi vsebino iz katerekoli druge strani. Npr.:

&lt;pre&gt;
&lt;!--Zadnja vrstica kode predloge--&gt;&lt;noinclude&gt;

{{dokumentacija|Predloga:Druga stran/dok}}
&lt;/noinclude&gt;
&lt;/pre&gt;

Kadar se nalaga dokumentacija iz druge strani, kot lastna /dok stran, postane težavno upravljati s kategorijami in medjezikovnimi povezavami.

Vsebina se lahko naloži tudi direktno kot besedilo. Npr:

&lt;pre&gt;
&lt;!--Zadnja vrstica kode predloge--&gt;&lt;noinclude&gt;

{{dokumentacija|content=
Primer besedila dokumentacije.
}}
&lt;/noinclude&gt;
&lt;/pre&gt;

Ko se uporabi parameter {{para|content}}, dok škatla običajno ne prikaže [uredi] [osveži] povezave v zgornjem desnem kotu. Če /dok stran obstaja, se prikaže tudi njena povezava v spodnjem delu dokumetacijske škatle.

Parameter {{para|1}} in {{para|content}} sta lahko kombinirana, takole:

&lt;pre&gt;
&lt;!--Zadnja vrstica kode predloge--&gt;&lt;noinclude&gt;

{{dokumentacija
|1=Predloga:Ena stran/dok
|content=
{{Predloga:Ena stran/dok |parameteri}}
}}
&lt;/noinclude&gt;
&lt;/pre&gt;

Ime strani se napolni v parameter 1, ki se uporabi v povezavah za [uredi] [osveži] in za /dok povezavo v polju povezav spodaj. Toda patrameter '''content''' se uporabi za vsebino prikazano v kok škatli. Zgornja koda pomeni, da je vsebina transkludirana iz {{tnull|Predloga:Ena stran/dok{{!}}parameteri}}.

== Glej tudi ==

{{Dokumentacija/glejtudi}}

&lt;!-- za to dokumentacijsko stran --&gt;
&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Dokumentacijske podstrani]]
&lt;/noinclude&gt;

&lt;!-- za predlogo  --&gt;

&lt;includeonly&gt;
[[Kategorija:Dokumentacijske strani predlog|*]]

[[en:Template:Documentation]]
&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>oo4h3ylw6g8z3ovm55aq1rlo9cjpict</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Tnull</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3831</id>
    <revision>
      <id>13665</id>
      <timestamp>2014-06-11T17:39:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;includeonly&gt;&lt;tt&gt;&amp;#123;&amp;#123;{{#ifeq:{{lcfirst:{{{1|}}}}}|{{lc:{{{1|}}}}}|{{lcfirst:{{{1|}}}}}|{{{1|}}}}}{{#if:{{{2|}}}|&amp;#124;{{{2}}}|}}{{#if:{{{3|}}}|&amp;#124;{{{3}}}|}}{{#if:...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="393" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;&lt;tt&gt;&amp;#123;&amp;#123;{{#ifeq:{{lcfirst:{{{1|}}}}}|{{lc:{{{1|}}}}}|{{lcfirst:{{{1|}}}}}|{{{1|}}}}}{{#if:{{{2|}}}|&amp;#124;{{{2}}}|}}{{#if:{{{3|}}}|&amp;#124;{{{3}}}|}}{{#if:{{{4|}}}|&amp;#124;{{{4}}}|}}{{#if:{{{5|}}}|&amp;#124;{{{5}}}|}}{{#if:{{{6|}}}|&amp;#124;{{{6}}}|}}{{#if:{{{7|}}}|&amp;#124;{{{7}}}|}}{{#if:{{{8|}}}|&amp;#124;{{{8}}}|}}&amp;#125;&amp;#125;&lt;/tt&gt;&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>j0g3mu0g74qkz46qcu3ij7lormg3xnv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Tnull/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3832</id>
    <revision>
      <id>13666</id>
      <timestamp>2014-06-11T17:42:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{dokumentacijska podstran}} &lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --&gt; ===Usage=== '''Tnull''' is used to nullify templates in the monospaced...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1847" xml:space="preserve">{{dokumentacijska podstran}}
&lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --&gt;
===Usage===
'''Tnull''' is used to nullify templates in the monospaced font. It is similar to {{tlx|tlx}} in the way that it has support for many parameters.

=== Example ===
Typing &lt;code&gt;&amp;#123;&amp;#123;tnull|foo|bar|baz|boo&amp;#125;&amp;#125;&lt;/code&gt; in the &quot;edit-form&quot; would yield &lt;code&gt;&amp;#123;&amp;#123;foo|bar|baz|boo&amp;#125;&amp;#125;&lt;/code&gt; in the &quot;read-mode&quot;.

=== Note on the &quot;=&quot; character ===
If there is a &quot;=&quot; character in ''any'' parameter, you must replace it with &lt;code&gt;&amp;amp;#61;&lt;/code&gt; as in:
:&lt;code&gt;&amp;#123;&amp;#123;tnull|click|image&amp;amp;#61;&lt;var&gt;image name&lt;/var&gt;|width&amp;amp;#61;&lt;var&gt;width&lt;/var&gt;|height&amp;amp;#61;&lt;var&gt;height&lt;/var&gt;|link&amp;amp;#61;&lt;var&gt;page name&lt;/var&gt;&amp;#125;&amp;#125;&lt;/code&gt;

Or you can use &lt;code&gt;&lt;var&gt;parameter-number&lt;/var&gt;=&lt;var&gt;value&lt;/var&gt;&lt;/code&gt; as in:
:&lt;code&gt;&amp;#123;&amp;#123;tnull|click|2=image=&lt;var&gt;image name&lt;/var&gt;|3=width=&lt;var&gt;width&lt;/var&gt;|4=height=&lt;var&gt;height&lt;/var&gt;|5=link=&lt;var&gt;page name&lt;/var&gt;&amp;#125;&amp;#125;&lt;/code&gt;

Either method would yield the following output:
:{{tnull|click|2=image=&lt;var&gt;image name&lt;/var&gt;|3=width=&lt;var&gt;width&lt;/var&gt;|4=height=&lt;var&gt;height&lt;/var&gt;|5=link=&lt;var&gt;page name&lt;/var&gt;}}

=== See also ===
* {{tlx|tlc}} – No link, several parameters and text in &lt;code&gt;&amp;lt;code&gt;&amp;lt;/code&gt;&lt;/code&gt; style.
* {{tlx|tld}} – No link, several parameters and &lt;tt&gt;teletype&lt;/tt&gt; text style.
* {{tlx|tlf}} – No link, several parameters and normal text style.
* {{tlx|tl}} –  Template link, no parameters and normal text style.
* {{tlx|tlx}} – Template link, several parameters and interwiki links, &lt;tt&gt;teletype&lt;/tt&gt; text style.
* {{tlx|tn}} – Same as {{tlx|tl}} except it shows the braces as part of the link.

&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS BELOW THIS LINE --&gt;
[[Kategorija:Predloge za oblikovanje|{{PAGENAME}}]]

&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>lpjj76u5w1fvwsmg9f029hiaw39mx4z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Dokumentacija/glejtudi</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3833</id>
    <revision>
      <id>13667</id>
      <timestamp>2014-06-11T17:44:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: Osnovne informacije o dokumentaciji za predloge: * [[w:Wikipedija:Dokumentacija predloge]]  Družina predlog &amp;#123;{Dokumentacija}}: * {{tl|Dokumentacija}}{{   #switch: {{FU...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="964" xml:space="preserve">Osnovne informacije o dokumentaciji za predloge:
* [[w:Wikipedija:Dokumentacija predloge]]

Družina predlog &amp;#123;{Dokumentacija}}:
* {{tl|Dokumentacija}}{{
  #switch: {{FULLPAGENAME}}
  | Predloga:Dokumentacija
  | Predloga:Dokumentacija/glejtudi =
: {{tl|Dokumentacija/dok}}
: {{tl|Dokumentacija/glejtudi}}
: {{tl|Dokumentacija/imedok}}
: {{tl|Dokumentacija/preload}}
: {{tl|Dokumentacija/preload/testniprimeri}}
: {{tl|Dokumentacija/peskovnik}}
: {{tl|Dokumentacija/testniprimeri}}
}}
* {{tl|Dokumentacijska podstran}}{{
  #switch: {{FULLPAGENAME}}
  | Predloga:Dokumentacijska podstran
  | Predloga:Dokumentacijska podstran/glejtudi =
: {{tl|Dokumentacijska podstran/dok}}
: {{tl|Dokumentacijska podstran/peskovnik}}
: {{tl|Dokumentacijska podstran/testniprimeri}}
}}

Meta-Wiki &amp;#123;{Dokumentacija}} ancestor:

* [[meta:Template:Documentation]]&lt;noinclude&gt;

{{documentation}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>ecde3illyjakbq2x95pplq4env3zpbc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Proza</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3834</id>
    <revision>
      <id>13716</id>
      <parentid>13715</parentid>
      <timestamp>2014-06-13T16:36:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="77" xml:space="preserve">&lt;div class=&quot;prose&quot;&gt;
{{{1}}}
&lt;/div&gt;
&lt;noinclude&gt;
{{dokumentacija}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>nrkvc7l7k2ddfvgxx6w2chp1goa56rr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Vector.css</title>
    <ns>8</ns>
    <id>3835</id>
    <revision>
      <id>13670</id>
      <timestamp>2014-06-12T00:28:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smihael</username>
        <id>286</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: /* CSS placed here will affect users of the Vector skin */ .prose p { text-indent: 2em }   .prose {   width: 35em;   text-align:justify;   margin:0px auto; }</comment>
      <model>css</model>
      <format>text/css</format>
      <text bytes="157" xml:space="preserve">/* CSS placed here will affect users of the Vector skin */
.prose p { text-indent: 2em
}
 
.prose {
  width: 35em;
  text-align:justify;
  margin:0px auto;
}</text>
      <sha1>85u1jkqqsppvz36s0io4y12qybahnmp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Predloge za oblikovanje</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3837</id>
    <revision>
      <id>13677</id>
      <parentid>13676</parentid>
      <timestamp>2014-06-12T04:22:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23" xml:space="preserve">[[Kategorija:Predloge]]</text>
      <sha1>mqdu5hdx579d5535tzkfwtk3wz3kju0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Pr</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3838</id>
    <redirect title="Predloga:Proza" />
    <revision>
      <id>13678</id>
      <timestamp>2014-06-12T04:29:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Predloga:Proza]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Proza]]</text>
      <sha1>5uue0217fdogyjqgzicby1jonk2fit7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Proza/testniprimeri</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3839</id>
    <revision>
      <id>15467</id>
      <parentid>13728</parentid>
      <timestamp>2016-07-03T19:32:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Otourly</username>
        <id>2384</id>
      </contributor>
      <comment>Wiktionary logo change</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15584" xml:space="preserve">{{Proza|
{{fmbox
| type  = editnotice
| image = none 
| text  = &lt;small&gt;Nastajanje tegale priročnika za strokovno pisanje gre počasi proti koncu. Pripombe naprošenih in naključnih bralcev so dobrodošle na [[Pogovor:Nova_pisarija|pogovorni strani ''Nove pisarije'']], na [[Uporabnik:Hladnikm|moji uporabniški strani]] ali kar neposredno v besedilo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:34, 12. februar 2014 (UTC)&lt;/small&gt;}}

{{Infopolje Knjiga
| name  
| image         = &lt;!-- vključi [[Slika:]] --&gt;
| image_caption = 
| author        ='''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]'''
| title_orig    = '''Nova pisarija: &lt;br&gt; Strokovno pisanje na spletu''' 
| translator    = 
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       =
| language      = slovenski
| publisher     = 
| release_date  = 2014
| slo_pub_date  = 
| subject       = pismenost, strokovno pisanje
| genre         = univerzitetni učbenik
| media_type    = spletna knjiga
| pages         = 
&lt;!-- Knjiga je del zbirke/serije --&gt;
| series        = 
| preceded_by   = 
| followed_by   = 
&lt;!-- Klasifikacija --&gt;
| isbn          = 978-961-91103-6-2
| oclc          = 
| dewey         =
| congress      =
&lt;!-- Posebnosti za slovensko klasifikacijo --&gt;
| udk           = 001.8:378(075.8)(0.034.2) &lt;br&gt;808.1:004.738.5(075.8)(0.034.2)
| predmetne-oznake =
| cobiss        = 273734912
}}

[[Slika:Nova_pisarija.jpg|400px|thumb|right|Freska v cerkvi sv. Jošta pri Kranju&lt;ref&gt;Na pogovorni strani je prostor za vpis imena meni nepoznanega avtorja freske (je to [[:w:sl:Jernej iz Loke|Jernej iz Loke]]?), razlago motiva s freske, vanjo vpraskanega teksta in razlogov, za kaj se je zdela primerna za naslovnico tele knjige. Bi pomagali?&lt;/ref&gt; &lt;br&gt;&lt;hr&gt;
Kako citirati ''Novo pisarijo'' v tisku?&lt;br&gt;

&lt;tt&gt;Miran Hladnik. ''Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu''. Wikiknjige. Ogled 1. avgusta 2014.&lt;/tt&gt;&lt;br&gt;

Kako citirati poglavje iz ''Nove pisarije'' na spletu?&lt;br&gt;

*&lt;tt&gt;Miran Hladnik. [[Nova pisarija#Informacijska družba|Informacijska družba]]. ''Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu''. Wikiknjige. {{COBISS|ID=273734912}} Ogled 1. avgusta 2014.&lt;/tt&gt;
]]
 
[[Nova pisarija#Uvod|Uvod]] {{!}} [[Nova pisarija#Pismenost|Pismenost]] {{!}} [[Nova pisarija#Kredibilnost|Citiranje]] {{!}} [[Nova pisarija#Žanri|Žanri]] {{!}} [[Nova pisarija#Slog|Slog]] {{!}} [[Nova pisarija#Kako poiskati|Kako poiskati]] {{!}} [[Nova pisarija#Digitalna humanistika|Digitalna humanistika]] &lt;!--komentar: navpičnice znotraj predloge Prose uporabljaj s pomočjo predloge --&gt;

==Uvod==

'''Nova pisarija''' nadaljuje in dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika '''[http://lit.ijs.si/spisovn.html Praktični spisovnik]''' ''ali Šola strokovnega ubesedovanja: Vademekum za študente slovenske književnosti, zlasti za predmet Uvod v študij slovenske književnosti''. Izhajali so med letoma 1990 in 2002 in skrbeli za standardiziranje strokovnega pisanja med slovenisti, literarnimi zgodovinarji, humanisti in še kom. Spremembe, ki jih je od zadnjega natisa doživelo strokovno pisanje – povezane so zlasti s prehodom od papirja na zaslon –, so tolikšne, da kličejo po radikalnejši prenovi priročnika, kot jo omogoča dopolnjeni ponatis. V skladu z maniro žargonske prenove arhaizmov, kakor si jo je v naslovu privoščil predhodnik, je oblikovan tudi naslov tele knjige. Sprva je bil v načrtu naslov ''Nova pismenost'', ki se je hotela asociativno navezovati na pionirska gramatikalna podjetja [[:w:sl:Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] na začetku 19. stoletja, prav kakor se je ''spisovnik'' navezoval na popularne priročnike za pisanje snubilnih, ženitnih, poslovnih in drugačnih pisem in na priročnike za opravljanje različnih poklicev.

Pismenost ni vedno pomenila istega, kar angleški izraz ''[[:w:en:literacy|literacy]]'', ampak je v naslovu Vodnikovih knjig na začetku 19. stoletja (''Piſmenoſt ali Gramatika sa Perve Shole'', 1811, ''Pozhétki gramatike to je Pismenosti Franzoske'', 1811, ''Némshka písmenost sa slovénsko-némshke shole'', 1838) pomenila slovnico. Pleteršnikov slovensko-nemški slovar (1894–95) še pozna ta pomen besede, današnji slovarji pa nič več. Namesto nje navajajo na prvem mestu 'znanje branja in pisanja', ki pa se tudi že umika sodobnemu širšemu pomenu 'znanje, poznavanje česa sploh'. V tem smislu govorimo o digitalni pismenosti, informacijski, medijski, ekološki, prometni, kartografski, plavalni, funkcionalni, finančni, čustveni, matematični ali številčni, bralni, kulturni, politični ... pismenosti. Tale knjiga se podaja v to smer, vendar brez namena popisati vse vrste človekove izrazne iznajdljivosti. Pridevnik ''nova'' namiguje na t. i. nove medije, a se tudi tu trezno omejuje na tiste s tesnejšo navezavo na tradicionalne oblike pismenosti. Tako se skoraj nič ne ukvarja z zvokom, videom, sliko in večpredstavnostjo (angl. ''[[:w:en:multimedia|multimedia]]''), ampak v prvi vrsti z besedilom na zaslonu. 

V igri je bil tudi izraz ''zaslonska pismenost'', ki pa je v konkurenčnem tehtanju izgubil, ker mu manjka tista dodatna asociativna teža, ki diči tudi druge domače izraze s tega področja, kot sta npr. ''ustvarjalna gmanja'', ''spletne dveri''. 

[[w:sl:Wikimedija|Wikimedijina spletišča]] so z izjemo Wikivira (vsaj kar zadeva slovensko prakso) namenjena gojenju skupinskega avtorstva. To je bil tudi glavni razlog za rahel dvom in odlašanje z odločitvijo, novo knjigo zastaviti v tem mediju, saj gre še vedno za delo, ki je avtorsko individualno. Do nje je prišlo po treh premislekih. Tako kot se mora ''Praktični spisovnik'' za svojo končno obliko zahvaliti številnim pripombam kolegov, študentov in drugih bralcev, na kar je opozorjeno v uvodih k izdajam, tako se bo tudi Nova pisarija prav rada izpostavila dopolnjevanju s strani uporabnikov, s to razliko, da so dopolnila šla v prvem primeru preko avtorja, tule pa so mogoči (čeprav malo verjetni :) tudi neposredni posegi. Drugi odločilni moment je historiat nastajanja, ki wikipisanje odlikuje od drugih tehničnih možnosti. Tretji moment je princip sprotnega nastajanja, ki omogoča tudi neposredno sprotno uporabnost koncipiranih ali pa že dokončanih poglavij in spodbuja beročo skupnost k oblikovanju povratne informacije in k popravljanju in dopolnjevanju. Wikiknjige niso zaključene enote, ni mogoče govoriti o njihovem izidu kot dogodku, ampak jih je treba razumeti kot proces.&lt;ref&gt;[[Slika:Rastoca_knjiga.jpg|thumb|left|75px|Kip Rastoča knjiga]] Gre za dobesedno »rastočo knjigo«; ravno nasprotno od fiksiranja knjige v spomeniško obliko, kar se sicer počne pod tem imenom. [http://www.bukla.si/?action=news&amp;news_id=1898&amp;cat_id=10 Desetletnica projekta Rastoča knjiga.] ''Bukla'' maja 2012.&lt;/ref&gt; Četrti razlog je eksperiment z genezo besedila: ogledovanje sprememb, skozi katere je šlo/gre besedilo, odpira prostor samorefleksije. In ne nazadnje: gre za eksperiment z medijem, s simpatičnim novim orodjem, ki šele z rabo odkriva svoje neslutene možnosti in se osvobaja vzorcev obnašanja v kulturi natisnjene knjige.&lt;ref&gt;Nastajanje ''Nove pisarije'' na javnem mestu bi lahko primerjali s tisto obliko današnjega obrtništva (čevljarjev, kovačev, tiskarjev, zlatarjev, draguljarjev itd.), ki se dogaja pred očmi mimoidočih v nakupovalnih centrih, na turističnih lokacijah in v butičnih izložbah starih mestnih jeder in ponuja tako nastale izdelke v takojšnji nakup, s to razliko, da je zanimanje za njihovo manufakturo očitno, mimo štanta z ''Novo pisarijo'' pa razen naročenih obiskov celo leto, odkar sem jo 2. novembra 2012 začel pisati, ni bilo nikogar.&lt;/ref&gt; 

===Kam z avtorjem===

Odgovornost za knjigo ima slej ko prej podpisani (glavni) avtor, tj. [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]], ki šele išče način, kako vpisati svojo odgovornost zanjo nekam na začetek knjige tako, da bo to spominjalo na tradicionalne natisnjene knjige, vendar obenem tako, da ne bo v opreki s pojemajočo vidnostjo individualnega avtorja, kakor ga uvajajo Wikimedijina spletišča. Vpis avtorja na »naslovnico« bi ob ponotranjenju principov, ki jih uvajajo wikiji v zvezi z avtorstvom, pravzaprav sploh ne bil potreben, saj je avtorstvo zadostno in celo bolje kot pri tiskanih izdajah dokumentirano v historiatu dokumenta, vendar se za umik avtorjevega imena zaradi kontraproduktivnosti radikalnih rešitev pa tudi zato, ker avtorskega napuha še nisem popolnoma zatrl v sebi, ne navdušujem. Ne nazadnje tudi zato ne, ker bo treba nekaj izvodov vendarle natisniti, pri natisnjeni knjigi pa je avtorjevo ime na začetku obvezno, zlasti če želimo z objavo pridobiti kakšno točko za potrjevanje svoje akademske ustvarjalnosti, da ne govorimo o honorarju.

Je tákole prostodušno izpostavljanje avtorskega izdelka na javnem mestu nevarno? V principu da, saj se lahko vanj vtakne vsakdo, s pravim imenom ali skrit za psevdonimom ali številko stroja, v praksi pa ne, ker pričakujem v glavnem konstruktivne posege in pripombe, morebitni vandalizem pa znamo odpraviti mimogrede. Kraja ali sovražni prevzem izdelka nista mogoča, prosta uporaba ali adaptacija pa nista samo mogoči, ampak celo zelo zaželeni, seveda z navedbo avtorjevega imena, kakor to narekuje licenca na dnu knjige. Za razliko od Wikipedije, kjer so članki objavljeni pod licenco maksimalne uporabljivosti, tudi komercialne, objava na Wikiknjigah omogoča uporabo dodatnih omejitev znotraj licence ''cc''.&lt;ref&gt;Odločam se za zapis kratice ''cc'' in polnega imena ''creative commons'' z malimi črkami, čeprav večina jezikov pod vplivom rabe v angleščini izraz zapisuje z velimi črkami. Razloga za zapis z malo sta dva: tak zapis alternativne licence ''copyright'' ''(c)'' oz. © in zapis z domnevno malimi črkami v logu in ikoni licence; kadar mislimo na ime organizacije Creative Commons, jo pišemo z velikimi začetnicami. O dilemi je tekla beseda na SlovLitu 7. aprila 2013 pod naslovom [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2014/004778.html CC/cc?]&lt;/ref&gt; Ker mi ne bi bilo ljubo, da nekdo pograbi besedilo, ga natisne in prodaja za svojo korist, se odločam za prepoved komercialne rabe besedila drugim osebam, čemur ustreza licenca [http://creativecommons.org/licenses/by-nc/3.0/ ''creative commons'' priznavanje avtorstva in nekomercialno 3.0.] [[Slika:By-nc.svg|75px]]

Zadreg nimamo samo z mestom za avtorja, ampak tudi z drugimi običajnimi parametri knjižnega opisa. Npr. datum izdaje. Ko so knjigo vpisali v Cobiss, so dileme razrešili tako, kot lahko preverimo v impresumu. Tam ni zapisana letnica 2012, ko so se tule pojavila prva poglavja knjige, temveč datum vpisa v Cobiss (tj. 8. maj 2014). Se bodo dodajale letnice, ko bo knjiga doživela bistvena dopolnila? Ali pa se bodo taka dopolnila razumela in vpisovala kot ponatisi? Zastonj knjige ni mogoče prodajati, lahko pa bi bilo kakšni založbi všeč, če bi se ponašala s tako publikacijo. Se bo vpis v Cobiss dopolnjeval glede na morebitne nove udeležence pri izdaji? Bibliotekarjem želim srečno roko pri tem poslu: ne bodo imeli lahkega dela, saj so lastnosti spletnih objektov, posebno tistih na wikijih, zelo drugačne od natisnjenih knjig.

===Prešernova Nova pisarija===

&lt;gallery mode=&quot;packed-hover&quot; heights=&quot;60&quot;&gt;
Slika:nova_pis_cenzrkp1.jpg 
Slika:nova_pis_cenzrkp2.jpg
Slika:nova_pis_cenzrkp3.jpg
Slika:nova_pis_cenzrkp4.jpg
Slika:nova_pis_cenzrkp5.jpg
Slika:nova_pis_cenzrkp6.jpg
Slika:nova_pis_cenzrkp7.jpg
Slika:nova_pis_cenzrkp8.jpg
&lt;/gallery&gt;

Nova pisarija, iz cenzurnega rokopisa ''Poezij''

Sklicevanje na [[:w:sl:France Prešeren|Franceta Prešerna]] ni nikoli odveč. Naslov knjige parazitira na naslovu njegove satirične pesnitve s prvotnim naslovom ''Kranjska pisarija'', objavljeno v drugem zvezku zbornika ''Krajnska čbelica'' leta 1831, s katero je Prešeren karikiral ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja kot primerne podlage za slovensko besedno umetnost. V ''Poezijah'' 1847 je pesnitev [[:s:sl:Nova pisarija|Nova pisarija]] natisnjena v razdelku Različne poezije. Pesnitev je med Prešernovimi daljšimi, saj obsega 47 tercin (142 verzov).&lt;ref&gt;Pesnitev vsebuje 30 pisarjevih in 18 učenčevih replik (5/8 : 3/8); 21. tercino si delita, zadnja, pisarjeva replika pa je samo iz enega verza.&lt;/ref&gt; Gre za pogovor med učencem, ki sprašuje, in učiteljem (''pisarjem''), ki odgovarja, kar je oblika, prevzeta iz Horačeve pesnitve ''De arte poetica''. Z nesimpatičnim pisarjevim stališčem je Prešeren ironiziral nasprotnike svoje poetike, slovničarje [[:w:sl:Jernej Kopitar|Jerneja Kopitarja]] in [[:w:sl:Franc Metelko|Franca Serafina Metelka]], škofa in nabožnega pisca [[:w:sl:Matevž Ravnikar|Matevža Ravnikarja]]&lt;ref&gt;Ne zamešati tega s 26 let mlajšim soimenjakom in Prešernovim sošolcem [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi491245 Matevžem Ravnikarjem].&lt;/ref&gt; ter cenzorja [[:w:sl:Jurij Paušek|Jurija Pauška]], mestoma tako zelo, da je zaradi pripomb prizadetih spremenil najbolj grobo kitico »Res škoda bi bilo, zdéj od nedelje / do druge šestkrat se srce unáme, / je šega, de kdor pride préd, préd melje!« v »Saréſ bi ſhkoda blo! Sdaj od nedelje / Do druge kol’krat ſe ſerzé uname! / Kdor po-nje pride, jih k’ poroki pelje.« Spomin na pesnitev je primeren tudi zato, ker se začne enako kot novodobne kulturpesimistične tožbe vseh, ki so zaskrbljeni zaradi nekontroliranega in količinsko neobvladljivega porasta pisanja: »De zdéj – ko že na Kranjskem vsak pisari, / že bukve vsak šušmár dajè med ljúdi« – očitno je čas okrog 1830 primerljiv s tistim okrog 2010, 180 let pozneje, čeprav sta delež pismenosti in njun značaj zelo zelo drugačna: Cobiss za 1830 našteje le 28 monografij v slovenščini, za 2010 pa blizu 30.000.&lt;ref&gt;Uporabljen je bil ukaz &lt;code&gt;py=1830 and la=slv oz. py=2010 and la=slv&lt;/code&gt;.&lt;/ref&gt;

Prav zelo izvirna tale reciklaža Prešernovega teksta ni. Leta 1944 je Propagandni odsek IX. korpusa NOV in POJ nekje na Primorskem izdal 29 strani obsežno ciklostirano publikacijo z naslovom ''Pred tremi leti in druge''. {{COBISS|ID=7970869}} V kolofonu stoji, da je šlo za tretji zvezek zbirke Nova pisarija (prvega, drugega in morebitnih nadaljnjih Cobiss ne pozna), med sentimentalne naključnosti pa spada podatek, da je avtor dveh tekstov v brošuri, Med šotori in Zlo, matematik in moj pokojni gimnazijski razrednik, tedaj partizanski pesnik Lado Kuster.&lt;ref&gt;Zgodba o tem, kako sem več kot desetletje po njegovi smrti na jeseniškem smetišču slučajno odkril njegovo knjižnico, je vredna literarne obdelave.&lt;/ref&gt;

{{Tabela
|type=class=&quot;wikitable&quot;
|row1=[[:w:sl:Fundacija Wikimedia|Wikimedijina]] spletišča zajemajo{{!!}}[[Slika:Wikimedia-logo.png|30 px]]
|row2=spletno enciklopedijo [[:w:sl:Wikipedija|Wikipedijo]] (za pojmovnik stroke, popis &lt;br&gt;leposlovnih in strokovnih avtorjev, inštitucij, dogodkov, besedil ipd.){{!!}}[[Slika:Wikipedia-logo-sl.png|30 px]]
|row3=[[:w:sl:Wikivir|Wikivir]] (za stara besedila v javni lasti){{!!}}[[Slika:Wikisource-logo-sl.svg|30 px]]
|row4=[[:w:sl:Wikiknjige|Wikiknjige]] (za naše knjige in priročnike){{!!}}[[Slika:Wikibooks-logo-sl.svg|30 px]]
|row5=[[:w:sl:Wikiverza|Wikiverzo]] (za seminarje, projekte, predavanja){{!!}}[[Slika:Sl-wikiversity-org.png|30 px]]
|row6=[[:w:sl:Wikimedijina Zbirka|Zbirko]] (za slikovno gradivo){{!!}}[[Slika:Commons-logo-en.svg|30 px]]
|row7=[[:w:sl:Wikislovar|Wikislovar]]{{!!}}[[Slika:Wiktionary-logo.svg|30 px]]
|row8=in vrsto drugih špecialnih spletišč.
}}


&lt;references/&gt;

}}</text>
      <sha1>isrpqhroq203qv7rwp9rhfoq37fey6r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Mbox/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3840</id>
    <revision>
      <id>13691</id>
      <parentid>13690</parentid>
      <timestamp>2014-06-12T19:14:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3388" xml:space="preserve">{{dokumentacijska podstran}}
&lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --&gt;
{{mbox templates}}
This is the {{tl|mbox}} or '''multi namespace message box''' meta-template.

This meta-template is used to build message box templates that are used on several types of pages and thus need to change style depending on what page they are used on. Based on page type detected it uses one of 
{{tl|ambox}}, {{tl|tmbox}}, {{tl|imbox}}, {{tl|cmbox}} and {{tl|ombox}}.

Note that this template should only be used for message boxes that really need to adapt their style. Most message boxes do not need this and should use one of {{tl|ambox}}, {{tl|tmbox}}, {{tl|imbox}}, {{tl|cmbox}} or {{tl|ombox}} directly. Using those templates directly means that your template will look the same on its template page and at any other place you show it, which makes it clear on what kind of pages it is supposed to be used. It also gives you access to any extra features those templates offer, and it saves some server load.

=== Usage ===
This template takes the same parameters as {{tl|ambox}} and {{tl|imbox}} etc. See full documentation there. 

Some of the boxes this template calls only handles images of max 52px width, thus that limitation also applies to this template or you will get ugly padding problems.

=== Demospace ===
This template optionally takes the &quot;demospace&quot; parameter as described at {{tl|namespace detect}}. That parameter is only for testing and demonstration purposes. If you want to lock your message box to one style then instead use one of the other mboxes directly.

Namespace &quot;Image:&quot; was renamed to &quot;File:&quot; on 11 December 2008. This template was updated to understand both names well before that, thus it still works fine. For backwards compatibility it still understands &quot;demospace = image&quot; which means the same thing as &quot;demospace = file&quot;. But using &quot;demospace = image&quot; is now deprecated.

Namespace &quot;Book:&quot; was added to the English Wikipedia on 28 December 2009. This template uses the {{tl|ombox}} style on &quot;Book:&quot; pages or when &quot;demospace=book&quot;. And it uses the {{tl|tmbox}} style on &quot;Book talk:&quot; pages or when &quot;demospace=talk&quot;. Note that &quot;demospace=talk&quot; means any talk space, there is no &quot;demospace=book talk&quot;.

=== Parameters ===
List of all parameters:

&lt;pre&gt;
{{mbox
| demospace = {{{demospace|}}} / main / talk / file / category / other
| type  = speedy / delete / content / style / notice / move / protection
| image = none / [[Image:Some image.svg|40px]]
| imageright = [[Image:Some image.svg|40px]]
| style = CSS values
| textstyle  = CSS values
| text  = The message body text. 
| small = {{{small|}}} / left / yes
| smallimage = none / [[Image:Some image.svg|30px]]
| smallimageright = none / [[Image:Some image.svg|30px]]
| smalltext  = A shorter message body text.
}}
&lt;/pre&gt;

Note: The small parameters only have effect when the template is on an article, talk page or an &quot;other&quot; page. For documentation on the small parameters see {{tl|ambox}}, {{tl|tmbox}} and {{tl|ombox}}. Using the small parameters when they are not valid has no effect, but also does no harm.

=== See also ===
{{Mbox templates see also}}

&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- CATEGORIES AND INTERWIKIS HERE, THANKS --&gt;
[[Kategorija:Metapredloge|{{PAGENAME}}]]
[[Kategorija:Exclude in print|{{PAGENAME}}]]

[[ar:قالب:Mbox]]
[[en:Template:mbox]]
[[no:mal:mbox]]
&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>b09dji5eibcp6tf9n66nabc4kn1wzeg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Fmbox/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3841</id>
    <revision>
      <id>13697</id>
      <timestamp>2014-06-13T09:43:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{dokumentacijska podstran}} &lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --&gt;  {{mbox templates}} This is the {{tl|fmbox}} or '''footer &amp; header mess...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8574" xml:space="preserve">{{dokumentacijska podstran}}
&lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --&gt;

{{mbox templates}}
This is the {{tl|fmbox}} or '''footer &amp; header message box''' template.

It can be used to build message boxes for system messages such as [[MediaWiki:Sp-contributions-footer-anon]]. It can also be used for footer and header boxes on user pages and for [[Wikipedia:Editnotice|editnotices]].

This template works similarly to {{tl|ambox}} and mostly uses the same parameters. The main differences are that this box is 100% wide and has different colour styles.

=== Usage ===

Simple usage example:

&lt;pre&gt;
{{fmbox | text = Some text.}}
&lt;/pre&gt;

{{fmbox | text = Some text.}}


Complex example:

&lt;pre&gt;
{{fmbox
| type      = editnotice
| image     = [[Image:Emblem-question-yellow.svg|40px]]
| style     = border: 1px solid #f4c430;
| textstyle = color: red; font-weight: bold; font-style: italic;
| text      = The message body text.
}}
&lt;/pre&gt;

{{fmbox
| type = editnotice
| image     = [[Image:Emblem-question-yellow.svg|40px]]
| style     = border: 1px solid #f4c430;
| textstyle = color: red; font-weight: bold; font-style: italic;
| text      = The message body text.
}}

=== Footer and header message box types ===

The following examples use different '''type''' parameters but use no image parameters thus they use the default images for each type.

{{fmbox
| type = warning
| text = type=&lt;u&gt;warning&lt;/u&gt; – System warning notices such as [[MediaWiki:Revision-info]] and [[MediaWiki:Protectedpagewarning]].
}}

{{fmbox
| type = editnotice
| text = type=&lt;u&gt;editnotice&lt;/u&gt; – Transparent background for [[Wikipedia:Editnotice|editnotices]].
}}

{{fmbox
| type = system
| text = type=&lt;u&gt;system&lt;/u&gt; – Light grey system message background (default).
}}

=== Other images ===

The default images shown above are mostly for testing and demonstration. In most cases it is more appropriate to use a more specific image or no image at all. These examples use the '''image''' parameter to specify an image other than the default image.

{{fmbox
| image = [[Image:User-info.svg|40px]]
| text  = image = &lt;nowiki&gt;[[Image:User-info.svg|40px]]&lt;/nowiki&gt; &lt;br&gt; This image is used for [[MediaWiki:Sp-contributions-footer]]. 
}}
{{fmbox
| image = [[Image:Commons-logo.svg|40x40px]]
| text  = image = &lt;nowiki&gt;[[Image:Commons-logo.svg|40x40px]]&lt;/nowiki&gt; &lt;br&gt; Note the use of &quot;40x40px&quot; to also limit the height of the image. This image is used for [[MediaWiki:Sharedupload-desc-here]].
}}

=== Special ===

Some other parameter combinations.

{{fmbox
| text  = Default image given (no '''image=''' specified)
}}
{{fmbox
| image = none
| text  = '''image=none''' – No image is used and the '''text''' uses the whole message box area.
}}
{{fmbox
| image = [[Image:User-info.svg|40px]]
| imageright = [[Image:Nuvola apps bookcase.svg|40px]]
| text  = image = &lt;nowiki&gt;[[Image:User-info.svg|40px]]&lt;/nowiki&gt; &lt;br&gt; imageright = &lt;nowiki&gt;[[Image:Nuvola apps bookcase.svg|40px]]&lt;/nowiki&gt;
}}

=== Parameters ===

List of all parameters:

&lt;pre&gt;
{{fmbox
| type  = system / editnotice / warning
| image = none / [[Image:Some image.svg|40px]]
| imageright = [[Image:Some image.svg|40px]]
| id = CSS id
| class = CSS class names
| style = CSS values
| textstyle = CSS values
| text  = The message body text.
}}
&lt;/pre&gt;

'''type'''
:If no '''type''' parameter is given the template defaults to type '''system'''. That means it gets a light grey background.

'''image'''
:'''No parameter''' = If no '''image''' parameter is given the template uses a default image. Which default image it uses depends on the '''type''' parameter.
:'''An image''' = Should be an image with usual wiki notation. 40px - 50px width are usually about right depending on the image height to width ratio. (But the message box can handle images of any size.) For example: 
::&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;image = [[Image:User-info.svg|40px]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
:'''none''' = Means that no image is used.

'''imageright'''
:'''No parameter''' = If no '''imageright''' parameter is given then no image is shown on the right side.
:'''An image''' = Should be an image with usual wiki notation. 40px - 50px width are usually about right depending on the image height to width ratio. (But the message box can handle images of any size.) For example: 
::&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;imageright = [[Image:Nuvola apps bookcase.png|40px]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
:'''Anything''' = Any other object that you want to show on the right side.

'''id'''
:Optional [[Cascading Style Sheets|CSS]] id used by the entire message box table. Without quotation marks &lt;code&gt;&quot; &quot;&lt;/code&gt;. Mostly meant to be used to tag a message box with its name, to make it easy to detect the presence of the message from javascript. For instance [[MediaWiki:Sp-contributions-footer]] would use:
::&lt;code&gt;id = sp-contributions-footer&lt;/code&gt;

'''class'''
:Optional [[Cascading Style Sheets|CSS]] class names used by the entire message box table. Without quotation marks &lt;code&gt;&quot; &quot;&lt;/code&gt;. Mostly meant to be used to tag a message box with its name so it can be individually skinned. For instance [[MediaWiki:Sp-contributions-footer]] would use:
::&lt;code&gt;class = sp-contributions-footer&lt;/code&gt;

'''style'''
:Optional [[Cascading Style Sheets|CSS]] values used by the entire message box table. Without quotation marks &lt;code&gt;&quot; &quot;&lt;/code&gt; but with the ending semicolons &lt;code&gt;;&lt;/code&gt;. For example:
::&lt;code&gt;style = margin-top: 1em;&lt;/code&gt;

'''textstyle'''
:Optional [[Cascading Style Sheets|CSS]] values used by the text cell. For example:
::&lt;code&gt;textstyle = font-size: 90%; text-align: center;&lt;/code&gt;

'''text'''
:The message body text.

=== Technical details ===

This template currently uses hard coded styles and class names. Later it will only use CSS classes making it easier to skin. (In the meantime it can be skinned by using the &quot;&lt;code&gt;!important&lt;/code&gt;&quot; keyword.)

If you need to make a box that is less than 100% wide, then do ''not'' use this box, instead use the {{tl|ombox}}. Since this box doesn't have the &quot;1px empty image cell&quot; code that makes it so the other mboxes get proper box flow in all browsers when less than 100% wide.

If you need to use special characters in the text parameter then you need to escape them like this: 

&lt;pre&gt;
{{fmbox
| text  = &lt;div&gt;
Equal sign = and a start and end brace { } work fine as they are. 
But here is a pipe {{!}} and two end braces &amp;lt;nowiki&gt;}}&amp;lt;/nowiki&gt;. 
And now a pipe and end braces &amp;lt;nowiki&gt;|}}&amp;lt;/nowiki&gt;.
&lt;/div&gt;
}}
&lt;/pre&gt;

{{fmbox
| text  = &lt;div&gt;
Equal sign = and a start and end brace { } work fine as they are. 
But here is a pipe {{!}} and two end braces &lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt;. 
And now a pipe and end braces &lt;nowiki&gt;|}}&lt;/nowiki&gt;.
&lt;/div&gt;
}}

Internally this meta-template uses HTML wikimarkup instead of wikimarkup for the table code. That is the usual way we make meta-templates since wikimarkup has several drawbacks. For instance it makes it harder to use [[m:Help:ParserFunctions|parser functions]] and some special characters in parameters. 

The default images for this meta-template are in png format instead of svg format. The main reason is that some older web browsers have trouble with the transparent background that MediaWiki renders for svg images. The png images here have hand optimised transparent background colour so they look good in all browsers. Note that svg icons only look somewhat bad in the old browsers, thus such hand optimisation is only worth the trouble for very widely used icons.

'''Note to admins:''' MediaWiki does not parse and convert HTML wikimarkup in system messages the same way as it does for normal pages. This means for instance that &lt;code&gt;&amp;lt;br&gt;&lt;/code&gt; is not automatically converted to &lt;code&gt;&amp;lt;br /&gt;&lt;/code&gt; and missing &lt;code&gt;&amp;lt;/td&gt;&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;&amp;lt;/tr&gt;&lt;/code&gt; tags are not automatically added. Thus see to that any HTML code you use in system messages are valid XHTML. That is, close all tags that you begin. However, regular wikimarkup works fine in most system messages.

For more technical details see the [[Template talk:Fmbox|talk page]]. Since this template works almost exactly like {{tl|ambox}}, {{tl|tmbox}}, {{tl|imbox}}, {{tl|cmbox}} and {{tl|ombox}} their talk pages and related pages might also contain more details.

=== See also ===

* {{tl|fmbox warning ruler}} – A horizontal ruler in the same colour as the red border for the warning type. Used inside some system warning notices.

{{Mbox templates see also}}

&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- CATEGORIES AND INTERWIKIS HERE, THANKS --&gt;
[[Kategorija:Metapredloge|{{PAGENAME}}]]

[[en:Template:Fmbox]]
&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>bknpl8ue2othnbnwsuuelwvn5uo7zpg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Mbox templates</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3842</id>
    <revision>
      <id>13698</id>
      <timestamp>2014-06-13T09:45:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{ sidebar | name         = mbox templates | title        = Sporočilno polje&lt;br /&gt;meta-predlog | titlestyle   = font-size: inherit | contentstyle = text-align: left | style...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1236" xml:space="preserve">{{ sidebar
| name         = mbox templates
| title        = Sporočilno polje&lt;br /&gt;meta-predlog
| titlestyle   = font-size: inherit
| contentstyle = text-align: left
| style        = width: auto
| content1     = {{tlx|ambox}} ([[Pogovor o predlogi:polje|p]]) - polje za članke
| content2     = {{tlx|cmbox}} ([[Pogovor o predlogi:polje za kategorije |p]]) - polje za kategorije 
| content3     = {{tlx|imbox}} ([[Pogovor o predlogi:polje za slike|p]]) - polje za slike 
| content4     = {{tlx|mbox}} ([[Pogovor o predlogi:polja za različne imenske prostore|p]]) - polja za različne imenske prostore 
| content5     = {{tlx|ombox}} ([[Pogovor o predlogi:polje za ostale strani|p]]) - polje za ostale strani
| content6     = {{tlx|tmbox}} ([[Pogovor o predlogi:polje za pogovorne strani|p]]) - polje za pogovorne strani
| content7     = {{tlx|asbox}} ([[Pogovor o predlogi:asbox|p]]) - polje za škrbinski članek
| content8     = {{tlx|dmbox}} ([[Pogovor o predlogi:dmbox|p]]) - polje za razločitvene strani (footer)
| content9     = {{tlx|fmbox}} ([[Pogovor o predlogi:fmbox|p]]) - polje za sporočila (header &amp; footer)

}}&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>9mvfb6kxkhw5s2rojiqehmha31pcnm6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Mbox templates/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3843</id>
    <revision>
      <id>13699</id>
      <timestamp>2014-06-13T09:46:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{Documentation subpage}} &lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --&gt; {{mbox templates}} To je predloga {{tl|mbox templates}}.  Je manjše navig...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="569" xml:space="preserve">{{Documentation subpage}}
&lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --&gt;
{{mbox templates}}
To je predloga {{tl|mbox templates}}.

Je manjše navigacijsko polje namenjeno dokumentacijskim podstranem predlog tipa mbox oz. Polje za.... Predloga ne uporablja parametrov. 

=== Glej tudi ===
* {{tl|mbox templates see also}} – Za poglavje &quot;Glej tudi&quot; v dokumentaciji predlog tipa mbox..

&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- CATEGORIES AND INTERWIKIS HERE, THANKS --&gt;
[[Kategorija:Predloge za predloge|{{PAGENAME}}]]

[[en:Template:Mbox templates]]
&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>n690903580kydtcxco8yxnvx8esljd8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Sidebar</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3844</id>
    <revision>
      <id>13700</id>
      <timestamp>2014-06-13T09:48:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;table class=&quot;vertical-navbox {{#if:{{{wraplinks|}}}|{{#ifeq:{{{wraplinks|}}}|true||nowraplinks}}|nowraplinks}} {{{class|}}} {{{bodyclass|}}}&quot; cellspacing=&quot;5&quot; &lt;!--     --&gt;st...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14864" xml:space="preserve">&lt;table class=&quot;vertical-navbox {{#if:{{{wraplinks|}}}|{{#ifeq:{{{wraplinks|}}}|true||nowraplinks}}|nowraplinks}} {{{class|}}} {{{bodyclass|}}}&quot; cellspacing=&quot;5&quot; &lt;!--
    --&gt;style=&quot;float:right; clear:right; color:black; background:#f9f9f9; border:1px solid #aaa; &lt;noinclude&gt;width:22em;&lt;/noinclude&gt; margin:0 0 1.0em 1.0em; padding:0.2em; border-spacing:0.4em 0; text-align:center; line-height:1.4em; font-size:88%; {{{style|}}} {{{bodystyle|}}}&quot; &lt;!--
    --&gt;cellpadding=&quot;{{{cellpadding|0}}}&quot;&gt;&lt;!--

 ------------------------------ outertitle -------------------------------
 --&gt;{{#if:{{{outertitle&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
     | &lt;caption class=&quot;{{{outertitleclass|}}}&quot; style=&quot;padding-bottom:0.2em; font-size:125%; line-height:1.15em; font-weight:bold; {{{outertitlestyle|}}}&quot;&gt;{{{outertitle}}}&lt;/caption&gt;&lt;!--
 --&gt;}}&lt;!--

 ------------------------- topimage, topcaption --------------------------
 --&gt;{{#if:{{{topimage&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
     | &lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;{{{topimageclass|}}}&quot; style=&quot;padding:0.4em 0; {{{topimagestyle|}}}&quot;&gt;{{{topimage}}}&lt;!--
        --&gt;{{#if:{{{topcaption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |&lt;div style=&quot;padding-top:0.2em; font-size:85%; line-height:1.2em; {{{topcaptionstyle|}}}&quot;&gt;{{{topcaption}}}&lt;/div&gt;}}&lt;!--
 --&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --------------------------- pretitle, title -----------------------------
 --&gt;{{#if:{{{pretitle&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} 
     | &lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;{{#if:{{{topimage&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |padding-top:0.2em; |padding-top:0.4em;}} font-size:85%; line-height:1.2em; {{{pretitlestyle|}}}&quot;&gt;{{{pretitle}}}&lt;!--
 --&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{title&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
     | &lt;tr&gt;&lt;th class=&quot;{{{titleclass|}}}&quot; style=&quot;padding:0.2em 0.4em 0.2em; {{#if:{{{pretitle&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |padding-top:0;}} font-size:145%; line-height:1.15em; font-weight:bold; {{{titlestyle|}}}&quot;&gt;{{{title}}}&lt;!--
 --&gt;&lt;/th&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --------------------------- image, caption ------------------------------
 --&gt;{{#if:{{{image&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
     | &lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;{{{imageclass|}}}&quot; style=&quot;padding:0.2em 0 0.4em; {{{imagestyle|}}}&quot;&gt;{{{image}}}&lt;!--
        --&gt;{{#if:{{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |&lt;div style=&quot;padding-top:0.2em; font-size:85%; line-height:1.2em; {{{captionstyle|}}}&quot;&gt;{{{caption}}}&lt;/div&gt;}}&lt;!--
 --&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 ------------------------------- above -----------------------------------
 --&gt;{{#if:{{{above&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding:0.3em 0.4em 0.3em; font-weight:bold; {{{abovestyle|}}}&quot;&gt;{{{above}}}&lt;!----&gt;}}&lt;!--

 --------------------------- sections 1 to 4 -----------------------------
 --&gt;{{#if:{{{heading1&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
     |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; {{#if:{{{image&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |padding-top:0.4em;}} font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading1style|}}}&quot;&gt;&lt;!--
       --&gt;{{{heading1}}}&lt;!--
 --&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content1&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
     |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;{{#if:{{{heading1|{{{heading&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}} | |padding-top:0.2em;}} padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content1style|}}}&quot;&gt;&lt;!--
       --&gt;{{{content1}}}&lt;!--
 --&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading2style|}}}&quot;&gt;{{{heading2}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content2style|}}}&quot;&gt;{{{content2}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading3&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading3style|}}}&quot;&gt;{{{heading3}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content3&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content3style|}}}&quot;&gt;{{{content3}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading4|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading4style|}}}&quot;&gt;{{{heading4}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content4&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content4style|}}}&quot;&gt;{{{content4&lt;noinclude&gt;|................&lt;/noinclude&gt;}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --------------------------- section 5 onward ----------------------------
 --&gt;{{#if:{{{heading5|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading5style|}}}&quot;&gt;{{{heading5}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content5|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content5style|}}}&quot;&gt;{{{content5}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading6|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading6style|}}}&quot;&gt;{{{heading6}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content6|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content6style|}}}&quot;&gt;{{{content6}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading7|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading7style|}}}&quot;&gt;{{{heading7}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content7|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content7style|}}}&quot;&gt;{{{content7}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading8|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading8style|}}}&quot;&gt;{{{heading8}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content8|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content8style|}}}&quot;&gt;{{{content8}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading9|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading9style|}}}&quot;&gt;{{{heading9}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content9|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content9style|}}}&quot;&gt;{{{content9}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading10|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading10style|}}}&quot;&gt;{{{heading10}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content10|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content10style|}}}&quot;&gt;{{{content10}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading11|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading11style|}}}&quot;&gt;{{{heading11}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content11|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content11style|}}}&quot;&gt;{{{content11}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading12|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading12style|}}}&quot;&gt;{{{heading12}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content12|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content12style|}}}&quot;&gt;{{{content12}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading13|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading13style|}}}&quot;&gt;{{{heading13}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content13|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content13style|}}}&quot;&gt;{{{content13}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading14|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading14style|}}}&quot;&gt;{{{heading14}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content14|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content14style|}}}&quot;&gt;{{{content14}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading15|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading15style|}}}&quot;&gt;{{{heading15}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content15|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content15style|}}}&quot;&gt;{{{content15}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading16|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading16style|}}}&quot;&gt;{{{heading16}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content16|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content16style|}}}&quot;&gt;{{{content16}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading17|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading17style|}}}&quot;&gt;{{{heading17}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content17|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content17style|}}}&quot;&gt;{{{content17}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading18|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading18style|}}}&quot;&gt;{{{heading18}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content18|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content18style|}}}&quot;&gt;{{{content18}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading19|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading19style|}}}&quot;&gt;{{{heading19}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content19|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content19style|}}}&quot;&gt;{{{content19}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading20|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading20style|}}}&quot;&gt;{{{heading20}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content20|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content20style|}}}&quot;&gt;{{{content20}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading21|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading21style|}}}&quot;&gt;{{{heading21}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content21|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content21style|}}}&quot;&gt;{{{content21}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading22|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading22style|}}}&quot;&gt;{{{heading22}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content22|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content22style|}}}&quot;&gt;{{{content22}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading23|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading23style|}}}&quot;&gt;{{{heading23}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content23|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content23style|}}}&quot;&gt;{{{content23}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading24|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading24style|}}}&quot;&gt;{{{heading24}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content24|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content24style|}}}&quot;&gt;{{{content24}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading25|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading25style|}}}&quot;&gt;{{{heading25}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content25|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content25style|}}}&quot;&gt; {{{content25}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading26|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading26style|}}}&quot;&gt;{{{heading26}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content26|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content26style|}}}&quot;&gt;{{{content26}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading27|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading27style|}}}&quot;&gt;{{{heading27}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content27|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content27style|}}}&quot;&gt;{{{content27}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading28|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading28style|}}}&quot;&gt;{{{heading28}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content28|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content28style|}}}&quot;&gt;{{{content28}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading29|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading29style|}}}&quot;&gt;{{{heading29}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content29|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content29style|}}}&quot;&gt;{{{content29}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading30|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading30style|}}}&quot;&gt;{{{heading30}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content30|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content30style|}}}&quot;&gt;{{{content30}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading31|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading31style|}}}&quot;&gt;{{{heading31}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content31|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content31style|}}}&quot;&gt;{{{content31}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading32|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading32style|}}}&quot;&gt;{{{heading32}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content32|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content32style|}}}&quot;&gt;{{{content32}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading33|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading33style|}}}&quot;&gt;{{{heading33}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content33|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content33style|}}}&quot;&gt;{{{content33}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 --&gt;{{#if:{{{heading34|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading34style|}}}&quot;&gt;{{{heading34}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content34|}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content34style|}}}&quot;&gt;{{{content34}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 ---------------------------- final section ------------------------------
 --&gt;{{#if:{{{heading35&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.2em; font-weight:bold; {{{headingstyle|}}} {{{heading35style|}}}&quot;&gt;{{{heading35}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{content35&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-bottom:0.2em; {{{contentstyle|}}} {{{content35style|}}}&quot;&gt;{{{content35}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 -------------------------------- below ----------------------------------
 --&gt;{{#if:{{{below&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding:0.3em 0.4em 0.3em; font-weight:bold; {{{belowstyle|}}}&quot;&gt;{{{below}}}&lt;!----&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;}}&lt;!--

 ------------------------------- navbar ----------------------------------
 --&gt;{{#switch:{{{navbar|{{{tnavbar&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}}
     |none |off=
     |#default=&lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;text-align:right; {{{navbarstyle|{{{tnavbarstyle|}}}}}}&quot;&gt;{{navbar |{{{name|{{PAGENAME}}}}} |mini=1 |{{{navbaroptions|{{{tnavbaroptions|}}}}}}&lt;!----&gt;}}&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;!--
 --&gt;}}
&lt;/table&gt;&lt;noinclude&gt;
{{dokumentacija}}

&lt;!---
 Please add metadata (categories, interwikis) to the &lt;includeonly&gt;
 section at the bottom of Template:Sidebar/doc, not here - thanks!
 ----&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>p7v78r92zi22vxus4yv6v9148refphz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Sidebar/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3845</id>
    <revision>
      <id>13701</id>
      <timestamp>2014-06-13T09:49:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{documentation subpage}}&lt;!--   PLEASE ADD METADATA (CATEGORIES, INTERWIKIS) TO  THE &lt;includeonly&gt; SECTION AT THE BOTTOM OF THIS PAGE  --&gt;  &lt;div style=&quot;padding:0.2em 0.4em;...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7904" xml:space="preserve">{{documentation subpage}}&lt;!--

 PLEASE ADD METADATA (CATEGORIES, INTERWIKIS) TO
 THE &lt;includeonly&gt; SECTION AT THE BOTTOM OF THIS PAGE

--&gt;

&lt;div style=&quot;padding:0.2em 0.4em; background:lavender; line-height:1.3em; overflow:auto;&quot;&gt;'''''For the previous Template:Sidebar,&lt;br/&gt;&lt;span style=&quot;white-space:nowrap;&quot;&gt;use''''' &lt;code style=&quot;background:lavender; font-size:95%;&quot;&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;div class=&quot;infobox&quot; style=&quot;width:20em;&quot;&gt;......&lt;/div&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;.&lt;/span&gt;&lt;br/&gt;'''''That was its code.&lt;/div&gt;

This template is intended as a metatemplate for sidebar templates (vertically-aligned [[Wikipedia:Navigation templates|navigation (navbox)]] templates usually positioned on the righthand sides of pages) in the same spirit as {{tl|Infobox}} for [[Wikipedia:Manual of Style (infoboxes)|infobox]] templates and {{tl|Navbox}} for navbox templates.

Currently, two preformatted versions of {{tl|Sidebar}}&amp;nbsp;– {{tl|Sidebar with dividers}} and {{tl|Sidebar with heading backgrounds}}&amp;nbsp;– and one variant, {{tl|Sidebar with collapsible lists}}, are also offered. The two preformatted versions provide layouts used by the majority of sidebars in Wikipedia, while {{tl|Sidebar with collapsible lists}} adds collapsibility to a Sidebar's sections, i.e. the means to show or hide sections by clicking links beside their headings.

== Pro forma ==

Parameters with infrequent use omitted.
&lt;pre style=&quot;font-size:95%; overflow:auto;&quot;&gt;
{{Sidebar
|name         = {{subst:PAGENAME}}
|outertitle   = 
|topimage     = 
|pretitle     = 
|title        = 
|image        = 
|headingstyle = 
|contentstyle = 

|heading1 = 
|content1 = 

|heading2 = 
|content2 = 

|heading3 = 
|content3 = 

&lt;!--etc.--&gt;

|heading35 = 
|content35 = 

|navbar = 
}}
&lt;/pre&gt;

== Parameters ==

No parameters are required unless {{tl|navbar}} links (&quot;v'''·'''d'''·'''e&quot;) are to appear at the bottom of the sidebar, in which case the parameter ''name'' is needed (see entry in the table immediately below).

===Principal===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;line-height:1.4em; font-size:95%;&quot;
!style=&quot;width:7.0em;&quot;| Parameter !! Explanation
|- style=&quot;vertical-align:top;&quot;
| ''name''
| The sidebar's name, i.e. the name following &quot;Template:&quot; in the page's name. Required for the {{tl|navbar}} links at the bottom of the sidebar to function correctly, unless these are omitted (see ''navbar'' at the bottom of this table). It is recommended to use ''&lt;nowiki&gt;{{subst:PAGENAME}}&lt;/nowiki&gt;'' for this field.
|- style=&quot;vertical-align:top;&quot;
| ''outertitle''
| Use to place a title for the sidebar immediately above the sidebar.
|- style=&quot;vertical-align:top;&quot;
| ''topimage''
| Use to place an image at the top of the sidebar, i.e. above any ''title'' included.&lt;br/&gt;Full wikisyntax expected (i.e. &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[Image:...]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;).&lt;br/&gt;To add a caption below the image, use ''topimagecaption''.
|- style=&quot;vertical-align:top;&quot;
| ''pretitle''
| Use to place a line such as &quot;Part of the ''X'' series on&quot; before the title.
|- style=&quot;vertical-align:top;&quot;
| ''title''
| Use to place a title for the sidebar at the top of the sidebar (immediately below the ''topimage'', if used).
|- style=&quot;vertical-align:top;&quot;
| ''image''
| Use to place an image between the ''title'' (if used) and first section.&lt;br/&gt;As with ''topimage'', full wikisyntax expected (i.e. &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[Image:...]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;).&lt;br/&gt;To add a caption below the image, use ''imagecaption''.
|- style=&quot;vertical-align:top;&quot;
| ''headingstyle''
| Use to alter the default CSS styling set for section headings.&lt;br/&gt;To alter the CSS styling for a specific section's heading, use ''headingNstyle'', where ''N'' is the number of the section.
|- style=&quot;vertical-align:top;&quot;
| ''contentstyle''
| Use to alter the default CSS styling set for section content.&lt;br/&gt;To alter the CSS styling for a particular section's content, use ''contentNstyle'', where ''N'' is the number of the section.
|- style=&quot;vertical-align:top;&quot;
| ''heading1''  || First section's heading (if needed).&lt;/tr&gt;
| '''''content1''''' || First section's content (required).&lt;/tr&gt;
|- style=&quot;vertical-align:top;&quot;
| ''heading2''  || Second section's heading (if needed).&lt;/tr&gt;
| ''content2''  || Second section's content (if needed).&lt;/tr&gt;
|- style=&quot;vertical-align:top;&quot;
| ''heading3''  || Third section's heading (if needed).&lt;/tr&gt;
| ''content3''  || Third section's content (if needed).&lt;/tr&gt;
|-
|colspan=&quot;2&quot;| ...... etc ......
|-
| ''heading35'' ||rowspan=&quot;2&quot;| Currently, the last possible section heading and/or content (if needed).&lt;/tr&gt;
| ''content35''
|- style=&quot;vertical-align:top;&quot;
| ''navbar''
| Set to &quot;none&quot; (without the quotes) to remove the {{tl|navbar}} links appearing at the bottom of the sidebar.
|}

===Other parameters===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;line-height:1.4em; font-size:95%;&quot;
!style=&quot;width:10.0em;&quot;| Parameter !! Explanation
|- style=&quot;vertical-align:top;&quot;
| ''above''
| Corresponds to ''above'' parameter offered by {{tl|Navbox}}.
|-
|
''class'' &amp;nbsp;(or ''bodyclass'')&lt;br/&gt;
''outertitleclass''&lt;br/&gt;
''topimageclass''&lt;br/&gt;
''titleclass''&lt;br/&gt;
''imageclass''&lt;br/&gt;
|
[[Wikipedia:WikiProject Microformats#What are microformats?|Microformat]] classes for the corresponding parameters.&lt;br/&gt;(''class''{{\}}''bodyclass'' applies to the sidebar as a whole.)
|- style=&quot;vertical-align:top;&quot;
| ''below''
| Use to e.g. add one or more portal links to the bottom of the template (by default in bold).
|-
|
''style'' &amp;nbsp;(or ''bodystyle'')&lt;br/&gt;
''outertitlestyle''&lt;br/&gt;
''topimagestyle''&lt;br/&gt;
''topcaptionstyle''&lt;br/&gt;
''pretitlestyle''&lt;br/&gt;
''titlestyle''&lt;br/&gt;
''imagestyle''&lt;br/&gt;
''captionstyle''&lt;br/&gt;
''belowstyle''&lt;br/&gt;
''navbarstyle''&lt;br/&gt;
|
Use to alter default CSS styling for the corresponding parameters.&lt;br/&gt; (''style''{{\}}''bodystyle'' applies to the sidebar as a whole.)
|- style=&quot;vertical-align:top;&quot;
| ''cellspacing ''
| Use to amend the default cellspacing set for the infobox-class table with which the sidebar is built.
|- style=&quot;vertical-align:top;&quot;
| ''cellpadding''
| Ditto the default cellpadding.
|- style=&quot;vertical-align:top;&quot;
| ''navbaroptions''
| Use to specify more options for the navbar at the bottom of the sidebar (see {{tl|navbar}} for options available).
|}

== Handling long links ==

{{tl|normalwraplink}} may be used to handle links that should wrap within the sidebar or otherwise need to be made to wrap in order to prevent the sidebar becoming too wide. Use &lt;code style=&quot;font-size:95%; white-space:nowrap;&quot;&gt;&lt;nowiki&gt;{{normalwraplink|&lt;/nowiki&gt;''longlinkname''}}&lt;/code&gt;, where ''longlinkname'' is the long link without its square brackets.

Use the &lt;code&gt;wraplinks&lt;/code&gt; parameter to turn link wrapping off for the whole template.

== Full blank syntax ==
(omitting sections 4 to penultimate)

&lt;pre style=&quot;font-size:95%; overflow:auto;&quot;&gt;
{{Sidebar
|name  = {{subst:PAGENAME}}
|class =        &lt;!--or bodyclass--&gt;
|style =        &lt;!--or bodystyle--&gt;
|cellspacing = 
|cellpadding = 
|sectdivider = 

|outertitle = 
|outertitleclass = 
|outertitlestyle = 

|topimage = 
|topimageclass = 
|topimagestyle = 
|topcaption = 
|topcaptionstyle = 

|pretitle =
|pretitlestyle = 

|title = 
|titleclass = 
|titlestyle = 

|image = 
|imageclass = 
|imagestyle = 
|caption = 
|captionstyle = 

|abovestyle = 
|above = 

|headingstyle = 
|contentstyle = 

|heading1style = 
|heading1 = 
|content1style = 
|content1 = 

|heading2style = 
|heading2 = 
|content2style = 
|content2 = 

|heading3style = 
|heading3 = 
|content3style = 
|content3 = 

&lt;!--etc.--&gt;

|heading35style = 
|heading35 = 
|content35style = 
|content35 = 

|belowstyle = 
|below = 

|navbar = 
|navbarstyle = 
|navbaroptions = 

|wraplinks = true/false
}}
&lt;/pre&gt;

== See also ==
* {{tl|Sidebar with dividers}}
* {{tl|Sidebar with heading backgrounds}}
* {{tl|Sidebar with collapsible lists}}
* {{tl|PhysicsNavigation}}

&lt;includeonly&gt;
[[Kategorija:Exclude in print]]
[[Kategorija:Metapredloge|Sidebar]]

[[en:Template:Sidebar]]
&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>fuk5wrqe4a55qtg6pgovsg6ekz6eums</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:TOCleft/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3846</id>
    <revision>
      <id>13704</id>
      <timestamp>2014-06-13T10:57:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;noinclude&gt;{{dokumentacijska podstran}}&lt;/noinclude&gt; &lt;!-- EDIT TEMPLATE DOCUMENTATION BELOW THIS LINE --&gt;  {{TOCleft}}  {{tl|{{BASEPAGENAME}}}} forces the auto-generated &quot;Tab...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1332" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;{{dokumentacijska podstran}}&lt;/noinclude&gt;
&lt;!-- EDIT TEMPLATE DOCUMENTATION BELOW THIS LINE --&gt;

{{TOCleft}}

{{tl|{{BASEPAGENAME}}}} forces the auto-generated &quot;Table of Contents&quot; for a page to appear in a table that is floated to the left side of the page (as seen left), in order to improve page layout.

=== Uporaba===
Insert &lt;code&gt;&amp;#123;&amp;#123;TOCleft&amp;#125;&amp;#125;&lt;/code&gt; at the point in the page where you want the top of the Table of Contents box to appear. Use with {{tl|-}} or {{tl|clear}} to prevent image collisions. 

=== Opozorila ===
Do not place this template so that the TOC aligns with a large image or infobox; this breaks the layout on narrow screens (even users with screens as wide as 1024px wide can have problems). Also, a TOC that crosses a section division is probably a poor idea, if that can be avoided.

Unless the section in which the {{tl|TOCleft}} is placed is long enough, the result may well be undesirable. 

It should only be used in cases where the TOC gets in the way of other content or is detrimental to the layout of the page. See [[Help:Editing#Floating the TOC]] for further guidelines.

===Glej tudi===
* {{tl|TOC}}
* {{tl|TOCright}}
&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- ADD CATEGORIES BELOW THIS LINE --&gt;
[[Kategorija:Predloge za kazala|Left]]

&lt;!-- ADD INTERWIKIS BELOW THIS LINE --&gt;

&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>1pkbfqbcmlyedysilcifb85fgm1f2nv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Predloge za kazala</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3847</id>
    <revision>
      <id>13705</id>
      <timestamp>2014-06-13T10:59:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[Kategorija:Predloge]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23" xml:space="preserve">[[Kategorija:Predloge]]</text>
      <sha1>mqdu5hdx579d5535tzkfwtk3wz3kju0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:TOCright/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3848</id>
    <revision>
      <id>13708</id>
      <parentid>13707</parentid>
      <timestamp>2014-06-13T11:02:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2306" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;{{Documentation subpage}}&lt;/noinclude&gt;
&lt;!-- EDIT TEMPLATE DOCUMENTATION BELOW THIS LINE --&gt;
{{TOCright}}
{{tl|TOCright}} forces the auto-generated Table of Contents for a page to appear in a table that is floated to the right side of the page, in order to improve page layout.

=== Uporaba ===
Insert &lt;code&gt;&amp;#123;&amp;#123;TOC right&amp;#125;&amp;#125;&lt;/code&gt; at the point in the page where you want the top of the Table of Contents box to appear. Use with {{tl|-}} or {{tl|clear}} to prevent collision with text; use the '''clear''' parameter (see below) to prevent collision with images.

=== Parametri (neobvezni) ===
;clear: Sets the [[Cascading Style Sheets|CSS]] clear property, which forces this float underneath the side specified with this attribute. So, &lt;code&gt;clear=right&lt;/code&gt; (which is the default) will place the element after all the right floating elements before it.  Options are &lt;code&gt;left&lt;/code&gt;, &lt;code&gt;right&lt;/code&gt;, &lt;code&gt;both&lt;/code&gt;, or &lt;code&gt;none&lt;/code&gt;.

;width: Set the CSS width.

;limit:  Limits the depth of subheadings shown.  For instance using &lt;code&gt;limit=4&lt;/code&gt; will hide the fourth level and deeper subheadings in the hierarchy.  And &lt;code&gt;limit=2&lt;/code&gt; will hide all subheadings leaving only the main headings.  This is implemented as a CSS class in the [[MediaWiki:Common.css/toc.css]].

* Avoid placing the TOC in a visually poor location.  Crossing a section division is probably a poor idea.
* If the TOC is floated left of a bulleted list, the bullets will be hidden.

=== Opozorila ===
Do not place this template so that the TOC aligns with a large image or infobox; this breaks the layout on narrow screens (even users with screens as wide as 1024px wide can have problems). Also, a TOC that crosses a section division is probably a poor idea, if that can be avoided.

Unless the section in which the {{tl|TOCright}} is placed is long enough, the result may well be undesirable. 

It should only be used in cases where the TOC gets in the way of other content or is detrimental to the layout of the page. See [[Help:Editing#Floating the TOC]] for further guidelines.

=== Glej tudi ===
* {{tl|TOC}}
* {{tl|TOCleft}}
&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- ADD CATEGORIES BELOW THIS LINE --&gt;
[[Kategorija:Predloge za kazala|Right]]

&lt;!-- ADD INTERWIKIS BELOW THIS LINE --&gt;
&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>gi0kibyjum9zpl15r0ga7uralgd5vxu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Tabela</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3849</id>
    <revision>
      <id>13720</id>
      <parentid>13719</parentid>
      <timestamp>2014-06-15T19:45:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7113" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;{{#if:{{{hdrs|}}}{{{row1|}}}||'''&lt;big&gt;&lt;span class=&quot;error&quot;&gt;OPOZORILO - predlogo {{tl|tabela}} uporabljata brez ustreznih parametrov. Če se tekst {{tl|tabela}} pojavi znotraj wiki označevalca, to pomeni nepravilno uporabo predloge za tabelo. Uporabite pravilne parametre predloge ali pa se oglejte  [[Wikipedija:Tabele]] za kreacijo tabel brez uporabe predloge {{tl|tabela}}; ta dva načina naj se med seboj ne mešata.&lt;/span&gt;&lt;/big&gt;'''&lt;div style=&quot;display: none&quot;&gt;}}&lt;/includeonly&gt;{| {{{type|style=&quot;background:transparent;&quot;}}}

&lt;!-----Title-----&gt;
{{#if:{{{title|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}}+ {{{title}}}
}}

{{!}}- {{#if:{{{hdrsstyle|}}}|style=&quot;{{{hdrsstyle}}}&quot;}} {{#if:{{{valign|}}}|valign=&quot;{{{valign}}}&quot;}}

&lt;!-----Column headers-----&gt;
{{#if:{{{hdrs|}}} |&lt;!--then:--&gt;
! {{{hdrs}}}
{{!}}- {{#if:{{{valign|}}}|valign=&quot;{{{valign}}}&quot;}} }}

&lt;!-----Rows-----&gt;
{{#if:{{{row1|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row1}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row2|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row2}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row3|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row3}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row4|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row4}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row5|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row5}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row6|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row6}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row7|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row7}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row8|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row8}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row9|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row9}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row10|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row10}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row11|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row11}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row12|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row12}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row13|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row13}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row14|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row14}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row15|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row15}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row16|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row16}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row17|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row17}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row18|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row18}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row19|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row19}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row20|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row20}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row21|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row21}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row22|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row22}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row23|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row23}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row24|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row24}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row25|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row25}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row26|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row26}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row27|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row27}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row28|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row28}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row29|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row29}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row30|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row30}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row31|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row31}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row32|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row32}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row33|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row33}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row34|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row34}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row35|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row35}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row36|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row36}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row37|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row37}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row38|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row38}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row39|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row39}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row40|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row40}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row41|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row41}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row42|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row42}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row43|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row43}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row44|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row44}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row45|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row45}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row46|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row46}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row47|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row47}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row48|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row48}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row49|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row49}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row50|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row50}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row51|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row51}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row52|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row52}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row53|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row53}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row54|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row54}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row55|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row55}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row56|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row56}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row57|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row57}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row58|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row58}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row59|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row59}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row60|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row60}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row61|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row61}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row62|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row62}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row63|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row63}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row64|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row64}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row65|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row65}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row66|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row66}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row67|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row67}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row68|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row68}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row69|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row69}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row70|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row70}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row71|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row71}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row72|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row72}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row73|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row73}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row74|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row74}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row75|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row75}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row76|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row76}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row77|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row77}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row78|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row78}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row79|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row79}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row80|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row80}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row81|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row81}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row82|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row82}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row83|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row83}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row84|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row84}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row85|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row85}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row86|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row86}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row87|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row87}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row88|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row88}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row89|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row89}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row90|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row90}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row91|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row91}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row92|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row92}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row93|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row93}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row94|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row94}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row95|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row95}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row96|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row96}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row97|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row97}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row98|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row98}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row99|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row99}}}
{{!}}- }}
{{#if:{{{row100|}}} |&lt;!--then:--&gt;
{{!}} {{{row100}}}
}}
|}&lt;includeonly&gt;{{#if:{{{hdrs|}}}{{{row1|}}}||&lt;/div&gt; &lt;!--[[Kategorija:Članki z nepravilno uporabo predloge tabela]]--&gt;}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;
{{dokumentacija}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>bg1186v1pfrxnhqv78zuehk0y6ggidn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Tabela/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3850</id>
    <revision>
      <id>13727</id>
      <parentid>13723</parentid>
      <timestamp>2014-06-15T19:53:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>rktgr</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1991" xml:space="preserve">{{dokumentacijska podstran}}

==Uporaba==
Predloga je namenjena kreaciji tabel brez potrebe po uporabi ''celotne wikikode'' (še posebno pri &lt;code&gt;&lt;big&gt;{{!-}}&lt;/big&gt;&lt;/code&gt; nove vrsticah).
&lt;pre&gt;
{{Tabela
|type  =        // prednastavljeno: style=&quot;background:transparent;&quot;
|title =     
|hdrs  =        // prvi naslov (header) !! drugi naslov (header) !! ... 
|row1  =        // vsebina prve celice {{!!}} vsebina druge celice {{!!}} ... 
...
|row100 =        // zadnja možna vrstica
}}
&lt;/pre&gt;

Vsi parametri so neobvezni.

==Primeri==
===Primer 1===
&lt;pre&gt;
{{Tabela
|hdrs=Časovnica
|row1=2001 Začetek raziskave
|row2=2002 Objava rezultatov}}
&lt;/pre&gt;
{{Tabela|hdrs=Časovnica|row1=2001 Začetek raziskave|row2=2002 Objava rezultatov}}
===Primer 2===
&lt;pre&gt;
{{Tabela
|type=class=&quot;wikitable sortable&quot;
|title=Primer Tabela 2
|hdrs=Leto!!komentarji
|row1=2001{{!!}}Začetek raziskave
|row2=2002{{!!}}Objava rezultatov}}
&lt;/pre&gt;
{{Tabela|type=class=&quot;wikitable sortable&quot;|title=Primer Tabela 2|hdrs=Leto!!komentarji|row1=2001{{!!}}Začetek raziskave|row2=2002{{!!}}Objava rezultatov}}

==Misuse of this template==
Neizkušeni urejevalci lahko pomotoma zamenjajo to predlogo z [[Wikipedija:Tabele|ročnim načinom ustvarjanja tabel]], jih pomešajo med seboj ali naredijo kakšno drugačno napako. Npr. ta tekst (preloga nima učinka) se lahko pojavi znotraj strani skupaj z wikioznačevalcem: '''&lt;nowiki&gt;{{table}}&lt;/nowiki&gt;'''. Za preprečevanja take uporabe, se prikaže sporočilo, ki uporabniku nudi obvestilo o nepravilni uporabi. &lt;!--Prav tako se stran doda v kategorijo [[:Kategorija:Članki z nepravilno uporabo predloge tabela|Članki z nepravilno uporabo predloge tabela]].--&gt;

==Zunanje povezave==
* [http://excel2wiki.net/wikipedia.php Copy &amp; Paste Excel-to-Wiki Converter]; a fine tool for copying Excel data to wiki
*[[commons:Commons:Convert tables and charts to wiki code|Commons:Convert tables and charts to wiki code]]
&lt;includeonly&gt;
[[Kategorija:Predloge za tabele‎]]

&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>i5nlb8qa6yzdiw2ap9dxkx4azpqzo5r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Predloge za tabele</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3851</id>
    <revision>
      <id>13724</id>
      <timestamp>2014-06-15T19:49:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[Kategorija:Predloge za oblikovanje‎]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41" xml:space="preserve">[[Kategorija:Predloge za oblikovanje‎]]</text>
      <sha1>7998ych7uzvcagcguzrtq19xhnm40eh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:!!</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3852</id>
    <revision>
      <id>13725</id>
      <timestamp>2014-06-15T19:51:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: ||&lt;noinclude&gt; {{dokumentacija}} &lt;/noinclude&gt;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" xml:space="preserve">||&lt;noinclude&gt;
{{dokumentacija}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>qd6o4qqd9b09wgy9949gyy9h84pephf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:!!/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3853</id>
    <revision>
      <id>13726</id>
      <timestamp>2014-06-15T19:51:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{Documentation subpage}} &lt;!-- DOKUMENTACIJO PREDLOGE UREJAJ POD TO VRSTICO --&gt; To je pomožna [[Pomoč:Predloga|predloga]], ki omogoča vstavitev »&lt;code&gt;|&lt;/code&gt;« (navpi...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="701" xml:space="preserve">{{Documentation subpage}}
&lt;!-- DOKUMENTACIJO PREDLOGE UREJAJ POD TO VRSTICO --&gt;
To je pomožna [[Pomoč:Predloga|predloga]], ki omogoča vstavitev »&lt;code&gt;|&lt;/code&gt;« (navpičnice) znotraj parametrov predloge. Za pridobitev »&lt;code&gt;|&lt;/code&gt;« je '''nepotrebna''' in namesto nje rajši uporabi »&lt;code&gt;&amp;amp;#124;&lt;/code&gt;«. Primerna pa je za prikaz preglednic v predlogah.

==Opombe==
Z znakom »!« (klicaj) takih težav ni, samo z navpičnico.

Predloge ni mogoče [[Wikipedija:Substitucija predlog|substitutirati]].

==Glej tudi==
*[[Predloga:!!]]
*[[Predloga:!]]

&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- KATEGORIZACIJA PREDLOGE --&gt;
[[Kategorija:Predloge za oblikovanje|{{PAGENAME}}]]

&lt;!-- INTERWIKIJI --&gt;

&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>l3e7ofrgongsofy3ikx784ooeoji31x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:!-</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3854</id>
    <revision>
      <id>13731</id>
      <timestamp>2014-06-16T06:27:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: |- &lt;noinclude&gt;[[Kategorija:Predloge za tabele|{{PAGENAME}}]]&lt;/noinclude&gt;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="72" xml:space="preserve">|-
&lt;noinclude&gt;[[Kategorija:Predloge za tabele|{{PAGENAME}}]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>c46oolty2swpbzn9yuyiihg5pldg1og</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Platnice.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3856</id>
    <revision>
      <id>13745</id>
      <timestamp>2014-06-22T13:22:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Rudar.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3857</id>
    <revision>
      <id>13746</id>
      <timestamp>2014-06-22T13:25:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Rkd5626.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3858</id>
    <revision>
      <id>13747</id>
      <timestamp>2014-06-22T13:30:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek</text>
      <sha1>5uicnyxu2s4agrqkg6xme2b4n516991</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Rudar2.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3859</id>
    <revision>
      <id>13748</id>
      <timestamp>2014-06-22T13:32:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Brezglav.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3860</id>
    <revision>
      <id>14074</id>
      <parentid>13754</parentid>
      <timestamp>2014-08-30T10:24:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11" xml:space="preserve">{{PD-self}}</text>
      <sha1>4x4yneq7vj6t9s0k5w8z6unmjddy03x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Srnepajelen.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3861</id>
    <revision>
      <id>13759</id>
      <timestamp>2014-06-22T20:51:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek fotogalerije.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek fotogalerije.</text>
      <sha1>idi53s373dayepeh7yn10n4td3frnta</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Pred55leti.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3862</id>
    <revision>
      <id>14075</id>
      <parentid>13760</parentid>
      <timestamp>2014-08-30T10:26:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek fotogalerije.
{{PD-self}}</text>
      <sha1>gjllyc5dwzn6dj4upbesrq1dgnx8yy8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Mausar.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3863</id>
    <revision>
      <id>14076</id>
      <parentid>13761</parentid>
      <timestamp>2014-08-30T10:27:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek slike na Geopediji.
{{PD-self}}</text>
      <sha1>ovurzrvrhe5xl964b768gs9p31c9nzi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Rajko korosec.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3864</id>
    <revision>
      <id>13762</id>
      <timestamp>2014-06-22T20:54:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek slike na Commons.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek slike na Commons.</text>
      <sha1>hdqh5myhf1gmaxr4gtli9oqcq52uiru</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Portal literatura.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3867</id>
    <revision>
      <id>13779</id>
      <timestamp>2014-06-26T12:27:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek.</text>
      <sha1>hwmgpyjoyofrtiihlf36zt70g0vaou3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Triglavske strmine.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3868</id>
    <revision>
      <id>13783</id>
      <timestamp>2014-06-26T14:39:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek.</text>
      <sha1>hwmgpyjoyofrtiihlf36zt70g0vaou3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:NUK2.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3869</id>
    <revision>
      <id>13784</id>
      <timestamp>2014-06-26T14:39:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek.</text>
      <sha1>hwmgpyjoyofrtiihlf36zt70g0vaou3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:NUK.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3870</id>
    <revision>
      <id>13785</id>
      <timestamp>2014-06-26T14:40:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek.</text>
      <sha1>hwmgpyjoyofrtiihlf36zt70g0vaou3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Nouploads.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3871</id>
    <revision>
      <id>13786</id>
      <timestamp>2014-06-26T14:42:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek.</text>
      <sha1>hwmgpyjoyofrtiihlf36zt70g0vaou3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Academia edu.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3872</id>
    <revision>
      <id>13799</id>
      <timestamp>2014-06-29T09:21:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek.</text>
      <sha1>hwmgpyjoyofrtiihlf36zt70g0vaou3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Licence slik.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3873</id>
    <revision>
      <id>13800</id>
      <timestamp>2014-06-29T09:22:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek.</text>
      <sha1>hwmgpyjoyofrtiihlf36zt70g0vaou3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Commons1.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3874</id>
    <revision>
      <id>13801</id>
      <timestamp>2014-06-29T09:22:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek.</text>
      <sha1>hwmgpyjoyofrtiihlf36zt70g0vaou3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Commons2.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3875</id>
    <revision>
      <id>13802</id>
      <timestamp>2014-06-29T09:23:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek.</text>
      <sha1>hwmgpyjoyofrtiihlf36zt70g0vaou3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Licenses</title>
    <ns>8</ns>
    <id>3876</id>
    <revision>
      <id>13804</id>
      <timestamp>2014-06-30T20:25:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SPQRobin</username>
        <id>291</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: Placeholder text to enable uploading after [[gerrit:136520]].  Please put license options here as explained on [[mw:Manual:Image administration#Licensing|MediaWiki.org]] (se...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="229" xml:space="preserve">Placeholder text to enable uploading after [[gerrit:136520]].

Please put license options here as explained on [[mw:Manual:Image administration#Licensing|MediaWiki.org]] (see [[commons:MediaWiki:Licenses|Commons]] as an example).</text>
      <sha1>8jf978rhcclur4am416hwuy5u3z7set</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Preseren stat.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>3877</id>
    <revision>
      <id>13811</id>
      <timestamp>2014-07-01T14:06:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Zaslonski posnetek statistike gesla o Prešerenu na Wikipediji.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="63" xml:space="preserve">Zaslonski posnetek statistike gesla o Prešerenu na Wikipediji.</text>
      <sha1>iyv2rsz8d9pbu21zxgg63weghvwx3i7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Ovl</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3879</id>
    <revision>
      <id>13816</id>
      <timestamp>2014-07-02T09:21:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>462</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;!-- comment to force linebreak --&gt; {| align=center border=0 cellpadding=4 cellspacing=4 style=&quot;border: 1px solid #CC9; background-color:#F1DEDE&quot; |-  | style=&quot;font-size: 95%...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1126" xml:space="preserve">&lt;!-- comment to force linebreak --&gt;
{| align=center border=0 cellpadding=4 cellspacing=4 style=&quot;border: 1px solid #CC9; background-color:#F1DEDE&quot;
|- 
| style=&quot;font-size: 95%&quot; | [[Slika:Unknown copyright icon.svg|75px|left]][[Slika:Warning copyright icon.svg|75px|right]]''Ta predstavitvena stran ne zadostuje osnovnim pogojem, kar pomeni, da lahko manjka oz. je nepopoln '''opis gradiva''' (s povezavo na dotični članek), '''vir''' (od koder je gradivo vzeto), '''navedba avtorja''', '''kraj in leto prve objave''' ali '''licenca''', pod katero je gradivo naloženo v [[:sl:w:Wikiknjige|Wikiknjige]]. Osebo, ki je sliko naložila, prosimo, naj '''čim prej''' priskrbi manjkajoče podatke. Slike brez teh podatkov bodo v '''izbrisane''' v '''sedmih''' ('''7''') dneh po označitvi. Za pravilno označevanje glejte [[:sl:w:Wikipedija:Slike]].'' 

&lt;small&gt;Podatke lahko dopolnite s klikom na zavihek »uredi« na vrhu te strani. Ponovno nalaganje slike ne bo imelo učinka. Ko so vsi podatki zapisani, lahko odstranite to predlogo.&lt;/small&gt;
|}&lt;includeonly&gt;[[Kategorija:Slike s pomanjkljivimi podatki|{{PAGENAME}}]]&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>ho8od2ju04rap9e8dg47qk5y2bn4ter</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Slike s pomanjkljivimi podatki</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3880</id>
    <revision>
      <id>14112</id>
      <parentid>13818</parentid>
      <timestamp>2014-09-01T11:39:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>rktgr</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" xml:space="preserve">[[Kategorija:Slike za vzdrževanje]]</text>
      <sha1>4n1fitq0gsk9brz6wvwfymt6dbzlvw3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Esej</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3881</id>
    <revision>
      <id>13824</id>
      <timestamp>2014-07-02T09:57:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>462</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}|{{essay-like|{{{1|članek}}}|{{{2|}}}|date={{{date|}}}}}|{{ombox |type       = notice |image      = [[File:Essay.svg|30px]] |text       = '''T...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1032" xml:space="preserve">{{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}|{{essay-like|{{{1|članek}}}|{{{2|}}}|date={{{date|}}}}}|{{ombox
|type       = notice
|image      = [[File:Essay.svg|30px]]
|text       = '''To je [[:Kategorija:Eseji o Wikiknjigah|esej]]''', zato ga '''ne''' opisujte kot [[Wikiknjige:Pravila|pravilo ali smernico]]. Pogumno ga posodabljajte, lahko pa se o njem na [[{{TALKPAGENAME}}|pogovorni strani]] tudi pogovorite. Vsebuje nasvete ali mnenja enega ali več sodelavcev Wikiknjig{{#if:{{{interprets|}}}|&lt;nowiki&gt; &lt;/nowiki&gt;glede {{#ifexist:{{{interprets}}}|[[{{{interprets}}}]]|{{{interprets|}}} }} }}.
| imageright = {{#if:{{{1|}}} | {{Ombox/shortcut|{{{1|}}}|{{{2|}}}|{{{3|}}}|{{{4|}}}|{{{5|}}} }} }}
}}{{#ifeq:{{{demo}}}|yes||&lt;includeonly&gt;{{#switch:{{NAMESPACE}}
  |{{ns:4}} = {{{category|[[Kategorija:Eseji o Wikiknjigah|{{PAGENAME}}]]}}}
  |{{ns:2}} = {{{category|[[Kategorija:Eseji uporabnikov|{{PAGENAME}}]]}}}
}}&lt;/includeonly&gt;}}}}&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>aj4e5jy57ihu63k8mczdsnztpxueyni</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Ombox</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3882</id>
    <revision>
      <id>13826</id>
      <parentid>13825</parentid>
      <timestamp>2014-07-02T09:57:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>462</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1642" xml:space="preserve">&lt;table class=&quot;plainlinks&quot; style=&quot;margin: 4px 10%; border-collapse: collapse; background: #f9f9f9;
{{#switch:{{{type|}}}
| speedy     = border: 2px solid #b22222; background: #fee;
| delete     = border: 2px solid #b22222;
| content    = border: 1px solid #f28500;
| style      = border: 1px solid #f4c430;
| move       = border: 1px solid #9932cc;
| protection = border: 2px solid #bba;
| notice          
| #default   = border: 1px solid #aaa;
}} {{{style|}}}&quot;&gt;
&lt;tr&gt;
{{#ifeq:{{{image|}}}|none
| &lt;!-- No image. Cell with some width or padding necessary for text cell to have 100% width. --&gt;&lt;td style=&quot;border: none; padding: 1px;&quot;&gt;&lt;/td&gt;
| &lt;td style=&quot;border: none; padding: 2px 0px 2px 0.9em; text-align: center;&quot;&gt;
  {{#if:{{{image|}}}
  | {{{image}}}
  | {{#switch:{{{type|}}}
    | speedy     = [[Slika:Imbox speedy deletion.png|40x40px]] 
    | delete     = [[Slika:Imbox deletion.png|40x40px]] 
    | content    = [[Slika:Imbox content.png|40x40px]]
    | style      = [[Slika:Imbox style.png|40x40px]]
    | move       = [[Slika:Imbox move.png|40x40px]]
    | protection = [[Slika:Imbox protection.png|40x40px]]
    | notice          &lt;!-- notice = default --&gt;
    | #default   = [[Slika:Imbox notice.png|40x40px]]
    }}
  }}&lt;/td&gt;
}}
&lt;td style=&quot;border: none; padding: 0.25em 0.9em; width: 100%; {{{textstyle|}}}&quot;&gt; {{{text}}} {{#if:{{{date|}}}
 |&lt;small&gt;''({{{date}}})''&lt;/small&gt;
}}&lt;/td&gt;
{{#if:{{{imageright|}}}
| &lt;td style=&quot;border: none; padding: 2px 0.9em 2px 0px; text-align: center;&quot;&gt; {{{imageright}}} &lt;/td&gt;
}}
&lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;&lt;noinclude&gt;
{{Documentation}}
&lt;!-- Add categories and inter-wikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>2bzgaiqt08ce45qatv7bzbg9b8he0sq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Book Search</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3883</id>
    <revision>
      <id>13839</id>
      <parentid>13837</parentid>
      <timestamp>2014-07-03T10:19:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>sl.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1088" xml:space="preserve">{{#ifeq:{{{float|right}}}|center|&lt;center&gt;|}}&lt;div class=&quot;noprint {{{class|}}}&quot; style=&quot;{{#ifeq:{{{float|right}}}|center||float:{{{float|right}}};}} width:{{px|{{{width|250px}}}}}; clear:right; margin:0 0 1em 1em;&quot;&gt;
{| {{#ifeq:{{{style|}}}|simple||style=&quot;background:{{{background|#f9f9f9}}};border:solid #aaaaaa 1px;-moz-border-radius:5px;&quot;}}
| width=&quot;50px&quot; |
{{#ifeq:{{{style|}}}|simple||[[File:{{{image|Loupe light.svg}}}|50px|middle|link=]]}}
| width=&quot;385px&quot; |
{{#tag:inputbox|
type=fulltext
searchbuttonlabel={{{buttonlabel|Išči v tej knjigi}}}
break={{{break|yes}}}
prefix={{{prefix|{{ROOTBOOKNAME}}}}}/
width={{#expr:({{#if:{{{width|}}}|{{#iferror: {{#expr:{{{width}}} &gt; 0 }}|{{str left|{{{width}}}|{{#expr:{{str len|{{{width}}}}} - 2}}}}|{{{width}}}}}|250}} * 0.111272727273) -14.4363636364}}
placeholder={{{placeholder|}}}
}}
|}
&lt;/div&gt;{{#ifeq:{{{float|right}}}|center|&lt;/center&gt;|}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge za iskanje|{{PAGENAME}}]]
[[en:Template:Book search]]
[[fr:Modèle:Moteur]]
[[th:แม่แบบ:หาในตำรา]]
[[zh:Template:Book search]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>0g2tx4pc2hapfd8td8yiotsyffzcvxw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bezgov sirup</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3884</id>
    <revision>
      <id>13850</id>
      <parentid>13846</parentid>
      <timestamp>2014-07-06T13:36:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Postopek */ +</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1157" xml:space="preserve">[[Slika:Sambucus nigra 2004 c.jpg|thumb|right|250px|Bezeg]]

'''Bezgov sirup'''.

== Sestavine ==

* 3 litri vode
* 4 limone
* 4 pomaranče
* 30 cvetov bezga
* 3 kg sladkorja
* 7 dag citronke

== Postopek ==

V 3 litre vode narežite na kolobarje 4 limone in 4 pomaranče, namočite okoli 30 cvetov bezga (lahko tudi več) in jih pustite namakat. Dobro je, če je lonec globok in ne preširok, tako da pride tiste 3 litre vode malo nižje in se lažje namaka. Vsake toliko časa je potrebno vse skupaj premešati. Lonec naj bo pokrit in če se da, na hladnem. Normalno je, da vsaj del cvetov porjavi. Nato precedite vse skupaj, kar pomeni, da sadje ožamete, cvetove pa v roki stisnete ali pa zavijete v kuhinjsko krpo in jih malo po malo in stiskate. Tekočino zavrete in vanjo nasujete 3 kg sladkorja. Nato jo ohladite in ji pridate še 7 dag citronke. Zatem sirup nalijete v steklenice. Slednje lahko najprej umijete, lahko jih daste tudi posušiti v pečico za 15 minut na 100 °C. Zamaške daste v vrelo vodo, da se prekuhajo. Narejen sirup je dobro pred uporabo za kakšne tri tedne shraniti na hladnem, da dobi svojstven okus.

[[Kategorija:Recepti]]</text>
      <sha1>kwfyh5edxqed633xhobzj87rgzy6hxy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bezgov sok</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3885</id>
    <redirect title="Bezgov sirup" />
    <revision>
      <id>13847</id>
      <timestamp>2014-07-06T10:49:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Bezgov sirup]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Bezgov sirup]]</text>
      <sha1>bfqilxoaz3grnd02at7o8joz4j3iusw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Povzetek urejanja</title>
    <ns>4</ns>
    <id>3886</id>
    <revision>
      <id>13848</id>
      <timestamp>2014-07-06T11:36:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>340</id>
      </contributor>
      <comment>prenos in priredba iz Wikipedije</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2211" xml:space="preserve">Ko v [[Wikiknjige:O Wikiknjigah|Wikiknjigah]] [[Wikiknjige:Urejanje slovenskih strani|urejate]] stran, se pod glavnim urejevalnim poljem pojavi enovrstično vnosno polje za '''povzetek urejanja''', opis spremembe, ki ga bodo videli ostali, da jim ne bo treba primerjati spremenjenega članka s prejšnjo različico.

Tu vnešeni, do 200 znakov dolg, opis se prikaže na strani s [[Posebno:ZadnjeSpremembe|trenutnimi spremembami]], na strani z zgodovino članka, strani s primerjavo med različicami ter na [[Wikiknjige:Spisek nadzorov|spisku nadzorov]] uporabnikov, ki spremljajo vsebino članka.

== Napotki ==

'''Vedno izpolnite povzetek urejanja'''. Celo kratek povzetek je boljši kot nikakršen. Točni povzetki pomagajo ostalim, da se odločijo, ali je vredno preveriti vsebino spremembe. Povzetki tudi vzpodbudijo wikipediste, ki nekaj vedo o temi, da pregledajo in dopolnijo spremenjene strani.

'''Trivialne spremembe označite kot manjše urejanje'''. To seveda storite s potrditvijo polja za manjše urejanje. Manjša urejanja so v trenutnih spremembah označena s črko '''m''', ki wikipedistom pove, da se ni v članku spremenilo nič bistvenega. Povzetek urejanja pri manjših urejanjih ni ''nujno'' potreben, je pa ''zaželen''; npr. &quot;popravljene tipkarske napake&quot;. '''Netrivialnih sprememb ne označujte kot manjše'''.

== Pogoste okrajšave v povzetku urejanja ==

Slovenski in drugi wikipedisti pogosto uporabljajo naslednje okrajšave:
* np - notranja povezava,
* zp - zunanja povezava,
* tn - tipkarska napaka,
* pp - popravek,
** pnp - popravek notranje povezave,
* dp - dopolnitev,
* -&gt; &quot;druga stran&quot; ali #REDIRECT &quot;druga stran&quot; - članek je postal [[Wikipedija:Preusmeritev|preusmeritev]] na &quot;drugo stran&quot;,
* +wv - dodana povezava na Wikivir (uporabno pri člankih o avtorjih in njihovih besedilih),
* +gt - stran ima dodano rubriko ''Glej tudi'',
* ktgr - stran je kategorizirana,
** rktgr - stran ima spremenjene kategorije,
* rv - razveljavitev določene redakcije strani,
** rvv - ročna razveljavitev več vandalizmov naenkrat (uporabno v primeru, ko je članek pred našim posegom zaporedoma vandaliziralo več različnih uporabnikov).

[[Kategorija:Wikiknjige|Povzetek urejanja]]</text>
      <sha1>bzhd9nc72qu39e8ufcd5p2n9rw6lt6g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikivir:Povzetek urejanja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3887</id>
    <redirect title="Wikiknjige:Povzetek urejanja" />
    <revision>
      <id>13849</id>
      <timestamp>2014-07-06T11:37:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>340</id>
      </contributor>
      <comment>za silo</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Wikiknjige:Povzetek urejanja]]</text>
      <sha1>jgi9l05vedpwt91vf6drxwydds4fp5o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Prošnje za administratorsko pomoč</title>
    <ns>4</ns>
    <id>3893</id>
    <redirect title="Wikiknjige:Pod lipo" />
    <revision>
      <id>13892</id>
      <timestamp>2014-07-27T19:45:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Wikiknjige:Pod lipo]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Wikiknjige:Pod lipo]]</text>
      <sha1>0ljrvz0rbvtwmmqlq8j2o69cfryxuga</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Prošnje za birokratstvo</title>
    <ns>4</ns>
    <id>3894</id>
    <redirect title="Wikiknjige:Prošnje za administratorstvo" />
    <revision>
      <id>13893</id>
      <timestamp>2014-07-27T19:47:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Wikiknjige:Prošnje za administratorstvo]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="58" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Wikiknjige:Prošnje za administratorstvo]]</text>
      <sha1>9vj98afbfoz3y1ioaduxgs3f2zmeiko</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Birokrati</title>
    <ns>4</ns>
    <id>3895</id>
    <redirect title="Wikiknjige:Administratorji" />
    <revision>
      <id>13894</id>
      <timestamp>2014-07-27T19:49:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Wikiknjige:Administratorji]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Wikiknjige:Administratorji]]</text>
      <sha1>dx5gnrrxsbb4ga27cplw3mcwaazyfln</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Administratorji/Glava</title>
    <ns>4</ns>
    <id>3896</id>
    <revision>
      <id>18661</id>
      <parentid>16845</parentid>
      <timestamp>2020-01-20T15:06:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="733" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;box-shadow: 0 0 .9em #999; border-radius:10px; text-align:center;&quot; width=100%
! style=&quot;background-color:lightgrey&quot; padding:7px;&quot; rowspan=3 width=8% | [[Slika:Wikibooks administrator.png|center|60px]]
! style=&quot;background-color:#E1D29E; height:30px; font-size: 120%;&quot; colspan=4 | [[Wikiknjige:Administratorji|&lt;font color=white&gt;Administratorji&lt;/font&gt;]]
|-
| style=&quot;background-color:lightgrey; text-align:center; height:30px;&quot; | 
{| width=90% align=&quot;center&quot;
| style=&quot;border: solid 0px; | [[Wikiknjige:Pod lipo|Prošnje za administratorsko pomoč]]
| style=&quot;border: solid 0px; | [[Wikiknjige:Prošnje za administratorstvo|Prošnje za administratorstvo]]
|}
|}&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Wikiknjige]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>e0pm3tcoz8vw8xz65ol37941ux1i5oc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Uporabniško polje kategorija</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3898</id>
    <revision>
      <id>13921</id>
      <parentid>13920</parentid>
      <timestamp>2014-08-06T07:28:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="571" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;{{uporabnik {{{1}}}|category=}}{{clear}}
Da se umestite v to kategorijo, dodajte {{tlx|Uporabnik {{{1}}}}} na svojo uporabniško stran.&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;
Ta predloga se umesti v kategorijo z namenom prikaza uporabe uporabniškega polja.  

==Uporaba==
&lt;nowiki&gt;{{uporabniško polje kategorija|naslov up. polja}}&lt;/nowiki&gt; kjer je »naslov up. polja« del imena predloge »Uporabnik« .

==Zgled==
&lt;nowiki&gt;{{uporabniško polje kategorija|admin}}&lt;/nowiki&gt;

Izpiše:
{{uporabniško polje kategorija|admin}}

[[Kategorija:Predloge|{{PAGENAME}}]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>i5elfxzxjyqm8kijgn5iqesi92bx2at</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Userbox category</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3899</id>
    <redirect title="Predloga:Uporabniško polje kategorija" />
    <revision>
      <id>13919</id>
      <timestamp>2014-08-06T07:26:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Pinky sl je premaknil(-a) stran [[Predloga:Userbox category]] na [[Predloga:Uporabniško polje kategorija]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="56" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Uporabniško polje kategorija]]</text>
      <sha1>0d7x2g3pnl6ny13ye0fj6zuia1ghlnl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Clear</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3900</id>
    <revision>
      <id>13922</id>
      <timestamp>2014-08-06T07:29:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;div style=&quot;clear: both&quot;&gt;&lt;/div&gt;&lt;noinclude&gt;{{documentation}}&lt;/noinclude&gt;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" xml:space="preserve">&lt;div style=&quot;clear: both&quot;&gt;&lt;/div&gt;&lt;noinclude&gt;{{documentation}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>jaabf7wcm14wgw815ggkx670v69i77e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Clear/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3901</id>
    <revision>
      <id>13924</id>
      <timestamp>2014-08-06T07:32:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{documentation subpage}}  Ta predloga doda &lt;tt&gt;&amp;lt;div style=&quot;clear:both;&quot;&amp;gt;&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;/tt&gt;. {{tlx|clear}}  ===Uporaba===  &lt;nowiki&gt;{{Clear}}&lt;/nowiki&gt;  === Glej tudi ===...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="421" xml:space="preserve">{{documentation subpage}}

Ta predloga doda &lt;tt&gt;&amp;lt;div style=&quot;clear:both;&quot;&amp;gt;&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;/tt&gt;.
{{tlx|clear}}

===Uporaba===
 &lt;nowiki&gt;{{Clear}}&lt;/nowiki&gt;

=== Glej tudi ===
* {{tl|clearleft}} delays content until left column is complete.
* {{tl|clearright}} delays content until right column is complete.
* {{tl|-}} is similar, but technically different.
&lt;includeonly&gt;
[[Kategorija:Predloge|{{PAGENAME}}]]
&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>cw0mqs2zo463pe66vxw3smrv6tondnx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Uporabniki po statusu</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3902</id>
    <revision>
      <id>13925</id>
      <timestamp>2014-08-06T07:34:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[Kategorija:Uporabniki| Status]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33" xml:space="preserve">[[Kategorija:Uporabniki| Status]]</text>
      <sha1>ghf5edcm0ne12oumyuczv527tusd4t5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Uporabniki</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3903</id>
    <revision>
      <id>13927</id>
      <parentid>13926</parentid>
      <timestamp>2014-08-06T07:40:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="126" xml:space="preserve">[[Kategorija:Kategorije|Uporabniki]]

[[en:Category:Users]]
[[eo:Kategorio:Vikilibroj:Uzantoj]]
[[fr:Catégorie:Utilisateurs]]</text>
      <sha1>rxq9tq564ws83u57i96dwwpo4hwglqc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Uporabnik birokrat</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3904</id>
    <revision>
      <id>13930</id>
      <timestamp>2014-08-06T08:10:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;div style=&quot;float:left; border:solid #808080 1px; margin: 1px;&quot;&gt; {| cellspacing=&quot;0&quot; style=&quot;width: 238px; background: #DBDBDB; color: #000000;&quot; | style=&quot;width:45px; height:45...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="856" xml:space="preserve">&lt;div style=&quot;float:left; border:solid #808080 1px; margin: 1px;&quot;&gt;
{| cellspacing=&quot;0&quot; style=&quot;width: 238px; background: #DBDBDB; color: #000000;&quot;
| style=&quot;width:45px; height:45px; background:#ADADAD; text-align:center;&quot; | [[Slika:Wikibooks-logo.svg|40px]]
| style=&quot;font-size:8pt; padding:4pt; line-height:1.25em&quot; | Ta uporabnik je na [[Wikiknjige|slovenskih Wikiknjigah]] '''[[Wikiknjige:Administratorji|birokrat]]'''. &lt;span style=&quot;font-size:0.9em;&quot; class=&quot;plainlinks&quot;&gt;([{{fullurl:Posebno:SeznamUporabnikov|limit=1&amp;username={{urlencode:{{{username|{{BASEPAGENAME}}}}}}}}} &lt;span style=&quot;color:#5871C6;&quot;&gt;verify&lt;/span&gt;])&lt;/span&gt;
|}&lt;/div&gt;&lt;includeonly&gt;{{{category|[[Kategorija:Birokrati Wikiknjig|{{PAGENAME}}]]}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;&lt;br style=&quot;clear:both&quot;&gt;''Ta predloga vas bo dodala v [[:Kategorija:Birokrati Wikiknjig]].'' [[Kategorija:Predloge]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>skyhxmfhjjc60tg3rwgrrrrijd8fz7w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Stub</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3905</id>
    <redirect title="Predloga:Škrbina" />
    <revision>
      <id>13943</id>
      <timestamp>2014-08-12T19:28:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>340</id>
      </contributor>
      <comment>Yerpo je premaknil(-a) stran [[Predloga:Stub]] na [[Predloga:Škrbina]]: slovenščina</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Škrbina]]</text>
      <sha1>gchvvwgtzzhetbx3rcwefa39tavb0vx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Miran Hladnik</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3908</id>
    <revision>
      <id>14875</id>
      <parentid>14874</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T12:37:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>DEFAULTSORT</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="116" xml:space="preserve">Knjižni projekti [[:w:sl:Miran Hladnik|Mirana Hladnika]].

{{DEFAULTSORT:Hladnik, Miran}}
[[Kategorija:Uporabniki]]</text>
      <sha1>scqktvx82aas05280ejtcmwkuub4obp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Literarna veda</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3909</id>
    <revision>
      <id>14041</id>
      <timestamp>2014-08-28T16:54:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[Kategorija:Humanistika]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26" xml:space="preserve">[[Kategorija:Humanistika]]</text>
      <sha1>9wctnwrvrhnapiehf5njx8b8khc61fm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Slovenistika</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3910</id>
    <revision>
      <id>14042</id>
      <timestamp>2014-08-28T16:55:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[Kategorija:Filologija]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25" xml:space="preserve">[[Kategorija:Filologija]]</text>
      <sha1>07zetq04dx3bcz2q0zh1m6u2yjcg1p6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Učbeniki</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3911</id>
    <revision>
      <id>14043</id>
      <timestamp>2014-08-28T16:56:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[Kategorija:Strokovne knjige]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" xml:space="preserve">[[Kategorija:Strokovne knjige]]</text>
      <sha1>2ird0f1vtr7bfiyzdmhruzxyfdhfxqk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Univerzitetni priročniki</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3912</id>
    <revision>
      <id>14044</id>
      <timestamp>2014-08-28T16:56:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[Kategorija:Univerza]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23" xml:space="preserve">[[Kategorija:Univerza]]</text>
      <sha1>irvnypsr4o69d0l3yw9ryo3uffp5twm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Imbox</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3914</id>
    <redirect title="Predloga:Polje za slike" />
    <revision>
      <id>14051</id>
      <timestamp>2014-08-29T08:02:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Predloga:Polje za slike]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Predloga:polje za slike]]</text>
      <sha1>1sn8lh4xl8la85qmmuoz77s2q8en7tf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Polje za slike</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3915</id>
    <revision>
      <id>19894</id>
      <parentid>14052</parentid>
      <timestamp>2023-08-31T05:29:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>140.141.196.50</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2376" xml:space="preserve">&lt;table class=&quot;plainlinks imbox
{{#switch:{{{type|}}}
| speedy     = imbox-speedy
| delete     = imbox-delete
| content    = imbox-content
| style      = imbox-style
| move       = imbox-move
| protection = imbox-protection
| license    = imbox-license
| featured   = imbox-featured
| notice          
| #default   = imbox-notice
}} {{{class|}}}&quot; style=&quot;{{{style|}}}&quot;&gt;
&lt;tr&gt;
{{#ifeq:{{{image|}}}|none
| &lt;!-- No image. Cell with some width or padding necessary for text cell to have 100% width. --&gt;&lt;td class=&quot;mbox-empty-cell&quot;&gt;&lt;/td&gt;
| &lt;td class=&quot;mbox-image&quot;&gt;
  {{#if:{{{image|}}}
  | {{{image}}}
  | {{#switch:{{{type|}}}
    | speedy     = [[Image:Imbox speedy deletion.png|40x40px|alt=|link=]]
    | delete     = [[Image:Imbox deletion.png|40x40px|alt=|link=]]
    | content    = [[Image:Imbox content.png|40x40px|alt=|link=]]
    | style      = [[Image:Edit-clear.svg|40x40px|link=|alt=]]
    | move       = [[Image:Imbox move.png|40x40px|alt=|link=]]
    | protection = [[Image:Imbox protection.png|40x40px|alt=|link=]]
    | license    = [[Image:Imbox-license.svg|40x40px|alt=|link=]]
    | featured   = [[Image:Imbox featured.png|40x40px]]
    | notice          &lt;!-- notice = default --&gt;
    | #default   = [[Image:Imbox notice.png|40x40px|alt=|link=]]
    }}
  }}&lt;/td&gt;
}}
&lt;td class=&quot;mbox-text&quot; style=&quot;{{{textstyle|}}}&quot;&gt; {{{text}}} &lt;/td&gt;
{{#if:{{{imageright|}}}
| &lt;td class=&quot;mbox-imageright&quot;&gt; {{{imageright}}} &lt;/td&gt;
}}
&lt;/tr&gt;
{{#if:{{{below|}}}
| &lt;tr&gt;&lt;td colspan={{#if:{{{imageright|}}}|3|2}} class=&quot;mbox-text&quot; style=&quot;{{{textstyle|}}}&quot;&gt; {{{below}}} &lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
}}
&lt;/table&gt;&lt;!-- Detect and report usage with faulty &quot;type&quot; parameter:
--&gt;{{#switch:{{{type|}}}
|   &lt;!-- No type fed, is also valid input --&gt;
| speedy
| delete
| content
| style
| move
| protection
| license
| featured
| notice     =    &lt;!-- Do nothing, valid &quot;type&quot; --&gt;
| #default   = &lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;To sporočilno polje uporablja nepravilen parameter &quot;type={{{type|}}}&quot; in potrebuje popravilo.&lt;/div&gt;[[Kategorija:Wikipedija: problemi s parametri predlog|{{main other|Glavni:}}{{FULLPAGENAME}}]]&lt;!-- Sort on namespace --&gt;
}}&lt;!--

--&gt;&lt;includeonly&gt;{{#ifeq:{{BASEPAGENAME}}|{{SUBPAGENAME}}|{{#ifeq:{{NAMESPACE}}|Predloga|[[Kategorija:Sporočilna polja za slike]]}}}}&lt;/includeonly&gt;&lt;!--

--&gt;&lt;noinclude&gt;
{{dokumentacija}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>1wrafgcrxd42de0pgvfjsvxa7lc21rq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Image other</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3916</id>
    <redirect title="Predloga:Datoteka drugo" />
    <revision>
      <id>14053</id>
      <timestamp>2014-08-29T08:05:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Predloga:Datoteka drugo]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Datoteka drugo]]</text>
      <sha1>5cezu7zch9r1qjic9nihkcxc0s6cakj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Datoteka drugo</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3917</id>
    <revision>
      <id>14054</id>
      <timestamp>2014-08-29T08:06:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{#switch:   &lt;!--If no or empty &quot;demospace&quot; parameter then detect namespace--&gt;   {{#if:{{{demospace|}}}    | {{lc: {{{demospace}}} }}    &lt;!--Use lower case &quot;demospace&quot;--&gt;...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="441" xml:space="preserve">{{#switch:
  &lt;!--If no or empty &quot;demospace&quot; parameter then detect namespace--&gt;
  {{#if:{{{demospace|}}} 
  | {{lc: {{{demospace}}} }}    &lt;!--Use lower case &quot;demospace&quot;--&gt;
  | {{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:6}}
    | file
    | other
    }} 
  }}
| slika
| file
| image    = {{{1|}}}
| other
| #default = {{{2|}}}
}}&lt;!--End switch--&gt;&lt;noinclude&gt;

{{Documentation}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>b9w4hrb3g1ss3jlednyjxzbqptqw64v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:PD-self</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3918</id>
    <revision>
      <id>19831</id>
      <parentid>14065</parentid>
      <timestamp>2023-01-22T02:49:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>178.58.211.127</ip>
      </contributor>
      <comment>javna last &gt; javna domena</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1006" xml:space="preserve">&lt;!-- License: Javna domena, vključitev iz Predloga:JD-lastno --&gt;{{Imbox
| type       = license
| image      = [[Image:PD-icon.svg|52px|Public domain|link=]]
| imageright =
| text       = Jaz, stvaritelj tega gradiva, ga s tem izročam v '''[[w:javna domena|javno domeno]]'''. To velja za ves svet. Kjer to pravno ni mogoče, dajem vsaki entiteti brezpogojno (z izjemo pogojev, ki jih določa zakonodaja) pravico, da gradivo uporablja '''za kakršen koli namen'''.
----
''I, the creator of this work, hereby release it into the '''[[w:public domain|public domain]]'''.  This applies worldwide. In case this is not legally possible, I grant any entity the right to use this work '''for any purpose''', without any conditions, unless such conditions are required by law.''
}}
{{image other
| [[Kategorija:Datoteke, ki jih je v javno domeno izročil imetnik avtorskih pravic|{{PAGENAME}}]] [[Kategorija:Lastno delo|{{PAGENAME}}]]
}}
&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Oznake avtorskih pravic|{{PAGENAME}}]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>rsdr35lk5d625ixk46cphoub5tmjo8p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:En icon</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3919</id>
    <redirect title="Predloga:Ikona en" />
    <revision>
      <id>14056</id>
      <timestamp>2014-08-29T08:08:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Predloga:Ikona en]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Predloga:Ikona en]]</text>
      <sha1>oop6iic0pi52vai22kefu5nc02vxerw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Ikona en</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3920</id>
    <revision>
      <id>14057</id>
      <timestamp>2014-08-29T08:09:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{Ikona jezika|en|angleščini}}&lt;noinclude&gt; [[Kategorija:Ikone za jezike|en]]   &lt;/noinclude&gt;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="92" xml:space="preserve">{{Ikona jezika|en|angleščini}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Ikone za jezike|en]]


&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>5g82aqeivacgixm8ecijr2mz6y1ll9c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Ikona jezika</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3921</id>
    <revision>
      <id>14058</id>
      <timestamp>2014-08-29T08:09:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;span style=&quot;font-size: 0.95em; font-weight: bold; color:#555; position: relative;&quot;&gt;(v {{{2|{{{1}}}}}})&lt;/span&gt;&lt;noinclude&gt;{{{{FULLPAGENAME}}/dok}}&lt;/noinclude&gt;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="157" xml:space="preserve">&lt;span style=&quot;font-size: 0.95em; font-weight: bold; color:#555; position: relative;&quot;&gt;(v {{{2|{{{1}}}}}})&lt;/span&gt;&lt;noinclude&gt;{{{{FULLPAGENAME}}/dok}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>hs5405wmwwbkn79cjuhfh50sw9aaefl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Ikona jezika/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3922</id>
    <revision>
      <id>14059</id>
      <timestamp>2014-08-29T08:10:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;includeonly&gt;{{vključena stran z dokumentacijo predloge}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{neposredno prikazana stran z dokumentacijo predloge}}&lt;/noinclude&gt; &lt;!-- DOKUMENTACIJO PRE...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="893" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;{{vključena stran z dokumentacijo predloge}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{neposredno prikazana stran z dokumentacijo predloge}}&lt;/noinclude&gt;
&lt;!-- DOKUMENTACIJO PREDLOGE UREJAJ POD TO VRSTICO --&gt;
;Uporaba:&amp;#123;&amp;#123;Ikona jezika&lt;nowiki&gt;|&lt;koda jezika&gt;|&lt;ime jezika v dajalniku&gt;&lt;/nowiki&gt;&amp;#125;&amp;#125;.

;Zgled:&amp;#123;&amp;#123;Ikona jezika&lt;nowiki&gt;|eo|esperantu&lt;/nowiki&gt;&amp;#125;&amp;#125; vrne {{ikona jezika|eo|esperantu}}.

;Opomba: pri postavitvi in drugih podrobnostih se ravnaj po [[wikipedija:Slogovni priročnik (povezave)|smernicah za povezave na strani v tujih jezikih]].

;Glej tudi:
:S to predlogo zgrajene ikone za jezike v obliki &lt;nowiki&gt;{{ikona xx}}&lt;/nowiki&gt; so zbrane v kategoriji [[:Kategorija:Ikone za jezike|Ikone za jezike]].
:Kode za posamezne jezike so zbrane v članku [[Seznam kod ISO 639]].

&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- KATEGORIJE --&gt;
[[Kategorija:Ikone za jezike|*]]


&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>5gzywvdhj625b4oolrbm2e41hnrg2hx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Jezik-en</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3923</id>
    <revision>
      <id>14072</id>
      <parentid>14060</parentid>
      <timestamp>2014-08-29T10:03:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>w:angleščina</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="136" xml:space="preserve">{{JezikIme|en|''{{{1}}}''|w:angleščina|angleško}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Večjezikovne podporne predloge|{{PAGENAME}}]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>m8qxzix80e5go8rpjhmuwm8bvw1snwn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:JezikIme</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3924</id>
    <revision>
      <id>14061</id>
      <timestamp>2014-08-29T08:12:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[{{{3}}}|{{{4}}}]] {{jezik|{{{4}}}|{{{2}}}|{{{3}}}|{{{1}}}}}&lt;noinclude&gt;[[Kategorija:Večjezikovne podporne predloge|{{PAGENAME}}]] &lt;/noinclude&gt;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="144" xml:space="preserve">[[{{{3}}}|{{{4}}}]] {{jezik|{{{4}}}|{{{2}}}|{{{3}}}|{{{1}}}}}&lt;noinclude&gt;[[Kategorija:Večjezikovne podporne predloge|{{PAGENAME}}]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>ov8u22esre3jkfdrkzd7x3mc9dunihx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Jezik</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3925</id>
    <revision>
      <id>14062</id>
      <timestamp>2014-08-29T08:12:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;span lang=&quot;{{{1}}}&quot; xml:lang=&quot;{{{1}}}&quot;&gt;{{{2}}}&lt;/span&gt;&lt;noinclude&gt; [[Kategorija:Večjezikovne podporne predloge|{{PAGENAME}}]] &lt;/noinclude&gt;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="138" xml:space="preserve">&lt;span lang=&quot;{{{1}}}&quot; xml:lang=&quot;{{{1}}}&quot;&gt;{{{2}}}&lt;/span&gt;&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Večjezikovne podporne predloge|{{PAGENAME}}]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>8tercdrnyskoj77gw0h27ethuqx2qcg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Vključena stran z dokumentacijo predloge</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3926</id>
    <redirect title="Predloga:Vključena dokumentacijska stran predloge" />
    <revision>
      <id>14063</id>
      <timestamp>2014-08-29T08:13:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Predloga:Vključena dokumentacijska stran predloge]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="64" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Predloga:Vključena dokumentacijska stran predloge]]</text>
      <sha1>qka59hdfgqsojyzll1ugbgtqbm0t9kv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Vključena dokumentacijska stran predloge</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3927</id>
    <revision>
      <id>14064</id>
      <timestamp>2014-08-29T08:14:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;div class=&quot;notice plainlinks&quot; id=&quot;template_doc_page_transcluded&quot;&gt;''[[Predloga:Dokumentacija|Dokumentacija predloge]] je vključena iz podstrani {{{1|{{FULLPAGENAME}}}}}/d...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="298" xml:space="preserve">&lt;div class=&quot;notice plainlinks&quot; id=&quot;template_doc_page_transcluded&quot;&gt;''[[Predloga:Dokumentacija|Dokumentacija predloge]] je vključena iz podstrani [[{{{1|{{FULLPAGENAME}}}}}/dok]]''. &lt;small&gt;[[{{fullurl:{{{1|{{FULLPAGENAME}}}}}/dok|action=edit}} uredi]]&lt;/div&gt;&lt;noinclude&gt;
{{dokumentacija}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>glcp6btepr0mekylo0gw0ybmwt1apma</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Polje za slike/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3928</id>
    <revision>
      <id>19897</id>
      <parentid>14067</parentid>
      <timestamp>2023-09-07T02:55:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CalendulaAsteraceae</username>
        <id>4348</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9443" xml:space="preserve">{{Documentation subpage}}
&lt;includeonly&gt;{{high-risk}}&lt;/includeonly&gt;
&lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --&gt;
{{mbox templates}}
This is the {{tl|imbox}} or '''image message box''' meta-template.

It is used to build message box templates for file (image) pages, such as {{tl|cleanup-image}} etc. It offers several different colours, uses default images if no image parameter is given and it has some other features.

This template works almost exactly like {{tl|ambox}} and uses the same parameters.

=== We are deploying! ===

After long discussion on the [[Template talk:Imbox|talk page]] of this template and at other places we are finally deploying this template. Feel free to convert any message boxes used on file pages to use this meta-template. If you find any tricky cases then list them on the talk page of this template and you'll get help.

When this template is used to build image message boxes those boxes should contain explanatory texts just like before. (The same texts as before or new improved texts.) If there are more specific images in the boxes or you know a better image, then use them instead of the default images shown here.

=== Usage ===

Simple usage example:

&lt;pre&gt;
{{imbox | text = Some text.}}
&lt;/pre&gt;

{{imbox | text = Some text.}}


Complex example:

&lt;pre&gt;
{{imbox
| type      = style
| image     = [[Image:Emblem-question-yellow.svg|40px]]
| style     = width: 400px;
| textstyle = color: red; font-weight: bold; font-style: italic;
| text      = The message body text.
}}
&lt;/pre&gt;

{{imbox
| type      = style
| image     = [[Image:Emblem-question-yellow.svg|40px]]
| style     = width: 400px;
| textstyle = color: red; font-weight: bold; font-style: italic;
| text      = The message body text.
}}

=== Image message box types ===

The following examples use different '''type''' parameters but use no image parameters thus they use the default images for each type.

{{imbox
| type = speedy
| text = type=&lt;u&gt;speedy&lt;/u&gt; – Speedy deletion templates such as {{tl|isd}}.
}}
{{imbox
| type = delete
| text = type=&lt;u&gt;delete&lt;/u&gt; – Deletion templates such as {{tl|ifd}}.
}}
{{imbox
| type = content
| text = type=&lt;u&gt;content&lt;/u&gt; – Major warnings and problems, such as {{tl|non-free reduce}}.
}}
{{imbox
| type = style
| text = type=&lt;u&gt;style&lt;/u&gt; – Minor warnings and problems, such as {{tl|cleanup-image}}.
}}
{{imbox
| type = notice
| text = type=&lt;u&gt;notice&lt;/u&gt; – Notices and messages of any kind, both permanent and temporary.
}}
{{imbox
| type = move
| text = type=&lt;u&gt;move&lt;/u&gt; – Move and rename messages and proposals, such as {{tl|rename media}}.
}}
{{imbox
| type = protection
| text = type=&lt;u&gt;protection&lt;/u&gt; – Protection templates such as {{tl|zaščiteno}} when shown on an image page.
}}
{{imbox
| type = license
| text = type=&lt;u&gt;license&lt;/u&gt; – License templates such as {{tl|GFDL}}.
}}
{{imbox
| type = featured
| text = type=&lt;u&gt;featured&lt;/u&gt; – Featured image templates such as {{tl|FeaturedPicture}}.
}}

=== Other images ===

The default images shown above are mostly for convenience. In many cases it is more appropriate to use more specific images. These examples use the '''image''' parameter to specify an image other than the default images.

{{imbox
| type  = style
| image = [[Image:Gnome-dev-camera.svg|42px]]
| text  = type = style &lt;br&gt; image = &lt;nowiki&gt;[[Image:Gnome-dev-camera.svg|42px]]&lt;/nowiki&gt; &lt;br&gt; This image is used for {{tl|cleanup-image}}.
}}
{{imbox
| type  = move
| image = [[Image:To Commons.svg|52px]]
| text  = type = move &lt;br&gt; image = &lt;nowiki&gt;[[Image:To Commons.svg|52px]]&lt;/nowiki&gt; &lt;br&gt; This image is used for {{tl|copy to Wikimedia Commons}}.
}}
{{imbox
| type  = license
| image = [[Image:Heckert GNU white.svg|48px]]
| text  = type = license &lt;br&gt; image = &lt;nowiki&gt;[[Image:Heckert GNU white.svg|48px]]&lt;/nowiki&gt; &lt;br&gt; This image is used for the GFDL license templates such as {{tl|GFDL}}.
}}

=== Special ===

Some other parameter combinations.

{{imbox
| text  = No type and no image given ('''default''')
}}
{{imbox
| image = none
| text  = No type and '''image=none''' – No image is used and the '''text''' uses the whole message box area.
}}

{{imbox
| type = license
| image = [[Image:PD-icon.svg|40px]] &lt;br&gt; [[Image:Ambox warning yellow.svg|40px]]
| imageright = [[Image:Shuttle.svg|30px]]
| text  = type = license &lt;br&gt; image = &lt;nowiki&gt;[[Image:PD-icon.svg|40px]] &amp;lt;br&gt; [[Image:Ambox warning yellow.svg|40px]]&lt;/nowiki&gt; &lt;br&gt; imageright = &lt;nowiki&gt;[[Image:Shuttle.svg|30px]]&lt;/nowiki&gt;
}}

{{imbox
| type = license
| image = [[Image:PD-icon.svg|40px]] &lt;br&gt; [[Image:Ambox warning yellow.svg|40px]]
| imageright = [[Image:Shuttle.svg|30px]]
| text  = '''This file is in the [[public domain]] because it was created by [[NASA]].'''
&lt;br&gt;Note that use of NASA logos, insignia and emblems are restricted per US law.
}}

{{imbox
| type       = license
| image      = [[Image:PD-icon.svg|40px]]
| text       =
type = license &lt;br&gt; image = &lt;nowiki&gt;[[Image:PD-icon.svg|40px]]&lt;/nowiki&gt; &lt;br&gt; below = &lt;nowiki&gt;{{imbox | type = content | text = '''This license tag is deprecated!''' }}&lt;/nowiki&gt;
| below =
  {{imbox
  | type = content
  | text = '''This license tag is deprecated!'''
  }}
}}

=== Parameters ===

List of all parameters:

&lt;pre&gt;
{{imbox
| type  = speedy / delete / content / style / notice /
          move / protection / license / featured
| image = none / [[Image:Some image.svg|40px]]
| imageright = [[Image:Some image.svg|40px]]
| style = CSS value
| textstyle = CSS value
| text  = The message body text.
| below = More text or another imbox.
}}
&lt;/pre&gt;

'''type'''
:If no '''type''' parameter is given the template defaults to type '''notice'''. That means it gets a blue border.

'''image'''
:'''No parameter''' = If no '''image''' parameter is given the template uses a default image. Which default image it uses depends on the '''type''' parameter.
:'''An image''' = Should be an image with usual wiki notation. 40px - 50px width are usually about right depending on the image height to width ratio. (But the message box can handle images of any size.) For example:
::&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;image = [[Image:Gnome-dev-camera.svg|40px]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
:'''none''' = Means that no image is used.

'''imageright'''
:'''No parameter''' = If no '''imageright''' parameter is given then no image is shown on the right side.
:'''An image''' = Should be an image with usual wiki notation. 40px - 50px width are usually about right depending on the image height to width ratio. (But the message box can handle images of any size.) For example:
::&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;imageright = [[Image:Nuvola apps bookcase.png|40px]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
:'''Anything''' = Any other object that you want to show on the right side.

'''style'''
:An optional [[Cascading Style Sheets|CSS]] value used by the entire message box table. Without quotation marks &lt;code&gt;&quot; &quot;&lt;/code&gt;. For example:
::&lt;code&gt;style = margin-bottom: 0.5em;&lt;/code&gt;

'''textstyle'''
:An optional [[Cascading Style Sheets|CSS]] value used by the text cell. For example:
::&lt;code&gt;textstyle = text-align: center;&lt;/code&gt;

'''text'''
:The message body text.

'''below'''
:A full width area below the images and text area. Can take a text or any kind of object, for instance another imbox:
::&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;below = {{imbox | type = content | text = This license tag is deprecated. }} &lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

=== Technical details ===

Namespace &quot;Image:&quot; was renamed to &quot;File:&quot; on 11 December 2008. This template was created long before that, and that is why it is named &quot;imbox&quot; as in &quot;image message box&quot;.

If you need to use special characters in the text parameter then you need to escape them like this:

&lt;pre&gt;
{{imbox
| text  = &lt;div&gt;
Equal sign = and a start and end brace { } work fine as they are.
But here is a pipe {{!}} and two end braces &amp;lt;nowiki&gt;}}&amp;lt;/nowiki&gt;.
And now a pipe and end braces &amp;lt;nowiki&gt;|}}&amp;lt;/nowiki&gt;.
&lt;/div&gt;
}}
&lt;/pre&gt;

{{imbox
| text  = &lt;div&gt;
Equal sign = and a start and end brace { } work fine as they are.
But here is a pipe {{!}} and two end braces &lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt;.
And now a pipe and end braces &lt;nowiki&gt;|}}&lt;/nowiki&gt;.
&lt;/div&gt;
}}

This template uses the imbox CSS classes in [[MediaWiki:Common.css]] for most of its looks, thus it is fully skinnable.

Internally this meta-template uses HTML markup instead of wiki markup for the table code. That is the usual way we make meta-templates since wiki markup has several drawbacks. For instance it makes it harder to use [[m:Help:ParserFunctions|parser functions]] and special characters in parameters.

The default images for this meta-template are in png format instead of svg format. The main reason is that some older web browsers have trouble with the transparent png images. For those older browsers these png images have been modified so that the color of their default backgrounds match the background color of the template. The default background that MediaWiki renders for svg images is always white. This creates a white box around the images when displayed in older browsers.

For more technical details see the [[Template talk:Imbox|talk page]]. Since this template works almost exactly like the other mboxes their talk pages and related pages might also contain more details, see the &quot;See also&quot; section below.

=== See also ===

{{Mbox templates see also}}

&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- CATEGORIES AND INTERWIKIS HERE, THANKS --&gt;
[[Kategorija:Metapredloge Wikipedije|{{PAGENAME}}]]
[[Kategorija:Predloge za slike| ]]

&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>j724oj82wtl7mns6zkfzjb6cw5mx2qc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Navbar</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3929</id>
    <revision>
      <id>14068</id>
      <timestamp>2014-08-29T09:58:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;includeonly&gt;&lt;span class=&quot;noprint plainlinks navbar&quot;  style=&quot;background:none; padding:0; font-weight:normal;{{{fontstyle|}}}; font-size:xx-small; {{{style|}}}&quot;&gt;&lt;!--  --&gt;{{#i...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1623" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;&lt;span class=&quot;noprint plainlinks navbar&quot;  style=&quot;background:none; padding:0; font-weight:normal;{{{fontstyle|}}}; font-size:xx-small; {{{style|}}}&quot;&gt;&lt;!--

--&gt;{{#if:{{{mini|}}}{{{plain|}}}|&lt;!--prazno--&gt;|&lt;!--drugače:
--&gt;&lt;span style=&quot;{{{fontstyle|}}}&quot;&gt;{{{text|To polje:}}} &lt;/span&gt;}}&lt;!--

--&gt;{{#if:{{{brackets|}}}|&lt;span style=&quot;{{{fontstyle|}}}&quot;&gt;&amp;#91;&lt;/span&gt;}}&lt;!--

--&gt;&lt;span style=&quot;white-space:nowrap;word-spacing:-.12em;&quot;&gt;&lt;!--
--&gt;[[{{transclude|{{{1}}}}}|&lt;span style=&quot;{{{fontstyle|}}}&quot; title=&quot;Prikaži predlogo&quot;&gt;&lt;!--
--&gt;{{#if:{{{mini|}}}|p|prikaži}}&lt;/span&gt;]]&lt;!--

--&gt;&lt;span style=&quot;{{{fontstyle|}}}&quot;&gt;&amp;#32;&lt;b&gt;&amp;middot;&lt;/b&gt;&amp;#32;&lt;/span&gt;&lt;!--
--&gt;[[{{TALKPAGENAME:{{transclude|{{{1}}}}}}}|&lt;span style=&quot;{{{fontstyle|}}}&quot; title=&quot;Pogovor o predlogi&quot;&gt;&lt;font color=#0645ad&gt;&lt;!--
--&gt;{{#if:{{{mini|}}}|p|pogovor}}&lt;/font&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;!--

--&gt;{{#if:{{{noedit|}}}|&lt;!--prazno--&gt;|&lt;!--drugače:
--&gt;&lt;span style=&quot;{{{fontstyle|}}}&quot;&gt;&amp;#32;&lt;b&gt;&amp;middot;&lt;/b&gt;&amp;#32;&lt;/span&gt;&lt;!--
--&gt;[{{fullurl:{{transclude|{{{1}}}}}|action=edit}} &lt;span style=&quot;{{{fontstyle|}}}&quot; title=&quot;Uredite to predlogo&quot;&gt;&lt;font color=#0645ad&gt;&lt;!--
--&gt;{{#if:{{{mini|}}}|u|uredi}}&lt;/font&gt;&lt;/span&gt;]}}&lt;!--
--&gt;&lt;/span&gt;&lt;!--

--&gt;{{#if:{{{noedit|}}}|&lt;!--prazno--&gt;|&lt;!--drugače:
--&gt;&lt;span style=&quot;{{{fontstyle|}}}&quot;&gt;&amp;#32;&lt;b&gt;&amp;middot;&lt;/b&gt;&amp;#32;&lt;/span&gt;&lt;!--
--&gt;[{{fullurl:{{transclude|{{{1}}}}}|action=history}} &lt;span style=&quot;{{{fontstyle|}}}&quot; title=&quot;Zgodovina strani&quot;&gt;&lt;font color=#0645ad&gt;&lt;!--
--&gt;{{#if:{{{mini|}}}|z|zgodovina}}&lt;/font&gt;&lt;/span&gt;]}}&lt;!--
--&gt;&lt;/span&gt;&lt;!--

--&gt;{{#if:{{{brackets|}}}|&lt;span style=&quot;{{{fontstyle|}}}&quot;&gt;&amp;#93;&lt;/span&gt;}}&lt;!--

--&gt;&lt;/span&gt;&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;

{{documentation}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>4xcl708ou9nqkc6xsk7trlzna9xsh1q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Navbar/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3930</id>
    <revision>
      <id>14069</id>
      <timestamp>2014-08-29T09:59:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{Dokumentacijska podstran}} {{high-risk}} &lt;!---PLEASE ADD METADATA TO THE &lt;includeonly&gt; SECTION AT THE BOTTOM OF THIS PAGE---&gt;  == Usage == ===General=== Copyable examples...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2617" xml:space="preserve">{{Dokumentacijska podstran}}
{{high-risk}}
&lt;!---PLEASE ADD METADATA TO THE &lt;includeonly&gt; SECTION AT THE BOTTOM OF THIS PAGE---&gt;

== Usage ==
===General===
Copyable examples when inside a given [[Wikipedija:Navigacijske predloge|template]] adds navbar navigational functionality:
:&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{navbar|{{subst:PAGENAME}}|mini=1}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt; 
:&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{navbar|{{subst:PAGENAME}}|plain=1}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt; 
:&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{navbar|{{subst:PAGENAME}}|fontstyle=color:green}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt; 

The &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{subst:PAGENAME}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; will be substituted with the template's name when parsed by the servers.
&lt;nowiki&gt;{{navbar|navbar/dok}}&lt;/nowiki&gt; gives: {{navbar|navbar/dok}}

== Examples ==
===Required parameters===
*&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{navbar|Name of Template}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; the template name is required.

===Optional parameters===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Options !! Parameters !! Produces...
|-
| Normal || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{navbar|Template Name}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || {{navbar|navbar/doc}}
|-
| Different text || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{navbar|Template Name|text=This template:}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || {{navbar|navbar/doc|text=This template:}}
|-
| No &quot;This box:&quot; text. || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{navbar|Template Name|plain=1}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || {{navbar|navbar/doc|plain=1}}
|-
| Short version. || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{navbar|Template Name|mini=1}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || {{navbar|navbar/doc|mini=1}}
|-
| For a color option. || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{navbar|Template Name|fontstyle=color:green}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || {{navbar|navbar/doc|fontstyle=color:green}}
|-
| With brackets.
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{navbar|Template Name|brackets=1}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
| {{navbar|navbar/doc|brackets=1}}
|}

===Deprecated parameters===
The &lt;tt&gt;miniv=1&lt;/tt&gt;, &lt;tt&gt;viewplain=1&lt;/tt&gt;, &lt;tt&gt;nodiv=1&lt;/tt&gt; and &lt;tt&gt;fontcolor=&lt;/tt&gt; parameters have been deprecated. To use the view-only version, use the {{tlx|v}} or {{tlx|view}} templates instead.

== Prepackaged ==
;{{tl|Tnavbar-header}}: Positions &lt;small&gt;v{{·}}d{{·}}e&lt;/small&gt; on the right edge of the line, often used in non-collapsible navbox heading.
;{{tl|Tnavbar-navframe}}: For use in conjunction with [[Wikipedia:NavFrame|Navframe div]]s, positions &lt;small&gt;v{{·}}d{{·}}e&lt;/small&gt; opposite of the [hide]/[show] feature.
;{{tl|Tnavbar-collapsible}}: For use in conjunction with [[Wikipedia: NavFrame#Collapsible tables|Collapsible tables]],floats &lt;small&gt;v{{·}}d{{·}}e&lt;/small&gt; opposite of the [hide]/[show] feature.

== Glej tudi ==
{{Navigacijske predloge}}

&lt;!--- PLEASE ADD METADATA TO THE &lt;includeonly&gt; SECTION HERE ---&gt;
&lt;includeonly&gt;
[[Kategorija:Predloge za notranje povezave|{{PAGENAME}}]]

&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>eukhmmmqg85f415m86muw610f7g579r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Transclude</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3931</id>
    <revision>
      <id>14070</id>
      <timestamp>2014-08-29T10:00:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{#switch: {{NAMESPACE: {{{1}}} }}  |#default = {{FULLPAGENAME: {{{1}}} }} &lt;!-- eg &quot;User:Foo&quot; --&gt;  |{{ns:0}} =      {{#ifeq: {{NAMESPACE: {{{1}}} }} | {{NAMESPACE: Template{...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="400" xml:space="preserve">{{#switch: {{NAMESPACE: {{{1}}} }}
 |#default = {{FULLPAGENAME: {{{1}}} }} &lt;!-- eg &quot;User:Foo&quot; --&gt;
 |{{ns:0}} = 
    {{#ifeq: {{NAMESPACE: {{{1}}} }} | {{NAMESPACE: Template{{{1}}} }}
      | Template:{{{1}}}            &lt;!-- no leading colon, eg &quot;Foo&quot; --&gt;
      | {{PAGENAME: {{{1}}} }}      &lt;!-- leading colon, eg &quot;:Foo&quot;, so we want the article --&gt;
    }}
}}&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>ob9m2b913drxlie5tgekieudupfrl9n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Transclude/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3932</id>
    <revision>
      <id>14071</id>
      <timestamp>2014-08-29T10:00:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{Documentation subpage}} {{high-risk| 6,200,000+ }} &lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --&gt;  This template resolves page names as they woul...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1091" xml:space="preserve">{{Documentation subpage}}
{{high-risk| 6,200,000+ }}
&lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --&gt;

This template resolves page names as they would be handled by MediaWiki's template-transclusion process.  It thereby removes ambiguity when doing ''other'' things with template pagenames, e.g. linking.

Key usage is in [[Template:Navbox|navboxes']] view, discuss, edit (v,d,e) menu.

=== Usage ===

*&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{transclude| Template:Foo }}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; &amp;rarr; '''{{transclude|Template:Foo}}'''
*&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{transclude| Category:Foo }}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; &amp;rarr; '''{{transclude|Category:Foo}}'''
*&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{transclude| Foo }}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; &amp;rarr; '''{{transclude|Foo}}'''
*&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{transclude| :Foo }}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; &amp;rarr; '''{{transclude|:Foo}}'''
*&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{transclude| :File:Foo }}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; &amp;rarr; '''{{transclude|:File:Foo}}'''

=== See also ===
* {{tl|Linked}}
* {{tl|Category title}}
* {{tl|File title}}

&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- CATEGORIES AND INTERWIKIS HERE, THANKS --&gt;
[[Kategorija:Predloge za oblikovanje]]

&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>67oxj49r1kqzrx2h1xujbe7uxim20rx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:JL-staro</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3933</id>
    <revision>
      <id>14087</id>
      <timestamp>2014-09-01T11:06:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;!-- Licenca: javna last, vključeno iz Predloga:JL-staro --&gt;{{imbox | type       = license | image      = [[Image:PD-icon.svg|52px|Public license|alt=|link=]] | imageright...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1151" xml:space="preserve">&lt;!-- Licenca: javna last, vključeno iz Predloga:JL-staro --&gt;{{imbox
| type       = license
| image      = [[Image:PD-icon.svg|52px|Public license|alt=|link=]]
| imageright = [[Image:Ambox clock.svg|52px|Expired|alt=|link=]]
| text       =  Slika je v '''[[w:javna last|javni lasti]]''', ker so ji avtorske pravice potekle.&lt;br&gt;
''To velja v Združenih državah Amerike, Kanadi, Evropski uniji in drugih državah, kjer je čas veljavnosti avtorskih pravic omejen na '''70 let po smrti avtorja'''''.
----
[[Slika:Nuvola apps important.svg|25px]] &lt;small&gt;Upoštevajte, da je v nekaterih državah ta doba daljša od 70 let: 100 let v Mehiki, 80 let v Kolumbiji in 75 let v Gvatemali ter Samoi. V teh državah slika mogoče še ni v javni lasti, saj ne upoštevajo trajanja veljavnosti avtorskih pravic v državi nastanka. V Slonokoščeni obali je ta doba 99 let in Hondurasu 75 let, vendar ti dve državi upoštevata krajšo veljavnost v državi nastanka.&lt;/small&gt;}}
{{image other
| [[Kategorija:Slike v javni lasti, katerih avtor je umrl pred več kot 70 leti|{{PAGENAME}}]]
}}
&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Oznake avtorskih pravic|{{PAGENAME}}]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>jkw3j2ftmx0on5pamsdqst3c98x4cal</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Urejeno</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3934</id>
    <redirect title="Predloga:Opravljeno" />
    <revision>
      <id>14088</id>
      <timestamp>2014-09-01T11:11:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Predloga:Opravljeno]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33" xml:space="preserve">#REDIRECT [[predloga:Opravljeno]]</text>
      <sha1>27r6ktwh2h6n2zp3yrxvzaykg9je0sp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Opravljeno</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3935</id>
    <revision>
      <id>14089</id>
      <timestamp>2014-09-01T11:12:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{{{{|safesubst:}}}kljukica|18}} '''{{{{{|safesubst:}}}ucfirst:{{{1|Opravljeno}}}}}'''&lt;!--predloga:done--&gt;&lt;noinclude&gt; {{documentation}} &lt;/noinclude&gt;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="148" xml:space="preserve">{{{{{|safesubst:}}}kljukica|18}} '''{{{{{|safesubst:}}}ucfirst:{{{1|Opravljeno}}}}}'''&lt;!--predloga:done--&gt;&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>05gar18acl0b9qt81yy8emdagrgmm0i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Kljukica</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3936</id>
    <revision>
      <id>14090</id>
      <timestamp>2014-09-01T11:12:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[File:Yes check.svg|{{{1|20}}}px|alt=Da|link=]]&lt;span style=&quot;display:none&quot;&gt;D&lt;/span&gt;&lt;!--predloga:tick--&gt;&lt;noinclude&gt; {{documentation}} &lt;/noinclude&gt;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="145" xml:space="preserve">[[File:Yes check.svg|{{{1|20}}}px|alt=Da|link=]]&lt;span style=&quot;display:none&quot;&gt;D&lt;/span&gt;&lt;!--predloga:tick--&gt;&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>3b6pgw7wjfzb5s9i8dkmn4vkncifmjl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Kljukica/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3937</id>
    <revision>
      <id>14091</id>
      <timestamp>2014-09-01T11:13:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{documentation subpage}}  ==Uporaba== Ta predloga v besedilo vrine zeleno kljukico. Ni za uporabo v člankih.   Prednastavljena velikost kljukice je 20px. Če želite velik...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="443" xml:space="preserve">{{documentation subpage}}

==Uporaba==
Ta predloga v besedilo vrine zeleno kljukico. Ni za uporabo v člankih. 

Prednastavljena velikost kljukice je 20px. Če želite velikost spremeniti, dodajte za parameter vrednost (v px), npr:
: '''&lt;nowiki&gt;{{kljukica|30}}&lt;/nowiki&gt;'''

==Glej tudi==
{{Opravljeno/Glej tudi}}

&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- ADD CATEGORIES BELOW THIS LINE --&gt;
[[Kategorija:Predloge za sliko s komentarjem|{{PAGENAME}}]]

&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>d9ptf6jthzr9l9fy33m5t0neicdxql6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Opravljeno/Glej tudi</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3938</id>
    <revision>
      <id>14092</id>
      <timestamp>2014-09-01T11:13:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: *{{tl|Hvala}} – {{Hvala}} *{{tl|Kljukica}}, izpiše kljukico brez besedila – {{Kljukica}} *{{tl|Križec}}, izpiše križec brez besedila – {{Križec}} *{{tl|Ni opravlj...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="392" xml:space="preserve">*{{tl|Hvala}} – {{Hvala}}
*{{tl|Kljukica}}, izpiše kljukico brez besedila – {{Kljukica}}
*{{tl|Križec}}, izpiše križec brez besedila – {{Križec}}
*{{tl|Ni opravljeno}} – {{Ni opravljeno}}
*{{tl|Opravljeno}} – {{Opravljeno}}
*{{tl|Delno urejeno}} – {{Delno urejeno}}
*{{tl|Popravljeno}} - {{Popravljeno}}
&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Dokumentacijske strani predlog]]

&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>bbsttyv70anilnma7gt5eog9yet0q97</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Opravljeno/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3939</id>
    <revision>
      <id>14093</id>
      <timestamp>2014-09-01T11:14:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{Documentation subpage}} &lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE. --&gt; Ta predloga se običajno uporablja na Wikipedija:Pogovorna stran|pogovo...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1346" xml:space="preserve">{{Documentation subpage}}
&lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE. --&gt;
Ta predloga se običajno uporablja na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovornih straneh]] in jasno prikazuje, da je poglavje/razdelek v razpravi razrešen. Na ta način urejevalcu ni potrebno ponovno brati celotnega poglavja.

==Uporaba==

Uporabite lahko {{tl|opravljeno}} z prednastavljenim besedilom ali pa dodate lastno sporočilo kot neobvezni parameter.

{| class=&quot;wikitable&quot;
!Predloga !! Rezultat
|-
|{{tlx|opravljeno}} || {{opravljeno}}
|-
|{{tlx|opravljeno|moje sporočilo}} || {{opravljeno|moje sporočilo}}
|}

===Primer===
{| border=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;6&quot; cellspacing=&quot;0&quot; 
|
{{Fake heading|Pristransko}}
Mislim, da je članek o šoli pristranski. --[[Uporabnik:Zgled]]&lt;br&gt;
:Se strinjam, še posebno tisti del o svetu šole. --[[Uporabnik:Mojca]]
::Jaz pa mislim, da članek ni pristranski, o tem sem bral v spletnem časopisu. --[[Uporabnik:George]]
:::Dobro bi bilo, če bi časopis navedel kot referenco. Hvala.  --[[Uporabnik:Zgled]]
::::{{Opravljeno}} Danes sem jo dodal, tako da je to urejeno. --[[Uporabnik:George]]
:::::{{Thank you}}. -- [[Uporabnik:Zgled]]
|}

==Glej tudi==
{{Opravljeno/Glej tudi}}

&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- ADD CATEGORIES BELOW THIS LINE --&gt;
[[Kategorija:Predloge za sliko s komentarjem|{{PAGENAME}}]]


&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>jbsckzjo9o2lbd4zxuvos02sjvj729n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Fake heading</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3940</id>
    <revision>
      <id>14094</id>
      <timestamp>2014-09-01T11:15:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;div style=&quot;{{#ifeq:{{{sub|}}}|3|font-weight: bold; font-size: 115%; padding-top: .3em;|font-size: 120%; padding-bottom: .3em; border-bottom: 1px solid #666; width: 75%;}}&quot;&gt;...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="294" xml:space="preserve">&lt;div style=&quot;{{#ifeq:{{{sub|}}}|3|font-weight: bold; font-size: 115%; padding-top: .3em;|font-size: 120%; padding-bottom: .3em; border-bottom: 1px solid #666; width: 75%;}}&quot;&gt;{{{1}}}&lt;/div&gt;&lt;noinclude&gt;

&amp;nbsp;

{{dokumentacija}}
&lt;!--Categories and interwikis go on the /doc subpage.--&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>4e40kwmug9iwsucaus9yfbw1pzgwjs9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Hvala</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3941</id>
    <revision>
      <id>14095</id>
      <timestamp>2014-09-01T11:16:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[File:Face-smile.svg|18px]] '''Hvala'''&lt;!--Predloga:Hvala--&gt;&lt;noinclude&gt; {{documentation}} &lt;/noinclude&gt;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="103" xml:space="preserve">[[File:Face-smile.svg|18px]] '''Hvala'''&lt;!--Predloga:Hvala--&gt;&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>c13c32ym1or5id85zsocx0ym6e5wwdo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Hvala/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3942</id>
    <revision>
      <id>14096</id>
      <timestamp>2014-09-01T11:16:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{Documentation subpage}} &lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE. --&gt;  Ta predloga se običajno uporablja na Wikipedija:Pogovorna stran|pogov...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1135" xml:space="preserve">{{Documentation subpage}}
&lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE. --&gt;

Ta predloga se običajno uporablja na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovornih straneh]] in jasno prikazuje, da je poglavje/razdelek v razpravi razrešen. Na ta način urejevalcu ni potrebno ponovno brati celotnega poglavja.

===Primer===
{| border=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;6&quot; cellspacing=&quot;0&quot; 
|
{{Fake heading|Pristransko}}
Mislim, da je članek o šoli pristranski. --[[Uporabnik:Zgled]]&lt;br&gt;
:Se strinjam, še posebno tisti del o svetu šole. --[[Uporabnik:Mojca]]
::Jaz pa mislim, da članek ni pristranski, o tem sem bral v spletnem časopisu. --[[Uporabnik:George]]
:::Dobro bi bilo, če bi časopis navedel kot referenco. Hvala.  --[[Uporabnik:Zgled]]
::::{{Opravljeno}} Danes sem jo dodal, tako da je to urejeno. --[[Uporabnik:George]]
:::::{{Thank you}}. -- [[Uporabnik:Zgled]]
|}

==Glej tudi==
* {{tl|Thank You IP}} – {{Thank You IP}}
* {{tl|Wikithanks}} – {{Wikithanks}}

{{Opravljeno/Glej tudi}}

&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- ADD CATEGORIES BELOW THIS LINE --&gt;
[[Kategorija:Predloge za sliko s komentarjem|{{PAGENAME}}]]


&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>0ee35p24q04rx14wc7b9566sk9lo008</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Thank you</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3943</id>
    <redirect title="Predloga:Hvala" />
    <revision>
      <id>14097</id>
      <timestamp>2014-09-01T11:17:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Predloga:Hvala]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Predloga:Hvala]]</text>
      <sha1>jd6u09ljvgvj7r9bn7i5w2fltxk55qn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Sporočilna polja za slike</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3944</id>
    <revision>
      <id>14099</id>
      <timestamp>2014-09-01T11:21:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: Ta kategorija avtomatsko vključi vse predloge, ki uporabljajo predlogo {{tl|Polje za slike}} (''imbox'') in na ta način zagotavlja seznam vseh sporočilnih polj za slike....</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="218" xml:space="preserve">Ta kategorija avtomatsko vključi vse predloge, ki uporabljajo predlogo {{tl|Polje za slike}} (''imbox'') in na ta način zagotavlja seznam vseh sporočilnih polj za slike.

[[Kategorija:Predloge za sporočilna polja]]</text>
      <sha1>7xj10y2vx21wlshqezk3jvew29zyv1f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Predloge za sporočilna polja</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3945</id>
    <revision>
      <id>14100</id>
      <timestamp>2014-09-01T11:22:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{template category|description=To je  kategorija za kategorije predlog sporočilnih polj.}} [[Kategorija:Predloge pripomočki|Sporočilno polje]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="146" xml:space="preserve">{{template category|description=To je  kategorija za kategorije predlog sporočilnih polj.}}
[[Kategorija:Predloge pripomočki|Sporočilno polje]]</text>
      <sha1>2lfepkhgtgb4mn1vahmgnd7lnmlmuox</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Predloge pripomočki</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3946</id>
    <revision>
      <id>14101</id>
      <timestamp>2014-09-01T11:22:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{Kategorija predlog}}  [[Kategorija:Predloge|Predloge pripomočki]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="68" xml:space="preserve">{{Kategorija predlog}}

[[Kategorija:Predloge|Predloge pripomočki]]</text>
      <sha1>1v7x2ry5s6b1y8jj6se0xevjct3iv9g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Cmbox</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3947</id>
    <redirect title="Predloga:Polje za kategorije" />
    <revision>
      <id>14102</id>
      <timestamp>2014-09-01T11:25:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Predloga:Polje za kategorije]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Predloga:polje za kategorije]]</text>
      <sha1>9azsa7tl66wuf2d7xgijqlu882wkch5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Polje za kategorije</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3948</id>
    <revision>
      <id>14103</id>
      <timestamp>2014-09-01T11:26:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;table class=&quot;plainlinks cmbox  {{#switch:{{{type|}}} | speedy     = cmbox-speedy | delete     = cmbox-delete | content    = cmbox-content | style      = cmbox-style | move...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1777" xml:space="preserve">&lt;table class=&quot;plainlinks cmbox 
{{#switch:{{{type|}}}
| speedy     = cmbox-speedy
| delete     = cmbox-delete
| content    = cmbox-content
| style      = cmbox-style
| move       = cmbox-move
| protection = cmbox-protection
| notice          &lt;!-- notice = default --&gt;
| #default   = cmbox-notice
}} {{{class|}}}&quot; style=&quot;{{{style|}}}&quot;&gt;
&lt;tr&gt;
{{#ifeq:{{{image|}}}|none
| &lt;!-- No image. Cell with some width or padding necessary for text cell to have 100% width. --&gt;&lt;td class=&quot;mbox-empty-cell&quot;&gt;&lt;/td&gt;
| &lt;td class=&quot;mbox-image&quot;&gt;
  {{#if:{{{image|}}}
  | {{{image}}}
  | [[File:{{#switch:{{{type|}}}
    | speedy     = Cmbox deletion.png
    | delete     = Cmbox deletion.png
    | content    = Cmbox content.png
    | style      = Edit-clear.svg
    | move       = Cmbox move.png
    | protection = Cmbox protection.png
    | notice          &lt;!-- notice = default --&gt;
    | #default   = Cmbox notice.png
    }}|40x40px|link=|alt=]]
  }}&lt;/td&gt;
}}
&lt;td class=&quot;mbox-text&quot; style=&quot;{{{textstyle|}}}&quot;&gt; {{{text}}} {{#if:{{{date|}}}
 |&lt;small&gt;''({{{date}}})''&lt;/small&gt;
}}&lt;/td&gt;
{{#if:{{{imageright|}}}
| &lt;td class=&quot;mbox-imageright&quot;&gt; {{{imageright}}} &lt;/td&gt;
}}
&lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;&lt;!-- 
  Detect and report usage with faulty &quot;type&quot; parameter:
--&gt;{{#switch:{{{type|}}}
|   &lt;!-- No type fed, is also valid input --&gt;
| speedy
| delete
| content
| style
| move
| protection
| notice     =    &lt;!-- Do nothing, valid &quot;type&quot; --&gt;
| #default   = &lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;To opozorilno polje uporablja napačno vrednost parametra &quot;type={{{type|}}}&quot;.&lt;/div&gt;[[Kategorija:Wikipedijin parameter sporočilnega polja potreben popravila|{{main other|Main:}}{{FULLPAGENAME}}]]&lt;!-- Sort on namespace --&gt;
}}&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>8k4tnigryl9ra8qycn8cl4t9h9aj90m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Polje za kategorije/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3949</id>
    <revision>
      <id>14104</id>
      <timestamp>2014-09-01T11:27:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{Documentation subpage}} {{high-use}} &lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --&gt; {{mbox templates}} To je meta-predloga {{tl|cmbox}} (''catego...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7614" xml:space="preserve">{{Documentation subpage}}
{{high-use}}
&lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --&gt;
{{mbox templates}}
To je meta-predloga {{tl|cmbox}} (''category message box'') ali '''polje za kategorije'''.

Predloga je namenjena graditvi sporočilnega polja na straneh kategorij, kot je to npr. {{tl|MKB 10 kategorija}} itd. Možnih je več različnih barv, prikaz prednastavljene slike kadar predloga nima definirane lastne in še nekatere druge funkcije.

Ta predloga deluje skoraj enako kot {{tl|ambox}} (''article message box'') oz. polje za članke in uporablja enake parametre.

Na straneh kategorij, z uporabo te meta-predloge, prosto oblikujte sporočilna polja. Če naletite na probleme, jih opišite na pogovorni strani te predloge.

=== Uporaba===
Preprost primer uporabe:

&lt;pre&gt;
{{cmbox | text = Besedilo.}}
&lt;/pre&gt;

{{cmbox | text = Besedilo.}}


Zapleten primer:

&lt;pre&gt;
{{cmbox
| type      = style
| image     = [[Image:Emblem-question-yellow.svg|40px]]
| style     = width: 400px; 
| textstyle = color: red; font-weight: bold; font-style: italic;
| text      = Besedilo.
}}
&lt;/pre&gt;

{{cmbox
| type      = style
| image     = [[Image:Emblem-question-yellow.svg|40px]]
| style     = width: 400px; 
| textstyle = color: red; font-weight: bold; font-style: italic;
| text      = Besedilo.
}}

=== Različni tipi sporočilnega polja kategorij (parameter type) s prednastavljeno sliko===
Spodnji primeri prikazujejo uporabo parametra '''type''' brez uporabe parametra ''image'' - zato se za vsak ''type'' prikaže prednastavljena slika.

{{cmbox
| type = speedy
| text = type=&lt;u&gt;speedy&lt;/u&gt; – Predloge za hitro brisanje kot je {{tl|db-catempty}}.
}}
{{cmbox
| type = delete
| text = type=&lt;u&gt;delete&lt;/u&gt; – Predloge za brisanje kot je {{tl|cfd}}.
}}
{{cmbox
| type = content
| text = type=&lt;u&gt;content&lt;/u&gt; – Opozorila o vsebini, kot je {{tl|high-risk}}.
}}
{{cmbox
| type = style
| text = type=&lt;u&gt;style&lt;/u&gt; – Manjša opozorila in problemi, kot je {{tl|napolni ktgr}}.
}}
{{cmbox
| type = notice
| text = type=&lt;u&gt;notice&lt;/u&gt; – Kakršnekoli opombe in sporočila, stalna ali začasna kot je {{tl|kategorija škrbin}}.
}}
{{cmbox
| type = move
| text = type=&lt;u&gt;move&lt;/u&gt; – Predloge za združitev, premik ali transwikifikacijo, kot je {{tl|preusmeritev kategorije}}.
}}
{{cmbox
| type = protection
| text = type=&lt;u&gt;protection&lt;/u&gt; – Obvestilo o zaščiti, kot je  {{tl|zaščiteno}} kadar je prikazano na straneh kategorij.
}}

=== Uporaba slik ===
Zgoraj prikazana prednastavljena slika je določena zaradi enostavnosti uporabe predloge. V večini primerov je ustrezneje, da določite bolj specifično sliko. Spodnji primeri prikazujejo uporabo parametra '''image''', ki zamenja prednastavljeno sliko.

{{cmbox
| type  = style
| image = [[Image:Sub-arrows.svg|40px]]
| text  = type = style &lt;br&gt; image = &lt;nowiki&gt;[[Image:Sub-arrows.svg|40px]]&lt;/nowiki&gt; &lt;br&gt; Ta slika se uporablja za {{tl|verylarge}} in {{tl|CatDiffuse}}. 
}}
{{cmbox
| type  = move
| image = [[Image:Redirect arrow.svg|52px]]
| text  = type = move &lt;br&gt; image = &lt;nowiki&gt;[[Image:Redirect arrow.svg|52px]]&lt;/nowiki&gt; &lt;br&gt; Ta slika se uporablja za {{tl|categoryredirect}}. 
}}

=== Kombinacije parametrov ===
Nekatere izmed možnih kombinacij parametrov.

{{cmbox
| text  = Brez parametra ''type'' in ''image'' prikaže '''prednastavljeno''' polje.
}}
{{cmbox
| image = none
| text  = Brez parametra ''type'' in '''image=none''' – polje ne prikaže slike, ''text'' pa zavzame celotni prostor polja.
}}

{{cmbox
| image = [[Image:Gnome globe current event.svg|42px]]
| imageright = [[Image:Nuvola apps bookcase.svg|40px]]
| text  = image = &lt;nowiki&gt;[[Image:Gnome globe current event.svg|42px]]&lt;/nowiki&gt; &lt;br&gt; imageright = &lt;nowiki&gt;[[Image:Nuvola apps bookcase.svg|40px]]&lt;/nowiki&gt;
}}

{{cmbox
| image = [[Image:Gnome globe current event.svg|42px]]
| imageright = [[Image:Shuttle.svg|20px]]
| text  = '''Ta kategorija vsebuje članke o trenutnih [[vesoljski polet|vesoljskih poletih]].'''
&lt;br&gt;Članek v to kategorjo vključite z uporabo predloge {{tl|current spaceflight}}. Vsebina se lahko med odpravo spremeni.
}}

=== Parametri ===
Seznam vseh parametrov:

&lt;pre&gt;
{{cmbox
| type  = speedy / delete / content / style / notice / move / protection
| image = none / [[Image:Some image.svg|40px]]
| imageright = [[Image:Some image.svg|40px]]
| class = CSS razred za oblikovanje polja
| style = oblikovanje opozorilnega polja po pravilih [[CSS]]
| textstyle = oblikovanje pisave po pravilih [[CSS]]
| text  = Besedilo. 
}}
&lt;/pre&gt;

'''type'''
:Če ni podan parameter '''type''' , predloga avtomatično uporabi privzet ''type'' '''notice'''. To pomeni, da bo v polju modro ozadje.

'''image'''
:'''Parameter ni podan''' = Če parameter '''image''' ni podan, predloga uporabi privzeto sliko. Katera privzeta slika bo je odvisno od parametra ''type''. 
:'''Podana je slika''' = Na levi strani je prikazana izbrana slika z izbrano velikostjo 40px - 50px širine. (Polje lahko sicer prikaže sliko katerekoli velikosti.) Npr: 
::&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;image = [[Slika:Sub-arrows.svg|40px]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
:'''none''' = Slika ni prikazana.

'''imageright'''
:'''Parameter ni podan'''  = Če parameter '''imageright''' ni podan, se slika na desni strani polja ne prikaže.
:'''Podana je slika''' = Na desni strani je prikazana izbrana slikaz izbrano velikostjo 40px - 50px širine. (Polje lahko sicer prikaže sliko katerekoli velikosti.) Npr: 
::&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;imageright = [[Slika:Nuvola apps bookcase.png|40px]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
:'''Anything''' = Any other object that you want to show on the right side.

'''style'''
:Neobvezna  [[CSS]] vrednost, ki jo uporablja celotna tabela polja. Brez narekovajev &lt;code&gt;&quot; &quot;&lt;/code&gt;. Npr:
::&lt;code&gt;style = margin-bottom: 0.5em;&lt;/code&gt;

'''textstyle'''
:Neobvezna [[CSS]] vrednost, ki jo uporablja celica ''text''. Npr:
::&lt;code&gt;textstyle = text-align: center;&lt;/code&gt;

'''text'''
:V glavnem polju prikaže besedilo ali kateri koli drug objekt.

=== Tehnične podrobnosti ===
Če želiš uporabljati posebne znake v parametru ''text'', potem se jim moraš izognita na spodaj prikazani način: 

&lt;pre&gt;
{{cmbox
| text  = &lt;div&gt;
Enačaj = ter začetek/konec zavitega oklepaja { } delujejo tako kot so napisani. 
Toda tu sta znak pipa {{!}} in dvojni zaključni oklepaj &amp;lt;nowiki&gt;}}&amp;lt;/nowiki&gt;. 
Sedaj pa še pipa in dvojni zaključni oklepaj &amp;lt;nowiki&gt;|}}&amp;lt;/nowiki&gt;.
&lt;/div&gt;
}}
&lt;/pre&gt;

{{cmbox
| text  = &lt;div&gt;
Enačaj = ter začetek/konec zavitega oklepaja { } delujejo tako kot so napisani. 
Toda tu sta znak pipa {{!}} in dvojni zaključni oklepaj &lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt;. 
Sedaj pa še pipa in dvojni zaključni oklepaj &lt;nowiki&gt;|}}&lt;/nowiki&gt;.
&lt;/div&gt;
}}

Ta predloga za svoj izgled večinoma uporablja cmbox CSS razrede v [[MediaWiki:Common.css]], zato njen izgled prilagojen koži, ki jo uporabnik uporablja.

Znotraj Wikipedije ta meta-predloga uporablja HTML označevalec namesto wiki označevalca zaradi pomanjkljvosti wiki-ja. Npr.: težja je uporaba [http://www.mediawiki.org/wiki/Help:ParserFunctions funkcij parserja], posebih znakov in parametrov.  

Prednastavljene slike te meta-predloge so v formatu png namesto v svg formatu. Glavni razlog za to je, da obstajajo nekateri starejši spletni brskalniki, ki imajo težave s prikazom transparentnega ozadja, ki ga uporabljajo svg slike. Uporabljene png slike imajo popravljeno transparentno barvo ozadja tako, da izgledajo dobro v vseh brskalnikih.

=== Glej tudi ===
{{Mbox templates see also}}

&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- CATEGORIES AND INTERWIKIS HERE, THANKS --&gt;
[[Kategorija:Metapredloge Wikipedije|{{PAGENAME}}]]
[[Kategorija:Predloge za kategorije| ]]

&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>mv4ft0yvtwgns2yd44my7m5cq630qxg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Kategorija predlog</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3950</id>
    <revision>
      <id>14105</id>
      <timestamp>2014-09-01T11:29:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{Polje za kategorije |type  = notice |image = [[Slika:Curly Brackets.svg|44px|Zaviti oklepaji za predlogo|link=]] |text  = &lt;div&gt;  &lt;table style=&quot;width:98%; background:none;&quot;...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4509" xml:space="preserve">{{Polje za kategorije
|type  = notice
|image = [[Slika:Curly Brackets.svg|44px|Zaviti oklepaji za predlogo|link=]]
|text  = &lt;div&gt;
 &lt;table style=&quot;width:98%; background:none;&quot; cellspacing=&quot;0&quot;&gt;

  &lt;!-------------------- topic/description/portal ---------------------&gt;
  {{#if:{{{topic|}}}{{{description|}}}
   | &lt;tr style=&quot;background:#D5E4ED; font-size:1.2em; line-height:1.1em;&quot;&gt;
      &lt;td style=&quot;border:1px solid #aaa;{{#if:{{{portal|}}} |border-right:none;}} padding:0.4em&quot;&gt;&lt;!--
    --&gt;{{#if: {{{topic|}}} |'''Predloge, ki se nanašajo na {{{topic}}}.'''&amp;nbsp;}}&lt;!--
    --&gt;{{{1|}}}{{{description|}}}&lt;/td&gt;
    &lt;/tr&gt;
  }}

  &lt;!------------------------------ type -------------------------------&gt;
  &lt;tr&gt;
   &lt;td colspan=&quot;2&quot;&lt;!--(in case {{{portal}}} used)--&gt; style=&quot;line-height:1.3em;&quot;&gt;&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{type|}}}
     | &lt;div style=&quot;padding-top:0.3em; font-size:95%;&quot;&gt;'''Strani, nanizane v tej kategoriji, naj bi bile &lt;!--
     --&gt;{{#switch:{{lc:{{{type}}}}}
         |ambox    = predloge za [[Predloga:Ambox|opozorilna polja v člankih (ambox)]].'''
         |campaignbox = predloge, namenjene navigaciji zgodovinskih bitk.'''
         |conversion = predloge, ki izvajajo pretvorbe.'''
         |external link = predloge, ki zagotavljajo [[w:Wikipedija:Zunanje povezave|zunanje povezave]].'''
         |formatting = predloge, ki zagotavljajo formatiranje/oblikovanje.'''
         |function = predloge funkcij''', tj. predloge, ki ustvarijo besedilo, slike ali druge elemente.
         |infobox  = predloge [[w:Pomoč:Infopolje|infopolj]].'''
         |meta     = metapredloge.'''
         |navbox   = [[Predloga:Navpolje|navigacijske (navbox) predloge]].'''&lt;div style=&quot;padding:0.15em 0; line-height:1.35em;&quot;&gt;Če obstajajo podkategorije drugih tipov predlog (npr. [[Pomoč:Infopolje|infopolj]]), ki se nanašajo na to temo, naj se le-te prikažejo na začetku seznama podkategorij takoj za tem sporočilom.&lt;/div&gt;
         |stub     = predloge za [[w:Wikipedija:Škrbina|škrbine]] (stub).'''
         |timeline = predloge za časovni pregled/časovni potek/kronologijo.'''
         |userbox  = predloge za [[w:Wikipedija:Uporabniška polja|uporabniška polja]].'''
         |#default = {{{1|{{{description|}}}}}} '''
         |predloge tipa {{{type}}}.'''
        }}&lt;!--end switch type, the line above rather unclear [how?]
    --&gt;&lt;/div&gt;
     | &lt;div style=&quot;font-size:95%;&quot;&gt;'''Strani, navedene v tej kategoriji, so [[w:Wikipedija:Predloge|predloge]].''' &lt;div style=&quot;padding:0.15em 0; line-height:1.3em;&quot;&gt;Ta stran je del Wikipedijine administracije in ni del enciklopedije.&lt;/div&gt;&lt;/div&gt; {{#if:{{{ALTTEXT|}}} |&lt;br/&gt;&lt;hr/&gt;{{{ALTTEXT}}}&lt;hr/&gt;}}
    }}

    &lt;!---------------- Further template category notes ----------------&gt;
    &lt;table class=&quot;collapsible collapsed&quot; style=&quot;width:100%; padding-top:0.25em; background:transparent; line-height:1.3em; font-size:90%;&quot;&gt;
     &lt;tr&gt;&lt;th style=&quot;border-bottom:1px solid #aaa; text-align:left;&quot;&gt;{{resize|110%|Nadaljnje opombe o kategoriji predlog}}&lt;/th&gt;&lt;/tr&gt;
     &lt;tr&gt;&lt;td style=&quot;padding-top:0.25em;&quot;&gt;'''Ta [[w:Wikipedija:Kategorija|kategorija]] vsebuje strani v [[w:Wikipedija:Imenski prostor predlog|imenskem prostoru predlog]].''' Ne uporabljaj je za kategorizacijo [[w:Wikipedija:Kaj je članek|člankov]] in strani, ki spadajo v druge imenske prostore.&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
     &lt;tr&gt;{{#if:{{{help|}}}{{{2|}}}{{{container|}}}
          | {{#ifeq:{{{help|}}}| no | |&lt;td style=&quot;border-top:1px solid #aaa&quot;&gt;{{#ifeq:{{{container|}}}|yes|'''Ne dodajaj predlog v to kategorijo: namesto tega uporabi ustrezno podkategorijo.'''|{{{help}}}}}&lt;/td&gt;}}
          | &lt;td style=&quot;padding-bottom:0.5em; border-top:1px solid #aaa;&quot;&gt;Za vključitev predloge v to kategorijo dodaj &lt;br/&gt;&lt;code style=&quot;background:transparent; font-size:110%; overflow:auto;&quot;&gt;&lt;nowiki&gt;[[&lt;/nowiki&gt;{{FULLPAGENAME}}&lt;!--
--&gt;&lt;nowiki&gt;]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;&lt;br/&gt;v sekcijo &lt;nowiki&gt;&lt;includeonly&gt;&lt;/nowiki&gt; na koncu predlogine /dok podstrani, če le-ta obstaja. V nasprotnem primeru dodaj kodo &lt;br/&gt;&lt;code style=&quot;background:transparent; font-size:110%; overflow:auto;&quot;&gt;&lt;nowiki&gt;&amp;lt;noinclude&gt;[[&lt;/nowiki&gt;{{FULLPAGENAME}}&lt;!--
--&gt;&lt;nowiki&gt;]]&amp;lt;/noinclude&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;&lt;br/&gt;na konec predloge in se prepričaj, da se le-ta prične v isti vrstici, kot je zadnji znak same kode predloge.&lt;/td&gt;
         }}&lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
 &lt;/table&gt;&lt;/div&gt;
}}&lt;includeonly&gt;[[Kategorija:Kategorije predlog|{{PAGENAME}}]]&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;
{{dokumentacija}}
&lt;!-- Kategorije in interwikiji ne spadajo sem, temveč na dokumentacijsko podstran! Hvala. --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>g1ipkaaa517oiovcjt1sl8pueq5o300</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Resize</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3951</id>
    <revision>
      <id>14106</id>
      <timestamp>2014-09-01T11:30:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{#if:{{{2|}}} |&lt;span style=&quot;font-size:{{{1|}}};&quot;&gt;{{{2|}}}&lt;/span&gt; |&lt;span style=&quot;font-size:90%;&quot;&gt;{{{1}}}&lt;/span&gt; }}&lt;noinclude&gt; {{documentation}} {{Predloga:Resize/TemplateData...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="260" xml:space="preserve">{{#if:{{{2|}}}
|&lt;span style=&quot;font-size:{{{1|}}};&quot;&gt;{{{2|}}}&lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;font-size:90%;&quot;&gt;{{{1}}}&lt;/span&gt;
}}&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
{{Predloga:Resize/TemplateData}}
&lt;!--PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS TO THE /doc SUBPAGE, THANKS--&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>3f4pimuwzf31gvowjojtlkmv1kfwrla</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Resize/TemplateData</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3952</id>
    <revision>
      <id>14107</id>
      <timestamp>2014-09-01T11:31:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: ==TemplateData== {{TemplateDataHeader}} &lt;templatedata&gt;{   &quot;description&quot;: &quot;Template to aid switching the font-size used for a text string. Two forms {{resize|&lt;size&gt;|&lt;text&gt;}}...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="701" xml:space="preserve">==TemplateData==
{{TemplateDataHeader}}
&lt;templatedata&gt;{
  &quot;description&quot;: &quot;Template to aid switching the font-size used for a text string. Two forms {{resize|&lt;size&gt;|&lt;text&gt;}} and {{resize|&lt;text&gt;}} are possible.&quot;,
  &quot;params&quot;: {
    &quot;1&quot;: {
      &quot;label&quot;: &quot;Size/Text&quot;,
      &quot;description&quot;: &quot;Specifies a css font size e.g. '80%', '1.2em', 'x-large', 'larger'. In the one parameter version the first parameter is the text and the font size is '90%'.&quot;,
      &quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
      &quot;required&quot;: true
    },
    &quot;2&quot;: {
      &quot;label&quot;: &quot;Text when size is given&quot;,
      &quot;description&quot;: &quot;The text to display in the two parameter version.&quot;,
      &quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
      &quot;required&quot;: false
    }
  }
}
&lt;/templatedata&gt;</text>
      <sha1>ase2j190ymju3uya7c7eogo811gv4wv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:TemplateDataHeader</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3953</id>
    <revision>
      <id>14108</id>
      <timestamp>2014-09-01T11:31:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: To je [[w:Wikipedija:VisualEditor/TemplateData|TemplateData]] dokumentacija za predlogo, ki jo uporablja novi VisualEditor.  '''{{{1|{{BASEPAGENAME}}}}}''' &lt;includeonly&gt;Ka...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="264" xml:space="preserve">To je [[w:Wikipedija:VisualEditor/TemplateData|TemplateData]] dokumentacija za predlogo, ki jo uporablja novi VisualEditor.

'''{{{1|{{BASEPAGENAME}}}}}'''
&lt;includeonly&gt;[[Kategorija:TemplateData dokumentacija]]&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{Documentation}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>r4u6ziw5iyayvr5746lafdh5j0gi6jt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:CategoryTOC</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3954</id>
    <revision>
      <id>14109</id>
      <timestamp>2014-09-01T11:36:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {| border=&quot;0&quot; align=&quot;center&quot;  |- | align=&quot;center&quot; class=&quot;plainlinks&quot; | '''Kazalo:''' [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}}} Na vrh]&lt;br /&gt;  [{{SERVER}}{{localurl:...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2619" xml:space="preserve">{| border=&quot;0&quot; align=&quot;center&quot; 
|-
| align=&quot;center&quot; class=&quot;plainlinks&quot; | '''Kazalo:''' [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}}} Na vrh]&lt;br /&gt; 
[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=0}} 0]
[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=1}} 1]
[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=2}} 2]
[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=3}} 3]
[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=4}} 4]
[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=5}} 5]
[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=6}} 6]
[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=7}} 7]
[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=8}} 8]
[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=9}} 9]&lt;br /&gt;
[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=A}} A] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=B}} B] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=C}} C] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=Č}} Č] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=D}} D] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=E}} E] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=F}} F] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=G}} G] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=H}} H] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=I}} I] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=J}} J] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=K}} K] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=L}} L] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=M}} M] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=N}} N] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=O}} O] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=P}} P] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=Q}} Q] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=R}} R] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=S}} S] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=Š}} Š] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=T}} T] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=U}} U] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=V}} V] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=W}} W] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=X}} X] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=Y}} Y] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=Z}} Z] [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|from=Ž}} Ž]
|}&lt;noinclude&gt;[[Kategorija:Predloge za kategorije|{{PAGENAME}}]]

&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>fvd4or0y01mzz5iv0mgycec50g1iyny</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Slike v javni lasti, katerih avtor je umrl pred več kot 70 leti</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3955</id>
    <revision>
      <id>14110</id>
      <timestamp>2014-09-01T11:37:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{CategoryTOC}} [[Kategorija:Slike v javni lasti|*]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52" xml:space="preserve">{{CategoryTOC}}
[[Kategorija:Slike v javni lasti|*]]</text>
      <sha1>em5ipftapl8tbt2lo49358oui6vfz08</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Slike v javni lasti</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3956</id>
    <revision>
      <id>15003</id>
      <parentid>14115</parentid>
      <timestamp>2015-08-28T13:14:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="106" xml:space="preserve">Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema slike v javni lasti.

{{CategoryTOC}}

[[Kategorija:Slike]]</text>
      <sha1>c22u8ya0v6wxtx6ypkbt0btnjtcq9u2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Slike za vzdrževanje</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3957</id>
    <revision>
      <id>15004</id>
      <parentid>14113</parentid>
      <timestamp>2015-08-28T13:14:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="108" xml:space="preserve">Te slike '''potrebujejo določeno vrsto [[w:Wikipedija:Vzdrževanje|vzdrževanja]]'''.

[[Kategorija:Slike]]</text>
      <sha1>1f0bencznb42m1l4u36gdewazdkx0f1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Slike</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3958</id>
    <revision>
      <id>15007</id>
      <parentid>15005</parentid>
      <timestamp>2015-08-28T13:15:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="181" xml:space="preserve">Ta [[w:Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema slike in druge datoteke, ki se uporabljajo v [[Wikiknjiga|Wikiknjigah]], razvrščene po podkategorijah. 

[[Kategorija:Kategorije]]</text>
      <sha1>l12wqoiy7b58dnphdji8emmra5ho3wk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Datoteke, ki jih je v javno last dal imetnik avtorskih pravic</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3959</id>
    <revision>
      <id>14116</id>
      <timestamp>2014-09-01T11:43:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[Kategorija:Slike v javni lasti]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34" xml:space="preserve">[[Kategorija:Slike v javni lasti]]</text>
      <sha1>pvd3540pnlsfd61u1kj9k0z6b1ic18i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Lastno delo</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3960</id>
    <revision>
      <id>15002</id>
      <parentid>14117</parentid>
      <timestamp>2015-08-28T13:14:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="125" xml:space="preserve">Ta [[w:Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema slikovno in drugo datotečno gradivo.

{{CategoryTOC}}

[[Kategorija:Slike]]</text>
      <sha1>r5zooj362vcfuhhuuszt9ns7rwi34ym</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Sister</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3961</id>
    <redirect title="Predloga:Sorodni" />
    <revision>
      <id>14121</id>
      <timestamp>2014-09-09T13:38:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Predloga:Sorodni]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Sorodni]]</text>
      <sha1>jmujkh3rby6qmk5k8744wzmn4y8sfhv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Sorodni</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3962</id>
    <revision>
      <id>14122</id>
      <timestamp>2014-09-09T13:40:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{Side box | position = {{{position|}}} | image    =    {{#switch: {{{image|}}}   | none =    &lt;!-- &quot;image=none&quot;, do nothing --&gt;   |      =    &lt;!-- No image fed, select an im...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1581" xml:space="preserve">{{Side box
| position = {{{position|}}}
| image    = 
  {{#switch: {{{image|}}}
  | none =    &lt;!-- &quot;image=none&quot;, do nothing --&gt;
  |      =    &lt;!-- No image fed, select an image --&gt;
    [[Slika:{{#switch: {{lc: {{{project|}}} }}
    | commons|zbirka                       = Commons-logo.svg
    | meta|metawiki|m                      = Wikimedia Community Logo.svg
    | wikibooks|wbk|wb|b|wikiknjige        = Wikibooks-logo-hr.svg
    | wikidata|data|wikipodatki            = Wikidata-logo.svg
    | wikiquote|quote|wqt|q|wikinavedek    = Wikiquote-logo-sl.svg
    | wikipedia|wp|w|wikipedija            = Wikipedia-logo-v2.svg
    | wikisource|source|ws|s|wikivir       = Wikisource-logo.svg
    | wiktionary|wkt|wdy|d|wikislovar      = Wiktionary-logo-sl.svg
    | wikinews|news|wnw|n|wikinovice       = Wikinews-logo.svg
    | wikispecies|species|wikivrste        = Wikispecies-logo.svg
    | wikiversity|wvy|v|wikiverza          = Wikiversity-logo.svg
    | wikivoyage|voyage|voy|wikipotovanje  = Wikivoyage-Logo-v3-icon.svg
    | mediawiki|mw                         = Mediawiki.png
    | outreachwiki|outreach                = Wikimedia Outreach.png
    | incubator|inkubator                  = Incubator-notext.svg
    | #default                             = Wikimedia-logo.svg
    }}|40x40px|link=|alt=
    ]]
  | #default = {{{image|}}}
  }}
| text       = {{{text}}}
| below      = {{{below|}}}
| imageright = {{{imageright|}}}
| class      = plainlinks
}}&lt;noinclude&gt;

{{dokumentacija}}

&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>9kupu750g3i8tk4wbcvqqhqc4lxktk4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Side box</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3963</id>
    <redirect title="Predloga:Stranski okvirček" />
    <revision>
      <id>14123</id>
      <timestamp>2014-09-09T13:41:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Predloga:Stranski okvirček]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Stranski okvirček]]</text>
      <sha1>n2kqx8a6ivtxyn1c65uy2d0e7dm5vtj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Stranski okvirček</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3964</id>
    <revision>
      <id>14124</id>
      <timestamp>2014-09-09T13:41:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;table class=&quot;metadata mbox-small{{#ifeq:{{lc:{{{position|}}}}}|left|-left}} {{{class|}}}&quot; style=&quot;border:1px solid #aaa; background-color:#f9f9f9; {{{style|}}}&quot;&gt; {{#if:{{{ab...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="763" xml:space="preserve">&lt;table class=&quot;metadata mbox-small{{#ifeq:{{lc:{{{position|}}}}}|left|-left}} {{{class|}}}&quot; style=&quot;border:1px solid #aaa; background-color:#f9f9f9; {{{style|}}}&quot;&gt;
{{#if:{{{above|}}}
| &lt;tr&gt;&lt;td colspan={{#if:{{{imageright|}}}|3|2}} class=&quot;mbox-text&quot; style=&quot;{{{textstyle|}}}{{{abovestyle|}}}&quot;&gt;
{{{above}}}&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
}}
&lt;tr&gt;
{{#switch:{{{image|}}}
|&lt;!--BLANK--&gt;|none={{td}}
|#default=&lt;td class=&quot;mbox-image&quot;&gt;{{{image}}}&lt;/td&gt;
}}
&lt;td class=&quot;mbox-text plainlist&quot; style=&quot;{{{textstyle|}}}&quot;&gt;{{{text}}}&lt;/td&gt;
{{#if:{{{imageright|}}}
| &lt;td class=&quot;mbox-imageright&quot;&gt;{{{imageright}}}&lt;/td&gt;
}}
&lt;/tr&gt;
{{#if:{{{below|}}}
| &lt;tr&gt;&lt;td colspan={{#if:{{{imageright|}}}|3|2}} class=&quot;mbox-text&quot; style=&quot;{{{textstyle|}}}&quot;&gt;{{{below}}}&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
}}
&lt;/table&gt;&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>srubkztpy1k590x9ct8w6g1acf5pvfm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Stranski okvirček/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3965</id>
    <revision>
      <id>14125</id>
      <timestamp>2014-09-09T13:42:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{dokumentacijska podstran}} &lt;!-- Kategorije spadajo na dno te strani, medjezikovne povezave pa v Wikipodatke. --&gt;  == Uporaba ==  == Glej tudi ==  &lt;includeonly&gt; &lt;!-- Katego...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="287" xml:space="preserve">{{dokumentacijska podstran}}
&lt;!-- Kategorije spadajo na dno te strani, medjezikovne povezave pa v Wikipodatke. --&gt;

== Uporaba ==

== Glej tudi ==

&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- Kategorije spadajo sem, medjezikovne povezave pa v Wikipodatke --&gt;
[[Kategorija:Predloge za oblikovanje]]
&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>q52kkwbkamd4d9lei0lga8qo6etfunt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Td</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3966</id>
    <revision>
      <id>14126</id>
      <timestamp>2014-09-09T13:42:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;includeonly&gt;&lt;td style=&quot;width:1px;&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;	 {{documentation}}	 &lt;/noinclude&gt;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="99" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;&lt;td style=&quot;width:1px;&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;	
{{documentation}}	
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>rx59a19vskg8c29901wtjol9351sn52</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Td/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3967</id>
    <revision>
      <id>14128</id>
      <parentid>14127</parentid>
      <timestamp>2014-09-09T13:43:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="800" xml:space="preserve">{{Documentation subpage}}
&lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --&gt;

To je predloga {{tl|td}}. Uporablja se za vrivanje prazne, 1px široke celice tabele v HTML tabelo ali wikitabelo. Uporablja se lahko kadar je potrebna prazna celica za uravnoteženost tabele, npr. v zapletenejših mbox preblogah.

Ta predloga ne vsebuje parametrov.

=== Tehnične podrobnosti ===

Večina spletnih brskalnikov ni izbirčnih glede uravnoteženosti tabele, nekateri pa vendarle so. Na primer, v Safari brskalniku lahko delno manjka levi ali desni del okvirja tabele, če nekatere vrstice v tabeli ne vsebujejo pravilno število celic.

=== Glej tudi ===

&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- CATEGORIES AND INTERWIKIS HERE, THANKS --&gt;
[[Kategorija:Predloge za oblikovanje|{{PAGENAME}}]]

&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>lprnurmdckkn0h037q6g452xa9iaw9z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Wikivir-avtor</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3968</id>
    <revision>
      <id>14130</id>
      <parentid>14129</parentid>
      <timestamp>2014-09-09T13:47:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="204" xml:space="preserve">{{Sister
|project=wikisource
|text=[[s:|Wikivir]] vsebuje izvorna besedila avtorja: '''''[[wikisource:sl:{{{1|{{PAGENAME}}}}}|{{{2|{{{1|{{PAGENAME}}}}}}}}]]'''''
}}&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>tr3u6xn13eyohxivn5dnixhxyowzn6v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:\</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3969</id>
    <revision>
      <id>14131</id>
      <timestamp>2014-09-09T13:48:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &amp;nbsp;/ &lt;noinclude&gt;  {{dokumentacija}} &lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt; &lt;/noinclude&gt;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="121" xml:space="preserve">&amp;nbsp;/ &lt;noinclude&gt;

{{dokumentacija}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>4oashg6mn6p2g3t67z5r3x2y68hsf5c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:\/peskovnik</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3970</id>
    <revision>
      <id>14132</id>
      <timestamp>2014-09-09T13:50:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{Documentation subpage}} &lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --&gt; &lt;includeonly&gt; [[Kategorija:Predloge za oblikovanje]]   &lt;/includeonly&gt;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="168" xml:space="preserve">{{Documentation subpage}}
&lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --&gt;
&lt;includeonly&gt;
[[Kategorija:Predloge za oblikovanje]]


&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>tddjyan1hw8wojm2d4oefaseozjhojg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Mbox templates see also</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3971</id>
    <revision>
      <id>14133</id>
      <timestamp>2014-09-09T13:51:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: Obstaja več meta-predlog tipa ''mbox'' oz. Polje za ...: * {{tl|ambox}} – Za polja v člankih. * {{tl|cmbox}} – Za polja v kategorijah. * {{tl|imbox}} – Za polje na s...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="766" xml:space="preserve">Obstaja več meta-predlog tipa ''mbox'' oz. Polje za ...:
* {{tl|ambox}} – Za polja v člankih.
* {{tl|cmbox}} – Za polja v kategorijah.
* {{tl|imbox}} – Za polje na straneh slik.
* {{tl|mbox}} – vsebuje detekcijo imenskega prostora; za polja v različnih imenskih prostorih in zato glede na uporabo menja slog prikaza glede na to kje je predloga uporabljena.
* {{tl|ombox}} – Polja za ostale strani.
* {{tl|tmbox}} – Polja za pogovorne strani.

Tesno povezane meta-predloge:
* {{tl|asbox}} – Polje za škrbinski članek.
* {{tl|dmbox}} – Polje za razločitvene strani (footer).
* {{tl|fmbox}} – Polje za sporočila (header &amp; footer).

&lt;noinclude&gt;
{{dokumentacija}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>t7inqaarl2hmgs3eobjk52dpylbz3yx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Mbox templates see also/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3972</id>
    <revision>
      <id>14134</id>
      <timestamp>2014-09-09T13:51:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{Documentation subpage}} &lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --&gt;  To je predloga {{tl|mbox templates see also}}.  Uporablja se v poglavju &quot;...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="536" xml:space="preserve">{{Documentation subpage}}
&lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --&gt;

To je predloga {{tl|mbox templates see also}}.

Uporablja se v poglavju &quot;Glej tudi&quot; v dokumentaciji predlog tipa ''mbox'' oz Polje za ...., kot je {{tl|ombox}}. Predloga ne uporablja parametrov.

=== Glej tudi ===

* {{tl|mbox templates}} -  manjše navigacijsko polje v zgornjem delu dokumentacijske strani.

&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- CATEGORIES AND INTERWIKIS HERE, THANKS --&gt;
[[Kategorija:Predloge za predloge|{{PAGENAME}}]]

&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>s9hsj1u8f98cfwbpamvlsfnlvjn2e1r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Neindeksirane strani</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3973</id>
    <revision>
      <id>14135</id>
      <timestamp>2014-09-09T13:55:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: __HIDDENCAT__</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13" xml:space="preserve">__HIDDENCAT__</text>
      <sha1>2twjmejn56ditxo46hqinfh52nh6flb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Skrita kategorija</title>
    <ns>10</ns>
    <id>3974</id>
    <revision>
      <id>14136</id>
      <timestamp>2014-09-09T14:02:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: __HIDDENCAT__{{cmbox | type = notice | textstyle = text-align: center; | text = Ta kategorija je [[:Kategorija:Skrite kategorije|skrita kategorija]] in ni prikazana v člank...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="383" xml:space="preserve">__HIDDENCAT__{{cmbox
| type = notice
| textstyle = text-align: center;
| text = Ta kategorija je [[:Kategorija:Skrite kategorije|skrita kategorija]] in ni prikazana v članku, če tega ne omogoči ustrezna [[Posebno:Nastavitve#preftab-1|uporabniška nastavitev]].
}}&lt;noinclude&gt;

{{Documentation}}
&lt;!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>5g9rf4ankuhsdn5u19ygdr8s9mjfpn1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Slogovno nepopolni članki</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3975</id>
    <revision>
      <id>14137</id>
      <timestamp>2014-09-09T14:04:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{Skrita kategorija}}  Ta kategorija zajema članke, ki so potrebni temeljite predelave, da bodo ustrezali standardom Wiki člankov. Članki se uvrstijo v to kategorijo avto...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="255" xml:space="preserve">{{Skrita kategorija}}

Ta kategorija zajema članke, ki so potrebni temeljite predelave, da bodo ustrezali standardom Wiki člankov. Članki se uvrstijo v to kategorijo avtomatsko z uporabo predloge {{tl|Slog}}.

{{CategoryTOC}}

[[Kategorija:Wikiknjige]]</text>
      <sha1>l20sv7qru684j1a5rg00lf1k60cb3p2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Strani s pretrganimi povezavami do datotek</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3976</id>
    <revision>
      <id>14138</id>
      <timestamp>2014-09-09T14:05:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>1653</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: Ta kategorija zajema strani s pretrganimi povezavami do datotek. {{Skrita kategorija}}  [[Kategorija:Slike za vzdrževanje]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="124" xml:space="preserve">Ta kategorija zajema strani s pretrganimi povezavami do datotek.
{{Skrita kategorija}}

[[Kategorija:Slike za vzdrževanje]]</text>
      <sha1>24czq7qxzg8hqpcae4kuo9r6tq6ap9o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Exclude in print</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3977</id>
    <revision>
      <id>14868</id>
      <parentid>14139</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T12:09:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25" xml:space="preserve">[[Kategorija:Wikiknjige]]</text>
      <sha1>0s7j449xopxq67xb0njggedyrvbcy0w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Morda</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3983</id>
    <revision>
      <id>14162</id>
      <timestamp>2014-09-15T06:01:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pkat</username>
        <id>1944</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino:  Morda:Marko Golja. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2013. 279 str.[http://COBISS COBISS]  == O avtorju == Marko Golja  se je rodil leta 1960 v Mariboru, živi v Ljubljani. P...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12095" xml:space="preserve">
Morda:Marko Golja. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2013. 279 str.[http://COBISS COBISS]

== O avtorju ==
Marko Golja  se je rodil leta 1960 v Mariboru, živi v Ljubljani. Po izobrazbi je komparativist, po poklicu novinar na Radiu Slovenija. Souredil je slovensko-rusko antologijo slovenske poezije 20. stoletja Iz veka v vek in prevedel izbrane pesmi Raymonda Carverja V morski svetlobi. Piše literarne in filmske kritike. Kot pisatelj se je doslej slovenski javnosti predstavljal predvsem revijalno, leta 2013 pa tudi knjižno, z prvencem, zbirko kratkih zgodb Morda.
== O zbirki ==
Tematika vseh kratkih zgodb je naveličan moški srednjih let, ki se sprašuje o pomenu svojega življenja, razmišlja o  izpraznjenosti in naveličanosti do vsega. V glavni vlogi so vedno moški liki, ki se prepletajo z vlogo žensk, ki so veliko bolj dominantne in gospodovalne.Pripovedovalec se menjava iz prvoosebnega v tretjeosebnega, včasih je celo drugoosebni. Zgodbe so pisane v knjižnem jeziku,  Mrgoli metafikcije, celotna prva zgodba je kar metafikcijski uvod v zbirko.
=== Obnove zgodb ===
=== ...junaki ===
==== Njegovih sedem junaških dejanj ====
Zgodba govori o dveh pisateljih, ki se pogovarjata o junaških dejanjih Marka Golje. Na začetku Golja opisuje kaj ta dva pisatelja počneta, kje se sprehajata, kako izgledata. Nato se zgodba preseli v dvogovor med pisateljema, ki se pogovarjata o tem, kdo je Marko Golja. Tematika junaških dejanj je povezana z avtorjevo osebno rastjo. Vmes med pripovedovanjem junaških dejanj, pa sledi dialog med pisateljema, kjer starejši razlaga mlajšemu, zakaj so to sploh junaška dejanja. Junaška dejanja se dogajajo v nas samih, ko naredimo moralno/duhovno/socialno spremembo, ki vpliva na nas in v nas prebudi boljšega človeka.
==== Krvavice, kislo zelje, krompir, najprej pa šnopček ====
Pripovedovalec govori o Štefanu, svojem šefu, s katerim ni nikoli dobro češenj zobati. Je strog, načelni možak, katerega kolegi cenijo in nanj gledajo z nekakšnim strahospoštovanjem. Pripovedovalec pa z njim ustvari  skoraj prijateljski odnos, v katerem  se s Štefanom enkrat na teden dobita v gostilni. Odnos je brezoseben, zdi se, da gre za nekakšno navidezno pokroviteljstvo v odnosu starejši - mlajši.Govorita  predvsem o redu, o svetu, ki kot tak ni kaj prida. Nekoč se pripovedovalec zgodbe napije in v zgodbi se zgodi imaginarno ruvanje, kjer pripovedovalec premaga Štefana in ga ubije. Sledi zaključek zgodbe, premagan Štefan – ko sporoči, da gre v pokoj in nato notranji monolog pripovedovalca, ki se v sebi smehlja, kajti končno je prišel njegov čas.
==== Ponovitev, morda uspešna ====
Beremo o nedeljskem dnevu moškega srednjih let, ki ga spremljajo njegove misli, ob katerih razmišlja o svojem življenju, ob jutranji črni kavi, ki se ujema z njegovimi črnimi mislimi. Njegove temne misli, kako bo v prihodnosti naredil nekaj boljšega iz svojega življenja. Da bi se predramil iz teh senc, se odloči odpeljati na sprehod svojega psa. Nato sledi dolgo pripovedovanje z opisovanjem o sprehodu, o dežju, ki je padal med sprehodom, o tem kako je voda spirala njegove temne misli, razmišlja kako bo boljši oče, mož, kako se bo vse spremenilo, ko bo zopet vstopil v svoj dom. Postaja boljše volje, do trenutka, ko pride spet v varno zavetje svojega doma in se zlekne na kavču ter raje zadrema, da bi se izognil vsem mislim, ki ga prevrevajo. V pripovedi se znajde njegova žena in že se začne opisovati spolni akt med zakoncema, kjer se vse slabo razblini, ostane le še dobro, voda igra glavno vlogo, kako spira njuni telesi, spira sence moškega, ostaja le užitek in nekaj minut je vse bleščeče in čudovito. Vsaj za kratek hip sta oba zadovoljna. 
==== Palačinke in vprašanja ====
Pogovor zakoncev ob palačinkah. Žena pove možu, da ji menstruacija zamuja. Nato čez celotno zgodbo beremo o pasivnem možu, ki ne zmore izpeljati normalnega, odraslega, kritičnega, tolažilnega pogovora z ženo. Analiziran je kratek dialog in iz njega izhajajoči nesporazum med možem in ženo, za vsakim stavkom pa se skrivajo kupi neizrečenih sporočil in neuresničenih pričakovanj. Tišina med njima je še vedno v zraku. Ona užaljena, on kipi od vseh besed, ki ostajajo neizrekljive. Zato gre zgodaj zjutraj peč palačinke.  Mož se ne mara in bi pred sabo najraje zbežal, zato se drogira s pomočjo hrane, televizije. Kar je najhujše, tudi njemu se zdi, da je ženin problem, da ga vidi enako kot se vidi sam, da  ni nič izjemnega, ampak je takšen kot vsi ostali: prestrašen, nesamozavesten, brezvoljen, ubogljiv. Tako jesta palačinke in nelagodje  ter težave zakrijeta ob glasnem mlaskanju. 
==== Dnevnik Gregota Galjota ====
Zapisi iz dnevnika Gregota o svojem življenju ali raje o nezadovoljstvu nad svojim življenjem.  Zave se svojega življenja, svoje ničevosti v njem. Njegovi prijatelji umirajo. Zave se, da v življenju ni storil veliko, da bo boljše, če ga več ni. Njegova odločitev ga pomirja, drugače gleda na družino, ženo, postane optimističen.
==== Mrtvi ====
Zgodba govori o doživljanju smrti. Začne se z dojenčkom- novo življenje. Nadaljuje se z opisom pogreba, kjer glavno vlogo igra dečkovo doživljanje smrti in njegova neobremenjenost s tem, kasneje pa se v zgodbi pojavi moški srednjih let, kateri že razmišlja o svojem življenju, kam pelje, kajti vse pelje v smrt. Njegovi spomini na pogreb, sentimentalnost ob tistih občutkih, spomini, strah. Pripovedovalec ne zdrži več vse te tesnobe. Spominja se svojega bolnega očeta, kako se ni poslovil od njega, kako se ni znal sprijazniti, pa čeprav je vedel, kaj sledi. Začne teči, in teče, teče, teče. Ne prežene tega groznega občutka, obžaluje. Želi si zavrteti čas nazaj. Svet se vrti, življenje teče svojo pot, želi si, da bi se lahko trenutki vrnili.
=== ...morda ne. ===
==== Moj prijatelj Polde pravi ====
Zgodba govori o Poldetu, pisateljevem prijatelju iz otroštva, ki rad  razpreda o smislu življenja, o svojem življenju, vedno znova in znova. A V zgodbi se kaže tisti neprijetni občutek, ko si nekje na obisku, pa bi najraje odšel, vendar zaradi vljudnosti ne smeš. Ko se trudiš izustiti nekaj pravilnega, pa ne znaš. Ko le vljudno odkimavaš, kdaj pritrdiš in poslušaš vedno iste zgodbe.  Polde nato v zgodbi umre.  Na pogrebu avtor razmišlja o tem, kako se stvari vedno uredijo. Kako je Polde sedaj srečen, kajti za časa svojega življenja je bil nesrečen. Po drugi strani pa težko dojema smrt prijatelja, težko razume, da je sedaj Polde živ samo še v spominih ljudi. Sooča se s smrtjo po lastnih zmožnostih.
==== Portret umetnika kot zmerno uspešnega belopoltega moškega srednjih let ====
Beremo potek dneva Jožefa K.. Moškega srednjih let z družino, običajno službo in življenjem, kjer je dan več ali manj enak dnevu. V V Jožefu divja kanček upora, želja, da bi se kot kak najstnik uprl vsakodnevni rutini. V trgovini ne kupi sestavin za družinsko večerjo, temveč si zaželi, da bo sam skuhal noro večerjo iz nove kuharske knjige.  Zvečer Jožef sedi na kavču in se zateče se v sanjarjenje, kjer je vse lepše in boljše. Iz njega veje naveličanost, želi si le malo miru, zato si ga ustvari v tem prostoru televizije, glasnih otrok, tečne žene in obstane  odprtih  oči ter z mislimi že rešuje križanko, kjer je vse lepo in mirno. 
==== Lahko noč in dobro jutro ====
Moški v zgodbi si vztrajno umiva zobe, razmišlja kako si je zobe pral v otroštvu in je na koncu tega rituala, ki ga ima vsak večer ponosen nase, ker si je tako dobro opral zobe. To je vrhunec njegovega življenja. Vse je brez pomena. Ko se mu v postelji pridruži še žena, zgodba opisuje spolni akt med zakoncema, pri katerem pa on  ne uživa pretirano.  Mehanično ponavlja gibe, cel postopek zna že na pamet. Vstane in preostanek noči preživi sprva pred hladilnikom nato pa pred televizorjem. Prizor  na televiziji izzove empatijo, njegovo izpraznjeno življenje, njegova pasivnost in zavedanje vsega tega bušijo na plano, zato moški začne jokati, iz sebe spravlja vso negativnost, vse prispodobe življenja se pretakajo v njem. Mar je vrhunec njegovega dneva to, da si lepo in po navodilih umije zobe?
==== Četrti brat ====
Okostje zgodbe, kot tudi glavni lik Fjodor Pavlovič prevzet iz romana Bratje Karamazovi, Fjodorja Dostojevskega.  Imena bratov so slovenjena, vendar pa zgodba govori o 4 bratu, ki ga končno prizna tudi Fjord, ko je že postaran in mu čas življenja ni več naklonjen. Zgodba o zapuščenem sinu, ki je bil priznan s strani očeta samo en večer, v katerem se je tudi betežnemu starcu srce malce otoplilo. 

==== Neskončen konec tedna ====
Mož in žena se odpravita  za vikend na morje, da bi poskusila skupaj preživeti nekaj časa.  Na večerji v hotelu žena začuti pogled tujega moškega, ki v njej predrami neko, že davno pozabljeno strast, veselje do življenja. Ko hoče to prenesti tudi na svojega moža (predlaga mu spolni odnos, ki pa ga on zavrne),  je to vrhunec zgodbe. Moment, ko se v njiju nekaj prelomi. Skupaj se odpravita na sprehod ob obali in premišljujeta, tako mož, kot žena, o njunem skupnem življenju, ki je skozi leta postalo izpraznjeno. V času sprehajanja se razdivja nevihta in ju združi. Naslednje jutro moški ne ve, ali je sanjal ali ne. Sledu o nevihti ni, vendar pa tudi o njegovi ženi ni nikakršnega sledu.  V hotelu ostane še cel teden,po svoje uživa v miru in je nekako celo srečen.
==== Naprej ne gredo, a nazaj ni poti. ====
Zgodba govori o nekakšni mrtvaški povorki, ki se podaja na zadnjo pot v neznano. Prepletena z razmišljanji o življenju, ki ga je živel glavni subjekt zgodbe.  Nato se zgodba razširi  na smrt, in beremo lahko njeno razmišljanje o sebi.  Začnejo se ji smiliti vsi ti ljudje, ki jih vzema s sabo, vendar je to le trenutek, kajti ona se ne more spremeniti. Vedno bo ostala smrt in tudi pripovedovalec se zaveda, da ga potrpežljivo čaka, v njem je nemir, misli   nase, kaj bo z njim, pred očmi se mu zavrti vse življenje, toliko je še stvari, ki so ostale nerazčiščene, vprašanj, ki so ostala neizgovorjena, vendar smrt se ne ozira na to.  Vedno znova prihaja in jemlje.
=== Bonus ===
==== Springsteen v Štepanjskem ====
Zgodba govori o deklici Amandi, ki ni imela čisto zdravega razuma, vendar je uspela v Štepanjsko naselje pripeljati Bruca Springsteena. Beremo o vseh teh pripravah na obisk eminentnega gosta, kako so se celo slovenski politiki, tisk in vse ˝zvezde˝ pripravile na ta dogodek. Vsi v zgodbi čakajo na nek dogodek, ki bo prebivalce zdramil iz njihove vsakdanjosti in prinesel kanček razburljivosti. Mala deklica skuša združiti odtujene ljudi, sama pa se  v tem velikem svetu počuti pomembno in sprejeto.
==== Pripoved o prišleku, pijači in petju ====
Zgodba govori o neznanem človeku, ki je prišel v odmaknjeno, majhno vasico, v trenutku največje nevihte, ki se je bohotila nad vasjo, kjer se ni dogajalo veliko, tako da so vaščani hrepeneli po kakšnem velikem pripetljaju. Z petjem prišleka, ki je pel nebeške melodije, so se odprla srca vaščanov, usta so se jim razkrila v nasmehu. Bili so srečni in cela vas je pela in se veselila skupaj z njim. Nevihta se je pomirjala, gost pa je tako skrivnostno izginil, kakor je prišel. Vaščani so vedeli, da jih je ta nenavaden dogodek zbližal in ustanovili so pevski zbor.
==== Potovanje s stricem ====
Zgodba, ki se z svojim koncem odmika od  ostalih štirinajstih zgodb.  Pripovedovalec  odide na izlet s stricem, ki je že v letih in si  želi odpotovati. V toku njunega potovanja se jima zvrstijo dogodivščine, na koncu pa pristaneta v Canessu.  Stric se odloči, da bo ostanek življenja preživel tam in izkoristil vse, kar je v življenju zamudil.  Z   izletom   stric pripovedovalcu nakaže, da  naj nikar ne bo tako pasiven, vdan v življenje, kakršnega ima. Zgodba se konča z pripovedovalčevo misljo, da morda pa prav res ni nikoli prepozno za novo življenje.
== Vir ==
Marko Golja: Morda. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2013.</text>
      <sha1>7np78lmpkbhj4n0571psfn0irgiuevh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Razmnoževanje/Celični cikel</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4005</id>
    <revision>
      <id>14962</id>
      <parentid>14407</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T14:11:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2954" xml:space="preserve">&lt;b&gt;(N, K)&lt;/b&gt; označuje celico z določenim številom kopij vsakega kromosoma (&lt;b&gt;ploidnostjo&lt;/b&gt;), kar označuje N. Pri človeku in večini živali je N ali 1 (&lt;b&gt;haploidnost&lt;/b&gt;) ali 2 (&lt;b&gt;diploidnost&lt;/b&gt;). K označuje število kromatid na vsakem kromosomu in je 1 (&lt;b&gt;enokromatidni kromosom&lt;/b&gt;) ali 2 (&lt;b&gt;dvokromatidni kromosom&lt;/b&gt;). (2, 1) celice srečamo v &lt;b&gt;interfazi&lt;/b&gt;. &lt;b&gt;Celični cikel&lt;/b&gt; običajne človeške celice, ki se deli, je dolg 24 ur. Interfaza traja okoli 20 ur, &lt;b&gt;mitotska faza&lt;/b&gt; le okoli 4 ure, kar je smiselno, saj je interfaza dejansko &quot;življenje&quot; celice, med katerim celica sprejema hranilne snovi, izraža svojo DNA in raste. Tej fazi ne smemo reči &quot;faza počitka&quot; v smislu odsotnosti deljenja celice ali odsotnosti pripravljanja na deljenje celice, saj se celica že ob začetku druge polovice interfaze začne pripravljati na delitev, vendar to še ni del mitotske faze! Interfazo delimo na tri podfaze: G1 (''gap one''), S (''synthesis'') in G2 (''gap two'').

[[Image:Interphase.png|thumb|Celica v G1 podfazi interfaze. Kromatinske niti se še niso povezale v kromatide. Centriol je le en.]]

==G1==

G1 je prva podfaza interfaze in nasploh prva faza celičnega cikla. Pri ljudeh traja približno ⅓ celičnega cikla. V tej fazi celica prepiše gene, katerih prevedene beljakovine sodelujejo pri sintezi DNA, na mRNA, če je na razpolago dovolj nukleotidov, in jo prevede v beljakovine, če je na razpolago dovolj aminokislin. Za prestop v S fazo mora biti tudi temperatura ustrezna ter biti dovolj prostora za rast. Če pogojev ni, gre celica v G0 fazo, ki ji rečemo tudi faza počitka. Nekatere celice lahko iz G0 faze ponovno vstopijo v G1 fazo. Včasih razlikujemo celice v G0 fazi, ki lahko gredo ven iz G0 faze, ter tiste, ki ne morejo, na primer nevrone in celice srčne mišice, ki vstopijo v G0 fazo, ko se do konca diferencirajo; takrat uporabljamo za prejšnje izraz &quot;celice v G0 fazi&quot;, takšne so pri človeku na primer parenheimske celice v jetrih in ledvicah, ter za slednje izraz &quot;mirujoče celice&quot;, angleško &quot;quiescent cells&quot;. Naslednja trditev je napačna: &quot;Če se celice ne premakne iz G1 v S fazo, se premakne iz G1 v G0 fazo.&quot; Pravzaprav se po treh urah celica odloči, ali bo nadaljevala z G1 fazo ali pa bo prešla v G0 fazo. Tej točki rečemo R, kar pomeni ''restriction point''. Fazo v G1 pred R točko imenujemo G1-pm, kar pomeni G1 post-mitotska faza, saj ta faza nastopi takoj po mitozi. Interval med R točko in S fazo imenujemo G1-ps, kar pomeni del G1 faze pred S fazo. Večina vretenčarskih celic je v G0 fazi. Izraz G0 faza uporabljamo tudi pri celicah, ki enkrat ali večkrat šle skozi mitozo (mitoza je po definiciji podvajanje jedra), torej imajo dva ali več jeder (multinuklearne celice), pa se niso razdelile, kar pomeni, da niso šle skozi citokinezo, pri kateri se deli citoplazma; takšne celice so na primer v mišicah.

[[Kategorija:Medicina]]
[[Kategorija:Knjige]]</text>
      <sha1>51nbtl1259n7m8o6yeye3vh7rclj3zm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Delete</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4026</id>
    <redirect title="Predloga:Briši" />
    <revision>
      <id>14507</id>
      <timestamp>2015-03-08T21:09:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>Janezdrilc je premaknil(-a) stran [[Predloga:Delete]] na [[Predloga:Briši]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Briši]]</text>
      <sha1>8rw65agr21c76vafnu5tn3ap46om30s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Briši ker</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4027</id>
    <redirect title="Predloga:Briši" />
    <revision>
      <id>14508</id>
      <timestamp>2015-03-08T21:10:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Predloga:Briši]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Briši]]</text>
      <sha1>8rw65agr21c76vafnu5tn3ap46om30s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:FlowMention</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4106</id>
    <revision>
      <id>14834</id>
      <timestamp>2015-08-03T23:38:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Flow talk page manager</username>
        <id>2190</id>
      </contributor>
      <comment>/* Automatically created by Flow */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="54" xml:space="preserve">@[[Uporabnik:{{{1|Example}}}|{{{2|{{{1|Example}}}}}}]]</text>
      <sha1>cqjocw75q80lmril2bpzmjs31i8jgh9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Knjige po temi</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4107</id>
    <revision>
      <id>14849</id>
      <parentid>14848</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T11:32:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp kat</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23" xml:space="preserve">[[Kategorija:Knjige| ]]</text>
      <sha1>l32soc96h1s5nsmooajo5cxyoz1rte4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Kategorije</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4108</id>
    <revision>
      <id>14854</id>
      <timestamp>2015-08-04T11:39:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45" xml:space="preserve">Ta stran je vrhovna kategorija v Wikiknjigah.</text>
      <sha1>skav5k7uz0im4mgx50ckgxok3qhlewj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Članki v izdelavi</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4109</id>
    <revision>
      <id>14864</id>
      <timestamp>2015-08-04T12:03:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="128" xml:space="preserve">V to kategorijo se samodejno kategorizirajo strani, ki vsebujejo [[Predloga:V delu|Predlogo:V delu]].

[[Kategorija:Wikiknjige]]</text>
      <sha1>mgdimnbhxfykcyodgj64vrm5rkjn2fb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Knjiga v izdelavi</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4110</id>
    <redirect title="Predloga:V delu" />
    <revision>
      <id>14866</id>
      <timestamp>2015-08-04T12:03:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>Janezdrilc je premaknil(-a) stran [[Predloga:Knjiga v izdelavi]] na [[Predloga:V delu]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:V delu]]</text>
      <sha1>kxsrrktngn0pbn7r4wziwn8v5crrmcz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Pravo</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4111</id>
    <revision>
      <id>14870</id>
      <timestamp>2015-08-04T12:29:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29" xml:space="preserve">[[Kategorija:Knjige po temi]]</text>
      <sha1>s96xhu2tn6qb2otjbdq69ohtw5h5e76</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Škrbine</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4112</id>
    <revision>
      <id>14873</id>
      <parentid>14872</parentid>
      <timestamp>2015-08-04T12:34:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25" xml:space="preserve">[[Kategorija:Wikiknjige]]</text>
      <sha1>0s7j449xopxq67xb0njggedyrvbcy0w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Mira Gregl Hrstič</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4113</id>
    <revision>
      <id>14877</id>
      <timestamp>2015-08-04T12:45:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="61" xml:space="preserve">{{DEFAULTSORT:Gregl Hrstič, Mira}}
[[Kategorija:Uporabniki]]</text>
      <sha1>5z4oqe3a5kh3xlnofob814kyof99sb3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Medicina</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4114</id>
    <revision>
      <id>14880</id>
      <timestamp>2015-08-04T12:59:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29" xml:space="preserve">[[Kategorija:Knjige po temi]]</text>
      <sha1>s96xhu2tn6qb2otjbdq69ohtw5h5e76</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Ekologija</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4115</id>
    <revision>
      <id>14882</id>
      <timestamp>2015-08-04T13:04:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29" xml:space="preserve">[[Kategorija:Knjige po temi]]</text>
      <sha1>s96xhu2tn6qb2otjbdq69ohtw5h5e76</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Karantanija</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4116</id>
    <revision>
      <id>14927</id>
      <timestamp>2015-08-04T13:34:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46" xml:space="preserve">[[Kategorija:Zgodovina]]
[[Kategorija:Knjige]]</text>
      <sha1>oe9cqkd5d1nrgw2hwznco0wsys6qy5l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Upravni postopki</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4117</id>
    <revision>
      <id>14932</id>
      <timestamp>2015-08-04T13:38:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42" xml:space="preserve">[[Kategorija:Pravo]]
[[Kategorija:Knjige]]</text>
      <sha1>j2iu49c5uw9xuasja9rml5go01qejyb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Milena Mileva Blažić</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4118</id>
    <revision>
      <id>14951</id>
      <timestamp>2015-08-04T13:56:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="65" xml:space="preserve">{{DEFAULTSORT:Blažić, Milena Mileva}}
[[Kategorija:Uporabniki]]</text>
      <sha1>8rbk3k068q2nc0w3ncbjk59mzjmvlx0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Programiranje grafičnih uporabniških vmesnikov s C++ in Qt</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4119</id>
    <revision>
      <id>14958</id>
      <timestamp>2015-08-04T14:07:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52" xml:space="preserve">[[Kategorija:Računalništvo]]
[[Kategorija:Knjige]]</text>
      <sha1>n6apdbwtgtht4n9a4egglvgd71zakrh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Slovenska književnost 1965–2015</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4120</id>
    <revision>
      <id>14969</id>
      <timestamp>2015-08-04T14:38:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50" xml:space="preserve">[[Kategorija:Knjige]]
[[Kategorija:Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>ma2ndtrrycf1m2wjsg3cedb0mlqhgrl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Predlogi za hitro brisanje</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4121</id>
    <revision>
      <id>19177</id>
      <parentid>14993</parentid>
      <timestamp>2020-05-30T17:58:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Samuele2002</username>
        <id>2689</id>
      </contributor>
      <comment>+__EXPECTUNUSEDCATEGORY__</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="104" xml:space="preserve">__EXPECTUNUSEDCATEGORY__
Ta [[kategorija]] zajema predloge za hitro brisanje.

[[Kategorija:Wikiknjige]]</text>
      <sha1>sw30q98saip812c424ilehm0pw2g1su</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Slike v Wikiknjigah</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4122</id>
    <redirect title="Kategorija:Slike" />
    <revision>
      <id>15006</id>
      <timestamp>2015-08-28T13:14:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>Janezdrilc je premaknil(-a) stran [[Kategorija:Slike v Wikiknjigah]] na [[Kategorija:Slike]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[:Kategorija:Slike]]</text>
      <sha1>t4zst40axh2ozft16zxazv2jfm0w9zs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:LQT Moved thread stub converted to Flow</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4159</id>
    <revision>
      <id>15114</id>
      <timestamp>2015-10-02T20:11:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Flow talk page manager</username>
        <id>2190</id>
      </contributor>
      <comment>/* Automatically created by Flow */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="86" xml:space="preserve">This post by {{{author}}} was moved on {{{date}}}. You can find it at [[{{{title}}}]].</text>
      <sha1>e5j16chw2130kmdotptl65jvxa6lw5w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:LQT page converted to Flow</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4160</id>
    <revision>
      <id>15115</id>
      <timestamp>2015-10-02T20:11:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Flow talk page manager</username>
        <id>2190</id>
      </contributor>
      <comment>/* Automatically created by Flow */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="149" xml:space="preserve">Previous page history was archived for backup purposes at &lt;span class='flow-link-to-archive'&gt;[[{{{archive}}}]]&lt;/span&gt; on {{#time: Y-m-d|{{{date}}}}}.</text>
      <sha1>njhr9sbh7lx81p2xfwikn7amdd3n1zn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Archive for converted LQT page</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4161</id>
    <revision>
      <id>15116</id>
      <timestamp>2015-10-02T20:11:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Flow talk page manager</username>
        <id>2190</id>
      </contributor>
      <comment>/* Automatically created by Flow */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="168" xml:space="preserve">This page is an archived LiquidThreads page. '''Do not edit the contents of this page'''. Please direct any additional comments to the [[{{{from}}}|current talk page]].</text>
      <sha1>nigyidinm7czjt0s9dq851dwhckapia</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:LQT post imported with supressed user</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4162</id>
    <revision>
      <id>15117</id>
      <timestamp>2015-10-02T20:11:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Flow talk page manager</username>
        <id>2190</id>
      </contributor>
      <comment>/* Automatically created by Flow */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="113" xml:space="preserve">This revision was imported from LiquidThreads with a suppressed user. It has been reassigned to the current user.</text>
      <sha1>1pswkbcu7hauadd98nklgf3pku080ee</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:LQT post imported with different signature user</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4163</id>
    <revision>
      <id>15118</id>
      <timestamp>2015-10-02T20:11:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Flow talk page manager</username>
        <id>2190</id>
      </contributor>
      <comment>/* Automatically created by Flow */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="135" xml:space="preserve">''This post was posted by [[User:{{{authorUser}}}|{{{authorUser}}}]], but signed as [[User:{{{signatureUser}}}|{{{signatureUser}}}]].''</text>
      <sha1>gr9xg2oo9p9alcaf8usi587bcmsi65s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Wikitext talk page converted to Flow</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4164</id>
    <revision>
      <id>15119</id>
      <timestamp>2015-10-02T20:11:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Flow talk page manager</username>
        <id>2190</id>
      </contributor>
      <comment>/* Automatically created by Flow */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="127" xml:space="preserve">Previous discussion was archived at &lt;span class='flow-link-to-archive'&gt;[[{{{archive}}}]]&lt;/span&gt; on {{#time: Y-m-d|{{{date}}}}}.</text>
      <sha1>ccusakfp9y2sl227h5sbt4ok1ptcsxi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Archive for converted wikitext talk page</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4165</id>
    <revision>
      <id>15120</id>
      <timestamp>2015-10-02T20:11:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Flow talk page manager</username>
        <id>2190</id>
      </contributor>
      <comment>/* Automatically created by Flow */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="179" xml:space="preserve">This page is an archive. '''Do not edit the contents of this page'''. Please direct any additional comments to the [[{{{from|{{TALKSPACE}}:{{BASEPAGENAME}}}}}|current talk page]].</text>
      <sha1>hd1xxik7k0u7gcb9oq9ddgh20zmhpy4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Oldid</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4166</id>
    <revision>
      <id>15122</id>
      <timestamp>2015-10-07T06:48:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mhladnik</username>
        <id>461</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:{{{page|{{{1|Main Page}}}}}}|oldid={{{oldid|{{{2|}}}}}}}} {{{label|{{{title|{{{3|{{#if:{{{oldid|{{{2|}}}}}}|Stara verzija|Trenutna verzij...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="280" xml:space="preserve">&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:{{{page|{{{1|Main Page}}}}}}|oldid={{{oldid|{{{2|}}}}}}}} {{{label|{{{title|{{{3|{{#if:{{{oldid|{{{2|}}}}}}|Stara verzija|Trenutna verzija}} strani''' {{{page|{{{1|'''stran'''}}}}}} '''}}}}}}}}}]&lt;/span&gt;&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>aa4lasb7031oj7iahuxea0zvryqd9ev</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Oldid/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4167</id>
    <revision>
      <id>15123</id>
      <timestamp>2015-10-07T06:49:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mhladnik</username>
        <id>461</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{Documentation subpage}}  This template create links to &quot;[[meta:Help:URL#Old versions of pages|oldid]]s&quot;; that is, links to old versions of a wiki page.  Every historical v...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3015" xml:space="preserve">{{Documentation subpage}}

This template create links to &quot;[[meta:Help:URL#Old versions of pages|oldid]]s&quot;; that is, links to old versions of a wiki page.

Every historical version of a page has a revision ID, which you can find from the [[Help:Page history|history]] of the page, or from the URL of the old revision.  Given a page name and a revision IDs of it, you can construct a link to that particular version.

If you only have the revision ID and not the page name, consider using {{tlx|oldid2}}, which requires only the revision ID and can still construct a link.

== Usage ==
{{tld|oldid|2=1=''page''|3=2=''oldid''|4=3=''label''}}

{| class=&quot;wikitable&quot;
! style=&quot;width:33%;&quot; | code !! result
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{oldid|Main Page|589841|Link to a 2003 version of the Main Page}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
| {{oldid|Main Page|589841|Link to a 2003 version of the Main Page}}
* The '''label=''' parameter (parameter number 3) should be the link text description (optional).
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{oldid|Main Page|589841}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
| {{oldid|Main Page|589841}}
* The '''oldid=''' parameter (parameter number 2) should be the known revision number.
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{oldid|Main Page}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
| {{oldid|Main Page}}(pretty useless)
* The '''page=''' parameter (parameter number 1) should be the name of the page.
* The '''oldid=''' parameter (parameter number 2) can be '''cur''' (or leave it empty) for the current version.
|}

== Alias ==
* {{tl|Permalink}}

== See also ==
* [[Help:Permanent link]]
* {{tl|oldid2}} &amp;ndash; does not require the page name and can create a link to a section.
* {{tl|diff}} &amp;ndash; uses a similar approach to create links to [[Help:Diff|differences]] between versions.
* {{tl|Cross-wiki oldid}}
* {{tl|Cross-wiki language oldid}}
* [[User:Scottywong/diffconverter]] &amp;ndash; a tool for converting from raw form

== TemplateData ==
&lt;templatedata&gt;
{
  &quot;description&quot;: &quot;A template to link to old versions of a wiki page using the revision ID, which can be found in the history of the page.&quot;,
  &quot;params&quot;: {
    &quot;1&quot;: {
      &quot;label&quot;: &quot;Page title&quot;,
      &quot;description&quot;: &quot;The page whose older revision will be linked to.&quot;,
      &quot;type&quot;: &quot;string/wiki-page-name&quot;,
      &quot;default&quot;: &quot;&quot;,
      &quot;required&quot;: true
    },
    &quot;2&quot;: {
      &quot;label&quot;: &quot;Oldid&quot;,
      &quot;description&quot;: &quot;If not specified, links to the current version. Every historical version of a page has a revision ID, which you can find from the history of the page, or from the URL of the old revision. This should be a long number, like \&quot;560214444\&quot; (without the quotes).&quot;,
      &quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
      &quot;default&quot;: &quot;&quot;,
      &quot;required&quot;: false
    },
    &quot;3&quot;: {
      &quot;type&quot;: &quot;string/line&quot;,
      &quot;label&quot;: &quot;Label&quot;,
      &quot;description&quot;: &quot;If not specified, label of link will be \&quot;Old revision of [the name of the page]\&quot; (without the quotes). The label of the link that will be created.&quot;,
      &quot;required&quot;: false
    }
  }
}
&lt;/templatedata&gt;

&lt;includeonly&gt;
[[Kategorija:Predloge za notranje povezave|{{PAGENAME}}]]

&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>5j73vhccvxfgsp1c7kopffryxzq5y8t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Najan Doren Severin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4176</id>
    <revision>
      <id>15217</id>
      <parentid>15216</parentid>
      <timestamp>2016-01-31T16:14:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sergejučakar</username>
        <id>2329</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1478" xml:space="preserve">Najan Doren Severin je psevdonim. Za njim se skriva samozaložniški projekt-prvenec z naslovom Žival z dvema hrbtoma blejskega avtorja Sergeja Učakarja (1965). Knjiga je izšla leta 2004 ob 1000-letnici kraja, njena predstavitev pa je bila 14. novembra v Festivalni dvorani.
&quot;Neobičajna in drugačna knjiga,&quot; kot pravi avtor spremne besede Protitelesa Damjan Jensterle: &quot;Po kakšni logiki bi smeli pričakovati, da bo življenje ljudem na začetku tretjega tisočletja prijaznejše?&quot;

Knjiga je sestavljena iz šestih slik:
- prva slika JUTRO TREH KRALJEV (9 pesmi, letnik 1982);
- 2. slika PABERKOVANJE IZZA DREVJA/Triptih Estere Aschenbachove (3 pesmi, med leti 1984 in 1986);
- 3. slika JAM-SESSION/Korespondenca z okultnim (16 pesmi, 1989-1990);
- 4. slika O DVORJANU IN IGRALKI (7 proznih tekstov kot zaključena celota, letnik 1990);
- 5. slika MOZAIČNI DOSJE ali OSAMOSVOJITVENA VOJNA v dvanajstih prizorih (1. kronologija dogodkov v poletju 1991, napisana na osnovi poročil dnevnega časopisja; 2. Dosje S. Učakar - 12 kratkih zgodb; 3. Mozaik - 12 pesmi), 1991;
- Zadnja slika SEKTOR TITAN (5 pesmi, letnik 1992).

''Kako poslušati in brati besede nekoga, ki ga v resnici sploh in ne obstaja in kaj iskati v tem časovnem konglomeratu nekega izmišljenega lokalnega heroja, nekoga, ki je bil vendarle tu? Morebiti pa poiščemo odgovor v času, ki sledi in bi ga preživel z njim, če bi bil še živ. On, namreč, Najan Doren Severin, žival z dvema hrbtoma.''</text>
      <sha1>72a9va6pss88s2txgf8vlvraufpjqq6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nova pisarija/tisk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4178</id>
    <revision>
      <id>19948</id>
      <parentid>19724</parentid>
      <timestamp>2023-12-22T12:05:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>75</id>
      </contributor>
      <comment>Removing [[:c:File:FrameBreaking-1812.jpg|FrameBreaking-1812.jpg]], it has been deleted from Commons by [[:c:User:Krd|Krd]] because: per [[:c:ticket:2023122110003365|]]: depicting a scene of 1812, but created in the 1980s. Still under copyright..</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="809187" xml:space="preserve">{{fmbox
| type  = editnotice
| image = none 
| text  = &lt;small&gt;Priročnik je sicer končan, vendar ne more brez občasnih dopolnil in popravkov. Pripombe vnašajte na [[Pogovor:Nova_pisarija|pogovorni strani ''Nove pisarije'']], na [[Uporabnik:Hladnikm|moji uporabniški strani]] ali kar neposredno v besedilo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:34, 12. februar 2014 (UTC), 18:46, 25. februar 2015 (UTC)&lt;/small&gt;}}

{{Infopolje Knjiga
| name  
| image         = &lt;!-- vključi [[Slika:]] --&gt;
| image_caption = 
| author        ='''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]'''
| title_orig    = '''Nova pisarija: &lt;br&gt; Strokovno pisanje na spletu''' 
| translator    = 
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       =
| language      = slovenski
| publisher     = 
| release_date  = 2014
| slo_pub_date  = 
| subject       = pismenost, strokovno pisanje
| genre         = univerzitetni učbenik
| media_type    = spletna knjiga
| pages         = 
&lt;!-- Knjiga je del zbirke/serije --&gt;
| series        = 
| preceded_by   = 
| followed_by   = 
&lt;!-- Klasifikacija --&gt;
| isbn          = 978-961-91103-6-2
| oclc          = 
| dewey         =
| congress      =
&lt;!-- Posebnosti za slovensko klasifikacijo --&gt;
| udk           = 001.8:378(075.8)(0.034.2) &lt;br&gt;808.1:004.738.5(075.8)(0.034.2)
| predmetne-oznake =
| cobiss        = 273734912
}}

[[Slika:Nova_pisarija.jpg|400px|thumb|right|Freska v cerkvi sv. Jošta pri Kranju[OPOMBA:Na pogovorni strani je prostor za vpis imena meni nepoznanega avtorja freske (je to [[:w:sl:Jernej iz Loke|Jernej iz Loke]]?), razlago motiva s freske, vanjo vpraskanega teksta in razlogov, za kaj se je zdela primerna za naslovnico tele knjige. Bi pomagali? — Podnapisi k fotografijam v tej knjigi nimajo dveh podatkov, ki sta sicer obvezna: če ni drugače napisano, je njihov avtor Miran Hladnik, njihova spletna lokacija pa je dvojna: na začetku sem jih postavljal na Wikiknjige, ko pa so to možnost ukinili, v Wikimedijino Zbirko (Commons). Tule sta podatka o avtorstvu in lokaciji lahko umanjkala, ker sta privzeta.] &lt;br&gt;&lt;hr&gt;
Kako citirati ''Novo pisarijo'' v tisku?&lt;br&gt;

&lt;tt&gt;Miran Hladnik. ''Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu''. Wikiknjige. Ogled 1. avgusta 2014.&lt;/tt&gt;&lt;br&gt;

Kako citirati poglavje iz ''Nove pisarije'' na spletu?&lt;br&gt;

*&lt;tt&gt;Miran Hladnik. [[Nova pisarija#Informacijska družba|Informacijska družba]]. ''Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu''. Wikiknjige. {{COBISS|ID=273734912}} Ogled 1. avgusta 2014.&lt;/tt&gt;
]]

[[Nova pisarija#Uvod|Uvod]] {{!}} [[Nova pisarija#Pismenost|Pismenost]] {{!}} [[Nova pisarija#Kredibilnost|Citiranje]] {{!}} [[Nova pisarija#Žanri|Žanri]] {{!}} [[Nova pisarija#Slog|Slog]] {{!}} [[Nova pisarija#Iskanje|Iskanje]] {{!}} [[Nova pisarija#Digitalna humanistika|Digitalna humanistika]] &lt;!--komentar: navpičnice znotraj predloge Prose uporabljaj s pomočjo predloge --&gt;

==Uvod==

'''''Nova pisarija''''' nadaljuje in dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika '''''[http://lit.ijs.si/spisovn.html Praktični spisovnik]''''' ''ali Šola strokovnega ubesedovanja: Vademekum za študente slovenske književnosti, zlasti za predmet Uvod v študij slovenske književnosti''. Izhajali so med letoma 1990 in 2002 in skrbeli za standardiziranje strokovnega pisanja med slovenisti, literarnimi zgodovinarji, humanisti in še kom. Spremembe, ki jih je od zadnjega natisa doživelo strokovno pisanje – povezane so zlasti s prehodom od papirja na zaslon –, so tolikšne, da kličejo po radikalnejši prenovi priročnika, kot jo omogoča dopolnjeni ponatis. V skladu z maniro žargonske prenove arhaizmov, kakor si jo je v naslovu privoščil predhodnik, je oblikovan tudi naslov tele knjige. Sprva je bil v načrtu naslov ''Nova pismenost'', ki se je hotela asociativno navezovati na pionirska gramatikalna podjetja [[:w:sl:Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] na začetku 19. stoletja, prav kakor se je ''spisovnik'' navezoval na popularne priročnike za pisanje »ljubavnih in snubilnih«, ženitnih, poslovnih in drugačnih pisem in na priročnike za opravljanje različnih poklicev.

Pismenost ni vedno pomenila istega, kar angleški izraz ''[[:w:en:literacy|literacy]]'', ampak je v naslovu Vodnikovih knjig na začetku 19. stoletja (''Piſmenoſt ali Gramatika sa Perve Shole'', 1811, ''Pozhétki gramatike to je Pismenosti Franzoske'', 1811, ''Némshka písmenost sa slovénsko-némshke shole'', 1838) pomenila slovnico. Pleteršnikov slovensko-nemški slovar (1894–95) še pozna ta pomen besede, današnji slovarji pa nič več. Namesto njega navajajo na prvem mestu 'znanje branja in pisanja', ki pa se tudi že umika sodobnemu širšemu pomenu 'znanje, poznavanje česa sploh'. V tem smislu govorimo o digitalni pismenosti, informacijski, medijski, ekološki, prometni, kartografski, plavalni, funkcionalni, finančni, čustveni, matematični ali številčni, bralni, kulturni, politični ... pismenosti. Tale knjiga se podaja v to smer, vendar brez namena popisati vse vrste človekove izrazne iznajdljivosti. Pridevnik ''nova'' namiguje na t. i. nove medije, a se tudi tu trezno omejuje na tiste s tesnejšo navezavo na tradicionalne oblike pismenosti. Tako se skoraj nič ne ukvarja z zvokom, videom in večpredstavnostjo (angl. ''[[:w:en:multimedia|multimedia]]''), ampak v prvi vrsti z besedilom na zaslonu, v nekaterih poglavjih pa tudi s sliko. 

V igri je bil tudi izraz ''zaslonska pismenost'', ki pa je v konkurenčnem tehtanju izgubil, ker mu manjka tista dodatna asociativna teža, ki diči tudi druge domače izraze s tega področja, kot sta npr. ''ustvarjalna gmajna'', ''spletne dveri''. 

[[w:sl:Wikimedija|Wikimedijina spletišča]] so z izjemo Wikivira (vsaj kar zadeva slovensko prakso) namenjena gojenju skupinskega avtorstva. To je bil tudi glavni razlog za rahel dvom in odlašanje z odločitvijo, novo knjigo zastaviti v tem mediju, saj gre še vedno za delo, ki je avtorsko individualno. Do nje je prišlo po več premislekih. Tako kot se mora ''Praktični spisovnik'' za svojo končno obliko zahvaliti številnim pripombam kolegov, študentov in drugih bralcev, na kar je opozorjeno v uvodih k izdajam, tako se bo tudi Nova pisarija prav rada izpostavila dopolnjevanju s strani uporabnikov, s to razliko, da so dopolnila šla v prvem primeru preko avtorja, tule pa so mogoči (čeprav malo verjetni :) tudi neposredni posegi. Drugi odločilni moment je historiat nastajanja, ki wikipisanje odlikuje od drugih tehničnih možnosti. Tretji moment je princip sprotnega nastajanja, ki omogoča tudi neposredno sprotno uporabnost koncipiranih ali pa že dokončanih poglavij in spodbuja beročo skupnost k oblikovanju povratne informacije in k popravljanju in dopolnjevanju. Wikiknjige niso zaključene enote, ni mogoče govoriti o njihovem izidu kot dogodku, ampak jih je treba razumeti kot proces, kot dobesedno »rastočo knjigo«.

[[Slika:Rastoca_knjiga.jpg|thumb|center|500 px|Jernej Mali. Deklica z rastočo knjigo (2004). Župančičeva jama, Ljubljana.[OPOMBA:''Nova pisarija'' raste v kontrastni opoziciji s spomeniškim fiksiranjem knjige ([http://www.bukla.si/?action=news&amp;news_id=1898&amp;cat_id=10 Desetletnica projekta Rastoča knjiga.] ''Bukla'' maja 2012).]]] 

Četrti razlog je eksperiment z genezo besedila: ogledovanje sprememb, skozi katere je šlo/gre besedilo, odpira prostor samorefleksije. In ne nazadnje: gre za eksperiment z medijem, s simpatičnim novim orodjem, ki šele z rabo odkriva svoje neslutene možnosti in se osvobaja vzorcev obnašanja v kulturi natisnjene knjige.[OPOMBA:Nastajanje ''Nove pisarije'' na javnem mestu bi lahko primerjali s tisto obliko današnjega obrtništva (čevljarjev, kovačev, tiskarjev, zlatarjev, draguljarjev itd.), ki se dogaja pred očmi mimoidočih v nakupovalnih centrih, na turističnih lokacijah in v butičnih izložbah starih mestnih jeder in ponuja tako nastale izdelke v takojšnji nakup, s to razliko, da je zanimanje za njihovo manufakturo očitno, mimo štanta z ''Novo pisarijo'' pa razen naročenih obiskov celo leto, odkar sem jo 2. novembra 2012 začel pisati, ni bilo nikogar.] 

===Kam z avtorjem===

Odgovornost za knjigo ima slej ko prej podpisani (glavni) avtor, tj. [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]. Najprej sem bil v dilemi, kako vpisati svojo odgovornost zanjo nekam na začetek knjige tako, da bo to spominjalo na tradicionalne natisnjene knjige, vendar obenem tako, da ne bo v opreki s pojemajočo vidnostjo individualnega avtorja, kakor ga uvajajo Wikimedijina spletišča. Vpis avtorja na »naslovnico« bi ob ponotranjenju principov, ki jih uvajajo wikiji v zvezi z avtorstvom, pravzaprav sploh ne bil potreben, saj je avtorstvo zadostno in celo bolje kot pri tiskanih izdajah dokumentirano v historiatu dokumenta, vendar se za umik avtorjevega imena zaradi kontraproduktivnosti radikalnih rešitev pa tudi zato, ker avtorskega napuha še nisem popolnoma zatrl v sebi, ne navdušujem. Ne nazadnje tudi zato ne, ker bo treba nekaj izvodov vendarle natisniti, pri natisnjeni knjigi pa je avtorjevo ime na začetku obvezno, zlasti če želimo z objavo pridobiti kakšno točko za potrjevanje svoje akademske ustvarjalnosti, da ne govorimo o honorarju.

Je tákole prostodušno izpostavljanje avtorskega izdelka na javnem mestu nevarno? V principu da, saj se lahko vanj vtakne vsakdo, s pravim imenom ali skrit za psevdonimom ali številko stroja, v praksi pa ne, ker pričakujem v glavnem konstruktivne posege in pripombe, morebitni vandalizem pa znamo odpraviti mimogrede. Kraja ali sovražni prevzem izdelka nista mogoča, prosta uporaba ali adaptacija pa nista samo mogoči, ampak celo zelo zaželeni, seveda z navedbo avtorjevega imena, kakor to narekuje licenca na dnu knjige. Za razliko od Wikipedije, kjer so članki objavljeni pod licenco maksimalne uporabljivosti, tudi komercialne, objava na Wikiknjigah omogoča uporabo dodatnih omejitev znotraj licence ''cc''.[OPOMBA:Odločam se za zapis kratice ''cc'' in polnega imena ''creative commons'' z malimi črkami, čeprav večina jezikov pod vplivom rabe v angleščini izraz zapisuje z velimi črkami. Razloga za zapis z malo sta dva: tak zapis alternativne licence ''copyright'' ''(c)'' oz. © in zapis z domnevno malimi črkami v logu in ikoni licence; kadar mislimo na ime organizacije Creative Commons, jo pišemo z velikimi začetnicami. O dilemi je tekla beseda na SlovLitu 7. aprila 2013 pod naslovom [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2014/004778.html CC/cc?] Uporaben se zdi tudi zapis (cc), ki je primerljiv z zapisom (c) za ''copyright''.] Ker mi ne bi bilo ljubo, da nekdo pograbi besedilo, ga natisne in prodaja za svojo korist, se odločam za prepoved komercialne rabe besedila drugim osebam, čemur ustreza licenca [http://creativecommons.org/licenses/by-nc/3.0/ ''creative commons'' priznavanje avtorstva in nekomercialno 3.0.] [[Slika:By-nc.svg|75px]]

Zadreg nimamo samo z mestom za avtorja, ampak tudi z drugimi običajnimi parametri knjižnega opisa. Npr. datum izdaje. Ko so knjigo vpisali v Cobiss, so dileme razrešili tako, kot lahko preverimo v impresumu. Tam ni zapisana letnica 2012, ko so se tule pojavila prva poglavja knjige, temveč datum vpisa v Cobiss (tj. 8. maj 2014). Se bodo dodajale letnice, ko bo knjiga doživela bistvena dopolnila? Ali pa se bodo taka dopolnila razumela in vpisovala kot ponatisi? Zastonj knjige ni mogoče prodajati, lahko pa bi bilo kakšni založbi všeč, če bi se ponašala s tako publikacijo. Se bo vpis v Cobiss dopolnjeval glede na morebitne nove udeležence pri izdaji? Bibliotekarjem želim srečno roko pri tem poslu: ne bodo imeli lahkega dela, saj so lastnosti spletnih objektov, posebno tistih na wikijih, zelo drugačne od natisnjenih knjig.

===Prešernova Nova pisarija===

&lt;gallery mode=&quot;packed-hover&quot; heights=&quot;60&quot;&gt;
Slika:nova_pis_cenzrkp1.jpg 
Slika:nova_pis_cenzrkp2.jpg
Slika:nova_pis_cenzrkp3.jpg
Slika:nova_pis_cenzrkp4.jpg
Slika:nova_pis_cenzrkp5.jpg
Slika:nova_pis_cenzrkp6.jpg
Slika:nova_pis_cenzrkp7.jpg
Slika:nova_pis_cenzrkp8.jpg
&lt;/gallery&gt;
&lt;center&gt;Nova pisarija, iz cenzurnega rokopisa Prešernovih ''Poezij''&lt;/center&gt;

Sklicevanje na [[:w:sl:France Prešeren|Franceta Prešerna]] ni nikoli odveč. Naslov knjige parazitira na naslovu njegove satirične pesnitve s prvotnim naslovom ''Kranjska pisarija'', objavljene v drugem zvezku zbornika ''Krajnska čbelica'' leta 1831, s katero je Prešeren karikiral ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja kot primerne podlage za slovensko besedno umetnost. V ''Poezijah'' 1847 je pesnitev [[:s:sl:Nova pisarija|Nova pisarija]] natisnjena v razdelku Različne poezije. Pesnitev je med Prešernovimi daljšimi, saj obsega 47 tercin (142 verzov).[OPOMBA:Pesnitev vsebuje 30 pisarjevih in 18 učenčevih replik (5/8 : 3/8); 21. tercino si delita, zadnja, pisarjeva replika pa je samo iz enega verza.] Gre za pogovor med učencem, ki sprašuje, in učiteljem (''pisarjem''), ki odgovarja, kar je oblika, prevzeta iz Horacijeve pesnitve ''De arte poetica''. Z nesimpatičnim pisarjevim stališčem je Prešeren ironiziral nasprotnike svoje poetike, slovničarje [[:w:sl:Jernej Kopitar|Jerneja Kopitarja]] in [[:w:sl:Franc Metelko|Franca Serafina Metelka]], škofa in nabožnega pisca [[:w:sl:Matevž Ravnikar|Matevža Ravnikarja]][OPOMBA:Ne zamešati tega s 26 let mlajšim soimenjakom in Prešernovim sošolcem [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi491245 Matevžem Ravnikarjem].] ter cenzorja [[:w:sl:Jurij Paušek|Jurija Pauška]], mestoma tako zelo, da je zaradi pripomb prizadetih spremenil najbolj grobo kitico »Res škoda bi bilo, zdéj od nedelje / do druge šestkrat se srce unáme, / je šega, de kdor pride préd, préd melje!« v »Saréſ bi ſhkoda blo! Sdaj od nedelje / Do druge kol’krat ſe ſerzé uname! / Kdor po-nje pride, jih k’ poroki pelje.« Spomin na pesnitev je primeren tudi zato, ker se začne enako kot novodobne kulturpesimistične tožbe vseh, ki so zaskrbljeni zaradi nekontroliranega in količinsko neobvladljivega porasta pisanja: »De zdéj – ko že na Kranjskem vsak pisari, / že bukve vsak šušmár dajè med ljúdi« – očitno je čas okrog 1830 primerljiv s tistim okrog 2010, 180 let pozneje, čeprav sta delež pismenosti in njun značaj zelo zelo drugačna: Cobiss za 1830 našteje le 28 monografij v slovenščini, za 2010 pa blizu 30.000.[OPOMBA:Uporabljen je bil ukaz &lt;code&gt;py=1830 and la=slv oz. py=2010 and la=slv&lt;/code&gt;.]

Prav zelo izvirna tale reciklaža Prešernovega teksta ni. Leta 1944 je Propagandni odsek IX. korpusa NOV in POJ nekje na Primorskem izdal 29 strani obsežno ciklostirano publikacijo z naslovom ''Pred tremi leti in druge''. {{COBISS|ID=7970869}} V kolofonu stoji, da je šlo za tretji zvezek zbirke Nova pisarija (prvega, drugega in morebitnih nadaljnjih Cobiss ne pozna), med sentimentalne naključnosti pa spada podatek, da je avtor dveh tekstov v brošuri, Med šotori in Zlo, matematik in moj pokojni gimnazijski razrednik, tedaj partizanski pesnik Lado Kuster.[OPOMBA:Zgodba o tem, kako sem več kot desetletje po njegovi smrti na jeseniškem smetišču slučajno odkril njegovo knjižnico, je vredna literarne obdelave.]

==Pismenost==

Ker je 'znati brati in pisati' skoraj preveč enostavna definicija pismenosti, naj poskusim z nekoliko bolj zapleteno: biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo. Pojem pismenosti se je svojčas rodil, da bi odlikoval tiste posvečene posameznike, ki so za razliko od večine – ta se je sporazumevala ustno – znali oblikovati in razlagati tudi napisane reči, sprva pač religiozne tekste. Kot do vsake elite je tudi do te nepismena večina razvila nezaupljivo distanco, sicer izraz pismouk ('razlagalec svetih spisov', 'učenjak') v našem slovarju ne bi dobil slabšalnega podtona. Nič ni pomagalo negodovanje in upiranje množic: z uvedbo obveznega šolanja, kar se je v naših krajih zgodilo po cesarsko-kraljevem ukazu v zadnji četrtini 18. stoletja, je pismenost začela izgubljati status spretnosti privilegirane manjšine in pričenjala postajati nuja za vsakega posameznika. Danes je biti nepismen ali polpismen sramotno in družba z opaznim odstotkom nepismenosti velja za nerazvito. Pismenost določa prag civiliziranosti in nekako samoumevno je, da tako imenovani razviti svet pri vprašanju o odstotku pismenosti zapisuje številke blizu 100.

Razumevanje pismenosti se spreminja. Nekoč je pisati pomenilo pisati z roko. V prvem razredu osnovne šole s svinčnikom, potem s peresnikom in kmalu nato z nalivko; kemični svinčniki so prišli pozneje in so jih nekateri strogi pedagogi celo preganjali. Udarjanje po tipkovnici je bilo rezervirano za profesionalce: strojepiske v tajniški službi, za stavce, publiciste in znanstvene pisce. Z izjemo administrativnih šol nas tipkanja ni učil nihče, namesto tega lepopisje: pomočiti pero v tintnik, vleči tanko gor in debelo dol. Kdo še piše danes z roko? Če izvzamemo šolajočo se mladino, pišejo redno tako pravzaprav le pisci grafitov, kaligrafski opremljevalci diplom in plaket, sleherniki pa v pismih ob res posebnih priložnostih, kot so smrt, poroka, rojstvo, in seveda takrat, ko se nam pokvari računalnik ali izgubimo mobi. Celo kondukterji na slovenskih vlakih, za katere se je do nedavnega zdelo, da bodo ostali muzejski primer službe, ki je eksistenčno odvisna od blagajniškega blokca in svinčnika, so prešli na tipkanje in tiskanje vozovnic na elektronski napravi. 

Spremembe komunikacijskih navad so pripeljale do konfliktov med sporazumevalnimi praksami. Starejši pismeni državljani radi očitajo mlajšim, da se ne znajo izražati, da ne znajo spraviti skupaj poštenega stavka, da so skratka kljub osmim ali devetim letom šolskega omikanja nepismeni. Če bi mlajše spopad z očitarji zanimal, bi najbrž odgovorili, da so nepismeni le oni, ker ne obvladajo osnov sodobne komunikacije: ne znajo poiskati informacij na internetu, ne znajo jih hitro selekcionirati in ne znajo napisati navadne e-pošte, kaj šele klepetati na forumih in v blogih. Kaj jim pomagajo lepo zloženi stavki, ko pa jih ne znajo spraviti na zaslon! Dandanašnji še službe ne bi dobili, saj je brez računalniških spretnosti ne dobijo niti skladiščnik, šofer in prodajalec.

Pismenost po tradiciji razumemo kot dvojno sposobnost, to je sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja. Pismenosti ni brez aktivne udeležbe v komunikaciji. Kreativni del komunikacijskega razmerja je bil do pred kratkim pri medijih zelo omejen. Poslušalec, bralec ali gledalec so bili dejavni samo toliko, kolikor so lahko svobodno izklapljali naprave ali zapirali publikacije, odzivanje sprejemnikov na informacije ali pogovarjanje s tvorci sporočil pa ni bilo predvideno. Pogostnost take enosmerne komunikacije je napeljevala k stališču, da za pismenega označimo že vsakogar, ki se je naučil pritiskati na tipke »naprej«, »hitro naprej«, »na začetek«, »snemaj«, »razveljavi« itd., oziroma se je naučil sprehajati po menijih na zaslonu in se s pritiskom na vnašalko (enter) odločati med ponujenimi možnostmi. Spretnosti sprehajanja po izbirah seveda ne moremo pripisovati zgolj svetlemu svetu novih medijev in elektronskih naprav. Izkušnja sploh ni nova, spomnimo se samo na reševanje šolskih testov ali vprašalnikov pri vozniškem izpitu ali številnih drugih preizkusov znanja, kjer smo z obkrožanjem a) ali b) ali c) ekzaminatorju dokazovali svoje obvladovanje snovi.

Pritisk na gumb alarmnega sistema, mikrovalovke, centralnega ogrevanja ... res lahko interpretiramo kot tvorjenje sporočila, npr. »zaženi napravo«, »nastavi temperaturo«, »vključi brisalce«, vendar spretnost rokovanja z elektronskimi napravami še ni dovolj za potrdilo splošne pismenosti, kakor v svetu tradicionalne pismenosti ni bilo dovolj le lepo ošiliti svinčnik, znati omočiti pero v tintniku in ravno prav trdo pritisniti z njim ob papir, da je pustil lepo sled. Med samoumevne tehnične spretnosti spada npr., da znamo pravilno napolniti baterije mobilnih naprav, hitro najti tipke za vklop in izklop mobija, se znajti na različnih računalnikih (na letališču, na internetni točki, v knjižnici tuje univerze) in v različnih programih, se zaščititi pred virusi in reklamnim smetjem, se naučiti brisati sporočila v prenatrpanem elektronskem poštnem nabiralniku itd. Za civilizacijsko nepismeno teslo imamo lahko upravičeno npr. tistega koncertnega obiskovalca, ki je svoj mobi najprej pozabil izklopiti, potem ko mu sredi predstave začne zvoniti, pa panično zardevajoč ne najde tipke za izklop. In resno lahko podvomimo v elektronsko pismenost tistega dopisovalca, ki se je odločil v e-sporočilu uporabljati same velike črke. Zloglasna komunikacijska enosmernost, ki je generirala tožbe o pasivizaciji in medijski manipulaciji sprejemnikov, se naglo razblinja. Dnevna zapoved se glasi: interaktivnost. Take so računalniške igrice, televizija na zahtevo, možnost preživetja na dolgi rok imajo le časopisi, ki široko odpirajo vrata bralskim komentarjem, spletna enciklopedija je v celoti delo bralcev oz. uporabnikov, ki jim je bila nekdaj določena pasivna vloga.

Pismenost ni ena sama, pismenosti (specialnih pismenosti) je več. Obvladovanje več sporazumevalnih kodov je prednost. Več jezikov ko znam, več veljam, bolje se znajdem v svetu. Če znam brati note ali celo komponirati, sem glasbeno pismen, če se znam orientirati po zemljevidu, sem kartografsko pismen, če znam z računalnikom, sem računalniško pismen, če se znajdem v mestu, sem urbano pismen, če se uspešno pogovarjam s poklicnimi kolegi, sem v svoji študijski panogi strokovno pismen. Našteto so specialne pismenosti, to je sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah. Vsaka znanstvena disciplina ima svoj jezik, vsaka religija svoje izrazne formule, po svoje komunicirajo med seboj nadzorniki poletov, telegrafisti, vohuni, tatovi, avtoprevozniki in prostituti. Nobena od specialnih pismenosti ni obvezna in nad dejstvom, da nekdo npr. ne zna sam napraviti in postaviti svoje spletne strani, se nihče ne more zgražati, saj tega še ni med zahtevami splošne pismenosti, zaskrbljujoče pa je, če tega ne znajo napraviti tisti, ki naj bi jih pisanje preživljalo. Samoumevna in obvezna je le splošna pismenost, ki vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji. Pismeni ljudje so bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati.

Testi pismenosti, ki smo jim izpostavljeni, so pri nas deležni velike pozornosti (npr. [[:w:en:Programme for International Student Assessment|PISA]] 2009), zlasti takrat, kadar s slabo uvrstitvijo na primerjalnih lestvicah razvitih načenjajo slovensko kulturno samozavest. Publicistična vznemirjenost je dober znak in prvi pogoj za to, da se napake popravijo, priča tudi o velikem pomenu, ki ga pripisujemo pismenosti.[OPOMBA:Petra Mlakar. [http://www.dnevnik.si/objektiv/v-objektivu/pravi-stresni-test-za-slovence-131214 Pravi stresni test za Slovence.] ''Dnevnik - V objektivu'' 14. dec. 2013. 4-5.] Slabo se šolarji odrežejo pri t. i. bralni pismenosti, nadpovprečni pa so rezultati slovenske e-pismenosti. Bralna oz. funkcionalna pismenost pomeni, da smo izurjeni za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo (in za njihovo upoštevanje), kar je za pridne državljane, ki zaupajo prosvetljenim idealom svojih vlad, sicer lepo, ni pa zadnji civilizacijski cilj, ker manjka še moment kreativnosti. Ken Robinson trdi, da je prizadevanje za kreativnost pomembnejše od opismenjevanja,[OPOMBA:[http://www.ted.com/talks/ken_robinson_says_schools_kill_creativity.html Ken Robinson pravi, da šole ubijajo kreativnost]. TED: Ideas worth spreading. [Video] 2006.] sam pa ne bi kreativnosti postavljal v opozicijo pismenosti, ampak kot zadnji cilj opismenjevanja.

Vsakdanja pisna sporočila danes (2013) tipkamo, največkrat menda v mobije. Leta 2009 je povprečni Slovenec uporabljal vsaj en telefon[OPOMBA:[http://www.finance.si/267275/Povpre%C4%8Dni-Slovenec-uporablja-ve%C4%8D-kot-en-mobilni-telefon Povprečni Slovenec uporablja več kot en mobilni telefon.] ''Finance'' 27. 12. 2009.] in domnevamo lahko, da tudi popularno funkcijo pošiljanja kratkih sporočil ali esemesov. Nekaj manj, a še vedno več kot polovica populacije, sporočila tipka tudi v računalnik; projekt [http://www.ris.org Raba interneta v Sloveniji] navaja blizu enega milijona rednih uporabnikov tega medija. Komunikacija preko mobijev in računalnikov je zato že del splošne pismenosti. Pojem pismenosti se bo v prihodnje gotovo še zelo spreminjal. Napoveduje ga brisanje meje med pisanjem, tipkanjem in narekovanjem v komunikacijske naprave ali občevalnike, kot bi jim rekel [[:w:sl:Boris Grabnar|Boris Grabnar]]. Prav mogoče je, da nekega dne pismenosti ne bomo več povezovali z ročnimi spretnostmi, kot to počnemo še danes.

Če bi hoteli izrazu pismenost vrniti pomen posebnega znanja, ki ga je imel do 18. stoletja, bi morali zvišati prag, ki loči pismene od nepismenih. Odkar ni nobene ovire za dejavno udeležbo vsakogar pri publiciranju, bi za tak prag lahko določili prav internetno publiciranje. Bloge prebira 43 % uporabnikov interneta, to je 417.000 Slovencev, in so zato relevanten medij, piše pa jih 6 % internetnikov, kar spominja na odstotke pismenosti pred uvedbo obveznega šolanja. Sicer pa zakaj bi hoteli pismenosti vrniti nekdanji ekskluzivni status? Saj je to tako, kot če bi nespametno zahtevali, naj se vrne izvirni pomen izrazu računalnik, ki je svojčas res pomenil napravo, s katero se je v prvi vrsti računalo, medtem ko danes počnemo z njim vse mogoče. Ne, sprijaznimo se raje s tem, da pismenost danes določa obnašanje velike večine, in prizadevajmo si vanjo sproti vključevati vedno nove aspekte in zahteve ter širiti krog pismenih.

Spričo čedalje množičnejše, enostavne in simpatične elektronske komunikacije je zaskrbljujoče, kadar si kdo iz sloja, ki tradicionalno skrbi za opismenjevanje (šolniki, literati, nad kulturno dekadenco nenehno zaskrbljeni humanistični izobraženci), privošči do nje ignoranco, noče odpreti svojega elektronskega poštnega računa, ne gleda redno pošte v njem ali ne odgovarja nanjo ter trmasto prisega na »bolj avtentično« uporabo polžje pošte. Zelo dolgo se je tako grdo obnašal velik del članov Društva slovenskih pisateljev, ki so po svojem lastnem prepričanju zaslužni za ustanovitev slovenskega naroda in za njegovo identiteto: marsikdo si ni priskrbel niti e-naslova, kaj šele da bi se potrudil s spletno prezentacijo, čeprav gre za ljudi, ki jim je pisanje poklic in bi jih moral odziv bralcev še kako zanimati. Podobno lesena je bila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Hvaliti se s tem, da ne vemo, kaj je to Google in kako nas tudi nič ne zanima, kar si dovoli poznana slovenska pesnica, je podobno kot hvaliti se s tem, da v hiši nimamo elektrike in tekoče vode ter da smo čisto zadovoljni s straniščem na štrbunk. Na srečo je nostalgičnih zagledancev v preteklost, malikovalcev gosjega peresa, ki bi želeli kolo zgodovine vrteti nazaj, vedno manj in njihovi apeli in tožbe izzvenevajo v prazno.[OPOMBA:Tile stavki so namenjeni tistim srednješolcem, ki se morebiti odločajo za vpis na slovenščino iz napačne domneve, da je slovenistika cona, geto, kjer ne bo treba delati z računalnikom, in zadnja straža pred sovražno tehniko. Ne, slovenistika ni prostor umika iz življenja, zbirališče čudaških upornikov proti civilizaciji, gojišče elitističnega ekskluzivizma in ritualizacije in muzealizacije literature in jezika.] Razvoju komunikacijske tehnologije se je nesmiselno po [[:w:sl:amiši|amiševsko]] ali celo v razbijaškem slogu [http://mss.svarog.si/zgodovina/3/index.php?page_id=7712 ludistov] iz začetka 19. stoletja upirati. Zakaj ne bi raje tehnologije obrnili sebi v prid in si z njo pomagali do raznovrstne, čim bolj kompleksne in učinkovite pismenosti?

{|
| 
|[[File:Carl Spitzweg - Der arme Poet (Neue Pinakothek).jpg|sličica|350px|Carl Spitzweg, Der arme Poet, 1839. Tako bi bila videti vrnitev v čase gosjega peresa.]]
|}

Navdušenje za informacijsko družbo in njeno elektronsko podporo je vendarle treba trezno omejiti. Izmed argumentov, s katerimi bi želeli delati reklamo za poračunaljenje našega delovnega in rekreativnega okolja, je treba brisati iluzijo, ki predpostavlja, da bo po novem računalnik namesto nas opravil marsikatero nalogo in nam tako prihranil nekaj energij in omogočil več prostega časa. Ravno narobe je res: računalniki nam nalagajo vedno več dela, saj odpirajo možnosti, ki jih pred njimi ni bilo. In to je dobro tako za posameznika kot za skupnost, saj kam pa bi z dodatnim prostim časom, ko nam pa že ta, ki ga imamo, začne hitro presedati in bremeniti z vprašanji o smiselnosti bivanja. Ideal prostega časa je prazna fantazma, v resnici je človek zadovoljen, kadar smiselno, to je ustvarjalno dela.

[[Slika:zeleznica1848.jpg|sličica|600px|center|Prihod novih tehnologij vedno spremlja strah, ki se kmalu izkaže prazen.[OPOMBA:[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O40JWB5I Vožnja po železnici.] ''Kmetijske in rokodelske novice'' 19. 4. 1848. [Priloga.] V ''Novicah'' je bila objavljen prvi naloženi zaslonski posnetek, ki je na dLibu žal obrezan; drugi naloženi posnetek kamnotiska je varianta iz Blaznikove tiskarne; avtor je J. Seeland.]]]

Novodobna elektronska pismenost je nujni sestavni del splošne pismenosti in bolj kot tradicionalna pismenost širi polje demokratičnega. Dokaz je že dejstvo, da je med pisci blogov prvič v zgodovini pisanja delež žensk enak deležu moških. Za primerjavo: kljub deklarirani spolni enakosti v družbi in visokemu mestu knjižnih publikacij v naši zavesti je žensk med objavljajočimi tam še danes komaj dobra tretjina (med romanopisci 42 %). Ali je res preveč naivno upati, da bo kreativna dejavnost današnjih blogarjev, wikipedistov in drugih udeležencev »distribuirane kooperativne omrežne produkcije znanja« (s tem terminom sociologi opisujejo specifiko novodobne pisne dejavnosti)[OPOMBA:Angl. ''distributed cooperative, networked knowledge production'' – distribuiran 'razpršen', kooperativen 'v sodelovanju'; sodelavci so iz različnih krajev sveta, povezuje jih splet.] čez čas postala novo merilo in standard splošne pismenosti? 

Za skupnosti t. i. razvitega sveta velja, da imajo pismenost blizu stoodstotno oz. da je delež analfabetov primerljiv z deležem umsko prikrajšanih. Visoka pismenost je rezultat obveznega osnovnega šolanja in eden od dokumentov civiliziranosti. Priročnikov, kot je bil ''Praktični spisovnik'' ali tale, osnovna pismenost, ki pomeni to, da se človek zna podpisati, prebrati opozorilo o smrtni nevarnosti na električnem drogu, podnapise pri filmih, naslove časopisnih člankov, izpolniti športno stavo ipd., ne zanima. Zanimajo nas višje oblike pismenosti, ki v večji meri kot na razumevanje pisnih sporočil računajo na sposobnost njihovega tvorjenja in razširjanja v javnosti. V tem smislu je pismenosti tudi drugje v kulturnem svetu precej manj. Saj jo lahko v grobem izračunamo. Cobiss nam postreže s številom publicistov, katerih objave so bibliografsko registrirane, njihove knjige pa se izposojajo v knjižnicah. Takih je med 16.000 in 18.000. Iz statistike uporabe interneta v Sloveniji vemo, da je blogarjev okrog 46.000, tretjega velikega segmenta pišočih, to so avtorji gesel na Wikipediji, je 125.000 za vso kratko zgodovino slovenske Wikipedije, mesečno aktivnih je med prijavljenimi 300,[OPOMBA:[[:w:sl:Posebno:Statistika|Posebno:Statistika]]. Wikipedija, prosta enciklopedija.] še enkrat toliko pa v enem mesecu poseže v članke neprijavljenih. Delež objavljajočih v populaciji narašča po zaslugi družabnih omrežij na spletu. Ljudje nalagajo tja za javni ogled fotografije (Flickr, Instagram, Panoramio), kratka sporočila (Twitter), daljša sporočila (LinkedIn), filme (YouTube), vrisujejo poti in točke na zemljevide (Google Maps, Geopedija), pišejo računalniške programe ipd.   

Komentirajmo najprej število publicistov. Zajema ljudi, ki so se potrudili do monografske publikacije in lahko bi domnevali, da je piscev člankov v časopise še neprimerno več. Poskusil sem z dvema piscema v rubriko Pisma bralcev v časopisu ''Delo'' (Ernestino Rožman in Hermanom Grabrom) in z Martinom Pogačnikom, za katerega vem, da je sestavljal reklamna besedila in pesmi za domači ansambel. Njihova časopisna in druga kreativna pisna dejavnost v Cobissu res ni registrirana, so pa tam vsak s svojo monografsko publikacijo, z diplomsko nalogo ali glasbenim CD-jem. Seveda ni bibliografsko registrirana kar vsaka objava (avtor, ki nima založnika, mora sam obvestiti bibliografsko inštitucijo o svoji objavi), toda ker pisanje ni čisto naključna dejavnost, lahko domnevamo, da redno pišoči slej ko prej dobi svoj vpis v Cobiss. Marsikdo verjetno tudi ne, ampak spregledani se nekako izravnajo s tistimi, ki nastopajo v več vlogah, ki so npr. blogarji in publicisti hkrati. Pisce sporočil, ki dosežejo samo interno publiko (v šoli, v podjetju, krajevni skupnosti, društvu, na Facebooku, v vpisni knjigi na vrhu gore) ali pa je njihovo pisno sporočanje čisto zasebne narave (SMS, e-pošta), sem izpustil, tako kot si je Cobiss dovolil izmed avtorjev izpustiti tiste, katerih dela v tekočem letu niso bila nikoli izposojena. Sporočilo brez bralca je mrtvo sporočilo in ne šteje.

Matura sicer priča o naši intelektualni zrelosti, vendar Cobiss po maturi o nas večinoma ne ve še nič. Glede na to, da se mora podiplomski študent kar potruditi, da dokaže svojo študijsko dejavnost z objavo v strokovnem časopisu, sklepamo, da se objavljanje začne šele po diplomi, neredko je povezano s podiplomskim študijem.  

Ker nismo družboslovci, si smemo privoščiti ''ad hoc'' (po domače 'čez palec') določanje deleža današnje aktivne pismenosti. Krajevna skupnost, v kateri živim, šteje okrog 450 duš in tisti, ki kaj pišejo in objavljajo, so v njej poznani, tako da jih lahko kar preštejem in z veliko verjetnostjo zatrdim, da sem zajel vse ali skoraj vse. Bibliografija zajema spominskodokumentarno knjigo, brošuro ob smučarskem tekmovanju, pesniško zbirko in cedejko, literarni prevod, monografske publikacije in članke s strokovnih področij vojska, strojništvo, literarna veda in jezikoslovje. 15 pišočih pomeni dobre tri odstotke. Tudi ko temu dodamo še morebitne avtorje, ki jih Cobiss ne registrira (avtorji blogov, časopisnih člankov in spletnih komentarjev, wikipedisti, tvitarji, pisci računalniške kode za javno rabo, avtorji videa na YouTubu in fotografij v javnih albumih, reparji, pisci internih poročil, pogrebnih govorov, popevk, verzov, napisov in nagovorov ob različnih priložnostih – pogosto gre za osebe, ki so dejavne tudi tako, da jih Cobiss vidi), ocenjeni delež aktivno pišočih med prebivalstvom ne more biti kaj dosti več od štirih odstotkov. V mestnih okoljih zna biti ta delež nekoliko višji, vendar ne radikalno višji, če vzamemo v poštev dejstvo, da se veliko ljudi v mesto pripelje samo v službo, sicer pa živijo na deželi. Tako je tudi z večino pišočih v moji krajevni skupnosti: v pisanje jih je pripravila služba, ki jo imajo v mestu. &lt;!--Miro Albinini, Marjeta ne, ker se je odselila, Boštjan, Urška in Mateja Blaznik, Alojz Vidic, Mira, Miran in Jurij Hladnik, Romana Pačnik Šlibar, Peter Urbanija, Mateja Kavaš, Franc in Bernarda Koselj, Jožica in Mojca Škofic, Rok Gašperšič; diplomskih nalog nisem upošteval.--&gt; Pri aktivno pismenih gre torej za manjšino. Nikakor ne držijo tožbe kulturno vzvišenih razsodnikov, da danes piše že vsakdo. Tudi če je pisanje neprimerno lažje kot nekdaj, saj so za majhen denar ali zastonj (v knjižnicah) na voljo orodja za pisanje, prostor za objavo pa je zastonj, se tega posla loti redko kdo.

Zakaj je tako, čeprav udeležba pri besedilni (tj. informacijski) produkciji prinese presežni užitek? Vlogo pišočega povezujejo s čudaštvom, po eni plati jih potrebujejo in spoštujejo, cenijo pa njihovega dela ne enako kot fizičnega. Za nekoga, ki pride popravit pralni stroj ali pripelje drva, je samoumevno, da zasluži plačilo, pri popravljanju diplomskih nalog, prevajanju ali sestavljanju pogrebnega govora pa to ni samoumevno in se naročniki skušajo najprej oddolžiti drugače. Pisnega kanala v komunikaciji v resnici ne cenijo toliko kot ustnih informacij: navodil za računalnik ne bo šel brat nihče, ampak bo raje poklical koga, ki mu bo pokazal in razložil, kako stvari funkcionirajo, branje receptov je med neizobraženimi ljudmi deležno zgražanja, češ a bo recept skuhala. Nezaupanje 97 odstotkov populacije se nanaša na vse, kar prihaja od izobraženih (iz mesta, iz knjige), zato uspevajo napovedovalci sreče, zdravniški šarlatani in mazači in medijski manipulatorji, ki jahajo na tem ljudskem nezaupanju. 

S pisanjem se tako ali drugače ukvarja zelo majhen del populacije, kar ustreza specializaciji na drugih področjih: v proizvodnji hrane, gradbeništvu, zdravstvu, šolstvu ipd. Pred nastopom obveznega šolanja so bili ljudje, ki so se znali podpisati, manjšina. Z zvišanjem kriterijev pismenosti je pismenost ohranila svoj privilegirani položaj, čeprav so se možnosti objavljanja razmahnile. Družba kulturno raste, kadar se kriteriji za dejavno participacijo v kulturi dvigajo: zaostrujejo se habilitacijski kriteriji (npr. z zahtevo po objavljanju v tujem jeziku), na Wikipediji administratorji bolj energično izločajo manj kompetentne pisce. Ekonomisti govorijo o podobnem (2–8-odstotnem) deležu podjetnikov v populaciji. Vprašanje je, kakšna usoda je namenjena 97 odstotkom nepišočih. Samo vloga konzumentov kruha in iger, ki jih zanje mimogrede proizvaja kreativna manjšina, da ima pred množico mir? Ali pa mogoče pretiravamo s kulturno pomembnostjo pisanja in imajo nepišoči v resnici na voljo tudi druge učinkovite kanale za artikulacijo svoje kulturnosti? Kateri kanali naj bi bili to, kakšna kreativnost neki je to in kako se ta kultura imenuje?

V času, ko je družba v dilemi glede poti, ki naj jo izbere za naprej, se je treba izreči o pojmu podjetnost. Socialni teoretiki ga pripenjajo na prevladujočo ekonomsko rabo (kot da bi pomenil isto kot podjetništvo) in se do njega opredeljujejo, odvisno od svoje nazorske pozicije, izrazito naklonjeno ali izrazito odklonilno. V informacijski družbi naj bi se podjetnost prednostno nanašala na udeležbo pri produkciji informacij, torej na vsakršno kulturno kreativnost: znanstveno, umetniško, izobraževalno, rekreativno, ne pa v smislu industrijske družbe na materialno produkcijo z namenom prodaje/potrošnje, akumulacije kapitala in družbenega ugleda. Če podjetnost razumemo kot sinonim kreativnosti, potem bi nam kot humanistom moralo biti zelo mar, da je podjeten (kreativen) čim večji del populacije, in bi se morali zavzemati za to, da čim več ljudi piše in objavlja. 

===Informacijska družba===

[[:w:sl:Informacijska družba|Informacijska družba]] ([[:w:sl:informacijska doba|informacijska doba]], digitalna doba, računalniška družba) je ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo (''[[:w:en:industrial society|industrial society]]''). Pojmovni repertoar za njeno utemeljevanje in refleksijo vsebuje koncepte, kot so npr. participativna kultura (''[[:w:en:participatory society|participatory society]]''), družbeni mediji (''[[:w:en:social media|social media]]''), družabna omrežja (''[[:w:en:social networks|social networks]]''), fanovska kultura, ki so v opoziciji s starejšimi koncepti [[:w:sl:Gutenbergova galaksija|Gutenbergove galaksije]], [[:w:sl:knjižna kultura|knjižne kulture]], potrošniške kulture ipd. 

Razmišljanje o novih kulturnih paradigmah se je pri nas razvijalo ob skrbi za tiskano knjigo, ki je reprezentirala starejše oblike komunikacije in obenem simbolizirala nacionalno organizacijo skupnosti. Artikulirala so se skozi rivalske opozicije med natisnjeno in elektronsko knjigo. Ker so presežene (bolj trapastega, kot je novinarsko vprašanje »Ali mislite, da bo tiskana knjiga preživela?«, si skoraj ni mogoče zamisliti) in bodo čez nekaj let le še zgodovinski spomin, naj samo za potrebe arhiva naštejmo najpogostejša vzajemna očitanja in predsodke:

{|
|-
|Prava knjiga je le tiskana knjiga, ker na njej sloni naša kultura.
|Natisnjena knjiga je le stranski proizvod procesa, ki ne potrebuje papirja.
|-
|Tisk je najzanesljivejši način ohranjanja informacij.
|Tisk ni optimalen način za širjenje informacij.
|-
|Branje na zaslonu ni udobno in ni zdravo.
|Branje starih tiskovin je zdravstveno škodljivo, povzroča vnetje oči; črk na papirju ni mogoče povečati.
|-
|Elektronske naprave so težko razgradljive in onesnažujejo okolje.
|Tisk je neekološki (e-knjiga = eko-knjiga).
|-
|Tisk je dražji.
|Ne, tisk se z medijsko konkurenco ceni, draga je le elektronska infrastruktura.
|-
|Verodostojna informacija je le tiskana informacija.
|V eksistenco in verodostojnost tistega, česar ne najdemo na internetu, lahko resno dvomimo. 
|-
|Tisk ohranja avtorjevo avtoriteto, od bralca pričakuje spoštljiv odnos.
|Avtorska avtoriteta hromi kreativno recepcijo.
|-
|Če že druge publikacije ne, so pa vsaj leposlovne užitne samo v knjižni obliki.
|Ne drži: v 16. stoletju so se knjige bolj poslušale kot brale, v 19. stoletju je bila standardna revialna objava in ne knjižna.
|}

{|
|[[File:Hopfer-Melancholia.jpg|sličica|250 px|Bartholomeus Hopfer. Exilium Melancholiae, 1643. Wikimedia Commons. Branje v knjižni kulturi ni imelo zgolj pozitivnega statusa, ampak so ga povezovali z bolezenskim stanjem [[:w:sl:melanholija|melanholičnosti]], podobno kot danes obstaja strah pred [[:w:en:computer addiction|zasvojenostjo z zaslonom]], internetom ipd.]]
|[[File:Internet addiction.jpg|sličica|450 px|Sam Wolff. Odvisnost od interneta, 2012. Wikimedia Commons.[OPOMBA:Morali bi se naučiti razlikovanja med izrazoma ''odvisnost'' in ''zasvojenost''. Odvisnost ne bi smela imeti slabšalnega pomena: odvisni smo od civilizacijskih blagodati, kot so ogenj, kolo, elektrika, izobrazba, internet, saj bi brez njih sploh ne mogli govoriti o civiliziranosti. Zasvojenost pa je tista oblika odvisnosti, ki deluje na pripadnike civilizacije destruktivno ali pa ji civilizacija tak učinek samo pripisuje.]]]
|}

Nostalgično in fetišistično razmerje do natisnjene knjige dokazuje, da se kultura tiskane knjige umika drugačnim informacijskim kanalom. Ljubitelji se, pritisnjeni v kot, zarotniško pridušajo, da knjiga vendarle ne bo nikoli umrla. Seveda ne bo umrla, saj z izumom avtomobila tudi nismo nehali uporabljati nog in bicikla in po izumu tipkovnice nismo pokurili vseh svinčnikov. Vendar je njena civilizacijska vloga že zdaj marginalizirana. Tiskana knjiga postaja butični estetski objekt in zbirateljski artikel za bibliofile. Cobissova izposojna statistika govori, da si obvezno berilo sposodi samo ena tretjina dijakov. Če postavimo v oklepaj nezanemarljivo žalostno možnost, da se povprečni dijak spretno prigoljufa skozi šolo brez branja, lahko optimistično domnevamo, da dve tretjini dijakov obvezno berilo prebere na zaslonu.

Stališče, da je digitalna informacija ranljivejša od natisnjene, ker za dostop do nje potrebujemo elektriko, računalnik in ustrezno programsko opremo, medtem ko tiskano knjigo lahko beremo ob sveči, pozablja na to, da je »ohranjanje civilizacije« ob sveči po morebitni kataklizmi hudo boren in kratkotrajen nadomestek za doseženo civilizacijsko stopnjo in da brez elektrike in informacij v digitalni obliki kulturno tako rekoč prenehamo obstajati. Fetišiziranje natisnjenega besedila kot »večnega« v razmerju do fluidnosti digitalnega spregleduje tudi dejstvo, da pisna tradicija v zgodovini ni bila usmerjena zgolj v fiksiranje znanja, ampak je imela ravno tako močno potrebo po brisanju (revidiranju) informacij, pomislimo le na radiranje pergamenta in na voščene tablice do leta 1600,[OPOMBA:Roger Chartier. ''Pisanje in brisanje: Pisna kultura in literatura (od 11. do 18. stoletja)'' [izv. naslov ''Inscrire et effacer'']. Prev. Vera Troha. Ljubljana: Studia humanitatis, 2008. {{COBISS|ID=242197760}}] tako da funkcija &lt;delete&gt; ali brisanje z vračalko na tipkovnici sploh nista tako zelo radikalen obrat v pismenosti, kot se dozdeva. Saj tudi izum tiska ni radikalno pometel s predhodnimi pisnimi praksami: rokopisne novice so namreč še dolgo po izumu tiska konkurirale časopisom. 

Nespodobno je, kadar argumente za tiskano knjigo izrekajo ljudje, ki od tiskane knjige živijo: založniki, tiskarji, knjigarnarji, saj jim ne gre za vrednosti, ki jih knjige razširjajo, ampak za preživetje na knjižnem trgu. Tiskanje knjig bi lahko primerjali s proizvodnjo avtomobilov z bencinskim in dizelskim motorjem, ki onesnažujejo okolje: čeprav obstajajo že nove, čistejše tehnologije, se proizvodnja avtomobilov na fosilna goriva zaradi inertnosti utečenega sistema in strahu pred izgubo zaslužka nadaljuje. Če bi proizvajalcem šlo za človekovo dobrobit, bi izbrali nove tehnologije, pri avtomobilih in pri knjigi. 

Zaskrbljujoče je, da humanisti in socialni teoretiki nočejo ugledati družbenoemancipacijskih priložnosti, ki jih ponuja strmo rastoča krivulja proizvodnje informacij.[OPOMBA:Premo sorazmerno rasti informacij je večanje procesorskih zmožnosti, ki se podvoji na vsako leto in pol ([[:w:sl:Moorov zakon|Moorov zakon]]).] Namesto da bi gojili zaupanje, govorijo o preobilju informacij, ki naj bi družbo pasiviziralo. Tehnološke spremembe in govorjenje o novih družbenih paradigmah, ki jih prinašajo, imajo za slepilo in za indikator oblastne manipulacije.[OPOMBA:Agata Tomažič. Zasebnost : javnost = ena : nič. ''Pogledi'' 28. maja 2014. 13–15.] Za kuliso svobodne informacijske družbe naj bi še vedno potekal brezobzirni razredni boj. Pri kulturnem in socialnem pesimizmu te vrste je nesimpatična odsotnost kakršne koli alternativne pozitivne socialne vizije. Brez nje pa so humanisti zgolj navaden člen v dolgi zgodovinski vrsti tistih, ki so si kdaj prizadevali za prevzem družbene moči. 

'''Berilo'''

*Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/zaeknjigo.html Za elektronsko knjigo.] ''Šolska knjižnica'' 19/2–3 (2009). 126–33.
*Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/avtorstvo.html Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic 23. aprila 2010.]

===Wikiji===

Wikipedija in sestrska spletišča pod streho neprofitne organizacije Wikimedia so metafora nove družbene paradigme, poznane pod imenom [[:w:sl:informacijska družba|informacijska družba]] (''[[:w:en:information society|information society]]''), sodobne pismenosti in pozitivne utopične vizije prihodnje družbe. Razlogi za predanost Wikipediji in sorodnim spletiščem so lahka dostopnost (z iskanjem informacij ne izgubljamo časa, ker se Wikipedija pojavi na vrhu zadetkov), volontarizem (objavljanje ni povezano z mislijo na ekonomski profit, ampak zgolj s tešenjem radovednosti in pridobivanjem znanja), kooperativnost (ki ukinja prakso individualnih objav, globalne nepovezanosti, lokalne in strokovne samozadostnosti ter avtorskega napuha, ki bremenijo humanistične discipline) in tesnejši stik z realnostjo, ki vključuje upoštevanje sprejemnikove dojemljivosti in interesov in nagovarja k jasnemu in jedrnatemu, torej enciklopedičnemu izražanju. Zasuk v enciklopedični slog je za literarno vedo, ki jo teži tradicija dolgoveznega in neredko hermetičnega izražanja, blagodejen. 

Wikiji (havajsko ''wikiwiki'' ’res hitro’) so žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti. Spleta ne vidijo le kot vira informacij, ampak kot prostor, kjer informacije oblikujemo in objavljamo sami, in to na svojo pobudo, brez želje po zaslužku, v sodelovanju z drugimi in zunaj inštitucij. 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|[[:w:sl:Fundacija Wikimedia|Wikimedijina]] spletišča zajemajo
|[[Slika:Wikimedia-logo.png|30 px]]
|-
|spletno enciklopedijo [[:w:sl:Wikipedija|Wikipedijo]] (za pojmovnik stroke, popis &lt;br&gt;leposlovnih in strokovnih avtorjev, inštitucij, dogodkov, besedil ipd.) 
|[[Slika:Wikipedia-logo-sl.png|30 px]]
|-
|[[:w:sl:Wikivir|Wikivir]] (za stara besedila v javni lasti) 
|[[Slika:Wikisource-logo-sl.svg|30 px]]
|-
|[[:w:sl:Wikiknjige|Wikiknjige]] (za naše knjige in priročnike) 
|[[Slika:Wikibooks-logo-sl.svg|30 px]]
|-
|[[:w:sl:Wikiverza|Wikiverzo]] (za seminarje, projekte, predavanja) 
|[[Slika:Sl-wikiversity-org.png|30 px]]
|-
|[[:w:sl:Wikimedijina Zbirka|Zbirko]] (za slikovno gradivo) 
|[[Slika:Commons-logo-en.svg|30 px]]
|-
|[[:w:sl:Wikislovar|Wikislovar]] 
|[[Slika:Wiktionary-logo-en.svg|30 px]]
|-
|in vrsto drugih špecialnih spletišč.
|}

Wikije so izbrala za primeren vmesnik tudi druga spletišča, npr.
*[http://sl.uncyclopedia.info/wiki/Glavna_stran Butalopedija][OPOMBA:Za množico parodičnih enciklopedij v drugih jezikih gl. geslo [[:w:en:Uncyclopedia|Uncyclopedia]].]
*[http://www.koropedija.si Koropedija] (koroška wikipedija)
*[http://karl-may-wiki.de/ Karl-May-Wiki]

{|
|[[Slika:Butalopedija1.jpg|sličica|330px|Pisanje kvazi gesel za Butalopedijo je dobra in zabavna vaja za resno strokovno pisanje (ali pa za počitek od njega :)]]
|[[Slika:Butalopedija2.jpg|sličica|350px|Literarna zgodovina na Butalopediji. [OPOMBA:Miran Hladnik. [[:v:sl:Slovenske literarne potegavščine#Feliks Gnidovec in Analija Terpinc, oba z Butalopedije|Feliks Gnidovec in Analija Terpinc, oba z Butalopedije. Slovenske literarne potegavščine]]. Wikiverza 13. jan. 2013.]]]
|}

Na wikijih so npr. nekateri oddelki in literarnovedni projekti:
* [http://www.wikicu.com/English_and_Comparative_Literature_Department English and Comparative Literature Department]
*[http://literarywiki.org/index.php?title=Main_Page Literary Wiki] 
* [http://nl.ijs.si/wiki/PSLK/ Prostor slovenske literarne kulture] (trenutno še zaprt za javnost)

Wikiji so spletna računalniška tehnologija druge generacije ([[:w:sl:splet 2.0|splet 2.0]]). Družbo jim delajo blogi in drugi programi, ki jih uporabljajo socialna omrežja in jim je skupna možnost neposredne uporabnikove udeležbe pri produkciji informacij. Ko govorimo o spletni enciklopediji Wikipediji, torej nimamo v prvem planu spletišča kot vira informacij, ampak možnost uporabnikovega (bralčevega) poseganja v spletišče. Na Wikipedijo ne gremo samo zato, da bi si pomagali s tam zbranimi informacijami, ampak zato, da bomo tja tudi kaj prispevali. Wikipedija nas nagovarja k sodelovanju.

[[Slika:Statistika_wikipedij.jpg|sličica|Na lestvici Wikipedij zaseda slovenska 39. mesto.]]

[[Slika:language_death.jpg|sličica|Lestvica jezikov po Andrasu Kornaiju]]

S kvaliteto člankov na Wikipediji se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja,[OPOMBA:András Kornai. [http://videolectures.net/metaforum2012_kornai_language/ Language Death in the Digital Age.] Meta-Forum 2012.] kar pomeni, da kot posebna jezikovna entiteta obstajamo samo, če obstajamo tudi na Wikipediji. V 16. stoletju se je lestvica kulturnih nacij oblikovala glede na obstoj biblije v nacionalnem jeziku. Prej ko je jezik dosegel tisto razvojno fazo, ki je omogočila prevod svetega pisma, višje na lestvici se je znašel; slovenščina je bila leta 1584 11. jezik na svetu, v katerega je bila prevedena biblija. V 19. stoletju je bilo za status kulturnega jezika nujno, da premore epsko pesnitev; Prešernov ''Krst pri Savici'' je leta 1836 izpolnil to zahtevo za slovenščino. Konec 20. stoletja bi lahko rangirali narode po tem, ali imajo v svojem jeziku prevod »biblije našega časa«, operacijskega sistema Okna, ki je zagledal luč sveta 1981. Slovenščina je bila leta 1995 najmanjši, 30. jezik, v katerega so bili prevedeni »windowsi«;[OPOMBA:Po tem, kako težko je najti letnico izida prvih slovenskih Oken, lahko sklepamo, da se pomena prevoda sploh ne zavedamo dovolj. Spominjam se, kako so slovenski računalničarji z veliko skepso sprejeli odločitev korporacije, da Okna prevede v slovenščino, in še naprej raje priporočali angleško verzijo, ki da deluje bolje.] danes so Okna prevedena v več kot 56 jezikov, jezikovne pripomočke pa imajo za 137 jezikov. 

Na lestvici jezikov na Wikipediji – jezike razvršča tudi po številu člankov na Wikipediji in njihovi kvaliteti (obsegu, število povezav, redakcij ipd.) – je slovenščina trenutno okrog 40. mesta.[OPOMBA:[[:m:List of Wikipedias|List of Wikipedias]]. Če bi upoštevali pokritost kapitalnih tem, je njeno mesto višje, okrog 33., glej [[:m:List of Wikipedias by sample of articles|List of Wikipedias by sample of articles]]. Statistiko redakcij posameznega članka si damo izračunati z [http://tools.wmflabs.org/xtools/articleinfo/ X!'s Tools;] hvala [[:w:Uporabniški pogovor:Hladnikm#Pomen Wikipedije za jezikovni obstoj|Yerpu]] za oba podatka.] Z emancipacijo drugih jezikov se na lestvici spušča, kar pa ni razlog za skrb, saj bi bilo njeno »pravično« mesto (glede na število govorcev) nekje okrog 150. mesta. Nacionalne Wikipedije se rade pohvalijo z aktualnim številom gesel in s svojo rastjo in s tem izpričujejo pomembnost kriterija. V Kornaijevi kategorizaciji spada slovenščina v 2. skupino, ki ima ime vitalni jeziki. Sestavlja jo 83 jezikov, ki jim potrebna digitalna orodja zagotavljajo nadaljnjo eksistenco. V prvi skupini je 16 svetovnih jezikov, t. i. ''comfort zone'', ki se jim ni bati za preživetje, tretjo skupino z imenom ''border line'' pa že sestavljajo jeziki, 90 po številu, z nejasno prihodnostjo. Ob primerni jezikovni politiki se bodo povzpeli med vitalne jezike in tam delali družbo slovenščini, z napačnimi potezami in ignoranco do zahtev, ki jih informacijska družba postavlja skupnosti, pa lahko zdrsnejo v nižjo skupino, med umirajoče oz. mrtve, ki jo sestavlja preostalih 41 jezikov, ki se pišejo. Na svetu je sicer precej več jezikov, nekako 6500, ki jih govorijo zelo majhne skupnosti, ki se ne pišejo (nimajo slovnic, slovarjev, knjig, kaj šele digitalnih orodij) in izginjajo skupaj z zadnjimi govorci.

{|
|[[Slika:PercentWikipediasGraph.png|sličica|300px|Delež angleščine na Wikipediji pada.]]
|[[Slika:Animation2009A.jpg|sličica|200px|Animacija rasti Wikipedij[OPOMBA:[http://stats.wikimedia.org/wikimedia/animations/growth/AnimationProjectsGrowthWp.html Growth per Language Edition (animation)]. Wikimedia Statistics.]]]
|}

Naslednji podatki o Wikipediji dokumentirajo trenutno stanje stvari, ki se hitro spreminja in bo treba informacije sproti osveževati. Na Wikipediji je [[:w:en:List of Wikipedias|290 jezikov]] (obstaja 290 nacionalnih Wikipedij, 533 jezikov pa čaka na vstop). Delež Wikipedije v angleščini je 21 % in pada. Obsegajo 30 mio gesel, letni prirastek 3 milijone gesel; za primerjavo: Britannica ima 228.000 gesel). Pri uporabi še vedno prednjači angleška (54 % klikov), sledijo japonska 10 %, nemška 8 %, španska 5 %, ruska 4 %, francoska 4 %, italijanska Wikipedija – 3 %. 

Zakaj se je sploh treba zavzemati za čim večje število jezikov na svetu? Mar ne bi bilo življenje lažje, število nesporazumov in socialnih konfliktov manjše, če bi vsi preklopili na en sam skupni jezik? Napačno sklepanje. Vsak jezik po svoje gleda na svet in ga po svoje modelira. Večje ko je število jezikov, več je kulturnih izbir, večje so možnosti za preživetje v tem svetu. Z jeziki je skratka podobno kot z biotsko raznovrstnostjo, ki veča preživitvene možnosti. Ali pa vsaj dela življenje bolj pisano in zanimivo. 

Slovenska Wikipedija, ki je od leta 2002, eno leto za angleško, premore 142.000 gesel, to pomeni 0,5-odstotno udeležbo slovenščine pri akumuliranem znanju (za primerjavo: ''Enciklopedija Slovenije'' 1000 gesel, angleška Wikipedija 4.400.000 gesel). V dobrem desetletju se je registriralo 125.000 slovenskih uporabnikov, tj. takih, ki so želeli Wikipedijo urejati, to je 6 % populacije. Številka je precej blizu številu živečih slovenskih objavljajočih avtorjev; Cobiss v statistiki navaja okrog 115.000 takih. No, večina prijavljenih je na Wikipediji kaj postorila samo ob prijavi, potem pa šla po svojih poteh (tudi s tistimi, ki objavljajo na papirju, je komaj kaj drugače). Med zares 
aktivne uporabnike smemo prištevati tiste, katerih delovanje je trajnejše, ali pa se omejiti na sodelavce, kolikor se jih nabere npr. v enem mesecu. Teh je komaj 500 (0,025 % populacije); najbolj pridnih 20 prispeva 83 % vnosov. Trdo jedro slovenskih wikipedistov tvorijo administratorji, ki jih je za en šolski razred, med njimi trenutno žal samo tri ženske.[OPOMBA:Delež žensk je na Wikipediji za razliko od bloganja samo 13-odstoten (Martha Saxton. [http://writinghistory.trincoll.edu/crowdsourcing/saxton-etal-2012-spring/ Wikipedia and Women’s History: A Classroom Experience.] ''Writing History in the Digital Age: A born-digital, open-review volume edited by Jack Dougherty and Kristen Nawrotzki.'' (Spring 2012 version)). Stanje si prizadevajo spremeniti projekti, npr. [[:w:en:Wikipedia:Meetup/globalwomen|Global Women]] ali pri pri nas [[:w:sl:Wikipedija:V živo/Feministični WikiMaraton|Feministični WikiMaraton]].] 

Status avtorskih izdelkov na Wikipediji je urejen z licenco ''creative commons'' (''cc''), kar dobesedno pomeni [http://creativecommons.si 'licenca ustvarjalnega ljudstva',] za katero se nadejamo, da bo nekoč nadomestila tradicionalno avtorsko zakonodajo, znano pod imenom ''copyright'' ©. Stara je podobno kot Wikipedija in izhaja iz sorodnih kulturnih izhodišč, kar dokumentira že z izbiro podobnega ključnega izrazja: pri Wikipediji se govori o skupnosti ali občestvu (z rubriko Pod lipo (angl. ''village pump'') namiguje na zgledovanje pri tradiciji neposredne demokracije v okviru lokalnih skupnosti), ''creative commons'' pa prevajajo z »ustvarjalna gmajna«, kar z asociacijo na slovensko uporniško pesem »Leukhup, leukhup, leukhup, leukhup woga gmaina« iz šestnajstega stoletja opozarja na svojo uporniško dimenzijo, uporniško vsaj v razmerju do omejujočega ''copyrighta''.[OPOMBA:Nekam nemoderno, kot da bi se nanašal na industrijsko potrošnjo, zveni le izraz &lt;code&gt;Uporabnik:&lt;/code&gt; (''[[:w:en:user|user]]:'') za udeleženca v wikikomunikaciji. Veliko ustreznejši bi bil termin sodelavec ali urejevalec (''fellow'', ''contributor'', ''editor''); preimenovanja se seveda ne bomo lotili, saj bi potem morali preimenovati še marsikaj drugega, npr. računalnik v občevalnik.] Objave so opremljene z licenco ''cc'', ki zahteva priznavanje avtorstva, kljub temu da je vsaj pri besedilih avtorstvo v principu kolektivno in s tem odpade potreba po izpostavljanju posameznega avtorja. V historiatu besedil je mogoče avtorsko identificirati vsako vejico. Slovensko geslo doživi povprečno 14 urejanj, urejevalcev pa pride na članek manj.[OPOMBA:Statistiko članka, ki vsebuje število urejanj, število urednikov, ogledov članka ipd., dobimo s klikom za menijsko izbiro ''Podatki o strani''.]

Avtoriteta je na Wikipediji razumljena kot ovira kreativnosti posameznika in njegovi svobodi, uveljavljanje avtorstva pa kot stvar ega in želje po honorarju. Uredniška politika in mehanizmi odločanja so namenjeni ohranjanju in spodbujanju kreativnosti in svobode, ki sta vodilni gesli wikiskupnosti. Kljub odsotnosti avtoritete onemogočajo avtorsko samovoljo; pri tem imajo sodbe wikipedistov, ki so si z zavzetim delom pridobili osebni ugled, posebno težo. Z izrecnim nagovarjanjem k smiselnemu kršenju oz. adaptaciji lastnih pravil Wikipedija goji status subverzivnega, mogoče celo anarhičnega medija.[OPOMBA:Princip stalnega preverjanja sklenjenih dogovorov in njihove zamenjave z novimi, če so se stari izkazali neustrezni, je še posebej dobrodošel na Slovenskem, kjer se zdi terorizem standardov, ki postanejo sami sebi namen, želena socialna oblika. Seveda, refleksija, zlasti pa zamenjava standardov je mentalno naporna in tudi tvegana naloga, udobneje je vztrajati pri izročilu, tudi če že dolgo ni več učinkovito.] Repertoar wikipedijskih gesel spominja na trojico svoboda, enakost in bratstvo, ki od francoske revolucije dalje osmišljajo meščansko kulturo in ki Wikipedijo uvrščajo v linijo dedičev te tradicije. Nenavadno je, da bi v trenutni duhovni atmosferi pri nas in po svetu nekateri namesto njih raje videli zmagovati prosvetljeni absolutizem. Zagovorniki Wikipedije deklarirajo njeno proizvodnjo informacij kot alternativo tako državnim (etatističnim) kot tržnim (merkantilističnim) družbenim sistemom. 

Objavljanje na prosto dostopnih wiki spletiščih ne zahteva veliko tehnične spretnosti. Na vrhu vsake strani so štirje zavihki:
*Članek (Stran, Preberi)
*Pogovor (diskusija o uredniških dilemah)
*Uredi oz. Uredi kodo[OPOMBA:Uredi deluje tako kot urejanje v Wordu, Uredi kodo pa zahteva poznavanje wikijevskih ali htmljevskih ukazov.]
*Zgodovina

Privzeto se znajdemo v bralnem načinu, če hočemo članek urejati, kliknemo na Uredi, če hočemo komentirati vsebino, preveriti, s kakšnimi dilemami so se ob pisanju soočali pisci in kako so dileme razreševali ali če hočemo sami komentirati vsebino in se vključiti v debato, potem gremo na pogovorno stran, če nas zanima zgodovina nastajanja strani (kdaj je bil postavljen, kdo je nazadnje posegal vanj) in vsebina redakcijskih sprememb, skozi katere je šel članek, potem kliknemo na zavihek ''Zgodovina''. Historiat omogoča vračanje na prejšnje variante besedila, povezave na drugojezična gesla lajšajo mednarodno primerjanje informacij, objave na Wikipediji so maksimalno vidne, saj se znajdejo med zadetki čisto na vrhu strani. Dokumenti na Wikipediji vzbujajo upe na daljšo trajnost, kot imamo izkušnjo z dokumenti na inštitucionalnih ali komercialnih spletnih mestih, kjer iz različnih razlogov (zaradi zamenjave strojne ali programske opreme, odhoda avtorja ali administratorja z inštitucije, ukinitve inštitucije, spremembe spletnega naslova ipd.) radi izginejo. 

Wikipedijo in sestrska spletišča je rodil ideal svobodnega objavljanja in prostega dostopa do informacij. Nakazila navdušenih uporabnikov na račun Wikimedije so prostovoljna in prispevki simbolični, zato bi jih bilo narobe razumeti kot obliko publikacijskega principa »avtor plača«. 

Kredibilnost (verodostojnost, zanesljivost) znanstvenih objav zagotavljajo utečeni recenzijski postopki (''peer reviewing''). Objave na Wikipediji kontrolirajo zavzeti posamezniki, ki tvorijo wikiskupnost in niso nujno eksperti za kontrolirana področja. S porastom akademskih objav na Wikipediji in z vedno večjo specializacijo bodo recenzije v prihodnosti opravljali kompetentni strokovnjaki, kakor to že počnemo nekateri učitelji vsak v svoji stroki z gesli svojih študentov in tako jamčimo za njihovo zadovoljivo raven. Za morebitne slabe informacije na Wikipediji so odgovorne nacionalne znanstvene discipline same s svojo ignoranco in z neaktivnostjo. Ležerne stroke se ne smejo čuditi, če uporabniki posegajo po informacijah v drugojezičnih Wikipedijah in če začnejo dvomiti v smiselnost obstoja take inertne in samozadostne panoge. 

Wikipedija je zelo povečala dostopnost znanstvenih informacij, spremenila pa je tudi odnos skupnosti do strokovne verodostojnosti. Te ne jamčita več doktorat in objavljena monografija, relevantna postajajo tudi argumentirana stališča ljudi iz drugih strok in splošne publike. Omejimo se na (literarno) zgodovino. Če zgodovino jemljemo kot razumno rekonstrukcijo preteklosti, temelječo na skepsi v raziskovalčevo objektivnost, ki jo moti potreba po lastnem identitetnem osmišljanju, potem smo se dolžni posvetiti tudi tem motnjam objektivnega pogleda na preteklost. Wikipedija je nakopičila več zgodovinskega znanja kot kateri koli drugi medij, skoznjo se uveljavlja popularno razumevanje preteklosti, je »mesto spomina«, ki odslikava spremembe v razumevanju preteklosti. Pisci si prizadevajo za nevtralno stališče ([[:w:sl:Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskost]], ''[[:w:en:Wikipedia:Neutral point of view|neutral point of view (NPOV)]]'') – nevtralnost je eden od glavnih wikipedijskih principov –, ki jo razumejo v smislu moralne ekonomije, tj. kot skupek normativnih prepričanj in pričakovanj v skupnosti. »Ljudski aspekt« vendarle v gesla ne vstopa neposredno. Tam pušča sled v obliki drobnih dopolnil, ki »nevtralizirajo« sporočilo, veliko bolj njegova opozicija z akademskimi stališči prihaja na dan v diskusijah na pogovornih straneh k člankom, ki so ob vročih temah neprimerno daljše od člankov samih.[OPOMBA:Domači primer vročega gesla je npr. [[:w:sl:venetska teorija|venetska teorija]]; stališča laičnih zgodovinarjev in ugovorov proti njim so akumulirana na [[:w:sl:Pogovor:Venetska teorija|pogovorni strani članka]], ki je 13-krat obsežnejša od gesla samega.] 

Ljudje so radi informirani in Wikipedija je vstopna točka v svet informacij. Wikipedija je nekakšen ljudski muzej znanja, repozitorij vsega, kar se zdi vredno spomina. Ob aktualnih političnih in drugih javnih dogodkih obisk Wikipedije zelo naraste. Okrog slovenskega kulturnega praznika se tako npr. zelo poveča obisk gesla o Francetu Prešernu,[OPOMBA:[https://tools.wmflabs.org/pageviews/ Pageviews Analysis] na Tools Lab je pokazala 43.659 ogledov med 25. novembrom 2015 in 27. februarjem 2015; članek je 11. po prometu na slovenski Wikipediji.] zato nikakor ni nepomembno, kaj v tem geslu piše. Akademska srenja je dolžna poskrbeti za plasiranje svojih spoznanj v Wikipediji in tako povezati akademsko in popularno ukvarjanje s pomembnimi temami. 

[[Slika:Preseren_promet.jpg|sličica|500 px|center|[https://tools.wmflabs.org/pageviews/#start=2015-11-25&amp;end=2016-02-27&amp;project=sl.wikipedia.org&amp;platform=all-access&amp;agent=user&amp;pages=France_Pre%C5%A1eren Ogledi gesla o Prešernu] narastejo okrog 3. decembra in 8. februarja.]]

[[Slika:Preseren_trendi.jpg|sličica|500 px|center|[http://www.google.com/trends/explore#q=france%20pre%C5%A1eren&amp;geo=SI&amp;cmpt=q Takole] pokažejo februarsko povpraševanje po Prešernu Googlovi Trendi.]]

[[Slika:Preseren_stat.jpg|sličica|500 px|center|[http://tools.wmflabs.org/xtools/articleinfo/?article=France+Pre%C5%A1eren&amp;project=http%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org&amp;begin=&amp;end=&amp;editorlimit=300#topeditors Statistika gesla o Prešernu]. X!'s Tools.]]

V družbi, kjer ni nobena reč zastonj, kjer je vse mogoče in celo treba finančno ovrednotiti, je Wikipedija prijetna alternativa. Za delo na njej ni predvidena nikakršna materialna nagrada, ob praksi, da je glavnina prispevkov objavljena pod šiframi, za katerimi ni vedno mogoče najti avtorjevega pravega imena, pa umanjka celo simbolni kapital v obliki družbenega ugleda in vpliva. 

Wikipedija se razlikuje od drugih publikacijskih možnosti, ker

*za njo ne stoji ne država ne mednarodne profitne družbe; slovenska Wikipedija nima nobenega zaposlenega
*piscem ni za zaščito svojih avtorskih pravic
*prispeva lahko vsakdo (emancipatornost, odgovornost)
*uveljavlja sodelovanje (kooperacijo) namesto tekmovalnosti 
*so objave neposredno mednarodno primerljive (s kliki na drugojezična gesla, nanizana ob levem robu, se razkrije, v kolikšni meri je geslo nacionalno specifično)
*je samorefleksivna, k čemur prispevajo pogovorne strani člankov in možnost ogleda historiata gesel

Tudi za Slovence je promocija naštetega kulturno blagodejna, povrhu pa na problematične poteze nacionalnega značaja, ki ga bremenijo prevelika stopnja egoizma, samozadostnosti, koristoljubja (»Kranjc, ti le dobička išeš«), legalizem (pismouštvo, ''going by the Bible''), poslušnost avtoritetam ipd., pozitivno vpliva 
*s principom dajanja (ne pa delitve, kar je za Slovence prvi pomen besede ''sharing'')
*s principom pomoči namesto privoščljivosti (»naj sosedu krava crkne«)
*s prostovoljnim zastonjkarstvom[OPOMBA:Opozorili so me, da te lastnosti Wikipedije ne smem poudarjati, ko delam reklamo zanjo, ker da Slovence odbija. Mogoče se bo slišalo bolj sprejemljivo, če uporabim uglednejši izraz, s katerim se hvalijo pravniki, ko sem in tja naredijo kaj zastonj – ''pro bono''. Prostovoljska predavanja se vendarle uveljavljajo, npr. pri [[:w:sl:rotarijci|rotarijcih]], [[:w:sl:TED (konference)|konference TED]], ''[[:w:en:CreativeMornings|creative mornings]]'' (Klara Škrinjar. Živa Jalovec, Gregor Žakelj: Širjenje dobrih idej pro bono? Zakaj ne? ''Sobotna priloga Dela'' 17. maja 2014. 24–25). Eden od pomembnih razlogov, zakaj se nekaterim akademikom upira delo za Wikipedijo, tiči v tem, da bi tu delali zastonj, za kar sicer dobivajo plačilo.] 
*z vpetostjo v svet 
*z naslonitvijo na lastno pamet (sem spada tudi premišljeno kršenje pravil, kadar ta postanejo preveč moteča)
*s pluralnostjo (ne pa z ekskluzivnimi resnicami tipa »tako in nič drugače«)
*s potrpežljivostjo
*z zavestjo o nedokončnosti in spreminjavem značaju znanja

Glede naslonitve na lastno pamet je ilustrativen citat iz intervjuja z digitalno humanistko Julio Flanders:

&lt;blockquote&gt;Pred kratkim sem se pogovarjala s človekom, ki je bil zelo zaskrbljen zaradi Wikipedije. Označil jo je za veliko intelektualno grožnjo, kot vir, ki mu ni mogoče zaupati, ker ne vemo, kdo je napisal članek in koliko od prebranega je resnično. To me je šokiralo kot eklatanten primer ideje, da moramo vedeti, katere reči so resnične, da bi vedeli, ali si jih je treba zapomniti ali ne, in simptomatičen za presojo uspešnosti oz. neuspešnosti našega izobraževalnega sistema. Kar Wikipedija ponuja novi generaciji bralcev, je priložnost samostojne presoje, ali so zapisane trditve resnične. Presoje na osnovi svojega branja več različnih virov in ponotranjenja več različnih perspektiv. Brez tega kritičnega pogleda tudi najboljši in stokrat potrjeni vir ne bi smel biti vir, ki bi mu brezpogojno zaupali. Slepo zaupanje v resnična dejstva je po mojem slabše od kritične izpostavljenosti desetim napačnim faktom.[OPOMBA:Stephanie Schlitz. [http://stephanieschlitz.com/an-interview-with-julia-flanders/ An Interview with Julia Flanders.] ''Stephanie Schlitz's Blog.'' 21. avg. 2010.]&lt;/blockquote&gt;

Wikipedije, ki je v bistvu strašno občutljiv in ranljiv sistem, ne bi bilo brez optimističnega prepričanja, da so človekova dejanja v glavnem dobronamerna in da je rezultat človeškega mujanja po svetu ob vseh zdrsih, dvomih, napakah, krivicah, nasilju, manipulaciji ... na dolgi rok vendarle pozitiven, tj. postopno boljšanje življenja posameznika in skupnosti. V nasprotju s kulturpesimistično mantro konservativnega dela humananistov, kako da je človekov socialni položaj »čedalje slabši«, nam Wikipedija vzbuja upanje v uresničljivost človekovih socialnih aspiracij. Utopični načrti so obstajali že pred rojstvom interneta (v knjigi ekonomskih razprav z naslovom ''Slovenski družbeni razvoj'' (1979) [[:w:sl:Toussaint Holčevar|Toussainta Hočevarja]], profesorja ekonomije na univerzi v New Orleansu, piše, da v razvitem kapitalizmu kapitalu ne gre več za akumulacijo, marveč za podporo socialnih projektov, umetnosti in kulture, in da tako prispeva k človeški sreči), vendar so v naslednjih desetletjih zamrli. Ključna beseda v ekonomiji vmesnega časa je postala neoliberalizem, države, ki so zamenjale politični sistem, so se vrnile v čase prvobitne akumulacije kapitala. Na področju intelektualne proizvodnje se je v tem duhu spremenila avtorska zakonodaja: namesto da bi prišlo do pričakovanega skrajšanja obdobja po avtorjevi smrti, po katerem njegovo delo postane javno dobro, je prišlo do njegovega podaljšanja s petdeset na sedemdeset let. V zadnjem času se pozabljene socialne aspiracije spet prebujajo: v ekonomiji se zbirajo pod ključnimi pojmi univerzalni temeljni dohodek (''[[:w:en:basic income|universal basic income]]''), darilna ekonomija (''[[:w:en:sharing economy|sharing economy]]'', ''[[:w:en:gift economy|gift economy]]''), [[:w:sl:socialno podjetništvo|socialno podjetništvo]] (skupnostno, neprofitno podjetništvo), na področju intelektualne proizvodnje pa pod gesli odprti podatki (''open data''), prosti dostop (''open access''), ''creative commons'', ''Wikipedija'' itd.

====Wikiji in šola====

Wikipedija in sestrska spletišča, zlasti Wikiverza, so močno pedagoško orodje. Šolska uporabnost wikijev ni bila očitna že kar od samega začetka. Leta 2004, dve leti po začetku, se je na slovenski Wikipediji pojavila potreba po popisu skupinskih projektov. Leta 2005 so se jih začeli lotevati v fakultetnih seminarjih (na teologiji in na zgodovini, kmalu za tem na slovenistiki in na pedagoški fakulteti) in leta 2007 so študentski wikiprojekti dobili na seznamu projektov {{Oldid|:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt|1136432|svoje poglavje}}. Še so v spominu dileme, ali je študentska uzurpacija Wikipedije v skladu s postulati tega medija. Kaj če študentski angažma spodkoplje njeno temeljno značilnost, tj. prostovoljnost? Šola je na naših geografskih koordinatah namreč prostor dolžnosti, muke, družbene prisile, nagrajevanja z ocenami za opravljeno delo, skratka nekakšna vaja za poznejšo službeno eksistenco, ki jo občutimo kot nujno zlo, ki nam omogoča kvalitetno preživljanje prostega časa.[OPOMBA:Ločevanje dnevnega časa na mukotrpno raboto in radostni brezdelni prosti čas ni najbolj obetavno izhodišče za smele socialne načrte iz zadnjega odstavka prejšnjega poglavja. Projekt UTD (univerzalnega temeljnega dohodka, angl. ''[[:w:en:Basic income|universal basic income]]'') in podobne nujne družbene spremembe lahko uresniči le družba, ki delo dojema kot eno od življenjskih radosti, oz. družba, kjer taki ljudje v očeh javnosti nimajo statusa čudaške manjšine. Mogoče bo robotizacija prispevala k temu, da se socialni ideal brezdelja umakne vrednoti osmišljujočega dela. Brezdelje posebej cenijo umetniki, ker naj bi bolj kot delovna rutina sprožalo ustvarjalnosti. Pesnica [[:w:sl:Lili Novy|Lili Novy]] je v protest proti ultimativni etiki izčrpavajočega dela, ki je vladala v obnovi po drugi svetovni vojni, spodbudila ustanovitev »Lige lepe lenobe«. Danes zagovor ležernosti izvira iz strahu pred zasvojenostjo z delom in pred delovno izgorelostjo, ki ju prinaša pospešujoči proizvodni tempo.] Če Wikipedijo, ki je pomembna prostočasovna, rekreativna dejavnost, kontaminiramo z atributi prisile (šolskim urnikom, izpitnimi obvezami, ocenjevanjem), ogrozimo njeno privlačnost in svoje veselje z njo.[OPOMBA:Feri Lainšček se iz istega razloga priduša nad vključenostjo svojih besedil v šolske čitanke, češ da šolska obravnava škoduje avtentičnemu užitku v literaturi: šolarji pač sovražijo šolske obveznosti.] 

Privilegij akademskega geta je, da je v njem meja med sfero delovne prisile in prostočasovnih hobijev zabrisana, in to je tudi glavni razlog za odločitev, da Wikipedijo posvojimo v fakultetnem seminarju. Saj kdo pa bo pisal gesla na teme književnosti, če jih ne bodo študentje književnosti: kvalificiranih ekspertov namreč ni dovolj, imajo preveč drugih nalog ali pa niso elektronsko pismeni. Wikipedija s svojo maksimalno odprtostjo predstavlja šoli hud izziv. Uporabiti v šoli Wikipedijo pomeni izstopiti iz varnega zavetja »šole zaradi šole same« v svet realne strokovne komunikacije, pomeni soočenje z realnim svetom. Tak stik z odraslim svetom je za šolo samo koristen: učitelja prisili, da svojo avtoriteto pred wikijavnostjo ves čas preverja in potrjuje, študenta pa pripravi, da nalog ne bo več opravljal zato, da bi ugodil učiteljevim zahtevam in pričakovanjem staršev, ampak v odgovornem odnosu do skupnosti. 

Opisana pričakovanja v razredu niso nujno dobrodošla. Nekateri učitelji poročajo o nepripravljenosti zlasti starejših študentov, da bi sodelovali v skupinskem pisanju člankov. Profilirani pisci nočejo, da bi bilo njihovo delo izpostavljeno tujim posegom. Spominjam se svojega začudenja, ko sem sredi devetdesetih let prvič prebiral o tem, kako bomo na spletu neposredno posegali v tuja besedila. Zdaj smo se že navadili in se zdi nekdanja nedotakljivost »avtorskega besedila« presežena. Vedno je mogoče informacije podati še kako drugače in marsikdaj na boljši način. Drugi razlog za zavračanje dela na Wikipediji je pričakovanje, da študentje spremljajo svoj izdelek. Navajeni so namreč, da se rešijo seminarskih nalog in jih ne pogledajo več. To seveda ni argument, ki bi se ga bilo spodobilo upoštevati. V skrajnih primerih okorelim akademskim strukturam celo uspe učiteljem uporabo Wikipedije kot pedagoškega orodja prepovedati.[OPOMBA:Mileni M. Blažić je tako svarilo leta 2012 izrekla PeF v Ljubljani.]

Wikipedija vendarle ni nikakršen nadomestek za [[:w:sl:spletna učilnica|spletno učilnico]]. To je lahko kvečjemu Wikiverza, ki jo lahko razumemo kot nekakšen peskovnik ali pripravljalnico za vstop v vedno zahtevnejšo Wikipedijo: gesla v seminarskem sodelovanju na Wikiverzi počasi dozorijo do oblike, ki je primerna za »objavo« na Wikipediji. Saj obstajajo podobna orodja za [[:w:sl:Kategorija:Učenje na daljavo|učenje in poučevanje na daljavo]], nekatera so celo zastonj, prostodostopna (''[[:w:en:Moodle|Moodle]]'') in odprta javnosti ''[[:w:en:Massive open online course|MOOC]]''), vendar se zdi uporaba Wikiverze enostavnejša, ker ne zahteva montaže programa na inštitucionalni strežnik. Zaradi maksimalne odprtosti Wikiverza za ocenjevanje študentskih izdelkov seveda ni primerna.

Negativnih izkušenj s študentskim delom na wikijih nimamo. Zgodi se, da je študent hud, ko adiministrator ali sošolec ali »kar nekdo« poseže v njegovo delo, in potreben je napotek, naj na »vsiljivčevi« pogovorni strani pojasni svoje stališče in uskladi popravke, ne pa da se gre pink ponk z vračanjem na svoje staro urejanje. Pride tudi do slabe volje, ko po daljšem premoru študentka želi potrdilo, da je seminarsko geslo, ki ga je sestavljala pred dvema letoma, v redu. Ker ni v redu, saj so se medtem kriteriji kvalitete člankov zaostrili, zahteve so postale večje, rutina je oblikovala natančnejše standarde. Kakor se poredni otroci razveselijo, ko zagori šola, tako je nagajivemu študentu za trenutek v veselje, ko neprijavljen premeče učitelju imena referentov na seminarskem urniku na Wikiverzi. V osnovni šoli je pocukal punco, v katero je bil zagledan, za lase, danes pa želi pritegniti njeno pozornost s tem, da pobriše pot do njenega referata na wikijih. Formalno spadajo take intervencije v kategorijo [[:w:sl:Wikipedija:Vandalizem|vandalizma]], vendar so benigne sorte; učitelj ali kdo drugi v razredu jih lahko s klikom na ''razveljavi'' v historiatu brž odpravi, »vandal« pa bo, ko ga že čez en teden mine nagajivost, lahko v tem mediju počel za naprej samo dobre reči. 

Podobno reagirajo administratorji v primerih osnovnošolskega vandalizma. Saj bi lahko preko IP-ja računalnika izsledili lokacijo, s katere prihajajo nemarnosti, in prosili ravnatelja, naj obračuna z zlikovcem, vendar se je izkazalo, da je primernejša reakcija potrpežljiva vrnitev članka na staro redakcijo; brez burnega odziva na drugi strani postane škodljivcem stvar dolgočasna in se odpravijo naprej razbit raje kakšno šipo. Na angleški Wikipediji je povprečni čas trajanja vandalskih posegov dobri dve minuti, najbrž nekaj podobnega tudi na slovenski Wikipediji. 22. januarja 2014 ob 13.21 se je anonimni uporabnik duševno pripravljal na praznovanje kulturnega praznika z {{Diff|:w:sl:France Prešeren|4150396|4150395|vandaliziranjem gesla}} o [[:w:sl:France Prešeren|Francetu Prešernu]]; že čez eno minuto je uporabnik [[:w:sl:Uporabnik:Shanmugamp7|Shanmugamp7]], ki se na svoji pogovorni strani deklarira kot angleško govoreči Tamilec brez zadostnega znanja slovenščine, {{Diff|:w:sl:France Prešeren|4150397|4150396|odpravil posledice}} tega dejanja. Ali bomo še trdili, da globalizem ogroža slovenski jezik in kulturo, ko pa ju očitno le rešuje pred avtohtonimi škodljivci?

{|
|[[Slika:Vandalizem1.jpg|sličica|200px|Vandaliziranje Prešernovega članka]]
|[[Slika:Vandalizem2.jpg|sličica|200px|Odprava vandalizma čez eno minuto]]
|[[Slika:Shanmugamp7.jpg|sličica|200px|Kulturni vandalizem Slovenca je odpravil Tamilec.]]
|}

'''Viri in dodatno branje'''

*Shawn Graham. [http://writinghistory.trincoll.edu/crowdsourcing/graham-2012-spring/ The Wikiblitz: A Wikipedia Editing Assignment in a First Year Undergraduate Class.] ''Writing History in the Digital Age: A born-digital, open-review volume edited by Jack Dougherty and Kristen Nawrotzki'' (Spring 2012 version).  
*Miran Hladnik. [[:m:Slovene student projects in Wikipedia and Wikisource|Slovene student projects in Wikipedia and Wikisource]]. Wikimedia: Meta-Wiki. 27. dec. 2008.
*Miran Hladnik. [http://slovlit.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/wikivizobr.html Wikipedija v izobraževalnem procesu.] 19. jan. 2007.
*Amanda I. Seligman. [http://writinghistory.trincoll.edu/teach/seligman-2012-spring/ Teaching Wikipedia without Apologies.] ''Writing History in the Digital Age: A born-digital, open-review volume edited by Jack Dougherty and Kristen Nawrotzki'' (Spring 2012 version).
*Robert S. Wolff. [http://writinghistory.trincoll.edu/crowdsourcing/wolff-2012-spring/ The Historian's Craft, Popular Memory, and Wikipedia.] ''Writing History in the Digital Age: A born-digital, open-review volume edited by Jack Dougherty and Kristen Nawrotzki'' (Spring 2012 version).

===Avtor===

Literarni zgodovinarji v skladu z duhom časa naklanjajo svojo pozornost enkrat enemu drugič drugemu členu komunikacije. Do nastopa t. i. interpretacijske šole v 60. letih 20. stoletja je bila večidel usmerjena k avtorju. Od tod avtorska biografija kot eminenten literarnovedni žanr, raziskovanje ustvarjalnih vzgibov, postopkov. Ilustrativen naslov te faze je ''Duševni profili slovenskih preporoditeljev'' (Ivan Prijatelj) ali ''Levstikov duševni obraz'' (Anton Ocvirk). Sem spadajo še projekti kot SBL, zbirka Znameniti Slovenci, zborniki o velikih ustvarjalcih in literarnih zgodovinarjih, njihove korespondence, na popularni ravni pa slavljenje avtorskih jubilejev, postavljanje spomenikov ipd. 

Naslednja generacija literarnih zgodovinarjev je pozornost z avtorja preusmerila k besedilu. Vprašanje »kaj je hotel avtor s tem povedati« je postalo nespodobno in domala prepovedano, v prvem planu je bila avtonomnost umetniškega besedila. Demonstrativna publikacija te faze je knjiga ''Lirika, epika, dramatika'', ki so jo napisali Matjaž Kmecl, Helga Glušič, Franc Zadravec in drugi, večji projekt pa je bila serija zbornikov Obdobja, slogovne, verzološke in naratološke razprave in knjige. Ilustrativen izraz tega koncepta je ideal ''nepotvorjenega besedila'' (Tone Pretnar), ki opozarja na avtonomnost in nemanipulabilnost (nedotakljivost) tega člena komunikacije. 

V 80. letih se je (ponovno v povezavi z novo generacijo) pozornost usmerila k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju. Od tod študije o trivialni literaturi, ki jo za potrebe tele povedi razložimo kot 'literaturo za bralca' (za razliko od njene opozicije elitne literature, ki je 'avtorska literatura'), in porast empiričnih socioloških razprav in terminološke spremembe, ki so besedilom odvzele nekaj avre: ''ustvarjanje &gt; proizvodnja, besedna umetnina &gt; tekst, poezija &gt; verzi(fikacija)''. Ni več pomembno besedilo »kot tako« (samo po sebi, ''an sich''), ampak se njegova teža določa v razmerju do bralca, zgodovinskega in aktualnega. Lahko bi celo rekli, da je sprememba povezana z demokratičnimi procesi v tem delu sveta, ki so v prvi plan postavili posameznika in njegove pravice.

Seveda meje med naštetimi fazami niso ostro začrtane. Vseskozi izhajajo razpravne knjige prvega, drugega ali tretjega tipa, isti literarni zgodovinar piše zdaj v okviru ene literarnozgodovinske paradigme, drugič v okviru druge, pod črto pa je mogoče vendarle skleniti, da tako prehajanje ni naključno, ampak da je razvojno razložljivo in v določeni meri predvidljivo.

====Motivacija za pisanje====

Pisanja se lotimo v grobem zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, zaradi samega sebe oz. za katero od socialnih skupin, ki jim pripadamo, npr. za nacionalno skupnost ali, kot je temu rekel Ivan Cankar, »za narodov blagor«. Med motivacijami je včasih težko razlikovati, recimo kadar kdo piše o samem sebi iz notranje nuje, je to kombinacija interesa za predmet in zase.  

Mogoče bi moral tole poglavje nasloviti z Etika strokovnega pisanja in ga začeti drugače, npr. takole: Etično sprejemljivo je samo tisto pisanje, ki izvira iz zanimanja za temo samo, ne pa raziskovanje in pisanje z namenom samopromocije avtorja, manipulacije rezultatov ali manipulacije in zlorabe zainteresirane publike oz. strokovnih bralcev (angl. ''peers'' 'strokovni kolegi'). Ne, ostal bom kar pri prvotno zamišljenem naslovu. Razlog je odpor do izpostavljanja etične problematike v humanistiki, odpor, ki ima korenine v namenoma naivnem prepričanju, da humanistike brez etike sploh ni, ker je etičnost privzeta lastnost humanističnega odnosa do sveta. Verjamem, da je podobno tudi v drugih znanostih in da je ritualna formula, s katero dekani in rektorji izročajo svojim diplomantom in doktorantom pridobljene nazive, naj namreč ne zlorabljajo pridobljenega znanja, odveč. Posebnemu poglavju o etiki se bom v knjigi izognil kar dvakrat: tule, kjer raje govorim o motivaciji za pisanje, in v poglavju o citiranju, ki bi ga lahko zastavil v smislu varovanja intelektualne lastnine in svaril pred intelektualno krajo.

Odpoved dvignjenemu kazalcu in moralni zaskrbljenosti seveda ne pomeni, da etična problematika ne obstaja. Obstaja celo v zaskrbljujoči količini in je skorajda samoumevni spremljevalec vse naše strokovne dejavnosti. Imenuje se avtorski napuh, kaže pa se v samopoveličevanju, hlastanju po znanstvenem prestižu in v najslabšem primeru v hotenih ali nehotenih znanstvenih prevarah. Avtorski napuh nas vodi, da gremo v člankih kolegov najprej v seznam literature pogledat, ali so upoštevali naše delo in nas citirali, neetično ravnamo, kadar sklenemo kolega, ki nas je po nemarnem spregledal, maščevalno ignorirati tudi med svojimi referencami. Sram bi nas moralo biti, kadar v prijavno dokumentacijo za pridobitev projektov vpisujemo take neumnosti in prazne fraze, kot so (odvisno od časa in prostora) »evropske vrednote«, »nacionalni interes«, »povezanost z gospodarstvom« itd., ali jim celo prilagajamo svoje delo in rezultate. Znanstveni prestiž si gradimo z izumljanjem terminov, da se potem postavljamo kot njihovi utemeljitelji, in prežimo na vse, ki terminov ne bodo uporabili dosledno v skladu z našo definicijo, z nagovarjanjem kolegov k vzajemnemu citiranju (strokovni kliki, ki se na način vzpostavi, je Tone Pretnar našel ironično oznako »klub vzajemne adoracije«) ipd. 

Znanost je po definiciji v iskanju primerne teorije, ki naj pomaga razumeti delovanje nekega segmenta sveta. Znanstvenik na tej podlagi oblikuje določena predvidevanja (napovedi, hipoteze, teze), ki jih z eksperimentom ali opazovanjem preveri. Če se potrdijo, se reče, da teorija deluje. Kam spada taka izbira gradiva, metode ali eksperimentov, za katere domnevamo, da bodo potrdili našo zamišljeno tezo? Samo po sebi tako izbiranje ni sporno, ker smo pač upravičeni izbrati orodja, ki so kar najbolj primerna za uspešno obdelavo gradiva. Sporno postane takrat, kadar zanemarimo gradivo in metode, ki bi utegnile pripeljati do nasprotnih rezultatov. Večinoma je tako početje rezultat znanstvenega diletantizma (začetništva) in ne zavestne znanstvene prevare. Raziskovalec, ki mu analiza ovrže predpostavke, naj prizna, da se je v predvidevanjih zmotil, in naj namesto sramežljivega zamolka, ki mu hodi na misel, raje razmisli in popiše, kako je do nesporazuma prišlo. 

Neetično je, če ljubosumno sedimo na zbranem gradivu in ga ne ponudimo v obdelavo tudi drugim, še bolj sporno pa je, če kolegu speljemo temo in objavimo članek na podlagi gradiva, ki ga je sam zbral in se pripravljal na njegovo objavo. Od neetičnih motivacij za raziskovanje in pisanje je treba ločiti bolezensko motivacijo, tj. pisanje zaradi pisanja samega. Obsesija s pisanjem (skribomanija, [[:w:sl:grafomanija|grafomanija]]) je taka skrajna, bolezenska oblika pisanja. Kot rečeno: žanr znanstvenega pisanja predpostavlja močno radovednost pisca glede predmeta samega in poskuša zatreti moteče druge pobude za pisanje. 

V tejle knjigi pozornost posvečamo znanstvenemu oz. strokovnemu pisanju, vendar bomo zdajle za primerjavo mimogrede pomislili na leposlovje. Tudi leposlovje nastaja zato, ker se avtorjem mudi o nečem poročati, vendar se zdi, da je pri leposlovju (vsaj pri umetnostno stremljivem leposlovju) večji poudarek na načinu, kako je nekaj sporočeno, in ne toliko (oz. ne samo) na vsebini poročila. Bralci leposlovja so načelno iz vseh generacij, poklicnih, nazorskih, karakternih in izobrazbenih profilov in za razliko od znanstvenih bralcev težje opisljivi. Le v primeru ekskluzivnega leposlovnega berila, ki mu hermetizem omejuje splošno razumljivost, prihaja do komunikacijske situacije, ki je podobna tisti v znanosti: za literaturo, ki jo lahko razume zgolj ozek krog strokovnjakov, ki so neredko tudi sami pisci, so si Nemci izmislili izraz ''Literatenliteratur'', ki ima zaradi očitka neberljivosti tudi slabšalni pomen. Do take skrajne oblike prihaja iz potrebe kulturnih elit, da bi se potrdile v svoji izjemnosti, odličnosti in ekskluzivnosti. Pisanje z mislijo na splošno kulturno publiko je namreč s stališča »visoke kulture« nekaj slabega, ker naj bi pomenilo »prilagajanje splošnemu, ljudskemu, nizkemu okusu«. 

V splošnem (da, tudi v leposlovju) velja, da je pisanje, ki se na sposobnost dojemanja, interese in želje publike ne ozira, neprofesionalno in nepotrebno. Pisanje, ki se dela, da ga publika ne zanima, ni vredno zaupanja, privoščijo pa si ga občasno t. i. véliki avtorji, da bi s tem utrdili svoj položaj brezprizivnih avtoritet. V bistvu je žaljivo do bralca, saj računa z bralčevo mazohistično naturo, njegovim sramom priznati, da literarnega besedila ne razume, z njegovo kulturno inferiornostjo, slepim občudovanjem avtoritete avtorja. Zaverovano je v lastno veličino in nezmotljivost, kar je vse skrajno nesimpatično in preživeto. V resnici mnogi bralci mislijo, da se je treba pri branju matrati in da so sami krivi, če besedila ne razumejo. Upoštevanje namembnika je ena od izhodiščnih zahtev vsakršnega pisanja, misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj.

Iz izkušnje z interpretacijami literarnih del in avtorskega odzivanja nanje lahko potrdimo, da je nesporazum, napačno razumevanje, iskanje alternativnega pomena ... v komunikaciji prej pravilo kot izjema, vendar to ne sme biti alibi za ignoriranje avtorjeve intence. Če le hočemo, potem sporočilo razumemo natanko tako, kot je bilo izrečeno oziroma zapisano. Seveda pa imamo več veselja, če si privoščimo svoje razlage. In to veselje je pri literarnem branju pogosto prvo. 

Čeprav zaradi vedno strožjega praga aktivne pismenosti delež tistih, ki objavljajo in tako oblikujejo javno mnenje, ne raste, smo optimistični glede novih tehnoloških možnosti, ki množičnejšo udeležbo v pisanju vsaj omogoča (gl. poglavje o [[Nova pisarija#Množični um|množični pameti]], angl. ''hive mind''). Naš socialni, seveda utopični, ideal je družba kreativnih posameznikov, ki kreativnost izražajo tudi s pisanjem (produkcijo informacij), saj bi nam bilo kot humanistom težko živeti s sklepom, da ni nič novega pod soncem, da so vsa pomembna spoznanja napisali že pred 5000 leti Sumerci na klinopisne tablice in da človeško usodo vedno določa samo peščica genialnih (ali pa norih) posameznikov.

V skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika smo lahko pismeni na štirih področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko. Nekaj težav imamo z ločevanjem med strokovnim in znanstvenim, komplicirali bi lahko z vprašanjem, kateremu predalčku, strokovnemu ali publicističnemu, ustrezajo poljudnoznanstvena besedila. Zelo formalistični bomo in bomo mejo med temi zvrstmi potegnili glede na prostor objave in glede na namembnika. Za znanstvene bodo štele objave v revijah, zbornikih, knjigah in spletiščih, ki imajo status znanstvenih publikacij, ker so to pač edina mesta, kjer se znanost dogaja, kjer se znanstvene teze preverjajo in usklajujejo. Za strokovne objave tradicionalno veljajo objave, ki znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu uporabniku in jih popularizirajo. To se dogaja v šoli (zato učbeniki spadajo med strokovne knjige), v enciklopedijah, leksikonih in slovarjih (tudi te publikacije so eminentno strokovne). Objave v dnevnem časopisju in zabavni periodiki, v blogih avtorjev brez ustreznih strokovnih referenc itd. bomo šteli med publicistična besedila.

====Izbira jezika====

Zlepa se nisem mogel odločiti, kam vtakniti tole poglavje in kako ga nasloviti. Spregovorilo bo o jeziku znanstvenih objav in najbolj smiselno se zdi izbiro jezika utemeljiti pragmatično s principom maksimalnega upoštevanja namembnika. Če pišemo za globalno javnost, jo bomo nagovorili v ''lingui franci'' angleščini, če pišemo za domačo publiko, potem v slovenščini. Redke so teme o slovenskem jeziku in literaturi, s katerimi bi radi seznanili splošne jezikoslovce in literarne zgodovinarje, in še redkejši prostori in publikacije zunaj Slovenije, kjer bi to lahko počeli. Za razprave o slovenski književnosti je nevtralni jezik slovenščina. To seveda ne pomeni, da se je treba v slovenščino zapreti, nasprotno, naša naloga je, da spoznanja in vednost o slovenističnih rečeh razširjamo preko meja nacionalne filologije in preko meja jezika. Nuje, da smo vključeni v mednarodno izmenjavo znanja, se ta država zaveda in ji sledi, včasih mogoče celo nekoliko preveč zavzeto. To zavzetost izkoriščajo »ugledne« tuje založbe, ki jim seveda ustreza, da lahko izdajo knjigo na eksotično nacionalnofilološko temo v katerem od svetovnih jezikov, ne da bi jim bilo treba založiti denar zanjo, ker stroške njene priprave in natisa pokrijejo slovenske inštitucije oziroma projekti. Prevelikih iluzij o veliki branosti in mednarodni vplivnosti tujejezične slovenistike pa ni zdravo gojiti; k streznjenju bolj kot podatki o organiziranem citiranju pomagajo podatki o dejanskem nakupu, izposoji ali snemanju knjige s spleta.

Strah pred tem, da bi se slovenistična znanost (pustimo zdaj druge vede vnemar) v prihodnje dogajala v tujih jezikih – kaj bi okolišili, recimo odkrito, v angleščini –, je vendarle pretiran. Angleščine je resda vedno več, vendar procentualno njen delež skupaj z deležem drugih tujih jezikov (zlasti nemščine, ki je bila svojčas standardni jezik slavistične komunikacije) prav nič ne raste, kar lepo dokumentira jezikovna izbira literarnovednih disertacij. 

[[Slika:Jezik disertacij.jpg|sličica|Jezik literarnovednih disertacij]]

Izvlečki in povzetki v tujih jezikih so spremljali domače literarnovedne publikacije že od nekdaj, še preden je to postalo eden od kriterijev za državno financiranje, ''Slavistična revija'' je objavljala tujejezične povzetke od 1950 dalje, 1970 so se jim pridružili še drugojezični izvlečki (sinopsisi oz. abstrakti); angleščina je kmalu prevladala nad deležem ruščine in nemščine in je danes skoraj edini jezik v teh dveh rubrikah. Za zbornike ob mednarodnih simpozijih je bilo običajno, da so sprejemali cele razprave v svetovnih in slovanskih jezikih, šele zadnja desetletja pa prihaja do dvojezičnih tematskih številk, ki naj pomagajo revijam vstopiti v prestižne citatne baze in tam ohraniti svoje mesto. Prav uspešno prizadevanje za vidnost v mednarodnem prostoru ni: ker ''Slavistične revije'' v štirih preizkusnih letih, kolikor jih je preživela v zbirki AHCI, niso opazili in je citirali, so opustili njeno spremljanje. Še enkrat se je izkazalo, da zadeve slovenskega jezika in literature težko vzbudijo mednarodno zanimanje. 

Povezave v tejle knjigi vodijo, kadar slovensko geslo še ne obstaja, večinoma na Wikipedijo v angleščini, v angleščini je tudi večina literature, ki je navedena na dnu poglavij, saj nas je poizvedovanje po informacijah najprej pripeljalo do njih. Da, angleške objave so v znanstvenem svetu v privilegiranem položaju in slabo vest imamo lahko, ker smo gotovo spregledali kakšno relevantno objavo v drugem jeziku. Vendar krivda za slabo vidnost objav v drugih jezikih ni samo na strani malomarnih bralcev, ampak tudi v nezadostni promociji takih objav s strani njihovih tvorcev. Zelo bi pomagalo, če bi jim avtorji ali uredniki dodali povzetke v angleščini, poskrbeli za njihovo vključitev v različna kazala, zlasti v ustrezna gesla na Wikipediji, po možnosti najprej v angleški Wikipediji, in če bi na mednarodnih forumih ozaveščali strokovno javnost o njihovem obstoju. Ker tega ne počnemo ali ne počnemo v zadostni meri, naših publikacij tudi tisti, ki bi jih gotovo zanimale, ne poznajo in ne citirajo in tako ostajajo zaprte v gluhi lozi nacionalne filologije. Prevajanje v angleščino in promocija v mednarodnem okviru nista nikakršno zagotovilo za dejansko vplivanje objav v prostoru zunaj domače stroke in jezika, sta pa pogoj zanj. Nič lažjega kot prevesti izvleček ali članek v angleščino, ga natisniti v domači publikaciji in postaviti publikacijo na polico v nacionalni knjižnici in uvrstiti v nacionalno bibliografijo. Ni pa to dovolj. Če so naše želje po mednarodni odmevnosti zaresne in ne zgolj izraz formalnega upoštevanja zahtev financerjev, potem si bomo prizadevali za vključitev v mednarodno izmenjavo informacij na svojem strokovnem področju, to pa storimo bodisi s povabilom poznanih tujih akterjev na domačo razpravno sceno (v revije, na simpozije, na predavanja) ali tako, da se sami prijavimo k besedi na konferencah v tujini ali pošljemo članek za objavo v tuji reviji.    

Kakor je že hvalevredno, vzporedno dvojezično objavljanje požira čas in stane in avtorjem ter uredništvom povzroča frustracije. Bolj vedro se po jezikovni plati kažejo možnosti strokovnega objavljanja na Wikipediji. Slovenska Wikipedija je zaživela z namenom, da se vanjo pretočijo strokovna spoznanja slovenskih raziskovalcev in inštitucij v slovenščini, hkrati pa je omogočila primerjavo tega znanja s tistim v drugih jezikih in spodbudila k vzajemnemu poseganju. Gesla v slovenščini profitirajo, ko se zgledujejo pri tujejezičnih obdelavah iste teme, in v tujejezična gesla je mogoče mimogrede dodati informacije o slovenskem razumevanju stvari. Tuji študentje ob koncu semestra, ki ga preživijo v Sloveniji, namesto izpita dodajo v svoje nacionalne enciklopedije prgišče slovenističnih gesel.[OPOMBA:[[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt Slovenska literarna gesla v drugih Wikipedijah|Slovenska literarna gesla v drugih Wikipedijah]]. Wikipedija, prosta enciklopedija.]

Jezikovne zadrege v znanosti niso slovenska specifika. V zadnjih 50 letih se je npr. delež nemščine kot razpravnega jezika klasičnofiloloških študij skrčil na tretjino.[OPOMBA:Gregory Crane, [https://docs.google.com/document/d/1JpMn-DYY6lhrBr_HPPQmtrdjg4bCfEpV6Aj4f8fFh7o/edit?pli=1 The Big Humanities, National Identity and the Digital Humanities in Germany,] Google Docs 8. junija 2015.] Razloge za neenakopravno udeležbo jezikov v svetu, ki ga monopolno obvladuje angleščina, je italijanski digitalni humanist Domenico Fiormonte pripisal tudi jezikovni in kulturni ignoranci in predsodkom angleško govorečih akterjev. Pomenljivo je, da v mednarodni DH-skupnosti njegov klic ni doživel odmeva.[OPOMBA:Domenico Fiormonte. [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-January/010599.html 26.702 prejudice and ignorance?] Humanist 21. jan. 2013. Gl. tudi Miran Hladnik. [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-May/010912.html 26.1015 on paradigmatic changes in literary studies]. Humanist 3. maj 2013.]

'''Berilo'''

*Stephen Howe in Kristina Henriksson. ''[https://www.academia.edu/8278219/PhraseBook_for_Writing_Papers_and_Research_in_English PhraseBook for Writing Papers and Research in English]''. Cambridge: The Whole World Company Press, &lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;2007. Academia.edu.
* Miran Hladnik: [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2015-June/012984.html Re:  29.82 National identity and digital humanities?] Humanist Discussion Group 11. jun. 2015.
*Miran Hladnik. [[:v:sl:Nevarni samim sebi|Nevarni samim sebi]]. Wikiverza. jul. 2015.
* Domenico Fiormonte: [http://infolet.it/2015/07/12/monocultural-humanities/ Towards monocultural (digital) Humanities?] InfoLet 12. jul. 2015.
* Gregory Crane: [https://docs.google.com/document/d/1NovwutuBpA0yN9UiBjvz_tscAvzs6EXRsJrZiSN2-VQ/edit Resisting a monocultural Humanities.] Google Docs 17. jul. 2015. 
* Miran Hladnik: [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005233.html Za znanost v slovenščini.] SlovLit 20. jul. 2015.
* Miran Hladnik: [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2015-July/013070.html 29.179 resisting a monocultural (digital) humanities.] Humanist Discussion Group 21. jul. 2015.

====Izbira teme====

Število izbirnih možnosti je kazalec razvitosti sistema, za človeka pa kazalec življenjskega standarda. Življenjske izkušnje smo dobili v svetu omejenih izbir, živimo pa v svetu, v katerem število možnih izbir raste. To trditev nesporno dokazuje naraščanje števila pišočih, naraščanje števila knjižnih izdaj, oblikovanje novih publikacijskih kanalov (spletne diskusije, časopisni komentarji, blogi, spletne konference), kar marsikoga spravlja v nesrečo, ker, navajen iz sveta omejenih izbir, ne more biti več prepričan, ali si je postregel z optimalno izbiro ali pa se je pri izbiranju mogoče preuranil in zmotil. Od tod izvira občutek, da so številne izbire le navidezne in vzbujajo lažne občutke, da je naše življenje vedno bolj kvalitetno. Seveda, v trenutku, ko realiziramo eno izbirno možnost, se samodejno odpovemo vsem drugim in s tem potrjujemo njihov virtualni značaj. S primerom: ni mogoče brati dveh knjig hkrati, vendar zato še ni treba trditi, da so izbirne možnosti zgolj slepilo, manipulativna bleščava, s katero producenti in lastniki ponujenih proizvodov skušajo pretentati nedolžne uporabnike, kar se da včasih razbrati med vrsticami pri kritikih kapitalističnega ekonomskega sistema, ki mu pripisujemo glavno odgovornost za naraščanje človeških izbir.[OPOMBA:Kako izkušnja s svetom omejenih izbir vztrajno določa naše razmišljanje tudi v času blagostanja, naj ilustrira naslednji primer. Družboslovci merijo kvaliteto življenja z izračunavanjem, koliko kilogramov črnega kruha si je človek lahko kupil pred desetletji in koliko danes (ljudstvu je tako preračunavanje blizu, samo da merilo niso štruce kruha, ampak gajbice piva) in pridejo tako do sklepa, da je življenjski standard »čedalje slabši«, pri čemer pa zanemarijo, da človek danes namesto za kruh ali alkohol porablja denar tudi za reči in storitve, ki jih nekdaj sploh ni bilo, zlasti za komunikacijo, potovanja in rekreacijo, in da bi se podoba propadajočega sveta hipoma razblinila, ko bi za merilo namesto trivialnih sredstev za golo preživetje ali za opoj vzeli kaj, po čemer se človek loči od živali.]

Druga kulturna izkušnja, ki moti naš užitek v izbiranju, je izkušnja z odločitvami tipa ali-ali. Kjer so izbire v preteklosti obstajale, so bile pogosto takega značaja ali pa so se tako vsaj dojemale. Človek se je odločal med dvema radikalno različnima možnostima in odločitev je zato dobila status usodne odločitve: levo-desno, revščina-bogastvo, odrekanje-užitek, dom-pot itd. Literarni naslovi dovolj razločno odslikavajo to logiko: ''Popotnik shiroke in voske poti'' (1828),  ''Setev in žetev'' (1875), ''Solnce in senca'' (1891), ''Zmota in povrat'' (1892), ''[[:s:sl:Z viharja v zavetje|Z viharja v zavetje]]'' (1900), ''Oče in  sin'' (1912), ''[[:s:sl:Svetloba in senca|Svetloba in senca]]'' (1916) ...  

Nezadovoljstvo s svetom številnih izbir izvira iz tega, da imajo pravo vrednost za nas samo realizirane, konzumirane izbire. V svetu omejenih možnosti je tako pripisovanje vrednosti razumljivo. Pravilne izbire nam pomagajo preživeti, nepravilne izbire ogrožajo našo eksistenco, nerealizirane izbire imajo neugledni status kislega grozdja. V svetu številnih izbirnih možnosti se je za dosego užitka treba odpovedati potrošniškemu razmišljanju in izstopiti iz vloge konzumenta. Ker od »pravilnosti« naše izbire naša eksistenca ni več odvisna, si smemo privoščiti užitek v zavesti njihove raznolike ponudbe, čeprav jih nikoli ne bomo uresničili, ker pač preprosto v enem življenju ni mogoče realizirati vsega, kar svet ponuja. Socialni darvinisti se bodo iz priporočila, naj začnemo uživati v potencialnosti izbir, norčevali, vendar humanistov njihov vulgarni materializem, ki ceni samo to, kar posameznik lahko konzumira, ne bi smel motiti. Ker k humanističnemu odnosu do sveta spada tudi altruizem, bomo znali ceniti tudi neuresničene izbirne možnosti, tj. izbire, ki smo se jim odrekli in so jih bili deležni drugi; tem drugim ne zavidamo njihove izbire, ne očitamo jim je, ampak jim jo privoščimo. Seveda je opisani odnos mogoč le v družbi blaginje, v kateri posamezniki nimajo zadreg z zadovoljevanjem osnovnih potreb in jih ne skrbi za golo preživetje. V vsaki družbi, tudi tisti najbolj razviti, je mogoče pokazati na posameznike, ki so v socialno nezavidljivem položaju in bi tole pisanje (če bi ga brali in če bi sploh brali) razumeli kot cinizem. Ker po vseh mogočih globalnih civilizacijskih kazalcih (BDP, stopnja tveganja revščine, stopnja zadolženosti gospodinjstev, stopnja dohodkovne in premoženjske enakosti, kvaliteta življenja, pismenost itd.)[OPOMBA:Gl. npr. tudi Tine Stanovnik. Kmečka pamet in podjetniška dinamika. ''Delo'' 30. nov. 2013. 5.] Slovenija spada med države z najvišjo stopnjo blagostanja, je tudi bolj kot kateri drugi del sveta primerna za uveljavljanje alternativne civilizacijske paradigme, v kateri izbira enega ne pomeni prikrajšanja drugega. Žalostno bi bilo, če tega ne bi dojeli.

V akademskem okolju izbiro teme narekujejo študentom asistenti in učitelji, diplomantom mentorji, organizatorjem konferenc strokovni jubileji (obletnice rojstev ali smrti velikih predhodnikov, izidi pomembnih knjig), prijaviteljem projektov nacionalne, regionalne ali globalne smernice oz. moda. Nekdaj je bilo treba izbiro raziskovalne, šolske ali kulturne teme utemeljevati v socialnih idealih enakosti, bratstva in enotnosti, izgradnje socialističnega človeka, pozneje z nacionalnim interesom in t. i. evropskimi kategorijami, danes z internacionalnostjo, interdisciplinarnostjo, ekološko občutljivostjo (''sustainability'' '[[:w:sl:trajnost|trajnostjo]]') in željo po »boljšem razumevanju«. 

Romantičnemu pedagoškemu principu človeške »samorealizacije« ustreza prizadevanje, naj si učenec, dijak, študent izbere temo, ki mu najbolj ustreza, do katere ima pozitiven čustveni odnos. Priporočilo se dobro obnese pri tistih redkih, ki grejo skozi življenje radovedno, ki jim je vse zanimivo in se zato hitro zaljubljajo enkrat v ene drugič v druge teme, večinoma pa je tako pričakovanje obremenjujoče: referent (raziskovalec, pisec) zastonj prisluškuje samemu sebi in išče teme, ki ga vsaj malo vznemirjajo. Če pozna komaj kaj od tega, kar stroka ponuja, niti kaj izbirati. Literarne teme tu niso toliko problematične, saj ima človek v naši kulturi z literaturo opraviti od vrtca dalje in vsaj približno ve, kaj mu ponuja, ampak kako se bo s táko pedagoško maksimo apriornega ljubečega odnosa orientiral po znanstvenih področjih in temah, o kateri v šoli ni slišal nič? Naklonjenost temi nikakor ni nujno izhodišče dobrega raziskovalnega dela, praviloma se ljubezen do izbrane teme rodi ob intenzivnem ukvarjanju z njo in je posledica zavzetega odnosa do nje.

Kot marsikje drugje je tudi na šolskem področju ideal posameznikove »samorealizacije« škodljiv. Posameznik ne postane osebnost, ko odkrije nekakšno svoje skrito bistvo, ko odkrije svojo identiteto (skladnost s samim seboj – le kaj bi to lahko bilo?), ampak ko najde svoje mesto v skupnosti, ko se uskladi z drugimi pri doseganju civilizacijskih ciljev (kvalitetno in trajno življenje, miroljubna koeksistenca ipd.). Namesto iskanja ljubezni do določenih predmetnih izbir, zakopanih globoko v sebi in do zdaj prav nič pogrešanih, svetujem raje odprtost za predmete in teme, o katerih se nam prej ni niti sanjalo, pred oči pa nam pridejo na predavanjih, ob branju knjig, v obliki razpisanih tem za seminarske in diplomske naloge. 

Ni dobrih in slabih tem. Z izjemo tistih, ki pripadajo našim hobijem, se vsaka tema zdi na začetku težka, pusta in neobvladljiva. Ljudje smo pač taki, da bolj cenimo tiste svoje izbire, v katere smo investirali več časa in energije, zato intenzivno ukvarjanje s sprva morda dolgočasno temo samo po sebi veča našo naklonjenost do nje. Še prejšnji teden se nam je zdela za lase privlečena, po nekaj dneh intenzivnega študija pa se začenjamo čuditi, kako to, da ni splošno poznana, in že izrekamo drugim očitke, zakaj ne uvidijo njene pomembnosti. Odkrili smo pojem t. i. spregledanih, zamolčanih, zanemarjenih, potlačenih tem, pa naj gre za politično, nazorsko, lokalno, spolno, estetsko ali kako drugače razložljivo zapostavljenost, in postanemo njihov advokat. S tem ni načelno čisto nič narobe, zavedati pa se je treba, da je spregledanost najbolj predvidljiva, standardna in normalna oznaka za večino literarne produkcije, ki zaradi omejenosti človeških spominskih kapacitet preprosto nima možnosti za enakopravno umestitev v kataloge splošnega literarnega znanja. 

Zakaj sem tako zelo proti samostojnemu izumljanju seminarskih, diplomskih in magistrskih, včasih pa tudi doktorskih tem? Ker se po izkušnji študentje ogrevajo vedno za ene in iste in zato stokrat prežvečene teme, neredko povezane z našo zgodnjo bralsko izkušnjo. Kdor je zrasel v družini planincev, bi se lotil planinske tematike v literaturi, potterjevci bodo iskali kar koli podobnega fantazijski pripovedi v slovenski književnosti, vedno so popularne tudi kriminalke ali nasilje nasploh, seveda tudi ljubezen/erotika/pornografija ali ženska problematika. Sčasoma postane ljubezni vredno vse, kar se nanaša na domači kraj in domače navade: dokler so bila na seznamu diplomskih tem samo neznana pisateljska imena, se jih ni lotil nihče, ko pa sem zraven v oklepaju zapisal njihov rojstni kraj ali prebivališče, so se takoj oglasili interesenti zanje iz teh in bližnjih krajev.

Projektni razpisi, navodila za doktorske kandidate in šolski kurikuli uporabljajo pojem relevantnosti (tehtnosti) izbrane teme. Financiranje bo prej zagotovljeno tistim temam, ki naj bi bile pomembnejše od drugih. Pomembnost opredeljujejo na zelo različne načine in v različnih časih drugače, tako da ni mogoče govoriti o objektivnih merilih za določitev tega pojma. Za diplomanta, ki se je odločil literarnovedno analizirati romane svojega starega očeta, je tema maksimalno relevantna, tudi če literarna kritika pisca komaj omenja, literarna zgodovina pa ga celo ne pozna. Nekatere pisateljske osebe so pomembne samo za lokalno skupnost, iz katere so izšle in so jo popisovale, ta pa se jim je oddolžila s postavitvijo spomenika, poimenovanjem vaškega kulturnega doma in prireditvijo lokalnih proslav ob jubilejih, kar skupnost kulturno osmišlja in prispeva h kvaliteti njenega življenja, zanimivo pa je tudi za opazovalce od zunaj (za turiste) in kot zgled drugim soseskam. 

V vsakdanjem življenju stroke je z maksimalno relevantnostjo označena literatura (avtorji, knjige, inštitucije), ki je pomembna v nacionalnem smislu, npr. prvih deset pesnikov, prvih deset romanopiscev itd., kar s pridom izrabljajo sestavljavci antologij in šolskih beril, žiranti pri literarnem nagrajevanju, presojevalci raziskovalnih projektov, objav v »osrednjih« literarnovednih revijah ipd. Obče je sprejeto stališče, da sta literatura v slovenščini in z njo tudi literarna veda nastali v 19. stoletju kot legitimacija samostojne nacionalne eksistence in da sta torej inštrument tega nacionalnega interesa. Z globalizacijo humanističnih strok, ki so bile so še vedno močno vpete v cilje nacionalnega konstituiranja, emancipacije in prezentacije, pa ta nekdaj najvišja stopnja relevantnosti ne zadošča več. Ker se pomembnost določa v mednarodnem okolju, dobijo status večje pomembnosti tiste teme, okrog katerih se zbira več piscev, česar pa za izrazito slovenske teme ni mogoče pričakovati. ''Slavistična revija'' prednostno publicira razprave o slovenskem jeziku in književnosti in že zato v globalnem smislu ne more postati osrednja referenčna točka. 

No, defetizem vseh tistih, ki se ukvarjamo s slovensko književnostjo, kljub temu, da predstavlja samo drobcen in povrhu jezikovno nedostopen delež svetovne produkcije, vendarle ni na mestu, saj se relevantnost tem ne meri samo po številu piscev in del niti ne po njihovi globalni slavi, ki je pogojena tudi z izbiro katerega od »svetovnih« jezikov, ampak obstajajo še drugi filtri, ki znajo ob ugodnih razmerah našim temam priskrbeti globalno pozornost. Globalna relevanca ni samo ena. Poleg lestvice kanoniziranih avtorjev, katerih pozicijo umetno utrjujejo šolski katalogi znanja, obstajajo še lestvice avtorjev in del, ki so bili kulturnozgodovinsko pomembni zaradi svoje velike popularnosti; obstajajo npr. zgodovine trivialne književnosti. Do poskusov vzpostavitve alternativnega kanona je prihajalo v preteklosti iz nazorskih razlogov: v 30. letih 20. stoletja so npr. katoliški kritiki in literarni zgodovinarji želeli spodkopati liberalski monopol v stroki z zamenjavo seta liberalskih literarnih korifej s setom katoliških avtorjev, danes se spremembe na lestvici relevantnih tem dosegajo z vključevanjem spolnega filtra (ženske teme), skozi žanrsko perspektivo (humor, zgodovinski roman, feljtonski roman) ali motivno perspektivo (tematizacija drugega, mitološke teme) ali pa samo kot gradivo pri utemeljevanju novega metodološkega pristopa.

Izbirnih možnosti je skratka tudi v literarni zgodovini in v njenem akademskem segmentu vedno več, tako pri izbiranju teme kot orodij za njeno obdelavo. Prav nič nam ni treba, tako kot to počnejo novinarji, prežati na teme, ki so jih t. i. oblikovalci javnega mnenja označili kot osrednje ali pereče. Publicistično zaganjanje enkrat v eno in drugič v drugo temo, ki bolj nereflektirano kot manipulativno pušča ob strani množico drugih pomembnih tematskih izbir, ne sme postati zgled za obnašanje v stroki, saj takim splošnim kulturnim interesom v obliki proslave jubilejev že zdaj preveč popušča, npr. ko načrtuje simpozije ob obletnicah pomembnih osebnosti. Primerov publicističnega glodanja kosti je v vsakdanjem življenju toliko, da navajanje primerov ni potrebno. O strokovnem odnosu lahko govorimo šele takrat, ko ni pod vplivom publicističnega forsiranja enkrat ene drugič druge teme.

====Vaje v pisanju====

Pisanje je veščina, spretnost, ki se jo je treba naučiti. Tako kot se mora električar naučiti vezave žic v stikalu, tako se mora tudi vajenec za pisca naučiti, kako se vežejo izjave v sporočilo. Vsak mora obvladati svoja orodja: molčimo o električarju, ker ne vemo dosti o njegovih pripomočkih, piščevo osnovno proizvodno sredstvo pa sta, preprosto rečeno in vsaj za zdaj (piše se leto 2013), tipkovnica in miška; z njima tvori na zaslonu besedila različnih vrst. S 110 ali nekaj takega tipkami (gumbi) na teh dveh orodjih se pisec odloča med izbirnimi možnostmi, ki mu jih ponuja program za oblikovanje besedila. Priročniki za pisanje običajno začenjajo z najtežjim – kako si zamisliti temo in koncipirati tekst –; naši nameni so preprostejši: pisca na začetku navaditi na orodje. Včasih so nas na začetku šolanja učili držati v rokah svinčnik, malo pozneje pero, in vleči z njim tanke in debele črte po papirju, danes bi v prvih razredih v šoli morali učiti tudi in najprej uporabo tipkovnice. Kje sploh še uporabljamo pisalo in papir? Na vlaku, če smo doma pozabili prenosnik ali tablico, za obkrožanje ali podčrtavanje delov zanimivih člankov v časopisu v bolnišnični čakalnici, na morju, ker je sonce presvetla konkurenca zaslonu računalnika ali bralnika, v postelji, ker se nam ne ljubi ugašati računalnika, ko se nam začnejo zapirati oči, in ob sveči, kadar sredi nevihte zmanjka elektrike. Zakaj je kljub prevladujoči uporabi tipk vendarle treba malčke navaditi na pisalo? Ker se menda na ta način, preko ročne spretnosti, krepi njegova inteligenca, pisanje z roko bolj kot tipkanje pomaga pri pomnjenju črk. No, tako tipkanje kot pisanje spadata med haptične oz. tipalne izkušnje, ki so razvojno pomembne. 

Pisati smo se učili s prepisovanjem besed iz čitanke v zvezek, tule bomo za vajo prepisovali besedila iz knjig in revij na zaslon. Po zaslugi čitalnikov in [[:w:en:OCR|OCR]] (optičnega prepoznavanja črk) nam besedil ni več treba v celoti pretipkavati, ampak le popravljamo za strojem, ki je namesto nas opravil mukotrpno delo. Tudi ne bomo pretipkavali ali popravljali kar nekaj, ampak besedila, ki pripadajo nacionalni literarni preteklosti in jih je bilo treba digitalizirati, ker bi sicer čez desetletja ne bila več dosegljiva in berljiva. Sama digitalizacija in korektura nista dovolj, biti morajo tudi javno dostopna. Obema namenoma, skupaj z našo namero, da kvalificiramo čim več kompetentnih piscev (prepisovalcev in popravljalcev besedila), najbolj ustreza spletišče [[:s:sl:Wikivir|Wikivir]], ki je od 2006, ko smo ga dobili,[OPOMBA:Tri leta po otvoritvi angleškega Wikisource leta 2003.] postalo zajetno skladišče slovenske literarne klasike v javni lasti. Slovenščina je eden od trenutno 85 jezikov s takim repozitorijem oz. spletno digitalno knjižnico. Nič ne bomo cincali, kar pridružili se bomo kateremu od študentskih projektov, ki tečejo na Wikiviru, npr. [[:s:sl:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika|projektu Slovenska leposlovna klasika]], avtodidakti in samotarji lahko začnejo tudi v [[:s:sl:Wikivir:Peskovnik|peskovniku]].[OPOMBA:Izhodišče študentskih projektnih popravljanj je tudi na Wikiverzi, npr. pod poglavji [[:v:sl:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Tipkanje]] ali [[:v:sl:Kompenzacijsko tipkanje|Kompenzacijsko tipkanje]].] 

Tam utegnemo naleteti na takele napotke:

*registriraj se na začetni strani in se z izbranim imenom in geslom prijavi; isto ime kot na Wikiviru velja še na Wikipediji, Wikiverzi idr.
*na seznamu, pripravljenem za razred, se vpiši s svojim uporabniškim imenom k eni izmed nalog, npr. takole: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[Uporabnik:Anita Mega|Besna Strojepiska]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;; na koncu izbrane alineje, za pomišljajem
:*v urejevalni način vstopiš s klikom na zavihek ''Uredi stran'', ko končaš, čisto spodaj levo klikneš gumb ''Shrani stran''[OPOMBA:Imena tipk so v ''Novi pisariji'' postavljene v lomljene oklepaje (npr. &lt;ctrl&gt;), naslovi zavihkov in drugih menijskih izbir (ter včasih tudi končnice, ki označujejo format datotek) ležeče (npr. ''Shrani'', ''pdf''), kodni nizi, ki niso namenjeni izvršitvi, pa so v drugem fontu (npr. &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{razprto|besedilo, ki naj bo razprto}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;).]
*če naslov domače naloge še ni klikljiv (če je torej v navadni pisavi namesto v rdeči ali modri), napravi klikljivega po vzorcu drugih; zdaj je že jasno, da besede postanejo klikljive, če so v dvojnih oglatih oklepajih
:*kjer klik na naslov pripelje na neko drugo besedilo z enakim naslovom, je treba naslov našega teksta na seznamu spremeniti: ponavadi dodamo v oklepaju avtorjev priimek ali naslov časopisa z letnico, npr. &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[:s:sl:Dom|Dom]] &gt; [[:s:sl:Dom (Kveder)|Dom]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, kar pripelje na prazno stran
::*predponi '':s:sl:'' pomenita slovenski Wikisource
*odpri na računalniku še eno okno in v njem besedilo, na katerega kaže povezava na koncu alineje; najpogosteje je z dLiba ali s spletišča Internet Archive; med tem oknom in Wikivirovim oknom se seliš s kombinacijo tipk &lt;alt&gt; + &lt;tab&gt;
*tekst označi z miško, če ne gre v enem kosu, pa po stolpcih, s &lt;ctrl&gt; + &lt;c&gt; ga spraviš v spomin, skočiš na Wikivir in ga odložiš s &lt;ctrl&gt; + &lt;v&gt;
*odpri še tretje okno z lepo urejenim besedilom na Wikiviru, recimo iz revije [[:s:sl:Vigred|Vigred]], klikni zavihek ''Uredi'' in prekopiraj iz njega v svoj tekst glavo
*v glavi zamenjaj prekopirane podatke s tistimi, ki so primerni za besedilo v delu
*loti se popravljanja napak, ki jih je zagrešil stroj (OCR) v prekopiranem besedilu: 
**odstavek napraviš s prazno vrstico; pomembni so samo odstavki, ne pa tudi prehodi v novo vrstico, ki so v izvirniku drugačni, kot bodo na zaslonu, tudi če so v urejevalnem načinu zvesto reproducirani
**deljenje odpravi
**ne popravljaj avtorjevih morebitnih pravopisnih ali slogovnih napak, saj to ni [[:w:sl:lektoriranje|lektura]], ampak [[:w:sl:korigiranje|korektura]]
**kadar naletiš v predlogi na očitno tiskarsko napako, jo popravi takole: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{redakcija|zatikkana beseda|popravljena beseda}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, kar na zaslonu dá npr.: {{redakcija|zatikkana beseda|zatipkana beseda}} 
**v dilemi si oglej napotke na [[:s:sl:Pogovor_o_Wikiviru:Slovenska_leposlovna_klasika|pogovorni strani popravljanja klasikov na Wikiviru]], v [[:s:sl:Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika/Smernice|smernice projekta]] in na [[:s:sl:Wikivir:Forum|forum]] ali na pogovorni strani predmeta postavi vprašanje oz. predlog
*na dnu dodaj kategorije, npr. &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[Kategorija:Podlistki]], [[Kategorija:Slovenec]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, kategorijo z imenom avtorja (če je poznan), žanrom (npr. potopis), temo (npr. Borovnica)
*nič ni prepovedano potešiti radovednost o avtorju s klikom na njegovo ime na Wikipediji ali poguglati temo
*uspešno zaključena naloga je droben prispevek k slovenski kulturni dediščini in vaja v kreativni udeležbi v kulturi

Zdaj ko kolikor toliko obvladamo orodje, bo tudi sestavljanje novih besedil lažje.

====Usoda avtorstva====

Po tistem, kar smo zapisali malo prej, je mogoče skleniti, da gre pri avtorstvu, gledano razvojno, za enega starejših konceptov. Da je tu avtorstvu posvečeno samostojno poglavje, je dokaz trdoživosti tega koncepta, kar je tudi posledica njegove pravne urejenosti. Besedila nimajo svojega zakonskega poglavja, ki bi urejalo in sankcioniralo ravnanje z njimi, tako kot ga imajo npr. nepremičnine, pa tudi bralcu pravo ne posveča posebne pozornosti, razen če bralske interese ne razumemo samo kot oblike potrošniškega interesa in se sklicujemo na zakon o varstvu potrošnikovih pravic. Avtorji imajo svojo zakonodajo, ki se celo razrašča. Če primerjamo organiziranost avtorjev in bralcev, so prvi glede vplivnosti v prednosti. Združujejo se v tako močne skupnosti, kot so Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtorsko agencijo, medtem ko imajo bralci za sabo samo bralske krožke in forume (npr. Knjižni molji). Do pravne utrditve prihaja s faznim zamikom, tako da pravna ureditev, ko nastopi, pomeni pravzaprav že oviro novim produktivnim konceptom. Ne, prava prav gotovo ne moremo prišteti med mehanizme, ki bi skrbeli za fleksibilnost kulturnega sistema, ampak ima vlogo zavore.

Biti avtor/avtorica je včasih nekaj pomenilo. Pomenilo je pripadati ustvarjalni eliti, kreativni smetani skupnosti, prinašalo je družbeni ugled in osebno zadovoljstvo. Vprašanje, ali kdo »že objavlja«, je imelo težo iniciacijske izjave, vstopa v privilegirano družbeno manjšino, ki prevzema na svoja ramena odgovornost za obnašanje vse skupnosti. Samo stare pisateljske spomine in dnevnike je treba vzeti v roke, pa se razkrije usodna družbena teža odločitve »postati avtor«. Avtorji so z deli konstituirali in kulturno emancipirali skupnost, iz katere so zrasli, in legitimirali zahteve po njeni samostojni kulturni eksistenci. 

Visok ugled avtorskih besedil se še danes izraža skozi avtorjeve zahteve, da lektorji in uredniki ne posegajo vanje oz. da to počno skrajno občutljivo. Za posege drugih se reče, da so »potvorili besedilo«, zelo lepo se sliši in ponavlja, da je dobro besedilo tako, da mu ni mogoče brez škode nič odvzeti in nič dodati, redaktorji se trudijo ohraniti njegovo avtentičnost in se sploh, zlasti pri klasikih, obnašajo do njih spoštljivo, kot da bi šlo za nedotakljive nacionalne svetinje. Celo začetniški pisci med študenti niso prav nič zadovoljni, kadar učitelj preveč pogumno prečrta kakšno besedo, stavek ali odstavek, spremeni besedni red, zamenja besedo ipd. 

Nekateri samozavestni avtorji želijo s svojim besedilom razpolagati tudi potem, ko so prodali ali odstopili materialne pravice zanj. Razumljivo in dragoceno je, kadar se udeležujejo debate o njihovi oblikovanosti in sporočilu in usmerjajo njihovo recepcijo, problematično pa postane, če želijo objavljenemu besedilu preprečiti obtok med publiko, ki se je avtorju zamerila. To se lahko doseže z navito ceno »neprecenljive« publikacije, s prepovedjo razširjanja po spletu ali s preprečevanjem ponatisa v učbenikih. Pametnih razlogov za taka dejanja ni. Težja dosegljivost publikacije le redko prispeva k njeni večji zaželenosti in vrednosti, večinoma pomeni le korak globlje v recepcijsko gluho lozo. Demonstrativni umik besedila s spleta lahko razumemo kot še zadnji obupni poskus avtorja brez bralcev, vzbuditi zanimanje publike, ki jo zganejo le še kulturni škandali te vrste. In kot dokaz avtorjeve popolne neprilagojenosti novim konceptom avtorstva. K omejevanju avtorskega napuha in samovolje bomo prispevali tako, da ne bomo kupovali, ponatiskovali in propagirali predragih knjig, ne bomo posegali po izvirnih besedilih in prevodih, ki jih ponujajo pod omejitvenimi pogoji, ampak raje po takih v prostem dostopu ali napisali in prevedli svoja. Avtorjev s premočnim egom ne bomo moledovali, naj odstopijo svoja besedila za objavo na Wikiviru, saj preradi ob prvi slabi volji priložnost kapriciozno zlorabijo za umik teksta.

=====Soavtorstvo=====

Izkušnja z wikiji in drugimi oblikami kolektivnega pisanja pomaga preseči vase zagledano občutljivost in pisce odpreti za sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja. Tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, ampak kot sodelovanje.

Pravila obnašanja soavtorjev, bolje sourednikov, so na Wikipediji kar utrjena, oblikovala jih je izkušnja enciklopedičnega pisanja za tisk, ki je bilo tudi skupinske narave. Drugače pa je na Wikiknjigah, katerih ime priziva v zavest tradicijo individualnega avtorstva, vsaj v humanistiki je bila knjiga praviloma produkt enega samega avtorja. Wikiknjige deklarativno odpirajo prostor skupinskemu avtorstvu, sodelovanju avtorjev za skupni cilj in se z vprašanjem avtorske lastnine nočejo ubadati. Ker gre za daljša besedila, kjer je avtorski delež posameznika očitnejši kot na Wikipediji, predvidevajo nekje na začetku seznam vseh sodelujočih ali vsaj najplodovitejših sodelavcev. 

Pravila avtorskega sodelovanja na Wikiknjigah v bistvu niso določena. V principu naj bi šlo za konsenzualno (soglasno) usklajevanje, kako je to videti v praksi, pa spoznavamo sproti pri pisanju tele Wikiknjige. Uporabnico Petro Jordan sem sam nagovoril, da prispeva odstavek vanjo in vsebino odstavka sva uskladila,[OPOMBA:Glej opombo na dnu poglavja [[Nova pisarija#Ločila|Ločila]].] uporabnik Eleassar pa se je odločil, da bo preprosto črtal kritične izjave v ''Novi pisariji'', ki se nanašajo na njegovo brisanje informacij na Wikipediji.[OPOMBA:Glej {{Diff|Main Page|13814|13813|njegovo prvo}} {{Diff|Main Page|13835|13831|in drugo intervencijo}}.] Nestrinjanje z vsebino bi se lahko zgodilo tudi drugače, bodisi v debati Pod lipo ali v opombi k dotičnim mestom, vendar je izbral možnost, ki je najdlje od temeljnega wikijevskega duha, tj. duha usklajevanja. V vsaki stvari je nekaj dobrega, pri temle izbrisu je dobro to, da je ozavestil razlikovanje med avtorskim in uredniškim sodelovanjem in opozoril na razlike med dvema Wikimedijinima spletiščema, Wikipedijo in Wikiknjigami.

S soavtorstvom humanisti nimamo prav veliko izkušenj, zato si ne bo odveč zapomniti nekaj pravil, ki jih moramo upoštevati, če hočemo tekst oblikovati skupaj z drugimi: 

# vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj
# bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov
# zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov in stvari same
# zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi, v sili angažiraj nevtralne arbitre
# soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo
# ne uporabljaj hudičeve iznajdbe z imenom ''sledi spremembam''; ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu[OPOMBA:Joe Parent in Joe Uscinski. [http://www.crassh.cam.ac.uk/blog/post/of-coauthoring Of Coauthoring.] CRASSH 19. 6. 2014.]

Učitelji s spodbujanjem soavtorstva preganjamo prvega od [[:w:en:seven deadly sins|smrtnih grehov]], ki je izvirni krivec, da se nam sfižijo najplemenitejši načrti, tj. napuh (lat. ''superbia'', gr. ''ὕβρις'' 'hibris'). Pisec, ki se zna uskladiti z drugimi, ne prakticira več pisanja za to, da bi tako potrdil in dokazal svojo odličnost, svojo večvrednost, temveč zato, ker bi s pisanjem rad prispeval k skupni dobrobiti. Avtorski napuh prišepetava piscem, da o svojem pisanju razmišljajo v prvi vrsti kot o zasebni lastnini in kontrolirajo dostop do njega: dovolijo ga samo tistim, ki jih presodijo za vredne, ali tistim, ki dostop plačajo. Teksti skupinskega avtorstva so pogosteje kot individualna avtorska besedila opremljena z licenco ''cc'', ki takega atavističnega odnosa do intelektualnih proizvodov ne podpira.

====Objavljanje====

Koncept avtorstva torej ni povezan toliko s priložnostjo za pisanje kot z objavljanjem. Pri klasikih je sicer pomembno tudi tisto pisanje, ki je ostalo v rokopisu in ni prišlo med bralce, drugače pa štejejo le objave. Do objave je namreč vodila dovolj dolga in naporna pot in ovire na tej poti so selekcionirale in filtrirale kandidate za »Avtorja«. Potencialni avtor je moral najti vstop v družbo objavljajočih, tako da je pritegnil njihovo pozornost, in prijateljska omizja, krožki, klubi so mu potem pomagali do mecenov, založnikov in urednikov, ki so bili zadnji člen na poti do tiskarne. 

Danes pot do objave v reviji ali knjigi ni kaj dosti drugačna, le stroški tiska so za tiste, ki niso pripravljeni čakati v vrsti na negotovo državno subvencijo ali nimajo prijateljev med uredniki, vedno manjši in si jih lahko privošči skoraj vsak. Še lažje je objavljanje na spletu. Edina potencialna ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje, pa še ta le za starejše, elektronsko nepismene člane pišoče skupnosti. Občasni ugovori, da je revnim težko priti do računalnika, so iz trte izviti, saj je javnih mest, kjer se lahko tipka, na ostajanje, sicer pa piscu, ki ne zna zaslužiti za nakup svojega osnovnega orodja, ni zaupati in ne bo škode, če nikoli nič ne napiše. 

Z internetom se je rodil nov pomen izraza »postaviti besedilo«. Nekdaj so besedila postavili stavci v tiskarni, kar pomeni, da so jih pretipkali iz rokopisov v stavni stroj, od koder so šla v tisk (razmnoževanje) in naprej med bralce. Redko se je zgodilo, da postavljeno in natisnjeno besedilo ni prišlo med bralce, npr. če je bilo pred natisom cenzurirano in se je v časniku na mestu besedila bleščal prazen stolpec, ali ko je bilo natisnjeno in je oblast sklenila konfiscirati (zapleniti) celo številko, kar se je dogajalo zlasti v politično napetih obdobjih. Včasih se je ustavila tudi objava že natisnjenih knjig. [[:w:sl:Jožef Žemlja|Jožef Žemlja]] je npr. leta 1842 sklenil, da ne plača svoje v Zagrebu tiskane knjige ''Sedem sinov'', češ da je stavec zagrešil preveč napak. Knjigo so uničili in gola sreča je, da se je v zagrebški nacionalni knjižnici ohranil en izvod. 1963 je bila v Ljubljani postavljena in natisnjena Balantičeva zbirka ''Muževna steblika'', {{COBISS|ID=14412545}} ki pa je šla v razrez in papirni mlin zaradi politične spornosti pesnika. Redko se je zgodilo, da so bila besedila postavljena, ne pa tudi dana v obtok. [[:w:sl:Penati|Penati]] so med obema vojnama preko poznanstev v tiskarni prišli do iztisov svojih obscenih humornih besedil (Soldaška abeceda, Pesem od Katre itd.), ki niso bila namenjena javni, ampak le interni rabi v varnem zavetju (zaključene) gostilniške družbe.[OPOMBA:''Fuk je Kranjcem v kratek čas: Antologija slovenske pornografske poezije.'' Ur. Marjan Dolgan in Miran Hladnik. Ljubljana, 1990, {{COBISS|ID=15299840}} 1993. {{COBISS|ID=32961792}}] Tudi če je raba ušla nadzoru, zanje ne moremo reči, da so bila objavljena.

Danes »postaviti besedilo« pomeni naložiti (uploadati) besedilo na neki strežnik oz. na neko spletno mesto. Če je to mesto poznano kot občilo, kot medij, ki je zainteresiran, da postavljeno pride pred oči čim več bralcem, potem postaviti pomeni hkrati tudi objaviti. Dostop do objave v spletnih občilih ni nič lažji kot na papirju, zato je vedno več postavitev besedil, za katere ne moremo uporabiti besede objava. Če je besedilo samo postavljeno na splet, ga je najti približno tako težko kot iglo v senu. To velja seveda samo za dokumente, na katere ne kaže nobena povezava in niso vključeni v nobeno spletno kazalo in za tista spletišča, ki ne dovoljujejo indeksiranja takih lebdečih, nepovezanih dokumentov. Na zaslon jih prikliče samo tisti uporabnik, ki mu avtor ali oseba, ki je dokument naložila, sporoči njegov spletni naslov. Vsem drugim tudi guglanje po izrazih v tekstu ne bo prav nič pomagalo. Če spletna domena, na kateri tiči dokument, take izrecne prepovedi indeksiranja map (''directory listing'') nima, spletni roboti (''web crawlers'') dokument indeksirajo in ga pokažejo med zadetki, če le uganemo zaporedje nekaj besed iz njega. Za tekst ali drugačen dokument na spletu, ki ga nismo namenili objavi, je najbolj varno v glavi uporabiti vrstico &lt;code&gt;&lt;meta name=&quot;robots&quot; content=&quot;noindex, noflollow&quot;&gt;&lt;/code&gt; ali &lt;code&gt;&lt;meta name=&quot;robots&quot; content=&quot;noarchive&quot;&gt;&lt;/code&gt;. Če želimo pred indeksiranjem skriti ves direktorij, postavimo vanj datoteko z naslovom &lt;code&gt;robot.txt&lt;/code&gt;, v kateri naj robot najde samo naslednji dve vrstici:
&lt;poem&gt;
::&lt;code&gt;User-agent: *
::Disallow: /&lt;/code&gt; (oz. &lt;code&gt;Disallow: /ime direktorija/&lt;/code&gt;, če hočemo iz »objave« izključiti samo ta direktorij)
&lt;/poem&gt;
Verjemimo, da ga (vsaj robote poštene sorte) res odvrneta od nadaljnjega brskanja. Sicer pa spleta nimamo zato, da bi se vanj skrivali, ampak zato, ker bi radi nanj naložili informacije v skupno dobro.

V spletnem okolju objaviti besedilo pomeni postaviti dokument z namenom, da ga najde in prebere čim več ljudi. Obstajajo podjetja, ki se preživljajo s tem, da se strani njihovih klientov znajdejo čim bolj pri vrhu med zadetki. Za pravo objavo se je skratka treba potruditi. Najbolj prispeva k vidnosti postavitev na tako močno obiskovano mesto, kot je spletni časopis, blog ali forum, oglašanje na takem mestu in vključitev v kazala na takih mestih. Pomagajo tudi hiperpovezave v besedilu. Več ko je povezav v njem, bolj se vpenja v sobesedilo in lažje je priti do njega. Prav nobenega dvoma ni, da so besedila na Wikipediji, ki se pri iskanju znajdejo na vrhu med zadetki, objavljena. Enako velja za besedila na Wikiviru, ni pa več tako samoumevno za tekste na Wikiverzi, ki jih iskalniki sicer hitro registrirajo in so lahko najdljivi, vendar Wikiverza ni prostor, kamor bi besedila postavljali z namenom vesoljnega ogledovanja, ampak je sklop učilnic, v katerih so teksti namenjeni lokalni, razredni rabi. V ta okolja je res mogoče komur koli kadar koli pokukati in se celo oglasiti k besedi, vendar bi bilo izkoriščanje tega prostora za večjo vidnost tekstov, ki niso namenjena akademskim predavanjem, seminarjem in vajam, razumljeno kot zloraba.

O tem, ali ima besedilo na spletu status objave ali ne, odloča v prvi vrsti avtorjeva intenca.[OPOMBA:Pravniki bi tu posegli po izmuzljivem terminu ''naklep''.] Če je bilo tja postavljeno z namenom, da bi ga prebralo čim več ljudi, in je tudi ustrezno opremljeno (s ključnimi besedami v glavi, z linki, vključenostjo v kazala, reklamiranjem na forumih in v iskalnikih), potem gre nedvomno za objavo. Če pa takega namena ni bilo in smo nanj naleteli povsem naključno ali celo z nelegalnim vdorom na strežnik ali se je v javnem obtoku znašlo po avtorjevi nespretnosti, potem je bilo na splet samo postavljeno, ne pa tudi objavljeno. O potrebi natančnejšega določanja statusa objave lepo priča tavtološka, torej nelogična sintagma »javno objaviti«: včasih je bilo dovolj reči samo objaviti 'postaviti pred javnost', 'uradno sporočiti javnosti', danes pa se marsikomu zaradi različnih stadijev priobčanja zdi primerno pretiravati z nerodno sintagmo, ki pomeni pzp. 'javno postaviti pred javnost'.  Spreminjava tehnologija in zakonodaja ustvarjata med obema pojmoma obsežno sivo polje, kjer je težko opredeliti status besedil. Mislim na spletišča, kot so Facebook, Twitter in podobno. V principu gre za zaprte komunikacijske kroge, ki pa v posameznih primerih, ko akterjem uspe pritegniti pozornost množic, zlahka prestopijo polje zasebnega, internega ali klubskega.[OPOMBA:Dobro je vedeti, da pravniki pod objavo razumejo tudi dostopnost dokumenta v javni knjižnični ali arhivski zbirki (Lenart Šetinc. [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Avtorske_fotografije.pdf Avtorskopravna ureditev fotografskih del in avtorskih del na splošni dostopnih krajih v pravnem redu Republike Slovenije.] Inštitut za medijsko pravo. 11 February 2013).] 

Ne vem, kako pravno regulirati to dinamično področje, prepričan pa sem, da je današnja pravna praksa, ki se oklepa modelov tradicionalnega objavljanja v tiskanih medijih in po tej izkušnji diktira obnašanje na spletu, popolnoma zgrešena, civilizacijsko razdiralna in nevarna, ko v precepu med dvema pravicama, kadar sta si navzkriž, tj. med pravico do informiranosti in pravico do zasebnosti, daje prednost slednji.

====Množični um ali pametna množica====

V socialni teoriji obstaja vrsta izrazov za poimenovanje različnih kombinacij množice in pameti, nekateri imajo status terminov, drugi so zgolj v sinonimni rabi: množični um, kolektivna pamet, kolektivna zavest, množična zavest, angl. ''[[:w:en:collective consciousness|collective consciousness]]'', ''hive mind'', ''group mind'', ''mass mind'', ''social mind'', ''[[:w:en:collective intelligence|collective intelligence]]'', ''[[:w:en:group intelligence|group intelligence]], [[:w:en:collaborative intelligence|collaborative intelligence]], [[:w:en:knowledge sharing|knowledge sharing]]'', ''collective wisdom'', ''smart mob'' 'pametna drhal', ''virtual crowd'' 'virtualna množica'. Tu nam gre za tisti nov način organizacije znanja v informacijski družbi, ki je na delu pri novi pismenosti in pri Wikipediji, to je znanje, pri katerega produkciji sodelujejo neposvečeni in pogosto anonimni posamezniki, ki je javno dostopno in ki se stalno izpopolnjuje. Cilj tega prizadevanja ni korist skupnosti kot skonstruirane in fetišizirane entitete, ampak korist za vsakega člana skupnosti. Izmenjava množične vednosti deluje proti hierarhiji, avtoriteti in privilegijem, je egalitaristična, brez kontrole, ki je značilna za take množične medije, kot je npr. televizija, je samokreativna in se sama promovira. 

Koncept skupnosti znanja je del spremenjenega koncepta javnega (''[[:w:en:public|public]]''), ki obuja pomen znanja kot javne dobrine, kakor jo je definiral [[:w:sl:Avguštin iz Hipona|sv. Avguštin]], češ da mora biti znanje za razliko od materialnih dobrin zastonj. Splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki. Wikipedija je po eni strani metafora novodobne, nikoli prej videne organizacije vednosti, po drugi strani pa jo lahko razumemo le kot zadnje v vrsti prizadevanj človeštva za enciklopedični, globalni, totalni zajem človeškega znanja. Sem gredo take reči, kot je npr. [[:w:sl:Aleksandrijska knjižnica|Aleksandrijska knjižnica]], v srednjem veku je [[:w:sl:Sveti Izidor Seviljski|Izidor Seviljski]] (560–636) nameraval v knjigi ''Etymologiae'' strniti vso dotedanjo človeško vednost, globalno znanje je v naslovu knjige ''Descriptio Globi Intellectualis'' [[:w:sl:Francis Bacon|Francisa Bacona]] iz leta 1612, nazadnje so enciklopedična prizadevanja dala značaj celotnemu obdobju razsvetljenstva (''[[:w:en:encyclopedism|encyclopedism]]''). Metafora [[:w:sl:Babilonski stolp|Babilonskega stolpa]] govori o nemožnosti dosege takih veličastnih načrtov in kot razlog navaja komunikacijske težave, ki so posledica množice udeleženih jezikov. Wikipedija s svojimi 290 jeziki spominja na babilonski stolp, s to razliko od bibličnega, da je prvič v zgodovini v njej zagotovljena primerljivost znanja in da orodje naravnost kliče k njegovi izmenjavi, tj. prevajanju in prirejanju kvalitetnih gesel v druge jezike. 

Človeka žalosti, kako se družbene skrbi in energije kopičijo ob vprašanju »pravične« razporeditve materialnih dobrin, vsa javna debata (v politiki, v medijih in v gostilni) se vrti samo okrog tega, komaj kaj pa se razpravlja o pravični porazdelitvi znanja. Ali znanja ne dojemamo in cenimo kot dobrine? Kot da po njem ni dovolj povpraševanja. Sosedu zavidamo samo avto, njegova knjižnica pa nam je malo mar. Kulturni spomeniki navadno postanejo predmet javnega zanimanja le takrat, kadar jih s podstavkov odrežejo in na odpadu vnovčijo preprodajalci barvnih kovin; ali pa še takrat ne.[OPOMBA:[http://www.geopedia.si/#T105_F14705:36_x445568.5_y126852_s15_b4 Bistrica pri Podbrezjah.] Partizanski in drugi kulturni spomeniki. Geopedia.si.] Mogoče pa je treba to razliko v dojemanju znanja vzeti kot obet za oblikovanje družbe zunaj tržnih determinant, potem ko se znanje na lestvici človekovih vrednot znajde nad materialnimi dobrinami. 

V enciklopedijah so bile informacije razporejene po abecedi ali drevesno. Abecedna razporeditev je pomenila osvoboditev od hierarhičnega dojemanja znanja in je asociirala na mozaik, kalejdoskop ali krpanko; Wikipedijin logo v obliki globalne puzle nadvse ustreza tem asociacijam. Vendar v Wikipediji abecedna razporeditev, z izjemo raznih abecednih seznamov v njej, ni več pomembna, saj informacij ne iščemo po abecedi, ampak iskanje prepustimo algoritmom iskalnikov. Verbalne in vizuale informacije so v geslih vključene v svojo okolico preko dveh poglavij: preko kategorizacije v ''Kategorijah'' se določa njihovo mesto v hierarhiji znanja, v poglavju ''Glej tudi'' pa so nanizana sorodna gesla po asociativnem principu. Wikipedija ni zapoznelo uresničevanje razsvetljenskega ideala univerzalnega znanja, saj to znanje za razliko od preteklih obdobij gradi od spodaj navzgor in združuje izhodiščni lokalni interes z globalnim.

Poznana je kritika množičnega uma (''collective wisdom'') ameriškega računalničarja, pisatelja in glasbenika [[:w:en:Jaron Lanier|Jarona Lanierja]], ki je civilizacijski paradigmi, ki ji pojemo hvalo, dal oznako »digitalnega maoizma«, češ da odpiranje možnosti v okviru spleta druge generacije, da slehernik sodeluje pri oblikovanju informacij, pomeni grožnjo zahodni civilizaciji, ki da temelji na intelektualnih dosežkih posameznih osebnosti, v političnem smislu pa na reprezentativni demokraciji. Enciklopedične informacije, ki jih producirajo anonimni posamezniki (za njimi se lahko skrivajo organizirani manipulativni nameni, ki potencialno eskalirajo v totalitarizem ekstremno desne ali ekstremno leve usmeritve), so brezbarvne, brez konteksta, konformne in zanje ni nihče osebno odgovoren. Wikipedijo navaja kot primer »vladavine drhali« (''mob rule''), ostro napada anonimne urednike, ki da se norčujejo iz resnih strokovnjakov, in trdi, da je množična pamet neumna in dolgočasna (''[[:w:en:Criticism of Wikipedia|Criticism of Wikipedia]]''), njen volontaristični značaj pa da podpira samo organizacijo obstoječega znanja, ne pa produkcijo novih vsebin.

Marsikaj iz kritike, ki jo Lanier in drugi izrekajo na račun tega, kako množice krojijo znanje, žal drži in nekatere slabosti izkušamo tudi na slovenski Wikipediji. Tak je npr. očitek, da spletni enciklopediji ne gre za resnico, ampak za konsenz, ki ga oblikujejo najglasnejši in najbolj vztrajni sodelavci. Vendar v najpomembnejših točkah kritika Wikipedije ne zdrži: Pogovorne strani, Pod lipo ipd. so prostor individualne artikulacije, pisci nastopajo pod vzdevki, nikakor pa niso anonimini. Kritike bi moralo biti deležno pravzaprav tradicionalno avtorstvo, ki je bolj kot etiki javnega dobra zavezano zaščiti avtorskih privilegijev. Wikipedija je s svojo zastonjkarsko, volontaristično, kooperativno naravo res huda motnja v kapitalističnem sistemu, ki stavi na tekmovalne posameznike in hoče obravnavati znanje (informacije, knjige) na enak način kot čevlje in drugo potrošno prodajno robo, zato ni čudno, da jo zagovorniki obstoječe ureditve zahodnega sveta razumejo kot grožnjo. Socialna produkcija (distribuirana kooperativna omrežna produkcija informacij), ki jo reprezentira Wikipedija, je v živem nasprotju z modelom interneta kot informacijske superceste in s komercialno ekonomijo, ki jo vzpostavljajo hierarhična in razmejevalna razmerja.

Lanierjevo nelagodje ob novih modelih produkcije znanja ima korenine v tisti socialni teoriji, ki do množice goji tradicionalno nezaupanje, ker jo vidi le v opoziciji do nadpovprečnih posameznikov, ki jim edinim pripisuje moč družbenega spreminjanja. Nezaupanje se kaže že v izbiri izrazja s slabšalnim prizvokom (''crowd'', ''mob'', Ivan Cankar je v podobnem kontekstu rabil besedo ''Gsindl'' 'drhal',[OPOMBA:Pohujšanje, Cankar in narod 1908—1918—1928. SN 61/222 (28. 9. 1928). 2.] Taras Kermauner pa »lumpenproletariat«). Novejša, postliberalna socialna teorija iz drugačnega ideološkega izhodišča raje uporablja politično korektnejši izraz ''multitude''. 

Množica se je pojavila kot relevantna socialna kategorija šele v demokratizacijskih prizadevanjih v 18. in 19. stoletju, ki pa so se sredi 20. stoletja izrodila v totalitarizem (fašizem, nacizem, komunizem) in birokratizem. V tej disciplinirani družbi je oblast delovala z določanjem meja, pravilnosti/nepravilnosti obnašanja in sankcioniranjem napačnega obnašanja. V skladu s tem razumevanjem množice niso sposobne vladati sebi.  Množica misli v slikah, s telesom, brez kontrole razuma. Slikovno mišljenje blokira kritično mišljenje in kadar posameznik stopi v množico, pomeni to njegov sestop na civilizacijski lestvici. 

Masovnost je nevarna, ker množica, brezglava, brez zmožnosti samorefleksije, ves čas išče avtoriteto, močnega voditelja, da se mu podredi. Vodja artikulira skupne želje množice in jo drži skupaj in najsposobnejši izobraženi posamezniki, ki so se z muko dokopali do svoje avtonomnosti, so kaj hitro pripravljeni prevzeti vlogo vodij in usmerjevalcev množic, pač iz prepričanja, da neuka množica ni sposobna samostojnega in odgovornega odločanja. Intelektualci energijo množic razumejo praviloma kot patološko, kot obliko modernega divjaštva, ki je v nasprotju s perspektivami človeškega razvoja. 

Postliberalno-demokratično stališče do množice je veliko bolj zaupljivo od opisanega razsvetljenskega oz. kantovskega. Množice ne prezira in verjame, da se razsvetljeni avtonomni posameznik lahko razvija kot član razumne skupnosti in ne v opoziciji do nje: skupnost je skupnost posameznikov. Skupnosti so zveste svoji konstitutivni logiki, so imanentne (interne, samozadostne?), ne pa reprezentativne (zunanje, reprezentirane). Sodobna množica ni več sinonim goli materialnosti, ampak je sublimna. Spremenila se je lahko zato, ker jo določa drugačna vrsta dela. Množica se ne ukvarja več s fizično raboto, ampak s storitvenimi dejavnostmi in z duhovnim delom. Deluje zavestno, dobiva status subjekta, kolektivno komunikacijo kot temeljno obliko postmoderne ekonomije. Sodobna, kontrolirana, samoregulirana množica za razliko od tradicionalne, ki zgolj zasleduje svoje želje, prisega na red. Centralizirano odločanje se je umaknilo kolaboraciji in komunikaciji, današnja množica ne potrebuje več avtoritete voditeljev.

Množica ima v sodobni socialni teoriji pozitivno konotacijo. Pomeni konstruktivno kreativno silo in ni več sinonim surovi in neobvladljivi sili, gole telesnosti, neumnosti, pomanjkanja refleksije in neodgovornosti. Socialne inštitucije od religij in nacij navzdol do občinskih uprav in krajevnih skupnosti v sodobni družbi niso več opozicija goli ljudski sili, ampak načini samorealizacije, samoorganizacije, samoregulacije družbe. Na tak način je treba razumeti tudi pojem tiste [[:w:sl:crowdsourcing#&quot;Modrost množice&quot; (»wisdom of the crowd«)|pametne množice]], ki se je odločila v obliki Wikipedije vzpostaviti repozitorij vsega človeškega znanja in je torej pismena v kreativnem pomenu besede.

Wikipedija izrablja pamet množice in je tako oblika proizvodnega procesa, ki se mu v angleščini pravi ''[[:w:en:crowdsourcing|crowdsourcing]]'', v slovenščini bi mu ustrezal neologizem [[:w:sl:crowdsourcing|množičenje]],[OPOMBA:Za razliko od izraza množicanje, ki z asociacijo na »žicanje« ustreza angleškemu izrazu ''[[:w:en:crowdfunding|crowdfunding]]''.] pri kateri množica posameznikov, vsak s svojim drobnim prispevkom, deluje v korist skupnosti. Wikipedija dokazuje trditev teoretikov, da v določenih situacijah množica opravi naloge in rešuje probleme bolje kot njeni posamezni člani. 

'''Literatura'''

*Panagiota Alevizou. [http://wikimania2006.wikimedia.org/wiki/Proceedings:PA1/Full_text Encyclopedia or cosmopedia? Collective intelligence for knowledge technospaces.] ''2&lt;sup&gt;nd&lt;/sup&gt; Wikimania Conference'', 4-6 August 2006. Cambridge, Massachusetts: University of Harvard Law School. 
*François Lachance. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0214.html 19.218 Wikis, settlers, cowboys, and natives.] Humanist Discussion Group 20. avg. 2005. 
*Jaron Lanier. [http://www.edge.org/documents/archive/edge183.html Digital Maoism: The Hazards of the New Online Collectivism.] ''Edge: The Third Culture'' 30. maj 2006. 
*Pierre Lévy. ''Collective Intelligence: Mankind's Emerging World in Cyberspace''. Prev. Robert Bononno. Cambridge: Perseus Books, 1998.
*Al Magary. [http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v19/0347.html 19.354 criticism of Wikipedia.] Humanist Discussion Group 20. okt. 2005 in naslednja sporočila: Vika Zafrin. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0351.html 19.360 Wikipedia defended.] 22. okt. Norman Hinton. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0357.html 19.364.] 25. okt. Gabriel Bodard. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0358.html 19.365.] 26. okt. Michael Hart. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0363.html 19.371.] 28. okt. Emmanuel Okyere II. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0369.html 19.376.] 29. okt. R. Sussex in Norman Hinton. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0372.html 19.379.] 30. okt. Bala Pillai. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0376.html 19.383.] 31. okt. Ingbert Floyd, Willard McCarty, Wendell Piez. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0380.html 19.388.] 1. nov. Mark Horney. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0384.html 19.392.] 2. nov. Ingbert Floyd, Jochen L. Leidner. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0390.html 19.398 Wikipedia: comments &amp; a call for participants.] 3. nov. Francois Lachance. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0395.html 19.403.] 5. nov. Ryan Deschamps, Barbara Walden, Francois Lachance. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0503.html 19.517 Wikipedia and critical thinking.] 20. dec. Donald Weinshank. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v19/0509.html 19.521.] 21. dec.
* William Mazzarella. [http://anthropology.uchicago.edu/pdfs/The%20Myth%20of%20the%20Multitude.pdf The Myth of the Multitude, or, Who’s Afraid of the Crowd?] ''Critical Inquiry'' 36/4. 
*Larry Sanger. [http://www.edge.org/discourse/digital_maoism.html Responses on Lanier, J. (2006) Digital Maoism: The Hazards of the New Online Collectivism.] ''Edge: The Reality Club'', 2006.

====Avtorske licence====

Rezultat pisanja je besedilo. Besedilo definirajo ali opisujejo stroke različno. Za jezikoslovje je oblika jezikovne komunikacije, za literarno vedo nekaj berljivega, iz pravnega zornega kota pa je tekst [[:w:sl:intelektualna lastnina|intelektualna lastnina]], okrog katere se je oblikovala specifična zakonodaja, poznana pod imenom [[:w:en:copyright|copyright]] oz. [[:w:sl:avtorske pravice|avtorske pravice]]. Pravni koncept intelektualne lastnine si prizadeva za ozaveščanje o posebnih pravicah, ki jih izdelki človeškega uma prinašajo kreatorjem, in za realizacijo oz. izkoriščanje teh pravic.[OPOMBA:Avtorskim pravicam sorodna tipa intelektualne lastnine so patenti in blagovne znamke.] Zakonodaja je izhajala iz izkušnje z natisnjenimi besedili in njihovim prometom in je za nove raznolike forme intelektualne proizvodnje v informacijski družbi vedno težje prenosljiva. Težave povzroča v glasbi, filmu, fotografiji, arhitekturi in seveda tudi pri besedilih v digitalni obliki. Ker tale knjiga nastaja tudi z namenom rušenja preživete avtorske zakonodaje, začenjam poglavje raje s poročilom o alternativnem pravnem konceptu, primernem za promet z besedili v digitalnem času. Koncept je poznan pod imenom ''creative commons''. 

=====''Creative commons''=====

''[[:w:en:Creative Commons|Creative commons]]'' (termin se v slovenščino posrečeno prevaja z '[[:w:sl:Creative Commons|ustvarjalna gmajna]]') je avtorska licenca, ki za razliko od kulture dovoljevanja (''[[:w:en:permissions culture|permissions culture]]''), v kateri temelji copyright, izhaja iz svobodne kulture (''[[:w:en:free culture|free culture]]'') ([[:w:en:Lawrence Lessig|Lawrence Lessig]]). Ta ni toliko na preži proti morebitnim zlorabam, kot je namenjena lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodov. ''Copyright'' bralcu dovoljuje samo določeno rabo, vse druge rabe pa mu prepoveduje in mu grozi s sankcijami, če ne bo ubogal, ''creative commons'' pa mu tekste najprej ponuja in šele potem dodaja pod kakšnimi pogoji. 

Vrste licenc ''cc'' so naslednje.

:{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| [[File:Cc-by new.svg|40px|Attribution]]
| Priznanje avtorstva (''attribution'' - BY)
| Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
|-
| [[File:Cc-sa.svg|40px|Share-alike]]
| Deljenje pod istimi pogoji (''share-alike'' - SA)
| Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela ([[:w:en:copyleft|copyleft]]).
|-
| [[File:Cc-nc.svg|40px|Non-commercial]] &lt;br&gt;[[File:Cc-nc-euro.svg|40px|Non-commercial-euro]]
| Nekomercialno (''non-commercial'' - NC)
| Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
|-
| [[File:Cc-nd.svg|40px|Non-derivative]]
| Brez predelav (''no derivative works'' - ND)
| Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.
|}

Licence ''cc'' so spremenljive, avtor lahko licenco, s katero je opremil svoje delo, tudi spremeni. Licence ''cc'' redno uporablja medijska hiša [[:w:en:Al Jazeera|Al Jazeera]], [[:w:en:PLOS|PLOS]] (Public Library of Science), Bela hiša, pri nas spletišče [[:w:en:VideoLectures.net|Videolectures]], [http://www.culture.si/en/Culture.si Culture.si,] avtor tele knjige pa za skoraj vse svoje besedilno, fotografsko in video gradivo. Opremo revij z licenco ''cc'' zahteva tudi direktorij prostodostopnih znanstvenih revij [[:w:en:DOAJ|DOAJ]].

Najsodobnejša med licencami ''cc'' ima oznako ''Creative Commons Attribution 4.0 International license'' in ima globalno veljavnost. Dela, opremljena z njo, so prosto dostopna pod enim samim pogojem, da uporabnik navede njihovega avtorja. Oprema del na spletu s to licenco je res enostavna in vodi lastnika avtorskih pravic, tj. avtorja oz. urednika, ki sta se odločila za ''cc''-licenco, od koraka do koraka. Za spletne objave pridemo do skripta z logom in opisom licence, ki ga vgradimo na dno objave, z [http://creativecommons.org/choose/ izhodiščne strani:] 

[[Slika:Izbira_cc.jpg|center|thumb|600 px|Izbira licence cc 4.0]]

Najprej se moramo odločiti, ali dovolimo uporabnikom spreminjati svoje avtorsko delo. Če odkljukamo ''Da'' ali ''Da, če ponujajo predelave naprej pod enakimi pogoji'', nas vmesnik obvesti, da bo to licenca »svobodne kulture« (''[[:w:en:free culture|free culture]]''). Klik na ''Ne'' doda logu krožec z enačajem, ki pomeni, da spreminjanje ni dovoljeno. Pri vprašanju, ali dovoljujemo tudi komercialno rabo, klik na ''Da'' ponovno potrdi pripadnost objave svobodni kulturi, klik na ''Ne'' pa logu doda še en krožec s prečrtanim simbolom denarne valute. V naslednjem koraku izpolnimo obrazec z bibliografskimi podatki o delu: naslov dela, ime avtorja, URL, format objave (slika, besedilo, podatkovna zbirka, video itd.). V zadnjem od štirih okenc na zaslonu se sproti oblikuje skript, s katerim na koncu opremimo svoje delo. Če želimo, da so naši teksti in fotografije brez zadreg uporabljeni na Wikipediji, se moramo sprijazniti tudi z njihovo potencialno komercialno rabo. Misel na to, da bi nekdo drug znal zaslužiti s trženjem našega izdelka, je naravnost grozna, kajne? Pa vendar na Wikipediji objavljamo vedno več in imamo od tega neprimerno večjo mentalno korist, kot znaša potencialna finančna škoda. 

Za založbe in uredništva, ki sklepajo z avtorjem pogodbo za objavo pod licenco ''cc'' 4.0, je na voljo vzorčna avtorska pogodba; avtor besedila pogodbe prosi, če ga pri uporabi njegovega besedila citiramo. Avtorji del, objavljenih pod licenco ''cc'' 4.0 priznavanje avtorstva, ohranijo t. i. moralne avtorske pravice. 

'''Dodatno branje'''

*[http://creativecommons.org/weblog/entry/40768?utm_campaign=2013fund&amp;utm_source=email2j&amp;utm_medium=html CC’s Next Generation Licenses — Welcome Version 4.0!] Creative Commons.
*[http://creativecommons.org/freeworks Understanding Free Cultural Works.] Creative Commons.
*[http://creativecommons.org/weblog/entry/40768?utm_campaign=2013fund&amp;utm_source=email2j&amp;utm_medium=html CC’s Next Generation Licenses — Welcome Version 4.0!] Creative Commons.
*[[:w:en:Creative Commons license|Creative Commons license]]. Wikipedia, the free encyclopedia.
*Stuart Shieber. [http://blogs.law.harvard.edu/pamphlet/2014/02/19/a-model-oa-journal-publication-agreement/ A model OA journal publication agreement.] The Occasional Pamphlet on scholarly communication 19. febr. 2014. [Vzorec pogodbe med avtorjem in revijo pod licenco cc 4.0.]

=====''Copyright''=====

Avtorska zakonodaja, poznana po svetu pod imenom ''copyright'' (pri nas [http://www.uil-sipo.si/uil/dejavnosti/avtorska-in-sorodne-pravice/ Zakon o avtorski in sorodnih pravicah]) ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v katerem koli mediju: literarna (sem spadajo npr. tudi računalniški programi), glasbena, dramska, filmska, arhitekturna itd. Ščiti jih pred zlorabo, ki jo definira kot nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljeno javno izvedbo ali predelavo dela in objavo takega izvedenega dela. Posameznim avtorjem ali založbam se zdi, da jim avtorska zakonodaja dovoljuje tudi preprečiti dostop do njihovih objav, kar pa ni res. Bralec ali kateri koli drug uporabnik lahko z avtorskim delom, ki ga je pridobil, počne marsikaj, pod pogojem, da je to početje zasebno. Knjige lahko kopira ali predeluje, le v javnosti se te kopije ali predelave ne smejo znajti, če jih ne spremlja izrecno avtorjevo dovoljenje. Avtorska zakonodaja naj bi preganjala kršitve materialnih avtorskih pravic (to je takrat, kadar utrpijo zaradi početja kršitelja finančno škodo), vendar se na sodišča obračajo lastniki tudi, kadar so kršene samo njihove moralne avtorske pravice, kamor spada npr. nekorektno citiranje ali sploh odsotnost citiranja, posnemanje in druge oblike prisvajanja njihovega dela, ki pa ni povzročilo materialne škode.

Tole poglavje je ne namerava izčrpno predstaviti, ampak pokazati na njeno problematičnost. Očitamo ji, da izhaja iz trojih neustreznih konceptov: 1. da pri intelektualnih proizvodih preveč poudarja njihovega tvorca (avtorstvo), 2. da je zrasla iz izkušnje s tiskanimi objavami in se drugim medijem slabše prilega, najslabše pa internetu, da skratka ni kompatibilna z informacijsko družbo, in 3. da intelektualne proizvode obravnava v prvi vrsti kot lastnino, namesto da bi jih videla kot javno dobrino.[OPOMBA:Zaskrbljujoče je opazovati, kako eminentne akademske inštitucije, kot je [http://www.iu.edu/copyright/index.shtml Univerza v Indiani,] iz strahu pred sankcijami v prvi plan na svojih spletnih straneh postavljajo ''copyright'' in druge oblike »varnosti«, »zaščite« in »zasebnosti« informacij in ne denimo znanja kot javnega dobra.] 

V ZDA, od koder prihajajo zgledi za naše obnašanje v teh rečeh, se je avtorska zakonodaja zelo spreminjala. Na začetku 20. stoletja je bilo obdobje zaščite avtorskih del povprečno 15 let, na koncu 20. stoletja pa povprečno 89 let po njihovem nastanku. To pomeni, da se je dostop do del ves čas omejeval in pogojeval, kar je v nasprotju z deklariranim namenom ''copyrighta'' v ameriški ustavi, namreč da z ekskluzivnimi pravicami za omejeni čas pomaga k napredku znanosti in uporabnih umetnosti.[OPOMBA:Michael Hart. [http://dhhumanist.org/Archives/Virginia/v15/0592.html 15.533 Re: 15.632 violation of copyright?] Humanist Discussion Group 4. maja 2002.]

''Copyright'' ne upošteva specifične lastnosti produktov človeškega uma, ki te izdelke bistveno razlikuje od druge človeške produkcije, to je njihovo nematerialno dimenzijo. Če jih posplošeno razumemo kot različne oblike informacije, postane jasno, da se obnašajo drugače kot druga človeška lastnina. Običajno je lastnina materialna in je z njo tako, da ko pripada enemu, ne more biti hkrati dosegljiva drugemu. Če je lastnikov več, je razpoložljivost predmeta za posameznika manjša. Če ima družina samo ene čevlje, si morajo njihovo rabo razporediti npr. tako, da jih vsak obuje samo en dan. Pri informacijah pa je drugače. Informacije imajo seveda tudi svojo materialno dimenzijo, vendar je ta zelo v ozadju in se njen delež v razmerju do nematerialne »vsebine« zmanjšuje: knjiga na 1000 straneh ima še kako nezanemarljivo materialnost, ki nas udari po žepu, ko jo na pošti zapakiramo v pošiljko, na disketi, cedejki ali ključku je že precej lažja, v obliki priponke v e-pošti pa je njena materialnost že zanemarljiva. Z naraščanjem števila uporabnikov ni informacije nič manj in ni posameznemu interesentu nič manj dosegljiva. Pri natisnjeni knjigi te izkušnje še ni bilo, ker kupljenega ali izposojenega izvoda ne more brati več ljudi hkrati, pri knjigi v elektronski obliki pa si je z izjemo redkih najbolj vročih proizvodov težko predstavljati, da bi tisoče hkratnih bralcev ogrozilo njeno dostopnost, npr. upočasnilo dostop do berila. Specifični status informacij danes kliče po radikalno drugačni zakonodaji. Glede na deklarirano pomembnost informacij za optimalno funkcioniranje družbe je naravnost nezaslišano, da zakonodaja pazi najprej na to, da si kdo ne bi z informacijo postregel mimo vednosti, dovoljenja oz. plačila tistega, ki je zapisan kot njen tvorec, namesto da bi pazila na to, da bi njihov pretok potekal brez večjih motenj.  

Po avtorski zakonodaji izvirno delo znači vsaj minimalna količina kreativnosti. Ni že kar vsaka fotografija kreativna in torej predmet avtorske zaščite. Nezaščitene so preslikave predmetov ali avtorskih del na ravni obrtnega znanja, izdelki fotografskih avtomatov, rutinski portreti za dokumente, povprečne amaterske fotografije (družinski, počitniški posnetki) in običajni fotoreporterski posnetki.[OPOMBA:[http://www.ti.gov.si/si/vprasanja_in_odgovori/pogosta_vprasanja/vsa_vprasanja/vprasanje_00217/ Vprašanje številka 00217, objavljeno dne 5. 3. 2012.] Tržni inšpektorat Republike Slovenije.] Zaščitene niso tudi ledene skulpture, ki jih bo vzel topel veter, peščene skulpture na plaži ali nezapisani verzi, ki jih govori pesnik. Tudi niso zaščiteni ideje, koncepti, principi, odkritja ipd. Kraja ideje za knjigo je neetično dejanje, ni pa kaznivo. Bibliografski podatki niso zaščiteni, lahko pa je zaščitena njihova posebna ureditev. Mirno lahko kopiramo koledarje, merske tabele, cenike ipd. Kadar gre za izdelke, ki jih je naročila vlada ali podobna javna inštitucija, so lahko zunaj avtorske zaščite, ni pa to nujno. Zakon velja tudi za dela, ki niso izrecno opremljena z znakom avtorske zaščite ©. Zaščita traja za časa življenja tvorca plus 70 let. Anonimna in psevdonimna dela stopijo v javno last 70 let po objavi. Neobjavljena dela (dnevniki, fotografije, rokopisi) so zaščitena enako kot objavljena. Izdajatelj neobjavljenega dela, ki je že v javni lasti, uživa avtorsko zaščito 25 let po izdaji, uredništvo kritične izdaje dela v javni lasti pa je zaščiteno 30 let po objavi.

Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler le-teh ne proda ali odstopi. Če delo ustvari nekdo v okviru svojih službenih obveznosti, lastništvo pripada inštituciji. Lastništvo takega »naročenega dela« se običajno potrdi v pogodbi (za članek zaposlenega novinarja v časopisu, za računalniški program za domačo firmo itd.). Nekaj podobnega so seminarske in diplomske naloge študentov, vendar si šole teh izdelkov ne lastijo, temveč za objavo na spletnih straneh priskrbijo študentovo izrecno soglasje. Skupinsko delo (težavno poglavje avtorskega prava!) je tisto, pri katerem je sodelovalo več avtorjev z namero, da ga predstavi kot neločljivo celoto. Običajno se partnerji zavežejo v pogodbi. Vsak od avtorjev lahko uporablja celotno delo po svojih željah, vendar polaga račune tudi solastnikom. Z morebitno objavo se morajo strinjati vsi avtorji skupinskega dela. Javne predstavitve in razstave (branje besedila, projiciranje na steno, ogled teksta na zaslonih v računalniški učilnici) so pogost način uporabe intelektualnih izdelkov v visokem šolstvu. Za vse to ni treba prositi dovoljenja, dokler je javna prezentacija v prostorih zakonitega lastnika kopije avtorskega dela in dokler je sprejemnik fizično prisoten, dovoljenje pa je potrebno pri učenju na daljavo. Digitalna knjižnica Slovenije za gradivo, ki še ni v javni lasti, omejuje uporabo tako, da je dostopno samo z računalnikov znotraj inštitucije.

Najtežji problem v avtorskem pravu so izvedena dela, npr. film po romanu, elektronska verzija knjige, učbenika, kazalo knjige, skrajšana verzija romana, prevod. Izvedeno delo, če je nastalo z dovoljenjem lastnika avtorskih pravic prvotnega dela, ima status originalnega in avtorsko zaščitenega dela. Med avtorske pravice gre pravica razmnoževanja in razpečavanja. Delo razmnožujemo s tiskanjem, fotokopiranjem, prepisovanjem, citiranjem, digitaliziranjem, nalaganjem s strežnika na svoj računalnik. Razpečavanje ali distribucija je, kadar delo damo na razpolago v razredu, na spletni strani, ko posodimo komu knjigo. Vse to je dovoljeno početi, tudi če nismo lastniki avtorskih pravic, dokler gre za »korektno rabo« (''fair use'').

Ločiti je treba prodajo dela od prodaje avtorskih pravic. Če avtor poleg dela proda tudi avtorske pravice, ne odloča več o njegovem razmnoževanju. Založbe želijo praviloma z delom odkupiti tudi avtorske pravice (pravico do razmnoževanja, razpečavanja, izdelave izvedenih del, razstavljanja in javne izvedbe dela) in avtor, ki je zainteresiran za ohranitev pravic, mora v pogodbo sam dodati člen, da avtorske pravice zadrži pri sebi; njegov honorar zna biti tedaj seveda nižji. T. i. moralne pravice zadevajo tiste intelektualne proizvode, ki so izdelani v manj kot 200 izvodih (npr. grafike) in pomenijo pravico avtorja, da odloči, ali je njegovo ime vidno na vsakem izdelku ali ne, in mu ponudijo omejeno pravico preprečiti uničenje svojega lastnega dela. Z nižanjem knjižnih naklad, z butičnostjo knjižne produkcije se tej kategoriji vedno bolj približujejo tudi literarna dela.

Še manj svobode razpolaganja z delom kot založba, ki je delo kupila od avtorja, ima bralec, ki knjigo kupi. Nakup knjige ne pomeni, da kupec svoj izvod zdaj lahko poljubno razmnožuje ali celo razširja naokrog, kaj šele da bi delo uporabil pri izdelavi svoje knjige, tako da bi iz nje vzel kakšen kos in ga predelal po svojih željah in potrebah. To lahko počne le, če mu avtor kaj takega izrecno dovoli, bodisi zastonj bodisi proti plačilu. 

V določenih situacijah je kupcu (bralcu, uporabniku) dovoljena omejena uporaba avtorskih del (razmnoževanje, razpečavanje, izvajanje) tudi brez izrecnega avtorjevega dovoljenja. O taki pošteni ali korektni uporabi (''fair use'') govorimo, kadar obstaja soglasje, da avtorju z njo ni bila povzročena nobena škoda, oziroma kadar uporabnik počne to v dobri veri (lat. ''bona fide'', angl. ''good faith''), da ni nikomur škodoval. Konkretno bi to pomenilo, da se zaradi take uporabe noben potencialni kupec ni odločil, da knjige ne bo kupil in s tem ni padla njena tržna vrednost (kar je težko določiti), zlasti pa, da si uporabnik z njo ni ekonomsko opomogel. Poštena raba je skratka neprofitna (nepridobitna) raba. Samoumevno so dovoljeni npr. kratki citati tujih del v znanstveni razpravi, niso pa več samoumevni obsežni citati, še posebej ne citati celotnih besedil (z izjemo zelo kratkih). 

Dela v izobraževanju in raziskavah običajno niso predmet avtorskih tožb, ker je citiranje predhodnih raziskav tu nekaj običajnega. Samoumevno je kopiranje tujega dela za kritiko, komentar, poročilo, poučevanje (v razredu je dovoljeno celo več kopij) in raziskovanje, vendar samo dokler se s tem ne služi denar. Nihče se ne spotika ob tisto uporabo tujih del, ki se ji v naši kulturi reče izvleček, povzetek ali parafraza. Kljub določenim popustom, ki jih je deležna raba del v šoli po zaslugi plemenitega cilja izobraževanja, velja razmnoževanje avtorskih učbenikov in strokovnih knjig za potrebe študentov brez dovoljenja avtorja za kršenje avtorskih pravic, tudi ko gre za majhno količino izvirnika, recimo zgolj 5 %. Uporaba kolegovega učnega materiala v razredu brez njegovega dovoljenja je prav tako kršitev avtorskih pravic.

Popustov, ki jih uveljavljajo pisci in uredniki tiskanih učbenikov, žal nihče ne upa prenesti na področje prosto dostopnih spletnih učbenikov, opremljenih z licenco ''cc''. Urednikom, ki so si prostodušno postregli s tem ali onim avtorskim besedilom in se želijo z avtorjem zmeniti za razumen honorar, do spletne izdaje sumničavi avtor razločno prepove objavo v učbeniku. Sestavljalcem učbenikov lahko svetujemo, da izbiro besedil in slik za učbenik že skraja omejijo na prosto dostopne izdelke, bodisi take, ki so dovolj stari, da so že v javni lasti, ali take, ki so jih avtorji opremili z licenco proste dostopnosti. Če nič podobnega ne najdejo, naj sami spodbudijo njihovo pisanje: v [[:v:sl:Skupinsko prevajanje svetovne klasike za potrebe učbenikov|fakultetnih seminarjih na Wikiverzi]] lahko pod kompetentnim mentorskim vodstvom in ob pomoči verziranih leposlovnih prevajalcev nastanejo dovolj kvalitetni prosto uporabni teksti skupinskega avtorstva, ki zlahka nadomestijo problematična izvirna ali prevodna avtorska dela. Nasploh je odpor avtorjev do spletne objave pod licenco ''cc'', ker bodo z njo izgubili nadzor nad distribucijo svojega dela, anahron. Avtorji, ki ne bodo na spletu, bodo slej ko prej (to je takrat, ko ne bodo več obvladovali založb in šolskih kurikulov) pristali v gluhi lozi. Objava na spletu bi jih morala še kako zanimati, saj tam lahko računajo na neprimerno večji odziv kot na papirju.[OPOMBA:Lep primer živahne recepcije so pesniška spletišča [http://www.pesnik.net Pesnik.net] ali [http://www.locutio.si Locutio.]]

Med ljudmi se napačno domneva, da je prosto uporabno vse, kar se najde na spletu. Prosto uporabne so nasprotno samo tiste redke vsebine, ki jih je avtor opremil z ustrezno licenco, zato kopiranje za javno uporabo ali za prodajo brez avtorjevega pristanka povečini ni dovoljeno. 

'''Dodatno branje'''

*[[:w:en:Berne Convention|Berne Convention]]. Wikipedia, the free encyclopedia. [Bernska konvencija leta 1886 je prva mednarodna regulacija avtorskih pravic.] 
*Maja Bogataj Jančič. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S578X5O8 ''Avtorsko pravo v digitalni dobi: Problematika zaščite avtorskih del s tehnološkimi ukrepi''.] Ljubljana: Pasadena, 2008. {{COBISS|ID=239024128}} 
*Christine L. Sundt. [http://pages.uoregon.edu/csundt/copyweb/ Copyright &amp; Art: Issues that Matter to Creators and Users.] University of Oregon.
*Brad Templeton. [http://www.templetons.com/brad/copymyths.html 10 Big Myths about copyright explained.]
*Miha Trampuž. ''Avtorsko pravo: Izbrana poglavja''. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2000 (Pravna obzorja, 13). {{COBISS|ID=105367808}}

===Bralec===

====Prosti dostop====

[[Slika:Open_Access_logo_PLoS_white.svg|thumb|100 px|Logo prostega dostopa]]

Spremenjeni koncept pismenosti je problemom in diskusijskim temam, ki so se pletle okrog pojma bralca, dodal novo poglavje. Če so bila doslej pomembna teoretična vprašanja ustreznosti bralskega dojemanja, dekodiranja sporočila in bralske kompetence, je zdaj v ospredju zelo praktično pričakovanje, pravzaprav že kar njegova zahteva po prosti dostopnosti informacij, ki zadeva vsa mogoča področja. Sem gre najprej prepričanje, da mora biti prosto dostopno osnovno znanje, ki si ga pridobimo v šoli, torej zastonj osnovno, srednje in visoko šolstvo. Skupnost z željo po trajni in kvalitetni eksistenci je še kako zainteresirana za čim višjo izobrazbo svojih članov, ker kvalitetno življenje, materialno in kulturno blaginjo zagotavlja pravilno ravnanje, za tako ravnanje pa naj bi se vzgajali (kultivirali) in izobraževali (opremljali z znanjem) v šoli. K prosti dostopnosti šolskega znanja spadajo npr. zastonj učbeniki, ki so prvi indikator tovrstne ozaveščenosti države in resnosti njenih namer, da izboljšajo življenje svojih državljanov. 

Knjige, ki so bile do nastopa interneta glavni vir znanja, so bile zunaj šole redko »prosto dostopne«, torej zastonj. Kot take izjemne izkušnje se spominjamo zastonj izvodov svetega pisma po še tako zanikrnih hotelskih sobah v tujini, v 80. letih smo se čudili zastonj priročnikom za šoferje v kapitalističnih ZDA, s čimer je država jasno kazala, da je resno zainteresirana za prometno pismenost rezidentov (da bi bilo čim manj nesreč) in za to, da so njeni državljani čim bolj mobilni. V socialistični Jugoslaviji je bilo treba vse to drago plačati, češ, naj le sežejo v žep, če se hočejo voziti. Enako je bilo tudi z drugimi kanali za prenos informacij: s telefonom, radiem, televizijo, zemljevidi. Da je mogoče do dnevnoinformativnih oddaj brez naročnine, da so lahko lokalni telefonski klici zastonj, brez investiranja v infrastrukturo, so nam pokazali šele zgledi v državah na Zahodu z višjo stopnjo blaginje. Hudo nenavadno se je zdelo tudi, da v turističnih uradih lahko zastonj ponujajo kvalitetne cestne zemljevide in druge prometne informacije in ponekod omogočajo celo zastonj javni prevoz ali da nekatere države pošljejo zastonj učbenike jezika, če jim pišemo zanje z željo, da se želimo učiti njihovega jezika.

Zunaj šole je prosta dostopnost znanja že manj samoumevna. Za muzeje in galerije je treba plačati vstopnino, za vstop v knjižnico plačamo članarino, za ogled filmov na kasetah in cedejkah smo plačevali izposojnino, leposlovne in druge knjige v knjigarnah dobimo s popustom samo, če ne grejo v promet, za časnike in revije plačujemo naročnino. Ne plačujemo samo informacij (vsebin), ki so nam za zabavo, ampak tudi tiste, s katerimi bi utegnili povratno, tj. kot načitani, kompetentni državljani, obogatiti življenje skupnosti. Še so v spominu predinternetni časi, ko se je delo na računalniku v računalniškem centru (osebni računalniki v začetku 80. let še niso bili popularni) merilo z računalniškimi urami in je bilo neuke začetnike ves čas strah, da ne bodo nehote sprožili kakšnega neustavljivega računanja in bi veliki stroški ne obremenili njegove inštitucije; do takih obračunov ni prišlo, vtisnilo pa se je v zavest, da računalniško delo ni zastonj.

Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti. Digitalizirane zemljevide Slovenije je Geodetski zavod Slovenije interesentom drago zaračunaval, vse dokler se ni pojavila zastonj alternativa v obliki Googlovih zemljevidov. Slovar slovenskega knjižnega jezika je bilo mogoče dobiti na zgoščenki samo za denar, vse dokler se ni iz širnega sveta prijela navada, da so slovarji na spletu zastonj. Ni bila razsvetljena država tista, ki je sklenila svojim državljanom omogočiti zastonj dostop do informacij, do katerih se je dokopala le z njihovim davkoplačevalskim denarjem, ampak so bile tuje korporacije tiste, ki so jih brez pričakovanja povračila ponudile po vsem svetu. Kaj ni bilo tako tudi s prevodom operacijskega sistema Okna v slovenščino? Je mogoče to prevodno dejanje, ki po kulturnem pomenu ustreza prevodu biblije v slovenščino, saj je vpisalo slovenščino med privilegiranih 30 nacij na svetu, ki so imele »windowse« v svojem jeziku, je to dejanje financirala slovenska država? In 150.000 gesel na slovenski Wikipediji, ki uvrščajo slovenščino na 40. mesto med jeziki sveta – jim je do eksistence pomagal slovenski državni denar? Nič od tega: civilizacijsko prelomna dejanja niso imela od države nič oziroma so imela od nje bore malo. Država s svojimi inštitucijami in zakonodajo na marsikaterem področju prej ovira dostop do znanja, kot ga omogoča. 

Internet ukinja staro slovensko izkušnjo, da je treba biti nezaupljiv do vsega, kar prihaja od zunaj, in da se je najbolje zanesti na svoje domače. Zavest o nuji digitalizacije slovenske literarne dediščine se je rodila zunaj Slovenije, tudi hramba besedil in enciklopedičnih informacij je tam, npr. na Wikipediji in Wikiviru, zanesljivejša kot na strežnikih domačih inštitucij. Velika mednarodna spletišča sploh ne diskriminirajo slovenščine, prej bi lahko to očitali domačim povzpetniškim inštitucijam. Vključenost slovenščine in lokalnih kulturnih posebnosti na njih simbolizirajo pri Googlu npr. [[:w:en:Google logo|dudli]] s [http://www.google.com/doodles/search?query=Slovenia slovenskimi motivi.]

Strahovi rojakov, da globalnemu zastonjkarstvu ni zaupati, ker slej ko prej pride račun za civilizacijske blagodati,[OPOMBA:''[[:w:en:There ain't no such thing as a free lunch|There ain't no such thing as a free lunch]].''] če ne za nazaj, pa od zdaj naprej, v obliki zaračunavanja informacijskih storitev, brez katerih si, zasvojeni z njimi, ne znamo več predstavljati življenja. Izvor strahov je globoko zajedeno prepričanje, da je človek človeku volk, da bo sočloveka izkoristil takoj, ko temu za trenutek popusti čuječnost, in da bodo najhujši v tem pogledu brezobzirni tujci, ne pa domačini. Svarilnih zgledov takega socialnodarvinističnega ravnanja, ki neti strahove, seveda ni težko najti (npr. omejevanje dostopa do zdaj prostodostopnih dokumentov na dLibu, sklicujoč se na avtorsko zakonodajo, zaračunavanje časopisnih novic, ukinjanje dostopa do nepremičninskih podatkov ipd.), vendar je treba opozoriti, da gre večinoma za lokalno (tj. zgolj slovensko) prakso, da so podobna početja dolgoročno obsojena na propad, tako kot je propadla plačljiva Britannica v konkurenci z neplačljivo Wikipedijo, da bi se, če bi veljala logika teh strahov, nekaj podobnega moralo zgoditi že s predhodnimi civilizacijskimi pridobitvami, npr. z elektriko, pa se ni, in da je izražanje takih strahov v bolečem nasprotju s temeljnim humanističnim postulatom: vero v naturno usmerjenost človeka k dobremu in njegova zmožnost doseganja višjih kulturnih ciljev. 

Mogoče je veliki Google res pripravljal velik račun za svojo gigantsko investicijo, za digitalizacijo svetovne knjižne zaloge, poznano pod imenom [http://books.google.com Google knjige,] vendar račun do nas ni prispel. Googlove digitalizirane knjige, tiste ki so v javni lasti, zdaj ponuja ameriška nekomercialna organizacija [http://dp.la Digital Public Library of America] ([[:w:en:Digital Public Library of America|DPLA]]) zastonj, podobno kot za evropske knjižnice počne to [[:w:sl:Europeana|Europeana]]. Znanje se torej vendarle odpira in ne obratno.  

Od Prešernovega Črtomirja dalje prihajajo rešitve za Slovence od zunaj: v obliki sprva sovražnega krščanstva, frankovskega trgovca Sama, uvoženega protestantizma, uvoženega krompirja, ki ga je ob upiranju kmetov ukazala saditi Marija Terezija, uvoženih prestižnih pesniških form, evropske zakonodaje, ki uči domačine osnovnih manir v razmerju do manjšin itd., zato je nezaupljivost do informacijske družbe, ki tudi ni domač izum, neutemeljena in krivična. V izmišljeni dilemi, poseči po domači plačljivi informaciji ali po brezplačni tuji, ne bi smelo biti dvoma: v interesu kulturnega preživetja se bomo odpovedali fantazmi o večvrednosti »domačega« samo zato, ker je domače, in posegli po tistih informacijah, orodjih in servisih, ki bodo lažje dostopni. 

Najbolj informacijsko zaprta in zaščitena področja človeškega delovanja so vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija, saj se najpogosteje pojavljajo v zvezi z besedo skrivnost (''verska, poslovna, uradna, vojaška skrivnost''; pridobivanje informacij s področja vojske in gospodarstva ima celo svoje ime - vohunstvo ali špijonaža), to pa so področja, pri katerih se sodobne skupnosti in posamezniki znotraj informacijske družbe res ne bi smeli zgledovati. Žal marsikje in marsikdaj počnejo prav to in vsiljuje informacijski molk kot učinkovito orodje za obvladovanje družbenih odnosov tudi drugim: državni upravi in upravljanju v drugih inštitucijah, celo v raziskovalno in umetnostno dejavnost. Industrijska družba in vojska prakticirata tekmovalne odnose med ljudmi, ko zmaga enega pomeni poraz drugega, medtem ko si informacijska družba zaradi specifičnega značaja informacije (te za razliko od blaga, ki ga proizvaja industrijska družba, namreč ni nič manj, če si jo deli več ljudi) lahko privošči kooperativnost, ki je civilizacijsko višja oblika odnosov.

Ker nas zanima strokovna komunikacija, ki sodi na področje znanstvenega in deloma tudi šolskega, se bomo dostopnosti informacij na področju umetnosti dotaknili samo mimogrede. V »besedno umetnost«, ki je predmet strokovne komunikacije, vstopajo internetne prakse zadržano in z zamudo, tako tudi pričakovanje njene zastonjske dostopnosti. Dostopna je pod pogojem plačila za knjigo, vstopnine za gledališko predstavo ali plačila članarine v knjižnici, dostopnejša je le, kadar gre za šolsko, učbeniško berilo (avtorji založnikom npr. ne smejo prepovedati objave, vendar morajo založniki avtorjem izplačati honorar; učitelji lahko brez kazni razmnožujejo tekste za potrebe obravnave v razredu), kadar so avtorji že 70 let v grobu ali kadar se avtorji odločijo svoje tekste opremiti z ustrezno cc-licenco, ki bralcem dovoli prosto razpolaganje z njihovim delom. 

Tudi znanstvene in strokovne objave s področja literarne vede (če se omejimo samo na ta segment znanosti) so bile praviloma kupljive, dostopne pa skozi podobne kanale kot njen predmet. Prestižni status so imele objave v monografijah, v zadnjih letih zaradi mednarodnih kriterijev, ki dajejo prednost revijalni objavi, pa tudi objave v znanstveni periodiki. Do njih se je pristopalo z nakupom ali z izposojo. Za razliko od literarnih objav, ki so jih uredniki, izdajatelji ali založbe avtorjem ves čas honorirali (večinoma na podlagi ustrezne državne subvencije), so znanstvene objave v zadnjem desetletju 20. stoletja nehali honorirati. To so si lahko privoščili zaradi drugačnega socialnega statusa avtorjev: literarni avtorji so honorar potrebovali za preživetje, znanstveni avtorji pa so imeli večinoma akademske službe ali so bili plačani iz projektov, tako da se je objava razumela samo kot zadnja avtorjeva obveza v okviru financirane raziskovalne dejavnosti. Tako so se znanstvene objave v veliki meri otresle komercialnega konteksta in so se precej lažje kot literarne prilagajale zastonjski internetni publicistični praksi. Znanstvena revija mora biti spletno dostopna in po možnosti zastonj. Za to, da je veliko znanstvenih objav še vedno plačljivih, smo precej krivi sami, ker take objave plačujemo, namesto da bi si z alternativnega mesta, recimo z avtorjeve spletne strani ali iz fakultetnega repozitorija, priskrbeli njihove predobjave, avtorja prosili za darilni ali recenzijski izvod ali jih v skrajnem primeru bojkotirali ter nadomestili z drugim podobnim berilom. 

EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav tistih projektov, pri katerih je finančno udeležena, in po tem zgledu jo podpirajo tudi države, ki sestavljajo EU. Za promocijo proste dostopnosti umetnosti pa se EU ni odločila. Ker pripisuje umetnosti manjši pomen kot znanosti? Ker vidi umetnost po ameriško znotraj področja razvedrila, razvedrilo naj si pa plača državljan sam? 

[[:w:sl:Prosti dostop|Prosta dostopnost]] (OA ''open access'') je geslo današnjega časa in od 90. let 20. stoletja dalje pojem, ki se nanaša na diseminacijo znanstvenih informacij. Zadeva vse oblike informacije: revijalna, knjižna, zborniška, spletna besedila, podatkovne zbirke in večpredstavno gradivo. Razlikovati je treba med prostim dostopom in prosto vsebino (''[[:w:en:free content|free content]]''). Vsebino (informacije, besedila), ki je označena kot prosta, lahko poljubno spreminjamo, medtem ko zgolj prosti dostop[OPOMBA:Pogostejša je sicer raba z nedoločnim pridevnikom ''prost dostop'' (18 : 1), določno obliko ''prosti dostop'' uporabimo, kadar imamo v mislih posebno vrsto dostopa do informacij, kadar nam torej gre za definirani strokovni termin.] poseganja v vsebino ne predvideva in ne dovoljuje. 

Izrazov s pridevnikom ''odprti'' je več in tvorijo družino, za katero tiči skupna filozofija: odprti podatki (''[[:w:en:open data|open data]]'', večinoma podatki na internetu, ki niso podrejeni restriktivnemu ''copyrightu''), odprti dostop (''[[:w:en:open access|open access]]'', kako doseči svobodno dosegljivost znanstvenih publikacij in podatkov na spletu), prosta vsebina (''[[:w:en:open content|open content]]'', kako doseči svobodno dosegljivost virov – literature, videa, fotografij –, ki zanimajo splošno publiko), prosto znanje (''[[:w:en:open knowledge|open knowledge]]'', podobno kot odprti podatki, vendar širše: znanstveni, geografski in zgodovinski podatki, glasba, film, knjige, vladne in druge upravne informacije), prosto izobraževanje (''[[:w:en:open education|open education]]''). Drugi projekti zajemajo celo surove eksperimentalne podatke in podatke neuspelih poskusov. Odprta koda (''[[:w:en:Open source|open source]]'') se nanaša na programsko opremo in táko licenciranje, ki omogoča njeno svobodno razširjanje, odprto raziskovanje, za kar obstaja pojem odprta znanost (''[[:w:en:open research|open research]]'', ''open science''), ta zajema poleg podatkov tudi metode in orodja, ki omogočajo transparentno, reproduktibilno in interdisciplinarno raziskovanje. Kopiranje je v tej kulturi skratka v redu, če le ne zamolčimo imena tistega, od katerega smo prekopirali. 

Moduse razpoložljivosti besedila in njegove manipulabilnosti definirajo licence ''cc''. Slovenci smo v zadregi z ločevanjem med izrazoma prost (''free'') in odprt (''open''), saj angleški ''open'' običajno prevajamo s prost in ne z odprt. Med izrazoma poskušajo razlikovati pri projektu Open Access Slovenia, tako da jim prosti dostop (''free OA'') pomeni brezplačno dostopnost besedila, za katero je avtor materialne pravice prenesel na založbo in je opremljeno z licenco ©, na spletu, odprti dostop (''libre OA'') pa brezplačno dostopnost besedila na spletu, pri čemer je avtor obdržal materialne pravice, besedilo pa je opremljeno z eno od licenc ''creative commons'', ki jih v primeru revijalne objave določi revija.[OPOMBA:[http://www.openaccess.si/definicije-in-deklaracije/ Definicije in deklaracije.] ''Open Access Slovenia''.] Za licence ''cc'' se previdni slovenski založniki neradi odločajo,[OPOMBA:Med izjeme sodi predhodnik tele knjige ''Praktični spisovnik'' (2002).] bolj posegajo po njh samozaložniki.[OPOMBA:S terminološkim razlikovanjem na tem področju (Ivan Kanič. [http://terminologija.blogspot.com/2011/01/zopet-in-ze-spet-o-odprtem-dostopu.html »Zopet in že spet« o odprtem dostopu.] Bibliotekarska terminologija. Blogspot 19. jan. 2011) imajo težave tudi angleško govoreči. Na načine distribucije programske kode se nanašajo izrazi ''free'' 'prost', ''shared'' 'deljen' in ''commercial'' oz. ''proprietary'' 'plačljiv, zaseben, licenčen', ki so s časom spreminjali svoj pomen. ''Shared'' je postal sinonim za ''rental'' 'na pósodo', izvirni neinštitucionalni ''free'' (''copyleft'') pa je dobil inštitucionalizirano konkurenco v obliki ''open'' (prim. ''corporate open source''). – Rob Myers. [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-October/011343.html  27.416 corporate open source.] Humanist 8. okt. 2013. Pri ''free'' gre za nazorski koncept, zavzemanje proti lastništvu intelektualnih proizvodov, ''open'' pa je, ko gre za kodo, tehnološki pojem, ki pomeni njeno dostopnost za spreminjanje. Konkurenčna izraza ''free'' in ''open'' sta združena v kratici FLOSS (''[[:w:en:Free/Libre/Open Source Software|Free/Libre/Open Source Software]]'').] Objave na Wikimedijinih spletiščih so vse dostopne na način, kot ga opisujeta licenci CC-BY-SA 3.0 in GFDL, torej gre za pravi prosti dostop. Skeptiki dvomijo o primernosti te licence za znanstvene objave, češ da je moteča možnost poseganja drugih piscev v delo, ki naj bi bilo v celoti avtorsko, kar pa je fantazma iz časov, ki jih ni več.

Prosti dostop pomeni v praksi časovno in krajevno neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost, kar pomeni, da do informacije lahko pristopi kdor koli kjer koli in kadar koli. Najblažja oblika oviranja poti do informacije je zahteva nekaterih upravnikov spletišč, da se uporabniki registrirajo in prijavijo. Ovira je lahko tudi slabo narejen vmesnik, ki upočasni ali celo onemogoči pot do dolgih dokumentov, ali omejitev njegove uporabnosti: na nekaterih spletnih mestih lahko besedila samo gledamo, ne moremo pa jih označevati, kopirati, prenesti na svoj stroj in komentirati. Še slabše je, kadar po njih niti iskati ne moremo, npr. kadar jih (ponevedoma ali nalašč) njihovi skrbniki shranijo v slikovni obliki.[OPOMBA:Kopirati npr. ni bilo mogoče iz zaščitenih pdf-tekstov v zbirki [[:w:sl:Franko Luin|Franka Luina]]; pdf-verzije knjig Franceta Bevka na spletišču Štefana Rutarja je zaradi namerno slabe kvalitete skena skoraj nemogoče uporabiti za OCR.] Dokument izgubi status proste dostopnosti, če moramo za njegovo uporabo plačati.  

[[Slika:oviranje.jpg|400px|thumb|''Delo'', primer ovirane poti do dokumentov]]

Dokumenti, ki so za bralca zastonj, niso bili dani v konzum na enak način. O zlatem prostem dostopu (angl. ''gold access'') govorimo, kadar prosti dostop zagotovi založnik, o zelenem (''green OA'') pa, kadar je zanj poskrbel avtor s samoarhiviranjem objav ali njegov delodajalec s postavitvijo v prosto dostopni repozitorij. V zlatem OA so običajno recenzirani revijalni članki, v zelenem OA pa predobjave (članki pred recenziranjem) ali poobjave. Založbe seveda ne bodo ponujale člankov v branje zastonj, ne da bi prej poskrbele, da nekdo plača njihov servis. Stroške zaračunavajo, včasih prav mastno, avtorjem ali njihovim inštitucijam. V prvem desetletju 21. stoletja je prosti dostop zelo hitro naraščal, v prostem dostopu je leta 2014 35 % vseh recenziranih znanstvenih revij. Obstajajo še druge oznake prostega dostopa. Sivi dostop (nem. ''[[:w:de:Open Access#Grauer Weg|grauer Weg]]'') poimenuje spletno dosegljivost publikacij, do katerih je sicer težko priti: diplom, doktoratov, konferenčnih poročil in izvlečkov. Hibridni dostop pomeni, da poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije; večinoma velja to za humanistične in družboslovne monografije, ki jim založnik z vzporedno spletno objavo skuša povečati uporabnost.[OPOMBA:Pri Open Access Slovenija definirajo hibridnost drugače: hibridne revije so tisti znanstveni časopisi, ki dajo v prosti dostop samo nekatere članke, in to tiste, katerih avtorji ali njihove inštitucije so založbi za tak status članka plačale.] Zakasnjeni prosti dostop je ime za objave, ki pridejo v prosti dostop po omejenem obdobju embarga, recimo v zamiku enega leta po objavi.[OPOMBA:Mojci Kotar hvala za popravke definicij.] Platinasti prosti dostop pa označuje publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov, ker je stroške objave pokril nekdo tretji: inštitucija, država, mecen;[OPOMBA:Jeffrey Beall. [http://scholarlyoa.com/2012/05/08/defining-platinum-open-access/ Defining Platinum Open Access.] Scholarly Open Access 8. maja 2012.] ta oznaka se najbolje prilega značaju slovenskih znanstvenih objav na spletu. Ob vseh terminoloških niansah in protislovjih je vendarle jasno, da navijamo za tiste pristope, ki niso povezani s stroški za nobeno stran oz. kjer so stroški minimalni, saj založnikova zahteva po plačilu marsikaterega avtorja iz revnejših koncev sveta odvrne od objave, táko preprečevanje objave informacije pa ni nič manjši greh kot omejevanje dostopa do objavljene informacije. Ravnajmo tako, da bo drugo desetletje 21. stoletja v znamenju zelenega prostega dostopa.

Več kot 20-letno zavzemanje za prosto dostopnost znanstvenih objav ima svoja svetla in temna obdobja. Njegovi pobudniki so akademski učitelji in raziskovalci, univerzitetne knjižnice in znanstvena ministrstva držav (EU npr. od vodij projektov, ki jih financira, zahteva takojšnjo prosto dostopnost rezultatov na spletu), ovirajo pa ga akterji, ki imajo od trenutne trgovine z znanstvenimi besedili največ koristi, to so založniške hiše, ki izdajajo revije in z dodano vrednostjo, s citatnim indeksom ponujajo uporaben servis za vrednotenje znanstvenih objav. Najobetavnejši način za izogibanje založniškim monopolom, ki z oderuškimi tarifami za objave[OPOMBA:200 $, ki jih zahteva IJHSS (International Journal of Humanities and Social Science) za članek, če je sprejet v objavo, spada med nizke tarife; avtor ohrani ''copyright'' in dobi en iztis članka. Sicer so tarife do več tisoč dolarjev za članek; po velikih zaslužkih slovi podjetje Elsevier.] in z oderuškimi naročninami na revije, ki ogrožajo eksistenco univerzitetnih knjižnic, spretno kanalizirajo subvencije, namenjene avtorjem in raziskavam, na svoj račun, je ustanavljanje univerzitetnih repozitorijev, digitalnih besedilnih skladišč, kjer avtorji sami arhivirajo svoja besedila.[OPOMBA:Literarnovedne revijalne objave arhivira dLib, pomemben IKT-servis za akademsko sfero je [[:w:en:JISC|JISC]], posamezniki nalagajo svoja besedila na Academia.edu, Zenodo, Open Depot, Wikiverzo ali Wikiknjige; na repozitorij UL, ki naj bi pokril tudi potrebe FF, čakamo že dolgo let.] Čas, znanje in stroški za tako objavljanje in vzdrževanje besedilnih zbirk so ob uporabi ustreznih računalniških programov minimalni. Zmanjševanje stroškov objav bo neizogibno pripeljalo do ukinitve tiska, ki navzlic nižanju tiskarskih cen pomeni četrtino stroškov. Komercialno indeksiranje do neke mere lahko nadomesti zastonjski citatni indeks, ki ga ponuja Google in je iz leta v leto boljši. Prostodostopne revije najdemo npr. v DOAJ ([[:w:en:Directory of Open Access Journals|Directory of Open Access Journals]]) in preko Googlovega Učenjaka, vendar je treba biti pri založnikih, ki se ponašajo z modno znamko OA, previden, saj je med njimi precej takih, ki svoje storitve (recenziranje, uredništvo, postavitev, prosta dostopnost) avtorjem brez sramu drago zaračunavajo in jim zato rečemo, da so izkoriščevalske oz. plenilske. Izraz se uporablja tudi za spretne ''ad hoc'' založbe, ki za majhen denar objavljajo in postavljajo v prosti dostop vse, tudi razprave sumljive vrednosti.[OPOMBA:Yerpo, [[Pogovor:Nova pisarija#Plenilski založniki OA]].] Akademske inštitucije, ki delujejo v duhu prostega dostopa, se vpisujejo na seznam [http://roarmap.eprints.org/ ROARMAP] (Registry of Open Access Repositories Mandatory Archiving Policies).[OPOMBA:Gl. tudi [[:w:en:Open access mandate|Open access mandate]].] 


=====Založbe=====

Pisci člankov za Wikipedijo vemo, da vse napisano takoj postane javna last. V ozkih slovenskih razmerah je sicer mogoče, da napišemo dober članek, ki ne potrebuje administratorjevega poseganja in se v historiatu članka dolgo kaže samo naše avtorsko ime, pa vendar nikomur ne pride na misel, da bi ga citiral z imenom pisca. Glavnina člankov je pač take narave, da je avtorja določiti nemogoče, čeprav so vsi posegi do vejice natančno avtorsko dokumentirani. Ta  praksa, tako domnevam, bo počasi zabrisala potrebo po sklicevanju na avtorska imena v naši kulturi, vendar v tem trenutku še nismo tako daleč, da bi lahko delali reklamo za »novi bonton«. To bo mogoče šele takrat, kadar uporabnikom tujega znanja niti na misel ne bo prišlo, da bi se z njim kitili, bili nanj ponosni ipd., ampak bo njihov prvi namen, da ga oplemenitijo s čim svojim in ga takoj anonimno ponudijo naprej skupnosti. Trenutno je žal tudi Wikipedija včasih prostor nekorektnega obnašanja: študentom, ki pišejo zanjo, se včasih ne zdi vredno jasno zapisati, od kod so prepisovali (češ saj gre za splošno znanje), in nevredno se zdi povedati, da so kaj prepisali z Wikipedije tudi študentom, ki pišejo referate in diplomske naloge. Optimistično trdim (in s tem zaupanjem šele prav odpiram možnost), da v svetli bodočnosti problemov intelektualne kraje ne bo, ker znanje pač ne bo lastnina fizičnih ali pravnih oseb na enak način kot npr. nepremičnine, ampak zares javno dobro.

Tako je znanje razumel menda že Tomaž Akvinski, tako ga razumejo promotorji avtorske licence ''creative commons'', aktivisti na Wikipediji in v vedno večjem številu tudi akademske inštitucije, ne pa tudi avtorske agencije, založbe, novinarska združenja ipd., ki s sodnimi postopki v kali zatirajo poskuse za sprostitev plačljivih informacij. Ko so 2012 z drastično milijonsko tožbo in pretnjo dolgega zapora stisnile v kot študenta in internetnega genija [[:w:en:Aaron Swartz|Aarona Swartza]], ki je z univerzitetnih strežnikov snel skladišče plačljivih znanstvenih člankov in po robinhoodovsko omogočil zastonj dostop do njih, so mladega entuziasta pritirale v stisko, ki se je končala s samomorom. Nadvse žalostno je, da šele tak dogodek ozavesti družbo o nuji, da znanje obravnava kot javno dobro in ne kot privatno lastnino. Šele izobražen in dobro informiran posameznik je namreč na dobri poti, da se odloča po pameti, v korist sebi, skupnosti in obenem odgovorno do okolja, v katerem živi. Plačevanje izobraževanja, informacij in znanja je ovira na poti k socialnemu idealu prihodnosti: družbi samostojnih avtonomnih posameznikov. 

Založbe in knjigarne knjige ne znajo in ne morejo obravnavati drugače kot tržnega blaga, zato se v njihovem okviru ni mogoče nadejati alternativnih in civilizacijsko perspektivnejših rešitev. Založbe so po definiciji segment znotraj [[:w:sl:kulturna industrija|kulturne industrije]],[OPOMBA:Maja Breznik. [http://www2.mirovni-institut.si/slo_html/projekti/4%20zaloznistvo.pdf ''Bralne kulture v novih razmerah založniške produkcije''.] [Poročilo.] Ljubljana: Mirovni inštitut, 2003.] ki obravnava bralca kot potrošnika kulturnih dobrin, ki jih proizvaja in si jih lasti, kar je daleč od vloge bralca kot kreativnega in sodelovalno razpoloženega udeleženca v množični kulturi sodobne informacijske družbe. Cehovski interesi trenutnih oviralcev proste poti do znanja (knjižnih in časopisnih založb, novinarskih združenj in združenj drugih intelektualnih proizvajalcev, fotografov, slikarjev, kiparjev, literatov, arhitektov ... in njihovih pokvarjenih pravnih svetovalcev!) se morajo umakniti višjemu civilizacijskemu cilju, principu prostega dostopa do informacij. Zahtevati informacijo zastonj postaja vedno bolj normalno, biti informiran je ena izmed osnovnih človekovih pravic. Plačljiva informacija ni več samodejno boljša od tiste zastonj in ljudje se z nezadovoljstvom odzovemo, kadar nam lastniki družbene moči hočejo otežiti pot do nje. 

Dogajanje na domačem založniškem trgu nas vedno znova potrjuje v prepričanju, da gre za preživeto obliko kulturnega posredništva, z izrazom Stevena Tötösyija, za »kolonializem znanja«. Založbe forsirajo objavljanje v knjižni obliki, ker edino knjige znajo prodajati, in ovirajo prehod objavljenih informacij na zastonjkarski splet. Njihova ciljna publika se tako oži na računalnikov nevešče otroke v prvih letih starosti  in upokojence. Izraz založba pomeni, da so bile finančno in organizacijsko udeležene pri produkciji publikacij, za nastanek publikacij so založile denar, v izdaje so investirale in potem živele iz profita, ki ga je prinesla prodaja. Založbe znanstvenih objav že dolgo ne zalagajo več, ampak v najboljšem primeru samo organizirajo pripravo publikacij in njihovo distribucijo, sicer pa se postavljajo v vrsto za denar, ki je v okviru raziskovalnih projektov namenjen diseminaciji raziskovalnih rezultatov. Knjige tiskajo samo v primeru, če jim avtor ali inštitucija zagotovita sredstva zanj, uredniško in s strokovnimi recenzijami pa jih mora prej oskrbeti izdajatelj, to je avtorjeva raziskovalna inštitucija. 

Zakaj sploh avtorji in inštitucije vabijo založbe k produkciji publikacij, če pa te ne opravljajo več svoje osnovne naloge, zalaganja oz. kreditiranja publikacij? Iz inercije in iz iluzije, da jim bodo založbe pomagale do bralcev. Ta upanja so pri popularni publicistiki in leposlovju upravičena, v znanstvenem tisku pa večinoma ne. Pisci znanstvenih razprav natančno poznajo svoje potencialne bralce  s svojega področja in zainteresirane knjižnice in za pot do njih ne potrebujejo prav nobene založbe. Zanje se kljub temu največkrat odločajo zaradi domnevnega ugleda, ki naj bi ga knjigi dalo ime renomirane založbe, torej iz prestižnih razlogov, in zaradi predsodkov do samozaložbe. Škoda, saj bi subvencijo porabili veliko bolj racionalno, če bi jo namenili objavi in promociji knjige na spletu. Znanstvene knjige potrebujejo dobre urednike, založb pa ne potrebujejo. Da lahko kvaliteten znanstveni tisk izhaja brez založbe, dokazujejo znanstvene revije, ki jih izdajajo društva in so se založniškega posredništva znebile že pred desetletji, ''Slavistična revija'' npr. leta 1991. 

Aktualno založniško preferiranje knjižnih izdaj v takih primerih, kot so šolski učbeniki, atlasi, slovarji in podobne publikacije, ki najbolj funkcionalno živijo samo na zaslonu, je v civilizacijskem smislu kontraproduktivno.[OPOMBA:Npr. [http://www.emka.si/sskj-slovar-slo-knjiznega-jezika/PR/1657011 SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2014.] Emka.si. Simon Krek. [http://www.simonkrek.si/blog/blog_zrc_sazu_doo.html ZRC SAZU, d. o. o. in SAZU, d. d.] [Blog] 1. sept. 2014.] Založbe agresivno nastopajo proti knjižnicam, kamor se zateka desetkrat večja množica knjižnih interesentov, ki nočejo predrage knjige, češ da knjižnice uničujejo slovenski knjižni trg. Da bi ga le, saj bi bilo žalostno, če bi bila prihodnost knjige vezana na komercialna pravila in interese. Ultimativni argument založb je vedno pogosteje ohranjanje delovnih mest v založništvu – skrajno neprepričljivo in nesprejemljivo postavljanje cehovskih interesov pred javni interes. V spopadu med založbami in knjižnicami bomo torej navijali za slednje. Ekskluzivna knjižnična distribucija knjig ni končno nikakršna novost, v 19. stoletju so bile izposojne knjižnice (nem. ''[[:w:de:Leihbibliothek|Leihbibliothek]]'', angl. ''[[:w:en:Lending library|lending library]]'') običajen način širjenja popularnih knjig.

Avtorji, združeni v pisateljske cehe, se v pravnih dilemah, ki jih prinaša čas, radi postavijo na stran založb in kratkovidno branijo njihove komercialne cilje. 2014 so npr. tožili Google, ker je z digitalizacijo omogočil raziskave njihovih besedil. Digitalni humanisti z ameriških univerz in profesorji prava so se v skrbi za prihodnost akademskega raziskovanja odločno postavili na Googlovo stran.[OPOMBA:Matthew L. Jockers, Matthew Sag in Jason Schultz. [http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2102542 Brief of Digital Humanities and Law Scholars as Amici Curiae in Authors Guild v. Google.] Social Science Research Network 16. okt. 2012; [http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2465413 Brief of Digital Humanities and Law Scholars as Amici Curiae in Support of Defendant-Appellees and Affirmance (The Authors Guild, Inc., et al., v. Google, Inc., et al.) (Second Circuit).] Social Science Research Network 14. jul. 2014.] 

Nove izbirne možnosti znanstvenim piscem ponuja pojav »predatorskih založb« (''[[:w:en:predatory open access publishing|predatory open access publishing]]''). 2011 jih je bilo 18, 2012 – 23, 2013 – 225, 2014 – 477. Ta način
znanstvenega objavljanja v perspektivi ogroža ali celo ukinja
monopol založniških korporacij, kot so Elsevier ali Thomson Reuters,
in problematizira njihovo ekskluzivno indeksiranje (o tem glej
poglavje [[Nova_pisarija#Citatna_industrija|Citatna industrija]]). Imena
avtorjev in urednikov, ki v opazni količini prihajajo iz tretjega
sveta (avtorji so iz 175 držav po celem svetu), govorijo o demokratičnem potencialu tega načina znanstvenega publiciranja. 

Kako funkcionirajo predatorske založbe? [http://www.sciencepublishinggroup.com/home/index.aspx Science Publishing Group,] ki izdaja več kot 100 znanstvenih časopisov z vseh znanstvenih področij, postavlja revije na splet v prostem dostopu po principu zlatega prostega dostopa (avtor plača stroške objave, za bralca pa je publikacija zastonj; več o prostem dostopu v poglavju [[Nova pisarija#Prosti dostop|Prosti dostop]]). Urednike in recenzente novači s samodejno generiranimi vabili na naslove renomiranih znanstvenih piscev, sklicujoč se na naslovnikove konkretne znanstvene dosežke, namesto uredniškega honorarja jim ponujajo dve zastonj objavi v svojih časopisih. Za avtorje so vabljivi, ker imajo urejeno indeksiranje pri desetih bibliografskih inštitucijah (mdr. pri Googlovem Učenjaku), ker poskrbijo za vidnost objav in z obvladljivimi in razumnimi stroški objave: cene za objavo članka segajo od 90 $ do 500 $ na članek, za Slovenijo 370 $.

Pogled na vzorno spletno stran ''[http://www.sciencepublishinggroup.com/specialissue/specialissueinfo.aspx?specialissueid=501012&amp;journalid=501 International Journal of Language and Linguistics,]'' ki je ena od revij založbe Science PG, vzbuja zaupanje. Teme so aktualne, avtorji, uredniki in recenzenti so znanstveniki, zaposleni na univerzah, znakov uredniškega diletantizma ni, članki so opremljeni z [[Nova pisarija#DOI|DOI]], imajo skratka vse
to, kar bi si želeli tudi za slovenske znanstvene revijalne objave.

Pomisleke vzbujata avtomatizirano angažiranje urednikov oz. recenzentov in komercialni videz portala (založnik na začetni strani objavlja reklame; seveda, za sabo nima državne subvencije). Znanstvena srenja ima do novih akterjev deljena stališča. Nekateri vihajo nos nad pomanjkljivo angleščino posameznih člankov in izražajo strah, da objava na takem mestu ne bo dovolj ugledna, drugi poročajo o dobrih izkušnjah s profesionalnim recenzentskim postopkom, hitrostjo in odmevnostjo objave ter njeni sprejemljivi ceni. 

Zgroženi koloradski bibliotekar Jeffrey Beall je založbo uvrstil na svoj privatni [http://scholarlyoa.com/2014/01/02/list-of-predatory-publishers-2014/ seznam predatorskih založb,] ki naj bi v prizadevanju za zaslužek kršila osnovna pravila akademskega obnašanja z objavo slabo ali nič recenziranih člankov in znanstvenih potegavščin, z nekorektnim zaračunavanjem objav, z navajanjem uglednih znanstvenih osebnosti med uredniki brez njihove vednosti in pristanka, z navajanjem lažnih faktorjev vpliva, s posnemanjem videza renomiranih revij, z netransparentnim impresumom ipd., vendar se zdi, da so bolj kot našteti kriteriji k uvrstitvi prispevali konkurenčni razlogi, to je želja po izločitvi novih akterjev na znanstvenem trgu. O relevantnosti objavljenih informacij se bo treba slej ko prej odločati ob vsakem članku posebej, ne glede na to, kje je bil objavljen. Če bi sam sprejel uredništvo tematske številke pri »predatorski« založbi, bi delo zagotovo opravil po svojih najboljših močeh in v skladu z znanstvenimi standardi. 

'''Branje'''

*Založniki grozijo knjižnicam. ''Delo'' 3. nov. 2010.
*Steven Tötösy de Zepetnek in Joshua Jia. [http://dx.doi.org/10.7771/1481-4374.2426 Electronic Journals, Prestige, and the Economics of Academic Journal Publishing.] ''CLCWeb: Comparative Literature and Culture'' 16.1 (2014).
*Hal Abelson. [http://web.mit.edu/fnl/volume/212/abelson.html On open access and Journal future.] ''MIT Faculty Newsletter'' 21/2 (2008).

=====Repozitoriji=====

Najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja dobimo preko številk o citiranosti. Če je moj članek kdo citiral, pomeni, da mu je prišel prav, da je vplival, da ima odmev. Manj pomembne so, nikakor pa ne zanemarljive, številke o branosti objave. Branost se meri s številom dostopov na stran in dodatno lahko tudi s številom klikov na objavi. Podatki o citiranosti se lahko zelo razlikujejo od podatkov o branosti. Pisci, ki jim gre bolj za to, da imajo njihove objave vpliv v širši skupnosti, bodo zato slednjim dali prednost in po njih uravnavali svojo publicistično dejavnost, medtem ko bodo pisci, ki več dajo na odmev pri ozki strokovni publiki ali želijo nemoteno napredovati na akademski lestvici, pazili v prvi vrsti na svojo citiranost. Kriterij branosti nekoč ni bil pomemben, danes, ko je treba sodržavljane prepričevati, naj še naprej financirajo naše raziskave, pa ni več čisto zanemarljiv.[OPOMBA:Courtney Quirin. [http://blog.academia.edu/post/41699942855/the-power-of-analytics-rethinking-promotion-and#sthash.9FA75gzg.dpuf The Power of Analytics: Rethinking Promotion and Scholarship: Spotlight on Brenda LeFrançois.] Memorial University. Tudi na [http://blog.academia.edu/post/41699942855/the-power-of-analytics-rethinking-promotion-and Academia.edu.]]

Repozitoriji imajo funkcijo štetja ogledov objav že vgrajeno:

[[Slika:repozitorij.jpg|400px|thumb|right|Statistika dostopov do članka v repozitoriju KU ScholarWorks, Univerza v Kansasu]]

[[Slika:academia_analytics.jpg|400px|thumb|right|Statistika dostopov do objav avtorja na spletišču Academia.edu]]

[[Slika:video_stat.jpg|400px|thumb|right|Statistika ogledov avtorjevih filmov na Youtubu[OPOMBA:[http://vidstatsx.com/hladnikm/videos-most-recent Miran Hladnik Most Recent Videos Stats (Statistics), Miran Hladnik Videos.] VidStatsX 20. aprila 2014.]]]

Meriti se da obisk vsake spletne strani. V ta namen vgradimo vanjo katerega od zastonjskih števcev dostopa, če pa smo zahtevnejši, vgradimo vanjo skript za Googlovo analizo obiska (''[[:w:en:Google Analytics|Google Analytics]]''), ki je bil sicer narejen za spletne strani podjetnikov, ki jih še kako zanima, kako se stranke odzivajo na njihovo komercialno ponudbo na spletu; zna pa koristiti tudi raziskovalcu, ki mora ministrstvo prepričati za novo obdobje financiranja in lahko s pomočjo Googlove statistike strani dokaže, da ne gre za Potemkinovo vas.

Prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu (upoštevanosti, citiranosti) objav, bolj živi izmenjavi znanstvenih spoznanj in njihovi nadaljnji produkciji,[OPOMBA:Trditev se nanaša na razmere v znanstvenih disciplinah po svetu; za slovensko literarno vedo nimamo nobenih številčnih podatkov, glede na skromno kritiško spremljavo strokovnih objav pa se pesimističnemu opazovalcu lahko zazdi, da gre za gluho lozo, pa naj so objave na papirju ali na zaslonu, plačljive ali zastonj.] zato ni nobenega dvoma o njeni koristnosti, le o načinu porazdelitve stroškov, ki bo na dolgi rok sprejemljiva za vse akterje, se bo treba še zmeniti. Po mojem dogovora še ni zato, ker se išče t. i. ''poslovni model'', kar pa ni primerno izhodišče, saj (znanstvenega) objavljanja ne smemo gledati v okviru ekonomskih (komercialnih, industrijskih), ampak komunikacijskih (postindustrijskih, nekomercialnih) kategorij. 

Sprejemljivo bi se zdelo financiranje spletnih v okviru naročnine na internet in podobno plačevanju drugih komunalnih prispevkov, tako kot za elektriko, vodo, smeti in radio. Tudi v naštetih primerih uporabnik ne plača samo za uporabo kanala, ampak dobi zraven že tudi vsebino. Del takega nizkega mesečnega prispevka bi se lahko odvajal na račune avtorjev. Ponekod po svetu je plačilo vsebin zajeto v ceno pomnilniških enot (ključkov, trdih diskov, spominskih ploščic), ponekod v ceno fotokopiranja, na Slovenskem funkcionira avtorsko nadomestilo, ki se plačuje glede na število izposoj v knjižnici, ipd., možnosti za vpeljavo bagatelnega plačevanja vsebin po zgledu vzdržnih naročnin je torej dovolj.

V poštev pride táko ali drugačno subvencioniranje, zlasti univerzitetnih knjižnic oz. tistih inštitucij, ki bodo skrbela za univerzitetne in inštitutske repozitorije. Pot ven iz krize serijskih publikacij obeta kanadski projekt PKP (''public knowledge project''), v okviru katerega delujejo odprtokodni program OJS (''open journal system'') za izdajanje serijskih publikacij, OCS (''open conference system'') za organiziranje konferenc,[OPOMBA:Neplačljiv servis te vrste je tudi[http://www.easychair.org/ EasyChair.]] OMP (''open monograph press'') za izdajanje monografij in OHS (''open harvester system'') za indeksiranje vsega naštetega in drugih spletnih virov. Princip prostega dostopa je v soglasju s principom volonterskega prispevanja in v opoziciji s profitno usmerjenim (''profit based'') objavljanjem. [[:w:sl:odprta družba|Odprta družba]] komercializacijo znanstvenega objavljanja zavrača, ker se ne strinja s predpostavko, da je vredno in trajno samo tisto znanje, za katerega se je treba potruditi in ga plačati, oziroma, če se izrazimo s predelavo Prešernovih nad Slovenci zdvomljenih verzov, ''da tisto le velja, kar plačam''. Znanja ne smemo obravnavati na enak način kot materialne dobrine. Zahteve po prostem objavljanju in prostem dostopu do objav so nujni člen in pogoj pozitivnih socialnih vizij.  

[[Slika:repozitorij_NG.jpg|400px|thumb|right|[http://repozitorij.ung.si/info/index.php/slo/ Repozitorij Univerze v Novi Gorici]]]

Slovenski literarni zgodovinarji trenutno lahko naložijo akademske spise ali najdejo kaj zase na Pedagoški fakulteti v Ljubljani ([http://pefprints.pef.uni-lj.si PeFprints]), na Univerzi v Mariboru ([http://dkum2.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=0 Digitalna knjižnica UM]) in na univerzi v Novi Gorici. Univerza v Ljubljani je z repozitorijem grdo zamujala in ga je vzpostavila med zadnjimi ([http://rul-test.uni-lj.si/info/index.php/slo/ Repozitorij Univerze v Ljubljani]), na enostavno nalaganje diplomskih nalog, doktoratov in drugih publikacij vanj še čakamo. Slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču [http://openscience.si Nacionalni portal odprte znanosti.] Glavni namen repozitorijev je za zdaj arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov. Domače akademske inštitucije z ustanavljanjem prosto dostopnih spletišč za akademske objave zamujajo. Pri študentskih diplomskih izdelkih je razlog za oklevanje lahko tudi zavest o njihovi nizki kvaliteti in neuporabnosti, tako da jih mentorji raje hranijo v enem samem natisnjenem izvodu v varnem zavetju svojega kabineta. Ko gre za razpravna besedila učiteljev in raziskovalcev, pretehtajo verjetno tiste vabljivejše publikacijske možnosti, ki prinašajo več točk, tudi če niso v javnem dostopu, tj. objave v eminentnih revijah, še bolj pa občutek samozadostnosti akademskih eksistenc, ki se jim preprosto ne da promovirati rezultatov svojega dela zunaj tradicionalnih kanalov. Avtorji, ki bi želeli prestopiti ozke okvire svoje stroke in lokacije, imajo od pojava spleta sredi 90. let 20. stoletja dalje možnost postavljati svoje tekste na svojo osebno stran, v svojo spletno bibliografijo, bodisi v okviru svoje inštitucije, svojega internetnega ponudnika (Siol, Arnes, Gmail) ali na drugih zastonjskih popularnih lokacijah, vendar se za to odločajo redki.[OPOMBA:Prim. [http://lit.ijs.si/hlad_bib.html Miran Hladnik – knjige, razprave in članki.]] Mednarodni repozitoriji, kot je npr. [[:w:en:Dryad (repository)|DRYAD]], imajo objave za uporabnika v prostem dostopu, vendar morajo postavitev tekstov vanj in vzdrževanje v repozitoriju avtorji, uredništva ali založniki plačati.

Pri besedilih, ki jih je avtor dal v tisk, mora prej v avtorsko pogodbo z založnikom vpisati člen, ki mu táko vzporedno spletno objavo dovoljuje, npr.: »Avtor ima pravico tekst objaviti v svoji spletni bilbliografiji na http://lit.ijs.si/hlad_bib.html.« Uredniki in založniki se pri člankih in razpravah skoraj vedno strinjajo z dodatkom; v najslabšem primeru dopolnila pogodbe ne sprejmejo, vendar spletno objavo tiho tolerirajo. V obdobju, ko so časopisi sami vzdrževali svoj spletni arhiv in ga odpirali javnosti, je avtor v svoji spletni bibliografiji le napravil povezavo nanj, odkar pa so slovenski časopisi dostop do svojih spletnih arhivov pogojili s plačilom ogleda, to ni več mogoče; samo upamo lahko, da jih upad bralskega interesa pripravi do drugačnega premisleka. Sicer pa je s časopisi, kot smo jih poznali do zdaj, konec.[OPOMBA:Bojan Amon. [http://www.siol.net/novice/svet/2014/10/agonija_tiskanega_casopisja.aspx Agonija tiskanega časopisja.] Planet Siol.net 25. okt. 2014. Robert G. Kaiser. [http://www.brookings.edu/research/essays/2014/bad-news# The bad news about news.] The Brookings Essay 16. okt. 2014.] V perspektivi bodo razprave z ožjih strokovnih področij izhajale samo na spletu oz. v prvi vrsti na spletu in tako prihranile pri stroških za tisk. V tem ni nič slabega, saj knjižnicam in posameznikom spletne objave po potrebi ni težko spraviti na papir po principu tiska na zahtevo (''print on demand'').

Objavljanje na spletu do neke mere spreminja slog pisanja. Zavest o možnih bralcih iz drugih disciplin in laikov narekuje poljudnejši izraz in skrb za vzdrževanje bralčevega interesa. Tak slogovni zasuk, ki lahko pomeni tudi omejevanje strogega znanstvenega izraza, si lahko privoščijo samo avtorji z zagotovljeno akademsko pozicijo, ki jim ni več treba zbirati točk za napredovanje na akademski lestvici. 

Indvidualne spletne objave avtorji opremljajo z licencami ''creative commons'' (''cc''), ki jo dopisujejo pod vsako spletno objavo, pod tekste in fotografije, in po možnosti tudi v impresum knjižnih objav: [[Slika:CC BY-SA icon.svg]] Licenca zahteva priznavanje avtorstva (BY) in prepoveduje spreminjanje (SA ''same as''). Nekateri avtorji dodajo tudi prepoved komercialne uporabe besedila [[Slika:Cc-nc.svg|25px]] (NC ''non commercial''), vendar slednje onemogoči uporabo na Wikipediji, zaradi česar se je temu dodatku, če nam gre za prisotnost na Wikipediji, bolje izogniti. Če bo kdo tako sposoben, da bo z objavami na Wikipediji znal služiti denar, naj ga le služi, prav verjetno pa to ni.

Avtorji brez privilegija akademske službe se za opisano prakso objavljanja ne navdušujejo. Pred desetletji je bilo objavljanje v znanstvenih revijah tako kot leposlovno objavljanje v Sloveniji dobro honorirano. Honorarji so se najprej ukinili pri znanstvenih revijah, tisti za znanstvene knjige pa so se postopoma zmanjševali in marsikje (npr. za knjigo v zbirki Slavistična knjižnica) dobi avtor namesto honorarja samo še spodobno število avtorskih izvodov. Ker je dostop do državne subvencije, ki založbi krije stroške natisa, zaradi poostrenih kriterijev vedno strožji, posamezni avtorji založbam že pomagajo z denarjem, ki so ga za natis pridobili v okviru svojega raziskovalnega projekta, kar pravzaprav že sodi v princip zlatega OA (»avtor plača«) (''author-pays'').

Vse tri literarnovedne revije, ''[http://www.srl.si Slavistična revija,]'' ''[http://www.jezikinslovstvo.com Jezik in slovstvo]'' in ''[http://sdpk.si/revijaPKn.xml Primerjalna književnost,]'' so v prostem dostopu takoj po izidu na papirju, retrospektivno pa vse od začetka izhajanja. Korigirano digitalno verzijo v formatu pdf priskrbi tiskarna, starejše letnike pa je z državno podporo skenirala in postavila na splet Digitalna knjižnica Slovenije. Kazala vseh dosedanjih objav so na revijinih spletiščih. Bralci vedno bolj posegajo po zastonj elektronskem formatu revije na spletu in odpovedujejo naročnino. Novejše številke ''Slavistične revije'' poleg dLiba in Cobissa sproti postavlja na splet tudi bibliografski servis ProQuest in jih interesentom zaračunava. Teh je najbrž malo, saj iste članke lahko dobijo na dLibu in v spletnem arhivu revije zastonj. 

Avtorji do zdaj za objave niso plačevali, ker so izhajanje zagotavljale državne subvencije, vendar se ta praksa lahko hitro spremeni. Pri ''Slavistični reviji'', ki zaradi mednarodne vpetosti beleži porast člankov v tujih jezikih, so se povečali stroški prevajanja, ki jih v zadnjem času krijejo avtorji sami. Revija sicer objavlja tudi članke v svetovnih jezikih, zlasti v angleščini, vendar je glede na večinskega slovenskega naročnika in glede na statutarno zahtevo, da skrbi za slovensko znanstveno terminologijo, zainteresirana, da je delež slovenščine prevladujoč in da v posamezni številki ni več kot ena drugojezična razprava. Izvlečke in povzetke slovenskih člankov v angleščino je revija do zdaj organizirala in plačala sama, kakor tudi prevajanje slovenskih člankov v angleščino v primeru občasnih dvojezičnih tematskih številk. 

Odprtega značaja je spletni forum [[:w:sl:Slovlit|Slovlit]] (1999-), ki z blizu 800 informacijami letno in enim sporočilom dnevno kontinuirano skrbi za strokovno komunikacijo v 1550-članski slovenski literarnovedni in jezikoslovni skupnosti. Objave (napovedi dogodkov, kazala novih izvodov revij in knjig, komentarje, polemike itd.) prispevajo pošiljatelji, ki so prijavljeni kot člani ali pa tudi ne, zastonj, volonterska je tudi redakcija (izbor, združevanje, krajšanje in preformatiranje) sporočil. Forum goji princip skupnostnega dela in komunikacije. Poudarek na informacijah s področja digitalne humanistike prispeva k modernizaciji stroke. Ker je forum dovolj zanimiv tudi za ljudi zunaj državnih meja in zunaj slovenske literarne vede in jezikoslovja, mimogrede uresničuje še principa internacionalnosti in interdisciplinarnosti. Lociran je na strežniku raziskovalnega inštituta Jožef Štefan, kjer so prijazno ponudili prostor in začetno pomoč zastonj. Če bi solidarnost lepega dne nenadoma usahnila, bi forumsko komunikacijo preselili na katero od popularnih zastonjskih mest. 

Maksimalno odprtost in dostopnost zagotavlja objavljanje na [[Nova pisarija#Wikipedija|Wikipediji]] in sestrskih spletiščih (glej v [[Nova pisarija#Wikipedija|ustreznem poglavju]]).

'''Literatura'''

*Marc L. Greenberg, Ada Emmett. [http://hdl.handle.net/1808/7048 The Scholarly Communication Problem: Why Open Access is Necessary – A Transatlantic Perspective.] = Zakaj potrebujemo gibanje Prosti dostop. ''Delo'' 4. 9. 2010; Hall Center Communiqué Spring 2011. 20-25.
*Marc L. Greenberg idr. [http://jlsc-pub.org/jlsc/vol2/iss2/1/ Bottlenecks in the Open-Access System: Voices from Around the Globe.] ''Journal of Librarianship and Scholarly Communication'' 2/2 (2014).
*Miran Hladnik. [[:v:sl:Prost dostop in globalna znanstvena komunikacija|Prost dostop in globalna znanstvena komunikacija]]. Wikiverza. Postavljeno 31. 8. 2012.
*[https://www.jisc-collections.ac.uk/Reports/oabooksreport Open Access monographs in the humanities and social sciences conference,] 1.-2. julija 2013, The British Library, London. Jisc Collections. 
*A. T. Peterson, Ada Emmett, Marc L. Greenberg. [http://jlsc-pub.org/jlsc/vol1/iss3/3/ Open Access and the Author-Pays Problem: Assuring Access for Readers and Authors in a Global Community of Scholars.] ''Journal of Librarianship and Scholarly Communication'' 1/3 (2013).
*''Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov: Zbornik prispevkov 4. skupnega posvetovanja Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice [...]''. Ur. Maja Božič in Igor Zemljič. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2010. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JGYFFYW7 dLib]
* Peter Suber. [http://legacy.earlham.edu/~peters/fos/overview.htm Open Access Overview.]
* Peter Suber. [http://www.theguardian.com/higher-education-network/blog/2013/oct/21/open-access-myths-peter-suber-harvard Open access: six myths to put to rest.] Higher Education Network. ''theguardian'' 21. okt. 2013.
* [https://www.openaire.eu/en/home OpenAIRE - Open Access Infrastructure Research for Europe.]
* Robert Darnton. [http://www.nybooks.com/articles/archives/2014/may/22/world-digital-library-coming-true/?utm_medium=email&amp;utm_campaign=May+6+2014&amp;utm_content=May+6+2014+CID_0b9ca182d1d8b3f07b74da3e55e70fe0&amp;utm_source=Email%20marketing%20software&amp;utm_term=The%20New%20World%20Digital%20Library A World Digital Library Is Coming True!] ''The New York Review of Books 22. maja 2014.
*Nathaniel Tkacz. ''Wikipedia and the Politics of Openness''. The Unversity of Chicago Press. [Knjiga izide decembra 2014, hvalijo jo kot zelo dobro.]
*Alenka Kavčič-Čolić idr. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HPEWEXEN Strategija trajnega ohranjanja digitalnih virov v Narodni in univerzitetni knjižnici 2012-2020.] Ljubljana: NUK, 2012.

====Varovanje zasebnosti====

Na dveh pravnih področjih je sabotaža sodobne informacijske družbe še posebej boleča, to sta slovenska [[Nova pisarija#''Copyright''|avtorska zakonodaja]] in zakon o varstvu osebnih podatkov. O ''copyrightu'' govori [[Nova pisarija#''Copyright''|predhodno poglavje,]] temo »varovanja zasebnosti« pa smo odprli na koncu poglavja [[Nova pisarija#Objavljanje|Objavljanje]] in jo tule nadaljujemo.  

Razlogi za nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja so raznovrstni. Nekatere je strah njihove velikosti (ti radi uporabijo zlovešče besede koncern, korporacija, multinacionalka, trust),[OPOMBA:Koncern je ime za velika združena podjetja zlasti v Nemčiji, izraz korporacija se nanaša na ameriške oblike organizacije velikih podjetij, medtem ko Angleži raje uporabljajo besedo ''company''. Sicer je korporativnost (''[[:w:en:corporatism|corporatism]]'') pojem, značilen za zelo različne družbene sisteme: kapitalizem, socializem, fašizem, sindikalizem, absolutizem. Poimenuje socialno organizacijo, ki v prvi plan postavlja interese skupnosti. Nasprotujejo mu Marxova teorija socialnega konflikta (''[[:w:en:social conflict|social conflict]]''), ekološka in antiglobalistična gibanja. Ker poudarja kooperativnost v skupnosti, bi moral biti blizu tudi informacijski družbi, saj je tudi tu sodelovalnost med prvimi principi. Težko bi pristali na logiko, po kateri velikost IT-koncerna določa stopnjo zloveščosti. Med velike sodijo Google, Microsoft, Facebook, Apple, Twitter, Amazon, manjša in zato bolj simpatična pa naj bi bila podjetja, kot so knjigarna Scribd, Goodreads, Prineterest.] drugim ni všeč, da prihajajo iz Amerike (»od strička iz Amerike«, od »velikega brata na oni strani luže«) in pomenijo premočno konkurenco lenobnejšim domačim podjetjem te vrste, tretji se bojijo digitalnih tehnologij vobče (»IT-opijanjeni knjižnični funkcionarji«), vsem pa je skupno izhodiščno nezaupanje v dobre namere takega početja. Simbolni sovražnik jim je Google, ki se je z nemškimi knjižnicami dogovoril za zajem podatkov o izposoji, kar naj bi utegnilo nekoč ohromiti avtonomijo nemškega knjižničnega sistema. Internetni skeptiki svarijo pred Googlom, ki naj bi predstavljal enako nevarnost kot jedrske elektrarne, in pred veliko ceno, ki jo bo nazadnje treba plačati za digitalne informacije; pozivajo h gandhijevskemu odporu proti kopičenju podatkov o spletnem obnašanju uporabnikov.[OPOMBA:Ronald Reuss. [http://www.faz.net/aktuell/feuilleton/buecher/themen/datenschutz-in-bibliotheken-sie-nennen-es-service-dabei-ist-es-torheit-12659003.html Datenschutz in Bibliotheken: Sie nennen es Service, dabei ist es Torheit.] ''Frankfurter Allgemeine'' 12. 11. 2013.] Kritiki vidijo najprej možnosti zlorabe in spregledajo deklarativne cilje digitalizacije, ki naj pomaga globalizacijskim prizadevanjem. Ta prizadevanja niso v komercializaciji, monopolizaciji, kopičenju in profitu, ampak v lajšanju človekove eksistence. Skupaj z mednarodno trgovino, integracijo trgov in povečanjem varnosti želijo doseči kvalitetno osnovno izobrazbo, spolno enakost, enakomernejšo razporeditev bogastva na svetu, izbrisati ekstremno revščino, lakoto in smrtnost med otroki, z iztrebljenjem bolezni izboljšati splošno zdravje, zagotoviti okoljsko trajnost ipd.[OPOMBA:[[:w:en:globalization|Globalization]]. Wikipedia, the free enyclopedia.] Vsemu  temu, kar mednarodne organizacije navajajo med svojimi človekoljubnimi cilji, ne verjamejo in pripisujejo glavnim akterjem v novi kulturni paradigmi zgolj pritlehne manipulativne motive. Seveda se lahko sfiži še tako plemenit projekt, vendar je nezaupanje v dobre namene ljudi, ki so prevzeli pobudo mimo inertnih državnih inštitucij, še hujši civilizacijski riziko. Črne vizije prihodnosti so v svojem jedru protihumanistične, če humanizem razumemo v skladu z njegovo izvirno definicijo, tj. kot zaupanje v hotenje in zmožnost človeka za pozitivno urejanje življenja in sveta.

Občutek in občutljivost za eksistenco posameznika je znak civilizacijske razvitosti. Razvite družbe si táko pozornost lahko privoščijo, za razliko od primitivnejših skupnosti, ki morajo v skrbi za svoje preživetje zatirati tisto posamično, za katero se zdi, da ogroža preživetje skupnosti ali ji vsaj ne koristi dovolj. Člani ogrožene skupnosti se strnejo, pripravljeni so na žrtev v imenu preživetja skupnosti, odpovedujejo se svoji individualnosti, s skupnostjo se zlijejo v eno. Takim družbam ustrezajo metafore mravelj ali čebel, ideali vojnega ali športnega tovarištva, zvestobe rodu, zraščenosti s predniki in rojaki ipd. Poznamo jih iz žanrov kmečke povesti, vojnega romana, zgodovinskega romana ..., ki so pomagali konstituirati nacijo. Po drugi strani pa kanonizirana dela v taistem literarnem sistemu dajejo prednost posamezniku, ki je lahko tudi problematičen (umetnik pri Cankarju, duhovnik pri Preglju) in šolska literarna vzgoja prekipeva od plemenitih junakov, ki so visoko nad družbo in v nenehnem spopadu z njo. Literatura, ki je v 19. stoletju zrasla iz liberalskih idealov, gradi prav na idealu ozaveščenega in ustvarjalnega posameznika.

S posamičnim v naši civilizaciji ni skratka nič narobe, ravno nasprotno, samo paziti moramo, da ne zamešamo posamičnega s privatnim, zasebnim in sebičnim, kar se nam v vsakdanjem življenju prepogosto dogaja in kar počne tudi zakonodaja. Ozaveščenega posameznika ne zanimajo lastna nedotakljivost, varovanje svoje zasebnosti pred javnostjo in uresničevanje svojih samovoljnih želja, ampak je zainteresiran za skupno blaginjo, bolje rečeno: za blaginjo vseh drugih posameznikov in okolja, v katerem se nahajajo. 

Tako kot grešimo z enačenjem posameznega in zasebnega, delamo napako tudi z enačenjem skupnega in javnega. Zavest o javnem se pri odraščajočem oblikuje počasi in relativno pozno, še počasneje pa zavest o skupnem. Kot javno razbiramo sprva samo tisto, kar nam dopovedujejo in postavljajo pred oči mediji (RTV, estrada, žurnalizem). Šele na fakulteti ugotovimo, da poleg splošno javnega obstaja še posebno ali strokovno javno, ki se artikulira preko specialnih publikacij (revij in knjig), strokovnih inštitucij, društev in forumov, kar ima neprimerljivo manjši odmev, vendar ni zaradi tega nič manj pomembno. Ni vse javno blagodejno, kakor utegne koga zavesti sintagma »javno dobro«, »javna služba«, »javni servis« ipd. v razmerju do pojmov s pridevnikom ''zaseben''. Javno dobro oz. blagodejno za skupnost, torej v skupnem interesu je lahko npr. tudi zagovarjanje posameznega.   

Vrnimo se k pravnemu razumevanju pojmov zasebno : javno, s čimer smo začeli poglavje. Varuhi človekove zasebnosti so v shizofrenem položaju. Po eni strani bi radi vse ugodnosti, ki jih prinašajo nakopičeni osebni podatki (hitro odkrivanje in zdravljenje bolezni, pomoč pri iskanju in nakupu predmetov in informacij, pomoč pri orientaciji v svetu in izogibanje nezgodam itd.), po drugi strani pa se nadzora nad seboj, brez katerega se zbirka osebnih podatkov ne more oblikovati, otepajo, češ da nadzorovanost pomeni izgubo osebne svobode in da lahko prehitro pride do njihove zlorabe. Pri tem pozabljajo, da družbeni vzorec slovenske vaške skupnosti, ki naj bi bil »zdrava« opozicija globalnemu internetu in ki močno določa tudi vseslovensko javno sfero, zasebnosti sploh ne pozna, saj vsak ve vse o vsakem.[OPOMBA:Jure Leskovec. [http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2014/05/jure_leskovec_prvi_del.aspx Zasebnosti ni ne na vasi ne na internetu (video).] Planet Siol.net 30. 5. 2014.] Najbolj nevarna je politična zloraba osebnih podatkov, ki si jo včasih privoščijo državni organi, ko silijo komunikacijske velikane v izročitev podatkovnih zbirk.[OPOMBA:Prim. [[:w:sl:Edward Snowden|Edward Snowden]]. Wikipedija, prosta enciklopedija. Branko Soban. Življenje za digitalno bodečo žico: Mark Andrejevic, avtor knjige Preobilje informacij. ''Delo: Sobotna priloga'' 16. nov. 2013. 4-6.] Zlorabe nagovarjajo k pravni regulaciji zbiranja podatkov in previdnosti pri njihovem posredovanju, zelo narobe pa bi se bilo zaradi slabih izkušenj z zlorabami preganjavično odpovedati njihovemu zbiranju in obdelavi, saj so nujno izhodišče za vse znanosti o človeku in za povečanje kvalitete našega bivanja. Zadnji čas je, da si nehamo zakrivati oči pred velikimi spremembami v dojemanju zasebnosti in jim prilagodimo tudi zakonodajo. 

V [http://analytics.artsrn.ualberta.ca/~dayofdh2010/miranhladnik/ blogu] na temo A Day in the Life of the Digital Humanities sem 18. marca 2010 z objavo fotografije članov senata Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, tako da so na sliki brez glav, protestiral proti pretirani skrbi organizatorjev za »varovanje zasebnosti«. Svarili so pred objavo fotografij otrok in študentov, ki ne bi dali izrecnega pisnega dovoljenja za objavo.
 
[[Slika:brezglav.jpg|thumb|center|500 px|Faculty senate members according to privacy law. Foto Miran Hladnik. [http://analytics.artsrn.ualberta.ca/~dayofdh2010/miranhladnik/ Day of Miran Hladnik: Just another Day of DH 2010 weblog] 22. marca 2010.]]

Slovenski Zakon o varovanju osebnih podatkov je v času, ko ga je vodila Nataša Musar Pirc, agresivno uveljavljal Urad informacijskega pooblaščenca in s svojim delovanjem grenil življenje državljanom. Na področje fotografije je posegel s prepovedjo Googlovega projekta Street View, zaradi česar je bila Slovenija deležna tega fantastičnega servisa z dvoletno zamudo, in ogrozila eksistenco odličnih panoramskih posnetkov na spletišču [http://www.burger.si/ Burger.si.] Pooblaščenka je od avtorja zahtevala, da zamegli obraze stotin posameznikov, ki so se ujeli vanje, brez občutka za ekonomsko nevzdržnost zahteve, ki pomeni sabotažo turistične promocije države. 

S prepovedjo iskanja po imenih in priimkih je urad pohabil besedilni korpus Nova beseda. Iskanje niza ''Fran Levec'' je preprečeno, da se ne bi razkrili morebitni zasebni podatki katerega od morebitnih danes živečih Franov Levcev.[OPOMBA:Telefonski imenik ne pozna sicer nobenega, ampak ni šment, da se utegne kdaj roditi, zaiti na kriminalna pota in v črno kroniko časopisov, iz katerih zajema zbirka.] Pravice potencialno kriminalnega potencialnega današnjega Frana Levca so povozile kulturno zaslužnega Frana Levca, urednika ''Ljubljanskega zvona'' in literarnega zgodovinarja. In povozile so tudi pravico današnjih Slovencev do informacij iz svoje zgodovine.

[[Slika:Nova_beseda.jpg|thumb|500 px|center|Ideal nedotakljive zasebnosti, ki mu slovenski urad informacijskega pooblaščenca daje prednost pred javnim kulturnim interesom, preprečuje poizvedovanje o Francetu Prešernu.]]

Čudaško je bilo leta 2013 preganjanje rentgenskih posnetkov na Wikimedia Commons, češ da gre za poseg v zasebnost slikanih ljudi. Tokrat ni šlo za čuječnost Urada, ampak se je sovražnik pojavil kar v domačih hiši. Dlakocepski wikipedist, ki je izgubil stik z realnostjo, je bil zaradi ekscesivnega brisanja za določen čas na Zbirki blokiran. Oba zatiralca fotografskih informacij sem javno okrcal.[OPOMBA:[http://www.delo.si/tuditi/tvojsvet/groznja-temeljnim-civilizacijskim-pridobitvam.html Grožnja temeljnim civilizacijskim pridobitvam: Zakaj nenadoma ne morem več prešteti, kolikokrat se pojavi Meta v Cvetju v jeseni?] Spletno ''Delo'' 31. julija, že prej na Slovlitu [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004181.html 26. julija] in [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004182.html 27. julija 2012] in naslednji spisi na strani [http://lit.ijs.si/hlad_bib.html Miran Hladnik – knjige, razprave in članki;] [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-October/010330.html [Humanist] 26.431 public good vs personal data protection?] 28. okt. 2012 isl.] Je bil to razlog za uradno preganjanje Filozofske fakultete kot lastnika strežnika, na katerem je Slavistično društvo Slovenije pred sedmimi leti »objavilo« seznam svojih članov z njihovimi poštni naslovi vred in ti za to niso dali izrecnega dovoljenja? Do prijave je v nasprotnem primeru lahko prišlo samo po spletu naključij, saj je bilo besedilo postavljeno za interno rabo in do njega ni vodila nobena povezava, kazalo ali obvestilo. Ljudje na družabnih omrežjih objavljajo intimne podrobnosti, mediji do centa natančno razkrivajo zaslužke posameznikov, v istem času pa se mora nekdo zagovarjati pred zmedenim zakonom, ker je iz telefonskega imenika prepisal naslov nekega občana – če to ni vredno obsodbe!  

Pravniške grožnje zaradi takih »objav«, ki so bile takoj po opozorilu zbrisane, so znak slovenske pismouške zadrtosti.[OPOMBA:»Ker naše pravo ni namenjeno urejanju zaresnega življenja, ampak birokratskemu občutku za medsebojno usklajenost zakonskih členov. // Naša lastna življenja žrtvujemo in jih podrejamo estetskemu onaniranju birokratov, ki jim zakonski členi niso orodja za urejanje obstoječega, zaresnega življenja, ampak se z njimi igrajo infantilno estetiko zlaganja lego kock v gladke ograje in zidove, iz katerih nič ne štrli in je vse zaprto v kvadrat ali utrdbo. Če nič ne štrli in je trdno povezano v krog, so srečni.« (Alojz Ihan. [http://www.siol.net/priloge/kolumne/alojz_ihan/2014/10/gastarbajterji.aspx Gastarbajterji.] Planet Siol.net 16. okt. 2014.)] »Privatizacija« informacij, za kakršno si prizadevajo slovenski uradniki, gre v nasprotno smer od civilizacijskih perspektiv, ki so mogoče samo ob čim večji, hitrejši in lažji dostopnosti informacij. Namesto da bi pospeševal pretok informacij, kar bi lahko naivno sklepali iz njegovega imena, urad ovira njihov promet, sklicujoč se na atavistično interpretacijo tistega dela zakonodaje, ki ščiti človekovo zasebnost. V slovenskem primeru zakoni in organi dajejo prednost posameznikovi zasebnosti v škodo javnega dobra in ovirajo emancipiran vstop slovensko govorečih v globalno skupnost kulturno progresivnih nacij. 

Pismouška interpretacija zakona o »varovanju zasebnosti« ali strah pred njegovimi čuječnimi varuhi vodi celó pogrebno podjetje, ki wikipedistu noče sporočiti dneva in kraja smrti javne osebnosti, o kateri bi bilo treba posodobiti enciklopedične podatke, čeprav ni nobenega znaka, da bi umrli hotel te podatke skrivati, saj je za enciklopedijo sam posredoval svoje natančne rojstne podatke.[OPOMBA:Govorim o zapletu ob smrti literarnega zgodovinarja [[:w:sl:Mirko Jurak|Mirka Juraka]]] Le komu koristi skrivanje takega banalnega podatka? Kako bi objava dneva smrti mrtvemu kakor koli lahko škodovala? Táko ozko razumevanje zakona je skregano z zdravo pametjo in s poslanstvom inštitucij, ki se vzdržujejo z javnim denarjem in bi morale služiti javnemu interesu. 

'''Berilo'''

* [[:w:en:Data Privacy|Data Privacy]]. Wikipedia, the free encyclopedia.
*Miran Hladnik. [http://www.delo.si/tuditi/tvojsvet/groznja-temeljnim-civilizacijskim-pridobitvam.html Grožnja temeljnim civilizacijskim pridobitvam: Zakaj nenadoma ne morem več prešteti, kolikokrat se pojavi Meta v Cvetju v jeseni?] Spletno ''Delo'' 31. julija. [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004182.html Slovlit 26. julija in 27. julija 2012.]
*Miran Hladnik. [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004218.html Cenzura Nove besede.] Slovlit 3. avgusta in [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004192.html 11. septembra 2012.]
*Miran Hladnik. [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-October/010330.html public good vs personal data protection?] Humanist 26.431 28. okt. 2012 (odgovori [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-October/010332.html Jascha Kessler,] [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-October/010333.html Daniel Allington]) in Humanist [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-November/010341.html 2. nov. 2012] (odgovor: [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-November/010345.html Jascha Kessler]). 
* [[:w:en:Internet Watch Foundation and Wikipedia|Internet Watch Foundation and Wikipedia]]. Wikipedia, the free encyclopedia.
* Lenart J. Kučić. Pametne naprave v nespametnem svetu: Neprijetne resnice o informacijski geopolitiki. ''Delo: Književni listi'' 4. jan. 2014. 18–19. 
*  Lenart J. Kučić. Država in kapitalizem – največja uporabnika informacijskih orodij. ''Delo: Sobotna priloga'' 9. nov. 2013. 16–17.
* Marko Crnkovič. [http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/natasa-pirc-musar-je-demokraciji-zrasla-cez-glavo.html Nataša Pirc Musar je demokraciji zrasla čez glavo.] ''Delo: Sobotna priloga'' 22. marca 2014.

==Kredibilnost==

Za objavljanje je danes neprimerno manj ovir kot v preteklosti in to velja tako za tiskane kot spletne objave. Za samozaložniški natis je vendarle še treba seči v žep, za objavo na spletu pa niti to ne več. Ovire nastopijo samo, kadar imamo ambicijo objaviti na t. i. osrednjih mestih, v dnevnem časopisju, strokovnih revijah, nastopiti v osrednjih informativnih oddajah na TV ipd., kjer uredniki izbirajo in odločajo med informacijsko ponudbo. Če zanemarimo ta izpostavljena mesta, lahko brez velikih ''toda'' pristanemo na posplošujočo trditev, da lahko vsakdo objavi vse. Navajeni smo sveta, v katerem so bolj ali manj kompetentni uredniki in recenzenti prefiltrirali informacije pred objavo, zato nam objavljanje brez uredniškega filtra vzbuja skrbi glede njihove kredibilnosti oz. zanesljivosti. Sicer tudi do zdaj urednikom ni bilo mogoče brezpogojno zaupati, ker so njihovo selekcijo usmerjali kriteriji, s katerimi se nismo nujno strinjali, npr. nazorska, politična, nacionalna, generacijska, spolna pripadnost in tendenca, in vse te reči pomembno oblikujejo profesionalno informiranje tudi danes, pa vendar. Danes smo prisiljeni samostojneje presojati o stopnji verodostojnosti objav. Saj v glavnem sploh ni tako težko, če le uporabimo zdrav razum in vemo, kaj vse je treba preveriti, preden objavljeni informaciji zaupamo. Preverjamo avtorja, inštitucijo/medij, v okviru katerega je informacija objavljena, starost dokumenta, njegov odmev v javnosti, dejstva, avtorje in tekste, na katere se sklicuje – ne glede na to, ali gre za objavo na papirju ali na spletu. 

'''Avtorju''' smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana in za katerega domnevamo, da si ne more privoščiti zavajanja bralcev. Lahko se z njim ne strinjamo, vendar mu verjamemo, da piše z najboljšim namenom, da preverja informacije, iz katerih gradi sporočilo, trezno sklepa, da ni pristaš samovoljnih fantastičnih konstruktov resničnosti. Piščev status preverimo v bibliografiji, njegovo mesto v znanstveni skupnosti pa na spletišču Sicris. Pri starejših predpostavljamo večjo stopnjo modrosti ali vsaj previdnosti pri tvorjenju izjav. Zaupanje se lahko izkaže neupravičeno, če avtorjev ugled preverjamo na napačnem mestu. Vladimir Pavšič je bil v mladih letih odličen literarni kritik, potem pod psevdonimom Matej Bor pomemben pesnik, na stara leta pa je postal vročičen zagovornik venetske teorije in napako bi storili, če bi z njegovim pesniškim slovesom merili veljavnost njegovih venetoloških publikacij. [[:w:en:Alan Sokal|Alan Sokal]] je poznan fizik in matematik, ki je lepega dne sklenil zlorabiti zaupanje svojih kolegov humanistov in je uredništvu univerzitetne revije podtaknil zmedeno pisarijo, ki so ji uredniki zaradi njegovega slovesa slepo zaupali: [[:w:en:Sokal affair|Sokalova potegavščina]] je kričeče svarilo pred prenašanjem zaupanja z enega področja na drugega. Če je nekdo mojster za eno področje, ga to nikakor še ne kvalificira za zaupanja vredne izjave na drugem področju. Nobenega jamstva ni, da resen pisec z leti ne iztiri v populistično blebetanje. Za pisca, ki v stroki ni doma oz. ni doma na profesionalen način, rečemo, da je amater ali diletant. 

Do mlajših avtorjev smo praviloma bolj nezaupljivi, včasih tudi neupravičeno. Mlajši avtorji imajo sicer manj življenjskih izkušenj, so pa bolje teoretično podkovani in znajo učinkoviteje priti do informacij na spletu, o katerih se starejšim ne sanja.  Celo zelo pametne pisce znajo zavesti v neverodostojno produkcijo znanstvenih konstruktov filozofske in socialne teorije, ki pridigajo o tem, kako nam je dejanski svet nedostopen, da se nam kaže samo posredno in da imamo z njim opraviti le preko njegovih podob v naši zavesti. Egoistični in cinični um na podlagi tega lahko z moralno podporo Bartolove maksime v ''Alamutu'' – Nič ni resnično, vse je dovoljeno – prehitro sklene, da je »znanstveno« upravičen do tvorbe samovoljnih podob realnosti, kajpak v skladu s svojimi ozkimi osebnimi interesi. Legitimiteto daje avtorski samovolji tudi vključenost v katerega od projektov popravljanja sveta, naj bo to feministični, religiozni ali družbenosistemski. Ti posameznika presegajoči zveličavni cilji imajo znanost samo za inštrument, ne gre jim za nevtralno, objektivno in kredibilno podobo sveta, ampak za socialni aktivizem, ki mu podredijo vse preostalo. Objavo pristranskih, nazorsko tendenčnih razpravnih besedil je urednikom težko preprečiti, kadar je tendenca prikrita in kadar delež nevtralnih informacij odtehta aktivistično razsežnost. V vsakem primeru je koristno, če se bralec o avtorju natančneje pozanima. V njegovi bibliografiji bo razbral, za katera področja je najbolj kompetenten, katera tema ga najbolj obseda, v njegovi biografiji pa bo mogoče našel razlago za ideološko premost sporočil in s tem signal, da jih jemlje s previdnostjo.

===Aktivizem===

Kritiko aktivizma moram utemeljiti nekoliko natančneje. V »svinčenih« sedemdesetih letih so slovenske humaniste vzgajali v humboldtovski veri, da je izvir akademskega dela gola znanstvena radovednost, tešenje radovednosti pa njegov smoter. V 80. letih pa so iz pragmatične znanstvene Amerike začele prihajati k nam drugačne ideje: da je tak znanstveni larpurlartizem prevelik luksuz in da se je treba zgledovati pri družboslovju, ki je radovednost vpreglo za dosego plemenitih socialnih ciljev, tj. za človeško dostojno, pravično in kvalitetno življenje. Za ilustracijo: raziskovanje redkega jezika je zares smiselno le, kadar se hkrati zavzame za kulturno preživetje skupnosti njegovih govorcev.[OPOMBA:Razlike med ameriško in evropsko humanistiko in o njunimi metodami so popisane v člankih [http://lit.ijs.si/humanist.html Evropa in Amerika pa literarna veda] in [http://lit.ijs.si/empir1.html Količinske in empirične analize v literarni vedi] (1995).]

K taki spremembi v dojemanju znanosti je pripeljalo prepričanje, da objektivno znanstveno spoznanje človeških zadev ni mogoče, saj ga vedno znova zmoti raziskovalčev interes in je zato v končni fazi manipulativno. Od tod je mogoče razumeti močno ideologiziranost literarnovednih šol (feministične, črnske, marksistične, dekonstruktivistične, lacanovske, derridajevske, novohistoricistične), ki so si priznale, da je njihova glavna naloga zunaj njihovega predmeta: v kritiki konkurenčnih ideologij in v spreminjanju sveta. Na literarnovednem terenu alternativnih razprav ni bilo težko identificirati: literarna besedila so uporabile samo za zgled in pisci niso bili v prvi vrsti literarni zgodovinarji, ampak filozofi, sociologi, psihoanalitiki itd.

S spoznavnim nihilizmom novih pristopov se je težko strinjati, ker hromi željo po objektivnem spoznanju, instrumentalizacija znanja za popravljanje sveta pa je simpatična korektura tistega samoumevnega domačega humanističnega stališča, da je naša naloga svet zgolj opisovati, ne pa se ukvarjati s takimi banalnostmi, kot je ponujanje receptov za njegovo izboljšavo. Tradicionalni humanisti so izurjeni za  odkrivanje napak v navidezno urejenem svetu, za bistro zaznavanje problemov tam, kjer jih drugi ne vidijo, ne pa za njihovo reševanje, saj naj bi to ne bila naloga znanosti, ampak drugih družbenih sistemov. S táko avtonomistično držo, z logiko slonokoščenega stolpa (ki jo danes nekateri razlagajo kot način, kako si je generacija zagotavljala prostor svobode v totalitarnem sistemu) se je nekako ujemalo tudi razumevanje umetnosti, ki prav tako ni smela streči družbenim potrebam; kadar se je vdinjala socialnim ciljem ali se je prilagajala interesom bralcev, je bila označena za tendenčno in trivialno.

Z večdesetletnim zamikom se ameriška ideologizacija naseljuje tudi v slovenskem akademskem prostoru. V blagi obliki se kaže v aktivističnem slogu kakšne diplomske naloge (tam je aktivizem deležen pohvale, kakor je deležna pohvale vsaka študijska zavzetost), »brutalno« pa je nastopila z uzurpacijo prostorov na Filozofski fakulteti jeseni 2011.[OPOMBA:Miran Hladnik. [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003921.html Okupacija FF v dveh slikah.] [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003923.html Okupacija FF.] [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003934.html Tretji del triptiha o okupaciji Filozofske fakultete.] Slovlit 25. nov. do 1. decembra 2011. 8–10.]
Aktivizem je socialni koncept, ki ga dokumentirajo slovarske sintagme: ''kulturni, mladinski, partijski, sindikalni aktivist'', med drugo vojno so aktivist rekli političnim delavcem OF na terenu. Splošni pomen 'kdor aktivno deluje v kakšnem društvu ali gibanju' velja tudi za današnje aktiviste: feministične, ekološke, mirovnike, humanitarce, politične alternativce, lokalne skupnosti, ki nastopajo proti vsemu »od zunaj« in »od zgoraj« itd. Z razvojem civilne družbe se ta segment javnega delovanja krepi in kontaminira tudi znanost in njene inštitucije. Aktivizem iz tradicije povezujemo z levimi in liberalnimi nazori in gibanji in spregledujemo, da tudi nezanemarljiv delež konservativno usmerjene populacije posega po aktivističnih vzorcih obnašanja. Aktivizem skratka ne pomeni nujno, da imamo opraviti z naprednimi družbenimi gibanji.

Civilni aktivizem kot alternativa regularnim olesenelim in neprožnim političnim in upravnim inštitucijam je prav simpatičen. Kaj pa v znanosti? Za človeka, ki mu gre v prvi vrsti za objektivno spoznanje, je aktivizem neuporaben, ker pač egoistično sledi samo svojemu parcialnemu interesu in je gluh in slep za pomisleke in nasprotne argumente. Kompleksno problematiko reducira na preproste, manihejske opozicije in namesto na racio apelira na čustva. Aktivizem pograbi posamezen fakt, ga posploši in izpusti vsa tista dejstva, ki ne ustrezajo njegovi intenci (ker »to bi pa našemu interesu škodovalo«). Aktivizem ne mara statističnih podatkov, češ da je statistiko vedno mogoče zlorabiti. V resnici statistike ne mara zato, ker ta vnaša v črno-belo aktivistično podobo sveta zoprne sivine, ki odslikavajo svet v njegovi kompleksnosti in hromijo akcijo.[OPOMBA:Prim. Katarina Božič in Ervin Hladnik Milharčič. Franta Komel: Statistika ne laže, lahko pa se laže s statistiko. Objektiv. ''Dnevnik'' 30. 8. 2014.]

Aktivizem se baha s kritično refleksijo, ki da jo vnaša v akademsko rutino, toda pozor: ne enačiti kritične refleksije z aktivističnim diskurzom! Kritična refleksija pomeni odmik od predmeta opazovanja, to pa je ravno tisto, česar si aktivizem ne sme privoščiti. Kritična distanca nas odpira za stališča in interese drugega in blokira akcijo, ki je mogoča le iz prepričanosti v svoj prav, pravzaprav iz vere v svoj prav. Kritična refleksija je za naše delo nujna, brez nje bi ne bilo ne humanistike ne filozofske fakultete, aktivizem pa je v goreči predanosti svojim vsakokratnim interesom s humanističnim prizadevanjem nezdružljiv in v znanstveni komunikaciji nesprejemljiv.

Mogoče pa pojem kritičnega mišljenja razumem narobe? Christian Fuchs[OPOMBA:Christian Fuchs. ''Social Media: A Critical Introduction''. London: Sage, 2014.] ga namreč definira kot mišljenje, ki ga zanima predvsem vprašanje socialne moči oz. kdo nadzira vire, informacije, javno mnenje, vrednote itd. in ima od tega korist. Simpatična razsežnost kritične teorije (to je tista oblika kritičnega mišljenja, ki se sklicuje na Karla Marxa) je njeno zavzemanje za pravično družbo, manj simpatična pa je njena redukcionistična predstava o svetu, ki da ga poganjajo naprej antagonizmi med  maloštevilnimi privilegiranimi in glavnino (99 %) izkoriščanih. Medije razume samo kot orodje kapitalizma, kolonializma, vojn, izkoriščanja in neenakosti in je zato nezaupljiva tudi do novih oblik komunikacije, pravzaprav tudi do tehnologije, ki rojeva nove in nove oblike komunikacije. Da, to je prava oznaka kritičnega mišljenja: biti kritičen pomeni isto kot biti nezaupljiv. Kritično mišljenje je pesimistično mišljenje, ki dvomi v človekovo naturno zmožnost in pripravljenost za popravljanje sveta na boljše. Optimističnemu zaupanju v socialna omrežja, ki naj bi pomenila korak naprej v demokratizaciji sveta, svobodi govora, sodelovanju in vzpostavljanju večje enakosti in pravičnosti, očitajo idealizem in utopizem, uspehe, ki jih socialna omrežja dosegajo na politični sceni, označujejo s slabšalnim izrazom kliktivizem (''[[:w:en:Slacktivism#Clicktivism|clicktivism]]''), ki da nima pravega političnega učinka, kar seveda ni res.[OPOMBA:Študija Stephanie Vie [https://www.academia.edu/6778003/In_defense_of_slacktivism_The_Human_Rights_Campaign_Facebook_logo_as_digital_activism In defense of “slacktivism”: The Human Rights Campaign Facebook logo as digital activism,] (''First Monday'' 19/4 (2014)) dokazuje, kako že vsak navidezno nepomemben znak posameznikovega stališča, kot je npr. uporaba loga na Facebooku, po malem povečuje socialno občutljivost in prispeva k odpravi diskriminatornih socialnih praks.] Nezaupljivost potiska posameznika v obrambno pozicijo, ta pa je po definiciji konservativna. Posveča se ohranjanju obstoječega stanja in ni naklonjena tveganju (tudi tveganju neuspeha), ki je pogoj vsakršne kreativnosti. 

Izobraževanje je deklarativno zapisano oblikovanju kritične zavesti. Pohvalno: treba je misliti s svojo glavo, izstopiti iz črede, prepoznati lažne preroke. Nevarno pa bi bilo slabe izkušnje z lažnimi preroki, z manipulatorji,[OPOMBA:Zanimivo, da nam pri besedi manipulirati najprej pride na misel njen slabšalni pomen (''preračunljivo ravnati''), čeprav sta prva dva slovarska pomena besede drugačna:  ''1. opravljati dela pri nameščanju, premeščanju, obdelavi: manipulirati z blagom, kruhom 2. ravnati, upravljati: manipulirati s strojem''.] agitatorji, lobisti, varuhi »našega interesa« posplošiti. To bi pomenilo, da soglašamo s socialnodarvinistično (včasih smo rekli vulgarno materialistično) podobo volčjih odnosov v družbi, po kateri zmagujejo najmočnejši, najzvitejši, najbolj manipulatorski posamezniki v družbi, ne pa tisti, ki delujejo altruistično, apolinično in racionalno ter dolgoročno načrtujejo skupno blaginjo. Brez izhodiščne, pa čeprav morda naivne zaupljivosti v dobre namene svojih kolegov v stroki, svojih sosedov, svojih sodržavljanov, se nam  slabo piše. Zahodna civilizacija je utemeljena v taki zaupljivosti, [OPOMBA:Kreditna kartica, ki to družbo simbolizira, je dobesedno 'kartica zaupanja'. Zaupanje v dobre namene sodelavcev je tudi eden od principov Wikipedije.] Tistega, ki mu zaupamo, naše zaupanje zavezuje, da deluje bolje, kot bi morda sicer. 

V času, ko se iščejo alternative političnemu urejanja sveta, ko je očitno, kako prežetost javne sfere s politiko zastruplja medčloveške odnose in sili v konflikte namesto v njihovo pomirjanje, gre aktivizem kritičnih mislecev v smer politizacije vsega in išče in razkriva oblike kapitalistične dominacije in izkoriščanja tudi tam, kjer jih z zdravo pametjo ni videti.[OPOMBA:Christian Fuchs kar na strani z osebnim profilom v akademskem omrežju Academia.edu razkriva profitni značaj tega spletišča in mu očita, da se okorišča z zastonj objavami svojih uporabnikov. Iz protesta svojih objav tam ne ponuja v branje. Te so dostopne v okviru tradicionalnih založb samo proti plačilu, kar ne vzbuja ravno zaupanja v njegovo zavzemanje za alternativni, socialno pravičnejši svet.]

Prav rad verjamem, da je tudi v svetu socialnih omrežij mogoče odkriti vzorce socialnih antagonizmov 19. stoletja in jih zvesti na teorijo družbenega izkoriščanja, vendar ima, ker je skregana z ravno nasprotno vsakdanjo izkušnjo posameznika, zgolj status akademskega konstrukta: le kakšno izkoriščanje je to, če ga ne občutimo in nam ga razkrije šele kritična socialna teorija: poglej, ozavesti se, tudi Facebook je izkoriščanje! Ali ima tako izkoriščanje sploh kakšno težo? Socialna omrežja vidimo v rekreativni polovici svojega življenja in jih dojemamo kot razbremenitev kapitalističnih odnosov, mogoče celo kot njihovo negacijo. Prav malo mi je potem mar, če se najde kdo, ki zna z mojim zadovoljstvom v socialnih omrežjih tudi tržiti, naj mu bo v veselje in v profit. Povrhu bo z analizo mojega obnašanja prispeval k temu, da bom deležen samo takih ciljnih oglasov, ki zadevajo mojo interesno sfero, in bom svoje veselje na spletu plačeval samo s prejemanjem takih reklam namesto neselektivnega spama, ki mi trenutno zasipa poštni nabiralnik. Enak odnos kot do profitnih socialnih omrežij imam do neprofitnih  javnih spletišč. Sem spadajo wikiji, ki vanje prispevam strokovna besedila zastonj in se ne počutim prav nič izkoriščanega, nasprotno, zelo mi je všeč, kadar kdo pokaže interes za moje delo in se z njim okoristi. Prežanje na morebitne spretneže, ki bi znali iz mojega dela kovati profit (to namreč licenca ''cc'', ki z njo opremljamo besedila na wikijih, dovoljuje), ni nič drugega kot socialna zavist in bojim se, da ista zavist v veliki meri žene tudi socialni aktivizem. Socialnih omrežij ne moremo počez označiti za artikulacijo socialne enakosti, so pa velik korak v pravo smer in so radikalno drugačna od oblik socialne dominacije in izkoriščanja v industrijski družbi 19. stoletja, ki je narekovala strategijo nepomirljivega socialnega boja.

===Avtorstvo===

'''Inštitucionalna''' vezanost avtorja je podatek z dvojno valenco. Po eni strani inštitucija podeljuje legitimiteto njegovim objavam, saj domnevamo, da inštitucionalni okvir omejuje avtorjevo samovoljo: inštitucije namreč ne zaposlijo kar vsakega, ampak samo tiste, ki so se s svojim delom, kooperativnostjo, lojalnostjo in podobnimi krepostmi že izkazali. Po drugi strani pa inštitucije rade zavirajo objavo prelomnih odkritij, novitet, ki se ne vklapljajo v pedagoške in raziskovalne rutine in ki ogrožajo delovanje utečenih poslovnih modelov. Nezaupanje v okostenelost akademskih inštitucij občasno udari na dan z ustanavljanjem alternativnih kanalov za publiciranje: revija ''Problemi, Časopis za kritiko znanosti'', Slovenski kongres, ISH, Delavsko-punkerska univerza, Svobodna univerza itd. 

Na področju strokovnega objavljanja do solističnih publicističnih akcij ne prihaja pogosto, so pa običajnejše za leposlovno produkcijo. Govorimo o samozaložbah, za katere se avtorji odločijo, ko jih nobena od t. i. uglednih založb (pridevnik ''ugleden'' je popolnoma izpraznjen, ker standardno spremlja besedo založba in se z njim ponaša vsaka založba) ne vzame pod streho. S pojavom digitalnega tiska na zahtevo postaja samozaložba običajna oblika objave in z množičnostjo izgublja slabšalni prizvok. Ker pa hkrati pomeni, da besedilo ni šlo skozi uredniški ali recenzijski postopek, je treba še vedno biti previden in njihovo zanesljivost preverjati na drugih ravneh. Upravičeno smo kot bralci sumničavi, kadar za objavo ne stoji nobena inštitucija, ni pa to avtomatsko znak slabe kvalitete objavljenih informacij. Mogoče je bil avtor le neučakan, ali je v osebnem sporu z izdajateljem ali založnikom, ali pa mogoče išče alternativne načine objavljanja.[OPOMBA:Predhodnica ''Nove pisarije'', učbenik ''Praktični spisovnik'' je štirikrat zapored (1990, 1991, 1991, 1994) izšel v samozaložbi, preden je 1997 in 2002 postal uspešnica med knjigami Filozofske fakultete. Zadrege z iskanjem založbe ima tudi ''Nova pisarija''. Po logiki bi sodila med publikacije Filozofske fakultete (namenjena je v prvi vrsti študentom na tej fakulteti, prilega se seriji učbenikov te fakultete, avtor je tu zaposlen, številno bralstvo ji je zagotovljeno), vendar se nekako ne opogumi za to vlogo (Bodimo potrpežljivi, danes smo šele 3. februarja 2014) najbrž zato, ker si od knjige, prosto dostopne na spletu, ne more obetati zaslužka.  &amp;mdash; 2014 je bila ''Nova pisarija'' sicer sprejeta za izdajo v seriji učbenikov FF, a do pogovora o tem, kako to storiti, ni prišlo.] 

Tudi '''starost''' dokumenta ima svoje dobre in slabe strani. Za dobro uležane spise domnevamo, da so že prestali kritične presoje in je zato njihova informacija zanesljiva. Narobe pa bi bilo, če bi jim zaupali samo zato, ker so stari, tako kot tudi ni gotovo, da bo staro vino okusnejše od novega. Tudi nekoč so bili nekateri pisci bolj površni od drugih in so se jim v pisanje vtihotapile napake. Nekritično prepisovanje od njih pripelje samo do razmnoževanja napak, zato je treba stare dokumente nujno primerjati s tistimi objavami, kjer informacijo lahko ves čas ažuriramo, to pa je seveda informacija na spletu, zlasti na Wikipediji. Za vitalna strokovna področja na Wikipediji, med katere samozavestno umeščamo literarno vedo, je mogoče reči, da so splošne enciklopedične informacije tu bolj zaupanja vredne od natisnjenih, saj so na podlagi natisnjenih nastale in so bile ob primerjavi predhodnih tiskanih virov napake ali pomanjkljivosti v njih popravljene. Letnica objave usmerja bralčevo branje: v publikacijah 19. stoletja sam pri sebi da v oklepaj patetične izraze nacionalnega ali slovanskega navdušenja, v liberalskem in katoliškem tisku na prelomu 19. in 20. stoletja se ne pusti motiti žolčni politični satiri, ki je spremljala objave, v objavah po drugi svetovni vojni, ki so v znamenju izgradnje novega, pravičnejšega sveta, preskoči obvezne sociološke in politične fraze, v emigrantskem tisku se distancira do počezne kritike vsega »režimskega« in je ustrezno zadržan tudi pri sprejemanju sodobnega aktivizma v strokah. 

Na Wikipediji v historiatu člankov razberemo dan, uro in minuto nastanka vsake izjave in skozi leta spremljamo, kako se preoblikujejo v času – naravnost idealno za analizo.

Izločitev nepreverjenih senzacionalnih »odkritij« večinoma ni težka. Dovolj je že preveriti mesto objave: če se o najdbi novega Prešernovega rokopisa ali domnevnega portreta piše v rumenem tisku, moramo biti do tega izrazito kritični. Dodatno znamenje za previdnost je objava Prešernovega rokopisa ob 8. februarju ali ob 3. decembru, ko uredniki pritisnejo na novinarje, da je treba spet nekaj napisati o »največjem slovenskem pesniku«. Zelo malo je verjetno, da bo rokopis odkril novinar, ki sicer ni izurjen za brskanje po arhivih, in še manj verjetno, da ga bo prav ob Prešernovem jubileju. Ne blamirajmo se z lahkovernostjo in raje, preden začnemo veselo novico širiti naokrog, preverimo po relevantnih znanstvenih revijah in knjigah, koliko je zanesljiva. V tejle knjigi je precej kritike samozadostnosti ekspertnih mnenj, vendar bomo kljub temu ekspertovemu stališču zaupali, ljubiteljskemu zbiralcu, ki si iz želje po javni pozornosti domišlja, da je raziskovalec, in svoji fantazmi celo iskreno verjame, pa ne.

Včasih se meja med strokovno ekspertizo in laičnim navdušenjem tudi zabriše in ponaredkov ni prav lahko odkriti. Leta 1946 je literarni zgodovinar [[:w:sl:France Kidrič|France Kidrič]] obetavno poročal, da sta se z grafikom [[:w:sl:Elko Justin|Elkom Justinom]], strastnim zbiralcem vsega Prešernovega, »prijateljsko zedinila za pogoje, pod katerimi mi morejo biti njegova prešerniana na porabo«,[OPOMBA:France Kidrič. Prošnja prešernoslovca. ''Ljudska pravica'' 8. 2. 1946. 3.] vendar je vprašanje, ali se je Kidrič utegnil dokopati do vseh Justinovih rokopisov in preveriti njihovo pristnost, ker je kmalu nato umrl. Justin je s svinčnikom na koščku starega porumenelega papirja mojstrsko ponaredil Prešernov rokopis pesmi, ki je prešernoslovska bibliografija nima v razvidu:

&lt;poem&gt;
Svet' Til'n s' Krása,
Dej moža če prav le do pása,
'S testa al' kámna,
Sam d'je moškiga známna![OPOMBA:NUK, Ms 1428, inv. št. 22/67. Na hrbtni strani papirja sta dva datuma, 27. april 1905, in A. Žigon 13. avgust 1938, popis v NUK-u pa pove, da je 24. okt. 1967 rokopis dal v NUK Jože Žužek, ki ga je prejel kot dar vdove Elka Justina.]&lt;/poem&gt; 

Oglejmo si dva konkretna primera preverjanja in filtriranja literarnovednih informacij. Najprej, kako presodimo verodostojnost članka o tem, da Ivan Cankar ni umrl naravne smrti, ampak je bil umorjen. Članek z naslovom [http://www.hervardi.com/smrt_ivana_cankarja.php Cankarjeva smrt je bila političen umor] je objavil Dimitrij Kebe na spletišču Hervardi. V priponkah in povezavah v pismih in forumskih objavah je zaokrožil po spletu in vzbudil kar nekaj javne pozornosti, tudi pri ljudeh, za katere nismo vedeli, da jih slovenska literatura, sploh pa Cankar, zanima. Informacija ima videz poljudnega znanstvenega članka, opremljen je z ilustracijami, zaupanje vzbuja relativno obsežen seznam literature na koncu in pregledno ter všečno urejeno spletišče z vrsto resnih rubrik, kot so Zgodovina, Slovenski jezik, Mitologija itd.[OPOMBA:Prim. še Dejan Steinbuch. [http://novice.najdi.si/predogled/kolumna/1762956078/%C4%8Casnik-Finance/Poslednje-stopnice-Ivana-Cankarja Poslednje stopnice Ivana Cankarja.] ''Finance'' 7. 2. 2014. – tudi v tem članku ni znanstvene argumentacije, ki pa je v časniku, ki je namenjen financam, ekonomiji in politiki, tudi ne moremo pričakovati.]

Dvome pa rojevajo, še preden se lotimo branja, naslednje reči.

Ob senzacionalnem odkritju se ni oglasil k besedi noben predstavnik »uradne« literarne zgodovine oz. noben priznani cankaroslovec, in to ne v medijih ne v strokovnem tisku. Znanstveno verodostojne so v naši civilizaciji samo tiste informacije, ki so bile v znanstveni skupnosti preverjene. Preverba se dogaja v uredništvih znanstvenih časopisov v obliki recenzij ekspertov in morebiti še v obliki znanstvene polemike v znanstvenih revijah, zbornikih, na konferencah in forumih. 

Na Wikipediji piše, da so [[:w:sl:Hervardi|Hervardi]] »slovensko nacionalistično združenje« in da je bil vodja združenja, Andrej Šiško, zaradi poskusa umora obsojen na večletno zaporno kazen. Gre za politično radikalno združenje, ki se ikonografsko in tudi drugače navezuje na nacizem, čeprav se od njega deklarativno distancira. Njihovo spletišče torej ni prostor, kjer bi lahko pričakovali nevtralne informacije, ampak le take, ki so v njenem političnem interesu, na področju zgodovine je to obsesivna želja pokazati na globoke korenine Slovencev, na njihovo avtohtonost in nepovezanost z južnimi Slovani ter na veličastno zgodovino, kar vse naj bi prispevalo k še večjemu nacionalnemu ponosu. 

Guglanje za avtorjem Dimitrijem Kobetom razkrije, da gre za človeka, ki se je predstavljal kot »zasebni raziskovalec« in da so ga sodno preganjali zaradi prilastitve arheoloških izkopanin. Ni podatkov o tem, kako se je proces končal, samo anekdotično poročilo, da se je pritožil, ker naj bi mu sodnica vabilo na obravnavo »namerno poslala tako, da naj bi ga prejel 18. avgusta, ravno ko ima rojstni dan«, s čimer mu je povzročila »hudo psihično bolečino in trpljenje«. Naslednjič je Kebe ponovno zahteval izločitev sodnice, ker mu je eno od vabil »poslala tako, da ga je prejel ravno na 11. septembra«, s čimer mu je dala jasno vedeti, da bo »uničen kot dvojčka v New Yorku«.[OPOMBA:Mojca Furlan - Rus. [http://www.dnevnik.si/kronika/70771 »Uničen kot `dvojčka` v New Yorku«.] ''Dnevnik'' 13. januar 2004.] Vse to so podatki, ki svarijo pred prevelikim zaupanjem v verodostojnost tistega, kar avtor piše. Mimogrede izvemo tudi (navajam samo kot zanimivost, kako se na Slovenskem vse slej ko prej konča pri literaturi), da je Dimitrij Kebe sin narodnega heroja [[:w:sl:Lojze Kebe|Lojzeta Kebeta Štefana]], ki je padel leta 1942 na Jamniku;[OPOMBA:[http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_F14705:141_x439301.125_y125841.75_s17_b4 Spomenik Lojzetu Kebetu Štefanu na Jamniku.] Partizanski in drugi kulturni spomeniki. Geopedija.] njegova mati Mira se je po moževi smrti poročila z visokim partijskim funkcionarjem Svetino; njun sin [[:w:sl:Ivo Svetina|Ivo Svetina]], slovenski pesnik in nekdanji ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja, je torej Kebetov polbrat.

Z vsemi pobudami, ki v stroko prihajajo »od zunaj«, vendarle ne moremo na kratko opraviti. Wikiji so namreč prostor, ki akademski prostor, na katerega se tule sklicujemo kot na merilo zanesljivosti, razpirajo v smer javnega preverjanja in prav je tako, saj se akademska srenja zaradi svoje inertnosti pogosto res prepočasi odziva na alternativne interpretacije. Laična javnost ima zaradi vedno večje dostopnosti podatkov in zaradi nevkalupljenosti v mehanizme ekspertne presoje, zlasti pa zaradi večje radovednosti in upoštevanja spoznanj drugih področij, zares možnost popravljanja uveljavljenih pogledov, še posebej takih, ki svojo eksistenco dolgujejo preživetim časom in njihovim ideologijam; tudi akademska znanost v tem pogledu nikoli ni čisto nevtralna. Pri kritiki, ki jo hervardovci in njihovi simpatizerji izrekajo na račun »uradne znanosti«, moti izhodiščna teorija zarote. Zgodovinarji in literarni zgodovinarji naj bi ljudem prikrivali pravo resnico o zgodovini in z njo manipulirali. Zamolčali naj bi obstoj ene izmed kitic Prešernove Zdravljice, jo s tem popačili in potvorili, in prikrivajo tudi prave razloge Cankarjeve smrti. Ker ne gre za osamljene očitke, ampak za revolt, ki je argumentiran vedno na enak način in z zdravo pametjo ni razložljiv (le zakaj bi danes zgodovinarji hoteli manipulirati s preteklostjo?), dobi na socialni ravni izrazito ideološki naboj, na osebni ravni ima poteze preganjavice, z znanostjo pa nima opraviti nič.

Mogoče bi morali prej pokukati v samo besedilo. Dokazi o Cankarjevi nasilni smrti so tam predloženi v obliki poročila nekoga, ki da je od nekoga drugega »v zaupnem pogovoru« slišal, da ... Gre za princip škandaloznega pisanja rumenega tiska, ki parazitira na človekovi potrebi po skrivnostnem, zaupnem, prikritem. 

Kaj morajo storiti literarnovedni strokovnjaki, da senzacionalni prispevki te vrste ne bi po nepotrebnem vznemirjali javnosti? Če nam bo splošna publika toliko mar, da se bomo potrudili literarnozgodovinske informacije ponuditi v tako privlačni obliki, kot to počne na spletu združenje Hervardi, bomo že veliko napravili, še več pa, če bomo dejavno oblikovali informacije na mestih, kamor hodijo gledat vsi, to je na Wikipediji, in v dilemah sodelovali na njihovih pogovornih straneh. Do nesporazumov prihaja tudi zaradi nepreverjenih in napačno prepisovanih podatkov v tiskanih virih, gl. za navzkrižne informacije o Cankarjevi smrti na njegovi [[:w:sl:Pogovor:Ivan Cankar|pogovorni strani]] na Wikipediji.

Drugi primer naj bo oznaka Prešerna kot kranjskega pesnika, ki je nadomestila oznako največjega slovenskega pesnika in krasila angleško Wikipedijo v dneh od 5. januarja 2013 do 13. februarja 2013. To alternativno definicijo je zapisal uporabnik Eleassar, ki je na Wikipediji veteran in s svojo uredniško kompetenco in legitimiteto ter z zavidljivo vztrajnostjo uveljavlja svoje rešitve. Na slovenski Wikipediji si s predlogom ni upal na plan, ker bi bil preglasovan, na angleški pa se je s tekočo angleščino in morebitnimi zunanjimi arbitri nadejal s predlogom prodreti. Popravek je bil podprt s sklici na literarnozgodovinske sodbe, ki so opozarjale na tiste lokalne dimenzije Prešernovega pesništva, ki so relativizirale njegov status vseslovenskega pesnika (na to plat pesnikove eksistence opozarjam tudi sam). Kot wikipedist bi namreč moral gojiti zaupanje do formulacij, za katerimi stoji cela literarnozgodovinska stroka. Kljub temu v tem primeru ni bil uporabljen argument strokovne avtoritete, ampak wikipedijski princip mučnega prepričevanja ([[:w:sl:Pogovor:France Prešeren|Pogovor:France Prešeren]]), ki se je sklenil z obširno Juvanovo utemeljitvijo Prešernove oznake kot slovenskega pesnika. V sklepu sem [[:w:sl:Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-03-14#Prešernova _nacionalnost|Pod lipo]] resignirano zapisal: 

&lt;blockquote&gt;
Optimistični ljudje radi takrat, ko gre vse narobe, cinično uporabijo pedagoško maksimo, da je vsaka reč za kaj dobra. Tudi tale dolga debata je bila po svoje koristna, ker nas je prisilila v ponovno refleksijo zadev, ki se zdijo sicer samoumevne. Dvom v obče veljavno je trajno načelo v zahodni civilizaciji in s tega stališča je bilo Eleassarjevo eksperimentiranje z zacementiranimi resnicami celo plodno. Ko pa seštejemo vse energije, ki so se potrošile za to, da se je članek o Prešernu vrnil v sprejemljivo obliko, in ko temu dodamo še stran vrženi trud članov skupnosti zaradi njegove ortodoksne brisalne obsesije stotin fotografij, potem optimizem in dobra volja zbledita in nadomesti ju resna skrb zaradi posameznikov, ki s táko dejavnostjo ogrožajo eksistenco tega plemenitega podjetja. Wikipedije ni brez sodelujoče skupnosti, Eleassar pa vnaša v skupnost konfliktnost in slabo voljo. Sprva je pozival na »argumentirano« merjenje moči celo na pogovorni strani angleškega Prešerna, kot da drugojezične kaj briga, ali bomo Prešerna proglasili za Kranjca ali za Slovenca. Število nasprotnikov se tako pač najhitreje zmanjša in lahko lažje v slogu Cyranoja de Bergeraca (»Na koncu, glej, te pičim!«) sklene, da nasprotnikovi argumenti niso prepričljivi, in uveljavi svojo voljo. Zaradi Eleassarjevih ekscesov Wikipedija ni več prijeten prostor. Prešernoslovje se ga je za trenutek rešilo, le kdo ali kaj bo njegova naslednja žrtev? &lt;/blockquote&gt;

Eleassar se je na koncu razlagam zahvalil: [[:w:sl:Pogovor:France Prešeren#Prešernova nacionalnost|»To razjasni dileme. Hvala«]], a je še isti dan, 15. februarja 2013, {{Diff|:w:sl:Pogovor:France Prešeren|4119741|3826309|zahvalo zbrisal}} in tako potrdil sum, da z njegovimi »prešernoslovskimi« domislicami še ni konec.[OPOMBA:Hehe, kot neprimerno je zbrisal tudi pripombo anonimnega komentatorja o bizarnosti njegovega zoperstavljanja celi slovenski literarni vedi; najdemo jo v {{Diff|w:en:Talk:France Prešeren|538570220|538556127|historiatu strani}}.]

Dodajmo za dobro mero še en primer. V decembrski številki revije ''Za srce'' je bil na straneh 33 in 34 objavljen simpatičen prispevek z naslovom Na sv. Kunigundo in sv. Emo. Sveta Ema nas zanima, ker je bila Agata Schwarzkobler, junakinja Tavčarjeve ''Visoške kronike'', krščena na njeno ime.[OPOMBA:Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/visoska.html Tavčarjeva ''Visoška kronika'']. ''Esej na maturi 2006''. Ljubljana: Gyrus, 2005.] Članek smo že hoteli priporočiti v branje, ko v njem zasledimo stavek: »Vsekakor imajo imena Žovneških še bolj pa Vovbrških korenine v starih Slovanskih imenih.« Pravopisna napaka (''Slovanska imena'' z veliko) vzbudi sum v izjavo in preverjanje zapisov imena gradu Žovneških (''Sanneck, Žovnek, Sannegg, Sanegg, Saneck, Saaneckh, Sounegg, Souneck, Seuneck'') pokaže, da je ime etimološko nejasno. Iz Cobissa se pojasni, da avtor piše sicer o srčnih boleznih in zdravi prehrani, iz Googla pa, da je primarij iz Celja. Verjeli mu bomo torej, kar piše o cepljenju in drugih medicinskih zadevah, za katere je kvalificiran, ob člankih, ki jih piše iz ljubezni do svojega naroda in iz potrebe po utrjevanju nacionalnega ponosa, pa bomo raje zadržani. Seveda, tudi prostor objave, popularna revija za zdravje in rubrika Izletniško srce, kjer je bil članek objavljen, nista najbolj verodostojno mesto za zgodovinske informacije.

===Strokovno recenziranje===

Strokovno recenziranje (angl. ''[[:w:en:peer review|peer review]]ing'') je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih. Podvrženi so mu avtorji, ki pošljejo razpravo za objavo v strokovni reviji, referenti, ki prijavljajo prispevke na znanstveni konferenci, pisci poglavij v znanstvene zbornike in avtorji znanstvenih monografij, raziskovalci, ki prosijo za sofinanciranje projektov ali za mentorstvo mlademu raziskovalnemu kadru, pisci razprav za pridobitev akademske časti (diplomanti, magistranti, doktorandi). Recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena skupnost priznala kompetenco za področje recenziranja in ki v skupnosti uživajo ugled. Pogosto so to uredniki časopisov, zbornikov in knjig, lahko pa so uredniki samo zadolženi za to, da v znanstveni skupnosti najdejo ustrezne ocenjevalce in jih zaprosijo za recenzijo prispelih prispevkov. Strokovno recenziranje je oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta ohranja standarde kvalitete. Aktualno je postalo šele v zadnjih desetletjih s porastom števila znanstvenih objav, z vstopanjem vedno novih in nepoznanih piscev na področje ter z globalno dostopnostjo publikacij tem nepreverjenim akterjem v disciplini, prej je o kvaliteti prispevkov v reviji odločal v glavnem samo urednik. Formaliziran recenzijski postopek je prvi od pogojev za višji status znanstvene revije. O objavi slej ko prej odloča urednik in ne recenzent. Urednik v posameznih spornih primerih presodi, ali bo upošteval recenzentovo mnenje ali ne, katero od dveh različnih recenzij bo upošteval in ali bo v dvomu vključil še tretjega recenzenta. Enaka teža odgovornosti bremeni uradnike na inštituciji, ki je razpisala projekt, ko dobijo v roke naklonjena ali manj naklonjena stališča strokovnih presojevalcev. 

Delo, ki je predmet strokovne presoje (strokovne ekspertize ali ocene), recenzenti sprejmejo, zavrnejo ali sprejmejo pod pogojem, če avtor popravi problematična mesta v skladu s pripombami. Recenziranje naj bi preprečevalo objavljanje nepreverjenih in nedomišljenih razprav in razprav, ki ne upoštevajo strokovnih standardov, vendar ni imuno pred napačnimi in krivičnimi presojami: recenzenti del z novih ali mejnih področij ali zelo specializiranih področij utegnejo spregledati pomemben prispevek mladega raziskovalca in nespametno zavrnejo kvaliteten članek, lahko pa se jim zgodi, tako kot v [[:w:en:Sokal affair|Sokalovi potegavščini]], da jih z lažno objavo naplahta rutiniran pisec, ki so zaupali njegovemu znanstvenemu renomeju. Zaradi izpričane pristranskosti, samovolje in nehotenih napak v recenzentskih postopkih znanstvena skupnost išče alternative strokovnemu recenziranju. Mednje spada javno recenziranje (''open review'', ''[[:w:en:open peer review|open peer review]]'', ''anonimous peer review'').  Javni strokovni presoji se prepušča tudi tale publikacija. 

Nevtralno in pravično presojo skušajo zagotoviti z anonimizacijo postopka. Neodvisni ocenjevalci naj bi zagotovili, da pri presojah ne bi prihajalo do [[:w:sl:nepotizem|nepotizma]], tj. preferiranja prijav prijateljev in sorodnikov. O slepi recenziji govorimo, kadar avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka, o dvojno slepi recenziji, kadar tudi recenzent nima podatka, kdo je avtor razprave, ki jo ocenjuje. V majhnih znanstvenih skupnostih, kjer se vsi akterji med seboj osebno poznajo, se zdi tako skrivanje identitete piscev in ocenjevalcev odveč, saj je ponavadi avtorja lahko prepoznati že po izbiri teme, slogu pisanja in citiranja, recenzenta pa po tipu pripomb in načinu, kako jih prezentira, potreben pa se zdi v trenutkih, ko stroke doživljajo veliko rast in anonimno recenziranje skrbi za ohranjanje znanstvenih standardov. Kritike tega recenzentskega sistema moti, kadar avtor nima možnosti argumentirati in braniti svojih stališč. Zavzemajo se za obelodanjenje imen recenzentov vsaj takrat, kadar so bile recenzije pozitivne in so pripeljale do objave, in za možnost, da enega od recenzentov predlaga avtor sam. Treznejši premišljevalci mirijo zaskrbljene z dejstvom, da niso recenzenti tisti, ki odločajo o objavi ali neobjavi, ampak urednik, ki je dolžan presoditi, v kolikšni meri bo upošteval naročeno recenzijo. Če so recenzenti različnih mnenj, če je posamezen recenzent pristranski ali površen ali če urednik zasleduje cilje, ki presegajo strokovne okvire, bo naročil še dodatno oceno ali pa se bo odločil na podlagi lastne presoje. Ker so izkušnje z zavrnjenimi teksti travmatične, v strokovni javnosti prevladuje podoba recenzenta kot človeka, čigar naloga je v zavračanju. V resnici je strokovna skupnost zainteresirana za objavo dobrih člankov in recenzentova vloga je najprej pomagati spisom do oblike, ki je sprejemljiva za objavo. 

Besedilo anonimiziramo tako, da gremo na ime datoteke v seznamu, s klikom na desno miškino tipko odpremo lastnosti dokumenta in tam izberemo možnost ''Briši lastnosti dokumenta''. Pisca še vedno lahko izda pomenljivo ime, ki ga ima njegov računalnik v omrežju, zato naj recenzijo oblikuje na stroju brez vpadljivega imena. Lastnosti dokumenta je mogoče nastavljati tudi v urejevalnikovem meniju. Recenzentske popravke in komentarje v besedilu anonimizira urednik tako, da besedilo shrani v formatu ''rtf'', ga odpre kot golo besedilo v editorju, poišče moteča osebna imena recenzentov in jih nadomesti z nevtralnimi, npr. ''recenzent'' ali ''urednik'', ali jih samo izbriše. Kadar je v tekst posegalo več rok, se to na zaslonu pozna po različnih barvah komentarjev ali popravkov. Da ne bi občutljivih avtorjev zavajali v sumničenja, kdo se skriva za katerimi popravki, se znebimo raznolikosti komentarjev: izbrišimo določila desno od nizov &lt;code&gt;atnid&lt;/code&gt; in &lt;code&gt;atnauthor&lt;/code&gt; in skrb je odpravljena.

Anonimizacija recenziranih prispevkov obvaruje recenzente pred jezo užaljenih avtorjev, ki so prepričani v svoj prav in v nekompetenco ali zlonamernost ocenjevalcev. Urednik mora v spornih primerih rahločutno (črtal bo npr. morebitne ironične recenzetske komentarje, preden jih bo poslal avtorju) in hkrati odločno tehtati med možnostmi. Njegov namen je ohraniti takó zaupanje podjetnega avtorja kot pripravljenost recenzenta za nadaljnje ocenjevanje in zraven vzdrževati zahtevnostno raven in konceptualno usmerjenost revije. Preveč samozavestnemu avtorju se zdi, da mu pripada pravica objave v eminentni strokovni reviji in bo z lamentacijami ali žuganjem grenil uredniku življenje. Če slučajno najde, da se je recenzent kje zmotil, naj le sporoči svoj sum uredniku, ne sme pa pričakovati, da se bo zdaj uredništvo z njim zapletlo v polemiko. Slabe izkušnje z zavrnjenimi avtorji silijo urednike k nesimpatičnemu sklepu, da zavrnitve ne opremijo s komentarji in popravki, ki so jih prispevali recenzenti in bi lahko pomagali avtorjem članek izboljšati, ampak zavrnitev utemeljijo, sklicujoč se na uredniško avtonomijo, s splošnimi izjavami, da članek ne ustreza propozicijam, razloženim v navodilih za oddajo članka, da v tem trenutku za revijo ni zanimiv ali da je revija razpoložljivi prostor že zapolnila z drugimi članki. 

Revije so dolžne svojo recenzijsko politiko in postopek objaviti na svojih spletnih straneh. Tam razložijo tudi merila za presojo: stopnjo inovativnosti gradiva, metode ali spoznanj, pomembnost teme, metodološko neoporečnost, mednarodno primerljivost, tj. poznavanje podobnih raziskav v svetu, slogovno, jezikovno in tehnično brezhibnost prispevka ipd. Avtorji morajo tudi vedeti, koliko časa bodo čakali od oddaje članka do uredniške odločitve, da se v primeru zavrnitve obrnejo na drugo uredništvo; revije namreč včasih od avtorja zahtevajo izjavo, da so članek poslali v recenzijo samo njim in ne na več uredništev hkrati. Nezanemarljiva je za avtorja informacija o jeziku objav: tuje revije sprejemajo članke praviloma v angleščini, revije v slovanskem svetu se rade pohvalijo s tem, da objavljajo članke v vseh slovanskih jezikih, slovenske revije naj bi preferirale objave v slovenščini. 

Recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem. Uredniki se pogosto odločajo prav za slednjo možnost: avtorju sporočijo recenzentske pripombe, popravke, dopolnila in komentarje in ga prosijo, če jih upošteva. Lahko gre za opozorila na faktografske spodrsljaje in pomanjkljivosti, metodološke pripombe (recimo kadar avtor upošteva samo razpravno tradicijo v določenem jezikovnem okolju, ne pozna pa relevantnih razprav v drugem jeziku), posamezne pretirane posplošitve ali pavšalne vrednostne oznake, slogovno in pravopisno neustrezne pasuse. Če se avtor s pripombami ne strinja, bo članek umaknil, sicer pa jih bo upošteval in popravljeni članek poslal uredništvu ponovno, z vključeno funkcijo sledenja spremembam v urejevalniku, tako da bodo recenzenti lahko hitro presodili, katere njihove pripombe je upošteval in katere ne. Pred natisom dobi avtor v roke postavljeno besedilo, ki ga mora v roku nekaj dni korigirati in potrditi njegovo primernost za natis. 

Nekatera uredništva so formalizirala recenzijski postopek tako, da recenzenti svoja stališča vpisujejo v obrazec. Tu je predvideno, da
*določijo tip članka (izvirna ali pregledna razprava, kratka strokovna ocena, poglobljena strokovna ocena, gradivski članek, polemika, poročilo)
*in njegovo tematsko področje (v ''Slavistični reviji'' je npr. pomembno vedeti, ali je razprava slovenistična, slavistična, jezikoslovna, literarnovedna, kulturnozgodovinska ali drugačna) 
*presodijo ustreznost naslova (dolžina, skladnost z vsebino, terminologija)
*poročajo o obsegu članka v znakih (skupaj s presledki, opombami, seznamom literature, ključnimi besedami, izvlečkom v jeziku razprave in v tujem jeziku) in predlagajo njegovo krajšanje, če presega uredniško določeno zgornjo mejo 
*ugotovijo, ali manjka kakšen nujni del članka (avtorjevo ime in inštitucija, izvleček, povzetek, ključne besede, prevodi izvlečka, povzetka in ključnih besed, seznam literature)
*pri člankih v tujih jezikih se glede na uredniško politiko odločajo, ali naj bodo objavljeni v tujem jeziku ali v prevodu
*označijo jezikovno plat članka (korektna, potrebna drobne lekture, potrebna obsežnejše lekture, jezikovno nesprejemljiva) in v tekstu po možnosti nakažejo potrebne popravke
*presodijo slog članka (členitev na odstavke in poglavja, naslavljanje poglavij, jedrnatost, jasnost)
*se izrečejo o primernosti terminologije 
*pregledajo članek po tehnični plati (ali so citati in reference po navodilih, uporaba narekovajev, pomišljajev, kapitelk, ležečega in krepkega tiska, odstavkov ipd.)
*se izrečejo o izbiri teme, ki je lahko pereča (aktualna) ali v danem trenutku obrobna
*se izrečejo o metodi, ki je lahko tradicionalna, modna, včasih pa članek preizkuša nove pristope in je metodološko inovativen
*recenzenti skrbno pregledajo reference (na katere objave se avtor sklicuje, se drži samo ene avtoritete in je zato pristranski ali je razgledan tudi po alternativnih referencah)
*naštejejo morebitne napačne trditve, kompozicijske, argumentativne in sporočilne nedoslednosti

Na koncu recenzent obkroži eno izmed ponujenih možnosti: članek je primeren za takojšnjo objavo | članek je primeren za objavo, vendar ob preobilju ponudbe lahko počaka na eno izmed naslednjih številk | članek je pogojno primeren za objavo (pod pogojem, da avtor upošteva recenentske pripombe) | članek ni primeren za objavo. Uredništvo takoj po odločitvi sporoči avtorju svoj sklep in pripombe. 

'''Berilo'''

*Charles W. Bailey. [http://digital-scholarship.org/tpr/tpr.htm Transforming Peer Review Bibliography.] 13. jan. 2014.

===Pravopis===

Dvom v kredibilnost informacije se najprej porodi, če se pisec ne zna dobro izražati oz. se že na prvi pogled vidi, da ne pozna pravopisa. Če ne pozna pravopisa, potem ni hodil v šolo ali je bil zelo slab učenec – kdo bo takim zaupal! Ne gre nam za obnovo poglavitnih pravopisnih poglavij, napaberkovali bomo le nekaj najpogostejših pravopisnih pregreh, deloma pa tudi slogovnih hib, ki kažejo na piščevo slabo jezikovno kompetenco in s tem posredno krepijo nezaupanje do vsebine njegovega sporočila. 

====Ločila====

Indikator piščeve pravopisne kompetence je, ali pozna razliko med [[:w:sl:vezaj|vezajem]] (-), [[:w:sl:pomišljaj|pomišljajem]] (–) in dolgim pomišljajem (—) in če ve, kdaj jih zapisovati stično in kdaj nestično. Na tipkovnici je najlažje dosegljiv (tako na abecednem kot na numeričnem delu tipkovnice) vezaj, zato pravopisno nerazgledani pisci uporabljajo samo tega. Wikiji nam gredo na roko z orodjarno ločil bodisi v zgornji menijski vrstici bodisi pod oknom za urejanje, kjer potrebno znamenje preprosto kliknemo, lahko pa si zapomnimo tudi bližnjico, kako do njih v Wordu, saj prekopirani iz Worda v wikijev urejevalnik obdržijo svojo dolžino: vezaja ne bomo učili tipkati, pomišljaj pa dobimo na zaslon s kombinacijo tipk &lt;ctrl&gt; in &lt;-&gt; na numeričnem delu tipkovnice. Dolgi pomišljaj dobimo s kombinacijo tipk &lt;ctrl&gt; + &lt;alt&gt; + &lt;-&gt; na numeričnem delu tipkovnice. 

Mnogim piscem se zdi fino, če znajo uporabiti zaimek ''le-ta'' za razliko od zaimka ''tale''. Zavedajmo se, da je zaimek ''le-ta'' papirnat, značilen samo za pisna besedila, in da ga raje izpustimo, če ne želimo večati razpoke med govorjenim in zapisanim sporočilom.

Dolgi pomišljaj pride v poštev redko, le za členitev dolgih odstavkov, ki jih ne želimo ali ne smemo razbiti na manjše. To se zgodi v opombah, ki ne smejo biti odstavčno členjene. Nestični dolgi pomišljaj stoji torej samo med povedmi, ne pa znotraj povedi.

Razlikovanje med tremi dolžinami črtice in čuječnost glede njihove stičnosti ali nestičnost se zdi ljudem drobnjakarska in odveč in uporabljajo, tako kot v času dobrih starih mehaničnih pisalnih strojev, samo najkrajšo črtico, tisto, ki je na tipkovnici najbolj pri roki. Tako se pač obnašajo laiki, strokovni pisec, ki nekaj da na svojo pravopisno in tipografsko izobrazbo, pa bo med njimi razlikoval. Pišemo torej ''Breznik-Ramovšev slovar'', ''Občina Miren - Kostanjevica'' ter ''dihotomija domače &amp;ndash; tuje'', in kljub temu da na televiziji kratko črtico v spletnih naslovih preberejo kot »minus«, ne pozabimo, da tega pravilno zapišemo s pomišljajem. Strah, da bi iskalniki ne našli njegovega članka, v katerem je uporabil srednji stični pomišljaj (npr. ''Pavlina Pajk (1854&amp;ndash;1899)''), je odveč, ker ti med zadetki naštejejo vse dolžine, tudi če smo iskali samo eno; enako pametno se izteče tudi iskanje po Wikipediji.

Črtice so eno bolj sitnih pravopisnih poglavij, izpostavljeno pogostejšemu spreminjanju. Sam sem se npr. šele pred kratkim pustil prepričati, da ni smiselno vztrajati pri starem pravopisu, ki je med imenom avtorja in njegovim psevdonimom hotel pomišljaj, ampak da se je prav ukloniti (sploh ne več tako sveži) pravopisni zahtevi, da tu stoji nestični vezaj (&lt;s&gt;''Anton Umek – Okiški''&lt;/s&gt; &gt; ''Anton Umek - Okiški''), in da med dvema priimkoma človeka (običajno se s takimi ponašajo ženske) tudi stoji nestični vezaj,[OPOMBA:[[:w:sl:Uporabniški pogovor:Hladnikm#Nestični vezaj|Uporabniški pogovor:Hladnikm#Nestični vezaj]]. Wikipedija, prosta enciklopedija 16. julija 2014 sl.] razen če ta človek ni sledil modi in je črtico med priimkoma ukinil (''Ada Vidovič-Muha'' &gt; ''Ada Vidovič - Muha'' &gt; ''Ada Vidovič Muha''). Kam pa pridemo, če bomo vsakemu dopustili, da pravopisno prepeva po svoje. 

Pravopisno idilo med pišočimi najraje razdirajo filozofi. To počnejo z ekscesno rabo velikih začetnic (''Drugo'' nam. ''drugo''), z ekscesno rabo narekovajev, ki naj pričajo o pomenski niansiranosti uporabljenih besed, in z garniranjem besed z vezaji (''u-biti'', ''sub-jekt''), ki naj osvežijo pozabljeno etimologijo – vse troje skuša sporočilu dodati vrednost presežnega, drugačnega, zapletenega, skritega, gre torej za slogovne efekte. Je mogoče to rabo regulirati? Težko. Pisec, ki se spisa loti iz užitka, ker bo vanj lahko natrosil vezajev, narekovajev in velikih začetnic, bo hud, če mu lektor striže peruti prav na teh točkah, in bo žugal s prstom takemu nezaslišanemu pravopisnemu ozkosrčnežu; vsem drugim pa naj bo slogovno opozorilo v koristen poduk.

Drugi tak indikator so [[:w:sl:narekovaj|narekovaji]]. Slovenski pravopis pozna tri oblike dvojnih narekovajev in več oblik enojnih. Slovenska Wikipedija priporoča rabo srednjih narekovajev (»«), ki jih je treba najti v orodjarni med simboli. Pritisk na narekovaje v levem zgornjem kotu tipkovnice bo na zaslon priklical narekovaj zgoraj/zgoraj, ki je enak za začetno in končno pozicijo (&quot;) in je nekakšna emulacija tistega edinega narekovaja, ki ga je bilo mogoče natipkati na mehaničnem pisalnem stroju. Pravopis ga dopušča, potrebujemo ga tudi v izvirni kodi, ko z njim opremljamo povezave na zunanja spletna mesta v wikijih. V besedilu se raje potrudimo s srednjimi. Tretja oblika so vejični narekovaji spodaj/zgoraj, značilni za tradicionalne tiske, pozna pa jih tudi nemški pravopis. V slovenske urejevalnike, npr. v Word, niso vgrajeni in se privzeto izrišejo na zaslon podobni vejični narekovaji po angleškem pravopisu. Svojo pravopisno ozaveščenost bomo pokazali, če poskrbimo za pravilno stavo narekovajev, to je za slovenske (''&lt;font size=5&gt;„unarekovajena beseda“&lt;/font&gt;'') namesto angleških (''&lt;font size=5&gt;“unarekovajena beseda”&lt;/font&gt;'').

Še bolj pismen (in s tem verodostojen) se izkaže tisti, ki ve, da se pri enojnih narekovajih varianta zgoraj/zgoraj uporablja samo za označevanje pomenov besed, npr. angl. ''default'' (slov. 'privzeto').

Tuji citatni stili zahtevajo narekovaje za označevanje naslovov člankov v revijah ali zbornikih, kar se zdi odveč, saj status publikacije razberemo že iz zaporedja enot v bibliografski navedbi in ker so naslovi revij in zbornikov postavljeni ležeče. Če bi bili ti stili citiranja dosledni, bi morali med narekovaje postavljati tudi naslove gesel v Wikipediji, pa tega ne počnejo. Skozi predloge za citiranje se narekovaji za članke v samostojnih publikacijah vendarle tihotapijo v naše citiranje in kontaminirajo tradicijo domačega citiranja. 

Enako odvečno je na drugi strani postavljanje citatov, ki jih v besedilu označimo z narekovaji, v ležeči tisk. Podvajanju oznake se izognimo tudi, kadar uporabimo kratico ''t. i.'', in v tem primeru opustimo narekovaje. 

Pomislek proti variantni rabi več oblik narekovajev bi utegnil biti, da bo zaradi tega težje iskanje po spletu, češ da bomo morali v iskalno polje tipkati vse vrste narekovajev, če bomo hoteli dobiti zadetke v vseh zapisnih variantah. Na srečo so iskalniki dovolj pametni, da najdejo z enim iskalnim izrazom vse vrste zapisov narekovajev.

Za [[:w:sl:dvopičje|dvopičje]] ne bi bila potrebna posebna pojasnila, če ne bi rabo tega ločila v zadnjih desetletjih zakompliciral Cobiss, ki dvopičje uporablja kot separator med polji bibliografskega kataložnega zapisa in ga stavi nestično za razliko od pravopisa, ki uči, da je dvopičje levostično ločilo. Zato preprosto kopiranje bibliografske enote iz Cobissa ni dovolj, zamenjati moramo vsaj nestična dvopičja z levostičnimi: 

::&lt;s&gt;Kranj : Gorenjski tisk, 1999&lt;/s&gt; &gt; Kranj: Gorenjski tisk, 1999 

Še eno slogovno opozorilo je nujno. Pred naštevalnim nizom je dvopičje večinoma odveč (''Med filologije spadajo: italijanistika, slovenistika, bohemistika,'' &gt; ''Med filologije spadajo italijanistika, slovenistika, bohemistika,''). Zapomnimo si na tem mestu še, da je odveč, če v isti povedi skupaj uporabljamo ''npr.'' in veznik ''itd.'', ''itn.'', ''ipd.'' in podobno, saj že začetni ''npr.'' pomeni, da bo našteto samo zgled, ne pa izčrpni seznam (''Med filologije spadajo npr. italijanistika, slovenistika, bohemistika &lt;s&gt;itd.&lt;/s&gt;'' &gt; ''Med filologije sodijo npr. italijanistika, slovenistika, bohemistika'').

[[:w:sl:tripičje|Tripičje]] ali tropičje se razume kot alternativa vezniku itd., vendar marsikdo rabo tropičij v strokovnem besedilu dojema kot znak kontaminacije z leposlovnim izrazom, zato je treba tropičje v strokovnih tekstih uporabljati previdno. Pred tropičjem ni vejice! Tropičje je nestično ločilo! Word pogosto tropičje samodejno zapiše kot en znak in ko besedilo prekopiramo v wikije, ta status ohrani. Videz na zaslonu se ne bo spremenil, redoljubnosti pa bo ustreženo, če prej poskrbimo za zamenjavo takih tropičij z navadnimi tremi zaporednimi pikami.   

Tudi vprašajev in klicajev naj bo v strokovnem besedilu manj kot v vsakdanjem sporočanju, publicistiki ali umetnostnih besedilih, čeprav se nam zdi, da bi bilo naše sporočilo z njimi bolj slogovno prepoznavno in živo. 

Podpičje uporabljamo pred pojasnjevalnimi deli povedi, kadar se zdi pika na tem mestu premočna, vejica pa prešibka. Svojčas so podpičja zaključevala alineje v navpičnem naštevalnem nizu, danes pa na koncu alineje (kadar se ta začenja z malo) najraje ne postavimo nič, le kadar so naštevalni elementi v stavčni obliki in se začenjajo z veliko začetnico, takrat jih mora zaključiti končno ločilo, tj. pika. Sem in tja je opaziti rabo podpičja pred linearnim naštevalnim nizom, ki pa ni utemeljena.

Pri piki ni velikih dilem. Včasih so jo stavili na koncu naslovov in v dilemi smo samo pri prepisovanju starih tekstov, ali naj se držimo nekdanjega pravopisa in ohranjamo tekstom zgodovinsko patino ali naj jih pravopisno posodobimo. Manj je ustaljena raba pike na koncu podnapisov k slikam, tabelam ali grafikonom. Kratki podnapisi spominjajo na naslove in pike nimajo, pri daljših podnapisih s stavčno strukturo, zlasti takrat, ko je podnapis iz več stavkov ali kadar gre za bibliografsko navedbo s pikami kot vmesnim ločilom, se piki na koncu skoraj ni mogoče izogniti. Enako se ravnamo pri nadnapisih.

Pravopis se spreminja, zato po njegovi rabi lahko sklepamo na starost pisca. Formam, ki so jih stari pravopisni priročniki zavzeto preganjali, ker naj bi bile v nasprotju s gramatikalno logiko slovenščine, je vztrajna »napačna« raba počasi priborila domovinsko pravico, formulacije, ki so jih starejši razumeli kot nasilje nad duhom slovenščine, so med mlajšimi pisci popolnoma naturne in se zdi bojevanje proti njim donkihotsko. Spremenjeni odnos zadeva npr. pravopisni princip, poznan pod naslovom »Išče se Urša Plut«, ali uporabo rodilnika pri zanikanju. Pri trpniku dajemo prednost obliki z deležnikom na ''-t/-l'' pred tisto s ''se'', zlasti kadar je predmet iz kategorije živo, da se s tem izognemo dvoumnemu branju (''Pisatelj je bil pohvaljen &lt; Pisatelj se je pohvalil''; ''Knjiga je bila tiskana &lt; Knjiga se tiska''). Prav zato se imenovalniška oblika (''sic'') včasih lahko zamenja s »prepovedano« tožilniško ''Išče se Uršo Plut'', če nočemo vzbujati suma, da se dotična sprašuje o lastni identiteti.  
Pri rodilniku ob zanikanju premislimo o zvezah pomožnega glagola z nedoločnikom: ''Ne nameravam prebijati led/-u – Ne želim brati to knjigo/te knjige''. No, kako bomo zapisali: ''kar je skupno'' ali ''kar je skupnega''?[OPOMBA:V zgodovini redakcij bo ostalo za zmeraj zabeleženo, da je tele stavke v ''Novo pisarijo'' dodala Petra Jordan {{Diff|Main Page|13604|13603|10. junija 2014}} na avtorjevo pobudo. Morebitni plačnik avtorskega honorarja bi lahko natančno izračunal njen soavtorski delež pri knjigi :)]

'''Preberi še'''
*Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/sp_ssp.html#tis Tipkanje in slovenščina.] ''Praktični spisovnik''. Ljubljana: FF, 2002.
*Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/sp_ssp.html#nac Navedki ali citati.] ''Praktični spisovnik''. Ljubljana: FF, 2002.

====Velike začetnice====

Dotaknili se bomo samo tistih akutnih dilem, ki jih odpira specifika strokovnega pisanja. Prva med njimi je, kako bomo pisali naslove kolon ali vrstic v tabelah: z veliko ali z malo začetnico? Priporočilo gre v smer velike začetnice (npr. ''Januar | Februar | Marec'' ... ali ''Protagonist | Antagonist | Stranske osebe''). Celice znotraj tabele bodo praviloma z malo začetnico, razen ko gre za cele stavke ali imena. Na koncu alinej pri navpičnem naštevalnem seznamu uporabimo piko le takrat, kadar alineje prinašajo daljše in stavčno oblikovano besedilo. Kadar je daljše narave samo posamezna alineja, se iz zadrege rešujemo z uporabo dvopičij med povedmi, namesto da bi uporabili piko.

Nerefklektirano krši pravopis pisava filozofskih terminov z veliko začetnico, npr. ''živalski Drugi''; nič nismo popravili, če smo termin dali v narekovaje (''živalski »drugi«''), raje ga uporabimo pravopisno sprejemljivi obliki z malo: ''živalski drugi''.

====Drugo====

Še nekaj pravopisnih ocvirkov, zahtevnejši naj za več pogledajo v katerega od zadnjih pravopisnih priročnikov:[OPOMBA:Aleksandra Kocmut. ''Pravipis: Zbirka pogostih pravopisnih kavljev z nekaj napotki za brskanje po e-slovarjih''. Ljubljana: Modrijan, 2013. {{COBISS|ID=264762368}} — Helena Dobrovoljc, Nataša Jakop. ''Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom''. Ljubljana: Založba ZRC, 2012. {{COBISS|ID=262536448}} — Simon Lenarčič. ''Leksikon napak: Ključ do napak in pomanjkljivosti v leksikonih, slovarjih, atlasih ---: --- z dodatkom k Popravopisu''. Celje, 2006. {{COBISS|ID=227594240}}] 

::''Kjer je bil osrednja figura moški : Kjer je bila osrednja figura moški''

Komentar. Spol se po pravilu veže na osebek, tu pa je določitev osebka dvoumna. Če je za povedkovo določilo množinski samostalnik, ta določi obliko povedka: ''To mesto so Jesenice.'' V dvomu je izbira moškega spola nevtralnejša.[OPOMBA:Petri Jordan hvala za pomoč pri reševanju tega pravopisnega oreha.]

===Digitalna pismenost===

Še vedno smo pri zagotavljanju prepričljivosti svojega pisanja oziroma pri razkrivanju morebitne nezanesljivosti strokovnih besedil, ki nam prihajajo v branje. Besedila smo se naučili obvladati pravopisno, obvladajmo jih še po tehnični plati. Samo metuzalemsko stari ugledni avtorji lahko računajo s tem, da jim bodo v objavo sprejeli besedilo, natipkano na mehanični pisalni stroj, za vse druge pa velja, da morajo natančno upoštevati tehnične parametre, kot jih diktirajo uredniki, če hočemo, da bodo naše besedilo sploh vzeli v roke. Kje so že časi, ko so pisateljske veličine spremljali tihi, mojstre občudujoči famulusi in jim v zameno za prijazen pogled, počečkan rokopis ali uro modrega pomenka pretipkavali pesmi za oddajo v tiskarno. Danes mora znati besedilo do konca pripraviti avtor sam. To pomeni, da brez računalnika ne bo šlo. Sicer pa kaj govorim, saj drugačnega pisanja, kot je pisanje na računalnik, tako rekoč ni.

====Formati besedil====

Pisec mora poznati razlike med računalniškimi formati besedil. Prepoznava jih po končnicah v naslovih dokumentov: 
*''txt'' pomeni golo besedilo
*''doc'', ''docx'', ''rtf'', ''odt'' pomeni obogateno besedilo
*''htm'' ali ''html'' je spletno besedilo
*''pdf'' je natisljivo besedilo
*besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic

Za format golega besedila se bomo odločili pri pošiljanju pošte na forum, ki zahteva samo tako obliko (npr. Slovlit), pri pisanju računalniških programov. Ko si ogledujemo kodo spletne strani ali kodo wikistrani, se nam v ogledovalniku ali v editorju kaže v obliki golega besedila. 

Ozaveščeni uredniki naročajo avtorjem, naj tekste oddajajo v formatu ''rtf'' ali ''odt'', ki je nekomercialna različica formata ''doc'' ali ''docx''. Nasvet je vsekakor korekten, saj ni da bi delali reklamo za prebogate softverske hiše, zavedati pa se moramo, da je sprejemljiv samo v primeru enostavnih in kratkih besedil, sicer pa se ''rtf''-ju rado zalomi ali pa je vsaj identična ''rtf''-datoteka nekajkrat daljša od ''doc''-datoteke in se ustrezno dlje nalaga na zaslon.

Avtorji, ki se bojijo, da jim bo kdo besedilo v Wordu spremenil in zlorabil, se radi odločajo za format ''pdf'', ki je namenjen oddaji v tiskarno. Uredniku, ki mora v besedilu vnesti še pripombe in popravke, pa s tem formatom povzročamo samo težave, zato promet z besedili v ''pdf''-formatu, ko so še v fazi recenziranja, močno odsvetujem. Popravke vnašamo neposredno v ''doc'', ''docx'' ali ''rtf''-format, in šele ko smo prepričani, da popravkov ne bo več, lahko tekst spravimo in odpošljemo v formatu ''pdf''. Do ''pdf''-ja pridemo tako, da pri zapisu Wordovega besedila na disk izberemo opcijo &lt;Shrani kot&gt; in tu med izbirnimi možnostmi najdemo ''pdf''.[OPOMBA:V starejših programih se je možnost pdf-zapisa pokazala med izbirami pod ukazom &lt;Natisni&gt;.] 

Neodpustljiv, vendar neizmerno priljubljen digitalni analfabetizem je razpošiljanje besedil (recimo na oglasnem plakatu) v slikovnem formatu. Besedila na sliki ni mogoče označiti z miško in ga prekopirati v kak drug dokument niti iskati po njem besed in besednih nizov; pretikavanje takih izdelkov bi bilo v današnjih časih butalska dejavnost. Rekonstruirajmo postopek: pisec v Wordu sestavi besedilo, nariše zraven vrtnico in doda podpis, potem ga z barvnim tiskalnikom iztisne, s skenerjem iztis ponovno digitalizira, ga spravi z ljubo končnico ''pdf'' in zapakira kot priponko v e-pošto. Zakaj se ljudje mučijo po tej dolgi poti, ko bi lahko napravili z eno potezo lepše in neprimerno bolj uporabno, mi nikoli ne bo jasno.

====Besedilo v wikijih====

Pišemo lahko neposredno v okno, ki se nam odpre, ko pritisnemo na zavihek ''Uredi'', lahko pa tekst sestavljamo v urejevalniku, ki smo ga navajeni, in ga na koncu prenesemo na wikistran. V wikijih lahko delamo tabele, uporabljamo matematične formule, rišemo grafe, vstavljamo slike (kako se to počne, si bomo ogledali v navodilih, ki se nam odprejo, ko v imeniku na levi kliknemo na ''Pomoč'' ali ''Pod lipo'' in si v vzporednem oknu odpremo [[:w:sl:Wikipedija:Vadnica|vadnico]]), za osnovno oblikovanje pa potrebujemo zelo malo znanja. Vedeti je treba, da 
*za odstavek pustimo eno vrsto prazno
*enoto v seznamu na začetku vrstice napove zvezdica (&lt;code&gt;*&lt;/code&gt;)
*naslove obdamo z dvema enačajema &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;==xxxx==&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; (podnaslove s tremi itd.)
*ležeči tisk napravimo z dvema apostrofoma &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;’’xxxx’’&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, krepkega s tremi &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;’’’xxxx’’’&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
*povezave napravimo z oglatimi oklepaji v &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[Ljubljana]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;; modre povezave pripeljejo na že obstoječa gesla, v rdečem so takrat, ko gesla še ni, in kličejo k pisanju; kadar beseda, ki jo želimo polinkati, ni v imenovalniku, jo zapišemo med oglate oklepaje dvakrat, prvič v imenovalniku, kar bo prišlo prav računalniku, in drugič, za navpičnico, v ustrezni skladenjski obliki: ''Pesnik se je rodil v &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[Ljubljana|Ljubljani]].&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;'' 
*sliko vstavimo preko menija

Najbolj preprosto se je oblikovanja besedil na wikijih učiti ob zgledih. Kadar nam je kakšna stran všeč, kliknem na zavihek ''Uredi'', si ogledamo, kako je narejena, in potrebne ukaze prekopiramo v svoje besedilo. 

Še nekaj drobnih znanj, ki ne bodo odveč:

*v dveh zavitih oklepajih so predloge, ki lajšajo vnos bolj zapletenih zadev, Cobissovo številko vnesemo npr. s &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{COBISS|ID=nnnnnnn}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;,[OPOMBA:Po tejle knjigi so Cobissove kode postavljene na koncu bibliografske navedbe za presledkom in brez pike na koncu. Na enak način so postavljeni tudi sklici na dLib. Drugače, tj. s piko za lokacijo, so postavljeni sklici na neokratičena spletišča, npr. na Wikivir ali na Archive.org. Dogovorov v zvezi z ločili v teh primerih ni; če se slučajno uveljavi drugačna enotna praksa (kar ni verjetno), jo bomo upoštevali.] okvirček za avtorja s predlogo &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{infopolje pisec}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, okvirček za knjigo s predlogo &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{infopolje knjiga}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, razprti tisk z &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{razprto|aaaaaaa}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, tako tudi gotico, nejasno napisane in popravljene besede itd.
*oštevilčeni seznami se začenjajo za razliko od tistih z zvezdico z grabljicami (#)
*presledek na začetku vrstice napravi na zaslonu okvirček z besedilom
*v wikibesedilu delujejo tudi ukazi za besedila v formatu html: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;br&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; za prelom vrstice, &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;hr&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; za vodoravno črto, &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;center&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; za centriranje besedila
*&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;poem&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; uvaja pesemsko besedilo, &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;/poem&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; ga zaključuje

====Vaje v wikijih====

Nekaj napotkov za pridružitev pišoči wikimnožici smo zapisali že v poglavju [[Nova pisarija#Napotki za udeležbo na Wikiviru]], tule je še nekaj več idej.

*prijavi se na Wikipedijo 
*preglej Zgodovino strani, Pogovorno stran, povezave na druge Wikipedije in kategorije na dnu članka
**na Zgodovini strani klikni na možnost &lt;prej&gt; na začetku posamezne redakcije in ugotovi, kako je pisec posegel v geslo (kaj je zbrisal ali kaj dodal)
*popravi pravopis in slog v naključnem članku
*s &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[ ]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; označi potencialna gesla (osebnosti, inštitucije, pojme)
*dodaj povezave na Cobiss 
*popravi članek, ki je označen kot škrbina oz. kot potreben popravljanja, do seznama takih člankov pridemo preko [[:w:sl:Wikipedija:Portal občestva#SN|Seznama nalog na Portalu občestva]]
*poenoti citiranje v članku (na koncu vsake enote je pika, samostojne publikacije so ležeče, postavljanje imena za priimek in letnice na začetek je nesmiselno, namesto vezajev pomišljaji)
*napiši samostojen članek na temo, ki jo poznaš, npr. o prebrani knjigi
**na seznamu nominirancev za [[:w:sl:kresnik (nagrada)|nagrado kresnik]] izberi naslov, ki je rdeč; za zgled si vzemi katerega od gesel, ki so ga sestavili študentje bibliotekarstva pri projektu [[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Bibliotekarji o romanih]]
*članek dodaj v čim več kazal

{|
|[[Slika:zgodovina_strani.jpg|thumb|350 px|center|Zgodovina strani]]
|[[Slika:primerjava_razlicic.jpg|thumb|300 px|center|Primerjava verzij v zgodovini strani]]
|}

Kar nameravam sporočiti v tem odstavku, nekoliko prehiteva, ker bi se prav lepo vključilo v poglavje o slogu ali pa v poglavje o napakah strokovnega pisanja. Naštel bom opozorila, ki so jih začetniki na Wikipediji najpogosteje deležni. Nanašajo se na

*preintenzivno členjenje na odstavke (odstavek naj združuje vsaj tri povedi, sicer gre za naštevanje, ki zahteva uporabo seznamskih alinej)
*mašila (''tudi, še, poleg tega, potem, prav tako, kasneje, kot smo že zapisali'' ...), ki jih enciklopedični slog ne prenese
*prehajanje med prvo in tretjo osebo ter med preteklikom in sedanjikom
*dobesedno, suženjsko prevajanje iz drugih jezikov, najbolj dosledno prav tistih pasusov, ki jih ne razumemo (prevode, ki nam jih ponudijo prevajalniki, je treba pred objavo preveriti)

V wikijih besedilo samodejno dobi privzeto optimalno obliko, tudi odstavki, ki so začetnikom v urejevalnikih, kot je Word, povzročali težave. Prepogosto se je namreč zgodilo, da besedilo ni bilo dovolj razločno razčlenjeno, kadar je pozabil izbrati odstavčni razmik, prazno vrsto med odstavki ali umik prve vrstice v odstavku. Pritisk na vnašalko je tedaj povzročil enak učinek kot preprosti prehod v novo vrsto in bralec posebej takrat, kadar desni rob besedila ni bil poravnan, zadnja vrstica v odstavku pa je bila dolga, ni vedel, ali gre za nov odstavek ali ne. Povrhu je bilo táko nerazčlenjeno besedilo tipografsko grdo in je delovalo diletantsko. Kadar pišemo v urejevalniku, se moramo izogibati odstavkov, ki so videti zgolj kot prehod v novo vrsto:

[[File:Odstavki.jpg|thumb|center|600 px|Odstavčni razmik  &lt;font color=white&gt;mmmmmmmmmmm&lt;/font&gt; odstavčni umik &lt;font color=white&gt;mmmmmmmmmmmm&lt;/font&gt; prehod v novo vrsto]]

Zgodi se, da neuki začetnik pobriše obstoječe informacije in jih nadomesti s svojim besedilom, namesto da bi obstoječi članek samo dopolnil oz. popravil. Zgodi se tudi, da je svežepečeni wikipedist hud, ko ugotovi, da mu kdo drug posega v besedilo. Pisanje za wikije je v principu skupinsko in je pomoč sošolcev, administratorjev, mentorja in drugih samo zaželena. Namesto jeze raje izrazimo hvaležnost za tuje posege, tako da v zavihku ''Zgodovina strani'' na koncu alineje s tujim prispevkom kliknemo na možnost ''zahvala''.

====Sporočanje popravkov in komentarjev====

Uredniki, mentorji, recenzenti in drugi bralci avtorju sporočijo svoje pripombe ustno, v samostojnem besedilu (po e-pošti, uradni oceni, v opombah svojih besedil ipd.) ali pa kar neposredno v besedilu, na katerega se pripombe nanašajo. Čečkati pripombe v iztise besedil je neracionalno, saj mora potem nekdo te pripombe, če jih avtor upošteva, pretipkati v besedilo na zaslonu. Urejevalniki in ogledovalniki imajo funkcijo komentiranja. Besedilo, ki ga želimo komentirati, označimo z miško, potem pa z desno miškino tipko ali preko menija (''Pregled'' &gt; ''Nov komentar'') odpremo okence za vnos pripomb. Z menijsko izbiro ''Sledi spremembam'' urejevalniku naročimo, da beleži naše posege v besedilo: črtanja, dopolnila, zamenjave. Ko avtor dobi nazaj tako besedilo, potuje od enega popravka do drugega in od enega komentarja do drugega ter se odloča, ali bo popravek/pripombo upošteval ali ne. Kadar popravljalcu zaupa, lahko z enim klikom sprejme vse njegove popravke, kadar pa pride z njim navzkriž, lahko prav tako z enim klikom vse njegove intervencije razveljavi. Podobno opravi tudi s komentarji, saj nikakor ne pride v poštev (kar se žal pri računalniško nepismenih piscih rado zgodi), da bi besedilo, polepljeno z vsemi mogočimi tujimi pripombami in popravki, prepustil v dokončno redakcijo uredniku. 

Posegov v besedila, ki so na spletu izpostavljena skupinskemu urejanju (npr. na Googlovem Drivu), ni treba posebej označevati, ker se popravki arhivirajo samodejno in si jih je mogoče ogledati, če v meniju izberemo to možnost, npr. s klikom na ''Datoteka'' &gt; ''Prikaži zgodovino različic'', lahko pa jih tudi razveljavimo. Naloga lektorja, urednika ali mentorja je, da svoje posege v besedilo jasno označijo, tako da so sledljivi, pisec pa se je dolžan nanje odzvati tako, da je takoj vidno, katere popravke je upošteval in katere ne. Kadar se zazdi, da so popravki, kakor jih beležijo urejevalniki, nepregledni (to se zgodi pri večji gostoti popravkov), naj jih udeleženci povzamejo v samostojnem pisemskem sporočilu. Popravljene verzije besedila, ki ga sestavljamo na domačem stroju, preimenujmo, npr. ''Tekst1'' &gt; ''Tekst2'' &gt; ''Tekst3''. Če v naslov dokumenta, v katerem smo kot recenzenti puščali svoje sledove, dodamo kratice svojega imena, bomo tako pomagali uredniku, da se lažje znajde med verzijami dveh ali treh recenzentov, ki jih mora združiti. Da se ne bi zgodilo, da pomotoma oddamo katero od starejših verzij, jih v mapi razporedimo po datumih nastanka in izberemo tisto zadnjo. Avtorji in uredniki, ne uporabljajte za vnos popravkov formata ''pdf''! Ta format namreč ne omogoča elegantnega popravljanja besedil (razen če nimamo kupljive profesionalne verzije ''pdf''-urejevalnika) in tudi možnosti samodejnega upoštevanja popravkov nima.

V wikijih so za komentiranje naslednje možnosti:
*na pogovorni strani besedila
*na pogovorni strani avtorja
*če gre za besedilo, ki nastaja v univerzitetnem seminarju, lahko za diskusijo o njem odpremo na Wikiverzi samostojno stran
*znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden; take pripombe damo med lomljene oklepaje takole: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;!-- komentar --&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; 
*s predlogo: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{redakcija|beseda z napako|beseda s popravljeno napako}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

===Navajanje ===

:::&lt;small&gt;Srce humanistične znanosti je »citat«, reprodukcija plus navedba vira. Reprodukcija nam pomaga usmeriti pozornost na predmet študija (besedo, verz). Citat nam prihrani trud, da bi reproducirali več teksta, kot ga potrebujemo, in nam vendar omogoča dostop do konteksta predmeta raziskovanja. (W. Blackwell v [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-January/010564.html najavi predavanja] na King's College v Londonu 17. januarja 2013)[OPOMBA:Humanist 26.666 events: historical text; citation; gaming; DH in New England. 9. jan. 2013.]&lt;/small&gt;

:::&lt;small&gt;Citiranje je ob povzemanju in parafraziranju osrednja oblika kulturnega spominjanja in glavna strategija za reprezentacijo tega spomina. (Dubravka Oraić Tolić. ''Akademsko pismo''. Zagreb, 2011. 435)&lt;/small&gt;

====Čemu sploh citiramo====

Strokovni pisec ali govorec brez sklicevanja na druge skoraj ne more. »Kakor je dejal že«, »kakor trdi«, »kot je zapisal« so ustaljene zveze, s katerimi opremi svoje besedilo z namenom napraviti ga čim prepričljivejšega. Najbolj zaleže navajanje izjav splošno poznanih in cenjenih avtoritet, toliko bolj, če so retorično všečne, zapomnljive, pregnante. S takim prizivanjem tvorec besedila oblikuje krog zaupnikov, ki ga sestavljajo on sam, ugledne osebnosti, na katere se sklicuje, in bralec ali poslušalec, ki mu taka družba imponira. Garniranje besedil z referencami na druge pisce oblikuje referenčne kroge, ki se razlikujejo glede na stroko, temo, generacijo, »šolo« znotraj stroke, avtorjevo osebno obzorje. Z njim avtor izkazuje svojo načitanost, poznavalstvo, s tem tudi svojo intelektualno superiornost, in umešča svoje sporočilo v kontekst, ki naj olajša razumevanje in poveča njegov učinek; ljudje pač bolj verjamemo stališčem, za katera se zdi, da za njimi stoji več ljudi. 

Pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti. Če besedilo ne prinaša novega znanja, ne spada v znanost, ampak v kakšno drugo funkcijsko zvrst. Sklicevanje na že poznano manjša možnost nerazumevanja ali napačnega razumevanja, ki jo prinašajo s sabo preveč inovativna besedila. Spet bomo lahko zelo krivični, če preveč poenostavimo, toda izreči je vendarle treba, da je kulturno zasnovano pisanje s poslanstvom ohranjanja, osveževanja in prenašanja stare kulturne vednosti iz generacije v generacijo bolj zavezano sklicevanju na predhodno vednost kot tisto humanistično pisanje, ki mu gre za produkcijo novih spoznanj. Citiranja predhodnih piscev se tako pisanje loteva le zato, da pokaže, kje so bili ti v zmoti, in da lažje izmeri delež svoje inovativnosti.

Sklicevanje na druge pisce je na daleč prepoznavno zunanje znamenje strokovnega pisanja. Romanopisci tega ne počnejo, v publicistiki je manj pogosto in veliko manj formalizirano, v vsakdanji govorici, zlasti v zvrsti opravljanja, je sklicevanja sicer veliko, vendar so sklici nedokumentirani (''[[:w:de:relata refero|relata refero]]''). V strokovnih spisih so sklici grafično poudarjeni z narekovaji ali so celo v samostojnem odstavku in pospremljeni z identifikacijo vira v oklepaju za citiranim besedilom oziroma v opombi na dnu strani. V naši civilizaciji je tako, da so viri urejeni po priimkih njihovih avtorjev in niti pomislimo ne, da bi citate mogoče lahko identificirali kako drugače, recimo po naslovih del ali po ključnih besedah. Priimki citiranih avtorjev so zato neredko poudarjeni z razprtim tiskom ali s kapitelkami in tako na daleč signalizirajo, za kakšno besedilo gre.

Čeprav se prepričujemo, da nam gre za znanje samo na sebi, je nezanemarljiv podatek o posamezniku, ki je zaslužen za objavo teh informacij in se ponaša s statusom avtorja. Da se avtorju, tvorcu informacije, pripisuje tak pomen, je posledica tega, ker so v preteklosti novo znanje producirali in ga z zapisovanjem prenašali naprej le redki posamezniki. Z obveznim šolanjem in z množično pismenostjo od konca 18. stoletja dalje je odstotek potencialnih producentov informacij začel naraščati. Pred pojavom mobijev in računalnikov je bilo pisanje vendarle še vedno ekskluzivno početje, ki so si ga privoščili le izobraženi izbranci. Vstop na javno publicistično sceno, biti prvič objavljen, je bilo veliko, iniciacijsko dejanje in začetnik je moral za dosego ugleda publicista premagati precej ovir. 

Dandanašnji za objavljanje skorajda ni ovir, če imamo le kaj povedati (pa tudi če nimamo) in če si želimo, da bi nas slišali. Svoj glas lahko uveljavljamo na komentatorskih straneh časopisov, blogov in drugih družabnih omrežij, na spletnih forumih, na svojem lastnem spletišču ali na mestih, ki so bila ustanovljena posebej za to, da kreativni posamezniki na njih odlagajo svoje znanje in ga ponujajo skupnosti; mislimo seveda na wikije, zlasti na Wikipedijo in sestrska spletišča. Posameznik tu največkrat ni tvorec zaključene informacije, ki bi imela svoj naslov in avtorjev podpis, ampak se tvorci podpišejo z vzdevki ali še to ne, zlasti pa jim gre veliko manj kot tradicionalnim avtorjem za demonstracijo lastne vednosti, veliko manj jih vodi avtorski napuh in veliko bolj so pripravljeni na sodelovanje pri oblikovanju informacij skupaj z drugimi. Vse te možnosti hudo rahljajo avtoriteto individualnih avtorjev in nenadoma se nam ne zdi več tako samoumevno prispevke v zakladnico človeškega znanja organizirati po priimkih tistih posameznikov, ki so imeli to srečo, da so jih sodobniki prepoznali za pomembne. Vedno jasneje stopa v zavest spoznanje (najprej pri računalniških programih, izumih v naravoslovnih vedah in patentih v tehničnih strokah, v tradicionalni humanistiki pa z nekaj oklevanja), da človeški napredek ni stvar genialnih posameznikov, ampak podobno kot pri mravljah ali čebelah, ki se z njimi vsaj Slovenci tako radi primerjajo, stvar zavzetih množic oziroma bolj ali manj anonimnih posameznikov v teh množicah. Osebnosti, zapisane v leksikonih kot znanstveniki, so imeli srečo, da so bili ob pravem času na pravem mestu in jih je doletela čast, zasluge pa morajo, če so pošteni, pripisati svojim kolegom in predhodnikom, ki so jim pripravili teren in brez katerih njihovega prispevka ne bi bilo. Skromno odrekanje priznanjem, ki jih skupnost daje zaslužnim posameznikom, spada med vljudnostne rituale, ki razkrivajo problematičnost »teorije genijev«.[OPOMBA:Boris Paternu v zvezi s Prešernom in drugimi nacionalno prelomnimi dosežki govori o takem »srečnem personalnem naključju« (Francoska revolucija in slovenska literatura. ''Sodobnost'' 37/8-9 (1989). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TRP71AXB dLib] Tudi v: Ni nedolžnega branja. ''Jezik in slovstvo'' 50/3-4 (2005). 97-106. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8OJZ5DSX dLib]] 

Sicer pa je vprašanje priznavanja avtorstva posameznikom ena najobčutljivejših točk naše civilizacije. Prav zdaj, ko možnost množične ustvarjalnosti in publiciranja najeda nekdaj brezprizivno avtoriteto genialnih tvorcev, od katerih je bila odvisna usoda celih skupnosti približno tako, kot so se Slovenci opogumljali s Krpanovo akcijo na cesarskem dvoru, prav zdaj ta sistem avtorskega olastninjena informacij posebej agresivno posega po vseh mogočih vzvodih, da bi ohranil stara hierarhična razmerja med genialnim kreativnim posameznikom in pasivno čredo sprejemnikov informacij. Ne gre samo za denar, za plačevanje informacij, ampak tudi za družbeni prestiž in za ohranjanje socialnih privilegijev, zaradi katerih je bilo fino imeti status avtorja. Zaupanje v kreativne sposobnosti malega človeka ni nič bolj tvegano kot zaupanje v genialne posameznike. Vsaj za opazno mnogo tistih v politiki je jasno, da njihove sposobnosti ne pretehtajo škode, ki jo povzročajo s svojim sociopatskim obnašanjem, pomislimo samo na karizmatične povzročitelje vojn.[OPOMBA:Sonja Merljak. Največ psihopatov najdemo tam, kjer so moč, denar, privilegiji: Dušan Nolimal o korporativni psihopatiji. ''Delo: Sobotna priloga'' 30. nov. 2013. 4–6. Psihopati (v družbi naj bi jih bil en odstotek) so posamezniki, ki so prepričani v to, da so upravičeni kršiti družbena pravila in zahtevati zase privilegije na račun drugih. Podobno preračunljivi, brezobzirni, egocentrični, makiavelistični in neodgovorni so sociopati, vendar pri njih ne gre za prirojeno poškodbo, ampak za prevzem psihopatskega obnašanja v »volčji družbi«, ki take ljudi tolerira in nagrajuje.] Pasivni član skupnosti potrebuje take »avtoritete«, ker se boji prevzeti odgovornost za svoja dejanja (in je že s tem vrednejši zaupanja od lahkomiselnih »vodnikov«). Do nadarjenih, vendar osebnostno problematičnih posameznikov je skupnost pragmatično popustljiva: dokler so ji koristni, jim omogoča privilegije in odpušča krivice, ki jih sejejo v svoji okolici. Prepričana je, da jih potrebuje, čeprav uničijo vse inštitucije, ki so jih uspeli zavzeti. Tudi če se računi v trgovini med genijem in množico iztečejo pozitivno, so na dolgi rok škodljivi, ker množijo zglede družbeno nesprejemljivega obnašanja, dajejo potuho destruktivnim posameznikom in pasivizirajo anonimne člane skupnosti. Gre za opozicijo med skupnostjo, ki je skupnost samo, dokler lahko sledi taki ali drugačni voditeljski ikoni, in skupnostjo, ki identiteto gradi iz svojih lastnih dejanj.[OPOMBA:Z zgledom: na ravni športa je to npr. opozicija med navijačem (Tina-Maze-Slovencem) in aktivnim rekreativcem.]

Odpor do množičnega objavljanja in bolj ali manj anonimnega in kolektivnega avtorstva je obremenjen z dvoličnostjo. Nihče ne ugovarja, ko trdimo, da je najvišji družbeni cilj oblikovati skupnost informiranih, kompetentnih, družbeno odgovornih, kreativnih, uspešnih in zato zadovoljnih posameznikov. Ko pride do izbruha tako zaželene kreativnosti v množici,[OPOMBA:Odpor do množične produkcije razbiramo iz besed ''hipertrofija, megalomanski, enormen'' ipd.] pa se nenadoma pojavi dvom v ta civilizacijski cilj, čeprav bi bilo ljudem že iz osebnih izkušenj lahko jasno, da šele tisti posameznik, ki se je opogumil do samostojne ustvarjalnosti, lahko razvije tudi druge plemenite osebnostne lastnosti. Tako kot so že Butalci zaslutili, da se samo z gledanjem mojstra kovaški vajenec ne bo naučil dobro kovati, bi bilo lahko kulturnim skrbnikom jasno, da samo z vzgojo občutljivega bralca nikoli ne bomo dosegli želene stopnje družbene kreativnosti. 

V 80. letih, ko so avtorska dela prehajala v javno last 50 let po avtorjevi smrti in ko vsaj v svetu akademskega publiciranja niso mogli pokazati na noben sodni primer, ki bi se nanašal na kršenje avtorske zakonodaje, je že kazalo, da bodo družbe blaginje najprej v akademskem getu, potem pa še drugje, prosti pretok informacij še bolj sprostile, pa se je žal izteklo v prav nasprotno smer: informacije (znanje, vednost, objave) so postavili v pravni kontekst industrijske družbe in jih opredelili kot intelektualno lastnino, čeprav je že skraja jasno, da jih ni mogoče obravnavati na enak način kot čevlje ali živilske artikle v trgovini, in podaljšali njihovo pot do proste uporabe na 70 let po avtorjevi smrti. V zadnjem času v stiski, ker izgubljajo družbeni vpliv, stopnjujejo pritisk in zahtevajo še večje omejevanje pretoka informacij in pri tem povzročajo naravnost absurdne situacije. 

Sem in tja nas vendarle razveseli pobeg kakšnega avtorja zločestemu ''copyrightu''. Letos (2014) smo proslavljali odprtje opusa [[:w:sl:Josip Vandot|Josipa Vandota]] (1884–1944) za javni dostop, 70 let po avtorjevi smrti. Pravni pouk nam govori, da bi ga lahko proslavljali že leta 1994, ker je bil takrat še v veljavi stari avtorski zakon, ki je jamčil javnosti dostop do avtorjevih del 50 let po njegovi smrti. Samo tistim delom, ki 29. 4. 1995, ko je stopil v veljavo novi, strožji zakon, še niso bila v javni lasti, se je nedostopnost podaljšala za 20 let. Žal je takih del veliko in preveč. V Avstro-Ogrski je zaščita del trajala 30 let po avtorjevi smrti: lep zgled za ravnanje vnaprej. 

Odnos do avtorskih proizvodov je uporabnikom do zdaj narekovala zdrava pamet. Ta pravi, da je avtorsko delo, razstavljeno na javnem mestu, tam pač zato, da je na razpolago morebitnim zainteresiranim. Če ne bi bilo, bi se raje varno skrilo med platnice knjige, ki jo je treba kupiti ali si jo izposoditi. Vzemimo npr. Menartove verze v tlaku pred Herkulovim vodnjakom na Starem trgu v Ljubljani: 

&lt;poem&gt;
Dan se za dnevom vrsti,
za leti vrstijo se leta,
voda pa v loku ves čas
iskro z vodnjaka curlja.
Spomni se kdor mimo greš:
kot voda odteka življenje,
dokler je čas, ga v dlani
hlastno zajemaj in pij![OPOMBA:[http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri182/target9.html Fotografija vklesanih verzov.]&lt;/poem&gt;

Pravni pismouki zdaj prvič v zgodovini preprečujejo, da bi posnetek teh verzov objavili na spletu, ker naj bi to pomenilo zlorabo avtorskega dela. O pamet, kam si pobegnila! Ali bodo pesnikove knjige zaradi te bližnjice ljudje kaj manj brali in kupovali in bodo njegovi potomci zato finančno prikrajšani? Ali ni normalno pričakovati ravno obratno, da bo šel pasant zaradi teh verzov v bližnjo knjižnico po Menartove poezije? In da bo ironija še večja: fotografirati in objaviti na spletu ne smemo, takole kot tukaj citirati pa, čeprav to po pravni logiki ni raba, ki bi jo pesnik predvidel, in bi morala biti zato, gledano iz pismouške perspektive, prepovedana.

Princip proste dostopnosti znanja, ki ga vedno bolj podjetno zagovarjajo univerze, prevzela pa ga je tudi EU za raziskovalne projekte, ki jih financira, je v načelni opreki z veljavno avtorsko zakonodajo, poznano pod imenom ''copyright'', ki je fokusirana na avtorja in ki v prvi vrsti pazi na to, da se kdo ne izmuzne plačilu za uporabo avtorskega izdelka. Citiranje je neplačljiva uporaba avtorskih del, neplačljiva zato, ker uporabimo samo manjši del avtorskega proizvoda in ne celega. Kolikšen mora biti citirani del, da postane njegova raba plačljiva, ni zapisano nikjer in se presoja po občutku. Novinarski teksti so neredko zlepljeni iz dolgih citatov kakšnega strokovnega besedila (kdo je avtor časopisnega intervjuja - izpraševalec ali ta, ki odgovarja - tudi sicer ni jasno). V akademskem pisanju velja, naj delež citatov iz leposlovja ne bo večji od 20 %, ampak tega nihče zares ne meri. V zadregi se je že znašel urednik strokovne publikacije, ki je citiral celotno pesem, in sodno je bila preganjana avtorica, ki je dobesedno prepisala celotno poglavje iz knjige drugega avtorja. Tudi če ni natančne meje za dopustno količino tujega v strokovnem besedilu in tudi če to mejo vsak posameznik vidi nekoliko drugače, v konkretnih primerih z malo preprostega človeškega čuta hitro pridemo do konsenza, kdaj je ta meja presežena. Avtorji, ki si ves čas pomagajo s tujimi citati, postanejo nekredibilni in bralci začnemo dvomiti v njihovo mentalno samostojnost, kakor nam je po drugi strani sumljivo tudi, kadar je avtor preveč samozavesten in v zaverovanosti vase pozabi omeniti vse tiste, od katerih se je učil.  Pretirano citiranje je strokovno in etično sporno, pravno vprašljivo oz. kaznivo pa ni.

====Prepisovanje====

V prejšnjem odstavku nismo govorili o plagiiranju (prepisovanju, plonkanju), ampak samo o prevelikem ali premajhnem deležu sklicevanja na tuje znanje. O plagiatu govorimo takrat, kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave. Tako početje se v naši kulturi graja kot moralno zavrženo, nima pa vedno pravnih posledic. Pravno se sankcionira le v primerih, ko taka intelektualna kraja pomeni kršenje avtorske zakonodaje, to pa se zgodi takrat, kadar tekst, iz katerega grešnik zajema, še ni v javni lasti. Če se torej nekdo baha z izjavami Ivana Cankarja, ki je že več kot 70 let v grobu, kot da bi bile njegove lastne, je to zgražanja vredno plagiatorstvo, sodno preganjati se pa zaradi tega človeka ne da. Drugače je takrat, kadar prepisuje od mlajših avtorjev: v tem primeru kraja postane tudi pravni problem. Pri plonkanju je narobe že, če brez narekovajev in navedbe vira uporabimo en sam stavek, in toliko bolj narobe je, če je takih stavkov več ali če se ti stavki nanizajo v sklenjen odstavek ali celo poglavje. S stališča učitelja, ki uči korektno uporabo tujega znanja, ali mentorja, ki je soodgovoren za študentovo uporabo virov, razlika med plagiiranjem kot nemoralnim dejanjem in kršenjem avtorske zakonodaje kot kaznivim dejanjem niti ni tako zelo pomembna, eno in drugo je nesprejemljivo in pripelje do zahteve, da študent svoje besedilo ustrezno opremi z navednicami, do negativne ocene izdelka ali celó do odvzema akademskega naziva.

Prav mogoče je, da pride v prihodnosti do močnih sprememb strokovnega bontona. Pravzaprav se je obrat že začel: manifest digitalne humanistike se leta 2009 zaklinja, da »kopijo ceni bolj kot original, pač v skladu z etimološkim pomenom besede ''copia'' 'obilje', 'blagostanje'.«[OPOMBA:[http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2009-January/000161.html 22.452 a manifesto for the digital humanities.] ''Humanist'' 18. jan. 2009.]Tako kot je v oblačenju in osebni komunikaciji danes postalo neopazno to, kar je bilo še nedavno nezaslišano, utegne praksa skupinskega in anonimnega pisanja razrahljati potrebo po sklicevanju na strokovne avtoritete. Ker do »pozabljanja« te vrste prihaja prav ob lahkotnem sklicevanju na Wikipedijo, ki je zgled skupinskega pisanja, se zdi najlažje za to rahljanje potreb po sklicevanju okriviti Wikipedijo. Najlažje da, ne pa tudi pravično, saj administratorji na Wikipediji bdijo nad morebitnimi prekopiranimi teksti veliko bolj pozorno kot mentorji diplomskih nalog in brez zadržka izbrišejo prepisano besedilo, piscem pa zagrozijo z izključitvijo iz wikiskupnosti. Za razliko od elektronsko slabo pismenih mentorjev plagiate odkrivajo lažje in hitreje. Sicer pa prepisanega besedila tudi računalniško nebogljenemu mentorju ni težko odkriti. Ko v študentovem tekstu prvič naleti na zaporedje dveh treh besed, ki ne ustrezajo študentovemu izobrazbenemu, intelektualnemu formatu ali generaciji, preveri njihovo izvirnost v Googlu tako, da jih, obdane z narekovaji, vtipka v iskalno polje. Plagiatorji so preleni, da bi plonkali iz natisnjenih knjig – udobneje jim je kopipejstati s spleta –, in so preleni, da bi najbolj zaznamovane besede (arhaizme, avtorsko specifične izraze) zamenjali z drugimi. Najbolj neumni pozabijo celo spremeniti spol v citiranem besedilu; sam sem na tako »pozabljivost« naletel celo v nekem literarnovednem doktoratu.

Huje je, kadar plonkanje ni oblika lenobe, s kakršno imamo izkušnje pri študentskih referatih in diplomah, ampak načrtna strategija oz. sistematično prilaščanja tujega, kar se včasih dogaja med akademskimi kolegi. Govorimo lahko o intelektualni kleptomaniji, parazitiranju na temah kolegov ali o sovražnem prevzemu teme. Vse to je težko dokazljivo, saj akademski pisci ne uporabljajo tujega znanja dobesedno, ampak v parafrazah, tuje misli povejo s svojimi besedami in jim še kaj svojega dodajo, jih tako rekoč oplemenitijo z dodano vrednostjo. Poznamo motene posameznike, ki nimajo pravega veselja za obdelovanje svojega raziskovalnega vrta, ampak jih vznemiri le táko tekmovanje, ko kolega po desni prehitijo s člankom na temo, ki jo ta pripravlja in premleva že dolgo časa. Prevzem tujega naslova, teme ali ideje običajno ni razumljeno kot kraja, ni pa strokovno korektno, kaj šele kolegialno. 

Spretni organizatorji konferenc, okroglih miz in seminarjev, uredniki tematskih številk časopisov ali zbornikov hitro detektirajo vroče ali modne teme v globalni stroki in se brž priključijo njihovi skupinski obdelavi. Tudi tu ne gre za krajo, komaj za parazitiranje, zelo nesimpatično pa je, kadar se v svojem hlastanju po področjih, ki jih prej niso raziskovali in jih ne poznajo, sklicujejo zgolj na prežvečene tuje reference, spregledajo ali ignorirajo pa prispevke domačih strokovnjakov. Ne plonkanje, ignoranca je najhujša hiba domačega strokovnega angažmaja.

Zahteva po izvirnosti ne velja samo v literarni vedi, temveč bremeni (včasih po nepotrebnem) tudi odnose na literarni sceni. Postmoderna je s citatomanijo sicer nekoliko razrahljala preveliko občutljivost za avtorsko lastništvo, a se kljub temu še najdejo pisci, ki očitajo svojim pisateljskim kolegom, da so si pri njih sposodili naslov ali da jih slogovno posnemajo.[OPOMBA:Miha Remec se je razburjal nad Milošem Mikelnom, ki je leta 1992 svoj roman naslovil ''Veliki voz'', enako kot se glasi naslov šest let starejšega Remčevega romana (Miloš Mikeln. Odposlano pismo z opravičilom: Pismo Mihi Remcu ob dveh romanih z istim naslovom - Veliki voz. ''Delo'' 28. 10. 1993. 14. {{COBISS|ID=44010496}}). Saša Vuga pa se ni sprijaznil s slogovno podobnostjo, ki jo je opazil pri Florjanu Lipušu (Saša Vuga. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G2COQWV3 Opomin k čuječnosti.] ''Sodobnost'' 44/6-7 (1996): 589-590, 44/10: 892-893. {{COBISS|ID=1280212}}  Florjan Lipuš. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NIXXZ21R Kar ne gori, ne gasi.] ''Sodobnost'' 44/8-9 (1996): 765-766. {{COBISS|ID=1280724}}).] Naslovov in sloga seveda ni mogoče patentirati, olastniniti ali privatizirati, tako kot to počnejo farmacevtska podjetja z imeni zdravil. Če bi bilo tako, bi ne imeli desetin ''Antigon'', ampak samo Sofoklovo, ne bi imeli toliko ''Lepih Vid'' in ''Krstov pri Savici'' in tudi ''Zgodovina slovenskega slovstva'' bi bila samo ena namesto štirih ali petih. Očitek plagiatorstva ima v naši kulturi težo, zato se zgodi, da ga zlorabijo ljudje, ki želijo diskvalificirati svojega strokovnega kolega. Ker je plagiatorstvo težko dokazljivo, se očitki razširjajo v obliki govoric namesto v argumentirani razpravi.

'''Dodatno branje'''

*[Viktor Bežek, Fran Goestl, Fran Govekar]: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-958EA6UJ Plagiatovstvo.] LZ 1907. 291 sl.
*Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/privat_jezik.html O privatizaciji jezika.] ''Mladina'' 17. 7. 2010.
*[[:w:sl:Plagiatorstvo|Plagiatorstvo]]. Wikipedija, prosta enciklopedija.
*[[:w:en:intellectual property|Intellectual property]]. Wikipedia, the free encyclopedia. 
*[http://www.oucs.ox.ac.uk/ltg/teachingwithtechnology/plagiarism.xml turnitin,] orodje za odkrivanje študentskega plonkanja.
*[http://www.itenthicate.com Ithenticate,] zastonj program za odkrivanje plagiatorstva.

====Citatna industrija====
=====Citatni indeksi=====

Citiranost je pomemben mehanizem za oblikovanje hierarhije v stroki. ''[[:w:en:Citation index|Citation index]]'' je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše (pogosteje citirane) objave od manj pomembnih. Za znanstvena področja obstajajo ločeni citatni indeksi, začelo je naravoslovje leta 1960 s SCI (Science Citation Index), sledili so SSCI (Social Sciences Citation Index, ki temelji na citatih iz 3000 revij) in AHCI ([[:w:en:Arts and Humanities Citation Index|Arts and Humanities Citation Index]]; ta izpisuje iz 1700 revij). Na Slovenskem upoštevajo splošna citatna indeksa [[:w:en:Scopus|Scopus]] (ki pokriva več kot 20.000 akademskih časopisov, se pohvali s 50 milijoni člankov obsežno zbirko in z njim preko naročnin knjižnicam služi mednarodna založniška hiša Elsevier s centrom v Amsterdamu) in [[:w:en:Web of Science|Web of Science]] (WoS), ki ga trži multinacionalna korporacija Thomson Reuters s sedežem v New Yorku in se poleg indeksiranja objav z dobičkom ukvarja še z marsičim drugim. Pri WoS (WoS je spet samo del večjega kompleksa bibliografskih podatkovnih zbirk z imenom ''[[:w:en:Web of Knowledge|Web of Knowledge]]'') sta za nas zanimivi bazi SSCI in AHCI.[OPOMBA:»[I]me Web of Knowledge [se] ni prijelo, zato so ga opustili in uporabljajo Web of Science Core Collection za skupek treh citatnih indeksov (SCI, SSCI in AHCI), Web of Science oz. Web of Science Citation Connection pa za celoten opus, ki se je prej imenoval Web of Knowledge« (Mojca Kotar v pismu 24. 4. 2014).] Literarna veda je zgolj ena izmed humanističnih disciplin, ki jih ekscerpirajo za ti dve bazi. Poleg citatov indeksirata še izvlečke. Uradno ima ta oddelek v korporaciji ime Intellectual Property &amp; Science. 

Zastonj je na spletu na razpolago citatna podatkovna zbirka Googlovega Učenjaka (''[[:w:en:Google Scholar|Google Scholar]]''), ki zajema iz veliko več virov, vendar zbirki, ki tako kot prvi dve nastaja avtomatsko, očitajo nekonsistentnost in upoštevanje obskurnih objav. Čeprav ponuja kompleksnejši pogled na znanstveno publiciranje, saj registrira tudi znanstveno relevantna spletna mesta, izpisuje neakademske publikacije in dokumentira dejanski vpliv publikacij v javnosti, ga uradniki na znanstvenem ministrstvu (še) ne upoštevajo. Učenjakov iskalnik zajema iz milijonov knjig iz Googlove digitalizacije globalne natisnjene dediščine v zalogah knjižnic in iz revij, ki jih samostojno skenira. Uporabniku ponuja pregled nad citiranostjo njegovih člankov, objavljenih po letu 2008, izračuna mu ''[[:w:en:h-index|h-indeks]]'' (to je razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov) in i10-indeks (število objav, ki so bile vsaj desetkrat citirane). Google rangira objave z upoštevanjem več kriterijev, ne samo citiranosti, čeprav je ta v prvem planu. Citirane publikacije niso vedno dostopne na klik, kvaliteta se razlikuje od stroke do stroke in nerodno je, ker Google ne objavlja seznama indeksiranih publikacij in ker rezultate pospremi z oglasi. 

[[Slika:Google_Scholar.jpg|200px|thumb|left|Avtorjev seznam citiranosti]]  

O citiranosti slovenskih več kot 13.000 raziskovalcev se je mogoče poučiti preko [http://home.izum.si/COBISS/cit/u/Citations_SI.html povezave Naši v WoS in Scopus] pri Cobissu in v [http://sicris.izum.si/services/rsr_top.aspx?lang=slv Sicrisu.] Segment slovenske literarne vede šteje nekaj čez 200 raziskovalcev. 

Tradicionalna humanistika nasploh ni najbolj naklonjena kvantifikaciji, merjenju, številkam in vztrajno izreka kritike na račun [[:w:sl:bibliometrija|bibliometrično]][OPOMBA:Gl. tudi pod gesli altmetrika (''[[:w:en:altmetrics|altmetrics]]'') in scientometrika (''[[:w:EN:scientometrics|scientometrics]]'').] pridobljenih kazalcev uspešnosti in vplivnosti. Dodatne pomisleke rojeva komercialni status inštitucij, ki izvajajo meritve (zlasti je grajan Elsevier zaradi oderuških naročnin, zaradi katerih so se univerze in posamezniki odločili za njegov bojkot, orjaški Thomson Reuters pa je stalno pod nadzorom zaradi nevarnosti prevzema tržnega monopola), njihova anglocentričnost (AHCI npr. indeksira komaj kaj revij v slovanskih jezikih in komaj kaj bolje se obnese primerjava indeksiranih revij iz evropskega prostora v primerjavi z angleško-ameriškimi) in v vedah, ki jih zanimajo starejše objave – taka je tudi literarna zgodovina –, omejitev na novejše publikacije; Scopus npr. je registriral samo objave od 1995 dalje (po drugih podatkih do 1966), WoS gre nazaj do 1945 (po drugih podatkih do 1900, knjige). Scopus povrhu ne popisuje knjižnih znanstvenih objav niti konferenčnih prispevkov. 

Kljub jezi, ki jo povzročajo nedomišljeni algoritmi za merjenje znanstvene vplivnosti in odličnosti, bi bilo merjenju nasprotovati kar povprek nespametno. Raje si prizadevajmo za izboljšavo meritev. Odpor do merjenja je pravzaprav odpor do znanstvenega pristopa nasploh, saj kaj pa je znanost drugega kot merjenje. Odpoved merjenju bi pomenila vrnitev neobjektivnih kriterijev osebnih preferenc, kot jih oblikujejo lokalna, nacionalna, rodovna, nazorska, generacijska, spolna, metodološka ... pripadnost in solidarnost. Nezaupanje do rezultatov meritev je lahko tudi znak pripravljenosti na manipulacijo s podatki. 

Znanstvene revije so še kako zainteresirane za indeksiranje in si prizadevajo izpolnjevati zahteve za uvrstitev v ustrezne podatkovne zbirke. Med te kriterije spadajo: recenzijski postopki, mednarodno uredništvo, mednarodno naročništvo, spletna dostopnost ipd. Na podlagi podatkov iz citatnih indeksov se vsako leto računa faktor vpliva za posamezno revijo. Da bi bil ta čim višji, revije spodbujajo vzajemno citiranje, spretnejši med raziskovalci pa se tako lahko znajdejo na seznamih višje, kot je njihovo dejansko mesto v stroki. Vse to prispeva k manipulativni konstrukciji podobe znanstvene relevance in zmanjšuje zaupanje v celotni mehanizem. Ob zavesti možnih napak in ob zavesti, da so bibliometrične številke samo eden od kazalcev znanstvene teže, je uporaba citatnih indeksov čisto koristna. Problematično pa je, kadar vključenost v citatne baze oz. odsotnost v njih odloča pri oceni znanstvene odličnosti revije, zlasti ko gre za nacionalno specifična področja, ki na širok mednarodni interes in odmevnost ne morejo računati. ''Slavistična revija'' je zaradi necitiranosti (beri: nezanimanja svetovne humanistike za probleme slovenskega jezika in literature) izpadla s seznama domačih revij, ki jih indeksirata SSCI in AHCI, in s tem nezasluženo izgubila na svojem strokovnem ugledu.

*Charles W. Bailey. [http://digital-scholarship.org/alt/altmetrics.htm Altmetrics Bibliography.] 14. okt. 2013.
*[http://www.elsevier.com/online-tools/scopus Scopus, the largest abstract and citation database of peer-reviewed literature.] Elsevier.
*[http://blog.scopus.com/posts/scopus-to-launch-new-user-interface-enhancements Scopus to Launch New User Interface Enhancements.] Scopus blog.
*Miran Hladnik. [[:v:sl:Nevarni samim sebi|Nevarni samim sebi]]. Wikiverza jun. 2015.

=====Faktor vpliva=====

[[:w:sl:Faktor vpliva|Faktor vpliva]] (angl. ''impact factor'') je številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnosti znanstvene revije. Izračunajo jo bibliografski servis Thomson Reuters za omejeno število revij, ki jih indeksirata SCI (6166 naslovov) in SSCI (1768 naslovov), ne pa tudi AHCI. Številko dobijo tako, da število citatov, ki so jih bili članki iz revije deležni v drugih pomembnih indeksiranih revijah v zadnjih dveh letih, delijo s številom objavljenih člankov v tem času, in pomeni povprečje citiranosti na članek. Višji ko je revijin faktor vpliva, več je vredna objava v taki reviji in višje se vrednoti znanstveni ugled avtorjev, ki tam objavljajo. Merijo tudi odzivnost na članek, povprečno starost citiranih virov in povprečno starost člankov iz revije, ki so bili citirani v drugih revijah. Scopusova podatkovna baza ponuja dve vrsti časopisne metrike, SJR in SNIP. SNIP (Source-Normalized Impact per Paper) meri vpliv v kontekstu celotnega števila citatov na določenem področju, tako da je citatu s področja, kjer je teh manj, pripisana večja teža. SJR  pa omogoča primerjavo med sorodnimi revijami.[OPOMBA:[http://www.scimagojr.com/index.php The SCImago Journal &amp; Country Rank.] — [http://www.journalmetrics.com/ JournalM3trics Research analytics redefined.]]

[[File:SNIP.jpg|thumb|center|500 px|[http://www.journalindicators.com/indicators/journal/5800155978 CWTS Journal Indicators, Slavistična revija]]]

Slaba stran teh meritev je, da so kulturno pristranske: skoraj vse revije, ki jih zajema, so z angleškega govornega območja, iz Severne Amerike, Evrope in Avstralije. Povrhu ne razlikuje med izvirnimi znanstvenimi članki in znanstvenimi recenzijami; pri slednjih gre lahko za kritiko citiranih objav, kar je daleč od vplivnosti, pa se kljub temu razume kot citat in kritiziranemu članku priskrbi višji status. Citiranje je v vsaki disciplini drugačno, zato lahko primerjamo samo dosežke znotraj posamezne discipline, ne pa dosežkov različnih disciplin. Faktor vplivnosti revije se je ponekod uporabljal tudi kot merilo kvalitete člankov v reviji, vendar se vsaj v Evropi taka širitev merila odsvetuje, saj kvaliteta objavljenih člankov v reviji lahko zelo niha. Znanstvena komunikacija, ki je bila fokusirana na kvaliteto revij, zdaj fokus usmerja k raziskovalcem. Spremembo težišča naj bi podpiral sistem [[:w:en:ORCID|ORCID]].

Uredništva napihujejo IF svoje revije s forsiranjem preglednih znanstvenih člankov in znanstvenih recenzij, ki so pogosteje citirani od povprečja, z zmanjševanjem števila »citabilnih« člankov v reviji tako, da jim odvzamejo izvleček in seznam literature, z objavo zgodaj v letu, kar potencialno poveča njegovo citiranost, in seveda s citiranjem drugih člankov v isti reviji; vse to spada k moralno vprašljivim praksam. Moralno sporno je tudi uredniško pogojevanje objave z zahtevo, da avtor citira predhodne članke v reviji. Prisilno citiranje se je v nekaterih disciplinah močno razpaslo. Seveda pa ni vsaka uredniška zahteva po citiranju take narave: uredniki upravičeno zahtevajo od avtorja, da citira pomembna predhodna dela, če jih je po nemarnosti ali iz rivalskih razlogov izpustil. Manipulacije te vrste so pogostejše pri mlajših revijah in v drugih jezikih, kot je angleščina, uredništva pa s  takim obnašanjem tvegajo izbris s seznama indeksiranih revij.

Znanstvena skupnost, zlasti uredniki in založniki, se zavzema za primernejše načine vrednotenja znanstvenega dela, kot je to IF, ki je bil izumljen s čisto drugačnim namenom, tj. knjižnicam pokazati na najbolj odmevne revije v strokah.[OPOMBA:[http://am.ascb.org/dora/ San Francisco Declaration on Research Assessment.]] IF se zelo razlikuje od področja do področja, tudi citati znotraj revije so zelo neenakomerno porazdeljeni med članki. Zavzema se za prosto dostopnost objav na spletu pod licenco cc, za sprostitev omejitev dolžine, slik in prilog, ki prizadanejo natisnjene članke, za enakopravno upoštevanje podatkovnih zbirk in monografij in ne le člankov in, kar je pomembno zlasti za zgodovinske stroke, upoštevanje citiranih primarnih virov, tudi če gre za zelo stare objave, saj trenutno npr. nič ne velja, če slovenski literarni zgodovinar citira prvega slovenskega prešernoslovca Franceta Kidriča, ker pač še ni mogel objavljati v indeksiranih revijah.

Dvomi v faktor vpliva kot merilo kvalitete člankov so pripeljali do predloga zamenjave z [[:w:en:PageRank|Googlovim algoritmom za rangiranje strani]][OPOMBA:PageRank je zanimiva besedna igra, termin je namreč narejen iz imena enega od ustanoviteljev Googla, [[:w:sl:Larry Page|Larryja Pagea]]] oz. s kombinacijo obeh algoritmov. Algoritem PageRank rangira spletne strani glede na število povezav nanje in glede na kvaliteto teh povezav. Štetje povezav je avtomatsko, opravlja ga Googlov spletni pajek (angl. ''websipder'' ali ''webcrawler'', internetni robot oz. indeksirnik; spletni iskalniki jih uporabljajo za osveževanje svojih spletnih kazal), vplivna teža spletne strani pa je izračunana na podlagi verjetnostne razporeditve (''probability distribution'', kar koli to že je :).

Obeta se še en akademski citatni indeks v okviru Open Citations Project – to je [http://is4oa.org/services/open-citations-corpus/ Open Citations Corpus] (OCC). Želimo mu srečen začetek.

Zunaj znanstvene sfere na vplivnost informacije sklepajo iz števila njenih branj (dostopov, ogledov, izposoj, uporabe, klikov, prodaje). Vplivnost filmov, televizijskih oddaj, računalniških iger, časopisov in spletnih strani se meri samo na ta način. K natančnosti in k objektivnosti bi prispevalo, če bi tudi pri znanstvenih objavah poleg podatkov o citiranosti ali številu povezav dodali podatek o branosti (''[[:w:en:audience measurement|audience measurement]]''). Za članke na Wikipediji dobimo podatek o njihovi branosti, tj. o številu klikov nanj, med ''Podatki o strani'', za članke na drugih Wikimedijinih spletiščih pa ga trenutno dobimo z modifikacijo naslovne vrstice v brskalniku po naslednjem vzorcu:

*http://stats.grok.se/sl.v/201409/Diplomske%20naloge – Diplomske naloge na Wikiverzi septembra 2014
*http://stats.grok.se/sl.s/201408/Beatin%20dnevnik – ''Beatin dnevnik'' na Wikiviru avgusta 2014
*http://stats.grok.se/sl.b/latest90/Nova%20pisarija – ''Nova pisarija'' na Wikiknjigah za zadnje tri mesece skupaj

Zdaj že vemo, da &lt;code&gt;sl.&lt;/code&gt; pomeni 'slovenski', &lt;code&gt;v&lt;/code&gt; 'Wikiverza', &lt;code&gt;b&lt;/code&gt; 'Wikiknjige', &lt;code&gt;s&lt;/code&gt; 'Wikivir'.

=====Slovenske znanstvene revije=====

S seznamov slovenskih znanstvenih revij, ki so jih domači strokovnjaki navedli kot najkvalitetnejše, prepisujem tiste, v katerih objavljajo slovenski literarni zgodovinarji:

*''Primerjalna književnost''
*''Slavistična revija''  
*''Dve domovini'' 
*''Jezik in slovstvo''  
*''Razprave SAZU'' 
*''Studia mythologica Slavica'' 
*''Knjižnica'' 
*''Phainomena'' 
*''Acta Neophilologica''  
*''Traditiones'' 
*''Slavia Centralis'' (Maribor)
*''Verba Hispanica''

Čeprav ne prinašajo veliko točk, so za posamezna področja relevantne še ''Otrok in knjiga'', ''Sodobnost'', ''Dialogi'' itd.

Od tujih je razprave o slovenski književnosti najti v

*''Slovene Studies'' (ZDA)
*''Philological studies'' (Perm, Skopje, Ljubljana)
*''Slavia Meridionales'' (Varšava)
*''Slavica tergestina''
*''Slavistika'' (Beograd)
*''Pamietnik slowianski''
*''Wiener Slavistisches Jahrbuch''

''Slavistična revija'' je npr. v naslednjih bibliografskih zbirkah: Arts and Humanities Citation Index (AHCI),[OPOMBA:Samo za leta 2009–2012.] Social Sciences Citation Index (SSCI), [[:w:en:Linguistic Bibliography|Bibliographie Linguistique]] (BL), [http://www.esf.org/index.php?id=4813 European Reference Index for the Humanities] (ERIH), [http://www.mla.org/bib_periodicals Modern Language Association of America (MLA) Directory of Periodicals] (New York), [http://www.jstor.org/stable/307864 New Contents Slavistics] (Otto Sagner, München), [[:w:en:CSA (database company)|Cambridge Scientific Abstracts]] (CSA), Linguistic Abstracts (University of Arizona), Proquest Online Information Service in v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib).

====Citatni slogi====

Znanstvene discipline po svetu uporabljajo različne citatne standarde, tudi humanistike nima samo enega. Glavni citatni stili naj bi bili:

*[[:w:en:APA style|APA]] (psihologija, vzgoja, družbene vede)
*[[:w:en:The MLA Style Manual|MLA]] (jezikoslovje, literarna veda, humanistika)
*[[:w:en:AMA Manual of Style|AMA]] (medicina, biologija)
*[[:w:en:The Chicago Manual of Style|čikaški]] (naravoslovje, splošno) [http://www.chicagomanualofstyle.org/home.html The Chicago Manual of Style Online]
*[[:w:en:Wikipedia:Manual of Style|wikipedijski]]

Poznani pa so še: [[:w:en:Bluebook|Bluebook]], [[:w:en:ALWD Citation Manual|ALWD]], [[:w:en:ASA style|ASA]],  [[:w:en:Vancouver system|Vancouver]] (ta je prepoznaven po kratkih sklicih v obliki zaporednih številk v oglatih oklepajih), [[:w:en:A Manual for Writers of Research Papers, Theses, and Dissertations|Turabian]], [[:w:en:MHRA Style Guide|MHRA]] itd. Izbire torej več kot preveč. 

V grobem se humanistični pisci in uredniki odločajo med čikaškim in MLA-jevim oz. iščejo poti vmes. Čikaški je prepoznaven po tem, da letnico porine takoj za avtorjevo ime, MLA-jevega pa od daleč prepoznamo po rabi narekovajev za naslove člankov v revijah in zbornikih. S spreminjanjem pisnih navad in tehničnih možnosti se spreminjajo tudi navodila za citiranje, zato različnih napotkov ne smemo razumeti kot znak neurejenih razmer na področju pisnega sporočanja, ampak kot občutljivost pišočih za spremenjene razmere, ki narekuje preizkušanje in izbiro tistih načinov, ki se v stroki najbolj izkažejo. Sicer pa razlike niso niti bistvene niti moteče: 

{|
|'''MLA-slog'''
|'''Čikaški slog'''
|-
|Perenič, Urška in Miran Hladnik. »Branje Jamnice v času socialnih sprememb«. ''Jezik in slovstvo'' 55.3–4 (2010): 5–15. Tisk.
|Perenič, Urška in Miran Hladnik. 2010. »Branje Jamnice v času socialnih sprememb«. ''Jezik in slovstvo'' 55 (3–4): 5–15. 
|}

V besedilu se kratki sklic loči takole:

{|
|'''MLA-slog'''
|'''Čikaški slog'''
|-
|(Perenič in Hladnik 7)
|(Perenič in Hladnik 2010, 7)
|}

Vsak citatni stil ima svoje dobre in slabe lastnosti. Največja težava vseh pa je inertnost, tj. tendenca, da vztrajajo pri sprejetih pravilih, tudi če so se razmere na referenčnem trgu medtem tako spremenile, da jim pravila ne ustrezajo več najbolje. Taka zahteva je npr., da se bibliografski navedek začne z avtorjevim priimkom namesto z imenom, kakor bi moralo biti po večini evropskih pravopisov. Razlog je poznan: da jih v seznamu, kjer so razporejeni po abecedi priimkov, lažje najdemo. Vsaj trije spregledani razlogi govorijo proti taki odločitvi: 1. v kratkih seznamih literature, denimo z desetimi bibliografskimi enotami, se enako dobro znajdemo, tudi če enote niso razporejene po abecedi in tudi če je ime avtorja na prvem mestu; študentski referati in leksikonska gesla vsebujejo povprečno še manj enot (nekoč smo oblikovali priporočilo, naj virov ne bo več kot troje), zato je za postavljanje priimka pred ime še manj nuje. 2. Prav nič težko ni naučiti se abecedno razporejene enote v seznamu poiskati po drugem elementu bibliografske navedbe, ki je marsikdaj tudi poudarjen (v kapitelkah ali v razprtem tisku), da ga lažje najdemo. 3. v digitalnem besedilu ne iščemo več z listanjem, ampak nas na bibliografsko navedbo pripelje klik na kratko referenco ali na opombo ali v najslabšem primeru ukaz išči (&lt;ctrl&gt; + &lt;f&gt;). 

Čikaški citatni stil (no, ne samo ta) postane neroden, kadar publikacija nima avtorja, kadar je delo izhajalo skozi več let v več zvezkih, in se moramo odločiti, ali bomo v kratkem sklicu v besedilu namesto avtorja navedli urednika ali prvo besedo naslova, katero izmed letnic in kako bomo označili zvezek. Oba sloga forsirata rabo narekovajev, ki so obremenjeni že z drugimi funkcijami, pa tudi MLA-jevi kratki sklici s prvo besedo naslova med tekstom niso prav simpatični. Slovenske humanistične revije imajo vsaka svoj način citiranja; ''Primerjalna književnost'' je zvesta MLA-ju, slovenistični reviji pa sta bližje čikaškemu slogu: 

{{columns
|colwidth = 20em
|col1 = '''''Primerjalna književnost'''''&lt;br&gt;
(Božič, »Vrednotenje« 133)
|col2 = '''''Slavistična revija'''''&lt;br&gt;
(B&lt;small&gt;OŽIČ&lt;/small&gt; 2011: 133) 
|col3 = '''''Jezik in slovstvo'''''&lt;br&gt;
(Božič 2011: 133)
}}

Kratki navedek kaže na polne bibliografske podatke o Božičevi publikaciji v seznamu literature:

{|
|'''''Primerjalna književnost'''''
|'''''Slavistična revija'''''
|'''''Jezik in slovstvo'''''
|-
|Zoran Božič. »Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem«. ''Slavistična revija'' 59.2 (2011): 131–146. 
|Zoran B&lt;small&gt;OŽIČ&lt;/small&gt;, 2011: Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem. ''Slavistična revija'' 59/2. 131–46.
|Božič, Zoran, 2011: Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem. ''Slavistična revija'' 59/2. 131–146.
|}

Zdajle sicer malo prehitevamo, pa vendar, na wikijih priporočam takole citiranje:

:*Zoran Božič. [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2011_2_2.pdf Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem.] ''Slavistična revija'' 59/2 (2011). 131–46. {{COBISS|ID=46343522}} [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBHIHZ4R dLib]

(Posamezni del bibliografske navedbe lahko, če nikjer drugje za to ni bilo priložnosti, tudi polinkamo, npr. avtorja, naslov revije, literarnoteoretski pojem.)

Za razliko od obsežnega polnega zapisa v bibliografski podatkovni zbirki, ki vsebuje množico vseh mogočih podatkov, je za potrebe literarnovednega pisanja, ne glede na to, kateri citatni stil si izberemo, dovolj navesti samo najpomembnejše dele bibliografske enote: 
*avtor 
*naslov
potem pa glede na vrsto objave še: 
*ime spletišča in datum pri spletni objavi
*kraj, založbo, letnico in knjižno zbirko pri knjigi 
*naslov zbornika, kraj, založbo, letnico in strani pri članku v zborniku
*naslov revije, letnik, številko, letnico in strani pri članku v reviji
*naslov časnika, datum in strani pri članku v časniku

Ker Slovence bremeni (pogosto upravičeno) nezaupanje v lastno zmožnost trezne presoje, se radi sklicujejo na pravila obnašanja, ki naj bi imela mednarodno relevanco. Vsako preverjanje svoje pozicije v razmerju do praks drugje po svetu je seveda hvalevredno in za zaprte in samozadostne skupnosti naravnost odrešujoče, vendar se je treba obenem zavedati tudi relativnosti tako imenovanih mednarodnih standardov. V resnici gre za pravila vplivnih inštitucij iz angleško govorečega dela sveta, ki so take zaradi svoje tehnološke razvitosti in jezikovne dominantnosti. Kritično distanco do teh standardov (čikaški, MLA, APA ...) krepi že dejstvo, da je teh standardov več, da ima tako rekoč vsaka boljša univerza svojo varianto katerega od njih, da se vedno pogumneje spreminjajo in da niha tudi njihova vplivnost. Ker so manjši sistemi v principu prožnejši od velikih in se hitreje odzivajo na spremembe v pisnem sporočanju, bi smeli pogumno predvidevati, da se je znotraj tako ozkega področja, kot je slovenska literarna veda, lažje razumno prilagajati kot npr. v okviru kakšne ameriške humanistike, če nas ne bi treznila izkušnja s trdovratno konservativnostjo domačega pisnega okolja. Prav popravljanju te izkušnje je namenjena ''Nova pisarija'', ki lovi srednjo pot med navdušenim forsiranjem novih možnosti strokovnega izražanja in upoštevanjem domačih in tujih pisnih navad.

====Tehnika citiranja====

Citat ali navedek je iz dveh delov, iz navedenega besedila samega in iz navedbe vira citata:[OPOMBA:V angleščini je za vsakega od obeh delov svoj izraz: ''[[:w:en:quotation|quotation]]'' za dobesedni prepis dela drugega besedila in ''[[:w:en:citation|citation]]'' za navedbo vira, tj. za bibliografske podatke o besedilu, iz katerega je citat. V skladu s tem terminološkim razlikovanjem je tudi uporaba izraza ''[[:w:en:quotation mark|quotation mark]]'' za narekovaj ali navednice.] 

#dobesedni navedek tujega besedila pisec loči od lastnega z narekovaji ali ga postavi v samostojen, grafično drugačen odstavek 
#vir citata je lahko v celoti naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila ali pa je na koncu citiranega besedila samo kazalka na bibliografske podatke vira oz. na tekst, iz katerega smo citirali. Kazalka je lahko v obliki
#*opombe
#*kratkega sklica (avtorjev priimek z letnico in stranjo objave v oklepaju)[OPOMBA:[[:w:en:Parenthetical referencing|Harvardski slog]] je oznaka za kratke sklice v oklepaju, bodisi z avtorjem in letnico (čikaški slog) bodisi z avtorjem in naslovom oz. avtorjem in stranjo (MLA).]
#*neposredne povezave na vir

Opomba bralca usmerja k polnim bibliografskim podatkom na dnu strani, oklepaj z avtorjevim priimkom, letnico in stranjo usmerja v seznam literature na koncu besedila, medbesedilna povezava pa bralca pripelje neposredno v besedilo, iz katerega je bilo citirano.

=====Opombe=====

Svojčas so opombe pod črto na dnu strani ali na koncu članka oz. poglavja služile v glavnem navajanju literature, na katero se je pisec skliceval. Postopna prevlada čikaškega sloga, ki je uvedel kar med besedilom v oklepajih kratke sklice s priimkom avtorja, letnico publikacije in stranmi, ti pa so zahtevali seznam referenc na koncu razprave, je postavila eksistenco opomb z bibliografsko vsebino pod vprašaj. Zakaj bi imel članek dve vrsti navajanja literature, v kratkih sklicih in v opombah? Sem in tja se tako ločevanje izkaže smiselno, recimo kadar se v opombah sklicujemo na literaturo, ki je v seznamu iz takega ali drugačnega razloga ne želimo navajati, v glavnem pa skušamo citiranje poenostaviti in torej opombe prihranimo za nebibliografske informacije. V ''Praktičnem spisovniku'' je opombam posvečeno obsežnejše [http://lit.ijs.si/sp_ssp.html#opom samostojno poglavje,] tule je prostor le za nekaj dodatnih razmislekov. 

{|
|'''Tradicionalna opomba'''
|&lt;s&gt;'''Opomba s kratkim sklicem'''&lt;/s&gt;
|'''Kratki sklic namesto opombe'''
|-
|Bjelčevič postavlja, da »[v]erz ni sinonimen s poezijo, pesmijo ali liriko, proza pa ne s pripovedništvom, zgodbo, prozaičnostjo«.&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
&lt;hr&gt;
&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;Aleksander Bjelčevič, Verz in proza, vmes pa nič, ''JiS'' 50/1 (2014), 1&amp;ndash;5.
|Bjelčevič postavlja, da »[v]erz ni sinonimen s poezijo, pesmijo ali liriko, proza pa ne s pripovedništvom, zgodbo, prozaičnostjo«.&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; 
&lt;hr&gt;
&lt;s&gt;&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; (Bjelčevič 2014: 5).&lt;/s&gt;[OPOMBA:Tale ovinkasti način sklicevanja, ki ga tule odsvetujem, je v Wikipediji predviden, gl. [[:w:en:Help:Shortened footnotes|Help:Shortened footnotes]].]
|Bjelčevič postavlja, da »[v]erz ni sinonimen s poezijo, pesmijo ali liriko, proza pa ne s pripovedništvom, zgodbo, prozaičnostjo« (Bjelčevič 2014: 5).&lt;br&gt;
'''Seznam literature'''&lt;br&gt;
Aleksander Bjelčevič. Verz in proza, vmes pa nič. ''JiS'' 50/1 (2014). 1&amp;ndash;5.
|}

Kolikor spadajo enciklopedični članki v strokovno pisanje, poopombljanja pravzaprav ne potrebujejo, kakor tudi ne dobesednega navajanja izjav. Naloga enciklopedičnih zapisov je povzeti, strniti, kompilirati predhodno vednost na pregleden način in za take potrebe zadošča samo navedba uporabljene literature na dnu gesla. Dejstvo, da boljši članki na Wikipediji obilno posegajo po možnostih natančnega pripisovanja izjav, dobesednih ali povzetih, govori o tem, da preraščajo status strokovnih publikacij in se spogledujejo z znanstvenimi oziroma že spadajo mednje. Dobra wikipedijska gesla zaključujeta poglavji Opombe in Seznam referenc. Angleško geslo ''[[:w:en:Intellectual property|intellectual property]]'' ima npr. 90 opomb (''Notes'') bibliografskega značaja in 30 bibliografskih enot v seznamu referenc (''References''), ki se praviloma ne prekrivajo z opombami in je zato treba oboje jemati kot celoto. V opombah so navedena samo tista dela, iz katerih so bile vzete ali povzete konkretne izjave, v seznamu referenc pa tista dela, ki so za predmetno področje, ki ga članek obravnava, sicer pomembna, ni pa bilo iz njih nič neposredno citirano. Slog navajanja je vsakokrat drugačen: seznam literature uvajajo alinejske pike, priimki avtorjev so na prvem mestu, opombe pa uvajajo zaporedne številke, ker ne gre za abecedno zaporedje, so imena pred priimki, letnice proti  koncu navedbe in med enotami navedbe naj bi bile vejice.[OPOMBA:Čeprav veljajo pri urejanju Wikipedij v večjih jezikih strožja pravila, je v tem delu gesel še zelo veliko nedoslednosti, opombe so npr. enkrat naslovljene z ''Notes'', drugič z ''References''. Predvidevamo lahko, da se bodo pravila sklicevanja še spreminjala, zato bi bilo slepo sledenje trenutnim normativom nespametno. Sklicevanje v ''Novi pisariji'' je kljub napakam in dilemam precej bolj reflektirano in dosledno, kot je praksa v Wikipedijah.] 

V ''Spisovniku'' sta v poglavju [http://lit.ijs.si/sp_ssp.html#opom Opombe] zapisani dve prepovedi: da bi se v zaporedje opomb mešale nižje ali višje številke (npr. ''xxxx,&lt;sup&gt;[1]&lt;/sup&gt; xxxxxx,&lt;sup&gt;[2]&lt;/sup&gt; xxxxx,&lt;sup&gt;[3]&lt;/sup&gt; xxxx,&lt;sup&gt;[1]&lt;/sup&gt;''), ali da bi se na eno mesto nanašalo več opomb (''xxxx,&lt;sup&gt;[1][2][3]&lt;/sup&gt;''). Obe stari tipografski prepovedi Wikipedija vrača v življenje.[OPOMBA:[[:w:sl:Pomoč:Sklici na koncu besedila|Pomoč:Sklici na koncu besedila]]. Wikipedija.]

V ''Novi pisariji'' so opombe na koncu knjige, tam je njihovo standardno mesto v vseh wikijih. Na opombo nas prinese klik na zaporedno številko opombe v besedilu, klik na strešico na začetku opombe pa bralca vrne nazaj na mesto, kjer mu je opomba prekinila branje. Na zaslonu vse lepo, enostavno in pregledno, težave napočijo pri odločitvi za tisk tako poopombljenega dolgega besedila: listanje od mesta opombe na konec knjige in nazaj je nerodno, primernejše bi bile v tem primeru vsaj opombe na koncu poglavij, če se že ni mogoče odločiti za take na dnu strani.

=====Kratki sklici===== 

Kratki sklici se prilagajajo sobesedilu takole:

:Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15)

Nekateri avtorji in časopisi se najbrž iz strahu, da bi avtomatsko preštevanje citatov tak sklic spregledalo, odločajo za redundantno in nerodno podvajanje, ki je odveč:

:&lt;s&gt;Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (Koblar 1984: 15)&lt;/s&gt;

Pri kratkih sklicih včasih nekoliko odstopamo od pravopisa. V naslednjem primeru bi bila pravopisno brezhibna rešitev takale: 

:»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85.) ali takale:

:»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje« (Žnideršič 1999: 85).

V praksi pa se je uveljavilo izpuščanje končne pike znotraj oklepaja: 

:»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85)

Eden izmed razlogov je lahko tudi ta, da se ob zaporednem ponovnem sklicevanju na isto delo v oklepaju za citatom znajde samo številka strani, ta pa bi bila videti s piko čudna.

:&lt;s&gt;»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (85.)&lt;/s&gt;

Pisci so se nekdaj izogibali ponavljanju avtorjevega priimka v kratkih sklicih z besedami ''ibidem, prav tam, op. cit., n. d.'' Odkar se za potrebe citatnih indeksov sklici avtomatsko preštevajo, to staro humanistično prakso opuščamo in priimek, letnico in stran vira ponovimo. 

Avtorji pred oddajo razprave uredništvu poenotijo sklicevanje v skladu z navodili v tiskanem izvodu ali na spletni strani revije. Uredniško poenotenje navajanja literature odvzame članku nekaj njegove avtorske avtentičnosti, je pa nujno potrebno, če naj bo publikacija videti urejena in s tem vredna zaupanja.

'''Literatura'''
*[[:w:en:Citation|Citation]]. Wikipedia, the free enyclopedia.

=====Označevanje navedkov=====

*narekovaji
*odstavek in drugačen črkovni rez
*izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje

O tem je dovolj informacij v [http://lit.ijs.si/sp_ssp.html#nac ''Praktičnem spisovniku'',] tu naj opomnim samo na ponavljajoče se napake. 

*Navedka ne začenjamo in končujemo s tremi pikami. Namesto začetnega tripičja začnemo navedek z veliko začetnico v oglatem oklepaju, končamo pa s končnim ločilom zunaj navedka. 

&lt;poem&gt;
'''Prešernovo besedilo''':
De zdéj - ko že na Kranjskem vsak pisari,
že bukve vsak šušmar daje med ljúdi,
ta v prozi, úni v verzih se slepari -
&lt;/poem&gt;
:'''Citat Prešernovega besedila''':
:&lt;s&gt;»... ko že na Kranjskem vsak pisari ...«, naj tudi mene muza z inspiracijo obdari.&lt;/s&gt;
:»[K]o že na Kranjskem vsak pisari,« naj tudi mene muza z inspiracijo obdari.

Odstavčno ločenega navedka, ki je povrhu v drobnejšem tisku ali postavljen z umikom, ni treba opremljati z narekovaji; tako se izognemo zadregi, kadar v citiranem tekstu že obstajajo narekovaji, in bi jim morali spreminjati obliko.

=====Od kod vse citiramo=====

Citiramo iz vseh mogočih virov: iz knjige, iz poglavja v knjigi, z zavihka knjižnega ovitka, iz razprave v zborniku, iz članka v reviji, iz članka v časniku, iz gesla v enciklopediji, s spletne strani, iz bloga, iz videa na spletu, z lokacije na Geopediji, iz arhiva, iz TV-oddaje, iz zasebne korespondence, iz javne ali zasebne diskusije ... Največkrat se sklicujemo na besedilo oz. del besedila, pa tudi na sliko, tabelo, grafikon, zvočni posnetek, rokopis. V humanistiki je imela med viri citatov najuglednejše mesto tiskana knjiga, sledile so razprave v recenziranih časopisih. Publikacijske navade in dostop do njih se hitro spreminja in marsikje med referencami že prevladujejo spletne; na spletu namreč začenjamo z iskanjem in tam najdemo tudi skenirane knjige in revije. Ker je namen citiranja tudi, da bralcu omogoči preverjanje prepisanih informacij, imajo prednost tiste, ki so javno dostopne in tako preverljive, pri tistih iz ustnih pogovorov ali iz zasebne korespondence pa se je treba piscu verjeti na besedo. Vedno pogosteje imamo opraviti z viri v različnih vzporednih formatih: v tiskani in v digitalni obliki in v različnih verzijah, tj. v različnih ponatisih oz. različnih digitalizacijah. Navada je navesti tiskani in digitalni vir, najprej tiskanega, čeprav ga morda niti nismo imeli v rokah, ker je bibliografski popis natisa pač najbolj utrjen in ker se nam zdi, da je natisnjeni tekst trajnejši. Kadar je mogoče med viri izbirati, posežemo po izvirnikih, prvih objavah ali kritičnih izdajah. Navedemo tisto izdajo oz. digitalno verzijo, iz katere smo prekopirali besedilo. Citiranje citatov iz drugih del pride v poštev le v sili, kadar prvotni vir ni dosegljiv. Iz drugojezičnih objav citiramo v izvirniku in s prevodom v opombi, če ne gre za splošno poznane jezike. Citiranje drugojezičnih prevodov tujih izvirnikov je neprimerno.

=====Viri in literatura=====

Nesmiselno je ločeno navajanje virov, tj. posebej iz arhivov, posebej iz natisov in posebej s spleta. K ločenemu navajanju so nagovarjale različne prakse v vsakem od naštetih segmentov (pri arhivskih virih so se navajale najprej širše enote in šele potem avtorji, pri spletnih virih se je razpaslo navajanje zgolj URL-jev), vendar ni nobenega pametnega razloga proti poenotenemu navajanju vseh virov v enem samem seznamu, po katerem je iskanje lažje. Z neposredno dostopnostjo vseh virov se zastavlja vprašanje, ali je oblikovanje seznama referenc, ki je svojčas lajšal dostop do virov, sploh še smiselno. Tudi če so viri dostopni mimo seznama referenc, nam ta vendarle pomaga, kot je za sezname značilno, razumeti piščevo referenčno obzorje in tako ohranjajo svojo smiselnost. 

Delitev na vire in literaturo je smiselna pri dolgih seznamih. Viri v tej kombinaciji pomenijo gradivo, ki je predmet raziskave, literatura pa teoretične ali metodološke pripomočke (orodja) za raziskavo. S konkretnimi primerom: v razpravi o Prešernovi Novi pisariji bomo med viri navedli vse variante te pesmi (cenzurni rokopis, tiskarski rokopis, natis v ''Poezijah'' 1847 in morebiti tudi poznejše redakcije), med literaturo pa dosedanje razprave na to temo in druge razprave, ki so nam prišle prav pri delu, npr. Kidričeve, Slodnjakove, Paternujeve študije. Kratkih seznamov s sklici ni smiselno deliti na ta dva dela, razen kadar želimo mentorju izrecno dokazati, da med obojim znamo ločevati. V literarni vedi je med viri najpogosteje navedeno leposlovje, med literaturo pa strokovne razprave literarnovednega značaja, ni pa to nujno. Kadar je predmet razpravljanja literarnozgodovinska knjiga, med vire spada pač ta.

Pri citiranju naletimo na opozicijo primarni : sekundarni, ki se enkrat nanaša na materialno podlago virov, drugič pa na način dostopa. Odpovedali se bomo taki delitvi virov na primarne in sekundarne, pri kateri naj bi bili primarni rokopisni, tipkopisni ali tiskani, ki so shranjeni v arhivih, sekundarni pa tisti v elektronski obliki, čeprav gre zgolj za preslikano arhivsko gradivo. Dobro pa je vedeti, da se v znanosti spodobi citirati samo iz tekstov, ki smo jih sami držali v rokah, čemur se tudi reče primarni vir, odsvetovano pa je citiranje iz druge roke, torej preko sekundarnega vira, razen v tistih izjemnih situacijah, ko nam je primarni vir nedostopen (npr. če gre za rokopis ali redko knjigo na oddaljeni lokaciji ali če je primarni vir izgubljen oz. uničen). Takrat to storimo takole:

:: &lt;s&gt;(Kidrič 1947: 15; po Koruza 1980: 115)&lt;/s&gt; &gt; kot je ugotovil Kidrič leta 1947 (Koruza 1980: 115)

=====Zaslon in papir=====

Trenutno (piše se 2013) slovenski literarni zgodovinar piše večinoma na zaslon, vendar z mislijo na tiskano objavo. Drugače tudi ne more početi, ker šele za natisnjeno objavo lahko pričakuje točke, od katerih je odvisna njegova profesionalna usoda. Drugače se obnaša le, kadar prispeva informacije ali stališča za spletni strokovni forum, v zasebni strokovni korespondenci in kadar piše za redke časopise oz. leksikone, ki obstajajo samo na spletu. Enako velja za študente, ki so po univerzitetnih in fakultetnih pravilih dolžni svoje diplomske naloge, magisterije in doktorate oddati v trdo vezanem iztisu. Po logiki zaključnih izdelkov oblikujejo tudi referate in seminarske naloge. Tehniko citiranja torej po inerciji določa tradicija, ki se je oblikovala ob natisnjenih izdelkih te vrste v preteklosti. 

Predvidevamo, da bo kmalu zelo drugače. Ekspertna stališča niso več prepričljiva samo zato, ker so ekspertna, ampak se morajo strokovnjaki vedno znova potruditi, da vse tiste, ki jih njihova stališča prizadevajo, v svoj prav tudi prepričajo. Od tod njihova zahteva po večji odmevnosti strokovnih publikacij, ki jo dosegajo s takojšnjo, lahko in zastonj dostopnostjo svojih objav in možnostjo njihovega komentiranja in popravljanja. Strokovni časopisi se selijo na splet, najprej vzporedno s tiskano verzijo, v perspektivi pa celo samo na splet. Usmeritev podpira gibanje Open Access, podpirajo ga tudi vlade prosvetljenih držav, ker je to zanje cenejše. Naročniki zaradi spletne dostopnosti časopisov odpovedujejo naročnino na strokovne časopise, njihove naklade se manjšajo in tiskarne se postopoma usmerjajo samo v postavljanje besedil in v tiskanje majhnega števila arhivskih izvodov. Domnevamo lahko, da bo pri koncipiranju strokovnih besedil postopoma prevladala predstava o zaslonski verziji besedila kot primarni, in to tako pri literarnih zgodovinarjih kot pri študentih. ''Nova pisarija'' spodbuja usmeritev pisanja za branje na zaslonu.

Cenijo se tudi tiskarske storitve, zato prehod od tiska na zaslon ni tako zelo samoumeven in hiter. Tehnologijo [[:w:en:computer to film|CTF]] (''computer to film'') je nadomestila tehnologija [[:w:en:computer to plate|CTP]] (''computer to plate'') in z izdelavo tiskarske plošče neposredno na računalniku, brez posredništva filma, skrajšala in pocenila postopek. Dostopne postajajo cene unikatnih tiskov. Uporabnik si na Wikipediji označi družino gesel, program mu jih pomaga vkomponirati v knjižno obliko in poceni narejena knjiga ga čez nekaj dni že čaka v poštnem nabiralniku.

Bralska izkušnja bralcev, ki smo bili vzgojeni v eri knjige, je neločljivo povezana s predstavo natisnjene strani, pri mlajših pa omemba strani vzbudi asociacijo na spletno stran. Spletne strani so zelo različne od natisnjenih strani. Natisnjena stran ima omejen obseg: lahko je prazna, če je na njej natisnjen naslov ali kratka pesem, na primer trivrstični [[:w:sl:haiku|haiku]], obsega vsega nekaj besed, če gre za gosto stavljeni roman, pa kakih 600 besed, medtem ko je dolžinski razpon spletnih strani neprimerno večji: praznih strani, tako kot npr. v knjigi na koncu poglavja, na spletu ni, sicer pa obsegajo od nekaj besed v primeru kakšnega kazala do več 100.000 besed v primeru kakšnega romana. [http://641.gvs.arnes.si/Slovlit_arhiv_2000-2013.txt Arhivska stran foruma SlovLit,] ki obsega strokovno komunikacijo literarnih zgodovinarjev in jezikoslovcev skozi ducat let, je dolga celo 1.600.000 besed in se tej dolžini ustrezno dolgo nalaga na zaslon. 

Tovrstna toleranca postavljalcev spletnih strani ni prav stara. V začetku spleta sredi 90. let 20. stoletja je bil ideal spletne strani identičen formatu računalniškega zaslona, skoraj kot nekakšen povečan katalogni list. Strani, ki niso šle v celoti na en zaslon in se je njihova vsebina raztezala »pod spodnji rob zaslona«, so bile označene kot neprimerne. Ker bralci niso imeli izkušnje z listanjem po takih straneh, so tisto, kar se je znašlo »pod zaslonom«, pogosto spregledali. Naše bralske izkušnje s tiskano knjigo so tako zelo močne, da jo spletišča, ki ponujajo knjige, želijo čim zvesteje posnemati. Na Internet Archive možnost ''Read Online'' prikliče na zaslon knjigo, po kateri bralec lista, kot bi listal po fizični knjigi, enako tudi prostodostopni program Calaméo, preko katerega so na ogled knjige Slavističnega društva Slovenije v zbirki [http://641.gvs.arnes.si/slaknj.html Slavistična knjižnica.] Nekateri drugi programi listanje pospremijo s šelestenjem papirja, manjka samo še vonj. 

Spletne strani niso paginirane (razen kadar gre za spletno stran, ki vsebuje posnetek paginirane knjige ali članka), zato oprema citata s podatkom o kolikor toliko natančni lokaciji, za kar smo pri tiskanih publikacijah poskrbeli z navedbo strani, ni mogoča. Kadar je spletna stran kratka, to tudi ni potrebno, pa tudi pri daljših in zelo zelo dolgih spletnih straneh ne, saj obstaja ukaz išči (&lt;ctrl&gt; + &lt;f&gt;), ki je hitrejši od iskanja citata na najdeni strani. Tudi drugače navedba strani ni bila vedno v veliko pomoč, pomislimo samo na velike časopisne strani z več stolpci in rubrikami.[OPOMBA:Več o razlikah med konceptoma knjižne in spletne strani gl. v prispevku Igorja Krambergerja [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2014/004707.html Iskanje in najdenje.] SlovLit 5. febr. 2014 in [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2014/004709.html Dopolnitev] 7. febr. 2014.]   

Branje na zaslonu in možnost klikanja po besedilu v največji meri vpliva prav na citiranje in navajanje virov. Najbrž je odveč poudarjati, da gre za javno dostopna besedila, ne glede na format: html, doc, txt, pdf, wiki itd., kar je skoraj enako, kot bi rekli spletno dostopna besedila. Njihova specifika so neposredne povezave na avtorje, fakte in objave, na katere se sklicujemo. Močno prispeva k predstavam o zglednem načinu spletnega citiranja izkušnja z Wikimedijinimi spletišči. 

{{columns 
|colwidth  = 30em
|col1 = '''Zaslon'''
* [[:w:sl:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]]. ''Babji mlin slovenske literarne zgodovine''. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1996 (Sophia, 4). {{COBISS|ID=59428096}} 
|col2 = '''Papir'''&lt;br&gt;
Matjaž Kmecl. ''Babji mlin slovenske literarne zgodovine''. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1996 (Sophia, 4).
}}

Navzven se spletni seznam literature razlikuje od natisnjenega po uporabi alinej; spletno besedilo je bolj kot natisnjeno besedilo naklonjeno naštevanju, od tod samoumevnost uporabe alinej pri seznamu uporabljenih bibliografskih enot. 

Če le obstaja možnost dostopa do polnega besedila, iz katerega smo citirali, bibliografski navedek vira opremimo s povezavo na polno besedilo. Povezava bralca usmerja bodisi na enciklopedični zapis o avtorju, če je sklicevanje zelo splošno, na celotno knjigo ali na konkretno mesto v knjigi. Pri razporejanju bibliografskih enot v spletni objavi ni potrebno niti nerodno postavljanje priimka pred ime, ki zahteva uporabo vejice, če noče grešiti proti pravopisu, niti slediti abecednemu zaporedju, saj enote ne iščemo več z listanjem po seznamu, ampak z uporabo tipk &lt;ctrl&gt; + &lt;f&gt;. Tako se odpirajo možnosti manj mehanične razporeditve referenc: po številu sklicev, po pomembnosti, kronološko, geografsko itd.

Pri seznamih literature na spletu se zaradi neposrednih povezav na zapise v Cobissu ali kar na celo besedilo pojavi vprašanje, ali je še smiselno navajati prav vse podatke bibliografske navedbe. Pogosto se zadovoljimo samo z avtorjevim imenom, naslovom dela, letnico izida in povezavo na Cobiss, pri seznamih del enega avtorja pa samo z zadnjimi tremi podatki. V wikipedijskem geslu o [[:w:sl:Leopold Suhodolčan|Leopoldu Suhodolčanu]] so njegove zbirke pripovedi navedene takole:

* ''[[:w:sl:Človek na zidu|Človek na zidu]]'' (1960) {{COBISS|ID=884510}}
* ''[[:w:sl:Dobrijska balada|Dobrijska balada]]'' (1967) {{COBISS|ID=2495240}}
* ''[[:w:sl:Med reko in zemljo|Med reko in zemljo]]'' (1977) {{COBISS|ID=885534}}

Ne na zaslonu ne na papirju navajanje celotnih URL-jev ne pride v poštev! So preveč spremenljivi, tipografsko težko obvladljivi in na papirju tudi popolnoma neuporabni, saj jih nihče ne pretipkava v ukazno vrstico na spletu. V spletni objavi se URL-ji kot hiperpovezave skrijejo pod izbrani niz v navedbi, v tisku pa jih nadomešča preprosti dodatek ''Na spletu'', ''Splet'' ali ''Tudi na spletu''. Torej ne takole:

*&lt;s&gt;Miran Hladnik. [Humanist] 26.1015 on paradigmatic changes in literary studies. Humanist Discussion Group 3. maja 2013. http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-May/010912.html&lt;/s&gt;

ampak takole:

{{columns 
|colwidth  = 30em
|col1 = '''Zaslon'''
*Miran Hladnik. [Humanist] [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-May/010912.html 26.1015 on paradigmatic changes in literary studies.] Humanist Discussion Group 3. maja 2013.
|col2 = '''Papir'''&lt;br&gt;
Miran Hladnik. [Humanist] 26.1015 on paradigmatic changes in literary studies. Humanist Discussion Group 3. maja 2013.
}}

'''Literatura'''
*Miran Hladnik. [Humanist] [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2014-March/011814.html 27.888 citing.] Humanist Discussion Group 17. marca 2014.

====Zgledi====

Podatke o publikacijah, ki smo jih navajali, smo svojčas prepisovali z njihovih naslovnic (ne pa s platnic!) in iz kolofona. Manj napak zagrešimo, če podatke vzamemo s Cobissa in na naslovnici oz. v kolofonu samo preverimo, če je res vse tako, kot hočemo. Cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot: 
*polni
*ISBD
*COMARC

{|
|[[Slika:Cobiss_format1.jpg|sličica|Polni format izpisa v Cobissu]]
|[[Slika:Cobiss_format2.jpg|sličica|ISBD izpis v Cobissu]]
|[[Slika:Cobiss_format3.jpg|sličica|COMARC izpis v Cobissu]]
|}

Vsi so za naše potrebe preobširni in prenatančni, v njih pa moti tudi uporaba ločil, ki se ne ravna po slovenskem pravopisu, ampak je treba ločila v Cobissu razumeti kot separatorje med podatkovnimi polju v zapisu. Nesrečna je bila tudi odločitev, da podnaslove v nasprotju s splošno prakso avtorjev in urednikov in v nasprotju s slovenskim pravopisom reproducirajo dosledno z malo začetnico, česar ne bomo nekritično prevzemali. Še najkrajši je zapis v formatu ISBD, iz katerega brez velikih težav napravimo takega, kot ustreza seznamu literature.

MLA-jevega predloga, da dopisujemo na koncu navedbe podatek, ali gre za tisk, splet, CD, e-pošto, video, zvočno datoteko ipd., ne bomo upoštevali, ker je iz oblike zapisa in njegove vsebine ponavadi jasno, za kaj gre. Za Wikivir npr. se zdi nepotrebno pojasnjevati, da gre za splet in nič drugega kot splet, tudi za Videolectures je jasno, da kažemo na videoposnetke na spletu. Samo kadar bi se utegnil poroditi dvom o tipu objave, vrsto medija v navedbi izredno navedemo.

=====Knjiga=====

&lt;table border=1 width=500&gt;&lt;tr&gt;&lt;td bgcolor=wheat&gt;
'''SVETINA, Tone'''
::Volčiči / Tone Svetina. - Ljubljana : Borec, 1980 (v Ljubljani : Ljudska pravica). - 465 str., [1] f. pril. ; 21 cm&lt;br /&gt;
3.000 izv.&lt;br /&gt;
821.163.6-311.6&lt;br /&gt;
COBISS.SI-ID 21824512 
&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;

&lt;table&gt;&lt;tr&gt;&lt;td&gt;'''Na zaslonu'''&lt;/td&gt;&lt;td&gt;'''Wikikoda'''[OPOMBA:Tile zapisi kode v desnem stolpcu so namenjeni tistim, ki poglavje berejo v natisnjeni obliki; na spletu se je namreč o kodi mogoče poučiti enostavno tako, da kliknemo na ustrezen zavihek oz. si ogled kode izberemo na meniju spletne strani.]&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;
*Tone Svetina. ''Volčiči''. Ljubljana: Borec, 1980. {{COBISS|ID=21824512}}&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;*Tone Svetina. ''Volčiči''. Ljubljana: Borec, 1980. {{COBISS|ID=21824512}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;

Še za potrebe ljubiteljev papirja, saj prostor na zaslonu nič ne stane:

:Tone Svetina. ''Volčiči''. Ljubljana: Borec, 1980.

Izpustili smo glavo zapisa v krepkem tisku, ker se ime avtorja, ki si ga je Cobiss izbral za glavo, v zapisu ponovi, izpustili vezaje, ki ločujejo polja zapisa, izbrisali podatek o kraju in imenu tiskarne, obsegu v straneh, o ovitku, o formatu, nakladi in univerzalni decimalni klasifikaciji in lebdeča dvopičja, kjer so ostala, po slovenskem pravopisu popravili v levostična. Cobissov zapis smo dopolnili z ležečim tiskom za naslov samostojne publikacije, kar bi verjetno storil tudi Cobiss sam, če ne bi bil narejen v predpotopnem programu, kjer je to težko, za navedbo na spletu pa smo si privoščili iz prakse na wikijih navesti še identifikacijsko številko Cobissa, ki je pri citiranju na papir nismo nikoli prepisovali. Klik na predlogo Cobiss bralcu odpre celoten zapis o publikaciji v NUK-u. Zglede iz tegale priročnika bo pisec, ki se trudi s seznamom literature za objavo na papirju, torej skrajšal za niz Cobissovih številk, tisti ki bo svoje strokovno pisanje postavil na splet, vendar ne na wikije, pa bo zanemaril desni okvirček pri zgledih, ki kaže, kako je zapis treba vtipkati, da bo v wikijih lepo prikazan. Namesto povezav v zavitih ali oglatih oklepajih bo povezavo napravil tako, kot zahteva program, v katerem sestavlja spis.

Če je knjiga v celoti dostopna na spletu, napravimo povezavo na digitalizirano verzijo ali na več njih, če smo jih uporabili:

&lt;table border=1 width=500&gt;&lt;tr&gt;&lt;td bgcolor=wheat&gt;
'''KOSTANJEVEC, Josip'''
::Življenja trnjeva pot : resnična zgodba iz polupreteklega časa / spisal Josip Kostanjevec. - V Celovcu : Družba sv. Mohorja, 1907 (v Celovcu : Tiskarna Družbe sv. Mohorja). - 111 str. ; 20 cm. - (Slovenske večernice ; zv. 60)&lt;br /&gt;
886.3-3&lt;br /&gt;
COBISS.SI-ID 39746049 
&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;

{|
|[[Slika:trnjeva_wikivir.jpg|sličica|300px|Knjiga na Wikiviru]]
|[[Slika:trnjeva_archive.jpg|sličica|300px|Knjiga na Archive.org]]
|}

{{columns
|colwidth = 30em
|col1 = *Josip Kostanjevec. ''Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa''. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). {{COBISS|ID=39746049}} [[:s:sl:Življenja trnjeva pot|Wikivir]]. [http://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog Internet Archive.]
|col2 = &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;*Josip Kostanjevec. ''Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba 
iz polupreteklega časa''. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). 
{{COBISS|ID=39746049}} [[:s:sl:Življenja trnjeva pot|Wikivir]]. [http://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog Internet Archive.]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
}}

Za spletišče Wikivir bi želeli po analogiji s tiskanimi monografijami uporabiti ležeči tisk, vendar o uporabi kurzive v takih primerih še ni dogovora, in sem se odločil, da ga za zdaj ne bom forsiral. Kodo [[:w:en:DOI|DOI]] vpišemo, če obstaja; tovrstna oprema spletnih objav za področje književnosti pri nas še ni v navadi, pa tudi na drugih področjih ne, s kodo DOI so opremljene samo objave v publikacijah zunaj Slovenije, seveda v angleščini. Samo za papir bo navedek brez začetne pike za alinejo in brez povezav; namesto njih bo samo oznaka, da je knjiga dostopna tudi na spletu. 

:Josip Kostanjevec. ''Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa''. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na Wikiviru in na Archive.org. ali

:Josip Kostanjevec. ''Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa''. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na spletu.

======Knjiga na bralniku======

Knjige beremo tudi na bralnikih in iz njih citiramo, tako je pač uporabnikom najbolj udobno, čeprav izdaja, iz katere je bil vzet tekst za bralnik, največkrat ni zapisana. To je razlog za priporočilo, da citiramo raje z dLiba ali Wikivira kot s Kindla ali drugih bralnikov.[OPOMBA:Petri Jordan hvala, ker je z vprašanjem spodbudila tole poglavje. Uporabniki bralnikov, pomagajte navodila dodelati še s svojimi izkušnjami.] Formatov in naprav, na katerih se bodo znašle prosto dostopne knjige, bo v prihodnje vedno več in prav nobenega smisla ne bo, naštevati vse, ampak samo tistega in tisto, iz katerega oz. katere smo si postregli. Ker elektronske izdaje zajemajo iz tiskanih, je nujno navesti tudi podatke o natisu, ki je bil predloga elektronski izdaji, če so le kje navedeni. Pri citiranju iz knjig na elektronskih napravah ali na Wikiviru podatka o straneh v glavnem ne navajamo. Če je bilo besedilo na bralnik prekopirano z Wikivira, ni paginirano in zato podatka o straneh v kratkem sklicu pač ni.  

::(Kostanjevec 1907)

Če smo Kostanjevca brali na Kindlu, bi bila celotna bibliografska navedba nekako taka:

*Josip Kostanjevec. ''Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa''. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle.

Podatki o tiskani izdaji niso problem, ker besedilo ni izhajalo v ponatisih. Jalnovi ''Bobri'' pa so, in v takem primeru si med referencami privoščimo kar stavčno pojasnilo:

*Janez Jalen. ''Bobri, 1–3''. Ljubljana: Konzorcij »Slovenca«, 1942–1943 (Slovenčeva knjižnica, 26, 57, 71). Uporabljena izdaja na Kindlu, pripravljena verjetno po izdaji Celje: Mohorjeva družba, 2006.

=====Članek v zborniku=====

Pri člankih v zbornikih bo treba v Cobissu odpreti dva zapisa, zapis o članku in zapis o zborniku, kamor nas prinese klik na povezavo ''Glej publikacijo'' na dnu zapisa o članku.

&lt;table border=1 width=800&gt;&lt;tr&gt;&lt;td bgcolor=wheat&gt;
'''BOROVNIK, Silvija'''
::Sodobne slovenske romanopiske : sodobni slovenski ženski roman? / Silvija Borovnik. - Bibliografija: str. 107-108&lt;br&gt;
V: Slovenski roman / Mednarodni simpozij Obdobja - metode in zvrsti, Ljubljana 5.-7. december 2002. - Ljubljana : Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2003. - (Obdobja ; 21, ISSN 1408-211X). - ISBN 961-237-058-3. - Str. 99-108.&lt;br&gt;
821.163.6.09-31-055.2&quot;1980/20&quot;&lt;br&gt;
COBISS.SI-ID 12821256&lt;br&gt;
'''Glej publikacijo''' 	[http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=2233523474345568&amp;rec=-125833472&amp;sid=1&amp;fmt=11 TI=Slovenski roman.- Str. 99-108]
&lt;/td&gt;
&lt;td bgcolor=wheat&gt;
'''MEDNARODNI simpozij Obdobja - metode in zvrsti (2002 ; Ljubljana)'''&lt;br&gt;
::Slovenski roman / Mednarodni simpozij Obdobja - metode in zvrsti, Ljubljana 5.-7. december 2002 ; [uredila Miran Hladnik in Gregor Kocijan ; prevodi Marta Pirnat Greenberg]. - Ljubljana : Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2003 (Ljubljana : Littera picta). - XIX, 724 str. ; 24 cm. - (Obdobja ; 21, ISSN 1408-211X)&lt;br&gt;
Uvod / urednika Miran Hladnik in Gregor Kocijan: str. XI-XIX. - Bibliografija pri posameznih člankih&lt;br&gt;
ISBN 961-237-058-3&lt;br&gt;
821.163.6.09-31(082)&lt;br&gt;
82.0-31(082)&lt;br&gt;
821.09:396(082)&lt;br&gt;
COBISS.SI-ID 125833472&lt;br&gt;
'''V zbirki'''	[http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=2233523474345568&amp;rec=-66071040&amp;bno=99999&amp;sid=1&amp;fmt=11 TI=Obdobja ISSN: 1408-211X]&lt;/td&gt;
&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;

{{columns
|colwidth = 30em
|col1 = *Silvija Borovnik. [http://www.centerslo.net/files/File/simpozij/sim21/borovnik.pdf Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman?] ''Slovenski roman''. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.
|col2 = &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;*Silvija Borovnik. [http://www.centerslo.net/files/File/
simpozij/sim21/borovnik.pdf Sodobne slovenske romanopiske: 
Sodobni slovenski ženski roman?] ''Slovenski roman''. Ur. 
Gregor Kocijan in Miran Hladnik. 
Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; 
}}

Povezavo na spletno objavo članka v zborniku bi bilo mogoče dodati tudi na koncu, tako kot smo to storili pri knjigi v predhodnem poglavju in kot kaže naslednja varianta, vendar je prejšnja rešitev ustreznejša, ker je v skladu z dogovorom na Wikipediji in ker povezava ne potrebuje pojasnila, za katero spletišče gre, pa še nepotrebnega številčenja zunanjih povezav se znebimo. 

{{columns
|colwidth = 30em
|col1 = *&lt;s&gt;Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman? ''Slovenski roman''. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.[http://www.centerslo.net/files/File/simpozij/sim21/borovnik.pdf]&lt;/s&gt;
|col2 = &lt;s&gt;&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;*Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: 
Sodobni slovenski ženski roman? ''Slovenski roman''. Ur. 
Gregor Kocijan in Miran Hladnik. 
Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.[http://www.centerslo.net/files/File/simpozij/sim21/borovnik.pdf]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;&lt;/s&gt; 
}}

Še primer članka, ki je dostopen tudi v obliki predavanja na videu:

&lt;table border=1&gt;&lt;tr&gt;&lt;td bgcolor=wheat width=500&gt;
'''HLADNIK, Miran'''
::Iz kakšnega testa so slovenski junaki / Miran Hladnik. - Ilustr. - Opombe z bibliografijo tekoče na dnu str. - Izvleček ; Abstract&lt;br/&gt;
V: Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj. / 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 22. 6.-10. 7. 2009, [Ljubljana]. - V Ljubljani : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009. - ISBN 978-961-237-294-1. - Str. 61-72.&lt;br/&gt;
821.163.6.09:572.5&lt;br/&gt;
COBISS.SI-ID 39502690 
&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;
[[Slika:Videolectures.jpg|sličica|Posnetek predavanja Videolectures.net]]
&lt;/td&gt;
&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;

{{columns 
|colwidth = 30em
|col1 = *Miran Hladnik. [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/telo.pdf Iz kakšnega testa so slovenski junaki.] ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj. 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture''. Ljubljana: FF, 2009. {{COBISS|ID=39502690}} [http://videolectures.net/ssjlk09_hladnik_iktsj/ Videolectures.net.]
|col2 = &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;*Miran Hladnik. [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/telo.pdf Iz kakšnega testa so slovenski junaki.] ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj. 45. seminar slovenskega jezika, 
literature in kulture''. Ljubljana: FF, 2009. {{COBISS|ID=39502690}} [http://videolectures.net/ssjlk09_hladnik_iktsj/ Videolectures.net.]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;   
}}

Je kdo opazil, kako napravimo, da je ikona pdf-teksta na zaslonu za piko (po analogiji z opombami, ki tudi vedno stojijo za drugimi ločili)? Da, piko smo postavili znotraj oglatih oklepajev in ne za njimi.

=====Poglavje =====

V ''Praktičnem spisovniku'' je sicer zgled za citiranje poglavja iz knjige, manjka pa pojasnilo, da potreba po citiranju poglavja iz knjige nastopi pravzaprav samo takrat, kadar je avtorjev knjige več. Navajanje poglavja enega od avtorjev je enako navajanju članka v zborniku. Nekoliko bolj zapleteno je navajanje dela večknjižne in večavtorske izdaje, kakršne so običajno slovenske literarne zgodovine. 

&lt;table border=1 width=700&gt;&lt;tr&gt;&lt;td bgcolor=wheat&gt;
'''ZGODOVINA slovenskega slovstva''' / [napisali Alfonz Gspan ... et al.] ; uredil Lino Legiša s sodelovanjem Alfonza Gspana. - Ljubljana : Slovenska matica, 1956-1971. - 7 zv. : ilustr. ; 26 cm&lt;br /&gt;
Avtorji posameznih zv. navedeni na hrbtu nasl. str. - Opombe na koncu večine zv. – Kazala&lt;br /&gt;
Vsebina:&lt;br /&gt;
1: Do začetkov romantike / [napisali Alfonz Gspan ... et al.]. - 1956. - 459 str. - 8.500 izv. - Bibliografija: str. 6&lt;br /&gt;
2: Romantika in realizem I / [napisala Lino Legiša in Anton Slodnjak]. - 1959. - 398 str., [1] f. pril. s Prešernovo sl. - 8.500 izv.&lt;br /&gt;
3: Realizem II / [napisal Anton Slodnjak]. - 1961. - 383 str. - 8.000 izv.&lt;br /&gt;
4: Nova struja (1895-1900) in nadaljnje oblike realizma in naturalizma / [napisal Anton Slodnjak]. - 1963. - 310 str. - 8.000 izv.&lt;br /&gt;
5: Obdobje moderne / [napisal Joža Mahnič]. - 1964. - 419 str., [1] f. pril. s Cankarjevo sl. - 8.000 izv.&lt;br /&gt;
6: V ekspresionizem in novi realizem / napisal Lino Legiša. - 1969. - 448 str. - 7.000 izv.&lt;br /&gt;
7: Slovstvo v letih vojne 1941-1945 / spisal Viktor Smolej. - 1971. - 389 str. - 6.000 izv.&lt;br /&gt;
821.163.6(091)&lt;br /&gt;
COBISS.SI-ID 621313 
&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;

&lt;table width=700&gt;&lt;tr&gt;&lt;td&gt;
*Joža Mahnič. ''Zgodovina slovenskega slovstva, 5: Obdobje moderne''. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.
ali
*Joža Mahnič. Obdobje moderne. ''Zgodovina slovenskega slovstva, 5''. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.
&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;

=====Razprava v reviji=====

&lt;table border=1 width=500&gt;&lt;tr&gt;&lt;td bgcolor=wheat&gt;
'''PERENIČ, Urška'''  &lt;br /&gt;
::Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov = The reading 
societies network and socio-geographic dynamics / Urška Perenič ; [v angl. prevedel Timothy Pogačar]. - Zvd. - Slov. besedilo in prevod v angl. v isti št. - Podatek o prevajalcu posredovala urednica publikacije. - Viri in literatura ; Cited works: str. 380-381, 400. - Izvlečka v slov. in angl.
V: Prostor v literaturi in literatura v prostoru / ur., ed. Urška Perenič. - Ljubljana : Slavistično društvo Slovenije, jul.-sep. 2012. - (Slavistična revija, ISSN 0350-6894 ; letn. 60, št. 3). - Str. 365-382, 383-400.&lt;br /&gt;
022.5:930.85(497.4)&quot;18&quot;&lt;br /&gt;
FRASCATI: 5-415&lt;br /&gt;
COBISS.SI-ID 50413154 
&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;

{|
|[[Slika:SRL1.jpg|sličica|300px|Kazalo Slavistične revije na spletu]]
|[[Slika:SRL2.jpg|sličica|300px|Izvleček in povezava na članek v Slavistični reviji na spletu]]
|}

{{columns
|colwidth = 30em
|col1 = *Urška Perenič. [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_09.pdf Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov.] ''Slavistična revija'' 60/3 (2012). 365–82. {{COBISS|ID=50413154}}&lt;/td&gt;
|col2 = &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;*Urška Perenič. [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_09.pdf Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih 
dejavnikov.] ''Slavistična revija'' 60/3 (2012). 
365–82. {{COBISS|ID=50413154}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
}}

&lt;table border=1 width=500&gt;&lt;tr&gt;&lt;td bgcolor=wheat&gt;
'''LAH, Klemen'''&lt;br /&gt;
::Cankarjevo priznanje - s poti / Klemen Lah. - Bibliografija: 
str. 58. V: Jezik in slovstvo. - ISSN 0021-6933. - Letn. 57, št. 1-2 (2012), str. [49]-58.&lt;br /&gt;
371.278:373.54(497.4)&quot;2007/2008&quot;&lt;br /&gt;
COBISS.SI-ID 51680098 
&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;

{{columns
|colwidth = 30em
|col1 = *Klemen Lah. [http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2012/1-2/49–58 Cankarjevo priznanje – s poti.] ''JiS'' 57/1–2 (2012). 49–58. {{COBISS|ID=51680098}} 
|col2 = &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;*Klemen Lah. [http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2012/1-2/49–58 Cankarjevo priznanje – s poti.] ''JiS'' 57/1–2 (2012).
61–73. {{COBISS|ID=51680098}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;  
}}

Če želimo izpostaviti dejstvo, da je bil članek arhiviran tudi na dLib, povezavo s pojasnilom dodamo na konec navedbe:

{{columns
|colwidth = 30em
|col1 = *Klemen Lah. [http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2012/1-2/49–58 Cankarjevo priznanje – s poti.] ''JiS'' 57/1–2 (2012). 49–58. {{COBISS|ID=51680098}} [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JICUCTW8 dLib]
|col2 = &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;*Klemen Lah. [http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2012/1-2/49–58 Cankarjevo priznanje – s poti.] ''JiS'' 57/1–2 (2012).
49–58. {{COBISS|ID=51680098}} [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JICUCTW8 dLib]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;  
}} 

&lt;table border=1 width=500&gt;&lt;tr&gt;&lt;td bgcolor=wheat&gt;
'''VIRK, Tomo'''
::Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih 
jezikih / Tomo Virk. - Dostopno tudi na: URN:NBN:SI:doc-4AZRIB1A, http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4AZRIB1A. - Bibliografija: str. 21-22. - Povzetek ; Summary. &lt;br&gt;
V: Primerjalna književnost. - ISSN 0351-1189. - Letn. 32, št. 2 (2009), str. 1-22.
82.091&lt;br&gt;
FRASCATI: 6-203&lt;br&gt;
COBISS.SI-ID 41101410 &lt;br&gt;
&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;

{{columns
|colwidth = 30em
|col1 = *Tomo Virk. Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih. ''Primerjalna književnost'' [http://sdpk.si/revija/2009-2.pdf 32/2 (2009).] 1–22. {{COBISS|ID=41101410}} [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4AZRIB1A dLib]
|col2 = &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;*Tomo Virk. Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih. ''Primerjalna književnost'' [http://sdpk.si/revija/2009-2.pdf 32/2 (2009).] 1–22. {{COBISS|ID=41101410}} [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4AZRIB1A dLib]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
}}

Pri revijah smo uporabili enkrat polni naslov drugič uveljavljeno kratico revije. Odločitev se zgodi glede na bralca: če računamo na bralce iz stroke, ki so jim kratice domače, potem ni ovir za njihovo uporabo, če pa gre za kakšno drugo publiko, npr. v tujini, ali za kakšno manj poznano periodiko, potem raje zapišemo polni naslov. Avtorjem gre navodilo, naj izbrano obliko uveljavijo v celotnem članku, urednikom pa, da pisanje naslova revije poenotijo po celi reviji, zborniku ali knjigi. V zadnjem primeru, pri ''Primerjalni književnosti'', članki nimajo vsak svoje spletne lokacije, v pdf-formatu je dostopna celotna številka revije, zato je povezava narejena nanjo. In še za tiste, od katerih mentor zahteva iztis na papirju, oz. za članke, ki gredo v tisk:

:Tomo Virk. Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih. ''Primerjalna književnost'' 32/2 (2009). 1–22. Tudi na spletu.

=====Članek v časniku=====

Zdaj pa je dovolj učenja, kako oblikovati zapis na wikijih, da bo na zaslonu videti lepo, končno si kodo lahko ogledamo vsak trenutek, samo na zavihek ''Uredi'' je treba klikniti. 

[[Slika:Bratoz.jpg|sličica|700px|center|Članek v časniku]]

*Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. ''Delo: Književni listi'' 20. 8. 1998. 13. {{COBISS|ID=4503349}}

Pri člankih iz dnevnega časopisja letnika in številke ne zapisujemo (pedanti to vendarle lahko dodajo v oklepaju), pomembna sta datum in stran. Cobiss je ''Književne liste'' popisal kot rubriko, tu pa smo se odločili zapisati jih kot prilogo časniku ''Delo''; namesto dvopičja bi med naslovoma lahko napravili tudi pomišljaj. Pred datumom ni ločil! Nadnaslov smo zapisali za naslovom, kot da gre za podnaslov. V zadregi bi se znašli, če bi članek poleg nadnaslova vseboval tudi podnaslov, kar se ne zgodi tako redko. Tedaj te naslovne nize smiselno razporedimo, v sili pa v oglatem oklepaju, ki označuje našo interpretacijo, dodamo pojasnilo, za kaj gre.

=====Članek na dLibu=====

Na dLibu obstajata dve vrsti zapisov: taki na posamično avtorsko objavo in taki na celo številko v časopisu. Za prve rečemo, da imajo urejene metapodatke, drugi pa jih nimajo in je treba posamezna avtorska besedila v številki šele najti. Članek, ki je vpisan v Digitalno knjižnico s svojimi metapodatki, citiramo takole:

[[Slika:dLib_DiS.jpg|sličica|600px|center|Članek z metapodatki na [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7ACCY1Y/?query=%27keywords%3dmahni%C4%8D+slovenski+listkar%27&amp;pageSize=25 dLibu]]]

*Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. ''Dom in svet'' 34/1–2 (1921). 28–30. {{COBISS|ID=31722241}} [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G7ACCY1Y dLib]

V principu bi lahko spletno lokacijo postavili tudi v naslov članka ali na strani v revij:

*Ivan Pregelj. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G7ACCY1Y Mahnič – slovenski listkar.] ''Dom in svet'' 34/1–2 (1921). 28–30. {{COBISS|ID=31722241}}
*Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. ''Dom in svet'' 34/1–2 (1921). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G7ACCY1Y 28–30.] {{COBISS|ID=31722241}} 

Vendar se v tem primeru izgubi podatek, da je revijo pospletil dLib.

Za članek, ki v Digitalni knjižnici nima samostojnega zapisa in ga je treba tam šele poiskati s paberkovanjem po zaporednih številkah časopisa, je primerneje dodati povezavo na celoten letnik revije (kadar se objava vleče iz številke v številko) ali na konkretno številko takole:

{|
|[[Slika:DLib_Cas.jpg|sličica|600px|center|Revija ''Čas'' na dLibu]]
|[[Slika:DLib_Cas2.jpeg|sličica|100px|center|Članek brez metapodatkov na dLibu[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W63XGLYS/82bf8aa4-7db2-443e-b9af-77e435710816/PDF]]]
|}

*Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. ''Čas'' 15/3–4 (1921). 167–92. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W63XGLYS dLib] ali
*Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. ''Čas'' 15/3–4 (1921). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W63XGLYS 167–92.]  

Cobissova ID-številka 4675843 se nanaša na celo revijo in ne na članek, ker članki v tej reviji še niso bili bibliografsko zajeti, zato jo izpustimo. Zdaj pa še navedba za sovražnike spleta:

:Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. ''Čas'' 15/3–4 (1921). 167–92. Tudi na spletu. 

Ker pogosto navajamo kritike literarnih del v literarnih revijah, je tu zgled iz ''Sodobnosti''.

[[Slika:dLib_clanek.jpg|sličica|700px|center|Kritika v reviji ''Sodobnost'']]

*Jože Horvat. Pavle Zidar, Izlet v mrak. ''Sodobnost'' 18/5 (1970). 555–57. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DJDF0XER dLib] 

V dLibu ima članek samostojen vpis z metapodatki, v Cobissu ga pa ni, ker revija še ni bila bibliografsko popisana. Zadetki na dLibu desno spodaj ponujajo dva samodejno generirana citatna sloga, ki pa nista dosti uporabna; manjka celo obvezni podatek o straneh. Kaj vse smo spremenili pri popisu? Izpustili smo letnico začetka izhajanja revije in založbo pa tudi št. Cobiss, ker ne pripelje na vpis članka, ampak na zapis o celotni reviji. Izpustili smo besedi ''letnik'' in ''številka'', saj je iz ustaljenega zaporedja številk v navedbi jasno, da prva zaznamuje letnik, za poševnico sledi številka znotraj letnika, v oklepaju je letnica in zadnji številčni podatek so strani. Da smo dobili podatke o straneh, na katerih je natisnjena kritika, in podatke o velikih začetnicah ter ločilih v naslovu, je bilo treba odpreti dokument v pdf-obliki. Za polno avtorjevo ime smo pokukali v Cobiss (''horvat'' + ''zidar''), če tam ne bi našli, bi pomagalo detektivsko guglanje. Spletnega naslova ne prekopiramo iz ukazne vrstice, ker se tam radi znajdejo še kakšni drugi nizi in je naslov predolg, zlasti pa neuporaben. Najenostavneje ga dobimo tako, da v vrstici URN kliknemo na povezavo z desno miškino tipko in izberemo ''Kopiraj mesto povezave''. S &lt;ctrl&gt; + &lt;v&gt; potem odložimo skopirano mesto v našo pisarijo.

Pri digitaliziranih publikacijah smo v skušnjavi, da bi povezavo nanje napravili kar preko naslova in ne šele na koncu običajnih bibliografskih podatkov za tiskano predlogo. Domislica ni dobra iz dveh razlogov: najprej je tu naslov, katerega besede bi mogoče želeli povezati z enciklopedičnimi informacijami, v zgornjem npr. &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[:w:sl:Jože Horvat|Jože Horvat]], [[:w:sl:Pavle Zidar|Pavle Zidar]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; in &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[:w:sl:Izlet v mrak|Izlet v mrak]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, in bi jih v tem primeru ne mogli, izpustili pa bi tudi priložnost za razločno oznako spletišča, v okviru katerega je bilo besedilo digitalizirano, v našem primeru dLib. Z odpovedjo povezave, ki bi jo umestili na strani &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DJDF0XER 555–57]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, smo žal izgubili podatek, da gre za povezavo samo na ta članek, ne pa kar na celotno številko; nobena odločitev ni brez pomanjkljivosti.

Na dLibu je precej fotografskega gradiva, za njegovo citiranje glej poglavje [[Nova pisarija#Fotografija|Fotografija]].

=====Enciklopedijsko geslo=====

S poglavjem o navajanju enciklopedijskih gesel prehajamo k virom, ki jih na Cobissu ali na dLibu večinoma ni, kar pomeni, da gre za vire brez urejenih metapodatkov.

{|
|[[Slika:Wp_geslo.jpg|sličica|300px|Geslo na Wikipediji]]
|[[Slika:Wp_cit.jpg|sličica|300px|Avtomatizirani citati wikipedijskih gesel]]
|}

Posamezni učitelji še vedno povprek prepovedujejo uporabo in citiranje člankov na Wikipediji, vendar so taka nerazgledana stališča vedno bolj redka. Seveda ne bomo citirali kratkih člankov, ki so označeni kot škrbine, pri kvalitetnih geslih pa ne moremo imeti prav nikakršnih pomislekov. Vzemimo geslo Planinska  povest. Najlažji je sklic na geslo, kadar pišemo kak drug članek za Wikipedijo. Zadoščajo oglati oklepaji okrog naslova, ki smo ga prej postavili v imenovalnik, in sklic je narejen. Sklicevanje na slovensko [[:w:sl:Planinska povest|Planinsko povest]] iz drugih nacionalnih Wikipedij ali iz drugih Wikimedijinih spletišč zahteva pred naslovom v oglatih oklepajih še predpono '':w:sl:'', kakor smo pravkar storili: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[:w:sl:Planinska povest|Planinsko povest]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;. 

Za sklicevanje zunaj Wikipedije ta sama ponuja dovolj zgledov, če kliknemo na izbiro ''Navedba članka'' v stolpcu levo od članka: APA, MLA, MHRA, Chicago, CSE, Bluebook, Bluebook: Slog Harvard JOLT, BibTeX, LaTeX. Razlikujejo se v rabi narekovajev in drugih ločil, podčrtav, v zaporedju podatkov, navajanju avtorstva, datuma dostopa in podobnih podrobnostih, s katerimi se ni vredno obremenjevati. Za vse te predloge veljajo isti pomisleki, kot smo jih zapisali v [[Nova pisarija#Citatni slogi|poglavju višje]].

Avtorstva ne bomo navajali, tudi če v zgodovini strani najdemo koga, ki je zaslužen za članek v večji meri kot vsi drugi, ker ga lahko že jutri kdo drug močno dopolni ali spremeni. Drobnjakarji bi želeli po zgledu nekaterih tujih slogov namesto avtorja napisati ''Sodelavci Wikipedije'', vendar jih bomo v tem poskusu ustavili, saj tudi pri anonimnih tiskanih delih ne pišemo vedno Anon ali Anonimno na  mesto, kjer bi moralo stati avtorjevo ime. Nujni podatki so samo naslov gesla, naslov spletišča in datum. Datum pri citiranju znotraj wikijev ni potreben, saj lahko iz zgodovine strani do minute natančno razberemo, kdaj je citat nastal in na katero verzijo članka se je  takrat skliceval, zunaj wikijev pa je datacija včasih potrebna. Zabeležena je na dnu članka (npr. »Čas zadnje spremembe: 08:35, 22. maj 2012.«), od česar uporabimo samo dan, mesec in leto, mesec lahko v nominativu (''maj'') ali, kar starejši pisci močno forsirajo, v genitivu (''maja'') oz. okrajšano, če se hočemo izogniti dilemi med imenovalnikom in rodilnikom (''jan.''). Za kar koli se bomo že odločili (zapis s številko, besedo, okrajšano, v imenovalniku ali rodilniku), poenotimo zapise datumov v vsem sestavku. V zadregi smo edino glede naslova spletišča, ki je zapisan na dva načina: v stolpcu levo od članka »WikipedijA: Prosta enciklopedija«, pod naslovom članka pa »Iz Wikipedije, proste enciklopedije.« Eno ali drugo je prav, nič pa ni narobe, kadar gre za domače teme, tudi brez podnaslova, torej zgolj »Wikipedija«. Slog MLA pri navajanju iz spletnih virov zahteva pojasnilo, da gre za internet (''Web'', slov. ''Splet''), vendar je pri splošno poznanih spletiščih, kakršno je Wikipedija, to popolnoma odveč. Odveč je tudi navajanje spletne lokacije (&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;http://sl.wikipedia ...&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;), kakor jo še priporoča vrsta citatnih slogov, ker pač spis najdemo precej prej, če vtipkamo njegov naslov v iskalnik, kot če bi tipkali URL v ukazno vrstico. Navedek enciklopedičnega članka iz Wikipedije bo po analogiji z navajanjem časnikov brez pike med naslovom spletišča in datumom in s hiperpovezavo, ki jo vgradimo v naslov:

*[http://sl.wikipedia.org/wiki/Planinska_povest Planinska povest.] Wikipedija 10. jan. 2012. 

Ker je tole šola, vzgojno ponovimo, da je navajanje URL-jev grdo in nesmiselno, tako na zaslonu kot na papirju:

*&lt;s&gt;Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012. http://sl.wikipedia.org/wiki/Planinska_povest&lt;/s&gt;

Na papirju hiperpovezave ni, možni pa so, tako kot na spletu, različni zapisi spletišča:

:Planinska povest. Iz Wikipedije, proste enciklopedije 10. jan. 2012. 
:Planinska povest. Wikipedija: Prosta enciklopedija 10. jan. 2012. 
:Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012. 

Najbolj preprosto bi bilo, da v naslov vgradimo standardno povezavo &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;http://sl.wikipedia.org/wiki/Planinska_povest&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, ki kaže na najbolj svežo varianto gesla, vendar včasih želimo navesti natanko tisto verzijo spreminjajočega se gesla, ki smo jo konzultirali ob pisanju članka. Povezavo nanjo dobimo tako, da v zgodovini članka kliknemo na datum želene verzije (npr. 10. maja 2010) in potem povezavo iz ukazne vrstice vgradimo pod naslov gesla v našem spisu: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Planinska_povest&amp;oldid=2273031&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;. Še bolj enostavno je, če z menija na levem robu članka med ''Orodji'' izberemo ''Trajno povezavo'' na verzijo članka, ki si ga pravkar ogledujemo, in jo iz ukazne vrstice prekopiramo v hiperpovezavo; prepoznavna je po repku ''oldid'' za naslovom gesla.

*[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Planinska_povest&amp;oldid=2273031 Planinska povest.] Wikipedija 10. maj 2010. 

{|
|[[Slika:Wp_hist1.jpg|sličica|370px|center|Historiat članka]]
|[[Slika:Wp_hist2.jpg|sličica|300px|center|Izbrana starejša verzija članka]]
|}

Komaj kaj drugače postopamo z besedili na Wikiviru, Wikiverzi, na Wikiknjigah in na Wikimedijini Zbirki (Commons).

{|
|[[Slika:Slov_bio.jpg|sličica|300px|''Slovenska biografija'']]
|[[Slika:SBL_levstik.jpg|sličica|360px|Geslo o Franu Levstiku v ''Slovenskem biografskem leksikonu'' oz. v ''Slovenski biografiji'']]
|}

Do nedavnega smo za biografske članke posegali po treh pomembnih virih, na papirju in zadnja leta na zaslonu, ''Slovenski biografski leksikon'', ki je izhajal med leti 1925 in 1991 v Ljubljani, ''Primorski slovenski biografski leksikon'' (Gorica, 1974–1994) in ''Novi slovenski biografski leksikon'' (2013). Zdaj bodo združeni na portalu ''Slovenska biografija'', ki ga urejajo pri ZRC SAZU, in se bomo (razen v izjemnih primerih, ko bi npr. hoteli pokazati na napake v predhodnih verzijah) sklicevali samo nanj. 

*Anton Slodnjak. [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi327676/ Levstik, Fran (1831–1887).] ''Slovenska biografija''.

ali, kadar želimo izrecno pokazati na relevantni vir podatkov znotraj SB:

*Anton Slodnjak. [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi327676/ Levstik, Fran (1831–1887).] SBL. ''Slovenska biografija''.

Natančno citiranje iz starega dobrega SBL bi bilo nerodno, ker je izhajal polnih 66 let, pod različnimi uredniki in pri različnih založbah {{COBISS|ID=859652}}. Slodnjakov članek je izšel v 4. zvezku 1. knjige leta 1932. Ker se bolje kot po zvezkih, ki so lahko različno vezani, in letnicah znajdemo po abecedi gesel, bi zadoščala samo kratica s. v. (lat. ''sub voce'' 'pod geslom'), pravzaprav pa je tudi ta odveč, saj vemo, kako se iščejo gesla v leksikonih. 

Ker je PSBL v tem trenutku vključen v ''Slovensko biografijo'' šele s prvo črko abecede, si poglejmo, kako citirati tam popisanega primorskega avtorja Andreja Budala. Članek se nahaja v 3. zvezku, ki je izšel leta 1976, na straneh 149 in 150, vendar bomo te podatke izpustili, ker po leksikonih iščemo po abecedi in ne po strani v kazalu. Avtor je podpisan na dnu članka s kratico Jem, ki jo kazalo kratic razveže v Martin Jevnikar. Pdf-ji zvezkov so na portalu ''Sistory: Zgodovina Slovenije''.  

[[Slika:PSBL.jpg|sličica|400px|center|Geslo o Andreju Budalu v ''Primorskem slovenskem biografskem leksikonu'']]

*Martin Jevnikar. Budal Andrej. ''Primorski slovenski biografski leksikon''. [http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&amp;urn=SISTORY:ID:259 Sistory.]

Pa poskusimo še s kakšnim avtorjem na A-, pri katerem želimo citirati samo geslo, ki ga je SB prevzela iz PSBL; na članek skočimo s klikom na PSBL v desnem stolpcu ali z listanjem po strani:

[[Slika:Abram.jpg|sličica|300px|center|Sklop gesel o Jožetu Abramu v ''Slovenski biografiji'']]

*Anton Kacin, Jožko Kragelj in Marijan Brecelj. Abram, Jože (1875–1938). [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi124954/#primorski-slovenski-biografski-leksikon PSBL.] ''Slovenska biografija''. 

Kadar nočemo biti tako natančni, podatke o izvirni objavi umaknemo, pojavijo pa se nove dileme. SB združuje zelo kratko nepodpisano geslo iz SBL, geslo iz NSBL, ki ga je podpisal Andrej Vovko, in geslo iz PSBL, ki smo ga pravkar citirali. Vseh avtorjev ne bomo navajali, pri odločitvi za samo enega, prvega, pa smo v zadregi, kdo je to, zato mislim, da si v takih primerih lahko privoščimo izpust avtorja:

*[http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi124954/ Abram, Jože (1875–1938).] PSBL. NSBL. ''Slovenska biografija''. 

[[Slika:ES_idila.jpg|sličica|300px|center|Geslo v ''Enciklopediji Slovenije'']]

Žalostno je, da še ni digitaliziran tako temeljni leksikografski vir, kot je ''Enciklopedija Slovenije''. Nov dokaz, da takih podjetij ne smejo voditi komercialne založbe klasičnega tipa. Tudi gesla v ES so avtorsko podpisana, v naslednjem zgledu s krajšavo M. Do., ki je na seznamu kratic razvezana v Marjan Dolgan. Geslo je na 93. strani 4. zvezka, ki je izšel v Ljubljani pri Mladinski knjigi leta 1990, vendar tako kot zgoraj teh podatkov ne bomo navajali, večinoma zadošča samo

*Marjan Dolgan. Idila. ''Enciklopedija Slovenije''.

Gesla iz leksikonov ''Slovenska književnost'' in ''Literatura'', ki so krajša od gesel v naštetih virih, navajamo samo takrat, kadar obsežnejše informacije drugod ne najdemo. V ''Slovenski književnosti'' smo dolžni poiskati razvezavo okratičenega avtorja, pri geslih v ''Literaturi'' pa avtor ni podpisan in ga ne navajamo. Nikakor ni dovolj v seznamu literature navesti samo naslov leksikona, vedno se citat začne z naslovom gesla. 

*Zoltan Jan. Bogataj-Gradišnik, Katarina. ''Slovenska književnost''. Ljubljana: CZ, 1996 (Sopotnik) [Leksikoni]. 

Gre za zvezek v seriji leksikonov Cankarjeve založbe, vendar je izraz Leksikoni zapisan samo na platnicah, v kolofonu ga pa ni, in smo ga zato dali v oglati oklepaj na koncu. Leksikon je uredil Janko Kos s sodelavci, ampak če smo v prejšnjih primerih urednike izpustili, jih dajmo še tukaj. Za konec tega poglavja preverimo še, če bi se znali sklicevati na kakšno besedo iz drugih leksikografskih virov, čeprav takih drobnjarij v seznamu literature ponavadi ne navajamo.

*[http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&amp;expression=ge%3Dnaturalizem&amp;hs=1 Naturalízem.] ''Slovar slovenskega knjižnega jezika''. 
*Naturalízem. ''Slovar slovenskega knjižnega jezika''. Ljubljana: SAZU in ZRC SAZU, 2008. 
*Naturalizem. ''Leksikon Literatura''. Ljubljana: CZ, &lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;2009 (Mali leksikoni CZ).
*Idila. Marko Snoj. ''Slovenski etimološki slovar''. Ljubljana: MK, 1997 (Cicero).

V slovarju in v zgornjih primerih so gesla zapisana z malo začetnico, vendar nas ne bo nihče preganjal, če jih bomo v navedku zapisali z veliko.

'''Dodatno berilo'''

*[[:w:sl:Uporabniški pogovor:Hladnikm#Migracija SBL -&gt; Slovenska biografija|Uporabniški pogovor:Hladnikm#Migracija SBL -&gt; Slovenska biografija]]. Wikipedija, prosta enciklopedija 5. marca 2014 sl.
*[[:w:sl:Predloga:SBL|Predloga:SBL]] za citiranje biografskih gesel v Wikipediji
* [http://www.saleskibiografskileksikon.si/ Šaleški biografski leksikon.] Knjižnica Velenje.
* [http://www.gorenjci.si/ Gorenjci.si:] Spletni biografski leksikon znanih Gorenjk in Gorenjcev.
* [http://www.notranjci.si/ Notranjci.si.] Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica.
* [http://www.primorci.si/ Primorci.si.]
* [http://www.pomurci.si/ Pomurci.si.]
* [http://www.celjskozasavski.si/ Spletni biografski leksikon celjskega območja in Zasavja.] Osrednja knjižnica Celje.
* [http://www.znanislovenci.si/ Znani.Slovenci.si:] Spletni biografski leksikon znanih Slovenk in Slovencev.
* [http://www.leksikon.si/ Kamniško-komendski biografski leksikon.] Knjižnica Franceta Balantiča, Kamnik.

=====Forum=====

K informacijam na drugih spletiščih. Sporočilo v rubriki Knjižni molji na forumu MedOverNet:

[[Slika:Knj_molji.jpg|sličica|600px|center|Prispevek v forumu Knjižni molji]]

*Katja 10. [http://med.over.net/forum5/read.php?33,7901018 Re: Kresnik 2013.] Knjižni molji. Med.Over.Net 10. 12. 2012.

Rubrika knjižni molji na Med.Over.Net ni tako zelo poznana kot Wikipedija in bi kdo utegnil to spletno lokacijo imeti za časopis. Ta nevarnost obstaja le, kadar spletišče navajamo v tisku, zato takrat navedku dodamo na koncu še podatek ''Splet.'' Kadar spletišče navajamo v spletni objavi, ta dodatek ni potreben, ker je že iz obstoja povezave v navedku jasno, da gre za splet, saj povezava kam drugam kot na splet ne more kazati.  

Pomemben vir slovenističnih informacij je forum SlovLit. Sporočilo poiščemo v [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ arhivu,] če ne gre drugače, v komprimirani datoteki za ves letnik oz. za vsa leta. Posamezno sporočilo ima lahko več naslovov.

[[Slika:Slovlit.jpg|sličica|600px|center|Prispevek na forumu SlovLit]]

Na prikazano SlovLitovo sporočilo se sklicujemo takole:

*Marko Juvan. [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004356.html Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«.] SlovLit 10. jan. 2013.

Včasih se naslov v glavi sporočila in uredniški naslov na vrhu strani razlikujeta. Tule smo izbrali vidnejšega uredniškega (Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«) namesto avtorjevega (Prešernovska struktura), lahko pa bi se odločili tudi obrnjeno.

=====Spletni tečaj=====

[[Slika:Coursera.jpg|sličica|600px|center|Začetna stran serije spletnih predavanj]]

*J. Simon Rofe in Yenn Lee. [https://www.coursera.org/course/researchmethods Understanding Research Methods] [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. junija 2014.

Izvajalca tečaja smo razbrali iz opisa predavanj. [[:w:en:Coursera|Courseri]] podobno spletišče z (deloma) prosto dostopnimi predavanji je [[:w:en:edX|edX]].

=====Blog=====

[[Slika:Blog.jpg|sličica|600px|center|Blogovski prispevek]]

*Marko Crnkovič. [http://crnkovic.blog.siol.net/2006/02/21/25-pismo-marko-manci-svecenica-spovedniskega-sentimentalizma/ 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma.] Za narodov blogor 21. februar 2006. ''Siol Blogos''.&lt;/td&gt;

Blogi so zahtevni za citiranje včasih zato, ker manjka ime avtorja (kadar vemo zanj iz drugih virov, ga postavimo na začetek v oglati oklepaj), drugič zaradi ugnezdenih sporočil in naslovov rubrik. Taka avtorska rubrika ima v zgornjem primeru naslov Za narodov blogor. Datum ogleda ni potreben, če je stran sama datirana in ni verjetno, da bi se spreminjala.

=====Članek na spletišču=====

Strokovni članki, objavljeni zgolj na spletu, so še vedno redkost. Gre za predobjave, ki slej ko prej dobijo svojo natisnjeno verzijo ali pa so, redigirani, postavljeni na spletno stran revije. Tedaj navedbo naknadno dopolnimo s svežimi podatki o natisu. Če so spremembe med predobjavo in dokončanim člankom velike, to v opombi pojasnimo.

*Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/viteski.html Slovenski viteški roman.] 7. 12. 2010. Daljša verzija članka za zbornik  ''Vitez, dama in zmaj: Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem, 1: Razprave''. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2011. 275–82. {{COBISS|ID=264441600}}

Zgornji primer je z osebnega spletišča, ki nima svojega imena. Nadaljnji primeri pa so s poznanih spletišč in je navedba njihovih imen obvezna.

[[Slika:Gore_ljudje.jpg|sličica|center|500px|Članek s spletišča Gore in ljudje]]

*Iztok Snoj. [http://www.gore-ljudje.net/novosti/24275/ Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let.] Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. junij 2007.

Primer ni najbolj enostaven, ker se ob naslovu kopičijo še podnaslovi (ker gre za alternativo, smo mednju vtaknili desno poševnico) in naslov rubrike Četrtkova zgodba. Naslov spletišča smo reproducirali zvesto emblemu z malimi črkami in vezajem, čeprav ga Google najde tudi, kadar vanj odtipkamo preprosto ''Gore in ljudje''. Žal ni bilo mogoče nikjer v navedbi razkriti, kateri jubilant se skriva za skrivnostno krajšavo ''[[:w:sl:Vladimir Habjan|Vlado H.]]'', in smo to lahko storili šele v temle stavku.

Da ne bomo pozabili, kako navedemo táko objavo v tisku:

:Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. junij 2007. 

Če ne bi končnica ''.net'' tako zelo razločno kazala za splet, bi navedbo v tisku končali s stavkom ''Na spletu.'' ali ''Splet.''

[[Slika:Planet_siol.jpg|sličica|center|500px|Kolumna s spletišča Planet Siol.net]]

*&lt;s&gt;Samo Rugelj. Javno iz zasebno v slovenskih medijih: Urbani portreti. Planet Siol.net 5. 2. 2014. http://www.siol.net/priloge/kolumne/samo_rugelj/2014/02/javno_in_zasebno_v_slovenskih_medijih.aspx&lt;/s&gt;
*Samo Rugelj. [http://www.siol.net/priloge/kolumne/samo_rugelj/2014/02/javno_in_zasebno_v_slovenskih_medijih.aspx Javno iz zasebno v slovenskih medijih: Urbani portreti.] Planet Siol.net 5. 2. 2014.

[[Slika:LUD.jpg|sličica|center|500px|Literarna kritika na spletišču LUD Literatura]]

*Barbara Leban. [http://www.ludliteratura.si/kritika-komentar/srecna-ker-sem-zenska-poskus-narobne-kritike/?utm_source=newsletter&amp;utm_medium=email&amp;utm_campaign=obvescevalnik Srečna, ker sem ženska. Poskus narobne kritike: Kliči me po imenu. Izbor iz krajše proze slovenskih avtoric. Ur. Silvija Borovnik. Ljubljana: Študentska založba, 2013.] LUD Literatura 23. januar 2014.

Spet nekoliko bolj zapleten primer zaradi sestavljenega naslova in sestavljenega dolgega podnaslova. Med naslovom in podnaslovom smo napravili dvopičje, sicer pa smo ohranili ločila, kot jih je postavil urednik spletišča, čeprav gre za podredna razmerja, ki nas nagovarjajo k uporabi dvopičij. Podnaslov je bibliografska navedba dela, ki je predmet kritike. Spet bi želeli delati red in navedbo poenotiti po principih, ki jih gojimo v tejle knjigi, vendar je nad njimi zahteva, da v interpunkcijo izvirnega naslova ne posegamo. Smo pa izpustili podnaslov spletišča ''Povsem pritegnjen'', ker ni bistven.

Kako pa bi navedli komentar k temu članku, ki ga je napisala neka ANKA?

[[Slika:LUD_komentar.jpg|sličica|center|500px|Komentar članka na spletišču LUD Literatura]] 

*[http://www.ludliteratura.si/kritika-komentar/srecna-ker-sem-zenska-poskus-narobne-kritike/#comment-291 ANKA.] [Komentar k članku Barbare Leban Srečna, ker sem ženska]. LUD Literatura 28. januar 2014. 

Ker prispevek nima naslova, smo v oglatem oklepaju, ki označuje naše intervencije v citirano besedilo, pojasnili, za kaj gre. Privoščili smo si krajšanje izvirnega naslova, saj si ga lahko ogleda, kdor klikne na povezavo. Ta oglati oklepaj je kriv, da smo se odločili povezavo prilepiti na konec navedbe. Če v tisku ne bi bilo popolnoma jasno, da gre za navedbo spletnega vira, dodamo na koncu še ''Na spletu''.

[[Slika:Air_beletrina.jpg|sličica|center|500px|Članek s spletišča AirBeletrina]] 

*Aljoša Harlamov. [http://airbeletrina.si/13299 Kako iz-brati pravega/pravo?: punce iz knjižnice in druge romantične zmote.] airBeletrina 17. 10. 2013.

Mikalo nas je, da bi malo začetnico podnaslova v skladu s pravili navajanja spremenili v veliko, pa smo se spomnili, da je treba najprej spoštovati avtorjevo odločitev glede velike začetnice, in smo malo začetnico izjemoma ohranili.

[[Slika:MMC clanek.jpg|sličica|center|600px|Članek na spletišču RTV]]

*Andrej Mrak. [http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/s-presernom-po-hudicevih-hisah-v-ljubljani/326585 S Prešernom po »hudičevih« hišah v Ljubljani: Peterica ljubljanskih zabavišč, ki jih je »vzel hudič«.] Razglednice preteklosti. MMC RTV Slovenija: Prvi interaktivni multimedijski portal 5. januar 2014.

Avtorjevo ime je na dnu članka. Razglednice preteklosti je naslov rubrike, podnaslov portala za dvopičjem lahko tudi izpustimo.

=====Zapis v podatkovni zbirki=====

[[Slika:Podatkovna_zb.jpg|sličica|600px|center|Zapis o Turnškovem romanu v podatkovni zbirki slovenskega zgodovinskega romana]]

*Metod Turnšek. [http://slovlit.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgrom/eva_cgi.exe?name=zgromb&amp;expression=z%B9%3D274 Stoji na rebri grad.] Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. 1. 2012.

Na strani z zadetkom ni nobenega imena, na dnu začetne strani zbirke pa je podatek, da sta jo uredila Miran Hladnik in Primož Jakopin. Zato njuni imeni dodamo za naslov zbirke, tako kot počnemo z imeni urednikov zbornikov. Tam je letnica postavitve, ker pa se zbirke spreminjajo, je smiselno navesti na koncu še datum dostopa. Datacijo strani se da včasih sicer razbrati iz izvirne kode, ki jo prikličemo na zaslon preko menija v brskalniku ali pod desnim miškinim kazalcem. Pedant nam prišepetava, naj jo damo v oglati oklepaj, ki nakazuje, da podatka nismo pobrali s spletne strani, ampak smo ga pridobili kako drugače. Ker pa so oglati oklepaji pri pisanju za wikije rezervirani tudi za druge reči, se jim tu raje odpovemo.

=====Diplomska naloga=====

Bogato nahajališče informacij, ki jih Cobiss ne razkrije, je katalog diplomskih nalog in slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ko v iskalnik vtipkamo npr. ime pisatelja Ivana Potrča, postreže z naslovi 19 diplomskih nalog. Vsake posebej ne bomo navajali, za izbor pa bi morali v knjižnico in jih vsaj prelistati. Privoščimo si torej kar sklic na vseh 19 zadetkov naenkrat. 

{|
|[[Slika:diplome1.jpg|sličica|200px|Seznam avtorjev diplomskih nalog iz
slovenske književnosti po 1950]]
|[[Slika:diplome2.jpg|sličica|200px|Iskanje]]
|[[Slika:diplome3.jpg|sličica|250px|Izid iskanja]]
|}

::*[http://slovlit.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&amp;expression=ivan+potr%E8 Izid iskanja po zbirki 2031 diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF, 1950-2008: ivan potrč (19).] Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Katere dileme je bilo treba razrešiti pri odločitvi za predstavljeni format sklica? Težave so povzročali različni naslovi spletišča v različnih fazah iskanja: Diplomske naloge iz slovenske književnosti na FF, Diplomske naloge iz slovenske književnosti na FF od 1950 dalje: iskanje po zbirki, Izid iskanja po zbirki 2031 diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF, 1950-2008. Zdelo se je smiselno izbrati naslov strani z zadetki (čeprav ne bo dolgo ostalo pri tem formatu in se bo baza še krepila in število diplomskih nalog povečevalo). 

Zdaj pa se odločimo za eno od naštetih diplom:

{|
|[[Slika:diplome4.jpg|sličica|500px|Diplomska naloga o Ivanu Potrču]]
|[[Slika:diplome5.jpg|sličica|150px|Diplomska naloga o Ivanu Potrču]]
|}

::*Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Ljubljana, 1992. 

Če bi bila diplomska naloga vpisana v Cobiss, bi dodali še sklic nanj, vendar diplomskih del iz tistih let v Cobissu še ni. Vrstna oznaka Diplomsko delo je v oklepaju, ker iz vpisa ni razvidno, da bi se nahajala na platnicah. Če se (kar preverimo v fizičnem izvodu), oklepaji niso potrebni. Podatek o mentorju je včasih pomemben, zato ne bo nič narobe, če navedemo tudi njegovo ime:

::*Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992.

=====Prosojnice, video predavanja, animacija =====

Kadar prosojnice spremljajo objavljena predavanja ali video, podatek o lokaciji prosojnic navedemo ob drugih podatkih. Povezavo na prosojnice opremimo z oznako ppt, pptx, prosojnice ipd., ki bralca pred klikom opozori, za kakšne vrste dokument gre.

:*Miran Hladnik. [[:v:sl:Oviralci prostega dostopa|Oviralci prostega dostopa]]. Wikiverza. [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/OviralciOA.pptx pptx.] 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. aprila 2014.

:*András Kornai. [http://videolectures.net/andras_kornai/ Language Death in the Digital Age.] META-FORUM 2012 - A Strategy for Multilingual Europe. Bruselj, junij 2012, objavljeno na Videolectures 9. avg. 2012. [http://videolectures.net/site/normal_dl/tag=698131/metaforum2012_kornai_language_01.pdf Prosojnice.]

:*[https://www.youtube.com/watch?v=IWSyyhj5udw Anubis Animation (Ancient Egypt).] Youtube 21. maja 2012. 

Video je naložil neki smcmahon92, ki na Youtubu ne razkriva svoje identitete, zato ga izpustimo.

=====Zemljevid=====

Zemljevidi so podobno kot slike opremljeni s podatki o viru neposredno pod zemljevidom. Svojčas so bili avtorsko delo (npr. Kozlerjev zemljevid slovenskih dežel, panoramski zemljevidi Franceta Planine), v zadnjem času pa so produkt inštitucionalnega (državnega ali komercialnega) kolektivnega dela, pri katerem navajanje avtorjev ali urednikov ne pride v poštev. Na avtorska imena ali imena urednikov naletimo pri posameznih slojih na zemljevidu ali pri posameznih zapisih znotraj sloja, če je za vpis ljudi, ki posegajo v javno dostopne zemljevide, predvideno posebno polje, vendar tudi v tem primeru navajanje sodelavcev ni običajno. Sloj Literarni spomeniki, ki smo ga ustvarili na Geopediji, bomo popisali takole: 

{|
|[[Slika:Geop_sloj1.jpg|sličica|300px|center|Zemljevid 1: [http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/11689 Sloj – Literarni spomeniki.] Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014. ]]
|[[Slika:Geop_sloj2.jpg|sličica|400px|center|Zemljevid 2: [http://www.geopedia.si/?params=L11689#T105_L11689_x499072_y112072_s9_b4 Literarni spomeniki.] Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014.]]
|}

Če bi na vso silo želeli podatke o zemljevidu navesti v seznamu literature med drugimi referencami, bi to storili takole:

*[http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/11689 Sloj – Literarni spomeniki.] Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014. 
*[http://www.geopedia.si/?params=L11689#T105_L11689_x499072_y112072_s9_b4 Literarni spomeniki.] Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014. 

Podatek o verziji Lite ob naslovu spletišča smo izpustili, ker so prikazi v različnih uporabniških formatih (Lite, Pro) enaki, smo pa upoštevali razlike v imenu in http-naslovu spletišča. Datum ogleda navedemo zato, ker ni nikjer podatka o tem, kdaj je zbirka nastala oz. kdaj je bila nazadnje ažurirana. Poglejmo si še možnost sklica na posamezni spomenik v sloju.

{|
|[[Slika:Geop_spom2.jpg|sličica|350px|Zemljevid 3: [http://www.geopedia.si/?params=L11689#T105_L11689_F11689:1_x444507.906_y129104.703_s17_b4 Mauser, Karel.] Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014. Topografski pogled.]]
|[[Slika:Geop_spom1.jpg|sličica|350px|Zemljevid 4: [http://www.geopedia.si/?params=L11689#T105_L11689_F11689:1_x444507.906_y129104.703_s17_b2 Mauser, Karel.] Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014. Ortofoto.]]
|}

In še za potrebe seznama literature, kadar zemljevida nismo objavili in je to edini način za dokumentiranje vira:

*[http://www.geopedia.si/?params=L11689#T105_L11689_F11689:1_x444507.906_y129104.703_s17_b4 Mauser, Karel.] Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014. 
*[http://www.geopedia.si/?params=L11689#T105_L11689_F11689:1_x444507.906_y129104.703_s17_b2 Mauser, Karel.] Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014. 

Majhne razlike v hiperpovezavah so enkrat za prikaz topografskega, drugič za prikaz ortofoto pogleda. Na URL-niz vpliva tudi povečevanje ali pomanjševanje izreza. Ime avtorja zapisa smo, kot je bilo napovedano, izpustili, čeprav se je podpisal na dnu dokumenta. Že jutri namreč lahko v zapis poseže drug avtor, ob letu osorej tretji itd. 

Zemljevid na Wikimedijini Zbirki bomo s podnapisom opremili takole:

[[File:Egipt- Novo kraljestvo.PNG|thumb|300 px|center|Zemljevid 5: [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Egipt-_Novo_kraljestvo.PNG Novo kraljestvo v 15. stoletju pr. n. š.] Wikimedia Commons 2010, zadnja sprememba 24. maja 2014.]]

Pogled v zgodovino datoteke pokaže, da je predlogo za zemljevid izdelal NormanEinstein, kar najbrž ni pravo ime, imena in lokacije pa je vanjo vnesel Bostjan46. Ker se v principu lahko predelave zemljevida loti vsakdo, je situacija podobna avtorstvu gesel na Wikipediji, kjer avtorjev zaradi množice redakcij ne navajamo, čeprav licenca ''cc'' zahteva od nas samo to. Za pravo ime avtorja običajno niti ne vemo, zato tudi tu navedemo le naslov uporabljene verzije zemljevida, lokacijo, kjer interesent dobi tudi vse druge podatke o njem, in datum kreacije ter zadnje spremembe, ki stoji čisto na dnu strani; datum dostopa je po vseh teh časovnih podatkih odveč.

Vprašljivo je tudi navajanje spletišča Wikimedia Commons kot vira slike, kadar sliko objavimo na katerem od Wikimedijinih spletišč. Pri slikah, ki sem jih naložil na Wikimedia Commons prav z namenom, da jih uporabim v ''Novi pisariji'', npr. nekako samoumevno vira ne navajam, pri drugih slikah iz Zbirke pa to, kot je videti v zgornjem primeru, počnem. V izogib morebitnim pomislekom je navedbo spletišča smiselno ohraniti, kadar bi se utegnili pojaviti dvomi o izvoru slike. 

Če na zemljevid v Zbirki pripelje klik na sličico, tako kot je navada na wikijih, potem dodatna povezava v napisu pod zemljevidom, kakršno smo uporabili v prejšnjem primeru, ni potrebna. Naslov slike, ki je v zbirki v angleški, francoski in arabski varianti (ime datoteke: Africa (orthographic projection), opis datoteke: Orthographic map of Africa; Carte orthographique de l'Afrique; العربية: الخريطة الهجائية لأفريقيا), smo prevedli v slovenščino:

[[File:Africa (orthographic projection).svg|thumb|center|300 px|Zemljevid 6: Ortografska karta Afrike. Wikimedia Commons 2009, zadnja sprememba 4. aprila 2013.]]

Morebitne ugovore, da podnapis ne more biti v slovenščini, ker je slovenjenje nasilje nad originalnim poimenovanjem, nevtraliziramo z eno nonšalantno potezo: v Zbirki kliknemo pri sliki na zavihek uredi in v polje ''Description'' dodamo slovenski prevod &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{sl|1=Ortografska karta Afrike}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; ter si zemljevid na ta način jezikovno prisvojimo.

=====Fotografija=====

Za razliko od navedb običajnih bibliografskih podatkov v seznamu literature vire fotografij navajamo neposredno pod fotografijami, za njihovo zaporedno številko ''Slika 1:, Slika 2:'' itd., v natisnjenih monografijah pa je na koncu neredko objavljen še seznam fotografij s podatkom o strani v knjigi. V ''Novi pisariji'' v skladu s prakso objav na wikijih teh predpon ne bo; wikiji slik namreč ne številčijo samodejno, tako kot znajo številčiti naslove ali alineje. Za zgled številčenja na drugih spletnih mestih bodo numerirane samo v tem poglavju. Navajanje fotografij na način polnih bibliografskih opisov citiranih knjig in člankov v seznamu literature ni v navadi, zato se bomo navadili na vire sklicevati pod sliko. 

Podoben status kot fotografije imajo tudi tuji grafikoni ali tabele, s katerimi opremimo članek. Tudi virov teh ne navajamo v seznamu literature, ampak neposredno pod njimi. Problemom avtorstva pri slikovnem gradivu se ''Nova pisarija'' posveča tudi v drugih poglavjih, tu naj izrazimo le dvom v ozko legalistično stališče, da je avtorja fotografije, ki je v prostem dostopu in opremljena z licenco ''cc'', v vsakem primeru treba navesti. Zdrava pamet nam pravi, da pri zaslonskih posnetkih navajanje imena tistega, ki je uporabil kombinacijo tipk &lt;ctrl&gt; in &lt;PrtScr&gt; za generiranje zaslonskega posnetka in potem rezultat obdelal (obrezal, popravil kontrast in ostrino, shranil v želenem formatu in ga postavil na splet), res ni vredno navajati in ga brez slabe vesti lahko izpustimo. Mirno izpuščamo tudi imena ljudi, ki s pritiskom na sprožilec dokumentirajo naslovnice knjig, strani v knjigi, informacijskih tabel, slik, kipov, arhitekturnih objektov ipd. V takih primerih je neprimerno bolj važno navesti avtorje fotografiranih stvaritev. 

Fotografovo ime navajamo v tradicionalni obliki ''Foto tainta'', če imamo občutek, da je fotografija umetniški izdelek, da ima torej vidno stopnjo umetniške kreativnosti. Ker je to težko objektivno presojati, se zanesemo na avtorjevo intenco ali njegov družbeni položaj. Fotografije poznanih avtorjev in tistih, ki se pod svoje fotografije dosledno podpisujejo, ki jim očitno ni vseeno, če bi jih ne navajali, korektno opremimo z njihovimi imeni. Ime fotografa pa izpustimo, kadar se ta podpiše z vzdevkom (mogoče bi celo protestiral, ko bi v napisu k sliki razkrili njegovo pravo ime!). Čeprav je licenca ''cc'', s katero so opremljeni intelektualni proizvodi na Wikimedijinih spletiščih, enotna, je praksa navajanja avtorjev, ki jo licenca zahteva, različna: pri tekstih na Wikipediji ali v Wikislovarju avtorstva nikoli nihče ne navaja, tudi kadar je avtor izjemoma en sam in se je podpisal s pravim imenom, pri tekstih na Wikiviru in Wikiknjigah ter fotografijah v Zbirki pa. Pravniško vztrajanje pri doslednem navajanju vzdevkov ali pravih imen avtorjev, ki se skrivajo za vzdevki, bi bilo v opreki z avtorjevo deklarirano željo po anonimnosti in bi se lahko razlagalo kot kršenje njegove pravice do zasebnosti. Povrhu kaže globoko nerazumevanje nove vloge intelektualnih izdelkov v svobodni kulturi. 

Saj ne spada sem, vendar ne bo prav nič odveč ponovno opozoriti, da nikakor ni vse, kar najdemo na spletu, dovoljeno tudi ponovno objaviti v svojem članku. V svoje spletno besedilo smemo vključiti le tiste posnetke, ki so izrecno označeni kot javna last, in tiste posnetke, ki sicer nimajo take oznake, vendar smo prepričani, da z objavo nikomur ne povzročamo škode. Na slovenski Wikipediji, ki se glede avtorskih pravic obnaša bolj papeško kot papež, smemo objaviti zgolj fotografije, ki smo jih sami posneli (in pri tem pazili, da se ni v objektiv ujelo kakšno tuje avtorsko delo) in tiste, ki so izrecno označene kot javna last. Fotografije, ki so jih avtorji dali v javno last in spadajo med ''[[:w:en:freeware|freeware]]'' ([[:w:sl:brezplačno programje|brezplačno programje]]), se nahajajo na spletiščih [[:w:sl:Flickr|Flickr]], [[:w:en:Instagram|Instagram]], [[:w:en:Panoramio|Panoramio]], [[:w:sl:wikimedijina Zbirka|wikimedijina Zbirka]] (''[[:w:en:Wikimedia Commons|Wikimedia Commons]]'') itd. 

Potrebno je dodati še opombo, da je praksa opremljanja fotografij z licencami ''cc'' mlada in spreminjava, pravne interpretacije toge in v nasprotju z duhom svobodne kulture, spreminja se tudi navajanje fotografij, zato je tudi naslednja navodila oz. priporočila treba jemati z zdravo distanco in z odprtostjo za alternativne predloge, ki jih utegne prinesti prihodnost.  

Najprej zgledi fotografij z dLiba, potem pa še z drugih spletišč.

[[Slika:dLib_slika.jpg|sličica|700px|center|Slika 1: Slovenski pisatelji in literarni zgodovinarji. ''Ilustracija'' [Foto revija] b. l. Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-53VJMG90 dLib]]]

Sliko Zofke Kveder smo našli v ''Albumu slovenskih književnikov'' na 128. strani. Knjiga je tudi na dLibu. Na dLibu smo medtem odkrili, da je ista slika vključena tudi v Zbirko upodobitev znanih Slovencev NUK. Ker je mogoče tu v boljši ločljivosti, navedemo tudi to. 

{|
|[[Slika:dLib_album.jpg|sličica|350px|center|Slika 2: Naslovnica ''Albuma slovenskih književnikov'', 1928.]]
|[[Slika:dLib_zofka.jpg|sličica|350px|center|Slika 3: Zofka Kveder-Demetrović (1878–1926). ''Album slovenskih književnikov''. Ur. Janko Šlebinger. Ljubljana: Tiskovna zadruga, 1928. 112. {{COBISS|ID=985374}} [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HEYZY5RO dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-RQFQCE32 Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK; dLib]]]
|}

Stran v osebnem fotoalbumu:

[[Slika:srnepajelen.jpg|sličica|500px|center|Slika 4: Fotoalbum 171: [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri171/index.html Srne pa jelen.] Foto Miran Hladnik 9. junija 2012.]]

Podatek, da gre za 171. stran Fotoalbuma, smo prepisali iz kazala, kamor vodi klik na ikono &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;i&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; v glavi. Prav lahko bi zaporedje enot, ki sta bili v prvem primeru v razmerju naslov: podnaslov, tudi obrnili in napravili med njima piko, po vzorcu poglavja v knjigi: 

::Slika 4: Srne pa jelen. Fotoalbum 171. Foto Miran Hladnik 9. junija 2012. 

ali pa bi, ker gre pravzaprav za uredništvo spletne strani, ime tvorca po zgledu avtorstva besedil postavil na prvo mesto:

::Slika 4: Miran Hladnik. Srne pa jelen. Fotoalbum 171. 9. junija 2012. 

Pri naslednji sliki sta tvorca dva: večino posnetkov (ne pa vseh!) na strani je napravil Silvo Fatur med leti 1958 in 1962, preslikal in uredil na svojih spletnih straneh pa Miran Hladnik. Najbolj varno je zaradi mešanega avtorstva slik začeti z naslovom in podnaslovom spletne strani: 

[[Slika:pred55leti.jpg|sličica|500px|center|Slika 5: [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri207/index.html Pred 55 leti (iz fotografskega arhiva študenta slavistike Silva Faturja).] Miran Hladnik. Fotoalbum 207 15. oktobra 2013.]]

Bolj zapleteno je navajanje fotografskih reprodukcij umetnostnih del, ki so, tehnično gledano, izvedena dela. Slika 6 je objavljena v zapisu v zbirki. Kip je bil napravljen najbrž precej pred letom 1986, postavljen 2007, fotografiran 2011 in fotografija postavljena na mesto, od koder jo citiramo, verjetno 2012. Ko citiramo samó fotografijo kipa,[OPOMBA:Dobimo jo na povečavi slike z desno miškino tipko in izbiro Kopiraj mesto slike.] so na prvem mestu podatki o izvirnem delu.[OPOMBA:Če bi citirali zapis v podatkovni zbirki, bi bilo zaporedje enot drugačno. Ker zapis v zbirki običajno nima statusa avtorskega dela, ni na prvem mestu avtor zapisa, ampak ime zapisa, v našem primeru ima zapis ime po pisatelju, ki mu je posvečen kip; za zgled glej poglavje o citiranju zemljevidov.]  Pod kateri del podatkov o viru natančno bomo spravili hiperpovezavo, je stvar vsakokratne presoje; ponavadi zadošča naslov slike:

[[Slika:mausar.jpg|sličica|500px|center|Slika 6: [http://www.geopedia.si/image/get/49259?w=1235&amp;h=825&amp;sid=4b16ac3a14d6160b444b4265895de603ceec98ed89cad9c4daa8b970ae1597b9_1 France Gorše: Karel Mauser] [19??]. Podbrezje 2007. Foto Miran Hladnik 2011. Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si.]]

Zdaj pa še k zgledom fotografij na Wikimedijinih spletiščih.

[[Slika:rajko_korosec.jpg|sličica|500px|center|Slika 7: [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Rajko_Koro%C5%A1ec.jpg Rajko Korošec (File:Rajko Korošec.jpg).] Foto Miran Hladnik 28. junija 2007. Wikimedia Commons.]]

Pri Sliki 7 smo se soočili z dilemo, kako jo nasloviti. Ločevati moramo med imenom slikovne datoteke in imenom slike. Včasih sta imeni skoraj identični (táko je tudi priporočilo), včasih pa je ime datoteke popolnoma nepomenljivo ali nerodno. Pri slikah iz Zbirke smo se odločili zapisati kar obe: naslov Rajko Korošec ustreza našim intuitivnim poimenovalnim navadam oz. je prevzet iz opisa slike, ime jpg-ja pa nam koristi pri iskanju po spletu. Če gre za sliko, prefotografirano iz časopisa, je smotrno njen naslov vzeti od tam. Ime datoteke je v zbirki enako za vse nacionalne Wikipedije, opis slike pa je v različnih jezikih; izberemo jezik, v katerem je bila slika postavljena v Zbirko, še bolje pa, če opis (in naslov) slike prevedemo v slovenščino.

Fotografija stare grafike:

[[File:Valvasor - Grad Turjak (3).jpg|thumb|600 px|center|Slika 8: Andrej Trost. [http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Valvasor_-_Grad_Turjak_(3).jpg Auersberg Mit Seinen Geographischen Prospect.] Bakrorez, med 1660 in 1673. Wikimedia Commons.]]

Podatkov nismo vzeli iz opisa slike v Zbirki, kjer je kot avtor naveden Valvasor (saj vemo, da se Valvasor ni ukvarjal s to obrtjo, ampak je pisal knjige in v njih slike le objavljal), ampak s češkega spletišča Kartensammlung Moll, kjer je bila objavljena v zbirki [http://mapy.mzk.cz/de/mzk03/001/039/045/2619266961/ Atlas Austriacus: Österreichischer Reichskreis: Krain 2] pod licenco ''cc''. Ime bakrorezca Andreas smo poslovenili v obliko, po kateri je poznan v SBL. Lahko bi sliko sneli neposredno iz tega vira in ga citirali:

::Slika 8: Andrej Trost. [http://mapy.mzk.cz/de/mzk03/001/039/045/2619266961/ Auersberg Mit Seinen Geographischen Prospect.] Atlas Austriacus: Österreichischer Reichskreis: Krain 2. Bakrorez, med 1660 in 1673. Kartensammlung Moll.

V wikipedijskem članku [[:w:en:Slovene historical fiction|Slovene historical fiction]] smo našli posnetek bitke s Turki, jo uporabili tudi v svojem članku in jo moramo opremiti s podnapisom. Ker je članek na angleški Wikipediji, se odpre, ko kliknemo nanjo, na naslovu angleške Wikipedije (https://en.wikipedia.org/wiki/File:Boj_s_Turki-Valvasor.jpg), vendar je pod njo informacija, da je slika doma v Wikimedijini zbirki, od koder je dostopna vsem nacionalnim Wikipedijam; tam pa so tudi podatki o njenem izvoru:

{|
|[[Slika:Turki_Commons.jpg|thumb|300 px|Slika 9: Kazalec na Wikimedia Commons]]
|[[Slika:Turki_Commons_zgodovina.jpg|thumb|300 px|Slika 10: Zgodovina datoteke s podatki o izvoru]]
|}

Sklicevali se bomo na sliko v skupni Zbirki in ne na njeno uporabo v tej ali oni nacionalni Wikipediji:

Za vpis bibliografskih podatkov je bilo spet potrebno nekaj raziskovanja. Pod sliko je št. 47, ki nakazuje, da je bakrorez iz oštevilčene zbirke ali knjige, letnica 1689 pa kaže, da je bil najbrž vzeti iz Valvasorjeve knjige, ki je izšla tega leta in jo najdemo v Cobissu in na dLibu v štirih obsežnih pdf-jih, vsaka obsega namreč več kot 700 strani. Ne, listali zdajle po njej ne bomo, verjemimo na besedo, da je nekje tu, in jo citirajmo:

[[Slika: Boj s Turki-Valvasor.jpg|thumb|center|600 px|Slika 11: [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Boj_s_Turki-Valvasor.jpg [Boj s Turki].] Bakrorez iz knjige Janeza Vajkarda Valvasorja ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: Das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses [...] Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes''. Laybach: Zu finden bey Wolfgang Moritz Endter, Buchhändlern in Nürnberg, 1689. {{COBISS|ID=29952257}} [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NQQSKQM6 dLib] Wikimedia Commons.]] 

Zanemarili smo torej podatke iz Zbirke, da je sliko tja postavil Janez Drilc 4. februarja 2007. Ker ni podatkov o fotografskih nastavitvah, je verjetno, da je slika nastala kot zaslonski posnetek objave na dLibu. Izpustili smo tudi angleški opis slike. Če bi bila slika naslovljena, bi bila v nemščini in bi bili dolžni navesti nemški naslov, tako pa smo se odločili za slovenski opis vsebine in ga dali v oglati oklepaj, ki v bibliografskih navedbah označuje našo intervencijo v podatke.

Kadar je predmet fotografije umetniško delo, navedemo najprej umetnikovo ime in naslov dela, potem pa še ime fotografa in podatke o lokaciji:

[[Slika:Alma2.jpg|thumb|center|600 px|Slika 12: Vasilij Ćetković – Vasko. Alma Karlin. Foto Miran Hladnik. [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri220/target14.html Galeri220 -- Alma Karlin.] Fotoalbum 220: In s tem neminljiv spomenik slovenstva ... postavila. 8. maja 2014.]]

V Wikimedijini Zbirki je množica fotografskih posnetkov svetovno poznanih starih slikarskih in kiparskih del. Pisec, ki jih navaja, je v skušnjavi, da preprosto prekopira podatke iz opisa slike, kar pa ni vedno dobro, ker podatki bodisi niso popolni bodisi so v neustreznem jeziku, npr. pri naslednji sliki:

[[Slika:Expulsion del paraíso.jpg|thumb|center|600 px|Slika 13: Michelangelo: &lt;s&gt;Expulsión del Paraíso&lt;/s&gt; &gt; Izgon iz raja. Sikstinska kapela v Firencah, 1509. Wikimedia Commons.]]

Gre za [[:w:sl:Michelangelo|Michelangelovo]] fresko v [[:w:sl:Sikstinska kapela|Sikstinski kapeli]], ki upodablja izgon Adama in Eve iz rajskega vrta. Ker pod fresko ni napisa z »oficialnim« imenom, ki bi ga lahko navedli v originalu, se sklicuje na sliko vsak jezik drugače: italijansko [[:w:it:Cacciata dei progenitori dall'Eden|Cacciata dei progenitori dall'Eden]], angl. Expulsion from the Garden of Eden, rus. Изгнание из рая itd., slovensko npr. Izgon iz raja, kakor smo popravili španski naslov slike v Zbirki, ki je v španščini najbrž zato, ker je fotografijo slikarije tja postavil slučajno špansko govoreči wikipedist. Neredko fotografija prikazuje detajl slike, kar v naslovu seveda označimo: Detajl freske Izgon iz raja. 

Avtorje umetnin navajamo v obliki, ki smo je v našem prostoru navajeni in jo regulira tudi pravopis: Nizozemci avtorja zapišejo [[:w:nl:Pieter Bruegel de Oude|Pieter Bruegel de Oude]], v angleščini je Pieter Bruegel the Elder, v [[:w:en:Samogitian dialect|spodnji litovščini]] (''žemaitėška'') je [[:w:bat-smg:Pėteris Brėigelis Vīresnīsės|Pėteris Brėigelis Vīresnīsės]], v slovenščini pač Pieter Bruegel starejši. 

Fotografij v principu ne naslavljamo z imenom datotek. Kako bi bil videti npr. takle naslov ([https://commons.wikimedia.org/wiki/File:8452_-_Milano_-_S._Marco_-_Londonio_-_Presepe_%28ca_1750%29_-_Foto_G._Dall%27Orto_-_14-Apr-2007.jpg Milano - S. Marco - Londonio - Presepe]) za sliko Francesca Londonia iz leta 1750, ki predstavlja Jezusovo rojstvo v Betlehemu? Slabo. Raje jo naslovimo preprosto Jezusovo rojstvo ali Jaslice ali kako podobno. Kadar slika nima naslova oziroma je naslov identičen z imenom datoteke, ga brez škode ohranimo samo v hiperpovezavi, sliko naslovimo sami v oglatih oklepajih, lahko pa navedemo tudi natančnejši naslov lista v albumu, v katerem je bila objavljena; naslova albuma nismo našli na sami sliki, ampak smo do njega prišli z raziskovanjem okolice:

[[Slika:p1300376.jpg|thumb|center|600 px|Slika 14: [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri215/images/p1300376.jpg [Teloh].] Foto Miran Hladnik. Fotoalbum 215: Šivala je deklica zvezdo. 3. marca 2014.]]

Oblikovanje informacij pod fotografijo ni prav nič enostavno. Težave povzročata pomanjkanje podatkov in pomanjkljivi standardi popisovanja. Ime fotografa neredko manjka. Naletimo pa lahko na ime človeka, ki je fotografijo digitaliziral in ime koga drugega, ki jo je postavil na splet, od koder jo citiramo. Kadar digitalne fotografije napravijo muzeji, imen ljudi, ki so opravili to delo, ne navajajo, pa tudi datumov slikanja oz. digitalizacije ne vedno. Vsa ta veriga udeležencev, ki se ne podpisuje ali se podpisuje z vzdevki, nas nagovarja, da njihova imena pri navedbi izpustimo, razen kadar gre za reprodukcije (izvedena dela), ki so umetnine same po sebi ali kadar želimo iz drugih razlogov poudariti njihov prispevek. 

Datumi dostopa, ki jih zahtevajo razni priročniki za citiranje, so včasih na mestu, včasih (kadar so pri roki datumi kreacije, postavitve, fotografiranja in postavitve fotografije na splet) pa prav nič. Za fotografije na spletiščih, ki jim pripisujemo trajnejši značaj, na katerih se vsebina ne spreminja oz. ob selitvi poskrbijo za samodejno preusmeritev, datum dostopa ni potreben. Nasploh se dopisovanje datuma dostopa ne zdi tako zelo nujno. Poudarja dejstvo, kako zelo so spremenljive informacije na spletu v razmerju do tiskanih, ampak s tem smo se že nekako sprijaznili in nam zadošča, če vemo, da je avtor spletne vire preveril tik pred datumom, s katerim je opremljena njegova objava. 

Splošno priporočilo je, da navedemo čim več dostopnih informacij in da jih, kadar smo v zadregi, oblikujemo kar opisno. 

Podatki o fotografiji so običajno pomanjkljivi: lahko gre za fotografijo umetnine v monografiji ali katalogu, kjer ime fotografa neredko umanjka. Naletimo pa lahko na ime človeka, ki je fotografijo digitaliziral in ime koga drugega, ki jo je postavil na splet, od koder jo citiramo. Kadar digitalne fotografije napravijo muzeji, imen ljudi, ki so opravili to delo, ne navajajo, pa tudi datumov slikanja oz. digitalizacije ne vedno. Vsa ta veriga udeležencev, ki se ne podpisuje ali se podpisuje z vzdevki, nas nagovarja, da njihova imena pri navedbi izpustimo, razen kadar gre za reprodukcije (izvedena dela), ki so umetnine same po sebi ali kadar želimo iz drugih razlogov poudariti njihov prispevek. 

Gesla v Wikipediji ponujajo v kopiranje in citiranje obilo slikovnega gradiva. Paziti pa moramo, da ne citiramo lokacije slike na lokalni Wikipediji, ampak njeno lokacijo v centralnem skladišču, tj. v Wikimedijini zbirki, od koder je dostopna vsem nacionalnim Wikipedijam. Pod sliko, ki jo odpremo v nacionalni Wikipediji, je logo Wikimedije Commons z napisom: »Datoteka je shranjena v [[:commons:Main Page|Wikimedijini Zbirki]] prostega slikovnega, zvočnega ter videogradiva. Spodaj prikazane informacije so s '''[[:commons:File:Rajko Korošec.jpg|tamkajšnje opisne strani]]'''.« Oglate oklepaje uporabimo za svoje dodatke ali komentarje.

=====Risba=====

[[File:Anubis standing.svg|center|thumb|200 px|Slika 13: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. aprila 2014.]]

Opis slike je predolg, da bi ga v celoti navajali, če bi se zdelo potrebno kratko slovensko pojasnilo vsebine, bi ga dodali v oglatem oklepaju takoj za naslovom. Sliko je s podatki opremljalo še devet wikipedistov, vendar je avtorstvo prvega, ki jo je postavil, neproblematično.

[[File:clipart.jpg|thumb|center|500 px|Slika 14: [http://www.clker.com/clipart-2202.html Note with pin 3 clip art.] Clker.com: Free clipart. &lt;s&gt;11. marca 2007, obiskano 2. 12. 2013.&lt;/s&gt;]]

Oprema kliparta z datumom postavitve ali datumom dostopa je odveč, ker se ne sklicujemo na podatke; če spletišče zamre, link preprosto ne deluje več in takrat referenco zbrišemo.

=====Glasbeno delo=====

Pri navajanju podatkov o glasbenih delih se bomo ravnali po tem, kako to že dolgo počno na radiu:

*Frédérik Chopin. [https://musopen.org/music/352/frederic-chopin/nocturne-no-2-from-nocturnes-op-9/ Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9.] Musopen.

in ne morebiti tako, kot najdemo v drugem jeziku na spletišču Musopen: 

*&lt;s&gt;Frédérik Chopin. Nocturne no.2 in E flat, Op. 9. Musopen.&lt;/s&gt;

Naslove glasbene klasike torej slovenimo, tako kot slovenimo naslove del klasičnega slikarstva. Naj kdo, ki se s tem področje ukvarja, zapiše še drugačne primere: z izvajalcem, piscem besedila, glasbeno delo na vinilni plošči, na kaseti ali cedejki (če to sploš še obstaja), v filmu, na radiu itd.

=====Radijska, televizijska oddaja in film=====

Težava pri radijskih in televizijskih oddajah je, da se podatki o njihovih tvorcih pred poslušalcem ali gledalcem pojavijo prehitro, da bi si jih lahko zapisali, ali celo manjkajo, drugič pa je teh podatkov toliko, da je težko izbrati najpomembnejše. Znajti se moramo potem s podatki, ki se pojavljajo v napovedih programa ali v spletnem arhivu medijskih hiš ali pa jih razberemo iz njihovih digitalnih posnetkov.  

[[File:Turbulenca.jpg|thumb|center|500 px|Odjavna špica oddaje Moč prepričljivega govora]]

Za oddajo Moč prepričljivega govora na RTV Slovenija v odjavni špici piše, da je oddajo zasnovala in vodila Milica Prešeren, scenaristka in redaktorica je bila Tina Antončič, scenografka Greta Godnič, avtor grafične podobe Dane Cotar, tehnični vodja Slavko Škrjanec, programer osvetljave Borut Jančar, osvetljevalca Peter Cvirn in Tomaž Kisovec, oblikovalec zvoka Bojan Ravbar, kamermana Matjaž Strmole in Nina Šubic, daljinsko vodena kamera Janez Misson, asistentka tehnike Anela Kljajić, kontrola slike Aleš Štefančič, mešalec slike Janez Juh, operater EVS Tadej Strah, grafična opremljevalka Vesna Čadež, operaterka autocue Andreja Klatzer, montažer scene Vinko Bašić, rekviziter Blaž Červek, maskerja Nataša Vrenjak in Peter Bamburač, garderoberka Alenka Smole, stilistka Beti Zubčić, tajnica režije Andreja Gostinčar, asistent režije Goran Misir, producentka oddaje Mojca Šegula, režiser Slavko Hren, urednica oddaje Milica Prešeren, producent Andrej Otovčevič, urednica Aleša Valič, producentka Tanja Prinčič, odgovorni urednik Andraž Pöschl; ponekod navedejo celo imena čistilk, ki so na koncu pometle sceno. Za marsikatero pomembno funkcijo se nam še sanja ne, kakšno znanje in spretnosti zahteva. Ni pa v odjavni špici imen nastopajočih, ki so prispevali glavnino teksta (Igor Ž. Žagar, Matej Golob, Branka D. Jurišić, Miran Hladnik idr.) niti imen novinark, ki sta jih spraševali (Nina Cijan in Nina Blažin).  

Iz navedenega bomo izbrali podatke tako, da bodo primerljivi z drugimi citiranimi viri, podobno kot pri filmih, kjer tudi ne navajamo vseh desetin ali stotin imen, ki so sodelovala pri izdelku. Mika nas, da bi na prvem mestu navedli režiserja, kot to počnemo pri filmih, vendar tega ne storimo, ker vemo, da so imeli večjo vlogo sodelujoči uredniki in novinarji. Vendar tudi novinark, ki sta nastopajoče spraševali, ne navedemo, spet iz zavesti, da sta pripravili gradivo, ki je bilo pozneje močno selekcionirano in predelano. Saj nismo čisto prepričani o svoji odločitvi, ker nam manjkajo informacije, ampak zdi se nam prav, da kot tvorca oddaje navedemo urednico, ki tudi ves čas nastopa v oddaji, potem naslov oddaje, naslov serije, katere del je oddaja, mesto in datum predvajanja in spletno lokacijo, na kateri je oddaja arhivirana.

*Milica Prešeren. [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/moc-prepricljivega-govora-izobrazevalno-svetovalna-oddaja/ava2.174293188/ Moč prepričljivega govora.] Turbulenca. RTV SLO 3. 9. 2014. MMC.

Pri oddajah, kjer je očitno v ospredju novinar, njegovo besedilo ter uredništvo, zraven pa vemo, da je urednik napisan bolj po službeni dolžnosti, izberemo namesto urednikovega novinarjevo ime. 

Prvi slovenski celovečerni film ''Triglavske strmine'' bomo citirali z režiserjem na prvem mestu:

*Ferdo Delak. ''Triglavske strmine''. Scenarij Janez Jalen. Sava film 1932. 

Ker smo z literarnega področja, smo dodali še scenaristovo ime, žal pa ni bilo mogoče napraviti povezave na film, ker so ga kulturni atavisti z Youtuba zaradi »zaščite avtorskih pravic« ponovno zbrisali. Če bi se nam zdelo potrebno, bi lahko navedli še podatke o njegovi dolžini v urah in minutah predvajanja, imena glavnih igralcev, avtorja glasbe ipd. Ker imamo občutek, da je film primerljiv s knjižno monografijo, bomo naslov zapisali ležeče. Pri filmih, ki niso prepoznavno »avtorski« (mogoče je take narave tudi film ''Triglavske strmine''), ime režiserja na prvem mestu mirno izpustimo in ga navedemo v najboljšem primeru med ostalimi sodelavci za naslovom. Kadar iz konteksta ni jasno, za kakšno vrsto dela gre, dopišemo za piko pojasnilo ''Film, Radijska oddaja ali TV-oddaja'', za enigmatičnimi imeni pa v oklepaju ''režiser, urednik, novinar'' ipd.

=====Napake pri citiranju=====

*nepoznavanje temeljnih referenc
*poznavanje referenc zgolj v enem jeziku ali znotraj ene »šole«
*vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference, čeprav za temo niso dovolj relevantni[OPOMBA:Prav zabavno je pri študentskih izdelkih iz referenc uganjevati, kdo je študentov mentor.]
*samocitiranje[OPOMBA:Včasih je sicer potrebno, vendar je, kadar je pretirano, nesimpatično in znižuje raven verodostojnosti članka]
*citiranje zaradi citiranja samega – &lt;s&gt;''Dragica Haramija (2003: 113) piše, da&lt;/s&gt; na leto izide okrog sto slovenskih romanov.'' &gt; ''Na leto izide okrog 100 slovenskih romanov.'' — Sklicevanje je nepotrebno, ker ne gre za avtorsko izjavo oz. odkritje citiranega avtorja, ampak za javno dostopne podatke. Če domnevamo, da bralcem ne bo jasno, od kod smo jih vzeli, dodamo vir, npr. ''Cobiss pokaže, da na leto izide okrog 100 slovenskih romanov.''
*navajanje http-jev, zlasti dolgih, je popolnoma odveč, URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij
*še bolj narobe je navajati samo http-je brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu
*za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji
*navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali, ne zadošča

=====Navajanje na Wikipediji=====

Tako obsežno mesto, kot je Wikipedija, kliče po dokaj jasnih pravilih obnašanja, če se hoče izogniti očitku neurejenosti in s tem neverodostojnosti. Statistika strani [[:w:sl:Wikipedija:Navajanje virov|Navajanje virov]] kaže, da se je z oblikovanjem pravil citiranja ukvarjalo 26 slovenskih wikipedistov vse od leta 2004 dalje. Za zgled jim je bil obsežen, več kot dve avtorski poli dolg [[:w:en:Wikipedia:Citing sources|članek v angleščini]], pri katerem je sodelovalo 2000 avtorjev s 5500 redakcijami in ima 85.000 ogledov na mesec. Vse to je jasen dokument pomembnosti teme. 

Razlogi za sklicevanje na Wikipediji niso nič drugačni od  razlogov za citiranje na drugih strokovnih mestih, dodati pa je treba specifične zahteve tega spletišča:
*da se med viri ne navajajo drugi članki z Wikipedije (nanje se lahko sklicujemo v obliki internih linkov)
*poudarjena je prepoved lastnega raziskovanja oz. sklicevanja nanj
*Wikipedija nima svojega »hišnega stila« citiranja, sprejema vse obstoječe standarde, vendar si prizadeva, da je citiranje znotraj posameznega članka kolikor mogoče poenoteno

Slovenski napotki za navajanje so eksotični v tistem delu, kjer proti globalnim in domačim navadam postavljajo založbo pred kraj; nekoč bo treba zbrati voljo in pogum za spremembo tega zgrešenega napotka. Podobno velja še za nekatere druge alineje v tem članku, npr. za citiranje slik in predloge, ki po eni strani sicer lajšajo navajanje, vendar tudi utrjujejo napake.[OPOMBA:Za primer glej [[:w:sl:Predloga:Navedi splet|predlogo za citiranje spletnega vira.]]] Toda, kot že rečeno, zmaga ali poraz v tem delu wikipedijske dejavnosti nima prevelike teže, pomembnejše je vzdrževati odprtost za spreminjaje standardov citiranja. Mogoče bodo zgledi citiranja v ''Novi pisariji'' in v slovenističnih člankih, ki nastajajo organizirano na Wikipediji, prispevali k večjemu redu tudi drugod po Wikimedijinih spletiščih.  

'''Dodatno berilo'''

*[[:w:sl:Wikipedija:Navajanje virov|Wikipedija:Navajanje virov]]. Wikipedija, prosta enciklopedija.
*[[:w:en:ISO 690|ISO 690]]. Wikipedia, the free encyclopedia.
*[[:w:en:List of style guides|List of style guides]]. Wikipedia, the free encyclopedia.

==Žanri==

Na internetu je možnosti za oblikovanje pisnih sporočil in za pisno komunikacijo nasploh veliko, njihov zvrstni repertoar pa je podoben kot v tiskani obliki. Odločamo se med vsakdanjim sporazumevanjem, publicističnimi, umetnostnimi in strokovnimi/znanstvenimi žanri. Meje med njimi niso vedno ostre in zdi se, da pogosteje kot nekdaj do nesporazumov v komunikaciji prihaja zato, ker jih pisci mešajo. Zgodi se, da učitelja razburi študent, ki se nanj obrne s strokovnim vprašanjem, vendar v slogu, kot bi se s svojim sošolcem pogovarjal o vsakdanjih družabnih rečeh. Nekdo drug odda na seminarju strokovni referat, v katerem slogovno tekmuje s svojimi pesniškimi vzorniki. Da bo mera zmešnjav polna, še učitelj v testu za resno vprašanje uporabi hecno verzno formo:

&lt;poem&gt;
::Kadar pa odpade listje,
::in nad mestom zrak spet čist je,
::zberejo se tujci z referati
::(kdo med njimi tudi prazno slamo mlati),
::ne pogrešajo domačega udobja,
::vsi za znanost tu gorijo,
::o slovenstvu blago govorijo
::na simpoziju z imenom ............... [OPOMBA:Pravilni odgovor se rima s petim verzom in se glasi &lt;i&gt;Obdobja&lt;/i&gt;.]
&lt;/poem&gt;

Zdi se, da se z množičnim pisanjem toleranca do manj pričakovanih izbir zvrsti sporočanja veča, kljub temu pa se bo vsakdo, ki se želi izogniti nesporazumom, raje držal pravil, ki veljajo za posamezno zvrst in njene žanre. 

Razrešimo še dileme zaporedja znanstveno (temeljno ali izvirno, aplikativno ali uporabno, pregledno), strokovno in poljudnoznanstveno pisanje. Bega zlasti izraz ''stroka, strokovni'', ki ima dva pomena. Kadar ga uporabimo v pomenu 'disciplina' (npr. ''ta in ta znanstvena stroka''), poimenuje posamezna znanstvena področja. V akademskem svetu pa se izraz strokovni uporablja večinoma v vrednostno razlikovalnem smislu: strokovno je tisto, kar ne dosega visokih kriterijev znanstvenega. Bibliotekarji bodo tako objave, ki niso recenzirane, nimajo UDK-vrstilca, tujejezičnega povzetka, seznama literature in sklicevanja, razvrstili v skupino strokovnih objav. Včasih so za zgled strokovnih objav veljali slovarji, bibliografije, kazala, enciklopedični prispevki, učbeniki, priročniki, antologije, kritične izdaje ipd. 

Za izvirni znanstveni članek šteje prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji, pregledni znanstveni članek pa sintetično in kritično poroča o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja ter jih nadgrajuje s svojimi stališči. Bibliotekarji poznajo še kategorijo nekoliko nižje točkovanih kratkih znanstvenih prispevkov. Strokovni članek predstavlja že objavljena spoznanja z mislijo na njihovo uporabnost in promocijo. Objavljeni so v strokovni ali znanstveni reviji (strokovna je na literarnovednem področju npr. ''Otrok in knjiga'', znanstvena pa ''Primerjalna književnost''), po zahtevnosti in v slogu pa prilagojeni bralcem teh revij. Še preprostejši so poljudni članki. Njihov namen je popularizacija in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj; od strokovnih se razlikujejo tudi po mestu objave: najti jih je v časnikih in nespecializiranih revijah za najširšo publiko. 

Kategorizacija znanstvenih prispevkov za potrebe hierarhizacije in točkovanja našteva tudi take reči, kot so vabljeno predavanje, objavljeni prispevek na konferenci (tj. referat v zborniku), objavljeni povzetek konferenčnega prispevka, poglavje v monografiji, geslo v enciklopediji ali slovarju (kadar so daljša od 200 besed in krajša od običajnega znanstvenega članka), strokovna ocena kake publikacije v disciplini, predgovor ali spremna beseda k takim publikacijam, polemika, diskusijski prispevek, intervju, bibliografija, stvarno ali imensko kazalo, elaborat, ekspertiza, katalog, podatkovna zbirka, radijska ali TV-oddaja, računalniški program. V naštetih primerih ne gre za posebne žanre, ampak za specifične prezentacijske oblike in priložnosti. Ustna izvedba vsega naštetega spada v kategorijo izvedenih del. 

V humanistiki imajo najuglednejši status monografske publikacije, po domače knjige. Tudi te niso vse v enem košu, ampak se po podobnih kriterijih kot članki ločijo na znanstvene,[OPOMBA:Imeti morajo pozitivno strokovno recenzijo; po novem sem spadajo tudi znanstvenokritične objave starejših del, znanstveni prevodi s komentarjem, znanstveni slovarji in znanstveni zemljevidi.] in strokovne knjige, univerzitetne učbenike, druge šolske učbenike, učno gradivo, priročnike ipd. Med monografskimi publikacijami Cobiss našteva tudi diplome, magisterije in disertacije. V principu gre pri vseh za inovativno, torej znanstveno delo, čeprav diplome, zlasti bolonjske, spadajo bolj v kategorijo (kratkih) strokovnih prispevkov. Slednje praviloma izidejo posebej, neredko predelane z mislijo na širšo publiko, v knjižni obliki. Knjižna oblika ne pomeni več izključno natisnjene in v platnice vezane knjige, ampak se kot knjige štejejo tudi zgolj na spletu objavljene monografije. V razvidu znanstvenikovih publicističnih možnosti pogrešamo uredništvo znanstvenih in strokovnih monografij, spletnih strani, moderacijo spletnih forumov ipd. 

Za plezanje po akademski lestvici so pomembne samo znanstvene objave. Znanstveniki so še kako zainteresirani za promocijo svojih raziskovalnih rezultatov in objav v obliki intervjujev, časopisnih člankov, predavanj, prezentacij, poljudnoznanstvenih poenostavitev, vendar za te dejavnosti in objave ne dobijo (enako število) točk, strokovna dejavnost te sorte skratka ne šteje. Štejejo samo tiste objave, ki jim je mogoče podeliti nalepko ''znanstvene''. Poleg zgoraj naštetih zahtev je najpreprostejši kazalec znanstvenosti mesto objave. Če je bil tekst objavljen v reviji, ki ima status znanstvene revije, potem imamo opraviti z znanstvenim člankom. 

Med akademskimi pisci vlada dvom v smiselnost pisanja za Wikipedijo tudi zaradi predsodka, da spadajo gesla v Wikipediji povprek med strokovne članke in se zato z njimi ni mogoče potegovati za tako potrebne in zaželene znanstvene točke. Vendar članki na Wikipediji nimajo vsi enakega statusa. Zelo se razlikujejo že po dolžini: najmanj štejejo (v internem vrednotenju eno točko) škrbine v obsegu do 10.000 znakov oziroma 1500 besed, standardni članki štejejo do 25.000 znakov ali 3700 besed in so vredni štiri točke, med zaželene in odlikovane ter najvišje ocenjene (z devetimi točkami) pa spadajo članki v obsegu nad eno avtorsko polo (30.000 znakov ali 4400 besed). Takim člankom pogosto brez zadreg pripišemo status preglednih znanstvenih razprav. Bolj ko se Wikipedija razrašča, več ima takih člankov in bolj bledi predstava o njenem zgolj strokovnem značaju. Zahteva po enciklopedičnosti tedaj ne pomeni več zahteve po kratkosti člankov, ampak le zahtevo po konciznem, jedrnatem izražanju. 

'''Literatura'''

*[http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Tipologija_slv.pdf Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS.] Izum. 
*[http://home.izum.si/cobiss/obvestila_novosti/dokumenti/Navodila_za_bibliografije_2013_12_13.pdf Dodatna navodila za katalogizacijo bibliografskih enot, ki se upoštevajo pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti.] Izum. 

Status strokovnega pisanja imajo naslednji žanri:

* podatkovna zbirka
* poročilo o dogodku
* povzetek
* članek (nagovor, spremna beseda, jubilejni zapis, komentar, glosa, intervju, dnevniški zapis, (pismo), forumski in novičarski prispevek, [[:w:sl:blog|blog]])
* kritika (polemika, strokovna ocena)
* enciklopedijsko geslo ([[:w:sl:wikipedija|wikipedija]])
* esej
* predavanje (prosojnice)
* kritična izdaja (uredništvo, redakcija)
* učbenik
* priročnik
* navodila (''[[:w:en:tutorial|tutorial]]'')
* razprava
:*pregledna znanstvena razprava
:*izvirna znanstvena razprava
:*strokovna recenzija (gl. poglavje [[Nova  pisarija#Strokovno recenziranje|Strokovno recenziranje]]) 

=====Šolsko pisanje=====

Od naštetih žanrov strokovnega in znanstvenega pisanja je treba razlikovati žanre šolskega strokovnega pisanja, kamor spadajo:
* referat
* esej
* diplomska naloga (magisterij, doktorat)[OPOMBA:Najdemo tudi drugačne žanre, npr. anotirana bibliografija, analitična bibliografija, pregled znanstvenih metod, literarna ocena, pregledni članek, pregled literature, antologija (Hilary Nesi in Sheena Gardner. ''Genres Across the Disciplines: Student Writing in Higher Education''. Cambridge University Press, 2012).]

Šolsko ali akademsko pisanje se od »zaresnega« razlikujejo v tem, da je njegov prvi namen izpolniti študijske obveznosti, za oceno in za dosego naziva, kar prepoznavno usmerja piščevo obnašanje: zelo je zainteresiran, da ugodi mentorjevim pričakovanjem, držati se mora njegovih navodil. Mentor se mora prepričati, da je kandidat preštudiral vso relevantno literaturo, od tod večji poudarek izbiri referenc in načinu njihovega upoštevanja. Posamezna poglavja, ki so tam samo zato, ker pač spadajo v žanr, so značilna tudi za marsikateri doktorat. Manj ko je pisec izkušen, bolj bo očiten »šolski« značaj njegovega pisanja. Nikakor ni vse šolsko pisanje »šolsko« v tem pomenu. Učitelji študentom dopovedujemo, naj nimajo pred očmi le ocene in z njo povezanega statusa študenta, ampak raje predmet raziskave in opisovanja. Ko začne predmet določati kompozicijo razprave, ne pa od nekod prepisana pravila, potem ne gre več za šolsko, ampak čisto zaresno strokovno oz. znanstveno pisanje. Naš cilj ni pisanje za geto akademskega seminarja, zato o šolskem pisanju ne bomo več izgubljali besed. 

Potrebni pa so napotki, kako naj se pisec referata, diplomant, magistrant ali doktorand obnaša, kadar piše kombinirano (interdisciplinarno) diplomsko nalogo, nad katero bdita dva mentorja, vsak iz svoje stroke. Čeprav imajo akademske inštitucije za take vedno pogostejše primere, ki so blagodejni za komunikacijo med strokami, študentu pa skrajšajo čas pisanja, oblikovane pravilnike, vedno znova prihaja do nesporazumov, ki jih povzročajo prestižne ambicije mentorjev: nenadoma lahko nastane hud problem, kateri citatni slog naj upošteva kandidat, kateri del diplome pripada kateri stroki, kdaj in v čigavem seminarju naj bo predstavitev diplome, kakšna bo njegova ocena itd. Glede vseh rešitev je potrebno soglasje mentorjev, ki naj kolikor mogoče enakomerno razporedita svoj angažma. Kadar je eden odgovoren za teorijo, je drugi za gradivo, če eden uveljavi svoj način citiranja, naj popusti npr. pri formuliranju naslova in kompoziciji. Ampak vsi ti blagi nasveti so odveč v primerih, ko mentorjem ne gre za enakopravnost strok in akterjev, zato študentom priporočam, naj se pred izbiro teme in mentorjev dobro pozanimajo o usodi predhodnikov in izberejo mentorja brez historiata konfliktnih mentorstev, saj lahko v nasprotnem primeru prestižno merjenje moči med mentorji in strokami precej zagreni njegov študijski zaključek.

Na mentorje naslavljam poziv, naj ne izgubljajo energij z določanjem oblikovnih parametrov. Čisto dovolj je napotek študentu, naj se drži privzetih nastavitev. Večina mentorjev, ki izreka npr. zahtevo po vrstičnem razmiku 1,25, ne ve, kaj ta številka pomeni, je v urejevalniku sama ne zna določiti niti ne zna pri študentu preveriti, ali se je zahteve držal ali ne, kaj šele da bi znala razložiti, zakaj pa vrstični razmik 1 ali 1,5 ne bi bil v redu. Navodila, ki jih mentorji plonkajo od predhodnikov, so namenjena sama sebi oz. vzpostavljanju mentorske ali uredniške »avtoritete«. Ko bi se mentorji zavedli, da s pedantnim naštevanjem formalnih zahtev (v katerem fontu naj bo tekst, velikost črk besedila, naslova, podnaslova, kazala, opomb, širina levega roba itd.) v očeh rutiniranega in ozaveščenega spletnega pisca izgubljajo svoj ugled in verodostojnost.

=====Popravljanje=====

Priročniki strokovnega pisanja učijo oblikovanja strokovnih spisov od njihovega zasnutka do prezentacije in spregledajo dejstvo, da je življenje strokovnega pisca, še posebej tistega v akademskem okolju, le v manjšem delu iz takega čistega strokovnega ustvarjanja. Večino časa se ukvarjamo z že napisanimi besedili, svojimi in tujimi, ki jih popravljamo, urejamo, preoblikujemo, ocenjujemo, prezentiramo in promoviramo. Situacija se ne razlikuje dosti od drugih življenjskih izkušenj: gradnja bivališča je v človekovem življenju redek dogodek, naše glavno opravilo v bivališču je njegova uporaba, ki pa zahteva, ker okrog sebe kopičimo predmete, veliko pospravljanja, da se med njimi lažje znajdemo in ta prostor obvladamo. Vzpostavitev reda je eden od pogojev za delovno učinkovitost, urejena besedila pa so pogoj za njihovo optimalno funkcioniranje.

Spet pride prav izkušnja z Wikipedijo, ki je metafora sodobne strokovne pisne udeležbe. Glavnina pisne dejavnosti je tu ukvarjanje z že postavljenimi besedili (citiranje, povzemanje, popravljanje, slogovno poenotenje, dopolnjevanje, čiščenje) in v manjši meri postavljanje besedil na novo. Še očitnejši je zgled Wikivira, kjer se v izhodišču znajde pisec s strojno prebranim besedilom, za katerega mora najprej najti ustrezno mesto na spletišču, ga postaviti, popraviti, opremiti z metapodatki in uvrstiti v različna kazala. Študentski projekti so na Wikiviru namenjeni popravljanju besedil. 

Popravljanje je zbirni izraz za dve različni strokovni dejavnosti, za lektoriranje in korigiranje. O njih bi se lahko razpisali v poglavju o Slogu, kjer so nanizani nekateri nasveti popravljavcem, vendar ne bo napak, če ju uvedemo že tukaj. Popravljanje sicer ni strokovni žanr, je pa prevladujoča oblika strokovne pisne dejavnosti. [[:w:sl:Lektoriranje|Lektura]] je popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno. Za dosego tega cilja mora lektor v besedilu odpraviti zatipkanine, pravopisne napake in slogovne pomanjkljivosti, ki utegnejo ovirati sporočilo ali celo povzročiti komunikacijski nesporazum. Skozi lekturo so šla besedila običajno pred objavo, pri neposrednem pisanju na splet pa se lektura dogaja sproti. Lektorje zaposlujejo založbe, uredništva časopisov, knjig, mogoče jih zaposlujejo tudi na spletiščih. 

Zadrega s prevajanjem besed '''lektoriranje''' in lektor v druge jezike razkrije slovensko specifiko teh izrazov in dejavnosti, ki jih poimenujejo. Najbližji prevod v angleščino, ''[[:w:en:copy editing|copy editing]]'', namreč poimenuje dejavnost urednika, ki v besedilo ne namerava več vsebinsko posegati, ampak ga samo pripravlja za objavo, kar danes pomeni v prvi vrsti skrb za njegov format, členjenje, oblikovanje naslovov, poenotenje opomb itd., skratka tehnične opravke z besedilom, medtem ko si pod slovenskim lektorjem predstavljamo poseben poklic, slovenista jezikoslovca, ki v prvi vrsti skrbi za pravopisno ustreznost besedila. Ali angleško pišoči take inštance ne potrebujejo, ker pravopis vsi obvladajo, ker je tako zelo enostaven, ali pa pravopisna plat v angleških besedilih sploh ni tako zelo važna? 

V zgodovini slovenskega pisanja so imeli uredniki lektorji pomembno vlogo. Zgodnje literarne kritike so bile koncentrirane v presojo primernosti jezikovnega izraza  v leposlovju, z njim so se bodli literarni programi, spomnimo se samo Levstikovega Popotovanja iz Litije do Čateža, in avtorji so bili lektorjem za jezikovne popravke hvaležni, ker neredko slovenščine niso obvladali, saj je njihovo šolanje potekalo v drugih jezikih, nemščini ali italijanščini, ali niso bili zadosti opismenjeni (Alojz Gradnik, Lojze Kovačič, Tone Svetina itd.). Po drugi strani pa so avtorji, sklicujoč se na ''licentio poetico'', na lektorje radi hudi, češ da jim s pravopisnimi popravki pačijo slog, ga nivelizirajo, ukalupljajo. Ti očitki so upravičeni, kadar je šel lektor s popravki predaleč, lahko pa tudi ne, saj pravopisne napake v leposlovnih besedilih največkrat niso hotene in tudi niso pravo mesto za dokazovanje avtorske slogovne inventivnosti. Lektorjem bi odsvetoval popravljati npr. kratke pogovorne nedoločnike (''hodit'' namesto ''hoditi'') v leposlovnih ali publicističnih besedilih Andreja Rozmana Roze, ker avtor stoji za to svojo jezikovno izbiro, piše o njej in jo utemeljuje, ali namerno rabljenega ''bravca'' namesto pravopisno zaukazanega ''bralca'' pri Tarasu Kermaunerju, ker gre tudi tu za reflektirano početje verziranega pisca. Tudi sam se ne strinjam s pravopisnim določilom, naj bo pred ''prosim'' v stavku vejica (''Pošljite mi prosim še priponko''), ker besede nimam za povedek, ampak za členek (''Pošljite mi no še priponko''). Zgled neupravičenega avtorjevega protesta proti lektoriranju je replika pisatelja [[:w:sl:Saša Vuga|Saša Vuge]] v reviji ''Sodobnost''.[OPOMBA:Saša Vuga. Dekameron – opravičilo. ''Sodobnost'' 78/1–2 (2104). 191. Evald Flisar. Dekameron – pojasnilo. ''Sodobnost'' 78/1–2 (2104). 192.] Avtorji s svojo površnostjo ali jezikovnim neznanjem prepogosto opogumljajo lektorje k radikalnejšim in včasih zato problematičnim posegom.

Nesprejemljivi so protesti strokovnih piscev proti lektorskim slogovnim intervencijam, saj njihova naloga ni demonstracija enkratnega prepoznavnega strokovnega sloga, ki bi se kazal tudi s samovoljnim, hotenim ali nenamernim kršenjem pravopisnih pravil, ampak je njihov cilj razumljivo in prepričljivo podajanje strokovnih informacij, osebni slog je v drugem planu. Lektor skratka popravlja strokovna besedila v skrbi za sporočilo samo, ne pa za njegovo avtorstvo.    

Korektura ali '''korigiranje''' (''[[:w:en:proofreading|proofreading]]'') je odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, ponavadi stavec ali strojno branje. Korigirajo se besedila, pripravljena za objavo. Korektor v principu ne bi smel popravljati nič drugega kot druge posege v avtorsko besedilo in paziti samo na to, da bo po njegovih intervencijah besedilo čim bolj ustrezalo tistemu, kar je avtor dal iz rok, vendar se korektura in lektura včasih pomešata. Nekdaj se je to zgodilo v primeru površne lekture in je korektor opravil delo, ki ga je lektor spregledal (tiskarna je smela take naknadne popravke drago zaračunati), danes pa se združujeta zato, ker tiskarniškega stavljenja, ki je klicalo po korekturi, ni več. Zahtevna besedila v renomiranih publikacijah gredo skozi več korektur. Najprej opravijo korekture v tiskarni, potem besedilo prebere še urednik in običajno se predvideva tudi avtorjeva korektura. Prav tu se korektura neredko sprevrže v nekaj drugega: avtor v svoje besedilo vrine še kakšno opombo, zamenja besedo, izbriše odstavek, ki se mu zdi odveč, s čimer podaljša in zaplete pripravo besedila za tisk. 

Sintagma »rdeči svinčnik« spominja na nekdanje lektorjevo delovno orodje. Opraviti je imel z avtorjevim tipkopisom ali rokopisom in popravke je vnašal vanj z roko med vrstice ali na robove. Danes lektoriramo besedila v urejevalniku s funkcijo ''Sledi spremembam'', avtor ali urednik pa vsak popravek posebej ali vse skupaj naenkrat s klikom sprejmeta ali zavrneta. Korekture so se nekdaj opravljale s pisalom na rob korekturnih iztisov in jih je stavec potem vnašal v stroj, danes pa tiskarne ali uredniki pošiljajo v korekture besedila v formatu pdf. Ta elektronski format ni najbolj prikladen za korekture, ker je v zastonjkarski verziji bralnikov pdf-datotek (in kakšnega drugega avtorji ne poznamo in ne uporabljamo) mogoče samo označevanje problematičnih delov besedila in vnos popravkov v oblaček za komentar, kar potem v tiskarni prepišejo v postavljeno besedilo. Nerodni format besedila je v rabi najbrž prav zato, da bi odvrnil avtorja od obsežnejših naknadnih posegov vanj.  

Na Wikiviru je korektorjeva naloga primerjati fotografijo besedila s tekstom, kakor ga je razpoznal [[:w:en:OCR|OCR]]-program, in popraviti napake, ki jih je program zagrešil, tako da je rezultat njegovega dela čim bolj podoben izvirniku. Spise, ki ne ustrezajo današnjemu pravopisu, pusti pri miru, in ohranja celo tiskarske napake, ki jih mogoče le označi s skrito kodo. Za več glej poglavje [[Nova_pisarija#Vaje_v_pisanju|Vaje v pisanju]]. 

'''Uredništvo''' ali urednikovanje je ime za vrsto kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi. [[:w:sl:urednik|Urednik]] je oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo sprejela v objavo ali ne. Sprejme ga lahko takega, kot je bilo oddano, lahko pa avtorju za objavo postavi pogoje: skrajšanje, kompozicijsko preureditev, vsebinske spremembe, upoštevanje slogovnih, pravopisnih in tehničnih pripomb. Šele potem da besedilo naprej lektorju in nazadnje korektorju. Če besedilo ne ustreza konceptu revije ali knjižne zbirke, ga vljudno zavrne. Kadar z metodo ali temo ni dovolj seznanjen ali če ima njegova edicija tako proceduro, si pri odločitvah pomaga z recenzijami ustrezno strokovno podkovanih kolegov. Urednik pri časopisu ali založbi besedila za objavo medsebojno usklajuje, saj se morajo članki v reviji ali zborniku ali knjige v knjižni seriji ravnati po istih slogovnih in tehničnih parametrih. Odloča se tudi, v kakšnem zaporedju si bodo teksti v publikaciji sledili. Uredniško delo je strokovno zahtevno, od odločitev urednikov so odvisne strokovne usode piscev in njihova akademska kariera, zato je zaželeno, da uredniške vloge prevzemajo ljudje z izkušnjami in renomejem v stroki, ki so dovolj občutljivi, taktni in odločni obenem. Urednikovanje ima za razliko od lektoriranja in korigiranja težo znanstvene dejavnosti in je temu primerno ovrednoteno.

====Komunikacija v stroki====

=====E-pošta=====

Ko govorimo o strokovni komunikaciji, mislimo najprej na to, kako so posredovani rezultati raziskav, torej na razprave, konference, projekte, radi pa pozabimo na pomemben segment komunikacije med akterji na strokovnem področju, ki je potreben, da do objav sploh pride. Ta spremna komunikacija se dogaja v živo (sestanki) – spremljajo jih dokumenti vabilo, dnevni red, delovni načrt, zapisnik ipd. – ali pa v pisemski obliki. Klasično dopisovanje je praktično mrtvo, nanj spominja samo še ikona pisemske ovojnice na zaslonu ([[File:Aiga mail.svg|20px]]), ki pa zdaj pomeni [[:w:sl:Elektronska pošta|e-pošto]]. Klik na ikono odpre prostor za dopisovanje. [[:w:en:email|Elektronska pošta]] je ena najpogostejših rab računalnika in interneta. Izumili so jo za potrebe znanstvene komunikacije na [[:w:en:MIT|MIT]] leta 1961, za globalno dopisovanje pa je postala uporabna od 80. let dalje. 

O tehnološkem razvoju in zasukih na področju e-pošte nisem poklican poročati, tudi o številnih spregah e-pošte z drugimi načini komunikacije (klepetalnice, komentarji pri časopisnih in blogarski objavah, diskusijski forumi oz. poštni seznami, skupine, telekonference, videokonference) ne, saj se nove oblike kar porajajo in je informacija zato hitro zastarela. Lahko pa opozorim na nekatere razvade, ki motijo strokovno komunikacijo po e-pošti, in pokličem k njihovi odpravi; predpono ''e-'' bom v nadaljevanju izpustil, ker je nepotrebna; če izjemoma mislimo na pisemska sporočila na papirju, v frankiranih in na pošti žigosanih ovojnicah, ki jih dostavi v poštni nabiralnik pred hišnimi vrati uniformiran poštar na mopedu, potem bomo to tam izrecno razložili.

*neodzivanje na pošto je nedopustno tako v zasebni komunikaciji kot v stroki; izjema so okrožnice, serijska pošta, vabila za večje število prejemnikov (če le nismo izrecno dogovorjeni za tako komunikacijo, npr. v službi), reklamna pošta, spam, sumljiva pošta, zmedene in nesramne (žaljive, provokativne) pošiljke
*nevljudno je, če se na odgovor, ki smo ga prejeli, ne zahvalimo; tako mimogrede potrdimo njegov prejem 
*ker je poštne komunikacije toliko, da se včasih kakšno sporočilo spregleda, se izognemo nesporazumom tako, da pošiljatelju potrdimo prejem pomembne pošte, npr. take, v kateri nam pošilja članek za objavo, tekst za popravilo, korekture besedila, vabilo na sodelovanje ipd.
*na pošto je priporočljivo odgovarjati takoj, ker se v nasprotnem primeru začne dogajati, da se neodgovorjena sporočila pomaknejo pod spodnji rob zaslona oz. na naslednje strani in na odgovor počasi pozabimo; ker odgovarjanje na pošto zavzema že zajeten kos strokovnega vsakdana, si nekateri za pošto rezervirajo samo določene dneve v tednu 
*za strokovno komunikacijo bomo uporabljali standardno slovenščino in ne slenga ali narečja, in držali se bomo pravopisa
**v manj formalnih položajih si mogoče lahko privoščimo, da v besedilu ostanejo zatipkanine ali da ne uporabljamo velikih začetnic 
**uporaba samih velikih črk je nezaželena, ker ustreza v govoru kričanju, pa še neestetska je
*poštni programi imajo privzeto, da pri odgovoru vgradijo besedilo pisma, na katero odgovarjamo; pri pisemskem pinkponku postane vlečka citiranih predhodnih pisem na dnu sporočila predolga in jo zato raje odstrižemo
*pisemski pregledovalniki predhodna pisma, na katere odgovarjamo, skrijejo za tri pike; pri menjavi naslovnikov v glavi se utegne zgoditi, da kdo v tej skriti vlečki najde besedilo, ki ni bilo namenjeno njemu, torej pred klikom na &lt;Pošlji&gt; pozorno preverimo tako naslovnike kot vsebino citirane korespondence
*več svojih poštnih naslovov (npr. pri arnesu, siolu, gmailu itd.) je racionalno urediti tako, da se z vseh pošta preusmerja samo na eno mesto in da jo tam prebiramo
*izogibajmo se obsežnim priponkam tako, da jih raje postavimo na splet (recimo na Google Drive) in v pismu navedemo samo njihov spletni naslov
*datoteke v priponkah naj bodo v splošno poznanih in razširjenih formatih (doc, jpg, pdf, xlsx ipd.), sicer tvegamo, da jih manj uki prejemnik ne bo znal odpreti 
*prihranili bomo pri prostoru in času, če bomo odkljukali kot privzet golobesedilni format poštnih sporočil in ne html-besedilo (tj. tako s kurzivom, povezavami, emotikoni in slikami); v izjemnih primerih preklopimo na html 
*hranjenje poštnih sporočil oz. njihovo izvažanje v trajnejši arhivski format je pri poštnih programih nerodno in nezanesljivo, vsaj tistih zastonj; za pisma v formatu eml, dbx, mbx ipd. moramo na spletu poiskati konverterje, zato je priporočljivo, če jih periodično arhiviramo v golem besedilnem formatu txt, saj z njim pri branju ni težav

Nekatera priporočila zahtevajo nekoliko daljše pojasnilo, zato zaključujem seznam in nadaljujem z odstavčnimi razlagami.  

Pomanjkanje komunikacije je eden glavnih razlogov za nesporazume in konflikte med ljudmi, zato ni odveč ponoviti, da se je v dvomu treba oglasiti in nejasnosti skupaj s sogovorci (z dopisniki) odpraviti. Študentu so na voljo številni načini, da, celo prihod na učiteljeve ali asistentove govorilne ure, sicer pa v prvi vrsti preko pošte. Kadar gre za delikatne probleme, o katerih se nam po pošti zdi razpravljati zapleteno ali nerodno, takrat si bomo izbrali osebni pogovor, pa še nanj se bomo prijavili po pošti. Učitelji obveščajo cel razred z obvestili ali pošto v informacijskem sistemu, na inštitucionalni oglasni deski, na študentskem forumu, na razredni spletni strani (v spletni učilnici) oz. na spletni strani predmeta. Neobveščenost o nalogah ni nobeno opravičilo za to, da naloge niso bile opravljene. Bombardiranje učitelja s pošto je nasprotna skrajnost, ki se ji velja izogibati. Preden pritisnemo na gumb ''Pošlji'', dvakrat premislimo, če nismo česa pozabili, da ne pride do rafalnega dopolnjevanja, ki onesnažuje poštni nabiralnik, krade prejemniku čas in mu cefra živce. 

Poštni komunikaciji se ne more izogniti niti vratar, kako bi si šele kaj takega lahko privoščil akademski strokovnjak. Strokovnjak, ki kroži zgolj po svoji raziskovalni niši, ki v svoji samozadostnosti ne čuti potrebe po komunikaciji s strokovnimi kolegi, spominja na fevdalnega graščaka, ki se s svojega gradu odpravi le, kadar gre v vojsko. 

Nekateri korespondenti so navezani na pisanje pošte brez velikih začetnic. Navadi pripisujejo simbolni pomen: demonstrirala naj bi piščevo demokratično naziranje oz. egalitarizem, njegovo podpiranje neformalne komunikacije, odpor do reda zaradi reda samega in do vsega, kar propagirajo formalistično nastrojeni zagovorniki velike začetnice v pravopisno dvoumnih primerih.[OPOMBA:Debata na temo samih malih črk v strokovni korespondenci je na forumu Humanist potekala v letih 2009 in 2012: [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2009-March/007125.html 22.602 lower-case man] 9. mar. 2009, [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2009-March/007146.html 22.623 lowercase man] 17. mar. 2009, [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2009-March/007151.html 22.628 lowercase man (learning Indonesian)] 18. mar. 2009, [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2009-March/007181.html 22.656 lowercase man] 29. mar. 2009, [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-July/010095.html 26.191 uppercaselessness] 27. jul. 2012, [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-July/010099.html 26.195 uppercaselessness] in [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-July/010100.html 26.196 uppercaselessness &amp; machines of loving grace] 28. jul. 2012.] Pri kratkih sporočilih ljudem, ki jih poznamo in smo z njimi tudi osebno manj formalni, to gre, zaplete pa se takoj, ko v pismo skopiramo podatke iz drugih virov, recimo z dLiba ali iz Cobissa. Ker ti navedki vsebujejo tudi velike začetnice, delajo naše sporočilo pravopisno nehomogeno in povzročajo pri sprejemniku motnjo ali, če nas ne poznajo, celo nesporazum. Neredko se zgodi, da se pisec naknadno odloči pismo s samimi malimi črkami pravopisno standardizirati. Pri odločitvi za same male črke pa se piščeve izrazne svoboščine že nehajo. Opuščanje ločil v strokovni pisemski debati že ni več tolerirano, ker pač povzroča preveč nesporazumov. 

V vrstico Za: (To:) v glavi pošte vnesemo naslovnikov poštni naslov, v vrstcio Kp: ('kopija', angl. Cc: 'carbon copy') vse tiste, ki jih v pismu ne nagovarjamo neposredno, ampak jim pošiljamo samo v vednost, v vrstico Skp: ('skrita kopija', angl. Bcc: 'blind carbon copy') pa prejemnike, ki jih želimo obvestiti tako, da jih drugi ne vidijo na seznamu prejemnikom. Razlogi za tako skrivanje prejemnikov so različni, najbolj samoumevna med njimi sta razloga spodobnosti in ekološke ozaveščenosti: kadar obveščamo večstoglavo množico in njihove naslove namesto pod Skp: navedemo v eno od predhodnih vrstic, se prejemnikom najprej po nepotrebnem pokaže na zaslonu vsa ta neizmerna množica. Takega sporočila si niti natisniti ne upa. In tudi če pametni poštni program številne prejemnike na zaslonu skrije, še vedno ostane pomislek, ali bi bilo prejemnikom prav, da se pojavljajo na seznamu na očeh vsem drugim. Pošta z več strani dolgim seznamom prejemnikov je očiten znak pošiljateljeve neotesanosti ali pa računalniške nepismenosti.

Grda razvada in onesnaževanje je tudi prepošiljanje pisem, včasih celo tako, da se vsebina pri vsakem nadaljnjem pošiljanju podvoji, in odgovarjanje vsem naslovnikom, kadar to ni ravno nujno. Urednik npr. povabi k sodelovanju v jubilejnem zborniku 50 izbranih kolegov. Ker želi, da vidijo, kdo vse je bil povabljen (od tega je odvisna odločitev marsikoga med njimi, ali bo sodeloval ali ne), je njihove naslove zapisal kar v prvo vrstico Za: Prejemniki naj pazijo, da odgovorijo samo pošiljatelju, ne pa da s pritiskom na &lt;Odgovori vsem&gt; hkrati vznemirjajo še preostalih 49 kolegov. 

Daljša pisma koncipiramo v urejevalniku in jih potem prekopiramo v okno za novo pošto. Pri tem se zgodi, da namesto ene prazne vrstice za odstavek dobimo na zaslonu tri in podobne grdobije, ki sicer niso usodne, so pa grde in se zato spodobi, da jih pred pošiljanjem odpravimo. Kadar kopiramo v nasprotno smer, iz poštnega sporočila v urejevalnik, pa se namesto odstavkov znajdejo na zaslonu samo prelomi vrstice, ki pri nadaljnjem urejanju povzročajo težave; s preprosto serijsko zamenjavo znaka za prelom vrstice (&lt;code&gt;^|&lt;/code&gt;) s presledkom in dveh zaporednih prelomov vrstice z znakom za odstavek (&lt;code&gt;^p&lt;/code&gt;) rešimo težavo. Seveda pa moramo te sicer nevidne znake na zaslonu najprej videti, kar dosežemo z ustrezno izbiro v meniju, v Wordu npr. s pritiskom na ikono paragrafa ([[File:Indentation.png|20 px]]).

Naslavljanje spravlja marsikoga v hude zadrege, pa naj gre za pošto ali kakšne drugačne oblike komunikacije. Lahko je angleško govorečim, ki jim ''you'' pomeni tako 'ti' kot 'vi', v slovenščini pa se je treba odločiti, ali bomo naslovnika tikali ali vikali. Študent, ki pride s kakšne ameriške univerze, bo hitro privolil v tikanje, ker je v osebni komunikaciji tam raba osebnih imen, tudi ko gre za učitelja, pogostejša kot v bolj zategnjeni Evropi, kjer zna kakšen zadrtež tikanje v seminarju razumeti celo kot obliko nesramnosti oz. nadlegovanja. V časih socialističnega tovarištva je bilo tikanje med akademskimi kolegi običajnejše kot danes, ko se namesto s tovariši naslavljamo z gospodi. Sploh ni več tako izjemno, da v seminarju študentka vika svojo kolegico, ko ta, sveže sfrizirana, predstavlja diplomsko nalogo, čeprav je komaj eno leto starejša od njih. Uporaba Wikipedije v seminarju spet vnaša nove komunikacijske dileme. Na Wikipediji je zapovedano demokratično tikanje med sodelavci, ki tudi tako opozarja na njihovo enakopravnost, in v seminarju z vikanjem med učiteljem in študenti, ki je preko pogovornih strani seveda wikiskupnosti vidno, grobo motimo to lepo navado.

Kako bomo torej začeli pismo o strokovnih zadevah? Različno, odvisno od tega, ali gre za bolj ali manj formalno komunikacijo:

*na forumu: Dragi kolegi, Spoštovani kolegi (malo bolj distancirano), Ljuba srenja (če si lahko dovolimo nekaj šaljivosti), najbolje pa kar brez vljudnostni nagovornih formul začnemo s temo
*starejše od sebe jaz nagovarjam takole: Spoštovani gospod profesor, Spoštovani prof. dr. Bernik, in če nimajo naziva, Spoštovani Niko Grafenauer. Cenjeni kolega mi zveni nekam preveč retorično privzdignjeno in se mu izogibam, vedno znova pa tehtam, ali bi pri naslovnicah uporabil žensko obliko priimka ali ne: odločim se vedno za moško: ''Spoštovana gospa Repinc'' in ne ''Spoštovana gospa Repinčeva''.
*običajna kombinacija pri nagovorih je vikanje + priimek ali tikanje + osebno ime, kombinacija vikanja in osebnega imena je nevtralna samo pri učiteljevem nagovoru študenta: ''Draga Špela, v referatu popravite še to in to.''[OPOMBA:Nagovorne in poslovilne formule se v času spreminjajo. Naši modernisti so se nagovarjali v pismih s kombinacijo tikanja + priimka: ''Dragi Cankar, [...] te pozdravlja tvoj Župančič'';] 
*kadar se nam zdi vse drugo neprimerno, pride prav nevtralna zveza Spoštovana kolegica ali Draga kolegica
*vrstnike v stroki, s katerimi se tikamo, nagovarjamo tako kot v zasebni korespondenci po osebnem imenu: Dragi Marjan, Spoštovana Evfemija (malo distancirano, recimo kot uvod v uredniško zavrnitev članka)
*nekateri želijo nagovornim formulam pobegniti z uporabo pogovornega ''Pozdravljeni!'', vendar so na koncu pisma v zadregi, če nočejo besede ponoviti v poslovilni frazi
*ločili za nagovorom sta lahko vejica ali klicaj, z besedilom lahko nadaljujemo v isti vrstici, lahko pa nagovor izpostavimo kot nekakšen naslov pisma v svojem odstavku
*pri nadaljnji izmenjavi pisem na isto temo, posebej če se dogaja rafalno, smemo nagovor izpustiti

Kako pismo o strokovnih rečeh zaključimo?

*''S spoštovanjem,'' (če nam je vseeno, ali se tako ponovi beseda iz nagovora; podpišemo se za vejico v isti vrsti ali pa v novi vrsti: pri naslovnikih, s katerimi se tikamo, zapišemo samo ime, tako tudi pri onih, ki jih vikamo, vendar ne želimo poudarjati komunikacijske distance)
*''Lepo vas pozdravljam,'' ''Lepo te pozdravljam,'' ''Z lepimi pozdravi,'' (pa smo se izognili dilemi vikanje/tikanje!), s kratico ''Lp,'' (pri uporabnikih interneta nevtralno, za kakšnega starejšega prejemnika mogoče že nekoliko nespoštljivo, kot da si nočemo vzeti časa za izpis cele fraze), tudi z malimi črkami (''lp,'')
* ''Z odličnim spoštovanjem'' je zastarelo, če ne celo ironično, ''Z dolžnim spoštovanjem,'' (kadar hočemo biti na fin način žaljivi, kar pa v strokovnem pisanju ne pride v poštev)
* ''Pozdrav,'' ''S pozdravi,'' (suho, občutljivejši prejemnik bi bil lahko že malo užaljen)
* kraj in datum, ki sta zaključevala papirnata pisma, nista potrebna; razen morda v uradnih dopisih, kjer namesto domačega kraja, kjer pismo pišemo, zapišemo kraj inštitucije, v kateri delamo ali v imenu katere pišemo

Podpis: 
*z imenom pri dopisnikih, ki se z njimi tikamo, in z imenom in priimkom pri tistih, ki se z njimi vikamo
* na dnu forumskega sporočila za dvema črticama -- z imenom in priimkom, samo z imenom ali s kraticami (-- miran, -- mh)
* na pogovorni strani wikijev se podpišemo s klikom na ikono svinčnika, kar na zaslonu napravi dva vezaja in štiri tilde (&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;--~~~~&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, lahko jih natipkamo tudi ročno, tildo dobimo s kombinacijo &lt;alt&gt; + &lt;126&gt; na numeričnem delu tipkovnice), ko pa spravimo, se nam nariše ime, s katerim smo prijavljeni, in datum: --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:39, 22. november 2013 (UTC)

Na obrazcih, ki se z njimi prijavljamo za štipendije, študijska potovanja, subvencije, pišemo ocene, priporočila, ekspertize ipd. zahtevajo uradniki poleg žiga še lastnoročni podpis. Svojčas je zadoščalo, če so pomembneži svoj podpis nadomestili s kratico ''l. r.'' 'lastnoročno', ki je danes mrtev. Namesto njega poskušamo srečo s sliko svojega podpisa, kar nam prihrani stroške za pisemsko ovojnico in znamko ter pot na pošto, a kaj ko pismouški birokrati včasih takega podpisa ne sprejmejo, ker se jim zdi, da je manj avtentičen od tistega z roko, čeprav njihovo nezaupanje ne ustavi nobenega goljufa, samo poštenim ljudem krade čas in kravžlja živce. Svoj podpis vgradimo v pismo, če smo ga prej preslikali in spravili kot slikovno datoteko na disk. Immanuel Kant bi vgradil v svoje pismo na wikijih svoj podpis takole: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[File:Immanuel Kant signature.svg|20 px]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, na dnu pisma pa s klikom na sličico svojega podpisa. Tule je:[[File:Immanuel Kant signature.svg|70 px]]

Poštni program predvideva, da pismu damo naslov. Izberimo ga tako, da bo pomenljiv in kolikor mogoče specifičen, da ga bo čez leta mogoče po njem najti, npr. ''Sestanek uredništva Slavistične revije za SR 2013, št. 3''.

Ponudniki poštnih storitev omogočajo elegantne oblike skupinske pisemske komunikacije, pri Googlu npr. Skupine (Google Groups), ki ukinja potrebo po vsakokratnem izbiranju naslovnikov in lajšajo izmenjavo dokumentov med člani skupine. 

V starih dobrih časih je pismar začel s sklepnimi stavki, ko je opazil, da ima do spodnjega roba pisemske strani samo še tri vrstice, da se je pismo izšlo na enem listu in ni bilo treba začenjati novega. Taka skrb bi bila iz ekoloških razlogov na mestu tudi danes, ne toliko pri piscih pisem kot pri sestavljavcih obrazcev, ki grešijo dvojno: najprej z zastavljanjem neumnih vprašanj, na katera celo pametni ljudje ne znajo odgovoriti in ostanejo okvirčki, predvideni za odgovore, prazni, in drugič z malomarnim razpolaganjem s prostorom. Sestavite za božjo voljo svoje šlampaste formularje brez odvečnih praznih vrstic tako, da se tekst izteče lepo do konca strani! Ker na naklonjeni odziv birokratov ni računati, pozivam izpolnjevalce obrazcev k črtanju odvečnih polj, zmanjševanju fonta, ožanju vrstičnega in odstavčnega razmika ter širjenju zrcala strani. Obrazci takega poseganja praviloma ne dovolijo (dovolijo nam samo vpise v polja), dokler v urejevalniku (tam nekje v meniju desno zgoraj) ne ukinemo zaščito blokiranih delov strani; mimogrede lahko potem popravimo še pravopisne napake in zatipkanine v njih. 

Zelo neozaveščeno se obnašamo pri naslavljanju dokumentov, ki jih spravljamo na računalnik in pošiljamo v priponkah. Včasih nam je preglavice povzročala zamejena dolžina imena datoteke, potem strešice v njih, presledki med besedami v imenu ali določena ločila, danes bi moralo to v principu vse delovati, pa vendar se v določenih opravilih na računalniku pojavijo na teh točkah težave, recimo pri ftp-prometu z datotekami. Pri naslavljanju sledimo naslednjim načelom:

*ime naj bo kratko
*pomenljivo (vsebuje skrajšani naslov oz. ime teme)
*enolično, da se v računalniški mapi v seznamu lepo razporedijo po abecedi 
*namesto presledkov naj vsebuje spodnjo črto, brez strešic (in velikih črk)
*variante naj se zaporedno številčijo in
*morebitni popravljalec dokumenta na koncu dopiše svoje začetnice

Kadar odpošljemo izpolnjen obrazec ali članek uredniku, ki pripravlja številko revije ali zbornik ali zbira prijave za konferenco, naj bo na začetku imena tudi naš priimek, da mu ne bo treba kukati v njegovo vsebino in ga bo lažje arhiviral in našel v množici drugih.

Nekaj zgledov: 
*zigon_marija_prezihove_matere_diplomska_naloga3.doc (3. verzija dokumenta)
*hladnik_prijava_na_obdobja.rtf
*marijan_dovic_feljtonski_roman_up.docx (članek s popravki Urške Perenič)

Kako bomo komunicirali s tujci? Če razumejo slovensko, se nam ni treba mučiti s tujim jezikom, razen če se ne želimo mimogrede uriti v njem, se prejemniku podobrikati ali se pred njim pohvaliti s svojim jezikovnim znanjem. Googlov ali kateri drug prevajalnik nam pri tem (z izjemo zelo preprostih formulacij) ne bo dosti koristil, bolj za razumevanje besedil v jezikih, ki jih ne znamo ali ne znamo dovolj dobro, pač pa je koristno, kadar smo v dilemi, v iskalnik vpisati frazo (v narekovajih!), ki smo jo nameravali uporabiti, in preveriti, ali res obstaja ali pa se nam je samo tako zdelo. Če je zadetkov s tremi ali štirimi zaporednimi besedami komaj za vzorec in so bile fraze uporabljene zunaj matičnih držav, smemo domnevati, da gre za napačne ali kalkirane prevode. 

Izmenjava strokovnih in znanstvenih informacij v zasebni korespondenci je lahko pri izbiri jezika pragmatična ali spontana, drugače je z uradno korespondenco ob organizaciji predavanj, konferenc ali projektov, kjer naj se udeleženci za uporabo jezika ali jezikov vnaprej dogovorijo tako, da ne bo prihajalo do komunikacijskih nesporazumov in da obenem ne bo prišlo do diskriminacije enega jezika v korist drugega. O jezikih znanstvenih konferenc in objav pa [[Nova pisarija#Izbira jezika|na drugem mestu]].

=====Socialna omrežja=====

[[:w:sl:Spletno socialno omrežje|Socialna omrežja]] je ime za načine družbene komunikacije, ki jih je prinesla nova socialna paradigma, tj. informacijska družba s svojo participativno kulturo. V tehnološkem smislu gre za Splet 2.0, ki enosmerno komunikacijo med producentom informacij k njihovemu porabniku spreminja v dvosmerno, tako da uporabnik informacij postaja njihov producent in je tako v vedno enakopravnejšem komunikacijskem odnosu. Ključne besede socialnih omrežij s pozitivnim socialnim nabojem so skupnost, kooperativnost in kolaboracija, množičenje, kar vse omogočajo šele računalniki (''[[:w:en:Computer-supported cooperative work|CSCW]]''), kritična teorija pa jih uporablja tudi v zvezi s pojmi z negativno konotacijo, kot so eksploatacija, komercializacija, nadzor, izguba zasebnosti.

Socialna omrežja se razlikujejo v funkcijah: Facebook in LinkedIn služita zasebni komunikaciji in vzdrževanju skupnosti, YouTube spada v skupino spletišč, ki omogočajo izmenjavo vsebin, Blogspot in WordPress sta za pisanje dnevnikov, wikiji za tiste, ki bi radi prispevali k skupnemu znanju. Socialna omrežja na različne načine kombinirajo internetne tehnologije pošto, spletne strani, slike, video, kramljanje, spominsko knjigo (''guest book''), iskanje in adresarje.

Najpopularnejše omrežje je z 1,2 milijarde uporabnikov Facebook, sledi YouTube z eno milijardo, Google+, Twitter, Instagram (za izmenjavo slik) itd.[OPOMBA:Če v statistiko pritegnemo še druga popularna spletišča, je njihovo zaporedje takole: Google 46 % uporabnikov, Facebook 44 %, YouTube 33 %, Yahoo 21 % ... Amazon in Twitter po 7,4 %, LinkedIn 5 % itd. Internet uporablja 69 % populacije, kar uvršča Slovenijo nekam na sredino med nordijske dežele z več kot 90 % uporabnikov in Balkan z manj kot 50 % uporabnikov. (Internet ob koncu leta 2013. ''Delo'' 28. dec. 2013. 12).] Primerjava najpopularnejših spletišč s tistimi pred desetimi leti pokaže, kako kratko življenjsko dobo imajo kljub milijonom uporabnikov in da bo čez deset let spletna pokrajina gotovo spet drugačna.

Socialna omrežja sicer niso medij, ki bi bil pisan na kožo človekovim strokovnim in znanstvenim prizadevanjem, ampak so namenjena njegovim potrebam po druženju in vsakdanji komunikaciji, ker pa se sfera prostega časa in poklicnega udejstvovanja vedno bolj prepletata, lahko pričakujemo, da bo del prispevkov na socialnih omrežjih zanimiv tudi s strokovnega vidika. Aktualno slovensko literarno vedo oblikuje okrog 150 akterjev (učiteljev in raziskovalcev, ki objavljajo v strokovnem tisku), kar slučajno in posrečeno ustreza Dunbarjevemu številu (''[[:w:en:Dunbar's number|Dunbar's number]]''), tj. maksimalnemu številu stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik. Koncept strok se zaradi vpliva novih oblik komunikacije spreminja. Stroke se ne artikulirajo več samo skozi projekte, knjige, članke, konference, razstave, ki ji pripravljajo profesionalci, ampak podobo stroke sooblikujejo tudi blogi, Facebook, »neuradna« spletišča (npr. genealogije, sloji pisateljev na Geopediji, spletišča priljubljenih pisateljev, ki jih oblikujejo njihovi častilci),[OPOMBA:Nezanemarljivo literarnozgodovinsko težo ima npr. zledno urejeno wikispletišče Karla Maya [http://karl-may-wiki.de/index.php/Hauptseite ''Das Karl-May-Wiki''.]] wikiji in diskusijski forumi s prispevki zainteresiranih laikov.[OPOMBA:Za študij bralskega odziva je npr. nepogrešljiv obisk foruma [http://molji.over.net/ Knjižni molji] (tudi [http://med.over.net/forum5/list.php?33 Knjižni molji]).] Vsa ta mesta kreirajo novo strokovno prakso, ki v veliko večji meri kot nekdaj upošteva laičnega interesenta in je v tem smislu bolj demokratična. Posegajo po novih digitalnih orodjih, ki so izziv tudi za profesionalce, in tako prispevajo k povečevanju strokovne pismenosti.[OPOMBA:Raziskav prve svetovne vojne na Slovenskem npr. se niso prvi lotili akademski zgodovinarji, ampak zavzeti zbiralci; prva disertacija na to temo je šele iz leta 1990.] 

Facebook je drugo najbolj obiskano spletišče na svetu in že zato pomemben tudi za promocijo znanstvenoraziskovalnih, strokovnih, pedagoških in drugih akademskih informacij. Pojavil se je leta 2004 na univerzi z namenom povezovanja študentov, vendar je kmalu prerasel akademske okvire in je akademska populacija na Facebooku danes gotovo manjšinska. Akademska spletišča (dLib, Slavistična revija, Academia.edu itd.) z ikono Facebooka na straneh z zadetki omogočajo uporabnikom, da povezavo na najdeno takoj veselo posredujejo svojim »prijateljem« na Facebooku. Ne samo posamezniki, ampak tudi organizacije (društva, revije, konference, fakultetni oddelki, študentje), ki jim je mar za javnost, na Facebooku (pa tudi drugod, na Twitterju ali blogu) pripravijo svoj profil in si po tej poti prizadevajo za povezanost skupnosti.[OPOMBA:Npr. [https://www.facebook.com/Academia.edu Academia.edu na Facebooku.]] Za vpogled v Facebookov socialni servis se je treba registrirati oz. se pustiti vanj povabiti. Ker sem eden izmed redkih Slovencev brez profila na Facebooku in o njem zato vse premalo vem, da bi si upal napisati poglavje, prosim koga izmed kolegov literarnih zgodovinarjev ali humanistov vobče, ki je tam kuhan in pečen, da tu iz svoje izkušnje dopiše, kako mu Facebook pomaga pri obveščanju svojega strokovnega kroga o strokovnih dogodkih. Samo [[Nova pisarija#Socialna omrežja|semle]] naj klikne in začne pisati; bom že prečrtal, če mi ne bo všeč.

Taka »ljudska znanost« je izpostavljena mnogim nevarnostim. Na humanističnih področjih rada zaide v mitiziranje (kar, roko na srce, počne tudi velik del »uradnih« strok), to je v konstruiranje razlag, ki oblikujejo všečno podobo skupnosti in ji godijo. V slovenski (literarni) zgodovini so to miti o nacionalnokonstitutivni vlogi literatov in literature, o njeni avtohtonosti, o šibkih zvezah s slovanskim kulturnim zaledjem, zlasti s tistim na Balkanu in »za Karpati«, o plemenitem liku matere v njej, o upornosti in prvinskem demokratizmu Slovencev itd. Digitalizacija kulturne dediščine naplavlja primarna gradiva, ki jih je posamezni strokovnjak nekoč davno kot nepomembna izpustil, zdaj pa pri ljudskih zgodovinarjih zaradi tega vzbuja sum, da se jim nakaj prikriva in da gre za zaroto »uradne znanosti«. Kljub temu da nihče ni imun pred inštrumentalizacijo znanstvenih spoznanj, so laiki, ki se imajo pogosto za edine »prave raziskovalce«, vendarle bolj izpostavljeni pristranskosti kot profesionalci (te označujejo laiki kot indoktrinirane oz. režimske), ker ne poznajo dovolj konteksta, pomembnega za oblikovanje uravnoteženih sodb. Opozicija med laiki in profesionalci ni zelo razločna; vedno se najdejo tudi profesionalci, ki iz takih ali drugačnih razlogov (največkrat političnih ali osebnokarierističnih) s svojo ekspertizo podpirajo in legitimirajo laična stališča.

Akademska srenja se vse premalo vključuje v javno debato in s tem ogroža svojo verodostojnost in svoj obstoj. Javni angažma namreč ne prinaša točk, pomembnih za akademsko kariero, zato pobudo prevzemajo laiki. Zgodovina, ki bi jo pisala zgolj »[[:w:sl:modrost množic|modrosti množic]]« (''[[:w:en:Wisdom of the crowd|wisdom of the crowd]]''), bi bila v glavnem neumna zgodovina. Vendar bi bilo strokovno dejavnost množice, kakor se kaže v socialnih omrežjih, nespametno ignorirati, saj pomaga razumeti motivacijo, interes in kontekst zgodovinskega razmišljanja. Profesionalci naj ljudsko rezoniranje vztrajno postavljajo v širši kontekst, v širšo sliko. Včasih so bili recenzenti v založniških hišah varuhi kvalitete znanstvenih informacij, socialna omrežja se regulirajo sama in v glavnem uspešno izločajo moteče akterje. Kljub temu bi se morali v popularno diskusijo vključiti tudi profesionalci, ne več v privajeni avtoritativni vlogi (''sage on the stage''), ampak v vlogi kompetentnih pomočnikov (''guide on the side'').  

'''Berilo'''

*Leslie Madsen-Brooks. [http://writinghistory.trincoll.edu/crowdsourcing/madsen-brooks-2012-spring/ “I nevertheless am a historian”: Digital Historical Practice and Malpractice around Black Confederate Soldiers.] ''Writing History in the Digital Age: A born-digital, open-review volume edited by Jack Dougherty and Kristen Nawrotzki'' (Spring 2012 version).

======Tvit======

[[:w:sl:tvit|Tvit]] (angl. [[:w:en:tweet|tweet]] 'čivk') je sporočilo v socialnem omrežju [[:w:sl:twitter|Twitter]] (''Čivkač''), ki je zaživelo leta 2006. Omejeno je na 140 znakov in jo imamo za obliko bloganja, mikrobloganje, reče se mu tudi »SMS interneta«. 500 milijonov uporabnikov objavi 340 milijonov tvitov na dan. Vsebinsko je na prvem mestu zabava (glasba, zmenki ipd.), »resne« (politične, strokovne) tematike je samo za vzorec in še znotraj tega je izvirnih informacij komaj za tretjino, večinski promet s tviti pa obsega retvite (RT@, tj. nekakšno tvitarsko všečkanje) in komentarje. Podjetje ima status profitne organizacije in služi s prodajo naslovov interesnih skupnosti oglaševalcem.

Sporočila s svojo kračino spominjajo na formalne omejitve pri pisanju kratkih pesniških oblik, npr. haikuja, in na sestavljanje aforizmov in so že bila, tako kot SMS-sporočila, uporabljena tudi v literarne namene. Razširjen je med elektronsko bolj ozaveščenimi humanisti: na DH-konferenci 2006 je tvitalo 50 % udeležencev, istočasno na konvenciji MLA, kjer so bili zbrani tradicionalni humanisti, samo 3 %. Jeziki so na Twitterju zastopani v zaporedju angleščina (34 %), japonščina (16 %), španščina, malajščina, portugalščina, arabščina, francoščina, turščina, tajščina, korejščina.[OPOMBA:Svet na Twitterju. ''Delo'' 14. dec. 2013. 14.] Med zavzetimi uporabniki tega medija so humanisti s statusom [[:w:sl:javni intelektualec|javnega intelektualca]], ki z nabiranjem »sledilcev« širijo svoj vplivnostni krog.

Strokovno zainteresirani pisec se lahko odloči, da bo objavljal samo tvite na strokovno temo in da svojemu tvitu ustrezno ime, npr. ''@romani'', na [https://twitter.com Twitter] prijavi svojo akademsko inštitucijo ali časopis, ki ga ureja. Uporabniki objave na isto temo združijo pod imena, ki se začenjajo z grabljicami, [https://twitter.com/search?q=%23THATCamp&amp;src=hash #THATCamp] npr. združuje tvite na temo letnih srečanj digitalnih humanistov (The Humanities and Technology Camp). Tviti vsebujejo besedila, povezave, slike, citate drugih tvitov oz. odzive nanje, naslove priporočljivega berila itd., tvitanje služi torej v prvi vrsti promociji in diseminaciji strokovnih objav. Ko na [http://twitter.com Twitterju] odtipkam iskalni izraz ''digital humanities'', dobim zadetke na to temo in zadetke tvitarjev, ki imajo v svojem imenu ta izraz. Med slovenskimi tvitarji (tviteraši, tvitovci, tviterati :)[OPOMBA:Žiga Turk. [http://blog.zturk.com/2009/10/tviterminologija.html ''ČAS-OPIS: Ustvarjalnost, podjetnost, samozavest''] [blog Žiga Turka] 26. okt. 2009.] literarnih zgodovinarjev nisem našel, če kdo od njih pogreša tu svoje ime, naj ga vpiše v opombo. Tvit bomo zaradi njegove kračine citirali v celoti, vir pa takoj za citatom, postavljati ga v seznam literature bi bilo pretirano. Tule je zgled citiranja naročene objave na Twitterju (in obenem lep primerek tehnike [[:w:en:mise en abyme|''mise en abyme'']] 'samosklicevanja' :)

[[File:Npis_tvit.jpg|sličica|600px|center|Čivk za ''Novo pisarijo'']]

»Objavljam, da bo avtor objavo lahko dal za zgled citiranja na Twitterju: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija« (Mira Hladnik @mhladn. [https://twitter.com/mhladn/status/432411437713989633 Twitter 9. febr. 2014.])

Tviti so skupaj z blogi in linki na druga socialna omrežja nekakšna obvezna promocijska spremljava pomembnih strokovnih dogodkov in objav. Ob izidu zbornika ''Defining Digital Humanities'' 2013 so se tviti ob njem zbirali [https://twitter.com/DefiningDH na posebnem mestu:]

{|
|[[File:tvit.jpg|sličica|240px|Tviti inštitucije DigitalHumanitiesNow @dhnow]]
|[[File:DH_twiter.jpg|sličica|350px|Tviti na @dhnow ob knjigi ''Defining DH'']]
|}

»Editors' Choice: Highlights from a Year of DHNow http://dhnow.org/1hrnben« (DigitalHumanitiesNow @dhnow. [https://twitter.com/dhnow/statuses/414078094837026816 Twitter 20. dec. 2013.])

======Drugo======

Pod neoprijemljivim naslovom ''Drugo'' se bomo dotaknili drugih mejnih načinov strokovne komunikacije znotraj socialnih omrežij, ki povezujejo strokovni segment človeškega življenja z drugimi področji in jih zato ne smemo čisto zanemariti. 

Daljša strokovna sporočila najdemo na družabnem omrežju [[:w:en:LinkedIn|LinkedIn]]. Ker so tam objavljeni razpisi za akademske službe in projekte, je za raziskovalce vpis na LinkedIn skoraj neizogiben. Zanimiva bi utegnila biti takale mesta: 

*Digital Curation Group. [https://groups.google.com/forum/#!forum/digital-curation Google groups,] [http://www.linkedin.com/groups/Digital-Curation-Group-Profile-4158855.S.237184630 LinkedIn]
*[http://www.linkedin.com/groups/Digital-Humanities-3709223?gid=3709223&amp;trk=vsrp_groups_res_name&amp;trkInfo=VSRPsearchId%3A3115416631389816247041%2CVSRPtargetId%3A3709223%2CVSRPcmpt%3Aprimary Digital Humanities]
*[http://www.linkedin.com/groups/Digital-Humanities-Humanities-Computing-1936390?gid=1936390&amp;trk=vsrp_groups_res_name&amp;trkInfo=VSRPsearchId%3A3115416631389816337318%2CVSRPtargetId%3A1936390%2CVSRPcmpt%3Aprimary Digital Humanities / Humanities Computing]

Burno, vendar redko strokovno, je dogajanje v komentatorskih rubrikah časopisov. Komentatorske rubrike, ki jih odpirajo časopisi pod članki na spletu, ne spadajo v strokovno pisanje in večinoma tudi v publicistično ne. Zli sloves si je rubrika pridobila zaradi sovražnega, žaljivega in vulgarnega govora nemoderiranih anonimnih prispevkov. Drugačno kulturno raven in drugačno žanrsko pripadnost bi lahko pričakovali v okviru strokovnih časopisov, vendar ti te funkcije ne podpirajo. V komentatorski rubriki spletišč, kot je npr. Amazon, ne gre več vedno le za komentarje prodajanih knjig niti za založniško reklamo, ampak za prave recenzije.

=====Zagovor=====

Med »dramske« oblike strokovnega pogovarjanja spadajo zagovori akademskih spisov: referatov, seminarskih nalog, diplom, magisterijev, doktoratov, ki imajo status iniciacijskega obreda, ki spremlja strokovnjakov vstop v stanovsko družbo, v strokovni ceh, in mu podeli licenco za opravljanje ustreznih strokovnih dejavnosti. Mogoče bi bilo ravno tako dobro, če bi ga obravnavali v poglavju Govorna prezentacija, bolj na silo pa v poglavju o strokovnih žanrih. Bolj ko je strokovno življenje kompleksno, več regulacije zahteva in pogosteje se soočamo s formalizacijo njegovih diskurzov. Svojčas je bil protokol predviden samo za magisterije in doktorate, zdaj pa se do nesimpatičnih razsežnosti regulira tudi na nižjih izobrazbenih stopnjah. Fakultetni senati sprejemajo natančna pravila za izbiro in prijavo teme, izbiro in potrditev mentorja, za sodelovanje somentorjev, oddajo izdelka in njegovo oceno, prijavo zagovora, določitev komisije za zagovor, sprejem ocen, ki jih oblikujejo člani komisije, najavo javnega zagovora in njegovo izvedbo, oceno in razglasitev, tako da zagovori diplom niso več živahni seminarski dogodki, ampak so videti kot nekakšni mali doktorski zagovori. 

Med izpolnjevanjem formalnih zahtev, ki v najbolj obskurnih primerih diktirajo celo, kako morajo biti udeleženci oblečeni, utegne zbledeti glavni smisel takega dogodka, ki je v strokovni diskusiji o znanstvenih novostih, ki jih prinaša kandidatov izdelek. Nekoč je pri zagovorih doktoratov na humanističnih oddelkih glavna vloga pripadala mentorju, danes pa po zgledih iz naravoslovja vlogo predsednika komisije, ki moderira dogodek, prevzame najstarejši oz. najuglednejši član komisije, mentor pa se neredko znajde v vlogi nekoga, ki je soodgovoren za izdelek in ga mora skupaj s kandidatom za pridobitev znanstvenega naslova braniti pred morebitno kritiko. Z redkimi izjemami se zagovori končajo z izrekom pozitivne ocene, saj v primeru nedozorelega akademskega spisa do zagovora niti ne pride, gredo pa strokovna soočanja včasih tudi v polemično smer in zagovora zato ni mogoče jemati samo kot prijetnega strokovnega rituala. Na nekaterih fakultetah je navada, da se na generalki izurijo za njegov gladek potek, slovesni razglasitvi pa praviloma sledi družabni del v bližnji gostilni, kamor kandidat povabi člane komisije, svoje bližnje in morda tudi strokovno publiko, ki je spremljala zagovor. Zagovor disertacije naj ne traja več kot dve uri, zagovori končnih izdelkov na nižjih akademskih stopnjah ustrezno manj.

Scenarij zagovora je približno takle:
*predsednik komisije pozdravi vse prisotne, predstavi člane komisije, pove, zakaj so se zbrali, in razloži potek dogajanja
*predsednik komisije predstavi kandidata s podatki o njegovem življenju in šolanju, po stopnicah, ki so pripeljale do zagovora, in 
*prebere povzetek ocen disertacije; potem preda besedo 
*kandidatu, ki ima pol ure časa za povzetek svojega izdelka; spremljava s prosojnicami je zaželena, tudi izročki niso čisto brez smisla
*člani komisije v zaporedju, ki ga določi predsednik, ali po svojem dogovoru zastavijo kandidatu vprašanja, ne več kot tri vsak, oziroma komentirajo disertacijo; zlasti tiste točke, ki niso našle mesta v povzetku ocen
*predsednik že skraja vpraša kandidata, če bi želel za pripravo odgovorov četrt ure priprave (v tem primeru publika in komisija za ta čas zapustijo prostor) ali bi morda želel odgovarjati takoj; ker nekateri člani komisij kandidatu vprašanja zastavijo že prej ali kandidat dovolj dobro sluti, kaj ga bodo hoteli vprašati, se zgodi, da niti ne počaka na vsa vprašanja, ampak da nanje odgovarja sproti
*predsednik povpraša člane komisije, če so z odgovori zadovoljni (ta del se zna razviti v spontano strokovno debato) in
*da priložnost za vprašanja tudi publiki
*za stopnjevanje dramatičnosti komisija zdaj za nekaj minut zapusti prostor (ali pa to stori publika, če le ni prevelika), da se v miru dogovori za skupno oceno; če je ura že pozna, se dramatičnemu premoru odpove in kar takoj
*slovesno razglasi (vsi vstanejo, tudi publika), da je bil zagovor uspešen, in sporoči, kakšen naslov si je z njim pridobil kandidat
*dogodek zaključijo čestitke in morebitna obdarovanja

===Literarna kritika===

Z literarno kritiko se v ''Novi pisariji'' ne bomo ukvarjali, zadošča sklic na [http://lit.ijs.si/sp_osp.html#kir poglavje o njej v ''Praktičnem spisovniku'',] ne bo pa odveč ilustrativno povzeti njene lastnosti, kakor jih je razbrala novinarka ob smrti vodilnega nemškega kritika Marcela Reich-Ranickega.[OPOMBA:Tanja Petrič. Moje življenje z Marcelom Reich-Ranickim. ''Pogledi'' 13. nov. 2013. 12.] 

# Kritika lahko pride med bralce samo v demokratičnih sistemih.
# Kritik je dolžan upoštevati beročo publiko, ne pa zgolj literarne eksperte, zato je njegovo pisanje na presečišču publicistike in znanosti. 
# Kritika je vedno subjektivna, objektivnih vrednostnih kriterijev ni.
# Reklamno pisanje enega avtorja o knjigi drugega avtorja ne spada med resne kritike.
# Kritika je polemika (spopad).
# Na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna.
# Kritika naj bo jasna, prepričljiva, tudi poučna.
# Kritika naj tudi zabava.
# Kritika ne vpliva veliko na branje knjig, bralce le ozavešča.
# Kritik si neredko nakoplje nad glavo sovraštvo avtorja in njegovih prijateljev.

Poudariti velja razliko med literarno in strokovno kritiko. Predmet prve je literarno delo (pesniška zbirka, roman), predmet druge pa strokovno ali znanstveno delo (npr. literarnozgodovinska monografija, nova številka znanstvene revije). Po inerciji imajo literarne kritike status publicističnih besedil, strokovne kritike pa status strokovnih besedil, kadar so poglobljene in ustrezno obsežne, jih uvrstijo lahko celo v kategorijo znanstvenih besedil. Seveda kritike v posameznih primerih od te načelne opredelitve lahko močno odstopajo, vendar to dejstvo ne ukinja razlik med žanroma. Literarne kritike najdemo v ustreznih rubrikah v dnevnem tisku (npr. ''Književni listi'' ''Dela'') in v literarnih in kulturnih revijah, strokovne kritike pa v strokovnih revijah (npr. v ''Slavistični reviji''), v manj stremljivem obsegu pa tudi v dnevnem tisku.  

Tako kot pri drugih žanrih tudi pri kritiki spletna objava rahlja žanrska pravila in prispeva k deležu nesporazumov. Spet ne gre za novost, ki bi jo vpeljal šele splet, ampak za učinke, ki jih splet spodbuja. V mislih imam parodično literarno kritiko[OPOMBA:Andraž Jež: [http://www.ludliteratura.si/branje/proza/andrej-hocevar/ Andrej Hočevar.] ''LUD Literatura'' 16. jan. 2013.] in parodično strokovno kritiko.[OPOMBA:Barbara Leban. [http://www.ludliteratura.si/kritika-komentar/srecna-ker-sem-zenska-poskus-narobne-kritike/?utm_source=newsletter&amp;utm_medium=email&amp;utm_campaign=obvescevalnik Srečna, ker sem ženska: Poskus narobne kritike] [Kliči me po imenu. Izbor iz krajše proze slovenskih avtoric. Ur. Silvija Borovnik. Ljubljana: Študentska založba, 2013.] LUD Literatura 23. jan. 2014. Za poročilo o podobnih nesporazumih okrog strokovne kritike v času pred spletom glej Miran Hladnik. [[:v:sl:Slovenske literarne potegavščine#Sweet Sylvia|Slovenske literarne potegavščine]]. Wikiverza 13. jan. 2013.]

'''Dodatno branje'''

*Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/sp_osp.html#kir Kritika in recenzija.] ''Praktični spisovniki''. Ljubljana: FF, 2002.
*Robert Jereb. ''Struktura in funkcija literarne kritike: Na primeru sodobnega slovenskega romana: Doktorska disertacija''. Idrija, 2009. {{COBISS|ID=251740416}}

===Enciklopedični članek===

Enciklopedični članki se od drugih vrst strokovnega pisanja razlikujejo najprej po zahtevi za večjo jedrnatost oz. konciznost. Ker je pisanje enciklopedičnih člankov tako rekoč vzorčna oblika današnjega strokovnega pisanja, enciklopedično jedrnatost pričakujemo in princip leksikonskega sloga uveljavljamo tudi v strokovnih žanrih, kjer je bila toleranca do slogovno manj ekonomičnih form izražanja doslej večja, tj. v razpravah in referatih. Enciklopedični članki se odpovedujejo anekdotičnosti, izpuščajo prepodrobne informacije, ki se nanašajo na druga kulturna okolja, ker jih zainteresirani lahko najde v lokalnih Wikipedijah, črtajo se ponavljanja, fraze z nizko informativno vrednostjo in retorične figure.

Poudarjeno se za Wikipedijo zahteva upoštevanje naslednjih načel:
*soglasnost, sodelovanje, strpnost, tj. upoštevanje drugih piscev
*vrednostna nevtralnost (zato je prepovedano pisanje gesel o samem sebi in so odveč opredeljevanje,  zavzemanje ali aktivizem)

====Biografski članek====

Pravila za pisanje gesel o osebah so dokaj jasna in ne odpirajo toliko dilem kot gesla o pojmih. Literarnovedne narave so gesla o literarnih avtorjih, urednikih, založnikih, kritikih, literarnih zgodovinarjih, mecenih in drugih akterjih v literarnem sistemu. Kriteriji, koga izbrati za vpis, se s časom spreminjajo. Zgodnejši cilj spletnih enciklopedij je bil popis osebnosti, ki so bile že vključene v tiskane leksikone in enciklopedije, ko pa so ti v grobem pokriti, napoči potreba po vključevanju mlajših kreativnih osebnosti, ki jih leksikografska produkcija še ni utegnila zajeti, in osebnosti, ki jih svojčas zaradi tega, ker so jih imeli za marginalne, niso predvideli za enciklopedični popis. Pri izbiri novih slovenskih literarnih zgodovinarjev za vpis v Wikipedijo sta imela težo zlasti dva kriterija: avtorstvo strokovne ali znanstvene monografije in znanstvena kompetenca, ki jo jamči doktorski naziv; v posameznih primerih je manjkajoči kriterij nadomestila kakšen drug pomemben razlog: splošni kulturni pomen ali ustrezno večja dejavnost na kakšnem sosednjem področju. 

Za enciklopedični vpis najprej kandidirajo tiste osebe, ki se pogosto pojavljajo v drugih geslih, bodisi v navadnem besedilu bodisi že predvidene za geslo. Prepriča tudi njihova uvrstitev na različne sezname, npr. prešernoslovcev, verzologov, didaktikov ipd. Povprečni obseg biografskih gesel raste, gesla se izpopolnjujejo s podatki, ki ob njihovem zametku še niso bili dosegljivi, in opremljajo s povezavami, ki so šele z razrastom Wikipedije postale smiselne. Študentom, ki v višjih letnikih izpopolnjujejo že napisana gesla (tega dela je veliko več kot pisanja novih gesel), so namenjena naslednja navodila.

*najdi druga gesla na Wikipediji, ki omenjajo osebo, in uskladi informacije v njih
*koliko je oseb s tem priimkom in ali so med seboj povezane (vtipkaj imena ločeno)
*preberi [[:w:sl:Wikipedija:Slogovni priročnik/Biografije|Slogovni priročnik &gt; Biografski članki na Wikipediji]]
**standardna poglavja biografskega članka so Življenje, Delo, Bibliografija, včasih posebej tudi Nagrade in Poimenovanja po osebi, običajno je v desnem zgornjem kotu fotografija osebe, proti koncu članka pa poglavja Glej tudi, kamor alinejsko navedemo gesla na Wikipediji, ki se povezujejo z osebo (tudi povezavo na [[:w:sl:Portal:Literatura|literarni portal]]), Zunanje povezave, kamor navedemo spletne naslove na temo, in Viri, ki običajno zajemajo tiskane vire, iz katerih smo črpali informacije za članek; geslo uvaja kratka enovrstična ali dvovrstična oznaka osebnosti, sklepajo pa kategorije, v katerih želimo, da se pojavi
**Življenepis &gt; Življenje
**če manjkajo, dodaj poglavja Bibliografija: Romani, Kratka proza; Viri, Glej tudi
*standardiziraj seznam knjig: Romani, Kratka proza, Drama, Pesmi, Za mladino, Prevodi, Dokumentarna literatura, Drugo
*v glavi črtaj poklic avtorja (duhovnik, učitelj ipd.), če po njem ni poznan
*poišči druga spletna mesta z omembo osebe
:*preveri, ali je na seznam slovenskih pisateljev/pisateljic, dopolni podatke
*Cobiss, zahtevno iskanje 
**izbor romanov v košarico, izvoz v formatu RIS, ureditev v Wordu in prenos na Wikipedijo, kako uporabiti predlogo Cobiss
*dodaj morebitne podnaslove
*dLib
*Nova beseda (iskanje po avtorjevem imenu in priimku je tu zaradi »varstva osebnih podatkov« preprečila Nataša Musar Pirc) in Gigafida
*ES 
*Leksikon slovenska književnost (teh dveh splošnih virov praviloma ne citiramo, če pa že, potem takole: Avtor članka: priimek in ime osebe. ES, s. v.
*Marjeta Žebovec, ''Slovenski književniki, rojeni [...]''
**izpiši, kar je novo, npr. kraj smrti in mesto pokopa
*diplomske naloge na slovenistiki, v seznamu virov navedi, kar je relevantno 
*Slovenska književnost 1945–1965 – povzemi, kar je pomembno
*Slovenska književnost, 3 (2001), isto
*Slovenska književnost 1965–2015 – razmislek, v katera poglavja vse (oz. v katere sezname) bi se dalo vključiti avtorjeva dela: založbe, naklade, žanri, revije, dogajališča, teme (učiteljica, dijakinja, šola, samomor, glasbenik) ...
*dosje o osebi v Novem SBL na oddelku za biografije na ZRC SAZU (Martin Grum)
*NUK, rokopisni oddelek (obstaja zapuščina?, dodati signaturo in podatke o vsebini)
*svojci (telefonski imenik)
*obstaja kakšna umetniška upodobitev osebe? mogoče celo na javnem mestu? spominska plošča? Pridobi prosto dostopni posnetek kipa, rojstne hiše, groba ipd. (najbolje je, če slikaš kar sam) in ga postavi na Geopedijo v sloj Literarni spomeniki; v članku na Wikipediji napravi povezavo na ta zapis 
*če prostodostopne fotografije živečega avtorja ni, vzpostavi z njim zvezo, dogovori se za zmenek, fotografiraj ga z njegovim dovoljenjem ter sliko naloži v Wikimedijino Zbirko
*[http://grobovi.zale.si/ iskalnik grobov na Žalah] &gt; dodaj zunanjo povezavo na lokacijo groba in sliko poti do groba
*naslove del uredi '''kronološko''' in jih polinkaj
*preveri kategorije na dnu gesla: črtaj nepotrebne in dodaj manjkajoče, npr. Slovenski pedagogi &gt; Slovenski učitelji
*vsebinske spremembe: 
:*izpust po nepotrebnem ponavljajočega se imena ali poklica avtorja
:*izpust nepotrebnih zaimkov (v njenem romanu &gt; v romanu)
:*izpust floskul (&lt;s&gt;opisovala je življenje v njegovih najrazličnejših oblikah&lt;/s&gt;) 
:*nadomestilo napačno rabljenega termina realizem (&lt;s&gt;realistično&lt;/s&gt; popisovala &gt; kritično in brez olepšavanja popisovala)
*izberi predstavitveno sliko, dobi dovoljenje za objavo in jo postavi na Wikipedijo
*dopolni z ilustrativno navedbo naslovov obstoječa gesla na Wikipediji: o krajih, ki jih opisuje, o temah, o žanrih ipd.
*dopolni z rojstnimi in smrtnimi podatki gesli o teh dveh dneh na Wikipediji? Je avtor dovolj poznan za vključitev v rubriko ''Na današnji dan''? Kako se to počne, gl. Slogovni priročnik
*dopolni infopolje Pisec
*katera dela bomo popisali v bibliografski seznam: samo knjižna, tudi strokovna?, soavtorska?, ponatise? &gt; odvisno od obsega opusa
** naslovi so polinkani, ležeči (''zunaj oklepajev!), podnaslovi in ločila ne, zadaj letnica, cobiss-id in v oklepaju žanrska oznaka ali tema romana
*dodati poglavje Nagrade 
*napravi povezave na geslo in na romane v tistih geslih na Wikipediji, kjer teh povezav še ni 
*dodaj oznako dela, npr. ljubezenski roman; oznake najdeš v kritikah (lahko so navedene v že obstoječem geslu o romanu) ali pa jo določiš po prelistavanju romana
*označi avtorjev opus po žanrih, temah in slogu
*napravi povezave na avtorjeva besedila na Wikiviru oz. dLibu
*počedi glavne nemarnosti v zatečenih geslih
*prilagajaj svoje urejanje sprotnim dogovorom v razredu
*na [[:v:sl:Pogovor:Magistrski seminar 2013/14|pogovorni strani]] sporoči svoje dileme ali predloge drugim v razredu, da ne bo vsak zase odkrival Amerike
*briši oznako škrbine na koncu gesla

====Članek o knjigi====

Pridejo v poštev vse knjige? Takih je vendar samo v slovenščini 6000 na leto in enciklopedični popis vsake izmed njih ni izvedljiv. Kaj pa samo leposlovnih (150 izvirnih in prvič natisnjenih romanov, 300 pesniških zbirk itd.)? Še vedno preveč za uborno število slovenskih wikipedistov, obenem pa premalo, ker popisati je treba vsaj še svetovno klasiko in uspešnice, tako na področju leposlovja kot stvarne literature. Prej bodo prišle na vrsto knjige izpod peresa avtorjev, ki so napisali več knjig, so poznani in imajo na Wikipediji že svoj biografski članek, ki so bili ponatiskovani, prevajani, predmet kritik, polemik, šolskih obravnav, predelav, prestavitev v druge medije ipd., ne more pa to biti edini kriterij za izbiro. Ko se literarnozgodovinski razred loti npr. sistematičnega popisa romanov 60. let 20. stoletja, bodo samostojni vnos doživela tudi osamljena besedila pozabljenih avtorjev. 

[[Slika:Kralj_ropotajocih.jpg|sličica|700px|center|Geslo o [[:w:sl:Miha Mazzini|Mazzinijevem]] romanu ''[[:w:sl:Kralj ropotajočih duhov|Kralj ropotajočih duhov]]''[OPOMBA:Če opaziš, da geslo nima vseh pričakovanih informacij – dopolni ga.]]]

Na Wikipediji teče projekt popisa knjig z nekoliko preozkim naslovom [[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt Romani|Romani]]. Tam se postopoma oblikujejo predstave o zglednem geslu te vrste. Podatki o knjigah so formalizirani v [[Predloga:Infopolje Knjiga|infopolju knjiga]], glavne zahteve za članke o knjigah pa so razložene v [[:w:sl:Wikipedija:Napiši članek/knjiga|navodilih]]. Dodajmo iz seminarske izkušnje z njimi nekaj koristnih nasvetov. V mislih imamo gesla o romanih:

*za naslov gesla vzamemo naslov knjige, brez podnaslova
*zelo dolge naslove skrajšamo, tako da je v geslo ujet samo jedrni del naslova
*kratke naslove, ki so že zasedeni, opremimo s priimkom avtorja ali letnico, če avtor ni poznan
*glava gesla vsebuje samo bistvene podatke: poleg ponovljenega naslova še ime avtorja, letnico in žanr, redko še kakšno drugo pomembno lastnost, npr. »slovenski kultni roman 80. let 20. stoletja«
*v infopolju so nekateri podatki ponovljeni, nekateri pa na novo: avtor, naslov in podnaslov, kraj izdaje, založba, leto, zbirka, številka zvezka v zbirki, obseg v straneh in besedah, številka Cobiss, večinoma s povezavami
**bralcu pomagamo z opredelitvijo konstelacije oseb oz. s poimenovanjem njihovega medsebojnega razmerja (npr. ljubezenski trikotnik z dvema ženskama in enim moškim, posameznik v konfliktu z družbo, ljubezen dveh revnih)
*povzetek dogajanja naj bo kratek in jedrnat (okrog 500 besed)
*odgovori naj na vprašanja, kdo so akterji (z imeni glavnih oseb), kje in kdaj se dogaja, zakaj (s kakšnim namenom) in s kakšnim izidom se junakova akcija konča
**če gre za realna dogajališča, jih je treba opremiti s povezavami na ustrezna wikipedijska gesla, prav tako morebitne realne osebe, zgodovinske dogodke in pojme
*v infopolju naštejemo morebitne ponatise, prevode, ekranizacije, dramatizacije, uglasbitve in druge predelave
*simpatičen dodatek je fotografija naslovnice; najbolje je, če posnetek naredimo sami
*v infopolju označimo tudi, kdo je knjigo ilustriral, če ima posvetilo ipd. 
*besedilo žanrsko uvrstimo, mu določimo temo in ključne besede
*v poglavju o odmevu naštejemo literarne kritike, diplomska dela, literarnozgodovinske oznake, razprave in najbolj jedrnate izjave iz njih citiramo

Za vse to bo treba pogledati v Cobiss, v dLib, v natisnjene literarne zgodovine, literarnozgodovinske in literarnokritične monografije (njihova kazala nalagamo v [[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt_Romani#Kazala_strokovnih_knjig|posebno poglavje projekta]]), v zbirke diplomskih nalog itd. Zdaj se je treba razgledati še po drugih geslih na Wikipediji, ki omenjajo roman, in te omembe povezati z našim člankom, če to ni slučajno storil že kdo pred nami. Za pridobitev seznama takih člankov je potrebno nekaj malega zvitosti. Če bi v iskalno polje na Wikipediji odtipkali naslov, bi nas prineslo neposredno na geslo o romanu, zato zamenjamo vrstni red besed ali kakšno izpustimo. Romane, prevedene v druge jezike, naročamo v popis v drugojezičnih Wikipedijah; komu drugemu kot tujim študentom na študijskem bivanju pri nas, namesto običajnih izpitnih obveznosti. 

Kako med seboj povežemo članke v različnih jezikih? Klikniti je treba na ''Uredi povezave'' na dnu levega roba in vpisati podatke.

[[Slika:Interwiki.jpg|sličica|500px|center|Za interwikije skrbi sestrsko spletišče [[:w:en:Wikidata|Wikidata]].]]

'''Naloga'''

*V smislu zgornjih navodil popravi in dopolni članek ''[[:w:sl:Ljubezni Sinjebradca|Ljubezni Sinjebradca]]''; ko to storiš, izbriši oznako škrbine v njem, za tole domačo nalogo pa poišči in vpiši semle naslov kakšne druge škrbine o literarnem delu.

===Učbenik===

Napotki v priročnikih strokovnega pisanja izhajajo iz ideala znanstvenega članka, kot da bi bila večinska strokovna usoda in kreativna udeležba v stroki raziskovanje in objavljanje znanstvenih razprav. Daleč od tega! Pisanje študij prakticirajo izbrani posamezniki, večji del stremljive strokovne populacije pa doletijo druge vrste pisne participacije, med katerimi je nezanemarljivo pisanje učbenikov. Prav ob učbenikih se je v kranjskem deželnem zboru 12. februarja 1866 odprlo vprašanje smiselnosti izobraževanja v slovenščini[OPOMBA:Ivan Prijatelj. ''Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848–1895, IV''. Ljubljana: DZS, 1961. 149–50; citirano v Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/prevodsl.html#4 Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi.] ''XXVIII. SSJLK: Zbornik predavanj''. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani, 1992. 109–19.] in s tem smiselnosti samostojne slovenske kulturne eksistence.

Specifike učbeniškega pisanja so:
*dialoškost, ki se kaže v poglavjih Vaje ali Naloge, v formatu delovnega zvezka oz. prostoru za bralčevo interaktivnost, z vprašanji in nagovornimi formami
*povzemanje in ponavljanje (poglavja Pomni, Povzetek, uvodno ponavljanje in utrjevanje predhodne snovi)
*poenostavljanje, oblikovanje kratkih in zapomnljivih definicij in naštevalnih nizov
*privlačna tipografija: barve, okvirčki, ozadja, ilustracije 
*skupinsko avtorstvo z urednikom na čelu
*povezovanje učbenikov v serije 

Pisec učbenika je hendikepiran z nujo po didaktično ustrezni redukciji gradiva, po izboru relevantnih tekstov, ki bodo v času, ki ga dodeljuje učni načrt, optimalno funkcionalni. Ker ne obstaja objektivna lestvica relevantnih avtorjev, tekstov, smeri itd., je v skušnjavi, da se pusti zapeljati velikemu manipulativnemu potencialu, ki ga prinaša nuja po selekciji, in v učbeniku uveljavi osebni interes: s preferiranjem avtorjev, ki mu ugajajo, založb, ki so mu prijazne, in literarne ideologije, h kateri se prišteva. 

Izdajanje učbenikov je zaradi visokih naklad lukrativen segment založniške dejavnosti, založbe npr. prežijo na informacije, kateri avtor bo izbran za maturitetno berilo, da lahko pravočasno, tj. pred konkurenco, pripravijo didaktična gradiva zanj. Kadar jim uspe zavzeti monopolni položaj, ga na račun potencialnih kupcev, na račun šolarjev in dijakov, brezobzirno izkoristijo.[OPOMBA:Gl. npr. Irena Florjančič. [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2014/004793.html Zaslužkarstvo na račun maturantov.] SlovLit 16. aprila 2014 in sledeča sporočila na forumu.] V hlastanju po prvenstvu in zaslužku se dogajajo površnosti, zato morata šolska in akademska sfera delati za izključitev komercialnih založb in izdaje pripravljati v okviru neprofitnih izdajateljskih projektov. Spremembe prav gotovo ne bodo enostavne, saj založbe avtorjem učbenikov ponujajo nadpovprečno dobre honorarje in jih zavajajo k sodelovanju pri nečedni molži uporabnikov. Regulativno vlogo naj opravi šolsko ministrstvo s podporo prosto dostopnim elektronskim učbenikom pod licenco ''cc''.  

Vrednostno razliko med razpravnim in učbeniškim pisanjem odraža njuno različno točkovanje za potrebe merjenja akademske odličnosti. Učbenik je vreden polovico znanstvene monografije, zaradi česar se lepi nanj načelno nezaupanje, ali je v akademskem okolju sploh potreben.[OPOMBA:Kot tolažba zaradi manjšega ugleda delujejo relativno visoki honorarji oz. lukrativnost učbeniškega pisanja; znanstvene objave se običajno ne honorirajo.] Neredko so očitki na račun učbenika upravičeni:

*preočitno kaže svoj izvor v pripravah na predavanja, ki jim strukturo diktira enourna ali dvourna govorna izvedba; avtorji so učitelji praktiki, ki jim tlaka v razredu izčrpa moči za premišljeno oblikovanje teksta 
*narobe je, kadar želi biti učbenik le pomanjšana in poenostavljena oblika znanstvene monografije in ne upošteva svojega specifičnega namembnika
*informacije so oblikovane v zapomnljive definicije ali zaključene naštevalne podatkovne verige,[OPOMBA:Seznam je sicer perspektivna oblika organizacije informacij; moteče je, da so seznami, ki se pojavljajo v učbenikih, katekizemsko zaključeni: ''naštej tri ... pet ... deset ...''] primerne za reprodukcijo na izpitih, kar spodbuja reciklažo znanj, ki so sama sebi namen; zapomnljivost formulacije postane pomembnejša od njene ustreznosti resnici
*prizadevanje učbenika, da bi katalogiziral temeljna znanja, vodi v faktografsko naštevalnost 
*ker so spoznanja kompleksna, učbenik pa stremi k enostavnosti, se težko iztrga stereotipnim, prežvečenim in zdavnaj preseženim opredelitvam in konceptom (tak je npr. koncept literarnega razvoja ali slogovnih obdobij)
*moteč je prevelik delež nereflektiranih šolskih fraz oz. formulaičnega izražanja (''velja za, najpomembnejši predstavniki so, delimo na, poznamo, ločimo, razdelimo, uvrščamo, štejemo, umeščamo, je značilno, da, prevladuje, opazne so, pojavlja se, je pomemben, predvsem, poglavitni, najbolj ...'')

Tale priročnik ''Nova pisarija'' ima status učbenika. Namenjen je v prvi vrsti študentom na ljubljanski slovenistiki pa tudi študentom na drugih univerzitetnih slovenistikah, študentom in učiteljem literarnih predmetov, po izkušnji s predhodnim učbenikom ''Praktičnim spisovnikom'' pa bo lahko koristil tudi drugim pišočim humanistom in humanistično zainteresiranim iz drugih strok. Standardni primerek učbenika sicer ni, ker ugovarja nekaterim zgoraj naštetim tipičnim značilnostim učbenikov in ker odstopa s svojim spletnim formatom in slogom, želi pa biti učbeniško nazoren in »poučen«, kljub načelnim dvomom v učinkovitost nazorno predstavljenih informacij. Debata na forumu Humanist,[OPOMBA:Willard McCarty. [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2014-August/012217.html 28.262 making things difficult.] Humanist Discussion Group 15. avg. 2014.] ki se ji pridružujejo osebne pedagoške izkušnje, namreč sporoča, da je za študenta didaktično ustreznejša pomanjkljiva ali slaba informacija, ker ga animira in angažira za samostojno iskanje ustreznejših formulacij. Študentu torej ni smiselno lajšati poti do informacij, kar počnejo učbeniki, ampak jim jih otežiti in študenta zmesti. Začuden ugotavljam, kako malo študentov klikne na prosojnice, ki sem jih pripravil za lažjo pripravo na izpit in jih imajo na Wikiverzi ves čas pri roki, ali se sprehodi skozi digitalizirane članke, ki odgovarjajo na izpitna vprašanja, raje posežejo po zastarelih in pomanjkljivih zapiskih kolegic iz predhodnih študijskih generacij. Minimalistično lahko sklenem, da je učbenik koristen že zato, ker je pisca prisilil k razmisleku o aktualnih temah, ki bi se jim sicer ne posvetil tako intenzivno. Posameznega pozornega bralca, ki bo v njem našel kaj zase, hvaležno dojemam že kot presežek.

'''Vaje'''

Popravi moteče stereotipne formulacije:
* Knjigo ''Dekameron'' sestavljajo pripovedi, med katerimi med najpomembnejše štejemo Novelo o sokolu.  [OPOMBA:Knjigo ''Dekameron'' sestavljajo pripovedi, med katerimi je znamenita Novela o sokolu.]
* Romane delimo po zgradbi na tretjeosebne, kronikalne, pisemske, dnevniške itd.[OPOMBA:Po zgradbi so romani lahko tretjeosebni, kronikalni, pisemski, dnevniški itd.]
* Egipčansko književnost delimo na epiko in liriko.[OPOMBA:Egipčanska književnost je iz epike in lirike.] 
* V Vede se uvrščata religiozna nacionalna epa Mahabharata in Ramajana.[OPOMBA:Vede vsebujejo religiozna nacionalna epa Mahabharata in Ramajana.] 
*Indijsko književnost umeščamo v daljše časovno obdobje.[OPOMBA:Indijska književnost je cvetela v daljšem časovnem obdobju.]
* Za novelo je značilna dramatičnost.[OPOMBA:Dogajanje v noveli je dramatično.]
* Značilno za humaniste je, da v ljudeh začnejo spodbujati čut za lepoto in naravo.[OPOMBA:Humanisti spodbujajo čut za lepoto in naravo.] 
* Značilno je, da se renesansa razvija od začetkov zgodnjega kapitalizma, za katerega so značilna nova znanstvena in tehnična odkritja.[OPOMBA: Renesansa sovpada z zgodnjim kapitalizmom, ki so ga spodbudila nova znanstvena in tehnična odkritja.] 
* Za ep je značilno, da v poteku dogajanja ni nobene naglice.[OPOMBA:Ep se dogaja brez naglice.] 
* Za njegove komedije sta značilni tematizacija vsakdanjega življenja in ostra kritika politike. Za njegove književne osebe je značilno, da so čustvene in ambiciozne.[OPOMBA:V komedijah tematizira vsakdanje življenje in ostro kritizira politiko, dramske osebe so čustvene in ambiciozne.] 
* Med najbolj znane grške pisce tragedij uvrščamo Sofokleja, Ajshila in Evripida.[OPOMBA:Najbolj znani grški pisci tragedij so Sofoklej, Ajshil in Evripid.]
* V Staro zavezo umeščamo tudi psalme, med njimi je pomemben Psalm št. 130.[OPOMBA:Stara zaveza vsebuje knjigo psalmov.] 
* Komedija velja za šaljivo igro.[OPOMBA:Komedija je šaljiva igra.]
* Po priljubljenosti so zelo pomembno mesto zavzemale kratke zgodbe.[OPOMBA:Zelo so bile priljubljene kratke zgodbe.] 
* V komediji najdemo satirične, parodične in polemične odzive na družbeno dogajanje.[OPOMBA:Komedija se satirično, parodično in polemično odziva na družbeno dogajanje.]
* V himni prevladuje neposreden odnos do stvarnosti, izražen v realističnih opisih vsakdanjega življenja.[OPOMBA:Himno napolnjujejo neposredni opisi vsakdanjega življenja.]  
* Opazne so tudi posebnosti v jeziku in slogu: precej je nemških izposojenk.[OPOMBA:V jeziku je precej je nemških izposojenk.] 
* V besedilu se pojavlja humor.[OPOMBA:Besedilo je humorno.]
* Razvoj literarnih vrst in zvrsti v renesansi (naslov poglavja)[OPOMBA:Literarne vrste in zvrsti v renesansi]
* Lirika je doživela višek v razvoju v zlati dobi rimske književnosti.[OPOMBA:Lirika je doživela višek v zlati dobi rimske književnosti. (Izjave tega tipa so problematične, ker iz njih napačno izhaja, da gre z literaturo po dosežku vrhunca samo še navzdol.)]
* Katere kulture so se v času antike razvijale na naših tleh?[OPOMBA:Katere kulture so živele v antiki na naših tleh?]
* V klasicizmu so se razvijale različne oblike polliterarne proze.[OPOMBA:V klasicizmu je nastajala polliterarna proza.] 
* V dramatiki so se razvile klasične tragedije, lahkotne rokokojevske komedije in druge komedije.[OPOMBA:Dramatiki so pisali klasične tragedije, lahkotne rokokojevske in druge komedije.] 
* Poznamo dve vrsti razvoja komedij.[OPOMBA:Obstajata dve vrsti komedij.] 
* Sledi atiško ali klasično obdobje, ki se je razvijalo v 5. in 4. stoletju pred štetjem.[OPOMBA:Sledi atiško ali klasično obdobje v 5. in 4. stoletju pred štetjem.]
* Arabska književnost se je začela razvijati v 6. stoletju in se je razvijala do leta 1400.[OPOMBA:Arabska književnost se je začela v 6. stoletju in je trajala do leta 1400.]

'''Literatura'''
*[[:w:en:Textbook|Textbook]]. Wikipedia, the free encyclopedia.
*[[:w:de:Lehrbuch|Lehrbuch]]. Wikipedia, die freie Enzyklopädie.

===Strokovni blog===

[[:w:sl:blog|Blog]] (spletnik) je skrajšana oblika angleške besede ''weblog'' 'spletni dnevnik'. Programi za spletne dnevnike so primerni tudi za oblikovanje osebnega spletnega profila oz. za osebno spletno stran ali za spletno stran šolskega predmeta. Od številnih vsebinskih možnosti so za strokovni namen vabljivi področni blog (npr. o slovenski literarni zgodovini), blog na določeno temo (npr. o zgodovinskem romanu), lahko pa tudi osebni blog humanista, raziskovalca ali pedagoga, ki svoje izkušnje in nasvete sporoča strokovni skupnosti. Poznana blogarska[OPOMBA:Mogoče je ''blogovski'' ustreznejši pridevnik kot ''blogarski''; obe varianti daleč presega pridevnik ''blogerski'', tako kot raba samostalnika ''bloger'' desetkratno presega rabo samostalnika ''blogar'' (gl. [http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bloger Gigafida]); pridevnik ''bloški'' pa bi bil že preveč eksotičen :)] orodja, po katerih najpogosteje posegajo blogarska spletišča, so WordPress, Googlov Blogger, Siolov Blogos. Blog je primerna zvrst za politično diskusijo, za publiciste, ki oblikujejo javno mnenje ali spadajo med t. i. javne intelektualce, za estradnike in druge vidnejše javne osebnosti. Slovenski literarni zgodovinarji še ne čutimo potrebe po taki promociji svojih strokovnih dosežkov in spoznanj, svoj blog ima med njimi za zdaj le [http://aljosaharlamov.wordpress.com/ Aljoša Harlamov.] Kot je bilo pričakovati, se dnevniško pisanje o književnosti najde v blogovskem imeniku in iskalniku [http://technorati.com/blogs/directory/ Technorati] v rubriki zabava &gt; knjige.

Izraz ''blog'' je iz leta 1997, pojav spletnih dnevnikov je komaj kaj starejši, platforme za množično bloganje pa so iz konca 90. let (''Blogger'' 1999). Blogi so zelo prispevali k porastu objavljanja, k deležu manj formaliziranih objav in k demitizaciji statusa »publiciranega avtorja«. Bolj ko znanstvenim so blizu publicističnim, žurnalističnim žanrom. Podobni so si v ritmu izhajanja (redno pisanje bloga pomeni dobro pisno prakso), loči pa jih odsotnost selekcije. Tradicija znanstvenega publiciranja je v osnovnih potezah nasprotna dnevniškemu objavljanju. Za objavo rezultatov si vzame čas, prispevki se medijo v dolgotrajnih recenzijskih postopkih, medtem ko se blogarji odzivajo instantno, tu je pomembna ažurnost. Med potezami, ki bloganje oddaljujejo od znanosti, navajajo pogosto anonimnost objav, avtorjev narcizem, njegovo obsedenost z medijem, postavljanje s slogom oziroma prevelik poudarek na izrazu. Ne bi pa smelo biti moteče, da blogi lahko računajo na precej širšo publiko, kot so ozki strokovni krogi, in pomirjujoče je, da tudi za bloge velja avtorska zaščita, torej da je avtorje blogov treba citirati z imenom in priimkom, če se le niso preveč dobro skrili. 

Spletni dnevnik ni nastal iz potrebe po arhiviranju spoznanj, pričakujemo lahko, da se bodo spletni naslovi objav s časom spremenili, medtem kot je pri znanosti zaradi sistema sklicevanja pomembna prav stalnost objav in »sledljivost virov«. Blogi so skupaj z drugimi načini internetne interakcije primerni za izmenjavo neobjavljenih znanstvenih spoznanj in za dialog med znanstveniki. Neformalna dnevniška komunikacija s kolegi je za znanstvenika še kako pomembna, saj krepi možnost dragocenih povratnih informacij in jih beza iz slonokoščenega stolpa, je pa táko pisanje tudi zasvojljivo in je za akademsko kariero ali pri iskanju službe lahko pogubno, če ga kolegi, ki o teh rečeh odločajo, razumejo kot investicijo energij v napačno smer. Bloganje je mogoče videti po eni strani kot nekakšno permanentno konferenčno komuniciranje, po drugi pa je primerljivo s predavanji; tudi predavanja ne prinašajo točk za akademsko napredovanje, vendar brez njih ne gre. 

Blogarske objave se izogibajo intenzivni argumentaciji in citiranju in niso podvržene recenziranju, zato nimajo znanstvenega statusa. Poskus vključitve blogov kot načina množičnega recenziranja se za zdaj ni obnesel; citatni indeksi omemb in komentarjev znanstvenih objav v blogih (še) ne indeksirajo. Tiskane revije so omejene s prostorom, zato delujejo po principu ''filtriraj, potem objavi'', pri čemer kriterije za filtriranje in selekcijske odločitve sprejemajo majhne in ozke ekspertne skupine. Blogi, ki težav s prostorom ne poznajo, pa delujejo po principu ''objavi, potem filtriraj''. Selekcijo opravi množica komentatorjev. Širši ko je diapazon perspektiv, bogatejša je razprava in verodostojnejše so odločitve, ki iz razprave izhajajo. Na spletu ni prostora za ekspertno avtoritativnost, upoštevati je treba tudi neekspertna, eksterna in popularna stališča. Da bi jih izzvali, se mora pisec potruditi za širšo razumljivost svojega sporočila. Večja branost mu priskrbi na spletu večjo vidnost (''page ranking''). Na ta način širi meje svoje profesije. Glavni dosežek blogov in podobnih komunikacijskih možnosti je večja povezanost in večja živost znanstvene skupnosti. Nasploh je splet prispeval k premiku težišča akademskega dela: to ni več izključno v produkciji in publiciranju znanstvenih informacij, ampak so vedno pogosteje v vlogi kuratorjev, urednikov in recenzentov, ki informacije zbirajo, organizirajo, filtrirajo in kategorizirajo.   

'''Literatura in zgledi'''

*Alex Sayf Cummings in Jonathan Jarrett. [http://writinghistory.trincoll.edu/collaborative/cummings-jarrett-2012-spring/ Only Typing? Informal Writing, Blogging and the Academy.] ''Writing History in the Digital Age: A born-digital, open-review volume''. Ur. Jack Dougherty in Kristen Nawrotzki. Pomlad 2012.
*Dan Cohen. [http://www.dancohen.org/2006/08/21/professors-start-your-blogs/ Professors, Start Your Blogs.] 21. 8. 2006.
*[http://www.matthewjockers.net/ Matthew L. Jockers.]
*Janez Strehovec. Blog kot novomedijska narativna oblika. ''Besedilo in novi mediji: Od tiskanih besedil k digitalni besedilnosti in digitalnim literaturam''. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2007 (Novi pristopi). 94–112. {{COBISS|ID=234116864}}[OPOMBA:Avtor  domačih blogarjev ne mara preveč.] 

===Spletni forum===

[[:w:sl:spletni forum|Spletni forumi]] (''[[:w:en:internet forum|internet forum]]'') na strokovno ali znanstveno tematiko so pomembno orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti. Člani skupnosti na forumu objavljajo strokovna sporočila, vprašanja, odgovore, nasvete, komentarje, ugovore, polemike, vabila, oglase itd. Po številu strokovnih forumov, številu naročnikov, pogostosti sporočil presojamo stopnjo vitalnosti določene strokovne skupnosti. Inertne akademske skupnosti z zajamčenim financiranjem nimajo potrebe po forumski komunikaciji, zadošča jim, da po tradicionalnih kanalih, kot je polžja pošta, obveščajo ozek krog svojega članstva o dogajanju,[OPOMBA:Primer take zaprtosti in samozadostnosti je bila do nedavnega SAZU: forum SlovLit dolga leta o strokovnih dogodkih v organizaciji SAZU ni poročal, ker se pač nikomur od akterjev ni zdelo vredno o njih obveščati strokovno javnost. Taka praksa je nezdružljiva z želeno javno samopodobo inštitucije, ki se ima za osrednjo znanstveno inštanco in za razsodnika v temeljnih znanstvenih, kulturnih in nacionalnih dilemah.] za skupnosti, ki se šele uveljavljajo, pa je promocija svoje dejavnosti preko spletnih forumov pomembna. 

Spletni forum oz. spletna oglasna deska je pojav druge polovice 90. let 20. stoletja in nadaljuje tradicijo forumskega strokovnega pogovarjanja, ki je bilo pred spletom poznano pod imenom [[:w:sl:BBS|elektronska oglasna deska]] (''[[:w:en:bulletin board|bulletin board]] system'', BBS) ali poštni seznam ''[[:w:en:Electronic mailing list|electronic mailing list]]''. Gre za kombinacijo e-pošte in in spletnega arhiva (v času pred spletom pa za kombinacijo e-pošte in novičarskega arhiva). Arhiviranje sporočil je pomembna funkcija, ki spletne forume loči od [[:w:sl:spletna klepetalnica|spletnih klepetalnic]] (''chat room''). Prav zaradi enostavnosti arhiviranja se nekateri forumi konservativno oklepajo golobesedilnega formata sporočil, čeprav ni nobenih tehnoloških ovir za vključevanje oblikovanega besedila, slikovnih in zvočnih priponk ter videa. Golobesedilni je nekoliko prestroga oznaka, saj to »golo besedilo« na forumu vse spletne naslove samodejno napravi klikljive. Ponujajo tudi možnost sledenja temi, ki je v slovenščini dobila ime nitkanje (po angl. ''[[:w:en:Conversation threading|threading]]''), ki pa ni vedno najbolj uporabna.

Komunikacijo v spletnih forumih je mogoče na različne načine regulirati. Nekatere skupnosti zahtevajo od tistih, ki hočejo pokukati v debato, predhodno prijavo, druge zahtevajo registracijo samo od tistih, ki bi želeli v debati sodelovati, tretji pa dostopa ne omejujejo, se pa lahko namesto tega ugnezdi na vratarski sedež moderator, ki od sporočila do sporočila presoja, ali je objava za forum primerna ali ne. Nemoderirani forumi so namreč vse preveč izpostavljeni spletnemu aktivizmu motenih posameznikov, ki z vztrajnim in nadležnim politiziranjem, podžiganjem in žaljivostjo odvračajo druge od branja in sodelovanja. Moderirani forumi so tematsko strožji in bolje organizirani in njihova 
življenjska doba je daljša od življenja nemoderiranih forumov. Nerodna reč pri izpostavljeni vlogi moderatorja, da forum nenadoma lahko postane preveč podoben spletnemu časopisu v rokah samovoljnega urednika in da srenja od njega pričakuje, da bo kot novinar skrbel za njeno kompleksno obveščanje. Moderator sicer marsikaj prispeva tudi sam, vendar je specifika in čar diskusijskega foruma prav v tem, da njegovo vsebino določajo prispevki naročnikov oz. članov foruma. Če kdo kakšno sporočilo na njem pogreša, je za to kriv sam, zakaj pa ga ni sestavil in razposlal.[OPOMBA:Berta Golob. [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001785.html Sporočilce.] SlovLit 3. okt. 2006 in Miran Hladnik. [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001787.html Koroska pesem in generacija brez cene.] SlovLit 3. okt. 2006.] 

Drugi nesporazum izhaja iz izkušnje starejših naročnikov s tiskanimi mediji, ki so zavezani javnosti, ker so jih ustanovile javne inštitucije in jih javnost lahko preko nadzornih organov in podobnih teles tudi regulira. Na enak način si predstavljajo tudi funkcioniranje spletnega foruma, ne zavedajoč se, da sta to formo javne komunikacije v življenje priklicali zelo osebna želja posameznika, ki se je odločil za javni angažma. Forum živi samo tako dolgo in v taki obliki, kot jo je med menijskimi izbirami določil. Če bo delal slabo, se bodo naročniki osuli sami od sebe, če se bo naveličal, bo moderacijo poveril komu drugemu, ker pa po taki zastonjkarski časti ni veliko povpraševanja, je še najbolj verjetno, da bo preprosto ugasnil in ga bo v najboljšem primeru nadomestila kakšna sodobnejša oblika strokovne komunikacije v režiji drugega podjetnega posameznika. 

{| 
|[[Slika:Humanist_forum.jpg|sličica|Spletni arhiv foruma Humanist Discussion Group]]
|[[File:SlovLit_arhiv1.jpg|250px|thumb|Letni arhiv SlovLita]] 
|[[File:SlovLit_arhiv2.jpg|200px|thumb|Arhiv SlovLita po letih]] 
|}

Za vsebino tele knjige sem dobival ideje in gradivo v veliki meri na spletnem forumu oz., kot se sam imenuje, elektronskem seminarju z imenom [[:w:en:Humanist (electronic seminar)|Humanist]]. Začel se je leta 1987 v obliki poštnega seznama, vanj je včlanjeno blizu 2500 naročnikov, ureja pa ga večino let Willard McCarty.[OPOMBA:Leta 2003 so bili štirje slovenski člani med 47 državami glede na delež v populaciji na 6. mestu, za Kanado, Islandijo, ZDA, Izraelom in Luksemburgom. [http://dhhumanist.org/membership.xls Membership in Humanist by country 27/5/03. Humanist Discussion Group.]] Osredinja se na digitalnohumanistične teme in je nedosežni zgled domačemu spletnemu forumu [[:w:sl:Slovlit|SlovLit]], ki datira v konec 1999, šteje 1500 naročnikov, urejam pa ga sam. Spočetka je nameraval, kot razberemo iz akronimičnega naslova, pokrivati samo teme študija, raziskav in akademskega poučevanja slovenske književnosti, vendar se je zelo hitro prilagodil interesni sferi začetnih naročnikov in pokriva literarno zgodovino in jezikoslovje, zlasti slovenistično. V ta krog spadajo tudi teme akademskega izobraževanja in raziskovanja, društvenega in inštitucionalnega življenja, metod, dogodkov in publikacij, ki se jim da pritakniti pridevnik digitalni. Člani objavijo več kot 800 sporočil letno: razpise, vabila na dogodke, obvestila o knjigah in drugih objavah, spletiščih, projektih, digitalnih orodjih, kritike, diskusije, polemike itd. Slovlit je osrednja informacijska točka za našteta področja. 

*Miran Hladnik. [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/003971.html Spremeniti Slovlit?] SlovLit 11. jan. 2012 isl.

==Slog==

Spletna družabna omrežja s svojo dnevniško naravo (sporočilo sledi sporočilu in izriva starejša sporočila preko roba zaslona) spreminjajo tako temeljni pisni standard, kot je usmerjenost besedila. V knjižni kulturi so se novi deli besedila pripenjali na predhodne dele besedila tako, da se je celota brala od zgoraj navzdol, zdaj prihaja v navado, da se sveža sporočila postavljajo pred predhodna, tako da pridejo bralcu najprej pred oči sveže informacije, listanje navzdol po strani pa ga seznani s historiatom. Tisk takega razporejanja »po aktualnosti« ni omogočal, na spletu pa tehnološko ni problematičen in se uveljavlja tudi zunaj socialnih omrežij, čeprav ne čisto sistematično. Sporočila na spletnem forumu SlovLit si npr. skozi leto sledijo od zgoraj dol, njihova letna kazala  pa že v obratni smeri, od spodaj gor.

[[Slika:Proza_wikivir.jpg|sličica|Format proza na Wikiviru posnema knjižno, tj. pokončno postavitev strani.]]

Pred desetletji je izraz besedilo najpogosteje prizival v zavest besedilo, natisnjeno na papir. Današnja izkušnja besedilo povezuje z zasloni: na mobiju, tablici, računalniku, televiziji, reklamnih panojih. Zaslon vse pogosteje narekuje besedilu obliko. Stran besedila na papirju je pokončna, stran besedila na zaslonu pa je večinoma ležeča (panoramska). Ožje zrcalo tiskanega besedila je primernejše za gladko branje,[OPOMBA:Optimalna dolžina vrstice je 66 (50–75) znakov. Christian Holst. [https://baymard.com/blog/line-length-readability Readability: the Optimal Line Length.] [Blog] 1. nov. 2010.] zato se zaslonsko besedilo pri njem pogosto zgleduje, tako da levo in desno od zrcala ostane precej praznega prostora, ki ga zapolnijo okviri z drugimi informacijami (kazali, reklamami, komentarji). Privzeto je na zaslonu v vrstici 120 do 150 znakov – daleč preveč za gladko branje. S kombinacijo tipk &lt;ctrl&gt; in &lt;+&gt; je sicer vedno mogoče nabor povečati in tako doseči optimalno dolžino vrstice, vendar táko povečevanje ne pride vedno v poštev, ker podre strukturo strani. Na Wikiviru emulacijo knjižnega formata besedila dosežemo z uporabo predloge &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{proza|besedilo}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, v html-ju pa npr. z nizom tik za kodo &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;body&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;div style=&quot;width:800px&quot;&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; in seveda &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;/div&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; na dnu dokumenta. 

Zaslonsko besedilo je prepoznavno zlasti po menijskih izbirah in povezavah in z obojim najbolj vpliva na naše predstave o vzročni obliki besedila. Lahko rečemo, da je besedilo s povezavami današnja standardna oblika besedila. Naj táko postane tudi za humanista. Če bomo imeli pri pisanju v zavesti zaslonsko obliko besedila, bomo pisali drugače. Z mislijo na zaslonsko branje so oblikovani tudi napotki za pisanje vzdolž tele knjige.

===Sestavni deli===

Poimenujmo kompozicijske elemente strokovnih besedil, recimo z mislijo na kakšen članek v ''Slavistični reviji'':
*avtorjevo ime 
*naslov 
*izvleček
*ključne besede
*povezave
*kazalo
*telo besedila 
:*uvod
:*teorija/metoda
:*gradivo
:*analiza
:*sklep
*literatura
*priloge: slike, tabele, grafikoni, opombe

Kompoziciji razpravnih besedil se ne bomo natančneje posvečali, saj smo že nekje prej razložili, da našega strokovnega vsakdanjika ne sestavlja oblikovanje sklenjenih razprav, ampak vsi mogoči drugi opravki z besedili. Cilj tegale strokovnega opismenjevanja ni usposobiti bralca za pisanje kompozicijsko pravilnih znanstvenih študij, saj akademska služba, v okviru katere ljudje študije pišejo, doleti le zelo redke med študenti. Namen knjige ni vzgoja univerzitetnih profesorjev in inštitutskih raziskovalcev in publicistov, ampak usposobiti interesenta za samozavestno in kompetentno udeležbo v žanrih strokovne komunikacije. Ob strani bomo pustili tudi retorična pravila za komponiranje besedil, ki se jim npr. izčrpno posveča Dubravka Oraić Tolić v knjigi ''Akademsko pismo: Strategije in tehnike klasične retorike za suvremene studentice i studente'' (2011).[OPOMBA:Retorične veščine so: 1. invencija teme (lat. ''inventio'', gr. ''heúresis''), 2. njena organizacija (lat. ''dispositio'' oz. ''distributio'', gr. ''táksis''), 3. kompozcija (''leocutio, léksis''), 4. pomnjenje (''memoria'', ''mnḗmē''), 5. izvedba (''actio, hypókrisis'').]

Za lažje pomnjenje kompozicije znanstvenega prispevka je po svetu v uporabi kratica [[:w:en:IMRAD|IMRAD]] ('''i'''ntroduction, '''m'''ethods, '''r'''esults '''a'''nd '''d'''iscussion), ki bi jo za naše potrebe lahko prevedli z [[:w:sl:UMRIS|UMRIS]] ('''u'''vod, '''m'''etode, '''r'''ezultati '''i'''n '''s'''klep). V navodilih za pisanje doktorskih dispozicij je predvidena nekoliko drugačna kompozicija: Naslov, Izvleček, Hipoteze (namen), Utemeljitev, Metode, Rezultati, Literatura. Nimajo vse vrste strokovnega pisanja vseh naštetih delov, kratki članki katerega od elementov lahko tudi pogrešajo. IMRAD je v veljavi za eksperimentalne vede, t. i. deskriptivna področja, kamor spada tudi največji del literarne zgodovine, pa tej kompoziciji ne sledijo. 

Literarnovedna razpravna besedila se ponavadi začnejo s pregledovanjem in povzemanjem vsega, kar je bilo na izbrano temo že napisano, potem avtorji določijo in zamejijo gradivo, s katerim se bodo ukvarjali, in se nato lotijo njegovega popisa in analize. Kadar gre za evidentiranje novih faktov (najdeni rokopis, nepoznana feljtonska objava, avtorjev dnevnik), to zadošča. Ker pa so dejstva v domači literarni zgodovini v glavnem poznana, prispevki poskrbijo za svojo inovativno dimenzijo z izbiro drugačnega zornega kota (v naslovih jih nakazujejo izrazi ''v luči'', ''s stališča'', ''iz vidika'') ali s spremembo pomena/vloge/vrednosti pojava. Take premike omogoča pojav novih raziskovalnih paradigem, teorij in metod ter zgledovanje pri raziskovalnih postopkih v mednarodnem prostoru in v drugih disciplinah. O Pavlini Pajkovi so vsak po svoje pisali Anton Slodnjak, Miran Hladnik in Katja Mihurko Poniž, vsak pač v skladu s svojimi metodološkimi izhodišči: Slodnjak s stališča nacionalne literarne zgodovine, ki je zadolžena za legitimiranje osrednje literarne razvojne linije, Hladnik v kontekstu emancipirane obravnave trivialne literature, Mihurko Poniž v okviru feminističnih emancipacijskih prizadevanj. V vsakem primeru mora biti razprava komponirana sklenjeno, tako, da se ve, kje je glava in kje rep, in da jo je mogoče smiselno povzeti.

Nekaterim sestavnim delom strokovnega besedila se je dovolj intenzivno posvečal ''Praktični spisovnik'' ali o njih teče beseda v drugih poglavjih ''Nove pisarije'' in zato tule ne potrebujejo samostojnega poglavja, ampak le mimobežne opombe. O avtorjevem imenu povejmo, da se v revijalnih člankih ob njem pojavlja ime (akademske) inštitucije, na kateri je avtor zaposlen, in njegov elektronski kontakt v obliki e-naslova, včasih tudi z univerzalno številko raziskovalca (ORCID) ali piščevo osebno stranjo na spletu. Ti podatki krepijo bralčev občutek, da avtorju lahko zaupa, saj akademske inštitucije  neresnih ljudi običajno ne zaposlujejo, in mu omogočijo osebni kontakt z njim. Iz tega razloga dodajajo ime inštitucije svojemu imenu tudi že upokojeni avtorji. Uredniki so v zadregi, kadar avtor z izpustom svoje inštitucije hoče sporočiti, da je z njo v konfliktu oz. da razprava ni nastala v službenem času; tedaj ob avtorjevo ime dodajo samo kraj njegovega bivanja. Humanistični članki se ločijo od drugih po tem, da so največkrat izdelek zgolj enega avtorja. Krajši strokovni članki v nekaterih revijah imajo avtorjevo ime na dnu, kjer je običajno prostor tudi za morebitno prevajalčevo imo. Kolaborativno strokovno pisanje tipa gesel za Wikipedijo nima avtorjevega imena ne v glavi ne na dnu, imena ali vzdevke avtorjev in delež njihovega avtorstva razberemo v zgodovini članka ali med statističnimi podatki o članku.

====Naslov====

Naslov je prva točka stika strokovne informacije z bralcem in zato dokaj občutljiva točka. V bistvu gre za najbolj radikalni povzetek teksta, poskus skrčenja celotne vsebine na nekaj besed. Podobno jedrnat želi biti seznam ključnih besed, vendar se naslov od seznama ključnih besed razlikuje v tem, da so besede v njem med seboj povezane v sklenjeno sporočilo, medtem ko so ključne besede le nanizane druga zraven druge. 

Sploh ni vseeno, kako naslovimo članek. V skladu z latinskim pregovorom Nomen est omen ('ime je pomenljivo') pričakujemo, da naslov zadene vsebino. Kadar mu to ne uspe, npr. pri šolskih esejih, rečemo, da vsebina ni skladna z naslovom, kjer si je naslov izmislil sam avtor, pa da naslov zavaja ali vzbuja napačna pričakovanja. Tako kot si strokovno pisanje ne more privoščiti poljubnih naslovov (ta svoboda je rezervirana za umetnostna besedila, pa še tam jo malokrat izrabijo), ne sme zaiti v nasprotno skrajnost in si prizadevati, da bi že naslov povedal pol tistega, kar je namen besedila. 

Priporočila za oblikovanje naslovov strokovnih in znanstvenih spisov prevzemamo iz napotkov za oblikovanje naslova doktorske disertacije, s kakršnimi univerze po svetu opremljajo svoje doktorske študente in jih brez težav lahko uporabimo pri naslavljanju vsakrših strokovnih spisov. Naslov naj
 
* izraža temo natančno in jedrnato; priporočena dolžina je največ deset besed s terminološko težo
* je pravopisno brezhiben 
* ne vsebuje krajšav
* ni v obliki stavka ali vprašanja
* stvarni naslov ima prednost pred metaforičnim ali citatnim
* ne vsebuje narekovajev za zaznamovanje posebnega pomena
* ni zapisan z velikimi tiskanimi črkami
* če je potreben podnaslov, naj bo od naslova ločen z dvopičjem in naj se začne z veliko začetnico
* podnaslov naj ne ponavlja izrazov iz naslova

K naslovu spada [[Nova pisarija#UDK|UD-klasifikacija]], ki jo članku priskrbijo bibliotekarji na urednikovo prošnjo.

Pred leti sem si kot senator na FF UL krajšal čas predolgih sej s popravljanjem predlaganih naslovov disertacij. Popravki so bili deležni vseh mogočih reakcij, od resnične hvaležnosti za nasvete in celo prošenj za sodelovanje pri njihovem formuliranju do grobih zavrnitev, češ da je tako popravljanje nepotrebna pedanterija in goli formalizem ter da lahko o naslovih presojajo samo področni strokovnjaki, ne pa neki jezikovno konservativni slavisti. Ugovori so izvirali iz občutka samozadostnosti strokovnjakov (''mi že vemo, kako je prav''), sklicevali pa so se na avtonomijo strok in nedotakljivost predlaganih terminoloških rešitev, v glavnem pa jim je bila skupna ignoranca do potencialnega bralca. Večinoma je šlo za neužitno dolžino. Njihovo krajšanje je poskrbelo za bolj ekonomičen izraz in s črtavami so se mimogrede izgubile še pravopisne, slogovne in terminološke napake. Pisci in mentorji pri formuliranju naslovov izhajajo iz zmotnega in nereflektiranega občutka, da dolgi in komplicirani teksti zahtevajo dolge in komplicirane naslove in da kratki in preprosti naslovi utegnejo zavesti bralca v pričakovanje preprostega besedila. Nekaj zgledov možnih krajšav naj uzavesti najpogostejše razvade pri izbiranju naslovov seminarskih nalog, diplom, magisterijev, doktoratov, raziskovalnih tem, simpozijev, člankov in monografij.[OPOMBA:Navedeni so dejanski predlogi doktorskih tem na humanističnih smereh, prirejeni tako, kot da bi šlo za literarno vedo. Pri preoblikovanju se še jasneje razkrije njihova prazna retorika.]

Naslove moramo pogosto prevajati v angleščino. Ravnajo naj se po angleškem pravopisu in tipografskih navadah. Polnopomenske besede so lahko v naslovu vse z veliko, lahko pa tudi ne; pri izbiri ene ali druge možnosti moramo biti dosledni. Težave nam dela drugačna raba ločil, zlasti dolžina in stičnost pomišljajev, narekovaji, vejice. Na srečo je blizu pomoč v obliki izčrpnih enciklopedijskih člankov o pravilnem zapisu, npr. ''[[:w:en:dash|dash]]'', ''[[:w:en:quotation mark|quotation mark]]'', s povezavami na rabo interpunkcije v drugih jezikih. 

::Iracionalno &lt;s&gt;lice&lt;/s&gt; srednjeveškega slovstva. Spanje – sanje – smrt &gt; Iracionalni videz [ali Iracionalna podoba] srednjeveškega slovstva: Spanje – sanje – smrt — Komentar. odpravili smo arhaizem (lice ima v pravopisu oznako starinsko). Med naslovom in podnaslovom naj bo dvopičje, ki napoveduje pojasnilo; pika bi pomenila napoved nove enakopravne teme. 

::Kariera učiteljev in dejavniki njenega razvoja &gt; Učiteljska kariera in dejavniki njenega razvoja — Komentar. Popravljena varianta je spolno korektnejša, saj zajame tudi ženske, ki bi, vsaj tiste bolj načelne, lahko sicer zahtevale v naslovu obe obliki ''Kariera učiteljic in učiteljev ...''

::Kontrastivno (AN - SLO): modulacija kot variacija pri večbesedni enoti v besedilu &gt; Kontrastivno (AN-SLO): Modulacija kot variacija pri večbesedni enoti v besedilu — Komentar. Po zgledu ''angleško-slovenski slovar'' pišemo s stičnim vezajem tudi okrajšani besedi. Podnaslov se piše z veliko.

::Razvoj glagolske iniciale: &lt;s&gt;Prikaz na primerih&lt;/s&gt; glagolskih rokopisov &lt;s&gt;hranjenih&lt;/s&gt; v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani &gt; Razvoj glagolske iniciale: Glagolski rokopisi v NUK v Ljubljani — Komentar. Pri splošno znanih inštitucijah si vsaj v slovenskem besedilu smemo privoščiti njihovo okratičenje. 

::Dramska produkcija v Ljubljani v letih 1941 - 1945 &gt; Dramska produkcija v Ljubljani v letih 1941–1945 — Komentar. Pravopisno je prav samo tako kot v popravljeni varianti.

::Antični motivi v španski dramatiki Zlatega veka &gt; Antični motivi v španski dramatiki zlatega veka — Komentar. Pravopis! Z veliko je samo v drugih pravopisih. 

::&lt;s&gt;Odnosi med&lt;/s&gt; dejavniki, &lt;s&gt;povezanimi z&lt;/s&gt; družino, in branjem &lt;s&gt;knjig&lt;/s&gt; pri mladostnikih &gt; Družinski dejavniki in branje pri mladostnikih — Komentar. Neekonomično izražanje.

::Participacija otrok v &lt;s&gt;procesu&lt;/s&gt; literarne vzgoje &gt; Participacija otrok v literarni vzgoji — Komentar. Odpravljena slogovna slabost.

::Književnost in mediji: &lt;s&gt;Pomen medijev v slovenski literarni produkciji&lt;/s&gt; &gt; Književnost in mediji — Komentar. V korist ekonomičnosti izraza črtan podnaslov, ker ne pove nič novega.

::Samodejno prepoznavanje krajšav &lt;s&gt;in krajšavnih navezav&lt;/s&gt; v elektronskih besedilih (algoritem &lt;s&gt;za prepoznavanje krajšav&lt;/s&gt;) &gt; Algoritem za samodejno prepoznavanje krajšav in krajšavnih navezav v elektronskih besedilih — Komentar. Odpravljeno ponavljanje besed; črtane krajšavne navezave bodo našle mesto med ključnimi besedami, v izvlečku in v samostojnem poglavju razprave.

Pri vaji iz krajšanja naslovov se je izkazalo, da so odveč izrazi brez terminološke teže z nizko informativno vrednostjo: ''analiza, sinteza, primerjava, proces, povezanost, vpetost, vpliv, razširjenost, dinamika, dimenzije, dejavniki'' ... To so izrazi za dejavnosti (ali rezultate dejavnosti), brez katerih ni nobene znanosti, so torej aksiomatični in zato v naslovu odveč.

'''Za vajo skrajšaj naslednje naslove'''

*Vpetost opusa Daneta Zajca v sodobne slogovne tendence slovenske poezije — Rešitev.[OPOMBA:&lt;s&gt;Vpetost opusa&lt;/s&gt; Daneta Zajca v sodobne slogovne tendence slovenske poezije &gt; Dane Zajc in slogovne tendence v sodobni slovenski poeziji — Komentar. Odpravljena neekonomičnost izraza.]
*Zgodnjesrednjeveška ljudstva in zgodnjesrednjeveška dramska publika — Rešitev.[OPOMBA:Zgodnjesrednjeveška ljudstva in &lt;s&gt;zgodnjesrednjeveška&lt;/s&gt; dramska publika &gt; Zgodnjesrednjeveška ljudstva in dramska publika — Komentar. Črtane ponovljene besede.]
*Redakcija in literarna zgodovina: Interdisciplinarnost prakse in teorije pri redigiranju slovenskih knjig — Rešitev.[OPOMBA:Redakcija in literarna zgodovina: Interdisciplinarnost prakse in teorije &lt;s&gt;pri redigiranju slovenskih knjig&lt;/s&gt; &gt; Redakcija in literarna zgodovina na Slovenskem: Interdisciplinarnost prakse in teorije — Komentar. Črtane ponovljene besede.]
*Literarni programi v letih 1919–1945 na območju nekdanje Dravske banovine — Rešitev.[OPOMBA:Literarni programi v letih 1919–1945 na območju &lt;s&gt;nekdanje&lt;/s&gt; Dravske banovine &gt; Literarni programi v letih 1919–1945 na območju Dravske banovine — Komentar. Odpravljena tavtologija: Dravske banovine že dolgo ni več in zato pridevnik nekdanji ni potreben.]
*Literarne tendence slovenske in slovaške kratke pripovedne proze 1989 in 2000  — Rešitev.[OPOMBA:&lt;s&gt;Literarne tendence&lt;/s&gt; slovenske in slovaške kratke pripovedne proze 1989 in 2000 &gt; Slovenska in slovaška kratka pripovedna proza 1989–2000 — Komentar. Odpravljeni dve nejasni besedni zvezi.]
*»Cerkovna ordninga« - novo odkriti izvod knjige, njeno mesto v času in prostoru — Rešitev.[OPOMBA:»Cerkovna ordninga« - novo odkriti izvod knjige, &lt;s&gt;njeno mesto v času in prostoru&lt;/s&gt; &gt; Novo odkriti izvod ''Cerkovne ordninge'' — Komentar. Črtana prazna naslovna fraza.]
*Socialne zaznave, reprezentacije in evalvacije različnih zvrsti in dinamike nasilja v žanru kriminalke — Rešitev.[OPOMBA:Socialne zaznave, reprezentacije in evalvacije &lt;s&gt;različnih zvrsti in dinamike&lt;/s&gt; nasilja v žanru kriminalke &gt; Socialne zaznave, reprezentacije in evalvacije nasilja v kriminalki — Komentar. Črtanje prazne naslovne fraze za večjo ekonomičnost izraza.]
*Značilnosti prevodov s področja migracij in azila iz slovenskega v makedonski jezik — Rešitev.[OPOMBA:Značilnosti prevodov s področja migracij in azila iz slovenskega v makedonski jezik &gt; Značilnosti prevodov iz slovenščine v makedonščino s področja migracij in azila — Komentar. Prej pride na vrsto tisto, kar je pomembnejše.]
*Primerjava vpliva različnih pristopov k nosilnim vsebinam v tujejezikovnem kurikulu na razvoj jezikovnih zmožnosti — Rešitev.[OPOMBA:&lt;s&gt;Primerjava vpliva različnih&lt;/s&gt; pristopov k nosilnim vsebinam v tujejezikovnem kurikulu na razvoj jezikovnih zmožnosti &gt; Pristopi k nosilnim vsebinam v tujejezikovnem kurikulu in razvoj jezikovnih zmožnosti — Komentar. Črtane besede z nizko stopnjo informacije za večjo ekonomičnost izraza.]
*Zmanjšanje razširjenosti uporabe bralnikov — Rešitev.[OPOMBA:Zmanjšanje &lt;s&gt;razširjenosti&lt;/s&gt; uporabe bralnikov &gt; Zmanjšanje uporabe bralnikov — Komentar ni potreben.]
*Osebnostni in psihosocialni dejavniki bralčevega doživljanja poteka bolezni — Rešitev.[OPOMBA:Osebnostni in psihosocialni dejavniki bralčevega doživljanja &lt;s&gt;poteka&lt;/s&gt; bolezni &gt; Bralčevo doživljanje bolezni — Komentar. Informacije o dejavnikih doživljanja naj se umaknejo v izvleček.]
*Dimenzije vrednot, osebnosti in psihičnega blagostanja pri nadarjenih pisateljih — Rešitev.[OPOMBA:&lt;s&gt;Dimenzije&lt;/s&gt; vrednot, osebnosti in psihičnega blagostanja pri nadarjenih pisateljih &gt; Vrednote, osebnost in psihično blagostanje pri nadarjenih pisateljih — Komentar. Izpuščena pomensko prazna beseda.]
*Stališča zaporskih delavcev do namena zaporne kazni in vloga medsebojnih odnosov pri stresu in zadovoljstvu z delom — Rešitev.[OPOMBA:&lt;s&gt;Stališča&lt;/s&gt; zaporskih delavcev &lt;s&gt;do namena zaporne kazni in vloga medsebojnih odnosov pri&lt;/s&gt; stresu in zadovoljstvu &lt;s&gt;z delom&lt;/s&gt; &gt; Stres in zadovoljstvo zaporskih delavcev — Komentar. Izpuščena pojasnila naj gredo v izvleček.]
*Vpliv daljše izpostavljenosti visoki nadmorski višini na vedenjske in elektrofiziološke indikatorje vidne pozornosti — Rešitev.[OPOMBA:Vpliv daljše izpostavljenosti &lt;s&gt;visoki nadmorski&lt;/s&gt; višini na &lt;s&gt;vedenjske in elektrofiziološke&lt;/s&gt; indikatorje vidne pozornosti &gt; Vpliv daljše izpostavljenosti veliki višini na indikatorje vidne pozornosti — Komentar. Izpuščene besede bodo v izvlečku. ]
*Vljudnostne govorne strategije pri izražanju nesoglasij in kritik v japonščini in slovenščini — Rešitev.[OPOMBA:Vljudnostne govorne strategije &lt;s&gt;pri izražanju&lt;/s&gt; nesoglasij in kritik v japonščini in slovenščini &gt; Vljudnostne strategije ob nesoglasjih in kritikah v japonščini in slovenščini — Komentar. Izpust nepotrebne besede; jezik je po definiciji za izražanje.]
*Vpliv farmakoterapije in psihoedukacije na pokazatelje kognitivnega fenotipa pri pacientih z bipolarno motnjo razpoloženja — Rešitev.[OPOMBA:Vpliv farmakoterapije in psihoedukacije na &lt;s&gt;pokazatelje kognitivnega fenotipa pri&lt;/s&gt; pacientih z bipolarno motnjo razpoloženja &gt; Vpliv farmakoterapije in psihoedukacije na paciente z bipolarno motnjo razpoloženja — Komentar. Predlagajte drugačno krajšanje predolgega naslova, če s tem niste zadovoljni.] 
*Primerjava napovedne vrednosti osebnostnih mer za socialno prilagajanje na prehodu iz zgodnjega v srednje otroštvo — Rešitev.[OPOMBA:&lt;s&gt;Primerjava&lt;/s&gt; napovedne vrednosti osebnostnih mer za socialno prilagajanje &lt;s&gt;na prehodu iz zgodnjega v srednje&lt;/s&gt; otroštvo &gt; Napovedna vrednost osebnostnih mer in socialno prilagajanje v otroštvu — Komentar. Za izpuščene podatke o obdobju je dovolj prostora v izvlečku.]
* Emancipacija slovenske identitete in književnosti na koncu 19. in na začetku 20. stoletja — Rešitev.[OPOMBA:Emancipacija slovenske identitete in književnosti na &lt;s&gt;koncu&lt;/s&gt; 19. in &lt;s&gt;na začetku&lt;/s&gt; 20. stoletja &gt;  Emancipacija slovenske identitete in književnosti na prelomu 19. in 20. stoletja — Komentar. Večja ekonomičnost izraza.]
*Premiki v slovenskih literarnih prevodih izbranih del sodobne nemške književnosti in njihovo sistematično vrednotenje — Rešitev.[OPOMBA:&lt;s&gt;Premiki&lt;/s&gt; v slovenskih &lt;s&gt;literarnih&lt;/s&gt; prevodih &lt;s&gt;izbranih del&lt;/s&gt; sodobne nemške književnosti in njihovo sistematično vrednotenje &gt; Slovenski prevodi sodobne nemške književnosti in njihovo sistematično vrednotenje — Komentar. Izpust pomensko praznih in tavtoloških izrazov.]
*Dnevni centri aktivnosti kot ena od alternativnih možnosti uresničevanja koncepta dejavnega staranja v skupnosti — Rešitev.[OPOMBA:Dnevni centri aktivnosti &lt;s&gt;kot ena od&lt;/s&gt; alternativnih &lt;s&gt;možnosti uresničevanja&lt;/s&gt; koncepta dejavnega staranja v skupnosti &gt; Dnevni centri aktivnosti: Alternativni koncept dejavnega staranja v skupnosti — Komentar. Odpravljena tavtologija.]
*Povezanost samopodobe (self-concepta), zadovoljstva in intime v partnerskih odnosih — Rešitev.[OPOMBA:Povezanost samopodobe &lt;s&gt;(self-concepta)&lt;/s&gt;, zadovoljstva in intime v partnerskih odnosih &gt; Povezanost samopodobe, zadovoljstva in intime v partnerskih odnosih — Komentar. Angleški termin je odveč, za zainteresirane je v angleškem izvlečku.]

====Izvleček====

Izvleček (tudi sinopsis ali abstrakt, angl. ''[[:w:en:abstract (summary)|abstract]]'') v glavi članka je krajša oblika povzetka, ki v nekaterih revijah sklepa objavo. Revije, posebej tiste, ki niso v prostem dostopu, bralcem ponudijo na svojih spletnih straneh izvlečke razprav, ob katerih naj ta presodi, če ga razprava res zanima in se mu jo splača naročiti in plačati. V ''Praktičnem spisovniku'' stoji napotek, prepisan iz starejše literature, naj sinopsis v korist jedrnatosti poroča samo o rezultatih razprave, seznam uporabljenih metod in razlago teme pa naj prepusti daljšemu povzetku, današnja globalna praksa pa je pisanje povzetkov opustila in s tem tudi táko razlikovanje med obojim. Naštevajo štiri sestavne dele izvlečkov, ki v grobem ustrezajo kompozicijskim enotam člana: 
*predmet raziskave
*metode
*rezultati
*sklep oz. implikacije

Vse to mora avtor spraviti v največ 10 vrstic (100–500 besed). Taka dolžina ni primerna za odstavčno členjenje, izvlečki tudi ne vsebujejo kratkih sklicev in opomb (vedno pa se najdejo tudi izjeme). Naslov Sinopsis ali Abstrakt ni potreben, ker jih identificiramo po standardnem mestu objave takoj za naslovom in po tipografskih značilnostih: natisnjeni z manjšimi črkami in manjšim vrstičnim razmikom, nekatere revije jih stavijo ležeče ali z umikom v desno. V jezikih, ki jim gre za globalno promocijo, lokalni varianti sledi prevod izvlečka v angleščino. Organizatorji konferenc pred pripravo zbornika z referati tiskajo brošuro z izvlečki ali v pomanjkanju financ (in volje) včasih samo izvlečke. 

Avtorji prijavljajo svojo udeležbo na konferencah z izvlečkom načrtovanega prispevka. Izvleček jim je torej nekakšno vodilo pri pisanju razprave. Kadar raziskava zaide s planirane poti, avtor izvleček prilagodi končnemu izdelku. Glede na to, da je od izvlečka odvisno, ali bodo ljudje naš prispevek brali ali ne, komponiranju izvlečkov posvečamo premalo pozornosti. Glavna hiba izvlečkov je dolgoveznost, še posebej so moteči stereotipni uvodi tipa ''V pričujočem prispevku si avtor prizadeva''. Urednik revije ali zbornika malomarnemu avtorju črta polovico dolžine izvlečka, ne da bi pri tem trpela njegova sporočilnost. Poleg informativnih izvlečkov, kot je opisan zgoraj po alinejah, obstaja tudi praksa deskriptivnih izvlečkov: nekaterim avtorjem se zdi dovolj, če v takem izvlečku zgolj naštejejo probleme, ki se jih članek loteva (nekakšno kazalo vsebine v linearni obliki), ne pa tudi njegovih glavnih ugotovitev. Odsvetujemo!

'''Vaja'''

Skrči razvlečena izvlečka tako, da ne bo trpela njuna informativnost:

&lt;blockquote&gt;
Marja Boršnik je v svojih razpravah med drugim pisala tudi o slovenski poljudni književnosti, pri čemer velja izpostaviti njeno stališče, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Literarna zgodovinarka v teh svojih člankih zasleduje predvsem dvoje: depedagogizacijo poljudne književnosti ter igro (njen vsebinski in/ali oblikovni element) in humor kot pomembni sestavini tovrstnega slovstva. Z zagovarjanjem umetniške vrednosti literarnega dela pred poučno uporabnostjo je Marja Boršnik med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes. (Besedilo je izmišljeno. — Op. pis.) — Rešitev.[OPOMBA:Marja Boršnik &lt;s&gt;je v svojih razpravah med drugim pisala tudi o slovenski poljudni književnosti, pri čemer velja izpostaviti njeno stališče,&lt;/s&gt; da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. &lt;s&gt;Literarna zgodovinarka v teh svojih člankih zasleduje predvsem dvoje:&lt;/s&gt; depedagogizacijo poljudne književnosti ter igro &lt;s&gt;(njen vsebinski in/ali oblikovni element)&lt;/s&gt; in humor kot pomembni sestavini &lt;s&gt;tovrstnega slovstva. Z zagovarjanjem umetniške vrednosti literarnega dela pred poučno uporabnostjo je Marja Boršnik&lt;/s&gt; med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes. &gt; Marja Boršnik izreka tezo, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Depedagogizacija poljudne književnosti ter igra in humor sta njeni pomembni sestavini. S tem je med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes.]&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Pričujoči sestavek hoče opozoriti na bistvene literarnovedne značilnosti umetne pravljice in vsaj skicirati njeno literarnovedno podobo. To poskuša na podlagi razčlenjevanja vsebine in metodologije samostojnih knjižnih izdaj pravljic, ki jih je med 1900 in 1950 izšlo kar lepo število, začenši s Skok, Cmok in Jokica Ljube Prenner (1929). Največkrat gre za pravljice Hansa Christiana Andersena; brez vsestranskega upoštevanja njegovega dela si sodobne teorije umetne pravljice ni mogoče misliti. (Besedilo je izmišljeno. — Op. pis.)  — Rešitev.[OPOMBA:&lt;s&gt;Pričujoči sestavek hoče opozoriti na bistvene literarnovedne značilnosti&lt;/s&gt; umetne pravljice &lt;s&gt;in vsaj skicirati njeno literarnovedno podobo. To poskuša na podlagi&lt;/s&gt; razčlenjevanja vsebine in metodologije &lt;s&gt;samostojnih&lt;/s&gt; knjižnih izdaj &lt;s&gt;pravljic, ki jih je med 1900 in 1950 izšlo kar lepo število,&lt;/s&gt; začenši s Skok, Cmok in Jokica Ljube Prenner (1929). Največkrat gre za pravljice Hansa Christiana Andersena; &lt;s&gt;brez vsestranskega upoštevanja njegovega dela si&lt;/s&gt; sodobne teorije umetne pravljice &lt;s&gt;ni mogoče niti misliti.&lt;/s&gt; &gt; Vsebinska in metodološka analiza knjižnih izdaj umetne pravljice v slovenščini od knjige ''Skok, Cmok in Jokica'' Ljube Prenner (1929) dalje s težiščem v pravljicah Hansa Christiana Andersena je prispevek k teoriji tega žanra.]&lt;/blockquote&gt;

====Ključne besede====

Izbira ključnih besed, s katerimi so avtorji dolžni opremiti svojo razpravo, je postopek, ki nekoliko spominja na izbiro kategorij, s katerimi opremljamo članke na Wikipediji. Pri kategorijah iščemo širša predmetna področja, kamor uvrstimo članek, s ključnimi besedami pa poimenujemo ožja predmetna področja, ki sestavljajo članek. Ne zamešajmo teh dveh postopkov. Članek Slovensko-nemška medkulturnost v literarnem delu Petra Handkeja [[:w:sl:Silvija Borovnik|Silvije Borovnik]] je opremljen z naslednjim nizom ključnih besed: Peter Handke, slovensko-nemški odnosi, interkulturnost, slovenščina, nacionalna identiteta. Izrazov slovenska književnost ali nemška književnost ne bi bilo smiselno dodati, ker sta to zbirna termina za širše predmetno področje članka, kamor spadajo naštete ključne besede. Tudi termin slovenska literarna zgodovina ne pride v poštev, čeprav članek spada prav na to področje. Vedno med ožjim in širšim ni mogoče razlikovati, tak je že izraz nemško-slovenski odnosi, ki ga lahko umestimo  med ključne besede (kot ime literarnega motiva) ali med kategorije (kot naslov širokega raziskovalnega področja). 

Pri izbiri ključnih besed nismo svobodni. Paziti je treba, da so izrazi frekventni in da imajo terminološko težo. Večinoma gre za utrjene termine, v redkem primeru novih metodoloških pristopov pa je med ključnimi besedami lahko tudi kak neologizem. Utrjenost terminov bomo preverili v enciklopedijah in leksikonih, v Novi besedi ali v Gigafidi in v stvarnih kazalih strokovnih knjig. Odločali se bomo npr. med izrazi pustolovski roman ali avanturistični roman, literarni lik ali literarna oseba ipd. Vodilo naj bosta jedrnatost in kračina: &lt;s&gt;obnašanje stranskih oseb&lt;/s&gt; &gt; stranske osebe, &lt;s&gt;raziskovanje sloga&lt;/s&gt; &gt; slog. V dilemi se vprašajmo, ali obstaja verjetnost, da kdo vtipka v iskalnik zamišljeno ključno besedo in ali bi bilo prav, če ga tako poizvedovanje pripelje do našega članka. Drugo potrebno o ključnih besedah je v [http://lit.ijs.si/sp_osp.html ustreznih poglavjih] v ''Praktičnem spisovniku''. Tam nekje stoji navodilo, prepisano od bogvekje, da izrazi iz naslova ne pridejo v poštev za ključne besede. V praksi jih kljub temu pogosto ponovimo tudi tam, zlasti takrat, kadar so v naslov vključene v sklonski obliki, ki bi bila pri iskanju lahko moteča.  

'''Vaja'''

dela mojstra, zato si oglej naslednje urednikove posege v avorjev seznam ključnih besed:
*literarna interpretacija, &lt;s&gt;štirje členi določitve, dvostopenjska struktura&lt;/s&gt; &gt; literarna interpretacija, doživljanje, analiza, razlaga, vrednotenje, kontekstualizacija (prečrtani so bili zbirni izrazi iz naslovov poglavij, ki nimajo statusa termina; namesto njih so bili iz ustreznih poglavij izpisani konkretni termini oz. besede, ki kandidirajo za ta status) 
*motiv &lt;s&gt;povezanosti&lt;/s&gt; ljubezni in dela, &lt;s&gt;slovenske pisateljice 19. in 20. stoletja&lt;/s&gt;, realistični roman &lt;s&gt;na Slovenskem&lt;/s&gt;, Bartol Nadlišek Marica, Kmet Marija, Kokalj Željeznov Marijana &gt; motiv ljubezni, motiv dela, realistični roman, Marica Nadlišek Bartol, Marija Kmet, Marijana Kokalj Željeznov (povezanost dveh motivov je že preveč speciala tema, širše predmetno področje je vsebovano že v imenih avtoric, članek pa se z naštetimi pojmi ni izrecno ukvarjal)

====Kazalo vsebine====

Kazalo večinoma oblikujejo programi, v katerih pišemo, sami, če le ustrezno označimo tiste dele besedila, ki imajo status naslovov in podnaslovov poglavij. Nekateri programi so dovolj pametni, da verzalke v naslovu v kazalu samodejno spremenijo v male črke, saj bi bile verzalke v kazalu okorne in diletantske. V wikijih se kazalo na vrhu besedila pojavi samodejno, takoj ko to doseže štiri poglavja. Če nas kazalo moti, ga s klikom na ''[Skrij]'' lahko skrijemo, če pa ga sploh nočemo, potem v glavo besedila zapišemo &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;__NOTOC__&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;; in narobe: kadar bi želeli kazalo pri zgolj dveh poglavjih ali bi ga želeli na drugem mestu, kot je privzeto, v glavo zapišemo &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;__TOC__&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; (''table of contents''). Za potrdilo in dopolnilo informacij, ki zadevajo kazala v [http://lit.ijs.si/sp_ssp.html#clen ''Praktičnem spisovniku'',] bomo tule porabili samo nekaj alinej:

*naslovi in podnaslovi poglavij naj bodo kratki
*pri standardiziranih žanrih, kot so npr. biografska gesla, naj se ravnajo po vzorcu
*kratka besedila naj ne bodo pretirano členjena na poglavja; poglavje iz ene same povedi ali alineje ni smiselno
*dolga poglavja naj bodo razčlenjena v podpoglavja

Pri oblikovanju kazala te knjige sem 
*naslovne pojme poenotil v ednino (Diplomske naloge &gt; Diplomska naloga), z izjemo nekaterih, kjer to ni šlo (Prosojnice)
*dilema je ostala glede ponavljanja izraza, ki je skupen seriji poglavij; v nekaterih primerih se mu lahko izognemo (Naslov &lt;s&gt;članka&lt;/s&gt;, Izvleček &lt;s&gt;članka&lt;/s&gt;, Ključne besede &lt;s&gt;v članku&lt;/s&gt; &gt; Naslov, Izvleček, Ključne besede), v drugih primerih ne (Licenciranje fotografij, Fotografije kulturne dediščine, Nalaganje (fotografij) na wikije).

Trud za smiselno strukturirano kazalo se obrestuje s preglednejšo razporeditvijo snovi. Pri oblikovanju kazala še zadnjič premečemo poglavja tako, da si sledijo v logičnem zaporedju: strnemo kratka in podobna, predolga razbijemo, hierarhiziramo tista, ki niso v prirednem odnosu ipd.

====Povezave====

Povezave (klikljivi deli besedila) so tisti ključni element, ki ločuje besedilo na papirju od besedila na zaslonu oz. tekst od [[:w:sl:hipertekst|hiperteksta]].[OPOMBA:Za več o nadbesedilu glej poglavje v [http://lit.ijs.si/sp_rp.html#han ''Praktičnem spisovniku'',] za prvo srečanje s to civilizacijsko pridobitvijo pa poglavje o hipertekstu v Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/pis_vir.html Elektronski literarnovedni viri in računalniško pisanje.] ''Jezik in slovstvo'' 40/7 (1995). 243–54. 5.] V veliki meri nadomeščajo imenska in stvarna kazala v tiskanih knjigah,[OPOMBA:[http://lit.ijs.si/sp_ssp.html#siik Stvarno in imensko kazalo. ''Praktični spisovnik''.]] iz samih povezav je sestavljeno kazalo vsebine in brez njih ne gre niti v seznamu literature. V besedilih v spletnem formatu ''html'' povezave prepoznamo običajno po modri barvi in podčrtanosti. Na takih besednih nizih se kazalka, če gremo z miško čezenj, spremeni v ikono dlani, kar pomeni, da je niz klikljiv in da nekam vodi. Povezave, na katere kliknemo, po vrnitvi na besedilo spremenijo barvo v vijolično, tako da vemo, da smo tam že bili. Na wikijih so nekatere povezave rdeče. Rdeča barva pomeni, da gesla tam še ni. Ko kliknemo na tako [[Kr neki|neobstoječo povezavo]], se znajdemo pred praznim zaslonom, na vrhu strani pa stoji poziv, naj geslo sami napišemo. 

Povezave vnašamo v besedilo v vsakem formatu besedila in v vsakem urejevalniku nekoliko drugače, v splošnem pa podobno. Z levo miškino tipko označimo del besedila, za katerega želimo, da postane klikljiv, torej da nekam pripelje, potem kliknemo na označeno polje z desno miškino tipko in iz menija, ki se pojavi, izberemo vnos hiperpovezave. Spletno lokacijo, kamor naj pripelje klik na link, prekopiramo iz ukazne vrstice citirane strani v okence, ki se nam je odprlo na zaslonu. Preko menijev teče vgradnja hiperpovezav v Wordu, Libre Office, v Power Pointu, na dinamičnih spletnih straneh, v Wikipedijinem VisualEditorju idr.

{|
|[[Slika:hiperlink1.jpg|sličica|center|130px|Označena beseda naj bo povezava.]]
|[[Slika:hiperlink2.jpg|sličica|center|130px|Stran, na katero naj pripelje povezava]]
|[[Slika:hiperlink3.jpg|sličica|center|130px|Vnos povezave z desno miškino tipko]]
|[[Slika:hiperlink4.jpg|sličica|center|130px|Vnos povezave preko menija]]
|[[Slika:hiperlink5.jpg|sličica|center|130px|Beseda je povezava postala.]]
|}

Starejši uporabniki interneta so navajeni na vpis povezav v izvirni kodi. V ''html''-ju je povezava videti takole (URL spletne lokacije prilepimo med narekovaja, besedo, s katere naj bi vodila povezava, pa monitramo tik pred končni &lt;code&gt;&lt;/a&gt;&lt;/code&gt;):

::&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;V knjigi &lt;a href=&quot;http://lit.ijs.si/spisovn.html&quot;&gt;&lt;i&gt;Praktični spisovnik&lt;/i&gt;&lt;/a&gt; je tudi poglavje o hipertekstu.&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

njen rezultat na zaslonu pa je tak:

::V knjigi ''[[:w:sl:Praktični spisovnik|Praktični spisovnik]]'' je tudi poglavje o hipertekstu.

V wikijih povezave v izvirni kodi označujejo oglati oklepaji: dvojni oglati oklepaji oklepajo besede, pod katerimi je na wikijih že samostojen članek (na zaslonu so te besede v modrem) ali naj bi ga imele nekoč v prihodnosti (táke so na zaslonu v rdečem). Enojni oglati oklepaji so za povezovanje na spletne lokacije zunaj wikijev. Spletni naslovi so v wikijih sicer samodejno klikljivi, vendar je navajanje ''http''-jev, zlasti dolgih, grdo in diletantsko in zato odsvetovano, raje jih postavimo med oglate oklepaje skupaj z besedo, preko katere bomo vzpostavili zvezo z zunanjo spletno lokacijo. Kako smo prišli do modrih ali rdečih povezav v tejle knjigi, si ogledaš s klikom na zavihek &lt;Uredi&gt;.  

Tako kot to velja tudi za druge elemente strokovnega pisanja, se standardi za njihovo učinkovito in poenoteno uporabo oblikujejo sproti z rutino. Sam sem povezave vgrajeval v besedila v veliki meri intuitivno in sem se šele ob sestavljanju poglavij za ''Novo pisarijo'' seznanil z nekaterimi dogovori in priporočili, npr. da gole zunanje povezave, tj. tiste v enojnih oklepajih, niso zaželene in naj bo znotraj oklepaja tudi kakšna beseda, da povezave ne spadajo v naslove poglavij in da apostrofe za ležeči tisk uporabimo neposredno ob naslovu monografije in ne skupaj s povezavo:

{|
|'''Narobe'''
|'''Prav'''
|-
|&lt;s&gt;''Praktični spisovnik''[http://lit.ijs.si/spisovn.html]&lt;/s&gt; &amp;#32;&amp;#32;&amp;#32;&amp;#32;&amp;#32;&amp;#32;
|[http://lit.ijs.si/spisovn.html ''Praktični spisovnik'']
|-
|&lt;s&gt;&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;===[[Prosti dostop]]===&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;&lt;/s&gt; &amp;#32;&amp;#32;&amp;#32;&amp;#32;&amp;#32;&amp;#32;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;===Prosti dostop===&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
|&lt;s&gt;&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;''[http://lit.ijs.si/spisovn.html Praktični spisovnik]''&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;&lt;/s&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[http://lit.ijs.si/spisovn.html ''Praktični spisovnik'']&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|}

Povezave so oblika sklicevanja. Wikimedijina spletišča ponujajo zelo uporabno možnost ogleda, kateri članki se povezujejo z izbranim. Ko v stolpcu levo od članka kliknemo na vrstico ''Kaj se povezuje sem'', se odpre seznam člankov, ki se s povezavami sklicujejo na tistega, iz katerega poizvedujemo.

'''Dodatno berilo'''

*[[:w:sl:Wikipedija:Zunanje povezave|Zunanje povezave v wikijih]]
*[[:w:en:Wikipedia:Manual of Style/Linking|Wikipedia:Manual of Style/Linking]]

===Napake===

Vem, nespametno naslovljeno poglavje, ki utegne pri kom poslabšati mnenje o avtorju. Kot da ne bi ob drugih priložnostih vedno znova poudarjal, da to, kar je za enega napaka, pomeni drugemu slogovno poslastico, da današnja napaka z množično rabo jutri postane norma in da izrazi, ko jih prestavimo v kak drug žanr, izgubijo status napak. Jezikoslovci, ki so svoj publicistični opus gradili iz člankov o prav in narobe, t. i. jezikovni kotičkarji, v stroki nikoli niso uživali velikega ugleda. Seveda tudi mi ne pristajamo na tak poenostavljen pogled na svet, pa vendar: tale knjiga je učbenik in pišočim je treba nekje razložiti, kaj urednike, lektorje in bralce vedno znova zmoti, da z rdečim svinčnikom posežejo v besedila, zato se odpovedujem priložnosti, da bi vsebino poglavja diskretno potaknil po poglavju o strokovnem slogu. Naslovljeno bi moralo biti Napake strokovnega pisanja, saj se je po reklu ''Na napakah se učimo'' primernega izražanja najlažje naučiti ob analizi svojih in tujih napak. Je že tako, da svojih napak ne ugledamo hitro ali jih celo ne priznamo. Seveda, mi že zastopimo,[OPOMBA:Beseda ''zastopiti'' ima zaradi svoje sorodnosti z nemško ''verstehen'' 'razumeti' v slovarju status nižje pogovorne, vendar je po mojem jezikovnem občutku ne bremeni več.] kaj smo želeli povedati, zelo mar pa nam mora biti, ali sporočilo razumejo tudi drugi in ali se jim zdi dobro oblikovano. Poglavitne hibe humanističnega pisanja so 

*gostobesednost (dolgoveznost, epskost, ponavljanje, tavtološko izražanje)
*nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila)
*pomanjkanje konteksta
*slogovni manierizem (uporaba arhaizmov, literarno markiranje sloga, duhovičenje, demonstracija »dobrega sloga«) 
*slogovna puščobnost
*pristranskost (pretirano poudarjanje svojega stališča, odvisnost od jezika obravnavanega literata, ideologizacija sporočila)
*nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca
*skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom
*mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost

====Gostobesednost====

Velik del lektorskih opravkov je črtanje ''odvečnih'' besed in besednih zvez. Seveda nič v besedilu ni čisto odveč. Tako kot so v hrani potrebne balastne snovi, ki nimajo hranilne vrednosti, imajo tudi besedila dele, ki ne prispevajo najbolj k tistemu, kar želimo sporočiti, so pa sporočilni v kakšnem drugem smislu: s pogovornimi elementi namigujejo na situacijo, v kateri je besedilo nastalo (npr. za potrebe kakšnega predavanja), sporočajo o načinu avtorjevega razmišljanja in izražanja ipd. Za kakšen drug namen jih sploh ne bi bilo treba odpravljati, odveč so samo glede na zapovedano jedrnatost objavljenih strokovnih besedil. Ko v besedilu črtamo manj informativne pasuse, ga pravzaprav »prevajamo« v strokovni jezik, saj nekatere druge funkcijske zvrsti (npr. jezik vsakdanjega sporazumevanja, nekateri umetnostni slogi) z gostobesednostjo dobro shajajo. Nasploh humanisti porabimo preveč besed na dozo informacije.[OPOMBA:»George has the double-dome’s knack for using twice as many words as necessary to express simple concepts.« double-dome. A.Word.A.Day 15. julija 2015. [''double-dome'' 'intelektualec']] Tudi v strokovnem besedilu črtanje manj informativnih delov ni priporočljivo, kadar je besedilo namenjeno govorni izvedbi, saj ponavljanja in mašila poslušalcu, ki se ne more tako kot bralec vračati na težje pasuse, lajšajo razumevanje. Kaj vse v tekstu brezobzirno prečrtamo, ne da bi se pri tem izgubilo kaj bistvenega, in s tem skrajšamo besedilo tudi za tretjino?

Brez škode lahko črtamo besede 
*''tudi, še, pa, lahko, svoj, prim., takratni, prav tako, poleg tega, potem, nato, 
*izpostaviti, poudariti, naglasiti
*predvsem, večinoma, v glavnem, največkrat, običajno, praviloma, načeloma, 
*prav gotovo, nedvomno, zagotovo, brez vsakega dvoma, seveda, pravzaprav, za ta del, 
*nedoločne količine: razmeroma, relativno, dokaj, precej, malo, bolj ali manj, povsem, približno, okrog, okoli 
*določen, specifičen, posamezen, sam, razni, različni (''Pavle Zidar je objavljal v &lt;s&gt;različnih&lt;/s&gt; revijah in knjižno. &gt; Pavle Zidar je objavljal v revijah in knjižno.'')

Z izbrisanimi izrazi ni pravzaprav nič narobe, njihova slaba lastnost je samo ta, da jih nehote radi kopičimo, pri čemer se razkrije sporočilna pogrešljivost. 

Potreba po navezovalnosti je kriva za variiranje oznak predmeta, o katerem pišemo. V jubilejnem zapisu o [[:w:sl:Boža Krakar Vogel|Boži Krakar Vogel]] je v prvem odstavku slavljenka zapisana z imenom in priimkom, v drugem odstavku je samo ''Krakarjeva'', v tretjem ''raziskovalka'', v četrtem ''naša kolegica'', v petem ''didaktičarka'', nato ''avtorica'', sledi ''naša Boža'' itd. Kadar je predmet samo eden, kakor je to običajno v jubilejnih zapisih, biografskih geslih, pogrebnih nagovorih ipd., variirani osebek lahko brez škode izpustimo.

::''&lt;s&gt;Sam&lt;/s&gt; naslov ne pove nič o vsebini romana. &gt; Naslov ne pove nič o vsebini romana.''

::''Pri tem je treba opozoriti, da ...'' &gt; '' Opozoriti je treba, da ...''

::''&lt;s&gt;Če pogledamo v tabelo, vidimo,&lt;/s&gt; da se obseg s časom veča.'' &gt;  ''Obseg se s časom veča.'' (Tabela 1)

::Preveč navezovanja: ''&lt;s&gt;V nadaljevanju se razprava posveti obravnavi motivov. Prvi je&lt;/s&gt; lik Pepelke.'' &gt; ''Pepelka je ...''

::&lt;s&gt;Kakor pravi avtor, z avtorjevimi besedami&lt;/s&gt; nadomestimo z golim sklicem na avtorja za citatom: (Smolej 2014).

::&lt;s&gt;''O tem bo govorilo naslednje poglavje.''&lt;/s&gt;

::''Slovenščina ostaja &lt;s&gt;še vedno&lt;/s&gt; prvi jezik slovenske književnosti. &gt; Slovenščina ostaja prvi jezik slovenske književnosti.''

::''&lt;s&gt;Na to smo opozorili v vrsti člankov.&lt;/s&gt; &gt; (2000, 2003: 15, 2010: 224)''

::''&lt;s&gt;Zadravec v svoji literarni zgodovini piše, da&lt;/s&gt; ...'' &gt; ''(Zadravec 1968: 12)''

::''&lt;s&gt;v omenjenih/obravnavanih delih&lt;/s&gt; se kaže &gt; kaže se''

::''&lt;s&gt;večji del takratne&lt;/s&gt; kritike je kazal nezadovoljstvo &gt; kritika je kazala nezadovoljstvo ''

Nekateri mašilni nizi so v celoti odveč:

::''&lt;s&gt;Ob zapisanem ne gre spregledati, da&lt;/s&gt;''

::''&lt;s&gt;Kot smo že uvodoma nakazali&lt;/s&gt;''

::''&lt;s&gt;Tu že na začetku povejmo, da&lt;/s&gt;''

::''&lt;s&gt;Kot že navedeno,&lt;/s&gt;''

Marsikaj, kar se nam zdi fino, v resnici pa je moteče, se da brez škode skrajšati:

::''&lt;s&gt;v obdobju&lt;/s&gt; med vojnama &gt; med vojnama''

::''&lt;s&gt;na področju&lt;/s&gt; znanosti &gt; v znanosti''

::''&lt;s&gt;v teku&lt;s&gt; življenja &gt; v življenju''

::''&lt;s&gt;pri procesu&lt;/s&gt; branja &gt; pri branju''

::''v &lt;s&gt;poteku&lt;/s&gt; procesiranja &gt; pri procesiranju''

::''&lt;s&gt;v primeru&lt;/s&gt; lektorskega poseganja &gt; pri lektorskem poseganju''

::''se je &lt;s&gt;začela&lt;/s&gt; oblikovati &gt; se je oblikovala''

::''z &lt;s&gt;uporabo metode&lt;/s&gt; vzorčenja &gt; z vzorčenjem''

::''prihaja do &lt;s&gt;različnih&lt;/s&gt; tujih vplivov &gt; prihaja do tujih vplivov''

::''iz &lt;s&gt;ohranjenih&lt;/s&gt; pričevanj razberemo &gt; iz pričevanj razberemo ''

Pisci občasno zapadamo sintaktičnim obsesijam. Pod kožo nam zleze npr. izraz ''hkrati'' ali ''obenem'', ki ju trpamo v vsako tretjo poved in nehote vsiljujemo miselni vzorec dopustnosti in vzporedne eksistence najrazličnejših tez. Slogovna napaka z nevarnimi metodološkimi posledicami. Zasačil sem se že pri pretirani rabi sintaktičnega vzorca ''ne samo, ampak tudi'', kdo drug bo po drugem branju našel prgišče odvečnih ''tudi''jev, tretji rad pojasnjuje s ''to je'', četrti se zlepa ne izvije iz primeža zaporednih ''ki''jev. Na forumu [http://razmere.turni-klub-gora.si/ Razmere v gorah] je v nekem obdobju prišla v modo beseda ''povsem'', ki je bila vsem tako všeč, da še opazili niso njene pretirane rabe. Rešitev iz zagat je ponovno kritično branje besedila po nekaj dneh uležavanja ali branje dovolj predrznega lektorja, ki si upa poseči tudi v slog. Pri pretirani rabi smo zasačili besede in besedne zveze ''lahko, različni, sam, pravzaprav, in sicer, posamezni''. 

'''Naloge'''

Izboljšaj naslednje stavke iz žalostnega dela našega vsakdanjega strokovnega življenja s črtanjem nepotrebnih besed ''različen'', ''svoj'', ''tudi'' in drugih neumnosti:

*V klasicizmu so se razvijale različne oblike polliterarne proze.[OPOMBA:V klasicizmu se je razvijala polliterarna proza.]
*Pripovedovali so si &lt;s&gt;različne&lt;/s&gt; zgodbe.  
*Snov novel je vzeta z različnih področij: ljubezen, kmetstvo, vojna, oblast.[OPOMBA:Snov novel je ljubezenska, kmečka, vojna, oblastniška.] 
*Pesem je bogata &lt;s&gt;z različnimi&lt;/s&gt; pesniškimi figurami. 
*Pritegnila je umetnike različnih vrst umetnosti, tudi slikarje.[OPOMBA:Med umetniki je pritegnila zlasti slikarje.]
*To priča o povezanosti &lt;s&gt;različnih&lt;/s&gt; staroveških kultur. 
*V ''Novo zavezo'' spadajo poleg različnih knjig tudi ''Pridige''.[OPOMBA:Med knjigami ''Nove zaveze'' so tudi ''Pridige''.]   
*V svoji liriki se je zgledoval po Grkih.[OPOMBA:Zgledoval se je po grških lirikih.]
*Kasneje jo je uporabil kot svojo muzo.[OPOMBA:Kasneje si jo je izbral za muzo. (Muze se ne »uporabljajo«.)] 
*Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, in sicer je med drugim dobil Prešernovo nagrado.[OPOMBA:Večkrat je bil nagrajen, dobil je tudi Prešernovo nagrado.]
*Realisti v svojih delih prikazujejo sodobne družbene spremembe.[OPOMBA:Realisti popisujejo sodobne družbene spremembe.]
*Rokopis je zapustil v svoji zapuščini.[OPOMBA:Rokopis je v njegovi zapuščini.] 
*Pri svojem delu je težil k temu, da se slovenski jezik ohrani.[OPOMBA:Prizadeval si je za ohranitev slovenščine.]
*&lt;s&gt;Svojo&lt;/s&gt; prvo službo je nastopil leta 1828. 
*Kronološko shemo dogajanja, ki pa je lahko &lt;s&gt;tudi&lt;/s&gt; prekinjena.
*Zato je naturalizem, lahko bi rekli &lt;s&gt;tudi&lt;/s&gt; verizem, najbolj avtentična in &lt;s&gt;tudi&lt;/s&gt; najbolj opazna oblika te proze. 
*Tu je prišel &lt;s&gt;tudi&lt;/s&gt; do vprašanja religioznosti. Življenjske izkušnje so bile preveč skrajne, da se ne bi bil – navsezadnje &lt;s&gt;tudi&lt;/s&gt; kot nekdanji študent teologije – zamislil nad vprašanjem Boga.
*V &lt;s&gt;svoji odlični&lt;/s&gt; študiji Recepcija drame: Bralec in gledalec sodobne slovenske dramatike je Pezdirc Bartolova pometla z nasprotniki svojih tez.[OPOMBA:V študiji (Pezdirc Bartol 2004) je pometla z nasprotniki svojih tez. (Prečrtali smo tudi kvalitativno oznako študije, ki krasi stavek brez natančnejšega pojasnila.)]
*Po obsegu so pesmi ponavadi kratke.[OPOMBA:Pesmi so ponavadi kratke.]

====Nerazumljivost====

Na čudenje in nerazumevanje v prvem letniku slovenistike naleti učiteljeva zahteva, naj študent svoja sporočila oblikuje razumljivo. Njegov prostodušni ugovor se glasi, da se je vpisal na ta študij prav zato, ker se zna zapleteno izražati, in da je pričakoval ravno nasprotno: da se bo tu mojstril v prevajanju preprostih resnic v kompliciran izraz. Ponovimo, da bo jasno: zapletanje enostavnih reči je slogovna napaka. Sporočilno nejasna besedila zavajajo. Naj bo za zgled tako časopisno poročilo iz ''Večera'' 2001 (prevzeto iz Gigafide):

&lt;blockquote&gt;
Prve literarne objave je v Slovenskih goricah leta 1947 rojeni Tone Peršak doživel v Murski Soboti kot dijak, med drugim v glasilu, ki ga je urejal njegov predhodnik na mestu predsednika DSP Evald Flisar. Po študiju primerjalne književnosti in gledališke režije (že takrat je bil, očitno uspešno, na več mestih hkrati) se je posvečal bolj režiji, tako da je kmalu postal asistent za režijo na akademiji. Potem pa je nastopilo literarno desetletje, začelo se je s kratkimi zgodbami Novelete (1981), nadaljevalo z romani Prehod, Sledi, Vrh, potem znova zgodbe, Ljubljanske novele, za njimi leta 1988 zaenkrat zadnji roman, Smer Hamburg-Altona. V istem obdobju je napisal še kup radijskih in televizijskih iger, knjigo pogovorov z režiserji, monografijo o režiserju Jožetu Babiču. Za omenjeno delo je dobil kar nekaj nagrad. Pred leti si je časnik, ki ga pravkar berete, omislil nagrado za najboljši feljtonski roman; žal jo je podelil samo enkrat, toda - Tonetu Peršaku. Prav tako ga je za roman, ki je izšel v 24.000 izvodih, nagradila Prešernova družba, za gledališko publicistiko pa je prejel nagrado Borštnikovega srečanja. &lt;/blockquote&gt;

Iz sporočila sem zmotno sklepal, da je pisatelj Peršak dobil nagrado za roman ''Smer Hamburg-Altona'':

&lt;blockquote&gt;
Paberkovanje po Gigafidi razkrije, da je kratek čas obstajala celo nagrada za najboljši slovenski feljtonski roman. Samo enkrat jo je leta 1988 podelil časnik ''Večer'', in sicer Tonetu Peršaku za roman Smer Hamburg-Altona, čeprav ni podatka, da bi bil objavljen kje drugje kot v popularni knjižni zbirki Prešernove družbe.
&lt;/blockquote&gt;

Šele prijazno pisateljevo osebno pojasnilo, da je bil nagrajen le njegov roman Iskalec, ki knjižno ni bil ponatisnjen, je razkrilo, kako zavajajoče je bilo oblikovano novinarsko sporočilo. Za vajo bi ga lahko popravili, tako da bi bilo sporočilno nedvoumno.  

Nerazumljivost žal ni samo posledica površnosti pri pisanju. Neredko je naravnost hotena. Zapletena sintaksa, intenzivna raba terminologije ozkega raziskovalnega področja, iskani izraz in sporočilna dvoumnost so za marsikoga odlika, zaradi katere rad strokovno komunicira. Z obvladovanjem strokovnega jezika se izkazuje za vrednega člana združbe, zadošča mu, da ga razumejo tisti, ki si to s terminološko kompetenco edini zaslužijo, za t. i. širšega interesenta mu ni dosti mar. Težko razumljivost svojega strokovnega jezika upravičuje z »zapletenostjo problematike«, ki nanjo ves čas opozarja, tako da mu je alibi za sporočilno meglenost. Opise in definicije niansira z vrsto ''toda, vendar, ampak, bolj ali manj, praviloma, večinoma, okrog'' itd., kot da ne izhaja že iz narave znanstvenih posplošitev, da ne pokrijejo prav vseh primerov, ampak vedno producirajo tudi vrsto izjem. 

V nasprotju z opisanimi strategijami vzpostavljanja avtoritativnih in zaprtih ekspertnih elit (označujejo jih fraze ''prisluhniti stroki'', ''kaj bo rekla stroka'') je sodobna zahteva po taki prezentaciji znanstvenega dela, ki bo razumljiva tudi ljudem zunaj stroke. Samozadostnosti je odklenkalo, preprostega davkoplačevalca je treba prepričati v smiselnost svojega znanstvenega početja in misel nanj pomaga sporočilo oblikovati bolj razumljivo in vobče bolj sprejemljivo. Sam grem v to smer, kadar namesto tehničnih terminov, kakršen je npr. ''dolga pripovedna proza'', v naslov razprave raje postavim manj natančen, vendar večini povednejši izraz  ''povest'' ali ''roman''. Ali pa ''junak'' namesto ''glavna oseba'', ''predloga'' namesto ''izhodiščno besedilo'', ''pesnik'' namesto ''lirski subjekt''. 

Ko začetnik sklene vstopiti v tempelj lokalne znanosti, mu imponirajo »modro« napisani teksti in skuša slediti njihovemu zgledu z izbiro kolikor mogoče zapletenega izraza. Pomni: znanost ni spretnost prevajanja splošno umljivih spoznanj v strokovno latovščino, razumljivo zgolj bralcem s terminološkim slovarjem v rokah, in ni sposobnost zapletenega izražanja. Dobra znanost ceni veščino preprostega izražanja zapletenih spoznanj. Seveda ni kar vsakega znanstvenega spoznanja mogoče izraziti poljudno, ampak vsaj prizadevajmo si v to smer.

====Pomanjkanje konteksta====

Celo izkušeni strokovni pisci včasih v trenutku, ko sestavljajo izvleček pravkar dokončanega besedila, ugotovijo, da so pozabili na tezo. Nič novega niso odkrili, nobene stare trditve popravili, do nobene posplošitve se niso dokopali, članek nima rdeče niti. Če nekoliko ironiziram, če sicer zanimivega članka o Cankarjevih črticah ne moremo povzeti drugače kot: Cankar je pisal črtice, potem članku manjka teza. Napako je mogoče popraviti z naknadno umestitvijo obdelanega gradiva v kontekst drugih avtorjevih del, literarne produkcije istega časa v slovenščini ali širše, predhodnih in poznejših del istega žanra in podobno.  

Iz ljudske perspektive je strokovni poznavalec nekdo, ki iz rokava stresa imena, datume in naslove, v resnici pa je pravi ekspert ta, ki ve, kako do informacij priti, in jih tudi zna postaviti v kontekst.   

Še večja napaka je v humanističnih strokah pogosto nasilno posploševanje. Pisec si samovoljno izbere tri avtorje ali tekste, ki jim določi status reprezentativnosti, popiše njihove stične točke in špekulativno sklene, da gre za tipološke značilnosti literarne smeri, obdobja ali žanra. Posploševanje je mogoče le ob zajemu statistično relevantne količine besedil, pa še takrat se rado izkaže, da je pregledana pojavnost tako raznolika in kompleksna, da so posplošitve tvegane. 

H konkretnim zgledom pomanjkanja konteksta v besedilu. Brez ustreznega pojasnila se uporabljata besedi ''že'' in ''šele'':

::''&lt;s&gt;Že&lt;/s&gt; leta 1789 so Slovenci dobili prvo dramo v slovenščini. &gt; Leta 1789 so Slovenci dobili prvo dramo v slovenščini.''  

Vsaka reč je glede na kakšno drugo bodisi zgodnja bodisi pozna, zato uporaba teh členkov zahteva pojasnilo, glede na katero drugo dejstvo je pojav zgoden ali pozen. Saj vemo, v mislih imamo splošne predstave, hočemo povedati, da tudi nas letnice malo presenečajo, ali pa s tema dvema besedama vnašamo v besedilo svojo presojo: kadar rečemo ''že'', nas napihuje od ponosa, kadar uporabimo ''šele'', smo kritični bodisi do akterjev v preteklosti bodisi do ovir, ki so se jim stavile na pot. Torej: besedi ''že'' in ''šele'' v izjavi ali v opombi pojasnimo, najpogosteje pa ju lahko mirno izpustimo, ker vrednostni naboj, ki ga vnašata v besedilo, ni najboljša legitimacija za strokovno nevtralnost sporočila. 

Odsvetujem nereflektirano in nekomentirano rabo vrednostnih izrazov ''celó'', ''kar'', ''samó'', ki  izražajo piščevo presenečenje nad dejstvi, ki v eno ali drugo smer odstopajo od njegovih pričakovanj in so znak njegovega vrednotenja stvari. V izjavah kot ''Kar v polovici primerov'' ali ''Samo v polovici primerov'' je varneje začetni izraz vrednotenja izpustiti v korist nevtralne informacije ''V polovici primerov'', da bralca ne izzovemo k asociaciji na šaljivo razlago razlike med pesimistom in optimistom: za prvega je do polovice natočeni kozarec napol prazen, za drugega pa napol poln.

====Manierizem====

Koristno slogovno vodilo je, naj bo besedilo sklenjeno, naj se stavki lepo in neprisiljeno vežejo drug na drugega in delajo besedilo kompaktno. Upoštevali ga bomo npr. pri povzemanju romanesknega dogajanja. Obstaja pa tudi potreba po tekstih, kjer taka povezanost ni ravno nujna, npr. seznami ali naštevalni opisi. Kompaktna besedila se zdijo lepša, zato pisci včasih preradi posegajo po retoričnih sredstvih, ki lepijo izjave med seboj in ukinjajo videz njihove fragmentarnosti. Tekste, v katerih je (zavestno, še raje pa nezavedno) v prvi plan stopila retorika,[OPOMBA:Mišljen je tretji pomen besede retorika 'tehnika prepričevanja'; drugi pomeni so še 1. 'umetnost argumentacije', 2. 'panoga, ki uči argumentacije', 4. 'manipulativna raba jezika' (npr. v sintagmi ''prazna retorika'').] bomo prepoznali po besedah, ki poudarjajo vzročno-posledično povezanost izjav (''torej, seveda, potemtakem, zato, saj, ker, posledično, tj., '') ali jih sporočilno zaokrožajo (''seveda, jasno, nedvomno, vsekakor, brez zadrege, očitno, sklenemo''). Kadar gradivo ne daje dovolj opore za tako izrazno ekspresivnost, se ji raje odpovejmo. Izrazni asketizem ne škoduje in še varnejši je.

K nepotrebnemu dramatiziranju ali zgolj k nepotrebnemu podaljševanju članka spadajo navezovalne izjave tipa ''Ob tem je treba takoj povedati, da je cel avtorjev opus''. Nič informacije ne bomo izgubili, če ga izpustimo: ''Cel avtorjev opus je''. Če bomo zraven črtali še spakljivi pridevnik ''pričujoči'' (''V pričujočem članku si pisec prizadeva za'' &gt; ''Pisec si prizadeva za''), bo naše besedilo že precej bolj užitno. Izrazno samovšečno in odveč deluje tudi retorični nastavek ''Naj mi bo dovoljeno pripomniti, da.'' 

''&lt;s&gt;Eden najuglednejših literarnih zgodovinarjev&lt;/s&gt; Jože Pogačnik (1989: 224) je prispeval'' &gt; ''Jože Pogačnik (1989: 224) je prispeval''. — Oznake te vrste so nepotrebne, ker je že dejstvo, da avtorja citiramo, dokaz njegove uglednosti, sklicevanje pa je oblika argumentiranja z avtoriteto, kar je strokovno nesprejemljivo. Iz podobnih razlogov nam niso všeč formulacije tipa ''V svoji odlični razpravi je nazorno pokazal'' in jih alergično krajšamo v ''Nazorno je pokazal''.

Strokovni pisec bo lektorju hvaležen, kadar bo ta pokazal na njegova vpadljiva slogovna sredstva. Posebej med humanisti pa se rado zgodi, da avtor lektorju ne bo dovolil šariti po besedilu, razen kadar bi našel manjkajočo vejico ali zatipkanino. Samovšečno bo vztrajal pri svojih očitnih slogovnih zdrsih in se skliceval na pravico do osebnega sloga in na nedotakljivost avtorskega besedila. Takim gre blago opozorilo, da so zgrešili zvrst. Osebni slog naj gojijo v leposlovju, v strokovnem pisanju pa naj se držijo izraznih standardov, ki jih narekuje izbrani strokovni žanr. Za take pisce se zdi, da so pravzaprav neuresničeni literati in da z retoričnimi figurami v strokovnih spisih kompenzirajo nesrečo, da jim ni dano biti v njihovi ponosni družbi.  

Retorično zainteresirani strokovni pisec bo bralčevo pozornost skušal pritegniti npr. s ponavljanjem. Članek zgradi okrog pesnikovega stavka ali sintagme, jo dá v narekovaje ali zapiše ležeče in jo ponavlja na ključnih mestih razprave tako, da hipnotično učinkuje na bralca. Še danes imam v spominu predavanje Dušana Pirjevca o slojih besedila po [[:w:sl:Roman Ingarden|Romanu Ingardnu]]. Bralčevo konkretizacijo predstavljene predmetnosti je ponazoril s citatom uvodne povedi Jurčičeve povesti ''[[:s:sl:Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]]'': »Zjutraj ob devetih je stal pred vežo velike, precèj lepo zidane kmetske hiše voziček naprežen.« Predavateljevo doživeto ponavljanje citata je pri poslušalcih zares oživilo predstavljeno predmetnost na čutno nazoren način in se trajno zapisalo v spomin. Táko prizivanje ključnih izrazov večinoma vendarle nima mesta v strokovnem pisanju, ker učinkuje pač preko čustvenega vživljanja namesto preko objektivnega rezoniranja.  

Manieristična drža hitro zapelje v željo po hiperkorektnosti. Pravopisna napaka takega izvora je npr. izbira zaimka kateri namesto preprostejšega ki: ''Poroči s Cirilom, katerega je spoznala v Bosni.'' &gt; ''Poroči s Cirilom, ki ga je spoznala v Bosni.'' 

Prav nenavadno je, kako so pisci pripravljeni v tekstu uporabljati arhaizme in papirnate izraze, ki jih v spontanem govoru ne bi nikoli. To izraža njihovo predstavo o pisnem besedilu, ki mora biti drugačno, privzdignjeno nad običajno rabo. Raba redkih in zastarelih besed je v veliki meri nezavedna in se ji pisci odpovejo šele, ko so opozorjeni na njihov slovarski status. V enciklopedičnem pisanju, ki rado prevzema iz starejših virov, je tak pogost izraz ''list'' za časnik ali glasilo. Krivdo za opazno prepogosto rabo drugih izrazov (''zategatelj, potemtakem, bržčas, bržkone, nemara, malodane, povsem, denimo, tolikanj'') nosijo posamezni vplivni pisci.

====Slogovna ubornost====

Nasprotna skrajnost, ki utegne vanjo pasti pisec začetnik, je pretirano ponavljanje posameznih izrazov. To se rado zgodi pri povzetkih izjav avtorjev strokovnih del, kjer bodejo v oči formulacije, da avtor ''ugotavlja, poudarja, opozarja, trdi, navaja, citira, vztraja''. Pomaga variiranje naštetih izrazov, še bolj pa sprememba stavčne skladnje tako, da ti izrazi niso več potrebni, npr. namesto ''V pričujočem delu avtor ugotavlja, da se subvencionirane knjige tiskajo za skladišča'', zapišemo raje neposredno: ''Subvencionirane knjige se tiskajo za skladišča (Breznik 2005: 69)''. Z direktnim poimenovanjem avtorja izjave se zmanjša možnost napačnega pripisovanja izjav, kadar so v enem odstavku nanizane ugotovitve več piscev.

Moteče so ponavljajoče se strukture tipa ''Iz grafikona lahko razberemo, da'', ''Iz pregleda vidimo, da'', ''Iz analize se da sklepati, da''. Mirno jih lahko izpustimo, ne da bi izgubili kaj informacije, saj je iz konteksta jasno, da so grafikoni, preglednice, opisi izhodišče za nadaljnje trditve.

Ponavljajoče se sintaktične tvorbe niso toliko znak slogovne manire kot malomarnosti. Če bi pisec vsaj še enkrat prebral, kar je napisal, bi mu enolična ponavljanja struktur padla v oči in bi jih vsaj deloma popravil. Nekaterih individualnih izraznih potez pa se pisci enostavno ne zavedajo in potrebujejo drugega bralca, da jih opazi. Ta bralec seveda ni učitelj, asistent, urednik ali mentor, ampak mora pisec svojo pisarijo dati v branje sošolcem, svojcem ali prijateljem, preden jo odda v branje naštetim. V pisni izraz neredko zaidejo razvade ustnega izražanja. Pri govorjenju ponavljajoči se besedi, s katero na vseh mogočih in nemogočih mestih prešpikamo svoje besedilo, rečemo mašilo. Zlobni poslušalci radi štejejo, kolikokrat govorec v enem nagovoru uporabi besedo, ki ga je obsedla, npr. ''in sicer, pravzaprav, seveda, povsem, bojda, ne samo, ampak tudi, in tako dalje, in tako naprej, za ta del''. Pri spontanem govorjenju ni toliko časa za skrbnejše formuliranje, ki bi zmanjšalo motečo frekvenco takih mašil, za njihov pojav v zapisanem besedilu pa je kriva samo avtorjeva površnost in jih zato ne toleriramo.

V literarnovednem pisanju je moteče razširjena uporaba besed ''predstavljati'' in ''predstavnik''. Namesto da bi se reklo ''Grum je ekspresionist'', se zapiše, ''Grum je predstavnik ekspresionizma'', namesto da bi preprosto rekli, da je Govekarjev roman V krvi zgled slovenskega naturalizma, beremo, da roman V krvi predstavlja vrh slovenskega naturalizma. Kot da pisatelji in njihova dela niso tu zaradi svojega samostojnega sporočila, ampak reprezentirajo neko skonstruirano literarnovedno postavko. Preden besedilo odpošljemo, poiščimo v njem vse ''predstavlja*'' in zmanjšajmo njihovo pogostost. 

Med stereotipe šolskega izražanja spada beseda ''prisoten'':

::''tedaj še ni bila prisotna ideološka uravnilovka &gt; tedaj ideološke ravnilovke še ni bilo''

'''Berilo'''

*Jožica Grgič. Dolgočasnost v imenu znanosti. ''Delo: Sobotna priloga'' 4. jan. 2014. 32.

====Pristranskost====

Pisanje je seveda priložnost za uveljavljanje osebnega interesa, tudi strokovno pisanje, vendar bi bilo strinjanje s stališčem, da je pač vsa človekova dejavnost na tak ali drugačen način kontaminirana z njegovimi interesi, vulgarnomaterialistična, cinična in nespodobna. Znanosti se gremo prav zato, da nam pomaga preseči take biologizme in oblikovati kolikor mogoče objektivne, nepristranske sodbe, ki jih ne narekujejo preživitvena nuja, osebni prestiž ali osebnostne kaprice. Precej je pri tem v pomoč avtorsko sodelovanje, kolektivno avtorstvo, ki obrusi in uravna morebitne ekscesne ambicije posameznika. 

Benigne vrste je pristranskost, ki ima izvor v piščevi zaljubljenosti v temo. Bolj ko se poglabljamo v kakšno strokovno temo, bolj domača nam postaja, bolj nam prirašča k srcu in nenadoma namesto ''Josip Jurčič'' v témo zaljubljeni literarni zgodovinar zapiše ''naš Jurčič'' ali postane z njim familiaren do te mere, da ga začne nagovarjati kar po imenu: ''Voranc'' namesto ''Prežihov Voranc'', ''Svetlana'' namesto ''Svetlana Makarovič'', ''naša Manca'' namesto ''Manca Košir''. Da, ko gre za avtorice, je táko ljubeče nagovarjanje pogostejše in v svojih pokroviteljskih odtenkih že tudi nadležno. Pisec do ljubljenega predmeta razvije zaščitniški odnos in na vsakem koraku poudarja kreposti in literarno kvaliteto avtorja, ki ga je izbrskal iz pozabe, in razvojno perspektivnost literarnega stila ali žanra, ki ga želi rehabilitirati. Opazujmo se in krotimo take pokroviteljske reflekse. Saj ne gre samo za plemenito sočutje do »zamolčanih«, »po krivici zanemarjenih«,  in drugače »spregledanih« literarnozgodovinskih tem, zadaj je poniglava želja, ki si je zlepa nočemo priznati, da vsaka uspešna rehabilitacija vsaj za kratek čas obsveti z javno pozornostjo tudi nas pisce, zaslužne za popravo literarnozgodovinskih »krivic«.

Malignega značaja pa so v literarni vedi pristranskosti ideološke narave. Tako kot v starih časih ni bilo simpatično zvajanje vse literature na skupni imenovalec razrednega boja in v še starejših časih pod bandero slovanske ali ilirske vzajemnosti, nacionalne samobitnosti in nacionalnega interesa, tako med očitne napake strokovnega pisanja spadajo tudi protikomunistični gnev, žolčni feminizem, patetični nacionalni ali evropski patriotizem in še kakšna oblika socialnega aktivizma, ki tako nezgrešljivo bode izmed vrstic prenekaterega sodobnega pisca. Umestijo ga v opombe ali sklepne stavke razprave, izrazijo pa z ekspresivnimi, ironičnimi ali drugače zaznamovanimi besedami, ki ne po slogovni ne po sporočilni plati ne spadajo v besedilo. Ja, revizije literarne zgodovine in cele literarne vede so potrebne, se morajo dogajati permanentno, če je področje res vitalno, vendar ne take revizije, ki eno banalno politično optiranje in vsiljevanje preprosto zamenjajo z drugim. Študentje take barvite oznake radi nekritično prenesejo v Wikipedijo, od koder pospešeno metastazirajo v javno zavest. Ko jih opazujemo izolirano, se zdijo nedolžne, v povezavi z drugimi in razsejane po strokovnem pisanju pa predstavljajo grožnjo regresije v presežene zgodovinske čase. Droben zgled ideološkega barvanja strokovnega besedila iz članka o [[:w:sl:Slovenske večernice|Slovenskih večernicah]] na Wikipediji:

::Zaradi spremembe [[:w:sl:režim|režima]] leta [[:w:sl:1945|1945]], se je spremenila tudi [[:w:sl:tema|tema]] povesti, zato so ljudje začeli odpovedovati [[:w:sl:naročnina|naročnino]], saj niso hoteli brati [[:w:sl:partizani|partizanskih povesti]]. 

Izjava sporoča, da so v popularni zbirki Slovenske večernice katoliške založbe Mohorjeve družbe prva leta po drugi svetovni vojni izhajale partizanske povesti, kar preprosto ni res. Med 1945 in 1950 so pri Mohorjevi tako kot pred tem izhajale kmečke in zgodovinske povesti, šele 1950 sta bili v zbirki sedmih kratkih pripovedi natisnjeni dve iz obdobja druge svetovne vojne; vodilni pisatelj je bil duhovnik Stanko Cajnkar. Indikativna je uporaba besede režim, ki asociira na diktaturo, ki naj bi nastopila 1945 in se za druge zgodovinske oblastne formacije ne uporablja pogosto, partizanske povesti so bile polinkane na partizane, torej ven s področja literature, ker tedaj (2008) gesla [[:w:sl:partizanski roman|partizanski roman]], ki bi bilo primernejše za povezavo, še ni bilo. 

Ideološko zainteresirani deli strokovnih besedil so prepoznavni po intenzivni uporabi narekovajev, s katerimi pisci opremljajo besede, ki jim želijo dati ironičen pomen oz. povedati, da pomenijo ravno nasprotno od tistega, kar piše v slovarju (»osvobododitev«, »napredek«, »bratstvo in enotnost naših narodov«); sporočilno so pasusi uglašeni na tezo, včasih eksplicitno drugič posredno izraženo, da 1945 Slovenija ni bila osvobojena, ampak da je takrat napočilo najmračnejše obdobje v njeni zgodovini; frekventne so besede totalitaren, režim, komunizem.&lt;!-- [OPOMBA:Prim. France Bernik. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. ''Enciklopedija Slovenije'', s. v.] --&gt; Včasih ni z izjavami samimi po sebi nič narobe, samo pašejo ne k obravnavani temi in politično posiljujejo strokovno temo.

Ideologija zamaže strokovna besedila in jih zlorabi. Strokovnim besedilom bralec v principu zaupa bolj kot publicističnim, v katerih je ideološko zavzemanje take ali drugačne vrste običajno, zato so strokovna besedila še kako zanimiva za ideološko obsedene pisce. Forma strokovnega besedila jim je kot trojanski konj, v katerega skrijejo svoja gorečna sporočila. Natisnjena besedila so takemu nečednemu početju bolj izpostavljena kot tista na spletu, saj je na spletu že s preprostim iskanjem besed, ki so nam padle v oči, še bolj pa s frekvenčno statistiko mogoče hitro identificirati in razkrinkati avtorjevo tendenco. &lt;!-- V ''Literarnem atlasu Ljubljane'' (2014) {{COBISS|ID=274659072}} se vsako geslo o znamenitem književniku zase bere prav gladko in zanimivo, dokler brezobzirna besedna statistika ne odkrije ideološke kontaminacije: zakaj je bilo treba piscu kar trinajstkrat zapored ponoviti stavek, da je bila Osvobodilna fronta »trojanski konj Komunistične partije pri izvedbi njene revolucije«. In desetkrat, da je bila »SZDL transmisija Komunistične partije«? Ko se bralcu zazdi omenjanje zloglasnega Stalina nekam pogosto in gre preverit, kaj knjiga ve še o drugih, za slovensko fizično in kulturno preživetje še strašnejših diktatorjih tistega časa, Hitlerju in Mussoliniju, presenečen ugotovi, da ju avtor skoroda ne omenja. In ko mu začne počasi presedati nenehno prizivanje komunizma (celo v člankih o ljudeh in časih, ko o komunizmu še ni bilo ne duha ne sluha) in vpraša iskalnik po rivalskih ideologijah fašizmu, nacizmu, katolicizmu, liberalizmu in kapitalizmu – in ne najde nič omembe vrednega –, takrat ugotovi, da bere politično propagandno besedilo, ki se je za bralca preobleklo v literarnozgodovinski vodnik. Če bi šlo za literarnozgodovinski spis, potem bi v njem med pogostimi referencami pričakovali znamenitega literarnega zgodovinarja [[:w:sl:France Kidrič|Franceta Kidriča]], pa naletimo precej pogosteje na njegovega sina, znamenitega politika [[:w:sl:Boris Kidrič|Borisa Kidriča]]. --&gt; 

Je pristranska tudi ''Nova pisarija''? Seveda, že s pozornostjo na spletno komunikacijo jasno kaže svoje nazorsko stališče, kako bi drugače, saj dejavno zavzemanje za perspektivno socialno vizijo, ki jo omogoča sprememba kulturne paradigme, postavlja malone kot imperativ. Pri propagiranju novih oblik strokovne komunikacije vendarle skuša ohraniti toliko zadržanosti, kolikor je je potrebno, da zavzemanje ne postane moteče in neprepričljivo.

====Terminologizacija====

Akademske stroke se posebej v svojih konstitutivnih začetkih, ko še niso utrjene v splošni zavesti, nesorazmerno veliko ukvarjajo s svojim nazivom oz. z imeni svojih področij. Sam sem nekoč predavanja iz Uvoda v študij slovenske književnosti začenjal z dolgimi premlevanji, kaj je to književnost, kaj je to študij in kaj je to uvod. Novejši primer takega terminološkega razglabljanja je pri nas doma slovstvena folklora, ki si prizadeva za ločitev od tradicionalnega predmeta [[:w:sl:ljudsko slovstvo|ustno slovstvo]], v tujini pa ''digital humanities'' oz. ''humanities computing'' ('digitalna humanistika'), ki ji je tradicionalna humanistika odpovedala gostoljubje in jo tira v osamosvojitev. Utrjen naziv z jasno definicijo je vstopnica za inštitucionalizacijo (ustanovitev univerzitetnega predmeta, katedre ali oddelka, učiteljska in raziskovalna službena mesta) in začetni pogoj v prizadevanju za družbeno vplivnost. 

Na drugi strani nam jezikoslovje in zgodovinska izkušnja pripovedujeta, da so imena arbitrarna, da so posledica družbenega dogovora in prakse. Če ne bi bilo tako, ne bi mogli pod enim izrazom v slovarju najti več pomenov, ki so si včasih celo nasprotni, pomislimo samo na termin siže, ki pomeni lahko snov ali temo, lahko pa tudi posebno ureditev fabulativnih dogodkov, ali na nikoli razrešeno pravdo o tem, ali bomo liriko, epiko in dramatiko spravljali pod zbirni termin zvrst ali vrsta. Tvegam obtožbo nenačelnosti in za take dileme predlagam pragmatično stališče, to je uporabo tistih terminov v konkretni komunikacijski situaciji, ki ne vodijo v konflikt. Pri tem se sklicujem na zdravorazumsko Prešernovo argumentacijo v sonetu Al prav se piše kaшa ali kaſha, da zaradi izraza »boljša jed ne bóde«, in da »zavolj' črke ne trpi nič škode«. Druga referenca za predlagano držo je Julija Capulet iz Shakespearjeve tragedije ''Romeo in Julija'', ki v drugem prizoru drugega dejanja pravi: 
&lt;poem&gt;»Bodi drugo ime! Kaj je ime?
Čemur se reče vrtnica, enako
sladko z drugim imenom bi dišalo.«[OPOMBA:»O, be some other name! / What's in a name? that which we call a rose / By any other name would smell as sweet;« ([[:s:en:The Tragedy of Romeo and Juliet#SCENE II. Capulet.27s orchard.|The Tragedy of Romeo and Juliet]])]&lt;/poem&gt;

Tretja referenca pa je Umberto Eco, ki je z naslovom ''Ime rože'' za svoj roman iz leta 1980 pokazal, kako naslov ni nujno povezan z vsebino, ki jo naslavlja.  Čeprav se je Prešeren norčeval iz pismouškega dojemanja sveta, kakor se artikulira v terminoloških spopadih, to na Slovenskem nikoli ni izgubilo svojega čara.  

V izrazu samem (z delno izjemo umetnostnega jezika in onomatopejskih besed) ne bomo našli resnice predmeta! Imena in termini so lahko jezikovno ustreznejši ali manj ustrezni, ne morejo pa biti vnaprej pravi ali napačni. 

Obsesivne terminološke debate so po drugi strani izraz trdožive razpravne tradicije, ki si z »rešitvijo« terminološkega oreha že zmotno domišlja, da je obvladala tudi predmet, ki ga termin označuje. Terminološke diskusije (glavna oseba ali junak, avtor ali lirski subjekt, literatura ali književnost,  proza ali pripovedništvo, povest ali roman) so lahko alibi za to, da se s pojavom samim ni treba ukvarjati. So v bistvu izraz nepripravljenosti za soočenje s predmetom in razkrivajo razpoko med literarno realnostjo in njeno skonstruirano podobo v naši zavesti. 

Obvladanje terminologije kake teorije, razlagalne smeri ali »šole« (feministične, družbenokritične, lacanovske, sistemskoteoretične itd.) je seveda pogoj za sodelovanje v ekskluzivnih razpravnih krogih, vendar je predaja kateremu od strokovnih žargonov nevarna. Želja po izgradnji trdnega, enoumnega in sklenjenega pojmovnega sveta lahko postane glavni cilj in nadomesti začetno željo po objektivnem dojetju pojavnosti; potreba po teoretsko »pravilni« rabi terminologije rada zaide v ortodoksnost in cehovsko zaprtost. Investicija raziskovalčevih energij v terminologijo je razumljiva, saj je status »izumitelja« novega termina (če se termin prime) ugleden, takega pisca na aktualni humanistični sceni, ki se veliko ukvarja s tem, kako se čemu prav reče, veliko citirajo. 

Tako kot moti nasilna terminologizacija zadev, ki se dajo brez izgube informacije ali brez nevarnosti nesporazuma povedati z vsakdanjim izrazjem, moti tudi piščeva ignoranca terminologije. Če nameče v besedilo izraze dramski/dramatski/dramatični, vrsta/zvrst/žanr, okrasni pridevnik / ukrasni pridevnik, junak/lik/glavna oseba/protagonist itd., kakor mu slučajno boljše zveni, vzbudi pri bralcu nezaupanje v svojo literarnovedno kompetenco. Tudi če med izrazi pogosto ni bistvenih pomenskih razlik, naj vendarle poenoti njihovo rabo ali pa kje v opombi na kratko pojasni svoje stališče do terminoloških alternativ. 

V zvezi z računalniki je graje vreden odpor do slovenjenja terminologije z izgovorom, da potem ne bo nihče razumel, za kaj gre. Če so se lahko amaterski hišni mojstri naučili, kaj je to »čelilna in zajeralna žaga«[OPOMBA:No, kakšna žaga je to?] iz Hoferjevih, Lidlovih in drugih »tujih« veletrgovinskih katalogov, potem se tudi učiteljica slovenščine lahko pouči, kaj so to [[:w:sl:vmesnik|vmesniki]], [[:w:en:plug-in|vtičniki]], [[:w:en:controller|krmilniki]], [[:w:en:control key|krmilke]] itd.[OPOMBA:Bi priredili ustrezna tujejezična gesla o  teh rečeh za slovensko Wikipedijo? V pomoč bo [http://dis-slovarcek.ijs.si/entry/341 Računalniški slovarček.]]

'''Berilo'''

*Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/racunal.html Računalniška slovenščina.] ''Razgledi'' 11/1114 (27. maja) 1998. 13–14.
*Miran Hladnik. Računalniki in slovenščina, 1–3 ([http://lit.ijs.si/ts1.html Besed se tujih boj, ko hud'ga vraga,] [http://lit.ijs.si/ts2.html Brez cetov teče vir mu Hipokrene,] [http://lit.ijs.si/ts3.html Al' prav se piše kaša).] Radio Trst, 2004.

====Spol in število====

Nekdaj je veljalo, da je takrat, ko mislimo na oba spola, običajna uporaba moškega spola, tako da slovničarjem ni bilo težko moškemu spolu pripisati statusa nevtralnega spola. Feminizem pa je prinesel zahtevo po popravljanju tako spolno krivičnega jezika. Popravljanje se dogaja z dosledno vzporedno uporabo moške in ženske oblike, kar je ne samo neekonomično, ampak tudi nenaravno in pismouško nasilno (''Študenti in študentke, vsak, ki bo izbral / vsaka, ki bo izbrala, besedilo si prebral/prebrala''), z doslednim nadomeščanjem moške oblike z žensko, kar naj bi s časom pripeljalo do tega, da bo tudi ženska oblika dojeta kot gramatično nevtralna (''kot smo spoznali v prejšnjem predavanju &gt; kot smo spoznale v prejšnjem predavanju'') in z izogibanjem spolno določenim formam izražanja. Spolnemu opredeljevanju se včasih uspe izogniti z izbiro množine

: &lt;s&gt;Izhodiščno besedilo si letos že v celoti prebral.&lt;/s&gt; &gt; Izhodiščno besedilo smo letos že v celoti prebrali. 

ali s pretvorbo v sedanjik:

: &lt;s&gt;Izhodiščno besedilo si letos že v celoti prebral.&lt;/s&gt; &gt; Izhodiščno besedilo že poznaš. 

Take zadrege ne tarejo samo slovenščine, ampak tudi druge jezike, ki nekako lažje kot slovenščina opuščajo tradicionalno rabo v korist spolne korektnosti, tako se vsaj zdi. Dosledno zavzemanje za emancipacijo ženskih gramatičnih oblik postane lahko hudo naporno, vendar je treba priznati, da je v humanistiki, kjer večino bralcev, poslušalcev, piscev in drugih akterjev sestavljajo ženske, po svoje upravičena. Sam teste na slovenistiki sestavljam z mislijo na večinskega ženskega študenta :) in torej z ženskimi nagovornimi formami: ''Ko boš odgovorila na prvo vprašanje, se loti še ...''

''Po mojem mnenju'' ali ''Raziskovali smo''? Odločitev o tem, v kateri osebi bo naša razprava, v prvi osebi ednine ali v prvi osebi množine, ni vedno lahka. Kadar poročamo o svojih raziskovalnih rezultatih, se zdi najpravičnejša uporaba prve osebe ednine, ki pa zna pri bralcu vzbuditi občutek, da se hvalimo in si pripisujemo vse zasluge, in tako postati moteča. Komplicirana zna postati tudi uporaba dvojine, kadar nastopi potreba, da se loči avtorstvo ene izjave od avtorstva druge izjave. Tandemski izdelek, v katerem se standardno piše ''Raziskovala sva'' ... ali ''Ukvarjali sva se z'' ..., je na takih mestih primoran preiti v tretjo osebo ednine: ''Avtorica 1 je prišla do spoznanja, da'', '' avtorica 2 pa je povzela, da''.

Nič bolj nevtralna ni izbira prve osebe množine, čeprav je v strokovnih besedilih na voljo prav zaradi potrebe po ohranjanju občutka nevtralosti. ''Kot smo zapisali že v prvi razpravi (Pretnar 1982)'' lahko stoji v množini kljub temu, da je bil avtor razprave en sam. Podobno vladarsko izražanje je dobilo ime majestetični plural, temu našemu pa bi rekli znanstveni plural. Deluje potujevalno in objektivizirajoče. Tretja oseba ednine vskoči, kadar ne pride v poštev nobena od obeh predhodnih možnosti.

====Mentalno brambovstvo in servilnost====

Poglavje se dotika občutljivega razmerja med domačim (svojim, tradicionalnim) in tujim (prevzetim) na več nivojih strokovnega pisanja in je pravzaprav nazorskega značaja. Naj tule samo povzamem, kar je bilo mogoče dojeti med vrsticami predhodnih poglavij: nobena od obeh skrajnih drž ni produktivna. Gre za vprašanja, iz katerih virov in literature bomo črpali, po katerih metodoloških vzorcih se bomo ravnali, bomo uporabljali domačo terminologijo ali raje prevzeto, bomo pri citirani knjigi zapisal kraj izdaje Wien ali Dunaj, bomo dokazovali avtohtonost slovenske literature in literarne vede ali njeno vpetost v globalno sceno. Bralca zmoti piščeva pomanjkljiva refleksija teh dilem bodisi njegovo preočitno postavljanje na eno ali drugo stran. Zavzetost za lokalno, domače, regionalno, nacionalno je v strokah, kot je slovenistika, samoumevno, privzeto in v službi ohranitve svoje eksistence, zato so mogoče najbolj nujna opozorila, kadar gre to sicer naravno in hvalevredno prizadevanje predaleč, recimo kadar diplome, magisterije in doktorate čustvena vznesenost v sklepnih poglavjih zanese in se začnejo spreminjati v učbenike domovinske vzgoje.

Servilnost do vsega, kar prihaja od zunaj (pa ne od povsod, ampak samo od zahoda), je druga skrajna drža slovenske literarne vede. Ko je bil konjunkturen pojem Srednje Evrope, je opazno veliko literarnovednih razprav hitelo dokazovati, kako posamezni slovenski književniki pašejo tja noter in so tako rekoč zgled srednjeevropske identitete. Ko je potem čez leta napočila EU in so se pojavili raziskovalni razpisi, ki naj bi podpirali evropsko identiteto, se je domača literarna veda presenetljivo hitro odzvala s kazanjem na vse, kar slovensko književnost dela evropsko; res je, za t. i. skupna jedra, ki so v 80. letih na podoben način utrjevala jugoslovansko identiteto, ni bilo nikoli tolikšne zavzetosti.

===Govorna prezentacija===

Standardni način za prezentacijo strokovnih informacij je objavljanje (publiciranje), najpogosteje v strokovnih časopisih, monografijah in zbornikih, redkeje na radiu in televiziji ali samo na spletu. Standardna postaja postavitev vsega, kar je objavljeno v tisku ali v govornih medijih, na spletu. Objave so bibliografsko registrirane. Z žanri tiskanih in spletnih objav so se ukvarjala predhodna poglavja ''Nove pisarije'', tule pa se nameravamo posvetiti tistim prezentacijskim oblikam strokovnih informacij, ki nimajo (vedno) statusa objave. Mislimo na govorne predstavitve za bolj ali manj zaključeno publiko: predavanje v razredu, javno predavanje, predavanje v okviru kluba, društva ali kakšne druge organizacije, študentsko predstavitev referata, seminarske naloge, diplome, magisterija, doktorata, predstavitev referata na konferenci, predavanje v okviru spletnega seminarja, na video konferenci, v okviru spletnih tečajev ipd. Ti in taki dogodki so bili včasih slabo dokumentirani. Status objav dobijo le, če so posneti in shranjeni ter vpisani v Cobiss ali kako drugo javno dostopno bibliografijo. Sem spadajo tudi diskusijski prispevki, komentarji, replike.

Podlaga za predavanje je pogosto predhodna objava. Predavatelji, ki si delo olajšajo tako, da napisano predavanje pred publiko preberejo (kar je slabo in močno odsvetujemo!), vejo, da ena zračno natisnjena stran besedila vzame lagodnemu bralcu tri minute časa.[OPOMBA:Hitrost tihega branja je večja: 250 besed/minuto, posebej izurjeni bralci tudi 500 besed/minuto. Mimogrede: tako lahko izračunamo, koliko časa nam bo vzelo branje literature za izpit; povprečen zgodovinski roman v obsegu 70.000 besed vzame torej približno pet ur časa.] Šestnajst strani takega teksta ustreza eni avtorski poli oziroma standardni dolžini razpravnega članka in traja v govorni izvedbi eno uro. Rutinirane predavatelje prepoznamo po tem, da so njihove strokovne knjige videti, kot da bi jih sestavljala serija natisnjenih predavanj. Manj pismeni predavatelji so si pri sestavljanju knjig pomagali kar z zapiski pridnih študentk, ki so si zapisale vsako njihovo besedo.[OPOMBA:Po zapiskih je nastala prva slovenska literarna zgodovina, [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/levec.html‎ ''Slovensko slovstvo''] (1873) Frana Levca.] Neposredni zapis govorjenega večinoma vendarle ne pride v poštev, ker so razike med govorjenim in pisanim tekstom zlasti na področju skladnje prevelike; dober predavatelj ne napiše nujno tudi dobrega članka. 

Pisna besedila za predlogi zvesto govorno reprodukcijo niso primerna. Pri branju motijo opombe, bibliografske navedbe, citati, izziv predstavljajo slike, tabele, grafikoni. Predavatelj, ki upošteva specifiko govorjenega jezika, bo iz pisne predloge za predavanje dobesedno prebral samo kakšen citat, sicer pa bo predavanje oblikoval po svoje. Stavki bodo krajši kot v zapisanem besedilu, manj bo zapletene sintakse, več ponavljanja, dovolil si bo ekskurze, komentarje in namige na aktualne družbene teme, na konkretno situacijo v predavalnici, na odzive (ali neodzivanje) publike, česar tekst ne vsebuje in vanj tudi ne spada. Verzirani predavatelj rad začne s kakšno anekdoto, šalo, citatom iz dnevnega časopisja, refleksijo aktualnega dogodka ipd. in s tem naredi predavanje živahnejše, saj si ne sme privoščiti, da bi se publika dolgočasila in zehaje zapuščala avditorij. Govorec si za razliko od pisca privošči tudi kakšno izrazno lastnost, ki smo jo v predhodnem poglavju navajali med napakami. Govorna izvedba je tolerantnejša do slogovnih posebnosti govorcev in jih dopušča v večji meri kot pisna. Seveda mora biti predavatelj pri tem previden, saj se prerado zgodi, da moteče pogosto ponavalja kakšno priljubljeno, zanj »značilno« besedo ali sintaktično strukturo, npr. ''pravzaprav'', ''na primer'', ''in sicer'', ''ne samo, ampak tudi'', kar si razigrani poslušalci za zabavo beležijo in na koncu predavanja zainteresiranim postrežejo s statistiko ekscesno rabljene besede. 

Če je bila do pred kratkim največja napaka akademskih predavanj in simpozijskih referatov v naših zemljepisnih širinah dolgočasnost (monotono profesorjevo prebiranje svojega članka ni bilo nič redkega), se danes kaže moteče pritegovanje pozornosti publike s preizkušenimi retoričnimi prijemi, ki so v neskladju z uborno vsebino. Posamezniki se v šolah retorike ali zgledujoč se pri televizijskih zabavljačih priučijo všečnega govorniškega nastopanja: kakšna naj bo telesna drža, kam z rokami (v starih časih je njihov nemir pomagala krotiti cigareta), kako gestikulirati, kako razporediti obrazne grimase skozi predavanje (kateremu spraševalcu nakloniti blag nasmeh, pri katerem ignoranco, kdaj zazevati v narejenem začudenju), kdaj premolkniti, kaj povprašati publiko, kdaj vključiti nedolžno šalo, pritegniti detajl iz svoje zasebnosti (npr. o ženi ali otroku, ki sedi med publiko), kako tiho ali kako hitro izvajati, kdaj upočasniti in kdaj pospešiti, kako z mikrofonom, kako z obleko (med intelektualci je ponekod priljubljena kombinacija suknjiča in tenisk kot dokument srečnega druženja resnobnosti in nekonformizma), kako s prosojnicami v ozadju, kaj storiti, ko se ti zaplete, itd. Učitelji govorništva naročajo učencem, naj ne sedijo ali stojijo kot pribiti za katedrom ali govorniškim pultom, ampak naj se premikajo po prostoru, zaidejo med publiko, potelovadijo pred njo. Politik mora na oder priteči, ker s tem kaže svojo vitalnost in moč. Te spretnosti postanejo same sebi namen, govorec in publika uživata v spretnosti podajanja, v izvedbenem načinu, v spektaklu, presoja se, ali je govorec »blestel« ali ne, vsebina sporočila je drugotnega pomena. Vsa ta znanja so sicer potrebna (mučno je npr. poslušati govorca, ki se med nastopom praska tako, da ga zazna mikrofon in potem odmeva po zvočnikih), vendar je treba pustiti tudi prostor za improvizacijo, za nepredvideno, za neposredno odzivanje na replike iz publike. Nepredvdidljivost govorčevega obnašanja drži publiko v budnosti. 

Od tako imenovanih uspešnih predavanj si publika pogosto zapomni samo anekdotične podrobnosti, s katerimi je predavatelj želel pritegniti zanimanje, prava vsebina pa je bila spregledana ali pozabljena. Predavatelj se na izpitu, ko zastavi študentu vprašanje, zgrozi, ko vidi, da si je ta zapomnil samo retorično učinkovite, vendar nepomembne ali bizarne podrobnosti. Od tod moje nezaupanje v razne šole javnega nastopanja, ki jih zanima samo spektakelska dimenzija nastopov.

Jamstvo govorčeve prave uspešnosti je, da natančno ve, kaj želi sporočiti, in da je svojemu predmetu predan, posvečen, prepričan v sporočilo in da je njegova želja, prepričati publiko v svoje razumevanje, močna. Če izpolni ta pogoj, se sme nekaznovano pregrešiti proti posamezni retorični zahtevi, publika govorniške pomanjkljivosti govorca, ki je avtentičen in zavzet za svoj predmet, tolerira. 

Govorec se mora na predavanje seveda pripraviti. Govorci se bojijo, da ne bodo zapolnili predvidenega časa, vendar ga po pravilu prekoračijo. Pisna predloga pride še kako prav. Daljše ko bodo priprave na nastop, več popravkov v smislu poenostavitve kompozicije bo priprava deležna. Na pamet naučeno besedilo govorcu sicer vzbudi prijeten občutek, da je pripravljen, utegne pa prispevati k monotonosti izvedbe.  

Informativna vrednost predavanja je manjša od informativne vrednosti prebranega besedila. Poslušalec pogreša npr. informacije, kako se piše kakšno izgovorjeno tuje ime, da bi ga znal pozneje poguglati, v trenutku nepozornosti presliši naslov knjige ali letnico (nepozorni bralec to lahko hitro popravi s ponovnim preletom vrstice, poslušalec pa ne more predavatelju zavpiti, naj ponovi stavek) in nima pregleda nad kompozicijo predavanja. Predavatelj naštete ovire premošča s sprotnim zapisovanjem imen, naslovov in letnic na tablo, s skiciranjem shem, oblikovanjem alinej, še bolje pa je, če si pripravi prosojnice, kamor poleg naštetega postavi še ilustrativno gradivo v obliki portretov avtorjev, naslovnic knjig, fotografij obravnavanih literarnih lokacij, slikarskih ali kiparskih upodobitev junakov ipd. 

====Prosojnice====

Prosojnice pridejo prav tudi njemu samemu: najprej mu pomagajo pri prevajanju objavljenega članka v predavanjsko obliko, pomagajo mu retorično zaokrožiti in povzeti njegove glavne točke in sporočilo, ob izvedbi pa ga disciplinirajo, da ne zaide v stranske teme in da v predvidenem času pripelje predavanje do konca. Sinonim za prosojnice je ime popularnega Microsoftovega prezentacijskega programa [[:w:sl:Microsoft PowerPoint|PowerPoint]]; druga orodja so Google Slides, prosojnice so vgrajene tudi v Google Docs, v prostodostopnem pisarniškem paketu Libre Office se imenuje Impress itd.

[[Slika:Powerpoint.jpg|sličica|Prosojnica z literarnozgodovinskega predavanja]]

[[:w:en:Presentation program|Prezentacijski programi]] imajo tudi svoje slabe plati. Predavatelja lahko zavedejo, da predavanje postane samo prebiranje alinej na prosojnicah, poslušalca pa zavedejo v poenostavljeno predstavo, da je svet organiziran kot alineje na prosojnicah. Namesto da bi poslušalci sledili govorni izvedbi, sledijo tekstu na prosojnicah in pozabijo beležiti predavateljevo izvajanje. To je škodljivo, ker zapisovanje na predavanjih močno pomaga pri pomnjenju. Prosojnice so pravzaprav povzetki v obliki naštevalnih seznamov in študent bi se moral zavedati, da samo pomnjenje alinej v naštevalnih verigah še ne pomeni znanja in obvladovanja tematike. Študij za izpit iz svežnja prosojnic je žal prepogosta akademska praksa.[OPOMBA:Sicer pa je svarjenje pred prosojnicami odveč. Na zadnjem izpitu sem preverjal, koliko študentov je študiralo (tudi) po njih: čez prosojnice na spletu, med katere sem za motivacijo naložil kar nekaj simpatičnega ilustrativnega gradiva, se je preklikal redko kateri; povprečni študent se za izpite pripravlja iz zapiskov prejšnjih generacij, ki krožijo po spletu – ni čudno, da je v prvem poskusu neuspešen.] 

Prosojnice so koncipirane za [[Nova pisarija#Seznami|seznamsko podajanje informacij]], saj sestavljalcu ponudijo seznam kot privzeto obliko besedila, za vnos običajnega besedila pa se mora v meniju posebej potruditi. Na eno prosojnico se z zmanjševanjem črk sicer da spraviti precej dolge naštevalne verige, pametno pa to ni. Človek ohrani v spominu omejeno število elementov, npr. kolikor je prstov na eni roki ali obeh, komaj kaj več, in tako dolgi naj bodo tudi seznami. Prosojnice naj vsebujejo naslove in podnaslove, slike in grafikone, mogoče še kratke definicije ali citate, ne pa daljših kosov besedila, ker zavajajo študenta v napačno domnevo, da je na prosojnicah vse potrebno znanje. Do teh naj raje vodijo povezave, kakor tudi do zvočnih posnetkov ali videa. Pretiravati z vabljivimi večpredstavnostnimi možnostmi seveda ni dobro. Posamezna alineja naj po možnosti ne obsega več kot ene vrste, v nasprotnem primeru ji raje dajmo formo odstavka. Tudi prezentacije znajo postati dolgočasne, od tod iznajdba posebnega prezentacijskega modela, poznanega pod japonskim imenom ''[[:w:en:PechaKucha|Pecha Kucha]]'' [peča kuča]. Nastal je za potrebe kratkih, dobrih šest minut dolgih prezentacij z 20 prosojnicami, ki si slede v ritmu 20 sekund. Hitri tempo prezentacij prispeva h konciznosti tega, kar imajo na velikih strokovnih srečanjih v skopo odmerjenem času povedati referenti. 

Tako kot se ne zdi smiselno naštevati številnih možnosti, ki jih ponujajo urejevalniki besedila, tudi ni smiselno naštevati oblikovalnih možnosti prezentacij. Namesto tega le nekaj praktičnih nasvetov: tudi tu je treba pri oblikovanju imeti mero: ne preveč teksta na stran, ne preveč barv, spakljivega ozadja, eksotičnih fontov, preveč slikovitih prehodov med diapozitivi, zabavnih sličic brez informativne vrednosti, emotikonov in plešočega besedila. Čeprav je tehnika vedno zanesljivejša, je dobro predvideti tudi morebitno situacijo brez delujočega projektorja in težave s povezovanjem med računalnikom in projektorjem. Prosojnice na zaslonu bodo v tem primeru za silo nadomestili izročki s sličicami prosojnic (recimo s šestimi prosojnicami na stran). Za postavitev prezentacije na splet priporočajo njeno predhodno pretvorbo v format ''pdf''.

Pogumnejši naj postavijo izdelano prezentacijo na javno mesto in omogočijo uporabnikom njihovo komentiranje, popravljanje in dopolnjevanje. 

Predavatelj naj prezentacijo za spletni seminar postavi v okno za gradivo tako, da so ob njej vidna še druga okna, preko katerih ohranja kontrolo nad dogajanjem v virtualnem razredu, in se lahko sproti odziva na morebitna vprašanja; običajna delitev predavateljevega zaslona s poslušalci za to ni primerna. 

O '''elektronski tabli''' (''[[:w:en:interactive whiteboard|interactive whiteboard]]''), ki jo na predavanjih s pridom in zavzetostjo uporabljajo nekateri učitelji v srednji šoli, nimam izkušenj in bom vesel, če kdo v temle poglavju namesto mene povzame svoje pedagoške izkušnje z njo.

'''Literatura'''
*Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/sp_osp.html#jpr Javna predstavitev referata.] ''Praktični spisovnik''. Ljubljana: FF, 2002. 
*[[:w:en:slide show|Slide show]]. Wikipedia, the free encyclopedia.
*Allan M. Jones. [http://bio.ltsn.ac.uk/journal/voln/beej-2-3.pdf The use and abuse of PowerPoint in Teaching and Learning in the Life Sciences: A Personal Overview.] ''BEE-j'' 2 (2003).

===Vizualizacija===

Prosojnice so že ena od oblik vizualizacije strokovnih informacij, gre za vizualizacijo govorjenega. Na prosojnicah ravnamo z besedilom drugače kot v spletnih objavah in še bolj drugače kot v tiskanih objavah. Z barvo poudarjamo njegove dele, pogumneje dodajamo slikovno gradivo, tabele, grafikone, zemljevide, včasih tudi zvok in video. K smelejšemu oblikovanju nagovarjajo že slikovite predloge, ob katerih se zdijo črno-bele prosojnice sterilne in nezanimve ter bolj izraz predavateljeve ignorance poslušalca kot izraz estetskega asketizma. 

Nasploh je besedilo na spletu slikovitejše od večine natisnjenih besedil. Na papirju je slikovitost stala: za kvalitetne fotografije je bil potreben ustrezno dražji papir, barve so tisk dodatno podražile. Vse to je na spletu zastonj in članki, pri katerih uredniki pred natisom slikam skopo odmerjajo prostor, so na spletu lahko z njimi razkošneje opremljeni. 

Sicer pa nam v tem poglavju ne gre za naštevanje slikovitejših formatov besedila na zaslonu, ampak za predstavitev alternativnih prezentacijskih oblik strokovnih informacij, ki ustrezajo spremenjenemu značaju podatkov v humanistiki in jim besedilni popis ne zadošča več. Mimo spremenjenega tipa podatkov vizualizacijo zahtevata še pedagoški in popularizacijski interes. Če bomo še naprej hoteli zanesljivo državno podporo za svoje akademsko početje, potem bomo morali poskrbeti, da bodo naši izdelki prepričali tiste, ki z volilnimi glasovi narekujejo obnašanje te države. Prepričevanje se prične v šoli (vizualna literarna informacija bo šla hitreje v glavo in bo vzbujala pozitivne asociacije) in se nadaljuje s trajno prisotnostjo na mestih, kamor hodijo ljudje po informacije, to je na vseh mogočih spletiščih.

'''Dodatno branje'''

*[[:w:en:visual thinking|Visual thinking]]. Wikipedia, the free encyclopedia.

====Fotografija====

Fotografija z vedno večjim deležem v sferi strokovnega sporočanja podpira trditve o paradigmatičnem civilizacijskem zasuku: današnja kultura premika težišče z verbalnega sporočanja v slikovno, kakršno je bilo značilno za čase pred obveznim opismenjevanjem. Splošno je sprejeto, da se mišljenje dogaja v jeziku in da je po svoji naturi verbalno. Obstajajo pa tudi druge oblike mišljenja: matematično, kinestetično, glasbeno in vizualno-prostorsko (''[[:w:en:visual thinking|visual thinking]]''). Pri slednjem gre za mišljenje v mentalnih podobah, za obvladovanje dvo- in trodimenzionalnih predmetov, ki ga procesira desna možganska hemisfera. Večina ljudi obvlada več vrst mišljenja, samo za posamezno od naštetih vrst pa so nadarjeni redkejši.[OPOMBA:Spet nekaj drugega je fotografski ali eidetski spomin (''[[:w:en:eidetic memory|eidetic memory]]'', spominjanje podob z veliko podrobnostmi), ki ga poznajo vse oblike mišljenja.] Civilizacijski zasuk v slikovno se zdi marsikomu nevaren. V tem smislu so dojemali pojav filma na začetku 20. stoletja, preganjanja v šoli je bil deležen zlasti strip, kritike so šle celo na račun ilustracij v učbenikih. Prevlada slikovne informacije nad besedilno naj bi se dogajala zaradi manjšega napora, ki ga zahteva dekodiranje slikovnih informacij za razliko od dekodiranja besedilnih informacij, in naj bi zmanjševala posameznikovo sposobnost samostojnega tvorjenja predstav, prispevala naj bi torej k duhovni pasivnosti in odvisnosti. 

Za lase so privlečene trditve, da prava znanost zahteva neposredni kontakt raziskovalca s predmetom, ker da je fotografska reprodukcija objekta, recimo da gre za redki stari tisk, za natančen opis predmeta nezadostna. V resnici fotografski objektiv z možnostmi 3D-zajema in programske obdelave posnetkov razkrije veliko več detajlov, kot jih se sposobno zaznati človeško oko.[OPOMBA:Troje zgledov, kako fotografija pomaga razbirati stare napise: [http://vimeo.com/33245119 na papirusu,] [http://vimeo.com/30213656 iluminirane rokopise,] in [http://vimeo.com/33252302 vklesane napise.]] 

Zaradi zapostavljenosti vizualnega mišljenja imata v naši civilizaciji težave s samoutemeljevanjem umetnost in arhitektura, čeprav so vzorci in barva, ki so osnovni gradniki teh dveh umetnosti, pomembni za ustrezno razumevanje okolja in uspešno odzivanje v njem. 

Za razmah fotografije je zaslužna njena digitalizacija. Za fotografiranje niti ni več treba imeti fotografskega aparata, ker slikamo lahko tudi z mobijem, s tablico ali prenosnikom. Popravke, ki jih na vlaku na poti v službo napravim v iztis študentovega članka, ta s svojim mobijem slika in doma v miru vnese v računalnik. Čeprav se nam laikom zdi, da je digitalizacija pisne dejavnosti neprimerno enostavnejša od digitalizacije fotografske dejavnosti, saj manipulacija s tekstom še zdaleč ne zahteva tolikšne računalniške kapacitete kot manipulacija s slikami, se je prej uveljavila prav slednja. Prepoznavanje obrazov na fotografijah deluje presenetljivo dobro in spada med priročna orodja neprofesionalnega uporabnika, medtem ko prepoznavanje teksta ([[:w:en:OCR|OCR]]) zanima precej manj ljudi in pri besedilih z akcenti ali s slabim odtisom še vedno deluje slabo (vsaj neprofesionalna orodja in programi delajo napake), da ne govorimo o zahtevnih nalogah, kot je prepoznavanje in pripisovanje avtorstva anonimnim besedilom: orodja za take opravke so omejena na profesionalne kroge. O primerljivem samodejnem prepoznavanju žanrske pripadnosti besedil se v strokovnih krogih sicer govori,  ni pa mogoče pričakovati, da se bo ta možnost kmalu pojavila med popularnimi spletnimi orodji za obdelavo besedil. 

Sicer pa tudi na področju fotografije še ni vse tako, kot bi si želeli. Če program prepoznava obraze, ne bi smelo biti nobene ovire za avtomatsko opremljanje fotografij z oznako motivov: sončni zahod/vzhod, panorama, veduta, tihožitje z rožami, kozolec, kip, spominska plošča, infotabla, portret, pokrajina v snegu, ognjemet ..., in nenavadno je, da fotografski programi te funkcije še ne ponujajo v svojih menijih. 

Medtem ko se pri besedilih individualno avtorstvo umika skupinskemu (taka so npr. gesla za Wikipedijo), je avtorstvo fotografij še vedno strogo individualno. Avtor fotografije in lastnik avtorskih pravic je samo tisti, ki pritisne na sprožilec, ne pa morebiti lastnik fotoaparata, tudi ne ta, ki je fotografu posodil spominsko kartico, ali ta, ki mu je naročil, kaj naj slika in kakšen izrez naj uporabi. Kaj šele oni, ki je stal pred objektivom in ga zdaj slika kaže. Banalno dejstvo enkratnega pritiska na sprožilec je podelilo fotografijam status vzorčnega intelektualnega proizvoda, ob katerem se kalibrirajo določila avtorskega prava. Licenca ''creative commons'', ki naj bi bila alternativa ''copyrightu'', ohranja trdoživo kategorijo individualnega avtorstva z atributom ''by'', ki ga morajo upoštevati vsi uporabniki fotografij na spletu. Atribut ''by'' zahteva, da pri uporabi izdelka v prostem dostopu vedno navedemo ime njegovega tvorca, oz. da mu »priznamo avtorstvo«. Zaradi individualnega avtorstva je pri fotografiji to enostavno, pri sodobnih besedilih, ki so plod skupinskega prizadevanja (npr. pri člankih na Wikipediji, kjer gredo avtorji v desetine), pa je zahteva po priznavanju avtorstva težko uresničljiva in jo praksa ignorira. Tudi če se v redkem primeru zgodi, da je avtor gesla en sam, ga v praksi ne navajamo. V bistvu z izpuščanjem avtorjevega imena kršimo anahrono zahtevo licence (''cc''). 

Fotografije imajo res enega samega avtorja, ki pa se pod fotografijo noče vedno podpisati ali pa z vzdevkom skrije svojo pravo identiteto. Obe licenci, (''c'') in (''cc''), zahtevata ob uporabi navedbo avtorja fotografije, vendar nam zdrav občutek narekuje, da bi bilo trmasto spoštovanje te zahteve v marsikaterem primeru sporno. Na primer »avtorje« zaslonskih posnetkov, ki so le uporabili kombinacijo tipk &lt;ctrl&gt; in &lt;PrtScr&gt; in mogoče potem rezultat obdelali (obrezali, popravili kontrast in ostrino, shranili v želenem formatu in ga postavil na splet).  Navajanje takega »fotografa« bi bilo res legalistično. 

Ime fotografa izpustimo, kadar se ta podpiše z vzdevkom – mogoče bi celo protestiral, ko bi v napisu k sliki razkrili njegovo pravo ime! Pravniško vztrajanje pri doslednem navajanju vzdevkov ali pravih imen avtorjev, ki se skrivajo za vzdevki, bi bilo v opreki z avtorjevo deklarirano željo po anonimnosti in bi se lahko razlagalo kot kršenje njegove pravice do zasebnosti. Povrhu kaže globoko nerazumevanje nove vloge intelektualnih izdelkov v svobodni kulturi. Mirno izpustimo lahko tudi ime človeka, ki je s pritiskom na sprožilec posnel naslovnico knjige, na skenerju posnel stran v knjigi, spet s fotoaparatom ali mobijem informacijsko tablo, sliko na steni, kip v parku, arhitekturni objekt ipd. V takih primerih je neprimerno bolj važno navesti avtorje fotografiranih stvaritev. 

Fotografovo ime navajamo po tradicionalnem vzorcu Foto Srečko Meglič, če imamo občutek, da je fotografija umetniški izdelek, da ima torej vidno stopnjo umetniške kreativnosti. Ker je to težko objektivno presojati, se zanesemo na avtorjevo intenco ali njegov družbeni položaj. Fotografije poznanih avtorjev in tistih, ki se pod svoje fotografije dosledno podpisujejo, ki jim očitno ni vseeno, če bi jih ne navajali, korektno opremimo z njihovimi imeni. Licence z zahtevo po poenotenem navajanju delajo silo praksi, ki se od medija do medija razlikuje: pri tekstih na Wikipediji ali v Wikislovarju avtorstva nikoli nihče ne navaja, tudi kadar je avtor slučajno en sam in se je podpisal s pravim imenom, pri tekstih na Wikiviru in Wikiknjigah ter pri fotografijah v Zbirki pa. 

Da imajo fotografije drugačno eksistenco kot tekst, nakazuje že način njihovega pojavljanja in citiranja:
*fotografija običajno ni objavljena samostojno, ampak v kombinaciji z besedilom ali v družbi drugih slik
*fotograf je večinoma en sam 
*fotograf je praviloma podpisan pod sliko, in to za njenim naslovom, ravno obratno kot pri tekstih, kjer je avtor zapisan pred naslovom

Nenavadno veliko vlogo, ki jo ima pri reguliranju fotografije pravo, kaže geslo ''[[:w:en: Photography and the law|photography and the law]]'', na katerega usmerja wikipedijski članek o fotografiji (''[[:w:en:photography|photography]]''). Pri drugih izraznih ali umetnostnih panogah (likovna umetnost, literatura, teater, ples, kiparstvo, glasba) tako močno izpostavljene pravne pozornosti ni.

Med besedilnimi zvrstmi je fotografiji najbolj naklonjena publicistika in znotraj nje žanr reportaže. Kadar delež fotografije prevladuje, govorimo o fotoreportaži. V leposlovju je fotografija omejena na naslovnice ali zavihke knjig, kjer najdemo portret avtorja, in na tiste žanre, ki se spogledujejo z dokumentarno literaturo, npr. spomini, pričevanja, biografije, lokalnozgodovinski roman. Fotografska ustreznica stripu se imenuje fotoroman (angl. ''[[:w:en:fotonovela|fotonovela]]''). Med žanri vsakdanjega sporočanja se fotografija pojavlja v blogih, na Facebooku in drugih socialnih omrežjih. Pričakujemo jo v nekaterih strokovnih žanrih: navodilih za uporabo, slikovnih slovarjih in enciklopedijah. Popularne publikacije te vrste so kuharske knjige, zdravstveni priročniki, potopisna in vodniška literatura. 

V literarnoteoretičnih knjigah fotografij ni,  v literarnozgodovinskih monografijah, učbenikih in leksikografskih delih pa gre večinoma za portrete avtorjev, naslovnice časopisov in knjig, vzorce rokopisa in razglednice krajev, kjer so se književniki rodili ali ustvarjali. Bolj ko je publikacija namenjena popularni rabi (npr. serija knjig Marjete Žebovec ''Slovenski književniki''), več fotografskega gradiva vsebuje. Izrecno je bil fotografijam pisateljev namenjen ''[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HEYZY5RO Album slovenskih književnikov]'' iz leta 1928. Priprava fotografij za tisk je bila zamudna in draga (fotografije so zahtevale dražji papir) in rezultat ni bil vedno najlepši, zato si je strokovna periodika fotografije redko privoščila, izjema so bili portreti jubilantov na naslovnicah festšriftov. Za literarno vedo pridejo v poštev zlasti fotografije avtorjev, literarnih zgodovinarjev, kritikov, urednikov, spominskih plošč in rojstnih hiš, nagrobnikov, rokopisov, naslovnic knjig in časopisov, literarnih inštitucij in literarnih dogajališč.

Zavest o možnostih intenzivnejše fotografske opreme literarnozgodovinskih publikacij se je pojavila s spletnimi objavami od 1994 dalje. Tudi na spletu so bile s slikami sprva težave: ker so zahtevale več prostora kot tekst, s prostorom na strežnikih pa je bilo treba varčevati, smo slike za objavo skrbno izbirali in jim zmanjševali obseg do te mere, da je to že škodovalo njihovi kvaliteti. Kadar je bila slika obsežnejša, smo povezavo, ki je vodila nanjo, opremili s podatkom o obsegu in svarilom, da se utegne nalagati dolgo. Postopek je v 90. letih oteževalo dejstvo, da smo fotografirali še vedno na film, ki ga je bilo treba s skenerjem digitalizirati, pri tem se je izgubljala kvaliteta. Še vedno zaradi hitrejšega nalaganja slike za objavo na spletu programi predhodno shranjujejo v nižji resoluciji. 

Nekdanjo skrb zaradi pretesnega prostora za slike je nadomestila skrb zaradi neselektivnosti razpoložljivega slikovnega gradiva, med katerim se je težko orientirati. Vse kaže, da bo za red na tem področju skrbela programska oprema. Ta že zdaj zna sama napraviti primeren izrez, izbrati pravilno osvetlitev, predlagati posebne efekte, geolocirati posnetek, ga arhivirati, najti v arhivu itd., lahko pa fotografijo uredimo ročno: poravnavamo nagnjene objekte, obrežemo, izboljšamo kontrast, barvo, zasičenost, svetlost, ostrino, odpravimo rdeče oči in odseve, ki jih napravijo smeti na objektivu. 

Trenutno je zanesljivo mesto za hrambo posameznikovih fotografij z javno namembnostjo (pa tudi zasebnih) katero od globalnih spletišč, neprofitnih ali komercialnih, ki zastonj ponujajo svoje kapacitete ljudem: Picasa Web Albums, Yahoojev Flickr, Facebookov Instagram, Googlov Panoramio, Microsoftov OneDrive, slovenski Shrani.si; Wikipedija našteva nekaj deset takih mest (''[[:w:en:List of photo-sharing websites|list of photo-sharing websites]]''). Google + spodbuja uporabnika, naj v oblak varnostno prekopira kar svojo kompletno fotografsko zalogo. Nagovarjam k nalaganju fotografij, ki nimajo izrecno zasebnega značaja, na javna mesta in k njihovi opremi z licenco ''cc''.

Googlovo iskanje fotografij prikliče na zaslon velike količine uporabnega gradiva, vendar vsa ta roba večinoma nima licence proste dostopnosti, zato jo lahko uporabimo le v zasebne namene, ne pa za svojo objavo. Enako je s fotografijami na slovenski Geopediji. Zbirka fotografij, zanimivih za domačo kulturno zgodovino in večinoma v prostem dostopu, je v Digitalni knjižnici Slovenije. Tu je [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dfotografije%40AND%40rele%3dZbirka+upodobitev+znanih+Slovencev+NUK%27&amp;browse=fotografije&amp;node=slike/3&amp;pageSize=25 Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK], zbirka fotografij prve svetovne vojne, zbirka fotografa Frana Vesela, zbirka Ljube Prenner itd. dLib hrani še nekaj 3d-predmetov, družinske albume, notno gradivo, plakate, posnetke rokopisov, zemljevide, razglednice in vedute. 

Najuporabnejše so fotografije v Wikimedijini Zbirki (Commons). To je skladišče, od koder zajemajo večpredstavnostno gradivo vsa druga Wikimedijina spletišča (Wikivir, Wikipedija, Wikiverza, Wikiknjige ...), ne glede na jezik. Ker so opremljene z licenco ''cc'', so prosto uporabne tudi za potrebe naših objav. Ko sliko naložimo v Zbirko, ji najprej določimo povedno ime, dodamo opis v slovenščini ali še v kakšnem drugem jeziku, jo kategoriziramo ter po možnosti takoj vključimo v kakšno geslo na Wikipediji. Z licenco proste uporabnosti (''cc'') so opremljene privzeto že z našo odločitvijo, da jih postavimo na tem mestu. 

=====Licenciranje fotografij=====

Pravna regulativa komplicira uporabnost fotografij na spletu, na Wikimedijih spletiščih toliko bolj kot kje drugje, ker mora objava ustrezati tako slovenski zakonodaji kot, zaradi lokacije strežnikov v ZDA, tudi ameriški. Ne dovoli nam (vsaj v slovenskem primeru ne) objave kiparskih in slikarskih upodobitev avtorjev niti knjižnih ilustracij, razen v redkih primerih, ko je od smrti ilustratorja, kiparja ali slikarja minilo že 70 let. Prepovedana je tudi objava fotografij stavb ali kamnoseško obdelanih nagrobnikov, katerih avtorji (arhitekti oz. kamnoseki) še niso 70 let pod rušo. Embargo v državah z bolj zadrto avtorsko zakonodajo (mednje spada tudi Slovenija) velja celo za kipe na javnih mestih. Države, v katerih so avtorske zakone pisali ljudje s širšim obzorjem, kot ga imajo na južni strani Alp, poznajo nekaj izjem pri objavljanju fotografij arhitekture, kiparstva in slikarstva. Po definiciji gre za izvedena dela, za katerih razmnoževanje in razširjanje ''copyright'' narekuje pridobitev arhitektovega (kiparjevega, slikarjevega) privoljenja, razen kadar posnetek ne ustreza določilom »svobode panorame« (FOP, ''[[:w:en:freedom of panorama|freedom of panorama]]''), ki omogoča objavo fotografij tistih del, ki stojijo na javnih mestih ali ponekod tudi v notranjščini javnih stavb, ne da bi bilo treba umetnika za to prositi. Slovenija ne pozna takih izjem in posnetkov slovenskih kipov na Wikipediji zato ni.[OPOMBA:Na Wikimediji teče projekt ''[[:w:en:Wiki loves monuments|wiki loves monuments]]'', pri katerem sodelujejo desetine držav – brez Slovenije.] 

No, dve svetli izjemi vendarle obstajata: to so posnetki knjižnih ovitkov oz. platnic in posnetki starih umetniških slikarij.

[[Slika:platnice.jpg|thumb|300px|center|Ilustracija na ovitku knjige ''[[:w:sl:Na robu zemlje|Na robu zemlje]]'' [[:w:sl:Peter Božič|Petra Božiča]], 1968.]]

Posnetki platnic, ki so avtorsko delo in sicer niso v javni lasti do zakonitega izteka avtorskih pravic, naj bi bili v omejeni ločljivosti. Enak popust velja za naslovne strani revij, ovitke cedejk in igrice ter za zaslonske posnetke. 

Dobiti uporabno fotografijo znamenite osebnosti sploh ni tako enostavno. Z guglanjem jih najdemo polno,

[[Slika:Vladimir_Kavcic_Google.jpg|thumb|center|500 px|Slikovno iskanje [[:w:sl:Vladimir Kavčič|Vladimirja Kavčiča]]]]

ampak kaj ko z nobeno od njih ni mogoče opremiti članka o pisatelju na Wikipediji, ker nobena ni prosto dostopna. Kavčič je imel srečo, ker na dLibu obstaja tudi stara in razmazana podoba, preslikana iz ''[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TCFV5QB0 Loških razgledov]'' 1961:

[[Slika:Vladimir Kavčič.jpg|thumb|300 px|center|Vladimir Kavčič. Wikimedia Commons.]]

Fotografijo zadeva jugoslovanski zakon o avtorskih pravicah iz leta 1978, po katerem so avtorske pravice za fotografije potekle 25 let po objavi. Ta zakon je veljal do 29. 4. 1995, ko se je »varstvo« raztegnilo na 70 let. Članek ima fotografijo lahko samo zato, ker so avtorske pravice nad objavljeno Kavčičevo fotografijo potekle leta 1986 (1961 + 25 let), torej devet let pred nastopom novega, neprimerno restriktivnejšega zakona. Prosto so dostopne fotografije, objavljene pred 1. januarjem 1970, vsi poznejši posnetki so obsojeni na hibernacijo, na karanteno, na slovensko kletno eksistenco, jih za javnost skratka ni. Zaskrbljujoče je, kako spoštovanje očitno zgrešenega zakona slovenske pravne strokovnjake in laike bolj veseli kot načrti za njegovo odpravo.

Rigidno spoštovanje ''copyrighta'' s strani Wikimedije je razumljivo in upravičljivo samo ob upoštevanju glavnega cilja: pri Wikimediji se zavedajo, da je pridobivanje avtorskih dovoljenj za objavo zaščitenih del jalovo početje (ali vsaj zelo naporno in dolgotrajno) in spodbujajo k ponovnemu fotografskemu dokumentiranju vse pojavnosti, tokrat pod licenco popolnoma proste uporabnosti. Wikimedija želi obiti obstoječe profesionalne fotografije in fotografije stremljivih amaterjev, ki so posnetke spravili pod licenco ''copyright'' in ljubosumno čuvajo njihove izvirnike, da jih ne bi kdo nepooblaščeno prekopiral. S paralelno zalogo javno uporabnih fotografij bi postopoma vzpostavili okolje svobodne kulturne izmenjave (angl. ''[[:w:en:free culture movement|free culture movement]]''), v katerem bi avtorski napuh, avtorska zaščita, komercializacija intelektualnih proizvodov in trgovanje z njimi izgubili svoj pomen. To prizadevanje je za fotografski ceh nevarno in ekonomsko boleče, v civilizacijskem smislu pa je neogibno. Uspešnost take deprofesionalizacije bi bila lep zgled za ravnanje v drugih umetnostnih praksah; v znanstveni sferi se že uresničuje.

Ker so fotografije umetnostnih izdelkov za Wikimedijo problematične, take fotografije nalagamo na alternativna mesta in na Wikipediji objavimo zgolj povezavo nanje. Na Geopedijo tako naložimo npr. posnetke kipov na javnih prostorih in informacijske table. Te slike so lahko prosto dostopne, če odkljukamo to možnost, žal pa nimajo statusa proste uporabnosti, niti niso z licenco (''cc'') opremljeni zemljevidi in zračni posnetki (ortofoto) ozemlja na Geopediji. Podoben status imajo tudi naše fotografije na Googlovem spletišču Panoramio, ki o licenci (''cc'') noče vedeti nič.

Tri velike nevarnosti prežijo na načrtovalce [[:w:sl:Krasni novi svet|krasnega novega sveta]]: pred diletantizmom in [[Nova pisarija#Wikiji in šola|vandalizmom]] smo že svarili, tretja čer pa je pismouštvo. Tudi nad pismouštvom smo se že razburjali, tule le še ilustracija njegove domače variante. Za izbris je slovensko pismouštvo označilo in vrglo v koš stotine slik mostov, razglednih stolpov, kozolcev, celo lovske preže, infotable in obcestne svetilke, češ da gre za umetniška dela, katerih fotografskih reprodukcij po zakonu ni dovoljeno razširjati. Za zgled zadrtega legalizma je preganjanje pasice s kolažem na [[:w:sl:Portal:Literatura|portalu Literatura]]. 3. junija 2013 jo je zloglasni »čistilec« opremil s svarilom, da bo kolaž izbrisan, če avtor ne bo v enem tednu priskrbel podatkov o vsaki izmed sličic, ki ga sestavljajo.[OPOMBA:Administrator Matjaž Zaplotnik mi je 16. 6. 2014 na vprašanje o usodi tega kolaža odgovoril: »V dnevniku nalaganj/brisanj, dostopnem samo adminom, berem celoten historiat datoteke: naložena maja 2010 in nato s slovenske Wikipedije brisana 18. junija 2010, ker je bila prenesena v Zbirko. Tam je preživela slaba tri leta, kajti 1. junija 2013 sem jo lokalno obnovil (3 redakcije in 3 datoteke obnovljene: obnovitev v Zbirki brisane slike). Mejduš, v teh dnevniških zapiskih je več dramatičnosti in literature kot v zemljiški knjigi, škoda, da Kersnik ni več živ. :)«]

[[Slika:portal_literatura.jpg|thumb|600 px|center|[https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Pasica_portal.jpg Kolaž za pasico portala Literatura (Slika:Pasica portal.jpg).] Kolaž Miran Hladnik. Wikipedija: Prosta enciklopedija.[OPOMBA:E. je izbrisal tudi moj portet za članek v Wikipediji, ki ga je posnela moja žena. Birokratsko je zahteval od nje izpolnitev obrazca OTRS, s katerim avtorji dajejo slike v javno uporabo, čeprav po obsežni debati Pod lipo pod naslovom [[:w:sl:Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-09-03#Poznospomladansko trebljenje|Poznospomladansko trebljenje]] (24. maj 2013 isl.) o dovoljenju ni bilo nobenega dvoma. Kljub [[:commons:Commons:Deletion requests/File:Miran Hladnik.jpg|klicem k razumu]] je zmagal legalizem.]]]

Prav lahko si je predstavljati, da bi v skladu s črko škodljive avtorske zakonodaje brisali tudi morebitni posnetek zaprtega slovenskega pisatelja, ki ga je za potrebe arestantske evidence napravil uradni zaporniški fotograf.

=====Fotografije kulturne dediščine=====
Tragikomične so posledice določila v Zakonu o varstvu kulturne dediščine, ki v 44. členu za uporabo podobe in imena spomenika zahteva soglasje lastnika. Oglejmo si naslednji bizarni primer, sliko grafita na eni od ljubljanskih ulic.
 
[[Slika:Jokala sem Boga ti.jpg|thumb|500 px|center|[[:commons:File:Jokala_sem_Boga_ti.jpg|Ljubljanski grafit]]. Foto Miran Hladnik 28. junija 2007. Wikimedia Commons 22. maja 2013.]]

Dlakocepski wikipedist se je potrudil z detektivsko ekspertizo in ugotovil, da je grafit nakracan na stavbi, vpisani v Register kulturne dediščine pod št. 5626
 
[[Slika:rkd5626.jpg|thumb|500 px|center|[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5626 Ljubljana - Hiša Križevniška 9.] Register nepremične kulturne dediščine. Ogled 16. junija 2014.]]

in licenci dodal naslednje pedantno pravno pojasnilo:

&lt;blockquote&gt;
Uporaba reprodukcij [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kulturna_dedi%C5%A1%C4%8Dina kulturnega spomenika] št. [http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5626 5626] v pridobitne namene je omejena s slovenskim [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200816&amp;stevilka=485 Zakonom o varstvu kulturne dediščine,] ki za uporabo podobe in imena spomenika zahteva soglasje lastnika (44. člen). Wikimedijina Zbirka [https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Navedba_licence s tem zakonom ni omejena,] ker zanjo velja zakonodaja Združenih držav Amerike. '''Uporabniki, ki so državljani Slovenije, so sami odgovorni za vsako kršitev lokalnih zakonov. Za več informacij glejte [https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Splo%C5%A1no_zanikanje_odgovornosti zanikanje odgovornosti.]''' Te omejitve so [https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Non-copyright_restrictions neodvisne od avtorskopravnega statusa] prikazanega dela. &lt;br&gt;
Kot spomenik kulturne dediščine je opredeljeno (3. člen): dediščina, ki je razglašena za spomenik ali ki je vpisana v inventarno knjigo pooblaščenega muzeja. Kar se tiče nepremične kulturne dediščine, je državni katalog na razpolago na naslovu [http://rkd.situla.org/ rkd.situla.org.]&lt;/blockquote&gt;

Rad bi vedel, ali so se snovalci restriktivne slovenske avtorske zakonodaje zavedali, kakšno kulturno škodo povzročajo, ko so se »za vsak slučaj« odločili pred fotografiranjem »zaščititi« spomenike iz Registra nepremične kulturne dediščine, tudi kadar gre za zelo stare nepremičnine.[OPOMBA:11. člen Pravilnika o Registru: »Podatkov iz registra brez soglasja upravljavca ni dovoljeno v nobeni obliki reproducirati, dajati na voljo javnosti in predelovati.« Reprodukcije ne smejo biti uporabljene z istim namenom kot izvirno delo oz. ne smejo biti uporabljene komercialno. Da Zavod za varstvo kulturne dediščine jemlje ta zakon zares, vem iz svoje izkušnje: 2010 so arheološko najdišče pri Mošnjah opremili s tablo, ki prepoveduje fotografiranje in varnostnik mi je fotografiranje dejansko preprečil.]  Zaradi monopola muzejev in turističnih društev pri prodaji razglednic? Zaradi pomanjkanja refleksije? Upam, da slednje, ker bi jih sicer morali obtožiti korupcije in kulturne sabotaže. 

V posameznem primeru najdemo fotografijo umetnine samo na slovenski Wikipediji, kjer pod njo stoji opozorilo, da je ni dovoljeno kopirati v Wikimedijino zbirko. Tak je [[:w:sl:Slika:Tivoli_statue_th.jpg|Spomenik rudarja, Tivoli]].
 
[[Slika:rudar2.jpg|thumb|center|500 px|Alojz Kogovšek. Spomenik rudarja, Tivoli, Ljubljana [pred 1984]. Foto Juanma Pérez Rabasco 31. julija 2008. Wikipedija: Prosta enciklopedija 29. oktobra 2012.]]

Čeprav bo prešla v javno last šele leta 2056, ko mine 70 let od kiparjeve smrti, se je njena lokalna objava zgodila že zdaj v skladu z načelom [[:w:sl:poštena uporaba|poštene rabe]] (''fair use''), ki dovoljuje fotografsko reprodukcijo v omejeni ločljivosti, kadar ni na razpolago nobene druge proste alternative.  51. člen veljavnega Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah pravi, da se smejo za namene citiranja oz. ponazoritve uporabljati posamezne fotografije tudi brez izrecnega dovoljenja avtorja oz. nosilca avtorskih pravic. Omejitve in pogoji uporabe so na Wikipediji našteti v opisu strani: 
*v članku »[[:w:sl:Spomenik rudarja, Tivoli|Spomenik rudarja, Tivoli]]«
*v primeru, da prosta alternativa ne obstaja, niti je ni možno ustvariti
*na Wikipediji v slovenščini, ki gostuje na ameriških strežnikih neprofitne organizacije Wikimedia Foundation.

Objava fotografije avtorsko zaščitenega dela na slovenski Wikipediji se zdi po dosedanjih izkušnjah z ortodoksnostjo posameznih njenih aktivistov pravi mali čudež.[OPOMBA:Takih posnetkov je na slovenski Wikipediji 120: [[:w:sl:Kategorija:Gradivo, ki ne spada v Zbirko|Kategorija:Gradivo, ki ne spada v Zbirko]].]  Ni se mogoče znebiti neprijetnega občutka, da ljudje, ki preganjajo »sumljive« fotografije na Wikimediji, mazohistično uživajo v svoji destruktivni dejavnosti: »Saj nismo za izbris, ampak zakon to zahteva od nas.« Namesto zdravega premisleka, kóga bi lahko objava prizadela, ki bi v večini primerov pripeljala do odgovora, da nikogar, prežijo na potencialne možnosti oškodovanja. Res ne bi bilo mogoče slik odstraniti s spleta samo v primeru, ko bi koga zares zmotile? Strah pred sodnim preganjanjem je kriv, da so inštitucije pri postavljanju fotografij na splet previdne: pri dLibu so zato začasno umaknili iz javnega dostopa celotno Zbirko upodobitev znanih Slovencev NUK  in jo bodo ponovno postavili šele, ko bodo iz nje izločeni posamezni avtorsko zaščiteni opusi.

Najočitneje se zadrtost slovenskih avtorskih zakonov in njihovih zagovornikov pokaže v mednarodni primerjavi. Na Youtubu si lahko ogledamo celotne filme ali njihove dele iz dvajsetih in tridesetih let 20. stoletja, čeprav od smrti njihovih tvorcev še zdaleč ni minilo 70 let, npr. [[:w:de:Luis Trenker|Luisa Trenkerja]], [[:w:de:Leni Riefenstahl|Leni Riefenstahl]], [[:w:de:Arnold Fanck|Arnolda Fancka]] idr., slovenskih filmov iz istega obdobja pa ne; pri ''[[:w:sl:Triglavske strmine|Triglavskih strminah]]'' (1932) je do pred nedavnim pisalo, da je zaradi »več obvestil tretjih oseb o kršenju avtorskih pravic« s spletišča umaknjen, 

[[Slika:triglavske_strmine.jpg|thumb|center|500 px|Na Youtube je bil film ''Triglavske strmine'' umaknjen.]]

''[[:w:sl:V kraljestvu Zlatoroga (film)|V kraljestvu Zlatoroga]]'' (1932) pa niti piratske kopije nima na spletu. V Wikimedijini zbirki so dostopna samo tista dela največjega slovenskega arhitekta [[:w:sl:Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], ki jih je napravil za Prago in so jih v Zbirko postavili češki wikipedisti, za njegove stavbe v Sloveniji pa smo lahko srečni, če najdemo njihovo fotografsko reprodukcijo v nižji ločljivosti zgolj na slovenski Wikipediji; spremlja jih prepoved kopiranja v Zbirko. Slovencem ni samo malo mar za svojo kulturo, očitno jim je hudo odveč.

[[Slika:nouploads.jpg|thumb|center|500 px|[[:commons:Josef Plecnik|Prepoved nalaganja posnetkov del Jožeta Plečnika na Wikimedia Commons]]]]

[[Slika:NUK.jpg|thumb|center|500 px|Jože Plečnik. [[:w:sl:Slika:National Library Ljubljana 2010.jpg|NUK]], Ljubljana (1941). Wikipedija: Prosta enciklopedija. 2010.]] 

[[Slika:NUK2.jpg|thumb|center|500 px|[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:National_Library_Ljubljana_2010.jpg Umik Plečnikovega NUK-a iz Zbirke.] Wikimedia Commons. 25. september 2012.[OPOMBA:[https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Deletion_requests/Files_in_Category:National_and_University_Library_of_Slovenia Zbrisano je bilo še 20 drugih fotografij Plečnikovih del.]]]]

V opisu licence, ki spremlja stara umetnostna dela v Zbirki, je zapisano: »Uradno [[:commons:When_to_use_the_PD-Art_tag#The_position_of_the_WMF|stališče]] fundacije Wikimedija je, da so „zveste reprodukcije dvorazsežnih del v javni lasti in da so nasprotne trditve napad na samo pojmovanje javne lasti.“ Podrobnosti so na razpolago na strani [[:commons:Commons:When_to_use_the_PD-Art_tag|Commons:When to use the PD-Art tag]].«  Zato ni nobenega dvoma o izvoru obsedenega preganjanja takih fotografij v Zbirki: nasprotno je duhu svobodne kulture, iz katerega rastejo Wikimedijina spletišča, in pripisati ga je mogoče le pravnemu atavizmu kulturno zatohlih okolij. Žalostno je, da pri vzdrževanju neživljenjske zakonodaje sodelujejo tudi ljudje, ki so bili svojčas med pobudniki alternativnih avtorskih licenc »ustvarjalne gmajne«,[OPOMBA:Maja Bogataj Jančič, Luka Virag, Rok Jerovšek, [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JOLWOKXE/a5088944-ea75-4274-af31-5f02d16b1c3d/PDF Modeli razčiščevanja avtorskih pravic za izbrane skupine avtorskih del za digitalizacijo in/ali objavo na Dlib.si,] dLib 29. sept. 2010.] kot so posrečeno poslovenili princip ''creative commons'';[OPOMBA:Deklaracija stoji pod 182.000 fotografskimi reprodukcijami slikarskih umetnin v Zbirki, od tega jih je 3740 uporabljenih v slovenski Wikipediji.]  spletišče [http://creativecommons.si/ creative commons Slovenija] je že dolgo neaktivno in na obzorju ni videti pravnika ali inštitucije, ki bi obetal doseči revizijo tega zakonskega nonsensa.

=====Nalaganje na wikije=====

Na Wikiverzo in Wikiknjige smo svojčas nalagali svoje posnetke preko menijskih izbir, ki jih je odprl klik na ''Naloži datoteko'' ali po ovinku preko ''Posebne strani &gt; Naloži datoteko''; licence ni bilo treba izbirati, privzeta licenca je bila ''cc'', zdaj pa se skoraj vse nalaganje fotografij preusmerja na Zbirko. Za slike v Zbirki je treba izpolniti nekaj več rubrik v obrazcu in tudi tu je licenca privzeta:

{|
|[[Slika:commons1.jpg|thumb|250 px|Obrazec za nalaganje slik v Wikimedia Commons]] 
|[[Slika:commons2.jpg|thumb|250 px|Obrazec za nalaganje slik v Wikimedia Commons]]
|}

Pametno je sliko opremiti z ustreznimi ključnimi besedami oz. kategorijami in jo dobro opisati. Enako velja, kadar nalagamo sliko samo na slovensko Wikipedijo. Slabo dokumentirane slike administratorji označijo s predlogo &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{ovl}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, ki pomeni '''o'''pis, '''v'''iri, '''l'''icenca, in jih, če se pomanjkljivosti ne popravijo, zbrišejo. Na slovenski Wikipediji je spustni meni z možnostmi licenciranja daljši, za nas so uporabne zlasti možnosti ''poštene rabe'', npr. ''Predstavitvena slika'':

[[Slika:licence_slik.jpg|thumb|center|250 px|Spustni meni za izbiro licence na Wikipediji]] 

'''Dodatno branje'''
*[[:w:sl:Wikipedija:Slogovni priročnik/Slike|Wikipedija:Slogovni priročnik/Slike]]. Wikipedija ([[:w:en:Wikipedia:Picture tutorial|Wikipedia:Picture tutorial]]. Wikipedia, the free encyclopedia).
*Miran Hladnik. Fotografija v literarni vedi. [https://www.academia.edu/7468225/Fotografija_v_literarni_vedi Predobjava na Academia.edu. 26. 6. 2014.]

====Infografika====

[[:w:sl:Informacijska grafika|Informacijska grafika]] (''[[:w:en:infographic|infographic]]'') je oblika vizualizacije podatkov, tj. vizualna prezentacija podatkov, informacij in znanja sploh, ki izrablja sposobnosti človeškega vida za hitro in jasnejše dojetje vzorcev ali trendov v kompleksnih podatkovnih nizih. Zanimanje za infografiko so spodbudila popularna prostodostopna računalniška orodja, ta pa so nastala zaradi strmega naraščanja števila podatkov, ki jih drugače ne bilo mogoče obvladati. Navadili smo se uprabljati spletne zemljevide (Geopedija, Google Earth, Google Maps, Street View – spletišča spadajo v skupino programskih orodij GIS [[:w:sl:Geografski informacijski sistem|geografski informacijski sistemi]]) in jih prilagajati svojim potrebam, razpredelnice nam lajšajo risanje grafov, med osnove spretnosti elektronsko pismenih spada postavljanje fotografij in njihovo obdelovanje, socialna omrežja, iskalniki in inštitucionalna spletišča in socialna omrežja pospešeno vgrajujejo grafične prikaze (Sicris, Slovenska biografija, Ngram Viewer, Academia.edu, LinkedIn, Wikipedia ...). 

Slikovna predstavitev kvantitativnih dejstev ni nič novega, nova pa je naloga informacijske grafike, prikazati velike količine podatkov na preprost in pregleden način. Grafični prikazi so izum iz konca 18. stoletja, v začetku 20. stoletja so grafične prezentacije najbolj uporabljali geografi, danes jih vsa znanstvena področja in publicistika. Vsebino, to so statistični podatki, zajema grafika iz podatkovnih zbirk. Podatkovne zbirke niso značilne kar za vso literarno vedo, ampak samo za tiste metode v literarni vedi, ki jih zanimajo preštevne lastnosti v literarnem sistemu, to pa so metode empirične literarne vede. Po grafičnih prikazih vemo, kdaj imamo opraviti z empirično literarno vedo; tradicionalnih pristopov kvantitativne dimenzije literature ne zanimajo in grafične reprezentcije ne potrebujejo. 

=====Tabela=====

[[Slika:Tabela_ppt.jpg|sličica|Prosojnica s tabelo; naslov tabele spada pod tabelo, na prosojnicah pa ga postavimo na vrh.]]

Včasih zadošča, če so podatki iz podatkovne zbirke predstavljeni v obliki [[:w:sl:tabela|tabele]] (angl. ''[[:w:en:table (database)|table]]'' oz. ''[[:w:en:table (information)|table (information)]]'', kjer so podatki razporejeni po celicah na preseku med stolpci in vrsticami. Čeprav tabelo zna napraviti že običajni besedilni urejevalnik, obstaja za oblikovanje tabel posebna vrsta računalniškega programja, razpredelnice (v MS-Pisarni Spreadsheet). Z nekaj truda se naučimo tudi ukazov za  tabele v html-kodi in v wikijih. 

V wikijih bomo tabelo oblikovali takole:
&lt;poem&gt;
&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!
! FR do 1900
! FR 1900–1918
|-
| slovenski
| 12 %
| 29 %
|-
| slovanski
| 44 %
| 19 %
|-
| svetovni
| 44 %
| 52 %
|}
&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
&lt;/poem&gt;
in dobili na zaslon naslednje:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!
! FR do 1900
! FR 1900–1918
|-
| slovenski
| 12 %
| 29 %
|-
| slovanski
| 44 %
| 19 %
|-
| svetovni
| 44 %
| 52 %
|}

Za dosego podobnega cilja v spletnem formatu ni kaj dosti drugače:
&lt;poem&gt;
&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;
&lt;table border=&quot;1&quot;&gt;
&lt;tr&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;b&gt;FR do 1900&lt;/b&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;b&gt;FR 1900–1918&lt;/b&gt;&lt;/td&gt;
&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;
&lt;td&gt;slovenski&lt;/td&gt;&lt;td&gt;12 %&lt;/td&gt;&lt;td&gt;29 %&lt;/td&gt;
&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;
&lt;td&gt;slovanski&lt;/td&gt;&lt;td&gt;44 %&lt;/td&gt;&lt;td&gt;19 %&lt;/td&gt;
&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;
&lt;td&gt;svetovni&lt;/td&gt;&lt;td&gt;44 %&lt;/td&gt;&lt;td&gt;52 %&lt;/td&gt;
&lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;
&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;table border=&quot;1&quot;&gt;
&lt;tr&gt;
&lt;td&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;b&gt;FR do 1900&lt;/b&gt;&lt;/td&gt;&lt;td&gt;&lt;b&gt;FR 1900–1918&lt;/b&gt;&lt;/td&gt;
&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;
&lt;td&gt;slovenski&lt;/td&gt;&lt;td&gt;12 %&lt;/td&gt;&lt;td&gt;29 %&lt;/td&gt;
&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;
&lt;td&gt;slovanski&lt;/td&gt;&lt;td&gt;44 %&lt;/td&gt;&lt;td&gt;19 %&lt;/td&gt;
&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;
&lt;td&gt;svetovni&lt;/td&gt;&lt;td&gt;44 %&lt;/td&gt;&lt;td&gt;52 %&lt;/td&gt;
&lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;

Tabela 3: Feljtonski romani po jezikovnih skupinah

Besedilo v okencih tabele naj ne bo obojestransko poravnano, ker to povzroča grde praznine med besedami. Naslovna okenca na vodoravni ali navpični osi naj se po možnosti začenjajo z veliko začetnico. Za več napotkov glej poglavje [http://lit.ijs.si/sp_ssp.html#gst Grafikoni, slike, tabele] v ''Praktičnem spisovniku''.

=====Grafikon=====

{|
|[[Slika:md4.jpg|sličica|Kronološka tabela/grafikon Mohorjanska pripovedna proza po žanrih[OPOMBA:Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/mohproza.html Mohorjanska pripovedna proza.] ''Slavistična revija'' 30 (1982). 389–414.]]]
|[[Slika:crtni_gra.jpg|200px|thumb|Črtni kronološki grafikon predstavlja dinamiko izhajanja feljtonskih romanov v slovenščini; legenda ni potrebna, ker je jasno, da so na abscisi letnice, na ordinati pa število romanov.[OPOMBA:Miran Hladnik: [http://www.academia.edu/4967174/Zacetki_slovenskega_feljtonskega_romana Začetki slovenskega feljtonskega romana.] Predobjava poglavja za knjigo Norberta Bachleitnerja ''Začetki feljtonskega romana''. Ljubljana: Znanstvena založba FF, 2014.]]] 
|[[Slika:tortnigr.jpg|sličica|Tortni grafikon Literarni zgodovinarji na Filozofski fakulteti v Ljubljani[OPOMBA:Miran Hladnik: [http://lit.ijs.si/90_let.pdf Slovenska književnost na Filozofski fakulteti 1919-1979-2009.] ''Slovenistika: Pogledi na eno od ustanovnih strok Univerze v Ljubljani ob njeni 90-letnici''. Ljubljana: Znanstvena založba FF. 30–49.]]]
|}

Da bi grafično predstavitev razumeli, je večinoma potrebna legenda, kjer je razloženo, kaj pomeni posamezna barva, črta ali lik. Od vseh človeških čutov (vid, tip, sluh, voh, okus) prinaša vid največ informacij. Polovica možganov se ukvarja z njimi in slike možgani procesirajo hitreje kot besedilne. Nekateri ljudje so dojemljivejši za slušne, drugi za kinestetične informacije, največ ljudi pa je vizualnih, kar lepo potrjuje pregovor, da ''ena slika pove več kot tisoč besed''. Od vseh načinov dojemanja vizualne grafike je najefektivnejši prostorski. 

Obstaja več klasifikacij grafičnih predstavite podatkov, tu bodo brez potrebe po ostrih distinkcijah[OPOMBA:Nerodno je posebej razlikovanje med grafikoni v ožjem pomenu besede in diagrami. Zmedo vnaša že angleško poimenovanje ''graph'' za diagram. V principu diagrami prikazujejo vrednosti v koordinatnem sistemu.] naštete tiste oblike, ki so bile uporabljene v literarni vedi: 
*[[:w:sl:grafikon|grafikon]] (''[[:w:en:chart|chart]]''): [[:w:sl:histogram|histogram]], črtni, stolpčni, palični, tortni, [[:w:sl:graf raztrosa|graf raztrosa]] (tudi korelacijski diagram ali raztreseni oz. razsevni grafikon, ''[[:w:en:scatter-plot|scatter-plot]]''), statistična distribucija ([[:w:sl:verjetnostna razporeditev|verjetnostna razporeditev]]), graf funkcije
*[[:w:sl:diagram|diagram]] (''[[:w:en:graph|graph]]''): časovni ali kronološki ([[:w:sl:časovne vrste|časovne vrste]]), drevesni (hierarhični diagram ali ''[[:w:en:dendrogram|dendrogram]]''; generira ga klastrska analiza ali [[:w:sl:grupiranje|grupiranje]] (''[[:w:en:Cluster analysis|cluster analysis]]'')), omrežni, organizacijski, diagram poteka (''flowchart''), genealoški, Vennov diagram 
*kartogram, shema, [[:w:sl:piktogram|piktogram]]

{|
|[[Slika:stolpcnigr.jpg|sličica|Stolpčni grafikon Pokrajinsko poreklo in pripadnost avtorjev ter dogajališča kmečke povesti[OPOMBA:Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/pokrajin.html Regionalizem in slovenska književnost.] ''34. SSJLK: Zbornik predavanj''. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani, 1998. 103–14.]]]
|[[Slika:Pgr6.jpg|sličica|Stolpčni grafikon Obseg pripovednih vrst[OPOMBA:Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/povest2.html#znacil ''Povest''.] Ljubljana: DZS, 1991 (Literarni leksikon, 36).]]]
|[[Slika:Graf_raztrosa.jpg|sličica|Graf raztrosa 36 angleških romanov dveh žanrov[OPOMBA:[http://litlab.stanford.edu/LiteraryLabPamphlet1.pdf Quantitative Formalism: an Experiment.] Stanford Literary Lab: Pamphlet 1.]]]
|-
|[[Slika:Drevesni_diagram.jpg|sličica|Drevesni diagram tem delavskih pesmi[OPOMBA:Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/komunist.html Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška verzifikacija.] ''JiS'' 27 (1981–1982): 70–79.]]]
|[[Slika:Drevesni_diagram2.jpg|sličica|Drevesni diagram Mencingerjevih tekstov[OPOMBA:Marko Limbek. [http://www.stat-d.si/mz/mz5.1/limbek.pdf‎ Usage of Multivariate Analysis in Authorship Attribution: Did Janez Mencinger Write the Story “Poštena Bohinčeka”?] ''Metodološki zvezki'' 5/1 (2008). 81-93.]]]
|[[Slika:Graf_raztrosa2.jpg|sličica|Graf raztrosa Mencingerjevih besedil in anonimnega besedila Poštena Bohinčeka v Benetkah[OPOMBA:Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/komunist.html Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška verzifikacija.] ''JiS'' 27 (1981–1982): 70–79.]]]
|-
|[[Slika:Kronol.jpg|sličica|Diagram poteka Vandotovih planinskih pripovedk[OPOMBA:Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/vandot.html Shema in značilnosti Vandotove planinske pripovedke.] ''Slavistična revija'' 28/4 (1980): 311-24.]]]
|[[Slika:kom_manifest.jpg|170px|thumb|Omrežni diagram predstavlja povezave med temami v slovenski delavski revolucionarni verzifikaciji[OPOMBA:Marko Limbek. [http://www.stat-d.si/mz/mz5.1/limbek.pdf‎ Usage of Multivariate Analysis in Authorship Attribution: Did Janez Mencinger Write the Story “Poštena Bohinčeka”?] ''Metodološki zvezki'' 5/1 (2008). 81-93.]]]
|-
|[[Slika:Shema.jpg|sličica|Shema literarnega sistema po teoriji Urške Perenič[OPOMBA:Urška Perenič. ''Empirično-sistemsko raziskovanje literature: Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Slavistična knjižnica, 16). 183.]]]
|[[Slika:Piktogram.jpg|sličica|Piktogram iz knjige Tarasa Kermaunerja[OPOMBA:Taras Kermauner. ''Geometrija redov, 5: Red blodnje in vizija''. Avber: samozal. GolKerKavč, 2004 (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). 30. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1RPIKC6E dLib] {{COBISS|ID=217957888}}]]]
|}

Programi za oblikovanje grafičnih prezentacij nam ponujajo, da naslov grafikona oz. napis vnesemo kar v grafikon sam. Za objavo grafikona v članku bomo namesto tega naslov raje postavili nad njim oz. pod njim, kot kažejo zgledi tule.

Za spletne objave bomo graf, ki smo ga narisali v Excelu ali kakem podobnem programu, vgradili v članek kot sliko ali pa ga bomo spravili posebej in napravili nanj povezavo. Nekatere grafe zna narisati tudi Wikipedija:

*[[:w:en:Wikipedia:Graphs and charts|Wikipedia:Graphs and charts]]

'''Dodatno berilo'''

* Franco Moretti. ''[http://books.google.si/books?id=YL2kvMIF8hEC&amp;lpg=PP1&amp;pg=PA10&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false Graphs, Maps, Trees: Abstract Models for a Literary History.]'' Verso, 2005.

=====Zemljevid=====

V slovenski literarni vedi je menda prva začutila potrebo po [[:w:sl:zemljevid|zemljevidu]] Marja Boršnik. V prvi knjigi Tavčarjevega ''Zbranega dela'' (1952) je objavila Načrt Poljan v drugi polovici XIX. stol. in leto pozneje v tretji knjigi zemljevid Poljanske doline in Loškega pogorja. Na prvem je 60 domačij, »katerih prebivalci se [...] omenjajo v zvezi s Tavčarjevim delom« (376), z nekdanjimi in novimi hišnimi številkami. Na drugem zemljevidu so imena vseh krajev, omenjenih v Tavčarjevem leposlovnem opusu. Pozneje so se zemljevidi za namene literarne vede risali sporadično, npr. za monografiji ''Slovenska kmečka povest'' (1990) in ''Slovenski zgodovinski roman'' (2009), po nedosežnih zgledih ''DTV-Atlas zur deutschen Literatur: Tafeln und Texte'' Horsta Dietra Schlosserja iz leta 1983 in projekta [http://www.uibk.ac.at/germanistik/histrom/ Historischer Roman] Kurta Habitzla in Günterja Mühlbergerja na Inštitutu za germanistiko Univerze v Innsbrucku (1997). Večjo in sistematično rabo doživlja zemljevid od vznika interaktivnih kart na spletu dalje. Gre za literarne sloje na javnem spletišču Geopedija ([http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_L11689_x499072_y112072_s9_b4&amp;locale=sl Literarni spomeniki,] [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_L16042_x499072_y112072_s9_b4&amp;locale=sl Literarne poti,] [http://www.geopedia.si/?params=L18184#T105_L18184_x499072_y112072_s9_b4 Dogajališča zgodovinskih romanov,] [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_L4328_x499072_y112072_s9_b4&amp;locale=sl Zgodovinski romanopisci:] Rojstni kraji pisateljev slovenskih zgodovinskih romanov in povesti; predhodnik je bil sloj [http://www.geopedia.si/?params=T105_x483479_y102619_s9#T105_L4808_x464887_y103675_s10_b4 Rojstni kraji slovenskih literatov] Mojce Slunečko) in za projekt [[:v:sl:Literatura in prostor|Prostor slovenske literarne kulture]] (2011–2014).[OPOMBA:[http://pslk.zrc-sazu.si  Prostor slovenske literarne kulture]. Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, ZRC SAZU, 2014.] Zemljevidom je posvečeno veliko prostora v knjigi Urške Perenič ''Empirija v literarni vedi'' (Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014), zato tule zadoščajo navedene povezave na spletna mesta in na [[:v:sl:Navodila za vnos romanesknih dogajališč|navodila študentom za vnos literarnih točk, poti ali prostorov na Geopedijo]]; navodila smo postavili na Wikiverzo, od koder poteka koordinacija z zemljevidi povezanih literarnovednih projektov.

{|
|[[Slika:Rojstnikr_zgr.jpg|sličica|350 px|Zemljevid Rojstni kraji slovenskih zgodovinskih romanopiscev[OPOMBA:Miran Hladnik. [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/szr.pdf ''Slovenski zgodovinski roman''.] Ljubljana: FF, 2009. 248.]]]
|[[Slika:Kozjak_geopedija.jpg|sličica|350 px|Grad Kozjak, dogajališče Jurčičeve povesti ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864)[OPOMBA:[http://www.geopedia.si/#T105_F18184:853_x494694.818_y83271.334_s15_b4 Jurij Kozjak, slovenski janičar.] Dogajališča zgodovinskih romanov. Geopedia.si.]]] 
|}

=====Besedni oblak=====

Omrežno orodje [http://www.wordle.net/create Wordle] na zaslon izriše besedni oblak teksta, ki smo mu ga dali v obdelavo, [http://www.voyeurtools.org/ Voyant tools] pa zraven oblaka besed, ki očitno vsebuje tudi klitike, pove o besedilu še marsikaj drugega statistično zanimivega. Takole sta prežvečili Martina Krpana: 

{|
|[[File:krpan1.jpg|sličica|200px|Wordlov Besedni oblak za [http://lit.ijs.si/martinkr.html ''Martina Krpana'']]] 
|[[File:krpan2.jpg|sličica|480px|Voyantov besedni oblak za [http://lit.ijs.si/martinkr.html ''Martina Krpana'']]]
|}

====Literarnovedna igra?====

{{škrbinski razdelek}}

==Iskanje==

Od vseh mentalnih dejavnosti, ki nam jih pomaga obvladovati računalnik, je iskanje menda na prvem mestu. Če je kaj radikalno drugače kot pred desetletji, je to način dostopa do informacij. Nekdaj je za mojstra veljal tisti, ki je vedel, kje kaj najti, danes so taki in neprimerno večji mojstri iskalniki na spletu. Razvoj iskalnikov je tesno povezan s strmim naraščanjem števila informacij. Na začetku so se trudili obvladati iskanje po skrbno grajenih podatkovnih zbirkah, po bibliografijah, kakršne so MLA, Cobiss ipd., zdaj pa so ambicije postale večje in iskalniki indeksirajo in obvladujejo domala celotni virtualni univerzum, ne glede na to, v kakšnem formatu so tam spravljene informacije. Žal o iskalnih algoritmih ne vemo toliko, da bi si upali o tem zastaviti poglavje, naj torej za zdaj zadošča poročilo o tistih standardih organiziranja informacij, ki so značilni za znanstveno sfero in si prizadevajo za njihovo čim lažjo identifikacijo in najdenje.  

Za red si z oblikovanjem standardov popisa in podeljevanjem edinstvenih številk za avtorje, založbe in posamezne objave prizadeva več inštitucij. Da ne bi prihajalo do zamenjav med avtorji, pri Cobissu poskrbi koda (številska identifikacija) vsakega avtorja; ta, ki piše tole knjigo, ima npr. tam številko 3143779 in nobenega soimenjaka. Pač pa obstajajo kar trije objavljajoči Marki Juvani. Cobissov uporabnik jih loči po rojstnih letnicah ob imenu, sistem pa po kodah: tisti, ki se je rodil 1971, ima številko 220986723, dve leti mlajši Marko Juvan 80651363 in naš, literarnovedni Marko Juvan, rojen leta 1960, je prepoznaven pod številko 2620259. Podobno ima na Slovenskem svojo številko tudi vsak raziskovalec. Mirana Hladnika pri SICRISU vodijo pod številko 09432, našega Marka Juvana pa pod št. 96442, da se ne zamenja z Markom Juvanom računalničarjem, ki deluje pod številko 35448. 

V mednarodnih okvirih je možnosti pripisovanja del napačnim avtorjem še veliko več. Disambigvaciji (razločitvi pomenov) naj bi pomagal prostodostopni sistem [[:w:en:ORCID|ORCID]] (Open Researchers and Contributor ID), ki deluje pod okriljem Mednarodne organizacije za standardizacijo, kjer si zainteresirani posamezniki z registracijo zastonj pridobijo alfanumerično kodo in ročno izločijo izmed objav, ki se pokažejo pod njegovim imenom, tiste, ki mu ne pripadajo. ORCID je mednarodna, interdisciplinarna, odprta, neprofitna civilna organizacija, ki jo podpirajo založniki in akademske inštitucije in znanstvenike ter njihove objave opremi z enkratno digitalno oznako in avtomatizira njihovo medsebojno sklicevanje. Posameznikova 16-mestna koda tam ima obliko &lt;code&gt;http://orcid.org/0000-0003-2814-376X.&lt;/code&gt; Koda ORCID je povezana s Thomson-Reutersovo kodo raziskovalcev ([[:w:en:ResearcherID|ResearcherID]]). ORCID je ena izmed oblik mednarodne standardne identifikacije imen ([[:w:en:International Standard Name Identifier|International Standard Name Identifier]]), nekakšen »avtorski [[Nova pisarija#DOI|DOI]]«.

Identifikaciji knjižnih objav je od 1970 dalje namenjena številka [[:w:sl:ISBN|ISBN]], identifikaciji periodike [[:w:sl:ISSN|ISSN]], identifikaciji spletnih objav pa [[Nova pisarija#DOI|DOI]]. ISBN podeli publikaciji osrednja nacionalna bibliografska inštitucija skupaj z drugimi podatki, potrebnimi za bibliografsko identifikacijo in registracijo publikacije, potem ko ji založba ali avtor, če je samozaložnik, pošlje svoje delo. Kar je dolžan storiti. 10-mestnim oznakam ISBN pred letom 2007 je treba dodati predpono 978, da ustrezajo današnjemu 13-mestnemu standardu. Nadaljnje cifre pomenijo državo oz. jezik (za slovenske knjige 961), založbo (npr. 237 za Znanstveno založbo FF), tri cifre označujejo knjigo znotraj založbe in zadnja je kontrolna cifra. Ta podatek je v obliki črtne kode [[:w:en:EAN|EAN]] (mednarodna številka artikla) odtisnjen na hrbtni strani knjižnih platnic. ISSN je 8-mestna številka; elektronska varianta revije ima lahko samostojno ISS-številko. Oprema bibliografskih navedb v Wikipediji z ISBN-ji se v tem trenutku ne zdi potrebna, za slovenske knjige je veliko uporabnejša oprema s številko COBISS ID. Številko ISB ali ISS urejevalniki, tudi wikiji, samodejno napravijo klikljivo, klik nanjo pa slej ko prej pripelje do njenega zapisa v kateri od knjižnic. Številka je učinkovita tudi v ukaznem polju iskalnikov; če zraven zapišemo še Izum ali Cobiss, nas pripelje neposredno na katalogni listek v Cobissu.

Tudi Wikimedijina spletišča si pomagajo z identifikacijskimi oznakami, ki naj pomagajo pri iskanju in mednarodni primerljivosti enciklopedičnih tem, za zdaj izključno avtorjev. Člankom postopoma dodajajo predlogo [[:w:sl:Predloga:Normativna kontrola|Normativna kontrola]], ki gesla povezujejo s knjižničnimi in kataloškimi sistemi, kot so [[:w:sl:CONOR|CONOR]], [[:w:sl:VIAF|VIAF]], [[:w:en:ORCID|ORCID]], [[:w:en:Open Verification Library|OVL]].

[[File:Normativna kontrola.jpg|sličica|center|600 px|Zaslonski posnetek normativne kontrole v [[:w:sl:France Prešeren#Zunanje povezave|geslu o Francetu Prešernu]] na slovenski Wikipediji]]

===UDK===

Številka [[:w:sl:UDK|UDK]], ki spremlja objave, nasprotno od enkratnih številk ISBN, ISSN ipd. poskrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje oziroma na eno od področij človeške dejavnosti. 

'''0''' Znanost in znanje. Organizacije. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo. Institucije. Publikacije &lt;br&gt;
'''1''' Filozofija. Psihologija&lt;br&gt;
'''2''' Teologija. Verstva&lt;br&gt;
'''3''' Družbene vede. Politika. Ekonomija. Pravo. Izobraževanje&lt;br&gt;
'''5''' Matematika. Naravoslovje&lt;br&gt;
'''6''' Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika&lt;br&gt;
'''7''' Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport&lt;br&gt;
'''8''' Jezik. Književnost&lt;br&gt;
'''9 ''' Geografija. Biografija. Zgodovina

Razporeditev človeških dejavnosti po UDK-ju je samo ena od obstoječih klasifikacij in ni povsod v uporabi. Slovenija je ena od tridesetih držav, ki z UDK-vrstilcem opremijo vsako bibliografsko enoto v nacionalni bibliografiji. Pri tem početju je bila tako vztrajna, da se je s 3,5 milijona vpisov znašla pri vrhu lestvice inštitucij po številu vpisov. [[:w:sl:ARRS|Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije]] pozna [http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-vpp.asp sedmero področij:] naravoslovje, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika, interdisciplinarne raziskave, ki so naprej členjena na 260 podpodročij, pri čemer humanistiki, ki je našteta na zadnjem mestu, pripada pičlih 20 alinej ali 7 %. Literarne vede imajo znotraj humanistike šifro 6.07. [http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-cerif-cercs.asp Evropska klasifikacija raziskovalne dejavnosti] ([[:w:en:EuroCRIS|CERIF - CERCS]]) postavlja med petimi področji humanistične vede na prvo mesto, sledijo pa družboslovje, naravoslovno-matematične vede, biomedicinske, tehnološke vede. Področji in podpodročij je tu še več (550), delež humanističnih je med njimi 20 %, slaba polovica tega je filoloških disciplin. Preglednejša je [http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/klasif-znan-FOS.asp klasifikacija FOS 2007] s 47 področji: naravoslovne vede, inženirske in tehnološke vede, medicinske in zdravstvene vede, kmetijske vede, družbene vede, humanistične vede. Jeziki in književnost imajo znotraj humanistike šifro 6.2; zraven nje so še zgodovina in arheologija, filozofija, religija in etika, umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) in druge humanistične vede. Humanistika ima tu nekako 13-odstotni delež. Ta klasifikacija ni kaj prida poznana, bolj se zdi v javni zavesti, ki jo oblikujejo [[:w:en:branches of science|enciklopedični pregledi]], razdelitev znanosti na dve veliki področji: družbene vede, ki raziskujejo človeka in družbo, in naravoslovje. Še drugačna je razdelitev na empirične (eksperimentalne) in formalne znanosti (matematika, logika). Pa delitev na temeljne in uporabne (aplikativne) znanosti. Prepletanje raziskovalnih področij kliče po ustanovitvi posebnega segmenta interdisciplinarnih raziskav, samorefleksija pa po osamosvojitvi filozofije in zgodovine znanosti. Ameriška klasifikacija znanstvenih področij je spet nekoliko drugačna: npr. to, čemur se v Evropi reče medicina in agrarne vede, dobi v ZDA ime znanosti o življenju (''[[:w:en:list of life sciences|life sciences]]''). »Trde vede« v angleško govorečem svetu propagirajo kot [[:w:en:STEM|STEM]] ('''''s'''cience, '''t'''echnology, '''e'''ngineering, '''m'''athematics'') oz. [[:w:en:MINT|MINT]] ('''''m'''athematics, '''i'''nformation sciences, '''n'''atural sciences, and '''t'''echnology''); gotovo v kratici manjka H za humanistiko.[OPOMBA:Carlos Monroy. [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2014-April/011897.html 27.971 humanities.] Humanist Discussion Group 15. aprila 2014.] 

Vrnimo se k evropski klasifikaciji FOS 2007 (''Fields of Science'') ali [[:w:en:Frascati Manual|frascatijski]] lestvici,[OPOMBA:Frascati je mesto v Italiji, kjer so sprejemali metodologijo statističnih raziskav pri OECD (Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj), zato lestvico slovenimo po zgledu bolonjskega, shengenskega, osimskega sporazuma in ne morebiti kot Frascatijevo lestvico.] ki natančneje našteva literarnovedna področja:

*Klasika
*Literarna teorija in kritika
*Literarni pregledi
*Književnost
*Afriška, avstralska in kanadska književnost
*Ameriška književnost
*Književnost Britanskega otočja
*Nemška, nizozemska in skandinavska književnost
*Romanska književnost
*Slovanska književnost
*Poezija

Ko ta seznam primerjamo s seznamom literarnih panog v tistem delu [[:w:en:Universal Decimal Classification#8 Language. Linguistics. Literature|UDK-jevega predalčka pod št. 8]], ki zadeva literarno vedo (tj. št. 82), se potrdi naš občutek, da so klasifikacije zelo spremenljive in zato arbitrarne, in se nam torej z njimi ni treba pretirano beliti glave:

*82-1/-9 Posebno pomožno poglavje za literarne oblike in žanre
*82-1 Poezija. Pesmi. Verz
*82-2 Drama. Igre
*82-3 Fikcija. Prozna pripoved
*82-31 Romani. Povesti
*82-32 Kratka pripoved. Novele
*82-4 Eseji
*82-5 Molitev. Govori
*82-6 Pisma. Umetnost pisanja pisem. Korespondenca. Izvirna pisma
*82-7 Prozna satira. Humor, epigram, parodija
*82-8 Razno. Poligrafije (?). Izbori
*82-9 Razne druge literarne oblike
*82-92 Literatura v periodiki. Pisanje v nadaljevanjih, revijah in časnikih
*82-94 Zgodovina kot literarni žanr. Zgodovinsko pisanje. Zgodovinopisje. Kronike. Letopisi. Spomini
*82.02/.09 Posebno pomožno poglavje za literarno teorijo, študij in literarne tehnike
*82.02 Literarne šole, trendi in gibanja
*82.09 Literarna veda. Literarne raziskave
*82.091 Primerjalna literarna veda. Primerjalna književnost
*821 Literature v posameznih jezikih in jezikovnih družinah

Iz slovenskih katalogov zgolj iz radovednosti prepisujem še nekaj vrstilcev:

*82.0 Književna teorija. Estetika. Književna teorija in študije
*82.01-1/-9 Literarne zvrsti in vrste. Poetika
*82.015.11/.19 Literarne šole
*82.03 Prevodi. Prevajanje
*82.08 Literarna tehnika. Stilistika 
*82.085 Govorništvo
*82.09 Literarne kritike in študije
*82.091 Primerjalna književnost
*82 (02.053.2) Mladinska književnost 

Slovenska književnost ima karakterističen začetek 886.3, nadaljnje številke pa pomenijo podobno kot v prejšnjem seznamu: 

*    886.3 A/Ž 1/3 Zbrana in izbrana dela slovenskih avtorjev
*    886.3-1 Slovenska poezija
*    886.3-13 Epske pesmi
*    886.3-193.1 Uganke
*    886.3-194 Zborniki
*    886.3-2 Dramatika
*    886.3-29 Radijske igre
*    886.3-293.7 TV igre
*    886.3-31 Roman
*    886.3-311.6 Zgodovinski roman
*    886.3-312.6 Avtobiografski in biografski roman
*    886.3-32 Povesti. Novele. Črtice
*    886.3-34 Slovenske umetne pravljice, pripovedke, legende 

886.3.0/.09 je za nas posebej zanimivo: teorija, književna kritika in študije o slovenski književnosti. Podpoglavja te rubrike so: snovi, prevodi in stilistika, študije po obdobjih, študije po avtorjih in po zvrsteh in primerjalne študije. Na koncu so še slovenski teksti v narečjih in tisti, ki so izšli zunaj Slovenije.

UD-klasifikator ali vrstilec najdemo tako, da pogledamo v seznam gesel, ki se ga da najti pri knjižničarju, in tu po abecedi poiščemo želeno, npr. roman pod črko ''R'' (UDK 82–3), kolportažno in poljudno literaturo pod ''Literatura, kolportažna, poljudna'' (UDK 82.087.6). Če smo raje samostojni, pogledamo v [[:w:sl:Spletni splošni slovenski geslovnik|Spletni splošni slovenski geslovnik]].[http://www.nuk.uni-lj.si/ssg/ssg.html] 

{|
|[[Slika:SSSG.jpg|sličica|250px|Spletni splošni slovenski geslovnik]]
|[[Slika:zgodovin_cobiss.jpg|sličica|250px|Iskanje zgodovinskega romana v Cobissu]]
|}

Nismo še v celoti vanj vtipkali iskalnega izraza za zgodovinski roman, že se je med zadetki pojavila koda za predmetno oznako Slovenski zgodovinski roman ''UDK:821.163.6-311.6; 821.163.6.09-311.6''. Uspešen je bil samo vpis prvega dobljenega niza v Cobiss s predpono ''dc:'' in omejitvijo na leto 2013 in na slovenščino[OPOMBA:Menda pomaga, če niz zadaj skrajšamo in namesto pobrisanih mest dodamo zvezdico. Za starejše zapise prime tudi predpona ''ug:''.]  – dal je 11 zadetkov. Za prvo silo bo, za kaj več pa brez bibliotekarske pomoči ne bo šlo.

[[Slika:Cobiss ukazno iskanje.jpg|sličica|250px|Ukazno iskanje v Cobissu z nizom UDK: z ukazom &lt;code&gt;dc=821.163.6.09-31* and py=2008&lt;/code&gt; dobimo za leto 2008 45 literarnokritiških zapisov – vsaj nekaj.]]

Z natančno številko bi morali v načinu ukaznega iskanja v Cobissu najti vse publikacije z določenega področja, pa kaj ko bibliotekarji knjig niso tako natančno vpisovali v Cobiss. Z UDK so opremljeni članki v ''Slavistični reviji''. Zadravčeva razprava iz leta 1988 Srečko Kosovel (1904–1926) in ruski pesniški konstruktivizem – podobnosti in razločki ima npr. UDK 886.3.09-1:882.09-1, pri čemer je ''886.3'' slovenska književnost, ''882'' ruska književnost, ''.09'' pove, da gre za zgodovinsko študijo, ''-1'' pa, da je predmet poezija.

Univerzalno decimalno klasifikacijo obvladajo le izurjeni bibliografi, ki z vrstilci opremljajo vpise bibliografskih enot v Cobiss. Njihov nasvet, s katero številko UDK v Cobissu poiskati npr. slovenske literarne kritike, nam pride lahko zelo prav. Laičnemu uporabniku je seveda bližje intuitivno iskanje s ključnimi besedami.

'''Literatura'''

*''Univerzalna decimalna klasifikacija: Slovenska skrajšana izdaja: Abecedni register''. Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1971.
*''Univerzalna decimalna klasifikacija: Slovenska skrajšana izdaja, 1: Tablice''. Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica, &lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;1991.

===DOI===

[[:w:sl:DOI|DOI]] (Digital Object Identifier 'digitalni identifikator objekta') je standard za označevanje spletnih objav, ki streže lažjemu in trajnejšemu dostopu do znanstvenih podatkov in prispeva k njihovi večji vidnosti. URL-ji (spletni naslovi, ki se običajno začenjajo s &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;http://&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;) dokumentov se pogosto spreminjajo, pridobitev registracijske kode DOI pa poskrbi za sledljivost dokumenta, ki mu ob spremembi lokacije samo zamenjajo URL med metapodatki. Do tako opremljenega dokumenta lahko dostopa vsakdo, vsak, ki naleti na kodo DOI, lahko tudi zastonj poizve, na kateri dokument se nanaša, pridobitev kode pa ni zastonj, saj jih lahko izdajajo samo pooblaščene organizacije (t. i. registracijske agencije), ki so za to plačale članarino in za svoj servis tudi zaračunavajo. Izmed devetih takih agencij bi bili za področje naše humanistike primerni mEDRA (Multilingual European DOI Registration Agency) in [[:w:en:CrossRef|CrossRef]], pri [[:w:en:DataCite|DataCite]] (za manjše in nekomercialne izdajatelje) pa slovenskih objav ni registriral še nihče. Glede na naraščajočo zmogljivost, prijaznost in zastonjskost spletnih iskalnikov se poraja vprašanje o smiselnosti kode DOI.

Koda DOI je takele oblike: &lt;code&gt;doi:10.7771/1481-4374.2064&lt;/code&gt;. Številka pred poševnico pomeni založnika, številka za poševnico pa je številka publikacije. Ko kodo vnesemo v iskalnik na [http://dx.doi.org spletni strani organizacije,] se nam pokažejo bibliografski podatki za publikacijo. V tem konkretnem primeru gre za članek [[:w:sl:Milena M. Blažić|Milene Blažić]] A survey of Slovenian women fairy tale writers, objavljen v kanadski spletni reviji ''CLCWeb: Comparative literature and culture'' 15/1 (2013) in je dosegljiv na [http://docs.lib.purdue.edu/clcweb/vol15/iss1/3/ spletni strani revije;] njegov DOI najdemo tudi v Cobissovem zapisu, v isti rubriki, ki je predvidena za vpis kode ISAN (The Unique Identifier for Audiovisual Content).[OPOMBA:To pa je do zdaj tudi edina tako opremljena slovenska literarnovedna objava; domače založbe kode DOI ne potrebujejo, saj se razen izjem s spletnim založništvom ne ukvarjajo.] 

===COBISS ID===

Na Slovenskem je za identifikacijo publikacij uporabna številka [[:w:sl:Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]], s katero je opremljena vsaka pri nas registrirana objava, ne glede na medij, tudi tiste pred nastopom kodirnega sistema ISBN. Citatni standardi ne predvidevajo navajanja teh številk (z izjemo DOI), praksa objavljanja na wikijih pa identifikacijsko številko COBISS zelo ceni, saj klik nanjo bralca pripelje neposredno na Cobissov bibliografski zapis o publikaciji. Bibliografske enote v seznamih literature in v opombah na Wikipediji se tako zaključujejo z nizom &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{COBISS|ID=nnnnnnn}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, medtem ko se na tem mestu drugod po svetu pojavi povezava na ISBN ali na kataložni zapis v nacionalni knjižnici. O Cobissu obstaja kratko informativno poglavje v ''[http://lit.ijs.si/sp_ssp.html#bp Praktičnem spisovniku,]'' zato se bomo tu lahko posvetili samo nekaterim njegovim konkretnim uporabnim odlikam. 

Pri Cobissu se človek vsak dan nauči kaj novega. Tako sem se šele nedavno poučil,[OPOMBA:Hvala Anki Sollner Perdih.] da enostavno iskanje ne bo izpisalo na zaslon vseh člankov v zborniku, ampak le ukazno iskanje, če uporabimo ustrezno predpono. Vzemimo za primer znanstveno monografijo ''Vitez, dama in zmaj: Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem'', ki ima {{COBISS|ID=264441600}} 264441600. Če v ukazno polje vtipkamo besede iz naslova ali &lt;code&gt;ID=264441600&lt;/code&gt;, nam najde samo zapis o celotni monografiji, za zapise vseh 22 razprav v zborniku pa je treba uporabiti ukaz &lt;code&gt;HI=264441600&lt;/code&gt;.

[[Slika:Cobiss HI.jpg|sličica|500 px|center|Iskanje po zapisih znotraj monografije]]

Podobno je pri revijah. ''Slavistično revijo'' dobimo na ekran z ukazom &lt;code&gt;SP=0350-6894&lt;/code&gt; (to je [[:w:sl:ISSN|ISSN]] revije), za članke v reviji npr. leta 2013 pa je treba uporabiti drugačno predpono: &lt;code&gt;SN=0350-6894 and py=2013&lt;/code&gt;. 

Cobissova začetna stran poleg iskalnega okenca, ki je od vseh servisov gotovo najbolj v uporabi, iščočemu ponuja klasificirane [http://splet02.izum.si/cobiss/BibPersonal.jsp?init=t osebne bibliografije raziskovalcev] (s povezavo na [[:w:sl:SICRIS|SICRIS]]), bibliografije serijskih publikacij, povezavo na [http://home.izum.si/COBISS/cit/u/Citations_SI.html podatke o citiranosti slovenskih raziskovalcev na Web of Science in na Scopusu] itd. Za literarnega zgodovinarja sta zanimiva [http://home.izum.si/cobiss/top_gradivo/ seznam stotih najbolj branih knjig] (po letih in po mesecih) in baza podatkov z naslovom [http://home.izum.si/cobiss/nadomestilo/nadomestilo.asp Knjižnično nadomestilo] z letno statistiko izposoje po knjigah okrog 17.000 aktualnih slovenskih avtorjev. Vabljeni v NUK na zastonj [http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/tecaji.html tečaje] iz iskanja, indeksov, e-knjig itd.

'''Več'''

*[[:v:sl:Napotki za iskanje leposlovja po Cobissu|Napotki za iskanje leposlovja po Cobissu]]. Wikiverza.
*Tatjana Arnuš idr. ''Strategije iskanja knjižničnega gradiva: Osnovni priročnk''. Ljubljana: Mestna knjižnica, 2014.

===Podatki in podatkovne zbirke===

V SSKJ piše, da je [[:w:sl:podatek|podatek]] »dejstvo, ki o določeni stvari kaj pove ali se nanjo nanaša«, v množini in s pridevnikom (npr. biografski podatki, demografski podatki, statistični podatki) pa »določeno dejstvo, ki omogoča določeno stvar spoznati ali o njej sklepati«. Podatki se vpisujejo, zbirajo, preverjajo, pridevniki pa izpričujejo, da gre za pojem iz znanstvenega sveta, zlasti v zvezi z računalniško obdelavo.   

Namesto izraza podatek se nekateri zavzemajo za izraz zajemek (''capta''), ki naj bi natančneje izražal produkcijo in reprezentacijo znanja v humanistiki in zunaj nje. Podatek že s svojo etimologijo govori, da gre za nekaj »danega«, medtem ko izraz zajemek asociira na to, da gre za nekaj, kar je bilo vzeto oz. zajeto. Zajemki torej ne obstajajo sami po sebi, ampak nastanejo šele zaradi potrebe po nadaljnji obdelavi. Izraz zajemek predpostavlja, da znanstvene discipline ne raziskujejo pojavov, ki bi obstajali ''an sich'', ampak take pojave same ustvarjajo. Zajemki so podatki v kontekstu znanstvenega raziskovanja.[OPOMBA:Johanna Drucker. [http://www.digitalhumanities.org/dhq/vol/5/1/000091/000091.html Humanities Approaches to Graphical Display.] ''Digital Humanities Quarterly'' 5/1 (2011). Citirano po: anderson. [http://blogs.ischool.utexas.edu/f2011dh/2011/10/31/capta-and-data-visualization-the-humanistic-method-and-representing-knowledge/ Capta and Data: Visualization, the Humanistic Method, and Representing Knowledge.] Introduction to Digital Humanities [blog] 31. okt. 2011.]

Informacije so dveh vrst: dokumenti in podatki. Dokument je fizična reprezentacija informacije s komunikacijsko intenco in funkcijo. V literarni vedi je dokument drugo ime za besedilo. Neobjavljenim besedilom se je včasih reklo rokopis, objavljena pa so imela obliko knjige ali članka. Danes dokument enačimo z računalniško datoteko, ki ima lahko besedilni, slikovni, zvočni ali filmski format. Podatki so osnovni elementi informacije, pridobljeni večinoma z meritvami in prikazani v formatiranih zapisih v podatkovni zbirki ali v obliki tabel in grafov. V praksi se obe vrsti informacij združujeta. V [http://www.dlib.si Digitalni knjižnici Slovenije dLib] se iskalec najprej sreča z vrsto bibliografskih podatkov, ki ustrezajo njegovi poizvedbi. S klikom na izbrani podatek pa prikliče na zaslon celotni dokument. Nekdaj je do polnega besedila pripeljalo tudi iskanje po zbirki [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Nova beseda] Primoža Jakopina. 

Običajno je bilo težko priti do podatkov. Če jih nismo generirali sami pri svojih raziskavah, se je bilo treba potruditi in jih poiskati na mestih, kjer so bili dostopni za javno uporabo: besede v slovarjih ali kataložnih zbirkah, publikacije v objavljenih bibliografijah ali listkovnih katalogih knjižnic, avtorje in druga dejstva v leksikonih in enciklopedijah, bodisi natisnjenih bodisi v arhivirani obliki. Specialni podatki so bili v lasti in hrambi strokovnih kolegov in je bilo treba zanje prositi osebno, če avtorji niso poskrbeli za knjižno objavo, kot npr. Gregor Kocijan v bibliografijah
slovenske kratke proze. Neredko je raziskovalec čepel nad svojimi podatki in jih ljubosumno čuval pred strokovnimi kolegi v
strahu, da jih bodo uporabili pred njim. Ali, z ironičnimi besedami nekega humanista,[OPOMBA:Martin Mueller. [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2014-October/012380.html 28.427 TEI Simple and HTML vs XML for TEI.] Humanist Discussion Group 23. okt. 2014.] večina raziskovalcev bi raje delila z drugimi svojo zobno krtačko kot svoje podatke.

Število javno dostopnih podatkovnih zbirk, iz katerih je mogoče poljubno črpati, včasih pa jim tudi kaj dodajati, narašča. Ena takih je [http://razvezanijezik.org/ Razvezani jezik: Prosti slovar žive slovenščine.] Za slovensko literarno vedo pridejo v poštev slovarji ([http://bos.zrc-sazu.si/ SSKJ, Besede slovenskega jezika]), besedilna korpusa Nova beseda in [http://www.gigafida.net/ Gigafida,] bibliografije (slovenski vzajemni katalog [http://www.cobiss.si/ Cobiss]) in leksikonske informacije biografskega značaja (Wikipedija, [http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenska biografija,] Primorski slovenski biografski leksikon (PSBL)). 

Posebno mesto med avtorskimi bibliografijami zavzemajo popisi knjig Tarasa Kermaunerja, objavljeni na zavihkih ali na koncu njegovih knjig in na spletu. Njihova količina (122 knjig samo v seriji Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske
dramatike, od tega 26 na spletu) in tudi količina v njih obravnavanih slovenskih dram (okrog 780) kliče po popisu vsebine oz. izdelavi stvarnih kazal ([[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt Romani/Stvarna kazala Kermaunerjevih knjig o slovenski dramatiki|Stvarna kazala Kermaunerjevih knjig o slovenski dramatiki]]), česar so se lotili študentje na ljubljanski slovenistiki; za zgled so že izdelana vsebinska kazala nekaterih drugih literarnozgodovinskih monografij v okviru [[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt Romani|Wikiprojekta Romani]]. Iz predračunalniškega časa sta kataložno zajeto pesništvo med NOB (na podlagi kataloga oz. bibliografije je nastala serija diplomskih nalog) in zbirka besedil pri projektu Marksizem v slovenski književnosti (1979–1982).[OPOMBA:Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/komunist.html Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška verzifikacija.] ''JiS'' 27 (1981–1982): 70–79.] 

Zbirka [http://slovlit.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kmpov/ Slovenska kmečka povest] (na spletu od leta 2000) je 1990 vsebovala 234 daljših besedil v žanru od 1859 do 1945 in je bila za izhodišče za [http://lit.ijs.si/skp1.html monografijo o tem žanru.] Podobno je bila zastavljena [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/szr.pdf monografija o slovenskem zgodovinskem romanu] (2009), ki je temeljila na bibliografiji 310 daljših tekstov v žanru od 1845 do 2008 ([http://slovlit.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgrom/ Slovenski zgodovinski roman], 1999). 2010 je začel nastajati Seznam digitaliziranega leposlovja (Miran Hladnik in Primož Jakopin. [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu]) s povezavami na polna besedila. Večinoma gre za besedila pri projektu [[:s:sl:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika|Slovenska leposlovna klasika]] na Wikiviru (2007-), ki se je ukvarjal s korigiranjem strojno prebranih besedil z dLiba, portala Internet Archive in drugih spletnih lokacij in ga je financiralo Ministrstvo za kulturo, vključeni pa so vanj tudi teksti iz drugih zbirk spletno dostopnega leposlovja: eZISS, AHLib oz. Digitalna knjižnica IMP, Zbirka slovenskih leposlovnih besedil, Beseda, Nova beseda itd. Prav zdaj se zbirke s strežnika Filozofske fakultete, kjer je njihovo urejanje postalo nerodno, s pomočjo Mihaela Simoniča selijo na Arnesov strežnik, kjer si obetamo njihovo lažjo dosegljivost, podporo in širitev: [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu.]

Bibliografsko dokumentiranje seminarske dejavnosti sega v sredino 90. let, ko je bila postavljena in pospletena zbirka [http://slovlit.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/ Diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF od leta 1950] na ljubljanski slovenistiki, ki s svojimi 2000 vpisi omogoča vpogled v dinamiko literarnovednega interesa[OPOMBA:Mateja Povalej. Seznam diplomskih nalog. ''Slava'' 3/2 (1988/89). 243.  Erika Lovišček, Metka Žitko in Maja Strel. Kaj so jemali študentje slovenščine za diplomske naloge v letih 1975 do 1995. ''Slava'' 9/2 (1995/96). 125.]. Med disertacijami z izdatnejšim bibliografskim izhodiščem izstopata ''Struktura in funkcija literarne kritike'' Roberta Jereba (2009),{{COBISS|ID=251740416}} ki temelji na 877 kritikah v časopisu ''Delo'' v 1990. letih, in Zorana Božiča ''Slovenska literatura v šoli in Prešeren'' (2010),{{COBISS|ID=251739648}} ki je ekscerpirala vsa besedila 700 avtorjev v vseh 56 slovenskih čitankah; iz izčrpnega bibliografskega seznama kratkoproznih zbirk je izhajala disertacija Alenke Žbogar (2002),{{COBISS|ID=123877376}} iz repertoarja vseh čitalniških uprizoritev pa disertacija Urške Perenič (2008).{{COBISS|ID=37543522}} 

Bibliografske podatke s pridom izkoriščajo bibliometrične raziskave literarnovednega področja v okviru bibliotekarstva, včasih pa tudi na slovenistiki.[OPOMBA:Terezija Jambrovič, Anica Marinčič, Primož Južnič. Bibliometrijska analiza revije ''Jezik in slovstvo''. ''Jezik in slovstvo'' 45/1–2 (1999/2000). 33–44. Andrejka Močnik. Literarna veda v slovenskem strokovnem tisku: Bibliometrijska analiza revij ''Jezik in slovstvo'', ''Slavistična revija'' in ''Primerjalna književnost'' (diplomsko delo, 2005). Davorin Dukič. Jezikoslovje in literarna veda v ''Slavistični reviji'' med letoma
1978 in 1990. ''Slavistična revija'' 57/3 (2009). 423–35. Davorin Dukić. 58 letnikov ''Slavistične revije'' (1948–2010): Dinamika izhajanja in formalne lastnosti razprav. ''Slavistična revija'' 59/4 (2011). 333–56. Špela Perko. Primerjalna bibliometrijska analiza izbranih enot iz zbirke Studia litteraria ter zbornikov Obdobja (2010, diplomsko delo). Maja Perinović. Slovenska literarna veda v literarnovednih zbornikih 2000–2009 (2012, diplomsko delo).]  Stare bibliografije imamo za zdaj zgolj v obliki digitalnih posnetkov, po katerih ni vedno mogoče iskati: Franc Simonič, Slovenska bibliografija (1550–1900), Janko Šlebinger, Slovenska bibliografija za l. 1907–1912 in Niko Kuret, Slovenska knjiga: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939 – več kot nadomestil jih je dLib. Redka spletišča dovoljujejo uporabnikovo poseganje in dopolnjevanje, npr. [http://razvezanijezik.org/ Razvezani jezik] ali [[:v:sl:Diplomske naloge|Diplomske naloge iz slovenske književnosti]].  

Študente in raziskovalce sem k oblikovanju podatkovnih zbirk, ki so izhodišče vsakega resnega dela, pod naslovom [http://lit.ijs.si/sp_b.html#isbz Izdelava svoje bibliografske zbirke] nagovarjal v ''Praktičnem spisovniku'' – bibliografija je pač najstarejša in najobičajnejša oblika podatkovne zbirke za naše potrebe. Prav veliko uspeha to snubljenje nima: včasih mu prisluhne kak študent pri koncipiranju diplomske naloge. Prva večja uporaba podatkovne zbirke (biografskih, geografskih in bibliografskih podatkov) se je zgodila v okviru projekta [[:v:sl:Prostor slovenske literarne kulture|Prostor slovenske literarne kulture]] (2011–2014) pod vodstvom Marka Juvana. Podatkovne zbirke (kulturne inštitucije, spomeniki, avtorji, dogajališča itd.), ki so se v zadnji fazi projekta združile med seboj v spletnem formatu, so sodelavci s pomočjo študentov koncipirali v razpredelniškem formatu Excel.

====Iskanje po dLibu====

[[File:DLib.jpg|sličica|center|500 px|Začetna stran dLiba]]
  
{|
|[[File:DLib1.jpg|sličica|150 px|Iskanje po dLibu 1]]
|[[File:DLib2.jpg|sličica|150 px|Iskanje po dLibu 2]]
|[[File:DLib3.jpg|sličica|150 px|Iskanje po dLibu 3]]
|[[File:DLib4.jpg|sličica|150 px|Iskanje po dLibu 4]]
|}

Iskanje po dLibu, zbirki besedil (knjig, revij, časnikov, zbornikov, plakatov, rokopisov), slik in večpredstavnostnega gradiva, brez katere humanističnemu študentu in raziskovalci ni mogoče strokovno preživeti, usmerimo z nekaj natančnejšimi navodili: 
*kadar nimamo sreče z iskanjem po metapodatkih, tj. po avtorju ali naslovu dela (in glavnina skeniranega gradiva je take narave, da obstajajo metapodatki samo za večje skenirane enote (za knjige, posamezne številke revije, ne pa npr. za posamezne članke znotraj revije), takrat pod iskalnim poljem odkljukamo možnost ''išči tudi po celotnem besedilu''
*kadar je zadetkov preveč, iskanje omejimo z vtipkanjem dodatnih izrazov, za katere vemo, da jih tekst vsebuje, ali pa
*postavimo niz besed, za katere vemo, da se nahajajo v besedilu skupaj, med narekovaje
*pri neuspešnem poizvedovanju je treba poizkusiti s kakšnim drugačnim nizom, saj strojno branje pri težje berljivih predlogah ni bilo vedno zanesljivo in iskalnih zato niza ne bo našel, tudi če ga tekst vsebuje, npr. kadar je OCR niz ''veselo'' interpretiralo kot ''vese10'' 
*preštevilne zadetke redčimo z omejevanjem virov v levem stolpcu

Za zgled vzemimo iskanje Malovrhovega feljtonskega romana Opatov praporščak. 255 zadetkov dobimo, potem ko med navednice vpišemo v iskalno polje naslov in odkljukamo možnost ''išči tudi po celotnem besedilu''. Zdaj kliknemo na opcijo ''razširi'' pod naslovom ''časopisje in članki - naslov'' v levem stolpcu, da dobimo vsa mesta, kjer se pojavi iskani niz. Večje število zadetkov je le pri treh časopisih: v ''Enakopravnosti'' in ''Glasu svobode'' iz ZDA in v ''Slovenskem narodu''. Zatremo dvom, da gre za golo navajanje naslova knjige v reklami, ki se ponavlja iz številke v številko, in zaupljivo izberemo samo po enega od teh časopisov. Zdaj že obvladljivo selekcijo zadetkov kronološko razporedimo (''Razvrsti po: datumu naraščajoče'') in si odpremo prvega s klikom na njegov naslov. Na zaslon dobimo podatke o skenirani številki, med katerimi sta najbolj zanimiva dva: pod ''URN:'' je povezava na to skenirano številko (prekopiramo jo tako, da nanjo kliknemo z desno miškino tipko iz izberemo ''Kopiraj mesto povezave'' ali kaj podobnega) in pa linka na predogled in na sliko številke v formatu pdf. Odpremo pdf-dokument in se prepričamo, da je bilo v tej številki res objavljeno prvo poglavje romana. In tako klikamo naprej, dokler nimamo na zaslonu vseh njegovih nadaljevanj. Pri označevanju stolpcev za kopiranje moramo paziti, da se v kopijo ne ujamejo še deli drugih besedil. 

'''Dodatno berilo'''

*[[:w:en:web scraping|Web scraping]] (''data harvesting''). Wikipedia, the free encyclopedia.

===Seznami ===

Takile priročniki za pisanje s [[:w:sl:seznam|seznami]] na hitro opravijo kot z eno izmed možnosti za členitev besedila. Namesto običajne odstavčne členjenosti uporabimo seznamske alíneje takrat, kadar želimo našteti serijo elementov na čim razločnejši način. Lepi seznami skupaj z napovednim stavkom tvorijo eno samo poved in njegove alineje niso daljše od ene vrstice. Na koncu take alineje sicer lahko napravimo vejico ali, kadar je vrstica sama iz naštevalnih elementov, podpičje, treba pa to ni. Mirno lahko ločilo na koncu alineje umanjka. Daljše alineje imajo že obliko samostojnega stavka in kličejo po veliki začetnici in končnem ločilu, hkrati pa vzbujajo dilemo, ali ne bi bilo morda bolje spremeniti jih v samostojne odstavke. 

Dolge sezname s kratkimi alinejami radi stavimo v dveh ali več stolpcih, npr. opombe na dnu wikipedijskih gesel. Osnovni obliki sta neoštevilčeni seznam (na začetku vsake alineje je pika, vezaj ali kakšno drugo grafično znamenje) in oštevilčeni seznam. V html-kodi prvega napoveduje niz &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;ul&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, drugega pa &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;ol&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, alineje pa uvaja &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;li&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;. V wikijih se vrstica spremeni v alinejo, če jo uvaja zvedica (ta na zaslonu nariše modro piko) ali grabljice (ki se na zaslonu spremenijo v številko).Posebej ljubijo seznamsko členjenje teksti za prosojnice. Alineje prisilijo pisca v disciplino pri naštevanju in k premisleku o morebitni hierarhiji med naštetimi elementi. Seveda, tudi kazala (vsebine, slik, oseb, naslovov, pojmov) so seznami, literatura na dnu članka je navedena v obliki seznama, zadetki pri iskanju na zaslonu so nanizani v obliki seznama. 

Vedno pogostejša raba seznamske organizacije informacij vodi k tezi, da je seznam naturna oblika informacij danes. Če to drži, potem je v konkurenčnem razmerju z zgodbo, ki smo ji do zdaj pripisovali tako vlogo, pomislimo le na biblijske zgodbe, antične in druge mite, literarne zgodbe ipd. Spoznanje, da zgodbe v naši kulturi ne obstajajo same na sebi, ampak jih konstruiramo, da bi z njihovo pomočjo lažje razumeli in obvladali svet, je pripeljalo do zavesti, da so arbitrarne. Krepi pa se namesto zgodbe metafora dopolnjujočega se seznama.  

Naloga literarne zgodovine je zdaj namesto oblikovanja velike razvojne zgodbe, ki je uspešno organizirala samo literarno materijo preteklih obdobij, registriranje in katalogiziranje novih izbirnih možnosti (žanrskih, slogovnih, sporočilnih, avtorskih, medijskih itd.). To je literarna zgodovina počela tudi že prej in ne gre za kakšno popolnoma novo zadolžitev, premaknila so se le prednostna razmerja: v prihodnje bo skrbništvo nad literarnimi seznami, npr. izčrpni bibliografski popisi žanrskih korpusov, zadostno osmišljalo eksistenco literarne zgodovine. Taki popisi v preteklosti zaradi bibliografskih črnih lukenj, veliko težjega iskanja po bibliografiji in težje dostopnosti besedil preprosto niso bili mogoči. 

Na metaforično uporabnost seznama opozarja [[:w:sl:Umberto Eco|Umberto Eco]] v knjigi ''Vrtinec seznamov''. {{COBISS|ID=253066752}} Seznam (spisek, lista, katalog, zbirka, evidenca, razvid, preglednica) je v zgodovini manj izrabljena možnost dojemanja in obvladovanja sveta kot zgodba, čeprav velikokrat enako fascinantna. Zgodba želi pojave definirati po njihovem bistvu, seznam pa jih definira z naštevanjem njihovih lastnostih. Esencialistični zgodbeni pristop se zdi stremljivejši in špekulativnejši, seznamski pristop pa implicira, da je bistvo stvari neizrekljivo in nedostopno. Seznami v principu sporočajo, da je svet neskončen oz. ne(i)zmeren, raznoroden, nesklenjen oz. nepovezan, neorganski, brezsrediščen, nehierarhičen, torej težko obvladljiv. Retorični figuri, ki strukturirata sezname, sta akumulacija (kopičenje) in enumeracija (naštevanje).[OPOMBA:Seznamu sorodna metafora je [[:w:de:Rhizom (Philosophie)|rizom]] oz. micelij, termin micelij pa je uveljavil Taras Kermauner. Eco kaže tudi na ustreznost seznama novodobnemu potrošniškemu dojmu sveta (npr. nakupovalni seznam), za katerega so značilni izobilje, požrešnost ali pogoltnost, seveda pa je to samo ena od njegovih možnih metaforičnih uporab, in sicer tista, ki je z duhom ''Nove pisarije'' v diametralnem nasprotju.] 

Med literarnimi žanri izrabljajo naštevalno, seznamsko, epizodično kompozicijo zbirke šal, pustolovski, kolektivni, pornografski roman, od besedilnih zvrsti, povezanih z raziskovanjem leposlovja, pa so seznamske narave bibliografije, cvetniki (antologije), leksikoni, enciklopedije.[OPOMBA:Naštevalnost je značilna za literarni verizem (npr. popisi požrtij pri Rabelaisu) in naturalizem, zunaj literature, zlasti v slikarstvu, je bila naštevalnost značilna za tihožitja, množične prizore (bitke, poslednja sodba) in sezname svetnikov, hudičev, angelov, zveri (bestiarij), čudes (mirabilia), relikvij in zakladov. Tako kot je arheologija odkrila veliko raziskovalno uporabnost smetišč, pridejo literarni vedi prav seznami pozabljenih ali zavrženih (trivialnih) besedil, ki jih naplavlja digitalizacija stare periodike. V sodobni slovenski književnosti spremembo paradigme v seznamsko smer ilustrira roman Janija Kovačiča ''Knjiga'' (2010). — Svoje socialne relacije organiziramo menda seznamsko, kot na Facebooku (Sašo Dolenc. Dobro delo namesto čokolade: Družabni možgani. ''Objektiv'' 9. nov. 2013. 18). — Slovenska enciklopedična prizadevanja imajo simbolno oporo v srednjeveškem enciklopedistu in svetniku [[:w:sl:Sveti Izidor Seviljski|Izidorju Seviljskem]], ki je od nedavnega zavetnik interneta: za povezavo je preko kronista Izidorja Khallana, glavne osebe v romanu ''Visoška kronika'', programsko poskrbel Ivan Tavčar, gl. moj članek [http://lit.ijs.si/visoska.html Tavčarjeva Visoška kronika.] ''Esej na maturi 2006''. Ljubljana: Intelego, 2005. 61–105.]  Na slovenski Wikipediji so seznami izhodišče za nadaljnje resno delo: [[:w:sl:Seznam slovenskih pesnikov|seznam slovenskih pesnikov]] in [[:w:sl:Seznam slovenskih pisateljev|pisateljev]], [[:w:sl:Seznam slovenskih mladinskih pisateljev|mladinskih pisateljev]], [[:w:sl:Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev|literarnih zgodovinarjev]], [[:w:sl:Seznam slovenskih mladinskih literarnih likov|literarnih likov]], [[:w:sl:Seznam slovenskih romanov leta 2010|romanov]], [[:w:sl:Slovenske literarne poti|literarnih poti]], [[:w:sl:Seznam slovenskih nagrad za književnost|literarnih nagrad]] itd., na Geopediji za zdaj še zbirka literarnih spomenikov. Gesla razvrščata v sezname tudi Wikipedija in Wikivir sama, kadar jih ustrezno kategoriziramo: delo, označeno npr. s [[:s:sl:Kategorija:Kmečka povest|kategorijo kmečka povest]], se samodejno znajde na seznamu skupaj z drugimi enako kategoriziranimi teksti. Tako se grupirajo po seznamih avtorji, rojeni istega leta, knjige, izšle v istem letu, besedila istega avtorja, žanra ali slogovne pripadnosti, uredniki, prevajalci, tuji slovenisti ... 

Seznamski oz. enciklopedični princip dojemanja in urejanja sveta najbrž ne bi mogel igrati vloge pri zamenjavi literarnozgodovinske paradigme, če mu ne bi izdatno stala ob strani in ga podpirala tehnologija: obvladovanje dolgih seznamov oz. velikih množin podatkov brez računalnikov ni mogoče. Ti so do te mere spremenili način človekovega mišljenja in pomnjenja, da zgodba kot mnemotehnični pripomoček nima več monopola pri organizaciji podob sveta. Najbolj je za naš prehod od zgodbenega k seznamskemu dojemanju sveta odgovoren verjetno splet s svojimi kazali in meniji.

Množina informacij, ki je spodbudila njihovo seznamsko organizacijo, spreminja tudi naše predstave o tem, kaj je mišljenje. Posrečeno je to izrazil kanadski digitalni humanist ali »učenjak na véliko«, kot se sam imenuje, Françoise Lachance: »[T]o think is often to sort, to store and to shuffle: humble, embodied tasks.«[OPOMBA:Françoise Lachance. [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-August/011212.html 27.284 audio and print.] Humanist 14. avg. 2013. [Misliti pogosto pomeni sortirati, shranjevati in prestavljati: skromna, fizična opravila.]]

'''Naloge'''
*''Nova pisarija'' se omejuje na iskanje po elektronskih virih in zanemarja tiskane z opravičilom, da se o njih lahko poučimo v ''[http://lit.ijs.si/sp_ogdn.html#bibl Praktičnem spisovniku]''. Naj konzultacijo ''Spisovnika'' spodbudi tole vprašanje, pri katerem nam Cobiss (še) ne more biti v pomoč: Katero bibliografijo vzamemo v roke za popis literarnih ocen romana ''Beli dvor'' pisatelja Gustava Šiliha, ki je izšel leta 1938? V katerih literarnih zgodovinah preverim, če imajo kakšen stavek o romanu. In kako najdemo v obsežni knjigi tak odstavek? — Odgovor.[OPOMBA:Predmetni indeks prve in druge knjige ''Bibliografije rasprava, članaka i književnih radova'', ki pokriva članke do druge svetovne vojne. Od literarnih zgodovin pridejo v poštev Matičina ''Zgodovina slovenskega slovstva, 6'' (1969, poglavje  Lina Legiše V ekspresionizem in novi realizem), Zadravec-Pogačnikova ''Zgodovina slovenskega slovstva, 7'',  in ''Slovensko književnost, 2'' (1999). Brskati začnemo v predmetnem kazalu na koncu knjige; čisto povsod Koprivca ne bomo našli.]
*Katero bibliografijo vzamemo v roke za popis literarnih ocen romana ''Pot ne pelje v dolino'' pisatelja Ignaca Koprivca; roman je izšel leta 1965. Katere literarne zgodovine pišejo o njem? — Odgovor.[OPOMBA:Bibliografija člankov za povojno obdobje se nahaja v ''Slovenski bibliografiji'', do katere pa je neroden dostop; mogoče bomo imeli srečo in dobili z [http://sb.nuk.uni-lj.si/Results.aspx?query=%27TYPE=a@%27&amp;ss=0&amp;avi=1&amp;pageSize=10 NUK-ovih spletnih strani] njeno digitalizirano verzijo za ustrezno leto. Bibliografija žal ne vsebuje vseh izšlih literarnih ocen. Enostavnejše in plodnejše je iskanje po besedilih časopisov v dLibu. Za avtorje na prve črke abecede do ''Nj'', med katere spada tudi Koprivec, vzamemo novosadski ''Leksikon pisaca Jugoslavije, 1–4'' (1972–1997). V poštev pridejo iste literarne zgodovine kot zgoraj, samo poznejši zvezki, povrhu pa še 1. knjiga ''Slovenske književnosti 1945–1965'' (1967); stvarno kazalo se nahaja v drugi knjigi.]

==Digitalna humanistika==

Ko iščem širše predmetno področje, na katerega bi ''Nova pisarija'' spadala, se kot najbolj prikladno pokaže področje [[:w:sl:Digitalna humanistika|digitalne humanistike]]. Literarnovednemu segmentu znotraj digitalne humanistike ustreza podpodročje empirične literarne vede (na univerzi v Stanfordu mu pogumno pravijo tudi ''computational criticism'' ali kvanitativna literarna zgodovina), jezikoslovnemu segmentu pa podpodročje računalniškega jezikoslovja. Literarnovedni segment digitalne humanistike bi poenostavljeno lahko opisali kot empirično literarno vedo s pomočjo računalnika. Gre za računalniško obdelavo humanističnih podatkov, tj. njihov zajem, ureditev v podatkovno zbirko, njihovo analizo in vizualizacijo oz. prezentacijo. V tem smislu lahko digitalno humanistiko razumemo kot področje stika dveh kultur (''[[:w:en:The two cultures|two cultures]]''), znanosti, ki jo v sintagmi zastopa pridevnik ''digitalna'', in humanistike. Ko že žongliramo z izrazi, nadvse primernimi za znanstveno rabo, navedimo še tistega, ki znotraj humanistike cilja na predmetna področja tele knjige. Petru Shillingsburgu bi se zdel primeren termin ''script act theory'', kar v slovenščini zveni nekoliko manj fino, teorija pisnih dejanj, zajema pa vse dejavnosti, povezane s pisanjem, tudi branje. V okvirju digitalne humanistike se pojem literarna veda izgublja in se nadomešča z izrazom literarne in kulturne študije ali z izrazom medijske kulturne študije.[OPOMBA:Siegfried J. Schmidt. [http://docs.lib.purdue.edu/clcweb/vol12/iss1/1 Literary Studies from Hermeneutics to Media Culture Studies.] ''CLCWeb: Comparative Literature and Culture'' 12/1 (2010). — [http://www.cost.eu/module/download/36864 COST-ESF 'Cultural Literacy in Europe Today' science policy briefing.] Science Policy Briefing 48 (2013). COST (European Cooperation in Science and Technology).]

[[Slika:DH_HC.jpg|sličica|center|600 px|Frekvenca konkurenčnih izrazov ''humanities computing'' in ''digital humanities'']]

Izraz digitalna humanistika (nekdaj tudi ''ehumanities'' ali ''humanities computing'') je bil prvič uporabljen leta 2001, 2005/06 so se pod tem imenom začele povezovati organizacije, ki so v humanistiki uveljavljale nove metode dela (leta 2005 je bil tudi prvič zapisan v slovenščini), 2009 je bila DH na konferenci MLA vodilna tema. Če sklepamo po številu digitalnohumanističnih tem na rednem letnem srečanju MLA 2014, je njihov delež v razmerju do tradicionalnih tem 10 %, zadeva pa poleg jezikoslovja in literarne vede še pomožna ali novejša področja besedilnih, kulturnih in medijskih študij, visokošolske pedagogike in znanstvene komunikacije.[OPOMBA:Mark Sample. [http://www.samplereality.com/2013/09/19/digital-humanities-at-mla-2014/ Digital Humanities at MLA 2014.] 19. sept. 2013.] Glede na ta delež je najbrž preuranjeno predvidevanje, da bo pridevnik ''digitalen'' kmalu postal pleonastičen, ker pač ne bo več humanistike, ki bi se je lahko šli brez računalnikove pomoči.

Digitalna humanistika zajema tudi novo vedo [[:w:sl:kulturomika|kulturomiko]]. Izraz sta konec leta 2010 v reviji ''Science'' uvedla Erez Lieberman Aiden in Jean-Baptiste Michel, wikipedijski članek o kulturomiki pa smo najprej napisali v slovenščini (marca 2011) in se je v angleščini pojavil šele pol leta pozneje. Osnovno orodje kulturomike je [[:w:en:Google Ngram Viewer|Googlov Ngram Viewer]], ki s statistično obdelavo baze 5 milijonov digitaliziranih knjig detektira dinamiko kulturnih pojmov in pojavov skozi stoletja, za enkrat samo v sedmih največjih jezikih. 

Ko so se na oddelkih za anglistiko vprašali, v kakšnem razmerju so z digitalno humanistiko,[OPOMBA:Matthew G. Kirschenbaum. [http://mkirschenbaum.files.wordpress.com/2011/01/kirschenbaum_ade150.pdf What Is Digital Humanities and What’s It Doing in English Departments?] ''ADE Bulletin 150'' (2010).] so našteli naslednje teme: 

1. tekst je takoj za številkami najlaže računalniško obvladljiva entiteta, kar so že zgodaj izrabile stilistika, lingvistika in raziskave atribucije avtorstva, 2. dolga tradicija povezav med računalnikom in kompozicijo (tj. strokovnim pisanjem), 3. edicijska teorija (tekstologija) in elektronski arhivi in izdaje od 80. let dalje (npr. [[:w:en:Rossetti Archive|Rossetti Archive]]), 4. leposlovni hipertekstualni projekti, 5. odprtost anglistike za kulturne študije, ki vključujejo tudi rabo računalnikov, 6. Googlove knjige in bralniki, ki so odprle možnost t. i. oddaljenega branja (''[[w:en:distant reading|distant reading]]''; izraz, ki ga je definiral Franco Moretti)[OPOMBA:Franco Moretti. ''Distant Reding''. Verso, 2013. Gre za opozicijo terminu ''[[:w:en:close reading|close reading]]'' 'poglobljeno, natančno, zatopljeno branje'.] oz. merljivega branja (''scalable reading'').[OPOMBA:Martin Mueller, [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2015-February/012714.html Re: 28.755 evidence of value.] Humanist Discussion Group 21. feb. 2015.] 

Današnjo digitalnohumanistično sceno obvladujejo pereča vprašanja [[:w:sl:prosti dostop|proste dostopnosti]] objav (''[[:w:swl:open access|open access]] publishing''), javnega recenziranja, ki naj nadomesti staromodno strokovno recenziranje (''[[:w:en:peer review|peer reviewing]]''), in popularizacije znanosti, tj. kako doseči večjo vidnost naših raziskav in poučevanja, njihovo non-stop (''24/7'') dosegljivost (gl. tudi ''[[:w:en:open access policy|open access policy]]'') in odprtost za sodelovanje javnosti. Strateška področja digitalne humanistike razkrije seznam vsakoletnih DH-nagrad. Podeljujejo jih za programska orodja, za prispevke, ki niso v angleščini, za uporabo DH v zabavi, za blog, članek ali kratko monografsko publikacijo, za vizualizacijo oz. infografiko in za javni projekt.[OPOMBA:[http://dhawards.org/dhawards2013/nominations/ DH-Awards.]]

Digitalnohumanistično problematiko organizirajo univerzitetni učni načrti. Ti študenta opremijo z znanji za zbiranje podatkov, njihovo pripravo za vpis v podatkovne zbirke (označevanje oz. enkodiranje), njihovo analizo (statistika, odkrivanje vzorcev), prezentacijo oz. vizualizacijo ter interaktivno manipulacijo s strani uporabnikov.[OPOMBA:[http://digital.humanities.uva.nl/crash-course-2013-programme/ Crash Course 2013 Programme.] ''Digital Humanities''.] Pridobivanje tradicionalnih humanističnih znanj s področij literature, umetnosti in zgodovine je v teh kurikulih samo za uvod, druge študijske vsebine pa močno odstopajo od tega, kar ponujamo pri humanističnih študijah na Slovenskem: statistika, programski jeziki, digitalni formati (xml, css, php, html), urejanje videa in slik, označevanje besedil in slik (TEI in ICONCLASS), urejanje zvoka, zgodovina digitalne humanistike.

Seznam raziskovalnih dejavnosti in predmetov raziskave na področju digitalne humanistike našteva naslednja ravnanja s podatki:[OPOMBA:Glej tudi [http://tadirah.dariah.eu/vocab/index.php TaDiRAH – Taxonomy of Digital Research Activities in the Humanities.]]
#zajem ([[:w:sl:podatkovno rudarjenje|podatkovno rudarjenje]], ''[[:w:en:data mining|data mining]]'')
#*digitalizacija (skeniranje, snemanje)
#*optično prepoznavanje (OCR)
#*pisanje v katerem od urejevalnikov 
#*konverzije med digitalnimi formati
#*programiranje
#*izdelava spletnih strani
#*iskanje informacij
#*izdelava seznamov
#obogatitev
#*dodajanje metapodatkov
#*enkodiranje (dodajanje podatkov o strukturi besedila)
#*anotiranja (opremljanje besedila s komentarji)
#*modeliranje
#*urejanje 
#*kartografiranje (umeščanje na zemljevid)
#analiza (luščenje informacij/struktur/vzorcev iz podatkov)
#*stilometrija
#*modeliranje tem
#*analiza socialnih omrežij
#*vizualizacija
#*analiza čustvenega odziva
#*pridobivanje podatkov (''information retrieval'')
#*strojno učenje
#*medbesedilna analiza, prepoznavanje vzorcev (''[[:w:en:Pattern recognition|pattern recognition]]''), statistična analiza
#interpretacija (pripisovanje pomena)
#*kontekstualizacija
#*modeliranje
#*povzemanje, konceptualiziranje
#razpečevanje in hranjenje
#*publiciranje
#*identifikacija (DOI)
#*urejanje dostopa (OA)
#*razporejanje
#*bibliografska manipulacija za potrebe citiranja
#*arhiviranje, licenciranje
#kolaboracija
#*komunikacija
#*participacija (''sharing'')
#*komentiranje
#*množičenje (''crowdsourcing'')
#meta DH-dejavnosti 
#*propagiranje DH-principov
#*strokovno ocenjevanje
#*poučevanje
#*sodelovanje oz. vodenje projektov
#*obveščanje (forumi, blogi, twitter, pošta)
#*financiranje, teoretiziranje itd.

Naštetemu se ponujajo v obdelavo različne vrste predmetov: posamezna dela, bibliografije, učni načrti, življenjepisi, slike, zvok, video, jezik, podatki in metapodatki (oznake), metode, standardi itd. Med raziskovalnimi tehnikami je našteto še georeferenciranje, »poigričenje« (''gamification''), iskanje informacij, linkanje, strojno učenje, fotografiranje, skeniranje ..., kar vse lahko potaknemo med zgoraj seznamsko naštete dejavnosti.

V ''Praktičnem spisovniku'' je bilo kritični izdaji posvečeno [http://lit.ijs.si/sp_osp.html#ki samostojno poglavje,] tu je treba le dodati opombo, da so možnosti elektronskih edicij radikalno spremenile pogled na znanstveno redigiranje besedil. Tekstologija si je svojčas prizadevala iz množice besedilnih verzij in redakcij najti »originalno«, »avtentično« ali »nepotvorjeno« ali »pravo« besedilo, ga očistiti redakcijskih napak in edino tega pripraviti za natis, vse druge pa dokumentirati samo v opombah. Digitalno okolje dovoljuje vzporedno eksistenco besedilnih variant in si lahko privošči njihovo enakopravno obravnavo. Prikladni za to so wikiji, ki vse variante vključujejo v eno samo besedilo, razlike med variantami pa se pokažejo pri vzporedni primerjavi v krepkem rezu. Druga velika sprememba je pojem nedotakljivosti. Splet 2.0 zahteva aktivno bralčevo udeležbo, njegovo poseganje v besedilo, kar je ravno nasprotno od mentalnega izhodišča nekdanje tekstologije.[OPOMBA:Desmond Schmidt idr. [https://www.academia.edu/208642/Multi-Version_Documents_a_Digitisation_Solution_for_Textual_Cultural_Heritage_Artefacts A Multi-Version Wiki.]]   

Digitalna humanistika kot segment empirične znanosti temelji na konstrukciji in uporabi podatkovnih zbirk (zato se ponovno loteva arhivskih virov), njene rezultate prepoznamo po vizualni privlačnosti, s katero želi doseči boljšo predstavnost kompleksnih podatkov in večji učinek med čim širšo publiko. Za razliko od tradicionalnih humanistik, ki so nacionalno zaprte in samozadostne, digitalni humanisti sodelujejo med seboj na globalni ravni in so metodološko odprti v smer interdisciplinarnih raziskav. Kritika digitalne humanistike, ki jo izrekajo tradicionalni humanisti, je pravzaprav kritika empiričnega ukvarjanja s humanističnimi vsebinami, ki naj bi te vsebine desakraliziralo. Empiriki jim nesramno vračajo, češ da »mečejo psevdo-luč na ne-probleme« in teoretizirajo, namesto da bi reševali konkretne probleme.[OPOMBA:Christopher Ohge. [http://hastac.org/blogs/cmohge/2012/10/30/defense-empiricism-digital-humanities-not-merely-data In Defense of Empiricism: Digital Humanities is not Merely Data.]] V glavnem obe humanistiki živita vsaka svoje ločeno življenje: raziskovalci se ne poznajo, ker so inštitucionalno ločeni, in se ne citirajo, do izrazov medsebojne nezaupljivosti in sovražnosti pa prihaja v časih, ko vpis na humanistiko upada in ko se krčijo sredstva za raziskave, kar ju sili v konkurenčni boj. 2014 je bila zapisana ocena, da je delež digitalnih humanistov znotraj nemške humanistike 10 % in da je DH mogoče študirati na 15 nemških univerzah. 

Digitalna humanistika je organizirana na globalni ravni v [[:w:en:Alliance of Digital Humanities Organizations|ADHO]], v Evropi je krovna organizacija [[:w:en:European Association for Digital Humanities|EADH]], Nemci so se združili pod streho [http://www.dig-hum.de/ DHD,] na Slovenskem podobne organizacije ni, je pa Slovenija vključena v mednarodne DH-projekte, kot sta [http://www.dariah.eu/ DARIAH] in [[:w:en:CLARIN|CLARIN]]. Kako na začetku svoje poti je DH, pomaga dojeti ocena, da je bilo 2014 digitalizirano 25 milijonov od skupno okrog 140 milijonov knjig, kolikor jih obstaja na svetu, tj. 18 %.

Digitalna humanistika je vitalno razvijajoče se znanstveno področje z mrežo akademskih inštitucij, projektov, štipendij, služb, publikacij in spletišč. Žalostno je, da znotraj slovenske humanistike ni najti nič inštitucionalno ustreznega; bolj verjetno je, da do ustanovitve DH-študijskih smeri pride v okviru informatike, kot da bi se ustrezno modificirali obstoječi humanistični oddelki na fakultetah.

[[Slika:DH_world.jpg|sličica|center|500 px|Razprostranjenost DH po svetu[OPOMBA:[http://www.flickr.com/photos/ucldh/6730021199/sizes/o/in/photostream/ Quantifying Digital Humanities.] ''Flickr''.]]]

Za boljšo predstavnost naj navedemo nekaj konkretnih digitalnohumanističnih raziskav s področja literarne vede, kakor jih navajajo v stanfordskem Literary Labu: taksonomija romanesknih naslovov na angleškem knjižnem trgu v 18. stoletju, selekcijski in kanonizacijski procesi v korpusu angleških romanov 20. stoletja, prostorska distribucija čustev v romanih z londonskim dogajališčem ipd. Raziskave izhajajo iz več deset tisoč enot obsežnih bibliografskih podatkovnih zbirk ali iz označenih besedilnih zbirk. Empirični analizi se prilegajo le merljivi ali preštevni elementi, kamor spada npr. razmerje oseba-prostor, tj. koliko besed je posvečeno literarni osebi. V drami so take meritve enostavne, v prozi težje. Poleg tega se meri pogostnost nastopanja osebe in razsežnost njenih relacij z drugimi. Določiti se da besede, specifične za posamezno literarno osebo. Najprej je treba imeti podatek o povprečni verjetnosti, da bo oseba besedo uporabila (v jeziku nasploh, v žanru, v določenem času), da lahko izračunamo stopnjo, po kateri raba odstopa od pričakovanja. Pri tem so posebej zanimive sicer frekventne besede, ki pa jih osebe ne izrečejo. Prav gotovo je za zanimive rezultate takih raziskav mogoče zainteresirati tudi splošno publiko. 

Med prva slovenska digitalnohumanistična podjetja lahko uvrstimo oblikovanje konkordančnih slovarjev in besedilnih korpusov v jezikoslovju in podatkovnih zbirk v literarni vedi (več o njih glej v [[Nova pisarija#Empirične metode|naslednjem poglavju]]). Sledila je digitalizacija vsebin. Leposlovje se je začelo zbirati na spletišču [http://lit.ijs.si/leposl.html Zbirka slovenskih leposlovnih besedil,] danes je prav gotovo na prvem mestu [http://www.dlib.si Digitalna knjižnica Slovenije] (dLib), ki vsebuje tudi slikovno gradivo, zanemarljiv pa ni tudi študentski projekt [[:s:sl:Slovenska leposlovna klasika|Slovenska leposlovna klasika]] na Wikiviru. Popis vsega slovenskega digitaliziranega leposlovja je mogoče najti v zbirki [http://641.gvs.arnes.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] (2010). V [http://nl.ijs.si/e-zrc Elektronskih znanstvenokritičnih izdajah slovenskega slovstva] na ZRC SAZU so teksti označeni po smernicah konzorcija TEI, na [http://videolectures.net Videolectures] se krepi zbirka posnetih predavanj. 

Slovenska digitalna humanistika je v tretji fazi, ki zajema neposredno spletno publiciranje računalniško laičnih humanistov: pisanje gesel v Wikipedijo, geolociranje literarnih in drugih kulturnih faktov na Geopediji (npr. sloja [http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/4808 Rojstni kraji slovenskih literatov] in [http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/11689 Literarni spomeniki]), sestavljanje [[:Kategorija:Literatura|priročnikov za Wikiknjige]] in organizacijo fakultetnih seminarjev in raziskovalnih projektov na [[:v:sl:Glavna stran|Wikiverzi]]. Na Wikipediji smo od akademskih humanistov najbolj zavzeti slovenistični literarni zgodovinarji, svoje projekte pa imajo še zgodovinarji, bibliotekarji, teologi, psihologi idr. V slovenističnem seminarju je mdr. nastalo geslo [[:w:sl:digitalna humanistika|Digitalna humanistika]], ki ga ne pozna še prav veliko jezikov na Wikipediji.[OPOMBA:Vabljeni k dopolnitvi gesla!] 

Naslednja faza širjenja vpliva DH v literarni vedi bo prinesla javno dostopnost laikom prijaznih orodij za analizo besedil in besedilnih korpusov in njihovo rutinsko uporabo. Za jezikoslovno rabo so to konkordančnik, črkovalnik, prevajalnik in sintetizator govora, za literarno vedo pa program za določanje žanrov, motivov, tem in avtorstva, za pomoč pri lociranju dogajališč, statistična orodja in programi za prezentacijo konstelacij oseb in dogajalnih shem. 

'''Berilo'''

*Miran Hladnik. [[:v:sl:Digitalna humanistika na Slovenskem|Digitalna humanistika na Slovenskem]]. Wikiverza 10. dec. 2012. [http://airb.studentskazalozba.si/knjiga/e-branje-esej/3766 AirBeletrina.]
*Luise Borek idr. [https://docs.google.com/document/d/1uosCjUW_dpSjdRNxBaFdDY0W-D0dTMHbLwTFuEvbDFg/edit Taxonomy of DH Research Activities and Objects.] Google Drive. Sept. 2013.
*[http://www.sidih.si/ SIDIH]: Digitalna infrastruktura za humanistiko in umetnost. ''DARIAH''.
*[http://www.culturemachine.net/index.php/cm/issue/view/23 The Digital Humanities: Beyond Computing.] ''Culture Machine 12'' (2011).
*[http://digitalhumanities.org/dhq/ ''Digital Humanities Quarterly'' (DHQ)] 2007-.
*[http://www.humanistika.org/ Центар за дигиталне хуманистичке науке.]
*[http://www.briancroxall.net/dh/ Introduction to Digital Humanities.] English 389 at Emory University.
*[http://digitalhumanities.org/answers/forum/pedagogy DH in the classroom.] Digital Humanities Questions &amp; Answers. ''Association for Computers and the Humanities''.
*Matthew Kirschenbaum. [http://mkirschenbaum.files.wordpress.com/2011/01/kirschenbaum_ade150.pdf What Is Digital humanities and What's It Doing in English Departments?] [http://blogs.ucl.ac.uk/definingdh/reader-contents/ ''Defining Digital Humanties: A Reader''.] Ur. Melissa Terras, Julianne Nyhan in Edward Vanhoutte. Ashgate, 2013.
*[http://dhhumanist.org/ Humanist Discussion Group.] Ur. Willard McCarty. 1987-.
*[http://www.e-humanities.net/ e-humanities.net Computer Science Department of the University of Leipzig:] oddelki Natural Language Processing, Image and Signal Processing, Computational Humanities in Digital Humanities.
*Peter Denley. The computer revolution and »redefining the Humanities«. ''Humanities and the Computer: New Directions''. Ur. David S. Miall. Oxford University Press, 1990.
*Lilo Berg. Little Red Riding Hood 2.0 / Rotkäppchen 2.0: [http://www.humboldt-foundation.de/web/kosmos-titelthema-102-1.html 1,] [http://www.humboldt-foundation.de/web/kosmos-titelthema-102-2.html 2,] [http://www.humboldt-foundation.de/web/kosmos-titelthema-102-3.html 3.] ''Humboldt Kosmos'' 102 (2014).

===Empirične metode===

Izraz empiričen  pomeni, da so bili podatki pridobljeni z opazovanjem ali eksperimentom. V naravoslovju drugačnih podatkov ni, vsi dokazi so empirični, zato je izraz empiričen sinonim znanstvenosti. V humanistiki ponavadi eksperimentiranja ni, pač pa imamo opraviti z opazovanjem faktov in s čutnimi izkušnjami. Empirične metode so v humanistiki na daleč prepoznavne zaradi opaznega deleža številčnih podatkov, predstavljenih v tabelah ali grafikonih. Empiričnemu pristopu stoji v opoziciji teoretični pristop: prvi izhaja iz faktov in je zato induktiven, drugi pa iz konceptov, zato je deduktiven.

Pod empiričnostjo razumemo
*pridobivanje materialnih dokazov (podatkov) z eksperimentiranjem in opazovanjem
*merjenje podatkov (preštevanje, kvantifikacija)
*preverljivost meritev

Empirični pristopi so v literarno vedo prišli
*iz nehumanističnih ved, npr. matematike[OPOMBA:Npr. [[:w:de:Wilhelm Fucks|Wilhelm Fucks]]. ''Nach allen Regeln der Kunst'', 1968. — [[:w:en:Moshe Koppel|Moshe Koppel]] ali [http://u.cs.biu.ac.il/~koppel/ Moshe Koppel.]] 
*iz [[:w:sl:IKT|informacijskih in komunikacijskih tehnologij]] (vpliva IKT nekateri ne razumejo kot mostu med disciplinami, ampak kot poskus sovražnega prevzema)[OPOMBA:Malte Rehbein. 27.402 [Humanist] Digital Humanities: methodological Bridge or hostile Takeover? Humanist Discussion Group 4. okt. 2013.]
*preko jezikoslovja (kvantitativna stilistika, jezikoslovno računalništvo, [[:w:sl:Korpusno jezikoslovje|korpusna lingvistika]], [[:w:sl:jezikovne tehnologije|jezikovne tehnologije]])
*preko tržnih raziskav knjige[OPOMBA:Gregor Kocijan idr. ''Knjiga in bralci, 1–4''. Ljubljana:  1974–1999. — Maja Breznik idr. ''Knjižna kultura''. Ljubljana: UMCO, 2005 (na osnovi raziskovalnega poročila z naslovom [http://www.mirovni-institut.si/Projekt/Detail/si/projekt/Bralne-kulture-v-novih-razmerah-zalozniske-produkcije/ Bralne kulture v novih razmerah založniške produkcije.] ''Mirovni inštitut''). — Samo Rugelj idr. [http://www.jakrs.si/fileadmin/user_upload/Novice/2014/Bralna_kultura_in_nakupovanje_knjig_v_Republiki_Sloveniji_final.pdf Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji.] Ljubljana, 2014.]
*iz tradicije pozitivističnih pristopov v literarni vedi 

Javno dostopne so samo tiste empirične raziskave, ki se odvijajo v akademskem okolju, medtem ko so tiste, ki jih opravljajo velike založniške hiše (Amazon), ali informacijski servisi (Google) skrbno varovana poslovna skrivnost.[OPOMBA:Z zbranimi podatki skušajo čim pravičneje (glede na čas, ki ga bralec posveti knjigi) ovrednotiti naročniška razmerja. Pri ponudniku Oyster mesečna naročnina 10 $ omogoča bralcu izbirati med 100.000 naslovi, pri Amazonu pa za 79 $ na leto med 350.000 knjigami.] Slabo voljo in sumničavost vzbuja praksa, da se empirične analize bralskih, naročniških, uporabniških navad izvajajo brez vednosti bralcev, naročnikov in drugih uporabnikov in da nimamo dostopa do zbranih podatkov in analiz, vsaj tistih podatkov, ki se nanašajo na zainteresiranega posameznika. Nič nimam proti temu, da nekje zbirajo statistiko mojega obnašanja na spletu: koliko strani knjige sem prebral, preden sem jo doložil, kako hitro sem prebiral pustolovske ali erotične scene in kako hitro filozofske refleksije junaka, kdaj sem se odločil pokukati na konec, kako se zgodba razplete itd. Ti podatki lahko zelo koristijo avtorjem, da bo njihov naslednji roman boljši, so pa tudi priložnost za bralčevo samorefleksijo. 

Med zanimiva empirično pridobljena spoznanja spada npr., da kratka poglavja občutno pripomorejo, da bralec knjigo prebere do konca. Nesimpatične pa so nekatere ponudbe, ki jih oblikujejo na podlagi bralčevih navad, npr. model ''all-you-can-read'', ki je oblikovan iz asociacije na obnašanje požeruhov v restavracijah tipa ''all-you-can-eat''. 

Tradicionalna humanistika s privoščljivostjo pokaže, kako lahko empirično pridobljeni količinski podatki zavajajo ali kako jih je mogoče celo zlorabiti za upravičevanje svojih interesov. Krivda za kaj takega ni na strani številk ali metode, ampak na strani diletantskih oz. zlonamernih razlagalcev. Z večanjem matematične pismenosti v populaciji se možnost napačnih interpretacij manjša in se povečuje uporabna vrednost podatkovnih zbirk za večanje človeške blaginje.[OPOMBA:Lenart J. Kučić. Svet vse bolj številkast, številčna pismenost pa še vedno zelo redka: Podatkovni analitik v Obamovi kampanji. ''Delo: Sobotna priloga'' 16. nov. 2013. 22-23.]

Empirične literarnovedne raziskave se predstavljajo kot metodološka novost, ki jo je prinesla nova raziskovalna paradigma,[OPOMBA:Npr. Katherine Bode. ''Reading by Numbers: Recalibrating the Literary Field''. London itd.: Anthem Press, 2012.] pa v resnici niso nič pretresljivo novega, nove so le večje količine podatkov, ki svojčas niso bili dostopni niti obvladljivi. Lep zgled literarnozgodovinske uporabe podatkovne zbirke je [http://www.uibk.ac.at/germanistik/histrom/ Projekt »Historischer Roman«] na inštitutu za germanistiko Univerze v Innsbrucku, ki temelji na zbirki 7200 nemških zgodovinskih romanov. Na Slovenskem so empirične raziskave te vrste količinsko skromnejše, vendar dovolj zgodnje. V jezikoslovju so bile to še pred pojavom računalnikov stilistične raziskave slovenskih pripovednikov. S pomočjo računalnika je 1977 nastal Prešernov konkordančni slovar,[OPOMBA:[[:w:en:Peter Scherber|Peter Scherber]]. ''Slovar Prešernovega pesniškega jezika''. Maribor: Obzorja, 1977. {{COBISS|ID=10600193}} Knjiga je bila tako rekoč vzporedna z objavo ''Index Thomisticus'' jezuita [[:w:en:Roberto Busa|Roberta Buse]], ki velja za začetnika DH.] prvi javno dostopni računalniški zbirki pa sta bili menda [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgrom/ zbirki slovenskega zgodovinskega romana] (1999) in [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kmpov/ kmečke povesti,] (2000) iz katerih sta nastali monografiji.[OPOMBA:[http://lit.ijs.si/skp1.html ''Slovenska kmečka povest''.] Ljubljana: Prešernova družba, 1990. — [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/szr.pdf ''Slovenski zgodovinski roman''.] Ljubljana: FF, 2009.] Empirična preštevanja dolžine pripovednih besedil in njihovih vrstnih oznak so bila osnova za enciklopedično obravnavo slovenske povesti.[OPOMBA:Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/povest1.html ''Povest''.] Ljubljana: DZS, 1991 (Literarni leksikon, 36).] Na podatkovnih zbirkah temeljijo slovenistične literarnovedne disertacije zadnjih deset let in več (Aleksander Bjelčevič, Dejan Kos, Alenka Žbogar, Mateja Pezdirc Bartol, Marijan Dović, Urška Perenič, Aleksandra Bizjak, Robert Jereb, Zoran Božič). Sem spadajo še razprave o atribuciji avtorstva.[OPOMBA: Marijan Dović. [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2002_2_6.pdf Podbevšek in Cvelbar: Poskus empirične preverbe namigov o plagiatorstvu.] ''Slavistična revija'' 50/2 (2002). 233-49. — Marko Limbek. [http://www.stat-d.si/mz/mz5.1/limbek.pdf‎ Usage of Multivariate Analysis in Authorship Attribution: Did Janez Mencinger Write the Story “Poštena Bohinčeka”?] ''Metodološki zvezki'' 5/1 (2008). 81-93.]

Teoretično so se empirične metode v literarni vedi utemeljevale od 2001 dalje,[OPOMBA:Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/kakojeim.html Kako je ime metodi.] ''Slavistična revija'' 49/1–2 (2001). 1–16.] v zvezi z njimi se je uporabljal izraz preštevalna ali kvantitativna literarna zgodovina. 

[http://cobiss.izum.si/ Cobiss], prvi večji slovenski humanistični projekt, ki temelji na podatkovni zbirki (1991, zametek 1987), spada v bibliografijo, besedilni korpusi ([http://bos.zrc-sazu.si/ Nova beseda,] [http://demo.gigafida.net/ Gigafida]) in digitalizirani slovarji (npr. [http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html SSKJ]) in jezikovni priročnik s klikljivimi zvočnimi klipi [http://slovlit.ff.uni-lj.si/publikacije/sft/ ''Slovene for Travelers''] v jezikoslovje, [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/ ''Slovenski biografski leksikon''] (SBL) pa v biografiko. [http://rkd.situla.org/ Register nepremične kulturne dediščine] spada v muzealistiko, spletni interaktivni atlas Slovenije [http://www.geopedia.si/ Geopedija] pa v geografijo. Seveda, tudi [http://sicris.izum.si/ Sicris,] informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti na Slovenskem, ki iz raziskovalčevih objav do dveh decimalk natančno izračuna njegov rang med kolegi, spada v DH, v njen bibliografski del. Najperspektivnejši segment domače digitalne humanistike se zdi [[:w:sl:korpusno jezikoslovje|korpusno jezikoslovje]].

'''Literatura'''

*Urška Perenič. ''Empirija v literarni vedi''. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014. (Izide jeseni.)
*Urška P. Černe. [http://lit.ijs.si/intervju_up_cerne.html Miran Hladnik: Dedič avantgardizma. Intervju.] ''Literatura'' 22/233 (nov. 2010). 78–111.
*[http://www.delo.si/druzba/panorama/avtorjev-biblije-je-bilo-vec.html Avtorjev biblije je bilo več.] ''Delo'' 11. 8. 2009. 
*David Streitfeld. [http://www.nytimes.com/2013/12/25/technology/as-new-services-track-habits-the-e-books-are-reading-you.html?pagewanted=all&amp;_r=1&amp; As New Services Track Habits, the E-Books Are Reading You.] ''New York Times'' 25. 12. 2013.
*''Računalniška obdelava jezikovnih podatkov''. Ljubljana: IJS, 1985.
*Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/humanist.html Evropa in Amerika pa slovenska literarna veda.] ''31. SSJLK: Zbornik predavanj''. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani, 1995. 111–21.  
*Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/empir1.html Količinske in empirične analize v literarni vedi.] ''Slavistična revija 43/3 (1995). 319–40.
*On the role of computer models and technology in literary and media studies. Ur. Rolf A. Zwaan in Dietrich Meutsch. [http://www.journals.elsevier.com/poetics/ ''Poetics''] 19/1–2 (1990).
* Miran Hladnik. [http://lit.ijs.si/pis_vir.html Elektronski literarnovedni viri in računalniško pisanje.] ''JiS'' 40/7 (1995). 243–54.
*David S. Miall. ''Literary Reading: Empirical and Theoretical Studies''. New York: P. Lang, 2007. {{COBISS|ID=44131938}} 
* Denis Poniž. ''Numerične estetike in slovenska literarna znanost''. Maribor: Obzorja, 1982 (Znamenja, 67).
*Jure Zupan. Lahko računalnik prebira pesnike in ugotavlja njihov slog? ''Delo: Književni listi'' 21. julija 1994. 13–15.
*Alexis C. Madrigal. [http://www.theatlantic.com/technology/archive/2014/01/how-netflix-reverse-engineered-hollywood/282679/ How Netflix Reverse Engineered Hollywood.] ''The Atlantic'' 2. jan. 2014 [članek o identifikaciji in generiranju 77.000 filmskih žanrov].

====Programi ====

Našteti so samo nekateri zastonj in povečini spletni programi z zelo obsežnega seznama [http://dirt.projectbamboo.org/ DIRT] s stotinami programov. Njihova klasifikacija je arbitrarna, saj večina programov združuje več funkcionalnosti. Naravnost fantastično bi bilo, ko bi jih njihovi uporabniki tule pokomentirali in manj ustrezne nadomestili z novimi. 

* [http://www.cs.waikato.ac.nz/~ml/weka/ Weka, data mining software] (zajem podatkov)
* analiza besedil in drugih podatkov
**[http://gephi.org/ Gephi] (risanje grafov) 
**[http://www.graphviz.org/ Graphviz] (risanje grafov) 
**[http://bookworm.culturomics.org/ Bookworm] (vizualizacija besedne dinamike v velikih knjižnicah)
**[http://textalyser.net/ Textalyser]
**[https://de.dariah.eu/tatom/ TAToM, Text Analysis with Topic Models for the Humanities and Social Sciences]
**[http://langtech.ch/textable Orange Textable] (analiza besedil, Aris Xanthos)
**[http://projects.chass.utoronto.ca/tact/ TACT (Text Analysis Computing Tools)] (besedilna orodjarna Univerze v Torontu)
**[http://voyeurtools.org/tool/Links/ Voyant Links] (vizualizacija povezav v besedilu)
**[http://tokenx.unl.edu TokenX] (vizualizacija besedil)
**[http://www.tagcrowd.com/ TagCrowd] (besedni oblaki)
**[http://www.wordle.net/#sthash.T6wdwJ9V.dpuf Wordle] (besedni oblaki)
**[http://monk.lis.illinois.edu MONK Project] (odkrivanje vzorcev v besedilu)
**[http://voyeurtools.org/ Voyeur Tools] 
**[https://artfl-project.uchicago.edu/content/pair PAIR] (Pairwise Alignment for Intertextual Relations, odkrivanje podobnih besedil)
*anketiranje ([https://www.surveymonkey.com/ Survey Monkey,] [http://www.proprofs.com/survey/ ProProfs Survey Maker])
* anotiranje in popravljanje ([http://beta.fromthepage.com/ FromThePage] – komentiranje besedil na spletu, [http://scripto.org/ Scripto,] [https://www.mediawiki.org/wiki/Extension:Proofread_Page Proofread Page – korektura na Wikimedijinih spletiščih])
* bibliografija ([http://www.bibliopedia.org Bibliopedia,] [http://www.zotero.org/ Zotero,] [[:w:en:Comparison of reference management software|Comparison of reference management software]] – programi za izdelavo bibliografij)
* blog ([http://wordpress.org/ Wordpress,] [http://www.blogger.com/home Blogger,] [http://www.livejournal.com/ LiveJournal])
* citiranje ([http://www.harzing.com/pop.htm Publish or Perish] – statistična obdelava citiranosti člankov v Googlovem Učenjaku, [http://scholar.google.com/citations Google Scholar Citations,] [http://www.antlab.sci.waseda.ac.jp/software.html AntConc] – konkordance)
* knjižnice ([http://www.worldcat.org/ WorldCat,] [http://books.google.com/ Google Books])
* kolaborativno pisanje ([http://www.wikidot.com/ Wikidot,] [[:v:sl:Glavna sran|Wikiverza]], [[Glavna stran|Wikiknjige]])
* komunikacija ([https://plus.google.com/ Google+,] [https://storify.com/ Storify,] [https://twitter.com/ Twitter,] [http://doodle.com/ Doodle] – skupni urnik, [http://wordpress.org/ Prezi])
* konverzija datotek ([http://pdfmyurl.com/ PDFmyURL,] [http://smallpdf.com Smallpdf-Online PDF Tools])
* možgansko viharjenje ([http://www.text2mindmap.com/ Text 2 Mind Map,] [http://popplet.com/ popplet])
* objavljanje na spletu ([http://www.academia.edu/ Academia.edu] – osebni akademski repozitorij, [https://www.dropbox.com/ Dropbox,] [http://www.documentcloud.org/home DocumentCloud,] [http://wikipackit.com/ Wikipack,] [http://docs.google.com Google Docs])
* prezentacija ([http://prezi.com/ Prezi,] [http://www.screenr.com/ Screenr,] [http://slides.diigo.com/help.html WebSlides,] [http://www.slideshare.net/ Slideshare])
* skupna raba dokumentov ([http://viewshare.org Viewshare] – prezentacija in skupna raba kulturne dediščine, [http://omeka.org/ Omeka,] [http://drive.google.com Google Drive])
* slike ([http://www.image-maps.com/ Image Map Tool] – napravi sliko klikljivo, [http://picasa.google.com/ Picasa,] [http://getgreenshot.org/ Greenshot])
* verzije besedila ([http://v-machine.org/samples.php Versioning Machine] – Susan Schreibman)
* vizualizacija ([http://processing.org/ Processing] – za izdelavo animacij, [https://books.google.com/ngrams Ngram Viewer])
* zbirke ([http://www.mysql.com/ MySQL,] [http://www.r-project.org/ R,] [http://openrefine.org/#sthash.SJGNmfxe.dpuf OpenRefine])
* zemljevidi ([http://geocommons.com/ GeoCommons,] [http://worldmap.harvard.edu/ Worldmap,] [http://www.geonames.org/ GeoNames,] [http://maps.google.com/ Google Maps,] [http://www.gpsvisualizer.com/ GPS Visualizer])

====Projekti, revije====

*[http://www.ram-verlag.eu/journals-e-journals/glottometrics/ ''Glottometrics''.] RAM-Verlag: Quantitative linguistics, 2001-. 
*[http://www.ram-verlag.de/ ''Empirical Text- and Culture Research''.] RAM-Verlag: Quantitative linguistics.
* [http://www.uibk.ac.at/germanistik/histrom/ German historical novel.] Uni Innsbruck. Ur. Kurt Habitzel in Günter Mühlberger, 1997.
*[http://litlab.stanford.edu/ Literary Lab.] Stanford University. Ur. Franco Moretti. 2010-.
* [http://www.digitalstudies.org/ojs/index.php/digital_studies ''Digital Studies / Le champ numérique''.] Kanada, 1992-.
*[[:w:de:TextGrid|TextGrid]] – virtualno raziskovalno okolje na univerzi v Göttingenu.
*[[:w:de:TUSTEP|TUSTEP]] – programski sistem za obdelavo besedil na univerzi v Tübingenu.
*[http://portal.tapor.ca/portal/portal Tapor] – spletišče za besedilno analizo, Univerza v Alberti, Kanada.
*[http://www.europeana.eu/ Europeana] – evropska digitalna knjižnica ([[:w:sl:Europeana|Europeana]] na Wikipediji).
*[http://www.gutenberg.org/ Gutenberg] – najstarejša digitalna knjižnica ([[:w:sl:projekt Gutenberg|projekt Gutenberg]]).
*[https://openlibrary.org/ OpenLibrary] – knjižnični projekt Aarona Swartza in Internet Archive ([[:w:en:Open Library|Open Library]] na Wikipediji).
*[[:w:de:Perseus Project|Perseus]] – projekt digitalne knjižnice antičnih besedil (ZDA).
*Domenico Fiormonte. [http://dx.medra.org/10.12862/ispf14L203 Digital Humanities from a global perspective.] ''Laboratorio dell’ISPF''11 (2014).  

'''Literatura'''
*[http://dirt.projectbamboo.org/ Bamboo Dirt:] Digital Research Tools. 
*Stéphan Sinclair. [http://hermeneuti.ca/methods Methods Commons.] 2010.
*Stéfan Sinclair in Geoffrey Rockwell. [http://nbviewer.ipython.org/github/sgsinclair/alta/blob/master/ipynb/ArtOfLiteraryTextAnalysis.ipynb The Art of Literary Text Analysis.]
*[http://programminghistorian.org/ The Programming Historian.]

====Računalniško jezikoslovje====

Utrjenega termina za računalniško ukvarjanje z literaturo ni, ima pa terminološko težo izraz za [[:w:sl:Računalniško jezikoslovje|uporabo računalnika v jezikoslovju]] (''[[:w:en:computing linguistics|CL]]''), ki se v enem svojem segmentu posveča tudi leposlovju. Računalniški jezikoslovci razumejo leposlovje kot posebno obliko podatkov, ki zaradi svoje specifične funkcije kličejo po ločeni obravnavi.[OPOMBA:Posebna poglavja bi lahko posvetili tudi drugim humanističnim disciplinam, ki jih zanimata človekovo socialno in zasebno življenje in njegova artikulacija v literaturi, npr. [[:w:sl:informatika|informacijski znanosti]] in [[:w:sl:elektronsko knjižničarstvo|knjižničarstvu]] oz. [[:w:sl:Bibliotekarstvo in informacijska znanost|bibliotekarstvu]].] Računalniška lingvistika je za literarno vedo interesantna, kadar se ukvarja z naslednjimi rečmi: 

*iskanje po leposlovju
*povzemanje zgodb
*razlikovanje med literaturo in drugimi vrstami pisanja
*identifikacija in analiza literarnih žanrov
*slogovno razvrščanje besedil in pripisovanje avtorstva
*analiza bralčevih čustvenih odzivov[OPOMBA:Prim. Mark Finlayson. [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2014-April/011931.html 27.1004 pubs: cfp for issue on emotion &amp; sentiment in	social media.] Humanist Discussion Group 28. aprila 2014.]
*analiza konstelacije oseb oz. njihovega socialnega omrežja
*računalniško modeliranje pripovedi, računalniška naratologija in folkloristika
*generiranje literarnih pripovedi, dialoga oz. poezije[OPOMBA:[https://sites.google.com/site/clfl2014a/ Third Workshop on Computational Linguistics for Literature.]]
*oblikovanje priporočilnih seznamov

'''Orodja in korpusi'''

Na drugih mestih smo že tožili nad omejeno funkcionalnostjo konkordančnika za korpus [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Nova beseda] na ZRC SAZU. V njegovem okviru deluje lematizator [http://bos.zrc-sazu.si/dol_lem1.html Določevanje osnovnih besednih oblik (lem) in besednih vrst ali oblikoslovnih oznak] in [http://bos.zrc-sazu.si/dol_fre.html Ugotavljanje pogostnosti besednih oblik] – programa  Primoža Jakopina. Jezikovna orodja podjetja Amebis so v glavnem plačljiva, korpusi in orodja v okviru spletišča www.slovenščina.eu, ki ga podpira država, so v veliki meri v prostem dostopu, tako tudi jezikovna orodja na Inštitutu Jožef Stefan. 

*[http://presis.amebis.si/prevajanje/ Prevajalni sistem Amebis Presis] 
*[http://besana.amebis.si/ Slovnični pregledovalnik Amebis BesAna]
*[http://besana.amebis.si/ Sintetizator govora Amebis Govorec]
*[http://www.amebis.si/pregibnik Pregibnik] podjetja Amebis
*[http://www.amebis.si/amebis-besana Avtomatska lektorica] podjetja Amebis
*[http://www.slovenscina.eu/tehnologije/oznacevalnik (Oblikoslovni) označevalnik,] tudi [http://oznacevalnik.slovenscina.eu/Vsebine/Sl/SpletniServis/SpletniServis.aspx kot spletni servis] v okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku
*[http://www.slovenscina.eu/tehnologije/razclenjevalnik (Skladenjski) razčlenjevalnik] v okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku
*[http://nl.ijs.si/analyse/ JOS ToTaLe text analyser for Slovene texts] Tomaža Erjavca, IJS

Jezikovnotehnološka orodja so bila napravljena za manipulacijo pisnega korpusa [http://www.gigafida.net/ Gigafida] (1,2 milijarde besed), uravnoteženega korpusa [http://www.korpus-kres.net/ Kres] (100 mio besed), govornega korpusa [http://www.korpus-gos.net/ Gos] (1 mio besed). Omenimo še manjši korpus [http://www.slovenscina.eu/korpusi/solar Šolar] (šolski pisni izdelki), korpus [http://www.slovenscina.eu/korpusi/lektor Lektor] in program [http://www.igra-besed.si/ Igra besed] Zavoda za uporabno slovenistiko trojína. Na Inštitutu Jožef Stefan je korpus starejše slovenščine ([http://nl.ijs.si/imp/index-en.html IMP language resources for historical Slovene]). &lt;!-- Zgolj za primerjavo pokažimo še na jezikoslovno spletišče [http://wheatoncollege.edu/lexomics/ Lexomics] na Wheaton College v Massachusettsu. --&gt; 

'''Dodatno berilo'''
* Peter Grzybek, Emmerich Kelih in Ján Mačutek (ur.). ''Text and Language: Structures. Functions. Interrelations. Quantitative Perspectives''. Dunaj: Praesens, 2010.
* ''[http://www.trojina.org/slovenscina2.0/si/arhiv/ Slovenščina 2.0]: Empirične, aplikativne in interdisciplinarne raziskave'' 2012-. {{COBISS|ID=264547328}}

{{škrbinski razdelek}}

==Dodatno branje==

Naslovi, navedeni v tem poglavju, niso vedno naslovi knjig in člankov, na katere bi se skliceval kje prej, ampak so bolj zato, da ne pozabim, kaj vse sem jemal v roke, in zato, da koristijo mogoče komu drugemu. Za prenekatero knjigo z obetavnim naslovom lahko rečem, da je bila napisana iz zelo drugačnih pobud, kot je ''Nova pisarija'', in da se zato v sporočilu in napotkih razhajamo. ''Novo pisarijo'' je bilo treba napisati zato, ker nisem našel nobenega priročnika, ki bi bil namenjen pisanju za zaslon in z mislijo na udeležbo v izgradnji digitalne kulturne infrastrukture, ampak so večinoma nastali za potrebe iztisa na papirju in za funkcioniranje v krogu akademske izmenjave informacij oz. za izpolnitev študijskih obveznosti. 

*Paško Bilić. ''Proizvodnja sadržaja u umreženome društvu: Wikipedija kao novi prostor konstrukcije medijskih događaja''. Disertacija. Zagreb, 2013.
* Phyllis Creme in Mary R. Lea. ''Kako pisati na univerzi''. Prev. Mateja Mahnič. Ljubljana: Modrijan, 2013. {{COBISS|ID=265280256}} Za oceno knjige glej Miran Hladnik. [[:v:sl:Phyllis Creme in Mary R. Lea. Kako pisati na univerzi|Phyllis Creme in Mary R. Lea. ''Kako pisati na univerzi''.]] Wikiverza.
* Simona Klemenčič. ''Spisovnik primerjalnega jezikoslovca: Navodila za izdelavo seminarskih, diplomskih in magistrskih del''. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012. {{COBISS|ID=264055808}}
*Dubravka Oraić Tolić. ''Akademsko pismo: Strategije in tehnike klasične retorike za suvremene studentice i studente''. Zagreb: Ljevak, 2011 (Bibliotheca Academica).[OPOMBA:[[:w:sl:Zvonko Kovač|Zvonku Kovaču]] hvala za to knjigo. Ker je tole že zelo osebna opomba, naj si privoščim še en korak v to smer. [https://sl-si.facebook.com/mira.hladnik Ženi Miri] nisem posvetil še nobene svoje knjige, naj ji bo ob šestdesetletnici posvečena tale.&lt;!-- Rojstni dan ima jutri :) --~~~~ --&gt;]
* Jeffrey Schnapp idr. &lt;!-- Anne Burdick, Johanna Drucker, Peter Lunenfeld in Todd Presner --&gt;[http://mitpress.mit.edu/sites/default/files/titles/content/9780262018470_Open_Access_Edition.pdf ''(Short Guide to the) Digital Humanities''.] Cambridge: MIT, 2012. 
* Peter L. Shillingsburg. ''From Gutenberg to Google: Electronic Representations of Literary Texts''. Cambridge: University Press, 2006. {{COBISS|ID=32407394}} – avtor je v prvi vrsti zaskrbljen nad možnostjo izgube knjige kot fizičnega objekta, ki ga prinaša njena digitalizacija − »izgubljeno s pospletenjem«. 
*Suzana Sukovic. E-Texts in Research Projects in the Humanities. ''Advances in Librarianship''. Ur.  Anne Woodsworth. ''Advances in Librarianship'' 33 (2011): 131–202.
* ''Zgubljeno v prodaji: Slovenska knjiga med državo in trgom v tretjem tisočletju: Sedem pogledov na prihodnost slovenske knjige''. Ur. Samo Rugelj. Ljubljana: UMco, 2005 (Premiera, 42). {{COBISS|ID=216682240}}
* Martin Žnideršič, Darka Podmenik, Gregor Kocijan. ''Knjiga in bralci, 4''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, 1999 (BiblioThecaria, 5). {{COBISS|ID=105771776}}

==Opombe==

[[Kategorija:Miran Hladnik]]
[[Kategorija:Literatura]]
[[Kategorija:Literarna veda]]
[[Kategorija:Pismenost]]
[[Kategorija:Slovenistika]]
[[Kategorija:Univerzitetni priročniki]]
[[Kategorija:Učbeniki]]
[[Kategorija:Nova pisarija| tisk]]</text>
      <sha1>tebtkrjc4gvvqsr2bpqyybnqdwrvjsp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Sorodni projekti</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4185</id>
    <redirect title="Predloga:Projekti Fundacije Wikimedia" />
    <revision>
      <id>15687</id>
      <timestamp>2016-09-21T18:13:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>Janezdrilc je premaknil(-a) stran [[Predloga:Sorodni projekti]] na [[Predloga:Projekti Fundacije Wikimedia]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="55" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Projekti Fundacije Wikimedia]]</text>
      <sha1>ar3pxgs1iuyzbpn96k4k17yoa1f1rhg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Urejanje slovenskih strani</title>
    <ns>4</ns>
    <id>4190</id>
    <redirect title="Wikiknjige:Urejanje strani" />
    <revision>
      <id>15726</id>
      <timestamp>2016-11-23T12:36:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>Janezdrilc je premaknil(-a) stran [[Wikiknjige:Urejanje slovenskih strani]] na [[Wikiknjige:Urejanje strani]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Wikiknjige:Urejanje strani]]</text>
      <sha1>d94pygne6vcdf4yiiu35rgsumllk1qg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Varčna vožnja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4191</id>
    <revision>
      <id>15737</id>
      <parentid>15736</parentid>
      <timestamp>2016-12-14T12:26:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Uros ferrari stojanovic</username>
        <id>2483</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pretikanje */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5863" xml:space="preserve">'''Varčna vožnja''' ali '''ekovožnja''' (ekonomična in ekološka vožnja) je način vožnje, ki stremi za najmanjšim povzročenim vplivom na okolje in za kar najmanjšimi potovalnimi stroški. 

Varčna vožnja je v tesni povezavi z varno vožnjo. Upoštevati velja nasvete, ki jih predlagajo strokovnjaki in avtomotozveze. Skrajnih nasvetov nikakor ne gre brezpogojno upoštevati za vsako ceno, saj je treba način vožnje prilagoditi prometnemu teku, razmeram in cestnoprometnim predpisom. 

Poenotene smernice za varno in varčno vožnjo med drugim objavljajo tudi avtomobilski proizvajalci.

=Vzdrževanje vozila =

Vozila redno servisirajmo. Redno preverjajmo tlak v pnevmatikah in ga vzdržujmo na predpisani ravni ali za decimalno mesto več.

Z vozila in iz njega odstranimo ves nepotreben balastni tovor, strešne prtljažnike in nosilce.

=Speljevanje=

Motorja nikar ne ogrevajmo na mestu. 

Pri vžigu vozila ključ najprej obrnemo do prve stopnje in počakamo, da se na zaslonu ugasnejo prižgane svetlobne oznake. Takoj zatem vžgemo motor.

Speljemo z minimalnim dodajanjem plina, dizelska osebna vozila lahko speljemo tudi sploh brez dodajanja plina.

Kar se da hitro pretaknemo v drugo prestavo, saj je vožnja v prvi prestavi najpotratnejša.

=Pospeševanje=

Stopalko za plin pohodimo do 2/3. Prenaglo speljevanje znatno povečuje porabo, odsvetovano pa je tudi prepočasno pospeševanje, ki je med drugim v nasprotju z načeli prometne pretočnosti.

Optimalno je z zmernim dodajanjem plina razmeroma kmalu doseči končno hitrost in jo vzdrževati s kar najmanj pospeševanja in zaviranja.

=Pretikanje=

Kar se da kmalu pretikajmo v višje prestave. Pretika se z:
* '''2000 vrtljaji/min''' za avtomobile na dizelski pogon,
* '''2500 vrtljaji/min''' za avtomobile na bencinski pogon.

Pri sodobnih vozilih lahko pri pretikanju tudi preskakujemo prestave, iz druge v četrto in šesto in s tem privarčujemo gorivo, saj se pri vsakem pretikanju energija izgublja.

Pripomnimo, da obtežen avtomobil potrebuje več moči za speljevanje, enako je pri speljevanju na klancu.

Posplošene smernice za pretikanje pri običajno obteženih osebnih avtomobilih na ravni cesti:

{| class=&quot;wikitable&quot; border=&quot;1&quot;
|-
! Prestava
! Hitrost [km/h]
|-
| 1
| 0 
|-
| 2
| 10
|-
| 3
| 30
|-
| 4
| 50
|-
| 5
| 70
|-
|}

=Hitrost=

Relativno najvarčnejša je daljinska vožnja pri hitrosti med
* '''70 in 80 km/h v najvišji prestavi.'''
Absolutno najvarčnejša vožnja je pri hitrosti
* '''55 km/h v četrti prestavi.'''

S stališča varčne vožnje je najoptimalneje potovati po regionalni ali magistralni cesti pri hitrosti 55 km/h v četrti prestavi, vendar le, če ta pot ni znatno daljša in hribovitejša od avtocestne in ob pogoju, da z vožnjo ne ustvarjamo zastoja ali kolone.

S stališča porabe goriva je najvarčnejša vožnja po avtocesti v najvišji prestavi s hitrostjo med 70 in 80 km/h (za vožnjo po avtocesti je predpisana minimalna hitrost 60 km/h na voznem pasu ter 90 km/h na prehitevalnem pasu). Upoštevati je treba določilo ''Zakona o pravilih cestnega prometa'', po katerem s svojo vožnjo ne smemo ustvarjati zastoja ali kolone. Pri vožnji po avtocesti je ta verjetnost manjša zaradi prehitevalnega pasu, ki je namenjen hitrejšim vozilom.

Zmotno in nevarno je prepričanje, da je varčno voziti v t. i. uporovnem zavetju za tovornjakom, avtobusom ali drugim večjim vozilom, saj ob upoštevanju ustrezne varnostne razdalje 2 sekund in hitrosti, ki pri tovornjaku oziroma avtobusu znaša 90 oziroma 100 km/h, vozimo na razdalji 50 oziroma 55 metrov, pri čemer je učinek uporovnega zavetja zanemarljiv, vožnja na manjši varnostni razdalji od predpisane pa nevarna in prepovedana. Reden in legalen izkoristek uporovnega zavetja obstaja pri vožnji v koloni s hitrostjo do 50 km/h in varnostno razdaljo 1 sekunde. Pri razdaljah nad 15 metrov pa se učinek uporovnega zavetja zaradi vrtinčastih tokov izniči.

=Vrtljaji motorja=

Pri običajni obtežitvi vozila je najbolje voziti z:
* '''1500–1800 vrtljaji/min''' za avtomobile na dizelski pogon,
* '''1800–2000 vrtljaji/min''' za avtomobile na bencinski pogon.
Pripomnimo, da je vožnja pri nižjih obratih lahko škodljiva za motor in ni v skladu z načeli varčne vožnje.

=Hlajenje in gretje=

Hladilna in grelna naprava vplivata na porabo goriva.

Pri hitrostih do 50 km/h je učinek zračnega upora zanemarljiv in je namesto uporabe hladilne naprave priporočljivo odpreti okna. Pri hitrostih nad 50 km/h je varčneje uporabljati hladilno napravo, vendar na nižji stopnji moči in ob predhodno ohlajenem zraku v prostoru.

=Zaviranje=

Zaviranje in pospeševanje sta največja nepotrebna potratnika energije v prometu. S pogledom uprtim daleč predse in s predvidevanjem prometnega teka se je skoraj vselej možno izogniti nepotrebnemu zaviranju in ponovnemu pospeševanju.

Zavirajte z motorjem vselej, ko je mogoče, in sicer s pretikanjem v višjo prestavo. Pri tem pazite, da števec ne zaide pod 1000–1200 vrtljajev/min.

Nepotrebnemu zaviranju in ponovnemu pospeševanju se izognemo z nakazovanjem namere zavijanja z dosledno uporabo smernikov.

Pri vožnji skozi križišče vselej spremljajmo odštevalnik, kjer je ta nameščen na semaforju. Kjer ga ni, si lahko pomagamo s spremljanjem semaforja za pešce v vzporedni smeri naše vožnje, saj se rdeča luč na njem prižge nekoliko prej in nam nakaže kmalušnji nastop rdeče luči.

Teoretično se pri sodobnih vozilih na dolgi rok izplača ugašanje motorja pri vsakem mirovanju, daljšem od 10 sekund. Smiselno je motor ugasniti vsaj pri mirovanju, daljšem od pol minute, saj je morebitna obraba delov vozila cenovno ugodnejša od privarčevanega goriva.

=Parkiranje=

Segrevanje negativno vpliva na kakovost goriva.

Parkirajmo v senci vselej, ko je možno.

[[Kategorija:Cestni prevoz]]</text>
      <sha1>rjh0qqwje6dulcod5uo7dzxsoirq8ml</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Pod lipo/Arhiv</title>
    <ns>4</ns>
    <id>4194</id>
    <revision>
      <id>18664</id>
      <parentid>18586</parentid>
      <timestamp>2020-01-20T16:46:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Wikiknjige:Pod lipo/Arhiv/Glava}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10550" xml:space="preserve">{{Wikiknjige:Pod lipo/Arhiv/Glava}}

= &lt;font color=red&gt;2006&lt;/font&gt; =

== Pod lipo ==

Dobrodošli pod lipo na Wikiknjigah! --[[Uporabnik:Mihael Simonič|Mihael Simonič]] 18:43, 20 september 2006 (UTC)

= &lt;font color=red&gt;2007&lt;/font&gt; =

== Povezava ==

Na glavni strani manjka povezava na angleško wikibooks stran. --[[Uporabnik:5er|5er]] 21:29, 29. september 2007 (UTC)

== Wikiknjige ==

Zanima me kaj točno spada pod članke Wikiknjige? --[[Uporabnik:194.249.72.134|194.249.72.134]] 08:02, 27. september 2007 (UTC)
: Knjige/priročniki/vodiči/recepti, ki jih napišeš sam. lp, --[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] 18:06, 28. februar 2009 (UTC)

= &lt;font color=red&gt;2009&lt;/font&gt; =

== Vtičniki ==

Na voljo so vtičniki (nastavitve, zavihek ''Gadgets''), stran je bila tudi oblikovno in tehnično usklajena z Wikivirom. Enkrat v prihodnjem tednu naj bi se uskladili tudi prevodi (http://translatewiki.net/wiki/Translating:Process). lp, --[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] 18:06, 28. februar 2009 (UTC)

= &lt;font color=red&gt;2010&lt;/font&gt; =

== Wikiknjiga ==

S študenti PEF bi začela z naslednjim letom 2010/11 z Wikiknjigo z naslovom Literarni zemljevidi, kjer bi objavljali, v začetku manj, potem, upam več, pesmi v vizualni obliki.

Zanima me kdo bi pomagal pri koordinaciji, vsaj, da bi odprl projekt, potem bi ga dopolnjevali študenti in podpisana.

LP, Milena --[[Uporabnik:Supmblaz|supmblaz]] 11:43, 28. maj 2010 (UTC)

= &lt;font color=red&gt;2011&lt;/font&gt; =

== Par predlogov za brisanje ==

Nisem našel nobene predloge v ta namen, pa pišem sem kar sem na hitro našel neprimernega:
* [[Wikiknjige:Kako urediti strani]] - no comment
* [[Wikiknjige:Najpogostejša vprašanja]] - preusmeritev sama nase
* [[Lojze Zupanc]] - pravzaprav enciklopedična vsebina in že del članka v Wikipediji
* [[''Ptice in grm'']] - vsebina je na naslovu [[Ptice in grm]]
* [[Naš alpski ponos]] - ne vem kaj je to, knjiga sigurno ni
[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] 18:01, 10. oktober 2011 (UTC)

= &lt;font color=red&gt;2014&lt;/font&gt; =

== Glasovanje o administratorstvu ==

Odprto je [[Wikiknjige:Prošnje za administratorstvo|glasovanje o administratorstvu uporabnice Pinky sl]]. Vabljeni h glasovanju. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:21, 23. junij 2014 (UTC)

== IMPORTANT: Admin activity review ==
Hello. A new policy regarding the removal of &quot;advanced rights&quot; (administrator, bureaucrat, etc) was recently adopted by [[:m:Requests for comment/Activity levels of advanced administrative rights holders|global community consensus]] (your community received a notice about the discussion). According to this policy, the [[:m:stewards|stewards]] are reviewing administrators' activity on smaller wikis. To the best of our knowledge, your wiki does not have a formal process for removing &quot;advanced rights&quot; from inactive accounts. This means that the stewards will take care of this according to the new [[:m:Admin activity review|admin activity review]] here.

We have determined that the following users meet the inactivity criteria (no edits and no log actions for more than 2 years):
#5er (administrator)
#Andrejj (administrator)
#Klemen Kocjancic (bureaucrat, administrator)

These users will receive a notification soon, asking them to start a community discussion if they want to retain some or all of their rights. If the users do not respond, then their advanced rights will be removed by the stewards.

However, if you as a community would like to create your own activity review process superseding the global one, want to make another decision about these inactive rights holders, or already have a policy that we missed, then please notify the [[:m:Stewards' noticeboard|stewards on Meta-Wiki]] so that we know not to proceed with the rights review on your wiki. Thanks, '''[[User:Rschen7754|Rs]][[User talk:Rschen7754|chen]][[Special:Contributions/Rschen7754|7754]]''' 22:52, 18. julij 2014 (UTC)

= &lt;font color=red&gt;2015&lt;/font&gt; =

== Povezave Wikiknjig na Wikipodatkih ==

Od 24. februarja je na Wikipodatkih možno vnašati tudi povezave Wikiknjig. Pri nas veliko dela najbrž niti ni za postoriti, kljub vsemu pa vabljeni vsi wikiknjižničarji k pregledu strani in povezovanju. Pri tem si lahko pomagate s stranjo [[Posebno:UnconnectedPages]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 00:09, 2. marec 2015 (UTC)

== SUL finalization update ==

&lt;div class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
Hi all,apologies for writing in English, please read [[m:Single_User_Login_finalisation_announcement/Schema_announcement|this page]] for important information and an update involving [[m:Help:Unified login|SUL finalization]], scheduled to take place in one month. Thanks. [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User talk:Keegan (WMF)|talk]]) 19:46, 13. marec 2015 (UTC)
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Message sent by User:Keegan (WMF)@metawiki using the list at http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/Everyone_but_meta_and_de&amp;oldid=11538208 --&gt;

== HTTPS ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
Apologies for writing in English.

Hi everyone.

Over the last few years, the Wikimedia Foundation has [http://blog.wikimedia.org/2013/08/01/future-https-wikimedia-projects/ been working] towards enabling [[m:Special:MyLanguage/HTTPS|HTTPS]] by default for all users, including unregistered ones, for better privacy and security for both readers and editors. This has taken a long time, as there were different aspects to take into account. Our servers haven't been ready to handle it. The Wikimedia Foundation has had to balance sometimes conflicting goals.

[https://blog.wikimedia.org/2015/06/12/securing-wikimedia-sites-with-https/ Forced HTTPS] has just been implemented on all Wikimedia projects. Some of you might already be aware of this, as a few Wikipedia language versions were converted to HTTPS last week and the then affected communities were notified.

Most of Wikimedia editors shouldn't be affected at all. If you edit as registered user, you've probably already had to log in through HTTPS. We'll keep an eye on this to make sure everything is working as it should. Do get in touch with [[:m:HTTPS#Help!|us]] if you have any problems after this change or contact me if you have any other questions.

/[[:m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]
&lt;/div&gt; 22:00, 19. junij 2015 (UTC)
&lt;!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/HTTPS_global_message_delivery&amp;oldid=12471979 --&gt;

= &lt;font color=red&gt;2016&lt;/font&gt; =

== Spremenitev sistemskega časa ==

Sistemski čas na Wikiknjigah je trenutno nastavljen na UTC, ki se od slovenskega lokalnega časa (Europe/Ljubljana) razlikuje za 2 uri. Wikipedija in Wikiverza slednjega že uporabljata, preostali projekti pa so glede tega še v zaostanku. Zato je bila ideja, da se sistemski čas med vsemi projekti poeoti, v prid čemur se je skupnost na Wikiviru že [[s:Wikivir:Pod lipo#Anketa o sistemskem času|izrekla]]. Tudi tukajšnji uporabniki ste zato vabljeni, da podate svoje strinjanje, nestrinjanje ali kakršnekoli druge pomisleke. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:58, 13. avgust 2016 (UTC)

Sistemski čas je bil danes uspešno [[phab:T142701|posodobljen]]  na čas Europe/Ljubljana (do sedaj je bil na UTC). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 08:58, 19. avgust 2016 (CEST)

= &lt;font color=red&gt;2018&lt;/font&gt; =

== IMPORTANT: Admin activity review ==

Hello. A new policy regarding the removal of &quot;advanced rights&quot; (administrator, bureaucrat, etc) was adopted by [[:m:Requests for comment/Activity levels of advanced administrative rights holders|global community consensus]] in 2013. According to this policy, the [[:m:stewards|stewards]] are reviewing administrators' activity on smaller wikis. To the best of our knowledge, your wiki does not have a formal process for removing &quot;advanced rights&quot; from inactive accounts. This means that the stewards will take care of this according to the [[:m:Admin activity review|admin activity review]].

We have determined that the following users meet the inactivity criteria (no edits and no log actions for more than 2 years):
#Smihael (administrator)

These users will receive a notification soon, asking them to start a community discussion if they want to retain some or all of their rights. If the users do not respond, then their advanced rights will be removed by the stewards.

However, if you as a community would like to create your own activity review process superseding the global one, want to make another decision about these inactive rights holders, or already have a policy that we missed, then please notify the [[:m:Stewards' noticeboard|stewards on Meta-Wiki]] so that we know not to proceed with the rights review on your wiki. Thanks, '''[[User:Rschen7754|Rs]][[User talk:Rschen7754|chen]][[Special:Contributions/Rschen7754|7754]]''' 08:12, 10. avgust 2018 (CEST)

: There are no other active admins and [[User:Janezdrilc]] or [[User:Hladnikm]] usually contact me per e-mail if there are some things to do, so I'd like to keep the status.  --[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] ([[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]]) 10:23, 10. avgust 2018 (CEST)

I agree with Smihael. He always respond when contacting him. Being completely without admins would be even harder to maintain the project. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 13:00, 10. avgust 2018 (CEST)

:I second the proposal that Smihael remains our admin at Wikiknjige. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 22:45, 10. avgust 2018 (CEST)

Thanks for your support, I contacted [[:m:Stewards' noticeboard|stewards on Meta-Wiki]] --[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] ([[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]]) 14:17, 13. avgust 2018 (CEST)

= &lt;font color=red&gt;2019&lt;/font&gt; =

== Razvrščanje po abecedi v kategorijah ==

Na Wikipediji sem odprl razpravo [[w:Wikipedija:Pod lipo#Razvrščanje po abecedi v kategorijah|Razvrščanje po abecedi v kategorijah]]. Gre za vprašanje spremenitve jezikovnih nastavitev razvrščanja v vseh slovenskih wikiprojektih. Čeprav se nastavitve nanašajo na vsak wikiprojekt posebej, se mi je zdelo dobro, da razprava poteka na enem mestu. Vabljeni torej pod tamkajšnjo lipo h komentiranju. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 16:05, 13. junij 2019 (CEST)</text>
      <sha1>6mk9qjc4lyrl0jbruthskvnweis39h0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dobrave</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4196</id>
    <revision>
      <id>19732</id>
      <parentid>19726</parentid>
      <timestamp>2022-06-09T09:26:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9895" xml:space="preserve">{{infopolje Knjiga
| name  
| image         = [[File:Srednja Dobrava (2).jpg|500px|Srednja Dobrava]]
| image_caption = 
| author        ='''Goran Lavrenčak ([http://dar-radovljica.si/ DAR] &amp;ndash; Digitalni arhiv Radovljica) in [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]'''
| title_orig    =  '''Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945'''
| translator    = 
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       =
| language      = slovenski
| publisher     = 
| release_date  = zasnutek 2014, na Wikiknjige preseljeno 2017, vpis objave v Cobiss predviden 2018
| slo_pub_date  = 
| subject       = lokalna zgodovina, domoznanstvo, Občina Radovljica
| genre         = monografija vasi
| media_type    = Od 31. dec. 2014 v formatu doc na http://slov.si/mh/, od 2017 kot Wikiknjiga
| pages         = 
&lt;!-- Knjiga je del zbirke/serije --&gt;
| series        = '''[[Dobrave]]: Gradivo za monografijo o vasi'''
| preceded_by   = 
| followed_by   = 
&lt;!-- Klasifikacija --&gt;
| isbn          =  
| oclc          = 
| dewey         =
| congress      =
&lt;!-- Posebnosti za slovensko klasifikacijo --&gt;
| udk           = 
| predmetne-oznake =
| cobiss        = 
}}

{|
|[[Dobrave]]: [[Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945]] | [[Kronika Dobrav po 1945]]  | [[Dobravski kdojekdo]] | [[Dobravske domačije]] | [[Dobrave danes]]
|}

&lt;hr&gt;

Knjiga '''Dobrave''' je sestavljena iz gradiva za kroniko krajevne skupnosti [[:w:Srednja Dobrava|Srednja Dobrava]], ki vključuje vasi Srednja, Zgornja in Spodnja Dobrava, Lipnica in Mišače, biografij vidnejših Dobravcev in zgodovine dobravskih domačij. Spodbudo za knjigo in veliko gradiva zanjo je prispeval Goran Lavrenčak, [http://dar-radovljica.si/ DAR,] natančneje [http://dar-radovljica.si/Skupnosti/Dobrave/dobrave.pdf v poglavju Dobrave,] ureja pa jo [[:w:Miran Hladnik|Miran Hladnik]].

==Literatura in viri==

*[https://www.archivesportaleurope.net/ead-display/-/ead/pl/aicode/SI-ARS/type/fa/id/SI+AS+137 Okrajno glavarstvo Radovljica.] Arhiv Slovenije. Archives Portal Europe.
*[https://data.matricula-online.eu/en/slovenia/ljubljana/ Matične knjige za Dobrave]
**[https://data.matricula-online.eu/en/slovenia/ljubljana/dobrava/00335/ Krstna knjiga / Taufbuch	1788-1812]
**[https://data.matricula-online.eu/en/slovenia/ljubljana/dobrava/00336/ Krstna knjiga / Taufbuch	1812-1829]
**[https://data.matricula-online.eu/en/slovenia/ljubljana/dobrava/00337/ Krstna knjiga / Taufbuch	1829-1874]
**[https://data.matricula-online.eu/en/slovenia/ljubljana/dobrava/00338/ Mrliška knjiga / Sterbebuch	1788-1812]
**[https://data.matricula-online.eu/en/slovenia/ljubljana/dobrava/00339/ Mrliška knjiga / Sterbebuch	1812-1839]
**[https://data.matricula-online.eu/en/slovenia/ljubljana/dobrava/00340/ Mrliška knjiga / Sterbebuch	1840-1895]
**[https://data.matricula-online.eu/en/slovenia/ljubljana/dobrava/00341/ Poročna knjiga / Trauungsbuch	1788-1812]
**[https://data.matricula-online.eu/en/slovenia/ljubljana/dobrava/00342/ Poročna knjiga / Trauungsbuch	1812-1815 ]
**[https://data.matricula-online.eu/en/slovenia/ljubljana/dobrava/00343/ Poročna knjiga / Trauungsbuch	1816-1859]
* [https://vac.sjas.gov.si/vac Arhiv Slovenije]
** [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=1084272&amp;refCode=SI_ZAL_RAD/0034&amp;type=&amp;subId=&amp;subLink= SI_ZAL_RAD/0034 Krajevni ljudski odbor Srednja Dobrava, 1945-1952 (Fond/zbirka)]. Arhiv Slovenije, 16 škatel.
** [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=347035&amp;refCode=SI%20AS%2056/1544&amp;type=&amp;subId=&amp;subLink= SI AS 56/1544 SREDNJA in SPODNJA DOBRAVA pri KROPI, uredba užitkov in uprave (RU 730/1932), 1932-1934 ].
** [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=347034&amp;refCode=SI%20AS%2056/1543&amp;type=&amp;subId=&amp;subLink= SI AS 56/1543 SREDNJA DOBRAVA in LIPNICA, uredba užitkov in uprave (RU 731/1932), 1932-1934].
** [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=345237&amp;refCode=SI%20AS%2056/246&amp;type=&amp;subId=&amp;subLink= SI AS 56/246 DOBRAVA (ZGORNJA, SREDNJA in SPODNJA), nadrobna delitev (RU 588/28), 1928-1933].
** [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=346220&amp;refCode=SI%20AS%2056/729&amp;type=&amp;subId=&amp;subLink= SI AS 56/729 KOCJANARICA (planina), (PL 19/1926)].
** [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=145260&amp;refCode=SI%20AS%20137/III/7442&amp;type=&amp;subId=&amp;subLink= SI AS 137/III/7442 Pogačnik Filip, Srednja Dobrava, gostilna, 1906-1933]. 
** [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=1084440&amp;refCode=SI_ZAL_RAD/0076&amp;type=&amp;subId=&amp;subLink= SI_ZAL_RAD/0076 Osnovna šola Dobrava pri Kropi, 1879-1957 (Fond/zbirka)].
*''Fara Mošnje skozi 850 let: Zbornik''. Mošnje: Krajevna skupnost; Župnija, 2004.
* Rok Gašperšič: [http://lit.ijs.si/misace.pdf ''Mišače in rodbina Pegam: Monografija vasi''.] Mišače, 2009.
* Rok Gašperšič: [http://lit.ijs.si/rok_lov2.pdf ''O loviščih, lovu in lovcih pod Jelovico''.] Kropa: Lovska družina, 2011.
* ''Jamnik in tehnika Meta: Gorenjska med NOB''. Kranj: Odbor podpisnikov družbenega dogovora o varstvu spomenikov ..., 1983.
* Žana Kapetanović: Zakleta Dobrava: Najnesrečnejša slovenska vas. ''Jana'' 1999.
* Klemen Klinar: [http://www.hisnaimena.si/PortalGenerator/Document.aspx?id=52 ''Kako se pri vas reče? Hišna imena v krajevnih skupnostih Brezje, Podnart in Srednja Dobrava''.] Radovljica: Občina, 2013.
* Janez Kopač: Kropa, maj-avgust 1945. ''Vigenjc'' 11 (2011). 15–24, 140–141.
* Ivan Križnar: ''Mali Gregorjevec in julijska vstaja 1941 na Gorenjskem''. Ljubljana: Komunist, 1986 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 57).
* Ivan Križnar: ''Dobravci doma in v izgnanstvu: Utrinki iz Dobravske kronike''. Srednja Dobrava: Krajevni odbor društva izgnancev, 1997.
* Ivan Križnar: ''Vloga Dobrave med NOB na Gorenjskem''. Srednja Dobrava: Krajevni odbor Društva izgnancev, 2001. 38 str.
* Josip Lavtižar: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 ''Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica''.] Ljubljana, 1897.
* Josip Lavtižar: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNMANO3M ''Cerkve in zvonovi dekaniji Kranj''.] 1901.
* ''Narodni heroj Stanko Žagar: Ljudski učitelj in revolucionar''. Ljubljana: Komunist, 1982. {{COBISS|ID=20738055}}
*''Po poti spominov: Radovljiški zbornik''. Ur. Alojz Kos. Radovljica, 1990. 
* Jožica Škofic: O zemljepisnih lastnih imenih Krope, Lipnice, Kamne Gorice in Dobrav. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YE20TRMY/b53c1e14-d882-49a6-9ab4-bd588c9878a8/PDF ''Vigenjc'' 3 (2003).]
* Jože Šmit: ''Pripoved o Brezi''. Ljubljana: Borec, 1990. {{COBISS|ID=20407296}}
* Verena Štekar-Vidic: Iz zgodovine osnovne šole v Kamni Gorici, na Dobravi, na Ovsišah: [ob razstavi novembra 1990]. Radovljica: Muzej, 1990. 24 str. 
* Alojz Vidic: ''Moji spomini ali Kako smo s prijatelji preživeli drugo svetovno vojno: Spomini na mojo 8-člansko družino v letih 1941–1945''. Srednja Dobrava: Društvo izgnancev Slovenije, Krajevna organizacija, 2006.
*  Alojz Vidic: ''Spomini izgnanih: 1941–1945''. Zgornja Dobrava: samozal., 2012.
*[Klemen Klinar]: [https://www.youtube.com/watch?v=AtyEHnXF3WA&amp;list=PLS3yfgbxwd8FILsx57vWAxewONMRctC0X&amp;index=35&amp;t=96s Alojz Vidic, Zgornja Dobrava. Življenja Gorenjcev. Youtube.]
* Jože Vidic: ''Krik v Dragi''. Ljubljana: Borec, 1984.

* Stauts animarum za župnijo Povišanja sv. Križa Dobrava. Nadškofijski arhiv Ljubljana.
* Mošnje, cerkev sv. Andreja. Nadškofijski arhiv Ljubljana.
** Krstne [rojstne] matične knjige 1788–1812, 1812–1829, 1829–1874.
** Poročne matične knjige 1788–1812, 1812–1815, 1816–1859 (z beležkami o nakupu lestenca, kelihu, ki ga je darovala Katarina Wutscher 1861, oltarju Janeza Vurnika iz Radovljice, popravilu cerkve 1859 itd.), 1860–1904; SA 1840.
** Mrliška matična knjiga 1840–1895.
*''Vodnik po matičnih knjigah Nadškofijskega arhiva Ljubljana''. 2. izd. Ur. Tone Krampač. Ljubljana: Nadškofijski arhiv, 2008.
*Osnovna šola Dobrava pri Kropi: Šolska kronika 1879&amp;ndash;1925 in 1925&amp;ndash;1940. Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota Kranj.
*[http://giskd6s.situla.org/giskd/ Franciscejski kataster.] Register nepremične kulturne dediščine.
*Silvo Torkar: O krajevnem imenu Mišače ter priimkih Pegam in Ažman. [http://www.hawlina.com/Drevesa/Drevesa%20letnik%2017-1.pdf ''Drevesa'' 17/1 (2010).] 9.

&lt;div style=&quot;color:grey;&quot;&gt;
* Haupt. Ausweis über die Eintheilung des Laibacher Gouvernementsgebieths in Provinzen, Kreisen, Sektionen, Bezirks-Obrigkeiten, Hauptgemeinden, Untergemeinden und Ortschaften, nebst deren Häuser- und Seelenanzahl im Jahre 1817. Zgodovinski arhiv Ljubljana.
* Metelkovo gradivo: Seznami krajevnih imen na Gorenjskem, Dolenjskem in v Beljaškem okrožju v nemščini in slovenščini, pripravljeni za Metelka leta 1823, rokop. zbirka NUK, MS 416.
* Henrik Freyer: [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=uiug.30112089207580&amp;view=1up&amp;seq=7 Alphabetisches Verzeichniss aller Ortschafts- und Schlösser-Namen des Herzogthums Krain.] Ljubljana: J. Blasnik, 1846. Zgodovina E 1100.
* Milko Kos: Gradivo za historično topografijo Slovenije. Ljubljana: Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1975.
*[https://topografija.zrc-sazu.si/ Slovenska historična topografija.] ZRC SAZU.
&lt;/div&gt;

* [http://dlib.si dLib] (Digitalna knjižnica Slovenije).
* [http://www.gorenjci.si Gorenjci.si.]
* [http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenska biografija.]
* [http://www.cobiss.si/ Cobiss.si.]
* [http://arhiv.gorenjskiglas.si/ ''Gorenjski glas'': Spletni časopisni arhiv.]
* Goran Lavrenčak: [http://dar-radovljica.si/ DAR] (Digitalni arhiv Radovljice).
* Klemen Klinar: [http://www.hisnaimena.si/ Iskalnih hišnih imen.] Hišna imena na Gorenjskem.
* [http://www.delavnica.eu/agv/dobrave.html Dobrave: Arhitektura gorenjskih vasi: Delavnica.] 2020.

{{Kategorija v Zbirki|Srednja Dobrava}}
 
[[Kategorija:Miran Hladnik]]
[[Kategorija:Knjige]]
[[Kategorija:Dobrave| ]]</text>
      <sha1>ksb4jgugd08rni04zsgrr5tot1vi0ai</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4197</id>
    <revision>
      <id>17164</id>
      <parentid>16686</parentid>
      <timestamp>2018-12-01T12:56:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1474" xml:space="preserve">{{infopolje Knjiga
| name  
| image         = [[File:Srednja Dobrava, Radovljica - cerkev povišanja sv. Križa.jpg|300 px]]
| image_caption = 
| author        ='''Goran Lavrenčak ([http://dar-radovljica.si/ DAR] &amp;ndash; Digitalni arhiv Radovljica) in [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]'''
| title_orig    =  '''Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945'''
| translator    = 
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       =
| language      = slovenski
| publisher     = 
| release_date  = zasnutek 2014, na Wikiknjige preseljeno 2017, vpis objave v Cobiss predviden 2018
| slo_pub_date  = 
| subject       = lokalna zgodovina, domoznanstvo, Občina Radovljica
| genre         = monografija vasi
| media_type    = 2014 spletna knjiga
| pages         = 
&lt;!-- Knjiga je del zbirke/serije --&gt;
| series        = '''[[Dobrave]]: Gradivo za monografijo o vasi'''
| preceded_by   = 
| followed_by   = [[Kronika Dobrav po 1945]]
&lt;!-- Klasifikacija --&gt;
| isbn          =  
| oclc          = 
| dewey         =
| congress      =
&lt;!-- Posebnosti za slovensko klasifikacijo --&gt;
| udk           = 
| predmetne-oznake =
| cobiss        = 
}}

[[Dobrave]]: [[Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945]] | [[Kronika Dobrav po 1945]]  | [[Dobravski kdojekdo]]  | [[Dobravske domačije]] | [[Dobrave danes]]

:::[[Dobrave pred 1800]]
:::[[Dobrave v 19. stoletju]]
:::[[Dobrave 1900–1918]]
:::[[Dobrave med svetovnima vojnama]] 
:::[[Dobrave med drugo svetovno vojno]]

[[Kategorija:Dobrave]]</text>
      <sha1>nxmtfch09q3putt8s7gvz8ptd3xoeyu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kronika Dobrav po 1945</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4198</id>
    <revision>
      <id>19962</id>
      <parentid>19939</parentid>
      <timestamp>2024-02-24T15:54:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>/* Šport */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="443480" xml:space="preserve">{{škrbinski razdelek}} Gradivo za poglavje se nahaja [http://slov.si/mh/dobravepo1945.docx v formatu docx] in se postopno seli sem.

{{infopolje Knjiga
| name  
| image         = [[File:Igra Vosce 1946.jpg|500px|Igra na Voščah 25. marca 1946]]
| image_caption = 
| author        ='''Goran Lavrenčak ([http://dar-radovljica.si/ DAR] &amp;ndash; Digitalni arhiv Radovljica) in [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]'''
| title_orig    =  '''Kronika Dobrav po 1945'''
| translator    = 
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       =
| language      = slovenski
| publisher     = 
| release_date  = zasnutek 2014, na Wikiknjige preseljeno 2017, vpis objave v Cobiss predviden 2018
| slo_pub_date  = 
| subject       = lokalna zgodovina, domoznanstvo, Občina Radovljica
| genre         = monografija vasi
| media_type    = 2014 spletna knjiga
| pages         = 
&lt;!-- Knjiga je del zbirke/serije --&gt;
| series        = '''[[Dobrave]]: Gradivo za monografijo o vasi'''
| preceded_by   = [[Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945]]
| followed_by   = [[Dobravski kdojekdo]]
&lt;!-- Klasifikacija --&gt;
| isbn          =  
| oclc          = 
| dewey         =
| congress      =
&lt;!-- Posebnosti za slovensko klasifikacijo --&gt;
| udk           = 
| predmetne-oznake =
| cobiss        = 
}}

[[Dobrave]]: [[Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945]] | '''Kronika Dobrav po 1945'''  | [[Dobravski kdojekdo]] | [[Dobravske domačije]] | [[Dobrave danes]]

__TOC__
{|
|[[File:Slovenski poročevalec na dLib.jpg|thumb|800 px|left|Nedostopnost ''Slovenskega poročevalca'' v Digitalni knjižnici Slovenije]] 
|}

Kronika Dobrav je po 1945 nepopolna zaradi odločitve podjetja Delo, da ne da digitaliziranih časopisov ''Ljudska pravica'' in ''Slovenski poročevalec'' v prosti dostop na spletu, tako kot so to hvalevredno storile druge časopisne hiše, npr. ''Gorenjski glas''. 

==Krajevna skupnost==

{|
|
|[[File:Žig Krajevnega urada Lipnica.jpg|thumb|500 px|Žig Krajevnega urada Lipnica 1982]]
|}

{|
|[[File:Bodlajeve16g.jpg|thumb|350 px|Volitve na Dobravi oktobra 1946. Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Bodlajeve17e.jpg|thumb|350 px|Volitve na Dobravi oktobra 1946, ko sta bila delegata Jože Legat in Vinko Pirc (gl. ''Ljudska pravica'' 13. 10. 1946 (7/240)). Arhiv Joško Resman]]
|}

'''KOOF Dobrava in KOOF Dobrava (1945).''' Prve tri mesece po končani vojni so lokalno oblast v krajih Kropa, Dobrava, Srednja Dobrava, Kamna Gorica in Podnart izvrševali krajevni odbori OF, ki so bili hkrati oblastni in politični organi. KNOO Dobrava in KNOO Srednja Dobrava (1945-1946). Prva upravno-teritorialna razdelitev po končani drugi svetovni vojni v tedaj še Federativni Sloveniji je začela veljati 8. septembra 1945. Status kraja kot upravno-teritorialne enote so pridobile tudi Kropa, Dobrava, Srednja Dobrava, Kamna Gorica ter Podnart. Uradno so se imenovali Krajevni narodnoosvobodilni odbori (KNOO). 

'''Mnoge vasi so glasovale že dopoldne stoodstotno.'' V murskosoboškem okraju sta vasi
Lipnica in Brezovo, ki je tekmovala z
Dobravo pri Kropi, zaključili volitve ob
9.15 s 100%no udeležbo. Do desete ure
so volili 100%no kraji Založe, Ribnica,
Sajvica, Petek in Golica pri Radovljici. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-87NF2X12/02675019-ad2a-4934-8f1f-3cdb264aff0a/PDF ''Ljudska pravica'' 7. 3. 1945]

'''Potek volitev v jeseniškem okraju.''' Jesenice, 1. decembra. V soboto so se v KLO in voliščih vršile poslednje priprave za čim lepšo ureditev volišč in za čim svečanejše proslave obletnice rojstva naše Jugoslavije, ki
naj bi dale poudarka našim pridobitvam,
uspehom in volitvam v krajevne ljudske
odbore. Lepe prireditve so bile predvsem v Kropi, Kamni gorici, Srednji Dobravi, Radovljici, Javorniku in Jesenicah, kjer je bila odprta tudi mladinska
razstava. [...] Dobro se je izkazal KLO Srednja Dobrava, posebno vas Mišače, kjer so do
osmih volili že stoodstotno. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NKHNBFDB/8253f2ef-294d-4a2f-a748-9713123ab7ed/PDF ''Ljudska pravica'' 2. 12. 1947]

'''Razgibanost v jeseniškem okraju.''' Na dan volitev je bilo v jeseniškem okraju precej živahno. Tekmovali so, kje bodo prej dosegli 100 % volilno udeležbo. To tekmovanje je napovedal krajevni ljudski odbor v Hrušici. Po volitvah je mladina v Srednji Dobravi, Kropi in drugod odšla s pesmijo na delo. Živahno tekmovanje se je razvilo med Kamno gorico in Kropo, ki sta imeli tudi najlepše okrašena volišča. -- ''Slovenski poročevalec'' 23. 3. 1948

{|
|[[File:KNOO Srednja Dobrava 1945 11.jpg|thumb|KNOO Srednja Dobrava 1945: Nakaznice za čevlje. 1945. Rok Gašperšič: Mišače (2009)]]
|[[File:KNOO Srednja Dobrava 1945 12.jpg|thumb|KNOO Srednja Dobrava 1945: Vloga za dovoljenje za dodelitev žebljev. 1945. Rok Gašperšič: Mišače (2009)]]
|[[File:KNOO Srednja Dobrava 1945 13.jpg|thumb|OO OF Radovljica: Okrožnica. 1945. Rok Gašperšič: Mišače (2009)]]
|[[File:KNOO Srednja Dobrava 1945 14.jpg|thumb|KO Lipnica Brezovica. 1945. Rok Gašperšič: Mišače (2009)]]
|}

{|
|[[File:KNOO Srednja Dobrava 1945 03.jpg|thumb|KNOO Srednja Dobrava 1945:  Naročilnica za petrolejske nakaznice. 1945. Rok Gašperšič: Mišače (2009)]]
|[[File:KNOO Srednja Dobrava 1945 04.jpg|thumb|KNOO Srednja Dobrava 1945:  Spisek obvezne oddaje fižola, ajde in prosa za leto 1945. Rok Gašperšič: Mišače (2009)]]
|[[File:KNOO Srednja Dobrava 1945 05.jpg|thumb|KNOO Srednja Dobrava 1945: Vloga za kuhanje žganja. 1945. Rok Gašperšič: Mišače (2009)]]
|[[File:KNOO Srednja Dobrava 1945 06.jpg|thumb|KNOO Srednja Dobrava 1945: Vloga za predčasno klanje prašiča. 1945. Rok Gašperšič: Mišače (2009)]]
|}
{|
|[[File:KNOO Srednja Dobrava 1945 07.jpg|thumb|KNOO Srednja Dobrava 1945:  Prošnja za odplačilo živine. 1945. Rok Gašperšič: Mišače (2009)]]
|[[File:KNOO Srednja Dobrava 1945 08.jpg|thumb|KNOO Srednja Dobrava 1945:  Prošnja za odplačilo živine. 1945. Rok Gašperšič: Mišače (2009)]]
|[[File:KNOO Srednja Dobrava 1945 09.jpg|thumb|KNOO Srednja Dobrava 1945:  Prošnja za dodelitev plemenske živine. 1945. Rok Gašperšič: Mišače (2009)]]
|[[File:KNOO Srednja Dobrava 1945 10.jpg|thumb|KNOO Srednja Dobrava 1945: Prošnja za dodelitev plemenske živine na odplačilo. 1945. Rok Gašperšič: Mišače (2009)]]
|} 

{|
|
| 1953
| 1961
| Absolutni porast ali padec 
| %
|-
|Srednja Dobrava  82     93  11  13,4 %
|-
|Spodnja Dobrava   48	62   14  29,2 %
|-
|Zgornja Dobrava   141    148	7  5 %
|-
|Mišače 76	81	5	6,6 %
|-
|Lipnica 38	42	4	10,5 %
|}
-- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-15HH49U5/071c2009-5647-47cc-96b7-31dae8c53173/PDF ''Rast prebivalstva SRS v razdobju 1953-1961 po naseljih'', Ljubljana, 1965]

'''Občinski ljudski odbor Podnart''' obsega obširno področje bivših KLO Podnart, Ljubno in Srednja Dobrava ter šteje 1266 prebivalcev. -- ''Gorenjski glas''' 10. 5. 1952

'''Ivan Langus''' - predsednik KLO Podnart, 1945-1952

'''KLO Srednja Dobrava (1946–1952).''' Kmalu je začelo prevladovati mnenje, da so kraji premajhni, njihovi narodnoosvobodilni odbori pa neučinkoviti. Komaj leto dni po prvem je bil septembra 1946 že sprejet drugi zakon o upravno-teritorialni razdelitvi Slovenije, s katerim se je začel proces odpravljanja manjših krajev. Na kroparskem območju je bil odpravljen kraj Dobrava. Priključen je bil h kraju Srednja Dobrava. Poslej so na kroparskem območju delovali krajevni ljudski odbori (KLO): Kropa, Kamna Gorica, Podnart in Srednja Dobrava: k. o. Češnjica / del (naselje: Brezovica), k. o. Dobrava / del (naselja: Lipnica, Spodnja Dobrava, Srednja Dobrava, Zgornja Dobrava), k. o. Zaloše / del (naselji: Mišače in Otoče).

Do aprila leta 1952 je bilo v Sloveniji še nekaj upravno-teritorialnih sprememb, ki pa na kroparskem območju stanja niso spreminjale. 

'''Sedež občine Kropa v Lipnici (1952–1955).''' Upravno-teritorialna razdelitev Slovenije, uzakonjena aprila 1952, je kraje kot najnižje lokalno-upravno teritorialne enote odpravila in namesto njih ustanovila nekoliko večje občine, v katerih so lokalno oblast izvajali občinski ljudski odbori (ObLO). Naselja  k. o. Dobrava / del (naselja: Lipnica, Spodnja Dobrava, Srednja Dobrava, Zgornja Dobrava), in k. o. Zaloše / del (naselje: Mišače) so pripadle Občini Kropa, sedež občine pa je bil v Lipnici pri Kropi.

'''Okraj Radovljica''' obsega tele mestne občine, občine, katastrske občine in naselja: Kropa (sedež Lipnica)
*Češnjica pri Kropi (del): Brezovica
*Dobrava pri Kropi (del): Lipnica, Spodnja Dobrava, Srednja Dobrava, Zgornja Dobrava
*Kamna gorica
*Kropa
*Zaloše (del): Mišače
*Kamna gorica
*Kropa -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBU3T531/f9e0ba13-9e1e-4d84-9411-989524a0800b/PDF ''Krajevni imenik LRS'' 1952]

'''Konec občine Kropa / uvedba velike občine Radovljica (1955).''' V naslednjih letih se je v jugoslovanski upravni teoriji uveljavila ugotovitev, da morajo biti občine razmeroma velike in kar se da gospodarsko samostojne. Sredi leta 1955 je bila na območju celotne Federativne ljudske republike Jugoslavije izvedena temeljita upravno-teritorialna reforma. Odpravila je vse leta 1952 ustanovljene občine in ustanovila, nove velike občine, imenovane tudi komune. Odpravljeni Občini Kropa (in Podnart) na kroparskem koncu sta bili vključeni v občino/komuno Radovljica, v katero so leta 1961 vključili tudi takrat odpravljeni občini Bled in Bohinj. -- Janez Kopač: Kropa, maj-avgust 1945, ''Vigenjc'' 2011

'''V nasprotju s temi slabimi Krajevnimi ljudskimi odbori''' pa moramo pohvaliti vasi Hrušico [...] Srednjo Dobravo [...] Nekaj pripomb k izidu volitev v krajevne ljudske odbore v jeseniškem okraju. -- ''Jeseniški kovinar'' 3. 1. 1947 (1/1), 1. Za OF je glasovalo na Sr. Dobravi 97,03 % volivcev (več samo še na Hrušici).  

'''Potek volitev v jeseniškem okraju.''' V soboto so se v KLO in voliščih vršile poslednje priprave za čim lepšo ureditev volišč in za čim svečanejše proslave obletnce rojstva naše Jugoslavije, ki naj bi dale poudarka našim pridobitvam [...] Lepe prireditve so bile predvsem v Kropi, Kamni Gorici, Srednji Dobravi, Radovljici, Javorniku [...] Dobro se je izkazal KLO Srednja Dobrava, posebej vas Mišače, kjer so do osmih volili že stoodstotno.-- [http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-NKHNBFDB/2/index.html#zoom=z ''Ljudska pravica'' 2. dec. 1947]

'''S seje Obč. ljudskega odbora Radovljica.''' Največ razprave so na današnjem zasedanju posvetili občinskim dokladam na dohodke
od kmetijstva. Odborniki iz kmetijskih področij so bili mnenja,
da so občinske doklade previsoke, da pred volivci ne bodo mogli opravičiti občutnega zviša­nja. Lani so bile občinske doklade povprečno 10,4 %, letos pa
predvideva plan doklade v višini 23 % za davčne zavezance, bivajoče na območju katastrskih
občin Begunje, Brezje, Hraše,
Ljubno, Mošnje, Nova vas, Otok,
Predtrg, Radovljica; 21 % za Dobravo pri Kropi, Lancovo, Češnjico, Zaloše, Kamno gorico in
Kropo -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1958_31_L.pdf ''Glas Gorenjske'' 21. 4. 1958] 

[[File:Katarina in Ivan Križnar.jpg|thumb|left|300 px|Katarina Križnar in njen mož Ivan, ki je bil prvi predsednik NOO za vasi Brezovica in Lipnica. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1962_138_L.pdf ''Glas'' 27. 11. 1962] ]]

Prihodnje leto bo minilo 20 let, odkar smo začeli dobivati prve voljen[e] krajevne narodnoosvobodilne odbore (NOO). V Zgornji dolini v bohinjskem kotu so imeli že konec 1943. leta sedem NOO. Več sto novih NOO pa jo bilo izvoljenih približno eno leto kasneje, v oktobru in novembru 1944 — na pobudo pokrajinskega odbora osvobodilne fronte za Gorenjsko. Med prvimi so volili na Javorju, v Žicah in na Rovih, v Vrbi in Lukovici, Železnikih, Češnjici, Jesenovcu, na Brezovici, Dobravi, Dobravci, Ovsišah, v Stari Fužini, Srednji vasi, Jereki, na Koprivniku, v Gorjušah, Poljanah in drugod. [...]

'''Obisk pri prvem predsedniku.''' V Lipnici sem obiskal tudi prvega predsednika tamkajšnjega NOO Ivana Križnarja. Zmotil sem ga pri delu. Sedlar je po poklicu in čeprav je že v pokoju, se od dela še ni poslovil.

»Koliko ste se v tistih čudnih časih pripravili na prve volitve?« sem ga najprej vprašal.

Zadeva je bila dokaj preprosta in hitro urejena. V Lipnici in n a Brezovici smo že tako ali tako vsi vedeli, kaj hočemo in smo tudi nenehno pomagali partizanom, zato tudi zaradi volitev nismo imeli nikakršnih težav. Ljudi smo obvestili ustno in šli od hiše do hiše in 15. okt. 1944 leto so vsi oddali svoje glasovnice. Izvolili so me za predsednika in takoj smo se lotili dela. Prva naša skrb je bila – hrano za partizane, ki so bili v gozdovih. Lahko rečem, da smo pridno delali in s skupnimi močmi partizanom res mnogo pomagali. Predsednik sem bil vse do 25. januarja 1945, ko sem odšel v partizane. moje delo pa je prevzela Mara Šparovec, ki je bila izvoljena za podpredsednika. Razen skrbi za hrano smo se takrat močno zavzemali tudi za naše otroke, da so lahko hodili v slovensko šolo. Glede tega smo imeli precej uspeha. In da so se otroci že med okupacijo lahko učili slovenščino, ima največ zaslug pokojna učiteljica Albina Kocjančičeva.

Medtem ko mi je pripovedoval tovariš Ivan, kako so potekale volitve v NOO v njihovi bližnji okolici, na Češnjici, Spodnji Dobravi, Dobravci in Ovsišah, se je našemu razgovoru pridružila tudi njegova žena Katra.«Teki časi so bili,« je začela pripovedovati, »pa tudi prijetnih trenutkov ni manjkalo. Toda lepo je bilo. Vsi smo bili kot eden. Bolj težko mi je danes, ko sem v letih in že dlje precej bolna. Če si hočeva kaj privoščiti, mora mož še vedno prijeti za delo. Drugače pa so se časi precej spremenili. Mladi gredo drug za drugim v tovarno, zemlja pa je postala prazna in slabo obdelana. Tako ne bo moglo dolgo ostati. Izkoriščanja zemlje se bo treba pošteno lotiti.«

Lipnica je dobila novo podobo. Res je, čas prinaša svoje in nekdanje kmečko naselje je postalo naselje delavcev. V Lipnici so dobili morda najlepše urejen obrat »Iskre«, v katerem večina tamkajšnjih g prebivavcev zasluži toliko, da si lahko odreže tudi velik kos kruha. Tovarno so sicer imeli že pred več kot sto leti in že takrat so poskušali razen proizvodnje žičnikov tudi z izdelavo ur (Jurij Pirc), vendar pa je bila tovarna majhna in ljudje so bili v večini kmetje. In če se Lipnica spremenila, je ostala Brezovica še prav takšna, kot je bila, le prebivavci Brezovice so tudi v obratu »Iskre« v Lipnici prišli do lažjega zaslužka. -- Bogdan Fajon -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1962_138_L.pdf ''Glas'' 27. 11. 1962]

'''Zakon o upravni razdelitvi Federalne republike Slovenije''' z dne 6. septembra 1945 je Slovenijo razdelil na pet okrožij. Celotno gorenjsko območje je spadalo pod Ljubljansko okrožje. -- Granda v: Meterc, 2000, 1–32. 

'''Partizani''' so svojo upravno proletarsko–centrično težnjo nakazali z ustanovitvijo okrožja Jesenice. Tudi povojno upravno moč so prenesli na Jesenice z ustanovitvijo okraja Jesenice, v katerem, v katerem so na območju sedanje občine Radovljica ustanovili krajevne narodnoosvobodilne odbore (do avgusta 1945 so jih imenovali odbori OF) Begunje, Breznica, Češnjica, Dobrava, Hraše, Kamna Gorica, Kropa, Lancovo, Lesce, Ljubno, Mošnje, Podnart, Srednja Dobrava (KNOO) in mestni narodnoosvobodilni odbor Radovljica (MNOO). Septembra 1946 so ustanovili krajevne ljudske odbore Begunje, Brezje, Kamna Gorica, Kropa, Lancovo, Lesce, Ljubno, Mošnje, Podnart-Ovsiše, Radovljica, Srednja Dobrava (KLO) in mestni ljudski odbor Radovljica (MLO). -- Jože Dežman: Nekaj (pre)porodnih utrinkov, ''Radovljiški zbornik'' 2000; DAR

'''Ljubljansko okrožje je bilo razdeljeno na sedem okrajev''' (okraje so vodili okrajni narodnoosvobodilni odbori), ki so zavzemala skupaj 341 krajev. V okraj Jesenice je spadalo 33 krajev z radovljiškega območja. To so bili: Begunje na Gorenjskem, Bled, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Brezje, Češnjica, Dobrava, Fužina, Grabče, Hraše, Kamna Gorica, Koprivnik, Krnica, Kropa, Lancovo, Lesce, Ljubno, Mošnje, Nemški Rovt, Nomenj, Polje, Podnart, Radovljica, Ribno, Smokuč, Spodnje Gorje, Srednja Dobrava, Srednja vas, Zabreznica, Zapuže, Zasip, Zgornje Gorje in Žirovnica (Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije, 4. člen; Kopač v: Štekar Vidic 1995, str. 82). -- Vedrana Popović: ''Uprava zgodovine občine Radovljica od leta 1849 do danes: Diplomsko delo''. Ljubljana: Fakulteta za upravo Univerza , 2013

Občina Radovljica ima naslednje '''krajevne urade:''' ...  v Lipnici za območje naselij: Brezovica, Kamna gorica, Kropa, Lipnica, Mišače, Sp. Dobrava, Sr. Dobrava, Zg. Dobrava -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/30098689_1964_11_L.pdf ''Uradni vestnik Gorenjske'' 6. 5. 1964]

'''Nova KS Srednja Dobrava.''' Oba zbora radovljiške občinske skupščine sta na četrtkovi skupni seji dala soglasje k ustanovitvi krajevne skupnosti Srednja Dobrava. Sklep o ustanovitvi te krajevne skupnosti v radovljiški občini so sprejeli občani Zgornje, Srednje in Spodnje Dobrave, Mišač, Lipnice in Brezovice na zadnjem zboru volivcev. Ta naselja so pred tem spadala v krajevno skupnost Kropa. Na seji skupščine je bilo postavljeno vprašanje, kako bo z letošnjimi sredstvi, ki jih je krajevni skupnosti Kropa odobrila občinska skupščina iz proračuna pred ustanovitvijo nove krajevne skupnosti za omenjena naselja. V odgovoru je bilo pojasnjeno, da se bodo celotna odobrena sredstva sorazmerno razdelila na obe krajevni skupnosti. A. Ž. -- ''Glas'' 6. 9. 1969

'''Pripravljajo se na referendum.''' Srednja Dobrava — V krajevni skupnosti Srednja Dobrava v radovljiški občini se v teh dneh skrbno pripravljajo na referendum za samoprispevek za asfaltiranje cest, za ureditev pokopališča in gradnjo mostu čez Lipnico. Referendum bo v nedeljo, 21. marca. 

Že pred dvema letoma so prebivalci te krajevne skupnosti zbrali toliko denarja, da so asfaltirali ceste iz Lipnice na Srednjo Dobravo in na Srednji, Spodnji in Zg. Dobravi. Zdaj pa so se odločili še za asfaltiranje preostalih cest, ureditev pokopališča in gradnjo mostu čez Lipnico. Če bo referendum uspel, bodo samoprispevek plačevali pet let. Predvideno je, da bi vsi redno zaposleni iz krajevne skupnosti prispevali po en odstotek od osebnih dohodkov, kmetje bi prispevali en odstotek od letnega katastrskega dohodka in po 10 dinarjev na leto od vsakega kubičnega metra prirastka v gozdovih. Razen tega bi po en odstotek prispevali tudi tisti upokojeni prebivalci krajevne skupnosti, katerih pokojnina je višja od 1000 dinarjev na mesec. 

Predviden je tudi enkratni prispevek, in sicer 500 dinarjev od vsakega konja in po 2000 dinarjev od vsake stanovanjske zgradbe, od avtomobila in od traktorja. Te prispevke v krajevni skupnosti naj bi plačali tisti, ki jih niso do konca minulega leta. Sicer pa bodo oproščeni plačila enkratnega zneska prebivalci Lipnice. Sklep o referendumu za samoprispevek so prebivalci sprejeli na zboru občanov sredi februarja letos. Če bo referendum uspel, bodo načrtovana dela v krajevni skupnosti Srednja Dobrava končali v prihodnjem srednjeročnem obdobju. C. Rozman. -- ''Glas'' 16. 3. 1976

'''Enotna merila za samoprispevek.''' Radovljica — V nekaterih občinah na Gorenjskem so se že lani odločili, da v prihodnjem v občinskem merilu ne bodo več zbirali sredstev za gradnjo različnih družbenih objektov na podlagi referenduma oziroma samoprispevka vseh občanov. Menili so, naj bi se v prihodnje te samoupravne oblike in virov zbiranja denarja posluževale predvsem krajevne skupnosti v občini. Primer za takšno usmeritev v prihodnje sta prav kranjska in radovljiška občina, kjer so se v občinskem merilu na podlagi družbenega dogovora odločili za zbiranje denarja za nekatere objekte družbenega standarda. [...] Že ta mesec in v prihodnje pa so na programu še nekateri razpisi referendumov. Tako se bodo o takšni obliki zbiranja denarja odločali v krajevnih skupnostih Ribno, Srednja Dobrava, Brezje in v krajevni skupnosti Gorje.  -- ''Glas'' 16. 3. 1976

'''Referendum v KS Srednja Dobrava ne to, prihodnjo nedeljo.''' Srednja Dobrava — V torek smo v Glasu poročali, da bo v krajevni skupnosti Srednja Dobrava v radovljiški občini v nedeljo, 21. marca, referendum za samoprispevek za asfaltiranje cest, ureditev pokopališča in gradnjo mostu čez Lipnico. Organi krajevne skupnosti in krajevnih družbenopolitičnih organizacij pa so zaradi tehničnih težav morali izvedbo referenduma prestaviti za teden dni. Zato bo referendum v nedeljo, 28. marca. Če se bodo prebivalci odločili za samoprispevek, ga bodo plačevali pet let. Načrtovana dela v krajevni skupnosti pa bodo končali v prihodnjem srednjeročnem obdobju. A. Ž. -- ''Glas'' 19. 3. 1976

'''V nedeljo pet referendumov.''' Kar v petih krajevnih skupnostih v kranjski in radovljiški občini se bodo v nedeljo, 28. marca, občani na referendumih odločali o samoprispevku za gradnjo nekaterih objektov in reševanje komunalnih problemov; predvsem ureditve in asfaltiranja krajevnih cest. […] Prav tako smo pisali, da se bodo prebivalci krajevne skupnosti Brezje odločali o samoprispevku za izgradnjo doma družbenih organizacij, prebivalci krajevne skupnosti Srednja Dobrava pa o samoprispevku za asfaltiranje ceste in ureditev komunalnih del. […] A. Žalar -- ''Glas'' 26. 3. 1976

'''Povsod za samoprispevek.''' Tudi v radovljiški občini so se občani v treh krajevnih skupnostih odločili za samoprispevek. V krajevni skupnosti Brezje se je od vseh vpisanih volivcev 90,64 odstotka odločilo za samoprispevek, v krajevni skupnosti Srednja Dobrava 90,4 odstotka in v krajevni skupnosti Bohinjska Bela 77,96 odstotka od vpisanih volivcev. V krajevni skupnosti Brezje bodo zgradili dom družbenih organizacij, v ostalih dveh krajevnih skupnostih pa bodo uredili in asfaltirali ceste. A. Ž -- ''Glas'' 30. 3. 1976

'''S skupnimi močmi do uspehov.''' V sedmih krajevnih skupnostih v radovljiški občini se je blizu 9000 prebivalcev odločilo, da bodo s samoprispevkom zbrali del denarja za ureditev nekaterih komunalnih problemov  […] 

Krajevna skupnost Srednja Dobrava. V tej krajevni skupnosti v radovljiški občini s 416 prebivalci so se odločili, da bodo pet let zbirali denar, da bodo asfaltirali in uredili blizu pet kilometrov cest. Po programu bo vrednost del znašala prek 1,8 milijona dinarjev, sami pa bodo zbrali 900.000 dinarjev.

'''Hilda Noč''' z Zgornje Dobrave o takšnem načinu zbiranja denarja meni: »Ko smo v naši krajevni skupnosti začeli razmišljati o referendumu, so bili ljudje takoj za to. Cesta na Mišače in Lipnico je namreč zelo slaba in most v Lipnici je treba narediti. Z zbranim denarjem nameravamo najprej to urediti, potem pa je predvidena še razširitev pokopališča. Čeprav bomo samoprispevek plačevali pet let, so kmetovalci svoj prispevek od zemlje in gozdov že skoraj v celoti plačali. Vsi si namreč želimo, da bi začrtani program čimprej uresničili. In prepričana sem, da vsega tega ne bi mogli še lep čas urediti, če se ne bi odločili za samoprispevek. Jaz sicer nimam avtomobila, a grem vseeno raje po asfaltu peš kot po slabi cesti. Zato bom tistih nekaj dinarjev vsak mesec rada odštela. -- ''Glas'' 30. 3. 1976

'''Gradili bi, a je nezazidljivo!''' [...] Lokacije v radovljiški občini. Za načelnika oddelka za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve Marka Bezjaka so imeli bralci nekaj vprašanj. Na vsa vprašanja je Marko Bezjak odgovarjal vljudno, obširno in takoj.

Zakaj ne dovolijo zazidati obrobja ali določijo prostor za gradnjo v krajevni skupnosti Srednja Dobrava? Blizu Krope imam parcelo, nad tovarno Iskra mehanizmi, kjer so na začetku montažne hiše. Ali lahko postavim montažno hišo? Kje dobim informacije o gradnji? [...]

Parcela blizu Krope je v območju, ki je dovoljeno za stanovanjsko gradnjo, tam je 10 objektov, vrstnih in montažnih hiš. Dosedanja stanovanjska izgradnja poteka preko stanovanjske zadruge in če je več prosilcev, se lahko včlanijo in začnejo postopek za pridobitev lokacije. Območje Dobrave se ureja z urbanističnim redom in letno je v krajevni skupnosti po pet interesentov. Najbolje je, da se med seboj dogovorijo in se na Srednji Dobravi določi večja površina za gradnjo zasebnih hiš. Vsekakor preko krajevne skupnosti lahko uveljavljajo svoje želje in interese. Misli nekaterih pa, češ, da zemlja, na kateri bi sami radi gradili, itak ni nič vredna, ker je neobdelana, so zmotne. Morda zemlja res ni obdelana, s tem pa še ni rečeno, da jo nekoč ne moremo zares tudi redno obdelovati. -- ''Glas'' 30. 6. 1978

'''[Slika: Rok Gašperšič,''' predsednik sveta krajevne skupnosti Srednja Dobrava
Filip Sitar, predsednik krajevne organizacije ZZB NOV
Joža Babic, predsednik komisije za komunalno dejavnost -- ''Glas'' 17. 4. 1981]

'''Volitve v radovljiški občini.''' V krajevni skupnosti Srednja Dobrava bodo v delegacijo za zbor krajevnih skupnosti volili: … Blaznik Franci, Mišače 4.
Glasovnica za delegiranje v skupščine interesni h skupnosti vsebuje kandidate: … Babič Mina, Mišače 1. -- ''Glas'' 12. 3. 1982

'''Krajevna skupnost Srednja Dobrava. Razmišljajo o novem samoprispevku.''' Srednja Dobrava — S 430 prebivalci v naseljih Lipnica, Spodnja, Srednja in Zgornja Dobrava ter Mišače sodi krajevna skupnost Srednja Dobrava v Lipniški dolini v radovljiški občini med najmanjše. Na območju pretežno kmečkih naselij je poleg osemletne šole in trgovine edina večja delovna organizacija Iskra Lipnica. Sicer pa so krajani v tej krajevni skupnosti poznani kot dobri gospodarji in pridni delavci. Od organizacij in društev velja še posebej pohvaliti mlade in člane gasilskega društva. In čeprav še nimajo športnega in kulturnega društva, sta prav po zaslugi mladih šport in kultura v kraju zelo prisotna. 

»Smo ena redkih krajevnih skupnosti glede plačevanja samoprispevkov,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Rok Gašperšič, ki opravlja to funkcijo že osmo leto. »Marca prihodnje leto se nam bo praktično končal že tretji. Prvega sicer nismo plačevali na območju celotne krajevne skupnosti, za druga dva pa smo se v zadnjih desetih letih odločili vsi. 

Zdaj, ko se samoprispevek izteka, lahko rečem, da smo skoraj v celoti uresničili začrtani program. Poleg rednih prispevkov smo veliko naredili še s prostovoljnim delom in dodatnimi prispevki. Pa tudi delovnim organizacijam iz naše in sosednjih krajevnih skupnosti gre zahvala za to, kar smo naredili; še posebno Iskri Lipnica, LIP v Podnartu, Plamenu iz Krope in Iskri v Otočah. Zavedamo pa se, da tudi v prihodnje lahko pričakujemo širšo pomoč le, če bomo tudi sami nekaj prispevali. Potreb, da bi si zagotovili primeren bivalni standard v naši krajevni skupnosti, ni malo. Zato že razmišljamo o novem samoprispevku, ko se sedanji iztekel. Tako je skupščina krajevne skupnosti že sprejela sklep o pripravi novega referenduma. Predlog pa je, da bi bil samoprispevek za polovico manjši od sedanjega.

Središče vsega življenja je v Domu krajevne skupnosti. Imajo dve dvorani, sejne sobe, knjižnico, pisarne krajevne skupnosti, trgovino, stanovanje za hišnika, bife krajevne skupnosti in še nekaj neizkoriščenih prostorov. Za opremo dvorane v kleti so doslej vsako leto namenili nekaj denarja. Dvorana za 120 ljudi pa je ob prireditvah vedno dobro obiskana. 

Velike težave, ki jih nikakor ne morejo razrešiti, imajo s pošto. Ob sobotah ne dobivajo pošiljk. Zanimivo pa je tudi, da del naselij iz krajevne skupnosti spada pod pošto Kropa (Lipnica, Srednja in Spodnja Dobrava), del pa pod Kamno gorico (Mišače in Zgornja Dobrava). Velikokrat prihaja zaradi takšne organizacijske razdelitve do zmede in pošta težko najde pot do naslovnika. Zato želijo, da bi celotna krajevna skupnost z vsemi naselji spadala pod eno pošto; pa naj bo že pod katerokoli ... 

Ena od nalog, zaradi katerih so se pred leti odločili za samoprispevek, je bila ureditev oziroma razširitev pokopališča ter izgradnja poslovilnih vežic. Po projektu domačinke Ljudmile Vidic so jih dokončali konec novembra. Prav njej gre zasluga, da se lepo vključujejo v okolje. Za ta projekt pa se že zanimajo tudi v nekaterih drugih krajevnih skupnostih. Sicer pa je gradnja s samoprispevkom, prostovoljnim delom in prispevanim materialom veljala okrog 4,5 milijona dinarjev. 

Iz programa referenduma so v tem srednjeročnem obdobju nadaljevali z urejanjem in asfaltiranjem cest. Od sedmih kilometrov cest je kar šest kilometrov asfaltiranih. Urejali so javno razsvetljavo. Vsako leto nekaj denarja namenijo za urejanje Doma krajevne skupnosti na Srednji Dobravi. Z namestitvijo kontejnerjev so poskrbeli za urejeno in čisto okolje. Iz referendumskega programa sta ostali tako rekoč nedokončani le povezavi iz Mišač proti Globokem (z mostom) in iz Mišač proti Otočam. Poleg samoprispevka pa so pred tremi leti tudi razširili telefonsko omrežje. Danes ima 70 odstotkov vseh gospodinjstev telefon. Posebnost v krajevni skupnosti pa je tudi vzdrževanje in pluženje cest. Sami, pogodbeno s kmeti, skrbijo, da so ceste pozimi vedno splužene in posute. 

»Letos smo asfaltirali 300 metrov ceste od Komarička do Marjane na Zgornji Dobravi, pred Domom krajevne skupnosti smo naredili plesno ploščo, uredili pešpot med Lipnico in šolo ter začeli z rekonstrukcijo in razširitvijo ceste od Mišač proti Globokem. Žal nam jo je zdaj vreme zagodlo,« pravi Rok Gašperšič. 

»Tudi o naslednjem srednjeročnem obdobju smo že razmišljali. Radi bi v Domu uredili (skupaj s Špecerijo) boljšo preskrbo. Čaka nas dokončanje vodovoda oziroma razvodnega omrežja v krajevni skupnosti. Prizadevamo si za nekaj gradbenih lokacij za stanovanjsko gradnjo. Iz vseh naselij naj bi v prihodnje organizirali odvoz smeti. Precej dela pa nas čaka tudi še na cestah. Pomembna naloga pa bo tudi redno vzdrževanje in urejanje Doma krajevne skupnosti. 

Uspeh pa je tudi, da smo se krajevne skupnosti v Lipniški dolini uspele povezati. Dogovorili smo se že o nekaterih skupnih akcijah. Zdaj pa pripravljamo sporazum, ki naj bi ga kmalu podpisali.« A. Žalar -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1985_95_L.pdf ''Glas'' 13. 12. 1985]

'''KS Srednja Dobrava.''' Gradnja igrišča na Srednji Dobravi pa letos ni bila edina dejavnost. Skupaj z občinsko skupnostjo za ceste so uspeli urediti ostali del  ceste od Globokega do Mišač in od Mišač proti Otočam. Zdaj je obnovljen tudi most v Globokem. Z odstopljenim gramozom pa je krajevna skupnost sodelovala tudi pri gradnji mostu v Otočah.-- ''Gorenjski glas'' 8. 12. 1987

'''Ostajata še Dom in trgovina.''' Srednja Dobrava, 12. decembra - V krajevni skupnosti Srednja Dobrava v Lipniški dolini v
radovljiški občini so konec novembra letos drugič imeli krajevni praznik, odkar imajo krajevno
skupnost. Iz bogatega narodnoosvobodilnega obdobja so se namreč lani odločili, da
bodo praznovali spominjajoč se množične izselitve družin z vseh treh Dobrav. 5. decembra
1941 je bil tisti žalostni dan, ko so številni domačini morali zapustiti domačije. Tudi letos so
praznovanje združili 27. novembra s proslavo Dneva republike.

Srednja Dobrava je ena od petih krajevnih skupnosti v Lipniški dolini. Za vse pa je
značilno, da so po vojni ljudje veliko sami
naredili. V primerjavi z nekaterimi drugimi
kraji na Gorenjskem pa se je na svojstven
način v uresničevanje želja in programov
vedno vključevalo tudi združeno delo na
tem območju, saj ni nikdar »škrtarilo« s pomočjo.
Krajevne skupnosti v dolini namreč
letne programe vedno sprejemajo skupaj z
delovnimi organizacijami in jih vsako leto
tudi ocenijo.

»Plačevanje že tretjega
samoprispevka
v naši krajevni skupnosti,
ki se bo iztekel
1990. leta, se je letos
prevesilo v drugo polovico,« ugotavlja
predsednik krajevne
konference socialistične zveze Alojz
Vidic. »Dobršen del
programa iz tretjega
referenduma smo v
krajevni skupnosti doslej že uresničili. Program javne razsvetljave
je končan; v zameno zanjo so se na
Spodnji Dobravi odločili za gozdno pot na
kmetijska zemljišča. Gasilci so letos avgusta
s pomočjo interesne skupnosti za požarno
varnost dobili gasilski avtomobil. Tudi
športno igrišče je že skoraj dograjeno. Vsa
naselja imajo tudi zabojnike za smeti. Veliko
pa je bilo narejenega tudi na modernizaciji cest. Letos smo na ta način, in predvsem
z veliko lastnega dela, dobili urejeno
cesto od Mišač do Otoč ...«

Iz referendumskega programa bodo
najbrž tudi v prihodnje še namenili kakšen
dinar za modernizacijo na cestah. Glavna
naloga, ki jih čaka, pa sta obnova doma krajevne
skupnosti in ureditev trgovine v
njem.

»Dom in trgovina bosta najbolj zahtevni
in hkrati zdaj tudi najbolj nujni nalogi,«
ocenjuje predsednik sveta krajevne skupnosti
Miro Albinini.

Slike: [http://slov.si/mh/dobrave/alojz_vidic_glas_1985.jpg  Alojz Vidic], [http://slov.si/mh/dobrave/miro_albinini_glas_1985.jpg Miro Albinini], [http://slov.si/mh/dobrave/niko_ješe_glas_1985.jpg Niko Ješe]

»Nekaj materiala za
obnovo doma smo sicer
že nabavili, vendar
ugotavljamo, da
celoviti prenovi sami
ne bomo kos. Žal ne
gre le za obnovo
ostrešja, kot smo nekaj
časa mislili. Razen
tega pa želimo,
da bi s prenovo uredili tudi preskrbo
oziroma trgovino. Že
nekaj časa razmišljamo,
da bi se stvari lotili morda na način,
kot so se je v krajevni skupnosti Lancovo
oziroma po svoje tudi v Podnartu. V svetu
krajevne skupnosti se bomo morali o tem
čimprej odločiti in se pogovoriti še s krajani ...«

Podpredsednik sveta krajevne skupnosti
Niko Ješe je prepričan, da krajani najbrž
ne bi imeli nič proti, če bi se obnove doma
in ureditve trgovine lotili skupno s samoupravno
stanovanjsko skupnostjo oziroma
Alpdomom in Špecerijo Bled.

Slika: [http://slov.si/mh/dobrave/cesta_misace_otoce_glas_1985.jpg Letos so uredili tudi cestno povezavo od Mišač proti Otočam ...]
 
»Pri tem pa bi tudi
vsi skupaj, predvsem
mladi, ki so pripravljeni
sodelovati,
prijeli za delo. V svoji mladinski organizaciji mladi trenutno
sicer niso najbolj
uspešni, so pa delavni
v gasilskem društvu. Mislim, da nas
prihodnje leto čaka
tudi poživitev športnega
društva in še
nekaterih dejavnosti v krajevni skupnosti. Prepričan pa sem tudi, da še nismo končali
pogovorov glede razširitve telefonskih priključkov in kabelske ter satelitske televizije.« -- A. Žalar -- ''Glas'' 13. december 1988

Slika: [http://slov.si/mh/dobrave/dom_ks_dobrava_glas_1985.jpg Zdaj jih iz referendumskega programa čaka še najtežji zalogaj: obnova doma in ureditev trgovine v njem ...]

==Cerkev==

{|
|[[File:Župnija Dobrava.jpg|thumb|Žig Župnije Dobrava]]
|[[File:Sv. obhajilo Mira Šolar.jpg|thumb|Sv. obhajilo Mira Šolar 9. julija 1961, podpisan je župnik [[:w:Janez Jalen|Janez Jalen]] ]]
|[[File:Podpis župnika Fortune.jpg|thumb|Podpis župnika Fortune 1964]]
|}

Po vojni so začeli s popravilom porušene cerkve. Zvonik in prezbiterij sta bila popolnoma uničena. Oblast je domačinom sprva dala na razpolago nemške ujetnike, da so postavili temelj novemu zvoniku in so popravili v grobem prezbiterij cerkve. Ker pa niso imeli vsi volje za delo in ker so ujetniki odšli, je zvonik ostal ruševina. -- Povzeto po Jožica Škofic: Župnija Srednja Dobrava, ''Radovljiški zbornik'' 2000

'''Mnogo častilcev ima sv. Rok''' v Dravijah, na Dobravi pri
Kropi in na Krtini pri Dobu, da odganja
nalezljive bolezni. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A7YR2YEI/ea76c4cf-e683-415a-ac32-89c0c6bfacb1/PDF ''Koledar Družbe sv. Mohorja za navadno leto 1945''']

'''Milijon in pol dinarjev za
popravilo cerkva v Sloveniji.''' V septembru mesecu je nato
Predsedstvo Narodne vlade Slovenije odobrilo za popravila cerkva na območju ljubljanskega
škofijskega ordinariata kredit v
znesku 1 milijon dinarjev in za
popravilo cerkva na območju lavantinskega škofijskega ordinarijata kredit 500,000 dinarjev. [...] Dobrava pri Kropi 10,000 [...] -- Verska komisija pri SNOS. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NLCXGXKD/4900d2a8-470f-40ac-b101-0cd1ef947a49/PDF ''Enakopravnost'' 29. 1. 1946]; ''Glasilo K. S. K. jednote'' 13. 2. 1946

'''Tri reči naj tu prepišemo iz
lista OZNANILO.''' Boste
sami videli, kako je ta list
&quot;roval&quot; zoper vlado in njeno
komunistično početje, da je
moral tako kmalu prenehati.
List piše na primer: &quot;Obnova cerkva. Ko se domovina
povsod obnavlja, se istočasno popravljajo tudi cerkve,
ki jih je vojna vihra nekatere hudo prizadela, nekatere
celo porušila. Najprvo so popravili močno porušeno župnijsko cerkev na Dobravi pri
Kropi. Že na sv. Roka dan so
imeli v njej spet sužbo božjo. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NV522ZNA/a9b68ced-9bbc-4766-9fa3-f7d11b39b778/PDF  ''Ave Maria'' 1946/38/3)]

'''Ker je najbrže pod vplivom staršev zahtevala krst''' ... V zadnjem času smo v časopisju večkrat brali, da očetje razveljavljajo krst svojih otrok, ker so jih župniki krstili brez njihovega dovoljenja. Nekaj takih primerov je bilo tudi v radovljiškem okraju, saj prav taki krsti najbolj služijo njihovi propagandi, ki jo preko tercijalk širijo med ljudi: »Vidiš ga, na sestankih 'šimfa' proti nam, otroka pa je le dal krstiti«. Ali pa tako: starši hčerke, ki je poročila komunista, tožijo župniku, da zet ne pusti otroka krstiti; župnik pove, da ga je dal krstiti ta in ta, čeprav je tisti pravcati »antikrist«. Starši seveda to takoj povedo svoji hčeri, ki prične omahovati med njimi in možem. Prav zaradi tega pride včasih do trenj in nesoglasij, ki kalijo družinsko srečo. Taka nesoglasja pa so seveda zopet v prid klerikalni propagandi, saj župnik s pomočjo opravljivih jezikov in prstov tercijalk kaže na take družine: »Poglejte jih, kako se prepirajo, ker živijo brez 'božjega' blagoslova!« Da, v borbi za očuvanje nazadnjaške miselnosti se 'božji' pastirji poslužujejo vseh sredstev, da se ne bi prehitro izpraznil njihov hlev. In če očetje tako »krščenih« otrok zahtevajo, da se krst razveljavi, se župniki opravičujejo in farizejsko zavijajo svoje besede. Tak primer je tudi izjava župnika Karla Babiča z Dobrave pri Kropi, ki jo je pisal tov. Valentinu Luznarju, ko je ta zahteval izbris svojega otroka iz krstne knjige. Župnikovo pismeno izjavo objavljamo v celoti: 

»ŽUPNIJSKI URAD DOBRAVA PRI KROPI izjavlja: 

Dne 30. marca 1952. se je na tukajšnjem uradu javil Valentin Luznar in je protestiral proti temu, da je bila njegova hčerka Ljubomira krščena na Dobravi v župnijski cerkvi. 

Župnijski upravitelj na Dobravi izjavljam, da sem otroka krstil le na podlagi izjave matere otrokove, ki mi je na vprašanje: »Ali sta oba za to?« izjavila: »Oba!« Ker mi je to izjavila pred pričami, nisem zahteval drugega in sem — otroka krstil. 

Ker je mati otrokova najbrže pod vplivom staršev zahtevala krst, zato očeta gotovo krivda ne zadene, prav tako tudi ne krstitelja. 

Toliko v izjavo očetu, ki je prišel naknadno krst preklicevat. S. F. — S. N! Karl Babič l. r.«

Izjava ne more prepričati nikogar o tem, da si ni krstitelj — župnik Babič samovoljno lastil določenih pravic, ki pripadajo samo očetom, kajti po vsej Srednji Dobravi se je govorilo, kako premeteno in prebrisano je ravnala žena tov. Luznarja, da se ne bi zvedelo o krstu, župnik je v svoji izjavi nedosleden: sprva pravi, da je verjel »pričam«, da je za krst tudi oče, potem pa, da je mati najbrže pod vplivom staršev zahtevala krst. Ta »najbrže« zelo jasno pove, da je župnik Babič prav dobro vedel, da je oče proti krstu otroka. Krstil pa ga je kljub temu! Svetujemo župniku Babiču, pa tudi drugim župnikom, da pri krstu zahtevajo tudi pismeno izjavo očeta, ker šele tedaj lahko krstijo otroka. Potem ne bo treba očitati duhovnikom nedoslednosti, zavijanja besed in celo laži in ne bo se jim treba na tak način opravičevati, kot se v svoji pismeni izjavi opravičuje župnik Karl Babnik. Očeta, pa še marsikoga drugega taka »nedolžna« izjava ne more prepričati. 

In še nekaj vprašuje oče (ki se je zglasil na našem uredništvu), zakaj ni župnik Babič zapisal v svoji izjavi, ali je zbrisal Ljubomiro Luznarjevo iz krstne knjige, ali je ni. Oče je namreč zahteval od njega, da izbriše hčerko iz krstne knjige. Naj nam župnik Babič tudi na to vprašanje nedvoumno odgovori! -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55092224_1952_15_L.pdf ''Gorenjski glas'' 12. 4. 1952, 3]

[[File:Alojzij Stroj.jpg|thumb|left|Alojzij Stroj, KMD 1953, 122–24]]

'''Alojzij Stroj biseromašnik.''' Težko je navesti človeka, ki je šestdeset let preživel v poklicu in se vsa
leta res ravnal po Gregorčičevem reku:
»Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.« A če najdemo takega, je redno zaradi svojega
delovanja preko in izven poklicnih dolžnosti tudi na široko znan. Pri biseromašniku kanoniku in prelatu Alojziju Stroju
ni tako. Pošten je, delaven, požrtvovalen, a pri vsem vsestranskem delu tako
ponižno skrit, da široka javnost skoraj
ne ve zanj. Ni napačna primera, ako
trdimo, da je bil vse življenje tiha mravljica. Tudi ta teka dan na dan po tesni
stezici, čez katero se sklanjajo bilke travic, da je niti opaziti ni, a le teka in
teka za delom brez nehanja — ne prida
zase, a toliko bolj za mladi naraščaj v
mravljišču. Taka mravljica je bil šest
desetletij prelat Alojzij. Povsod je zbiral mladi naraščaj in mu dajal za življenje hrano lepih naukov, ga usmerjal
v verno poštenost in ga izročal na potovanju v svet v varstvo naše Ljube Gospe. In kakor je bil vodnik kongregacij, 
tako je bil kasneje ljubljeni pastir rokodelčičev. Ljubljen je bil, ker je iz
njega izžarevala ljubezen — do vseh, ne
samo do nekaj izbrancev, ne, do vseh:
tudi do navihancev in porednežev. Lahko
si ga srečal ob zimskem večeru, ko je
stiskal k sebi čuden tovor, in če si ga
vprašal, kaj le prenaša, je ljubo povedal: »Zebe jih, zebe, moje fantiče!« —
Nesel je od doma trske in polenčke, da
jim pred prihodom zakuri pečko.

Ob taki ljubezni se resnično domislimo svetnikov, ki so nabirali suhljad
in te butare nosili v zimah revnim, prezebajočim družinam za kurjavo. Ob vsej
taki preprosti dobrotnosti pa je bil obdarovan s čudovitim spominom. V njegovi delovni sobi so bili in so še kupi
knjig po mizah, po policah in po tleh.
Vse je bral in vse si zapomnil. Po dolgih
letih ti bo hitro povedal, kje in kaj je
pisano v kateri koli knjigi. Če si se kdaj
razgovarjal z njim, ti je po dolgem času
povedal, kaj in kdaj sta govorila. Bil je
rojen zgodovinar. Da je ob vsem tem
delu bil ves goreč in tiho pobožen veren
duhovnik, ve vsak, kdor ga je pobliže
spoznal.

Tega moža tihega, nenehnega dela se
z veseljem spominjajo tisoči, ki jih je
učil in vodil kot fante in deklice in so
danes že stari možje in žene. Vsi mu iz
srca čestitajo za biserni jubilej. Njim se
pridružuje tudi Mohorjev Koledar in
prinaša kratek pregled njegovega neutrudnega blagoslovljenega dela.

Alojzij Stroj, rojen 15. junija 1868 v
Lipnici, župnija Dobrava pri Kropi, je
obiskoval prva dva gimnazijska razreda
v Kranju, vse druge razrede gimnazije
je dovršil v Ljubljani kot gojenec Alojzijevišča. Bogoslovje je študiral v Ljubljani. Po tretjem letu študij je bil posvečen v mašnika leta 1892. Eno leto je ostal
kot semeniški duhovnik v Ljubljani. Od
leta 1893 do 1894 je bil kaplan v Črnem
vrhu nad Idrijo, v letih 1894 do 1905 katehet vnanje uršulinske ljudske in meščanske šole v Ljubljani, v letih 1905
do 1919 spiritual v duhovskem semenišču; od leta 1919 je stolni kanonik v
Ljubljani in leta 1942 je bil imenovan
za prelata.

Kot kaplan v Črnem vrhu nad Idrijo
je ustanovil leta 1894 Marijino kongregacijo za dekleta. Bila je ena prvih, kar
jih je bilo zasnovanih v slovenskih škofijah. Kot katehet je leta 1898 ustanovil Marijino kongregacijo za učenke
uršulinske meščanske šole. Imenovana
Marijina družba se je kmalu razdelila v
tri samostojne oddelke. Nastale so kongregacije za učenke meščanskih šol, za
gojenke učiteljišč in vajenk, ki so se
posvetile trgovini, in za dekleta, ki so si
izbrale delavski poklic. Ta oddelek je
štel ob dvajsetletnici 250 članic. Kot semeniški spiritual je leta 1908 ustanovil
Marijino kongregacijo bogoslovcev in
duhovnikov. Ob 25-letnem jubileju je
štela navedena Marijina družba 479
članov.

Odkar je bil leta 1904 izvoljen za
predsednika »Katoliške družbe rokodelskih pomočnikov« v Ljubljani, je pridno
delal za nravno in gospodarsko povzdigo
mladih rokodelcev. Oskrbel jim je strokovne učitelje, da so imeli poseben pouk
posamezne obrti, tako krojači, čevljarji,
knjigovezi itd. Konec vsakoletnega pouka so dobro urejene razstave pokazale 
velik napredek mladih rokodelcev. Leta
1905 je društvo priredilo večjo obrtniško razstavo, po kateri je razsodišče
prvih strokovnjakov označilo deset razstavljavcev za posebno vredne odlikovanja. Razstava, združena z razstavo motorjev in strojev, porabnih v malem
obrtu, je bila prva svoje vrste v Ljubljani in je bistveno pomagala razvoju
in delu naših obrtnikov. Za vsestranski
napredek Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov je ustanovil dve društvi: »Katoliško mladeniško društvo«, ki
je zbiralo pod svoje okrilje obrtniške in
trgovske vajence, in »Društvo za varstvo vajencev« (leta 1909), ki se je trudilo za vsestransko pomoč vajencem.
»Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov« je tako napredovalo, da so iz
njega izšli mojstri ustanovili »Društvo rokodelskih mojstrov« (leta 1908).
»Društvo za varstvo vajencev« je odprlo po prvi svetovni vojni začasni
Vajenski dom v prostorih Rokodelskega
doma, obenem pa se trudilo za zgraditev
večjega Vajenskega doma v Ljubljani,
v Kersnikovi ulici. Po mnogem trudu se
je delo posrečilo. Slovenski vajenci so
leta 1936 dobili dom, kakor ga tudi vajenci pri drugih večjih narodih nimajo
lepšega. Pouk in vaje v petju in dramatiki so bile v Katoliškem društvu rokodelskih pomočnikov tako popolne, da
so se v Rokodelskem domu v času med
prvo in drugo svetovno vojno redno
vrstile dobre gledališke predstave. Mnogi
igralci, ki so nastopali pri teh igrah, so
prišli kot poklicni igralci k drami in
operi v Ljubljani, v Mariboru in v Zagrebu.

Za pisateljevanje se je naš jubilant
v dijaških letih vadil kot sotrudnik in
urednik »Domačih vaj« v Alojzijevišču.
V letih 1887—1888 je objavil v listu
»Zgodovino Slovencev«. Vanjo je vpletel
vse Prešernove verze, ki se nanašajo na
domače zgodovinske dogodke. V semenišču je leta 1893 uredil tretji letnik almanaha ljubljanskih bogoslovcev z naslovom »Pomladni glasi« (110 strani). Kot
katehet je napisal leta 1904 učno knjigo
»Kratka zgodovina katoliške Cerkve« s
slikami (148 strani), ki je izšla leta 1922
v drugem natisu. Leta 1907 je izdal Liturgiko (nauk o bogočastnih obredih sv.
kat. Cerkve, strani 135), ki je izšla v letih 1916 in 1922 v drugem in tretjem
natisu.

Leta 1897 je prevzel uredništvo homiletičnega lista Duhovni Pastir in ga
vodil do leta 1921. Najvažnejša priloga
je bil »Društveni govornik«; do leta
1915 so izšli trije letniki. Pri njem so sodelovali najboljši strokovnjaki. Sam je
kot nadaljevanje Kržičevega dela spisal
prilogo Duhovnega Pastirja »Zbirka lepih zgledov«, katere drugi del (28 in 792
strani) in prvi zvezek tretjega dela (160
strani) sta bila priložena listu. V letih
1930—1941 je izdajal »Nebeške rože«,
zbirko izbranih ascetičnih knjig. Naj bo
končno omenjeno, da je izdal leta 1930
Jubilejni zbornik Katoliškega društva
rokodelskih pomočnikov ob petinsedemdesetletnici (126 strani) in leta 1938 Spomenico ob tridesetletnici Društva rokodelskih mojstrov v Ljubljani (40 strani).
S tem je na kratko zajeto bogato in
plodno življenjsko delo biseromašnika
Stroja, ki ga je poleg poklicnega dela
kot kaplan, katehet, spiritual in kanonik izvršil kot zgodovinar, urednik in
pisec nabožnih knjig. 84 let je za njim;
telesno je nekoliko onemogel, a duh mu
je živ in bister. Želimo mu, da bi voljno
prenašal tegobe starosti, dokler ga Bog
ne pokliče k sebi. Saj ne pojde sam, njegovo delo pojde z njim in bo pričalo
zanj! -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BYELSEST/e5e12c7e-3f8d-4521-9aba-daf8faddf00b/PDF ''Koledar Družbe sv. Mohorja za navadno leto 1953'']

'''Poverjeništva Družbe sv. Mohorja.''' 12. Radovljica: [...] Dobrava (Podnart): Koselj Jože ..... 20  [za leto 1952] -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BYELSEST/e5e12c7e-3f8d-4521-9aba-daf8faddf00b/PDF ''Koledar Družbe sv. Mohorja za navadno leto 1953'']

'''Duhovniki ljubljanske škofije.''' 
*Bertoncelj Valentin, r. Dobrava pri Kropi 1. 2. 1895,
m. 2. 6. 1918, n. 1918, žup, uprav. v Cerkljah na
Gorenjskem (1959).
*Perko Viktor, r. Dobrava pri Kropi 9*12.1896, m. 29,
6. 1922, n. 1922, vikar nam. v Leskovici (1952). -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVB7FKVN/15a40301-0e03-470e-b1ea-83bfe78eb4f0/PDF ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1959 (109/1)]

==V znamenju druge svetovne vojne==
===Proslave za Staneta Žagarja===

Dne 27. marca 1942 je padel v borbi z Nemci, nad Crngrobom pri Kranju tovariš - partizan '''ŽAGAR STANISLAV''' učitelj iz Dobrave Kropi, član Glavnega štaba slovenskih narodno osvobodilnih partizanskih čet, organizator in komandant partizanskih čet na Gorenjskem. Naznanjamo tovarišem, sorodnikom in znancem, da bo prenos njegovega trupla iz gozda nad Crngrobom na Dobravo pri Kropi v soboto 27. oktobra 1945. — Pogreb pa bo v nedeljo, dne 28. oktobra 1945, ob 14.30 popoldne na Dobravi pri Kropi. ŽAGAR JOŽEFA žena, SAVICA, IZTOK in DANICA, otroci -- [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWDHMEYZ ''Slovenski poročevalec'' 26. 10. 1945]

{|
|[[File:Proslava pri Valentinu na Dobravi 1945.jpg|thumb|270 px|Proslava pri Valentinu na Dobravi 1945. Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Bodlajeve16d.jpg|thumb|600 px|left|Ob prekopu Staneta Žagarja na dobravsko pokopališče 21. oktobra 1946.&lt;ref&gt;Datacija posnetkov prekopa je najbrž napačna, o prekopu namreč poroča SP, da je bil 28. 10. 1945.&lt;/ref&gt; Arhiv Joško Resman]]
|}

{|
|[[File:Pokop Staneta Žagarja na Dobravi 01.jpg|thumb|400 px|Pokop Staneta Žagarja na Dobravi 21. okt. 1946. Arhiv Bavconovih]]
|[[File:Pokop Staneta Žagarja na Dobravi 02.jpg|thumb|Pokop Staneta Žagarja na Dobravi 21. okt. 1946. Arhiv Bavconovih]]
|[[File:Pokop Staneta Žagarja na Dobravi 03.jpg|thumb|400 px|Pokop Staneta Žagarja na Dobravi 21. okt. 1946. Arhiv Bavconovih]]
|}

{|
|[[File:Pokop Staneta Žagarja na Dobravi 04.jpg|thumb|400 px|Pokop Staneta Žagarja na Dobravi 21. okt. 1946. Govor učitelja Kocijančiča pred staro šolo na Dobravi pred pogrebom. Arhiv Bavconovih]]
|[[File:Pokop Staneta Žagarja na Dobravi 05.jpg|thumb|400 px|Pokop Staneta Žagarja na Dobravi 21. okt. 1946. Arhiv Bavconovih]]
|[[File:Pokop Staneta Žagarja na Dobravi 06.jpg|thumb|400 px|Pokop Staneta Žagarja na Dobravi 21. okt. 1946. Arhiv Bavconovih]]
|}

'''Tekstilna zadruga v Otočah na Gorenjskem''' odkrije v nedeljo 10. t. m. ob 9. uri
dopoldne spominsko ploščo 12 padlim borcem-talcem NOV. Pri odkritju plošče sodelujeta OOZB Kranj-mesto in Jesenice. Po
svečanosti poklonitev padlim žrtvam: Stanetu Žagarju in tovarišem na Dobravi pri Kropi.
Popoldne pa je taborenje v prijetnem gozdiču nad Otočami. Za prehrano in ostalo
je preskrbljeno. — Vabljeni svojci padlih žrtev, člani ZB in ostalih organizacij. —
Pripravljalni odbor. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55092224_1950_36_L.pdf ''Glas'' 7. 9. 1950]

[...] naprošamo pa, da vsak prinese s seboj porcijo, žlico, steklenico in kozarec, po možnosti
tudi odejo. Zaželeno je, da se udeležite
v čim večjem številu v partizanskih
oblekah. Vabljeni svojci padlih žrtev,
člani ZB in ostalih organizacij. — Pripravljalni odbor. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FUOD575R/58fd8a0a-2094-419c-b21a-6dc6cc713b7a/PDF ''Slovenski poročevalec'' 9. 9. 1950]; ''Ljudska pravica'' 10. 9. 1950

'''Takrat se spominjal še pozni bo svet
junakov, ki v grobu trohnijo ...''' V nedeljo, 10. t. m. je bila v Otočah
svečano odkrita spominska plošča 12 tovarišem - borcem, članom tekstilne zadruge
v Otočah. Tovariši: Tominec Franc in Ivan
dr. Stanovnik Aleš, Teran Valentin, Krašna Zmago, Gregorič Valentin, Šifrer Vinko, Pogačnik Jože, Tomažič Alojz, Štemberger Ivan, Stupar Cene in Papež Rudolf
so že leta 1937 ustanovili z napredno mislečimi sodelavci tekstilne zadruge v Stražišču, 1939 leta pa v Otočah in se tako borili s kapitalisti za svoj obstoj. Tov. Tominec Ivan, Papež in Teran so bili že leta 1936. glavni organizatorji tekstilne stavke v Kranju.
Velik o zaslug za pravilno politično linijo je imel slavni gorenjski borec tov.
Žagar Stane iz Dobrave, ki je postavil politični center za Gorenjsko ravno na Dobravi in Otočah. Obiskoval je delavce v
tekstilnih tovarnah in jih politično vzgajal. Neglede na teror, ki so ga izvajale
takratne oblasti niso klonili. Tovariši, ki
jim je bila odkrita spominska plošča, so
pod vodstvom tov. Žagarja nenehno stremeli in delali za zboljšanje življenja delavcev v tovarnah.
Predstavniki političnih in množičnih organizacij so počastili spomin padlim borcem s položitvijo vencev, po tem sporedu
pa so skupno s svojci padlih obiskali grobove na Dobravi pri Kropi. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55092224_1950_37_L.pdf ''Glas'' 14. 9. 1950] 

'''Naši novi narodni heroji.'''
Prezidij Ljudske skupščine FLRJ
je proglasil za izredne zasluge v
narodnoosvobodilni borbi 5 novih
narodnih herojev iz Slovenije, med
njimi Staneta Žagarja, Jožeta Gregorčiča in Lojzeta Kebeta, stare
revolucionarje in pionirje partizanstva na Gorenjskem.

STANE ŽAGAR. V srednji Dobravi pri Kropi se še danes
mnogi spominjajo postavnega, splošno priljubljenega učitelja, ki je pred 15. leti mladino tako navdušil za šolo, kot nihče
za njim. Ta učitelj je bil Stane Žagar. Že
takrat so ga ljudje cenili in spoštovali, še
bolj pa je njegova veljava zrasla, ko se je
že prve mesece po okupaciji spet oglasil v
gorenjskih vaseh kot borec proti okupatorju.
Stane Žagar je bil rojen 19. februarja
1896 v Žagi pri Bovcu. Že prva leta stare
Jugoslavije se je uvrstil med revolucionarje in leta 1931 je postal član Komunistične partije. Od leta 1931 je bil član Centralnega komiteja Komunistične partije
Slovenije. Ob vdoru fašistov v našo domovino je bil v Ljubljani, od koder ga je
Centralni komite poslal kot partijskega inštruktorja na Gorenjsko. Z njegovim prihodom na Gorenjsko se je tu razživelo partizansko gibanje in uspehi gorenjskega partizanstva v prvih letih so v precejšnji meri njegova zasluga. Tov. Žagar je nenehno delal na tem, da so bile iz razdrobljenih partizanskih skupin ustanovljene prve večje
oborožene partizanske enote. Že avgusta
1941 je bil na Jelovici ustanovljen bataljon in še isti mesec je bataljon bil najtežje boje. Stane Žagar je odšel za nekaj
časa na Dolenjsko, decembra 1941 pa se je
vrnil in skupno z Jožetom Gregorčičem in
Lojzetom Kebetom stopil na čelo gorenjskega ljudskega odpora. Boji v Selški dolini, boji proti Nemcem, ki so hoteli izseliti
Selško in Poljansko dolino, junaški boj pri
Dražgošah in nešteti manjši spopadi z
nemškimi četami govore o Žagarjevi sposobnosti in predanosti do svojega ljudstva.
27. februarja 1942 se je hotel prebiti
skozi nemški obroč na Planici nad Crngrobom pri Škofji Loki, kjer je bil ranjen
in je težkim ranam podlegel. Gorenjska je
je z njim izgubila enega svojih najboljših
organizatorjev vstaje, Partija pa enega svojih najboljših članov.  -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55092224_1951_30_L.pdf ''Glas'' 25. 7. 1951]

'''Govor, ki ga nisem mogel govoriti. Narodnemu heroju Stanku Žagarju v spomin ob 11-letnici smrti.''' Govoriti in pisati ob Tvojem grobu je danes ne le enkrat, temveč dvakrat težko. Prvič zato, ker ni nihče dovolj pripravljen in zbran, da bi v vznesenih besedah, dognanih stavkih in v najglobljih mislih izrekel veličino pomena Tvojega življenja in smrti, ki je eno samo herojstvo. In drugič predvsem zato, ker smo bili in smo priča, soustvarjalci ter oblikovalci tako velikega časa, ki ga kljub sodoživljanju in najboljši volji mnogokrat ne moremo dojeti v vsej njegovi veličini in globini, ki bi ga Ti in s Teboj vred vsi padli, gotovo bolje razumeli, kakor mi. Vendar naj bodo naslednje misli skromna oddolžitev Tebi, enemu mojih prvih resničnih tovarišev v Partiji.

Leto manj kakor polni dve desetletji mineva morda prav v teh dneh ali tednih, ko sem z negotovim korakom lepo sobotno popoldne prispel z železniške postaje Otoče na dobravska polja. Vse dotlej še nikdar nisem hodil tod, niti se nisva nikdar srečala. Po naročilu tovariša Kardelja, ki je skupno s tovarišem Kidričem in drugimi neustrašenimi borci obnavljal partijsko organizacijo v Sloveniji, sem moral vzpostaviti tudi zvezo s Teboj. Tedaj sem prvič stal s Teboj živim na teh tleh, preko katerih je šla in še vedno gre velika misel in sila naše revolucije, o kateri sva ob prvem srečanju, ne da bi se poznala, govorila s takim medsebojnim zaupanjem, s tako globoko vero v njo, z neizmernim zaupanjem v neizčrpne moči množic delovnih ljudi, morda celo nekoliko zanesenjaško, kar pa je bil eden važnih pogojev za delo v oni dobi najhujšega terorja.

Pri razmišljanju o Tebi se mi poraja mnogo misli, ena najbridkejših je ta, kako sram nas je lahko pred Tvojim in pred spominom vseh padlih, da tako skromno in površno pripravljeni izkazujemo čast Vam, ki ste nam s krvjo omogočili tako domovino, kakršno imamo. Kako težko in neprijetno nam je pred Tvojimi in Vašimi preostalimi svojci prav zaradi tega. Naša najgloblja dolžnost do Tebe, do Vas vseh in končno do naše revolucije, ki ste ji Vi vsi prav gotovo bili najpredanejši, saj ste to dokazali z življenjem, je, da ostanemo zvesti njej in s tem Vašemu spominu, da jo razvijamo, da ostanemo zvesti njenim, kar se pravi tudi Vašim idealom, ki so nesmrtni, kakor ste tudi Vi in vsi in Ti. Mi, ki smo ostali pri življenju, mnogokrat poskušamo doumeti njeno živo veliko vsebino, ki iz dneva v dan prehaja v neslutene širine in ji zavest njene neuničljive sile ter resničnosti daje, brez sovjetske megalomanske domišljavosti, prav gotovo svetovnozgodovinski pomen. Mnogokrat to veliko dogajanje komaj slabotno, brez pravega revolucionarnega ognja in iskrosti razumemo. Prav ob takih prilikah čutimo, kako velike so vrzeli brez Vas, brez Tebe, ki bi s svojo resnično veliko revolucionarno intuitivnostjo prav gotovo bil tudi danes najboljši prijatelj in tovariš v Zvezi komunistov, ki je dobila bistveno druge naloge, globlje in težje, kakor jih je imela tedaj Partija. Vidim Te, s kakšno veliko vero, naravnost s pravim entuziazmom, v najboljšem smislu te besede, bi nam danes tolmačil vsebino in pota, neposredne in daljne smotre polne idealov in pravega, dognanega razrednega humanizma. Kako globoko bi doumel nagli proces rasti brezrazredne družbe, vseh njenih posebnosti v tej veličastni etapi graditve socializma v naši domovini. 

Ko se mi pri Tvojem grobu porajajo te misli o naši veliki NOB in Revoluciji, njeni poti in rasti, mi prihaja na misel nešteto lepih osebnih spominov na Te iz teh prvih časov. Mislim, da katerega od teh ob tej priliki lahko diskretno povem, da se bomo ob njih spomnili že mnogokrat pozabljenih lastnosti, ki jih pa prav danes mi komunisti moramo ponovno vzbuditi pri sebi, oživeti in gojiti. Prav te lastnosti so nas tedaj iskreno vezale med seboj in prav zaradi njih smo bili tako vezani z množicami. Kako si že tedaj, v onih časih imel globoko razvit in povsem določen odnos do svoje družine. Z neizmerno skromnostjo, istočasno z neustrašeno vero si številno družino vzgajal v taki medsebojni ljubezni, spoštovanju, da je bila zame, tedaj še zelo mladega komunista po življenjskih letih in stažu, resnično vzor visoke socialistične družbene morale in etike. S kakšno ljubeznijo in prepričanjem, da je za revolucijo treba žrtvovati, če to zahteva boj, prav vse, si se odrekel kakršnimkoli predpravicam v družini kot mož in oče. In kako si skrbno, vestno in z ljubeznijo skrbel za svojo knjižnico, ki je bila na razpolago vsej številni družini in končno tudi vsej soseski. Zato je tudi v času NOB vsa Tvoja družina, kot en sam, herojsko prenašala vse gorje, težave in bridkosti. Znala se je junaško zadržati tudi takrat, ko so jih zverinsko mučili. Vsled tega ni slučaj, da sta tudi Tvoj prvorojenec Stane in kasneje še hčerka Nada, ki si jima bil Ti resnični in živi vzornik ter pravi učitelj, enako herojsko zaključila svoji mladi življenji. Kako topel in resnični prijatelj si bil svojim otrokom! Če se prav spominjam, si mi pravil, da je bila najhujša kazen, ko so bili otroci še manjši in je njihova igrivost le presegala običajne meje, da si sredi popoldneva ukazal, da morajo iti spat. Kako humana, šaljiva in vendar efektna kazen za mlade razborite in nagajive glavice! 

Spominjam se, ko sem prišel k Tebi sredi najlepšega popoldneva. Brez ukazovanja in pojasnjevanja so odšli otroci spretno, na videz z igro in otroško naivnostjo, okrog hiše, ker sva se sama ali s tovariši razgovarjala o delu in nalogah.

In dalje: Tvoja resnična in pristna skromnost in borbenost! V trenutku si vsakomur povedal, kar si mislil o njem, o njegovem delu. Enako si pričakoval in zahteval od vsakogar in si v tem smislu vzgajal ljudi v svoji okolici. Kako malo, skoraj ničesar nisi nikdar iskal ter potreboval zase. Spominjam se Tvojih skromnih večerij na Tvojem domu, pri meni ali kjerkoli na poti. Na najinih skupnih poteh na Jesenicah, Bohinju, Kranju in drugod si se zadovoljil s skromno kavo, meni in drugim tovarišem pa si privoščil vedno več in boljše.

Koliko drobnih, pa vendar za one čase težkih in tveganih stvari se spominjam! In prav vselej si mi v spominu kot svetel primer velike iskrenosti in skromnosti. S kakšno vero in močjo ter hkrati nevsiljivostjo si izvršil kopico drobnih nalog, ki so bile vse potrebne zato, da se je tudi Gorenjska leta 1941 častno odzvala klicu Partije k oboroženi vstaji. Kolikokrat si obšel vso Gorenjsko in jo pripravljal za veličastni čas NOB! 

Mislim, da je prav, če danes rečemo, da si bil vzor pravega, resnično neustrašenega borca vseh delovnih in naprednih ljudi. Vsako lažirevolucionarnost in lažinaprednost si odklanjal ter se boril proti njej vsak dan z vsem svojim delovanjem v privatnem in javnem življenju. Takim vzorom bodo resnično napredni, socialistični ljudje vedno sledili za boljše in lepše življenje današnjih ljudi in vseh bodočih pokolenj. In prav zato, zaradi vseh teh osebno visokih odlik, zaradi neomejene predanosti stvari delavskega razreda in s tem resnično vsega naprednega, si bil že na ustanovnem kongresu KPS izvoljen za člana C. K. S to vero in predanostjo si že pred 11 leti junaško zaključil svoje življenje. Mi pa, ki smo priča resnične graditve socializma v Jugoslaviji, bomo ohranili neomajno vero v ta naš socializem in se klanjamo Tvojemu in vseh padlih spominu, ki mu bomo služili do poslednjega diha, to je moja in nas vseh svečana zaobljuba ob Tvojem grobu. Heroj Stanko, moja in nas vseh, globoka slava! -- I. S. [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1953_14_L.pdf ''Glas Gorenjske'' 4. 4. 1953, 2]

'''Pozdravljeni v kraju narodnega heroja Staneta Žagarja.''' Občani Krope so slovesno proslavili svoj praznik. S slavnostno akademijo na trgu v Kropi so v soboto zvečer občani v Kropi začeli proslavljati svoj občinski praznik. [...] Ta večer so nekdanji aktivisti in borci Cankarjevega bataljona odšli na planino Vodice, kjer je bil 6. avgusta 1941 ustanovljen bataljon. V nedeljo dopoldne je bila na sporedi cela vrsta spominskih svečanosti. Zbrali smo se na Mišačah, tik nad železnico med postajama Otoče in Globoko. Prijetno naselje in lepo nedeljsko jutro sta skromno svečanost napolnila z globokim občutjem tega praznika. Pred hišo, kjer je od 11. decembra 1942 do 7. aprila 1943 delovala v tistem času edina partizanska tehnika na Gorenjskem, se je zbralo že precej ljudi. Prišli so domačini, šolska mladina, jeseniška godba in svojci padlih tovarišev, ki so padli v tehniki. Na hiši je bila z zastavo pregrnjena spominska plošča, ki so jo izdelali v Kropi. Tovariš Godina, ki je tudi deloval v tej tehniki, je zbranim govoril o nastanku, delu in življenju v tehniki. Nimam prostora, da bi popisal vse, kar sem čutil ob njegovem govoru. Tovariši, ki so živeli in delali v tehniki, so morali premagovati ogromne napore, in po več tednov niso videli dnevne svetlobe. Majhen prostor (podoben bunkerju in močno vlažen) je imel skrite izhode. Včasih je skrival tudi do sedem tovarišev, stalno pa sta bila tam dva ali trije. Po nesrečnem naključju je prišlo do izdajstva, ki je povzročilo smrt petih tovarišev. Trije, med njimi tudi sekretar pokrajinskega komiteta KPS za gorenjsko tov. Karel Preželj z Jesenic, so si sami vzeli življenje, da niso prišli živi sovražniku v roke. Kurir tehnike in gospodar hiše sta bila kasneje ustreljena kot talca. O tem nemo govori tudi plošča na hiši, ki bo ohranila bodočim rodovom spomin na mrtve borce.

Nato nas je pot vodila na Sr. Dobravo, kjer smo se poklonili spominu padlih borcev in talcev, med katerimi leži tudi narodni heroj Stane Žagar s hčerko in sinom. Med padlimi je večina tovarišev, ki so bili učenci Staneta Žagarja. Prisostvovali smo še kratki spominski svečanosti ob vhodu v dolino Vršiča pri Kamni gorici. Le dobrih deset minut nase je vodila pot preko dobravskih polj do tega mesta. Tu je bilo zbranih še več ljudi. Tovarišica, ki je govorila o padlih in preživelih borcih, je ob koncu tudi odkrila spomenik prvemu padlemu borcu iz občine. Na tem mestu je avgusta meseca 1941 leta padel tov. Podlipnik z Dobrave. 

Na Planini Vodice nad Kropo pa so proslavili 12. obletnico ustanovitve slavnega Cankarjevega bataljona. Na svečanosti je govoril org. sekretar OK ZKS za radovljiških okraj tov. Ivan Bertoncelj - Johan. [...] Popoldanskih prireditev se je udeležilo nad dva tisoč ljudi. [...] Iniciator upora na tem področju je bil narodni heroj Stane Žagar, ki je več let služboval kot učitelj na Srednji Dobravi pri Kropi. Pod njegovim vodstvom se je 18. julija 1941 vršila na planini Vodice nad Kropo širša konferenca, ki je pripravila pogoje za ustanovitev prvih oboroženih partizanskih čet in pozneje prvega gorenjskega – Cankarjevega bataljona. Tako je bil 6. avgusta 1941. leta iz jelovške čete »Ilija Gregoriča« in jeseniške čete ustanovljen Cankarjev bataljon. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1953_33_L.pdf ''Glas Gorenjske'' 15. 8. 1953, 4]

'''»Mati« Maksima Gorkega.''' Spomini komunistov na predvojno partijsko dejavnost. Miren, kakršen je tovariš Johan
Bertoncelj, podpredsednik OLO
Kranj, daje vtis, kot da bi se mu
v življenju prav nič posebnega ne
dogodilo, kot da bi se mu življenje le smejalo. Šele daljši razgovor z njim, šele njegove besede,
ki niso nikoli izgovorjene tjavdan, povedo človeku, da je Bertoncelj z vso svojo mehkobo in
uglajenostjo odločen značaj.
Kakor vsi starejši komunisti,
ima tudi on za seboj bogato preteklost, leta bojev, naporov in tudi uspehov. V pripovedovanju je
skoraj preskromen in se zdi, ko
ga človek posluša, kot da bi mu
ne bilo prav, da ga nagovarja, naj
vendar nekaj pove.

[[File:Ivan Bertoncelj - Johan.jpg|thumb|left|Ivan Bertoncelj - Johan]]

V urici razgovora je veliko
pripovedoval o svojih srečanjih s
pokojnim Žagarjem, narodnim herojem in do tedaj resni obraz se
mu je razlezel v spoštljiv nasmeh.

&quot;Da, srečanje z njim je pomenilo zame začetek organiziranega
dela. Kot mizarski pomočnik sem
prišel nekega dne na njegovo povabilo v Zg. Dobravo pri Kropi,
da bi popravil okna na šolskem
poslopju, kjer je bil on za učitelja. Med delom se mi je približal in me nagovoril. Spraševal
me je o vsem, od kje sem, kako
živimo doma, koliko bratov in sester imam. Vse, prav vse ga je
zanimalo. Vprašal me je tudi, če
kaj berem. Priznal sem mu, da
malo. Šel je v stanovanje in se
vrnil s knjigo v roki: ,Na, tu imaš
nekaj. Preberi, povedal mi boš,
kako se ti zdi, če pa ne boš kaj razumel, me vprašaj.«

Tako se je začelo. Domov sem prišel z  Gorkega &quot;Materjo&quot;. Vsebina knjige me je oklenila in me prevzela do dna duše. Prebral sem jo enkrat, dvakrat, trikrat ... Povedal sem Žagarju, da mi je vse razumljivo. &quot;In kaj po vsem tem branju misliš?&quot; me je pobaral. Ne vem, kaj sem mu takrat odgovoril. Vedem se le, še več, čutil sem, da sem jaz eden od sinov Matere Gorkega, da je tisoče takih ljudi, milijone. Prepojen z vsebino Matere [...] je postal Bertoncelj leta 1937 sekretar partijske organizacije na Javorniku, leta 1938 je bil vključen v okrajni komite Jesenice, maja leta 1941 pa ga že vidimo kot člana vojnega komiteja, ki je imel nalogo zbirati orožje, 5. avgusta postane komisar Cankarjevega bataljona, decembra 1942 član okrajnega komiteja Kranj, decembra 1943 član oblastnega komiteja za Slovensko Koroško. Danes je prav tako delaven, kot je bil vedno. Delaven in skromen, dve osnovni črti njegovega značaja, ki se odprto izražata v njegovi besedi in njegovem delu.  -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EVRZ00PT/520298f9-63da-4aab-bace-a05d4c527f4f/PDF ''Ljudska pravica'' 17. 4. 1957]

'''Grel nas je ogenj oktobra.''' Pripoveduje predsednik Okrajnega odbora ZB NOV tovariš Ivan Bertoncelj-Johan. -- »Težko se je spomniti podrobnosti za tako daleč
nazaj,« je dejal predsednik Okrajnega odbora Zveze borcev NOV za kranjski okraj, tov. Ivan Bertoncelj-Johan, ko ga je naš sodelavec povprašal po
njegovih spominih o tem, kako so v letih pred
drugo svetovno vojno in v času NOB proslavljali
obletnico Oktobrske revolucije na Gorenjskem in
kako je veliki zgodovinski dogodek odmeval v naših krajih. 

»Podrobnosti so utonile že v pozabo,« je nadaljeval tov. Johan. Živi pa so v mojem spominu vsi
večji in pomembnejši dogodki iz tistih časov težkega revolucionarnega dela.

Veliki pomen in zgodovinsko vlogo Oktobrske
revolucije za revolucionarno gibanje v svetu mi je
prvi približal in razložil kasnejši narodni heroj
Stane Žagar, ki je takrat učiteljeval na Dobravi
pri Kropi. Bilo je to leta 1928, ko sem začel obiskovati kmetijsko nadaljevalno šolo na Dobravi.
To šolo je osnoval Stane Žagar, ki je znal uporabiti sleherno možnost, da je razširjal revolucionarno misel. V tistih letih je bilo vsakršno revolucionarno delo sila težavno, saj so bile s kraljevim
ukazom 1929. leta razpuščene tudi vse politične
stranke. Policisti in žandarji so pazili na vsak
korak komunistov in njihovih simpatizerjev, otežkočeno je bilo vsakršno sestajanje. Vendar je Stane
Žagar znal poiskati sleherno možnost, da je nadaljeval revolucionarno delo. Leta 1929 je bilo na
Dobravi razpuščeno tudi prosvetno društvo, v katerem smo delovali Žagarjevi sodelavci, zato pa
smo leta 1932 ustanovili društvo kmečkih fantov in
deklet. V okviru tega društva smo proslavljali tudi
obletnice Oktobrske revolucije, na katerih je Stane
Žagar govoril o pomenu Oktobra ter vsakokrat razlagal tudi svetovni položaj, revolucionarno gibanje
v njem in notranje družbeno politične razmere.

Ideje Oktobrske revolucije smo uresničevali —
v okviru takratnih pogojev — tudi v društvih »Svoboda«. Bil sem član jeseniške »Svobode«, ker sem
bil na Jesenicah zaposlen, ob sobotah pa sem se
vozil domov na Dobravo. Sestanke v jeseniški »Svobodi« smo imeli pod odrom, kjer smo študirali
napredno literaturo. Med organizatorji te ideološke
vzgoje pod odrom je bil proletarski pisatelj Tone
Čufar, predavatelji pa so bili tudi Janez Mlakar,
Slavko Federle, Vencelj Ferko in drugi.

Člani Partije smo ob takih zgodovinskih dneh,
kot so bile obletnice Oktobrske revolucije in
1. maj, pisali parole po zidovih in ograjah. V takih
akcijah smo bili po trije; dva sta, vsak na svojem
koncu, stražila, eden je pa pisal. Včasih niti nismo
mogli napisati cele parole, ker smo se morali
umakniti, pa smo besede kar krajšali. Ob eni izmed
proslav obletnice Oktobrske revolucije smo razobesili koščke rdečega blaga na telefonske žice in
električno napeljavo. Delavci pa so se drugo jutro
smejali žandarjem, ki so se mučili, da bi te rdeče
zastavice odstranili. To so bile zunanje manifestacije naše privrženosti idejam velikega Oktobra,
medtem ko je bil glavni poudarek na idejno politični vzgoji in širjenju revolucionarnega gibanja.
Vse akcije, ki smo jih poprej pripravili na partijskih sestankih, smo prilagodili obstoječim pogojem.
Razkrinkavali smo fašizem, naklepe jugoslovanskih
protiljudskih oblastnikov itd. Zlasti pa smo to delo
okrepili in začeli razširjati po letu 1936, ko smo
komunisti dobili smernice za prehod na delo med
množicami, in še posebno po letu 1937, ko je bila
ustanovljena Komunistična partija Slovenije.

V letih tik pred drugo svetovno vojno smo —
v ilegalnih pogojih — prirejali proslave Oktobrske
revolucije tudi na Dobravi, na katero je prihajala
zlasti mladina, ki ji je govoril Stane Žagar.

V času stare Jugoslavije je vsaka proslava
1. maja in Oktobrske revolucije pomenila za napredne politične delavce, ki so največkrat delali v
ilegali, novo šolo, novo preizkušnjo v idejno političnem delu in konkretnih akcijah.

Potem je prišla okupacija in doba narodnoosvobodilne borbe ter ljudske revolucije. Prvo proslavo obletnice Oktobrske revolucije v partizanih sem
doživel v Cankarjevem bataljonu, ki je takrat, leta
1941 taboril na Mohorju. Bilo je v večernih urah
— svečano, dasiravno smo se morali nekoliko pritajiti, da ne bi dekonspirirali taborišča. Spet je bil
tu stari revolucionar Stane Žagar, ki je imel polurni govor. Potem je zadonela Internacionala, ki
so ji sledile še druge borbene pesmi ter recitacije.

Naslednje leto sem proslavljal obletnico Oktobrske revolucije v Dobrči. Naša skupina je štela kakih 15 ljudi. Bilo je to po hudih naporih in borbah, ki jih je Kokrški odred pravkar prestal. Štefe
Anton iz Tržiča in jaz sva govorila o Oktobrski
revoluciji, pevskega programa pa tedaj ni bilo,
marveč smo se le pogovarjali o pomenu Oktobra
in o naši borbi.

Leta 1943 sem bil ob obletnici Oktobra v skupini
terenskih delavcev blizu Tržiča. Imel sem govor.
Zadnjo obletnico Oktobrske revolucije, ki smo jo
praznovali v partizanih, pa sem doživljal, prav tako
v skupini terenskih delavcev, v Ziljski dolini na
Koroškem. Vse te proslave so nas vedno znova
moralno okrepile v težkih pogojih partizanske borbe, ko smo uresničevali ideje velikega Oktobra v
naših specifičnih pogojih narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije,« je končal svoje spomine
tov. Ivan Bertoncelj-Johan. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1957_87_L.pdf ''Glas Gorenjske'' 8. 11. 1957]

'''Nova imena za območje mesta med Savo in Kokro.''' Cesta Staneta Žagarja. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1958_41_L.pdf ''Glas Gorenjske 30. 5. 1958] 

'''Bitka v Rovtu pred 17. leti: Ob 40-letnici KPJ'''. Odbori za proslavo 40-letnice KPJ pri občinskih komitejih ZKJ na Gorenjskem pripravljajo tudi v mesecu marcu več pomembnih proslav v počastitev 40-letnice KPJ.

Veliko proslav je predvidenih okrog 8. marca, mednarodnega praznika žena. Največje proslave v tem mesecu pa so predvidene v spomin velike bitke z Nemci, ki je bila 27. marca 1942 v Rovtu nad Crngrobom. Med drugimi je v tem boju padel tudi narodni heroj Stane Žagar.

Žabničani, kajti bitka je bila na njihovem področju, so ta dan &amp;ndash; 27. marec izbrali za svoj krajevni praznik. Letos pa se na te proslave pripravljajo v Škofji Loki, Kranju in drugod po Gorenjski. Pomembna svečanost bo tudi na Dobravo pri Radovljici, kjer je Žagar dolga leta kot učitelj prenašal svoje napredne, svobodoljubne misli na mlajši rod. Učteljstvo z vsemi šolami v občini Radovljica se pripravlja na to obletnico. 

Kot je predvideno v programu, bodo od 10. do 27. marca po vseh šolah kranjskega okraja posvetili nekaj ur za razgovor o delu Partije pred vojno in v času NOB. Zlasti se na to pripravljajo na tistih šolah, ki nosijo ime padlega heroja, učitelja, Staneta Žagarja.

Odbor za proslavo 40-letnice KPJ v Kranju pripravlja skupno s kranjskim garnizonom in občinskim odborom ZB večjo slovesnost z otvoritvijo nove vojašnice kranjskega garnizona. Na vojašnici, ki bo tudi nosila ime Staneta Žagarja, bodo odkrili spominsko ploščo. Kranjski garnizon namerava sprejeti na ta dan &amp;ndash; 27. marec kot svoj &quot;Dan garnizije&quot;, ki ga bodo proslavljali vsako leto. 

Na proslavi, ki jo v okviru tega dogodka pripravljajo v Kropi, bo nastopil Okrajni učiteljski pevski zbor. K. M. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1959_18_L.pdf ''Glas Gorenjske'' 6. 3. 1959 (12/18)]

'''Dobrava na tekočem traku.''' Po blatnem kolovozu proti Srednji Dobravi so škripala kolesa. Okna okoliških hiš so se osvetljevala drugo za drugim in preganjala temo iz notranjosti. »Tu je bila šola Staneta Žagarja. Naši so jo potem vrgli v zrak, ker  so jo belci izbrali za svoje gnezdo.« 

Ob tem pojasnilu tovariša so se mi oči mučile, da bi v temi, v obrisih jablan z dvigajočimi vejami proti sivemu, oblačnemu nebu, v osivelih deskah sedanje barake na nekdanjih temeljih Žagarjeve šole našle kaj posebnega, pomembnega, ki naj bi spominjalo na središče, na utrdbo ideološkega boja starega revolucionarja. Toda — nič posebnega! Seveda ne bi tako dejali mnogi komunisti iz okolice. Dostikrat so se tu zbirali. Čeprav je to bilo pred 25 ali 30 leti, bi se danes še spomnili obrisov okoliških hribov, lepih košenic okrog vaši, starih hrušk in košatih orehov. Toda mnogi so padli, padli kot njihov učitelj, za načrte, ki so jih proučevali prav v tej nekdanji šoli.

Na rahli vzpetini je velika, nedokončana stavba, ki z golimi zidovi dokazuje, da gre za zadružni dom. 

Tam smo so ustavili, sedli na klop pod obokom in se zastrmeli v tiho pokrajino mrtvega večera.

Prvi je prišel Ivan Križnar. Nekaj za njim še Jože Resman, Justin Ažman, potem Hrvatov Johan iz okraja, kot po domače pravijo sorojaku Ivanu Bertonclju. Stane Gorjanc pa je prišel s čudežnim kovčkom — za konzerviranje žive besede — magnetofonom.

Kmalu za tem je v zgornjem oknu Zadružnega doma zagorela luč. Okrog mize so posedli stari komunisti, voditelji naprednega gibanja v tem kraju. Dvakrat so se že sestali. Dvakrat je magnetofonski trak že beležil njihove spomine. Zdaj, na tretjem sestanku naj bi skušali obnoviti spomine od leta 1932. naprej. Do te dobe so se bili že pogovorili. 

Spet, kot zadnjič, so začeli z Žagarjem. Kako naj bi drugače popisali napredno dejavnost kraja? Ime Žagarja so omenjali ob vseh tajnih partijskih konferencah v okolici, ob spominih na prvo organizacijo po vaseh ... Povsod! K Žagarju na Dobravo so hodili na posvete tudi ob znani tekstilni stavki v Kranju.

Toda Žagar je predvsem skrbel za napredno vzgojo mladine. O tem vedo danes pripovedovati malone vsi, ki so hodili k njemu v šolo. Hkrati pa je uvedel še posebno obliko šole. Čeprav pod nadzorstvom protiljudskih režimov, je on ustvaril na Dobravi Zimsko-kmečko nadaljevalno šolo. Tam, kot pravijo udeleženci, je Žagar poučeval bistvo razredno-družbenih bojev, način izkoriščanja v kapitalistični ureditvi, prednost socialistične demokracije itd. 

'''Pod žandarskimi bajoneti.''' Take in podobne stvari so pripovedovali starejši komunisti na sestanku. Zgodovina naprednega, ilegalnega dela v Kropi, Lescah, Otočah, Ljubnem, na Črnivcu, Dobravi in drugod se je z živo besedo klesala v ozek, zelen trak in se navijala v kolesce. Na traku so se zbrali tudi spomini na Gospodarsko zadružno zvezo, ki jo je Žagar prav tako ustanovil na Dobravi 1931. leta. To je bila oblika, kako naj bi se delavci in pošteni kmetje izognili izkoriščevalskim zadrugam. Veliko spominov govori o sestankih in konferencah na Reparici, pod Fajfo in drugod, govori o zbiranju Rdeče pomoči in zagovarjanju komunistov pred sodiščem, govori o taktiki in prepričevalnih oblikah dela komunistov in podobno. Včasih so komunisti morali tudi tvegati, se posluževati vseh možnosti za svoje delo.

Zelo zanimiv jo bil tale primer:

Pred državnimi volitvami 1933. leta je bila politična aktivnost posebno živahna. Delavci in napredni kmetje so opravičeno pričakovali, da jim bo Partija dala svoje smernice. Naloga komunistov v strogi ilegali je bila težka, odgovorna in pomembna.

Žagar je vse to predvideval in pripravil. V njegovem stanovanju naj bi tiskali letake.

Toda bili so razočarani. Prav v tamkajšnjo šolo, zraven Žagarjevega stanovanja so pripeljali volivni material. Zraven, seveda, orožniki, ki so ta material vso noč stražili.

Prav v tisti noči pred volitvami, ko so stražarji budno in vestno pazili na volivni material, pa je Žagar z njegovimi hčerkami in drugimi komunisti pod isto streho tiskal komunistično volilne letake. Na ciklostil so jih izdelali, kot se nekateri spominjajo, kakih 15 ali 16 tisoč in jih takoj razpošiljali po organiziranih kanalih na Jesenice, v Tržič, v Kranj in v druga delavska središča. 

'''Sumljiva tovarna.''' Na magnetofonskem traku so posneti tudi spomini o tako imenovani »sumljivi tovarni«, ki so jo postavili komunisti v Otočah. Po znani stavki tekstilcev 1936. leta, so organizatorje in voditelje te stavke — komuniste in simpatizerje, odpustili z dela. Ostali so brez zaslužka.

Kmalu so se znašli. Kupili so nekaj strojev in v Stražišču začeli s tekstilno dejavnostjo. Toda kaj kmalu so morali od tam. Že so bili predlogi, da bi dobili neko lopo blizu železniškega mostu čez Savo proti Tržiču. Oblast je nasprotovala. Tako komunistično leglo bi lahko vlastodržcem spet škodovalo med delavstvom v Kranju.

Takrat je bilo posvetovanje tudi pri Žagarju na Dobravi. Sklenili so, naj bi poiskali prostor za to izven Kranja. V Otočah je vpliv naprednih gibanj svobodnejši, elastičnejši kot v Kranju. Tako so ocenili.

Komunisti so se zmenili za odkup zemljišča tik za železniško postajo v Otočah. Tam so zgradili primerno stavbo, postavili svoje tekstilne stroje in začeli delati. Bili so združeni v Tekstilno zadrugo. Zaposlenih je bilo tam le kakih 12 delavcev. Toda kot člani so to zadrugo podprli vsi komunisti, med katerimi tudi dr. Jože Vilfan, Stanovnik in drugi. Članarina je bila 2.000 dinarjev, kar takrat ni bilo malo. Toda vsak je dal čimveč je mogel. Stanko Gorjanc, čeprav ni bil tam zaposlen, je dal tej zadrugi kar 125.000 dinarjev, ki jih je bil podedoval.

Ta »komunistična tovarna« je bila seveda na vrsti za preiskave ob vsakem dogodku. Kadar so pod katerimkoli vodilom zaropotale deske na mostu čez Savo, smo kar poskakali skoz okna in se umaknili. Nismo čakali policije kar tako, pravijo danes tamkajšnji bivši delavci — komunisti.

Veliko sestankov jo bilo tam. Toda mnoge stavke, preiskave pa tudi razno aretacije in podobno je komuniste že oborožilo z bogatimi izkušnjami. Morda kje na podstrešju te stavbe še danes leže kaki zapiski, brošure ali drugo gradivo. Vendar, policija tam ni imela sreče. Kljub vsemu nasprotovanju oblasti so so komunisti samostojno postavili na noge, sami so si preskrbeli zaposlitev in zaslužek. Moč organiziranih delavcev pod vodstvom KPJ je prerasla pričakovane meje. Tudi oblast je vedela, da je tu na delu Partija, da je Tekstilna zadruga v Otočah še bolj združila komuniste in jim dala možnost za še večjo dejavnost. Iskali so dokaze, da bi to zadrugo ukinili. Toda niso jih našli. Budnost komunistov jim je to preprečila.

'''Najprej v Kropi.''' Kje pa so bile osnovne partijske organizacije — celice? Tudi o tem so se na sestanku pomenili in njihovi spomini so se navijali okrog zelenega koleščka.

Žagar je v Dobravi postavil to organizacijo 1931. leta. Poleg njega sta bila ob ustanovitvi še dva člana: Jože Resman in Ivan Križnar. Toda že na prvem sestanku so govorili tudi o sprejemu mladine in izbrali za kandidata Hrovatovega Johana.

Prva organizacija v okolici je bila ustanovljena v Kropi -- okoli 1934. ali 1935. leta. Podatka bodo še raziskali. V 1935. letu je bila osnovana organizacija tudi v Ljubnem, leto kasneje na Črnivcu, okoli 1938. leta v Lescah in leto kasneje — 1939. tudi v Otočah, ko so se preselili tja člani Tekstilne zadruge iz Kranja.

Še in še so pripovedovali o zvezah, ki so takrat vodile iz Dobrave, iz tamkajšnje organizacije, do Krope in v Leše na drugo stran.

Pri nekaterih letnicah in datumih so bila mnenja deljena. Ko bodo njihov razgovor pretipkali in ga dali vsakemu v pregled, bodo ob strani vpisovali spet svoja pojasnila, dopolnila. Morda se bodo do takrat celo spomnili novih stvari, morda celo ovrgli zdaj izrečeno domneve. Morda. Toda spomini se tako zbirajo in kontrolirajo dokaj hitro. Predvojna doba je v grobem zbrana.

Na prihodnjem sestanku bo na vrsti ta doba NOB. Krog udeležencev se bo lahko močno razširil. Trak bo beležil nove, bližje toda pretresljivejše dogodke. Zgodovina male, a ponosne vasi se bo kaj kmalu nabrala na zeleni trak, na papir, v knjige, v muzeje — v zgodovino za potomce. -- K. Makuc. -- ''Gorenjski glas'' 13. marca 1959

'''Zbor učiteljev na Dobravi.''' 27. marca letos bo poteklo 17 let od velikih borb, ki so jih imeli partizani proti nemškim osvajalcem v škofjeloških hribih. V tistih bojih je padel tudi narodni heroj, učitelj Stane Žagar. Svet za šolstvo pri OLO Kranj pripravlja ob predstoječi obletnici in v počastitev 40-letnice KPJ veliko zborovanje vseh pedagoških delavcev Gorenjske. Na Dobravi pri Otočah, kjer je Stane Žagar dolga leta učiteljeval in hkrati aktivno vodil politično gibanje, se bodo letos, v soboto, 28. marca, zbrali učitelji in profesorji iz vsega okraja. Pričakujejo kakih 1000 udeležencev. Za govor o padlem revolucionarju in o dejavnosti KP v tem kraju se pripravlja upokojeni učitelj Kocjančič iz Krope. Na sporedu je tudi komemoracija na grobu, nastop učiteljskega pevskega zbora, nastop mladinskega pevskega zbora osnovne šole »Stane Žagar« iz Kranja, godba na pihala jeseniške Svobode itd. V Kropi pa bo isti večer koncert, posvečen revolucionarnemu pedagogu Stanetu Žagarju. -- l. c. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1959_21_L.pdf ''Gorenjski glas'' 16. marca 1959]

'''V spomin Staneta Žagarja.''' V soboto dne 28. marca 1959 bo na Dobravi pri Kropi velika proslava v počastitev velikega heroja Staneta Žagarja. Mimo prosvetnih, političnih in drugih organizacij občine Radovljica in Kropa se za to veliko proslavo pripravlja tudi okrajni odbor učiteljev in profesorjev kranjskega okraja. Ta dan bo namreč zbor vseh prosvetnih delavcev okraja, šole in drugi vzgojno izobraževalni zavodi pa bodo imeli pouka prost dan. Pester program, ki ga bodo izvajale šole in razne organizacije, nastopil bo tudi učiteljski pevski zbor in godba na pihala jeseniške Svobode, mladinski zbor osnovne šole »Stane Žagar«   bo počastil spomin velikega revolucionarja gorenjskih partizanov in hkrati 40. obletnico ustanovitve KPJ. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3PBJWWQJ/4f6ca5d4-271e-4f15-a34d-304dc737137c/PDF ''Ljudska pravica'' 25. 3. 1959]

'''Stane Žagar.''' Na Srednji Dobravi so se zbrali pedagoški delavci vsega okraja z namenom, da se poklonijo spominu padlega heroja učitelja, revolucionarja Staneta Žagarja. Na današnji dan, ko poteka 17 let od tistega dne, ko se je prebijal skozi sovražne obroče na Planici nad Crngrobom, se ga bodo spomnili tudi na spomnili tudi na šolah, spomnili se ga bodo tovariši, ki so ga poznali, spomnili se ga bodo stari komunisti, pa kmečki ljudje okrog Krope, Dobrave in Otoč, kjer je bil znan kot priljubljen voditelj, svetovalec — človek v pravem pomenu besede.

Kot politično sumljiv in preganjan se je moral umakniti iz rojstne Primorske pred italijanskimi okupatorji koj po prvi svetovni vojni. Svobodoljubne težnje so ga vodile med Koroške Slovence. Kot učitelj je v Žrelcu vneto organiziral kulturno in politično delo. Neuspeli plebiscit ga je vodil nazaj v domovino, kjer je z nezmanjšano vnemo sodeloval v družbenem življenju. Bil je v Krškem, Gorjah, a najdlje na Dobravi pri Kropi. 

Na Dobravi so ga kaj kmalu začele nadzirati oblasti, orjunaši so ga skušali celo ubiti. Da bi ga onemogočili, so ga vrgli na strokovnem izpitu, ga ob vsakih volitvah nadzirali in ga končno leta 1940 kot »državi nevarnega« odpustili.

Žagar je dal pobudo za organizacijo kmetijske nabavne zadruge na Dobravi, organiziral je kmetijsko nadaljevalno šolo, knjižnico za mladino, predaval in širil je napredne, svobodoljubne ideje na vsakem koraku. 

Leta 1934 je organiziral prvo partijsko organizacijo na Dobravi. 1936 leta je bil kot organizator tekstilne stavke v Kranju, pozneje pa je pomagal odpuščenim delavcem, da so ustanovili tekstilno zadrugo v Otočah. Zaradi njegovega revolucionarnega delovanja je 1937. leta postal član CK KPS. 

Ob okupaciji je bil med prvimi organizatorji odpora na Gorenjskem. Vstaja in prvi partizanski boji na Gorenjskem so tesno povezani z njegovim imenom. Kot politkomisar Gorenjskega odreda je vodil avgusta 1941 prvi večji boj z Nemci na Partizanskem vrhu v Rovtah, Selški in Poljanski dolini in v Dražgošah.

Ob 17-letnici smrti heroja Staneta Žagarja se spominjamo hkrati vseh nekdanjih zaupnikov in poverjenikov, vseh aktivistov in borcev, ki so kot Stane Žagar posvetili svoje življenje delu za napredek in boljšo prihodnost človeštva. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1959_24_L.pdf ''Glas Gorenjske'' 27. 3. 1959]

'''Srečanja z revolucionarjem''' &lt;!-- dopolni --&gt; … Tovariš Ivan Bertoncelj: “Moj oče je mizar in tudi jaz sem se izučil za ta poklic. Nekega poletnega dne sedemindvajsetega leta sem popravljal okna v dobravski šoli in med delom se mi je pridružil učitelj. Povpraševal me je, kako gre z mizarstvom, koliko zaslužim in kako sploh živim. V svoji mladostni preproščini sem ljudi, ki se niso ukvarjali s fizičnim delom, gledal z nekakšnim nezaupanjem, zato sem bil najprej tudi do njega dokaj pridržan. Toda po petih dneh, kolikor sem takrat delal v šoli, sem svoje mnenje spremenil in se čudil, da mu je sploh mar, spuščati se v podrobne pogovore s preprostim človekom.

Naslednje leto sem se vpisal v njegovo večerno nadaljevalno šolo in se tako z njim pogosteje pogovarjal. Nekega dne mi je dal brati Gorkijevo &quot;Mati&quot;. Počasi, kaka dva meseca, sem prebiral to knjigo in ko sem mu jo vrnil, me je vprašal, kaj sem bral, nato pa mi je kar sam začel globlje tolmačiti vsebino … -- [http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8E3D7RIH/index.html#zoom=z ''Ljudska pravica'' 29. 3. 1959]

'''Ob 17-letnici smrti narodnega heroja, učitelja Staneta Žagarja''' so se v soboto, 28 marca zbrali učitelji in profesorji z vse Gorenjske na Dobravi pri Kropi, kjer je pokojni učiteljeval polnih 18 let. Zbranim pedagogom je spregovoril predsednik Društva učiteljev in profesorjev Gorenjske prof. Ciril Velušček ter učitelj v pokoju iz Krope, Ivan Kocjančič, ki je s pokojnikom sodeloval v naprednih, ilegalnih organizacijah.

Navzoče pedagoške delavce in preživele borce na čelu s članom CK ZKS Tomom Brejcem so pozdravili pionirji Lipniške šole. Nastopila sta tudi: mladinski pevski zbor šole Staneta Žagarja Iz Kranja in učiteljski pevski zbor iz Kranja. V imenu prosvetnih, kulturnih in političnih organizacij so po zborovanju položili številne vence na grob tamkaj pokopanega heroja. 

Zborovanje pedagogov, ki sodi v okvir proslav v počastitev 40-letnice KPJ, je bilo v znaku praktičnega uresničevanja smotrov pokojnega učitelja; da z novimi, naprednimi metodami vzgaja, usmerja in usposablja mladi rod za novo in lepše življenje. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1959_25_L.pdf ''Glas Gorenjske'' 30. 3. 1959]

{|
|[[File:Komemoracija na Srednji Dobravi 1959.jpg|thumb|left|600 px|Komemoracija na Srednji Dobravi ob 17-letnici smrti Staneta Žagarja, 30. 3. 1959]]
|[[File:Bertoncelj Resman in Križman.jpg|thumb|450 px|Tovariši Ivan Bertoncelj, Jože Resman in Ivan Križnar, ki so bili vrsto let sodelavci narodnega heroja Staneta Žagarja. ''Ljudska pravica''  29. 3. 1959]]
|}

Na Dobravi pri Kropi so te dni počastili prosvetni delavci kranjskega okraja 17-letnico smrti
narodnega heroja Staneta Žagarja. — Na sliki: udeleženci komemoracije (Foto: M. Aljančič) -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1RV42XJ5/8ef8e75a-c049-4f83-89ca-5f5b9ad6190a/PDF ''Slovenski poročevalec'' 31. 3. 1959]

'''Detelja v gumbnici. Spomini Ivana Bertonclja na nekatere konference in delo KP Jugoslavije.'''  Važna stvar je bila konferenca 1936 na Boštjanovem kopišču pod 
Fajfo. Konferenca je bila važna zato, ker so celice poročale o svojem delu. Na konferenci je govoril tov. Žagar o zunanjem političnem pregledu. Razpravljali so tudi o obliki dela, načinu borbe proti razrednemu sovražniku in o taktiki pa o naprednem delavskem gibanju. Posebno važna je bila konspiracija
delovanja partijskih celic.
Ker je bila konferenca na našem
območju, smo bili tudi člani KP
zadolženi za organizacijo, to je za
tehnični del izvedbe, tako da smo
delegate, ki so bili pred oblastjo
delno kompromitirani, vodili posamezno na konferenco. Mislim, da
je bilo okoli 25 delegatov. Nekateri so prišli peš iz Podnarta, nekateri pa z železniške postaje Otoče. Zadolžen sem bil, da privedeni dva iz Otoč; za razpoznavni
znak smo imeli rdečo deteljo v
gumbnici. Rdečo deteljico so nosili samo vodniki. Dogovorjeno je
tudi bilo, da mora vsak voditi po
drugi poti. Moja naloga je bila,
da vodim preko Zg. Dobrave.
Spominjam se, da sva se z drugim vodnikom, s Španovim Cirilom srečala pri mostu. Nerodno
mi je bilo, da bi skupaj nadaljevali pot. Jaz sem svoja delegata
vodil preko Miklavževca dalje v
Jelovico, Stanko pa svojo grupo 
tik za menoj. Sestali smo se na
Jelovici. Konferenci je prisostvoval tudi neki tovariš iz Trbovelj.
Navzoči so lahko ugotovili, da se
partijska organizacija že bori z
idejnimi temelji in da je tudi organizacijsko utrjena, kar je bila
zasluga Žagarjevega aktivnega dela.

Spominjam se tudi konference,
ki je bila leta 1938 pod Jastrebovcem na Vodicah; konferenci je
prisostvoval tudi Boris Kraigher.
Kdo ga je privedel na Jelovico,
ne vem, spominjam pa se, da je
prišel skupaj z Žagarjem. Sam sem
bil zadolžen, da sem vodil tri tovariše iz radovljiške postaje. Šli
smo preko Bukovja skozi Kamno
gorico, in sicer tako, da sem šel
sam naprej, delegati pa za menoj.
Na tej konferenci smo obravnavali politično situacijo; poudarjeno je tudi bilo, da je treba preiti iz pasivne v aktivno akcijo
proti razrednemu sovražniku, da
je treba razkrinkavati fašizem,
kapitalizem, klerikalizem in podobne priveske sovražnika delavskega razreda, da se moramo boriti proti draginji in podobno. Konferenca je trajala precej dolgo.
Naključje je tudi hotelo, da nas
je iznenadil lovec Jože Politov,
zaradi česar je prišlo do nekih
nevšečnosti. V Kropi so zaradi tega tudi nekatere zasliševali.

Spominjam se tudi konference,
ki je bila v Žirovnici leta 1937.
Udeležil se je je tudi Edvard Kardelj. Zadolžen sem bil, da moram
na kolodvoru v Žirovnici počakati človeka srednje postave, take in
take zunanjosti. Sam pa sem moral imeti v gumbnici smrekov vršiček oziroma vejico s tremi vršički; to je bil razpoznavni znak
za človeka, ki sem ga čakal. Ko
sva se našla, me je vprašal, kdo
je Stane Žagar? Človeka, ki me
je vprašal po Žagarju takrat nisem
poznal. Šele leta 1939, ko sem bil
poslan z obvestilom na njegovo
stanovanje v Ljubljano, naj se
zglasi pri Žagarju zaradi neke
konference, oziroma sestanka, sem
zvedel, da je bil to Edvard Kardelj. Konferenca v Žirovnici je
obravnavala politično situacijo na
Jesenicah.

Spominjam se tudi konference,
ki je bila leta 1940 na Lipicah pri
Blejski Dobravi. Navzoči so bili:
Kidrič, Bebler, nekdo iz Lesc, Lojze Justin in Ažman iz Krope ter
nekaj Jeseničanov. Na tej konferenci smo govorili o izključitvi
nekaterih Jeseničanov, ker se ti
niso strinjali z direktivami Partije, ki je propagirala, da je treba
preiti v odkrito borbo proti razrednemu sovražniku, pa čeprav
za ceno žrtev. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1959_30_L.pdf ''Glas Gorenjske'' 17. 4. 1959]

{|
|[[File:Proslava za Staneta Žagarja 1959.jpg|thumb|250 px|Proslava za Staneta Žagarja 30. 3. 1959]]
|[[File:Letalo nad Dobravo.jpg|thumb|450 px|Letalo nad Dobravo 26. 12. 1960 -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1960_149_L.pdf ''Gorenjski glas'' 26. 12. 1960] ]] 
|}

'''Prebivalci Radovljice, Otoč, Lipnice, Krope in drugih okoliških krajev''' so prejšnji petek, 16. decembra opazovali kroženje letala nad Dobravo. Rezultat tega kroženja je gornji posnetek »iz ptičje perspektive«, ki prikazuje Dobravo pri Kropi. Posnetek rabi Odbor za prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« za izdelavo posebnega prospekta. Dobrava je namreč bila osrednje žarišče politične dejavnosti in priprav za revolucijo. Tamkajšnji učitelj, pozneje narodni heroj Stane Žagar, je s svojim neumornim delovanjem v popolni ilegalnosti znal razširiti mrežo komunistov in njihovih pripadnikov po vsej Gorenjski. Tako se je širila želja po svobodi in po lepšem življenju ter mržnja do političnega in ekonomskega zatiranja. Taka idejna pripravljenost je skozi leta in leta pripravljala delavce in kmete na odločilni spopad s tirani. Skupno z drugimi kraji Jugoslavije, se je pod vodstvom KPJ pripravljala tudi Gorenjska. Zato organizatorji prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« poleg drugih pomembnih dogodkov na Jelovici itd., vključujejo predvsem Dobravo, kjer je bilo politično žarišče vseh ostalih dogodkov. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1960_149_L.pdf ''Glas Gorenjske'' 26. 12. 1960]

'''Po stezah partizanske Jelovice.''' V soboto 14. in v nedeljo 15. januarja bodo letos že petič tradicionalne prireditve »Po stezah partizanske Jelovice«. Letošnje leto
so priprave zajele dokajšen obseg,
prireditev sama pa obeta vse večje uveljavljanje teh zimsko-športnih prireditev v spomin na nekdanje dni revolucije in bojev.
Gorenjska je povsem utemeljeno izbrala Jelovico za te prireditve. Na pobočjih Jelovice so se začela prva delavska gibanja. Na
Dobravi pri Kropi se je pod vplivom
učitelja Staneta Žagarja začelo
živahno politično gibanje že dobrih deset let pred pričetkom narodnoosvobodilne borbe. Njihov
duh se je širil po delavskih središčih Gorenjske. Na Jelovici so se
pričeli shajati prvi komunisti.
Kovali so načrte za nadaljnji razmah delavskega gibanja. Tu je bil
sprejet sklep o vstaji itd.

Prestrašeno in zaskrbljeno prebivalstvo je v tistih dneh okupacije gledalo s tihimi upi samo na
Jelovico, kjer so slutili nezlomljivo moč upora. Ta duh je zajel v
pozni jeseni 1941. leta Poljansko
in Bohinjsko dolino, Jesenice in
Zgornjesavsko dolino v splošno
vstajo. Ta je dobila končni pečat
v junaškem tridnevnem dražgoškem boju. Dve sto partizanov je
skupno z domačimi od 9. do 11.
januarja 1942. leta zadrževalo
močan val nemške vojske, ki je
obsipala z granatami in svinčenkami malo gorsko vasico Dražgoše.
Ta borba, ki je že v tistih prvih časih vojne vlila prebivalcem
veliko upanja v zmago našega
življa, je postala simbol nadaljnje
partizanske borbe v Sloveniji in še
posebej na Gorenjskem.

Od Martinčka preko Lipniške,
Mošenjske in Oblakove planine do
Jamnika in Kupljenika so se množili grobovi padlih borcev. Na območju jelovških gozdov so omahnili tudi najzaslužnejši organizatorji upora na Gorenjskem: Stane
Žagar, Jože Gregorčič, Lojze Kebe. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W3XW8HH3/eb47db35-e746-408f-acf8-e36da1e588a2/PDF ''Zasavski tednik'' 12. 1. 1961]; podobno v [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWOGYN45/6ea3fd0b-2574-42da-971d-727c78e3f392/PDF Po stezah partizanske Jelovice. Osrednja prireditev bo v Železnikih blizu junaških Dražgoš - Smučarski tek mimo partizanskih spomenikov - Revolucionarna rast pred vojno. ''Primorski dnevnik'' 11. 1. 1961]; [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZOPMJO20/330e3d8a-bd46-467a-8c09-6951fbce1c50/PDF ''Primorski dnevnik'' 12. 1. 1961]

'''Spomeniki za obletnico vstaje.''' [...] Na Dobravi pri Kropi pa bodo postavili spomenik Stanetu Žagarju in
ostalim, ki so padli v boju za svobodo.  -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_4_L.pdf ''Glas'' 11. 1. 1961]

'''Stane Žagar.''' V ponedeljek, 27. marca, bo na
Dobravi pri Kropi komemoracija
v počastitev 19-letnice smrti narodnega heroja Staneta Žagarja,
glavnega organizatorja ljudske revolucije na Gorenjskem.
Rojen je bil 1896 v Žagi pri
Bovcu, kjer se je že v rani mladosti kalil ob težkih socialnih razmerah in nacionalnem zatiranju.
Tako je že od 18. leta naprej, ko
je doživel prvo hišno preiskavo
zaradi ilegalne marksistične literature, bil vedno in povsod znan
kot neuklonljiv borec za delavske
pravice. Hkrati pa je bil med
ljudmi povsod izredno priljubljen
in spoštovan. Takega so poznali
na Tirolskem v prvi svetovni vojni, v okolici Celovca, v Krškem
in Gorjah pri Bledu, zlasti pa na
Dobravi na Kropi, kjer je bil
učitelj polnih 18 let. Povsod je
imel stike s preprostimi ljudmi,
se z njimi razgovarjal, jim kazal
pot iz tedanjega izkoriščanja in
jih usposabljal za razredni boj.
Zato ni čudno, da so orjunaši
že 1934 leta organizirali trojico, ki
naj bi Žagarja ubila. Ni jim uspelo. Dobrava in njena okolica pa
se je pod Žagarjevim vplivom polagoma spreminjala od nevednih
poslušnih kmetov v zrele revolucionarje. Leta 1931. je ustanovil
prvo partijsko organizacijo na
Dobravi. Zatem je vzgojil komuniste in jih povezal v organizacijo tudi v Kropi, Ljubnem, v
Lescah, Črnivcu in v Otočah.
Hkrati je na Dobravi organiziral
tamkajšnjo mladino v SKOJ. Kot
čian CK KP Slovenije, kamor je
bil izvoljen že na njenem ustanovnem kongresu na Čebinovem
1937. leta, je v največji ilegali organiziral tudi razna posvetovanja
in sestanke ter okrožne konference komunistov v jeseniškem,
kranjskem in tržiškem koncu, bil
je idejni vodja velike stavke tekstilnih delavcev 1936. leta itd.
Hkrati pa je tudi po prosvetni
in strokovni strani nenehno skušal usposabljati ljudi za neizogibni razredni spopad z izkoriščevalci. Tako je na Dobravi že 1988.
leta organiziral Kmetijsko nadaljevalno šolo, ki jo je polni dve
leti vodil brezplačno. Organiziral
je gospodinjski tečaj, tečaj za
esperantiste in celo ljudsko univerzo. Tamkajšnji kmetje, ki so
mu zelo zaupali, so pod njegovim
vodstvom ustanovili Kmetijsko zadrugo. V šolo je vnašal prve oblike današnje šolske reforme: njegovi učenci so volili šolski odbor.
Sami urejevali disciplino in podobno. Pri vsem tem njegovem
pedagoškem delu je prevladoval
napredni duh marksizma; prikazoval je socialne razlike takratne
družbe, odkrival ljudem oblike
izkoriščanja, jih poučeval o razrednem gibanju v svetu in podobno.
Zato so ga ob vsakih volitvah
zapirali ali zastražili, iskali proti
njemu dokaze protidržavnega delovanja itd. Ker mu tega niso
mogli dokazati, so ga 1938. hoteli
vsaj premestiti v Selško dolino.
Prebivalci Krope so se množično
uprli. Toda leto kasneje je bil odpuščen iz službe in poslan na
»orožne vaje«.

Brž po okupaciji, 1941. leta, je
bil poklican v CK KPS v Ljubljani, kjer je prevzel važne funkcije. Julija 1941. je bil imenovan
za člana Glavnega poveljstva partizanskih čet Slovenije in kot
poverjenik CK KPS je prišel na
Gorenjsko. Tu je v sodelovanju z
narodnimi heroji Jožetom Gregorčičem, Lojzetom Kebetom in Tomom Brejcem organiziral ljudsko
vstajo in skupno z njimi tudi 
vodil prve boje s sovražnikom na
Partizanskem vrhu na Jelovici, na
Rovtu, v Selški in Poljanski dolini in v Dražgošah.
Junaško je padel 27. marca na
Rovtu pri Planici nad Žabnico.
Skupno z Jožetom Gregorčičem
je vodil Selško četo iz Hrastnika
pri Šk. Loki proti Mohorju. Nekdo
jih je opazil in izdal. Naslednje
jutro so bili nenadoma obkoljeni.
Kakih 1000 Nemcev jih je začelo
obsipavati z rafali in bombami.
Peščica partizanov je vzdržala kake tri ure. Grozilo je popolno
uničenje. Gregorčič je dal povelje za umik. Obroč so prebili.
Toda umikajočo četo so z obeh
strani napadali Nemci. Samo 7
borcev se je rešilo brez posledic,
10 jih je bilo ranjenih, 15 pa jih
je obležalo tamkaj. In med njimi
je bil tudi Stane Žagar, glavni
organizator ljudske vstaje na Gorenjskem, ki je vse svoje življenje posvetil revoluciji. 
-- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_35_L.pdf ''Glas'' 25. 3. 1961]

[[File:Ivan Bertoncelj in Stane Žagar.jpg|thumb|left|Na sliki: Stane Žagar (desno) in Ivan Bertoncelj (levo), prvoborec,
sedanji podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora, ki se je kot
domačin na Dobravi pri Kropi v svoji mladosti kalil in vzgajal 
ob tem neuklonljivem učitelju in revolucionarju. -- ''Glas'' 27. 3. 1961]] 

'''Danes, 27. marca,''' so preživeli borci III. selške čete Cankarjevega
bataljona spominjajo hudega boja z Nemci na Rovtu nad Žabnico.
Med ognjem svinčenk, ročnih bomb in plameni gozda, ki so ga
Nemci zažgali okoli obkoljene čete, sta borce bodrila in vodila
narodni heroj Stane Žagar in Jože Gregorčič. Po dvournem boju
na življenje in smrt se je četa prebila skozi obroč. Toda na bojišču
je ostalo 15 žrtev, med katerimi je bil tudi Stane Žagar, član Glavnega štaba NOV in POS ter komandir čete Matija Udvanc-Vajs.
Izguba Staneta Žagarja je bila nenadomestljiva za Gorenjsko, kjer
je bil on prvi in glavni organizator revolucije in oboroženega boja. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_36_L.pdf ''Glas'' 27. 3. 1961]

'''Kongres na Čebinovem.''' Na današnji dan, 17. aprila, pred
24. leti, je v mali kmečki hiši na
Čebinovem nad Trbovljami začel
prvi ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije. Kongresu
so prisostvovali tovariš Edvard
Kardelj, Miha Marinko in drugi.
Med udeleženci je bil tudi znani
revolucionar in organizator Stane
Žagar, učitelj iz Dobrave pri Kropi, ki je bil takrat tudi izvoljen
v prvi CK KP Slovenije. Na kongresu so mnogo razpravljali o nevarnosti vojne, o podpori osvobodilnemu boju v Španiji in v drugih deželah, o razkrinkavanju protiljudske dejavnosti takratnih režimov pri nas in o enotnosti slovenskega naroda v njegovem boju
za nacionalne in socialne pravice.

Ob 20-letnici tega dogodka je
tovariš Ivan Bertoncelj, sedanji predsednik Okrajnega odbora ZB, ki je bil že takrat član KP, povedal tole: Spomladi 1937 je bil
tovariš Žagar pozvan na sestanek,
na katerem je bil nekaj dni. Kam
je odšel, nismo še vedeli. Pred
njegovim odhodom se spominjam,
da smo razpravljali v naši partijski celici o vseh važnih političnih
vprašanjih našega kraja. Ko se je
vrnil, nas je takoj spet ponovno
sklical. Takrat pa je povedal, da
je bil na ustanovnem kongresu
Komunistične partije Slovenije. —
Povedal nam je, da so se kongresa udeležili delegati iz vse Slovenije, da je kongres analiziral politično stanje in sprejel resolucijo
za delo Partije, ki se je potem
usmerila na množično osnovo, na
razširitev in vzpostavljanje novih
organizacij predvsem v industrijskih krajih. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_45_L.pdf ''Glas'' 17. 4. 1961]

'''Gorenjska ob 20-letnici revolucije.''' V Ljubljano in Žužemberk. Tako je povedal predsednik Okrajnega odbora za proslavo 20-letnice revolucije, tov. Ivan Bertoncelj, v razgovoru o dosedanjih pripravah.
Osrednje prireditve, kot že znano, bodo na Poljanah nad
Jesenicami 4. julija ter ob dnevu JLA, decembra, v Škofji
Loki. Najprej in to 21. in 22. julija pa se bomo tudi z
Gorenjske v čimvečjem številu udeležili osrednjih republiških svečanosti v Ljubljani in v Žužemberku.

Okrajni odbor za organizacijo
letošnjih jubilejnih proslav je
razpisal tudi nagrade za najboljše izdelane topografije dogodkov
iz NOB v posameznih krajih, kar
letos vsi občinski odbori ZB zbirajo in pripravljajo. Posebna komisija je že izdelala prvo osnovo
za Zbornik 1941. Prav tako je v
zasnovi Dobravska kronika. To
bo kronika, zasnovana na spominih preživelih borcev in aktivistov z Dobrave pri Kropi ne le
iz časa NOB, marveč tudi iz revolucionarnega gibanja, ki je tam 
bilo vse po prihodu Staneta Žagarja v ta kraj. Hkrati pa so priprave za Zbornik Gorenjske. [...]

Do 1. avgusta bo verjetno
že končano preurejevanje grobišča
na Dobravi pri Kropi, kjer je pokopano mnogo borcev in med njimi tudi nar. heroj Stane Žagar.
Posebnost tamkajšnjega grobišča
bodo železna žitna stebla s polomljenimi klasi, ki bodo ponazorili nekdanje seme revolucionarnega gibanja z oplojenimi sadovi.
Na Planici so odkrili spominsko
obeležje že 1. maja. [...] L t. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_54_L.pdf ''Glas'' 13. 5. 1961]

'''Ivan Bertoncelj-Johan: Tekstilna zadruga Otoče šola komunistov - revolucionarjev.''' Ob 25-letnici tekstilne stavke. 
Ideja za ustanovitev Tekstilne
zadruge Otoče jo bila dana v
drugi polovici leta 1936. [...] Na Gorenjskem je v tem mezdno-političnem gibanju aktivno sodeloval tudi Stane Žagar, takratni
učitelj na Dobravi pri Kropi. Stalno je bil v stiku s partijskimi voditelji iz Kranja (s Papežem, Tomincem, Teranom in drugimi). Ko
se je situacija do podjetnikov zaostrila do kraja, je bil na Dobravi v šoli sestanek, ki so mu prisostvovali že omenjeni tovariši iz
Kranja. Ob tej priložnosti so temeljito proučili položaj in se odločili, da bodo začeli takoj s stavko, če podjetniki ne bodo ugodili
zahtevam delavcev. Na tem sestanku so opravili tudi že vse
organizacijske priprave (izbrali so
tudi stavkovni odbor) in se odločili, da bodo delavci ostali v tovarnah in da bodo začeli z zbiranjem hrane pri kmetih, trgovcih
in obrtnikih, kakor hitro izbruhne stavka, ter tako organizirali prehrano delavcev v tovarnah. [...]
Da bi delavce
čimbolj prestrašili, so 273 udeležencev stavke v Kranju, Tržiču in
Škofji Loki odpustili iz službe. [...]
Po tem tragičnem dogodku so
se delavski voditelji v oktobru
1936 ponovno zbrali na sestanku
v šoli na Dobravi. Razen Žagarja
so bili navzoči še Rudi Papež, Ivan
Tominc, Tine Teran in Jože Resman. Razmotrili so položaj, ki je
nastal po stavki. Končno so se
odločili, da bodo ustanovili tekstilno zadrugo, čeprav trenutno
niso imeli za to potrebnih sredstev. Prepričani so bili, da je le
v tem njihova rešitev in da bodo
z združenimi močmi in ob podpori svojih sodelavcev premagali
vse težave. [...] Ker je oblast delala najrazličnejše ovire in težave, je bil ustanovni občni zbor šele 27. maja, in
sicer v delavnici v Stražišču. Na
tem zboru so ustanovili upravni
in nadzorni odbor. V upravni odbor so bili izvoljeni: Ivan Tominc,
Valentin Teran, Vinko Šifrer in
Ana Avbelj, v nadzorni odbor pa:
Rudi Papež, Stanko Gorjanc, Mici
Mol, Valentin Gregorčič in Stanko Toplak. Za predsednika je bil
izvoljen dotedanji predsednik pripravljalnega odbora, Ivan Tominc.
Večino zaposlenih v zadrugi so
tvorili komunisti. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_104_L.pdf ''Glas 13. 9. 1961]

'''Ureditev partizanskih grobov.''' Dobrava (M. S.) — Pred dnevi so na Dobravo pripeljali železne dele novih spomenikov, ki jih bodo uredili na grobovih 18 partizanov na dobravskem pokopališču. Kot je znano, so tu pokopani narodni heroj Stane Žagar, njegov sin Stane in hčerka Dana. Grobišče bodo uredili verjetno še v tem mesecu.  -- ''Glas'' 7. 10. 1961

'''»In vendar je vaše seme pognalo ...«''' Na Dobravi pri Kropi bodo odkrili spomenik. Na jugozahodnem delu obdajajo Dobravo jelovški gozdovi, ki so odigrali kot naravno zatočišče partizanov v času NOB zelo pomembno vlogo. V nedeljo, 29. oktobra, bodo v tej vasi odkrili spomenik padlim borcem, med katerimi je pokopan tudi narodni heroj Stane Žagar. S tem bo ta kraj počastil tudi 20-letnico ljudske vstaje. 

Na ta dan bodo mnogi obudili spomine na narodnoosvobodilni boj in na težave, ki so bile s tem zvezane, prav tako pa tudi na predvojno ilegalno partijsko delo. Obenem pa bomo ugotovili, da je seme, ki je bilo sejano v tem času, obrodilo za našo družbeno skupnost bogate sadove. Ob tej priložnosti bomo lahko prebrali tudi 52 v marmor vklesanih imen svojcev, tovarišev in soborcev, ki so dali svoja življenja za našo osvoboditev. Ugotovili bomo, da je iz vasi Dobrave, Mišač, Otoč in Lipnice padel vsak deseti prebivalec. 

Ker je partijsko organizacijo ustanovil Stanko Žagar že leta 1931 in se je že pred vojno krepko utrdila med  ljudmi, je seveda lahko odločno prijela za delo tudi v prvih dneh okupacije. Velik del vaščanov se je takoj odzval njenemu pozivu in kmalu so padle tudi prve žrtve. Partizanske enote, ki so se često zadrževale na pobočju Jelovice, so imele glavni vir prehrane na Dobravi in okolici, česar okupator zaradi dobre organizacije kljub terorju ni mogel preprečiti. Čeprav je bilo tudi nekaj odpadnikov od NOB, je organizacija uspešno delovala vse leto 1941 in tudi ostala vsa leta do osvoboditve. 

Posebno tragičen je bil za ta kraj 5. december 1941, ko so Nemci odgnali v zapor in internacijo 42 družin z Dobrave in okolice (185 domačinov). Takrat sta tudi nemška policija in gestapo delala nad njimi strahovit teror in izropala vse njihovo premoženje. Večina teh vaščanov je bila vso okupacijo v internaciji na Bavarskem. Povprečno je bil vsak zaprt, interniran ali izseljen skoro dve leti, mnogi pa so bili v partizanih. 

Borci, aktivisti, interniranci in izseljenci so torej umirali po vsej naši domovini. [...] Zato se jim moramo dostojno oddolžiti s spomenikom, ki naj spominja na ta veličastni boj in na ljudsko revolucijo. 
Grobišče je urejeno po zamisli prof. Borisa Kobeta.  Narejeno je iz hotaveljskega marmorja. Iz vsakega (17) groba tamkaj pokopanih borcev pa se dviga več kot dva metra visoka (iz kovanega železa) pšenica z zlomljenim klasom, ki je pozlačen in ki so ga skovali kroparski kovači. To se zelo lepo in simbolično povezuje z Dobravskim poljem ter predstavlja živo rast in seme, ki je bilo sejano v boju in ki je v borbi ovenelo, zato da je odprlo pot novemu času — novemu življenju. Spominski kamen, ki stoji na ploščadi, ima posvetilo, ki ga je napisal pesnik Matej Bor — »In vendar je vaše seme pognalo«. Razen tega je na robu kamna vklesanih še 35 imen tovarišic in tovarišev, ki so žrtvovali življenje za svobodo v drugih krajih naše domovine, v izseljeništvu ali internaciji in so tudi tam pokopani. Z ureditvijo tega grobišča se naša skupnost oddolžuje borcem, ki so darovali svoja življenja za novo Jugoslavijo. -- Ivan Bertoncelj - Johan -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_122_L.pdf ''Glas'' 25. 10. 1961] 

{|
|[[File:Grobišče na Dobravi.jpg|thumb|400 px|Takšen bo spomenik padlim na Dobravi -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_122_L.pdf ''Glas'' 25. 10. 1961] ]]
|[[File:Grobišče na Dobravi 1961.jpg|thumb|450 px|Delavci kranjskega kamnoseštva postavljajo na podstavek plošče z vklesanimi imeni padlih. V ospredju je predsednik KO Dobrava, Jože Šobrl  -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_123_L.pdf ''Glas'' 28. 10. 1961] ]]
|}

'''Ljudje pod Jelovico.''' Na Dobravi bodo jutri dopoldne ob desetih odkrili spomenik padlim v zadnji vojni. Dan je tonil v večer in hladen vetrič je zavel po planoti pod Jelovico. Dišalo je po zrelem grozdju in po prekopani prst, v katero so pravkar položili cevi za nov vodovod. Voda je pritekla v kuhinjo nekaterimi lani, drugim letos. Nekateri pa je še nimajo, razen tiste iz vodnjakov in kapnic. Pa jo bodo dobili, že kopljejo, le cevi je zmanjkalo. Saj je vode za vse dovolj! (Včasih še preveč, če – recimo – poruši most v Globokem in morajo iz Mišač hoditi v službo v Radovljico okoli na Podnart!) že res, ampak včasih je pa le ni bilo. Takrat, ko je Stanko Žagar učiteljeval na Dobravi, so pili le tisto iz vodnjakov in kapnico. Človek se vsemu privadi, tudi leščerbe in petrolejke so dobre, če ni elektrike. Pa tudi slabe ceste, če boljših ni ... -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_123_L.pdf ''Glas'' 28. 10. 1961]

Pa je vse to danes na Dobravi in v okoliških vaseh samo še preteklost. No, razen vodovoda v Prezrenjah, pa tudi ta bo še letos, tako upajo. Vse vasi pa so elektrificirali že prejšnja leta. 

Na konglomeratni savski terasi med Podnartom, Kropo, Kamno gorico in Otočami ležijo Zgornja, Srednja in Spodnja Dobrava in Prezrenje, doli ob Savi nasproti Mošenj so Mišače, na drugi strani, tam, kjer po mostu čez Lipnico zavijemo v Kropo, pa je vas Lipnica. Slikovit je ta svet, v teh dneh pa še posebej — ko listje rumeni, zlati in odpada in ostajajo veje dreves gole in mrtve. 

Jesen je. Jesen je umiranje, umiranje pa vodi tudi življenje. Tisti, ki so dali življenje za novo in za lepše življenje, tisti niso umrli. V borbi so sejal seme, ledino so orali. Seme je vzklilo, zlati klasi so pognali na dolgih steblih, ta pa so klonila v viharju, da so napravila pot novemu življenju. Na vsakem koraku srečujemo danes to novo, lepše, srečnejše življenje. Sredi polja, posejanega s pšenico, pa se v soncu dviguje v nebo še vedno sedemnajst zlatih pšeničnih klasov, zlomljenih, a ne uničenih. Stojim tam in gledam v mrzle plošče z vklesanimi imeni ... Ciril Osterman, Anton Benedičič, Stanko Podlipnik, Franc Pretnar, Dušan Pogačnik, Ivan Šolar, Martin Mavrer, Andrej Boštjančič, Jakob Mohorič, Anica Šolar, Alojzij Pogačnik, Filip Jerala, Anton Vidic, narodni heroj Stanko Žagar, Stane Žagar, Nada Žagar, Marija Papler ... Vetrič pihlja in kliče v spomin dogodke iz prejšnjih let ... 

'''Več kot osemnajst let''' je sedanji narodni heroj Stanko Žagar neutrudno delal med ljudmi na Dobravi in v okolici. Leta 1928 je ustanovil kmečko nadaljevalno šolo, kamor so prihajali fantje in možje tudi po celo uro daleč. Poučeval je sicer po odobrenem programu, ki pa ga je dopolnjeval z družbenimi in prirodnimi vedami, z marksistično miselnostjo. Razen kmetijske šole je osnoval tudi gospodinjski tečaj, tečaj esperanta, pozneje še ljudsko univerzo, zavzemal se je za enakopraven položaj žene, ustanovil je kmetijsko zadrugo na Dobravi, boril se je za vodovod, za cesto, za postajo Otoče, za drevesnico in za tujskoprometno društvo. Ponoči, ko so kmetje kuhali žganje, je bil med njimi, bral jim je in jih učil. Ko so v mraku devali seno v kozolce, je pomagal in govoril ... 

Žagar je leta 1931 osnoval partijsko organizacijo na Dobravi, leta 1935 v Kropi, leto dni pozneje v Ljubnem, leta 1938 v Lescah in na Černivcu in leto pozneje v Otočah. Leta 1938 je bila na Dobravi ustanovljena tudi organizacija SKOJ, ki je množično zajela mladino. Vodil jo je Žagarjev sin, ki je bil takrat dijak kranjske gimnazije. Pozneje, dvainštiridesetega leta, je padel s tovariši v jami nad savsko sotesko pri Okroglem, kamor je ranjen prišel iz Udnega boršta. 

Zaradi neutrudnega dela učitelja Žagarja je okupacija zatekla Dobravo pripravljeno. Večina prebivalstva se je takoj odločila za boj proti okupatorju. V juniju in juliju 1941 je iz Dobrave in okolice odšlo v partizane šest borcev, ostali pa so delali doma kot aktivisti in zbirali vse potrebno za partizane, ki so bili vključeni v Jelovško četo Cankarjevega bataljona. Nemci kljub mnogim aretacijam na Dobravi in okolici, kljub streljanju talcev in kljub pomoči domačih izdajalcev partijske organizacije niso uspeli odkriti. Trojico od izdajalcev so partizani kaznovali s smrtno kaznijo, Nemci pa so drugi dan po pogrebu v Dragi zato že ustrelili 30 talcev, medtem ko so 6. dec. 1941 že v zgodnjih jutranjih urah izselili z Dobrave 42 družin, vse njihovo imetje pa izropali. Zaprtih in preseljenih je bilo 185 ljudi iz vseh treh Dobrav, iz Mišač in iz Lipnice. Vsi ti ljudje so bili v izseljeništvu ali v zaporih skupaj 301 leto, 6 mesecev in 26 dni. 

Okupator je mislil, da bo z internacijo, s streljanjem talcev in s koncentracijskimi taborišči ustrahoval ljudi in zatrl narodnoosvobodilno gibanje. Pa ni bilo tako. Čeprav je bila ta izselitev za Dobravo sicer močan udarec, se je gibanje kmalu opomoglo in se pospešeno dalje razvijalo. — Že leta 1942 je bila Dobrava spet krepka postojanka narodnoosvobodilnega gibanja. Sredi leta 1943 je tu Albina Kocjančič osnoval a ilegalno slovensko šolo, v kateri je učila tudi Vida Martelj. V letu 1944 je bila Dobrava v glavnem že osvobojena. Prvi maj so tedaj tu že svečano proslavili, saj so postavili celo slavolok. Oktobra tega leta so pri Čačku na Dobravi in pri Pajlerju na Brezovici izvedli volitve v narodnoosvobodilne odbore, ki so uspešno delali vse do osvoboditve. 

'''Seme je vzklilo.''' Seme, ki ga je tu že v tridesetih letih sejal Žagar, pa pozneje tudi vsi ostali, katerih imena so danes vklesana v hotaveljski marmor ali pa ki še žive, je obrodilo bogate plodove. Na Dobravi danes nimajo šole, ker je bila med vojno porušena. Imajo pa na Lipnici moderno novo osemletko, kamor hodijo otroci v šolo. Na Dobravi imajo zdaj vodovod in elektriko in novo cesto. In pokopališče so letos uredili, da bo spomenik, ki ga bodo odkrili jutri ob desetih dopoldne, stal na lepem mestu. Ljudje so srečni. — Hodijo v službo, saj imajo kam: v Lipnico, v Otoče, v Kropo, pa tudi v Kranj in na Jesenice. Zanje je to velik uspeh, zlasti Iskrina obrata v Lipnici in v Otočah. »Skoraj od vsake hiše hodi kdo v tovarno!« pravi predsednik Krajevnega odbora Jože Šoberl. Menda samo v dveh hišah v vseh treh Dobravah delajo vsi doma. In Zgornja Dobrava Ima 34 hiš, Srednja 18 in Spodnja 12. 

[[File:Tomažovčeva Vanda z Mišač.jpg|thumb|150 px|left|Tomažovčeva Vanda z Mišač]] 

Obrat Iskrine skupnosti v Lipnici zaposluje danes že okoli 150 delavcev, urejen pa je tako, da bi kaj podobnega menda po vsej Gorenjski zastonj iskali. Cvetje v obratih, glasba po zvočnikih, prostor za počitek zunaj ob slapu Lipnice, čistoča, jedilnica s toplim obrokom za borih 50 dinarjev, ambulanta, slike po stenah — zares je treba dati kolektivu za tak uspeh v tako kratkem času priznanje. Da to niso samo prazne besede, poglejmo še malo v proizvodnjo. 6. oktobra letos so začeli s proizvodnjo številčnikov za števce na tekočem traku in zdaj izdelajo vsakih petnajst sekund en števec ali 1620 vsak dan, medtem ko so z istim številom ljudi v tem oddelku prej, ko je bil še v prostorih Iskre v Kranju, izdelali vsak dan le 800 številčnikov. In to je bilo še pred dobrim letom, saj so pred dvema letoma ta obrat šele začeli urejati. Sicer je bil še prej tu manjši obrat Iskre z 31 zaposlenimi delavci, ki so izdelovali le mehanske ure in vršili usluge, toda ta je imel leta 1959 le 46 milijonov dinarjev brutoprodukta ali milijon in pol na zaposlenega, danes pa dosegajo na enega delavca že 3 milijone dinarjev brutoprodukta ali letno preko 400 milijonov. Razen mehanskih in električnih ur izdelujejo zdaj številčnike za števce in števec pogovorov za telefone, za naprej pa že pripravljajo proizvodnjo dvotarifnega številčnika za števce s stikalno uro, kar bo nov uspeh tega mladega kolektiva. 

Temna in težka so bila ta pretekla leta. — Devet odstotkov vseh prebivalcev je padlo samo v zadnji vojni. Svetla pa je prihodnost. Tisti, ki zdaj doraščajo, ne bodo vedeli za mučenje in trpljenje svojih očetov, mater in bratov. Spomenik z zlomljenimi pšeničnimi klasi pa jim bo nemo govoril ... tu, na tej zemlji, kjer je vsaka ped prepojena s krvjo in znojem, je bilo včasih drugače kot danes ... In Tomaževčeva Vanda iz Mišač, ki se danes igra s putko in petelinčkom, in vsi drugi, ki danes doraščajo tu — pod Jelovico, bodo vedeli, da to ni pravljica .... — A. Triler -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_123_L.pdf ''Glas'' 28. 10. 1961]

'''Srednja Dobrava.''' Osrednja in zelo pomembna prireditev za Gorenjce bo v nedeljo na Srednji Dobravi, in sicer žalna komemoracija ob Dnevu mrtvih pri novem grobišču padlih v NOB, kjer je pokopan tudi narodni heroj Stane Žagar. Kako bo prireditev potekala, nam je povedal sekretar Okrajnega odbora Zveze borcev Kranj tovariš Franc Konobelj-Slovenko: »Začetek žalne komemoracije na Srednji Dobravi bo v nedeljo ob 10. uri. Ob tej priložnosti bodo nastopili pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja, godba na pihala DPD »Svobode« iz Kranja in drugi. Po sedanjih podatkih se bo žalne komemoracije na Srednji Dobravi udeležilo precej Gorenjcev in znanih političnih delavcev. Narodni heroj Stane Žagar je med Gorenjci zelo znan kot predvojni organizator, član Centralnega komiteja KPS, član glavnega štaba NOV in POS itd. Skupaj s Stanetom Žagarjem pa so v preurejenem grobišču pokopani še ostali gorenjski borci. Zato pričakujemo zares številno udeležbo.« -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_123_L.pdf ''Glas'' 28. 10. 1961]

'''Svečanost na Srednji Dobravi nad Podnartom.''' V spomin in Žagarju in tovarišem Srednja Dobrava 29. oktobra. — Tu je bilo danes dopoldne ob desetih na preurejenem pokopališču odkritje spomenika narodnemu heroju Stanetu Žagarju in tovarišem. Svečanosti se je kljub ne najboljšemu vremenu udeležilo preko tisoč domačinov, okoličanov, svojcev padlih in predstavnikov delovnih kolektivov ter organizacij in društev, med njimi tudi Tomo Brejc, član republiškega Izvršnega sveta, Tone Šušteršič, predstavnik CK ZKS Ljubljana, Janko Rudolf, sekretar OK ZKS Kranj, Martin Košir, predsednik Okrajnega odbora SZDL Kranj in drugi. Otvoritveni govor je imel sekretar Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije Marjan Bertoncelj, sodelovali pa so še: kranjska godba, Prešernov pevski zbor, pionirji osnovne šole v Lipnici z recitacijami, vod vojakov kranjskega garnizona Staneta Žagarja s častno salvo in drugi. 

»Vrsti proslav in svečanosti ob letošnjem jubilejnem letu — dvajseti obletnici vstaje in ljudske revolucije — se pridružujemo z odkritjem preurejenega grobišča in postavitvijo spomenika narodnemu heroju Stanetu Žagarju in tovarišem!« je na začetku povedal tovariš Bertoncelj, potem pa nadaljeval:  

»Štiriletna borba, ki je terjala mnoga dragocena življenja, materialne in druge žrtve naših narodov, je bila zmagovita zato, ker je bila pravična in vseljudska. Vseljudska je postala zato, ker osnovni namen revolucionarnega boja ni bil le rešiti se okupatorja, ampak ustvariti delovnemu človeku tudi boljše in lepše življenje v prihodnosti ... Pomemben delež v tem boju je prispevalo tudi ljudstvo Dobrave in okolice. Že v juliju 1941 so odšli v partizane prvi borci — komunisti. Njim so se kmalu pridružili še drugi, predvsem mladi ljudje teh krajev. Ob prvih akcijah partizanov so morali nemški oblastniki spoznati, da morajo tudi na tem predelu slovenske zemlje resno računati z organiziranim uporom ljudstva. Zato so poskušali vse — od pridobivanja izdajalcem, ki so jim za marke opravljali ovaduške posle, do nečloveških represalij nad prebivalstvom – da bi zatrli naraščajoče odporniško gibanje. Enotnost ljudstva, njegova razredna zavest in nacionalni ponos sta bila tu predvsem rezultat večletnega neumornega dela Komunistične partije, ki jo je na Dobravi in drugih krajih vodil takratni učitelj Stane Žagar. Ves prežet z naprednimi idejami, široko razgledan, do skrajnosti pošten in brezkompromisen v razrednih bojih s sovražniki na eni in z zaostalostjo na drugi strani, je s svojim osebnim zgledom in skromnostjo predstavljal lik komunista, voditelja delavskega razreda v boju za njegove pravice.« 

Po enominutnem molku v spomin narodnega heroja Žagarja in po častni salvi vojakov kranjskega garnizona so se med zlatimi pšeničnimi klasi zvrstili predstavniki organizacij, društev in kolektivov, ki so položili na grobišče več kot 50 vencev: organizacija ZB Srednja Dobrava, Osnovna šola Lipnica, Glavni odbor ZB NOV Slovenije, občinski odbori ZB Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Jesenice, Sindikalna podružnica Verige Lesce, kolektiv Predilnice Begunje, Občinski komite LMS Kranj itd., saj vseh ni mogoče našteti na tem mestu. 

Prešernov pevski zbor iz Kranja je nato zapel nekaj pesmi, učenci Osnovne šole v Lipnici pa so recitirali partizanske pesmi. 
&lt;poem&gt;
::A kadar svoboda zasije nam spet 
::in vaše se želje spolnijo,
::takrat se spominjal še pozni bo svet
::junakov, ki v grobu ležijo.« [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_124_L.pdf ''Glas'' 30. 10. 1961] &lt;/poem&gt;

{|
|[[File:Proslava za Staneta Žagarja 1961.jpg|thumb|300 px|Včeraj se je zbralo na žalni komemoraciji za Stanetom Žagarjem na Srednji Dobravi preko 1000 ljudi. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_124_L.pdf ''Glas'' 30. 10. 1961] ]]
|[[File:Proslava za Staneta Žagarja 1961 2.jpg|thumb|300 px|Spomenik narodnemu heroju Stanetu Žagarju, ki so ga odkrili na Srednji Dobravi nad Podnartom. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_124_L.pdf ''Glas'' 30. 10. 1961] ]]
|[[File:Proslava za Staneta Žagarja 1963.jpg|thumb|300 px|Proslava za Staneta Žagarja -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1963_37_L.pdf ''Glas'' 30. 3. 1963] ]]
|}  

'''Gorenjska in kongres KPS.''' Te dni poteka trinajst let od
II. kongresa KP Slovenije, ki je
bil v Ljubljani od 11. do 15. novembra 1948. leta. Kot delegat z
Gorenjske je na kongresu govoril
tudi tovariš Ivan Bertoncelj, in
sicer o revolucionarni vlogi KP v
teh krajih. Iz njegovega govora
povzemamo naslednje:

Do prvega kongresa KP Slovenije leta 1937 so bile partijske organizacije predvsem v industrijskih središčih (Jesenice, Tržič,
Kranj) in na podeželju (Dobrava pri Kropi) [...] Precejšnje uspehe je dosegla v
tem času tudi partijska organizacija na Dobravi pri Kropi pod
vodstvom Staneta Žagarja. S pomočjo »Društva kmečkih fantov
in deklet«« je ta organizacija dosegla precejšnjo množičnost. Po
I. kongresu KPS so organizirani
okrožni komiteja povezali partijske organizacije, ki so se dokaj
uspešno borile proti Stojadinovićevemu režimu. V tem boju so
organizacije številčno narasle in
se še bolj razširile na vasi. Močno se je povečala partijska organizacija v kamniškem okrožju.
Partijske organizacije na Dobravi, v Bohinju, v Lescah in v Kropi so se povečale in razširile na
Otoče, Ljubno, Črnivec. Gorje
itd. Uspešno je napredovala partijska organizacija tudi v kranjskem okrožju.
Ob okupaciji je bil organiziran
operativni komite iz treh članov,
ki je organizacijsko pripravljal
NOB. Za vso Gorenjsko je bilo
Organizirano poverjeništvu CK
pod vodstvom Staneta Žagarja in
sodelavcev Lojzeta Kebeta in
Toma Brejca. Poverjeništvo se je
nato spremenilo v Pokrajinski
komite in kasneje v Oblastni komite za Gorenjsko. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_129_L.pdf ''Glas'' 13. 11. 1961]

K. M. '''V spomin in opozorilo. 375 spomenikov, plošč in obeležij iz NOV v našem okraju.''' Arhitekti, borci NOB in drugi
navadno ocenjujejo kot najlepše
grobišče tisto, ki je na
Pokljuki v spomin padlim borcem
II. bataljona. Zelo lepo so urejena
in dobro oskrbovana tudi grobišča na 
Dobravi pri Kropi in
na Bledu. Pokopališče na Dobravi je edino, kjer je uveljavljeno načelo, da so vsi padli borci iz
tega kraja pokopani na enem mestu. Drugod, kolikor so sprva to
načelo upoštevali, so pozneje v
iste grobove pokopali še umrle
sorodnike itd., tako da ni enotnega in skupnega grobišča talcev. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1962_39_L.pdf ''Glas'' 4. 4. 1962]

'''300 šolarjev ob herojevem grobu.''' Srednja Dobrava. V sredo je minilo 21 let, odkar je na Rovtu nad Žabnico junaško padel eden izmed glavnih organizatorjev ljudske vstaje na Gorenjskem – narodni heroj Stane Žagar. Skupno z ostalimi dobravški mi borci in talci ter s svojim padlim sinom je pokopan na pokopališču na Srednji Dobravi pri Kropi — kjer je pred vojno 18 let učiteljeval in vzgajal ljudi v naprednem duhu. Ob 21. obletnici njegove smrti je bila na Srednji Dobravi žalna komemoracija, ki se je je udeležilo več kot 300 učencev kranjske osnovne šole, ki nosi herojevo ime, učencev okoliških šol, dijaki kranjske gimnazije, vojaki garnizije »Staneta Žagarja« in predstavniki družbenopolitični h organizacij radovljiške občine. Ob tej priložnosti je nekaj o revolucionarni poti Staneta Žagarja povedal njegov ožji sodelavec Ivan Križnar, kranjski šolarji pa so pripravili kulturni program s partizanskimi pesmimi in recitacijami. Potem so udeleženci komemoracije položili na spomenik padlemu heroju in tovarišem spominske vence, vojaki pa so izstrelili častno salvo. — Ž. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1963_37_L.pdf ''Glas'' 30. 3. 1963]

'''V spomin Staneta Žagarja.''' Srednja Dobrava, 27. marca – Dopoldne je bila na Srednji Dobravi pri Kropi ob 22. obletnici smrti znanega revolucionarja in voditelja upora na Gorenjskem, Staneta Žagarja, žalna komemoracija. Prireditve se je udeležilo več tisoč ljudi. Iz Kranja je odpeljal poseben vlak šolsko mladino. Program so izvajali učenci osemletke iz Kranja in pevski zbor iz Krope. -- ''Glas'' 28. 3. 1964

'''Obletnica smrti Ivana Bertonclja – Johana.''' Včeraj je minilo leto, odkar ni več med nami zaslužnega družbenega delavca, nekdanjega podpredsednika kranjskega okraja in prvega direktorja Gorenjskega muzeja, Ivana Bertonclja – Johana. 

Spomin na humanega moža bo ostal svež ne le med njegovimi tovariši izza časov partizanskih borb na Gorenjskem in Koroškem, pač pa tudi med številnimi prijatelji in sodelavci v letih obnove porušene domovine in gradnje humanega socializma. 

Pokojnika so imeli posebno radi preprosti ljudje. Rad je pomagal v težavah, svetoval in ustregel, če je le mogel. Mnogokateri prebivalec vasi pod Jelovico in na Dobravah pa tudi širom po Gorenjski bodo Johanu trajno hvaležni za usluge, ki jim jih je izkazoval v raznih oblikah. 

Žal pa Ivan Bertoncelj ni dočakal dokončanja adaptacijskih del v Gorenjskem muzeju v Kranju. Ni dočakal slovesne otvoritve tega muzeja, ki je bila pred nekaj tedni. Poslednje moči je žrtvoval, da bi ustvaril solidne materialne osnove ustanovi, ki mu je bila zaupana v zadnjih letih življenja. — Gorenjski muzej, skrb za preživele borce in njihove družine ter Partizanski dom na Vodiški planini so mu bile poslednje velike naloge, ki so ga prevzemale do nenadne, dosti prezgodnje smrti. 

S hvaležnostjo se bomo mnogi spominjali pokojnega Ivana Bertonclja – Johana. Spomin na njegov lik in na njegova dela nam bo ostal trajno pred očmi. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1966_68_L.pdf ''Glas'' 7. 9. 1966]

{|
|[[File:Poštni žig Partizanski dom na Vodiški planini, Kropa 1963.jpg|thumb|Poštni žig Partizanski dom na Vodiški planini, Kropa 1963]]
|[[File:Stanko Toplak, Ivan Križnar, Jože Resman.jpg|thumb|500 px|Stanko Toplak, Ivan Križnar, Jože Resman 1967 na dnevu Prešernove brigade, [https://www.jlib.si/pdfs/1967-030.pdf ''Železar'' 29. julija 1967] ]]
|}

'''Spominska svečanost na Dobravi.''' V ponedeljek, 27. marca, ob 9. uri dopoldne, bo na Dobravi pri Kropi spominska svečanost ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja. Tako kot vsako leto organizira to komemoracijo tudi tokrat organizacija ZB Srednja Dobrava. V kulturnem delu programa bodo sodelovali: učiteljski zbor Stane Žagar iz Kranja, recitatorji in pevska zbora osnovnih šol Stane Žagar iz Kranja in Lipnice. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1967_23_L.pdf ''Glas'' 25. 3. 1967]

'''Spominska plošča Stanetu Žagarju.''' Na Dobravi pri Kamni gorici je bila v četrtek dopoldne proslava ob 27. obletnici smrti Staneta Žagarja. Na mestu, kjer je nekdaj stala šola, v kateri je poučeval Stane Žagar, so lani zgradili nov gasilski dom. V četrtek so v spomin na Staneta Žagarja na domu odkrili spominsko ploščo. Proslave so se udeležili predstavniki krajevnih in drugih družbenopolitičnih organizacij. Kulturni program pa so pripravili učenci in pevski zbor osnovne šole Stane Žagar ter pevski zbor garnizije Stane Žagar iz Kranja. Ob tej priliki je govoril Ivan Križnar iz Lipnice — prijatelj in nekdanji sodelavec Staneta Žagarja. Pred spominsko ploščo in na grobišče padlih na pokopališču na Dobravi so položili tudi vence. A. Ž -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1969_25_L.pdf ''Glas'' 29. marca 1969, 24]

{|
|[[File:Proslava za Staneta Žagarja 1969.jpg|thumb|400 px|Na proslavi na Dobravi pri Kamni gorici, kjer je govoril nekdanji sodelavec Staneta Žagarja Ivan Križnar iz Lipnice, so v četrtek dopoldne odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Stanetu Žagarju. — Foto: F. Perdan [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1969_25_L.pdf ''Glas'' 29. marca 1969] ]]
|} 

'''Danes teden proslava na Dobravi.''' Vsako leto 27. marca, ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja, pripravijo krajevne organizacije na Srednji Dobravi proslavo. Tudi prihodnjo soboto ob 16. uri popoldne bodo pred zadružnim domom pripravili takšno svečanost. Letos ob 30-letnici vstaje in ustanovitve OF je organizacijo prevzela občinska konferenca socialistične zveze v Radovljici, za izvedbo pa bo poskrbela krajevna organizacija ZZB NOV na Srednji Dobravi. 

Na proslavi bodo nastopili učenci osnovnih šol Stane Žagar iz Kranja in Lipnice, vojaki garnizije Stane Žagar iz Kranja, moški komorni pevski zbor Stane Žagar iz Krope in godba iz Gorij. Organizatorji in prireditelji pričakujejo, da se bodo tudi letošnje proslave udeležili borci, nekdanji Stanetovi sodelavci, šolarji in drugi občani. A. Ž. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1971_22_L.pdf ''Glas'' 20. 3. 1971]

'''Danes na Dobravi.''' Ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja bo danes ob 16. uri na Srednji Dobravi pred zadružnim domom proslava. Letos ob 30-letnici vstaje in ustanovitve osvobodilne fronte je organizacijo proslave prevzela občinska konferenca socialistične zveze Radovljica, za izvedbo pa bo poskrbela krajevna organizacija ZZB NOV. Nastopili bodo učenci osnovnih šol Stane Žagar iz Kranja In Lipnice, vojaki garnizije Stane Žagar iz Kranja, moški komorni pevski zbor Stane Žagar iz Krope in godba iz Gorij. Organizatorji in prireditelji vabijo borce, nekdanje Stanetove sodelavce, šolarje in druge občane, da se udeležijo proslave. A. Ž. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1971_24_L.pdf ''Glas'' 27. 3. 1971] 

[Fotografija]

'''Proslava na Dobravi.''' V soboto popoldne so na Srednji Dobravi počastili obletnico smrti narodnega heroja Staneta Žagarja. Proslava je pomenila začetek letošnjih proslav in prireditev ob 30-letnici vstaje in ustanovitvi osvobodilne fronte v radovljiški občini. Proslavo je organizirala občinska konferenca socialistične zveze Radovljica, izvedla pa krajevna organizacija ZZB NOV Srednja Dobrava. Nastopili so učenci osnovnih šol Stane Žagar iz Kranja in Lipnice, vojaki garnizije Stane Žagar Kranj in moški komorni pevski zbor Stane Žagar iz Krope ter godba iz Gorij. O življenju, delu in boju Staneta Žagarja je govoril predsednik občinske konference socialistične zveze Radovljica Jošt Rojc. Po programu pred zadružnim domom so številni udeleženci obiskali tudi spominsko obeležje na pokopališču na Dobravi, kjer so predstavniki organizacij in drugi položili vence. — A. Žalar -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1971_25_L.pdf ''Glas'' 31. 3. 1971]

'''Republiška priznanja OF podeljena.''' Ivan Križnar iz Srednje Dobrave pri Radovljici je vse svoje življenje posvetil boju slovenskega naroda za svobodo. Kot prekaljen komunist je bil organizator prvih terenskih odborov OF na podnarškem, dobravskem in kroparskem področju. Bil je zaprt v Begunjah. Po vojni je opravljal važne naloge v krajevnih in občinskih organizacijah. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1971_33_L.pdf ''Glas'' 29. 4. 1971 (24/33)]

'''Proslava na Dobravi.''' Ob 30-letnici smrti Staneta Žagarja bo v ponedeljek, 27. marca, ob 16.30 na Srednji Dobravi pred zadružnim domom spominska svečanost. Letos je organizacijo prevzel občinski odbor zveze združenj borcev Radovljica. V programu bodo sodelovali učenci osnovne šole Stane Žagar iz Kranja in šole iz Lipnice, vojaki garnizije Stane Žagar Kranj, komorni moški pevski zbor Stane Žagar iz Krope, učiteljski pevski zbor Stane Žagar Iz Kranja, godba na pihala iz Gorij. Pri organizaciji pa bodo sodelovale tudi vse krajevne družbenopolitične organizacije. Občinski odbor zveze združenj borcev Radovljica vabi prebivalce Gorenjske, da se spominske svečanosti udeležijo v čimvečjem številu. A. Ž. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1972_24_L.pdf ''Glas'' 25. 3. 1972]

'''Spominska svečanost na Srednji Dobravi.''' Ob 30-letnici smrti narodnega heroja S. Žagarja je bila v ponedeljek popoldne na Srednji Dobravi spominska svečanost, ki jo je pripravil občinski odbor zveze združenj borcev iz Radovljice v sodelovanju s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami. O življenju in delu Staneta Žagarja, ki je skupaj s tovariši padel 27. marca 1942. leta v borbi v Rovtu nad Crngrobom, je govoril predsednik občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Radovljica Janez Strgovšek. V programu pa so sodelovali učenci osnovne šole Stane Žagar iz Kranja in šole iz Lipnice, učiteljski pevski zbor Stane Žagar iz Kranja, komorni moški pevski zbor Stane Žagar iz Krope, vojaki kranjske garnizije in godba na pihala iz Gorij. Po končani svečanosti pred zadružnim domom so predstavniki organizacij položili vence pri spominskem obeležju na bivši šoli in na grobnico padlih na pokopališču. — A. Ž. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1972_26_L.pdf ''Glas'' 29. 3. 1972]

[fotografija] Foto: F. Perdan -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1972_26_L.pdf ''Glas'' 29. 3. 1972]

'''Komemoracija na Dobravi.''' Krajevne organizacije Srednja Dobrava pri Kropi vabijo v torek, 27. marca, ob 11. uri na komemoracijo ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja. Komemoracija bo pri zadružnem domu na Srednji Dobravi. Sodelovali bodo učenci osnovnih šol Stane Žagar Lipnica in Kranj, pripadniki garnizije Stane Žagar iz Kranja in komorni zbor Stane Žagar iz Krope. Govoril pa bo Ivan Križnar iz Lipnice. A. Ž. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1973_23_L.pdf ''Glas'' 24. 3. 1973]

'''Spominska svečanost na Srednji Dobravi.''' Krajevne organizacije na Srednji Dobravi pri Kropi so včeraj ob 11. uri pripravile pri zadružnem domu spominsko svečanost ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja. V programu so sodelovali komorni zbor Stane Žagar iz Krope in učenci osnovnih šol Stane Žagar iz Lipnice in Kranja. O liku Staneta Žagarja pa je spregovoril Ivan Križnar, najstarejši član zveze komunistov v radovljiški, občini. Po programu so delegacije radovljiške in kranjske občine položile vence na grob Staneta Žagarja na Srednji Dobravi. — A. Ž. — Foto: F. Perdan -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1973_24_L.pdf ''Glas'' 28. 3. 1973]

[fotografija ''Glas'' 3. 12. 1975]

'''Proslavi na Planici in Srednji Dobravi.''' […] Spominska svečanost ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja pa bo danes (26. marca) ob 16. uri tudi pred zadružnim domom na Srednji Dobravi. Na proslavi, ki jo organizira občinska konferenca SZDL Radovljica, bodo nastopili godba na pihala iz Lesc, moški pevski zbor KUD Stane Žagar iz Krope, učenci osnovne šole Staneta Žagarja iz Kranja in iz Lipnice in vojaki garnizije Staneta Žagarja iz Kranja. Ob obletnici narodnega heroja Staneta Žagarja so že včeraj v avli osnovne šole Staneta Žagarja v Lipnici odprli tudi razstavo spomenikov in spominskih obeležij NOB. A. Ž. -- ''Glas'' 3. 12. 1975

'''Narodni heroj Stane Žagar.''' Jutri bo minilo 34 let od borbe Selške čete v Rovtu nad Crngrobom V vasi Žaga pri Bovcu na Primorskem se je 1896. leta kot sin revnih staršev rodil Stane Žagar. Po osnovni šoli je nadaljeval študij in postal učitelj. Prva svetovna vojna mu ni prizanesla. Moral je k vojakom in se nazadnje boril tudi za severno mejo. Po vojni, ko je Primorska prišla pod fašistično Italijo, se je preselil na Gorenjsko. Kot zaveden Slovenec dolgo časa ni dobil službe. Šele čez čas je postal učitelj na Bohinjski Beli, kjer je služboval do 1929. leta. Potem se je poročil in kmalu dobil službo na Srednji Dobravi pri Kropi. Takoj je organiziral kmečko zadrugo. Kot prizadevnega učitelja in poštenega Slovenca so ga ljudje spoštovali. Celo v najhujših letih svetovne krize Stane Žagar ni popustil. Organiziral je večerne šole in spodbujal ljudi k zavesti za lepšo prihodnost. Njegovo delo pa ni bilo po volji takratni žandarmeriji in duhovščini. Preiskava je sledila preiskavi in pri njem so skušali najti komunistično in protifašistično literaturo. Vendar se jim to nikdar ni posrečilo. Potem se je za nekaj časa umaknil, vendar je po kapitulaciji stare Jugoslavije takoj prijel za puško. Šel je v partizane in kmalu postal član glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Bil je komisar Cankarjevega bataljona in je skupaj s komandantom Jožetom Gregorčičem sodeloval v Dražgoški bitki. Po tej bitki so se borci premaknili na Jelovico. Sredi marca pa se je 32 borcev Selške čete premaknilo iz Selške doline, kjer so doživljali neprestane hajke. Po hudi zimi in borbah so bili borci premraženi in izčrpani. Četi se je takrat pridružil še član poveljstva partizanskih čet Slovenije Stane Žagar skupaj z Jožetom Gregorčičem. Po izdajstvu so bili borci 27. marca zjutraj obkoljeni v Rovtu nad Crngrobom. Četa partizanov se je utrdila na hribčku, deloma poraščenem z resjem in gozdom . Nemci so takoj začeli močno streljati in partizani so kmalu imeli štiri mrtve in pet hudo ranjenih. Potem so Nemci zažgali še resje in kopico borcev skušali ogroziti z ognjem. Izkušeni in prekaljeni španski borec Matija Udvanc-Vajs se je odločil za preboj skozi ognjeni in zadimljeni obroč. Borci so planili v neznano in dobesedno pred nemške rafale. In ko so se znova zbrali, so ugotovili, da jih je v preboju padlo še enajst. Tako je imela Selška četa v tej bitki 15 žrtev. Padli so Stane Žagar, Francka Basaj, Alojz Golob, Jože Jeruc, Stanko Kovačič, Niko Podlesnik, Bogomil Rotar, Jože Ravnikar, Mirko Štular, Janez Tomažin, Matija Uvanc, Tone Vidic, Mirko Vadnov, Rudolf Zorman in Franc Pavšič. Nemci so imeli smrt Staneta Žagarja, ki je bil po vojni proglašen za narodnega heroja, za velik uspeh. Ljudem so ga kazali naokrog kot velikega bandita. Slab mesec po tej bitki pa je 23. aprila 1942 padel v okroglski jami tudi njegov sin Stane Žagar mlajši. Šola, v kateri je pred vojno poučeval Stane Žagar, je bila porušena in po vojni zgrajena nova v Lipnici, ki se danes imenuje po njem. Krajevna skupnost Žabnica v kranjski občini v spomin na bitko v Rovtu nad Crngrobom vsako leto na ta dan praznuje svoj praznik. Po Stanetu Žagarju pa se danes imenujeta tudi garnizija in osnovna šola v Kranju. Obletnice njegove smrti se z žalno svečanostjo vsako leto spomnijo tudi na Srednji Dobravi, kjer je Stane Žagar pokopan skupaj s sinom Stanetom. F. Debeljak -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1976_24_L.pdf ''Glas'' 26. 3. 1976]

'''Na Sorškem polju.''' […] In tu, ob stezi, ki vodi s Planice čez Rovt v Crngrob, sredi gozda, se je res dogodila velika nesreča, prava tragedija: okupatorjevi vojaki — ki jih je sem napotil domač izdajalec — so v zgodnji jutranji uri dne 27. marca 1942 (Prav jutri bo obletnica!) napadli počivajoče partizane v njihovem zasilnem taborišču. Padel je v tem neenakem boju (partizanska četica je štela le 32 mož) narodni heroj Stane Žagar in štirinajst njegovih tovarišev iz Selške čete Cankarjevega bataljona. Napis na lesenem znamenju pove tudi za imena padlih: V junaški borbi 27. marca 1942 padli partizani Žagar Stanko, Dobrava, Basaj Francka, Selca, Golob Alojzij, Praprotno, Jeruc Jože, Žabnica, Kovačič Stanko, Primskovo, Podlesnik Niko, Šmarjetna gora, Rotar Bogomil, Kranj, Ravnikar Jože, Križna gora, Štular Mirko, Ljubno, Tomažin Janez, Bukovščica, Udvanc Matija, Ježica, Vidic Tone, Dobrava, Vadnov Mirko, Primskovo, Zorman Rudolf, Šenčur, Pavšič Franc, Železniki. Nad imeni padlih je učitelj Ivan Prestor z oljnimi barvami naslikal juriš partizanov proti nadmočnemu sovražniku, ki je obkolil taborišče. Znamenje samo je izdelal kolar Ivan Čemažar. Postavljeno pa je bilo že 1. maja 1947 — torej eno prvih na področju kranjske občine. Zaradi izvirnosti je bil narejen natančen posnetek (kopija, dvojnik) znamenja, ki sedaj stoji namesto prvotnega, originalnega v gozdu na Rovtu. Sedaj izvirnik, ki je bil pred tem skrbno konserviran, ker ga je že načel zob časa, hranijo v oddelku NOB v Gorenjskem muzeju v Kranju. Č.[rtomir] Z.[orec] -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1976_24_L.pdf ''Glas'' 26. 3. 1976]]

'''Proslava na Srednji Dobravi.''' Ob 34-letnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja in Toneta Vidica s Srednje Dobrave v radovljiški občini, ki sta 27. marca 1942 skupaj še s 13 tovariši iz Selške čete padla v Rovtu nad Crngrobom, je bila v petek, 26. marca, pri zadružnem domu na Srednji Dobravi spominska svečanost. To tradicionalno svečanost je letos organizirala občinska konferenca socialistične zveze Radovljica. O revolucionarni poti in tragični smrti narodnega heroja Staneta Žagarja in tovarišev je govoril sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL Radovljica Drago Rozman. V kulturnem programu pa so nastopili učenci osnovnih šol Staneta Žagarja iz Kranja in Lipnice, moški komorni pevski zbor KUD Stane Žagar iz Krope in godba na pihala iz Lesc. Po končani svečanosti pred domom so udeleženci v sprevodu krenili na pokopališče in položili vence na grob Staneta Žagarja in njegovega sina Staneta, ki je slab mesec po očetovi smrti v Rovtu padel 24. aprila v okrogelski jami, in na spominsko obeležje padlih borcev s Srednje Dobrave. — Ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja pa so že v četrtek, 25. marca, v avli osnovne šole v Lipnici odprli tudi razstavo fotografij spomenikov in spominskih obeležij NOB v radovljiški občini. Na sliki: S proslave pred domom na Srednji Dobravi. — A. Žalar -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1976_25_L.pdf ''Glas'' 30. 3. 1976]

[fotografija] [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1976_25_L.pdf ''Glas'' 30. 3. 1976]

'''Umrl je Ivan Križnar, Lipnica pri Dobravi''' — V 84. letu starosti je včeraj, 8. aprila, dopoldne umrl Ivan Križnar iz Lipnice pri Dobravi v radovljiški občini. Rodil se je na Okroglem pri Naklem v kmečki družini. Član Komunistične partije Jugoslavije je postal 1931. leta skupaj s Stanetom Žagarjem in je bil vseh 45 let aktiven član zveze komunistov. Kot najstarejši član zveze komunistov v radovljiški občini je na letošnjem svečanem zboru komunistov v občini konec januarja dobil tudi posebno priznanje občinske konference ZK Radovljica. Pogreb Ivana Križnarja bo jutri, 10. aprila, ob 16.30 iz Lipnice številka 1 na pokopališče na Srednji Dobravi pri Kropi. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1976_28_L.pdf ''Glas'' 9. 4. 1976]

'''Omahnil je v smrt revolucionar komunist IVAN KRIŽNAR - VID iz Lipnice pri Kropi.''' Njegovo življenje je bila nepretrgana pot dolgotrajne in težke borbe delavskega razreda pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije. Rodil se je 1892. leta na Okroglem pri Kranju kot sin kmečkih staršev. Po končani osnovni šoli se je izučil sedlarskega poklica in takoj v mladih letih občutil krivice takrat vladajoče kapitalistične družbe. To ga je spodbujalo in pričelo v njem krepiti voljo in zavest po razredni borbi za osvoboditev zatiranega in zasužnjenega delavskega razreda izpod kapitalističnega izkoriščanja. Občutil je prvo svetovno vojno, njene grozote in posledice, saj je bil kot mlad vojak ranjen na fronti v Galiciji. 

V tistem času je pričel še resneje razmišljati o povzročiteljih vojne kot družbenega zla. Po razpadu avstro-ogrske monarhije se je prostovoljno vključil v jugoslovansko vojsko in se udeležil bojev za osvoboditev slovenske Koroške. Katero je kasneje plebiscit dodelil Avstriji in s tem prizadejal slovenskemu življu vse prej kot svobodo. V letu 1919 se je po končani vojni vrnil domov in se takoj v Kranju priključil revolucionarjem, ki so se vračali iz ruskega ujetništva in vnašali med ljudstvo ideje socializma. V letu 1920 po ustanovitvi »Socialistične stranke Jugoslavije« (komunistov) za Slovenijo je postal njen član v podružnici Kranj. Na prvih volitvah v ustavodajno skupščino Srbov-Hrvatov in Slovencev dne 23. novembra 1920 je bil kot zastopnik KPJ na volišču v Kranju. V času »Obznane« in zakona o zaščiti države je v letu 1921 pred zasledovanjem policije za nekaj časa šel na delo v Bosno in se 1922. leta vrnil v Slovenijo. Zatem se je nastanil v Ovsišah, potem pa v Lipnici pri Kropi, koder je pričel s sedlarsko obrtjo. 

Prav v tem času je bil nameščen na Srednji SDobravi kot šolski upravitelj Stane Žagar, komunist in velikan naše revolucije. Križnar je takoj dobil stik z njim. V letu 1923 je že sodeloval pri ustanovitvi Nezavisne delavske stranke Jugoslavije, podružnice Kropa, ki je delovala kot legalna oblika KPJ v ilegali. Za vso ilegalno delovanje KPJ je bil Križnar izredno dovzeten in močna opora tako Stanetu Žagarju, kot celotnemu revolucionarnemu gibanju v tej okolici. V letu 1931, ko je Stane Žagar ustanovil partijsko celico na Srednji Dobravi, je bil Križnar kot star komunist povezan v to celico. Delal je kot obrtnik - sedlar in je prejemal delo na dom v delavnico. Hodil je pa tudi delat po nišah ter je imel stalne stike in bil seznanjen s težavami delovnih ljudi. Stalni stiki z ljudmi in delo v partijski organizaciji mu je omogočilo, da je širil napredne ideje in marksistični nauk in prepričeval ljudi o potrebi organiziranega boja proti režimu. S tem si je širil revolucionarno zavest in svoje znanje ter vednosti o marksizmu na preprost način prenašal na ljudi. 

Pred vojno je zbiral podpise za Društvo prijateljev Sovjetske zveze, za protestne resolucije za internirance v Bileči in Ivanjici. Bil je tudi vnet borec proti nacizmu in fašizmu. Ob napadu nemškega in italijanskega fašizma na našo domovino je vedel, kje je njegovo mesto. Takoj po razpadu Jugoslavije je bil organizator zbiranja orožja in ostalega materiala za borbo proti okupatorju. Udeležil se je posveta za pripravo vstaje in bil navzoč pri formiranju Cankarjevega bataljona Jelovici. Vendar ga je Žagar poslal nazaj v dolino na organizacijo terena za potrebe NOV in POJ. Vse to delo je vestno opravil kot sekretar partijske organizacije in predsednik vaškega in kasneje rajonskega odbora OF in član okrajnega komiteja KPS za Jelovico. 

Vzgojil je tudi svoja dva otroka v njegovem duhu, da sta kot člana SKOJ odšla v letu 1943 in 1944 v ilegalo. Tudi domobranci so ga neprestano zasledovali in preganjali. Zato se je moral skupno z ženo Katarino umakniti v ilegalo v jelovške gozdove, dasiravno sta bila oba stara že preko 50 let. Križnar je deloval kot član okrajnega komiteja KPS Jelovica in kasneje kot sekretar vse do osvoboditve. Po osvoboditvi se je vključil v obnovo porušene domovine in nadaljeval s političnim delom. Bil je sekretar osnovne organizacije ZK in član okraj nega komiteja ZKS Radovljica, dolga leta pa predsednik Zveze borcev na Srednji Dobravi. 

Njegovo osebno in družinsko življenje sta izpolnjevala skromnost in delo. Mnogi se ga spominjajo, kako vestno je opravljal svoje delo in nikdar miroval. Tako je vzgojil tudi svojo družino. Pokojni Ivan Križnar je bil zaradi skromnosti, nesebičnosti in delavnosti priljubljen pri ljudeh, saj so ga množično pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem nam pa bo ostal kot primer človeka, ki je izšel iz ljudstva in mu ostal vseskozi zvest. Kot ugleden revolucionar in komunist je osveščal ljudi, budil v njih zavest o napredku in zmagi revolucije ter samoupravnega socializma. Za te ideje se je zavzemal do smrti kot član Zveze komunistov na Srednji Dobravi in zavzet družbenopolitični delavec. Ob smrti Ivana Križnarja sta komiteju občinske konference zveze komunistov Radovljica v imenu centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije poslala sožalno brzojavko France Popit in Franc Šetinc. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1976_29_L.pdf ''Glas'' 13. 4. 1976]

[fotografija] Ivan Križnar -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1976_29_L.pdf ''Glas'' 13. 4. 1976]

'''Aprilska hajka v Udin borštu in dogodki v okrogelski jami''' (Odlomek iz kronike Kokrškega odreda). […] Prebivalstvo pa je bilo zaradi pogostih in obsežnih nemških hajk ter streljanja talcev — 17. aprila so jih ustrelili 50 — preplašeno in zaskrbljeno. Ranjenemu Stanetu Žagarju je tedaj iz Dupelj vendarle uspelo vzpostaviti zvezo s Pavlom Kernom, ki je živel na Dobravi pri Kropi. Ta naj bi naslednji dan prišel v bližino Okroglega in mu pomagal priti do zdravnika. Žagar se je namreč odločil, da bo kljub rani odšel za skupino, ki naj bi še bila v jami pri Okroglem. To zaradi nevarnosti v vasi in pa zaradi povezovanja celotne čete. S pomočjo Alojza Zupana, ki mu je pripravil zasilne berglje, je odšel iz Dupelj, potem pa je pot nadaljeval sam. -- Ivan Jan --
[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1976_31_L.pdf ''Glas'' 20. 4. 1976]

'''Odkritje spomenika 4. junija.''' Lipnica — Družbenopolitične organizacije Lipniške doline in radovljiške občine so se dogovorile, da bodo v osnovni šoli v Lipnici odkrili doprsni kip narodnemu heroju Stanetu Žagarju v soboto, 4. junija, ob 9. uri dopoldne. Slavnostni govornik bo Žagarjev učenec profesor Ivan Križnar. V kulturnem programu pa bodo nastopili moški pevski zbor Stane Žagar iz Krope, šolski pevski zbor, harmonikarji glasbene šole Radovljica in recitatorji iz Krope. Po odkritju spomenika bo v šoli zborovanje prosvetnih delavcev. Po zborovanju pa bodo udeleženci odšli v Dražgoše. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1977_41_L.pdf ''Glas'' 27. 5. 1977]

Ivan Jan: [https://slov.si/doc/stane_zagar_40_obletnica_smrti.jpg '''Junaki padajo v smrt, a nikoli v pozabo''': 40-letnica smrti Staneta Žagarja.] -- ''Komunist'' 2. 4. 1982, 18.

===Plošča partizanski tehniki Meta na Mišačah===

'''Odkrili ploščo.''' Organizacija ZB NOV pri krajevni skupnosti Boris Kidrič iz Ljubljane bo v sredo, 26. novembra, ob 15.30 svečano odkrila spominsko ploščo Viktorju Jurkasu-Binetu, predvojnemu komunistu in ustanovitelju 1. odbora OF za kvart 4/a Bežigrad v Ljubljani.

Partizan Bine je padel junaške smrti v boju z Nemci kot vodja Tehnike Meta V Mišačah pri Podnartu 7. oktobra 1943. leta, pokopan pa je v skupnem grobišču borcev v Kranju. Svečanosti v Bežigradu se bojo udeležili tudi predstavniki krajevne organizacije ZB NOV iz Srednje Dobrave iz radovljiške občine.

Na pobudo organizacije ZB NOV iz krajevne skupnosti Boris Kidrič pa bo pred odkritjem spominske plošče v soboto, 22. novembra ob 10.30 žalna slovesnost v Mišačah na kraju, kjer je padel 1943. leta njihov rojak Bine. Poleg njegovih soborcev in predstavnikov krajevne skupnosti Boris Kidrič  bodo na slovesnosti poklonili njegovemu spominu delegacije s prapori krajevne organizacije ZB NOV iz Podnarta, Kamne gorice, Srednje Dobrave, Krope in Lancovega. -- ''Glas'' 21. 11. 1980

'''Partizanska tehnika prve grupe odredov.''' Na Mišačah, krajevna skupnost Sr. Dobrava, je 11. 12. 1942 začela delati partizanska tehnika prve grupe odredov. Tehnika je bila zaradi izdajstva 7. 4. 1943 uničena.
Takrat so padli Karel Preželj iz Podljubelja, Viktor Jurkas iz Trsta, Ivan Pogačnik iz Zaloš in gospodar hiše Ciril Pečnik. Pečnikovo družino pa so izgnali.
V spomin na 40-letnico tragičnega dogodka bo na kraju dogodka na Mišačah v četrtek, 7. aprila 1983 ob-12. uri spominska slovesnost.
Kulturni program bodo pripravili učenci osnovnih šol. KO ZZB NOV Sr. Dobrava pri Kropi vabi občane radovljiške občine na spominsko slovesnost. / Ciril Rozman -- ''Glas'' 1. 4. 1983

'''Proslava na Mišačah.''' Mišače — Na Mišačah v krajevni skupnosti Srednja Dobrava je bila spominska svečanost ob 40. obletnici uničenja partizanske tehnike Mete. Tragediji je botrovalo izdajstvo. Slovesnosti so se udeležili predstavniki radovljiških družbenopolitičnih organizacij, zastopniki jeseniške in šišenske občine ter sosednjih krajevnih skupnosti. Lipniški šolarji so pripravili kulturni program, govornik pa je bil predsednik radovljiške borčevske organizacije Slavko Staroverski - Metod.

Dejal je, da je štab I. grupe odredov v drugi polovici leta 1942 sklenil ustanoviti partizansko tehniko Meta, ki jo je vodil Adolf Arigler-Bodin iz Ljubljane. V težkih pogojih je tehnika delovala nad Jamnikom. Zato so jo premestili v hišo aktivista Cirila Pečnika – Poglejena na Mišače. V njegovem hlevu je bil že od spomladi leta 1942 dalje bunker, v katerem so
občasno bivali borci, pa tudi rajonski komite KPS Kropa in poveljstvo 1. grupe odredov. 11. decembra leta 1942 pa je bila sem premeščena tehnika Meta. V njej so razmnoževali Slovenski poročevalec, Ljudsko pravico, Našo ženo, razne brošure in letake. Nad 6800 izvodov najrazličnejše literature je bilo natisnjene v tehniki. Material je na določena mesta raznašal kurir Ivan Pogačnik - Ivko, z javk pa naprej aktivisti in kurirji Janko Bergant, Anton Mohorič-Šiška, Ivan Bertoncelj - Johan in drugi, tehniko pa sta z materialom oskrbovala aktivista Jože Luznar - Tilen z Lipnice in Matija Rešk - Volbenk iz Kamne gorice.

Zadnje dni delovanja tehnike se je v njej zadrževal tudi sekretar okrožnega komiteja KPS Jesenice Karel Preželj, ki je šel s seje oblastnega komiteja za Gorenjsko. 7. aprila, ko so tiskali Našo ženo, so v bunker vdrli Nemci. Izdajalec je bil gospodarjev prijatelj. V bunkerju sta bila ubita Karel Preželj in tehnik Viktor Jurkas - Bine iz Trsta, ranjenega Ivana Pogačnika so Nemci odpeljali v Begunje. Gestapo je isti dan v Kranju aretiral gospodarja Cirila Pečnika - Poglajena. Odpeljan je bil v Begunje, njegova žena Krista in otroka Milan in Slavko pa v internacijo na Bavarsko. Ivana Pogačnika in Pečnika so Nemci kot talca ubili 28. aprila 1943 v Poljanski dolini. Tehnika Meta je bila tako zaradi izdajstva uničena, vendar jo je kmalu nadomestilo več novih tehnik. / C. Rozman -- ''Glas'' 19. 4. 1983

[Še več člankov o partizanski tehniki Meta na Jamniku.]

===Srečanja izgnancev===

{|
|[[File:Slavko Šolar, dokument 05.jpg|thumb|500 px|Slavko Šolar, potrdilo o prisilnem bivanju v nemškem delovnem taborišču. Arhiv Hladnik]]
|}

'''Srečanje na Dobravi.''' Bivši izseljenci na Dobravi pri Kropi organizirajo za nedeljo, 30. aprila ob
10. uri veliko srečanje z nekdanjimi sotrpini v internacijah. Srečanje bo na
Dobravi. Povabili so številne internirance s Štajerske, Zasavja in Gorenjske,
ki so bili med okupacijo internirani v
taboriščih Poxau, Dingolfing in v Straubingu. S tem hočejo interniranci počastiti letošnje prvomajske praznike in
tudi 20-letnico revolucije.

Močan, neposredni vpliv revolucionarnega voditelja Staneta Žagarja, ki je 20
let poučeval na Dobravi, je v ožji in
širši okolici vzplamtel v močan val odpora takoj ob okupaciji. Z Dobrave so
odhajali prvoborci in okupator je začel izseljevati domačine. V septembru 1941. leta so odgnali v begunjske zapore
prve talce z Dobrave. 17. oktobra so 
pod streli okupatorja padli prvi štirje talci iz tega kraja. Samo v letu 1941
so z Dobrave, iz Otoč, Mišač in okolice izgnali 40 družin in jih preko Šentvida prepeljali naprej v Nemčijo.

Vse te in podobne spomine želijo bivši interniranci obuditi na sedanjem 
srečanju ter se po dveh desetletjih 
znova pomeniti o takratnih grozotah in o današnjem življenju tistih, ki so
to prestali in dočakali lepše čase. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_50_L.pdf ''Glas'' 18. 4. 1961]

'''Poxau – Straubing.''' V nedeljo, 30. aprila, so se na Dobravi pri Kropi zbrali preživeli interniranci dveh taborišč za časa NOB, in sicer iz taborišča Poxau in Straubing. Na povabilo internirancev iz Dobrave so prišli iz raznih krajev Slovenije. Srečanje je bilo zelo ganljivo in prisrčno. Obujali so spomine na nekdanje grozote ob skupnem trpljenju v taboriščih ter o današnjem povojnem življenju, ki je za vsakega polno novih doživetij in dogodkov. Vsi udeleženci so bili zelo hvaležni organizatorjem tega srečanja in izrazili željo, da bi se še kdaj dobili, se pogovorili in pokramljali o takratnem in sedanjem življenju. Domačini na Dobravi so povabljene goste lepo sprejeli ter jim pripravili prijeten dan. V imenu organizacije ZB iz Dobrave je na svečanosti govoril Alojz Vidic. Interniranci pa so bili najbolj ganjeni in presenečeni ob nastopu pionirjev, ki so lepo zapeli, recitirali in zaplesali. D. F. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_51_L.pdf ''Glas'' 6. 5. 1961]

'''Srečanje na Dobravi.''' Nedavno tega so se na Dobravi pri Kropi srečali preživeli interniranci taborišč Straubing in Poxau. Interniranci so prišli na povabilo internirancev iz Dobrave iz vseh krajev Slovenije. Na dopoldanski svečanosti je govoril član ZB Dobrave, Alojz Vidic, potem pa je zbor zapel nekaj pesmi, bilo je nekaj recitacij in pionirji so zaplesali. Interniranci so se pogovarjali o težkih preživelih časih po taboriščih in o
sedanjem lepem življenju v svobodni
domovini. Vsi so izrazili željo, da bi
bila taka srečanja vsaj vsako leto enkrat.
Vsem, ki so se udeležili srečanja na
Dobravi, bo to ostalo v najlepšem
spominu, Dobravčanom pa gre zahvala
in priznanje za tako lep sprejem in
dobro organizacijo. Lepše ne bi mogli počastiti dvajsetletnice vstaje! Pavel Janežič -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JO2F6IT7/18824fb9-ced1-439f-aeca-1723799c9d0c/PDF ''Tržiški vestnik'' 18. 5. 1961]

{|
|[[File:Žig društva izgnancev Srednja Dobrava.jpg|thumb|Žig društva izgnancev Srednja Dobrava]]
|[[File:Interniranci iz Straubinga na Dobravi.jpg|thumb|400 px|Interniranci iz Straubinga na Dobravi --  [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_51_L.pdf ''Glas'' 6. 5. 1961, 2] ]] 
|}
{|
| [https://slov.si/mh/dobrave/srecanje_izseljencev_na_srednji_dobravi.jpg Sr. Dobrava pred domom 1961, srečanje izgnancev v nemška taborišča Poxau in Straubing. Trgovino Slovenka je vodila Hrovatova Mara. Sedijo: 1 2 Ještinova ata (Anton Šolar) in mama (Marija Šolar), 3 4 Bendeljnova mama, 5 6 7 8 9 Rozka Benedičič 10 Julka Avguštin, 11. 1 stoječa vrsta: Črvičkov ata šuštar Vidic) 2 Alojz Vidic ... Cecilija in Tončka Šolar, 2. stoječa vrsta: 4 Slavko Šolar] &lt;br&gt;[[File:Srečanje izseljencev na Srednji Dobravi.jpg|thumb|500 px|Sr. Dobrava pred domom 1961, srečanje izgnancev v nemška taborišča Poxau in Straubing. Trgovino Slovenka je vodila Hrovatova Mara. Sedijo: 1 2 Ještinova ata (Anton Šolar) in mama (Marija Šolar), 3 4 Bendeljnova mama, 5 6 7 8 9 Rozka Benedičič 10 Julka Avguštin, 11. 1 stoječa vrsta: Črvičkov ata šuštar Vidic) 2 Alojz Vidic ... Cecilija in Tončka Šolar, 2. stoječa vrsta: 4 Slavko Šolar]]
|[https://www.slov.si/mh/dobrave/srecanje_izgnancev_na_dobravi_1961.jpg Prvo srečanje izgnancev v Poxau, Dingolfing in Straubing na Sr. Dobravi 30. 4. 1961 (izgnanci iz Zagorja, Tržiča, Šenčurja, Sr. Dobrave). Arhiv Ivan Križnar]&lt;br&gt;[[File:Srečanje izgnancev na Dobravi 1961.jpg|thumb|400 px|Prvo srečanje izgnancev v Poxau, Dingolfing in Straubing na Sr. Dobravi 30. 4. 1961 (izgnanci iz Zagorja, Tržiča, Šenčurja, Sr. Dobrave). Arhiv Ivan Križnar]]
|}

Fotografije s poznejših srečanj izgnancev iz arhiva Alojza Vidica in Ivana Križnarja so postavljene na druga spletna mesta.

*Taboriščniki na drugem izletu v Poxau 1997. -- Arhiv Alojz Vidic
*Izgnanci v Wernfelsu 1993 -- ''Dobrava in Dobravci''
*Drugo srečanje izgnancev po občnem zboru na Sr. Dobravi 23. 5. 1993. -- Arhiv Alojz Vidic
*Izlet izgnancev v nekdanje taborišče Dingolfing 1995. -- Arhiv Ivan Križnar
*Nekdanja izgnanka Antonija Mihelič v domu Janka Benedika ob 96. rojstnem dnevu. -- Arhiv Ivan Križnar
*Izgnanci na Dobravi 1997. -- ''Dobrava in Dobravci''
*Odkritje spominske plošče izgnancem na Sr. Dobravi 17. 8. 1997. -- Arhiv Alojz Vidic
*Člani odbora izgnancev Sr. Dobrava ob pripravah na knjigo spominov Alojza Vidica. 2006. -- Arhiv Alojz Vidic
*Osmo srečanje izgnancev na Golici 9. 5. 2009 (na sliki dobravski izgnanci). -- Arhiv Alojz Vidic
*Deseto srečanje izgnancev v Mošnjah 8. 5. 2010. -- Arhiv Alojz Vidic
*UO društva izgnancev Slovenije Sr. Dobrava 27. 11. 2011. -- Arhiv Alojz Vidic

Leta 2018 je Društvo izgnancev na Dobravi prenehalo z delovanjem, člani so se vključili v vseslovensko društvo izgnancev.

===Dachavski procesi===

'''14. 10. 1947: Aretiran je bil Andrej Bohinc,''' roj. 1912 na Mišačah na Gorenjskem, ekonom, komunist, odpeljan v Dachau, od nov. 1943 v NOV. Po vojni je bil zvezni poslanec m okrajni sekretar KPS za Jesenice (glej 9. 8. 1948!).
-- ''Dachauski procesi'' (zal. Komunist), 1990 [Tu je še veliko dokumentov o aretaciji, obsodbi na smrt in odpustitvi.]

==Dom na Srednji Dobravi==

{|
|[[File:Srednja Dobrava in Dobrča iznad Brezovice.jpg|thumb|500 px|Srednja Dobrava in Dobrča iznad Brezovice. Arhiv Bavconovih]]
|[[File:Zadružni dom na Srednji Dobravi 02.jpg|thumb|Gradnja Zadružnega doma na Dobravi. DAR]]
|[[File:Zadružni dom na Srednji Dobravi 01.jpg|thumb|Zadružni dom na Srednji Dobravi. DAR]]
|[[File:Zadružni dom na Srednji Dobravi 03.jpg|thumb|Zadružni dom na Dobravi. DAR]]
|}

Dom stoji na mestu, kjer je prej stal evharistični križ. Alojz Vidic pravi, da so ga začeli graditi udarniško leta 1946 in da je bil 1949 v 3. fazi, časopisna poročila pa gradnjo omenjajo šele leta 1948.

'''Predsednik zadruge v Ovsišah je omenil,''' da so bili člani z osamosvojitvijo zadruge v Ljubnem zelo zadovoljni. Odcepila naj bi se zadruga tudi na Srednji Dobravi. [...] Naproza na Srednji Dobravi je že trikrat menjala svoje centre. Sprva so bili v Radovljici, nato v Kropi, danes pa so pri zadrugi v Ovsišah. To menjavanje centrale na zadružnike neugodno vpliva. Včlanjenih je 515 ljudi, to je 80 procent prebivalstva, večinoma manjših posestnikov. -- ''Jeseniški kovinar'' 23. 2. 1948

'''Srednja Dobrava.''' Na Srednji Dobravi so si osvojili načrt zadružnega doma, ki je bil objavljen v »Kmečkem glasu« za gričevnate predele. Imajo pripravljenega 5 m3 obdelanega kamenja za fasado in 8 m3 neobdelanega kamna. Nadalje imajo tudi že 30.000 komadov zidne opeke, ki so jo dobili od krajevnega ljudskega odbora in 15 tisoč komadov stare opeke ter 5 m3 presejanega peska. Če so se ponekod izgovarjali, da je zaradi snega zastalo delo, pa so prav na Srednji Dobravi ta sneg dobro izkoristili in s sanmi navozili cca 8 m3 gramoza za beton. Napravili so 38 voženj. Hvalevredno pri tem je, da se je nakladanje gramoza in dovoz izvršil množično. Če bodo s takim delovnim poletom nadaljevali, bodo lahko ostalim gradiliščem služili za vzgled. -- ''Jeseniški kovinar'' 25. 3. 1948

'''Srednja Dobrava najboljše gradilišče.''' Srednja Dobrava je bila v »Tednu zadružnih domov« najboljše gradilišče v našem okraju. Tu so stopili na čelo delovnih množic člani Partije in SKO-ja, ki so pravilno tolmačili pomen prostovoljnih del v zvezi s V. kongresom KPJ. Prostovoljnih del se je udeležilo 210 ljudi, ki so opravili 636 delovnih ur. Od tega je 39 komunistov opravilo 336 ur, torej več kot polovico od skupnega števila. Največ delovnih ur je opravil Debeljak Zdravko, ki je delal 27 ur in sekretar celice Bergant Stanko, ki je opravil 21 ur. V času zasedanja kongresa so pripeljali z Jesenic 5 ton apna in ga ugasili, razžagali in prevozili so okrog 56 m 3 lesa, odstranili 260 m 3 zemlje, dalje so navozili 30 m3 gramoza, zgradili barako za orodje na gradilišču in poželi na površini 30 arov pšenice. Uspehi in neuspehi v &quot;Tednu zadružnih domov&quot;: V Zgornjih Gorjah so otvorili zadružni dom, na Bohinjski Beli prosvetno dvorano, najboljše gradilišče pa je bilo na Srednji Dobravi. -- ''Jeseniški kovinar'' 7. 8. 1948, 2

'''Tudi pri gradnjah zadružnih domov''' se vidi delo partijskega članstva. Partijci v Mošnjah niso znali v pravem času razkrinkati premožnega kmeta, ki je zaviral gradnjo zadružnega doma, nasprotno pa imamo lep primer na Srednji Dobravi, kjer so pričeli graditi izven plana in vse kaže, da bodo dom otvorili med prvimi. -- ''Jeseniški kovinar'' 14. 8. 1948, 1

'''Pospešimo gradnje zadružnih domov.''' Letos moramo v jeseniškem okraju dograditi 14 zadružnih domov, za katere je tudi pripravljen osnovni gradbeni material. Poleg teh se gradi še zadružni dom na Srednji Dobravi, ki letos ni bil v načrtu, a so vaščani sklenili, da ga bodo sami zgradili, ker jim je nujno potreben. Večina graditeljev-zadružnikov in drugih članov Fronte — je resno prijelo za delo, zavedajoč se velikega pomena zadružnih domov. O tem zgovorno pričata oba že otvorjena zadružna doma na Lancovem in Zgornjih Gorjah ter dvorana za kulturno-prosvetno udejstvovanje na Bohinjski Beli. Poleg teh uspehov pa so pri nas še gradilišča, ki niso še pričela z delom, razen malenkostnih priprav, čeprav je bil material za zidanje že delno dobavljen.

Kako naj si tolmačimo dejstvo, da nekatera gradilišča močno prednjačijo, medtem ko druga zelo zaostajajo. Mogoče s tem, da nekateri kmetje, zadružniki in člani Fronte smatrajo, da jim zadružni dom ni potreben? Ali pa s tem — kakor se največkrat izgovarjajo poedinci — da ne utegnejo zaradi poljskih del? Taki izgovori, ki se jih na žalost poslužujejo tudi ljudje, ki so odgovorni za gradnjo zadružnega doma v svojem kraju, so jalovi in neutemeljeni. Še bolj žalostno pri tem pa je to, da tudi nekateri člani okrajne uprave zapadajo takemu oportunizmu. Take in slične neumestne trditve pobijajo uspehi na večini gradilišč, posebno v zadnjem kongresnem tekmovanju. Nedelavnost na poedinih gradiliščih je možno pojasniti le na ta, edino pravilen način, da nekatere partijske in frontovske organizacije ter krajevni ljudski odbori niso razumeli pomena zadružnih domov, vsled česar tudi niso mobilizirali širokih delovnih množic, zlasti kmetov, za izpolnitev teh nalog. V vaseh, kjer so partijske organizacije gradnjo zadružnega doma vzele kot svojo osnovno nalogo in so s pravilnim prepričevanjem znale povesti člane fronte na gradilišče ter so vplivale na upravo, da je postala delavnejša, tam se je stanje temeljito izboljšalo. Kot vzgled navajamo Srednjo Dobravo, ki je sedaj najboljše gradilišče v okraju, čeprav tam zadružni dom letos ni bil predviden.

Poročilo o gradnji zadružnega doma na Srednji Dobravi pri Kropi, ki je bilo objavljeno v »Jeseniškem kovinarju« dne 7. avgusta t. l. dopolnjujemo s sledečim: Posebno požrtvovalno so se izkazali v »Tednu zadružnih domov« še tov. Luznar Jože, ki je v soboto, 24. julija vozil pesek z avtomobilom nepretrgoma do 2. ure ponoči, pomagali pa so tov. Pogačnik Simon in že omenjeni tov. Debeljak Zdravko. Prav posebno pa se je izkazal tov. Ješe Jože, ki je v tem tednu napravil 36 prostovoljnih delovnih ur. Veliko sposobnost in delavnost je pokazal tudi predsednik uprave zadružnega doma tov. Šolar Tone. [...] -- ''Jeseniški kovinar'' 28. 8. 1948, 4

'''Počitniški dom.''' Dobrava (M. S.) Velik dom na Dobravi, ki ga je začela graditi Kmetijska zadruga Dobrava, ki ji je bil sedež pred zaključkom gradnje prenesen v Podnart, je pred tremi leti vzel v najem ObLO Ljubljana-Šiška. Omenjeni ljudski odbor je dom dogradil in ga tako usposobil za letovanje otrok s svojega območja. V eni izmeni lahko letuje tu kar 150 otrok. Letos so v sobah namestili tudi peči, tako da bodo pozimi tam lahko prebivali udeleženci smučarskih tečajev. -- ''Glas'' 7. 10. 1961

==Šola==
===Šola v Lipnici===

[[Dobrave med drugo svetovno vojno#Šola|Prej: Šola med drugo svetovno vojno]]

{|
|[[File:Ustanovitev osemletke v Lipnici 1957.jpg|thumb|350 px|Ustanovitev osemletke v Lipnici 1957]]
|[[File:Osnovna šola Staneta Žagarja v Lipnici.jpg|thumb|500 px|Osnovna šola Staneta Žagarja v Lipnici]]
|}

{|
|[[File:Učenci na Srednji Dobravi z učiteljico Pavlino Klančnik.jpg|thumb|400 px|Učenci na Srednji Dobravi z učiteljico Pavlino Klančnik 1953.  Arhiv Roka Gašperšiča]]
|[[File:Učenci na Srednji Dobravi z učiteljico Pavlino Klančnik 1954.jpg|thumb|440 px|Učenci na Srednji Dobravi z učiteljico Pavlino Klančnik 1955: sedijo 1  2 Marica Ovsenik 3  4 Janka Balantič 5 učiteljica Pavlina Klančnik 6  7 Ivi Ovsenik (Cimpermanova) 8 Barbara Pogačnik 9 Majda Ažman 10 Meta Bertoncelj.  Druga vrsta  1 Ivanka Koselj 2 Marjetka Nartnik (Mežnarjeva)  3 Stana Koselj 4 Mili Vidic  5 Mira Pretnar 6 Lojzka Grošelj  7 Marjeta Pegam 8 Mira Krvina  9 Dragica Bertoncelj  10 Kristina Koselj (Brinarjeva z Brezovice).  Tretja vrsta 1  Vinka Bergant 2 Filip Pogačnik 3  4 Vinko Bogataj (skakalec) 5 Jože Šlibar 6  7  8  9 Stane Koselj  10 Joško Resman 11 Jože Grošelj.  Četrta vrsta 1 Anton Koselj 2 Alojz Pogačnik 3 Janez Pfajfar 4 Filip Sitar  5 Jože Pfajfar 6 Zdravko Pogačnik 7  Edi Krvina.  Po podatkih Joška Resmana, arhiv Rok Gašperšič]]
|}

'''SI_ZAL_RAD/0076 Osnovna šola Dobrava pri Kropi, 1879-1957.''' Na Dobravi pri Kropi so sezidali novo šolsko poslopje leta 1879. Med drugo svetovno vojno so poučevali nemški učitelji. Februarja 1945 je bila šola v celoti porušena. Z udarniškim delom so po osvoboditvi krajani zgradili leseno barako, kjer je potekal pouk do konca šolskega leta 1955/56. Septembra 1956 je pouk zaradi slabega stanja barake potekal v Zadružnem domu na Srednji Dobravi. Naslednje šolsko leto so se vsi učenci preselili v novo šolo v Lipnici. -- Vsebina v AS: Šolska kronika 1879-1940, 1945/46-1956/57, šolska matica 1902/03-1908/09, 1945/46-1956/57, katalogi 1879/80-1895/96, 1909/10-1921/22, blagajniški dnevniki 1930-1940, 1945-1949, delovodniki 1946-1951.

Ker je bila zidana stavba nasproti Valentina konec vojne minirana in porušena, so iz Dražgoš prenesli na Dobravo leseno barako in jo postavili na mesto današnjega gasilskega doma. Otroci so hodili vanjo od 1. novembra do 1. maja, in to osem let, do svojega 15. leta, priznani pa so jim bili štirje razredi. Sedmo in osmo leto sta bila ponavljalna. Stavba je bila prepišna in v uporabi nekako do leta 1954 ali 1955. Ukinjena je bila 1. 9. 1957. Pred otvoritvijo nove šole v Lipnici 1956/57 je šola gostovala v gostilni v zadružnem domu. Do otvoritve nove šole v Lipnici je na Dobravi učilo več učiteljev, Albina Kocijančič do svoje upokojitve 1948. -- Alojz Vidic ustno in Verena Štekar-Vidic: ''Iz zgodovine osnovne šole v Kamni Gorici, na Dobravi, na Ovsišah'', 1990.

{| class=&quot;wikitable&quot; 
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1945&amp;ndash;1946
|Albina Kocijančič, Franc Rozman, Marija Grobovšek
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1946&amp;ndash;1947
|Albina Kocijančič, Vera Jarc
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1947&amp;ndash;1948
|Albina Kocijančič, Antonija Gerdej, Frida Blenkuš, Francka Živec Udovč 
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1948&amp;ndash;1948
|Albina Kocijančič, Francka Javor (večkrat premeščena na Ovsiše in Ljubno), Antonija Gerdej?
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1945&amp;ndash;1948
|Albina Kocijančič, Francka Javor
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1948&amp;ndash;1951
|Elizabeta Grad (upraviteljica), Francka Javor (vsaj 1951)
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1952?&amp;ndash;1957?
|Milan Pagon, Pavlina Klančnik, Stanka Klemenčič
|}

'''Darilo pionirjev jeseniškega okraja maršalu Titu
za rojstni dan.''' 
»Tvoji hrabri borci partizani
izbojevali so svobodo zlato,
Tvoji pionirji, pokolenje mlado,
odločni smo in Tebi srčno vdani!«

To so uvodne besede v spominski
knjigi, ki so jo pionirji jeseniškega
okraja poklonili maršalu Titu za 54.
rojstni dan. 
V platno vezana spominska knjiga je
sestavljena iz različnih slik, katere so
izdelali pionirji in s katerimi izražajo
svoje čestitke in želje svojemu dragemu
maršalu. Spominsko knjigo je podpisalo
Skupno 4943 pionirjev. [...]
Slede čestitke in podpisi pionirjev
Bohinjske Bele, Zasipa, Sv. Križa nad
Jesenicami, Ribnega pri Bledu, Gorjuš,
Gorja, Breznice, Mošenj, Nomnja, Lesc,
Koprivnika, Krope in Dobrave pri Kropi ter pionirjev nižje gimnazije na Jesenicah.
Nekateri podpisi so pisani z okorno,
nevajeno roko, toda vse pionirje je pri
tem spremljala največja želja, da dokažejo svojemu ljubljenemu maršalu, da
se ga spominjajo na njegov rojstni dan z največjo radostjo in hvaležnostjo. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GOM0A661/6154b4f5-1cda-4aeb-8e43-736f5f9e7889/PDF ''Ljudska pravica'' 29 5. 1946] 

'''Veliko skrb posveča okrajni plan tudi kulturi in prosveti.''' V ta namen bomo gradili sedemletko na Srednji Dobravi, obnovili pa šole pri Sv. Križu, na Hrušici, Jesenicah, v Kranjski gori in Dovjem. Petletni investicijski plan okraja Jesenice. -- [http://www.jlib.si/pdfs/KOVINAR-1947-001.pdf ''Jeseniški kovinar'' 3. 1. 1947 (1/1), 1] 

Ivan Kastelic je bil ob koncu šolskega leta 1948/49 imenovan za preglednika, zato je '''s Srednje Dobrave prišla na Ovsiše Francka Javor,''' sicer doma iz Podnarta. Šolo so dokončno obnovili, uredili zunanjo okolico in kupili nove šolske klopi. -- ''Osnovna šola Ovsiše: 1896-1996'' 

'''Osnovno šolo na Srednji Dobravi so morali zapreti.''' Pogled na osnovno šolo na Srednji Dobravi je bil vsa povojna leta kaj žalosten. Ker je bilo bivše šolsko poslopje med vojno porušeno, se je po osvoboditvi šola morala preseliti v staro barako, ki pa zlasti v zimskem času ni niti na manj primerna za mladino in za učitelje. Mraz, ki pritiska skozi trhle stene, onemogoča vsako resno delo. Zato je bila ljudska oblast primorana šolo zapreti, dobravsko mladino pa napotiti v šolo v Ljubno, delno pa tudi v Kropo. -- ''Glas Gorenjske'' 24. 1. 1953
 
'''Iz Krope.''' Na Lipnici so že začeli zidati temelje za novo osemletno šolo. To bo moderna stavba, ki bo zadoščala potrebam osnovne šole Srednja Dobrava in višjih razredov osemletk Krope, Kamne gorice, Ovsiš, Srednje Dobrave in Otoč. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1953_47_L.pdf ''Glas Gorenjske'' 20. 11. 1953, 6]

[fotografija OŠ na Dobravi z učiteljico Klančnikovo 1953]

[fotografija OŠ na Dobravi 1955. Sedijo 1  2 Marica Ovsenik 3  4 Janka Balantič 5 učiteljica Klančnik 6  7 Ivi Ovsenik (Cimpermanova) 8 Barbara Pogačnik 9 Majda Ažman 10 Meta Bertoncelj.  Druga vrsta  1 Ivanka Koselj 2 Marjetka Nartnik (Mežnarjeva)  3 Stana Koselj 4 Mili vidic  5 Mira Pretnar 6 Lojzka Grošelj  7 Marjeta Pegam 8 Mira Krvina  9 Dragica Bertoncelj  10 Kristina Koselj (Brinarjeva z Brezovice).  Tretja vrsta 1  Vinka Bergant 2 Filip Pogačnik 3  4 Vinko Bogataj (skakalec) 5 Jože Šlibar 6  7  8  9 Stane Koselj  10 Joško Resman 11 Jože Grošelj.  Četrta vrsta 1 Anton Koselj 2 Alojz Pogačnik 3 Janez Pfajfar 4 Filip Sitar  5 Jože Pfajfar 6 Zdravko Pogačnik 7  Edi Krvina.  Po podatkih Joška Resmana, arhiv Rok Gašperšič.]

'''Nova šola v Kropi.''' Že dalj časa z zanimanjem opazujejo potniki in domačini rastočo stavbo ob križišču ceste v Kropo in Kamno gorico. Pravzaprav je stavba sedaj pod streho in se že notranje ureja.

To je novo poslopje bodoče osemletne šole za Kropo in okolico. Za sedaj bo imela štiri velike učilnice, nekaj stanovanj za predavatelje in hišnika, prostore za razne zbirke učil ter ostale nujne pritikline.

Gradbena dela bi morala biti na stavbi zaključena do 20. avgusta. Do 20. septembra pa bi morala biti končana tudi vsa instalacijska in ureditvena dela prostorov – torej šola že pripravljena za sprejem učencev. Žal so zaradi pomanjkanja kredita dela začasno prekinili. Lokalni faktorji pa upajo, da jim bo le uspelo na ta ali oni način preskrbeti sredstva (3,5 milijonov dinarjev), tako da bo šola še letos dokončno urejena. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1955_34_L.pdf ''Glas Gorenjske'' 20. 8. 1955 (8/34)]

{|
||[[File:Osnovna šola Lipnica 1955.jpg|thumb|500 px|left|Osnovna šola Lipnica -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1955_34_L.pdf ''Glas Gorenjske'' 20. 8. 1955 (8/34)] ]]
|[[File:Kroparji so dobili novo igrišče.jpg|thumb|400 px|Kroparji so dobili novo igrišče, na katerem so se že pomerili prvi tekmovalci. V ozadju kopališče. Pod igriščem pa slika prikazuje moderno novo šolo v Lipnici, v kateri bodo že letos imeli kroparski otroci pouk, če bo vse po sreči. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1956_51_L.pdf ''Glas'' 29. 6. 1956] ]]
|}

'''O čem razpravlja krajevni odbor v Kropi.''' Ali bo že jeseni šola v Lipnici? Kropa, 1. aprila. [...] Največja želja vseh Kroparjev pa je, da bi bila v Lipnici čim prej dograjena šola osemletka. Po investicijski vsoti je šola dograjena za 85–90 % in bi še enoletno odlaganje dograditve, kljub finančnim težkočam bilo negospodarsko. Da pa je osemletka v tem predelu nujno potrebna, je jasno. Za pojasnilo samo tole. V nižjo gimnazijo v Radovljico ali drugam, se vozi ali hodi približno 80 otrok iz tega območja. Brž ko bi začeli s poukom v Lipnici, pa bi bilo samo v višjih razredih 100 do 120 otrok. Kroparji upajo, da bo v letošnji jeseni že vsaj 6 razredov v novem poslopju, prav tako pa bi bila tudi prvi in drugi razred osnovne šole iz Srednje Dobrave, kjer je šola v neprimernih prostorih. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1956_27_L.pdf ''Glas Gorenjske'' 2. 4. 1956, 1]

'''Zadnjič sem v Dobravi pri Kropi prisluhnil negodovanju vaščanov''' in zvedel, da ima tamkajšnja učiteljica Pavlina Klančnik številno služinčad. Pa boste morda vprašali, kako zmore to s svojo učiteljsko plačo? He, he . . . menite, da se je zastonj gulila zgodovino! Po vzorcu nekdanjih fevdalcev je v svoji genialni domiselnosti uvedla med svojimi učenkami in učenci — tlako. — Svoje šolarje uporablja namreč za pospravljanje in čiščenje svojega stanovanja, za kuhanje, razna nakupovanja  pri mesarju, peku ali v zadružni trgovini itd. Kdaj? — Med šolskim poukom. Jaz bi predlagal, naj med svoj učenci uvede še desetino! / Bodičar -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1956_63_L.pdf ''Glas Gorenjske'' 10. 8. 1956]

'''Čudni pojmi dobravske učiteljice.''' V predzadnji, to je 63. številki »Glasa Gorenjske«, se je naš bodičar spodtaknil ob čudne razmere, ki so na osnovni šoli na Sr. Dobravi pri Kropi. Tamošnja učiteljica Pavlina Klančnik je namreč po izjavi vaščanov izkoriščala šolske otroke za vsa mogoča hišna dela, in to med šolskim poukom. Takoj po objavi smo dobili od Klančnikove obširno pojanilo o tej zadevi, ki ga v izvlečku dobesedno priobčujemo:

»Pisec (glavo stavim, da se piše Šolar) članka o učiteljici na Srednji Dobravi Klančnik Pavlini, češ da izkorišča otroke za delo, je namenoma pozabil navesti, kako je bila učiteljica bolna nad 4 mesece (hripa, revmatizem itd.) zaradi hude zime in slabega stanovanja. Šola je namreč v baraki, ki ima samo šolsko sobo in pisarno ometano, stanovanjska soba s kuhinjo vred ni ometana in piha vanjo od vseh strani. V veži je stalen prepih. Kljub hudi zimi in bolezni je vztrajala in prihajala v šolo, čeprav je komaj govorila zaradi bolečin v grlu in na levi strani. Ali nismo v socialistični državi? Zakaj ne bi smeli otroci pomagati pri delu? Ali jim je kaj škodovalo? Ali bi morala učiteljica, težko bolna čakati na smrt od lakote, ker so tisti, ki vedno čepe v cerkvi tako nesocialni in zlobni. Toliko še zasluži, da bi lahko imela služkinjo. Pa kdo je tako nespameten, da bo samo za kuho in pospravljanje najemal služkinjo? Sicer pa malo gospodinjstva, telovadbe (ko so tekli v trgovino) in računstva (ko so računali v trgovini) ni otrokom škodovalo, zlasti sedaj ne, ko je reforma šolstva in mora biti pouk praktičen, ne teoretski«. Komentar res ni potreben. Nismo mislili, da so še prosvetni delavci, ki imajo take pojme o šolski reformi / slk -- ''Glas Gorenjske'' 17. 8. 1956

'''Jeseni 1958 je bilo treba prestopiti šolski prag.''' Tega sem se veselila, saj sem se želela naučiti pisanja, branja in računanja. Prvi dan sem lepo oblečena, v oblekici, sama odkorakala v deset minut hoje oddaljeno šolo v Javorniškem Rovtu, kjer se je pouk začel za osem sošolcev. Naša tovarišica, kot smo takrat rekli učiteljici, je bila starejša gospa, Pavlina Klančnik. Naučila nas je lepo pisati. Če smo bili poredni, nas je zaklenila v razred, tudi za daljši čas. Mlajši učenci smo imeli pouk popoldne, starejši pa dopoldne. -- Jožica Zupančič, roj. Noč: Moji spomini na otroštvo 

'''V radovljiški občini bosta dve šolski središči.''' V šolskem letu 1957/58 se bosta v občini razvili dve šolski središči: v Radovljici za levi breg Save in v Lipnici za desni breg. V Radovljici sta predvideni dve osemletki, ki bosta zajeli tudi dijake nižje gimnazije ter otroke podružničnih šol okolišev Lesce, Begunje, Mošnje, Ljubno in Lancovo. Novo zgrajena šola v Lipnici se bo postopoma razvila v popolno osemletko, ki bo združevala sedanje okoliše osnovnih šol v Kropi, Kamni gorici in Srednji Dobravi. Predlog sveta je, da se tudi vsi nižji razredi navedenih osnovnih šol združijo v Lipniški osemletki. Sedanje število otrok po statistikah rojstev v letih od 1949 do 1956 kaže, da bi n. pr. osnovna šola na Srednji Dobravi v bodočih sedmih letih imela prirastek 7 do 11 otrok letno, v Kamni gorici 6 do 13, in v Kropi 9 do 20. Vsa navedena šolska področja skupaj bi torej dala v prihodnjih letih 24 do 28 otrok letno, kar bi zmogli posamezni razredi osemletke v Lipnici. Zato je prav, da bi volivci upoštevali realne možnosti bodoče šele na Lipnici, kjer bodo imeli učenci najboljše pogoje za dober učni uspeh. -- ''Glas'' 15. 4. 1957

'''Največje težave smo imeli v Lipnici pri Podnartu,''' kjer smo odprli osemletko. Tri osnovne šole smo združili v eno. Težko je bilo za prostore kot tudi za učno osebje, kar je sedaj preskrbljeno. (K. M.: Brez sodelovanja državljanov ni uspehov. Iz pogovora s članom radovljiškega sveta za šolstvo Stanetom Mulejem. -- ''Glas Gorenjske'' 23. 9. 1957

'''Posebne težave imajo z novozgrajeno šolo v Lipnici''' pri Kropi, ki je bila na pol dograjena po razformiranju bivšega OLO Radovljica in predana občinskemu odboru, ki pa ni imel na razpolago zadosti sredstev za nabavo sodobne opreme. Zato je bila ta šola le zasilno opremljena. [...] K. -- Uspešna turistična sezona: Kako je s komuno in drugo dejavnostjo v radovljiški občini. [https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-PUHKYMI9/5/index.html#zoom=z ''Slovenski poročevalec'' 8. 12. 1958]

{|
|[[File:Šola v Lipnici brez garderob.jpg|thumb|300 px|Šola v Lipnici brez garderob]]
&lt;!-- |[fotografija Nova šola v Lipnici, 1961 -- Foto kino-klub Alpa, Radovljica] --&gt;
|[[File:1. razred osnovne šole v Lipnici pri Kropi 1961.jpg|thumb|400 px|1. razred osnovne šole v Lipnici pri Kropi 1961, razredničarka Vera Blaznik]] 
|}

'''Na Dobravi naj bi dokončno uredili šolo v Lipnici''' in predlagali ureditev ceste Mišače-Otoče. … -- ''Glas'' 25. 1. 1964

'''Osemletka brez telovadnice in garderobe.''' Vprašanje (Anton Bešter, Kropa):
»Osemletka Staneta Žagarja v Lipnici je brez potrebne telovadnice in garderobe.
Kljub večkratnim obljubam, da se bo to zgradilo, ostane le pri načrtih in obljubah. Ali
bodo učenci v Lipnici lahko puščali brez skrbi svojo obleko, ker nimajo garderobe, in
kdaj se bodo lahko razvedrili v telovadnici?«

Odgovor: Načelnik oddelka za družbene službe pri skupščini občine Radovljica nam
je posredoval naslednji odgovor: »V občini Radovljica je stanje šolskih prostorov
izredno kritično, saj odpade na enega učenca le 0,90 m2 čiste površine učnega
prostora. Pouk je na vseh šolah v dveh izmenah, čeprav sedemletni načrt predvideva
eno in pol izmene, če bo seveda na razpolago dovolj sredstev za negospodarske
investicije.

Po planu imajo prioritetni red objekti, ki bodo prvenstveno rešili to vprašanje. Ni
skrivnost, da je potrebna nova šolska zgradba v Radovljici, kjer se stiska 1200
učencev v neodgovarjajočih življenjskih in učnih pogojih. Enako je stanje na Bledu in
v Bohinju.

Vsekakor so potrebne tudi telovadnice, saj ima od 6 matičnih šol svojo telovadnico
samo osnovna šola Gorje, medtem ko učenci ostalih šol gostujejo bodisi v
telovadnicah TVD Partizana oz. so brez njih, na primer v Lipnici, do aprila meseca pa
so bili tudi v Radovljici. Zadeva je torej povsod kritična, posebej pa sedaj, ko so bila
zaradi nove gospodarske situacije že tako majhna sredstva za investicije v šolstvu
zreducirana na minimum.

Ali bodo učenci v Lipnici lahko puščali brez skrbi svojo obleko, ker nimajo garderobe,
in kdaj se bodo lahko razvedrili v telovadnici, je odvisno od sredstev, ki bodo na
razpolago za investicije v šolstvu.

Sklad za šolstvo bi potreboval za odpravo dveh izmen, za adaptacijo vseh šolskih
stavb in za gradnjo telovadnic ter igrišč 2 milijardi dinarjev lastnih sredstev, dobil pa
jih je za te namene – razen sredstev za osnovno dejavnost šol – le skromnih 40
milijonov, kar ne zadošča niti za skrajno minimalne izdatke.

Vsekakor bodo morali pri rešitvi problema telovadnice v Lipnici sodelovati vsi občani
te krajevne skupnosti, zlasti pa tisi, ki jim je prvenstvena naloga skrb za mladino, in z
lastno iniciativo in udeležbo javnosti odpreti razpravo, kje bi v lokalnem merilu našli
sredstva za te potrebe. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1965_62_L.pdf ''Glas'' 14. 8. 1965]

{|
|[[File:Šola v Lipnici pri Kropi 1965.jpg|thumb|400 px|Osemletka v Lipnici je brez potrebne telovadnice in garderobe. Foto: Perdan. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1965_62_L.pdf ''Glas'' 14. 8. 1965] ]]
|}

'''Lipniška šola terja rešitev.''' Vprašanje, ki bo zanimalo vse prebivalce desnega
brega Save od Lancovega do Podnarta, nam je postavil predsednik zbora delovne
skupnosti osnovne šole Stane Žagar v Lipnici Milan Poljanšek.

Vprašanje: Osnovna šola Stane Žagar v Lipnici je bila zgrajena v prvi etapi leta 1957
in je to le za silo rešila problem šolstva na tem območju. Nujno bi bilo takoj pristopiti k
gradnji telovadnice in povečati kapaciteto šolskega učnega prostora vsaj za dve
učilnici. Zanima me, v katerem obdobju perspektivnega razvoja šolstva bo rešeno
vprašanje lipniške šole in kako?

Zaradi nedokončane regulacijo Lipnice ob sotočju s Kroparico so jesenske poplave
septembra lani razrušile most, ki vodi do šolskega poslopja. Tako sedaj do šole ni
mogoč dostop z nobenim vozilom. Zanima me, kdaj bo zgrajen novi most do šole in
dokončno izvršena regulacija Lipnice?

Odgovor: Na prvo vprašanje nam je odgovoril načelnik oddelka za družbene službe
SO Radovljica: »Perspektivni plan razvoja šolstva v občini je šele v izdelavi. Zaradi
predvidene gradnje novih šol je bil ustanovljen poseben sklad za investicije v šolstvu,
ki zbira sredstva gospodarskih organizacij na osnovi priporočila občinske skupščine 
Radovljica, da namenijo 3,5 % sredstev od bruto osebnih dohodkov zaposlenih za
gradnjo šolskih objektov v občini. Upravni odbor sklada bo na osnovi izdelanega
programa razvoja šolstva v okviru razpoložljivih finančnih sredstev določil vrstni red
gradenj. V programu bodo zajete tudi potrebe lipniškega bazena. Predvideno je, da
bi v prvi fazi rešili problem šolskega učnega prostora, v drugem planu pa je izgradnja
telovadnice. Kdaj bomo lahko pristopili k realizaciji tega ni mogoče točno predvideti.«

Morda pa bo vprašanje lipniške šole, kljub doslej slabim izgledom, le kmalu rešeno.
Delavski svet tovarne Plamen v Kropi, ki je močno zainteresiran za rešitev njihovih
problemov, je na zadnji seji sprejel sklep, da je tovarna pripravljena na osnovi
priporočila občinske skupščine prispevati sredstva za potrebe šolstva, vendar le pod
pogojem, da se namensko uporabljajo za šolo v Lipnici.

Glede nedokončane regulacije Lipnice in izgradnje mostu, ki vodi do šole, sta nam
predsednik OS Radovljica in predstavnik Vodne skupnosti zagotovila, da bodo
ponovno začeli z deli pri regulaciji Lipnice okoli 15. maja in v okviru teh del zgradili
tudi potrebni most do šole. Preredila: Sonja Šolar -- ''Glas'' 28. 4. 1966

'''Deset let osnovne šole v Lipnici.''' Skrbno pripravljena razstava. Tam, kjer se iz doline Lipnice odcepi pot v Kropo in kjer se v potok Lipnico izliva Kroparica, stoji Lipniška šola. To je popolna osemletka, ki jo obiskujejo učenci in učenke iz Krope, Podnarta, Lipnice, Dobrave, Mišač in Kamne Gorice. Podružnico — štirirazredno šolo — ima v Ovsišah. Lipniška šola praznuje letos desetletnico obstoja. Učenci — nekaj čez 500 jih je v vseh osmih razredih — so ob tej priložnosti pripravili razstavo svojih izdelkov, razstavo, ki je zelo skrbno pripravljena in ki kaže, da se učitelji in profesorji skupaj  z učenci zelo trudijo, da bi se čimveč naučili. 

Ondan, ko sem se odpravil v Lipnico, da si ogledam razstavo, je bilo vroče, asfalt se je lepil na avtomobilske gume, kmetje po senožetih ob Lipnici so hiteli s spravljanjem sena. V prijetnem hladu v avli šole v Lipnici so me sprejeli učenci in učenke, ki dežurajo na razstavi in ki pojasnjujejo obiskovalcem — v vpisni knjigi sem videl, da je teh kar precej— če se za razstavljene izdelke bolj zanimajo. Po tri ure dežurajo, potem pa pride druga izmena. Povedali so mi svoja imena in priimke, potem pa smo si skupaj ogledali razstavo; skupaj z Brankom Pirihom iz Mišač (6. razred), Andrejko Peternelj iz Krope (4. razredi, Olgo Boštjančič iz Mišač (4. razred), Ivanko Cvetko iz Kamne gorice (4. razred), Marijo Pirih iz Mišač (3. razred), Julči Peternelj iz Krope — Stočje (3. razred) in Nevenko Kordež iz Krope — Stočje (3. razred). 

Najprej smo si v desnem hodniku v pritličju ogledali izdelke krožka dekliškega ročnega dela, ki ga vodita Majda Šmitek in Dragica Poljšak. Ne moremo našteti vsega, kar smo videli, preveč prostora bi nam vzelo. Zapisati je treba le, da so izdelki lepi in da jih je veliko: prti, bluze ... Posebno lepi so izdelki z značilnimi slovenskimi narodnimi motivi, npr. prti in bluze z ornamentiko, ki prav nič ne zaostajajo za tistimi, ki jih za drag denar prodaja podjetje Dom Ljubljana. Med vsemi izdelki in po vsej razstavi je zelo veliko izdelkov iz ilovice: različnih posodic, kipov, ki predstavljajo npr. kače, polže, hruške, gobe itd. Med temi izdelki so nekateri zelo dekorativni, nekateri pa kar prave majhne mojstrovine v oblikovanju. Kaže, da je oblikovanje z ilovico kar nekakšna posebnost lipniške šole. 

V levi učilnici v pritličju preseneča maketa gorenjske hiše (izdelek 8. razreda), slika razvoja stanovanja skozi stoletja (7. razred), lepi so številni dekorativni predmeti (skrinje, svečniki, vaze, maketa kozolca), ob katerih piše: Važna je izvirna oblika in dober material!, zraven pa je večji napis: Izogibajmo se kiča! Nazorno so učenci prikazali, kako je treba servirati mizo za zajtrk, za kosilo, nadalje, kako so opremljeni stanovanjski prostori, pri prikazu različnih živilskih izdelkov je opozorilni napis »Pazi: datum in navodila!« itd. Vse stene pa so prelepljene s slikami, ki so jih risali učenci od prvega do osmega razreda: za mir v Vietnamu, obisk v vigenjcu, okenske mreže z gorenjskimi motivi, avtoportreti, naša hiša, naša družina, vesele maškare, proslava 29. novembra — vrsta motivov, ki si jih je vsak učenec zamislil in jih obdelal na svoj način, originalno. Ko človek gleda te slike, mu nehote pride na misel, da bi marsikatero izmed njih rad imel doma v stanovanju. 

V prvem nadstropju se v dveh večjih učilnicah in v avli spet ponavljajo podobni izdelki drugih razredov: slike, izdelki iz ilovice, makete pokrajin, zmaji, šolski zvezki, modeli čolnov in ladij, lepljenka z naslovom Jesen, ki sta jo izdelali Sonja Šolar in Tončka Smrekar iz 8. razreda, lesorezi, različni tehnični izdelki, prikaz podometne in nadometne hišne električne napeljave, prikaz križišča s semaforji, diplome in pokali športnikov itd. Veža v prvem nadstropju je posvečena prometni vzgoji, v njej pa razstavljajo tudi učenci podružnične šole z Ovsiš; posebno pozornost zbujajo lutke in prikaz dela lutkovnega krožka na tej šoli. 

Vem, še zdaleč nisem vsega omenil, vsega, kar bi zaslužilo, da bi. Pa ni mogoče. Preveč je vsega, iz vsega diha prizadevanje, da bi učenci pokazali res čimveč tistega, kar znajo in kar so naredili. Priznati je treba, da jim je to uspelo. — at  -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1967_48_L.pdf ''Glas'' 28. 6. 1967]

'''Bralci nam pišejo.''' Prosim, da objavite to sliko in članek v NAŠEM časopisu Glas in ga slovnično popravite. Tako se govori! Časnik ni samo naš, ampak tudi vaš. Bralci, zavedajte se tega!

Mladim lepšo bodočnost, — Z referendumom smo se odločili za telovadnico in vseh drugih potrebnih pritiklin. Na sliki vidimo prva začetna dela. Podjetju Gorenjec iz Radovljice oziroma vodstvu
in delavcem želimo, da bi čimprej in čimbolje opravili delo. — Foto: M . Debeljak — Zg. Dobrava, 27. maja 1968. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1968_43_L.pdf ''Glas'' 1. 6. 1968] 

'''Septembra nova šola v Lipnici.''' Pred praznikom radovljiške občine smo se pogovarjali s predsednikom radovljiške občinske skupščine Stankom Kajdižem. Takrat smo tudi izvedeli, da bo septembra letos končana v Lipnici prva iz serije osnovnih šol, ki jih bodo v radovljiški občini zgradili s samoprispevkom občanov. Ko smo si pred kratkim ogledali gradbišče nove oziroma preurejene šole, smo bili nemalo presenečeni. Predstavniki splošnega gradbenega podjetja Gorenjec iz Radovljice, ki je izvajalec gradbenih del na tej šoli, so nam povedali, da so z deli začeli 5. junija, končali pa jih bodo do 15. septembra letos. V treh mesecih bodo podaljšali in razširili staro stavbo, tako da bo v njej 9 učilnic in 9 kabinetov; zato bo v prihodnje šola v Lipnici osemletna šola. Predstavniki Gorenjca pa so nam tudi povedali, da bo do 15. decembra letos zgrajena tudi nova telovadnica. Rekli so, da pri delu nimajo posebnih težav in zato ni bojazni, da šola in telovadnica ne bi bili zgrajeni do predvidenega roka. Te dni dela pri gradnji oziroma preurejanju in opremljanju šole nad 80 delavcev. -- A. Ž. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1968_63_L.pdf ''Glas'' 14. 8. 1968 (21/63), 1]

{|
|[[File:Gradnja telovadnice v Lipnici.jpg|thumb|left|400 px|Gradnja telovadnice v Lipnici, [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1968_43_L.pdf ''Glas'' 1. 6. 1968] ]]
|[[File:Osnovna šola Lipnica 1968.jpg|thumb|400 px|Preurejena šola bo sprejela prve učence 15. septembra letos. Foto: Perdan -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1968_63_L.pdf ''Glas'' 14. 8. 1968 (21/63), 1] ]]  
|}

'''V Lipnici šola za 350 učencev.''' Odprli jo bodo jutri dopoldne. Točno do roka je splošno gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice končalo gradbena dela osnovne šole v Lipnici. Jutrišnja otvoritev pomeni uresničitev začetka velike samoupravne akcije občanov radovljiške občine. Zgrajena bo namreč prva od šol, ki jih bodo do 1972. leta gradili s samoprispevkom. 

V šoli bo sedaj najsodobnejši kabinetni pouk. Namesto prejšnjih štirih bo sedaj v šoli 9 učilnic in 5 kabinetov. Šola bo imela tudi vse druge prostore razen telovadnice, ki bo zgrajena decembra letos. Od stare šole so ostali tako rekoč le zidovi. Šolska površina se je povečala kar za 140 odstotkov, kabinet pa za 120. Gradbena oziroma preurejevalna dela so veljala 240 milijonov starih dinarjev, od tega pa so 150 milijonov starih dinarjev že prispevali občani in delovne organizacije s samoprispevkom. 

Šolo bodo odprli v nedeljo dopoldne ob 10. uri. Prosvetni delavci v radovljiški občini pravijo, da bo to ena najmodernejših oziroma sodobnih šol na Gorenjskem. A. Z. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1968_74_L.pdf ''Glas'' 21. 9. 1968] 

{|
|[[File:Proslava za Staneta Žagarja 1968.jpg|thumb|400 px|Po otvoritvi si je v nedeljo novo šolo v Lipnici, za katero pravijo radovljiški prosvetni delavci, da je ena najmodernejših oziroma sodobnih na Gorenjskem, ogledalo veliko število prebivalcev krajevne skupnosti Lipnica in drugih krajev v radovljiški občini. — Foto: F. Perdan -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1968_75_L.pdf ''Glas'' 25. 9. 1968] ]]
|[[File:Proslava za Staneta Žagarja 1968 2.jpg|thumb|500 px|Obnovljeno šolo Staneta Žagarja v Lipnici je v nedeljo dopoldne odprl predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž in povedal, da bodo drugih pet šol v radovljiški občini zgradili do 1972. leta. Foto: F. Perdan -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1968_75_L.pdf ''Glas'' 25. 9. 1968] ]]
|}

'''Zgrajena je prva od šestih šol.''' V šoli Lipnica je prostora za 350 učencev. V nedeljo dopoldne so v Lipnici odprli obnovljeno osnovno šolo Staneta Žagarja. S tem je bil prej kot v enem letu uresničen prvi del dogovora o gradnji in obnovi šol v radovljiški občini, za kar so se prebivalci radovljiške občine in delovne organizacije odločili na referendumu o krajevnem samoprispevku.

Šola v Lipnici je prva od šestih šol, ki jih bodo zgradili do 1972. leta. Ostala je namreč še gradnja popolnih osemletnih šol v Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici, dograditev šole V Lescah in izgradnja nižje razredne šole v Begunjah. Z gradnjo teh šol bodo začeli 1970. leta, ko se bo od občanov, delovnih organizacij in občinske skupščine nateklo v Gorenjski kreditni banki toliko denarja, da bodo dobili kredit. Za gradnjo vseh teh šol bo potrebnih okrog dve milijardi in pol starih dinarjev. S tem pa se bo celotna šolska površina v občini povečala za nadaljnih 16 tisoč 800 kvadratnih metrov.

Nedeljske otvoritve šole v Lipnici, v kateri je prostora za 350 učencev, se je udeležilo veliko prebivalcev iz radovljiške občine. Za obnovitev te šole je bilo potrebnih 240 milijonov starih dinarjev. V šoli je sedaj 9 sodobnih in opremljenih učilnic ter pet kabinetov. Vse to in nova telovadnica, ki bo zgrajena do konca leta, pa bo omogočilo, da bo v prihodnje v šoli lahko sodoben pouk, ki bo ustrezal tudi pogojem sedanjega učnega načrta. Velika prednost obnovljene šole pa je tudi v tem, da bodo pouk lahko prilagojevali vsem morebitnim spremembam učnega programa.

Ob otvoritvi šole, ki jo je spremljal tudi bogat kulturni program, je predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž v svojem govoru izrekel priznanje vsem, ki so prispevali k izgradnji šole. Posebej je poudaril prizadevanje kolektiva gradbenega podjetja Gorenje, ki je uspel v treh mesecih opraviti dokaj zahtevna dela. Prav tako pa se je zahvalil tudi občanom in kolektivom, ki so pred manj kot letom dni s svojo odločitvijo omogočili obnovitev šole v Lipnici in hkrati tudi izgradnjo bodočih petih šol v radovljiški občini.

Na otvoritvi šole so v kulturnem programu sodelovali godba na pihala iz Gorij, pevski zbor in recitatorji osnovne šole Lipnica, harmonikarski zbor glasbene šole iz Radovljice in komorni zbor Stane Žagar iz Krope. Udeležence pa sta pozdravila tudi član sveta krajevne skupnosti Lipnica Ludvik Šmitek in ravnatelj šole Dušan Poljšak.

Nova oziroma obnovljena šola Staneta Žagarja v Lipnici ne pomeni le dostojen spomenik narodnemu heroju, ki je dobršen del življenja preživel v teh krajih, kjer se je posvetil neutrudljivemu revolucionarnemu delu, marveč tudi začetek uresničevanja samoupravnega dogovora občanov radovljiške občine. -- A. Žalar -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1968_75_L.pdf ''Glas'' 25. 9. 1968]

'''Nova telovadnica v Lipnici.''' V soboto, 24. maja, ob 17.30 bo pri osnovni šoli
Staneta Žagarja v Lipnici pri Kropi obenem s počastitvijo 50-letnice ZKJ in SKOJ ter
dneva mladosti otvoritev nove telovadnice. Na svečani akademiji bodo sodelovali
učenci osnovne šole Staneta Žagarja iz Lipnice, moški pevski zbor Stane Žagar iz
Krope, moški pevski zbor garnizije Stane Žagar iz Kranja, gojenci glasbene šole v
Radovljici ter godba na pihala iz Gorij.
Z dograditvijo telovadnice je v celoti zaključena sodobno urejene šole, prve iz
programa izgradnje novih šol v radovljiški občini. -- ''Glas'' 17. 5. 1969

[[File:Osnovna šola Lipnica 1969.jpg|thumb|400 px|left|Nova osnovna šola Stane Žagar s telovadnico v Lipnici — Foto: F. Perdan -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1969_42_L.pdf ''Glas'' 31. 5. 1969] ]] 

'''Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica razpisuje''' prosto delovno mesto računovodje za nedoločen čas Pogoji: srednja ekonomska Šola, delovna praksa. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema uprava šole do 30. septembra 1973. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1973_72_L.pdf ''Glas'' 19. 9. 1973]

[fotografija pevskega zbora]

'''V osnovni šoli Stane Žagar v Lipnici''' v radovljiški občini deluje pod vodstvom Jožeta Humerce 58-članski mladinski pevski zbor. Zbor redno nastopa na vseh šolskih in drugih proslavah v Kropi. Tako je lani npr. nastopil na proslavi 80-letnice tovarne Plamen. Zadnji večji nastop pa je imel zbor v soboto, 10. januarja, na partizanskem mitingu v Kropi v počastitev prireditve po stezah partizanske Jelovice. Posnetek je prav s te prireditve. Na sliki pa je tudi predsednica krajevne konference SZDL Barbka Blaznik, ki je na mitingu uvodoma spregovorila o pomenu prireditve in praznika. (A. Ž.) — Foto: F. Perdan -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1976_4_L.pdf ''Glas'' 16. 1. 1976]

'''Obnavljanje podružničnih šol Radovljica''' — Izvršni odbor izobraževalne skupnosti Radovljica je na zadnji seji razpravljal tudi o obnovi šolskih objektov v občini. [...] Razen tega pa je v programu še obnovitev strehe v šoli Lipnica. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1977_71_L.pdf ''Glas'' 16. 9. 1977]

[fotografija Marjete Gašperšič]

'''Marjeta Gašperšič, računovodkinja osnovne šole Stane Žagar Lipnica:''' »Na naši šoli, ki vključuje še podružnično šolo Ovsiše, nas je zaposlenih 26 delavcev in smo tako kot v vseh osnovnih šolah radovljiške občine obravnavali lani osnutek samoupravnih sporazumov. Sporazume smo pojavni razpravi, v kateri je bilo nekaj pripomb, sprejeli na referendumu decembra. Mislim, da je bila javna razprava dobro pripravljena in da so bili delavci povsem seznanjeni z osnutki sporazumov in pozneje s sprejetimi samoupravnimi akti, saj je referendum popolnoma uspel. Pripombe so bile tako kot najbrž povsod drugod na nagrajevanje po delu, ki v šolstvu ni tako enostavno in je bilo pri merilih več vprašanj, na primer, kako iz pedagoških ur preiti na delovne ure in tako dalje. Zdaj, januarja pa smo ponovno z referendumom sprejeli še sporazum o delitvi osebnih dohodkov in smo tako že sklenili z usklajevanjem dokumentov po zakonu o združenem delu.« D. Sedej. -- 
[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1978_7_L.pdf ''Glas'' 27. 1. 1987]

'''Obrambni dan v lipniški šoli.''' V osnovi šoli Lipnici pri Kropi, ki se imenuje po predvojnem dobravskem učitelju in narodnem heroju Stanetu Žagarju, so v sredo, 21. junija, organizirali obrambni dan. Prav vsi, pionirji iz šolskih klopi ali ekipe prve pomoči in gasilci iz krajevnih skupnosti Dobrava, Kropa in Kamna gorica ter iz bližnjih organizacij združenega dela, iz lipniške Iskre in kroparskega Plamena, so pokazali, kako so pripravljeni reševati življenje bližnjega in varovati družbene dobrine. Po končani vaji so učenci krenili na orientacijski pohod in opravili vse »vojaške« naloge. Obrambni dan se je zaključil z mitingom pod partizansko Jelovico. D. Poljšak. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1978_50_L.pdf ''Glas'' 30. 6. 1978]

&lt;!-- '''Zgodovinski arhiv Ljubljana''' (nove pridobitve v letih 1987, 1988 in 1989) – enota za območje Radovljica:
*Osnovna šola Lipnica (1903-1978,4,1 tm)
*Osnovna šola Dobrava pri Kropi (1879-1957,0,2 tm) -- Arhivi, št. 1-2, Ljubljana 1989 --&gt;

===Dobravci v Nižji gimnaziji v Radovljici===
*šolsko leto 1952/53 štirirazredna nižja gimnazija: Sitar Marija, 1937, Mišače
* Bohinc Marjeta, 1938, Srednja Dobrava
* Bohinc Marija, 1939, Lipnica (ocena ob koncu leta 1954/55: pd)
* Debeljak Cirila, 1938, Lipnica
* Debeljak Metoda, 1938, Lipnica 
* šolsko leto 1953/54 štirirazredna nižja gimnazija: Pečnik Milan, 1940, Mišače 
* Sitar Marta, 1940, Mišače
-- ''10 let Nižje gimnazije v Radovljici'': Poročilo za šolsko leto 1954--55.

===Dobravci v kroparski kovinarski šoli ===
*4. generacija 1945/48 (18 učencev) -- Joža Šlibar, roj. 1930, Dobrava
*5. generacija 1946/49 (23 učencev) -- Anton Albinini, roj. 1931, Dobrava, Franc Benedičič, roj. 1930, Lipnica, Stanko Dobre, roj. 1931, Dobrava, Jakob Šlibar, roj. 1932, Sr. Dobrava
*8. generacija 1949/52 - (38-36 učencev -- Lovro Debeljak, roj. 1934, Zg. Dobrava  -- Tatjana Dolžan Eržen: Kovinarska šola v Kropi. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-AVAX3PJI/9ddb65d3-0cf2-41a6-a9a2-e5d6bc7585b4/PDF ''Vigenjc'' 1/1 (2001)]

==Naborniki==

{|
|[[File:Dobravski naborniki 09.jpg|thumb|600 px|Naborniki z Mišač, Dobrav in iz Otoč leta 1948. Sedijo: 1 Marjan Mihelič (Colarjev z Zg. Dobrave), 2 Ivan Boštjančič (Komarjev), 3 Alojz Vidic, 4 Franc Ješe (Pecarjev), 5 Joža Koselj (sin Mežnarjeve Micke). Stojijo: 1 Mirko Špendov, 2 Polde Kozjek, 3 Franci Justin, 4 Ivan Vidic (Pušavec), 5 Joža Šolar (Ještinov), 6 nekdo iz Lipnice, 7 Alojz Kozjek, 8 Stane Vidic (Čačkov), 9 Joža Kocjančič iz Otoč, 10 Lado Debeljak (»foto Meglič«). Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Ivan Papler, Stanko Dobre in Tone Albinini.jpg|thumb|Nabor okrog 1950? Ivan Papler, Stanko Dobre in Tone Albinini. Arhiv Vere Šimnovec]]
|}

'''Voščilo gorenjskih fantov iz JLA''' ob Novem letu: … Rafael Avsenik, Mišače - vojna pošta 7817/1 Kolašin, Črna gora. -- ''Glas Gorenjske'' 29. 12. 1958

==Tovarna v Lipnici==

Podjetje je Vinko Pirc (1906–1983) vodil do nacionalizacije leta 1948. Zadnji stroj, ki ga je pred tem kupil v Tržiču, je potem odplačeval iz šoferske plače; do leta 1953 je bil namreč v tovarni šofer. Leta 1953 je tovarno, ki je prešla iz Plamena Kropa k Iskri Kranj, spet vodil kot direktor, imenovala se je TULIP (Tovarna ur Lipnica), izdelovala je stenske ure po švicarski licenci. Nekatere teh ur je še mogoče videti v poslovnih prostorih po Jugoslaviji.

[[File:Tovarna ur Lipnica 1951.jpg|thumb|Tovarna ur Lipnica 1951]]

'''Kroparske ure so naposled le na prodaj.''' V Ljubljani prodajajo že nekaj časa lepe
stenske ure, ki jih vidimo na sliki. Naprodaj jih imajo po 3000 din v trgovini »Ura«
blizu Tromostovja. Prvih 1000 takšnih ur so napravili v novi tovarni ur v Lipnici pri
Kropi iz delov, uvoženih iz Avstrije. Delavci, ki so se usposobili pri tem delu, pa bodo
kmalu začeli sami izdelovati tudi sestavne dele. Posebna odlika novih stenskih ur je,
da tečejo, če so navite, 8 dni. Pločevinaste okrove za številčnico, ki so različno
pobarvani, so izdelali v ljubljanski tovarni »Saturnus«. Pozneje bodo v Lipnici
izdelovali tudi ure budilke. -- ''Slovenski poročevalec'' 25. 5. 1951

'''Ob znižanju nekaterih stopenj akumulacije.''' … Prav tako je določena posebna
nižja stopnja 150 odstotkov za proizvodnjo ur, za katero je doslej veljala splošna
stopnja 394 odstotkov. Ta nižja stopnja je potrebna, da se olajša novi tovarni ur v
Lipnici pri Kropi organizacija proizvodnje. -- ''Slovenski poročevalec'' 7. 8. 1952

Tovarna ur v Lipnici uživa sloves po vsej državi. V Lipnici pri Kropi so poleti leta 1950 ubrali svojevrstno in neizhojeno pot. Začeli so z izdelovanjem stenskih in kuhinjskih ur, po katerih je danes in bo še dolgo let veliko povpraševanje.

'''Kroparji spet izdelujejo ure.''' Med zanimivostmi muzeja iz zgodovine Krope in
Kroparjev je tudi živo poslikana pločevinasta figura moža, ki je pritrjen na steni ene
izmed sob v muzeju. Nekoč je bil ta mož del ure na šentpetrski vojašnici v Ljubljani.
Malokateri Ljubljančan je vedel, da so tisto uro izdelali Kroparji, čeprav je uro vsak
poznal. Prav tako pa je danes še neznano večini ljudi, da v Lipnici pri Kropi spet
izdelujejo ure, ki so jih te dni že razposlali našim trgovinam.

To so kuhinjske ure in ure za urade in razne javne prostore. Do sedaj so izdelali tri
vrste kuhinjskih ur, ki se razlikujejo po srednji plošči, številčnici in po barvi. Vsaki vrsti
so dali posebno ime: »Anica«, »Danica«, in »Vera«; uri, namenjeni uradom, pa so
dali ime »Milena«; sicer pa so to njihova razpoznavna imena, medtem ko je na vseh
urah odtisnjeno »Tulip«, kar pomeni Tovarna ur Lipnica. Ure so lične in ne zaostajajo
za urami, kakršne smo pred vojno uvažali. Kroparji pa jamčijo, da so tudi »znotraj« enako
dobre in da bodo točne. Z enkratnim navijanjem bodo tekle 8 dni.

Mlado podjetje »Tulip« pa se bori s precejšnjimi težavami, predvsem za dobre stroje.
Nekaj strojev so sicer dobili iz reparacijskega materiala, vendar so v proizvodnji
nekaterih delov navezani še vedno na »Iskro«, »Rog« in »Saturnus«. Materiala so si
oskrbeli dovolj, kar za izdelavo 100.000 ur, pri tem pa so naleteli na težave s krediti,
tako da je moralo podjetje »Plamen« iz Krope jamčiti za njih. Uspeli so doseči že lepo
proizvodnjo 50 ur na dan, sedaj pa bodo uvedli še eno izmeno ter na ta način
povečali proizvodnjo na 100 ur dnevno. Težave s krediti pa imajo zato, ker je
predpisano obračanje obratnih kreditov za tovrstno industrijo dvakrat letno, to se
pravi, da bi morali porabiti material in izdelati 100.000 ur v pol leta, kar pa bo »Tulip«
uspel z dvema izmenama komaj v treh letih. Podjetje »Plamen« namerava z novim
letom »Tulip« priključiti k svojemu podjetju, ker mu bo na ta način laže pomagal »na
noge«.

Kroparji pričakujejo, da bodo tudi trgovine prodajale ure po primerni ceni, prepričani
so tudi, da bodo uspeli s kvaliteto svojih ur ter da bodo lahko še povečali svoj obrat,
nabavili boljše stroje in dali na trg še nove izdelke. -- ''Slovenski poročevalec'' 3. 1. 1953

'''Vsak začetek je težak.''' Tudi izdelovalcem ur v Lipnici ni bilo lahko. Komaj so se dobro privadili novemu poklicu, že je prišla reorganizacija našega gospodarstva in lipniški stroji so po nalogu takratne direkcije kovinske industrije romali v Tovarno verig v Lescah. Toda Lipničani se niso pustili ugnati v kozji rog. Vztrajno so iskali rešitve, dokler niso uspeli. Dobili so nove stroje na račun nemških reparacij in danes spet veselo pritrjujejo kazalce na ure, ki nam merijo čas ...

V tovarni ur je zaposlenih 52 ljudi, večinoma ženske; le za specialna dela so nastavljeni posebni strokovnjaki. Izdelujejo vse vrste stenskih in kuhinjskih ur, ki jih zelo radi kupujejo trgovine v Sloveniji, pa tudi v Zagrebu in Beogradu. Naročil, pravijo, imajo dovolj, z materialom pa so založeni za približno poldrugo leto vnaprej.

Delovni kolektiv, ki spada v sklop tovarne Plamen v Kropi, je nekdanje stare in neprimerne prostore preuredil v lepo in prijetno delavnico, letos pa nameravajo zgraditi še vodovod s kopalnico. -- ''Glas Gorenjske'' 24. 1. 1953, 3. 

'''Malomarnost ali špekulacija.''' … So pa tudi stvari, ki so v Ljubljani nerazumljivo
dražje. Tako stane n. pr. kuhinjska ura, izdelek tovarne ur v Lipnici pri Kropi, v
Ljubljani 3700 din, v Zagrebu pa samo 3250 din. -- ''Ljudska pravica'' 26. 7. 1953

{|
|[[File:Pirčeva tovarna v Lipnici.jpg|thumb|Pirčeva tovarna v Lipnici. Arhiv Pirčevih]]
|[[File:Tulip Lipnica.png|thumb|Tulip (Tovarna ur Lipnica), 1956. &quot;Podjetje TULIP Lipnica bo 1. 7. 1956 priključeno Iskri iz Kranja.&quot; ''Glas'' 29. 6. 1956]]
|[[File:Iskra v Lipnici 1961.jpg|thumb|Iskra v Lipnici 1961, Foto kino-klub Alpa, Radovljica]]
|} 

'''Umetno kovaštvo in Tovarna ur v Lipnici''' pa sta se ločila od tovarne, ker so, ko so bili združeni, drug drugemu ovirali razvoj. Napredek zahteva specializacijo podjetij. -- ''Glas Gorenjske'' 21. 6. 1957, 3 (S poti po Kropi)

{|
|
|
|}

'''Od Posavca do Krope.''' Iskrin obrat v Lipnici je, kot je bilo videti, še vedno v gradnji.
Prebivalci Lipnice, Kamne gorice in Dobrave si od njega precej obetajo, kajti mnogi
bodo tam našli zaposlitev. -- ''Glas Gorenjske'' 27. 6. 1960

'''Ob radovljiškem občinskem prazniku. Še nikdar toliko.''' Pred štirinajstimi dnevi je začel delovati nov obrat kranjske &quot;Iskre&quot; v Lipnici. Čeprav je kolektiv majhen, saj šteje le 130 ljudi, pa bo vendar njegova letna brutoproizvodnja znašala okoli ene milijarde dinarjev.  -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1960_87_L.pdf ''Glas'' 27. 7. 1960]

''Temeljite priprave.''' Kranj – V tovarni Iskra se je v teh dneh mladina začela resno pripravljati na letne konference tovarniških aktivov, ki jih bodo izvedli te dni. Razen tega bodo ustanovili nov tovarniški aktiv tudi v Lipnici pri Kropi, kjer ima tovarna Iskra svoj obrat. Na mladinskih konferencah tovarniških aktivov bodo med drugim obravnavali probleme proizvodnje v Iskri, nadalje bodo govorili o nagrajevanju po ekonomskih enotah in seveda, kako še izboljšati delo mladinske organizacije v tovarni in kako poiskati nove oblike dela. Letna konferenca tovarniškega komiteja v Iskri pa bo predvidoma konec oktobra, ali v začetku novembra. -- ''Glas Gorenjske'' 5. 10. 1960

{|
| [[File:Tovarna Iskra v Lipnici.jpg|thumb|V novem obratu »Iskre« v Lipnici so že začeli s proizvodnjo, ''Glas'' 27. 7. 1960]]
| [[File:Delavke v tovarni v Lipnici.jpg|thumb|Delavke v tovarni Iskra v Lipnici, ''Glas'' 2. 12. 1961]]
|}

'''Slavnostna otvoritev Iskrinega obrata v Lipnici.''' Od oddelka do modernega obrata. Delovni kolektiv obrata kranjske Iskre v Lipnici pri Kropi je na dan pred praznikom slavil pomembno
delovno zmago: od malega oddelka, ki je imel leta 1959 nekaj nad 46 milijonov bruto produkta in 31 zaposlenih, je zrasel v dobi poskusne proizvodnje v moderen obrat s 150 zaposlenimi in 400 milijoni bruto produkta. 

»Moderni, sodobno opremljeni prostori, visoka proizvodnost, dobri delovni pogoji — vse to je odraz sedanjosti in garancija za prihodnost«, je ob otvoritvi dejal šef obrata tovariš Hafner. Zunanje obrate je Iskra formirala zaradi specializirane proizvodnje. Obratu v Lipnici je namenila predvsem številčnike za števce,  v nadaljnji fazi pa ure za dvotarifne
števce. S pomočjo matičnega podjetja in pod dobrim vodstvom obrata je uspelo
ustvariti v kolektivu delovni polet, dobro delovno disciplino in kvalitetne izdelke. V
obratu prevladuje ženska delovna sila, ki se je naglo priučila natančnemu delu.
Povprečna starost v kolektivu je komaj 24 let.

Sekretar za industrijo LRS, ing. Viktor Kotnik, je pri slovesni otvoritvi med drugim
dejal, da je obrat Lipnica zanimiv in nazoren primer delitve dela, ki ima končni cilj
ozko specializacijo, s tem pa tudi moderen način dela, ki garantira izredno kvaliteto in
nizko ceno. Ob koncu je v imenu Izvršnega sveta LRS čestital kolektivu k uspehu.

Čestitkam so se pridružili tudi generalni sekretar Iskrine skupnosti Silvo Hrast,
podpredsednik ObLO Radovljica in predsednik DS Iskre Kranj. Za vso pozornost in
pomoč pa se jim je zahvalil predsednik DS v Lipnici Ivan Varl.

Slavnostno vzdušje so popestrili tudi pionirji osnovne šole iz Krope, ki so navzočim
zapeli nekaj borbenih in otroških pesmi. Njihove recitacije so bile odmev borbenega
časa in so dale delovni zmagi tega kolektiva ob dnevu republike praznično obleko. 
R. K. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_136_L.pdf ''Glas'' 2. 12. 1961]

'''Zastrupitev rib v Lipnici.''' V sredo, okoli osme ure zjutraj, je cestar Anton Erlah sporočil članom radovljiške ribiške družine, da je opazil v potoku Lipnica pod odtočnim kanalom obrata »Plamen« v Kamni gorici poginjene ribe. Komisija, ki je prišla na kraj nesreče, je našla 362 potočnih postrvi različnih velikosti in ugotovila, da gre za zastrupitev. Pri poizvedovanju je bilo ugotovljeno, da je delavka pri cinkanju izpustila v potok cianidno tekočino. Škoda, ki nedvomna ni majhna, še ni ugotovljena. Komisija je namreč poslala v pregled 3 potočne postrvi veterinarskemu zavodu, vzorec vode pa zavodu za zdravstveno varstvo v Ljubljano. To je že drugi primer zastrupitve rib v potoku Lipnica. Lani je bila namreč ocenjena škoda na poldrugi milijon, za katero pravda še vedno teče. 

Mimogrede bi ob tej priliki omenili, da je v zadnjih dveh letih zgradila ribiška družina dva ribnika ob potoku Račica v Voščah. V njih gojijo mladice, predvsem potočnih postrvi, tako da so bolj odporne proti odplakam. Lani so jih spustili v Savo, letos pa v Lipnico, ki jih je del zastrupila cianidna tekočina. Kaj res ne gre, da bi preprečili zastrupljanja rib, pa naj bo vzrok malomarnost ali neprevidnost. St. S.  -- ''Glas'' 8. 9. 1962

'''Kdo je krivec? Zastrupitev rib v potoku Lipnica.''' V petek okoli 11. ure so prebivalci Podnarta, Ovsiš in drugih vasi ob Lipnici opazili, da potok nosi mrtve ribe. Že čez kako uro so bili vsi tolmuni polni poginulih rib. Iz doslej še neznanih vzrokov je poginil ves ribji zarod od tovarne Iskra v Lipnici do izteka potoka v Savo. Domnevajo, da je zastrupitev povzročila kaka tovarniška odplaka. Nekaj poginulih rib so poslali v preiskavo Kmetijskemu institutu v Ljubljani. Če bo preiskava uspešna, bodo ugotovili, kako so bile ribe zastrupljene. Vsekakor pa je dejanje, če je po sredi malomarnost, vredno vsega obsojanja. — sz -- ''Glas'' 18. 9. 1968

[[File:Iskra Lipnica 1962.jpg|thumb|Iskra Lipnica 1962]] 

V obratu »Iskre« v Lipnici so dobili zaposlitev prebivalci Lipnice, Brezovice in drugih okoliških naselij. -- ''Glas'' 27. 11. 1962 

Proizvodnja kranjske Iskre v septembru. Velik porast proizvodnje. [...] Najbolj se je odlikovala enota, ki izdeluje dele za avtomatizacijo s 132,9 % izvršenim planom. Najslabše pa enota iz Lipnice z 21 %. Glavni vzrok za njihov neuspeh so premajhne kapacitete in pomanjkanje nekaterih sestavnih delov. -- ''Glas'' 20. 10. 1965

'''Iskra Kranj — obrat urnih mehanizmov Lipnica.''' Lepi proizvodni rezultati. Iskra Lipnica, kjer izdelujejo precizne urne mehanizme (za dvotarifne števce, števce pogovorov za telefonijo, tahografe in podobno), je Obrat Iskre Elektromehanike Kranj. V tem obratu, ki je bil ustanovljen 1956. leta, je danes okrog 220 zaposlenih (med njimi večina žensk iz lipniške doline), letošnji proizvodni program znaša okrog 1,6 milijarde starih dinarjev, izvoz pa 300 tisoč dolarjev. Pohvalijo se lahko tudi, da vse izvažajo na konvertibilno področje; predvsem v Italijo, Zvezno republiko Nemčijo in ZDA. 

V stari stavbi (po priključitvi h kranjski Iskri 1956. leta so namreč objekt povečali) so nekdaj delali stolpne ure. Menda v cerkvenem stolpu v Kobaridu še vedno kaže čas ura, ki je bila izdelana v Lipnici. — Po osvoboditvi so tod začeli s proizvodnjo žičnikov. 1948. leta je ta obrat prevzelo podjetje Plamen in 1950. so prenehali s proizvodnjo žičnikov. Vendar pa je obrat, v katerem je bilo okrog 30 zaposlenih, vse do priključitve k Iskri nekako životaril. Tri leta po priključitvi pa so se odločili za postopno specializacijo in rekonstrukcijo. Iz grobe tehnologije so prešli na precizno in natančno proizvodnjo urnih mehanizmov. 

Uspehi niso bili majhni. Povečalo se je število zaposlenih, predvsem žensk s tega področja. Proizvodnja se je v desetih letih po priključitvi h kranjski Iskri povečala za 200-krat, produktivnost pa za 25-krat. 

Šef tega obrata je že od 1959. leta strojni inž. Damijan Hafner. 

»S kakšnimi težavami se srečuje obrat Iskre v Lipnici?« 

»Najprej moram poudariti, da je kolektiv z velikimi napori in prizadevnostjo res dosegel lepe uspehe. Če pomislim, da smo morali čimprej preiti na precizno in zahtevno proizvodnjo urnih mehanizmov, da je bilo treba ves kader priučiti, potem včasih kar težko razumem, da smo vse to zmogli. Pa vendar smo uspeli. Naši proizvodi so že zelo kvalitetni in se brez strahu lahko predstavimo na najbolj zahtevnem zahodnem tržišču. Za primer o kvaliteti vam povem samo, da moramo pri proizvodnji števcev pogovorov za telefonijo zagotoviti najmanj 20 milijonov udarcev oziroma impulzov. 

Seveda pa imamo tudi težave. Predvsem bi radi izboljšali kadrovski sestav. Manjka nam še nekaj strokovnjakov. Pa tudi kvaliteto bomo morali še izboljšati in znižati proizvodne stroške. In da nazadnje ne govorim še o težavah z uvozom materiala in o pomanjkanju zaposlenih. Vse to pa nameravamo rešiti v prihodnjih letih. Prepričan sem, da bomo uspeli, saj to ne bo prva naloga, ki si jo je v dokaj kratkem času zadal ta kolektiv.« 

Poprečni osebni dohodki v obratu v Lipnici znašajo letos okrog 930 din, prihodnje leto pa jih nameravajo povečati. Letos so zaposlenim odobrili tudi regrese za dopuste, podjetje pa deloma regresira tudi tople obroke oziroma malice. Razen tega pa vsako leto namenijo nekaj denarja za stanovanjsko gradnjo. Tako s sicer ne preveč velikimi krediti vsako leto približno 5 zaposlenih dogradi stanovanje ali hišo. 

Skratka, z 220 zaposlenimi je Iskra — obrat Lipnica pomembno podjetje, ki ni le kot podjetje v zadnjih letih doseglo lepe uspehe, marveč je tudi precej pripomoglo, da so se življenjski pogoji prebivalcev v Lipniški dolini precej spremenili. A. Žalar -- ''Glas'' 9. 12. 1970 

Slika: Damijan Hafner, ''Glas'' 9. 12. 1970

Slika: Vodja obrata Iskra v Lipnici Damjan Hafner je na petkovi slovesnosti na kratko orisal 15-letni razvoj in uspeh kolektiva. — Foto: F. Perdan -- ''Glas'' 17. 11. 1971

'''Iskra Lipnica. Izdelali milijonti števec pogovorov.''' Kolektiv Iskre v Lipnici je v petek proslavil dva dogodka. Letos mineva 15 let, ko se je kolektiv priključil tovarni Iskra v Kranju, v petek pa so izdelali milijonti števec pogovorov. Slovesnosti so se udeležili tudi direktor kranjske Iskre Jože Hujs in drugi predstavniki Iskre Elektromehanike ter predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž. Gostje so kolektivu čestitali k doseženemu uspehu pri proizvodnji števcev pogovorov in drugih mehanizmov ter jim zaželeli čimveč uspehov tudi v prihodnje. Ko je kranjska Iskra prevzela kolektiv v Lipnici (avgusta 1956. leta) od podjetja Plamen, so proizvajali nekaj vrst mehanskih ur. Takratna vrednost proizvodnje je znašala na leto 30 starih milijonov dinarjev. Letos pa bo kolektiv v Lipnici proizvedel že za 25 milijonov novih dinarjev izdelkov. Od tega jih bodo za okrog 900 tisoč dolarjev izvozili. 

Pred devetimi leti so v Lipnici izdelovali še štirimestne števce s kovinskimi kolesi. Štiri leta kasneje pa so začeli s poskusno proizvodnjo petmestnega števca s plastičnimi kolesi. Danes so proizvodnjo tega števca v celoti osvojili in z njim uspešno konkurirajo tudi na najzahtevnejšem zahodnem trgu. Števec pogovorov je sestavljen iz 27 različnih materialov, za njegovo izdelavo pa je potrebnih 295 različnih operacij. Tako izdelan števec mora vzdržati 20 milijonov impulzov s frekvenco 10 na sekundo. Izdelava takega števca pogovorov, ki beleži vsak pogovor telefonskega naročnika, pa traja v Iskri Lipnica 13 sekund . A. Ž. -- ''Glas'' 17. 11. 1971

'''Pomagali bodo s prostovoljnim delom.''' Lipnica — V tovarni mehanizmov Iskra v Lipnici, ki je temeljna organizacija združenega dela kranjske Iskre Elektromehanike, je zaposlenih 280 delavcev. To je mlad kolektiv, ki se je razvil iz prejšnje tovarne žičnikov, zdaj pa v njej izdelujejo ure, urne mehanizme, različne števce in druge izdelke. Podatki o poslovanju v letošnjih prvih treh mesecih so ugodni in pričakujejo, če bo proizvodnja normalno potekala, da bo tudi preostanek poslovnega leta takšen. V tej delovni organizaciji pa so zelo aktivni tudi člani mladinskega aktiva. Lani so se udeležili vseh akcij, ki jih je organizirala organizacija ZSMS celotne delovne organizacije Elektromehanike. Letošnja prva večja akcija pa je bila proslava ob dnevu žena. Mladi iz delovnega kolektiva v Lipnici so jo pripravili skupaj s sindikalno organizacijo in krajevno skupnostjo v Podnartu. Zdaj pa pripravljajo orientacijske pohode, športne in kulturne prireditve. Odločili so se tudi, da bodo organizirali različne oblike izobraževanja in predvsem omogočili, da se bodo mladi seznanili z moderno tehnologijo in s posameznimi izdelki. Glavna naloga, ki jih čaka v prihodnje, pa je gradnja novih tovarniških objektov. Za to se zavzemajo vsi člani kolektiva. Člani mladinskega aktiva pa bodo sodelovali pri gradnji objektov tudi s prostovoljnim delom. M. Kleč  -- ''Glas'' 16. 4. 1976

'''Skladen korak s skupnimi uspehi in razvojem.''' Velika družina Iskre s 65 temeljnimi organizacijami združenega dela in 30.000 zaposlenimi širom po Sloveniji letos praznuje 30-letnico nastanka in skokovitega razvoja. Ta veliki gigant slovenske elektroindustrije, ki je danes med največjimi v državi in nič manj znan širom po svetu, se je rodil v Kranju. Ko se je po začetni široko začrtani proizvodnji začel specializirati, so se iz njega razvili drugi, ki so na podlagi vztrajnega znanstvenega dela razvijali in bogatili začeto delo. Tako je njihov korak tudi danes skladen s skupnimi uspehi in razvojem matičnega podjetja in ob primerjavi s slehernim v veliki Iskrini družini.

Dva med njimi letos praznujeta 20- in 15-letnico. To sta Iskra-Mehanizmi Lipnica in Iskra-Tovarna merilnih instrumentov Otoče. Njun praznik se ujema z letošnjo 30 letnico vseh članov Iskrine družine, v teh dneh pa se delovni ljudje v omenjenih dveh kolektivih s ponosom na uspehe pridružujejo tudi praznovanju v radovljiški občini.

'''Iskra – mehanizmi Lipnica. Z vztrajnostjo in voljo iz  malega raste veliko.''' V tistih pionirskih letih, ko ni bilo nobeno delo pretežko in ko je bila vsaka zmaga še bolj doživeta, se je v tihi dolini v radovljiški občini začela razvijati nova tovarna za ljudi, ki do takrat niso imeli zaposlitve. Danes mineva 20 let, ko se je mali obrat z okrog 30 zaposlenimi in s staro tehnologijo ter stroji priključil k Iskri-Elektromehaniki Kranj.

Izdelovali so ure. Takrat še po tujih načrtih oziroma dosežkih, potem so se sami lotili nalog in iz dneva v dan so naredili več. Na začetku so naredili za 460.000 novih dinarjev. Potem je proizvodnja naraščala. Ko iz starih strojev niso mogli več iztisniti, so začeli z novimi. Zgradili so nove prostore. Povečalo se je število zaposlenih.

Dan za dnem so premagovali težave in ovire. Tako so se uspešno lotili tudi strokovnega izpopolnjevanja. Delavci so se privajali na nove delovne postopke. Z nenehnim izpopolnjevanjem in izobraževanjem je postajala tudi proizvodna vse modernejša.

Ko so zgradili nove prostore, so se delavci vozili v kranjsko Iskro, kjer so se izpopolnjevali. V nove prostore pa je prišla tudi nova tehnologija in z njo tudi novi proizvodi. Zaposlili so se lahko novi delavci. Tako je bilo po letu 1960 že 150 zaposlenih, ki so naredili za 4 milijone dinarjev izdelkov.

1966. leta so Mehanizmi slavili 10-letnico obstoja. Proizvodnja se  takrat v primerjavi z letom 1956 povečala za 200-krat, produktivnost na zaposlenega pa 25-krat. Razen tega se je proizvodnja v tem času specializirala. Tako je dvotarifni številčnik že dosegel evropsko kvaliteto. Potem novejši proizvodni postopki spodrivajo klasični način dela. Pojavi se tekoči trak. Tako se proizvodnja spet poveča. 1970. leta pa začno delati števec pogovora s čelno ploščo in tako imenovani mehanizem UMT. Že leto kasneje naredijo milijonti števec pogovorov. To je uspeh, na katerega so vsi ponosni, posebno še, ker prostori niso ravno zavidanja vredni.

Tisto leto je bilo v Iskri-Mehanizmi Lipnica 250 zaposlenih. Na vsakega zaposlenega je odpadlo približno poldrugi kvadratni meter delavne površine. Ni čudno, da postajajo delovni pogoji naravnost nevzdržni. Zato se 1973. leta lotijo izdelave načrta novega obrata na drugi strani potoka Lipnica. Hkrati se proizvodnja začne usmerjati v izpopolnjevanje števnih mehanizmov, časovnih in časovno merilnih mehanizmov. Gradnja novega obrata danes hitro napreduje. Ko bo zgrajen, se bo proizvodnja lahko povečala, povečala pa se bosta tudi prepotrebna orodjarna in skladiščni prostor. V sedanjih prostorih pa bodo potem lahko uredili obrat družbene prehrane. Sedanji je namreč zares premajhen.

Slika: Montaža dvotarifnega številčnika

Iz majhnega je tako v 20 letih nastala moderna tovarna, v katerem je danes 280 zaposlenih. Prodaja v števca pogovora se je povečala na 1.400.000 kosov na leto. Ta izdelek kot dvotarifni številčnik pa sodita danes v sam vrh evropske kvalitete. Še najbolj zgovorno pa kažejo na 20-letni razvoj podatki, da so 1956. leta naredili za 46 starih milijonov dinarjev izdelkov, lani pa za 71.483.343 novih dinarjev. Izvozili pa so za poldrugi milijon dinarjev. -- ''Glas'' 3. 8. 1976

'''Na drugi strani potoka Lipnica gradijo nov obrat.''' -- ''Glas'' 3. 8. 1976

Slika: Montažni liniji B-sistem in inštrument z vrtljivo tuljavo, Iskra Lipnica

Slika: Obdelovalnica sestavnih delov, stružni avtomati

'''Iskra – 20 let tovarne mehanizmov Lipnica.''' Naključje je hotelo, da so na kraju v tihi dolini v radovljiški občini, kjer so pred več kot 100 leti izdelovali stolpne ure, 6. avgusta 1956 ustanovili obrat z okrog 30 zaposlenimi, ki se je s staro tehnologijo in stroji priključil k Iskri – Elektromehaniki Kranj. Izdelovali so ure. Takrat še po tujih načrtih oziroma dosežkih, potem so se sami lotili nalog in iz dneva v dan so naredili več. Na začetku so naredili za 460.000 novih dinarjev. Potem je proizvodnja naraščala. K o iz starih strojev niso mogli več iztisniti, so začeli z novimi. Zgradili so nove prostore. Povečalo se je število zaposlenih.

Iz dneva v dan so se delavci privajali na nove delovne postopke. Tako je z nenehnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem tudi proizvodnja postajala vse modernejša. V nove prostor je prišla nova tehnologija in z njo novi izdelki. Zaposlili so se lahko novi delavci. Po letu 1960 je bilo že 150 zaposlenih, ki so naredili za 4 milijone dinarjev izdelkov.

Proizvodnja se je specializirala. Dvotarifni številčnik je dosegel evropsko kvaliteto. 1970. leta začno delati števec pogovora s čelno ploščo in tako imenovani mehanizem UMT. Že leto kasneje pa naredijo milijonti števec pogovorov. Ugotovijo, da prostori postajajo spet premajhni. Le poldrugi kvadratni meter delovne površine pride na delavca. Zato se 1973. leta lotijo izdelave načrta novega obrata na drugi strani potoka Lipnice. Hkrati se proizvodnja začne usmerjati v izpopolnjevanje številnih mehanizmov, časovnih in časovno merilnih mehanizmov.

V 20 letih je tako v Lipnici zrasla moderna Iskrina tovarna, ki se prev v teh dneh spet razširja. Prodaja števca pogovora se je na primer povečala na 1,4 milijona kosov na leto. Ta izdelek in dvotarifni številčnik pa danes sodita v sam vrh evropske kvalitete.

Slika: Direktor inž. Damjan Hafner

In kaj menijo o delu, razvoju, načrtih ob sedanjem jubileju v tovarni? Direktor inž. Damjan Hafner, ki je v tovarni že skoraj 20 let pravi: »Naš pogled je bil vedno uprt naprej. Nenehno smo si prizadevali, da razvijamo in izpopolnjujemo naš program. Razumljivo, da smo se pri teh naporih srečevali z najrazličnejšimi težavami, a vedno smo jih znali premagati. Tako se na primer danes prek 2 milijona števcev pogovorov vrti v vseh zahodnih deželah. Prav v teh dneh smo spet priča velikemu uspehu. Odpiramo prepotrebno novo tovarno in tako povečujemo delovno površina za 1350 kvadratnih metrov. Nova tovarna pa ne pomeni le uresničitev pogojev za oplemenitenje sedanjih izdelkov in vključevanje elektronike, ne pomeni le možnosti za postopno uresničitev načrta, da začnemo izdelovati sisteme naših elementov in da uresničimo tudi tretjo vejo razvoja – to so ure, ampak pomeni veliko spremembo v nekdanjem gledanju. Dolgo je namreč prevladovalo mnenje, naj Lipnica ostane takšna, kot je. Konec je torej tudi takšnemu gledanju.

Seveda pa kar sem rekel, niso edini naši načrti. Naš srednjeročni program je usklajen s srednjeročnim razvojnim načrtom Slovenije. Zavedamo se, da bo osvajanje novih programov terjalo velike napore, strokovno izpopolnjevanje in izvozno konkurenčnost. Ob vsem tem pa nas čakajo naloge, kot so ureditev družbene prehrane, formiranje še nekaterih nujnih služb, ureditev sistema dohodkovnih odnosov in tako naprej.«

Slika: Janez Debeljak – vodja tehnične kontrole

V naš pogovor pa smo vključili tudi dva jubilanta. Janez Debeljak je vodja tehnične kontrole v tovarni mehanizmov Lipnica: »Dvajset let sem v tovarni v Lipnici, sicer pa že 25 let v Iskri. Iz Otoč se vsak dan vozim na delo. Veste, 20 let Lipnice pomeni danes velikanski skok. Zanimivo pa je, da ure, ki smo jih nekdaj delali, še danes tečejo. To kaže in potrjuje, da smo vedno veliko dali na kvaliteto izdelkov. Pri nas je tako, da bi marsikdo lahko rekel, da delamo zase, tako kot da je to naše. No, saj tudi je naše. Zadovoljen sem in tudi naprej mislim ostali zvest kolektivu. Novi prostori, ki jih bomo v kratkem dobili, pa so največja nagrada vsem, ki smo tukaj. Končno se nam je uresničila tista velika želja, da se vendarle enkrat ne bomo več drenjali na delovnih mestih.«

Slika: Anica Finžgar – kontrola polizdelkov

Anica Finžgar, zaposlena v kontroli polizdelkov: »Tudi jaz sem že 20 let v Iskri Lipnica, vendar sem že šest let prej delala v današnji tovarni. Čeprav imamo trenutno na delovnih mestih malo prostora in bo veliko bolje, ko bomo odprli nov obrat, se nekdanji začetki ne morejo primerjati z današnjimi delovnimi pogoji in razvojem. Spominjam se, da sem prvi dan, ko sem prišla na delo, dobila krtačo v roke. Potem smo gradili, betonirali, sejali pesek v kamnolomu. Danes mladim tega ni treba, zato tudi ne morejo razumeti, kaj sta nam včasih pomenila delo in tovarna. Kdaj je bilo najteže? Nikdar ni bila nobena stvar pretežka in prav ničesar se nismo ustrašili. Morda je bilo po svoje še najtežje pred 20 leti, ko smo morali hoditi v Iskro v Kranj na priučevanje.«

Slika: Nova tovarna – Iskra mehanizmi Lipnica

30-letnico Iskre in 20-letnico tovarne mehanizmov Lipnica bodo v kolektivu v Lipnici proslavili v petek, 24. septembra. Program se bo začel opoldne z ogledom nove tovarne. Slavnostni govor bo imel direktor inž. Damjan Hafner. Podelili bodo priznanja jubilantom, ob 13. uri pa bo proslava s tovarniškim srečanjem v tovarni. -- ''Glas'' 21. 9. 1976

'''Pogoji za še hitrejši razvoj / V Iskri – Tovarni mehanizmov Lipnica proslavili 20-letnico.''' Lipnica – S svečano otvoritvijo nove tovarne je blizu 300-članski kolektiv Iskrine tovarne mehanizmov v Lipnici v radovljiški občini v petek, 24. septembra, proslavil 20-letnico obstoja in uspešnega ter hitrega razvoja. V okviru proslav in prireditev ob 30-letnici Iskre Elekromehanike Kranj je bila to zadnja letošnja svečanost Iskre na Gorenjskem. Udeležili so se je predstavniki Združenega podjetja Iskra, radovljiške občinske skupščine, družbenopolitičnih in delovnih organizacij ter člani kolektiva mehanizmov v Lipnici.

Po ogledu proizvodnje v starih obratih (večji del proizvodnje bodo zdaj prenesli v novo tovarno) je svečanost začela ena najstarejših delavk v tovarni Danica Arh, ki je svečano odprla novo tovarno. O razvoju in naporih kolektiva je nato govoril direktor tovarne mehanizmov Lipnica inž. Damjan Hafner, ki je poudaril, da so v tovarni v teh letih z velikimi napori dosegli tudi velike uspehe. S kvalitetnimi izdelki, predvsem s števcem pogovorov, je danes Iskra – Tovarna mehanizmi Lipnica znana po vsem razvitem svetu. Tako se na primer kar 2 milijona teh števcev danes vrti v vseh zahodnih deželah. Naša tovarna pa bo kolektivu omogočila še večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo, oplemenitenje sedanjih izdelkov in vključevanje elektronike. V novi tovarni s površino 1250 kvadratnih metrov (v rekordnem času pet mesecev sta jo zgradila SGP Projekt Kranj in TRIMO Trebnje) pa bodo lahko uvedli tudi nekatere proizvodne programe, začeli izdelovati tretjo vejo razvoja – ure.

V imenu radovljiške občinske skupščine je čestital k uspehom temu Iskrinemu kolektivu v radovljiški občini sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov Radovljica Jože Bohinc. Poudaril je, da so danes temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti osnova za še hitrejši razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov. Na tem področju Iskrin kolektiv v Lipnici že beleži pomembne rezultate, v prihodnje pa bo v novi tovarni in boljših delovnih pogojih nedvomno lahko še več prispeval k reševanju krajevnih in širših družbenih problemov. Jože Bohinc je zaželel kolektivu še veliko uspehov in izročil posebno priznanje občinske skupščine za dosedanje uspehe.

S svečanosti so poslali pozdravno pismo predsedniku Titu in mu zaželeli čim prejšnje okrevanje ter hkrati obsodili oživljanje nacizma v sosednji Avstriji. Podelili pa so tudi priznanja 12 članom kolektiva, ki so v tovarni že 20 let in več. Priznanja so dobili: Franc Peternel, Janez Debeljak, Franc Dornik, Ivan Varl, Dragica Porenta, Tine Arh, Leopold Kozjek, Anica Finžgar, Helena Goričnik, Marija Smrekar in Ivan Mihelič.

V kulturnem programu na svečanosti pa so nastopili moški pevski zbor Stane Žagar iz Krope pod vodstvom prof. Egija Gašperšiča, recitatorji osnovne šole Staneta Žagarja v Lipnici in osnovne organizacije ZSMS Iskra – Tovarna mehanizmov Lipnica. / A. Žalar -- ''Glas'' 28. 9. 1976

Slika: Na petkovi svečanosti ob 20-letnici Iskrine tovarne mehanizmov v Lipnici je o razvoju in programu govoril direktor tovarne inž. Damjan Hafner. Foto: F. Perdan -- ''Glas'' 28. 9. 1976

Slika: Tovarna Mehanizmi v Lipnici je letos dobila novo stavbo in z njo novih 1350 kvadratnih metrov površine. -- ''Glas'' 29. 7. 1977

'''Iskra — TOZD mehanizmi Lipnica. Od cerkvenih stolpnih ur pred 100 leti do specialnih elektronskih ur. Prvi dislocirani obrat ISKRE V obratu Lipnica prvič v ISKRI uveljavljena popolna specializacija. Od tekočih trakov na individualna delovna mesta.''' 

Še več kot pred sto leti so v dolini Lipnice pela kladiva kovaških mojstrov, ki so ročno izdelovali ure za cerkvene stolpe za domačo in tuje dežele. In morda je bilo prav to vzrok, da so leta 1949 po odredbi Republiške kovinske industrije v Ljubljani pričeli v obratu Lipnica spet s proizvodnjo ur in so pred 20 leti, ko je ta obrat Plamena iz Krope prestopil k ISKRI, nadaljevali s proizvodnjo urnih mehanizmov.

Nekaj posebnega je bil ta ISKRIN obrat že od vsega začetka: prvi je pričel delati po principu popolne specializacije. Ob vsestranski podpori ISKRE in pridnosti ter prizadevnosti kolektiva v Lipnici je z novimi prijemi obrat hitro rastel, večala se je storilnost, dvigala kakovost. Že v nekaj letih je mali obrat zaslovel kot pretežni izvoznik svojih proizvodov, saj je zadovoljeval še bolj zahtevne kupce. 

V 20 letih se je proizvodnja od začetnih 30 milijonov starih dinarjev dvignila na 8,5 milijarde, torej kar za 28-krat, število zaposlenih se je povečalo od 30 na 300. Leta 1959 je bila izvršena rekonstrukcija prostorov. Kupili so nove sodobne stroje, začeli uvajati sodobno tehnologijo, kar je omogočilo, da so v nekaj letih povečali proizvodnjo za skoraj 100 odstotkov. Zaradi hitre rasti in uvajanja novih izdelkov so bila vsa ta leta polna problemov. 

Danes cenena avtomatizacija nadomešča težko fizično delo. Uvedli so objektivno določanje časa in metode dela po WF sistemu, od tekočih trakov pa prvi prešli v ISKRI in tudi v Jugoslaviji na individualna delovna mesta. 

Ko je ISKRINA tovarna v Lipnici pred 11 leti začela s proizvodnjo števca pogovorov, se je soočila s težkim problemom kvalitete. Z veliko prizadevnostjo je kolektiv rešil tudi to: v kratkem času so dosegli tako kvaliteto, da so pristopili k atestiranju števca pogovora v raznih industrijsko visoko razvitih državah. In morda zanimivost: v zadnjih 11 letih niso glede omenjenega proizvoda prejeli nobene reklamacije. Pri svojih naročnikih širom sveta uživa visok ugled tako glede na kvaliteto, kot tudi na solidnost dobav. Danes njihove števce pogovorov poznajo tudi v Braziliji, Puerto Ricu, Mehiki in drugod. S svojo kvaliteto je celo zrinil s svetovnega trga francoske, italijanske in druge proizvajalce. 

Danes izdelajo v obratu ISKRA TOZD Mehanizmi v dveh izmenah vsakih 25 sekund števec pogovorov, vsakih 54 sekund dvotarifni številčnik ... Za tako proizvodnjo pa je bilo treba ogromno tehnoloških priprav. Usklajevati je bilo treba norme, pa tehnološke postopke, skrbeti za spremembe, izdelati konstrukcijska orodja za orodjarno itd. V letih 1965 do 1970 je bil v tovarni ustanovljen oddelek tehnološke priprave proizvodnje. V tovarni se še dobro spominjajo naporov pri projektiranju in izdelavi prvega tekočega traku za izdelavo dvotarifnega številčnika leta 1965 in potem drugega za SP-5. Speljati je bilo treba ceneno masovno proizvodnjo števca pogovorov ...  

Lani so v Lipnici proizvedli za 16 odstotkov več vrednosti proizvodnje kot leto poprej in to pri enakem številu zaposlenih. Čeprav je bil proizvodni plan izvršen s 93 odstotki, pa omenjeno povečanje pomeni zadovoljiv uspeh. V letu 1976 so za izvoz izdelali za 1,4 milijona dolarjev svojih izdelkov, letošnji pokazalci prvega polletja pa kažejo, da so lanski izvoz za to obdobje presegli za 68 odstotka oziroma so izpolnili že 88,7 odstotka letnega plana izvoza. Letošnja skupna vrednost proizvodnje, eksterne in interne, se je v obdobju januar—junij v primerjavi s planirano povečala za 12,6 odstotka, v primerjavi z lanskim obdobjem januar—junij pa za skoraj 30 odstotkov. 

Srednjeročni program TOZD Mehanizmi napoveduje proizvodnjo izpopolnjenega asortimana števnih mehanizmov, proizvodnjo časovnih in krmilnih mehanizmov v sodobnejši tehnologiji z uporabo elektronike, časovnih baz s kvarcem ipd. za široko potrošnjo, industrijsko uporabo in profesionalne namene ter proizvodnjo merilne regulacijske opreme za toplotne procese v industriji. 

Seveda pa nagel vzpon te perspektivne nove proizvodnje zavisi predvsem od hitre rešitve prostorske stiske, v kateri so trenutno kljub dograjeni novi proizvodni hali. Šele ko bo ta dokončno urejena, upajo pa, da bo to še letošnjo jesen, bo lahko proizvodnja nemoteno stekla. Računajo tudi na pomoč kooperantov. Sicer bo v svojem srednjeročnem planskem obdobju 1976–1980 tovarna usmerjena predvsem na domače tržišče, kjer bo skušala doseči bistven porast proizvodnje, predvsem pri merilno regulacijski opremi za toplotne procese v industriji, širšem asortimanu impulznih števcev ter razširjenem programu časovno krmilnih mehanizmov. 

Glede izvoza menijo, da bo tu občutiti na začetku določeno stagnacijo, proti koncu srednjeročnega obdobja pa jo nameravajo poživiti z ustreznimi kooperacijskimi posli. 

Kot do sedaj, se bo tovarna še v naprej trudila, da bi bila v čim manjši meri odvisna od uvoza surovin in materialov in jih bo zamenjavala z domačimi. Stopnja rasti uvoza pa se bo v naslednjih letih zmanjšala tudi zaradi postopnega uvajanja programov matičnih ur in programatorjev. Predvidevajo, da bo proizvodnja po planskih cenah v tem srednjeročnem obdobju rasla po 11 odstotkov letno, število zaposlenih se sme povečati le za 2 odstotka letno, obenem pa se mora izboljšati kadrovska struktura. Z novimi tehnološkimi postopki in izboljšavami bodo povečali storilnost za 8 odstotkov letno, pri čemer naj bi realni osebni dohodki rasli po 5 odstotkov letno. Ko se bo produkcija preselila v novo halo, predvidevajo v TOZD Mehanizmi tudi nov prehrambeni obrat. V sodelovanju s tovarno Plamen Kropa bodo opremili ambulanto v Kropi, ki že od lani nudi usluge tudi zaposlenim v TOZD Mehanizmi v Lipnici. Tudi prevoz delavcev na delo in z dela je treba izboljšati, posebno še v zimskem času. 

Kot v vseh TOZD Združenega podjetja ISKRA, tudi V Lipnici še nimajo rešenih vseh stanovanjskih vprašanj. Zavzemajo se za to, da se sredstva za stanovanjsko gradnjo porabijo tam, kjer se ustvarijo in razvijajo tiste oblike zadovoljevanja stanovanjskih potreb, ki so z ozirom na lokalne razmere najbolj primerne. Prav zdaj se pripravljajo, da bodo svoje notranje odnose prilagodili novemu zakonu o združenem delu in na tej osnovi predvsem razvili dohodkovne odnose v okviru DO in ZP ISKRA. Težišče razvoja organizacije v prihodnjih letih bo na krepitvi samoupravnosti TOZD v okviru DO, na razvoju oblik neposrednega izrekanja delavcev v TOZD, za kar je prvi pogoj uspešno, pravočasno in objektivno informiranje delavcev, ter na izoblikovanju dohodkovnih odnosov med TOZD. 

Kolektiv ISKRE – TOZD Mehanizmi Lipnica čestitata vsem občanom in delovnim ljudem radovljiške občine za občinski praznik. -- ''Glas'' 5. 8. 1977  

'''3 + 1.''' [...] Marsikje so se za zbore delavcev in za javne razprave kvalitetno in temeljito pripravili. Tako tudi v treh delovnih in temeljnih organizacijah radovljiške občine, kjer so nam o načinu sprejema samoupravnih dokumentov takole dejali: [...] Matevž Kleč, sekretar v Iskrini temeljni organizaciji mehanizmi Lipnica. -- ''Glas'' 27. 1. 1987

==Društveno življenje==

{|
|[[File:Zgornja Lipnica1952.jpg|thumb|800 px|Mladina iz Spodnje Lipnice (KLO Lancovo) ob izgradnji zadružnega doma 1952, graditi so pomagali tudi mladinci z Dobrave. Na tleh: Vajenci v Kropi 1943. Sedijo: 1 Matijovčev z Zg. Dobrave 2 3 Joštov Franc 4 5 6 7 8 9. Prva vrsta: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Sedijo:  1 Urbančkov Viktor iz Lipnice 2 Jožko Mulej (Alenčov) iz gostilne v Lipnici 3 Polona Lukan (Magušarjeva) 4 5 Magušarjeva Ivanka iz Amerike 6 Vinko Mulej (Alenčov) 7 Šojsmanova Cilka  8 9 10 11. Prva stoječa vrsta:  1 Tončova Ana iz Lipnice 2 Mežnarčov iz Mošnje 3 4 5 in 6 Markotovi Ivanka in Mici iz S. Lipnice 7 Bendačova Tončka 8 Šojsmanova Micka 9 Mečižova Angela 10 11 12 Urbančkov Janko iz Zg. Lipnice 13 Beštrova Tončka iz MOšnje (Ravnice) . Druga stoječa vrsta:  1 2 Urbanova s hriba (Zg. Lipnica) 3 Franc Lukan (Odančev, zobar v Radovljici) 4 Lukanova Štefka 5 Moškonova  Ivanka 6 7 8 9 10 in 11 Štefelinovi Slavka in Ivanka.  Zgornja vrsta:  1 2 Minka Noč (Bohinčova)  3 4 Tonej Eržen (Vrbančov) 5 6 7 Anica Eržen (Vrbančova) 8 9 Bernarda Štefelin 10 11 12 Jelka Kosel (Joštova) 13 14 Franc Eržen 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26]]
|}

'''Naročniki Mohorjevih knjig (1946–49)'''

*Dobrava. Kljun Janez, soupravitelj. – 31 naročnikov. / 1946
*Dobrava. Župnijski urad. – 26 naročnikov. / 1947
*Dobrava. Župnijski urad. – 22 naročnikov. / 1948
*Dobrava. Župnijski urad. – 36 naročnikov. / 1949 -- ''Mohorjev koledar v Celju'' (1946–49)

'''Primorskim otrokom za 29. november.''' V tekmovalnem načrtu so se žene jeseniškega okraja obvezale, da bodo zbrale najmanj 2000 din in za ta denar kupile šolske potrebščine pionirjem najbolj prizadetih krajev Primorske kot darilo za praznik 29. novembra. Pri izvrševanju te obveze so pokazale izredno ljubezen do primorskih sirot žene v Boh. Bistrici, na Javorniku, Srednji Dobravi, Potokih, Bledu [...] -- ''Jeseniški kovinar'' 3. 1. 1947 (1/1), 3

'''Prebivalstvo v Kropi in Kamni Gorici''' z delom dokazuje neomajno zaupanje v naše vodstvo s Titom na čelu. Uspeh sestanka ni izostal. Od predvidenih 30 članov sindikata se jih je odzvalo 55, ki so bili porazdeljeni na več strani. Največ — 30 — jih je šlo na bližnjo vas Brezovico, kjer se jim je pridružilo še par ljudi iz Sr. Dobrave. Tu so podrli, oklestili in obelili preko 50 smrek. Druga partija je šla popravljat gozdno pot, s čimer so omogočili prevoz drv; tretja skupina pa je sortirala in prevažala hlode. -- ''Jeseniški kovinar'' 25. 9. 1948 (št. 27)

'''Krajevni odbori Žirovnica, Dovje - Mojstrana, Kranjska gora, Srednja Dobrava,''' Ribno, Sp. in Zg. Gorje in še nekateri morajo odkupiti še precejšnje količine krompirja, imajo pa tudi še mnogo potrošnikov, ki krompirja še niso prejeli. Zaradi tega naj odgovorni ljudje v teh krajih takoj podvzamejo vse mere za 100%-ni odkup krompirja, da bode naš delovni človek preskrbljen čez zimo. Ker se bo odkup krompirja te dni zaključil, naj zaostankarji v svojo lastno in splošno korist pohite z oddajo.  -- ''Jeseniški kovinar'' 6. nov. 1948.

'''Kje naj se gradi sindikalni dom tovarne »Plemen« v Kropi«.''' Vodstvo sindikalne podružnice podjetja »Plamen« v Kropi je prišlo na dobro in za kulturno delo zelo koristno misel zgraditi sindikalni dom in to na prostoru nasproti tovarne v Kropi. Pripravljalni odbor se je obrnil na sosednji vasi Kamno gorico in Srednjo Dobravo s prošnjo, naj bi pomagali po svojih močeh pri gradnji tega doma. Kamna gorica in Srednja Dobrava sta oddaljeni od Krope okoli 40 minut hoda in sta pripravljeni pomagati pod pogojem, da se ta dom zgradi v Lipnici, kjer bo tudi sedež bodočega občinskega odbora in ker se s tem njihova oddaljenost od bodočega doma zmanjša najmanj za 20 minut hoda. O predlogu sosednjih vaščanov pa nekateri Kroparji nočejo ničesar slišati in so odločno za to, naj se dom postavi v Kropi.

Če pomislimo, da bo vasica Lipnica pri Podnartu postala središče vsega upravnega, gospodarskega in političnega življenja na tem področju, je nujno, da postane v najbližji bodočnosti tudi središče kulturnega življenja, kar se lahko doseže s tem,  da se zgradi stavba, v kateri bo mogoče namestiti kino-aparaturo in izvajati razne gledališke predstave in predavanja.

Gradnja sindikalnega doma bo stala okoli 10 milijonov dinarjev. Zato je treba dobro premisliti, zakaj in kako bo ta vsota porabljena in kako bo vplivala na dvig življenjske ravni prebivalstva. Če bi ta dom postavili v Lipnici, bi s tem brez dvoma ustvarili kulturno žarišče za vso spodnjo Lipniško dolino in ne bi bilo treba ljudem več hoditi v kino v Radovljico, ki je prav toliko oddaljena, kakor bi bil oddaljen sindikalni dom, če bi ga zgradili v Kropi. Če bi torej stal dom v Kropi, ne bi Kamna gorica in Srednja Dobrava pri tem ničesar pridobili. V nasprotnem primeru pa bi lahko tri kulturna društva, ki so na tem območju, študirala dramatska dela na svojih skromnih domačih odrih, izvajala pa bi jih v sindikalnem domu. S tem bi dali našim delovnim ljudem kulturno razvedrilo, ki so ga po svojem delu nedvomno potrebni, a si ga zdaj ne morejo privoščiti prav zaradi oddaljenosti od mesta Radovljice, ki je edino najbližje kulturno središče.

Kako zelo so prebivalci vseh teh vasi zainteresirani za to gradnjo, dokazujejo že sprejete obveznosti, ki so sicer še skromne, vendar bi se z začetkom gradnje še povečale. Tako so se n. pr. organizacije v Kamni gorici na svojem občnem zboru Fronte dne 8. marca obvezale, da bodo opravile pri gradnji tega doma 30.000 prostovoljnih delovnih ur, krajevni ljudski odbor pa do dal 50% vsega potrebnega lesa. KLO Srednja Dobrava je pripravljena dati ostalih 50% potrebnega lesa in zemljišče, na katerem bi stal dom, brez dvoma pa bi tudi prebivalci opravili veliko število prostovoljnih delovnih ur. Vse to pa sta pripravljena prispevati ta dva kraja seveda le pod pogojem, da se dom postavi v Lipnici. Prebivalci Srednje Dobrave in Kamne gorice so nadalje mnenja, naj Kroparji resno premislijo koristi gradnje doma v Lipnici in naj imajo v vidu, da bo za dom veliko, če ne največ prispevala tovarna »Plamen«, v kateri je zaposleno veliko število Dobravčanov in Kamnogoričanov. V nasprotnem primeru pa bo potrebno zgraditi še en kulturni dom v Lipnici kot bodočem središču občine, kar bo stalo mnogo denarja in truda.

Prebivalci Srednje Dobrave in Kamne gorice so nadalje mnenja, naj bi o gradnji tega doma dali svoje mišljenje tudi nadrejeni organi. Nikakor pa ni umestno upoštevati trditve posameznikov, ki trdijo, da se bodo občinski ljudski odbori »čez nekaj let« zopet razbili na sedanje krajevne ljudske odbore. / H. F. -- ''Slovenski poročevalec'' 10. 4. 1952

'''Gospodinjski tečaj v Lipnici.''' Na pobudo mladinske organizacije v Kropi se je v začetku decembra 1958 pričel v osemletki v Lipnici gospodinjski tečaj, ki ga obiskuje 35 deklet in žena iz Krope, Kamne gorice in Dobrave. — Da lahko obiskujejo tečaj tudi delavke, ki so zaposlene v podjetjih, so razdelili tečaj v 3 izmene. Tečajnice se bodo poleg kuhanja naučile tudi raznih drugih gospodinjskih spretnosti. Tečaj bo končan konec naslednjega tedna. -- ''Glas Gorenjske'' 9. 1. 1959

'''Poživitev dela aktiva LMS. Srednja Dobrava''' (M. S.) — Vaški aktiv LMS v Srednji Dobravi je bil zelo nedelaven, zato so ga mladinci kar sami razpustili. Na pobudo občinskega odbora SZDL Radovljica pa je bil v tem kraju pred dnevi skupni sestanek članov KO SZDL in mladincev, na katerem so sklenili, da bo mladinski aktiv spet zaživel. Uredili so kadrovska vprašanja in se pogovorili, kako bodo uredili knjižnico in prostor s televizijskim aparatom. Čez zimo bodo člane mladinskega aktiva pritegnili h kulturno prosvetnemu delu. -- ''Glas'' 30. 9. 1961

'''Povsod enake težave. Lancovo, Srednja Dobrava''' (M. S.) Vaška aktiva LMS na Lancovem  in na Srednji Dobravi sta imela letni konferenci med prvimi v radovljiški občini. Na konferencah, ki sta bili preteklo soboto, so mladinci govorili o pripravah na občinsko konferenco in na kongres ter se pogovorili o nekaterih težavah, ki ovirajo uspešnejše delo. Ker imajo v obeh krajih skoraj enake težave, lahko o njih spregovorimo kar v istem sestavku. 

Razen tega, da mladinci nimajo primernega prostora za delo v okviru svoje organizacije, je vedno težje tudi zaradi pomanjkanja sposobnega kadra za mladinske voditelje. Najbolj pereče je to, da je večina mladincev vključena tudi v tovarniške aktive in se potem upravičeno ali neupravičeno izgovarja na delo, ki ga opravlja v teh aktivih. Mnogi mladinci so bili mnenja, da bi morali zaposleni mladini posvečati več pozornosti delu v svojih vaseh. 

Na obeh vaških konferencah so mladinci sprejeli sklep, da bodo poiskali nove oblike dela in nove načine sodelovanja z drugimi krajevnimi organizacijami. Doslej se je namreč velikokrat dogajalo, da so bili mladinci zaželeni predvsem takrat, ko je bilo treba okrasiti prireditvene prostore, postaviti mlaje ali pri kakšnem drugem tehničnem opravilu. -- ''Glas'' 25. 10. 1961 

Slika: '''Srečanje ostarelih''' 6. 1. 1976 v domu KS Sr. Dobrava, foto Franc Debeljak, arhiv Boštjana Resmana

Na pobudo osnovne organizacije RK so vse družbenopolitične organizacije na Srednji Dobravi pri Kropi pripravile sprejem za vse ostarele člane in invalide v krajevni skupnosti. Vabilu se je odzvala večina povabljencev. Organizatorji so med drugim poskrbeli tudi za prevoz. V dvorani doma krajevne skupnosti je bila za povabljene pripravljena pogostitev. Srečanje je bilo prisrčno, saj je marsikomu omogočilo, da je po dolgem času s prijateljem obudil misel na pretekle težke, pa vendar lepe dni. Udeleženci so po končanem sprejemu zagotavljali, da jim bo 6. januar ostal v lepem spominu. Organizatorji pa so si zadali nalogo, da bodo v bodoče taka srečanja še pripravili. Razširiti pa jih nameravajo s kulturnim programom. (BP) Foto: F. Debeljak. -- ''Glas'' 16. 1. 1976

Slika: Verjetno je ob isti priložnosti nastala tudi tale slika. Zgornja vrsta: 1 2 Janez Kozjek 3 4 Jože Ješe (Pozina) 5 Tito. Druga vrsta: 1 2 Cimpermanov Janez? 3 Vinko Papler (Terlikarjev) 4 5 Grilova mama 6 Cvetotova stara mama 7 Janez Lotrič (Komaričkov) 8 9 stari Kozjek (oglar) 10 Filip Sitar z Mišač 11 Šuštarjev Andrej (Julkin oče) 12 Švelc 13 Čačov Janez. Sedijo v prvi vrsti: 1 Tončka Goračeva (Zg. Dobrava) 2 Milka Horvat (Pisanka) 3 Goračeva Franca 4 Lencovka 5 Johana Zaveljcina Zotlar (Švelcova) 6 Ukova Pepa 7 8 Ivan Križnar (nosilec spomenice NOB) 9 Šimenčova 10 Tomažovčeva mama z Mišač 11 12 Mežnar (Koselj) 13 14 [Bendelj (Špendov) – negotovo] -- Arhiv Joža Pfajfar

'''Organizacija RK Sr. Dobrava''' je za krajane stare nad 70 let priredila veselo in zabavno popoldne z bogatim kulturnim sporedom. Učenci prvega razreda osnovne šole Staneta Žagarja so uprizorili igrico Rdeča kapica in recitirali. V imenu RK jih je pozdravil in jim zaželel še veliko srečnih dni predsednik Koselj Jože. - F. Debeljak. -- ''Glas'' 4. 3. 1977

'''Akcija mladincev iz Dobrave.''' Srednja Dobrava - Občinska konferenca ZSMS Radovljica ter osnovna organizacija ZSMS Srednja Dobrava sta v soboto organizirali delovno akcijo, ki se je je udeležilo okoli 150 mladih iz radovljiške občine, predvsem pa osnovne šole Bled. Urejali so cesti Srednja Dobrava-Mišače, Srednja Dobrava-Prezrenje, očistili okolico gasilskega doma na Srednji Dobravi ter urejali prostor za športno igrišče. -- ''Delo'' 31. 10. 1978

===Gasilci===

[https://drive.google.com/open?id=0B5ZPOLV-2AfdRFhYbmNwUWVDNFk Brošura ob 50-letnici dobravskih gasilcev.]

{|
|[[File:Na Dobravi 1963.jpg|thumb|1000 px|Ustanovitev gasilskega društva na Dobravi leta 1963. Prva vrsta sedijo: 1 Filip Sitar, 2 Tonček Fajfar (Šimenčov), 3 delegat iz Radovljice, 4 Marica Vidic (Lojzova žena), 5 predsednik društva Matija Klinar, 7 Peter Žbontar, 8 poveljnik iz Radovljice, 9 požarni referent. Druga  vrsta: Johan Prentar, 2 Joža Resman (Bodlaj), 3 mož od Očakove, 4 Vinko Bertoncelj iz Mošenj (Zaboštnikov), oče Zdevčevega Braneta 5 Ivan Vidic, Lojzov brat (pri Črvičku na Zg. Dobravi), 6 predsed. iz Kamne Gorice, 7 Janko Bergant (Kajžov, brat talca v Begunjah), 8 Stanko Koselj (Očakov), 9 Janko Pogačnik (Jurčkov), 10 Andrej Vovk (prišel z Mišač k Šuštarju, oče Julke, por. Avguštin), 11  Joža Šolar (Ještinov), 12 Janez Bertoncelj (Šlibrov), 13 Janez Lotrič, 14 Anton Fajfar z Zg. Dobrave. Tretja vrsta: 1 Joža Ješe (Pozinov), 2 Vinko Golmajer, 3 4 5. Zgoraj: 1 Francelj Benedičič z Brezovice, 2 Štefan Škvorc, 3 Janez Avsenik (Cimpermanov), 4 Mirko Špendov (Bendelj), 5 Rudolf Vidic (Čačkov Stane), 6 7 8. Čisto zgoraj desno mladina. Osebe je prepoznal Alojz Vidic. Gasilski arhiv]]
|}

'''Nov gasilski dom na Srednji Dobravi.''' Prostovoljno gasilsko društvo Srednja Dobrava pri Kropi, ki je bilo ustanovljeno 1963. leta in je najmlajše v radovljiški občini, bo jutri, 19. julija, slovesno odprlo nov gasilski dom in predalo namenu novo motorno črpalko. Društvo bo ob tej priliki razvilo še svoj prapor. 

Slovesnost se bo začela ob dveh popoldne z mokro vajo, ki jo bodo izvedli gasilci okoliških društev. Nato bo povorka krenila do novega doma, kjer bo krajša slovesnost. Sodelovala bo tudi godba na pihala iz Lesc. Po proslavi bo vrtna veselica z bogatim srečolovom. Obiskovalce bo zabaval kvintet Gorenjci iz Radovljice s pevcema. 

Slika: Dobravski gasilci želijo, da bi se njihove prireditve udeležilo čim več ljudi. -jk -- ''Glas'' 18. 7. 1970

'''Gasilsko društvo Srednja Dobrava pri Kropi''' je organiziralo v nedeljo popoldne veliko gasilsko slovesnost, na kateri so izročili namenu nov gasilski avtomobil, obenem pa so se pridružili proslavljanju 30. obletnice osvoboditve. Tako množične proslave, po kateri je bila vrtna veselica z bogatim srečelovom in z nastopam Veselih planšarjev, na Dobravi že dolgo ni bilo, saj se je je udeležilo skoraj 500 gasilcev, gostov, krajanov in ljudi od drugod. V kulturnem programu so sodelovali godba na pihala iz Lesc, pevski zbor Stane Žagar iz Krope in pionirji. Pokrovitelj slavju je bila Zavarovalnica Sava. Nov gasilski kombi lMV 1600 je stal skoraj 8 milijonov starih dinarjev. 0,5 milijona starih dinarjev so zbrali ljudje s samoprispevkom, 800.000 dinarjev pa je primaknila radovljiška občinska gasilska zveza, ostalo pa so prispevale organizacije združenega dela. - jk -- ''Glas'' 2. 7. 1975 

'''Srednja Dobrava — Gasilsko društvo Srednja Dobrava''' v radovljiški občini, ki ima 96 članov (od tega precej pionirjev in mladincev), je imelo pred nedavnim redni občni zbor, na katerem so pregledali in ocenili delo v minulem letu. Ugotovili so, da so uresničili vse začrtane naloge in da so bili še posebno prizadevni pionirji in mladinci. Tako so pionirji na lanskem občinskem tekmovanju Kaj veš o gasilstvu dosegli prvo mesto. Zelo uspešni pa so bili pionirji in mladinci na občinskem tekmovanju oktobra lani v Lescah. Sicer pa društvo redno pomaga mladim pri različnih oblikah dejavnosti. Prirejajo smučarske izlete, organizirajo drsanje in druge športne prireditve. 

S prostovoljnim delom (1560 ur) so lani obnovili gasilski dom, pri čemer so še posebej pomagali kmetovalci z lesom. Letos pa nameravajo dokončati garaže. Organizirali bodo tudi 21 gasilskih vaj, od tega šest mokrih. Skupaj z ostalimi društvi pa bodo pripravili tečaj za izprašane gasilce. Poleg tega so lani opravili še več preventivnih pregledov in predavanj. A. -- ''Glas'' 19. 3. 1976

'''Konferenca gasilcev Srednje Dobrave.''' Člani gasilskega društva Srednja Dobrava so se zbrali 5. marca na letni konferenci. Ugotovili so, da je bila zgraditev nove garaže in ureditev sejne dvorane največja lanska akcija dobravskih gasilcev. Še posebej kaže pri tem pohvaliti poveljnika društva Alojza Vidica in tajnika Lovra Kozjeka. Pripravili so tudi tečaj za izprašane gasilce. Udeležilo se ga je 22 tečajnikov iz dobravskega društva in 15 iz kamnogoriškega. Gasilsko društvo Srednja Dobrava želi kupiti manjšo motorno brizgalno, ki naj bi bila namenjena predvsem vajam. Nekaj sredstev so pripravljeni zbrati tudi pionirji gasilci z zbiranjem odpadnega železa. Delovni načrt predvideva tudi ureditev okolice doma in organizacijo veselice. BP -- ''Glas'' 22. 3. 1977

'''Gasilsko društvo Srednja Dobrava pri Kropi''' vas vabi v nedeljo, 7. avgusta 1977, ob 15. uri na veliko vrtno veselico. Igral bo Blejski kvintet s pevko Agato Šumnik. -- ''Glas'' 5. 8. 1977

'''Gasilsko društvo Srednja Dobrava pri Kropi''' vas vabi v nedeljo, 31. julija, ob 15. uri na veliko VRTNO VESELICO, Igral bo ansambel MURKA s pevcema. Obenem bomo izročili pionirjem 300 l motorno brizgalno. V primeru slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo. -- ''Glas'' 29. 7. 1977

===Knjižnica===

[[File:Narodna knjižnica Srednja Dobrava.jpg|thumb|Narodna knjižnica Srednja Dobrava, žig iz 1950. let]]

Da bi sploh ugotovili, kaj imamo, smo se lotili postopnega urejanja, skoraj povsod najprej z metlo in krpo. Nato smo prečistili knjižno zalogo, jo uredili po sistemu UDK za prost pristop, vpisali v novo inventarno knjigo in sestavili abecedni imenski katalog. To je bilo opravljeno leta 1964 v Radovljici; 1965 na Bledu, Dobravi pri Kropi in v Mošnjah; 1966 v Lescah, Boh. Bistrici Kamni gorici; 1967 v Kropi, Gorjah, Begunjah; 1968 v Podnartu in na Brezjah; 1970 v Zasipu, 1972 v Ljubnem in 1974 v Srednji vasi. 

*Dobrava, Zadružni dom, knjižna zaloga 800, delovni čas sobota 11.00 do 12.00 dopoldne, knjižničar Šolar Mira

Najslabše je trenutno v Zg. Gorjah, podobno v Kamni gorici, natrpana je knjižnična soba v Podnartu, ki je hkrati
skupni prostor za potrebe prosvetnega društva, v Stari Fužini je uporaba prostora zaradi poškodb ob potresu nemogoča in je knjižnica zaprta, na Dobravi pa je knjižnična soba tako majhna, da knjige lahko izbirajo komaj trije bralci hkrati. -- ''Glas''-- ''Snovanja'' 13. 12. 1977 

'''Pozabljena vaška knjižnica.''' Radovljica — V radovljiški občini je poleg osrednje knjižnice še 16 vaških knjižnic po krajevnih skupnostih, imajo pa tudi potujočo knjižnico [...] Najbolj opazno so pri obisku napredovali v knjižnicah v Radovljici, v Kropi, v Zasipu, v Ljubnem, na Srednji Dobravi, v Mošnjah in v Spodnjih Gorjah, kjer tudi po zaslugi prizadevnih knjižničark knjižnice zelo dobro poslujejo. Zanimivo je, da pri vaških knjižnicah prevladujejo mlajši bralci. -- ''Glas'' 27. 1. 1987

'''Katoliški krogi pod vodstvom dr. Janeza Evangelista Kreka''' so leta 1897 kot prvo na Gorenjskem ustanovili Delavsko katoliško prosvetno društvo v Kropi, ki mu je maja 1898 sledilo sorodno izobraževalno, bralno in pevsko društvo v Kamni Gorici. Katoliška izobraževalna društva so na radovljiškem območju ustanavljali predvsem v prvem desetletju 20. stoletja: leta 1900 na Dobravi pri Kropi in v Kamni Gorici, 1901 v Radovljici, 1907 v Mošnjah, 1908 na Brezjah in v Ljubnem, 1909 v Podnartu in 1910 v Begunjah. Omenjena društva so postopoma začela postavljati ljudske ali prosvetne domove, v katerih so imela tudi svoje knjižnice. Le-te so izšle iz že obstoječih župnijskih knjižnic, ki so pospešeno pridobivale novo knjižno gradivo in opremo. [...]

Matična knjižnica v Radovljici je imela v šestdesetih letih 20. stoletja [...] [podružnične] knjižnice v Lescah, Gorjah, na Dobravi in Bohinjski Beli. […]

Prizadevne radovljiške knjižničarke so [...] zavzeto skrbele za potujočo knjižnico, da bi si z njo knjižničarji po vaseh kar najbolj pomagali. Pošiljanje kolekcij v kovčkih iz kraja v kraj se ni uveljavilo, pač pa so vaški knjižničarji vse bolj pogosto prihajali v matično knjižnico po knjige, ki so jih izbrali upoštevajoč želje in naročila svojih bralcev. 8. februarja 1966 je bila za upravnico knjižnice imenovana Rezka Slak. V matični knjižnici so pričeli z nagrajevanjem knjižničarjev na terenu, ki je postopoma prešlo v pogodbeno, honorarno zaposlitev. Tako ravnanje je bilo v strokovnem pogledu sicer dobro, v finančnem pa kar preveč obremenjujoče. [...]

V sedemdesetih letih 20. stoletja je bila knjižnična mreža utrjena. Radovljiško knjižnico so januarja 1972 iz graščine preselili na Gorenjsko cesto 27, v prostore nekdanje restavracije &quot;Triglav&quot;, in jo iz Matične knjižnice Radovljica preimenovali v Knjižnico Antona Tomaža Linharta Radovljica. Zaradi različnih okoliščin so svoja vrata začasno zaprle vaške knjižnice na Brezjah (1976-83), Bohinjski Beli (1969-92), Dobravi (1970-74), Lancovem (1969-82) in v Stari Fužini (1977-83). Za vedno sta ugasnili vaški knjižnici na Gorjušah (1976) in v Ribnem (1969). Vzroki za prekinitve dejavnosti so bili različni: upad obiska, odhajanje bralcev v bližnjo večjo knjižnico, skrajno neprimerni pogoji za delovanje, pomanjkanje kadra. -- Jure Sinobad: Sto let javne knjižnice v Radovljici, 2006

===Pevci===

{|
|[[File:Cerkveni pevski zbor na Dobravi.jpg|thumb|700 px|Cerkveni pevski zbor na Dobravi, verjetno kmalu po vojni. Sedijo: 1 Micka Koselj, por. Debelak (Rokova Micka), 2 Mickina sestra Ivanka, por. Šlibar (Mežnarjeva Ivanka), 3 skladatelj Jože Mihelič (Colar), 4 župnik ? 5 organist Anton Špendov (Bendelj), 6 Milena Papler (Petrovčeva s Sp. Dobrave, por. v Ljubno), 7 Ivanka Špendov (Bendeljnova). Stojijo: 1 Tončka Ješe (Pecarjeva s Sp. Dobrave), 2 Štefka Pogačnik (Lencova, poročena na Jesenice), 3 Janez Šolar (Zečkov), 4 ? 5 kolar Franc Pogačnik (Lencov), 6 Janez Lotrič (Komaričkov), 7 Matevžovčeva Slavka, 8 Marta Dobre (Jarčeva s Sp. Dobrave). Arhiv Komaričkovih, osebe je razpoznal Alojz Vidic]]
|}
{|
|[[File:Pevski zbor na Dobravi.jpg|thumb|800 px|Pevski zbor na Dobravi: 1 Kozjekova Milka, 2 3 dvojčici Cirila in Metoda Debeljak, 4 Micka Debeljak (Rokova), 5 Janez Lotrič (Komaričkov), 6 organist Tone Špendov (Bendeljnov) 7 Josip Mihelič (Colar), 8 Ivanka Špendov (Bendeljnova ), 9 Vera Papler (Šimnovčeva), 10 Očakova Mili, 11 Frvanova Minka. Arhiv Mirko Špendov]]
|}

==Gostilna, trgovina in podjetja ==

'''Zadnja »nacionalizacija« v Jugoslaviji,''' ki je bila izvedena pred dobrim mesecem, je pospravila v državni okvir vse male industrije in zadnje ostanke privatnih trgovin. Ta ukrep znova potrjuje, da hoče sedanji protiljudski režim doma uničiti vso privatno lastnino in na celi črti izvesti svoj komunistični gospodarski načrt. Med drugim so bila nedavno v Sloveniji »podržavljena« naslednja privatna podjetja: … Šparovec Franc, žaga, Lipnica, Srednja Dobrava. -- ''Svobodna Slovenija - Eslovenia libre'' (Buenos Aires), 15. 9. 1948

'''Gostilna''' pri Valentinu je bila odprta vsaj do leta 1950. Gostilna v domu se je odprla xxxx?? Njeni najemniki so bili: xxx???

'''Poslovodjo''' za takojšen nastop išče Kmetijska zadruga Sr. Dobrava pri Podnartu. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na gornji naslov. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BTRELPW6/3153542d-a094-4f23-abd0-6cd910b6dcfd/PDF ''Slovenski poročevalec'' 21. 8. 1952]

Oglas v ''Glasu'' 26. 11. 1956 priča, da je bila tedaj na Srednji Dobravi '''kmetijska zadruga'''. 

Kmetijska zadruga Srednja Dobrava, Srednja Dobrava 30, občina Radovljica, okraj Kranj, telegraf KZ Srednja Dobrava, telefon 26.

'''Žaga Lipnica''' – Kmetijske zadruge Srednja Dobrava, Lipnica 1, občina Radovljica, okraj Kranj, telegram Žaga KZ Srednja Dobrava. -- ''Gospodarski adresar LRS'', 1956

Pred drugo svetovno vojno je bila '''trgovina''' na Sr. Dobravi pri Debelaku. Po drugi svetovni vojni je bila trgovina najprej, približno od 1953, na Zgornji Dobravi, v hišici pri Ukovem Vladotu (danes h. št. 16), sedež podjetja pa je bil pri Švelcu (danes h. št. 50). Trgovki sta bili Mara in Angela Bertoncelj (Horvatovi). Ko so tam zgradili novo hišo, se je trgovina preselila najprej k Bodlaju na Srednjo Dobravo (danes h. št. 4), potem k Debelaku (h. št. 10, stavbe ni več) in naposled v novo zgrajeni dom na Srednji Dobravi. 

'''Trgovsko podjetje Slovenka.''' Občinski ljudski odbor v Radovljici je 10. 10. 1958 sprejel odločbo, s katero je v kompleksu Kmetijske zadruge ustanovil Trgovsko podjetje »Slovenka«, s sedežem na naslovu Gorenjska cesta št. 14. Predmet poslovanja novega podjetja: prodaja mešanega industrijskega blaga, živil in gospodinjskih potrebščin, rib, tobačnih izdelkov, vžigalic in potrebščin, semenskega blaga, zelenjave, sadja in njihovih izdelkov, perutnine, jajc, perja in divjačine. Do imenovanja direktorja bo naloge v. d. opravljal Leopold Janša. Podjetje ima sledeče trgovske poslovalnice: […] Poslovalnica št. 3; Srednja Dobrava št. 26. -- Odločba o ustanovitvi, arhiv družine Janša

'''Trgovsko podjetje &quot;Slovenka&quot;, Radovljica.''' Podjetje se je konstituiralo 19. 1. 1959. V. d. poslovodja je Janša Leopolo. Vpišejo se poslovalnice: [...] št. 5, Srednja Dobrava 26, poslovodkinja Debeljak Anica. -- ''Uradni list Ljudske republike Slovenije'' 9. 7. 1959

'''Pripojitev »Slovenke« k Špeceriji Bled.''' Na prošnjo trgovskega podjetja Špecerija Bled je občinska skupščina Radovljica 1. 7. 1963 potrdila sklepa delavskih kolektivov Slovenka Radovljica in Špecerija Bled o pripojitvi Slovenke k trgovskemu podjetju Špecerija Bled. S tem je podjetje Slovenka Radovljica prenehalo z delovanjem. -- Odločba o pripojitvi (arhiv družine Janša)

Poslovodkinja Marica, poročena Rakovec, je umrla 19. nov. 1972, nekaj mesecev po tragični smrti sina Marjana na Triglavu. Z osmrtnice v ''Glasu'' 22. 11. 1972 razberemo, da je trgovina spadala pod veletrgovino Špecerija Bled.

==Vodovod==

'''Prebivalstvo jeseniškega okraja bo s prostovoljnim delom zgradilo nov vodovod.''' 10. avgust je bil določen kot prvi prostovoljni delovni dan. Še preden so prostovoljci začeli z delom, je bilo izkopanega že okrog 300 m jarka ki so ga izkopali pionirji. To je dalo prostovoljnim
delavcem še več poguma. Čeprav je bil
teren skalnat, so v dobrih štirih urah izkopali 2100 m jarka. Povprečna storilnost vsakega prostovoljca je bila 2.6 m
izkopa, kar je zelo veliko, če pomislimo,
da je bilo treba kopati 120 cm v globino in 80 cm v širino. Pri prostovoljnem
delu se je izmed krajev najbolje izkazala
Srednja Dobrava pri Podnartu, od koder
je vsaka hiša poslala po dva delavca.
Tako so samo Dobravčani izkopali 180
metrov jarka. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H3ULWPGM/fc5422e3-71f6-4dff-a11c-f4014703bb0c/PDF ''Ljudska pravica'' 17. 6. 1947]]

'''Razgovor s predsednikom občine Podnart Ivanom Langusom.''' Razen tega nas v letu 1954 čaka vodovod, ki bi ga potegnili iz Krope mimo Dobrave, Prezrenj in Podnarta do Poljščice, ker so vse te vasi do sedaj brez njega. Seveda je to ogromna naloga, ki jo v letošnjem letu ne »bomo mogli dokončati, začeti pa bomo vendarle morali. -- ''Glas Gorenjske'' 23. 1. 1954

'''Krajevna kronika.''' Tako zaželeni vodovod je konec septembra začel delati. Gradi Higienski zavod, ki je še prej izvedel zajetje pod Špikom. Upajo, da bodo letos dovršili glavno progo, ki se bo nadaljevala kasneje proti Dobravi in Kamni Gorici (po Stočju). Sedaj polagajo sto milimetrske cevi. Izkop je globok poldrugi meter in zelo ovira promet po ozkih ulicah ... Ob zaključku lista, 30. novembra so prišli z izkopom do ljudske šole. -- ''Zadrugar'' december 1940, št. 4 (informacijo posredoval Joža Eržen)

Za zgodovina vodovoda pred drugo svetovno vojno glej poglavje [[Dobrave med svetovnima vojnama#Vodovodna zadruga|Vodovodna zadruga]].

&lt;hr&gt;

[[File:Vodovod na dobravi 1960.jpg|thumb|left|600 px|Gradnja vodovoda na Dobravi 1960, drugi na sliki je Alfonz Pogačnik, foto Janko Balantič, arhiv Joška Resmana]]

'''V občini Radovljica so ustanovili vodovodno skupnost.''' V začetku meseca so imeli delegati, izvoljeni na zborih volivcev v Kamni gorici sestanek in sklenili ustanoviti vodovodno skupnost za desni breg Save z imenom »Vodovod Kropa z okolico«, v katero bo vključenih 15 vasi. Delegati so izvolili pripravljalni odbor, ki je imel v ponedeljek 17. septembra prvo sejo. Sklenil je, da bodo 25. oktobra pripravili pravila, zbral po posameznih vaseh porabo potrebne količine vode, pripravil predlog za višino vodarine in pristojbin za posamezne člane. Pri delu jim bo pomagala uprava vodovodne skupnosti za levi breg Save, ki obstoji že več let, in uspešno razširja vodovod po svojem terenu.

Konec oktobra pa bodo sklicali skupščino in izvolili upravni odbor ter postavili operativno vodstvo. Predvidevajo, da bodo za leto 1956 in v letu 1957 zbrali okrog 15.000.000 din. Prva sredstva bi porabili za gradnjo vodovoda Lipnica, Dobrava, Kamna gorica, Zg. Dobrava, Lancovo, ki imajo že gotove načrte. Za ostale kraje pa bodo pričeli pripravljati načrte. Če bo pravo razumevanje s strani članstva in izvoljeno dobro vodstvo, bodo v nekaj letih speljali dobro vodo v 14 vasi, kajti do sedaj ima ustrezajoč vodovod le Kropa. V ostalih vaseh pa pijejo v glavnem nezdravo vodo iz potokov, nehigienskih vodnjakov in kapnic; v suhih razdobjih jo nosijo, kmetje pa vozijo, iz do pol ure oddaljenih studencev in potokov. -- ''Glas Gorenjske'' 5. 10. 1956, 4 

'''V radovljiški občini so sklicali zbore volivcev.''' […] Zelo so volivci na sedanjih zborih pozdravili ustanovitev vodne skupnosti na desnem savskem bregu. Prispevke so obljubili celo taki, ki prebivajo na samem in imajo tik pri domu studenčnico, tako da ne bodo potrebovali vodovoda. […] Prebivalci so v dokajšnjem številu obiskali te zbore volivcev, saj je prišlo na zbor v Lancovem blizu 40, v Kamni gorici 80, v Podnartu in Kropi po 100, na Srednji Dobravi 90, v Lescah 150, v Radovljici pa okrog 300 volivcev. -- ''Glas Gorenjske'' 23. 11. 1956

'''Ustanovna skupščina vodovodne skupnosti v Kropi.''' Prejšnjo nedeljo je bila v Kropi ustanovna skupščina vodovodne skupnosti za desni breg Save občine Radovljica, ki so se je udeležili razen delegatov tudi podpredsednik OLO Kranj, pov. Ivan Bertoncelj – Johan, načelnik oddelka za gospodarstvo Radovljica, zastopnik uprave za vodno gospodarstvo LRS in drugi. // Delegati so soglasno sklenili vključiti v vodovodno skupnost vse lastnike desnega brega Save in potrdili pravila skupnosti. Po izvolitvi upravnega in nadzornega odbora je skupščina potrdila načrt predvidenih del in pooblastila upravni odbor, da prične ta dela. R. -- ''Glas Gorenjske'' 3. 12. 1956

'''Vodovod v Lipnici pri Kropi.''' V Kamni gorici je najbolj žgoč problem vodovod. Vodo so letos speljali le do Lipnice, v letu 1958 pa upajo, da bodo s prostovoljnim delom in pomočjo podjetih napeljali vodo tudi v Kamno gorico, na Dobravo, Lancovo in Zgornjo Lipnico. Na posvetovanju so se menili tudi o vzpostavitvi avtobusne zveze na progi Radovljica-Kamna Gorica-Podnart-Kranj. / C. R. -- ''Glas Gorenjske'' 20. 12. 1957

'''Pred združitvijo vodovodnih skupnosti z obeh stmni Save'''. Letos 36 milijonov za vodovod. Na vrsti: Podnart, Otoče, na Posavcu hi Dobravi. [...] od ustanovitve, to
je od 25. novembra 1956 že zgradila nad 7.000 m vodovodov in uspela napeljati vodo v Lipnico pri Kropi, Kamno gorico, Lancovo, Lipnico in do Dobrave. --  [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1960_45_L.pdf ''Gorenjski glas'' 13. 4. 1960.]

'''Od Posavca do Krope.''' [...] Z zavihanimi rokavi in nekaj dolgih, enakomernih korakov in že se je izmed kamnitnega venca prikazala vabljiva ravnina Dobrave. Z male vzpetine je bil zelo lep razgled na Radovljico in jeseniški kot, na Tržič, ki je bil še v rahli megli, ter na blejski grad in pobočje Jelovice na drugi strani.

Dobravska polja so bila križem prekopana. Preko njiv in travnikov ob jarkih so bili dolgi kupi mrtve, puste zemlje in kamenja. Toda to ni žalost tamkajšnjih prebivalcev, marveč velik, srečen dogodek. V okviru njihove vodovodne skupnosti, ki na desnem bregu Save že več let vztrajno in načrtno gre z vodovodom od vasi do vasi, so končno na vrsti tudi na Dobravi. Prav te dni je, menda samo poskusno, že pritekla voda v glavni cevovod na Zgornjo Dobravo. Prekope za stranske vode do svojih hiš pa kopljejo sedaj. Niti nedelja, niti mrva jih ni zadržala. »Voda je za nas najvažnejša«, so povedali v razgovoru. Dan borca bodo, kot pravijo, proslavili s to delovno zmago. Nihče menda ni vprašal za odškodnino za razkopano žito, koruzo ali krompirišče. Samo da bo končno pritekla voda.

[[File:Vodovod na Dobravi 1960.jpg|thumb|Še nekaj dni in voda bo pritekla o hiše. Davne, davne želje in pripravljenost prebivalcev. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1960_77_L.pdf ''Gorenjski glas'' 29. 6. 1960] ]] 

'''16 milijonov za vodovode.''' Preteklo soboto je bil v Kropi občni zbor Vodovodne skupnosti Kropa z okolico. Na občnem zboru so delegati ugotovili, da je bilo delo skupnosti v preteklem letu zelo plodno. V letu 1960 so zgradili za 16 milijonov dinarjev novih vodovodov. Tako so napeljali vodo v vasi Kamna gorica, Zg. in Srednja Dobrava, Mišače in Posavec. Pri gradnji vodovoda so opravili prebivalci nad 8500 ur prosto voljnega dela. V vasi Mišače so vaščani brezplačno opravili vse izkope in zasipanje voda, izkop za rezervoar in vse prevoze materiala. … / C. R. -- ''Glas'' 22. 3. 1961

'''Letos vodovod do Podnarta.''' Na občnem zboru Vodovodne skupnosti Kropa z okolico, ki je bila ustanovljena pred petimi leti z namenom, da zgradi vodovod na desnem bregu Save in tako posreduje pitno vodo 22 naseljem, so ugotovili, da je bilo v tem času porabljenih nad 73 milijonov dinarjev. Samo lani je bilo vloženo v gradnjo vodovoda okoli 12 milijonov, razen tega pa so prebivalci Spodnje Dobrave in Prezrenj pomagali s prostovoljnim delom pri gradnji, le-to pa znaša 1,757.000 din. Do sedaj je bila voda speljana v 9 vasi, razen ustanov in drugih družbenih objektov ima vodo 120 gospodinjstev. – R. -- ''Glas'' 7. 4. 1962

'''Nevarna voda.''' Kako je prišlo do zastrupitve skupine otrok in vaščanov na Srednji Dobravi. Pred kratkim smo objavili članek o množičnem obolenju otrok z območja občinskega ljudskega odbora Ljubljana Šiška, ki so letovali na Srednji Dobravi pri Kropi. V njem je bilo govora predvsem o tem, da so organizatorji letovanja premalo poskrbeli za vare pogoje letovanja in so zato tudi odgovorni za obolenja. Na željo okrajnega sanitarnega inšpektorata, ki je razmere na  Srednji Dobravi temeljito pregledal in analiziral vzroke, ki so pripeljali do neprijetnega dogodka, pa objavljamo dodatno pojasnilo, ki ima delno tudi namen ovreči nekatere trditve iz prvega članka.

Okrajni sanitarni inšpektorat je pri pregledu razmer v zadružnem domu na Srednji Dobravi, ki ga je ObLO Ljubljana Šiška dogradil, da ga lahko uporablja za letovanje otrok s svojega območja, res ugotovil nekatere pomanjkljivosti. Vendar pa so organizatorji letovanja že po prvem opozorilu na napake z razumevanjem upoštevali navodila in kar je bilo mogoče tudi takoj uredili. S tem so dokazali, da jemljejo organizacijo letovanja resno in da se zavzemajo za to, da bi nudili otrokom prijetne in vsestransko neoporečne pogoje letovanja. 

Pač pa je bilo ob tej priložnosti ponovno ugotovljeno, da je obolenje otrok in 11 vaščanov povzročila voda iz zajetja, ki so jo uporabljali medtem, ko ni bilo vodovodne vode, in prva voda, ki je po daljši prekinitvi pritekla iz vodovodnih cevi. Vaščani se spominjajo, da jih je že ob neki drugi priložnosti, ko je zmanjkalo vodovodne vode, nekaj zbolelo, vendar na to niso bili pozorni.

Zakaj torej gre? Vodovod Kamna gorica je preobremenjen. Posebno močan potrošnik vode je Iskrin obrat v Lipnici, ki potrebuje velike količine tehnične vode. Ob dnevih s posebno veliko porabo vode razbremenilnik ne zmore zalagati vseh rezervoarjev, zato v nekaterih ceveh vode zmanjka. Spremenjen pritisk v vodovodnih ceveh pa povzroči, da pronica skozi stene cevi, posebno pa še pri stikih, talna voda (vodovodne cevi so speljane tudi v bližini gnojišč), ki prinaša v cevi raznovrstno umazanijo. Prva voda jo potem seveda spere.

Ta problem bi bilo mogoče rešiti tako, da bi za omenjeni vodovod zgradili večji razbremenilnik, začasno pa tudi tako, da bi obrat v Lipnici za svoje namene ne uporabljal vodovodno vodo. Že v bližnji prihodnosti se bodo sestali predstavniki sanitarne inšpekcije, uprave vodovoda, ObLO Radovljica in obrata v Lipnici in se pogovorili, kako bi nevarno pomanjkljivost čimprej odpravili. -- M. S. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1962_88_L.pdf ''Glas'' 4. 8. 1962, 3]

'''Vodovod na Mišačah.''' Vodovod je bil napeljan leta 1961. Zajetje, ki napaja tudi Kamno Gorico in Dobrave, je v pobočju Jelovice na izviru Črnega potoka visoko nad Stočjem, blizu poznane Race. Do napeljave vodovoda so Mišačani uporabljali vodo iz vodnjakov, ki jih ima večina hiš, deloma pa tudi iz studencev. Na Mišačah je kar nekaj stalnih izvirov studenčnice. Stalen je izvir v Malem lazku za Pošavcem oz. pod Cimpermanom. Tu voda izvira izpod velikega balvana in je speljana po kratki cevi v betonsko korito. Po potrebi so to vodo rabili tako Mišačani kot prebivalci Zgornje Dobrave. Do Pošavčeve hiše je iz tega zajetja speljan vodovod. Zajetje na stalnem studencu je tudi v gozdu za Komarjem. Iz tega zajetja je bil vodovod napeljan sprva tudi do Komarjevih, sedaj pa samo do Poglajnovih. 

V Strncu, takoj nad Ledino, je leta 1909 Koničar zajezil dva manjša vodna izvira in vodo speljal v vodohran, ki ga je zgradil na zgornjem delu Ažmanove Ledine. Letnica izgradnje 1909 je vrezana v njegov betonski pokrov. Od tod so šle svinčene cevi po Ažmanovi Ledini do Koničarjeve hiše in hleva. Ker je eno zajetje v Ažmanovi Mačci in je napeljava po Ažmanovi Ledini, so imeli Ažmanovi pravico do vode na pipi pri Koničarju. Koničarjevi so po izgradnji javnega vodovoda v glavnem nehali uporabljati vodo iz vodohrana na Ledini. Zemljišče, kjer je rezervoar in zajetje, je danes v lasti Ažmanovih, napeljava pa je prekinjena na Ledini z zapornim ventilom v jašku. Rezervoar se iz desnega zajetja še danes polni, levo zajetje pa je bilo pri spravilu lesa že pred desetletji poškodovano. Kemična analiza je pokazala, da je voda iz rezervoarja za javno uporabo oporečna, kar vzbuja sum, da se iz nekdanjega divjega odlagališča v vrtači pri Rudnicah na Vrečah iztekajo vanj strupene kemikalije. 

Vodnjake ali šterne smo Mišačani potem, ko je bil napeljan javni vodovod, opustili. Nekateri so jih zasuli ali pa, kar je še slabše, vanje speljali odpadne vode. Kolikor mi je znano, sta ob določenih pogojih še uporabni šterni pri Blekovih in Boštjanovih. Naša šterna je nepoškodovana, a vode iz nje ne uporabljamo. Pred desetletjem, ko smo bili zaradi okvar javnega vodovoda velikokrat brez vode, sem dal vodo iz našega vodnjaka na pregled. Analiza je pokazala prisotnost organskih odpadkov. Šterno bi najprej morali temeljito očistiti. Pomoč so ponudili gasilci, vendar dvomim, da je voda še primerna, saj je naša sanitarna ponikovalnica za odtoke iz stranišča in pralnice, ki je na drugi strani hiše, le nekaj metrov oddaljena od vodnjaka. Naš vodnjak ima delno betonski, delno pa še prvotni kamniti pokrov in nanj je pritrjena črpalka, ki sedaj nima podaljška cevi do dna vodnjaka in sesalnega koša. Vodnjak je tako bolj za okras. Na pokrov vodnjaka je postavljeno klesano kamnito korito z izklesanim napisom »A. P. 1898«. Kdo je korito izklesal, ali Anton Pegam (1839–1914) ali stric Simon Pegam, ki je živel na Zgornji Dobravi v hiši pri Bohinčku, ni znano. -- Rok Gašperšič: ''Mišače in rodbina Pegam'', 2009

'''Gradnja vodovoda na desnem bregu Save se je pričela nekoliko kasneje.''' Iz tega obdobja obstaja tudi organiziranost dejavnosti in sicer Vodovod Kamna Gorica. Področje Krope, Kamne Gorice, Lipnice in Dobrave je bilo oskrbovano iz veliko manjših vodnih virov z območja Jelovice. Le-ti so bili do konca osemdesetih let količinsko in kakovostno zadovoljivi. Kasneje, s hitro urbanizacijo Lipniške doline, pa je bilo potrebno poskrbeti za nove vodne vire. Po dolgoletnih opazovanjih se je sredi osemdesetih let uredilo zajetje Kroparice, ki pa kljub mnogim ureditvam še danes ne daje želenih rezultatov.

Zaradi pomanjkanja pitne vode v Lipnici je bil sredi devetdesetih let v Lipnici zgrajen nov globinski vodnjak, ki daje kvalitetno pitno vodo za večji del Lipnice in Lancovega. V letu 2000 je bil vodovod napeljan tudi do kmetije pri Boltarjevih (Rogač) in obnovljen vodovod za celotno območje Zgornje Lipnice. Zanimivo je povedati, zakaj področje Lipnice in Lancovega nikoli ni bilo oskrbovano iz vodovodnega sistema Kropa ali natančneje iz zajetja Kroparice. Pregovorno tiho nesoglasje med Kroparji in Kamničani je botrovalo spremembi načrtovanega vodovoda in kasnejši izdelavi globinskega vodnjaka. -- Bernarda Podlipnik: Razvoj komunalnih dejavnosti v zadnjih sto letih - Izgradnja vodovoda v občini. ''Med Jelovico in Karavankami - Radovljiški zbornik'', 2000

'''V letih 1976 do 1986''' sem bil predsednik KS Srednja Dobrava. Takrat smo se resneje lotili problema odpadkov, saj je bilo teh vedno več v naravi. Ljudje so imeli denar, krediti so bili ugodni in dalo se je kupiti marsikaj. Ljudje smo zamenjavali stanovanjsko opremo in belo tehniko, kupovali nove avtomobile, mopede, obnavljali hiše. In seveda, staro je šlo na odpad, v naravo. Vsaka vas ali naselje je imelo eno ali več divjih odlagališč in pa ob vseh cestah in potih, malo bolj skrito očem, so bili odpadki. Komunala Radovljica je v mestu začela z smetnjaki, naša KS pa je kupila za vsako vas (5) odprti kontejner, celo iz denarja zbranega z referendumom. Ko smo pripravljali program za referendum, smo dali prioriteto mrliškim vežicam in smetem.  V razpravah je starejši član sveta, ki je bil pred tem vsaj 40 let občinski odbornik, dejal: &quot;Ima pa že vsak toliko svoje zemlje, da bo dajal odpadke na svoje&quot;.  Ko je bil kontejner v vasi poln, je zadolženi poklical Komunalo in ti so to odpeljali in vrnili prazen kontejner. Okoli l. 1984 pa smo prešli na smetnjake, tudi ta prehod ni bil enostaven.  Vedno bolj so se, vsepovsod, ljudje začeli zavedati, da take nesnage sami sebi že ne smemo delati. Počasi, počasi gre na bolje. Še vedno so potrebne akcije &quot;Očistimo okolje&quot;.

Telefonska napeljava je prišla na vas leta 1980 v okviru akcije Telefon v vsako hišo ali vsaj v vsako vas. Telekomunikacijsko podjetje je morala najprej zamenjati zastarele telefonske centrale v Radovljici, Podnartu in v Kropi, nato pa je potegnilo žice do vsakega kraja in po hišah. V okoliških krajih so potekale udarniške akcije, ljudje so kopali kanale za telefonski kabel in poleg tega še plačali visok prispevek za svoj telefonski priključek. Kot takratni predsednik KS Srednja Dobrava sem pomagal priskrbeti soglasja lastnikov za napeljavo preko njihovega zemljišča in se s Telekomom dogovoril tako, da udarniško delo ni bilo potrebno. Tudi strošek telefonskega priključka je bil mnogo nižji kot v marsikaterem sosednjem kraju. Zakaj se je izteklo za nas tako ugodno, nismo spraševali. Leta 2009 so na podlagi zakona, ki je bil sprejet že pred nekaj leti, ta sredstva vsem takratnim »sovlagateljem« vrnili. -- Rok Gašperšič

==Šport==

'''Tekmovanje pionirjev Krope, Kamne Gorice, Podnarta in Dobrave.''' Pred dvema tednoma je TD »Partizan« Kropa skupno z osnovnimi šolami Kropa, Srednja Dobrava, Kamna gorica in Podnart priredilo smučarski četveroboj v smuku, teku in skokih. Skupno je tekmovalo 90 pionirjev. Največ uspehov so dosegli pionirji iz Podnarta. Tudi kroparski pionirji niso dosti zaostajali, dočim pa se vidi, da kamnogoriškim in dobravskim pionirjem posvečajo v šoli in izven nje na fizkulturnem področju premalo pažnje. Kljub temu pa so se tudi ti pionirji na tekmah športno zadržali in verjetno tudi sklenili, da se bodo za prihodnje tekmovanje s pomočjo svojih vzgojiteljev bolje pripravili. V smuku starejših pionirjev so se najbolj izkazali kroparski pionirji, ki so zasedli vsa prva tri mesta. Zmagal je Bogdan Miljavec pred Slavkom Nardinom in Slavkom Gašperšičem. V smuku mlajših pionirjev pa so prednjačili pionirji iz Podnarta in je zasedel prvo mesto Alojz Mohorič, drugo Janko Pohar in tretje Franc Pohar. V teku starejših pionirjev je zmagal Anton Frelih iz Kamne gorice pred Nandetom Udirjem iz Kamne gorice in Slavkom Gašperšičem iz Krope. Med mlajšimi pionirji pa je bil v teku najboljši Alojz Mohorič iz Podnarta, njemu pa sta sledila Tone Pogačnik (Podnart) in Tomaž Gašperšič (Kropa). V skokih med starejšimi pionirji se zasedli kroparski pionirji vsa prva tri mesta. Najboljši je bil Evgen Jeraša, za njim pa sta se uvrstila Janko Tomaževič in Ivan Žaberl. Med mlajšimi pionirji je užival posebno pozornost Alojz Mohorič iz Podnarta, ki je zmagal v smuku in teku. Kot najboljši v svoji skupini pa se je pokazal tudi v skokih in zasedel prvo mesto. Drugo mesto v tej skupini je zasedel Franc Šolar (Podnart), tretje pa Miha Lukan (Kamna gorica). Prehodni pokal so si priborili pionirji iz Podnarta, ki so zmagali z 78 točkami pred Kropo s 70, Kamno gorico z 28 in Dobravo z 8 točkami. — J G -- ''Gorenjski glas'' 5. 4. 1952, 4

Slika: Nogometna tekma na Mišačah -- Arhiv Milan Vobovnik

Marija Makarovič (tedaj Jagodic): Krplje na Gorenjskem. ''Slovenski etnograf'' 1956, letnik 9, 118. Podatke za Dobravo pri Otočah ji je dal Franc Pogačnik. 

'''Nesreča na Triglavu'''

Slika: Smrt na Triglavu – mladi Dobravci, 1972 -- ''Gorenjski glas'' 

Slika: Zadnja fotografija mladih Dobravcev, nastala pred Aljaževim domom v Vratih (z leve zgoraj): Ljudmila Vidic, Roman Avguštin (umrl na Triglavu), Slavica Vidic, Darko Vidic in Peter Obrč. Spodaj (od leve): Drago Terlikar, Nada Rems, Mary Isabel Waghorne in Jože Ješe (umrl na Triglavu). Avtor fotografije Marjan Rakovec je prav tako preminil ob udaru strele.

Slika: Pogreb žrtev strele na Triglavu, Dobrava 1972. Govori Mira Šolar. -- Arhiv Hladnik

Slika: Pogrebni sprevod od Pozinove hiše, Dobrava 1972, na začetku sta Slavica in Mira Šolar. -- Arhiv Hladnik

'''Gorenjska šahovska prvenstva pionirjev.''' Križe — Tu je bilo ekipno in posamezno prvenstvo pionirjev v šahu. Igrali so v prostorih osnovne šole v Križah. Najprej so bila na sporedu ekipna tekmovanja v vseh kategorijah, nato pa še posamična. Najboljši trije pionirji in dve pionirki v vsaki konkurenci so se uvrstili na republiško prvenstvo. Rezultati - ekipno: […] st. pionirke: 1. OŠ S. Žagar Lipnica 7 […]; ml. pionirke: 1. OŠ . P. Voranc Jesenice 5,5, 2. OŠ S. Mlakar Šenčur 3,5, 3. OŠ S. Žagar Lipnica 3; vse prvouvrščene ekipe so se uvrstile na slovensko prvenstvo. Posamezno […] st. pionirke: 1. Simona Borštar (Križe) 7, 2. Zvonka Kavčič (S. Žagar Lipnica) 5, 3. Nadja Zupan (S. Žagar Lipnica) 4. L. Mazi -- ''Glas'' 30. 4. 1976

'''Tek po ulicah Radovljice.''' Tradicionalnega teka po ulicah Radovljice se je v petek, 20. maja, udeležilo preko 80 tekmovalcev iz 24 telesnokulturnih organizacij, mladinskih organizacij in pripadnikov JLA. Tek organizira vsako leto Zveza telesnokulturnih organizacij občine Radovljica v počastitev meseca mladosti. Rezultati: ml. mladinke: 1. Pene Damjana (ŠD Mošnje), 2. Olah Zlatka (ŠŠD Kamna gorica), 3. Ovsenik Mija (ŠD Dobrava); [...] članice: 1. Fister Slavica (SC Radovljica), 2. Papler Zvonka (ŠD Dobrava), 3. Golmajer Marija (ŠD Dobrava); [...] štafete 3x600 m ženske: 1. ŠŠD Radovljica L, 2. ŠD Dobrava, 3. SŠ Radovljica [...]; Ekipni zmagovalec je ŠŠD »A. T. Linhart« Radovljica 49 točk pred ŠD Dobrava 42 točk in ŠŠD Šolski center Radovljica 36 točk. M. F.  -- ''Glas'' 27. 5. 1977

'''Občinsko prvenstvo v krosu.''' Partizan Begunje je bil v soboto, 21. maja, organizator občinskega prvenstva v krosu za telesnokulturne organizacije občine Radovljica. Rezultati: ml. mladinke: 1. Papler Vesna (TVD Begunje), 2. Šinkovec Anica (ŠD Dobrava), 3. Pene Damjana (ŠD Mošnje); [...] M. Faganel  -- ''Glas'' 27. 5. 1977   

'''Tek na Dobravi.''' -- ''Gorenjski glas'' 9. 6. 1978

'''Patrolni tek.''' V soboto, 30. januarja, je bil v Srednji Dobravi pri Kropi 2. smučarski tek tričlanskih patrol, v spomin na narodnega heroja Staneta Žagarja. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L69WATSO/aa0a8164-e62c-4a06-ae03-d16668edb738/PDF ''Čevljar'' 22/2 (1982).]

'''Na Patruljnem teku Memorial Staneta Žagarja''' v Zgornji Dobravi pri Kropi je bila ekipa Alpine četrta. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WQFPOQHA/e45b1780-f0af-495e-b997-00519ff01a1c/PDF ''Delo - življenje'' 1986 (24/3).]

{|
|[[File:Kros Staneta Žagarja 1978.png|thumb|Kros Staneta Žagarja, Dobrava 78. Zbirka Milana Vobovnika]]
|[[File:Tek heroja Staneta Žagarja 1985.jpg|thumb|Tek heroja Staneta Žagarja 1985. Zbirka Milana Vobovnika]]
|}

==Promet, pošta in turizem==

{|
|[[File:Valentinove 07.jpg|thumb|400 px|Na Srednji Dobravi v 60. letih. Arhiv Joška Resmana]]
|}

'''V enem mesecu so zgradili železniško postajo.''' Mošnje, 11. maja. Odkar je stekla gorenjska železnica, so morali prebivalci vasi Mošnje, Globoko in Dobrepolje, Mišače in še drugih manjših naselij hoditi na vlak v 5 km oddaljeno postajo Radovljico in Otoče. Jasno je, da je taka pot, posebno če ima človek s seboj prtljago, naporna. Dolga desetletja so romali ljudje po teh dolgih poteh, dokler jim ni letos odobrila železniška uprava, da jim dovoli postajališče, če zgradijo primerno poslopje z lastnimi sredstvi. Kraj. kjer stoji lično zidano poslopje, v katerem je prometna pisarna, udobna čakalnica, shramba prtljage in prostor za svetilničarje ter 2 moderni stranišči, je bil za to vse prej kot ugoden. Toda gradbeni odbor se je pod vodstvom KLO Mošnje požrtvovalno oprijel dela. Odstranili so grič, kjer je bilo treba odstraniti cca. 1000 kubičnih metrov peska in skalovja. Delo je zaradi požrtvovalnosti prebivalstva napredovalo. Še 4. aprila zastopnik žel. uprave ni mogel verjeti da bo poslopje zgrajeno pred novim voznim redom, kar so frontovci obljubili. Okoli 10. aprila so začeli kopati temelje. sedaj pa bo čedno urejena postajica že izročena žel. upravi. 

Poslopje ima vodovod, za katerega je bilo tudi treba skopati 100 m dolg
kanal ter vso potrebno električno
razsvetljavo. Ko se popolnoma osuši, jo bodo ometali tudi z zunanje strani, postavili okusno ograjo in zasadili drevje, katero bo nudilo potniku dovolj sence v vročih poletnih dneh.
Načrte je izdelala žel. uprava, katere organ je tudi nadziral gradnjo. Vse gradbene in ostale potrebščine je nabavil gradbeni odsek KLO Mošnje.
Če zračunamo vrednost dela in gradiva so poklonili prebivalci teh vasi železniški upravi poslopje v vrednosti 300—400.000 dinarjev. Zaradi tega so prepričani, da bo tudi žel. uprava, čeprav je že izdelan vozni red, ugodila njihovi želji, da se bo vlak ustavil na postaji Globoko prvi dan, ko bo v veljavi nov vozni red, ter jih s tem nagradila za njihovo požrtvovalno delo.
Prebivalcem Besnice, ki so prav v tem tekmovali z Mošnjami, pa naj bo v vzpodbudo, da tudi oni dokončno urede postajno poslopje. — J. K. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-45UD3LJO/2114aa22-0ce3-46e0-b1f9-48d378d3a384/PDF ''Ljudska pravica'' 12. 5. 1951], ''Enakopravnost'' 30. 7. 1951

'''Pošta.''' Za Kropo je bil le en poštar, v dostavi je imel še Lipnico pri Kropi, Srednjo in Spodnjo Dobravo in Brezovico, ki spada v KS Kropa. Na Zgornjo Dobravo, pa je nosil Kamnogoriški poštar. -- Božo Zupan, april 2020

'''Promet.''' Občina predvideva letos nad 5 milijonov dinarjev izdatkov samo za najnujnejša popravila i n vzdrževanje občinskih cest, ki jih je 214 km. Precej denarja je, seveda, predvidenega za razne mostove in druge objekte. Največ, in sicer 800.000 dinarjev predvidevajo za vzdrževanje cest na območju Radovljice, 600.000 din za ceste na območju Podnarta, po 500.000 dinarjev za Lancovo, Begunje, Lesce in Srednjo Dobravo, 450.000 din za Brezje itd. -- ''Gorenjski glas'' 20. marca 1959

[[File:Kaj veš o cestnoprometnih predpisih.jpg|thumb|Kaj veš o cestnoprometnih predpisih]] 

'''Radovljica, 19. junija.''' Sinoči je bila v kinodvorani v Radovljici zaključna prireditev pod naslovom Kaj veš o cestnoprometnih predpisih. V tekmovanju, ki ga je organizirala občinska komisija za vzgojo in varnost v prometu, je sodelovalo 14 šol iz radovljiške občine, v finalni del pa se je uvrstilo 9 ekip, ki so tekmovale v treh kategorijah. V prvi kategoriji je dosegla prvo mesto osnovna šola iz Mošenj in prejela za nagrado fotoaparat. V drugi kategoriji je bila najboljša osnovna šola z Bleda, ki je dobila za nagrado magnetno maketo za pouk o cestnoprometnih predpisih. V tretji – najtežji – kategoriji je bila najboljša osnovna šola iz Lipnice, ki je dobila za nagrado moped. (Reportažo o prireditvi preberite v sobotni številki »Glasov[n]e panorame«) — M. Ž. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1962_70_L.pdf ''Glas'' 20. 6. 1962]

'''Volivci radovljiške komune o poplavah.''' Pobude občanov. Zadnje poplave 28. in 29. septembra, ki so bile še hujše od onih v začetku septembra, so prizadele veliko škode. Krajevne skupnosti in občina so ostali pred težko nalogo, kako razmere spet urediti in normalizirati, da porušeni mostovi in razpokane ceste, nasipi in škarpe le ne bi preveč ovirali prometa. [...] Cesta Otoče—Mišače—Srednja Dobrava je popolnoma razkopana. [...] -- ''Glas'' 9. 10. 1965

'''Most se je zrušil.''' Voznik konjske vprege Ivan Pretnar z Zgornje Dobrave je peljal iz Krope proti domu. Na vozu je imel naložena dva električna droga. Ko je pripeljal na most IV. reda Lipnica–Zgornja Dobrava, se mu je ta udrl. Voz in konj sta padla v potok, voznik pa je odskočil. Konj se je ubil, materialna škoda pa znaša okoli 450 tisoč dinarjev. JJ. -- ''Glas'' 6. 11. 1965

'''Mostovi kličejo po popravilu.''' Potrebna je npr. hitra zdravniška pomoč. Kako bi prišel rešilni avtomobil, če pri zadnjem snegu obvozna cesta Bled-Bodešče-Lancovo takoj prvi dan ni bila plužena? Tu je sicer še kmečka pot čez Mišače in čez edini most v Otočah, ki pa je, ker je nihče ne vzdržuje, neprevozna, ali pa tudi pot čez Češnjico in Rovte v Besniško dolino. Danilo Šolar, Ljubljana (pisma bralcev) -- ''Delo'' 24. 12. 1965

'''Vlak stoji na tretjem peronu.''' [...] Za konec pa še dekle. Komaj sem premagal njeno nezaupljivost. »Mislite resno?« je spraševala nekaj časa. Prepričal sem jo, da je stvar povsem resna. Helena Resman je doma iz Gornje Dobrave in se drugo leto vozi iz Otoč v Ljubljano. »Obiskujem drugi letnik pedagoške gimnazije v Ljubljani,« je pripovedovala. »Dobro bi bilo bilo, da bi vozilo več vlakov. Ja, z zamudami je pa tako. Če nastanejo na poti v šolo, se mi zdi dobro, na poti domov pa rajši vidim, da jih ni. Imam takega razrednika, da ni treba opravičila, šolo imam v dveh izmenah: teden dopoldne in teden popoldne. Dopoldne moram čakati na pouk po eno uro. Takrat grem kar v šolo in ponavljam. Na vlaku se ne učim, navadno spim ali se pogovarjamo. Prosti čas? Vožnja mi dnevno vzame uro in pol, pol ure imam pa peš do doma. Veliko časa mi tako res ne preostane. Če pa ga že imam, poprimem doma za delo. In zakaj se vozim? Ljubljana mi ni všeč in tudi štipendija za življenje v mestu je premajhna. Za vlak pa mesečno odštejem nekaj več kot pet starih tisočakov.« 

Tako. Nihče ni tarnal, da je njegova pot v šolo naporna. Vsakemu se zdi samo po sebi umevno, da mora, tako kot vsak dan jesti in piti, vsak dan sesti na vlak, če hoče priti v šolo in do cilja svojega življenja. J. Govekar -- ''Glas'' 29. 3. 1972 

'''Asfalt tudi na Dobravi.''' Ta in prihodnji mesec bosta kot kaže na Gorenjskem minila v znamenju asfaltiranja cest. Delavci Cestnega podjetja Kranj so danes tu, jutri tam in z vso naglico hitijo uresničevati za letos začrtani program obnovitve in asfaltiranja cest v posameznih gorenjskih občinah. Prejšnji teden so bili še v Besnici, ta teden so asfaltirali v krajevni skupnosti Srednja Dobrava v Radovljiški občini, v četrtek popoldne oziroma včeraj pa so njihovi stroji že zabrneli na Šenturski gori. 

V krajevni skupnosti Srednja Dobrava v radovljiški občini so se že približno leto dni pogovarjali o ureditvi in asfaltiranju ceste od priključka na glavno cesto v Lipnici do trgovine na Srednji Dobravi. Sklenili so že pogodbo s Cestnim podjetjem v Kranju, nakar so začeli razmišljati, da bi program razširili. 

»Vse več mnenj je bilo, da bi asfaltirali tudi ceste na Spodnji, Srednji in Zgornji Dobravi. Pogovorili smo se s prebivalci vseh treh vasi, napravili predračune in se potem odločili, da asfaltiramo vse ceste. To je kar precejšnja površina, saj je bilo v programu okrog 10.000 kvadratnih metrov oziroma nad 3 kilometre ceste« je povedal predsednik gradbenega odbora in hkrati član sveta krajevne skupnosti Jože Ješe, 45-letni mizar s Srednje Dobrave. 

Odločili so se za prostovoljni prispevek. Po posebnem ključu je vsaka družina prispevala na hišo 1000 novih dinarjev in prav toliko na avto in traktor. Prispevek na konja je bil 500 dinarjev, na vsakega zaposlenega 300 in za vsak hektar zemlje (nad en hektar) po 100 novih dinarjev. Tako je sto družin zbralo okrog 200.000 novih dinarjev (nekateri so prispevali tudi do pol milijona starih dinarjev) kar je približno tretjina celotnega zneska. Cestno podjetje iz Kranja je položilo asfalt do srede, zdaj pa bodo s prostovoljnim delom uredili še bankine. 

[Slika: Asfaltiranje na Dobravah]

Njihovo akcijo so podprla tudi nekatera podjetja, Cestno podjetje in občinska skupščina. Cestno podjetje jim je namreč odobrilo 200.000 dinarjev posojila za dve leti, občinska skupščina pa je letos zagotovila 100.000 dinarjev. Razen tega pa bodo nekaj denarja prispevali še Špecerija Bled in Gozdno gospodarstvo na Bledu. Krajevna organizacija Zveze borcev pa je že prispevala 50.000 novih dinarjev. 

Predsednik gradbenega odbora Jože Ješe je tudi povedal, da pri pripravi del in med asfaltiranjem ni bilo nobenih težav in da so prebivalci z razumevanjem sledili akciji. Nikjer se niso pritoževali, če je bilo treba podreti drevo, odstraniti del meje in podobno. Mnogi med njimi so se celo odločili za asfaltiranje dvorišč. A. Žalar -- ''Glas'' 25. 8. 1973 

'''Prebivalcem Dobrave in okolice''' se je pred nedavnim uresničila dolgoletna želja. V Lipnici pri Skirarju so na pobudo Alojza Vidica z Zgornje Dobrave postavili pokrito avtobusno postajališče. Postajališče, ki bo poslej varovalo čakajoče na avtobus pred dežjem in drugimi vremenskimi neprilikami, so prepeljali v Lipnico kar z volovsko vprego. — Foto: F. Debeljak. -- ''Glas'' 24. 11. 1973

'''Možnosti za turistični razvoj.''' Nedaleč od znanega hotela Grad Podvin, na desnem bregu Save, ob vznožju dobravske planote in slikovitega, z mešanim gozdovom poraščenega hriba Vreče, leži prijazna vasica Mišače. Kdor prvič zaide v ta del Gorenjske, je presenečen nad lepoto kraja, ki se še vedno spretno umika tegobam modernega časa kot so ropot, slab zrak in podobno. Kraj in okolica sta zelo primerna izletniška točka za tiste, ki si žele mirnega sprehoda. Toda v Mišače prihaja malo izletnikov. Poti v vas so slabe in turiste prej odbijajo kot privabljajo. Morda ne bi bilo napak, če bi bila v vasi prijetna krčma in morda nekaj prenočišč. Z urejeno cesto in nekaj opozorilnimi napisi pa bi ta kraj lahko čisto drugače zaživel. Postal bi zares lahko prijetna turistična točka. / B. P. -- ''Glas'' 11. 4. 1975

'''Delegate zanima.''' Zbor skupščine krajevne skupnosti je ugodno ocenil aktivnost krajevne skupnosti Srednja Dobrava za izvedbo del na cesti Srednja Dobrava-Mišače-Otoče in priporočil interesni komunalni skupnosti, da sprejme garancijo in odplačilo anuitet za najeti kredit milijon 1000 dinarjev in pomaga s svojimi strokovnimi službami krajevni skupnosti. Interesna komunalna skupnost naj bi tudi pristopila k profitiranju na ostali trasi v naslednjem letu in k nadaljevanju del na cesti Mišače-Otoče. -- ''Glas'' 4. 5. 1979

'''Srednja Dobrava.''' Pred dnevom republike so krajani Srednje Dobrave dobili težko pričakovani asfalt. Cestno podjetje Kranj je držalo obljubo in uredilo odsek od novega mostu pri Kozjeku preko Zgornje Dobrave in skozi vasi Mišače do globoške meje. / Foto: F. Debeljak -- ''Glas'' 11. 12. 1979

[Slika: asfaltiranje na Dobravi]

'''Delegati krajevne skupnosti Srednja Dobrava''' sprašujejo, zakaj se pošta v Mišače dostavlja samo trikrat tedensko. -- ''Glas'' 20. 5. 1980

'''Brez odgovora PTT.''' Že na prejšnji seji je krajevna skupnost Srednja Dobrava vprašala, kaj je z dostavo pošte v vas Mišače. Njihovo vprašanje so upravni organi posredovali PTT - enoti Radovljica, vendar odgovora še niso dobili. -- ''Glas'' 13. 6. 1980

'''Kaj je z dostavo pošte na Srednji Dobravi?''' PTT Kranj odgovarja, da so z novo pošto v Kamni gorici želeli izboljšati dostopnost ptt storitev za prebivalce, ki so v poštnem okolišu Kamne gorice. Zato so tudi spremenili delovni čas pošte, ki se zdaj odprta od 8. do 15. ure. Na Mišače so organizirali dostavo pošte trikrat na dan, vendar pa vsak dan pošte na Mišače ne morejo dostaviti. Predvidevamo pa, da bi lahko dostavljali na Mišače štirikrat tedensko. -- ''Glas'' 19. 5. 1981 

'''»Brati moramo stare časopise … «.''' Srednja Dobrava – Delegacija krajevne skupnosti Srednja Dobrava je že štirikrat posredovala delegatsko vprašanje o dostavi pošte v vas Mišače, vendar se z odgovorom
PTT Kranj ne strinja, še posebej, ker so obljubili, da bodo dostavljali pošto petkrat tedensko, a ostalo je le pri obljubah. Prav tako menijo, da krajani krajevne skupnosti Srednja Dobrava niso ničesar pridobili s tem, ker se je delovni čas na pošti Kamna gorica podaljšal.

Delegacija pravi: »Opozarjamo, da se pismonoša zamudi z dostavo pošte v vas Mišače največ dvajset minut. Pošto so dostavljali v vas že osemdeset let, tudi med vojno. Krajani so silno nezadovoljni, ker se dostava nikakor ne uredi. Ker je krajevna skupnost glede na dostavo pošte razdeljena na dva poštna rajona, pride večkrat do zamenjav, tako, da številni pošte ne dobijo pravočasno. V vasi je 23 gospodinjstev, krajani dobivajo dnevnike, časopise z enodnevno ali dvodnevno zamudo, čeprav so bile med vojno v vasi le štiri družine — vse ostale so Nemci izselili — so kljub temu imeli vsakodnevno dostavo pošte. Rešitev za dostavo pošte je možno dobiti v Kamni gorici, kjer je sedež pošte in bi krajani Kamne gorice sami hodili po pošto enkrat ali dvakrat tedensko, kar vaščani Mišač ne morejo, saj so oddaljeni od pošte tri kilometre«. / D. Sedej -- ''Glas'' 19. 6. 1981

'''Delegate je zanimalo.''' Krajevna skupnost Srednja Dobrava: »Delegacija že petič postavlja delegatsko vprašanje glede dostave pošte na Mišačah. Ničesar se ni uresničilo od dogovora, da bodo zagotovili redno dostavo pošte!« -- ''Glas'' 17. 11. 1981

'''Usad na cesti Mišače-Globoko.''' Radovljica — Približno 350 metrov ceste Mišače-Globoko je močno poškodovane. Poškodovalo jo je lansko februarsko neurje, čigar posledica je bil usad. Komisija za ocenjevanje elementarnih nezgod pa pravi, da je temu delno kriva tudi nestrokovno izvedena razširitev ceste, kar povzroča erozijo s strmega pobočja na cesto. Krajevni skupnosti Sr. Dobrava bodo zato iz sredstev za elementarne nezgode nakazali 120 tisoč dinarjev. Morebitno dodatno pomoč bo torej lahko iskala pri radovljiški komunalni in cestni skupnosti ter pri Gozdnem gospodarstvu Bled, ki cesto uporablja. -- ''Gorenjski glas'' 26. 3. 1985 

'''Denarja za ceste je vedno premalo.''' Denar, ki so ga dobili z dodatnim združevanjem, so namenili za cesto na Kupljenik, sanacijo ceste na Mišače in Lipniško dolino, največ pa za blejsko in bohinjsko območje, in sicer 3,5 oziroma 4,5 milijona dinarjev. -- ''Delo'' 4. 12. 1985

'''Krajevna skupnost Srednja Dobrava.''' Velike težave, ki jih nikakor ne morejo razrešiti, imajo s pošto. Ob sobotah ne dobivajo pošiljk. Zanimivo pa je tudi, da del naselij iz krajevne skupnosti spada pod pošto Kropa (Lipnica, Srednja in Spodnja Dobrava), del pa pod Kamno gorico (Mišače in Zgornja Dobrava). Velikokrat prihaja zaradi takšne organizacijske razdelitve do zmede in pošta težko najde pot do naslovnika. Zato želijo, da bi celotna krajevna skupnost z vsemi naselji spadala pod eno pošto; pa naj bo že pod katerokoli … -- ''Gorenjski glas'' 13. 12. 1985

'''Težave imajo s pošto.''' Srednja Dobrava — V krajevni skupnosti Srednja Dobrava v radovljiški občini imajo nenehne težave s pošto. Ob sobotah je ne dobivajo. Še večji problem pa je, ker del krajevne skupnosti pokriva pošta Kropa, drugi del pa pošta Kamna gorica. Včasih mine tudi štiri in več dni, da naslovnik dobi pošto. To še posebno moti krajane, ki imajo različne samoupravne zadolžitve in so doma na Zgornji Dobravi. Sedež krajevne skupnosti je namreč na Srednji Dobravi. / C. R. -- ''Gorenjski glas'' 25. 2. 1986

'''Mišače''' — Dve leti so potekale priprave in dela za ureditev in razširitev ceste Globoko-Mišače v radovljiški občini. Zdaj so dela na najbolj zahtevnem odseku končana in cesta je pripravljena za asfaltiranje, ko bo denar. Zavarovalni oziroma oporni zid je zgradilo SGP Tržič, zemeljska dela pa je opravilo GG Bled. Denar za ureditev te ceste so prispevali krajevna skupnost, GG Bled, Iskra Lipnica, Iskra Otoče, Kemična tovarna Podnart, LIP Bled-TO Podnart, Plamen Kropa in drugi. / A. Ž. -- ''Gorenjski glas'' 15. 8. 1986 

[Slika: škarpa na cesti pod Mišačami.]

'''Leseni most v Globokem že tri mesece zaprt za promet.''' - Stara pesem: načrti so, denarja ni ... Za zdaj ni jasno, kdaj bo spet možen promet čez (stari ali novi) most. Morda bi problem rešili hitreje, če bi &quot;mati narava&quot; dokončala delo in most odnesla po svojem toku!? Radovljica, 2. marca - Leseni most čez Savo v Globokem že več let ni primeren za sodoben promet, lanske decembrske visoke vode pa so ga še dodatno poškodovale, tako da so ga pristojne službe zaprle za ves promet.

Ko je Sava upadla, so krajani Mišač in drugi, ki so odvisni od mostu, pričakovali, da bodo cestarji umaknili zaporo. Ker se to ni zgodilo, je prvi, ki se je opogumil, odstranil znak in vrvico, zapeljal čez most. za njim so poskusili tudi drugi. Promet se je ponovno začel, vendar le za dan ali dva, ko so cestarji s kamionom pripeljali pesek, ga stresli na konec mostu in prehod čez Savo učinkovito zaprli. Pešci, med katerimi prevladujejo šolarji, ga še vedno uporabljajo, vendar pa zato, ker ni osvetljen, ponoči le težko najdejo pot nanj.

Most je zaprt že tri mesece. Ker na dopis krajevne skupnosti Srednja Dobrava ni nihče odgovoril, so nezadovoljni vaščani Mišač februarja s posebnim pismom, ki so ga &quot;opremili&quot; tudi s številnimi podpisi, seznanili občinsko skupščino. V njem prosijo občino, da naj izgradnjo mostu uvrsti v letošnji program oz. občinski proračun. Ker se zavedajo, da pot do novega mostu ne bo lahka in kratka, predlagajo, da bi pristojne službe z meritvami preverile, za katera vozila je možen promet čez most; ovire, ki so v temi nevarne za pešce, pa naj bi osvetlili ali jih preuredili. Krajani Mišač, ki morajo zaradi zaprtja mostu za pot do Radovljice in nazaj prevoziti šestnajst kilometrov več kot sicer, ocenjujejo, da bi bil čez most mogoč vsaj začasen promet z osebnimi vozili.

Ko so poslanci občinske skupščine na zasedanju 24. februarja obravnavali osnutek proračuna občine za letos, so razpravljali tudi o predlogih vaščanov Mišač in sploh o mostu v Globokem. V razpravi je bilo med drugim slišati, da bi se dalo most že z dokaj majhnimi sredstvi usposobiti za promet z osebnimi vozili in da 1500 ljudi, kolikor je tako ali drugače odvisnih od mostu, ne bo pripravljeno dve leti ali še več čakati na nov most.

Čeprav bodo strokovnjaki na predlog krajanov preverili nosilnost mostu, pa se v občini zavzemajo za izgradnjo novega. Ocenjujejo, da bi jih popravilo sedanjega mostu precej stalo, promet pa bi bil še vedno omejen. Kot je dejal predsednik radovljiškega izvršnega sveta Jože Resman, je bila izgradnja betonskega mostu doslej že večkrat načrtovana. Načrt je narejen in toliko star, da na republiški upravi za ceste preverjajo, ali je še ustrezen. Po lanskih ocenah bi za nov most potrebovali 30 milijonov tolarjev; to pa je izdatek, ki ga občina sama ne more pokriti. V letošnjem osnutku proračuna je zanj zagotovila pet milijonov tolarjev, sicer pa je izvršni svet po dodatni decembrski škodi na mostu zaprosil za sofinanciranje s sredstvi, ki jih država namenja za pomoč ob naravnih nesrečah. Ker republika letošnjega proračuna še ni sprejela, za zdaj ni znano, ali bo občini za most v Globokem uspelo dobiti republiška sredstva ali ne. In ker to ni znano, tudi ni mogoče odgovoriti na vprašanje, kdaj se bo spet začel promet čez (stari ali novi) most.

Problem je tu in treba ga bo rešiti. Morda bi ga rešili hitreje, če bi &quot;mati narava&quot; dokončala delo in če bi narasla Sava leseno konstrukcijo, ki tudi zdaj malo služi, odnesla po svojem toku?! / C. Zaplotnik -- ''Gorenjski glas'' 5. 3. 1993

'''Most v Globokem je že dve leti neprevozen.''' Most čez Savo - politični most! Ni čudno, da se je razmajanega mostu čez Savo v Globokem prijel oznaka »politični most«. Radovljica. Politiki različnih strank so nov most obljubljali ob referendumu za nove občine, v kampanji pred lokalnimi volitvami, ob smetarski aferi … In ker politikom navsezadnje le ni vseeno, kaj si o njih mislijo volivci bodo obljubo očitno tudi izpolnili.

Radovljiški občinski svet je namreč na seji prejšnji torek brez navzočnosti opozicije, ki je odšla na plavalni miting, &quot;požegnal&quot; nekoliko spremenjeni amandma svetnika Roka Gašperšiča in v letošnjem občinskem proračunu namenil za izgradnjo mostu v Globokem 34 milijonov tolarjev ali devet manj, kot jih je sicer predlagal. Svetniki so se strinjali, da sta tudi cesti Bodešče - Lancovo in Ljubno - Praproče potrebni obnove, vendar so se strinjali, da mora most dobiti prednost, sicer sta tudi asfaltirani cesti, ki vodita do mostu, brez pomena in v posmeh. Ali bo 34 milijonov tolarjev zadoščalo za izgradnjo, bo znano šele potlej, ko se bodo v strokovnih službah odločili za njegovo širino, nosilnost in konstrukcijo in ko bodo potencialni graditelji oddali svoje ponudbe. Most v Globokem je bil zaradi dotrajanosti Že deset let v občinskih načrtih, prvi načrti za izgradnjo so bili izdelani 1990. leta, pred dvema letoma pa ga je narasla Sava toliko razmajala, da so ga zaradi nevarnosti morali zapreti za ves promet. Most je pomemben za prebivalce levega in desnega brega Save, Lipniške doline ter vasi pod Jelovico in Jamnikom. Pa ne le to! Že stoletja ga uporabljajo romarji na Brezje, zadnje desetletje pa je cesta od Podvina do Krope postala nekakšna turistična transverzala. / CZ. -- ''Gorenjski glas'' 16. 8. 1995

'''Po treh letih spet promet čez Savo v Globokem.''' - Štiri mesece za nov most. - Levi in desni breg Save spet povezana. - Golaž za domačine, ki so ves čas z zanimanjem spremljali gradnjo mostu.
Globoko, 2. julija - V soboto so slovesno izročili namenu nov most v Globokem. Starega, lesenega, so za promet zaprli pred tremi leti, z gradnjo novega, ki pot iz Globokega na desni breg Save skrajša za štirinajst kilometrov, pa so začeli pred dobrimi štirimi meseci.

Most, ki ga je v februarju začelo graditi podjetje Konstruktor Magajne iz Solkana, je dolg 72 metrov in skupaj s pločnikoma širok skoraj štiri metre. Nosilnost konstrukcije, za katero je bilo porabljenih štiristo ton betona, je zaradi cest, ki ne dopuščajo večje obremenitve, dvanajst ton, gradnja pa je stala skoraj trideset milijonov tolarjev, ki jih je v celoti zagotovila Občina Radovljica.

Kot je v uvodnem dejal svetnik Rok Gašperšič, je most ponovno povezal prebivalce levega in desnega brega Save. Stari, leseni most je na tem mestu stal trideset let, potem ko je bila tod stoletja povezava na poti iz Istre prek Karavank in v zadnjih stoletjih pomemben objekt na romarski poti na Brezje. Februarja so ob njem začeli graditi novega, pri katerem so prvega junija opravili zadnja betoniranja in takrat tudi podrli starega. Domačini so ves čas z zanimanjem spremljali delo, saj so si za gradnjo novega mostu prizadevali kar zadnjih deset let. Ob tem so s samoprispevki zgradili asfaltirano cesto z obeh strani, tako da je sedaj most ...

Dvainsedemdeset metrov dolg most, delo konstruktorja Danila Magajne, ustreza modernim zahtevam v vseh pogledih, tudi glede vključenosti v naravno okolje. / Foto: Tina Dokl.

Slavnostni govornik, radovljiški župan Vladimir Černe je poudaril, da je most v Globokem ena od največjih investicij nove občine in prvi večji premik pri posodabljanju lokalne infrastrukture. Obljubil je, da je moč že kmalu pričakovati nove investicije, predvsem na cestnem področju.

Sobota je bila za domačine z obeh bregov Save zelo slovesen dan, zato ni čudno, da so se v tako velikem števil u pridružili praznovanju ob otvoritvi. Golaža, ki so ga prav za to priložnost kuhali v Globokem, je hitro zmanjkalo. Sicer pa je bila prireditev predvsem kulturno obarvana: spremljala pihalna godba iz Lesc, združena pevska zbora iz Podnarta in Krope, citrarki z Dobrave ter trije ljudski pesniki. Most je blagoslovil radovljiški de kan Martin Erklavec. / M. A. -- ''Gorenjski glas'' 2. 7. 1996

==Osebno==

{|
|[[File:Slavko Šolar, Goračov in Jaka Šlibar.jpg|thumb|400 px|Slavko Šolar, Goračov in Jaka Šlibar. Arhiv Hladnik]]
|[[File:Slavko Šolar, Goračov Milan in Frvanov Jaka 1947.jpg|thumb|Slavko Šolar, Goračov Milan in Frvanov Jaka 1947. Arhiv Hladnik]]
|[[File:Dobrava 1956.jpg|thumb|400 px|Srednja Dobrava 23. maja 1956, foto Janko Balantič, arhiv Janke B. Ulčar. 1 Franci Terlikar, Janka Balantič, Franca Šolar, Mira Šolar, Milena Terlikar, Marko, Barbara in Marija Pogačnik (Valentinovi), na vozu Drago Terlikar.]]
|[[File:Dobrava 1956 2.jpg|thumb|Milena Terlikar, Franca Šolar, Drago Terlikar, Mira Šolar na Dobravi 1956, foto Janko Balantič, izrezek iz ''Glasa'']]
|}
{|
|[[File:Marija Franci Pogacnik.jpg|thumb|Marija Pogačnik, por. Mohorič, in Franci Pogačnik, zadaj mežnarija, okrog 1956. foto Janko Balantič, arhiv Janke B. Ulčar]]
|[[File:Milos Pogacnik.jpg|thumb|300 px|Miloš Pogačnik s sestrama Tončko in Magdo tik po vojni. Foto Janko Balantič, arhiv Janke B. Ulčar]]
|[[File:Spodnji Dobravci pri košnji.jpg|thumb|400 px|Spodnji Dobravci pri košnji: s klobukom je Mirko Špendov, Matevžovec, sedi Šimnovčeva Vera, Stanko Dobre, ?, Ivan Papler, Peter Dobre. Arhiv Vere Šimnovec]]
|[[File:Bogatajeva z Lancovega in Vera Papler.jpg|thumb|Bogatajeva z Lancovega in Vera Papler. Arhiv Vere Šimnovec]]
|}

'''Na obisku pri kovinarskih vajencih na Jesenicah.''' … Odboru, ki sedaj sodeluje pri upravi in gospodarstvu, načeluje iz vrst vajencev tov. Peter Žbontar iz Srednje Dobrave, ki je bil v partizanih trikrat ranjen in je nazadnje opravljal dolžnost komisarja bataljona. Udeležil se je več hudih spopadov in bil za svoje delo pohvaljen od pokrajinskega odbora. Danes pa se pripravlja na svoj poklic in obenem uspešno pomaga pri upravi doma skupno z nekaterimi drugimi tovariši. -- ''Slovenski poročevalec'' 13. 4. 1946

'''Rodile so: … Klobučar Jožefa,''' Mešače - deklico.  -- ''Ljudska pravica'' 23. 2. 1956

'''Gorenjske bodice.''' Ker sem delovni človek, me včasih uporabijo tudi za pobiranje članarine Rdečega križa. Čas imaš, pravijo in mnogo okoli kolovratlš. Ampak to je sila nehvaležno delo! Ko sem se tako zglasil pri družini Šolar v Spodnji Dobravi ter pri Volku v Mišačah, so me pošteno nahrulili, češ kako si kaj takega sploh upam. To je dobro, da me niso tudi takrat, ko sem jim prinesel surovo maslo, mast in olje, kot darilo Rdečega križa. -- ''Glas Gorenjske'' 6. 4. 1956

'''Pohištvo na dežju.''' Od našega bralca iz Lipnice smo pred dnevi prejeli dopis z naslednjo vsebino: »Tovariš Bodičar! Če imaš kaj časa, Te vabim, da si v Lipnici pri Kropi ogledaš pohištvo, obleko, knjige in druge osebne potrebščine, last matičarja Ivana Kramarja, ki ležijo pred obratom tovarne Iskre v Lipnici in so s ceste, ki vodi iz Podnarta v Kropo, dobro vidne. Kramar – star partizan – leži v bolnišnici, vodja obrata (obrat je v rekonstrukciji) Damjan Hafner pa je medtem postavil vse njegove stvari le slabo zavarovane (glej sliko) ven na dež.« Ko se je naš sodelavec v začetku meseca mudil v Kropi in Kamni gorici ter okolici, je posnel tudi sliko, ki jo objavljamo. To pove vse, zato je vsak nadaljnji komentar odveč. -- ''Glas Gorenjske'' 9. 4. 1960

[[File:Kozjekov Polde.jpg|thumb|200 px|»To je stol za nošenje drv ali »kroparska smrt«. Z njim je bilo treba prenesti tudi do 100 kubikov drv do kope« — je pristavil Kozjekov Polde (na sliki).]]

'''Kroparski običaji so oživeli.''' Pripoved starega oglarja. [...] Prisluhnili smo pripovedovanju starega oglarja, 65-letnega Leopolda Kozjeka z Zg. Dobrave pri Kropi: »Več kot 20 let sem oglaril in drvaril v jelovških gozdovih. Zdaj tu, zdaj tam. Težko je bilo naš delo, a zdravo. Delal sem tudi po 18 ur dnevno, zakaj doma sem imel 10-člansko družino. Ni bilo lahko, Ja ... Zdaj sem upokojen, zadnja leta sem bil železničar. Pa me še vedno zamika, da grem v gozdove. Tam je ostalo precej znoja, spominov. No glejte, danes je čisto drugače: stanovskega naraščaja nimamo, le nekaj starih nas je še, mladi se ne zmenijo za naš poklic. Jaz se tudi ne bi, če bi bil še enkrat mlad. Saj veste otroške doklade, socialno zavarovanje, pokojnina ...«

Bi povedali, kako se naredi kopa, kako deluje? — smo postali zvedavi.

»Ja, to pa se ne da povedati v eni sapi. Ni tako enostavno, kot je videti. Temelj mora biti trden, ne sme propuščati zraka. No saj sem rekel. Precej papirja bi porabili, da opišete delovanje kop. Koliko sem jih skuhal?« — kot bi uganil novo vprašanje in nadaljeval: »Kdo bi se spomnil za vsa leta nazaj, koliko je bilo treba posekati dreves, koliko kop sem postavil, koliko oglja skuhal ...« 

In še je govoril, da so nosili vodo v »jempi« (neke vrste sodčku), ker so bili izvirki daleč, da je kvaliteta oglja odvisna tudi od oglarja samega, da je bilo potrebno postaviti najprej oglarsko ali »holcarsko« kolibo iz lubja. »Ne pomnim, da bi do danes iskal pri zdravniku kakršnekoli pomoči« — je zaključil pripoved oglar v irhastih hlačah, s krušno torbo prek ramena in seveda z obveznim mošnjičkom tobaka za pasom ter z visokimi škornji iz trdega usnja zakoračil dalje med ljudi. -- Stane Škrabar. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55394304_1962_24_L.pdf ''Glasova Panorama'' 23. 6. 1962, 5] 

'''Na kratkem valu.''' V počastitev krajevnega praznika Srednja Dobrava bo tamkajšnja organizacija Zveze borcev priredila jutri ob 18. uri vrtno veselico s srečolovom. -- ''Glas'' 4. 8. 1962, 3

'''Šolar Rudi,''' Spodnja Dobrava pri Kropi je na 4,65 hektara pašnika lani dosegel najlepše rezultate. Po navodil ih inž. Praprotnika je zemljišče, ki ga predstavlja samo en kompleks, ogradil z »električnim pastirjem«. Tako imajo urejeno tudi ostali. Je kooperant zadruge v Poljčah, za katero goji telice. Poprečno 20 na leto. Ima samo frizijke, s katerimi je zelo zadovoljen. Hitreje pridobijo zahtevano težo, pa tudi boljše mlekarice so. Pred prehodom na košno pašni sistem je gojil 10 ali 12 glav živine. Ko je telica godna za osemenitev, mora tehtati vsaj 350 kilogramov, v sedmem mesecu brejosti mora teža poskočiti najmanj na 500 kilogramov. 

[[File:Rudi Šolar.jpg|thumb|Rudi Šolar 23. 8. 1969]]

»Sedaj sem v Poljče že oddal tri telice, za 20 odstotkov dražje kot navadno klavno živino. Seveda pa nikoli nisi popolnoma gotov, kakšno ceno bo imela klavna živina. Letno porabim za travnik 11 ali 12 ton umetnega gnojila in to 4000 kilogramov dušika, 3000 žlindre, 2000 kalijeve soli, ostalo pa nitrofoskal. Imam motorno kosilnico s priključkom, puhalnik, pa tudi traktor bi prišel prav. Na leto kosim in pasem dvakrat ali trikrat. Pasem dopoldne in popoldne. Čredinke imajo 20 ali 30 arov površine in jih določam za vsak dan posebej. To se mi zdi najboljše. Imam pa tudi dva silosa, ki sta se odlično obnesla.« 

Šolar meni, da je danes v kmetijstvu najtežje z investicijami, ki se obrestujejo šele po določenem času. Razen tega bi morali enkrat za vselej določiti, kdo je kmet in kdo ni. Resnične kmete bi morali še bolj podpreti, drugače bodo vse bliže stagnaciji in propadu. 

Kreditiranje kmetov se mu zdi dobra oblika pomoči. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1969_64_L.pdf ''Glas'' 23. 8. 1969]

'''Zlati jubilej.''' Pripravljala sta sadje za žganjekuho, ko sva ju obiskala. In čeprav je bilo v sredo na Spodnji Dobravi pri Kropi kar precej hladno, saj se je tudi tod ponoči ponujal sneg, sta povedala, da ju prav nič ne zebe. 

»Ni časa, da bi mislila na mraz in na leta. Na kmetih primanjkuje mladih ljudi in moramo zato starejši bolj prijeti.« Pred dobrim mesecem sta Ivana in Anton Špendov s Spodnje Dobrave 2 pri Kropi praznovala 50-letnico skupnega življenja. Ivana je bila rojena leta 1900 v Borovnici, Anton pa 1885. na Srednji Dobravi. 

»Med prvo svetovno vojno sem se seznanil z ženinim bratom in tako sva se spoznala z Ivano in se vzela. Poročila sva se v Borovnici, nato pa prišla na Srednjo Dobravo,« je povedal Anton. Ivana pa ga je dopolnila: 

»Na kmetiji je bilo dela čez glavo in ko so prišli otroci (rodilo se nama jih je šest), je bila moja glavna skrb gospodinjstvo in vzgoja otrok.« Čeprav jih ima že 85, je Anton še vedno organist v podružnični cerkvi. Pravi, da igra harmonij in orgle že 70 let. Uglasbil je tudi nekaj pesmi. 

»Zadnje čase pa ne zmorem več. Včasih me prime, da bi splezal na drevo in obrezal kakšno vejo ali obral jabolka, toda leta so leta.« 

»Kako pa kaj zdravje?« sem ju poprašal. »Kar gre, le noge naju najbolje ne nosijo. Takšne so pač posledice druge vojne oz. 4-letnega trpljenja v nemških taboriščih.« 

Zakoncema Ivani in Antonu s Spodnje Dobrave pri Kropi želimo še zdravih in zadovoljnih let. A. Ž. 

Slika: Zlatoporočenca Ivana in Anton Špendov -- ''Glas'' 24. 10. 1970

'''Pri Ivanu Križnarju v Lipnici.''' Tisti dan je bil tako sončen in tako topel kot že nekaj tednov letošnje čudovite jeseni. Sonce je bilo še precej visoko nad Jelovico. Na prag stare pritlične hiše v Lipnici je stopil Ivan Križnar, upokojeni sedlar in tapetnik. Če bi ga takega orjaka, s košatimi obrvmi, s klobčičem vrvice v rokah videli prvič, bi si mislili, da temu možu življenje ni nikoli vzvalovilo, pač pa je teklo mirno ob delu in družinskem življenju. Potem pa prinese na mizo odlikovanja in potem veš, da temu možu ni teklo življenje samo ob šivanki in šivanju usnja, pač pa ga mu je uspelo izpolniti še drugače. 

Ivan Križnar je eden najstarejših komunistov radovljiške občine in eden od sodelavcev Staneta Žagarja. Komunist je postal že kmalu po prvi svetovni vojni. Kot mlad, izučen sedlar, doma z Okroglega pri Kranju, je pogosto hodil v Kranj na javna zborovanja. Kaj kmalu pa je za komuniste postalo vroče in Križnar se je raje preselil Zagreb. Od tam je odšel naprej v Beograd in iskal dela, vendar ga ni mogel najti. Končno je našel delo v Bosni. Eno leto je na Ponirju pri Travniku šival komate za konje, nato pa si je zaželel nazaj v Slovenijo. Leta 1924 se je z družino naselil v Lipnici. 

Kaj kmalu je spoznal tudi dobravskega naprednega učitelja Staneta Žagarja. »Pri Žagarju mi je bilo posebno všeč, kadar je govoril o svetovni politiki in o našem jugoslovanskem gospodarstvu. Govoril je o tem, o čemer takrat časopisi niso pisali. K Žagarju na dom so posebno ob nedeljah zahajali mladi in stari in v razgovorih spoznavali, da bo treba takratno družbo spremeniti. Žagar je to dobro vedel. Vse, ki smo takrat hodili k njemu na dom, je pripravljal, da smo lahko širili napredne ideje in osveščali ljudi. 

Naše delo je postajalo vedno bolj živahno in tudi vedno bolj nevarno. Sestajati se je bilo treba v gozdovih. Posebno za Staneta Žagarja takrat ni bilo prijetno. Oblasti so vedele za njegovo delovanje, ker pa mu niso mogli ničesar dokazati, so ga pogosto klicali na orožne vaje. Kasneje, ko so Žagarja vrgli iz službe in dobesedno postavili družino na cesto, smo morali njegovi somišljeniki delati sami. Zbirali smo orožje in prepričevali ljudi. Ne bom pozabil prisege, še sedaj jo vem, ki smo jo terenci in aktivisti dali 17. julija 1941 pod Malim Gregorjevcem blizu Vodic na [Pokljuki &gt; Jelovici]. Na tem zboru so bili že tudi partizani, med njimi Stane Žagar, Johan Bertoncelj, Tomo Brejc in drugi. Prisegli smo, da ne bomo prej odložili orožja, dokler ne bo pregnan sovražnik iz naše domovine.« 

Ivan Križnar se še natančno spominja vseh predvojnih in vojnih dogodkov. Posebej hrani razne dokumente iz tega časa. Napisal pa je tudi več tipkanih strani obsegajoče spomine na svoje predvojno delovanje, spomine na sodelovanje s Stanetom Žagarjem in na aktivnost med vojno. Še posebej rad pa pokaže odlikovanja: medaljo zasluge za narod z zlato zvezdo, medaljo zaslug za narod tretje stopnje, medaljo bratstva in enotnosti druge stopnje ter dve medalji dela. Posebej pa ga veseli priznanje gorenjskih občinskih odborov ZZB, ki ga je dobil pred kratkim. 

Ivan Križnar še sedaj rad pride na sestanke komunistov. »V Kropo grem«, pravi, »da se kaj pomenimo«. In prav je tako. Življenje je treba izpolniti do kraja. -- L. M.  -- ''Glas'' 9. 12. 1970

Slika: Ivan Križnar. -- ''Glas'' 9. 12. 1970

'''Mišače – malce pozabljen kraj.''' Bil je že gost mrak, ko smo potrkali na Mišačah pri hiši številka 9. Doma se pravi pri Poglajnu. In prav v tej hiši, kjer živi Kristina Rožič, je bila včasih prva partizanska tehnika na Gorenjskem. Partizani so tamkaj nekaj časa tiskali različne letake, oglase in menda tudi Poročevalca. V skrivališču, ki je bilo s posebnim rovom povezano s hlevom (luknja oziroma izhod je bil v jaslih) pa so imeli tudi radio, kjer so poslušali poročila iz tujine. 

Kadar so pri Poglajnu dobili nenapovedan ali sovražen obisk, je Rožičeva mama z žlico potrkala po kuhinjski pipi za vodo in v skrivališču, mimo katerega je potekala vodovodna cev, so bili obveščeni, da morajo prekiniti delo. 

Toda skrivališče je bilo izdano. Nemci so takrat Kristini Rožič ubili moža, njo pa izselili v Nemčijo. 

Ko smo jo v petek obiskali, je žal nismo dobili doma. Bila je na okrevanju v Mojstrani. 

Zato pa smo se hitro sporazumeli za pogovor z njenima (že poročenima) hčerkama Janjo in Zdenko. 

»Kako pa to, da vas je še zaneslo na Mišače, saj je znano, da kogar ima bog rad, ga ne pošlje kar tako na Mišače, ampak ga raje pusti na Dobravi?« sta nas poprašale. 

»Je pač tako, da Glas seže v vsako vas in naša skrb je, da obiščemo tudi take kraje. Kako pa je s tem, če nas ima bog rad, pa ne vem. — Sicer pa, zakaj pa naj bi bile ravno Mišače pozabljen kraj?« 

»Ja zato, ker na Mišačah nimamo gostilne, trgovine, telefona; pa tudi cerkve ne. Upokojenci hodijo v gostilno na Dobravo, mladina pa si išče zabavo v Radovljici, na Bledu in drugje. Vendar pa kaže, da se bo tudi na Mišačah začelo spreminjati. Kmalu bomo dobili novo trafo postajo, krajevna skupnost ureja cesto na Dobravo. Pa tudi druge poti, ki vodijo na Mišače, so še kar dobre; najboljša pa je tista, ki vodi s Podvina do Globokega.«

Slika: Janja Rožič in Zdenka Rožič -- ''Glas'' 9. 12. 1970

Na Mišačah je 18 hiš in okrog 80 prebivalcev. S kmetovanjem se ljudje tod ne preživljajo. Menda je v vasi samo še en res pravi kmet. Vsi drugi pa so zaposleni v bližnjih podjetjih. Moški v Kropi, železarni Jesenice, in Iskri Otoče ter Lipnici, ženske pa so skoraj vse zaposlene v Iskri Otoče. Mladi so se torej zaposlili, le starejši so ostali na manjših kmetijah, kjer podelajo kolikor se pač da. 

Janja je zaposlena v Golf hotelu na Bledu: 

»Hodila sem v gimnazijo v Kranj. Nisem je sicer končala, pa tudi zaposlitev sem težko dobila. V Golfu sem sedaj kar zadovoljna. Pravzaprav se ne morem nič pritoževati. Delati je tako ali tako treba povsod.« 

Zdenka pa dela v Iskri Otoče: 

»Naredila sem poklicno fotografsko šolo v Ljubljani in sem nekaj časa upala, da bom dobila službo pri kakšnem časopisu. Vendar mi ni uspelo, čeprav se rada ukvarjam s fotografijo in sem še lani vodila fotografski krožek v Lipnici, sem se nazadnje odločila za Iskro Otoče. Delam na montaži in sem kar zadovoljna.« 

Zdenki in Janji smo se zahvalili za prijazen sprejem in pogovor, potem pa se, čeprav nismo dobili Rožičeve mame, zadovoljni odpeljali proti Kranju. Imeli smo srečo. Saj smo izvedeli o Mišačah skoraj vse tisto, kar smo želeli. Ugotovili smo, da so Mišače sicer res še malce pozabljen kraj, ki pa hitro postaja vse bolj znan. In prav zato smo sklenili: kmalu nasvidenje. 		A. Žalar -- ''Glas'' 9. 12. 1970

'''Šest desetletij med mlinskimi kamni.''' Na Mišačah smo iskali Rožičevo mamo. Ni je bilo doma. Zato smo se zapletli v pogovor z domačima dekletoma. Zet je odšel po opravkih v hlev, v kuhinjo pa je prišel manjši, starejši plečati moški. 

»Matevž mi je ime in Porenta se pišem. Star sem 76 let (take starosti mu ne bi nihče prisodil). Pomagam pri Rožičevih, tako da imam hrano in stanovanje. Drugače sem upokojen. Mlinar sem po poklicu.« 

Matevž je prvič stopil med mlinske kamne, stope in »pajklne«, ko je bil star 15 let. Delal je v stričevem mlinu na Bregu pri Kranju, kjer se je tudi izučil. K o je bil star 20 let, ga je zajela vojna vihra. Podolgem in počez je prehodil Tirolsko, Karpate in Galicijo. 1918. leta se je vrnil, 1919. leta pa poročil na mlin v Globokem. Mlin je bil majhen. Takšen, na vodna kolesa. 1935. leta je začel v Globokem graditi valjčni mlin, ki je stekel štiri leta kasneje. Matevž mu je stregel do 1947. leta, ko je bil mlin podržavljen. Matevžu je še danes hudo, ker svojega poklica ne more opravljati več. »Tako zadovoljen sem bil v obleki, zaprašeni od moke. Še sedaj, ko si bom kmalu naložil osmi križ, bi še tekal po stopnicah gor in dol ter stregel požrešnim valjem. Ta poklic imam namreč zelo zelo rad. Najbolj sem bil vesel takrat, ko sem poslušal, kako lepo teko valjarji in kako stranke zadovoljne sprejemajo moko. Najbolj nesrečen pa sem bil takrat, ko sem moral mlin pomesti.« 

Med vojno mlin ni stal. Zanj ni bilo počitka. Matevž je mlel tudi za partizane. Marsikatera vreča je romala v okoliške hribe ... J. Košnjek 

Slika: Matevž Porenta -- ''Glas'' 9. 12. 1970  

'''Naročniki žrebajo naročnike''' za nagradno potovanje. Objavljamo prvo polovico izžrebanih Glasovih naročnikov spomladanskega žrebanja: … Pirih Jože, Mišače 10. -- ''Glas'' 20. 5. 1972

'''Milan Štibelj z Zgornje Dobrave,''' ki je v Plamenu 3 leta, je doslej delal eno prosto soboto: »Večina delavcev je delala že več prostih sobot. Jaz sem zaradi bolezni in dopusta malo v zaostanku. Vendar bom ta zaostanek do konca leta nadoknadil. Prepričan sem, da naša pobuda za stabilizacijo gospodarstva lahko uspe, če se bodo tudi drugi odločili za podobne oblike, če pa bo ostalo le pri govorjenju in ustnih podporah ...« -- Glas 19. 8. 1972  

Slika: Milan Štibelj -- ''Glas'' 19. 8. 1972

'''Ivan Križnar praznuje.''' Ivan Križnar s Srednje Dobrave&lt;ref&gt;Pravilno bi bilo pač: iz Lipnice.&lt;/ref&gt; v radovljiški občini praznuje danes 80. rojstni dan. Včeraj dopoldne so ga obiskali predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in predsednik radovljiške občinske skupščine in mu izročili darila. Ivan Križnar je najstarejši komunist v radovljiški občini. Član komunistične partije je od 1931. leta, vključil pa ga je Stane Žagar. Ivan Križnar se je rodil 26. avgusta pred 80 leti na Okroglem. -- ''Glas'' 26. 8. 1972

'''Zlata poroka na Dobravi pri Kropi.''' Še en gorenjski zakonski par je proslavil v teh dneh zlati jubilej. To sta Marija in Leopold Kozjek z Dobrave pri Kropi. Mama Marija se je rodila 26. januarja leta 1900 v Kropi kot hčer kovača Gartnerja, oče Leopold pa je »privekal« na svet 1. septembra leta 1897. Spoznala sta se in vzela junija leta 1923. Poroka je bila v Kropi ... 

V začetku skupne življenjske poti nista imela drugega kot četvero garaških rok. Oče je bil najprej hlapec, nato gozdni delavec, nazadnje pa je bil progovni delavec na železnici. Mama je bila dekla. Trudila sta se, garala in podarila življenje desetim otrokom. Večkrat je bila družina lačna. Da bi lakoto pozabili, so peli! Oče Leopold je hodil po več ur peš na delo v Podnart. Preživel je dve vojni. Prva ga je gnala v Karpate in na solunsko fronto, priključil pa se je tudi borcem za severno mejo: V zadnji vojni se je pridružil partizanom. Če ne bi bil vajen trdega življenja, bi kaj takšnega težko preživel. Kot mladenič je spal po hlevih, kleteh in na smrečju v gozdovih. Šele v Dražgošah, ko je služil pri kmetu, je videl prvič posteljo! 

Kozjekova sta dolga leta gostovala po tujih hišah. Družina se je sedemkrat selila in prenašala revščino iz kraja v kraj. Končno sta zgradila skromen, a topel dom. V njem so številni otroci in vnuki proslavili zlati jubilej svojih staršev. 			L. Žabkar -- ''Glas'' 19. 9. 1973

'''Prijetno počutje na Vodiški planini.''' Čas dopustov je tu. Čas oddiha. Kam torej na letne počitnice? Na morje? V planine? To se v tem trenutku sprašuje marsikdo. Za nekatere je ob našem Jadranu preveč hrupno. Drugim ne ustreza huda vročina ob morski obali. Tretjim ni všeč življenje v natrpanih hotelih ... Prav zato, zaradi miru, ki ga je mogoče najti le še malokje, se vse več naših počitničarjev odloča za preživljanje dopusta v planinah. Ne preveč visoko, gor, denimo, v triglavskem pogorju, pač pa v nižjih planinskih predelih, tam, kjer se hribi dvigajo komaj tisoč ali nekaj več metrov visoko. In taka je Jelovica. To so prostrane gozdne planjave, kamor se je moč povzpeti iz Selške doline, iz Bohinja in Radovljice, iz Krope in še iz kakega drugega gorenjskega kraja. […]

Slika: Anton Pegam -- ''Glas'' 2. 7. 1976

Anton Pegam, doma iz Mišač: »Najmanj petdeset let že prihajam na Vodiško planino. Saj veste, le desetletje manj sem tudi 'jager'. Kaj počnem tu? Malo gospodinji pomagam. Predvsem pri sušenju sena. Med vojno sem bil velikokrat na tem področju. Boril sem se v Prešernovi brigadi, v Škofjeloškem odredu pa sem bil namestnik komandanta minercev. Tečaj za minerca sem naredil v Gorjah nad Cerknom. Na tem področju, na Jelovici, so se odigravale težke borbe. Velikokrat smo morali voziti ranjence na varno v dolino in jim pomagati. Tu mi izredno ugaja. Rad prihajam na svež zrak. In kot opažam so tudi ostali ljudje zadovoljni.« Besedilo J. Govekar, slike F. Perdan -- ''Glas'' 2. 7. 1976

'''Zlata poroka Marije in Stanka Lapuh.''' - Letos oktobra sta praznovala 50-letnico skupnega življenja 75-letna Marija in 75-letni Stanku Lapuh iz Radovljice. Marija se je rodila v Mišačah. Stanko pa Zagrebu. Stanko se je med študijem zgodovine preživljal s inštrukcijami, doštudiral in kar 38 let poučeval v Mariboru. Ljubljani in v Radovljici. Med vojno se je zavzemal za napredne ideje, zato družini Lapuhovih, s tremi otroki, nikoli ni bilo lahko. Profesor Stanko Lapuh je pol stoletja navdušen lovec, izšle pa so že njegove tri knjige o lovu in živalih in povest Žena s Poljan. Oba zakonca sta danes zdrava in izredno prijetna sogovornika, zlato poroko pa sta praznovala v krogu številne družine. / Foto: F. Perdan -- ''Glas'' 18. 11. 1980

[Slika Lapuhovih]

'''Sam, v invalidskem vozičku.''' Janez Resman s Srednje Dobrave&lt;ref&gt;Gre za Janeza Galeta, p. d. Resmanovega.&lt;/ref&gt; živi v nemogočih stanovanjskih razmerah, pa vendar se še vedno iščejo oblike in sredstva nujne pomoči. — Bo moral še to zimo zmrzovati in čakati? Srednja Dobrava — Pisali smo o Janezu Resmanu s Srednje Dobrave, ki je štirinajst let delal v kroparskem Plamenu in veljal za izredno dobrega delavca, od leta 1969 pa je invalid in že pet let na invalidskem vozičku. Ostal je sam v svoji hiši na Srednji Dobravi, sam z invalidskim dodatkom in pokojnino. Sam v dvesto let stari hiši in z brezupno zdravniško diagnozo: skleroza multiplex. 

Janeza Resmana bolj kot vse drugo utruja in slabi prav to, da je ostal sam, njegova hiša pa je stara in dotrajana. Ko so Janezu odpovedale noge, ni mogel z vozička odpreti niti vhodnih vrat niti se zapeljati čez visoki prag. S pomočjo sosedov zdaj to pot nekako zmore, vendar ima Janez še vedno veliko vsakdanjih problemov, ko mora vse opravljati z invalidskega vozička. 

Tedaj smo dejali, da smo prepričani, da se bo stanovanjsko vprašanje invalida s Srednje Dobrave primerno rešilo in da bomo zmogli ta človeški in humani dolg brez odlašanja, ovinkarjenja in izgovorov. 

Vendar pa je danes Janez Resman še vedno sam, sam s svojim stanovanjskim problemom. Z majhnimi stroški bi mu lahko uredili vsaj sanitarije, ki jih ima danes izven stanovanja, deloma pa bi lahko popravili dva prostora, kjer prebiva. 

Prav zato so se zbrali na Srednji Dobravi člani komisije za zdravstvo in socialno skrbstvo pri krajevni skupnosti Srednja Dobrava, skupaj s predstavnikom Alpdoma. Vendar rešitve še danes niso našli, kajti Alpdom v Radovljici ni pripravljen financirati obnove prostorov invalida — pripravljen je le ponuditi kredit, po ugodni obrestni meri in odplačilnem roku. Pri Alpdomu menijo, naj bi primer reševali skupaj Plamen, krajevna skupnost in socialno skrbstvo, sami pa menda nimajo sredstev, da bi reševali takšen primer. Radovljiško socialno skrbstvo? Ni se jim niti zdelo vredno, da bi se udeležili sestanka na Srednji Dobravi — pa vendar nimajo tisoč takšnih primerov v občini. 

Vsi si seveda želijo, da bi Janez Resman odšel v dom starostnikov v Radovljico in vsi tisti, ki tako mislijo, ne vedo, kako hudo in težko je razmeroma še mlademu Janezu, da bi zapustil domačijo in svoj dom. Zato bi vendarle moralo veljati, da se Janezu popravijo stanovanjski prostori, s sredstvi Alpdoma, ki mora imeti v svojem programu tudi sredstva za reševanje zdravstvenih in socialno ogroženih občanov. 

In če Janez Resman s Srednje Dobrave ne sodi mednje, potem je vprašanje, kakšna so solidarnostna merila in pravila in kdo je sploh upravičen do takšne pomoči. Z Janezom Resmanom v radovljiški občini še vedno ostaja dolg, naš dolg, ki ne trpi odlašanja. D. Sedej -- ''Glas'' 28. dec. 1980 

Slika: Janez Resman -- ''Glas'' 28. dec. 1980 

'''Iskra poje''' – zmagala Nevenka  Šfiligoj. Na drugo mesto se  je po ocenah občinstva in posebne izbrane žirije uvrstil pevec iz Lipnice Franc Blaznik. Zapel je svojo skladbo z naslovom Mexiko. Vsi zmagovalni pevci so prejeli diplome, vsi ostali pa priznanje za sodelovanje na festivalu Iskra poje.  Tovarna Iskra mehanizmi Lipnica pa je najboljši pevki Nevenki Šfiligoj podarila tudi baterijsko uro.  -- ''Glas'' 30. 3. 1976

'''Aktivist Filip Sitar''' - Napredne misli in dejanja. Trden rod, navezan na zemljo, na gozdove in na domačijo je doma pri Boštjanovcu v Mišačah pri Kamni Gorici. Dediščino pridnih rok, upornost duha, neuklonljivo voljo gorenjskega kmeta je spoštljivo ohranjal danes 72-letni Filip Sitar, vedno vzravnan, napreden in pošten, odkrite misli in besede, skope, a prepričljivo zgovorne v svojem pomenu. Zvest svoji napredni miselnosti in zavesti je bil tudi v najtežjih preizkušnjah prežet s slutnjo boljšega dne, saj je tedaj, leta 1941, rodila njegova zemlja tudi za vse tiste, ki so mislili in delali tako kot on, ki se niso nikdar uklonili. Delil je pravično, razdajal velikodušno in ni hotel na kolena, čeprav so ga skupaj s sovaščani odvlekli v begunjske zapore. Vrnil se je, da bi tako kot ljudje iz drugih domačij v Mišačah, te izrazito partizanske vasice, na široko odpiral duri in kaščo tistim, ki so zrli v svobodno prihodnost.

Prva svobodna jutra ni posvetil le domačiji in svoji zemlji, ko je bilo treba v znoju in v žuljih čim več obdelati in pridelati, enakovredno se je razdajal tudi tam, kjer je bilo potrebno rešiti težave, probleme in ovire na poti k boljšemu položaju gorenjskega kmeta.

»Če sem že bil imenovan v odbore, potem sem se zavedal odgovornosti, hodil sem na sestanke.« In Filip Sitar nikdar ni bil le članska številka, njegovo delo so vse bolj cenili, sprejemal je vedno bolj odgovorne naloge in dolžnosti in je danes predsednik organizacije ZB v krajevni skupnosti, predsednik interesne skupnosti za gozdno gospodarstvo Bled,  v odborih delovne organizacije GG Bled in v delavskem svetu KŽK Kranj: »Ob dvaindvajsetih hektarih zemlje, od tega osmih obdelovalnih površinah in dvanajstih hektarih gozdnih površin mi včasih res ni bilo lahko, a sem nekako zmogel. Doma mi je pomagala žena, zdaj poprimejo še otroci.« Za svoje neumorno delo, za svojo neupogljivost in pošteno zavest je prejel priznanje zaslug za narod, odlikovan je bil s srebrnim vencem, lani pa je bil med odlikova[n]ci občinskega priznanja — Osvobodilne fronte.

Pri Boštjanovcu pomagajo zadnja leta kmetijski stroji, na domačiji pa so se že pred dvema desetletjema preusmerili v proizvodnjo semenskega krompirja. Sami sekajo, sami spravljajo les na dokaj veliki kmetiji. Filip Sitar danes, pri teh letih, še vso zimo seka v gozdu ali orje hektar njive — »včasih smo pri nas orali celo na štirih hektarih« — ni le dosledno zagret družbenopolitični delavec ali delegat v interesnih skupnostih, v trenutkih prostega časa je kolar za domač a opravila, saj se je v mladih letih tega poklica tudi izučil.

Filip Sitar pa je s svojimi spomini večkrat v tistem najhujšem obdobju, ko je njegova vas žrtvovala marsikatero življenje, da ni danes svobodna le sama, da je svobodna vsa domovina. Tedaj, ko so Nemci prišli, da bi pobili tiste, ki so delali v tiskarni v Mišačah, so bili strahotni trenutki za vso vas, kajti kot partizanska vas so bile Mišače že izseljene. Domačini so trepetali, ko so Nemci uničili tiskarno, ko so pobijali, domačini, tisti, ki so preživeli, se drame še vedno spominjajo. Filip Sitar pravi: »Rod tod okoli je vzgajal v naprednem duhu komunist in heroj Stane Žagar, ki je tu poučeval.« Zato drugače ni moglo biti, vsa vas je bila s partizani in z njo vred tudi aktivist Filip Sitar, aktivist od leta 1941.

[Slika: Filip Sitar]

In tako kot vsi pravi aktivisti, jim je bilo samoumevno, da so pomagali, je tudi Filip Sitar skromen v besedah o svoji bogati življenjski poti. Velika in dragocena pa so dejanja Filipa Sitarja, že pred vojno naprednega kmeta, v vojni zagrizenega aktivista in po vojni aktivnega političnega delavca. Po srečanju z njim si ob pristnih občutjih in nevsakdanjih spoznanjih zapišeš: poštenost in vse tisto, kar je lepega in dobrega tako očito v pokončni osebnosti tega klenega Gorenjca iz partizanskih Mišač. D. S. -- [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FBTQASYO ''Glas'' 21. 7. 1976]

'''Dober dan Mišačan''' – Ni nedelj in praznikov. Jože Babič dela osem ur za strojem v Iskri, nato pa na kmetiji — Veselje do živinoreje — Načrtov je še veliko. Mišače, 20. junija — Jože Babič z Mišač je eden tistih, ki svoj prvi osemurni delavnik opravijo za strojem v tovarni, drugega pa popoldne na svoji domačiji. Drugi osemurnik 45-letnega Jožeta Babiča je namenjen živini oziroma vsemu, kar je potrebno, da njegova živina dobro uspeva.

[Slika: Jožee Babič: »Ne morem razumeti, da pri nas uvažamo toliko 
kmetijskih strojev, rezervnih delov pa ne.«]

Kje ste zaposleni in kako, da ste se začeli ukvarjati z rejo živine? - »Prej sem delal v Elanu kot modelar in poskusni smučar, zdaj pa že 16 let v Iskri v Otočah kot kontrolor.

Doma sem iz »čiste« kmečke družine z Brezij, ko pa sem se poročil, sem prišel na Mišače, na kmetijo ženinih staršev. Kmetija je bila velika, na lepem kraju; primerna za strojno obdelavo, jaz pa sem imel veselje do dela. Leta 1965 sem začel kupovati stroje. Ko sem tri leta kasneje zasejal njive s travo ter pognojil travnike z umetnimi gnojili, sem imel že vse stroje, potrebne za spravilo sena, kar je osnova za živinorejo.

Ženin oče, ki se je skoraj raje kot s kmetijo ukvarjal s puškarstvom, za te novotarije ni bil preveč navdušen. Leta 1967 sem prodal fička ter šel naročit — za tastovo zemljo — traktor. Ko sem prišel domov, je nekaj časa trajalo, da mi je tast — po enournem posvetovanju s taščo — dal prav. Čeprav je najprej rekel: »Kaj si pa zdaj ušpičil enga hudiča!«

Domenili smo se, da nikomur na vasi ne bomo povedali o nakupu, dokler traktor ne bo stal pred hišo — da ne bi bilo govoričenja. Oče in mati sta se le težko zadržala, da se ne bi pohvalila pred sosedi. Čez nekaj dni sem slišal soseda, ko je dejal očetu, da se mu zdi, da bo Boštjanc kupil traktor.

»Jaz ga pa že imam,« je kot iz topa ustrelil oče. No, tako se je končala bitka za prvi traktor v vasi.«

Danes imate v hlevu precej živine! - »Ko sem prišel k hiši, je bilo štiri hektare orne zemlje. Potem pa — na roke se ni dalo vse postoriti, stroji za vsako poljščino pa bi bili predragi. V vasi so zdaj 3–4 čiste kmetije, ostalo pa polkmetije. Vsa vas ima le dva konja in nekaj prašičev, ostali pa v glavnem gojimo živino.

Sam sem vzel v rejo na prirast najprej 6 bikov, nato 10. Z živino se je nabiral gnoj, pognojeni travnik je dal veliko od sebe in tako je bilo spet dosti hrane za več glav. Zdaj imam v hlevu 8 plemenskih telic iz Poljč, 10 pitancev KŽK Radovljice, 3 molznice, 3 enoletne telice in 3 teleta.«

Torej vam to »nese«? - »Zdaj da to še malo. Če ne bi bilo veselja … Ven iz tega nekako ne moreš, ker si že toliko vložil. Mislim, da bo bolje, ko bodo plačana posojila, saj smo obnovili delno hišo, hlev. Meni in skoraj vsem v vasi je pri tem veliko pomagalo gozdno gospodarstvo Bled. Vsekakor pa bi na naši zemlji lahko gojili od 40–60 glav živine.«

Bi si lahko olajšali delo? - »Seveda. Toda to je drago. Ne morem tudi razumeti, da pri nas uvažamo toliko različnih kmetijskih strojev, rezervnih delov pa ne. Pa tudi za domače stroje jih ni.«

Ste tudi vi med tistimi zaposlenimi, za katere pravijo, da v tovarni zmeraj zbolijo, kadar pride do dela na polju? - »Upam, da zame ne pravijo tako. V Iskri imam 12 dni kolektivnega dopusta. Za ostali dopust pa mi gredo v tovarni »na roko«, da ga lahko vzamem, kadar ga potrebujem.«

Kako dolg je potem vaš delovni dan? - »Poleti vstanem ob pol petih, ob devetih desetih pa grem spat. Počitka ni. Prav tako ne za ženo, ki je tudi v službi. Veliko pomagata tudi
dekleti. Vanda, ki hodi v tretjo gimnazijo in Marjanca, ki gre v dvanajsto leto. Obe sta posebno dobri traktoristki in za Marjanco ni večje kazni, kot če ne sme biti pri živini.
V glavnem pri nas ni nedelje in praznikov. V desetih letih sem bil enkrat na morju. Ko sem tja pripeljal in odpeljal družino. Dela je toliko, da je, četudi se zbudiš ob štirih, prepozno.«

Da počitka ni, dokazuje še nekaj drugega, ne le besede. Jože Babič je strasten lovec in že 17 let član lovske družine Kropa. Neverjetno rad gre na skupne pogone na zajca, že zdavnaj si je pridobil pravico, da ustreli petelina — pa njegov petelin še zmeraj brezskrbno leta okrog. Prav tako je tudi z gamsom.

Jože Babič namerava v svojem sedanjem načinu življenja vztrajati še naprej. Kako bo s kmetijo kasneje, ne ve. Morda bo dovolj veselja za kmetijo podedovala mlajša, Marjanca, ki pomolze kravo, da je marsikatera odrasla na vasi ne tako.

Pogled na Marjanco pri molži pa je nekaj, kar se ne da pozabiti. Še ne dvanajstletna šolarka sedi ob kravi, v preveliki črni halji, v črnih škorenjcih, z ruto, povezano čez lase in curki mleka veselo pluskajo v lonec — v Marjančinih ustih pa — žvečilni gumi. / V. Felc -- ''Delo'' 21. 6. 1977

'''Stane Boštjančič-Davorin:''' Titov splitski govor bi morali uresničiti, pa bi bilo drugače. Na steni v predsobi visi njuna slika. Angelca in Stane, oba sta v partizanskih uniformah. Bilo je kmalu po vojni na neki proslavi v Goricah: fotografu sta se usedla v travo, sredi marjetic. Mlada sredi kipečega življenja. To so bila srečna leta. Bila sta spet skupaj, svobodna; tisto, za kar sta se borila, je bilo uresničeno. Novo življenje je plalo povsod. Prišli so časi, ko je »tudi delavec, tudi bajtar imel besedo. To so bila najlepša leta njunega življenja.

Z leti pride marsikaj. Tudi bolezen. V Stanetovo in Angeličino življenje je hudo posegla. Angelce se je lotila zahrbtno, odvisna je od drugih. Zdaj si je še Stane poškodoval kolk, da je na berglah in je žena morala začasno v dom. Da se le reši teh palic, pa bo Angelca spet pri njem dona! Pravkar se je vrnil s proslave na kranjski skupščini, kjer so mu podelili priznanje OF slovenskega naroda za 40-letno uspešno družbenopolitično delo, še zlasti v zvezi borcev. Kako lepše bi bilo, če bi bila tudi Angelca zraven, da bi to veselje delila.

Stane je doma iz Mišač, bajtarski sin. Oče je padel v prvi svetovni vojni. Kdo ve kje? V Galiciji? V Karpatih? Mama se je s fantoma sama predjala skozi življenje. V šolo sta hodila na Srednjo Dobravo, kjer je učil Stane Žagar. Kdor je hodil v njegovo šolo, je moral zrasti v poštenjaka, zavednega Slovenca. Bil je pravi ljudski učitelj, se ga spominja Stane, in kar je šlo skozi njegove roke, je postalo partizansko.

[Slika: Stane Boštjančič - Davor]

Drugo, življenjsko šolo, je imel Stane med delavci železarne. Bil je ključavničar v kotlarni. Eden od sodelavcev je bil tudi predvojni komunist in revolucionar Mlakar iz Šenčurja. Gestapo ga je iskal med prvimi v tovarni. Nekdo ga je še pravočasno obvestil in Mlakar je ušel. Kako je s pokvarjeno nogo tekel čez delavnico, čez ograjo, čez vodo na drugo stran Save .. . Začeli so se strašni časi.

Stane je začel organizirano delati za narodnoosvobodilno borbo že spomladi 1942. Brat Andrej - Hrast, ki je padel malo pred koncem vojne pri Kamniku, je bil povezan že od začetka. Ko sta se Stane in Angelca leta 1940 poročila, sta stanovala v Lescah, zato ju ni zadela selitev, kot vse vaščane Mišač. Dva izdajalca so imeli v vasi in 6. decembra 1941 je bila vsa vas izseljena. Na vseh hišnih vratih so viseli listki z grožnjo: kdor bo odprl, bo takoj ustreljen. Ko so partizani pregnali izdajalca, je bila v Mišačah, na robu Jelovice, svoboda. Kmalu je vas spet oživela. Mamo se jim je posrečilo spraviti domov iz taborišča. Tudi Stane in Angelca sta prišla domov. Angelca je bila sekretarka AFŽ na Mišačah. Tu so bile vse žene organizirane v politično delo.

Stane je ves čas delal na terenu po nalogu Ivana Bertonclja - Johana. Z bratom Andrejem sta bila hkrati sprejeta v partijo: 10. julija 1943 na Brezovici pri Kropi. Sprejel ju je Vinko Šmitek - Zmago, takratni sekretar okraja Jelovica. Takrat so bili drugačni časi za sprejem v partijo kot so danes. Pokazati si moral vso predanost, vse junaštvo, da si bil vreden partije. Načelen, pošten, za zgled.

Stane je bil ves čas na terenu. Zdaj je bilo treba z vestmi v Kropo, zdaj na Brezovico, zdaj spet pod Dobrčo, koga peljati čez Savo pa spet v Jelovico .. . Še vedno je bil zaposlen v železarni, a vse več je bil v »bolniški«. Ko se je nekoč spet vrnil na delo, ga je pričakal obratovodja Lang s pištolo na mizi: »Zdaj bomo obračunali. Poslal te bom v Dachau. Tam boš postal drug človek ...« Še isti večer je bil v partizanih. Slavka Pirc - Miška z Brezovice mu je dala zvezo s partizani. To je bila najboljša aktivistka na svetu, se je spominja Stane s spoštovanjem. Če bi jo dobili Nemci ali beli, bi jo razrezali na koščke. Prišel je v Prešernovo brigado, ki je bila tiste dni na Jamniku. Takrat je bil komandant Svarun. A v brigadi ni bil niti en dan, bolj je bil potreben na terenu, v odboru OF, kot politični delavec. Od vasi do vasi je organiziral sestanke, razlagal, prepričeval, dajal naloge
Maja 1944 so Staneta potegnili k VOS. Avgusta je bil pod Storžičem inštruktor okrožne izpostave, potem pa do septembra 1944 načelnik VOS okraja Brezje. Septembra je bil poslan na Koroško in je ostal v Gornji Savinjski dolini na tečaju za šifrerje. Od tu pa je bil poslan v obveščevalni tečaj v Gradec na Dolenjskem, potem v VDV brigado in do novembra 1945 je bil v KNOJ.

Kdaj je bilo najtežje? Delo na terenu na Gorenjskem zanj ni bilo težko, se spominja Stane, kajti tod je poznal vsako stezico, vsak grm, vsako hišo. Vedel je, kje so bili doma naši, kje izdajalci. Najhuje mu je bilo, ko je bil odkrit bunker v Dobrči in je padel njegov kurir. … (naprej nečitljivo) / D. Dolenc -- ''Gorenjski glas'' 30. 4. 1985

'''Stanko Lapuh – osemdesetletnik.''' Srečujemo ga, ko s trdnim korakom hiti po mestu in ne prisodili bi mu jih osemdeset. Pa vendarle so se nabrala: s skrbmi, težavami, delom in skromnostjo prepredena leta. Iz Zagreba, kjer je bil rojen leta 1905 ga je mati kot triletnega dečka zaradi slabotnega zdravja pripeljala na svoj dom v Zasip. Kasneje, po očetovi smrti (1916) sta ga njeni sestri  vzeli v Ljubljano. Skozi dijaške in študentske čase se je prebil z inštrukcijami in drugimi priložnostnimi zaslužki; leta 1933 pa v Mariboru stavil pot profesorja zemljepisa in zgodovine. Ustvaril si je družino in z njo ob okupaciji zbežal v Ljubljano; gestapo mu je tedaj zaplenil vse imetje. Do konca vojne je nato učil na bežigrajski gimnaziji.

Neuresničena mladostna želja, delati v gozdu, živeti z njim in zanj, ga je prevzela tako močno, da je delo v šoli po osvoboditvi za nekaj časa opustil. S svojimi si je prizadeval obnoviti zapuščeno kmetijo sorodnikov na Mišačah; poklicno se je hotel predati gozdu, toda — vrnil se je med dijake. Odtlej živi v Radovljici. 

[Slika: Stanko Lapuh]

Ob pomanjkanju pedagogov se je »naučil učiti« še matematiko, ruščino in srbohrvaščina. Nekaj časa je tudi ravnateljeval; kadar je bilo potrebno, je poskrbel za red v razredih, tudi z metlo. Samoumevni so bili njegovi obiski bolj »počasnih« dijakov. »Pilil« je snov z vsakim, dokler ni stekla. O b teh prostovoljnih inštrukcijah in lovskih pohodih je prepešačil okolico Radovljice po dolgem in počez. Prav nič nenavadno zanj ni bilo, če se je peš napotil na sestanek v Kranj ali na Jesenice; zakaj bi le čakal na avtobus!  Pozabili smo lekcije, ostale pa so nam »spotoma« navržene misli: o dihanju narave, poslušanju tišine, globoki in vsezajemajoči zvezi otroka z materjo; o zavesti, da živimo na najlepšem koščku sveta. Dragoceno je njegovo prepričanje, da je sleherni problem rešljiv in da se velike stvari lahko opravijo brez hrupa.

Del svojih čustev do narave je izpovedal v literarnih delih. Že v Mariboru je izdal spomine Med lovci in pastirji. Od leta 1935 sodeluje s poljudnoznanstvenimi in zabavnimi članki v reviji Lovec. V njej je leta 1939 objavil obširno študijo o »ženi« s Poljan. Leta 1940 so izšli Črni svatje; vendar je okupator dve tretjini naklade uničil. Tik pred koncem vojne (1944) je delo v razširjenem obsegu ponovno izšlo. V Gorenjskem glasu je zgodba o »babi« s Poljan izhajala kot podlistek z naslovom Svobodnjak Hribar; knjigo z naslovom Žena s Poljan pa je celovška Mohorjeva družba izdala kar dvakrat (1966 in 1970).

Seveda z upokojitvijo profesor Lapuh ni obmiroval. Vrsto let je še nadomeščal odsotne kolege; celo po prometni nesreči, v kateri je izgubil roko, je bil v pičlih treh tednih spet v razredu. Zdaj dobršen del svojega časa nameni vrtičku, obenem pa že četrto desetletje skrbno vodi kroniko lovske družine Begunjščica.

Priljubljenega učitelja se spominjamo dijaki povojne nižje gimnazije, višjih razredov kasnejše osemletke, poklicne, miličniške, oficirske, ekonomske šole in slušatelji delavske univerze. Ob jubileju mu želimo zdravja in zadovoljstva nad opravljen in delom. Toplo nam je, kadar ga srečamo, čeprav bežen »dober dan«, tega ne pove. / R. Š. -- ''Gorenjski glas'' 31. 5. 1985

===Poroke===

{|
|[[File:Poroka Lojzke Ješe in Stojana Potočnika.jpg|thumb|600 px|Poroka Lojzke Ješe (Pecarjeve Lojzke) in Stojana Potočnika 11. 11. 1950. 1. vrsta: Velušček Marija, Velušček Tatjana, Velušček Marica, Ješe Francka, Ješe Janez st., Potočnik Lojzka, Potočnik Stojan. 2. vrsta: Ješe Jože, Velušček Ciril, Šolar Marica, Šolar Francka, Šolar Rudi, Jelenc Ivanka, Jelenc Alojz, Ješe Anica, Ješe Janez ml., Ješe Mira, Ješe Franc, neznan, Praprotnik Tončka (Pecarjeva), Sitar Ana (Pecarjeva). 3. vrsta 1. Papler Angela … zadnja Papler Franca. Arhiv Vera Šimnovec]]
|[[File:Poroka na Dobravi.jpg|thumb|600 px|Poroka Francke Papler (Petrovčeve) in Toneta Ažmana (Podnošarjevega) s Spodnjega Lancovega. Slikano v Ribnem. Sedijo: 1 2 starši od ženina, 3 4 Minka in Andrej Ažman (ženinov brat iz Ribnega), 5 6 mladoporočenca, 7 8 priče, 9 ?. 2. vrsta: 1 2 3 Janez Kučmanov iz Ribnega, 4 Milena Papler (por. Knific), 5 nekdo iz Ribnega, 6 Francka Ažman (Tonetova in Andrejeva sestra), drugi niso poznani. Arhiv in prepoznava oseb Vera Šimnovec]]
|}

{|
|[[File:Pecarjeva poroka 1958.jpg|thumb|600 px|Pecarjeva in Petrovčova ohcet na Spodnji Dobravi jeseni 1958. 1. vrsta: Jelenc Jože (Brčov iz Prezrenj), Pecarjev hlapec (odgovoren za šrango), Pecarjeva dekla (Fajfarjeva s Sr. Dobrave), klarinetist Miha Bertoncelj iz Krope (Potočnkov Miha iz Krope, 9. 9. 1885 - 12. 5. 1967, potem ko se je vrnil iz Amerike in poročil z bratovo vdovo), harmonikar iz Ljubnega, Praprotnik Tončka (roj. Ješe – Pecarjeva), Praprotnik Ciril (njen mož), Jelenc Slavica (Brčova), sin od Milene in Petra Knifica.
2.vrsta: Mrgole Milica (rojena Ažman - Petrovčeva), Šolar Marica (Pecarjeva), Ješe Marjan (Pecarjev - 3 mesece), Ješe Mira (roj. Avsenik – Odančeva s Prezrenj), Ješe Franc (Pecarjev), Janez Ješe (Pecarjev ata), Francka Ješe (roj. Varl – Cajhnova iz Češnjice – Pecarjeva mama), Papler Angelca (roj. Ješe – Pecarjeva, nevesta), Papler Ivan (Petrovčev – ženin), Papler Micka (roj. Koselj – Mežnarjeva s Sr. Dobrave, Petrovčeva mama), Papler Janez (Petrovčev ata), Knific Peter iz Ljubnega – Petrovčeva žlahta), v naročju sin Marjan, Knific Milena, Petrer Knific mlajši.
3. vrsta: Francka Debelak (Tinova iz Otoč, kuharica), Cajhnova mama, Cajhnov ata (brat od Pecarjeve mame), Dežman Cilka (Pecarjeva žlahta), njen mož, šoferjeva žena, šofer Pecarjevih iz Tržiča, Koselj Julka, Koselj Stanko (Očakov), Koselj Ivanka, Koselj Joža (mežnar), Papaler Franca (Petrovčeva teta).
4. vrsta: Šolar Franci (Pecarjev – v naročju), Šolar Francka (roj. Ješe – Pecarjeva), Šolar Rudi (Gregčov iz Rovt), Potočnik Cilka (Turkova iz Rovt, Gregčeva žlahta), Potočnik Janko (Turkov), Ješe Mara (Pozinova iz Zgornje Dobrave), Ješe Valentin (njen mož, Anžkov iz Zaloš – brat od Pecarjevega ata), Udir Angela (roj. Papler – Petrovčeva), Udir Tonček, Šimnovec Vera (roj. Papler – Petrovčeva), Šimnovec Janez.
5. vrsta: Velušček Marica (roj. Ješe – Pecarjeva), Velušček Ciril (Veluščkov z Brezij), Velušček Marija, Jelenc Ivanka (roj. Ješe – Pecarjeva), Jelenc Alojz (Brčov iz Prezrenj), Udir Pia, njen mož, Potočnik Lojzka (roj. Ješe – Pecarjeva), Potočnik Stojan (Jarmov iz Krope).
6. vrsta: Velušček Tatjana, Sitar Ana (roj. Ješe – Pecarjeva), Sitar Franc (Korajžov iz Ljubnega), Ješe Ana (roj. Eržen iz Zgornje Lipnice), Ješe Janez (Pecarjev), Justin Zinka (Matevževčeva s Sp. Dobrave, roj. Ketiš iz Oseka pri Sveti trojici blizu Lenarta), Justin Franc (Matevževčev iz Sp. Dobrave), Ješe Anica (roj. Sušnik), Ješe Jože (Pecarjev). Arhiv Mato Ješe, ljudi prepoznali Marjan in Jože Ješe ter Vera Šimnovec.]]
|[[File:Dvojna poroka pri Pecarjevih.jpg|thumb|600 px|Dvojna poroka pri Pecarjevih 1950 ali 1951: Franc in Micka (Mira?) ter Ana in Franc Sitar (Korajžov oz. Rokov). Sedijo 2. z leve Papler Franca, 4. Šimnovec Vera. 1. vrsta: Mrgole Milica, neznan, Avsenik Jože (mamin brat, nato njena mama oče) Avsenik Cecilija, mizar Avsenik Jože, Ješe Mira, Ješe Franc, Ješe Francka, Ješe Janez (očetova starša), Sitar Ana, Sitar Franc. 2. vrsta: 4. Jelenc Ivanka, Jelenc Alojz, Velušček Marica, Velušček Ciril, Šolar Francka, Šolar Rudi. 3. vrsta: 7. Potočnik Lojzka, Potočnik Stojan, Ješe Anica, Ješe Janez. 4. vrsta: 6. Praprotnik Tončka, Papler Ivan, Papler Angela. Arhiv Vera Šimnovec]]
|}

{|
|[[File:Poroka pri Pecarjevih.jpg|thumb|600 px|Poroka pri Pecarjevih 1950: Na tleh: 1 2 Franca Papler, 3 Pecarjev otrok, 4 Iko Mihelič 5 6 7 drugi godci iz Ljubnega, 8 Vera Šimnovec, 9 Marinka Osterman, 10 Mili Mrgole. Sedijo: 1 stoji Veluščkov otrok, 2 3 Pecarjeva žlahta iz Tržiča (šoferja), 4 5 ata in mama Pecar 6 7 mladoporočenca Pecarjeva Tončka in Ciril Praprotnik iz Ljubnega, 8 9 ženinovi starši iz Ljubnega, 10 11 ? 12 hči od Pecarjeve Marije. 3. vrsta: 1 2 Anžka iz Zaloš, 3 Mara Ješe (Pozinova z Zg. Dobrave), 4 Joža Ješe (Pecarjev), 5 6 Pecarjeva Lojzka in njen sin, 7 in naprej Praprotniki iz Ljubnega in njihovi sosedje. 4. vrsta: 1 Mara, hči Pozinove Mare, 2 3 4 Pecarjeva Ivanka z otrokom in možem Lojzem s Prezrenj, 5 6 učitelja Veluščkova, 7 8 Angela in Ivan Papler, 9 10, 11 123 Ana in Francelj Sitar iz Ljubnega. 5. vrsta: 1 2 Praprotnika iz Ljubnega, 3 4 Francka in Rudi Šolar (Pecarjeva), 5 6 iz Češnjice ali iz Rovt, 7 Pecarjev Francelj, 8, 9 Pecarjev hlapec, 10 11 Cajhen iz Češnjice z ženo. 6. vrsta: poznan je samo zadnji, Pecarjev Janez. Arhiv in prepoznava ljudi Vera Šimnovec]]
|[[File:Poroka pri Pecarjevih 02.jpg|thumb|600 px|Poroka pri Pecarjevih 1958. Na tleh: 1 Vera Papler, 2 Francka Papler, 3-7 godci, 8 ? 9 Štefan Škvorc. Sedijo: 1 Brščov Joško, 2 3 iz Lipnice, 4 5 nevestini starši iz Lipnice, 6 7 mladoporočenca Vrbančeva Anica iz Lipnice in Janez Ješe (Pecarjev) 8 9 ženinovi starši (Pecarjeva), 10 Anžkova, 11 12 ena od Pecarjevih. 3 vrsta: 1 2 Ivanka in Lojz Jelenc (Brščova), 3 4 Pepca in njen mož (Pozinova), 5 ? 6 7 Lojzka Pecarjeva z otrokom, 8 9 Franc in Mira Ješe, 10 11 Filip Sitar z ženo (Boštjanova), 12 Pecarjeva ? 13 Mili Mrgole. 4. vrsta: 1 2 Francka 3 4 Aničin brat, 5 Tončka Ješe (Pecarjeva), 6 Ciril Praprotnik, 7 Anica (žena od Pecarjevega Joža), 8 Franca Šolar?, 9 10  Rudi Šolar z ženo Francko, 11 12 Marica in Ciril Velušček (z očali), 13 13 Francelj in Ana Sitar (prej Pecarjeva) iz Ljubnega. Čisto zgoraj: 1 Pecarjev hlapec, 5 Janez Ješe, 6 Pecarjeva Angela, 7 Ivan Papler, 8 Joža Ješe, 9 ? Arhiv in prepoznava Vera Šimnovec]]
|}

==Črtomir Zorec: Pomenki o nekaterih krajih radovljiške občine==

'''Od Globokega do Mišač ni daleč.''' Strma makadamska pot vodi do te osamljene vasice na pobočju desnega savskega brega. Vse naselje je skrito v zelenju — tišina in mir sta res tu doma. Med vojno je tu delovala ilegalna partizanska tiskarna. Odkrita in uničena je bila šele v letu 1943. Zdaj so Mišače kot prerojene, toliko novih in obnovljenih hiš je tu v svobodi zraslo. A kljub temu vladata še vedno mir in tišina. Kot prej, ko so bile Mišače še osamljene, skrite v zelenju sadovnjakov in gozdov. -- ''Glas'' 24. 6. 1977

'''(30. zapis)''' Ne bi smel pri opisu te drobcene vasice med Globokim in Zgornjo Dobravo opustiti omembe partizanske tehnike (tiskarne) v Mišačah. Imenovala se je »Meta«, organizacijsko je bila vezana na štab Prve grupe odredov. Sprva je tehnika delovala — od sredine avgusta 1942 – v neki oglarski koči ob poti med Jamnikom in Mošenjsko planino. V oktobru istega leta se je »Meta« preselila v skalno votlino na Jelovici nad Jamnikom. V tehniki je vse do zime 1942 — ko se je »Meta« preselila, pač zaradi mraza v vas Mišače — opravljal skoro vsa dela od tipkanja, razmnoževanja na ciklostilu in raznašanje tiska Adolf Arigler-Bodin. Pred visokim snegom one hude zime je našla tehnika sprva zelo varen in topel prostor za svoje delo v hiši Cirila Pečnika na Mišačah. Ko pa je moral Arigler oditi na drugo delovno mesto k Pokrajinskemu komiteju KPS za Gorenjsko, je vodstvo tehnike »Mete« v Mišačah prevzel Viktor Jurkas-Bine z Okrožnega komiteja KPS Jesenice. Zaradi izdaje pa so Nemci tehniko v Mišačah dne 8. aprila 1943 nenadoma napadli in uničili. Že v napadu sta izgubila življenji Viktor Jurkas-Bine in sekretar jeseniškega okrožja Karel Prezelj, ki je bil tedaj po naključju v tehniki; kurirja Ivana Pogačnika-Ivka in gospodarja hiše Cirila Pečnika so Nemci ustrelili kot talca, Pečnikovo družino pa izselili ... Tehnika »Meta« je bila v drugi polovici leta 1942 (poleg tehnike pri štabu Poljanskega bataljona) najmočnejša tehnika, ki je preskrbovala Gorenjsko s partizansko literaturo vse do spomladi leta 1943. (Povzeto po informaciji A. Benedetič) -- ''Glas'' 5. 8. 1977

'''(31. zapis)''' Kaže, da se od Mišač kar ne morem posloviti. Ta pripis je že drugi. Informacijo o partizanski tehniki, ki je nekaj časa delovala v tej vasici, sem povzel po virih, ki so že splošno znani in že nekajkrat citirani. 

Imam pa k sreči to navado, da se rad sam, osebno prepričam o stvareh, ki jih imam v načrtu za te zapise. Tako sem res ponovno stopil v odročne Mišače, majhen zaselek med Globokim in Dobravami. Tragedija, ki je je bila deležna Pečnikova domačija, me je tako prevzela, da sem oni dan stopil še tjakaj in se pogovoril z vdovo ustreljenega Cirila Pečnika. Grenkoba je bila ves čas prisotna v najinem pogovoru. Spomin je še vedno živ, še vedno trpek. 

Vedno bolj se mi vsiljuje misel, da sploh ne bi smeli veseljačiti ali celo zabavljati čez pridobitve, za katere so tolikeri naši preprosti ljudje izkrvaveli. Vsaj dotlej ne, dokler spomini na strašen delež Gorenjske v boju z okupatorjem ne bodo izbledeli. Pozabiti pa ne smemo nikoli. 

Morda bo k temu pripomogla tudi litoželezna spominska plošča na Pečnikovem domu (Mišače št. 9, p. d. pri Poglajnu): 

V tej hiši je delovala od 11. decembra 1942 do uničenja dne 7. aprila 1943 partizanska tehnika. Žrtve: Prezelj Karel izpod Mežaklje, član polit. komiteta za Gorenjsko; Jurkas Viktor iz Trsta; Pogačnik Ivan iz Zaloš; Pečnik Ciril, gospodar hiše, njegova družina pa izgnana v Weisenburg na Bavarskem. 

Videl sem tudi vhod v nekdanji bunker pod hlevom. Žal, bil je le vhod, izhoda za primer nevarnosti pa ni bilo, kar je bilo za vse, ki so se tedaj mudili v tehniki, usodno. Do izdaje je prišlo, ker neki jetnik v Begunjah muk ni zdržal. Vendar pa je treba reči, da Pečnikovi domači nikogar niso izdali, četudi so morali preživljati gestapovske torture. Tako hudo prizadeta Pečnikova vdova je ostala trdna in zvesta. Četudi so se nekateri njeni sovaščani bali, da bo v obupu spregovorila. Ali ne delamo krivice tem junaškim ženam, ki jih tako radi pozabljamo? 

Zdaj je Pečnikova hiša obnovljena. Nov rod Pečnikov živi tu. Tudi najlepši gorenjski naglji v vasi cveto z oken in »gankov« njihove hiše. Življenje teče dalje, le trpek spomin ostaja. Tudi trije nagljevi cvetovi, ki mi jih je pripela »ta mlada« iz te hiše, me zdaj — četudi so oveneli — spominjajo na najhujši dan v zgodovine te drobne vasice nad Savo. -- ''Glas'' 12. 8. 1977  

'''(35. zapis)''' Čaka me kar dolg sprehod; za dobrega pešca pol dneva hoje, za slabšega pa kar ves dan. To bo pot iz Ljubnega na Posavec, Otoče, čez Savo na Dobrave, odtod pa na Češnjico, Rovte, Poljšico, Ovsiše in na Podnart. [...] Spričo premišljevanja o vzrokih tako skokovitega porasta števila prebivalstva Posavca in Otoč, pa moram brž povedati, da druge vasi, ki se jih bo dotaknil ta sprehod, kažejo bolj stagnacijo kot rast. Npr.: na Zgornji Dobravi so pred sto leti našteli 144 prebivalcev — danes jih je prav toliko! Podobno je s Srednjo Dobravo: pred sto leti 77, danes 80. Tako je tudi z Ovsišami (120:149), Poljšico (124:119) in Češnjico (118: 109). Le Podnart je v sto letih podvojil število svojega prebivalstva (industrija, železnica). Dokaz za rast prebivalstva zaradi bližine možnega zaslužka v industriji je tudi vasica Spodnja Dobrava, ki leži tik nad Podnartom. Pred sto leti je štela le 35 prebivalcev, danes jih ima čez 60. — Vasice v kmečkem zaledju pa so svojo obljudenost trezno ohranile. Kos kruha, ki ga daje skopa hribovska zemlja, je vedno enak ... Številnost prebivalstva teh vasi niha komaj opazno. -- ''Glas'' 9. 9. 1977 

'''(36. zapis)''' Vhod v otoško cerkvico (ki je sicer le podružnica fare Srednje Dobrave) je zanimiv zaradi vklesane letnice nad vrati (1480) in ker je kar trojno gotsko obokan.

'''Pot na Dobrave.''' Nenavadno je povedati za dejstvo, da so bile in so še Otoče tudi najbližja železniška postaja za Kropo. Seveda le za pešce. Kajti takoj iz Otoč se pot vzpne v hrib (včasih je imel poleg poti svojo gostilno znani Cebingelj, moder in razborit možak). Pot je vedno bolj napeta, nekaj časa celo stopničasta — ko pa se strmina prevesi v bukov gozd, dobi pot šele svojo pravo lepoto. Posebno pomladi, ko prične bukovje zeleneti, je pot od Otoč prek Srednje Dobrave v Lipnico pravo estetsko doživetje: iz široke savske doline čez zelene dobrave v ozko Lipniško deber ... A le dobre pol ure peš hoje. Z dobrav, kjer so se naselile vasice Zgornja, Srednja in Spodnja Dobrava, je en sam prelep pogled na gore, na Karavanke in Kamniške planine. Mar je prav tu Jakobu Aljažu vzklila ljubezen do gora? Kajti ta sloveči »triglavski župnik«, ki ga ne slavi le večno lepa pesem »Triglav, moj dom ...« , ki ji je bil avtor (besedilo in melodija), pač pa tudi Aljažev dom in Aljažev stolp vrh naše najvišje gore — je tu, na Srednji Dobravi župnikoval v letih 1880–1889, torej celih devet let! In zre na planine, ki so se v nebo pognale kot val — a v naletu je ta val obstal — visoko nad ravnino. -- ''Glas'' 16. 9. 1977

'''(37. zapis)''' V en sam sprehod lahko zajamem vse tri Dobrave, posebno če me bo pot prinesla od Save, prek Globokega in Mišač navzgor. Da, navzgor! Kajti iz osojne in vlažne doline se vzpneš na sončne dobrave! To so vselej ravninski, bolj valovit svet. Navadno rodoviten in ljudem priljubljen. Saj krajev, ki jih imenujemo Dobrave, je na Slovenskem cela vrsta; dobrav v ledinskem smislu pa je še dosti več. 

'''Zgornja Dobrava.''' Največja izmed vseh treh naših Dobrav je Zgornja Dobrava. Ima okrog 150 prebivalcev, skoraj še enkrat več kot Srednja Dobrava, kjer pa imajo sedež fare, pokopališče in staro šolo. 

Položaj Zgornje Dobrave je izmed vseh treh Dobrav najvišji, 518 m nad morjem! Zemlje pa ni mnogo; po kruh morajo hoditi Dobravčani v Kropo in Otoče, celo na Jesenice. Stara obrt — izdelovanje sodčkov (v katerih so Kroparji tovorili oziroma pošiljali svoje žeblje po svetu) — je že pred desetletji ugasnila. 

No, tudi s pridobivanjem železove rude so se ukvarjali nekdanji Dobravčani. Nad vasjo, v hribu, ki nosi nenavadno ime Vreča, so še danes vidni sledovi starih rudnikov (rudarske jame). 

Rodila pa je tudi Zgornja Dobrava svojega velmoža Janeza Miheliča (1750—1792), zbiralca slovenskega ljudskega blaga, posebno pregovorov. V tem pogledu je bil prvi. 

Kranjski Jazon. Bil pa je Mihelič zvest in vnet učenec in sodelavec Marka Pohlina, preporoditelja slovenske književnosti. 

Pesem (Klasični heksamter) ki jo je Mihelič objavil v Pisanicah leta 1779, »Mila pesem, katiro je k hvali svojih pregovor pejl«, ima pomembne preporodne naglase. Saj pove, da mu je prav Pohlin »peržgal le-to luč .... zvestu poslušat, al tudi krajnske modrice pojo«. V pesnitvi hvali tudi Pohlinovo namero, s slovnico »Kranjsko špraho otrebit« želi, da obljubo konča (da izda slovar) in želi, da bi jih kaj več na Kranjske pevkinje pesmi obrnilo ugo in tudi pelo«. 

Miheličeva zbirka slovenskih ljudskih pregovorov je obsegala 1779 primerov, predstavljenih v »Kranjskem gvantu«. — Marko Pohlin se je za to zbirko tako navdušil, da je Miheliča v svojih Pisanicah imenoval kar »brata Salomonovega, Kristusovega jogra in Kranjskega Jazona«. 

Jazon, zakaj prav Jazon? Ki je bil starogrški bajeslovni junak, sin kralja Aisona, na čelu svojih junakov Argonavtov je jadral v Kolhido iskat zlato runo. Domov so se vračali hrabri pomorščaki s Črnega morja po Donavi, Savi in Ljubljanici; od Vrhnike pa so ladjo prenesli na ramenih (ali prepeljali na valjih?) v Jadransko morje in se po njem vrnili v svojo ljubljeno Helado. 

Torej je očitno, da je stari otec Marko Pohlin, bosonogi menih avguštinec, videl v Miheliču iskalca novih poti, modrega kot Salamon. 

Kljub iskanju Jerneja Kopitarja pa tudi samega Zoisa, ni bilo vse do danes mogoče najti izgubljenega ali le založenega rokopisa — zbirke slovenskih ljudskih pregovorov, ki jih je s tako resnično preporoditeljsko vnemo zbral naš Janez Mihelič. Njegovo delo je skušal obnoviti dr. Jakob Zupan. 

'''Srednja Dobrava.''' Komaj kilometer poti je od Zgornje do Srednje Dobrave, lepe poti po planem, z obsežnim razgledom na obe plati. Srednja Dobrava je gručasta vas v sončni legi; kar v nekaki geometrični sredini Dobrav. Skoznjo vodi pešpot od Otoč do Lipnice. 

[[File:Stane Žagar in sin.jpg|left|thumb|Narodni heroj Stane Žagar s sinom Stanetom, ki je kot junak padel v okrogelski jami dne 22. aprila 1942. (Njegov oče je padel komaj mesec pred njim — dne 27. marca 1942.)]]

Srednja Dobrava ima svojo farno cerkev Sv. Križa. Kake posebne arhitektonske veljave dobravška cerkev nima, zgrajena je bila šele ob koncu 18. stoletja. Dragocenost likovne smeri je Layerjev Križev pot in dve sliki Mihaela Stroja. Razen tega so v cerkvi še dela kiparja Goetzla in slikarja Bradaške. 

'''Heroj Stane Žagar.''' Sloves Srednji Dobravi pa je dal prav gotovo Stane Žagar (1896–1942), ki je padel v boju za svobodo slovenskega naroda v Rovtu nad Crngrobom. Dolga leta je Stane Žagar učiteljeval v stari (iz l. 1878) šoli na Srednji Dobravi. Stane Žagar je bil že v času med obema vojnama znan napredni politični delavec. Ob vdoru okupatorja pa je postal eden od glavnih organizatorjev NOB na Gorenjskem. 

Rojen v Žagi pri Bovcu (odtod tudi njegov priimek?) je moral zapustiti dom in oditi za kruhom v Jugoslavijo. Kot učitelj je bil Žagar izjemno delaven. V posebnih krožkih in tečajih je imel priliko usmerjati doraščajočo mladino k naprednim idejam. Bil je izrazit ideolog in vzgojitelj z velikim vplivom na okolico. Lahko rečemo, da je navdušil za napredno miselnost kar več generacij, ne le Dobravčanov, pač pa tudi Gorenjcev sploh. 

Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil Stane Žagar kazensko premeščen z Dobrave v Savinjsko dolino. Po zlomu Jugoslavije pa je bil poslan na Gorenjsko kot inštruktor CK KPS in član Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Na terenu je pripravil oboroženo vstajo in formiral Cankarjev bataljon. Pod njegovim vodstvom je prišlo tudi do množične vstaje v Poljanski dolini ter do borbe v Dražgošah.  -- ''Glas'' 23. 9. 1977

'''(38. zapis)''' S Srednje Dobrave (kamor se bom še vrnil zaradi pogovora o spomeniku padlim Dobravčanom) me vodi ravna in položna, razgledna pot do Spodnje Dobrave. Vasica je majhna — ima komaj nekaj nad 60 prebivalcev — lego pa ima zelo lepo, prisojno. Kmetovanje tudi tu pojema, ljudje hodijo zvečine na delo v Kropo, v Podnart in v Lipnico. Včasih se je tu precej čebelarilo. Bila je to dediščina učitelja Franca Rojine, ki je na Dobravi učiteljeval v letih 1893–1895. 

Stoji učilna zidana ... Brž ko se mi je zapisalo ime starega učitelja Rojine, so mi prišle v misel predstave o možeh, ki so nekoč v vaseh kaj pomenili. Niso bili le učitelji — administratorji, bili so učitelji — vzgojitelji. Saj niso učili le otrok, učili so še bolj vaščane. Umne sadjereje, modrega čebelarstva pa vrtnarstva, cvetličarstva in še in še. — Hkrati pa so bili tudi stebri vaškega ljudskoprosvetnega dela, bili so režiserji in pevovodje. Skratka: učitelj na vasi je bil kot svetilnik naprednih pojmovanj; ne le v prosveti, tudi v gospodarstvu. No , tak učitelj, lahko bi ga zapisal z veliko začetnico, je bil vsekakor naš Franc Rojina — Šolov Fronc. Le nekaj let je učiteljeval na Dobravi, a sledovi njegovega prosvetljevanja so še živi. Bil pa je Rojina potem, ko je bil za stalno nameščen v Šmartno pri Kranju, tudi ondukaj vnet pospeševalec čebelarstva in sadjarstva. Pa še slovit lovec je bil Franc Rojina! Seveda se kolo razvoja (in namišljenih posodobitev) ne bo nazaj zasukalo. Stare hribovske in vaške šole bodo ostale prazne, otroke vozijo z avtobusi v oddaljene višje organizirane šole — z opustitvijo starih šol je zamrlo ljudskoprosvetno delo, vsaj mnogokje (Šenturska gora, Pševo, Olševek idr.). Fare so v teh in takih krajih ostale, le šol ni več ... 

Pot v dolino. Z ničkaj prijazno mislijo o »razformiranih« starih vaških šolah sem sestopil v dolino — z višine 475 m N m na 379 m N m; celih sto metrov niže leži Podnart. -- ''Glas'' 30. 9. 1977

==Osmrtnice==

Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da nam je v 82. letu starosti umri oče
'''Sitar Peter'''
posestnik iz Mišač pri Podnartu.
Pogreb bo v nedeljo, dne 20. t. m., ob pol 10. uri dopoldne iz Mišač na farno pokopališče v Dobravi pri Kropi.
Žalujoči otroci: PETER, ROK, MARIJA, FRANCKA. ROZALIJA, ANGELA, FILIP, LOJZE, PAVLA FRANCE, IVAN in svaki, svakinje ter ostalo sorodstvo. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-AG2EA4BG/caadaac0-9b7c-4ced-8279-8fbed65fbdfd/PDF ''Slovenski poročevalec'' 19. 10. 1946]

Izmučen in preganjan od
okupatorja je umrl na Preloki
v Beli Krajini 14. avg. 1942.
naš dobri, skrbni mož, oče,
stari oče, brat, zet in svak
'''ŠLIBAR JERNEJ'''
postajenačelnik v pokoju. 
Njegove zemeljske ostanke
prepeljemo v torek v njegov
rojstni kraj Mišače, odkoder
se bo vršil pogreb 6. t. m.
ob pol 4. popoldne na farno
pokopališče Zg. Dobrava pri
Kropi.
Ljubljana, Beograd, Zagreb,
Trogir, Križevci, Mišače, dne
4. novembra 1946.
Žalujoče družine: ŠLIBAR, GOLAR, ing. BALDANI, dr. SALZ in PEČNIK -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I8GDYN1R/d5087568-f0ce-46a9-8ff6-cc80da4beb37/PDF ''Slovenski poročevalec'' 5. 11. 1946]

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam da me je
5. t. m. za vedno zapustil moj sin
'''JOŽE BENEDIČIČ'''.
Pogreb dragega pokojnika bo dne
8. marca 1949 na Dobravi pri Podnartu.
Zg. Dobrava, 6. marca 1949. Žalujoča mati -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LLAK9V2E/a1155103-2891-47ad-a331-dc08ef51c811/PDF ''Slovenski poročevalec'' 8. 3. 1949]

ZAHVALA. Iskrena hvala vsem, ki so
spremili mojega dragega sina
'''JOŽETA BENEDIČIČA''' na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala številnim darovalcem cvetja, stanovskim
tovarišem za poslovilne besede ter OK
KPS Jesenice za žalostinke.
Zg. Dobrava pri Podnartu, 14. marca l949. Žalujoča mati -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E0MNRXVJ/f9bc53d4-9d5b-474d-a15f-724478f0eca5/PDF ''Ljudska pravica'' 15. 3. 1949]

Umrl je naš dobri mož, oče, stari oče, brat '''ANTON HROVAT.''' Pogreb bo v soboto 5. maja ob 9 na Dobravi. — Dobrava pri Kropi, 3. maja. — Žalujoči: žena Francka, sestra Micka, Tone, Ciril, Jože, Viktor, Francka, Lojzka, sinovi in hčere ter ostalo sorodstvo. -- [''Slovenski poročevalec'' 4. 5. 1951]

† '''Jerca Bohinc.''' Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da je dne 1. junija 1951 umrla našo dobra žena, mama, sestra in snaha Jerca Bohinc roj. Rozman. Prepeljali jo bomo z Jesenic in jo pokopali na domače pokopališče. Žalujoči mož Janez; otroci: Marija, Ivan, Andrej in ostalo sorodstvo. — Mišače, Radovljica, Ljubljana, 2. junija 1951. -- ''Slovenski poročevalec'' 2. 6. 1951

Umrli so: '''Katarina Pogačnik''', roj. 16. 11. 1901 Zg. Dobrava, Radovljica, umrla dne 8. julija v Stražišču št. 313. -- ''Glas Gorenjske'' 17. 7. 1954

Po kratki in mučni bolezni je umrl v 62. letu
starosti naš dragi mož,
skrbni oče, brat, stric,
stari oče, svak in tast
'''FRANC ŠPAROVEC'''
tesarski mojster
in posestnik.
Pogreb pokojnika bo v
soboto, 19. t. m. ob 16. uri
na pokopališču na Dobravi nad Otočami.
Lipnica, 17. II. 1955.
Žalujoči: žena Antonija,
otroci: Franci z ženo, Vinko z družino, Ciril, Marica, Ivanka, Tončka,
sestre in vnuki. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JT8OHDY1/f10b13f3-a988-402c-8749-54251edcc919/PDF ''Slovenski poročevalec'' 18. 2. 1955]

O. N. P. Z. tesarskih mojstrov v Ljubljani obvešča svoje člane, da je umrl njen dolgoletni član
FRANC ŠPAROVEC tesarski mojster iz Lipnice na Gorenjskem.
Pogreb pokojnika bo dne 19. februarja ob 16. uri iz rojstne hiše v Lipnici na pokopališče na Dobravi nad Otočami.
Nepozabnega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu! — Upravni odbor O. N. P. Z. tesarskih mojstrov, Ljubljana. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-04Y3XGP4/19a68061-17a8-412c-8d1e-e2f4de5e093c/PDF ''Slovenski poročevalec'' 19. 2. 1955 ]

Vsem sorodnikdm in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila ljuba žena in zlata mama
'''TEREZIJA BERTONCELJ, roj. PEGAM.''' 
Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo, dne 11. januarja 1959 ob 15. uri na Zg. Dobravi pri Kropi.
Zg. Dobrava, dne 10. januarja 1959.
Žalujoči: mož JANEZ, hčerki REZKA in MARICA, sinovi JOHAN, FRANCELJ in JOŽE z družinami ter zet LUDVIK z vnuki. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1XZKYBG4/0bb0c213-c2cd-49b2-8f44-988920a9acbe/PDF ''Slovenski poročevalec'' 11. 1. 1959]; ''Ljudska pravica'' 10. 1. 1959

Zahvala. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob smrti drage žene
in mame '''Terezije Bertoncelj''' izrazili sožalje, darovali vence, jo obsuli s cvetjem in vsem,
ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter počastili njen spomin.
Zahvaljujemo se tov. Jožku
Šoberlu za poslovilne besede,
pevskemu zboru »France Prešeren« iz Kranja za poklonjene
žalne pesmi, kakor tudi godbi
kranjske Svobode. Posebno zahvalo izražamo tov. dr. Janku
Benediku z Bleda za večletno
zdravstveno pomoč in nego.
Mož, hčerke, sinovi in
ostalo sorodstvo.
Zgornja Dobrava pri Kropi,
12. januarja 1959. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1959_4_L.pdf ''Glas Gorenjske'' 16. 1. 1959]

Pretekli teden so na Srednji Dobravi pri Kropi pokopali '''Florijana Pretnarja''', po domače Zdevca, ki je bil znan zanimiv posebnež našega podeželja. V mladih letih je odšel v severnoameriške rudnike. Pozneje je pogosto pripovedoval, kaj vse je videl in doživel po svetu. Ko je prišel v deželo okupator, je moral Florijan z mladoletnimi otroki v pregnanstvo v Nemčijo, starejši sinovi pa so odšli v partizane, kjer sta dva padla kot borca, tretji pa kot talec. Kljub bridkostim, ki mu jih je zadajalo življenje, je bil pokojnik zelo veder in šegav. Za svoj 80. rojstni dan se je povzpel celo na Triglav. -- ''Glas Gorenjske'' 16. 1. 1960

Vsem znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminul dragi sin, brat in stric '''Anton Mohorič'''. Pogreb pokojnika bo iz hiše žalosti na Mišačah, dne 24. aprila na Dobravo pri Kropi. Žalujoči: mati Marija, sestri Marija in Katarina, brat Filip in ostalo sorodstvo. Mišače, 22. aprila 1960. -- ''Glas'' 23. 4. 1960

Osmrtnica. V neizmerni žalosti sporočamo, da je dotrpela naša predraga žena, mama, stara mama in sestra '''Frančiška Ješe, roj. Varl, Pečarjeva mama'''. Drago mamo bomo pokopali v soboto ob 15.30 na Dobravi. Žalujoči mož Janez, hčerke Marica, Francka, Ivanka, Lojzka, Ana, Angela in Tončka z družinami, sinovi Janez, Francelj in Joža z družinami, sestri Jerica in Cilka, brata Janez in Rudolf in ostalo sorodstvo. -- ''Glas'' 14. 3. 1964

Zahvala ob smrti naše drage nepozabne žene, mame, stare mame in sestre '''Frančiške Ješe, roj. Varl (Pecarjeve mame)''' se toplo zahvaljujemo za številna ustna in pismena sožalja, za prekrasno cvetje, gospodom duhovnikom, obema govornikoma, pevcem, dobrim sosedom, posebno pa še dr. Žiliču in vsem, ki ste v tolikem številu spremili našo mamo do njenega zadnjega doma. Žalujoči: mož Janez, otroci z družinami, sestri in brata. Spodnja Dobrava, 19. marca 1964. -- ''Glas'' 21. 3. 1964

Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, tast in stari oče '''Joža Luznar''',
upokojenec. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 18. julija, ob 17. uri na pok opališče Srednja Dobrava.
Žalujoči: žena Anica, hčerka Helenca z družino, sestra Ana in Mihela z družinam a ter ostalo sorodstvo. Lipnica, Mišače, Beograd, 16. julija 1964. -- ''Delo'' 17. 7. 1964

Zahvala. Ob smrti drage žene in mame '''Šolar Marije – roj. Zupanc''' se prisrčno zahvaljujem sosedom, posebno pa Valentinovim ter dr. Černetu za pomoč in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož s sinom in hčerkama. Srednja Dobrava. -- ''Glas'' 3. 3. 1965

Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil v 85. letu starosti naš dragi oče, mož, stari oče, stric, brat '''Franc Ažman, Štanglnov Franc'''. Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo, 24. marca ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Kropi. Kropa, Zg. Dobrava, Jesenice, Kranj, Trst. Žalujoči: žena Marija, hčeri Pavlina in Albina, sin Francl, vnuki: Francka, Slavko in Herminca, brat Konrad in sestra Josephina. -- ''Glas'' 24. 3. 1965

xxxx 

'''Ivan Bertoncelj''', direktor Gorenjskega muzeja v Kranju. -- ''Glas'' 8. 9. 1965

Ob nenadomestljivi izgubi najinega skrbnega moža in očeta Ivana Bertoncelja – Johana sva bila deležna tolikih izrazov sožalja, pomoči in tolažbe, da se ne moreva zahvaliti vsakemu posebej. Zato naj bo to iskrena zahvala vsem, ki ste se v teh težkih dneh spomnili njega in naju. Še prav posebej pa se morava zahvaliti skupščini občine Kranj, Združenju borcev NOV, družbeno-političnim organizacijam ter pripadnikom JLA za veličasten pogreb, govornikom za tople in iskrene poslovilne besede, godbama in pevskemu zboru za žalostinke, njegovim soborcem iz Slovenije in Koroške, njegovim sodelavcem iz Gorenjskega muzeja, vsem darovalcem cvetja in vsem tistim tisočem, ki ste se prišli poslovit od njega iz vseh krajev Gorenjske. Toplo zahvalo izrekam tudi zdravniku dr. Ivu Bajžlju, ki ga je vsa leta njegove bolezni skrbno negoval in mu s človeško toplino vlival poguma za delo in življenje. Vsem, prav vsem še enkrat topla in iskrena hvala. Kranj, dne 10. septembra 1965. Žena Tinca in sin Roman. -- ''Glas'' 18. 9. 1965

Zahvala. Ob nenadni smrti našega dragega moža, očeta, brata in strica '''Lovrenca Pfajfarja''' se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, članom kolektivov Ekonomski institut Ljubljana, Kem. tov. Podnart, Sava Kranj in Hotel »Grad« Podvin ter učencem Srednje tehniške šole Jesenice za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Dalje se zahvaljujemo dr. Černetu za pozornost, prečastiti duhovščini, govornikom in pevcem ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči domači, Srednja Dobrava, 20. 10. 1965. -- ''Glas'' 20. 10. 1965

'''Josipina Vrtačnik, roj. Korenčan'''. -- ''Glas'' 21. 12. 1966

'''Ana Pretnar'''. -- ''Glas'' 11. 2. 1967

Po dolgem trpljenju nas je zapustila naša draga in dobra mama, stara mama, sestra '''Francka Mihelič''' upokojenka. Pokopali jo bomo v sredo, dne 23. 8. 1967, ob 5. uri popoldan na pokopališču Dobrava pri Kropi. Žalujoči: hčerka Sonja z družino in sorodniki. Naklo, Laško, Ravna gora, Žiri, Bled, Graz, Rovte, dne 21. avgusta 1967. -- ''Glas'' 23. 8. 1967.

'''Ivana Pogačnik, roj. Rozman (Jurčkova mama)'''. -- ''Glas'' 17. 12. 1969

Zahvala. Ob prerani izgubi naše dobre žene in mame Ivane Pogačnik se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam nudili pomoč, izrekli sožalje, poklonili vence in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo duhovnikoma, govorniku ter kolektivom iskra Lipnica, Iskra Otoče, Plamen in Klavnica Radovljica. Žalujoči Jurčkovi, Sr. Dobrava, 17. decembra 1969. -- ''Glas'' 20. 12. 1969

'''Janez Ješe, Pecarjev ata.''' -- ''Glas'' 5. 9. 1970, 12. 9. 1970

V globoki žalosti sporočamo prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in ded '''Ivan Bohinc''' posestnik in puškarski mojster iz Mišač št. 1.
Pogreb pokojnika bo v nedeljo, 17. oktobra, ob 15. uri izpred hiše žalosti na
pokopališče na Srednjo Dobravo pri Kropi.
Žalujoči: žena Ana, hčerke Metka, Mina in Mojca z družinami, sestra Marija z
družino, brat Andrej z ženo Anico, vnuki, nečaki in drugo sorodstvo.
Mišače, Bled, ZRN Langen, Radovljica, Ljubljana, 15. oktobra 1971 -- [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0AR4LSBC ''Glas'' 16. 10. 1971]

'''† Simon Pogačnik.''' Dne 26. februarja 1971 je neozdravljiva bolezen iztrgala iz naših vrst naprednega čebelarja Simona Pogačnika iz Podnarta v 60. letu starosti. Pokojni Simon se je rodil na Srednji Dobravi pri Kropi. Težka je bila njegova življenjska pot. V Podnartu si je postavil skromen dom in vzoren čebelnjak. Bil je poln upov in načrtov in je v zadnjih le tih kupil nove panje. Čebelarstvo je z le ti povečeval in šele v zadnjem letu, ko je bil upokojen, je bil njegov čebelnjak poln. Zelo se je zanimal za strokovno čebelarsko literaturo in s tem večal znanje. Z njegovo smrtjo je nastala vrzel v naši čebelarski družini. Dragi Simon, počivaj v miru v svoji slovenski zemlji, ki si jo tako ljubil!  Čebelarska družina Podnart -- ''Slovenski čebelar'' 1. 12. 1971

'''Marica Rakovec''', poslovodkinja na Sr. Dobravi. -- ''Glas'' 22. 11. 1972

Zahvala. Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta '''Janka Berganta''', upokojenca, se najlepše zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sorodnikom, vsem organizacijam, JLA Kranj, kolektivu Iskra Lipnica za darovano cvetje, izrečeno sožalje in za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebno se zahvaljujemo sosedom in vaščanom za pomoč v težkih trenutkih. Lepa hvala tudi gorjanski godbi in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena in hčerki z družinama, Zg. Dobrava, Kamna Gorica, 23. januarja 1973. Slika: Janko Bergant -- ''Glas'' 31. 1. 1973

Zahvala. Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, brata, svaka in strica '''Janeza Ješeta''', gradbenega tehnika, se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim vaščanom, sorodnikom, prijateljem, znancem in kolektivom ISKRA Otoče, Gradbenemu podjetju GORENJC Radovljica, učencem 6. razreda osemletke Staneta Žagarja iz Lipnice, Tovarni PLAMEN Kropa, Kemični tovarni Podnart, AMD Podnart za podarjene vence, cvetje, izraženo sožalje in vsem, ki ste sočustvovali z nami, se od njega poslovili na domu, in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Tonetu Šolarju in Filipu Sitarju za poslovilne besede, spremstvu ZB Sr. Dobrava in prečastiti duhovščini za opravljen pogrebni obred in govor. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Anica s sinom Jankom, brata in sestre ter ostalo sorodstvo. Sp. Dobrava, 1. marca 1976. --- ''Glas'' 5. 3. 1976

Nepričakovano nas je v 66. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta '''Angela Rezar'''. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebna zahvala tudi g. župniku za pogrebni obred in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njeni! Tenetiše, Podbrezje, Zg. Dobrava, Kranj, 15. marca 1976. -- ''Glas'' 16. 3. 1976

Zahvala. Ob smrti našega dragega moža, ata, starega ata '''Antona Špendova''' se zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se za izraze sožalja, za cvetje in vence ter denarne prispevke v humanitarne namene . Posebno zahvalo smo dolžni vaščanom pevcem za občuteno zapete žalostinke, častiti duhovščini za številno spremstvo in poslovilne besede. Žalujoči: žena Ivanka, sinovi Tonček, Mirko, Jože, Janez z družinami in Franci ter hčerka Ivanka z družino. Sp . Dobrava, Moste, Otoče, Wil, Chicago, Senovo 24. marca 1976 -- ''Glas'' 26. 3. 1976

V 84. letu starosti je umrl predvojni komunist in revolucionar '''Ivan Križnar''', nosilec več visokih odlikovanj in priznanj. Na zadnjo pot ga bomo spremili v soboto, 10. aprila 1976, ob 16.30 iz hiše žalosti na Lipnici na pokopališče Srednja Dobrava. Predanega soborca in tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Družbenopolitične organizacije: ZKS, SZDL, ZZB NOV in skupščina občine Radovljica. -- ''Glas'' 9. 4. 1976

Zahvala. V 85. letu starosti nas je po težki in dolgi bolezni zapustil naš dobri oče, stari oče, brat in stric '''Jože Krek''' iz Brezij. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovane vence in cvetje, za izrečena sožalja, za številno slovo ob mrtvaškem odru. Dobrim sosedom Grašičevim, Prinčkovim, Frvanovim, Andlovim in Grilčkovim. Posebna zahvala dr. Kuharju za večletno zdravljenje in obiske na domu, častiti duhovščini, g. Vovku iz Brezij, g. župniku Žabkarju iz Krope za lepe poslovilne besede in pogrebni obred. Govorniku Golmajarju, ZB Brezje in Sr. Dobrava in PGD Brezje. Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerka Mimi, hčerke Jelka, Tončka in Mihela z družinami, sinova Stanko z ženo in Jože ter snaha Francka z družino, brat France in ostalo sorodstvo. Brezje, 7. maja 1976 -- ''Glas'' 7. 5. 1976 

Zahvala. Ob smrti našega dragega moža, očeta, deda, pradeda in strica '''Leopolda Kozjeka''' se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in vence, nam izrazili sožalje in nam ob težkih urah stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Alojziju Žabkarju za cerkveni obred in poslovilne besede, tov. Sitarju za poslovilne besede na domu, pevskemu zboru »Stane Žagar« iz Krope, delovnima kolektivoma Iskra in Klavnica, Osemletki »Stane Žagar« iz Lipnice in vaščanom iz Jamnika za podarjeno cvetje. Še enkrat vsem najlepša hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerke Mari, Kati, Alojzija, Francka, Milka, Jožica, sinovi Alojz, Janez, Lovro z družinami in Polde ter ostalo sorodstvo. Zg. Dobrava, 30. aprila 1976 -- ''Glas'' 7. 5. 1976

Zahvala. Ob težki izgubi našega dragega in nepozabnega '''Ivana Križnarja-Vida''' se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega ob mrtvaškem odru, ga spremili na njegovi zadnji poti in ga obsuli s cvetjem. Posebno smo hvaležni sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali v najtežjih dneh. Iskrena zahvala družbenopolitičnim organizacijam Dobrave in Krope, šoli Staneta Žagarja iz Lipnice, Konferencama ZKS in SZDL Radovljica, Občinskemu odboru ZB in skupščini občine Radovljica, pevcem iz Krope in godbi iz Lesc ter praporščakom organizacij ZB. Za iskrene in tople besede govornikom tov. Mariji Debeljak, Filipu Sitarju, Savici Hočevar-Žagarjevi in Mirku Zlatnarju, ki so prikazali njegov lik in delo, prisrčna hvala. Najtopleje se zahvaljujemo vsem za izraženo sočustvovanje in sožalje. Vsi njegovi. Lipnica, Ljubljana, 20. aprila 1976 -- ''Glas'' 20. 4. 1976

Zahvala. Ob nepričakovani in težki izgubi našega dragega sina, brata in vnuka '''Dušana Beštra''' s Srednje Dobrave 1 a pri Kropi se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam priskočili na pomoč, zlasti pa reševalcem, pripadnikom JLA, organom UJV za nesebično požrtvovalnost pri reševanju ponesrečenca, sosedom, znancem, vsem družbenopolitičnim organizacijam in gasilcem, pevcem za odpete žalostinke, predstavnikom šole, mladini, gasilcem za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Posebej se še zahvaljujemo za izrečeno tolažbo in izraze sožalja ter podarjene vence in cvetje. Žalujoči: mami, brata Ludvik in Primož, stari oče in mama ter ostalo sorodstvo. Sr. Dobrava, 16. januarja 1977 -- ''Glas'' 21. 1. 1977

Zahvala. Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, stare mame, sestre in tete '''Julke Koselj roj. Mohorič''' se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, nam izrazili sožalje in nam ob težkih urah stali ob strani. Prav posebno se zahvaljujemo zdravnikom, sestram in strežnemu osebju bolnice Golnik - oddelku 500 in intenzivnemu oddelku za dolgoletno prizadevanje in vso skrb pri zdravljenju. Hvala častiti duhovščini za cerkveni obred in poslovilne besede, tov. Vidicu in tov. Sitarju za poslovilne besede na domu in ob odprtem grobu, pevskemu zboru »Stane Žagar« iz Krope, za zapete žalostinke ter delovnima kolektivoma ISKRA in FILBO za podarjeno cvetje. Se enkrat vsem najlepša hvala. Žalujoči: mož Stanko, hčerke Mili, Mari, Julka in sin Stanko z družinami ter ostalo sorodstvo. Zg. Dobrava, 3. februarja 1977 -- ''Glas'' 11. 2. 1977

Zahvala. Ob nenadni, boleči izgubi našega dragega '''Jožeta Piriha''' se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob težkih trenutkih tako nesebično pomagali in pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo GD Srednja Dobrava, pokojnikovim sodelavcem, kolektivoma tovarne »Plamen« Kropa in Iskra — Otoče za denarno pomoč, tov. Sitarju, Šparovcu in Vidicu za ganljive poslovilne govore, g. župniku za obred in kroparskim pevcem za čudovite žalostinke. Iskreno zahvalo izrekamo tudi učencem 2. r. Osnovne šole Stane Žagar iz Lipnice in kolektivu ter učencem 6. d osnovne šole A. T. Linharta iz Radovljice ter kolektivu Špecerijine samopostrežne trgovine iz Radovljice. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli ustno ali pismeno sožalje, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: družini Pirih in Fister ter ostalo sorodstvo. Mišače, 11. aprila 1977 -- ''Glas'' 15. 4. 1977  

Zahvala. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta '''Antona Pfajfarja, Šimenčevega ata''', se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju neurokirurgičnega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani, kirurgičnega in internega oddelka bolnišnice Jesenice in osebju doma dr. Fr. Berglj, vsem družbenopolitičnim organizacijam Sr. Dobrava, GD Sr. Dobrava, kolektivom: Iskra — mehanizmi Lipnica, elektro Žirovnica, nadzorništvo Radovljica, Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice, osnovna šola Kanal, postajama Lesce-Bled in Podnart. Hvala vsem, ki so se z občuteno besedo poslovili od pokojnika. Toplo se zahvaljujemo duhovščini za spremstvo. Vsi njegovi! Zg. Dobrava, Kamna gorica, Kropa, Radovljica, Kanal, Jesenice, 16. maja 1977 -- ''Glas'' 20. 5. 1977 

Učencem 8. razredov Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica se zahvaljujemo za obiske in podarjeno cvetje na grobu pokojnega '''Klemena Škvorca'''. Oče, mama, sestra in brat. -- ''Glas'' 30. 6. 1978

Nenadoma nas je zapustila draga mama '''Katarina Štibelj''', Petričkova mama iz Sp. Luše 12, roj. Urh. Pogreb pokojnice bo v petek, 29. 12.1978, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Selca. Žalujoči: mož Karol, sinovi Milan, Korl, Franci z družinami ter sin Tone, hčerke Marica, Tončka in Stanka z družinami in vnuki. Sp. Luša, Zg. Dobrava, Brezje, Pungart, Škofja Loka, Rudno, 27. 12. 1978. -- ''Glas'' 29. 12. 1978

Zahvala. V dneh, ko se pomlad v poletje spreminja, se je končala življenjska pot naše drage mame, tašče in stare mame '''Ivanke Smole''', roj. Vester. 
Naša iskrena zahvala velja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom, ki so se zvrstili
ob njenem mrtvaškem odru.
Iskrena hvala za izrečena sožalja, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti
Posebno se zahvaljujemo tov. Sitarju za izrečene poslovilne besede in g. župniku za opravljen
pogrebni obred.
Najlepša zahvala zdravnikom in medicinskim sestram Psihiatrične bolnišnice Begunje za dolgoletno skrb in nego. Iskrena zahvala tudi kolektivu Iskra Otoče. 
Vsem, ki ste nam v težkih dneh pomagali, iskrena hvala!
Žalujoča hči Albina z družino ter ostalo sorodstvo!
Mišače, 5. junija 1979  -- ''Glas'' 8. 6. 1979

Zahvala. Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice '''Ivane Špendov, roj. Kos - Bendelnove mame''' se lepo zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem, sosedom in sorodnikom za pomoč, izrečena sožalja, darovane vence in cvetje ter za spremstvo na zadnji poti. Posebna hvala višji medicinski sestri Jožici Albenini za vso skrb in nego ob njeni hudi bolezni. Iskrena zahvala častiti duhovščini: očetom frančiškanom za pogrebni obred in petje, g. župniku Romanu Mihorju za pogrebni sprevod ter globoke misli, župniku iz Krope Lojzetu Žabkarju za govor ob grobu, organistu in pevskemu zboru za petje pri obredih. Vsi njeni! Sp. Dobrava, 3. maja 1981 -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1981_34_L.pdf ''Glas'' 8. 5. 1981]

Zahvala. Ob boleči izgubi ljubljenega moža, tatija, dedka in pradedka '''Joškota Šoberla''', železn. transp. kontrolorja in šefa postaje Moškanjci v pokoju, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in izrekli ustno ali pismeno sožalje. Zahvaljujemo se gasilskem društvu Sr. Dobrava in ostalim gasilcem, posebna zahvala tov. Alojzu Vidicu za poslovilne besede, kakor tudi g. župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Grozdana, hčerka Breda, vnukinji Bredica z možem Vilijem, Nevenka z možem Dragotom ter pravnuki Karli, Aleš, Alenka, Nataša in drugo sorodstvo! Zg. Dobrava, Velenje, Ljubljana, 12. maja 1981 -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1981_36_L.pdf ''Glas'' 15. 5. 1981]

V večnem miru spi naša draga sestra in teta '''Angela Slabe.''' 
Njen mir naj spremlja naša zahvala vsem dobrim ljudem, ki so ji stali ob strani v njenem težkem življenju. Posebna zahvala velja vsem sosedom in prijateljem ki so ji v dneh bolezni nesebično pomagali. Iskrena hvala dr. Gregorčiču, gospodu župniku in pevcem za lep obred, govornici ter vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. VSEM IN VSAKEMU ŠE ENKRAT HVALA! VSI NJENI. Podjelovo brdo, Sovodenj, St. Oselica, Žiri, Mišače, Medvode, Trebija, Ljubljana, Stuttgart, Kanada, Avstralija. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WID67QMU/ee603f8b-86e9-4ae8-b044-f0bccda2bb0c/PDF ''Glas'' 7. 1. 1983]

Umrla je naša plemenita žena, mama in babica
'''MARIJA SITAR-MICKA''', rojena DOBIDA.
Od nje se bomo poslovili v četrtek, 7. marca 1985, ob 15.30 izpred hiše žalosti,
Mišače 5 na pokopališče Srednja Dobrava.
Žara bo od srede dalje na domu.
Na njeno željo vence hvaležno odklanjamo.
Njeni: mož Filip, otroci Majda, Slavko, Marta, Janez, Jelka, Filip, Stanko
in drugo sorodstvo.
Mišače, Ljubljana, Mošnje, Dobro polje, Radovljica, Jesenice. 4. marca 1985 -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6RO2B2O8/aafe502d-7abd-45f8-a8bc-388eb9530167/PDF ''Delo'' 6. 3. 1985]

Zahvala. Žalostni v spoznanju, da ni med nami več naše drage
'''MARIJE SITAR-MICKE''',
rojene DOBIDA, 
se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste njej in nam med njeno boleznijo požrtvovalno
pomagali in vsem, ki ste ob smrti sočustvovali z nami ter se tako številno poklonili
njenemu spominu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni. Mišače, 20. marca 1985 -- [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAJFFIYI ''Delo'' 2. 4. 1985]

==Mali oglasi==

*Ključavničar, stavbni, varilec z 20 letno prakso išče dobro mesto. Ponudbe z navedbo plače in pogojev na naslov: Ivan Bohinc. Mišače 1, p. Podnart. ''Slovenski poročevalec'' 15. 7. 1945
*Drva, prvovrstna, polsuh, 40 m3, prodam. Koničar. Mišače 3, železniška postaja Otoče. ''Slovenski poročevalec'' 9. 3. 1946
*Klavirsko harmoniko z 80 basi in enim registrom, skoraj novo prodam. Mišače pri Otočah, št. 6. pošta Podnart. ''Slovenski poročevalec'' 24. 1. 1947
*Lepo posestvo na Dobravi pri Kropi zamenjam ali prodam za dvo- do štiristanovanjsko hišo v Kranju ali na Jesenicah, oziroma v okolici. Pojasnila na: Pretnar, Jesenice, Gosposvetska cesta 20. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DQYTXIKR/19bfbc23-2c74-446a-9845-65fa6c3e1d7b/PDF ''Slovenski poročevalec'' 14. 2. 1948]
*TEŽKO KRAVO, 7 mesecev brejo, redovno. 70 strešnih cementnih modelov in rabljeno slamoreznico prodam. Kosel, Mišače št. 10, p. Podnart, Gorenjsko. ''Slovenski poročevalec'' 10. 3. 1948
*PRAŠIČA za zakol zamenjam za srednje težkega vprežnega konja, razliko doplačam Sitar, Mišače 5, pri Otočah, Gorenjsko. ''Slovenski poročevalec'' 5. 12. 1948
*MOTOR 350 ccm. znamke Griffen, proda Rozman Ferdo. Mišače 6, p. Podnart. ''Slovenski poročevalec'' 27. 2. 1949
*Dekle za kmečka dela sprejmem. Šlibar, Mišače, Podnart, žel. postaja Globoko. ''Slovenski poročevalec'' 1. 3. 1953
*Telico, 7 mesecev in pol brejo, 460 kg težko in 95 strešnih modelov, prodam, Koselj, Mišače, št. 11, p. Podnart, Gorenjska. ''Slovenski poročevalec'' 15. 4. 1955
*Žensko, vajeno kmečkih del, iščem za malo posestvo. Nartnik Rozka, Mišače 4 - Otoče na Gorenjskem. ''Slovenski poročevalec'' 8. 7. 1955
*Prodam vola okrog 500 kg težkega. Dober za vožnjo. — Šlibar Jože, Mišače 2, postaja Globoko. ''Glas Gorenjske'' 17. 12. 1955
*Prodam italijanski moped na 3 prestave, 4 taktni motor. Vidic Alojz, Zg. Dobrava 15 pri Kropi. GG 9. 4. 1959
*Prodam elektromotor, znamke »Siemens« 7 K V , v zelo dobrem stanju. Vidic Stane, Sr. Dobrava št. 17, Kropa. [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1959_31_L.pdf GG 24. 4. 1959]
*Prodam dobro obran je motorni mlin s pokončnimi kamni za vsa žita v dobrem stanju. Avsenik Rafael, Mišače 6, p. Kamna gorica. ''Glas Gorenjske'' 27. 5. 1959
*Ugodno prodam travnik v bližini postaje Globoko (Mišače). Eventualno dam košnjo v najem. Informacije lahko pismene dobite pri Andreju Bohinc, Ljubljana, Rimska 25. ''Glas Gorenjske'' 27. 1. 1960
*Lepo kobilo, staro 10 let in kravo po teletu, ki je drugič teletila, prodam. Cena ugodna. Ješe Janez, Sp. Dobrava št. 1, Kropa. [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1960_77_L.pdf ''Glas'' 29. 6. 1960]
*Prodam lepo telico 9 mesecev brejo, dobre sorte. — Rudi Šorli, Sp. Dobrav a 1, Kropa. [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_51_L.pdf ''Glas'' 6. maja 1961, 2]
*Prodam slamoreznico, gospodarsko poslopje in 3 ha zemlje. Gospodarsko poslopje je primerno za preureditev stanovanjske hiše. Hugo Mihelič, Srednja Dobrava 15, pri Kropi. [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_123_L.pdf ''Glas'' 29. 10. 1961]
*Prodam tri prašiče, od 40 do 50 kg težke, in 17 malih pujskov, starih 3 tedne, 40 kg črne semenske detelje in 200 l hruševega mošta. - Anton Koselj, Mišače 11 pri Otočah. ''Glas'' 26. 3. 1962
*Prodam semensko lucerno in deteljo. — Koselj, Mišače 11. ''Glas'' 21. 4. 1962
*Prodam več prašičkov težkih od 25 do 35 kg. Mišače 11, Otoče. [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1962_88_L.pdf ''Glas'' 4. 8. 1962, 3]
*Prodam 4 prašičke, težke od 40 do 50 kg. — Koselj, Mišače pri Otočah. ''Glas'' 27. 10. 1962
*Prodam kravo, ki bo v decembru teletila. Koselj, Mišače 11 pri Otočah. ''Glas'' 10. 11. 1962
*Prodam več prašičkov težkih od 20 do 30 kg. Mišače 11 pri Otočah. -- ''Glas'' 28. 1. 1963
*Prodam gospodarsko poslopje na Srednji Dobravi pri Otočah, primerno za preureditev v stanovanjsko hišo. Velik sadni vrt, voda, elektrika, načrt in 5.000 kg apna pri stavbi. Naslov v oglasnem oddelku 2165. [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1963_66_L.pdf ''Glas'' 8. 6. 1963] 
*Prodam plemensko svinjo. Anton Koželj, Mišače 11, pri Otočah. ''Glas'' 26. 2. 1964
*Prodam več prašičev od 30-40 kg. Koselj Anton, Mišače 11 pri Otočah - Kamna gorica. ''Glas'' 7. 11. 1964
*Oddam stanovanje starejši ženski. Ješe, Sp. Dobrava 9, Kropa. ''Gla''s 9. 10. 1965
*Prodam prašičke po 25 kg težke in mlado kravo. Mišače št. 11, Otoče. ''Glas'' 13. 10. 1965
*Prodam 4 prašiče po 30-35 kilogramov težke. Mišače 11, Otoče. ''Glas'' 17. 11. 1965
*Prodam nekaj malih pujskov. Mišače 11 pri Otočah. ''Glas'' 22. 6. 1966
*Prodam več prašičkov do 25 kg težke in voliča za vožnjo (370 kg) Kosel, Mišače 11, pri Otočah. ''Glas'' 5. 10. 1966
*Prodam več prašičkov, po 30 kg težke. Mišače 11, pri Otočah. ''Glas'' 29. 10. 1966
*Prodam vola za učenje in več prašičev do 35 kg. Koselj, Mišače 11, Otoče. ''Glas'' 16. 11. 1966
*Prodam prašičke za pleme. Mišače 11, Otoče. ''Glas'' 11. 3. 1967
*Prodam dva merjasca po 80 kg težka. Mišače 11, Otoče. ''Glas'' 27. 5. 1967
*Prodam volička, 280 kg težkega in male prašičke. Mišače 11, pri Otočah. ''Glas'' 11. 10. 1967
*Prodam tri okna in vrata balkonska 210x230 in dvojna dvodelna vrata 135x230. Vse novo, vezano z rolo omarico. Vse navedeno ugodno prodam. Naslov: Rafael Avsenek, Mišače 6, p. Kamna gorica pri Otočah. ''Delo'' 8. 11. 1967
*Prodam prašiča za zakol, 180 kg težkega. Mišače 11 pri Otočah. ''Glas'' 20. 12. 1967
*Prodam nekaj PUJSKOV po 25 do 30 kg težkih in TELICO, 250 kg težko. Mišače 11 pri Otočah. ''Glas'' 18. 9. 1968.
*Prodam prašiča, 140 kg težkega in 8 malih pujskov do 25 kg. Mišače 11, Otoče-Podnart. ''Glas'' 6. 11. 1968
*Prodam merjasca, 70 kg težkega, črno beli s kratko glavo. Kosel, Mišače 11 pri Otočah. ''Glas'' 8. 3. 1969
*Prodam 30 kg semena črne detelje, očiščene, 100% kaljive. Mišače 2, želez, postaja Globoko. ''Glas'' 22. 3. 1969
*Prodam tri prašiče, 60 kg težke, ročno slamoreznico in brejo telico. Mišače 11 pri Otočah. ''Glas'' 5. 4. 1969
*Prodam 3 male pujske, enega 60 kg težkega, ročno 1 slamoreznico - močno, brejo telico simentalko ali zamenjam gumi voz 14 col, na prednjo in zadnjo zavoro. Koselj, Mišače 11 pri Otočah. ''Glas'' 30. 4. 1969
*Prodam dve plemenski svinji in večjo količino obranih jabolk. Mišače 11 pri Otočah. ''Glas'' 21. 1. 1970
*Prodam jeklene MODELE za strešno opeko z vsem orodjem in 70 kg težkega PRAŠIČA. Mišače 11 pri Otočah. [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1970_82_L.pdf ''Glas'' 24. 10. 1970]
*Prodam kravo, ki bo aprila četrtič teletila, dve svinji za dopitanje in orodje za izdelavo strešne cementne opeke. Mišače 11 pri Otočah. ''Glas'' 13. 1. 1971
*Prodam kravo, ki bo tretjič teletila, dobra mlekarica, vajena vožnje. Rožič, Mišače 9 pri Otočah. ''Glas'' 13. 2. 1971
*Prodam težko svinjo po prašičkih za pitanje. Mišače 11, pri Otočah. ''Glas'' 3. 3. 1971
*Prodam parcelo za vikend. Mišače 11, pri Otočah. ''Glas'' 3. 4. 1971
*Prodam kravo simentalko. Mišače 5 pri Otočah. ''Glas'' 19. 6. 1971
*Prodam dva večja prašiča za pitanje. Mišače 11 pri Otočah. ''Glas'' 4. 9. 1971
*Prodam kravo po teletu in modele za strešno opeko ali jih zamenjam za betonski mešalec. Mišače 11 pri Otočah. ''Glas'' 19. 7. 1972
*Prodam kravo po teletu (tele je še pri njej), ki ima 10 litrov mleka na dan in modele za strešno opeko. Mišače 11, Kamna Gorica. ''Glas'' 5. 8. 1972
*Prodam  renault 10, letnik 1966. Sitar, Mišače 5, Kamna Gorica. ''Glas'' 23. 12. 1972
*Prodam nekaj tisoč kg krompirja vesna. Mišače 11 pri Otočah. ''Glas'' 7. 4. 1973
*Prodam telico simentalko en mesec pred telitvijo. Mišače 11, Otoče. ''Glas'' 11. 7. 1973
*Hišo, hlev, dva sadovnjaka, malo posestvo z gozdom prodam. Ogled vsak dan. Ivan Boštjančič, Mišače 8, pošta Kamna Gorica. Gorenjsko. ''Delo'' 24. 11. 1973
*Prodam telico pred telitvijo. A. Kosel, Mišače 11, pri Otočah. ''Glas'' 8. 12. 1973
*Prodam krompir vesna, 2 toni po 2 din kg za seme ali jedilni. Kosel, Mišače 11 pri Otočah. ''Glas'' 13. 4. 1974
*Prodam 9 mesecev brejo telico, težko 500 kg. Mišače 5 pri Otočah, Podnart. ''Glas'' 22. 5. 1974
*Prodam stereo radio z magnetofonom in gramofonom na baterije in elektriko. Mišače 1, Kamna gorica. ''Glas'' 25. 5. 1974
*Prodam telico simentalko, ki bo avgusta teletila — dobro mlekarico. Mišače 11 pri Otočah. ''Glas'' 29. 5. 1974
*Prodam srednje težko kravo za zakol po četrtem teletu. Mišače 11, Kamna gorica. ''Glas'' 11. 10. 1974
*Kotne klopi, mizo, 2 stola in klopi pri kmečki peči — rabljeno, primerno za kmečko sobo prodam. Ješe, Sp. Dobrava 9, Kropa. ''Glas'' 11. 10. 1974
*Prodam električni štedilnik, štedilnik na drva in kombinirano peč za kopalnico, vse rabljeno. Ješe, Sp. Dobrava 9, Kropa. ''Glas'' 11. 10. 1974
*Hišo, hlev, velik sadovnjak z gozdom in travniki prodam po zelo ugodni ceni. Na Mišačah št. 7, pošta Kamna gorica, Gorenjsko. Rezka Mahorič, Koroška cesta 5, Lesce pri Bledu. ''Delo'' 3. 7. 1975
*Izgubljeno. Med Mišačami in Lancovim se je izgubila lovska psička pasme istrski gonič. Sliši na ime Breza, je bele barve z oranžnimi lisami. Morebitne podatke javite na naslov: Gašperšič Rok, Mišače 4, 64246 Kamn a gorica ali na telefon 26-076 od 7. do 16. ure. ''Glas'' 18. 11. 1975
*Prodam krave simentalke. Sitar Mišače pri Otočah. ''Glas'' 26. 3. 1976
*Prodam OSLA, vajenega voziti. Pogačnik Rudi, Sr. Dobrava 11, Kropa. ''Glas'' 16. 1. 1976
*Prodam KRAVE simentalke. Sitar Mišače pri Otočah 1803 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1976_24_L.pdf ''Glas'' 26. 3. 1976]
*Prodam elektronske ORGLE TIGER 5 oktav in BOBNE. Albinini Miro, Sp. Dobrava, Kropa. [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1977_5_L.pdf ''Glas'', 11. 2. 1977]
*Prodam JUNICO simentalko, 6 mesecev brejo. Mišače 3 pri Otočah. [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1977_75_L.pdf ''Glas'' 30. 9. 1977]
*Prodam ZASTAVO 750. Šlibar Jože, Zg. Dobrava 11 a, Kamna gorica. ''Glas'' 5. 8. 1977
*Prodam kravo, ki bo maja tretjič telila. Babič, Mišače 1. ''Glas'' 9. 5. 1978
*Prodam kravo, ki bo junija drugič telila in suhe trde drva. Sitar, Mišače št. 5, Podnart. ''Glas'' 16. 5. 1978
*Prodam mladiče, kratkodlaki istrski gonjič odličnega legla, stare 8 tednov. Gašperšič, Mišače 4, Kamna gorica. [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1978_50_L.pdf ''Glas'' 30. 6. 1978]
*Prodam kravo s teletom in suha drva. Sitar, Mišače. ''Glas'' 8. 8. 1978
*Prodam prašiča za zakol. Mišače 6, Kamna Gorica. ''Glas'' 15. 12. 1978
*Prodam kravo simentalko, ki bo julija četrtič teletila. Babič, Mišače 1. ''Glas'' 22. 6. 1979
*Prodam osem mesecev brejo kravo. Ogled v popoldanskem času. Babic Jože, Mišače 1, Podnart. ''Glas'' 5. 10. 1979
*Prodam seno. Mišače 14. Kamna gorica. -- ''Glas'' 4. 3. 1980
*Prodam kravo, ki bo konec junija tretjič telila. Babič. Mišače 1, Kamna gorica. ''Glas'' 27. 6. 1980
*Prodam kravo simentalko, ki je 9. 9. v četrto telila. Sitar, Mišače 5 pri Otočah. ''Glas'' 12. 9. 1980
*Prodam prašičke, težke po 5 kg. Ovsenik Rafael, Mišače 6, Kamna Gorica. ''Glas'' 9. 12. 1980
*Prodam večjo količino sena. Sitar Filip, Mišače 5, Kamna Gorica. ''Glas'' 17. 3. 1981
*Prodam LADO 1500 SL, november 1978, prevoženih 45.000 km, garažirano in negovano. Gašperšič, Mišače 4, Kamna gorica, tel. 79-449. ''Glas'' 26. 3. 1982
*Prodam ohranjeno ŠKODO, letnik 1972. Kosel Anton, Mišače 11, tel. 79-490, Kamna gorica. ''Glas'' 4. 6. 1982
*Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, neregistrirano, pločevina v celoti obnovljena, ali menjam za Z-750. Tone Ažman, Mišače 12, Kamna gorica. ''Glas'' 22. 4. 1983
*Prodam 7 mesecev staro teličko, simentalko. Ovsenik, Mišače 6, Kamna gorica. ''Glas'' 17. 1. 1984
*Prodam seno. Mišače 14. Kamna gorica. ''Glas'' 15. 5. 1984
*Prodam rabljen TRAKTOR Steyer. 15 KM, dobro vzdrževan in ohranjen Rok Gašperšič, Mišače 4, Kamna gorica, tel. 79-449. ''Glas'' 29. 6. 1984
*Prodam mlado kravo s teletom ali brez. Boštjančič, Mišače 8, Kamna gorica. ''Glas'' 24. 8. 1984
*Prodam junico - simentalko v 6 mesecu brejosti in traktorske vile ter 160 cm traktorski obračalnik, tel.: 79-449. Pegam, Mišače 4. ''Glas'' 28. 8. 1984
*Prodam kravo simentalko, ki bo čez dva meseca prvič teletila. Pegam, Mišače 4, tel. 79-449. ''Glas'' 9. 11. 1984
*Prodam skoraj nov trosilec hlevskega gnoja ali zamenjam za cisterno za gnojevko. Mišače 4, tel.: 064-79-449. ''Gorenjski glas'' 5. 3. 1985
*Prodam MAGIRUS DEUTZ kiper. Mišače 13, Kamna gorica. ''Gorenjski glas'' 31. 1. 1986 
*Prodam fotoaparat practica z objektivi in drugim priborom, primerno za foto lov. Gašperšič, Mišače 4, tel. 79-448. | Prodam varnostni lok s streho, original za traktor štore. Kupim mešalnik za gnojevko (traktorski ali električni). Gašperšič, Mišače, telefon 79-449. ''Gorenjski glas'' 29. 4. 1986 
*Prodam tele, staro 3 mesece. Ivana Boštjančič, Mišače 8, Kamna Gorica. ''Gorenjski glas'' 1. 8. 1986 
*Prodam mlado kravo, po izbiri, dobra mlekarica. Kupim gumi voz s kovinskim ogrodjem in ravne cevi za pihalnik tajfun. Gašperšič, Mišače 4, telefon 79-449. ''Gorenjski glas'' 8. 8. 1986 
*Prodam 1 kub. m hrastovih desk, debeline 32 mm, 1 kub. m javorjevih plohov in 3 kose masivne hrastove vrtne garniture (mizo 53x180 in 2 klopi). Bertoncelj Brane, Zg. Dobrava 4, Kamna gorica, tel. 79-603. Glas 25. 8. 1989
*Prodam zelo dobro domače dolenjsko VINO Sr Dobrava 14. [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1987_101_L.pdf ''Glas'' 29. 12. 1987]

==Črna kronika==	

'''Nad 24 milijonov za kraje, prizadete od snega.''' Na tekoči račun IO OF pri Narodni banki so nadalje poslali svoje prispevke: [...] Učenci osnovne šole Sr. Dobrava pri Kropi 42.- din -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4BAL4FHU/bc0b7ecd-01a5-4771-a3fd-694e8f55d6b3/PDF ''Slovenski poročevalec'' 8. 3. 1952]

'''Motor je obležal na cesti''', motorist pa ... V soboto zvečer se je pri Mošnjah zaletel v obcestni kamen motorist L. D. iz Zg. Dobrave pri Podnartu. Pri tem se je lažje poškodoval, na motorju pa je nastala precejšnja škoda. Komisija, ki je prišla na kraj nesreče, je našla le motor, motorista pa ni bilo nikjer. Kasneje so ga našli laže poškodovanega na njegovem domu. -- ''Glas Gorenjske'' 27. 6. 1958

[[File:Požar za Zgornji Dobravi 1962.jpg|thumb|Požar za Zgornji Dobravi 1962]]

'''Jutro v ognju.''' Polurni požar uničil gospodarsko poslopje in hišo Filipa Šlibarja na Zgornji Dobravi pri kropi. Otroka so rešili v zadnjem trenutku, sicer pa k sreči ni bilo človeških žrtev. V četrtek zjutraj se je Janko Balantič iz Sp. Dobrave pri Kropi oglasil našem uredništvu, za katerega ni bilo težko ugotoviti, da je še vedno pod vplivom nenavadnega doživetja. Drugega maja zjutraj je še poležaval v postelji, ko je ob 6. uri skozi okno zagledal velik ogenj. Gospodarsko poslopje in hiša Filipa Šlibarja iz Zg. Dobrave je bila v plamenih, ki so se plazili visoko v nebo.

Oškodovani gospodar je bil sam doma z mlajšim sinom, medtem ko je bila njegova žena s starejšim fantom na obisku na Martinj vrhu. Zjutraj ko je otrok še spal, se je gospodar odpravil na krmljenje živine. Odprl je skedenj in se že znašel v dimu iz katerega morda tudi zaradi strahu ni našel poti. Začel je klicati na pomoč in sosedje so hiteli pomagati ponesrečencu. V tistem trenutku pa se je ogenj že razbohotil nad vsem gospodarskim poslopjem s hlevom in plamen je že začel oblizovati tudi hišo, v kateri je še spal otrok. V zmedenosti in strahu so vsi pozabili nanj in so ga k sreči rešili šele v zadnjem trenutku.

Domnevajo, da je bil kratek stik električnega toka vzrok požara, ki se zaradi mirnega vremena k sreči ni razširil tudi na poslopje bližnjega soseda. Požar je ponehal v približno pol ure, tako da gasilci, ki so prihiteli pomagat iz Kamne gorice, Krope in Ljubnega, niso več utegnili preprečiti nastale škode. Gospodarsko poslopje in hiša sta pogorela do zidanih obokov.

Med domačini kroži govorica, da je mati rekla starejšemu sinu, ko sta odhajala: »Ali ni velik naš dimnik?« Čudno naključje. / B. Fajon. -- ''Glasova panorama'' 5. 5. 1962 

'''Izsiljeval je prednost.''' V četrtek, 21. junija, ob 18.15 je prišlo do hujše prometne nesreče na cesti I. reda pri vasi Naklo. Trčila sta avtomobilista Slavko Šolar iz Sp. Dobrave pri Radovljici in avstrijski državljan Richard Miller. Na srečo voznika nista utrpela telesnih poškodb. Do trčenja je prišlo zato, ker je Šolar izsiljeval prednost. Materialna škoda na obeh avtomobilih znaša okrog 500 tisoč dinarjev. [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1962_71_L.pdf ''Glas'' 23. 6. 1962]

[[File:Slavko Šolar in Richard Miller 1962.jpg|thumb|left|300 px|Leta 1962 sta trčila Slavko Šolar in Richard Miller.]]

'''Voznik motor. kolesa''' KR 13-973, znamke DKW, Lovro Debeljak iz Zgornje Dobrave pri Kamni Gorici je vozil iz Žabnice proti Kranju. Vozil je z neprimerno hitrostjo in v vinjenem stanju. Poleg tega je bila cesta delno poledenela in zelo gosta megla. Ko je pripeljal v Bitnje, je zagledal pred seboj tovorni avtomobil, ki je na cesti obračal. Zaletel se je v desni bok tovornega avtomobila. Materialna škoda znaša okoli 55 tisoč dinarjev. — J. J . -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_97_L.pdf ''Glas'' 12. dec. 1964, 2]

'''Linolej se je vnel.''' V soboto, 28. decembra, zvečer je v stanovanju Janka Vidica v Mišačah pri Podnartu začelo goreti v kuhinji. Iz štedilnika je — verjetno pri nalaganju na ogenj — padla žerjavica na linolej. Le-ta se je vnel in začelo je goreti tudi pohištvo. Desetletna Albina Vidic je še pravočasno zbežala iz kuhinje v spalnico, tam pa se je zaradi zastrupitve z dimom onesvestila. Odpeljali so jo v jeseniško bolnišnico, vendar ni več v smrtni nevarnosti, škode je za okoli 10.000 N din. -- ''Glas'' 4. 1. 1969 

'''Požara.''' V soboto, 27. januarja, okoli tretje ure zjutraj je začelo goreti gospodarsko poslopje Antona Kozelja [prav: Koselja] iz Mišač pri Radovljici. Pogorelo je ostrešje poslopja, okoli 3 tone sena, poškodovana pa je tudi shramba za orodje. Vnelo se je zaradi dotrajane dimne cevi v zidu. Nekaj časa je tlel samo prečni tram, nato pa se je vnelo seno. Požar je opazil lastnik in preprečil še večjo škodo. Pogorelo je za okoli 20.000 din. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1973_8_L.pdf ''Glas'' 31. 1. 1973]

'''Izsiljeval prednost.''' Lipnica — V ponedeljek, 1. avgusta, dopoldne je vozil motorist Franc Mikulič iz Brezovice pri Kropi, rojen leta 1962, od Stočja proti Lipnici. V križišču cest proti Kropi in Kamni gorici v Lipnici je izsiljeval prednost pred tovornim avtomobilom ljubljanskega Slovina, ki ga je vozil Albin Cencelj, star 28 let, iz Ljubljane. Pri trčenju motorista in tovornjaka je bil Franc Mikulič težje ranjen. -- ''Glas'' 2. 8. 1977

'''Kazen za požig.''' Škofja Loka – Pred senatom škofjeloškega sodišča se je zagovarjal 49-letni Stanislav Raspet iz Dobrave pri Radovljici. Sodišče mu je izreklo kazen devet let zapora, sodba pa še ni pravnomočna.

Stanislav Raspet je bil že devetkrat obsojen zaradi premoženjskih deliktov in enkrat zaradi neplačevanja preživnine. Bil je že deveto leto brez redne zaposlitve, vendar je delal priložnostno, ves denar pa je zapil.

Lani je po pogojni izpustitvi v kuhinji na Zgornji Lipnici pri Podnartu kradel žganje. Vaščani so pijanega in onemoglega Stanislava Raspeta naslednji dan pobrali na cesti ga odpeljali v bolnico. Pomagalo mu ni niti drugo zdravljenje in konec marca letos je prespal na podstrešju opuščene lesene hiše na Kidričevi cesti v Škofji Loki. Tam je s cigaretnim ogorkom zanetil ogenj.

Obsojeni je natančno opisal svoja dejanja in jih priznal. Zdravnik je ugotovil, da je Raspet močno zasvojen z alkoholom in je botroval vsem njegovim kaznivim dejanjem. Kazen so izrekli zato, ker je Raspet požgal opuščeno staro hišo v Škofji Loki in zaradi dveh tatvin. Podaljšali so mu tudi pripor. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1981_65_L.pdf ''Glas'' 25. 8. 1981]

'''Hiša zgorela.''' Dobrava — V stanovanju 32-letne Brede Klenovšek na Dobravi pri Radovljici je v sredo 3. novembra ponoči izbruhnil požar. Goreti je začelo v drvarnici, nato pa se je požar razširil na poslopje in hišo, ki sta zgorela do tal. Ogenj, ki je napravil za 1.500.000 dinarjev škode, so pogasili gasilci iz Kranja in Dobrave. Vzroke požara še vedno raziskujejo. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_84_L.pdf ''Glas'' 5. 11. 1982] 

'''Požar na Zgornji Dobravi''' - V noči z 2. na 3. november je v hiši na Zgornji Dobravi številka 24 izbruhnil ogenj. Požar je kljub takojšnjemu ukrepanju domače gasilske enote in pomoči gasilcev iz Krope, Kamne gorice in Ljubnega povzročil precej škode, saj je uničil dve stanovanji. Prizadeti družini je še isti dan priskočil na pomoč odbor krajevne skupnosti Srednja Dobrava, ki je poskrbel predvsem za zaščito treh majhnih otrok. Na sliki: gasilci so urno položili okrog 600 metrov cevi od motorne črpalke do pogorišča. / F. D. - Foto: F. Debeljak. -- ''Glas'' 16. 11. 1982

'''Ogromna škoda.''' Dobrava - Pri Jožetu Pretnarju na Zgornji Dobravi je v četrtek, 13. januarja, izbruhnil požar na gospodarskem poslopju, nato pa se je razširil še na ostrešje stanovanjske hiše. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal. V hlevu je v dimu poginilo 17 ovac, krava, tele, bik in kokoši, zgorelo je 10 ton sena, slamoreznica, žitni mlin, motorna žaga, dva elektromotorja, pet kubičnih metrov hrastovih plohov, dve toni koruze ter več kubikov drv. Zgorelo je tudi ostrešje na stanovanjski hiši. Gmotna škoda po nestrokovni oceni znaša 4,500.000 dinarjev. Vzrok požara še raziskujejo. -- ''Glas'' 18. 1. 1983

'''Izsilil prednost kolesarju.''' Mišače - Voznik osebnega avtomobila, 24-letni Franc Ovsenik iz Mišač je v nedeljo, 12. avgusta, vozil od Zgornje Dobrave proti domu. V križišču enakovrednih cest v Mišačah je izsilil prednost vozniku kolesa z motorjem 54-letnemu Jožefu Šolarju s Poljšice. V križišču sta trčila, pri tem pa je bil motorist teže poškodovan. -- ''Glas'' 14. 8. 1984

'''Kravji samomor.''' Zasebni rejec živine z Mišač je ondan pasel zadružne krave na travniku ob železniški progi Jesenice-Ljubljana. Pravzaprav jih ni pasel sam, ampak jih je zaupal v varstvo električnemu pastirju, s katerim je ograjen travnik. Tri krave so se odločile preskočiti prek ograje na tire prav v trenutku, ko je mimo pripeljal potniški vlak. Kljub zaviranju lokomotive sta dve kravi storili bridko smrt pod njo, ena pa pozneje v klavnici. Vzroka kravjega samomora niso mogli odkriti. Po vsej verjetnosti je krave premagalo domotožje po rodnem hlevu, ali pa so se naveličale čakati na novo povišanje cen govejega mesa. -- ''Glas'' 28. 8. 1984

[[Kategorija:Dobrave]]</text>
      <sha1>cvrnq3hbllmf864lvsuzzvd5yg29l9m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dobravski kdojekdo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4199</id>
    <revision>
      <id>19955</id>
      <parentid>19954</parentid>
      <timestamp>2024-01-08T15:45:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>/* Borut Škarja */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="153930" xml:space="preserve">{{infopolje Knjiga
| name  
| image         = [[File:Dobravski kdojekdo kolaz.jpg|Znameniti Dobravci|500px]]
| image_caption = 
| author        ='''Goran Lavrenčak ([http://dar-radovljica.si/ DAR] &amp;ndash; Digitalni arhiv Radovljica) in [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]'''
| title_orig    =  '''Dobravski kdojekdo'''
| translator    = 
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       =
| language      = slovenski
| publisher     = 
| release_date  = zasnutek 2014, na Wikiknjige preseljeno 2017, vpis objave v Cobiss predviden 2018
| slo_pub_date  = 
| subject       = lokalna zgodovina, domoznanstvo, Občina Radovljica
| genre         = monografija vasi
| media_type    = 2014 spletna knjiga
| pages         = 
&lt;!-- Knjiga je del zbirke/serije --&gt;
| series        = '''[[Dobrave]]: Gradivo za monografijo o vasi'''
| preceded_by   = [[Kronika Dobrav po 1945]]
| followed_by   = [[Dobravske domačije]]
&lt;!-- Klasifikacija --&gt;
| isbn          =  
| oclc          = 
| dewey         =
| congress      =
&lt;!-- Posebnosti za slovensko klasifikacijo --&gt;
| udk           = 
| predmetne-oznake =
| cobiss        = 
}}

[[Dobrave]]: [[Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945]] | [[Kronika Dobrav po 1945]]  | '''Dobravski kdojekdo''' | [[Dobravske domačije]] | [[Dobrave danes]]

==A==

===Valentin Aljančič===

[[File:Valentin Aljancic osmrtnica.jpg|thumb|Valentin Aljančič, osmrtnica]]

Včasih zapisano tudi Alijančič. Bistrica pri Tržiču, 7. januar 1853, &amp;ndash; Kranj, 10. april 1917. Duhovnik. Župnik v fari Dobrava 1889&amp;ndash;1896, 1897&amp;ndash;1908. Rojen dne 7. januarja l. 1853. na Bistrici v župniji Križe pri Tržiču. V mašnika je bil posvečen dne 27. junija l. 1876. Kot kaplan je služboval dve leti v Veliki Dolini, potem eno leto v Št. Petru pri Novem mestu. 1879–1882 je bil kaplan v Preddvoru, potem pet let (1882—1887) v Šmartnem pri Kranju. Samo en mesec je bil nato kaplan na Krki, od koder je bil poklican kot mestni kaplan v šentpetrsko župnijo v Ljubljani. Od tod je prišel leta 1889 kot župnik na Dobravo pri Kropi. Od 3. novembra leta 1896 do 1. aprila leta 1897 je bil župnik na Jesenicah, potem pa spet na Dobravi. Na Dobravi 1891 dal napraviti novo streho na zvonik, 1893 je na novo pokril zvonik otoške cerkve, obe cerkvi je dal tudi poslikati. Po 32 letih službe je bil  1908 upokojen. Naselil se je pri Mariji Pomagaj na Brezjah, potem je sprejel nekatera dušnopastirska opravila v Hrastju in pozneje na Primskovem pri Kranju. Tu si je kupil hišo, ki jo je na začetku prve svetovne vojne vojske prepustil begunski goriškim beguncem, sam pa se je preselil v Kranj. 

1880—1890 je v ''Slovencu'' objavil več člankov in podlistkov o Družbi sv. Mohorja. Bil je dober govornik, nekaj govorov so mu objavili v ''Duhovnem pastirju''. 1888 je imel v šentpetrski cerkvi v Ljubljani postno pridigo o štirih poslednjih rečeh (''Duhovni Pastir'' 1915). Odlikovan je bil z naslovom »knezoškofijski duhovni svetnik«. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XHYPL40Q/5c4d43b1-8bb2-4e27-acae-e4bd63b5f3d3/PDF ''Slovenec'' 10. 4. 1917 (45/81)]. Leta 1910 ga je bil škof
imenoval za duhovnega svetnika. Znan je bil kot dober govornik in pevec. Pokopan je na mestnem pokopališču v Kranju.
Na njegovem rojstnem domu gospodari še brat Lovro.
v Križah pa na Benkovem domovanju sestra Jerica, pri kateri živi sestra Katarina. -- Janez Zabukovec: Bistrica. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZYIQFZ1I/123ee8c4-d2a6-4fa4-858b-d47e1b633fc2/PDF ''Cerkveni glasnik za Tržiško župnijo'' 1925 (2/15)]

===[[:w:Jakob Aljaž|Jakob Aljaž]]===

{|
|[[File:Jakob Aljaž (2).jpg|thumb|left|Jakob Aljaž okrog leta 1927]]
|[[File:Elizabeta Aljaz.jpg|thumb|Nagrobnik Elizabete Aljaž, Jakobove matere, na dobravskem pokopališču]]
|}

Zavrh pod Šmarno goro, 6. 7. 1845 – Dovje, 4. 5. 1927. Duhovnik, šolski nadzornik, narodni buditelj. Šolal se je v Smledniku in v Ljubljani, kjer je končal gimnazijo. Na Dunaju je pričel s študijem filozofije, vendar se je preusmeril v bogoslovje in študij dokončal v Ljubljani. Mašniško posvečenje je prejel 31. julija 1870. Kot kaplan je služboval v Tržiču (1871–1880), kot župnik na Dobravi pri Kropi (1880–1889) in na Dovjem (1889–1927). V letih 1889–1892 je bil okrajni šolski nadzornik.

Na Srednji Dobravi se je vključil med cecilijance (reformatorje cerkvene glasbe, ki se je preveč približala posvetni) in se udeleževal njihovih shodov v okolici Kranja in v Ljubljani. Rad je orglal, okrog 1882 je sofinanciral nove orgle na Srednji Dobravi. 1887 je predlagal Mohorjevi družbi, naj izda zbirko pesmi brez not, ki naj bi jo uredil Fran Levec po zgledu Razlagove ''Pesmarice'' iz leta 1863, vendar je Levec predlog odklonil, češ naj Aljaž uredi zbirko z notami. Leta 1887 je tudi prvič obiskal Triglav.

Še kot bogoslovec in kot župnik na Dobravi je
marsikaj komponiral (»Občutke« n. pr. spotoma z Dobrave na Brezje). -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZT8QGGCD/072012e1-5d44-4aec-9546-ca31c0f7e024/PDF ''Cerkveni glasbenik'' 1928 (51/3–4)]

V Tržiču je najbolj s tem zaslovel, da je od zunaj na zvonik
splezal. Klepar je pozabil zmeriti pločevino, s katero je zvonik pokril,
pa jo je šel Aljaž merit. O tem so Tržičani še veliko let potem govorili, ko je »gospod direktor« že odšel na Dobravo pri Kropi (l. 1880.).
Poleg drugih del in popravil je dal tam izkopati tudi vodnjak, na
katerega je bil zelo ponosen, češ da se je z njim tako postavil, kakor
Jakob iz stare zaveze, ki je tudi postal slaven po vodnjaku, pri katerem je pozneje Jezus spreobrnil Samarijanko.

Ker z Dobrave ni daleč na Brezje, je šel&quot; Aljaž večkrat tja maševat. Nekega jutra zagleda na travi vrh klanca žensko, ki je bridko
jokala.

»Kaj pa vam je, mati, da tako jokate?« jo vpraša sočutno.

»Zaobljubila sem se, da pojdem po kolenih na Brezje, pa imam
že vsa kolena krvava, da ne morem nikamor naprej.«

»Zakaj pa delate tako nespametne zaobljube? Kar na noge
stopite!«

»Ali smem?«

»Seveda smete.«

»Oh, Bog jim tavženkrat polonaj,« se je zahvalila ženica in vsa
vesela odhitela proti cerkvi. -- Janko Mlakar: [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y0EMODPY/811be5c0-817a-42ed-88b8-a08de35571c8/PDF Ob stoletnici rojstva Jakoba Aljaža]. ''Planinski zbornik'' 1945 (45/1).

==B==
===[[:w:Janko Balantič|Janko Balantič]]===

Srednja Dobrava, 29. 4. 1908 – Radovljica, 4. 10. 1993. Filmski snemalec. Bil je samouk. Prvič se je ime Janka Balantiča pojavilo med avtorji filmskega dokumentarca Ljubljana pozdravlja osvoboditelje, ki ga je posnel skupaj z Metodom Badjuro, Marjanom Foersterjem in Rudijem Omoto 9. in 10. maja 1945. Samostojno je posnel naslednje kratke filme, od katerih nobeden ni daljši od dobre minute: Krst prvega jadralnega letala 6. oktobra 1940 v Kranju (prikaz prvega poleta jadralnega letala Kranjec v organizaciji aerokluba Naša krila Kranj, Tombola v Kranju (1940), Otvoritev železniške postaje Otoče-Brezje (1940), Planica (1941). 

Janko Balantič, sin posestnika na Srednji Dobravi, po domače »pri Resmanovih«. V šolskem letu 1919–20 je končal tri razrede mešane ljudske šole na Dobravi, jeseni 1920 pa se je vpisal v četrti razred deške ljudske šole v Kranju […] Vpis v šolo v Novem mestu je bil za starše gmotno zahteven, saj je moral vsak učenec prinesti s seboj poleg delovne obleke tudi obleko »za nošnjo ob nedeljah« in »en siv klobuk z zelenim trakom« ter vsaj troje spodnje hlače, štiri srajce, dve navadni zavratni ruti, četvero nogavic ali onuče, šest robcev, tri brisače in dvoje močne čevlje; zraven tega še (tako piše v hišnem redu) nož, vilice, žlico in kozarec, dva glavnika ter »eno ščet za obleko in tri druge za snaženje obuvala«. Šolo je Balantič končal leta 1927 [...] 

V letih 1930&amp;ndash;1932 je bil kinooperater in lastnik kinematografa v Radovljici: filme je prikazoval v gostilni Kunstelj.  S potujočim kinom je vrtel filme po Gorenjski, zlasti v Kranjski Gori. ([http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080406/C/304069997/filmski-samorastnik-z-dobraveStanko Šimenc: Filmski samorastnik z Dobrave, ''Gorenjski glas'' 6. 4. 2008,] Filmski godišnnjak 1936) 

Socialno in politično zelo pisane dobravske vasi so že v začetku okupacije plačale visok davek; nemški okupator je izselil številne družine, veliko vaščanov so odvedli v zloglasne gestapovske zapore v Begunje, sledile so likvidacije na okupatorski in partizanski strani, nekaj prebivalcev teh vasi pa je zaradi strahu pred represalijami pobegnilo na italijansko zasedeno ozemlje, v t. i. Ljubljansko pokrajino, največ v Ljubljano. Med njimi je bil tudi Balantič in njegovo dekle Antonija z Dobrave, iz gostilne pri Valentinovih, in z njo se je leta 1942 tudi poročil [...]

Pri povojni oblasti Balantič ni bil dobro zapisan, najbrž tudi zato, ker je bil politično neopredeljen. Nadaljeval je z zbiranjem in preprodajo starejših fotografskih aparatov in kamer, tudi filmov, saj se jih v prvih povojih letih sploh ni dalo kupiti v trgovini. Oblast je to njegovo dejavnost ocenila kot nedovoljeno trgovanje. Leta 1949 ga je obsodila na zaporno kazen, povrh tega pa za stransko kazen zaplenila še celotno njegovo premoženje v rojstni vasi. Šele z obnovo kazenskega postopka v samostojni Sloveniji je sodišče razveljavilo prejšnjo sodbo in tako je bila Balantiču po več kot 40 letih popravljena materialna krivica. Toda Balantič ni dolgo užival vrnjenega premoženja: 4. oktobra 1993 je v Radovljici umrl. -- Stanko Šimenc: Janko Balantič – Resman (1908–1933) – filmski samorastnik z Dobrave, ''Kranjski zbornik'' 2010

===Frančišek Karol Benegalia===

Zg. Savinjska dolina, 1714/15 – Dobrava, 11. 4. 1792. Duhovnik. V duhovnika je bil posvečen 23. maja 1739 na naslov kostanjeviškega samostana »ad fontes Marianos«. Med drugim je bil beneficiat v Ljubnem, župnik v Podbrezjah (1765–1773), v Srednji vasi v Bohinju in nazadnje lokalni kaplan na Dobravi, kjer je umrl 11. aprila 1792, star 78 let. Pokopan je v Mošnjah. -- ''Fara Mošnje skozi 850 let''

===[[:w:Ivan Bertoncelj|Ivan Bertoncelj - Johan]]===

{|
|[[File:Ivan Bertoncelj Johan.jpg|thumb|left|Ivan Bertoncelj - Johan, ''Gorenjska v borbi za svobodo, 5''. 1961]]
|[[File:Dom na Vodiski planini.jpg|thumb|300 px|Partizanski dom na Vodiški planini, 1961]]
|}

Zgornja Dobrava, 5. 1. 1908 – Kranj, 5. 9. 1965. Partizan prvoborec, politični komisar, politik. Rojen pri Hrvatu, izučen za mizarja, v prijateljski in politični navezi s Stanetom Žagarjem je od 1931 deloval v delavsko kulturno-prosvetnih društvih in društvu kmetskih fantov in deklet. V maju 1936 je postal član KP. Leta 1938 je postal član jeseniškega okrožnega komiteja Komunistične partije Slovenije, 1941 pa član vojnega komiteja jeseniškega okrožja, ki ga je vodil Jože Gregorič, organizator prvih partizanskih skupin na Jelovici. 27. junija 1911 je vstopil med partizane in avgusta postal komisar Cankarjevega bataljona, ki se je bojeval na Jelovici, v Selški in Poljanski dolini ter v Dražgošah. Vzdevek Johan je postal njegovo partizansko ime, sem in tja je uporabljal tudi ilegalno ime Jereb. 21. aprila 1941 je pri Bodlaju na Dobravi organiziral sestanek z Ivanom Križnarjem, Antonom Mohoričem idr., po katerem so šli prisotni v vojaške barake pri Prtovču po odloženo jugoslovansko orožje. Rudi Papež ga je konec maja 1941 poklical v Ratibovec pod Stolom, kjer so ustanovili odporniški komite za jeseniško okrožje. Po razdelitvi bataljona je bil komisar v Selški četi. Od novembra 1942 do novembra 1943 je med Jelovico in Karavankami organiziral enote OF. Potem je bil sekretar KPS in OF v beljaškem okrožju in član oblastnega komiteja KPS ter pokrajinskega odbora OF na avstrijskem Koroškem, kjer je deloval tudi pod angleško zasedbo do oktobra 1945. Po vojni je bival pri ženi v Domžalah, potem štiri leta v Beogradu, kjer je bil član CK Zveze komunistov Jugoslavije. V Beogradu je 1951 končal višjo politično šolo. Po ločitvi in vrnitvi v Slovenijo se je z drugo ženo naselil v Kranju. Bil je organizacijski sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Jesenice in Radovljica ter direktor Gorenjskega muzeja v Kranju. Bil je tudi predsednik OO ZB NOV Radovljica. 1953 je kandidiral v Republiški zbor. Pisal je spominske članke o gorenjskih partizanih. Bil je rezervni major JLA, za udeležbo v NOB je dvakrat prejel red za hrabrost, red zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki, red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in partizansko spomenico 1941. Leta 1961 je vodil gradnjo Partizanskega doma na Vodiški planini v spomin na ustanovitev Cankarjevega bataljona. Po njem se od leta 1976 imenuje ulica v Kranju. -- [[:w:Ivan Bertoncelj|Ivan Bertoncelj]], Wikipedija, [http://www.gorenjci.si/osebe/bertoncelj-ivan-johan/526/ Ivan Bertoncelj,] Gorenjci.si, ES, ''Glas Gorenjske'' 14. 11. 1953, 2

Dodatna literatura: Ivan Bertoncelj-Johan pripoveduje ... Ognjeni krst Cankarjevega bataljona. ''Glas Gorenjske'' 27. 7. 1956, 3.

===Boštjan Blaznik===

[[File:Bostjan Blaznik.jpg|thumb|Bošjan Blaznik, častnik slovenske vojske]]

Jesenice, 15. 4. 1965. Častnik. Starša sta Vera in Franc z Mišač, sestri Mateja in Mojca. Otroštvo je preživel na Mišačah. Šolanje: Osnovna šola Stane Žagar v Lipnici, Gimnazija Kranj, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani. 1989 je diplomiral iz sociologije. Vojaški rok je služil v Šoli za rezervne oficirje v Bileći. Zaposlen je bil najprej v Zavodu Matevža Langusa v Kamni gorici. Kot rezervni častnik Teritorialne obrambe se je januarja 1992 udeležil vojne za samostojno Slovenijo in po njej stopil v stalni sestav Slovenske vojske, kjer ima čin polkovnika. Od leta 2015 je direktor NATO centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah. Leta 1994 se je poročil z Urško, rojeno Kozjek, in se priženil na Srednjo Dobravo. Po letih igranja košarke v Košarkarskem klubu Radovljica je nadaljeval s športno rekreacijo kot tekač, pohodnik, kolesar, turni in alpski smučar ter veslač v kajaku; v teh dejavnostih člani družine, tudi hči Zala in sin Domen, skupaj preživljajo prosti čas.

===Mateja Blaznik===

[[File:Mateja_Blaznik.jpg|thumb|left|Mateja Blaznik, glasbenica]]

Kranj, 5. 9. 1967, živi na Mišačah (Ažmanova). Glasbenica (klasična kitaristka), pesnica, skladateljica. Izobrazba: Glasbena šola Radovljica, Srednja glasbena in baletna šola ter Akademija za glasbo, Ljubljana. Kitaristka in pevka skupine Tantadruj, ki (s prekinitvami) nastopa od leta 1986. Je avtorica skladb in aranžmajev za kitaro. Skupina uglasbuje slovensko in svetovno poezijo, sama pa piše besedila za glasbo Boštjana Sokliča. Poučuje glasbo na Glasbeni šoli v Radovljici. -- [http://mateja.blaznik.com mateja.blaznik.com]

===Urška Blaznik===

{|
|[[File:Urska Blaznik.jpg|thumb|Urška Blaznik]]
|}

===Vera Blaznik===

{|
|[[File:Vera Blaznik.jpg|thumb|Vera Blaznik]]
|}

Bila je članica območnega združenja Rdečega križa v Radovljici in 14 let (2001-2015) predsednica Odbora prostovoljcev Rdečega križa. Priznanja: 
*srebrni in zlati znak RK Slovenije 
*priznanje za dolgoletno ustvarjalno delo, za krepitev solidarnosti in humanih odnosov med ljudmi in aktivnosti pri razvoju Rdečega križa Slovenije
*priznanje Henri Dunan, imenovano po ustanovitelju Rdečega križa, ji je podelilo območno združenje RK Radovljica
*priznanje Zlati klas, ki ga podeljuje Krajevna skupnost Srednja Dobrava -- (po podatkih Jožice Albinini)

===[[:w:Andrej Bohinc|Andrej Bohinc]]===

[[File:Andrej Bohinc.jpg|thumb|left|Andrej Bohinc]]

Andrej Bohinc, Tomažovčev (Mišače 3. 11. 1912 – Ljubljana, pogreb 3. 3. 2000).  Ekonomist, predvojni komunist. Zaposlen je bil kot uradnik v tovarni Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Okupatorji so 1941 izselili starše v Nemčijo, sam pa se je poleti 1941 umaknil v ilegalo in se vključil v osvobodilno gibanje. 13. jan. 1942 aretiran. Ker v Begunjah ni nič izdal in mu ni bilo mogoče nič dokazati, je bil po dveh mesecih skupaj s 84 drugimi interniran v Dachau. Avgusta 1943 so ga po številnih prošnjah njegove žene Jerce in priporočilu jeseniške tovarne odpustili, od novembra 1943 je bil v odporu, najprej v gospodarskih komisijah, od okt. 1944 v Kokrškem odredu partijski sekretar in pomočnik komisarja odreda. Pri osvobajanju Begunj 4. maja 1945 je kot vodil razgovore z Nemci, da so se predali, ker je znal nemško, in prvi odpiral celice zapornikov. Osvobodili so 632 zapornikov, čeprav so stražarjem že prihajali na pomoč vlasovci in domobranci. O tem piše Vladimir Kavčič v ''Zapisniku'' (1973) in Ivan Jan v tretjem delu knjige o Kokrškem odredu in partizanstvu pod Karavankami. Po vojni je bil 11. 5. 1945 izvoljen za zveznega poslanca in bil okrajni sekretar KPS za Jesenice.  Odkril je, da so politični umori ducata ljudi, ki so jih imeli za sovražne oblasti in so se dogajali med njegovo funkcijo, npr. uboj kaplana dr. Toma, ki je sodeloval v NOB, delo mladih skojevcev po naročilu Udbe, in enega, Tineta Šranca, aretiral. Dotlej je veljalo, da jih pobijajo domobranci iz Koroške. Preprečil je uboj bohinjskega zdravnika dr. Volfa, s tem ko je aretiral njegovega morilca Evstahija Baloha. Zameril se je obveščevalni službi (Ivo Svetina, Miha Marinko, Ivan Jan) tudi zato, ker je spraševal po izginulih zapisnikih zaslišanj zapornikov in stražarjev v Begunjah. Zato so ga 14. oktobra 1947 z izgovorom, da ga pošiljajo na izobraževanje v Sovjetsko zvezo, aretirali pod obtožbo, da je v Dachauu podpisal sodelovanje z Gestapom in bil zato izpuščen, da je Nemcem pomagal pri medicinskih poskusih nad interniranci, da je po vojni delal za angleško obveščevalno službo, da je organiziral poboje na Jesenicah in sodeloval z Informbirojem. Na podlagi teh obtožb je bil na šestem [[:w:Dachauski procesi (Slovenija)|dachauskem procesu]] 9. in 10. avgusta 1948 obsojen na smrt z ustrelitvijo. Po pritožbi je dobil dosmrtno ječo, nato na 20 let strogega zapora. Odsedel je 11 let, 2 meseca in 16 dni, do 6. januarja 1959. Z nekaterih javnih fotografij so ga izrezali. 21. 12. 1958 je bil pogojno izpuščen, nato sodno (1971) in politično (1986, na 10. kongresu ZKS1986) rehabilitiran, za prestano trpljenje je dobil minimalno odškodnino. Po ženini smrti je bil dolga leta član odbora krajevne organizacije Zveze združenj borcev Josip Prašnikar v Ljubljani. Ko so v Nemčiji postavili pred sodišče nekdanjega šefa Gestapa na Jesenicah Klemensa Druschkeja, se je sam javil za pričo o njegovih zločinih v Nemčiji. Zadnja leta je preživel z družico Marico v počitniški hiši v Jazbinah nad Šmartnim pri Litiji. -- Rok Gašperšič, [http://lit.ijs.si/misace.pdf ''Mišače'', 107] (2009), [http://www.skupnostdachau.si/uploads/vlasto-kopac-intervju.pdf Intevju z Vlastom Kopačem.] Prispevki za novejšo zgodovino LII - 2/2012; Danica Dolenc: &quot;Vi ste im morate biti gestapovec.&quot; [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1988_79_L.pdf ''Gorenjski glas'' 14. okt. 1988,] Andrej Bohinc, [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje01.jpg pričevanje 29. nov. 1980 01] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje02.jpg 02] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje03.jpg 03;] Bogdan Osolnik: V spomin Andreja Bohinca. [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2000_30_L.pdf ''Glas'' 14. 4. 2000;] [https://grobovi.zale.si/Home/Preview?Names=bohinc%20andrej&amp;OnlyFamus=False&amp;Page=1&amp;IsComplex=False&amp;UId=bb933ce5-6e58-41a6-8c38-50785c214f98 grob na Žalah B: ANDREJ BOHINC 1912-2000, Oddelek 22B, Vrsta 6, Grob 17].

===Matevž Boštijančič===

Tudi Bastijančič, v krstni knjigi Woshtianzhitsch (Mišače, 12. 9. 1749 – Mišače, 3. 3. 1812). Duhovnik. Rodil se je 12. septembra 1749 na Mišačah, ki so tedaj spadale v mošenjsko župnijo. Bogoslovje je študiral v Gradcu in bil 12. decembra 1773 posvečen v mašnika. Služboval je kot duhovni pomočnik v Gorjah (1776–1778), na Vrhniki (1778–1780), na Lipoglavu (1780), pri sv. Joštu nad Kranjem, v Moravčah ter eno leto in pol kot kaplan v Preserju. 1788 prišel za kaplana na Šenturško goro, kjer ni dolgo ostal. Odšel za kaplana v Cerklje na Gorenjskem (1789–1791), v Selca nad Škofjo Loko (1791), v Dol pri Ljubljani (1791–1792), v Horjul (1792–1793) in v Kamnik (1793–1794). Potem je živel nekaj časa v Ljubnem na Gorenjskem in na Dobravi. Leta 1798 ali 1799 mu je škof ordinarij dovolil, da je pastoralno pomagal v župniji Šenčur. Tam je pozneje postal kaplan (1799–1804). Dne 2. junija 1804 je prosil za razrešitev te službe, da bi šel pomagat svojemu bolnemu sorodniku, 93-letnemu upokojenemu duhovniku Mateju Presterlu v Ljubno. Dne 24. oktobra 1804 je bil na prošnjo ljubenske občine imenovan za kurata v Ljubnem. Kmalu se ga je ljubenski župnik naveličal ter si želel drugega pomočnika. 5. maja 1805 je odšel za kurata v Kamno Gorico. Umrl je na svojem domu na Mišačah. Bil je majhne postave, zdrav in razumen, dober govornik, ponižen in priljubljen med ljudmi. -- ''Fara Mošnje skozi 850 let''

'''Matej Boštijančič''' (Woshtianzhitsh, tako je pisano njegovo ime v krstni knjigi) je bil porojen 12. septembra l. 1749 v Mešačah, fare mošenjske. (Sedaj pripadajo Mešače fari dobravski pri Kropi.) V mašnika je bil posvečen 12. decembra l. 1773 (''ad titulum mensae a ferrariis Croppensibus assignatum''). Bogoslovja se je učil v Gradcu. Pastiroval je od l. 1776 kot subsidijarij v Gorjah, na Vrhniki, 1. junija l. 1780 je bil poslan na Lipoglav, dalje k Sv. Joštu nad Kranjem, potem v Moravče. Dalje je bil poldrugo leto kapelan v Preserju, 6. maja l. 1788 poslali so ga za lokalnega kapelana na Šenturško goro, kjer pa ni dolgo ostal, ker že nastopno leto ga nahajamo kot subsidijarija v Cerkljah, od koder je bil 7. maja l. 1791 dekretiran za kapelana v Selca. Ker je bil za to težavno službo prešibek, prosil je prestave in je bil še isto leto, 23. avgusta, poslan kapelanovat v Dol, 12. novembra l. 1792 pa je bil premeščen v Horjul in od tod 1. avgusta l. 1793 za manemisarija v Kamnik. V Kamniku je bil do sv. Jurja l. 1796. Potem je bival nekaj časa v Ljubnem in na Dobravi pri Kropi. L. 1799 mu je škofijstvo dovolilo preseliti se v St. Jurij pri Kranju ter pomagati v pastirstvu. Kapelanoval je ondi od 12. septembra l. 1799 do 28. junija l. 1804. L. 1804, 2. junija, prosil je dovoljenja, da bi se smel naseliti pri svojem sorodniku Mateju Presterlu (93 letnem starčku, vpokojenem kapelanu) v Ljubnem. 24. oktobra istega leta je bil nastavljen na prošnjo ljubenske občine kot provizor kuratnega beneficija ali manemisarijata v Ljubnem. A kmalu se ga je župnik Josip Petrič naveličal, ter si želel druzega pomočnika. Matej Boštijančič pa je pretegnil iz Ljubnega 5. maja l. 1805. L. 1808 ga nahajamo kurata v Kamni gorici. Umrl je v svoji rojstni vasi v Mešačah (št. 5) 4. marca 1. 1812.&lt;ref&gt;Na drugem mestu v istem viru: Zamrl je svetu na Dobravi dne 3. marcija l. 1812. -- Ivan Lavrenčič: ''Zgodovina cerkljanske fare'', 1890.&lt;/ref&gt; -- Ivan Lavrenčič: ''Zgodovina cerkljanske fare'', 1890; ''Zgodovinski zbornik'' 1899 (12/52)

Matej Boštijančič (Woshtianzhitsh, tako je pisano njegovo ime v krstni knjigi) je bil porojen 12. septembra l. 1749 v Mešačah, fare mošenjske. (Sedaj pripadajo Mešače fari dobravski pri Kropi.) V mašnika je bil posvečen 12. decembra l. 1773 (ad titulum mensae a ferrariis Croppensibus assignatum). -- ''Zgodovinski zbornik'' februar 1892

Pri smrtnem dnevu Mateja Boštijančiča držali
smo se izpiska iz dobravske mrliške knjige, ki pravi:
Gestorben am 4. Maerz 1812, Mišače Nr. 5 »Mattheus
Wostiantschitsch Briester, an Brand; alt 62 Jahr.« Komu
je toraj bolj verovati: matrikam ali šematizmu? — [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UUTNR7TX/bd6eec87-d52d-44ee-9195-f7f09246d78d/PDF ''Zgodovinski zbornik'' 1893 (6/23)]

===Jernej Boštjančič===

Tudi Bastiančič ali Bastijančič (Mišače, 1754 – Lesce, 14. 1. 1818). Duhovnik. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in bol posvečen v duhovnika 20. marca 1779. Po novi maši je bil semeniški duhovnik in prefekt v bogoslovnem semenišču v Ljubljani. Nato je bil duhovni pomočnik (manemisarij) v Ljubnem na Gorenjskem (1783–1784) in na Bledu (1784–1785), kaplan v Sori pri Medvodah (1785–1786) in v stolni župniji sv. Nikolaja v Ljubljani (19. jul. 1786 – 1787), začasni upravitelj župnije Ljubljana – Trnovo (14. nov. 1787 – 1788) in spet kaplan v ljubljanski stolni župniji (16. apr. 1788). Leta 1783 je v Ljubljani izdal knjigo z naslovom ''Khatolshku Podvučenje od tih pervih dveh Sakramentov, S. Kersta inu S. Firme. Od Jerneja Bastianzhizha v Ljublanski duhovni hishi mashnika. V Lublani, Drukanu per Ignaziu Klainmajerju 1783.'' (Josip Marn, ''Jezičnik'' 22, str. 70; ''Bibliotheca Carnioliae'', str. 9). V njej je zabeležil slovensko formulo za krščevanje in prvič v slovenski jezik prevedel ves liturgični tekst za krst in birmo. Na veliko željo in prošnje sorškega župnika in faranov se je 8. jul. vrnil za kaplana na Soro (1788–1790). Ljubljanski stolni prošt ga je reprezentiral 21. decembra 1790 za župnika vikarja mestne župnije v Radovljici, kjer je postal poddekan (prodekan?) in pridobil posebne zasluge za šolstvo. Dne 16. maja 1806 je odšel za župnika v Lesce, naslednje leto je bil imenovan za dekana tedanje gorjanske dekanije (danes radovljiška dekanija) in ljubljanski škof ga je imenoval tudi za duhovnega (konzistorijalnega) svetnika. Umrl je 14. januarja 1818 ob 8. uri v cerkvi v Lescah; ravno ko je maševal, ga je zadela kap. Bil je dober govornik in pisec. -- ''Fara Mošnje skozi 850 let''; gorenjci.si; SBL; ''Zgodovinski zbornik'' 1892 (5/19)

'''Pomenki o nekaterih krajih radovljiške občine (28. zapis).''' Na koncu zapisa — bil je 25. — v katerem smo pripotovali iz Mošenj, skozi Globoko do Mišač, nisem omenil zaslužnega moža, Jerneja Boštjančiča, ki ga je rodila ta drobcena vasica nad tu še kar bistro Savo. Najbrž se mi je tako mudilo, da bi bil ja čimprej v Ljubnem pri prijatelju Francetu. No, svojo pozabo, ki ji je botrovala le naglica, zdaj brž popravljam. 

Bartholomaeus Bastianzhizh. Rojen v Mišačah l. 1754, umrl v Lescah l. 1818, nabožen pisatelj (v Vodnikovih, predprešernovskih časih je bil sleherni, ki je pisal slovensko, zaslužen mož). Josip Lavtižar, življenjepisec in krajepisec, govori o našem Mišačanu (v ljudski izreki: Mešačanu): »Jernej Bastijanzhizh, poprej vikar v Radolici, pozneje župnik in dekan v Lescah, je bil pobožen, svet mož. Spisal je l. 1783 knjižico Katolshku Podvuzhenje od tih pervih dveh Sakramentov S. Kersta inu S. Firme. Umrl 14. januarja 1818 ob polosmih zjutraj med sveto mašo vsled mertvouda, star 63 let.«

Slovenska literarna znanost pa Jerneja Boštjančiča bolj natanko označuje. Da je resda napisal in izdal ono »Katholshku Podvuzhenje«, a je v knjižici poleg slovenske formule za sodelovanje pri krščevanju, ki jo je določal obrednik ljubljanske škofije že od l. 1706 dalje, objavljen v Boštjančičevi knjižici prvič ves liturgični latinski tekst za krščevanje in birmovanje pisan v slovenskem prevodu. Ta prispevek k slovenizaciji cerkvenega obrednika pa je prav Boštjančičeva zasluga. Torej je obogatil repertoar slovenskega cerkvenega pismenstva že pred – 200 leti!

To bodi skromen spomin na starega Mišačana, po vseh opisih poštenega, pravičnega moža. In še drug spomin: na leškem pokopališču je vklesano v nagrobno ploščo: ''Bartholomaeus Bastianzhizh parochus et decanus in Lees.'' (Jernej Boštjančič, župnik in dekan v Lescah.) Latinski nagrobni napis ima obliko kronograma, ki vsebuje letnico pokojnikove smrti. No, o bistvu kronogramov, kjer sešteta vrednost vseh črk, ki pomenijo rimska števila, da določeno letnico, sem že nekajkrat pisal: Večinoma so ti kronogrami pisani v latinščini, kdajpakdaj tudi v nemščini, v slovenščini le redkokdaj ... -- Črtomir Zorec, [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1977_54_L.pdf ''Glas'' 15. 7. 1977]

===Stane Boštjančič===

{{škrbinski razdelek}}

==D==
===Franci Dornik===

[[File:Franc Dornik.jpg|thumb|Franc Dornik]]

Tržič, 22. 9. 1928,  Brezovica 23. 4. 2017. V Tržiču je preživel mladost in končal osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji Kranj, po zaključku se je na kovinarski šoli izšolal za strojnega finomehanika. Šolanje na delovodski šoli v Ljubljani je končal leta 1950. Direkcija Republike Slovenije ga je poslala v Plamen Kropa, od tam pa  v TULIP Lipnica, kjer so postavljali temelje za tovarno Iskra Mehanizmi Lipnica. Septembra 1956 je finomehanični obrat TULIP iz Plamena Kropa prešel pod okrilje Iskre Kranj. Tam je Franc Dornik delal do upokojitve leta 1989. Za svoje predano delo je dobil v Iskri nekaj priznanj, med drugim je bil leta 1972 odlikovan z redom dela s srebrnim vencem. Nekaj časa je pel v pevskem zboru Kropa, bil je aktiven v SZDL in pri Zvezi borcev. 1975 se je posvetil gradnji hiše na Brezovici in se 1980 z družino vselil vanjo. -- Po pričevanju sina Danila Dornika 15. 1. 2019

==G==

===Rok Gašperšič===

[[File:Rok_Gaspersic.jpg|thumb|left|Rok Gašperšič, domoznanski pisec]]

Kropa, 9. 8. 1941, ing. gozd. Direktor, poslovnež, lovec, pisec domoznanskih del. Rojen je bil v Kropi kot 12. otrok v družini. Osnovno šolo je obiskoval v Kropi, gimnazijo v Kranju in Fakulteto za gozdarstvo v Ljubljani. Dopolnilno izobrazbo je pridobil v šoli za poslovodne kadre v gospodarstvu pri GZS, opravil strokovni izpit in več seminarjev za delo v zunanji trgovini in v gospodarstvu. 

Zaposlitve: Biro za gozdarsko načrtovanje v Ljubljani (1970–71), Slovenijales Ljubljana (1971–75), Lesnina Ljubljana (1975–80), SOZD »GLG« Bled (1980–89), predsednik Poslovodnega odbora in glavni direktor GLG (1985–89) po ukinitvi sozdov pa komercialni direktor LIO Škofja Loka (1989–1992), predstavnik Waldcommerce AG za Srednjo Evropo (1992–2004), direktor Wertholz d. o. o. (1993–2004). Upokojil se je februarja 2004. Deloval je tudi politično: bil je delegat v Zboru občin RS, svetnik občine Radovljica, sodnik porotnik okrožnega sodišča v Radovljici in predsednik KS Srednja Dobrava.

Zelo je dejaven v kulturi in lovstvu. Od leta 1961 je član pevskega zbora iz Krope in član Lovske družine Kropa. Bil je več mandatov predsednik LD Kropa in z dodatnim izobraževanjem dosegel naziv lovski mojster. Leta 2009 je v samozaložbi izdal knjigo ''Mišače in rodbina Pegam – Monografija vasi'', leta 2011 v založbi LD kropa knjigo ''O loviščih, lovu in lovcih pod Jelovico'', v ''Kroparskem zborniku'' je objavil strokovni prispevek Gozd in Kropa, članke in komentarje pa v časopisih ''Lovec, Kmečki glas, Družina'' itd. Njegova fotografska zbirka obsega preko 40.000 tisoč enot in je vizualni dokument o našem bivanju, dogodkih in naravi. Preko 2000 svojih posnetkov Krope, Kroparjev in njihovega življenja je podaril v strokovno uporabo Kovaškemu muzeju v Kropi. Ima bogato zbirko domoznanskega gradiva, del slikovnega gradiva je viden tudi v temle leksikonu. -- Kadrovska evidenca SOZD GLG Bled in Rok Gašperšič

===Gašpar Luka Götzl===

Kranj, 4. januarja 1782, umrl 30. julija 1857. Na Dobravi pri Kropi sta bila v stranskih oltarjih: 1. sv. Florijan, 2. sv. Anton Padovanski (G. Goetzl 1825); sedaj sta v župnišču. -- Viktor Steska: Pregled slovenske umetnosti.
(Umetnost koncem osemnajstega stoletja.) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KMHLK11V/6f532d9b-3080-458e-8f44-1e03c5a84812/PDF ''Mladika'' 1925 (6/8)]

==H==

===[[:w:Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]]===

[[File:Jurij Hladnik 01.jpg|thumb|Jurij Hladnik za Akom]]

Rojen 16. 3. 1984 v Kranju staršema Miri in Miranu, med 2002 in 2014 je živel na Srednji Dobravi, zdaj s svojo družino (žena [[:w:Ana Kosmač|Ana, rojena Kosmač]], otroka Ela, * 2015, in Matevž, * 2017) v Žireh. Od leta 2010 je zaposlen kot asistent v laboratoriju LASOK na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Doktoriral je leta 2017 z disertacijo ''Optimizacija tekmovalne obutve za drsalno tehniko teka na smučeh''. Objavljal je v soavtorstvu z Borisom Jermanom v ''Journal of sports engineering and technology''. Od leta 2002 se ukvarja z alpinizmom, športnim plezanjem in turno smuko: do 2018 je opravil 850 alpinističnih vzponov in 430 turnih smukov. Nekatere je opisal v člankih v ''Planinskem vestniku'', tudi o padcu z Jalovca februarja 2007. Udeležil se je petih odprav: 2005 Khula Kangri, Himalaja, 2006 Yosemite, ZDA, 2008, Cordilera Blanca, Peru, 2009, Patagonija, Argentina, 2010 Trango towers, Pakistan.

===Mira Hladnik===

[[File:Mira Hladnik2.jpg|thumb|left|Mira Hladnik]]

Jesenice, 7. 3. 1954, Zečkova, roj. Šolar. Poučevala je angleščino na OŠ Cerklje in na srednjih šolah v Škofji Loki in Kranju, prevajala (''Pravila za atletska tekmovanja''                {{COBISS|ID=59318528}}, {{COBISS|ID=67706624}}, Jordan Horowitz: ''Kako vzgojiti očeta'' {{COBISS|ID=12993334}}, Evald Flisar: ''Na zlati obali/On the Gold Coast'') in lektorirala. V osnovno šolo je hodila v Lipnico, v prvem letniku gimnazije je stanovala v Kranju, med študijem slovenistike in anglistike pa v študentskem naselju v Ljubljani. Do 2012 je z družino (mož Miran, hči Mojca, sin Jurij) živela v Kranju in vmes tri leta v tujini (ZDA in Nemčija), odtlej spet na Srednji Dobravi. Kot profesorica angleščine je sodelovala pri mednarodnem dijaškem projektu e-twinning, bila zunanja ocenjevalka pri splošni maturi in članica državne maturitetne komisije za poklicno maturo iz angleščine, soavtorica zbirke maturitetnih nalog in drugega gradiva (''[http://www.es-kranj.si/catalog/datoteke/formallet-20080918101840.pdf Formal letters in the English matura]'' {{COBISS|ID=12993590}}). Po upokojitvi lektorira članke za ''Planinski vestnik'', registrirala je divja odlagališča v okviru društva Ekologi brez meja, dejavna je pri Slovenskem društvu Hospic, v okviru Rdečega križa in Slovenske filantropije je pomagala v času begunskega vala v Dobovi, nato pa eno leto poučevala angleščino ter zbirala sredstva za azilni dom v Ljubljani. Bila je predsednica krajevnega odbora Sr. Dobrava in Kamna Gorica ZZB za vrednote NOB (2015), od leta 2016 pa tajnica. 2006–2010 je bila članica Sveta KS Sr. Dobrava, članica nadzornega sveta Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj (2013–2016). 2016 je prejela zlato plaketo ZZB NOV Slovenije za zbirko partizanskih spomenikov na Geopediji, 2022 pa pečat Občine Radovljica &quot;za ohranjanje spomenikov NOB na območju občine Radovljica in sodelovanje v projektih humanitarnih in okoljskih nevladnih organizacij&quot;. Vsako leto organizira spominske slovesnosti v domu krajanov ali ob grobišču padlih na Sr. Dobravi in pohod od spomenika do spomenika. V okviru Inštituta 8. marec je zbirala podpise za državljanske pobude in referendume, npr. za zaščito pitne vode, in z aktivno udeležbo na tedenskih kolesarskih protestih pomagala pri normalizaciji slovenske družbe. -- [http://www2.arnes.si/~mhladn Osebna spletna stran]

===[[:w:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]===

[[File:Slovenci in Wikipedija 56.JPG|thumb|Miran Hladnik po predavanju o Wikipediji 7. maja 2013, foto Matjaž Zaplotnik]]

Jesenice, 19. 12. 1954. Literarni zgodovinar. Je avtor več knjig o slovenski književnosti in profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s kvantitativnimi raziskavami slovenske pripovedne proze. Moderira [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ Slovlit,] novičarski in diskusijski e-poštni seznam, ki povezuje sloveniste in druge interesente za slovensko literaturo, kulturo in humanistiko. Gimnazijo je obiskoval v Kranju in se po maturi vpisal na slovenščino in primerjalno književnost z literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Diplomiral je leta 1978, leta 1981 je magistriral, doktoriral je 1988 z obravnavo žanra slovenske kmečke povesti. Na Filozofski fakulteti se je zaposlil leta 1979 kot stažist raziskovalec. Leta 1982 je postal asistent pri profesorjih Francu Zadravcu in Matjažu Kmeclu, napredoval v naziv docenta leta 1989, v izrednega 1994 in 1999 v rednega profesorja za slovensko književnost. V šolskem letu 1984/1985 je bil Fulbrightov lektor za slovenščino na Kansaški univerzi v Lawrenceu, ZDA. S Humboldtovo štipendijo je šolsko leto 1989/1990 preživel v Göttingenu (Nemčija), znova s pomočjo Fulbrightove štipendije pa šolsko leto 1994/1995 v Kansasu. Svoje literarnovedne članke, knjige (''[http://slov.si/sft Slovene for Travelers]'', o slovenski kmečki povesti, o zgodovinskem romanu itd.), [http://slov.si/mh/galerije/ fotografski] in video material prosto dostopno objavlja [http://slov.si/hlad_bib.html na spletu] – na Wikipediji, Wikiviru, Wikiverzi in Wikiknjigah, na portalu Academia.edu, Geopediji in YouTubu. Nagrade: nagrada Republike Slovenije na področju šolstva 2012, zlata plaketa Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije 2016, Trubarjevo priznanje 2017, Pretnarjeva nagrada 2020. 

Od 2002 živi z ženo Miro, roj. Šolar - Zečkovo, na Srednji Dobravi, pred tem v Stražišču pri Kranju. Ena njegovih najbolj branih publikacij je bila o zidavi hiše na Dobravi ([http://slovlit.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/gradnja.html Gradnja družinske hiše]), objavljena v nadaljevanjih tudi v ''Gorenjskem glasu''. Za lokalno zgodovino ga je motivirala pomoč pri uredništvu knjige soseda Roka Gašperšiča [http://lit.ijs.si/misace.pdf ''Mišače in rodbina Pegam''] leta 2009. Hči Mojca Hladnik živi od 2010 dalje na Zgornji Dobravi (pri Pisancu), sin Jurij pa je poročen v Žireh.

===Janez Hrovat===

Zgornja Dobrava, 19. januarja 1835&lt;ref&gt;Ali pa 19. junija 1833 (Fanči Šarf: Kmečka postelja na Gorenjskem v 19. stoletju, [http://www.dlib.si/results/?pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27rele%253dSlovenski%2betnograf%40AND%40date%3d1959%40AND%40issue%3dletn.+12%27 ''Slovenski etnograf'' 1959 (12), 88, 89)].&lt;/ref&gt;  pri Komaričku – Podkoren, 6. avgusta 1915. Mizar, rezbar in pozlatar. Mizarstva se je naučil pri očetu na Dobravi. Posebej lepo izrezljano pohištvo sta z bratom izdelal za neko učiteljico. Ker je hodil v šole, so ga ljudje na Dobravi in Podkornu imeli za izučenega rezbarja (»pildhauar«). V Podkoren je prišel zaradi dela v cerkvi. Tu se je oženil, si kupil hišico in nekaj zemlje. Služil je s poslikavo pohištva s šablonami in lesenih nagrobnih križev, železne križe pa je pozlačeval. Za cerkev v Podkorenu je naslikal križev pot. Sliko križevega pota (Gorenjski muzej) je signiral s svojim imenom: Joh. Chrowath (pinz. iz Sp. Korena). Kot njegove slikarije na pohištvu so tudi slike križevega pota barvno kričeče in razodevajo slikarja skromne slikarske spretnosti. -- Anka Novak: Poslikano pohištvo v Dolini, [http://www.dlib.si/results/?pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27rele%253dSlovenski%2betnograf%40AND%40date%3d1970-1971%40AND%40issue%3dletn.+23%2f24%27 ''Slovenski etnograf'' 1970-1971 (23/24), 29, 30]

==J==

===[[:w:Božidar Jakac|Božidar Jakac]]===

{|
|[[File:Božidar Jakac.jpg|thumb|300 px|Božidar Jakac]]
|[[File:Božidar Jakac na Dobravi.jpg|thumb|330 px|Božidar Jakac slika ajdovo njivo na Dobravi, zraven stoji Janko Balantič]]
|}

Slikar Božidar Jakac (Novo mesto, 16. julij 1899 – Ljubljana, 12. november 1989) je v 30. letih hodil na Dobravo k Valentinovim na obisk in tam slikal. Po izročilu naj bi namreč nekoč izstopil na napačni železniški postaji skupaj z Magdo Pogačnik, ki je živela v Salzburgu, in se navezal na kraj. Med drugim je naslikal Valentinovo domačijo in ajdovo polje na poti proti Otočam; slike je Magda kupila in so v lasti članov Valentinove rodbine.

===[[:w:Janez Jalen|Janez Jalen]]===

{|
|[[File:Janez Jalen 1961.jpg|thumb|left|Janez Jalen 1961]]
|[[File:Janez Jalen 1960 01.jpg|thumb|Spomin na prvo obhajilo Marije Pogačnik na Dobravi 17. jul. 1960: zgornja vrsta: 1 Marjan Debeljak, 2 Janez Jalen, 3 Jani vidic, 4 Janja Rožič, 5 Simon Borut Pogačnik 6 Zdenka Rožič 7 Nejko Pogačnik, 8 župnik, 9 Luka? Legat 10 Tomažovčeva Mojca z Mišač, 1. vrsta: 1 2 Vili Bohinc iz Lipnice 3 Milka Peternel Gumzi, 4 Meta Bertoncelj, 5 Marija Pogačnik Mohorič 6 Ivanka Lotrič Petrovič. Arhiv Marije Mohorič]]
|[[File:Janez Jalen 1960 02.jpg|thumb|Janez Jalen na Srednji Dobravi pred mežnarijo (prvo obhajilo okrog leta 1960): Spodnja vrsta: Branko Debeljak, Zdravko Debeljak, Francka por. Šolar z Zg. Dobrave, Jalen, Mira Šolar, Dragica Justin, Branko Pirih, Dušan Kozjek iz Lipnice, pozneje iz Kamne Gorice; zgornja vrsta: ? iz Zaloš, Tomaž Pogačnik, Kupov iz Zaloš, Jožko Ješe (umrl na Triglavu), Franci Justin s Sp. Dobrave. Arhiv M. Hladnik]]
|[[File:Janez Jalen 1960 03.jpg|thumb|300 px|Janez Jalen na Srednji Dobravi 1960. Arhiv M. Hladnik]]
|}

Rodine, 26. 5. 1891 – Ljubno, 12. 4. 1966. Duhovnik, pesnik in dramatik. V letih 1957–1962 na Dobravi vikar namestnik, sicer župnik v Ljubnem. Študiral bogoslovje v Ljubljani, posvečen 1915. Izšel iz realizma pod vplivom F. S. Finžgarja, pisal večinoma kmečke povesti. Najbolj priljubljeno mladinsko delo povest o življenju mostiščarjev na ljubljanskem barju (''Bobri I.–III.''). (''Sam, Rod, Vrh'') 1942–43; več izdaj. Druga dela: povesti ''Ovčar Marko'' (1929), ''Cvetkova Cilka'' (1938), ''Trop brez zvoncev'' (1941). Drami: ''Dom'' (1923), ''Bratje'' (1931). Napisal je scenarij za prvi slovenski igrani film ''Triglavske strmine'' (1932).

===Matevž Jegrišek===

Tudi Jegrischeg, Zalog pri Cerkljah – Bohinjska Bistrica, 18. 5. 1812. Duhovnik. V duhovnika je bil posvečen leta 1775 na naslov podložnikov smledniškega gospostva. ''Letopis ljubljanske škofije'' 1788 ga omenja kot kaplana v Gorjah. Leta 1793 je bil stolni vikar v Ljubljani, nato lokalist na Dobravi (1796–1800), od koder je odšel za župnika v Bohinjsko Bistrico. -- ''Fara Mošnje skozi 850 let''

===Marijan Ješe===

[[File:Marjan Ješe (Pecarjev Mato).jpg|thumb|Marjan Ješe (Pecarjev Mato)]]
       
Rojen 17. 6. 1958 na Spodnji Dobravi. V osnovno šolo je  hodil v Lipnico. V šolskem centru Iskra Kranj je zaključil srednjo tehniško šolo. Med počitnicami je s stricem Janezom tesaril in tako nadaljeval družinsko tradicijo, ki traja, kot je razvidno iz  Radovljiškega urbarja, vsaj od leta 1579. Leta 1984 je diplomiral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani s področja hladnega preoblikovanja odkovkov v povezavi s prakso v tovarni Plamen Kropa. Po poroki (sinova Andraž in Blaž, hčerka Lea) in odsluženem vojaškem roku se je preselil v Lesce in se zaposlil v tovarni Veriga kot vodja tehnološkega oddelka. Ukvarjal se je z razvojem vijakov za pritrjevanje gips-kartonskih plošč in oblikoval orodje za izdelavo specialnega profila žice (polovico prereza v obliki polkroga, polovica kvadrat), iz katerega so izdelovali snežne verige za boljši oprijem na ledenih površinah. Nato je v begunjskem Elanu kot razvojni tehnolog oblikoval preko 30 modelov smučk in snežnih desk. Z njegovo tehnologijo so 6-krat hitreje obdelali leseno sredico smučke MBX industrijskega oblikovalca Oskarja Kogoja. Sodeloval je pri razvoju prve Elanove jadrnice, zgrajene po principu sestavljanja izmenljivih blokovnih sklopov. Po stečaju Elana 1990 je delal kot vodja projektov v Iskratecu v Kranju. Vodil je proizvodnjo delov za bankomate za podjetje IBM Berlin ter sodeloval pri razvoju pametnega čitalca bančnih čekov in lističev loterije. Nato je bil v podjetju Mehanizmi Lipnica vodja proizvodnje in plana malih gospodinjskih aparatov za koncern Philips. Poslovni program SAP je nadgradil tako, da je bilo z njim mogoče poiskati nekurantne materiale (ki so že v skladišču, a se v planskem obdobju ne bodo rabili); nadgradnjo uporabljajo Philipsove tovarne po svetu in njihovi dobavitelji. S to nadgradnjo je leta 2002 magistriral na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. 

Postal je svetovalec za zaščito in reševanje v Občini Radovljica ter poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite in prvi občinski inšpektor na Gorenjskem. Pripravil je spremembo Zakona o cestah iz leta 2010, po kateri se zasebna parkirišča ob trgovskih in gostinskih lokalih štejejo za javne površine, s čimer je bil omogočen nadzor na teh območjih policiji in redarstvu. Kot član komisije Skupnosti občin Slovenije (SOS) za zaščito in reševanje je uspel s pobudo, da v enotah za zaščito in reševanje obveznike Civilne zaščite zamenjajo gasilci, kjer je to mogoče, kar je v občini Radovljica pomenilo prihranek opreme in ostalih stroškov za 132 oseb, na ravni države pa nekaj tisoč. Bil je vodja skupine, ki je organizirala delovanje Gasilske enote občine Radovljica (GEOR), ki je svojo usposobljenost najbolje pokazala v katastrofalnih poplavah leta 2007. Kot vodja intervencije je za uspešno opravljeno delo prejel državno odlikovanje Bronasti znak Civilne zaščite.  

Z organizacijo kampinga za Rome v času velikega šmarna na Brezjah je rešil problematiko več kot tridesetletnega črnega kampiranja, za kar je prejel državno odlikovanje Bronasti ščit policije.  Po skoraj desetletju uradniškega dela se je vrnil v gospodarstvo, kjer je v družinskem podjetju deloval do upokojitve. 

Na Dobravi je bil nekaj časa predsednik mladinske organizacije, predvsem pa je bil dejaven v gasilstvu. V PGD Srednja Dobrava je bil član tekmovalne desetine in mentor ženske gasilske desetine, v PGD Lesce pa je opravil izpite za višjega gasilskega častnika in bil mentor mladine, gasilski predavatelj, član upravnega odbora in dva mandata tajnik društva. Na osnovni šoli Frana Saleškega Finžgarja v Lescah je ustanovil Društvo mladi gasilec. 

V osnovni šoli se je začel ukvarjati s športom, najprej s tekom, nato z orodno telovadbo, potem pa v igrah z žogo. Pri desetih letih je zaigral za košarkarsko ekipo Plamen Kropa in bil vpoklican v Slovensko državno pionirsko košarkarsko reprezentanco.  Kasneje je igral tudi za odbojkarski klub Kamna Gorica. Od ustanovitve športnega društvu Srednja Dobrava leta 1976 je bil v njem odbojkarski sodnik, nato pa tudi trener ženske odbojkarske ekipe in sodnik prve državne odbojkarske lige. Kot športnik, trener ali športni funkcionar je več kot 40 let deloval v športnih kolektivih OK Bled, ACH Volley, OK Triglav Kranj, OK Črnuče, Odbojkarska reprezentanca poštnih delavk Slovenije, Odbojkarska reprezentanca medicinskih sester republike Slovenije, Odbojkarska zveza Slovenije, Društvo odbojkarskih sodnikov Gorenjske, TVD Partizan Tabor Ljubljana, Društvo za borilne veščine Ljubljana, ŠD Carinarnica Jesenice,  ŠD Brezje, ŠD Radovljica, Planinsko društvo Radovljica.

===Peter Jocif===

{|
|[[File:Peter Jocif.jpg|thumb|Peter Jocif. Arhiv Aljana Jocif]]
|}

Kranj, 2. 11. 1888 – Preddvor, 9. 2. 1968. Učitelj. Poučeval je najprej v Cerkljah, na Dobravi je poučeval v letih 1912&amp;ndash;1921, bil leta 1914 mobiliziran in poslan na fronto, po vojni (domov se je vrnil šele 1919) pa je na Dobravi enorazrednico spremenil v dvorazrednico in dobil status nadučitelja. Poznan je bil kot vzoren sadjar in čebelar in učitelj teh veščin. 1922 pa je postal šolski upravitelj v Preddvoru, službo je nastopil skupaj z ženo Angelo, roj. Orehek, ki je prišla iz Ovsiš pri Podnartu. V starosti mu je odpovedala desna roka in se je naučil pisati z levico. Pogreb je bil na njegov rojstni dan, v nedeljo 11. 2. 1968 izpred hiše Preddvor 43. Pod osmrtnico so podpisani žalujoči hčerka Majda, por. Plevčak, Nežka, sin ing. Boštjan, vnukinji Aljana in Bogdana, sestra Ančka, snaha Sonja, zet veterinar Jože. -- Osmrtnica, ''Glas'' 10. 2. 1968; Jure Volčjak: [https://www.academia.edu/37961301/%C5%A0olstvo_v_Preddvoru_do_leta_1955 Šolstvo v Preddvoru do leta 1955.] ''Preddvor - podobe minulih časov in ljudi: Zbornik občine Preddvor''. Academia.edu 2018.

===[[:w:Tim Jurajevčič|Tim Jurajevčič]]===

{|
|[[File:Tim Jurajevčič.jpg|thumb|Tim Jurajevčič]]
|}

Kranj, 13. april 1984. Hokejist. V letih 2000/01–2012/13 je igral za Hokejski klub Triglav Kranj, odigral je 252 prvenstvenih tekem rednega dela ter dosegel 98 golov in 91 podaj, na 47 tekmah končnice pa je dosegel dvanajst golov in štirinajst podaj. Z družino (žena je Frvanova) živi v novi hiši na Srednji Dobravi.

==K==

===Jakob Kalan===

Dobrava, 6. 4. 1877 – Loka pri Višnji Gori 6. 4. 1944. Duhovnik. Julija 1897 je bil sprejet v knezoškofijsko duhovno semenišče v Ljubljani, mašniško posvečenje mu je podelil škof Jeglič 14. 7. 1900. Služboval je v Podkraju na Notranjskem, v Waukeganu v ZDA, kjer je 1912 prišel v spor s čikaškim škofom, ker se ni hotel podrediti njegovi oblasti oz. naj bi ustanavljal neodvisno cerkev in mu je ta odvzel mašniške pravice. Na Razborju je služboval od aprila 1924 do okt. 1927. -- Peter Teichmeister: [http://issuu.com/pteichme/docs/zupnik Duhovniki, ki so opravljali delo župnika ali/in kaplana na Razborju, 2006;] Josip Pollak: Jakob Kalan – Razkrinkan. ''Amerikanski Slovenec'' 2. avg. 1912; [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CV7W9LHN ''Ljubljanski škofijski list / Laibacher Diöcesenblatt'' 1897, št. 7.]

Jakob Ml. Kalan, drugi kpl. od meseca okt. l. 1907. do
meseca sept. l. 1908. Na Dobravi pri Kropi se je rodil rudečelasec dne 6. aprila 1877., mašnik pa je postal že v 3. letu bogoslovja dne 14. jul. l. 1900. Dovršivši bogoslovne nauke kot
semeniščnik je prišel naslednje leto za subsidiarija v svoj
rojstni kraj na Dobravo, meseca febr. l. 1902. ga odtam pošljejo v Poljane nad Škofjoloko za kaplana, meseca 1. dec.
l. 1902. se preseli v Zagorje ob Savi, odtam pa pride meseca
okt. l. 1904. v Šentjernej, odtod pa v Tržič, kjer ni zapustil
prijetnih spominov, ker je preveč svojevoljen. Odšel je na
Vreme za kaplana, v adventu l. 1909. je postal župni upravitelj v Podkraju na Vipavskem, kjer so ga vmestili dne 21.
febr. l. 1910. župnikom. Užaljen, ker ni dobil selške župnije,
je spomladi l. 1912. resigniral ter odšel v Ameriko, kjer pa
tudi niso bili zadovoljni ž njim radi njegove trme. Bival je
nekaj časa v Wankegan III. kot vsiljenec, a meseca novembra
l. 1912. je postal vendar farmerski župnik v Villard Wise.
Naposled se je vendar izpreobrnil, prosil očitno odpuščanja
svoje cerkvene predstojnike, prišel nazaj iz Amerike ter bil
sprejet v krško škofijo. Kaplanoval je dva meseca l. 1913. v
Borovljah, 1 mesec v Svečah in zdaj je provizor v Ojstrci na
Koroškem. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZOVSZLYC/ecbdba2d-fb8c-4d79-833b-c56c6b33c769/PDF ''Cerkveni glasnik za Tržiško župnijo'' 1927 (4/33)]

===Mateja Kavaš===

[[File:Mateja Kavaš.jpg|thumb|left|Mateja Kavaš]]

Rojena Urbanija, Kranj, 24. aprila 1979. Diplomatka. Prof. grščine in latinščine, zaposlena na Ministrstvu za zunanje zadeve v Bruslju. Naslov stalnega bivališča je Zg. Dobrava 2. V reviji ''Keria'' je bil 2003 objavljen njen prevod Ksenofona Atenskega Atenska ustava. -- Mateja Kavaš, Cobiss

===Janez Klavžar===

{|
|[[File:Janez Klavzar.jpg|thumb|Janez Klavžar, župnik na Dobravi 1916–1934]]
|[[File:Janez Klavžar.jpg|thumb|300 px|Nagrobnik Janeza Klavžarja na steni cerkve na Dobravi. * 29. 1. 1883 v Črnem vrhu † 30. V. 1934 na Dobravi službujoč tu 18 let.&lt;br&gt;Terezija župnikova sestra * 10. X. 1884 † 29. XII. 1923&lt;br&gt; V spomin si se z dobroto nam zapisal, iz src te naših čas ne bo izbrisal, vse dobro kar si dal Dobravi, Bog plačaj Ti v nebeški slavi!]]
|}

Predgriže, 29. 1. 1883 – Dobrava, 30. 5. 1934. Župnik na Dobravi pri Kropi. Rojen v župniji Črni vrh nad Idrijo, umrl in pokopan je na Dobravi. Po študijah v Ljubljani je kaplanoval v Starem trgu pri Ložu (1906–1909), kjer je posebno delal v izobraževalnem društvu in ustanovil tamburaški zbor. Nato je bil v Škocijanu pri Mokronogu, kjer se je skupaj z župnikom Petrom Bohinjcem udejstvoval na kulturnem polju, šel za eno leto v Škofjo Loko in za dve leti v Cerknico. 31. avgusta 1916 je bil umeščen za župnika na Dobravi, kjer je deloval do smrti. Vodil je tudi izobraževalno društvo, bil med ustanovitelji »konsumnega društva« in imel v načrtu zidavo društvenega doma. Leta 1910 se je udeležil slovenskega romanja v Sveto deželo. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0X4IEYYS ''Koledar družbe sv. Mohorja'' 1936]

===[[:w:Andreja Kocijančič|Andreja Kocijančič]]===

{|
|[[File:KocijancicAndreja.JPG|thumb|Andreja Kocijančič]]
|[[File:Janez Kocijančič 2013.jpg|thumb|150 px|Janez Kocijančič]]
|}

===[[:w:Boris Kocijančič|Boris Kocijančič]]===

[[File:Boris Kocijančič.jpg|thumb|left|Boris Kocijančič]]

Boris Kocijančič (Bušeča vas, 1909–1968) je bil v volilu Ivana Kocijančiča predviden kot naslednji gospodar domačije pri Lazarju v Lipnici, vendar je zaradi bolezni umrl pred svojim očetom. Bil je pravnik, partizan in politik, večkratni minister v slovenski vladi in dolgoletni predsednik Veslaške zveze Slovenije. Na Bledu stoji v regatnem centru njegov kip, ki ga je 1970 izdelal Stojan Batič. Leta 1940 se je poročil s Kristo Pestotnik (1916–2011), zdravnico in soutemeljiteljico pediatrije v Sloveniji. Krista Kocijančič je študirala medicino v Ljubljani, Münchnu in Zagrebu, kjer je diplomirala leta 1941. Med vojno je bila zaprta v Ljubljani, za udeležbo v narodnoosvobodilnem boju je prejela častno priznanje. Po vojni je opravila specialistični izpit iz pediatrije (1946) in se zaposlila na Pediatrični kliniki v Ljubljani, na kateri je delovala do upokojitve leta 1977.  Leta 1963 je ustanovila alergološki oddelek na Pediatrični kliniki, leta 1973 je doktorirala in leta 1974 je postala redna profesorica na Katedri za pediatrijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Boris in Krista sta imela dva otroka, [[Dobravski kdojekdo#Janez Kocijančič|Janeza]] (1941-) in Boruta (1942-). -- Vir: Nike Kocijančič Pokorn in Simon Kocijančič; [http://www.slovenskapediatrija.si/portals/0/clanki/2014_3-4_21_web1.pdf Alergologija, imunologija, revmatologija.] ''Slovenska pediatrija'' 21/3-4 (2014):  323-324

===[[:w:Gorazd Kocijančič|Gorazd Kocijančič]]===

===Ivan Kocijančič===

[[File:Ivan Kocijančič.jpg|thumb|Ivan Kocijančič leta 1958]]

Lipnica, 1878, † Ljubljana, 1971, priljubljen učitelj. Poučevati je začel na Gorenjskem 1897, potem pa dolga leta v Bušeči vasi na Dolenjskem in na koncu v Ljubljani. Več desetletij je vodil ustanovo Učiteljska samopomoč. (Lep jubilej, [https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-SXVEBA6N/5/index.html#zoom=z ''Ljudska pravica'' 20. 12. 1958]

Prijateljeval je z leto dni mlajšim pesnikom Josipom Murnom, ki mu je podaril knjižico Goethejevih pesmi, od katerih je nekaterim pripisal slovenske prevode. Učiteljeval je na Homcu pri Mengšu in v Bohinju, kjer se je seznanil in 27. 9. 1905 poročil z učiteljico Albino Ažman, Kropa (188?-1957), v Bušeči vasi pri Brežicah in po 1. svetovni vojni v Ljubljani. Vso prvo vojno je preživel pod orožjem, napredoval od nadporočnika do stotnika in dogajanje od dneva do dneva dokumentiral v ohranjenem dnevniku. Deloval je v stanovskih organizacijah. Po prvi vojni je z dediščino za sorodnikom v tujini temeljito posodobil domačijo, sadovnjak in vrt. Prenovo je opravil stavbarski mojster Franc Šparovec – Benka iz Lipnice št. 4. V tridesetih letih 20. stoletja se je predčasno upokojil, kot je dejal zato, da so v tedanji brezposelnosti mlajši kolegi lahko prišli do kruha. Med vojno je sodeloval z OF. V Lipnici je imel obsežno knjižnico predvsem slovenskih in nemških knjig. Soproga Albina je imela med drugo vojno v Lipnici partizansko šolo, v kateri je sodelovala tudi hči Slavka. Kocijančeva sta imela tri otroke, Vido, Borisa in Slavko. Slavka (1911–2014) se je poročila s sosedom Vinkom Pircem iz Lipnice št. 8. Ivan in Albina sta umrla na domačiji, pokopana pa sta v Ljubljani na Žalah – zemlja z družinskega groba, ki se je prvotno nahajal na dobravskem pokopališču, je bila simbolno prenesena na novi grob na Žalah. Za sorodnike glej [[Dobravske domačije#Pri Vazarju]].

*[[Pogovor:Dobravski kdojekdo#Gradivo za biografijo Ivana Kocijančiča]]: V. D.: Ivan Kocijančič -- osemdesetletnik. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9IDD9C72 ''Prosvetni delavec'' 10. 1. 1959]

===[[:w:Janez Kocijančič|Janez Kocijančič]]===

Janez Kocijančič (Ljubljana, 1941-), sedanji lastnik hiše pri Lazarju, je pravnik, politik (bil je predsednik zveze mladine Jugoslavije, v samostojni Sloveniji predsednik Združene liste socialnih demokratov), minister v Kavčičevi vladi, poslanec v slovenskem parlamentu, gospodarstvenik in slovenski ter mednarodni športni funkcionar. Njegova soproga [[Dobravski kdojekdo#Andreja Kocijančič|Andreja]] (1942-) je zdravnica endokrinologinja in prva ženska rektorica Ljubljanske Univerze. Njun sin je filozof, pesnik in prevajalec [[Dobravski kdojekdo#Gorazd Kocijančič|Gorazd Kocijančič]] (1964-) in hčerka [[Dobravski kdojekdo#Nike Kocijančič Pokorn|Nike]] (1967-) por. Pokorn je prevodoslovka. Hišo v Lipnici je prenovil v osemdesetih letih. -- Vir: Nike Kocijančič Pokorn

===Franc Kosel===

[[File:Franc Kosel.jpg|thumb|left|Franc Kosel, profesor na Fakulteti za strojništvo]]

Mišače, 1. 9. 1943, univerzitetni profesor. Srednja tehniška šola v Kranju, 1964–1969 študij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, po diplomi in enoletni vojaški obveznosti asistent za predmete Mehanika in Matematika na FS UL. 1973 magisterij znanosti na statično-konstruktivni smeri, 1974 po obrambi disertacije Stabilnostni problem dvakrat sovisne stene z uporabo funkcij kompleksne spremenljivke, ki spada na področje geometrijske nelinearne mehanike, doktorat tehniških znanosti. 1975 je bil izvoljen za docenta, 1985 za izrednega in 1992 za rednega profesorja za mehaniko. Do upokojitve 2015 je bil predstojnik katedre za mehaniko, predstojnik oddelka za letalstvo in vodja laboratorija za nelinearno mehaniko. Dva mandata (1997–2001) je bil dekan Fakultete za strojništvo. 1976 je na jugoslovanskem kongresu za teoretično in uporabno mehaniko v Sarajevu prejel nagrado Rastko Stojanović, 2001 medaljo za sodelovanje med FS UL in Tehnično univerzo v Bratislavi, 2011 pa zlato plaketo Univerze v Ljubljani.

Specializiral se je za področje nelinearne mehanike konstrukcij in konstrukcijskih elementov, izdelanih iz kovinskih, nekovinskih in kompozitnih gradiv, ter za področje geometrijsko in snovno nelinearne mehanike konstrukcijskih elementov, ki so izdelani iz gradiv z oblikovnim spominom. Geometrijsko je optimiziral lopatice vodilnikov reverzibilne vodne turbine, aksialnih in radialnih turbopuhal s stališča optimalne mase in izkoristka ter stabilnost vitkega aeroprofila v fluidnem toku, ki predstavlja točko bimodalnega odziva aeroelastičnega sistema, kjer se flutter aeroprofila in flutter plošče pojavita istočasno. Raziskoval je vpliv dinamičnega temperaturnega polja na življenjsko dobo gradiv za delo v vročem, zaostale napetosti v strojnih elementih po toplotni in mehanski obdelavi, mehanska stanja v toplotno in mehansko statično in dinamično obremenjenih gradivih, ki predstavljajo mikromehanske obremenitvene kolektive (razpoke v heterogenem gradivu, vpliv oksidnih klinov in drugi vključki v osnovni matrici gradiva). Določil je optimalno število plasti nekovinskih kompozitnih gradiv, vrsto gradiva in orientacijo vlaken posameznega sloja glede na obliko in na način obremenitve konstrukcijskega elementa. Raziskoval je vzroke za nastanek napak v večslojnih kompozitnih konstrukcijskih elementih in problem razslojevanja. Sem spada tudi statika in dinamika protiprebojnih plošč in lupin in izdelava neprebojne vojaške čelade za jugoslovansko vojsko.

Optimiral je nosilne konstrukcije in konstrukcijske elemente iz kovinskih in nekovinskih gradiv. Z delovnimi organizacijami je sodeloval pri razvoju mobilnih drobilnic kapacitete 25.000 kN/h, s tovarno ISKRA v Kranju pri izdelavi elastičnih elementov za mikrostikala, s tovarno PAP - Ljubljana je na novo oblikoval čelade iz nekovinskih kompozitnih gradiv, z ETI iz Izlak je geometrijsko optimiziral instalacijske odklopnike za varovanje električnih naprav proti preobremenitvi in kratkemu stiku, s tovarno LEK Ljubljana ter z lesno in kemično industrijo pri projektiranju in dimenzioniranju cilindričnih nadtlačnih in podtlačnih posod ter silosov, izdelanih iz kovinskih in nekovinskih kompozitnih gradiv, z jedrsko elektrarno Krško in Termoelektrarno pri sanaciji uparjalnika in parnega kotla, kjer so se pojavile razpoke na ceveh, s tovarno ELAN iz Begunj na Gorenjskem pri optimizaciji slalomskih in veleslalomskih smuči carving.

Znanstvene in strokovne dosežke je predstavil kot avtor ali v soavtorstvu v 138 člankih v mednarodnih revijah ter na 282 konferencah doma in v tujini. Pod njegovim mentorstvom je diplomiralo 156 študentov, naziv magister tehniških znanosti je doseglo 15 kandidatov in naziv doktor tehniških znanosti 27 njegovih kandidatov. Svojo znanstveno pot je popisal v avtobiografiji ''Moja življenjska pot: Delo v stroki in znanosti'' (2018). -- Osebni arhiv, [http://ars.rtvslo.si/2014/05/dr-franc-kosel/ ARS, RTV SLO 28. maja 2014,] David Homar: Prof. dr. Franc Kosel. [http://ssfs.fs.uni-lj.si/images/SRAUF/marec 2012.pdf ''Šrauf'' marec 2012,] 16–18.

===Jože Kosel===

Srednja Dobrava, julij 1924 – Ljubno?, ?. Mežnarjev? Rezervni poročnik. Rodil se je na Srednji Dobravi pri Kropi v delavski družini. Kot devetnajstletni fant je šel 1943. leta v partizane in bil komandir štabne čete. Bil je ranjen, po okrevanju je bil osebni kurir komandanta gorenjskega vojnega področja Albina Drolca-Krtine. Po vojni je bil nekaj časa komandir milice v Besnici, potem pa se je zaposlil pri železnici, v 70. letih je bil vlakovni odpravnik na železniški postaji v Podnartu. Ves čas po vojni je aktivno delal v družbenopolitičnih organizacijah, kot tajnik krajevne organizacije ZB NOV Ljubno, podpredsednik krajevne skupnosti Ljubno, tajnik sindikalne organizacije železničarjev v Lescah in član delegacije železničarjev. Bil je odlikovan z medaljo za hrabrost, s priznanjem zveze rezervnih vojaških starešin in 27. aprila 1974 s srebrno značko OF, ki mu jo je podelila občinska konferenca socialistične zveze Radovljica. -- C. R.: Jubilej Jožeta Koselja [ob 50-letnici], [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1974_51_L.pdf ''Glas'' 3. 7. 1974] [s sliko]

===Franc Krivic===

Spodnja Dobrava, 1846 – Radovljica, 1897. Gostilničar v Radovljici. Rojen je bil na Spodnji Dobravi št. 8 očetu Jakobu in materi Luciji, roj. Mulej. Z ženo Jožefo, roj. Medved, sta najprej živela na Bledu. Tam se jima je leta 1873 rodil sin Franc. Dve leti kasneje se jima je v Kranjski Gori rodil sin Alojzij. Med letoma 1877 in 1878 je Franc Krivic vodil gostilno in lectarijo v Radovljici, Mesto št. 9 (danes gostilna Lectar). Tam mu je žena Jožefa rodila sina in hčer. Ko se je družina preselila v Mesto št. 38 (danes Linhartov trg št. 16), so se zakoncema rodili še dve hčeri in dva sinova. Hišo je imel vsaj med leti 1879 in 1889. Žena Jožefa je umrla leta 1889, stara 37 let. Vdovec Franc je še pred letom 1895 kupil hišo Predmesto št. 49 in se z otroki preselil tja. Leta 1895 se je v Radovljici poročil s 66-letno Elizabeto Janc iz Predoselj št. 44, vdovo gostilničarja Franca Paplerja. Le dve leti kasneje je v Predmestu št. 49 umrl, star 51 let. -- Nadja Gartner-Lenac: Radovljiške družine v 19. stoletju, 2013

===[[:w:Ivan Križnar|Ivan Križnar]]===

[[File:Ivan Kriznar.jpg|thumb|left|Ivan Križnar]]

Lipnica, 5. 8. 1927 – 2. 1. 2014. Zgodovinar, pedagog. Njegov oče je bil zraven 20. julija 1941, ko se je na Jelovici začel oborožen upor proti Nemcem. Sam je odšel v partizane jeseni 1943, ko je bil star 16 let. Ob koncu vojne je bil sekretar OK SKOJ Kranj. Do leta 1946 je živel v Kranju, nato pa se je preselil v Ljubljano. Po vojni je šolanje nadaljeval na kranjski gimnaziji, kjer je leta 1947 maturiral. Leta 1953 je kot izredni študent diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dve leti je bil ravnatelj bežigrajske gimnazije in profesor na pedagoški gimnaziji. Med letoma 1974 in 1979 je bil vodja Zgodovinskega arhiva CK ZKS, predsednik sekcije za zgodovinopisje pri marksističnem centru CK ZKS in nazadnje predsednik komisije za zgodovino pri predsedstvu CK ZKS. Tu je delal do upokojitve leta 1989. Objavil je več krajših razprav o socialni in politični pripadnosti slovenskih partizanov iz leta 1941, o slovenskem domobranstvu, vlogi KPS v letih 1944 in 1945 ter o NOB in nemškem okupacijskem šolstvu na Gorenjskem. Izdal je monografije o jeseniškem, kranjskem, škofjeloškem in grosupeljskem okrožju v času NOB, na okolico rojstnega kraja se nanašata knjiga ''Dobravci doma in v izgnanstvu: Utrinki iz Dobravske kronike'' (1997) in ''Mali Gregorjevec in julijska vstaja 1941 na Gorenjskem'' (1986). Kot predstavnik Odbora za izdajo monografije ''Kranjsko okrožje v NOB 1941–1945'' je prevzel Listino o priznanju, nagrado Mestne občine Kranj za leto 2008. -- [http://www.gorenjci.si/osebe/kri%C5%BEnar-ivan/652/ Gorenjci.si]

===Lara Krnc===

Zgornja Dobrava, atletinja. Pred šolo se je ukvarjala z rolanjem, smučanjem, plesom, tenisom, potem se je odločila za plavanje in gimnastiko, pri šestnajstih letih pa za sedmeroboj. Dosežki:

*1. mesto v skoku v daljino (osebni rekord 6,12 m); balkanska prvakinja (2018) 
*2. mesto na ekipnem prvenstvu Slovenije za mlajše mladinke v teku na 100 metrov z ovirami (2017)
*2. mesto na pokalu Slovenije za starejše mladinke v skoku v višino (2017)
*1. mesto na pokalu Slovenije za starejše mladinke v skoku v daljino (2017)
*7. mesto na svetovnem prvenstvu za mlajše mladinke v sedmeroboju v Keniji (2017)
*2. mesto na prvenstvu Slovenije za starejše mladinke v skoku v daljino (2017)
*2. mesto v četveroboju za mlajše mladinke na Madžarskem v skoku v daljno (2017)
*1. mesto na prvenstvu Slovenije v mnogoboju (2017)
*1. mesto na prvenstvu Slovenije v mnogoboju (2016), 2. mesto na pokalu Slovenije v mnogoboju (2016)

-- [http://www.mladi-upi.si/clanek/up/lara-krnc.html Lara Krnc. Mladi upi.si]

==L==

===Stanko Lapuh===

[[File:Stanko Lapuh s sinom Nikolajem 1939.jpg|thumb|left|Stanko Lapuh s sinom Nikolajem 1939]]

Zagreb, 1905 – Radovljica, 1990. Pisatelj, učitelj in lovec. Zaradi slabega zdravja ga je mati, ki je z možem živela v Zagrebu, poslala na svoj dom v Zasipu, po očetovi smrti 1916 sta ga vzgajali njeni sestri v Ljubljani.  Doštudiral je za profesorja zemljepisa in zgodovine in služboval v Mariboru. Ob okupaciji je zbežal v Ljubljano (gestapo mu je tedaj zaplenil vse imetje) in do konca vojne učil na bežigrajski gimnaziji. Po vojni je brez uspeha poskušal obnoviti zapuščeno kmetijo staršev žene Marije, roj. Bohinc (Tomažovčeve) na Mišačah, potem pa je do pokoja živel v Radovljici. Na več šolah (nižja gimnazija, osemletka, poklicna, miličniška, oficirska, ekonomska šola, delavska univerza) je predano poučeval še matematiko, ruščino in srbohrvaščino in bil tudi ravnatelj. Zraven je bil strasten lovec, bil je tajnik lovskih družin Srednja Dobrava, Begunjščica in Kropa, pisal je kroniko lovske družine Begunjščica in ogromno pešačil. Postal je častni član lovskih družin in prejel red za lovske zasluge II. stopnje. Pisal je poljudnoznanstvene in leposlovne članke v revijo ''Lovec'' in izdajal samostojne knjige; okupator je uničil velik del naklade ''Črnih svatov'', ki so izšli tik pred vojno. Lovski pisec je bil tudi Nikolaj (1932–2009), eden od njegovih treh otrok. 

'''Knjige'''
*''Kratek oris kozmografije'' (1934)
*''Med lovci in pastirji: Dvanajst črtic za mladino'' [spomini] (1939)
*''Črni svatje'' [živalske pripovedi] (1940, 1944, 1985); knjigo je ilustriral [[:w:Jože Beranek|Jože Beranek]] (ilustracije gl. na [[:c:Category: Črni svatje|Wikimedia Commons]])
*''Žena s Poljan: Povest iz davnih dni'' (''Lovec'' 1939, v ''Gorenjskem glasu'' pod naslovom Svobodnjak Hribar, 1966, 1970)

R. Š., ''Gorenjski glas'' 31. 5. 1985

===[[:w:Leopold Layer|Leopold Layer]]===

[[Slika:Leopold_Layer.jpg|thumb|left|Leopold Layer]]

* 20. november 1752, Kranj, † 12. april 1828, Kranj, zadnji slovenski baročni slikar, prvi izrecni kranjski umetnik.

Layer je naslikal tudi mnogo križevih potov. [...] Radi pregleda jih naštejemo še tu: v Šmartnem
pod Šmarno goro, na Dobrovi, na Črnučah, na Ježici,
na Rodinah, na Drulovki, na Dobravi pri Kropi, na
Otočah -- Viktor Steska: Pregled slovenske umetnosti.
(Umetnost koncem osemnajstega stoletja.) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HGI61PY6/146cb275-60db-42e5-accc-3417ef66a2e7/PDF ''Mladika'' 1925 (6/7)]

===Janez Lotrič===

Celje, 1950 (Komaričkov z Zgornje Dobrave), gospodarstvenik, Z družino živi v Ljubljani in na Zgornji Dobravi. Doštudiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani in opravil pravosodni izpit. Zaposlil se je v podjetju Petrol Commerce, postal tam direktor Sektorja za sistem in direktor Sektorja za mednarodne finance. Leta 1995 je postal pomočnik generalnega direktorja in član poslovodnega odbora za področje mednarodnega delovanja Petrola, leta 1997 je bil imenovan za člana uprave delniške družbe Petrol, februarja naslednjega leta pa za predsednika uprave družbe. Bil je predsednik nadzornega sveta Slovenske izvozne družbe, podpredsednik nadzornega sveta Pokojninske družbe A in predsednik nadzornega odbora Gospodarske zbornice Slovenije. Predsedoval je Slovenskemu nacionalnemu naftnemu komiteju WPC, bil podpredsednik slovenskega nacionalnega komiteja WEC, predsednik sveta Mednarodnega grafičnega likovnega centra, podpredsednik AMZS in član Foreign Policy Association v New Yorku. Pri Petrolu je uveljavljal lastno blagovno znamko, skrbel za varstvo okolja, za informacijski sistem, za delničarje, za spoštovanje poslovne etike, za poslovno pestrost in mednarodno ekspanzijo. Leta 2005 je zato prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. -- [https://nagrada.gzs.si/vsebina/Posamezni-nagrajenci/19045 Janez Lotrič.] Nagrada Gospodarske zbornice Slovenije. 

===[[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčič]]===

[[File:Joža Lovrenčič.jpg|thumb|left|Joža Lovrenčič]]

Kred, 2. 3. 1890 – Ljubljana, 11. 12. 1952. Pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec. Študiral  slavistiko, grščino in latinščino v Gradcu, doktoriral 1915 z disertacijo Valentin Stanič in njegova doba in sprva učil v gimnaziji, ki se je zaradi vojne preselila iz Gorice v Trst, od 1920 pa v gimnaziji v Kranju in v Ljubljani. 

&quot;Najprej je živel v Lipnici pri Kropi. Prijatelj Fran S. Finžgar ga je 16.
septembra 1915 poročil na Brezjah. Po poroki je z ženo živel na
Spodnji Dobravi pri Šolarjevih, po domače Justinovih. Leta 1916 se je
preselil v Kranj v Kokrsko predmestje in tam nekaj časa učil na
gimnaziji. V Kranju se mu je rodil prvi otrok, hči Vida. Od leta 1917
do 1922 je Lovrenčičeva družina živela v Podnartu v dveh stanovanjih,
pri njih sta bila tudi tašča in tast, ki sta pokopana na Dobravi. [...]
Potem ko se je nekaj let vozil v Ljubljano z vlakom iz Podnarta (in
nekoč tudi zaspal ter se neprostovoljno odpeljal na Jesenice), se je
konec leta 1922 naselil v Ljubljani na Zrinjskega ulici nasproti
cerkve sv. Jožefa. Od tam izvirajo njegovi prijateljski stiki s
slovenskimi jezuiti, ki so se ohranili tudi v obdobje obojnega javnega
prekletstva po letu 1945. Pokrajina okrog Podnarta, Lipnice, Dobrave
in Krope pa se mu je tesno prirasla k srcu, saj je Lovrenčičeva
družina svoje počitnice po običaju preživljala v Lipnici in na
Dobravi, se povezala s tamkajšnjimi domačini v prijateljskih in
botrinjskih zvezah, ki so se ohranile tudi do danes, in našla svoj
odmev v Lovrenčičevih literarnih delih. [...] Sam lahko izpovem, da sem
bil med svojimi čestimi obiski na Dobravi in pri &quot;izseljenih&quot;
Dobravcih doma in v tujini vedno priča naklonjenih sodb o svojem
starem očetu. Na Dobravi si je malo pred svojim naslednjim dnevom
trpljenja začel pripravljati načrte in kupovati material za lastno
hišo.&quot; (Vovko 1991)

Marija Velušček, žena učitelja iz Krope in ravnatelja osnovne šole v Stražišču pri Kranju Cirila Veluščka, piše Andreju Vovku 7. 5. 1990, da so bili &quot;prihodi Lovrenčičeve družine na počitnice na
Dobravo za vas &quot;nekak praznik&quot;, da sta Lovrenčičeva prijaznost in
umirjena zunanjost vzbujali spoštovanje ter da je imel vse značilne
lastnosti primorskih ljudi, &quot;gostoljubnost, pridnost, dobrohotnost,
skromnost, mehkost in zvestobo slovenskemu jeziku&quot;.

Lovrenčič je izšel iz nove romantike in bil predhodnik slovenskega ekspresionizma. Glavna dela: pesniška zbirka ''Deveta dežela'' (1917); zgodovinski roman ''Publius in Hispala'' (1931), ep ''Sholar iz Trente'' (1939). Pisal tudi mladinske povesti, pravljice in legende. Nekaj časa je med prvo svetovno vojno živel na Dobravi pri Kropi in se tudi politično udejstvoval, pozneje pa z družino preživljal počitnice pri Lenartku na Zgornji Dobravi ali pri Vogarju v Lipnici. Pred drugo vojno je na Mihovčevem svetu na Srednji Dobravi&lt;ref&gt;Po pripovedovanju starejših vaščanov je Joža Lovrenčič menda kupil Jurčkov svet, ki so ga ti zamenjali z Mihovčevim v Lipnici.&lt;/ref&gt; nameraval zgraditi hišo, nabavil je gradbeni material, vendar je vojna prekinila načrte. Po vojni so ga zaprli in ga razlastili. Vnuk novinar [[:w:Tadej Labernik|Tadej Labernik]] je leta 2001 dosegel njegovo sodno rehabilitacijo. V bližnji vasi Češnjica se dogaja njegova kmečka povest [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj: Povest izpod Jamnika'']] (1926, v knjigi 1928). Po drugi svetovni vojni zaradi zamer pri oblasteh objavljal zunaj slovenskih meja. Poročen je bil z Antonietto Manzoni, pranečakinjo italijanskega pisatelja [[:w:Alessandro Manzoni|Alessandra Manzonija]], in imel z njo pet otrok, med njimi tudi Nino Antonio Hedviko, ki je postala žena ameriškega jezikoslovca [[:w:sl:Rado L. Lenček|Rada Lenčka]], ter Vido, Marijo ,Jožeta in Jelico. Ženini starši, Hanibal in Katarina, so zadnja leta svojega življenja kot primorski begunci živeli v Podnartu in so pokopani na Dobravi. Njegova vnuka sta še zgodovinar [[:w:Andrej Vovko|Andrej Vovko]] in jezikoslovka [[:w:Lena Lenček|Lena Lenček]].

{|
|[[File:Hanibal Manzoni 01.jpg|thumb|right|300 px|Hanibal Manzoni, tast Joža Lavrenčiča, primorski begunec iz Gorice, pokopan na Dobravi 1919]]
|[[File:Katarina Manzoni.jpg|thumb|150 px|Katarina Manzoni, Hanibalova žena, grob na Srednji Dobravi]]
|[[File:Načrt Lovrenčičeve hiše na Dobravi.jpg|thumb|500 px|Načrt Lovrenčičeve hiše na Dobravi. Arhiv družine Vovko]]
|}

{|
|[[File:Krajevni odbori OF o Lovrenčičevi obsodbi leta 1946.jpg|thumb|500 px|Krajevni odbori OF o Lovrenčičevi obsodbi leta 1946. Na dokument je Andreja Vovka opozoril Boris Mlakar v prispevku Dr. Joža Lovrenčič in mimohod revolucije: Predavanje na srečanju ob stoletnici rojstva pesnika dr. Jože Lovrenčiča v samostanu na Sveti gori 26. 10. 1990. ''Goriški letnik: Zbornik Goriškega muzeja'' 18 (1991). 27-39. {{COBISS|ID=38334208}} Arhiv družine Vovko&lt;ref&gt;Obsodba je bila res dopolnjena z razlastitvijo dobravske posesti; dokumentacija o razlastitvi je na Zemljiški knjigi v Kranju.&lt;/ref&gt;]]
|}

Viri:
*Andrej Vovko: Knjiga s sedmimi pečati: O življenju in delu dr. Jože Lovrenčiča. ''Lovrenčičev zbornik: Za stoletnico pesnikovega rojstva: [1890-1990]'' (1991). 7–25. {{COBISS|ID=38333440}}
*Arhiv Davida Movrina iz rok vdove Vovko.

===Anton Luznar===

Mišače, 16. 2. 1920 – Celovec, maj 1942. Borec NOB. Rojen Jožetu na Mišačah, živel na Srednji Dobravi pri Cjazu, samski, mizarski pomočnik, priložnostni delavec, predvojni član SKOJ-a, sodelavecgibanja OF. Avgusta 1941 odšel v Jelovško četo Cankarjevega bataljona in bil sprejet v članstvo KP. Stane Žagar ga je določil za kurirja med Gorenjskim odredom in Glavnim štabom NOV in PO Slovenije v Ljubljani. Ob nekem prehodu čez nemško-italijansko mejo je bil ranjen in ujet. Po ozdravitvi v splošni bolnici je bil 26. 3. 1942 izročen gestapu. Zaprt je bil v zaporih v Begunjah (z. š. 2583). 16. 5. 1942 poslan s skupino zapornikov v zapore v Celovec, kjer je bil ustreljen. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990

===Fortunat Lužar===

[[File:Fortunat Lužar.jpg|thumb|left|Fortunat Lužar, Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK, dLib]]

Velike Lašče 5. dec. 1870 – Ljubljana, 27. oktober 1939. Učitelj in pedagoški pisatelj.  Rodil se je v družini užitninskega uradnika. Osnovno šolo je obiskoval v Vipavi, Krškem in Ljubljani, maturiral je na učiteljišču leta 1890, usposobljenostni izpit je napravil leta 1892. Služboval je v Št. Lambertu (1890 do 1893), na Dobravi pri Kropi (od 1893 do 1896) in v Izlakah pri Zagorju ob Savi (23 let); od 1919 okrajni šolski nadzornik v Kranju in višji šolski nadzornik v Mariboru. 1924 je bil zaradi političnih menjav predčasno upokojen, 1928 reaktiviran in 1932 stalno upokojen. V zgodnjih letih je zbiral ljudsko izrazje in ga kot dopolnilo k Pleteršniku objavil v ZSM (1900), narodne pesmi iz Izlak je objavil v Štrekljevi zbirki, 1900 je ustanovil hranilnico, preuredil mlekarsko zadrugo in obe vodil, ustanovil knjižnico, sodeloval pri reformi kmetijsko-nadaljevalne šole, promoviral zadružništvo. Pedagoške in gospodarske članke je objavljal v ''Popotniku'', ''Učiteljskem tovarišu'' in ''Slovenskem učitelju'', kjer je 1921 za 19 let prevzel uredništvo. Izbor člankov: Narodni izrazi (1900; z dobravskimi besedami), O bistvu in smotru vaje; Pripombe k načrtu za preustrojitev šolstva (1919), O bistvu in razvoju pouka (1920), Stremljenje za enotnost šolstva v raznih državah (1924), Pregled šolskega zakonodajstva v Nemčiji (1926), Marija Montessori, boriteljica za samostojno delavnost otrok (1927), O delovnem pouku; Pota k delovni šoli; Zgodovinski in statistični pregled šolstva in prosvete (1928). Napisal je več nekrologov, 1927–31 je bil predsednik založbe Mladinska matica v Ljubljani. Značajsko je bil blag, nazorsko katoliški, predvsem pa zelo delaven. -- [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi336964/ SBL;] [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RF2NV2O ''Učiteljski tovariš'' 2. 11. 1939;] ''Slovenski učitelj'' 10. 12. 1939

==M==

===Tomaž Macher===

Tudi Pater Jurij. Škofja Loka, 23. 4. 1756 – Krško, 1. 4. 1831. Duhovnik, pater. Vstopil je h kapucinom v Celju in bil posvečen v duhovnika leta 1780. Leta 1788 je prišel za lokalnega kaplana v Begunje, marca 1791 na Dobravo (1791–1794) in nato še na Jesenice. -- ''Fara Mošnje skozi 850 let''

===Gašper Mihelič===

Dobrava, 31. 12. 1731 – Begunje, 18. 10. 1784. Duhovnik. Rodil se je staršema Valentinu in Uršuli in bil krščen naslednji dan v Mošnjah. Krstil ga je kaplan Volbenk Gogala. V mašnika je bil posvečen leta 1756. Leta 1766 je bil prezbiter v domači župniji Mošnje. Od aprila 1767 do septembra 1769 je deloval v Kranjski Gori, kasneje v Srednji vasi v Bohinju (1769–1771) in v Zalem Logu (1771). V Radovljici je pomagal kot kurat in kaplanov namestnik v oktobru 1772. V Mošnjah je pomagal spet leta 1773 in 1779. Umrl je kot kurat. -- ''Fara Mošnje skozi 850 let''

===Hugo Mihelič===

[[File:Dobravski partizani4.jpg|thumb|left|Hugo Mihelič je desno]]

Sr. Dobrava, 20. 3. 1914 – samomor 29. 8. 1962. Partizan, družbenopolitični aktivist, lovec. Črvičev, nezakonski sin. Pred vojno progovni delavec, zadnje leto druge svetovne vojne borec Vojske državne varnosti, ki jo je vodil [[:w:Bojan Polak|Bojan Polak - Stjenka]] in je delovala med Jelovico in Dobrčo. Po odpustu iz vojske je bil kretničar na ŽP Kranj. Bil je prvi predsednik Lovskega združenja Srednja Dobrava (1946–49), ki so ga ustanovili na njegovem domu konec nov. 1945. Delovanje združenja je bilo v prvem obdobju dokaj neformalno. -- Rok Gašperšič: ''O loviščih'', str. 121; tam tudi slika 1961

===[[:w:Janez Mihelič|Janez Mihelič]]===

Srednja Dobrava, 14. 1. 1750 – 1792. Zbiralec pregovorov, duhovnik, teolog. Rojen je bil Valentinu (57) in Uršuli (47), p. d. Črvičevima, kot najmlajši od njunih štirih otrok,&lt;ref&gt;[http://rodoslovje.si/index.php/sl/domov/13-drustvo/srecanja/187-popis-prebivalstva-1754-leta Popis prebivalstva 1754. leta.]&lt;/ref&gt; umrl pa 1792 neznano kje. Študiral je v Ljubljani: 1764–70 gimnazija, od 1770 filozofijo, od 1771 teologijo, po ordinaciji (posvetitvi) je 1775 poslušal pri Lenazu še dogmatiko, pri Fr. Pogačniku kanonično pravo in cerkveno zgodovino. 1777–81 je bil kaplan v Rogatcu, do 1788 župnik v Radečah, do poletja 1790 župnik in dekan na Svibnem, neuspešen je bil s kandidaturo za novomeškega prošta. Zadnji dokument o njem je iz leta 1792, ko je imel beneficiat pri ljubljanski stolnici. Marko Pohlin ga je navdušil za preporod in s tem omejil vpliv janzenizma nanj. V ''Pisanicah'' ga je pohvalno imenoval »brat Salamonov«, »Kristusov jogr«, »kranjski Jazon« itd. Na njegovo pobudo je zbiral slovenske pregovore. V prvem zvezku ''Pisanic'' 1779 je objavil »Milo pesem, katiro je k hvali teh pregovorov pejl«. Pesem je v heksametru in govori o trebljenju »kranjske šprahe« in načrtih slovenskega pesništva (»krajnskih modric«) in slovarja. Zbral je 1779 pregovorov (Adagia Carniolica) »gorenjske, dolenjske, iz ptuje dežele« v »krajnskem gvantu«. Za Miheličeve pregovore se je zelo zanimal Dobrovski, Zois je to prvo večjo zbirko slovenskih pregovorov naročil iskati v Kropi in drugod. Ker je bilo poizvedovanje po Miheličevi zapuščini neuspešno, je pregovore 1810 na novo začel zbirati Jakob Zupan. -- France Kidrič: [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi365368/ Mihelič, Janez ''Slovenski biografski leksikon'']

14. jan. 1750 se je rodil na Dobravi pri Kropi
nabiratelj pregovorov Janez Mihelič. — Gimnazijo je študiral v Ljubljani, prav tako teologijo,
ki jo je končal 1775. Najprej je bil kaplan v Rogatcu, potem župnik v Radečah od 1790 pa dekan v Svibnem. Umrl je po letu 1792. — Čeprav
je vplivala na Miheliča avstrijska janzenistična
šola, vendar ga ni mogla popolnoma pridobiti za
se. Ta vpliv pa je posebno paraliziral Pohlin, ki
ga je pridobil najbrž že pred 1775, da je začel zbirati slovenske pregovore. V tem času je najbrže
tudi nastala »Mila pesem, katiro je k hvali teh
pregovorov pejl« in ki je izšla v 1 zvezku Pisanic. — Mihelič je sicer opustil slovensko verzifikacijo, vendar pa je še naprej zbiral pregovore,
ki so morali narasti v veliko zbirko. Na žalost se
je ta zbirka po njegovi smrti izgubila in jo kljub
Dobrovskemu, Kopitarjevemu in Zoisovemu zanimanju ni našla. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0I1QDQ09/f9c08a04-35e5-4502-a4ea-10c9e43dfd4b/PDF ''Slovenski dom'' 14. 1. 1937]

===[[:s:Jožef Mihelič|Jožef Mihelič]]===

Mošnje, 24. 3. 1903, † Zgornja Dobrava, 12. 7. 1975. Krojač, godec, pesnik in skladatelj, p. d. Goračov. Poznan je bil po vzdevku Colar, na porokah je igral violino in druge inštrumente, orglal v cerkvi in pel v pevskem zboru. Med 1933 in 1943 je v literarni prilogi Mlada njiva v ''Slovencu'', v ''Mladem Jutru'' in ''Vrtcu'' ter v ponatisih v argentinskem ''Slovenskem domu'' objavljal pesmi in jih je 1939 uglasbene izdal v samostojni knjižici; v slovenskih knjižnicah zbirke ni najti, mogoče je izdajo le načrtoval in jo opustil, ko ni dobil dovolj naročnikov. Njegove pesmi so zbrane na Wikiviru. Urednik ''Slovenca'' Viktor Cencič mu je v uredniških sporočilih večkrat izrekel pohvalo. Tudi pesmi, ki jih je v ''Mladem Jutru'' podpisoval z Jožef Mihelič – dijak, so njegove, čeprav pri 35 letih ni bil nikakršen dijak več; njihovi naslovi so namreč identični tistim v knjižni zbirki, ki je izšla z njegovim imenom Josip Mihelič – Colar. Med drugo svetovno vojno se je pred izselitvijo v Nemčijo uspel umakniti v Ljubljano. Živel je v Židovski ulici in se šolal (študij kompozicije pri [[:w:Marijan Lipovšek|Marijanu Lipovšku]]) na železničarski glasbeni šoli Sloga, kamor se je prvič vpisal že leta 1928. Mogoče je z njegovim statusom v Ljubljani povezana izguba osebne izkaznice, ki jo je objavil neki Jožef Mihelič v ''Službenem listu Kraljevske banske uprave Dravske banovine'' 26. 9. 1942 (13/77). Miheličeva vnukinja prevajalka [[:w:Marjanca Mihelič|Marjanca Mihelič]] hrani njegovo zapuščino. Mihelič je rad kupoval in bral knjige, v njegovi knjižnici so bile tudi antikvarne in bibliofilske izdaje: ''Popotnik shiroke in voske poti'' (1828), Gregorčičeve ''Poezije'', Vodnik, Smrekarjev ''Črnovojnik'' (1919), slovnice in slovarji, pesniške zbirke Pavla Golie, ''Belokranjske otroške pesmi'', Cankarjeva Zbrana dela, zbirka Sto romanov. 

Marjanca Mihelič je svojega starega očeta Jožefa Miheliča opisala v romanu ''Budimpeštatrans'', 2015 {{COBISS|ID=280479744}}: 

&quot;Bil je poseben, drugačen od ostalih. Igral je na harmonij, prepeval, skladal zborovske skladbe in pisal vesele planinske pesmi. Da je zaslužil za kruh, je šival: hlače, rekelce, celo copate, potem pa glavnino zaslužka zapravil za kupe knjig, varno spravljenih v komodi s stekleno vitrino, zaščiteno z lesenim opažem v obliki late pred težko mizo, na kateri je likal, notranja stran opaža je bila obložena z najmehkejšim filcem. Kadar je odmaknil mizo in lato ter odprl vitrino, da bi ji pokazal kakšno knjigo, je bil velik praznik … Kadar je bila tam na počitnicah, sta se ali kaj pomenkovala, ali je tekala okoli, igrala violino, ali brala, včasih pa je tudi sama zase in tiho čepela za hišo na kladi pred kolnico in pletla venčke iz marjetic. Poleti je z dedom in babico spala kar na senenem podu, skupaj so prisluškovali škrebljanju miši, takoj zarana sta z dedom v bližnji hosti prva pobrala gobe in jih kar v klobuku nesla domov, toliko jih je bilo. Ostali sorodniki v hiši deda niso marali. Cel ljubi božji dan so se prepirali, šlapali po polju gor in dol, ritali in hrzali s konjem po jarugah, zraven pa pokali z bičem od zlobe in škodoželjnosti. »Marš, kljuse!« Brcali so po strženih in kosili sončnice. 

Ravno je slišala prepir med njim, ki se je pravkar nagnil skozi okno in pljusknil vodo od britja iz aluminijastega lavorja naravnost skozi okno, in teto, ki je začela bentiti pod pršcem umazane vode: »A boš že enkrat pazil, ti, gostač!« Ded je brez besed priprl okensko krilo in se umaknil v notranjost, pospravil štokerle, na katerem je stal lavor, nazaj pod mizo, teta pa je besno žugala naprej in hujskala proti dedu tudi Halino, ki jo je brž ustavila rekoč: »Midva sva prijatelja,« in stekla k dedu v sobo. Ded, ki je očitno vse slišal, je stopil k vegasti kredenci, odprl zgornji predal, kjer je imel vedno spravljene kakšne priboljške, vzel iz vrečke mentolov bonbon peterokotne oblike in ji ga dal. Halina takrat ni imela več kot pet let, vendar je jasno čutila, kaj pomeni mentolov bonbon: njuno zavezništvo proti ostalim.&quot;

{|
|[[File:Jožef Mihelič 01.jpg|thumb|Jožef Mihelič. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič 11.jpg|thumb|Jožef Mihelič. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič 09.jpg|thumb|300 px|Jožef Mihelič. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič 10.jpg|thumb|300 px|Jožef Mihelič. Arhiv Marjance Mihelič]]
|}
{|
|[[File:Jožef Mihelič 07.jpg|thumb|Jožef Mihelič. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič 03.jpg|thumb|Jožef Mihelič. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič 04.jpg|thumb|Jožef Mihelič. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič 08.jpg|thumb|Jožef Mihelič. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič 13.jpg|thumb|Jožef Mihelič. Arhiv Marjance Mihelič]]
|}

{|
|[[File:Jožef Mihelič 31.jpg|thumb|Jožef Mihelič, Darovanje in  Sveti Jožef. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič Groteske in satire.jpg|thumb|Jožef Mihelič, Groteske in satire. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Zapuščina Jožefa Miheliča.jpg|thumb|300 px|Zapuščina Jožefa Miheliča v hrambi Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič z ansamblom.jpg|thumb|Jožef Mihelič z ansamblom v Ljubljani. Arhiv Marjance Mihelič]]
|}

{|
|[[File:Jožef Mihelič 17.jpg|thumb|Jožef Mihelič. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič 06.jpg|thumb|Jožef Mihelič. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič 05.jpg|thumb|300 px|Jožef Mihelič v družbi Antonija in Janka Balantiča. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič 14.jpg|thumb|300 px|Jožef Mihelič med gojenci glasbene šole Sloga v Ljubljani? Arhiv Marjance Mihelič]]
|}
{|
|[[File:Jožef Mihelič 12.jpg|thumb|Jožef Mihelič. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jože Mihelič 1942.jpg|thumb|Jože (tudi Jožef, Josip) Mihelič - Colar]]
|[[File:Jožef Mihelič na Tromostovju.jpg|thumb|Jožef Mihelič na Tromostovju. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič v šivalnici Rdečega križa v Ljubljani.jpg|thumb|Jožef Mihelič v šivalnici Rdečega križa v Ljubljani med vojno. Arhiv Marjance Mihelič]]
|}

{|
|[[File:Jožef Mihelič 28.jpg|thumb|400 px|Jožef Mihelič čekovna knjižica. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič 29.jpg|thumb|Jožef Mihelič izkaznica glasbene šole Sloga. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič 30.jpg|thumb|400 px|Jožef Mihelič izkaznica glasbene šole Sloga. Arhiv Marjance Mihelič]]
|}

{|
|[[File:Jožef Mihelič 15.jpg|thumb|400 px|Jožef Mihelič, legitimacija 1941. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič legitimacija 1945.jpg|thumb|Jožef Mihelič legitimacija 1945. Arhiv Marjance Mihelič]]
|}

{|
|[[File:Jožef Mihelič 23.jpg|thumb|Jožef Mihelič  spričevalo glasbene šole 1944. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič 24.jpg|thumb|Jožef Mihelič spričevalo glasbene šole 1943. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič 25.jpg|thumb|Jožef Mihelič spričevalo glasbene šole 1944. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič 26.jpg|thumb|Jožef Mihelič spričevalo glasbene šole 1945. Arhiv Marjance Mihelič]]
|}

{|
|[[File:Jožef Mihelič 21.jpg|thumb|Jožef Mihelič potrdilo o plačilu šolnine 1944. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič 22.jpg|thumb|Jožef Mihelič povišanje šolnine 1944. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič 27.jpg|thumb|Jožef Mihelič dovoljenje za vadbo v glasbeni šoli. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič 19.jpg|thumb|Potrdilo Jožefu Miheliču o vpisu v glasbeni šoli Sloga. Arhiv Marjance Mihelič]]
|}

{|
|
|[[File:Jožef Mihelič18.jpg|thumb|Pismo Marijana Lipovška Jožefu Miheliču 1959. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič prošnja za službo 1960.jpg|thumb|Jožef Mihelič prošnja za službo 1960. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič prosi za službo v Narodnem gledališču v Ljubljani.jpg|thumb|Jožef Mihelič prosi za službo v Narodnem gledališču v Ljubljani 1963. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Jožef Mihelič 16.jpg|thumb|400 px|Jožef Mihelič. Arhiv Marjance Mihelič]]
|}

===Marjanca Mihelič===

[[File:Marjanca Mihelič.jpg|thumb|left|Marjanca Mihelič]] 
Marjanca Mihelič (1959) je vnukinja [[Dobravski kdojekdo#Jožef Mihelič|Jožefa Miheliča]] - Colarja (Goračevega) z Zgornje Dobrave in hrani njegovo literarno zapuščino. Pri starem očetu je preživljala počitnice, sicer pa živela v Radovljici. Spomin na starega očeta je vpisala v roman ''Budimpeštatrans'' (2015). Diplomirala je na Univerzi v Ljubljani iz slovenskega jezika s književnostjo in filozofije. Med 1986 in 1992 je bila lektorica za slovenski jezik na Univerzi Eötvös Loránd v Budimpešti. 1994 in 2007 je prejela nagradno štipendijo Füst Milán (Budimpešta) in bila 2012 odlikovana z viteškim križem Republike Madžarske za prevajalsko delo in posredovanje med madžarsko in slovensko kulturo. Prevedla je knjige Pétra Esterházyja,  Géze Ottlika, Judit Csuka, ''Vzvalovano Blatno jezero'' (antologijo sodobne madžarske kratke proze), Lászla Darvasija, Pétra Zilahyja, Dezsőja Kosztolányija, Pétra Nádasa, Agáthe Gordon, Erzsébet Galgóczy, Lászla Krasznahorkaija ... Dvakrat (2016 in 2019) je bila v ožjem izboru za Sovretovo nagrado. -- [http://dskp-drustvo.si/index.php/clani-new/clan/marjanca_mihelic Mihelič, Marjanca.] Društvo slovenskih književnih prevajalcev

==P==

===Rudi Papež===

[[File:Rudi Papez.jpg|thumb|left|Rudi Papež]]

Kneža 1912 – Begunje 21. jan. 1942. Organizator vstaje in talec. Rojen Primorec, pred italijansko vojaško službo prebegnil v Jugoslavijo. Izučen za čevljarja, 1931 v službi pri čevljarju v Strahinju, komunistični aktivist v tekstilni tovarni v Kranju, eden od organizatorjev vstaje na Gorenjskem. 1936–38 sekretar kranjskega partijskega mestnega komiteja, 1936 vodja štrajka tekstilnih delavcev. Ko so ga odpustili, je ustanovil tekstilno zadrugo v Stražišču, ki se je kmalu preselila v Otoče. 1940 delegat na peti državni konferenci KPJ v Zagrebu. Bil je na Vodiški planini pri ustanovitvi Cankarjevega bataljona 2. 8., ko so se pripravljali na osvoboditev talcev v Begunjah, in v njegovi bitki z Nemci 8. 8. 1941. Jeseni se je skrival na skednju Kosmove domačije na Zg. Dobravi. Ivan Bertoncelj mu je pri Grilovih izročil pošto. Zaradi izdaje ujet, 31. okt. 1941 so ga pripeljali v Begunje in po mučenju ustrelili kot talca. V zaporu je bil ves čas v verigah, vodili so ga na vsa streljanja, vendar ni nič izdal. Bil je prvi pomembnejši partijski funkcionar, ki so ga ustrelili. Po njem se imenuje ulica v Kranju. -- France Benedik: Seznam ulic, cest in trgov v mestu Kranju, ''Kronika'' 1/2 (1999), 47; Jože Vidic: ''Krik v Dragi'', 1984; Ivan Bertoncelj: Ljudska vstaja v zgornjem delu Gorenjske leta 1941, ''Prispevki za zgodovino delavskega gibanja'' 1961; Vidic 2012: 90 (tu tudi slika)

===Anton Pegam===

[[File:Anton Pegam 1933.jpg|thumb|left|Anton Pegam 1933; arhiv Roka Gašperčiča]]

Ažmanov Tone. Mišače 3. 9. 1910 – Jesenice 22. 8. 1996. Bil je tretji od petih Ažmanovih otrok. Matija Marija roj. Bertoncelj z Zgornje Dobrave se je primožila na Mišače leta 1906. Ker je oče Anton Pegam (1882-1919)  umrl v taborišču kot vojni ujetnik, so otroci morali pomagati ovdoveli mami pri kmečkih in hišnih opravilih. Toneta so dali leta 1925 v Radovljico v uk za strojarja. Po končanem uku 1928 je ostal v službi pri mojstru Maleju v Radovljici, nato se je leta 1934 zaposlil pri gradbenem podjetju na Jesenicah, leta 1937 pa v Železarni Jesenice kjer se je upokojil leta 1965. V Železarni se je izučil za obratnega električarja in je delal v remontu, specializiral se je za servisiranje velikih elektromotorjev. Bil je velik praktik in je dognal novo obliko in pritrditev drsnih krtačk, ki so omogočile hitrejše in lažje menjave. Patent mu je priznal jugoslovanski Zvezni zavod za patente. Leta 1943 je odšel k partizanom. Bil je borec Škofjeloškega odreda s partizanskim imenom Hrast in v diverzantski četi Prešernove brigade. V Ažmanovi hiši je med vojno delovala partizanska šola, vodila jo je Anica Žust, obiskovalo pa jo je 12 do 15 otrok (Šmitek). Tone je moral ostati v vojski do 13. 3. 1946, odpuščen je bil s činom poročnik. Leta 1951 je prejel Orden za zasluge za narod III. reda in Orden za hrabrost. Leta 1959 je prejel Medaljo dela. Bil je zelo delaven in zavzet za skupno delo. Poleg redne zaposlitve je kmetoval in povrhu našel čas za delovanje v društvih in organizacijah in pri udarniških akcijah. Prejel je priznanja lovcev, gasilcev, zveze rezervnih oficirjev, OF, Zveze borcev in drugih krajevnih organizacij. -- Rok Gašperšič

{|
|[[File:Pegam odlikovanje1.jpg|thumb|200 px|Odlikovanje Antona Pegama 1951; arhiv Roka Gašperčiča]]
|[[File:Pegam odlikovanje2.jpg|thumb|Odlikovanje Antona Pegama 1959; arhiv Roka Gašperčiča]]
|[[File:Pegam odlikovanje3.jpg|thumb|Red zaslug Antonu Pegamu 1951; arhiv Roka Gašperčiča]]
|}

{|
|[[File:Pegam patent.jpg|thumb|150 px|Patent Antona Pegama 1970; arhiv Roka Gašperčiča]]
|[[File:Spominski znak Antonu Pegamu, borcu Škofjeloškega odreda.jpg|thumb|150 px|Spominski znak Antonu Pegamu, borcu Škofjeloškega odreda; arhiv Roka Gašperšiča]]
|}

===Simon Pirc===

[[File:Simon Pirc.jpg|thumb|left|Simon Pirc]]

Rojen v Lipnici, 2.  3. 1932. V osnovno šolo je hodil v Kropo in na Srednjo Dobravo, na realko pa v Ljubljano. Diplomiral 1961 na UL, magistriral 1975, doktorat iz mineralogije in geokemije leta 1979 na Pennsylvania State University, od 1991 redni profesor za geologijo na UL. Po diplomi je na Geološkem zavodu Ljubljana raziskoval nahajališča urana v Sloveniji in Makedoniji, svinčevo-cinkovih nahajališč v Sloveniji in svinčevo-cinkovih, železovih in bakrovih rud v Alžiriji. Bil je vodja rudnih raziskav Geološkega zavoda Ljubljana v Alžiriji. Uvedel je vzorčenje pobočnega materiala za geokemično prospekcijo svinčevo-cinkovih nahajališč. Na fakulteti za geologijo UL je raziskoval nahajališča mineralnih surovin, z uporabo geokemičnih prospekcijskih metod in statistike. 

Od leta 1976 do 1979 je bil na Pensilvanijski državni univerzi v ZDA vključen v raziskave uranovih nahajališč v Pensilvaniji. Po vrnitvi na UL se je ukvarjal z geokemičnimi raziskavami tal, vodnega sedimenta, vode, rastlinja in ozračja, s postopki  geokemične prospekcije in kartiranja, vrednotenja termalnih vod, z ugotavljanjem izvora ter napovedovanjem vedenja jamskih vod. Uvajal je metode nadzora kakovosti vzorčenja in analitike. Na področju ekonomske geologije je statistično primerjal metode določanja vsebnosti in geostatistične pristope ocenjevanja nahajališč mineralnih surovin. Razprave je objavljal v revijah doma in v tujini, predaval in vodil projekte v slovenskem in jugoslovanskem okviru, bil predstojnik oddelka za geologijo in katedre za mineralogijo in ekonomsko geologijo. Upokojil se je leta 2002. 

'''Izbor objav''' 
*Geologija sinčevo-cinkovega rudišča Kherzet Youssef (Geology of the lead and zinc deposit Kherzet Youssef). Rud.-metal. zb. 1973. 315-335.
*PIRC, S., ROSE, A. W. (1981): Uranium anomalies in paleoaquifers near sandstone type uranium deposits in the Devonian Catskill Formation of Pennsylvania. Journal Geochem. Explor. 14 (1981). 219-231.
*PIRC, S., MAKSIMOVIĆ, Z. (1986): Methodology for geochemical mapping in Yugoslavia. In: THORNTON, Iain (Ed.). Proceed. 1st Internat. Symp. Geochem. and Health. London: Science Reviews Ltd. 31-44.

'''Literatura'''
*[https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61UZEVAK Simon Pirc.] ''Bibliographies of current jubilee authors. RMZ-materials and geoenvironment'' 50/4 (2003). 847-881.

===Anton Pogačnik===

{|
|[[File:Anton Pogačnik12.jpg|thumb|350 px|Anton Pogačnik z delavci na svoji žagi v Podnartu pred prvo svetovno vojno, arhiv Marija Javor]]
|[[File:Anton Pogačnik13.jpg|thumb|150 px|Anton Pogačnik, arhiv Marija Javor]]
|[[File:Anton Pogacnik grob.jpg|thumb|Grob Antona Pogačnika na Ovsišah pri Podnartu]]
|}
{|
|[[File:Anton Pogačnik9.jpg|thumb|150 px|Anton Pogačnik v 20. letih, arhiv Marija Javor]]
|[[File:Anton Pogačnik10.jpg|thumb|200 px|Anton Pogačnik na sokolskem zletu na Bledu v 30. letih, arhiv Marija Javor]]
|[[File:Anton Pogačnik11.jpg|thumb|200 px|Anton Pogačnik  na sokolskem zletu na Bledu v 30. letih, arhiv Marija Javor]]
|}

{|
||[[File:Anton Pogačnik na Tromostovju med vojno.jpg|thumb|Anton Pogačnik na Tromostovju med vojno. Arhiv Marije Javor]]
|[[File:Anton Pogačnik med vojno v Ljubljani na Tromostovju.jpg|thumb|500 px|Anton Pogačnik s Tonetom in Jožetom, bratoma Marije Javor, med vojno v Ljubljani na Tromostovju. Arhiv Marije Javor]]
|[[File:Anton Pogačnik v Tivoliju v Ljubljani med vojno.jpg|thumb|Anton Pogačnik v Tivoliju v Ljubljani med vojno. Arhiv Marije Javor]]
|[[File:Anton Pogačnik v Tivoliju v Ljubljani med vojno 02.jpg|thumb|Anton Pogačnik v Ljubljani. Arhiv Marije Javor]]
|}

Srednja Dobrava 21. 5. 1874 – Podnart 14. 4. 1948. »Valentinc« (1900), »mladi ta župan Valentinov Tonček« (1901), od 1909 samo še »iz Podnarta«. Podjetnik in industrialec. Brat dobravskega gostilničarja Filipa Pogačnika. Za gostilno v Podnartu je dobil dovoljenje 1900, poročen z Marijo Korenčan iz Naklega, oče štirih otrok: Cirila, Metoda, Antona in Mare (1904–1972), ki se je 1. 9. 1926 poročila s sinom viteza Josipa Pogačnika (roj. pri Podnartovcu) Jožefom. S sinovi je ustanovil podjetje Cimean, ki je predhodnik uspešne kemijske tovarne Atotech v Podnartu. Od 1898 do 1920 je bil liberalski župan občine Ovsiše, pod katero je spadala tudi Dobrava. Njegova gostilna (pri Pogačniku, tudi pri Tončku ali pri Valentinovcu; najprej je bila v baraki pri železniški postaji, potem v stavbi z današnjo hišno št. 26) je bila shajališče liberalcev.

V bivši Jugoslaviji je za razvoj Podnarta veliko naredil še en Pogačnik [...] to je bil Anton Pogačnik, imenovan Tonček, ki je bil rojen pri Valentinu na Dobravi. Bil je to zelo podjeten mož, ki se je iz skromnih začetkov razvil v zelo podjetnega lesnega industrialca. Zgradil je v Podnartu veliko žago, razen tega pa je imel žage še v več drugih krajih na Gorenjskem. Mnogo let je imel npr. v najemu državno žago v Soteski v Bohinju. -- Franc Kozjek: Sto let Podnarta, ''Glas'' 23. 8. 1967 (20/62), 7 

Lesni industrijalec Anton Pogačnik v Podnartu je bil rojen dne 31. majnika pred 60 leti na prelepi Dobravi, kjer je že njegov oče Šimen imel slovito vinsko trgovino. Komaj 16 let je bil Tone star, ko je po očetovi smrti prevzel skrb za posestvo in vinsko trgovino, njegovo ime so pa imenovali po vsej Sloveniji, ko so 25letnega Antona Pogačnika izvolili za župana, da je postal najmlajši župan v deželi. Iz podjetnega, za izobrazbo in napredek stremečega fanta, je postal pravi možati gorenjski župan, ki je z vzorno nesebičnostjo vodil občino polni 26 let, nato mu je pa zraslo delo čez glavo in je težko čast prostovoljno odložil na druga ramena. L. 1899 se je preselil z Dobrave v Podnart na posestvo, ki ga je dobil po svojem očetu in je takoj šel tudi v Naklo v starodavno Španovo hišo po zalo Miciko, ki odslej kot vzgledna gospodinja in mati gospodinji na ugledni Pogačnikovi domačiji v Podnartu ter z največjo gostoljubnostjo ljubeznivo sprejema goste iz vse države. Po preselitvi v Podnart se je župan Pogačnik kmalu lotil trgovine z lesom in se kot dober gospodar ter pošten strokovnjak kmalu uveljavil po vsej bližnji in daljni okolici ter tudi v inozemstvu. Že pred 30 leti je ustanovil Kmetsko hranilnico in posojilnico v Podnartu, ki deluje na kmetsko-zadružni podlagi in izkazuje že tudi prav lepe rezerve, kar pač najlepše dokazuje, da je današnji jubilant vodil vsej okolici koristni zavod vztrajno in nesebično, saj mu je tudi ves čas načelnik in takorekoč tudi tajnik in blagajnik v eni osebi. Težka je bila doba svetovne vojne, ko je svojim občanom pomagal z nasveti in z odprto roko ter mnogokaterega rešil vojaške suknje, osamljene družice vojakov pa lakote, čeprav je vedel za vedno veljavni pregovor, da je dobrota sirota, kar danes tudi izkuša v le preveliki meri namestu hvaležnosti. Naš jubilant je bil pa tudi vedno neoporečen in odločen nacionalist ter je med drugim ustanovil tudi Sokola, ki mu je nadvse skrben starosta. Kmalu je spoznal tudi pomen tujskega prometa, podrl svojo domačijo in zgradil najprikupnejši in najmodernejši hotel, ki je vedno poln zadovoljnih letoviščarjev iz vse države. Za svoje delo v javno korist je dobil tudi priznanje na najvišjem mestu z redom Sv. Save in Jugoslovanske krone.

Svojo hčerko Maro in svoje tri sinove je poslal na najrazličnejše domače šole in tudi na šole in specialne zavode v Avstrijo, Čehoslovaško, Nemčijo, Italijo in Francijo ter ne dolga popotovanja po svetu, da so danes pripravljeni na najtežje naloge mednarodnega gospodarstva, ko sta se Ciril in Anton posvetila trgovini, dr. inž. Metod je pa kemik in specialist za olja, ki nam bo obogatil našo industrijo. Sin Ciril je že prevzel del skrbi svojega očeta na svoja široka pleča in že vodi nacionalno gibanje v vsej okolici, a največje veselje mu je napravila hčerka Mara, soproga znanega voditelja JS in generalnega tajnika TPD g. Josipa Pogačnika, ko mu je pred petimi leti natanko za njegov rojstni dan poklonila prvega vnučka Joška. Ta bistri nagajivček je jubilantu največja sreča, ki naj se mu v ljubezni družine in v hvaležnem spoštovanju vseh domačinov in okoličanov z vseh strani smehlja do najskrajnejših mej vedno delavnega življenja z najslajšim sadom! -- ''Slovenski narod'' 19. 5. 1934 (67/113)

===Franjica Pogačnik===

{|
|[[File:Franjica Pogačnik 02.jpg|thumb|Franjica Pogačnik  (1868–1940)]]
|[[File:Franjica Pogačnik 04.jpg|thumb|Franjica Pogačnik]]
|}

Srednja Dobrava 28. 10. 1868 – 14. 2. 1940. Učiteljica, hči Marije in Simona Pogačnika. Na Dobravi je službovala 1922&amp;ndash;1924,&lt;ref&gt;Od nekod je podatek, da je na Dobravi učila v letih 1892–1894 in 1921–1927; verjetno je šlo le za pomoč.&lt;/ref&gt;  pred tem v Cerkljah, potem v Ribnem in drugod. Gl. tudi [[Dobravske domačije#Pri Valentinu]].

===Jože Pogačnik===

[[File:Joze Pogacnik.jpg|thumb|left|Jože Pogačnik iz Domžal, star 101 leto]]

Srednja Dobrava, 27. jul. 1916, Valentinov – Domžale, [20.?] julija 2022. Direktor in župan. Sin Filipa Pogačnika. Kot otrok je pasel krave in nosil mleko v Kropo. Prvi razred so imeli v domačem skednju, učila ga je teta Franjica. Nekoč se je skoraj utopil v reki Lipnici. Na začetku druge svetovne vojne je bil kot oficir na orožnih vajah pri Skopju zajet in odpeljan v Bolgarijo in Romunijo (Turnomacorele) in Nemčijo (Bernsdorf). V ujetništvu mu je življenje rešil sošolec, ki ga je izčrpanega potegnil na vlak. 1942 se je iz Nemčije vrnil in kot vsi bratje odšel v partizane. V partizanih na Jelovici je za las ušel rafalu. Brat Dušan je v partizanih padel, sam je šel iskat njegovo truplo. V Domžale se je preselil leta 1951. 22 let je bil direktor tovarne Tosama in en mandat in pol predsednik Skupščine občine Domžale oz. domžalski župan. Po upokojitvi je bil zaslužen za postavitev centralne čistilne naprave v Domžalah. Bil je član Planinskega društva Domžale, je častni član Industrijskega gasilskega društva Tosama in častni občan Domžal. -- Jasna Paladin: [http://www.gorenjskiglas.si/article/20160808/C/160809825/1167/castni-obcan-dopolnil-sto-let- Častni občan dopolnil sto let.] ''Glas'' 8. avg. 2016; [https://www.domzale.si/objava/656649 Žalna seja ob smrti častnega občana gospoda Jožeta Pogačnika]. Občina Domžale 22. 7. 2022.

===[[:w:Nike Kocijančič Pokorn|Nike K. Pokorn]]===

[[File:Nike Kocijančič Pokorn.jpg|thumb|Nike Kocijančič Pokorn]]

Nike Kocijančič Pokorn (1967-) je hči [[Dobravski kdojekdo#Janez Kocijančič|Janeza]] in [[Dobravski kdojekdo#Andreja Kocijančič|Andreje Kocijančič]] in sestra [[Dobravski kdojekdo#Gorazd Kocijančič|Gorazda Kocijančiča]]. Diplomirala je iz francoščine in angleščine in doktorirala iz literarnih znanosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Za disertacijo je prejela nagrado Evropskega združenja za prevodoslovje. Zaposlena je na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskuje prevajanje v nematerni jezik in ideološke vplive na prevod in prevajanje.

===Jakob Poličar===
 
[[File:Jakob Poličar.jpg|thumb|left|Jakop Poličar, nagrobnik na pokopališču v Podbrezjah]]

Tudi Polizhar. Polica pri Naklem, 5. 4. 1807 – Podbrezje, 15. 11. 1892. Duhovnik. Mašniško posvečenje je prejel 27. julija 1834. Služboval je kot kaplan v Ložu, Horjulu, v Križah pri Tržiču, v Spodnji Idriji. Jeseni 1844 je postal kaplan v Podbrezjah, od koder je spomladi 1858 prišel kot lokalist na Dobravo (1858–1879). Medtem je bila Dobrava leta 1876 povzdignjena v samostojno župnijo in Jakob Poličar je postal prvi župnik. Jeseni 1879 je prevzel župnijo Podbrezje, na Dobravo pa je iz Tržiča prišel Jakob Aljaž. -- ''Fara Mošnje skozi 850 let''; ''Zgodovina fara ljubljanske škofije'', II. zv., str. 107 in 108. V: Ivan Lavrenčič: ''Zgodovina cerkljanske fare'' 1890

 Poličar je bil pobožen mož. Molil je ob nedeljah, ko je imel dosti druzega dela, še posebej sam zase križev pot hodeč od postaje do postaje. S premoženjem je varčeval pri novčičih, za dobre namene pa štel stotake. Do poznih let je bil jako gibčen, hodil rad peš in vedno se mu je mudilo. -- Josip Lavtižar

===Jakob Praprotnik===

Lenartkov z Dobrave (1797 – 20. febr. 1844). Kanonik. Bil je korar, »državni svetnik« za cerkvene zadeve, knezoškofijski svetovalec in vodja knezoškofijskega urada, član Kmetijske družbe v Ljubljani, vodja latinskih šol v Ilirskem kraljestvu. 1830 je na Ovsišah slovesno umestil župnika Janeza Zupanca (1790–1843). -- Josip Lavtižar: ''Zgodovina župnij v dekaniji Radolica'', 1897 

[[File:Jakob Praprotnik.jpg|thumb|300 px|left|Žalostna povest, ''Kmetijske in rokodelske novice'' 2/9 (28. 2. 1844), 36]]

===Jakob Praprotnik (čevljar)===

Rojen na Zgornji Dobravi 1868. Poročil se je z Marijano Šlibar 26. nov. 1894, od 1894 naročnik knjig MD (prej najbrž njegova mama Marija, od 1906 naprej spet Mar. Praprotnik). Bil je srednje postave in okroglega obraza, oči je imel sive, usta pa velika (opis iz njegove delavske knjižice). 1882 je bil v službi v Radovljici, 1885 mu je izdalo potrdilo o zaposlitvi čevljarsko društvo v Knittelfeldu, 1885 pa v Neumarktu na Štajerskem. 1886 mu je v knjižico zapisal zaposlitev na Posavcu občinski predstojnik Franz Špendov z Ovsiš, 1887, pa župan Mošenj, da je bil priden delavec pri mojstru Urbanu Mahoriču na Posavcu. 1888 je bil spet v čevljarski zadrugi St. Lambrechta v Neumarktu na Štajerskem. 1889 se je vrnil na Posavec, ki je spadal pod županstvo Mošnje (župan Jurgele), k mojstru Janez Vidicu, kjer je »pošteno in zvesto delal« (»zur Zufriedenheit in Arbeit«). Da je šel zdrav od njega (»wurde gesund entlassen«), je podpisal leta 1893. Padel je v prvi svetovni vojni. -- ''Mirno spite vojaki''; Delavska knjižica 1882; Spomenik padlim v 1. svetovni vojni na Dobravi

===Franc Pretnar===

[[File:Franc Pretnar bankir.jpg|thumb|Franc Pretnar (1867-1958?)]]

Zdevčev z Zgornje Dobrave. * 19. nov. 1867, umrl ??xxx, gospodarski strokovnjak in ravnatelj Mestne hranilnice v Ljubljani. V šolo je hodil v Kranju, od petega razreda gimnazije dalje pa v Ljubljano. Po vojaški službi se je zaposlil na finančni upravi v Celovcu, od 1894 pa je Mestni hranilnici v Ljubljani. 1913 je bil imenovan za hranilničnega knjigovodjo, 1922 za višjega knjigovodjo, ravnatelj hranilnice je postal 1933. Podpiral je domačo obrt, Kreditno društv, Narodno galerijo, Umetnostno-zgodovinsko društvo, Ljudsko kuhinjo itd. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7VVH1IMZ/642d7c36-7504-4fcd-8e94-1cece9a06afc/PDF ''Slovenec'' 19. 11. 1942]

==R==

===Jože Resman===

P. d. Bodlaj, Sr. Dobrava, 1900–1974. Lovec. Eden od pobudnikov za ustanovitev lovskega društva na Srednji Dobravi leta 1945; ustanovni sestanek je bil v Bodlajevi hiši. -- Rok Gašperšič: ''O loviščih, lovu in lovcih pod Jelovico'', 2011

{|
|[[File:Bodlajeve20f.jpg|thumb|Jože Resman (Bodlaj); arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Bodlajeve23b.jpg|thumb|Jože Resman (Bodlaj); arhiv Joška Resmana]]
|}

===Fortunat Risser===

Ljubljana, 1730 – Dobrava, 18. 3. 1796. Duhovnik. V Ljubljani je končal šole in bil posvečen v duhovnika leta 1756. Leta 1792 je bil nastavljen na Dobravo. Imel je lepe zmožnosti, goreč, pobožen duhovnik. Med ljudmi je bil zelo priljubljen, škoda le, da je telesno zelo opešal. -- ''Fara Mošnje skozi 850 let''

===Frančišek Rojina===

{|
|[[File:Franc Rojina.jpg|thumb|Frančišek Rojina, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-EOOK95XE ''Slovenski čebelar'' 1922, št. 1–4, 11]]]
|[[File:Frančišek Rojina.jpg|thumb|245 px|Frančišek Rojina, Zg. Šiška]]
|&lt;poem&gt;
'''Prijatelju Rojini 
Zakasneli pomladni pozdrav.''' 
Cvetko Golar. 

Že zopet cveto nam vrtovi 
in pojejo njive, gozdovi — 
za logom se skril je šent Juri, 
na paši pastirček že kuri. 

Že reso obrale in mačice 
čebele do zadnje so dlačice, 
na trobentice trobijo zlate 
in kličejo, dragi, te v svate. 

Nikoli nate ne pozabijo, 
šume in pojo in te vabijo: 
»Začela se je ženitnina, 
le pridi, naš bralec Rojina!« 

Brž hišico temno zapahni, 
na polje Ljubljansko jo mahni, 
s čebelico hajd na Posavje, 
po židano voljo in zdravje!

[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CVOVL0FU/7a5a707a-caf9-49c0-9499-d7289caca66d/PDF ''Slovenski čebelar'' 1937, št. 10, 147.]
&lt;/poem&gt;
|}

Zg. Šiška, 3. okt. 1867 – Zg. Šiška 2. febr. 1944. Čebelar in strokovni pisec. Oče Anton je bil tesar, rezbar in ptičar. Po učiteljišču v Ljubljani (matura 1887) je služboval kot učitelj v Kolovratu pri Litiji (1887–91), na Dobravi pri Kropi (1891–93), bil nadučitelj v Vačah (1893–96), v Šmartnem pod Šmarno goro (1896–98) ter šolski ravnatelj v Šmartinu (Stražišču) pri Kranju (1898–1925). 1917–18 je bil vojak v Judenburgu in Lebringu. Po upokojitvi se je vrnil 1927 v Šiško. Poznan je bil kot čebelar, pa tudi kot sadjar in vrtnar, lovec, ribič in pevovodja. 1900 je na Dunaju opravil izpit za strokovnega čebelarskega učitelja. Udeležil se je čebelarskih kongresov, zborovanj in razstav v Avstro-Ogrski, Nemčiji, Franciji in Italiji ter navezal osebne stike s tujimi strokovnjaki. Na vseh službenih mestih si je uredil vzorne čebelnjake, preskušal moderne metode čebelarjenja in se teoretično izpopolnjeval ter posredoval izkušnje kot eden najpopularnejših predavateljev in publicistov svojega časa. Objavljal je v ''Slovenskem čebelarju'', ki ga je urejal od ustanovitve 1898 do 1918. Sprva je v časopis pisal skoraj sam. Izdal je Antona Janše ''Popolni nauk o čebelarstvu'' v prevodu (1906, 1922) in nezaključeni avtobiografski spis Nekaj čebelarskih spominov (SČ 1933–37). Zavzemal se je za kranjske panje, izumil je »gorenjsko« stiskalnico za vosek. Pisal in predaval je nazorno, živo in zabavno ter veliko prispeval k popularizaciji modernega čebelarjenja. V ''Lovcu'' je 1919–35 opisoval svoje lovske dogodivščine. Kot sadjar je vzgojil in oddal Kmetijski družbi tisoče sadnih dreves. Kot glasbenik je vodil pevske zbore in 12 let igral violo v salonskem orkestru v Kranju. Pisal je pod psevdonimi Fr. Rovski, Radivoj Posavski, F. P. -- [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi515518/ Rudolf Andrejka in Alfonz Gspan: Rojina Frančišek, SBL]

&lt;blockquote&gt;Kakor že rečeno, sem pustil jeseni l. 1888. za pleme šest panjov, in treba je bilo pripraviti za roje v prihodnji pomladi vsaj dvanajst praznih panjov. Da bi mi pa ne bilo treba letati za panjovi, ko bodo roji že na veji, sem jih jel že jeseni nabirati pri raznih 152 čebelarjih; tudi Pergav mi je dal dva. Enega pa je imel, ki že mnogo let ni vsadil vanj nobenega roja, a mi ga kot dober prijatelj ni hotel prodati, kajti v njem ni ostal noben roj, ker je bil narejen iz desk od smreke sušice, ki je udarila vanjo strela. Enake vere in prepričanja glede takih panjov je bil tudi stari Resman z Dobrave pri Kropi, ki si je bil vedno v svesti, da ve mnogo več kot drugi čebelarji. -- Franc Rojina: Čebelarski spomini. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CVOVL0FU/7a5a707a-caf9-49c0-9499-d7289caca66d/PDF ''Slovenski čebelar'' 1937, 152, 153.]&lt;/blockquote&gt;

===Ignacij Rozman===

'''Ignacij Rozman''' (* 1860, Ljubno, † 1904, Veliki Podlog) je bil iz premožne kmečke družine (mama je bila Janeščkova iz Praproš), v gimnazijo je hodil v Novem mestu, Gorici in Pazinu. Prvo službo (od 1882 do 1886) je dobil na Dobravi. V času župnika Jakoba Aljaža je bil učitelj 117 učencem na dobravski enorazrednici. 1887 je bil premeščen v Mošnje, kjer je kot nadučitelj ostal do leta 1902, ko so ga prestavili v Veliki Podlog pri Krškem. Bil je tajnik pokrajinskega učiteljskega društva, soustanovitelj in član odbora radovljiške podružnice Slovenskega planinskega društva, ves čas je bil član Mohorjeve družbe. Podpisal se je pod domoljubno izjavo občinskega odbora in v časopisih poročal o sestankih učiteljskega društva. V tej vlogi se je spoznal z učiteljskim nadzornikom za Gorenjsko Franom Levcem in se družil z njim in njegovim zetom Milanom Pajkom.  Ob učiteljevanju je bil orglar v domači cerkvi in na Brezjah ter pevec in pevovodja v učiteljskih pevskih zborih. Z ženo Ano sta imela pet otrok: Gizelo, Frančiško, Marico, Rudolfa in Minko. Umrl je star 44 let konec novembra za kapjo. Leto po smrti so z nabirko poskrbeli za postavitev nagrobnika v Krškem. Družina se je preselila v Ljubljano, vdova je umrla skoraj 20 let pozneje.

{|
|[[File:Razglednica pri Valentinu na Dobravi 1902.jpg|thumb|Razglednica pri Valentinu na Dobravi 15. 5. 1902. Na njej so podpisani Ignacij Rozman, [[:w:Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] in [[:w:Fran Levec|Fran Levec]] ]]
|[[File:Razglednica z Dobrave 1902 hrbtna stran.jpg|thumb|Razglednica [[:w:Marija Wessner|Mariji Wessner]] iz Podnarta prek Ljubljane do Ljutomera (Luttenberg) 1902]]
|}

*[[Pogovor:Dobravski kdojekdo#Gradivo za biografijo Ignacija Rozmana]]

===Miha Rozman===

Tudi Mihael Rosman, 2. maja 1795 – Blejska Dobrava, 4. 12. 1868. Duhovnik. Župnik v fari Dobrava 1835–1858. »Miha Rozman je bil kapelan na Breznici. Potem tudi župnik na Kropniški Dobravi. Nato se je preselil na Blejsko Dobravo ter od leta 1862 – 4/12 1868 tu bival. Tu je umrl in bil tu pokopan. Rojen je bil menda v Podrečju pod Gaštejem. Dat rojstva in dat. smrti bi mi bil ljub.« -- Tomo Zupan, Zapuščina, NUK Ms 1392, Prešerniana: Vprašanja župniku Ignaciju Fertinu. 

Miha Rozman je na Blejski Dobravi pokopan. Na grobnem spominku
ima napis: Tukaj počiva častiti gospod Miha Rozman, rojen 2. maja 1795, umrl 4. decembra 1868. -- Josip Lavtižar 1897

Rojen na Podreči 2. 5. 1795, posvečen 2. 9. 1822, drugi kaplan (1822–1824), kaplan v Tržiču, na Breznici do 1828, Marija Devica v Polju, 1829 Vodice, 1830 lokalist v Kokri, 1835–1858 Sr. Dobrava, 1858 v pokoju v Stari Loki, 1863 na Blejski Dobravi, umrl 4. 12. 1868. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3POWPQ0J/c9def0ce-f9ed-4fc5-9461-c68113794548/PDF ''Cerkveni glasnik za Tržiško župnijo'' 1927 (4/29)]

==S==

===Andrej Stegnar===

Doma je bil v Kamni Gorici, v mašnika je bil posvečen 1782. V letih 1803–1806 je bil na Dobravi, odkoder je odšel za župnika v Železnike. Dne 29. septembra 1810 je odšel službovat v mariborsko škofijo. -- ''Fara Mošnje skozi 850 let''

===Alojzij Stroj===

{|
|[[File:Alojzij Stroj.jpg|thumb|left|Alojzij Stroj, KMD 1953, 122–24]]
|[[File:Alojzij Stroj zlatomašnik.jpg|thumb|320 px|Alojzij Stroj zlatomašnik 1942; delcampe]]
|}

Lipnica, 15. 6. 1868 – Ljubljana, 18. 6. 1957. Prelat, organizator, nabožni pisec, duhovnik. Rojen je bil v Lipnici pri Kovaču kočarju Martinu in Heleni, rojeni Balantič. Dva razreda gimnazije je napravil 1882–83 v Kranju, v Ljubljani pa razrede od 3 do 8 (1884–89; matura 1889) kot alojzijeviščnik. Bogoslovje je študiral v Ljubljani (posvečen je bil leta 1892 in 23. julija tega leta je pel novo mašo na domači Dobravi), V Ljubljani je ostal eno leto kot semeniški duhovnik. 1893–94 je bil kaplan v Črnem vrhu nad Idrijo, 1894–95 v Ljubljani katehet na zunanji uršulinski ljudski in meščanski šoli, 1905–19 spiritual v semenišču, od 1919 stolni kanonik, od 1942 prelat. Leta 1904 je postal predsednik Katoliške družbe rokodelskih pomočnikov v Ljubljani, zanje je priskrbel strokovne učitelje ter na koncu leta prirejal razstave (1905 prva razstava motorjev in strojev za malo obrt v Ljubljani; deset razstavljavcev je dobilo posebna priznanja). Igrali so v igrah, nekateri so postali poklicni igralci. 1908 je ustanovil Društvo rokodelskih mojstrov, pred 1909 Katoliško mladeniško društvo za obrtne in trgovske vajence in Društvo za varstvo vajencev, Vajeniški dom v okviru Rokodelskega doma (od 1936 na Kersnikovi ulici), 1927 Obrtniško stavbno zadrugo. V Črnem vrhu je 1894 ustanovil Marijino kongregacijo za dekleta, 1898 za učenke uršulinske meščanske šole, 1908 za bogoslovce in duhovnike, od 1919 je predsedoval Bratovščini za vedno češčenja presvetega Rešnjega Telesa, ki je skrbela za lepo opremljenost revnih cerkva. Pisal je o slovenski zgodovini (''Domače vaje'' 1887–88, ''Vrtec'' 1895, 1896, ''Društveni govornik'' 1915, 160–99), o verskem in kulturnem delu Slovencev v Ameriki (''Slovenec'' 1925, št. 82). Kot nabožni pisec je uporabljal psevdonim Krščanski detoljub. Objavljal je v časopis ''Angelček'', urejal ''Domače vaje'', ''Pomladne glasove'', ''Duhovnega pastirja'', zbornike društva rokodelskih pomočnikov, ''Zbirka lepih naukov'', ''Nebeške rože'' (1931–41). Pisal je biografije (o umetnostnem zgodovinarju Janezu Flisu (''Slovenec'' 1941, št. 48); Knezoškof dr. A. B. Jeglič (1917), o katehetu in pisatelju A. Kržiču (''Duhovni pastir'' 1914, 551–6; 1916, 641–6; 1921, 63; Zvezde in cvetice, 3–5), Sv. Peter Kanizij in Slovenci (''Slovenec'' 1925, št. 112). Knjige: ''Obiskovanje presvetega Rešnjega Telesa'' (1903, 1904), ''Kratka zgodovina katoliške Cerkve'' (1904, 1922), ''Liturgika'' (1907, 1922), prevod knjige Jules Lintelo, ''Mladini!'' (1911), molitvenik ''Sv. Anton Padovanski'' (1929), ''Marija, kraljica src: Nauk blaženega Grinjona Montfortskega o pravi pobožnosti do Matere božje'' (1912, 1917). -- [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi623938/ Stroj Alojzij, SBL]; Kanonik Alojzij Stroj (Ob šestdesetletnici.) -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-26MN0O66/899be8c0-9e31-4a6b-bc07-c6188bdfe840/PDF ''Slovenec'' 15. 6. 1928]

===Valentin Stroj===

[[File:Valentin Stroj.jpg|thumb|left|Valentin Stroj * 1874]]

Rojen 1874 v Lipnici, umrl xxx? železniški višji revident in postajenačelnik. V gimnazijo je hodil v Kranj, po odsluženi vojaščini se je zaposlil na železnici kot prometni uradnik in služboval v 
šoli obiskoval gimnazijo v Kranju. Ko je odslužil enoletno prostovoljstvo, si je izbral za svoj St. Petru
na Krasu, v Logatcu, v Gorici in Beljaku. Postajenačelnik je bil v Borovnici
in na Vrhniki. 1917 je preživel napad blazneža.  -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLO0D2JR/34a71926-43f6-4b5c-9c48-88ddbe7db24f/PDF ''Jutro'' 24. 2. 1944]

==Š==

===Borut Škarja===

[[File:Borut Škarja.jpg|thumb|left|Borut Škarja]]

Z Zgornje Dobrave, [[Dobravske domačije#Pri Pisancu|pri Pisancu]]. Bibliotekar in arborist, državni prvak v drevesnem plezanju 2018, 2019, 2023, leta 2022 tretji na državnem prvenstvu v gorskem teku (trail), 2023 zmagovalec maratona nad Baško grapo. 

*[https://www.mojaobcina.si/bled/novice/borut-skarja-nagrajeni-arborist-plezalec.html Borut Škarja, nagrajeni arborist plezalec.] Mojaobčina.si: Bled.
*[https://sgls.si/2019/06/3-drzavno-tekmovanje-v-drevesnem-plezanju/ 3. državno tekmovanje v drevesnem plezanju.] SGLŠ Postojna.
*[http://www.gorenjskiglas.si/article/20180616/C/180619853/1038/April Zmagal v plezanju na drevo.] ''Gorenjski glas'' 16. 6. 2018.
*[https://timing.sportident.com/en/results/2022/hg-ultra-trail/course-a/overall#cf HG Ultra trail 2022 Idrija 20. 8. 2022] 
*[http://grg-ggweb.newscyclecloud.com/article/20230601/C/230609984/1082/1038/borut-skarja-je-spet-prvak-v-arboristiki Borut Škarja je spet prvak v arboristiki]. ''Gorenjski glas'' 1. 6. 2023.
*[https://my.raceresult.com/210715/ GM40+ (gorski maraton 4 občin, Podbrdo) 18. 6. 2023, 41,2 km, 3110 nmv., 1. mesto absolutno]
*[https://timing.sportident.com/en/results/2023/hg-ultra-trail/course-d/overall#cf Laufar trejl, Idrija 19. 8. 2023]: 50 km in 2680 m višincev med 25 tekači, 3. mesto absolutno in 1. v svoji kategoriji
*[https://live.utmb.world/julianalps/2023/runners/1274 UTMB Live - Julian Alps Trail Run, Kranjska Gora 9. 8. 2023:] 15. mesto absolutno na 60 km, 3200 višinskih metrov, 1. v svoji kategoriji, 2. Slovenec
* 4. mesto na [https://timing.sportident.com/en/results/2024/knap-trail/course-a/overall#cf Knaptrail] v kategoriji M 35%ndash55 (6. mesto absolutno na [https://www.knaptrail.si/razdalje/t-douga/ T'Dougi] 51 km)) 6. 1. 2024.

===Jožica Škofic===

[[File:Jožica Škofic.jpg|thumb|left|Jožica Škofic]]

Roj. Guzej, Ptuj, 4. 3. 1964. Slovensko jezikoslovje, znanstvena svetnica. V letih 1982–1987 je študirala slovenski jezik in književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, tam leta 1991 magistrirala iz slovenskega knjižnega jezika in stilistike z nalogo Problemi slovenskega pogovarjalnega jezika ter leta 1997 doktorirala iz slovenske zgodovinske slovnice in dialektologije z nalogo Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Krope na Gorenjskem. V šolskem letu 1987–1988 je bila kot profesorica slovenskega jezika in književnosti zaposlena na PTT srednješolskem centru v Ljubljani, od leta 1988 je raziskovalka v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, kjer je bila l. 2010 izvoljena v naziv znanstvena svetnica. Od študijskega leta 2006/2007 je dopolnilno zaposlena na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru, kjer je predavala pri predmetih Uvod v jezikoslovje, Slovenski jezik v družbi, Zgodovina slovenskega jezika, Dialektologija, Oblikoslovje in glasoslovje slovenskega knjižnega jezika. Raziskuje slovenska narečja, s posebnim poudarkom na gorenjskem narečju, narečni terminologiji izginjajočih strok (kovaštvo, ptičarstvo) in narečnem imenoslovju (ledinska in hišna imena, vzdevki). Posveča se raziskavam za Slovenski lingvistični atlas (zapisovanje krajevnih govorov, fonološki opisi govorov iz mreže SLA, jezikoslovna analiza, komentiranje in geolingvistični prikaz narečne leksike). Sodeluje pri raziskavah za Evropski lingvistični atlas (komentiranje slovenskega gradiva, jezikoslovna analiza in geolingvistična predstavitev besedja za izbrana vprašanja ALE). Je izredna članica SAZU, članica Mednarodnega društva dialektologov in geolingvistov (SIDG), predsednica nacionalne komisije in članica uredniškega odbora Evropskega lingvističnega atlasa (ALE), članica Dialektološke komisije pri Mednarodnem slavističnem komiteju (MSK), članica Slavističnega društva Slovenije in Lektorskega društva Slovenije. -- [http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/jo%C5%BEica-%C5%A1kofic-sl#v Jožica Škofic, ZRC SAZU]

===Gregor Šlibar===

Mišače, 14. 3. 1843 – Komenda, 11. 5. 1922. Duhovnik. Koničarjev. Mašnik je postal 9. julija 1870. Tri leta je bil kaplan v Šmartinu pri Kranju (1882–1885), od koder je prišel v Mošnje 13. maja 1885 in bil kaplan poldrugo leto, do 1. decembra 1886. -- ''Fara Mošnje skozi 850 let''

===Mirko Špendov===

Letos poleti se je v 94. letu poslovil naš dolgoletni član Mirko Špendov - Bendlnov Mirko s Spodnje Dobrave pri Kropi. Bil je razumen, topel človek, s svojim življenjem in
zanimivimi pripovedmi je dokazoval, da je še kako mogoče biti dober kristjan in pokončen domoljub, spoštljiv do partizanstva in odklonilen do okupatorja in domačih izdajalcev. 

Skupaj s še štirimi brati in sestro je bil že zgodaj vprežen v kmečka dela. Po prevzemu kmetije je vse življenje ostal na domačiji. Tudi v cerkvi je nasledil očeta, in to kot organist. Osnovno šolo je obiskoval na Srednji Dobravi, kjer ga je poučeval Stane Žagar, poznejši partizan in narodni heroj. Leta 1941 so bili tudi Bendlnovi tako kot še 42
drugih družin s treh Dobrav in Mišač izgnani v nemška taborišča. Podrobno je Mirko opisoval bivanje v delovnem taborišču Wallmile: »Posebej pozimi je bilo delo zelo težko.
Imeli smo slabo hrano in borna oblačila. Preden so v mesto vkorakali Američani, so bila bombardiranja še posebej silovita. Pot domov je bila dolga, a bili smo srečni, da smo
bili končno spet doma.« 

Sledila so tri leta vojaščine, in ko se je vrnil, je bil brez poklica in brez denarja. Nato se je zaposlil v bližnjem kamnolomu kot miner, pozneje je delal pri cestnem podjetju, leta 1986 se je upokojil. Vse do zadnjega je bil bistrega uma, tako da je za bližnje opravke celo smel obdržati vozniški izpit. Poročil se je dokaj pozno, pri štiridesetih, dobil tri otroke (žal so enega prinesli mrtvega iz JLA, česar ni bilo mogoče nikoli preboleti) in šest vnukov.  Mirko kot spoštovan sovaščan, ki mu je bilo vedno mar za skupnost
(bil je tudi predsednik KO RK Srednja Dobrava), ostaja z nami naprej v lepem spominu. -- Mira Hladnik. [https://www.svobodnabeseda.si/wp-content/uploads/2020/10/sb59-web.pdf ''Svobodna beseda'' sept. 2020]

===[[:w:Vendelin Špendov|Franci Špendov]]===

Pater Vendelin, Sp. Dobrava, 1. okt. 1921 – Čikago, 1. julija 2009. Bendeljnov. Pater, skladatelj, zborovodja. Od doma je odšel v 1939 in v Kamniku 1939 stopil v noviciat, redovne zaobljube je opravil v Beljaku 1945. Iz bogoslovja je diplomiral 1947 na rimski univerzi Antonianum (tja je šel peš) in bil istega leta v lateranski baziliki posvečen v duhovnika. 1950 se je odselil v ZDA. 1959 je diplomiral iz orgel in kompozicije na De Paul University v Čikagu. V Čikagu je v 60. letih vodil cerkveni zbor in z njim nastopal na radiu in televiziji. Cerkveno glasbo je študiral še v Rimu na Papeškem Institutu sv. Cecilije in tam 1971 doktoriral na temo Slovenska orgelska glasba. Bil je nekaj let gvardijan v centralnem samostanu v Ljubljani. Po vrnitvi v ZDA je ostal do smrti v Lemontu. Od 1974 je bil duhovnik med slovenskimi izseljenci v Lemontu in vodil pevski zbor Slovenska pesem. Zlagal je maše, kantate, cerkvene pesmi in priredbe ljudskih pesmi ter objavljal muzikološke članke. Zadnja leta je bil težko bolan. Na Sr. Dobravi so počastili spomin nanj s koncertom njegovih skladb. -- Mirko Špendov, ES, [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/02.07.2009-12 ''Družina'' 2. 7. 2009]; slika: arhiv Mirko Špendov

'''Vendelin Špendov in njegova kantata Turki na Slevici.''' Vendelin Špendov se je rodil leta 1921 na Spodnji Dobravi; živi v Lemontu (ZDA). Gimnazijo je obiskoval v Kranju in v Ljubljani. Leta 1939 je stopil v frančiškanski red, leta 1945 pa je naredil večne zaobljube. Teologijo je študiral na univerzi Antonianum v Rimu, kjer je bil posvečen 20. decembra 1947 v lateranski baziliki. Po licenciatu iz teologije je služboval v Lemontu (ZDA) v letih 1950 do 1954, ko je odšel v Chicago. Glasbo je študiral na glasbeni šoli DePaul University v Chicagu in leta 1959 diplomiral iz orgel in kompozicije (s kantato Revertemini). Leta 1971 je kot drugi Slovenec (za Ačkom, oba frančiškana) postal doktor cerkvene glasbe na Pontificio Instituto de Musica sacra v Rimu z disertacijo Slovenska orgelska glasba. Nekaj časa je deloval pri Marijinem oznanjenju v Ljubljani, leta 1974 pa je odšel zopet v Chicago, kjer je bil izmenoma pri obeh slovenskih farah: sv. Štefana in sv. Jurija. Od leta 1990 je predstojnik v Lemontu. Ves čas vodi številen zbor s pomenljivim nazivom Slovenska pesem. Poleg disertacije je objavil številne članke z glasbenega področja v Ave Maria, v CG in v Družini. Predvsem ga poznamo kot skladatelja, čeprav je večina njegovih skladb še vedno v rokopisu. Tiskane so izšle: Dve slovenski maši, Maša z angleškim besedilom, Spevi med berili (pet zvezkov), kantata Stvarniku za soliste, zbor in orkester, Sest Marijinih pesmi za zbor in orgle. Precej skladb je izšlo v raznih zbirkah: Slavimo Gospoda, Cerkvena zborovska pesmarica in v CG. Na področju posvetne glasbe ima veliko priredb narodnih pesmi, ki jih združuje v operete narodnega značaja. V rokopisu je med drugim kantata za soliste, zbor in orkester Turki na Slevici na Stritarjevo besedilo. O njej je skladatelj Vendelin Špendov zapisal: &quot;Vedno so me zanimali zgodovinski motivi, zlasti legende. Koliko se Stritar tu nanaša na zgodovinska dejstva, ne vem. Dolgo me je mikalo, lotil pa sem se je, ko je bil zbor Slovenska pesem dovolj dober in številen. Uvod, ki je kratek, saj ima le 2 takta, naj bi predstavil grozo, ki so jo občutili ljudje, ko so zagledali goreče grmade. Ljudje so še pomnili, kako hudo je bilo vsakokrat, ko so Turki prihajali. Tokrat zopet starček prepričuje: 'Kaj boš s sekiro, sin začel? Križ nam je zdaj orožje ... Le urno gori na goro'. Sopran predstavi beganje ljudi, ki se zbirajo in hitijo v cerkev, ki bo kmalu premajhna. V cerkvi so molili in rotili Boga za pomoč: 'Pomagaj nam zdaj večni Bog!' in Mater v oltarju prosili: 'O sliši nas uboge in reši nas nadloge.' Turki pridrvijo, iz cerkve se sliši molitev, paša je že v cerkvi. Kot odmevi so kriki: 'Gorje, gorje' in tihi: 'Pomagaj nam', dokler vse ne onemi. Čudo! Ritem se spremeni. V 4/4 taktu so poudarki na nenavadnih mestih (čudo!), ko zbor pripoveduje, kaj se dogaja, in pripelje do vrhunca: 'Oteti so kristjani, Marija svoje brani.' Zadnja kitica pesnitve je hkrati uvod, nekak moto skladbe.&quot;

Prva izvedba Špendovove kantate Turki na Slevici je bila 16. aprila 1987 v Chicagu. Dr. Maks Milanez je v Ameriški domovini o njej zapisal: &quot;Na vrsti je zgodovinski motiv in sicer okrutnost iz časa spopadov s Turki, ki je mehčana le z zaslombo Matere Božje. Stritarjev ep Turki na Slevici je dosledno ovit z Vendelinovimi takti: strah, upanje, bojna zmešnjava, omahovanje in na koncu blesteča rešitev. Vse to je čustveno stopnjevano ob melodijah. Otožno natančen solistični sopran (Nandi Puc) in svarilen napotek hišnega očeta (Branko Magajne) sta prepričljivo upodobila tesnobo pred bližajočim se krvavim obračunom. Zmagoviti konec veliča Marijo zaščitnico.&quot;(19) -- Edo Škulj: Glasbeno ustvarjanje Slovencev po svetu. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-07M10XWY/7d545816-227d-4f46-9206-478ca23bf5bb/PDF ''Meddobje = Entresiglo'' 1997 (31/3-4]

===[[:w:Jan Špik|Jan Špik]]===

Lipnica, 22. 7. 1988. Veslač, državni reprezentant.  Nosilec članske bronaste medalje na EP v Vareseju (2012) v dvojnem četvercu. Skupaj z bratom Luko Špikom je na Sredozemskih igrah 2009 v Pescari osvojil srebrno medaljo v dvojnem dvojcu. 
Vir: DAR - sport
 
===[[:w:Luka Špik|Luka Špik]]===

[[File:Spik Luka IMG 2797-crop.jpg|thumb|left|Luka Špik, foto Roman Maurer na Bledu]]

Lipnica pri Kropi, 9. 2. 1979. Veslač, olimpijski zmagovalec. V dvojnem dvojcu (skupaj z Iztokom Čopom) je osvojil komplet olimpijskih medalj; olimpijska zmagovalca sta postala na OI v Sidneyju (2000), olimpijska podprvaka v Atenah (2004), bron pa sta osvojila na OI v Londonu (2012). Skupaj s Čopom je postal še trikratni svetovni prvak (dvojni dvojec); St. Catharines 1999, Gifu 2005 in München 2007. Na SP je osvojil še dve srebrni medalji; dvojni dvojec – Eton 2006 in dvojni četverec – Gifu 2005. Skupaj je tako na največjih tekmovanjih osvojil osem medalj, kar ga uvršča v deseterico najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. -- DAR - šport

===[[:w:Fran Šuklje|Fran Šuklje]]===

[[File:Fran Šuklje (3).jpg|thumb|Fran Šuklje]]

Zgodovinar, politik in deželni glavar Fran Šuklje (* 24. oktober 1849, Ljubljana, † 18. avgust 1935, Novo mesto) naj bi rad obiskoval Dobravo in jo imenoval »pušeljc« Kranjske. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CPUZLY35/79dea478-6468-4178-8cf9-51c763123b6f/PDF ''Slovenec'' 11. 12. 1937]

==T==

===[[:w:Anže Terlikar|Anže Terlikar]]===

[[File:Anže Terlikar.jpg|thumb|left|Anže Terlikar]]

Kranj, 30. 11. 1980. Hokejist. Do poroke je živel na Srednji Dobravi. Igral je od leta 2000 v Hokejskem klubu Jesenice, 2010/11 je prestopil k HK Partizan, 2011/12 je igral za HDD Bled in HDK Maribor v Slohokej ligi. Od sezone 2012/13 je bil član kluba HK Triglav Kranj. Za slovensko reprezentanco je nastopil na svetovnih prvenstvih v letih 2003, 2006 2007, 2008 in 2009, pred tem pa je leta 1999 nastopil na svetovnem prvenstvu reprezentanc do 18 let in leta 2000 na svetovnem mladinskem prvenstvu. Njegov oče Drago Terlikar je bil serviser slovenske hokejske reprezentance.

==U==

===Martin Urbančič===

Dobrava, 1747 – Šentjernej, 4. 3. 1819. Duhovnik. Doma je bil z Dobrave. V mašnika je bil posvečen 19. decembra 1772. Humanistične in modroslovne študije ter moralno teologijo je študiral v Ljubljani, drugo bogoslovje pa v Gradcu. Služboval je pri sv. Joštu nad Kranjem (župnija Šmartin), kot vikar namestnik v Srednji vasi v Bohinju, nato na Igu, v Ljubljani pri sv. Petru, kot kaplan v Dobu, v Polhovem Gradcu in Ljubljani v Trnovem, kjer je bil beneficiat in katehet. Leta 1800 je postal župnik v Šentjerneju, kjer je umrl 4. marca 1819. Ljudje so ga imeli radi, ker je bil zgleden in pošten. Bil je bolehen in slaboten, sider pa nadarjen in dober govornik. -- ''Fara Mošnje skozi 850 let''

===Anica Urbanija===

[[File:Anica Urbanija.jpg|thumb|left|Anica Urbanija]]

Zg. Dobrava, 1943 – sept. 2015. Režiserka iger za vaški oder in lokalna političarka. Kot kranjska gimnazijka je igrala na Odru mladih Prešernovega gledališča v Kranju in z igranjem nadaljevala v gospodinjski šoli v Grobljah. Poučevala je gospodinjstvo na OŠ Radovljica in na OŠ Lipnica. Po upokojitvi je izvajal verouk na Srednji Dobravi in v Kamni Gorici. V okviru Društva prijateljev mladine je od leta 2004 vodila kulturno sekcijo in gledališko skupino, ki je združevala igralce z Dobrav, Krope, Podnarta in Kamne Gorice. Zanjo je režirala vrsto dramskih del: Bolje tič v roki kot tat na strehi, Neskončno ljubljeni moški, Hotel Plaza, Stric iz Amerike, Kdo se boji Virginje Woolf? 1994 je bila kot predstavnica Slovenskih krščanskih demokratov izvoljena za radovljiško občinsko svetnico in to ostala dva mandata. 2014 je bila ponovno izvoljena v občinski svet, tokrat na listi Nove Slovenije; tu je vodila odbor za finance. -- Alenka Bole Vrabec: Ana Urbanija, ''Deželne novice 9. okt. 2015''

==V==
===Minka Vilman===

Marija Vilman, rojena 8. septembra 1887 na Savi pri Jesenicah, umrla 21. jun. 2016 na Srednji Dobravi. Od 5. razreda dalje se je šolala v samostanu v Škofji Loki, potem pa v višjo dekliško šolo v Ljubljani, kjer je končala vse tri letnike in pedagoški tečaj ter leta 1909 maturirala na učiteljišču. Prvo službo je dobila v Srednji vasi, že naslednje leto je bila imenovana za suplentinjo na Planini pod Golico, kjer je službovala skoraj tri leta, dokler ni zbolela za vnetjem rebrne mrene in leto in pol ostala doma.  Po ozdravitvi je bila do konca šolskega leta 1913/14 nadomestna učiteljica na Breznici. V času splošne mobilizacije 1914 je sprejela nadomeščanje mobiliziranega Petra Jocifa na enorazrednici na Dobravi pri Kropi in se navezala na ljudi in kraj, ljudje pa so jo vzljubili, vendar je dve leti po nastopu službe umrla. Pokopana je na Jesenicah.

===Alojz Vidic===

[[File:Alojz Vidic.jpg|thumb|Alojz Vidic 2008]]

Srednja Dobrava, 24. 6. 1926. Družbeni delavec. Rojen je bil v kmečki družini (Grilovi) s sedmimi otroki. Med 2. svetovno vojno je bil skupaj s svojimi izseljen najprej v domača taborišča (Begunje, Škofovi zavodi v Šentvidu, grad Goričane), nato pa v Nemčijo (Burg Wernfels, Poxau, Dingolfing), kjer jim je umrl oče. Brata Franca so ustrelili Nemci kot talca v Dragi leta 1941. Zaposlen je bil v Jugobruni Kranj, Plamenu Kropa, v Železarni Jesenice, v Verigi Lesce. Družbene funkcije je prevzemal v okviru civilne zaščite, ljudske obrambe, bil je ustanovni član in poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Sr. Dobrava in podpoveljnik v gasilski zvezi občine Radovljica. 26 let je bil predsednik komunalnega odbora, udeležen je bil pri prostovoljni gradnji doma krajanov in gasilskega doma, asfaltiranju krajevnih cest, polaganju napeljav itd. 36 let je bil predsednik pokopališkega odbora in govornik na pogrebih. Ob ustanovitvi Društva izgnancev leta 1992 je postal predsednik dobravske sekcije društva. Organiziral je srečanje izgnancev na Sr. Dobravi, izlet izgnancev v nemške kraje, kamor so bili pregnani med vojno, zbral in uredil je spomine izseljencev v knjigah ''Moji spomini ali kako smo s prijatelji preživeli drugo svetovno vojno'' (2006) in ''Spomini izgnanih: 1941–1945''. -- Osebni podatki

*Biba Jamnik Vidic: [https://novice.svet24.si/revija/jana/clanek/ljudje/64d21e296342e/recept-za-dolgo-zivljenje-bodi-dober-clovek Recept za dolgo življenje? Bodi dober človek!] ''Jana'' 12. 8. 2023.

===Jožef Vrankar===

{|
[[File:Jožef Vrankar.jpg|thumb|left|Jožef Vrankar, ''Mohorjev koledar'' 1938]]
|[[File:Jožef Vrankar 02.jpg|thumb|Jožef Vrankar, nagrobnik v Spodnjih Dupljah]]
|}

Jastroblje, 7. 2. 1865 – Duplje, 2. 5. 1937. Župnik. »V nedeljo dne 2. maja 1937 so ga položili na župnem pokopališču v Dupljah ob navzočnosti 35 duhovnih tovarišev v grob poleg znanega slovenskega pisatelja, župnika Petra Bohinjca. Rodil se je v Jastrobljah, župnija Špitalič, 7. februarja 1865. V dijaških letih se je odlikoval po lepem pevskem daru. Služboval je kot kaplan v Kranjski gori in Št. Vidu pri Stični. Dve leti je bil kurat v Ustju pri Vipavi. Potem je bil župnik na Koprivniku, Dobravi pri Kropi, Mirni, in slednjič skoraj osem let v Dupljah, Mož poštenjak je bil, zvest služabnik božji. Pa tudi trpin, ki je bolehal vse življenje. Zadnja leta ga je bolezen tako tlačila, da je bil pravi mučenec.« -- ''Mohorjev koledar'' 1938; [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1L6Y4M0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+podnartu%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+podnartu%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 ''Slovenec'' 8. 5. 1937, 65/103a]

===Janez Vurnik===

[[File:Janez Vurnik starejši.jpg|thumb|Janez Vurnik starejši]]

Stara Oselica (nad Trebijo) 28. avg. 1819 – Radovljica 2. marca 1889. Podobar. Rojen cerkovnikovemu pomočniku Gregorju in Katarini (roj. Mežek 1792 z Dobrave). 1824 se je družina preselila na Dobravo. V OŠ je hodil v Celovec in potem (1830–32) v Ljubljano. 1833 je bil trgovski vajenec v Ajdovščini, 1834–40 je bil učenec in pomočnik pri podobarju M. Goričniku v Radovljici. Tu je bil od 1841 samostojen podobar. Hišo je 1843 preuredil v veliko delavnico, v kateri je delalo tudi po 20 pomočnikov. Zalagala je cerkve zlasti po Gorenjskem. Znanje si je pridobival s samostojnim študijem. Zbiral je knjige o stavbarstvu, kiparstvu in umetnosti; bogato knjižnico je podedoval sin Janez. Sodeloval je na Obrtniški razstavi v Ljubljani 1844, ni pa uresničil obljube, da bo obiskal Londonsko svetovno razstavo 1862 in da bo razstavil svoj brezniški tabernakelj na Pariški razstavi 1878. Bil je član društva Wiener Bauhütte, bil je narodno zavedni liberalec, družil se je z Davorinom Trstenjakom in Lovrom Tomanom. Izklesal je nagrobnika pesniku Simonu Jenku (1873, Kranj, Prešernov gaj) in domoljubu Lovru Pintarju (1876, Preddvor, župnijska cerkev), njuna portretna medaljona na nagrobniku pa sta delo sina Janeza; težko je vedno ločevati njun delež. Imenovali so ga »prvaka med slovenskimi cerkvenimi stavbarji«. Delal in restavriral je predvsem oltarno arhitekturo in cerkveno opremo v novoromanskem, novogotskem in novorenesančnem slogu in izvajal tudi stavbna dela. Za prijatelja Antona. Samasso ml. je delal reliefe za zvonove. -- Gorenjci.si, SBL

==Z==

===Mimi Zajc===

[[File:Mimi Zajc.jpg|left|thumb|200 px|Mimi Zajc]]

Refleksoterapevtka in civilnodružbena aktivistka z Zgornje Dobrave, [[Dobravske domačije#Pri Švelcu|pri Švelcu]]. 

* Barbara Kotnik. [https://onaplus.delo.si/mimi-zajc-vecina-nasih-blokad-izvira-iz-odnosa-s-starsi Večina naših blokad izvira iz odnosa s starši.] ''Onaplus'' 5. 12. 2019.
* [https://www.facebook.com/Mimi-Zajc-Klepetalnica-za-duse-156532534922688/ Mimi Zajc. Klepetalnica za duše.] Facebook. 

{{škrbinski razdelek}}

==Ž==

===Ivan Žagar ===

[[File:Ivan Žagar.jpg|thumb|left|Ivan Žagar, učitelj na Dobravi leta 1908. Arhiv Zalke Svoljšak.]]

Ivan Žagar, Ljubljana, 7. jun. 1885, umrl v Kamni Gorici 10. jan. 1948. Učitelj. 1908 je bil učitelj na Dobravi, od 1910 dalje pa 32 let v novi šoli v Kamni Gorici, ki so jo sezidali leto prej. Tam je tudi živel. Poročen je bil s Cecilijo Pogačnik (Valentinovo) s Srednje Dobrave in imel z njo otroke Mileno, Ivana in Toneta. Šolski nadzornik je ravnatelja Žagarja opisal kot vestnega, doslednega in sposobnega učitelja, ki ni nikoli izostajal ali zamujal. Do učencev je bil očetovsko blag, uporabljal je sodobne pedagoške metode. Nadziral je delo učencev, vključenih v podružnico Rdečega križa (PRK) in v Podmladek Jadranske straže (PJS), kjer so blagajno vodili otroci sami. Otroke je na vzornem šolskem vrtu poučeval v vrtnarstvu in sadjarstvu, bil je dejaven v občinskem zdravstvenem odboru in pri pogozdovanju. Med prvo svetovno vojno ga slika kaže na prelazu Dukla v Karpatih, potomci pa povedo, da je bil v vojnem ujetništvu blizu Rima. Med drugo svetovno vojno je bila cela družina iz Kamne Gorice izseljena v Smederevsko Palanko v Srbijo, kjer se je sin Tone pozneje poročil in je tudi pokopan (Iz zgodovine šole v Kamni Gorici ... in po podatkih Zalke Svoljšak).  

===[[:w:Iztok Žagar|Iztok Žagar]]===

Iztok Jožef Žagar, politik in diplomat, rojen očetu [[:w:Stane Žagar|Stanetu Žagarju]] in materi Jožefi, roj. Mikluš,  5. junija 1923 na Srednji Dobravi, umrl za srčno boleznijo 2007 v Ljubljani, kjer je pokopan skupaj z materjo in drugimi člani družine Mikluš.  Ob začetku vojne 1941 je bil v Ljubljani aktivist OF, avgusta je postal komandir čete na Kureščku, nato politični komisar Preserske partizanske čete. Po napadu na italijansko postojanko v Ložu sredi oktobra 1941 je bil ujet in obsojen na dosmrtno ječo. Po kapitulaciji Italije 1943 se je vrnil v partizane in bil med drugim politični komisar čete Idrijsko-tolminskega odreda, sekretar Pokrajinskega komiteja SKOJa za Slovenijo (1944–1945) in član uredništva revije ''Mladina''. 1949 je v Beogradu končal Višjo politično šolo Đuro Đaković in delal na zunanjem ministrstvu (1951–1954) in v Zveznem izvršnem svetu SFRJ (1954–1967) ter vmes na Inštitutu za družbene vede (1959–1962). Bil je veleposlanik v Moskvi ter več zahodnoafriških in južnoameriških državah. Je nosilec partizanske spomenice 1941. -- ES, Wikipedija, [https://grobovi.zale.si/Home/Preview?Names=%C5%BEagar%20iztok&amp;OnlyFamus=False&amp;Page=1&amp;IsComplex=False&amp;UId=17003024-f761-473e-8e76-3d21d5d765d0 Žale, IZTOK JOŽEF ŽAGAR 1923-2007, Oddelek [23A], Vrsta [6], Grob [13]]; zapuščina Iztoka Žagarja je v Muzeju novejše zgodovine, mogoče tudi na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani.&lt;ref&gt;Pozivam INZ,
 da postavi fotografije Iztoka Žagarja na splet in jih opremi z licenco proste dostopnosti cc, da omogoči njihovo uporabo na Wikimedijinih spletiščih.&lt;/ref&gt;

===[[:w:Nada Žagar|Nada Žagar]]===

Nada Žagar, rojena 13. septembra 1924 na Srednji Dobravi, umrla 11. decembra 1944 v Šibeniku. Hči [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] in matere Jožefe, roj. Mikluš. »Šolska Nada«, dijakinja, skojevka od leta 1936, aktivistka OF ter borka v NOB s partizanskim imenom Breza. Odraščala je z bratoma Stanetom in Iztokom, sestro Savico in sestro dvojčico Danico. Doma se je navzela levičarskih idej. Aprila 1942 je bila aretirana v Ljubljani skupaj z materjo in sestrama Slavico in Danico. Vse so bile na italijanskem vojaškem sodišču obsojene na dolgoletne zaporne kazni. Po obsodbi je bila premeščena v zapore v Benetke, Benevento in Trani. Po kapitulaciji Italije je jeseni 1943 je sodelovala pri ustanavljanju prekomorskih brigad v Carbonari in Gravini. Decembra 1943 je kot sekretarka SKOJ-a III. prekomorske brigade borila prehodila bojno pot od Italije, otoka Visa, Hvara, Dalmacije do Knina. 29. novembra (po drugih podatkih 1. dec.) 1944 je bila med obiskom borcev na položajih pred Kninom hudo ranjena, tako da je 11. decembra 1944 (po drugih podatkih 12. dec.) v bolnici v Šibeniku ranam podlegla. Leta 1947 sta mati Jožefa in brat Iztok v Šibeniku poskrbela za izkop njenih posmrtnih ostankov in sta jih v beli krsti, okrašeni s šopkom belih rož, na kamionu prepeljala v Slovenijo. V Lipnici pri Kropi ju je pričakala sestra dvojčica Danica  in spremljala krsto na pokopališče na Srednji Dobravi, kjer je pokopana skupaj z očetom, bratom Stanetom in drugimi padlimi borci z Dobrav. Po njej se imenuje Mladinski klub (MKNŽ), ustanovljen leta 1966 v Sokolskem domu v Ilirski Bistrici, ki je prostor alternativne kulture. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990, Wikipedija, SBL, Jože Šmit: ''Pripoved o Brezi''. Ljubljana: Borec, 1990

===[[:w:Stane Žagar|Stane Žagar]]===

{|
|[[File:Stane Žagar.jpg|thumb|left|Stane Žagar]]
|[[File:Stane žagar med prvo svetovno vojno na Koroškem.jpg|thumb|150 px|Stane Žagar med prvo svetovno vojno na Koroškem bere glasilo Naprej s tovarišema Troštom in Janežičem]]
|
|}

Uradno Stanislav, Žaga pri Bovcu, 19. 2. 1896 – Mali rovt, 27. 3. 1942. Borec NOB, narodni heroj, zgledni učitelj. Rojen Ferdinandu in Avgusti, rojeni Uršič. Učiteljišče je obiskoval v Gorici. Med šolanjem se je pridružil naprednemu gibanju. Po maturi je bil poklican k vojakom in kot vojak preživel 1. svetovno vojno. Bil je borec prostovoljec za severno mejo na Koroškem. Po vojni je služboval po raznih krajih kot učitelj. Leta 1920 je pristopil k Socialistični delavski partiji Jugoslavije. V jeseni leta 1922 je bil premeščen na Srednjo Dobravo in leta 1924 postal upravitelj šole. Svoje znanje je rad posredoval tudi domačinom. Vodil je kmečko nadaljevalno šolo in gospodinjske tečaje. Prispeval je k ustanovitvi in delu Društva kmečkih fantov in deklet. Bil je ustanovitelj Kmetijske zadruge na Dobravi, sadjarskega in vrtnarskega društva, tujsko-prometnega društva, pobudnik za graditev postaje v Otočah, sušilnice, prizadeval si je za vodovod in cesto z Otoč preko Dobrave v Kropo. Poučeval jih je v naprednem duhu in jim razkrival socialno in politično problematiko v Jugoslaviji. Leta 1931 je na Dobravi ustanovil celico KPS, leta 1934 celico za Otoče-Ljubno in obnovil celico v Kropi, leta 1939 celico v Lescah. Leta 1935 je bil imenovan za sekretarja okrožnega komiteja KPS Jesenice. Aprila leta 1938 je na prvi konferenci KPS postal član CK KPS. Sodeloval je na državnem posvetovanju KPS v Tacnu vodil več gorenjskih konferenc in posvetov. Zaradi te dejavnosti je bil stalno nadzorovan. Pogosto je moral na orožne vaje. Leta 1940 so ga odpustili iz službe. Z družino se je preselil v Ljubečno pri Celju.

Po kapitulaciji Jugoslavije je po nalogu CK KPS prišel v Ljubljano, 20. julija je na Jelovici prisegel zbrane ilegalce za oboroženi odpor, 29. julija pa je ustanovil Jelovško četo. Istega dne je postal član glavnega poveljstva partizanskih čet Slovenije. Kot poverjenik CK KPS je prišel na Gorenjsko z nalogo, da organizira decembrsko vstajo. Poznan je bil pod ilegalnim imenom Šomašter oz. Gornik.

5. avgusta je z namenom, da napadejo Begunje in osvobodijo jetnike, na Pogrošarjevi planini ustanovil Cankarjev bataljon, ki je štel 120 borcev. Napad se je izjalovil, ker so bili Nemci o njem obveščeni in so Begunje zastražili. Izsledili so tudi Cankarjev bataljon, ki se je umaknil na Lipniško planino na Jelovico, in ga napadli. Partizani so se pred premočnim sovražnikom razkropili po domovih ali prebegnili v Ljubljansko pokrajino. Oktobra 1941 je bil imenovan za sekretarja Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko, sredi decembra 1941 pa za komandanta gorenjskega štaba. Z Jožetom Gregorčičem in Lojzetom Kebetom je vodil borbe na Partizanskem vrhu na Jelovici, v Rovtah, Poljanski in Selški dolini ter v Dražgošah. Po bitki v Dražgošah se je s štabom zadrževal v Selški četi. Ker jih je nenehno preganjal sovražnik, so se umaknili na sončno stran Malega rovta pod Planico. Po izdajstvu sta 27. 3. 1942 nič hudega slutečo četo obkolila policija in vojaštvo. V hudem boju je padlo 14 borcev in ena borka. 

V njegov spomin je na steno gasilskega doma na Srednji Dobravi, kjer je bila pred vojno osnovna šola, vzidana spominska plošča, delo kamnoseka Alojza Vurnika. Besedilo je prispevek pesnika Mateja Bora. Odkrita je bila 27. 3. 1969. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990; Stane Žagar, [http://www.gorenjci.si/osebe/%C5%BEagar-stane/900/ gorenjci.si]; arhiv družine Žagar; Življenjepis Staneta Žagarja. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5H3L469/7e643f12-e881-404f-a5d7-12ed1efdd0f1/PDF ''Gorenjska v borbi za svobodo'', 1959], 1–7; Ivan Bertoncelj: Ob desetletnici narodnega heroja Staneta Žagarja, ''Borec'' 1952, št. 3 in  [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5H3L469/7e643f12-e881-404f-a5d7-12ed1efdd0f1/PDF ''Gorenjska v borbi za svobodo'', 1959], 8–14; Ivan Bertoncelj: Ob 12. obletnici hude partizanske borbe na Rovtu pri Planici nad Žabnico. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5H3L469/7e643f12-e881-404f-a5d7-12ed1efdd0f1/PDF ''Gorenjska v borbi za svobodo'', 1959], 15–20. [https://www.europeana.eu/en/item/2048357/providedCHO_SI_AS_137_SI_AS_137_XI_5019 Gradivo o Žagarju v AS.]

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Dobrave]]</text>
      <sha1>nye3zhcaii83lbefw4qamvp3cab71s4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dobravske domačije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4200</id>
    <revision>
      <id>19932</id>
      <parentid>19858</parentid>
      <timestamp>2023-11-04T10:30:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pri Pisancu */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="298123" xml:space="preserve">{{škrbinski razdelek}} Gradivo za poglavje se nahaja [http://slov.si/mh/dobravskedomacije.docx v formatu docx] in se postopno seli sem.

{{infopolje Knjiga
| name  
| image         = [[File:Dobravske_domacije_kolaz.jpg|Dobravske domačije|500px]]
| image_caption = 
| author        =[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]'''
| title_orig    =  '''Dobravske domačije'''
| translator    = 
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       =
| language      = slovenski
| publisher     = 
| release_date  = zasnutek 2014, na Wikiknjige preseljeno 2017, vpis objave v Cobiss predviden 2018
| slo_pub_date  = 
| subject       = lokalna zgodovina, domoznanstvo, Občina Radovljica
| genre         = monografija vasi
| media_type    = 2014 spletna knjiga
| pages         = 
&lt;!-- Knjiga je del zbirke/serije --&gt;
| series        = '''[[Dobrave]]: Gradivo za monografijo o vasi'''
| preceded_by   = [[Dobravski kdojekdo]]
| followed_by   = 
&lt;!-- Klasifikacija --&gt;
| isbn          =  
| oclc          = 
| dewey         =
| congress      =
&lt;!-- Posebnosti za slovensko klasifikacijo --&gt;
| udk           = 
| predmetne-oznake =
| cobiss        = 
}}

[[Dobrave]]: [[Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945]] | [[Kronika Dobrav po 1945]]  | [[Dobravski kdojekdo]] | '''Dobravske domačije''' |  [[Dobrave danes]]

==Srednja Dobrava==

Ime v Statusu animarum 1865: ''Dobráva media''. Hiše so naštete v zaporedju, kot so tekle hišne številke v 19. stoletju, to je od JV proti SZ; danes so oštevilčene v nasprotni smeri.

Glej tudi [http://dar-radovljica.si/Skupnosti/Dobrave/dobravskedomacije.pdf Dobravske domačije. DAR.]
{{Kategorija v Zbirki|Srednja Dobrava}}

{|
| [[File:Srednja Dobrava 20.jpg|thumb|Srednja Dobrava z Jamnika]]
| [[File:Srednja Dobrava2.JPG|thumb|Srednja Dobrava z Jamnika]]
| [[File:Hiše na Srednji Dobravi 90.jpg|thumb|Srednja Dobrava s poti na Vodice]]
| [[File:Srednja Dobrava (2).jpg|thumb|Srednja Dobrava s Suharne]]
|}
{|
| [[File:Srednja Dobrava krajevni napis.jpg|thumb|Krajevna oznaka Srednja Dobrava]]
| [[File:Srednja Dobrava z Jamnikom.jpg|thumb|Srednja Dobrava z Jamnikom]]
| [[File:Srednja Dobrava 22.jpg|thumb|Srednja Dobrava s Karavankami]]
| [[File:Srednja Dobrava 06.jpg|thumb|Kolovoz na Srednji Dobravi]]
|}

{|
|[[File:Srednja_Dobrava_01.jpg|thumb|Srednja Dobrava]]
|[[File:Srednja_Dobrava_02.jpg|thumb|Srednja Dobrava]]
|[[File:Srednja_Dobrava_03.jpg|thumb|Srednja Dobrava]]
|[[File:Srednja_Dobrava_04.jpg|thumb|Srednja Dobrava]]
|}

{|
|[[File:Srednja_Dobrava_05.jpg|thumb|Srednja Dobrava]]
|[[File:Srednja_Dobrava_07.jpg|thumb|Srednja Dobrava]]
|[[File:Srednja_Dobrava_08.jpg|thumb|Srednja Dobrava]]
|[[File:Srednja_Dobrava_09.jpg|thumb|Srednja Dobrava]]
|}

{|
|[[File:Srednja_Dobrava_10.jpg|thumb|Srednja Dobrava]]
|[[File:Srednja_Dobrava_11.jpg|thumb|Srednja Dobrava]]
|[[File:Srednja_Dobrava_12.jpg|thumb|Srednja Dobrava]]
|[[File:Srednja_Dobrava_13.jpg|thumb|Srednja Dobrava]]
|}

{|
|[[File:Srednja_Dobrava_14.jpg|thumb|Dobrča s Srednje Dobrave]]
|[[File:Srednja_Dobrava_15.jpg|thumb|Srednja Dobrava]]
|[[File:Srednja_Dobrava_16.jpg|thumb|Srednja Dobrava]]
|[[File:Srednja Dobrava 32.jpg|thumb|Srednja Dobrava]]
|}

{|
|[[File:Srednja Dobrava 24.jpg|thumb|Srednja Dobrava: znamenje in cerkev]]
|[[File:Srednja Dobrava 25.jpg|thumb|Srednja Dobrava]]
|[[File:Srednja Dobrava 29.jpg|thumb|Srednja Dobrava s Košuto v ozadju]]
|[[File:Srednja Dobrava 30.jpg|thumb|Srednja Dobrava s Storžičem v ozadju]]
|}

{|
|[[File:Srednja Dobrava 31.jpg|thumb|Srednja Dobrava s Karavankami: Stol, Vrtača, Begunjščica]]
|[[File:Srednja Dobrava 36.jpg|thumb|Srednja Dobrava s cerkvijo]]
|[[File:Srednja Dobrava 40.jpg|thumb|Srednja Dobrava: Vrtača in Begunjščica]]
|[[File:Srednja Dobrava 41.jpg|thumb|Srednja Dobrava]]
|}

===Pri Čačku===

Hišna št. 17, včasih 1. Pər Čáčk, gospodar Čáčək, Čáčkov, zapis v katastru 1827 Zhazhouz, lastnik Stroy, zapis v SA 1781-1890 Čačovc, lastnik Stroj. Hiša je danes prazna, na pokopališču ni več nagrobnikov (?). Alojz Vidic, član družine Vidic, ki je pred drugo svetovno vojno živela tu in bila med vojno izseljena v Nemčijo, živi danes na Zgornji Dobravi (Grilov), za njihov nagrobnike gl. poglavje [[Dobravske domačije#Pri Grilu]].

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 30.jpg|thumb|Srednja Dobrava 1 Čačovc]]
|'''izvirnik'''&lt;br&gt;
Čačovc 1.&lt;br&gt;
&lt;s&gt;Simon Stroj&lt;/s&gt; 1/2 rust. viduus [vdovec] 17. Octob. 1784 &lt;br&gt;
† Jacobus fil.&lt;br&gt;
Joanes fil.&lt;br&gt;
†Mattheeus fil. pf.&lt;br&gt;
Maria Prezelj ux. Selzah
|'''prevod'''&lt;br&gt;
Stroj Simon (roj. 17. 10. 1784 / um. 1868)
::	Stroj Jakob (roj. 13. 7. 1817 / um. 1888)
::	Stroj Janez (roj. 24. 12. 1819)
Stroj Matevž (roj. 26. 8. 1822 / um. 1888). Poroka leta 1866 z Marijo Prezelj iz Selc (roj. 1. 7. 1820).
|}
{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 13.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Čačkova]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 14.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: št. 17 (Čačkova)]]
|[[File:Vidic nagrobnik.jpg|thumb|Nagrobnik Čačkovih na Srednji Dobravi]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 19.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Čačkov hlev za Frvanom]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 21.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Čačkov hlev]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 23.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Čačkov hlev za Frvanom]]
|}

{|
|[[File:Čačkova hiša na Dobravi 1935.jpg|thumb|Čačkova hiša na Dobravi 1935. Arhiv Alojza Vidica]]
|[[File:Čačkova hiša na Sr. Dobravi.jpg|thumb|Čačkova hiša na Sr. Dobravi. Arhiv Alojza Vidica]]
|[[File:Čačkovi 1934.jpg|thumb|Čačkova družina 1934: Ivan, Tone, Mici, Franc, Stane, Lojz. Arhiv Alojza Vidica]]
|}

{|
|[[File:Antonija Vidic.jpg|thumb|Antonija Vidic (Čačkova). Arhiv Alojza Vidica]]
|[[File:Čačkovi 1942 v Dingolfingu.jpg|thumb|Čačkovi 4. okt. 1942 v Dingolfingu (Ivan, Stane, Alojz Vidic, sedita ata Janez in sestra Mici Vidic). Arhiv Alojza Vidica]] &lt;br&gt;[http://slov.si/mh/dobrave/cackovi_1942_v_dingolfingu.jpg Čačkovi 4. okt. 1942 v Dingolfingu (Ivan, Stane, Alojz Vidic, sedita ata Janez in sestra Mici Vidic). Arhiv Alojza Vidica] 
|[[File:Vidičevi (Čačkovi) v Nemčiji.jpg|thumb|Vidičevi (Čačkovi) v Nemčiji po očetovi smrti: Ivan, Stane, Lojz, Mici. Oče Janez je umrl 1943 in je pokopan v Frontenhausnu; spomenika ni več. Arhiv Alojza Vidica]]&lt;br&gt; [http://slov.si/mh/dobrave/vidicevi_(cackovi)_v_nemčiji.jpg Vidičevi (Čačkovi) v Nemčiji po očetovi smrti: Ivan, Stane, Lojz, Mici. Oče Janez je umrl 1943 in je pokopan v Frontenhausnu; spomenika ni več. Arhiv Alojza Vidica]
|[[File:Dobravski_izgnanci_v_Nemčiji.jpg|thumb|Dobravski izgnanci v Nemčiji: 1 Ivan Vidic z Mišač, 2 Franc Mlakar]] 
|}

{|
|[[File:Antonija Vidic sinu Lojzetu.jpg|thumb|Pismo Antonije Vidic sinu Lojzetu 14. 12. 1943 z Golnika v Nemčijo. Arhiv Alojza Vidica]]
|[[File:Arbeitskarte_Marija_Vidic_Dingolfing.jpg|thumb|Arbeitskarte Marije Vidic v Dingolfingu 1942, arhiv Alojz Vidic]]
|[[File:Antonija Vidic in njena hči Marija (Mici) po osvoboditvi na Dobravi.jpg|thumb|Antonija Vidic  in njena hči Marija (Mici) po osvoboditvi na Dobravi. Arhiv Alojza Vidica]]
|}

===Pri Resmanu===

Hišna številka Srednja Dobrava 16, nekoč h. št. 2. Pər Résman, gospodar Résman, Résmanov, zapis v katastru 1827 Rossman, lastnika Rossman, zapis v SA 1781-1890 Resman, lastnik Resman. Pred drugo svetovno vojno so na kmetiji prebivali Balantiči (sin Janko Balantič se je poročil z Antonijo Pogačnik (Valentinovo) in živel pri njih), med drugo vojno je bila vanjo preseljena družina Gale. 
  
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 31.jpg|thumb|Srednja Dobrava 2 Resman]]
|'''izvirnik'''
Resman 2.&lt;br&gt;
Lucas Resman 1/2 rust.&lt;br&gt;
Margaritha Dežman ux. Bresnic&lt;br&gt;
Theresia filia&lt;br&gt;
Franciscus fil.&lt;br&gt;
Maria filia&lt;br&gt;
Mariana fil.&lt;br&gt;
Maria filia

Franc Resman pat. vid.
|'''prevod'''&lt;br&gt;
Resman Franc (roj. 24. 5. 1785 / um. 1869)&lt;br&gt;
Luka (roj. 14. 10. 1823). Leta 1858 poroka z Margareto Dežman z Breznice (roj. 11. 7. 1830 / um. 1887).
::		Tereza (roj. 14. 10. 1860)
::		 Franc (roj. 11. 11. 1862)
::		Marija (roj. 27. 1. 1865 / um. 1865)
::		Marijana (roj. 25. 2. 1866)
::		Marija (roj. 19. 9. 1868)
|}

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 18.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi,  št. 16: pri Resmanu]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 20.jpg|thumb|Srednja Dobrava: pri Resmanu]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 22.jpg|thumb|Srednja Dobrava 16: pri Resmanu]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 15.jpg|thumb|Srednja Dobrava (Resmanov skedenj)]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 16.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Resmanov hlev]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 17.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Resmanov hlev]]
|}

{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 10.jpg|thumb|250 px|Resmanovi: Marijana Balantič, Srednja Dobrava]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 34.jpg|thumb|400 px|Galetovi so se priselili med vojno, ker so morali zapustiti mejno področje med Italijo in Nemčijo, in so živeli najprej pri Jurjovcu, potem pa pri Resmanu]]
|[[File:Marjana in Janez Balantič (Resmanova).jpg|thumb|300 px|Marjana in Janez Balantič (Resmanova), mogoče ob poroki. Arhiv Janke Balantič]]
|}

===Pri Črviču===

Pər Čərvíč, gospodar Čərvԑč, Čərvíčov. Hišna št. Srednja Dobrava 15, nekoč 3. Zapis v katastru 1827: Tscherwesch, lastnik Mihellitsch, zapis v Statusu animarum 1781 Červič, lastnik Mihelič. 
     
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 32.jpg|thumb|330 px|Srednja Dobrava 3 Červič]]
|Mihelič Jožef (roj. 15. 3. 1801 / um. 1883). Poroka z Marijo Kristan iz Begunj (roj. 13. 9. 1801 / um. 1879).&lt;br&gt;
Anton (roj. 11. 1. 1836). Leta 1869 poroka z Uršulo Jerala (oklicana v Kropi).&lt;br&gt;
Janez (roj. 17. 8. 1837). Leta 1868 poroka s Heleno Šlibar z Dobrave (roj. 17. 4. 1831).&lt;br&gt;
::	Šlibar Katarina (roj. 8. 11. 1865) [nezakonska, podatek iz Jurjevčevega rodovnika] &lt;br&gt;
::::		Šlibar Johana (roj. 16. 6. 1889)&lt;br&gt;
::	Kristina (roj. 10. 11. 1868)&lt;br&gt;
::	Marija (roj. 29. 1. 1870)&lt;br&gt;
::	Marijana (roj. 8. 7. 1871)&lt;br&gt;
::	Helena (roj. 26. 4. 1873 / um. 1874)&lt;br&gt;
::	Janez (roj. 14. 11. 1874 / um. 1875)&lt;br&gt;
::	Rozalija (roj. 31. 8. 1876)&lt;br&gt;
::	Mihael (roj. 20. 9. 1881)&lt;br&gt;
::	Janez (roj. 15. 12. 1878 / um. 10. 9. 1880)&lt;br&gt;
::	Janez (roj. 1. 9. 1884 / um. 5. 9. 1884)&lt;br&gt;
::  Ivana (* 1. 9. 1887) [podatek iz Jurjevčevega rodovnika]
Marija (roj. 21. 5. 1839)&lt;br&gt;
Peter (roj. 28. 6. 1842)&lt;br&gt;
Mihael (roj. 25. 9. 1844)
|}

{|
|[[File:Janez Mihelič.jpg|thumb|400 px|Tu počiva Janez Mihelič iz Sr. Dobrave, roj. 17. Avg. 1837. umrl 2. Okt. 1901. V miru počivaj!]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 20.jpg|thumb|400 px|Črvičevi: Šlibar, Mihelič, Šoberl]]
|}
{|
|[[File:Hugo Mihelic.jpg|thumb|400 px|Hugo Mihelič (Črvičev s Sr. Dobrave)]]
|[[File:Dobravski_partizani4.jpg|thumb|Hugo Mihelič partizan, zraven Franc Jelenc. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 74.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Frančiška Mihelič (Črvičeva, žena Huga Miheliča)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 120.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Papler (Črvičev)]]
|}

{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 102.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Zakotnik Metoda, umrla na Korziki (Kozjekova), hišo so naredili na Črvičevem hlevu, Sr. Dobrava 15)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 103.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Frelihovi: Franci (umrl na Korziki), hišo naredili na Črvičevem hlevu, Sr. Dobrava 15)]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 41.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: št. 15 (pri Črviču)]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 36.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: št. 15 (pri Črviču)]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 35.jpg|thumb|Tončka Papler (Črvičeva mama)]]
|}

===Pri Lencu===

Pər Lênc, gospodar Lênca / Lênc, Lêncov, hišna številka Srednja Dobrava 14, stara hišna številka 4, zapis v katastru 1827 Lonz, lastnik Pogatschnig, zapis v Statusu animarum 1781 Lenc, lastnik Pogačnik. Lencovi so se ukvarjali tudi s kolarstvom.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 33.jpg|thumb|Srednja Dobrava 4 Lenc]]
|Pogačnik Helena (roj. 15. 4. 1817 / um. 1884). Rojena na Ovsišah, s priimkom Pristov.
::	Pogačnik Marija (roj. 18. 5.1839)	
Pogačnik Franc (roj. 1. 10. 1843). Leta 1864 poroka s Terezijo Šolar s Spodnje Dobrave (roj. 25. 9. 1841).
::	 Marija (roj. 25. 5. 1865)
::	Franc (roj. 18. 1. 1867 / u. 1868)
::	 Elizabeta (roj. 14. 11. 1868)
::	 Helena (roj. 11. 9. 1870)
::	 Johana (roj. 11. 5. 1872)
::	 Cilka (roj. 5. 2. 1875)
::	 Frančiška (roj. 15. 10. 1876)
::	 Janez (roj. 15. 12. 1878 / um. 1880)
Franc (roj. 27. 5. 1880 / um. 1965). Poroka s Heleno Bešter (roj. 1896 / um. 1976)&lt;br&gt;
Margareta (roj. 24. 6. 1849)
|}

{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 17.jpg|400 px|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Lencovi: Pogačnik]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 78.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Pogačnik, Vidic (Lencovi)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 83.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Janez Pogačnik (Lencov Johan)]]
|[[File:Johan Pogačnik (Lencov).jpg|thumb|Birma: Slavko Šolar, 1938; boter Johan Pogačnik (Lencov), zraven Lencova Štefa. Arhiv Hladnik]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 43.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Srednja Dobrava 14 (pri Lencu)]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 42.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: pri Lencu]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 40.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: pri Lencu]]
|}

===Pri Bodlaju===

Stara hišna št. Srednja Dobrava 5. Pr Bodlaj, Bodlajov. SA 1781–1890 Vodlaj, priimek lastnika Debelak, Kataster 1827: Wodelay, priimek lastnika Debellak.
Znameniti sorodniki: mama škofa [[:w:Anton Vovk|Antona Vovka]] Marija Debelak je bila Bodlajeva (Marija Mina Debeljak, roj. 5. 7. 1859, poročena v Breznico 13. 2. 1882, umrla 7. 11. 1917 v Vrbi).&lt;ref&gt;[http://gedbas.genealogy.net/person/show/834548982 Marija Mina Debeljak. Genealogy.net].&lt;/ref&gt; Danes se lastniki pišejo Resman.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 34.jpg|thumb|left|300 px|Srednja Dobrava 5 Vodlaj]]
{| class=&quot;wikitable&quot; 
|Nomen vulgare: Vodlaj
|-
|Numerus domus: 5 adnotatio: hlapec span.[?]
|-
| &lt;s&gt;Valent. Debelak&lt;/s&gt; rust. 14 Febr 1821  vacinitatus 43, matrimon junc. 59, mortus [18]71, vsako leto pri spovedi. 
|-
|Helena Jalen ux. Kropa 24. Apr. 1829
|-
|Mathias fil. 24. Febr. 1857 confirmatus [18]66
|-
|&lt;s&gt;Maria&lt;/s&gt; filia 5. Julii 1859 confirmatus 66 matrimon. junc. 81
|-
|Mariana fil. 7. Junii 1861
|-
|Elisabetha fil. 3. Nov. 1863 confirmatus 73
|-
|Valentinus fil. pf. 20. Januar 1866 confirmatus 73 matrimon. junc. 89
|-
|Lucia Pretnar ux. Zg. Dobrava 15 13. Dec. [1]868  matrimon. junc. 89
|-
|Agnes fil. 24. Febr. 1870 confirmatus 78
|-
|Lorenc filius 11. avgust [1]890
|-
|-
|Maria, filia illeg. Elisabethae [nezakonska hči Elizabete] 16. aug. 1888
|}
|}

{|
|[[File:Bodlajev nagrobnik na Srednji Dobravi.jpg|thumb|400 px|Bodlajev nagrobnik na Srednji Dobravi]]
|[[File:Rojstni in krstni list 1934.jpg|thumb|Rojstni in krstni list Jožefa Resmana, roj. 13. 3. 1900. Arhiv Joška Resmana]]
|}

{|
|[[File:Einantwortungsurkunde 1872 01.jpg|thumb|Einantwortungsurkunde (prisodno pismo ob dedovanju) 1872. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Einantwortungsurkunde 1872 02.jpg|thumb|400 px|Einantwortungsurkunde (prisodno pismo ob dedovanju) 1872. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Einantwortungsurkunde 1872 03.jpg|thumb|Einantwortungsurkunde (prisodno pismo ob dedovanju) 1872. Arhiv Joška Resmana]]
|}

{|
|[[File:Izbrisna pobotnica 1872 01.jpg|thumb|Izbrisna pobotnica 1872. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Izbrisna pobotnica 1872 02.jpg|thumb|400 px|Izbrisna pobotnica 1872. Arhiv Joška Resmana]]
|}

{|
|[[File:Notarsko potrdilo iz leta 1884 01.jpg|thumb|Ausfertigung. Notarsko potrdilo o plačilu Josefa Vovka Mici Debellak itd. 11. decembra 1884. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Notarsko potrdilo iz leta 1884 02.jpg|thumb|420 px|Ausfertigung. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Notarsko potrdilo iz leta 1884 03.jpg|thumb|Ausfertigung. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Pobotnica 1891.jpg|thumb|Pobotnica 1891. Arhiv Joška Resmana]]
|}

{|
|[[File:Zapuščinski akt 1894 01.jpg|thumb|Zapuščinski akt 1894. Arhiv Joška Resmana (Matevž Pretner = Mihovc)]]
|[[File:Zapuščinski akt 1894 02.jpg|thumb|Zapuščinski akt 1894. Arhiv Joška Resmana (Matevž Pretner = Mihovc)]]
|[[File:Zapuščinski akt 28. oktobra 1894 01.jpg|thumb|Zapuščinski akt 1894. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Zapuščinski akt 28. oktobra 1894 02.jpg|thumb|Zapuščinski akt 1894. Arhiv Joška Resmana]]
|}

{|
|[[File:Prisojilna listina 1905.jpg|thumb|300 px|Prisojilna listina 1905. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Zapuščinska razprava 1905.jpg|thumb|Zapuščinska razprava 1905. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Pooblastilo 1911.jpg|thumb|Pooblastilo 1911. Arhiv Joška Resmana]]
|}

{|
|[[File:Izjava 1911 01.jpg|thumb|Izjava 1911. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Izjava 1911 02.jpg|thumb|350 px|Izjava 1911. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Sodni poziv 1913.jpg|thumb|Sodni poziv za položbo obresti in dokaz zavarovanja 1913. Arhiv Joška Resmana]]
|}

{|
|[[File:Bodlajeve20e.jpg|thumb|Franc Resman (Bodlaj), do leta 1928 lovski čuvaj občine Ovsiše pri zakupniku vitezu Pogačniku. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Lovci.jpg|thumb|Josip vitez Pogačnik (desno) z lovskimi gosti in čuvaji, 1. levo stoji čuvaj Franc Resman (Bodlaj) s Srednje Dobrave, 4 Bohinc (Tomažovec). Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Franc in Lucija Resman.jpg|thumb|Franc (umrl 1925) in Lucija Resman, pri mežnariji na Dobravi, okrog 1920. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Bodlajeve20f.jpg|thumb|Jože Resman (Bodlaj) leta 1920. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Kartica bratu Jožefu Resmanu v Judenburg 5. 2. 1918.jpg|thumb|400 px|Kartica bratu Jožefu Resmanu v Judenburg 5. 2. 1918. Arhiv Joška Resmana]]
|}

{|
|[[File:Poroka Bodlajevih na Dobravi.jpg|thumb|600 px|Poroka Ivanke in Jožefa Resmana na Dobravi. Na tleh: Pušavc, 6 Hrvatov, s čelom, ?, ?. Sedijo: Pavla Hrovat, Cecilija Resman (Ažmanova, žena od 5. Rudolfa Resmana,) Jakob? + žena, nevesta Ivanka roj. Nunar + Jožef Resman, desno Lucija Resman, Zofija Hribar, ?, Frančiška in Janez Lotrič, Mici Medja. 3. vrsta: 3. Lovro Pfajfar (Debelakov), 7 eden od Sitarjev, ?, 9. Janez Pretnar (Mihovc), ? ? ? 4. vrsta: 3 Ivanka in 4 Peter Žbontar (Cjazna), 5 Tončka in Janko Balantič, zakonca Stane Žagar in Jožefa Žagar, ? ? Cecilija Šolar (Zečkova Cila), ? 5. vrsta: 3 Jurčkov, 11 Filip Sitar ? Arhiv Janke Balantič in arhiv Joška Resmana. ]]
|[[File:Poroka Rudija Resmana s Cecilijo Ažman.jpg|thumb|600 px|Poroka Rudija Resmana s Cecilijo Ažman pred vojno. Na tleh: Jože Mihelič (Colar, z violino), Sedijo: Janez Lotrič, 2 3 poročenca 5 6 Jože Resman, stojijo? Arhiv Joška Resmana]]
|}

{|
|[[File:Pismo Lovra Debelaka domov očetu iz Bjelovarja 1925.jpg|thumb|Pismo Lovra Debelaka domov očetu iz Bjelovarja 14. 1. 1925. Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Bodlajeve23b.jpg|thumb|Jože Resman (1900&amp;ndash;1974), Bodlaj, pobudnik za ustanovitev lovskega društva na Srednji Dobravi 1945. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Bodlaj 06.jpg|thumb|400 px|Joško Resman (Bodlaj)]]
|}

{|
|[[File:Bodlaj 01.jpg|thumb|Bodlajeva hiša na Dobravi]]
|[[File:Bodlaj 09.jpg|thumb|Vhod v staro Bodlajevo hišo na Dobravi]]
|[[File:Srednja Dobrava kozolec 1986.jpg|thumb|Bodlajev kozolec 1986; danes ne stoji več]]
|[[File:Bodlaj 07.jpg|thumb|Nova Bodlajeva hiša na Srednji Dobravi]]
|}

{|
|[[File:Bodlaj 03.jpg|thumb|Bodlajeva hlev na Dobravi]]
|[[File:Bodlaj 04.jpg|thumb|Bodlajev hlev na Dobravi]]
|[[File:Bodlaj 08.jpg|thumb|Bodlajev hlev na Dobravi]]
|[[File:Bodlaj 05.jpg|thumb|Bodlajevo gospodarsko poslopje na Dobravi]]
|}

===Pri Zečku===

Pr Zečk, Zéčək, Zečkov. H. št. Srednja Dobrava  9, stara h. št. 6. V katastru 1827 ime Saiz, lastnik Koschier, v Statusu animarum 1781: Sejc, lastnik Šoler. 
    
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 35.jpg|thumb|300 px|Srednja Dobrava 6 Sejc]]
|Nomen vulgare: Sejc, Numerus domus 6.&lt;br&gt;
Jacobus Šoler pf rust: Selcah 7 Julii 1812 [v krstni knjigi Jacob Shuler, Hübl. (Hübler 'lastnik hube')] &lt;br&gt;
+ Gertrud Košir, ux Dobrava med: 4 Martii 1804, mortus 83 [v [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/dobrava/00337/?pg=31 krstni knjigi] Gertraud Koshir]&lt;br&gt;
::Joanes fil: 26 Junii 1841. Adnotatio: pessimus et pa[detis]imus v god vsih [???] svetnikov [???] na zahvaleno nedelo je polomil med kletvijo farovsko leso in nekaj plota, koštalo je to 1 gld, kteriga mora on cerkvi poverniti 1873.&lt;br&gt;
::&lt;s&gt;Agnes&lt;/s&gt; filia 19 Janua 1838, matrimon junc. 66. Adnotatio: Brezje&lt;br&gt;
::&lt;s&gt;Margaritha&lt;/s&gt; fil: 18 Febr: 1848, mortus 67. Adnotatio: monialis [nuna]&lt;br&gt;
::Joanes Šolar [popr. iz Šoler] pf rust. 26 Junii 1841, matrimon junc. [poročen] 77 [v krstni knjigi Johann]&lt;br&gt;
::Maria Debelak uxor, Dobrava sup. 26 Martii 1859, matrimon junc. 77&lt;br&gt;
::::&lt;s&gt;Joanes&lt;/s&gt; filius, 21 Martii 1878, mortus 78&lt;br&gt;
::::Maria filia, 10 Julii 1879&lt;br&gt;
::::Joanes filius, 19 August 1880&lt;br&gt;
::::Theresia filio, 19. Octob 1882&lt;br&gt;
::::Jacobus filius, 11. Maji 1884&lt;br&gt;
::::Josefus filius, 13. martii 1886&lt;br&gt;
::::Franz filius, 22. mart. 1888&lt;br&gt; 
::::Franziska f., 16. maja 1890

Theresia Košir, soror ux. [ženina sestra], 17 Sept. 1818, † na Brez.&lt;br&gt;
&lt;s&gt;Agnes&lt;/s&gt; Košir, 7 Janua 1821, matrimon junc. 67, Adnotatio: Lipenza, Radmansdorf
|}

'''Gospodarji pri Zečkovih'''

'''Jakob Šoler''' * 7. 7. 1812, žena Gertrud Košir s Sr. Dobrave (4. 3. 1804 - 1883), otroci: 
:Neža *1838, poročena na Brezje 1838, 
:Marjeta (1848-1867), 
:'''Janez''' (* 26. 6. 1841), žena Marija Debelak z Zg. Dobrave (* 26. 3. 1859), otroci: 
::Janez * 1878 in + 1878, 
::Marija * 1879, 
::Terezija * 1882, 
::Jakob * 1884, 
::Jožef * 1886, 
::Franc * 1888, padel v 1. svetovni vojni v 27. domobranskem pešpolku (oz. 4. domobranskem pešpolku), 
::Frančiška * 1890
::Andrej * 1893 -- padel v 1. svetovni vojni v 17. pehotnem polku; SA njegovega rojstva ni več registriral
::'''Janez''' (11. 8. 1880 - 10. 11. 1965), žena Marija (1. 6. 1884 - 20. 2. 1965), otroci: 
:::Marija (16. 3. 1909 - 10. 1. 1932), 
:::'''Frančiška (Franca)''' (13. 3. 1910 - 8. 10. 2004, neporočena, prevzame kmetijo), 
:::Alojzija (1911—1911), 
:::Cecilija (Cila) (1912-2005; por. s Francem Terlikarjem, otroci: Franc, Milena, Drago, živi v novi hiši na Sr. Dobravi 2). Franc ima z Danico hčer Jernejo, Milena ima z Vitošem Valenčičem hčeri Urško in Vesno, Drago ima z Zvonko Papler (Črvičevo) Andreja in [[Dobravski kdojekdo#Anže Terlikar|Anžeta]]; Anže ima s Tjašo otroka Stašo in Mašo.
:::Gabrijela (Jelka, 7. 3. 1914 - 26. 9. 1925),&lt;ref&gt;Po domačih zapiskih roj. 9. 3. 1914, umrla 28. 9. 1925.&lt;/ref&gt; 
:::Ivan (10. 4. 1918 – padel v NOV pod Martinjvrhom v Selški dolini 7. 7. 1943), 
:::Antonija (Tončka) (7. 6. 1926 - 28. 12. 1989; por. z Vinkom Golmajerjem iz Zgornje Lipnice, otroci Marija, Marta, Darka; vse tri živijo v obnovljeni Zečkovi pristavi na Jagnovci na Sr. Dobravi). Marija ima sinova Saša in Grega Šaša, Marta je drugič poročena z Damjanom Markovcem in ima z njim hčer Hano.  
:::'''Alojzij (Slavko)''' (28. 1. 1928 v Ljubljani - 24. 10. 2008, ostane s svojo družino na kmetiji in dela v železarni na Jesenicah), žena Antonija, roj. Krek (Boškova) iz Dražgoš (na Dobravi sta pokopana tudi njena starša Janez in Helena Krek, ki sta po vojni živela na Brezjah). 1980 se Slavko in Tončka preselite v novo hišo Srednja Dobrava 3a, kmetijo pa Franca in Slavko prepustita hčeri Slavi Razinger. Hčeri: 
::::Mira (* 1954), se 1978 poroči z Miranom Hladnikom (* 1954) v Stražišče, 2012 pa se z družino (hči Mojca * 1982 in Jurij * 1984) vrne na Dobravo v novo hišo. Jurij se 2014 poroči z Ano Kosmač in se preseli k njej v Žiri (otroci Ela * 2015, Matevž * 2017 in Manca * 2019), hči Mojca pa se s partnerjem Borutom iz Zgornjega Loga pri Litiji 2010 preseli na Zgornjo Dobravo na Pisančevo.
::::'''Slavica Šolar''' (* 1956), por. z Janezom Razingerjem, sin Tomaž ima s Špelo, roj. Mladenović, sina Aljaža)

'''Rod Tončke Šolar''' (9. junij 1927 – 8. september 2019)

Martin Lotrič + žena Marenk (Pstotna iz Dražgoš) imata otroke: Tone, Ciril, Ivanka, Tilka, Janko (padel v NOB), Francka (por. Prevodnik v Škofjo Loko), Helena
:hči Helena Lotrič se poroči z Jožefom Krekom s Sv. Lenarta nad Lušo. Jožefova mama se je pisala Jereb, njegovi bratje in sestre pa so bili: Franc (njegov sin Franc se je poročil z Mileno v Smolevo pod Ojstrim Vrhom in dobil otroke Andreja, Sonjo in Marjana), Tone (poročen pri Portarjevih, Ovsiše 55), Janez (padel v 1. sv. vojni, vdova se je poročila Kokalj, potomci so Pesjakovi iz Zgornje Lipnice) 
::otroci Nande
::Tonček (umre kot otrok, ker je jedel volčje češnje) [beri Tončkino pripoved o tem]
::Mimi (Marija), živi na Brezjah s starši in se že v letih poroči s Tončkom Šlibarjem
::Franc (prvič se poroči s Heli, iz tega zakona otroka Franci in Roman, potem pa s Francko Franko)
::'''Tončka''' (se poroči s Slavkom Šolarjem s Sr. Dobrave, živi na Mišačah in Brezovici in od 1956? na domačiji pri Zečkovih)
::Jela (se poroči z Mirkom Kotnikom iz Otoč in ima sinova Rada in Matjaža; Rado ima z Veroniko hčer Niko in sina Adama, ta pa je skupaj s svojo Katjo poznan kot popotnik in humanitarec: Matjaž ima z ženo Alenko sina Lovra)
::Mihela (se poroči z Žirovcem iz Radovljice in ima otroke Janeza, Marto, Jelkota; Janez je bil poročen dvakrat, najprej z Ljubo, tudi Marta dvakrat, iz prvega zakona je sin Marko, drugič z Dušanom; Jelkotova potomca sta Erika in Ervin)
::Stane (se poroči s Cilko v Ribnem)
::Jože (nezakonski sin Bogdan z Mileno z Bleda, živel v Nemčiji, po vrnitvi se poročil z Majdo, njena mama pa z vdovcem Portarjevim Tonetom)
Družina med dražgoško bitko 9. januarja 1942 pobegne pred Nemci čez zasneženo Jelovico (beri o tem [[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|Tončkino pričevanje]] (''Svobodna misel'' 31. 1. 2014), živijo na Spodnjem Lancovem, v Brdih in na Brezovici. 

{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 06.jpg|thumb|300 px|Zečkovi: družina Šolar s Srednje Dobrave]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 21.jpg|thumb|300 px|Šolar in Krek]]
|[[File:Franc ali Andrej Šolar, padel v 1. svetovni vojni.jpg|thumb|Franc ali Andrej Šolar, padel v 1. svetovni vojni. Arhiv Hladnik]]
||[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 123.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Mrgole, priseljeni z Dolenjske, živeli pri Zečkovih, potem pri Valentinu]]
|}

{|
|[[File:Marija Šolar (Zečkova).jpg|thumb|Marija Šolar (Zečkova), umrla 20. februarja 1965]]
|[[File:Poroka Tončke in Slavkota Šolar.jpg|thumb|300 px|Poroka Tončka in Slavko Šolar 14.  junija 1953, priče Stanko Krek, 2 Franc Terlikar 3 Franc Žerovc]]
|[[File:Zečkovi na Sr. Dobravi.jpg|thumb|300 px|22. julij 1962: Šolarjevi (Zečkovi na Sr. Dobravi 9): Franca, voček Janez, Slavko, mama Marija, Tončka, Cila]]
|[[File:Zečkovi.jpg|thumb|22. jul. 1962 Zečkovi (Šolar) na Sr. Dobravi 9: Mira, Slavko, Tončka, Slava]]‎ 
|}

{|
|[[File:Slavko Šolar (Zečkov) in boter Johan Pogačnik (Lencov).jpg|thumb|Slavko Šolar (Zečkov) in boter Johan Pogačnik (Lencov) ]]
|[[File:Slavko Šolar 15 let.jpg|thumb|Slavko Šolar 15 let]]
|[[File:Slavko Šolar pri vojakih 1946.jpg|thumb|Slavko Šolar pri vojakih 1948]]
|[[File:Slavko Šolar.jpg|thumb|Slavko Šolar pri vojakih v Boki Kotorski 1948]]
|[[File:Slavko Šolar in Alojz Vidic.jpg|thumb|Slavko Šolar in Alojz Vidic]]
|}

{|
|[[File:Slavko Šolar, dokument 01.jpg|thumb|Slavko Šolar, vojna knjižica]]
|[[File:Slavko Šolar, dokument 04.jpg|thumb|Slavko Šolar, vojna knjižica]]
|[[File:Slavko Šolar, dokument 02.jpg|thumb|Slavko Šolar, izkaznica delovne brigade za gradnjo avtoceste Bratstva i jedinstva]]
|[[File:Slavko Šolar, dokument 03.jpg|thumb|Slavko Šolar, izkaznica delovne brigade za gradnjo avtoceste Bratstva i jedinstva]]
|[[File:Slavko Šolar, dokument 06.jpg|thumb|Slavko Šolar, potrdilo za požrtvovalno delo v  delovni brigadi za gradnjo avtoceste Bratstva i jedinstva]]
|}

{|
|[[File:Mošenjska planina.jpg|thumb|Jože in Mimi Krek, Pecarjev Janez, Jurčkov ata na Mošenjski planini ok. 1956]]
|[[File:Tončka Šolar 1944.jpg|thumb|Tončka Šolar 1944]]
|[[File:V Škofji Loki leta 1944.jpg|thumb| 16. junij 1944 1 Ivanka in 2 Tilka Prevodnik (Šk. Loka) 3 Tončka Krek, 4 Micka Lotrič z Dražgoš, slikano v Škofji Loki]]
|}

{|
|[[File:Krekovi in Šolarjevi na Brezovici.jpg|thumb|400 px|Brezovica, Paplerjeva hiša 15. 8. 1957: 1 Heli Krek, 2 Slava in 3 Tončka Šolar 4 Joža, 5 Jela 6, Mimi Krek. sedijo: mama Helena Krek, 1 Mira Šolar 2 Jože Krek, 3 sin od Heli]]
|[[File:Mira, Tončka in Slava Šolar.jpg|thumb|Mira, Tončka, Slava Šolar 1957]]
|[[File:Zečkovi 02.jpg|thumb|Zečkovi: Janez Razinger, Tončka Šolar, Mira Hladnik, Slavko Šolar, Slava Razinger]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 01.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: pri Zečku]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 02.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: pri Zečku]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 03.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: pri Zečku]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 44.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Zečkov hlev]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 45.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Zečkov hlev]]
|}

Obdelovalne zemlje 4 ha, ostale zemlje 7 ha.

===Pri Frvanu===

Pər Fərván, gospodar Fərvԑn, Fərvánov, hišna št. Srednja Dobrava 12, nekoč 7, zapis v katastru 1827 Fervan, lastnik Schlieber, zapis v Statusu animarum 1781 Fervan, lastnik Šliber. 

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 36.jpg|thumb|Srednja Dobrava 7 Fervan]]
|Šliber Andrej (roj. 12. 11. 1797 / um. 1870). Leta 1838 poroka z Marijo Ovsenik z Brezij (roj. 19. 11. 1811 / um. 1883).&lt;br&gt;
::	Šliber Helena (roj. 19. 9. 1841)
::	Šliber Matija (roj. 19. 2. 1844). Leta 1874 poroka z Marijo Benedičič z Zgornje Dobrave (roj. 23. 1. 1849 / um. 1886). Leta 1887 poroka z Marijo Pristov iz Hraš (roj. 18. 2. 1856).
::::		Jožef (roj. 19. 3. 1875 / um. 1875)
::::		Marija (roj. 17. 4. 1876)
::::		Frančiška (roj. 7. 12. 1877)
::::		Cilka (roj. 25. 9. 1879)
::::		Helena (roj. 21. 3. 1882 / um. 1884)
::::		Matija (roj. 7. 2. 1884 / um. 7. 10. 1886)
::::		Antonija (roj. 19. 5. 1885 / um. 1887)
::::		Mina (roj. 10. 11. 1887). Hči z drugo ženo.
::::		Johana (roj. 7. 5. 1890). Hči z drugo ženo.
::	Šliber Simon (roj. 27. 10. 1847)
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 25.jpg|thumb|400 px|Frvanovi; Šlibar. Koselj]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 64.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Frvanova in nova Debelakova]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 46.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Frvan]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 47.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Frvan]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 48.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Frvan]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 49.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Frvan]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 50.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Frvan]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 51.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Frvan]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 52.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Frvan]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 53.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Frvan]]
|}

{|
|[[File:Slavko Šolar, Goračov Milan in Frvanov Jaka 1947.jpg|thumb|Jaka Šlibar (Frvanov Jaka) je desno (1947). Arhiv Hladnik]]
|[[File:Slavko Šolar in Jaka Šlibar.jpg|thumb|Jaka Šlibar (Frvanov Jaka) je desno. Arhiv Hladnik]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 54.jpg|thumb|400 px|Tatjana Šlibar (Frvanova Tatjana)]]
|[[File:Tim Jurajevčič.jpg|thumb|[[:w:Tim Jurajevčič|Tim Jurajevčič (Frvanov)]] ]]
|}

===Pri Šlibru===

Pər Šlíbrə, gospodar Šlíbər, Šlíbrov, hišna številka Srednja Dobrava 11, nekoč 8, zapis v katastru 1827 Schlieber, lastnik Spendou, zapis v Statusu animarum 1781 Šliber, lastnik Spendov. 

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 37.jpg|thumb|350 px|Srednja Dobrava 8 Šliber]]
|Spendov Anton (roj. 10. 6. 1796 / um. 1875). Poročen z Marijo Pristavec (roj. 24. 3. 1811 / um. 1885).
::	Spendov Franc (roj. 4. 10. 1829). Leta 1867 poroka z Rozalijo Zupan iz Zapuž (roj. 18. 8. 1845).
::::		Marija (roj. 22. 9. 1868)
::::		Janez (roj. 19. 6. 1870)
::::		Barbara (roj. 27. 11. 1871)
::::		Rozalija (roj. 11. 7. 1873)
::::		Frančiška (roj. 25. 8. 1875)
::::		Marijana (roj. 30. 5. 1877)
::::		Anton (roj. 1. 5. 1879 / um. 27. 6. 1880)
::::		Franc (roj. 2. 12. 1880 / um. 7. 5. 1884)
::::		Neža (roj. 2. 1. 1883 / um. 23. 1. 1883)
::::		Anton (roj. 6. 6. 1885)
::	Marija (roj. 30. 5. 1833)
::	Jožefa (roj. 22. 3. 1838)
::	Jožef (roj. 17. 3. 1840)
::	Lucija (roj. 16. 11. 1848)
::	Helena (roj. 28. 8. 1850 / um. 21. 11. 1931)
::	Jakob (roj. 25. 7. 1855)	
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 31.jpg|thumb|400 px|Šlibrovi: Bertoncelj]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 55.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: pri Šlibru]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 56.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi, št. 11: pri Šlibru]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 57.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: pri Šlibru]]
|}

===Mežnarija===

Mežnaríja, gospodar Méžnar, Mežnaríjsk, hišna številka  Srednja Dobrava 6, stara hišna številka 9, danes brez številke. Zapis v katastru 1827 Messnerey, zapis v SA 1871 Mesnarija, priimek v SA Vurnik. 

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 38.jpg|thumb|300 px|Srednja Dobrava 9 Mesnarija]]
|
*Vurnik Gregor, pf. (roj. 23. 4. 1830). Leta 1863 poroka z Marijo Grilc iz Otoč (roj. 1. 11. 1831).
*Marija Grilc, Otoče, žena (roj. 6. 2. 1863 / um. 1868)
*Lovrenc, sin (roj. 7. 8. 1864)
*Marija, hči (roj. 6. 2. 1863, um. 1868)
*Franc, sin (roj. 4. 4. 1867)
*Katarina, hči (roj. 26. 11. 1868 / um. 1869)
*Mihaelis Mihelič ad. pf. [posvojeni gospodar?] (roj. 25. 9. 1844 na Srednji Dobravi), 1871 poroka z Agato Šlibar z Zgornje Dobrave (roj. 5. 2. 1846)
*Marijana, žena (roj. 26. 7. 1871)
*Frančiška (roj. 2. 10. 1872 / um. 1875)
* Marija (roj. 9. 6. 1874)
* Jakob (roj. 28. 6. 1876)
* Helena (roj. 18. 5. 1880)
* Mihael (roj. 27. 3. 1882)
* Kristina (roj. 24. 7. 1885)
* Frančiška (roj. 18. 3. 1889)

*Katarina Vurnik, mati, vid. [vdova] (roj. 15. 4. 1792 / um. 1866)
|[[File:Gregor Burnig.jpg|thumb|400 px|Gregor in Katarina Burnig, mežnar na Dobravi 1857]]
|}

Za podobarja Janeza Vurnika st. (*28. avg. 1819 v Stari Oselici (nad Trebijo) cerkovnikovemu pomočniku Gregorju in Katarini r. Mežek, u. 2. marca 1889 v Radovljici) glej [[Dobravski kdojekdo#Janez Vurnik|Dobravski kdojekdo]]. 1824 se je družina preselila na Dobravo pri Kropi.

{|
|[[File:Mežnarija Dobrava.jpg|thumb|Mežnarija na Srednji Dobravi]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 58.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Mežnarija]]
|[[File:Mežnarija na Dobravi.jpg|thumb|Mežnarija na Dobravi]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 59.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Mežnarija]]
|[[File:Janez_Vurnik_starejši.jpg|thumb|Janez Vurnik]]
|}

{|
|[[File:Mežnarjevi pred Valentinovo gostilno 02.jpg|thumb|400 px|Pred Valentinovo gostilno: 1 2 3 Franca (poročena v Zagreb), 4 vojak Joža Koselj? 5 Marija, por. Papler, Mežnarjevi otroci (med 1. svetovno vojno). Arhiv Vere Šimnovec]]
|[[File:Mežnarjevi pred Valentinovo gostilno.jpg|thumb|400 px|Mežnarjevi pred Valentinovo gostilno: 2 Franca (por. v Zagreb) 4 Joža Koselj, 5 mama Ana z otrokom Rozo, 7 Srečko, 8 ? 9 Marija Koselj, por. Papler (Verina mama), 10 ? Arhiv Vere Šimnovec]]
|[[File:Mežnarjeve s Srednje Dobrave.jpg|thumb|Na sliki najbrž niso Mežnarjeve, ampak sestrične Mežnarjevih z Javornika. Arhiv Vere Šimnovec]]
|[[File:Mežnarjevi.jpg|thumb|Mežnarjevi: 1 Marija oz. Micka Papler (Verina mama), 2 Joža (oče Rokove Micke), 3 Pavla, 4. Francelj, 5 Franca (poročena v Zagreb). Arhiv Vere Šimnovec]]
|}

{|
|[[File:Mežnarjeva z Dobrave.jpg|thumb|Mežnarjeva z Dobrave. Arhiv Vere Šimnovec]]
|[[File:Mežnarjeva Arjana.jpg|thumb|Mežnarjeva Arjana. Arhiv Vere Šimnovec]]
|[[File:Srečko Koselj (Mežnarjev).jpg|thumb|Srečko Koselj (Mežnarjev), živel pri Frticu, potem puškar v Kragujevcu in nato nazaj v Sloveniji. Arhiv Vere Šimnovec]]
|[[File:Stanko Koselj z birmancem Ivanom Paplerjem 1941.jpg|thumb|Stanko Koselj z birmancem Ivanom Paplerjem 1941. Arhiv Vere Šimnovec]]
|}

===Pri Debelaku===

Pər Debelák, gospodar Debelԑk, Debelákov, hišna številka Srednja Dobrava 10, stara h. št. tudi 10, zapis imena v katastru 1827 Debellack, lastnik Debellack, zapis v Statusu animarum 1868 Debelak, lastnik  Debelak.
     
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 39.jpg|thumb|Srednja Dobrava 10 Debelak]]
| Debelak Numerus Domus 10. &lt;br&gt;
&lt;s&gt;Joanes Debelak&lt;/s&gt; pf. 2 rust.  15. Junii 1823, Mortuus 1873&lt;br&gt;
†Gertrud Mihelič ux. Prezrenje 10. Marti 1822, Mortuus 1885&lt;br&gt;
&lt;s&gt;Josephus fil.&lt;/s&gt; 26. Febr. 1851, Mortuus 1869&lt;br&gt;
&lt;s&gt;† Franciscus fil.&lt;/s&gt; 8. Marti 1853, Mortuus 1880&lt;br&gt;
&lt;s&gt;† Joanes fil.&lt;/s&gt; 14. Janua 1858, Confirmatus 1867, Mortuus 1883&lt;br&gt;
&lt;s&gt;Maria filia&lt;/s&gt; 4. Apr. 1849, Matruimon. junc. 1878 Petrovka[?] &lt;br&gt;
&lt;s&gt;† Helena fil.&lt;/s&gt; 27. Apr. 1856, Confirmatus 1861, Matruimon. junc. 1878, Mortuus 1886, omožena v Lescah &lt;br&gt;
Mariana fil. 17. Junii 1860, žena učitelja Rozmana, Confirmatus 1867, omožena Mortuus 21&lt;br&gt;
Rochus fil. pf. 15. Aug. 1862, Confirmatus 1873, Mortuus 1883&lt;br&gt;
Mariana Debelak uxor, Sredna Dobrava 7. Juni 1861, Mortuus 1883 &lt;br&gt;
† Joannes filius 18. Janua 1885 Mortuus 23/4 1885

&lt;s&gt;Fortunatus Debelak&lt;/s&gt; fr. pf. 1. Nov. 1820, Mortuus 1871&lt;br&gt;
&lt;s&gt;Laurenitus&lt;/s&gt; fil. illeg. Mariae 2. Aug. 1873, Mortuus 1874&lt;br&gt;
&lt;s&gt;Francisca filia&lt;/s&gt; illeg. Helenae 27. Januarii 1876, Mortuus 1876
|}

{|
|[[File:Pri Roku 03.jpg|thumb|Pri Roku, Lipnica. Arhiv Rokovih]]
|[[File:Pri Roku 01.jpg|thumb|Pri Roku, Lipnica. Arhiv Rokovih]]
|[[File:Pri Roku 02.jpg|thumb|Pri Roku, Lipnica. Arhiv Rokovih]]
|[[File:Pri Roku 04.jpg|thumb|Pri Roku, Lipnica. Arhiv Rokovih]]
|}

{|
|[[File:Pri Roku 05.jpg|thumb|800 px|Pri Roku, Lipnica. Arhiv Rokovih]]
|}

{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 15.jpg|thumb|400 px|Debelakovi: Pfajfar]]
|[[File:Debelakovi 1946.jpg|thumb|500 px|Debelakovi ob zlati poroki, Sr. Dobrava 1946. Arhiv Joža Pfajfar]]
|}

{|
|[[File:Debelakova domacija.jpg|thumb|Stara Debelakova domačija. Arhiv Joža Pfjafar]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 24.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Debelakova]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 26.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Debelakova]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 25.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Debelakova]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 27.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Debelakova]]
|}

{|
||[[File:Hiše na Srednji Dobravi 29.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Nova Debelakova]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 30.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Nova Debelakova]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 31.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Nova Debelakova]]
|}

===Farovž===

Fárovž, stara hišna številka Srednja Dobrava 11, danes hiše ni več. Zapis v katastru 1827 Pfarrhof, zapis v SA 1865 Farovž, župnik je bil tedaj Jakob Poličar, roj. 5. 4. 1897. Župnišče je bilo leta 1945 porušeno, najti ni nobene fotografije stavbe.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 40.jpg|thumb|Srednja Dobrava 11 Farovž]]
|}

===Pri Valentinu===

Pər Valentín, tudi pər Bovantin, pər Vantin 'pri Valentinu'.  Gospodar Valentin, Valentinov. Stara hišna številka je bila Srednja Dobrava 12, danes 8, 8a, 8b, 8c. V Franciscejskem katastru 1827 je zapisano hišno ime Valantin, lastnik se je pisal Justin. V Statusu animarum 1862 je hišno ime Valentin, lastnik je bil Pogačnik. Lastniki 2018 se pišejo Pogačnik (8, 8a) in Mohorič (8b). 

{|
|[[File:Gostilna pri Valentinu Dobrava 1900.jpg|thumb|Pogačnikova gostilna &quot;pri Valentinu&quot; 1900. Založil Franc Rojc, arhiv Janke Ulčar.]]
|[[File:Gostilna na Dobravi.jpg|thumb|Dobrava pri Podnartu: Gostilna pri &quot;Valentinu&quot; 1925. Foto Ivan Kunc, založnik Filip Pogačnik, arhiv Pirc.]]
|[[File:Pred Valentinovih hlevom pred 1920.jpg|thumb|Pred Valentinovim hlevom. Arhiv Janke Balantič]]
|[[File:Gostilna na Dobravi med drugo vojno.jpg|thumb|Gostilna pri Valentinu med drugo svetovno vojno, pred njo sta najbrž Filip in Antonija Pogačnik. Arhiv Janke Ulčar.]]
|}
 
{|
|[[File:Valentinova stara hiša 01.jpg|thumb|Valentinova stara hiša. Foto Marija Mohorič]]
|[[File:Valentinova stara hiša 02.jpg|thumb|Valentinova stara hiša. Foto Marija Mohorič]]
|[[File:Valentinova stara hiša 03.jpg|thumb|Valentinova stara hiša. Foto Marija Mohorič]]
|[[File:Valentinova stara hiša 04.jpg|thumb|Valentinova stara hiša. Foto Marija Mohorič]]
|[[File:Valentinova stara hiša 05.jpg|thumb|Valentinova stara hiša. Foto Marija Mohorič]]
|}

Staro hišo so porušili 14. 2. 2013.

{|
|[[File:Valentinov hlev 01.jpg|thumb|Valentinov hlev. Foto M. Hladnik 30. 3. 2017]]
|[[File:Valentinov hlev 02.jpg|thumb|Valentinov hlev. Foto M. Hladnik 30. 3. 2017]]
|[[File:Gospodarska poslopja pri Valentinu.jpg|thumb|Gospodarska poslopja pri Valentinu, Srednja Dobrava]]
|}

{| 
|[[File:Nova Valentinova hiša.jpg|thumb|Nova Valentinova hiša, dom Mance in Aleša Pogačnik. Foto M. Hladnik 30. 3. 2017]]
|[[File:Srednja Dobrava 8a.jpg|thumb|Sr. Dobrava 8a, dom Olge in Filipa Pogačnika. Foto M. Hladnik 30. 3. 2017]]
|[[File:Srednja Dobrava 8b.jpg|thumb|Srednja Dobrava 8b, dom Marije in Lojza Mohoriča. Foto M. Hladnik 30. 3. 2017]]
|}

{| 
|[[File:Status animarum Dobrave 41.jpg|thumb|330 px|left|Srednja Dobrava 12: Valentin. Status animarum 1862–1889. Nadškofijski arhiv Ljubljana.]]
{| class=&quot;wikitable&quot; 
|Nomen vulgare: Valentin
|-
|Numerus domus: 12
|-
|† &lt;s&gt;Simon Pogačnik&lt;/s&gt; cas. &lt;s&gt;29 Octob. 1829&lt;/s&gt; &gt; 1828,&lt;ref&gt;V resnici 27. okt., popravek Marije Javor.&lt;/ref&gt;  vacinitatus 43, matrimon junc. 59, mortus 16. III 1890, vsako leto pri spovedi. 
|-
|Maria Fister ux. Ovsiše 29. Janua 1833, [poročena 59]
|-
|Andreas fil. 14 Nov. 1860, confirmatus 67
|-
|Franciscus fil. 30 Janua 1862, confirmatus 73
|-
|Philipus fil. 26 April 1878, 
|-
|&lt;s&gt;† Simon fil.&lt;/s&gt; 14 Sept. 1863, confirmatus 73,  mortus 81(26. Apr.)
|-
|Joanes 14 April 1865
|-
|&lt;s&gt;Aloisius&lt;/s&gt; 8 Maji 1870, mortus 13 mai 70
|-
|Maria filia 15 December 1866, confirm. 73
|-
|Francisca fil. 28 Octob 1868
|-
|&lt;s&gt;Helena&lt;/s&gt; filia 26 April 1871, mort. 22. [xx]&lt;ref&gt;22. 9. 1871, podatek Marije Javor.&lt;/ref&gt;  71
|-
|Cecilia filia 30 Octobr. 1872
|-
|Antonius fil. 21 Maji 1874
|-
|Barbara filia 30 Novb.1876
|-
|
|-
|Joanes Pogačnik frat pf [gospodarjev brat] 6 Decem. 1832, poročen 77
|}
|}

{| 
|[[File:Nagrobnik Andreja in Barbare Pogačnik.jpg|thumb|Nagrobnik Andreja in Barbare Pogačnik, roj. Justin, na Sr. Dobravi. Foto M. Hladnik]] 
|[[File:Nagrobnik Valentinovih.jpg|thumb|Nagrobnik Valentinovih na Dobravi. Foto M. Hladnik]]
|[[File:Nagrobnik Cecilije in Ivana Žagarja.jpg|thumb|Nagrobnik učiteljev Ivana Žagarja, Cecilije Žagar, rojene Pogačnik, in Franjice Pogačnik. Foto M. Hladnik]] 
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 53.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Marko Pogačnik (Valentinov)]]
|}

Valentinovi na Dobravi izvirajo s Posavca. Tam (pri Čuku, h. št. 7) se je Matevžu in Heleni Pogačnik 15. 10. 1711 rodil sin Luka, ki je postal mlinar in se poročil z Uršulo. Iz njunega zakona se je 14. 1. 1742 rodil sin Anton. Ta se je poročil z Mino (Marijo) Aljančič (Aliantschitsch) in imel z njo šest otrok. Gospodarstvo (mlin) je prevzel drugi najstarejši sin Valentin, ker je prvi sin pri 19 letih umrl, sin Andrej (* 1. 11. 1796), ki se je 24. 11. 1828 poročil z osem leto starejšo Barbaro Justin (16. 11. 1788) s Srednje Dobrave 9 (iz Mežnarije?), pa je svoj dom osnoval na Sr. Dobravi pri Valentinu. Rodila sta pet otrok. Prvi je bil Simon (* 27. 10. 1828), ki se je rodil pri Valentinu en mesec pred poroko in bil šele tik pred svojo poroko leta 1859 in v letu očetove smrti pozakonjen; mama mu je umrla že 12 let prej. Prvi zakonski sin Andrej (* 9. 11. 1830) je najbrž kmalu umrl, ker se 24. 11. 1831 rodil že drugi sin Andrej. Sledila sta Janez (* 6. 12. 1832) in Barbara (rojena konec 1834), ki je umrla pri treh mesecih 9. 2. 1835. 

Nezakonski prvorojenec Simon Pogačnik (1828–1890) se je poročil 21. 11. 1859 s pet let mlajšo Marijo Fister, p. d. Primožkovo (29. 1. 1833 – 11. 11. 1905), ki jo je pripeljal z Ovsiš. Imela sta 12 otrok (7 fantov in 5 deklet). Dva sta umrla kmalu po porodu, eden pri osmih letih. Tretji sin Simon (14. 9. 1863 – 26. 4. 1881) je umrl pri 18 letih. Gospodarstvo na Dobravi je prevzel najmlajši Filip (26. 4. 1878 – 1944), predzadnji sin Anton (* 21. 5. 1874) pa je po očetu podedoval posest v Podnartu (h. št. 13) in se pri svojih 24 letih tja preselil. Doma je bil še štiri leta mlajši gospodarjev brat Janez, ki se je pri svojih 45 letih poročil. Njegov prvorojenec Andrej (* 14. 11. 1860) se je odselil v ZDA; izseljenčeva hči je 1967 prišla na obisk k prednikom na Dobravi.
  
{|
|'''Otroci Marije in Simona Pogačnika'''
|-      
|[[File:Andrej Pogačnik.jpg|thumb|150 px|Andrej Pogačnik (1860–??). Arhiv Marija Javor]]
|[[File:Šimen, brat Antona Pogačnika.jpg|thumb|150 px|Simon Pogačnik. Arhiv Marija Javor]]
|[[File:Simon Pogačnik.jpg|thumb|150 px|Simon Pogačnik (1863–1881). Arhiv Marija Javor]]		
|[[File:Franjica Pogačnik.jpg|thumb|150 px|Francka (Franjica) Pogačnik (1868–1940) je bila učiteljica v Cerkljah, potem v Ribnem in drugod, med 1922 in 1924 pa na Dobravi. Arhiv Marije Javor]]
|[[File:Anton Pogačnik4.jpg|thumb|150 px|Anton Pogačnik (1874–1948). Arhiv Marija Javor]]	
|[[File:Filip Pogačnik.jpg|thumb|150 px|Filip Pogačnik (1878–1944). Arhiv Marije Javor]]
|}

{| 
|[[File:Marija Fister.jpg|thumb|150 px|Marija Fister (Primožkova z Ovsiš) (1833-1905),  žena Šimna Pogačnika. Arhiv Marija Javor]]
|[[File:Osmrtnica Simona Pogačnika.jpg|thumb|300 px|Osmrtnica Simona Pogačnika.  Arhiv Marija Javor]]
|}
  
{|   
|[[File:Alojzija Pogačnik.jpg|thumb|Alojzija Pogačnik. Arhiv Andreje Pogačnik Jarc]]
|[[File:Alojzija Pogačnik, roj. Korenčan.jpg|thumb|300 px|Alojzija Pogačnik, roj. Korenčan, po vojni? Arhiv Janke Balantič]]
|[[File:Poroka Filipa in Lojzke Pogačnik.jpg|thumb|200 px|Poroka Filipa in Lojzke Pogačnik 5. 2. 1906, desno Filipov brat Anton, levo njegova sestra Franjica, zadaj na sredi Čop iz Žirovnice. Arhiv Marija Javor]]
|[[File:Hči Andreja Pogačnika, ki je šel v ZDA.jpg|thumb|200 px|Hči Andreja Pogačnika iz ZDA. Arhiv Marija Javor]]	
|[[File:Otroci Antona in Filipa Pogačnika.jpg|thumb|180 px|Otroci bratov Antona in Filipa Pogačnika: Ciril, ?, Tončka (Filipova hči). Arhiv Marija Javor]]	
|}

{|
|[[File:25 let od poroke Marije in Antona Pogačnika.jpg|thumb|300 px|V spomin na 25 letnico 12. juni 1899 -- 12. juni 1924, Marija &amp; Anton Pogačnik Podnart. Arhiv Marija Javor]]
|[[File:Družina Antona Pogačnika iz Podnarta.jpg|thumb|400 px|Sedijo pater Bonaventura, Anton Pogačnik ima v naročju vnukinjo Marijo, Marija Pogačnik, zadaj sta Metod in Mara Pogačnik. 1940. Arhiv Marije Javor]]
|[[File:Poroka Cirila in Marije Pogačnik 1940.jpg|thumb|400 px|Poroka Cirila Pogačnika 1940. Levo in desno sta Anton in Marija Pogačnik, zadaj pater Bonaventura. Arhiv Marije Javor]]
|}

{|
|[[File:Pred Valentinovo hišo na Dobravi.jpg|thumb|300 px|Filip in Anton Pogačnik pred Valentinovo hišo na Dobravi. Arhiv Marije Javor]]
|[[File:Pred Valentinovo hišo na Dobravi 02.jpg|thumb|300 px|Pred Valentinovo hišo, sredi sta brata Anton in Filip z ženama. Arhiv Marije Javor]]
|[[File:Filip Pogačnik sveta podobica.jpg|thumb|150 px|Filip Pogačnik gostilničar in posestnik umrl 19. januarja 1944. Hrbtna stran Svete podobice. Arhiv Marija Javor]]
|[[File:Sveta podobica.jpg|thumb|150 px|Raptus est ne malitia mutaret intellectum eius; sprednja stran svete podobice 19. januarja 1944 [Vzel ga je, da hudobija ne bi popačila njegove pameti. Mdr 4,11].  Arhiv Marija Javor]]
|}
 
{|   
&lt;!-- |Filipova hči Tončka Pogačnik se je poročila z Jankom Balantičem.  Arhiv Marije Javor. 1942 
|Valentinov Alfonz. Arhiv Marije Mohorič. --&gt;
|[[File:Pogačnik vulgo Valentin status animarum.jpg|thumb|270 px|Status animarum za domačijo pri Valentinu: Filip Pogačnik in drugi člani družine.  Arhiv Marija Javor]]
|[[File:Pogačnik vulgo Valentin oklicna knjiga.jpg|thumb|Iz oklicne knjige za Srednjo Dobravo: Pogačnikovi (Valentinovi).  Arhiv Marija Javor]]
|[[File:Pogačnik vulgo Valentin oklicna knjiga 02.jpg|thumb|350 px|Iz oklicne knjige za Srednjo Dobravo: Pogačnikovi (Valentinovi).  Arhiv Marija Javor]]
|}

Zanimivo je, da sta se oba brata Filip in Anton poročila s sestrama Korenčan iz Naklega 21: 12. junija 1899 Anton z Marijo, 5. februarja 1906 pa Filip Alojzijo. Hči Marija (* 15. 12. 1866) se je 9. 9. 1891 poročila z Lovrencem Aljančičem  z Bistrice pri Tržiču in sprva živela še na Dobravi, Cecilija (* 30. 10. 1872) se je že v letih 8. 8. 1910 poročila z učiteljem Žagarjem iz Kamne Gorice, Barbara (* 30. 11. 1876) pa 13. 4. 1896 z Janezom Čopom iz Žirovnice.

Cilka Žagar je imela sinove Ivana, Toneta, Mileno, med vojno so bili izseljeni v Smederevsko Palanko, Tone se je tam poročil in je tam pokopan. Ivan in Milena pa sta živela v Ljutomeru. Milena je imela otroka Zalko in Ljuba (živinozdravnika).  

'''[[Dobravski kdojekdo#Anton Pogačnik|Anton Pogačnik]]'''

Anton Pogačnik je pri svojih 25 letih postal najmlajši gorenjski župan. Z Dobravo je njegovo življenje povezano, saj so ga na seznamu Mohorjevih naročnikov vodili kot Dobravca tudi še potem, ko je bil v Podnartu; tudi na njegovo domače ime Valentin (Tinček) so ga politični nasprotniki radi spominjali. V zakonu se mu je rodilo šest otrok: tri dekleta in trije fantje. Prva je bila Ljudmila (* 15. 3. 1900), druga (Marija) je kmalu umrla, tretja (tudi Marija oz. Mara (roj. 10. 7. 1904) pa se je 1. 9. 1926 visoko poročila: z Jožefom, sinom viteza [[:w:Josip Pogačnik|Josipa Pogačnika]], glavnim tajnikom Trboveljske premogovne družbe. Čeprav je bil mož iz istega kraja in z enakim priimkom, nista bila v sorodu. Sinovi Ciril, Metod in Anton so dali ime kemični tovarni CiMeAn v Podnartu (danes Atotech). 

{|
|[[File:Poroka Jože + Mara Pogačnik, 1926.jpg|thumb|400 px|Poroka Jože + Mara Pogačnik, 1926. Levo stoji Metod Pogačnik, v uniformi Ciril Pogačnik, pater Bonaventura z Brezij, Branko, Bogdan, Tone Pogačnik. Desno sedi vitez Josip Pogačnik z ženo, levo Anton Pogačnik z ženo. Arhiv Marija Javor]]
|[[File:Čopovi iz Žirovnice.jpg|thumb|380 px|Čopovi iz Žirovnice. Sredi sta Marija in Anton Pogačnik, zgoraj nekje Filip Pogačnik. Arhiv Marije Javor]]
|[[File:Anton Pogačnik v družbi gorenjskih veljakov.jpg|thumb|400 px|Anton Pogačnik v družbi gorenjskih veljakov.
Stojijo (zgoraj): 3. Franc Šolar (župan Krope), 5. Dežman, p. d. Vobnk (Lancovo), 6. Župan občine Kamna Gorica Jakob Varl. Stojijo (srednja vrsta): 1. Župan občine Predtrg Ivan Pogačar (ok. 1930), 3. Župan občine Lesce Pavel Olip (1936-1941), 6. Župan občine Ovsiše Anton Pogačnik (župan do 1921, na fotografiji v pokoju), 8. Zvonko Savnik, trgovec v Radovljici. Sedijo: 4. Župan občine Radovljica dr. Ivan Dobravec (1934-1936), 5. Srezki načelnik dr. Ivan Vidmar (1930-1933), 6. Srezki načelnik dr. Ivo Vrečer (1933-1939), 9. Leopold Fürsager (predsednik združenja trgovcev za srez Radovljica, ok. 1933). Fotografija je posneta na vrtu gostilne Lectar. Arhiv Marija Javor]]
|}

{|
|[[File:Na velikonočni ponedeljek pri Valentinu na Dobravi.jpg|thumb|400 px|Na Vel. ponedeljek na Dobravi pri &quot;Bolantinu&quot;. Gospodar Filip sedi na desni s sinom Milošem ali Dušanom, dirigira Lencov (Pogačnik), skrajno desno Lovrenc Pfajfar?, predzadnji Jožef Resman (Bodlajev). Arhiv Marije Javor]]
|[[File:Pred Valentinovo vinsko kletjo.jpg|thumb|400 px|Pred Valentinovo vinsko kletjo. Sedijo 1 Lencova 3 Zečkova, stojijo 2. vrsta 7 Zečkova 3. vrsta: 3 Alfonz/Joža? 4 Sitar. Arhiv Marije Mohorič]]
|[[File:Valentinove 01.jpg|thumb|400 px|Dobravci in iz Prezrenj pred Valentinovo vinsko kletjo okrog 2. sv. vojne. Zadnja vrsta: 1 Koselj (Očakov) 2 3 4 5 6. Arhiv Janke Balantič]]
|}

{|
|[[File:Pred Valentinovo hišo okrog 1920.jpg|thumb|300 px|Pred Valentinovo hišo v 1920. letih. Stojijo: 1 Magdalena Pogačnik, 2 Ivan Žagar ml., 3 Gregor, 4. Milena roj. Žagar, Gregorjeva žena, 5. Miloš Pogačnik, 6. Simon Pogačnik. Sedijo 1. Antonija Pogačnik, 2. Ivanov brat Tone Žagar (pokopan v Smederevski Palanki), 3. Alojzija Pogačnik, 4. Ivan Žagar, 5. Alfonz Pogačnik. Arhiv Janke Ulčar]]
|[[File:Valentinove 05.jpg|thumb|300 px|Pri Valentinu poleti 1928: 1 Milena Žagar 2 3 4 5 6 Antonija Pogačnik 7 8. Arhiv Janke Balantič]]
|[[File:Valentinove 02.jpg|thumb|300 px|Pred Valentinovo hišo 24. 4. 1932. Sedijo: 1 2 Pogačnik (Lencova) 3 Janko Balantič 4 Antonija Pogačnik 5 6 Simon Pogačnik? 7 2. vrsta : 1 2 3 4 5 6 7. Arhiv Janke Balantič]]
|}
{|
|[[File:Anton Pogačnik z birmanci.jpg|thumb|300 px|Anton Pogačnik z birmanci, ob njem desno je Dušan Pogačnik. Arhiv Marije Javor]]
|[[File:Anton Pogačnik med veljaki v Ljubljani.jpg|thumb|400 px|Anton Pogačnik desno. Arhiv Marije Javor]]
|}

Filip je imel 10 otrok: Antonija Marija (* 13. 6. 1908), Simon (* 8. 9. 1909), Marija (2. 4. 1911 – 24. 9. 1911), Magdalena (* 3. 8. 1912), Alfonz (* 12. 11. 1914), Jožef Marijan (* 26. 7. 1916), Marija (15. 1. 1920 – 9. 9. 1921), Dušan Filip (* 31. 7. 1923), Miroslava (16. 2. 1925, roj. v Naklem 21 – 14. 6. 1926), Miloš Peter (* 20. 1. 1928); preživelo jih je sedem. 

Antonija se je poročila s fotografom in snemalcem [[Dobravski kdojekdo#Janko Balantič|Jankom Balantičem]] (Resmanovim) in živela z njim doma pri Valentinovih. Iz tega zakona je Janka Balantič, poročena Ulčar v Radovljico, ki hrani veliko rodbinskega in lokalnozgodovinskega fotografskega gradiva.  

Visoko starost je dočakal [[Dobravski kdojekdo#Jože Pogačnik|Jože]], častni občan Domžal. V otroštvu je pasel krave in nosil mleko v Kropo. Prvi razred so imeli v domačem skednju, učila ga je teta [[Dobravski kdojekdo#Franjica Pogačnik|Franjica Pogačnik]]. V Lipnici se je nekoč skoraj utopil. V ujetništvu mu je življenje rešil sošolec, ki ga je izčrpanega potegnil na vlak, v partizanih pa je za las ušel rafalu. Na začetku druge svetovne vojne je bil kot oficir na orožnih vajah pri Skopju ujet in odpeljan v Nemčijo, 1942 se je iz Nemčije vrnil in kot vsi bratje odšel v partizane. Brat Dušan je v partizanih padel, sam ga je šel izkopat in prekopat na dobravsko pokopališče. Bil direktor tovarne Tosama in domžalski župan; fotografija ga kaže, kako se rokuje s svojetskim predsednikom Hruščovom, ko je ta s Titom obiskal Domžale. 

{|
|[[File:Jože Pogačnik 04.jpg|thumb|Jože Pogačnik otrok ]]
|[[File:Jože Pogačnik, vulgo Valentinov.jpg|thumb|100 px|Jože Pogačnik]]
|[[File:Jože in Milena Pogačnik.jpg|thumb|Jože in Milena Pogačnik]]
|}

{|
|[[File:Valentinove 04.jpg|thumb|Magdi za spomin Jože. Dobrava 21. 1. 1940. Arhiv Janke Balantič]]
|[[File:Jože Pogačnik.jpg|thumb|Jože Pogačnik]]
|[[File: Jože Pogačnik 03.jpg|thumb|Jože Pogačnik]]
|[[File:Jože in Ivica Pogačnik.jpg|thumb|Poročna slika Jožeta in Ivice 14. 9. 1946. Arhiv Andreje Pogačnik Jarc]]
|}

{|
|[[File:Alfonz Pogačnik (Valentinov Alfonz).jpg|thumb|300 px|Alfonz Pogačnik (Valentinov Alofnz) vojak v Beogradu 1936. Arhiv Marija Mohorič]]
|[[File:Pogačnik vulgo Valentin status animarum 04.jpg|thumb|Pri vojakih v Slavonski Požegi 1938, z leve Jože Pogačnik. 1. puk teške artilerije, 5. baterija. Arhiv Andreje Pogačnik Jarc]]
|}

Magda je živela v Salzburgu. Po naključju sta menda izstopila na napačni železniški postaji skupaj z [[:w:Božidar Jakac|Božidarjem Jakcem]], se seznanila in od tedaj je Jakac hodil na Dobravo k Valentinovim slikat. Med drugim je naslikal Valentinovo domačijo, ajdovo polje na poti proti Otočam, portret mame Alojzije in vnukinje Janke; slike so v lasti članov družine.
 
&lt;!-- {|
|Kamra pri Valentinovih: 1 dr. Miloš Pogačnik, zdravnik na Jesenicah, 2 mama Lojzke Debeljak por. Pogačnik (z Gabrške Gore), 3 Alfonz Pogačnik (5. sin), 4. Antonija Pogačnik (mama Janke Balantič), 5 Janko Balantič, 6 Lojz Mohorič. Arhiv Marija Pogačnik.
|Lojz Trpin, šofer pri podjetju Tulip (1900–1950), oče Alojza Mohoriča. Arhiv Marija Pogačnik.
|Jože Pogačnik, Filipov sin, stoletnik (* 26. jul. 1916), živi v Domžalah, slikano v Podbrezjah 9. 4. 2012. Arhiv Marija Pogačnik. 
|} --&gt;

{|
|[[File:Miloš in Dušan Pogačnik (Valentinova).jpg|thumb|Miloš in Dušan Pogačnik 29. III. 1934 (Palmsontag?) Karfreitag (cvetna nedelja?  veliki petek). Arhiv Janke Balantič]]
|[[File:Antonija Pogačnik med dekleti.jpg|thumb|Antonija Pogačnik, por. Balantič med dekleti. Arhiv Janke Balantič]]
|[[File:V Valentinovi uti.jpg|thumb|V Valentinovi uti. Arhiv Janke Balantič]]
|[[File:Pred Valentinovo hišo okrog 1920 02.jpg|thumb|Pred Valentinovo hišo okrog 1920. Sedijo 1 2 3 4 5 Antonija Pogačnik. 6, 2. vrsta 1 2 3 4 5 6 7, stojijo 1 2 3. Arhiv Janke Balantič]]
|[[File:Pred Valentinovo hišo okrog 1930.jpg|thumb|Pred Valentinovo hišo okrog 1930. Na stopnicah sedi Antonija Arhiv Janke Balantič]]
|}

{|
|[[File:Pred Valentinovo hišo okrog prve svetovne vojne.jpg|thumb|Pred Valentinovo hišo okrog prve svetovne vojne. Levo sedi Filip Pogačnik. Arhiv Janke Balantič]]
|[[File:Pred Valentinovo hišo.jpg|thumb|250 px|Pred Valentinovo hišo: Vinko Pirc iz Lipnice, Franc Pogačnik (Lencov), Tone Žagar (iz Smederevske Palanke), iz veže kuka Dušan Pogačnik. Arhiv Andreje Pogačnik Jarc]]
|[[File:Valentinovi.jpg|thumb|left|350 px|Valentinovi okrog leta 1932: 1 Antonija 2 Magdalena 3 Miloš 4 Alojzija 5 Filip Pogačnik]]
|[[File:Valentinovi 1943.jpg|thumb|left|300 px|&quot;Doma pod jaslicami, febr. 1943: V spomin na 65 letnico od Tvojega krsta: Simon, Alfonz, mama Alojzija, Filip, Jože, Dušan.&quot; Pogačnikovi (Valentinovi) s Srednje Dobrave. Arhiv Janke B. Ulčar]]
|}

{|
|[[File:Marija Franci Pogacnik.jpg|thumb|100 px|Marija Pogačnik, por. Mohorič, in Franci Pogačnik, zadaj mežnarija, okrog 1956. foto Janko Balantič, arhiv Janke B. Ulčar]]
|[[File:Pri Valentinovih okrog leta 1956.jpg|thumb|Dobrava ok. 1956: 1 2 3 4 Tone Pogačnik 5 spredaj Jurčkov Franci, vol, 6 Marija 7 Janka Balantič 8 Barbara Pogačnik. Foto Janko Balantič. Arhiv Marije Mohorič]]
|[[File:Otroci so preživljali na Dobravi čudovite počitnice.jpg|thumb|Otroci so preživljali na Dobravi čudovite počitnice (1957). Foto Janko Balantič. Arhiv Andreje Pogačnik Jarc]]
|[[File:Na peči pri Valentinu.jpg|thumb|Na peči pri Valentinu: 1 Filip, 2 Marija, 3 Barbara, 4 Janka, 5 Marko. Foto Janko Balantič. Arhiv Marije Mohorič]]
|}

{|
|[[File:Družina Alfonza Pogačnika (Valentninovi).jpg|thumb|Pogačnikovi Marko 2 Lojzka, 3 Filip, 4 Alfonz 5 Barbara, spodaj Marija. Arhiv Marije Mohorič]]
|[[File:Valentinovi 1. maja 1953.jpg|thumb|1. maj 1953 ob domači hiši na Dobravi: z leve 1. vrsta mama Alojzija z Barbaro, Simon. Janka, Andreja, Tončka, Jožica; stojijo: Jože z Metlo, Magda z Markom, Ivica, Simon. Arhiv Andreje Pogačnik Jarc]]
|[[File:Valentinovi ob domači hiši.jpg|thumb|Valentinovi ob domači hiši: praznovanje maminega rojstnega dne: čepita Marjana in Marjetka, 1. vrsta Miloš z Andrejem, Alfonz, Tončka, mama, Simon, Jože; stojijo Metka, janka, Lojzka, Andreja, Barbara, Veronika, Marko, Jožica, Filip, Ivica, Milenin mož Gregor, Milene, Marija. Arhiv Andreje Pogačnik Jarc.]]
|}

{|
|[[File:Joze Pogacnik.jpg|thumb|150 px|Jože Pogačnik iz Domžal, 101 leto]]
|[[File:Andreja Pogačnik Jarc.jpg|thumb|Andreja Pogačnik Jarc, hči Jožeta Pogačnika, Domžale]]
|[[File:Marija Mohorič in Olga Pogačnik (Valentinovi).jpg|thumb|Marija Mohorič in Olga Pogačnik]]
|}

{|
|[[File:Alojz Mohorič.jpg|thumb|Valentinov Lojz (Mohorič) na Vodiški planini]]
|[[File:Janka Ulčar.jpg|thumb|Janka Ulčar, roj. Balantič]]
|[[File:Valentinova Barbara.jpg|thumb|Valentinova Barbara (Alfonzova hči) z možem, Podbrezje]]
|[[File:Marija Javor.jpg|thumb|Andrej in Matjaž Pogačnik in Marija Javor]]
|}

===Pri Cjazu===

Pər Cjáz, gospodar Cjáza, Cjázov, hišna številka Srednja Dobrava 3, stara hišna številka 13, v katastru 1827 hiše še ni, zapis v Statusu animarum 1865 Cjaz, lastnik Debelak. 

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 42.jpg|thumb|Srednja Dobrava 13 Cjaz]]
|Debelak Matevž (roj. 11. 8. 1789 / um. 1878). Poroka s Heleno Praprotnik z Ovsiš (roj. 21. 8. 1791 / um. 1868).
::Lovrenc (roj. 10. 8. 1830 / um. 1887). Leta 1869 poroka z Marijo Mulej iz Begunj (roj. 19. 2. 1837 / um. 15. 6. 1915).
::::	Anton (roj. 13. 1. 1870 / um. 1874)
::::	Marija (roj. 23. 1. 1872 / um. 1878)
::::	Anton (roj. 12. 6. 1875)
::::	Rozalija (roj. 1. 9. 1877)
::::	Janez (roj. 26. 12. 1879)
::::	Katarina (roj. 22. 11. 1838)
::::::::		Matevž (roj. 16. 9. 1867 / um. 1869). Nezakonski sin.
|}

{|
|[[File:Pri Cjazu in Bodlaju.jpg|thumb|Pri Cjazu pred drugo svetovno vojno. Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 94.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Žbontarjevi (Cjazni): Bertoncelj, Moravec]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 62.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: pri Cjazu]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 63.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: pri Cjazu]]
|}

===Pri Jurčku===

Pər Júrčk, gospodar Júrčək, Júrčkov, hišna številka Srednja Dobrava 13, stara hišna številka 14, v katastru 1827 hiše še ni, zapis v Statusu animarum 1865 Jurčik, lastnik Pogačnik. 

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 43.jpg|thumb|Srednja Dobrava 14 Jurčik]]
|Pogačnik Jurij (roj. 20. 4. 1810 / um. 1867). Poroka z Marijo Smrekar z Zgornje Dobrave (roj. 4. 4. 1811 / um. 1869).&lt;br&gt;
Simon (roj. 21. 10. 1839). Leta 1867 poroka z Marijo Papler s Spodnje Dobrave (roj. 8. 1. 1844 / um. 1876). Leta 1876 poroka z Margareto Papler s Spodnje Dobrave (roj. 13. 7. 1841).
::	Marijana (roj. 18. 7. 1869)
	Marija (roj. 13. 1. 1872)&lt;br&gt;
Janez (roj. 29. 4. 1874). Poroka s Frančiško (roj. 4. 10. 1875 / um. 28. 9. 1956).
::	Helena (roj. 15. 4. 1877)
::	Anton (roj. 24. 12. 1882 / um. 7. 9. 1885)
|}

{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 26.jpg|thumb|400 px|Jurčkovi]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 27.jpg|thumb|400 px|Pogačnik Blaž]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 114.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Pogačnik (Jurčkovi)]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 65.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Jurčkova]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 67.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Jurčkova]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 68.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Jurčkova]]
|}
{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 66.jpg|thumb|Minka Pogačnik (Jurčkova Minka)]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 69.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi, št. 13]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 89.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Kozolec je Jurčkov, lopa pa je Lencova; zdaj je tu novogradnja]]
|}

===Šola (Žagarjevi)===

{|
|[[File:Otroci Staneta Žagarja 1927.jpg|thumb|500 px|Pri Valentinu: 1 Danica Žagar 2 Nada Žagar 3 Jože Pogačnik (?), 4 Savica Žagar 5 Iztok Žagar 6 Stanko Žagar 21. 8. 1927. Arhiv Marije Javor.]]
|[[File:Žagarjeve 03.jpg|thumb|500 px|Žagarjevi otroci: Stankič, Iztok,  Savica, Danica, Nada, arhiv Bavconovih]]
|}

{|
|[[File:Žagarjeve 02.jpg|thumb|300 px|Nada Žagar, Marica Bertoncelj, Danica Žagar, Pavle Kern (pozneje izdajalec), Tone Bertoncelj, arhiv Bavconovih]]
|[[File:Žagarjeve 01.jpg|thumb|180 px|?, Grobovčkov Ivan, Ivka Križnar, Noč iz Otoč, arhiv Bavconovih]]
|[[File:Stane žagar z družino pred odhodom z Dobrave konec 1940.jpg|thumb|400 px|Stane Žagar z družino pred odhodom z Dobrave konec 1940]]
|}

{|
|[[File:Avgusta Žagar, Ljubečna.jpg|thumb|Avgusta Žagar, mama Staneta Žagarja, učit. v Ljubečni]]
|[[File:Katarina Miklič (nona, tašča Staneta Žagarja) na Dobravi 1938.jpg|thumb|Katarina Miklič (nona, tašča Staneta Žagarja) na Dobravi 1938]]
|[[File:Slavica Žagar.jpg|thumb|Slavica Žagar. Arhiv Bavconovih]]
|[[File:Na Srednji Dobravi 1. 9. 1946.jpg|thumb|Na Dobravi 1. 9. 1946. Arhiv Bavconovih]]
|}

'''Spomini na Dobravo.''' 
Starši Staneta Žagarja so imeli na Žagi pri Bovcu posestvo, žago in trgovino. Očetov oče je bil zelo &quot;mogočen&quot;, samosvoj. Imeli so štiri otroke: Milena, Ferdinand, Zora, Stanislav. Mati je je bila učiteljica, vendar ne v službi. Preselili so se v Gorico, kjer sta Stane in verjetno tudi sestra Milena doštudirala na učiteljišču. Leta 1. svetovne vojne je oče Stane (&quot;tata&quot;) preživel v Tirolih kot vojak. Bil pa je tudi upornik in bil kaznovan zaradi izražanja svojega slovenstva. Po koncu vojne se je Žagar pridružil borcem za slovensko Koroško, in sicer v Borovljah, kjer je takrat učiteljevala njegova sestra Milena.

'''Jožefa Mikluš''', tudi Pepca (žena Staneta Žagarja), je bila rojena 26. 9 1893 v Pevmi pri Gorici, kjer so njeni starši imeli gostilno. Pred vojno je delovala v prosvetnem društvu, ki ga je vodil pesnik Simon Gregorčič. V družini je bilo sedem otrok, oče je umrl pri petdesetih umrl zaradi srčne bolezni, iz istega razloga tudi devet leta stara hči. Njena mama Katarina Mikluš je tako ostala sama s šestimi otroki. Najstarejša Emil in Pepe sta šla delat na Most na Soči, hči Amalija je šla k duhovniku v Gorico za kuharico, drugi (sinova Karlo, Alojzij idr.) so v Gorici dočakali prvo svetovno vojno. Mama Katarina in hči Jožefa sta bili med vojno kot begunki evakuirani v Ljubljano. V Ljubljani sta se Jožefa in Stanko Žagar kmalu po vojni poročila. Tam se je 3 dec. 1921 rodil njun prvi sin Stanko (Stankič), ki je padel leta 1942 na Okroglem zaradi izdajstva Pavleta Kerna.&lt;ref&gt;O tragediji na Okroglem glej poglavje [[Dobrave med drugo svetovno vojno#Stane Žagar mlajši]].&lt;/ref&gt; Po vojni se je družina preselila na Bled, oče je eno leto poučeval v Gorjah; tam se jima je 28. 3. 1922 rodila hči Savica. Leta 1922 je bil Žagar premeščen na osnovno šolo na Srednji Dobravi. Tam so se jima rodili leta 1923 sin Iztok in leta 1924 dvojčici Danica in Nada. Jožefa Žagar (Pepca) je pred vojno dopolnjevala politično delo svojega moža zlasti s prosvetljevanjem dobravskih žena. Ko se je morala družina umakniti pred Nemci iz okolice Celja v Ljubljano, se je Pepca Žagar takoj vključila v Osvobodilno fronto in je delovala v sektorju za prehrano in ilegalno propagandno gradivo. Leta 1942 so jo italijanski okupatorji skupaj z tremi hčerkami zaprli in italijansko vojaško sodišče jih je vse obsodilo na dolgoletne kazni zapora. Po kapitulaciji Italije se je priključila partizanom in je na osvobojenem ozemlju nadaljevala s človekoljubnim delom. Po vojni se je vključila med aktiviste Rdečega križa. Umrla je 27. 2. 1965 in je pokopana na Žalah v Ljubljani.&lt;ref&gt;[https://grobovi.zale.si/Home/Preview?Names=iztok%20%C5%BEagar&amp;OnlyFamus=False&amp;Page=1&amp;IsComplex=False&amp;UId=17003024-f761-473e-8e76-3d21d5d765d0 Žale [A] : JOŽEFA ŽAGAR * -1965, Oddelek [23A], Vrsta [6], Grob [13].]&lt;/ref&gt;

'''Stane Žagar''' je kot član KP prebral zelo veliko tedaj dostopne politične literature, med drugim pa tudi Hitlerjev ''Mein Kampf'', zato je razumel nevarnost hitlerizma. Kot ljudski prosvetitelj je deloval v kmečki zadrugi, drevesnici, kjer so šolarji sadili smreke na Brezovici, pri gradnji železniške postaje v Otočah za brezjanske romarje, organiziral kmečko nadaljevalno šolo, ki so jo hodili nadzorovat orožniki; fante je po zaključku peljal na izlet v Šibenik. Leta 1936 je hči Danica pomagala tiskati plakate, ki so jih trosili naokrog. Doživeli so policijsko preiskavo. Danica je vedela za vsa skrivališča literature: v omari s šolsko dokumentacijo, na podstrehi v veliki košari odpadnega šolskega gradiva, v dimniku, v posebni škatli na podstrehi. Prav to škatlo je našel Kovač iz Lipnice in jo dal orožnikom, ob preiskavi so vso družino zaprli v šolski razred. Čuval jih je orožnik z nabito puško. Dobri sosedje Mežnarji so opazili, da se nekaj dogaja, in so jim skozi okno prinesli mleko in kruh. Oče Stane (več o njem glej v poglavju [[Dobrave med drugo svetovno vojno#Stane Žagar]]) se je med vojno boril v dražgoški bitki in padel na Malem Rovtu nad Crngrobom. Hči Savica, poročena Hočevar, in nečak Marjan Mikluš sta ga po vojni izkopala in leta 1946 kosti prenesla pokopat na Dobravo. 5. 7. 1951 je bil proglašen za narodnega heroja. 

'''Savica Žagar''' je bila avg. 1941 sprejeta v KPS. Delovala je v dokumentarnem sektorju centralne tehnike OF, skupaj z Meto Sitar. Po kapitulaciji Italije se je vkljuičila v prekomorske brigade, pozneje pa je bila imenovana za namestnico politkomisarja v 26. diviziji v Bosni.  Njena sestra Danica se živo spomni, kako je s svojim žlahtnim altom, ko so po vojni obujali spomine, zapela tragično pesem o žrtvah na Kordunu, ki jim je bila priča:
&lt;poem&gt;
Na Kordunu grob  do groba,
traži majka sina svoga.
&lt;/poem&gt;

Savica je umrla sredi maja 1976 in je pokopana na Žalah v Ljubljani.&lt;ref&gt;[https://grobovi.zale.si/Home/Preview?Names=savica%20ho%C4%8Devar&amp;OnlyFamus=False&amp;Page=1&amp;IsComplex=False&amp;UId=05b6fe3d-b760-4698-81ee-36a890e99046 Žale [B] : SAVICA HOČEVAR 1922-1976, Oddelek [ZIDB], Vrsta [L2], Grob [22].]&lt;/ref&gt;

'''Iztok Žagar''', rojen 5. junija 1923 na Dobravi, je šel v partizane in bil jeseni 1941 udeležen v napadu na Lož. V italijanskem protinapadu so se partizani zatekli v neki vikend in bili vsi zajeti razen komisarja Dušana Pirjevca - Ahaca, ki je uspel pobegniti. Iztok je bil pod ilegalnim imenom obsojen na dosmrtno ječo. Po pismih, ki jih je iz zapora pisal materi, so izvedeli za njegovo pravo ime, ga ponovno pripeljali v Ljubljano in še enkrat obsodili na dosmrtno ječo. Zaprt je bil v Aleksandriji v Italiji in potem premeščen v Castelfranco in Spoleto. Po kapitulaciji Italije se je prebil na Primorsko in med partizane. Potem je delal na Gorenjskem kot aktivist in v pokrajinskem odboru za Gorenjsko. Bil je člana glavnega odbora slovenske mladine, ki ga je vodil Stane Kavčič, organizacijski sekretar pa je bil Niko Belopavlovič. 1947 je šel v Beograd v partijsko šolo, nato je bil zaposlen v Kardeljevem kabinetu. Okoli 1950 je bil v diplomatski službi v Moskvi. 1970 je bil veleposlanik v Senegalu, na začetku 1980. let pa v Boliviji. Po vrnitvi je bil v Beogradu inštruktor CK-ja, zadolžen za zveze z osvobodilnimi gibanji po svetu. 1988 se je upokojil in preselil v Ljubljano. Umrl je 2007 za srčno boleznijo.

Dvojčici '''Danica in Nada Žagar''' sta bili rojeni 13. septembra 1924 na Dobravi, Danica štiri ure pred Nado. Danica je skupaj s Stankičem, Savico, Iztokom in Nado hodila v kranjsko gimnazijo. Pri sprejemnem izpitu nečesa ni razumela, profesor francoščine se je tako zadrl nad njo, da je okamenela, dobila je cvek. To je bil zanjo hud udarec, ker sta bili zdaj s sestro dvojčico prvič ločeni. Izpit s 300 vprašanji je potem opravljala pri dekanu v Radovljici. Tja jo je spremljal oče, &quot;zlati tata&quot;. Izpit je naredila s pohvalo in dekan se je čudil, kako da je v Kranju padla. V 2. letniku je bila vprašana pri zemljepisu in je vse znala. Za njo je sedela pri peči Nežka Jocif, dobra učenka. Ker ene letnice ni znala, je profesor vprašal Danico, ki se je zmotila za dve leti. Takrat pa profesor: &quot;Noben Žagar nič ne zna.&quot; To je Danico tako prizadelo, da je vstala in profesorju odgovorila: &quot;Saj sem vse znala, le pri ponovnem vprašanju sem se za dve leti zmotila.&quot; Ukazal ji je, naj se javi pri direktorju. Sošolci so ji pri odgovoru zaploskali. Danica se ni javila direktorju, ker je bila prepričana, da ji je naredil krivico. Naslednji dan je od pretresenosti dobila mensis, oče in mati sta jo potolažila. Pri pogovorih s profesorjih sta vedno vprašala, kako se otroci obnašajo, in bili so pohvaljeni.

Zgodila se ji je še ena krivica. Duhovnik Rogelj, skrajno nasproten očetu, ji je dal enko, ker da ne zna peti. Ves razred se je na glas zasmejal in nekdo je rekel: &quot;Saj Žagarjevi so vsi pevci in pojejo peteroglasno.&quot; Popolnoma drugačen pa je bil duhovnik Klavžar, ki je služboval pred čudakom Rogljem. Gospod Klavžar je bil inteligenten mož, otroci so ga imeli radi. Vsi Žagarjevi otroci so bili veliko v župnišču in se tam na vrtu igrali s hčerko župnikove kuharice, medtem ko je duhovnik v svoji utici bral brevir. Nekoč v tretjem razredu vpraša sošolec Ivan Klemenčič iz Otoč gospoda Klavžarja: &quot;Kako je nastal svet?&quot; Nastala je tišina in sledil je Klavžarjev odgovor: &quot;Svet je nastajal milijone let ...&quot; Danica, ki je to slučajno slišala (imela je gripo in je ležala v sobi za slepimi vrati), je skočila pokonci in stekla v kuhinjo k noni in ji rekla: &quot;Nona, saj ni bog ustvaril sveta, svet je nastajal milijone let.&quot; &quot;Ja otrok božji, kaj si znorel!&quot; je rekla nona in jo pokrižala. Danica je takrat &quot;izgubila boga&quot; in on Danico. Nono je oče sicer zelo spoštoval, saj je družini ves čas pomagala, spremljal jo je celo k spovedi. 

Ko so med okupacijo stanovali v Ljubljani, sta Danica in Nada hodili v poljansko gimnazijo in delovali v skojevskih trojkah, ki so razoroževale italijanske vojake. 16. aprila 1942 sta bili skupaj z mamo aretirani. Malo pozneje jih je italijansko vojaško sodišče obsodilo na dolge zaporne kazni. Opeljali so jih v Italijo, najprej v zapore v  Benetkah. Mamo so tam ločili in poslali v žensko kaznilnico Fossombone. Vse tri sestre pa so pošiljali iz Benetk v Benevento in potem v Campo Basso,&lt;ref&gt;Albert Klun: ''Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni''. Ljubljana, 1976, 239. {{COBISS|ID=3764786}}&lt;/ref&gt; dokler niso prišle v zapor v mestecu Trani v južni Italiji. Tam so si skupaj z Vido Tomšič prizadevale dobiti status političnih jetnic namesto kriminalk. 

Danica je bila skojevka od 1936 dalje. Marca 1942 je pod priimkom Žabkar živela z mamo in sestrama v Gosposki ulici v Ljubljani, pri neki gospe, ki je oddajala stanovanje. Nekega dne zjutraj, ko so še spale, so v sobo vdrli italijanski in nemški policisti. Stanovanje so preiskali, pretolkli vse stene in v divanu našli ilegalno literaturo. Danico so položili čez mizo in jo tepli, slekli, in ko so videli, da ima mensis, pustili in nadaljevali preiskavo. Še prej so mamo, Savico in Nado odpeljali na policijo. V Žagarjevem procesu je bila ujeta tudi Meta Sitar, ki je skupaj s Savico delala v ilegalni tehniki. Mučili so jo in nato posilili. Vse to je Danico zelo pretreslo in v spominu ji je ostala slika Mete, kako skrušeno sedi, in mame Pepce, ki je pogumno vstala in v italijanščini nastopila proti šefu ljubljanske policije: &quot;Če se mojim hčeram zgodi kaj tako nizkotnega, bo izvedela vsa Slovenija.&quot; Takrat so družino nehali ob dveh ponoči zbujati in vlačiti na policijo. 

Nada Žagar je bila sekretar Skoja v [[:w:2. prekomorska brigada NOVJ|II. prekomorski brigadi]]. Na fronti pri Kninu je bila ranjena v glavo in je 14 dni umirala, partizanka Milka Vrhunc ji je ves čas pomagala. Še teden dni pred boji v Kninu ji je Danica po partizanski pošti poslala toplo perilo, za katero ga je prosila Nada. Za Nadino smrt je izvedela od brata Iztoka, ki je službeno prišel v Beograd in ji po telefonu sporočil v Smederevo, kjer je bila Danica komisarka I. kirurške bolnice. Izgubila je zavest in odpeljali so jo v sobo. Ko si je opomogla, je šla na delo k ranjencem in tako prebolela Nadino smrt.

Danica Žagar je bila v zbirnem partizanskem taborišču v Gravinu v južni Italiji organizatorka skojevske organizacije v enotah, ki so nastajale iz primorskih fantov, ki so bili mobilizirani v italijansko vojsko, po kapitulaciji Italije in prihodu zaveznikov pa so se vključili v partizanske prekomorske brigade. Zaradi trpljenja v italijanskih zaporih je bila precej bolehna in je bila varovanka Cite Bole, rojene Lavrenčič, ki je bila medicinska sestra. 

Oktobra 1944 je bila poslana v Beograd na kongres mladine kot delegatka Skoja, vendar je zaradi bolehnosti morala ostati v Italiji. Ko se ji je zdravje izboljšalo, je odšla v Beograd. Tam ji je Stane Kavčič (imel je pomočnika Črnogorca) naročil, naj organizira brigado iz slovenskih izseljencev v Srbiji. Javilo se jih je samo za bataljon in odkorakali so na Sremsko fronto, Danica kljub zdravstvenim težavam. Na cilju je bilo treba organizirati hrano in prenočišča. Oblečeni so polegli po prazni hiši, ko je počilo in so morali v boj. Tovariša iz Kočevja, ki je bil vkopan v zemljanko, je ranil tank in Danica ga je morala odpeljati v zaledno bolnišnico. Njen spremljevalec je dobil kroglo v želodec in Danica je še njega naložila na voz s konjsko vprego. Potem se je vrnila v enoto, kjer so spet vsepovsod švigale krogle. Pomagala je bolničarki, dokler ni bila januarja 1945 tudi sama ranjena v nogo in prepeljana na Fruško goro in nato v vojno bolnico Smederevo.

Po kakih treh tednih jo je poklical upravnik vseh petih bolnic Popović iz Črne Gore: &quot;Ej Dano, ti češ preuzet kirurško odelenje.&quot; Odgovorila je: &quot;To je previše, ja za tako odgovorno delo nisam kvalificirana.&quot; &quot;Šuti, znamo mi tebe, ko si ti i koliko si sposobna.&quot; Tako je sprejela I. kirurško bolnico in tudi skrb za veliko kuhinjo in  higieno, ki sta jo vodila Marica in še nekdo. Morala je biti prisotna ob doktorju pri vseh njegovih operacijah, ko je amputiral roke in noge. Mrtvašnica je bila vedno polna. Ponoči so umirali težki ranjenci, uboge matere so iskale svoje sinove. V specialni sobi je bilo toliko mrtvih, da so jih ponoči v rjuhah na hrbtu nosili ven, da so jih spodobno pokopali. Za matere je bilo grozno, ker niso več videle svojih sinov. 

Ko je Danico čez nekaj dni obiskal brat Iztok, ni mogel verjeti, da opravlja tako odgovorno delo. Vsak dan je poleg prisotnosti pri operacijah morala v kočiji obiti bolnišnični objekt in posestvo, kjer so dobivali nekaj hrane. Po prevzemu bolnice je takoj obiskala oddelek tifusarjev, ki ga prejšnji komisar, mlad, neresen fant, rekli so mu Peteh, sploh ni pogledal. Ukazala je, da ga takoj razkužijo, tifusarje pa okopajo, preoblečejo, nahranijo itd. Ko je prišla na kontrolo, so bolniki klečali in se ji sklenjenih rok zahvaljevali.

Ponoči je od časa do časa pripeljal vlak, dva dolga vagona težkih ranjencev. Zato je morala ranjence iz kirurške bolnice premeščati v bolnico II, nato v III in potem IV in V, kjer so bili pripravljeni pacienti za vrnitev v enoto. To so delali vedno ponoči v temi. Vsi delavci so bili izredno človeški in pripravljeni na pomoč. Ob odhodu iz bolnice maja 1945 so Danici zjutraj ob petih v zahvalo streljali v zrak. Za nekaj časa je bila poslana v Beograd v zobno ambulanto. Šef je bil izredno dober človek, Žid, iz hvaležnosti za pomoč ji je popravil izgubljeni zob. Junija se je ob koncu vojne z vlakom odpeljala v Slovenijo, kjer jo je pričakala zlata mama in prazen dom. Dogodki se ji pri 93 letih v sanjah žal večkrat vračajo. Kljub temu je zadovoljna, da je, še ne dvajsetletna, častno opravila nalogo. Dobila je odlikovanje bratstva in enotnosti II. stopnje in je nosilka spomenice 1941. -- Povzeto po rokopisnih spominih Danice Žagar oktobra 2017

===Gasilski dom===

Hišna številka Srednja Dobrava 7.

{|
|[[File:Gasilski dom Srednja Dobrava 02.jpg|thumb|Gasilski dom Srednja Dobrava]]
|[[File:Gasilski dom Srednja Dobrava.jpg|thumb|Gasilski dom Srednja Dobrava]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 67.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Janez Plohl (priseljen z Dolenjske, živeli pri Valentinu, potem v gasilskem domu)]]
|}

Gasilski dom stoji na mestu, kjer je do nekaj let po drugi svetovni vojni stala lesena [[Dobravske domačije#Šola (Žagarjevi)|šola]].

===Cerkev===

{|
|[[File:Srednja Dobrava, Radovljica - cerkev povišanja sv. Križa.jpg|thumb]]
|[[File:Srednja Dobrava 08.jpg|thumb]]
|[[File:Cerkev na Srednji Dobravi.jpg|thumb|Cerkev na Srednji Dobravi]]
|[[File:Srednja Dobrava 33.jpg|thumb|Srednja Dobrava pred nevihto]]
|}

{|
|[[File:Srednja Dobrava 34.jpg|thumb|Cerkev sv. Križa na Srednji Dobravi]]
|[[File:Srednja Dobrava 35.jpg|thumb|Cerkev sv. Križa na Srednji Dobravi]]
|[[File:Srednja Dobrava 37.jpg|thumb|Cerkev sv. Križa na Srednji Dobravi]]
|[[File:Srednja Dobrava 39.jpg|thumb|Cerkev sv. Križa na Srednji Dobravi]]
|}

{|
|[[File:Srednja Dobrava 17.jpg|thumb]]
|[[File:Srednja Dobrava 18.jpg|thumb]]
|[[File:Srednja Dobrava 42.jpg|thumb|Srednja Dobrava]]
|}

Starejši posnetki dobravske cerkve so v zgodovinskih delih knjige v poglavjih z naslovom Cerkev.

===Nove domačije===

'''Gostilna Pri Marički, Srednja Dobrava 1a'''

{|
|[[File:Gostilna pri Marički, Srednja Dobrava.jpg|thumb|350 px|Gostilna pri Marički nas Srednji Dobravi, 1a]]
|[[File:Rado in Marija Jakša.jpg|thumb|Rado in Marija Jakša]]
|[[File:Marička Jakša.jpg|thumb|Marička Jakša]]
|[[File:Rado Jakša.jpg|thumb|180 px|Rado Jakša]]
|[[File:Jakševi otroci.jpg|thumb|Jakševi otroci]]
|}

'''Srednja Dobrava 1, 1b '''

Številko 1 ima hiša z mizarsko delavnico na severozahodnem kraju vasi. Lastniku Niku Ješetu pravijo Pozinov Niko, ker izhaja z nekdanje Pozinove kmetije na Zgornji Dobravi, ki je pogorela. 1a je zadružni dom z gostilno pri Marički (o gradnjih doma glej poglavje [[Kronika Dobrav po 1945#Dom na Srednji Dobravi|Dom na Srednji Dobravi]], 1b pa je dom Jurčkove Mire.

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 82.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: št. 1]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 81.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: 1b]]
|} 

'''Srednja Dobrava 2'''

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 80.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: št. 2]]
|[[File:Poroka Cile in Franceta Terlikarja.jpg|thumb|400 px|Poroka Cile Šolar in Franceta Terlikarja, priči sta Slavko in Tončka Šolar, 1950?]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 19.jpg|thumb|400 px|Terlikar]]
|}

{|
|[[File:Drago in Zvonka Terlikar.jpg|thumb|Drago in Zvonka Terlikar]]
|[[File:Družina Terlikar (Daša, Maša, Anže).jpg|thumb|Daša, Maša, Anže Terlikar]]
|}

'''Srednja Dobrava 2a''' 

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 32.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: 2a]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 28.jpg|thumb|Joža Pfajfar, Debelakov Joža]]
|}

'''Srednja Dobrava 2b in 2c'''

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 86.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: 2b, 2c, 3c]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 87.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: 2b, 2c, 3c]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 99.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Jerala, Šolar (Kašovčeva s Češnjice, Marijan je bil iz Krope, Sr. Dobrava 2c)]]
|}

'''Srednja Dobrava 3a'''

Hišo sta gradila Slavko in Tončka Šolar med 1969 in 1979 (letnici gradnje sta napisani na legi na podstrešju) in se preselila vanjo s kmetije pri Zečku v 80. letih.  

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 04.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi, 3a]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 05.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi, 3a]]
|[[File:Srednja Dobrava 3a 03.jpg|thumb|Srednja Dobrava 3a 1989]]
|[[File:Srednja Dobrava 3a 04.jpg|thumb|Srednja Dobrava 3a 1989: Tončka in Slavko Šolar ter hči Mira Hladnik]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 08.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi, 3a]]
|}

{|
|[[File:Srednja Dobrava 3a 06.jpg|thumb|Skedenj, Srednja Dobrava 3a 1989]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 06.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi, 3a, gospodarsko poslopje]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 07.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi, 3a, gospodarsko poslopje]]
|}

'''3e'''

Hišo sta zgradila Mira in Mira Hladnik leta 2003 in 2004, ki sta od 2002 živela pri Slavku in Tončki Šolar na 3a. Zidava je natančno popisana pod naslovom na [http://slovlit.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/gradnja.html Gradnja družinske hiše.]

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 09.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: 3e]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 10.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: 3e]]
|[[File:Slovenci in Wikipedija 56.JPG|thumb|[[Dobravski kdojekdo#Miran Hladnik|Miran Hladnik]] ]]
|[[File:Mira Hladnik2.jpg|thumb|[[Dobravski kdojekdo#Mira Hladnik|Mira Hladnik]] ]]
|[[File:Jurij Hladnik 01.jpg|thumb|[[Dobravski kdojekdo#Jurij Hladnik|Jurij Hladnik]] ima tu stalni naslov, živi pa v Žireh]]
|}

'''Srednja Dobrava 3b'''  

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 12.jpg|thumb|Srednja Dobrava 3b (Škvorčeva) in 3d (Mihovčeva)]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 85.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: 3b 3e 3c 2c in 2b]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 16.jpg|400 px|thumb|Škvorčevi]]
|}

Štefan Škvorc je kupil parcelo od Janeza Šolarja (Zečka) in hišo s št. 3b zgradil v 60. letih.

'''Srednja Dobrava 3c'''

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 11.jpg|thumb|Srednja Dobrava 3c (Fistrovi) in 3e]]
|[[File:Jana Pogačnik (Jurčkova Jana).jpg|thumb|Jana Pogačnik (Jurčkova Jana)]]
|[[File:Tomaž in Nataša Fister.jpg|thumb|Tomaž in Nataša Fister, Jurčkova]]
|}
{|
|[[File:Jurčkovi otroci.jpg|thumb|Jurčkovi otroci]]
|[[File:Neja in Nika Fister.jpg|thumb|Neja in Nika Fister (Jurčkovi)]]
|[[File:Taja in Timi Fister.jpg|thumb|Taja in Timi Fister (Jurčkova)]]
|}

'''3d'''

{|
|}

'''4b'''

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 61.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Žbontar]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 60.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Terlikar in Žbontar]]
|}

'''Srednja Dobrava 5, 5a in 5b'''

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 79.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: 5a]]
|[[File:Jerneja Terlikar.jpg|thumb|Jerneja Terlikar]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 78.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: 5 in 5b (Jagnovca)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 109.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Golmajer (Sr. Dobrava)]]
|}

{|
|[[File:Darka Golmajer.jpg|thumb|Darka Golmajer]]
|[[File:Hana in Marta Markovec.jpg|thumb|Hana Markovec in mama Marta Golmajer]]
|[[File:Damjan Markovec.jpg|thumb|Damjan Markovec]]
|}

{|
|[[File:Sašo Šašo.jpg|thumb|Sašo Šašo]]
|[[File:Grega Šašo.jpg|thumb|Grega Šašo]]
|}

'''Srednja Dobrava 6a in 6b'''

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 74.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: 6a]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 77.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: 6a]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 73.jpg|thumb|Lopa pri hiši 6a]]
|[[File:Jože Guzej.jpg|thumb|Jože Guzej]]
|[[File:Jožica Škofic.jpg|thumb|[[Dobravski kdojekdo#Jožica Škofic|Jožica Škofic]] je iz družine Guzej na 6a]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 75.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: 6b]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 76.jpg|thumb|Jože Gril s št. 6b]]
|}

Na št. 6 a se pišejo Guzej (lastnika sta se priselila s Štajerske), št. 6 b so zgradili Grilovi iz Krope; obe hiši sta zrasli na prodani farovški posesti, na mestu nekdanjega farovža.

'''8c in 8d'''

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 72.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: 8c]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 71.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: 8d]]
|[[File:Janja Kodrič.jpg|thumb|Janja Kodrič, roj. Pfajfar (Debelakova)]]
|}

'''Srednja Dobrava 18 in 19'''

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 34.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: št. 19]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 37.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: št. 18]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 38.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: 19 in 18]]
|}
{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 39.jpg|thumb|Julka in Lovro Kozjek s št. 19; Julka je Očakova, Lovro Pa Kozjekov]]
||[[File:Bostjan Blaznik.jpg|thumb|[[Dobravski kdojekdo#Boštjan Blaznik|Boštjan Blaznik]] s št. 19 izvira z Mišač (Ažmanov)]]
|[[File:Urska Blaznik.jpg|thumb|Urška Blaznik s št. 19 je Kozjekova]]
|}

'''Srednja Dobrava 20'''

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 70.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: št. 20]]
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 88.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: novogradnja]]
|[[File:Lopa na Srednji Dobravi.jpg|thumb|Lopa na Srednji  Dobravi, preden je dala prostor novogradnji]]
|}

'''Čebelnjak'''

{|
|[[File:Hiše na Srednji Dobravi 33.jpg|thumb|Hiše na Srednji Dobravi: Čebelnjak na JV robu Srednje Dobrave]]
|}

==Zgornja Dobrava==

{{Kategorija v Zbirki|Zgornja Dobrava, Radovljica}}

Oberdobráva

{|
|[[File:Zgornja Dobrava.jpg|thumb|Zgornja Dobrava]]
|[[File:Zgornja Dobrava2.JPG|thumb|Zgornja Dobrava]]
|[[File:Pogled na Zgornjo in Srednjo Dobravo s Suherne.jpg|thumb|Pogled na Zgornjo in Srednjo Dobravo s Suharne]]
|[[File:Zgornja Dobrava z Jelovice.jpg|thumb|Zgornja Dobrava z Jelovice]]
|[[File:Zgornja in Srednja Dobrava ter Lipnica.jpg|thumb|Zgornja in Srednja Dobrava ter Lipnica]]
|}

{|
|[[File:Znamenje na Zgornji Dobravi.jpg|thumb|Znamenje na Zgornji Dobravi]]
|[[File:Zgornja Dobrava 02.jpg|thumb|Zgornja Dobrava: znamenje]]
|[[File:Zgornja Dobrava z znamenjem.jpg|thumb|Zgornja Dobrava z znamenjem]]
|[[File:Zgornja Dobrava s krajevno tablo.jpg|thumb|Zgornja Dobrava s krajevno tablo]]
|}

{|
|[[File:Zgornja Dobrava s Triglavom.jpg|thumb|Zgornja Dobrava s Triglavom]]
|[[File:Srednja Dobrava 38.jpg|thumb|Zgornja Dobrava s Triglavom pozimi]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 128.jpg|thumb|Zgornja Dobrava, nekdanji Pisančev kozolec]]
|}

===Pri Zdevcu===

Pər Zdévc, gospodar Zdévc, Zdévčov, hišna številka Zgornja Dobrava 2, stara hišna številka 1, zapis v katastru 1827 Sdeuz, lastnik Prettner, zapis v SA 1865 Zdevc, priimek Pretner.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 01.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 1 Zdevc]]
|Pretner Ana (roj. 9. 5. 1802 / um. 1871)&lt;br&gt;
Gertruda (roj. 23. 2. 1805 / um. 1873)&lt;br&gt;
Peter (roj. 29. 6. 1842). Leta 1866 poroka z Elizabeto Kralj s Poljšice (roj. 9. 11. 1839).
::	Franc (roj. 19. 11. 1867)
::	Mihael (roj. 29. 9. 1869)
::	Andrej (roj. 15. 11. 1871 / um. 1874)
::	Florijan (roj. 4. 5. 1875 / um. 26. 12. 1959)
::	Anton (roj. 10. 6. 1877 / um. 1878)
::	Anton (roj. 27. 1. 1879)
::	Andrej (roj. 22. 11. 1881)
::	Marija (roj. 29. 8. 1884)
|}
{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 129.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Elizabeta Pretnar (Zg. Dobrava, Zdevčeva)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 01.jpg|thumb|400 px|Zdevčevi: družina Pretnar z Zgornje Dobrave]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 92.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Bertoncelj (Zdevčevi z Zg. Dobrave)]]
|}

{|
|[[File:Zdevčeva domačija.jpg|thumb|Zdevčeva domačija 1930. Arhiv Ivana Križnarja]]
|[[File:Zdevčevi 1930.jpg|thumb|Zdevčeva družina 1930]]
|[[File:Taborisce Feinbach.jpg|thumb|Izgnanci z Dobrave v taborišču Feinbach 1942: Zdevčevi, Tomažovčev ata in Jurjovčeva mama ter sin Filip]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 02.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Zdevc]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 03.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Zdevc]]
|[[File:Anica Urbanija.jpg|thumb|[[Dobravski kdojekdo#Anica Urbanija|Anica Urbanija]] ]]
|[[File:Peter Urbanija.jpg|thumb|Peter Urbanija]]
|[[File:Mateja Kavaš.jpg|thumb|[[Dobravski kdojekdo#Mateja Kavaš|Mateja Kavaš]] ima tu stalni naslov, živi pa v tujini. ]]
|}

O &quot;tastarem Zdevcu&quot; so v spominu anekdote, kako je zaradi stave kot neplavalec s skokom otvoril novi bazen v Lipnici, kako je odpotoval v Ameriko in kako je s ponesrečenim poslom s kemično tovarno v Podnartu zapravil prihranke.&lt;ref&gt;Po pripovedi nečaka Sama Košnika.&lt;/ref&gt;

===Pri Goraču===

Pər Goráč, gospodar Gorԑč, Goráčov, Zgornja Dobrava 3, stara hišna številka 2, zapis v katastru 1827 Rogaretsch, lastnik Debellak, zapis v SA 1865 Grogorač, priimek Debelak.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 02.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 2 Gorač]]
|Debelak Blaž (roj. 1. 2. 1810 / um. 1869). Poroka s Heleno Erman (roj. 8. 5. 1819).
::	Urša (roj. 20. 10. 1841)
::	Jožef (roj. 2. 3. 1846 / um. 1876). Leta 1873 poroka z Marijo Mihelič s Srednje Dobrave (roj. 21. 5. 1839 / um. 1932).
::::		Ivana (roj. 19. 12. 1873)
::::		Jožef (roj. 7. 2. 1876)
::	Marija (roj. 7. 4. 1853)
::::		Franc (roj. 14. 12. 1876). Nezakonski sin.
|}

Naslednji rodovi na kmetiji: Marjeta Benedičič (11. 7. 1875 – 8. 11. 1959)&lt;br&gt;
Frančiška Gregorčič (2. 3. 1904 – 13. 3. 1994) &lt;br&gt;
Hilda Noč (21. 2. 1930 – 25. 9. 1998); Hilda, hči narodnega heroja [[:w:Jože Gregorčič|Jožeta Gregorčiča]], je bila prodajalka v dobravski trgovini.

Leta 192? se je na kmetijo priženil krojač in glasbenik [[Dobravski kdojekdo#Jožef Mihelič|Jožef Mihelič]] (Colar) iz Mošenj, ki je objavljal pesmi v ''Slovencu'', ''Mladem Jutru'' in drugod. V zakonu z Antonijo (25. 4. 1905 – 6. 5. 2002) se je rodil sin Marjan (1926–1995). Marjan se je poročil z Marico Kavčič iz Dražgoš (Bitčevo) in živel v Radovljici. Iz njunega zakona sta Boris (1957–?) in prevajalka [[Dobravski kdojekdo#Marjanca Mihelič|Marjanca Mihelič]] (1959). Marjančin sin je Luka Mohor Mihelič (1999). Goračevo kmetijo je podedoval Antonijin nečak Vilko Noč iz Lipnice in jo prodal kupcu iz Krope, ki je kmetijo podrl in zgradil na njenem mestu novo hišo.  

{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 37.jpg|thumb|400 px|Goračevi: Benedičič, Noč, Gregorčič]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 51.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Mihelič (Goračeva z Zg. Dobrave, krojač Colar in šivilja)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 65.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Zdravko Noč, p. d. Goračev z Zg. Dobrave]]
|}

{|
|[[File:Ivan_Bohinjc_in_Joze_Mihelic_1942.jpg|thumb|Ivan Bohinjc (Tomažovec) in Jože Mihelič (Colar oz. Gorač) v Ljubljani 1942; arhiv Rok Gašperšič]]
|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 01.jpg|300 px|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Gorač]]
|}

{|
|[[File:Jožef Mihelič 20.jpg|thumb|Rojstni list Jožefa Miheliča. Arhiv Marjance Mihelič]]
|&lt;poem&gt;
Jožef Mihelič&lt;br&gt;
'''Pevčevo bogastvo'''

Čemu zlató, čemu srebro, 
zakaj to meni, pevcu, bo? 
Bogastvo moje je in sreča 
le pesem radostno doneča.

Bogastvo naj bi skupaj bral, 
da tresel zanj bi se in bal? — 
Morda že jutri treba bo 
od vsega vzeti mi slovo.

Samo da Bog mi zdravje dá, 
vse drugo naj pa svet ima! 
Jaz delal vedno bom vesel 
in vmes vesele pesmi pel.&lt;/poem&gt;
|[[File:Družina Jožefa Miheliča.jpg|thumb|Družina Jožefa Miheliča: sin Marjan in žena Marica. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Antonija Mihelič.jpg|thumb|Antonija Mihelič. Arhiv Marjance Mihelič]]
|}

{|
|[[File:Antonija Mihelič, poziv na delo.jpg|thumb|400 px|Antonija Mihelič, poziv na delo 1952. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Odločba Antoniji Mihelič.jpg|thumb|Odločba Antoniji Mihelič 1972. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Marjan Mihelič 02.jpg|thumb|Marjan Mihelič. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Marjan Mihelič trobentač.jpg|thumb|Marjan Mihelič trobentač. Arhiv Marjance Mihelič]]
|}

{|
|[[File:Marjan Mihelič - Iko.jpg|thumb|Marjan Mihelič - Iko]]
|[[File:Marjan Mihelič.jpg|thumb|Marjan Mihelič. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Marica in Marjan Mihelič.jpg|thumb|300 px|Marica in Marjan Mihelič. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Marjanca Mihelič.jpg|thumb|Marjanca Mihelič]]
|}

===Pri Mihovcu===

Pər Míhovc, gospodar Míhovc, Míhovčov, hišna številka Zgornja Dobrava 5, stara hišna številka 3, zapis v katastru 1827 Michouz, lastnik Prettner, zapis v statusu animarum 1865 Mihovc, priimek Pretner.
     
{|
||[[File:Status animarum Dobrave 03.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 3 Mihovc]]
|Pretner Terezija (roj. 11. 10. 1819 / um. 25. 11. 1879)

Matevž (roj. 15. 9. 1833)&lt;br&gt;
Srečko (roj. 3. 7. 1841)&lt;br&gt;
Matija. Gospodar &lt;br&gt;
Gertruda Lapajner mf [gospodarica] vide [glej] 23 [pri Bohinčku]&lt;br&gt;
::Matevž (roj. 21. 9. 1880 / um. 18. 10. 1884)&lt;br&gt;
::Lovrenc (roj. 5. 8. 1883 / um. 1883)
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 08.jpg|thumb|400 px|Mihovčevi: družina Pretnar z Zgornje Dobrave]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 04.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Mihovc]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 07.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Mihovc]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 135.jpg|thumb|Zgornja Dobrava 5: Mihovc]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 05.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Mihovc]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 08.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Mihovc]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 09.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Mihovc]]
|[[File:Joža Pretnar (Mihovčev).jpg|thumb|Joža Pretnar (Mihovčev)]]
|[[File:Fani Pretnar (Mihovčeva).jpg|thumb|Fani Pretnar (Mihovčeva)]]
|}

===Pri Koširju===

Pər Košírjə, ime gospodarja se ne uporablja več. Zgornja Dobrava 6a, stara hišna številka 4. Zapis v katastru 1827 Koschir, lastnik Rossman, zapis v SA 1865 Košier, priimek Verce.
     
Joseph Koscher keuschler 40. sein weib Anna 31. sohn Georg 9. Warthelme 7. tochter Elisabeth 11. Hellena 5 [Jožef Košir kajžar 40. njegova žena Ana 31. sinova Jurij 8. Jernej 7. hčerki Elizabeta 11. Helena 5] -- Popis prebivalstva 1754.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 04.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 3 Košier]]
|Verce Neža (roj. 6. 1. 1803). Rojena v Ovsišah (priimek Fister)&lt;br&gt;
Verce Andrej (roj. 28. 11. 1831). Gospodar. Leta 1862 poroka z Rotar Heleno iz Mošnje (roj. 17. 4. 1835).&lt;br&gt;
		Jakob (roj. 11. 7. 1863)&lt;br&gt;
		Janez (roj. 26. 12. 1864)&lt;br&gt;
		Lovrenc (roj. 16. 7. 1866)&lt;br&gt;
		Jožef (roj. 4. 3. 1868 / um. 1874)&lt;br&gt;
		Florjan (roj. 29. 4. 1870)&lt;br&gt;
		Anton (roj. 14. 5. 1873 / um. 1874)&lt;br&gt;
		Andrej (roj. 25. 10. 1875 / um. 1875)&lt;br&gt;
		Simon (roj. 25. 10. 1875)&lt;br&gt;
		Marija (roj. 27. 3. 1880)&lt;br&gt;
	Verce Frančišek (roj. 23. 11. 1834)&lt;br&gt;
	Verce Marija (roj. 6. 12. 1836)
|}

{|
|[[File:Koširjeva Johana z Zgornje Dobrave.jpg|thumb|Koširjeva Johana z Zgornje Dobrave. Arhiv Vera Šimnovec]]
|[[File:Pri Koširju 01.jpg|thumb|Pri Koširju, Zgornja Dobrava]]
|[[File:Pri Koširju 02.jpg|thumb|Pri Koširju, Zgornja Dobrava]]
|}

===Pri Mataju===

Pər Matáj, gospodar Matáj, Matájov, hišna št. Zgornja Dobrava 6, stara h. št. 5, zapis v katastru 1827 Mathaju, lastnik Frakel, zapis v SA 1865 Matej, priimek Frakl. Mataj je danes Zgornja Dobrava 35, kjer je nekoč v baraki živel rdečelasi Matajev Stanko, za staro lokacijo domačije (Zgornja Dobrava 6, kjer se danes reče pri Blejcu, potem ko je posest kupil Franc Perne, p. d. Blejčev s Prezrenj), pa nihče več ne pomni, da je bila nekoč Matajeva.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 05.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 5 Matej]]
|Frakel Matevž (roj. 14. 9. 1816 / um. 1881). Poroka z Marijo Dolžan iz ? (roj. 24. 3. 1812 / um. 1885).
::	Janez (roj. 30. 5. 1842)
::	Jakob (roj. 27. 4. 1845)
::	Andrej (roj. 14. 11. 1847)
::	Anton (roj. 7. 5. 1850 / um. 1871)
::	Urša (roj. 20. 10. 1852)
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 10.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: nekoč Mataj, danes Blejc]]
|[[File:Franc Perne (Blejčev Franci).jpg|thumb|Franc Perne (Blejčev Franci)]]
|}

===Pri Šuštarju===

Pər Šúštarjə, gospodar Šúštar, Šúštarjov, Zgornja Dobrava 7, stara hišna št. 6, zapis v katastru 1827 Schuster, lastnik Werze, zapis v SA 1865 Šustar, priimek Verce.
     
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 06.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 6 Šustar]]
|Verce Anton (roj. 12. 6. 1794 / um. 1865). Rojen v Dražgošah.&lt;br&gt;
Verce Tereza (roj. 13. 10. 1841). Leta 1866 poroka z Alojzom Knificem iz Zgornje Besnice (roj. 20. 6. 1833).
::		Marija (roj. 23. 12. 1866)
::		Marijana (roj. 5. 8. 1868)
::		Helena (roj. 9. 4. 1870)
::		Cilka (roj. 17. 11. 1871)
::		Neža (roj. 16. 1. 1874)
::		Ivana (roj. 8. 12. 1875 / um. 1885)
::		Alojzija (roj. 18. 5. 1878)
::		Antonija (roj. 13. 7. 1882)
::		Ivana (roj. 23. 10. 1885)
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 22.jpg|thumb|400 px|Šuštar: Avguštin Roman, Volk]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 11.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Šuštar in Komariček]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 12.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Šuštar]]
|[[File:Julka Avguštin 01.jpg|thumb|Julka Avguštin (Šuštarjeva Julka), † 2016]]
|}
{|
|[[File:Julka Avguštin 02.jpg|thumb|Julka Avguštin (Šuštarjeva Julka)]]
|[[File:Miran Ješe (Pozinov Miran).jpg|thumb|Miran Ješe (Pozinov Miran) je 2018 kupil izpraznjeno Šuštarjevo domačijo.]]
|}

===Pri Komaričku===

Pər Komaríčk, gospodar Komaríčək, Komaríčkov, Zgornja Dobrava 8, stara h. št. 7, zapis v katastru 1827 Komar, lastnik Kodrass, zapis v SA 1865 Komaričik, priimerk Hrovat. Po rodu je Komaričkov nagrajenec Gospodarske zbornice Slovenije [[Dobravski kdojekdo#Janez Lotrič|Janez Lotrič]].

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 07.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 7 Komaričik]]
|Hrovat Jakob (roj. 9. 7. 1812 / um. 1. 7. 1888). Leta 1833 poroka z Kodras Heleno z Zgornje Dobrave (roj. 21. 4. 1807 / um. 1862).
::	Janez (roj.19. 6. 1835)
::	Anton (roj. 1. 7. 1839)
::	Jožef (roj. 25. 2. 1842)
::	Matevž (roj. 8. 10. 1845)
Franc (roj. 26. 11. 1846). Leta 1875 poroka z Gertrudo [Jero] Polajnar iz Kanker [Kokra] (roj. 19. 2. 1850).
::	&lt;s&gt;Polajnar&lt;/s&gt; Peter (roj. 21. 2. 1874). &lt;s&gt;Illegitimatus&lt;/s&gt; [nezakonski].
::	Franc (roj. 15. 9. 1875)
::	Marija (roj. 22. 8. 1877)
|}

6. 6. 1883 se je rodila Franica Horvat in se 11. novembra 1901 z očetovim dovoljenjem kot mladoletna poročila s 25-letnim tovarniškim delavcem iz Mojstrane Frančiškom Otrinom. Iz vpisa v poročno knjigo je razvidno, da je bil Franičin oče Franc Horvat mizar. -- [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/dobrava/03815/?pg=42 Poročna knjiga Dobrava 1901]

{|
|[[File:Komarickovi nagrobnik.jpg|thumb|400 px|Komaričkovi]]
|[[File:Janez Lotrič.jpg|thumb|Janez Lotrič (Komaričkov) z Zgornje Dobrave. Arhiv Komaričkovih]]
|}
{|
|[[File:Komaričkovi okrog 1914.jpg|800 px|thumb|Komaričkovi okrog 1914 (lahko pred Janezovim odhodom v vojsko?). Sedita Neža Hamoni, por. Lotrič (v naročju vnukinja Francka), Jakob Lotrič, stojijo otroci Antonija, Brigita, Janez (Ivankin ata), Micka (por. Vidic), Jerca (por. Manzini), Francka. Arhiv Komarčikovih]]
|}

{|
|[[File:Janez Lotrič 1918.jpg|thumb|600 px|Janez Lotrič (levo) v lovskem bataljonu št. 7, 1918. Arhiv Komaričkovih]]
|[[File:Poroka Janeza Lotriča in Frančiške Resman.jpg|thumb|600 px|Poroka Janeza Lotriča in Frančiške Resman pri Komaričku okrog leta 1925. S čelom Pušavc. Sedijo: Pavlina in Jože Resman (Bodlajeva), nevesta in ženin, ženinovi starši. Arhiv Joška Resmana.]]
|}

{|
|[[File:Francka Lotrič z botro teto Brigito 1940.jpg|thumb|1940 Francka Lotrič z botro teto Brigito pred cerkvijo, eno leto pred nesrečo, ko jo je brat Vinko ustrelil z vojaško puško. Arhiv Vera Šimnovec]]
|[[File:Janez Lotrič pri avionu.jpg|thumb|400 px|Janez Lotrič (* 1926) pri avionu, na šolanju v mestu Engels ob Volgi v Sovjetski zvezi kmalu po vojni. Letalo Pe-2; Petljakov je bilo zaradi prešibkih motorjev krivo za marsikatero nesrečo. Na hrbtni strani fotografije: &quot;Spomin iz mojega vsakdanjega dela, Janez, Engels 8. VI.&quot; Arhiv Komaričkovih. Za tragični usodi Janezovega brata in sestre glej poglavji [[Dobrave med drugo svetovno vojno#Frančiška Lotrič|Frančiška Lotrič]] in [[Dobrave med drugo svetovno vojno#Vincenc Lotrič|Vincenc Lotrič]].]]
|[[File:Ivanka Petrovič (Komaričkova Ivanka).jpg|thumb|300 px|Ivanka Petrovič (Komaričkova Ivanka)]]
|[[File:Vojko Petrovic.jpg|thumb|250 px|Vojko Petrovič (Komaričkov)]]
|}

{|
|[[File:Pri Komaričku 01.jpg|thumb|Pri Komaričku, Zgornja Dobrava]]
|[[File:Pri Komaričku 02.jpg|thumb|Pri Komaričku, Zgornja Dobrava]]
|[[File:Pri Komaričku 03.jpg|thumb|Pri Komaričku, Zgornja Dobrava]]
|[[File:Pri Komaričku 04.jpg|thumb|Pri Komaričku, Zgornja Dobrava]]
|}

===Pri Čaču===

Pər Čáč, gospodar Čԑč, Čáčov, Zgornja Dobrava 10, stara h. št. 8, zapis v katastru 1827 Zhazhouz, lastnik Stroy, zapis v SA 1865 Čačovc, priimek Benedičič. 

Iz te hiše je bil najbrž oče slikarja [[:w:Mihael Stroj|Mihaela Stroja]] z Ljubnega: Mihael Stroj (Stroy) je bil rojen v Ljubnem
št. 8 dne 30. septembra 1803 kot peti otrok kmečkih
staršev Antona Stroja in Marije rodom Kokalj. Oče
je prišel iz Gornje Dobrave pri Kropi in je imel sedem
otrok, ki so pa večinoma pomrli v zgodnji mladosti. -- Viktor Steska: Pregled slovenske umetnosti. Mihael Stroj. [''Mladika'' 1926 (7/2)]

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 08.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 8 Čačovc]]
|Benedičič Mina (roj. 4. 8. 1786 / um. 1863). Najemnica.&lt;br&gt;
Šink Marija (roj. 14. 8. 1806). Najemnica
::	Simon. Nezakonski sin.
Benedičič Jurij (roj. 12. 4. 1821). Poroka z Margareto Debelak s Srednje Dobrave (roj. 5. 7. 1827).
::	Marija (roj. 24. 1. 1849)
::	Janez (roj. 17. 4. 1851 / um. 1871)
::	Jakob (roj. 5. 7. 1853 / um. 1888)
::	Helena (roj. 10. 9. 1858)
::	Margareta (roj. 11. 5. 1862)
|}
{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 13.jpg|thumb|400 px|Čačovi: družina Vidic z Zgornje Dobrave]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 45.jpg|thumb|400 px|Čačovi: Resman]]
|}

{|
|[[File:Cenitev stanovanja na Zgornji Dobravi 10.jpg|thumb|Cenitev stanovanja na Zgornji Dobravi 10. Arhiv Resman]]
|[[File:Priklop elektrike na Zgornji Dobravi 10.jpg|thumb|Priklop elektrike na Zgornji Dobravi 10. Arhiv Resman]]
|[[File:Zemljiški posestni list Frančiška Praprotnik.jpg|thumb|Zemljiški posestni list  Frančiška Praprotnik]]
|}

{|
|[[File:Pri Čaču 01.jpg|thumb|Pri Čaču na Zgornji Dobravi pred obnovo hiše po drugi svetovni vojni. Čačov arhiv]]
|[[File:Pri Čaču 02.jpg|thumb|Pri Čaču na Zgornji Dobravi pred obnovo hiše po drugi svetovni vojni. Čačov arhiv]]
|[[File:Pri Čaču 03.jpg|thumb|Pri Čaču na Zgornji Dobravi pred obnovo hiše po drugi svetovni vojni. Čačov arhiv]]
|[[File:Pri Čaču 04.jpg|thumb|Pri Čaču na Zgornji Dobravi pred obnovo hiše po drugi svetovni vojni. Čačov arhiv]]
|[[File:Pri Čaču 05.jpg|thumb|Pri Čaču na Zgornji Dobravi pred obnovo hiše po drugi svetovni vojni. Čačov arhiv]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču 01.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču: 1793]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču 02.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču 03.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču 10.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 13.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Čač]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 14.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Čač]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču 08.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču: Marjanca Resman]]
|[[File:Janez Resman, Zgornja Dobrava.jpg|thumb|Janez Resman, Zgornja Dobrava]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču 09.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču: Boštjan Resman]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču 04.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču: 1795]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču 05.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču 06.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču 07.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi -- pri Čaču]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 86.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Čač]]
|}

===Pri Pozinu===

Pər Pozín, gospodar Pozína, Pozínov, Zgornja Dobrava 11, stara h. št. 9. Zapis v katastru 1827 Possina, lastnik Smrekar, zapis v SA 1865 Pozina, priimek Smerekar.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 09.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 9 Pozina]]
|Smerekar Neža (roj. 5. 1. 1813 / um. 1876)&lt;br&gt;
Smerekar Andrej (roj. 29. 11. 1820 / um. 1886). Poroka z Marijo Kocijančič iz Otoč (roj. 9. 5. 1827)
::	Smerekar Neža (roj. 10. 1. 1851)
Smerekar Helena (roj. 1. 5. 1860). Leta 1887 poroka z Andrejem Šoberlom iz Mišač (roj. 16. 11. 1861).
::	Šoberl Janez (roj. 14. 7. 1888 / um. 13. 12. 1888)
::	Šoberl Marija (roj. 24. 8. 1889)
::	Šoberl Helena (roj. 13. 9. 1890)
|}

{|
|[[File:Nagrobnik Jese Dobrava.jpg|thumb|400 px|Grobovi na Srednji Dobravi: Pozinovi]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 55.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Ješetovi (Pozinovi s Sr. Dobrave)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 56.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Finžgarjevi (Vida je Pozinova z Zg. Dobrave)]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 15.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: pri Pozinu, pred porušenjem hiše]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 16.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: pri Pozinu]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 17.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: pri Pozinu]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 18.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: pri Pozinu]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 19.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: pri Pozinu]]
|}

{|
|[[File:Vorbereitung auf die Meisterprüfung 02.jpg|thumb|400 px|Vorbereitung auf die Meisterprüfung, Časopis, poslan iz Berlina na naslov Franz Jesche, Ober Dobrawa 9  24. 7. 1944. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Vorbereitung auf die Meisterprüfung 01.jpg|thumb|Vorbereitung auf die Meisterprüfung. Fernunterricht des Handwerks [učno gradivo za mojstrski izpit pri pouku na daljavo]. Lehrbrief 27, Berlin 24. 7. 1944.  Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Pismo z Dobrave v Beljak 1943 01.jpg|thumb|Pismo z Dobrave v Beljak 1943. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Pismo z Dobrave v Beljak 1943 02.jpg|thumb|Pismo z Dobrave v Beljak 1943. Arhiv Rok Gašperšič]]
|}

===Pri Uku===

Pər Úk, gospodar Úkovc, Úkov, Zgornja Dobrava 12, stara h. št. 10, zapis v katastru 1827 Vkouz, lastnik Widitz, zapis v SA 1865 Vkovc, priimek Bohinc.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 10.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 10 Ukovc]]
|Bohinc Simon (roj. 11. 10. 1819). Poroka z Marijo Sitar z Mišač (roj. 30. 6. 1826).
::	Helena (roj. 3. 4. 1858)
::	Tereza (roj. 23. 10. 1860)
::	Marija (roj. 28. 1. 1865)
::	Frančiška (roj. 30. 6. 1867 / um. 1867)
::	Jakob (roj. 30. 4. 1871)
&lt;s&gt;† Mina Šmid&lt;/s&gt; soror (roj. 24. 7. 1835)
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 04.jpg|400 px|thumb|Ukovi: družina Ažman z Zgornje Dobrave]]
|}

{|
|[[File:Hiše za Zgornji Dobravi 20.jpg|thumb|Hiše za Zgornji Dobravi: pri Uku]]
|[[File:Hiše za Zgornji Dobravi 21.jpg|thumb|Hiše za Zgornji Dobravi: pri Uku]]
|[[File:Hiše za Zgornji Dobravi 22.jpg|thumb|Hiše za Zgornji Dobravi: pri Uku]]
|[[File:Hiše za Zgornji Dobravi 23.jpg|thumb|Hiše za Zgornji Dobravi: pri Uku]]
|[[File:Stanko Ažman (Ukov Stanko).jpg|thumb|Stanko Ažman (Ukov Stanko)]]
|}

===Pri Jurjovcu===

Pər Júrjovc, gospodar Júrjovc, Júrjovčov, Zgornja Dobrava 13, stara h. št. 11, zapis v katastru 1827 Juriuz, priimek Schlieber, zapis v SA 1865 Jurjovc, lastnik Šliber.

Nastarejši poznani Jurjovčev je Jurij Šliber (Georg Schliber, + 9. 10. 1713, ki je imel v treh zakonih šest otrok: s Katarino (Catharina, + 22. 1. 1963) Janeza (Joannes, 1654–1657), ki je umrl pri treh letih, z Marino (+ 6. 1. 1670) Marjeto (Margaretha, * 16. 4. 1665), Ursulo (* 17. 9. 1866, umrla pri treh letih) in Andreja (Andreas, umrl v drugem letu starosti 1669), s Heleno (+ 1. 10. 1710) pa Magdaleno (* 1671), Tomaža in Nežo (Agnes, 1678–1684). Kmetijo je podedoval Tomaž.

Tomaž Šlibar (* 16. 12. 1673 + 14. 3. 1722) je imel z ženo Marijo štiri otroke: Elizabeto (* 19. 2. 1700), Matija, Jero (Gertrudis, * 8. 3. 1704) in Katarino (Catharina. * 25. 11. 1707). 

Kmetijo je podedoval Matija (Mathias, * 25. 1. 1702 + 17. 12. 1783). S prvo ženo Uršulo (1703– 28. 7. 1743) je imel štiri otroke, z drugo ženo Mino (*1726 + 14. 6.[?] 1780) pa sedem otrok. Prvi štirje otroci so bili po imenu Jurij (* 25. 3. 1731), Janez Nepomuk (*14. 14. 1736, poročen v Mošnjah z Mino Globočnik 11. 2. 1759 in oče sinu Blažu 1765, Anton (umrl kmalu po rojstvu 1739) in Marija (* 20. 6. 1740), iz drugega zakona pa Jera (* 12. 2. 1745), Helena (3. 9. 1746, poročena v Mošnjah 9. 2. 1774 z Jožefom Debelakom iz Otoč), Elizabeta (* 1748), Peter, Anton (* 1754), Andrej (* 1755) in Tomaž (* 1757); o zadnjih treh ni drugih podatkov. 

Dedič je bil Peter Šliber iz drugega zakona (29. 6. 1751 + 12. 1. 1834). Tudi ta je bil poročen dvakrat: 3. 2. 1779 v Mošnjah s Heleno Benedičič (+ 4. 11. 1790 pri 33 letih, &quot;v vojni&quot;) in 28. 2. 1791 na Dobravi z 20-letno Mino Pezdič (+ 14. 1. 1840) s Prezrenj št. 5. V prvem zakonu sta se mu rodila dva otroka (Marjeta * 10. 6. 1780, ki se je 10. 9. 1806 poročila s Simonom Strojem s Srednje Dobrave 1 - Čačovcem, in sin Tomaž, ki je umrl na Zgornji Dobravi 14 - pri Jurčku - kot samski gostač), v drugem zakonu pa osem. Otroci iz drugega zakona so kmalu pomrli zaradi koz ali vnetja živcev ali kmalu po rojstvu ali pa se je za njimi izgubila sled. Kmetijo je podedoval predzadnji Jurij Šliber. 

Jurij Šliber (24. 4. 1806 + 10. 11. 1863) se je 4. 2. 1833 poročil na Dobravi s Katarino Marinšek s Češnjice 5 in imel z njo pet otrok: Marijo (* 28. 2. 1833, poročena 16. 2. 1857 s Simonom Benedičičem z Zgornje Dobrave 12 - Kosmovim, umrla 22. 1. 1905; rodila mu je sina Jakoba 13. 7. 1858, nakar se je mož Simon 1861 poročil z Marijo Ovsenik s Prezrenj [?]), Janeza (ki je prevzel posest), Franca (* 1838), Heleno (* 17. 4. 1841, poročena z Janezom Miheličem s Srednje Dobrave 3 - Črvičevim, ki mu je v zakon prinesla nezakonsko Katarino in potem rodila še osem otrok), Agato (* 5. 2. 1846, poročena z Mihaelom Miheličem s Srednje Dobrave 9 - Mežnarjevim - in mu med 1871 in 1885 rodila sedem otrok).

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 11.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 11 Jurjovc]]
|Šliber Jurij (roj. 24. 4. 1806 / um. 1863)
Janez (roj. 4. 4. 1836). Leta 1871 poroka s Katarino Ambrožič iz Ljubnega (roj. 20. 4. 1844). [Umrl je za vodenico 23. 12. 1897. -- Iz izvoda rodovnika pri Jožetu Šlibarju]
::::		Marija (roj. 18. 12. 1871 / um. 1874) [7. 5. 1874 zaradi božjasti, podatek iz rodovnika] 
::::		Neža (roj. 31. 1. 1873 / um. 1875) [19. 12. 1875 tudi zaradi božjasti, podatek iz rodovnika]
::::		Franc (roj. 2. 12. 1875 / um. 1876) [9. 1. 1876 tudi zaradi božjasti, podatek iz rodovnika] 
::::		Janez (roj. 26. 3. 1877) [+ 16. 11. 1897 zaradi pljučnice, podatek iz rodovnika]
::::		Marija (roj. 19. 8. 1878) [4. 2. 1903 poročena z Antonom Zupanom iz Zaloš 4, podatek iz rodovnika]
::::		Neža (roj. 7. 1. 1880) [poročena 4. 2. 1906 z žebljarjem Janezom Trdino iz Krope 87, ki je bil rojen 1. 5. 1872, podatek iz rodovnika]
::::		Julijana (roj. 20. 2. 1881) [poročena na Dobravi 6. 11. 1909 z mizarjem Jakobom Rženom iz Otoč (* 28. 7. 1863 v Lescah), + 11. 9. 1955, podatki iz rodovnika]
::::		Jožef (roj. 17. 8. 1882)
::::		Ivana (roj. 29. 8. 1885) [poročena z Rokom Pogačnikom v Ljubljani, + 31. 1. 1949, podatek iz rodovnika]
::	Franc (roj. 11. 10. 1838) 
::	Helena (roj. 17. 4. 1841)
::::		Katarina (roj. 8. 11. 1865). Nezakonska hči.
::	Agata (roj. 5. 2. 1846)
|}

Jožef (roj. 17. 8. 1882) se je 19. 7. 1905 poročil z Marijo Ovsenik - Črvičkovo (5. 8. 1881--6. 6. 1947) z Zgornje Dobrave 18, hčerjo Matevža Ovsenika in Marije, roj.  Papler.  Med vojno je bila izseljena dvakrat, ker je prvič pobegnila nazaj domov. Bila je gluha, po osvoboditvi se je pomotoma odpeljala v Rusijo namesto v Slovenijo. On je umrl za trebušno jetiko, ona zaradi oslabelosti srca. Imela sta pet otrok: Marija (roj. 1906, umrla v 29. letu zaradi vodenice), Frančiška (umrla v letu rojstva 1908), Jožef, Filip, Alojz. Jože (8. 4. 1909 + 4. 12. 1841) je bil kot talec ustreljen v Dragi, Alojz (25. 6. 1914 + 5. 1. 1942) pa je umrl v nemškem zaporu. Med vojno so na njihovi kmetiji živeli Galetovi. Kmetijo je podedoval Filip (11. 2. 1912 + 7. 9. 1982), ki se je poročil z Minko Demšar (6. 4. 1916 + 4. 8. 1999). Njuna otroka sta Jože Šlibar (1948) in Janez Šlibar (1954). -- Iz izvoda rodovnika pri Jožetu Šlibarju

{|
|[[File:Jože Šlibar (1882--1936).jpg|thumb|300 px|Jože Šlibar (1882--1936), p. d. Jurjovčev z Zgornje Dobrave. Arhiv Jožeta Šlibarja]]
|[[File:Marija Šlibar (1881--1947).jpg|thumb|315 px|Marija Šlibar (1881--1947), roj. Ovsenik, Jurjovčeva z Zgornje Dobrave. Arhiv Jožeta Šlibarja]]
|}

{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 35.jpg|thumb|400 px|Ovsenikovi z Mišač]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 40.jpg|thumb|400 px|Jurjovčevi: Šlibar]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 90.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Pavla Zupan, Salmič (mama od Miljane, &quot;Jurjevčeva&quot;)]]
|}

{|
|[[File:Spomin Jožefa Šlibarja na prvo svetovno vojno 17. 3. 1919.jpg|thumb|400 px|Spomin Jožefa Šlibarja na prvo svetovno vojno 17. 3. 1919. Arhiv Jožeta Šlibarja.&lt;br&gt;Spomin na prvo svetovno vojno. Kratek opis. Dne 26. julija 1914 je bila mobilizacija. Sem bil poslan v Kobarid potem v Ljubljano. Dne 16. avgusta v Galicijo, dne 26/8 prvič v boju. dne 12/9 dvakrat ranjen, dne 15/9 od Rusov vjet, dne 20/9 v Lemberg v Bolnic, potem v Kiev v Moskvi Nižninovgorot v Bolnic. dne 8/6 15 šel v Azijo Samarkand, dne 3/3 1918 šel nazaj na Oral, ilesk [Соль-Илецк] blizu orenburga, dne 17/3 1919 zvečer Doma. Jožef Šlibar]]
|[[File:Taborisce_Feinbach.jpg|thumb|400 px|Taborišče Feinbach 1942: Zdevčevi, Tomažovčev ata in Jurjovčeva mama ter sin Filip. Arhiv: Dobrava in Dobravci]]
|}
{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 25.jpg|thumb|Zg. Dobrava 13 (Jurjovc)]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 24.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Jurjovec]]
|[[File:Janez Šlibar.jpg|thumb|Janez Šlibar (Jurjovčev Janez)]]
|[[File:Jože Šlibar (Jurjovčev).jpg|thumb|Jože Šlibar  (Jurjovčev)]]
|}

===Pri Kosmu===

Pər Kôsmə, gospodar Kôsəm, Kôsmov, Zgornja Dobrava 14, stara h. št. 12, zapis v katastru 1827 Kosem, lastnik Beneditschitsch, zapis v SA 1865 Kosem, priimek Benedičič.
     
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 12.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 12 Kosem]]
|Benedičič Blaž (roj. 12. 2. 1787 / um. 1866). Rojen na Brezovici, poročen s Francisco Grilc, roj. 7. 3. 1889 v ??
Simon (roj. 27. 10. 1825 / um. 3. 11. 1889). Leta 1861 poroka z Marijo Ovsenik s Prezrenj (roj. 13. 6. 1833 / um. 19. 8. 1911).
::		Jakob (roj. 13. 7. 1858)
::		Marija (roj. 3. 2. 1862)
::		Gertruda (roj. 12. 3. 1866)
::		Katarina (roj. 20. 11. 1869)
|}

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 28.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Kosem]]
|[[File:Kosmova hisa in skedenj.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Kosem]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 27.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Kosem]]
|}

===Pri Grilu===

Pər Gríl, gospodar Grԑl, Grílov, Zgornja Dobrava 15, stara št. 13, zapis v katastru 1827 Gril, lastnik Gogalla, zapis v SA 1865 Gril, priimerk Gogala.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 13.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 13 Gril]]
|Gogala Marija (roj. 25. 1. 1812 / um. 1876)&lt;br&gt;
Gogala Jožef (roj. 1. 3. 1813 / um. 1877)

Benedičič Jakob (roj. 13. 7. 1858). Rojen na Zgornji Dobravi št. 12. Leta 1886 poroka z Marijo Kalan iz Zgornje Besnice (roj. 26. 9. 1856).
::	Janez (roj. 23. 6. 1886)
::	Marija (roj. 14. 7. 1888)
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 93.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Vidic, Benedičič (Grilovi z Zg. Dobrave)]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 29.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Grilova]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 30.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Grilova]]
|}

{|
Tri generacije Grilovih
|[[File:Alojz Vidic.jpg|thumb|Alojz Vidic]]
|[[File:Slavica Hrovat (Grilova Slavi).jpg|thumb|Slavica Hrovat (Grilova Slavi)]]
|[[File:Marjan Hrovat.jpg|thumb|Marjan Hrovat, Grilov]]
|[[File:Družina Aleša Hrovata.jpg|thumb|Družina Aleša Hrovata]]
|}

===Pri Lenartku===

Pər Lénartk, gospodar Lénartək, Lénartkov, Zgornja Dobrava 17, stara št. 14, zapis v katastru 1827 Lenartek, lastnik Praprotnik, zapis v SA 1865 Lenardk, priimek Praprotnik.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 14.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 14 Lenardk]]
|Praprotnik Helena (roj. 20. 5. 1802 / um. 1869). Prišla iz Lipnice (priimek Fister).&lt;br&gt;
Janez (roj. 6. 12. 1831). Leta 1862 poroka z Marijo Globočnik iz ? (roj. 24. 2. 1838).
::::		Janez (roj. 18. 9. 1863)
::::		Marijana (roj. 15. 7. 1865)
::::		Jakob (roj. 20. 7. 1867)
::::		Marija (roj. 24. 7. 1869)
::::		Helena (roj. 8. 10. 1871 / um. 1874)
::::		Anton (roj. 19. 5. 1878)
::::		Jožef (roj. 11. 3. 1881)
::	Franc (roj. 30. 10. 1834 / um. 1. 11. 1914)
::	Jernej (roj. 21. 8. 1843 / um. 1866)
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 38.jpg|thumb|400 px|Lenartkovi: Brtoncelj]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 31.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: pri Lenartku]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 32.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: pri Lenartku]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 33.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: pri Lenartku]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 34.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: pri Lenartku]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 35.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: pri Lenartku]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 36.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: pri Lenartku]]
|}

===Pri Vazarju (Zgornja Dobrava)===

Pər Vázarjə, gospodar Vázar, Vázarjov, Zgornja Dobrava 18, stara št. 15, zapis v katastru 1827 Wasar, lastnik Pogatschnig, zapis v SA 1865 Vazar, lastnik Pogačnik.
 
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 15.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 15 Vazar]]
|Pogačnik Jožef (roj. 12. 3. 1792 / um. 1863). Poroka z Margareto Pesdič (roj. 6. 6. 1783).&lt;br&gt;
Jernej (roj. 4. 8. 1816). Poroka z Gertrud Sitar iz Sebenj (roj. 24. 2. 1827).
::		Tomaž (roj. 10. 12. 1856). Vojak.
::		Valentin (roj. 14. 2. 1863 / um. 1863)
::		Helena (roj. 1. 5. 1864 / um. 1868)
::		Jernej (roj. 5. 8. 1866 
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 09.jpg|thumb|400 px|Vazarjevi: družina Kern z Zgornje Dobrave]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 37.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Vazar]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 38.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Vazar]]
|[[File:Anica Noč.jpg|thumb|Anica Noč (Vazarjova)]]
|}

===Pri Andrejcu===

Pər Andréjc, gospodar Andréjc,  Andréjčov, Zgornja Dobrava 19, stara št. 16, zapis v katastru 1827 Andretschouz, lastnik Prettner, zapis v SA 1865 Andrejc, lastnik Pretner.
     
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 16.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 16 Andrejc]]
|Pretner Neža (roj. 21. 1. 1798 / um. 1869). Rojena na Prezrenjah (priimek Pogačnik).
::	Franc (roj. 6. 11. 1820)
Jožef (roj. 30. 2. 1824 / um. 1887). Leta 1881 poroka s Heleno Hrovat (roj. 2. 5. 1833 / um. 2. 2. 1918).
::	Janez (roj. 10. 5. 1870). Posvojen.
Barbara (roj. 20. 12. 1877). Posvojena.
::	 Matija (roj. 16. 3. 1830 / um. 1869)
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 02.jpg|thumb|400 px|Andrejčevi: družina Kejžar z Zgornje Dobrave]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 39.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Andrejc]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 40.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Andrejc]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 41.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Andrejc]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 42.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Andrejc]]
|}

===Pri Hrvatu===

Pər Hərvát, gospodar Hərvԑt, Hərvátov, Zgornja Dobrava 20, stara št. 17, zapis v katastru 1827 Hrowath, priimek Hrowath, zapis v SA 1865 Hrovat, priimek Hrovat.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 17.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 17 Hrovat]]
|Hrovat Marija (roj. 20. 8. 1795 / um. 1871). Rojena Pangerc.
::	Helena (roj. 2. 5. 1833)
::::		Janez (roj. 10. 5. 1870). Nezakonski sin.
::::		Lovrenc (roj. 10. 8. 1875 / um. 1876). Nezakonski sin.
::::		Barbara (roj. 20. 12. 1877). Nazakonska hči, posvojena.
Hrovat Anton (roj. 9. 1. 1806 / um. 1889). Poroka z Marijo Bohinc (roj. 1. 9. 1820).
::	Jakob (roj. 28. 4. 1830). Vojak. 
::	Gertruda (roj. 5. 3. 1832 / um. 1867)
::	Ana (roj. 26. 7. 1836 / um. 20. 12. 1869)
::	Anton (roj. 12. 1. 1850 / um. 1877). Sin z drugo ženo (?).
Hrovat Marija (roj. 7. 11. 1852). Poroka z Matevžem Bertoncljem (roj. 24. 9. 1851). 
::	Bertoncelj Marija (roj. 26. 4. 1880)
::	Janez (roj. 27. 4. 1882 / um. 10. 7. 1963)
::	Matevž (roj. 18. 8. 1884)
::	Marijana (roj. 16. 7. 1887)
::	Jernej (roj. 16. 8. 1889)
|}
{|
|[[File:Pr Hrvat na Zgornji Dobravi.jpg|thumb|300 px|Pr Hrvat na Zgornji Dobravi, arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Nagrobnik Hrvatovih.jpg|thumb|300 px|Hrvatovi: Bertoncelj, Osterman, Rakovec]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 96.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Dolar (Hrvatovi, vrtnarija na Zg. Dobravi)]]
|}

{|
|[[File:Tincek Bertoncelj.jpg|thumb|Tinček Bertoncelj (Hrvatov, 1938–1942)]]
|[[File:Pr Hrvat 01.jpg|thumb|300 px|Zg. Dobrava 20 (Hrvat)]]
|[[File:Pr Hrvat 02.jpg|thumb|300 px|Zg. Dobrava 20 (Pr Hrvat)]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 65.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Hrvat]]
|}

{|
|[[File:Terezija in Janez Bertoncelj (Hrvatova).jpg|thumb|300 px|Terezija in Janez Bertoncelj (Hrvatova) z Zgornje Dobrave, arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Ivan Bertoncelj Johan.jpg|thumb|[[Dobravski kdojekdo#Ivan Bertoncelj - Johan|Prvoborec Ivan Bertoncelj - Johan]] ]]
|}

====Življenjepis Hrvatovega Matevža====

'''Matevž Bertoncelj''' * 18. 8. 1884 na Zg. Dobravi, † 18. 1. 1972 v Zalošah 

Rojen sem 18. avgusta 1884 na Zgornji Dobravi št. 17 sin kajžarja Bertoncelj Matevža. V družini nas je bilo šest otrok, ker zemlja kajžarja ni zadostovala za prehrano številne družine se je oče bavil poleti s tesarstvom, pozimi pa je klal prašiče. Obiskoval sem enorazredno osnovno šolo na Dobravi in ker sem bil skozi bolj rahlega zdravja, so starši rekli da bom krojač. 

Ko sem bil star 13 let sem se šel učit za krojača v Donavitz pri Leobnu na Zgornjo Štajersko. Tam je bil naš sosed za mojstra. Vajence je imel večinoma iz Kranjskega, bil sem tri leta pri eni hiši imel sem pa tri mojstre, vsako leto druzega. Namreč prvo leto je bil sosed iz Dobrave potem je umrl, drugo leto je dobila gospa delovodjo in tretje leto se je poročila. Od začetka mi je bilo zelo dolgčas ker sem se moral učiti obrti in nemškega jezika tako da se je marsikedaj orosilo za kakim oglom oko ker sem bil samo doma in vse tri leta učne dobe nisem videl svojih domačih. Ko sem bil 24. aprila 1900 izučen nisem ostal pri tej hiši niti en dan več, kar sem sklenil za časa učne dobe, ko mi je večkrat priletela od strani gospe kaka za uho. Ko mojster zjutraj vstane grem k njemu in prosim za delavsko knjižico, on mi odsvetuje in naj bom še en čas pri njemu, ker še ne znam vsega ker tudi on ni znal vsega ko je bil izučen,da bom lažje njega vprašal in mi bo pokazal. Če pridem drugam in ne bo šlo me bodo na kratko odslovili. Kako rečeno storjeno se nisem dal pregovoriti, šel sem s trebuhom za kruhom. 

Tisti čas so bili po Avstriji in Nemčiji preskrbovalne postaje dobil si opoldne južino in zvečer večerjo in prenočišče zjutrej pa zajterk. Bilo je tako urejeno, da si moral iti po vrsti drugače te niso sprejeli, za kontrolo so ti žigosali delavsko knjižico. Po 22 dnevih brez posebnosti sem prišel v Modse&lt;ref&gt;Mondsee&lt;/ref&gt; pri Salzburgu. Ker sem dobil delo sem bil zelo vesel ker sem se že naveličal rajže. Modse je lepo letoviščarsko mesto kakor Bled sam da je za časa sezone vozil parnik. Jaz sem se kmalu vživel v novo življenje. Vsak večer je bila pri jezeru godba kar mi je zelo ugajalo samo poletje je prehitro minilo.. Po končani seziji bi moral z mojstrom iti v štero ker nisem bil še nikoli sem rajši odpovedal službo. Napotil sem se proti Monakovem. Prva preskrbovalna postaja je bila Salzburg, tam sem dobil dosti drušne ki so imeli pred seboj mladega neizkušenega brezposelnega kar so tudi znali izkoristiti. Začeli so me nagovarjati naj zastavim žepno uro da bom imel denar za rajžo kar sem tudi storil nisem pa zahteval nobenega potrdila. Imel sem s seboj še en paket v katerem sem imel ta bolšo obleko, rekli so mi da naj dam še paket hranit ker bomo šli čez avstrijsko nemško mejo da mi bodo poslali vse skupaj z uro da ne bomo imeli neprilike na meji, seveda tudi brez potrdila.  

Potem smo nadaljevali pot proti Monakovemu po dva in dva smo šli skozi vas vsak po eni strani. Začeli smo pritiskati na kljuke, marsikje je prišla odpirat kakšna stara ženica in je rekla ali vas ni sram da tako mladi prosjačite, zraven kako mlado dekle, najraje bi se bil udrl v tla od samega sramu. Pa to ni trajalo dolgo kmalu sem se privadil, Ko smo naprosjačili toliko da je bilo za eno pivo smo v prvi gostilni zapili. 

Prišel sem v Monakovo in šel sem na borzo dela tam je bila velika tabla na eni strani je bilo napisano v delo se sprejmejo na drugi delo iščejo. Bil sem zelo vesel ko so iskali tudi krojače. Pri okencu kakor pri blagajni si dobil tiskovino katero si izpolnil koliko si star, kakšnega dela si izučen in koliko plače zahtevaš na teden. Ko oddam listek sem bil zelo razočaran ko mi pravi uslužbenec da mu je prav žal da za tako mladega nima dela najmlajši mora biti star 18 let jaz pa niti 16 let nisem bil star. Ako ravno sem mu zatrjeval da sem mogoče zmožen istega dela kakor z 18 leti samo ta napaka je pri meni da sem se šel mladi učit. Moje prizadevanje je bilo vse bob v steno. V Monakovem je bil mestni azil tam sem dobil tri dni po vrsti večerjo, prenočišče zjutraj pa zajtrg. Tam je šlo kar po vojaško, pri vstopnih vratih si že dobil številko od postelje, potem so nas popisali, šli smo v kopalnico, se preoblekli nato je bila večerja, potem so nas peljali v veliko dvorano tam je bila tako rekoč čitalnica, na razpolago je bilo mnogo knjig in časopisov seveda vse v nemškem jeziku. Bilo je vse v najlepšem redu. Ko je bil ura devet je prišel uslužbenec in zaklical: od številke ena do trideset za menoj, potem smo šli spat. Zjutraj ob petih pa smo vstali in uredili postelje se preoblekli, po zajtrku pa smo odšli. Tako si obiskal azil tri dni po vrsti. Vnovič si lahko obiskal pod tem pogojem da si bil med tem časom zaposlen šest tednov.  

Dela nisem dobil denarja tudi nisem imel čevlje pa slabe. Izposodil sem si pri enem komaratu marko da sem brzojavil bratu Janezu ki je bil zaposlen v Št. Vidu na Koroškem, naj mi pošlje pet goldinarjev, kar je tudi takoj storil. Hodil sem po mestu, ogledoval izložbe z čevlji kakšne bom kupil ker za ta denar si dobil že primerne. Ko sem dobil denar sem naenkrat dobil tudi dosti tovarišev. Denar smo zapili potem pa ni bilo ne dela ne denarja in ne čevljev. Nato sem jo mahnil zopet s trebuhom za kruhom. Prva preskrbovalna postaja je bila Dachau. Tam sem prišel 10. decembra 1900. 

V Ingolstatu blizu Nürnberga sem dobil delo, tam sem ostal čez zimo. V začetku sem še kar dobro zaslužil potem pa je bilo zmeraj slabše. Dosti naj bo povedano, da sem bil na stanovanju in hrani v gostilni. Delali smo samo uniforme kar mi je zelo dobro došlo ko sem prišel k vojakom. Po uro in obleko katero sem zastavil v Salzburg sem pisal naj mi jo pošlje pa niti odgovora nisem dobil, potem sem pisal priporočeno, nato dobim odgovor da nima nobenega paketa z obleko eno uro ima pa da jo moram natančno popisati in denar naprej poslati. Tako da nisem imel druge obleke kar sem imel na sebi. Ko so spomladi prvi ptički zapeli, sem jo mahnil nazaj v München. Oglasil sem se zopet na borzi dela. Ko sem videl da zopet iščejo krojače sem bil zelo srečen. Šel sem zopet po tiskovino kakor sem že prej omenil in napisal namesto šestnajst let osemnajst. Poslali so me v München-Laim tam sem stopil v delo dne 8. marca 1901 do 22. januarja 1905. Godilo se mi je zelo dobro. V moji stroki sem se naučil vse delati. Z mojstrom sva se zelo dobro razumela, otrok in vajencev ni imel prosil me je če hočem v nedeljah raznašati narejeno obleko kar sem rade volje ustregel. Obleko sem imel še zmeraj samo eno. Mojster je bil uvideven ko sem mu povedal moje razmere mi je preskrbel blago in urezal obleko, katero sem si delal v prostem času in ob nedeljah, da sem lahko šel med ljudi. 

Od doma so mi zmeraj pisali, da naj pridem malo bliže, da naj nikar ne bom tako daleč od doma. Mojster je bil radoveden kadar sem dobil pismo kaj pišejo. Sem mu povedal da hočejo da pridem domov, bali so se namreč da ne bi zašel na kriva pota posebno če bi vedeli med kakšno druščino sem že bil. Pisal je sam staršem da naj ne bodo v skrbeh, da je pri dobrih pametnih ljudeh, da gleda name kakor na lastnega otroka. Potem me niso več tako nadlegovali, mislili so spomladi mora na nabor potem bo pa moral priti. Na to pa niso 3 računali, da sem se jaz že javil pri avstrijskem konzulatu na nabor v Salzburgu. Januarja 1905 sem dobil brzojavko, pridi takoj, oče so slabi. Nato sem se takoj odpravil domov. Mojster me je vprašal če bom prišel še nazaj in če kaj rabim denarja ako mi ga na rajži zmanjka mi ga ne bo nihče dal. Jaz sem mu rekel, da zaenkrat ne morem nič reči ker ne vem kako je doma in da bom moral na nabor, da mu bom že sporočil. Očeta sem dobil še pri polni zavesti dva dni potem je umrl, kakor da bi čakal na mene. Njegova želja je bila, naj ne hodim tako daleč od doma in naj si poiščem delo bolj blizu. Mojstru sem pisal da je Oče umrl, da je bila očetova želja na smrtni postelji da naj nikar ne hodim tako daleč od doma in da naj mi pošlje moje stvari. Nato mi odgovori ako me veseli priti nazaj naj mu pišem koliko stane vožnja da mi pošlje denar. 

Po veliki noči je bil nabor, bil sem potrjen. Delo sem si poiskal pri Jožetu Pogačniku v Radovljici, tam sem dela do odhoda k vojakom. Dne 16. oktobra 1905 sem dobil poziv na odsluženje kadrovskega roka k 7. topničarskemu polku v Ljubljani. Nič mi ni bilo hudega, kmalu sem se znašel v delavnici, imel sem skozi sreči naj bolj mi je to ugajalo, ker sem jo lahko večkrat mahnil domov na črno koder sem imel svoje dekle. V jeseni smo šli na manever v Hajmašker na Ogrsko,&lt;ref&gt;Pravilni zapis kraja ni znan.&lt;/ref&gt; ko smo prišli nazaj je povelje da naj pošlje 7. topničarski polk na Dunaj v akademijo enega krojača z dobrimi dokumenti po možnosti vešč uniforme in nemškega jezika. Bil sem takoj jaz na vrsti. Predno sem se podal na novo službeno mesto sem šel še domov da se poslovim od svojih dragih. Tam je bilo vse lepo urejeno, delavnica moderna, hrana odlična, do 10. ure smo bili lahko brez dozvole zvečer od zunaj. Bili smo sami obrtniki, delali smo za akademikarje, tudi denarja nam ni manjkalo. Leninge sem imel 10 krajcarjev in 10 kron, delavske doklade 14 kron za komis ker ga nisem jemal tako da sem dobil vsakih 5 dni 1 goldinar in 14 krajcarjev, kar smo še zraven zaslužili je bilo več. 

Pa vse to mi ni ugajalo, samo to sem mislil, kako bi prišel nazaj v Ljubljano. Poskusil sem, namreč malo so me začele boleti oči, šel sem na raport in prosil hauptmana da naj me pošlje nazaj k regimentu ker me bole oči in mi delo ne ugaja. Odredil je, da naj gre fojerverkar z menoj na vizit in da naj vpraša zdravnika če mi res izvrševanje moje obrti škoduje, da mi rade volje ustreže moji prošnji. Zdravnik je ugotovil malo vnetje, da bo to trajalo en par dni da bom potem lahko zopet nadaljeval z delom. Ker nisem s tem nič dosegel, sem se javail na akademi raport, imeli smo komandanta general. Prosil sem ga da me pošlje nazaj k regimentu, svojo prošnjo sem utemeljeval sledeče: Da sem obiskal šolo in da sem bil povišan za ober kanonirja tukaj pa nimam zgleda. Om me potolaži s tem če bom priden soldat bom šel na dopust kaprol. Rezultat nič. Za časa Avstrije smo imeli vsako leto inšpekcirengo postavljeni v eno vrsto. Tam si lahko prinesel svojo prošnjo brez da bi to prej javil. Višji oficir je zaklical: prošnje in pritožbe naprej . Bil sem tudi jaz med tistim ko sem se odzval. Ko pride do mene sem mu povedal moje želje on mi odgovori da se bo v zadevi informiral in po možnosti upošteval moje želje. Rezultat nič. 

Nato sem poskusil s kaznijo, namreč tam je bilo tako, če si bil poslan od regimenta in si imel že en par kazni te niso sprejeli in so ga takoj poslali nazaj, če si pa takoj dobil en par kazni so te tudi poslali nazaj. V nedeljo sem šel po mestu brez dozvole in sem prišel v kasarno ob eni uri ponoči. Ob osmi uri na raport za nameček sem dobil 14 dni kasarn aresta. Ko odbijem teh 14 dni grem zopet in pridem v kasarno ob treh zjutraj. Ob osmi uri na raport, dobil sem 21 dni kasarn aresta. Poskusil sem še tretjič ker sem upal da bom le prodrl pa sem se zmotil. Prišel sem v kasarno ob sedmih zjutraj, ob osmi na raport. Hauptman me je prav dobro potolažil, z boleznijo nisi nič dosegel s prošnjo tudi nič sedaj si poskusil še s kaznijo. Nazaj te ne pošljem in če imaš vso službeno dobo kasaren arest, drugo boš zvedel zvečer. 24 dni kasarn aresta. Rezultat zopet nič. Po tem ni kazalo druzega kakor vdati se saj bi se dobro upekel če bi bile moje prošnje uslišane ker regiment ni bil niti senca proti tam.  

Nato sem bil klican na raport. Hauptman mi naj prej naredi pridigo potem pa pravi da prevzamem vodstvo delavnice. Jaz sem se tega branil, rekel sem da sem najmlajši in da me bodo drugi grdo gledali. On pravi da naj rečem, da je to on odredil. Kar nismo imeli v magazinu in smo rabili poslali so me v trgovino. Ko mi je postregel me je vprašal koliko zapiše za mene. Jaz sem ga debelo gledal, rekel je da so zmeraj delali tako da so zapisali malo malice tudi jaz nisem oporekal. Denarja od doma nisem potreboval saj sem ga sam imel dosti, nikoli ne bom pozabil ko sem zaslužil veliko soboto dopoldan 5 kron, kar je bilo za tiste čase zelo veliko. Po tri ali štiri nedelje nismo šli nikamor in smo samo delali potem smo pa šli v Prater tam smo se prav dobro zabavali. Jaz sem plesal zelo rad kar še tudi danes ne odrečem. Vstopnina je bila 1 krono in si se vrtel od 4 ure popoldne do 4 ure zjutraj. Najbolj me je imelo ker sem šel vsako leto samo enkrat na dopust, tolažil sem se s tem ker sem bil prej v sedmih letih samo enkrat doma. Delal sem tudi civilne obleke za moje kamarate , blago sem naročal iz Gradca ko dobim prvo pošiljko ni bilo nič, ko dobim drugo sem bil klican na raport. Hauptman mi je dejal da delam kšefte kar pri vojakih, ni dopustno. Obljubil sem da ne bom delal več. Ampak jaz se nisem ustrašil, naročal sem na enega kamarat zunaj kasarne. Kakor sem že prej omeni, denarja sem imel dovolj, ko sem šel na dopust sem se oblekel od nog do glave, kupil harmoniko in zlato verižico. Krojaški mojster Pogačnik pri katerem sem delal v Radovljici je pisal moji materi, ko se vrne sin od vojakov naj se zglasi pri meni, ga sprejmem v trajno delo. 

Meseca septembra 1908 sem odslužil kadrovski rok. Domači in drugi so me nagovarjali naj začnem na svoje kar sem tudi storil. Za doto sem si kupil šivalni stroj in poskusil svojo srečo. Pregovor pravi da je začetek težak in tudi pri meni ni bil z rožicami postlan. Dela mi ni manjkalo. Komaj sem se usedel meseca decembra, sem bil že prijavljen da izvršujem krojaško obrt brez dovoljenja. Za ta prekršek sem bil kaznovan za 3 krone. Naredil sem za enega odrašenega fanta obleko, računal sem 5 kron, račun mi pa naredi mati za hlače 45, za lajbč 45 krajcarjev in za reklc 90 krajcarjev, skupaj 180. Zato sem izgubil veselje do moje obrti.Začel sem misliti kam se bom obrnil. Neko nedeljo sem bil v gostilni v Globokem pri Globočniku, tam je bila včasih gostilna. Stara ženica me začne nagovarjati da naj pustim žnidarijo in naj grem k železnici pravi, moj sin bo sedaj nastavljen, dobil bo plačo, obleko in še stanovanje. Jaz ti preskrbim vse samo še reči da greš, posebno ker znaš dobro nemško ker takrat je bil službeni jezik nemšk. Nekaj časa sem premišleval potem sem pa le pristal. Čez par dni že dobim pošto naj se zglasim pri nadzorniku proge v Podnartu on me pošlje k zdravniku in ko pridem nazaj mi da takoj inštrukcije naj se učim za progovnega čuvaja. 14. maja 1909 sem začel delati kot progovni delavec v Podnartu, smo delali kvadre za tunel med Otočami in Radovljico. Od začetka je bilo bol težko ker med šivanko in lopato je velika razlika pa sem jo vseeno premagal. Po treh mesecih sem že položil izpit, potem sem nadomestoval čuvaje na dopusti ali med boleznijo. 

Dne 6. novembra 1911 sem se poročil z Franco, hčerko Antona Pegama iz Mišač. Najprej sva stanovala pri mlinarju v Globokem 1 leto, ker je bilo preveč oddaljeno od mojega delovnega mesta na čuvajnici št. 52 v Zalošah, koder imam sedaj svojo hišo, sem se preselil v otoče k Jerneku. Tam sem stanoval 10 let. V družini sem imel 6 otrok, dva sta umrla v otroških letih, eden najmlajši je postal žrtev okupatorja tako da imam sedaj še tri. Med prvo svetovno vojno sem bil oproščen kot železničar. Ker pri progovni sekciji nisem mogel doseči nastavitve sem prosil za premestitev k prometni. Bil sem premeščen v Otoče kot kretnik. Po končani vojni so Otoče opustili kot prometno postajo in je bilo zopet samo postajališče. Nato sem bil zopet premeščen na prošnjo v Podnart kot kretnik. Hiša v Otočah v kateri sem stanoval je bila naprodaj za 12 tisoč dinarjev, vprašal sem mojega brata za nasvet on pravi da je hiša v zelo slabem stanju. Da naj prosim teto da mi da svet in da mi bodo pomagali napraviti novo. Rečeno storjeno. Bil sem v Podnartu kot kretnik 24 ur službe 24 ur prost. Začel sem pripravljati za hišo, vsak drugi dan sem hodil k tunelu med Otočami in Radovljici napravljat 5 opeko. Tunel je bil zgrajen z opeko, ko so ga obnovili s kvadri so opeko zvozili po bregu. Tam sem jo nabral za vso hišo, kupil sem samo 50 kom za krušno peč. Delo je bilo zelo naporno pa nisem obupal, brat mi je naredil vsa mizarska dela, vrata in okna brezplačno kar sem mu še danes hvaležen. Les sem napravil kakor pogorelc tako sem začel s pomočjo dobrih ljudi zidati hišo.. Hiša v Otočah je bila prodana stanovanje pa meni odpovedano, preselil sem s k teti, stanoval sem kar pod streho ta čas da je bila hiša narejena. Torek po veliki noči so prišli zidarji in hiša je bila kmalu pod streho. Ker denarja nisem imel za izdelavo, tistih 5000 din ki sva jih imela jih je že davno zmanjkalo. Zaprosil sem v hranilnici v Radovljici za posojilo za poroka sem navedel mojega brata in moža od moje sestre Kovoretarja. Zelo sem bil razočaran, ko dobim obvestilo da je bilo posojilo na sejo odklonjeno. Sedaj sem bil zopet v zadregi kam naj se obrnem. K sreči me rešila sestra od žene in mi posodila 7500 din da sem lahko izdela hišo za silo. Dne 26. julija 1923 sem se vselil z mojo družino v novo hišico takrat sem se prvič oddahnil. 

Prišla je zopet redukcija in jaz sem moral zapustiti kretniško mesto in sem bil zopet delavec. Ker so bile vse moje pismene in ustmene prošnje brezuspešne sem se odločil da naredim prošnjo na Njegovo Veličanstvo Kralja Aleksandra ki se glasi: 

&lt;blockquote&gt;
Njega Veličanstvo ! Podpisani Matevž Bertoncelj postajni delavec na postaji Podnart-Kropa ponižno prosi Njega Veličanstvo da se mu ugodi sledeča prošnja. 

Imenovani služi že sedemnajsto leto pri državni železnici in sem že neštetokrat prosil za ugodno rešitev da bi se me nastavilo kot kretnika. Imam za omenjeno stroko izpit. Doslej so se vse moje prošnje neugodno rešile ter zavrnile z najrazličnejšimi izgovori. Ker je bilo vse prizadevanje in vse nade da dosežem to zaman, sem primoran tem potom ponižno prositi Njega Veličanstvo za mogoče intervencije. Z globoko udanostjo beleži 

Matevž Bertoncelj 

Podnart, dne 8. avgust 1925 
&lt;/blockquote&gt;

Potrdilo pošte

Nato ni minilo 14 dni ko pride dopis direkcije da v Podnartu ni nobenega praznega mesta, če se strinjam s premestitvijo v Lesce. Da sem jaz to zagrabil z obema rokama se samo zastopi, pred ni bilo mogoče potem je pa zavrelo. Marsikomu se je čudno zdelo kako sem prišel do nastavitve ker en par let pred in potem ni bil nobeden nastavljen. Bil sem premeščen in nastavljen vse obenem. 

Dne 20. septembra 1925 sem nastopil v Lescah službo, turnus je bil 24 ur službe 24 ur prost, vozil sem se domov. Nato je bila ukinjena nočna služba ker ni bilo prometa, službo smo vršili od 4 ure zjutraj in do 10 ure zvečer dva dni po vrsti. Ker nisem imel nobenega vlaka za domov sem moral spati gori. Za časa sezije je bilo še slabše. Prvi dan si bil kretnik drugi dan vratar tretji dan kretnik in če je bil 4 dan dvorni vlak sem moral biti v službi ker sem bil določen za vratarja v dvorski čakalnici. Služba je bila zelo naporna posebno ko je prišel dvor. Bil sem dvakrat odlikovan leta 1927 sem dobil srebrno medaljo za usluge upravi dvora, leta 6 1929 od železnice srebrno medaljo za vestno vršenje službe. Ker je bila vsa družina raztresena, jaz na postaji, sin Janez v tovarni verig, hčerka Francka v tovarni pletenin v Radovljici in žena z otrokom pa doma. Dobil sem stanovanje v Lescah da je bila vsa družina skupaj, preselil sem se in hišo dal v najem. Stanovanje je bilo bolj slabo in mi je zdravnik svetoval naj poiščem drugo stanovanje ker ta ni priporočljiv za bolehno ženo kar sem tudi storil. Ženi se je zelo dopadlo v Lescah ker je bilo vse pri rokah trgovine, pekarna, mesnica in šola. Situacija se je zopet spremenila, prišla je redukcija in so bili normirani sam 3 kretniki tako da sem bil kot najmlajši nadštevilen. Od direkcije pride vprašanje kateri iz tukajšnjih kretnikov bi bil sposoben in bi se dal privaditi za transportno službo po našem mnenju bi bil zato najbolj sposoben kretnik Bertoncelj. Ker se nisem nič odzval pride čez nekaj časa zopet dopis da so tam normirani samo 3 kretniki naj se Bertoncelj izjavi izmed ene postaje koder so kretniška mesta prazna Ivankovci, Šmartno ob Paki in Ptuj. Tudi zato se nisem zmenil nato pride dopis v zelo ostrem tonu, naj se imenovani izjavi izmed en navedenih postaj drugače bomo z njim svobodno razpolagali. Nato sem šel osebno na direkcijo in sem prosil naj me puste na tem mestu dokler se ne naredi v bližini prostor. Jaz sem mu pojasnil moje težave, da imam sina zaposlenega v tovarni verig, hčerko v tovarni pletenin v Radovljici. Ako jih vzamem s seboj imam dva brezposelna če jih pustim sama tukaj saj se otroci še pod nadzorstvom staršev izpridijo ne pa še sami. On je upošteval moje težnje in začel gledat po seznamu uslužbencev. Nato reče da v Podnartu ni nobenega starega za v pokoj pač pa bomo upokojili podajalca voznih kart v Otočah če upam položiti za to svrho izpit. Ko mu povem da sem še ko sem bil v Podnartu hodil nadomestovat v Otoče je rekel da naj naredim prošnjo čisto na kratko in povedal naslov kamor naj jo pošljem. Kmalu pride dopis da naj se imenovani začne takoj pripravljati za izpit da ga bo položil še pred premestitvijo. 

Po položitvi izpita sem bil premeščen 20. maja 1935, začetek je bil težak, ker nisem imel prakse in v računstvu sem bil bolj slabo podkovan pa sem se kmalu privadil. Preselil sem se zopet iz Lesc na čuvajnico št. 51 v Otoče. Tam sem stanoval dve leti ko so začeli delati novo postajo so čuvajnico podrli in sem se preselil v Zaloše v svojo hišo. Selil sem se samo osem krat: 
# ko sem se oženil iz Mišač v Globoko 
# iz Globokega v Otoče 
# iz Otoč v Zaloše k teti 
# v svojo novo hišo 
# iz svoje hiše v Lesce 
# enkrat v Lescah 
# iz Lesc na čuvajnico št. 51 v Otočah 
# iz Otoč zopet v svojo hišo v Zaloše 

Sedaj pa mislim da je moje selitve konec. Ko je bila odprta nova postaja v Otočah za promet sem bil zopet kretnik do moje upokojitve.  

Prišel je preobrat in začelo se je novo presenečenje. 27. septembra 1941 sem bil od gestapa aretiran in prepeljan v Begunje. Dva dni sem bil v bunkerju potem pa zaslišan. Obtožnica me je dolžila da sem nesel nahrbtnik in en zavojček čokolade iz Otoč v Zaloše za Kupovega Oskarja, da sem hodil Globoko po moko in zakladal partizane, da sem prejemal od potnikov na postaji Otoče razne pakete in jih izročal partizanom. Ne gre mi pa še danes v glavo kako je to mogoče da smo se znašli vsi trije v Begunjah, ki smo nosili nahrbtnik. Namreč eden ga je prinesel z Bleda v Lesce, drugi iz Lesc v Otoče in tretji sem bil jaz ko sem ga nesel v Zaloše. Bil sem že med tistimi na hodniku, ki so bili drugi dan ustreljeni, bil sem še enkrat zaslišan pa sem se še srečno izmazal ker sem obvladal dobro nemški jezik. Leta 1941 ni bilo še tako strogo, imeli smo uradne ure za kajenje dopoldan od 9 do 11, popoldan od 3 do 5, dobivali smo pakete in kajenje v redu, drugače je pa bilo pozneje. 1. novembra 1941 7 sem bil izpuščen na svobodo. Pripomniti moram da sta bila moja tovariša, ki sta nosila nahrbtnik z menoj zaprta štiri tedne, jaz pa ko sem nesel še čokolado pa pet tednov. Ko sem prišel domov sem se malo odpočil potem sem nastopil službo. Nato mi je zbolela žena, ki je umrla 20. junija 1943. Najbolj sem bil v skrbeh, ko sem peljal nemškega železničarja v partizane. Namreč moj brat je bil preseljen, pisal mi je da se bo v kratkem oglasil pri meni železničar ki bo v nemški železniški uniformi in me prosil naj ga peljem k Jožu, ni se ti treba bati, je taprav človek, za izkaz bo imel od mene lastnoročno pisano pismo. Ko pridem nekega dne zjutraj iz službe je bil že doma, nisem se niti usedel niti zajtrkoval, mahnila sva jo po Štapnicah skozi gozd na Dobravo na bratov dom, tam je bila samo Angela. Ona je šla po Gabrsko Slavko, nato sta prišli obe in ga odpeljali naprej, jaz sem se pa oddahnil. Ker nobeden izdajalec zato ni zvedel nisem imel nobenih posledic. 

Dne 2. decembra 1944 smo bili aretirani vsi železničarji, namreč okupator je napovedoval obvezno šolo tako je imel vse železničarje v mreži. Tisti ki so bili v službi in tisti ki so bili prosti pa v šoli. Jaz sem imel službo ko zagledam patrolo se mi je zdelo takoj sumljivo da bom gotovo povabljen. Vodja patrole pride k meni in zahteva ausvais, vpraša me kje je Lotrič, jaz sem mu povedal da je šel v šolo. Nato vpraša mene zakaj še jaz nisem šel nato mu odgovorim da vsi ne moremo iti, ker moramo biti v službi. Najprej pretakne vse kote v službenem prostoru, potem pravi boste šli z nami. Jaz mu odgovorim da po mojih predpisih ne smem zapustiti mojega službenega mesta brez  namestnika in če tudi žrtvujem življenje. On mi odgovori da je že govoril s prometnikom in je rekel da lahko grem jaz pa vztrajam pri prejšnji izjavi. Ker se nisem vdal so pripeljali železniškega policista kateremu sem dal službo pismeno in ustmeno in mu izročil ključe kretnice in izvoznega signala. Jaz nisem bil prav nič presenečen, ker druzega nisem pričakoval, pozabil pa tudi nisem vzeti s seboj copate. Potem so me gnali v Radovljico koder jih je bilo že več in so nas zaprli do vlaka ob pol petih. Nato so nas natlačili na kamion kakor žveplenke v škatlici, bila je neprijetna vožnja meseca decembra. Ko so nas pripeljali v Begunje so nas postavili v vrsto, morali smo zložiti vse iz žepov in sezuti čevlje. Stati bos na betonu na hodniku ni bilo prav prijetno, potem je gestapovec še sam obrnil še vse žepe. Potem so nas peljali vse skupaj v eno sobo, tam smo počasi polegli po mizah po klopeh in po tleh. Kmalu zaropotajo ključi in vrata se odpro, bil je Brandl, v rokah je imel seznam in začne brati Puh, Javor, Bertoncelj, Lotrič, Ausenik z menoj. Pelje nas v bunker vsakega posebej. Da ni bilo prijetno se samo razume posebno meseca decembra, mraz je bilo pošteno, okna razbita, hodil sem gor in dol da sem se malo ogrel do dveh ponoči potem sem omagal, zaspanec me je opominjal, vlegel sem se na beton. 

Zaspal sem in ko se zbudim so bile noge čisto trde tako da nisem mogel stopiti nanje, hodil sem kar po vseh štirih da sem se malo omel. To so bile posledice moje bolezni. Čez par dni je bilo zaslišanje, obtožnica me je dolžila da so dobili pri padlem partizanu seznam na katerem sem bil označen kot zanesljivi sodelavec z OF. Dne 26. decembra 1944 so bili ostali tovariši izpuščeni na svobodo, ostali smo še jaz, Puh, Javor, Lotrič in Ausenik. Odhajali so veseli mi pa gledali žalostno za njimi. Meseca januarja 1945 pride odlok od direkcije državnih železnic Villach da se ustavijo s takojšnjo veljavnostjo do nadalnjega vsi prejemki Bertoncelj Matevžu in Janezu Lotrič. Nato nisem dobil februarja, marca in aprila nobene plače pa še nisem klonil, kar ni bilo prijetno. Meseca marca je prišlo iz Bleda naj se mene in Lotriča zdravniško pregleda če sva sposobna za v logar. Doktor Šarc je bil fest možakar in je naredil da nisva sposobna, bila sva oba v bolniškem stanju, saj sva bila v bolniški sobi še več kakor dva meseca. Bolši ni bilo dosti kakor v belekšaft&lt;ref&gt;''Belegschaft'' – vsi uslužbenci kakega podjetja?&lt;/ref&gt; samo da smo ležali v postelji. Bolha in uši ni manjkalo. 

Dne 17. marca sva bila izpuščena na svobodo s tem pogojem ko ozdraviva da ne smeva delati tukaj službe, da se naju mora takoj poslati v logar. Sklenila sva, če bova še kedaj prišla na svobodo da ne bova šla peš. Kakor rečeno tako storjeno. Najela sva fijakarja in se peljala na prej v Radovljico k dr. Šarcu, zelo je bil vesel z nama vred. Poklical naju je v ordinacijo 8 tam smo se malo pogovorili. Ker sem spadal pod službeno edinico Podnart sem se tudi tam javil da sem prišel domov da pa službe ne morem nastopiti ker sem bolan, da sem bil že pri zdravniku v Radovljici. On mi odgovori da to ne drži da moram iti k našemu zdravniku na Jesenice. Jaz sem mu rekel, da sem še komaj v Podnart prišel, na Jesenice pa ne upam. On mi odgovori da naj počakam, ko se mi izboljša bolezen potem pa naj grem. Jaz sem si mislil to boste še čakali. 

Nazadnje naj še pripomnim, da sem imel smolo, namreč kadar so partizani minirali postajo Otoče sem bil v službi. 
*dne 23. februarja 1944 so šprengali postajo ob 11 15 
*20. marca 1944 so šprengali kretnico ob 11 30 
*29. aprila 1944 so vzeli meni in prometniku bluzo ob 12 00 
*1. maja 1944 so šprengali kretnico ob 11 30 
*19. maja 1944 so šprengali ob 19 50  

Učinek miniranja je bil kakor sledi. Ko so kretnico prvikrat minirali jim še danes zamerim ker me niso obvestili. Mina je bila položena komaj tri metre od službenega prostora. Jaz sedim notri kar naenkrat zagrmi, baraka se je stresla mene je vrglo s stola na tla, vrata je s panti vred vrglo ven iz barake in mnogo ometa je ležalo po tleh. Kot brez glave sem begal sem in tja. Pred drugim miniranjem sem slišal brskanje gramoza, odprem vrata in grem ven, pravi eden kakor se zganeš te ustrelim. Jaz mu odgovorim da tukaj ne ostanem in naj naredi kar hoče saj sem imel že dobro skušnjo. Komaj pridem dobrih deset metrov stran že zagrmi pa še močneje kakor prvikrat. Vrata so ostala na mestu ker so bile odprta, okno je vrglo daleč po bregu, opeka na strehi je stala pokonci, ometa sem pa nabral pol samokolnice. Saj čuda ni bilo ker je bila mina položena nasproti službenega prostora oddaljena komaj dva metra. Ko so tretjič šprengali na obeh koncih postaje pa ni bilo učinka, bilo je precej daleč od mene. Nazadnje sem srečno dočakal svobodo in se takoj javil v službo katero sem opravljal do 25. decembra 1945 nato sem zaprosil za upokojitev. Odlikovan sem bil dvakrat: z Medaljo za zasluge za narod in Ordenom za zasluge za narod III. reda. 

Bolezen katero sem si nakopal v bunkerju begunjskega zapora se je skozi bol oglašala. Na desnem kolenu, to je tista stran na kateri sem ležal. Leta 1953 sem bil poslan v Čateške toplice za 21 dni pa se ni dosti zboljšalo. Naslednje leto je bila noga vedno slabša in je začela v koleni zatekati, zdravil me je dr. Šarc. Poslal me je v bolnico na Jesenice na pregled, tam so mi dali nogo v gips za dva meseca, nato so mi ga odstranili bolečine pa niso prenehale. Nato me pošlje dr. Šarc na ortopedsko kliniko tam je bil pregled in rentgen. Poslali so me v bolnico za kostno tuberkulozo v Šempeter pri Gorici kamor me je peljal rešilni avto iz Radovljice. 26. novembra 1954 sem bil operiran na kolenu, imel sem oba sklepa načeta, tako da so mi morali oba odžagati in nadomestiti z umetno kostjo. 13. februarja 1955 sem imel še operacij na pruhu in slepiču. Bil sem v bolnici 5 mesecev in pet dni, nato sem prišel domov, seveda z berglami katere sem uporabljal še dva meseca. Nogo sem imel vsega skupaj devet mesecev v gipsu. Zahvaliti se moram zdravniškemu osebju za uspešne operacije, ker ne čutim nobenih bolečin sam da je noga v kolenu trda. 

Sedaj je končan moj življenepis, kakor je razvidno ni bilo z rožicami postlano. Sedaj preživljam jesenske dni mojega življenja s svojo hčerko v Zalošah v svoji hišici 

Matevž Bertoncelj, Zaloše št. 2, pošta Podnart 

Matevž je umrl na domu, pokopali so ga v Otočah. Grob je bil ob zvoniku. Leta 2008 je grob odkupila druga družina, spomenika Bertoncljevim ni več. -- Zvezek z rokopisom svojega življenepisa na 37 straneh je Matevž Bertoncelj izročil leta 1970 Roku Gašperšiču, možu njegove nečakinje Marjete, rojene Pegam, ki je rokopis leta 2012 prepisal in dal na razpolago. Matevževa žena Francka je bila Marjetina teta, sestra Marjetinega očeta Antona Pegama.

===Pri Fajfarju===
Pər Fájfarjə, gospodar Fájfar, Fájfarjov, Zgornja Dobrava 21, stara št. 18, zapis v katastru 1827 Feifer, lastnik Pfeifer, zapis v SA 1865 Fejfer, priimek Benedičič.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 18.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 18 Fejfer]]
|Pfeifer Helena (roj. 19. 8. 1828). Poroka z Matevžem Benedičičem iz Lipnice (roj. 13. 9. 1830).&lt;br&gt;
Matija (roj. 17. 8. 1829)
|}

{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 106.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Miran Gašperin (Fajfarjevi z Zg. Dobrave 21 )]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 89.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Pfajfar (Fajfarjevi z Zg. Dobrave)]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 46.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Fajfar]]
|[[File:Tončka Šolar.jpg|thumb|Tončka Šolar (Fajfarjeva)]]
|}

===Pri Črvičku===

Pər Čərvíčk, gospodar Čərvíčək, Čərvíčkov, Zgornja Dobrava 22, stara št. 19, zapis v katastru 1827 Zhervezh, lastnik Touzin, zapis v SA 1865 Červičik, priimek Ovsenik.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 19.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 19 Červičik]]
|Ovsenik Frančišek (roj. 9. 10. 1813 / um. 1886). Poroka z Margareto Kristan iz Begunj (roj. 4. 7. 1814 / um. 18. 11. 1880).
::	Jakob (roj. 26. 4. 1840 / um. 1883)
::	Marija (roj. 14. 4. 1842)
::::		Rozalija (roj. 2. 9. 1880 / um. 1888). Nezakonska hči.
::	Jožef (roj. 21. 3. 1844)
Matevž (roj. 18. 9. 1846). Leta 1880 poroka z Marijano Papler s Spodnje Dobrave št. 3 (roj. 11. 7. 1851).
::	Marija (roj. 5. 8. 1881)
::	Antonija (roj. 10. 6. 1883)
::	Frančišek (roj. 12. 1. 1886)
::	Marijana (roj. 23. 7. 1854 / um. 1864)
::	Mina (roj. 13. 5. 1857)	
Frančišek (roj. 18. 3. 1860 / um. 1863)
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 100.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Vidic (Črvičkovi z Zg. Dobrave 25)]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 43.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 44.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Črvičk]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 45.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Črvičk]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 50.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Črvičk]]
|}

===Pri Kajžu===

Pər Kájž, gospodar Kájžov, Kájžov, Zgornja Dobrava 28, stara št. 20, zapis v katastru 1827 Kaischouz, lastnik Kossel, zapis v SA 1865 Kajžovc, priimek Kosel.
     
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 20.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 20 Kajžovc]]
|Kosel Janez (roj. 21. 6. 1791 / um. 1868). Poroka z Marijo Špendov z Zgornje Dobrave (roj. 12. 12. 1804 / um. 1868).
::	Helena (roj. 18. 4. 1828)
::	Jakob (roj. 19. 4. 1834)
Matevž (roj. 21. 8. 1838). Leta 1862 poroka z Gertrudo Resman iz Mošenj / Mošnje (roj. 14. 3. 1836).
::::		Marija (roj. 22. 8. 1863)
::::		Janez (roj. 16. 5. 1865)
::::		Katarina (roj. 13. 4. 1867)
::::		Matevž (roj. 6. 8. 1869)
::::		Lovrenc (roj. 6. 8. 1869)
::::		Jožef (roj. 17. 3. 1872)
::::		Jakob (roj. 28. 7. 1874)
::	Tereza (roj. 13. 10. 1841)
::::		Neža (roj. 28. 12. 1865). Nezakonska hči.
::	Katarina (roj. 28. 4. 1844)
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 88.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Bergantovi (Kajžovi z Zg. Dobrave)]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 48.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Kajž]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 49.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Kajž]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 47.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi]]
|}

Janko Bergant (Kajžov) je bil brez roke, po vojni je imel funkcijo v krajevnem odboru, njegovega brata so med vojno ustrelili kot talca v Begunjah.

===Pri Kožarju===

Pər Kóžarjə, gospodar Kóžar, Kóžarjov, Zgornja Dobrava 27, stara št. 21, zapis v katastru 1827 Koschar, priimek Spendou, zapis v SA 1865 Kožar, lastnik Bertoncel.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 21.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 21 Kožar]]
|Špendov Marija (roj. 30. 1. 1814 / um. 1883). Poroka z Lukom Bertoncljem iz Selc (roj. 17. 10. 1816).
Bertoncel Jernej (roj. 15. 8. 1849). Vojak. Leta 1883 poroka z Marijo Benedičič Zgornje Dobrave št. 12 (3. 2. 1862).
::::		Janez (roj. 3. 4. 1884)
::::		Marija (roj. 29. 1. 1886)
::::		Filip (roj. 17. 4. 1887)
::::		Ivana (roj. 20. 8. 1888 / um. 1888)
::::		Anton (roj. 24. 4. 1890)
::	Matevž (roj. 24. 9. 1851)
::	Janez (roj. 21. 6. 1854)
|}
{|
|[[File:Kozarjevi nagrobnik.jpg|thumb|400 px|Nagrobnik Kožarjevih na Srednji Dobravi]]
|[[File:Pri Kožarju, Zgornja Dobrava.jpg|thumb|400 px|Pri Kožarju, Zgornja Dobrava. Arhiv Štular]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 51.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Kožar]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 52.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Kožar]]
|}

===Pri Očaku===

Pər Očák, gospodar Očԑk, Očákov, Zgornja Dobrava 26, stara št. 22, zapis v katastru 1827 Otschak, priimek Spendou, zapis v SA 1865 Očak, lastnik Spendov. Priimer naj bi prihajal iz ovčerejske dejavnosti. 
 
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 22.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 22 Očak]]
|Špendov Marija (roj. 19. 1. 1796 / um. 1871)&lt;br&gt;
Simon (roj. 24. 10. 1821). Poroka s Heleno Ovsenik iz Kajer [?] (roj. 23. 4. 1823 / um. 1883)
::::		Štefan (roj. 24. 12. 1851) 
::	Marija (roj. 15. 11. 1853). Leta 1885 poroka z Antonom Gajgerjem iz Selc (roj. 28. 12. 1860 / um. 1886).
::::		Marija (roj. 12. 2. 1887)
Martin (roj. 10. 11. 1855)
::	 Tomaž (roj. 14. 12. 1825)
::	 Matevž (roj. 9. 9. 1832)
::	 Mina (roj. 23. 3. 1835)
::::		 Štefan (roj. 19. 12. 1858 / um. 1865)
|[[File:Ober Dobrawa 22.jpg|thumb|Ober Dobrawa 22]]
|}
{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 03.jpg|thumb|400 px|Očakovi: družina Koselj z Zgornje Dobrave]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 53.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Očak]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 54.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Očak]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 55.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Očak]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 56.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Očak]]
|[[File:Očakov Stanko.jpg|thumb|Očakov Stanko, 21. 8. 1929. Arhiv Vere Šimnovec]]
|[[File:Ocakova Lojzka.jpg|thumb|left|400 px|Alojzija Lazar (Očakova Lojzka) z Zgornje Dobrave (1925--2016)]]
|[[File:Azira Kozjek.jpg|thumb|Azira Kozjek (Očakova)]]
|}

'''Alojzija Lazar''' (Očakova Lojzka) se je rodila 5. marca 1925 pri Sv. Duhu na Notranjskem v družini z desetimi otroki. Na Gorenjskem (Radovljica, Kamna Gorica, Kropa) je živela od 17. leta, nazadnje pri Očakovih na Zg. Dobravi. Poročena je bila s Stankom Koseljem, iz tega zakona je hči Metoda, ki je pri 16 letih umrla v prometni nesreči. Izdelovala je zobotrebce, nadvse rada je v javnosti recitirala (Šopek za babico, Brinovček), bila je dejavna pri invalidih, borcih, upokojencih, izseljencih, športnih krožkih. Umrla je konec sept. 2016. -- Marko Kozjek, Alojzija Lazar. ''Svobodna beseda'' 3/19 (maj 2017). 34.

===Pri Bohinčku===

Pər Bohínčkə, gospodar Bohínčək, Bohínčkov, Zgornja Dobrava 25, stara št. 23, zapis v katastru 1827 Wohinzhek, lastnik Lapainer, zapis v SA 1865 Bohinčik, lastnik Lapajner. 
    
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 23.jpg|thumb|350 px|Status animarum Zgornja Dobrava 23 Bohinčik]]
|Hojak Štefan (roj. 26. 12. 1787 / um. 1866). Rojen v Čepovanu (občina Kanal).

Lapajner Urša roj. Dežman (roj. 1. 10. 1805). 9. 2. 1835 poroka z ???
::	Matija (roj. 6. 2. 1836 / um. 1869)
Lapajner Gertruda (roj. 5. 3. 1838). Leta 1864 poroka z Matevžem Pretnarjem z Zgornje Dobrave (roj. 15. 9. 1833).
::	Pretnar Valentin (roj. 13. 2. 1865 / um. 1866?)
::	Janez (roj. 29. 12. 1866)
::	Lucija (roj. 13. 12. 1868 / um. 1889?)
::	Gertruda (roj. 3. 3. 1871)
::	Anton (roj. 2. 1. 1874 / um. 1874)
::	Marija (roj. 9. 6. 1875 / um. 1876)
::::		Johana (roj. 26. 6. 1877)

Pegam Simon (roj. 31. 10. 1843). Poroka z Marijo Rozman iz Otoč (roj. 28. 10. 1850 / um. 1888).
::	Simon (roj. 13. 8. 1874 / um. 29. 5. 1921)
::	Marija (roj. 11. 8. 1876)
::	Francka (roj. 26. 1. 1879)
::	Janez (roj. 15. 7. 1881)
::	Valentina (roj. 9. 2. 1884)
::	Anton (roj. 13. 6. 1886)
::	Franc (roj. 22. 8. 1888 / um. 1888)
|}
{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 33.jpg|thumb|400 px|Bohinčkovi]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 44.jpg|thumb|400 px|Štibelj]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 57.jpg|thumb|Milan Štibelj (Bohinček)]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 58.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Bohinček]]
|}
{|
|[[File:Milan Štibelj (Bohinček).jpg|thumb|Milan Štibelj (Bohinček)]]
|[[File:Ober Dobrawa 23.jpg|thumb|Ober Dobrawa 23 med drugo svetovno vojno. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Stara Bohinčkova hiša.jpg|thumb|Stara Bohinčkova hiša na Zgornji Dobravi.  Arhiv Rok Gašperšič]]
|}

Včasih so imeli kamnoseštvo.

===Pri Cimpermanu===

Pər Címpərman, gospodar Címpərman, Címpərmanov, Zgornja Dobrava 23, stara št. 24, zapis v katastru 1827 Zimpermann, lastnik Aussenitz, zapis v SA 1865 Cimperman, priimek Ovsenik. 

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 24.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 24 Cimperman]]
|Ovsenik Valentin (roj. 14. 2. 1786 / um. 1869)&lt;br&gt;
Luka (roj. 9. 10. 1818). Poroka z Marijo Sparovic (roj. 3. 4. 1821 / um. 1869).
::::		Marija (roj. 20. 2. 1844)
::::		Matevž (roj. 4. 9. 1845)
::::		Gregor (roj. 7. 4. 1848 / um. 1869)
::::		Helena (roj. 22. 7. 1852)
::::		Ovsenik Terezija (roj. 28. 9. 1854)
::::::			Ovsenik Marija (roj. 24. 10. 1881). Nezakonska hči.
::::		Ovsenik Frančiška (roj. 29. 9. 1856)
::::		Ovsenik Janez (roj. 2. 1. 1859)
::::		Ovsenik Jožef (roj. 10. 3. 1861)
::::		Ovsenik Margareta (roj. 27. 3. 1864)
|[[File:Cimprmanovi.jpg|thumb|Cimpermanovi]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 59.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Cimperman]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 60.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Cimperman]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 61.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Cimperman]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 62.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobrav: Cimperman]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 63.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobrav: Cimperman]]
|[[File:Andrej in Marica Frelih.jpg|thumb|Andrej in Marica Frelih (Cimpermanova)]]
|}

===Pri Pisancu===

Pr Písanc (pridevnik Pisančov). Hišna št. Zgornja Dobrava 31, stara hišna št. 25. Kataster 1827: Pisanz (lastnik Paulitsch), zapis v SA 1865 Pisanca, lastnik Pavlič.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 25.jpg|thumb|left|Status animarum Zgornja Dobrava 25 Pisanc]]
|
'''SA 1865–1890'''
*&lt;s&gt;Casparus Pavlič&lt;/s&gt; pf. cas. 3. Febr. 1803, mortuus 1876
*&lt;s&gt;Maria Meršol&lt;/s&gt; 3. Febr. 1809, mortuus 1874
*Carolina Pavlič ux filia fratris pf [žena, hči gospodarjevega brata] 17 Janua 1840, matrimon junc [poročena] 1873
*Antonius Hrovat pf Dobrava sup 1. Junii 1839, [poročen] 1873
*Franciscus fil 29 Novb 1873
*Antonius fil 22 Octob 1876
*Maria filia 30 Nov 1880

*&lt;s&gt;Georg Papler&lt;/s&gt; inqulinus [stanovalec]
|[[File:Grob Pisancev na Dobravi.jpg|thumb|300 px|Grob Pisancev na Srednji Dobravi: Hrovat Milka, Jože, Anton, Frančiška / Štular: Janez in Helena]]
|[[|thumb|200 px|stari nagrobnik Janeza Štularja]]
|}

Zaporedje gospodarjev

* Thomas Hrobath * 1719 (kajžar), žena Anna * 1729,  otroci Joannes * 1733, Jacob * 1750, Casper * 1754 
* ??
* Jakob Hrovat * 1813 † 12. 2. 1888, Zg. Dobrava 7, žena Helena, roj. Kodras (vulgo Komar) 1807
* Anton Hrovat * 1. 6. 1839 † 21. 6. 1912, roj. na Zg. Dobravi 7 (Komaričkov), se je 1873 priženil h Karolini, roj. Pavlič (vulgo Pisanc) na Zg. Dobravi 25 
* Anton Hrovat * 22. 10. 1876 † 3. 5. 1951, žena Frančiška, roj. Pogačnik s Prezrenj 5 (13. 3. 1877 - 13. 6. 1951). Otroci: 
**Viktor, natakar, živel in umrl v Ljubljani
**Jože (1912–1997), železar, ostal na Pisančiji, med okupacijo bival v Ljubljani
**Ciril, čevljar, živel in umrl v Ljubljani
**Anton, mesar, živel in umrl v Ljubljani (1. 2. 1906 † 23. 12. 1955), žena  Ana, roj. Gruden 7. 11. 1912 v Jurki vasi. Sin:
***Anton, gradbeni inženir (* 5. 12. 1934 v Ljubljani, žena Zofija, roj. Derganc 20. 12. 1934 v Soteski)
**Frančiška, gospodinja, poročena Oblak, živela v Lescah
**Alojzija, gospodinja, poročena Pogačnik, živela in umrla na Jesenicah
* Jože Hrovat (22. 8. 1912 - 20. 3. 1997), žena Milka (15. 6. 1917 - 8. 5. 2008); na Dobravi so pokopani tudi Milkini starši Helena Štular (1894-1982) in Janez Štular (1882-1950) iz Podnarta, ki so živeli pri Pisancih; Jože in Milka nista imela otrok; gospodar je bil dolžan brate izplačati s &quot;po dvema smrekama&quot;.
* 2008 Jelka Polončič, nečakinja Milke Hrovat, podeduje domačijo in okoliška zemljišča.
* 30. 7. 2009 kupi domačijo z zraven ležečo vrtačo Mojca Hladnik, ki živi tu z [[Dobravski kdojekdo#Borut Škarja|Borutom Škarjo]].

{|
|[[File:Pisanc 01.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1775. Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 01b.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1775. Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 05.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1775 (3). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 06.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1775 (4). Arhiv Antona Hrovata]]
|}

{|
|[[File:Pisanc 02.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1778. Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 70.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1778 (2). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 68.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1780. Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 69.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1780 (2). Arhiv Antona Hrovata]]
|}

{|
|[[File:Pisanc 03.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1786. Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 03b.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1786. Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 67.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1786 (3). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 04.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1788. Arhiv Antona Hrovata]]
|}

{|
|[[File:Pisanc 65.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1793. Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 66.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1793 (2). Arhiv Antona Hrovata]]
|}

{|
|[[File:Pisanc 62.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1798. Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 61.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1800. Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 63.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1800 (2). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 64.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1802. Arhiv Antona Hrovata]]
|}

{|
|[[File:Pisanc 57.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1813. Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 58.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1813 (2). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 59.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1813 (3). Arhiv Antona Hrovata]]
|}

{|
|[[File:Pisanc 53.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1814. Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 54.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1814 (2). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 55.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1814 (3). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 56.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1814 (4). Arhiv Antona Hrovata]]
|}

{|
|[[File:Pisanc 45.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1822. Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 47.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1822 (2). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 48.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1822 (3). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 51.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1822 (4). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 52.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1822 (5). Arhiv Antona Hrovata]]
|}

{|
|[[File:Pisanc 40.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1823. Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 41.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1823 (2). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 42.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1823 (3). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 43.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta  1823 (4). Arhiv Antona Hrovata]]
|}

{|
|[[File:Pisanc 44.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1823 (5). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 46.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1823 (6). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 49.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1823 (7). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 50.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1823 (8). Arhiv Antona Hrovata]]
|}

{|
|[[File:Pisanc 36.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1832. Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 37.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1832 (2). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 39.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1832 (3). Arhiv Antona Hrovata]]
|}

{|
|[[File:Pisanc 33.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1835. Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 34.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1835 (2). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 35.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1835 (3). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 32.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1837. Arhiv Antona Hrovata]]
|}

{|
|[[File:Pisanc 29.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1840. Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 30.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1840 (2). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 31.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1840 (3). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 28.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1841]. Arhiv Antona Hrovata]]
|}

{|
|[[File:Pisanc 26.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1846]]
|[[File:Pisanc 27.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1846 (2)]]
|}

{|
|[[File:Pisanc 21.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1869 (1)]]
|[[File:Pisanc 22.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta  1869 (2)]]
|[[File:Pisanc 23.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1869 (3)]]
|[[File:Pisanc 24.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1869 (4)]]
|[[File:Pisanc 25.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1869 (5)]]
|}

{|
|[[File:Pisanc 07.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1873. Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 08.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1873 (2). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 09.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1873 (3). Arhiv Antona Hrovata]]
|}

{|
||[[File:Pisanc 15.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, ženitna pogodba iz leta 1873 (1). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 16.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, ženitna pogodba iz leta 1873 (2). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 17.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, ženitna pogodba iz leta 1873 (3). Arhiv Antona Hrovata]]
|}

{|
|[[File:Pisanc 18.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, ženitna pogodba iz leta 1873 (4). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 19.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, ženitna pogodba iz leta 1873 (5). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 20.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, ženitna pogodba iz leta 1873 (6). Arhiv Antona Hrovata]]
|}

{|
|[[File:Pisanc 73.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1874. Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 13.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1888. Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 72.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1894. Arhiv Antona Hrovata]]
|}

{|
|[[File:Pisanc 10.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1903. Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 11.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1903 (2). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 12.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1903 (3). Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 14.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1906. Arhiv Antona Hrovata]]
|[[File:Pisanc 71.jpg|thumb|Pisanc, Zgornja Dobrava, dokument iz leta 1913. Arhiv Antona Hrovata]]
|}

{|
|[[File:Zakonca Pisanc z Zgornje Dobrave.jpg|thumb|300 px|Anton Hrovat (* 1839 na Zg. Dobravi 7, Komaričkov) se je 1873 priženil h Karolini, roj. Pavlič. Arhiv Hladnik]]
|[[File:Frančiška Hrovat (Pisanka), Zgornja Dobrava.jpg|thumb|Frančiška Hrovat (Pisanka), Zgornja Dobrava (1877-1951), okrog 1900. Arhiv Tone Hrovat]]
|[[File:Zgornja Dobrava 1918?.jpg|thumb|left|600 px|Na Dobravi 1900–1918, arhiv M. Hladnik&lt;ref&gt;Ker sta na fotografiji dva duhovnika, bi jo mogoče lahko datirali v leto 1901, ko je bil ob župniku Valentinu Aljančiču na Dobravi še subsidiarij Jakob Kalan. Fotografija je bila shranjena na Pisančiji, vendar je posneta drugje. V središču sta morda Anton Hrovat (*1876) in žena Frančiška.&lt;/ref&gt;]]
|}

{|
|[[File:Birma Zgornja Dobrava 1918.jpg|thumb|500px|Birma? na Zgornji Dobravi pred 1930. 2 Anton Hrovat (Pisanc; 1876–1951), 3 Joža Hrovat?;  dečki: 1 Viktor , 3 Joža (pozneje gospodar). Foto Vengar Radovljica, arhiv M. Hladnik]]
|[[File:Poroka pri Pisancu na Zgornji Dobravi.jpg|thumb|600 px|Pisančija: Poroka tete Francke okrog 1930. Arhiv Toneta Hrovata. Sedijo: 1 2 Vilkova mama 3 Vilko, 4 teta Francka, 5 mama 6 teta Lojzka 7 Ciril. Stojijo: 1 2 3 4 5 6 ata Anton Hrovat (* 1876) 8 9 Anton Hrovat (* 1906), na vrhu sta Kosmova]]
|}

{|
|[[File:Bratje Hrovat, Pisančevi.jpg|thumb|400 px|Bratje Hrovat, Pisančevi z Zgornje Dobrave: Viktor, Jože,  Ciril, Anton Hrovat, okrog 1925. Arhiv Tone Hrovat]]
|[[File:Bratje Hrovat (Pisančevi).jpg|thumb|Bratje Hrovat (Pisančevi) z Zgornje Dobrave - Anton, Ciril, Joža, Viktor Hrovat (okrog 1925). Arhiv Hladnik]]
|[[File:Ana in Tone Hrovat 1932.jpg|thumb|Ana in Tone Hrovat, poroka leta 1932. Arhiv Hladnik]]
|[[File:Helena Štular, pri Pisancu.jpg|thumb|Helena Štular, mama Milke Hrovat (Pisanke), Zgornja Dobrava. Arhiv Hladnik]]
|}

{|
|[[File:Smučarji.jpg|thumb|Smučarji na Zelenici, fotografija v Pisančevi veži; Jože Hrovat (tretji) je bil pred vojno turni smučar]]
|[[File:Milka Štular, šolsko spričevalo 1923.jpg|thumb|400 px|Milka Štular, šolsko spričevalo, Ovsiše 1923/24]]
|}

{|
|[[File:Ciril Hrovat, Pisančev z Zgornje Dobrave 03.jpg|thumb|Ciril Hrovat (Pisančev z Zgornje Dobrave). Arhiv Hladnik]]
|[[File:Ciril Hrovat, Pisančev z Zgornje Dobrave 04.jpg|thumb|Ciril Hrovat (Pisančev z Zgornje Dobrave). Arhiv Hladnik]]
|[[File:Ciril Hrovat, Pisančev z Zgornje Dobrave 01.jpg|thumb|Ciril Hrovat (Pisančev z Zgornje Dobrave). Arhiv Hladnik]]
|[[File:Pepca in Ciril Hrovat, Pisančeva z Zgornje Dobrave 02.jpg|thumb|Poroka Pepce in Cirila Hrovata (Pisančevega z Zgornje Dobrave)]]
|[[File:Anton Hrovat.jpg|thumb|Anton Hrovat (* 1934)&lt;ref&gt;Anton Hrovat hrani hišne dokumente iz 18., 19. in 20. stoletja, predstavljene zgoraj. Sicer je po materini strani bratranec jezikoslovca [[:w:Janez Dular|Janeza Dularja]].&lt;/ref&gt;]]
|}

{|
|[[File:Pisančija.jpg|thumb|400 px|Pisančija. Arhiv Toneta Hrovata]]
|[[File:Domačija Pisanc na Zgornji Dobravi.jpg|thumb|Domačija Pisanc na Zgornji Dobravi]]
|[[File:Domačija Pisanc na Zgornji Dobravi 02.jpg|thumb|Domačija Pisanc na Zgornji Dobravi]]
|[[File:Domačija Pisanc na Zgornji Dobravi 03.jpg|thumb|Domačija Pisanc na Zgornji Dobravi]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 122.jpg|thumb|Zgornja Dobrava 31a in 31]]
|[[File:Zgornja Dobrava (Pisanc).jpg|thumb|Zgornja Dobrava (Pisanc) leta 2007]]
|[[File:Pri Pisancu na Zgornji Dobravi.jpg|thumb|Pri Pisancu na Zgornji Dobravi: Borut Škarja, Mojca Hladnik, Jože Hladnik]]
|}

[https://slov.si/mh/galerije/galeri253/index.html Več fotografij.]

===Pri Švelcu===

Pər Švêlc, gospodar Švêlc, Švêlčov, Zgornja Dobrava 50, stara št. 26, zapis v katastru 1827 Schwelz, priimek Bohinz, zapis v SA 1865 Švelc, lastnik Bohinc. 

Anica Zupan (Sr. Dobrava, 1908–1945). Rojena Šoberl (p. d. Švelc) na Srednji Dobravi št. 3. [http://www.worldvitalrecords.com/Svelc slika]

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 26.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 26 Švelc]]
|Bohinc Marija (roj. 28. 10. 1788 / um. 1863). Rojena Princ. Poroka s Sparovic Tomaž iz Zaloš (roj. 21. 12. 1791 / um. 1864).

Anton (roj. 14. 1. 1823 / um. 1872). Poroka s Heleno Pogačnik z Zgornje Dobrave (roj. 6. 4. 1822).
::	Valentin (roj. 11. 2. 1856 / um. 13. 7. 1878)
Matevž (roj. 21. 9. 1859). Leta 1883 poroka z Marijano Boštjančič z Mišač (roj. 22. 8. 1858).
::	Frančišek (roj. 6. 10. 1861 / um. 1866)
::	Marija (roj. 16. 12. 1864)
::::		Marija (roj. 13. 12. 1887). Nezakonska hči.
::	Marijana (roj. 30. 6. 1871)
::	Frančišek (roj. 6. 10. 1879). Posvojen?
::	Frančiška (roj. 29. 9. 1881 / um. 1887). Posvojena?
::	Marija (roj. 1. 9. 1883)
::	Antonija (roj. 9. 5. 1885 / um. 1887)
::	Johana (roj. 7. 5. 1887)
::	Alojz (roj. 4. 1. 1889)
|}

Švelčeva domačije je bila v 1970. letih prazna in pogorišče, posest sta po 2000 kupila Edita in Samo Krč, po Samovi smrti pa okoli leta 2018 [[Dobravski kdojekdo#Mimi Zajc|Mimi Zajc]].

{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 59.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Bogomil Šoberl (Švelc z Zg. Dobrave)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 60.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Jožko Šoberl (p. d. Švelc z Zg. Dobrave, rod je iz Besnice)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 71.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Šoberl (Švelčevi z Zg. Dobrave)]]
|[[File:Pri Švelcu, Srednja Dobrava 01.jpg|thumb|Pri Švelcu, Srednja Dobrava. Arhiv Bavconovih]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 64.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Švelc]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 66.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Švelc]]
|}

===Pri Jožu===

Pər Jóž, gospodar Jóžovc, Jóžov, Zgornja Dobrava 9, stara št. 27, zapis v katastru 1827 Debellak, priimek Debellack, zapis v SA 1865 Jož, lastnik Debelak.
     
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 27.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 27 Jož]]
|Debelak Uršula (roj. 27. 12. 1801 / um. 1875). 
Janez (roj. 6. 12. 1830 / um. 13. 9. 1888). Leta 1858 poroka z Gertrudo Golmajer iz Zgornje Lipnice (roj. 23. 3. 1824).
::::		Marija (roj. 26. 3. 1859)
::::		Barbara (roj. 3. 12. 1861)
::::		Helena (roj. 20. 4. 1864)
Anton (roj. 27. 5. 1867). Leta 1889 poroka z Ivano Zupan iz Zaloš (roj. 11. 8. 1867).
::::::			Jožef (roj. 29. 3. 1889). Posvojen.
::	Katarina (roj. 1. 4. 1833)
::::		Frančišek (roj. 3. 12. 1860). Nezakonski sin.
::	Gertruda (roj. 2. 3. 1836)
::	Tereza (roj. 5. 10. 1838)
::	Marija (roj. 21. 5. 1841)
|}

{|
|[[File:Pri Jožu na Zgornji Dobravi.jpg|thumb|400 px|Rodbina Vovk s Črnivca, staršev Jane Štular, roj. Vovk, žene Cveta Štularja, sedanjega gospodarja. Arhiv Štular]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 48.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Debeljak, Brce, Ažman]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 46.jpg|thumb|400 px|Lovrenc Debelak, padel v NOB]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 67.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: pri Jožu]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 68.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: pri Jožu]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 69.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: pri Jožu]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 70.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: pri Jožu]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 71.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: pri Jožu]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 72.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: pri Jožu]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 96.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi:  34a, 9, 9a (pri Jožu)]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 121.jpg|thumb|Zgornja Dobrava 9, pri Jožu]]
|[[File:Jana in Cveto Štular.jpg|thumb|Jana in Cveto Štular]]
|[[File:Boštjan Štular.jpg|thumb|Boštjan Štular]]
|}

===Pri Šimencu===

Pər Šímənc, gospodar Šímənca,  Šímənčov, Zgornja Dobrava 29, stara št. 28, zapisa v katastru 1827 še ni, zapis v SA 1865 Šimenc, lastnik Kosem. 
     
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 28.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 28 Šimenc]]
|Golmajer Simon (roj. 22. 10. 1788 / um. 1864). 
Tereza (roj. 29. 9. 1821)
Marija (roj. 12. 6. 1824 / um. 12. 2. 1890). Poroka s Sebastjanom Kosmom iz Ljubnega (roj. 18. 1. 1836).
::::		Kosem Marija (roj. 12. 12. 1860)
::::		Frančiška (roj. 12. 2. 1863)
::::		Jakob (roj. 12. 7. 1866)
::	Golmajer Neža (roj. 22. 10. 1830)
::::		Golmajer Jakob (roj. 9. 4. 1863)
|}

{|	
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 36.jpg|thumb|300 px|Šimenčovi: Pfajfar]]
|[[File:Janez Pfajfar, Šimenčev.jpg|thumb|Janez Pfajfar, Šimenčev]]
|}

===Pri Frticu===

Pər Fərtíc, gospodar Fərtíčnik, Fərtíčnikov, Zgornja Dobrava 30, stara št. 29, zapisa v katastru 1827 še ni, zapis v SA 1865 Fertičnik, priimek Bohinc.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 29.jpg|thumb|Status animarum Zgornja Dobrava 29 Fertičnik]]
|Lapajnar Mina (roj. 18. 3. 1803 / um. 1868), soror ux [sestra gospodinje]
Urša (roj. 29. 10. 1818 / um. 1886). Poroka s Frančiškom Bohincem (roj. 4. 10. 1825).
::	Bohinc Marijana (roj. 26. 6. 1861)
::	Bohinc Janez (roj. 20. 10. 1863)
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 54.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Koselj (Frtic z Zg. Dobrave)]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 73.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Frtic]]
|}

===Pri Merteljnu===

Pər Mêrtəlnə, gospodar Mêrtəl, Mêrtəlnov, Zgornja Dobrava 32. Hiše ni ne v katastru ne v Statusu animarum, tudi zdaj je prazna.

{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 39.jpg|thumb|300 px|Merteljevi]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 57.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Jankovič, roj. Mertelj, Bertoncelj (Zg. Dobrava)]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 74.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Šimenc]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 75.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Šimenc]]
|}

Anton Mertelj (roj. 1878 / um. 1944) se je poročil z Marijo Bertoncelj (roj. 1886 / um. 1969). Imela sta šest otrok: Mihael, Marija-Mimi, Vida (por. Jankovič) … -- [http://mygeritage.si myheritage.si]

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 76.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Mertelj]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 77.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Mertelj]]
|}
{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 78.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Mertelj]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 79.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Mertelj]]
|[[File:Nuša Kolman.jpg|thumb|Nuša Kolman, 32a]]
|[[File:Milan Kolman.jpg|thumb|Milan Kolman, 32a]]
|}

===Kozjekovi===

Zgornja Dobrava 1. V Statusu animarum hiše še ni, tudi v katastru še ne, niti ni registrirana med hišnimi imeni na Dobravah.

{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 07.jpg|thumb|400 px|Kozjekovi]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 83.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Kozjek]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 82.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Kozjek]]
|}
{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 85.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Kozjek]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 81.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Čebelnjak]]
|[[File:Kozjekov Janez.jpg|thumb|Kozjekov Janez z Zgornje Dobrave]]
|}

===Druge hiše===

'''Zgornja Dobrava 1b, vikend'''

{|
||[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 136.jpg|thumb|Zgornja Dobrava 1b]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 137.jpg|thumb|Zgornja Dobrava, vikend]]
|}

'''Zgornja Dobrava 4'''

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 93.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi, št. 4]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 92.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi, št. 4]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 94.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi, št. 4]]
|}
{|
||[[File:Brane Bertoncelj (Zdevčev Brane).jpg|thumb|Brane Bertoncelj (Zdevčev Brane)]]
|[[File:Špela Bertoncelj 02.jpg|thumb|Špela Bertoncelj]]
|[[File:Jernej Bertoncelj.jpg|thumb|Jernej Bertoncelj]]
|}

'''4a'''

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 95.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: 4 in 4a]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 91.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: 4a]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 89.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: 4a]]
|}
{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 90.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi]]
|[[File:Albert Krnc.jpg|thumb|Albert Krnc (Bertl, Mihovčev)]]
|[[File:Mira Krnc.jpg|thumb|Mira Krnc]]
|}

'''Novogradnji na Pozinovem'''

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 103.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: Pozin]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 104.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi, nova hiša]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 124.jpg|thumb|Zgornja Dobrava]]
|}

'''Zgornja Dobrava 11a, 11b, 16'''

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 105.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: 11a]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 133.jpg|thumb|Zgornja Dobrava 11a]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 134.jpg|thumb|Zgornja Dobrava 16]]
|[[File:Brane Debeljak.jpg|thumb|Brane Debeljak, št. 16]]
|}

'''Novogradnji pri Šuštarjevem'''

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 87.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: novogradnja]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 88.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 109.jpg|thumb|Zgornja Dobrava]]
|}

'''Zgornja Dobrava 28a'''

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 131.jpg|thumb|Zgornja Dobrava 28a]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 132.jpg|thumb|Zgornja Dobrava 28a]]
|}

'''Zgornja Dobrava 30a, 31a'''

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 123.jpg|thumb|Zgornja Dobrava 30a]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 125.jpg|thumb|Zgornja Dobrava 30a]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 126.jpg|thumb|Zgornja Dobrava 31a]]
|}


'''Zgornja Dobrava 32a, 33'''

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 106.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: 32a]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 102.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: 32a]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 111.jpg|thumb|Zgornja Dobrava 33]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 112.jpg|thumb|Zgornja Dobrava 33]]
|}

'''Zgornja Dobrava 34, 34a'''

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 97.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: 34, 35 idr.]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 99.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: 34a]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 101.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: 34a]]
|}

'''Zgornja Dobrava 35, 35a, 36, 36a, 37'''

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 98.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: 35, 36, 44]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 115.jpg|thumb|Zgornja Dobrava 35 in 35a]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 120.jpg|thumb|Zgornja Dobrava  35a in 42]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 114.jpg|thumb|Zgornja Dobrava 36a in 37]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 113.jpg|thumb|Zgornja Dobrava 37]]
|}

'''Zgornja Dobrava 38, 39, 39b, 40, 42, 44'''

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 127.jpg|thumb|Zgornja Dobrava b. š, 40, 33]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 110.jpg|thumb|Zgornja Dobrava 38 in 40]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 118.jpg|thumb|Zgornja Dobrava 39]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 129.jpg|thumb|Zgornja Dobrava 39]]
|}
{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 116.jpg|thumb|Zgornja Dobrava 39b]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 117.jpg|thumb|Zgornja Dobrava]]
|}
{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 119.jpg|thumb|Zgornja Dobrava 42 in 44]]
|[[File:Barbara in Milan Lavtar.jpg|thumb|Barbara in Milan Lavtar, št. 44]]
|[[File:Iva in Katarina Lavtar.jpg|thumb|Iva in Katarina Lavtar]]
|}

'''Zgornja Dobrava 45'''

{|
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 100.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: 45 in brez št.]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 107.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi]]
|[[File:Hiše na Zgornji Dobravi 108.jpg|thumb|Hiše na Zgornji Dobravi: 45]]
|}

'''Drugo'''

{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 47.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Jože Debelak (Zg. Dobrava 34, pri Marjani)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 76.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Maja Kaltenekar (Zg. Dobrava 34)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 73.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Debeljakovi (Zg. Dobrava 16)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 113.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Toplišek (Zg. Dobrava, nova hiša)]]
|}
{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 127.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Ivanka Bogataj, (hči gostačev na Zg. Dobravi in drugje), sestra skakalca [[:w:en:Vinko Bogataj|Vinka Bogataja]] ]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 124.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Jožef Pogorelec (Zg. Dobrava 1b]]
|}

==Spodnja Dobrava==

{{Kategorija v Zbirki|Spodnja Dobrava, Radovljica}}

Dobrava inferior

[[File:Spodnja Dobrava s hišnimi številkami.jpg|thumb|left|1000 px|Spodnja Dobrava s hišnimi številkami in domačimi hišnimi imeni]]

V Statusu animarum so šle hišne številke od spodnjega konca vasi navzgor, današnje pa gredo v obratni smeri.

{|
|[[File:Spodnja Dobrava 02.jpg|thumb|Spodnja Dobrava]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 43.jpg|thumb|Spodnja Dobrava]]
|[[File:Spodnja Dobrava 03.jpg|thumb|Spodnja Dobrava]]
|}

===Pri Pšcu===

Pər Pšcԑ, gospodar Pšԑc, Pščóv, hišna številka Spodnja Dobrava 4, stara hišna številka 1, v katastru 1827 ni imena hiše, lastnik pa je bil Pessiak, zapis v SA 1865 Pšec, priimek Pesjak. 

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 44.jpg|thumb|Spodnja Dobrava 1 Pšec]]
|Fortunat Pesjak (roj. 2. 7. 1823). Poroka z ??? Agnes Debelak (roj. 27. 12. 1832 / um. 1865) ali z Gertruda Zupanec.&lt;br&gt;
Tereza Pesjak (roj. 15. 9. 1827)&lt;br&gt;
Marija Pesjak (roj. 12. 8. 1830)
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 43.jpg|thumb|400 px|Grobovi na Srednji Dobravi: Albinini]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 02.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: pri Pšcu, stara hiša]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 03.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi (pri Pšcu), stara hiša]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 05.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi, pri Pšcu, nova hiša]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 04.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi, pri Pšcu,  nova hiša]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 53.jpg|thumb|Spodnja Dobrava: pri Pšcu]]
|[[File:Miro Albinini 01.jpg|thumb|Miro Albinini]]
|[[File:Miro Albinini in Erazem.jpg|thumb|Miro Albinini in Erazem]]
|[[File:Primož Janc.jpg|thumb|Primož Janc (Pšc)]]
|}

===Pri Jarcu===

Pər Járc, gospodar Járc, Járčov, hišna št. Spodnja Dobrava 3, stara hišna številka 2, zapis v katastru 1827 Jarz, lastnik Grilz, zapis v SA 1865 Jarc, lastnik Kapus.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 45.jpg|thumb|Spodnja Dobrava 2 Jarc]]
|Marija Grilc, (roj. 30. 10. 1789 / um. 1870)&lt;br&gt;
Terezija Grilc (roj. 29. 9. 1819 / um. 1889). Poroka s Tomaž Kapus iz Lesc (roj. 9. 12. 1824 / um. 1885).&lt;br&gt;
Florijan Kapus (roj. 5. 5. 1854)&lt;br&gt;
Mina Kapus (roj. 1. 1. 1856)&lt;br&gt;
Barbara Kapus (roj. 19. 11. 1856)&lt;br&gt;
Helena Kapus (roj. 15. 4. 1858)&lt;br&gt;
Janez Kapus (roj. 6. 8. 1862 / um. 1862)

[gostač] Janez Mulej (roj. 11. 4. 1813). Poroka z Nežo Frakel iz Lipnice (roj. 17. 1. 1810).&lt;br&gt;
Janez Mulej (roj. 14. 7. 1849).
|}

{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 111.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Jarčevi: Dobre,  Kapus (Sp. Dobrava 3)]]
|[[File:Pri Jarcu.jpg|thumb|Justinova Slavka z otrokom pred Jarčevo hišo]]
|[[File:Peter Dobre.jpg|thumb|Peter Dobre (Jarc)]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 51.jpg|thumb|Spodnja Dobrava 15 in 3]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 11.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: pri Jarcu]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 12.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: pri Jarcu]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 13.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: pri Jarcu]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 14.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: pri Jarcu]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 15.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: pri Jarcu]]
|}

===Pri Petrovcu===

Pər Pétrovc, gospodar Pétrovc, Pétrovčov, hišna številka Spodnja Dobrava 5, stara hišna številka 3, zapis v katastru 1827 Petrouz, lastnik Pristautz, zapis v SA 1865 Petrovc, lastnik Papler.
  
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 46.jpg|thumb|Spodnja Dobrava 3 Petrovc]]
|Gertruda Pristavec (roj. 11. 2. 1816). Poroka z Matevžem Paplerjem z Brezovice (roj. 11. 9. 1817).&lt;br&gt;
::	Margareta Papler (roj. 13. 7. 1841)&lt;br&gt;
::	Marija Papler (roj. 8. 1. 1844)&lt;br&gt;
::      Gašper Papler (roj. 6. 1. 1846). Poroka z Marija Debelak (roj. 4. 4. 1849).&lt;br&gt;
::::            Marija Papler (roj. 26. 2. 1875)&lt;br&gt;
::::            Cilka Papler (roj. 29. 10. 1876 / um. 4. 10. 1886)&lt;br&gt;
::::           Johana Papler (roj. 14. 11. 1878) [poročena Kompoš, umrla v Ratečah 22. 7. 1936]&lt;br&gt;
::::           Gertruda Papler (roj. 21. 3. 1881)&lt;br&gt;
::::           Janez Papler (roj. 5. 5. 1883 / um. 1887)&lt;br&gt;
::::           Frančišek (roj. 2. 4. 1885)&lt;br&gt;
::::           Janez Papler (roj. 15. 5. 1887)&lt;br&gt;
::::           Frančiška Papler (roj. 29. 10. 1889?)&lt;br&gt;
::  	Frančišek Papler (roj. 28. 7. 1848)&lt;br&gt;
::	Marijana Papler (roj. 11. 7. 1851)&lt;br&gt;
::	Mina Papler (roj. 1. 12. 1853)
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 28.jpg|thumb|400 px|Petrovčevi: Paplar]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 06.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: pri Petrovcu]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 07.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: pri Petrovcu]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 08.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: pri Petrovcu]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 09.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: pri Petrovcu]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 10.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: pri Petrovcu]]
|}

Hišna št. 10 je '''pri Šimnovcu''', pər Šímnovc, gospodar Šímnovc, Šímnovčov. Hišno ime je novo, saj ga ne v katastru 1827 ne v SA 1865 še ni. 
{|
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 19.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: Šimnovec]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 20.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: Šimnovec]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 98.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Šimnovec (Petrovčevi s Sp. Dobrave)]]
|}

{|
|[[File:Poroka Janeza in Marije Papler 1921.jpg|thumb|450 px|Poroka Janeza in Marije Papler 1921: sedijo: Tone Udir, župnik Klavžar, 3 4 mladoporočenca Marija Koselj (Rokova) in Janez Papler (Petrovčev), 5 Johana Udir, žena Toneta Udirja in sestra Janeza Paplerja (Petrovčeva); 2. vrsta: 1-3 Udirjevi fantje, 4 ? 5 ? 6 Rok Debelak (Verina stara mama je njegova sestra, pozneje se preseli v Lipnico), 7 stric iz Kranja; zgornja vrsta: 1 Marija Debelak (Rokova), 2 Pepa Debelak (Ukova), por. Ažman, 3 Franca Papler (Petrovčeva). Arhiv Vera Šimnovec]]
|[[File:Birmanka Francka Javornik.jpg|thumb|Birmanka Francka Javornik (med vojno izseljena, profesorica na Jesenicah) in botra Petrovčeva Francka. Arhiv Vera Šimnovec]]
|[[File:Micka, Johana, Jerca Papler (Petrovčeve).jpg|thumb|Micka, Johana, Jerca Papler (Petrovčeve). Arhiv Vera Šimnovec]]
|}

{|
|[[File:Paplerjeva (Petrovčeva) s Spodnje Dobrave.jpg|thumb|Johana Papler (1878–1936), poročena Kompoš, pred vojno. Arhiv Vera Šimnovec]]
|[[File:Janez Kompoš.jpg|thumb|Janez Kompoš, žandar v Tržiču (poročen s Petrovčevo Johano). Arhiv Vera Šimnovec]]
|[[File:Peter Kompoš in Janez Papler.jpg|thumb|Peter Kompoš (sin Janeza K., profesor matematike v Kranju) in Janez Papler pred vojno. Arhiv Vera Šimnovec]]
|}

{|
|[[File:Milena Papler pri birmi.jpg|thumb|Milena Papler pri birmi, botra je Mežnarjeva Francka]]
|[[File:Mara Papler pri birmi 1932.jpg|thumb|Botra Rokova in birmanka Mara Papler okrog 1932. Arhiv Vere Šimnovec]]
|[[File:Mara Papler (Petrovčeva).jpg|thumb|Mara Papler (Petrovčeva), padla v NOB. Arhiv Vera Šimnovec]]
|[[File:Birma Petrovčeve Vere 1941 na Dobravi.jpg|thumb|Birma 1941: Petrovčeva Vera z botro Ivanko Resman (Bodlajevo). Arhiv Vera Šimnovec]]
|[[File:Vera Papler (Petrovčeva) z botro Ivanko Resman (Bodlajevo) pri birmi 1941.jpg|thumb|Vera Papler (Petrovčeva) z botro Ivanko Resman (Bodlajevo) pri birmi 1941. Arhiv Vera Šimnovec]]
|}
{|
|[[File:Petrovčevi okrog 1940.jpg|thumb|450 px|Petrovčevi: Ivan, Francka, Mara (padla v NOB), Milena, Vera okrog 1940. Arhiv Vera Šimnovec]]
|[[File:Stanko Koselj z birmancem Ivanom Paplerjem 1941.jpg|thumb|Stanko Koselj z birmancem Ivanom Paplerjem 1941. Arhiv Vera Šimnovec]]
|}

{|
|[[File:Ivan Papler (Petrovčev).jpg|thumb|Ivan Papler (Petrovčev), Verin brat jeseni 1937. Arhiv Vera Šimnovec]]
|[[File:Milena, Vera, Ivan, Mara Papler (Petrovčevi) jeseni 1937.jpg|thumb|400 px|Petrovčevi: Milena, Vera, Ivan, Mara, jeseni 1937. Arhiv Vera Šimnovec]]
|[[File:Janez Papler (Petrovčev).jpg|thumb|Janez Papler (Petrovčev). Arhiv Vera Šimnovec]]
|[[File:Janez Papler (Petrovčev) 02.jpg|thumb|Janez Papler (Petrovčev). Arhiv Vera Šimnovec]]
|}

{|
|[[File:Vera Šimnovec (Petrovčeva).jpg|thumb|Vera Šimnovec (Petrovčeva)]]
|[[File:Janez Šimnovec.jpg|thumb|Janez Šimnovec]]
|}

===Pri Matevžovcu===

Pər Matévžovc, gospodar Matévžovc, Matévžovčov, hišna številka Spodnja Dobrava 6, stara hišna številka 4, zapis v katastru 1827 Matheuschouz, lastnik Justin, zapis v SA 1865 Matevžovc, lastnik Justin.
  
Jurij Justin (roj. 1718) 36 let: žena Marija 36, hčerki Magdalena 6, Marija 3.&lt;br&gt;
Valentin Justin (roj. 1714), kajžar 40 let, žena Marija 35, sinova Jožef 16, Valentin 5, hčere Urša 13, Helena 8 in Margareta 2.&lt;ref&gt;V hiši je živel eden izmed obeh naštetih.&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; -- Popis prebivalstva 1754
 
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 47.jpg|thumb|Spodnja Dobrava 4 Matevžovc]]
|Mina Justin (roj. 18. 3. 1808).&lt;br&gt;
Bartolomej Justin (roj. 17. 8. 1808). Poroka z Marija Vurnik (roj. 6. 9. 1816).&lt;br&gt;
	Urša Justin (roj. 13. 10. 1837)	&lt;br&gt;
Martin Justin (roj. 7. 11. 1839)&lt;br&gt;
	Anton Justin (roj. 12. 6. 1847)&lt;br&gt;
	Marija Justin (roj. 31. 10. 1849)&lt;br&gt;
	Janez Justin (roj. 1. 6. 1853). Poroka z Marija Ambrožič iz Zaloš (roj. 3. 12. 1850).&lt;br&gt;
		Marija Justin (roj. 14. 5. 1883 / um. 1883)&lt;br&gt;
		Marija Justin (roj. 19. 9. 1884)&lt;br&gt;
		Franc Justin (roj. 8. 10. 1886 / um. 1955)&lt;br&gt;
		Frančiška Justin (roj. 15. 11. 1888)&lt;br&gt;
	Frančišek Justin (roj. 2. 10. 1859)&lt;br&gt;
Jurij Justin (roj. 17. 3. 1810)
|}

{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 12.jpg|300 px|thumb|Matevžovčevi]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 115.jpg|thumb|300 px|Grobovi na Srednji Dobravi: Justinovi (Matevžovčev s Sp. Dobrave)]]
|[[File:Justinovi.jpg|thumb|300 px|Justinova družina s Spodnje Dobrave 1944 v Straubingu]]
|}
{|
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 46.jpg|thumb|380 px|Spodnja Dobrava 6 in Matevžovčev skedenj]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 44.jpg|thumb|380 px|Hiše na Spodnji Dobravi: 6a in 6]]
|[[File:Franci Justin.jpg|thumb|Franci Justin (Matevžovčev)]]
|}

===Pri Ještinu===

Pər Jəštín, gospodar Jəštínovc, Jəštínovčov, hišna številka Spodnja Dobrava 7, stara hišna številka 5, zapis v katastru 1827 Jestin, lastnik Scholler, zapis v SA 1865 Jštin, lastnik Šoler.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 48.jpg|thumb|Spodnja Dobrava 5 Jštin]]
|Jurij Kavčič (roj. 3. 4. 1799). Poročen z Margareta (roj. 7. 7. 1806).&lt;br&gt;
	Valentin Kavčič (roj. 11. 2. 1834)&lt;br&gt;
	Marija Kavčič (roj. 12. 11. 1838)&lt;br&gt;
	Janez Kavčič (roj. 27. 3. 1843)&lt;ref&gt;Gostači.&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
Jurij Šoler (roj. 5. 4. 1812 / um. 1869). Poroka z Uršo Benedik z Nemilj (roj. 16. 10. 1809 / um. 1871).&lt;br&gt;
	Tereza Šoler (roj. 25. 9. 1841)&lt;br&gt;
	Matevž Šolar (roj. 21. 9. 1844)&lt;br&gt;
Fortunat Šolar (roj. 13. 7. 1847). Poroka z Marija Lukan z Hribov/Rovt? (roj. 23. 11. 1849).&lt;br&gt;
	Janez Šolar (roj. 25. 12. 1872 / um. 1872)&lt;br&gt;
	Frančišek Šolar (roj. 7. 12. 1873 / um. 1874)&lt;br&gt;
	Janez Šolar (roj. 16. 5. 1875)&lt;br&gt;
	Frančišek Šolar (roj. 14. 5. 1877)&lt;br&gt;
	Jakob Šolar (roj. 25. 7. 1879)&lt;br&gt;
	Johan Šolar (roj. 27. 10. 1880)&lt;br&gt;
	Valentin Šolar (roj. 14. 2. 1883)&lt;br&gt;
	Anton Šolar (roj. 7. 6. 1885)&lt;br&gt;
	Marija Šolar (roj. 7. 1. 1888)
|}

{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 86.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Šolar (Ještinovi, Sp. Dobrava 7)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 117.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Šolar (Ještinov s Sp. Dobrave)]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 21.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: pri Ještinu]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 22.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: pri Ještinu]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 23.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: pri Ještinu]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 57.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: pri Ještinu]]
|[[File:Anton Šolar Sp. Dobrava.jpg|thumb|Anton Šolar, Sp. Dobrava (Ještinov)]]
|[[File:Zora Šolar.jpg|thumb|Zora Šolar (Ještinova)]]
|}

===Pri Bendeljnu===

Pər Béndəlnə, gospodar Béndəl, Béndəlnov, hišna številka Spodnja Dobrava 2, stara hišna številka 6, zapis v katastru 1827 Wendel, lastnik Pogatschnig, zapis v Statusu animarum 1865 Bendel, lastnik Pogačnik.
    
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 49.jpg|thumb|Spodnja Dobrava 6 Bendel]]
|Helena Pogačnik (roj. 11. 9. 1817)&lt;br&gt;
Marko Pogačnik (roj. 23. 4. 1820)&lt;br&gt;
Janez Pogačnik (roj. 8. 4. 1822)
|}

{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 24.jpg|thumb|400 px|Bendelnovi: Špendov]]
|[[File:Mirko Špendov.jpg|thumb|Mirko Špendov (Bendelj)]]
|[[File:Mirko Špendov 02.jpg|thumb|Mirko Špendov (Bendelj)]]
|[[File:Špendovovi.jpg|thumb|Toni Špendov s sinom]]
|}

Ko je lastnik Pogačnik umrl, so dediči leta 1891 domačijo prodali Francu Špendovu (Šlibrovemu s Srednje Dobrave), ki je svojo domačijo prodal nekemu Bohinjcu, od njega pa so jo kupili Bertonclji s Podblice. Iz te hiše sta dva dobravska župana: Franc Špendov 1886-1892 in Anton Špendov 1921-1932 in 1936-1941. Uradovali so kar doma, uradno pa je bil sedež na Ovsišah. Anton Špendov je bil hkrati tudi organist. 1941 je bil izgnan v Nemčijo. Zaporedje zadnjih lastnikov: France Špendov, Anton Špendov, Mirko Špendov, Tone Špendov. Iz te hiše je Franci Špendov, [[Dobravski kdojekdo#Franci Špendov|p. Vendelin]] (tudi na [[:w:Vendelin Špendov|Wikipediji]]). Za Mirka Špendova gl. članek Ivanka Korošec, Mirko Špendov, devetdesetletnik, [http://www.gorenjskiglas.si/supplement/d4y25454844454c45494x28494x2s2v264c42464d4u264i5a4i58443i5u233t2o2g3q484q284a4r2740354n2m3a3d3r2n2/Dezelne_novice_20161230_16.pdf ''Deželne novice'' 30. dec. 2016.]

{|
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 18.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: Bendelj]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 27.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: Bendelj, stara hiša]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 28.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi:  Bendelj, stara hiša]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 29.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi:  Bendelj, stara hiša]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 26.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: Bendelj, nova hiša]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 25.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: Bendelj]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 30.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi:  Bendelj, gospodarsko poslopje]]
|}

===Pri Pecarju===

Pər Pécarjə, gospodar Pécar, Pécarjov, hišna številka Spodnja Dobrava 1, stara hišna številka 7, zapis v katastru 1827 Petschar, lastnik Strittich, zapis v SA 1865 Pecar, lastnik Štritih. Po pripovedovanju Janeza Ješeta naj bi hiša dobila ime po prvemu gospodarju, ki je na domačijo prišel izpod Pece na Koroškem. Bil je tesar. V Radovljiškem urbarju iz leta 1579 piše, da je Jurij Pecar za svojo posest radovljiški gospodi plačal 1 goldinar in 20 krajcarjev. Zgodovinar Šmitek iz Krope je našel zapis v fužinarski knjigi iz leta 1860, da so toporišče za kladivo norec izdelali pri Pecarju na Dobravi. V hiši so hranili diplomo prednika, ki je pred državno komisijo naredil izpit za izprašanega tesarskega mojstra. -- Hišna imena na Gorenjskem
   
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 50.jpg|thumb|Spodnja Dobrava 7 Pecar]]
|Franciscus Stritih rust. * 10 Martii 1815&lt;br&gt;
Casparus Stritih, fr.  * 30. Dec. 1821, † 1863
|}

'''Rodovnik'''

'''Janez Ješe (26. 12. 1885 – 2. 9. 1970) in Francka Varl (13. 10. 1892 – 13. 10. 1964)'''
:Marica (5. 4. 1921 – 26. 1. 2013), por. s Cirilom Veluščkom (5. 7. 1909 – 21. 4. 1981), Kranj
:'''Francka (23. 9. 1922 – 5. 8. 2009), por. z Rudijem Šolarjem (Gregčov iz Rovt, 8. 4. 1920 – 2. 11. 2009), ostane na domačiji'''
::Marica (19. 4. 1951), por. Praprotnik, Ljubno
::'''Franci (1. 2. 1956), por. z Veroniko Pirih (28. 1. 1969)'''
:::'''Primož (11. 3. 1989)'''
:::'''Blaž (13. 9. 1990)'''
::Mojca (6. 7. 1962, por. Šmid, Zg. Dobrava 38)
:Ivanka (28. 3. 1924, por. Jelenc, Prezrenje)
:Lojzka (29. 4. 1925 – 17. 10. 2007, por. Potočnik, Kropa)
:Janez (10. 9. 1926 – 16. 2. 1976, por. z Ano Eržen, Sp. Dobrava 9)
:Franc (29. 11. 1927 – 9. 12. 2015, por. z Miro Ovsenik, Sp. Dobrava 8)
:Ana (13. 5. 1929 – 22. 1. 2008, por. Sitar, Ljubno)
:Angelca (26. 7. 1931 – 24. 11. 2008, por. Paplar, Sp. Dobrava, pri Petrovcu)
:Tončka (3. 12. 1932, por. Praprotnik, Ljubno)
:Jože (19. 10. 1935, por. z Anico Sušnik, Poljšica pri Podnartu) 


{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 14.jpg|thumb|400 px|Pecarjevi: družine Ješe, Šolar, Varl]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 52.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Janez Ješe, Pecarjev s Sp. Dobrave 9]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 121.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Ješe Samo, Sp. Dobrava 8, Pecarjev po rodu]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 85.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Cecilija Ovsenik, Marija Ješe (žena Franca Ješeta]]
|}

{|
|[[File:Francka in Janez Ješe (Pecarjeva).jpg|thumb|Francka in Janez Ješe (Pecarjeva). Arhiv Mato Ješe]]
|[[File:Francka in Janez Ješe (Pecarjeva) z otroki 01.jpg|thumb|Francka in Janez Ješe (Pecarjeva) z 10 otroki. Arhiv Mato Ješe]]
|[[File:Francka in Janez Ješe (Pecarjeva) z otroki 02.jpg|thumb|Francka in Janez Ješe (Pecarjev) z otroki. Arhiv Mato Ješe]]
|}

{|
|[[File:Francka in Janez Ješe (Pecarjeva) z otroki 03.jpg|thumb|Francka in Janez Ješe (Pecarjeva) z otroki. Arhiv Mato Ješe]]
|[[File:Poroka pri Pecarju.jpg|thumb|Poroka pri Pecarju. Arhiv Mato Ješe]]
|[[File:Francl, Joža, Janez Ješe.jpg|thumb|Francl, Joža, Janez Ješe. Arhiv Mato Ješe]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 31.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: Pecar]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 52.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: Pecar]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 36.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: Pecar]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 38.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: Pecar]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 32.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: Pecar]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 33.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: Pecar]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 34.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: Pecar]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 35.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: Pecar]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 40.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: Pecar]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 41.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: nekdanja Pecarjeva lopa]]
|}

{|
|[[File:Franci Šolar, Pecarjev.jpg|thumb|Franci Šolar, Pecarjev]]
|[[File:Marjan Ješe (Pecarjev Mato).jpg|thumb|Marjan Ješe (Pecarjev Mato)]]
|}

===Nove hiše===

{|
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 58.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi, št. 1]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 01.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: 4b]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 56.jpg|thumb|Spodnja Dobrava 7, 11 in 8]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 48.jpg|thumb|Spodnja Dobrava 7 in 12]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 50.jpg|thumb|Spodnja Dobrava 8]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 54.jpg|thumb|Spodnja Dobrava 9]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 55.jpg|thumb|Spodnja Dobrava 9]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 47.jpg|thumb|Spodnja Dobrava  11]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 45.jpg|thumb|Hiše na Spodnji Dobravi: 12]]
|[[File:Hiše na Spodnji Dobravi 49.jpg|thumb|Spodnja Dobrava 15]]
|}

==Lipnica==

{{Kategorija v Zbirki|Lipnica, Radovljica}}

{|
|[[File:Lipnica Radovljica Slovenia.jpg|thumb|400 px|left|Lipnica z vzhodne strani]]
| 
| 
|}

{|
|[[File:Lipnica2.jpg|thumb|Lipnica]]
|}

===Pri Benku===

Pər Bênk, Pri Benku, gospodarju se reče Bênka, Bênkov, izvor neugotovljen. 1827 je ime zapisano kot Wenk, lastnik se je takrat pisal Fister, 1890 pa je bil lastnik Justin. Hišna št. Lipnica 3, stara hišna št. je bila 1. Danes so lastniki Božič, Šolar, Šparovec in Špik (glej [[Dobravski kdojekdo#Luka Špik|Luka Špik]]).

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 51.jpg|thumb|270 px|left|Status animarum 1862: Lipenca 1 Benk]]
|Franciscus (roj. 24. 1. 1821). Poroka z Agnes Pretnar z Dobrave (roj. 16. 1. 1822 / um. 26. 2. 1880).&lt;br&gt;
Marija (roj. 4. 8. 1857)&lt;br&gt;
Neža (roj. 14. 1. 1880 / um. 28. 7. 1880). Nezakonska hči.&lt;br&gt;
Jernej (roj. 21. 8. 1880). Nezakonski sin.&lt;br&gt;
Franc (roj. 15. 12. 1883). Nezakonski sin Marijane Justin.&lt;br&gt;
Neža (roj. 9. 1. 1860)&lt;br&gt; [za hčere v SA piše &quot;omožene&quot;]

Simon (roj. 1. 11. 1881 / um. 12. 11. 1881). Nezakonski sin Agnetis Justin.&lt;br&gt;
Marija (roj. 12. 7. 1883). Nezakonska hči Marijane Justin&lt;br&gt;
Franciscus * 15. 12. 1883, filius illeg. Mariae Justin&lt;br&gt;
Francisca (roj. 5. 4. 1885). Nezakonska hči Mariane Justin&lt;br&gt;
&lt;s&gt;Joanes Justin&lt;/s&gt; pater, Dobrava media, * 13. Apr. 1791, + 1877 [stari oče]&lt;br&gt;
Mariana  filia illeg Marianae Justin (roj. 11. 8. 1886).&lt;br&gt;
Agnes (roj. 9. 10. 1887). Nezakonska hči (Papler?)
Anton fil. leg. Antona in Marjane Papler (roj. 8. 5. 1890)
|}

Nicolaus Fischter keuschler und millner 20. sein weib Elizabeth 14. ihr schwester Maria 5. die alte mutter Ursula 45. kneht Alexius 14.&lt;br&gt;
[Nikolaj Fister kajžar in mlinar 20. njegova žena Elizabeta 14. njena sestra Marija 5. stara mati Uršula 45. hlapec Aleksej 14.]

*+ sin Fister Andrej (roj. 1759). Trgovec. Leta 1880 se je v Radovljici poročil … 
*+ sin Fister Martin (roj. 1769) Trgovec. Leta 1793 se je v Radovljici poročil … -- Nadja Gartner Lenac: ''Radovljiške družine''

*Martin Šparovec (roj. Lipnica, 1865 / um. Kamna Gorica, 21. 1. 1910). Poroka ok. 1890 z Marijo Bohinc.
*Franc Šparovec (roj. Kamna Gorica, 21. 9. 1890 / um. Kamna Gorica, 15. 1. 1941). Ključavničarski mojster. -- [http://gedbas.genealogy.net gedbas.genealogy.] 

'''France Sparovec,''' roj. 27. 2. 1893 / um. Lipnica pri Kropi 17. 2. 1955). Tesarski mojster.&lt;br&gt;
Fuksova brv [...] in to je izvedel imenitno naš domačin, tesarski mojster France Šparovec, čigar ime je znano že po mnogih velikih zgradbah ne samo v Sloveniji, nego tudi po ostalih delih Jugoslavije. -- ''Radovljiški zbornik''

'''Fuksova brv'''. S pripravljalnimi deli so začeli leta 1931 v isti sapi v Kamni Gorici in v savskem koritu pod zaselkom Mošnja. Les za brv, ki so ga posekali v kamnogoriških srenjskih gozdovih, so obdelali Šparovčevi tesarji (Franc Šparovec - Benka z Lipnice, pooblaščeni tesarski mojster), medtem ko je pripravil kovinske dele za brv Benkov bratranec, ključavničarski mojster Franc Šparovec, Krajčkov iz Kamne Gorice. -- ''Kamna Gorica na nakovalu časa''

Nacionalizacija 1948 in njeno izvajanje na območju Radovljice, Bleda in Bohinja. Franc Sparovec iz Lipnice, Žaga na Lipnici, 136.131 din - 15. 4. 1949. -- ''Prispevki za novejšo zgodovino'' (1994)

{|
|[[File:Franc Šparovec.jpg|thumb|... in FrancŠparovec. Arhiv Mitja Kapus]]
|[[File:Družina Franca Šparovca (Benka).jpg|thumb|400 px|Družina Franca Šparovca (Benka). Arhiv Mitja Kapus]]
|}

{|
|[[File:Benkovi 02.jpg|thumb|Benkovi (Šparovic), Selca 1904: Franc, Ana, dojenček Mici, mama Ivana, Janez]]
|[[File:Benkovi 04.jpg|thumb|Franc Šparovec (Benka). Arhiv Šparovčevih]]
|[[File:Benkovi 05.jpg|thumb|Franc Šparovec (1893--1955), tesarski mojster. Arhiv Šparovčevih]]
|[[File:Benkovi 08.jpg|thumb|Franc Šparovec na Dobravi. Arhiv Šparovčevih]]
|}

{|
|[[File:Delavska knjižica Franca Šparovca.jpg|thumb|Delavska knjižica Franca Šparovca 1907. Arhiv Šparovčevih]]
|[[File:Delavska knjižica Franca Šparovca 02.jpg|thumb|Delavska knjižica Franca Šparovca iz Selc 1907. Arhiv Šparovčevih]]
|[[File:Franc Šparovic, tesarski mojster.jpg|thumb|Franc Šparovic, tesarski mojster. Arhiv Šparovčevih]]
|[[File:Franc Šparovec, tesarski mojster.jpg|thumb|Franc Šparovec, tesarski mojster. Arhiv Šparovčevih]]
|}

'''Gradnje Franca Šparovca'''
{|
|[[File:Šparovčeve8b.jpg|thumb|Antonova žaga v Kamni Gorici, šesti z leve je Benka. Arhiv Šparovčevih]]
|[[File:Rake nad vodnim kolesom.jpg|thumb|Rake nad vodnim kolesom. Arhiv Šparovčevih]]
|[[File:Šport hotel Pokljuka.jpg|thumb|Šport hotel Pokljuka. Arhiv Šparovčevih]]
|[[File:Začetek gradnje in opaženja mosta Zidani Most.jpg|thumb|Začetek gradnje in opaženja mosta Zidani Most. Arhiv Šparovčevih]]
|[[File:Konec opaženja za zidavo mosta Zidani most.jpg|thumb|Konec opaženja za zidavo mosta Zidani Most. Arhiv Šparovčevih]]
|[[File:Kranjska Gora, oven za zabijanje pilotov.jpg|thumb|Kranjska Gora, oven za zabijanje pilotov v tla, Benka je prvi na mostu. Arhiv Šparovčevih]]
|}

{|
|[[File:Benkovi 12.jpg|thumb|Benkov Vinko in birmanski boter Pirc. Arhiv Šparovčevih]]
|[[File:Benkovi 09.jpg|thumb|Lipnica 1926: Benkove Mari, Francelj, Ivanči, Anica (umrla zaradi vboda). Arhiv Šparovčevih]]
|[[File:Benkovi 07.jpg|thumb|Lipnica 1933: Franc Ceferin iz Zalega Loga, Francelj, ?. Ivanči, Anica s Tonči, Vinko in Mari. Arhiv Šparovčevih]]
|[[File:Benkovi 13.jpg|thumb|Lipnica 1940 na atovem 1l Puchu: Tonči, Ciril, mama Tona, Benka. Arhiv Šparovčevih]]
|}

{|
|[[File:Benkovi 06.jpg|thumb|Lipnica: mama Tona, mlinar Simon in Benkov ata, srednja vrsta: Rokov Zdravko, Cena, ?, Stanko, Ciril, Ivanči, Francelj, zadaj žagar Janez (Abesinc), Mari, ? ? Arhiv Šparovčevih]]
|[[File:Benkovi 10.jpg|thumb|Lipnica 1946: Benkovi: Tonči, Leon z ženo iz Essna, mama Ivana, Benka, Tona, Ciril, zadaj: Vinko, Mari, Gusteljnova žena, Julka, Ivanči, Gustelj iz Podnarta. Arhiv Šparovčevih]]
|[[File:Benkovi 11.jpg|thumb|Benkovi 1947: Anica, Ivana, Franc (Benka), Ciril, Tona, Mici, Julka, zadaj: Ivanči, Francelj, Tonči, Vinko, Mari. Arhiv Šparovčevih]]
|[[File:Benkovi 14.jpg|thumb|Benkovi v Lipnici: Mari, Cena, ?, stojijo kmet, mama Tona, Tonči, Ivanči, Ciril, Francelj, Benka, ?. Arhiv Šparovčevih]]
|}
{|
|[[File:Benkovi 15.jpg|thumb|Lipnica: Benkove sestre Tonči, Ivanči, Mari. Arhiv Šparovčevih]]
|[[File:Benkovi 23.jpg|thumb|Lipnica 1950: Benkovi bratje Vinko (Cena), Ciril, Francelj. Arhiv Šparovčevih]]
|[[File:Benkovi 21.jpg|thumb|Tona in Franc Šparovec (Benka), stojijo: Ciril, Ivanči, Francelj, Tonči, Vinko, Ivanči. Arhiv Šparovčevih]]
|[[File:Benkovi 22.jpg|thumb|Lipnica, Benkovi z Ajfeld Fordom: Ciril, Tonči, Francelj, Mari, Vinko, Ivanči. Arhiv Šparovčevih]]
|}
{|
|[[File:Benkovi 24.jpg|thumb|Lipnica 1950: Benkovi: Tona, Dušo, Benka, stojijo: Mari, Francelj, Ivanči, Ciril, Maca, Cena, Tonči. Arhiv Šparovčevih]]
|[[File:Benkovi 16.jpg|thumb|Lipnica 1952: Cvetko (Tati), Maca, Vinko, Tona, Benka, zadaj: Francelj, Mici, Ciril, Ivanči, Tonči, Taci, Mari, lesni trgovec z Ljubnega. Arhiv Šparovčevih]]
|[[File:Benkovi 17.jpg|thumb|Poroka Benkovega Cene in Mace 16. 8. 1952, priči Taci in Francelj. Arhiv Šparovčevih]]
|}
{|
|[[File:Benkovi 18.jpg|thumb|Maca in Benkov Cena, poroka 16. 8. 1952. Arhiv Šparovčevih]]
|[[File:Benkovi 19.jpg|thumb|Maca in Cena, poroka 16. 8. 1952. Arhiv Šparovčevih]]
|[[File:Benkovi 20.jpg|thumb|Maca in Cena, poroka 16. 8. 1952. Arhiv Šparovčevih]]
|}

{|
|[[File:Nagrobnik Šparovčevih.jpg|thumb|Nagrobnik Šparovčevih (Benkovih) na Srednji Dobravi]]
|[[File:Nagrobnik Šparovčevih 02.jpg|thumb|Nagrobnik Šparovčevih (Benkovih) na Srednji Dobravi]]
|[[File:Benkovi 03.jpg|thumb|Benkova domačija v Lipnici 1951. Arhiv Šparovčevih]]
|}
{|
|[[File:Pri Benku 01.jpg|thumb|Pri Benku, Lipnica]]
|[[File:Pri Benku 02.jpg|thumb|Pri Benku, Lipnica]]
|[[File:Pri Benku 03.jpg|thumb|Pri Benku, Lipnica]]
|}
{|
|[[File:Pri Benku 04.jpg|thumb|Pri Benku, Lipnica]]
|[[File:Pri Benku 05.jpg|thumb|Pri Benku, Lipnica]]
|[[File:Pri Benku 06.jpg|thumb|Pri Benku, Lipnica]]
|}
{|
|[[File:Pri Benku 07.jpg|thumb|Pri Benku, Lipnica]]
|[[File:Pri Benku 08.jpg|thumb|Pri Benku, Lipnica, gospodarsko poslopje]]
|[[File:Lipnica 4.jpg|thumb|Lipnica 4, nova hiša na drugi strani ceste, poleg kmetije pri Roku, dom Špikovih]]
|}

{|
|[[File:Nuša Božič.jpg|thumb|Nuša Božič (Benkova)]]
|[[File:Zakonca Špik.jpg|thumb|Irena Špik (Benkova) z možem Slavcem]]
|[[File:Benkovi.jpg|thumb|Janez in Nuša Božič (Benkova), desno]]
|[[File:Spik_Luka_IMG_2797-crop.jpg|thumb|[[Dobravski kdojekdo#Luka Špik|Luka Špik]] in njegov brat [[Dobravski kdojekdo#Jan Špik|Jan Špik]] sta sinova Irene in Slavca]]
|}

===Pri Vogarju===

Pər Vógarjə, Pri Vogarju, Vógar, Vógarjov, izvor imena ni poznan. Stara hišna št. je bila Lipnica 2. 1827 hiša še ni imela imena, 1890 je ime Voglar. Gospodarji: 1827 Mickel, 1890 Mikel. Danes se lastnik piše Sušnik.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 52.jpg|thumb|Status animarum 1862: Lipenca 2 Voglar]]
|Mikel Matija (roj. 28. 1. 1831). Poroka z Barbaro Vidic, Podbrezje (roj. 1. 12. 1827 / um. 1887).
::Anton (6. 6. 1857)
Barbara (roj. 27. 11. 1833)
Lovrenc (roj. 1. 8. 1844)
|}

{|
|[[File:Pri Vogarju, Lipnica 01.jpg|thumb|350 px|Pri Vogarju, Lipnica, s kroparske strani ]]
|[[File:Pri Vogarju, Lipnica 02.jpg|thumb|350 px|Pri Vogarju, Lipnica, s ceste na Dobravo]]
|}
{|
|[[File:Poroka_Antona_Rakovca.jpg|thumb|500 px|Poroka Antona Rakovca (Vogarjevega), banovinskega cestarja iz Lipnice, ki se je vršila 31. prosinca 1938. Stojijo zgoraj: 3 Krvina 4 Angela Grošelj, 5 Jože Grošelj, 2 vrsta: Antonija Pogačnik (Valentinova), 6 župnik Rogelj, 8 Janez Ješe, 9 Slavka Pirc, 10 Vinko Pirc, 11 Milena Žagar, sedijo: 5 nevesta Sušnik (Vogarjeva), ženin Vogarjev, 8 Šparovec (Benkov), 10 Alojzija Pogačnik; muzikontarji 1. Colar (Goračev).]]
|[[File:Pri Vogarju 03.jpg|thumb|300 px|Pri Vogarju, Lipnica, arhiv Gorenjskega muzeja]]
|}
{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 63.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Rakovec, Sušnik (Vogarjevi iz Lipnice)]]
|[[File:Peter in Marinka Sušnik.jpg|thumb|Peter in Marinka Sušnik (Vogarjeva) z vnukom]]
|[[File:Peter Sušnik z družino (Vogarjevi).jpg|thumb|Peter Sušnik z družino (Vogarjevi)]]
|}

===Pri Vazarju===

Pər Vázarjə / Pər Kocjánčič. Stara hišna št. je bila Lipnica 3, danes 7. 1827 je bila hiša zapisana kot Wasar, 1890 Lazar. Pomen besede lazar 'kdor živi v lazu'; laz je 's travo porasel nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem, navadno z njivo' (SSKJ). Lastniki so bili 1827 Novak, 1890 Vidic, danes pa Kocijančič (glej [[Dobravski kdojekdo#Boris Kocijančič|Boris Kocijančič]], [[Dobravski kdojekdo#Janez Kocijančič|Janez Kocijančič]], [[Dobravski kdojekdo#Andreja Kocijančič|Andreja Kocijančič]], [[Dobravski kdojekdo#Gorazd Kocijančič|Gorazd Kocijančič]], [[Dobravski kdojekdo#Nike K. Pokorn|Nike Kocijančič Pokorn]]). Prvi Kocijančič, ki je bil lastnik hiše, je bil kamnosek Janez Kocijančič (1824–1889). Hišo sta potem podedovala starša Borisa Kocijančiča, ki sta bila učitelja iz Lipnice. Borisova sestra Slavka, pozneje učiteljica in častna članica Planinske zveze Slovenije, je bila v letih 1931&amp;ndash;1953 poročena s sosedom, tovarnarjem Vinkom Pircem, in je med drugo svetovno vojno, ko je bil on v partizanih, vodila tovarno v Lipnici. Hiša Kocijančičevih od sedemdesetih let služi rodbini kot počitniško bivališče. 

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 53.jpg|thumb|Status animarum 1862: Lipenca 3 Lazar]]
|Vidic Matevž (roj. 29. 8. 1820). Prišel s Selc.
::	Rozalija (roj. 11. 9. 1857)

Kocijančič Janez (roj. 17. 12. 1824). Prišel z Otoč. Poroka z Marijo Kavčič z Jamnika (roj. 31. 8. 1842). Drugič poročen z Marijo Varl iz Češnjice (roj. 4. 7. 1834 / um. 5. 8. 1877).
::	Marija (roj. 17. 9. 1862 / um. 25. 1. 1864).

::	Franc (roj. 12. 11. 1864 / um. 1917)
::	Marija (roj. 23. 5. 1866 / um. 1. 12. 1866)
::	Marijana (roj. 28. 10. 1867 / um. 22. 9. 1903? Nečitljivo)
::	Jožef (roj. 21. 3. 1869 / um. 1905)
::	Marija (roj. 6. 9. 1870 / um. 1871)
::	Agata (roj. 24. 1. 1872 / um. 25. 1. 1872)
::	Marija (roj. 29. 6. 1873 / um. 1874)
::	Neža (roj. 27. 12. 1875 / um. 4. 9. 1887)
::	Janez (roj. 20. 12. 1878 / um. 1971)
::::		Boris (roj. 1909 / um. 1968)
::	Filip (roj. 17. 4. 1882 / um. 16. 7. 1884)
|}

{|
|[[File:Pri Vazarju 01.jpg|thumb|350 px|Pri Vazarju (pri Kocjančiču), Lipnica, od vzhoda]]
|[[File:Pri Vazarju 02.jpg|thumb|350 px|Pri Vazarju (pri Kocjančiču), Lipnica, od zahoda]]
|[[File:Pri Vazarju 03.jpg|thumb|350 px|Pri Vazarju (pri Kocjančiču), Lipnica]]
|}

Kocijančiči so gospodarstvo prevzeli od vdovca Mattheusa Vidica (roj. 1820 v Selcah) in njegove hčere Rosalie (roj. 11. sept. 1857). Družina Kocijančič je imela kamnoseško delavnico na Črnivcu pri Brezjah. Po izročilu naj bi prišli s Primorskega. Njihova delavnica je bila v 17. stoletju najpomembnejša v okrožju: Kocijančiči so sodelovali pri opremi nekaterih cerkva (npr. Sveta Lucija pod Dobrčo, Bitnje v Bohinju), v drugi polovici 17. stoletja so izdelali celotno kamnoseško opremo graščine Katzenstein v Begunjah, stopnišče v radovljiški graščini (prva polovica 18. stoletja) (Sinobad 1999: 207), v 19. stoletju so sooblikovali meščansko arhitekturo v Tržiču in fužinarsko stavbarstvo v Kamni Gorici. Največ naročil so imeli na Kranjskem, delali pa so tudi na Koroškem (Sinobad 1999: 99).

Najstarejši poznani prednik prvega lastnika Lipnice 7 je bil Janez Kocijančič, ki je živel pri Kocjanu na Otočah št. 7. Njegov sin je bil Simon Kocijančič (roj. 1791), ki se je poročil 1824 z  Margareto Pogačnik (1800) s  Prezrenj 6, imela sta 5 otrok; med njimi je bil prvi Janez Kocijančič (Otoče, 17. dec. 1824–1889). Postal je gospodar hiše pri Lazarju v Lipnici št. 7. (Slika z ženo in puško v roki na vrtu pred Lipnico 7). Bil je kamnosek in je klesal mlinske kamne iz krajevnega materiala – ledenodobnega savskega konglomerata in stavbne elemente iz konglomerata in terciarnega peračiškega tufa, umrl je za silikozo. Pri hiši so imeli listino o zemljiški odvezi od radovljiške graščine iz leta 1849; dokument je njegov sin Ivan (1878–1971) začasno izročil zbiralcu Sadnikarju, ki mu je ni več vrnil. Janez se je leta 1861 poročil z Marijano Varl s Češnjice 3 (roj. 4. jul. 1834, umrla 5. 8. 1877), imela sta 8 otrok  (Marija (17. 9. 1862 –  25. 1. 1864), sledili so Franciscus, Maria, Mariana, Josephus, Maria, Agatha, Maria in Agnes (glej Status Animarum). Vdrugič se je poročil 1878 z Marijo Kavčič z Jamnika 5 (31. avg. 1842, urmla 1905), imela sta 2 otroka, Janeza (Joannes) in Filipa (Philippus). Gospodarstvo je prevzel Janez (Ivan) Kocijančič (1878–1971). SA navaja družino Janeza Kocijančiča najprej kot gostaško oz. najemniško.

Janez (pozneje Ivan) Kocijančič je bil učitelj,  poročen 27. 9. 1905 z Albino Ažman, Kropa (188?-1957), učiteljico. Ivan Kocijančič je kot mladenič prijateljeval z leto dni mlajšim pesnikom Josipom Murnom, ki mu je podaril knjižico Goethejevih pesmi, od katerih  je nekaterim pripisal slovenske prevode. Učiteljeval je na Homcu pri Mengšu in v Bohinju, kjer se je seznanil in poročil z Albino, v Bušeči vasi pri Brežicah in po 1. svetovni vojni v Ljubljani. Vso prvo vojno je preživel pod orožjem, napredoval od nadporočnika do stotnika in dogajanje od dneva do dneva dokumentiral v ohranjenem dnevniku. Deloval je v stanovskih organizacijah. Po prvi vojni je z dediščino za sorodnikom v tujini temeljito posodobil domačijo, sadovnjak in vrt. Prenovo je opravil stavbarski mojster Franc Šparovec – Benka iz Lipnice št. 4.  V tridesetih letih 20. stoletja se je  predčasno upokojil, kot je dejal zato, da so v tedanji brezposelnosti  mlajši kolegi lahko prišli do kruha. Med vojno je sodeloval z OF.  V Lipnici je imel obsežno knjižnico predvsem slovenskih in nemških knjig. Soproga Albina je imela med drugo vojno v Lipnici partizansko šolo, v kateri je sodelovala tudi hči Slavka. Kocijančeva sta imela tri otroke, Vido, Borisa in Slavko. Slavka (1911–2014) se je poročila  s sosedom Vinkom Pircem iz Lipnice št. 8. Ivan in Albina sta umrla na domačiji, pokopana pa sta v Ljubljani na Žalah – zemlja z družinskega groba, ki se je prvotno nahajal na dobravskem pokopališču, je bila simbolno prenesena na novi grob na Žalah. 

Borisov sin Janez Kocijančič (1941-), trenutni lastnik hiše, je hišo prenovil v osemdesetih letih. -- Viri: Marjana Ahačič: [http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20110513/C/305139987/October Vse najboljše, gospa učiteljica!] (ob 100-letnici Slavke Kocijančič Pirc). ''Gorenjski glas'' 13. maja 2011; Nike Kocijančič Pokorn in Simon Kocijančič; Jure Sinobad: ''Dežela: Kulturnozgodovinski oris Radovljiške ravnine. Begunje, 1999; Cene Avguštin: Meščanska hiša v Radovljici, ''Radovljiški zbornik'' 1992

{|
|[[File:Franc in Elizabeta Ažman iz Krope.jpg|thumb| Franc Ažman (1849-1925) in Elizabeta (1852-1924) Ažman, roj. Žmitek, iz Krope, tast in tašča Ivana Kocijančiča (1878-1971) na vrtu domačije v Lipnici; zadaj je Paplerjeva domačija na Brezovici. Posneto okrog 1924. Arhiv družine Kocijančič]]
|[[File:Kocijančiči, Lipnica 02.jpg|thumb|Ivan Kocijančič (1878-1971) z ženo in sinom Borisom Kocijančičem (1909-1968) pred vhodom v hišo]]
|[[File:Kocijančiči, Lipnica 03.jpg|thumb|250 px|Lipnica 7 pred prenovo med obema vojnama]]
|[[File:Ivan Kocijančič podpis.jpg|thumb|Podpis Ivana Kocijančiča na naslovni strani njegovega izvoda literarne revije ''Ljubljanski zvon'' 1897]]
|}

{|
|[[File:Boris Kocijančič.jpg|thumb|[[Dobravski kdojekdo#Boris Kocijančič|Boris Kocijančič]] ]]
|[[File:Janez Kocijančič 2013.jpg|thumb|[[Dobravski kdojekdo#Janez Kocijančič|Janez Kocijančič]] ]]
|[[File:KocijancicAndreja.JPG|thumb|[[Dobravski kdojekdo#Andreja Kocijančič|Andreja Kocijančič]] ]]
|[[File:Nike Kocijančič Pokorn.jpg|thumb|[[Dobravski kdojekdo#Nike K. Pokorn|Nike Kocijančič Pokorn]] ]]
|}

===Pri Miklavžovcu===

Pər Məkvávžovc, Məkvávžovc, Məkvávžovčov, hišno ime iz moškega imena. Stara hišna št. je bila Lipnica 4. Hišno ime je bilo 1827 zapisano Maklauschouz, 1890 Miklavžovc. Gospodar je bil 1827 zapisan Beneditschitsch, 1865 pa Benedičič. Še danes je lastnik Benedičič. V 19. sto. je Benedičičeva domačija označena kot kajža. vPriimek Benedičič je v najstarejših zapisih zapisan kot Wenedizcizc. 

'''Rodovi Benedičičevih'''
*Nikolaj&lt;ref&gt;Hišno ime najbrž izhaja iz tega imena: Nikolaj = Miklavž.&lt;/ref&gt; in Lucija (otroci Martin * 8. 11. 1693, Joannes * 27. 12. 1689, Udalricus * 30. 6. 1688), župnija Mošnje
*Joannis (* 27. 12. 1689) in Margareta (otroci Bartholomai * 18. 8. 1719, Elizabeta * 18. 11. 1716, Joannes * 17. 5. 1713, Nikolaj * 3. 12. 1711)
*Andrej in Marija
*Bartolomej (18. 8. 1719 – 9. 4. 1792) in Lucija; v krstni knjigi župnije Mošnje piše, da so z Dobrave
*Johan (* 15. 5. 1769) in Uršula Pretnerin (* 15. 9. 1865), poročena 17. 5. 1790; on je bil star 21, ona pa 25 let. 
*Johan (13. 5. 1797 – 16. 11. 1833) in Marija (Mica) Papler. Otroci: Johan (7. 5. 1834 – 10. 9. 1893; 59-leten se je smrtno ponesrečil), Jakob (*22. 7. 1832) in Matthaus (* 7. 9. 1830).

{|
|[[File:Krstna knjiga župnije Mošnje 1610-1730.jpg|thumb|Krstna  knjiga župnije Mošnje 1610-1730; Joannis Benedičič, roj. 27. 12. 1689]]
|[[File:Krstna knjiga župnije Mošnje 1754-1770.jpg|thumb|350 px|Krstna knjiga župnije Mošnje 1754-1770: Johann Benedičič, roj. 15. 5. 1769]]
|}

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 54.jpg|thumb|300 px|Lipenca 4 Miklavžovc]]
|Miklavžovc 4&lt;br&gt;
Joanes Benedičič pf. cas. 7 Maji 1834&lt;br&gt;
Marija Lotrič ux. Jamnik 29 Janua 1841

Josephus fil. 12 Mart. 1861 birma 1867&lt;br&gt;
Joanes fil. 11 Maji 1862 birma 1873&lt;br&gt;
† &lt;s&gt;Maria&lt;/s&gt; filia 14 Nov. 1863 birma 1873, Mortuus 16/1 1890&lt;br&gt;
Rohus fil. 14 Aug. 1865  birma 1873 Mortuus 26/11 1889 v Gorjah umrl&lt;br&gt;
Mariana filia 23 Julii 1867 birma 1878&lt;br&gt;
Catharina fil  21 Novb 1869 birma 1878&lt;br&gt;
Franciscus fil 17 April 1872&lt;br&gt;
Johana filia  16 Julii 1876&lt;br&gt;
† Antonia filia 2 Junii 1879, Mort. [18. 3.]1883&lt;br&gt;
Michael filius 3. Sept. 1882
|}

Zadnji od sinov, Mihael (3. 9. 1882 – 19. 3. 1942), se je 11. 4. 1928 poročil z Urško Oblak (roj. Košir, že enkrat poročeno) in se preselil k njej v Gozd nad Križami. 1918–1920 je bil vojak jugoslovanskega polka Matija Gubec v Tomsku. Njegov sin Štefan (25. 12. 1921&amp;ndash;16. 2. 1975) se je 5. 7. 1947 poročil z Marijo, roj. Jesenko. 

{|
|[[File:Prvi jugoslovanski polk Matije Gubca, Tomsk.jpg|thumb|450 px|Prvi jugoslovanski pok Matije Gubca, Tomsk, v njem je služil Mihael Benedičič 1918–1920]]
|[[File:Otroci Jožefa Benedičiča.jpg|thumb|Otroci Jožefa (Štefana) Benedičiča  (Miklavžovca): sedita Jože in Feliks, stojijo Lovro in njegova žena Ana, Micka in Jaka. Arhiv Miklavžovčevih]]
|[[File:Miklavžovčevi.jpg|thumb|450 px|Miklavžovčevi: Lovrenc Benedičič in Ana (roj. Alič) in otroci Micka, Marjanca, Franc, Jože. Arhiv Miklavžovčevih]]
|}
{|
|[[File:Poroka Marjance Benedičič.jpg|thumb|450 px|Poroka Marjance Benedičič, por. Žun: njeni starši Lovrenc in Ana, zadaj Jaka Šlibar in njegova sestra Minka, por. Smrekar. Arhiv Miklavžovčevih]]
|[[File:Ljudmila Benedičič, por. Bohinc.jpg|thumb|Ljudmila Benedičič, por. Bohinc, mož Valentin, zadaj njena otroka Anica in Janez. Arhiv Miklavžovčevih]]
|}

Franc (17. 4. 1872 – 1942) je bil hlapec v Grapčah 24 in se je 20. 8. 1899 poročil z Margareto Koselj. Družina se je preselila na Javornik pri Jesenicah. Njun otrok Frančišek (22. 9. 1899 Spodnja Lipnica 24 – 13. 4. 1942), krojač po poklicu, je bil prvoborec, padel je v dražgoški bitki pri Maticu, njegovo truplo so našli šele spomladi. Na hiši, od koder je odšel v partizane, je [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2613_x428707.620727539_y143465.044391632_s17_b4 spominska plošča.] Prvoborec in član KPS je bil tudi železar Ludvik Benedičič (19. 8. 1903 – 27. 3. 1942) in je imel na Javorniku svojčas [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2617_x430001.769226074_y142737.286565781_s17_b4 spominsko ploščo.] Mirko Benedičič (1911–1983) iz te veje, zaposlen v železarni, je bil atlet, maratonec in smučar. Drugi otroci so bili Minka, Jože in Angela.  

Na domačiji pri Miklavžovcu je ostal prvi sin Joanes, ki so ga zapisovali tudi z njegovim drugim imenom Štefan. Ta se je 29. 1. 1896, pri svojih 34 letih,  poročil z Marijo Grošelj iz Koritnega 21, ki je bila ob poroki stara 26 let. Njuni otroci so:
*Feliks * 20. 11. 1896 (Feliksov oče je bil gospodarjev brat Josef)
*Marija * 18. 9. 1899
*Lovrenc (9. 8. 1901 – 10. 7. 1976), žena Ana Alič, otroci Micka, Marjanca, Franc, Jože (slika)
*Gabrijel * 4. 9. 1903
*Ljudmila * 25. 9. 1904, poročena z Valentinom Bohincem, otroka Anica (por. Žun, 18. 5. 1934 – 13. 2. 1996) in Janez
*dvojčici Ana in Angela * 4. in 5. 7. 1906
*Jakob (20. 7. 1908 – 6. 2. 1909) 

Vir: Darko Benedičič: Družinsko drevo Benedičič Miklavžovc. Tipkopis.

Na domačiji je ostal Lovrenc, ki je imel z ženo Ano (10. 9. 1897 – 2. 7. 1993) štiri otroke. Marijo (), Marjanco (), Franca (29. 11. 1930 – 26. 7. 2005; ta je imel leta 1954 hčer Nado, ki pa je po treh nmesecih umrla) in Jožeta (1932–1985). Od teh je na domačiji ostal Jože??xxx. Poročil se je z Marijo (1930–2004) in imel naslednje otroke: xxxxx. 

{|
|[[File:Miklavzovec nagrobnik.jpg|thumb|200 px|Grob Miklavževčevih na Srednji Dobravi]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 95.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Benedičič (Miklavžovec)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 118.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Benedičič (Miklavžovčev)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 108.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Benedičičevi (Miklavžovec)]]
|}

{|
|[[File:Pri Miklavzovcu.jpg|thumb|200 px|Pri Miklavžovcu, Lipnica]]
| 
|[[File:Janez Benedicic.jpg|thumb|200 px|Janez Benedičič (Miklavžovec)]]
|[[File:Nesreča pri spravilu lesa na Miklavžovčevem.jpg|thumb|Nesreča pri spravilu lesa na Miklavžovčevem]]
|}

'''O Bavharjih in Župarjih.''' Postaja Otoče je marsikomu znana. Leži ob gorenjski progi, ob oni progi, po kateri se pelješ v Kranj, v Radovljico, na Jesenice, v Mojstrano in Kranjsko goro, na Bled in v Bohinj, na Golico, Stol in Triglav, na Martuljek, na Vršič pa na Razor in Prisank, k Peričniku, v Vintgar in k Savici. Skratka: ta proga vodi v »Jugoslovensko Švico«. Torej, če se voziš od Ljubljane v te kraje, boš opazil za Kranjem postajališče Sv. Jošt, za tem postajo Podnart-Kropa, potem pa že pridejo Otoče. Ali Otoče poznajo preprosti slovenski ljudje tudi še po vse bolj pomembni stvari: tu je izhodišče za romanje tako k Mariji Pomagaj na Brezje kakor tudi k Mariji Udarjeni v Ljubno, ki veljata obedve med slovenskim ljudstvom kot priprošnjici za marsikaj.

Mi se bomo pa obrnili na nasprotno stran proge. Skozi ne preveč zaraščen gozd vodi pot navkreber: po polurni hoji prideš na vrh in kmalu se ti zasmeje izza drevja prijazna, ljubka vasica Srednja Dobrava; s takim prilastkom zato, da se loči od Spodnje in Zgornje. Pozdravljajoč se svetijo lepe in snažne slovenske domačije, polne zelenja in cvetja krog poslopij, a poleg njih se ti na jesen smehlja sadno drevje, šibeč se pod stoterim plodom, ki ga prinaša priroda v dar našemu pridnemu kmetu. Napotiš se dalje, pot gre malo navzdol in kmalu prideš na cesto, ki vodi med Kropo in Kamno gorico. Ti dve posestrimi sta domovini naše žebljarske domače obrti in industrije, domačiji okajenih in zadimljenih vigenc, ki so že od davna prinašale našemu kmetu in rokodelcu poleg denarja in zaslužka tudi čast in sloves. »Dober glas« so pravili. Tem krajem je zapel tudi Oton Župančič v svoji »Žebljarski«:

&lt;poem&gt; 
»Od štirih do ene, 
od štirih do ene 
so zarje rumene, 
so trate zelene, 
od štirih do ene
voda nam kolesa, mehove nam žene,
nad naklji smo sključeni;
vsi fantje, možje in dekleta in žene
od štirih do ene
že vsi smo izmučeni:
voda nam kolesa, mehove nam žene,
od štirih do ene,
od štirih do ene.«&lt;/poem&gt;

Preden prideš v Kamno gorico, stoji ob cesti v stran domačija Miklavževčevih (malo sem z njimi menda še celo v rodu!), ki ima že star sloves. Naj omenim še, da se nad vso to dolino tam od Dražgoš iznad Škofje Loke pa nad Radovljico, preko Brdov (mojih dedov dmačije ...) in Lancovega, dalje nad Bledom tja do Šteng ob vhodu v Bohinjsko dolino vleče planina Jelovca. Ta planina je polna gozdov in je spodaj last okoliških kmetov, v veliki večini pa je v posesti erarja — državnega zaklada. Polja in nižje ležeči gozdovi, zlasti na desni strani te ceste (Jelovca leži na levi) so pa delno cerkveni, večinoma pa grofovski, last grofov Thurnov-Valsassina, pod upravo radovljiškega upravitelja. Vse to je še posledica nekdanjih fevdalnih razmer, ki še niso likvidirane. In tako še dandanes kmet marsikje z bolestjo gleda na črno zemljo in zelene travnike, katere pač lahko obdeluje kot najemnik, ali katerih gospodar je nekdo, ki ga morda niti ne pozna, ali ki morda ni teh krajev niti še videl, ki pa postaja lastnik te zemlje iz roda v rod. Ni to rečeno izrecno ravno za ta zgoraj navedeni primer, vendar je običajno tako.

Tu pri Miklavževčevih so imeli pred leti kravo. Nič posebnega. Ime so ji dali {{razprto|Bavha}}. Naš kmet si izbere za vsako kravo in sploh za vsako žival posebno ime. Saj jih mora klicati te svoje sodelavce, tovariše in prijatelje, prav tako kakor ljudi! Morda so mu te živali še bolji in zvestejši pomočniki, ki vsaj zavedno niso hudobni, pretkani in goljufivi, nepošteni in zahrbtni, kakor marsikateri »homo sapiens« (razumen človek). In ta Bavha se je pasla, kakor se pase na stotine krav: Lisk, Šek, Molz in kakršna imena jim je že dal naš kmetski človek. Pasla se je na planini Reparci. Na planini Jelovci pod Petelinovcem so pa drvarili in ogljarili drvarji. Za svoje gospodarje so sekali drevesa, jih obsekavali, gulili, hlode ali pa razsekana drva so pa spravljali v dolino pač tja, kamor so jih namenili njihovi gospodarji. Poleg tega so pa zlagali še velike kope in kuhali oglje, ki so ga potem, zlasti pozimi, vlačili samotež v dolino. Pa kako bi ne, saj si za to oglje niso mogli želeti boljših odjemalcev, kakor so to bili takoj v dolini kroparski in kamnogoriški kovači in žebljarji. Seveda tako drvarsko in ogljarsko delo ni brez vsakih nevarnosti in tudi donosno	ni.	Pa	so se ti	drvarji izpod Petelinovca nekega
lepega dne sporazumeli —	kdo ve, kaj	jih	je	prijelo?!	— in ugrabili so Miklavževčevo
Bavho. Odvedli so jo na planino Vodice in tu na Vodicah so jo ubili in začeli kuhati. Na tej planini je poleti še	dandanes stalno	planšarica,	ki skrbi za okoliške pastirje. Ko
je bila krava oz. nje meso	že skuhano,	so	se	ugrabitelji stepli za plen. Eno stranko so
tvorili Kroparji, drugo pa Kamničani (tako pravijo Kamnogoričanom v teh krajih). Boj je bil srdit, ne boj, skoro mesarsko klanje ... Končno — ko jo je odkurila ena stranka z bojišča in so vsi pregledali svoj plen — so ugotovili, da so Kamničani odnesli z Vodic vse meso, Kroparjem pa je ostala sama juha, ki so jo skuhali iz Bavhinega mesa. Juhi pravijo tu doli večinoma »župa«. Začeli so se zdaj prepirati in si očitati plen, grdili so se in si dajali priimke. »Bavharji«, »Župarji«, je letelo sem in tja. Pa se jih je tudi oprijelo: Kamnogoričanom je ostal za večne čase priimek »{{razprto|Bavharji}}«, Kroparji so pa dobri in tečni juhi na čast in v spomin postali »{{razprto|Župarji}}«. Tako je bilo, tako je in tako bo ostalo: rod Bavharjev in rod Župarjev. In imeni tema rodovoma iz naših gorenjskih žebljarskih naselbin je dala — Miklavževčeva {{razprto|Bavha}}.

Dandanes pa v teh krajih ni več tako lepo in prijetno, zlasti pa ne tako veselo in kratkočasno, kakor je bilo v teh časih. Domačije so sicer še vedno lepe in prijazne in obdane do slemen z rožami, zemlja še vedno rodi, njive še dajejo deseteren in stoteren plod, sadno drevje se še vedno lomi od prebogatega sadu — ali v gozdovih ne poje več tako glasno in tako veselo drvarska sekira, nič več ni postavljenih toliko ogljarskih kop, saj les in drva nimajo niti polovice prejšnje vrednosti in oglja malo oddajo. Drvarji in ogljarji dobivajo od tega komaj za podmet (sok ali močnik) in za fržolovko. Vigence spodaj v dolini pa počivajo, kladiva ne tolčejo, mehovi ne puhajo, ognji ne žare: kakor da bi vse naše Bavharje z Župarji vred pobrala kuga. Pa jih je res usmrtila neka kuga: kuga modernega gospodarskega razvoja, kuga strojev, kuga, ki je povzročila ob sedanjem prelomu svetovnega gospodarskega reda to hudo in strašno krizo, teh sedem suhih let.

Ali bi dandanes Oton Župančič še mogel peti:&lt;poem&gt;
»Od štirih do ene,
voda nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči žeblji, žeblji v očeh ...
Smo jih v polje sejali?
Po polju naši žeblji cvetó;
poglej v nebo:
vanj smo jih kovali
od štirih do ene, do osmih od treh,
da	nam bodo	tudi ponoči	v	očeh ...«&lt;/poem&gt;

Ne mogel	bi,	prav	gotovo bi	ne mogel.	Zgrozil	bi	se nad	tiho	vigenco,	zasanjal
misel žalostno	in	novo	Dumo	bi	zapel ...

Vendar naj tudi Bavharji	in Župarji ne	obupajo,	saj	mora	tudi za	nje	priti	novo
življenje in nova pomlad. -- 
Cvetko Kristan. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7OKR437W/c05af1cf-51bc-4846-9374-213ed508db2a/PDF ''Naš rod'' 1932/33, št. 4, str. 85–87.]

===Pri Zotlarju===

Pər Zôtlarjə, Zôtlar, Zôtlarjov, ime je iz poklica gospodarja (sedlar). Hišna št. Lipnica 1, stara hišna št. je bila 5. 1827 hišnega imena še ni bilo, 1890 je bilo ime domačije Pri Kobalovcu. 1827 in 1890 se je lastnik pisal Frakel. Danes se lastnik piše Križnar (glej [[Dobravski kdojekdo#Ivan Križnar|Ivan Križnar]]).

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 55.jpg|thumb|Status animarum 1862: Lipenca 5 Kobalovc]]
|Frakel Neža (roj. Šolar, 30. 12. 1787 – um. 1863)
Andrej (roj. 27. 11. 1815 / um. 4. 1. 1874). Poroka s Terezijo Legat iz Breznice (roj. 19. 10. 1826). Drugič poročen z Elizabeto Kokal iz Podbrezij (roj. 24. 10. 1832?).
::::		Margareta (roj. 8. 7. 1861 / um. 8. 6. 1894)
::::		Jožef (roj. 15. 2. 1864)
::	Janez (roj. 29. 3. 1832 / um. 1863)
|}
{|
|[[File:Pri Zotlarju.jpg|thumb|left|300 px|Pri Zotlarju, Lipnica]]
|[[File:Nagrobnik Kriznarjev.jpg|thumb|300 px|Nagrobnik družine Križnar (p. d. Zotlar) na Srednji Dobravi]]
|[[File:Ivan Kriznar.jpg|thumb|[[Dobravski kdojekdo#Ivan Križnar|Ivan Križnar]] ]]
|}

===Pri Mežnarju===

Pər Méžnarjə, Méžnar, Méžnarjov, hišno ime iz dejavnosti gospodarja. Stara hišna št. je bila Lipnica 
6. 1827 hiša še ni imela imena, 1890 se je reklo Kovač, spomin na to hišno ime je še ohranjen. Pri Mežnarju se reče, ker se je v hišo preselil Mežnar s Srednje Dobrave. Gospodarji so bili 1827 Serny, 1890 Stroj. Danes se pišejo lastniki Koselj.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 56.jpg|thumb|Lipenca 6 Kovač]]
|Stroj Marija (roj. 19. 3. 1796 / um. 1864)
::	Mina (roj. 19. 7. 1830 / um. 1878)
::	Martin (roj. 11. 11. 1833 / um. 1876). Poroka s Heleno Lotrič z Jamnika (roj. 22. 4. 1839 / um. 1866). Ponovno poroka s Heleno Balantič z Brega (roj. 10. 4. 1837 / um. 2. 3. 1917)
::::		Marija (roj. 2. 9. 1866 / um. 1866).
::::		Alojz (roj. 15. 6. 1868)
::::		Franc (roj. 29. 1. 1870 / um. 1. 3. 1924)
::::		Mihael (roj. 1. 10. 1871)
::::		Valentin (roj. 20. 2. 1874)
::::		Elizabeta (roj. 15. 11. 1876)
::	Neža (roj. 25. 12. 1837)
|}

{|
|[[File:Alojzij Stroj.jpg|thumb|Prelat [[Dobravski kdojekdo#Alojzij Stroj|Alojzij Stroj]] se je rodil tu kočarju Martinu in Heleni, rojeni Balantič]]
|[[File:Franc Stroj.jpg|thumb|300 px|Nagrobnik na Srednji Dobravi: Franc Stroj, rojen 20. I. 1870 v Lipnici št. 6, umrl 1. III. 1924. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kje ni mraza, kjer ni noči. Tam solnce sreče ne vgasne, resnice solnce ne stemni.]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 133.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi:  Martin Stroj, Lipnica, r. Balantič (Lipnica)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 132.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Martin Stroj, Lipnica, r. Balantič (Lipnica)]]
|[[File:Nagrobnik Koseljevih.jpg|thumb|Nagrobnik Koseljevih (Mežnarjevih) na Dobravi]]
|}
{|
|[[File:Pri Mežnarju, Lipnica 01.jpg|thumb|300 px|Pri Mežnarju, Lipnica, iz dobravske smeri]]
|[[File:Pri Mežnarju, Lipnica 02.jpg|thumb|300 px|Pri Mežnarju, Lipnica, od vzhoda]]
|[[File:Pri Mežnarju, Lipnica 03.jpg|thumb|Pri Mežnarju, Lipnica, gospodarsko poslopje]]
|[[File:Pri Mežnarju, Lipnica 04.jpg|thumb|Pri Mežnarju, Lipnica, iz kroparske smeri]]
|[[File:Pri Mežnarju, Lipnica 05.jpg|thumb|Pri Mežnarju, Lipnica]]
|}

===Pri Roku===

Pər Rók, Pri Roku, Rókəc, Rókov. Iz imena gospodarja. V katastru in SA se pri hiši reče Pri Lorenčku, tudi Macakón.&lt;ref&gt;Ime bi bilo mogoče prebrati tudi kot Macakou.&lt;/ref&gt; Nekoč h. št. Lipnica 7. 1862 se je gospodar pisal Pesjak. Danes je hišna št. Lipnica 2, gospodar se piše Debeljak.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 57.jpg|thumb|300 px|Lipenca 7 Lorenček]]
|Pesjak Lovrenc (roj. 10. 8. 1825 / um. 1873). Poroka s Polono Rotar iz Gorič (roj. 10. 2. 1827).
::	Marija (roj. 29. 3. 1858)
::::		Frančiška (filia illeg., roj. 10. 10. 1879)
::	Franc (roj. 14. 10. 1859)
::      Janez (roj. 4. 6. 1864). Leta 1889 poroka z Gertrudo Dolžan iz Kovorja (roj. 11. 3. 1869).
::::	        Janez (roj. 22. 2. 1890)
::	Andrej (roj. 25. 11. 1866 / um. 1867)
::	Andrej (roj. 30. 10. 1869, dvojček)
::	Jožef (roj. 30. 10. 1869, dvojček)
|}

{|
|[[File:Pri Roku, Lipnica 01.jpg|thumb|Pri Roku, Lipnica]]
|[[File:Pri Roku, Lipnica 02.jpg|thumb|Pri Roku, Lipnica]]
|[[File:Lipnica 1a.jpg|thumb|Lipnica 1a, nova hiša za staro Zotlarjevo]]
|[[File:Nagrobnik Rokovih.jpg|thumb|Nagrobnik Debeljakovih (pri Roku) na Dobravi]]
|}

{|
|[[File:Pri Roku 06.jpg|thumb|Pri Roku, Lipnica. Arhiv Rokovih]]
|[[File:Pri Roku 07.jpg|thumb|Pri Roku, Lipnica. Arhiv Rokovih]]
|[[File:Prometna knjižica za drobilec 1955.jpg|thumb|Prometna knjižica za drobilec 1955. Arhiv Rokovih]]
|[[File:Emblem PM.jpg|thumb|Emblem PM]]
|}

{|
|[[File:Poroka pri Roku v Lipnici.jpg|thumb|600 px|Poroka v Lipnici 7 (pri Macakonu oz. pri Roku): Marija (Micka) Koselj (Mežnarjeva) z Dobrave &amp; Zdravko Debeljak (Rokov) 6. 6. 1953. Sedijo: 1. Mežnarjeva mama in 2. Mežnarjev ata (organist Koselj), 3 in 4 mladoporočenca, 5 ženinova mama (Rokova, rojena Debeljak, Jurčkova z Dobrave), 7 Jurčkova stara mama, 8 9 Janka Balantič. Stojijo: 1 farovška kuharica Petrovčeva Franca, 2 Ivanka Šlibar (Frvanova), 3 Jože Šlibar (Frvanov), 4 5 6 brata Jože Koselj (Mežnarjev) in 7 Stanko Koselj (Ovčakov), 8 9 Luznarjeva Anica 10 njen mož Luznar 11 12 Jurčkov Janko, 13 14 Jurčkov Simon 15 16 17 nevestina sestra Helena Pogačnik, 18 19 Antonija Balantič (roj. Pogačnik, Valentinova). Foto Janko Balantič. Arhiv Janke Ulčar]]
|}

{|
|[[File:Marija Koselj (Rokova Micka).jpg|thumb|400 px|Marija Debeljak, roj. Koselj (Rokova Micka) jan. 2019]]
|[[File:Zdenko Debeljak (Rokov).jpg|thumb|400 px|Zdenko Debeljak (Rokov)]]
|}

===Pri Pircu===

{|
|[[File:Pirc 01.jpg|thumb|300 px|Tovarna v Lipnici št. 8 pred 1. svetovno vojno (Kredarica). Arhiv družine Pirc]]
|[[File:Pirc 03.jpg|thumb|300 px|Pirčevi okoli l. 1930. Od leve žena Slavka, gospodar Vinko, teta Micka in sestra Bronislava. Arhiv družine Pirc]]
|[[File:Bronislava Pirc.jpg|thumb|150 px|Bronislava Pirc, ''Gorenjski glas'' 27. nov. 1962]]
|}

{|
|[[File:Bodlajeve17b.jpg|thumb|300 px|Spomin od Pirčevih 8/4. 923. Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Pirc 02.jpg|thumb|300 px|Zaposleni v tovarni žičnikov in žice,  desno lastnik Vinko Pirc, zgodnja 30. leta 20. stoletja. Arhiv družine Pirc]]
|[[File:Delavec pred tovarno Vinka Pirca v Lipnici.jpg|thumb|150 px|Tovarna Simon Pirc, Lipnica. Arhiv Janke Balantič]]
|}

{|
|[[File:Tovarna Iskra Lipnica 01.jpg|thumb|Iskra Lipnica]]
|[[File:Tovarna Iskra Lipnica 02.jpg|thumb|Iskra Lipnica]]
|[[File:Tovarna Iskra Lipnica 03.jpg|thumb|Iskra Lipnica]]
|}

{|
|[[File:Simon Pirc.jpg|thumb|Simon Pirc]]
|[[File:Niko Pirc.jpg|thumb|Niko Pirc]]
|[[File:Simon Pirc ml.jpg|thumb|Simon Pirc ml.]]
|}

Hišna št. Lipnica 8, danes je tu tovarna Iskra. Pər Pirc ali U fabrk (V fabriki). V ''Statusu animarum'' iz leta 1862 hiše še ni. Gospodarji so bili:
#Pred 1865 Kredar, železar iz Kamne gorice
#1865 do 1891 Franc Pirc (1806–1878) in sinovi, uvedba proizvodnje žice in žičnikov 
#1891 do 1897  Simon Pirc (1833–1897) in žena Jožefa Pirc (1837–1913), delno Marija Pirc (1862–1937)
#1897–1908 Simon Pirc, delno mati Jožefa Pirc (1837–1913) in sestra Marija Pirc (1862–1937) 
#1908–1930 Marija Pirc (1862–1937)
#1930–1948 Vinko Pirc (1906–1983)  - lastnik vsega 18 let
#1948–1995 nacionalizirano, v družbeni lasti (Plamen Kropa, Tovarna ur TULIP, Iskra Mehanizmi). V letih 1948–1956 je bil Vinko Pirc (1906–1983) zaposlen kot obratovodja v podjetjih v Lipnici št. 8 
#1995–2000 denacionalizacija,  delno v korist dedičev Vinka Pirca (1906-1983) – vdove Slavke in otrok Simona, Desanke, Nikolaja in Igorja
#Do 2000  dediči odprodajo ostanke denacionalizirane lastnine v Lipnici št. 8 in delnice Iskre Mehanizmi. 

Pirci so bili železarji, ki so nekaj rodov živeli v Kropi. Prvi znani je bil '''Jakob Pirc''',  omenjen 1780 ali 1784. Imel je 3 otroke, med katerimi se je '''Jurij Pirc''' 1798 poročil z Marijo Mertl. Imela sta 5 otrok. Med njimi je bil Franc Pirc (1806-1878), ki se je 1829 poročil z Barbaro Šolar in imel z njo 6 otrok.
 
Sredi 19. stoletja je stala v  Lipnici št. 8 fužinica, po lastniku železarju Kredarju iz Kamne gorice imenovana  Kredarica (slika 1). V njej so pod kladivom, ki ga je gnala voda, predelovali železo, pridobljeno v kroparskih plavžih, v tako imenovane »cajne« – železne palice, iz katerih so potem  kovači kovali žeblje in  druge izdelke. 

Leta 1865 je '''Franc Pirc''' (1806–1878) kupil Kredarico in ustanovil podjetje Franc Pirc in sinovi, »Novo tovarno drata in mašinskih žebljev v Kropi na Gorenjskem«.  V njej so sprva nadaljevali proizvodnjo cajnov. Razlog za prenos proizvodnje iz rodne Krope v Lipnico  je bil tudi v tamkajšnji razpoložljivosti vodne energije, potrebne za pogon strojev za vlečenje žice in proizvodnjo žičnikov. Oba postopka sta bila energijsko zahtevnejša od tradicionalnega kovanja železovih izdelkov. Potrebno energijo je zagotavljal potok Lipniščica, ki je bil pregrajen z jezom blizu sedanje šole v Lipnici, in od njega speljana voda do vodnih koles v obratu na številki 8.  

Po petih letih, leta 1870, so si Pirčevi sami zgradili preprosto napravo za vlečenje žice in čez dve naslednji leti kupili prvi stroj za izdelovanje žičnikov, to je žebljev iz vlečene žice. Zatem so po tem vzorcu izdelali drugi tak stroj  in leta 1875 dokupili še tri enake stroje.  

Leta 1878 je Franc umrl, in 1891 je prevzel vodstvo tovarne eden izmed njegovih sinov, deležnik '''Simon Pirc''' (1833–1897). Odtlej se je podjetje imenovalo »Simon Pirc, tovarna žičnikov in žice, Kropa«. Simon se je poročil 1861 z Jožefo Ažman in imel z njo 6 otrok.

Izmed njih je dedoval obrat v Lipnici sin  '''Simon Pirc''' (1880–1908), ki se je poročil z Uršulo Blaznik in imel z njo 4 otroke, Simona, Marico, Vinka in Bronislavo. Sin Simon je umrl kot dete, in zatem tudi oče Simon sam, star komaj 28 let. Tako je pozneje podedoval domačijo v Lipnici sin Vinko Pirc (1906–1983). 

Od 1891 so podjetje počasi izpopolnjevali,  stroje so zamenjevali s sodobnejšimi, zidali so nove obrate in skladišča. Leta 1909 so zgradili novo tovarniško poslopje. Leta 1930, ko je vodstvo prevzel Vinko Pirc, je tovarna že obratovala z vodno močjo 25 KS in zaposlovala 10 do 15 delavcev, izključno domačinov. Razpolagala je z napravami za kemično čiščenje valjane žice, vlečenje, žganje in galvanizacijo žice in za izdelovanje vsakovrstnih žičnikov. Proizvodnja je bila do 20 vagonov izdelkov letno. 
Do Vinkove polnoletnosti je tovarno vodila '''Marija Pirc  (»Teta«)''' (1862–1937), '''Vinko Pirc''' (1906–1983) je pa prevzel lastništvo in vodenje leta 1930. Vinko se je 1931 poročil s sosedo učiteljico Slavko Kocijančič in imel z njo 4 otroke, Simona (1932), Desanko (1933), Nikolaja (1941) in Igorja (1946). Pozneje je   [[Dobravski kdojekdo#Simon Pirc|Simon]] postal geolog in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, Desanka pravnica in sodnica, Nikolaj mornariški oficir in prosvetni delavec, Igor pa ekonomist in filatelistični funkcionar.

Strokovna izobrazba, ki si jo je Vinko pridobil v trgovski šoli v Ljubljani,  tovarniške izkušnje in strokovna razgledanost, ki jo je dopolnjeval s potovanji na sejme mehanizacije,  so mu omogočili, da je v kratkem desetletju  izrazito posodobil proizvodne zmogljivosti  tovarne, imenovane zdaj »Žičniki, Vinko Pirc, preje Simon Pirc, Lipnica«.  Uvedel je nove postopke cinkanja žice in žičnikov, galvanizacije   in proizvodnjo različnih izdelkov iz vlečene svetle, žgane in galvanizirane žice. Povečani asortiment izdelkov in razširitev proizvodnje na več kakor 40 vagonov izdelkov letno hkrati z odličnimi poslovnimi rezultati so mu zagotovili znatno povečanje prihodka. Vinko je uredil boljšo izrabo vodne energije s tem, da je vodna kolesa nadomestil s sodobno Peltonovo turbino, ki je gnala tudi lastno elektrarno. Transport je posodobil z nakupom avtomobilov. Podrl je večino starih zgradb in postavil poleg novih tovarniških in poslovnih prostorov še velik stanovanjski objekt. Uredil je vodno zajetje in napeljal vodovod. Vinko Pirc je imel srce za delavca, slovel je po tem, da so bile mezde zaposlenih v njegovi tovarni poleg tistih v  Kranjski industrijski družbi na Jesenicah med najvišjimi na Gorenjskem.  

Razvoj  je ustavila druga svetovna vojna. Proizvodnja se je močno omejila, zlasti po začetku 1944, ko je Vinko odšel v partizane. Tedaj je do konca vojne vodila podjetje soproga Slavka. 

Po osvoboditvi je obratovala tovarna žičnikov kot privatno podjetje le še do leta 1948, ko je prešla z nacionalizacijo v državno last. Tovarno so  sprva pridružili ob enakem profilu proizvodnje kroparskemu »Plamenu«, nato pa so stroje preselili v tovarno žičnikov v Lescah. V Lipnici so začeli izdelovati stenske ure v podjetju, imenovanem Tulip (Tovarna ur Lipnica), najprej s predelavo nemške reparacijske vojaške opreme v  urne  mehanizme. Tedanje Tulipove stenske ure je še  dandanes najti  po državah nekdanje Jugoslavije. Vinko Pirc je tovarno vodil do leta 1956, ko se je upokojil. Tedaj je tovarna prešla kot Iskra Mehanizmi v last kranjske Iskre. Tovarna Iskra Mehanizmi se je v 60 letih obstoja zelo  razvila in dogradila, tako da ima zdaj nad 600 zaposlenih. Profil proizvodnje, namenjene skoraj izključno izvozu, je usmerjen v najsodobnejšo elektroniko in  fino mehaniko. 

Vinko Pirc je po upokojitvi delal še vrsto let v pokrajinskem muzeju v Kranju. Umrl je v Ljubljani leta 1983. Ni dočakal denacionalizacije, ki je bila odmerjena upravičencem, to je dedičem – vdovi in otrokom. Delno tudi v delnicah Iskre Mehanizmi, ki so jih dediči začetek tisočletja podjetju odprodali. S tem se je po 135 letih končala vloga družine Pirc v lipniški industriji na hišnem naslovu Lipnica št. 8. -- Napisal Simon Pirc, viri: 
*S. Đokić (ur.): ''Deset godina privrede Kraljevine Jugoslavije = Deset let gospodarstva kraljevine Jugoslavija''. Sarajevo:  V. Josipović, 1929. 135. {{COBISS|ID=2732660}} 
*Jože Gašperšič idr.: ''Kroparske družine od 15. do začetka 20. stoletja''. Radovljica: Občina, 1998. 53-54. {{COBISS|ID=72215808}}

===Druge stavbe v Lipnici===
{|
| 
|}

{|
|[[File:Osnovna šola Lipnica, Radovljica 01.jpg|thumb|Šola Lipnica]]
|[[File:Osnovna šola Lipnica, Radovljica 02.jpg|thumb|Šola Lipnica]]
|[[File:Osnovna šola Lipnica, Radovljica 03.jpg|thumb|Šola Lipnica]]
|}

*Za šolo glej samostojna poglavja v [[Dobrave med svetovnima vojnama#Šola|predvojni]] in [[Kronika Dobrav po 1945#Šola|povojni zgodovini]] Dobrav. 
*Za tovarno glej samostojna poglavja v [[Dobrave med svetovnima vojnama#Tovarna v Lipnici|predvojni]] in [[Kronika Dobrav po 1945#Tovarna v Lipnici|povojni zgodovini]] Dobrav. 

{|
|[[File:Lipnica 9a in 9.jpg|thumb|Lipnica 9a in 9; lastniki danes Goričnik (p. d. pri Luznarju)]]
|[[File:Helena in Zdravko Goričnik.jpg|thumb|Helena in Zdravko Goričnik (Luznarjeva iz Lipnice)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 18.jpg|thumb|400 px|Luznarjevi]]
|}

{|
|[[File:Lipnica 10 in 14.jpg|thumb|Lipnica 10 (lastnik Pogačnik (Lencov) z Dobrave), in 14 (lastnik Bešter)]]
|[[File:Lipnica 14.jpg|thumb|Lipnica 14 (Beštrovi)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 62.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Bešter (Lipnica 14, Ludvik je bil gostilničar na Dobravi, Dušana je zasul plaz na Zelenici)]]
|}

{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 50.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Bohinc, Lipnica 6, zdaj hiše ni več]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 84.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Darja Pogačnik  (Lencova z Lipnice, št. 10)]]
|}

==Mišače==

{{Kategorija v Zbirki|Mišače}}
Glej tudi [http://dar-radovljica.si/Skupnosti/Dobrave/Hi%C5%A1e%20in%20ljudje%20na%20Mi%C5%A1a%C4%8Dah.pdf Hiše in ljudje na Mišačah. DAR.]

{|
|[[File:Misace.jpg|thumb|Mišače]]
|[[File:Mišače 03.jpg|thumb|Mišače]]
|[[File:Hiše na Mišačah 57.jpg|thumb|Mišače]]
|[[File:Mišače.jpg|thumb|Mišače: Tomažovec in Koničar]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Mišačah 32.jpg|thumb|Mišače]]
|[[File:Znamenje na Mišačah.jpg|thumb|Znamenje na Mišačah]]
|[[File:Znamenje na Mišačah 02.jpg|thumb|Znamenje na Mišačah]]
|}

===Pri Tomažovcu===

Pər Tomážovc, gospodar Tomážovc, Tomážovčov, Mišače  1, stara št. tudi 1, zapis v katastru 1827 Thomaschoutz, priimek Wohinz, zapis v SA 1865 Thomažovc, priimek Bohinc.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 58.jpg|thumb|Mišače 1 Tomažovc]]
|Bohinc Luka (roj. 1724), 30 let, žena Marija, 25 let; sin Valentin, 6 let; stanovalec brat Jože (Bohinc), 39 let; žena Jera, 35 let; sin Lovrenc, 5 let; hči Marija, 15 let. -- Popis prebivalstva 1754

Bohinc Matija (roj. 15. 2. 1808 / um. 1883)&lt;br&gt;
Andrej (roj. 14. 11. 1845). Leta 1877 poroka z Nežo Smrekar z Zgornje Dobrave (roj. 10. 1. 1857).&lt;br&gt;
Janez (roj. 25. 6. 1878 / um. 21. 3. 1954). Poroka z Jerco (roj. 6. 11. 1880 / um. 1. 6. 1951)&lt;br&gt;
::::		Janez (roj. 31. 3. 1908 – um. 14. 10. 1971)&lt;br&gt;
::::		Ana (roj. 5. 8. 1911 – um. 5. 8. 1972)&lt;br&gt;
::	Marija (roj. 22. 5. 1848)
|}

{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 05.jpg|thumb|400 px|Tomaževčevi: družina Bohinc z Mišač]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 82.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Krvinovi: Amalija Bobek umrla 1942 (Tomažovčevi z Mišač)]]
|}
{|
|[[File:Lovci.jpg|thumb|Josip vitez Pogačnik (desno) z lovskimi gosti in čuvaji, 1. levo stoji čuvaj Franc Resman (Bodlaj) s Srednje Dobrave, 4 Bohinc (Tomažovec). Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Andrej Bohinjc. 1935.jpg|thumb|Andrej Bohinc 1935. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Andrej Bohinjc in Alojz Sitar.jpg|thumb|Andrej Bohinjc in Alojz Sitar. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Andrej Bohinjc in žena.jpg |thumb|[[Dobravski kdojekdo#Andrej Bohinc|Andrej Bohinc]] in žena. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Janez Bohinc Tomažovc 1878-1954.jpg|thumb|Janez Bohinc (Tomažovc) 1878-1954. Arhiv Rok Gašperšič]]
|}
{|
|[[File:Ivan_Bohinjc_in_Joze_Mihelic_1942.jpg|thumb|Ivan Bohinjc (Tomažovec) in Jože Mihelič (Colar oz. Gorač) v Ljubljani 1942; arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Ana_Bohinc_Straubing.jpg|thumb|Ana Bohinjc v Straubingu okrog 1943; arhiv Ivan Križnar]]
|[[File:Taborisce_Feinbach.jpg|thumb|Taborišče Feinbach 1942: Zdevčevi, Tomažovčev ata in Jurjovčeva mama ter sin Filip. Arhiv: Dobrava in Dobravci]]
|[[File:Ivan Bohinjc (Tomažovc).jpg|thumb|Ivan Bohinjc (Tomažovc). Arhiv Rok Gašperšič]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Mišačah 50.jpg|thumb|Mišače: Tomažovc]]
|[[File:Hiše na Mišačah 52.jpg|thumb|Mišače: Tomažovc]]
|[[File:Hiše na Mišačah 53.jpg|thumb|Mišače: Tomažovc]]
|[[File:Hiše na Mišačah 55.jpg|thumb|Mišače: Tomažovc]]
|}
{|
|[[File:Mišače kamp.jpg|thumb|Green park kamp Mišače pod Tomažovcem]]
|[[File:Jože Babič (Tomažovc).jpg|thumb|Jože Babič (Tomažovc z Mišač)]]
|[[File:Rajko Mikulič.jpg|thumb|Rajko Mikulič]]
|}

Tomažovčevo domačijo popisuje [http://www.gorenjci.si/osebe/lapuh-nikolaj/243/ Nikolaj Lapuh] v pripovedi [http://www.forum-lov.org/lovstvo/lovske-zgodbe-in-literatura/1051-med-vstajenjem-sonca-in-zatonom-lune Med vstajenjem sonca in zatonom lune ] (''Lovec'' 2006); gl.  tudi [http://lit.ijs.si/rok_lov2.pdf v objavi 2011]:

&lt;blockquote&gt;Tomaževčeva domačija je bila prva v vasi, na obrobju globoke ježe. Velika, z dovolj polja v ravnini, pa bližnjimi in jelovškimi gozdovi. Od daleč je bila videti kot majhna pristava, spominjajoča na trden mejnik začetka vasi. Z njo je gospodaril Hanza, pa tudi z ženo Jerico, ki se jima je nabralo petero otrok. Bil je visoke postave, imel je daljše brke in največkrat pipo pod njimi. Hanza je že takrat, ko je ena sama naramnica držala predolge hlače na njem, čutil da je zapisan lovu. Stikal je za vranjimi gnezdi, iskal jazbine in prešteval kite jerebic, za zimo pa v stogovih puščal zajcem korenjevo in repino natje. Ko je jeseni pastiril na Vokah, je hodil k zelenkasti reki opazovat lov in igre hitrih vider. Kot fant se je izučil obrti na Tirolskem in tudi naučil jezika. &lt;/blockquote&gt;

===Pri Ažmanu===

Pər Ážman, gospodar Ážman, Ážmanov, Mišače 4, stara št. 2, zapis v katastru 1827 Aschman, priimek Pegam, zapis v SA 1865 Ažman, priimek Pegam. 

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 59.jpg|thumb|Mišače 2 Ažman]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 87.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Ažmanovi (Pegam) z Mišač]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 116.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Blaznikovi (Ažmanov z Mišač)]]
|}

Najstarejši dokument o Ažmanih je vpis poroke iz leta 1608.  Janez Pegam, ki se je okoli l. 1647 poročil s Heleno, vdovo Tomaža Ažmana z Mišač, kakor je vpisano v matično knjigo fare Mošnje, je prvi Pegam na Mišačah. Janez in Helena sta imela sina Tomaža Pegama, ki se je rodil leta 1662 in umrl 27. 6. 1752 v starosti 90 let. Tomaž Pegam se je 17. 3. 1691 poročil z Ivano Mežan z Dobrave in imela sta 6 otrok. Prvi je bil sin Tomaž, hčerkam pa sta dala imena Uršula, Margareta, Elizabeta, Terezija in Helena. Ta Tomaž je leta 1751 gospodaril na kmetiji in je bil v letu popisa star 60 let, njegov oče, ki je umrl naslednje leto, pa 89 let.

1827 Matija&lt;br&gt;     
Anton Pegam (1839–1914), žena  Marjana (1853–1916), rojena Bernard na Dobrem Polju&lt;br&gt; 
hči Terezija (1885–1961) &lt;br&gt; 
hči Marija (1879–1961)&lt;br&gt; 
sin Anton (12. 11. 1882 – 29. 7. 1919). Gospodar Ažmanove kmetije je postal 23. 5. 1906. 26. 2. 1906 se je poročil s 26-letno Marijo Bertoncelj, p. d. Hrvatovo z Zgornje Dobrave in imel z njo pet otrok. Umrl je v 37. letu starosti v Genzanu v Južni Italiji kot vojni ujetnik. -- Rok Gašperščič: ''Mišače in rodbina Pegam'' &lt;br&gt; 
hči Frančiška (1889–1943)

{|
|[[File:Hiše na Mišačah 26.jpg|thumb|Mišače: Ažman]]
|[[File:Hiše na Mišačah 29.jpg|thumb|Mišače: Boštjan in Ažman]]
|[[File:Hiše na Mišačah 41.jpg|thumb|Mišače: Ažman]]
|[[File:Hiše na Mišačah 45.jpg|thumb|Mišače: Ažman]]
|[[File:Hiše na Mišačah 51.jpg|thumb|Mišače 1 in 4 (Ažman)]]
|}

{|
|[[File:Ažmanova hiša 1940.jpg|thumb|Ažmanova hiša 1940. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Ažmanova hiša na Mišačah.jpg|thumb|Stara Ažmanova hiša pred preuredidtvijo 1960. Arhiv Rok Gašperšič]]
|}

{|
|[[File:Ažmanovi 1900.jpg|thumb|Ažmanovi na Mišačah leta 1900. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Anton Pegam.jpg|thumb|Anton Pegam]]
|[[File:Siviljski_krozek_Misace.jpg|thumb|Šiviljski krožek pri Ažmanovih na Mišačah leta 1928]]
|[[File:Ažmanovi, Jurmanovi in Krumpkovi.jpg|thumb|Ažmanovi, Jurmanovi in Krumpkovi. Arhiv Rok Gašperšič]]
|}
{|
|[[File:Dekleta pri Ažmanovih leta 1942.jpg|thumb|Dekleta pri Ažmanovih leta 1942: 2 Breda, 3 Tonči,4  Vera. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Sitarjeva vojaška obveznika med dopustom na obisku pri Ažmanovih dekletih.jpg|thumb|Sitarjeva vojaška obveznika med dopustom na obisku pri Ažmanovih dekletih. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Otroci sorodnikov pri Ažmanovih na Mišačah 1944.jpg|thumb|Otroci sorodnikov pri Ažmanovih na Mišačah 1944. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Ažmanovi, Boštjanovi in Resmanovi otroci v varstvu Boštjanove Jelke.jpg|thumb|Ažmanovi, Boštjanovi in Resmanovi otroci v varstvu Boštjanove Jelke. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Partizani Misace.jpg|thumb|Partizan Anton Pegam v Mišačah ob koncu vojne 1945. Arhiv Rok Gašperšič]]
|}

{|
|[[File:Vera Blaznik.jpg|thumb|[[Dobravski kdojekdo#Vera Blaznik|Vera Blaznik]] ]]
|[[File:Rok Gaspersic.jpg|thumb|[[Dobravski kdojekdo#Rok Gašperšič|Rok Gašperšič]] ]]
|[[File:Mateja Blaznik.jpg|thumb|[[Dobravski kdojekdo#Mateja Blaznik|Mateja Blaznik]] ]]
|[[File:Mojca in Miloš Berce.jpg|thumb|Mojca, roj. Blaznik, in Miloš Berce živita v Radovljici]]
|}

===Pri Koničarju===

Pər Koníčarjə, gospodar Koníčar, Koníčarjov, Mišače 2, stara št. 3, zapis v katastru 1827 Kollnizha, priimek Schlieber, zapis v SA 1865 Koničar, priimek Šlibar.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 60.jpg|thumb|300 px|Mišače 3 Koničar]]
|Šlibar Luka (roj. 1680)
::	Šlibar Jernej (roj. 1710)&lt;br&gt;
Luka Šlibar, kmet, 74 let; sin Jernej, 44 let; snaha Marija, 34 let; vnuki Peter, 10 let; Janez, 4 leta; hči Ana, 12 let; Marija, ¼ leta, in brat Lovrenc Šlibar, 40 let. -- Popis prebivalstva 1754

Šlibar Mihael (roj. ok. 1795). Poroka s Katarino Valand Katarino iz Radovljice (roj. 1. 5. 1797 / um. 1878)
::	Jakob (roj. 20. 4. 1823)
::	Terezija (roj. 28. 10. 1824)
Helena (roj. 5. 4. 1834)&lt;br&gt;
Jožef (roj. 1. 4. 1838). Leta 1869 poroka z Marijano Pogačnik  iz Otoč (roj. 17. 7. 1849).
::::		Marija (roj. 31. 3. 1870)
::::		Marijana (roj. 13. 8. 1871)
::::		Magdalena (roj. 22. 7. 1872 / um. 24. 9. 1872)
::::		Amalija (roj. 10. 7. 1873 / um. 19. 4. 1874)
::::		Janez (roj. 9. 8. 1875 / um. 16. 8. 1875)
::::		Jernej (roj. 21. 8. 1877)&lt;br&gt;
Ivan (roj. 14. 5. 1881 / um. 1948). Poroka z Ivano (roj. 1882 / um. 1955).&lt;br&gt;
[[Dobravski kdojekdo#Gregor Šlibar|Gregor]] (roj. 14. 3. 1843 / um. 11. 5. 1922). Umrl v Komendi kot upokojeni župnik.
|}

{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 30.jpg|thumb|400 px|Koničarjevi: Šlibar]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 69.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Jernej Šlibar (Mišače?)]]
|[[File:Hiše na Mišačah 47.jpg|thumb|Mišače: Koničar]]
|[[File:Hiše na Mišačah 49.jpg|thumb|Mišače: Koničar]]
|}

{|
|[[File:Koničarjevi 1920.jpg|thumb|Družina Šlibar (Koničarjevi z Mišač) 1920. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Jože Šlibar (Koničar).jpg|thumb|Jože Šlibar (Koničar) 1922-1985. Arhiv Rok Gašperšič]]
|}

===Pri Matijovcu===

Pər Matíjovc, gospodar Matíjovc, Matíjovčov, Mišače 3, stara št. 4, zapis v katastru 1827 Mathiouz, priimek Boschtantschitsch, zapis v SA 1865  Mathijovc, priimek Bostiančič. 
 
{|
|[[File:Kmet Boštjančič (Matijovc) v Terezijanskem katastru 1751.jpg|thumb|400 px|Kmet Boštjančič (Matijovc) z Mišač v Terezijanskem katastru 1751. Arhiv Rok Gašperšič]]
|}

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 61.jpg|thumb|Mišače 4 Mathijovc]]
|Jožef Boštjančič, kmet, 45 let; žena Elizabeta, 40 let; sin Anton, 15 let, sin Matija, 5 let; hči Neža, 10 let; hči Elizabeta, 7 let; Uršula, ½ leta; stanovalec Gregor Košir, 20 let; Jakob, 24 let; sestra Neža, 26 let; mati Marija, 60 let. -- Popis prebivalstva 1754

Anton (roj. 29. 5. 1814 / um. 1889). Poroka s Heleno Ribnikar iz Galenfelsa (roj. 15. 4. 1815 / um. 1885).&lt;br&gt;
Janez (roj. 20. 10. 1841). Leta 1883 poroka z Marijo Pristavec iz Mošenj (roj. 20. 10. 1841).
::::		Marija (roj. 2. 1. 1884)
::::		Rozalija (roj. 23. 8. 1885 / um. 1887).
Helena (roj. 8. 5. 1846)
::	Marija (roj. 19. 11. 1852 / um. 16. 3. 1924)
::::		Anton (roj. 31. 12. 1880). Nezakonski sin.
::::		Franc (roj. 22. 1. 1890 / um. 10. 8. 1890). Nezakonski sin.
Polona (roj. 2. 2. 1856)&lt;br&gt;
Marijana (roj. 22. 8. 1858).
::::		Franc (roj. 6. 10. 1879). Nezakonski sin.
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 29.jpg|thumb|400 px|Matijevčevi: Maurer, Nartnik]]
|}

Kmetija Matijovc je bila v lasti mošenjske cerkve: prvotno je bil lastnik Boštjančič, kupec Maurer, dedoval Nartnik, za njim Kunstelj. Od ostarelih Boštjančičevih potomk so večino zemljišč, preden je ostanek kmetije kupil Maurer, pokupili Koničar, Blek in Boštjanovc. --  Rok Gašperšič: ''Mišače in Rodbina Pegam''

{|
|[[File:Hiše na Mišačah 34.jpg|thumb|Mišače: Matijovc]]
|[[File:Hiše na Mišačah 35.jpg|thumb|Mišače: Koničar in Matijovc]]
|[[File:Hiše na Mišačah 36.jpg|thumb|Mišače: Matijovc]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Mišačah 39.jpg|thumb|Mišače: Matijovc]]
|[[File:Hiše na Mišačah 40.jpg|thumb|Mišače: Matijovc]]
|[[File:Hiše na Mišačah 42.jpg|thumb|Mišače: Matijovc]]
|}

{|
|[[File:Matijovc.jpg|thumb|Matijovc stara hiša. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Martin Maurer 02.jpg|thumb|Martin Maurer (Matijovc) je padel v partizanih. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Martin Maurer, Janko Mohorič in Alojz Bohinjc.jpg|thumb|Martin Maurer, Janko Mohorič in Alojz Bohinjc z Mišač. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Neža Maurer z Mišač.jpg|thumb|Neža Maurer (1879--1950) z Mišač. Arhiv Rok Gašperšič]]
|}

{|
|[[File:Neža Maurer 1879-1950.jpg|thumb|Neža Maurer 1879-1950. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Neža Maurer z Mišač 02.jpg|thumb|Neža Maurer (Matijovčeva) z Mišač. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Rozalija Maurer.jpg|thumb|Rozalija Maurer - Matijovčeva 1909-1970. Arhiv Rok Gašperšič]]
|}

{|
|[[File:Družina Maurer - Matijovčevi 1936.jpg|thumb|Družina Maurer - Matijovčevi z Mišač leta 1936. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Poroka Ivana Maurerja v Sevnici 1936.jpg|thumb|Poroka Ivana Maurerja z Mišač v Sevnici 1936. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Miha Maurer v jugoslovanski vojski.jpg|thumb|Miha Maurer v jugoslovanski vojski.  Arhiv Rok Gašperšič]]
|}

{|
|[[File:Jože Maurer (Matijovc).jpg|thumb|Jože Maurer (Matijovc) 1876-1952. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Jože Nartnik - Matijovc 1912-1984.jpg|thumb|Jože Nartnik - Matijovc z Mišač (1912-1984). Arhiv Rok Gašperšič]]
|}

===Pri Boštjanu===

Pər Boštján, gospodar Boštjánovc, Boštjánov, Mišače 5, tudi stara št., zapis 1827 Bostianouz, priimek Sittar, zapis v SA 1865 Boštianovc, priimek Sitar.
     
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 62.jpg|thumb|Mišače 5 Boštianovc]]
|Sitar Franc (roj. 27. 1. 1824). Poroka z Marijo Krištofič z Mišač (roj. 10. 5. 1837).
::	Franc (roj. 9. 12. 1855)
::	Marija (roj. 12. 11. 1856)
::	Marijana (roj. 2. 8. 1858)
::	Rozalija (roj. 15. 8 1860 / um. 1866)
::	Helena (roj. 12. 5. 1862)
::	Gertruda (roj. 1. 3. 1864 / um. 1864)
::	Peter (roj. 16. 2. 1865)
::	Jožef (roj. 4. 4. 1867)
::	Alojz (roj. 3. 6. 1868 / um. 1868)
::	Frančiška (roj. 24. 9. 1870)
|}
{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 41.jpg|thumb|400 px|Sitarjevi]]
| [[File:Sitarjevi - Mišače, 1925 (DAR).jpg|thumb|400 px|Sitarjevi (po domače Boštjanovi) z Mišač, 1925 (DAR)]]
|[[File:Poroka_Filipa_Sitarja_z_Mišač.jpg|thumb|400 px|Poroka Filipa Sitarja z Mišač. Zgoraj: 3 Krumpkov, 5 Andrej Bohinc (Tomažovčev), 7 Janko Pogačnik (Jurčkov), 11 Janez Ješe (Pecarjev), predzadnja vrsta: 9 in 10 Kadunčeva in Kadunc, 11 Jože Resman. Sedita nevesta in ženin, desno od njiju je z brki ženinov oče, levo mati. Arhiv Joško Resman]]
|}

{|
|[[File:Pavla Sitar in Micka Mlakar - Blekova.jpg|thumb|Pavla Sitar in Micka Mlakar - Blekova 1926. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Boštjanovi 1925.jpg|thumb|Sitarjevi (Peter Sitar) iz Mišač okoli 1925. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Andrej Bohinjc in Alojz Sitar.jpg|thumb|Andrej Bohinjc in Alojz Sitar. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Boštjanovi 1945.jpg|thumb|Boštjanovi (družina Filipa Sitarja) 1945. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Poroka na Mišačah.jpg|thumb|Boštjanova Mici? z Mišač, poročena z ? Nočem (Avsenikov z Otoč). Arhiv Vera Šimnovec]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Mišačah 23.jpg|thumb|Mišače: Boštjan]]
|[[File:Hiše na Mišačah 24.jpg|thumb|Mišače: Boštjan]]
|[[File:Hiše na Mišačah 25.jpg|thumb|Mišače: Boštjan]]
|[[File:Hiše na Mišačah 56.jpg|thumb|Mišače: Boštjan]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Mišačah 27.jpg|thumb|Mišače: Boštjan]]
|[[File:Hiše na Mišačah 30.jpg|thumb|Mišače: Boštjan]]
|[[File:Hiše na Mišačah 38.jpg|thumb|Mišače: Boštjan]]
|[[File:Hiše na Mišačah 43.jpg|thumb|Mišače: Boštjan]]
|}

===Pri Bleku===

Pər Blêk, gospodar Blêk, Blêkov, Mišače 6, tudi stara št., zapis 1827 Blek, priimek  Schlieber, zapis v SA 1865 Blek, priimek Dolžan.
     
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 63.jpg|thumb|Mišače 6 Blek]]
|Tomaž Šliber, kmet, 35 let; žena Neža, 32 let; sin Jožef, 4 leta; sin Jernej, 2 leti, hči Marija, 10 let; Neža, 8 let; Helena, 6 let; Špelca, ½ leta. -- Popis prebivalstva 1754

Šliber Lovrenc (roj. 30. 7. 1787 / um. 1868). Poroka z Gertrudo Dolžan s Kokrice (roj. 15. 3. 1797 / um. 1875).
	
Dolžan Anton (roj. 12. 1. 1838). Rojen v Kokrici (verjetno podedoval hišo). Poroka z Gertrudo Fister z Ovsiš (roj. 6. 3. 1837).
::	Marija (roj. 21. 9. 1862)
::	Gertruda (roj. 3. 3. 1864)
::	Frančiška (roj. 25. 10. 1865)
::	Neža (roj. 26. 2. 1870)
::	Helena (roj. 14. 4. 1876 / um. 1877)
|}

Bohinc in Dovžan sta prodala kmetijo Nacu Ovseniku iz Popovega, sedaj ima kmetijo sin Rafael Ovsenek. --  Rok Gašperšič: ''Mišače in Rodbina Pegam''

{|
|[[File:Hiše na Mišačah 28.jpg|thumb|Mišače: Blek]]
|[[File:Hiše na Mišačah 58.jpg|thumb|Mišače: Blek]]
|[[File:Stara Blekova hiša.jpg|thumb|Stara Blekova hiša na Mišačah, porušili so jo leta 1989. Arhiv Rok Gašperšič]]
|}

{|
|[[File:Stara Blekova hiša 02.jpg|thumb|Stara Blekova hiša. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Staro Blekovo gospodarsko poslopje.jpg|thumb|Staro Blekovo gospodarsko poslopje. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Znamenje nad vhodnimi vrati Blekove domačije.jpg|thumb|Znamenje nad vhodnimi vrati  Blekove domačije. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Ažmanova šterna in stara Blekova hiša.jpg|thumb|Ažmanova šterna in stara Blekova hiša na Mišačah]]
|}

{|
|[[File:Jugoslovanski gardisti.jpg|thumb|Jugoslovanski gardisti, zadaj levo Nace Avsenik (Ignac Ovsenik; Blekov) z Mišač. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Pavla Sitar in Micka Mlakar - Blekova.jpg|thumb|Pavla Sitar in Micka Mlakar - Blekova 1926. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Blekova gospodarja 1925.jpg|thumb|Blekova gospodarja Anton Dovžan (12. 1. 1939 – 31. 1. 1927) in zet Joža Bohinjc 1925. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Poroka Marije Mlakar (Blekove) in Ignaca Ovseneka 1927.jpg|thumb|Poroka Marije Mlakar (Blekove) in Ignaca Ovseneka 1927. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Blekovi z Mišač.jpg|thumb|Blekovi: Ignac Ovsenek in otroci Naca, Rafa, Nacek, Minka in Jelka. Arhiv Rok Gašperšič]]
|}

{|
|[[File:Poroka Jelke Ovsenek in Nandeta Rozman leta 1946.jpg|thumb|Poroka Jelke Ovsenek (Blekove) in Nandeta Rozmana leta 1946. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Blekovi.jpg|thumb|Blekovi: Micka Ovsenik roj. Mlakar, Jera Bohinc roj. Dovžan, Ignac Ovsenik in Jože Bohinc. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Blekovii z Mišač 02.jpg|thumb|Blekovi z Mišač: Francka Sitar, Jožef Vovk (Blek), Micka Bohinc Mlakar, poročena z Nacetom Avsenikom. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Žetev pri Blekovih leta 1942.jpg|thumb|Žetev pri Blekovih na Mišačah leta 1942. Arhiv Rok Gašperšič]]
|}

===Pri Kaduncu===

Pər Kadúnc, gospodar Kadúnc,  Kadúnčov, Mišače 7,  tudi stara št., zapis 1827 Kadunz, priimek Hrovath, zapis 1865 Kadunc, priimek Hrovat.
    
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 64.jpg|thumb|Mišače 7 Kadunc]]
|Hrovat Anton (roj. 16. 1. 1787 / um. 1868). V času SA vdovec.&lt;br&gt;
Hrovat Helena (roj. 3. 5. 1818)&lt;br&gt;
Hrovat Martin (roj. 11. 11. 1822). Leta 1872 poroka s Heleno Jurgele iz Spodnjega Otoka (roj. 10. 9. 1833).
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 75.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Mohorič, Volk (Kadunčev z Mišač)]]
|}

Hrovat je kmetijo prodal Demšarju iz Žirovnice, del zemljišč je kupil Kosel.

{|
|[[File:Hiše na Mišačah 19.jpg|thumb|Mišače: Kadunc]]
|[[File:Hiše na Mišačah 20.jpg|thumb|Mišače: Kadunc]]
|
|}

===Pri Komarju===

Pər Komárjə, gospodar Komár, Komárjov, Mišače 8, tudi stara št., zapis 1827 Komar, priimek Boschtantschitsch, zapis 1865 Komar, priimek Bostiančič. 
     
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 65.jpg|thumb|350 px|Mišače 8 Komar]]
|Boštjančič Mihael (roj. 1694)
::	Martin (roj. 1714)
::::		Marija (roj. 1744)
::::		Marjeta (roj. 1746)
::::		Helena (roj. 1750)
::::		Jernej (roj. 1752)
Mihael Boštjančič, kmet, 60 let; sin Martin, 40 let; snaha Marija, 38 let; vnuk Jernej, 2 leti, vnukinje Marija, 10 let, Marjeta, 8 let, in Helena, 4 leta. -- Popis prebivalstva 1754

Lovrenc (roj. 8. 8. 1798 / um. 1874). Poroka z Margareto Resman iz Srednje vasi v Bohinju (roj. 11. 5. 1811 / um. 1880).
::	Marijana (roj. 18. 7. 1838)
::	Tereza (roj. 19. 9. 1840)
Jožef (roj. 16. 2. 1843 / um. 1889). Poroka z Margareto Mihelač iz Srednja vasi / Podbrezje št. 19 (roj. 1. 6. 1859). Margareta se je po smrti moža poročila s Simonom Šoberlom, Mišače št. 13 (roj. 25. 10. 1867).
::	Andrej (roj. 30. 11. 1884)
::	Franc (roj. 27. 11. 1885)
::	Jožef (roj. 27. 1. 1887)
::	Janez (roj. 28. 8. 1888)
::	Gregor (roj. 7. 3. 1845)
::	Rozalija (roj. 28. 8. 1850)
|}

{|
|[[File:Andrej Boštjančič (Komarjev).jpg|thumb|Andrej Boštjančič (Komarjev). Arhiv Roka Gašperšiča]]
|[[File:Poroka Jožefe Godec in Ivana Boštjančiča leta 1954.jpg|thumb|Poroka Jožefe Godec in Ivana Boštjančiča (Komarja) leta 1954. Arhiv Roka Gašperšiča]]
|}

{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 130.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Komarjevi (Mišače)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 79.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Komarjevi (Mišače 8)]]
|[[File:Hiše na Mišačah 17.jpg|thumb|Mišače: Komar]]
|[[File:Hiše na Mišačah 22.jpg|thumb|Mišače: Komar]]
|}

===Pri Pogvajnu===

Pər Pogvájən, gospodar Pogvájən,  Pogvájnov, Mišače 9, tudi stara št. 9, zapis 1827 Poglaien, priimek Christophitsch, zapis 1865 Poglejen, priimek  Kristofič.
 
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 66.jpg|thumb|Mišače 9 Poglajen]]
|1754:  Martin Poglajen, polkmet, 52 let; žena Uršula, 48 let; sin Jožef, 19 let; hči Uršula, 20 let; Marija, 15 let; stanovalka Neža, 40 let, in njena hči Marija, 5 let. -- Popis prebivalstva 1754

Kristofič Anton (roj. 6. 5. 1814). Poroka z Marijo Debelak s Srednje Dobrave (roj. 25. 7. 1818 / um. 1870).
::	Kristofič Frančiška (roj. 30. 11. 1843)
Kristofič Mina (roj. 26. 1. 1846). Leta 1870 poroka z Janezom Bohincem iz Zgornje Lipnice (roj. 20. 6. 1836).
::::		Bohinc Pavlina (roj. 29. 12. 1871)
::::		Marija (roj. 24. 3. 1875)
::::		Alojzija (roj. 28. 2. 1878)
::::		Janez (roj. 5. 2. 1880)
::::		Ivana (roj. 17. 5. 1882)
::::		Franc (roj. 29. 3. 1884)
::	Kristofič Polona (roj. 3. 2. 1850)
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 70.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Rožič (Pogvajnovi z Mišač)]]
|}

V [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/dobrava/00337/?pg=31 dobravski krstni knjigi za leto 1841] piše, da se je očetu polkmetu Simonu Krištofiču in materi Mariji Debelak 31. julija 1841 rodila hči Helena; priči sta bili Anton Horvat in Helena Horvat, oba &quot;ledig&quot;. Simona SA ne pozna, morda je bil to gospodarjev brat, tudi novorojenke Helene v SA ni, najbrž je kmalu umrla. 

Za tragično usodo hiše med drugo vojno glej poglavje [[Dobrave med drugo svetovno vojno#Partizanska tehnika Meta|Partizanska tehnika Meta]].

{|
|[[File:Pogvajnova_domacija.jpg|thumb|Pogvajnova domačija]]
|[[File:Tehnika_Meta.jpg|thumb|Spominska plošča partizanski tehniki Meta, Mišače 9 (Pogvajn)]]
|[[File:Hiše na Mišačah 16.jpg|thumb|Mišače: Pogvajn]]
|[[File:Hiše na Mišačah 18.jpg|thumb|Mišače: Pogvajn]]
|}

===Pri Resmanu (Mišače)===

Pər Résman, gospodar Résman,  Résmanov, Mišače 11, stara št. 10, zapis 1827 Rossmantscheg, priimek Gogalla, zapis 1865 Resman, priimek Gogala. 
     
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 67.jpg|thumb|Mišače 10 Resman]]
|Gogala Janez (roj. 27. 12. 1795 / um. 1877). Poroka z Lucijo Dobida  (roj. 30. 10. 1809 / um. 1868).&lt;br&gt;
Gogala Ana (roj. 10. 3. 1802 / um. 1868)

Kalan Jakob (roj. 21. 7. 1832). Leta 1869 poroka z Mino Sitar iz Podbrezij (roj. 21. 11. 1839).
::	Marijana (roj. 4. 7. 1870)
::	Janez (roj. 15. 12. 1874 / um. 1875)
::	Jakob (roj. 6. 4. 1877)
|}

{|
|[[File:Jožefa Potočnik (Resmanka) in Anton Kosel Anton.jpg|thumb|Poroka Jožefe Potočnik (Resmanke) in Antona Kosela. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 11.jpg|thumb|400 px|Resmanovi: družini Kosel, Potočnik]]
|}

{|
|[[File:Hiše na Mišačah 10.jpg|thumb|Mišače: Resman]]
|[[File:Hiše na Mišačah 11.jpg|thumb|Mišače: Resman]]
|[[File:Hiše na Mišačah 12.jpg|thumb|Mišače: Resman in Krumpek]]
|}

===Pri Jurmanu===

Pər Júrman, gospodar Júrman,  Júrmanov, Mišače 12, stara št. 11, zapis 1827 Jurmann, priimek Schaberl, zapis SA 1865 Jurman, priimek Šoberl.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 68.jpg|thumb|Mišače 11 Jurman]]
|Šoberl Urša - roj. Kosel (roj. 18. 9. 1794)
::	Marija (roj. 29. 3. 1821)
Janez (roj. 27. 10. 1830 / um. 1877). Poroka z Marijo Pogačnik iz Češnjice (roj. 6. 9. 1829).
::::		Marija (roj. 18. 6. 1859)
::::		Marijana (roj. 3. 11. 1862)
::::		Helena (roj. 17. 8. 1867)
::	Mihael (roj. 24. 9. 1833)
|}

Johan Šoberl (Mohorič) je prodal kmetijo Nacu Ovseniku z Mišač, sedaj je gospodar sin Marjan Ovsenik, del zemlje od Jurmanove kmetije je kupil Kosel. -- ''Mišače in Rodbina Pegam''

{|
|[[File:Stara Jurmanova hiša.jpg|thumb|Stara Jurmanova hiša na Mišačah]]
|[[File:Dobravski_partizani1.jpg|thumb|Dobravski partizani: Anton in Filip Mohorič (Jurmanova), Hugo Mihelič. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Dobravski_partizani.jpg|thumb|Dobravski partizani: 1. Hrvatov Jože, 2. Jože Pogačnik, 3. Hugo Mihelič, Lojz Jelenc (Brčov?), 8 Filip Mohorič (Jurmanov). KO ZB NOV Dobrava nekje na Jelovici. Arhiv Andreje Pogačnik Jarc]]
|}

V partizanih sta padla dva Jurmana: [[Dobrave med drugo svetovno vojno#Franc Mohorič|Franc Mohorič]] in [[Dobrave med drugo svetovno vojno#Franc Mohorič|Jakob Mohorič]], Anton in Filip pa sta preživela.

{|
|[[File:Hiše na Mišačah 08.jpg|thumb|Mišače: Jurman]]
|[[File:Hiše na Mišačah 09.jpg|thumb|Mišače: Jurman]]
|[[File:Hiše na Mišačah 13.jpg|thumb|Mišače: Jurman]]
|}

===Pri Pušavcu===

Pər Pošávc, gospodar Pošávc,  Pošávčov, Mišače 13, stara št. 12, zapis 1827 Puschauz, priimek Wohinz, zapis v SA 1865 Pušavc, priimek Bohinc.
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 69.jpg|thumb|Mišače 12 Pušavc]]
|Bohinc Janez (roj. 23. 8. 1825 / um. 1884). Leta 1856 poroka z Marijo Fister z Ovsiš (roj. 14. 8. 1834).
Martin (roj. 7. 11. 1858). Leta 1886 poroka z Marijo Jesenko z Brezij (roj. 23. 3. 1864).
::::		Marija (roj. 1. 2. 1877 / um. 1887)
::::		Lovro (roj. 4. 8. 1888 / um. 24. 11. 1913)
::	Marija (roj. 22. 12. 1861 / um. 1870)
::	Janez (roj. 5. 3. 1865 / um. 1867)
::	Franc (roj. 3. 11. 1866 / um. 1874)
::	Jakob (roj. 27. 4. 1869)
::	Tereza (roj. 10. 10. 1871)
::	Frančiška (roj. 16. 9. 1873 / um. 1877)
::	Marija (roj. 2. 4. 1876)
Blaž (roj. 30. 1. 1832)
Jakob (roj. 19. 4. 1837)
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 42.jpg|thumb|Pošavčevi: Vidic]]
|}

{|
|[[File:Pošavčevi 1924.jpg|thumb|Pošavčevi 1924. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Bodlajeve18b.jpg|thumb|Gozdarji na Jelovici. S košem je Pošavc z Mišač. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Poroka_Janeza_Lotriča_in_Frančiške_Resman.jpg|thumb|Poroka Janeza Lotriča (Komarička) in Frančiške Resman na Zg. Dobravi 1925. S čelom Pušavc. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Muzikanti_na_Mišačah.jpg|thumb|Godci na Mišačah; s čelom je Janez Vidic (Pušavc) z Mišač, druga vrsta: 3 mama Julke Avguštin (Šuštarjeva) in Andrej Vovk (Šuštarjev). Arhiv Joška Resmana]]
|}
{|
|[[File:Hiše na Mišačah 03.jpg|thumb|Mišače: Pušavc]]
|[[File:Jani Vidic (Pošavčev Jani).jpg|thumb|Jani Vidic (Pošavčev Jani)]]
|}

1901 je Martin Bohinc prodajal posestvo: &quot;Posestvo naprodaj blizu postaje Otoče na Gorenjskem hiša št. 12 na Mešačem z gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju, 2 sadna vrta z 1 1/2 orala; travnikov in njiv 6 oralov. Cena po dogovoru. Natančneje se izve pri lastniku Martinu Bohinjcu na Mešačem št. 12, pošta Kamnagorica.&quot; -- ''Gorenjec'' 31. 8. 1901

===Pušavčova kajža===

Mišače 13. Inquilini [stanovalci]. Priimka 1865: Frakel in Mešnik.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 72.jpg|thumb|Mišače 13  Pušavčova kajža]]
|Frakel Jožef (roj. 7. 2. 1815 / um. 1872). Rojen na Zgornji Dobravi. Poroka z Uršulo Kenda (roj. 20. 10. 1825 / um. 1874).
::	Gertruda (roj. 5. 3. 1845 / um. 1874)
::	Tereza (roj. 1. 10. 1847)
Jožef (roj. 11. 10. 1851)&lt;br&gt;
Neža (roj. 5. 1. 1856)&lt;br&gt;
Franc (roj. 26. 3. 1857)
::	Anton (roj. 9. 1. 1860)
::	Helena (roj. 13. 7. 1864)
::	Andrej (roj. 18. 11. 1866)

Mešnik Peter (roj. 1838). Prišel s Koroške. Leta 1873 poroka z Marijano Boštjančič (roj. 18. 7. 1838).
::	Mešnik Rozalija (roj. 18. 8. 1872). Nezakonska hči.
::	Marija (roj. 16. 2. 1874)
::	Kristina (roj. 1. 12. 1875)
::	Frančiška (roj. 27. 9. 1877 / um. 13. 2. 1883)
::	Peter (roj. 5. 7. 1880)
|}

===Pri Krumpku===

Pər Krúmpk, gospodar Krúmpək, Krúmpkov,  Mišače 10, stara št. 14, zapis 1827 Krumpek, priimek Schaberl, zapis 1865 Krumpek, priimerk Šoberl. 
     
{|
|[[File:Status animarum Dobrave 70.jpg|thumb|Mišače 14 Krumpek]]
|Šoberl Mina (roj. 4. 1. 1795 / um. 1863). Prišla iz Lipnice (roj. Benedičič).
Janez (roj. 11. 5. 1832 / um. 1877). Poroka z Barbaro Grošelj iz Otoč (roj. 2. 12. 1829 / um. 17. 8. 1905).
Gašper (roj. 2. 1. 1860). Leta 1888 poroka z Marijano Kocijančič iz Lipnice (roj. 28. 19. 1867).
::::			 Marija (roj. 18. 9. 1890)
::		Andrej (roj. 16. 11. 1861)
::		Janez (roj. 29. 11. 1863)
::		Simon (roj. 25. 10. 1867)
::		Neža (roj. 10. 1. 1870)
::		Jožef (roj. 22. 3. 1871)
|}

Gašper Šoberl (kasneje Boštjančič) je po 2. svetovni vojni prodal kmetijo državi, hišo je kupil Pirih iz Kladja, kmetijska zemlja je bila po 1990 vrnjena Stanetu Boštjančiču (Krumpkovemu z Mišač), ki živi v Besnici, kjer je poročen s hčerko prešernoslovca [[:w:Črtomir Zorec|Črtomirja Zorca]]. 

{|
|[[File:Hiše na Mišačah 14.jpg|thumb|Mišače: Krumpek]]
|[[File:Hiše na Mišačah 15.jpg|thumb|Mišače: Krumpek]]
|}
{|
|[[File:Družini Šoberl in Boštjančič - Krumpkovi okoli l. 1915.jpg|thumb| Krumpkovi z Mišač: sedi Julijana Boštjančič, roj. Šoberl, s sinom Andrejem v naročju, 1915. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Krumpkovi, birmanec Andrej Boštjančič in boter Andrej Vovk.jpg|thumb|Krumpkovi, birmanec Andrej Boštjančič, boter Andrej Vovk (Kadunc). Arhiv Rok Gašperšič]]
|}

{|
|[[File:Družina Boštjančič (Krumpkovi).jpg|thumb|Družina Boštjančič (Krumpkovi) z Mišač. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Stane Boštjančič (Krumpek) 1943.jpg|thumb|Stane Boštjančič (Krumpek) 1943. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Stane Boštjančič (Krumpkov).jpg|thumb|Stane Boštjančič (Krumpkov)]]
|}

===Krumpkova kajža===

Hišna št. Mišače 14 [enako kot domačija pri Krumpku]. Priimek stanovalcev v SA 1865 Rozman. 

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 73.jpg|thumb|Mišače 14 Krumpkova kajža]]
|Rozman Janez (roj. 30. 3. 1817 / um. 1870). Prišel z Bohinja. Poroka z Marijo Pezdič iz Otoč (roj. 12. 9. 1819).
::	Helena (roj. 12. 4. 1841)
::::		Uršula (roj. 21. 10. 1860). Nezakonska hči.
Janez (roj. 21. 1. 1843)
::	Anton (roj. 12. 1. 1848)
::	Marija (roj. 28. 10. 1850)
::	Jakob (roj. 15. 6. 1855)
::	Marijana (roj. 21. 11. 1857)
::	Margareta (roj. 6. 5. 1862)
|}

===Pri Metelniku===

Pər Métəlnik, gospodar Métəlnik, Métəlnikov, Mišače 14, stara št. 15, zapis v katastru 1827 Komar, priimek Spendou, zapis v SA 1865 Metelnek, priimek Bohinc.

{|
|[[File:Status animarum Dobrave 71.jpg|thumb|Mišače 15 Metelnek]]
|Elizabeta Bohinc, hišar, vdova, 42 let; hči Marija, 17 let; stanovalec Anton Novak, 45 let, žena Elizabeta, 42 let; sin Luka, 3 leta; hči Helena, 6 let. -- Popis prebivalstva 1754

Bohinc Jernej (roj. 15. 8. 1818 / um. 17. 1. 1892). Poroka s Heleno Špendov z Mišač (roj. 25. 3. 1807 / um. 1880). Leta 1880 poroka s Terezijo Pegam z Mišač (roj. 31. 8. 1848 / um. 1. 1. 1932).
::	Marija (roj. 28. 8. 1881)
::	Anton (roj. 13. 6. 1883)
::	Alojz (roj. 17. 5. 1885)
Špendov Marija (roj. 7. 12. 1804 / um. 1870). Sestra prve žene Helene Špendov.
|}
{|
|[[File:Marija Pegam.jpg|thumb|300 px|Marija Pegam roj. 28. okt. 1850, umrl. 5. sept. 1888. Večna luč naj ji sveti&lt;ref&gt;Uvrstitev tega nagrobnika k Metelnikovim ni preverjena.&lt;/ref&gt;]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 77.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Rozman, Bešter (nekoč Metelnikovi)]]
|[[File:Hiše na Mišačah 01.jpg|thumb|Mišače: Metelnik]]
|}
{|
|[[File:Metelnikovi.jpg|thumb|Družina Bohinjc (Metelnikovi) z Mišač. Sedi mačeha Terezija, roj. Pegam. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Ana in Filip Rozman (Metelnika).jpg|thumb|Ana in Filip Rozman (Metelnika). Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Stara Metelnikova hiša.jpg|thumb|Stara Metelnikova hiša. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Biserka Kalan.jpg|thumb|Biserka Kalan]]
|}

Terezija Pegam, rojena 31. 4. 1848 na Mišačah št. 2, oče Anton, mati Polona. Terezija se je stara 32 let poročila z vdovcem Jernejem Bohincem z Mišač št. 15, p. d. Metelnikom. Jernej je bil rojen 15. 8. 1818 in je umrl na Mišačah 17. 1. 1892. Prva Jernejeva žena Helena je umrla v 47. letu starosti in nista imela otrok. Terezija je rodila tri otroke in umrla 1. 1. 1932 na Mišačah. -- Rok Gašperšič: ''Mišače''

===Vahtenca===

Mišače 15, stara št. 14. Železniška čuvajnica ni več naseljena in ni več primerna za bivanje. Naloga »mišaškega« čuvaja je bila kontrola železniškega mosta. Zadnji železniški progovni delavec je opustil stanovanje v čuvajnici leta 1980 in se preselil v prostore ŽP Globoko. V SA (1865) je hiša imela številko 14, v njej je živela družina Primoža Beguša, žena je bila Jera, roj. Jenštrle. V letih od 1871 do 1894 se jima je rodilo osem sinov in osem hčera. -- ''Mišače in Rodbina Pegam''

===Nove hiše===

'''Mišače 2, 2b'''

{|
|[[File:Hiše na Mišačah 46.jpg|thumb|Mišače 2 in 2b]]
|[[File:Hiše na Mišačah 48.jpg|thumb|Mišače 2]]
|
|}

'''4'''

{|
|[[File:Hiše na Mišačah 44.jpg|thumb|Mišače 4]]
|}

'''3a, 5a'''

{|
|[[File:Hiše na Mišačah 37.jpg|thumb|Mišače 3a]]
|[[File:Hiše na Mišačah 31.jpg|thumb|Mišače 3a in 5a]]
|[[File:Hiše na Mišačah 33.jpg|thumb|Mišače 5a]]
|[[File:Tina Benedičič.jpg|thumb|Tina Benedičič]]
|}

'''Mišače 11a'''

{|
|[[File:Hiše na Mišačah 04.jpg|thumb|Mišače 11a]]
|[[File:Hiše na Mišačah 06.jpg|thumb|Mišače: pr Balvan]]
|[[File:Hiše na Mišačah 07.jpg|thumb|Mišače 11a gospodarsko poslopje]]
|[[File:Bernarda in Franc Kosel.jpg|thumb|Bernarda in [[Dobravski kdojekdo#Franc Kosel|Franc Kosel]] ]]
|}

'''Angležev vikend'''

{|
|[[File:Hiše na Mišačah 05.jpg|thumb|Mišače brunarica]]
|}

'''Mišače 16'''

{|
|[[File:Hiše na Mišačah 54.jpg|thumb|Mišače 16]]
|[[File:Hiše na Mišačah 59.jpg|thumb|Mišače 16]]
|}

'''Mišače 17'''

{|
|[[File:Hiše na Mišačah 02.jpg|thumb|Mišače 17]]
|}

==Grobovi sosednjih vasi==

{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 49.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Srakarjevi: Alojzij Pogačnik (padel 1944); Prezrenje]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 58.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Pernetovi: Debelak, Markelj (Blejčevi s Prezrenj)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 68.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Jelenčevi, Prezenje]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 72.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Masnikovi: Fister, Prezrenje]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 97.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Pogačnik  (Dobenčovi s Prezrenj)]]
|}
{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 101.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Jelenčevi, Prezrenje]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 105.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Jakobčevi: Benedičič, Prezrenje]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 110.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Fister, Prezrenje]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 125.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Janez Rešek (Prezrenje, sicer iz Kamne Gorice)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 107.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Jeralovi (Prekuhovi s Prezrenj)]]
|}
{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 81.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Jože Avsenik (Udančev s Prezrenj, št. 12)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 66.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Praprotnik: Pogačnik (Prezrenje, pri Polanc)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 32.jpg|thumb|Štularjevi: Zupančič s Prezrenj]]
|}

{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 61.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Benedičič (Brezovica)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 126.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Tončka Šut, Brezovica]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 104.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Brinarjevi; Kosel, Brezovica]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 80.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Grošelj, Brezovica]]
|}

{|
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 122.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Rampre (Brezovica)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 112.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Vidergar Leon (Brezovica)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 119.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Majes (žena Nevenka), Kropa]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 64.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Režekovi (s Stočja pri Kropi)]]
|}

==Nerazporejeno==

{|
|[[File:Vladimir Legiša.jpg|thumb|350 px|Vladimir Legiša. Tukaj počiva Vladimir Legiša * 20. II. 1912 xxx na Goriškem, † 20. II. 1922 Podnart]]
|[[File:Miha Pogačnik.jpg|thumb|300 px|Tukaj počiva Miha Pogačnik, rojen 12. kimovca 1795. umerl 2. grudna 1861? xxxx Marjana, rojena xxx, Joža rojen ?? ]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 128.jpg|thumb|300 px|Grobovi na Srednji Dobravi: Finžgar (Blejčevi s Prezrenj?)]]
|[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 131.jpg|thumb|Grobovi na Srednji Dobravi: Marija Saje]]
|}

{|
|[[File:Gregor Šolar.jpg|thumb|Gregor Šolar (8. 8. 1936 -- 9. 3. 2016)]]
|[[File:Rudolf in Breda Lah.jpg|thumb|Rudolf in Breda Lah]]
|}

[[Kategorija:Dobrave]]</text>
      <sha1>j8khoh4iovx0gr0v7xsjnrkny23jf7o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dobrave v 19. stoletju</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4202</id>
    <revision>
      <id>19908</id>
      <parentid>19802</parentid>
      <timestamp>2023-10-31T09:29:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>/* Šola */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="311866" xml:space="preserve">{{infopolje Knjiga
| name  
| image         = [[File:Srednja Dobrava 1889.jpg|400 px|Dobrava 19. maja 1889]]
| image_caption = 
| author        ='''Goran Lavrenčak ([http://dar-radovljica.si/ DAR] &amp;ndash; Digitalni arhiv Radovljica) in [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]'''
| title_orig    =  '''Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945'''
| translator    = 
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       =
| language      = slovenski
| publisher     = 
| release_date  = zasnutek 2014, na Wikiknjige preseljeno 2017, vpis objave v Cobiss predviden 2018
| slo_pub_date  = 
| subject       = lokalna zgodovina, domoznanstvo, Občina Radovljica
| genre         = monografija vasi
| media_type    = 2014 spletna knjiga
| pages         = 
&lt;!-- Knjiga je del zbirke/serije --&gt;
| series        = '''[[Dobrave]]: Gradivo za monografijo o vasi'''
| preceded_by   = [[Dobrave pred 19. stoletjem]]
| followed_by   = [[Dobrave 1900–1918]]
&lt;!-- Klasifikacija --&gt;
| isbn          =  
| oclc          = 
| dewey         =
| congress      =
&lt;!-- Posebnosti za slovensko klasifikacijo --&gt;
| udk           = 
| predmetne-oznake =
| cobiss        = 
}}

[[Dobrave]]: [[Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945]] | [[Kronika Dobrav po 1945]]  | [[Dobravski kdojekdo]]  | [[Dobravske domačije]] | [[Dobrave danes]]

:::[[Dobrave pred 1800]]
:::'''Dobrave v 19. stoletju''' 
:::[[Dobrave 1900–1918]]
:::[[Dobrave med svetovnima vojnama]] 
:::[[Dobrave med drugo svetovno vojno]]

&lt;hr&gt;

==Zemljevidi==

===Franciscejski kataster 1826===

V Franciscejskem katastru (1826) zapisana ledinska imena na Dobravah so: Oistra Pezh, Wrezhje, Rudne dela, U Partih, Per Meklaushouz, Bach Leibnitz, Per Zerku, Ober Dobra[v&gt;u&gt;]wa, Sakrajam, Mitter Dobra[v&gt;u&gt;]wa, Na vod, Lippenza, Pod Pezhmi, Na Radaun, Pezerjau Pole, Spoden dobrauski Pole, Unter Dobra[&gt;]wa, U Reber, Preserenski Borsht, Presrenach, Mezessen, Na Predaniach, U sarah, Per Matizhk, Nasgornim Pol, Pod Koritam, Sa Pashtuam. Cerkev je označena kot St. Helena, po svetnici, z besedami Josipa Lavtižarja, »materi rimskega cesarja Konštatina. Ta je potovala v Jeruzalem in tam našla Kristusov križ«. Hiše so na zemljevidu številčene od Prezrenj navzgor do Zgornje Dobrave, kjer je zadnja [https://mapire.eu/en/map/cadastral/?bbox=1581496.356365696%2C5830053.844707587%2C1582758.7616609684%2C5830471.859706021&amp;map-list=1&amp;layers=osm%2C3%2C4 št. 97 v tej katastrski občini pri Pisancu;] Brezovica in Mišače sta v drugih katastrskih občinah.

{|
|[[File:Dobrave Franciscejski 1.jpg|thumb|Občina Dobrava pri Kropi v Franciscejskem katastru 1826]]
|[[File:Dobrave Franciscejski 2.jpg|thumb|Občina Dobrava pri Kropi v Franciscejskem katastru 1826, [http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?id=224070 Arhiv Republike Slovenije] ]]
|[[File:Dobrave Franciscejski 3.jpg|thumb|Občina Dobrava pri Kropi v Franciscejskem katastru 1826, [http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=224071 Arhiv Republike Slovenije] ]] 
|[[File:Dobrave Franciscejski 4.jpg|thumb|Občina Dobrava pri Kropi v Franciscejskem katastru 1826, [http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=224072 Arhiv Republike Slovenije] ]] 
|[[File:Dobrave Franciscejski 5.jpg|thumb|Občina Dobrava pri Kropi v Franciscejskem katastru 1826, [http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=224073 Arhiv Republike Slovenije] ]]
|}

{|
|[[File:Mišače v Franciscejskem katastru 1826 01.jpg|thumb|Mišače v Franciscejskem katastru 1826]]
|[[File:Zgornja Dobrava v Franciscejskem katastru 1826 02.jpg|thumb|Zgornja Dobrava v Franciscejskem katastru 1826]]
|[[File:Zgornja Dobrava v Franciscejskem katastru 1826 03.jpg|thumb|Zgornja Dobrava v Franciscejskem katastru 1826]]
|[[File:Lipnica v Franciscejskem katastru 1826 04.jpg|thumb|Lipnica v Franciscejskem katastru 1826]]
|}
{|
|[[File:Miklavžovec v Franciscejskem katastru 1826 05.jpg|thumb|Miklavžovec v Franciscejskem katastru 1826]]
|[[File:Spodnja Dobrava v Franciscejskem katastru 1826 06.jpg|thumb|Spodnja Dobrava v Franciscejskem katastru 1826]]
|[[File:Srednja Dobrava v Franciscejskem katastru 1826 07.jpg|thumb|Srednja Dobrava v Franciscejskem katastru 1826]]
|}

Natančnejši zemljevidi s parcelnimi številkami so na naslovu [https://mapire.eu/en/map/cadastral/?layers=osm%2C3%2C4&amp;bbox=1582214.3897890507%2C5829860.269131023%2C1583919.29381838%2C5830218.567701111 Habsburg Empire - Cadastral maps (XIX. century).] Mapire.eu.

===Reambulirani kataster 1868===

V reambuliranem katastru so poleg Dobrav in Lipnice spadale pod Dobravo še Prezrenje, ne pa Mišače. Imena na Zgornji Dobravi: Vreče, v parteh, pri švelcu, sv. Helena, pri cerkli,  Lipnica, Miklavžovc, mlinski potok, na radvoni, Lipenca potok, na vodi, zgornji log, reber, Presrenjski boršt, Presrenjski travniki, Presrenjsko polje, Presrene, Zgornja, Srednja, Spodnja Dobrava.

{|
|[[File:Obcina Dobrava 1868 5.jpg|thumb|Občina Dobrava v Reambuliranem katastru 1868]]
|[[File:Obcina Dobrava 1868 1.jpg|thumb|Občina Dobrava v Reambuliranem katastru 1868]]
|[[File:Obcina Dobrava 1868 2.jpg|thumb|Občina Dobrava v Reambuliranem katastru 1868]]
|[[File:Obcina Dobrava 1868 3.jpg|thumb|Občina Dobrava v Reambuliranem katastru 1868]]
|[[File:Obcina Dobrava 1868 4.jpg|thumb|Občina Dobrava v Reambuliranem katastru 1868]]
|}

===Vojaški zemljevid 1829–1835===

{|
|[[File:Illyria (1829–1835) Second military survey.jpg|thumb|1000 px|left|Illyria (1829–1835) [https://mapire.eu/en/map/secondsurvey-illyria/?layers=osm%2C60&amp;bbox=1579546.0608400113%2C5829227.9250230305%2C1588637.2898916795%2C5831138.85073016 Second military survey of the Habsburg Empire Mapire.] Mapire.eu]]
|}

===Topografska karta 1880===

{|
|[[File:Dobrave, Topografska karta Slovenije 1880.jpg|thumb|800 px|Dobrave, [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Register kulturne dediščine: TK75 Slovenije (1880)] ]]
|}

'''Med Kamno Gorico in Savo''' se vleče od severo-zapada proti jugovshodu dolga iz miocenih naplavin obstoječa planota, ostanek nekdanje miocene ravnine, ki se je prostirala do Javornika, ki se je pa pozneje raztrgala na več kosov. Ta planota je nastala vsled globoko vrezane Save in Lipnice. Na nji leže Zgornja, Srednja in Spodnja Dobrava. Ime iz dob - hrast. V Srednji Dobravi (503 m) je župna cerkev, v Zgornji je pa za rastlinolovce znamenito veliko brinovo drevo. -- Josip Ciperle: [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PMNOGYM ''Kranjska dežela'', 1899]

==Kultura==

===Imena===

'''O krajevnem imenu Mišače ter priimkih Pegam in Ažman.'''
O krajevnem imenu Mišače je spotoma pisal akad. France
Bezlaj v Slovenskih vodnih imenih (2. knjiga, Ljubljana 1961)
pri vodnem imenu Mišatovec, ko je z imenoma Mišatovec
in Mišetnica, za kateri je zatrdil, da izvirata iz slovanskega
osebnega imena *Myšęta, primerjal krajevno ime Mišače
pri Radovljici. Pri tern imenu se je ustavila tudi Jožica
Škofic, ko je v članku za Merkujev zbornik (dvojna stevilka
Jezikoslovnih zapiskov za leta 2007, posvečena 80-letnici
Pavleta Merkuja) razlagala ledinska in krajevna imena okrog
Kamne Gorice. Takrat sem ji podal svojo kratko razlago
imena Mišače, ki jo je tudi priobčila.

Akad. Bezlaj ima vsekakor prav, ko ime Mišače izvaja
iz slovanskega (staroslovenskega) osebnega imena, le da
ne pove natančneje, za katero podstavo gre. Podstava je
namreč zloženo osebno ime, katerega drugi del predstavlja
sestavina -mysl' (danes 'misel'). Primerjalno slovansko,
zlasti dobro dokumentirano staropoljsko imensko gradivo jasno kaže, da so staropoljska osebna imena Myszak,
Myszek, Myszko, Myszyna izpeljana iz zloženih osebnih
imen Myślibor, Myślimir ali Dobromysl, Drogomysl ipd.

V najstarejših listinah od 9. do 13. stol. je na takratnem
slovenskem etničnem ozemlju, ki je obsegalo tudi dobršen
del današnje Avstrije, izpričanih kar nekaj tovrstnih osebnih
imen, npr. Godimysl', Dobromysl', Premysl', Našemysl',
Domysl', Mysl'. Iz zloženih imen so se tvorile okrajšane in
ljubkovalne oblike na -ak, -ec, -ko, -ę in -ęta. Iz teh oblik
osebnih imen pa so se s priponami, ki so v celem slovanskem svetu enake, tvorila krajevna imena. Najpogostejši
sta bili svojilna pripona -jь in stanovniška pripona -jane.
Podstava za obravnavano krajevno ime je bila osebno ime *Mišak, ki je nastalo iz enega od zgoraj naštetih imen na
-mysl'. Mišak je s svojilno pripono -jь oz. -je (za srednji
spol) tvoril krajevno ime Mišač-e (selo, polje), tej obliki
pa se je pridružila še stanovniška pripona -ьjane in nastalo je ime Mišačane, ki je pomenilo 'prebivalci Mišačega,
tj. Mišakovega sela, polja'. Daljša oblika Mišačane se je
skrčila nazaj v Mišače in le množinska oblika priča, da
je ime sprva zvenelo Mišačane. Z Mišačami primerljivo
krajevno ime je npr. Čabrače (v Poljanski dolini), nastalo
iz staroslovenskega osebnega imena Čabrat (ča- od glagola čajati 'čakati', brat v pomenu 'brat'), ali Prebačevo,
nastalo iz osebnega imena *Pribak (ta pa iz Pribigoj ali
Pribislav). Iz staroslovenskih osebnih imen s sestavino
'misel' so izpeljana zemljepisna imena Mislinja, Mišlice,
Mišlje (na Koroškem), Tomišelj.

Pegam je ime ptica (bombycilla garrula), sprejeto prek
starovisokonemškega beheim 'Češka', ker prileti v naše kraje
samo v hudih zimah, menda s Češke. Pegam v ljudski pesmi
je ime, ki označuje Čeha, razširilo pa se je v času husitskih
vojn v 15. stol. Priimek Pegam ima na Goriškem obliko
Pegan, vsaj tako je mogoče domnevati glede na goriški
izglasni -an za -am.

Priimek Pegam se v zapisu Pehaim pojavlja kot priimek
več tovornikov v mitninski knjigi iz Bače za leta 1536, ki jo
je objavil zgodovinar Ferdo Gestrin l. 1972. Za Matheusa
Pehaima objavitelj ugotavlja, da se je l. 1560 v loškem urbarju
tako imenoval podložnik iz Zalega Loga. Jacoba Pehaima
na podlagi loškega urbarja umešča v Spodnje Danje oz. v
Ostri Vrh v Selški dolini. Pehaimi se l. 1560 omenjajo še
v Zgornjih Danjah, na Prtovču, Spodnji Sorici, a tudi na
Jamniku nad Kropo.

Priimek Ažman razlaga akad. Franc Jakopin iz krstnega
imena Erasmus (Vprašanje priimkov na -man v slovenščini,
Papers in Slavic Philology, Ann Arbor 1977), nanj se sklicuje tudi akad. Pavle Merku v knjigi Svetniki v slovenskem
imenoslovju (Trst 1993), ki enako razlago ponavlja tudi
v knjižici 1300 primorskih priimkov (Trst 2004). Oblika
Ažman je nastala iz oblike Eražman. Tako razlaga priimek
Assmann tudi nemški imenoslovec Hans Bahlow (Deutsches Namenlexikon, Frankfurt 1972). Presenetljivo pa
Janez Keber v svojem Leksikonu imen (1996) pri imenu
Erazem med priimki, ki so nastali iz tega imena, ne navaja
priimka Ažman. -- Silvo Torkar, ''Drevesa'' 17 (2009). 9.

===Jezik ===

ábraščica, e, (izg. ábrašca) f. die Stabwurz, artemisia abrotanum. Dobr. V Izl. pravijo ábrat, m.

adèn, num. eden, unus. Dobr. Po Dolenjskem naglašajo áden, éden.

bába, e, f. babica, samica ptičev. Dobr. Selca pri Škofji Loki.

básati, básam, bašem, v. impf, seliti, siedeln; básati se, prebásati se, sich siedeln; básenga, die Siedelung (= selinga v Let. 1895, 39). Dobr. Prim. dr. K. Štrekljevo razlago v Let. 1896, 140 v pomenu nakladati (Schmeller-Fromm. I. 765.) Plet. ima prebásati, überpacken.

bezēlj, a, (izg. tudi bzelj, bizelj) m. mezelj, mozolj. Dobr. Prim. bezgavka bzikati (spritzen).

bogānica, e, f. vivnik ali butara za cvetno nedeljo. Dobr. ,Jalova boganica' (Dobr.) — prazna oljka brez olepšav (jabolk, pomaranč). Izgovarjajo bogánca, v Kropi pa bogavnca in bgavnca. V Let. 1887, 160 naglaša Navratil, da imenujejo po Gor. te presnece »gbanice, gibanice«. Okrog Dobr. jaz nisem tako slišal. Plet. ima beganica in gubánica. Prim. dr. Štrekljevo razlago bgánca v Lj. Zv. 1889, 98.

brusíca, e, f. brusína, brúsnica, stojalo za brus. Dobr.

cafra, e, f. die Escharpe, Schawl. Dobr. Po Ljubljani pravijo šerpa, die Schärpe.

ceméntarica, e (izg. cméntarca), f. kapnica, vodnjak iz cementa Dobr.

cijáziti,  v. impf, vlačiti. Na Dobravi je vdova in dobro znana potovka, kateri pravijo cijáza (cjáza). Hišno ime je pri cijázi, rodbinsko ime je drugačno. Sinove in vse vkup nazivljejo cijáznike; dobila je žena to ime, ker že mnogo let vsi župniji cijázi iz Krope pošto in druge reči.

cíperje, prja, n. ozkolisti vrbovec, epilóbium angustifolium. Dobr. Plet. ima ciper, Weidenröslein; nima pa čibrije (lythrum salicária, ki se tudi prišteva svetlinom, oenotherae) iz Tuškovega »Rastlinstva« (2. izdaja 1872). Stari' Dobravski čebelarji trdijo, da je ciperje čebelam zelo všeč, in so po njem neki posebno hude.

cvekóvje, a, n. coll. = količje, mnogo cvekov; cvek = količek, klinec. Dobr.

čè, adv. tjà, tjè, (izg. kakor conj. čè), dorthin: čè pojdi, čè-le (čè se poudarja). Druži se z nekaterimi besedami kakor pritaknjen zlog, n. pr.: čedolvèn, čegorvèn, čevèn (v teh sestavah je ven poudarjen); tlèče, tlèčeven, tamče, tamčevèn — hierhin, dorthin; tístče, tistčevèn — dorthin. Dobr.

drstíti, im, (tudi drestiti), v. impf, poditi, drstíti se, sich jagen. Dobr.

drugo, adv. drugič, drugoč, ein andersmal: pa drugo pridite, bom drugo dal = v drugo. Dobr.

dúša, e, f. ročne žage srednja opora, ki je vzporedna z listom (žago) Dobr.

dúzla, e, f. malopridna ženska, ki moškim pomižkuje ter jih z roko duza in k sebi vabi. Tudi dúza. Dobr. Prim. drža, die Schlampe (Plet. 181.)

fajfúr, rja, m. majhna fajfa v velikosti čedre. Dob

glávten, tna, (izg. gvávten, gválten, gvávtek in gváltek) adj. nobeden mu ni gvávten = mu ni kos, kann nicht mit ihm fertig werden; tisočaka bo še lahko glávtek = ga bo še lahko zapravil; žena ni gvávtek otrokom, rekše jih ne ustrahuje. Tudi: nagnjen, poželjiv na kaj: gvávten na denar, na delo (kdor rad in celo brez potrebe preveč dela). Dobr. Pravijo tudi: to naredi glávt, da je učitelj moral od nás = das macht das (schlechte) Gerede der Leute; tak glávt čez koga poganjati, das Gelaut. —? Glavtnež (gov. tudi gvaltnež) je (glavten) človek, hoteč povsod vse sam veljati. Dobr. Iz nemškega »gewalt« + 6n6. Glede preskakovanja primeri gvála = glava. — Na Dobr. govore tudi pral' namesto prav' (t. j. pravi, der richtige): Klobuk ni na pralo stran obrnjen; to smo prale (ženšče), ko ne moremo več v breg. i. t. d.

glena, e, f. droben pesek, sviž (Flugsand), katerega voda naplavi; mešajo ga za zidanje med apno, da napravijo mort. Tudi dem. glén'ca, e. Dobr.

gorjúša, e, f. čedra, kratka pipica. Dobr. Plet. ima pri besedi čedra »gorjuško delo«. »Gorjuše« je vas v Bohinju,

góževec, vca, m. šipek, ščipek, rosa canina. Dobr. Prim. pri Plet. goščavka (rosa centifolia). Njega les se imenuje góževina.

írhanice, (izg. írhance), f. pl. irhaste hlače, irhače, irhice, irhnice. Dobr.

izbégati, am (nav. zbegati) v. pf. verstimmen, razglasiti godalo; izbegane citre — razglašene citre. Dobr. izbegati se, glavo izgubiti; prej je bil moder, a zdaj se je izbegal (je postal neroden in zanemarja svoje dolžnosti). Dobr.

jéstroleh, leha, m. ilovnat tlak, der Estrich. Št. Lamb., Dobr.

kár, adv.: kar tako, gleich so; kar tjè, (kar čè) = naravnost; na pr. šla bi na goro, ko bi bilo kar čè = brez ovinkov in dolgih potov. Dobr.

katónika, e, (izg. katónka), f. potónika. Dobr. »K« je mesto »p«.

kita, e, f. pleten (šibičen) obroč ob dnu jerbasa. Dobr.

kleščmanica, e, (izg. klešmanca) f. rogačeva (kleščmanova) samica, lucanus cervus. Dobr.

kopúlja, e, f. der Misthacken. Dobr.

kopúljica, e, f. die Jäthacke: na jedno stran ima dva ali več železnih zob, na drugo stran podobo motičice; plevica z jedno roko drži kopuljico in koplje, a z drugo pobira plevel. Dobr. Drugod n. pr. na Dolenjskem so kopuljice (pralice) drugačne,

kòš, m. fižol in druge ovijalke narede koše, ako jim zmanjka opore in se morajo končno med sabo prepletati. Dobr.

kozúljec, ijca, m. kozíca, kozúlja, orehovo jedrce. Dobr.

krempeljc krempeljci = lisičji parkeljci (clavaria flava). Dobr., v Št. Got. pa medvedje tačice.

látovec, vca, m. iz lat ali nerabnih desek nasekana drva za kurjavo. Dobr.

levél, a, m. die Wasserwage. Dobr. Pravijo tudi levér; libello (livel, nivel) Setzwage Diez Et. Wtb. d. rom. Spr. (4. Ausg. 193).

ličkanje, n. odpadki pri oblanju lesa. Št. Lamb., Dobr.

máček, čka, m. kaveljčasti cvetni košek repinca (lappa vulgaris): poredni otroci so metali mačka na beračevo obleko. Dobr.

májhenkrat, adv. malokrat, redkokrat, selten. Govore tudi majhenkrátov, majhenkátov. — Kát = krát (das Mal); kátov, hkátov = krátov, večkrat, mehrmals n. pr. kátov (ali hkátov) so prašali po njem, kaj kátov ali kolkátov je pravil. Dobr.

mártin, a, m. jed iz surovega masla in turščične moke, podobna máselniku. Gorenjske planine blizu Dobr.

mésti se, metem se (izg. medem se), v. impf, pečati se, opravek imeti s kako rečjo: medli smo se ves dan okolo vodnjaka (t. j. popravljali smo ga), medel se je dolgo z vezanjem razdejane knjige. Dobr.

miklávževina, e, f. (izg. moklávževna) različni darovi o Miklavžovem. Dobr., Izl.

most,  a, m. nasip pred podom, da se lahko voz nanj zapelje. Po Gorenjskem so podi vzdignjeni, (spodaj je hlev), torej je tak most potreben. Dobr.

nastrašnó, adv. strašánsko, außerordentlich: nastrašno je bilo veliko ljudi. Dobr. V Izl. pravijo na strah (furchtbar) tolči, vpiti, razbijati,

obáłten, tna, adj. obáltne (izg. obawtne) deske ali krajniki. Take deske n. pr. niso pripravne za zabijanje oprave, ker so po jedni strani preveč grčave in vzboknjene. Dobr.

odslíniti, im, v. pf. znamko ali kolek odsliniti s pisma ali zavitka, prilepljeno stvar z vodo (slino) odlepiti; — odslinjena cesta = na pol odtajana cesta, ki je blatna in polzka. Dobr.

omedíti, im, v. pf. izmehčati sadje, ker je uležano bolj sladko, abliegen lassen. Dobr.

oviti,vijem, v. pf. koga krog sebe = s kom narediti, kar hočem, da ne bo nič rekel (o boječem, plašnem človeku) Dobr.

pásček, čka, m. otročje obleke pas, ein Gárteichen, pásec. Dobr.

pésar, rja, m. neko jabolko rdeče kot pesa. Dobr.

podróčnica, e, f. otročja pleničica, ki je za ovitek pod roke. Dobr. V Izl. tudi področka.

polenček, čka, m. polence, das Scheitchen. Dobr.

póvej, imperativ ad povedati. Na Dobravi se sliši okrajšana oblika: pov mu (sage ihm), povte mu, in namesto zapovej, dopovej: »pa mu zapóv (befiehl), dopóv, če mu moreš,

požámati, am, v. pf. deskam rob obžagati. Po več neporobljenih desek denejo vkup na vodno žago, da žamanke odpadejo. Dobr. V Izlakah pravijo obžamati, nedovršnik žamati. Iz nem. samen t. j. sáumen (robiti), der Sam t. j. Saum (rob).

preglávtiti, im (izg. tudi pregvaltiti, pregvawtiti), v. pf. widersprechen, dem Gegner nichts gelten lassen. Dobr. Glej glávten zgoraj.

pregrájati, am, v. pf. do pristude grajati, omrziti: polhovo meso je v naši družini pregrajano, da ga nobeden več ne je. Dobr.

prenésti se, nesem se, v. pf. končati se z nesenjem: kokoš se prenese, če prevelika jajca in prepogosto nese. Dobr.

pretóžiti, im, v. pf. überklagen: ž drugimi nasprotnimi tožbami (ne s pritožbami in prizivi) je nasprotnika prisilil, da je ta svojo tožbo umaknil, in sta se lahko pobotala. Dobr.

prmentíljica, tudi prmentilja (izg. prmentilce, prmentile) f. Blutwurzliges Fingerkraut, potenti'lla tormentilla. To rastlino kuhajo kar iz zemlje vzeto in neoprano, nje rdečo vodo pijejo slabokrvni ljudje. Prmentiljica pravi človeku: »sem suha in gnila, bom kri ti čistila«. Št. Got. Izraz je očitno iz tujega imena tormentilla. Na Dobr. in drugod ji pravijo srčna moč, ter jo podobno rabijo.

ptiča, e, f. 1. ročna priprava (deska, lopatica), ki jo rabijo streharji pri kritju slamnatih streh. Dobr. 2. lopatasto orodje, s katerim iz lanenih glavic seme tolčejo, Hanfbleuel. Dobr. Okrajšano iz lopûča (l6puča, v6puča).

púmproža, e, f. potonika, Pfingstrose. Dobr. Predno potonika razcvete, ima lepe okrogle cvetne pope. V Mošnjah pri Radovljici in na Dobr sem čul namesto pumproža, tudi píproža. V pumproža je »m« nosnik. S tem v zvezi pa ni pumprnica = prepelica v Pajk. črticah str. 191.

rájželj, žlja, m. glisti nad pečjo. Dobr.

reč, f. imeti celo reč česa = vse polno imeti. Dobr.

ris, m. v ris koga imeti n. pr. otroke, t. j. jih trdo in strogo vzgojevati. Dobr.

samíca,  e, f. 1. samostoječa skala, ki ni z drugimi v zvezi, ter se lahko izkoplje. Take skale so dostikrat na polju med ilovico. Dobr. 2. puška enocevka. Iz

skòv, a, m. ropna ptica, ki piščance jemlje. Dobr. Hühnerhabicht. sokòł (s6kòl)??

slášček, čka, m. kdor se vedno sladka ali prilizuje, der Süßler, Süßling; reko tudi samo: ta slašč (= sladki) Dobr.

smetíłka, e, f. smetiščnica, smetiłnica, der Kehrichttrog. Dobr.

smrklja, e, f. smrkavec, Sacktuch, usekovavka, Schneuztuch. Dobr.

smrt, i, f. črn križ, na katerem je naslikana mrtvaška glava, in ki ga nosijo pred pogrebom. Dobr.

srebrnjákelj, klja, keljna m. srebrn ali zlat sklepanec (pas), kakor so jih nekdaj ženske imele okolo pasu. Tudi srebrnják. Dobr.

stòł, m. poreziłni stoł = slamoreznica. Dobr.

stóženj, nja, m. der Pfeiler der Getreideharfe. Dobr.

táberhar, rja, m. kdor v taberh hodi ali v taberh dela. Tagwerker. Dobr. Izl. V Izlakah pravijo tudi taberšnik, ženski pa taberharica. Osebe, ki imajo le za negotov čas dela, zovejo v Zagorju barabe. Toda ta izraz ne rabi v tako zaničljivem pomenu, kakor v Ljubljani o postopačih.

tkáj, tkúj , adv. toliko, soviel. Dobr. Z istim pomenom rabijo tudi káj , kúj.

val, a, ovi, m. gruča zavaljenega snega: otroci delajo o južnem snegu valove tako, da kepo valijo dalje v. gručo, dokler zmorejo. Dobr.

viséti,  im, v. impf, vreme visi, rekše ni se zanesti, da ostane lepo. Dobr. Prim. previseti pri Plet. (289.)

vóditi, im, v. impf, živino pred plugom. Dobr. Tukaj navadno rabijo ta glagol samo za ta pomen, in če mi kdo pravi »danes sem moral voditi«, moram takoj razumeti, kaj in kje.

zà, praep. c. gen. bis zu: za soseda — do soseda, za Krope — do Kr., za krvi so se stepli — do krvi ..., za takrat — do t., i. t. d. Dobr. — zapółniti , im, v. pf. dopolniti. Dobr. V teh krajih navadno slišiš z za namesto z do sestavljen glagol, kakor: zaiti — doiti (ne zaideš ga več, du holst ihn nicht mehr ein), zapovedati — dopovedati i. dr. zapoldne = dopoldne, kar ima tudi Prešeren v pesmi »Judovsko dekle«.

zadrstíti, im, v. pf. zapoditi koga: kmalu bi mačka psa zadrstíla. Dobr. — zadrstiti se v koga ali za kom, zapoditi se, zagnati se za njim. Dobr.

zamúšek, ška, m. zamašek, der Pfropf. Dobr.

zašpanati, am, v. pf. zarubiti: prišli so mu kravo španat (rubit). Dobr.

zelénčina, e, (izg. zelénčna) f. neko na Dobravi dozdaj najbolj cenjeno jabolko.

zmesti se, zmetem se (izg. zmedem se) v. pf. uravnati se: šli bomo k sodišču, da se bomo zmedli t. j. dogovorili in spravili stvar v red. Dobr.

žamanje,  ja, n. odpadki »požamanih« desek Bretträhmling. Rabijo jih n. pr. namesto prekelj kot natič za fižol. Take late imenujejo tudi žamanke. Dobr. Izl.

želéznikar, rja, m. železničar, Eisenbahnarbeiter. Dobr.

žvele, žvel, f. pl. deske in prostor na podu ali svinjaku, kjer kokoši prenočujejo. Lisica je prišla clo na žvele po kokoši. Dobr.


Hodi kakor podgromasta kokoš. Izl. V Izl. in na Dobr. privežejo taki kuri škrlatast trak na nogo.

Mož je glava, žena pa tava. Dobr.

Na pičlo biti. (Občutljiv za vsako hrano ali vreme). Dobr.

Nobene zime ni še volk snedel, tudi letošnje ne bo. Dobr. Zima in graščina ne prizanašata kmetu. (Slovenec 1890, št. 58).

Prevelika sila in prevelika prijetnost ne trpi dolgo, t. j. srednja najdalje. Dobr.

Resnico je godla (starka), vendar so ji gosli na glavi razbili. Dobr.

Sit kakor pri birmi. Dobr.

Tiščali so v njega kakor ptiči, ki dobijo po dnevu sovo. Dobr.

V Rim gre žena. (Pogačo bo jedla, pride na porod). Dobr. Izl.

Za teleta se pravdati, pa kravo pripravdati. (Pri tožbi mnogo večji dobiček doseči, nego si pričakoval). Dobr.

Zmeraj sedi doma, kakor trotje pri čebelah. Dobr.

Zidan čas imeti, (čas prodajati, biti brez dela). Dobr.

-- Narodni izrazi. Nabral F. F. Lužar. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYOFHDGJ ''Zbornik Matice slovenske] 1900, 26–53

===Ljudske pesmi===

'''Pusti ga k sebi.&lt;br&gt;3526'''&lt;ref&gt;Zapisal  Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB [Narodno blago iz Krope].  25.&lt;/ref&gt;

(Mišaška.)

&lt;poem&gt;
Če bolj proti jutru gre,
Rajši me ima dekle.&lt;/poem&gt;

'''Kako je to mogoče, da je tako zgodaj dan?&lt;br&gt;4823.''' 

(Iz Dobrave pri Kropi.)&lt;ref&gt;Zapisal Janko s piko. Iz zbirke Franceta Francetovega IV, št. 8. […] Musko cirajo nam. muzicirajo. [France Francetov je psevdonim Franceta Steleta.]&lt;/ref&gt; 
&lt;poem&gt;
Kako je to mogoče,
Da je tako zgodaj dan?
Sem komej dol' legu,
Sem še ves zaspan. 

Me že eden kliče, 
De moram gor' vstat', 
To lepo piskanje 
In petje poslušat! 
To ni človeška štima, 
To je preveč lepo; 
Po čmu so t'le angelc', 
Ki musko cirajo? 
Tud' Jurčk, tud Gašper, 
Tud' jest na znam toko. 
&lt;/poem&gt; 

'''Pijanci so fest možje.&lt;br&gt;6048.'''&lt;ref&gt;Zapisal Janko s piko. Iz zbirke Franceta Francetovega, 4, št. 9.&lt;/ref&gt; 

(Iz Dobrave pri Kropi.) 

&lt;poem&gt;
Kovači in trkljači,  
Mlinarji tatje,  
Birtjъ so goljufi,
Pijanc' pa fest možje!&lt;/poem&gt;

'''Dozdaj sem grdo živela, pa hočem se poboljšati.&lt;br&gt;6244.'''&lt;ref&gt;Zapisal Janko s piko. Iz zbirke Franceta Francetovega, 4, št. 12.&lt;/ref&gt; 

(Iz Dobrave pri Kropi.) 

&lt;poem&gt;
V cerku sъm zares hodila, 
Lepe gvante sъm nosila, 
Okol' sъm se ozerala, 
Mlade fante zberala. 

K spovedi sъm zares hodila, 
Vel'ke grehe sъm tajila, 
Ker me j' bo povedat sram: 
Kaj bo pa na sodn' dan! 

Vse posvetno proč od mene, 
Jaz ne maram več za tebe, 
Jaz pa pojdem pred Boga, 
Pred vsemogočnega. 
&lt;/poem&gt;

'''Jutri bo zadnji dan.&lt;br&gt;6288'''&lt;ref&gt;Zapisal France Francetov, iz njegove zbirke 3, št. 8.&lt;/ref&gt;

(Iz Dobrave pri Kropi.) 

&lt;poem&gt;
Ncoj je an lep večer, 
Jutr' bo zadn' dan, 
Jutr' bo zadn' dan: 
Vzamem, vzamem 
Od očeta slovo. 
Prav daleč bom rajžov, 
Še sam ne vem, kam. 
Le n'kar ne žalujte, 
K Marij' se zročujte, 
Ker Marija devica 
Vas troštala bo. 
&lt;/poem&gt;
(Pesem se nadaljuje tako, da se na mestu očeta poje mater, sestre, 
brata itd.) 

'''Težko se je ločiti.&lt;br&gt;6294'''&lt;ref&gt;Zapisal France Francetov, iz njegove zbirke 3, št. 6.&lt;/ref&gt;

(Iz Dobrave pri Kropi.)

&lt;poem&gt;
Težkó, težkó se je ločiti, 
Pa svoj’ga včeta zapustiti: 
Oja težkó, težkó,
Nazaj me pa n’kol več ne bo!
&lt;/poem&gt;
(To se ponavlja tako, da se v nadaljevanju poje v drugem verzu namestu
očeta kaj drugega: mater, brata, ljub’co itd.)

'''Jezus je usmiljen bil, za nas krvavi pot potil.&lt;br&gt;6491'''&lt;ref&gt;Zapisal  Janko Benedičič. Iz zbirke Fr. Steleta III. št. 17;
verz 3—5 se ponavlja za vsakim parom.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Janez Benedičič (Grilov, * 23. 6. 1886) je bil v letu 1897/98 dijak v drugem razredu kranjske gimnazije. 10 let starejši Janez Benedičič (Goračev z Zg. Dobrave 2, * 1876; pri Goračih sicer ni bilo priimka Benedičič!) je padel med prvo svetovno vojno.&lt;/ref&gt;

(Iz Dobrave pri Kropi.)

&lt;poem&gt;
Jezus je vsmilen biv, o Marija,
Za nas krvav’ je pot potiv, o Marija,
::Naša ljubljena gospa,
::Jezusov’ga srca,
::Prosi, oj prosi za nas!

Jezus je vsmilen biv, o Marija!
Za nas krvav je gajžlan biv, o Marija!

Jezus je vsmilen biv, o Marija!
Za nas je s trnam kronan biv, o Marija!

Jezus je vsmilen biv, o Marija!
Za nas je težek križ nosi v, o Marija!

Jezus je vsmilen biv, o Marija!
Za nas na svetem križ umru, o Marija,
::Naša ljubljena gospa,
::Jezusov’ga srca,
::Prosi, oj prosi za nas!
&lt;/poem&gt;

'''Hagada.&lt;br&gt;6677.'''&lt;ref&gt;Zapisal  Janko Benedičič. — Iz zbirke Franceta Steleta IV. št. 10.&lt;/ref&gt;

(Iz Dobrave poleg Krope.)

&lt;poem&gt;
I.
Prjatu, kaj prašam te!
»Prjatu, kaj prašaš me?«
Kolko je eno?
»Eno, eno je Bog sam,
Ki viža in regira sam
V nebesih in na zemlji.«

II.
Prjatu, kaj prašam te!
»Prjatu, kaj prašaš me?«
Kolko je dve?
»Dve sta tabli Mojzesa;
Eno, eno je Bog sam,
Ki viža in regira sam
V nebesih in na zemlji.«

III.
Prjatu, kaj prašam te!
»Prjatu, kaj prašaš me?«
Kolko je tri?
»Trije so patrijarhi;
Dve sta tabli Mojzesa;
(itd. kakor v II.)

IV.
Prjatu, kaj prašam te!
»Prjatu, kaj prašaš me?«
Kolk’je štiri?
»Štirje so'vangelisti;
Trije so patrijarhi;
(itd. kakor v III.)

V.
Prjatu, kaj prašam te!
»Prjatu, kaj prašaš me?«
Kolko je pet?
»Pet cerkvenih zapoved;
Štirje so 'evangelisti;
(itd. kakor v IV.)

VI.
Prjatu, kaj prašam te!
»Prjatu, kaj prašaš me?«
Kolko je šest?
»Šest je teh božjih resnic;
Pet cerkvenih zapoved;
(itd. kakor v V.)

VII.
Prjatu, kaj prašam te!
»Prjatu, kaj prašaš me?«
Kolko je sedem ?
»Sedem svetih zakramentov;
Šest je teh božjih resnic;
(itd. kakor v VI.)

VIII.
Prjatu, kaj prašam te!
»Prjatu, kaj prašaš me?«
Kolko je osem?
»Osem je blagrov Kristusa;
Sedem svetih zakramentov;
(itd. kakor v VIT.)

IX.
Prjatu, kaj prašam te!
»Prjatu, kaj prašaš me?«
Kolko je devet?
»Devet je glavnih grehov;
Osem je blagrov Kristusa;
(itd. kakor v VIII.)

X.
Prjatu, kaj prašam te!
»Prjatu, kaj prašaš me?«
Kolko je deset?
»Deset je božjih zapoved;
Devet je glavnih grehov;
(itd. kakor v IX.)

XI.
Prjatu, kaj prašam te!
»Prjatu, kaj prašaš me?«
Kolko je enajst?
»Enajst tavžent je devic;
Deset je božjih zapoved;
(itd. kakor v X.)

XII.
Prjatu, kaj prašam te!
»Prjatu, kaj prašaš me?«
Kolko je dvanajst?
»Dvanajst je apost’lnov;
Enajst tavžent je devic;
(itd. kakor v XI.)
&lt;/poem&gt;

'''Krčmarji so zviti.&lt;br&gt;7368&lt;ref&gt;Zapisal  Ivan Kocjančič  22. januarja 1901.  — Iz njegove zbirke, št. 10.  Mošnja nima srca = je prazna.  Črn teč = Čirič, čriček.&lt;/ref&gt;

(Iz Lipnice pri Podnartu.)

&lt;poem&gt;
Ta črn t’č poje
V vinograd lepo,
Za znanje nam daje,
Da j’ vince sladko.

Pa žena me krega,
K’ sem se ga napiv,
Me špičasto gleda,
Kokr b’ njen ne biv.

„Večerjo t' bom dala,
De sladko zaspiš,
Na zdravje t’ bom pila,
Da še tako bolezen dobiš.&quot;

Naš birt je pa nov,
Ma žganje pa vov,
Pa mesene klobase,
K’ je vola pobov.

Pa kožo obesi
Na preklo na zid,
De p’janci jo vidjo,
Ga pridejo pit.

„Le brž ga prnes’
En povn bokav,
Če bo kej za prgriznt,
Za druzga bom dav!&quot;

Ta birt pa prnese
Mesa in klobas:
„Le hitro jemajte,
De mrzlo ne bo;

Če pa mrzlo postane,
Zdravo več ni,
Pa bolezen se vname.
Rad trebuh boli.&quot;

Dokler tem pijancem
Po mošnji žvrglja,
Pa ta birt s pijanci
Prijaznost ima.

Pa ta mošnja postane,
Da nima srca,
Ta birt tega p’janca
 V’n ’z hiše cefra.
&lt;/poem&gt;

'''Posmehulje osebam različnega značaja.&lt;br&gt;7585'''&lt;ref&gt;Zapisal  Franč. Stele. — Iz njegove zbirke III. št. 19. 1.&lt;/ref&gt;

(Dobrava pri Kropi.)

&lt;poem&gt;
Jarčova danka Danka j’ že kuhana,
Pa Bendelnov čvo: Čvo pa še vre!
&lt;/poem&gt;

'''Posmehulje osebam po imenih.&lt;br&gt;7660'''&lt;ref&gt;Zapisal  Franc. Stele. — Iz njegove zbirke III.  št. 19. 2.&lt;/ref&gt;

(Dobrava pri Kropi.)

&lt;poem&gt;
Mica, maca,
Kurja taca!
Če s’ ti bva?
Pr’ sosed’,

Kua s’ nardiva?
Mlek sem zliva.
Kua s’ dobiva?
Brco v rt.
&lt;/poem&gt;

'''Posmehulje krajem in deželjanom.&lt;br&gt;7727'''&lt;ref&gt;Zapisal  J. Benedičič. — Iz zbirke Franč. Steleta IV. št. 7.&lt;/ref&gt;

(Iz Dobrave pri Kropi.)

&lt;poem&gt;
Joža-boža z Ribence 
Nosi lonce, piskerce, 
Stara baba maselce,
On pa ferkelce.
&lt;/poem&gt;

'''Pastir krave izgubil.&lt;br&gt;7776'''&lt;ref&gt;Zapisal  Janko Benedičič. Iz zbirke Franč. Steleta IV. št. 6.&lt;/ref&gt;

(Iz Dobrave pri Kropi.)

&lt;poem&gt;
Pika, pika pok,
Krave žene na potok:
Krave nečjo pit’,
Jih pa domu spodit’!

Žvrga, žvrga, boštenik,
Krave pase zavbrnik;
Lisko zgubu, cike ni,
Pъs naj vzame še te tri!
&lt;/poem&gt;

'''Nagovarjanje živali in pa odgovarjanje kadar se glase.&lt;br&gt;7992.'''&lt;ref&gt;Zapisal Janko Benedičič. Iz zbirke Frč. Steletove IV. št.v 3.&lt;/ref&gt;

(Dobrava pri Kropi.)

&lt;poem&gt;
Otroci kličejo murna tako:
Mur, mur, pej z luknce,
Bova jedva bele štrukelce!
Pejd v’n, ti bom dav zvat komat,
De greva na polje šenico sjat!
&lt;/poem&gt;

'''Grožnje pred zakonom.&lt;br&gt;8325'''&lt;ref&gt;Zapisal  France Francetov.  Iz njegove zbirke III. št. 11.&lt;/ref&gt;

(Iz Dobrave pri Kropi.)

&lt;poem&gt;
Joža, če voč moj bit’,
Mislim te jest dobit’:
Tobaka navš smu kadit,
V štarijo tud ne hodit:
::Če pa to storiš,
::Za uh jo dobiš!
Delov boš noč ’n dan,
Jedu enkrat na dan,
Tepen pa vsaki dan,
To t’ bo za lon.&lt;/poem&gt;

'''Dekleta.&lt;br&gt;8593'''&lt;ref&gt;Zapisal  Fr. Stele.  — Iz njegove zbirke V. št. 11.&lt;/ref&gt;

(Iz Dobrave pri Kropi.)

&lt;poem&gt;
Dekleta jamъnške
So snoč kamplale se,
So jmele tolk uši,
Kot je pr nas smeti.
&lt;/poem&gt;

-- [https://archive.org/stream/slovenskenarodn00matigoog/slovenskenarodn00matigoog_djvu.txt ''Slovenske narodne pesmi, 3'',] ur. Karol Štrekelj, 1904–1907 in [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1XDVBQI ''Slovenske narodne pesmi, 4''], 1908–1923.

'''Kitice v cerkvenem letu.''' Da je to storil iz usmiljenja do nas, je vodilna misel v nekaterih izmed
številnih pesemskih obrazcev o žalostnem delu sv. rožnega venca (vsaj iz
XV. stol.). Inačica z Dobrave pri Kropi n. pr. poje o Jezusovem usmiljenju
kar dobesedno tako, kakor božična kitica o Bogu (SNP III, št. 6591):&lt;ref&gt;''Slovenske narodne pesmi'' Karla Štreklja so izšle pri SM 1904–1907.&lt;/ref&gt; 

&lt;poem&gt;
Jezus je vsmiljen biv, o Marija,
Za nas krvav' je pot potiv, o Marija ...
za nas krvav je gajžlan biv, o Marija ...
za nas je s trnam kronan biv, o Marija ...
za nas je težek križ nosiv, o Marija ...
za nas na svetem križ je umru, o Marija ...&lt;/poem&gt; -- Dr. Ivan Grafenauer. „Ta stara velikanočna pejsen“ in še kaj. [''Čas'' 1942 (36/6–10)]

===Mitologija===

Im Tale von Steinbüchel am Fusse der Jelovca,
welches von Lipenca-Bache durchströmt wird, kennt man
folgende sagenhafte Wesen.
a) '''Rojenice''' etwa das was die „saligen Fräulein“,
sie hausen in der „Častitljiva jama“&lt;ref&gt;Cf. „Argo“ VI, p. 141.&lt;/ref&gt; in der Jelovca
oberhalb der Rossmanischen Mühle am Lipencabache. Sie
erscheinen in dreierlei Gestalten: als weisse, braune und
schwarze Erscheinungen. Die weisse bewacht die Unschuld,
die braune kündet Unglück an, die schwarze
einen Todesfall. Auch pflegten sie den Leuten gute Ratschläge
zu erteilen und die Zukunft prophezeien. In Steinbüchel
wird erzählt wie vor zirka 80 Jahren an der
Holzbrücke beim Toman über den Lipencabach eine braune
Rojenica gesehen wurde. Abends brachte ein Mann Säcke
aus der Mühle, lehnte sich an das Brückengeländer, welches
brach. Der Mann fiel in den Bach und erschlug sich.

b) Der '''Škrat''' eine Art Halbteufel, Berggeist der
Knappen, Holzknechte und Jäger. Er ist klein, grün von
Gewand mit roter Mütze, pfeift bei Nacht und folgt den
Fingerpfiffe. Er kann getödtet werden, wenn man ihn mit
verkehrter flacher Hand ins Gesicht haut. — Auf diese
Weise soll ihn ein Bauer, Krumpek aus Mišače ausserhalb
Steinbüchel getödtet haben; dafür kamen sieben
Sehkräfte über ihm, verfolgten ihn bis Mišače unter Geschrei: Da du ihn getödtet hast, so begrabe ihn auch! —
Zu Hause angelangt verschaffte er sich endlich durch den
Rosenkranz und Weihwasser Ruhe. -- [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67SEV156 Alfons Müllner, Volkssagen aus Oberkrain, ''Argo'' 1903, št. 6.]

===[[:w:Joža Lovrenčič|Lovrenčičev]] opis Dobrave in Lipnice 1880 v povesti ''[[:s:Pereči ogenj|Pereči ogenj]]'' (1928)===

Lipnica je tiha voda in tih je svet ob njej. Levi breg se strmo dviga in preide v prijetno raztegnjeno planoto plodnega polja in šumečega gozda, na desnem bregu se pa svet rebri in holmi, dokler se ne vzpne na Jamnik, odkoder se razgleduje Sveti Primož, ki pozdravlja pred seboj navpične stene Kroparske gore, za katero se vleče zelena Jelovica, ki kakor pljuskne preko Martinčka v Bohinj.

Tiha je Lipnica, kakor bi se zavedala svoje kratke poti. Tam gori na Kamno gorico butne izpod Jelovice v ravno polje in komaj pride k sebi, že mora goniti vigence in mline, na sekirarno mora leči in se opogumi še le, ko sprejme Kroparščico in se veselo zažene pod Brezovico skozi selo, ki mu je dala ime. Še dvakrat jo zajezijo in ujamejo na mline in žage in tako priteče pod Češnjico in lazi tiho mimo Ovsiš in se izliva med jelšami in vrbjem po dveurni poti v objem močni sestri Savi.

Tiha je Lipnica, tihe so prijazne vasi ob njej. 

Tudi cesta, ki jo spremlja, je bila tiha. Tiha do onih let, ko je hotel Tomanov Lovre iz Kamne gorice, ki je bil za poslanca in je imel dolgo brado, da bi tekla železnica iz Radovljice po Lipniški dolini. Ljubil je svojo Kamno gorico, ljubil Lipniško dolino in ji je hotel dobro.

Pa so se zbrali Kroparji, se pogovorili in so rekli: 

»Ne, ne maramo, da bi ropotalo po naši dolini in jo smradilo!«

In so zmagali.

Gorenjska železnica je stekla ob Savi in ko so se Kroparji postavljali, češ, Lovro se je moral udati in še ministrstvo, mi smo prodrli in zmagali, so se Otočani onkraj Dobravske planote in še Posavci, Ljubenčani in kar jih je še onkraj Leš in Brezij smejali in bili zadovoljni …

Težko je ostala dolina ob Lipnici tiha in tiha je bila cesta, dokler niso nastavili v Jelovici žag in niso zapele sekire.

Tedaj ni bila cesta več tiha. Oživela je. Od jutra d večera so škripali po njej težko s hlodi naloženi vozovi in še Kroparji so vozili v Podnart na postajo dan na dan žeblje. Škripanje je polagoma prešlo v navado, zlilo se je v pokrajino in ni motilo tihote.

Tihoto je poslej motil edino rezki žvižg lokomotive, ki se je zlasti pod večer pred dežjem slišal po vsej dolini in je bilo, ko da draži Kroparje.

Tihi kakor dolina, kakor plodna polja, kakor obrasle rebri in holmi, tihi kakor hiše in hišice po vaseh in vasicah so bili ljudje. Kratkih besed so bili in zaprti in še ob nedeljah in praznikih so bili zapeti tehtali so besede in gledali, da je vsaka prav padla in je ni bilo ne preveč ne premalo.

[...]

Zaobljubljeni praznik svetega Roka na Dobravi – o to je žegnanje prve vrste! Domači župljani napolnijo praznično okrašeno cerkev in še pokopališče okoli nje, ki je kakor lepo gojen vrt, in pridejo po zaobljubi še Ovšišani in Kroparji in Kamničani in še iz tega in onega kraja; iz stolpa pritrkuje od ranega jutra in vabi in vabi, da mora človek na pot, če ga le držijo noge. Trikrat, štirikrat se napolni cerkev in potem se zgrinja množica skozi dolgo ulic stojnic, ob katerih imajo svoje veselje otroci in mladi svet, do Balantina, kjer čakajo v senci košatih hrušk dolge mize, da se ob njih znanci in prijatelji pogovore in pomodrujejo …

Sveti Rok je navadno deževen, a to pot, ko jo je mahal Rožmanov Janez kar peš z Jesenic, je bil tako lep, da si človek lepšega ne more misliti. V rano jutro je stopal Janez, in ko je prišel do Mošenj pred Brezjami in je zavil nizdol proti Globokemu in krenil čez savski most in se vzpel skozi Mišače na Dobravo, je bil vesel, kakor je bilo veselo pritrkovanje, ki je zvenelo v sveži zrak kot prijazen prazniški pozdrav. Ko je prišel na Dobravo in šel preko polja proti cerkvi, se mu je kar samo nasmejalo srce, zavzeto od lepote, razgrnjene pred njim, ki jo je občudoval domačin in tujec in se je ni mogel naužiti. Venec gora Sv. Jošta preko Jamnika, Jelovice v Triglavsko pogorje in onkraj Save od Golice, Stola in Begunjščice do Storžiča in Grintovca se je jasno vil in blestel v zelenju in v snegu, ki je bil prejšnjo noč zapadel po vrheh.

===Dobrave in prešernoslovje===

V kazalu zapuščine prešernoslovca Toma Zupana (NUK Ms 1392) se pojavljata imeni Zg. Dobrava in Mišače v zvezi s pohištvom in sodobniki Franceta Prešerna. Za Zg. Dobravo, kjer je Zupan od Prešernove nečakinje odkupil pesnikovo mizo, predalnik in kavni mlinček, se je izkazalo, da ni naša, ampak Blejska Dobrava, kamor se je po Prešernovi smrti preselila njegova sestra in gospodinja Katra, in da je Zupan pomotoma ali samovoljno narobe zapisoval ime vasi. Dobravski župnik Ivan Klavžar je 1922 in 1923 na njegovo prošnjo kar med vrstice Zupanove dopisnice izpisal podatke o rodbini župnika Gregorja Šlibarja (Koničarjevega) z Mišač.

[[File:Tomo Zupan Ivanu Klavzarju.jpg|thumb|left|500 px|Tomo Zupan, dopisnica Ivanu Klavžarju 25. avg. 1923.  Zapuščina, Prešerniana XXII (II. 2. 4. 5.), NUK Ms 1392]]

&lt;poem&gt; 
Velečastiti gospod župnik!
Prosim Vas naslednjih poročnih dat. Ali dneva in leta poroke – kraja poroke – poročiteljevega imena? Enkrat tudi nevestinega imena. Samoumevno, kjer nimam tega tu znamovanega.

1. Katra Valantova (Walland) * 1/5 1797 Poročena z Miho Šlibarjem, »Konjičarjevim« na Mišačah. Dan? Leto? Kraj? Poročiteljevo ime?
2. Lenka Šlibarjeva * 5/4 1834 Poročena z Martinom Čibaškom, posestnikom v Kranju. Poročitve dan? Leto? Kraj? Poročiteljevo ime?
''27. avg. 1862 na Dobrávi. Jakob Poličar, lok. kaplan!''
No 3. Joža Šlibar * 1/4 1838 »Konjičar« na Mišačah. Poročen 22. nov. 1869 z Marijano Pogačnik, na Dobravi! Kdo je bil poročitelj? ''Jakob Poličar, lok. kaplan!''
No 4. Marijana Šlibarjeva * 3/8 1871 Poročena 26. nov. 1894 z Jakobom Praprotnikom. Na Dobrávi. Kdo je bil poročitelj? ''Valentin Aljančič, župnik.''
No 5. Ivan Šlibar * 14/5 1881 »Konjičar« na Mišačah, poročen 15/1 1910 z Ivanko Bohinjčevo. Kje? Kdo je poročitelj? ''V Rudniku po župniku Gregor Šlibar (akti so v Rudniku!)''

Velečastiti!
Za Katarino Šlibar, roj. Valand v Radovljici, tu ni bilo podatkov, ker je bila najbržeje poroka v Radovljici, na nevestinem roj. kraju. – Oklicna knjiga pa se tu prične šele z 7. sept. 1823 na ukaz ljub. ord. od 28/11 1822 Št. 1291.
Velespoštovanjem!
Jan. Klavžar
župnik
25/8. 23.

Ad 171 od dne 6. 9. 1922 – odgovor!
P. n. Žup. urad Zasip p. Bled

V tukajšnji mrliški knjigi ni nobene † Marije Prešerin sploh!
Pač se nahaja edini † Prešern Franc, umrl 31. 12. 1888 kot 3 mesece star nezakonski sin Neže Prešern iz Zgornje Lipnice (tj. kamnogoriške župnije) – Umrl je v Lipnici (spodnji ali dobrávski) na št. 2 pri »Vogarju«. Morda se bo za † M. P. kaj našlo v Kamni gorici! [dopisano:] Tudi tu ne!
8. 9. 1922
Jan Klavžar, župnik&lt;/poem&gt;

'''Kako Lenka Prešernova svojega brata, pesnika, popisuje.''' … Andrej Valant. Enkrat sta na tej poti z Andrejem Valantom vkup zadela. Andrej Valant je bil doma pri Konjičarju na Mišačah in s starim stricem Antonom Muhovcem prav tako v rodu, kakor mi Ribičevi. Naša mati, Mina Prešeren-Svetinova, so mu bili teta. — Valant je rekel Frencetu: »Zakaj si se tako lepo napravil?« Frence na to njemu: »K enemu stricu se tudi ne sme tako vmazan (schmutzig) priti.« Valant je bil iz dobre hiše in pa od rojstva precej na dobiček. — Ko sta prišla oba vkup k Muhovcu, so se obrnili stric k Valantu in mu rekli: »Glej, Prešeren se je tako lepo napravil; zakaj pa ti vselej prideš, kakor kak berač?« To je Frence pravil, da so mu tako rekli.  Andrej Valant je 1882 v Kameniku vmrl kot vpokojen duhovnik. -- ''Mladika'' julij 1932

==Prebivalci==

===Povzetek===

{| class=&quot;wikitable&quot;
| style=&quot;background: grey; &quot;|'''Domačije'''  
| style=&quot;background: grey; &quot;|1817 
| style=&quot;background: grey; &quot;|1827 
| style=&quot;background: grey; &quot;|1857 
| style=&quot;background: grey; &quot;|1869 
| style=&quot;background: grey; &quot;|1880
| style=&quot;background: grey; &quot;|1882
| style=&quot;background: grey; &quot;|1884 
| style=&quot;background: grey; &quot;|1890 
|-
| style=&quot;background: grey; &quot;|Lipnica
|5
|7
|7
|7
|7
|7
|8
|8
|-
| style=&quot;background: grey; &quot;|Mišače
|15
|15
|15
|15
|15
|15
|16
|16
|-
| style=&quot;background: grey; &quot;|Spodnja Dobrava
|7
|7
|7
|7
|7
|7
|7
|8
|-
| style=&quot;background: grey; &quot;|Srednja Dobrava
|13
|12
|14
|14
|14
|14
|15
|15
|-
| style=&quot;background: grey; &quot;|Zgornja Dobrava
|27
|29
|29
|29
|29
|29
|29
|29
|}

Viri: Franciscejski kataster (1827), [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OQ61Q47G/197c1871-bdc5-4fe0-af00-9450210a3992/PDF Deželni vladni list (1857),] Popis prebivalstva (1869), Status Animarum (1880-82), Obširen imenik krajev (1884)

{| class=&quot;wikitable&quot;
| style=&quot;background: grey; &quot;|'''Ljudje'''  
| style=&quot;background: grey; &quot;|1817 
| style=&quot;background: grey; &quot;|1857 
| style=&quot;background: grey; &quot;|1869 
| style=&quot;background: grey; &quot;|1880 
| style=&quot;background: grey; &quot;|1882
| style=&quot;background: grey; &quot;|1884
| style=&quot;background: grey; &quot;|1890
| style=&quot;background: grey; &quot;|1900 
| style=&quot;background: grey; &quot;|1910 
| style=&quot;background: grey; &quot;|1931 
| style=&quot;background: grey; &quot;|1948 
| style=&quot;background: grey; &quot;|1953 
| style=&quot;background: grey; &quot;|1961 
| style=&quot;background: grey; &quot;|1966 
|-
| style=&quot;background: grey; &quot;|Lipnica
|22
|38
|47
|53
|55
|53
|40
|43
|40
|41
|46
|38
|42
|34
|-
| style=&quot;background: grey; &quot;|Mišače
|75
|88
|79
|90
|101
|90
|87
|81
|101
|84
|70
|76
|81
|77
|-
| style=&quot;background: grey; &quot;|Spodnja Dobrava
|36
|49
|35
|31
|39
|31
|38
|51
|43
|49
|44
|48
|62
|61
|-
| style=&quot;background: grey; &quot;|Srednja Dobrava
|72
|75
|77
|93
|102
|93
|90
|101
|102
|92
|83
|82
|93
|80
|-
| style=&quot;background: grey; &quot;|Zgornja Dobrava
|158
|156
|144
|151
|170
|151
|146
|148
|140
|161
|123
|141
|148
|144
|}

Viri: Krajevni leksikon Slovenije (1968), Deželni vladni list (1857)

===Gospodarji in hiše=== 

Tabela števila prebivalcev in hiš temelji na ''Haupt-Ausweis über die Eintheilung der Laibacher Gouvernementsgebiethes … in Jahre 1817'' (Sekcija Bled - Gospostvo Radovljica (posestnik Karl grof pl. Thurn), Občina Kropa, podobčina Dobrava (sem so spadale vse tri Dobrave, Lipnica in Prezrenje) in podobčina Zaloše (kamo so spadale Zaloše, Podnart, Otoče in Mišače) ter ''Status animarum locali stae Crucis in Dobráva 1862'', ki ga hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani, vsebuje popise prebivalstva po domačijah za kraje Zg. Dobrava, Lipnica, Sr. Dobrava, Mišače, Sp. Dobrava, Prezrenje, Podnart, Otoče, Zaloše. Podatki o spovedi so za leta 1865 do 1890. Na začetku so s svinčnikom navedeni podatki o skupnem številu ljudi za leti 1880 in 1882. Prebivalstvo je naraščalo.

{| class=&quot;wikitable&quot;
| style=&quot;background: grey; &quot;|  
| style=&quot;background: grey; &quot;|Prebivalcev 1817
| style=&quot;background: grey; &quot;|Št. domačij 1817
| style=&quot;background: grey; &quot;|Prebivalcev 1880
| style=&quot;background: grey; &quot;|Prebivalcev 1882
| style=&quot;background: grey; &quot;|Št. domačij 1882
|-
| style=&quot;background: grey; &quot;|Zg. Dobrava, 1817 Oberdobraua 
|158
|27
|151
|170
|29
|-
| style=&quot;background: grey; &quot;|Lipnica, 1817 Lippenza
|22
|5
|53
|55
|7
|-
| style=&quot;background: grey; &quot;|Sr. Dobrava, 1817 Mitterdobraua
|72
|13
|93
|102
|14
|-
| style=&quot;background: grey; &quot;|Mišače, 1817 Mischatsche
|75
|15
|90
|101
|15
|-
| style=&quot;background: grey; &quot;|Sp. Dobrava, 1817 Unterdobraua
|36
|7
|31
|39
|7
|-
| style=&quot;background: grey; &quot;|Prezrenje, 1817 Presrenach
|65
|11
|72
|83
|11
|-
| style=&quot;background: grey; &quot;|Podnart
|41
|7
|78
|78
|7
|-
| style=&quot;background: grey; &quot;|Otoče, 1817 Ottotsche
|75
|14
|83
|90
|14
|-
| style=&quot;background: grey; &quot;|Zaloše, 1817 Salosche
|85
|15
|83
|82
|16
|-
| style=&quot;background: grey; &quot;|   
|629
|114
|734
|800
|120
|}

'''Lipenca [Lipnica]'''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|style=&quot;background: grey; &quot;|Nova h. št.
| style=&quot;background: grey; &quot;|Stara h. št.
| style=&quot;background: grey; &quot;|FK 1827
| style=&quot;background: grey; &quot;|FK 1827 (lastnik)
| style=&quot;background: grey; &quot;|SA 1862–1890
| style=&quot;background: grey; &quot;|SA 1862–1890 (lastnik)
| style=&quot;background: grey; &quot;|Narečno
| style=&quot;background: grey; &quot;|Knjižno
|-
|3
|1
|Wenk
|Fister
|Benk
|Justin
|Pr Bênk
|Pri Benku
|-
|6
|2
|/
|Mickel
|Voglar
|Mikel
|Pr Vógarjə
|Pri Vogarju [Logarju]&lt;ref&gt;V oglatem oklepaju je etimologiziran zapis.&lt;/ref&gt;
|-
|7
|3
|Wasar
|Novak
|Lazar
|Vidic
|Pr Vázarjə
|Pri Vazarju [Lazarju]
|-
|/
|/
|/
|
|/
|
|Pr Kocjánčič
|Pri Kocjančiču
|-
|11
|4
|Maklauschouz
|Beneditschitsch
|Miklavžovc
|Benedičič
|Pr Məkvávžovc
|Pri Mekvavžovcu [Miklavžovcu]
|-
|1
|5
|/
|Frakel
|Kobalovc
|Frakel
|Pr Zôtlarjə
|Pri Zotlarju
|-
|5
|6
|/
|Serny
|Kovač
|Stroj
|Pr Méžnarjə
|Pri Mežnarju
|-
|/
|7
|/
|
|Lorenček
|
|
|/
|-
|2
|/
|/
|
|/
|
|Pr Rók
|Pri Roku
|}

'''Misače [Mišače]'''

{| class=&quot;wikitable&quot;
| style=&quot;background: grey; &quot;|Nova h. št.
| style=&quot;background: grey; &quot;|Stara h. št.
| style=&quot;background: grey; &quot;|FK 1827
| style=&quot;background: grey; &quot;|FK 1827 (lastnik)
| style=&quot;background: grey; &quot;|SA 1862–1890
| style=&quot;background: grey; &quot;|SA 1862–1890 (lastnik)
| style=&quot;background: grey; &quot;|Narečno
| style=&quot;background: grey; &quot;|Knjižno
|-
|1
|1
|Thomaschoutz
|Wohinz
|Thomažovc
|Bohinc
|Pr Tomážovc
|Pri Tomažovcu
|-
|4
|2
|Aschman
|Pegam
|Ažman
|Pegam
|Pr Ážman
|Pri Ažmanu
|-
|2
|3
|Kollnizha
|Schlieber
|Koničar
|Šlibar
|Pr Končarjə
|Pri Koničarju
|-
|3
|4
|Mathiouz
|Boschtantschitsch
|Mathijovc
|Bostiančič
|Pr Matíjovc
|Pri Matijovcu
|-
|5
|5
|Bostianouz
|Sittar
|Boštianovc
|Sitar
|Pr Boštján
|Pri Boštjanu
|-
|6
|6
|Blek
|Schlieber
|Blek
|Dolžan
|Pr Blêk
|Pri Bleku
|-
|7
|7
|Kadunz
|Hrovath
|Kadunc
|Hrovat
|Pr Kadúnc
|Pri Kaduncu
|-
|8
|8
|Komar
|Boschtantschitsch
|Komar
|Bostiančič
|Pr Komárjə
|Pri Komarju
|-
|9
|9
|Poglaien
|Christophitsch
|Poglejen
|Kristofič
|Pr Pogvájən
|Pri Pogvajnu [Poglajnu]
|-
|11
|10
|Rossmantscheg
|Gogalla
|Resman
|Gogala
|Pr Résman
|Pri Resmanu
|-
|12
|11
|Jurmann
|Schaberl
|Jurman
|Šoberl
|Pr Júrman
|Pri Jurmanu
|-
|13
|12
|Puschauz
|Wohinz
|Pušavc
|Bohinc
|Pr Pošávc
|Pri Pošavcu
|-
|10
|14
|Krumpek
|Schaberl
|Krumpek
|Šoberl
|Pr Krúmpk
|Pri Krumpku
|-
|14
|15
|Komar
|Spendou
|Metelnek
|Bohinc
|Pr Métəlnik
|Pri Metelniku
|-
|'''Inquilini [najemniki]'''
|
|
|
|
|
|-
|/
|13
|
|
|Puschauz
|Pušavčova kajža/
|/
|/
|-
|/
|14
|
|
|/
|Krumpkova kajža/
|/
|/
|}

'''Dobrávainferior [SpodnjaDobrava]'''

{| class=&quot;wikitable&quot;
| style=&quot;background: grey; &quot;|Nova h. št.
| style=&quot;background: grey; &quot;|Stara h. št.
| style=&quot;background: grey; &quot;|FK 1827
| style=&quot;background: grey; &quot;|FK 1827 (lastnik)
| style=&quot;background: grey; &quot;|SA 1862–1890
| style=&quot;background: grey; &quot;|SA 1862–1890 (lastnik)
| style=&quot;background: grey; &quot;|Narečno
| style=&quot;background: grey; &quot;|Knjižno
|-
|4
|1
|/
|Pessiak
|Pšec
|Pesjak
|Pr Pšcə
|Pri Pšcu
|-
|3
|2
|Jarz
|Grilz
|Jarc
|Kapus
|Pr Járc
|Pri Jarcu
|-
|5
|3
|Petrouz
|Pristautz
|Petrovc
|Papler
|Pr Pétrovc
|Pri Petrovcu
|-
|6
|4
|Matheuschouz
|Justin
|Matevžovc
|Justin
|Pr Matévžovc
|Pri Matevžovcu
|-
|7
|5
|Jestin
|Scholler
|Jštin
|Šoler
|Pr Jəštín
|Pri Ještinu
|-
|2
|6
|Wendel
|Pogatschnig
|Bendel
|Pogačnik
|Pr Béndlnə
|Pri Bendeljnu
|-
|1
|7
|Petschar
|Strittich
|Pecar
|Štritih
|Pr Pécarjə
|Pri Pecarju
|-
|10
|
|
|/
|/
|/
|Pr Šímnovc
|Pri Šimnovcu
|}

'''Dobrávamedia [SrednjaDobrava]'''

{| class=&quot;wikitable&quot;
| style=&quot;background: grey; &quot;|Nova h. št.
| style=&quot;background: grey; &quot;|Stara h. št.
| style=&quot;background: grey; &quot;|FK 1827
| style=&quot;background: grey; &quot;|FK 1827 (lastnik)
| style=&quot;background: grey; &quot;|SA 1862–1890
| style=&quot;background: grey; &quot;|SA 1862–1890 (lastnik)
| style=&quot;background: grey; &quot;|Narečno
| style=&quot;background: grey; &quot;|Knjižno
|-
|17
|1
|Zhazhouz
|Stroy
|Čačovc 
|Stroj
|Pr Čáčk
|Pri Čačku
|-
|16
|2
|Rossman
|Rossman
|Resman
|Resman
|Pr Résman
|Pri Resmanu
|-
|15
|3
|Tscherwesch
|Mihellitsch
|Červič
|Mihelič
|Pr Črvíč
|Pri Črviču
|-
|14
|4
|Lonz
|Pogatschnig
|Lenc
|Pogačnik
|Pr Lênc
|Pri Lencu
|-
|4
|5
|Wodelay
|Debellak
|Vodlaj
|Debelak
|Pr Bodláj
|Pri Bodlaju
|-
|9
|6
|Saiz
|Koschier
|Sejc
|Šoler
|Pr Žéčk
|Pri Zečku
|-
|12
|7
|Fervan
|Schlieber
|Fervan
|Šliber
|Pr Fərván
|Pri Frvanu [Furlanu]
|-
|11
|8
|Schlieber
|Spendou
|Šliber
|Špendov
|Pr Šlíbr
|Pri Šlibru
|-
|6
|9
|/
|Nessnerey
|Mesnarija
|Vurnik
|Mežnaríja
|Mežnarija
|-
|10
|10
|Debellack
|Debellack
|Debelak
|Debelak
|Pr Debelák
|Pri Debelaku
|-
|/
|11
|/
|Pfarrhof
|Farovž
|Poličar
|/
|/
|-
|8
|12
|Valantin
|Justin
|Valentin
|Pogačnik
|Pr Valentín
|Pri Valentinu
|-
|3
|13
|/
|/
|Cjaz
|Debelak
|Pr Cjáz
|Pri Cjazu
|-
|13
|14
|/
|/
|Jurčik
|Pogačnik
|Pr Júrčk
|Pri Jurčku
|}

'''Oberdobráva[ZgornjaDobrava]'''

{| class=&quot;wikitable&quot;
| style=&quot;background: grey; &quot;|Nova h. št.
| style=&quot;background: grey; &quot;|Stara h. št.
| style=&quot;background: grey; &quot;|FK 1827
| style=&quot;background: grey; &quot;|FK 1827 (lastnik)
| style=&quot;background: grey; &quot;|SA 1862–1890
| style=&quot;background: grey; &quot;|SA 1862–1890 (lastnik)
| style=&quot;background: grey; &quot;|Narečno
| style=&quot;background: grey; &quot;|Knjižno
|-
|2
|1
|Sdeuz
|Prettner
|Zdevc
|Pretner
|Pr Zdévc
|Pri Zdevcu
|-
|3
|2
|Rogaretsch
|Debellak
|Grogorač
|Debelak
|Pr Goráč
|Pri Goraču
|-
|5
|3
|Michouz
|Prettner
|Mihovc
|Pretner
|Pr Míhovc
|Pri Mihovcu
|-
|/ (na mestu današnje št. 6a)
|4
|Koschir
|Rossman
|Košier
|Verce
|Pr Košírjə
|Pri Koširju
|-
|6
|5
|Mathaju
|Frakel
|Matej
|Frakel
|Pr Matáj
|Pri Mataju
|-
|7
|6
|Schuster
|Werze
|Šustar
|Verce
|Pr Šúštarjə
|Pri Šuštarju
|-
|8
|7
|Komar
|Kodrass
|Komaričik
|Hrovat
|Pr Komaríčk
|Pri Komaričku
|-
|10
|8
|Zhazhouz
|Stroy
|Čačovc
|Benedičič
|Pr Čáč
|Pri Čaču
|-
|11
|9
|Possina
|Smrekar
|Pozina
|Smerekar
|Pr Pozín
|Pri Pozinu
|-
|12
|10
|Vkouz
|Widitz
|Vkovc
|Bohinc
|Pr Úk
|Pri Uku
|-
|13
|11
|Juriuz
|Schlieber
|Jurjovc
|Šliber
|Pr Júrjovc
|Pri Jurjovcu
|-
|14
|12
|Kosem
|Beneditschitsch
|Kosem
|Benedičič
|Pr Kôsm
|Pri Kosmu
|-
|15
|13
|Gril
|Gogalla
|Gril
|Gogala
|Pr Gríl
|Pri Grilu
|-
|17
|14
|Lenartek
|Praprotnik
|Lenardk
|Praprotnik
|Pr Lénartk
|Pri Lenartku
|-
|18
|15
|Wasar
|Pogatschnig
|Vazar
|Pogačnik
|Pr Vázarjə
|Pri Vazarju [Lazarju]
|-
|19
|16
|Andretschouz
|Prettner
|Andrejc
|Pretner
|Pr Andréjc
|Pri Andrejcu
|-
|20
|17
|Hrowath
|Hrowath
|Hrovat
|Hrovat
|Pr Hrvát
|Pri Hrvatu
|-
|21
|18
|Feifer
|Pfeifer
|Fejfer
|Benedičič
|Pr Fájfarjə
|Pri Fajfarju
|-
|22
|19
|Zhervezh
|Touzin
|Červičik
|Ovsenik
|Pr Črvíčk
|Pri Črvičku
|-
|28
|20
|Kaischouz
|Kossel
|Kajžovc
|Kosel
|Pr Kájž
|Pri Kajžu
|-
|27
|21
|Koschar
|Spendou
|Kožar
|Bertoncel
|Pr Kóžarjə
|Pri Kožarju
|-
|26
|22
|Otschak
|Spendou
|Očak
|Spendov
|Pr Očák
|Pri Očaku
|-
|25
|23
|Wohinzhek
|Lapainer
|Bohinčik
|Lapajner
|Pr Bohínčk
|Pri Bohinčku
|-
|23
|24
|Zimpermann
|Aussenitz
|Cimperman
|Ovsenik
|Pr Címpərman
|Pri Cimpermanu
|-
|31
|25
|Pisanz
|Paulitsch
|Pisanc
|Pavlič
|Pr Písanc
|Pri Pisancu
|-
|50
|26
|Schwelz
|Bohinz
|Švelc
|Bohinc
|Pr Švêlc
|Pri Švelcu
|-
|9
|27
|Debellak
|Debellack
|Jož
|Debelak
|Pr Jóž
|Pri Jožu
|-
|29
|28
|/
|/
|Šimenc
|Kosem
|Pr Šímənc
|Pri Šimencu
|-
|30
|29
|/
|/
|Fertičnik
|Bohinc
|Pr Frtíc
|Pri Frticu
|-
|32
|/
|
|/
|
|
|Pr Mêrtəlnu
|Pri Merteljnu
|}

{|
|[[File:Hauseigenthümers Ober Dobrava.jpg|thumb|Hauseigenthümers Ober Dobrava. Čačov arhiv]]
|}

'''Popis 1869.''' Ob štetju prebivalcev konec leta 1869 je radovljiško območje spadalo v Okrajno glavarstvo Radovljica in v Sodni okraj Radovljica, ki je bil sestavljen iz 14 krajevnih občin. V Krajevni občini Ovsiše najdemo:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|style=&quot;background: grey;&quot;|Naselje (nemško ime):
|style=&quot;background: grey;&quot;|Št. hiš:
|style=&quot;background: grey;&quot;|Število prebivalcev:
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|Lipnica (Lipenza)
|    7 
|  47  (25 moških, 22 žensk)
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|Mišače (Mischatsche)
|  15 
|  79  (35 moških, 44 žensk)
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|Sr. Dobrava (Mitterdobrawa)
|  14 
|  77  (34 moških, 43 žensk)
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|Zg. Dobrava (Oberdobrawa)
|  29
|144  (65 moških, 79 žensk)
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|Sp. Dobrava (Unterdobrawa)
|    7
|  35  (17 moških, 18 žensk)
|}

-- Janez Kopa: Uprava radovljiškega območja 1849–1994. ''Kroparski zbornik'' 1995

Rubrike v obrazcu SA navajajo letnice naslednjih dogodkov: ''confirmatus'' – 'birman', ''primo confessus'' – 'prvo obhajilo', ''matrimon.junc.'' – 'poročen', ''mortuus'' – 'umrl', ''an communicaverit in Pascha?'' – 'ali gre na veliko noč k spovedi?', ''an sciat rudimentis fidei?'' – 'ali dobro pozna verske osnove?'

-- Franciscejski kataster 1827; ''Status Animarum'' 1862–1890; Klemen Klinar: ''Kako se pri vas reče? Hišna imena v krajevnih skupnostih Brezje, Podnart in Srednja Dobrava.'' RAGOR

===&lt;span style=&quot;color:green;&quot;&gt;Prebivalci (1869–1991)&lt;/span&gt;===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|style=&quot;background: grey;|Naselje	
|style=&quot;background: grey;|1869&lt;ref&gt;''Imenik krajev Vojvodine Kranjske'' 1869, sestavljen na podlagi ljudskega številjenja od 31. decembra l. 1869 (izdano 1874)&lt;/ref&gt;
|style=&quot;background: grey;|1880
|style=&quot;background: grey;|1910
|style=&quot;background: grey;|1931
|style=&quot;background: grey;|1948
|style=&quot;background: grey;|1953
|style=&quot;background: grey;|1961
|style=&quot;background: grey;|1971
|style=&quot;background: grey;|1981
|style=&quot;background: grey;|1991
|style=&quot;background: grey;|2014
|-
|style=&quot;background: grey;|Lipnica
|47
|53
|40
|41
|46
|38
|42
|51  
|38
|45 
|48
|-
|style=&quot;background: grey;|Mišače
|79
|90 
|101
|84
|70
|76
|81
|64  
|66
|65 
|77
|-
|style=&quot;background: grey;|Sp.Dobrava
|35
|31
|43
|49
|44
|48
|62
|55
|47
|53
|48
|-
|style=&quot;background: grey;|Sr.Dobrava
|77
|93
|102
|92
|83
|82
|93
|100
|120
|130
|138
|-
|style=&quot;background: grey;|Zg.Dobrava
|144
|151
|140
|161
|123
|141
|148
|131
|136
|123
|154
|}

-- Nadja Gartner-Lenac: Geografija doline Lipnice in sosednjih Dobrav na desnem bregu Save. ''Kroparski zbornik'' 1995; [http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/statfile2.asp Podatkovni portal SI-STAT] &gt; [http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/Dem_soc.asp Demografsko in socialno področje] &gt; [http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/10_stevilo_preb/25_05C50_prebivalstvo_naselja/25_05C50_prebivalstvo_naselja.asp Seznam tabel]

C. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici izdalo je '''statistiko umrljivosti za l. 1881,''' katerej povzamemo naslednje podrobnosti: Na tisoč prebivalcev umrlo je: V Jesenicah 25, v Zaspem 30.5, na Breznici 23.5, na Dobravi 20, v Bistrici 24.5, v Gorjah 19, na Koroškej Beli 34, v Koprivniku 17.5, v Kranjskej Gori 30.5, v Kropi 40.5, v Ljubnem 32.5, v Lescah 17, na Dovjem 32.5, v Lešah 18, v Mošnjah 20, v Ovsišči 10.1, v Radovljici 25.5, v Ratečah 24, v Kamnej Gorici 34, v Begunjah 28.5, na Bledu 23, v Belej Peči 28, na Bohinjskej Beli 20.5, v Srednjej Vasi 32.5 %. Največa umrljivost (40.5 %) nahaja se iz lehko umevnih uzrokov v Kropi, najnižja v Ovsišči. -- ''Slovenski narod'' 24. 8. 1882

'''Prebivalstvo po krajih v občini leta 1884'''

{| class=&quot;wikitable&quot; 
|style=&quot;background: grey; width: 200px;&quot;|
|style=&quot;width: 30px&quot;|Häuser (hiše)
|style=&quot;width: 30px&quot;|männlich (moško)
|style=&quot;width: 30px&quot;|weiblich (žensko)
|style=&quot;width: 30px&quot;|Summe (skupaj)
|style=&quot;width: 30px&quot;|katol.
|style=&quot;width: 10px&quot;|
|style=&quot;width: 10px&quot;|
|style=&quot;width: 10px&quot;|
|style=&quot;width: 40px&quot;|obč. jez. nem.
|style=&quot;width: 40px&quot;|obč. jez. slov.
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|'''Ouschische, Ovšiše'''
|211
|506
|627
|1133
|1133
|
|
|
|1 
|1128
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|Bresouza, Brezovca (Woiler, zaselje)
|4
|10
|0
|19
|19
|
|
|
|
|19
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|Dobrauza, Dobravca (Weiler, zaselje)
|5
|6
|13
|19
|19
|
|
|
|
|19
|-
|style=&quot;background: grey;color: white&quot;|Dobrava, Mitter- Srednja D., Dorf mit E.-H. (vas s p. h.) Miklavžovc
|15
|34
|59
|93
|93
|
|
|
|
|93
|-
|style=&quot;background: grey;color: white&quot;|Dobrava, Ober-, Zgornja D. (Dorf, vas) 
Pf. (žup.)
|29
|69
|82
|151
|151
|
|
|
|
|151
|-
|style=&quot;background: grey;color: white&quot;|Dobrava, Unter-, Spodnja D. (Dorf, vas)
|7
|14
|17
|31
|31
|
|
|
|
|31
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|Kerschdorf, Češnica (Dorf, vas)
|20
|48
|60
|108
|108
|
|
|
|
|108
|-
|style=&quot;background: grey;color: white&quot;|Lipenza, Lipnica (Dorf, vas)
|8
|27
|26
|53
|53
|
|
|
|
|53
|-
|style=&quot;background: grey;color: white&quot;|Mischatsche, Mišače (Dorf, vas)
|16
|36
|54
|90
|90
|
|
|
|
|90
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|Ottotsche, Otoče (Dorf, vas)
|15
|36
|47
|83
|83
|
|
|
|
|83
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|Ouschische, Ovšiše (Dorf, vas)
Pf. (žup.)
|19
|37
|47
|84
|84
|
|
|
|
|82
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|Podnart (Dorf, vas)
P., Esb. (p., žel.)
|11
|39
|39
|78
|78
|
|
|
|1
|75
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|Polschiza, Polšica (Dorf, vas)
|25
|53
|61
|114
|114
|
|
|
|
|114
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|Presrene, Presrenje Dorf mit E.-H. (vas s p. h.) Matiček, Erjavec
|11
|37
|35
|72
|72
|
|
|
|
|72
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|Route, Rovte (Dorf, vas)
|9
|24
|31
|55
|55
|
|
|
|
|55
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|Sallosche, Zaloše (Dorf, vas)
|17
|37
|46
|83
|83
|
|
|
|
|83
|}
  
[http://www.sistory.si/publikacije/prenos/file/?fileId=412&amp;download=1 ''Spezial-Orts-Repertorium von Krain / Obširen imenik krajev na Kranjskem'',] na svitlo dan po C. kr. statistični centralni komisiji. Wien 1884.

'''[1890].''' Ouschische, Olšiše 18,53 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ATNTI3MV ''Special-Orts-Repertorium von Krain: Neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December 1890'' …, 1894;] str. 97; po popisu 31. 12. 1890.

'''[1895].''' Sodni okraj Radovljica. Županstvo: Olšiše 492 moških, 620 žensk, 7 Nemcev, p. Podnart&lt;br&gt;
Srednja Dobrava (župn., šola), Zgornja D. 146, Spodnja D. 38, Lipnica 40, Mišače 87&lt;br&gt;
Dobrava. Pov. sv. Križa, Patr. ver. zal. D 820 P. Kropa, podružnica sv. Anton v Otočah, župn. Aljančič Valentin, 3. 53 Križe pri Tržiču, p76 -- [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5QUZSALT/d30ea291-1481-440d-bf37-c20c08946d08/PDF ''Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem'' 1895 (letnik 2)]

'''Število prebivalcev (popis 1910):''' Lipnica 40, Mišače 101, Spodnja Dobrava 43, Srednja Dobrava 102, Zgornja Dobrava 140. -- ''Krajevni leksikon Slovenije''

===&lt;span style=&quot;color:green;&quot;&gt;Radovljiški meščani dobravskega porekla&lt;/span&gt;===

Mesto št. 5 (danes Trubarjeva ulica št. 5), vulgo Zakotar

Hišo in mizarsko obrt je nasledil sin Andrej, rojen leta 1839. […] Dve leti po sinovem rojstvu je žena Jožefa umrla, stara komaj 30 let. Osem let po njeni smrti se je vdovec Andrej v Radovljici poročil s 47-letno Jero Debelak, rojeno na '''Spodnji Dobravi št. 27, hčerjo kajžarja Jerneja in Uršule, roj. Špendau.''' Zakonca nista imela otrok. Kje sta umrla, ni znano.

Mesto št. 9 (danes Linhartov trg št. 2), vulgo Lectar

Med letoma 1876 in 1878 je imel v hiši Mesto št. 9 lectarijo in gostilno '''Franc Krivic s Spodnje Dobrave.''' Žena Jožefa, roj. Medved, mu je v hiši Mesto št. 9 rodila sina in hčer, potem se je družina preselila v Mesto št. 38.

Mesto št. 29 (danes Linhartov trg št. 27), vulgo Matic ali Apoteka

Konec 18. stoletja je postal lastnik hiše trgovec Martin Fister. V hišo se je priženil. Rojen je bil leta 1769 '''na Dobravi kajžarju Nikolaju Fistru in njegovi ženi Elizabeti.''' Leta 1793 se je v Radovljici poročil s 23-letno Marijo Scheer, hčerjo radovljiškega meščana Matije in njegove žene Marije. Zakoncema Fister se je rodilo 12 otrok: sedem hčera in pet sinov, pet otrok je umrlo. Nobeden od otrok si ni ustvaril družine v domači hiši. Od njunih otrok je najbolj znan sin Anton, rojen leta 1808, ki je bil duhovnik, pedagog, filozof in politik. Umrl je leta 1881 na Dunaju, star 74 let.

Mesto št. 30 (danes Linhartov trg št. 25), vulgo Bezulnek

Hišo je nasledil brat Alojz, rojen leta 1868, ki je po očetu Janezu nasledil tudi strojarsko obrt. Pri 31 letih se je '''na Dobravi poročil s sedem let mlajšo Marijo Bohinc, rojeno na Mišačah št. 9, hčerjo kajžarja Janeza in Marije, roj. Krištofič.''' Žena Marija mu je rodila dve hčeri in dva sinova. Strojar Alojz je umrl leta 1952, star 84 let. Vdova Marija je umrla deset let za njim v starosti 87 let. Hišo in strojarsko obrt je nasledil sin Alojz Slavko, rojen leta 1906.

Mesto št. 38 (danes Linhartov trg št. 16), vulgo Prauner ali Lotrist ali Šivcov Joško

Vsaj med letoma 1879 in 1889 je imel v hiši Mesto št. 38 gostilno in lectarijo Franc Krivic. Rojen je bil leta 1846 '''na Spodnji Dobravi št. 8 očetu Jakobu in materi Luciji, roj. Mulej.''' Z ženo Jožefo, roj. Medved, sta najprej živela na Bledu. Tam se jima je leta 1873 rodil sin Franc. Dve leti kasneje se jima je v Kranjski Gori rodil sin Alojzij. Med letoma 1877 in 1878 je Franc Krivic vodil gostilno in lectarijo v Radovljici, Mesto št. 9. 

Mesto št. 45 (danes Linhartov trg št. 12), vulgo Primož

Na začetku 19. stoletja je bil lastnik hiše trgovec Andrej Fister. Rojen je bil leta 1759 '''na Dobravi očetu Nikolaju in materi Elizabeti.''' Pri 21 letih se je v Radovljici poročil z dve leti starejšo Jero Pezdič, rojeno v sosednji hiši Mesto št. 46 (danes Linhartov trg št. 10), ki je po očetu Juriju nasledila trgovino. Žena Jera mu je v Mestu št. 46 rodila pet hčera in dva sinova. Dve hčeri in oba sinova so umrli. Leta 1797 je v Mestu št. 46 umrla tudi žena Jera, stara 39 let. Po njeni smrti je trgovec kupil hišo Mesto št. 45 in se s tremi hčerami preselil tja. Okoli leta 1805 se je neznano kje poročil z Elizabeto Kos. Njun zakon ni trajal dolgo. Zakoncema sta se v Mestu št. 45 rodila sin in hči, oba otroka sta umrla. Žena Elizabeta je umrla leta 1811 v Mestu št. 45, stara komaj 28 let. Kmalu po njeni smrti se je trgovec neznano kje poročil z Ano Gregorc, ki mu je leta 1812 rodila sina Edvarda Franca. Trgovec Andrej Fister je umrl neznano kje še pred letom 1815. -- Nadja Gartner-Lenac: ''Radovljiške družine v 19. stoletju: Radovljica Mesto''. Radovljica: Muzeji radovljiške občine - Mestni muzej, 2013 (Naše mesto in ljudje, 6)

===&lt;span style=&quot;color:green;&quot;&gt;Uprava in politika&lt;/span&gt;===
;1811 
Število prebivalstva in upravna razdelitev slovenskega dela Ilirskih provinc leta 1811. Kranjska 370.340, Ljubljanski distrikt 141.679. Kanton Kropa 3.067, davčne občine v Kantonu Kropa: Kamna Gorica, Kropa, Ovsiše, Poljšica, Češnjica, Rovte, Brezovica, Dobravica, Lipnica, Zg., Sr. in Sp. Dobrava, Mišače, Prezrenje, Podnart, Zaloše, Otoče. --  Janez Šumrada: Prebivalstvo v slovenskih predelih Napoleonove Ilirije, ''Zgodovinski časopis'' 1998
;1809–17 podmerija v komuni Kropa, Ilirske Province
V kantonu Radovljica (''kanton de Radmannsdorf'') je bilo ustanovljenih sedem takih komun oz. okrožij (''arrondissement''). Te so bile: Jesenice,  Kranjska Gora, Radovljica, Kropa, Begunje, Zagorice in Bistrica. Ustrezale so vojaški razdelitvi na kantone (&quot;Le général de division commandant la 12.me division militaire&quot;). Arrondissement de Kropp: Steinbüchel, Kropp, Vonschische, Polschitza, Kerschdorf, Ronthe, Bresonitz, Dabrana, Lipenze, Oberdobrana, Mitterdaarana, Unterdobrona, Mihatsche, Presrenach, Podnert, Sallosche et Ottosche. [sic!] -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6MZ307U2/79898dd5-8b6f-4679-aa3d-c7c29dbaa4c6/PDF ''Télégraphe Officiel'' 14. 12. 1811]
;1817–48 podobčina v občini Kropa, Avstrijsko cesarstvo
Nekdanja francoska komuna Kropa je postala glavna občina Kropa, ki je obsegala naslednje podobčine: Kropa, Kamna Gorica, Češnjica, Dobrava in Zaloše.&lt;ref&gt;1817 je [...] nekdanja francoska komuna Kropa postala glavna občina Kropa, ki je obsegala naslednje podobčine: Kropa, Kamna Gorica, Češnjica, Dobrava in Zaloše. Na tej ravni sta se znova delno združili upravno-izvršilna in sodna oblast (Polec 1925: 315; Kopač v: Štekar-Vidic 1995: 72–88). -- Vedrana Popović: ''Uprava zgodovine občine Radovljica od leta 1849 do danes'' (diplomsko delo). Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani, 2013&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Glavne občine v Ljubljanskem okrožju (1817–1848): &lt;br&gt;
42. Radoljica s 3078 dušami; podobčine: Hraše, Žerovnica, Zabreznica, Doslovče, Lancovo, Radoljica, Predtrg, Nova vas; &lt;br&gt;
43. Begnje s 3208 dušami; podobčine: Zapuže, Begnje, Otok, Mošnje, Brezje, Ljubno, Leše, Srednja vas;&lt;br&gt; 
44. Kropa s 2879 dušami; podobčine: Kropa, Kamna Gorica, Češnica, Dobrava, Zaloše. -- ''Kmetijske in rokodelske novice'' 25. 4. 1866&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;1824 naj bi se zgodila delitev občin Dobrava in Sv. Križ (»die Vertheilung der Gemeinden Dobrava und St. Crucis bey Kropp und Steinbüchel«) -- ''Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung'' 2. 3. 1824 (18), 27. 2. 1824 (17)&lt;/ref&gt;
;Franciscejska davčna občina Dobrava, 1826 -- ''Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo'' 1931
;Katastrska srenja Dobrava vsebuje &quot;selišča&quot;: troje Dobrav, Lipnica, Presrene -- ''Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung'' 24. 11. 1849; ''Deželni zakonik in vladni list za krajnsko kronovino'' 10. 4. 1850
;1849–66 krajevna občina Dobrava, Avstrijsko cesarstvo
V sodni oziroma davčni okraj Radovljica je bilo vključenih naslednjih 18 krajevnih občin (12 na območju današnje občine): pod zaporedno številko 27 Breznica (Bresnitz), 48 Dobrava pri Češnjici (Dobrawa bei Kerschdorf), 74 Bistrica (Feistriz), 160 Češnjica pri Kropi (Kerschdorf bei Kropp), 169 Lancovo (Lanzowo), 183 Kropa (Kropp), 200 Ljubno (Laufen), 202 Lesce (Lees), 205 Leše (Leschach), 238 Srednja vas (Mitterdorf), 243 Mošnje (Möschnach), 272 Zgornje Gorje (Obergöriach), 329 Radovljica-mesto (Radmannsdorf Stadt), 363 Zaloše (Zalosche), 403 Kamna Gorica (Steinbüchel), 460 Bled (Veldes), 464 Begne (Vignau), 465 Predterg (Wormarkt). 
;Krajna srenja: Dobrava pri Češnici (381 duš), katastrska srenja Dobrava pri Češnici (281 duš, 727 oralov), podfara Dobrava -- ''Deželni vladni list za kranjsko vojvodino'' 24. 3. 1854; ''Deželni zakonik in vladni list za kranjsko kronovino'' 27. 5. 1854
;Volilni okraj Radovljica je za volitve 1861 obsegal naslednje občine: Begunje, Bled, Bohinjska Bistrica, Breznica, Dobrava, Dovje, Jesenice, Kamna Gorica, Koroška Bela, Kropa, Lancovo, Lesce, Leše, Ljubno, Mošnje, Ovsiše, Predtrg, Rateče, Srednja vas, Zaloše, Zgornje Gorje.&lt;ref&gt;Dobrava na tem seznamu bi lahko bila tudi Dobrava pri Češnjici, pozneje se v seznamih volilnih občin ime Dobrava ne pojavlja več.&lt;/ref&gt; -- SI AS 16/I/139 Volilni spisi, kmečka kurija, 1861 
;1866–1918 kraj v krajevni občini Ovsiše, Avstro-Ogrska; v uporabi so bili tudi nazivi županija (ok. 1870), srenja (1886), županstvo (1905) Ovsiše
Leta 1866 je izšel ''Občinski deželni red za Kranjsko'', ki je bil v veljavi vse do leta 1918. Okrajno glavarstvo Radovljica je obsegalo 14 občin (9 na območju današnje občine): Kropa, Lancovo, Lesce, Mošnje, Kamna gorica, Ovsiše, Radovljica, Begunje in Predtrg. (izven: Breznica, Bistrica, Srednja vas, Zg. Gorje in Bled). -- ''Deželni vladni list za kranjsko vojvodino'' 1866

'''Stein und Katzenstein, historisch gewürdigt,
von Prof. Richter .''' [...] Unterthanen der ehemaligen Herrschaft Stein
finden sich: in Asp, Muschach, Unter-und Obergörjach, Unter-Laaß, Dobrava am Hart, Sagoriza, 
Wodeschitsch, Velden, Studenschitsch, Rodein, Sello, 
Sabreßnitz, Smokutsch, Leß, Doschlowitsch, Volisch,
Sapusch, Vigaun, Hlubitz, Sgosch, Neudorf, Hofdorf,
Hrasche, Möschnach, Goriza, Vormarkt, Radmannsdorf,
Verban, Noschach, Deutsch-Bresiach, Slatna, Sredna vas, Mlaka, Pallovitsch, Vöschach, Bresie bey St.
Agnes, Veldes, Piratschitsch, Vischatsche, Kajer,
Hudu bey Kajer, Schwerzach, Neumartl, Prapretsche, 
Laufen, Pirkendorf, Berg bey Feistritz, Siegersdorf,
Goritsche, Klanz, Förnik, Hrasche bey Flodnig, Senitza ob Zwischen-Wässern, Emern bey Dörfern, 
Podretsche, Mautschitsch, Jama, Breg bey Sau,
Festnitz, Kerschdorf, '''Mischatsche''', Sedelze bey Lengenfeld, Prevolla. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A1VFJ9GC/f9c55569-0aa9-463e-a2a1-3e1b8d9108c9/PDF ''Ilyrisches Blatt'' 25. 8. 1820]

'''Lippenzach,''' Lipenze Illirien, Krain, Laibach. Kr., ein zum Wb. Bzk. Kom. Hrsch. Radmannsdorf gehör. Dorf, 
liegt an dem Bache Leibnitz, nächst dem Dorfe Unter-Dobrava , 2 St. von Safnitz. -- [https://archive.org/details/allgemeinesgeogr11raffuoft/page/n5/mode/2up ''ALLGEMEINES GEOGRAPHISCH-STATISTISCHES LEXIKON aller Österreichischen Staaten'', 4. zv., 2. izdaja: La.--Qz. Wien, 1847.]

'''Mischatsche''', Mischatschen, Meschatsche — Illirien, Krain, Laibacher Kr., ein d. Web. Bez. Com. und Hersch. Radmannsdorf geh. Dorf mit 15 Häus. und 75 E. am Saustrome geg. N. unter Ober-Dobraua, 1 St. v. Safnitz. -- [https://archive.org/details/allgemeinesgeogr12raffuoft ''ALLGEMEINES GEOGRAPHISCH-STATISTISCHES LEXIKON aller Österreichischen Staaten'', 1846.]

'''Dobraua, Mitter-,''' Sredna Dobrava, Illirien, Ob. Krain, Laibacher Kr., ein zur Wh. B. Kom. Hrsch. Radmannsdorf geh. Dorf, mit einer Lokalie Über dem Bache Leibnitz, unter Ober-Dobraua gegen Mittag, 1 1/2 St. von Safnitz. 

'''Dobraua, Ober-,''' Sgorna Dobrau — Ob. Krain, Laibach. Kr, ein zur Wb. B. Kom. Hrsch. Radmansdorf geh. Dorf zwichen dem Bache Leibnitz und dem Saustrome, auf einer Anhöhe, nächst dem Dorfe Mischatsche, gegen Süden 1 1/2 St. von Safnitz. 

'''Oberdobra''', Illirien, Krain, Laibach. Ein ''Ort'' mit 27 H. und 157 Einw., Hauptgemeinde Kropp.

'''Dobrava, Unter-,''' Spodna Dobrava — Illirien, Ob. Krain, Laib. Kr., ein zur Wb. B. Kom. Hrsch. Radmannsdorf geh. Dorf Über dem Dorfe LippeNzach, gegen Ost 1 3/4 St. von Safnitz. -- [https://archive.org/details/bub_gb_x9EUAAAAYAAJ/page/n515/mode/2up?q=dobra ''Allgemeines geographisch-statistisches Lexikon aller österreichischen Staaten: nach amtlichen Quellen, den besten vaterländischen Hilfswerken und Original-Manuscripten, von einer Gesellschaft [von] Geographen, Postmännern und Staatsbeamten'', 1845]

'''13. C. k. okrajni sôd Radoljca.''' Dobrava: Zgornja Dobrava, Srednja Dobrava, Spodnja Dobrava, Lipnica, Presrene. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7N4ZSU0E/970e9cfc-e98d-4629-85b5-98c7ec9aec9b/PDF ''Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung'' 24. 11. 1849] 

'''Ljubljanski deželni sod.''' C. k. okrajno poglavarstvo in
kazni sôd Radoljca; C. K. okrajni sôd in davkni vrad Radoljca: Katasterske srenje ... Dobrava: K njim prištete seliša: Zgornja (Ober), Srednja (Mitter), Spodnja Dobrava (Unter Dobrawa), Lipnica (Lipenza), Presrene (Presrenach); Založe (Salosche): K njim prištete seliša: Mišače (Mischatsche), Otoče (Ototsche), Podnart, Založe (Salosche). -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HYZAM2IX/464d5ff9-ef07-454c-988e-1e193df3ea0a/PDF ''Deželni zakonik in vladni list za kranjsko kronovino'' 10. 4. 1850]

'''Nr. 2590. Concurs Kundmachung.''' Durch den erfolgten Tod des Bezirkswundarztes Lorenz Pogatschnik von Kropp, ist die Bezirks-Wundarztenstelle in den Gemeinden Steinbüchl, Dobrava, Kropp und Ousische in Erledigung gekommen, mit welchem Dienstposten eine
jährliche Remuneration von 40 (vierzig) Gulden
C. M. in Verbindung steht, welche Remuneration
aus der Bezirks-Cassa, insolange diese besteht,
ausbezahlt wird. Diejenigen Wundärzte, welche
sich um diesen Dienstposten in Kompetenz setzen
wollen, haben ihre mit den Studien- und Dienstzeugnissen belegten Gesuche bei der k. k. Bezirkshauptmannschaft Radmannödorf bis 31. Mai  l. J.
zu überreichen, und sich über die vollkommene
Kenntniß der Landessprache zu legitimiren.&lt;br&gt;
K. k. Bezirkshauptmannschaft Radmannsdorf am 25. April 1851. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQIL67D8/a5b47dbd-8d64-4922-addb-b598aeac0c30/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 5. 5. 1851]

'''Dežela: Vojvodstvo Kranjsko.''' Zborna sodnija I. stopnje: Deželna sodnija Ljubljanska. Mesto gosposke (okraj): Radoljca. Poveršje: 12.3. Ljudstvo: 19.712. Občine ali soseske:
Dobrava pri Češnici, Češnica pri Kropi, Kropa (terg), Lancovo, Ljubno, Les, Mošnje, Radoljca (mesto), Založe, Kamna Gorica, Begne, Predterg (Breznica, Bistrica, Leše, Srednja Vas, Zgornje Gorje, Bled). -- ''Deželni vladni list za kranjsko vojvodino'' 24. 3. 1854

'''Kundmachung.''' Vom k. k. Vezirksamte Radmannsdorf wird
hiemit zur öffentlichen Kenntnis; gebracht, daß
in diesem Bezirke eine Bezirkswundarztenstelle
mit dem Sitze in Kropp für den die Pfarren
Steinbüchel, Dobrava, Kropp und Ollsische umfassenden Distrikt zu besetzen kommt.
Für diesen Dienstesposten ist eine jährliche,
aus der Bezirkskassa zu beziehende Remuneration von pr. 105, fl. öst. W. sistemisirt, und von
der Gemeinde Kropp ein jährlicher Beitrag von
100 fl. öst. W. vorläufig für 3 Jahre zugesichert.
Jene, welche sich um diese Stelle bewerben
wollen, haben ihre gehörig dokumentirten Gesuche längstens bis Mitte Februar 1861 hieramts einzubringen. K. k. Bezirksamt Radmannsdorf am 31.
Dezember 1861 [pravilno bi bilo 1860] -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1X3TONI ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 16. 1. 1961]

[Obvestilo. Iz cesarskega in kraljevega okrožnega urada Radmannsdorf
obveščamo javnost, da
v tem okrožju [pripravljen za zasedbo] urad okrožnega zdravnika
s sedežem v Kropi za župnije
župnije Steinbüchel, Dobrava, Kropp in Ollsische.
Za to delovno mesto je treba plačati letni prispevek iz okrožne blagajne,
iz okrajne blagajne pr. 105, fl. east. w., in iz občine Kropp letno
občina Kropp pa letno prispeva
100 fl. vzhodne [avstrijske] valute za 3 leta.
Kdor se želi prijaviti na to delovno mesto.
morajo svoje ustrezno dokumentirane prošnje predložiti temu uradu
najpozneje do sredine februarja 1861. K. k. Okrožni urad Radmannsdorf
31. december 1861 (napaka, pravilno: 1860)]

'''Iz Kranjskega (volitve novih županov).''' C. k. deželna vlada naznanja, da so volitve novih občinskih (srenjskih) odborov na Kranjskem dovršene. Novi župani v okraji Radoliškem: V Radolici Hijacint grof Thurn-Valsassina, v Lescah Matevž Brence, v Begnjah Matija Kralj, v Lancovu Jern. Volk iz Brd, v Kamnigorici Albert Kapus vitez Pihelsteinski, v Kropi Janez Zupan, v Ovsišči France Stritih iz dolenje Dobrave, v Mošnjah Jan. Avsenik iz Otoka, v Predtrgu France Lotrič. -- ''Kmetijske in rokodelske novice'' 17. 10. 1866

'''Kundmachung.''' In dem Bezirke Radmannsdorf beginnt der
Seuchengrenzbezirk von der hiesigen Bezirksgrenze
an die Gemeinden Möschnach, Ovšiše, Steinbüchel, Kropp, Lancovo, Vormarkt, Radmannsdorf
und umfaßt folgende Ortschaften: Bresjach, Noschach,
Černivc, Gutenfeld, Globoko, Gorica, Möschnach,
Verbnach, Hofdorf, Ober- und Unterottok, Laufen,
Posavec, Praproče, Löschach, Palovič, Pirašič,
Ober-, Unter und Mitterdobrava, Lipenca, Presernje, Bresovitz, Kerschdorf, Ovšiše, Polšica,
Route, Mišače, Otoče, Podnard, Saloše, Steinbüchel, Kropp, Berdach, Ober- und Unterleibniz,
Lancovo, Mošnje, Vošče, Vormarkt und Radmannsdorf und von den Gemeinden Vigaun und
Lees die Ortschaften Sapuše, Vigaun, Sgoše,
und Neudorf. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FS9KDBPS/4acbdfe4-14a4-4b83-be6b-35fcfc79abee/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 5. 4. 1873] in 7. 4. 1873

'''Iz seje deželnega odbora 24. dne t. m.''' … Sirotinske ustanove na roko izplačane bodo dobili: … Stroj Alojzij iz Lipence, okraj radoljški. -- ''Slovenec'' 30. 9. 1880

'''Ortsgemeinde Ousische''' (bestehend aus den 15 Ortschaften: Bresowiz, Dobrauza,
Kerschdorf, Lipenza, Mischatsche, Mitter-, Ober- und
Unterdobrawa, Ototsche, Ousische, Podnart, Polschiza,
Presrenach, Route und Salosche): 211 Häuser (gegen
211), 506 männliche, 627 weibliche, zusammen 1133
(gegen 1220, Abnahme — 87) -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8Z7XHIG3/0668a253-7172-401f-bb8d-558ceb401d0d/PDF ''Laibacher Zeitung'' 27. 4. 1881]

'''Gemeindewahlen.''' Bei der vor kurzem
stattgefundenen Wahl des Vorstandes der Ortsgemeinde
Ousiše, Bezirk Radmannsdorf, wurden zum Gemeindevorsteher Johann Potočnik von Kerschdorf und zu Gemeinderäthen Franz Spendov von Mitterdobrawa, Kaspar
Vouk von Kerschdorf und Anton Hrovath von Oberdobrawa gewählt. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZP5FDIKE/cdc86ad9-9ee0-46dc-a3ae-0ca137bda6e8/PDF ''Laibacher Zeitung'' 4. 4. 1883]

'''Gemeinde Wahl.''' Bei der Neuwahl des
Gemeindevorstandes der Ortsgemeinde Ovsiše im
politischen Bezirke Radmannsdorf wurden gewählt, und
zwar: zum Gemeindevorsteher Franz Spendov von
Mitterdobrawa, zu Gemeinderäthen Mathias Fister von
Ovsiše, Johann Potočnik von Kerschorf und Andreas
Bohinc von Misatsche. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MOV7DYL0/c537e072-cba3-48a4-bc39-9a02dd035307/PDF ''Laibacher Zeitung'' 16. 7. 1889]

'''(Deželnozborska volitev.)''' Z Dobrave pri Kropi se nam poroča 24. t. m.: Volitve volilnih mož za našo stranko veselo končane. Izvoljena sta župnik Aljančič in posestnik Fister iz Ovšišč s 33., oziroma 31. glasovi; nasprotna stranka dobila samo po šest glasov. Zanimanje za volitve je bilo nenavadno živahno in je pokazalo, da gorenjski kmet vedno zvesto stoji na strani svojega dušnega pastirja. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OLHEPSXG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1891&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 25. 8. 1891 (19/192)]

'''Gemeinde Wahl in Ousische.''' Bei der
Neuwahl des Gemeindevorstandes der Ortsgemeinde Ousische
im politischen Bezirke Radmannsdorf wurden gewählt, und
zwar: Johann Rant in Kerschdorf zum Gemeindevorsteher,
Franz Spendov in Unterdobrava, Mathias Fister in
Ousische und Josef Pogačnik in Podnart zu Gemeinde
räthen. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PYC94QA3/ac85645c-28ef-4641-ba55-50bf3d01524b/PDF ''Laibacher Zeitung'' 4. 8. 1892]

'''(Vdanostne izjave)''' poslale so nadalje prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu občine: … Ovsiše Dobrava pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8VTBEP1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1892&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Domoljub'' 1. 12. 1892 (5/23)]

'''Občinske volitve.''' V občini Ovsiše v Radovljiškem okraji bil je voljen županom posestnik gosp. Ivan Rant, občinskimi svetovalci pa posestniki gg. Fran Špendov, Mat. Fister in Jož. Pogačnik. -- ''Slovenski narod'' 6. 8. 1892; ''Kmetijske in rokodelske novice'' 12. 8. 1892

'''Podpisniki zaupnice grofu Hohenwartu.''' … Iz občine Ovšiše: Janez Rant, župan. -- ''Slovenec'' 31. 3. 1894

'''Z Gorenjskega, 4. novembra.''' V našem radovljiškem okraju je letos jako živahno volitveno gibanje, ker skoro v vsaki večji občini so imeli ali še imajo svojega kandidata.  […] Zadnjo nedeljo se je vršil volilski shod na Dobravi pri Kropi. Na povabilo domačega gosp. župnika V. Aljančiča se je zbralo v šolski sobi do poldrugsto volilcev, večina iz domače župnije, nekaj tudi mošenjske župnije, iz Krope in Kamne Gorice, da je bila soba polna. G. župnik pozdravi zborovalce, zahvaljujoč se jim na obilni udeležbi, pojasni važnost volitev, priporoča jim soglasno volitev volilnih mož. Nato vsled želje g. župnika g. dr. Ig. Žitnik v daljšem govoru našteva potrebne lastnosti deželnega poslanca, ki naj nikjer in nikdar ne išče svojega imena in slave, temveč le koristi svojih volilcev in v obče dežele; opisuje delovanje deželnega zbora v zadnjih šestih letih ter razne potrebe in zahteve deželne uprave. Konečno pozivlja navzoče, naj volijo zanesljive volilne može, ki bodo glasovali za kandidata, ki ga jim priporoča večina volilcev in slov. kat. pol. društvo. Poslušalci so med govorom pritrjevali govorniku in se mu mnogi po govoru zahvaljevali za poljudna pojasnila o važnosti volitev. -- ''Slovenec'' 6. 11. 1895 (23/255)

'''Z Dobrave pri Kropi.''' K volitvi volilnih mož prišlo je 40 volilcev. Župnik Aljančič je izvoljen jednoglasno, župnik Preša pa je dobil 37 glasov. Sijajni vspehi pri letošnjih volitvah z vseh strani so krasen izraz spontane zaupnice prevzvišenemu knezoškofu od strani naših zavednih in neodvisnih volilcev! Nasprotna stranka ni volila. -- ''Slovenec'' 13. 11. 1895 (23/261)

'''(Gemeindevorstands-Wahl.)''' Bei der
kürzlich stattgehabten Neuwahl des Gemeindevorstandes
von Ousische wurden zum Gemeindevorsteher Johann
Rant, Besitzer in Kerschdorf; zu Gemeinderäthen Franz
Špendov, Besitzer in Unter-Dobrava, Josef Pogačnik,
Postmeister in Podnart und Simon Rozman, Besitzer in
Otoče gewählt. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-AYEWD52T/f71b3e8d-50ef-4ec0-a22d-d334e4c7e215/PDF ''Laibacher Zeitung'' 29. 11. 1895]

'''(»Cesarska lipa«.)''' Na Dobravi pri Kropi so dne 31. marcija pred gostilno pri Valentinu usadili lipo ter jo v trajni spomin cesarjeve petdesetletnice nazvali »cesarsko lipo«. -- ''Domovina'' 8. 4. 1898 (8/14); [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M83WNW0T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1898&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 ''Kmetijske in rokodelske novice'' 8. 4. 1898 (56/14)]

'''(Cesarska lipa.)''' Piše se nam: Na Dobravi pri Kropi smo v četrtek dne 31. sušca ob 8. uri zvečer pred gostilno „pri Valentinu&quot; usadili lipo ter jo v trajni spomin cesarjeve petdesetletnice nazvali »cesarsko lipo«. Podarila jo je novoustanovljena kmetijska podružnica, katero je uprav slavnostno leto poklicalo v življenje, kakor je tudi prouzročilo, da se je jela živahno gibati v naprednem oziru prej nekamo mrtva Dobrava, črnorumeno zastavo in slovensko trobojnico je nosil lipe mladi vrh, ko so jej dobravski fantje zasipali korenine z zemljo. Navzoča zastopnika cerkve in šole sta jej vrgla na noge prve grude prsti. Zbrani vaščani so navdušeni klicali »Živio«, mogočni strel možnarjev pa, odmevajoč v pomladno noč, je oznanjal bližnjim in daljnim vasem, da tudi Dobravec ljubi svojga vladarja ter postavlja spomenik njemu v proslavo. — Sveto slovansko drevo, »cesarska lipa«, bode senčilo še pozni rod ter mu pripovedovalo o dedov njegovih gospodu in cesarju. — Nebo pa, ki bode dajalo rasti, luči in gorkote »cesarski lipi«, ohranjaj »cesarsko« vse slovensko ljudstvo, njega mišljenje, zvestobo in srce! -- ''Slovenski narod'' 2. 4. 1898 (31/74)

'''(Z Dobrave pri Kropi.)''' Te dni so se izvršile občinske volitve za župniji Dobrava in Ovsiše. Izvoljeni so nastopni gg.: župnika V. Aljančič in I. Preša ter posestniki iz dobravske župnije: Anton Pogačnik, Fr. Spendov, Peter Sitar, Jernej Bertoncelj, Janez Bohinec, Peter Pretnar in Valentin Debelak; iz ovsiške pa: Janez Potočnik, Matija Fister in Janez Rant. Županom je bil jednoglasno izvoljen g. Anton Pogačnik, posestnik iz Srednje Dobrave; svetovalci pa so: Peter Sitar, Fr. Spendov in Janez Potočnik. Novemu občinskemu zastopu, vzlasti pa vrlemu županu želimo, da bi krepko deloval v blagor obeh župnij. Večina novega odbora se je po volitvi sešla na gostoljubnem domu g. župana, kjer so se vrstile navdušene napitnice. Bog in sreča junaška! -- ''Slovenec'' 14. 11. 1898 (26/261)

'''(Iz Dobrave pri Kropi.) (Cesarsko slavlje.)''' Tudi pri nas smo po svojih skromnih močeh, a kipečih src obhajali znamenit avstrijsk praznik vesele 50 letnice slavnega vladanja vitežkega našega cesarja. Kakor drugod po širni Avstriji odmevali so med slovesnim zvonenjem tudi pri nas mogočni streli čez hrib in plan oznanujoč naše vsikdar lojalno mišlenje. Dan 2. decembra pa je bil za nas posebni praznik. Ta dan je po vsej občini nehalo vsako delo. Ob 8. uri je bila slovesna sv. maša, katere so se vdeležili občinski zastop, šolska mladež z učiteljskim osobjem in skoro vsi občani, kakor v največjih praznikih. Žal, da smo pogrešali med veselimi vdeleženci domačega blagega gosp. župnika, ki si je iz sprehoda se vračajoč, tako poškodoval roko, da dalje časa ne bo mogel niti maševati. Zato bodi prisrčna hvala v imenu občine preč. gosp. patru z Brezij, da je blagovolil opraviti slovesno opravilo. Popoldne ob 2. uri je bila nekaka slavnostna seja obč. odbora, v kateri smo se hvaležnih src spominjali velikega našega cesarja ter sklenili poslati primerno svoto za cesarski spomenik v Ljubljani. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMWBW10L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1898&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 5. 12. 1898 (26/278)]
 
====Dezerterji====

'''Vorrufungs-Edict.''' Womit nächbenannte Rekrutirüngsflüchtlinge und unbefugt Abwesende des Bezirks
Radmansdorf vorgeladen werden, sich binnen 3 Monathen, von heute Date, sogewiß
zur Bezirksobrigkeit zu stellen oder ihr Ausbleiben zu rechtfertigen, widrigens gegen selbe nach dem Auswanderungspatente verfahren werden würde. [Vpoklic pobeglih vojaških obveznikov/rekrutov.]

{|  class=&quot;wikitable&quot; 
|style=&quot;background: grey&quot;| Post Nr. 
|style=&quot;background: grey&quot;| Nahmen  
|style=&quot;background: grey&quot;| Alter  
|style=&quot;background: grey&quot;| Wohnort 
|style=&quot;background: grey&quot;| H. Nr. 
|style=&quot;background: grey&quot;| Pfarr
|-
|1  
|Mathias Hrovath    
|34 
|Mischatsche  
|1 
|Dobrava
|-
|1  
|Andre Schlieber    
|18 
|Mischatsche  
|3 
|Dobrava 
|-
|1  
|Anton Schlieber    
|28
|Mischatsche  
|6 
|Dobrava 
|-
|1  
|Michael Schoberl   
|34 
|Mischatsche  
|14 
|Dobrava
|-
|1  
|Andre Spendou      
|23 
|Mischatsche  
|15 
|Dobrava
|-
|1  
|Matthäus Pretnner  
|23 
|Oberdobrava  
|3 
|Dobrava
|-
|1  
|Joseph Paulitsch   
|24 
|Oberdobrava  
|25 
|Dobrava
|}

Bezirksobrigkeit Radmansdorf am 20. Februar 1822. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZMH84ZU0/c6f434bb-75b8-4ecb-9953-9d8d34dce87e/PDF ''IntelligenzBlatt zur Laibacher Zeitung'' 8. 3. 1822]

'''Vorkudung nachbenannter Rekrutirungs- und Conscriptions-Flüchtlinge der Bez. Obrigkeit Radmannsdorf.''' 

{|  class=&quot;wikitable&quot; 
|style=&quot;background: grey&quot;| Nahme  
|style=&quot;background: grey&quot;| Wohnort 
|style=&quot;background: grey&quot;| Pfarr
|style=&quot;background: grey&quot;| Haus Nr. 
|style=&quot;background: grey&quot;| Alter
|style=&quot;background: grey&quot;| Anmerkung
|-
|Praprotnik Blas [Lenartkov]
|Ober-Dobrava
|Dobrava
|14
|22
|Seit 1816 passlos abwesend
|-
|Gogalla Johann
|Mischatsche
|Dobrava
|10
|32
|Seit 1825 passlos abwesend
|}

Diese ausgewiesenen Flüchtlinge werden aufgefordert, sich binnen Jahresfrist vom heutigen Tage an bey der Bez. Obrigteit persönlich zu stellen, und über ihre Entweichung zu rechtfertigen, als
widrigens nach Verlauf der gedachten Frist gegen dieselben nach dem Inhalte des Auswanderungs-Patents, nach der [...] unnachsichtlich verfahren werden wird. -- Bez. Obrigkeit Radmannsdorf am 29. November 1827.-- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YBO7OV5L/016c614b-d4ad-4e48-9776-2977df108be0/PDF ''Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung'' 7. 12. 1827]

{|  class=&quot;wikitable&quot; 
|style=&quot;background: grey&quot;| Nahme  
|style=&quot;background: grey&quot;| Geburtsort 
|style=&quot;background: grey&quot;| Haus Nr. 
|style=&quot;background: grey&quot;| Anmerkung
|-
|119 Josef Vidiz
|Oberdobrava
|10
|Rekrutirungs-Flüchtling
|-
|120 Andrä Schlieber
|Mischatsche
| --
|Rekrutirungs-Flüchtling
|}

-- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IVR7EGIS/421e73b6-6245-4f85-8572-8f001bd4a895/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 14. 5. 1831]


{|  class=&quot;wikitable&quot; 
|style=&quot;background: grey&quot;| Post Nr.  
|style=&quot;background: grey&quot;| Vor- und Zuname  
|style=&quot;background: grey&quot;| Geburtsort 
|style=&quot;background: grey&quot;| Geburtspfarr
|style=&quot;background: grey&quot;| Haus Nr. 
|style=&quot;background: grey&quot;| Geb.-Jahr
|style=&quot;background: grey&quot;| Anmerkung
|-
|79
|Andreas Schlieber
|Mischatsche
|Dobraua
|3
|1804
|s. 1816 passlos abwesend
|}
-- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HV1P08KJ/d028dad7-595a-4896-aefe-08b6e445a0a0/PDF ''Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung'' 26. 6. 1834]

{|  class=&quot;wikitable&quot; 
|style=&quot;background: grey&quot;| Name  
|style=&quot;background: grey&quot;| Geburtsort 
|style=&quot;background: grey&quot;| Haus Nr. 
|style=&quot;background: grey&quot;| Haupt-Gemeinde
|style=&quot;background: grey&quot;| Geburts-Jahr
|style=&quot;background: grey&quot;| Anmerkung
|-
|77 Johann Murriz
|Mitterdobrava
|1
|Kropp
|1819
|flüchtig
|}
-- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RSFUA4EQ/99ae4201-7dbd-431c-a9a0-f8e63d3d7de0/PDF ''Intelligenz Blat zur Laibacher Zeitung'' 11. 3. 1841]

'''Nr. 1442. Kundmachung.''' Von dem gefertigten Bezirks-Commissariate werden nachbenannte, zur heurigen Rekrutenstellung gerufene und auf die Vorladung zur Vorassetntirung anher nicht erschienene  Burschen aufgefordert, sich binnen der 4 Wochen, von Tage der erstetn Einrückung dieses Edictes in das Provinzial Intelligenzblatt, bei diesem Bezirks-Kommissarate zu stellen. &lt;br&gt;
19 Sebastian Wurnig, Mitterdobrava 9, Pfarr Dobrava, Geburtsjahr 1828, passlos abwesend. &lt;br&gt;
K. K. Bezirks-Commissariat Radmannsdorf und Veldes am 11 . April 1848. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BO0IUP1A/2b165f1e-a3a7-400f-b518-f500e1a5b294/PDF ''Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung'' 18. 4. 1848] in 20. 4. 1848 in 22. 4. 1848

[[File:Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 1849.jpg|thumb|left|500 px|Vojaški obvezniki na Dobravi 1849]]

'''Edict.''' Von Seite der k. k. Bezirkshauptmannschaft Radmannsdorf werden nachstehende Individuen, welche gegen die geschehene Vorforderung vom Assentplatze am 12. und 13. d. M. weggeblieben sind, und zwar: &lt;br&gt;
69 Klemen Vantzej, Dobrava bei Kropp 15, Ortsgemeinde Dobrava, Geburtsjahr 1831&lt;br&gt;
74 Georg Burnig Mitterdobrava 9, 1830 &lt;br&gt;
aufgefordert, sogleich Hieramts zu erscheinen, und ihr Wegbleiben gehörig zu rechtfertigen, widrigens
dieselben als Rekrutirungsflüchtlinge behandelt werden.&lt;br&gt;
K. K. Bezirkshauptmannschaft Radmannsdorf am 15. März 1852. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VWALLIZ9/060434ff-fb5b-4774-a3ec-3bd73d96ae0b/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 23. 3. 1852], 26. 3. 1852 in 29. 3. 1852

'''Edictal-Vorladung.''' »Naslednji na nabor za deželno brambo poklicani vojaški obvezniki, ki se 16. 1. niso pojavili na nabornem odbirališču, se tukaj pozivajo, da se prostovoljno in v najkrajšem času zglasijo pri pristojnem uradu in upravičijo svoj izostanek, ker jim sicer grozi prisilna privedba s podaljšano kapitulacijo.« 

*Jakob Stroj, Mitter Dobrava 1, letnik 1817 [približni prevod nemškega besedila] -- [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VXIOJYSZ ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 29. 5. 1849 (64)]

'''Okrožno glavarstvo Radovljica''' je 15. marca 1852 v Ediktu št. 1801 navedlo 99 prebivalcev, ki so izostali na (odbirališču za konje Assentplatz) naboru in bodo obravnavani kot dezerterji (Rekrutierungsflüchtlinge), če izostanka ne bodo pojasnili oblastem. Med njimi so iz naših vasi: [približni prevod nemškega besedila]

*Joseph Jakopizh, Dobrava 18, r. Dobrava 1827
*Jacob Koſu, Dobrava 20, r. Dobrava 1831
*Clemen Vantzej, Dobrava bei Kropp 15, r. Dobrava 1831
*Georg Burnig, Mitterdobrava 9, r. Dobrava 1830 -- [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VWALLIZ9 ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 23. 3. 1852 (155)]

*15 Benedizhizh Johann, Geburtsort: Lipenza 4, Orts-Gemeinde: Dobrava, 1834. Aus dem 2. Rekrutirung des Jahres 1854
*23 Praprotnik Franz, Oberdobrava 14, Dobrava, 1834. Aus dem 2. Rekrutirung des Jahres 1854 [Lenartkov]
Flüchtlinge wegen Ausbleibens von der Superarbitrirung:
*41 Stroj Martin, Lipinza 6, Dobraua 
-- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FWKREUIO/61a0fc7a-4dcb-41ad-bd39-383dbcd62843/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 22. 9. 1854] in 25. 9. 1854

====Župani za Dobrave====
{|  class=&quot;wikitable&quot; 
|style=&quot;background: grey; width: 80px;&quot;|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1498&lt;/span&gt;
|style=&quot;width:150 px;&quot;|&lt;span style=&quot;color:grey;&quot;&gt;Martin &lt;/span&gt;
|Dobrava
|
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1579 &lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;color:grey;&quot;&gt;Andrej Česen&lt;/span&gt;&lt;ref&gt;Podatek je iz ''Kroparskega zbornika'' 1995.&lt;/ref&gt; 
|Dobrava
|
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1668 &lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;color:grey;&quot;&gt;Matija Bodljaj&lt;/span&gt;  
|Dobrava
|
|-
|
|
|
|
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1866–1868 
|France Stritih 
|Ovsiše
|»iz dolenje Dobrave«; tudi med dobravskimi mohorjani, roj. 10. 3. 1815
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1875 
|Matija Fister 
|Ovsiše
|* 1831 - † 22. 12. 1904. &quot;Na Ovsišah pri Podnartu so danes zjutraj pokopali g. Martina Fisterja, bivšega župana, ključarja, posestnika in člana krajnega šolskega sveta. N. v m. p.&quot; -- ''Gorenjec'' 24. 12. 1903; &quot;Umrl je gospod Matija Fister, posestnik, bivši župan in ključar, 22. decembra v 73. letu svoje starosti. -- ''Domoljub'' 7. 1. 1904
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1880 
|[Janez] Pogačnik 
|[Ovsiše] Ošiše
|»Uradni jezik nemški. Trd kmet vendar piše s pomočjo druzega nemško, kakor je uže!« -- SN 1. 8. 1880; Janez Pogačnik je bil lastnik gostilne pri Podnartovcu -- ''Oglasnik'' 4. 1. 1871
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1883 
|Janez Potočnik 
|[Ovsiše] Županstvo Ovsiško
|Lov v najem, SN 17. 5. 1883
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1886–1891 
|Franc Špendov 
|Ovsiše
|»posestnik iz dobravske župnije« in naročnik Mohorjevih knjig 1891 in 1892
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1892– 
|Franc Špendov / Janez Rant
|Ovsiše
|
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1893–1897 
|Janez Rant
|Ovsiše
|
|-
|
|
|
|
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1898–1920 &lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;color:grey;&quot;&gt;Anton Pogačnik &lt;/span&gt;
|Ovsiše
|»posestnik iz Srednje Dobrave« (21. 5. 1874--14. 4. 1948; 1901: »mladi ta župan Valentinov Tonček«, od 1909 samo še »iz Podnarta«)
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1921–1927 &lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;color:grey;&quot;&gt;Anton Špendov&lt;/span&gt;
|Ovsiše
|(Dobrava 6. 6. 1885 – 13. 3. 1976)
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1928–1931&lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;color:grey;&quot;&gt;Franc Pogačnik&lt;/span&gt; 
|»županstvo Dobrava«
|posestnik in kolar, Dobrava. -- ''Službeni list kraljevske banske uprave'' 16. 12. 1931, [Lencov]
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1932–1933 &lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;color:grey;&quot;&gt;Jakob Cerar&lt;/span&gt;
|Ovsiše  -- ''Slovenec'' 8. 1. 1932 (60/5a)
|
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1933 &lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;color:grey;&quot;&gt;Janez Ješe&lt;/span&gt; 
|Kropa
|»komasacija občin« 1933–1937; Janez Ješe, p. d. Pecarjev (1885–1970) 
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1934–1935 &lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;color:grey;&quot;&gt;France Petrač&lt;/span&gt; 
|Kropa (?)
|
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1937–1938 &lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;color:grey;&quot;&gt;Anton Špendov&lt;/span&gt; 
|Ovsiše
|
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1939–1941 &lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;color:grey;&quot;&gt;Anton Špendov&lt;/span&gt; 
|Ovsiše
|»Dosedanji sedež občine Ovsiše v radovljiškem okraju, se prenese iz Podnarta na Srednjo Dobravo istega okraja.«
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1941–1942 &lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;color:grey;&quot;&gt;Willy Pecharda&lt;/span&gt; 
|Ovsiše
|nastavili okupatorji
|}

==Cerkev==
===&lt;span style=&quot;color:green;&quot;&gt;Župniki&lt;/span&gt;===

{| class=&quot;wikitable&quot; 
|style=&quot;background: grey;&quot;| &lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1668&lt;/span&gt; 
|&lt;span style=&quot;color:grey;&quot;&gt;Novak&lt;/span&gt;
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;| &lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1788–1792 &lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;color:grey;&quot;&gt;Karol Benegalia&lt;/span&gt;
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;| &lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1792–1796&lt;/span&gt; 
|&lt;span style=&quot;color:grey;&quot;&gt;Fortunat Riser&lt;/span&gt;
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;| &lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1796–1800&lt;/span&gt; 
|&lt;span style=&quot;color:grey;&quot;&gt;Matevž Jegrischeg&lt;/span&gt;&lt;br&gt;
|-
|
|
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;| 1800–1803 
|Franc Jeras (&quot;Hr. Franz Jeras, Lokalkaplan&quot; -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQEMUZGK/b13420b1-6135-4b78-9ba7-050e5d5fb9db/PDF ''Instanz Schematismus für das Herzogthum Krain'' 1803])
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;| 1803–1806 
|Andrej Stegner
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;| 1807–1823 
|Juri Brevitz
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;| 1823–1835 
|Matija Ressmann (&quot;D. Ressmann Mathias, Capellanus loc. N. anim. 720&quot; -- [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8FSZO4P ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1827])
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;| 1835–1858 
|Miha Rosman
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;| 1858–1879 
|Jakob Poličar (podfajmošter 1866; fajmošter 1867&amp;ndash;1869; župnik 1870&amp;ndash;1873. -- ''Mohorjevi koledarji''; D. Poličar Jacobus, Capell. loc., D. Kristan Laurentius, Vic. pens. don. Archidioec. Goritiensis; N. anim. 707&quot; -- [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q67LPL7D ''Catalogus Cleri ... Dioecesis Labacensis'', 1872])
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;| 1881–1889 
|Jakob Aljaž
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;| 1889 (1891)–1909 
|Valentin Aljančič&lt;br&gt;subsidiarij 1901 [[Dobravski kdojekdo#Jakob Kalan|Jakob Kalan]]
|-
|
|
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;| &lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1910–1917 &lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;color:grey;&quot;&gt;Jože Vrankar&lt;/span&gt;
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;| &lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1918–1935 &lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;color:grey;&quot;&gt;Janez Klavžar&lt;/span&gt;
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;| &lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1936–&lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;color:grey;&quot;&gt;Jožef Rogelj&lt;/span&gt;
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;| &lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;1940, izgnan 1941?&lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;color:grey;&quot;&gt;Franc Kokel&lt;/span&gt;
|}

Od 1794 do 1808 je bil v Naklem dekanijski sedež kateremu so pridelili: Podbrezije Ljubno Dobravo Kropo Olše Kovor Tržič Lom Križe Duplje in Gorice. […] Meje vikarijatu so bile kedaj bolj raztegnjene kakor dandanes. Obsegal je ljubensko župnijo Zaloše Otoče Dobro polje in vse sedanje vasi razun Bistrice ki je pripadala Naklemu. Toda 1786 se znatno skrči obseg. Ljubno postane samostojno dve leti pozneje (1788) pridele Žaloše in Otoče novo ustanovljeni lokaliji Dobrava, Dobro polje pa pride k Mošnjam. […] Jakob Poličar 1879—1892 poprej župnik na Dobravi pri Kropi. Ko izvedó, da pridejo „ta Dobravšči&quot; branili so se ga Podbrežani zelo a Poličar jim naznani v prvi pridigi da je prav rad prišel in upa da se bodo že privadili drug drugemu kar se je tudi izpolnilo. -- Lavtižar 1901

1791&amp;ndash;1806 '''Jernej Bastijanzhitsch'''. Rojen v Mešačah (v takratni Mošenjski fari) leta 1754. Odide 1806 v Lesce, kjer postane dekan in umrje ondi 14. januarija 1818 --  Josip Lavtižar, ''Zgodovina župnij v Radovljiški dekaniji'', 1897

'''Shalo∫tna pove∫t.''' S shalo∫tjo osnanimo na∫him svunajnim bravzam, de nam je neu∫miljena ∫mert sopet eniga zha∫titljiviga rojaka vsela. Go∫p. Jakob Praprotnik, korar, name∫tnik duhovniga reda per dershavnih ∫tali∫hih, vik∫hi vodja latin∫kih ∫hol ilir∫kiga poglavar∫tva, kneso∫hko∫ij∫ki ∫vetovavez in vodja kneso∫hkofij∫ke pi∫arnize, ud z. k. kmetij∫ke drushbe v Ljubljani i. t. d., rojen v Dobravi na Goren∫kim 1797, je umerl v torik 20. dan Svezhana v 47. letu ∫vojiga shivljenja – Slavo je vshival pov∫od, in zhi∫lalo ga je v∫e. – Shalovali bodo po njemu ne ∫amo njegovi vshlahtniki, ampak tudi veliko prijatlov in snanzov, in v∫i ti∫ti, ko ∫o njegovo djanje, pridno∫t, in vedno∫t na tanjko posnali. – Rak v zhevah ∫e ga je pred ∫hetnaj∫timi me∫zi vlotil, dokler je njegovimu terpljenju in velikim bolezhinam smert konez ∫torila. Umerl je, ko pravi kri∫tjan, ve∫ o boshjo previdno∫t vdan. Naj v miru pozhiva! – V∫ak domorodez bo pa gotovo na njegovim grobu sdihnil: Shkoda ga je bilo! -- ''Kmetij∫ke in rokodel∫ke novize'' 28. 2. 1844

'''Mihael Rozman''', drugi kaplan od vseh svetov l. 1822. do
adventa l. 1824. V vasi Podreče mavčiške župnije je vgledal
luč sveta dne 2. maja l. 1795., mašnik je postal dne 20. sept.
l. 1822. ter prišel na prvo kapl. službo v Tržič, odšel pa je na
Breznico, kjer je ostal do meseca okt. l. 1828. Takrat ga
pošljejo k D. M. v Polje, a meseca sept. l. 1829. se preseli
odtam v Vodice. O sv. Juriju l. 1830. postane lokalist v Kokri, kjer je zgradil nov zvonik, l. 1835. pa prevzame župnijo
na Dobravi pri Kropi v svojo skrbo. Tukaj je pastiroval do
l. 1858., ko se preseli v pokoj v Staroloko, naposled pa odšel
l. 1863. v pokoj na Blejsko Dobravo, kjer je legel v hladni
grob dne 4. dec. l. 1868. Nagrobni spomenik nosi ta-le napis:
&lt;poem&gt;
»Daj mu Jezus, naš pastir,
večni pokoj, večni mir!« &lt;/poem&gt; -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3POWPQ0J/c9def0ce-f9ed-4fc5-9461-c68113794548/PDF ''Cerkveni glasnik za Tržiško župnijo'' 1927 (4/29)]

'''1858.''' Dne 26. malega travna. Po večerji je bil tu Polizhar Jakob, podbreški kapelan, investirani lokalist na Dobravi pri Kropi. -- Ivan Vrhovnik, Iz dnevnika Blaža Blaznika, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T5T40J6P/e6e95d0c-5f72-4faa-ae64-5e30f924b578/PDF ''Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko'' 1909 (19/3)]

[[File:Lorenc Kristan.jpg|thumb|Kenotaf na steni dobravske cerkve: Tukaj počiva gospod Lorenc Kristan duhoven goriške škofije, rojen 8. malega serpana 1799 umerl 9. vinotoka 1876. Naj v miru počiva]]

Umerl je zraven že imenovanih tudi č. g. Lor. Kristan, vikar v pokoju, iz goriške škofije, na Dobravi 9. oktobra. R. I. P. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKKFOMC ''Zgodnja danica'' 10. 11. 1876;] Umerla sta čč. gg. Ant. Stepančič, vikar v Podgori, in Lovrenc Kristan, vikar v pokoju. R. I. P.! -- ''Slovenec'' 11. 11. 1876

Folgende Herren erhielten die kanonische Investitur: Johann Karlin auf die Pfarre Dobernice, am 7. Jänner [...] Jakob Aljaz auf die Pfarre Dobrava, am 14. Jänner -- ''Laibacher Diöcesanblatt'' 1880, [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTYIL8RH/? ''Ljubljanski škofijski list'' 1880, št. 1 (8. febr.)]

Istega leta [1889] so pri meni na Dobravi umrli moja dobra mati. -- Jakob Aljaž, Oris mojega življenja, ''Planinski vestnik'' 1923; Jurij Šilc: Rodovnik Jakoba Aljaža

[[File:Jakob_Aljaž_(2).jpg|thumb|left|200px|Jakob Aljaž, župnik na Dobravi, 1881–1989]]

'''Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji:''' Č. g. Val. Aljančič je imenovan administratorjem fare Dobrava pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USJ2SWSX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1889&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Domoljub'' 19. 9. 1889 (2/18);] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPD4K74X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1889&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 14. 9. 1889 (17/211);] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLOIRMDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1889&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Zgodnja Danica'' 20. 9. 1889 (42/38)]

'''(Duhovniške izpremembe v Ljubljanski škofiji.)''' G. Jakob Aljaž, župnik na Dobravi pri Kropi, dobil je župnijo Dovje. ''Slovenski narod'' 14. 8. 1889 (22/186); [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRDFVKHR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1889&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Zgodnja Danica'' 16. 8. 1889 (42/33);] ''Kmetijske in rokodelske novice'', 7. 8. 1889

'''Kot župnik na Dobravi pri Kropi''' (1880—1889) sem napravil
nov veliki zvon (prejšnji je bil ubit), župnišče popravil, nove orgle postavil itd., skopal vodnjak in imel glasovito „cecilijansko vojsko&quot; z
Alešovcem, ki je bil urednik „Slovenca&quot; in „Brencelj-na&quot;. On je napadal
s polnim imenom, drugi pa anonimno Foersterja, jaz sem ga branil v
„Poslanih&quot; s svojim podpisom v „Slov. Narodu&quot;. V tem boju je bila
polovica duhovščine na moji strani, polovica v nasprotnem taboru. Huda je
bila borba in strastna, pa cecilijanstvo je konečno zmagalo, vsaj
pri inteligentnih. Tudi škof Pogačar je bil na moji strani. Jaz sem navajal
besede strokovnjakov in Dr. Witta: „Tukaj se glasovi ne štejejo, ampak
tehtajo.&quot; Alešovec pa si je pomagal z dovtipi („I&quot; - „A&quot; — tako osel
riga, meril pa je na začetni črki mojega imena!) in da toča pobija,
ker pri cecilijanskem petju ljudje kolnejo, mesto da bi molili. 

Leta 1880 je imel novo mašo Dr. Frančišek Lampe, ta veliki
talent in neumorni delavec, ljubljenec škofov. Škof mu napravi na svoje
stroške novo mašo v Preski in obed v Goričanah ter povabi veliko
gospodov, k meni na Dobravo pa pošlje svojega kaplana Bohinca z
vabilom, da preskrbim za novo mašo petje. Z veseljem sem napravil
kvartet (jaz, Spendal, Soklič, Golob). Šele po kosilu so povedali škofu
o veliki nesreči v Boh. Bistrici, kjer se je cerkev podrla in bilo je ubitih
šest ljudi in kaplan.

Hodil sem pogosto maševat na Brezje, kamor pride veliko duhovnov
in drugih ljudi.

Ko so prišle na svetlo poezije Sim. Gregorčič-a, je nastala znana
literarna vojska. Nekateri so ga strastno napadali, drugi smo ga slavili.
Iz Brezij gremo k meni na Dobravo, da podpišemo častno adreso in
zaupnico Sim. Gregorčiču. Bilo nas je šest duhovnov (Vrhovnik, Žloger, jaz, Berlic itd.). Neustrašeno sem stal na njegovi strani, dasiravno
so letele puščice name; znal pa sem tudi jaz po nasprotnikih mahati in
jih osmešiti.

Obiskala sta me na Dobravi Foerster in prof. Herman Venedig
(gimnaz. katehet v Pazinu). On je godel na gosli, Foerster je spremljal
na klavirju — imeli smo velik koncert! -- Jakob Aljaž: Oris mojega življenja [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C1MHTNDN/46827531-8715-4bcb-af38-60f2656891cf/PDF ''Planinski vestnik'' 1923 (23/9)]

Stare Smleške orgle (10
spremenov) mi je [Rojec, orglar v Podbrezju,] postavil na Dobravi pri Kropi za 60 goldinarjev. — Jakob Aljaž: Pevski spomini. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKDIPYX4/d11218b0-9128-4127-bc47-419939baaa8d/PDF ''Pevec'' 1925 (5/7&amp;ndash;8)]

'''Josip Alijančič''' […] Bil je brat stolnemu kanoniku in dekanu Andr. Alijančiču v Celovcu ter strijc pokojnemu Ivanu Alijančiču, farnemu upravitelju, in Valentinu Alijančiču. administratorju na Dobravi pri Kropi. -- Ivan Lavrenčič: ''Zgodovina cerkljanske fare'', 1890

'''Bulici papeža Pija VI.,''' s katero zatare nadškofijo goriško in njen kapitul, povzdigne ljubljansko škofijo v nadškofijo ter ji podredi senjskomodruško vladikovino in vladikovino gradiskansko, ki se ima na novo ustanoviti. — Rim, dne 8. marca 1787. … Ac Decanatum Obergoriachensem et sub eo respective comprehensas Parecias seu alias Ecclesias infrascriptas, videlicet: … ac reliquam Parecias seu alias Ecclesias sancte Crucis Dobroua (Dobrava pri Kropi) respective nuncupatas supradictas. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAQKGYJX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1891&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Zgodovinski zbornik'' 1891 (4/17)]

'''Cerkveno vmeščen''' je bil 12 t. m. č. g. Valentin Alijančič na duhovnijo Dobravo pri Kropi. -- ''Zgodnja Danica'' 16. 10. 1891 (44/42)

'''Udanostne izjave''' so poslale nadalje prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu te-le občine: Ovsiše-Dobrava, Moravče (Sv. Križ pri Litiji ) Talčivrh in Loka v črnomeljskem okraju. — Slava zavednim občinam! / V Ljubljani, 29. novembra. -- ''Slovenec'' 29. 11. 1892

'''(Duhovniške spremembe.)''' Čast. g. Valentin Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi je prezentovan za župnijo Železnike. -- ''Slovenec'' 28. 4. 1894 (22/97); [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBVT6FZW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1894&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 30. 4. 1894 (22/98);] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZEKO3BH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1894&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Zgodnja Danica'' 18. 5. 1894 (47/20)]

'''Dobrava, S. Crucis Exalt.''' P. in D. c. et j. Radovljica. Patron. Fund. Rel. N. anim. 820. (Kropa. — Kropp.) Parochus. D. Valentinus Ep. Aljančič, praeses consilii schol. loc. et inspector schol. loc. n. 1853. o. 1876. -- ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1894 (75/1)

'''Dobrava, S. Crucis Exalt.''' P. in D. c. et j. Badovljica. Patron. Fund. Rel. N. anim. 820. (Kropa. — Kropp.) Parochus. D. Valentinus Ep. Aljančič, praeses consili schol. loc. et inspector schol. loc. n. 1853. o. 1876. Eccl. lil.: S. Antonii Abb. in Otoče (eum coem.). Schola: In 1. 1 cl. -- ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1895 (76/1)

'''Župnija Jesenice''' je podeljena č. gosp. Valentinu Alijančiču, župniku na Dobravi pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FGEPQ0Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1896&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Domoljub'' 1. 10. 1896 (9/19);] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3GV0W0T7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1896&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 26. 9. 1896 (25/221)]

'''Z Dobrave pri Kropi.''' Naša župnija je zgubila svojega ljubljenega, skerbnega župnika vč. g. Valentina Aljančiča, ki so dobili župnijo sv Lenarta na Jesenicah. Otožnost nas obhaja, ker smo se morali ločiti od ljubega in milega očeta, ki so 7 let delili z nami žalost in veselje Ves čas so vneti gospod s prav očetovsko ljubeznijo skerbeli za naše dušne in telesne potrebe; z gorečo ljubeznijo in živim zgledom so kazali pot do časne in večne sreče. Ubožcem so bili blag pomočnik, žalostnim mil tolažnik. Vsakemu, ki se je do njih obernil, so pomagali, če ne z drugim, vsaj z modrim svetom. Prepričani, da živo besedo zlasti krepko podpira dobro pisana knjiga, se niso ustrašili nobenega truda pri nabiranju Mohorjanov — katerih število je v 7 letih poskočilo od 17 na 118 — v razširjanju katoliških časnikov. zlasti Domoljuba itd. — Lična zvonika pri župnijski cerkvi na Dobravi in pri podružnični v Otočah, prenovljena zadnja leta, daleč na okolu oznanujeta skerb vnetega gospoda župnika za lepoto hiše Božje, prijazna župnijska cerkev z mnogimi novosti iz zadnjih let prijazno vabi domačina k Božji službi in okusno prenovljeno župnišče glasno govori o darežljivosti bivšega gospoda župnika. Večna hvala blagemu gospodu za vse izkazane dobrote! Nauki vč. g. župnika naj pa v naših sercih obrode stoteren sad! Hvaležni župljani. -- ''Zgodnja Danica'' 13. 11. 1896 (49/46)

'''Razpisane so sledeče župnije:''' Dobrava pri Kropi v radovljiški dekaniji. -- ''Ljubljanski škofijski list'' 1896 (št. 6)

'''Škofijska kronika.''' Č. g. Janezu Tavčar, župniku v Lešah, podeljena je župnija Dobrava pri Kropi. -- ''Ljubljanski škofijski list'' 1896 (št. 9); ''Domoljub'' 21. 1. 1897 (10/2); Slovenec 9. 1. 1897 (25/6)

'''(Prezentacija.)''' Za župnijo Dobravo pri Kropi je predlagan č. g. Valentin Aljančič. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9HCK1EF3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1897&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 20. 3. 1897 (25/64)]

'''(Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji.)''' Kanonično je bil vmeščen č. g. Valentin Aljančič na župnijo Dobravo pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JUFT0IJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1897&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 6. 4. 1897 (25/77);] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FBWQJOWA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1897&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Zgodnja Danica'' 9. 4. 1897 (50/14);] ''Ljubljanski škofijski list'' 1897 (št. 3); ''Domoljub'' 15. 4. 1897

'''(Z Dobrave) pri Kropi se nam poroča:''' Velika je bila žalost naših župljanov, ko je minolo jesen naš vrli župnik g. V. Aljančič zapustil Dobravo ter se preselil na Jesenice, kjer pa zaradi bolehnosti ni mogel zmagovati preobilnega dela. Tem večje pa je bilo veselje, ker se je minoli teden zopet povrnil med zvesto mu udane. Vsprejem je bil kar mogoče slovesen in ganljiv, dokaz, da se je Dobravcem uresničila najgorkejša želja. Bog ohrani našega ljubljenega duh. pastirja še mnogaja leta trdnega in zadovoljnega med nami! -- ''Slovenec'' 14. 4. 1897 (25/84)

Preden končam, naj omenjam še duhovnike, ki jih je
Bistrica dala slovenski domovini. Znani so mi trije. [...] 3. '''Valentin Aljančič''', brat prejšnjega. Rojen dne 7. januarja 1853, v mašnika posvečen 27. junija 1876. Najprej je
bil kaplan in nazadnje župni upravitelj v Veliki Dolini ob hrvaški meji do leta 1878, potem kaplan v Šempetru pri Novem
mestu do 1879, v Preddvoru do adventa 1882, v Šmartnem pri
Kranju do 29. septembra 1887, pri sv. Petru v Ljubljani do
1889, potem župni upravitelj na Dobravi pri Kropi in župnik
ravno tam od 12. oktobra 1891. Dne 29. oktobra 1896 je bil
vmeščen na župnijo Jesenice, a se že prvo pomlad povrnil
nazaj na Dobravo, kjer je župnikoval še do 1. maja 1908. Na
to je vstopil v stalni pokoj, bival na Brezjah do 1909, v Hrastju pri Kranju do 1910, na Primskovem do 1913, nazadnje v
Kranju, kjer je umrl 10. aprila 1917. Leta 1910 ga je bil škof
imenoval za duhovnega svetnika. Znan je bil kot dober govornik in pevec. Pokopan je na mestnem pokopališču v Kranju.
Na njegovem rojstnem domu gospodari še brat Lovro.
v Križah pa na Benkovem domovanju sestra Jerica, pri kateri živi sestra Katarina. -- Janez Zabukovec: Bistrica. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZYIQFZ1I/123ee8c4-d2a6-4fa4-858b-d47e1b633fc2/PDF ''Cerkveni glasnik za Tržiško župnijo'' 1925 (2/15)]

===&lt;span style=&quot;color:green;&quot;&gt;Alojzijevišče in župniki drugod&lt;/span&gt;===

'''Simon Pfeifer''', drugi kpl. od meseca okt. 1. 1820. do vseh
svetov l. 1822. Na Dobravi pri Kropi se je zazibal v kmečki
zibelki dne 27. okt. l. 1792., poduhovničil pa se je dne 18.
sept. l. 1819. Kaplanoval je izprva v Boh. Srednjivasi, odkoder pride v Tržič, odšel pa je na Ig, a l. 1825. ga pošljejo
odtam v Šmartin pri Litiji, kjer je ostal do l. 1828. Bil je potem lokalist na Polici l. (1828—41.) in naposled župnik v Zagorju ob Savi, kjer je (zadnje tedne v pokoju) zaspal v Gospodu dne 15. jul. l. 1855. vsled otrpljenja pljuč. -- Franc Pokorn: Tržiški dušni pastirji. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3POWPQ0J/c9def0ce-f9ed-4fc5-9461-c68113794548/PDF ''Cerkveni glasnik za Tržiško župnijo'' 1927 (4/29)]

V Alojzijevišče so nadalje sprejeti […] Na novo pa so sprejeti: […] '''Pretnar Fr.''' iz Dobrave pri Kropi -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EF4DKNAJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1885 ''Zgodnja Danica'' 11. 9. 1885 (38/37)]

(V Alojzijovišče) sprejeti so naslednji gimnazijalci: […] Fran Finžgar z Breznice […] '''Fran Pretnar''' iz Dobráve pri Kropi -- ''Ljubljanski list'' 9. 9. 1885 (2/204); ''Slovenski narod'' 17. 9. 1885 (18/211); ... '''Franc Pretnar''' ... -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67G4VOD5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1885 ''Slovenec'' 5. 9. 1885 (13/202)]

Iz Ljubljane. V Alojzijevišču med prejšnjimi so ti le gimnazijci: […] '''Pretnar Fr.''', z Dobrave pri Kropi -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQVGSVC2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1887&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Zgodnja Danica'' 14. 10. 1887 (40/41)]

V bogoslovno semenišče ljubljansko so zdaj v novo sprejeti … '''Fr. Pretnar''' iz Dobrave. Alojzij Stroj iz Dobrave. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRDFVKHR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1889&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Zgodnja Danica'' 16. 8. 1889 (42/33);] ''Domoljub'' 19. 9. 1889

Im Collegium Aloysianum wurden für das Schuljahr 1888/9 belassen folgende Gymnasial-Schüler: '''Pretnar Franz''' aus Dobrava pri Kropi. '''Stroj Alois''' aus Dobrava pri Kropi. -- ''Ljubljanski škofijski list'' 1888, št. 7

V ljubljansko semenišče so do zdaj v novo sprejeti: '''Fr. Pretnar''' iz Dobrave, '''Alojzij Stroj''' iz Dobrave. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USJ2SWSX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1889&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Domoljub'' 19. 9. 1889 (2/18)]

(V tukajšnjem knezoškofljskem semenišču) začno v petek na praznik sv. Štefana duhovne vaje, katere bo vodil preč. g. o. Heggen, prof. dogmatike. Po končanih duhovnih vajah pa bodo prevzvišeni knezoškof podelili tonzuro sledečim gospodom bogoslovcem imenoma [...] Nižje redove bodo prejeli: [...] '''Pretnar Franc''' z Dobrave pri Kropi, '''Stroj Alojzij''' z Dobrave pri Kropi. -- ''Slovenec'' 23. 12. 1890 (18/294); ''Domoljub'' 1. 1. 1891 (4/1)

(V knezoškolljsko deško semenišče »Collegium Aloysianum« v Ljubljani) so za šolsko leto 1891/92 na novo vsprejeti: '''Jakob Kalan''' iz Dobrave pri Kropi. -- ''Slovenec'' 19. 9. 1891 (19/213); [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7PAELXSJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1891&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Zgodnja Danica'' 25. 9. 1891 (44/39)]

(V kn.-škof. deškem semenišču) (Collegium Aloisianum ) v Ljubljani ostanejo še nadalje nastopni bivši gojenci: '''Jakob Kalan''' iz Dobrave pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGNP7O3R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1892&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 19. 9. 1892 (20/213)]

Mašniki posvečeni iz III. leta bogoslovja bodo letos naslednji gg: '''Al. Stroj''', z Dobrave pri Kropi. -- ''Zgodnja Danica'' 1. 4. 1892 (45/14)

Do sedaj so uživali to ustanovo — kolikor je moglo vodstvo dognati — naslednji alojzijeviški gojenci: '''Stroj Alojzij''' z Dobrave pri Kropi. --  ''Zgodovinski zbornik'' 1896 (9/35)

Alojzniki L. 1859/60. (VIII., VI.–II. gimn.): '''Šlibar Gregor''', Dobrava pri Kropi. L. 1883/4: (VIII.–III. Gimn.) '''Stroj Alojzij''', Dobrava pri Kropi. L. 1885/6. (VIII.-III. gimn.) '''Pretnar Frančišek''', Dobrava pri Kropi. -- ''Zgodovinski zbornik'' 1896 (9/36)

Doneski za zgodovino Alojzijevišča. L. 1891/2. VIII.-III. gimn.) '''Kalan Jakob''', Dobrava pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6D105L9W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1896&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date''Zgodovinski zbornik'' 1896 (9/37)]

V knezoškofijsko duhovno semenišče so sprejeti naslednji gospodje: '''Jakob Kalan''' iz Dobrave pri Kropi. -- ''Ljubljanski škofijski list'' 1897 (št. 7)

Theologiae Studiosi In Seminario dioeccsano Clericorum Labaci: '''D. Jacobus Min. Kalan,''' C. e Mišače p. Dobrava, n. 6. Apr. 1877. -- ''Catalogus Cleri'' … (Letopis ljubljanske nadškofije), 1898

===&lt;span style=&quot;color:green;&quot;&gt;Darovi&lt;/span&gt;===

'''Sporočilo bratovšine za vedno češenje presv. Rešnjega Telesa''' in za opravo nabožnih cerkev v Ljubljanski škofiji: 35. Dobrava pri Kropi: 1 plašček za ciborij, 1 obhajilno burzo. -- ''Zgodnja Danica'' 25. 8. 1882 (35/34)

'''Dobrotni darovi.''' Za opravo ubožnih cerkev: Iz Dobrave pri Kropi 5 gld. 10 kr. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USER36FS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1883 ''Zgodnja Danica'' 24. 8. 1883 (36/34)]

'''Poročilo bratovšine vodnega češenja presv. Rešnj. Telesa''' in za opravo ubožnih cerkev v Ljubljanski škofiji za leto 1885/86. […] Razdelitev navedenih paramentov se je pa tako zveršila, da je dobila: […] 40. Dobrava pri Kropi: 3 mašne srajce, 3 prepase, 9 humeralov. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDLJ4GAH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1886 ''Zgodnja Danica'' 20. 8. 1886 (39/34)]

'''Dobrotni darovi.''' Za opravo ubožnih cerkev naše Škofije: Z Dobrave pri Kropi 7 gld. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TESUCQRT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1888&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Zgodnja Danica'' 27. 7. 1888 (41/30)]

'''Za opravo ubožnih cerkev naše škofije:''' Z Dobrave pri Kropi 6 gld. -- ''Zgodnja Danica'' 2. 12. 1887 (40/48)

'''Dobrotni darovi.''' Za opravo nbožnih cerkev naše škofije: Z Dobrave pri Kropi 16 gld. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZXKEIFQH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1891&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Zgodnja Danica'' 8. 5. 1891 (44/19)]

'''Dobrotni darovi.''' Z Dobrave pri Kropi 13 gld. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEZCE0GT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1893&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Zgodnja Danica'' 7. 7. 1893 (46/27);] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZEKO3BH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1894 ''Zgodnja Danica'' 18. 5. 1894 (47/20)]

'''(Za slovensko šolo v Velikovcu)''' so v tem času darovali: vč. g. Valentin Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi, 10 k. -- ''Domovina'' 15. 4. 1895 (5/11)

'''(Namesto venca na grob svoji umrli sestri)''' podaril je preč. g. Valentin Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi, za »katoliški sklad« 10 kron. (Za slov. šolo v Velikovcu.) C. gosp. Valentin Aljančič, župnik na Dobravi je daroval za velikovsko šolo 10 kron na mestu venca na grob svoje sestre. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIP5LRJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1895&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 2. 3. 1895 (23/51);] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H1S1GZJ1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1895&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 3. 4. 1895 (23/76)]

'''Č. rodbina Pogačnikova''' na Dobravi pri Kropi namesto venca na grob ljubih otrok 10 kron. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H1S1GZJ1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1895&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 3. 4. 1895 (23/76)]

'''Za slovensko šolo v Velikovcu''' … Valentin Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi 10 k -- ''Slovenski narod'' 8. 4. 1895 (28/80); [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FVRPZKT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1895&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Kmetijske in rokodelske novice'' 5. 4. 1895 (53/14)]

'''3 K za konvikt''' v spomin svojega nekdanjega ravnatelja A. Praprotnika, ker ni mogel biti pri njega pogrebu, je daroval g. Fortunat Lužar, učitelj na Dobravi pri Kropi. Slava! -- ''Učiteljski tovariš'' 1. 8. 1895 (35/15)

'''Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani''' je od 21. marca do 18. julija t. l. prejela doneske: V. Alijančič, župnik na Dobravi pri Kropi, 150 gl. za velikovsko šolo. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJB2SZJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1896&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Edinost'' 21. 7. 1896 (21/87b);] ''Slovenec'' 4. 5. 1896 (24/102) &lt;br&gt;Č. g. V. Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi, 150 gld. za velikovško šolo na ime sorodnice Marije Aljančič. -- ''Slovenski narod'' 2. 5. 1896 (29/101); ''Kmetijske in rokodelske novice'' 16. 10. 1896 (54/42)

'''(Zahvala.)''' Za pogorelce na Bohinjski Beli so darovali p. n. gg.: Dobrava pri Kropi 15 gld. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5NMS0NI7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1896&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 10. 11. 1896 (25/259)]

'''Letno poročilo bratovščine za vedno češčenje presv. Rešnjega Telesa''' in za opravo ubožnih cerkva. (Dalje.) Očitne razstave izdelovanih paramentov tudi letos ni bilo, ker vsled lanskega potresa še nismo mogli dobiti za razstavo prikladnih prostorov. Razdelili so se pa paramenti z ozirom na došle prošnje tako, da je dobila: 49.) Dobrava pri Kropi: 1 velum. -- ''Zgodnja Danica'' 18. 9. 1896 (49/38)

'''Zahvala velečastitemu gospodu Valentinu Aljančiču,''' župniku na Dobravi pri Kropi, ki je podaril tukajšnji šolski knjižnici 6 letnikov „Vrtca“, 4 letnike „Angeljčka“ 3 zvezke »Knjižnice“ „Družbe sv. Cirila in Metoda“ in več knjig „Družbe sv. Mohorja“, kupil 26 katekizmov ubožnim učencem in priskrbel ob svojih stroških uro, harmonij za šolske namene ter s tem zelo olajšal vsakemu učitelju poučevanje v petju in se pokazal istinitega prijatelja mladini in šoli. Velikodušnemu darovalcu: Bog povrni! — Šolsko vodstvo na Dobravi pri Kropi dne 27. januvarja 1898. — Začasna šolska voditeljica Marija Hacin. -- ''Slovenski list'' 29. 1. 1898 (3/8); ''Slovenski narod'' 29. 1. 1898 (31/23); [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGM3AKDZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1898&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 1. 2. 1898 (26/25);] ''Učiteljski tovariš'' 1. 3. 1898 (38/7)

'''Verzeichnis der beim k. t. Landespräsidium für Krain für die Abbrändler von Untersteinberg eingelangten Spenden,''' Dobrova bei
Kropp 3 fl. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6XZGHM4/bce6a1f8-5a40-4398-bd26-0896375becf1/PDF ''Laibacher Zeitung'' 13. 4. 1899]

===&lt;span style=&quot;color:green;&quot;&gt;Druge cerkvene reči&lt;/span&gt;===

{|
|[[File:Prvo obhajilo Jožefa Koselja 1883.jpg|thumb|300 px|Prvo obhajilo je opravil 13/5 1883 na Dobravi Jožef Koselj. Aljaž. Arhiv Očakovih]]
|}

'''[Cerkev v Kamni Gorici.]''' 1896 je popravil župnik Verbajs stopnice kamnogoriške cerkve; odstranil je slabe in jih nadomestil z novimi ter dodal še 25 novih, da so se strmine zravnale, tako da je sedaj mesto 87 stopnic 112. Vse delo je stalo 452 gld. 53 kr. Stopnice sta izdelala in vkladala kamnoseka Val. Bohinc iz Zgornje Lipnice in Šimen Pegam z Dobrave. 

Že župnik Bernik je želel prezidati in popraviti župnišče, a zadrževala ga je nekoliko bolehnost, še bolj pa druge neugodne razmere. Naslednik njegov, Anton Verbajs, se je lotil kmalu po nastopu službe težavnega dela [sušca 1891]. Mizarsko delo je prevzel Jernej Bertoncelj (Kožar) iz Zgornje Dobrave.

Župnik Uršič je pustil gospodarska poslopja v zelo slabem stanu. Župnik Bernik jih je zato dal podreti in l. 1868 sezidal novo poslopje z zelo praktičnimi prostori. Stalo je to, odračunivši vožnjo, tlako in skoro polovico lesa, kterega so darovali domačini in Dobravci, okoli 1500 gld.

Kamnogoriški župnik je imel posest tudi na Dobravi, npr. Drvošec na »Vrečah«, parc. štev. 419, davčne občine Dobrava, s površino 1068 kvadratnih sežnjev, odmerjen farovžu leta 1789 pri glavni razdelitvi gozdov. -- Anton Verbajs: ''Zgodovina Kamnogoriške fare'', 1898.

'''(Birmancev o Binkoštih v Ljubljani)''' oba praznika bilo je vseh skupaj 2055 […] Dobrava pri Kropi -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJF0NC24/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1886 ''Slovenec'' 19. 6. 1886 (14/138)]

'''(Birmovanje v ljubljanski škofiji.)''' Prevzvišeni gospod knezoškof bodo na svojem prvem letošnjem kanoničnem potovanju delili zakrament sv. birme v naslednjih duhovnijah: 31. maja dopoludne na Dobravi pri Kropi, popoludne pa v Ovsišah. -- ''Domoljub'' 19. 5. 1892 (5/10); ''Slovenec'' 25. 5. 1892 (20/119); ''Kmetijske in rokodelske novice'' 20. 5. 1892 (50/21)

'''Dobrava pri Kropi. (Birma.)''' V stalnem spominu ostane zadnji dan majnika vsem dobravskim farmanom; mladini, ki je bila v zakramentu sv. birme poterjena v veri, odraslim, ker so se živo spominjali dneva, ko so bili sami te milosti deležni, vsem pa, ker smo bili tako srečni, da smo imeli med sabo svojega višjega pastirja, premilostnega knezoškofa. Nekako prenovljeno je bilo lice naše župnije ta dan: hiše so bile ozaljšane in pota okinčena; a vse to je bil le slab odsvit iskrene ljubezni in globokega spoštovanja. ki je prešinjalo serca vseh Dobravcev. 
&lt;poem&gt;
O svetli dan. veselja vir. 
Ko k nam prihaja naš Pastir.&lt;/poem&gt;

Ta čut je navdajal vsakega, in prav primerno je bil napravljen napis s temi besedami v vasi Lipnica, kjer so se mil. knez in škof prišedši iz kamnogoriške župnije, napotili na dobravsko višino. Pokanje iz topičev se je razlegalo in se lepo vjemalo z ubranim zvonenjem ter slovesno izraževalo, kar je bilo napisano na slavoloku pred vasjo Srednja Dobrava, namreč: 
&lt;poem&gt;
»Radosti vneta vsa Dobrava 
K pozdravu, knez, Vam kliče: Slava!«&lt;/poem&gt;

Po priserčnem sprejemu so se veršila običajna cerkvena opravila. V govoru so mil. knezoškof zlasti kazali na dušne pastirje kot na posebne naše dobrotnike. — Birmanih je bilo okoli 100 otrok, nad polovico iz domače fare. Pri navadnem izpraševanji, ki je terpelo nad 4 ure, pokazali so birmanci, kako dobro so poučeni v kerščanskem nauku; na posamezna vprašanja so odgovarjali točno in natančno, molitve so pa skupno prav spodbudno molili. Kakor so skerbno pripravili naš č. g. župnik otroke za vredni sprejem sv. Duha, tako skerbno so se tudi potrudili za kolikor možno olepšanje naše župnijske cerkve; o ne še celo triletnem bivanji njihovem na Dobravi je bila cerkev zunaj in znotraj prenovljena in je dobila kot posebno lepoto nov, jako ličen zvonik. — Slavnost so povišali s svojo navzočnostjo čč. gg. sosednji duhovni, ki so se v obilnem številu zbrali na Dobravi, zlasti pa nas je veselilo, da smo videli tudi preč. g. prelata in zlatomašnika A. Aljančiča ki so prišli iz Celovca. Popoldne so obiskali mil. g. knezoškof tudi podružnično cerkev sv. Antona v Otočah, odkoder so se odpeljali v Besnico. — Kakor nam je še v živem spominu birma pred štirinajstimi leti, tako se bomo hvaležno spominjali srečnega in veselega dne, zadnjega majnika letošnjega leta. -- ''Zgodnja Danica'' 17. 6. 1892 (45/25)

'''Nad 60000 romarjev''' prihitelo do sedaj na Brezje. Ob nedeljah in praznikih je bila redna služba božja ob 6. in pol 11. Iz mnogo župnij so prišli župljani s svojim .. duhovnikom v procesijah, in sicer iz St. Martina pri Kranju, Breznice, Dobrave, Krope, Strug, Hinj in iz Gorič pri Kranju. -- ''Domoljub'' 7. 1. 1897

'''Tudi srebro ne zboljša zvonovega glasu.''' Važno je edino to, da sta baker in cin prve vrste. Zato ni treba verovati ljudstvu, ki pravi: Naš zvon je iz samih starih „cvancgarc&quot;. Tako govore o malem zvonu na Dobravi pri Kropi. Dokazano je, da se v starih dobrih zvonovih nič srebra ne nahaja. cecilijanski romar. -- ''Cerkveni glasbenik'' 1897 (20/9)

'''Birma v ljubljanski škofiji''' bode 16. avgusta na Dobravi pri Kropi. -- ''Slovenski list'' 18. 6. 1898 (3/37); ''Domoljub'' 7. 7. 1898 (11/13); ''Slovenec'' 16. 6. 1898 (26/134); ''Zgodnja Danica'' 24. 6. 1898 (51/25); ''Ljubljanski škofijski list'' 1898 (št. 5)

'''(Misijon na Brezjah.)''' Ob najlepšem vremenu se je vršil od 9. do 16. t. m. sv. misijon skupno za tri župnije: Mošnje, Dobrava pri Kropi in Leše pri »Mariji Pomagaj«. Marsikdo je zmajeval z glavo, da se sv. misijon ne bo sponesel, ker so nekatere župnije preveč oddaljene — toda Bogu in Materi Božji bodi hvala: mnogo čez 4000 je bilo med tem časom obhajancev. Ogromno nepričakovano število! -- ''Slovenec'' 20. 10. 1899 (27/241)

===&lt;span style=&quot;color:green;&quot;&gt;Lavtižarjev opis fare Dobrava&lt;/span&gt;===

'''Dobrava pri Kropi.''' Farna cerkev sv. Križa na Dobravi stoji sredi lepo obdelanega polja, od koder je razgled po vsem Gorenjskem. Proti zapadu imaš pred seboj Triglavsko pogorje, na severu gledaš dolgo vrsto Karavank, ob jugu pa zreš Selške hribe s prijazno cerkvico sv. Primoža na Jamniku. Z enega samega kraja vidiš 26 cerkva; ta kraj (Vreče) slovi zarad tega. V župnijo spadajo vasi: Zgornja, Srednja in Spodnja Dobráva, Mišáče, Lipnica, Prezrénje, Podnart, Otóče in Záloše.

Ko je bila vstanovljena župnija l. 1788, vzeli so prve vasi iz Mošenjske, zadnji dve (Otoče in Zaloše) iz Podbreške fare. Pripovedujejo, da so v začetku mislili župnijo vstanoviti v Otočah, slednjič vendar odjenjajo Otočani in Zalošani s pogojem, da bodo skrbeli samo za svojo podružnico v Otočah, kjer imajo tudi lastno pokopališče.

Dobravska cerkev nima sicer nobene znamenitosti, vendar je snažna in s potrebnim oskrbljena, 19'5 metrov dolga, 8'5 metrov široka. V stranskem altarju je sv. Rok, kamor se shaja o njegovem godu 16. avgusta veliko ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev. — V Otočah časte sv. Antona puščavnika, kjer je 17. januarija in v nedeljo potem duhovno opravilo. Ljudje prinesejo dar v denarju ali kračah, da bi imeli srečo pri živini.

Kot posebnost moramo še omeniti, da zvoni v Otočah od spomladi do jeseni vsako saboto ob dveh popoludne z velikim zvonom v zahvalo, da so rešeni požrešnega črva, ki je več let pustošil polje in travnike.

Krstna knjiga se začenja 16. novembra, poročna 26. novembra, mrliška 5. decembra. Vse iz l. 1788.

'''Župniki.''' Duhovnih pastirjev je imela Dobrava do sedaj ednajst  in sicer:

# Karol Benegalia (1788–1792). Tega nahajamo kot župnika v Bohinjski Srednji Vasi l. 1773.
#  Fortunat Risser (1792–1796).
#  Matevž Jegrischeg (1796–1800), bivši stolni kapelan v Ljubljani. Dobil župnijo Bohinjsko Bistrico, kjer je umrl 18. maja 1812.
#  Franc Jeras (1800–1803).
#  Andrej Stegner (1803–1806). Odšel v Železnike.
#  Juri Brevitz (1807–1823).
#  Matija Ressmann (1823–1835). Umrl v Podbrezjah 18. aprila 1843.
#  Miha Rosman (1835–1858). Živel v pokoju na Blejski Dobravi, kjer je zapustil ta svet 4. decembra 1868, star 73 let.
# Jakob Polizhar (1858–1879). Po 85 letnem zemeljskem potovanju je zaspal v Gospodu 15. novembra 1892 kot župnik in zlatomašnik v Podbrezjah. Poličar je bil pobožen mož. Molil je ob nedeljah, ko je imel dosti druzega dela, še posebej sam za-se križev pot hodeč od postaje do postaje. S premoženjem je varčeval pri novčičih, za dobre namene pa štel stotake. Do poznih let je bil jako gibčen, hodil rad peš in vedno se mu je mudilo.
#  Jakob Aljaž (1880–1889), sedaj župnik na Dovjih.
#  Valentin Alijančič (1889–1896). Dal je napraviti novo streho na farni zvonik l. 1891, na Otoški l. 1893. Od 3. novembra 1896 župnik na Jesenicah. 6. aprila 1897 seje vrnil zopet na priljubljeno Dobravo.

'''Zvonovi''' so z dur-trizvokom es-g-hes in s premerom 119 : 94 : 79 cm. Veliki zvon tehta 1600  ℔.&lt;ref&gt;1 funt (lb 'libra') = 0,45 kg.&lt;/ref&gt;  Vlil Peter Hilzer v Dunajskem Novem Mestu. Napis v sredi: SVB PAROCHO R. D. IACOBO ALJAŽ A. DOMINI 1880. (Ko je bil župnik č. g. Jakob Aljaž v letu Gospodovem 1880.) Zvon je ljudstvu zelo všeč. Podobe: Križ, Marija obdana s sijajem, sv. Helena s križem.

Srednji ima teže 803 ℔ in je prišel l. 1856 iz livarne Antona Samassa v Ljubljani. Križ s posebno lepim izrazom Kristusove glave, sv. Rok in sv. Sebastijan, sv. Florijan.

Mali. To je tisti zvon, o katerem pravijo, da je vlit iz starih »cvancgarc«. Zvonar Anton Samassa v Ljubljani l. 1847. Teža 478 Ft. Križ, nadangelj Mihael z luciferjem v podnožju, sv. Jurij na konju. -- Josip Lavtižar: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9BDCEL4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1897&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Zgodovina župnij v Radovljiški dekaniji'', 1897]

==Šola==

'''Cesarica Marija Terezija''' je ob koncu 18. stoletja uzakonila obvezno osnovno šolanje v takratni Avstriji. Prvo osnovno šolo je dobila Kropa, za njo Kamna Gorica, ob koncu 19. stoletja pa še Dobrava in Ovsiše. Te štiri ljudske šole so obstajale v nespremenjeni obliki do leta 1957. -- Stane Mihelič: Osnovno šolstvo v Lipniški dolini. ''Radovljiški zbornik'' 2000 

'''Odlok o ustanovitvi dobravske šole''' je iz leta 1878, odprli pa so jo naslednje leto, 1879. Vaščani so jo sezidali na svoje stroške, vlada je prispevala 2400 goldinarjev. Do 1896 so jo obiskovali učenci z vseh treh Dobrav, Lipnice, Prezrenj, Otoč, Mišač, Zaloš in Podnarta. 1896 so učenci iz Ovsiš, Podnarta in Prezrenj začeli hoditi v novo šolo na Ovsišah, na Dobravsko pa otroci iz Brezovice. Šolska stavba na Dobravi je imela eno učilnico in učiteljevo stanovanje. 1879 in 1880 je bil prvi učitelj Anton Junc, ki je opravil tudi učiteljski izpit in odšel. Po pol leta brez šole ga je nasledil Franc Česnik (1881, 1882). 1882 je bilo v času učitelja Ignaca Rozmana (1882&amp;ndash;1886) na Dobravi veliko slavje ob 600-letnici Kranjske pod Habsburgom. -- Verena Štekar-Vidic: ''Iz zgodovine osnovne šole v Kamni Gorici, na Dobravi, na Ovsišah'', 1990; po Šolski kroniki 1879&amp;ndash;1925, Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota Kranj.

'''Kakošen sad''' so nekdanje nemške ljudske šole na Kranjskem obrodile. Ali res toliko Kranjcev med Nemce zahaja, da bi se bilo zato treba vsem v ljudskih šolah nemščine učiti? – Da se prepričamo, da ne zahaja toliko našega ljudstva med Nemce, kakor morda nekteri nevedneži mislijo, sem si izvolil v pregled visoko gorensko stran, ktera je nemški meji najbližja in kjer je toraj občenje med Slovenci in Nemci najbolj pogosto. Koliko jih toraj iz te okrajine živi med Nemci ali mednja zahaja? Iz Radolice 3, iz Mošenj 17, iz Dobrave 1, iz Krope 1, iz Ovsiš 5, iz Kamnegorice -, Begun 30 [...] -- ''Kmetijske in rokodelske novice'' 8. 8. 1866

'''Iz Ovsiš pri Kropi na Gorenjskem''', 6. maja. [Izv. dop.] Dandenašnji nij nobeno drago vprašanje tako dolgi časi stalno na dnevnem reda nego je šolsko; vse hiti na prej in kliče napredek, omika itd., vsak gleda na to, kako bi iz splošnega zaklada naj večji dobiček vlekel, sam pa bi za splošni blagor naj pičleji donesek žrtvoval; učitelj nij zadovoljen s povišano plačo in vedno pripovedujo, kako slabo je plačan, kmet, posestnik, stoka, kam borno prišli, uradnikom se je plača povišala i zopet učitelj zabteva še višjo plačo nego jo »gospod« »dobivajo«, zemlja pa nam leto za letom slabejše rodi, mi smo uže na beraškej palici In terja se vedno več od nas, mi ne vemo kje vzeti, mi ne moremo plačevati. V naj večjej zadregi pa je deželni zbor, on hoče za povzdigo, omiko, izobraženje za blagost naroda skrbeti, da ta v splošnem napredku ne bo zaostajal za drugimi narodi, nasproti pa zopet za zidanje potrebnih novih šol, za povišanje učiteljskih plač in za pomnoženje učiteljev na posameznih šolah ne more preobložene davkoplačevalce tako silno potrebnih svot dovoliti. Pri splošnej plači stroškov za šolo se je ljudstvo tudi bolj začelo za šolo brigati. Mi mislimo, da bi se pri slabem denarnem stanji takoj le za take šole skrbelo, katere so nujno potrebne, ne pa, da bi se tako ravnalo, kakor pri nas namreč nasprotno. V našej soseski ali županiji imamo dve župniji, namreč Ovsiše in Dobrava in — nobene šole! Naj bližja šola je v Kropi, poldrugo uro hoda daleč, i tudi ta šola je bila do zadnjega časa slaba, kajti učitelj je bil ob enem c. kr. poštar, kateri slučaj je v naših krajih pogostoma v škodo šolskemu poduku v navadi. Kroparji so to kmalu izprevideli (drugo pa še ne), da je šola pošti na kvar in terjali so od učitelja naj pusti šolo ali pošto. Mož si je drugod službo preskrbel in sedaj čez dolgo časa je v Kropi zopet učitelj, to da tržni otroci ne marajo tujih otrok, delajo jim zapreke, tedaj ti le redko dohajajo, mi smo tedaj popolnem brez šole. Bivši okrajni predstojniki so uže sem ter tja napotili zaradi ustanovitve nove šole kako obravnavo, toda brez uspeha i še le zadnji čas je kraj. šolski svet v Radovljici odločil naj se za našo občino napravi i sicer le ena šola. Vsled pritožbe in po zaslišanji občinskega odbora je pa dež. šolski svet v Ljubljani odločil, naj se napravi ena šola na Ovsišah i druga na Dobravi in naj se potrebno za to preskrbi. To pozvedši mislili smo, da se bode za nova postopja takoj skrbelo in v ta namen napotilo tako, da dobimo šole, učitelja in da bode mogoče tudi učitelj na Ovsišah ob enem tudi c. kr, poštar za bližnji Podnart, kjer do sedaj na železnični postaji še pošte nič nij. Od priprav za šole do sedaj nijsmo slišali nič in to brž ko ne ker se je plemeniti naelnik okr. šol. sveta i c. kr. glavar proti dostojnemu možu izrazil: »Ker vam za to šolo nij dosti mar, bom pa torej še jaz nekoliko zadrževal, jaz vam dober stojim za to, da še tri leta šole imeli ne boste!« Da bi plemeniti gosp. Wurzbach v resnici tega izvršiti ne nameraval, gotovo bi se proti županu tako ne izrazil; tega gospoda smo do sedaj smatrali kot personificiranega zastopnika aristokracije in za strastnega sovražnika vsacemu, kar po slovenskom narodu diši, za prihodnji čas ga bomo častili za mračnjaka in sovražnika šolskega napredka. Iz omenjenih besedij g. W. bi se mogoče sodilo, da naše ljudstvo nečejo šole i se je brani. Uže štiri leta imamo pri nas privatnega učitelja, kateri po posameznih vaseh i hišah otroke podučuje, Ijudje previdijo potrebo poduka in si učitelja z žuljavimi rokami preskrbe, ker tega taisti ne store, kateri imajo za to dolžnost! To smo napisali v ta namen, da bi se v enacih razmerah tudi drugod premišljevalo. -- ''Slovenski narod'' 12. 5. 1875

'''Iz Kamnegorice (Na Gorenjskem).''' 18 . jun. [Izv. dop.] Pisarilo se je pri uradih in komisijoniralo zarad šole na Dobravi pri Kamnigorici uže mnogo, a žali bože brez uspeha. Otroci ne hodijo potem takem nikamor v šolo. Le nekoliko ljudij previdi dobroto in koristne nasledke šol in teh je baš malo, da pošiljajo vsaj pozimi svoje otroke v Kamnogoriško šolo, katera je komaj dober četrt ure od Dobrave odstranjena. Na spomlad, ko živinska paša pride, še ti izostanejo. Ako po zimi v Kamnogorico v šolo hodijo, zakaj bi ne spomladi in po letu ne hodili; misel naravna je, da lažje, nego po zimi. — Po mojem mnenji bilo bi svetovati, namesto šolo na Dobravi delati, katera bi stala dosti stroškov in učitelja, katerih
dandenes toliko manjka, da bi se Dobrava in Mišače v Kamnogoriško šolo utelesile, Brezovica, Črešnica in Polšica v Kropo, Ovšise in Podnart v Podbrezje, Otoče in Žaloše v Ljubno in nikjer ne bodo imeli otroci čez pol ure hoda. Torej iz celih osem vasij večjih in manjših mladina šole ne obiskuje. Nij se čuditi torej, če pri pomankanji šol se surovost, mesto da bi se izmanjševala, vedno le množi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E04GNBRG/9f64fc4e-b395-4ca3-897d-85ccca1b317f/PDF ''Slovenski narod'' 24. 6. 1875]

'''Iz seje deželnega odbora 24. junija t. l.''' Za zidanje šole na Dobravi pri Radovljici je deželni odbor sklenil, l. 1877. pogojno dati 600 gld. podpore iz normalno - šolskega zaklada. -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4LE25VP/?query=%27keywords%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%40OR%40fts%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenski narod'' 29. 6. 1876 (9/147),] 3; [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DEZPZSHZ ''Učiteljski tovariš'' 15. 7. 1876]

'''Iz Kamnegorice 5. junija.''' [Izv. dopis.] Uže dolgo vam gospod urednik nij nihče poročal novic naše okolice. [...] Ne morem pa si kaj, ako svetu povem, kako samovoljno in trmasto, da ne rabim ostreje besede, ravnajo še v nekaterih krajih udje krajnega šolskega sveta — posebno pa taki, ki zahvalo izrekajo v »Laibacher Schulzeitungi« , za vzor bi postavil lehko Dobravčane. Ako bo kaka ostra beseda v mojih vrsticah, bode naj pušica in zadene naj na pravem kraji, da se popravi krivica onemu, ki bi govoriti moral, a molči, ko janec, ki ga pelje v klavnico.

G. učitelj na Dobravi pri Kamni gorici je mož, ki bi ga po vsej pravici lehko imenovali vaščani značajnega moža in uzornega učitelja, ali revež nij muzikaličen in to je po njihovej sodbi zadosti, da je slab »šomošter«, kajti tem ljudem je njihov prid ljubši, ko korist, katero deli dober učitelj nedolžnej deci. Niti laži, niti obrekovanja se ne sramujejo,  in ker jim se še nij posrečilo, da bi c. kr. okrajni šolski svet prestavil gospoda učitelja, začeli so mu nagajati na vse mogoče načine, kakor razposajeno dete, ki svaritelju odgovori; zdaj pa nalašč. Pa olikani Dobravci tudi učitelja ne potrebujejo, saj so sami bili vzgojeni brez njega, torej njihovi otroci tudi ne potrebujejo voditelja in odgojitelja, ter potem bi bila nevarnost blizu, da bi Dobrava ne slovela daleč okoli, kako izvrstno mladino da ima — morebiti bi ne bilo vsake četrt leta kakega uboja, in potem bi se radoljiška žandarmerija zmanjšala lahko za polovico. V ta namen dobri Dobravčani svojih otrok nečejo pošiljati v šolo, g. učitelja zasmehujejo in obrekujejo v pričo svojih otrok; v ta namen so mu revežu, ker j e bolan in vedo, da se ž njimi pričkal ne bode, da jih tožit ne bode šel in ker jih itak zapusti kmalu, odvzeli šolski vrt in ga daii za dva goldinarja v najem in zdaj raste prav lepo na vsem vrtu krompir. To so oni možje, ki zahvalo za kako podporo izrekajo v »Laibacher Schulzeitungi!« Jaz bi se prav nič ne čudil, ko bi krajni šolski svet g. učitelju zdaj, ko dobi začasni pokoj, ne pokazal vrat in rekel: Šolo dali smo tej ali tej družini v najem, poiščite si torej druzega prebivališča. -- ''Slovenski narod'' 6. 6. 1882

'''Iz radovljiškega okraja.''' Okrajno učiteljsko društvo. Dne 18. kimovca t. l. je imelo radovljiško društvo prvi svoj občni zbor v šolskem poslopji radovljiškem. Udeležilo se je zborovanja 19 gg. učiteljev in gdč. učiteljic [...] Pravi udje volijo na to odbor. Izvoljeni so gg. Marko Kovšca [Kropa], predsednik; Karol Bernard, podpredsednik; Ignacij Rozman, tajnik: Karol Simon, blagajni [...] Pri točki &quot;Posamezni nasveti&quot; oglasi se g. Franč. Gärtner, učitelj na Dobravi ter omenja, naj se vloži peticija do visokega deželnega zbora, da bi nam isti blagoizvolil pripomoči v to, da se učiteljske plače urede že vsaj leta 1891. [...] Večina gg. učiteljev in gdč. učiteljic se je udeležila skupnega obeda v dobro znani gostilni g. Mat. Klinarja. [...] Ignacij Rozman, Mošnje -- ''Učiteljski tovariš'' [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DGDK7EYG 15. 10. 1890]

'''Hripa na Gorenjskem.''' Ker se v občini Ovsiše razširja vedno bolj hripa, zaprla se je na podlagi zdravniškega poročila ljudska šola v Dobravi pri Kropi za osem dni. -- ''Slovenski narod'' 21. 2. 1893

'''Influenza.''' Wie uns aus Oberkrain geschrieben wird, ist wegen Umsichgreifens der Influenza in
der Gemeinde Ovsiše auf Grund des eingeholten amtsärztlichen Gutachtens die Sperrung der Volksschule in
Dobrova bei Kropp auf die Dauer von 8 Tagen verfügt worden. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VPFB52OL/1e07f2bf-b2c3-4bde-ac56-b3d9fbb52e4f/PDF ''Laibacher Zeitung'' 21. 2. 1893]

'''Novo ljudsko šolo,''' in sicer jednorazrednico, dobi fara Ovsiše v radovljiškem okraju. Tej šoli bodo vtelesene k občini Ovsiše spadajoče vasi: Ovsiše, Črešnjica, Dobravica, Prezrenje, Podnart, Poljšica, Rovte in nekatere v Rovte pri Nemiljah spadajoče hiše. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TF7JZ4OJ/a8a039e4-0550-450f-9094-f08cca727211/PDF ''Slovenec'' 30. 12. 1893]

'''Podpore za šolske zgradbe''' iz deželnega zaklada je dovolil deželni zbor kranjski sledečim šolskim občinam: Dobrava 200 gld. -- ''Učiteljski tovariš'' 16. 2. 1894

'''Im Bezirke Radmannsdorf. A. Ans die direkten Steuern''' Ovšiše, pro 1894: a) in den Steuergemeinden Dobrava bei Kropp und Zaloše, 8% für Gemeindebedürfnisse, 9% für Schulerfordernisse, 11% für den Schulhausbau in Ovšiše, zusammen 28%; b) in der Steuergemeinde Kerschdorf, 8% für Gemeindebedürfnisfe, 20% für den Schulhausbau in Ovšiše, zusammen 28%. Z. Z. 1850, 3344 de 1894.)

'''Neue Volksschulen.''' Aus dem bisherigen Schulsprengel Dobrava bei Radmannsdorf wurden zwei Schulsprengel, Dobrava und Ovsise, gebildet und dem letzteren Schulsprengel, für welchen eine neue einclassige Volksschule errichtet werden soll, die schulpflichtigen Kinder (gegenwärtig 107) der Ortschaften Ovšiše, Kerschdorf, Dobravica, Prezrenje, Polšica imb Rowte, sowie einiger Weiler der Ortsgemeinde Selzach zugewiesen. (Z. 6370, 11.798 de 1893.) -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KGL97S45/a77c0b7c-5552-48a9-bc8f-5ba0949d4ebb/PDF ''Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani ... / Bericht über die Verhandlungen des krainischen Landtages zu Laibach'' 1894/95 (35/5)]

Na Dobravi pri Kropi je '''potres''' poškodoval posebno župnišče in šole. Župnik in učitelj nista upala prenočiti v svojem stanovanji. Župna cerkev ima tri velike razpoke. -- ''Kmetijske in rokodelske novice'' 26. 4. 1895

Na Dobravi pri Kropi je potres močno poškodoval župnišče in šolo. Župna cerkev je dobila tri velike razpoke. Slišalo se je, kakor bi prihajal železnični vlak. -- ''Rodoljub'' 4. 5. 1895

===&lt;span style=&quot;color:green;&quot;&gt;Učitelji&lt;/span&gt;===

{| class=&quot;wikitable&quot; 
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1879, 1880 
|Anton Junc (Na Kranjskem: Stalno postavljeni: [...] g. A. Junec v Dobravi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YPKAUNDE/a2af5a63-6133-4115-b43c-70d54fa7f1a0/PDF ''Popotnik'' 23. jun. 1880])
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1881, 1882 
|Franc Česnik; v letih 1880&amp;ndash;1889 je verouk poučeval in včasih nadomeščal učitelja župnik Jakob Aljaž
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1882 
|Ignacij Rozman (začasni uč., gre potem v Mošnje, 1887 spet med naročniki MD na Dobravi)
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1885/1886 
|[Ignacij Rozman, začasni učitelj (* 1860 Ljubno, prva služba 1882)]
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1886/1887 
|Ignacij Rozman, učitelj 
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1887/1888 
|Konrad Mally, učitelj (*1858 Tržič, prva služba 1883, stalno nastavljen 1887)
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1888/1889 
|Fran(c) Gärtner (* 1863, prva služba 1883, stalno nastavljen 1887); Gärtner Katarina, učiteljica ženskih ročnih del
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1890 
|[[Dobravski kdojekdo#Frančišek Rojina|Frančišek Rojina (* 1867 Šiška, prva služba 1887, na Dobravi od 1890)]]
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1892 
|Franc Rojina, učitelj
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1893 
|Janko Pianecki, učitelj v Radovljici (rojen 1866 v Kozarišču pri Ložu, pozneje se je ukvarjal z izobraževanjem gluhonemih)
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1893 
|[[Dobravski kdojekdo#Fortunat Lužar|Fortunat Lužar]]; njegova žena je poučevala ročna dela; 1894 je prvič omenjena šolska knjižnica, ki ji je knjige daroval župnik Aljančič, gl. [[Dobrave v 19. stoletju#Darovi]] 
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1895–1896 
|Fortunat Lužar (1898 je že v službi pri Sv. Juriju pri Izlakah, na Dobravi ni leta 1888/89 nikogar)
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1896–1906&lt;!-- po šolskih izvestjih: 1898--1904 --&gt; 
|Marija (Minka) Hacin (* 1871, † 1910 na Dobravi, pokopana v Velesovem, prva služba 1896; 1896 je še imela status začasne učiteljice)
|}

'''Lehrerstellen.''' Im Schulbezirke Radmannsdorf sind nachstehend angefühlte Lehrstellen mit Beginn des nächsten Schuljahres zu besehen: 1.) die Lehrerstelle an der einklassigen Volksschule in Dobrawa bei Kropp mit jährlichen 450 fl. Gehalt und Naturalquartier. -- [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ECJYT1CR ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 26. Juli 1878 (Nr. 169), 1]

'''Razpisi učiteljskih služeb.''' V šolskem okraji Radovljiškem. Nanovo ustanovljeni ljudski šoli v Dobravi pri Kropi, učit. služba, 1. p. 450 gld. in stanovanje. Kraj. šl. svetu do 4. novembra t. l. -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRCTGAAZ/?query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 5. 11. 1878 (6/121)] — V šolskem okraji Radoljskem. Učiteljske službe na Dobravi pri Kropi (450 gl.) -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDH0BEB2/? ''Učiteljski tovariš'' 1. 8. 1878 (18/15);] [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0YQ6PRN/?query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Učiteljski tovariš'' 15. 8. 1878 (18/16)]

'''Razpisi učiteljskih služeb.''' V šolskem okraji Radovljiškem. Nanovo ustanovljeni ljudski šoli v Dobravi pri Kropi, učit. služba, 1. p. 450 gld. in stanovanje. Kraj. šl. svetu do 4. novembra t. l. -- ''Slovenec'' 5. 11. 1878

'''Lehrerstellen.''' Im Schulbezirke Radmannsdorf sind nachstehende, dermalen mit Aushilfslehrern besetzte Lehrerstellen durch geprüfte Lehrer provisorisch, beziehungsweise definitiv zu besetzen, als: 1.) die Lehrerstelle zu Dobrawa bei Kropp, Gehalt jährlich 400 fl. und Wohnung. -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDS4XWEB/?query=%27keywords%3d%22Dobrawa+bei+Kropp%22%40OR%40fts%3d%22Dobrawa+bei+Kropp%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 8. 7. 1879 (154), 1]

'''Razpisi učiteljskih služeb.''' Na Kranjskem. V šol. okraji Radovljiškem (dosihmal oskerbovali namestni učitelji): učit. službe na Dobravi pri Kropi [...] po 400 gl. in stanovanje [...] -- [http://www.dlib.si/results/?pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27rele%253dU%25c4%258diteljski%2btovari%25c5%25a1%27 ''Učiteljski tovariš'' 1. 8. 1879 (19/15)]

'''Premembe pri učiteljstvu.''' G. J. Junec, poprej na Dobravi pri Kropi, učitelj pri sv. Kocijanu pri Turjaku. -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFQM1S6N/?query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 18. 11. 1880 (8/128);] [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBIB8MPD/?query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenski narod'' 16. 11. 1880 (13/263);] ''Učiteljski tovariš'' 15. 11. 1880 (20/22)

'''Razpisi učiteljskih služeb.''' Na Kranjskem. V šolskem okraju Radovljiškem. [...] Na 1razredni ljudski šoli na Dobravi pri Kropi razpisuje se v stalno umeščenje učiteljska služba (dosihmal) začasno, l. p. 400 gold. in stanovanje. […] Prošnje do 14. aprila 1880 pri c. k. okraj. šl. svètu v Radovljici. -- ''Učiteljski tovariš'' 1. 4. 1880 (20/7)

'''Spremembe pri učiteljstvu.''' Na Kranjskem stalno postavljeni: gdč. A. Hofbauer (III. učit.) v Radoljici; g. Jekovec v Ljubnem in g. A. Junec v Dobravi. -- ''Popotnik – list za šolo in dom'' 25. 6. 1880

'''Premembe pri učiteljstvu.''' Na Kranjskem: g. Anton Junec iz Dobrave p. Kropi k sv. Kocijanu. -- ''Učiteljski tovariš'' 1. 10. 1880

'''Concursauschreibung.''' An der einklassigen Volksschule zu Dobrava bei Kropp ist die Lehrstelle, womit ein Jahresgehalt von 400 fl. nebst Naturalwhonung im Schulhause verbunden ist, zu besetzen. Bewerber um diese Lehrstelle wollen ihre gehörig instruierten Gesuche, und zwar jene, welche bereits angestellt sind, im Wege ihres vorgesetzten Bezirkschulrathes, bis 24. Oktober 1880 hieramts überreichen. K. k. Bezirkschulrath Radmannsdorf, am 3. Oktober 1880. -- ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 9. 10. 1880

'''V šolskem okraji Radovljiškem.''' Na Dobravi pri Kropi, na 1razrednici, učit. služba, l. p. 400 gl. in stanovanje. Prošnje do 24. oktobra t. l. -- [http://www.dlib.si/results/?pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27rele%253dU%25c4%258diteljski%2btovari%25c5%25a1%27 ''Učiteljski tovariš'' 15. 10. 1880 (20/20)]

'''Premembe pri učiteljstvu.''' Na Kranjskem: g. J. Junec, poprej na Dobravi pri Kropi, učitelj pri sv. Kocijanu pri Turjaku. -- ''Učiteljski tovariš'' 15. 11. 1880; ''Slovenec'' 18. 11. 1880

'''Premembe pri učiteljstvu.''' Na Kranjskem: G. France Česnik, učitelj na Dobravi, v Radovlj. šl. okraji. -- ''Učiteljski tovariš'' 15. 5. 1881

'''Razpisi učiteljskih služeb.''' Na Kranjskem. V Radovljiškem šolskem okraju. V enorazrednici na Dobravi pri Kropi s 400 gold. letne plače in s stanovanjem. Prošnje do 15. avgusta t. l. na c. k. okrajni šolski svet v Radovljici. -- [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;pageSize=25&amp;fyear=1882&amp;query=%27rele%253dU%25c4%258diteljski%2btovari%25c5%25a1%40AND%40date%3d15.07.1882%40AND%40issue%3d14%27 ''Učiteljski tovariš'' 15. 7. 1882 (22/14)]

'''Na 2razrednici v Dobravi pri Kropi''' 400 gld. in stanovanje začasno, ali tudi provizorno do 15. avgusta. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF3RQ1VZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1882 ''Slovenec'' 15. 7. 1882 (10/78);] ''Slovenski narod'' 14. 7. 1882 (15/159)

'''Premembe pri učiteljstvu.''' v Lozice pride začasno Fr. Česnik. -- ''Učiteljski tovariš'' 15. 3. 1884

'''Enorazredna Ljudska šola Dobrava (plača 400 gld.):''' Rozman Ignacij, zač. učitelj. Rojen v Ljubnem l. 1860, služba od l. 1882. -- Jakob Predikaka: ''Imenik šolskih oblastev, ljudskih šol, učiteljev in učiteljic'', Ljubljana, 1885

'''Dobrava''' (Kropa) enorazrednica 117 uč. Rozman Ign. uč. (IV.) r. v Ljubnem 60. l. -- ''Popotnikov koledar za slovenske učitelje'', 1887 [za stanje v začetku šolskega leta 1886/87]

'''Premene pri učiteljstvu.''' Kranjska. G. Konrad Mali, zač. učitelj v Begunjah, gre na Dobravo in g. Ignacij Rozman, zač. učitelj na Dobravi pa v Mošnje (na Gorenjskem). -- ''Učiteljski tovariš'' 15. 11. 1986

'''(Razpisana) je služba učitelja na Dobravi pri Kropi.''' Šola je enorazredna in nese 430 goldinarjev in stanovanje. Prošnje do 25. marca 1887 c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Radovljici. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FMMWSC3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1887&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 4. 2. 1887 (15/27)]; '''Lehrstelle.''' [...] -- ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 9. 10. 1880

'''Razpis učiteljske službe.''' Na enorazredni ljudski šoli na Dobravi pri Kropi se razpisuje služba učitelja, ob enem šolskega voditelja z letno plačo 400 gld., z opravilnino 30 gld. in s prostim stanovanjem. Oddala se bode stalno, ali začasno. Prošnje naj se po uradnem potu oddajajo pri podpisanem uradu do 25. dne marca 1887. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici v 1. dan februvarja 1887. -- ''Učiteljski tovariš'' 15. 2. 1887 (27/4); ''Učiteljski tovariš'' 1. 3. 1887 (27/5)

'''Aus dem k. k. Landesschulrathe.''' [...] für die Lehrstelle an
der Volksschule in Dobrova bei Kropp der bisherige provisorische Lehrer dortselbst, Conrad Mally, definitiv ernannt und bezüglich der hiedurch erledigten Lehrstelle in
Breznic, dann jener in Lees die vorgeschriebene Amtshandlung veranlasst. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8K17472I/f8537155-a2c2-4cbc-9a12-829aa81b9df3/PDF ''Laibacher Zeitung'' 13. 6. 1887]

'''(Razpisane učiteljske službe:)''' Na Dobravi pri Kropi je razpisana učiteljska služba; plače 400 gld., doklade 30 gld. in stanovanje. — [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6L7J4YYL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1888&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 16. 3. 1888 (16/63);] ''Slovenski narod'' 14. 3. 1888 (21/61) 

'''V šolskem okraji Radovljica se razpisujejo''' nasledne učiteljske službe v stalno, oziroma začasno umestitev: 3. Služba učitelja in voditelja na jednorazrednici na Dobravi pri Kropi s 400 gld. letne plače, 30 gld. opravilne doklade in s prostim naturalnim stanovanjem -- ''Učiteljski tovariš'' 15. 5. 1888 (28/10)

'''Gosp. Konrad Mali,''' začasni učitelj na Dobravi pri Kropi, je za trdno postavljen. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHYVCJXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1887&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 17. 6. 1887 (15/135);] ''Slovenski narod'' 16. 6. 1887 (20/134); ''Učiteljski tovariš'' 15. 6. 1887 (27/12)

'''Dobrava pri Kropi''', enorazrednica, 120 uč., Mally Konrad, uč. (III.), r. v Tržiču 58 l. sl. pd 82 l. -- ''Popotnikov koledar za slovenske učitelje'', 1888 [po stanju v začetku šolskega leta 1887/88]

'''Aus dem krainischen Landcsschulrathe.''' [...] und die Lehrstelle an der einclassigen Volksschule in Heiligeenkreuz bei Neumarktl dem Lehrer in
Dobrava bei Kropp, Konrad Mally [...] definitiv verliehen. -- ''Laibacher Zeitung'' 20. 2. 1888.

'''G. Konrad Mali''', učitelj na Dobravi pri Kropi, gre na jednorazredno ljudsko šolo v Križe pri Tržiči na Gorenjskem. -- ''Slovenski narod'' 5. 3. 1888

'''Razpisane učiteljske službe:''' Na Dobravi pri Kropi je razpisana učiteljska služba; plače 400 gld., doklade 30 gld. in stanovanje. -- ''Slovenski narod'' 14. 3. 1888; ''Slovenec'' 16. 3. 1888

'''V šolskem okraji Radovljica''' se razpisujejo nasledne učiteljske službe v stalno, oziroma začasno umestitev: 3. Služba učitelja in voditelja na jednorazrednici na Dobravi pri Kropi s 400 gld. letne plače, 30 gld. opravilne doklade in s prostim naturalnim stanovanjem -- ''Učiteljski tovariš'' 15. 5. 1888

'''Premene pri učiteljstvu.''' Za trdno so postavljeni g. g.: Ignacij Rozman, učitelj v Mošnjah, Fran Gärtner, učitelj na Dobravi pri Kropi (na Gorenjskem). -- ''Učiteljski tovariš'' 15. 5. 1888

'''(Iz deželnega šolskega sveta.)''' učiteljsko službo na jednorazrednici na Dobravi pri Kropi g. Fr. Gärtner. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPSGVCST/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1888&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 23. 5. 1888 (16/117)]

'''G. Fran Gartner, učitelj v Zorici,''' imenovan je učiteljem na Dobravi pri Kropi. -- ''Slovenski narod'' 24. 5. 1888 (21/118)

'''G. Konrad Mali, učitelj na Dobravi pri Kropi,''' gre na jednorazredno ljudsko šolo v Križi pri Tržiči na Gorenjskem. -- ''Slovenski narod'' 5. 3. 1888 (21/53); ''Učiteljski tovariš'' 1. 3. 1888 (28/5)

'''Iz Ljubljane.''' Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta v 11. dan maja t. l. […] v Radovljiškem okraji odda se stalno […] učiteljska služba na enorazredni ljudski šoli na Dobravi pri Kropi učitelju v Sorici, g. Francu Gärtnerju.  -- ''Učiteljski tovariš'' 1. 6. 1888 (28/11)

'''Izpod Triglava o novem letu 1888.''' (Izv. dop.) Pošiljam Vam nekoliko podatkov iz šolskega okraja radovljiškega, o katerih mislim, da bodo zanimali vsakega, kdor se briga kaj za šolski napredek v domovini naši. Naš šolski okraj je imel doslej 1 štirirazrednico (v Radovljici), 6 dvorazrednic (na Bohinjski Bistrici, v Gorjah, v Gradu pri Bledu, na Jesenicah, v Kranjski Gori in v Srednji Vasi), 14 enorazrednic (v Begunjah, na Boh. Beli, na Breznici, na Dobravi pri Kropi, na Dovjem, na Fužinah, v Kamni Gorici, na Koroški Beli, v Kropi, v Lescah, v Ljubnem, v Mošnjah, v Ratečah in v Zasipu), dalje 2 šoli za silo (na Koprivniku in v Lešah) ter 1 šolo podružnico (na Planini nad Jesenicami). -- ''Učiteljski tovariš'' 15. 1. 1888 (28/2)

'''Dobrava pri Kropi''' 1razr. 76 + 60 uč. Gärtner Fran, u. (III.) Ljubljana 63, sl. od 83 (87) l. Gärtner Katina u. ž. r. d. -- ''Popotnikov koledar za slovenske učitelje'' 1889 [po stanju v začetku šolskega leta 1888/89]

Pri točki: »Posamezni nasveti« oglasi se g. Franč. Gärtner, učitelj na Dobravi ter omenja, naj se vloži peticija do visokega deželnega zbora, da bi nam isti blagoizvolil pripomoči v to, da se učiteljske plače urede že vsaj leta 1891. V to svrho prosimo visoko zbornico, da bi pri popravi zakona mesto točke, ki se glasi: »Ta zakon stopi v veljavo s 1. prosincem po razglašenji zakona« vstavila točka »ta zakon stopi v veljavo s 1. prosincem po Najvišji sankciji.« Ob jednem pa se obrnimo do visoke vlade, da bi zakon prej ko prej predložilo v Najvišje potrjenje. Omenja dalje, da bi bilo umestno, ko bi vsi okraji cele kronovine po svojih zastopih podpisali tako peticijo. -- ''Učiteljski tovariš'' 15. 10. 1890

'''G. Frančišek Gärtner, stalni učitelj na Dobravi pri Kropi,''' pride na jednorazrednico v Velesovem. -- ''Učiteljski tovariš'' 1. 1. 1891 (31/1)

'''Na jednorazrednici na Dobravi pri Kropi''' je stalno ali začasno podeliti mesto učitelja in vodje s plačo IV. plačilnega razreda. Prošnje za to službo, katerim je priložiti vse potrebne priloge, podajo naj se tekom jednega meseca od dneva, ko se bo ta razpis prijavil v uradnem časniku, pri tem c. kr. okrajnem šolskemu svetu. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici dne 21. svečana 1891. -- ''Učiteljski tovariš'' 1. 3. 1891 (31/5)

'''(Učiteljski službi) ste razpisani:''' Na jednorazrednici na Dobravi pri Kropi je razpisano mesto učitelja s plačo IV. plačilnega razreda. Prošnje c. kr. šolskemu svetu v Radovljici. -- ''Slovenec'' 4. 3. 1891 (19/51)

'''Dobrava pri Kropi'' 879, 1razrednica, 87 + 68 : 67 (10) + 48 (16), [šolski vrt], Rojina Franc, u. (IV.) [roj. 18]67 Šiška pri Ljubljani, [služba od 18]87 (90). -- ''Popotnikov koledar za slovenske učitelje'' 1892 [Po stanju v začetku šolskega leta 1891/92]]

'''(Učiteljske premembe.)''' Na jednorazredno ljudsko šolo na Dobravi pri Kropi pride gosp. Fr. Rojina, doslej učitelj v Kolovratu. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2HZ53CNH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1891&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 11. 5. 1891 (19/105)]

'''(C. kr. deželni šolski svet)''' je sporazumno s knezoškofijskim ordinarijatom v Ljubljani podelil profesorja Metelka ustanove po 42 gld. naslednjim učiteljem: Frančišku Rojini na Dobravi pri Kropi. -- ''Slovenec'' 9. 1. 1892 (20/6); ''Učiteljski tovariš'' 16. 1. 1892 (32/2); ''Kmetijske in rokodelske novice'' 8. 1. 1892 (50/2)

'''Aus dem k. k. Landesschulrathe.''' [...] der definitive Lehrer an der Volksschule in Dobrova bei Kropp, Herr Franz Rojina. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SJ4MPGE3/c55558a2-a678-49f0-87bf-74e9f9d309e5/PDF ''Laibacher Zeitung'' 31. 12. 1892] 

'''Imenovani so bili:''' za mesto nadučitelja na dvorazrednici na Vačah stalni učitelj na ljudski šoli na Dobravi pri Kropi, g. Frančišek Rojina. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-502YUGOH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1893&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Učiteljski tovariš'' 16. 1. 1893 (33/2)]

[[File:Ivan Pianecki.jpg|thumb|Učitelj Ivan (Janko) Pianecki (* 1866), učitelj na Dobravi 1893, v letnih poročilih ni o njegovem službovanju nič, omenja ga zgolj dobravska šolska kronika]]

'''Mesto učitelja in šolskega voditelja''' na jednorazrednici na Dobravi pri Kropi se službenimi prejemki IV. plačilne vrste in s prostim naturalnim stanovanjem je stalno ali začasno popolniti. Prošnje za to mesto je vlagati do 31. mal. srpana po predpisanem potu pri tukajšnjem uradu. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici dne 30. rožnika 1893. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DQRZH3G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1893&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Učiteljski tovariš'' 16. 7. 1893 (33/14)]

'''Imenuje se g. Fortunat Lužar,''' stalni učitelj v Št. Lambertu, učiteljem-voditeljem na jednorazrednici na Dobravi pri Kropi. -- ''Popotnik'' 1893 (14/20); [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPZHWETS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1893&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenski narod'' 9. 10. 1893 (26/231);] ''Slovenec'' 9. 10. 1893 (21/231); [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICM2WM8C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1893&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Učiteljski tovariš'' 16. 10. 1893] (33/20)

'''Zahvala.''' Slavno društvo „Narodna šola&quot; za poslano šolsko blago zahvaljujejo šolska vodstva: jednorazrednice na Dobravi pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RV7IIA6V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1893&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Učiteljski tovariš'' 1. 12. 1893 (33/23)]

'''Dobrava pri Kropi.''' 879. 1-razr. Šol. vrt. Otr. 103, uč. 91. — Lužar Fortunat, u. 4., v., r. 70. Vel. Lašče, sl. 90-93. -- Ljudske šole. ''Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem ter obmejnih krajih kranjskih'' (1895), 128

'''Razpisane službe.''' Na jednorazrednici v Dobravi pri Kropi mesto učitelja in voditelja z dohodki IV. plač. razreda, funkcijsko priklado in prostim stanovanjem. Prošnje do 7. avgusta okrajnemu šol. svetu v Radovljici. -- ''Slovenski narod'' 24. 7. 1896 (29/168)

'''Na jednorazredni ljudski šoli v Dobravi pri Kropi''' podelila se bode stalno, slučajno začasno služba učitelja in šolskega voditelja s plačo IV. plačilne vrste, opravilno doklado in prostim stanovanjem. Prošnje za to službo naj se predpisanim potom s prilogami vred do 7 vel. srpana 1896 tu uradno oddajo. C. kr. okrajni šolski svet Radovljica, dne 16. mal. srpana 1896. -- ''Učiteljski tovariš'' 16. 8. 1896 (36/16–017)

'''Dobráva pri Kropi''' [1]879, 1 razr. 64+51 : 58 + 51 (52 14 : 17 11) [vrt], Hacin Marija u. (IV.), [rojena] [18]71 Velesovo, [18]96 [prva služba] -- ''Popotnikov koledar za slovenske učitelje'', 1897 [za stanje 1896/97]

'''Marija Hacin,''' učiteljica na Dobravi pri Kropi. -- ''Učiteljski tovariš'' 10. 6. 1898 (38/17)

'''Preizkušnje učiteljske usposobljenosti''' so se vršile v Gorici od 13. do 25. t. m. Oglasilo se je 15 slovenskih učiteljic in jeden učitelj. Uspeh preizkušenj je nastopni. Usposobljene so z odliko tele gospodične: Hacin Marija, učiteljica na Dobravi pri Kropi. -- ''Slovenski narod'' 30. 11. 1899 (32/275); ''Učiteljski tovariš'' 10. 12. 1899 (39/35); [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOWOR922/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1899&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Soča'' 28. 11. 1899 (št. 95)]

=== &lt;span style=&quot;color:green;&quot;&gt;Učenci na dobravski osnovni šoli&lt;/span&gt; ===

Dobravska šola je bila 1879, ko je bila ustanovljena, enorazrednica, imela je vrt.

{|class=&quot;wikitable&quot;
!Leto
!Šologodni dečki
!Šologodne deklice
!Šolarji (ponavljalci)
!Šolarke (ponavljalke)
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1886/87 
| 117 učencev skupaj
|
|
|
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1888/89 
| 76
| 60
|
|
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1891/92 
|87
|86
|67 (10)
|48 (16)
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1892/93
|
|
|
|
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1896/97
|64 (22)
|51 (14)
|58 (17)
|51 (11)
|}

===&lt;span style=&quot;color:green;&quot;&gt;Dijaki&lt;/span&gt;===

'''Prvi letnik filozofije''' so 1813/14 obiskovali Andrej Bohinc iz Zapog, Janez Kopač iz Šmarja na Dolenjskem ter Jakob Praprotnik s Spodnje Dobrave, a v drugem letniku je bil njihov tovariš tudi frančiškanski pater Felician Rant, ki je dobil spomladi 1815 dovoljenje za javno nadaljevanje študij, dasi je bil že mašnik; Bohinc in Praprotnik sta ostala v Ljubljani in v bogoslovju, Kopač se je posvetil študiju prava. [...] Med slušatelji pedagogike, kjer so prevladovali bogoslovci drugega letnika, so bili: 1815/16 Simon Pirc (Prešernov inštruktor) in Ferdinand Vonča, 1816/17 Jakob Praprotnik in Felicijan Rant, 1817/18 Podvinski, Kek in Smolnikar, 1818/19 izmed teologov Gašper Švab in Matija Čop, privatisti za študij tretjega letnika filozofije Blaž Crobath, Miha Kastelic in Janez Merhar ter absolvirani filozof Štefan Vidic.-- France Kidrič: [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6D5Z1J1M/3727b57a-5fbb-4941-a77a-918328f3f6e9/PDF ''Zgodovina slovenskega slovstva''], 1929--1938

'''Pleša Janez''' z Dobrave pri Kropi. -- Imenik učencev II. razred Gimnazije Kranj -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZPLIHPO/?query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Letnik c. kr. realne gimnazije'' 1872] in 1973&lt;br&gt;
'''Pogačnik Andrej''' z Dobrave pri Kropi. 1. razred. -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFQLG3GE/?query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Letnik c. kr realne gimnazije'' 1873]

'''Dobravski dijaki na klasični gimnaziji v Ljubljani'''. '''Jelenc Johann''' aus Dobrava bei Podnart. II b razred -- [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MIJQFNPG ''Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums'' 1881, 75;] III b razred -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTAMK4PA/?query=%27keywords%3d%22Dobrava+bei+Podnart%22%40OR%40fts%3d%22Dobrava+bei+Podnart%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums'' 1882, 61;] IV b razred -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XYBIKWH/?query=%27keywords%3d%22Dobrava+bei+Podnart%22%40OR%40fts%3d%22Dobrava+bei+Podnart%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums'' 1883] in 1884 kot ponavljalec (R za Repetent). Istega leta je bil v II b Classe vpisan '''Stroj Alois''' aus Dobrava bei Kropp -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKVMAQI1/?query=%27keywords%3d%22Dobrava+bei+Podnart%22%40OR%40fts%3d%22Dobrava+bei+Podnart%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums'' 1884, 92.] 

'''Kordež France''' z Dobrave pri Kropi. 2. razred -- Učenci po zasluženji uvrsteni. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFNXZ1O/?query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Letno poročilo I. mestne peterorazredne deške ljudske šole'' 1881/82]

'''Kordež Franc''' z Dobrave pri Kropi. -- II a razred. Letno poročilo II. mestne peterorazredne deške ljudske šole 1882/83,  45

'''Pretnar Franz''' aus Ober-Dobrava bei Steinbüchel. VII. b Klasse&lt;br&gt;
'''Stroj Alois''' aus Lipnica bei Podnart, VII. b Klasse&lt;br&gt;
-- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CZEAOGTQ/b66be9a9-a22a-40d0-9481-703641b30f4d/PDF ''Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums zu Laibach'' 1888]

'''Pogačnik Anton aus Mitterdobrava in Oberkrain''', Schüller. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZSOGB5NW/033f7cac-220c-4934-a8e0-558b73db44e0/PDF ''Letno poročilo o Deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Rudolfovem za šolsko in gospodarsko leto 1889/1890'']

'''Jelenec Alojzij''' z Dobrave pri Kropi. -- II. b razred&lt;br&gt; 
'''Hrovat Frančišek''' z Zgornje Dobrave. '''Koselj Jakop''' z Zgornje Dobrave. '''Koselj Jožef''' z Zgornje Dobrave. -- Obrtna pripravljalna šola 1. oddelek. ''Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske šole'' 1889/90

'''Šlibar Jernej''', Mišače (III. b. razred). -- ''Izvestje c. kr. državne nižje gimnazije v Ljubljani'', 1894

'''Jelenec Alojzij''' z Dobrave pri Kropi. -- 3. b razred. Obrtna pripravljalna šola 1. oddelek. '''Hrovat Frančišek''' z Zgornje Dobrave. '''Koselj Jakop''' z Zgornje Dobrave. '''Koselj Jožef''' z Zgornje Dobrave.&lt;br&gt;
'''Kocijančič Janez''' iz Lipnice. 4. a razred; '''Šlibar Jarnej''' z Dobrave. 4. b razred. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYY4GIGB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1889%2f1890 ''Poročilo o javnih in privatnih ljudskih šolah deželnega stolnega mesta'' 1889/90]

'''Jelenec Alojzij''' z Dobrave pri Kropi. III. b razred&lt;br&gt;
'''Hrovat, Frančišek''' z Zgornje Dobrave. '''Koselj Jakop''' z Zgornje Dobrave. '''Koselj Jožef''' z Zgornje Dobrave. Obrtna pripravljalna šola 1. oddelek&lt;br&gt;
'''Kocijančič Janez''' iz Lipnice. IV. a razred. '''Šlibar Jarnej''' z Dobrave. IV. b razred. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGFDSHVT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1890&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Poročilo o javnih in privatnih ljudskih šolah dež. stoln. mesta Ljubljane'' 1889/90]

'''Kalan Jakob''' aus Dobrova bei Kropp (1c Classe) --  [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWRS5AHD/4828c7d8-a4d8-4452-972b-e4bc9dac7b9b/PDF ''Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums'' 1890]

'''Kalan Jakob''' aus Mišače bei Dobrava. (2a Classe), '''Šlibar Bartholom''' aus Mišače bei Dobrava (1b Classe), '''Bohinec Johann''' aus Mišače bei Dobrava (1a Classe), 
'''Šolar Franz''' aus Dobrava bei Kropp (4a Classe) -- [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AD4YNQIZ ''Jahresbericht zu des k. Staats-Untergymnasiums zu Laibach'' 1890/91]

'''Bohinec Janez''' iz Dobrave pri Kropi. IV. a razred. -- ''Letno poročilo II. mestne petrazredne deške ljudske šole Ljubljana'' 1990/91

'''Šlibar Bartholom''', aus Mišače bei Dobrava. I. b. Classe (am Schlüsse des Schuljahres 1890/91)

V šolsko leto so vstopili na novo: '''Pogačnik Filip''' iz Dobrave pri Kropi na Gorenjskem. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GA2KGXJV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1893&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Letno poročilo o deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Novemmestu za šolski in gospodarski leti 1890/1891 in 1891/1892'']

'''Kalan Jakob''' aus Mišače bei Dobrava. II. a. Classe -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ERCVO9EJ/b621b23d-a273-4400-9d32-dfa5e2b95719/PDF ''Jahresbericht des k. k. Staats - Untergymnasiums zu Laibach 1891/92]

'''Bohinec Johann''' aus Mišače bei Dobrava. I. a. Classe (am Schlüsse des Schuljahres 1891/92) -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ERCVO9EJ/b621b23d-a273-4400-9d32-dfa5e2b95719/PDF ''Jahresbericht des k. k. Staats - Untergymnasiums zu Laibach 1891/92]

'''Šolar Franz''' aus Dobrava bei Kropp. 3. a. Classe 1890/91

'''Šolar Franz''' aus Dobrava bei Kropp. 4. a. Classe 1891/92

'''Jelenc, Marija''' z Dobrave pri Kropi. II. b razred -- ''Letno poročilo Uršulinskih dekliških šol'', Ljubljana 1891/1892

'''Hrovat Anton''' z Dobrave pri Radovljici. '''(Hrovat Frančišek)''' z Dobrave pri Kropi. (*Oklepaj pomeni, da je učenec med letom dobil spričevalo in se je rokodelskega pouka oprostil.) -- Imenik učencev, 1. oddelek. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L41ZGXUA/?query=%27keywords%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%40OR%40fts%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole'' 1891/92, 25]

'''Hrovat Anton''' z Dobrave pri Radovljici. -- Obrtno pripravljalna šola Imenik učencev, 1. oddelek. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPKM3S3K/?query=%27keywords%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%40OR%40fts%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole'' 1892/93, 21]

'''Bohinc Ivan''', Mišače pri Dobravi. R (1a razred), '''Kalan Jakob''', Mišače pri Dobravi. 4a, '''Šlibar Jernej''', Mišače, R 2b -- [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AD4YNQIZ ''Izvestje c. kr. državne nižje gimnazije'' 1892/93]

Iz prvega v drugo leto so prestopili: '''Pogačnik Filip''' iz Dobrave pri Kropi na Gorenjskem. -- ''Letno poročilo o deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli Novo mesto'' 1892/93

'''Kalan Jakob''' aus Dobrava bei Kropp, V. b Klasse &lt;br&gt;
'''Šolar Franz''' aus Unter-Dobrava, R--, V. c Klasse -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I2PRDCIJ/b5ba31a2-1527-48f2-85b7-45af73939d83/PDF ''Jahresbericht des k. k. Staats-Obergymnasiums zu Laibach'' 1893/94]

'''Jelenec Marija''' z Dobrave pri Kropi. -- Petrazredna ljudska šola, 3. b razred. [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;pageSize=25&amp;fyear=1894%2f1895&amp;query=%27rele%253dDekli%25c5%25a1ka%2b%25c5%25a1ola%2bpri%2bur%25c5%25a1ulinkah%2b-%2bLjubljana%27 ''Dekliška šola pri uršulinkah - Ljubljana'' 1894/95]

'''Šlibar Jernej,''' Mišače pri Dobravi (IV. b. razred). -- ''Izvestje c. kr. državne nižje gimnazije v Ljubljani'', 1896

'''Jelenec Marija''' z Dobrave pri Kropi. -- Petrazredna ljudska šola. IV. b razred. Dekliška šola pri uršulinkah - Ljubljana. [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;pageSize=25&amp;fyear=1895%2f1896&amp;query=%27rele%253dDekli%25c5%25a1ka%2b%25c5%25a1ola%2bpri%2bur%25c5%25a1ulinkah%2b-%2bLjubljana%27 ''Letno poročilo Uršulinskih dekliških šol'' 1895/96] 

'''Gärtner Vladimir''' z Dobrave pri Kropi. 1. razred. -- Deška ljudska šola in obrtno nadaljevalna šola. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHQLVQPY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1896%2f1897 ''Letno poročilo štirirazredne deške ljudske šole in obrtne nadaljevalne šole Kranj'' 1896/97]

'''Kalan Jakob''' aus Dobrava bei Kropp, VIII. b Klasse &lt;br&gt;
'''Šlibar Bartholomäus''' aus Dobrava bei Kropp, VI. b Klasse &lt;br&gt;
'''Šolar Franz''' aus Unter-Dobrava bei Kropp, VIII. a Klasse &lt;br&gt;
-- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QBCPH6IH/3afd0bb4-25f9-4b41-be4f-84a3dc7b3891/PDF ''Jahresbericht des k. k. Staats-Obergymnasiums'' 1896/1897]

'''Gartner Stanislav[a]''' iz Dobrave pri Kropi. -- Imenik učenk. I. razred. ''Letno poročilo štirirazredne dekliške ljudske šole'' 1896/1897

'''Jelenec Marija''' iz Dobrave pri Kropi. 5. b razred. -- ''Letno poročilo Uršulinskih dekliških šol'' 1896/97

'''Beguš Josef,''' Mišače (I. b. Classe). -- ''Jahresbericht des k. k. Staatsgymnasiums in Krainburg'', 1897

'''Z Dobrave pri Kropi se nam poroča:''' V nedeljo 8. t. m. je gdč. učiteljica v šoli priredila jako lepo veselico s svojimi učenci. Igrali so otroško igrico »Jurče gre na tuje«, prednašali in peli tako izborno, da kaj jednacega nismo pričakovali od šolskih otrok na deželi. Navzoči po bili mej drugimi c. kr. okr. šol. nadzornik g. A. Žumer, povabljenci iz Kamne Gorice in Krope ter mnogi stariši, ki so gotovo hvaležni za mično zabavo. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9HAZQZ0K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1897&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Domoljub'' 19. 8. 1897 (10/16);] ''Slovenec'' 13. 8. 1897 (25/183)

'''Gärtner Vladimir''' z Dobrave pri Kropi. '''Benedičič Janez''' z Dobrave. II. razred&lt;br&gt; 
'''Špendov Anton''' z Dobrave. II. razred 2. oddelek. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVTSFIMW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1897%2f1898 ''Letno poročilo štirirazredne deške ljudske šole in obrtne nadaljevalne šole Kranj'' 1897/1898]

'''Gärtner Stanislaja''' iz Dobrave pri Kropi. II. razred. -- ''Letno poročilo štirirazredne dekliške ljudske šole Kranj'' 1897/98

'''Jelenec Marija''' z Dobrave pri Kropi. Slovenska meščanska šola 1. razred. -- ''Letno poročilo Uršulinskih dekliških šol'' 1897/98

'''Gärtner Vladimir''' z Dobrave pri Kropi. 3. razred 2. oddelek. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQZLWQE2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1898%2f1899 ''Letno poročilo štirirazredne deške ljudske šole in obrtne nadaljevalne šole'' 1898/99]

'''Jelenec Marija''' z Dobrave pri Kropi. 2. razred. -- ''Letno poročilo Uršulinskih dekliških šol'' 1898/99

Theologiae Studiosi In Seminario dioeccsano Clericorum Labaci: '''D. Jacobus Min. Kalan,''' C. e Mišače p. Dobrava, n. 6. Apr. 1877. -- ''Catalogus Cleri'' … (Letopis ljubljanske nadškofije), 1898

[[Dobrave 1900–1918#Šola|Nadaljevanje: 1900–1918]]

== Društva ==
=== &lt;span style=&quot;color:green;&quot;&gt;Mohorjeva družba&lt;/span&gt; ===

Poličar Jakob, župnik; Hrovat Anton, posestnik. -- ''Mohorjev koledar'' 1874

V ''Mohorjevem koledarju'' za leto 1875 ni naročnikov za Dekanijo Radovljica.

'''Naročniki Mohorjevih knjig na Dobravi.''' Poličar Jakob, župnik; Bohinc Janez, Bohinc France. -- ''Mohorjev koledar'' 1876

Poličar Jakob, župnik; Bohinec France, Bohinec Janez, Mihelič Miha. -- ''Mohorjev koledar'' 1877

Poličar Jakob, župnik; Bohinec France, Bohinec Janez, Grose Jakob. -- ''Mohorjev koledar'' 1878

Poličar Jakob, župnik; Bohinec Janez, Grozel Jakob, Pogačnik Šimen. -- ''Mohorjev koledar'' 1879

Poličar Jakob, župnik, Bohinec Janez, Pretnar Pet., Bohinec Andrej, Vidic Janez, Pogačnik Šimen. -- ''Mohorjev koledar'' 1880

Aljaž Jakob, župnik; Bohinec Janez, Bohinec Andrej, Špendal Franc, Smrekar Andrej, Pegam Anton, Dolžan Anton. Vidic Janez, Stritih Fr., posestniki; Junc Anton, učitelj; Benedičič Marjana, Pogačnik Marija, Debelak Marijana, Justin Nežica, Sajovic Marija, Rihterčič Mar., Čebavs Jera, Rozman Marija, dekleta; Bertoncelj Jernej, mizar; Sitar Peter, Rozman Jakob, kmečka sina; Stroj Alojzij, šolarček; Kocijančič Marija, Grošelj Marija, šolarici; Debelak Val. -- ''Mohorjev koledar'' 1881

Aljaž Jakob, župnik; Farna šola; Bohinc Andrej, Bohinc Janez, Pleša Janez, Smrekar Andrej, Verce Andrej, Šlibar Jan., Stritih France; posestniki, Valentinova hiša; Šoberl Marija, Justin Neža, dekleti; Bertoncelj Jernej, mizar; Rozman Jakob; Stroj Alojzij Pretnar Fr., šolarja; Debelak Val.; Božidar Turnska, gospodična; Debelak Marijana, Kocijančič Marija, dekleti; Sitar Peter. -- ''Mohorjev koledar'' 1882

Aljaž Jakob, župnik; Finžgar Miha, Sitar Peter, Bertoncelj Jernej, Rozman Jak.; fantje, Bohinec Andrej, Bohinec Janez, Stritih Fr, Smrekar Andrej; posestniki. Jurjevčeva hiša, Valentinova hiša, Debenčeva hiša; Turnska Božidar, gospodična; Stroj Alojz, šolar; Gabrovšek Matevž, žel. čuvaj. -- ''Mohorjev koledar'' 1883

Aljaž Jakob, župnik; Ljudska šola; Bohinec Janez, Smrekar Andrej, Šlibar Janez, Pleša Janez, Stritih Fr., Bohinec Andrej, posestniki; Valentinova hiša; Kožarjeva hiša; Zakrajšek Reza, vdova; Gabrovšek Matevž, žel. čuvaj; Rozman Jakob, hlapec; Stroj Alojz, dijak; Kocijančič Marijana, Sajovic Mica, Dolžan Marija; dekleta, Sitar Peter, Finžgar Miha, fanta. -- ''Mohorjev koledar'' 1884

Aljaž Jakob; župnik. Rozman Ignac; učitelj. Ljudska šola. Mežnarija. Gabrovšek Matevž, Pleša Janez, Sitar Peter, Kocijančič Marijana, Šlibar Janez, Bohinec Andrej, Zakrajšek Boža, Finžgar Miha, Rozman Jakob, Stroj Alojz, Dolžan Anton, Šlibar Ana, Bohinec Martin, Smrekar Andrej, Bohinec Janez, Valentinova hiša, Pezdič Rozalija, Pretnar Peter, Debelak Marijana, Beguš Primož, Čebavs Jernej, Jezeršek Janez, Stritih Franc. -- ''Mohorjev koledar'' 1885

Aljaž Jakob, župnik; Rozman Ignac, učitelj; Ljudska šola, Špendov Franc, Bohinec Andrej, Valentinova hiša, Mežnarija, Pleša Jan, Sitar Peter, Dolžan Anton, Bohinec Janez, Bohinec Martin, Šlibar Janez, Kocijančiči Janez, Pezdič Rozalija, Stroj Alojz, Gabrovšek Matevž, Polanec Lenka, Smrekar Andrej, Stritih Franc, Benedičič Marijana, Beguš Primož, Vidic Janez, Rozman Jakob. -- ''Mohorjev koledar'' 1886

'''Naročniki Mohorjevih knjig na Dobravi.''' Aljaž Jakob, župnik; Rozman Ignac, učitelj; Valentinova hiša, Špendov Franc, Ljudska šola, Pleša Jan., Bohinc Jan., Bohinc Andr., Beguš Primož, Benedičič Marijana, Stroj Lojze, Kocijančič Jan., Sitar Peter, Vidic Jan., Stritih Fr., Rozman Jak., Bohinc Mart., Hrovat Franc, Šolar Marija, Pretnar Florijan, Šlibar Janez. -- ''Mohorjev koledar'' 1887

V ''Mohorjevem koledarju'' za leto 1888 ni naročnikov za Dekanijo Radovljica.

'''Knjige družbe sv. Mohora''' dobi letos v radovljiški dekaniji, kakor je nekdo izračunil: Vsak 11. prebivalec na Dovjem, vsak 15. prebivalec v Gorjah, vsak 16. prebivalec na Koprivniku, vsak 18. prebivalec v Kranjski Gori, na Bohinjski Bistrici in v Zaspem, vsak 20. prebivalec na Dobravi, vsak 21. prebivalec v Kamnigorici, vsak 25. prebivalec v Ljubnjem, v Lescah, v Lešah, vsak 28. prebivalec v Srednjivasi, na Boh. Beli, v Kropi, v Begunjah, na Breznici in na Jesenicah, vsak 30. prebivalec v Gradu, v Radovljici, na Ovšišah, na Koroški Beli, vsak 40. prebivalec v Mošnjah, vsak 62. prebivalec v Ratečah. -- ''Slovenec'' 14. 12. 1888

Aljaž Jakob, župnik; Šolska bukvarnica, Bohinc And, Gabrovšek Ana, Kocijančič Janez, Bohinc Janez, Šlibar Jan, Benedičič Marijana, Sitar Peter, Bertoncelj Jernej, Stroj Alojzij, Vidic Janez, Rozman.Jak, Valentinova hiša, Stritih Franc, Pleša Marija, Špendov Franc. -- ''Mohorjev koledar'' 1889 

Aljaž Jakob, župnik; Finžgar Miha, Šola, Bohinc Andrej, Stritih Franc, Rozman Jakob, Špendal Franc, Papler Mina, Kocijančič Janez, Bertoncelj Jernej, Benedičič Katarina, Valentinova hiša, Stroj Lojze, Bohinc Janez, Debelak Valentin; Pogačnik Josip, res. častnik; Štupar Srečko, železn. predstojnik, Pogačnik Marija, Celestino Fran, Javor Tereza, Šlibar Janez, Hrovat Ant., Šoberl Ana, Benedičič Marijana, Šolar Mar., Pogačnik Marija, Sitar Peter, Gabrovšek Matevž, Kalan Franc, Rihteršič Marij., Fajfarjeva hiša, Šlibar Mar., Bohinc Franc. -- ''Mohorjev koledar'' 1890

Aljančič Valentin, župni upravitelj, Pogačnik Jož., c. in k. častnik in pos.; Jeglič Makso, žel. uradnik, Pogačnik Marija, posestnica; Valentinova hiša, Šola na Dobravi, Štular Jož., Gabrovšek Marija, Bohinec Mat., Rozman Jak., Šolar Marija, Papler Mar., Debelak V., Finžgar Miha, Špendov Franc, Benkova hiša, Kalan Ana, Praprotnik Marija, Sitar Pet., Šoberl Ana, Beguš Fr., Debelak Rozalija, Bertoncel Jernej, Kocijančič Ivan, Benedičič Marijana, Dolžan Anton, Bertoncelj Matej, Šlibar Marija, Šlibar Janez, Hrovat Anton, Benedičič Katra, Čebavs Neža, Erman Marijana, Ropret Ivana, Stroj Jan., Pezdič Ant., Pogačnik Jan., Papler Barb., Pretnar Lenka in Barb., Bohinec Ter., Hrovat Jera, Stritih Fr., Bohinec Janez. -- ''Mohorjev koledar'' 1891

Aljančič Valentin, župnik; Pogačnik Franjica, učiteljica; Pogačnik Josip, c. k. poštar; Špendov Franc, župan; Bohinec Janez, šol. preds.; Valentinova hiša, Šola na Dobravi, Poljančeva hiša, Avsenik Jan., Beguš Primož, Benkova hiša, Benedičič Katka, Benedičič Marijana, Bertoncelj Jer., Bertoncelj Mat., Bohinec And., Bohinec Terezija, Bohinec Franc, Bohinec Anica, Bohinec Jak., Čebavs Nežika, Debelak Val., Debelak R., Debelak Fr., Debelak Marij., Dolžan Ant., Erman Marijana, Finžgar Al., Finžgar M, Fister Jan., Gabrovšek Marija, Grilc And., Hrovat J., Hrovat Marija, Kalan Anica, Kalan Fr.. Knifle C., Kocijančič Ivan, Koničarjeva hiša, Mihelič Miha, Papler Marija, Pegam Sim., Pegam Ant., Pesjak Marija, Pezdič A., Pogačnik Marija, Pogačnik Janez, Pogačnik Franca, Pogačnik Micka, Pogačnik Marija, Praprotnik Marija, Pretnar Ant., Pretnar Lenka in Barbika, Rozman J., Ropret Ivanka, Sitar Pet., Stritih Fr., Šoberl Anica, Šoberl Marijana, Štular Jož., Šolar Mar., Šlibar Jan., Stroj Janez, Štular Jan., Zupan Anica, Zupan Nežika, Vidic Jan. -- ''Mohorjev koledar'' 1892

Aljančič Valentin, župnik; Pogačnik Franjica, učiteljica; Pogačnik Josip, c. k. poštar; Špendov Franc, župan; Bohinec Janez, šols. preds.; Šola na Dobravi, Poljančeva hiša, Avsenek Jan., Beguš P., Benkova hiša, Benedičič Katar., Benedičič Marijana, Bertoncelj Jernej, Bertoncelj Matej, Bohinec Andr., Bohinec Fr., Debelak Valent., Debelak Rok, Debelak Marij., Dolžan Ant., Fajfar Jurij, Finžgar Al., Finžgar Miha, Gabrovšek Ana, Grilc A., Kalan Anica, Kalan Fr., Knific Cilka, Kocijančič Iv., Kosem Jak., Kovač Jan., Marinšek Minka, Papler Marija, Pegam Simon, Pesjak Micika, Pezdič Ant., Pogačnik Cilka, Pogačnik Janez, Pogačnik Micika, Pogačnik Mar.; Rojina Fr., učitelj; Ropret Ivana, Rozman Jak., Sitar P., Stricih Fr., Šoberl Anica , Šoberl Simon , Štular Jera, Šolar Mar., Šlibar Nežika, Šlibar Jern., Štular Barb., Stroj Jan., Zupan Anica, Zupan Nežika, Vidie J., Avsenik Marij., Bohinec J., Debelak Fr., Čebavs Než., Hrovat Jera, Hrovat Mic., Pegam Ant., Pesjak Mar., Pretnar Ant,, Šoberl Marij., Šoberl Jan. -- ''Mohorjev koledar'' 1893 

'''Družba sv. Mohorja v ljubljanski škofiji leta 1893.''' 36. Dobrava pri Kropi 1893 – 6,9 % 1882 – 8 % -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26FHZF0M/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1893&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 9. 11. 1893 (21/257)]

'''Naročniki Mohorjevih knjig na Dobravi.''' Aljančič Valentin, župnik; Pogačnik Franjica, učiteljica; Šolska knjižnica na Dobravi, Avsenik Jan, Kalan Anica, Stroj Jan, Gabrovšek M, Pogačnik Jan, Stroj Fr, Koselj Jož, Benkova hiša, Bertoncelj Mat, Šoberl Sim, Špendov Franc, Koničarjeva hiša, Bohinec And, Pogačnik Anton, Marinšek Minka, Pesjak Jan, Debelak Marijana, Finžgar Miha, Pezdič Ant, Debelak Val, Kalan Fr, Bertoncelj J, Pesjak Micika, Sitar Pet, Bohinec Jan, Benedičič M, Pogačnik Mar, Praprotnik Jak, Rozman Jak, Grobovšek Helena, Bohinec Jak, Stritih Fr, Kocijančič Jan, Mikel Ant, Bohinec Fr, Bohinec T, Pogačnik And, Fajfar Jurij. Hrovat Micika, Vidic Jan, Slibar Nežika, Beguš Prim, Pegam Anton, Dolžan Nežika, Šoberl Marijana, Knific Cilka, Šolar Mar, Pesjak M., Debelak Fr, Benedičič Kat, Pegam Sim, Hrovat J, Fajfarjeva hiša, Papler Micika. 57 -- ''Mohorjev koledar'' 1894

Aljančič Valentin, župnik; Šolska knjižnica, Pogačnik Ant., Šolar Fr., Kosem Jak., Pesjak Mic. (Mat.), Štular Barba, Bohinec Jak., Bohinec Mat., Spendov Fr., Pogačnik Marija (Ot.), Sitar Peter, Bertoncelj Mat., Hrovat Marija, Špendov Katra, Kocijančič Ivan, Ovsenik Jan., Koničarjeva hiša, Stroj Fr., Koselj Jos.; Lužar Fortunat., učitelj; Praprotnik Jak., Ješe Marij., Zupan Mic., Kalan Mar., Zupan Jan., Bohinec Jan., Bohinec Ter., Rozman Jak., Benedičič Jan., Debelak Fr., Šlibar Mar. (Ferv.), Šoberl Marijana, Pegam Micika, Šoberl And., Bohinec And., Šlibar Julika, Kalan A., Pretnar Ivana, Berce Micika, Gabrovšek M., Pfajfar M., Bostjančič Micika, Finžgar Miha, Fajfarjeva hiša, Bertoncelj J., Pretnar Len. in Barba, Benedičič Marijana, Stroj Janez, Šlibar Alojzija, Čebavs Neža, Pesjak Micika (Pš.), Pezdič Ant., Štular Jera, Šolar Marija, Marinšek Minka, Šoberl Sim., Pogačnik Janez (Or.), Benkova hiša, Beguš Prim., Bohinec Jože, Dolžan Nežika, Vidic Jan., Ovsenik A., Grobovšek Helena, Mikel Ant., Pretnar And., Pegam V.; Pogačnik Jože, c. k. poštar; Špendov Jože, Kosmač Vikt., Fister M., Debelak Marijana, Pogačnik Micika (He.), Bohinec Fr., Bohinec Mar. (Paš), Bohinec Mar. (Švelc), Kocijančič Franica, Grilc Micika, Stritih Fr., Bogačnik Jan. (Stul.), Knific Cilka, Hrovat Jera, Pogačnik Franc, Pesjak Jan., Pogačnik Fr. (Valent.), Mihelič Boz., Benedičič Neža, Botočnik Mina, Šolar Mar. (Zajec), Papler M., Rotar Jože, Finžgar Katra, Pogačnik Franica.  94 -- ''Mohorjev koledar'' 1895

'''Družba sv. Mohorja. Z Dobrave pri Kropi se nam poroča:''' Poverjeniki družbe sv. Mohorja so te dni končali svojo domoljubno delovanje in mnogo slovenskih tisočakov bo romalo v &quot;nemški&quot; Celovec, gotovo v ne malo jezo naših nasprotnikov. Vsaj jaz imam to upanje, če Slovencem širom po svetu naznanim v tem oziru veliko vnemo in gorečnost naših Dobravcev. Naša župnija ima po zadnjem štetju 753 duš, a udov šteje letos 117,&lt;ref&gt;Seštevek naročnikov v KMD ne da 117, ampak 94 oz. 95 naročnikov, 117 jih je naslednje leto.&lt;/ref&gt; dočim jih je imela l. 1889, ko jo pisec teh vrstic prevzel poverjeništvo, borih 17 udov – torej v šestih letih 100 (beri sto) več. -- ''Domoljub'' 7. 3. 1895

'''Naročniki Mohorjevih knjig na Dobravi.''' Aljančič Valentin, župnik; Šolska knjižnica, Šolar Fr., Marinšek Minka, Pogačnik Ant., Bohinec And., Pesjak Mic., Bertoncelj Mat., Pretnar Andr., Špendov Fr., Pogačnik Franc, Grošelj Franca, Sitar Peter, Praprotnik Jak.; Pogačnik Ivan, c. k. poštar; Hrovat Micika, Bertoncelj Jern., Debelak Marijana, Pezdič Ant., Bohinec Ter., Koselj Jože, Šlibar Jož., Stritih Fr., Šlibar M., Kocijančič Ivan, Knific Cilka, Berce Micika, Beguš Prim., Pegam Micika, Bohinec Jože, Dolžan Nežika, Koničarjeva hiša, Ovsenik Jan., Ješe Marij., Mohorič Micika, Čebavs Nežika, Benedičič Jak., Pretnar Lenka in Barba, Potočnik Mina, Šolar Marija, Miklavčič Jan., Bohinec Mar., Mikel Ant., Stroj Fr., Bohinec Mar., Resman Franc, Gabrovšek Mat., Vidic Jan. z družino, Finžgar Miha, Bohinec Jan., Pegam Ant.. Kalan Ana., Grilc Micika, Pfajfar J., Pogačnik Franca, Rozman Jak., Šoberl Marijana, Šoberl Sim., Šoberl Andr., Ovsenik Matevž, Kosem Jak., Pretnar Ivana, Kosmač Vikt., Benkova hiša, Bostjančič Micika, Debelak Franc, Štular Jan., Jelenec Jera, Knific Micika, Kalan Micika, Bohinec Mar., Pogačnik Mar., Špendov Jože, Pesjak Jan., Rotar Jože, Štular Jera, Kosmač Mat., Bohinec Mat., Bostjančič Mar., Debelak Rok, Perko Tom., Fister Fr., Slibar Micika, Bergant Jože, Stravs Val, Pogačnik Janez, Jurčkova hiša, Štular Barba, Lukežič Anton, Bohinec Marij.; Lužar Fortunat, učitelj; Stroj Janez, Fajfarjeva hiša, Kocijančič Franica, Spendov Janez, Grobovšek Hel., Šolar Marija, Pogačnik Fr., Pesjak Jera, Pogačnik Micika, Justin Micika, Fištrova hiša, Dermič Ivana, Hrovat Jera, Kupova hiša, Rozman Ana, Mohorič Maruša, Špendov Jožefa, Kavčič Mar., Zupan Jan., Papier Micika, Hrovat Lenka, Mihelič Rozalija, Kemperle Lenka, Vidic Andrej, Resman Marijana, Bukovnik Franc, Pogačnik Neža.	118 -- ''Mohorjev koledar'' 1896

Aljančič Valentin, župnik; Šolska knjižnica, Potočnik Mina; Pogačnik Filip, veletržec; Šolar Fr, Marinšek Minka, Bohinec And, Bertoncelj Mat, Pretnar Micika, Špendov Fr, Pogačnik Franc (Val.), Grošelj Franica, Sitar Pet, Hrovat Micika, Bertoncelj Jernej, Debelak Marij, Pezdič Ant, Bohinec Ter., Koselj Jože, Šlibar Ivana, Stritih Fr, Frohlich Nikolaj,. Kocijančič Ivana, Knific Cilka, Berce Micika, Beguš Prim, Pegam Šim, Bohinec Jož, Dolžan Než, Koničarjeva hiša, Ješe Marij, Čebavs Než, Šolar Mar, Miklavčič Jan, Bohinec Mar, Gabrovšek Mat, Jernjekova družina, Bohinec Janez, Pegam Anton, Kalan.Ana, Pfajfar Jurij, Pogačnik Franica, Šoberl Marij, Šoberl Sim, Šoberl Andrej, Pretnar Ivana, Kosmač Vikt, Benkova hiša, Debelak Fr, Štular Jan, Jelenec Jerica, Knific Micika, Mikel Ant, Kalan Micika, Kajžnjekova družina, Špendov Jože, Rotar Jože, Štular Jera, Kosmač Mat, Bostijančič Mar, Perko Tom, Šlibar Micika (Ferv.), Pogačnik Janez, Jurčkova hiša, Stular Barba, Bohinec Marij, Stroj Jan, Fajfarjeva hiša, Špendov Janez, Grobovšek Helena, Šolar Mar, Pogačnik Pr, Fištrova hiša, Dermič Ivana, Mohorič Maruša, Špendov Jožefa, Papler Micika, Vidic Andr, Pogačnik Neža, Fister Katinka, Bohinec Sini, Grošelj Reza, Rozman Mar, Rozman Sim, Debelak Ant, Rakovec Matej, Mohorič Minka, Pogačnik Franica, Pogačnik Micika; Pogačnik Josip, c. k. poštar in rez. čast,; Batagelj Iv, nač. post.; Aichholzer Tomo, Ogoreutz Karol, žel. uradnika; Benedičič Jak, Šoberl Jera, Bohinec Lenka, Resman Fr, Stroj Fran, Pretnar Barba in Lenka, Kupova hiša, Kocijančič Franica, Grilc Micika, Justin Micika, Zupan Jan, Mikova družina, Kavčič Mar, Hrovat Lenka, Geiger Micika, Jerala Jan, Fister Mica, Perne Miha, Ovsenik Mat, Ovsenik Jan, Mihelič Roz.. Rozman Ana, Hrovat Jera. Najboljši učenec: Bostijančič Mar. 119 -- ''Mohorjev koledar'' 1897

Hacin Minka, učiteljica; Pogačnik J., c. k. poštar; Batagelj Ivan. načelnik postaje; Koselj Jožef, cerkv.; Šolska knjižnica, Sitar Pet., Kocijančič Ivan, Pezdič Anton, Špendov Fr., Stroj Jan., Bohinec Janez, Gabrovšek Mat., Beguš Primož, Bohinc Jož., Stular Jan., Miklavčič Jan., Perko Tom., Stroj Franc, Jerala Jan., Bertoncelj Mat., Fröhlich Nik., Kosmač Vikt., Pegam Anton, Šolar Fr., Avsenek Mat., Pogačnik Janez, Mohorič Lovrenc, Rotar Jože, Pegam Šim., Bertoncelj Jernej, Šoberl Andrej, Mikel Anton, Polančev Tonček, Zupan Jan., Vester Sim., Pogačnik Fr., Pogačnik Franc, Koničarjeva hiša, Jiletova hiša, Jernek z družino, Kajžnekova družina, Derničeva družina, Benkova hiša, Fištrova hiša, Komaričkova hiša, Jurčkova družina, Matičkova hiša, Dobenčeva družina,. Jokopčeva družina, Pretnar Micika, Potočnik Mina, Grošelj Franica, Štular Jera, Pogačnik Cilka, Šlibar Micika, Bohinc Helena, Kalan Ana, Marinšek Minka, Fister Micika, Ambrožič Jera, Hrovat Micika, Štular Barba, Šolar Mica, Bohinc Reza, Šoberl Marij., Mihelič Rozala, Špendov Jožefa, Ješe Marija, Lukovšek Ivana, Debelak Terez., Šolar Rozal., Perne Ana, Avsenek Mica, Justin Micika, Avsenek Janez, Fajfar Jurij, Gabrovšek Helena. 77. -- ''Mohorjev koledar'' 1898

Aljančič Valentin, župnik; Hacin Minka, učiteljica; Pogačnik Josip, državni poslanec; Golob Rajko, načel, postaje; Jereb Pavel, želez. uradnik; Šolar Fr., pravnik; Šolska knjižnica, Potočnik Mina, Albinini Alb., Avsenek J., Avsenek Mar., Ambrožič Jera, Beguš Franica, Beguš Dr., Benedičič Jak., Bertoncelj Jernej, Bertoncelj Mat., Bohinec Jak., Bohinec Jan., Bohinec Jož., Bohinec Mar., Bohinec Reza, Debelak Liza, Debelak Ter., Fajfar Jur., Fister Micika, Frohlich Nikol., Gabrovšek Matej, Grilc Micika, Grobovšek H., Hrovat M., Javor Reza, Ješe Marij., Kalan Ana, Kalan Fr., Knific Cilka, Koselj Jos., Kosmač Vikt.; Lappain Eliz., gospodična; Lukovšek Ivana, Marinšek Mina, Mikel Ant,. Miklavčič Jan., Mohorič Lovr., Pegam Ant., Pegam Šim., Perko Tom., Perne Ana, Pesjak Micika, Pezdič Ant., Pogačnik Pr. (Leve), Pogačnik Jan., Pogačnik Tonček, Rotar Jož., Sitar Pet., Stroj Franc, Stroj Jan., Šlibar Jern., Šlibar Micika, Šoberl Andr., Šoberl Marij., Šolar Mar. (Ještin), Šolar Mar., Špendov Fr.. Špendov Mart,, Štular Barba, Štular Jan. — Družine: Dermičeva, Benkova, Fištrova, Jurčkova, Kajžnekova, Komaričkova, Štularjeva, Valentinova, Zdevčeva, Komarjeva, Iletova, Jernjekova, Debelak Rok, Debelak Ant., Avsenek Mat., Boštijančič Mar., Zupan Jan., Kocijančič Jak., Justin Micika, Šlibar Jan., Kapus Fl., Kapus Angela, Špendov Jožefa, Špendov Kat., Papler Ivana, Mihelič Roz., Aljančič Alfonz, Pretnar Jerica.	96 -- ''Mohorjev koledar'' 1899

=== &lt;span style=&quot;color:green;&quot;&gt;Druga društva&lt;/span&gt; ===

'''Anton Boštijančič''', kmetovalec na Mišačah, je leta 1845 zabeležen med naročniki Bleiweisovih ''Novic''. -- Jure Sinobad, ''Radovljiški zbornik'' 2000

'''Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda - Kropa-Kamna Gorica-Dobrava in okolica:''' Ustanovljena z min. odl. dne 30. marca. 1886, št. 4775. -- ''Koledar šolske družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1914''

'''Z gorenjskega »Trikota«, 6. maja.''' Kje je pa ta »Trikot«, poprašuje gotovo radovedni čitatelj, vsaj ga ni v Kozlerjevem zemljevidu? Če potegneš iz Dobrave pri Kropi dve ravni črti, jedno na Kropo, drugo na Kamnogorico in še zadnji dve točki s tako črto zvežeš, dobiš trikot s topim vrhom na Dobravi. Ta trikot znači obseg podružnice sv. Cirila in Metoda, o koje ustanovitvi menda še nihče ni poročal v javnih listih. — Tudi jaz bi ne; kajti si mislim: ako žrtvuješ svoj denar za občekoristno reč, ni treba, da bi moral ves svet zato vedeti. Ker je pa zanimanje za blagonosni razvitek te družbe v prsih pravih domoljubov postalo jako živahno, kar nam potrjuje opravičena radovednost Vašega dopisnika na Dolgem v 99. št. »Slovenca«, poročam tudi jaz, da je dotična podružnica za Kropo, Kamnogorico in Dobravo 17. dne januvarja t. l. na ustanovnem zboru v Kropi se rodila, ki šteje do sedaj 4 ustanovnike, 33 letnikov in 10 podpornikov. Ob dobri kapljici v „Jarmovi&quot; gostilni smo jo krstili za »Kropinsko-Kamnogoriško podružnico,« »birmalo« pa je deklico visoko c. kr. ministerstvo z odlokom iz 30. marca t. l., št. 4774. Bog daj, da to dete proraste in se razcvete v krepko hčer, ki pomaga zdatno delati svoji materi, o kteri smemo gojiti nado, da bode roditeljsko skrbna in vstrajna v svojem poslu. -- ''Slovenec'' 10. 5. 1886 (14/105)

'''Glavni imenik društvenikov. [čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko.]''' Terezia Tomšič na Dobravi. France Globočnik na Dobravi. Jakob Aljaž, župnik na Dobravi. Simon Pogačnik na Spodnji Dobravi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1WHMXXOC/e82d5c0b-22e5-4c0c-a567-2c04d2337e78/PDF ''Slovenski čebelar in sadjerejec'' 16. 12. 1886]

'''Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe. Seja glavnega odbora dne 26. januvarija 1893.''' [...] Končno vzprejme glavni odbor za nove ude [...] Bertoncelj Jarnej, posestnik in mizar na Zgornji Dobravi;  -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GGB67L2J/f206c130-2cf1-428a-9bea-6d2b6c28f860/PDF ''Kmetovalec'' 31. 1. 1893]

'''Člani Radovljiške podružnice.''' a) Ustanovnik: Treven Anton, trgovec na Savi pri Jesenicah. b) Prav Aljančič V., župnik na Dobravi pri Kropi. -- ''Planinski vestnik'' 25. 3. 1896 (2/3)

'''Novi člani.''' Filip Zupančič, posestnik na Dobravi pri Kropi. -- ''Planinski vestnik'' 25. 7. 1896 (2/7)

'''(Vabilo k veselici) kroparsko-kamnogoriške-dobravske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda,''' ki bode v nedeljo, dne 23. avgusta t. 1. na Dobravi pri Kropi. Vspored: 1. Nagovor. 2. Petje. 3. Slavnostni govor. 4. Komičen prizor. 5. Velika coprnija. 6. Srečkanje. 7. Prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina 10 kr. Darila za srečkanje vsprejemata gg. prvomestnik Jos. Pogačnik v Podnartu in blagajnik Jos. Korošec v Kropi. Ker je od žel. postaje do Dobrave le 8 minut peš hoda, pričakujejo se tudi vnanji gostje, kateri bodo dobrodošli. Odbor. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZX1LL9NZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1896&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 21. 8. 1896 (25/191)]

'''(Vabilo ) na veselico, ki se priredi v dan 5. sept. na Dobravi pri Kropi''' v gostilni pri „Valentinu&quot; v korist po toči poškodovanim Dolenjcem. Vspored: 1. Nagovor. 2. „Danes tukaj, jutri tam&quot;, moški zbor. 3. „Eurent&quot;, deklamacija. 4. „Spomin na planine&quot;, dvospev. 5. „Bob iz Kranja&quot; igra. 6. „Opomin k petju&quot;, mešan zbor. 7. Prosta zabava. Vstopnina 10 kr. Preplačila in darila se hvaležno vsprejemajo. Začetek točno ob 4. uri popoludne. Odbor -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZIUI9O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1897&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 2. 9. 1897 (25/200)] 

'''(Z Dobrave) pri Kropi se nam poroča:''' „Odpri srce, odprl roké, otiraj bratovske solze&quot;. Pomneč te lepe besede našega dičnega pesnika se je pri nas sostavil odbor, da priredi pošteno domačo veselico v korist po toči poškodovanim Dolenjcem. Dasi se na deželi v priprosti vasi ne more mnogo zahtevati, vendar so naši diletantje zadnjo nedeljo popoludne povsem častno in vrlo rešili svojo nalogo in smejo biti ponosni na lepi vspeh v vsakem oziru. Hvala gre seveda tudi vrlim dobravškim župljanom in še posebe g. Sotriču, trgovcu v Kranju, ki so darovali v blagi namen raznih in mnogoštevilnih dobitkov za srečolov. Poslušalci in gledalci, stari in mladi, inteligentni in priprosti, vsi so živahno odobravali posamezne pevske točke, kakor tudi igro „Bob iz Kranja&quot;, katero so predstavljali na odru pod milim nebom. Istotako je vzbujala mnogo zabave in smeha deklamacija »Kurenta«. Najdaljša pač je bila zadnja točka, zabava pri srečolovu in dražba raznih dobitkov, ki je donesla vstopnino do 120 gld. v korist bednim po toči poškodovanim Dolenjcem. Bodi izražena javna zahvala vsem, ki so pripomogli k lepemu vspehu, posebno domači gdč. učiteljici in družinama gg. bratov Zupanov iz Kamne Gorice. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-72BS9W9T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1897&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 7. 9. 1897 (25/204)]

'''(IV. občni zbor katol. slov. društva za radolški okraj.)''' Število udov se počasi pa vender od leta do leta množi. Dobrava pri Kropi 15. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526V9CPD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1897&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 16. 9. 1897 (25/211)]

'''Prvi roj,''' o katerem smo čuli, je bil na Dobrovi in sicer 25. aprila. 26. ga je imel […] gosp. Pogačnik na Dobravi pri Kropi […] Če je bil v aprilu še kje drugje kak roj, prosimo naznanila, da prijavimo dotične srečne gg. čebelarje. -- ''Slovenski čebelar'' 1898 (1/4)

'''Na Dobravi pri Kropi''' snujejo občinsko zavarovalnico za govejo živino. -- ''Slovenski list'' 16. 2. 1898 (3/13)

'''ustanovljena Kmetijska podružnica Srednja Dobrava''' -- ''Domoljub'' 17. 2. 1898

'''(Z Dobrave pri Kropi)''' se nam javlja, da se je tam osnovala kmetijska podružnica, ter da so bili v odbor voljeni naslednji gospodje: Filip Pogačnik, veletržec, načelnik, drž. posl. Josip Pogačnik, župnik Valentin Aljančič ter posestniki Peter Sitar, Jakob Pogačnik in Mihael Perne, odborniki. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2TDXXUFT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1898&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Rodoljub'' 18. 3. 1898 (8/6);] ''Slovenski narod'' 11. 3. 1898 (31/57)

'''Št. 169 Podružnica Kropa-Kamena Gorica-Dobrava.''' Podružnični zastopniki za XI. skupščino v zmislu § 14. glavnih pravil: posestnik Josip Pogačnik. Št. 189. gdč. Marija Aljančičeva na Dobravi. Družbino razsodništvo: državni poslanec Josip Pogačnik. Pokrovitelji družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Gosp Alijančičeva Marija na Dobravi pri Kropi 1. 1896. -- ''Vestnik Šolske družbe sv. Cirila in Metoda'' 1898 (10/10–11)

'''Iz Dobrave pri Kropi se nam piše:''' Pri nas se je te dni ustanovila kmetijska podružnica za domačo faro in šteje že blizu 80 udov, kar je prav veselo za maloštevilno faro. Vso zaslugo za ustanovitev ima g. Filip Pogačnik, veletržec in absolvirani gojenec kmetijske šole na Grmu. — Zajedno se snuje »kat. izobraževalno društvo za može in mladeniče«. Ker je tudi med mladeniči veliko zanimanje za društvo, zato si obetamo lepih sadov! Glasila se bo tudi domača pesem. Če še povem, da sta za našo farno cerkev dva nova stranska altarja v delu pri mojstru — podobarju Vumiku, da bo temeljito prenovljen veliki altar in takisto prižnica in krstni kamen, menim, da bi naši požrtvovalni Dobravci, če bi znali latinski, lahko rekli: Ecce, nova facimus omnia! (Glejte, vse obnavljamo !) Čast taki fari! -- ''Slovenec'' 12. 2. 1898 (26/34); ''Domoljub'' 17. 2. 1898

Vabilo k občnemu zboru kmetijske podružnice na Dobravi pri Kropi, ki bode 26. dne junija t. l. v šolskih prostorih ob 3. uri popoldne. Vzpored: 1.) Poročilo načelnikovo. 2.) Poročilo o stanju podružnice. 3.) Razgovor o veselici v prid podružnični blagajni. 4.) Volitev odposlanca k občnemu zboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. 5.) Razni nasveti. Kmetijska podružnica na Dobravi pri Kropi, 9. junija 1898. Filip Pogačnik, načelnik. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADYL8ER2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1898&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Kmetovalec'' 15. 6. 1898 (15/11)]

Leta 1898. je družbi pristopilo 385 novih pravih udov ter je koncem leta imela kmetijska družba 18 častnih, 9 dopisujočih in 3668 pravih udov. Podružnic je bilo 85. Na novo so se ustanovile podružnice na Dobravi pri Kropi […], tako da ima družba sedaj že 95 podružnic in 4155 udov. A bolj kakor število udov dokazuje denarni promet velikanski napredek naše družbe v zadnjem desetletju. Dočim je družba leta 1888. izkazala le 1634xx gld. 51 kr. denarnega prometa izkazuje ga za preteklo leto 188.142 gld. 42 kr. --  ''Kmetovalec'' 15. 7. 1898 (15/13)

O sadjarstvu v ponavljavni šoli je poročal pri nekem zborovanju radovljiškega učiteljskega društva g. Fr. Rojina, tedaj učitelj na Dobravi pri Kropi, sedaj nadučitelj v Šmartnem pod Šmarno Goro — ob času, ko se je ponavljavna šola že bližala koncu. Prihranili smo ta sestavek za čas ponavljavne šole, ker je bolj mogoče, da pripomore kakemu gospodu tovarišu k večjemu zanimanju za ta predmet. Uredn. -- ''Učiteljski tovariš'' 20. 11. 1898 (38/?)

(Kmetijska družba.) Iz poročila društvenega tajnika posnamemo nastopno: Leta 1898 je družbi pristopilo 673 novih pravih udov, tako da je imela koncem tega leta 18 častnih, 9 dopisujočih in 4233 pravih udov. Vseh podružnic je bilo 1898 leta 94. Na novo so se to leto ustanovile podružnice na Dobravi pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIEOM4O0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1899&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 15. 7. 1899 (27/160)]

'''(Z Dobrave pri Kropi.)''' Kakor vidite, smo se začeli na naši »Višavi« kaj pridno gibati. Vaš dopisnik sicer kar na eno sapo vsega ne pove, ker privošči tudi drugim kaj prostora. Če bi hotel biti prav vesten, bi Vam še tacih reči vedel povedati, ki bi marsikteremu ne bile povšeči. Toda Vi tam doli sklepate mir in zato naj za zdaj mirujem i jaz, dasi sem zmagal zopet v ne malo nevoljo nekaternikov. Kako in kje — Vam povem ob svojem času na uho, toda prav glasno! Danes 13. t. m. pa smo imeli Dobravci prav prijeten popoldan. G. drž. poslanec Jos. Pogačnik je v dobro znano gostilno »pri Valentinu« povabil svoje rojake na prijateljsk pomenek glede ustanovitve občinske zavarovalnice za govejo živino. Stvar ta, ki se je med Slovenci, kolikor vem iz »Prim. lista«, jela najprvo vpeljavati na Goriškem, kjer imajo že tri take podružnice, je velepomembna. G. poslanec je med mnogobrojno vdeležbo v nad uro trajajočem govoru pojasnjeval prekoristno stran te zavarovalnice in naši posestniki so mu z vidnim zanimanjem ves čas pazno sledili. Govora ne bom ponavljal, ker bo g. poslanec itak šel od občine do občine, da tako zjedini kar največ mogoče občin v močno zavezo , ki bo gotovo rodila mnogo lepih vspehov za našega kmeta. Kakor naši posestniki, tako upam, bodo i drugi v našem radovljiškem, kranjskem in kamniškem glavarstvu pristopili v to zavezo. Združujte se slovenski možje pod to zastavo povsodi! V sedanjih časih beremo skoro na vsaki strani naših in ptujih listov dolge jeremijade o izboljšanju plač in gmotnih razmer od sodnega sluge do najvišjih svetnikov. Mi vsakemu privoščimo z dna srca vse to. Čudno se nam pa zdi, da se na kmeta — trpina, ki je vendar steber vse države, tako malo ozira. Pač! Davek na davek se mu naklada, menda, da počasi ložje — »scaga« ! Prav zato smo našim gg. poslancem srčno hvaležni, ker gredo temu največemu trpinu na roko. Posebej pa želimo našemu gosp. drž. poslancu Pogačniku najboljših vspehov pri vpeljavi teh novih občinskih zavarovalnic, ki bodo gotovo zdatna zavora propadu našega dobrega kmeta. G. poslancu bodi izražena naša odkritosrčna zahvala za poljudno in upajmo, tudi vspešno predavanje. -- ''Slovenec'' 15. 2. 1898 (26/36)

'''(Državna podpora.)''' Poljedelsko ministerstvo je dovolilo kmetijski podružnici na Dobravi pri Kropi 100 gld. podpore. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YYR7KBO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1899&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 10. 3. 1899 (27/57);] ''Slovenski narod'' 10. 3. 1899 (32/57); [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EP75Y2KW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1899&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Kmetijske in rokodelske novice'' 17. 3. 1899 (57/11)]

==Gospodarstvo in promet==

'''Železarstvo na Gorenjskem.''' Skozi hrib Vreče nad Kamno Gorico je vodil rov prav v vasico Mišače. Verjetno, da se je vsaj del te vasi in del vasi Zgornja Dobrava ukvarjal z rudarstvom na Vrečah. -- ''Glas Gorenjske'' 25. 5. 1956

'''Tovarna v Lipnici'''

Franc Pirc je leta 1865 skupaj s sinovi (Šimen, Jernej, Matija in Franc) v Lipnici kupil fužinico »Kredar'co«. Leta 1870 so pričeli z vlečenjem žice, nato pa 1872 s strojnim izdelovanjem žičnikov.

{|
|[[File:Nova tovarna drata.jpg|thumb|300 px|Oglas nove tovarne žičnikov v Lipnici, SN 17. 4. 1874]]
|[[File:Dopisnica na tovarno Pirc.jpg|thumb|Dopisnica na tovarno Pirc, 1875]]
|}

Franz Pirc &amp; Söhne, Gewerk, Ketten- u. Schmiednägel-Fabrik in Kropp und Draht- und Maschinen-Nägel-Fabrik in Lipenca, Oberkrain; Kropp, am 26. Octb. 1878.

Po smrti Simona Pirca (2. 8. 1908) sta tovarno do polnoletnosti Vinka vodili sestri (dve od štirih). Vinko Pirc je tovarno vodil nekje od 1930 dalje; na poslovni dokumentaciji pa se je ohranilo tudi ime njegovega očeta Simona, umrlega 1908.

'''Kundmachung Nr. 1787.''' In dem Bezirke Radmannsdorf beginnt der
Seuchengrenzbezirk von der hiesigen Bezirksgrenze
an die Gemeinden Möschnach, Ovsiše, Steinbüchel, Kropp, Lancovo, Vormarkt, Radmannsdorf
und umfaßt folgende Ortschaften: Bresjach, Noschach,
Černivc, Gutenfeld, Globoko, Gorica, Möschnach,
Verbnach, Hofdorf, Ober- und Unterottok, Laufen,
Posavec, Praproše, Löschach, Palovič, Pirašič,
Ober-, Unter- und Mitterdobrava, Lipenca, Presernje, Bresoviz, Kerschdorf, Ovsiše, Polšica,
Route, Mišače, Otoče, Podnard, Saloše, Steinbüchel, Kropp, Berdach, Ober- und Unterleibniz,
Lancovo, Mošnje, Vošče, Vormarkt und Radmannsdorf und von den Gemeinden Vigaun und
Lees die Ortschaften Sapuše, Vigaun, Sgoše,
und Neudorf. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-35TO1JVJ/c5f9233e-a742-42c4-8838-41d2e05c7a12/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 8. 4. 1873]

'''Živinska kuga.''' … V okraji Radoljškem se začne okuženi mejni okraj pri meji okraja Kranjskega pri občinah: Mošnje, Ovsiše, Kamna-Gorica, Kropa, Lancevo, Predtrg, Radoljca ter obseže sledeče kraje: Brezje, Noše, Črnivec, Dobrepolje, Globoko, Gorica, Mošnje, Vrbnje, Preddvor, Gornji- in Dolnji-Otok, Ljubno, Posavec, Prapreče, Lese, Palovče, Pirašče, Gornja  Srednja- in Doljna-Dobrava, Lipnica, Presernje, Brezovica, Cešnice, Ovsiše, Polšica, Rovte, Misače, Otoče, Podnart, Zaloče, Kamna-Gorica, Kropa, Brde, Gornjain Doljna-Lipnica, Lancevo, Mošnje, Vošce, Predtrg in Radoljca in iz občin v Begnjah in Lescah kraje: Zapuše, Begnje, Zgoš in Nova-vas. -- ''Kmetijske in rokodelske novice'' 9. 4. 1873

'''Sledeči P. T. delničarji''' prve občne zavarovalne banke »Slovenije« v Ljubljani so dalje doplačali na delnice, in sicer: po 7 1/2 % ali 15 goldinarjev na delnico: [...] Poličar Jakob, župnik na Dobravi pri Kropi -- [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8D534WG ''Slovenec'' 3. 11. 1874]

'''Lipnica''' im Bez. Radmannsdorf. Drahtzieherei u. Drahtstiftenf.: Pirc, Franz. Mühle: Justin Frz.&lt;br&gt;
'''Dobrava''' im Bez. Radmannsdorf. Spezerei, Wienh. u. Gastw.: Pogačnik, Sim.   -- ''Leuchs Adressbuch der Kaufleute ...'' , Band 16, Nürnberg, 1878. 164, 168.

'''(Glavni odbor kmetijske družbe kranjske)''' zboroval je preteklo nedeljo in rešil razun poročil do c. kr. vlade: Gospodar Janez Debeljak z Dobrave pri Kropi se pritoži, da plemenski bik, kupljen pri zadnji dražbi v Kranji za 62 gold., ni za pleme in prosi druzega. Sklene se, mu priporočiti drugačno krmenje in še počakati, ker je bik še mlad. -- ''Kmetijske in rokodelske novice'' 3. 1. 1883 (41/1)

'''Krajcarska podružnica »Narodnega Doma« v Ljubljani''' je razposlala do konca pretečenega tedna vsega skupaj 355 knjižic, izmed teh 284 krajcarskih in 71 desetkrajcarskih. — Največ knjižic je oddanih se ve da na Kranjskem, namreč 275 […] Posamezne knjižice nahajajo se še v […] Dobravi pri Kropi, Kropi, Kameni Gorici -- ''Kmetijske in rokodelske novice'' 28. 10. 1885 (43/43); ''Ljubljanski list'' 28. 10. 1885 (2/246); [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4MZH456O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1885 ''Slovenec'' 28. 10. 1885 (13/246);] ''Slovenski narod'' 28. 10. 1885 (18/246)

'''Nova postaja Otoče.''' Mej Podnartom in Radovljico, 2,5 km nad Podnartom, odprla se je dne 1. septembra nova mala postaja Otoče, kjer ostajajo po 1 minuto vsi poštni vlaki, vozeči se tod mimo. Ker z Otoč drže bližnice na Dobravo, v Kropo, v Kamnogorico, v Mošnje in vozna cesta Ljubno in tudi k slavnoznani romarski cerkvi &quot;Mariji pomagaj!&quot; na Brezjah in ker je zlasti pot z Otoč na Brezje skoro za jedno uro krajša, nego s Podnarta na Brezje, nadejati se je novi postaji velikega osobnega prometa. -- ''Slovenski narod'' 3. 9. 1887 

'''Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.''' Seja glavnega odbora dne 23. junija 1890. Za nove ude so predlagani in se vzprejmejo: Aljančič Valentin, župnik na Dobravi pri Kropi -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCJCY1WD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1890&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Kmetovalec'' 30. 6. 1890 (7/12)]

'''Ausweis über den Stand der Thierseuchen in strain in
der Zeit vom 4. bis 11. Mai 1893.'''
Erloschen
der Rothlauf unter Schweinen
im Bezirke Radmannsdorf: in Mitterdobrawa,
Gemeinde Ousische ... Laibach am 12. Mai 1993 -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CS7G8BQR/8ce20529-2383-4d88-9087-4cf6769b72e4/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 13. 5. 1893]

'''Erloschen der Rothlauf bei Schweinen''' im Bezirke Radmannsdorf: in Mitterdobrava un Kerschdorf der Gemeinde Ousische [...] K. k. Landesregierung Laibach am 18. Mai 1893. ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 116 (23. 5. 1893) [konec svinjske rdečice v okrožju Radovljica]

'''(Veterinäres.)''' In Mischatsche und in Smokutsch im Bezirke Radmannsdorf giengen verflossene Woche
zweien Besitzern acht Schweine an Rothlauf zugrunde. -o -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2BZPFZHY/17354217-6e04-43d6-a6bf-4a63543975a6/PDF ''Laibacher Zeitung'' 27. 9. 1893]

'''(Z Dobrave pri Kropi.) Fijakarji na kmetih.''' Dunajski fijakarji so svetovnoznani dovtipneži. Če si še tako čmeren, on te spravi gotovo v dobro voljo. Ljubljanske pa itak poznamo s stereotipnim: »Se peljama gspud.« Toda vsi fijakarji dunajski in ljubljanski pojdite kašo pihat proti našemu junaku-fijakarju. Kličejo ga – seveda – za Janeza, kar bi pa jaz ne hotel s prisego potrditi, da je namreč Janez v glavo in druge bolj imenitne dele svojega zaslovelega telesa. Nekega dne pride agent širokih hlač in rejenega trebuha firme menda Sekeles &amp; Fekeles do Janezovega gospodarja ter zaprosi voza, recimo do Tržiča. Prijazni gospodar rade volje ustreže ter Janezu naroči, da bo peljal »gspuda«. Še bolj prijazni agent pa pelje našega Janeza v gostilno na kozarec vina, češ: bo konj ložje peljal. Agent in Janez pijeta in pijeta in postaneta naposled »dobrega volja«. V tej dobri volji se spravita na voz, kakor sta že mogla. Veselo se pomenjkujeta agent in Janez na vozu skoraj do bratovščine, kar šine kot strela nepoklican gost na njihov voz als dritter im Bunde. Ogorčenost agentova seveda je velika nad toliko impertinenco! Godrnjal je in Janez ž njim kajpada v besu. – Agent se huduje, kolikor so mu vinske moči dopuščale – naš Janez tudi – kajpada, dasi je menda v dobri volji že pozabil, kdo je njegov pravi »gspud«. Rezoluten, kakor so naši Janezi, se zakadi z bičem v vsiljenca na vozu ter mlati – po agentu, svojem gspudu, z vso, njemu še ostalo močjo ter ga naposled srečno zavali z voza v cestni jarek, pravega vsiljenca pa veselo »fura« naprej, radujoč se svojega junaštva. Kakošni so bili obrazi naše slavne trojice, ko jih je pred prvo prihodnjo gostilno dohitel »urnih krač« gspud agent, o tem zgodovina še molči, a istina pa je, da tacega fijakarja zlepa ne najdeš, kot je naš – recimo Janez, a istina pa tudi, kar sem tu zapisal. Nauk te ganljive storije: Firme Sekeles, Fekeles in – Treskeles – pustite nas Slovence v miru! -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHPOFGLD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1898&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 23. 4. 1898 (26/91)]

'''(Bogata jablana.)''' Z Dobrave pri Kropi se nam poroča: Danes so na tukajšnjem župnijskem vrtu obrali srednje veliko jablano, ki je donesla polnih 16 mernikov jako okusnih, lepih jabolk. Vsak se je začudenjem oziral na drevo, ki je imelo več sadu skoro, kakor peres. Zato je bilo pa drevo tudi nekako ponosno, ker si je samo na vrhu nadelo krasen cvet! Torej povsodi nekoliko bahatosti. Pa naj ima to veselje pridno drevo, saj jo doneslo cvet in sad v letošnji lepi jeseni. -- ''Slovenec'' 26. 9. 1898 (26/220); ''Kmetijske in rokodelske novice'' 30. 9. 1898 (56/39)

'''Fran Rojina: Učitelj-čebelar.''' In sta morebiti Dobrava pri Kropi in Vače za čebelarstvo ugodni? Iz izkušnje lahko rečem, da nič posebno, zlasti za to ne, ker v obeh krajih ni jesenske paše, pa sem imel vendar povsod povoljne uspehe. Seveda je treba tudi nekoliko znati, a ne coprnije, temveč samo racijonalno, umno čebelariti, česar se res ni težko naučiti. -- ''Učiteljski tovariš'' 20. 9. 1899 (39/27)

'''Nov poštni urad.''' Dne 1. vinotoka se vpelje na Dobravi, politični okraj Radovljica, nov poštni urad, ki bo imel zvezo s Kropo in Podnartom. -- ''Gorenjec'' 29. kimavca 1900

'''Pošta na Dobravi (1900–1918).''' Pošta na Dobravi (DOBRAVA P. KROPP) je delovala od 1. 10. 1900 dalje. Ni podatkov o vrsti žiga niti do kdaj je delovala. V priročniku Antona Lavriča ''Pomožne pošte na Slovenskem'' 1919 ta poštna zbiralnica ni omenjena, kar pomeni, da je prenehala delovati v avstroogrskem času. Na Srednji Dobravi je bila v tem času gostilna Pogačnik in glede na podobnosti v okolici (npr. gostilna in pošta Gabrijelčič na Brezjah) gre sklepati, da je bila pomožna pošta v gostilni Pogačnik. Josip Pogačnik se v seznamih naročnikov od 1892 pojavlja kot »c. k. poštar«. -- Gerhard Kuehl, Postablagen Oesterreichs, Abteilung Krain, Nachtrag 1989 (Pomožne pošte/zbiralnice Avstrije, oddelek Kranjska, dodatek 1989); razlago je posredoval Igor Pirc junija 2015.

==Sodnija==

'''Licitationsedict Nro. 77'''. Vor dem Bezirksgerichte Radmannsdorf wird hiermit allgemein bekannt gemacht: Es sey auf Anlangen des Hrn. Franz Galle zu Laibach als Testaments-Executor und der Lucas Wodley'schen Erben, gegen Caspar Praprotnig von Dobraua,
wegen eines als verfallen richtiggestellten Darlehensbetrage pr. 700 fl. c. s. c., in die
executive Teilbiethung der dem Schuldner gehörigen, im Bergwerke Kropp sub Consc.
Nro. 44 gelegenen, der Herrschaft Radmannsdorf sub Urb. Nro. 1129 dienstbaren, mit
Pfandrecht belegten und gerichtlich auf 600 fl. geschätzten, mit vier Mahl-, und einem
Stampflaufer versehenen Mühle sammt mauer-, niet- und nagelfester Einrichtung gewilliget und 
es seyen zur Vornahme dieser Licitation drey Tagsatzungen, auf den 22. April, 22. May
und 22. Juny d. J. , jederzeit Vormittag von 9 bis 12. Uhr in loco Kropp mit
dem Anhange festgesetzt worden, daß diese Realität, falls sie weder bey der ersten oder
zweyten Tagsatzung nicht wenigstens um den Schätzungswerth angebracht werden sollte,
selbe bey der dritten Licitationstagsatzung auch unter demselben hintan gegeben werden
würde. Die Realität kann besichtiget, die Licitationsbedingnisse aber, in welchen besonders die billigen Zahlungsfristen einladend sind, können täglich in dieser Amtskanzley und bey den Licitationen eingesehen werden. 

Es werden daher sämmtliche Kauflustige, insbesondere aber auch die intabulirten
Gläubiger, Herr Dominik Bernaldeli von Görz, Frau Johanna Napreth von Neumarktl, 
Lucas Pegam von Lack und Herr Dr. Andreas Napreth von Laibach zu diesen Licitationen eingeladen. 
Bez. Gericht Radmannsdorf den 21. Februar 1624. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZRFGSS ''Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung'' 26. 3. 1824]

'''Licitationsedict. Nro. 888.''' Von dem Bezirksgerichte Radmannsdorf wird hiemit allgemein bekannt gemacht!
Ei sey auf Anlangen des Herrn Primus Hudovernig, von Radmannsdorf, werden richtig [...] 
auf den 26. März, 26. April und 26, May d. J., und zwar für das Haus sammt Waldantheil jederzeit zu Kropp Vormittag von 9 bis 12. für die fahrenden Güter aber jederztit
zu Oberdobrava Nachmittag von 5 bis 6 Uhr, mit dem Beysasse anberaumt worden, daß
diese Güter, falls selbe bey der ersten oder zweyten Feilbiethung nicht wenigstens um den
Schätzwerth angebracht werden könnten, bey der dritten Tagtassung auch unter demselben
werden losgeschlagenwerden. Die Realitäten können besichtiget, die Licitationsbedingnisse
aber, worunter bare Bezahlung des Meistbothes verstanden ist, in dieser Amtkaanzley und
bey den Licitationen eingesehen werden.&lt;br&gt;
Es werden demnach alle Kauflustigen, insbesondere aber auch die intab. Gläubiger:
Dominit Bernardelli von Görz, Frau Johanna Napreth von Neumarktl, Lucas Pögam
von Kropp und Herr-Dr. Andrä Napreth von Laibach, zur Verwahrung ihrer Rechte zu
diesen Licitationen vorgeladen. Bezirksgericht Radmannsdorf den 29. Jänner 1825. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A3WWD0TL/f5a96fdf-100b-4d3d-8bcb-008dc0095f49/PDF ''Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung'' 8. 3. 1825]

'''Edict.''' Vor dem Bezirks-Gerichte der Herrschaft Radmannsdorf haben alle Jene, welche auf die nachstehenden Verlasse aus was immer für einem Rechtggrunde Ansprüche zu machen vermeinen,
selbe an unten bestimmtem Tage und Stunde so gewiß anzumelden und rechtsgeltend darzuthun, als
widrigen sie sich die Folgen des §. 814 a. b. G. B. selbst zuzuschreiben haben werden.&lt;br&gt;

Namen des Erblassers. Sterbort, Strbtag, Anmeldungs- und Abhandlungs Tagsatzung&lt;br&gt;
Martin Lappainer, Oberdobravam 24. Februar 1829. 19. May 1829 um 3 Uhr Nachmittag. &lt;br&gt;
Simon Prettner, Oberdobrava, 20. April 1828 23. May 1829 um 9 Uhr Vormittag.&lt;br&gt;
Bez. Gericht Radmannsdorf den 7. April 1829.
-- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CY6P2PHR/b51e3c3a-474a-49b2-98af-80a2b3905326/PDF ''Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung'' 21. 4. 1829]

'''Nr. 1410 Edict.''' Alle Jene, welche aus was immer für
Rechtstiteln auf den Verlaß der am 25. März
1831 zu Oberdobrava ab intestato verstorbenen Ursula Touzin, Ansprüche zu machen gedenken, haben solche bei der auf den 31. August d. J . angeordneten Liquidationstagsatzung
so gewiß anzumelden, als sie im Widrigen die
Folgen des Gesetzes sich selbst zuzuschreiben
haben würden.
Vereintes Bezirksgericht Radmannsdorf am 29. Juli 183l. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V0UZO8BX/1fd03990-639b-4a44-a121-71fe34315f39/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 16. 8. 1831] in 18. 8. 1831

'''Edict.''' Alle Jene, welcke auf den Nachlaß des am
16. November 1933, zu Lippenza verstorbenen
Grundbesitzers Johann Beneditschitsch als Erben
oder Gläubiger Ansprüche zu machen gedenken,
oder in denselben etwas schulden, haben am 6.
Mai d. J., Vormittags um 9 Uhr, vor diesem
Gerichte, und zwar erstere zur Liquidirung ihrer
Forderungen, letztere aber zum Geständnisse Ihrer
Schuldbeträge zu erscheinen. -- Vereintes Bezirksgericht Radmannsdorf den
5. März 1834. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8LZ7GPL/bdc231b5-64dd-4ccf-a661-90e88a7aebcd/PDF ''Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung'' 15. 4. 1834]

'''Edict.'''
Von dem vereinten Bezirksgerichte zu Radmannsdorf wird hiemit kund gemacht: Man habe
über Ansuchen des Georg Presterl von Laufen, de praes 7 d. Nr. 2347, in die executive Feilbiethung der, zu Mischatsche sub Haus-Nr. 2 gelegenen, der Herrschaft Stein sub Rect. Nr. 285 Urb.
Nr. 360 dienstbaren, gerichtlich auf 1721 fl. 35 kr.
geschätzten ganzen Hübe und einiger Fahrnisse des
Anton Pögam, wegen aus dem Urtheile ddo. 11.
August 1831 schuldigen 280 fl. s. s. g. gewilliget, und hiezu die Tagsatzungen auf den 11. Februar, 8. März und 11. April 1836, jedesmal
Vormittags um 9 Uhr, in loco, der Realität mit
dem Beisatze angeordnet, daß wenn diese Hübe
und die Fahrnisse bei der ersten und zweiten Feilbithungstagsatzung weder um noch über den Schätzungspreis an Mann gebracht werden sollten, sie
bei der dritten auch unter demselben hintangegeben werden würden.
Die Kauflustigen werden mit dem Beisatze
dazu eingeladen, daß sie die Licitationsbedingnisse
und den Grundbuchs-Auszug in den gewöhnlichen
Amtsstunden in dieser Gerichtskanzlei einsehen
können. Vereintes Bezirksgericht Radmannsdorf am
9. November 1835. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-583CLJ5Z/1cd23870-6305-4637-bf0b-f47168901f19/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 19. 1. 1836]

Poziv k licitaciji Pegamove domačije so ponovili naslednje leto, tokrat na &quot;6. Februar, 15. März und 7. April l. J.&quot; -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLKSF2U5/108c139b-7f06-4fe9-b3c1-d38723f93010/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 19. 1. 1837]

{|
|[[File:Zupanija Ovsise 1882.jpg|thumb|Žig občine Ovsiše 1882. DAR]]    
|[[Slika:Poselske bukvice (Dienstbotenbuch) France Pegam z Dobrave 02.jpg|thumb|Podpis župana Janeza Ranta iz leta 1893]]
|[[Slika:Jaka Praprotnik Arbeitsbuch6.jpg|thumb|Podpis župana Franca Špendova iz leta 1896]]
|}

'''1905 Nr. 812 Edict.''' Vonn dem k. k. Bezirksgerichte Radmannsdorf
wird hiemit bekannt gemacht: Man habe über Ansuchen des Georg Scholler von Unter-Dobrava in
die executive Feilbietung des dem Mathias Praprotnik gehörigen, der Herrschaft Radmannsdorf
sub Post Nr. 162 dienstbaren, in der Schmidhütte
Na Save liegenden, laut Schätzungs Protokolls vom
28. August 1844. Z 2620, auf 350 ft. bewertheten
Essfeuers mit 5 Nagelschmidstöcken sammt Kohlbarren wegen aus dem gerichtlichen Vergleiche vom
23. October 1843, Z 2717, schuldiger 312 ft 13 1/2 Kr.
c. s. c. gewilliget und zu deren Vornahme drei
Tagsatzungen, und zwar die erste auf den 19. November, die zweite auf den 19. December 1844 und
die dritte auf den 18. Jänner 1845, allezeit Vormittags um 9 Uhr im Orte Kropp mit dem Beisatze
angeordnet, daß diese Realität erst bei der dritten Feilbietungstagsatzung unter dem Schätzungswerthe
hintangegeben werden würde.

Der Grundbuchsextract, das Schätzungsprotocoll und die Licitationsbedingnisse können in den gewöhnlichen Amtsstunden hierorts eingesehen werden. &lt;br&gt;
K. K. Bezirksgericht Radmannsdorf am 56.
September 1844.&lt;br&gt;
Anmerkung. Bei der ersten Feilbietungstagsfassung hat sich kein Kauflustiger gemeldet. 
-- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9RH5FXQR/655b95f8-8064-4e96-a3ac-e65174fde0e6/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 5. 12. 1844]

[Približni prevod: 1905 št. 812 edikt. Iz k. k. Okrožnega sodišča v Radovljici se naznani: Na zahtevo Georga Schollerja s Spodnje Dobrave v
prvo prodajno ponudbo vigenjca s 5 nakovali skupaj z ogljem v lasti Mathiasa Praprotnika
na poštni št. 162 gospostva Radovljica, ki služi v kovačnici Na Savi, v skladu z datumom protokola ocene
28. avgusta 1844. Z 2620, vredno 350 ft, ki je
zaradi sodne poravnave
23. oktobra 1843, Z 2717 dolgoval 312 ft 13 1/2 Kr. c. i. c. odredil tri dražbe, in to prvo 19. novembra, drugo 19. decembra 1844 in
tretjo 18. januarja 1845, vedno zjutraj ob 9. uri v mestu Kropa, z dodatkom, da se nepremičnina lahko šele v tretjem poskusu proda pod ceno.

Izpisek iz zemljiške knjige, protokol cenitve in licenčne pogoje si lahko ogledate tukaj med običajnimi urami. &lt;br&gt;
K. K. Okrožno sodišče Radodvljica dne 56.
septembra 1844. &lt;br&gt;
Opomba. Na prvo prodajno ponudbo ni prišel nihče, ki je bil pripravljen kupiti.]

'''Nr. 3524. Edict.'''
Von dem k. k. Bezirksgerichte Radmannsdorf wird den Eheleuten Michael und Maria
Supan, unbekannten Aufenthaltes, und ihren unbekannten Rechtsnachfolgern bekannt gemacht:
lZs habe wider dieselben Georg Scholler von
Unterdobrava, sub praes. 15. November 1845,
Z. 3524, die Klage auf Verjährt, und Erloschenerklärung der sämmtlichen, auf dem Mathias
Praprotnik'schen, an der Schmidhütte na Save zu
Kropp gelegenen Essfeuer, in Folge des Kaufbriefes ddo. 13. Juli 1793 haftenden Rechte angebracht, und es sey hierüber die Verhandlung-tagsatzung auf den 2. März 1846, früh 9 Uhr
hieramts angeordnet worden. — Da der Aufenthaltsort der Geklagten unbekannt ist, und da
sie sich vielleicht auser den k. k. Erblanden befinden, so hat dieses Gericht denselben zu ihrer Vertheidigung und auf ihre Gefahr und Kosten den
Herrn Franz Schuller aus Kropp, als Curator
bestellt, mit welchem die angebrachte Rechtssache
nach der bestehenden Gerichtsordnung ausgeführt
werden wird.
Die Geklagten werden hievon durch dieses
Edict zu dem Ende verständiget, damit sie entweder zur rechten Zeit selbst erscheinen, oder dem
bestellten Curator ihre Behelfe on Hand geben,
oder sich auch einen andern Sachwalter erwählen und diesem Gerichte namhaft machen, überhaupt im ordnungsmäßigen Wege einschreiten
mögen, widrigens sie sich die aus ihrer Versäumnis entstehenden Folgen selbst zuzuschreiben haben würden.&lt;br&gt;
K. k. Bezirksgericht Radmannsdorf am 20. November 1845. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-68O3X4RR/0c958603-f393-40a6-9b70-544af7df3a6d/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 17. 1. 1846]

'''Oklic''' na nekdajne, tako imenovane Beslanove podložnike iz srenji: Dobrunje, zgornja in spodnja Besenca, Kovor, Podbrezje, Kokrica, in
iz seliš: Huda, Bašelj in Mišače. Po ukazu c. k. visociga ministerstva od
9. veliciga serpana in 29. kimovca 1850,
kteri je v deržavnim zakoniku in vladnim listu
CIX. in CXXIX. štev. 326 in 369 oznanjen,
je zapovedano, de se imajo vsi grajšinski urbarski dolgovi, ki so jih poprejšni podložni
noter do konca leta 1847 dolžni ostali, grajšinam poplačati, scer se bojo po pravdni poti
zterjali.

De bi se dolžnikam imenovanih davkov s
pravdnim terjanjem preveliki stroški — unkoštinge — ne perzadjali, kteri bi marskterimu
dolžniku utegnile več biti, kakor dolg, se da
vsim tistim, nekdajnim Beslanovim podložnikam, ki so na urbarju, na desetini, ali na desetinskih najemšinah do konca leta 1847 dolžni
ostali, s tem oklicam na znanje, de naj te dolgove gotovo do konca mesca Svečana prihod.
leta 1851 pri podpisani gospodični, v Ljubljani na zgornjih polanah štev. 67 odrajtajo,
scer bodo k temu plačilu na pravdni poti primorani.&lt;br&gt;
V Ljubljani 7. Grudna 1850.&lt;br&gt;
Paulina Pernsteiner -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LAJQZQJE/92229888-cb80-470a-bcf7-6f09dfb27f4a/PDF ''Vradni list'' 10. 12. 1850,] 13. 12. 1850, 17. 1. 1851; ''Ljubljanski časnik'' 17. 1. 1851

'''Nr. 5477. Edict.''' Von dem k. k. Bezirksgerichte zu Radmannsdorf wird hiemit bekannt gemacht: Es sey über
Ansuchen der Ursula Lapeiner von Oberdobrava in
die executive Feilbietung der, dem Valentin Pohr
von Wodeschitsch Haus-Nr. 30 gehörigen, im Grundbuche der vormaligen Herrschaft Veldes sub Urb. Nr. 23212 vorkommenden, mit dem Pfandrechte belegten, laut Protocoll de pr. 30. Juni 1851, Z.
2919, gerichtlich auf 268 fl. 10 kr. geschätzten Kaischenrealität, wegen aus dem wirthschaftsämtlichen
Vergleiche ddo. 18. September 1849, Z. 28, schuldigen l1 fl. 46 kr. e. s. e. gewilliget, und es seyen
zu deren Vornahme 3 Tagsatzungen, und zwar auf
den 2. März, 3. April und 3. Mai k. J., jedesmal Vormittags um 9 Uhr in loco der Realität
mit dem Beisätze angeordnet worden, daß die Realität nur bei der dritten Feilbietungstagsatzung unter dem Schätzungswerthe hintangegeben werden
wird. Der Grundbuchsextract, das Schätzungsprotocoll und die Lititationsbedingnisse können während
den Amtsstunden täglich hieramts eingesehen werden.&lt;br&gt;
K. k. Bezirksgericht Radmannsdorf, am 16. December 1851. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-234GFG17/163f82ad-41ba-4fa7-95a7-f8d4ad16b719/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 3. 2. 1852]

'''N. 1424. Edict.''' Von dem k. k. Bezirksgericht Radmannsdorf wird hiemit bekanntgemacht: Er sey über Ansuchen der Agnes Prettner von Oberdobrava, Rechts-Nachfolgerin des Mathias Prettner, in die executive
Feilbietung der, dem Primus Murnig gehörigen, im
Grundbuche der vormaligen Herrschaft Radmannsdorf sub Rectr. Nr. 403 vorkommenden, in Moschnach sub consc. Nr. 33 gelegenen, mit dem executiven Pfandrechte belegten und laut Protokolles de praes 11. December 1850, Z 2161, gerichtlich auf
273 fl. 55 kr. geschätzten Kaische sammt Zugehör,
wegen aus dem w. ä. Vergleiche, ausgef. 28. Februar 1847, Z. 93, noch schuldigen 88 fl. c. s. c.
gewilliget, und es seyen zu deren Vornahme 3 Tagsatzungen, und zwar: auf den 25. Mai, 25. Juni
und 24. Juli d. J., jedesmal Vormittag um 9 Uhr
in loco Möschnach mit dem Beisatze angeordnet worden, daß obige Realität nur bei der dritten Feilbietungstagsatzung auch unter dem Schätzungswerthe
hintangegeben werden wird.
Das Schatzungsprotocoll, der Grundbuchsextract und die Licitationsbedingnisse können während
den Amtsstunden täglich hiergerichts eingesehen werden.&lt;br&gt;
K. k. Bez. Gericht Radmannsdorf am 13. März 1852. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WO0EYV1D/6cd3d4c7-e658-4625-bc51-e3867667a99f/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 26. 4. 1852] in 3. 5. 1852

'''Kundmachung Nr. 1582.''' 
Von dem k. k. Bezirksamts Radmannsdorf, als Gericht, werden nachbenannte laut Waisenbuches großjährig gewordenen, unbekannten
Aufenthaltes befomdlichen Pupillen, oder ihre Rechtsnachfolger hiemit aufgefordert, die für dieselben in der hierortigen Waisen-Depositentassa
erliegenden Privatschuld, Urkunden binnen 6 Monaten vom unten gesetzten Tage so gewiß zu erheben, widrigens dieselben auf ihre Gefahr ämtlich
erhoben, und in die dießämtliche Registratur hinterlegt werden würden.  [Poziv za plačilo dolgov pri sirotinskem skladu za sirote, ki so postale polnoletne.]

{|  class=&quot;wikitable&quot; 
|style=&quot;background: grey&quot;| Forlaufender Zahl
|style=&quot;background: grey&quot;| Der Pupillen Namen
|style=&quot;background: grey&quot;| Früherer Wohnort
|style=&quot;background: grey&quot;| Datum der Urkunden
|style=&quot;background: grey&quot;| Werth in fl
|style=&quot;background: grey&quot;| Kr.
|-
|11
|Anton, Agnes, Helena und Anna Füster
|Lipenza
|Abhandlung 31. Jänner 1816
|1585
|
|-
|21
|Mathias und Josef Grilz
|Unterdobrava
|19. Mai 1818
|296
|75
|-
|23
|Maria Wohinz
|Oberdobrava
|29. April 1818
|150
|
|-
|102
|Theresia und Ursula Mikel
|Leibnitz
|5. Oktober 1828 
|200
|
|-
|124
|Martin, Valentin, Andreas, Maria, Agnes Smerekar 
|Dobrava
|5. September 1831 
|904
|25
|-
|143
|Maria, Blas und Johann Praprotnik 
|Oberdobrava
|15. Juni 1824
|
|
|-
|153
|Maria Mihelitsch
|Dobrava
|17. September 1832
|1000
|
|-
|169
|Maria und Elisabeth Sittar 
|Mischatsche
|15. November 1830
|206
|90
|-
|170
|Maria und Helena Pfeifer 
|Oberdobrava
|20. April 1831 
|59
|13 1/10
|-
|181
|Johann Beneditschitsche Kinder
|Lipenza
|1 Vertrag, 1 Erklärung, 1 Schuldschein 13. Sept. 1834, 25. Oktober 1838, 18. Juni 1841
|520
|
|-
|208
|Johann, Barthelmä, Franz und Josef Frakel
|Oberdobrava
|4 Schuldscheine 17. März 1836
|251
|1 1/10
|-
|262
|Anton Sodja
|Dobrava
| 1 Abhandlung 26. Juni 1816
|71
|90
|-
|316
|Agnes Zberne
|Dobrava
|1 Schuldschein 21. Febbruar 1828
|88
|
|-
|435
|Anton Zberne
|Dobrava
|1 Schuldschein 25. November 1839
|167
|42 1/10
|-
|439
|Kaspar Praprotniksche Kinder
|Oberdobrava
|1 Zession 14. August 1839
|152
|51 3/10
|-
|439
|Kaspar Praprotniksche Kinder
|Oberdobrava
|1 Zession 1. September 1836
|100
|
|-
|439
|Kaspar Praprotniksche Kinder
|Oberdobrava
|2 Zessionen 20. März 1836. 13. November 1835, 23. Dezember 1832
|450 2365
|27
|-
|439
|Kaspar Praprotniksche Kinder
|Oberdobrava
|1 Zession 14. April 1843
|220
|
|-
|439
|Kaspar Praprotniksche Kinder
|Oberdobrava
|1 Schuldschein 1. März 1834
|350
|
|-
|439
|Kaspar Praprotniksche Kinder
|Oberdobrava
|1 Schuldschein 5. Jänner 1831
|100
|
|-
|439
|Kaspar Praprotniksche Kinder
|Oberdobrava
|1 Schuldschein 6. Mai 1838 
|150
|
|-
|439
|Kaspar Praprotniksche Kinder
|Oberdobrava
|1 Schuldschein 1. Juni 1831
|240
|
|-
|439
|Kaspar Praprotniksche Kinder
|Oberdobrava
|1 Schuldschein 9. September 1840
|302
|25
|-
|444
|Matlhäus, Jakob und Johann Benedizhizh 
|Lipenza
|1 Abhandlung 30. Juli 1834
|762
|80
|}
K. k. Bezirksamt Radmannsdorf, als Gericht, am 22. September 1863 -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SK1AJQLW/e9005db9-d6ce-450d-9fe8-f2596511916d/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 27. 11. 1863]

'''(1799-3) Nr. 3524. Erinnerung''' an der Verlaß des Andreas Šlibar von
Mittcr-Dobrava Hss-Nr. 7.&lt;br&gt;
Von dem k. k. Bezirksgerichte Radmannsnsdorf wird dem Verlasse des seligen
Andreas Šlibar von Mitter-Dobrava
Hs.-Nr. 7 hiermit erinnert:&lt;br&gt;
Es habe Franz Stritih von Mitter-Dobrava, durch Dr. Munda, wider demselben die Klage auf Ersatz eines für ihn
bestrittenen Vertretungsaufwandes pt. 50fl c. s. c. sub praes. 30. Juni 1870, Zahl
3524, hieramts angebracht, worüber zur
summarischen Verhandlung die Tagfassnug auf den&lt;br&gt;
23. August 1870,&lt;br&gt;
früh 9 Uhr, mit dem Anhange des § 18
der a. h. Entschließung vom 18. October
1845 angeordnet und dem Geklagten wegen seines unbekannten Aufenthaltes Simon
Pogačnik von Mitter-Dobrava als Curator ad actum auf seine Gefahr und Kosten
bestellt wurde.&lt;br&gt;
Dessen wird derselbe zu dem Ende verständiget, daß er allenfalls zu rechter Zeit 
selbst zu erscheinen oder sich einen
anderen Sachwalter zu bestellen und anhernamhaft zu machen haben, widrigens diese
Rechtssache mit dem aufgestellten Curator verhandelt werden wird.&lt;br&gt;
K. k. Bezirksgericht Radmannsdorf, am 1. Juli 1870. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XG2Y9O28/fd876b50-bd08-4326-afba-8556c3bc5992/PDF ''Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung'' 19. 8. 1870]

'''(2320—1) Nr. 4232. Executive Feilbietung.'''
Vom k. k. Bezirksgerichte Radmannsdorf wird bekannt gemacht:
Es sei in der Executionssache des
Martin Čebašek, von Krainburg, nom.
seiner m. j. Kinder, gegen Katharina Šlibar von Mišače pct. 300 fl. c. s. c.
mit Bescheid des k. k. Bezirksgerichtes
Krainburg vom 9. August 1870, E. 3498,
in die executive Feilbietung des Forderung der Katharina Šlibar aus dem ob
der Realität des Josef Šlibar von Mišače
Urb.-Nr. 13 ad Grundbuch Pfarrkirchen St. Peter zu Radmannsdorf haftenden Ehevertrage vom 18. Jänner 1822
und Verzicht vom 20. April 1826 pr.
600 fl. E. M . sammt Naturalien gewilliget und zur Vornahme dieser Feilbietung die Tagsatzung auf den&lt;br&gt;
19. October, &lt;br&gt;
2. November und &lt;br&gt;
16. November l870, &lt;br&gt;
jedesmal früh 9 Uhr, hiergerichts mit
dem Beisatze angeordnet, baß diese Forderung nur gegen gleichbare Bezahlung
und bei der dritten Feilbietung allenfalls
unter dem Nennwerthe hintangegeben
werden wird.&lt;br&gt;
K. k. Bezirksgericht Radmannsdorf,
am 27. August 1870
-- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6XAHCZ66/885c427e-5608-485f-9cb8-8026131d1880/PDF ''Intelligenzblat zur Laibacher Zeitung'' 8. 10. 1870]; drugič objavljeno [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XTT4K54B/6f3e03d2-ed02-4770-bd6f-3febc1f792aa/PDF ''Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung'' 11. 10. 1870] 

'''(2482—3) Nr. 4232. Zweite Feilbietung und Erinnerung.'''
Mit Bezug auf das Edict vom 27ten
August 1870, Z. 4232, wird laudgemacht,
daß bei resultatloser ersten Feilbietung am
2. November 1870
im zweiten Feilbietung des Heiratsgutes
der Katharina Šlibar von Misače pr.
600 fl. C. M . sammt Naturalien c. s. c.
hiergerichts geschritten wird.&lt;br&gt;
Gleichzeitig wird dem Supersatzgläubiger Johann Pogačnik in Mitterdobrava,
nun unbekannten Aufenthaltes, erinnert,
daß demselben Franz Stritich von Unterdobrava zum Curator ad actum aufgestellt und diesem die für ihn bestimmte
Feilbietungsrubrik vom 27. August 1870,
Z. 4232, zugestellt wurde. &lt;br&gt;
K. k. Bezirksgericht Radmannsdorf,
am 19. October 1870. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UGRAMPAQ/7588de15-b663-45a7-872d-12be4d4a2688/PDF 31. 10. 1870]

'''(1859-2) Nr. 1520. Erinnerung'''
an Johann Šolar von Route, Gregor
Hrovat von Kropp, Franz Schuler von
Kropp und resp. deren unbekannte Rechtsnachfolger (unbekannten Aufenthaltes).&lt;br&gt;
Von dem k. k. Bezirksgerichte Radmannsdorf wird dem Johann Šolar von
Route, Gregor Hrovat von Kropp, Franz
Schuler von Kropp und resp. deren unbekannten Rechtsnachfolgern (unbekannten
Aufenthaltes) hiemit erinnert:
Es habe wider dieselben bei diesem
Gerichte Matthäus Šolar von Unterdobrava Nr. 5 die Klage auf Verjährt- und Erloschenerklärung einiger Satzposten
sub post. 27. März 1878, Z. 1520.
eingebracht, worüber zur summarischen
Verhandlung dieser Rechtssache die Tagsatzung auf den&lt;br&gt;
21. Mai 1878,&lt;br&gt;
vormittags um 9 Uhr, hiergerichts angeordnet wurde.
Da der Aufenthaltsort der Geklagten
diesem Gerichte unbekannt und dieselben
vielleicht aus den k. k. Erblanden abwesend
sind, so hat man zu ihrer Vertretung und
auf ihre Gefahr und Kosten den Franz
Spendou von Oberdobrava als Kurator
ad actum bestellt.&lt;br&gt;
Die Geklagten werden hievon zu dem
Ende verständiget, damit sie allenfalls zur
rechten Zeit selbst erscheinen oder sich einen
andern Sachwalter bestellen und diesem
Gerichte namhaft machen, überhaupt im
ordnungsmäßigen Wege einschreiten und
die zu ihrer Vertheidigung erforderlichen
Schritte einleiten können, widrigens diese
Rechtssache mit dem aufgestellten Kurator
nach den Bestimmungen der Gerichtsordnung verhandelt werden und die Geklagten, welchen es übrigens freisteht,
ihre Rechtsbehelfe auch dem benannten
Kurator an die Hand zu geben, sich die
aus einer Verabssäumung entstehenden Folgen selbst beizumessen haben werden.&lt;br&gt;
K. k. Bezirksgericht Radmannsdorf am
28. März 1878. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOBPY7V/94c08521-db56-477c-a488-a42a7449c568/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 10. 5. 1878] in 13. 5. 1878

'''(1868-2) Nr. 2380. Erinnerung'''
an Anna Krolnik, Lorenz Pretnar,
Vlasius Ambrožič, Jakob Kozler,
Vinzenz Velasti und deren Erben und
Rechtsnachfolger.&lt;br&gt;
Vom k. k. Bezirksgerichte Radmannsdorf wird der Anna Krolnik, dem Lorenz
Pretnar, Vlasius Ambrožič, Jakob Kozler
und Vinzcnz Velasti und deren allfalligen
Erben und Rechtsnachfolgern hiemit erinnert:&lt;br&gt;
Es habe Heinrich Klander von Radmannsdorf wider dieselben die Klage auf
Verjährt- und Erloschenerklarung mehrerer
auf seiner Realität sub Post. Nr. 108
ad Stadtgilt Radmannsdorf haftenden
Satzposten, als:&lt;br&gt; [...]
c. des für Kasper Praprotnik von Oberdobrava im Executionswege vorgemerkten Urtheiles vom 5. März 1817
im Betrage von 87 fl. s. A. sowie
der zu Gunsten des Blasius Ambrožič
von Asp superintabulirten Cessions-Quittung vom 22. April 1822 pr.
87 fl. c. s. c.  -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLSNQD50/7e9ae247-e16a-4ff0-926c-6f526e1354d9/PDF ''Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung'' 25. 8. 1871]

'''(2365-1) Nr. 2186. Bekanntmachung.'''
Vom k. k. Bezirksgerichte Radmannsdorf wird bekannt gemacht, daß am 23sten
Jänner 1877 Josef Gogalla, lediger
Kaischler zu Oberdobrava Hs.-Nr. 13, mit
Hinterlassung einer mündlichen letztwilligen Anordnung gestorben sei.
Zu diesem Nachlasse haben sich Simon
Benedičič vulgo Kosem von Oberdobrava
als gesetzlicher Vertreter seines mindj.
Sohnes Jakob Benedičič aus dem Testamente, Helena Pfeiffer vereh. Benedičič und Mathias Pfeiffer von Oberdobrava aber bei Bestreitung der letztwilligen Anordnung aus dem Gesetze bedingt erbserklärt.&lt;br&gt;
Da diesem Gerichte unbekannt ist, ob
und welchen weiteren Personen auf seine
Verlassenschaft ein Erbrecht zustehe, so
werden alle diejenigen, welche hierauf aus
was immer für einem Rechtsgrunde Anspruch zu machen gedenken, aufgefordert,
ihr Erbrecht binnen einem Jahre, von
dem unten gesetzten Tage gerechnet, bei
diesem Gerichte anzumelden und unter
Ausweisung ihres Erbrechtes ihre Erbserklärung anzubringen, widrigenfalls die
Verlassenschaft, für welche inzwischen Franz
Spendov von Mitterdobrava als Verlassenschafts-Kurator bestellt worden ist,
mit jenen, die sich erbserklärt und ihren
Erbrechtstitel ausgewiesen haben, verhandelt und ihnen eingeantwortet, der nicht
angetretene Theil der Verlassenschaft aber
vom Staate als erblos eingezogen würde.&lt;br&gt;
K. k. Bezirksgericht Radmannsdorf am
1. Juni 1877. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JPI30G8I/9368960a-4216-451d-92f1-7cb9cb9b6b64/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 15. 6. 1877] in 25. 6. 1877

'''(1858—1) Nr. 1521. Erinnerung'''
an Peter Napreth von Neumarktl,
Anton Strittich von Mitterbirkendorf,
Thomas Šlibar von Oberdobrava,
Mathias Stroj von Oberdobrava, Peter Šlibar von Oberdobrava, Stefan
Mušič von Kropp, die Urban Markunsche Verlaßmasse, resp. Anton Strittich
von Birkendorf, Josef und Margareth
Stroj, Kaspar Praprotnik von
Oberdobrava, rücksichtlich deren unbekannte
Erben und Rechtsnachfolger.&lt;br&gt;
Von dem k. k. Bezirksgerichte Radmannsdorf wird den Peter Napreth von
Neumarktl, Anton Strittich von Mitterbirkendorf, Thomas Šlibar von Oberdobrava, Mathias Stroj von Oberdobrava,
Peter Šlibar von Oberdobrava, Stefan Mušič von Kropp, der Urban Markunschen Verlaßmasse, resp. Anton Strittich
von Birkendorf, Josef und Margareth
Stroj, Kaspar Praprotnik von Oberdobrava, rücksichtlich deren unbekannten
Erben und Rechtsnachfolgern, hiemit erinnert:&lt;br&gt;
Es habe wider dieselben bei diesem
Gerichte Matthäus Stroj von Mitterdobrava Nr. 1 die Klage auf Verjährt- und
Erloschenerklärung mehrerer, sub Rectf.-
Nr. 560 ad Herrschaft Radmannsdorf
haftenden Satzposten sub praes. 27. März
1878, Z. 1521, eingebracht, worüber zum
mündlichen Verfahren dieser Rechtssache
die Tagsatzung auf den&lt;br&gt;
21. Mai 1878,&lt;br&gt;
vormittags um 9 Uhr, Hiergerichts angeordnet wurde.
Da der Aufenthaltsort der Geklagten
diesem Gerichte unbekannt und dieselben
vielleicht aus den k. k. Erblanden abwesend
sind, so hat man zu ihrer Vertretung und
auf ihre Gefahr und Kosten den Franz
Spendou von Oberdobrava als Kurator
ad actum bestellt.&lt;br&gt;
Die Geklagten werden hievon zu dem
Ende verständiget, damit sie allenfalls zur
rechten Zeit selbst erscheinen oder sich einen
andern Sachwalter bestellen und diesem
Gerichte namhaft machen, überhaupt im
ordnungsmäßigen Wege einschreiten und
die zu ihrer Vertheidigung erforderlichen
Schritte einleiten können, widrigens diese
Rechtssache mit dem aufgestellten Kurator
nach den Bestimmungen der Gerichtsordnung verhandelt werden und die Geklagten, welchen es übrigens frei steht,
ihre Rechtsbehelfe auch dem benannten
Kurator an die Hand zu geben, sich die
aus einer Verabsäumung entstehenden Folgen selbst beizumessen haben werden.&lt;br&gt;
K. k. Bezirksgericht Radmannsdorf am
28. März 1878. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KOWIDEYU/d83d2c24-58b8-4001-a2dc-25a231d602df/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 6. 5. 1878], 8. 5. 1878 in 9. 5. 1878

'''Nr. 43. Dritte executive Realitäten-Versteigerung.''' 
Vom k. k. Bezirksgerichtt Neumarktl wird bekannt gemacht:
Es sei über Ansuchen dos Johann
Dcbelak von Oberdobrawa, Bezirk Radmannsdorf, die executive Versteigerung der
der Maria Kunčič von Stenitschne gehörigen, gerichtlich auf 4394 fl. geschätzten Realität Rectf.-Nr. 6 ad Gallenfels
Einlage Nr. 757 bewilliget und hiezu die
dritte Feilbietungs-Tagsatzung auf den
24. Februar 1881.
vormittags von 11 bis 12 Uhr, in der
Amtskanzlei mit dem Anhange angeordnet
worden, dass die Pfandrealität bei dieser
Feilbietung auch unter dem Schätzwerte
Hintangegeben werden wird.
Die Licitationsbedingnisse, wornach
insbesondere jeder Licitant vor gemachtem
Anbote ein 1Oproc. Vadium zu Handen
der Licitationscommission zu erlegen hat,
sowie das Schatzungsprotokoll und der
Grundbuchsextract können in der diesgerichtlichen Registratur eingesehen werden.
K. k. Bezirksgericht Neumarktl, am
9. Jänner 1881. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-945VCEZZ/e1a0ee54-94c8-4ad0-9725-d3e181d5298a/PDF ''Anzeigeblatt zur Laibacher Zeitung'' 9. 2. 1881]

'''Nr. 4081. Reassumierung zweiter und dritter exec. Feilbietungen.''' Vom k. k. Bezirksgerichte Radmannsdorf wird bekannt gemacht:
Es sei über Ansuchen des Simon Pogačnik von Mitterdobrawa die zweite
und dritte executive Versteigerung 
dem Johann Feister von Podnart gehörigen Besitz- und Genustrechte zu dem
sub Rectf. Nr. 597 ad Herrschaft Radmannsdorf vorkommenden, bücherlich noch nicht abgeschriebenen Liegenschaften im
Schätzwerte per 4511 fl. im Reassumirungswege auf den
22. November und
23. Dezember 1882,
jedesmal vormittags von 10 bis 12 Uhr,
in der Gerichtskanzlei angeordnet worden.
K. k. Bezirksgericht Radmannsdorf, 
am 17. Oktober 1882 -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLHPNHA2/3291a8ef-7861-4819-9695-eb4cf5e2b157/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 13. 11. 1882]

'''Kundmachung Ne. 1582.''' Vom K. k. Bezirksgerichte Radmannsdorf wird bekannt gemacht, dass die Lokalerhebungen zum Zwecke der Anlegung des neune Grundbuches für die Catastralgemeinde Dobrava bei Kropp auf den 20. April 1885, früh 8 Urh und die folgenden Tage in der Gerichtkanzlei angeordnet werden, wozu alle jene Personen, welche an der Ermittlung an der Besitzverhältnisse ein rechtliches Interesse haben, hzu erscheinen und alles zu Aufklärung sowie hzur Wahurng ihren Rechte Geeignete vorbirngen können. K. k. Bezirksgerichte Radmannsdorf, am 11. April 1885. -- ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 15. 4. 1885

'''Naprava novih zemlj. knjig:''' Pri c. kr. okr. sodniji v Radovljici za katastralno občino Dobrava pri Kropi; poizvedbe dné 20. aprila ob 8. uri zjutraj. -- ''Ljubljanski list'' 15. 4. 1885 (2/84)

'''Oklic.''' C. kr. okrajno sodišče v Radovljici naznanja, da se je vsled tožbe: 6.) Pavla Warla iz Kamne Gorice proti Jožetu Vuku od tam [...] zaradi priznanja priposestovanja lastninske pravice do posestva ad 6.) vložna št. 158 katastralne občine Dobrava pri Kropi — imenoval neznano kje bivajočim tožencem, oziroma neznanim njihovim pravnim naslednikom in dedičem, gospod Matija Klinar iz Radovljice kot kurator ad actum. -- ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 9. 11. 1889, št. 258, 11. 11. 1889, 12. 11. 1889

'''Oklic.''' C. kr. okrajno sodišče v Radovljici naznanja, da se je vsled tožbe: 17.) Janeza Praprotnika iz Gorenje Dobrave proti Gašparju Praprotniku od tam — zaradi priznanja priposestovanja lastninske pravice do posestva pod ad 17.) vložna št. 24 katastralne občine Dobrava pri Kropi — imenoval neznano kje bivajočim tožencem, oziroma neznanim njihovim pravnim naslednikom in dedičem, gosp. Matija Klinar iz Radovljica kot kurator ad actum. -- ''Anzeigeblatt zur Laibacher Zeitung'' 22. 11. 1889 (št. 269), 25. 11., 26. 11. 1889

'''Razglas.''' C. kr. okrajno sodišče v Radoljici naznanja, da je vsled tožbe: 10.) Kristine Globočnik iz Železnikov proti Janezu Schollerju; ad 10.) vložna št. 160 katastralne občine Dobrava pri Kropi […] imenovalo neznano kje bivajočim tožencem, oziroma njihovim pravnim dedičem in naslednikom, gosp. Matijo Klinarja iz Radoljice kuratorjem ad actum. -- ''Anzeigeblatt zur Laibacher Zeitung'' 28. 3. 1890 (št. 71), 2. 4, 3. 4. 1890

'''Oklic.''' C. kr. okrajno sodišče v Radoljici naznanja, da je vsled tožbe: 8.) Janeza Praprotnika iz Gorenje Dobrave proti Matevžu Globočniku, Janezu, Marjeti in Lenki Praprotnik, rojeni Fister, Konstanciji Praprotnik, Mariji Praprotnik in njenim otrokom, Mariji, Blažu in Janezu Praprotniku in Matiji in Neži Globočnik, rojeni Praprotnik [...] ad št. 8.) zaradi priznanja zastaranja vknjiženih terjatev pri vložnih št. 24, 25, 26 in 27 katastralne občine Dobrava pri Kropi [...] imenovalo neznano kje bivajočim tožencem, oziroma njihovim pravnim naslednikom in dedičem gospod M. Klinar iz Radoljice kuratorjem ad actum. -- ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 29. 8. 1890 (št. 198), 3. 9., 4. 9. 1890

'''Oklic.''' C. kr. okrajno sodišče v Radoljici naznanja, da je na tožbe: 3.) Jožeta Varla iz Kamne Gorice proti Andreju Zeichenu [...] 8.) Boštijana Kosema iz Gorenje Dobrave [...] ad 3 do vložnih št. 208, 209, 210 in 268 katastralne občine Dobrava pri Kropi [...] ad 8 pri vložni št. 44 katastralne občine Dobrava pri Kropi [...] imenoval […]. -- ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 26. 2. 1891 (št. 46)

''' (5655) 3—1 Nr. 78563. Kuratorsbestellung.'''
Den Tabulargläubigern Joh. Svetic
in Laibach, Eduard Fister in Radmannsdorf, Maria Fabian von Kropp, Andreas,
Valentin, Martin, Agnes und Maria
Smerekar und Mathias Pretnar, alle
von Ober-Dobrava, wurde Herr Mathias
Klinar von Radmannsdorf als Curator
ad actum bestellt und ihm der Realfeilbietungsbescheid ddtv. 31. October 1891.
Z. 7792. behändigt.&lt;br&gt;
K. k. Bezirksgericht Radmannsdorf,¸am 30. November 1891. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4XL65NLC/c10c75d6-cbd6-4ba9-82d6-0e05f9f59bd6/PDF ''Laibacher Zeitung'' 30. 12. 1891]

'''Razglas.''' Na tožbe: 4.) Franceta Smrekarja iz Kamne Gorice hišna štev. 11 proti Ignaciju Schollerju radi pripoznanja priposestvovane lastninske pravice do vložne št. 144 katastralne občine Dobrava pri Kropi — postavil se je toženim, oziroma njihovim dedičem in pravnim naslednikom, Matija Klinar iz Radovljice kuratorjem ad actum, ter so se istemu dotične tožbe, vsled kojih je narok za skrajšano razpravo na dan 27. julija 1892. l. ob 8. uri dopoldne tukaj s pristavkom § 18. dvornega dekreta z dne 24ega oktobra 1845, št. 906 z. j. z. odrejen, dostavile. C. kr. okrajno sodišče v Radovljici dne 14. maja 1892. -- ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 20. 6. 1892 (št. 138), 21. 6., 23. 6. 1892

'''Oklic.''' Na tožbe: 2.) Franceta Varla iz Kamne Gorice štev. 19 proti zamrlemu Jakobu Pesjaku zaradi priznanja priposestovanja posestva vložna št. 119 katastralne občine Dobrava pri Kropi; 5.) Janeza Praprotnika iz Gorenje Dobrave št. 14 proti Gašparju Poklukarju iz Dobrave zaradi priznanja priposestovanja posestev vložne štev. 25, 26 in 27 katastralne občine Dobrava; oziroma njihovim neznanim dedičem in pravnim naslednikom, postavil se je gos. Matija Klinar v Radovljici kuratorjem na čin, da jih zastopa […] na dan 7. septembra 1892. l. ob 8. uri dopoldne tusodno določenem naróku v sumarnem postopku. C. kr. okrajno sodišče v Radovljici dne 16 julija 1892. -- ''Laibacher Zeitung'' 26. 7. 1892 (št. 168); [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-390L0IXG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1892&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 3. 8. (št. 175);] 5. 8. 1892 (št. 177)

'''Oklic na tožbe:''' 3.) Franceta Marinšeka iz Kamne Gorice št. 35 (po Alfredu Rudeschu, c. kr. notarji v Radovljici) proti ne več obstoječi tvrdki »rudarija na Savi«, oziroma njenim neznanim dedičem in pravnim naslednikom, na pripoznanje ugasnitve pri vložnih štev. 178, 179, 180, 181, 310 in 322 katastralne občine Kamna Gorica in vložna štev. 131 katastralne občine Dobrava pri Kropi zastavno zavarovane terjatve in izročitev veljavne izbrisne pobotnice s pr.; — določa se narok tusodno na dan 25. novembra 1892. l. ob 8. uri dopoldne s pristavkom § 18. sumarnega patenta glede posledic izostanja. Radi neznanega bivanja toženih postavil se jim je gospod Matija Klinar iz Radovljice skrbnikom za čin, ter so se mu vročili prepisi dotičnih tožeb. C. kr. okrajno sodisče v Radovljici dne 7. oktobra 1892. -- ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 8. 11. 1892 (št. 255), 10. 11. 12., 11. 1892

'''Oklic. Neznano kje odsotnemu Janezu Stroju''' iz Srednje Dobrave št. 1 postavil se je Franc Kunstelj v Radovljici kuratorjem za čin, da ga zastopa v zadevi namerovanega brezbremenega odpisa jednajstinke parcele št. 341 od posestva vlož. št. 46 kat. Občine Dobrava pri Kropi. C. kr. okrajno sodišče v Radovljici dne 8. sušca 1893. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-43PQIDPX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1893&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 25. 4. 1893 (št. 94);] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NM25RNR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1893&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 28. 4. 1893 (št. 97)]

'''Št. 4410, 4411, 45471, 4409, 4891, 4926. Oklic.''' C. kr. okrajno sodišče v Radovljici naznanja. Na tožbe:
1. Marije Bohinc iz Gor. Dobrave proti Mariji in Mini Pretnar iz Gor. Dobrave&lt;br&gt;
3. Franceta Skalarja iz Dobrave pri Kropi proti Ivanu in Elizabeti Frakel&lt;br&gt;
4. Andreja Šoberla iz Zg. Dobrave proti proti Heleni Smrekar, rojeni Debelak&lt;br&gt;
[...] zaradi pripoznanja ugasnitve zaradi  zastarenja vknjiženih terjatev s
pr. postavil se je neznano kje bivajočim toženim, oziroma njihovim pravnim naslednikom in dedičem, kurator ad actum gosp. Franc Kunstelj,
posestnik v Radovljici, ter se je za skrajšano razpravo v teh tožbah določil tus. narók na 20. septembra 1893 dopoldne ob 8. uri, pri kateri se bode s kuratorjem razpravljajo, ako toženi osebno ali po izkazanih pooblaščencih k naroku ne pridejo.   
C. kr. okrajno »odiööe v Radovljici, dne 17. julija 1893. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XQJH58WJ/48f67390-6223-4790-9772-3c9f9ea22c35/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 12. 8. 1893]

'''Razglas,''' 2. na tožbo Jakoba Berceta, posestnika na Zg. Dobravi štev. 4 (po Alfredu Rudeschu), de praes. 9. maja
1895, št. 3072, proti Neži Berce, ne
znanega bivališča, oziroma njenim
neznanim pravnim naslednikom, radi
zastaranja preživila poboljška in terjatve 50 gold. s pr. — imenoval se
je toženkama ad 1 in 2 v varstvo
njih koristi gosp. dr. Vilfan, odvetnik
v Radovljici, kuratorjem za čin, kateremu sta se vročili tožbi, vsled katerih se je s tusodnima odlokoma
z dne 13. maja 1895, št. 3044 in 3072,
narok za skrajšano razpravo določil
na dan
12. julija 1895
ob 8. uri dopoldne pri tem sodišči.
C. kr. okrajno sodišče v Radovljici
dne 13. maja 1895 -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VVM8PXBC/1f59823e-5281-4d37-a5a3-1cf8a616d623/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 24. 6. 1895], 27. 6. in 2. 7. 1895

'''Nr. 5764. Curatelsverhängung.''' Das k. k. Landesgericht in Laibach hat mit Beschluss vom 23. Juli 1895, Z. 6078, über den Kaischlerssohn Franz Stroj von Lipnica bei Kropp ob Blödsinnes die Curatel verhängt, und wurde demselben Anton Dolžan von Mišače zum Curator bestellt. -- K. k. Bezirksgericht Radmannsdorf am 30. Juli 1895. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-42U1AE5M/3e495783-6345-4603-a9d8-b9e4b2222929/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 29. 8. 1895]

'''Oklic.''' C. kr. okrajno sodišče v Radovljici daje na znanje, da se je Franc Kunstl, posestnik v Radovljici: a) deloma neznano kje bivajočim, deloma vže zamrlim tabularnim upnikom Francetu Wallandu iz Dvorske Vasi, Luciji Arch iz Bohinjske Bistrice, Francetu Bercetu iz Vodešič, Šimnu in Mariji Pretner iz Bleda, Matevžu in Jeri Muhovc iz Predtrga, Jakobu Smukavcu iz Predtrga, Janezu Šlibarju iz Gor. Dobrave, Janezu Rozmanu iz Brezja in Valentinu Globočniku iz Mošenj, potem: b) neznano kje odsotnemu tožencu Jožefu Žvabu iz Nomenja, oziroma njihovim nepoznanim pravnim naslednikom, postavil kuratorjem ad actum, ter so se mu vročili dotični tabularni odloki, oziroma razsodba. / C. kr. okrajno sodišče v Radovljici dne 8. avgusta 1895. -- ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 5. 9. 1895

'''(Porotne sodbe)''' se pričnejo danes in pridejo v
tej dobi sledeči k obravnavi, in sicer: 26. maja:
[...] Peter Hrovat, 22 let star,
mizarski pomočnik v Zg. Dobravi zaradi uboja. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5RREDKIM/25d7a7a7-f57b-4dcc-a55c-989daae2ad9e/PDF ''Slovenec'' 26. 5. 1896]

'''(Izpred porotnega sodišča.)''' Mizarski pomočnik
Peter Hrovat iz Zg. Dobrave je bil tožen zaradi
uboja, ker je z nožem sunil hlapca Janeza Žbontarja. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JFQBS1EB/45434beb-fbf1-4756-b304-e0e8e37e96cc/PDF ''Slovenec'' 29. 5. 1895 ]

'''Razglas.''' V izvršilni zadevi Janeza Kunčiča iz Selc proti Janezu Valantu iz Lipnice radi 40 gld. 45 kr. s pr. vršila se bode druga izvršilna prodaja na 400 gld. cenjenega izvršenčevega posestva vlož. št. 83 kat. obč. Dobrava pri Kropi na 30. oktobra 1896 pri tem sodišči ob 11. uri dopoldne. C. kr. okrajno sodištče v Radovljici dne 29. septembra 1896. -- ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 5. 10. 1896 (št. 228); [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23OAXNF7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1896&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 7. 10. 1896 (št. 230)]

'''Opr. št G. 114/98 
1.
Oklic.
Zoper Matevža Bertoncelj iz Krope,
Marijo, Terezijo in Nežo Košir iz
Spodnje dobrave, Antonu Prešernu
iz Ljubna in Andreju Pretnar iz Gorenje dobrave, katerih bivališče je
neznano, se je podala pri c. kr. okr.
sodniji v Radovljici po Janezu Šolarju
iz Srednje dobrave št. 6 po skrbniku
Antonu Debeljaku iz Gornje Dobrave
št. 28 tožba zaradi priznanja zad{{nejasno|}}ranja terjatve od 73 gld., tri po 48 gl. 17 1/2 kr. 150 gld. in 50 gld. 
Na podstavi tožbe določi se narok za
ustno sporno razpravo na
10. junija 1898 ob 8. uri dopoldne, pri podpisani 
sodniji v sobi št. 1. 
V obrambo pravic obt{{nejasno|o}}žencev  
se postavlja za skrbnika gospod dr. Janko Janko Vilfan, odvetnik v Radovljici. Ta skrbnik bo 
zastopal imenovane tožence v oznamenjeni stvari na njih nevarnost in stroške, dokler
se isti ali ne oglase pri sodniji ali ne imenujejo pooblaščenca. C. kr. okrajna sodnija, v Radovljici, 
oddelek I., dne 1. maja 1898. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9JM52H7J/0ed297ed-9fbd-4e04-bb06-791cf3c583d1/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 20. 5. 1898]

==Osebno==

'''Boštjančič Anton.''' Kmetovalec v Mišačah. Leta 1845 naročnik Bleiweisovih novic. -- Jure Sinobad. ''Radovljiški zbornik'' 2000

'''Franc Krivic s Spodnje Dobrave.''' Vsaj med letoma 1879 in 1889 je imel v hiši Mesto št. 38 (danes Linhartov trg št. 16) gostilno in lectarijo Franc Krivic. Rojen je bil leta 1846 na Spodnji Dobravi št. 8 očetu Jakobu in materi Luciji, roj. Mulej. Z ženo Jožefo, roj. Medved, sta najprej živela na Bledu. Tam se jima je leta 1873 rodil sin Franc. Dve leti kasneje se jima je v Kranjski Gori rodil sin Alojzij. Med letoma 1877 in 1878 je Franc Krivic vodil gostilno in lectarijo v Radovljici, Mesto št. 9 (danes gostilna Lectar). Tam mu je žena Jožefa rodila sina in hčer. Ko se je družina preselila v Mesto št. 38, so se zakoncema rodili še dve hčeri in dva sinova. Žena Jožefa je umrla leta 1889 v Mestu št. 38, stara 37 let. Vdovec Franc je še pred letom 1895 kupil hišo Predmesto št. 49 in se z otroki preselil tja. Leta 1895 se je v Radovljici poročil s 66-letno Elizabeto Janc iz Predoselj št. 44, vdovo gostilničarja Franca Paplerja. Le dve leti kasneje je v Predmestu št. 49 umrl, star 51 let. -- Nadja Gartner-Lenac: ''Radovljiške družine v 19. stoletju''. Radovljica: Muzeji radovljiške občine, 2013

'''Jaka Praprotnik (Lenartkov) z Zg. Dobrave (1882–1893)'''
{|
|[[File:Jaka Praprotnik Arbeitsbuch2.jpg|thumb|Delavska knjižica Jaka Praprotnika (Lenartkovega) z Zg. Dobrave (1882–1893). -- DAR]]
|[[File:Jaka Praprotnik Arbeitsbuch3.jpg|thumb|Delavska knjižica Jaka Praprotnika (Lenartkovega) z Zg. Dobrave (1882–1893). -- DAR]]
|[[File:Jaka Praprotnik Arbeitsbuch4.jpg|thumb|Delavska knjižica Jaka Praprotnika (Lenartkovega) z Zg. Dobrave (1882–1893). -- DAR]]
|[[File:Jaka Praprotnik Arbeitsbuch5.jpg|thumb|Delavska knjižica Jaka Praprotnika (Lenartkovega) z Zg. Dobrave (1882–1893). -- DAR]]
|}
{|
|[[File:Jaka Praprotnik Arbeitsbuch6.jpg|thumb|Delavska knjižica Jaka Praprotnika (Lenartkovega) z Zg. Dobrave (1882–1893). -- DAR]]
|[[File:Jaka Praprotnik Arbeitsbuch7.jpg|thumb|Delavska knjižica Jaka Praprotnika (Lenartkovega) z Zg. Dobrave (1882–1893). -- DAR]]
|[[File:Jaka Praprotnik Arbeitsbuch8.jpg|thumb|Delavska knjižica Jaka Praprotnika (Lenartkovega) z Zg. Dobrave (1882–1893). -- DAR]]
|[[File:Jaka Praprotnik Arbeitsbuch9.jpg|thumb|Delavska knjižica Jaka Praprotnika (Lenartkovega) z Zg. Dobrave (1882–1893). -- DAR]]
|}

{|
|[[File:Poselske bukvice France Pegam z Dobrave.jpg|thumb|Poselske bukvice (Dienstbotenbuch) France (Frančiške) Pegam z Dobrave. Frančiška je bila hči Simona Pegama z Zg. Dobrave 23 (pri Bohinčku); 1897 je živela na Sr. Dobravi 5 (pri Bodlaju). Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Poselske bukvice (Dienstbotenbuch) France Pegam z Dobrave 02.jpg|thumb|150 px|Poselske bukvice (Dienstbotenbuch) France Pegam z Dobrave. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Poselske bukvice (Dienstbotenbuch) France Pegam z Dobrave 03.jpg|thumb|150 px|Poselske bukvice (Dienstbotenbuch) France Pegam z Dobrave. Arhiv Joška Resmana]]
|}

'''To nalogo so prav rešili: Ig. Rozman,''' učit. na Dobravi pri Kropi -- ''Vrtec'' 1. 4. 1884 (14/4)

'''(Na Dobravi pri Kropi)''' umrl je dne 15. t. m. g. Simon Pogačnik, trgovec in posestnik, v 60. letu dobe svoje. -- ''Slovenski narod'' 18. 3. 1890 (23/64)

'''(Cvet in sad.)''' Z Dobrave pri Kropi se nam poroča, da stoji v župnijskem vrtu jablana, ki ima ob jednem cvet in sad. Poleg popolnoma dozorelih krasnih jabolk je lepo razvito cvetje. V tem času pač redek slučaj! Ljudje pravijo, da bo dvojna zima. Vederemo. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB9MA421/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1890&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 11. 9. 1890 (18/208)]

'''(Cvet in sad.)''' Znani gospod prirodoslovec na Šenturški Gori nam poroča: Ne samo na Dobravi pri Kropi, marveč tudi tu na Poženku je na nekem vrtu hruškovo drevo, v Šmartnem pa jablana, ki imata poleg dozorelega sadja bujno razvito cvetje. Ljudje pravijo, da priroda letos nori. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0H89C5B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1890&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 18. 9. 1890 (18/214)]

'''Zahvala.''' Ni še preteklo dve leti in moral sem jokati na grobu ljubljene matere, nepozabnega brata duhovnika in sestre. Britki so ti vdarci za moje srce, a tudi v teh tako hudih poskušnjah molim neskončno previdnost božjo. Tolaži me poleg Boga sočutje mojih prijateljev, ki so mi je izkazali ustmeno in pismeno v tako obilni meri. Ker se ne morem vsakemu posebej zahvaliti, prosim tem potom, naj sprejmo mojo in mojih ljubih domačih prisrčno zahvalo. Z nebeških višav — tako za trdno upam — je gledala blaga pokojnica na nebrojno število onih, ki so žalovali za njo in jo spremljali k večnemu počitku ter prosi za nje srečne smrti. Na Dobravi pri Kropi, 26. febr. 1891. -- Val. Aljančič. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NS5DES6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1891&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 28. 2. 1891 (19/48)]

'''Prav so pa rešili: Cilka in Betka Pogačnik''' na Dobravi pri Kropi. -- ''Vrtec'' 1. 4. 1892 (22/4)

'''Umrli Člani kmetijske družbe kranjske.''' Meseca decembra p. 1. je umrl gosp. Valentin Debeljak, posestnik na Srednji Dobravi pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZGNG2MW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1894&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Kmetovalec'' 15. 2. 1894 (11/3)]

'''Zahvala. Valentin Aljančič,''' župnik na Dobravi, se v svojem in svojih domačih imenu prisrčno zahvaljuje za obilne izkaze sožalja o priliki smrti svoje predrage sestre, oziroma hčere in tete Marije Aljančič, ki je, potolažena s sv. zakramenti za umirajoče, dne 12. t. m. v Celovcu mirno v Gospodu zaspala ter bila dne 16. t. m. pokopana v Križih pri Tržiču. Iskrena hvala bodi še posebej izrečena p. n. g. stolnemu kanoniku G. Bittnerju, ki je nje zemeljske ostanke blagoslovil pred hišo in pred kolodvorom, prijaznim Celovčanom za mnogobrojno spremstvo in vsem, ki so rajnico iz Celovca do rojstnega doma spremili. Bodi blaga pokojnica priporočena v molitev! Na Dobravi pri Kropi, dne 16. febr. 1895. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7LZYU64/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1895&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 18. 2. 1895 (23/40)] 

'''Zahvala. Žalujoča rodbina Cvenkelj-nova''' se tem potom najiskrenejše zahvaljuje vsem udeležencem za toli mnogobrojen sprevod k zadnjemu počitku nam tako drazega rajncega, posebej pa: prečast. duhovščini, domačemu čast. g. župniku za zadnjo tolažbo, čast. gospodom iz Ovsiš, Dobrave, Leš, Mošenj in Podbrezij za spremstvo in cerkveno opravilo. Osobito pa se zahvaljuje slav. obč. odboru mošenjskemu, katerega član je bil rajni, kateri se je korporativno udeležil pogreba. Hvala vsem darovalcem prekrasnih vencev, skratka: Vsem udeležencem skupaj in vsacemu posebej: Bog Vam plati! Ljubno, dné 8. februvarija 1808. Rodbina Cvenkelj. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F74UUTEU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1898&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Domoljub'' 17. 2. 1898 (11/4)]

'''Orehe papirnike''' za saditev, 120 komadov po 2 1/2 m visoke ima po nizki ceni naprodaj Josip Benedičič, poesetnik v Lipnici, pošta Kropa (Gorenjsko). -- ''Kmetovalec'' 31. 3. 1898

'''Mladih orehovih drevesc,''' prav lepih 80 do 100 komadov, ima naprodaj po 55 kr. komad Janez Benedičič, posestnik v Zg. Dobravi, pošta Kropa. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UYMF9NUL/d0782ad0-87c1-4e4d-9da5-2498cc01d412/PDF ''Kmetovalec'' 15. 11. 1898]

'''Žlahtnih orehovih drevesc,''' 100 komadov, po 4 leta stare ima na prodaj po 50 kr. komad Josip Benedičič, posestnik na Zgornji Dobravi, pošta Kropa. -- ''Kmetovalec'' 30. 4. 1899

'''(Z Dobrave pri Kropi.) Redek slučaj.''' Dva moža stare korenine in starega poštenja je pri nas objel temni grob tekom treh tednov. Dne 11. okt. je na Zgornji Dobravi umrl Luka Bertoncelj, star 82 let, dne 31. okt. pa mu je sledil Frančišek Sitar iz Mišač v 75 letu. Letos je preteklo 25 let, odkar sta bila postavljena ključarjema pri župni cerkvi, kateri častni posel sta v občno zadovoljnost opravljala ves čas najvestneje. Med tem, ko je bil 82 letni Bertoncelj bolj šibkega telesa in je do pozne starosti vesel prepeval še naše stare nabožne pesmi, je bil Sitar mož prav orjaške postave in bolj resen pa zraven zlatega srca. Izgovorjene besede mu ni bilo treba preklicati nikdar. Taki vrli značaji postajajo vedno redkejši. Oba pokojna ključarja sta si izredila družino, od katere sta lahko dajala odgovor pri sodbi in katera se v vsakem oziru lahko postavi v izgled in posnemo daleč na okrog. Ko sta dolgih 25 let skupno delovala kot ključarja, ju je Bog združil tudi po smrti, da počivata prav drug poleg drugega. Naj blaga moža-ključarja obhajata pri ključarju sv. Petru veselo 25-letnico v nebesih! -- ''Slovenec'' 5. 11. 1898 (26/254)

'''IV. 383/97. Oklic.'''
Glede vrtnarskega pomočnika Janeza Frakelj iz Zg. Dobrave, kateremu
je varuh Jakob Kristan iz Novevasi,
podaljšalo se je varstvo vsled duševne
slabosti.
C. kr. okrajno sodišče v Radovljici,
odd. I, dne 6. marca 1899. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JB57HKMW/45cc206e-99a8-437e-acc1-ae0dd3d0f17d/PDF ''Anzeigeblatt zur Laibacher Zeitung'' 14. 3. 1899]

'''Prav so rešili: Aljančič Alfonz''' na Dobravi pri Kropi. -- ''Vrtec'' 1. 7. 1899 (29/7)

==Nesreče in kriminal==

'''Danes pa, to je 12. dan Grudna''' je šel sneg od zore do mraka, kakor de bi bil berače tergal. Dvanajsto uro dopoldne pa je jelo spet nad Ilovco bučati, ter se je bliskalo in je gromelo, kakor bi bilo v pasjih dnevih. [...] Po dopisu gosp. J. K. iz Ovsiš je 7. dan Grudna na Presrenji v Dobravski fari trešilo v hruševo drevo in ga vsiga razneslo; 12. Dan Grudna pa je strela vdarla na Dobravi (podfari) v cerkovi zvonik, pa ni vžgala. -- ''Kmetijske in rokodelske novice'' 30. 12. 1846

'''Ein trauriger Fall''' ereignete sich, wie
uns aus Oberkrain vom 9. November geschrieben wird,
in der Nacht von Montag den 8. d. M . auf Dienstag,
in Zaloše, einer Ortschaft in der Pfarre und Gemeinde
Dobrava, feierte ein Landmann vulgo Žamar seine Hochzeit. Wie üblich, erschienen des Abends die sogenannten
Zaplečvarji (in Untertrain Voglarji genannt), Burschen,
die nicht zur Hochzeit geladen sind, aber doch vom Bräutigam bewirthet werden, und den Tanzboden füllen. Einige
von ihnen, die schon lange den Wunsch hegten, mit der
k. k. Gendarmerie anzubinden, nnd in der Gegend wegen
verübter Roheiten berüchtigt sind, fingen mit dem erschienenen Gendarmerieposten (2 Mann) von Radmannsdorf
Händel an und wurden als Ruhestörer arretirt, in die Stube gebracht und bewacht. Die übrigen, von dem Vorfall in Kenntniß gebracht, rotteten sich zusammen, wollten ihre Genossen befreien und den Gendarmerieposten vertreiben. Bei ihrer Annäherung wurde das Thor versperrt, da sie sich aber anschickten, dasselbe zu sprengen und gewaltsam einzudringen, öffneten die Gendarmen das Thor und gaben
Feuer. Zwei Burschen, vulgo Zimpermann und Debelak
aus Dobrava, wurden getroffen; Zimpermann, der einen
Schuß in den Fuß erhielt, schlich hinter einen Zaun und
wurde, da man ihn nicht vermißte, erst den nächsten Morgen
in Folge von Verblutung todt gefunden. Debelak, in die
Brust getroffen, wurde in ein Nachbarhaus gebracht, allwo
er bald verschied. Durch diesen Vorfall waren jedoch die
Bursche noch nicht abgeschreckt, und erst als die angesuchte
Gendarmerie-Verstärkung erschien, wurde die Ruhe wieder
hergestellt und die Rotte zerstreute sich. 

['''Žalosten dogodek''' se je zgodil, kot se nam piše z Gorenjske 9. novembra,
v noči s ponedeljka 8. t. m.  na torek v Zalošah, vasici v župniji in občini Dobrava. Kmet vulgo Žamar je praznoval svojo poroko. Kot ponavadi so se zvečer pojavili tako imenovani zaplečvarji (na Dolenjskem se imenujejo voglarji), fantje, ki niso povabljeni na poroko, a jih ženin vendarle pogosti in napolnijo plesišče. Nekaj od njih, ki so si že dolgo želeli s c. k. žandarmerijo zaplesti in so v teh kraji zaradi razglašene brutalnosti poznani, se začnejo z žandarji, ki so se pojavili (2 možema) iz Radovljice, prerekati in so kot motilci miru aretirani, zaprti v sobo in zastraženi. Ostali, obveščeni o incidentu, so se zbrali in želeli osvoboditi tovariše in pregnati žandarja. Ko so se približali, so vrata zaklenili, ker pa so se pripravljali, da jih razstrelijo in nasilno vdrejo, so žandarji odprli vrata in začeli streljati. Dva fanta, vulgo Cimperman in Debelak z Dobrave, sta bila zadeta; Zimpermann, ki je dobil strel v nogo, se je skril za ograjo in ga nihče ni pogrešil, šele naslednje jutro so ga našli mrtvega, ker je izkrvavel. Debelaka, zadetega v prsi, so odpeljali v sosednjo hišo, kjer je kmalu umrl. S tem incidentom pa fantje niso bili ustrahovani in je mir napočil šele tedaj, ko se je pojavila žandarska okrepitev in se je formacija razkropila.] -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MTTJGGRA/9c099e75-7d98-4c8b-96f7-39679a0ea836/PDF ''Laibacher Zeitung'' 14. 11. 1869]; 
''Laibacher Tagblatt'' 15. 11. 1869, št. 261

'''Aus dem Polizeiblatte für Krain.''' Steckbrieflich verfolgt [S tiralico iskani] werden:  den Matthäus und Josef Außenek in Oberdobrava,
Bezirk Radmannsdors, 1 silberne Cylinderuhr, 1 silberne
Spindeluhr, 1 silberne Brustkette, 1 Kette aus Talmigold
und 1 Ring im Gesammtwerthe von 28 fl. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-P4LC18F6/7e96f671-eff3-4d08-81ab-2e2ce26d27eb/PDF ''Laibacher Zeitung'' 4. 2. 1873]

'''Izpred porotnega sodišča.''' V soboto je bilo porotno obravnavanje
proti Matiji Pfeiferju iz Zgornje Dobrave,
proti Julijani Dirnbacherjevi iz Mošnje, Jurju
Kordežu iz Jamnika, Mini Družnik iz Spodnje
Dobrave in Neži Urh iz bohinjske Bele zavoljo
hudodelstva tatvine.

Obširni obtožni spis pripoveduje o tej
družbi mej drugim to tatvino: V noči od
11—12 maja 1872 je vzel M. Pfeifer 42 letni mizar denarja najmenj 800 gl., najmenj 100
svilnatih rut in 1 kos volnatega atlasa v
vrednosti od 310 gl. v zgornjih Gorjah v svoj
dobiček iz posestva lastnikov Martina in Jan.
Žvegel in Marije Goričnik in sicer iz zaprtega hrama in zaklenene štacune brez njihovega dovoljenja. — Julijana Dirnbacher,
35 l. stara, delavka, v Brezjah rojena, je k
doprinesenju tatvine v noči od 11 —12 maja
1872 na škodo Martina in Janeza Žvegla in
Marije Goričnik pripomogla, ker je ključe iz
Kranja prinesla jih Martinu Pfeiferju dala,
ter ga je pred tatvino pri sebi prenočila, po
tatvini pa ključe, ukradene rute in atlas v
svojem stanovanji, v kuhinji in na svinjskem
hlevu Mine Družnik shranila, in slednjič najmenj dve ukradeni svilnati ruti od Matija
Pfeiferja dobila.

Jurij Kordež, 27 l. star, konjederski
hlapec iz Jamnika je malo dnij po 12. maji
v spodnji Dobravi od Matija Pfeiferja pri
Žveglu in Mariji Goričnik ukradenih na svinjskem hlevu Marije Družnik shranjenih svilnatih rut, čeravno mu je znano bilo, da je
oni te reči iz zaprtega hrama ukradel dve
ruti vredni 6 gl. pridobil in se s tem hudodelstva deležnosti tatvine krivega storil.

Mina Družnik, kajžarska žena iz spodnjega grabna in
Mina Družnik, 10 let stara, kajžarska
hči iz spodnje Dobrave in
Neža Urh omožena kajžarska žena iz
bohinjske Bele so od tistih rut, katere je
Matija Pfeifer ukradel, čeravno so vedele,
da je on reči več ko 25 gl. vredne iz zaprtega hrama ukradel si pridobile, in s tem so
te vse tri: starša Mina Družnik in Neža Urh
tudi v mislu §. 186 b hudodelstvo deležnosti
tatvine doprinesle kaznivo po §. 186 b.

Sodba je bila:
Pfeifer je kriv hudodelstva tatvine in
je obsojen na pet let teške, vsak mesec z
enim postom poostrene ječe. — Julijana
Dirnbacher je kriva hudodelstva sokrivosti
tatvine in je na 2 leti teške, vsak mesec s
postom poostrene ječe obsojena. — Kordež
je kriv hudodelstva tatvine in hudodelstva
deležnosti tatvine in je na 14 dnij ječe obsojen — zlajšalna okolnost je pri njem, da
je uže eno leto in 10 mesecev, čeravno je
vse obstal — zaprt bil. — Mina Družnik,
mati je kriva hudodelstva deležnosti tatvine
in je obsojena na 14 dni ječe poostrene z
2 postoma, zlajšalno da jo 15 mesecev uže
zaprta bila, čeravno je vse obstala. — Mina
Družnik hči in Neža Urh sta krivi prestopka
deležnosti tatvine in sti obsojeni, prva na 4
dni, Urh pa na 3 dni zapora. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SH3G83MY/be8b7731-6962-406f-9009-cd7b69cc53e6/PDF ''Slovenski narod'' 13. 8. 1874]

'''Iz Kamnegorice (Na Gorenjskem).''' Nij se čuditi torej, če pri pomankanji šol se surovost, mesto da bi se izmanjševala, vedno le množi. Pred par leti na pr. bili so fantji na Dobravi strah osej Dobravi in še tudi tujcem; tepli se mej seboj in natepli meni nič tebi nič tudi mirne ljudi. Tamošnji župan sam se jih je bal, da ponoči se nij upal domov iti, ker so vsakemu kar nož pokazali. To je trajalo, dokler nijso na nekej svatovščini v Založah žandarji vodnike te divje čete ustrelili. Pretečeno nedeljo pokazali so ti ljudje zopet svojo neotesanost. Dobili so to nedeljo konja nekega Kamnogoriškega posestnika na Dobravi v nekej njivi pasočega se. Ne da bi ga bili izpodili, ali kakor zakon terja ujeli in storjeno škodo od posestnika povrneno zahtevali, jeli so ubogo konjsko živinče poditi, da so ga spravili na konec brega in konj, pred sovražniki bežeč, bil je konj junak, v sili nij se pustil surovim Dobravčanom ujeti, skoči črez veliko skalo in se — ubije! Drugi dan so ga dobili in pokopali. Razume se, da »nij zvonilo«. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E04GNBRG/9f64fc4e-b395-4ca3-897d-85ccca1b317f/PDF ''Slovenski narod'' 24. 6. 1875]

'''Aus dem Polizeiblatte für Krain.''' In Nr. 24 desselben werden steckbrieflich verfolgt: l. Jalob
Benedičič, vulgo Čačov, von Oberdobrava. 24 Jahre alt,
des Verbuchens des Todtschlages dringend verdächtig und fluchtig (Bezirksgericht Radmannsdorf). -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NAO96ROJ/94ca2887-0b3e-4572-a49f-36f0feb87dac/PDF ''Laibacher Zeitung'' 10. 11. 1876]

'''Aus dem Schwurgerichtssaale.'''
Laibach, 11. Dezember.
Jakob Benedičič, vulgo Čačov, ein 23jähriger
Kaischlerssohn aus Oberdobrava, ist wegen Verbrechens des
Todtschlages nach § 140 St. G., der schweren körperlichen
Beschädigung nach § 152 St. G. und wegen Uebertretung
gegen die körperliche Sicherheit nach § 411 St. G. angeklagt.&lt;br&gt;
Der Sachverhalt ist kurz folgender: Am 28. Oktober
1876 abends kamen mehrere Burschen aus den Ortschaften
Ober- und Mitter-Dobrava in das Wirthshaus der Apollonia
Pesjak zu Lipenca, wo sie tief in die Nacht zechten. Nach
Mitternacht fingen die beiden Burschen Jakob Benedičič
und Matthäus Kemperle in roher Weise zu exzedieren an
und drohten alles zu zertrümmern. Peter Michelič trat
nun auf Matthäus Kemperle zu und verwies ihn zur
Ruhe, allein in diesem Momente sprang Jakob Benedičič
herbei und versetzte dem Peter Michelič mit der Faust einen
so wuttigen Schlag auf den Kopf, daß dieser betäubt zu
Boden fiel, und als er sich erheben wollte, erhielt er von
Benedičič mit einem Tolmeinermesser mehrere Stiche in
den Nacken, Rücken und in das linke Schultergelenk.&lt;br&gt;
Hierüber ergrimmt, trat der Schwager des Peter Michelič, Josef Debelak, herbei und streckte den Jakob Benedičič mit einem Faustschlage zu Boden. Jakob Benedičič
sprang sofort vom Boden auf, trat mit seinem offenen
Messer zu Josef Debelak, und schrie ihm zu: »Teufel, entweder erstich du mich, oder werde ich dich erstechen!« —
Zu diesem Augenblicke gab Matthäus Kemperle dem Josef
Debelak mit einem Holzscheit einen Schlag auf den Kopf,
so daß er zusammenbrach. Diese Gelegenheit benützte Jakob
Benedičič, stürzte sich auf dem wehrlos am Boden liegenden
Debelak und gab ihm einen derartigen Messerstich in den
Bauch, daß sosort Blut hervorschoß und die Gebärme in der
Größe eines Kindskopfes hervordrangen. Die Burschen entfernten sich nun eilig vom Thatorte, indeß Josef Debelak
wenige Stunden daraus seinen Geist aufgab.&lt;br&gt;
Jakob Benedičič verantwortet sich nach üblicher
Methode dahin, er sei volltrunken gewesen und der Schlag,
den er vom Josef Debelak erhalten, habe ihn derart betäubt,
daß er nicht mehr wußte, was er that. Da nun obiger
Sachverhalt durch Zeugen sichergestellt ist, da der Sterbende
den Jakob Benedičič als Thäter bezeichnete und dieser selbst
kurz nach der That zu seinen Genossen die Besorgnis äußerte,
es könnte um Debelak schlimm stehen und er sich auch aus
den Thatort zurückbegab, um nach dem tödtlich Verletzten
zu sehen, bejahten die Geschwornen sämmtliche drei, auf obige
Delicte lautenden Hauptfragen einstimmig und verneinten
ebenso die aus volle Berauschung oder andere Sinnesverwirrung gestellte Zusatzfrage.&lt;br&gt;
Der Schwurgerichtshof sprach Jakob Benedičič
des Verbrechens des Todtschlages, des Verbrechens der schweren körperlichen Beschädigung und die Uebertretung gegen
die körperliche Sicherheit schuldig und verurtheilte ihn nach
den §§ 34, 35 und 142 St. G. zu fünf Jahren schweren
Kerker, verschärft mit einem Fasttage monatlich, ferner mit
einsamer Absperrung in dunkler Zelle mit hartem Lager am
29. Oktober jeden Strafjahres. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H9QYRRB0/4fdc14b2-0f13-4a2a-a0a6-b1e07eb81d3c/PDF ''Laibacher Tagblatt'' 16. 12. 1876]

[Googlov prevod, površno popravljen: '''Iz dvorane porotnega sodišča.'''
Ljubljana, 11. decembra.
Jakob Benedičič, vulgo Čačov, 23-letni kajžarski sin z Zgornje Dobrave, je zaradi zločina
smrtnega udarca po § 140 Državnega zakonika, hude fizične
poškodbe po § 152 in zaradi ogrožanja telesne varnosti obtožen v skladu s § 411.&lt;br&gt;
Dejstva so na kratko naslednja: 28. oktobra 1876
zvečer je prišlo več fantov z Zgornje in Srednje Dobrave v gostilno Apolonije Pesjak v Lipnici, kjer se globoko v noč popivali. 
Opolnoči sta dva fanta, Jakob Benedičič
in Matthäus Kemperle, ponorela in grozil, da bosta vse razbila. Peter Michelič je tedaj pristopil k Matthäusu Kemperletu in ga pozval k miru, v tem trenutku je priskočil Jakob Benedičič in Petra Micheliča s pestjo tako udaril po glavi, da je ta omamljen padel na tla. Ko
se je skušal dvigniti, je prejel od
Benedičiča s tolminskim nožem več vbodov v vrat, hrbet in levo ramo. &lt;br&gt;
Od teh dogodkov jezen je pristopil zet Petra Micheliča Josef Debelak in z udarcem vrgel Jakoba Benedičiča na tla. Jakob Benedičič
je takoj skočil s tal in z odprtim nožem stopil proti Josefu Debelaku ter mu zavpil: &quot;Hudič, ali me boš ti ali pa te bom jaz zabodel!&quot; -
V tem trenutku je Matthäus Kemperle tako udaril Jožefa
Debelaka s polenom v glavo,
da je ta padel. To priložnost je izkoristil Jakob
Benedičič in se vrgel na brezmočnega na tleh ležečega 
Debelaka in mu zabodel nož nož v
trebuh, da je takoj pritekla kri in so se pokazala čreva v velikosti otroške glave. Fantje so se zdaj naglo odstranili s kraja zločina, Josef Debelak pa je nekaj ur kasneje izdahnil. &lt;br&gt;
Jakob Benedičič se je zagovarjal na običajen način, da je bil pijan in da ga je udarec,
ki ga je prejel od Josefa Debelaka, tako omamil,
da ni več vedel, kaj počne. Ker pa so izpričana dejstva jasna, 
ker je umirajoči Jakoba Benedičiča imenoval storilca in ker je on sam
kmalu po dejanju izrazil zaskrbljenost svojim tovarišem,
da bi se za Debelaka lahko slabo izteklo ter se sam 
vrnil kraj zločina, da bi videl smrtno ranjenega, 
je porota vsem trem dokazom soglasno pritrdila in soglasno zavrnila
olajševalne okoliščine zaradi pijanosti ali zmedenih čustev. &lt;br&gt;
Porota je obsodila Jakoba Benedičiča za
kaznivo dejanje smrti, kaznivo dejanje hude telesne poškodbe in ogrožanja
telesne varnosti in ga obsodila po
§§ 34, 35 in 142 Državnega zakonika na pet let težke ječe, oteženo enim postnim dnem mesečno, nadalje s samico in trdim ležiščem v temni celici 29. oktobra vsako leto kazni.]

'''Steckbrieflich verfolgt.''' Zufolge der jüngst ausgegebenen Nummer 7 des Polizeiblattes für Krain werden nachstehende Personen steckbrieflich verfolgt: 1.) Johann Jeglič, 49 Jahre alt. aus Möschnach
im Bezirke Radmannsdorf gebürtig, wegen des Verbrechens der Theilnehmung an der Kreditspapierfälschung (Landesgericht Laibach). 2.) Anton Frakl aus
Mišače, Gemeinde Mitterdobrawa, 16 Jahre alt, wegen
Verbrechens des Diebstahls (Bezirksgericht Kronau); -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C0T8I4Y7/3f7f2082-e821-4ea9-ae07-0484fd140bf6/PDF ''Laibacher Zeitung'' 18. 4. 1878]

'''Z Dobrave pri Kamnigorici, 18. avg. Strela''' je vdarila sinoči ob polunoči v Kožarjovo hišo na Zgornji Dobravi pri Kamnigorici. Hiša stoji na desnem bregu Save bolj na višavi. Zadnja leta je že trikrat blizo hiše v kostanj treščilo. Sinoči pa trešči v tepko tik hiše, jo precej razruši, potem se strela razdeli, deloma gre po tepki v zemljo, deloma preskoči v hišni zid, ga na mnogih krajih razruši, po oknih šipe pobije, uro raznese in mizarsko orodje po hiši razmeče. Hiša je bila polna dima, vendar se ogenj ne pokaže, tudi človeka nobenega ne ubije, dasiravno jih je sedem v hiši in čumnati spalo. Le mizarski učenec je na enem ušesu in roki omamljen. Pastirica pa je tako sladko spala, da se še ne zbudi, ko vsi drugi preplašeni pokonci skočijo. -- ''Slovenec'' 19. 8. 1887 

'''Hundswuth.''' Aus Oberkrain geht uns die
Mittheilung zu, dass sich am 3. d. M. ein dem Besitzer
Simon Resman in Otoče, Bezirk Radmannsdorf, gehöriger Kettenhund, welcher einige Tage vorher freigelassen wurde, wuthverdächtig zeigte, weshalb er vom
herbeigeholten Wafenmeister, welchem das Einfangen nicht
gelang, erschossen wurde. Bei der vorgenommenen Section
des Cadavers wurde die Wahrscheinlichkeit der Wuthkrankheit constatiert und daher alle vorgeschriebenen
Veterinär-polizeilichen Vorsichtsmaßregeln getroffen. Einer
diesfälligen weiteren Mittheilung zufolge sind von diesem
Hunde, welcher nach dem Verlassen des Hauses gegen
Kropp streifte, der Bursche Matthäus Bertoncelj und der
Bettler Anton Kralj, beide aus Kropp, dann ein
Hund des Besitzers Pogačnik in Mitterdobrawa gebissen
worden. —o. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XMAPHSLG/860b52e7-73c9-4779-a46f-0108073c45d3/PDF ''Laibacher Zeitung'' 11. 9. 1893]

'''(Iz Dobrave pri Kropi) se nam poroča:''' Svete Ane dan je bila naša vas Zgornja Dobráva v veliki nevarnosti, da pogori vsa do tal. Zvečer okrog osme ure pokadilo se je iz kozolca, obstoječega iz sedem oken napolnjenih z žitom in kakor bi trenil, bil je ves v ognju. Ker je poleg pomanjkanja vode početkom manjkalo tudi ljudij, se je hitro tudi tik kozolca stoječa hiša vnela in naposled še gospodarsko poslopje. Jok otrok in žensk je bil do srca segajoč, mukanje živine strahovito, strah ljudij nepopisen. Če bi se bila vnela le še sosedna hiša, stali bi danes ob razvalinah vse vasi, ki šteje 29 številk. Bogu in Materi božji z Brezij, katero so ljudje tako ganljivo klicali, bodi hvala, da ogenj ni segel dalje. Prisrčna hvala pa tudi slavni požarni brambi v Kropi, ki je prav pri tem požaru prejela »ognjeni krst«. Neustrašenemu trudu srčnih gasilcev je pripisati, da je vsaj pritlični del hiše ostal kolikor toliko nepoškodovan. Istotako naša srčna zahvala sl. c. kr. žandarmeriji, sl. gasilnemu društvu radovljiškemu za človekoljubno pomoč in drugim pogumnim možem in dekletom, ki so iz vseh sosednih fara prihiteli pomagat! Pogorelec, ki še leto dnij ni gospodar, je zdaj ob vse in ker tudi zavarovan ni bil, je toliko večjega usmiljenja vreden, zlasti ker ima škode do 2000 gld. Ako mogoče, naj tudi ta pogorelec najde pri bratih-rojakih odprto srce in odprte roke! -- V. Aljančič, župnik. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SWV7NVUD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1894 ''Slovenec'' 30. 7. 1894 (22/172)]

'''Iz Dobrave pri Kropi 10. augusta. [Izv. dop.] (Ogenj.)''' Dne 26. julija t. l. pred nočjo je naredil požar posestnika Luke Avsenika velik strah na Zgornji Dobravi. Petletni otrok je zapalil z nesrečnimi žveplenkami kozolec, ki je takoj oddal ogenj bližnjemu gospodarskemu poslopju Ker je bilo vse suho, streha krita s slamo, je bila v naglici hiša in skedenj v svitu. Prihitela je pravočasno pod poveljništvom g. J. Jalena ne še dolgo ustanovljena požarna bramba iz Krope, katera ima častno zaslugo, da je rešila ostalo precej veliko vas, ker se je hvalevredno obnašala v »ognjeni skušnji«. Nje moštvo, obstoječe iz velikega števila domačih rokodelcev kovačev, je hitro razmetalo ogorelo tramovje. Videti je bilo, da se hrabri kovači nič ne boje ognja. Huda bi pela, ko bi se plamen prijel sosednih hiš, ker se je porabila vsa voda, tako, da slavna Radovljiška požarna bramba, ki je tudi urno bila na mestu, že ni mogla dosti delovati brez vode. Slavni c. kr. žandarmeriji iz Krope in Radovljice pa zahvaljujemo vzgledno postopanje pri varstvu reda krog gorečega prostora. Koristno bi bilo v vaseh, kjer ni vode, napraviti primerno jamo, v katero bi se nabirala voda (reservoir), kakoršne so podobne vaške luže v nekaterih Dolenjskih vaseh. Zgorelo je pogorelcu skoro vse, otel je samo živino in sobno opravo. Zavarovan ni bil, a dobri sosedje so mu pomagali že toliko, da pričenja delo z novo stavbo. Pokazalo se je, kako varuje sadno drevje nadaljnjemu razširjanju požara. Dobravci, imajoči mnogo sadnega drevja, so v tem oziru vzgledni migljaj drugim občinam, ki naj pridno sade ovočje za svoja poslopja. Pazljivo pa čuvajte stariši početje brezskrbnih otrok, ter zavarujte svoje imetje. -- F. F. L. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PA8VV5TK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1894&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Rodoljub'' 18. 8.1894 (4/16)]

'''Na Dobravi pri Kropi je potres''' močno poškodoval župnišče in šolo. Župna cerkev je dobila tri velike razpoke. Slišalo se je, kakor bi prihajal železnični vlak. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ORMUBOP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1895&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Rodoljub'' 4. 5. 1895 (5/9)] Na Dobravi pri Kropi je potres poškodoval posebno župnišče in šole. Župnik in učitelj nista upala prenočiti v svojem stanovanji. Župna cerkev ima tri velike razpoke. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHTNL90V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1895&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Kmetijske in rokodelske novice'' 26. 4. 1895 (53/17)]

'''Dobrava pri Kropi.''' Čakal sem par dni s svojim poročilom, da se prepričam, kako je bilo drugod ob teh strašnih dneh. Izprevidel sem, da po poročilih dosedanjih ni bilo skoro nikjer v naši dekaniji tako hudo, kot pri nas. Ob 11 1/4 se je grozovito streslo župnišče. Iz postelje skočim med vrata, boječ se, da se strop nad mano ne vdere. V tem hipu pa zagrmi nad menoj, da preplašen hitim v pritličje; mislil sem, da se je odtrgal kos župnišča. S strahom se napravim za silo in ko vzrem velike razpoke po vsih sobah, prosil sem gostoljubne strehe pri sosedu. Naše župnišče je namreč še iz blaženih časov »Olim« in po vrhu še brez pravega temelja. Župna cerkev ima tri velike razpoke. Tudi šola je poškodovana. Ni čuda, da si župnik in učitelj nista upala prenočiti v svojih stanovanjih. Železniški čuvaj mi je pravil danes, da je v oni usodni noči obhojeval železniški tir. Naenkrat zasliši grozno bučanje kakor prihajajočega vlaka in kar v bližnji jarek poskoči. Strašna je bila ta noč in Bog nas varuj enake! Pri nas se sunki ponavljajo še vsak dan, le da so veliko krajši in rahlejši. -- ''Slovenec'' 20. 4. 1895 (23/90)

'''Ukraden vol.''' Iz Krope se nam piše: »29. januarja je bil na Dobravi pri Kropi nekemu kmetu vol iz hleva po noči ukraden in odpeljan. Ker je kmet šele po polnoči domu prišel, zapazi da vola ni. Izkliče sosede in gredo vola iskat. A ker je bila velika tema, niso tatu na sled prišli. Drugi dan so dobili ne daleč od hiše v gozdu volovo kožo, in nekaj ostankov, ker so tatje meso vzeli, to pa popustili. To je vendar strahovito takemu revežu, kakor je ta kmet, živinče vzeti! Le premehka je sodnija s takimi lumpi ako jih zasači. Bolj ostro! in ne bode se o tolikih tatvinah slišalo, ako bo tatov strah.« -- [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15SHBQRE ''Slovenski narod'' 13. 2. 1872]

'''Wolf erschlagen.''' Wie bei &quot;Slov. narod&quot; aus Dobrava geschrieben wird, hat der dortige Insasse Johann Debeljak diesertage einen Wolf mit einem Pfahle erschlagen. -- ''Laibacher Tagblatt'' 15. 1. 1878

'''Volkovi''' so se 12. t. m. prikazali v zagrebški okolici. Na Dobravi pri Kropi pa je posestnik Debeljak s kolom ubil eno tako mrcino. -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3CBH2FO/?query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 17. 1. 1878 (6/7)]

'''Schadenfeuer.''' Am 26. d. M. abends
um 6 Uhr fieng die vollgefüllte Harfe des Besitzers
Martin Avsenek in Oberdobrava bei Kropp Feuer und
verbreitete sich der Brand auf das Haus und den Stall
des genannten Besitzers. Binnen vier Stunden waren alle
diese Objecte sammt den bereits eingebrachten Futtervorräthen eingeäschert. Der Schaden beträgt 2000 fl.
Menschenleben ist keines zu beklagen. Das Vieh wurde
gerettet. Dank der herrschenden Windstille und dem thatkräftigen Eingreifen der rasch erschienenen Feuerwehren von
Kropp und Radmannsdorf ist es zu danken, dass das
Feuer aus die gedachten Objecte localisiert werden konnte.
Den Brand hat der fünfjährige Alois Bohinc, der mit
Zündhölzchen spielte, verschuldet. —r. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QUCY8HON/01d9f149-06da-4b8e-88b6-91555412f965/PDF ''Laibacher Zeitung'' 30. 7. 1894]

'''Schwurgerichts-Verhandlungen.'''  [...] ferner dürften noch zwei Verhandlungen gegen
Peter Hrovat, Tischlergeselle aus Oberdobrava, Gerichtsbezirk Radmannsdorf, wegen Todtfchlages [...]  anberaumt werden. —l. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E96LIMHI/771594ad-7f76-4d54-a503-581fc9f19dc6/PDF ''Laibacher Zeitung'' 22. 2. 1896]

'''Schwurgerichts-Verhanblungen.''' Montag den 26. Mai l. J . beginnen die Schwurgerichts-Verhandlungen beim k. k. Landesgerichte in Laibach. Dieselben finden in der Tonhalle statt. Es sind bisher
folgende Straffälle anberaumt: [...]  gegen Peter Hrovat, 22 Jahre alt, lediger Tischlergehilfe in
Oberdobrava, wegen Todtschlages, begangen an Johann
Žbontar in Oberdobrava, Gerichtsbezirk Radmannsdorf -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2J5QEBO7/bcbb8dbe-94ec-43e1-80cc-a46e143974ba/PDF ''Laibacher Zeitung'' 23. 5. 1896]

'''(Porotne sodbe)''' se pričnejo danes in pridejo v tej dobi sledeči k obravnavi, in sicer: 26. maja: [...] Peter Hrovat, 22 let star, mizarski pomočnik v Zg. Dobravi zaradi uboja. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5RREDKIM/25d7a7a7-f57b-4dcc-a55c-989daae2ad9e/PDF ''Slovenec'' 26. 5. 1896]

'''Schwurgerichts-Verhandlungen.''' Unter dem Vorsitze des Herrn Landesgerichts-Präsidenten
Franz Kočevar Edlen v. Kondenheim fand vorgestern die
erste Verhandlung der zweiten Schwurgerichtssession statt.  [...] Der 22 Jahre alte ledige Tischlergehilfe Peter Hrovat aus Oberdobrava, Gerichtsbezirk
Radmannsdorf, hat am 1. Jänner abends in MitterDobrava den Knecht Johann Žbontar in feindseliger
Absicht mit einem Messer in die linke Brustseite und in
die Lendengegend gestoßen und denselben derart verletzt, 
dass Žbontar infolge dessen starb. Der Thäter war
geständig, wurde im Sinne der Anklage schuldig gesprochen
und zu sechs Jahren schweren Kerkers, verschärft mit
einem Fasttage, dann einsamer Absperrung in dunkler
Zelle und Anweisung des harten Lagers in jedem Monat,
verurtheilt. -l. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8OR4HVQ7/9f5ae804-3810-4873-9c85-0e956a711b47/PDF ''Laibacher Zeitung'' 28. 5. 1896]

'''Nesreča.''' Dne 14. t. m. našla sta dva železniška paznika na progi pri Radovljici brezzavestnega človeka, kateri je bil težko poškodovan. Vlak mu je bil desno roko na dveh mestih odtrgal. Ponesrečenec je 30 let stari krojač Jakob Kosem [Šimenc] iz Zgornje Dobrave. Prepeljali so ga v dež. bolnico v Ljubljani. -- ''Slovenski narod'' 16. 6. 1898

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Dobrave]]</text>
      <sha1>2oevlfawvxm2uzctoqbxo00u0kbktal</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dobrave 1900–1918</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4203</id>
    <revision>
      <id>19794</id>
      <parentid>19710</parentid>
      <timestamp>2022-09-29T09:05:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>/* Nesreče in kriminal */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="306178" xml:space="preserve">{{infopolje Knjiga
| name  
| image         = [[File:Gostilna pri Valentinu Dobrava 1900.jpg|400 px|Valentinova gostilna 1900]]
| image_caption = 
| author        ='''Goran Lavrenčak ([http://dar-radovljica.si/ DAR] &amp;ndash; Digitalni arhiv Radovljica) in [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]'''
| title_orig    =  '''Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945'''
| translator    = 
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       =
| language      = slovenski
| publisher     = 
| release_date  = zasnutek 2014, na Wikiknjige preseljeno 2017, vpis objave v Cobiss predviden 2018
| slo_pub_date  = 
| subject       = lokalna zgodovina, domoznanstvo, Občina Radovljica
| genre         = monografija vasi
| media_type    = 2014 spletna knjiga
| pages         = 
&lt;!-- Knjiga je del zbirke/serije --&gt;
| series        = '''[[Dobrave]]: Gradivo za monografijo o vasi'''
| preceded_by   = [[Dobrave v 19. stoletju]]
| followed_by   = [[Dobrave med svetovnima vojnama]]
&lt;!-- Klasifikacija --&gt;
| isbn          =  
| oclc          = 
| dewey         =
| congress      =
&lt;!-- Posebnosti za slovensko klasifikacijo --&gt;
| udk           = 
| predmetne-oznake =
| cobiss        = 
}}

{|
|[[Dobrave]]:
|[[Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945]] |
|[[Kronika Dobrav po 1945]]  |
|[[Dobravski kdojekdo]] |
|[[Dobravske domačije]] |
|[[Dobrave danes]]
|}

:::[[Dobrave pred 1800]]
:::[[Dobrave v 19. stoletju]] &lt;br&gt;
:::'''Dobrave 1900&amp;ndash;1918'''&lt;br&gt;
:::[[Dobrave med svetovnima vojnama]]&lt;br&gt; 
:::[[Dobrave med drugo svetovno vojno]]

&lt;hr&gt;
'''Topografska karta 1914'''

{|
|[[File:Dobrave, Topografska karta Slovenije 1914.jpg|thumb|800 px|Dobrave, [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Register kulturne dediščine: TK75 Slovenije (1914)] ]]
|}

==&lt;font color=brown&gt;Uprava in politika&lt;/font&gt;==

;1918–1929	kraj v krajevni občini Ovsiše, (Država) Kraljevina SHS
Nespremenjeno stanje. Dva sedeža občine: Ovsiše in Srednja Dobrava.
;1929–1933	kraj v krajevni občini Ovsiše, Kraljevina Jugoslavija
Nespremenjeno stanje. Dva sedeža občine: Ovsiše in Srednja Dobrava.
;1933–1941	kraj v občini Kropa, Kraljevina Jugoslavija
Odslej bodo v srezu naslednje občine: 1. Bled, 2. Bohinjska Bistrica, 3. Bohinjska Srednja vas, 4. Brezje (Leše, Ljubno, Mošnje), 5. Breznica, 6. Dovje-Mojstrana, 7. Gorje (Gorje brez kraja Podmežakla). 8. Jesenice (Jesenice in kraj Podmežakla iz občine Gorje), 9. Koroška Bela, 10. Kranjska gora, 11. Kropa (Kamna gorica, Kropa, Ovšiše), 12. Lesce (Lesce, Begunje), 13. Radovljica (Radovljica, Predtrg), 14. Rateče (Rateče-Planica), 15. Ribno (Ribno, Lancovo).
       
{|
|[[File:Obcina Ovsise 1905.jpg|thumb|Žig občine Ovsiše 1905. Arhiv Roka Gašperšiča]]  
|[[File:Županstvo Ovsiše.jpg|thumb|Županstvo Ovsiše, pečatna nalepka, 1911. Arhiv Joška Resmana]]                      
|}

'''Na Dobravi pri Kropi''' se je tudi pojavila nujna potreba, ustanoviti Marijino družbo. Ondotni g. župnik je pojasnil to potrebo in oznanil, da se družba ustanovi. Umeje se ob sebi, da bi bil lahko dobil prav obilo Marijinih devic, toda ker je določil, da mora vsaka devica plačati menda 7 gld. vstopnine, se projekt ni obnesel. Dobravske device so namreč rekle, da tako potrebna Marijina družba vendar ni, da bi vsaka članica plačala 7 gld. vstopnine in zato ni hotela Marijini družbi nobena pristopiti. -- ''Slovenski narod'' 20. 4. 1901 (34/90)

'''Z Dobrave pri Kropi, 24. aprila.''' Po prestani smrtnonevarni bolezni sem v nedeljo dne 21. t. mes. po dolgem prestanku prvič zopet opravil službo božjo, če prav še zelo oslabljen. Moj skrbni zdravnik mi je strogo prepovedal vsako težavniše opravilo in vsako razburjenje, da se bolezen, pljučnica, katero sem prebolel že četrtič, ne povrne. Prav zato menda, da bi me razburil ter zopet postavil tik groba, je poslal za ono nedeljo neki liberalec po »Narodu« infamno vest v svet, da sem pri ustanavljanju Marijine družbe baje (ahá) določil za vsako dekle vstopnino 7 gld. ter da sa vsled tega ni vpisalo nobeno dekle v družbo. Same laži! Pod vredniškim košem skritemu liberalnemu dopisniku tu javno povem, da je podlo lagal. Za omenjeno družbo sploh nisem določil nikakega prispevka. Brez najmanjšega pritiska se je oglasilo koj prvi dan krog dvajset deklet. Naj pripomnim še, da je »Narodov« vestni poročevalec za te laži potreboval nič manj kot — tri mesece manj deset dni! V resnici: v potu obraza skovan dopis! V. Aljančič, župnik. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J4E6G1YC/13f76485-663a-433d-9e77-ac324d0669ca/PDF ''Slovenec'' 25. 4. 1901 (29/94)]

'''Z Dobrave pri Kropi smo prejeli naslednji popravek:''' Sklicujoč se na paragraf 19. tiskovnega zakona zahtevam z ozirom na »Dnevno vest« »Na Dobravi pri Kropi« priobčeno v 90 številki »Slovenskega Naroda« z dne 20. aprila 1901. da sprejmete v prihodnji številki na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da sem jaz, dobravski župmk, določil, da mora vsaka devica plačati menda 7 gld. vstopnine v Marijino dražbo. Res je pa, da jaz, dobravski župnik, nisem določil nikake vstopnine za Marijino družbo. V. Aljančič, župnik. — Pripominjamo, da se nam je tudi z druge strani potrdilo, da je bilo neresnično, kar se nam je v tej zadevi sporočilo, in da govori g. župnik resnico. Kot lojalni ljudje to radi zabeležimo. Prosimo pa ob jednem tudi dopisnike, naj nam vselej sporočajo samo stvari ki so dokazane. -- ''Slovenski narod'' 26. 4. 1901 (34/95)

'''Slučaj me je zanesel v Podnart,''' kjer stanuje gosp. državni in sedaj tudi deželni poslanec Josip Pogačnik. Bilo je ravno par dni pred volitvijo. V Podnartu je bilo vse nekako skrivnostno mirno, kar znači vedno, da se pripravlja vihar. In res, velik vihar je nastal 12. t. m., ki pa ni podrl g. Pogačnika, temveč župana Valentinovega Tončka. Mladi ta župan, ki se je preje delal za klerikalca, se je čez noč prelevil v strastnega liberalca. Agitiral je strastno za Čopa. Povsod ga je bilo polno: na Dobravi, v Kropi in Kamni gorici je pregovarjal ljudi, naj volijo Čopa, napisaval volivne listke in pritiskal z vsemi silami na ljudi, naj volijo liberalno. Pri znani štedljivosti njegovi se mu — kar je zelo čudno — ni zdelo prav nič škoda čevljev in obleke, tako navdušen je bil za Čopa. Ali peljala sta se oba imenitno — Tonček in Ivan, 11 glasov samo pri taki agitaciji — mene bi bilo sram! Ej pustite agitacijo. g. Tonček, saj vidite, da ne gre. […] Zapomnite si, da vrli kmetje iz Dobrave, Podnarta in Ovsiš ne marajo za ljudi, ki hočejo mreti brez rimske pomoči. […] Šnof. -- ''Domoljub'' 3. 10. 1901

'''Iz Podnarta, 12. oktobra.''' V 20. številki »Domoljuba« z dne 30. septembra t. l. [v resnici 3. 10. 1901] oglasil se je tudi Lukež Šnof, bodoči profesor na škofovi pristriževalnici liberalnih pogajnkov v Št. Vidu, sedaj bivajoč nn oddihu v Kamnigorici. Ta Šnof je mene podpisanca z njemu lastno satiro od sile prerukal in prerešetal. Zameril sem se temu Šnofu! Pravi da sem agitiral in pri tem čevlje trgal! Ako sem jih tudi, gotovo ne toliko kot on, in mislim, da mi novih ne napravi Luka Šnof. Pravi, da sem jaz, vest radi na dan 12. septembra t. l. klanega prešiča v »Slov. Narodu« objavil. Jaz nisem tega objavil, ker se kar čisto nič ne menim za take stvari. Pravi, kako sva se peljala s Čopom! Kako ste se pa vi peljali, Šnof, ko ste se vračali iz Krope od agitacije ? Skrivnostno-sladkoginjeni ste bili, Šnof, in vaš lastni posvečeni nos ste imeli za coklo in šnofali ste konjske odpadke po cesti! Tako je bilo, prijatelj Šnof! Mari bi bili šli malto nosit v Št. Vid, da bi bila vaša prihodnja residenca preje gotova! Dokler ste pa na oddihu v Kamnigorici, pa bodite lepo — tiho, bodite bolj hvaležni, kakor ste svojemu gospodu župniku, kateri vas redi ter pustite ljudi lepo pri miru, da ne dobite še hujšega tobaka za šnofati v svoj še vedno otekli nos! Adijo, Luka Šnof! Anton Pogačnik. -- ''Slovenski narod'' 15. 10.1901 (34/237)

'''Volitev občinskega odbora.''' Pri volitvi občinskega odbora dne 13. t. m. za občino Ovsiše je bil voljen županom Ant. Pogačnik, posestnik v Podnartu, Peter Sitar na Mešačah, Josip Pogačnik v Podnartu in Jože Varl s Črešnjice pa občinskim svetovalcem. -- ''Gorenjec'' 25. 1. 1902

'''Iz Podnarta.''' Pri dne 1. februarja vršeči se dopolnilni volitvi občinskega odbornika občine Ovsiše je bil izvoljen Valentin Debelak, posestnik v Otočah, občinskim odbornikom. -- ''Gorenjec'' 8. 3. 1902

'''Iz Ovsiš, 23. marca.''' Gospod Pogačnik, župan v Podnartu, nam je poslal sledeči popravek: Ni res, da sem jaz podpisani ovsiški župan govoril: »Tudi Vi delate le za svoj žep in za farško bisago; Vi ste, kakor pes, ki zagrabi kmeta za vrat, da bi ga zadavil.« Res pa je, da jaz podpisani ovsiški župan tega nisem govoril. Anton Pogačnik, ovsiški župan. V Podnartu, 23 marca 1902. — Priča Rakovec je pa pred sodiščem potrdila, da je rekel g. P. župniku: »Potemtakem le za svoj žep delate, da je le Vaš poln, za kmeta Vam pa ni nič mari, kmeta bi pa najraje stresli, kakor tam pes; kakor tam en velik pes enega majhnega strese.« Ali je to kaj drugega? Sicer pa nas veseli, da kaže g. P., da bi rajši videl, če se omenjene stvari ne bi bile zgodile. Res — branje »Slov. Naroda« človeku ne daje najboljših misli v glavo. Zdravi, g. župan! -- ''Slovenec'' 26. 3. 1902

'''Častnim občanom''' je obč. odbor v Ovsišah izvolil miroljubnega župnika gosp. Valentina Aljančiča. -- ''Slovenski narod'' 8. 1. 1904

'''Iz radovljiškega okraja.''' Dne 27., 28. in 29. aprila imeli smo za naš okraj v Radovljici vojaški nabor, pri katerem je bilo v skupnih treh dneh 151 mladeničev v vojake potrjenih. Med temi se je ovsiška občina posebno odlikovala. Na nabor je bilo 16 mladeničev klicanih ter med temi 10 krepkih, čvrstih mladeničev v vojake potrjenih. Naj pa še kdo reče, da niso Gorenjci fest fantje, ki uživajo sveži triglavski zrak. -- ''Gorenjec'' 29. 4. 1904

'''Volitev v okrajni cestni odbor radovljiški.''' Kmetske občine, ki so po večini klerikalne, so volile svojim zastopnikom naprednjake gg. Antona Avsenika, posestnika v Vrbnjah pri Mošnjah; Antona Pogačnika, župana v Podnartu, in Ivana Žarka, župana v Lescah; namestnikom pa g. Fr. Kocijančiča, posestnika na Črnivcu. -- ''Gorenjec'' 11. 3. 1905

'''Gospod Miklavž so se peljali.''' V občini Ovšiše so se vršile decembra meseca občinske volitve, ki so izpadle za stari odbor ugodno. Župniku iz Ovšiš pa to menda ni bilo po volji, ker je s šestimi svojimi kimovci rekuriral na vse strani. Pa vse ni ničesar pomagalo, povsod je pogorel. Te dni se je vršila županska volitev za občino Ovšiše, in je bil zvoljen županom vnovič vrli narodnjak g. Anton Pogačnik v Podnartu, svetovalcem pa gg. Valentin Debeljak, Jos. Pogačnik in Peter Sitar. -- ''Gorenjec'' 11. 3. 1905

'''Državni poslanci.''' [...] Pogačnik Jos., pos. v Dobravi pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8JNT9R2R ''Ročni kažipot po Ljubljani in kranjskih mestih in koledar za navadno leto 1905'']

'''Častnim občanom''' je imenovala občina Ovsiše državnega in deželnega poslanca Josipa Pogačnika iz Podnarta.  -- ''Občinska uprava'' 25. 12. 1906

'''Volivni shod na Dobravi pri Kropi''' ie bil prav dobro obiskan. Vodil je g. Aljančič. O programu S. L. S. je govoril g. Pogačnik. Navdušenje veliko. Zborovalci soglasno za Pogačnika. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0GUCW1B1/0703d185-ec69-4251-bfbc-6471ba6a8864/PDF ''Slovenec'' 13. 5. 1907 (35/108)]

'''V občini Ovsiše''' pri Podnartu so bile pretečem teden občinske volitve. V odbor so prišle samo mlade in delavne moči. Najmlajši odbornik je star 26 let, najstarejši 42 let. Županom je bil že četrtič soglasno izvoljen gosp. Anton Pogačnik iz Podnarta. Neki starokopitnež je trdno pričakoval, da spravi v občinski odbor take može, »ki boter voli botra«, sam pa da postane glava. Volilci pa so odločno pakazali, da to ne gre. Le malo volilcev je cepilo glasove. -- ''Gorenjec'' 7. 3. 1908

'''Hrvatski poslanec na Dobravi.''' Z Dobrave nam pišejo: Letos imamo na Dobravi odličnega gosta. Prišel je namreč semkaj poslanec v hrvatskem saboru in v državnem zboru v Pešti dr. Pero Magdič iz Varaždina. Ostane tu več tednov. Dragega gosta, ki je eden izmed najboljših prijateljev nas Slovencev, iskreno pozdravljam. -- ''Slovenski dom'' 31. 7. 1909, ''Gorenjec'' 31. 7. 1909

'''Iz Dobrave pri Podnartu.''' Odkar smo dobili na Dobravo dušnega pastirja, ki ni zadovoljen samo s tem, kar mu da njegov višji pastir, ampak si jemlje sam od svojih ovac in jim striže volno, vera pri nas res peša. To se je videlo pred nekaj dnevi, ko je g. župnik na prižnici dekleta podil iz njihovih mest v cerkvi, namreč da naj se ne tišče fantov, ampak naj gredo bližje njega, da bodo lažje gledale njegove mučeniške in izpostene oči, nakar so se res nekatera dekleta dalje pomaknila, a od zadej so se zaslišali glasovi: hejs, hejs. Ni zameriti našim fantom, če se je kdo tako daleč izpozabil, ampak le pastirju, ki hoče vse prenarediti in uničiti stare navade. Od naših deklet gotovo nobena ni imela kakšnega slabega namena. — Tudi v šoli se g. župnik rad izpozabi in namesto krščanskega nauka poučuje zemljepis. Pravil je pred kratkim šolarjem, kje je Pariz in da je tam grozna povodenj, ki bode vse mesto uničila – seveda vzrok – so zopet ti nesrečni liberalci. No, in ker jo je že tako polomil sam, poklical si je misijonarje na pomoč, da rešijo Dobravo. Kar ni napravila škofova brošura, hočejo gg. misijonarji sami. Mnogo vaščanov se je zgražalo nad pridigo, kajti tako se je pridigovalo, da so starejši ljudje strmeli, bila je seveda polovica cerkve z otroci napolnjena. Če bi kdo drug kaj takega kje drugod govoril, gotovo ga precej kaznujejo, seveda z lece se sme vse govoriti. In radi izpovedi, gospod župnik, svetujemo vam zadnjič, da odnehate s temi loterijskimi lističi. Če kdo drug razpor trosi med ljudstvo, se kaznuje, a če vi mislite, da se bodete z mazali, pa se zelo motite. Ali mislite, da smo mi tisti osel, ki se mu denejo zelena stekla na oči, da je oblance za seno? Dobro vemo, zakaj da ima vsak izpovedni listek številko, zato da nas kontrolirate in če koga ne bode, vržete ga s prižnice med ljudi, češ, glejte grešnika, še pri spovedi ga ni bilo. Upamo, da prenehate kmalu manevrirati, kajti mi imamo tudi jezik in zobe. -- ''Gorenjec'' 26. 2. 1910

'''Z Dobrave pri Kropi.''' Že večkrat me je počastil kak liberalen listič s svojim dopisom. Odgovarjal nisem še nobenkrat, ker se ne zmenim za tako bevskanje. »Gorenjec« z dne 11. junija pa me opisuje kot sovražnega učiteljstvu. In to nisem. Imam tudi med učiteljstvom odkrite prijatelje. List omenja šolsko sejo, pri kateri bi bil jaz nastopil zoper nagrado za spisovanje šolske matice. Resnica pa je: Gosp. župan je predlagal 25 K za to spisovanje; jaz pa, naj se da za vsakega otroka, ki na novo vstopi, ena krona. Iz tega je jasno, da nisem bil zoper vsako plačo, kakor bi človek sklepal, ko bere članek; marveč stavil sem le drugačen predlog. S tem tudi odpadejo druga podtikanja, ki se nahajajo v članku. Da pa je gosp. župan tako radodaren nasproti gospodični učiteljici, tiči vzrok v tem, ker drži gospodična ž njim, ne z menoj, sicer bi jej ne predlagal nobene krone. Dobro vem, kako se jej je godilo, dokler je bila med dvema stoloma. Toda politični somišljeniki, to je nekaj drugega. Članek kot tak je zavit in neresničen, ali nekaj pa gleda iz njega, namreč to, da je naš liberalizem, ki je stopil v javnost v onem članku. — Jožef Vrankar, župnik. -- ''Domoljub'' 7. 7. 1910

'''Odlomek iz nedeljske pridige na Dobravi pri Kropi.''' — »Dragi v Kristusu! Dve nedelji sem pobiral za našega svetega očeta papeža in nabral sem 2 K 84 vin. Sicer ni veliko, a vendar je nekaj. Premišljeval sem dolgo, dolgo, odkod prihaja ta mržnja do svete cerkve. Slednjič sem prišel do spoznanja, da je pravi vzrok tej mržnji najbrže škofova knjižica, kj so jo liberalci vrgli med vas. Tudi jaz sem jo želel dobiti v roke. Dobil sem jo. Prebral sem jo s premišljevanjem, počasi in s pokornostjo; a povedati vam moram, da še nisem bral v svojem življenju nekaj tako nedolžnega in nepohujšljivega. Sicer pa sem mnenja, da kdor je nedolžen, ne bo zastopil te knjige, a kdor je pa že pohujšan, se ne more pohujšati več. Berite torej to knjigo!« Brrr! — [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QX0VHRPY/7ecfbc12-247c-4629-834c-fbd50a23a8ec/PDF ''Glas svobode'' 14. 1. 1910 (9/2)]

'''Iz Dobrave pri Podnartu.''' Dolgo je že, odkar se ni nihče oglasil od nas v »Gorenjcu«. Zato se pa oglašamo danes, da povemo cenjenim bralcem »Gorenjca« nekoliko o našem Jožetu, ker on jim je že od prej dobro znan.

Da zna naš Jože dobro klobasariti, je že znana reč, ni pa vsem znano, kaj in kako klobasari.

O priliki zadnjih izpraševanj se je tako postavil, da smo se kar čudili njegovi modrosti.

14–16 letnim dečkom je razlagal zakrament svetega zakona. Povedal jim je, da se morajo to dobro naučiti, ker bo eden ali drugi kmalu imel prilike stopiti v zakon.

Da se bodo kaj takega ti mladi »možje« takoj naučili, se razume. Ni nam pa znano, ali misli kaj teh »mož« koj ta predpust poročiti. Radovedni smo tudi, če jim je Škofovo rdečo brošuro že tudi razložil.

Tudi ženam je povedal pri izpraševanju dovolj mastnih. Nekatere je bilo kar sram, vsaj take so nam same zatrjevale. Njim pa je pravil med drugim tudi o varstvu otrok. Rekel je, da se dveletnega otroka sme brez v varha pustiti, 13 letnega pa ne. Da so ga nekatere tako poslušale, da so bile kar zamaknjene, se samoobsebi razume. Ena izmed njih pa je bila celo tako razvneta, da je kar cmokala, ne vemo pa, ali iz navdušenja, ali pa vsled tega, ker je Jože tako klobasaril.

Tudi premalo »Gorenjca« prihaja v naš kraj. Naj si ga vsak naroči, kdor čuti napredno, saj ne stane več kot štiri krone na leto. Ako se oglasi kaj več novih naročnikov od nas, bomo pa še bolj posvetili v naše razmere, saj gradiva imamo dosti. --- ''Gorenjec'' 21. 1. 1911

'''Z Dobrave.''' Neka duševna reva je v zadnjem »Gorenjcu« hotel grajati našega župnika, pa ga le hvali, češ, da tako lepo pripoveduje pri izpraševanju mladim fantom in ženam, da ga kar strme poslušajo. Nazadnje pa milo vabi na naročitev »Gorenjca«. Kdo bo naročal »Gorenjca«, če ima tako neumne dopisnike, kakor je »Iz Dobrave pri Kropi«, pač pa se naročite v še bolj obilnem številu na »Domoljuba« in ga tudi pridno berite in se oklenite z vso gorečnostjo našega izobraževalnega društva. -- ''Domoljub'' 2. 2. 1911

'''Iz Dobrave pri Podnartu.''' Zopet smo morali dalj časa čakati, da se oglasi kak petelin v »Domoljubu« iz našega kraja. Ker pa nam na naš zadnji dopis najbrž nikdo ni upal odgovoriti, smo se danes zopet oglasili, čeprav našemu Jožetu morda no bo všeč.

V prvo moramo omeniti, kar bi morali pravzaprav že zadnjič, kako hud da je bil naš Jože pretekli predpust na ples. Znosil se je posebno nad Podnartom. Ono nedeljo po plesu je bilo črtanja in gromenja na prižnici, da je bilo joj. Rekel je med drugim celo, da ga bo v teku enega leta od fare odločil Seveda naš Jože kmetom in delavcem ne privošči, da bi se malo pozabavali, dočim je plesala »višja« klerikalna gospoda v Ljubljani po cele noči v hotelu »Union« in to celo pod pokroviteljstvom duhovščine. Če kmet pleše, je greh, za katoliško gospodo pa ne. Kmetje in delavci, tu poglejte vaše prijatelje! Seveda, kmet naj le moli, v cerkev hodi, daje pogostoma za maše, odrajtuje z veseljem odkazano mu bero in pa, da le kaj navrže, hodi pridno k izpovedi, bere »Domoljuba«, voli, kadar ja potreba, klerikalne može i. t d. Povejte nam, vi ljudski prijatelji, zakaj se ponekod rohni čez plot, drugod se pa ljudi s tem vabi v klerikalni tabor?

Da bo pa na Jože res odvrgel Podnart od fare, je pa kar pribito, samo to se še ve kje. Mi pa pravimo, da bo prej šel on z Dobrave, predno pa Podnart od fare.

Naša Marijina družba jo tudi že bolj pri kraju. Nekje se kaže že celo nekaj takega, kar Marijinim devicam gotovo ni v čast. Kaj več bomo o tem poročali rajši o priliki.

Tudi izvrstno pridigo je napravil minulo nedeljo naš Jože. Povedal nam je nekaj od izpovedi ter jo primerjal z metlo In smetišnico. Da spadata metla in smetišnica na prižnico, je gotova stvar. Jože, svetujemo vam, da se poboljšate, takih pridig kot je bila zadnja, ne poslušamo radi. Če nas pa že mislite ravno pitati s tako duševno hrano, vam pa svetujemo, namesto da zmerjate dopisnika »Gorenjca« z duševno revo, da pomedete poprej pred svojim pragom.

Kakor čujemo, je razpisano mesto župnika v Kranjski gori. Od gotove strani pa smo izvedeli, da namerava naš Jože prositi za to mesto. To mesto mu mi z največjim veseljem privoščimo, saj bo gor gotovo boljša fara kot pri nas. -- ''Gorenjec'' 18. 3. 1911

'''Ovsiše.''' 19. t. m. bodo občinske volitve za občino Ovsiše. Prvič nastopi S. L. S. Dobrava in Ovsiše, pokažita v katerem taboru sta. -- ''Domoljub'' 17. 8. 1911

'''Občinske volitve v občini Ovsiše so minule.''' Liberalci so zmagali z majhno večino. Če bi bilo 35 volilcev drugače volilo, pa bi bila S. L. S. zmagala v I. in II. razredu. Če pomislimo, da je to prvi nastop naše stranke v tej občini in da smo se morali boriti proti združenim birtom, žlahti in bivšemu županu, ki je za svojo stranko uporabil vso moč, smo lahko zadovoljni z izidom. Liberalci so zopet izvolili kar osem odbornikov najbližje žlahte. Ker jim je tako huda predla, so bili strašno nakačeni. Ker se tako radi ponašajo s surovostjo in delajo kot liberalci celega sveta najrajši z lažmi, moramo popraviti sledečo laž, ki jo razširjajo. Pravijo namreč in se hvalijo, da so gosp. Mohoriča, cand. iur., iz volišča vun vrgli. Resnica je pa, da so nekateri, katerih neolikanost so pošteni možje splošno obsojali, zahtevali od tega gospoda, ki na volišču sploh bil ni, ampak samo na cesti pred gostilno, kjer ima vsak pravico biti. Ko je potem poklical gosp. Mohorič orožnika, mu je tudi ta pritrdil, da to ni volilni prostor, da tu sme biti, samo svetoval mu je, naj gre, kar bi bil pa g. Mohorič itak sam storil, ker mu je znan latinski pregovor, da kdor se zoper blato vojskuje, pa naj zmaga ali ne, umaže se gotovo. Kdor govori drugače, govori neresnico, kdor so s tem ponaša, naj ga liberalci spoštujejo, pošteni možje ga ne morejo. Posebno strupenega in zagrizenega se je v tem volilnem boju pokazal tudi birt Jože Potočnik, p. d. Turk iz Rovt. Sicer je to že večkrat storil, pravzaprav skoraj pri vsakih volitvah. Ker pa rad pripoveduje, da ni nobene stranke in ker je sam tudi te misli, da je treba pokritce razkriti, moramo to povedati tudi tistim, ki ga še ne poznajo. O farških podrepnikih naj pa on govori, kadar bo hodil okoli gosp. župnika Grašiča v Istri, doma pa ni treba, tu ga tako poznamo. -- ''Domoljub'' 31. 8. 1911

'''Volitve – zmaga naprednjakov.''' V Ovsišah pri Podnartu so — kakor smo že nakratko poročali - pri občinskih volitvah na vsi črti zmagali naprednjaki. V prvem razredu so dobiti naprednjaki 58, župnikovi pristaši pa 38, v drugem razredu naprednjaki 106, klerikalci 59, v tretjem razredu pa naprednjaki 210 glasov, klerikalci pa 114. Naprednjaki so torej zmagali naravnost sijajno Od zadnjih volitev so naprednjaki napredovali na vsi črti, klerikalci pa so nazadovali v vseh treh razredih za 258 glasov. Ta napredna zmaga dokazuje, da se že tudi na črnem Gorenjskem polagoma dela dan. — Živeli vrli napredni volilci v Ovsišah, naj bi našli mnogo posnemalcev v ostalih gorenjskih občinah. -- ''Gorenjec'' 2. 9. 1911

'''Volitev župana in svetovalcev občine Ovisiše''' se je vršila dne 9 t. m na Dobravi. Županom je zopet enoglasno izvoljen obče priljubljeni g. Anton Pogačnik posestnik v Podnartu, svetovalci pa so: Peter Sitar, Ivan Bohinc, Ivan Potočnik, Ivan Rakovc in Ivan Vovk. -- ''Gorenjec'' 15. 9. 1911

'''Iz občine Ovsiše pri Podnartu.''' Ne bi se oglasili danes v »Gorenjcu«, ko bi se ne zaletel fajmošter Vrankar v zadnjem »Domoljubu« v naše samostojno misleče volilce, kateri so dne 19. m. m. oddali neustrašeno svoje glasove proti oni farovški stranki, katera je navajena vedno le zmagati. Da je bil boj hud in vroč, ste že poročali, g. urednik. Danes pa si bomo ogledali ta boj nekoliko bližje, da javnost zve, s kakimi sredstvi se mora boriti klerikalna stranka, ki ima za seboj tako »ogromno« maso ljudstva — Glavna oseba v naši občini, katera deluje vedno za klerikalizem je dobravski fajmošter Vrankar. Ta ima pa potem nekaj privržencev, kateri so mu služili pri zadnjih volitvah z dušo in telesom kot agitatorji. Da bode širša javnost zvedela za te »odlične« može, jih tukaj podajamo. Najhujša sta bila organist Bendelnov Tonček in pa Blejec. Potem pa Jurček Boštar in pa Medvedov študent. Posebno zadnjega ni smelo manjkati, saj ko bi on ne agitiral, potem pa adijo farovži, v katerih se včasih dobi kaj poštenega. Delali so ti možje že dolgo časa za volitve. Volilni imenik si je pustil napraviti fajmošter Vrankar že pred pol leta pri davkariji, katerega pa jako dolgo časa ni mogel ali ni hotel plačati, plačal ga je šele na razne prijazne in neprijazne opomine. Upal je zagotovo, da ga bo plačala občina, a tu se je pošteno vrezal. Agitiralo se je od farovške stranke skozi pet tednov neprenehoma. Izpustili niso nobene bodisi še tako majhne koče. Z največjo korajžo so se pa vrgli na pooblastila. Posebno okoli vdov so se kaj radi smukali. Te je Vrankar dan na dan obiskoval in jih pestil, da mu dado pooblastila, a te so ga možato zavrnile, da njemu nikdar in pod nobenim pogojem ne dado istih. Vsa čast jim! Tudi po več ur je bil včasih Vrankar v kateri hiši, kjer so same ženske, a oditi je moral skoro povsod praznih rok. Pa tudi na prižnici je vplival kar mogoče na volilce, a čim huje je delal, tem slabeje mu je kazalo. Samostojno misleči volilci pač sami dobro vedo, da se gre pri volitvah le zato, da postavijo na čelo svoje občine najboljše može, katerim je res mar splošni blagor občine, ne pa takih, katerim so mar le Vrankarjeva načela. Saj so naši občani vendar vsi, da, še prav dobri občani, a imajo le to napako, da se ne puste komandirati raznim Vrankarjem in drugim. Pa kaj Vrankarju mar korist kmetov in delavcev, le vera je v nevarnosti pri njem. — Na dan volitve je bil Vrankar prav dobre volje. Upal je, da gotovo prodere. Pa kako se je začudil, ko je videl, kakšen kupček pooblastil imajo samostojno misleči volilci in kakšnega ima on. Vzkliknil je: Sedaj smo pa že ven! No, to se je hvalabogu tudi zgodilo. S težkim srcem je zapustil volišče. Ko navsezadnje ni mogel drugega reči, pa je rekel: Zmagali smo pa le. A bila je britka zmaga, kajne, Vrankar! Toraj o tem za danes dosti; prihodnjič pa več. -- ''Gorenjec'' 15. 9. 1911

'''Volitev župana in svetovalcev občine Ovsiše''' se je vršila dne 9 t. m na Dobravi. Županom je zopet enoglasno izvoljen obče priljubljeni g. Anton Pogačnik posestnik v Podnartu, svetovalci pa so: Peter Sitar, Ivan Bohinc, Ivan Potočnik, Ivan Rakovc in Ivan Vovk. -- ''Gorenjec'' 23. 9. 1911

'''Iz Dobrave pri Podnartu nam poročajo:''' Pravijo, da se od nas nič ne zve, saj tako smo že večkrat slišali. Pa temu ni tako. Ravno prejšnjo soboto smo brali nek posebno ljubezniv dopis od nas v »Slovencu«, v katerem se na vse pretege hvali naše može. V prvo se je pohvalilo našega mežnarja, potem pa kamnogoriškega g. župana, kateri je, kakor že poročano, že petič izvoljen županom. Ja, res, hudo se je zameriti Vrankarju, da se mu je pa celo mežnar zameril, tega pa nismo pričakovali. Pa upamo, da ga še ne bo priglasil za kakšnega »brezverca«. Vrankarju se je mežnar zato zameril, ki je tudi kolikor toliko skrbel zato, da bi se veselica kar mogoče dobro obnesla. Pa kaj mar Vrankarju veselica, ki so jo priredili kmetje, saj so po njegovem mnenju kmetje takim študiranim gospodom kot je on, le takrat dobri, kadar so volitve, da volijo tako, kakor so »oni« rekli, tisti pa, ki se jih izvoli, pa imajo le to težko nalogo, da prav pošteno kimajo, pa je dobro. Zato so pa kmetje pri zadnjih volitvah pokazali, da kimavcev za sedaj še ne potrebujejo v občinskem odboru, so pač spoznali delo naše stranke, ki tako skrbi za vse, najbolj pa seveda za gospode po farovžih. Da, da, dani se med Dobravci, med njimi je vedno več neustrašenih mož, ki spoznavajo vsestransko delovanje klerikalcev in skrbeli bomo, da jih bodo še bolj spoznali. -- ''Gorenjec'' 30. 9. 1911

'''Iz Ovsiš pri Podnartu nam pišejo:''' V 35. štev. »Domoljuba« se je zaletelo neko klerikalno revše v naše samostojno misleče može, kateri so pri zadnjih občinskih volitvah neustrašeno oddali svoje glasove proti oni stranki, ki se po krivici nazivlje slovensko ljudska stranka. Očita se jim, da so kupovali volilcem golaž, salame, pivo, šnops in ne vemo kaj še. Ne, tega niso delali naši možje, pač pa so delali to gospodje v farovžih. Ali se morda dopisnik onega lažnivega dopisa še spominja, ko so imeli na Dobravi v farovžu nastavljen sodček piva, s katerim so seveda »napajali žejne&quot;. Ali se morda fajmošter Vrankar še spominja, ko sta hodila on in neka zelo vplivna oseba v naši občini nadlegovat in pestit volilke po njivah, da bi dobila kaj pooblastil? Zakaj se tega ni povedalo v »Domoljubu«? V drugem dopisu pa se zaletuje neko pritlikavo človeče, ki nam je dobro poznano, v obče priljubljenega g. Potočnika, p. d. Turka iz Rovt. Ne bomo ga branili pred napadom v »Domoljubu«, pač pa, rečemo le toliko, da je bil g. Potočnik vedno mož na svojem mestu. On pač ve bolje razločevati dobro od slabega, kot pa ono človeče. On se je in se bo še vedno brigal za dobro stvar, da bi se pa pustil komu komandirati — posebno onemu dopisniku — pa mu še na misel ne pride. -- ''Gorenjec'' 30. 9. 1911

'''Iz občine Ovsiše pri Podnartu.''' Nismo imeli namena se še kedaj oglasiti v »Domoljubu« o letošnjih občinskih volitvah, toda »Gorenjc« z dne 16. kimovca, nam je zopot potisnil pero v roke. Liberalni dopisun ozir. kmetski naprednjak kakor se ti ljudje imenujejo, se je obregnil ob nekatere može »Slovenske Ljudske Stranke«, osobito ob dobravskega g. župnika. Pravi, da župnik Vrankar vodi klerikalno stranko. Smešno. Ali naj mar liberalno? Kar pa piše o pooblastilih in vdovah, naj pa kar lepo molči. Znano je, da so ravno nekateri liberalni agitatorji presedeli po hišah cele noči in pritiskali zlasti na vdove z raznimi obljubami. Dokazov imamo. Prvak teh ne - resnicoljubnih »apostolov« je bil znani Komaričkov Peter. Nadalje piše »Gorenjec«. da je župnik naročil pri davkariji volilni imenik in je mislil, da ga bo občina plačala. Tudi to je laž. Župnik ni nikjer naročil imenika in ga torej tudi plačati ni bilo treba. Kje je dobil imena volivcev, pa nikomur nič mar, najmanj pa Tomažovcu. Svetujemo tem možem, da naj so poprej dobro informirajo o stvari sami predno poročajo, da ne bodo laži spravljali med svet. Sploh je pa najbolje, ako molče, ker se itak z vsakim dopisom le blamirajo. -- ''Domoljub'' 5. 10. 1911

'''Iz občine Ovsiše pri Podnartu.''' Iz naše občine je dosedaj še prav malo prišlo v »Slovenski Dom«. Dosedaj smo se zatekli, če je bilo treba kaj poročati javnosti, k »Gorenjcu«, a sedaj pa, ko se je ta list »prefarbal« ter prišel v roke našim nasprotnikom, pa se ne moremo nanj več obrniti. Zato se bomo pa od sedaj naprej oklenili »Slov. Doma«, ki je sedaj edini tednik na Kranjskem, ki pošteno zastopa težnje naših trpinov, bodisi kmetov ali delavcev. 

Pred dobrim poldrugim mesecem smo imeli v naši občini občinske volitve. Takrat ste, g. urednik, menda prvikrat omenili našo občino, ko smo z veliko večino zmagali samostojno misleči možje. Stranka, ki ji komandira dobravški župnik, je ostala v veliki manjšini. Zato, ker se je farovška stranka tako pošteno blamirala pri volitvah, pa je nek prenapetež nagromadil polno laži v »Domoljubu« in »Slovencu« čez naše može. Na one izbruhe hude farovške jeze se je tudi od strani samostojno mislečih kmetov nekoliko odgovorilo v »Gorenjcu«. Na nek tak dopis pa se je tudi v zadnjem »Domoljubu« spravil neki mazač, ki pa seveda drugega ne ve, kot da po stari navadi naših nasprotnikov prav pošteno laže — ta lastnost jim je že kar prirojena — da je bil oni dopis v »Gorenjcu« sama laž in da so bili dopisniki slabo informirani. Povemo tudi mi, da je bilo ono, kar je 16. septembra »Gorenjec« pisal o naših volitvah, popolnoma resnično, kar pa le gospodom v farovžih ni bilo všeč. V onem skrpucalu pravi omenjeni mazač, da naj se neha pisati iz naše občine v naprednih listih, ker bo drugače spravil mnogo stvari na dan, ki nam ne bodo všeč. Poživljam o ga, da naj le vse poroča, kar le ve, a obenem pa mu tudi že vnaprej jamčimo, da bo to bolelo le njega in njegove pristaše, katere se je do sedaj, bodisi iz kateregakoli vzroka, še pardoniralo. Vse posledice naj sebi pripiše, njegovi pristaši pa njemu! Torej, mi čakamo! / Kmet. -- ''Slovenski dom'' 14. 10. 1911 

'''Iz Dobrave pri Podnartu.''' »Ljubi svojega bližnjega, kakor sam ega sebe!« tako reči smo večkrat slišali našega župnika, ki sliši na ime Jože Vrankar, in katerega je pred dobrimi tremi leti poslal škof v našo faro, da tukaj pase podrejene mu ovčice in jagnjeta. Kar lepe so one Kristusove besede, a le škoda, da se naš župnik tako malo po njih ravna. V času, ko še ni bilo tega župnika pri nas, takrat Dobravci nismo poznali medsebojnega strankarskega sovraštva, takrat se nismo razločevali:ta je liberalec, ta klerikalec, ta socijalist itd., kakor je žalibog sedaj. Prej smo živeli lepo v miru, kmet s kmetom, delavec z delavcem in obratno. D anes pa, če se le kdo ne strinja z Vrankarjevimi nazori, je že liberalec in bogve kaj še vse. Vrankar je tisti, ki je napravil razdor med nami, on vedno hujska kmeta proti kmetu itd., njemu bi mu morale biti, na čelu tega članka zapisane besede, res svete, po teh bi se moral ravnati. Kot katoliški duhovnik bi sem oral brigati le za cerkvene stvari in bi moral na svoje podrejene mu farane vplivati z dobrim zgledom. Ali kako naj človek, ki dela le zdražbe, vpliva na druge z dobrim vzgledom? Po našem skromnem mnenju tega ni mogoče! 

Še nam je znan slučaj, ko so priredili kmetje veselico v prid kmetijski podružnici. Takrat je nalašč spravil procesijo za dež skupaj in jo peljal v Kropo, samo da bi se kdo ne udeležil veselice! In mnogo je še podobnih slučajev, pri katerih ga je strankarska strast tako prevzela, da ni vedel, kaj bi počel. Odlikoval se je posebno pri zadnjih občinskih volitvah. Svoje agitatorje je učil na razne načine, kako naj postopajo, da jim bodo ljudje rajši verjeli. Skratka: naš župnik se bolj ravna po geslu: škoduj svojemu bližnjemu! Namesto da bi sejal ljubezen, pa seje prepir med nas. Svetujemo mu, naj se ravna po Kristusovem nauku, še je čas, da popravi, kar je zagrešil. Če se od priprostega kmeta zahteva, da naj bo prijazen s svojimi sosedi, moramo tem bolj zahtevati to od župnika, saj je vendar on naš pastir, ne pa obratno. Le čudimo se, kako je prišel ponedeljkov »Slovenec« do tega, da se huduje čez »Slovenski Dom«, ki piše sem pa tje kaj čez duhovnike. Vsaj ni čuda, če piše. Če bi bili vsi taki, kot je naš župnik, piše še stokrat premalo! Upamo, da se nas je razumelo! — Faran. -- ''Slovenski dom'' 21. 10. 1911

'''Iz Dobrave pri Podnartu.''' Zopet je preteklo par tednov, odkar smo so zadnjič oglasili. Ker pa je naš zadnji dopis jako zbodel našega častivrednega Jožeta, je nato zavpil v »Domoljubu« nad dopisnikom »Gorenjca« ter ga, seveda po stari krščanski navadi, ozmerjal z duševno revo in neumnežem. 

Da povemo odkrito, temu se prav nič nismo začudili, saj predobro poznamo »Domoljuba« in njegove učene dopisnike. Da pa je naš »Domoljubov« dopisnik tudi eden izmed duševnih rev, nam ni treba povdarjati, saj je že tako vsem predobro znan. 

Kakor nas je razumel ta, z vsemi modrostmi namazani nevednež, smo v našem zadnjem dopisu Jožeta celo pohvalili. No seveda smo ga, če mu je pa še premalo, ga bomo pa le, da bo vsaj mogel kaj povedati svojim backom, kako da je priljubljen. Da ga pa njegove ovčice strme poslušajo, je tudi resnica in to posebno takrat, kadar začne prav mastne pripovedovati ali pa če ga kaj polomi. 

Pred kratkim se je tudi nekdo pritoževal v »Domoljuba« zoper naše županstvo radi steze na Kropo. Da je bil tudi tam zraven naš Jože, nam ni treba praviti. Saj kjer se napravi kaka neumnost, njega gotovo ne manjka. Da je prišel oni dopis iz takih rok, nam priča notica od predsedstva naše kmet. podružnice, priobčena v zadnjem »Domoljubu«, v kateri je vse pojasnjeno glede one steze. Seveda, če je človek tako zabit, da prej piše, predno se informira, mu pač ni pomagati. Po krščansko pa je tudi, ljudi po nedolžnem sumničiti, kajneda. Seveda »študiranemu« človeku se tega ne sme umeriti, posebno pa takemu, ki je pet let trgal hlače po lemenatu, kot smo slišali pred kratkim pripovedovati. 

Upamo pa, da se bo še kaj oglasil v »Domoljubu«, da ga bo priporočil svojim vernim ovčicam. Pa tudi svoje društvo naj si dobro zavaruje, da ga mu sapa ne odnese čez skale pod farovžem. Izobraženi ste pa že itak vsi dovolj, ponekod že kar iz vas gleda izobraženost. Mi si bomo pa naročili »Gorenjca«, če nas še tako blatite. Vdamo se vam pa ne! -- ''Gorenjec'' 18. 2. 1911

'''Iz Dobrave pri Kropi. (Naša žlahta II.)''' Zvedeli smo, da je Podnartskega župana Tončka dopis v lanskem »Slovencu« pod naslovom »Naša žlahta« tako razburil, da se je šel vsled tega hudovat nad dobravskega gosp. župnika, češ, zakaj da jagnje volku vodo kali. Oh, ta ljuba predrznost našega dičnega Tončka! Da, naša žlahta je predrzna in zato mogočna. Komandirati hoče vse na Ovšišah in Dobravi. Kdor se ji ne pokori, pa bridko občuti pest te žlahte. To vedo dobro bivši in sedanji duhovniki na Ovšišah in Dobravi; to skuša tudi učiteljstvo in mnogi drugi. Zanimivo bi znala pripovedovati o človekoljubnih (?) činih te žlahte bivša dobravska učiteljica in kakor se obeta, bo isto mogel povedati tudi naš sedanji gospod učitelj. — Zato primerno spoštovanje taki žlahti! — Pa kljub temu se ji vseeno ne posreči vse. Zadnje Kamnogoriške obč. volitve se jim niso kar nič posrečile. Vse sile je napela ta žlahta in njih podrepniki, da bi vrgli občespoštovanega g. pl. Kappusa in našo stranko. Delali in podpisovali so rekurze; lagali čez naše može drž. pravdništvu; a vse zastonj — a ne — zastonj — plačati so morali precej, da so se ognili zaporu; sicer so pa prejeli — dolge nosove! — Prav jim je! — Te dni je pa dobil naš Tonček še poseben - nos - od c. kr. okr. glavarstva, ker ni vedel do sedaj, kdo plačuje in nastavlja organista in cerkvene pevce.

Treba mu bo še enkrat povedati občutno, da bo vedel, naj ne uči župnika očitno, kdaj sme računati štolnino ali ne, posebno če sam nič ne ve. Kdor ne ve, naj bo tiho, da se ne osmeši! Sicer ga zna kaj hujšega doleteli. — Ker vodi ta naša žlahta kmetijsko podružnico, se zelo dobro razume na napredno kmetijstvo, zlasti na gnojenje z gnojnico, kar pa naš dobravski gospod župnik ne razume prav nič. Zato je napeljal zadnjič enkrat eden izmed te žlahte gnojnico v župnikov vodnjak, češ, da bo imel župnik dovolj gnojnice za travo na vrtu. A, glej spaka! — Oblastvo je bilo pa drugačnih misli: namreč Filip naj gnojnico zase obdrži in naj plača za to napeljavo 50 kron in vse delavce, ki so vodnjak zopet očistili. Toda mož je pa še vedno mnenja, da župnik premalo na vrtu gnoji; in zato je sedaj brez vsakega vprašanja iz svojega svejta po vrhu napeljal kanale na župnikov vrt. A najbrž se bo zopet opekel. Tako dela naša žlahta. Nekateri pravijo, da vodi vse to delo gdč. Francka. A mi tega ne verjamemo. Sicer bomo morali v prihodnje natančneje opazovati njeno delovanje. Drznemo se ji pa svetovati, naj pazi na svoje rahlo zdravje! -- ''Domoljub'' 16. 5. 1912

'''Kamna gorica.''' Shod, katerega je priredilo katoliško politično društvo za radovljiški okraj pretečeno nedeljo, dne 10. avgusta, se je prav dobro obnesel. Udeležilo se je tega zanimivega shoda nad 200 mož iz Kamne gorice in Krope ter iz Lipnice, Lancovega in Dobrave. Na shodu so govorili gg.: vitez Pogačnik, državni in deželni poslanec ter podpredsednik državne zbornice in deželni poslanec župnik Iv. Piber ter tukajšnji rojak dr. Lovro Pogačnik. — G. vitez Pogačnik je govoril o razmerah v državnem zboru, obsojal našo zagrešeno zunanjo politiko, posebno glede Balkana, pojasnjeval je nekatere postave, katere je državni zbor že sklenil, oziroma jih namerava še skleniti, kakor postavo o starostnem zavarovanju, za katero se poganjajo vsi naši poslanci. On pravi, da je za to, da bi se za starost zavarovali vsi sloji, ne samo delavci in posli, ampak tudi gospodarji, katerim se, ko prepišejo posestvo na sina, na starost mnogokrat prav slabo godi. Nadalje govori o postavi za zvišanje davka na špirit, katerega je bilo doslej od litra 90 vinarjev, a po novi postavi ga bo 1 K 40 vin., in od katerega davka bo imela dežela lep dohodek, nad 1 milijon kron. Glede postave o zvišanju osebne dohodnine pravi, da nižje sloje ne bo zadela, kajti povišala se bo samo onim, ki imajo nad 10 tisoč kron dohodkov. — Gosp. poslanec Piber pravi v začetku svojega govora, da bi moral govoriti za delavce in kmete, ker je od vseh izvoljen, a ker bo o delavskih razmerah govoril naslednji govornik, g. dr. Lovro Pogačnik, bo on govoril samo kmetovalcem. Govoril je med drugim posebno o planinah, kako velikega pomena da so za kmetovalce, oziroma za njihovo živino, ki je na planinah veliko bolj zdrava, kakor ona, ki je vedno v hlevu, in katere se kaj rada prime jetika, katera se po mleku čestokrat prenese tudi na ljudi, poudarja, da za zboljšanje planin dajeta podpore država in dežela in da nikakor ne kaže razdeljevati planin. — G. dr. Lovro Pogačnik govori o delavskih razmerah v Kropi in Kamni gorici, poudarja edinost med Kropo in Kamno gorico, pojasnjuje veliko korist žrebljarske zadruge, katero tako izdatno podpira Zadružna zveza v Ljubljani in dežela sama, in pravi, da sta dežela in Zadružna zveza pripravljeni tudi še nadalje podpirati žrebljarsko zadrugo in torej delavcu ni potreba hoditi iskat si zaslužka na Jesenice ali kam drugam, kjer je pač boljša plača, a so draga stanovanja in je tudi hrana veliko dražja. — Z velikim zanimanjem so možje sledili izvajanjem gospodov govornikov, jim glasno pritrjevali in se jim slednjič toplo zahvaljevali. — Naj bo izrečena tudi na tem mestu najprisrčnejša zahvala gg. poslancema in g. deželnemu tajniku za njih trud in jih prosimo, da se z vso vnemo zavzamejo za naš kraj, oziroma za tukajšnjo obrt, da ne propade. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YHHGMASS/3b3ca41e-8d31-406d-b734-87c88d3c508e/PDF ''Domoljub'' 7. 8. 1913 (26/33)]

'''V Kamni gorici pri Bajželjnu.''' Na sestanka so bili župan ovšiški, Anton Pogačnik iz Podnarta, iz Ovšiš Janez Fister vulgo Portar, iz Ljubnega Ambrožič, dva moža iz Lipnice in iz Krope socialni demokrat nevolilec Janez Ažman, ki je obljubil pripeljati na shod v Lesce 17 socialnih demokratov. V Lescah utegne biti torej prav imeniten shod! Podnartovski župan Anton Pogačnik je vabil na sestanek v Kamno gorico! To je treba poudariti! -- ''Slovenec'' 11. 11. 1913 

'''Iz Dobrave pri Podnartu.''' Možje in mladeniči volilci! Še par dni nas loči, ko bo treba z glasovnico v roki, stopiti na volišče. Kam bomo oddali svoj glas? Ali ga boste dali fajmoštru Pibru, ki se samo norca dela iz kmeta in delavca! On skrbi samo za sebe, za svoje volilce pa nič. Kdor ni preveč zaslepljen v farovško tmo, ta gotovo ne bo volil takega poslanca. Vzemite si pred oči volilci in poglejte, kaj nam je storil. In videli boste, tu nič, tam nič! On je med tistimi poslanci, ki glasujejo, da se zapravlja denar od nas davkoplačevalcev. Pa pravijo farovški kimovci, da bi ga še volili. Mi pa pravim o, da ga ne bomo volili, ker on ni za kmeta in ne za delavca. Mi bomo vsi, kar nas ni pod farovško strahovlado, volili neodvisne kandidate. Koliko dobrega nam je storil naš poslanec, domačin? Nič. Zatorej volilci, pogumno v boj prvega decembra za našega samostojnega kandidata. Izpolnite glasovnico: Anton Kržišnik, posestnik v Žirovnici. -- ''Dan'' 28. 11. 1913

'''Dobrava pri Kropi.''' Dne 7. septembra, t. j. v nedeljo pred Mal. Šmarnom, je imela naša liberalna kmetijska podružnica svojo letno veselico nekoliko v svojo korist, največ pa v korist liberalnemu gostilničarju. Z odmevi te veselice se že nekaj čas sem peča c. kr. okrajno sodišče v Radoljici. Da, s plesom, popivanjem skozi celo noč in prepovedanimi igrami — kakor se je na tej veselici godilo in se godi vsako leto — tako rešujejo naši liberalci kmečko vprašanje. A s tem se kmečko vprašanje ne bo rešilo! — Čudno, da se nekateri sicer pametni ljudje v svoji nerazsodnosti vsedajo na liberalni lim! -- ''Domoljub'' 16. 10. 1913

'''Iz Dobrave pri Podnartu.''' Gospod urednik! Kakor smo Vam pred volitvami poročali, tako se je tudi zgodilo. Mi smo ponosno porazili klerikalce. Najbolj častno, kar je kmečkih občin v našem o kraju. K tej častni zmagi nam je pripomogel naš fajmošter, ko je pred volitvijo rekel na leci: »Bratje, ura prihaja, čas je, da iz spanja vstanete.« Smo pa res iz spanja vstali. Oddali smo svoje glasove neodvisnem u k andidatu Kržišniku. S tem smo obsodili pogubonosno klerikalno politiko. Klerikalni kimovci so se z dolgimi nosovi vračali z volišča. Nekateri so bili predrzni. Posebno sta se izkazala Blejc iz Prezrenj in Gale iz Zaloš. Prvi pravi, da se boji, da bi ne nastale portugalske razmere, zato je junaško agitiral za Pibra. Ker so njegove razmere podobne turškim, — se boji, da bi se ne izpremenile. Drugi junak, si je na srce vzel, da je sramotil Kržišnika. Gotovo je imel to naročeno od Dobravskega Juža. Ker je on njegov kalin, mora vse ubogati. Rad bi si priboril kako častno mesto. Tudi našemu fajmoštru ne gredo volitve iz glave. Ni se nadejal, da bo s Pibrom tako propadel. Sedaj nas psuje s hudobneži, liberalci, brezverci itd. Ravno tako zmerja kakor kak turški paša. Toda s tem, gospod Joža, ne bo uspeha. Povsod bo odpor. Boljše bo, da se sami poboljšate. Iz hiše molitve ste napravili hišo politike. Mar. družba bo kmalu v razvalinah, kakor se kaže. Ako ne bomo imeli miru, se Vam ne bo dobro godilo. Mi hočemo mir, ker nismo zaradi Vas tu, ampak Vi zaradi nas. Vi živite od nas, ne mi od Vas. Zakaj nas zmerjate z lece. Kaj vas briga, kako mi volimo. Ali ne dobite bere tudi pri »liberalcih.« Zakaj jemljete darove tudi od takih, ki bi jih najraje v žlici vode utopili? Za danes dovolj, drugič pa več, če ne bo miru. — Dobrovolski poslušalec. -- ''Dan'' 12. 12. 1913

'''Iz občine Ovsiše.''' Od nas se malokdaj kaj sliši v „Savi&quot;. Zato sem sklenil, da se tudi jaz oglasim enkrat v Vašem cenj. listu. Znano je, da je v naši občini dom drž. in dež. poslanca viteza Pogačnika. Koliko se briga ta gospod za našo malo občino? Da smo odkriti, lahko povemo, da prav nič. Dasi bi nam mož lahko zelo mnogo koristil, pa dela za druge občine, za domačo pa nič in jo prepušča usodi. Naj se vendar malo zgane, saj tudi naša občina potrebuje še zelo mnogih stvari, kar bi ji bilo v korist.

Dobrava pa je znana že bolj daleč po svetu, kajti od tukaj je že prišel včasih kak dopis v svet. To pa je zasluga samo našega župnika Joža. S tem božjim namestnikom bi se nam skoraj ne zdelo vredno pečati, ako bi ne bil mož tako goreč v gotovih stvareh. Samo v tistih ni, v katerih bi bilo to potrebno, v drugih pa vseh. Posebno včasih pogrunta kako posebno pametno. Ko pa pride na prižnico, da bi pridigoval, pa zabavlja čez te preklicane liberalce in pa čez njihove liste, potem mu beseda včasih kar v grlu zastane. Seveda, to je pač znamenje, da tisto zabavljanje ni po pravici, kajti napredni listi pišejo vedno in povsod resnico, ako pa se slučajno dobi kaka laž vmes, pa je to pripisati temu, da dopisniki niso zadosti poučeni. Kajti mi obsojamo laži, vi pa jih zagovarjate. Lažejo pa klerikalni listi in to jim mi tudi radi prepustimo, naj le lažejo naprej, kajti delj ko bo to trpelo tem hujši udarec bodo prejeli potem klerikalci zato. Kajne g. Vrankar!

Iz Ovsiš pa menda dosedaj še ni bilo prav ničesar v „Savi&quot;. Naj bo pa zato danes prvič. Do sedaj smo imeli pri nas mir, dokler ni prišel lani k nam za župnika neki Odcepek. Ta je napravil razdor med poprej zelo mirnimi farani. Pa tudi to se zna maščevati, kajti dolgo se pa ne bomo pustili vleči za nos, to si g. župnik lahko zapomni. Ni še dolgo tega, kar je pravil, da če ga ne bomo ubogali, da nas bo zapustil. To bi nam bilo pač v največje veselje. Morda se pa še kaj oglasimo. / Občan. -- ''Sava'' 21. 3. 1914

'''Iz ovsiške občine pri Podnartu.''' Pravijo, da se bo sedaj naš župan Tonček [Anton Pogačnik] posvetil politiki, ker so se liberalci ponorčevali z njim ter mu, za hrbtom se smejoč, ponudili kandidaturo. Da bo mogel v zboru mož učeno nastopiti, zato pravijo, da se je lotil tudi pisateljevanja, saj iz Dana se razširja prava birtovska modrost. S kolom žuga obema župnikoma na Ovsišah in na Dobravi, ker nočeta Tončku držati ostrog pri prihodnjih občinskih volitvah. Naravnost nesramno pa je, da vihtijo naši liberalci sedaj kadilnico bivšemu župniku Križaju, za katerega niso imeli preje druge besede, kakor »far«. Vsak otrok ve, kako sta o njeni govorila znana dva juda« tam doli, ga tožila, sramotila in preganjala. Fej takim možem! Mi smo spoštovali duhovne pastirje in spoštujemo tudi sedanje, ker vemo, da so nam mnogo dobrega storili, in kolikor bolj iih bodeta znana dva hujskača psovala, tem tesneje se jih bodemo oklenili mi, zlasti pri volitvah. Kaj pa je Tonček že storil dobrega za občino? Razen sebe in svoje žlahta ne pozna nikogar in dokler bode on županil, se nam občanom ni treba nadevati bog ve kaj, zlasti če se napada še poslanec vitez Pogačnik. Možje volilci! Pri prihodnjih občinskih volitvah naj velja geslo: Proč s Tončkom in proč z njegovo žlahto in blagostanje v občini se bode takoj poznalo in ljubi mir bode zavladal nad lepo našo občino. Tonček pa naj poje od jutra do večera in milostljiva gospa naj spremi a pomenljivo pesmico: »Hlačce se tresejo, stol se maje: Tonček, oj Tonček, to bo gore!«. -- ''Domoljub'' 26. 3. 1914

'''Dobrava pri Podnartu.''' Gospod urednik. Že dolgo časa se ni nobeden oglasil v vašem listu. Danes sem si pa jaz namenil, da napišem en par vrstic. Predpust je minul brez posebne nesreče. Poročil se v naši fari ni nobeden. Zato se je menda naš župnik cel predpust tako jezil na glas, ker ni nič zaslužil. Verske stvari so njemu malo mar. On ima vedno na jeziku brezverske časopise. Mladim deklicam razlaga o zakramentu sv. zakona. Pravi jim, ako to in to ne boš znala, te pa poročil ne bom! Zraven jih izprašuje, če katera misli ostati devica, mora priti k njemu k spovedi. Mi sodimo, da naš župnik ni pravi Kristusov namestnik, on je le politični gonjač. Njemu je le mar politika, ker nam pisje, pa ljudstvo vedno bolj naroča mesto božje besede tako, da poslušalce že kar ušesa bole. Zraven vedno zabavlja čez napredno časopisje, pa ljudstvo vedno bolj naroča napredno časopisje. Posebno »Dan« ima vedno več naročnikov, nasprotno pa »Domoljub« vedno manj. Prej ko slej mora v naši fari biti konec klerikalcev. No, kako pa ne, saj mora že vsak klerikalec izpregledati, da nas klerikalci vodijo v vedno in vedno večje dolgove. »Domoljub« št. 9. od letos piše v uvodnem članku da dežela varuje kmeta; to je res varovanje, ko jim davke zvišuje in naklada nova bremena. Nadalje piše, da so z novim cestnim zakonom razbremenili kmetiške okraje, da imajo vedno manj cestnih doklad. Kaj pa z našim okrajem, ko so nam letos zvišali cestne doklade za 30 %. Vi pišete, da ste zato morali davke zvišati, ker ste večino bremen cestnih gospodarstev vzeli v deželni zaklad. Mi smo radovedni, kaj mislita naša poslanca, da ne delata nič v korist svojih volilcev saj so jih gotovo zato izvolili, da bi nas zastopala v našo korist, naj bi gledala vsaj toliko, da bi nam v našem okraju kaj cest dežela prevzela. V sedanjem zasedanju deželnega zbora sta pokazala, da se ne menita dosti za svoje volilce gospoda poslanca Piber in vitez Pogačnik. Treba bo drugače začeti, ako hočeta še zanaprej ostati ljudska zastopnika. Davkoplačevalec -- ''Dan'' 15. 4. 1914

'''Izpod Jelovce pri Kropi.''' V občini Ovsiše pri Kropi se pripravljajo na nove občinske volitve. Boj bo za županski stolec. Politične harmoniko vlečejo v tej občini sedanji župan s Podnarta, Portarjev Janez iz Ovsiš in Tine z Dobrave. Županovi prijatelji pravijo, da so i »neodvisna« stranka in da ne potrebujejo tudi nobenih podpor od deželnega odbora. Nobenih podpor ne potrebujejo! Pri deželnem odboru pa leže njihove prošnje za vodovod na Poljšici in za cesto iz Rovt na Češnjico. Res je, da hodi naš župan redno k sv. maši, saj je celo g. knezoškofa pozdravil zadnjič pri birmi na Ovsišah. Res je pa tudi, da vidijo ljudje pri njem »Narod« in »Dan«. Ali je to mož? Mi že poznamo te »neodvisne« ljudi, ki so odvisni od liberalcev. Vzemimo n. pr. Trebušnika, za katerega je lansko leto agitiral naš župan. Ta ima tako rad duhovščino, da je dejal: »Ako bi bil jaz general, bi dal speljati vse farje na en travnik in bi jih dal postreljati.« Slišal ga je tako govoriti besniški župnik na gorenjskem vlaku. »Neodvisno« stranko vodijo liberalci, agitirajo zanjo liberalci in volijo liberalci. Njena neodvisnost je samo posebna suknja, katero oblečejo, kadar gredo med naše kmete, da jih lažje premotijo, ker so liberalci že ves kredit izgubili. Naš župan, Portar z Ovsiš in Tine na Dobravi pa tudi sicer niso neodvisni, ampak so odvisni od svojih pivcev. Samo da bi ti enkrat oči odprli in se zavedli svoje moči, bodo kmalu vsi trije pod klop zlezli in peli tisto pesem, ki jo volilci hočejo. -- ''Domoljub'' 14. 5. 1914

'''Politični shodi J. D. S.''' [...] Na DOBRAVI PRI PODNARTU v nedeljo, dne 15. decembra ob 1/2 10. dopoldne v ljudski šoli. -- ''Domovina'' 13. 2. 1918

'''Shod J. D. S. na Dobravi pri Podnartu.''' Pretečeno nedeljo dopoldne priredila je J. D. S. javen političen shod na Dobravi pri Podnartu. Udeležilo se ga je toliko mož in žena iz Leš, Ljubna, Krope, Kamnegorice in bližnjih vasi, da se moral vršiti pod milim nebom pred Pogačnikovo gostilno. Bil je krasen, solnčen dan. Shodu je predsedoval župan g Pogačnik. Dr. Kavčič, dr. Klečec in dr. Olip so pojasnili zborovalcem vsa vprašanja, ki so danes na dnevnem redu, nakar so bile sprejete soglasno znane resolucije. Besedo je dobil tudi domači g. župnik, ki je skušal nečedno gonjo, ki se je bila vršila o vprašanju republike naslikati kot le nekako prerekanje za besede in je končno predlagal dodatek resolucijam, da naj imajo vsa veroizpovedanja jednake pravice v Jugoslaviji, to se pravi, ločitev cerkve od države. Po primernih pojasnilih od strani govornikov J. D. S., zlasti glede zahteve dodatka resolucije, da se je ravno J. D. S. vedno borila za to zahtevo, naletela pa pri nasprotnikih na hud odpor, je bila tudi ta resolucija soglasno sprejeta. -- ''Domovina'' 20. 12. 1918, ''Prosveta'' (ZDA) 1. 4. 1919

==&lt;font color=brown&gt;Cerkev&lt;/font&gt;==

[[File:Dobravska kronika 1891--1908.jpg|thumb|400 px|left|Dobravska kronika 1891--1908. Arhiv Očakovih]]

'''V spomin!''' 

V letu 1891 je bil zvonik s ploščami pokrit, napravila so se glavna nova vrata, kar je stalo 120 gl.

Dne 14.–15. aprila 1895 je bilo silen potres čutiti tudi na Dobravi. Poškodoval je cerkev sv. Križa in zlasti župnišče. Župnik je stanoval tri mesece na podu. Vsa poprava je stala do 800 gl. 

L. 1898 je bila župna cerkev temeljito prenovljena. Do tega časa je bila skrajno zanemarjena. To leto je bil lično prenovljen veliki oltar sv. Križa. Stranska oltarja, Matere božje in sv. Roka sta bila na novo postavljena od priznanega mojstra podobarja Janeza Vurnik iz Radovljice. Stroški so znašali okrog 110 gl. s tem, da se je tudi ozidje znotraj in zunaj pobelilo oziroma prebarvalo. Dne 16. avgusta, v dan sv. Roka 1898, ko je tu velik shod, je presvetli knez in škof Anton Bonaventura Dr. Jeglič blagoslovil stranska oltarja in delil zakrament sv. birme ob nešteti množici ljudstva domačih in romarjev.

Od 7.–16. oktobra 1899 se je vršil prvi sv. misijon za Dobravsko župnijo, kojega so vodili očetje frančiškani domače provincije. Vdeležba navdušena. Bog daj svoj sv. blagoslov!

V bratovščino sv. rožnega venca je vpisanih tukajšnih župljanov v letu 1903 na novo 420.

V »sveto Družino« so vpisane vse družine razun dveh!

V Marijino družbo se je l. 1904 vpisalo 48 deklet in 52 žena. Vpeljal jih je dne 1. junija knezoškof Dr. A. B. Jeglič, ko je delil zakrament sv. birme.

L. 1905 se je na novo prekrila župna cerkev z »eternitom«, napravilo se je novo podstrešje na župnišču, nova povečana okna v pritličju idr., kar je vse stalo nekaj nad 4000 K. 

Duhovne vaje so bile dne 31. decembra 1905 in  1. ter 2. januarja 1906. Vodila sta jih dva vč oo. frančiškana iz Brezjih: P. superprijor Avrelij Knafelj in P. Klemen Grampovčan. Vse dni je bila župna cerkev prenapolnjena.

L. 1906 je slikar Matija Bradaška preslikal na novo župno cerkev za 400 gold.; polovico stroškov je prevzel župnik V. Aljančič. [se nadaljuje] 

L. 1907 je bila na novo slikana podružnica v Otočah -- delo slikarja M. Bradaške -- za 400 gl. Tega leta je bil tudi nov tlak položen po cerkvi, kar je stalo 150 gl. Ljudje niso nič prispevali.

Župnik V. Aljančič je oskrbel za župno cerkev na Dobravi osem (8) lepih mašnih plaščev, za Otoče pa tri.

Dne 30. aprila 1908 je šel župnik Val. Aljančič v zaslužen pokoj v svoje stanovanje na Černivcu pri Brezjah.

Dne 3. maja ob 3eh pop. je prišel novi župnik g. Jos. Vrankar na Dobravo. Bil je slovesno sprejet od obč. odbora in šolske mladeži kakor tudi od mnogobrojnega ljudstva.

-- Kroniko je verjetno pisal mežnar, rokopis je v hrambi Lovra in Julke Kozjek.

'''Razpis.''' Pri župni cerkvi na Dobrávi pri Kropi je treba nove strehe, ki se bo pokrila s ploščami. Delo se bo oddalo upravičenemu mojstru potom minuendo licitacije v četrtek dné 9. marca ob II. uri dopoldne na lici mesta. Proračun, kateri znaša 2284 K 54 h, je na ogled v župnišču na Dobrávi pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FDMPSOD2/d17a2aa1-b964-4b8c-a6b4-53872685ef2a/PDF ''Slovenec'' 2. 3. 1905 (33/50)]

{|
|[[File:Razsodba glede cerkvenih stroškov med Dobravo, Zalošami in Otočami 01.jpg|thumb|Razsodba 13. 6. 1905 (Stavbni odbor načelniku Francetu Resmanu), Sr. Dobrava 5. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Razsodba glede cerkvenih stroškov med Dobravo, Zalošami in Otočami 02.jpg|thumb|400 px|Razsodba 13. 6. 1905. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Razsodba glede cerkvenih stroškov med Dobravo, Zalošami in Otočami 03.jpg|thumb|400 px|Razsodba 13. 6. 1905. Arhiv Joška Resmana]]
|}

{|
|[[File:Razsodba glede cerkvenih stroškov med Dobravo, Zalošami in Otočami 04.jpg|thumb|400 px|Razsodba 13. 6. 1905. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Razsodba glede cerkvenih stroškov med Dobravo, Zalošami in Otočami 05.jpg|thumb|400 px|Razsodba 13. 6. 1905. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Izjava župnika Valentina Aljančiča 1905.jpg|thumb|Zahteva župnika Valentina Aljančiča 1905. Arhiv Joška Resmana]]
|}

[[File:Cerkev sv. Kriza na Dobravi 1913.jpg|thumb|left|500 px|Dobrava S. Crucis Exalt. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YB8I44DK/d76136a2-612a-4bdc-8c01-1de0e49fc6e4/PDF ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1913 (94/1)] ]]

'''Dobráva, S. Crucis Exalt.''' P. in D. c. et j. Radoljica. Patron. Fund. Rel. N. anim. 820. (*P. et stat. v. f. Podnart vel Otoče.) Parochus. Valentinus Ep. Aljančič, inspector schol. loc. n. 1853. o. 1876. Eccl. fil.: S. Antonii Abb. in Otoče (cum coem.) Schola: In 1. 1 cl. XIII. Decanates Radoljica (Radmannsdorf). -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F55H050/770672c8-249d-45ef-b698-bcabfa1f513e/PDF ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1905 (86/1)], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IVZPCFRY/0b556428-1a7c-4bb6-960d-8e3b8bad3ae1/PDF ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1906 (87/1)], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8CDUEF00/7f859014-9904-4600-bbbf-5da7778affa2/PDF ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1907 (88/1)], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F3V9QEMK/e4d48da8-624d-47d1-92a0-5db424b355ad/PDF ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1908 (89/1)] 

[...] Parochus Josephus Vrankar, n. 1865. o. 1894. &lt;br&gt;
In orphanotrophio Lichtenthurnu Labaci. (Cum schola puellarum priv. 8 classium). (Dekl. sirotišnica, Mädchen-Waisenhaus). (Poljanska cesta, Polanastrasse, 28.): [...] S. Christa Beguš, C. Dobrava pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JAGYFNB4/568fcb71-f76f-455b-8ccf-6660ec1ed5ff/PDF ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1909 (90/1)]

[...] Šlibar Gregorius, C. Dobrava	14. Mart. 843		9. Jul.	870	40 -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-U2OT7SNA/44712c07-f9da-4f2f-ad1e-1695f0421aa7/PDF ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1910 (91/1)]
 
'''Društvo za krščansko umetnost v Ljubljani. Načrti za poslikanje župnih cerkva:''' [...] na Dobravi pri Kropi (Mat. Bradaška) -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-62ISN3NE/582446ae-c28a-49ef-9619-3aa3be939ace/PDF ''Dom in svet'' 1907 (20/5)]

'''Nekaj najnovejših del naših domačih umetnikov.''' Slikar Matija Bradaška v Kranju, ki se je učil početkov slikarstva s slavnima bratoma Janezom in Jurjem v hiši njunega očeta Štefana Šubica v Poljanah in se pozneje povzpel po lastnem trudu do visoke stopinje umetniške dovršenosti, je v preteklem letu dovršil lepo število portretov, slik za cerkvene zastave in za altarje. Te mnogoštevilne slike pričajo o izredni plodovitosti njegovega čopiča. Tukaj hočemo našteti njegova glavna dela v minulem letu: [...] 3. za župno cerkev no Dobravi pri Kropi po naročilu župnika Valentina Aljančiča pet slik na presno: sv. Trojica v prezbiteriju; sv. Rok in povišanje sv. Križa na glavni ladiji; sv. Florjan in sv. Anton Puščavnik na stenah [...] -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PLU4J604/5c835ec0-80de-4ba7-8de7-490196b25f17/PDF ''Gorenjec'' 5. 1. 1907 (8/1)]

'''O malem zvonu na Dobravi pri Kropi''' se na prim. trdi, da je vlit iz starih „cvaucgarc&quot;. O velikem zvonu v Smledniku isto trdijo. In tako še o marsikakeni drugem. Govorica o srebru izhaja odtod, ker imajo zvonovi tuintam jako čist in mil glas. Toda iz glasu še ne moremo sklepati, da se nahaja med bronovino res tudi srebro. Preiskovali so tvarino starih zvonov, pa se ni našla druga kovina v njih, nego baker in cin. [...] Vendar imamo dokaze, da ljudska govorica glede srebra v zvonovih ni baš brez podlage. Za francoske prekucije so iz razbitih zvonov kovali denar, ki so mu rekli sou. V tem drobižu so se nahajali tuintam srebrni ostanki. -- Josip Lavtižar, Kakšen je dober zvon? [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3C6RF51S/fd043c66-20cf-4f03-be33-3ff1d84189ab/PDF ''Cerkveni glasbenik'' 1907 (37/1)]

'''Dobrava pri Kropi''' v decembru 1907. — Dolgo, dolgo se že nisem oglasil in Vi, g. urednik, porečete morda danes: „Vendar enkrat glas od znanega dopisnika iz prejšnih časov&quot;. Nisem vam pisal, ker nerad tožim svetu svoje boli, saj so lamentacije le za veliki teden. Kot vesel pevec in kolikor toliko muzik sem imel v preteklem času bridke izkušnje zlasti z organisti, ki so, bodi mimogrede povedano, skoro vsi delali nečast temu imenu. Eden izmed njih je pa odpovedal službo tisto popoldne, ko se je zjutraj raz lečo priporočal — »Domoljub!&quot; Čast Bogu, da so to tempi passati. Danes je drugače in dobravski pevski zbor sme brez skrbi stopiti na plan! — Pred nekoliko leti je pisec teh vrstic poklical k sebi malega, a nadarjenega dečka ter ga vprašal, če bi se hotel učiti orglati. Kdo je bil bolj vesel, kot mali Tonček? Pridno je prihajal v župnišče ter se vadil na harmonij in ko je dobil prvo podlago, ga je pisec poslal na „visoko šolo&quot; k znanemu skladatelju župniku J. Lavtižarju. Požrtvovalnost blagega prijatelja in nadarjenost pa vstrajna pridnost učenca — vse to je povzročilo, da danes naš organist Anton Špendov igra tako spretno, da bi čast delal vsaki še tako veliki župniji. V kratkem času je naučil pet latinskih maš, ki se vse izvajajo precizno. Slovenskih pesmi pa znajo nebroj, najraje pa pojejo P. Hugolinove in Angelikove. Pevski zbor naš ni velik; šteje namreč 2 soprana, 2 alta, 2 tenora in jednega basista, pa to število zadošča popolnoma za našo malo, toda jako akustično zidano cerkev. In kadar se raz kor oglasi krasni sopran, mogočen pa vendar tako mil, katerega spremlja mehki in topeči alt z mladeniško čvrstim tenorjem, katerega podpira močni bas — tedaj v sveti navdušenosti Dobravci pošiljajo svoje molitve do neba. Zapisal sem te vrstice, da pred javnostjo dam čast in hvalo našemu vrlemu pevskemu zboru in njega vnetemu vodju in pa zato, da jih stavim za zgled marsikateri večji župniji, kjer, kar zadeva pravo cerkveno petje, spe nevzdramno spanje. -č -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UU63K4AE/5a2bd08c-9e11-4bd3-abb8-0840f0a22f80/PDF ''Cerkveni glasbenik'' 1907 (30/12)]

''' Srednji zvon v Otočah,''' f. Dobrava pri Kropi — nekdanji zvon v Sp. Besnici, o katerega pravljici gl. Pokorn, „Besnica&quot; str. 145. Več o tem zvonarju je pisal J. Lavtižar v svoji knjigi: „Cerkve in zvonovi v de-kaniji Kranj&quot; str. 5. -- I. Šašelj: Doneski k zgodovini zvonarjev in zvonov po Kranjskem. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HGOZDW5T/fbaf2287-5fe6-441d-afd9-199eb2d97bbb/PDF ''Carniola'' 1912 (3/4)]

'''Iz Otoč pri Podnartu.''' Omenili smo zadnjič v Vašem cenjenem listu, nekaj malega od naših ključarjev in pa našega nadepolnega župnega upravitelja Joža Vrankrja iz fare Dobrava pri Kropi. V naši vasi je podružnična cerkev, katera je posvečena sv. Antonu Puščavniku in je vsako leto na dan njegovega godu precej obiskovalcev te cerkve, kateri prinesejo kot darilo cerkvi navadno prešičevo krače, klobase in sploh prešičje meso. Tega mesa se marsikatero leto nabere celo na tri cente, katero se proda potem na dražbi, s tem na ta način pridobljenim zneskom pa bi se morala popravljati naša cerkev v Otočah. 

Prejšnji župnik g. Aljančič je dal našo zapuščeno cerkev temeljito popraviti in preslikati, seveda ne na svoje, pa tudi ne na cerkvene stroške; zapustil je namreč v ta namen umrli gospodar Jakob Kocjančič iz Otoč, ki se je v oporoki spomnil naše cerkve mal znesek. Primanjkljaj pa je plačal prejšnji župnik iz cerkvenega denarja in sicer za tlak, cerkveno bandero, prenovljenje oltarjev in po njegovem odhodu je ostalo kljub temu še nekaj cerkvenega denarja v blagajni. Med tem časom t. j. v dobi zadnjih štirih let, pa se ni pri naši cerkvi sploh ničesar popravljalo in razun treh vrvi za zvonove ni menda ničesar kupilo. 

Radi tega mi Otočani in Zalošani, ki spadamo pod to podružnico, vprašamo našega župnega upravitelja, kje je spravljen naš cerkveni denar? Predloži naj se natančno vsakoletne račune in naj se ta denar plodonosno naloži v mestni hranilnici v Radovljici, ne pa v prazni hranilnici na Dobravi. Prav bo, ako ne hodi po noči ob 11. uri agitirat in naj se prične že v pondeljek pridige učiti, da nam bo v nedeljah zjutraj vsaj nekaj malega povedal, kar bi bilo vredno slišati. 

Ako pa ne dobimo v kratkem natančnih računov, pa gremo sami do g. škofa v Ljubljano in mu bomo lahko še marsikaj lepega povedali. Za danes naj pa zadostuje, ker upamo, da bo to pomagalo. Več radovednežev. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YNJZDQC2/2de70d07-2f84-4f0e-a0ad-cd411f664300/PDF ''Dan'' 9. 3. 1914 (3/800)]

'''Layer''' je naslikal tudi mnogo križevih potov. Ker so bili bolj majhni in v neznatnih okvirih, jih je poznejši rod rad zamenjal z večjimi a slabšimi izdelki drugih slikarjev. Ohranilo se jih je pa še precejšnje število. Več smo jih že omenili [...] na Dobravi pri Kropi, na Otočah [...]
 
Gašpar Luka Götzl je bil rojen v Kranju št. 88 4. jan. 1782; poročil se je 14. maja 1805 s Terezijo Puhar in umrl v hiši štev. 23 30. julija 1857. [...] Na Dobravi pri Kropi se nahajata v župnišču:   1. Sv. Anton Pad., 2. sv. Florijan, prej v stranskih oltarjih. C. Goetzl. 1825. (Sporočil župnik Josip Vrankar.) 

Poleg tega so znana še mnoga dela Goetzlove umetniške rodbine. Ker pa izvestitelji ne povedo imena, se dela ne morejo natančneje prisodili, na pr.: [...] na Dobravi pri Kropi slika Jezusovega in Marijinega srca (župnik J. Vrankar) -- Viktor Steska: Slikar Leopold Layer in njegova šola, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8UVDZTT6/23063263-e81b-4500-b7c7-5288c4a2846f/PDF ''Carniola'' 1914 (5/1-2)]

'''Matija Bradaška.''' Dne 25. decembra je umrl v Kranju umetni slikar Matija Bradaška. Bolehal je le nekaj dnij. Cerkve na Slovenskem ga bodo zelo pogrešale. Bradaško lahko prištevamo boljšim našim cerkvenim slikarjem, posebno v figuralnem freskoslikarstvu je kazal izredno spretnost. Matija Bradaška je bil rojen 6. februvarja 1852 v Lučinah v Poljanski dolini. [...] Slikal je nadalje tudi [...] na Dobravi pri Kropi, na Otočah, v Begunjah, v Preddvoru, v Šmartinu pod Šmarno goro, v Zapogah in v Bovcu na Primorskem. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3VJ7P6IM/2f97221f-0968-41ae-aaf7-74ad4a37d16c/PDF ''Gorenjec'' 31. 12. 1915 (16/53)] 

'''Orglje.''' [E]den markantnejših, [...] Peter Rumpel, orgljarski mojster v Kamniku, [se] v organistovskih krogih tudi še dandanes pogosto imenuje. '''Peter Rumpel''' (Rumpl) je bil rojen 26. junija 1787 v Kamniku na Šutni št. 46; umrl je ravnotam 30. nov. 1861 za ostarelostjo. V ljubljanski škofiji imamo precejšnjo število od njega narejenih orgelj. Znane so sledeče: [...] na Dobravi pri Kropi, pri sv. Heleni [...] Kje se je orgljarstva izučil, ni znano. Rumpel je bil spreten, priljubljen izdelovatelj orgelj. Delal je dobro in po ceni. Dajal je dober cin in dober les. Njegova mehanika je bila preprosta. Orglje trpežne. Pri Rumpelnu sta se učila orgljarstva dva naša poznejša znana orgljarska mojstra: Mandlin in Goršič. Tudi dva Rumpelnova sinova, Martin in Avgust sta se v tej stroki jzučila pri svojem očetu. -- Stanko Premrl: Nekoliko statistike o orgljah v ljubljanski škofiji. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-90SSAJL2/ffa0fd97-252e-4353-bc39-b8051841abd1/PDF ''Cerkveni glasbenik'' 1918 (41/7-8)]

'''7. Dobrava pri Kropi.''' Parochus: Joannes Chrys. Klavžar, n. in Črni vrh nad Idr. 29. Jan. 1883. o. 12. Jul. 1906. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5NCCE607/65f3ee7e-49ec-42aa-a664-3c6c42852f60/PDF ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1918 (99/1)]

===&lt;font color=green&gt;Župniki&lt;/font&gt;===

'''Eno leto v naprej posvečeni,''' po grškem jeziku »presbitri« imenovani tretjeletniki so gg. … Jakob Ml. Kalan, rojen 6. aprilja 1877 v Mišačah, župnija Dobrava pri Kropi. Gimnazijo izvršil v Ljubljani 1889-1897. -- Škofijska kronika. ''Zgodnja danica'' 11. 5. 1900

'''Nove maše''' obhajajo letos sledeči gg. bogoslovci: Iz tretjega leta: Jakob Kalan, 22. jul. na Dobravi pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO90A9ZB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1900&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenski list'' 7. 7. 1900 (5/27)], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YIMM4K9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1900&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Domoljub'' 5. 7. 1900 (13/13)], ''Slovenec'' 2. 7. 1900, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EPNM9JAB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1900&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Zgodnja Danica'' 13. 7. 1900 (53/28)]

'''Duhovske izpremembe''' v Ljubljanski nadškofiji. Na novo so bili nameščeni: čč. gg. semeniški duhovniki oziroma novomašniki: Jakob Kalan kot subsidiarij na Dobravi pri Kropi. -- ''Slovenski list'' 24. 8. 1901 (6/34); ''Amerikanski Slovenec'' 6. 9. 1901 (10/38); [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVGVEXDK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1901&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Domoljub'' 29. 8. 1901 (14/17)];  ''Slovenec'' 14. 8.1901 (29/185); ''Zgodnja Danica'' 6. 9. 1901 (54/36); ''Ljubljanski škofijski list'' 1901, št. 7; kot duhovni pomočnik na Dobravi pri Kropi -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ69WGVN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1901&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Domoljub'' 5. 12. 1901 (14/24)]; [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDZ7JKHZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1901&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 18. 11. 1901 (29/265)]; ''Zgodnja Danica'' 29. 11. 1901 (54/48); [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWWMV226/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1901&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 ''Kmetijske in rokodelske novice'' 29. 11. 1901 (59/48)]; ''Ljubljanski škofijski list'' 1901, št. 9

'''Prestavljeni so kapelani''' gg.: Jak. Kalan iz Dobrave pri Kropi v Poljane. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVMO4XQ2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1902&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Gorenjec'' 22. 2. 1902 (3/8)]

'''Osebne premembe v ljubljanski škofiji.''' Premeščeni so naslednji gospodje: subsidijarij Jakob Kalan z Dobrave pri Kropi kot kapelan v Poljane nad Loko; kapelan Janez Kramar iz Mirne Peči kot subsidijarij na Dobravo. --
[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJMTWOCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1902&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 18. 2. 1902 (30/40)]; ''Domolju''b 6. 3. 1902 (15/5); [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K6JP7NVH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1902&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Zgodnja Danica'' 4. 4. 1902 (55/14)]; ''Ljubljanski škofijski list'' 1902, št. 2; 

'''Osebne premembe v ljubljanski škofiji'''. Premeščeni so gg.: subsidijarij Janez Kramar z Dobrave pri Kropi kot beneficijat na Vače. -- ''Slovenski list'' 3. 5. 1902 (7/18), ''Domoljub'' 15. 5. 1902, ''Domoljub'' 5. 6. 1902; [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OOCKMAH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1902&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 1. 5. 1902 (30/99)]; 30. 5. 2002; [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NX48F15/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1902&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Zgodnja Danica'' 6. 6. 1902 (55/23)]; ''Ljubljanski škofijski list'' 1902, št. 4

Jelenec Joannes, C. Dobrava p. Kropa	Natus 5. Maii	1865 Ordinatus presbyter 23.	Jul.	1892, Pagina 50 &lt;br&gt;
Stroj Aloisius, C. Dobrava p. Kropa	Natus 15. Jun.	1868	Ordinatus presbyter 23.	Jul.	1892,	30&lt;br&gt; --
[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F55H050/770672c8-249d-45ef-b698-bcabfa1f513e/PDF ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1905 (86/1)], + Jerše Valentinus, C. Dobrava pri Kropi	3. Mart. 882		12.	Jul.	906	75&lt;br&gt;
Kalan Jacobus, C. Dobrava	6. Apr.	877	14.	Jul.	900	73 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8CDUEF00/7f859014-9904-4600-bbbf-5da7778affa2/PDF ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1907 (88/1)]

'''Novomašniki.''' V zmislu in po določbah sv. Cerkve (Cone. Trident. Sess. XXIII. Cap. 5 de Reformatione) naj se po vseh župnijskih in redovniških cerkvah dne 1. ali 8. julija (IV. ali V. nedeljo po Binkoštih) razglasé letošnji novomašniki. Hkrati naj se vernikom toplo priporoči, da prav goreče molijo za novoposvečence, da postanejo prav vredni duhovniki. Posvečeni bodo v mašnike naslednji gg. bogoslovci: iz IV. leta: [...] Valentin Jerše z Dobrave pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVSZWTD5 ''Ljubljanski škofijski list'' 1906 (št. 4)]

'''Posvečeni bodo v mašnike''' naslednji gg. bogoslovci ljubljanske škofije: Iz IV. leta: [...] Valentin Jerše z Dobrave pri Kropi -- ''Domoljub'' 27. 6. 1906 (19/26)

'''Konkurzni razpis.''' Razpisuje se župnija: Dobrava pri Kropi v radoliški dekaniji, stoječa pod patronstvom verskega zaklada. Prosivci za to župnijo	naj naslove svoje prošnje, na c. kr. deželno vlado. Kot zadnji rok za vlaganje prošenj je določen 14. september 1907. 

'''Podeljeni sta župniji''' Preddvor čast. gosp. Valentinu Aljančiču, župniku na Dobravi pri Kropi [...] -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TVNCWBDS/3e41ab6d-3d86-472f-9d14-4ccf487fa69a/PDF ''Ljubljanski škofijski list'' 1907 (št. 7)]

Resigniral je na podeljeno mu župnijo Preddvor č. g. Valentin Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi. Zato se preklicuje razpis župnije Dobrave. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T803L6OO/93f839ff-9397-4456-af76-77ed3dcc4da7/PDF ''Ljubljanski škofijski list'' 1907 (št. 8)]

'''Iz škofijske kronike.''' Resigniral je na podeljeno mu župnijo Preddvor č. g. Val. Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NYMN6SYE/4aae124e-5d50-4946-b168-270c60578e82/PDF ''Amerikanski Slovenec'' 11. 10. 1907 (16/44).] Odpovedal se je župniji Preddvor č. g. Valentin Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3MYLZRH2/6dbd1abf-e675-44da-a2d1-4d3c723dbcee/PDF ''Domoljub'' 19. 9. 1907 (20/38), ''Slovenec'' 14. 9. 1907 (35/212)]

'''Podeljeni sta župniji''' [...] Dobrava pri Kropi č. g. Jožefu Vrankar, župniku na Koprivniku. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-AZDPA922/2eb1b811-2655-491d-b5a2-833444323926/PDF ''Slovenec'' 15. 4. 1908 (36/87)] 

'''Kanonično umeščeni so bili''' naslednji čč. gg.: [...] Jožef Vrankar na župnijo Dobrava pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I0IUERCT/bad34430-b115-43a2-8ca0-fb88b067dd52/PDF ''Slovenec'' 2. 5. 1908 (36/101)]

'''Novomašniki leta 1908.''' Posvečeni bodo v mašnike naslednji gg. bogoslovci: a) iz IV. leta: [...] Froelich Jožef iz Podnarta (župnija Dobrava). -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T68TGV75/cff92dca-abf7-4fe4-85dc-d78cf0193817/PDF ''Slovenec'' 20. 6. 1908 (36/140)]

'''Konkurzni razpis.''' Razpisane so sledeče župnije: [...] in Dobrava pri Kropi v radovljiški dekaniji. Prošnje naj se naslove [...] na c. kr. deželno vlado za Kranjsko. Kot zadnji rok za vlaganje prošenj se s tem določi 19. marec 1908. 

'''Stalni pokoj je dovoljen''' čč. gg.: Valentinu Aljančič, župniku na Dobravi pri Kropi -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PIGXXCVP/cb56b7d8-607d-472b-a926-d68fc2d74613/PDF ''Ljubljanski škofijski list'' 1908, št. 2]

'''Podeljene so bile župnije:''' [...] Dobrava pri Kropi č. g. Jožefu Vrankar, župniku na Koprivniku -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4P3OIJML/289aeb56-1e36-46ec-b32c-8ef0584b738a/PDF ''Ljubljanski škofijski list'' 1908, št. 4]

'''Umeščeni so bili''' [...] dne 1. maja: Vrankar Josip, župnik na Koprivniku, na župnijo Dobrava pri Kropi -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-21UFEJYX/cb1f7907-b596-449f-ab4c-ec64348bc5e0/PDF ''Ljubljanski škofijski list'' 1908, št. 5]

'''Studiorum theologicorum. Institutum Dioecesanum.''' Director spiritualis: Aloisius Stroj, examinator ordinandorum, praeses dioeces. consoc. cathol. opificum, docens eloquent. sacr. et Liturgiam eccl. n. in Dobrava pri Kropi, 15. Jun. 1868. o. 23. Jul. 1892. c. 1893.&lt;br&gt;
Docent praeterea: Aloisius Stroj, director spiritualis Seminarii clericalis, ut infra, eloquentiam sacram et Liturgiam eccl.&lt;br&gt;
Consiliarii Eppales in Spiritualibus: (Secundum tempus nominationis.) 43. Valentinus Aljančič, paroch. pens. don. 1910.&lt;br&gt;
9. Rudnik, Ss. Simonis et judae Ap. P. in D. c. et j. Ljubljana. Parochus Gregorius Šlibar, praeses cons. schol. loc., inspector schol. loc., n. in Dobrava pri Kropi, 14. Mart. 1843. o. 9. Jul. 1870.¸&lt;br&gt;
6. Ledine, S. Jacobi Maj. Apost. P. in D. c. Logatec, j. Idrija. Parochus Joannes Nep. Jelenec, n. in Dobrava pri. Kropi, 5. Maii 1865. o. 23. Jul. 1892.&lt;br&gt;
8. Poljane (Polland), S. Martini Ep. P. in D. c. Kranj, j. Škofja Loka.Coop. Valentinus Jerše, n. in Dobrava pri Kropi, 3.	Mart. 1882. o. 12. Jul. 1906. --  [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YB8I44DK/d76136a2-612a-4bdc-8c01-1de0e49fc6e4/PDF ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1913 (94/1)], 
''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1914 (95/1)

In I. annum: Tonsurati: Valentinus Bertoncelj, n. in Zgornja Dobrava, p.	Dobrava pri Kropi, 1. Februarii 1895. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FKI659Z4/8b637502-15d6-4765-a64f-556c8f6de454/PDF ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1915 (96/1)]

'''Župnija Mirna''' na Dolenjskem je podeljena č. g Jožefu Vrankar, župniku na Dobravi pri Kropi -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L792080S/875db892-de9f-4950-a522-93c7a6fbf9ee/PDF ''Bogoljub'' 1916 (14/5)], ''Domoljub'' 13. 4. 1916 (29/15)

'''Umeščen je bil''' na župnijo Mirno na Dolenjskem č. g. Jožef Vrankar, doslej župnik na Dobravi pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OE8OG31U/6152d4e0-0423-4948-bfcc-20023b531835/PDF ''Bogoljub'' 1916 (14/7)], ''Slovenec'' 3. 6. 1916 (44/127), ''Dolenjske novice'' 8. 6. 1916, št. 11

'''Duhovniške zadeve.''' Župnija Dobrava pri Kropi je podeljena č. g. Ivanu Klavžar, kaplanu v Cerknici. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SYEHP6H6/c2523036-713c-4d97-9ba0-e1bc3ed161ac/PDF ''Domoljub'' 10. 8. 1916 (29/32)], ''Slovenec'' 1. 8. 1916 (44/174), ''Ljubljanski škofijski list'' 1916, št. 8

'''Kanonično umeščen''' je bil na župnijo Dobrava pri Kropi č. g. Janez Klavžar, kaplan v Cirknlci 31. t. m. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-614XY11Z/2e28f4ad-eda1-43b4-8d4e-46bdd1376f7a/PDF ''Slovenec'' 4. 9. 1916 (44/202)], ''Ljubljanski škofijski list'' 1916, št. 9

Gregorius Šlibar, parochus pens. don., n. in Dobrava pri Kropi, 14. Mart. 1843. o. 9. Jul. 1870. (Eli-zabetna cesta 7.) &lt;br&gt;
'''Dobrava, S. Crucis Exalt.''' P. in D. c. et j. Radoljica. 503 m. Patron. Fund. Rel. — N. anim. 789.-- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SPJAXYZY/912456d1-4dc1-45cd-a13b-69af15285e6d/PDF ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1916 (97/1)]

'''Konkurzni razpis.''' Razpisani sta bili po okrožnici župniji: Dobrava pri Kropi do 3. julija 1916. Prošnje so nasloviti na	c.	kr.	deželno	vladoza Kranjsko.&lt;br&gt;
'''Škofijska kronika.''' Imenovani so bili: za excurrendo-upravitelja na Dobravi pri Kropi g. Valentin Oblak, župnik v Kropi [...] Podeljena je bila [...] župnija Mirna g. Josipu Vrankarju, župniku na Dobravi pri Kropi. Umeščena sta bila: [...] g. Josip Vrankar, župnik na Dobravi pri Kropi, na. župnijo Mirno 31. maja 1916. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SEPJOLXU/925acffd-06b6-4907-94a0-0af236fd075b/PDF ''Ljubljanski škofijski list'' 1916, št. 7]

'''Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni brat in stric, velečastiti gospod Valentin Ep. Aljančič, knezoškofijski duhovni svetnik, župnik v p. in posestnik danes, dne 10. aprila ob 3. uri zjutraj, previden s svetimi zakramenti, po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki nepozabnega pokojnika se bodo prenesli v četrtek, dne 12. aprila ob pol 11. uri dopoldne po slovesni sveti maši na tukajšnje pokopališče. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in prijazen spomin. Kranj, 10. aprila 1917. Globoko žalujoči sorodniki. 

'''† Duhovni svetnik Valentin Aljančič.''' Umrl je danes v Kranju vpokojeni župnik, duhovni svetnik Valentin Aljančič. Pokojni župnik je bil rojen dne 7. januarja l. 1853. na Bistrici v župniji Križe pri Tržiču. V mašnika je bil posvečen dne 27. junija l. 1876. Kot kaplan je služboval dve leti v Veliki Dolini, potem eno leto v Št. Petru pri Novem mestu. Od leta 1879. do leta 1882. je bil kaplan v Preddvoru, potem pet let. (1882—1887) v Šmartnem pri Kranju. Samo en mesec je bil nato kaplan na Krki, odkoder je bil poklican kot mestni kaplan v šentpetersko župnijo v Ljubljani. Odtod je prišel leta 1889. kot župnik na Dobravo pri Kropi. Od 3. novembra leta 1896. do 1. aprila leta 1897. je bil župnik na Jesenicah, odkoder se je pa zopet vrnil na priljubljeno mu Dobravo. Njegovo delovanje je ostalo povsod v najboljšem spominu. Na Dobravi se je zlasti trudil za olepšavo župne in podružnične cerkve. L. 1891. je dal napraviti novo streho na zvonik župne cerkve, l. 1893. pa je na novo pokril zvonik otoške cerkve. Tudi je dal obe cerkvi poslikati. Po 32 letnem uspešnem delovanju je bil l. 1908. vpokojen. Najprej se je naselil pri Mariji Pomagaj na Brezjah, potem pa si je zopet želel več duhovskega delovanja in je sprejel nekatera dušnopastirska opravila v Hrastju in pozneje na Primskovem pri Kranju. Tu si je kupil tudi svojo hišo, ki jo je pa ob izbruhu laške vojske prepustil begunski goriški družini. Sam pa se je preselil v Kranj. — Pokojnik je bil delaven tudi na slovstvenem polju. V letih 1880.—1890. je priobčil v »Slovencu« več člankov in podlistkov, v katerih je opozarjal na velik pomen Družbe sv. Mohorja; s tremi spisi je veliko pripomogel za razširjanje prevažne slovstvene družbe. Slovel je tudi kot dober govornik. Nekaj njegovih govorov je objavil tudi »Duhovni Pastir«. Zlasti so se mu posrečile postne pridige o štirih poslednjih rečeh, ki jih je imel leta 1888, v šentpeterski cerkvi v Ljubljani. (»Duhovni Pastir« leta 1915.) Za svoje vsestransko uspešno delovanje je bil blagi pokojnik odlikovan z naslovom »knezoškofijski duhovni svetnik«. Pogreb bo v četrtek, 12. t. m., ob pol 11. uri v Kranju. Ugledni družini Aljančičevi izrekamo iskreno sožalje, blagega pokojnika pa priporočamo v molitev in blag spomin. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XHYPL40Q/5c4d43b1-8bb2-4e27-acae-e4bd63b5f3d3/PDF ''Slovenec'' 10. 4. 1917 (45/81)]

'''Umrl je v Kranju''' dne 10 t. m. po kratki bolezni, v starosti 64. let vpokojeni župnik, duhovni svetnik Valentin Aljančič. Pokojnik je bil rojen na Bistrici pri Tržiču. Nad deset let je bil župnik na Dobravi pri Kropi, kjer je ondotnemu prebivalstvu ostal v najboljšem spominu. Leta 1908. je šel v pokoj, katerega je z malimi presledki užival v Kranju, ki se mu je priljubil, ko je od leta  1882.—1887.  kapelanoval  v Šmartnem pri Kranju. Pokojni svetnik Aljančič je bil koncilijanten duhovnik ter ljubezniv družabnik in je užival vsestranske simpatije. Blag mu bodi spomin! -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-POM9JBBQ/61672370-fa74-4cf5-b230-fad8671e06b7/PDF ''Sava'' 14. 4. 1917 (5/15)]

'''Umrl je v Kranju''' gospod duhovni svetnik, vpokojeni župnik in posestnik Valentin Aljančič. Pokojnik je doJga leta deloval kot župnik na Dobravi pri Kropi. Mnogo dobrega je storil za svojo župnijo. Poskrbel je, da so nadarjeni dečki šli v solo, revežem in sirotam poiskal je zavetja pri dobrih ljudeh in v dobrodelnih zavodih. Dijakom, bogoslovcem, prijateljem in duhovnim sobratom bil je vedno odprt njegov gostoljubni dom. Umrli je bil prijeten družabnik, nadarjen pevec, vedno je znal kako šaljivo razdreti. Naj počiva v miru! -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2TYJL17B/eda58bff-ec85-422c-a5e0-c002434af5df/PDF ''Slovenski narod'' 14. 4. 1917 (50/86)]

'''Novomašniki leta 1918.''' V smislu in po določbah sv. Cerkve (Cone. Trident. Sess. XXIII., Cap. V. de Ref., et Constit. Apostol. Sediš ddo. 22. Octobris 1869, Art. II.) naj se po vseh župnijskih in redovniških cerkvah dne 7. aprila (belo nedeljo) 1918 razglase letošnji novomašniki. Hkrati naj se vernikom toplo priporoči, da naj prav goreče molijo za novoposvečence, da bi bili duhovniki po Srcu Gospodovem. Posvečeni bodo v mašnike naslednji gg. bogoslovci: a) Iz IV. leta: 1. Valentin Bertoncelj z Dobrave pri Kropi -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PLKSPCOR/80b8456f-a8a4-40a1-b7f2-4dd96d045e26/PDF ''Ljubljanski škofijski list'' 1918, št. 4)]

===&lt;font color=green&gt;Semeniščniki&lt;/font&gt;===

V knezoškotijsko bogoslovno semenišče so sprejeti naslednji gospodje: Jerše Valentin z Dobrave pri Kropi. -- ''Ljubljanski škofijski list'' 1902, št. 7

Theologiae studiosi. In Seminario dioecesano Clericorum Labaci. [...] In III. annum: Acolythi: [...] Valentinus Jerše, C. Dobrava pri Kropi, n. 3. Mart. 1882. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F55H050/770672c8-249d-45ef-b698-bcabfa1f513e/PDF ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1905 (86/1)]

In IV. annum: Acolythi: Valentinus Jerše, C. Dobrava pri Kropi, n. 3. Mart.	1882. &lt;br&gt;
Jelenec Joannes, C. Dobrava p. Kropa&lt;br&gt;
Stroj Aloisius, C. Dobrava p. Kropa	16. Jun.	868	23. Jul.	892	24&lt;br&gt; -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4LWRTL2T/41d9b3b7-7538-4101-a8f5-1bdbd62651ae/PDF ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1906 (87/1)]

===&lt;font color=green&gt;Cerkveni dogodki&lt;/font&gt;===

'''Z Dobrave pri Kropi, 8. marca.''' Odkar smo imeli o priliki birmovanja prem. gospoda knezoškofa v svoji sredi, nismo imeli tako lepega dneva, kot je bila letošnja prva postna nedelja. Ta dan smo nadeli naši zdaj čisto prenovljeni farni cerkvi zadnji kinč — križev pot, katerega je ob navzočnosti sosednih gospodov duhovnikov slovesno blagoslovil vč. go. Avrelij z Brezij. Slike križevega pota so kaj lepo delo iz Leyerjevih rok iz leta 1803, a okvire je veleokusno napravil priznani veščak gosp. Ivan Vurnik. Tako je naša farna cerkev zdaj res od vitkega zvonika do zadnjih vrat skoro vsa nova in kar je posebnost: brez obravnav, brez pritiska, brez hrupa, vse tako tiho in mirno! Mi farani pa vso zaslugo dajemo našemu velespoštovanemu gospodu župniku V. Aljančiču, ki vspešno in požrtvovalno skrbi za nas že nad deset let. Pa ne samo cerkvi, ampak tudi naši šoli je največji podpornik, kateri je poleg mnogo druzega napravil lep harmonij na svoje stroške. Naša dolžnost je, da se potom javnosti iskreno zahvalimo vč. gosp. župniku za velikodušne njegove darove, proseč Boga, naj mu on povrne, kar mu mi ne moremo. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B046C19C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1900&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 9. 3. 1900 (28/56)]

'''Iz Dobrave pri Kropi.''' Slovesno so peli naši zvonovi tri dni: 31. decembra, 1. in 2. januarja. Pa tudi doslej še nismo tako lepo končali leta in tudi nobenega še ne tako slovesno pričeli! Imeli smo omenjene tri dni duhovne vaje, katere sta vodila priznano izvrstna govornika: P. superijor Avrelij in P. Klement z Brezij. Da je bila taka pobožnost potrebna, je pričala vedno natlačeno polna cerkev pri vseh govorih, ki so res globoko segali v srce, saj so s prav neznatnimi izjemami prejeli vsi sv. zakramente. — Pobožnost se je zaključila 2. januarja, ko je pri nas celi dan izpostavljeno Najsvetejše. Ob 10. uri je bila slovesna maša z asistenco, pri kateri so domači pevci kaj lepo peli po cerkvenih določbah. Popoldne ob 4 uri je bil sklepni govor, pete litanije Jezusovega Srca in zahvalna pesem, pri kateri je bilo navzočih sedem duhovnikov, med njimi ljubeznivi, po vsem slovenskem svetu znani P. Angelik, mojster skladatelj, ki se ni mogel načuditi navdušenju, ki je vladalo. Prav je imel mož, ki je rekel ob sklepu: Mnogo črnila se bo še porabilo, predno se bo odtrgalo ljudstvo od cerkve in duhovščine. Hvala prisrčna blagima gospodoma z Brezij za ves trud in naporno delo! -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IUM4PFWT/f378bd75-007c-4faf-ac44-96d2f286782f/PDF ''Bogoljub'' 1906 (4/1)]

'''Na Dobravi pri Kropi''' bo, kakor vsako leto, 16. avgusta, na dan sv. Roka, navaden shod. Letos bodo sv. Roka počastili v krasno preslikani cerkvi. Sv. maše bodo od 6. ure naprej; ob 10. uri pa bo imel slovesno opravilo znani govornik P. Klement Grampovčan. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SMJD226E/10893d1b-01df-493a-af1d-6969d8e88026/PDF ''Domoljub'' 9. 8. 1906 (19/32)]

'''Kanonična vizitacija in birmovanje v letu 1907.''' &lt;s&gt;26. Dobrava pri Kropi&lt;/s&gt; &gt; Dobrava pri Bledu 13. maja. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0RRE3IFD/aa52ab43-49fe-4175-9866-1e2d834a6ac6/PDF ''Ljubljanski škofijski list'' 1907 (št. 1)], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JIMTMUWO/13aa8f33-ef46-4783-a65c-7f059bc61d6a/PDF ''Ljubljanski škofijski list'' 1907 (št. 2)]

'''Z Dobrave pri Kropi.''' Od 13. do 20. svečana t. l. se je obhajal sv. misijon. Vodila sta ga čč. gg. lazarista superior Eržen in Klančnik. Imela sta zelo lepe, v srce segajoče govore. Ljudje so se pridno udeleževali govorov in sploh vseh pobožnosti. Marsikaterega moža smo slišali, ko je rekel: »Celi dan bi poslušal, da bi nič ne šel iz cerkve«. Bolj blagih in ljubeznivih misijonarjev bi si pač ne mogli želeti, kakor sta bila ravno imenovana gospoda. Zdaj pa pride »Gorenjec« in v svoji zlobnosti pravi, da sta gg. misijonarja tako klafala na prižnici, da so se ljudje kar zgražali. To je laž! ostudna laž! Vsi farani — razun pol tucata »rdečih« — ki so se udeležili te pobožnosti, in prav mnogi so slišali vse pridige, vsi ti lahko pričajo, da so bile pridige vse brez izjeme globoko zamišljene in tako nedolžne, da se more nad tem pohujšati le »Gorenjec«, ki se pohujšuje nad vsem, kar je dobrega, in hvali, kar je slabega. Kar pa se tiče »Gorenjčevih« napadov na gospoda župnika, pa niti ne omenjamo ne. Gospod župnik se za njegovo bevskanje ravno toliko zmenijo, kakor mesec za psa, ki celo noč nanj laja. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SA0EIWRW/8892314a-1c02-49a5-9cf4-8568ac40657f/PDF ''Bogoljub'' 1910 (8/4)]

'''Mišače. Preteklo nedeljo se je polotil naših vaščanov na prižnici dobravski župnik. Podal nam je obenem tudi račun o svojem delu, odkar je tukaj. Očital nam je, kakor da bi bili mi krivi, da je Marijina družba, ki jo je ustanovil bivši župnik g. Val. Aljančič, prišla do skorajšnjega propada. Povemo vam, g. župnik, da vam tudi mi lahko damo račun, katerega bi pa Vi že davno lahko poravnali. Sploh pa bi bilo najbolje, da se Vi, g. župnik, samega sebe nekoliko pogledate, da se naučite nekoliko bolje pridigati, ker tako kakor pridigate Vi, bi se naučil v kratkem vsak hribovski pastir. &lt;br&gt;
'''Iz Dobrave.''' Napravil je celo več shodov, procesij in romanj, pa kljub temu jo je privedel do skorajšnjega propada. Zelo mnogo članic je samo radi omenjenih stvari izstopilo, članice iz vasi Mišače pa vse. -- ''Slovenski dom'' 30. 12. 1911 

'''V radovljiški dekaniji bode birma''' v majniku in juniju, in sicer: na Jesenicah 12 maja, v Radovljici 16., na Bledu 19., na Bohinjski Beli 20., na Bohinjski Bistrici 21., v Srednji Vasi 22., na Koprivniku 23 maja, v Begunjah 2. junija, v Lešah 3., v Lescah 4., v Mošnjah 5., na Ovšah 8., v Kropi 9., na Dobravi 10., v Kamni Gorici 11., v Ljubnem 12., na Breznici 14, na Koroški Beli 16., pri sv. Križu 17., na Dovjem 18., v Ratečah 19., v Beli Peči 20., v Kranjski Gori 21., v Gorjah 23., v Zasipu 24. in v Ribnem 25 junija. -- ''Gorenjec'' 27. 1. 1912

'''K pregledu cerkvene glasbe v ljubljanski škofiji.''' Poročila o izvajanju cerkvene glasbe v letošnjem postu in Veliki noči deloma o izvajanju cerkvene glasbe sploh so tekom zadnjega meseca poslale sledeče cerkve: [...] Dobrava pri Kropi, -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3U1H0RFG/0df08359-6a52-4f8f-bf1d-d9dc111a5fbc/PDF ''Cerkveni glasbenik'' 1913 (36/11)]

{|
|[[File:Birma Zgornja Dobrava 1918.jpg|thumb|500px|Birma? na Zgornji Dobravi 1918? 2 Anton Hrovat (Pisanc; 1876-1918), 3 Joža Hrovat?;  dečki: 1 Viktor , 3 Joža. Foto Vengar Radovljica, arhiv M. Hladnik]]
|[[File:Birma2 Zgornja Dobrava 1918.jpg|thumb|500px|V spomin sv. birme na Dobravi dne 19. junija 1918, arhiv M. Hladnik]]
|[[File:Obhajilo1918.jpg|thumb|Spomin prvega obhajila 12. junija 1918; Hrovat Alojzija (Pisančeva), župnik Janez Klavžar]]
|}

===&lt;font color=green&gt;Darovi&lt;/font&gt;===

'''Pogorelcem na Boh. Beli in v Ribnem''' so še darovali naslednji p. n. gg.:&lt;br&gt;
Vič. farni urad na Dobravi pri Kropi za Belane K 14 —&lt;br&gt;
Vič. farni urad na Dobravi pri Kropi za Ribnjane K 11 —&lt;br&gt;
Vič. farni urad na Dobravi pri Kropi za Podbrezje K 10 —&lt;br&gt;
Mat. Mrak. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTUGSQ37/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1900&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 19. 12. 1900 (28/290)]

'''Dobrotni darovi.''' Za bratovščino presv. Rešnjega Telesa: Dobrava pri Kropi 24-40 K. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDL4YEOD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1901&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Venec cerkvenih bratovščin'' 1901 (5/7)]

'''Družbi sv. Cirila in Metoda''' so od 1. do 20. avgusta poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: župnik V. Aljančič na Dobravi pri Kropi, ker se radi bolezni ni mogel udeležiti vel. skupščine v Mariboru 10 K. --[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7HRQ8R3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1901&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Edinost'' 31. 8. 1901 (26/199)]; ''Slovenec'' 22. 8. 1901 (29/191); ''Slovenski narod'' 23. 8. 1901 (34/192)

'''Darovi.''' G. Val. Aljančič, župnik na Dobravi 5 K, na mesto venca na grob pok. župnika Debeljaka. — Bog plačaj! -- ''Slovenec'' 9. 3. 1901 (29/57)

'''Za pogorelce v Kropi.''' Župljani z Dobrave pri Kropi 47 K. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTGER7DT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1901&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 21. 6. 1901 (29/140)]

'''Triinštirideseto letno poročilo bratovščine vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa''' v ljubljanski škofiji. Vsa oprava se je razdelila 158 cerkvam. Obdarovane so bile nastopne cerkve: Dobrava pri Kropi: albo, 2 humerala, pas, 5 korporalov, 5 purifikat. -- ''Venec cerkvenih bratovščin'' 1902 (6/10)

'''Darila.''' Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda. Gospod Jernej Šlibar, Misače p. Podnart 2 kroni 3 vin., v imenu deklet in fantov iz vasi Mišače pri Podnartu kot mali piruh. -- ''Slovenski narod'' 5. 4. 1902

'''Darovi. Za pogorelca v Ribnem.''' Župnija Dobrava pri Podnartu 20 K. [...] Bog povrni usmiljenim dobrotnikom -- ''Slovenec'' 6. 12. 1902

'''Darila.''' Upravništvo našega lista je prejelo: Gospod Filip Pogačnik z Dobrave pri Podnartu daruje dijaški kuhinji v Kranju 4 krone. -- ''Gorenjec'' 10. 1. 1903

'''Dijaški kuhinji v Kranju''' so došli od 1. septembra do 15. novembra 1903 sledeči darovi, oziroma prispevki: [...] župnik V. Aljančič na Dobravi pri Podnartu 5 K [...] -- ''Gorenjec'' 21. 11. 1903

'''Darovi.''' Za pogorelce v Srednji vasi v Bohinju: … slav. županstvo občine Ovsiše 20 K. -- ''Slovenec'' 29. 3. 1904

'''Večno češčenje v ljubljanski škofiji.'''  Tukaj pa se je na vsako posamezno faro oziralo, in sicer, če je bilo mogoče takó, da molitveni dan pride na dan farnega patrona. Ker ima pa več far enega in istega patrona, zato ni bilo mogoče vsem faram odločiti ravno dneva farnega patrona, ampak se suče tam okoli: nekaj dni prej ali poznej. Januar: [...] 2. Dobrava pri Kropi; [...]  V radoljiški dekaniji je bilo doslej že vedno češčenje v ovšiški, dobravski, begunjski in lešanski cerkvi. Ljudje so za tak praznik zelo hvaležni škofu. Kar skušajo se, kdo bo večkrat in dalje pri Jezusu. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-AU93A3O5/2e8b6329-34c4-4317-a6d5-988a78c6acd4/PDF ''Bogoljub'' 23. 3. 1905 (3/6)]

'''Za bratovščino sv. Rešnjega Telesa'''. Župnije: [...] Dobrava pri Kropi 30 K. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7HDP992M/14f56732-3ad0-45a6-9df5-4dd2a693970d/PDF ''Bogoljub'' 13. 7. 1905 (3/13)]

'''Drugi izkaz darov za pogorelce v Ratečah na Gorenjskem.''' [...] Župljani na Dobravi pri Kropi 54 K. Župnik Valentin Alijančič na Dobravi pri Kropi 16 K. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HLM2F1XT/93dc5a91-822b-41e2-9301-afa3e0f4438d/PDF ''Slovenec'' 20. 11. 1905 (33/266)]

'''Drugi Izkaz darov za pogorelce v Ratečah na Gorenjskem.''' [...] Ant. Špendov, Dobrava-Podnart [...] župljani na Dobravi pri Kropi 54 K; župnik Val. Alijančič na Dobravi pri Kropi 16 K - [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PQNUFCXF/25a7a069-756a-4e05-b4ef-ee5ac2f25c4f/PDF ''Slovenski narod'' 11. 11. 1905 (38/259)]

'''Verzeichnis über die beim k. k. Landespräsidium in Laibach zu Gunsten der
Abbrändler in Altenmarkt, im Bezirke Loitsch, eingelangten
Spenden, und zwar: [...] Sammlungsergebnis der Pfarrämter im Bezirke Radmannsdorf: Dobroua bei Kropp 8 K 30 h. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DX2AT9YC/5f74adba-0844-4515-a102-5c0a450149d8/PDF 
''Laibacher Zeitung'' 27. 8. 1906]

'''Darovi za bratovščino presv. R. Telesa''' od 12. dec. 1906 do 10. junija 1907. [...] Dobrava pri Kropi 2S-60 K -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2HSOC7Y/a0ba442b-5c90-481a-99f0-48190d991b64/PDF ''Bogoljub'' 1907 (5/7)]

'''Deželne sirotinske ustanove za Marijanišče so dobili naslednji dečki:''' Valentin Bertoncelj iz Zgornje Dobrave / Landes-waisenstiftplätze im Knabenwaisenhause Marianum wurden verliehen an:  Valentin Brtoncelj aus Oberdobrava,
[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFCKHLPW/b34fa8af-b7e0-4878-95f3-1c941ef2218a/PDF ''Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani'' ... 1905-1907 (46/5)]

Za jubilejni izprevod so prispevali: [...] gg. Josip Vrankar, župnik na Dobravi pri Kropi [...] po 2 K -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4IH0BTLO/edb2c89d-5b1d-43c1-aa09-19fa52537d36/PDF ''Slovenec'' 9. 7. 1908 (36/155)]

'''II. izkaz darov za pogorelce na Bledu,''' poslanih župniku J. Oblaku: [...] Dobrava pri Kropi 38 K 64 vin. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0GIBKNU5/a12dc965-151a-4ad3-bf1b-c9579ab77daa/PDF ''Slovenec'' 31. 8. 1908 (36/199)]

'''Za bratovščino presv. Rešnjega Telesa''' od 1. decembra 1908. do 8. majnika 1909.: [...] Dobrava pri Kropi 100 K -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HU3WLRAU/22754bf9-2223-486b-b707-b09eeafbb339/PDF ''Bogoljub'' 1909 (7/6)]

'''Za Rokodelski dom v Ljubljani''' so darovali p. n. preč. gg.: J. Vrankar, župnik na Dobravi pri Kropi, 2 K 50 vin. — Bog plačaj! -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QIQ12IEI/19dac760-9a8a-4c59-bafb-bdee1176d513/PDF ''Slovenec'' 2. 4. 1909 (37/74)]

'''Za afrik. misijone:''' z Dobrave pri Kropi 10 K -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WBHI9Y0P/c8527bac-beff-4536-b0d4-f03573d766ff/PDF ''Bogoljub'' 1911 (9/7)]

'''Darovi za bratovščino presv. Rešnjega Telesa''' od 7. januarja do 15. avgusta 1914: [...] Dobrava pri Kropi 65 K 20 vin -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-B7VEGBPV/e98241bc-e4a5-4345-a595-1bd84a91ba58/PDF ''Bogoljub'' 1914 (12/11)]

'''Za božščnico vdov in sirot naših kranjskih junakov so darovali:''' Dobrava pri Kropi 16 K 25 vin. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-366ZS4AW/b5106fd5-ac65-4041-bc79-16bc671cadaf/PDF ''Slovenski narod'' 18. 12. 1915 (48/290)]

'''Darovi za goriške begunce.''' Ordinarijat ljubljanski od sledečih: [...] Dobrava pri Kropi 7 K -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NVL5TPN7/b326d19e-6ee0-4a98-8c51-db5b992bd0e6/PDF ''Slovenec'' 1. 9. 1916 (44/200)], ''Slovenski narod'' 2. 9. 1916 (49/201)

'''Za poškodovance na Kor. Beli so darovale župnije:''' Dobrava pri Kropi 80'64 -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZRWWK8XQ/e2c39ffa-b2c0-42e3-9a0b-f24e638c62d2/PDF ''Domoljub'' 4. 10. 1917 (30/40)], ''Slovenec'' 26. 9. 1917 (45/220)

'''Za afriške misijone:''' Župni urad Dobrava pri Kropi, 10 K -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VMLW492H/bd984e80-2dd6-42d6-8625-51c5a645555b/PDF ''Bogoljub'' 1918 (16/1)]

'''Za odkup poganskih otrok:''' Neimenovan, Dobrava pri Kropi, 240 K za odkup štirih zamorčkov: Mihael, Frančišek Pavlanski, Barbara in Ivanka. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E8XJXOSV/62be975d-b5ed-4d65-8c04-ef25072f1bc9/PDF ''Bogoljub'' 1918 (16/12)]

==&lt;font color=brown&gt;Šola&lt;/font&gt;==

[[Dobrave v 19. stoletju#Šola|Prej: Šola v 19. stoletju]]

{|
|[[File:Ljudska sola na Dobravi 1913.jpg|thumb|330 px|Ljudska šola na Dobravi, ko je bil razrednik Anton Kadunc 30. 1. 1913]]
|[[File:Osnovna šola Srednja Dobrava pred prvo svetovno vojno 01.jpg|thumb|400 px|Dobravska Osnovna šola Srednja Dobrava pred prvo svetovno vojno]]
|}

'''X. seja deželnega zbora kranjskega v Ljubljani, dne 24. aprila 1900.''' Poslanec dr. Žitnik: Visoka zbornica! Jaz hočem le nekoliko pojasniti svoje prejšnje besede, ker je Njega ekscelenca gospod deželni predsednik iz njih izvajal drugačne posledice, nego sem jih jaz imel v mislih. Jaz sem prej hotel reči, ako se v eni občini ali za dve občini gradi vprvič nova šola, tedaj je čisto naravno, da ima k dotičnim troškom prispevati cela občina. Ako je pa v enem delu občine že šola, katero je plačal le dotični del občine, pa ne gre, da bi ta del moral plačati tudi troške za novo šolo, ki se gradi v kaki drugi podobčini iste občine. Tu se spominjam slučaja, ki se je pripetil v Ovsišah. K tej občini spadata podobčini Dobrava in Ovsiše. Pred kakimi dvanajst leti se je v tej občini napravila šola na Dobravi samo ob troških te podobčine. Pred tremi leti pa so zgradili šolo tudi v Ovsišah, in zdaj so dobili Dobravci od davkarije poziv, da morajo plačati svoj prispevek tudi za šolo v Ovsišah. 

Slučajno je prišel ovsiški župan k meni in me vprašal, kako da morejo priti Dobravci do tega, da bi plačevali tudi za ovsiško šolo, ko oni vendar za svojo šolo od podobčine Ovsiše niso ničesar dobili. On me je prosil, naj mu naredim pritožbo proti dotični odredbi. Jaz ne vem, kakov je bil uspeh pritožbe, to pa vem, da so se o tem celo leto prepirali. Kar sem jaz trdil, naj bi veljalo, kadar se gradi nova šola v kakem drugem kraju občine, ne pa kadar se gradi druga šola v eni in isti občini sploh; tako sem jaz menil. -- ''Obravnave deželnega zbora kranjskega'' 24. 4. 1900

'''Iz Selške doline.''' Pri zidanju šol se navadno premalo pazi, kako se tiste zidajo in to glede na to, kakšen materijal se rabi in kako se dela. Na Dobravi pri Kropi so mogli letos, pred nedavnim časom na pol prezidati zidano šolo ker je bila nevarnost, da se na enem koncu podere. ''Gorenjec'' 14. 12. 1901 (2/50)

'''Razglas.''' Pri šolskem poslopju na Dobravi pri Kropi se bodo oddajala razna dela, kakor podzidava tega poslopja pri jednem traktu in druge manjše poprave potom minuendo licitacije. dné 20. marca t. 1. ob 9. uri na lici mesta upravičenemu stavbeniku ali pa zidarskemu mojstru. Proračun 1200 K ima na ogled podpisani krajni šolski svet. Varščine treba položiti 5 %. Krajni šolski svet na Dobravi pri Kropi dne 5. marca 1901. Predsednik: V. Aljančič. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3710AA4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1901&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 9. 3. 1901 (29/57),] 16. 3. 1901

'''Dvojna mera.''' Naše šolske oblasti se kaj rade poslužujejo dvojne mere, posebno pri razpisavanju učiteljskih služb. Milost merodajnih gospodov že dobi kak vzrok, da ne razpišejo mesta, kakor je zakonita zahteva (§ 24. zakona z dne 29. aprila 1873, dež. zak. št. 22). Na Kranjskem niso bile v pretečenem letu razpisane mnoge enorazrednice; n. pr. Dobrava pri Kropi in pri Bledu, Kamna gorica, Sora i. t. d., dvorazrednica v Kropi in več drugih. V take in enake kraje bi radi prosili tudi učitelji, ki jim pa doslej še ni bila dana prilika prositi. Želeti bi bilo torej, da bi tudi šolske oblasti ravnale pri razpisovanju učiteljskih služb »pflichtgemäß, sinngemäß, strengstens« i. t. d., kakor hoče to jasna zakonita določba. -- ''Učiteljski tovariš'' 10. 3. 1905

'''Iz seje c. kr. okr. Šolskega sveta v Radovljici.''' Na znanje se vzameta nadzorniki poročili o ponavljalnih šolah v Ovsišah in Mošnjah, ter potrdijo računi krajnih šolskih svetov v Dobravi pri Kropi, Gorjah, Kranjski gori, Dovjem, Mošnjah, Ovsišah, Kamni gorici in Begunjah za l. 1905. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3D5LJFKO/e6ef9dbb-33e0-47b0-ba4a-3c0946c9fb4c/PDF ''Gorenjec'' 24. 3. 2006 (7/12)], ''Učiteljski tovariš'' 16. 3. 1906 (46/11) 

'''Na znanje se vzame''' poročilo o nadzorovanju šol v Dobravi pri Kropi in Lescah. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9G7ULX2Y/b0713105-95cc-4584-8f87-7194dafec3c5/PDF ''Učiteljski tovariš'' 5. 1. 1906 (46/1)]

'''Handwerk und Gewerbe.''' Kleine geschnitzte und mit Perlmutter eingelegte Zündholzschachtel aus Holz. Messingzange zum Zahnziehen, aus der zweiten Hälfte des 18. Jahrh.; Geschenk des Herrn Pfarrers Valentin Aljančič in Dobrava bei Podnart. -- Bericht des Landesmuseums Rudolfinum in Laibach für das Jahr 1907, [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOEAJ455/?query=%27keywords%3d%22Dobrava+bei+Podnart%22%40OR%40fts%3d%22Dobrava+bei+Podnart%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Carniola: Mitteilungen des Musealvereins für Krain'' 1908 (1/1), 9] 

'''Živinozdravstveni tečaj.''' Od 18. novembra 1912 do 13. marca 1913 se je vršil na zavodu tečaj za prvo pomoč pri porodih in nezgodah živine, katerega je vodil dež. veterinar Franc Černe iz Ljubljane. V tečaj je vstopilo 13 prosilcev, in sicer: [...] Ješe Franc iz Sp. Dobrave pri Radovljici. -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YWCZ4WEM/?query=%27keywords%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%40OR%40fts%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Letno poročilo kranjske kmetijske šole na Grmu v Novem mestu'' 1912/13]

===&lt;font color=green&gt;Učitelji&lt;/font&gt;===

{| class=&quot;wikitable&quot; 
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1896–1906&lt;!-- po šolskih izvestjih: 1898--1904 --&gt; 
|Marija (Minka) Hacin (* 1871, † 1910 na Dobravi, pokopana v Velesovem, prva služba 1896)
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1906
|Josipina Revelant, nadomestna učiteljica
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1906 &amp;ndash;1908 
|Marija Medič, nadomestna učiteljica
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1908, 1909 
|[[Dobravski kdojekdo#Ivan Žagar|Ivan Žagar]]; 1910 nadučitelj v Kamni Gorici
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1909&amp;ndash;1911
|Ivana Valenčič, začasna učiteljica
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1910 &lt;!-- po Štekar Vidic 1911--1913 --&gt; 
|Anton Kadunc (med 1. svetovno vojno je bil že šolski upravitelj pri Sv. Gregorju nad Ortnekom)
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1911
|Minka Habiter nadomešča bolnega Antona Kadunca
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1913
|provizorična učiteljica Marija Sajovic, leta 1913/14 gre v Preddvor in potem na Šenturško Goro
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1913
|provizorična učiteljico je bila krajši čas tudi Marija Jeglič, ki je tega leta odšla k sv. Petru v Ljubljani
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1913&amp;ndash;1922
|[[Dobravski kdojekdo#Peter Jocif|Peter Jocif]]; učitelj, Dobrava pri Kropi 24. jan. 1913 -- ''Personal status'', 1918; na Dobravo je prišel na lastno prošnjo in s prekinitvami (1914 je odšel na fronto) učil tu skoraj 10 let 
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1914&amp;ndash;1916
|[[Dobravski kdojekdo#Minka Vilman|Marija Vilman]] 
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1916
|11. 9. 1916 imenovana za suplentinjo bivša suplentinja v Dražgošah Valentina Tepina, vendar že 29. 11. imenovana drugam
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1916&amp;ndash;1918
|Ana Tavčar. Pouk na Dobravi je bil med vojno moten, ker otroci na kmetijah nadomeščajo mobilizirane gospodarje; nabirajo malinovo listje za čaj in ga pošiljajo na fronto 
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1918&amp;ndash;1919
| Melita Šivic
|}

'''Na enorazrednici na Dobravi pri Kropi''' se razpisuje služba učitelja-voditelja z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim potom do 10 sušca tu-sem vlagajo. G. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 13. svečna 1900. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QZTT8BHG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1900&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Učiteljski tovariš'' 20. 2. 1900] (40/6)

'''Na enorazrednici na Dobravi pri Kropi''' je razpisana služba učitelja voditelja v stalno nameščenje. Prošnje do 10. marca na c. kr. okrajni šolski svet v Radolici. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB4TZJ09/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1900&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenski učitelj'' 1. 3. 1900 (1/5)]

'''Concurs-Ausschreibung.''' An der einclassigen Volksschule in Dobrawa bei Kropp wird die provisorisch besetzte Lehrstelle, nachdem die betreffende Lehrkraft die Lehrbefähigung erlangt hat, zur definitiven Besetzung mit den gesetzmäßigen Bezügen und dem Genusse der Naturalwohnung ausgeschrieben. Die gehörig belegten Gesuche sind im vorgeschriebenen Wege bis zum 10. März 1900 hieramts einzubringen. K. k. Bezirkschulrath Radmannsdorf am 13. Februar 1900. -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-482HFTZ1/?query=%27keywords%3d%22Dobrawa+bei+Kropp%22%40OR%40fts%3d%22Dobrawa+bei+Kropp%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Anzeigeblatt zur Laibacher Zeitung'' 17. 2. 1900 (39), 306;] [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H16UM889/?query=%27keywords%3d%22Dobrawa+bei+Kropp%22%40OR%40fts%3d%22Dobrawa+bei+Kropp%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 20. 2. 1900 (41)]&lt;ref&gt;'''Razpis.''' Na enorazredni osnovni šoli v Dobravi pri Kropi se na začasno zasedeno mesto stalno zaposli učitelj, ki je pridobil kvalifikacijo za učenje, z zakonsko določeno plačo in stanovanjem. Ustrezno utemeljene vloge je treba vložiti na predpisan način do 10. marca 1900 c. k. okrajnemu šolskemu uradu Radovljica do 13. februarja 1900.&lt;/ref&gt;

'''Osebna vest.''' Začasna učiteljica na ljudski šoli na Dobravi pri Kropi, gospica Marija Hacin, je imenovana stalnim istotam. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SN62EU9C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1900&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Gorenjec'' 9. 6. 1900 (1/22)]

Krajni šolski svet na Dobravi pri Podnartu je v seji z dne 27. m. m. izvolil predsednikom g. '''Antona Pogačnika''', posestnika in župana v Podnartu. -- ''Gorenjec'' 1. 6. 1901

'''† Ignacij Rozman.''' Dne 3. decembra je umrl v Podlogu pri Krškem nadučitelj g. Ignacij Rozman, ki je bil zlasti gorenjskemu učiteljstvu in duhovstvu izza svojega službovanja v Dobravi in v Mošnjah dobro znan. Rajnik se je rodil v župniji Ljubno l. 1860 iz premožne kmečke rodbine. Obiskoval je gimnazije v Novem mestu, Gorici in Pazinu, kjer je dovršil sedmi gimnazijski razred. Pridobil si je obširno znanje in temeljito izobrazbo zlasti v glasbi, za katero je kazal največ nadarjenosti in veselja. Posvetivši se učiteljskemu stanu je nastopil prvo službo na Dobravi pri Kropi, kjer je deloval zajedno s poznatim glasbenikom, župnikom Jak. Aljažem. Odtod se je preselil v Mošnje pri Radolici, kjer je ostal celo vrsto let. Ta je vse svoje proste ure posvetil cerkveni glasbi. Pokojni Rozman ni bil mnenja, da sodelovanje na cerkvenem koru ponižuje učiteljski ugled. Njemu je bila orgljarska služba veselje in ponos. Poleg orgljanja v domači župni cerkvi je še prevzel orgljarsko službo v romarski cerkvi na Brezjah, kjer je poveličeval cerkvene slovesnosti s svojo spretnostjo. -- ''Slovenski učitelj'' 15. 12. 1904

'''Pomaknitev kranjskega učiteljstva v višji plačilni razred.''' Deželni šolski svet kranjski je v svoji seji dne 14. t. m. pomaknil več učnih moči v višji plačilni razred. Iz IV. v III. razred pridejo: gdč. Marija Hacin, učiteljica na Dobravi pri Kropi. Ta pomaknitev stopi v veljavo s 1. januarjem 1906. -- ''Učiteljski tovariš'' 29. 12. 1905

'''Pomaknitev učnih moči v višji plačilni razred.''' Deželni šolski svet kranjski je v svoji seji dne 14. t. m. pomaknil več učnih moči v višji plačilni razred. [...]  iz IV. v III. razred: [...] gdč. Marija Hacin, učiteljica na Dobravi pri Kropi -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TO45A58V/7e2c724a-de37-444a-8a53-244c235e559c/PDF ''Slovenski narod'' 23. 12. 1905 (38/293)], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TO45A58V/7e2c724a-de37-444a-8a53-244c235e559c/PDF ''Učiteljski tovariš'' 29. 12. 1905 (45/52)]

'''† Marija Hacin.''' Umrla je dne 24. decembra t. l. po dolgem bolehanju na učiteljski bolezni — jetiki — Marija Hacinova , učiteljica na Dobravi pri Kropi. -- ''Učiteljski tovariš'' 16. 12. 1906

V Velesovem pri Cerkljah je umrla po daljšem bolehanju gospica '''Marija Hacin''', učiteljica na Dobravi pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S8Z3FOU8/bd4535d1-323e-45cd-b44d-de64f69ffdf2/PDF ''Gorenjec'' 29. 12. 1906 (7/52)], ''Slovenec'' 28. 12. 1906 (34/296), ''Slovenski narod'' 29. 12. 1906 (39/296), ''Slovenski učitelj'' 15. 2. 1907 (8/2)

'''Razpisano je učiteljsko mesto na Dobravi pri Kropi.''' -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MB97H93X/ff79e933-7ff2-425e-b1f2-0cc773f9e9da/PDF ''Slovenec'' 22. 2. 1907 (35/44)]

'''Na enorazredni ljudski šoli na Dobravi pri Kropi''' se razpisuje učiteljsko in voditeljsko mesto v stalno nameščenje. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E4AUC37W/4132012b-1535-4665-9f40-4aa812a2ef2a/PDF ''Učiteljski tovariš'' 22. 2. 1907 (47/8)]

'''C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici''' je imel t. m. sejo. Nekemu proviz. učitelju se je dovolila ženitev z neko učiteljico. [...] Učiteljsko mesto na Dobravi pri Kropi se je na novo razpisalo, ker se ni oglasil noben moški prosilec. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2C5MJ15J/5a6749d7-c5f5-4e0b-9ba7-47427903d0c7/PDF ''Gorenjec'' 13. 7. 1907 (8/28)]

'''Odlok dež. šol sveta,''' da naj se služba na Dobravi pri Kropi vnovič razpiše, ker se ni oglasil nobeden definitiven moški prosilec, se vzame na znanje. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NAKN5VHD/a54e9b22-c438-4f31-8c13-7445f7e9db71/PDF ''Učiteljski tovariš'' 19. 7. 1907 (47/29)]

'''Učiteljska in voditeljska služba''' s postavnimi prejemki na enorazrednici na Dobravi pri Kropi, ki je bila že razpisana dne 25. februarja 1907. št. 295. se znova razpisuje, in sicer se namesti le moška učna oseba za stalno ter z dostavkom, da veljajo one prošnje, ki so bile že vložene, tudi za ta razpis. Prošnje, ki so zadostno opremljene, naj se pošiljajo po predpisani oblasti do 5. septembra 1907 podpisanemu c. kr. okrajnemu šolskemu svetu. Prosilci, ki še ne službujejo stalno na kranjskih javnih ljudskih šolah, morajo dokazati z državno-zdravnišKim izpričevalom, da imajo vso sposobnost za šolsko službo. -- C. kr. okrajni šolski svet v Badovljici, dne 31. julija 1907 -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FRVLT8EL/781cac15-fbd6-41d4-be8b-8b3e043821f7/PDF ''Učiteljski tovariš'' 23. 8. 1907 (47/34)], ''Učiteljski tovariš'' 24. 4. 1908 (48/17)

'''Seja c. kr. okrajnega šolskega sveta v Radovljici''' dne 10. t. m. [...] Stavi se predlog zaradi nameščenja def. učne moči na Dobravi pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LICZVAQJ/8bc7ca00-9bc6-44e8-9b05-1c7c31232767/PDF ''Gorenjec'' 19. 10. 1907 (8/42)]

'''Razpis službe.''' Na enorazredni ljudski šoli na Dobravi pri Kropi se razpisuje učno mesto v stalno nameščenje s pripombo, da se bode oziralo le na moške prosilce. Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo predpisanim potom do 25. maja 1908 v Radovljico. -- ''Učiteljski tovariš'' 24. 4. 1908

'''Nov način razpisovanja učiteljskih služb.''' V srečni deželi Kranjski se vrši pod novim kurzom tudi razpisovanje služb na nov način. Na primer: Za Kamno gorico in Dobravo pri Kropi je bilo razpisano mesto nadučitelja, oziroma voditelja. Oglasili so se trije moški prosilci za Kamno gorico, dva za Dobravo. Krajna šol. sveta pa sta sklenila, naj ostanejo na teh mestih učiteljice ter sta tako zakonito veljavo razpisov postavila na glavo. Nekaj podobnega se je zgodilo v Št. Vidu pri Zatičini. Bilo je razpisano učno mesto in oglasil se je kompetent. Kaplan Gnidovec pa je pobiral proti njemu podpise, in na podlagi te nove klerikalne metode so službo še enkrat razpisali, ne da bi proti kompetentu uvedli disciplinarne preiskave. Ali nima dež. šol. svet nobene moči več proti dr. Lampetu, ki je voditelj novega krutega nasilja in protizakonitosti? -- Učiteljski dobrotniki. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UJZOFAGL/e49c28ff-e80a-479d-b166-952abf7c09b2/PDF ''Učiteljski tovariš'' 24. 7. 1908 (48/30)]

'''Iz seje c. kr. okrajnega šolskega sveta v Radovljici''' dne 19. julija 1908. [...] Dnevni red je obsegal skoraj izključno teme predloge za nadučiteljska mesta v Kropi, Kamnigorici in Dobravi pri Kropi [...] Popravek. Prejeli smo sledeči popravek: K odstavku v Vestniku cenj. lista „Učiteljski Tovariš&quot; iz 24. julija t. l. št. 30 („Nov uačin razpisovanja učiteljskih služb&quot; prosi podpisani krajni šolski svet sledeči popravek: Ni res da je krajni šolski svet  v Kamni gorici sklenil, da ostane na tem mestu učiteljica, ter tako zakonito veljavo razpisa postavil na glavo. Res pa je, da krajni šol. svet v Kamni gorici dosedaj o zadevi še nič sklepal. -- Krajni šolski svet v Kamni gorici, dne 26. julija 1908. Kapus, predsednik. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NUOWTXNB/32d66ecc-01a7-48a0-8621-cdd5cbe00b93/PDF ''Učiteljski tovariš'' 31. 7. 1908 (48/31)]

[[File:Ivan Žagar.jpg|thumb|Ivan Žagar, učitelj na Dobravi leta 1908. Arhiv Zalke Svoljšak]]

'''Iz šolske službe.''' Za učitelja [...] pride [...] na Dobravo pri Kropi g. Ivan Žagar. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0E7SYQ81/b5d82a9a-5924-43cc-9f9a-9d9825bce83b/PDF ''Slovenec'' 6. 8. 1908 (36/179),] ''Slovenski narod'' 6. 8. 1908 (41/181), ''Učiteljski tovariš'' 14. 8. 1908 (48/33), ''Slovenski učitelj'' 15. 9. 1908

'''Listnica uredništva'''. Ivan Žagar na Dobravi pri Kropi: Potrjujemo, da niste z notico »Kaj je z nadučiteljskim mestom v Kamni gorici« v nobeni zvezi, da je torej tudi niste pisali. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JYO41QUZ/267e431c-b08b-4364-aaee-9384da36b050/PDF ''Učiteljski tovariš'' 30. 10. 1908 (48/44)]

'''Iz šolske službe.''' Deželni šolski svet je imenoval def. učitelja na Dobravi pri Kropi I. Žagarja za nadučitelja na dvorazrednici v Kamni gorici. -- ''Slovenski narod'' 7. 6. 1909

'''Učiteljske vesti.''' Voditeljsko mesto v stalno nameščenje na enorazrednici na Dobravi pri Kropi (okraj Radovljica) do 15. julija t. l. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NBQUQSER/1f002f17-ca08-46cc-838a-1de3285ed489/PDF ''Gorenjec'' 3. 7. 1909 (10/27)], ''Slovenec'' 30. 6. 1909 (37/145)

'''Predlagajo se''' sledeči učitelji oziroma nadučitelji za nagrado v poljedelskem pouku v šolskem letu 1908/9: J. Šemerl, Lesce, Jože Lampe, Ovsiše, Jos. Korošec, Mošnje, I. Žagar, Dobrava pri Kropi, Jos. Pleničar, Kropa. -- ''Gorenjec'' 31. 7. 1909

'''Redna seja c. kr. okrajnega Šolskega sveta v Radovljici dne 29. julija 1909.''' Predlagajo se sledeči učitelji oziroma nadučitelji za nagrado v poljedelskem pouku v šolskem letu 1908/9: [...] I. Žagar, Dobrava pri Kropi -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZJZM87WN/7cad8326-4a18-44ef-8811-db7c7675fa49/PDF ''Gorenjec'' 31. 7. 1909 (10/31)], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z9TKX0GC/07d40040-c2d0-4be5-9944-fd7ea75fdb55/PDF ''Učiteljski tovariš'' 27. 8. 1909 (49/35)] 

'''Iz šolske službe.''' Začasna učiteljica v Škofji Loki, gospica Ivana Valenčič, je imenovana kot taka za ljudsko šolo na Dobravi pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-U6KPC451/8c90816d-2121-4ac1-aaa2-1b7a7d9a8179/PDF ''Gorenjec'' 14. 8. 1909 (10/33)], ''Slovenski narod'' 10. 8. 1909 (42/180). Bivša začasna učiteljica v Škofji Loki Ivana Valenčič je imenovana za začasno učiteljico na Dobravi pri Kropi -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W0N9N7XW/8567a390-ad8b-4068-ae14-6cc24978dbc5/PDF ''Slovenec'' 18. 8. 1909 (37/187)]. Ivana Valenčičeva, prov. učit. v Škofji Loki, pride kot taka na Dobravo pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-B6PHK0XU/afd3e37b-0436-4e0d-9c0c-7c88ad429165/PDF ''Učiteljski tovariš'' 13. 8. 1909 (49/33)]

'''Die Lehrbefähigungsprüfungen für allgemeine
Volks- und für Bürgerschulen.''' Für Volksschulen wurden befähigt: für Volksschulen mit deutscher und slovenischer Unterrichtsspräche: [...] Johanna Valenčič, prov. Lehrerin in Dobraua bei Kropp -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-APJSOJL0/249c0c1b-f75b-4880-a921-8efc35c2872b/PDF ''Laibacher Zeitung'' 18. 11. 1909]

'''Iz šolske službe.''' Deželni šolski svet je imenoval def. učitelja na Dobravi pri Kropi I. Žagarja za nadučitelja na dvorazrednici v Kamni gorici -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SGQN3LL0/12ff69e2-2a32-4550-87e1-bc869b952b33/PDF ''Slovenski narod'' 7. 6. 1909 (42/127)]

'''Razpis učiteljskih služb.''' [...] na Dobravi pri Kropi [je razpisana] služba učitelja in šolskega voditelja do 25. jul. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XL9STXAJ/3e6a2dbf-38de-4cb9-bc8d-8c5080d39745/PDF ''Slovenski učitelj'' 15. 7. 1910 (11/7-8)] Na enorazredni ljudski šoli na Dobravi pri Kropi se bo stalno namestila služba učitelja in šolskega voditelja s postavnimi prejemki in z naturalnim stanovanjem. Redno opremljene prošnje se naj vložijo predpisanim potom pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu do 25. julija 1910. Moški prosilci imajo prednost. Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državnozdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 18. junija 1910. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2QU2WWMF/a1939bb4-ae93-4018-8ff8-3c22cf0eb2c6/PDF ''Učiteljski tovariš'' 24. 6. 1910 (50/25)]

'''Redna seja c. kr. okraj. šol. sveta v Radovljici''' se je vršila dne 1. septembra t. l. ob 3. uri popoldne. Sestavijo se terno-predlogi za nadučiteljska mesta v Ovsišah in na Dobravi pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LKI6NDUO/a148c4c9-6387-4ab4-b3ea-b889a5486fef/PDF ''Gorenjec'' 3. 9. 1910 (11/35)]

'''Razpisane učiteljske službe.''' Na enorazrednici na Dobravi pri Kropi (okraj Radovljica) učiteljsko in voditeljsko mesto — prednost imajo moški prosilci — do 25. julija t. l. v stalno nameščenje. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9QW0F277/f6f93c5e-f243-4894-8bc8-b3ab60a3ed40/PDF ''Slovenec'' 2. 7. 1910 (38/147)], ''Slovenski učitelj'' 15. 7. 1910

'''Nagrobni spominek''' umrli učiteljici Hacin iz Dobrave pri Kropi odkrije radovljiško učiteljstvo dne 3. novembra t. l. v Velesovem pri Kranju. Podrobnosti se objavijo pravočasno. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZYX2D5OZ/e3337efb-acfc-40c0-a630-ba4ceb8cdc4a/PDF ''Gorenjec'' 15. 10. 1910]

'''Zahvala.''' Podpisana se iskreno zahvaljujeva v imenu &quot;Radovljiškega okrajnega učiteljskega društva&quot; vsem onim, ki so pripomogli tako dostojno in lepo dovršiti zadnji čin pijetete in kolegijalnosti pokojni tovarišici Mariji Hacinovi, namreč odkritje nagrobnega spomenika. &lt;br&gt;
V prvi vrsti iskrena hvala krajnemu šolskemu svetu na Dobravi pri Kropi za zdaten dar 25K, dalje velesovškemu župniku gosp. J. Brešarju za ganljiv zahvalni govor, gosp. Antonu Pogačniku, županu na Dobravi, za trud, ker se ni ustrašil dolge poti, pokazal je s svojo navzočnostjo, da ve ceniti delo slovenskega učiteljstva. Slednjič tovariška hvala tovarišu J. Kalanu   in njegovi soprogi za vso prireditev.&lt;br&gt;
Radovljica, dne 6. novembra 1910.&lt;br&gt;
Predstojnišvo okr. radov. učiteljskega društva.&lt;br&gt;
Fran Jaklič, t. č. tajnik&lt;br&gt;
Iv. Šega, t. č. predsednik -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-90ZHQN1W/c16bdb32-c7f7-4932-92c7-ad582e8c796c/PDF ''Gorenjec'' 12. 11. 1910], ''Učiteljski tovariš'' 9. 12. 1910 (50/49)

'''Iz deželnega šolskega sveta.''' Imenovani so: Karl Blažič za Ovšiše, [...] za definitivne učitelje, oziroma učiteljice; za nadučitelja [...] za Dobravo pri Kropi je imenovan Anton Kadunc. -- ''Gorenjec'' 10. 12. 1910, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHUQNL9U/bacc83b0-d5d9-4105-be19-e43994218cf1/PDF ''Slovenec'' 5. 12. 1910 (38/277)], ''Učiteljski tovariš'' 16. 12. 1910 (50/50)

'''Učiteljske izpremembe.''' Deželni šolski svet je imenoval v zadnji seji sledeče gdč. učiteljice, oziroma gg. učitelje: [...] Antona Kadunc za Dobravo pri Kropi -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-32438DCJ/0b78c794-39cb-4295-98d5-7fba28c55559/PDF ''Slovenski učitelj'' 15. 12. 1910 (11/12)], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BWMS7U5H/d65bd2d7-9de7-49ce-ad5f-4d767d5dd003/PDF ''Gorenjec'' 10. 12. 1910 (11/49)]

'''Aus der Sitzung des k. k. Landesschulrates für Krain vom 22. November.''' Der Lehrer Anton Kadunc in Dobrova bei Kropp wurde zum Oberlehrer an der Volksschule in Banjaloka ernannt. — [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OKXIJ2QU/005d11fb-9084-4399-bc77-2f77dcb8b5b2/PDF ''Laibacher Zeitung'' 26. 11. 1912]

'''Učiteljska vest.''' Razpisano je mesto učitelja-voditelja na enorazrednici na Dobravi pri Kropi (10 minut odd. od žel. postaje Otoče.) — S to službo je združena tudi služba učitelja na obrtno-nadaljevalni šoli v Kropi, kar nudi lep postranski zaslužek. Termin do 10. februarja. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNPQFZ2O/0416e184-2c54-4f4b-a26b-25d75aad347c/PDF ''Slovenec'' 22. 1. 1913 (41/17)] -- Na enorazredni ljudski šoli na Dobravi pri Kropi se bo stalno namestila služba učitelja in voditelja s postavnimi prejemki. Redno opremljene prošnje je vložiti predpisanim potom pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu do 10. februarja 1913. Prosilci, ki v kranjski učiteljski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državnozdravniškim izpričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 8. januarja 1913. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-36BTYMVK/c08627ce-bd1b-4df7-b063-cbd15637d3ce/PDF ''Učiteljski tovariš'' 17. 1. 1913 (53/3)]

'''Šolske vesti.''' Za provizorično učiteljico in voditeljico šole na Dobravi pri Kropi je imenovana gdč. Marija Sajovic, doslej provizorična učiteljica v Gorenjih Gorjah. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OPY3OKLU/91e5c9fe-452d-47de-98da-38ed7cee6535/PDF ''Dan'' 19. 3. 1913 (2/442)], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W6BP47XF/8c2ab446-b01c-4ad3-9a78-4da58a58389f/PDF ''Slovenec'' 18. 3. 1913], ''Slovenski narod'' 18. 3. 1913, ''Učiteljski tovariš 21. 3. 1913 (53/12)

'''Vom Volksschuldienste.''' Der k. k. Bezirksschulrat im Radmannsdorf hat die bisherige provisorische Lehrerin in Ober-Görjach Maria Sajovic zur provisorischen Lehrerin und Leiterin der einklassigen Volksschule in Dobraua bei Kropp ernannt. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OA048D1D/0f4e97e0-135d-4ccb-b6d7-3877de544910/PDF ''Laibacher Zeitung'' 18. 3. 1913]

'''Učiteljske vesti.''' Na lastno prošnjo so premeščeni: Učitelja gg. Viljem Zirkelbach iz Podbrezij na enorazrednico v Trebiji nad Škofjo Loko, Peter Jocif iz Cerkelj na enorazrednico na Dobravi pri Kropi -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1H6H6800/8f943b8a-ccf9-49c0-a0a1-3cbf8e74a435/PDF ''Sava'' 6. 9. 1913 (1/36)], ''Slovenski narod'' 29. 8. 1913, ''Učiteljski tovariš'' 5. 9. 1913 (53/36-37

'''Učiteljska imenovanja.''' V seji c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko dne 5. in 29. avgusta so bili imenovani gg. učitelji, odnosno gdčne učiteljice. Nastavljeni so dalje: Peter Jocif na Dobravi pri Kranju. -- ''Slovenski učitelj'' 15. 9. 1913

'''Sitzung des k. k. Landesschulrates am 29sten August.''' Versetzt wurden [...] und Peter Jocif von Zirklach nach Dobraua bei Kropp. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FV6O76GE/58156b9d-5c40-4507-b950-e77a882002ee/PDF ''Laibacher Zeitung''  2. 9. 1913]

'''Iz ljudskošolske službe.''' Za prov. učiteljico na petrazrednici pri Sv. Petru v Ljubljani je imenovana namesto prostovoljno izstopivše Eme Schmidingerjeve Marija Jegličeva, prov. učiteljica na Dobravi pri Kropi -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANBNR8OR/ef38eca0-4824-4c01-a554-e09cfe7e9b49/PDF ''Sava'' 20. 9. 1913 (1/38)], ''Slovenski narod'' 16. 9. 1913, ''Učiteljski tovariš'' 19. 9. 1913 (53/38)

'''V vojno službo''' je bilo poklicanih 90 kranjskih učiteljev, nadučiteljev in dva nadzornika. Srednje šole na Kranjskem so poslale na bojišče 45 suplentov in profesorjev.

'''Nagrade''' iz premoženja nekdanjega društva za vzorno ureditev šolarskih vrtov so dobili gg.: [...] Jocif Peter, nadučitelj na Dobravi pri Kropi -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HJWGKVVT/fe7e0f5a-1832-4c51-a055-12e4fb6984d5/PDF ''Slovenski učitelj'' 15. 11. 1914 (15/11)] -- Denarne premije iz imetja svoječasnega društva za grajenje vrtov po 72 K 16 vin. so dobili nadučitelji [...] Peter Jocif, Dobrava pri Kropi -- ''Učiteljski tovariš'' 23. 10. 1914 (54/38), ''Slovenski narod'' 15. 10. 1914 (67/245), ''Slovenski učitelj'' 15. 11. 1914

'''Spremembe v okrajih.'''  Radovljica. Valentina Tepina, supl., Dobrava pri Kropi. &lt;br&gt; '''Smrtna kosa.''' Umrla je gdčna. Minka Vilman, učiteljica-voditeljica na Dobravi pri Kropi. Pogreb je bil 29. julija na Jesenicah, kjer službuje njena sestra gospodična Cilka Vilman. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ISSB78ML/8ff5523b-742b-4c84-96b0-8d0e05e98661/PDF ''Slovenski učitelj'' 15. 9. 1916 (17/9)]

'''Izpremembe.''' Ana Tavčar, supl., Dobrava pri Kropi -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MFK9ANFN/bf162c78-cde1-44c6-ae01-b9a9f7973f4f/PDF ''Slovenski učitelj'' 15. 11. 1916 (17/11)]

'''Zahvala. Povodom prebridke smrti''' naše ljubljene hčerke, ozir. sestre, gospodične Vinke Vilmanove učiteljice-voditeljice na Dobravi pri Kropi, izrekamo tem potom prisrčno zahvalo vsem za vse dokaze ljubezni in sočutja. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, g. zdravniku dr. Kogoju, c. kr. okr. šol. nadzorniku Karolu Simon, slavnemu krajnemu šol. svetu na Dobravi pri Kropi, g. učitelju Šegi za nagrobni govor, cenjenemu učiteljstvu in vsem drugim, ki so izkazali dobri pokojnici zadnjo čast. Jesenice, dne 31. julija 1916. Žalujoča rodbina Vilmanova. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DJ6J4QLZ/d6d1e5a6-92bb-4caa-b634-6b6e8bca2020/PDF ''Slovenec'' 2. 8. 1916 (44/175)], ''
Slovenski narod'' 1. 8. 1916 (49/174)

'''† Minka Vilmanova.''' 
&lt;poem&gt;Ah, če te je v nebo poklical Bog:
Glej, vzklilo je telo v lepo zelenje,
ko rožica krasi dehteči log.
&lt;/poem&gt;

Dne 29. julija t. l. smo izročili materi zemlji telo izmučene tovarišice Minke Vilmanove, a njena čista duša se je dvignila visoko, visoko v kraje, kjer ni zavisti, ne sovraštva ...

Pokojnica je bila rojena 8. septembra 1887 na Savi pri Jesenicah — na divni Gorenjski. Tu je obiskovala 4. razrede ljudske šole, a na to peti razred ljudske šole in 1. ter 2. razred meščanske šole v samostanu v Škofji Loki. — Odločila se je za učiteljski stan, a ker ni imela upanja, da bi bila sprejeta na c. kr. učiteljišče v Ljubljani, je vstopila v Franca Jožefa višjo dekliško šolo v Ljubljani, kjer je dovršila vse tri letnike in tam je tudi prebila »pedagoški tečaj« ter naj to maturirala leta 1909. na ljubljanskem c. kr. učiteljišču s prav dobrim uspehom.

Prva njena služba je bila v Srednji vasi v znožju sivega Triglava. Nadvse je bila tu zadovoljna, zakaj naš starosta, njen šef Rihteršič, ji je bil pravi oče in oklenila se ga je s pravo otroško ljubeznijo. Toda le prekratek je bil ta njen sen! Zakaj že meseca junija naslednjega leta je bila imenovana za suplentinjo na težavni enorazrednici pri Sv. Križu nad Jesenicami, kjer je službovala skoro tri leta — seveda kot suplentinja. Pokojnica, že prej rahlega zdravja, si je tu nakopala pravzaprav smrt. Njena vestnost, njena marljivost ji ni dala počitka in vkljub svetu zdravnika je vztrajala na svojem težavnem poslu. V tretjem letu svojega tamkajšnjega službovanja, pri Sv. Križu namreč, se je koncem meseca oktobra zgrudila ob katedru, utrujena in izmučena do onemoglosti. Prestrašeni otroci so obvestili njeno dobro gospodinjo, znano Kopišarjevo mamo, ki jo je na to skoro prinesla domov. Posledica te utrujenosti je bilo vnetje rebrne mrene, in ta bolezen jo je priklenila poldrugo leto na dom. Ozdravela in čutila se je tako krepko, da je njena duša zopet zahrepenela po otroški okolici, zakaj prepričana je bila, da ji veseli otroški obrazi in ukaželjne otroške duše pridobe popolno zdravje. Z veseljem je sprejela suplenturo na vzorni šoli tovariša Ažmanca Josipa na Breznici, in njena edina želja je bila, postati tu definitivna — tako se ji je vse priljubilo. »Presrečna bi bila, če se mi izpolni ta želja,« je pisala večkrat domov. Toda ni našla milosti — in to jo je bolelo in ji tudi pospešilo razvoj njene bolezni. Na Breznici je službovala od Velike noči do konca šolskega leta. — Ob času splošne mobilizacije leta 1914. je sprejela suplenturo na enorazrednici na Dobravi pri Kropi, ker je bil tovariš Jocif poklican pod vojaško zastavo. Na Dobravi so jo kaj hitro vzljubili vsi, ki so le enkrat prišli v njeno bližino. In tudi ona se je vživela tako v to službovanje, da se je čutila vkljub svoji bolezni kakor preživljena.

Toda zavratna bolezen na pljučih ji je prečrtala vse račune. Skleniti je morala pouk že 21. junija. Še tisti večer je prišla domov v trdni nadeji, da ji doma odleže in da se odpočije. In res je našla doma — večen počitek ... Popoldne pred usodnim večerom je rekla svoji preskrbni materi: »Saj se ne bojim smrti, pripravljena sem, a vendar bi neizrečeno rada še živela. Ako pa moram umreti, bi pa najrajša takoj«.

Pogreb, ki se je vršil dne 29. julija dopoldne ob 10. uri na Jesenicah, je pač dovolj jasno pokazal, kako priljubljena je bila pokojnica. Kakor malo ji je bila življenska pot potresena s cvetjem, tako je bila njena zadnja pot skoro s cvetjem posuta. Soba, kjer je sanjala zadnji sen, je bila takorekoč izpremenjena v cvetičnjak — komaj, komaj si našel njen zadovoljni obraz iz opojno dišečih cvetk.

K zadnjemu spremstvu so prihitele učenke z Dobrave ter ji poklonile v znak hvaležnosti prekrasen venec — »svoji ljubljeni učiteljici«. Tudi krajni šol. svet, na čelu mu g. J. Bohinc z Dobrave, je prišel se še poslovit. — Na grobu se je v iskrenih besedah poslovil od drage pokojnice tov. Iv. Šega, poudarjajoč, da upa, da dobi tam v nebeških višavah ono plačilo, ki ga ji niso hoteli priznati na zemlji. Lahka ti bodi zemljica! -n -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HCZUC6SW/6479b8a0-c535-4e5e-8180-7ef7cab8b777/PDF ''Učiteljski tovariš'' 8. 9. 1916 (56/18)]

'''Smrtna kosa.''' Umrla je gdčna. Minka Vilman, učiteljica-voditeljica na Dobravi pri Kropi. Pogreb je bil 29. julija na Jesenicah, kjer službuje njena sestra gospodična Cilka Vilman. -- ''Slovenski učitelj'' 15. 9. 1916

'''Radovljica.''' Valentina Tepina, supl., Dobrava pri Kropi. -- ''Slovenski učitelj'' 15. 9. 1916

'''Iz ljudskošolske službe.''' V Dobravi pri Kropi je imenovana za suplentinjo bivša suplentinja v Dražgošah Valentina Tepina, ker je odrinil v vojaško službo učitelj Peter Jocif. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CY4QOGXN/1fe44bed-8351-4f3d-8f30-991791870d87/PDF ''Slovenec'' 11. 9. 1916 (44/207)], ''Učiteljski tovariš'' 22. 9. 1916 (56/19)

'''Učiteljske izpremembe.''' Za prov. učiteljico v Sv. Gothardu je imenovana Valentina Tepina, bivša suplentinja v Dobravi pri Kropi -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-55LFP1SH/549c71ab-db46-41cb-9feb-72cac3391fb9/PDF ''Slovenec'' 29. 9. 1916 (44/223)], ''Učiteljski tovariš'' 6. 10. 1916 (56/20)

'''Iz ljudskošolske službe.''' Za suplentinje so nastavljene: [...] namesto vpoklicanega učitelja in šol. voditelja Petra Jocifa v Dobravi pri Kropi abs. učit. kancl. Ana Tavčar -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M43O2TCK/a6e3e283-eee0-4a81-98ef-35a401ca520b/PDF ''Slovenec'' 21. 10. 1916 (44/242)], ''Učiteljski tovariš'' 3. 11. 1916 (56/22)

'''Seznam učiteljev (1918):''' Peter Jocif, učitelj ([zaposlen od] 24. jan. 1913) – Dobrava pri Kropi -- Personal status 1. 1. 1918

'''Vom Volksschuldienste.''' Der k. k. Bezirksschulrat in Krainburg hat die bisherige Supplentin in Dobrova bei Kropp Anna Tavčar zur provisorischen Lehrerin an der Volksschule in St. Martin bei Kreinburg ernannt. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVF2T9SQ/78467aff-12c5-4c3d-8ed8-38f39118de8b/PDF ''Laibacher Zeitung'' 12. 10. 1918] 

'''Spremembe.''' Ana Tavčar, prov. učit., Šmartno pri Kranju [...] Melita Šivic, supl., Dobrava pri Kropi -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KRASR9O7/0e6a4810-c4ef-413e-8f10-86cf9b186189/PDF ''Slovenski učitelj'' 15. 11. 1918 (19/11)]

===&lt;font color=green&gt;Dijaki&lt;/font&gt;===

{|
|[[File:Šolsko spričevalo 1908.jpg|thumb|Izpustnica (šolsko spričevalo 1908). Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Šolsko spričevalo 1913.jpg|thumb|Ljudska šola na Dobravi, ko je bil razrednik Anton Kadunc 30. 1. 1913. Arhiv Joška Resmana]]
|}

'''Beguš Josef,''' Mišače (II. b. Classe). Verzeichnis der öffentlichen Schüler am Schlüsse des Schuljahres 1897/98 -- ''Jahresbericht des k. k. Staatsgymnasiums in Krainburg'', 1900

'''Gärtner Vladimir''' z Dobrave pri Kropi. 4. razred, 2. oddelek. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K513VTTX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1900%2f1901 ''Letno poročilo štirirazredne deške ljudske šole in obrtne nadaljevalne šole'' 1900/01]

'''Gärtner Stanislava''', Dobrava pri Kropi. 5.b razred. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAKFPWWA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1901%2f1902 ''Letno poročilo mestne slovenske osemrazredne dekliške ljudske šole v Ljubljani'' 1901/1902]

'''Boštijančič Frančišek''', Mišače (pripravljalni tečaj), '''Boštijančič Andrej''' (I. razred). Imenik učencev obrtne nadaljevalne šole – začetek šolskega leta 1902/03 -- ''Letno poročilo obrtne nadaljevalne šole v Kranju'', 1902

'''Boštijančič Frančišek''', Mišače (I. razred), '''Boštijančič Andrej''' (I. razred). Imenik učencev obrtne nadaljevalne šole – ob koncu šolskega leta 1902/03 -- ''Letno poročilo obrtne nadaljevalne šole v Kranju'', 1903

'''Boštijančič Frančišek''', Mišače (I. razred). Imenik učencev obrtne nadaljevalne šole – ob koncu šolskega leta 1903/04 -- ''Letno poročilo obrtne nadaljevalne šole v Kranju'', 1904

'''Gärtner Vladimir''' — Dobrava. VIII. &lt;br&gt;
Umrla: '''Gärtner Stanislava''' — Dobrava pri Kropi. VIII. b razred. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZLG7AB2 ''Poročilo o mestnih ljudskih šolah'' (1904/1905)]

'''Zrelostni izpit''' na zasebnem učiteljišču pri uršulinkah v Ljubljani je delalo dné 19. in 21. junija t. l. pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika g. Fr. Levca 23 gojenk. Zrelostni izpit z odliko so napravile: [...] Brez odlike so napravile zrelostni izpit: [...] '''Nežika Beguš''' z Dobrave pri Kropi -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RO1GT8QQ/70ef10f7-b2ba-4c6c-9f2f-a6516781e8ca/PDF ''Slovenski učitelj'' 15. 7. 1905 (6/7&amp;ndash;8)]

'''Zrelostni izpiti''' na tukajšnjem uršulinskem učiteljišču so se pod predsedništvom deželnega šolskega nadzornika Fr. Levca vršili dne 19. in 21. t. m. Zrelostno spričevalo so dobile vse gospodične kandidatinje in sicer [...] '''Beguš Nežika''' z Dobrave pri Kropi -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K8K132IL/56fdde82-8fe2-470f-92ec-a122b2cab18c/PDF ''Slovenec'' 28. 6. 1905 (33/146)]

'''Beguš Valentin''' (IV. b. razred). Poročilo o mestnih in ljudskih šolah v Ljubljani, 1906 -- ''Imenik učencev Prve mestne petrazredne deške ljudske šole za šolsko leto 1905/06''

'''Beguš Valentin''' (V. razred). Imenik učencev Prve mestne petrazredne deške ljudske šole za šolsko leto 1906/07 -- ''Poročilo o mestnih in ljudskih šolah v Ljubljani'', 1907

'''Usposobljenostni izpiti za ljudske in meščanske šole''' so se pred tukajšnjo izpraševalno komisijo včeraj končali. Izpite so napravili sledeči kandidati in kandidatinje, in sicer: [...] za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: [...] Ivana Valenčič v Dobravi pri Kropi -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZAWQ9HS/44f5d413-6ada-4377-839e-bb7927841754/PDF ''Slovenski narod'' 18. 11. 1909 (42/265)], ''Učiteljski tovariš'' 3. 12. 1909 (49/49)

'''Bertoncelj Valentin aus Zg. Dobrava bei Podnart, IV. a Klasse -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VY69WYTL/c71859ad-d90f-40fb-91e1-ae1fec4ae31c/PDF ''Jahresbericht des k. k. I. Staatsgymnasiums'' 1909/1910]

'''Sprehodi in izleti.''' Prav pridno je učiteljstvo peljalo to leto svoje gojenke na sprehode in izlete. [...] Učenke IV. razreda so se vozile po železnici do Otoč, šle peš v Dobravo pri Kropi in se od tam podale v Kamnogorico. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FIQCFIUH/47e1ae71-6211-4732-a58c-8c62f4560277/PDF ''Letno poročilo petrazredne dekliške ljudske šole Kranj'' 1910/11]

'''Zaznamek učencev in učenk.''' a) Deška šola. I. razred. Sušnik Rudolf, Dobrava pri Kropi. III. razred. Sušnik Franc, Dobrava pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DVWXMOW0/177153aa-8388-449f-8cc1-4013037cc173/PDF ''Letno poročilo štirirazredne deške in štirirazredne dekliške ljudske šole in obrtne nadaljevalne šole v Tržiču 1910/1911]

'''Papler Viktor''' aus Lipnica bei Kropp, I. a Klasse &lt;br&gt;
'''Bertoncelj Valentin''' aus Dobrava bei Podnart, V. a Klasse
-- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-27KO2U1W/c3425581-f0bf-4a50-a733-d63c34344f76/PDF ''Jahresbericht des k. k. I. Staatsgymnasiums'' 1910/1911] 

II. razred Sušnik Rudolf, Dobrava pri Kropi, III. razred. — 1. oddelek. Sušnik Franc Dobrava pri Kropi -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KCUDBZR5/a64140bf-58b4-4979-9d3e-ed728f5df9e6/PDF ''Letno poročilo ljudske in k tej pripradajoče obrtno-nadaljevalne šole Tržič'' 1911/1912]

'''Imenik učencev koncem šolskega leta 1912/13.''' I. a Hrovat Tomaž, Zgornja Dobrava pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L6N8ZEP9/860f3e5c-9638-405a-af1e-b40e6cd6cbf6/PDF ''VIII. izvestje knezoškofijske privatne gimnazije v zavodu sv. Stanislava'' v Ljubljani 1912/1913]

'''[Klasična gimnazija v Ljubljani]'''. Bertoncelj Valentin aus Zgornja Dobrava bei Podnart: II a Klasse -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DINN75LQ/?query=%27keywords%3d%22Dobrava+bei+Podnart%22%40OR%40fts%3d%22Dobrava+bei+Podnart%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Jahresbericht des k. k. I. Staatsgymnasiums'' 1908/09, 82;] 1909/10 V a -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27KO2U1W/?query=%27keywords%3d%22Dobrava+bei+Podnart%22%40OR%40fts%3d%22Dobrava+bei+Podnart%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Jahresbericht des k. k. I. Staatsgymnasiums'' 1911/12;] VI a, 1912/13; VII a -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKNM1ROF/?query=%27keywords%3d%22Dobrava+bei+Podnart%22%40OR%40fts%3d%22Dobrava+bei+Podnart%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Jahresbericht des k. k. I. Staatsgymnasiums'', 13/14 VIII a.]

'''Srečo (Felix) Gostinčar''', Dobrava, prvi razred&lt;br&gt;
'''Tomaž (Thomas) Horvat''', Dobrava, tretji razred&lt;br&gt;
'''Josef (Jože) Šoberl''', Dobrava, tretji razred. -- ''Gimnazija Franc Jožefa v Kranju'' 1915/16

'''K. k. Erste Staatssgymnasium in Laibach.''' Bei den in der Zeit vom ll. bis zum ll. d. M. unter dem
Vorsitze des Herrn Direktors vom Laibacher k. k. Zweiten Staatsgymnasium Anton Štritof vorgenommenen
Maturitätsprüfungen wurden für reif erklärt: a) die ordentlichen Schüler: Valentin Bertoncelj aus Dobrova bei Podnart (mit Auszeichnung). -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PVDU209P/fb25570c-314b-4ed7-8142-20f48348f3bf/PDF ''Laibacher Zeitung'' 13. 7. 1914]

'''Verzeichnis der im Sommer-, Herbst- und Februartermine 1914/15,
sowie der bei den vorzeitigen Reifeprüfungen während des Schuljahres 1914/15 approbierten Abiturienten.'''  Bertoncelj Valentin, Zgornja Dobrova bei Podnart Geburtsjahr 1895, Dauer der Gymnasialstudium 8 Jahre, Gewählter Beruf: Theologie -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4WFFDXH/5689cd8c-4873-4859-9777-6b19f8811a9b/PDF ''Jahresbericht des k. k. I. Staatsgymnasiums'' Laibach 1914/1915]

'''Papler Viktor''' aus Lipnica bei Kropp, V. a Klasse -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4WFFDXH/5689cd8c-4873-4859-9777-6b19f8811a9b/PDF ''Jahresbericht des k. k. I. Staatsgymnasiums'' Laibach 1914/1915]

{|
|[[File:Matura 1914 8a.jpg|thumb|500 px|Matura 1914, razred 8a Klasične gimnazije v Ljubljani; med maturanti je tudi &quot;Bertoncelj Valentin aus Dobrava bei Podnart&quot;]]
|}

[[Dobrave med svetovnima vojnama#Šola|Nadaljevanje: Šola med obema vojnama]]

==&lt;font color=brown&gt;Društva&lt;/font&gt;==
===&lt;font color=green&gt;Naročniki Mohorjevih knjig na Dobravi&lt;/font&gt;===

Aljančič Valentin, župnik; Hacin Minka, učiteljica; Pogačnik Anton, župan; Pogačnik Josip, drž. poslanec; Golob Rajko, načel..postaje; Jereb Pavel, Negovetič Rih, Sušnik Fr, želez.uradniki; Šolar Fr, pravnik; Šolska knjižnica, Potočnik Mina, Aljančič Alfonz, Aljančič Minka, Albinini Alb, Avsenek Jan, Avsenek Mat, Avsenek Mar., Beguš Fr, Benedičič Jak, Bertoncelj Jernej, Bertoncelj Mat, Bohinec Hel, Bohinec Hel. (Jak.), Bohinec Jan, Bohinec Jož, Bohinec Reza, Boštijančič Mar, Debelak Ant, Debelak Micika, Debelak Rok, Fajfar Jurij, Finžgar Jos, Fister Micika, Frohlich Nikol, Gabrovšek Matej, Grilc Micika, Grabovšek Hel, Hrovat Micika, Javor Reza, Jerala Jan, Justin Micika, Ješe Marij, Kalan Ana, Kalan Fr, Kapus Angela, Kapus Fl, Kocijančič Jak, Knific Cilka, Koselj Jos, Kosmač Vikt.; Lappain Eliz, gospdična; Lukovšek Ivana, Marinšek Mina, Mihelič Roz, Mikel Ant, Miklavčič Jan, Papler Ivana, Pegam Ant, Pegam Šim, Perko Tom, Pezdič Anton, Pogačnik Fr, Pogačnik Francka, Pogačnik Jan, Pogačnik Tonček, Pretnar Barb, Botar Jož, Sitar Pet, Stroj Franc, Stroj Jan, Šlibar Jem, Šlibar Micika (Ferv.), Šlibar M. (Jurj.), Špendov And, Špendov Fr, Špendov Jožefa, Šoberl Andr., Šoberl Marij, Šolar Mar. (Ještin), Šolar Mar. (Zaj.), Štular Barba (Erj.), Štular Barba (Ben.), Vidic Val, Zupan Jan. — Družine: Benkova, Črvičkova, Blejčeva, Dermičeva, Fajfarjeva, Iletova, Jurčkova, Kajžnekova, Komaričkova, Pušavčeva, Špančeva, Štularjeva, Zdevčeva, Bohinec Mar, Vidic Mina (Val.), Šlibar Jan. – 102 -- ''Mohorjev koledar'' 1900

Aljančič Valentin, župnik; Hacin Minka, učiteljica; Pogačnik Anton, župan; Pogačnik Josip, drž. poslanec; Sušnik Fr., želez. uradnik; Šolar Fr., pravnik; Šolska knjižnica, Potočnik Mina, Aljančič Alfonz, Avsenek Jan., Avsenek Mar., Beguš Primož, Benedičič Jak., Bertoncelj Jer., Bertoncelj Mat.. Bohinec Jan., Bohinec Jože, Bostjančič Mar., Debelak Ant., Debelak Micka, Debelak Rok, Fajfar Jurij, Finžgar Jos., Frohlich Nik., Gabrovšek Matej, Gradišar Jan., Grobovšek Hel., Hrovat Micika, Jerala Jan., Ješe Marijana, Kalan Ana, Kalan Fr., Kapus Ang., Kocijančič Jak., Knific Cilka, Koselj Josip, Kosmač Vikt.; Lappain Eliza, gospdč.; Lukovšek Ivana, Mihelič Ant., Mikel Ant., Miklavčič Jan., Pegam Ant., Pegam Sim., Perko Tom., Pezdič Ant., Pogačnik Cilka, Pogačnik Francka, Pogačnik Jam, Pogačnik Tonček, Pretnar Miha, Sitar Pet., Stroj Fr., Stroj Jan., Šlibar Micika, Šlibar Ivana, Špendov Franc, Špendov Jan., Špendov Jožefa, Šoberl And., Šoberl Marijana, Šolar Mar., Štular Barba, Vidic Val., Zupan Jan. — Družine: Cervičkova, Blejčeva, Dermičeva, Fištrova, Iletova, Jurčkova, Kajžnjekova, Kupova, Mikova, Špančeva, Štularjeva; Hafner Jan., Špendov Andrej, Papler Ivana, Fajfar Mar., Šlibar Kat., Šolar Mar., Bohinec Marij., Komaričkova hiša, Albinini Albin, Justin Mici, Fister Micika, Rotar Jož., Šolar Roz., Benkova hiša, Javor Ter. – 92 -- ''Mohorjev koledar'' 1901

Aljančič Valentin, župnik; Hacin Minka, učiteljica; Pogačnik Anton, župan; Pogačnik Josip, drž. poslanec; Golob Rajko, nač. post.; Sušnik Fr, želez, uradnik; Šolar Fr, pravnik; Šolska knjižnica, Potočnih Mina, Aljančič Alfonz, Beguš Primož, Benedičič Jak, Bertoncelj Jernej, Bertoncelj Mat, Bohinec Jan, Bohinec Jožef, Boštjančič Mar, Debelak Ant, Fajfar Mat, Fister Micika, Frohlich Nik, Gabrovšek Mat, Grobovšek Helena, Hafner Jan, Javor Ter, Jerala Jan, Ješe Marijana, Kalan Ana, Kalan Fr, Kapus Ang, Kocijančič Jak, Koselj Jos, Kosmač Vikt, Lukovšek Ivana, Mihelič Ant, Mikel Ant, Miklavčič Jan, Pegam Franica, Perko Tom, Pezdič Ant, Pogačnik Cilka, Pogačnik Jer, Pogačnik Jan, Pogačnik Tonček, Sitar Pet., Stroj Fr., Stroj Jan., Slibar Kat, Slibar Micika, Špendov And, Špendov Fr., Špendov Jožefa, Šoberl And., Soberl Marijana, Šolar Mar, Šolar Rozalija, Zupan Janez. — Družine: Benkova, Dermičeva, Fištrova, Iletova, Jurekova, Kajžnjekova, Mikova, Špančeva, Štularjeva. – 66 -- ''Mohorjev koledar'' 1902

&lt;!-- Mohorjevega koledarja za leto 1903 ni na dLibu. --&gt;
Aljančič Valentin, župnik; Pogačnik Anton, župan; Pogačnik Josip, drž. poslanec; Šolar Fr, c. kr. avsk.; Hacin M., učiteljica; Šušnik Fr, želez. urad.; Pogačnik Filip, trgovec; Šolska knjižnica, Potočnik Mina, Aljančič Alfonz, Avsenik Iv. Mar, Beguš Primož, Benedičič Jak, Bertoncelj Jern, Bertoncelj Mat, Bohinec Jan, Bohinec Jos, Boštjančič Micika, Debelak Ant, Debelak Micika, Fajfar Mat.; Finžgar Josip, c. kr. narednik voj. godbe; Fister Micika, Fröhlich Niko, Gabrovšek Matej, Grobovšek Helena, Hafner Janez, Hrovat Micika, Ješe Marij, Jerala Jan, Justin Ivana, Kalan Fr, Knific Cilka, Kocijančič Jak, Koselj Jos, Lukovšek Ivana, Mihelič Anton, Mikel Anton, Miklavčič Jan, Pegam Franica, Perne Miha, Perko Tom, Papier Franica, Pezdič Kat, Pogačnik Jan, Pogačnik Tonček, Povšin Jos, Sitar Pet, Stroj Franc, Šlibar Katar., Slibar Micika, Soberl And, Šoberl Julika, Šolar Mar, Špendov Fr, Špendov Jožefa, Spendov Mar., Valant Jan., Zupan Jan. — Hiše: Bodlajeva, Dermičeva, Iletova, Jurčkova, Kajžnjekova, Komaričkova, Mikova, Spančeva, Štularjeva, Zdevčeva; Albinini Albin. 70 -- ''Mohorjev koledar'' 1904

Aljančič Valentin, župnik; Šolska knjižnica, Potočnik Mina, Albinini Albin, Aljančič Alfonz, Avsenek Janez, Beguš Primož, Benedičič Tak., Bertoncelj Mat., Bertoncelj Micika, Bohinec Jan. (l), Bohinec Jan. (9), Bohinec Jos., Bohinec Marij., Boštjančič Micika, Debelak Ant., Debelak Mar., Fajfar Mat., Finžgar Jos., Fister Micika, Gabrovšek Mat., Grobovšek Hel., Hacin Minka, Hartman Hel., Javor Janko, Ješe Marij., Jerala Tomaž, Justin Ivana, Kalan Fr., Knific Cilka, Kocijančič .Tak., Koselj Josip, Lukovšek Franc, Mikel Anton, Miklavčič Micika, Mohorič Martin, Pegam Franica, Pegam Sim., Papler Franica, Perne Mihael, Pezdič Kat., Pogačnik Anton, Pogačnik Filip, Pogačnik Jan., Pogačnik Jos., Pogačnik Jula, Povšin Tos., Sitar Pet., Stroj Fr., Šlibar Jern.,. Šlibar Kat., Šlibar Micika, Šušnik Fr., Šoberl And., Soberl Jula, Šoberl Micika, Šolar Marija, Špendov Fr., Špendov Jožefa, Špendov Mar., Vidic Ivana, Zupan Jan. – Hiše: Bodlajeva, Dermičeva. Jurčkova, Kajžnjekova, Komarčkova, Koširjeva, Mikova, Špančeva, Štularjeva. 71 -- ''Mohorjev koledar'' 1905 [Pod Dobravo so vključeni tudi naročniki iz Podnarta.]

Potočnik Mina, Šolska knjižnica, Albinini Albin, Aljančič Alfonz, Aljančič Valentin, Avsenek Janez, Beguš Primož, Benedičič Jak., Bertoncelj Jan., Bertoncelj Micika, Bohinec Janez, Bohinec Josip, Bohinec Marij., Boštjančič Micika, Debelak Anton, Debelak Mar., Fajfar Mat., Fister Jan., Gačnik Anton, Grobovšek Helena, Javor Janko, Ješe Marija, Justin Ivana, Kalan Fr., Knific Cilka, Koselj Josip, Lukovšek Fr., Marinšek Mar., Mikel Ant., Miklavčič Micika, Mohorič Mart., Papler Franica, Pegam Franica, Pegam Sim., Pesjak Jan., Perko Tom., Pogačnik Anton, Pogačnik Filip, Pogačnik Fr., Pogačnik Jan., Pogačnik Jos., Pogačnik Jula, Povšin Jos., Sitar Pet., Stroj Fr., Šlibar Kat., Šlibar Micika, Šušnik Fr., Šoberl And., Šoberl Jos., Šoberl Julika, Šoberl Micika, Šolar Marija, Špendov Fr., Špendov Jožefa, Špendov Mar. (Kosem), Špendov Mar., Štular Marija, Vidic Ivana, Zupan Janez. Hiše: Bodlajeva, Dermičeva, Jernjekova, Jurčkova, Kajžnjekova, Mikova, Špančeva, Štularjeva; Kapus Angela, Perne Miha, Koničarjeva hiša, Koširjeva hiša. 74 -- ''Mohorjev koledar'' 1906

''Šolska knjižnica, Potočnik Mina'', Albinini Albin, Aljančič Alfonz, Aljančič Valentin, Avsenek Janez, Balantič Jan., Beguš Primož, Benedičič Jak., Bertoncelj Jan., Bertoncelj Jan., Bertoncelj Micika, Bohinec Janez, Bohinec Josip, Bohinec Marij., Boštjančič Micika, Debelak Ant., Debelak Mar., Debelak Rok, Drol Leop., Fajfar Mat., Fister Jan., Frohlich Niko, Grobovšek Helena, Hacin Minka, Jelenec Fr., Teše Marij., Kalan Fran, Knific Cilka, Koselj Jos., Lotrič BI., Marinšek Mar., Mikel Ant., Miklavčič Micika, Mohorič Mart., Papler Franica, Pegam Franica, Pegam Sim., Perko Tom., Pogačnik Ant., Pogačnik Filip, Pogačnik Josip, Pogačnik Jula, Povšin Josip Praprotnik Mar., Sitar Pet., Stroj Fr., Šlibar Jernej, Šlibar Kat., Šoberl And.. Šoberl Jos., Šoberl Julika, Šoberl Micika, Šolar Marija. Špendov Fr., Špendov Jožefa, Špendov Mar., Štular Marija, Sušnik Fr., Vidic Ivana, Volk Ana, Volk Cilka, Zupan Jan., Zupan Micika. — Hiše: Bodlajeva, Dermičeva, Jurčkova. Kajžnjekova, Mikova, Špančeva, Štularjeva; Kapus Angela, Perne Miha, Koširjeva družina, Nagode Janez. 76 -- ''Mohorjev koledar'' 1907

Albinini Franč., Aljančič Alfonz, Aljančič Val., Beguš Primož, Benedičič Jak., Bertoncelj Jan., Bertoncelj Marija, Bohinec Janez, Bohinec Josip, Bohinec Marij., Boštjančič Micika, Debelak Ant., Debelak Mar., Drol Leop., Fajfar Mat., Fister Jan., Frohlich Niko, Hartman Hel., Hrovat Franč., Jelenec Fr., Jerala Tom., Ješe Marij., Justin Jož., Kalan Fran, Kapus Angela, Knific Cilka, Koselj Jos., Kosmač Ivana. Kotnik Ana, Lotrič BI., Marinšek Mar., Medič Mar., Mikel Ant., Miklavčič Mar., Nagode Iv., Papler Franica, Pegam Franica, Pegam Sim., Perko Tom., Pogačnik Ant., Pogačnik MI., Pogačnik Jos.ip, Potočnik Mina, Povšin Jos., Praprotnik Mar., Pretnar Hel., Sitar Pet., Stroj Fr., Sušnik Fr., Šlibar Kat., Šoberl Andrej, Šoberl Jos., Šoberl Ivana, Šoberl Mar., Šolar Mar., Šolska knjižnica, Špendov Frančišek, Špendov Jožefa, Špendov Marija, Štular Ivana, Vidic Ivana, Volk Ana, Volk Cilka, Zupan Janez. — Družine: Bodlajeva, Dermičeva, Iletova, Jurčkova, Kajžnjekova, Koničarjeva, Koširjeva, Mikova, Špančeva, Štularjeva, Vazarjeva. 75 -- ''Mohorjev koledar'' 1908

Aljančič Valentin, župnik; Pogačnik Jos., državni poslanec, Albinini Ivana, Alič Ana, Avsenik Jan., Benedičič Mih., Bertoncelj Janez, Bertoncelj Marija, Bohinec Janez, Bohinec Josip, Bohinec Marij., Boštjančič Mar., Breznik Val., Debelak Ant., Debelak Mar., Drol Leop., Fajfar Mat., Fister Jan., Fröhlich Niko, Grobovšek Hel., Hartman Hel., Hrovat Franč., Jerala Tom., Ješe Marij., Justin Jož., Kapus Angela, Knific Cilka, Koselj Jos., Kosmač Ivana, Kotnik Ana, Lotrič BI., Marinšek Mar., Mikel Ant., Miklavčič Mar., Nagode Iv., Papler Franica, Pegam Ant., Pegam Sim., Perko Mar., Pogačnik Ant., Pogačnik Filip, Pogačnik Mar., Potočnik Mina, Potočnik Ter., Povšin Jos., Praprotnik Mar., Pretnar Hel., Pretnar Franč., Sitar Pet., Stroj Fr., Sušnik Fr., Šlibar Jož., Šlibar Kat., Šoberl Andr., Šoberl Josip, Šoberl Ivana, Šoberl Mar., Šolar Mar., Šolar Marija, Šolska knjižnica, Špendov Fr., Špendov Jožefa. Špendov Marija, Štular Ivana, Vidic Ivana, Volk Cilka, Zupan Ant., Zupan Janez. — Družine: Bodlajeva, Dermičeva, Iletova, Jnrčkova, Mikova, Špančeva, Štularjeva, Vazarjeva. -- ''Mohorjev koledar'' 1909

Naročniki Mohorjevih knjig na Dobravi. Vrankar Jož., župnik; Pogačnik Jos., podpredsednik državnega zbora, Pogačnik Ant., župan; Šolska knjižnica, Pogačnik Ant., Potočnik Mina, Albinini Ivana, Avsenik Jan., Benedičič Mihael, Benedičič Mar., Berce Iv., Bertoncelj Jan., Bohinc Jan., Bohinc Jos., Bohinc Marj., Debelak Ant., Dobravec Uršula, Fajfar Mat., Fister Jan., Grobovšek Hel., Hrovat Franca, Jerala Tom., Ješe Marj., Justin Jož., Kalan Fr., Kapus Ang., Knific Cilka, Koselj Jož., Kosmač Ivana, Kotnik Ana, Lotrič BL, Marinšek M., Mikelj Eliz., Miklavčič Mar., Papler Franca, Pegam Ant., Pezdič Mica, Pegam Sim., Perné Mih., Perko Mar., Pogačnik Filip, Pogačnik Jul., Pogačnik Mar., Potočnik Terez., Povšin Jožef, Praprotnik M., Pretnar Hel., Pretnar Franca, Sitar Peter, Stroj Fr., Šlibar Katar., Šoberl Andr., Šoberl Jož., Šoberl Mar., Šolar Mar., Šolar Marija, Špendov Fr., Špendov Jan., Špendov Mar., Špendov Jožefa, Štular Fr., Štular Iv., Vidic Andr., Vrankar Roz., Zupan Ant., Zupan Jan. — Družine: Bodljajeva, Derničeva, Iletova, Jurčkova, Lenčeva, Špančeva, Štularjeva, Vazarjeva. 74 -- ''Mohorjev koledar'' 1910

Poverjenik: Vrankar Josip, župnik. Novi udje: Bohinc Ant., Košir Mar., Šoberl Jan. 66 -- ''Mohorjev koledar'' 1911

Poverjenik: Vrankar Josip, župnik. – Pogačnik Anton, Potočnik Mina, Šolska knjižnica. Novi ud: Rakovec Jožef. P. Podnart (68)-- ''Mohorjev koledar'' 1912 

Vrankar Jožef, župnik; Pogačnik Jos., podpreds. drž. zb.; Pogačnik Anton, župan; Pogačnik Ant., Šolska knjižnica, Katoliško slovensko izobraževalno društvo, Ovsenik Franč., Benedičič Miha, Berce Ivana, Bertoncelj Jan., Bohinc Jan., Bohinc Jož., Debelak Ivana, Bohinc Marij., Boštijančič And., Dobravec Urš., Drol Ant., Fajfar Matevž, Grobovšek Helena, Ješč Marij., Justin Ivana, Justin Jož., Kapus Angela, Klemen Marij., Knific Cilka, Koselj Jož., Kosmač Ivana, Kofol Ivana, Mavrer Jož., Papler Franč., Pegam Ant., Perne Mih., Perko Mar., Pogačnik Filip, Pogačnik Mar., Pretnar Fl., Pretnar Franč., Pretnar Hel., Pogačnik Jernej, Rakovec Jože, Sitar Peter, Stroj Fr., Šiibar Kat., Šoberl And., Šolar Mar., Špendov Fr., Špendov .Tan., Spendov Jožefa, Stular Fr., Štular Ivana, Vidic And., Vidic Val., Vrankar Rozalija, Zupan Anton, Zupan Jan., Ovsenik Ivana, Miklavčič Mar., Praprotnik Mar.; družine: Bodljajeva, Derničeva, Jurčkova, Špančičeva, Štulaijeva, Vazarjeva. 64 -- ''Mohorjev koledar'' 1913

Vrankar Jožef, župnik; vitez Pogačnik Josip, podpredsednik državnega zbora; Pogačnik Anton, župan; Pogačnik Anton, Šolska knjižnica, Katoliško slovensko izobraževalno društvo,  Albinini Jan., Benedičič Miha, Berce Meta, Bertoncelj Jan., Bohinc Jan., Bohinc Jož., Boštijančič Andrej, Debelak Ivana, Drol Ant., Dobravec Urš., Javor Urš., Ješe Marij., Justin Ivana, Kapus Angela, Klemen Marij., Knific Cilka, Koselj Jožef, Kosmač Ivana, Kofol Ivana, Kotnik Ana, Markelj Marija, Papler Franč., Pfajfar Matevž, Perne Mih., Perko Mar., Pogačnik Anton.; Pogačnik Filip, gostilničar; Pogačnik Mar., Pretnar BI., Pretnar Franč., Pretnar Helena, Povšin Jož., Sitar Peter, Stroj Fr., Šlibar Kat., Šlibar Jož., Šoberl And., Šolar Mar., Šolar Mar., Šolar Ant., Špendov Fr., Špendov Janez, Špendov Jožefa, Štular Fr., Štular Ivana, Vidic And., Vidic Helena, Vidic Val., Vrankar Rozalija, Zupan Jan., Ovsenik Ivana, Miklavčič Jan., Praprotnik Mar. — Družine: Bodljajeva, Derničeva, Jurčkova, Stularjeva, Grobovšek Helena, Špančičeva. — Gradišar Jan. (Pošta Podnart.). 68 -- ''Mohorjev koledar'' 1914

Vrankar Jožef, župnik; vitez Pogačnik Josip, podpreds. drž. zb.; Pogačnik Anton, župan; Pogačnik Anton, Šolska knjižnica, Katoliško slovensko izobraževalno društvo, Alič Ana, Benedičič Mar., Bertoncelj Jan., Bohinc Ant., Bohinc Ana, Bohinc Jož., Boštijančič And., Debelak Ivana, Drol Ant., Dobravec Urš., Fister Jan., Jerala Jan., Ješe Jak., Ješe Frančiška, Ješe Marija, Justin Ivana, Kapus Angela, Klemen Marij., Knific Cilka, Koselj Jožef, Kosmač Ivana, Kotnik Ana, Papler Franč., Pfajfar Matevž, Pfajfar Mar., Pogačnik Jernej; Pogačnik Filip, gost.; Pogačnik Franč., Pogačnik Marija, Pretnar Fl., Pretnar Frančiška, Pretnar Helena, Praprotnik Marija, Sitar Peter, Stroj Fr., Šlibar Ivana, Šlibar Kat., Šolar Mar., šolar Ant., Špendov Franc, špendov Janez, Špendov Jožefa, Štular Fr., Vidic Andr., Vidic Hel., Vidic Valent., Volk Fr., Vrankar Rozal., Zupan Fr., Zupan Jan., Ovsenik Ivana, Miklavčič Jan. — Družine: Bodljajeva, Derničeva, Jurčkova, Grobovšek Helena, Spančičeva, Gradišar Jan., Bohinc Alojzij, Povšin Jož., Perne Mihael, Papler Lucija. -- ''Mohorjev koledar'' 1915

Vrankar Jožef, župnik; Pogačnik Anton, Šolska knjižnica; vitez Pogačnik Josip, podpredsed. drž. zb.; Pogačnik Anton, župan; Katoliško slovensko izobraževalno društvo, Albinini Albin, Alič Ana, Benedičič Mihael, Benedičič Mar., Bohinc Anton, Benedičič Brezov., Bohinc Jan., Bohinc Jož., Boštijančič And., Debelak Ivana, Drol Ant., Dobravec Urš., Hrovat Ant., Grobovšek Helena, Jerala Jan., Ješe Jak., Ješe Frančiška, Ješe Marija, Justin Ivana, Kapus Angela, Klemen Marij., Knific Cilka, Koselj Jožef, Kosmač Ivana, Paplar Franč., Perko Mar., Pfajfar Matevž, Pfajfar Marija, Pegam Mar., Pogačnik Fil., Pogačnik Franč., Pretnar Fl., Pretnar Frančiška, Pretnar Hel., Rotar Jož., Sitar Peter, Stroj Fr., šlibar Ivana, Šlibar Kat., Šolar Mar., Špendov Fr., Špendov Jan., Špendov Marija, Špendov Jožefa, Štular Franč., Štular Franc, Štular Jožef, Vidic Andr., Vidic Hel., Vidic Valent., Vrankar Roz., Zupan Jan., Ovsenik Ivana, Miklavčič Janez; družine: Bodljajeva, Jurčkova, Špančičeva; Gradišar Jan., Paplar Lucija, Pogačnik Fr., Pirc Mar., Praprotnik Mar., Lotrič Blaž, Bertoncelj Jan., Šolar Mar., Balantič Jan., Kompoš Irena, Borce Ant., Kotnik Ana, Benedičič Mar., Perne Mihael. 3 + 74 = 77 -- ''Mohorjev koledar'' 1916

Poverjenik: Vrankar Jožef, župnik. — Pogačnik Anton, Šolska knjižnica, — Nov ud: Oman Helena. 3 + 65 = 68 -- ''Mohorjev koledar'' 1917

Pogačnik Anton (2295), Šolska knjižnica (1083). — Novi udje: Klavžar Jan. (2810), župnik; Berce Ivana, Bertoncelj Ter., Rozman Sim., Kejžar Marko, Boštijančič Jan., Povšin Jož., Zupan Fr., Pogačnik Silv., Mrak Hel., Božič Mar., Bohinc Ana. (P. Podnart.) 3+87 = 90 -- ''Mohorjev koledar'' 1918

===&lt;font color=green&gt;Društveno in družabno življenje&lt;/font&gt;===

{|
|[[File:Prosvetno društvo Dobrava pri Kropi.jpg|thumb|Prosvetno društvo Dobrava pri Kropi. Arhiv Rok Gašperšič]]
|}

*Društva. Politični okraj Radovljica: Dobrava pri Kropi: Katoliško slov. izobraževalno društvo. 
*Šolski okraj Radovljica: Davčni okraj Radovljica: Dobrava pri Kropi: Kadunc Anton. 
*Dekanija Radovljica: Župni urad na Dobravi (s. Radovljica). Župnik: Vrankar Jožef
*Zadruge: Dobrava pri Kropi — Hranilnica in posojilnica.
*Hoteli in prenočišča: Srednja Dobrava, p. Podnart (150), Pogačnik Filip, 2. 
*Dobrava, O Ovšiše, P Podnart, SG Radovljica. 5 
*Dobrava Spodnja (Unter-Dobrawa), O Ovšiše, P Podnart, SG Radovljica.
*Dobrava Srednja (Mitter-Dobrawa), O Ovšiše, P Podnart, SG Radovljica. 
*Dobrava Zgornja (Ober-Dobrawa), O Ovšiše, P Podnart, SG Radovljica. 
*Misače, O Ovšiše, P Podnart, SG Radovljica. 
*Lipnica, O Aržiše [?], P Podnart, SG Radovljica. 
-- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EEQRBZF6/a8c0d82e-426c-4fa6-98bc-b2b592b44dd3/PDF ''Adresar'': 1. splošna naslovna knjiga za Kranjsko, 1912]

'''Wandervorträge.''' Im politischen Bezirke Radmannsdorf werden für das heurige Jahr an
folgenden Tagen und Orten thierärztliche Wandervorträge
abgehalten werden: Am 10. Juni in Assling, am
17. Juni in Kronau, am 24. Juni in Görjach, am
29. Juni in Mitterdobrava, am 1. Juli in Lees und
am 3. Juli in Mitterdorf in der Wochein, jedesmal nach
dem heil. Segen nachmittags. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-28D0OMLO/f82bca3f-cbac-43de-bae4-02c7604e4c7e/PDF ''Laibacher Zeitung'' 10. 5. 1900]

'''Thierärztlich e Wandervorträge'''
wurden im politischen Bezirke Radmannsdorf für
das heurige Jahr in Assling, Kronau, Görjach, Mitterdobrava, Lees und Mitterdorf in der Wochein abgehalten.
In den Vortragen wurden insbesondere die rationelle
Pferde-, Rindvieh- und auch Schweinezucht, die Aufzucht,
Stallhygiene und Fütterungslehre behandelt. Hiebei wurden
auch die ansteckenden Thierkrankheiten und Thierseuchen
besprochen, deren Krankheitserscheinungen genau beschrieben
und die Viehzüchter über die wichtigsten gesetzlichen Bestimmungen, betreffend die Anzeige und die Handhabung
der veterinär-polizeilichen Maßregeln, belehrt. Zugleich
wurden Demonstrationen bezüglich der Parasitologie, auch
der pflanzlichen, vorgenommen. Der Besuch der Vorträge
war im allgemeinen ein befriedigender; besonders lebhaft
gestaltete sich derselbe in Gürjach, Mitterdorf und Mitterdobrava. In Mitterdorf belief sich die Zahl der Zuhörer auf beiläufig 120, in Görjach auf 90 und in
Mitterdobrava auf 60. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y7F5EM0L/ce657da2-8c85-4da0-b916-12938dd2baac/PDF ''Laibacher Zeitung'' 14. 7. 1900]

'''Podružnica c. kr. kmetijske družbe na Dobravi pri Kropi''' priredi v nedeljo, dne 9. kimavca 1900, ob treh popoldne srečkanje pri g. A. Pogačniku (Valentincu), gostilničarju v Podnartu. Spored: 1. Ob treh se prične prodaja listkov. 2. Med prodajo listkov bode petje in godba. 3. Ob šestih se bodo delili dobitki. 4. Po (5. uri se prične ples. Darila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCWEKQF4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1900&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Gorenjec'' 1. 9. 1900 (1/34)]

'''Katoliško izobraževalno društvo'''. Katoliški krogi pod vodstvom dr. Janeza Evangelista Kreka so leta 1897 kot prvo na Gorenjskem ustanovili Delavsko katoliško prosvetno društvo v Kropi, ki so mu sledili [...] leta 1900 na Dobravi pri Kropi [...] društva so postopoma začela postavljati ljudske ali prosvetne domove, v katerih so imela tudi
svoje knjižnice. Le-te so izšle iz že obstoječih župnijskih knjižnic. -- Jure Sinobad: Sto let javne knjižnice v Radovljici. -- [http://www.rad.sik.si/wp-content/uploads/2014/04/linhartovi18.pdf ''Linhartovi listi''  5/18 (30. maj 2006), 1–4] 

'''Iz zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev.''' Delegate so dosedaj prijavila ta-le društva: III. Radovljiško učiteljsko društvo: 4. gdč. Marija Hacin, učiteljica — Dobrava pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMEIBKCZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1900&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Učiteljski tovariš'' 20. 7. 1900 (40/21)]

'''Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.''' Za nove ude so se zglasili in bili sprejeti: Markovšek Edvard, učitelj v Ljubnem; Bohinjec Ivan, posestnik v Ljubnem; Kokalj Ignacij, posestnik v Ljubnem; Rotar Ivan, posestnik v Dvorski vasi; Juvanec Josip, posestnik v Dvorski vasi; Grilc Anton, posestnik v Hrašah, Verhunc Josip, posestnik v Hrašah, Vovk Frančišek, posestnik v Hrašah; Pernuš Josip, posestnik v Lescah; Wucherer Ivana, posestnica v Lescah; Kunčič Frančišek, posestnik v Lescah; Legat Frančišek, posestnik v Lescah; Filip Pogačnik, posestnik in trgovec na Dobravi; Anton Debelak, posestnik na Zg. Dobravi; Matevž Fajfar, posestnik na Dobravi; Ivan Gradišar, posestnik in tesar v Zalošah; Jakob Kocijančič, posestnik na Otočah; Ivan Avg. Pogačnik, mizar v Zalošah; Andrej Šoberl, posestnik na Zg. Dobravi; Josip Šoberl, posestnik na Zg. Dobravi; Ivan Zupan, posestnik in mizar v Zalošah; Frančišek Pogačnik, kolarski mojster na Dobravi; Avg. Pezdič, posestnik v Otočah; Avsenik Ivan, posestnik na Zgor. Dobravi; Pretnar Ivan, posestnik na Zgor. Dobravi; Miklavčič Ivan, posestnik in mlinar v Podnartu. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-03LMV9X4/a74f728d-24a2-47cb-9410-4e63900b8c60/PDF ''Kmetovalec'' 15. 1. 1901]

'''Veselico priredi''' podružnica c. kr. kmetijske družbe na Dobravi pri Podnartu v nedeljo, dne 7. septembra 1902 v prostorih g. Antona Pogačnika v Podnartu. Spored: 1.) Tamburanje slavnega tamburaškega zbora iz Ljubljane. 2.) Petje. 3.) Srečkanje. 4.) Deklamacija: Svoj čolnič otmimo! 5.) Igra: Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček (igrajo domači dijaki). 6.) Ples. 7.) Prosta zabava. Začetek ob treh popoldne. Darila se hvaležno sprejemajo. Čisti dohodek je namenjen v društvene namene. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. -- ''Gorenjec'' 6. 9. 1902

'''Imenik članov &quot;Slovenskega planinskega društva&quot; 1901.''' l. VI. Radovljiška podružnica. b) Redni člani: Aljančič Valentin, župnik na Dobravi pri Kropi. -- ''Planinski vestnik'' 1902 (8/3)

'''Pokrovitelji Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani,''' ki so po § 4 . a) družbinih pravil vplačali vsaj po 200 kron. 7. Gosp. Alijančičeva Marija na Dobravi pri Kropi, 1896. 1., Kranjsko 17. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYZQHQF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1902&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Vestnik Šolske družbe sv. Cirila in Metoda'' 1902 (11/12–15)]

'''Veselica v gostilni Pogačnik.''' Veselica se priredi v svrho poprave pešpota od Otoč do Dobrave, Krope in Kamnegorice v gostilniških prostorih A. Pogačnika v Podnartu dne 13. septembra 1903. Spored: Petje, godba, ples, srečkanje in prosta zabava. Dobitki za srečkanje se hvaležno sprejemajo. Začetek ob 3. uri pop. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. -- ''Gorenjec'' 12. 9. 1903

{|
|[[File:Gostilna pri Valentinu Dobrava 1900.jpg|thumb|left|500px|Gostilna pri Valentinu na Srednji Dobravi 1900]]
| Gostilničar Filip Pogačnik (sošolec Ivana Kocijančiča iz Lipnice) je napisal in podpisal tekst na razglednici. Cesta levo vodi proti Lipnici in Kropi oz. na Zgornjo Dobravo, desna pa mimo cerkve na Mišače. Stavba na desni strani je gospodarsko poslopje, ki je bilo del kompleksa Pogačnikovega posestva. Za drevesi se vidi mežnarija. -- Simon Pirc 23. 6. 2015 -- Valentinov hlev še stoji, hiša, v kateri je bila gostilna, pa je bila okrog 2010 podrta in na njenem mestu zgrajena nova stanovanjska hiša. Ute na razpotju ni več, v 60. letih 20. stoletja pa je še stala. Na desni sličici je Andrejčeva kmetija, zadaj masiv Jelovice, Triglav in Rjavina. Panorama s cerkvijo na levi sličici je narisana bolj svobodno; za cerkvijo proti jugu so hribi nad Besnico, levo Šmarjetna gora in Jošt. Pred gostilno je &quot;cesarska lipa&quot;, posajena 31. marca 1898. -- M. Hladnik, Joško Resman -- Razglednico hranijo v kranjski knjižnici, v osebnih arhivi, objavljena pa je bila tudi v knjigi Franc Rozman: ''Pozdrav iz slovenskih krajev – dežela in ljudje na starih razglednicah: Gorenjska''. Ljubljana: MK, 1987.
|}

'''Izkaz udov.''' Pogačnik Filip, Dobrava pri Kropi -- ''Slovenski čebelar'' junij 1903

'''Igra Divji lovec.''' Dobravski fantje in dekleta prirede v nedeljo, dne 14. avgusta igro »Divji lovec«, pri g. Pogačniku na Dobravi. Začetek ob polu 4, uri popoldan. Igra se vrši v prid nesrečnim pogorelcem in se ponavlja dne 16. avgusta. Prične se ob 2. uri popoldan. Konec te igre tombola. Vstopnina: Numerirani sedeži 80 h, ostali 50 h, stojišča 20 h. Ker je čisti dobiček namenjen za pogorelce, se preplačila hvaležno sprejemajo. K mnogoštevilni udeležbi vabijo fantje in dekleta. -- ''Gorenjec'' 13. 8. 1904

'''Na Dobravi pri Kropi so se postavili dne 14. in 16. avgusta.''' Domači mladeniči in dekleta so hoteli po možnosti priskočiti v pomoč revnim pogorelcem, katerih je letos, žal, po Kranjskem jako veliko. In v ta namen so priredili dve gledališki predstavi. Igrali so znano igro „Divji lovec.&quot; Igra ie za priproste igralce, ki se še nikdar niso sukali na odru, jako težka, vendar so jo pogodili jako dobro. Drugo pot si morda izbero igro, ki bode primernejša v zabavo občinstva, ker mnogi se raje smejejo, nego pretakajo solze. Sicer pa vsa čast jim, ki se iz ljubezni do trpečega sobrata niso zbali velikega truda in dela. -- ''Domoljub'' 7. 9. 1904

'''Stanje našega društva''' [Slovensko katoliško društvo za radovljiški okraj] je sledeče: Členov šteje 1012. Do lanskega leta je bila na prvem mestu gorjanska fara, letos jo je za enega člana prekosila bohinjska Srednja vas, katera sama šteje 146 članov. V Ovsiški fari ima primerno jako veliko članov, ker je fara zelo maihna — namreč 27. Srednja Dobrava ima 24 članov. Vsak član po g. župniku plačuje na leto 160 K Za ta denar prejema »Domoljub«, za katerega društvo plača K 1,20. -- ''Slovenec'' 33/231 (9. okt.) 1905

'''Izraz najsrčnejše zahvale''' naj blagovolijo sprejeti sledeči cenjeni odjemalci, ki so nam s Svojim priporočilom Vydrove žitne kave (od 20. decembra 1904 do 20. januvarja 1905) pridobili novih naročnikov: [...] Filip Pogačnik, trgov. i posest., Dobrava pri Podnartu. -- ''Domači prijatelj'' 1. 2. 1905

'''&quot;Slovenske Šolske Matice&quot; upravni odbor in imenik društvenikov.''' Šolski okraj Radovljica: [...] Hacin Marija, učit., Dobrava. [...] Šole ljudske: [...] Dobrava pri Kropi -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XOV09WD5/c0d65091-9c40-42eb-a4b9-f678eb85f028/PDF ''Pedagoški letopis za leto 1905'' (letnik 5)]

'''Živinozdravniška predavanja''' v radovljiškem okraju se vrše [...] in dne 24. sept. na Dobravi pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BIN09P97/d54edca4-4fbe-4e56-bc13-9623cbbff7a8/PDF ''Gorenjec'' 26. 8. 1905 (6/34)]

'''Imenik podružnic z izkazom poslanih doneskov za 1903. leto.''' 18. Kropa-Kamna Gorica-Dobrava: Ustanovljena z minist. odl. dne 30.	marcija l. 1886., št. 4774.	1. Ignacij Zupan, izdelovatelj orgelj v Kamni Gorici; 2. Fr. Šolar, tajnik zadruge v Kropi; 3.	Josip Korošec, nadučitelj v Kropi. Pokrovitelji 4, ustanovnikov	8, skupaj 12. — Za l. 1903. &lt;br&gt;
Pokrovitelji družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki so po § 4. a) družbinih pravil vplačali vsaj po 200 kron, [...] 11. Gosp. Alijančičeva Marija na Dobravi pri Kropi. &lt;br&gt;
129. Podružnica Kropa-Kamna-Gorica-Dobrava št. 1. &lt;br&gt;
130. Ista št. II.&lt;br&gt;
131. Ista št. III. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KYKMILAR/188eb423-f72b-44ac-bb5d-28ffc56eea0e/PDF ''Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda'' 1905, št. 2]

'''Imenik podružnic z izkazom poslanih doneskov za 1904. leto.'''19. Kropa-Kamna gorica-Dobrava: Ustanovljena z minist. odl. dne ' 30. marcija l. 1886., št. 4774. — Pokrovitelji 4, ustanovnikov 8, skupaj 12. — V 1904. 1. —K.&lt;br&gt;
Pokrovitelji: [...] Gosp. Alijančičeva Marija na Dobravi pri Kropi.&lt;br&gt;
145. Podružnica Kropa-Kamna-Gorica-Dobrava Št. I.
146. Ista Št. II.&lt;br&gt;
147. Ista Št. III.&lt;br&gt; -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IVZPCFRY/0b556428-1a7c-4bb6-960d-8e3b8bad3ae1/PDF ''Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda'' 1906, št. 3]

Pokrovitelji 4, ustanovnikov 8, skupaj 12. V 1905 I. —K. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HLAYTDBL/803a0f0c-5d5f-44b9-8911-1f4938e14037/PDF ''Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda'' 1907 (št. 4)], ''Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda'' 1908, št. 5, ''Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda'' 1909, št. 6

'''Radovljiška planinska podružnica''' delo tudi letos vrlo napreduje. Ta mesec je postavila na Bledu v bližini hotela »Toplice« na najbolj obljudenem kraju krasno prenovljeno tablos posnetki najlepših točk iz okrilja nove železnice. Na to opozarjamo vse planince in ljubitelje krasot naše lepe Gorenjske. Nove tablice je postavila pri Rupretovi gostilni na Bledu za pot v Vintgar in v Rečico, nadalje na hiši g. Repeta za pot v Ribno, v Radovljico in na Babji zob. Tudi na Jamniku nad Kropo je postavila dvoje tablic, istotako v bližini Dobrave pri Kropi. Lani razbito tablo pri gozdni poti na Mošnje in Brezje je nadomestila z novo, nasproti šoli v Mošnjah pa pritrdila novo tablico za pot v Radovljico. Na novo je zaznamovala pot iz Podnarta k »Rimskemu studencu« in k slapu Nemiljščice, nadalje iz Podnarta na Dobravo. S tem bode gotovo ustreženo številnim izletnikom in letoviščnikom. -- ''Gorenjec'' 30. 6. 1906

'''Na Dobravi pri Kropi bo,''' kakor vsako leto, 16. avgusta, na dan sv. Roka, navaden shod. Letos bodo sv. Roka počastili v krasno Preslikani cerkvi. Sv. maše bodo od 6. ure naprej; ob 10. uri pa bo imel slovesno opravilo znani govornik P. Klement Grampovčan. -- ''Domoljub'' 9. 8. 1906

'''Veselica se priredi v Otočah''' v gostilniških prostorih g. R. Žumerja v nedeljo, dne 9. septembra 1906. Spored: Godba. Srečkanje, licitacija. Petje. Prosta zabava. Začetek ob 3. uri popoldne. Čisti preostanek je namenjen za popravo pešpoti z Otoč na Dobravo, Kropo in Kamno gorico. Preplačila in darila se najhvaležneje sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. -- ''Gorenjec'' 7. 9. 1906

'''Javen shod in občni zbor »Katoliškega slovenskega društva za radovljiški okraj« na Bohinjski Beli.''' Iz letnega poročila tajnika in blagajnika gospoda Matije Mrak: V preteklem letu je društvo priredilo štiri shode, dva na Jesenicah, v Ovsišah in Gorjah. Govorili so: Dr. Susteršič, Pogačnik, dr. Krek, dr. Lampe, Ažman, Zabukovec, Mrak. Članov je štelo društvo 898, kateri se po župnijah takole porazdele: Srednja vas 143, Gorje 125, Boh. Bistrica 100, Grad 95, Jesenice 57, Radovljica 50, Mošnje 45, Bohinjska Bela 4.3, Breznica 40, Koroška Bela 33, Dobrava pri Kropi 28 -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A6YLKVVZ/526e1b4e-c690-41af-9d4a-500cd40463d0/PDF ''Slovenec'' 13. 12. 1906 (34/285)]

'''Z občnega zbora »Katoliškega političnega društva« v Radovljici.''' G. tajnik Mat. Mrak poda letno poročilo. [...] Naročnina na Domoljuba. Naše društvo je štelo v preteklem letu nad 800 članov. Kakor druga leta tudi letos še od nekaterih čč. gg. zaupnikov nisem še dobil članarine. Upam, da to store v najkrajšem času, da bom mogel konečno urediti račun v tiskarno glede naročnine Domoljuba: Doneske sem sprejel iz sledečih fara: [...] Dobrava pri Kropi 25 [...] skupaj 843 članov. -- ''Slovenec'' 14. 10. 1907, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-B5RHH1I0/0ddf15cb-2d5a-4656-a66e-2f1a6c7b093f/PDF ''Domoljub'' 17. 10. 1907 (20/42),] ''Slovenec'' 14. 10. 1907 (35/237)

'''Poučno predavanje o kmetijstvu''' in cepljenju prašičev zoper bolezen „rdečico&quot; bode v nedeljo, 26. t. m. v šoli na Dobravi pri Kropi. Predavala bodeta gospod ravnatelj Pirc in g. živinozdravnik Ribnikar. Začetek ob 9. dopoldne. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5MCO5CD/ab2c0ac7-4671-4801-b542-98fa2f9e3f71/PDF ''Slovenski narod 1. 2. 1908 (41/26)]

'''Javen shod''' priredi katoliško slovensko društvo za radovljiški okraj na Dobravi pri Kropi v nedeljo, 14. t. in., ob pol uri popoldne. Zborovalo se bode ob lepem vremenu na vrtu pred župniščem, sicer v župnišču. Na shodu se bodo obravnavala splošno gospodarska organizatorična vprašanja in politične zadeve bližnje okolice. K obilni udeležbi vabi vse somišljenike S. L. S. — Odbor. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5IF4XZUU/8def49e7-4835-4128-b743-902a79564615/PDF ''Slovenec'' 11. 6. 1908 (36/133)]

'''Shod na Dobravi pri Kropi.''' Včeraj je sklicalo katoliško politično društvo za radovljiški okraj shod na Dobravo pri Kropi. Shod je bil mnogoštevilno obiskan. Predsedoval je društveni odbornik g. Hafner. Dr. Lampe je poročal o volivni reformi in o najnujnejših delih bodočega deželnega zbora v korist kmečkemu stanu. S. L. S., ki pride do večine v deželnem zboru, bo dokazala, da je vredna ljudskega zaupanja. Če tudi bo liberalna stranka propadla, pa ne bo manjkalo hudih bojev tudi v bodoče. Pod politično zastavo liberalizma premagani nasprotnik zbira svoje moči k verskemu boju, kakor nam dokazuje agitacija za takozvano »svobodno misel«, ki je prodrla že tudi med gosposko ženstvo in med mladino. Najneumnejše zgodovinske laži proti katoliški cerkve se razširjajo; kot zgled, kako se dela, omenja govornik, kaka predavanja prirejajo ljubljanske liberalne ženske. Drugo sredstvo, s katerim hočejo liberalci razbiti edinost kmečkega stanu in dobiti zopet moč nad njim, je pa politično zadružništvo s svojo liberalno zvezo. V dolgih letih težkega boja si je priboril kmečki stan neodvisnost in slogo, in zato smatramo vsakoga, ki dela za liberalna društva, kot strupenega sovražnika kmečkega stanu in poštenega zadružništva in se ga bomo znali iznebiti. G. Hänigmann priporoča Dobravcem, da si naj osnujejo svojo posojilnico, ki bo brez dvoma dobro prospevala in celemu okraju mnogo koristila. G. Vrankar pozdravlja to misel, in takoj se je sestavil odbor mož, ki bodo ustanovili posojilnico. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0YNLZ2GG/f1ee6d96-d449-4fd6-8fe5-32b2d457c397/PDF ''Slovenec'' 15. 6. 1908 (36/136)]

'''Sokolski izlet na Dobravo.''' Izlet »Sokola« v Kranju na Dobravo se vrši jutri. Odhod z opoldanskim vlakom, povratek zvečer. Telovadba: a) proste vaje, b) telovadba na orodju, bode ob 4. uri popoldne. Na ta izlet opozarjamo slavno občinstvo, ki vemo, da rado poleti ob nedeljah popoldne na prijazno Gorenjsko in v gostilni pri Valentinu postregli nas bodo z dobro kapljico in jestvinami. Vsakdo naj si toraj izbere v nedeljo kot izletno točko Dobravo, do kamor je iz postaje Otoče 20 minut. -- ''Gorenjec'' 13. 6. 1908

'''Shodi so se vršili''' na Dobravi pri Kropi, kjer je govoril dr. Lampe o volivni reformi in o najnujnejših delih bodočega deželnega zbora v korist kmečkemu stanu. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T68TGV75/cff92dca-abf7-4fe4-85dc-d78cf0193817/PDF ''Slovenec'' 20. 6. 1908 (36/140)]

'''»Društvo za oskrbo in varstvo sirot« v sodnem okraju Radovljica.''' V odbor tega društva, ki je imelo svoj ustanovni občni zbor dne 13. t. m. so bili soglasno voljeni gg.: vodja okraj. sodišča v Radovljici Anton Nagode, posestnik Fr. Dolžan in učitelj Iv. Šega za Radovljico, za okolico pa veleposestnik I. Papler, župnik I. Piber in A. Pogačnik, župan iz Dobrave pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7XV4TJXB/62c05cdc-c357-419e-90f3-f357885f3870/PDF ''Slovenski narod'' 27. 6. 1908 (41/148)]

'''Radovljiški Sokol na Dobravi.''' Naš »Sokol« je poletel prvič dne 14. t. m. na Dobravi pri Kropi. Na ta sestanek so se sešla tudi bratska društva iz Kranja, Škofje Loke, Jesenic in Tržiča. Javne telovadbe se je udelžilo 46 »Sokolov», v kroju je bilo 64 udov, a skupno število »Sokolov« in »Sokolic« je bilo okrog 150.— Dan je bil prekrasen, domačega ljudstva je bilo naravnost ogromno, ki se je čudilo dovršenemu izvajanju prostih vaj in vaj na orodju. Mimogrede omenjamo, da je ta dan zborovalo kat. pol. društvo za radovljiški okraj na župnijskem dvorišču in C okr. glavarstvo v Radovljici je odredilo vse potrebno, da se prepreči vsak morebitni nepotrebni spopad, kajti glavarstvo je menda tu vpoštevalo one grožnje, ki jih je zapisal svoje dni »Slovenec« povodom izleta ljubljanskega »Sokola« v Škofjo Loko. Toda Dobravci so spoznali, da je »Sokol« prav pohleven ptič, in v tako kratkem času se je razvilo prav nepresiljena domača zabava. Pri odhodu so nam klicali vrli domačini prisrčni »na svidenje v kratkem«, kar smo jim radovoljno obljubili. Omenjamo le še to, da je godba požarne brambe iz Krope prav marljivo svirala ves čas našega bivanja na Dobravi. — Nala želja je. Še mnogo takih izletov, a vsak izlet se združi z javnim predavanjem v pomenu »Sokolstva« in »Sokol« pridobi v kratkem nepremagljiv vpliv med preprostim narodom. -- ''Gorenjec'' 27. 6. 1908

'''Kranjski Sokol na Dobravi.''' Telovadno društvo »Sokol« z ženskim oddelkom v Kranju je priredilo predpreteklo nedeljo, dne 14. junija t. l., svoj popoldanski izlet, spojen z javno telovadbo, na Dobravi pri Podnartu. Povabilo se je tem potom, tudi vsa druga gorenjska sokolsba društva na sodelovanje, in temu vabilu so se odzvala sokolska društva z Jesenic, Radovljice in Škofje Loke, katera društva so se udeležila tega izleta korporativno (skupaj 64 Sokolov v kroju). Kakor smo poročali že v zadnji številki »Gorenjca« se je odpeljal kranjski »Sokol« iz Kranja z vlakom ob 12.31 do Podnarta, odkoder je odkorakal skupno s člani škofjeloškega »Sokola« na Dobravo. Ob 4. uri popoldne so dospeli člani »Sokola« z Jesenic in Radovljice ter zelo mnogo drugih izletnikov, kateri so prihiteli, da vidijo javno telovadbo. Kmalu po prihodu teh dveh društev se je vršila izkušnja za odstop in pristop k prostim vajam. Točno ob 5. uri pa so bratje telovadci že korakali ob zvokih koračne godbe iz Krope k javnemu nastopu. Nastopili so najprej v prostih vajah na štetje (izvajalo 42 telovadcev). Izvajale so se proste vaje za letošnji zlet gorenjskih sokolskih društev v Kranj. Glede prostih vaj moramo omeniti, da so se iste izvajale dokaj dobro, vendar bi bilo želeti, da bi bratje vaditelji obračali še veliko večjo pozornost na te proste vaje, saj njihov trud ne bode zastonj, kajti ravno s temi prostimi vajami morajo sokolska društva pokazati tu v Kranju, kaj zmore sokolska disciplina in vztrajnost telovadcev. Potem so nastopili z vajami na orodju brez menjave. Na orodju sta nastopih sokolski društvi Kranj in Radovljica ter nekaj članov jeseniškega in škofjeloškega »Sokola«,in sicer iz Kranja 4 vrste, iz Radovljice tri vrste. Z orodno telovadbo je lahko vsakdo povsem zadovoljen, bratje telovadci obeh društev, kakor tudi posamezni telovadci »Sokola« z Jesenic in Škofje Loke, kateri so telovadili v vrstah »Sokola« iz Kranja, so se pokazali čile in vnete za napredek telovadbe slovenskega sokolstva. Po orodni telovadbi je nastopil vaditeljski zbor »Sokola« iz Jesenic, Kranja in Škofje Loke na drogu z izbranimi in prostovoljnimi vajami, bratje vaditelji so se pokazali na drogu gibčne in so želi za tako izvajanje vaj mnogo pohvale. Po končam telovadbi je vse odšlo na vtt rodoljubnega gostilničarja g. F. Pogačnika, kjer se je kmalu razvila neprisiljena zabava. Slišali smo tudi dve napitnici, in sicer sta govorila brat dr. Janko Vilfan, kot starosta radovljiškega »Sokola« in brat Janko Sajovic, kot starosta kranjskega »Sokola«, kateri se je med drugim zahvalil tudi gospicama Anici Božičevi in Ivanki Medicevi, ki sta po končani telovadbi odičili brate Sokole s krasnimi šopki. — Zal, da je le prehitro prišel čas odhoda, in posloviti smo se morali od prijazne vasi in oditi na kolodvor. Koncem naj še omenimo sl. godbo iz Krope, katera je neumorno igrala med telovadbo kakor tudi pri prosti zabavi. Upamo torej, da se priredi še več takih skupnih izletov, kjer se spoznavamo bližje in širimo po širni Gorenjski sokolska idejo. Na zdar! -- ''Gorenjec'' 27. 6. 1908

'''Z Dobrave pri Kropi.''' Tu smo ustanovili pretekli teden hranilnico in posojilnico. Zanimanje za njo ie bilo takoj v pričetku veliko in ljudstvo je hvaležno, da smo se lotili tega dela. Načelstvo je v dobrih rokah gosp. župnik, načelnik, odborniki pa: Franc Merčun, posestnik v Ljubnem, Viktor Muser, posestnik na Ovšišah, Jakob Ješe. posestnik na Spodnji Dobravi, Jožef Koselj, mežnar in posestnik, Marko Kejžar, posestnik na Zgornji Dobravi, Martin Mohorič v Mišačah. Uradni dnevi so ob nedeljah popoldne in v četrtek dopoldne. -- ''Domoljub'' 20. 8. 1908

'''Telovadno društvo »Sokol« z ženskim oddelkom''' v Kranju priredi od dne 27. na 28. t. m. nočni peš-izlet iz Lesec k Savici. Odmori so določeni na Bohinjski Beli, Bohinjski Bistrici in hotelu »Zlatorog«. Dne 14. junja pa se vrši, kakor čujemo, popoldanski izlet s telovadbo na Dobravi pri Podnartu. Pri tem izletu nastopi prvič radovljiški Sokol. -- ''Gorenjec'' 16. 5. 1908

'''Redni letni občni zbor »Katoliškega slovenskega društva za radovljiški okraj«.''' Nadaljne javne shode smo imeli na Jesenicah, na Dobravi pri Kropi in na Bohinjski Bistrici. Neobhodno je bil potreben shod na Dobravi, na katero se je letos vrgla agitacija naših domačih liberalcev. Shod je imel lep uspeh. Ustanovila se je na Dobravi nova rajfajznovka ter tako spopolnila gospodarska organizacija našega okraja. Na Bohinjski Bistrici je bil shod o priliki zborovanja »Slomškove učiteljske zveze«. Govorila sta poslanca Pogačnik in Jaklič. [...] Naše društvo je štelo v preteklem letu, v kolikor sem do sedaj dobil poročil od gg. zaupnikov, 1003 člane. Ti se po farah razdele takole: Radovljica 51, Leše 23 [...] Dobrava pri Kropi 28 -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BBGS55YN/8f92abc3-c9e1-47cf-b887-4915012050e8/PDF ''Slovenec'' 16. 11. 1908 (36/264)]

'''Veselica na Dobravi pri Podnartu.''' Opozarjamo na veselico, ki jo priredi v nedeljo dne 1. avgusta podružnica Ciril in Metodove družbe za Dobravo, Ljubno, Podnart, Kropo in Kamno gorico v priljubljeni gostilni g. Filipa Pogačnika na Dobravi. Kdor se hoče ta dan razvedriti in se drugače dobro zabavati, naj ne zamudi priti na Dobravo. Poleg godbe in petja je toliko raznih zabavnih točk, da se občinstvo gotovo ne bo dolgočasilo. Srečolov je tako bogato opremljen, da mora dobiti skoro vsak listek. Ker je ta veselica v tem času velikega pomena, naj vsaka zavedna Slovenka in vsak zaveden Slovenec stori svojo narodno dolžnost. Tem potom se vsa društva naprošajo, da vpoštevajo ta dan ter se udeleže veselice.

Narodne prireditve jutri, v nedeljo, 1. avgusta 1909: [...] Na Dobravi pri Podnartu: Ciril-Metodova veselica -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZJZM87WN/7cad8326-4a18-44ef-8811-db7c7675fa49/PDF ''Gorenjec'' 31. 7. 1909 (10/31)]; ''Slovenski dom'' 31. 7. 1909

'''Posnemanja vredno predpustno veselico''' prirede »Dobravski in rodoljubje podnartovski« dne 6. svečana v prostorih g župana Antona Pogačnika v Podnartu in sicer prebitek za ubogo rodbino Cijazino iz Dobrave pri Podnartu. — Dne 24. grudna 1908 raztrgalo je moža očeta kot tovarniškega delavca, na drobne kose v tovarni na Savi pri Jesenicah Antona Debelaka, kočarja iz Dobrave pri Podnartu. Zapustil je ženo (nosno), katera je na smrtni postelji s tremi malimi otročički in dvema starima ženicama vsaka nad 70 let stara. Prireditelji najvljudneje vabijo slavno občinstvo, da se te prekoristne veselice v obilem številu udeležite. -- ''Slovenski narod'' 3. 2. 1909

'''»Slovenske Šolske Matice« upravni odbor in imenik društvenikov.''' Šolski okraj Radovljica. Peverjenik: Zavrl Valentin. [...] Pogačnik Franjica, učit., Ribno. [...] Šole ljudske: [...] Dobrava pri Kropi -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-640205QF/01144925-448f-4b15-bba2-c5426f341365/PDF ''Pedagoški letopis za leto 1909'', letnik 9], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2P45QAN8/14ca51f2-6e06-405a-81dd-1a3a7da36884/PDF ''Pedagoški letopis za leto 1911'' (letnik 11)], ... za leto 1912, 1913, 1915 ...

'''Binkoštni torek v Kranju.''' Za zvezo kmetijskih podružnic sklican javni shod je bil prav dobro obiskan. Bilo je navzočih krog 150 posestnikov-kmetov v dvorani hotela
»Nova pošta«. [...] Oglasi se k besedi g. državni poslanec Josip Pogačnik iz Podnarta, kateri je obenem tudi član glavnega odbora kmetijske družbe. Pravi, da je došel kot član kmetijske podružnice na Dobravi pri Kropi. Nikakor se ne more ogrevati za zvezo kmetskih podružnic, ker po njegovem — kaj bi bilo, če se taka zveza ustanovi na Gorenjskem. Potem bi hotel vsak okoliš, oziroma vsaka pokrajina svojo zvezo. To bi škodovalo družbi. Nastal bi boj. Biti moramo kmet s kmetom. Tudi ne veruje, da bi storile zveze kaj za kmečko izobrazbo. Kočevci, pravi, so ustanovili svojo zvezo iz nacijonalnih, narodnih ozirov. Ali pride danes kak kmet na občni zbor sosednje podružnice? Saj se načelniki podružnic lahko shajajo k pogovorom mesečno v Kranju! Če se tudi zveza ustanovi, bode prvo leto nekaj udeležencev na predavanjih, potem čimdalje manj. Jaz sem za svojo osebo proti taki zvezi. Sicer priznam, da je v okviru pravil kmetijske družbe popolnoma mogoča. Jaz pravim: Ako se taka zveza ustanovi, prične se proti družbi boj, in sicer bi bil početek dne 1. junija na Novi pošti v Kranju. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OEZHZW81/a1d87ee5-4a75-41fc-b382-982ea81e5856/PDF ''Gorenjec'' 5. 6. 1909 (10/23)]

'''Z Dobrave pri Kropi.''' Ob zelo lepem vremenu se je vršila veselica družbe sv.  Cirila in Metoda na Dobravi dne 1. vel. srpana. Čistega dobička je bilo 84 K 05 v. Udeležba je bila ogromna od strani domačinov. Govor zastopnika družbe sv. Cirila in Metoda je napravil velik vtisk. V jako poljudnih  besedah je g. Škulj ljudstvu razjasnil  namen  te družbe. Zahvaliti se moramo gospicam iz Krope in Kamne gorice, ki so pomagale  pri veselici, kakor tudi godbi iz Krope, ki je zelo dobro in neumorno igrala.  Zelo pa so tudi  ugajali  pevci iz Krope in so nas razveselili z marsikatero  lepo točko. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3Q87PF4Y/8b8722ca-5154-44a8-aacb-f800797b64ff/PDF ''Slovenski narod'' 12. 8. 1909 (42/182)]

'''Na Dobravi pri Kropi''' se je ustanovilo slov. kršč, izobraževalno društvo v nedeljo, dne 27. svečana t. l. V odbor so bili izvoljeni: predsednik č. g. Jožef Vrankar, župnik; podpredsednik Ant. Šmitek, tovarniški poslovodja v Lipnici; tajnik Ant. Špendov, organist; tajnikov namestnik Janez Ješe, mladenič iz Spodnje Dobrave; blagajnik Janez Albinini, mladenič iz Spodnje Dobrave; blagajnikov namestnik Mihael Benedičič, mizarski pomočnik iz Zgor. Dobrave. Mladeniči in možje! vpišite se v društvo, kateri še niste tega storili, ker vam bo nudilo obilo poduka in zabave! -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KYET2U4T/2d93220d-db2a-47de-8c4b-535bcf4ed0c9/PDF ''Društvenik'' 17. 3. 1910 (2/3)]

'''Dobrava pri Kropi.''' V našem izobraževalnem društvu je bilo prvo predavanje na cvetno nedeljo. Predavali so č. g. župnik Vrankar o jetiki in njenem bacilu. Udeležba je bila precejšnja. Ko smo zadnjič poročali o ustanovitvi izobraževalnega društva, se je pomotoma izpustilo ime knjižničarja. To je naš vrli cerkvenik Jožef Koselj. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GGCS0437/ff6555a1-e8c2-4233-b53e-4cb534ef9c21/PDF ''Društvenik'' 19. 5. 1910 (2/5)]

'''Iz Dobrave pri Kropi se nam piše.''' Navdušenje za izobraževalno društvo je veliko. Ljudstvo je vedoželjno. K zadnjemu predavanju na cvetno nedeljo je prišlo toliko ljudi, da je bila soba premajhna, ostati so torej morali nekateri med vratmi in v veži. Ves čas so prav marljivo poslušali govornika ler bili s predavanjem prav zadovoljni; Prostorov manjka, prostorov. Vse bi šlo. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-55YP6KWB/1ef615ee-27e4-4325-891f-b23b61f45cf9/PDF ''Domoljub'' 7. 4. 1910]

'''Z Dobrave pri Kropi 24. aprila.''' Imeli smo drugo predavanje v društvu. To pot je govoril tudi gospod živinozdravnik iz Radovljice. S svojim skrbno sestavljenim govorom o prešičoreji je poslušalce kar privezal. Govoril je o nakupovanju, boleznih, krmljenju, pomivanju korita s kropom po vsakem krmljenju, konečno priporočal cepljenje proti rdečici. Poslušalci so govorniku za njegove nauke zelo hvaležni ter mu izrekli zahvalo po načelniku društva. Mnogobrojen obisk društvenih predavanj kaže, da gremo naprej, da ljudstvo ne mara more liberalnega jerobstva. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R836Z3PE/322369ee-3b21-4fae-be3e-f50166449bc1/PDF ''Domoljub'' 19. 5. 1910]

'''Iz Krope.''' Veselica v nedeljo, dne 12. t. m. je nad vse pričakovanje dobro uspela. Dasi je bila na bližnjem Jamniku veselica s tako vabljivim vzporedom, je bila dvorana pri naši veselici nabito polna domačih in zlasti tujih gostov: iz Kamne gorice, Dobrave, Podnarta, Ovsiš itd. -- ''Domoljub'' 23. 6. 1910

'''Z Dobrave pri Kropi.''' Že večkrat me je počastil kak liberalen listič s svojim dopisom. Odgovarjal nisem še nobenkrat, ker se ne zmenim za tako bevskanje. »Gorenjec« z dne 11. junija pa me opisuje kot sovražnega učiteljstvu. In to nisem. Imam tudi med učiteljstvom odkrite prijatelje. List omenja šolsko sejo, pri kateri bi bil jaz nastopil zoper nagrado za spisovanje šolske matice. Resnica pa je: Gosp. župan je predlagal 25 K za to spisovanje; jaz pa, naj se dá za vsakega otroka, ki na novo vstopi, ena krona. Iz tega je jasno, da nisem bil zoper vsako plačo, kakor bi človek sklepal, ko bere članek; marveč stavil sem le drugačen predlog. S tem tudi odpadejo druga podtikanja, ki se nahajajo v članku. Da pa je gosp. župan tako radodaren nasproti gospodični učiteljici, tiči vzrok v tem, ker drži gospodična ž njim, ne z menoj, sicer bi jej ne predlagal nobene krone. Dobro vem, kako se jej je godilo, dokler je bila med dvema stoloma. Toda politični somišljeniki, to je nekaj drugega. Članek kot tak je zavit in neresničen, ali nekaj pa gleda iz njega, namreč to, da je naš liberalizem, ki je stopil v javnost v onem članku. — Jožef Vrankar, župnik. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KGBZNUNA/399c12b1-bccc-40ed-9b21-dec2bfcf9d87/PDF ''Domoljub'' 7. 7. 1910 (13/27)]

'''Vrline župnika Vrankarja na Dobravi pri Kropi.''' Od ondod nam pišejo: Župnik Vrankar je krut sovražnik plesa, dasiravno rad preživi kako veselo uro tudi med svojimi devicami. Minulo nedeljo je grmelo s prižnice, da dne 21. t. m. ne bo maše v Otočah, ker so lani plesali. Popoldne pa je oznanjal in vabil svoje pobožne farane na veselico, katero priredi kat. izobraževalno društvo. Oh, oh, Otočanci smo ginjeni do solz. Nekateri poredneži pravijo:
&lt;poem&gt;Kadar pride mežnar z vrečo
in zahteva bero, vedno večjo;
reci, naj mo jo pa škof da
ker postave take ima. Porednež.&lt;/poem&gt; -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CCVN587R/9afb1f6b-2f2c-411b-89b3-f5dc769da627/PDF ''Gorenjec'' 27. 8. 1910 (11/34)]

'''Z Dobrave pri Kropi.''' Že dalje časa ni bilo nič poročil od našega izobraževalnega društva, dasi smo imeli že več predavanja V nedeljo, 21. avgusta, pa je društvo priredilo veselico v proslavo 80-letnice presvitlega vladarja. Igralci kakor pevci so svoje točke izborno rešili. Mnogobrojno občinstvo je bilo prav zadovoljno s prireditvijo. Igra se ponavlja v nedeljo, dne 28. avgusta. — Pretekli teden je trosil nek človek protestantske biblije po naši fari. Ker je knjigo dajal zelo poceni; spečal jih je mnogo. Ljudstvo svarimo pred nakupom takih knjig. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0APN2BCN/44d85f5b-46bc-43f3-bc83-ffb7e614fba1/PDF ''Domoljub'' 1. 9. 1910]

'''Dobrava pri Kropi.''' Naši sosednji Dobravci so se zadnja leta pričeli pošteno gibati in kdo bi mislil, celo napredovati. Tega šteti jim v zlo danes pač ne moremo, ker je čas napredka, a to, da napredujejo samo za toliko, kolikor hočeta znana bratca, to je pa skoro sramotno za naše vrle sosede. Dobravci so bili nekdaj znani kot pošteni, samozavestni kmetje, ki niso poslušali vsakega svetovalca, tem manj pa takih, kot sta imenovana dva bratca. A sedaj? Eden zbira svoje udane bratce pri vinu v gostilni in jih tam »pilda«, kako naj sovražijo župnika, kako naj mu pišejo anonimna pisma itd. Drugi pa pomaga prvemu po najboljših močeh. Sedaj pa pridemo na zadnje dejanje teh dveh bratcev, ki še po svežem diši, t. j. predstavo in veselico, ki sta jo 17. t. m. priredila na Dobravi. Namen veselice je bil prvotno ples s srečolovom po temni noči ..., drugič nagajati župniku s priredbo plesa ravno na žegnanje, tretjič pokazati, da se ne samo klerikalne, ampak tudi napredne priredbo dobro obnesejo. Čisti dobiček je bil namenjen za kmet. podružnico in popravo poti na Otoče, da bi si trudni in »trezni« plesalci ob poznih urah ne pobili nosov. Do tu je vse pravilno, kaj ne, in celo hvalevredno, saj nameni so bili zelo plemeniti. A to kar hočemo danes pribiti, je, da so gg. prireditelji agitirali okrog naših za priredbo, češ, saj veselico je preskrbel gosp. župnik, ki misli zidati kmečki dom. To slepenje se je širilo daleč naokrog in celo v Ribnem je širila to laž neka oseba. Veliko bi se zamoglo še navesti takih in hujših dejanj o naših bratcih, ki terorizirajo vrle naše sosede in jih ščujejo, naj se nikar ne udeležujejo verskih dolžnosti, naj se izbrišejo iz Marijine družbe ter izstopijo iz izobraževalnega društva. Žalostno je to, da dva učita misliti vse Dobravce in da vsi niso zmožni povedati jima odkrito, da iz te moke ne bo dobre pogače. S ponosom smo gledali do sedaj na trdne in značajne Dobravce sosedni farani in upamo, da bomo in še kmalu zopet rekli: »Spoznali so jih, zato so jih zapustili.« -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N7ZWR4H4/fed1d419-02eb-45c2-9836-dce89b97c0da/PDF ''Domoljub'' 6. 10. 1910]

'''Kmetijska podružnica na Dobravi pri Podnartu''' vabi na veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 11. septembra 1910 v gostilni g. F. Pogačnika na Dobravi pri Podnartu. Začetek ob 4. uri pop. -- ''Jutro'' 10. 9. 1910

'''Kmetijska podružnica na Dobravi pri Podnartu priredi''' v nedeljo, dne 11. septembra 1910 v gostilni g. F. Pogačnika na Sr. Dobravi pri Podnartu veliko veselico s burko: »Eno uro doktor«. Po igri bo srečolov, šaljiva pošta in prosta zabava. Začetek ob polu 4. uri popoldne. Vstopnina: I. sedež 1 K, II. sedež tu vin., stojišča 40 v. Otroci plačajo polovico. Preplačila in darila se hvaležno sprejemajo. Čisti dobiček je namenjen za zgradbo kmetijskega doma, en del pa za popravo pota iz Otoč na Dobravo in Kropo. -- ''Slovenski narod'' 9. 9. 1910, ''Gorenjec'' 24. 9. 1910, ''Slovenski narod'' 10. 9. 1910

'''Doneski podružnic [Ciril Metodove družbe]''' 19.) Dobrava, Kropa, Kamna gorica	 331 K	34 v -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NNCRYTNZ/1f52c911-cf47-4a95-87f9-3f2ce60d98b9/PDF ''Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda'' 1910, št. 7]

'''Igra na Dobravi.''' Kmetijska podružnica na Dobravi pri Podnartu je priredila v nedeljo, 11. kimovca t. l. ob pol 4. uri popolne veselico s predstavo: »Eno uro doktor«. V nedeljo, 18. kimovca pa je isto ponavljala. Obakrat je bila veselica dobro obiskana, zlasti smo opazili veliko Radovljičanov. Podružnica je prejela za svoje namene lepo vsote. Igralke kakor igralci so častno izvršili svojo nalogo, za kar naj jim je najiskrenejša zahvala. Obenem se najuljudneje zahvaljujemo davčnemu oficijalu g. J. Pernetu iz Radovljice, ki je veliko pripomogel, da je imela predstava boljši vtis. Zahvaljujemo se dalje tudi slavnemu gasilnemu društvu iz Ljubljane, ki nam je blagohotno posodila kulise za predstavo.

'''Die Filiale der Landwirtschaftsgesellschaft in
Dobraua bei Podnart''' veranstaltet morgen um 1/2 4
Uhr nachmittags im Gasthause Pogačnik in Srednja
Dobrava bei Pudnart eine Unterhaltung, deren Programm sich aus der Ausführung der einaktigen Posse
„Eno uro doktor&quot;, einer Lotterie nnd einer Juxtombola zusammensetzt. Der Reinertrag ist zum Ausbau
eines volkswirtschaftlichen Heimes sowie zur Ausbesserung des Weges vun Otoče nach Dobrava und Kropp
bestimmt. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BGH42XDA/da6c885e-4489-41e6-aba2-1dc96a1dd45b/PDF ''Laibacher Zeitung'' 10. 9. 1910]

'''Iz okolice Dobrave pri Kropi.''' Lansko leto poleti enkrat je imela kmetijska podružnica na Dobravi veselico, katere del čistega dobička je bil namenjen za popravo pota iz Dobrave v Kropo. Tako je stalo tiskano na vabilu. Vprašamo prav vljudno dotični odbor, zakaj ni še do sedaj poskrbel za popravo onega pota? Ali ni sramotno obljubiti in obljube ne izpolniti, ali ni sramotno ne ostati mož beseda? Ali je resnica, da je preostanek čistega dobička prav trdno zadrgnila neka oseba v ženskem krilu, ki sicer ne biva na Dobravi, a ima vendar na Dobravi prav mogočno besedo, in ga nikakor ne dovoli za popravo omenjenega pota? Pozivljamo županstvo občine Ovšiše, naj pot popravi ali pa zapre; če se zgodi tam kaka nesreča, bo ono krivo! -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-POI7DZHU/e1f48c04-5bcb-4199-b9ec-2abffd16dd93/PDF ''Domoljub'' 26. 1. 1911]

'''Dobrava pri Kropi.''' V zadnji številki »Domoljuba« nekdo pozivlja županstvo občine Ovsiše, da naj pot, oziroma stezo držečo iz Dobrave proti Kropi popravi ali pa zapre, kajti če se zgodi tamkaj kaka nesreča, je krivo županstvo. Dopisniku v pojasnilo bodi povedano, kolikor je nam znano, da občina ni nikakor obvezana steze popravljati na občinske stroške. Vsled tega je kmetijska podružnica priredila veselico, katere del čistega dobička se je odločil za popravo steze iz Otoč-Dobrave-Kropo. V jeseni se je oddalo delo tesarskemu mojstru Jakobu Ješetu iz Spodnje Dobrave št. 7, da napravi držaje in oskrbi popravo poti. Držaje iz Otoč na Dobravo je deloma popravil, kar naj se dopisnik prepriča sam. Ker pa je padel sneg, so zamrznila tla in tako se držaji na Kropo niso mogli postaviti. Kakor hitro pa se bo moglo delati, se popravijo tudi držaji ob stezi na Kropo; in da je to resnica, naj se dopisnik blagovoli prepričati pri Jakobu Ješetu. — Podružnica c. kr. kmetijske družbe Dobrava pri Kropi. -- Filip Pogačnik, predsednik, m. p. Pet. Sitar, podpredsednik, m. p. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UJJB6K3T/e0ade94b-785f-487c-9f55-8ce60115fc29/PDF ''Domoljub'' 9. 2. 1911]

'''Na Dobravi pri Kropi''' bo predaval dne 16. avgusta (na sv. Roka dan) pri »Bolantinu« ob pol štirih popoldne odposlanec glavnega odbora o čebelarstvu, s posebnim ozirom na gorenjske razmere. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLLFZKU3/e1d964c3-c4d1-4ba4-b51d-e84d76fb4b92/PDF ''Slovenski čebelar'' 1911 (14/8)]

'''Kmetijska podružnica na Dobravi pri Podnartu''' priredi 8. septembra 1911 veselico na vrtu g. Filipa Pogačnika. Spored: 1. Veseloigra v treh dejanjih V Ljubljano jo dajmo. 2. Ciganska sirota, dvospev. 3. Šaljiva pošta in srečolov. Začetek točno ob polštirih popoldne. Vstopnina I. in II. vrste sedeži 1 K. ostali sedeži 60 vin., stojišča 30 vinarjev. Preplačila in darila se najhvaležneje sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. -- ''Gorenjec'' 2. 9. 1911

'''Kmetijska podružnica na Dobravi pri Podnartu priredi''' v petek, dne 8. t. m. na vrtu g. Filipa Pogačnika veselico, pri kateri se uprizori vesela igra »V Ljubljano jo dajmo«. -- ''Slovenski narod'' 7. 9. 1911

'''Z Dobrave pri Podnartu se nam piše:''' Dne 8. t. m. je priredila naša kmetijska podružnica veselico, katera je jako dobro uspela kljub vsem nakanam našega župnika. Pri tej veselici so nastopili tudi naši domači fantje in dekleta v jako ljubki veseloigri »V Ljubljano jo dajmo«. Resnici na ljubo moramo povedati, da so naši igralci igrali tako dobro, da takega nismo pričakovali. Dopadli so se nam vsi brez izjeme. Tudi tuji gostje, ki so imeli priliko videti to igro že na marsikaterem odru, so se jako pohvalno izrazili. Ugajal jim je posebno naš pristni domači dialekt, no, pa saj so se igralci, kakor rečeno, zares dobro odrezali. Splošna želja je bila, da naj se ponovi igro. Ponoviti se pa, kakor se nam je od merodajne strani povedalo, te igre letos ne more, pač pa lahko drugo leto, bodisi v Podnartu ali na Dobravi. Toliko v vednost. Gledalec. -- ''Gorenjec'' 15. 9. 1911

'''Z Dobrave pri Podnartu.''' Z druge strani se nam poroča: Na Mali Šmaren je priredila naša kmetijska podružnica veselico z igro, kar pa ni bilo všeč našemu župniku. Spravil je ta popoldan nalašč skupaj procesijo za dež, katero je peljal h kapelici v Kropo, da bi tako odvrnil ljudi, da bi se ne udeležili veselice. A veselica je kljub temu dobro uspela. Pri igri je bil ves prostor natlačeno poln. Župniku se je pa zopet njegova nakana ponesrečila. Prav radovedni smo, koliko dežja je izprosil naš župnik, ko je šel na čelu procesije z namenom škodovati svojemu bližnjemu. Da se Bog ozira nanj — dvomimo. -- ''Gorenjec'' 15. 9. 1911

'''Iz Dobrave pri Kropi: Naša žlahta.''' Velika škoda bi bila, če ne bi svet zvedel najnovejših novic od nas. Na Malega Šmarna dan je imel načelnik naše kmetijske podružnice — eden najbližji od »žlahte« — na svojem vrtu in v svoji gostilni veselico s tombolo in gledališko predstavo, pri kateri se je posebno odlikoval — naš mežnar. Ko so se pobirali dobitki za tombolo, se je reklo, da se bo z dobičkom veselice kupila nova brizgalna novega gasilnega društva, ki se misli ustanoviti čez 9 let in pol t. j. o sv. Nikoli. Mislimo pa, da bo gospod načelnik tako kupil novo brizgalno, kakor je popravil lansko oziroma letošnje leto stezo, ki vodi iz Dobrave na okrajno cesto proti Kropi. G. načelnik, ali se še spominjate neke tozadevne vaše izjave v »Domoljubu«? Pa, kaj ne? pozabimo to! Je vsestranska suša! Sicer pa trdijo ljudje, da ni prinesla veselica nobenega velikega dobička za novo brizgalno, menda je imel gostilničar precej večjega. Okoli 11. ure zvečer je pa nastal v gostilni požar v glavah nekaterih. Vnela se je prevroča kri tako, da je bilo treba puščati. Škoda da ni bilo pri rokah nove brizgalne, da bi se vroča kri nekoliko pomirila. V hiši nastane ropot, vpitje, in iz hiše priteče prvi kamnogoriški nadučitelj g. Ivan Žagar, drugi — od žlahte, — ki je pa bolj na Dobravi kakor v Kamni gorici, ter beži kar more k sosedu se skrit. Ne vemo, zakaj je zgubil ta mož, ki je za dobravske občinske volitve za svojega, »žlahtnika« tako smrtno in korajžno agitiral in pobiral različna pooblastila, sedaj naenkrat vso korajžo? — Ej, tak mož pa že ne bo sposoben za občinskega odbornika v Kamni gorici? Kaj ne? da ne, Kamničanje? Pretečeno soboto popoldne so bile pa — ne vemo prav zakaj — v isti gostilni Valentinčkovi volitve novega župana. In izvoljen je bil zopet »nadžlahtnik« Tonček Pogačnik iz Podnarta. In njegova žlahta in Dobravci so bili silno veseli, zato pokanje topičev in godba in ples tja pozno v noč oziroma zgodaj v jutro. In klicali so vrli glasovi: Živijo Tonček in njegova — žlahta — a, pardon! njegova stranka tam pod oknom g. župnika. Res zmagali so Tonček in njegova silno razvita žlahta zaenkrat še, a z nasilno agitacijo, z silnim terorizmom, z veliko hinavščino — skrivali so namreč skrbno svoj liberalizem, s katerim se sedaj v »Narodu« bahajo, tako da so preslepili nekatere slabiče, nezavedneže in prevzetneže — zmagali so, a povejmo jim naravnost, največ tudi po krivdi mož S. L. S., zmagali so, a to zadnjikrat, ker med Dobravci se dani. Med Dobravci je vedno več neustrašenih mož, ki spoznavajo vsestransko delovanje Tončka in njegove žlahte, in skrbeli bomo, da ga bodo vedno bolj spoznali. Zato zakličemo še mi: Živijo Tonček in njegova žlahta! -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WQPSWOO0/b658e13b-71b4-4c92-9009-18dd26e7b984/PDF ''Slovenec'' 15. 9. 1911 (39/211)]

''' Iz Dobrave pri Kropi. (Naša žlahta II.)''' Zvedeli smo, da je podnartskega župana Tončka dopis v lanskem »Slovencu« pod naslovom »Naša žlahta« tako razburil, da se je šel vsled tega hudovat nad dobravskega gosp. župnika, češ, zakaj da jagnje volku vodo kali. Oh, ta ljuba predrznost našega dičnega Tončka! Da, naša žlahta je predrzna in zato mogočna. Komandirati hoče vse na Ovšišah in Dobravi. Kdor se ji ne pokori, pa bridko občuti pest te žlahte. To vedo dobro bivši in sedanji duhovniki na Ovšišah in Dobravi; to skuša tudi učiteljstvo in mnogi drugi. Zanimivo bi znala pripovedovati o človekoljubnih (?) činih te žlahte bivša dobravska učiteljica in kakor se obeta, bo isto mogel povedati tudi naš sedanji gospod učitelj. — Zato primerno spoštovanje taki žlahti! — Pa kljub temu se ji vseeno ne posreči vse. Zadnje Kamnogoriške obč. volitve se jim niso kar nič posrečile. Vse sile je napela ta žlahta in njih podrepniki, da bi vrgli občespoštovanega g. pl. Kappusa in našo stranko. Delali in podpisovali so rekurze; lagali čez naše može drž. pravdništvu; a vse zastonj — a ne — zastonj — plačati so morali precej, da so se ognili zaporu; sicer so pa prejeli — dolge nosove! — Prav jim je! — Te dni je pa dobil naš Tonček še poseben — nos — od c. kr. okr. glavarstva, ker ni vedel do sedaj, kdo plačuje in nastavlja organista in cerkvene pevce.

Treba mu bo še enkrat povedati občutno, da bo vedel, naj ne uči župnika očitno, kdaj sme računati štolnino ali ne, posebno če sam nič ne ve. Kdor ne ve, naj bo tiho, da se ne osmeši! Sicer ga zna kaj hujšega doleteli. — Ker vodi ta naša žlahta kmetijsko podružnico, se zelo dobro razume na napredno kmetijstvo, zlasti na gnojenje z gnojnico, kar pa naš dobravski gospod župnik ne razume prav nič. Zato je napeljal zadnjič enkrat eden izmed te žlahte gnojnico v župnikov vodnjak, češ, da bo imel župnik dovolj gnojnice za travo na vrtu. A, glej spaka! — Oblastvo je bilo pa drugačnih misli: namreč Filip naj gnojnico zase obdrži in naj plača za to napeljavo 50 kron in vse delavce, ki so vodnjak zopet očistili. Toda mož je pa še vedno mnenja, da župnik premalo na vrtu gnoji; in zato je sedaj brez vsakega vprašanja iz svojega sveta po vrhu napeljal kanale na župnikov vrt. A najbrž se bo zopet opekel. Tako dela naša žlahta. Nekateri pravijo, da vodi vse to delo gdč. Francka. A mi tega ne verjamemo. Sicer bomo morali v prihodnje natančneje opazovati njeno delovanje. Drznemo se ji pa svetovati, naj pazi na svoje rahlo zdravje! -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2WLPWK8A/30fba48a-0fa7-4e11-88ef-9706dfd59ae0/PDF ''Domoljub'' 16. 5. 1912 (25/20)] 

'''Imenik podružnic [Družbe sv. Cirila in Metoda].''' 34. Kropa-Kamnagorica-Dobrava in okolica: Ustan. z. min. odl. dne 30.	III. 1886, št. 4775. — 1. Ant. Pogačnik, župan in pos. v Podnartu; 2. Iv. Markelj, pos. in gostiln, v Otočah; 3. Ivan Žagar, naduč. v Kamnigorici. Nam.: Ant. Pezdič, pos. na Posavcu, Ant. Bajželj, Kamnagorica. Odb.: Filip Pogačnik, pos. in trg. na Dobravi, Jos. Korošec, naduč., Mošnje, Viljem Zirkelbach, učit., Podbrezje, Karol Blažič, učit., Ovsiše, Fr. Štular, Prezrenje, Lovro Šolar, Lipnica, Peter Sitar, Mišače, Ivan Čebavs, Ljubno. Pokr. 5 + 1, ust. 4, let. 26, skupaj 36. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZENXJSYK/bb899d5c-cecf-42d8-b07c-7b2ee52f5b12/PDF ''Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda'' 1912, št. 9]

'''Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.'''
Seja glavnega odbora dne 12. februarja 1912. Za nove ude so se priglasili in so bili sprejeti gg.: Albinini Ivan,
posestnikov sin na Spodnji Dobravi; Benedičič Anton, posestnik
na Brezovici; Globočnik Jera, posestnica na Otočah; Koselj Jakob,
posestnik na Brezovici; Koselj Josip, posestnik na Zgor. Dobravi;
Potočnik Josip, posestnik v Mišačih; -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3HOFNKO8/502dc80c-47de-4730-9398-bec044eab599/PDF ''Kmetovalec'' 29. 2. 1912]

'''Podružnica obrambne družbe sv. Cirila in Metoda »Kropa-Kamna Gorica-Dobrava in okolica«:''' Ustan. z min. odl. dne 30. 3. 1886, št. 4775. - 1. Anton Pogačnik, župan in posestnik v Podnartu; 2. Ivan Markelj, posestnik in gostilničar, v Otočah; 3. Ivan Žagar, nadučitelj v Kamni gorici. Nam.: Anton Pezdič, posestnik na Posavcu, Ant. Bajželj, v Kamni Gorici. Odborniki: Filip Pogačnik, posestnik in trgovec na Dobravi, Josip Korošec, nadučitelj v Mošnjah, Viljem Zirkelbach, učitelj v Podbrezju, Karol Blažič, učitelj na Ovsišu, Franc Štular v Podbrezju, Lovro Šolar v Lipnici, Peter Sitar v Mišačah, Ivan Čebavs v Ljubnem. -- ''Koledar obrambne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani'', 1913

'''Proračun družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani'''. Doneski podružnic leta 1911. Dobrava pri Kropi 21 K -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MYM5CBC7/28b7f6b7-8041-4765-95f7-701d94c5013b/PDF ''Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda'' 1913, št. 10] -- 45. Kropa, Kamna gorica, Dobrava 166'18 K -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FKKU8JPA/095ddd65-7f8b-4c28-a108-3496e5f83281/PDF ''Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda'' 1914, št. 11], 1915 ...

'''Predavanja:''' 16. avgusta 1913. Dobrava pri Podnartu Druženje čebel za vzimovanje. — Pomladansko pitanje,— Čebelarjenje na med.  Anton Likozar, nadučitelj v Ljubljani. -- ''Slovenski čebelar'' febr. 1913

'''Kamna gorica.''' Shod, katerega je priredilo katoliško politično društvo za radovljiški okraj pretečeno nedeljo, dne 10. avgusta, se je prav dobro obnesel. Udeležilo se je tega zanimivega shoda nad 200 mož iz Kamne gorice in Krope ter iz Lipnice, Lancovega in Dobrave. -- ''Domoljub'' 14. 8. 1913

'''Kropa. (Društveno.)''' Nekaj veselega! V petek, na Vel. Šmaren, je otvorilo katol. delavsko društvo novi ljudski oder. Prostor za oder je dalo tukajšnje gasilno društvo, kulise je kaj dobro naslikal cerkveni slikar Trpin za prav nizko ceno. […] Mnogobrojno občinstvo iz Krope, Kamne gorice, Dobrave itd je bilo z veselico prav zadovoljno. -- ''Domoljub'' 21. 8. 1913

'''Veselica na Dobravi.''' V nedeljo, dne 7. septembra 1913 se vrši veselica kmetijske podružnice za Dobravo pri Kropi in okolico v gostilniških prostorih g. Filipa Pogačnika na Dobravi z jako bogatim sporedom. Pri veselici sodelujejo iz prijaznosti kamnogoriški tamburaši. Za prosto zabavo je določeno bogato srečkanje, petje in različna dražba. Čisti dobiček je namenjen za zgradbo kmetijskega doma, kamor se bodo spravljala kmetska orodja te podružnice. K prav obilni udeležbi vabi odbor. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0BIOKAWM/98778fae-1fca-44b7-b1cd-4a34499d7a83/PDF ''Slovenec'' 5. 9. 1913 (41/204)]

'''Konštantinova slavnost v Kropi.''' Konštantinova slavnost, ki se je vršila v nedeljo teden, t. j. 19. t. m., na našem ljudskem odru, se je kaj dobro obnesla. S celo prireditvijo smo v vseh ozirih prav zadovoljni. Da so nas obiskali naši sosedje Česenjčani, Jamničani, Dobravci itd. itd., se razume, a prišlo jih je precej celo iz Radovljice. Cela prireditev je bila dobra, a posebno lepa in res ganljiva je bila živa slika, ko so se otroci poklanjali svetemu križu. Spored cele veselice je bil pa nekoliko predolg, ker je veselica trajala od litanij notri do trde noči (četrt na sedem). Posebna zahvala za vso prireditev gre našemu učiteljstvu, ki je imelo zanjo toliko truda in dela, posebno se še zahvaljujemo gosp. nadučitelju Josipu Pleničarju, ki je duša našega društvenega gibanja. -- ''Domoljub'' 30. 10. 1913 

'''Vabilo k občnemu zboru kmetijske podružnice na Dobravi pri Podnartu''' dne 9. marca t. l. popoldne ob treh v hiši g. načelnika na Sr. Dobravi. Spored:&lt;br&gt; 
1. Račun za leto 1912.&lt;br&gt;
2. Raznoterosti.&lt;br&gt;
Kmetijska podružnica na Dobravi pri Podnartu, dne 13. februarja 1913. Za načelnika Bohinc. -- ''Kmetovalec'' 28. 2. 1913

'''Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda - Kropa-Kamna Gorica-Dobrava in okolica:''' ustan. z min. odl. Dne 30./III. 1886, št. 4775. - 1. Ant. Pogačnik, župan in posestnik v Podnartu: 2. Iv. Markelj, pos. in gost. v Otočah; 3. Ivan Žagar, nadučit. v Kamni gorici. Nam.: Ant. Pezdič, posest, na Posavcu, Ant. Bajželj v Kamni gorici. Odb.: Filip Pogačnik, pos. in trg. na Dobravi, Jos. Korošec, nadučit. v Mošnjah, Viljem Zirkelbach, učit. v Podbrezju, Karol Blažič, učit. na Ovsišu, Fr. Štular v Podbrezju, Lovro Šolar v Lipnici, Peter Sitar v Mišačah, Ivan Čebavs v Ljubnem. Pokr. 4 + 1, ust. 4, let. 26, skupaj 35. -- ''Koledar šolske družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1914''

'''Dobrava pri Podnartu.''' Dne 15. svečana 1914 je občni zbor kmet. podružnice na Dobravi pri Podnartu in sicer ob pol 3. uri v gostilniških prostorih g. Filipa Pogačnika na Dobravi. Dnevni red:&lt;br&gt; 
1. Pregled računov za leto 1913. &lt;br&gt;
2. Plačevanje udnine za leto 1914., kateri še niso plačali.&lt;br&gt;
3. Volitev novega odbora z načelništvom vred. &lt;br&gt;
4. Razni predlogi.&lt;br&gt;
5. Prosta zabava. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. .. ''Dan'' 14. 2. 1914

'''Kropa-Kamna Gorica-Dobrava in okolica.''' Ustan. z min. odlokom dne 30. 3. 1886, št. 4775. 1. Ant. Pogačnik, župan in posestnik v Podnartu; 2. Iv. Markelj, posestnik in gostilničar v Otočah; 3. Ivan Žagar, nadučitelj v Kamni gorici. Nam.: Ant. Pezdič, posestnik na Posavcu, Ant. Bajželj, v Kamni gorici. Odborniki: Filip Pogačnik, posestnik in trgovec na Dobravi, Jos. Korošec, nadučitelj v Mošnjah, Viljem Zirkelbach, učitelj v Podbrezju, Karol Blažič, učitelj na Ovsišu, Fr. Štular v Podbrezju, Lovro Šolar v Lipnici, Peter Sitar v Mišačah, Ivan Čebavs v Ljubnem. -- ''Koledar obrambne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani'' 1915

[[File:Zgornja Dobrava 1918?.jpg|thumb|left|600 px|Na Zgornji Dobravi 1900–1918, arhiv M. Hladnik&lt;ref&gt;Ker sta na fotografiji dva duhovnika, bi jo mogoče lahko datirali v leto 1901, ko je bil ob župniku Valentinu Aljančiču na Dobravi še subsidiarij Jakob Kalan.&lt;/ref&gt;]]

==&lt;font color=brown&gt;Gospodarstvo in promet&lt;/font&gt;==

'''V političnem okraju radovljiškem''' so pričeli v minulem mesecu izvrševati obrt: Anton Pogačnik v Podnartu, Valentin Por na Dobravi in Frančiška Stare na Česnjici, gostilničarsko obrt … trgovino z žganjem Valentin Por na Dobravi. -- ''Gorenjec'' 23. 6. 1900 (1/24)

'''Save-Uebergang.''' Die Section Radmannsdorf des slovenischen Alpenvereines plant noch im
Laufe des heurigen Sommers die Ausführung eines
Brückensteges über die Save zwischen Radmannsdorf und
Globoko. Dadurch wird einerseits der Verkehr zwischen
den Ortschaften Steinbüchl, Kröpp und Dobrava einerseits
und Radmannsdorf anderseits infolge der bedeutenden
Wegabkürzung wesentlich erleichtert, sowie auch für
Naturfreunde ein ungemein romantischer Waldweg von
Radmannsdorf durch das an dieser Stelle besonders
interessante Savethal nach dem lieblichen Steinbüchel eröffnet werden. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-28D0OMLO/f82bca3f-cbac-43de-bae4-02c7604e4c7e/PDF ''Laibacher Zeitung'' 10. 5. 1900]

'''(Thierärztliche Wandervorträge)''' wurden im politischen Bezirke Radmannsdorf für
das heurige Jahr in Assling, Kronau, Görjach, Mitter-dobrava, Lees und Mitterdorf in der Wochein abgehalten.
In den Vortragen wurden insbesondere die rationelle
Pferde-, Rindvieh- und auch Schweinezucht, die Aufzucht,
Stallhygiene und Fütterungslehre behandelt. Hiebei wurden
auch die ansteckenden Thierkrankheiten und Thierseuchen
besprochen, deren Krankheitserscheinungen genau beschrieben
und die Viehzüchter über die wichtigsten gesetzlichen Bestimmungen, betreffend die Anzeige und die Handhabung
der veterinär-polizeilichen Maßregeln, belehrt. Zugleich
wurden Demonstrationen bezüglich der Parasitologie, auch
der pflanzlichen, vorgenommen. Der Besuch der Vorträge
war im allgemeinen ein befriedigender; besonders lebhaft
gestaltete sich derselbe in Görjach, Mitterdorf und Mitter-dobrava. In Mitterdorf belief sich die Zahl der Zuhörer auf beiläufig 120, in Görjach auf 90 und in
Mitterdobrava auf 60. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y7F5EM0L/ce657da2-8c85-4da0-b916-12938dd2baac/PDF ''Laibacher Zeitung'' 14. 7. 1900]

'''Poštni nabiralnik''' dobe 1. oktobra na Dobravi pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8S8YPXW2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1900&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 26. 9. 1900 (28/220)]

'''Na Dobravi pri Kropi''' so s 1. februvarjem dobili poštnega sela in je Dobrava odslej sklenjena s pošto Podnart. Naj se torej blagovolijo časniki in razna pisma pošiljati mesto P. Kropa odslej P. Podnart. Popravi naj se tudi znana himna: »Dobrava se podala je ...« -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UF53TFV9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1901&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 5. 2. 1901 (29/29)]

'''Na Dobravi pri Kropi''' so 1. t. m. dobili poštnega sela in je Dobrava odslej zvezana s pošto Podnart. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UF53TFV9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1901&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Gorenjec'' 9. 2. 1901 (2/6)] 

'''C. kr. poštna dostava se bo ustanovila''' najprej v Kranju, nato v Škofji Loki, Bledu, Borovnici, Šenčurju pri Kranju, Podnartu (tu za kraje Posavec, Ljubno, Ovsiše, Poljšica in Srednja Dobrava). -- ''Laibacher Zeitung'' 12. 3. 1901 

'''Postdienst.''' Am l. d. M. wurde ... Der Landbriefträgerdienst gelangte in folgenden Bestellbezirken in Krain zur Einführung: Krainburg, Bischoflack, Veldes, Franzdorf, St. Georgen bei Krainburg
und Podnart, hier für die Orte Posavc, Laufen, Ovsiše,
Polšica und Mitter-Dobrava. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UJAAKL31/831ee513-ab26-400b-a8db-e77eef2425a1/PDF ''Laibacher Zeitung''  12. 3. 1901]

'''Že zadnjič sem poročal,''' da čaka neizogibna nesreča konsum na Dobravi. Danes mi je toliko sporočiti, da pri življenju je še toliko, da še brca. Pravijo, da mu bo silno težka smrt zavoljo testamenta, ker ima preveč dedičev in ne ve, komu bi več ali manj zapustil. Da bi stvar šla bolj gladko, poklical je sodnijo na pomoč. Ta bode pa že preskrbela, da se prav razdeli, samo namesto veselja bo jok, prepir in kletvimi po zapuščini. -- ''Gorenjec'' 24. 3. 1904
 
'''Izjava.''' Na Dobravi pri Kropi se je naredila lepa nova streha na župni cerkvi, katero je prevzel v delo tesarski mojster gosp. Josip Kern iz Komende. Delo je jako solidno narejeno ter kaže pravega mojstra, vsled tega se gospod Josip Kern za v njegovo stroko spadajoča dela vsakemu najtopleje priporoča. Dobrava pri Kropi 22. novembra 2005&lt;br&gt;
Reimund Geilhofer, l. r. , c. kr. inženir kot kolavdator, Anton Pogačnik, l. r., župan. Stavbeni odbor: France Resman, l. r., Peter Sitar, l. p., Janez Pogačnik, l. r. -- ''Slovenec'' 27. 1. 1906, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BD89INPQ/64a2ad89-80ab-4d00-8766-b4f4865428e9/PDF ''Domoljub 1. 2. 1906 (19/5) in 15. 2. 1906 (19/7)], ''Slovenec'' 27. 1. 1906 (34/22) in 10. 2. 1906 (34/33)

'''Radovljiške plan. podruž.''' delo tudi letos vrlo napreduje. Ta mesec je postavila na Bledu v bližini hotela »Toplice« na najbolj obljudenem kraju krasno prenovljeno tablo s posnetki najlepših točk iz okrilja nove železnice. Na to opozarjamo vse planince in ljubitelje krasov naše lepe Gorenjske. Nove tablice je postavila pri Ropretovi gostilni na Bledu za pot v Vintgar in v Rečico, nadalje na hiši g. Repeta za pot v Ribno, v Radovljico in na Babji zob. Tudi na Jamniku nad Kropo je postavila dvoje tablic, istotako v bližini Dobrave pri Kropi. Lani razbito tablo pri gozdni poti na Mošnje in Brezje je nadomestila z novo, nasproti šoli v Mošnjah pa pritrdila novo tablico za pot v Radovljico. Na novo je zaznamovala pot iz Podnarta k »Rimskemu studencu« in k slapu Ncmiljščice, nadalje iz Podnarta na Dobravo. S tem bode gotovo ustreženo številnim izletnikom in letoviščnikom. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H2SBQ328/d9e8d424-aa07-41df-b67f-ab6e6a9b1144/PDF ''Gorenjec'' 30. 6. 1906 (7/26)], 
[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLF3PRIN/469da691-1e31-465f-b78f-f3204f02f775/PDF ''Planinski vestnik'' 1906 (12/6)]

'''Besnica pri Kranju.''' Za varstvo svojega lastnega zdravja pa Bésničani časte posebno Mater Božjo, sv. Boštjana, sv. Blaža, sv. Valentina, ko hodijo na Ovšiše na božjo pot; sv. Ano hodijo k sv. Joštu na goro častit, sv. Roka pa na Dobravo pri Kropi. [...] 
Trinajst let potem, ko je bila šola zgotovljena, ni bilo treba posebnih popravil. Leta 1892. pa se je moral napraviti v šolski sobi nov tlak. Delal ga je Janez Papler z Dobrave; to popravilo je stalo 51 gld. [...] Kaplani: Gregor Šlíbar z Dobrave pri Kropi (1882. do 1885.) -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DK6TIWRA/c36dcac9-b4dd-4a17-94b4-b38a7594185c/PDF Franc Pokorn, ''Bésnica pri Kranju'', 1909]

'''Dražbeni oklic.''' Pri podpisanem sodišču se boste vršile v izbi št. 26 slodeči dražbi: [...] 2.   dne   27. junija   1910, ob 10. uri dopoldne, dražba zemljišč vl. št. [...] 78 k. o. Dobrava pri Kropi, obstoječih iz hiš. št. 7 in 82 v Starifužini št. 1 na Lipnici, gospodarskih poslopij, travnikov, njiv in gozdnih parcel. Pritiklina k zemljišču vl. št. 78 k. o. Dobrava je sledeča: čistilnica za žito, 1 reta, 1 senene vile, 1 gnojne vile, 1 travna kosa, 1 grablje, plužna kolca, brana, 2 zaboja za pesek, 1 sekira, 1 čebr in 2 deži. Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost takole: ad 2: [...] g) zemljišče vl. št. 78 k. o. Dobrava z vodno močjo 18.447 K 17 h, [...] Najmanjši ponudki: ad 2: a) za posestvo pod [...] h) za posestvo pod vl. št. 78 k. o. Dobrava s prit.  12.318 K 90 h. -- C. kr. okrajno sodišče v Radovljici odd. II., dne 19. majnika 1910. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V1B0604V/e7e1f2f4-4556-4928-a138-6e1ac7555e72/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 23. 5. 1910 (št. 114)]

'''Razglas.'''
Vpisalo se je v zadružni register
pri firmi:
Hranilnica in posojilnica na
Dobravi pri Kropi
registr. zadr. z neomej. zavezo,
da sta izstopila iz načelstva Franc
Marčun in Marko Kejžar, vstopila pa
Edvard Markošek, posestnik v Ljubnem št. 86, in Anton Špendov, posestnik, Spodnja Dobrava št. 6.
C. kr. deželno kot trgovsko sodišče
Ljubljana, odd. III, dne 20. maja
1911. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VQVDHFPW/975de64d-965a-4abc-b5e8-8b7dbbd7dd62/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 26. 5. 1911]

'''Adresar'''. Ljudske šole na Kranjskem; Dobrava pri Kropi: Anton Kadunc.&lt;br&gt;
Župni urad na Dobravi: župnik Jožef Vrankar.&lt;br&gt;
Hoteli in prenočišča; Srednja Dobrava: Filip Pogačnik (2)&lt;br&gt;
Društva na Kranjskem; Dobrava: Katoliško slovensko izobraževalno društvo.&lt;br&gt;
Dobrava pri Kropi: Hranilnica in posojilnica. -- ''Adresar – 1. Splošna naslovna knjiga za Kranjsko 1912''.

'''Dražbeni oklic.''' Pri podpisanem sodišču vršite se dne   13. oktobra  1913 sledeči dražbi: [...] 2.) ob 10. uri dražba zemljišča z. k. Dobrava pri Kropi vl. št. 45 obstoječega iz hiše št. 29 na Zg. Dobravi in ene zemljiške parcele v skupni cenilni vrednosti 939 K 10 v; najmanjši ponudek: 626 K 07 v. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. G. kr. okrajna sodnija v Radovljici, odd. II., dne 5. septembra 1913. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VIGF4HIG/7da39ab2-a78b-4d36-b8ec-91de2567c301/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 11. 9. 1913, št. 208]

'''Premije za pogozdovanje goličav.''' Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo je podelilo za leto 1915 za uspešno pogozditev goličav kmečkega posestva razpisane premije sledečim prosilcem po 40 K: Filipu Pogačnik na Dobravi pri Kropi, Jakobu Kralj na Črnivcu pri Mošnjah, Lovrencu Benetu Podkorenom pri Kranjski gori in Francu Hočevar v Trebnji gorici pri Krki. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R44TYBEN/34f25082-ea7b-4e85-84fd-691b1b4f4d18/PDF ''Sava''  13. 11. 1915 (2/46)], ''Kmetovalec'' 30. 11. 1915 (32/22), ''Slovenec'' 23. 12. 1915 (43/293), ''Slovenski narod'' 3. 11. 1915 (48/252), ''Amerikanski Slovenec'' 28. 1. 1916 (25/18)

'''Ostanki žebijarstva na Kranjskem.''' 2. Kropa. Ako se pelješ z železnico iz Kranja proti Jesenicam, te opomni glas sprevodnika, ki kliče na drugi postaji nad Kranjem: Podnart—Kropa, in pa kupi železa na tej postaji, da leži tu nekje daleč znani trg Kropa. Če se hočeš tja peljati, prideš v Kropo po 7 km dolgi cesti ob potokih Lipnica in Kroparica. Ako pa raje hodiš, ti kaže izstopiti na postaji v Otočah (403 m), odkoder splezaš po kameniti stezi na Dobravo pri Kropi (500 m). Tu se nudi krasen razgled na gorenjske gorske mejaše. Z Dobrave splezaš po kozji stezi navzdol in prideš na cesto v Lipnici, pol ure pred Kropo. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5CUTUOX/e00c5a0a-facc-4683-8308-4f14ff3183a5/PDF ''Gorenjec'' 26. 2. 1915 (16/9)]

'''Vabilo na 9. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Dobravi pri Kropi''' r. zadr. z neom. zavezo, ki se vrši dne 15. aprila bela npdelja popoldne ob pol 4. uri v uradnih prostorih v župnišču na Dobravi. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem 8 občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev rač. zaključka za poslovno loto 1910. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VNC6K30R/767e33b1-a186-401a-a8b9-289e52ff13f6/PDF ''Domoljub'' 5. 4. 1917 (30/14)]

'''Hišne spremembe na Bledu.''' Vilo »Ceres« je kupil od lastnice ge. dr. Klimekove trgovec Jelenc z Logatca, doma na Dobravi pri Kropi, ki je tekom vojske že več posestev nakupil. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9OTOKGI3/dc07a1cb-91f9-4397-b082-99e8b472c270/PDF ''Slovenec'' 5. 2. 1917 (45/28)]

'''Razglas.''' V zadružnem registru se je vpisala dne 7. junija 1917 pri zadrugi: Hranilnica in posojilnica na Dobravi pri Kropi, registrirana zadruga z neomejeno
zavezo, naslednja prememba: Kot član načelstva se zbriše Vrankar Josip, vpiše pa Klavžar Janez, župnik na Dobravi. C. kr. deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. junija 1917. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KGIOKLQK/f99757dd-92b9-49cd-881e-2a1650bd426d/PDF ''Laibacher Zeitung'' 20. 6. 1917, št. 139]

'''Premembe pri že vpisani zadrugi.''' V zadružnem registru as je vpisala dne 10. aprila 1918 pri zadrugi: Hranilnica in posojilnica na Dobravi pri Kropi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, naslednja prememba: Izbriše se iz načelstva Jakob Ješe, vpiše pa Janez Ješe, posestnik v Sp. Dobravi st. 7. C. kr. deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. aprila 1918 -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WHQLXSBZ/bc1050cd-a5e8-4572-a72c-61c01148401c/PDF ''Laibacher Zeitung'' 24. 4. 1918, št. 93]

{|
|[[File:Srednja Dobrava nekoč 03.jpg|thumb|350 px|Pred Valentinovo uto okrog 1911:  sedita otroka Simon in Antonija Pogačnik. Arhiv Janke Ulčar]]
|[[File:Srednja Dobrava nekoč 04.jpg|thumb|180 px|Na Dobravi okrog 1911. Arhiv Janke Ulčar]]
|}

==&lt;font color=brown&gt;Nesreče in kriminal&lt;/font&gt;==

'''Glavo odtrgal je vlak''' te dni na železniški progi Radovljico železniškemu delavcu Matevžu Koželju s Srednje Dobrave pri Kropi. Kakor kažejo vse okoliščine, se je sam vlegel pod vlak in je bilo baje temu krivo žganje, vsled katerega je neredno in zapravljivo živel; nazadnje mu je pa tudi ljubica, neka dekla v Radovljici, odpovedala svojo ljubezen. V nedeljo popoldne jo je še jedenkrat obiskal ter jo izkušal zopet pridobiti zase, ker se mu pa menda to ni posrečilo, dal je njej in svetu slovo, »nazaj ga nikdar več ne bo«. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKTMC2P/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1901&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Štajerc'' 2. 6. 1901 (2/11)]; ''Edinost'' 21. 5. 1901 (26/115); ''Slovenski narod'' 20. 5. 1901 (34/114) Ta žalosten dogodek priča, da tudi v naših klerikalnih časih in krajih še vedno cvete — romantika. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFG1VD6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1901&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Gorenjec'' 18. 5. 1901 (2/20)]

'''Potres.''' Z Dobrave pri Podnartu. Dne 16. t. m. ob 9. uri 7 minut se je čutil zelo močan sunek. Smer bila mu je jugovshodna. — ''Slovenski narod'' 18. 2. 1901

'''V soboto zvečer po 9. uri''' je precej močan sunek razburil prebivalstvo mesta Kranja. Škode ni napravil posebne, le omet v sobah je na nekaterih krajih odletel. — Tudi iz drugih krajev smo dobili poročila, tako z Bleda, iz Dvorjan pri Cerkljah, z Dobrave pri Podnartu, kjer so čutili močan podzemeljski sunek, ki je trajal približno tri sekunde. Smer mu je bila jugovzhodna. -- ''Gorenjec'' 23. 2. 1901

'''Z Dobrave pri Kropi se nam poroča:''' Neznaten potok Lipnica je napravil danes 16. novem. pravo katastrofo. V četrtek je jelo po malem deževati; od petka do sobote pa je raztrgal most pri okr. cesti in onega pri Češnjici. Promet med Podnartom, Kropo in Kamnogorico je ustavljen. »Fabrika« v Lipnici je v veliki nevarnosti. Pokončala je mnogo jezov. Mlin pri »Benku« je brez jeza. Vdova z devetero malimi otročiči bo čez zimo brez zaslužka. Prosimo pomoči! -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDZ7JKHZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1901&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 18. 11. 1901 (29/265)]

&lt;!-- '''Erstickt.''' Wie dem „Slov. Narod&quot; gemeldet
Wird, wurden am 4. d. M. in Zgornja Lipnica bei Kropp
die Burschen Josef Koničar und Johann Pesjak in einem
Hause todt aufgefunden. Dieselben waren des Abends vorher in etwas angeheitertem Zustande in das ungeheizte
Zimmer gekommen und hatten eingeheizt. Die durch den
schlechten Ofen entweichende Kohlensäure führte ihren Tod
herbei. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H03CTZQJ/b5b89e80-7241-4e2a-bf8d-bf1536b8d0c3/PDF ''Laibacher Zeitung''  6. 12. 1901] --&gt;

'''Hude babnice.''' Na obtožni klopi
sedijo posestnika hčere, jednakovredne
sestrice Marjana, Reza in Marička Resman
iz Spodnje Dobrave; poleg njih pa še trije
toženi, in sicer posestnik Janez Vidic, posestnika sinko Janez Vidic in žena Marija
Vidic. — 22. sušca so se v Spodnji Dobravi
stepli. Resmanove punice so prišle v hlev
Vidica in pričele tepsti Vidičevko in sina
z grabljami. V poznejšem boju pa je bilo
glavno orožje metla; z njo so bojevite punice udrihale po Vidičevih in ko je stari
Vidic hotel iti svoji ženki pomagat, je bil
še on tepen. Vidičevi pa so posebno nabili slaboumno Marijo Resman, jo za lase
vlekli in vrgli ob tla. Marjana Vidic jo je
celo s kleščami tepla. Končno se je videlo, da je bil v tem babjem boju najbolj
tepen mož Vidic, ki je moral celo k zdravniku. Prvi sodnik je obsodil Marjano Resman na tri dni zapora. Slaboumna Marija
je bila oproščena, vsi drugi pa so dobili
po 24 ur zapora. Prizivno sodišče je to
sodbo potrdilo.&lt;ref&gt;Poročilo bi se lahko nanašalo na Srednjo Dobravo, kjer so živeli sosedje Vidici (Čačkovi) in Resmanovi.&lt;/ref&gt; -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RVNISMER/95532f24-fe59-474b-8e64-f9a3c90b5da7/PDF ''Slovenski narod'' 16. 5. 1902]

'''Izpred sodišča.''' Kazenske obravnave pri tukajš. dežel, sodišču. … Miha Benedičič sploh Miklavževc mizarski pomočnik v Lipenci je v Radovljici (v predmestji), ker je nočil z nekim tovarišem istemu vzel suknjič in klobuk in potem neznano kam pobegnil, letos začetkom meseca januarja se je pa vtihotapil na Savici v Sokličevo hišo in tam zopet izmaknil nekaj moške obleke; on dejanja ne taji, obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. -- ''Slovenski narod'' 4. 2. 1903

'''Vlom v župnišče na Dobravi pri Podnartu''' se je zgodil v nedeljo zjutraj med prvo mašo, ko so vsi zapustili župnišče ter šli k maši. Vlomila sta v kuhinjo dva tuja potepuha, katera so nekateri videli že pred mašo postopati okrog župnišča. V kuhinji sta se najedla mleka in smetane, pobrala nekaj kuharičnega denarja in obleke, potem pa vdrla tudi v zgornje prostore. Ker pa tu nista mogla hitro priti do denarja, sta odšla v strahu, da bi jih kdo ne zasačil. Zdaj, ko se dela bohinjska železnica, se klati po naših krajih vedno dosti brezposelnih delavcev in raznih zločincev. Naši ljudje naj bodo previdni in naj ne zapuščajo svojih domov brez varuhov. -- ''Gorenjec'' 14. 3. 1903

'''Kamnagorica.''' Pred deželnim sodiščem sta bila te dni obsojena Florijan Posavec in Anton Šolar, rojena tu. Prvi je delavec v Ljubljani, a drugi čevljar na Glincah. Oba sta znana tata in že večkrat kaznovana. Kradla sta meseca februarja pri župniku g. Trpinu v Mošnjah, potem v Srednji Dobravi in Ratečah. Obsojena sta oba in sicer Posavec na 15 mesecev in Šolar na 5 mesecev težke ječe. -- ''Domoljub'' 7. 1. 1904

'''Totaufgefunden.''' Der 30 Jahre alte
Keuschlerssohn Franz Debelak aus Oberdobrava, Gerichtsbezirk Radmannsdorf, wurde seit 3. d. M.
vermisst. Er wurde nun am 7. d. M. tot aufgefunden,
Debelak soll am 3. d. M. abends verunglückt sein. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-APF28KY3/f0375235-2af4-4f46-be29-ea2b3dc80bdf/PDF ''Laibacher Zeitung'' 10. 1. 1905]

'''Po radovljiškem okraju''' je zadnji čas prodajal kmetom razne kmetijske stroje neki agent, ki čuje na ime Ludovik Perko in je baje že znana oseba kmetom po Dolenjskem kakor tudi sodniji. Na Dobravi pri Kropi je par kmetov kupilo nekaj slamoreznic in drugih strojev, a dočim bi imeli stroji že davno priti z Dunaja. jih ni še danes, čeprav je agent prejel že nekaj denarja na račun, za ostalo vsoto pa dal podpisati kmetom menice. Svarimo naše kmete pred takim nakupovanjem, da bi se podpisovali na nemške naročilne liste, katerih ne razumejo. Še bolj pa jih svarimo pred podpisovanjem menic. kar je silno nevarno za vsakega, ki ne pozna teh papirjev in strogih meničnih postav. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2W0ZDUD/37a15172-4082-44af-a75e-466d1eff2c4a/PDF ''Domoljub'' 24. 12. 1907]

'''Izgubljen denar.''' Pozor. Od Mišač do Zgornje Dobrave pri Kropi je bilo izgubljenih okrog 125 goldinarjev denarja. Kdor je to našel, naj pošlje isto na župni urad Dobrava pri Kropi. -- ''Domoljub'' 11. 6. 1908

'''Preklic.''' Obžalujem, ker sem žaljivo govoril proti Alojziju Malij-u v Radovljici. Ivan Šlibar, Mišače -- ''Slovenec'' 22. 4. 1909

'''Požar.''' V soboto teden proti večeru je pričelo goreti v vasi Žaloše, ki leži med Podnartom in Otočami, župnije Dobrava pri Kropi. Dvema posestnikoma je pogorelo vse, hiša in hlev. Drugo vas so ljudje rešili, ki so delali z velikim pogumom. Ena hiša se je vnela petnajstkrat in so jo vendar rešili. Gasilcem so se srajce na hrbtu vnemale, a niso se hoteli umakniti. Ponesrečenca sta potrebna pomoči. Eden si je ravnokar vse novo naredil, a pogorelo mu je, predno je noter prišel in ga je zato občutno zadelo. Drugi pa je že sicer potreben. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VOGXJU9T/ec138108-ba14-43c8-a73c-ff3b3bed2370/PDF ''Slovenski narod'' 9. 9. 1908 (41/208)]

'''Iz Dobrave pri Kropi.''' Že so prinesli listi vest o tragični smrti Antona Debelaka iz Dobrave, katerega je na Jesenicah v tovarni žaga na sv. večer pretrgala in vsega razmesarila. O kolik vdarec za ubogo hišo, kjer vlada beda in revščina! Trije ljubki, živahni otroci skačejo lahkomišljeno okrog rumenoblede matere, ki sedi kakor duh na postelji. In sedaj je oče mrtev. Kdo naj pomaga? In našli so se. To so sotrpini-delavci, ki niso pozabili uboge vdove. Nabrali so velikodušen dar 118 K 38 v, ter so poslali najprej s pošto 34 K 80 v, pozneje pa po Petru Hrovatu, ki je vdovi izročil 83 K 58 v. Uboga žena je bila do solz ginjena, videč toliko sočutnih in usmiljenih src ter se tem potom zahvaljuje blagim darovateljem, posebej pa še gospodu Pongratzu in g. Poženelu na njunih darovih. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ETYK37D9/d55283b1-6c92-4b8f-b51d-ebf27962c16a/PDF ''Slovenec'' 29. 1. 1909 (37/23)]

'''Izpred sodišča.''' Franc Hrovat,
delavec in Jožef Boštjančič, posestnice sin v Mišačah sta v Kappusovem lovišču ustrelila srno, katero je
Jožef Debeljak, posestnice sin v Zg.
Dobravi, pomagal domu spraviti in
je tudi od nje jedel. Hrovat in Debeljak sta bila obsojena vsak na 6 mesececev, Boštjančič pa na 3 mesece težke ječe. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6AKJ53U/e8fc3bdd-4eff-47bd-9b30-0e0fdcae14cb/PDF ''Slovenski narod'' 2. 5. 1910]

'''V Kappusovem lovišču pri Kamnigorici''' sta kot lovska tatinska tovariša delavec France
Hrovat in posestnice sin Jožef Boštjančič iz Mesač ustrelila srno, katero jima je pomagal
domu spraviti Jože Debeljak, posestnice sin iz Zgor. Dobrave, ter zato dobil kos srne.
Zato bodeta pa sedela Hrovat in Debeljak vsak po šest mesecev, Boštjančič pa tri
mesece v težki ječi. -- ''Slovenec'' 3. 5. 1910

'''Nesreča na triglavskem pogorju. Poročilo iz »Aljaževega doma«.''' Komaj se je poleglo prvo razburjenje, ki se je polastila ljudi vsled nesreče na Kamniških planinah, kjer je našel grob nadebudni mladenič, že prihaja druga vest o veliki nesreči, ki se je dogodila v triglavskem pogorju v nedeljo 3. t. m. 

''Prihod veselih delavcev.'' V nedeljo, dne 3. t m. so prišli 3 delavci, uslužbeni pri g. Jožefu Zupanu iz Dovjega, okolo 8. uri zjutraj v Aljažev dom v Vratih. Bili so prav dobre volje, ki so jo hoteli povečati še s tem, da so zahtevali v hotelu žganja. Oskrbnici Dobišek se je pa zdelo, da ga imajo že dosti, zato je odgovorila, da jim ga ne da. 

''Odidejo po planinke.'' Delavci si iz tega niso ničesar delali. Lepo so se poslovili in oskrbnici obljubili, da ji prinesejo planink. Oskrbnica jim je pa obljubila, da jim bo dala juho, ko se vrnejo. Oskrbnik o vsem tem ni ničesar vedel. Ker je bil celo noč po konci in je spal po dnevi.

''Skale se rušijo, sliši se upitje in petje.'' Proti drugi uri popoldne je prišel v Aljažev dom voznik »Slov. Planinskega društva«, gospod Zima iz Mojstrane s svojim sinom Lojzetom. Pripeljala sta v hotel pivo in vse vrste potrebščin in provijanta. Ko so vse pospravili in dali v red so se vsedli in se pogovarjali. Oskrbnik Dobišek, Lojze in njegov oče. Naenkrat se zasliši otlo bobnenje skal, velikansko upitje in veselo petje. Oskrbnik se Je vsled tega jezil, češ, kaj so to za eni ljudje, ki rušijo skale in jih valijo. Čez nekaj časa je vse to utihnilo.

''Eden od njih pride.'' Čez nekaj časa na to pride k Aljaževem domu eden od preje omenjenih delavcev. Usedel se je pod smreko in malo južinal. Dal si je malo kruha in žganja. Oskrbnik in voznik iz Mojstrane sta ga vprašala od kod prihaja in kje je dobil tako lep šopek. Odgovoril jima je, da na skalovju in da sta šla njegova prijatelja nabirat na Stenar encijan in planinke. Dogovorili so se, da se snidejo pri Aljaževem domu.

''Prijateljev ni.'' Tovariš jih je čakal in čakal, toda zamanj. Čas je potekal, ne da bi se bila ona dva z Stenarja vrnila. Čakal jih je do petih popoldne, nakar je odšel domov proti Mojstrani. Nihče ni ničesar hudega slutil, ker smo mislili, da so se vrnili po drugi poti domov.

''Slutnja.'' Drugi dan se je zvedelo, da se nista vrnila domov. Ker jih ni bilo od nikoder se je zaslutila nesreča. K oskrbniku se je prišel informirati stražmojster Vilfan in vodnika slov. planinskega društva g. Brtoncelj in Vrehovnik. Vsi so se podali pod Stenar, da bi našli kako sled. Med tem je prišel k »Domu« še vodnik Urbas, katerem u je oskrbnik vse razložil. Nista se dolgo obotavljala, tem več sta se hitro oba napotila na Stenar. 

''Trupli najdeni.'' In res. kmalu sta bili trupli najdeni. V groznem stanju. Prepeljavanje je bilo jako nevarno; skoraj da ni to prepeljavanje zahtevalo življenje vodnikov, ki so le z največjo težavo pripeljali ponesrečenca k Aljaževem domu. Tu zbrana družba turistov se je zgrozila, ko je videla razmesarjeni trupli. Takoj se je poskrbelo za vse, da se pripravi spodoben oder in luč, za kar vse je poskrbela oskrbnica. Edino cvetje, ki je ležalo na truplih so bile planinke. Ko je minila noč je odpeljal trupli v Mojstrano voznik Lavtižar. Pogreb nesrečnih izletnikov, ki sta bila Janez Jerše iz Stahovce pri Kamniku in Anton Bertoncelj iz Dobrave pri Podnartu se je vršil včeraj 6. t. m. v Mojstrani. -- ''Dan'' 7. 8. 1913

'''Nesreča v Vratih.''' Najlepša turistovska točka na Kranjskem so Vrata. Kdor je videl pri lepem vremenu severno Triglavsko steno in bližnje velikane: Cmir, Stenar, Rogico, Suhi plaz (Škrlatica), njemu ostane ta veličastni prizor v vednem spominu. Zato pride vsako leto par tisoč turistov v Vrata. Domačini z Dovjega in Mojstrane znajo plezati po gorah, ker hodijo iz mladega kot pastirji za ovcami, pa tudi kot lovski gonjači za gamsi. Tuji turisti pa naj gredo po narejenih stezah, da se ne ponesrečijo. — Zadnjo nedeljo sta se prav lahkomišljeno ubila v Vratih dva tuja delavca, ko sta šla v Stenar planinke trgat; namreč: Janez Jerše iz Strahovice pri Kamniku, star 30 let, in Anton Bertoncelj iz Dobrave pri Kropi, star 20 let. Imela sta še enega spremljevalca, ki se je pa pod Stenarjem skesal, češ da se neče ubiti. Ona dva delavca pa sta mu odgovorila: »Če se ubijeva, bo pa za smrt zarajtano.&quot; Dasiravno okoli Stenarja lepa pota navgor drže in je vse polno planink in encijana , plezata predrzno v navpično steno brez vrvi, brez derez in turistovske oprave. Žganje je za nič za hribolazce, pa sta ga vendar poprej pila. Stena je tembolj nevarna, ker ima drobeč kamen, pa plezala sta dalje, planinke in encijan trgala, prepevala, kamenje doli valila in vriskala. Domenjeni so bili, da se snidejo pri restavraciji. Okoli pol dveh popoldne v skalah vse utihne —. Zvečer jih ni dol in takoj je uganil tretji delavec, da se je nesreča zgodila. V ponedeljek so jih iskali: en orožnik, in dva vodnika (Bertoncelj in Orehovnik). Zvečer so ju našli grozno razbita pod Stenarjevo steno. Do ravnega so ju spustili po vrveh, v torek pripeljali na Dovje, v sredo popoldne pa sta bila ponesrečenca pokopana. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TBBQRT0P/2e59a9b0-de87-4e20-aded-bdf8fc4a683c/PDF ''Gorenjec'' 8. 8. 1913 (14/32)], ''Domoljub'' 7. 8. 1913 (26/33), ''Slovenec'' 9. 8. 1913

'''Nesreča v gorah.''' V Mojstrani uslužbena delavca Janez Jerše iz Stahovice pri Kamniku in Ant. Bertoncelj iz Dobrave pri Podnartu sta šla v nedeljo v pečine Stenarja nabirat planinke, kjer sta oba smrtno ponesrečila. Ponesrečenca so pripeljali na Dovje, kjer bosta pokopana. -- ''Zarja'' 6. 8. 1913, ''Slovenec'' 6. 8. 1913, ''Domačin'' 9. 8. 1913: ... kjer sta bila pokopana., ''Prosveta'' 29. 8. 1913, ''Glas svobode'' 29. 8. 1913

'''Nesreča.''' Dvanajstletni gostilničarjev sin Ignacij Perdacher iz Dobrave pri Radovljici je imel opravka z acetilinom. Deček je imel pri tem gorečo svečo, s katero je prišel preblizo karbida, ki je eksplodiral. Fant je zadobil znatne opekline po obrazu. -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6HBO4YM/?query=%27keywords%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%40OR%40fts%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Dan'' 10. 9. 1913 (2/616)]

'''(Ein Schwindler.)''' Vor vierzehn Tagen kam an
der Besitzerin Marie Dolinšek in Ober-Dobrava, Gerichtsbezirk Radmannsdorf, ein etwa 27 Jahre alter
Mann und erzählte ihr, daß er im Auftrage ihres mobilisierten Mannes aus Laibach gekommen sei, um ihr
bei der Landwirtschaft zu helfen. Der Fremde arbeitete
dort einige Tage, offenbar in der Absicht, die Hausverhältnisse auszukundschaften. Dann verschwand er eines
Tages aus der dortigen Gegend unbekannt wohin, nachdem er der Dolinšek aus versperrter Tischlade eine Geldtasche mit 113 Kronen und verschiedene Kleidungsstücke
ihres Mannes gestohlen hatte. Der Fremde soll, wie es
sich nachträglich herausstellte, mit einem gewissen vulgo
Klemenov Janez aus der Gegend bei Zirklach identisch
sein. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TEKXSV7Y/fba5feb2-ca72-44eb-84f4-1e649285a801/PDF ''Laibacher Zeitung'' 3. 10. 1914]

'''Ljubljanska državna policija oživila »mrtvega«.''' V ponedeljek 4. t. m. sta »Slovenec« in »Narod« priobčila velik mrtvaški list, v katerem je bilo čitati, da je »v O Palanki na Ogrskem umrl četovodja Ninče Kuštrin« in da bo pogreb v torek 5. junija. Dotični, ki je prinesel v upravništva mrtvaški oglas, je oglas tudi plačal. Dan po tej osmrtnici pa je policijski agent Močnik aretiral mladega moža, ki je hodil okolu beguncev ter jih sleparil, da jim bo preskrbel živeža. Slepar je za to prejemal denar in kazal beguncem prazne žaklje, katerih je imel okolu 50, češ, da jih napolni z živili. V zaporu si je policijski agent Gruden tega moža natančnejše ogledal in spoznal, da je to — Ninče Kuštrin, ki je imel svoj »pogreb« v listih napovedan na Ogrskem. Ninče Kuštrin je sam dal in plačal naznanila o svoji »smrti« v liste, da bi s tem ustavil policijsko zasledovanje za seboj, misleč, da bo policija verjela mrtvaškemu oglasu in mrtvega ne bo zasledovala. Da bi policija naznanilu o njegovi smrti še bolj verjela, je podpisal Kuštrin pod parte tudi »žalujočo soprogo«, katere niti nima. Ninče Kuštrin mora imeti na vesti še marsikaj drugih pregreh, ker se mu je tako mudilo »umreti«. Ninče se je sedaj res ločil od sveta, a drugače kakor je on računal. »Zahvale« za tako slovo od življenja pa menda ljubljanski državni policiji ne bo poslal. — Ninče Kuštrin je rodom iz Gorice ter je nekaj časa bival tudi na Dobravi pri Radovljici. Oni, katere je Ninče Kuštrin oškodoval, naj se oglase pri ljubljanski državni policiji. -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3C4QLXOA/?query=%27keywords%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%40OR%40fts%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 8. 6. 1917 (45/129), 5]

==&lt;font color=brown&gt;Osebno&lt;/font&gt;==
{|
|[[File:Dokazilo o služenju vojske 1904.jpg|thumb|350 px|Dokazilo o služenju vojske 1904. Arhiv Jože Resman]]
|[[File:Delavske bukvice Antona Debelaka s Srednje Dobrave.jpg|thumb|300 px|Delavske bukvice (Arbeitsbuch) Antona Debelaka s Srednje Dobrave, 1911. DAR]]
|[[File:Dobravci med prvo svetovno vojno.jpg|thumb|400 px|Dobravci med prvo svetovno vojno: 3. vrsta 2. Jože Resman, 4 Šuštarjev?  Med prvo vojno.  Arhiv Joška Resmana]]
|}

'''C. 237/00 Oklic. 1.''' Zoper Mino Pretnar iz Zgornje
Dobrave, koje bivališče je neznano,
se je podala pri c. kr. okrajni sodniji
v Radovljici po Janezu Pretnar iz
Dobrave št. 3 tožba zaradi zastaranja
tirjatve. Na podstavi tožbe določil se
je narok za ustno sporno razpravo
na dan 27. oktobra 1900,
dopoldne ob 9. uri, pri tej sodniji, v
izbi št.

V obrambo pravic Mine Pretnar se postavlja za skrbnika g. dr. Janko Vilfan, odvetnik v Radovljici. Ta skrbnik bo zastopal toženko v omenjeni stvari na njeno nevarnost in stroške, dokler se ona ne oglasi pri sodniji ali imenuje pooblaščenca. 

C. kr. sodnija v Radovljici, odd. II, dne 13. oktobra 1900. -- ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 22. okt. 1900.


'''Oklic.''' Zoper [...] 
4.) Janeza, Lorenca Pototschnig in
Jero Bohinc [...], kojih bivališče je neznano, so se podale pri
c. kr. okrajni sodniji v Radovljici po
ad 4 Marku Kejžar iz
Zg. Dobrave št. 16; [...] tožbe
zaradi izbrisa zastaranih zastavnih
terjatev.
Na podstavi tožeb določili so se
naroki za ustne sporne razprave
na dan 16. marca 1901,
ob 9. uri dopoldne, pri tej sodniji, v
izbi št. 3.
V obrambo pravic tožencev se
postavlja za skrbnika gosp. dr. Janko
Vilfan, odvetnik v Radovljici.
Ta skrbnik bo zastopal tožene v
oznamenjenih stvareh na njih nevarnost in stroške, dokler se oni ne
oglase pri sodniji ali ne imenujejo
pooblaščenca.
C. kr. okrajna sodnija v Radovljici,
Odd. II, dne 2. marca 1901. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UJAAKL31/831ee513-ab26-400b-a8db-e77eef2425a1/PDF ''Laibacher Zeitung'' 12. 3. 1901]

'''Z Dobrave pri Kropi 9. dec.''' Danes smo izročili materi zemlji telesne ostanke nedolžnega angela. Vzletela je na lahnih perutih med svojo tovariše krilatce v nebesa Jelica Pogačnikova, ljuba hčerka bivšega našega drž. poslanca g. Josipa Pogačnik iz Podnarta. Pač bridek udarec blagima roditeljima in tem hujši, ker sta imela poleg treh nadebudnih dečkov Jelico jedinico! V srčni bolesti naj jima je vsaj nekoliko v tolažilo veličastni sprevod, kakor ga še ni videla Dobrava, ki je bil živa priča, kolike simpatije vživa s svojo ljudomilo soprogo g. Pogačnik v vseh vrstah. Videli smo udeležencev iz vse okolice; iz Radovljice, Mošenj, Krope, Kamnegorice, Podbrezij, iz Kranja, iz Ljubljane in celo iz solnčne Gorice. Na svidenje v nebesih — nedolžni angel! –č -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZ5UX00/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1900&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 11. 12. 1900 (28/283)] [Gabrijela Pogačnik (8. 10.1897–7. 12. 1900)]

'''Glavo je odtrgal vlak''' bratu dobravškega cerkovnika, ko je šel 12. maja po noči iz Radovljice po železni cesti domov na Dobravo. -- ''Domoljub'' 16. 5. 1901

'''Posestvo naprodaj''' blizu postaje Otoče na Gorenjskem hiša št. 12 na Mešačem z gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju, 2 sadna vrta z 1 1/2 orala; travnikov in njiv 6 oralov. Cena po dogovoru. Natančneje se izve pri lastniku Martinu Bohinjcu na Mešačem št. 12, pošta Kamnagorica. -- ''Gorenjec'' 17. 8. in 31. 8. 1901

'''Za lovce.''' Na Dobravi pri Kropi je tamošnji trgovec in posestnik g. Filip Pogačnik vjel v gospodarskem poslopju krasnega divjega mačka, katerega je najbrž zadnji veliki sneg tja zanesel. --  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVPQD0GJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1902&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 3. 3. 1902 (30/51)] Gotovo se je mislil nenavadni gost mastili s kuretnino, kar mu je pa seveda izpodletelo, ker zagrabile so ga ostre jazbečarske klešče skozi čeljusti in zadnji del glave. Toda močna žival se je vkljub hudim zobem jazbečarskih klešč iztrgala in pobegnila urno nazaj v gozd. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVMO4XQ2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1902&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Gorenjec'' 1. 3. 1902]; ''Slovenski narod'' 26. 2. 1902 (35/47)

'''Z rešilnim vozom''' so pripeljali v bolnico Frančiško Pretnar z Dobrave pri Kropi. V bolnici je povila otroka. -- ''Slovenec'' 23. 8. 1902 (30/193)

'''Dražbeni oklic.''' Po zahtevanju Marije Pirkebner, železniškega sprevodnika soproge v Ljubnem, zastopana po dr. J. Vilfanu, odvetniku v Radovljici, bo dne 4. novembr a 1902, dopoldne ob pol 11. uri, pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 2, dražba posestva vlož. št.. 50 kat. obč. Dobrava pri Kropi s pritiklino vred, ki sestoji iz 1 vola, 2 krav, 1 junčka, 1 slamoreznice, 2 vozov, 1 brane, 1 pluga, nekaj sena in detelje. Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi, je določena vrednost, in sicer poslopju na 710 K, zemljiščnim parcelam na 4918 K in pritiklini na 898 K. Najmanjši ponudek znaša 4351 K; pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbene pogoje, ki se s tem odobrujejo, in listine, ki se tičejo nepremičnine (zemljiško-knjižni izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike i. t. d.), smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 4, med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadobé v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije, niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija v Radovljici, odd. II, dne 3. septembra 1902. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O2L1E5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+kropi%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+kropi%22%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1902&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Laibacher Zeitung'' 17. 10. 1902 (št. 239)]

'''Umrla je ponoči''' dne 12. nov. gospa Marija Pogačnik, mati znane rodbine na Dobravi pri Podnartu, v 73. letu svoje starosti. Pogreb bode jutri popoldan ob 4. uri. N. v m. p.! -- ''Slovenec'' 13. 11. 1905; ''Amerikanski Slovenec'' 8. 12. 1905

Tužnim srcem naznanjamo prežalostno vest, da nam je po kratki bolezni, previdena s tolažili sv. vere, umrla nepozabna mati, tašča, sestra, stara mati, gospa '''Marija Pogačnik''', posestnica na Dobravi pri Kropi, dné 12. novembra v 73. letu svoje starosti. Pogreb nepozanbne rajnice bode dne 14. novembra t. l. popoludne ob 4. uri na Dobravi. &lt;br&gt;
Franc, Anton, Filip, sinovi. Marija Aljančič, Frančiška Pogačnik, Cecilija Pogačnik, Betka Čop, hčere. Franica Gartner, sestra. Lovro Aljančič, Ivan Čop, zeta. Marija Pogačnik, sinaha. Vsi vnuki in vnukinje. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T1ZKMG5J/78f0da54-b749-48a7-abd2-8d84a877d5f0/PDF ''Slovenec 13. 11. 1905 (33/260)], ''Slovenski narod 13. 11. 1905 (38/260)

Umrla je minulo nedeljo gospa '''Marija Pogačnik''', posestnica na Dobravi pri Kropi, v starosti 73 let.   N. v m. p.! -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-AQN7II16/8697c2cb-cec5-4e4b-9619-addde91963b7/PDF ''Gorenjec'' 18. 11. 1905 (6/46)]

Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče in tast, gospod '''Lovro Aljančič''' posestnik itd.
v sredo, dne 14. febr. 1906 ob 3. uri popoldne v 83. letu svoje dobe po kratki, a mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb preljubega pokojnika bode v petek, dne 16. febr. ob 10. uri dop. s slovesno sv. mašo v farni cerkvi sv. Križa. Sv. maše-zadušnice se bodo služile v župni cerkvi sv. Križa in na Dobravi pri Kropi.	&lt;br&gt;
V Bistrici pri Tržiču 14. febr. 1906.&lt;br&gt;
Valentin in Lovro sinova. Jerica in Katarina hčeri, Marija Aljančič roj. Pogačnik sinaha. --[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2EF5PNFG/ca316285-99c8-498c-8c3a-29de56081089/PDF ''Slovenec'' 15. 2. 1906 (34/37)]

Ob nenadomestljivi izgubi vzor-očeta, oziroma tasta in starega očeta, gospoda '''Lovro Aljančiča''' posestnika itd. nas je poleg zaupanja v Boga tolažilo splošno sožalje prijateljev in znancev od blizu in daleč. Ker nam ni mogoče, vsakemu se posebej zahvaliti za izkazano ljubezen, naj tem potom sprejmejo vsi blagi prijatelji in znanci pokojnikovi našo prisrčno zahvalo. Posebej pa se še zahvalimo čč. gg.duhovnikom iz Križa, Kovorja in Tržiča za spremstvo, g. dr. Jagoditzu skrbnemu zdravniku, ljubim in tako dobrim Tržičanom in vsem, ki so v tako ogromnem številu spremili nepozabnega pokojnika na zadnjem zemskem potu. V Bistrici pri Tržiču in na Dobravi pri Kropi, 20. febr. 1906. Globoko žalujoči ostali. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8C3R88XZ/e1635085-8843-4037-a56d-080c984e9a3c/PDF ''Slovenec 21. 2. 1906 (34/42)'']

'''Smrtna kosa.''' Umrl je pazinskem samostanu
27. novembra klerik Ivan Benedičič, rojen
23. januarja 1886 v Zg. Dobravi na Gorenjskem. — [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-22JPAU3C/1a16a5bb-05ae-4f73-82c0-79797ac877f0/PDF ''Slovenec'' 11. 12. 1906]

'''Naprodaj''' je lepo arondirano posestvo na Stočji tik Kropa na Gorenjskem. Posestvo obstoji iz njiv, travnikov in dobro zaraščenih gozdov; redi se lahko 6—7 glav goveje živine. Poslopja so v dobrem stanu. Kupnina 10.000 kron se lahko plača v obrokih.  Natančnejša pojasnila daje lastnik Florijan Pretnar, Zg. Dobrava, p. Podnart. -- ''Domoljub'' 10. 10. 1907

'''Z Dobrave pri Kropi se nam piše:''' Srce nam je zadrhtelo, ko je zagrnil grob telesne ostanke dne 9. t. m. v Otočah umrlega učiteljskega pripravnika Ignacija Grobovšek. Solza nam je kanila na grob, kamor je tirala tako mlado žrtev božja dekla, bleda smrt. Umrli Grobovšek, ki je ravnokar izpolnil 19. leto, je bil tihega značaja, ponižen in tako ljubeznjiv, da se je vsakemu prikupil, kdor ga je poznal. Vestno se je pripravljal za težavni učiteljski stan in večkrat je potožil piscu teh vrstic, da bo radi bolezni izgubil leto ... In zdaj je izvršil vse nauke za dolgo večnost in upamo, da prav dobro. Nedolžen, kakor je bil, je tolažil do smrti bolan, svojo žalostno mater: Ne bodite žalostni, mama; kaj bi pa bilo, če bi bil postal hudoben. Tako more govoriti in tolažiti le — angeli. Trdno upamo zato, da so se nebeščani veselili ob njegovem veličastnem pogrebu, katerega so poveličali rajnika sošolci gg. pripravniki, do 30 na številu, s prelepim petjem pred hišo in na pokopališču. Zato proč žalost, kadar se nebesa odpro. -- ''Domoljub'' 19. 3. 1908

'''Izgubljen denar.''' Pozor. Od Mišač do Zgornje Dobrave pri Kropi je bilo izgubljenih okrog 125 goldinarjev denarja. Kdor je to našel, naj pošlje isto na župni urad Dobrava pri Kropi. -- ''Domoljub'' 11. 6. 1908

'''Prodati imam 20 do 30 plemenjakov v kranjskih panjih.''' Nekaj je zelo močnih, ker so se roji sami združili. Ivan Šlibar, čebelar v Mišačah, pošta Podnart. -- ''[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JCJ6OU3B/a683568f-f524-4fe4-8352-7911a18c2e45/PDF Slovenski čebelar'' marec 1909], april 1909

'''Lovskega psa''' proda čebelar Ivan Šlibar v Mišačah, pošta Podnart (Gorenjsko). -- ''Slovenski čebelar'' avgust 1909

'''Orjaške buče''' je pridelal letos g. Filip Pogačnik, posestnik na Dobravi pri Podnartu. Dasi še niso dosedaj vse popolnoma dozorele, tehta najtežja 47 kilogramov. Kakor lastnik trdi, bodo tehtale največje tudi po 60 kg. -- ''Gorenjec'' 16. 10. 1909, ''Soča'' 19. 10. 1909

[[File:Letoviscniki pozor.jpg|thumb|left|Letovišćniki pozor!]]

'''Letoviščniki pozor!''' V najem se odda 3 lepo opremljene sobe na Dobravi pri Podnartu. V bližini železniške postaje Podnart. Krasna lega in lepi izprehodi po gozdu in planjavi. Natančneje se izve pri lastniku Filipu Pogačniku istotam. -- ''Soča'' 31. 7. 1909

'''Mlinar oženjen''' išče službe za k malemu mlinu na deželi ter želi obenem tud zraven stanovanje. Več pove Jožef Gole, Sp. Dobrava št. 8, pošta Podnart. -- ''Slovenec'' 18. 10. 1909

'''Iz Dobrave pri Podnartu.''' Dne 20. t. m. je preminil tukajšnji prvi naprednjak, g. Matevž Šolar, oče dr. Franca Šolarja, odvetnika v Trstu. Ranjki je bil navdušen naprednjak, zelo miroljuben in splošno priljubljen človek. N. v m. p! -- ''Jutro'' 22. 3. 1911

'''Dobrava pri Podnartu.''' Tu je po kratki bolezni umrl posestnik gosp. Matevž Šolar v starosti 67 let. Pokojnik je bil odločen in zvest naprednjak, kakršni so redko sejani. Bodi mu blag spomin! -- ''Slovenski dom'' 1. 4. 1911, ''Celevelandska Amerika'' 7. 4. 1911, ''Slovenski narod'' 24. 3. 1911

'''Na izbiranje prodam''' 20 kranjičev, 7 Droryjeve in 4 dunajske mere. Ivan Šlibar, Mišače, p. Podnart. -- ''Kmetovalec'' april 1911, ''Slovenski čebelar'' april 1911

'''Posestvo''' obstoječe iz 50 mernikov posetve, več oralov gozda in travnikov z vso pritiklino, dalje živina, orodje, se proda iz proste roke skupno ali posamezno. Na željo kupca se proda, kakor želi. Več se izve pri Mariji Pristavc, Mišače, pošta Podnart, Gorenjsko. -- ''Domoljub'' 18. 5. in 25. 5. 1911

'''Na Gorenjskem pri Podnartu, vas Mišače,''' se proda prostovoljno vsled preselitve lepo posestvo, gozd, travniki za 50 mernikov žetve, mrve za 12 glav živine, zemljišče v ravnini. Pri hiši je tudi voda. Kupci naj se oglase pri M. Pristavcu, Mišače 4, p. Podnart. -- ''Domoljub'' 3. 8. 1911

'''Zahvala.''' Povodom prebritke izgube naše nepozabljene soproge, mamice, hčere in tete, gospe '''Nežike Šmitek, roj. Pirc''', zasebnega uradnika soproge zahvaljujemo se ginjenega srca vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem najiskreneje. Osobito se zahvaljujemo častitim gospodom Josipu Vrankarju, župniku na Dobravi pri Kropi, Simonu Ažmanu, župniku v Kamnigorici in Valentinu Oblaku, župniku v Kropi za mnogobrojne obiske in tolažila ob dolgotrajni mučni bolezni, nadalje tvrdkama Peter Majdič „Merkur&quot; v Kranju in J. Pfajfer v Kranju, slavnemu odboru I. žrebljarske in železoobrtne zadruge v Kropi in Kamnigorici, požarni hrambi iz Krope, kakor tudi vsem ostalim, ki so v ogromnem številu spremili rajnico na zadnji poti ali ji drugače izkazali zadnjo čast. Priporočamo nepozabno pokojnico vsem znancem in prijateljem v molitev in blag spomin.
Kropa, dne 13. avgusta 1911. Žalujoči ostali. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65PAZE0E/a392b68e-31de-4eac-be7d-581201ac48e2/PDF ''Slovenec'' 16. 8. 1911 (39/186)]

'''Na prodaj je malo posestvo''' v lepem kraju na Gorenjskem. Poslopja so v najboljšem stanju, oddaljena od cerkve in šole 4 minute, od postaje Otoče 20 minut. Več pove lastnik J. Rakovec, Zg. Dobrava 7, p. Podnart. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4LU96502/5baca158-056b-485f-946c-fba606451444/PDF ''Domoljub'' 2. 11. 1911], 19. 10., 26. 10. 1911

'''Lepa prilika.''' V lepem kraju na Gorenjskem je na prodaj majhno posestvo, in sicer nova zidana, z opeko krita, 12 let davka
prosta hiša, hlev za 3 govedi in vsa ostala gospodarska poslopja v dobrem stanu. Pri hiši je vodnjak.
Polje, košnja in pašnik v lepi solnčni legi blizu
hiše. Velik sadni vrt, lep gozd. Hiša je od cerkve
in šole oddaljena 4 minute, od postaje Otoče 20
minut. Do ceste je 8 minut. Pripravno je tudi za
vsako obrt. Po želji kupca se proda tudi s premičninami. Cena in drugo po dogovoru z lastnikom J.
Rakovec, Zg. Dobrava, p Podnart, Gorenjsko. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-END59K7K/bf6ace98-a8a9-4a0b-9853-674a6ceb5106/PDF ''Naš kmečki dom: Domoljubova priloga za naše gospodarje, gospodinje, in dekleta'' 4. 4. 1912]

'''Prodam 44 panjev močnih čebel v kranjičih.''' Nadalje prodam lepo malo posestvo v lepem kraju na Gorenjskem, obstoječe iz nove hiše z velikim vrtom, travnikom, njiv in gozdom. Redi se lahko 2 govedi in tri do štiri prašiče. Več se izve pri Josipu Rakovcu, vas Zgornja Dobrava h. št. 7, pošta Podnart, postaja Otoče, Gorenjsko. -- ''Slovenski čebelar'' maj 1912  [&gt; Komariček]

'''Prodam 17-20 jako dobrih plemenjakov (kranjičev),''' 3 dunajske panje in 8 Droryjevih. Ivan Šlibar, Mišače, p. Podnart. -- ''Slovenski čebelar'' maj 1912 

'''Kupci pozor!''' Naprodaj je 20 minut
od postaje Otoče
v lepem in rodovitnem kraju, v vasi blizu farne
cerkve. Novo zidana hiša z več sobami, novi
svinjaki, nova drvarnica, vodnjak, kozolec, hlev
za tri govedi, vse v najboljšem stanju. Pri hiši
je velik sadni vrt. Nadalje je travnik, njive in
gozd. Cena vsemu posestvu je 10.500 K. Prodajo
se pa tudi na željo kupca vse premičnine, živina, mrva, oprava in vse orodje ter poljski
pridelki. Proda se zaradi odpotovanja. Več pove
lastnik Jože Rakovec, Zg. Dobrava št. 7, pošta
Podnart, Gorenjsko. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C36B222L/4891524b-d312-4078-9072-d24a6f9af3af/PDF ''Domoljub'' 1. 8. 1912]

''Iz New Yorka v Buffalo.''' Mnogo ljudstva se je trlo na kolodvoru, ker Buffalo je mesto s 400 tisoč prebivalci. Hodil sem v gnječi gorindol, toda živa duša se ni zmenila zame. Slednjič zapazim nekaj Indijancev. Nihče me ni opozoril nanje, toda pri prvem pogledu sem spoznal, da imam pred sabo potomce prvotnih prebivalcev Amerike. Kolikokrat sem jih videl na slikah in danes jih imam pred seboj žive, ravno take, kakršne sem tolikokrat videl vpodobljene. Krepke postave bakrenorujavih obrazov, velikih črnih oči, glave okrašene z raznim nakitjem, život odet z obleko živahnih barv. Ta hip sem pozabil na vse drugo ter bil zamaknjen edinolo v te čudne prikazni. Kar se mi približa prijazen mlad mož ter me nagovori v domačem jeziku: »Ali ste Vi s Kranjskega?« Kdo bi opisal prijetno presenečenje! »Da, jaz sem, jaz sem,« in krepko smo si segli v roke. Čakat sta me prišla oba, ki sem jima pisal. Eden je bil Franc Jerman, doma iz Črnomlja, eden pa Franc Pogačnik, doma z Dobrave pri Kropi. Menda bi se bratje ne mogli medsebojno boli razveseliti, kakor smo se mi eden drugega. -- Josip Lavližar: V daljnih deželah: Iz New Yorka v Buffalo. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UH3V3KY1/2ed6e56c-367b-4b8c-82da-f3d76df30ee2/PDF ''Slovenec'' 2. 1. 1912 (40/1)]

'''Kupci pozor!''' Naprodaj Je 20 minut od postaje Otoče, manjše posestvo v lepem in rodovitnem kraju, v vasi blizu farne cerkve. Novo zidana hiša z več sobami, novi svinjaki, nova drvarnica, vodnjak, kozolec, hlev za tri govedi, vse v najboljšem stanju. Pri hiši je velik sadni vrt. Nadalje je travnik, njive in gozd. Cena vsemu posestvu je 10.500 K. Prodajo se pa tudi na željo kupca vse premičnine, živina, mrva, oprava in vse orodje ter poljski pridelki. Proda se zaradi odpotovanja. Več pove lastnik Jožef Rakovec, Zg. Dobrava št 7, pošta Podnart, Gorenjsko. -- ''Domoljub'' 1. 8. 1912

'''Ugodna prilika!''' Proda, ozir. v najem se da […] lepo arondirano posestvo na Zgornji Dobravi pri Podnartu, obstoječe iz hiše s hlevom in drugimi gospodarskimi poslopji, dobro zaraščenih gozdnih parcel, travnikov in njiv za 30 mernikov posetve, vse v najboljšem stanu. - Na račun kupnine bi bilo šteti le 8.000 K, ostanek bi se vknjižil. Več pri lastniku Florijanu Pretnarju na Zgor. Dobravi 1, pošta Podnart. -- ''Domoljub'' 3. okt. 1912

{|
|[[File:Martin Pezdic.jpg|thumb|left|300 px|Martin Pesdizh, Trauungsbuch-Extrakt 1936 (izpisek iz poročne knjige)]] 
|[[File:Martin Pezdic St. Gilgen.jpg|thumb|left|550 px|Martin Pesdič (levo spodaj) na veselici v St. Gilgnu. Vir: Erwin Geiger.]]
|Gozdnega delavca Martina Pezdiča (Pesdizh), roj. 10. nov. 1866 na Dobravi pri Kropi (sina Andreja Pediča z Dobrave in Marije, roj. Finžgar), je pot zanesla v St. Gilgen na Salzburškem, kjer se je 18. nov. 1912 (pri 46 letih) poročil z domačinko. Zanj smo izvedeli od potomcev, ki sta se 19. avgusta 2016 pojavila na Dobravi na sledi svojega prednika. Ob robu potrdila o poroki je uradnik dvakrat razlagal razliko med zapisoma priimka Pesdizh in Pesdič.
|}

'''Poročil se je''' dne 3. t. m. gospod Anton Vrtačnik, stražmojster v Škocijanu, z gdčno. Josipino Korenčanovo iz Naklega, sestro gospe Pogačnikove iz Podnarta in Dobrave pri Radovljici. Bilo srečno! -- ''Slovenski narod'' 5. 2. 1913 (46/29), 3

'''5 Droryjevih,''' 4 nemške in 15 kranjskih panjev čebel proda Ivan Šlibar, Mišače, pošta Podnart. -- ''Slovenski čebelar'' marec 1913 

'''Amortizacija.''' Po prošnji Franceta Špendova s Spodnje Dobrave št. 6 pri Kropi, po drju. Jancu v Radovljici, se uvaja postopanje v svrho amortizacije nastopne od prosilca baje izgubljene na njegovo ime se glaseče vložne knjižice posojilnice v Radovljici št. 4856 v znesku 230 K 02 h. Imetnik te vložne knjižice se toraj pozivlja, da uveljavi svoje pravice v 6 mesecih, ker bi se sicer po preteku tega roka izreklo, da nima nobene moči več. -- C. kr. okrajno sodišče v Radovljici, odd. I, dne 17. decembra 1913 -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JD9OR2VG/1f1e23f4-8bc0-4745-969d-3a88d5c0a128/PDF ''Amtsblatt zur Laibacher Zeitung'' 23. 12. 1913] in 27. 12. 1913

'''Lepo posestvo se proda''' po zmerni ceni zaradi družinskih razmer, na Mišačih hišna štev. 9, od postaje Otoče 20 minut, od Marije pomagaj 10 minut in od farne cerkve 10 minut. Posestvo ima vse orodje in živino. Hiša zidana in hlev obokan, vodovod v kuhinji in v hlevu, okrog Hiše velik sadni vrl. Kupcu je na razpolago kupiti več ali manj posestva. Ponudbe na Ivan Šlibar, posestnik št. 3 in 9. Mišače, p. Podnart. -- ''Domoljub'' 26. 2. 1914

'''Mlin naprodaj.''' Pri sodniji v Radovljici bode dne 1. julija t. l. ob 10. uri dopoldne na dražbi prodano poesestvo, hišna št. 3 na Brezjah obstoječe iz hiše, mlina, žage, gospodarskih poslopij, gozdnih iz zemljiških parcel. Najmanjši ponudek je 6490 kron, vadija treba založiti 973 kron 48 vin. Natančneja pojasnila dajeta: Ana Pretnar, posestnica na Zgor. Dobravi št. 1, pošta Podnart, in Lorenc Šivic, posestnik na Brezjah. -- ''Gorenjec'' 26. 6. 1914 [&gt; Zdevc]

'''Izpit za tesarskega mojstra''' [je napravil]
pa Ivan Ješe iz Spodnje Dobrave na Gorenjskem. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RZIGM9KS/57ba2387-b6a9-4cf3-8693-7e3dc6f9dad7/PDF ''Domačin'' 2/7 (1914)]

Potrtim srcem naznanjam v svojem imenu in imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je moja iskreno ljubljena soproga, oziroma predobra mamica, gospa '''Olga Božič, roj. Šivic''' postajenačelnikova soproga danes dopoludne ob 10. uri po dolgotrajni, zelo mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, udano in mirno se preselila v večnost. Pogreb predrage ranjke se vrši v nedeljo 22. avgusta t. l. zjutraj ob 8. uri iz postaje v Podnartu na Dobravo pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-93N2T83F/d69b9e17-6d7b-4d29-ae5c-061328d8f90a/PDF ''Slovenski narod'' 21. 8. 1915 (48/191)]

{|
|[[File:Helena Stroj.jpg|thumb|left|300 px|Osmrtnica za Heleno Stroj, roj. Balantič]]
|[[File:Helena Stroj, sveta podobica 01.jpg|thumb|200 px|Helena Stroj, sveta podobica]]
|[[File:Helena Stroj, sveta podobica 02.jpg|thumb|200 px|Helena Stroj, hrbtna stran svete podobice]]
|[[File:Helena Stroj nagrobnik.jpg|thumb|400 px|Nagrobnik Helene Stroj na Dobravi]]
|}

Globoko žalostni naznanjamo, da je Vsemogočnemu dopadlo vzeti k Sebi našo predobro mater, ozir. staro mater, gospo '''Heleno Stroj, roj. Balantič''', ki so dne 2. marca v častitljivi starosti 80 let, prejemši sv. zakramente, mirno zaspali v Gospodu. Pogreb nepozabne naše matere jo bil 4. marca ob 10. uri na pokopališču na Dobravi pri Kropi, osmi dan bodo 13. marca ob 7. uri v tamošnji župni cerkvi, kjer se bodo tudi darovale sv. maše za njen dušni pokoj. Predrago našo mater priporočamo v molitev in blag spomin.
Lipnica pri Kropi, 4. marca 1917. &lt;br&gt;
Alojzij, spiritual v duhovskem semenišču v Ljubljani. Franc; Mihael, mlinar v Gorjah. Valentin, nadrevident in postajenačel. v Borovnici, sinovi. Marija, roj. Repè, Ema, roj. Manzoni, sinahi, Ivan, Stanko, Alojzij, Avguštin, Minka, Mira, Vera, vnuki in vnukinje.

'''Zahvala.''' Ob nenadomestni izgubi in smrti naše iskreno ljubljene matere, gospe '''Helene Stroj, roj. Balantič,''' smo prejeli tako mnogoštevilne izraze in dokaze odkritosrčnega sočutja, da smo primorani tem potom javiti vsem in vsakemu posamezno svojo prisrčno zalivalo. Posebno zahvalo smo dolžni vč. g. Ivanu Klavžar, župniku na Dobravi, za duhovno tolažbo in vodstvo pogreba. Prisrčna zahvala vč. gg.: P. Otokarju Aleš z Brezij, Valentinu Oblak, župniku v Kropi, in Jožefu Ocepek, župniku na Ovšišah, ki so s svojo navzočnostjo pri pogrebu povzdignili pretresljive verske obrede in nas žalujoče posebno potolažili. Nadalje izrekamo iskreno zahvalo Marijini družbi žena na Dobravi za udeležbo pri pogrebu, za venec in za njene skupne molitve v cerkvi. Naj sprejmejo našo iskreno zahvalo vsi mnogoštevilni udeleženci pogreba iz župnij: Dobrava, Kropa, Kamna gorica in Ovšiše, vsi, ki so prihiteli od blizu in od daleč k pogrebu, vsi, ki so ustmeno ali pismeno skazali blagi pokojni materi zadnjo čast in nam lajšali žalost, vsi, ki so za našo mater molili ali bodo še molili.&lt;br&gt;
Lipnica pri Kropi, 4. marca 1917.&lt;br&gt;
Žalujoči sinovi in drugi sorodniki. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2PMJBCD1/9657828b-af62-4da0-986f-83f329275a19/PDF ''Slovenec'' 5. 3. 1917 (45/52)]

Gott der Allmächtige hat in seinem unerforschlichen Ratschlüsse beschlossen unsere
beste Mutter, bezw. Großmutter, Frau
'''Helena Stroj'''
Hausbesitzerin in Lipnica bei Kropp
am 1. März im Alter von 82 Jahren nach Empfang der heiligen Sterbesakramente zu sich.
Das Begräbnis findet Sonntag den 4. März am Friedhofe bei der Pfarrkirche St. Helena 
in Dobrava statt. 
Die heiligen Seelenmessen werden in mehreren Kirchen gelesen werden. 
Lipnica, am 2. März 1917. &lt;br&gt;
Alois Stroj, Spiritual im fürstbischöflichen Diözesanpriesterseminar zu Laibach, Franc Stroj; 
Michael Stroj, Hausbesitzer und Müller in Grabče bei Veldes; Valentin Stroj, Oberrevident, 
Stations*ef der k. k. Sudbahn zu Franzdorf, Söhne. - Maria Stroj, Emma Stroj, geb. Manzoni, Schwiegertöchter. — Sämtliche Enkel und Enkelinnen. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E3OWNYKE/8963a8cf-444d-4923-b0de-c925e70c06e0/PDF ''Laibacher Zeitung'' 3. 3. 1917]

'''Danksagung.''' Für die vielen Beweise wohltuender und herzlicher Teilnahme bei dem
Hinscheiden unserer innigstgeliebten Mutter, bzw. Großmutter, der Frau
Helene Stroj, geb. Balantič sowie für die zahlreiche, ehrende Beteiligung an dem Leichenbegängnisse
der teuren Verstorbenen sagen wir allen werten Freunden und Bekannten
den innigsten Dank.
Lipnica bei Kropp, am 5. März 1917.
Die tieftrauernden Hinterbliebenen. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BA2OM3WM/1f50a6c5-dc0e-4b6e-9bb8-ad6b4ad48ee0/PDF ''Laibacher Zeitung'' 8. 3. 1917]

'''Sprejmem takoj v službo'' 30 do 50 letno deklo, 13 di 15 letnega fanta; pri posestvu so stroji, vodovod in samonapajalnik v hlevu. Ivan Šlibar, Mišače 3, p. Podnart. -- ''Slovenec'' 5. 9. 1917

'''Dva jesenska prašiča''' za pleme proda Albin Albinini, posestnik v Spodnji Dobravi št. 1 pošta Podnart. Cena
do dogovoru. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6MQD9YY/68a5c269-b7f9-4d61-a6b5-63ce61e632b9/PDF ''Kmetovalec'' 30. 9. 1917]

==&lt;font color=brown&gt;Dobrave med prvo svetovno vojno&lt;/font&gt;==

{|
|[[File:Dobravski naborniki 02.jpg|thumb|400 px|Naborniki v Radovljici okoli 1910. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Dobravski naborniki 01.jpg|thumb|400 px|Naborniki v Radovljici okoli 1912. Arhiv Rok Gašperšič]]
|}

'''Županstvo Ovsiše je poslalo sledeče pismo:''' Veleblagorodna gospa dr. Tavčarjeva v Ljubljani. Danes se pošilja na Vaš cenjeni naslov sedem zabojev sadja. Kompot se pošlje te dni brzenim potom. Prosi se, ako bi bili tako prijazni, da bi poslali prazne zaboje prilično nazaj. Sadje so dali tukajšnji občani, kompot pa sta pripravili gospodični Franjica Pogačnik, učiteljica Dobrava in Marija Pogačnik, Podnart. Županstvo Ovsiše: Pogačnik, župan. — Zahvaljuje se iskreno g. županu, obema gospodičnama Pogačnik in vsem občanom za ta dar na korist ranjenih vojakov, je upati, da najde ta lepi izgled mnogo posnemalcev. -- ''Slovenski narod'' 23. 9. 1914

'''Kdo kaj ve?''' Podpisana vljudno prosim g. vojake kolege 17. peš polka, ako kateri mogoče kaj ve o mojem sinu Antonu Bohincu, doma iz Mišač pri Podnartu. Bil je dodeljen oddelku stroj. pušk in je med saržo desetnika. Odšel je na bojno polje pri prvi mobilizaciji v Galicijo. Pisal je zadnjič meseca oktobra, a potem nič več. Zapušča svojo mater, od žene mater ter dva majhna fantička v starosti 3 in 4 let. Omenjeni je služil pri drugi poljski stotniji. Podpisana vljudno prosi, ako kdo kaj ve, naj blagovoli naznaniti žalujoči materi Tereziji Bohinc, na Mišačih, pošta Podnart, Kranjsko. -- ''Slovenski narod'' 9. 3. 1915 [&gt; Metelnik]

[[File:Ivan Bohinc.jpg|thumb|left|Ivan Bohinc (Zg. Dobrava 1891--Krakov 1914)]] '''Desetnik Ivan Bohinc''' iz Dobrave pri Kropi na Gorenjskem, je obolel in umrl na bojišču dne 28. oktobra 1914. Pokojni je služil tretje leto pri lovskem polku v Kanalu pri Gorici. Rojen je bil l. 1891. V vojno je šel z veseljem in je vestno izpolnjeval svojo težko dolžnost. Doma ga zelo pogrešajo pri delu, katerega je mnogo. Bil je zelo priden in od vseh znancev spoštovan. Zapušča dva brata, ki sta oba v vojaških suknjah, doma pa žalujočo mater, sestro in najmlajšega brata. Odhajal je v nadi, da se kmalu vrne zdrav in vesel, pa Bog je hotel drugače. Naj se godi njegova sveta volja! Počivaj sladko, dragi nam Ivan -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DZBY6KTY/8ee75d11-3065-4c48-81df-6717922edba6/PDF ''Ilustrirani glasnik'' 22. 4. 1915 (1/34)]

'''Pogrešajo se:''' [...] Mihael Mihelič, 7. lov. bat.; pojasnila Heleni Mihelič, Sr. Dobrava pri Kropi, Gorenjsko. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YFDDKG2S/cfdeeaf7-bd1d-4eac-9b2f-184451c04138/PDF ''Slovenec'' 4. 3. 1915 (43/51)] -- '''Kdo kaj ve?''' Podnisana vljudno prosi gg. vojake 7. lovskega bataljona, ako kdo izmed njih kaj ve o mojem sinu Mihi Miheliču iz Dobrave pri Kropi. Šel je na bojno polje takoj po mobilizaciji v Galicijo. — Med padlimi ga ni dobiti. Neki četovodja je pravil, da je zaostal za glavnim krdelom, ker so ga noge močno bolele, to pa že od doma. Podpisana najvljudneje prosi njegove tovariše, naj ji sporoče, če je živ ali mrtev, ali vjet. Hvaležna bo za vsako sporočilo žalostna mati Helena Mihelič, posestnica na Dobravi pri Kropi, Gorenjsko. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CZ1M9NKE/3b67ab11-8b64-46f1-9a94-3f11172381b4/PDF ''Slovenski narod'' 19. 2. 1915 (48/40)]

'''Naši ranjenci na Dunaju.''' Iz c. in kr. rezervne bolnišnice na Dunaju smo prejeli naslednjo vojnopoštno dopisnico: Vaše blagorodje! Podpisani se Vam najsrčnejše zahvaljujemo za Vašo prijaznost, da nam brezplačno pošiljate »Slovenca«. S kakšnim veseljem ga prejemamo in beremo! Iz njega izvemo novice iz ljube ožje domovine, katero smo pred pol letom zapustili, ko smo šli v boj za našo slavno očetnjavo. Sedaj smo kot ranjenci tu. Priporočamo se Vaši nadaljni naklonjenosti in Vas prisrčno pozdravljamo! Alojzij Mihe, Andrej Jane, Anton Špendov, Anton Nazarič, Jernej Fišer, posredovalec. -- ''Slovenec'' 13. 3. 1915 (43/59)

'''Pri Hranilnici kmečkih občin v Ljubljani''' se je subskribiralo za peto 5 1/2 % avstrijsko vojno posojilo [...] Za pet in pol letno: župni urad Dobrava pri Kropi 6000 K -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FQIKM4J2/d6b04b19-1868-481a-813d-6dce49cc5465/PDF ''Slovenec'' 21. 12. 1916 (44/292)]

'''Izkaz božičnih zavitkov za vojake,'''  ki so došli  nabiralnici  daril v naravi pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. Ljudska šola [...] v Dobravi pri Kropi 36 kom. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VCVTM9BG/291ebb24-082f-46aa-bd1c-eb6893199a27/PDF ''Slovenski narod'' 7. 2. 1916 (49/29)] -- Konec izkaza Dobrava pri Kropi 38 kom. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZNKPTKSO/14261bb8-2856-425c-9ccb-204c3ed31b6b/PDF ''Učiteljski tovariš'' 25. 2. 1916 (56/4)]

{|
|[[File:Pismo vojaka Lovrenca Resmana staršem na Dobravi.jpg|thumb|400 px|Pismo vojaka Lovrenca Resmana staršem na Dobravi 20. 6. 1916]]
|[[File:Pismo vojaka Lovrenca Resmana staršem na Dobravi 02.jpg|thumb|400 px|Pismo vojaka Lovrenca Resmana staršem na Dobravi 20. 6. 1916]]
|}

'''Slovenskemu odboru na Kranjskem za Vojaške domove so darovali:''' Dobrava pri Kropi 19 K 54 v -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JB0B3UBX/1599ad67-b222-4c1b-bdfa-7766de7ad2db/PDF ''Slovenec'' 19. 4. 1917 (45/89)]

'''Rojaki v ruskem ujetništvu''' prosim, da mi kdo naznani naslov mojega brata Janeza Boštjančič. Doma je iz Mišače pri Podnartu na Gorenjskem. Če kdo ve izmed rojakov, naj mi blagovoli naznaniti, mu bom zelo hvaležen, ali pa naj se sam oglasi na naslov: Joseph Boštjančič. Bor 306. Houston. Pa., Washington Co. V. S. America. -- ''Glas naroda'' 25. 10. 1917

'''Pozor, ujetniki!''' Podpisani, podomače Zdevč iz Gorenje Dobrave pri Kropi na Gorenjskem prosim ujetnike v Rusiji, Franciji in Italiji, ki me poznajo, da stopijo z menoj v dopisovanje. Naslov je tale: Florian Pretnar, Box 130, R. 1. Bellaire, Ohio, U. S. America. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1E4TAZ1F/482ba465-f77d-4bf3-a65a-17471906b170/PDF ''Glas naroda'' 13. 7. 1918 (26/163)]

{|
|[[File:Janez Lotrič 1918.jpg|thumb|400 px|Levo je Janez Lotrič (Komaričkov z Zgornje Dobrave) v lovskem bataljonu 1918, arhiv Komaričkovih]]
|[[File:Pismo Janeza Lotriča sestri 1918.jpg|thumb|400 px|Feldjägerbaon No 7.  4. 8. 1918. Velecenjena gospodična Lotrič. Draga sestra! Tukaj ti pošiljam eno sliko od lovskega bataljona. Drugi trije so vsi Dolenci. Dobil sem tudi tvojo kratico, ki se lepo zahvaljujem zanjo. Tvoj brat Janez; arhiv Komaričkovih]]
|[[File:Ivan Žagar v Karpatih.jpg|thumb|Učitelj Ivan Žagar med prvo svetovno vojno na prelazu Dukla v Karpatih. Arhiv Zalke Svoljšak]]
|}

'''Kdo kaj ve o Janezu Pogačniku,''' doma iz Srednje Dobrave pri Otočah, ki je bil v ruskem ujetništvu in je pisal zadnjič iz Jekaterinoslavske gubernije. Tisti mož iz Kranja, ki je pripovedoval zadnjič neki osebi, da je bil z Pogačnikom skupaj v ujetništvu in da je ta tam umrl v neki bolnišnici, se naproša, da se oglasi na Srednji Dobravi št. 14 pri Otočah, da pove kaj natančnejšega. -- [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6KOL7UDW ''Slovenec'' 47/63 (16. 3. 1919), 7]

'''V Italijanskim vojnem ujetništvu umrli ujetniki.''' »Slovenski Rdeči križ« javlja: V taborišču Campo concentramento. Prig di guerra Casale d'AItamura, Prov. Bari so umrli: … Pegam Anton, pešec, rojen 1882, Mišače, Podnart, umrl 29. julija 1919. -- ''Slovenski narod'' 22. 2. 1920

'''Pogrešanci iz svetovne vojne.''' Deželno sodišče v Ljubljani) je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve naslednji pogrešanci iz svetovne vojne: … Anton Bohinc, rojen v Mišačah, ki se je udeležil bojev v Galiciji in je zadnjič pisal domov 14. oktobra 1914. Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču. -- ''Jutro'' 2. 10. 1931

'''Na fronti je padlo''' ali umrlo v ujetništvu 35 vojakov iz krajev med Lipnico in Savo. Iz dobravske fare je padlo ali bilo pogrešanih skupaj 26 mož. Za potrebe vojske je vojska kmetom pobirala živino, predvsem konje in vole. Pobirali so tudi seno in žita za krmo vlečne živine. Obvezna je bila oddaja dela živil, predvsem sta vojna in civilna oblast zahtevali mast. Kmetje bi v tistem času lahko za drag denar prodajali hrano zaposlenim v tovarni v Kropi, ker so delavci zaradi vojnih naročil, ki jih je imela tovarna, dobro zaslužili in so imeli denar. Vendar kmetje živil še zase niso imeli dovolj ali pa so se bali razkriti skrite zaloge, ki bi jih oblast takoj zasegla, če bi zanje izvedela. Kroparji so iskali hrano daleč naokrog, a z malo uspeha. Pred zadnjimi odločilnimi ofenzivami jeseni leta 1917 so se v zaledju zbirale velike avstrijske in nemške vojaške sile. V septembru in v začetku oktobra 1917 je bilo v Podnartu, Otočah, Rovtah in okolici vsaj 5000 vojakov. Tudi ti so kmetom ponujali vse mogoče, da bi dobili kaj krompirja ali jajc za priboljšek.

Vojna se je končala 28. oktobra 1918 s podpisom kapitulacije avstrijskih in nemških sil. Po propadu Avstro-Ogrske so Italijani zajete vojake s tirolskega bojišča odpeljali v vojaška taborišča v južni Italiji. Tam so jih zadrževali še celo leto 1919, saj se za njihovo rešitev ni nihče potegoval – monarhije ni bilo več, nove države pa se temu problemu niso kaj dosti posvečale. Torej so bili vojni ujetniki še enkrat žrtve, tokrat zaradi razpada svoje države. Nova država Kraljevina SHS je šele leta 1919 začela urejati odprte zadeve. Še pred združitvijo v kraljevino je bila konec oktobra 1918 ustanovljena Država SHS in predsednik Narodne vlade za Slovenijo v njenem okviru je postal Josip vitez Pogačnik, doma iz Podnarta. Čez en mesec se je država preimenovala v Kraljevino SHS. Za prvega veleposlanika Kraljevine SHS v Avstriji je bil marca 1919 imenovan Josip Pogačnik. V tej vlogi je Pogačnik izpeljal repatriacijo slovenskih vojakov iz ujetništva in pospešil likvidacijo nekdanjih skupnih zadev z Avstrijo. -- Rok Gašperšič: ''[http://lit.ijs.si/misace.pdf Mišače in rodbina Pegam – Monografija vasi]'', 2009

[[File:Padli v 1 svetovni vojni na Dobravi.jpg|thumb|left|500 px|V spomin dobravskim župljanom, žrtvam svetovne vojne 1914&amp;ndash; 1918, spominska plošča na južni fasadi dobravske cerkve, foto M. Hladnik]]

{|
|Lotrič Janez&lt;ref&gt;Ivan Lotrič, gl. sliko.&lt;/ref&gt;
|Lipnica št. 1 
|-
|Papler Viktor			
|Lipnica št. 1
|-
|Bohinc Anton&lt;ref&gt;Anton Bohinc, roj. na Mišačah, padel v prvi svetovni vojni. -- ''Mirno spite vojaki''&lt;/ref&gt;		
|Mišače št. 15
|-
|Boštjančič Andrej&lt;ref&gt;Andrej Boštjančič, Mišače, 1884–1921, pogrešan v prvi svetovni vojni. -- ''Mirno spite vojaki''&lt;/ref&gt;		
|Mišače št. 14
|-
|Mohorič Martin&lt;ref&gt;Gl. tudi ''Mirno spite vojaki''&lt;/ref&gt;		
|Mišače št. 11
|-
|Pegam Anton&lt;ref&gt;Anton Pegam, Mišače, 12. 11. 1882 – Genzano, 29. 7. 1919. Oče Anton, mati Marjana, rojena Bernard na Dobrem Polju. Gospodar Ažmanove kmetije je postal 23. 5. 1906. 26. 2. 1906 se je poročil s 26-letno Marijo Bertoncelj, p. d. Hrvatovo z Zgornje Dobrave. Anton in Marija sta imela pet otrok. Umrl je v 37. letu v Južni Italiji kot vojni ujetnik. -- Rok Gašperšič: ''Mišače in rodbina Pegam'' (tu tudi slika) [[File:Azmanovi.jpg|thumb|Grob Ažmanovih z Mišač na pokopališču na Srednji Dobravi]]&lt;/ref&gt;		
|Mišače št. 2 
|-
|Šoberl  Janez&lt;ref&gt;Janez Šoberl, Mišače, 1897 – Italija, 1918.  --''Mirno spite vojaki''&lt;/ref&gt;		
|Mišače št. 14
|-
|Šoberl Simon&lt;ref&gt;Simon Šoberl, Mišače, 1893 – Karpati, 1915.  --''Mirno spite vojaki''&lt;/ref&gt;			
|Mišače št. 8
|-
|Vidic Anton&lt;ref&gt;Anton Vidic, Mišače, 1898 – Romunija, 1917. -- ''Mirno spite vojaki''&lt;/ref&gt;
|Mišače št. 12
|-
|Volk Filip&lt;ref&gt;Filip Vovk, gl. sliko.&lt;/ref&gt;			
|Mišače št. 7 
|-
|Ješe Franc&lt;ref&gt;Doma iz Zaloš – Dobrave pri Podnartu, član izobraževalnega društva, padel 11. 11. 1915 ob Soči, pokopan v Gorici. -- ''Ilustrirani glasnik'' 2. 3. 1916 (2/27). Gl. sliko.&lt;/ref&gt;			
|Spodnja Dobrava št. 7 
|-
|Debelak Anton&lt;ref&gt;Anton Debelak, glej sliko.&lt;/ref&gt;		
|Srednja Dobrava št. 5 
|-
|Mihelič Mihael&lt;ref&gt;Mihael Mihelič, rojen na Srednji Dobravi, padel v prvi svetovni vojni. -- ''Mirno spite vojaki''&lt;/ref&gt;		
|Srednja Dobrava št. 3
|-
|Pogačnik Janez&lt;ref&gt;Janez Pogačnik Janez, Sr. Dobrava, 1874 – Rusija, 1915. ''Mirno spite vojaki''; ''Slovenec'' 16. marca 1919&lt;/ref&gt;		
|Srednja Dobrava št. 14 
|-
|Šolar Andrej			
|Srednja Dobrava št. 6
|-
|Šolar Franc&lt;ref&gt;Sr. Dobrava, 1887 – Ogrska, 1915. -- ''Mirno spite vojaki''&lt;/ref&gt;			
|Srednja Dobrava št. 6
|-
|Špendov Anton&lt;ref&gt;Gl. tudi ''Mirno spite vojaki''&lt;/ref&gt;		
|Srednja Dobrava št. 16
|-
|Benedičič Anton&lt;ref&gt;Gl. sliko, tudi ''Mirno spite vojaki''&lt;/ref&gt;		
|Zgornja Dobrava št. 13 
|-
|Benedičič Janez&lt;ref&gt;Janez Benedičič, Zg. Dobrava, 1876 – Srednja Azija, 1914–18. -- ''Mirno spite vojaki''&lt;/ref&gt;		
|Zgornja Dobrava št. 2
|-
|Bertoncelj Filip&lt;ref&gt;Filip Bertoncelj, Zg. Dobrava, 1887 – ruska fronta, 1915. -- ''Mirno spite vojaki''&lt;/ref&gt;		
|Zgornja Dobrava št. 21
|-
|Bohinec Janez&lt;ref&gt;Janez Bohinec, Zg. Dobrava, 1891 – Krakov, 1914. -- ''Mirno spite vojaki'', gl. sliko na začetku poglavja.&lt;/ref&gt;		
|Zgornja Dobrava št. 26
|-
|[[Dobravski kdojekdo#Jakob Praprotnik (čevljar)|Praprotnik Jakob]]		
|Zgornja Dobrava št. 14
|}
Postavili župljani l. 1926.

*[https://zv1.sistory.si/search?q=mi%C5%A1a%C4%8De Žrtve prve svetovne vojne z Mišač s portala Sistory]&lt;ref&gt;Nekateri padli so očitno vpisani v zbirko večkrat (Pegam, Šoberl, Vovk, , z malenkost drugačnimi podatki, kar da pretirano število mrtvih.&lt;/ref&gt;
**2281 	 Šoberl 	 Šimen 	 5. 3. 1893 	 marec 1915 	 Mišače 	 Kranjska 	 27. domobranski pehotni polk 
**2396 	 Pegan 	 Anton 	 11. 11. 1882 	 	 Mišače 	 Kranjska 	 17. pehotni polk, 4. stotnija 
**3030 	 Boštjančič 	 Andrej 	 30.11.188 	 1914 	 Mišače 	 Kranjska 	 27. domobranski pehotni polk, 3. stotnija 
**13271 	 Šoberl 	 Janez 	 5. 9. 1897 	 12. 4. 1918 	 Mišače št. 14 	 Kranjska 	 17. pehotni polk 
**15468 	 Bohinc 	 Anton 	 13. 6. 1883 	 progl. 1. 3. 1920 	 Mišače 5 	 Kranjska 	 17. pehotni polk 
**15490 	 Boštjančič 	 Andrej 	 30. 11. 1884 	 1. 12. 1921 (31. 3. 1919) 	 Mišače 14 	 Kranjska 	 27. domobranski pešpolk, 3. stotn. 
**17687 	 Mohorič 	 Martin 	 	 	 	 Kranjska 	 
**17987 	 Pegam 	 Anton 	 12. 11. 1882 	 29. 07. 1919 	 Mišače 2 	 Kranjska 	 17. pehotni polk 
**17991 	 Pegan 	 Anton 	 11. 11. 1882 	 progl. 	 Mišače 	 Kranjska 	 17. pehotni polk, 4. stotn. 
**19098 	 Šoberl 	 Janez 	 5. 9. 1897 	 31. 12. 1920 	 Mišače 14 	 Kranjska 	 17. pehotni polk 
**19099 	 Šoberl 	 Simon (Šimen) 	 5.3.(4.)1893 	 11. 12. 1916 	 Mišače 8 	 Kranjska 	 27. domobranski pešpolk 
**19478 	 Vidic 	 Anton 	 7. 6. 1898 	 	 	 Kranjska 	 
**19543 	 Volk 	 Filip 	 1896 	 	 Mišače 7 	 Kranjska 	 3. pionirski bataljon 
**19553 	 Vovk 	 Filip 	 	 18. 8. 1917 	 Mišače 	 Kranjska 	
*[https://zv1.sistory.si/search?q=srednja%20dobrava%20radovljica&amp;page=1&amp;size=20&amp;order=asc&amp;filter=eyJCSVZBTElTQ0UiOiJaZy4gRG9icmF2YSIsIkRFWkVMQSI6IktyYW5qc2thIn0%3D  Žrtve prve svetovne vojne z Zg. Dobrave s portala Sistory]:
**15288 	 Benedičič 	 Anton 	 1896 	 	 Zg. Dobrava 13 	 Kranjska 	 2. gorski strelski polk 
**15292 	 Benedičič 	 Janez 	 13. 5. 1876 	 progl. 	 Zg. Dobrava 2 	 Kranjska 	 27. domobranski pešpolk 
**15370 	 Bertoncelj 	 Filip 	 17. 4. 1887 	 progl. 	 Zg. Dobrava 21 	 Kranjska 	 17. pehotni polk, pozneje neki češki polk (15. pešpolk)
*[https://zv1.sistory.si/search?q=srednja%20dobrava%20radovljica&amp;page=1&amp;size=20&amp;order=asc&amp;filter=eyJCSVZBTElTQ0UiOiJzci4gRG9icmF2YSIsIkRFWkVMQSI6IktyYW5qc2thIn0%3D Srednja Dobrava]
**17609 	 Mihelič 	 Mihael 	 20. 9. 1881 	 	 Sr. Dobrava 3 	 Kranjska 	 7. lovski bat. 
**18242 	 Pogačnik 	 Janez 	 29. 4. 1874 	 progl. 31. 3. 1919 	 Sr. Dobrava 14 	 Kranjska 	 27. domobranski pešpolk 
**19101 	 Šolar 	 Andrej 	 1893 	 	 Sr. Dobrava 6 	 Kranjska 	 17. pehotni polk 
**19104 	 Šolar 	 Franc 	 22. 3. 1887 	 	 Sr. Dobrava 6 	 Kranjska 	 27. domobranski pešpolk (4. domobranski pešpolk) --  Žrtve prve svetovne vojne z Sr. Dobrave s portala Sistory]
*16605 	 Ješe 	 Franc 	 1888 	 	 Sp. Dobrava 	 Kranjska 	 17. pehotni polk  -- žrtev prve svetovne vojne z Sp. Dobrave s portala Sistory
*17395 	 Lotrič 	 Janez 	 1897 	 	 Lipnica 	 Kranjska 	 7. bataljon poljskih lovcev -- žrtev prve svetovne vojne iz Lipnice s portala Sistory

{|
|[[File:Franc Ješe.jpg|thumb|left|400 px|Franc Ješe, padel leta 1915 na soški fronti]]
|[[File:Filip Vovk.jpg|thumb|200 px|Filip Vovk iz Mašač, padel, zadet v glavo, na soški fronti 18. avgusta 1917]]
|[[File:Anton Benedičič.jpg|thumb|200 px|Anton Benedičič, umrl za vojnimi posledicami na Dobravi 11. julija 1917]]
|[[File:Anton Debelak.jpg|thumb|200 px|Anton Debelak s Srednje Dobrave, padel za domovino v bojih pri Grodeku v Galiciji 1915 -- ''Ilustrirani glasnik'' 18. 10. 1917]]
|}

{|
|[[File:Ivan Lotric.jpg|thumb|200px|Ivan Lotrič iz Lipnice pri Kropi, služil pri lovskem bataljonu, padel 1. oktobra 1917 na tirolskem bojišču, gora Campigiolito - Asiago. Kjer bivaš sedaj, uživaj blaženi raj! [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3MVEEC1C/de9325e0-4f01-4813-b337-e86068958528/PDF ''Ilustrirani glasnik'' 7. 2. 1918 (4/23)]]]
|[[File:Anton Pegam.jpg|thumb|300 px|Anton Pegam, umrl kot vojni ujetnik]]
|[[File:Franc ali Andrej Šolar, padel v 1. svetovni vojni.jpg|thumb|Franc ali Andrej Šolar, padel v 1. svetovni vojni. Arhiv Hladnik]]
|}

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Dobrave]]</text>
      <sha1>1r30ywbu8ucl6t66qmehesfx4yv4o1j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dobrave med svetovnima vojnama</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4204</id>
    <revision>
      <id>19922</id>
      <parentid>19921</parentid>
      <timestamp>2023-11-03T10:46:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>/* Osebno */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="316869" xml:space="preserve">{{infopolje Knjiga
| name  
| image         = [[File:Nabor na Dobravi.jpg|400 px|Rekruti na Dobravi pri Kropi]]
| image_caption = 
| author        ='''Goran Lavrenčak ([http://dar-radovljica.si/ DAR] &amp;ndash; Digitalni arhiv Radovljica) in [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]'''
| title_orig    =  '''Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945'''
| translator    = 
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       =
| language      = slovenski
| publisher     = 
| release_date  = zasnutek 2014, na Wikiknjige preseljeno 2017, vpis objave v Cobiss predviden 2018
| slo_pub_date  = 
| subject       = lokalna zgodovina, domoznanstvo, Občina Radovljica
| genre         = monografija vasi
| media_type    = 2014 spletna knjiga
| pages         = 
&lt;!-- Knjiga je del zbirke/serije --&gt;
| series        = '''[[Dobrave]]: Gradivo za monografijo o vasi'''
| preceded_by   = [[Dobrave 1900&amp;ndash;1918]]
| followed_by   = [[Dobrave med drugo svetovno vojno]]
&lt;!-- Klasifikacija --&gt;
| isbn          =  
| oclc          = 
| dewey         =
| congress      =
&lt;!-- Posebnosti za slovensko klasifikacijo --&gt;
| udk           = 
| predmetne-oznake =
| cobiss        = 
}}

{|
|[[Dobrave]]:
|[[Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945]] |
|[[Kronika Dobrav po 1945]]  |
|[[Dobravski kdojekdo]] |
|[[Dobravske domačije]] |
| [[Dobrave danes]]
|}

:::[[Dobrave pred 1800]]
:::[[Dobrave v 19. stoletju]] &lt;br&gt;
:::[[Dobrave 1900&amp;ndash;1918]]&lt;br&gt;
:::'''Dobrave med svetovnima vojnama'''&lt;br&gt; 
:::[[Dobrave med drugo svetovno vojno]]

&lt;hr&gt;

===&lt;font color=brown&gt;Cerkev&lt;/font&gt;===

{|
|[[File:Cerkev na Srednji Dobravi pred vojno.jpg|thumb|300 px|Cerkev na Srednji Dobravi pred vojno. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Cerkev na Dobravi 1932.jpg|thumb|Cerkev na Dobravi okrog 1932 -- DAR, Delcampe; tudi arhiv Janke Ulčar]]
|[[File:Srednja Dobrava3.jpg|thumb|400 px|Sr. Dobrava pred drugo vojno, foto Janko Balantič, arhiv Janke B. Ulčar]]
|[[File:Sr. Dobrava, cerkev.jpg|thumb|500 px|Sr. Dobrava, cerkev pred vojno. Arhiv Janke Balantič]]
|}
{|
|[[File:Cerkev na Dobravi.jpg|thumb|300 px|Cerkev na Dobravi]]
|[[File:Zupnijski zig dobrava.jpg|thumb|left|Žig Župnijskega urada Dobrava pri Kropi 1922. -- NUK Ms 1392]]
|[[File:Procesija na Dobravi.jpg|thumb|Srednja Dobrava, foto Janko Balantič, arhiv Janke B. Ulčar]]
|[[File:Procesija na Dobravi2.jpg|thumb|Procesija na Dobravi pred drugo svetovno vojno. Foto Janko Balantič, arhiv Janke B. Ulčar]]
|[[File:Pred cerkvijo na Dobravi.jpg|thumb|Pred cerkvijo na Dobravi. Arhiv Janke Balantič]]
|}

{|
|[[File:Cerkev na Dobravi znotraj.jpg|thumb|Dobravska cerkev pred drugo svetovno vojno. Foto Janko Balantič, arhiv Janke B. Ulčar]]
|[[File:Oltar v dobravski cerkvi.jpg|thumb|Oltar v dobravski cerkvi, arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Glavni oltar v dobravski cerkvi.jpg|thumb|Glavni oltar v dobravski cerkvi, pred vojno. Arhiv Vera Šimnovec]]
|[[File:Konjeniki na Srednji Dobravi okoli leta 1935.jpg|thumb|400 px|Konjeniki na Srednji Dobravi okoli leta 1940 čakajo škofa. 6 Anton Fajfar z Zg. Dobrave, 7 Janko Pogačnik s Sr. Dobrave.&lt;ref&gt;Jezdeci so tudi od drugod, saj so imele konje na Dobravi samo  tri kmetije. &lt;/ref&gt; Leta 1939/40 je učence ovsiške šole birmoval škof dr. Gregor Rožman, mogoče je posnetek s tega obiska. Arhiv Roka Gašperšiča]]
|}

{|
|[[File:Birma 1941 na Dobravi.jpg|thumb|400 px|Birma 1941: Vera Papler (Petrovčeva), Ivanka (Bodlajeva), Bodlajev Marjan, ata Lotrič (Komaričkov), Francka Lotrič (1941 ustreljena po nesreči). Arhiv Vera Šimnovec]]
|[[File:Birma Petrovčeve Vere 1941 na Dobravi.jpg|thumb|Birma 1941: Petrovčeva Vera z botro Ivanko Resman (Bodlajevo). Arhiv Vera Šimnovec]]
|}

'''Dobrava pri Kropi.'''
Župnik: Janez Klavžar, r. v Črnem vrhu nad
Idrijo 29. jan. 1883, m. 12. jul. 1906. &lt;br&gt;
Drugi župniki z Dobrave: 
*Škofijsko duhovno semenišče: Alojzij Stroj, duh. svetnik, eksaminator ordinandov, vodja društva rokodel. pomočnikov, učitelj cerkv. govorništva in liturgije, r. na Dobravi pri Kropi 15. jun. 1868, m. 23. jul. 1892, n. 1893
*Drugi duhovniki v Ljubjani. V pokoju: Gregorij Šlibar, župnik v pok., r. na Dobravi pri Kropi 14. marca 1843, m. 9. jul. 1870, Elizabetna cesta 7
*Godovič pri Logatcu. Župnik: Janez Jelenec, r. na Dobravi pri Kropi 5. maj. 1865, m. 23. jul. 1892
*Jesenice: Kap.: Valentin Jerše, r. na Dobravi pri Kropi 3. marca 1882, m. 12. jul. 1906
*Mirna: Kap.: Valentin Bertoncelj, r. na Dobravi pri Kropi 1. febr. 1895, m. 2. jun. 1918
*V 1. letniku: Tonzurati: Viktor Perko, r. v Podnartu, ž. Dobrava pri Kropi, 9. dec. 1896 -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-B4XLD4JO/c0a966d3-bac7-4b81-affc-4e92fc86c395/PDF ''Letopis ljubljanske nadškofije za leto 1919'']

'''Prvo tonzuro so prejeli''' isti dan [6. marca 1919] bogoslovci
prvoletniki: [...] Perko Viktor iz Dobrave pri Kropi -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MN6XSFSW/bd1aa3d7-b0b7-42ad-aa34-42fe7db651d6/PDF ''Ljubljanski škofijski list'' 1919, št. 3] 

'''Tržič. Na dan sv. Roka,''' t. j. v ponedeljek, 16. t. m., ima društvo sv. Jožefa iz
Tržiča procesijo na Dobravo pri Kropi. Ob
10. uri je sveta maša s pridigo. Člani naj
se v obilnem številu udeleže procesije. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9P6BQQDR/7360e2e7-d687-492f-8fce-efcbc69f48f5/PDF ''Slovenec'' 15. 8. 1920] 

'''Na Dobravi pri Kropi bo 26. jan. ob
10. uri konferenca''' za polovico radovljiške
dekanije. Zadržani poročajo Dobrovskemu. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-39VOHI0X/7bec7c50-ab71-41e0-9a50-a073317d7032/PDF ''Slovenec'' 13. 1. 1921]

'''Novomašniki 1.1922.''' Perko Viktor z Dobrave pri Kropi -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KHFSJ38N/a8837717-3fdd-467b-9e1d-97b4676564b7/PDF ''Ljubljanski škofijski list'' 10. 5. 1922]

'''Birma v dekaniji Radovljica'''. Kropa v nedeljo, dne 1. junija, Kamna gorica v ponedeljek, dne 2. junija, Ovsiše v torek, dne 3. junija, Dobrava pri Kropi v sredo, dne 4. junija. -- ''Domoljub'' 7. 5. 1924; [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WRL4VI0U/10aa5f5d-25cf-41ef-bd04-9387c2b1bfc5/PDF ''Edinost'' 28. 5. 1924]; ''Domoljub'' 7. 5. 1924; ''Slovenec'' 25. 4. 1924

'''Koliko duhovnikov imajo in dajo župnije ljubljanske
škofije. (Po raznih letopisih sestavil Matej Ahačič, župnik v Lešah.) (Prva številka pomeni: imajo, druga: dajo.) Dobrava pri Kropi 1, 6 -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KRUY3072/f72d8e42-d20e-4e57-9f11-f421a82c87eb/PDF ''Bogoljub'' 1924 (22/12)]

*Dekanije in Župnije: Vrhpolje, cerkev sv. Petra in Pavla, [...] Kur. beneficijat Lichtenbergov in ekspozit: '''Valentin Jerše''', r. na Dobravi pri Kropi 3. marca 1882, m. 12. jul. 1906.&lt;br&gt;
*Duhovniki v pokoju: '''Janez Nep. Jelenec''', župnik v pok., r. na Dobravi pri Kropi 7. maja 1865, m. 23. jul. 1892. (Prezrene, ž. Dobrava pri Kropi, p. Podnart.)
*Cerkveni patroni: '''Povišanje sv. Križa.''' Boštanj, Dobrava pri Kropi, Svibno, Sv. Križ nad Jesenicami, ''Bevke''. Podružnic: 6.
*Krajevni imenik župnij, duhovnij in samostanov v škofiji. Dobrava pri Kropi 104. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C3QFK3N2/3510941f-1429-4d7e-8905-ad907c511b26/PDF ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1924 (101/1)]

[[File:Janez Klavžar.jpg|thumb|left|400 px|Nagrobnik Janeza Klavžarja na steni cerkve na Dobravi. * 29. 1. 1883 v Črnem vrhu † 30. V. 1934 na Dobravi službujoč tu 18 let.&lt;br&gt;Terezija župnikova sestra * 10. X. 1884 † 29. XII. 1923&lt;br&gt; V spomin si se z dobroto nam zapisal, iz src te naših čas ne bo izbrisal, vse dobro kar si dal Dobravi, Bog plačaj Ti v nebeški slavi!]]

'''Dobrava pri Kropi.''' V ponedeljek, 16. avg.
bodo odkrili na ondotnem župnijskem pokopališču
spominsko ploščo vojnim žrtvam dobravske župnije
v letih 1914—1918. Skupaj 35 oseb iz 9 vasi. Službe
božje, ker je tam hkrati cerkven shod ob spominu
sv. Roka, bodo ob 6., 8., 9., glavna ob 10. uri, nato
odkritje spominske plošče. Na sporedu so žalostinke, nagovor bivšega vojnega kurata g. Bonača,
deklamacija prigodnice pesnika dr. Joža Lavrenčiča, zadušno opravilo za pokojne žrtve. — Ljudje
soglasno hvalijo lepo in solidno delo kamnoseške
tvrdke Alojzija Vodnika iz Ljubljane. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-AJ9GZXTH/872dd480-de0c-48e8-a3b6-44ac6b32ff72/PDF ''Slovenec'' 14. 8. 1926]

'''Dobrava pri Kropi. (Odkritje spominske plošče.)''' Na dan sv. Roka, 16. avgusta se izvrši
odkritje spominske plošče padlim, pogrešanim in na posledicah vojne umrlim
žrtvam iz dobravske župnije iz svetovne
vojne 1914—1918. Praznovanje spomina
sv. Roka kot običajno! Sv. maše ob 6., 8.,
9. in 10. Po tej sv. maši odkritje plošče z
imeni 35 župljanov, delo Vodnikovo v
Ljubljani. Na sporedu so žalostinke, deklamacije prigodnice zložene za to priliko
po pesniku dr. Joži Lovrenčiču, nagovor bivšega voj. kurata g. Fr. Bonača,
dobro poznanega našim vojnikom, in blagoslov izvršen po istem ob spremstvu duhovnikov ter molitve za pokojne. Pripravljalni odbor. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KH9OQ6CH/7cee0b43-96c9-4104-84e2-e22c233df535/PDF ''Domoljub'' 12. 8. 1926]

'''Na Dobravi. (Ob odkritju spominske plošče padlim vojakom.)'''
Takrat, ko je zagrmelo na Goriškem, me
je privedla pot prvič na Dobravo, o kateri
prej niti sanjal nisem. Bilo je binkoštno jutro
in v sveže majniško ozračje je iz cerkvenega
stolpa odmevalo ubrano pritrkavanje. Od vseh
strani so prihajali ljudje in se zgrinjali v cerkev. Gledal sem jih in videl, da v vsej prazničnosti le ni onega veselja, ki bi jim sicer
sijalo iz obrazov in odmevalo iz jutranjih pozdravov in besed. Niso jih veselila žitna
polja, ki so zeleno valovila v lahkem vetru,
ne pisani cvet jablan in hrušk, v katerem so
brenče nabirale čebele sladko strd. Nad prelepo dobravsko planoto, ki je izgledala ko
skrbno gojen vrt, je poveznila vojna skrb svoje okrvavljene peroti in pregnala iz sto in sto
src veselje in tiho zadovoljstvo, ki ga je drugače ta kos zemlje obilo nudil svojim ljudem.

Minevalo je prvo leto groze in že so bile
prišle črne vesti in ž njimi je prišla žalost in
v trepetu so poslej vse do konca ob setvi in
žetvi in v zimi čakali poštnega sla, ki je obredel tihe vasice od jutra do poznega popoldneva in prinesel 35 pisem, 35 obvestil o
smrti očetov, sinov, bratov ... Brali so, a so
le upali vse dotlej, dokler ni bil konec in so
se drugi, ki jim je bila bojna sreča mila, vračali ...

Sedaj ne upajo več, ne čakajo več. V južno steno farne cerkve je vzidana lepa marmornata plošča, ki jo obroblja kraški kamen
in zlate črke se bleste iz črnega dna ko ljubeč spomin sredi črne žalosti. V vrhu je vgraviran vojak v bojni opremi, leže pod vrbo
žalujko, pod ploščo pa raste iz tal nekak
žrtvenik in ob njem cveto rože ... Spominu
petintridesetih, ki so padli, je posvečena plošča. Hvaležni in ljubeči župljani so jo postavili in jo odkrili na dan svetega Roka, ko se je
zbralo od blizu in dale na stotine in stotine
ljudi ...

Zaobljubljeni praznik svetega Roka na
Dobravi — o, to je »žegnanje« prve vrste!
Domači farani napolnijo Dobravo in pridejo
po zaobljubi še Kroparji in Ovsišani in Kamničani in še iz tega in onega kraja, iz stolpa
pritrkuje, cerkev se trikrat, štirikrat napolni
in potem se zgrinja množica skozi dolgo ulico stojnic, ob katerih imajo otroci in mladi
svet svoje veselje, do Valentina, kjer čakajo
v senci košatih hrušk dolge mize, da se ob
njih znanci in prijatelji pogovore in pomodrujejo.

Sveti Rok je navadno deževen, pravijo, a
letos je bil tako lep, da si lepšega ne moreš
misliti. V rano jutro je z Dobrave pritrkavalo
in zvonilo. Venec gora od Sv. Jošta preko
Jamnika, Jelovce v Triglavsko pogorje in
onkraj Golice in Stola in Begunjščice do Storžiča in Grintovca in še čez se je jasno vil in
blestel v zelenju in v snegu, ki je še ostal od
predzadnje nedelje. Poti, ki vodijo na Dobravo, so bile od vseh strani polne: množice so
hitele k svetemu Roku in k odkritju spominske plošče.

Po veliki maši ob enajstih je bilo pokopališče premajhno, toliko sveta se je zbralo
ob zastrti plošči, lepo okrašeni, in ob mlajih ... Pevski zbor je pod vodstvom domačega župana g. Špendala zapel: »Jamica tiha ...«
in množica se je zamislila ob njej in že so se
rosile oči ... Pesem je utihnila, pogledi množice so se uprli na oder, ki je stal nasproti
plošče in se je pojavila na njem v narodni
noši s florom Červičeva Anica in z drhtečim,
iz srca občutenim glasom, ki je prevzel vse,
gledala, iskala, klicala onih petintrideset, katerih imena so bila še zastrta, v tej-le pesmi prigodnici:

&lt;poem&gt;
PADLIM
iz dobravske župnije v letih 1914—1918.

Gledam, iščem, kličem v množico ljudi,
trideset in pet jih iščem, kličem — a jih ni ...

O, povejte, so-li pozabili priti,
ko je sveti Rok vse tri Dobrave,
Lipnico, Mišače in Otoče, Podnart, Zaloše, Prezrenje
sklical k cerkvi za svoj god sloviti,
da ga prosijo, naj ne pozabi verne srenje
in ohrani na telesu in na duši zdrave
vse, ki se mu priporočajo
in v varstvo vdano izročajo ...

Gledam, iščem, kličem v množici ljudi,
trideset in pet jih iščem, kličem — a jih ni ...
Gledam ... Kaj se Vam zrosilo je oko?
Kaj onemeli ste? ... O, govorite,
kje so, kje so, mi razložite,
da jim v vesel pozdrav podam prijateljsko roko!

»Imeli smo očeta — bil je dober kakor kruh —
in dom in zemljo z žuljavo roko
in naša srca je z ljubeznijo gojil —
zaman po njem zdaj kličemo:
deset let v tuji zemlji že trohni ...«
sin govori in hči. —

»Imeli smo sinu — bil je veselje naših dni,
zdaj — ga več ni ...«
v odgovor mati žalostna in oče strt ihti ...

Ah da — jih ni, jih ni,
zaman med Vami trideset in pet jih moje iščejo oči!

V razvlečene Karpate morala bi iti,
v Romunijo in široke ruske stepe in v tirolske gore,
okrvavljeno našo Sočo morala bi prebroditi
in kršni Kras obiskati in Doberdob —
tam našla bi ob grobu grob
in ki jih iščem, kličem tu med Vami,
bi oglasili se mi v črni, zapuščeni jami,
proseč in mil bi bil njih glas:
»Domov, domov iz teh grobov,
domov, domov med Vas!
O, tam ob naši Savi na Dobravi,
tam mirno bi počivali,
med dragimi bi srečni večnost snivali ...« 

Ne iščem Vas, ne kličem Vas več v množici ljudi,
moj glas gre k Vam na vse strani:
Mir in pokoj Vam tu in tam!
Vsevdilj Vas misel naša bo iskala
in v srcih kakor večna luč bo plapolala
ljubezen vdana napram Vam,
ki ste za dom in rod prelili kri
in uvedli nas v svobodne dni! — —

Spominu Vašemu zdaj plošča marmornata
odkrij se, zabliščijo naj imena zlata
in naj bleste se in naj jim bo slava
vse čase, dokler stala bo Dobrava! ...«&lt;/poem&gt;

V flor odeta trobojnica, ki je zastirala
ploščo, se je dvignila in imena padlih, ki so
uvrščeni po vaseh, iz Lipnice, Mišač, Otoč,
Podnarta, Prezrenja, Spodnje, Srednje in
Zgornje Dobrave ter Zaloš — so zablesketela
v predpoldanskem solncu in oživel je njihov
spomin, kot da so se vrnili iz vseh štirih
strani, da počijejo v rodni zemlji ...

Ob govoru tajnika »Zveze slovenskih vojakov« g. Fr. Bonača, bivšega vojnega kurata,
so padli rastli in rastli iz let groze in ob spominu je bolest trgala srca in se v solzah, ihtenju in joku oddolževala petintridesetim in
vsem, ki so izkrvaveli na bojnih poljanah, ne
da bi učakali zarje novih dni ...

In v ihtenje in jok je zadonela nato turobna »Libera me Domine ...« vojnega kurata Bonača ob asistenci domačega g. župnika
J. Klavžarja in še štirih gospodov iz sosednjih krajev. 

»Blagor mu, ki se spočije!...« je tolažila
še pesem nagrobnica in nato je zazvonilo poldan in ga pritrkavalo, a glasilo se je, ko da
je žalost v zvonovih, o katerih mi je rekel
Vogarjev Tone, da govorijo in povedo dosti
dosti, samo če jih človek zna poslušati ...
L. [Joža Lovrenčič] -- ''Slovenec'' 26. 8. 1926

[[File:Alojzij Stroj 02.jpg|thumb|left|Alojzij Stroj, ''Slovenec'' 1928]]

'''Kanonik Alojzij Stroj (Ob šestdesetletnici.)''' Tihi, ponižni, neutrudni, požrtvovalni, za
vse dobro in lepo vneti gospod kanonik bo
prvi v življenju hud, a ga prosim oproščenja
z motivacijo: delo in delavec zaslužita priznanje ob — šestdesetletnici!

V lepi Lipniški dolini stoji vasica Lipnica,
ki spada v župnijo Dobrava pri Kropi. V tej
vasici se je 16. juuija 1868 rodil Alojzij Stroj
in preživel svojo otroško dobo ob skrbnih
starših. Oče mu je zgodaj umrl; dobra mati
so potem toliko bolj posvetili vse življenje
neumornemu delu in zaupajoč v Boga, so zmagovali. Posebno skrb so posvečali Alojziju in,
želeč, da bi vzgojili duhovnika, so ga poslali
v šolo. Alojzij je študiral v Kranju in potem
kot Alojznik v Ljubljani ter je po dovršeni
gimnaziji vstopil v bogoslovje in bil v tretjem
letu 23. julija 1892 posvečen ter pel nato novo
mašo na Dobravi. Po dovršenem četrtem letniku bogoslovja je bil 1893 nastavljen za upravitelja v Črni vrh nad Idrijo, odkoder je
prišel 1894 v Ljubljano in bil katehet pri
Uršulinkah. Potem, l. 1905, je postal spiritual v semenišču in 6. julija 1919 stolni kanonik ter bil imenovan za arhidiakona za
Gorenjsko, sodnika cerkvenega sodišča ljubljanske škofije, v disciplinarno komisijo za
škofijski semenišči in 1920 je bil izvoljen za
škofijskega voditelja — Sodalitatis Ss. Cordis
Jesu.

To je kanonikova pot, ki jasno kaže, da je
Prevzvišeni poznal in cenil delavnega in vnetega duhovnika, ki v svoji skromnosti ni iskal
in ne išče časti, ker mu je bilo in mu je delo
za blagor duš božja služba, ki ga nagraja z
zadovoljstvom in srečo, ki je svet ne more
dati, ko vidi, da njegovo delo in trud Bog blagoslavlja.

G. kanonik Stroj se je že v gimnazijskih
letih kot Alojznik vadil v pisateljevanju. V
»Domačih vajah« srečujemo njegove prve poskuse. Ko je prišel v semenišče in se je ustanovilo »Cirilsko društvo«, je Stroj med njegovimi delavnimi člani. V prvem letniku cirilskih »Pomladnih glasov« l. 1891 je priobčil
ljubko črtico »Marija pomočnica«, v drugem
letniku 1892 gorenjsko idilico »Iz ljubezni
do starišev«, tretji letnik »Pomladnih glasov«
je on uredil in priobčil v njem spominski spis
»Sv. oče Leon XIII.« ob 50 letnici škofovanja
velikega papeža (str. 1—30). Obenem se je pokazal v tem letniku tudi kot — dramatik: napisal je otroško igro v treh dejanjih »Gospod
iz Trsta« (str. 91—110).

V »Angelček« je pisal čudovito lepe
vzgojne cikle, tako n. pr. l. 1898: »Prvo sv.
obhajilo«, l. 1899 »Nebeška lestvica«, l. 1900
»šopek Marijinih čednosti«, l. 1902 »Cvetice
iz rajskega vrta« in najbrže je še ta in oni
vzgojni šopek v prejšnjih in poznejših »Angelčkih« njegov, dasi ni signiran. Tudi pri
»Vrtcu« je pomagal uredniku Kržiču z zgodovinskimi in drugimi sestavki.
Leta 1902 je prevzel po Kržiču uredništvo
»Duhovnega Pastirja«, ki ga je skrbno urejeval, dokler je mogel izhajati in ga je želel
po vojni zopet obnoviti. H Kržičevi »Zbirki
lepih vzgledov«, ki so izhajali kot priloga v
»Pastirju« in obsegajo 808 strani, je sestavil
kazalo.

Srednješolski mladini je spisal učno
knjigo Liturgiko, ki je izšla leta 1907 in nato
še v dveh izdajah, leta 1922 pa spet lepo
»Kratko zgodovino katoliške cerkve za šole«.
Kot spiritual v semenišču je bil predsednik »Marijine družbe duhovnikov in bogoslovcev ljubljanske škofije«, ki je l. 1917 izdala slavnostno, temeljito knjigo: »Knezoškof
dr. Anton Bonaventura Jeglič. Spomenica ob
dvajsetletnem škofovskem jubileju«. To delo
je izšlo na Strojevo pobudo in je v glavnem
njegovo.

Lansko leto je priredil in založil — kaka
požrtvovalnost v teh časih! — prelepo vzgojno
Kržičevo delo »Zvezde in cvetlice. Knjiga o hvaležnosti.«

V »Slovencu« je tekom let priobčil celo
vrsto sestavkov, tičočih se raznih zgodovinskih
dogodkov in pomembnih mož iz naše prošlosti. Sploh spada g. kanonik med najmarljivejše in najboljše sotrudnike »Slovenca«!

To bi bilo, kolikor sem mogel ugotoviti,
kar je kanonik Stroj spisal; gotovo ni vse, ker
je bil prečesto v svoji skromnosti — anonimen, a vendar je že to dosti in zasluži, da
vsaj to beležimo ob njegovi šestdesetletnici!

Vendar še drugo je, kar nam narekuje
hvaležnost in priznanje g. kanoniku ob tem
njegovem jubileju! Vnet, goreč častilec sv.
Rešnjega Telesa, je vodja škofijske »Bratovšč.
Rešnjega Telesa«, ki poleg češčenja Najsvetejšega nabira in skrbi za cerkvene paramente,
katere dobijo ubožnejše cerkve doma in drugod. Koliko dela, koliko požrtvovalnosti posveti g. kanonik lepoti božje hiše, more soditi
oni, ki si je kdaj ogledal to ali ono razstavo
cerkvenih paramentov.

Glavno kanonikovo delo — življenjsko bi
rekel — pa je njegova skrb in požrtvovalnost
za »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov«, kateremu je kot predsednik pravi oče,
kakršnega bi sam veliki Kolping zaman iskal
in ga more iz rajskih udruženj vesel gledati.
Že kot katehet pri Uršulinkah se je kanonik Stroj zanimal za to društvo in je pokojnem predsedniku Gnezdi pomagal. Leta
1896 je na Krekovo prigovarjanje ustanovil
za vzgojo naraščaja Kat. dr. rokodelskih pomočnikov »Katoliško mladeniško društvo«.
Po Gnezdovi smrti je l. 1904 postal kanonik
Stroj predsednik »Kat. dr. rokodel. pomočnikov« in se mu od tedaj naravnost žrtvuje
dan za dnem, leto za letom. Društvo se je pod
njegovim vodstvom — kljub vojni — lepo razvijalo in razvilo; koj leta 1905 je predsednik
omogočil obrtno razstavo od 6.—10. avg. v
Mestnem domu, nato pa leto za letom oskrbel
najrazličnejše tečaje, ki so nudili pomočnikom
strokovno in splošno naobrazbo. Proslava 70-
letnice društva, ki je pričala o požrtvovalnem
delu g. kanonika in o uspehih, je še v spominu, a pravtako spričuje tudi vsaka druga
prireditev tega društva, da ga smotreno vodi
skrbna, požrtvovalna, očetovska roka g. kanonika Stroja. Veliko delo je to in težavno in —
mnogokrat nehvaležno, a g. kanonik se mu je
posvetil z dušo in srcem, ker ve, da dela za
blagor duš in blagor naroda, ko ustvarja
veren in strokovno in splošno naobražen stan
obrtnikov.

Gospod kanonik, о šestdesetletnici še
ad multos annos! —č. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-26MN0O66/899be8c0-9e31-4a6b-bc07-c6188bdfe840/PDF ''Slovenec'' 15. 6. 1928]

'''Dobrava, župna cerkev povišanja sv. Križa.''' P. in brz. Podnart, žel. Podnart-Kropa (5 km) in Otoče (1 1/2 km). — Patron: Verski zaklad. — Štev. preb. 773. — Okr. glav. in sod. okr. Radovljica. —
503 m. Podružnica: Sv. Antona Pušč. na Otočah (††) - Šola: 2 razr. Župnik: Janez Kriz. Klavžar, r. v Črnem vrhu nad Idrijo 29. jan. 1883, m. 12. jul. 1906.&lt;br&gt;
'''Drugi župniki z Dobrave'''
*Stolni kapitelj v Ljubljani: Alojzij Stroj, kanonik Flachenfeld-Wollwitzeve ustanove, konzist. svetnik, arhidiakon, sodnik cerkv. sodišča, vodja Bratovščine sv. Rešnjega Telesa, vodja Društva rokodelskih pomočnikov, r. na Dobravi pri Kropi 15. jun. 1868, m. 23. jul. 1892, n. 1893. (Pred škofijo 9.) 
*Vrhpolje, cerkev sv. Petra in Pavla [...] Kuratni beneficijat Lichtenbergov in ekspozit: Valentin Jerše, r. na Dobravi pri Kropi 3. marca 1882, m. 12. jul. 1906.
*14. Vrhnika (trg), župna cerkev izpreobrnjenja sv. Pavla [...] Kaplan: Valentin Bertoncelj, r. na Dobravi pri  Kropi 1. febr. 1895, m. 2. jun. 1918 -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EU0HXNQL/34a21890-d827-4c51-b511-e71f1a3897ef/PDF ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1928 (103/1)]
* Šmarjeta, župna cerkev sv. Marjete, dev. muč. P. Šmarjeta pri Novem mestu [...] Kaplan: Viktor Perko, r. na Dobravi pri Kropi 9. dec. 1896, m. 29. jun. 1922. -- ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1930 (104/1)]

'''Dobrava, župna cerkev povišanja sv. Križa.''' P. in brz. Podnart, žel. Podnart-Kropa (5 km) in Otoče (1.5 km). — Patron: Verski zaklad. — Štev. preb. 773. — Okr. glav., sod. okr. in d. upr. Radovljica. — 503 m. Podružnica: Sv. Antona Pušč. na Otočah (++). Šola: 2 razredna. Občina: Ovsiše. Župnik: Janez Kriz. Klavžar, r. v Črnem vrhu nad Idrijo 29. jan. 1883, m. 12. jul. 1906. -- ''Letopis Ljubljanske škofije za leto 1930''

[[File:Dobravski zvonik.jpg|thumb|left|Postavljanje zvonika na Dobravi 24. 8. 1936,&lt;ref&gt;Fotografija je bila objavljena v ''Jutru'' 27. 11. 1932 in v ''Tedenskih slikah'' 1. 12. 1932, torej je datum pod sliko napačen.&lt;/ref&gt; foto Janko Balantič (Valentinov): od zgoraj: Krvina iz Lipnice, Debelakov Lovro (Vrenc), Jurjevčev (Šlibar z Zg. Dobrave), arhiv Joža Pfajfarja.]]

'''Nevaren
kruh.'''
Gospod šramek Franc, kleparski in kotlarski mojster
V Tržiču, se
prav posebno
zanima za napeljavo strelovodov na visoke
stavbe, stolpe
cerkev itd. Vsa
dela izvršuje
sam s pomočjo
spretnega vajenca in pomočnika. Fotografu se je posrečilo, da ga je
ujel na ploščo,
ko je popravljal stolp farne
cerkve na Dobravi pri Kropi,
Slika jasno kaže, da je delo
na stolpu skrajno nevarno in
zvezano z veliko akrobatsko
sposobnostjo.
Med nebom in
zemljo mora
pritrditi strelovodne naprave. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S1M8ZLFJ/ec7300d5-2bf1-40a8-a641-98a83e619126/PDF ''Tedenske slike'' 1. 12. 1932]; [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S1I51QMT/8d1e0609-6cbc-444a-87aa-889ea11f1526/PDF ''Jutro'' 27. 11. 1932]

'''Dobrava, župna cerkev povišanja sv. Križa.'''
P. in brz. Podnart, žel. Podnart-Kropa (5 km) in Otoče
(1/4 km). — Patron: Verski zaklad. — Štev. preb. 816.
— Okr. nač., okr. sod. in d. upr. Radovljica. — 503 m.
Podružnica: Sv. Antona Pušč. na Otočah (t+).
Šola: 2 razr.
Občina: Ovsiše.
Župnik: Janez Kriz. Klavžar, r. v Črnem vrhu nad
Idrijo 29. jan. 1883, m. 12. jul. 1906. (1916.)
*Stolni kanoniki: Alojzij Stroj, kanonik Flachenfeld-Wolhvitzeve ustanove (1919), konzist. svetnik (1919), arhidiakon (1920),
sodnik cerkv. sodišča (1919), škof. predsednik Sodalitatis ss. Cord. J. (1920), predsednik Duh. podp. društva
Stolni kapitelj v Ljubljani. 13
(1931), vodja Bratovščine sv. Rešnjega Telesa (1919),
škof. predsednik Katol. društev rokodelskih pomočnikov (1905), r. na Dobravi pri Kropi 15. jun. 1868,
m. 23. jul. 1892, n. 1893. (Pred škofijo 9.)
*Železniki (trg), župna cerkev sv. Antona, pušč. [...] Župnik: Valentin Bertoncelj, r. na Dobravi pri
Kropi 1. febr. 1895, m. 2. jun. 1918. (1929.)
*Vrhpolje, cerkev sv. Petra in Pavla, [...] Kuratni benejiciat Lichtenbergov in ekspozit: Valentin
Jerše, r. na Dobravi pri Kropi 3. marca 1882, m.
12. jul. 1906. (1919.) -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5IHFQ22/4451a146-901a-4534-a4c8-00634c9e6995/PDF ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1932 (105/1)]

'''IV. Red češčenja po župnijskih, duhovnijskih in samostanskih cerkvah in kapelah.''' Mesec in dan molitve: Dobrava pri Kropi 2. januar -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LGCN8VSH/538d379e-a5e1-43c6-ba9d-4eed88256326/PDF ''Ljubljanski škofijski list'' 2. 12. 1933]

'''Ljubljanska škofija.''' Dne 30. maja je umrl na Dobravi pri Kropi ondotni
župnik Janez Klavžar v starosti 50 let. Služboval je v Starem trgu, v Škocijanu pri M., v
Škofji Loki, Cerknici in 18 let kot župnik na Dobravi. Bolehal je dalj časa. Naj počiva v
miru! -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-11YSPLWB/cceb84d3-36c4-4405-a699-48f240c99c6e/PDF ''Bogoljub'' 1934 (32/7)]; [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KXQRDAY0/85758e0b-972f-42ab-8f0f-c2ce5e727b2b/PDF ''Ljubljanski škofijski list'' 15. 6. 1934]

'''Novi grobovi.''' † Župnik Janez Klavžar. Včeraj, 30. maja,
popoldne je umrl na Dobravi pri Kropi ondotni župnik Janez Klavžar. Pokojni se je
rodil v Črnem vrhu nad Idrijo dne 29. jan. 1883
in bil v mašnika posvečen dne 12. julija 1906.
Kot kaplan je služboval 3 leta v Starem trgu
pri Ložu, 4 leta v Škocijanu pri Mokronogu,
1 leto v Škofji Loki in 2 leti v Cerknici. L. 1916
je bil umeščen za župnika na Dobravi, kjer je
služboval do svoje smrti 18 let. Bil je mirnega
značaja, zadnja leta je bolehal in bil nazadnje
dolgo bolan. Naj v miru počiva! — Pogreb bo
v petek, dne 1. junija, ob 10 dopoldne na Dobravi. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VJPW62KK/b226efd8-ca1a-49b5-a63a-2903f738a7e0/PDF ''Slovenec'' 31. 5. 1934]

'''Novi grobovi.''' Na Dobravi pri Kropi je odšel h Gospodu po večno plačilo vrli župnik g. Janez Klavžar iz Črnega vrha nad Idrijo. 

'''Dobrava pri Kropi.''' Slovo g. župnika Janeza Klavžarja. Visoki mlaji so Te sprejeli 1. sept. 1916. 33 letnega, mladega župnika, ko si prišel na Dobravo. In med mlaji, ki so stali v čast presv. R. Telesu smo Te položili pod grudo dobravskega pokopališča. Sredi vojske si postal naš dušni pastir, ob težki krizi si zapustil osirotele ovčice. Slovesno, praznično razpoloženje v pripravah na praznik presv. R. Telesa je onemelo, ko je zapel mrtvaški zvon in je v srcih župljanov odjeknila vest: »G. župnik so umrli.« Tisoč solza je zablestelo kot iskre ljubezni, ki jo sicer Gorenjec zapira in čuva, v očeh dobravskih župljanov. Že skozi vse leto smo se bali te novice, pa nas je zadela vendar tako nepričakovano. Saj si Ti prvi župnik, ki je umrl na Dobravi. Vlegel si se na mrtvaški oder v pisarni, kjer si 18 let — ravno 3 mesece manj  — sprejemal svoje ovčice, z njimi pogovoril, jih učil, svaril, prosil in rotil, tolažil in bodril. Takrat so prihajali posamezni; sedaj pa prihajajo v trumah. Cvetja Ti nosijo in vence Ti spletajo. Mnogo si premolil in premišljal, snoval in delal v teh prostorih za svoje župljane in sedaj so prišli povrnit molitev z molitvijo in Tvoje bolesti s svojo žalostjo. Prvi petek meseca Srca Jezusovega je zadržal mnogo stanovskih tovarišev, le 18 jih je moglo priti se poslovit od Tebe. Zato pa je prišla vsa župnija te opremit na zadnjo pot. Umreti si moral, da si videl iznad zvezd tako prenapolnjeno svojo cerkev. Umreti si moral, da si se prepričal o hvaležni ljubezni svojih župljanov. Še dolgo potem, ko je zmolil zadnjo molitev g. kanonik Stroj in so odpeli zadnjo pesem Tvoji fantje in možje, ko so že opravili svoje delo pogrebci in obložili Tvoj grob z venci; ko so se že odrasli razšli, še dolgo potem se niso mogli ločiti od Tvoje gomile otroci. Najgloblje brazde si pač zaoral v srca mladine in ta Te bo nosila najdlje v spominu. G. Janez, Tvoje delo in Tvoje trpljenje med nami je rodilo in bo še rodilo sadov. V hvaležni molitvi se Te bomo spominjali in Tvoje nauke bomo izpolnjevali; Ti pa prosi za nas, da nam božja previdnost pošlje Tebe vrednega in našim in našim potrebam primernega naslednika. Počivaj v Bogu! -- -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TLA7PLF8/08a2d27d-5d13-464d-a4f2-956d6bbb471d/PDF ''Domoljub'' 6. 6. 1934]

'''Škofijska kronika.''' Imenovana sta bila: [...] in Jožef Ocepek, župnik v Ovsišah,
za ekskurendo-upravitelja župnije Dobrava pri Kropi. -- - [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KXQRDAY0/85758e0b-972f-42ab-8f0f-c2ce5e727b2b/PDF ''Ljubljanski škofijski list'' 15. 6. 1934]

'''Konkurzni razpis.'''
S tem se razpisujeta župniji: Dobrava pri Kropi v radovljiški dekaniji [...] -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KXQRDAY0/85758e0b-972f-42ab-8f0f-c2ce5e727b2b/PDF ''Ljubljanski škofijski list'' 15. 6. 1934]

'''Razpisani sta župniji [...] Dobrava pri Kropi
v radovljiški dekaniji -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/2e476b37-6481-4a2a-904c-3e2c833b3606/PDF ''Slovenec'' 7. 10. 1934]

'''Ljubljanska škofija.''' Podeljeni sta bili prebendi: [...] in župnija Dobrava pri
Kropi Jožefu Roglju, župniku v Nemški Loki. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S8QADNIP/40e7b82f-403b-42bd-b49c-eea482145418/PDF ''Bogoljub'' 1934 (32/10)]; [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-B6OHOHTF/9772b7b9-2bb7-4612-a2df-b488e7bb5711/PDF  ''Ljubljanski škofijski list'' 10. 9. 1934]

'''Umeščena sta bila: Jožef Rogelj, župnik v Nemški Loki, dne
4. oktobra 1934 na župnijo Dobrava pri Kropi [...] -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XLQN1LHG/d49e4651-301f-4fb9-b58a-f12cba34a1b6/PDF ''Ljubljanski škofijski list'' 12. 10. 1934]

'''II. Evharistični kongres za Jugoslavijo.''' Nadalje so darovali za evhar. kongres: Župni uradi (Dobrava pri Kropi 100 Din. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8O0UMOHS/069ee7d9-7de1-46e2-a877-2c4cc795b5a3/PDF ''Slovenec'' 26. 3. 1935]

'''Mošnje. Evharistični križ.''' Na veliko noč zvečer smo v najlepšem vremenu blagoslovili na prijaznem otoškem griču evharistični križ. Slavje je poviševala na novo vpeljana električna luč v cerkvi in na križu, bengalična razsvetljava, tisoč lučk v rokah starih in mladih, streljanje, potrkavanje, zastave na vseh hišah, dva govora podvinskega oskrbnika in mošenjskega kaplana, lepe pesmi breških in mošenjskih pevcev in lep nastop domačih gasilcev. Križ je blagoslovil mošenjski župnik v spremstvu begunjskega župnika in štirih frančiškanov. Slovesnost so mnogoštevilno počastili sosedni Radovljičani, Begunjci, Leščani, Lešani, Dobravci in drugi. -- ''Gorenjec'' 27. 4. 1935

'''Dobrava, župna cerkev povišanja sv. Križa.''' P. in brz. Podnart, žel. Podnart-Kropa (5 km) in Otoče
(1 1/2 km). — Patronat: Verski zaklad. — Štev. preb.
820. — Okr. nač., okr. sod. in d. upr. Radovljica. —
503 m.
Podružnica: Sv. Antona pušč. na Otočah (††)-
Šola: 2 razr.
Občina: Ovsiše.
Župnik: Jožef Rogelj, r. v Velesovem 9. marca 1887,
m. 14. jul. 1910, n. 1911. (1934.) &lt;br&gt;
*matične knjige od 1788&lt;br&gt; 
*višina, dolžina ... 19,4 x 8,4, 6,4, 8,2 m
*Stolni kapitelj, Ljubljana: kanonik Alojzij Stroj
*Železniki [...] Župnik: Valentin Bertoncelj, r. na Dobràvi pri
Kropi 1. febr. 1895, m. 2. jun. 1918. (1929.) 
*Vrhpolje [...] Kuratni beneficiat Lichtenbergov in ekspozit: Valentin
Jerše, r. na Dobràvi pri Kropi 3. marca 1882, m. 12. jul. 1906. (1919.)
*Šmarjeta pri Novem mestu ... Kaplan: Viktor Perko, r. na Dobravi pri Kropi 9. dec.
1896, m. 29. jun. 1922. (1929.)  
*Umrli 1934: Janez Klavžar, župnik na Dobravi pri Kropi, dne
30. maja 1934, v starosti 52 let. 
-- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-092DN8VC/ae15db3f-55f5-4187-b2b6-210ddc4fad56/PDF ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1935 (106/1)]
 
'''Sv. Rok leči rane.''' Dobrava. 21. avgusta. Sv. Rok je patron zoper rane. .. Širok krog častilcev, ki se zbere vsako leto na Dobravi nad Podnartom, k njegovemu praznovanju, se tega prav dobro zaveda, si moremo le tako razlagati, da je bila pisana vasica v nedeljo zopet tako polna ljudstva od vseh strani. Krasen solnčni dan je itak globoko ukoreninjeno, tradicionalno slavje še povzdignili, da je bilo na Dobravi pravcato ljudsko slavje.

Dobravskega sv. Roka poznajo daleč preko meja vasice, ki počiva na pisanih in valovitih rebrih simpatične in vse vprek s polji posejani vzpetini. Celo Dražgosani, pa vaščani iz Davč in oni preko meja prihajajo na dan sv. Roka v goste, da si izprosijo dobrot in miloščin pri svetniku, ki leči vse rane, brez izjeme.

Tudi v nedeljo je bilo slavje na moč lepo. Daleč v soseščino so odmevali zvoki, sproženi v stolpcu bele cerkvice, ki čepi, sredi zelenih travnikov in polj. Procesije ljudi, od vseh strani so hitele navkreber, da ničesar ne zamude. Po cerkvenih slovesnostih se je razlila med stojnicami in živim hruščem in razigranim veseljem, široka reka ljudi proti vasi in so pri Balantinu najbrž tolikega poseta že pričakovali. Prostori okrog dolgih miz so bili na mah zasedeni, slavju sv. Roka se je priključil pravcati sejem, ki je zadržal ljudi tja v pozno popoldne. Narodni pesnik iz Luže v Selški dolini, znan pod imenom P'stotnik, je uganil marsikatero šaljivo, pevci Sokoli pa so bili neugnani v lepem prepevanju narodnih in umetnih pesmi. Pač pevske roke br. Kobentarja iz Radovljice! Vojaku, ki se je vračal s Podblice nazaj v kader so rekli kar »general« — no in on si tudi ni dal dvakrat reči. Dostojanstveno je dvignil svojo ljubico — harmoniko, in prvi akordi poskočnih melodij so prinesli množici spet nekaj novega.  Potem šele, ko je legal mrak na zemljo in se je vsa priroda pripravljala k nočnemu odpočitku, je Dobrava zopet zaživela svoje običajno življenje, častilci sv. Roka, ki bo zbral ob letu osorej spet prijatelje od blizu in daleč, pa so utonili po potih, v Kropo, Kamno gorico, naselja Jelovice, Podnarta, Radovljice in še kam. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0IH6W763/22e21970-b392-46ef-a52e-6e27642e54fb/PDF ''Slovenski narod'' 22. 8. 1936]

'''Velesovo.''' Letos poteče 27 let odkar je bila tu zadnjič nova
sv. maša, katero je imel g. Jožef Rogelj, sedaj
župnik na Dobravi pri Kropi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YKFPKZHU/a7adb1ff-8cb8-4636-a68a-0e5b6f35a8d4/PDF ''Gorenjec'' 10. 7. 1937]

'''Koledar apostolstva molitve za januar 1937.''' Petek 1. januarja Vedno češčenje sv. Rešnjega Telesa: Dobrava pri Kropi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VDPO8WOY/8b1c7f4e-cb06-4456-9c4e-ef1437e3e6b2/PDF ''Bogoljub'' 1937 (35/1)] 

[[Slika:Alojzij Stroj 02.jpg|thumb|left|Alojzij Stroj]]

'''Dr. J. L. [Joža Lovrenčič]:
Ob 70 letnici kanonika
Alojzija Stroja.'''
Danes obhaja 70 letnico svojega rojstva ljubljanski stolni kanonik g. Alojzij Stroj. Spodobi se,
da se »Slovenec« in z njim ves slovenski narod
spomni ob tej priliki vzornega jubilanta, ki ni samo služabnik oltarja po Srcu Jezusovem, temveč
kot tak tudi prezaslužen vzgojitelj mladine in duhovniškega naraščaja, neumoren delavec v vinogradu Gospodovem in vnet raziskovalec naše kulturne preteklosti.

Kanonik Alojzij Stroj se je rodil 15. junija
1868 v Lipnici župnije Dobrava pri Kropi. Oče,
kovač, mu je zgodaj (1876) umrl: toliko, da je
mogel še videti, kako sin lepo uspeva v kroparski
šoli, kamor je z veseljem hodil dan za dnevom,
čeprav je bilo treba napraviti kos poti. Pobožna,
bistra mati, ki je dosegla visoko starost (1917) in
živijo njeni modri izreki in šegavi dovtipi še vedno med ljudmi, je bila sinovega veselja do učenja
posebno vesela in, zaupajoč v božjo pomoč, ga je,
najstarejšega, poslala 1879 v Kranj, kjer je nadaljeval tri leta z ljudsko šolo, četrto leto pa vstopil
v gimnazijo, a prišel že 1883 v Ljubljano, ker je
bil sprejet v Alojzijevišče. Po končanih gimnazijskih študijah 1889 je vstopil v ljubljansko bogoslovnico, bil kot bogoslovec prefekt v Alojzijevišču
za časa Zupanovega vodstva, a v tretjem letu bogoslovja posvečen 23. julija 1892 ter je naslednjo
nedeljo, 31. julija, pel doma v župni cerkvi na
Dobravi novo mašo, pri kateri mu je pridigal sloveči govornik msgr. Tomo Zupan. Po četrtem letu
bogoslovja je šel Stroj pastirovat v Črni vrh nad
Idrijo, kjer je vodil med drugim vse priprave s
tedanjim župnikom Hladnikom, zdaj dekanom v
Šentvidu pri Stični, da so postavili in odkrili spomenik Mateju Cigaletu, zagovorniku Zedinjene Slovenije, očetu slovenske pravne terminologije in
uredniku nemško-slovenskega dela Wolfovega slovarja. Črni vrh je bil Strojeva prva in zadnja podeželska služba. Po enem letu — 1894 — se je
vrnil v Ljubljano kot katehet k uršulinkam, nakar
je bil od leta 1905 do 1919 spiritual v ljubljanskem
bogoslovju in postal 6. julija 1919 stolni kanonik,
arhidiakon za Gorenjsko, sodnik cerkvenega sodišča ljubljanske škofije ter bil imenovan tudi v
disciplinarno sodišče za škofijski semenišči, a 1920
izvoljen za škofijskega voditelja Sodalitatis Ss. Cordis Jesu.

Življenjska pot kanonika Stroja, ki ni iskal
časti, kaže, kako so njegove zmožnosti in delo v
sleherni službi, ki jo je opravljal, cenili in upoštevali, da je končno dosegel tako odlična mesta,
ki bi se jih bil v svoji skromnosti gotovo branil,
če bi ga ne prevzemal duh pokorščine in vdanosti
v božjo voljo. Sam Bog ve, koliko dobrega je napravil za zveličanje duš vsa svoja duhovniška leta
kot kaplan, kot katehet in spiritual in še pozneje;
vsi, ki so sprejemali njegove nauke in nasvete,
so mu gotovo hvaležni.

Pa je bilo kanoniku Stroju — in mu je še —
življenje samo delovni dan, ki ga je posvetil ne
samo dušnemu pastirstvu, temveč tudi vsemu kulturnemu prizadevanju, ki naj bi dvignilo naš narod na višino sodobne evropske omike, prepojene
s katoliškim duhom. Že kot gimnazijec v Alojzijevišču je uril svoje mlado pero v »Domačih vajah«,
a ko je vstopil v bogoslovje, se je takoj vneto pridružil tovarišem v »Cirilskem društvu«, ki ga je
ustanovil leta 1881 dr. Fr. Lampe z namenom, da
bi vzgojilo med bogoslovci leposlovne in znanstvene
pisatelje. Prav v dobi Strojevih bogoslovnih let se
je Cirilsko društvo posebno lepo razvijalo in začelo izdajati »Pomladne glase«, v katerih prvem
letniku je priobčil prisrčno pisano črtico »Marija
pomočnica«, v drugem letniku 1892 gorenjsko idilico »Iz ljubezni do starišev«, tretji letnik »Pomladnih glasov« je pa on uredil in priobčil v njem
spominski spis »Sv. oče Leon XIII.« ob 50 letnici
škofovanja velikega papeža (str. 1—30). V istem
letniku se je postavil tudi kot — dramatik z otroško igro v treh dejanjih »Gospod iz Trsta« (str.
91—110). Posebne omembe je vredno, da so v tem
času ljubljanski bogoslovci 19. februarja 1893 ob
dvestoletnici Academie Operosorum to društvo v
tretjič priklicali v življenje. Med številnimi njenimi člani je bil tudi Stroj.

Poslej ni več odložil peresa. Kot katehet ljudske in meščanske šole pri uršulinkah je mislil
zlasti na mladino in pisal v »Angleček« čudovito
lepe vzgojne cikle. Istočasno je pisal tudi v »Vrtec«, v katerem pa je mladini podajal predvsem
zgodovinsko znanje. Urednik prof. Anton Kržič je
pa spoznal Strojevo darovitost in vnemo in ni
čudno, da je odložil uredništvo »Duhovnega pastirja« leta 1897 na mlajša - Strojeva ramena.
Z urejevanjem »Duhovnega pastirja« si je kanonik
Stroj »zagotovil venec posebnih zaslug v zgodovini
slovenskega cerkvenega govorništva«, kot je ugotovil dr. A. Medved v Voditelju 1907. IV. str. 416.
Sam urednik je bil tudi najpridnejši sotrudnik
»Pastirja« od 1907—1921, ko je prenehal izhajati.
V njem ni priobčeval samo svojih pridig, temveč
posvečal posebno pozornost tudi vsem pomembnejšim našim knjižnim publikacijam, o katerih je poročal in jim tako utiral pot med najboljše odjemalce — našo duhovščino. Kar je treba posebej
poudariti, je to, da kanonik Stroj nikdar ni prezrl
potreb časa. Tako je priklical v življenje ob Duhovnem pastirju poseben list, čeprav kot prilogo.
»Društveni govornik«, ki je izhajal 1908, 1910 in
1915 z zanimivimi, aktualnimi, praktičnimi predavanji za naša društva.

Kot spiritual v bogoslovju je bil Stroj predsednik »Marijine družbe duhovnikov in bogoslovcev
ljubljanske škofije« in je ta čas napisal več nabožnih knjig, oziroma jih uredil in izdal. Kanonik
Stroj je dalje prvi poskrbel, da imamo danes pregledno sliko o vsem velikem delu pokojnega vladike dr. A. B Jegliča. Leta 1917 je oskrbel temeljito slavnostno knjigo »Knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Spomenica ob dvajsetletnem škofovskem jubileju«, v DP je pa isto leto priobčil 
in izdal potem tudi v ponatisu »Govor za 20 letnico
škof. posvečenja dr. A. B. Jegliča«, katerega se je
spomnil tudi pozneje ob 80 letnici s člankom v
»Slovencu« 29. maja 1930 »Knezoškof Jeglič, naš
najboljši dušni pastir« in še ob smrti 4. julija 1937
tudi v našem listu »Nadškof dr. Jeglič bo živel v
svojih slovstvenih delih«. L. 1904 je izdal v Celovcu šolsko knjigo »Kratka zgodovina katoliške
cerkve«, ki je ponovno izšla. Druga njegova šolska
knjiga je »Liturgika«, ki je izšla prvič l. 1907.

In socialno-društveno delo kanonika Stroja!

Spomin na dom, kjer je oče koval od ranega
jutra v pozno noč, sodim, da je vzbudil v našem
jubilantu posebno ljubezen do rokodelskega stanu,
za katerega že od leta 1896 tako skrbi, da se moramo čuditi, kje je dobil čas, da je mogel poleg
tega še toliko pisati. Pokojnemu prof. Gnjezdi,
drugemu predsedniku Kat. društva rokodelskih pomočnikov, je že kot nunski katehet pomagal, a leta
1896 je ustanovil na Krekovo prigovarjanje »Katoliško društvo za mladeniče (vajence)«, ki ima danes svoj »Vajeniški dom« v Kersnikovi ulici, k čemur je tudi Strojeva skrb prav mnogo pripomogla.
Po Gnjezdovi smrti je postal leta 1904 kanonik
Stroj predsednik »Kat. društva rokodelskih pomočnikov« in že naslednje leto se je pokazal uspeh
njegovega dela s prvo, nad vse leto uspelo tovrstno
obrtno razstavo v Mestnem domu od 6. do 10. avgusta. Poleg strokovnega znanja pa so rokodelski
pomočniki dobivali in še dobivajo pod skrbnim
vodstvom kanonika Stroja tudi splošno izobrazbo
s predavanji, jezikovnimi kurzi, z govorniškimi
vajami in, kar je zlasti znano, z dramatskim šolanjem, katerega uspehe Ljubljančani z zanimanjem
zasledujejo na Rokodelskem odru. Ob društvu pomočnikov je leta 1908 ustanovil »Društvo rokodelskih mojstrov«, ki šteje danes 200 članov, naslednje
leto »Društvo za varstvo vajencev«, 1927 pa še
»Obrtniško stavbno zadrugo«, ki je postavila doslej
že 40 hiš s sto stanovanji!

In še nekaj! Kanonik Stroj, vnet, goreč častilec sv. Rešnjega Telesa, je vodja škofijske »Bratovščine Rešnjega Telesa«. Za češčenje Najsvetejšega je oskrbel že več izdaj Walserjeve »Večne
molitve pred Jezusom v Zakramentu ljubezni«, katere deseti natis je izšel 1935. Ta bratovščina —
ustanovljena 1859, od 1919 jo vodi — pa skrbi tudi
za cerkvene paramente, ki jih dobivajo revne in
potrebne cerkve. Kako lepa dela so to, imamo
navadno vsako leto priliko videti jih, ako si ogledamo razstavo cerkvenih paramentov.

To bi bil, kakor je dolg, vendar kratek pregled dela kanonika Alojzija Stroja ob njegovi
sedemdesetletnici. Že ob teh nepopolnih podatkih
vidimo, da gospod jubilant res zasluži, da se ga
spominjamo ob njegovem tolikem vsestranskem
delu, ki ga je doslej vršil iz ljubezni do Boga in
našega naroda. Da bi nam ga Bog ohranil še in
še v nezmanjšani delavnosti na vseh poljih, ki so
mu ljuba in bi takega delavca težko pogrešala!
V tej iskreni želji so s hvaležnostjo povezane naše
čestitke ob Vaši sedemdesetletnici, gospod kanonik. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EUISW017/3dc1fef5-3d33-45ac-b64f-24a3188bc498/PDF ''Slovenec'' 15. 6. 1938]

'''Novi grobovi.''' v Dobravi pri Kropi
župnik g. Jožef Rogelj -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PDEMJZ09/93566b6f-e880-4fac-b375-53bac765226d/PDF ''Domoljub'' 13. 12. 1939]; ''Ljubljanski škofijski list'' 1939, št. 12; ''Glasilo K.S.K. jednote'' 24. 1. 1940; ''Amerikanski Slovenec'' 10. 1. 1940

'''Ljubljanska škofija.''' Na Dobravi Pri Kropi je nenadoma umrl
župnik Jožef Rogelj. Pokopan je bil 7. decembra. Pred petimi leti je prišel na Dobravo s Kočevskega, kjer je služboval (v Nemški Loki) 16 let. N. p. v m.! -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2H022C4M/2acb53e4-ea61-4d63-9e3c-d61942ee830c/PDF ''Bogoljub'' 1940 (38/1)]

'''Novi grobovi. † Župnik Jož. Rogelj. V ponedeljek zvečer je nenadoma umrl na
Dobravi pri Kropi ondotni župnik Jožef Rogelj.
— Pokojni se je rodil dne 9. marca 1887 na
Trati, župnije Velesovo, in bil v mašnika posvečen
dne 14. julija 1910. Kot kaplan je služboval v
Kostanjevici, v Št. Jerneju in v Starem trgu ob
Kolpi, nato je bil župni upravitelj in župnik v
Nemški Loki 16 let, do l. 1934, ko je bil umeščen
na župnijo Dobrava. — Pogreb bo v četrtek,
7. decembra ob pol 10 na Dobravi. — Naj v
miru počiva!  -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RDSP3ZUQ/5659ad0e-8b6d-4b01-a4f5-749955617184/PDF ''Slovenec'' 6. 12. 1939]

Sporočamo, da je snoči nenadoma odšel k Bogu
po plačilo prečastiti gospod
Jožef Rogelj
župnik na Dobravi pri Kropi.
Pogreb pokojnika bo v četrtek, dne 7. decembra
ob pol desetih dopoldne na Dobravi pri Kropi.
Vsem gg. duhovnikom priporočam rajnega gospoda
župnika v molitev.
Radovljica, dne 5. decembra 1939.
Jakob Fatur, dekan. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RDSP3ZUQ/5659ad0e-8b6d-4b01-a4f5-749955617184/PDF ''Slovenec'' 6. 12. 1939]

{|
|[[File:Osmrtnica Jožef Rogelj.jpg|thumb|Osmrtnica Jožef Rogelj, ''Slovenec'' 6. 12. 1939]]
|[[File:Jozef Rogelj.jpg|thumb|left|Nagrobnik župnika Jožefa Roglja na južni steni cerkve na Dobravi]]
|}

'''Dobrava nad Podnartom.''' Prejšnji teden je župnijo Dobravo nad Podnartom potrla nepričakovana vest, da je ponoči nenadoma umrl domači župnik g. Rogelj Jože. Od oktobra 1934 dalje je služboval na Dobravi. Vsem, ki ljubijo cerkev in radi obiskujejo službo božjo, se je zelo priljubil. Posebno je skrbel za red in snago v cerkvi, za okras oltarja s cveticami, posebno se je zavzemal za lepo petje, za vse je bil skromen, a do revežev skrajno darežljiv, zato ni zapustil nobenega premoženja. Marsikateri faran se je šele ob smrti zavedel, kako vestnega in gorečega župnika je izgubila fara. — Pogreb pokojnega župnika je bil zelo veličasten. Skoraj vsa fara se je zbrala pred župniščem. Prihiteli so njegovi duhovni sobrati, sosedi z g. dekanom Faturjem iz Radovljice. Prišli so njegovi duhovniški sošolci, med njimi stolni kanonik g. dr. Gregor Žerjav. Sorodniki in prijatelji ter rojaki iz župnije Velesovo, kjer je bil pokojnik doma, so bili zastopani v prav častnem številu. Pred župniščem je zapel pevski zbor žalostinko, nato se je razvil dolg pogrebni sprevod v cerkev. V sprevodu je korakala šolska mladina pod nadzorstvom svojih učiteljev, dekleta Marijine družbe in ostali zastopniki organizacij iz župnije. Pogrebne obrede je opravil g. kanonik dr. Žerjav ob asistenci 10 gg. duhovnikov. V cerkvi je imel g. kanonik globoko v srce segajoč govor in lepo razložil pomen duhovnika v fari. Nato je opravil g. dekan Fatur žalno sv. mašo. Pevski zbor pa je nato zapel v cerkvi »Usliši nas Gospod« in po opravljenih molitvah na pokopališču še eno žalostinko. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4V26IUQT/7f864c88-e45c-4acb-929c-e5e500cceef7/PDF ''Domoljub'' 20. 12. 1939;] tudi [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SSKORPXI/8bb8477e-0913-45cd-8a3b-470782cc8405/PDF ''Gorenjec'' 16. 12. 1939]

'''Velesovo.''' V
torek 5. decembra so nam zvonovi naznanili žalostno vest, da je nenadoma umrl na Dobravi pri
Kropi g. župnik Jožef Rogel, tukajšnji rojak iz
vasi Trata. V četrtek 30. novembra je obiskal svoj
rojstni kraj, za katerega se je vedno zelo zanimal,
a ni slutil, da se je prišel poslovit. Pogreba na
Dobravi se je udeležilo lepo število njegovih sorodnikov in rojakov. Bog daj blagemu g. župniku
večno plačilo! Sestri in bratoma pa naše iskreno
sožalje! -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4V26IUQT/7f864c88-e45c-4acb-929c-e5e500cceef7/PDF ''Domoljub'' 20. 12. 1939]  

'''Konkurzni razpis.''' S tem se razpisuje: kanonikat (ad baculum) stolnega kapitlja
v Ljubljani, župnija Dobrava pri Kropi v radovljiški dekaniji. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4SV61BF3/43601358-8c07-442b-a756-8711646286a4/PDF ''Ljubljanski škofijski list'' 20. 12. 1939]

'''Imenovana sta bila: [...] in g. Ivan Špendal, župnik v Ljubnem, za
soupravitelja župnije Dobrava pri Kropi. [...]  Dalje sta razpisani župnija Dobrava pri Kropi v radovljiški dekaniji [...] -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4SV61BF3/43601358-8c07-442b-a756-8711646286a4/PDF ''Slovenec'' 30. 12. 1939]; ''Ljubljanski škofijski list'' 20. 12. 1939; '' Domoljub'' 4. 1. 1940

[[Slika:Jožef Vrankar.jpg|thumb|left|Jožef Vrankar]]

'''Vrankar Jožef, župnik.''' V nedeljo dne 2. maja 1937 so ga položili na župnem pokopališču v Dupljah ob navzočnosti 35 duhovnih tovarišev v grob poleg znanega slovenskega pisatelja, župnika Petra Bohinjca. Rodil se je v Jastrobljah, župnija Špitalič, 7. februarja 1865. V dijaških letih se je odlikoval po lepem pevskem daru. Služboval je kot kaplan v Kranjski gori in Št. Vidu pri Stični. Dve leti je bil kurat v Ustju pri Vipavi. Potem je bil župnik na Koprivniku, Dobravi pri Kropi, Mirni, in slednjič skoraj osem let v Dupljah, Mož poštenjak je bil, zvest služabnik božji. Pa tudi trpin, ki je bolehal vse življenje. Zadnja leta ga je bolezen tako tlačila, da je bil pravi mučenec. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IJGVER9J/c069c38f-bcbb-4d70-b460-10bc7273d1a3/PDF ''Mohorjev koledar'' 1938]

'''Na Dobravi pri Kropi''' je nenadoma umrl župnik Jožef Rogelj. Pokopan je bil 7. decembra. Pred petimi leti je prišel na Dobravo s Kočevskega, kjer je služboval (v Nemški Loki) 16 let. N. p. v m.!  -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2H022C4M/2acb53e4-ea61-4d63-9e3c-d61942ee830c/PDF ''Bogoljub'' 38/1 (1940)] 24

'''Sredi življenja smo obdani s smrtjo.''' Dolga vrsta jih je, ki so odšli v tem času in prav je, če se jih na kratko spomnimo. 
December 1940: Jožef Rogelj, župnik na Dobravi pri Kropi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T7XGQIRE/3e299c7c-ca0a-4d88-9261-fb6c4983d13b/PDF  ''Slovenec'' 1. 11. 1940]; ''Učiteljski tovariš'' 29. 2. 1940

'''Koledar apostolstva molitve za januar 1938.''' Petek 1. januarja Vedno češčenje sv. Rešnjega Telesa: Dobrava pri Kropi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CRE3G3JF/d7b1165e-8447-4399-bd8d-792ed322365a/PDF ''Bogoljub'' 12. 3. 1938]

'''Gradnja Baragovega semenišča.''' Posamezne župnije so dosegle od predpisane vsote
sledeče odstotke, izračunane po prispevkih, poslanih do konca febr. 1938: Dobrava pri Kropi 7 %. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HALXQLRZ/26dbb4aa-bf81-4484-af39-53e96348265c/PDF ''Ljubljanski škofijski list'' 15. 9. 1938]

'''Koledar apostolstva molitve za januar 1939.''' [1. teden v januarju] Vedno češčenje sv. Rešnjega Telesa: Dobrava pri Kropi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CS0T9TJN/4ec7e4f9-d65a-4330-8660-bc2194325728/PDF ''Bogoljub'' 1939 (37/1)]

'''Iz ljubljanske škofije.''' Podeljeni sla bili
župniji: Dobrava pri Kropi Francu Koklu -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9C4Z9J5G/68696e51-7306-4840-a5b3-64dddc5aa40d/PDF ''Slovenec'' 27. 3. 1940]; ''Ljubljanski škofijski list'' 12. 3. 1940

'''Sv. Jošt.''' Ekspozit č. g. Kokel Franc, ki je 16 let služboval pri nas v največjo zadovoljstvo faranov
in vseh romarjev, se je pred kratkim poslovil
od nas in odšel za župnika na Dobravo pri
Kropi. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu.
[...] Obema gospodoma želimo v njunem dušnem
pastirstvu mnogo uspehov. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7EWTEMR6/bc78e2e7-86a7-4344-8635-5012af9680d0/PDF ''Gorenjec'' 31. 8. 1940]

'''Koledar apostolstva molitve za januar 1940.''' [1. teden v januarju] Vedno češčenje sv. Rešnjega Telesa: Dobrava pri Kropi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CS0T9TJN/4ec7e4f9-d65a-4330-8660-bc2194325728/PDF ''Bogoljub'' 1940 (38/1)]

'''Ljubljanska škofija.''' Za
župnika na Dobravi pri Kropi je prišel Franc
Kokel od Sv. Jošta nad Kranjem. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZO7IIER9/5f0cd3b4-4e57-40be-8923-b86924a3e7a6/PDF ''Bogoljub'' 1940 (1938/5)]

Na župnijo Dobrava pri Kropi je
bil umeščen Fr. Kokel od Sv. Jošta. -— [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BTHRQRSH/d0348659-ffc8-416e-87e1-d13fee8a4177/PDF ''Bogoljub'' 1940 (1938/11)]; ''Domoljub'' 9. 10. 1940;  ''Slovenec'' 3. 10. 1940; ''Ljubljanski škofijski list'' 25. 9. 1940

'''Naslednji dan je sveti Rok, priprošnjik
za zdrave ude in zavetnik zoper kužne bolezni, sklical od blizu in daleč trume ljudi
na Dobravo pri Kropi. Delo kar ni moglo
priti v stari tek. Prenekateri družini je bil
god svetnika, ki mu pes liže gnojne rane,
da bi se prej zacelile, sopraznik. -- Janez Jalen: Neobhojena nasprotja. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UGDZ3UUV/566a5e36-a7e8-4499-aa17-e5c2ae87ddd7/PDF ''Vigred'' 1942 (20/1)]

'''Zlatomašniki ljubljanske škofije.''' V Lipnici v župniji Dobrava pri Kropi
se je 15. julija 1868. rodil Alojzij Stroj.
Služboval je kot katehet pri uršulinkah,
potem pa več let kot spiritual ljubljanskega semenišča, dokler ni bil imenovan za
kanonika leta 1919. Alojzij Stroj je bil
plodovit sodelavec pri raznih katoliških
časopisih, izdal pa je tudi več brošur in
knjig. Mnogo svojega časa je kanonik
Stroj posvetil katoliški delavski mladini.
Vsak prosti čas je prebil v Rokodelskem
domu, kjer je bil v ozkih stikih z mladino.
Zlasti je podpiral njeno prosvetno udejstvovanje. Vsakdo ga ima v lepem spominu. Zlato mašo bo jubilant daroval 28. julija ob pol 10. uri v ljubljanski stolnici. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UU42V0VO/1fb64cf6-c0e5-40bb-97fc-8f13ee6cc495/PDF ''Jutro'' 19. 7. 1942]

'''Pet zlatomašnikov ljubljanske škofije.''' Alojzij Stroj,
stolni kanonik.
Alojzij Stroj je bil
rojen 15. junija 1868
v Lipnici, v župniji
Dobrava pri Kropi.
Po gimnaziji in bogoslov. študijah je bil
v mašnika posvečen
23. julija 1892. Kot
semeniški duhovnik
je uredil III. zvezek
mladinskega zbornika »Pomladni glasi«.

Služboval je v Ljubljani kot katehet vnanje uršulinske ljudske šole od l. 1894
do 1905. in kot spiritual duhovnega semenišča od l. 1905 do 1919. Od tedaj je stolni
kanonik in arhidiakon. Njegovo opravilo je bilo
v pretežni meri pouk. Kot katehet in spiritual
je porabil največ časa v to svrho. Za literarno
delo mu ga je le malo preostajalo. Kot katehet
je spisal v »Angelčku« mladini navod bogoljubnega življenja v treh oddelkih. Eno leto (1898)
je obravnaval pripravo za prvo sv. obhajilo,
drugo leto (1899) je podal pomočke stanovitnosti pod naslovom »Nebeška lestvica« in tretje
leto (1900) je kot najlepši vzor opisal Marijine
kreposti. L. 1904 je izdal knjigo »Kratka zgodovina katoliške Cerkve za šole«. Isto leto je
vodilno sodeloval pri razstavi učil za verouk.
Knjižica »Učila in pomožne knjige za pouk
krščanskega nauka v ljudskih šolah«, Lj. 1904,
je bila dober kažipot katehetom pri veroučnem
pouku. Kot spiritual je l. 1907 izdal »Liturgiko«,
nauk o bogočastnih obredih sv. katoliške Cerkve. Izmed njegovih liturgičnih člankov naj
omenjamo zlasti razpravo »Sodarovan je pri
sv. maši« v Bogoljubu l. 1928. ki jo je spisal
v prospeh liturgičnega gibanja pri nas. Pod
njegovim vodstvom je Marijina družba duhovnikov in bogoslovcev v Ljubljani izdala knjigi
»Staršem in vzgojiteljem« in »Mladini«, da bi
se nauki Pija X. o pogostnem in vsakdanjem
sv. obhajilu razširili povsod med ljudstvom.

Prav tako je objavila knjigo »Marija kraljica
src«, ki naj bi poglobila delo v vseh marijanskih
kongregacijah. Posebno ima pa Družba velike
zasluge, da je izdala izborno L. Poulinovo apologetično knjigo »Na poti v večnost«, Lj. 1917,
in isto leto »Knezoškof dr. A. B. Jeglič, Spomenica ob 20 letnem jubileju Škofovem«, ki je pokazala, kak neizmeren blagoslov je Bog razlil
na nesebično, neumorno delo nadpastirja ljubljanske škofije. Najvažnejše Al. Strojevo delo je
23 letno (1897—1920) urejevanje »Duhovnega
pastirja«, homiletičnega glasila duhovščine. Njegova zasluga je dolgoletno vodstvo in dalekovidno vspodbujanje v cerkvenem govorništvu.
Marsikatero peró bi počivalo in marsikateri cvet
cerkvenega govorništva bi se ne bil razcvel brez
urednika. Važne so priloge »Duhovnega pastirja«. tako trije zborniki »Društvenega govornika« in nadaljevanje »Zbirke lepih zgledov«,
v kateri je Alojzij Stroj v drugem in tretjem
zvezku na 1180 straneh velike osmerke zbral iz
sv. pisma, cerkvenih očetov in življenja porabno gradivo za pridigarje in katehete. L. 1929
je izdal molitvenik »Sv. Anton Padovanski«. Kot
vodja Bratovščine sv. Rešnjega Telesa se trudi
23 let, da bi se češčenje sv. Rešnjega Telesa
povsod razširilo in da bi bile tudi ubožne cerkve oskrbljene z liturgično obleko. V tem oziru
je dosegel, da je vsa obleka in vsa oprava, kar
jo razdeli Bratovščina, res lepa in tudi umetniško neoporečna. Za pobožno češčenje Najsvetejšega in iaio pa verniki najbolj razširjeno molitveno knjigo »Večna molitev«, ki je izšla že
v 10. izdaji in jo je sedaj med ljudstvom gotovo
nad sto tisoč vezanih izvodov. Pri deveti in
deseti izdaji je sedanji vodja Bratovščine prilagodil besedilo molitve »Cerkvenemu molitveniku« in »Rimskemu obredniku«. Alojzij Stroj
urejuje in izdaja sedaj zbirko izbranih nabožnih
del z naslovom »Nebeške rože«. Doslej je izšlo
osem knjig, zadnja l. 1941 z naslovom »Moj
vzor: Jezus Marijin sin«. Zlato mašo bo imel
26. julija ob pol 10 v stolni cerkvi sv. Nikolaja. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0JEMAQ7/08d6e709-f1cd-4040-b93b-3a59b69810e2/PDF ''Slovenec'' 18. 7. 1942]

'''Župnik Jakob Kalan.''' V Višnji gori je po kratki bolezni
odšel v večnost upokojeni župnik v Veliki Loki pri Višnji gori č. g. Jakob Kalan. Rajni jo bil star 68 let in do zadnjega krepkega zdravja. Ko je zadnjega
marca letos spovedoval v Žalni, se je
prehladil. Zagrabila ga jo najbrž hitra
pljučnica. Le štiri dni jo bil bolan, 2.
aprila je še maševal, čeprav ga je bolezen že trla. 6. aprila, prav na svoj
rojstni dan, pa jo odšel k Bogu po plačilo. Rajni gospod so je rodil v Dobravi
pri Kropi in je v svojem dolgoletnem
pastirovanju povsod pridobil mnogo hvaležnih faranov, ki se ga bodo z drugimi
prijatelji vred spominjali v molitvi. Pogreb bo na veliko soboto ob 9 v Višnji
gori. Naj počiva v Bogu, blaga duša! -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-40WYCS8V/e761e449-9649-42f4-ade4-593858797fe4/PDF ''Jutro'' 8. 4. 1944]

'''Razdelitev škofije.''' II. arhidiakonat: Arhidiakon: Mons. Alojzij Stroj (1920, oz. 1940). 1. Dekanija Radovljica z župnijami: [...] Dobrava

Dobrava. Ž. c. poviš. sv. Križa. Po. Podnart. De. Radovljica. Pa. Verski zaklad. Pod. 1. Pr. 820. m 503. Župnik: [Franc Kokel (1940).]

Duhovniki ljubljanske škofije. Bertoncelj Valentin, r. Dobrava pri Kropi 1-II-1895, m. 2-VI-1918. Župnik v Železnikih (1929). (Valjevo, Srb.)
*Jerše Valentin, r. Dobrava pri Kropi 3-111-1882, ni. 12- VII-1906. Beneficiat in ekspozit na Vrhpolju pri Moravčah (1919).
*Kokel Franc Ksav., r. Idrija 6-XII-1884, m. 14-VII-1913. Župnik na Dobravi pri Kropi (1940). (Dobrova pri Ljubljani.)
*Perko Viktor, r. Dobrava pri Kropi 9-XII-1896, m. 29-VI-1922. Kaplan v Šmarjeti (1929).
*Mons. Stroj Alojzij, r. Dobrava pri Kropi 15-VI-1868, m. 23-VI1-1892, n. 1893. Papeški prelat (1942), konzist. (1919) in duh. svetnik (1917), arhidiakon (1920), viceoficial cerkv. sodišča (1940, sodnik 1919), škof. predsednik Sodal. ss. C. J. (1920), škof. voditelj Bratovšč. sv. Reš. Telesa (1919), škof. predsednik društva duhovnikov adoratorjev (1919), škof. predsednik Katol. društva rokodel. pomočn. in Društva za varstvo vajencev (1905), predsednik Duh. podp. društva (1931), zlatomašnik. Stolni kanonik v Ljubljani (1919). (Pred škofijo 9.)
*Duhovniki, ki so umrli v letih 1935-1944
**Jožef Rogelj, župnik na Dobravi pri Kropi, dne 4. decembra 1939 v starosti 53 let. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2M7I31RO/e501aa07-6eec-496e-8e7d-1aed854357ab/PDF ''Letopis ljubljanske nadškofije'' 1944 (107/1)]

===Darovi===

'''Izkaz zbirke pirhov 1921''' mladine v svobodni domovini svojim neodrešenim bratcem in sestricam. V	nastopnem objavljamo 1. izkraz zbirke pirhov Jugoslovenske Matice za Slovenijo. Ta izkaz je bil sklenjen na veliko soboto. Pozneje došli darovi se bodo objavili v II. izkazu. Vsa ona p. n. šolska vodstva, ki do danes še niso sklenila in odposlala svojih zbirk, Jugoslovenska Matica prosi, da to čim prej store. Končni uspeh te akcije bo gotovo v še sijajnejši luči pokazal domoljubno delo slovenskega učiteljstva in radodarno roko slovenske mladine. [...] Radovljiški okraj: 5527.38 K, Breznica 578.26 K; Dobrava pri Kropi 75 K -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PYLBGPKG/3d275f85-78dc-41e1-9d38-d7bfce441c48/PDF ''Slovenski učitelj'' 15. 5. 1921]; ''Učiteljski tovariš'' 7. 5. 1921

'''Odboru za pomoč gladujočim v Rusiji''' v Ljubljani so prispeli naslednji darovi: šolsko vodstvo Dobrava pri Kropi D 36.5 -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QG1AGQI/22744120-1bc1-47e5-937b-999538aff486/PDF ''Slovenec'' 2. 7. 1922], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Q2HXJDO0/fe1c8557-ae1a-479f-988f-3b2d2adb80d3/PDF ''Slovenski narod'' 2. 8. 1922]

'''Darila »Učiteljskemu konviktu« v Ljubljani.''' Obveznice državnega investicijskega posojila (s kuponi od meseca marca 1923. dalje): Stanko Žagar, učitelj na Dobravi pri Kropi. 2 à 100 Din -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ABR0H38G/72377292-6d57-48b8-b867-526c9a7ba914/PDF ''Učiteljski tovariš'' 6. 2. 1923]

'''Delo učiteljstva za Jugoslovensko Matico.''' Izkaz zbirke pirhov 1925 mladine v svobodni
domovini svojim neodrešenim bratom in sestricam.
V nastopnem objavljamo II. izkaz zbirke pirhov, vplačanih Jugoslovenski Matici v dobi od
6. do 23. maja t. l. Dodatek: [...] Dobrava
pri Kropi Din 50.— -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JKYRGEUD/62b071a2-e081-40f3-8cde-9ab95159a268/PDF ''Učiteljski tovariš'' 4. 6. 1925] 

'''Za pogorelce v Prigorici''' župni urad Dobrava pri Podnartu 110 Din. -- ''Narodni dnevnik'' 5. okt. 1926, 223; ''Slovenec'' 2. 10. 1926 (54/225)

'''Seznam darov in cerkvenih nabirk za poplavljence, poslanih škofijskemu ordinariatu.''' Dobrava pri Kropi 400.— -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GFKWCZDL/82577b4b-1e8c-41a3-93cc-c7efb5e7d51b/PDF ''Ljubljanski škofijski list'' 10. 12. 1926, št. 9]

'''Seznam darov in cerkvenih nabirk za poplavljence poslanih škofijskemu ordinariatu.''' Dobrava pri Kropi 400 Din. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4J9W28E4/a08df214-873a-48b2-b98d-9622055ef434/PDF ''Slovenec'' 30. 1. 1927]

'''Fond za akademijo znanosti in umetnosti in Narodno galerijo.''' IV. izkaz prispevkov.  Osnovna šola na Dobravi pri Kropi 125 Din -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5MBR0XYF/4119c3b9-953e-4fb6-bc10-967284b028ca/PDF ''Slovenski narod'' 11. 6. 1928]

'''Zbirka škof. ordinariata za poplavljence.''' Dobrava pri Kropi 255,75 Din -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0CZ1NR9E/f4a153c4-c045-49eb-95da-3cbbcca903f9/PDF ''Slovenec'' 15. 10. 1933]

'''Denarne zbirke na izseljensko nedeljo l. 1937 župnije ljubljanske škofije.''' Dobrava pri Kropi 30. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BXXE9OWC/dcf55252-12cd-48b8-81dd-0dc68b50a61d/PDF ''Izseljenski vestnik'' 1938 (8/4)]

===&lt;font color=brown&gt;Šola&lt;/font&gt;===

[[Dobrave 1900–1918#Šola|Prej: Dobravska šola do 1918]]

{|
|[[File:Spričevalo Antonije Šolar 1938 01.jpg|thumb|450 px|Žig Narodne šole na Dobravi 1938]]
|[[File:Državna narodna šola Dobrava pri Kropi.jpg|thumb|Državna narodna šola Dobrava pri Kropi]]
|}

1919 je Peter Jocif, ko se je vrnil iz vojne, kljub upiranju ovsiškega šolskega sveta dobravsko enorazrednico  razširil v dvorazrednico, vendar je drugi razred imel pouk v gostilni pri Valentinu vse do prihoda Staneta Žagarja. Gospodarskemu poslopju Valentinovih se še danes reče &quot;na šoli&quot;; tam je bila druga od dveh učilnici (po izjavi Joška Resmana). Od 1919 sta na šoli poučevala po dva učitelja. Pouk je potekal v eni učilnici izmenično dopoldne in popoldne za oba razreda. Žagar je poučeval učence višjih razredov, učiteljice, ki so se menjavale, pa učence nižjih razredov. 1928 je učitelj Stane Žagar poročal, da je od potresa 1895 šola v slabem stanju, zaradi mehke podlage je pokalo zidovje, učitelji pa niso radi prihajali na Dobravo, do 1928 se je na šoli zamenjalo 15 učiteljev in 16 učiteljic. Leta 1928 so otroci iz Zaloš začeli hoditi v novo šolo na Ovsišah namesto na Dobravo. Stane Žagar je bil predsednik radovljiškega učiteljskega društva, zelo zavzet za sodobne pedagoške metode in njihovo uveljavljanje v praksi, učenci in vaščani so ga ohranili v lepem spominu. Učenci niso imeli zvezkov, ampak so vodili šolski dnevnik, v katerega so zapisovali vse, kar se jim je dogajalo, in šolsko snov iz naravoslovja, družboslovja, slovenščine in srbohrvaščine. Znanje so pomagali preverjati učenci sami. Šolsko knjižnico je opremil s knjigami, spravljene so bile v dveh velikih omarah v veži, zanjo so skrbeli učenci sami. V šolo so hodili učenci od 7. do 15. leta starosti, potem pa so se nekateri vpisali v gimnazije ali meščanske šole, drugi pa so šli v uk k obrtnikom. V šolsko delo se je zlasti pri zdravstveni negi in pomoči vključevala tudi Žagarjeva žena Jožefa, »šolska gospa« ali »šolska mami«. 1941 je bil Žagar zaradi političnega delovanja odpuščen in se je z družino preselil v Ljubečno pri Celju. -- Verena Štekar-Vidic: ''Iz zgodovine osnovne šole v Kamni Gorici, na Dobravi, na Ovsišah'', 1990; po Šolski kroniki 1879&amp;ndash;1925 in 1925&amp;ndash;1940, Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota Kranj.

'''Dobrava pri Kropi.''' V proslavo
Vidovega dne je priredila tukajšnja šolska mladina pod vodstvom svojih učiteljic prav lepo uspeli predstavi: »Čista
vest« in »Prizor v gozdu«. Vloge so mali šolarčki zelo vestno naštudirali in primeroma prav lepo podali. Deklamacije
naših rodoljubnih peemi, ki so sledile,
so bile prav prisrčno in ljubko prednašane. Vsa čast in hvala požrtvovalnemu
šolskemu vodstvu na Dobravi, ki je s
tolikim uspehom aranžiralo celo prireditev. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z0JIPZR4/c944fcb2-0491-4834-88f4-f50a4b93b4a0/PDF ''Jutro'' 7. 7. 1923]

'''Sveti Birokracij.''' Oblastno se je ukazalo, da morajo ljudskošolski otroci na Dobravi pri Kropi od 10 leta starosti naprej v
sredo 7. aprila iti k sajenju smrečic na planino &gt;Martinšček&lt;, tri ure hoda od šole, seboj
nesti kopalno orodje in hrano v višino od
500 do 1200 metrov, ter tam sodelovati pri
sajenju smrečic na privatno - lastninski parceli. Pomislimo na posledice! Na Martinščku
ni tako toplo kot v Belgradu! Otroci bodo gotovo na ta način dobili »veselje do pogozdovanja«. (To odredbo, ki velja za vse šolske
otroke v državi, smo tudi mi dobili, toda smo
jo spravili v koš, ker se nam je zdela aprilska
šala. Rajši naj vlada napravi dober gozdni
zakon. Opomba uredništva.) -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JO6JD1M9/c61f3106-af62-430c-b6eb-d59dcdeba170/PDF ''Slovenec'' 7. 4. 1926]

'''Šolske vesti.''' Vas Zaloše se prešola
iz okoliša Dobrava pri Kropi v šolski okoliš Ovsiše, okraj Radovljica. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HNE7318R/7e915907-9c01-4253-888a-d98f405a7d89/PDF ''Domoljub'' 1. 8. 1928]; ''Slovenec'' 28. 7. 1928

'''Delo učiteljstva za procvit kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnega šolstva.''' Kraljevska banska uprava Dravske banovine Ljubljana. III. No. 15.176. Ljubljana, dne 19. septembra 1930. Vabilo. V smislu Pravilnika za kmetsko-nadaljevalne šole § 13., 2.3 vabim vse gg. voditelje
kmetsko-nadaljevalnih šol Dravske banovine k delovnemu občestvu, ki bo dne 3. in 4.
oktobra 1930. v dvorani Okrožnega urada za
zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Spored: [...] 
Ob 14. uri: Razgovor o metodi. Vodi g.
Žagar Stanko, vodja kmetijsko-nadaljevalne
šole Dobrava pri Kropi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3Q4ZIVVO/9bf769e4-0b55-4d96-980d-f81dfd559616/PDF ''Učiteljski tovariš'' 2. 10. 1930]

'''Za izobrazbo naših kmetskih sinov in hčera.''' Zborovanje voditeljev kmetsko - nadaljevalnih šol dravske banovine — Danes in jutri zborujejo voditeljice gospodinjsko - nadaljevalnih šol. -- Pretekli petek dopoldne se je pričelo v veliki dvorani Okrožnega urada zborovanje voditeljev kmetsko nadaljevalnih šol dravske banovine. Navzočih je bilo iz bivše štajerske oblasti 38 voditeljev, iz bivše ljubljanske pa 15, skupa j 53. Zborovanju so prisostvovali: za prosvetni oddelek banske uprave dr. Kotnik, za Kmetijsko družbo strokovni tajnik Kofol in za UJU g. škulj. [...] Popoldne se je vršil razgovor o metodi, ki ga je vodil g. Žagar, vodja kmetsko nadaljevalne šole v Dobravi pri Kropi.  -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SGBS8N7Y/d2a8d68b-c717-4239-b3d2-fabb1823d837/PDF ''Slovenski narod'' 6. 10. 1930]

'''Za boljšo bodočnost kmeta.''' Nujnost poklicne kmetske izobrazbe in vzgoje. — Pomen kmetsko- in gospodinjsko-nadaljevalnega šolstva. — Delovno občestvo učitetjstva teh šol. [...] Pregled dela je podalo delovno občestvo učiteljstva teh šol, ki se je na povabilo banske uprave zbralo v dvorani palače Okrožnega urada v Ljubljani. Dne 8. in 4. oktobra so zborovali voditelji
kmetskih šol, dne 6. in 7. oktobra pa voditeljice
gospodinjsko-nadaljevalnih šol. [...] Pri popoldanskem zborovanju je mnogo debate [...] vzbudil referat g. Žagarja iz Dobrave pri Kropi o metodi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KMKISF6I/486eced4-d7ca-42eb-96df-d42cebf65e72/PDF ''Slovenec'' 10. 10. 1930]

Seznam gojenk 1. razred: ... '''Šolar Marija,''' Spodnja Dobrava. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BTR3QT2X/2282b162-bc8e-49cd-ad42-f63bd04842b0/PDF ''II. Letno poročilo zasebnega ženskega učiteljišča uršulink''] 1930/31

Klasifikacija učenk 2. razred: ... '''Šolar Marija,''' Spodnja Dobrava.  Ležeči tisk pomeni prav dober uspeh. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y2I9627Q/c318e3e5-f7fb-4d76-93de-e0c6c33524c4/PDF ''III. Letno poročilo zasebnega ženskega učiteljišča uršulink''] 1931/32

Klasifikacija učenk 3. razred: ... '''Šolar Marija,''' Spodnja Dobrava.  Ležeči tisk pomeni prav dober uspeh. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FDVMS5KV/5dccdaa7-3bad-46ee-986f-a6548b211840/PDF ''IV. Letno poročilo zasebnega ženskega učiteljišča uršulink''] 1932/33¸

Seznam učencev po stanju koncem šol. leta 1931/32. … Po popravnem izpitu v junijskem roku niso izdelali: … '''Sitar Ivan,''' Mišače (IV. b. razred). -- ''Državna realna gimnazija Kranj – Izvestje'', 1932

Seznam učencev po stanju koncem šol. leta 1932/33. … Izdelali so: … '''Sitar Ivan,''' Mišače (IV. b. razred). -- ''Državna realna gimnazija Kranj – Izvestje'', 1933

Seznam učencev po stanju koncem šol. leta. I. b razred.
Razrednik prof. dr. Ambrožič Ivan. Izdelali so: '''Ješe Marija,''' Spodnja Dobrava [...] Po popravnem izpitu v junijskem terminu so izdelali: IV. a razred, Razrednik prof. Malnar Josip: '''Žagar Anton,''' Srednja Dobrava (po poprav, izpitu iz srbohrvaščine) [...] IV. b razred. Razrednik prof. Plut Štefan. Niso izdelali: '''Pogačnik Jožef,''' Sred. Dobrava -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MYEP2H1O/0f8f7517-8cdf-48d4-b947-abe42d686a80/PDF ''Izvestje'' Gimnazija - Kranj, 1933]

'''Šola Dobrava pri Kropi'''; šolska občina Dobrava pri kropi, Upravna občina Ovsiše. Oddelkov v osnovni šoli 1, kombiniran 1, skupaj 2. Učencev: moških 35, ženskih 46, skupaj 81. Učiteljev: moških 1, ženskih 1, skupaj 2. Šola ima: 1 učilnico, upravnikovo stanovanje, šolski vrt, lastno poslopje. -- ''Statistični pregled šolstva in prosvete v Dravski banovini'' 1939/1940

'''Absolventi dež. vinarske, sadjarske in poljedelske šole.''' 
*Šolsko leto 1891/92—93: Pogačnik Filip, Dobrava pri Kropi 
*Letna šola 1926/27: Balantič Janez, Srednja Dobrava pri Podnartu 
*Letna šola 1931/31: Pogačnik Alfonz, Dobrava pri Kropi
*Letna šola 1926/27: Sitar Franc, Mišače pri Podnartu na Gor.
-- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OV7TEZ3R/f59bb5a5-59a7-4da2-a1d9-c49b7a6b5968/PDF ''Petdeset let Kmetijske šole na Grmu'' 1936]

'''† Fortunat Lužar'''
je bil rojen dne 5. decembra 1870 v Vel. Laščah kot sin užitninskega uradnika. Ljudsko šolo je obiskoval v Vipavi, Krškem in v Ljubljani, kjer je
dovršil tri razrede realke in učiteljišče. Maturiral je leta 1890., usposobljenostni izpit je napravil leta 1892. Služboval je v Št. Lambertu od 1890
do 1893, na Dobravi pri Kropi od 1893 do 1896 in v Izlakah od 1896 do
1919, tedaj 23 let.

Meseca novembra leta 1919 je bil dodeljen višjemu šolskemu svetu v
Ljubljani, bil medtem okrajni šolski nadzornik za Kranj od septembra do
decembra leta 1920, dalje višji šolski nadzornik za mariborsko oblast od
septembra do novembra leta 1924. V decembru leta 1924 je bil predčasno
upokojen, toda julija 1928 zopet reaktiviran kot oblastni šolski nadzornik
za ljubljansko oblast; od decembra 1929 banski šolski nadzornik in šef
oddelka za ljudsko šolstvo dravske banovine, januarja 1932 pa stalno
upokojen.

Iz navedenih službenih podatkov vsakdo lahko sklepa, da je bil
pokojni Lužar nadpovprečen učitelj, ki je poklic ljudskega učitelja globoko doumel. Že kot mlad učitelj je zbiral krajevne izraze in proučeval
krajevno floro. Psihološko in biološko se je vživljal v šolsko okolico in
tako pripravljal na zajemljiv pouk. Da je res tako delal, nam pričajo njegovi članki. Leta 1900 je objavil v »Zborniku Slovenske matice« narodne izraze kot dopolnilo k Pleteršniku. V Štrekljevih zbirkah je objavljal (od 5. snopiča dalje) narodne pesmi iz Izlak, kar priča, da je skušal
dojmiti tudi narodno čustvovanje. Na podlagi Lužarjevih zbirk je opisal
Hans Hruby, profesor na gimnaziji v Weidenau v Šleziji, floro Zagorja in
okolice (1907). Da je bil velik prijatelj narave, sem se velikokrat prepričal v občevanju ž njim, pričal mi je njegov vrt, priča njegov herbarij in
pa to, da mi je nekoč prinesel celo na Vič nek nenavaden kamen za učilo.
Poleg umstvene usmerjenosti pa je bil pokojni Lužar tudi praktičen
učitelj, o čemer zopet pričajo nastopna dela: S pokojnim okrajnim nadzornikom Ljud. Stiasnyjem je delal na reformi tedanje ponavljalne šole.
Priredil je besedilo za predavanja s skioptikonom, napisal učno sliko o
zadružništvu, ki je objavljena v Stiasnyjevih »Učnih slikah« (Lj. 1909),
spisal za Stiasnyjevo »Računico za ponavljalne šole« (Dunaj 1911) naloge
za mlekarstvo, posojilnice in zadružništvo.

Kako vsestransko se je zanimal za šolska vprašanja, pričata tudi
članka, ki ju je objavil v »Popotniku« leta 1909, in sicer: »O glasovih,
črkah in soglasniku r« ter leta 1911: »Glas l v izreki in pisavi«.
Posebno nam pričajo in dokazujejo Lužarjevo povezanost z učiteljskim poklicem članki, ki jih je objavljal v »Slovenskem učitelju«, čigar
urednik je bil polnih 19 let. Pa tudi preden je postal urednik, je objavil
v »Slovenskem učitelju« več člankov; tako leta 1913: »Izbera in uporaba
učne tvarine«, ki mu je postavil za moto Cegnarjeve verze: »Iz pšenice,
vrli bratje, ljulko populimo, zdravo seme v brazde rojstne njive zaplodimo.« Leta 1914 je objavil članek »O sodelovanju šole in doma« z mnogimi Slomškovimi citati o vzgoji. Tega leta je tudi članek: »Iz dušeslovja
otroških let«. Ves članek je podprt s citati različnih pisateljev, kar kaže
veliko načitanost avtorja. V letu 1915 ga dobimo zopet pri rastlinah, ki
jih je rad zbiral, gojil in študiral. Članek pa se glasi: »Previdnost pri gojitvi strupenih rastlin na šolskem vrtu«. Šolska oblast je priporočala, gojiti
tudi strupene rastline na šolskih vrtovih, Lužar pa je s člankom opozarjal
na nevarnosti, ki so združene z gojitvijo strupenih rastlin. Priporočal je
v spoznavanje bolj varna sredstva, to je slike in herbarije.

Od leta 1916 do leta 1918 ne najdemo Lužarjevih člankov. Bil je
tedaj pri vojakih. V primeroma kratkem času je postal poročnik in bil
nekaj časa štacijski poveljnik v Novem mestu. Tudi kot častnik je šel
ljudem zelo na roko, pomagal jim je, če je le mogel. V zahvalo so mu
na tihem prinašali različne kmečke dobrine, ki pa jih je Lužar delil svojim
stanovskim tovarišem. Dobričina tudi v vojaški obleki.

Kakor hitro pa je slekel vojaško suknjo, že se je zopet oglasil v »Slovenskem učitelju«. Leta 1919 je objavil članek: »O bistvu in smotru vaje«
in pa »Pripombe k načrtu za preustrojitev šolstva«. 

Posebno važen je
bil tiste dni zadnji članek, ker se je tedaj šolstvo preurejalo iz avstrijskega sistema v jugoslovanskega. Leta 1920 je spisal članek »O bistvu
in razvoju pouka«. V njem se spominja na svoječasni boj za in proti formalnim stopnjam, ki sta ga imela učiteljiščna ravnatelja gg. Hubad in
Bežek. Lužarjevo stališče je zelo modro v tem vprašanju; to je brez ekstremov.

Daljnji njegovi članki so: »O osnovni šoli« in »O samostalniku« (1923),
»Stremljenje za enotnost šolstva v raznih državah« (1924), »Pregled šolskega zakonodajstva v Nemčiji« (1926), »Marija Montessori, boriteljica za
samostojnost otrok« (1927), »Zgodovinski in statistični pregled šolstva in
prosvete«, »Pota k delovni šoli« (1928), »Kulturni stiki in zveze Slovencev
po prevratu« (1929). Tega leta je objavil tudi »Navodila učiteljem in nadzornikom«, ki jih konča z besedami Ruskina: »Smatrajte vaše znanje za
sredstvo, da pomagate drugim«. Leta 1930 je objavil članek: »Nositeljem
velike ideje«, 1931 »Dejstva za vzgojno in šolsko delo« in »Tri pedagoška predavanja o moderni osnovni šoli«. To leto je tudi pričel z daljšim
člankom »Odsevi delovne šole v knjigi »Blaže in Nežica«, V rokopisu
ima vso knjigo »Blaže in Nežica« preurejeno sedanjim razmeram primerno,
kar kaže, kako mu je bil Slomšek pri srcu. To leto je objavil v »Listku«
prevod z naslovom »Ocenjevanje učiteljstva«, ki ga je srbski spisal Djeka
R. Klajič. Bil je, kolikor mi je znano, upravičen opozoriti ocenjevalce
učiteljstva in uradništva na to delo, ki je kaj lahko krivično, kakor mu
je bilo znano v primeru, ki ga je zelo bolel. Leta 1933 je spisal »Pregled in izvajanje učnega načrta za višje razrede narodne šole«, nadaljeval
je z »Odsevi delovne šole v Slomškovi knjigi »Blaže in Nežica«, pisal
članke o nacionalni in državni vzgoji ter objavil članek »Pojmovanje o
volji«.

Leta 1934 je objavil članke iz šolske vsebine: »Razstava risb iz predšolske dobe otroka« in »O doživetju volje«. V letu 1935: »Stavkove besede, zlogi in glasniki«, »Slovenska slovnica za srednje šole«, »O učnih načrtih«, »O učnih načrtih in teorija o njih«.

Pa Lužar ni bil samo učitelj v šoli, temveč tudi izven nje. V Izlakah
je leta 1900 ustanovil hranilnico in posojilnico ter preuredil mlekarsko
zadrugo. Leta 1909 je postavil za mlekarno veliko poslopje po zgledu
bernske mlekarske šole v Rutti-Zollikofen v Švici. Obe zadrugi je vodil
nad 15 let. Za prosvetno povzdigo kraja je leta 1908 ustanovil »Ljudsko
izobraževalno knjižnico«. To svoje izvenšolsko delo je preizkušal in uporabljal kot gradivo za boljšo praktično učno snov na podeželskih šolah in
za narodno izobrazbo. Iz tega področja je imel več predavanj med ljudstvom in učiteljstvom, kakor: »Zadružništvo in ljudska šola« je predaval
leta 1911 pri zborovanju dolenjske podružnice »Slomškove zveze«. »O
sodelovanju doma in šole« je predaval leta 1914 v litijski podružnici. Objavil je članke: »Zadružništvo in ljudska izobrazba« (1920), »O računstvu
za ravnovesje v gospodarstvu« (1921), »Kmetijstvo in šola« (1924), »Učitelj
in ljudstvo« (1926).

Da je bil stanovsko zelo zaveden, pričajo nastopni članki: »O slogi
in stanovskih pravicah«, »Pomen službene stalnosti« (1925), »Beseda o
deklaraciji« (1926).

Budno je zasledoval tudi vse javno kulturno življenje in pridno pisal
nekrologe možem, ki so imeli za šolstvo ali za slovenstvo zasluge. Že
l. 1899 je objavil v »Uč. tov.« in DS nekrolog Fr. Peruciju. V »Sl. učitelju«
je objavil nekrologe o H. Schreinerju in V. Bežeku 1920, o Fr. Fabincu
in Maksu Pleteršniku 1923, o dr. Medvedu 1925, o dr. Čibeju 1929, o Mat.
Karbi 1830, leta 1931 je objavil članek »Levstik Franc ob rojstni stoletnici« in »Nekaj velikih jubilejev iz zadnjega časa: Virgil, Sv. Avguštin,
Devica orleanska«. Leta 1934: »Jaklič Franc, 65 letnik«, »V spomin Jožku
Novaku«; v letu 1936: »A. M. Slomšek in Ljudevit Stiasny«; 1937: »Franc
Gabršek«, »Nadškof dr. A. Bonaventura Jeglič«; leta 1938 je objavil o
dr. Tomažu Masaryku manjši članek zaradi lepih besed, ki jih je Masaryk
govoril dijakom. V čim popolnejše spoznanje Lužarja naj še omenim, da je
že leta 1923 spisal na podlagi srbske narodne pesmi razpravo o kraljeviču
Marku in leta 1927 je spisal za monografijo »Slovenačke«, ki jo je izdala
Srpska književna zadruga, članek »Prosvetne prilike Slovenije«. Sodeloval
je tudi pri izdaji »Staleža šolstva in učiteljstva Slovenije« (1928). Od
leta 1927 do 1931 je bil tudi predsednik »Mladinske matice v Ljubljani«.

Iz vseh zgoraj navedenih člankov je razvidno, da je bil pokojni tovariš
mož duševnega dela, pa bil je tudi vrtnar, sadjar in v mlajših letih tudi
organist. Imel je torej vse lastnosti, ki jih oblast in ljudstvo hoče imeti v
ljudskem učitelju. Pa ne le to, da je le lastnosti imel, on je delal in živel
v teh lastnostih in to je glavno, kar ga dviga nad povprečne učitelje.
Ljudstvo ga je spoznalo in ga temu primerno spoštovalo in cenilo. V k ra ­
jevnem šolskem odboru je bil več let predsednik, odbornik v vseh k ra ­
jevnih organizacijah. Ko je prišel v Ljubljano, je bil kmalu predsednik in
odbornik različnih gospodarskih in kulturnih ustanov in zadnja leta tudi
svetnik v občinskem svetu ljubljanskem. Ministrstvo ga je odlikovalo z
redom svetega Save IV. stopnje, najvišja uprava društva Rdečega križa
pa z zlato medaljo. Sovražnikov res da ni imel, imel pa je zavidljivce,
ki so mu grenili življenje. Bil je predčasno upokojen in oškodovan za
15 odstotkov, ki mu jih niso šteli v pokojnino. Zakaj neki? Zaradi tega,
ker je bil Slomškar. Nič mu ni pomagalo to, da je bil delaven, nič njegova
toleranca do drugače mislečih, nič njegova dobrohotnost. V skoraj triletnem pokoju je zgubil s temi 15 % lepe tisočake, ki jih imajo na vesti
tisti, ki so ga bili upokojili. Bolelo nas je to. Težko smo čakali časov, ko bo
zopet mogoče popraviti mu krivico. Leta 1928 se je posrečilo, da je bil
reaktiviran. Toda leta 1931 so zopet nastopili časi in ž njimi ljudje, nasprotni načelom Lužarjevim. Z 31. decembrom je bil upokojen drugič, toda
zopet s krivico: niso ga prevedli v V. skupino, dasi je imel 38 službenih let.

Moža, ki je delal nesebično vso službeno dobo, ki se je v poklicu
dalje izobraževal v različnih tečajih in se kot samouk naučil češkega jezika, z nadaljevanjem realčnih študij se spopolnil v francoščini, se naučil
nemške in slovenske stenografije in se v izobrazbi dvignil, kolikor se
sploh more nadarjen ljudski učitelj, je najvišja šolska oblast, kakor že
navedeno, leta 1928 odlikovala, enako uprava Rdečega križa, ljudstvo ga
je volilo v različne odbore, toda vse nič: ostati je moral v VI. skupini po
zaslugi tistih, ki so tedaj dajali ocene. Bolelo ga je to, bolelo tudi nas
druge, pa mu pomagati nismo mogli. Ko pa je prišla po treh letih doba,
da bi ga reaktivirali, tedaj je bil star že nad 60 let in reaktivacija nemogoča po zakonu. Prenašal je to krivico kot mož in tudi za trenutek
ni odnehal z načrtnim in načelnim delom, »Slovenskega učitelja« je dalje
lepo urejeval, se posvečal javnemu, zlasti gospodarskemu delu in zgledno
živel in skrbel za svojo družinico, ki ji je oskrbel tudi ličen dom. Slava
možu, ki je nesebično delal za mladino, za šolo, za narod. Spomin nanj
naj živi med slovenskim učiteljstvom, ki mu je bil tovariš, voditelj in
pravi prijatelj. -- Ivan Štrukelj: Fortunat Lužar. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MUF49K7N/a2938d04-7adc-4a8c-b2a5-18b78179f426/PDF ''Slovenski učitelj'' 10. 12. 1939]

'''Učence je birmoval''' škof dr. Gregor Rožman. Pojavil se je mumps. -- ''Osnovna šola Ovsiše – 100 let''.

{|
|[[File:Šola na Srednji Dobravi med obema vojnama.jpg|thumb|400 px|Šola na Dobravi med obema vojnama]]
|[[File:Dobravska sola.jpg|thumb|left|400 px|Narodna šola na Srednji Dobravi v 30. letih. Arhiv družine Pirc]]
|}             

{|
|[[File:Šola na Dobravi 1923.jpg|thumb|400 px|Razred učitelja Žagarja leta 1923 leta na Dobravi. 1. vrsta levo od Žagarja Magdalena Pogačnik, desno 1 Mici Vidic (Čačkova), 2 Zdevčeva, 3 Cila Šolar (Zečkova), 2. vrsta, zadnja je Debelakova, 3. vrsta: Alofonz Pogačnik, Jože Pogačnik, Tone Žagar.  Arhiv Janke Balantič]]
|[[File:Posvetilo Staneta Žagarja.jpg|thumb|400 px|Hrbtna stran razglednice Stane Žagar z razredom. &quot;V trajen spomin na skupno učiteljevanje Vam iz globokega spoštovanja poklanja Stanislav Žagar. Dobrava 28. junija 1924 [verjetno Franji Pogačnik]. Arhiv Janke Ulčar]]
|}

{|
|[[File:Dobravski šolarji 02.jpg|thumb|400 px|Izlet dobravskih šolarjev k Sv. Petru nad Begunjami. Arhiv Andreje Pogačnik Jarc]]
|[[File:Žagarjeve 05.jpg|thumb|400 px|Učenci na Srednji Dobravi z učiteljem Stanetom Žagarjem (desno) in učiteljico Mileno Bratina (levo) ok. leta 1929. 1. vrsta 4 Franc Vidic (ubit kot talec), 4. vrsta 4 Tone Vidic (padel v NOB), 6 Živo Bertoncelj (Zdevčev),  5. vrsta: 2 Stanko Žagar ml., ? Joža Benedičič (Grilov z Zg. Dobrave), 5 Ivan Šolar (Zečkov). Arhiv Bavconovih]]
|[[File:Izlet k Peričniku junija 1924.jpg|thumb|Izlet k Peričniku junija 1924. Na sredi Antonija Pogačnik, pred Stanetom Žagarjem. Arhiv Janke Balantič]]
|}

{|
|[[File:Kmetska nadaljevalna šola na Dobravi.jpg|thumb|400 px|Žagarjeva kmetska nadaljevalna šola na Dobravi 1928 do 1930. Sedijo: 2 Filip Sitar z Mišač, 3 Joško Bodlaj (Resman), 4 Filip Mohorič (Jurmanov), stojijo: 2 Johan Bertoncelj (Hrvatov; med vojno komisar Cankarjevega bataljona), 4 Stane Žagar, 5 Tone Fajfar (Šimenčov; čevljar), 7 Janko Pogačnik (Jurčkov). Ljudi je prepoznal Alojz Vidic. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Žig Kmetsko-nadaljevalne šole na Dobravi pri Kropi.jpg|thumb|300 px|Žig Kmetsko-nadaljevalne šole na Dobravi pri Kropi na šolskem spričevali iz leta 1930. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Protipis plačila za esperantski tečaj na Dobravi.jpg|thumb|300 px|Protipis plačila za esperantski tečaj na Dobravi. Arhiv Joška Resmana]]
|}

{|
|[[File:Spričevalo Kmetsko-nadaljevalne šole na Dobravi 1929.jpg|thumb|Kmetsko-nadaljevalna šola. Šolsko spričevalo 1929. Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Spričevalo Kmetsko-nadaljevalne šole na Dobravi 1930.jpg|thumb|Kmetsko-nadaljevalna šola. Šolsko spričevalo 1930. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Šola na Dobravi 1931.jpg|thumb|500 px|Šola od 1. do 4. razreda na Dobravi 1931 s Stanetom Žagarjem, levo je učiteljica Milena Bratina. 1. vrsta 3 Iztok Žagar, 2. vrsta: 3 in 4 Nada in Danica Žagar, 7 Ivka Križnar. Jože Šmit: Pripoved o Brezi]]
|[[File:Šolski razred na Srednji Dobravi?.jpg|thumb|450 px|Šolski razred na Srednji Dobravi?. Arhiv Marjance Mihelič]]
|}

{|
|[[File:Spričevalo osmega letnika na šoli na Srednji Dobravi 1935.jpg|thumb|350 px|Spričevalo osmega letnika na šoli na Srednji Dobravi 1935]]
|[[File:Spričevalo Antonije Šolar 1938 02.jpg|thumb|Spričevalo Antonije Šolar 1938. Arhiv Hladnik]]
|[[File:Spričevalo Antonije Šolar 1938 1939.jpg|thumb|300 px|Spričevalo Antonije Šolar 1938/1939. Arhiv Hladnik]]
|[[File:Spričevalo Antonije Šolar 1940, 1941.jpg|thumb|300 px|Spričevalo Antonije Šolar 1940/1941; učiteljica je bila Pia Gostičeva. Arhiv Hladnik]]
|}

{|
|[[File:Šolski dnevnik v razredu Staneta Žagarja na Srednji Dobravi 01.jpg|thumb|Šolski dnevnik v razredu Staneta Žagarja na Srednji Dobravi]]
|[[File:Šolski dnevnik v razredu Staneta Žagarja na Srednji Dobravi 02.jpg|thumb|Šolski dnevnik v razredu Staneta Žagarja na Srednji Dobravi]]
|}

{|
|[[File:Šolski dnevnik 01.jpg|thumb|Šolski dnevnik iz razreda Staneta Žagarja na Dobravi]]
|[[File:Šolski dnevnik 02.jpg|thumb|300 px|Šolski dnevnik iz razreda Staneta Žagarja na Dobravi]]
|[[File:Šolski dnevnik 03.jpg|thumb|Šolski dnevnik iz razreda Staneta Žagarja na Dobravi]]
|}

{|
|[[File:Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939 01.jpg|thumb|Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939]]
|[[File:Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939 02.jpg|thumb|Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939]]
|[[File:Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939 03.jpg|thumb|Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939]]
|[[File:Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939 04.jpg|thumb|Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939]]
|[[File:Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939 05.jpg|thumb|Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939]]
|}
{|
|[[File:Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939 06.jpg|thumb|Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939]]
|[[File:Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939 07.jpg|thumb|Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939]]
|[[File:Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939 08.jpg|thumb|Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939]]
|[[File:Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939 09.jpg|thumb|Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939]]
|[[File:Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939 10.jpg|thumb|Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939]]
|}
{|
|[[File:Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939 11.jpg|thumb|Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939]]
|[[File:Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939 12.jpg|thumb|Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939]]
|[[File:Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939 13.jpg|thumb|Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939]]
|[[File:Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939 14.jpg|thumb|Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939]]
|[[File:Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939 15.jpg|thumb|Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939]]
|}
{|
|[[File:Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939 16.jpg|thumb|Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939]]
|[[File:Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939 17.jpg|thumb|Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939]]
|[[File:Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939 18.jpg|thumb|Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939]]
|[[File:Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939 19.jpg|thumb|Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939]]
|[[File:Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939 20.jpg|thumb|Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939]]
|[[File:Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939 21.jpg|thumb|Šolski zvezek Srednja Dobrava 1939]]
|}

====Učitelji====

{| class=&quot;wikitable&quot; 
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1919&amp;ndash;1920
|[[Dobravski kdojekdo#Peter Jocif|Peter Jocif]] (nadučitelj, enorazrednico spremeni v dvorazrednico), Minka Celar
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1920&amp;ndash;1922
|[[Dobravski kdojekdo#Peter Jocif|Peter Jocif]], Frančiška Pogačnik (Valentinova z Dobrave; prej je učila v Ribnem pri Bledu); Jocifova žena Angela Orehek Jocif je 1919&amp;ndash;1922 učila na Ovsišah
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1922&amp;ndash;1924
|[[Dobravski kdojekdo#Franjica Pogačnik|Frančiška Pogačnik]] (stalna učiteljica), Stanko Žagar (začasni učitelj)
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1924&amp;ndash;1925
|[[Dobravski kdojekdo#Stane Žagar|Stanislav Žagar]] (postane šolski upravitelj), [[Dobravski kdojekdo#Franjica Pogačnik|Frančiška Pogačnik]], uči tu do svoje upokojitve  
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1925&amp;ndash;1926 
|Stane Žagar, Angela Vrhovec
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1926&amp;ndash;1936 
|Stane Žagar, Milena Bratina (med vojno je učila v Višnji Gori, odvedena v Trst, po vojni pa učila v Suhi Južini)
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1936&amp;ndash;1937
|Stane Žagar, Angela Štular, absolventka učiteljišča, Ivica Erman
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1937&amp;ndash;1940 
|Stane Žagar (1940 zaradi političnega delovanja premeščen v Podlonk, vendar mesta ne sprejme in je odpuščen), Danijela Jerše
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;|1940&amp;ndash;1941 
| Danijela Jerše (začasna upraviteljica), Danica Mazolović (poučevala do okupacije); Pia Gostičeva?&lt;ref&gt;V spričevalu Antonije Šolar 31. 1. 1941 je podpisana &quot;razredna uč.&quot; Pia Gostičeva, ki je v dokumentih ni zaslediti.&lt;/ref&gt;
|-
|}

{|
|[[File:Učiteljice.jpg|thumb|300 px|Učiteljice, desno zgoraj Franjica Pogačnik. Arhiv Janke Ulčar.]]
|[[File:Franjica Pogačnik 03.jpg|thumb|320 px|Franjica Pogačnik. Arhiv Janke Ulčar.]]
|}

1908 je na dobravi učil Ivan Žagar (* 7. jun. 1885 v Ljubljani, umrl 10. jan. 1948 v Kamni Gorici), sicer učitelj v Kamni Gorici. Poročen je bil s Cecilijo Pogačnik (Valentinovo) s Srednje Dobrave in imel z njo otroke Mileno, Ivana in Toneta. Med prvo svetovno vojno ga slika kaže na prelazu Dukla v Karpatih, potomci pa vedo, da je bil v vojnem ujetništvu blizu Rima. Med drugo svetovno vojno je bila cela družina iz Kamne Gorice izseljena v Smederevsko Palanko v Srbijo, kjer se je sin Tone pozneje poročil in je tudi pokopan (po podatkih Zalke Svoljšak).   

{|
|[[File:Ivan Žagar na Dobravi.jpg|thumb|400 px|Dobrava na začetku 1920. let: 1 Jože Pogačnik 2 3 4 Ivan Žagar 5 Alfonz Pogačnik 6  7 Antonija Pogačnik]]
|[[File:Ivan Žagar med učenci.jpg|thumb|400 px|Ivan Žagar z učenci in duhovnikom ? v Kamni Gorici?]]
|[[File:Družina Ivana Žagarja.jpg|thumb|400 px|Cecilija Pogačnik, por. Žagar, hči Milena in mož Ivan Žagar. Arhiv Zalke Svoljšak]]
|}

'''V principu se izreče okraj šol. svet''' za razširjenje enorazrednice v dvorazrednice: Ovšiše, Dobrava pri Kropi in Lesce. [...] Ravnotako se prizna soglasno nagrada za pouk v kmetijstvu za nadure sledečim šolam: Begunje, Dobrava p. K., Lesce, Ljubno, Rateče, Ribno, Boh. Bela, Gorje. -- ''Učiteljski tovariš'' 23. 7. 1919

'''Učiteljska mesta'''. Dobrava pri Kropi. 2 r. 1 mesto. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RJMTBMI2/bc579d4b-7b93-4d9a-9fd7-89c0ee2f12ef/PDF ''Učiteljski tovariš'' 1. 4. 1920]

'''Ravnotako se prizna soglasno nagrada''' za pouk v kmetijstvu za nadure sledečim šolam: Begunje, Dobrava p. K., Lesce, Ljubno, Rateče, Ribrio, Boh. Bela, Gorje. [...] V principu se izreče okraj šol. svet za razširjenje enorazrednice v dvorazrednice: Ovšiše, Dobrava pri Kropi in Lesce. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BXV9TDMU/a4cb2f68-e2d5-4e3e-87f2-c9fc70ceaa48/PDF ''Učiteljski tovariš'' 23. 7. 1919]

'''Imenovanja.''' Učiteljske službe so dobile: Franja Pogačnikova na Dobravi pri Kropi, Angela Orenkova na Ovšišah -- ''Učiteljski tovariš'' 26. 8. 1920, ''Jutro'' 26. 8. 1920

'''Dobrava pri Kropi''' (p., ž. p. Podnart, meš. o. š. 2 razr. &amp;ndash; vzp.; Jocif Peter, nuč. [rojen 19]88, 10, 12; 10, 13; Pogačnik Frančiška, st. uča. [roj. 19]68, 90. 92; 90, 97. -- ''Imenik šolskih oblastev'' 1921 [stanje 1920/21]

'''Razpis učiteljskih služb'''. Dobrava pri Kropi, dvorazrednice, služba nadučitelja [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-AENJNINX/6685de57-bbc5-497c-8f32-76e88b6a3c2d/PDF ''Učiteljki tovariš'' 30. 11. 1922]

'''Popravek.''' »Razpis nadučiteljske
službe na Dobravi pri Kropi se prekliče«. — Okrajni šolski svet v Radovljici. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NDA25KVM/926aea7d-c161-407e-bb0e-5ed7e2f1f688/PDF ''Učiteljski tovariš'' 14. 12. 1922]

'''Dobrava pri Kropi''' (p., ž. p. Podnart, meš. o. š. 2 razr. &amp;ndash; vzp.; Pogačnik Frančiška, st. uča. [roj. 19]68, 90. 92; 90, 97; Žagar Stanko, zač. uč. [rojen 19]96, 15, --, 19, --. -- ''Stalež šolstva in učiteljstva v Sloveniji'', 1923

'''Učiteljska imenovanja.''' Žagar St. uč. na Dobravi pri Kropi za šol. upr. istotam. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QUM4K3UC/102e6ab6-14a6-454e-bd2f-693a5ba053a6/PDF ''Jutro'' 31. 8. 1924]; ''Slovenec'' 30. 8. 1924; ''Slovenski narod'' 31. 8. 1924; ''Učiteljski tovariš'' 4. 9. 1924

'''Učiteljske vesti.''' S kraljevim ukazom so napredovali sledeči učitelji v ljubljanski in mariborski oblasti: V 1. skupino II. kategorije: Milena Bratina v Dobravi pri Kropi -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CM92Q7GU/d0cc2e35-d040-4f8c-ab27-0ec4cb38d4eb/PDF ''Slovenec'' 14. 10. 1928]

'''Upokojeni''' so na osnovi čl. 141. in 239. zak. o čin.; Franja Pogačnikova, učiteljica na Dobravi pri Kropi. -- ''Slovenski učitelj'' 1. 7. 1925; [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G8J8BTRI/4cec0280-25e1-47ca-adad-1786348ace1f/PDF ''Narodni dnevnik'' 5. 6. 1925]; ''Slovenski učitelj'' 1. 7. 1925, ''Slovenski narod'' 5. 6. 1925, ''Učiteljski tovariš'' 28. 5. 1935 

''' Razpis stalnih učnih mest na osnovnih šolah.''' Mesto učiteljice je razpisano na dvorazredni šoli na
Dobravi pri Kropi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QAGTCNX7/19569066-a647-4931-a260-41976728b1b0/PDF ''Jutro'' 22. 8. 1925]

'''Razpisana stalna učna mesta.''' Odda se
mesto upravitelja [...] na Dobravi pri Kropi -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GM6F49BR/a7cb4e89-d1b6-448d-88b8-fc4989ab34bf/PDF ''Narodni dnevnik'' 28. 8. 1925], ''Učiteljski tovariš'' 20. 8. 1925

'''Imenovanja.''' Na predlog namestilne komisije v Ljubljani so bili imenovani s kraljevim ukazom po čl. 71: v Dobravi pri Kropi za stalno učiteljico Milena Bratinova. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H3GPC93X/7df8878b-0c5d-4bfd-97bf-397f1efc9760/PDF ''Slovenski učitelj'' 15. 3. 1926]

'''Učiteljska imenovanja.''' [...] na Dobravi pri Kropi za stalno učiteljico
Milena Bratina, učiteljica v Voklem -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0APPWEEE/5704b2fd-390c-4d10-8c65-dc21568f1c82/PDF ''Slovenski učitelj'' 15. 4. 1926]; ''Slovenec'' 20. 2. 1926; ''Slovenec'' 19. 3. 1926

'''Dobrava pri Kropi''' (p., ž. p. Otoče), 2 razr. Žagar Stanislav, š. u. 1896, 1915, 1923; Bratina Milena 1888, 1908, 1910.-- ''Stalež šolstva in učiteljstva v Sloveniji'', december 1928

''Šolske vesti.'' Vas Zaloše se prešola iz okoliša Dobrava pri Kropi v šolski okoliš Ovsiše, okraj Radovljica. -- ''Domoljub'' 1. 8. 1928

'''Premeščeni so:''' Žagar Fer. Stanislav iz Znojil, za učitelja v Dobravo pri Kropi. -- ''Učiteljski tovariš'' 15. 9. 1932; [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1VDPYD4N/a889ce6e-0de5-4803-bcfe-73f334b0e483/PDF ''Jutro'' 16. 9. 1932]

'''Volc Ivana,''' Dobrava pri Radovljici (prav dober uspeh). Učiteljišče, 1. letnik -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AGCOZWSW/?query=%27keywords%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%40OR%40fts%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Letno poročilo zasebnega ženskega učiteljišča in z njim združene vadnice pri uršulinkah'' 1929/30, 18.] -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEJPMP7I/?query=%27keywords%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%40OR%40fts%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Izvestje'' 1932/33] -- v 4. letniku in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMUOCT6K/?query=%27keywords%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%40OR%40fts%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Izvestje'' 1933/34] v 5. razredu.

'''Dobrava pri Kropi,''' vas, 500, 509, 1878; 1 šs; st 1 o; sv.; 2 odd.; pbrt in žst Podnart (5&amp;ndash;6X), žp Otoče (2&amp;ndash;peš. p.), o Kropa, sod Radovljica. 1 Žagar Stanislav, šu, 1896, 15, 23; 19, 15; VII. od 27. II. 34&lt;br&gt;Bratina Milena, 1888, 08 10; 08, 25; VI. od 8. X. 28.&lt;br&gt;Verouk uči Klavžar Janez, župnik. Šol. in učit. knjiž. Kmet. nad. š. (5 mes.) Društva: SKJ, DKfid, PSVD, PKD, Kmet. zadr. -- ''Stalež šolstva in učiteljstva v Dravski banovini'', 1934

'''Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja''' z dne
27. februarja 1934 so napredovali v VII. položajno skupino: Žagar Stanislav, učitelj na Dobravi pri
Kropi -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EJK83XRE/962a1205-2192-4bd3-9a29-ca4773a5fd15/PDF ''Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine'' 9. 5. 1934]; [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ATCGAQM0/a62853fe-1bd8-467f-8b01-952e0eaa78a0/PDF ''Učiteljski tovariš'' 29. 3. 1934]

'''Osebne zadeve.''' Premeščeni so naslednji učitelji in učiteljice po prošnji: Bratina Milena iz Dobrave v Višnjo goro. -- ''Učiteljski tovariš'' 24. 9. 1936; Bratik [sic] Milena z Dobrave pri Kropi (Radovljica) v Višnjo goro (Litija) -- ''Slovenski dom'' 18. 9. 1936; Bratina Milena, učiteljica VI. položajne skupine z 2. periodskim poviškom osnovne šole v
Dobravi pri Kropi, na osnovno šolo v Višnji gori -- ''Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine'' 23. 12. 1936; ''Jutro'' 18. 9. 1936; ''Slovenec'' 18. 9. 1936

'''Prazni oddelki po vaških šolah.''' Okraj Radovljica: Dobrava 1 za ženske. -- ''Učiteljski tovariš'' 17. 6. 1937

'''Rangna lista''' po stanju z dne 1. septembra 1937 (brez V. in pripravniške skupine): VII. pol. skupina (27. februar) - Žagar Stanko (Dobrava), Klančnik Pavlina (Mošnje) -- ''Učiteljski tovariš'' 11. 11. 1937

'''V februarju 1940. so umrli:''' Franjica Pogačnik, učiteljica v pok., v Dobravi pri Podnartu. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T7XGQIRE/3e299c7c-ca0a-4d88-9261-fb6c4983d13b/PDF  ''Slovenec'' 1. 11. 1940]; ''Učiteljski tovariš'' 29. 2. 1940

'''Iz učiteljske službe.''' Na predlog prosvetnega ministra g. dr. Korošca so napredovali v Sloveniji naslednji učitelji(ce): v V. skupino: [...] Stane Žagar v Dobravi -- [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26FWUMJQ ''Slovenec'' 6. 10. 1940]

'''Osebne zadeve:''' iz V VI. položajno skupino so napredovali: Stanislav Žagar na Dobravi. -- ''Učiteljski tovariš'' 10. 10. 1940

'''Premestitve učiteljstva''' v dravski banovini. Službene novine št. 247 z dne 26. oktobra 1940. — ukaz z dne 31. avg. 1940. prinašajo sledeči seznam premeščenega učiteljstva: Žagar Stanislav iz Dobrave (Radovljica) v Podlonk. -- ''Učiteljski tovariš'' 31. 10. 1940

====Šolska matica====

'''Slovenske Šolske Matice'''
upravni odbor in imenik društvenikov. 13. Radovljica. Poverjenik: Valentin Zavrl, nadučitelj v Begunjah, Klavora Franjo, Okrajna učiteljska knjižnica, Oman Ernestina. Šole: [...] Dobrava pri Kropi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PYAZQQF6/fd8c1205-7f2c-4fae-8101-a78447001cb3/PDF ''Pedagoški letopis'' za leto 1919], tudi ''Pedagoški zbornik'' 1922. 

'''Učiteljsko društvo za radovljiški okraj''' je zborovalo dne
14. septembra 1927 na osnovni šoli na Jesenicah. Pričetek ob 1/2 11. uri dopoldne.
Predsednik je podal a) poročilo o glavni
skupščini v Skoplju, b) poročilo o seji širšega sosveta in c) o pokrajinski skupščini v
Kranju ter č) poročilo o samoizobraževalnem tečaju v Ljubljani. Vsa poročila so bila
soglasno sprejeta.
Tov. Mrovlje je podal poročilo o Ferijalnem savezu. Sprejet je bil predlog, da se
drugo leto zopet dovoli učiteljska naselbina
na otoku Braču.
Soglasno se sprejme predlog tov. Mrovljeta, da plača vsak član, kateri se brez
tehtnega opravičila ne udeleži zborovanja,
10 Din društvenega davka. Opravičilo je poslati vedno tri dni pred zborovanjem tov.
predsedniku St. Žagarju na Dobravo pri Kropi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GK4BYEB5/ad526450-da3e-49c0-a980-e83039fa388b/PDF ''Učiteljski tovariš'' 4. 10. 1927]

'''Učiteljsko društvo''' UJU za radovljiški okraj je imelo dne 15. oktobra 1928 na osnovni šoli na Jesenicah svoj redni občni zbor. [...] Vršile so se nato volitve. Predsednikom je bil soglasno z vzklikom izvoljen St. Žagar, šolski uprav. na Dobravi pri Kropi, [...] namestnica odborniku učiteljica Milena Bratina, Dobrava pri Kropi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DX8VBHT5/832a2495-911e-47c9-b7ad-2e6211928c72/PDF ''Učiteljski tovariš'' 15. 11. 1928]

[[Dobrave med drugo svetovno vojno#Šola|Nadaljevanje: Dobravska šola med drugo svetovno vojno]]

===&lt;font color=brown&gt;Politika, uprava&lt;/font&gt;===

'''Shodi J. D. S. na Gorenjskem.''' Preteklo nedeljo 15. t. m. priredila je jugoslovanska demokratska stranka mnogobrojno obiskane javne ljudske shode na Dobravi pri Podnartu, na Bledu in v Lescah. Na vseh treh shodih so govorniki dr. Kavčič, dr. Klepec in dr. Olip pojasnili notranje in zunanje politični in gospodarski položaj, v katerem se nahajamo, osvetlili so gonjo, ki so je uprizorila v zadnjem času o vprašanju republike ter razložili program J. D. S. Soglasno in z navdušenjem so bile na vseh treh shodih sprejete resolucije, ki pozdravljajo proglašeno popolno ujedinjenje s Srbijo in Črno goro, zahtevajo enotno in na demokratičnih načelih slonečo državo z enim parlamentom in eno vlado in protestirajo proti krivični zasedbi naših dežel po Italijanih. Shod na Dobravi se je vsled velike udeležbe vršil pod milim nebom pod predsedstvom župana g. Pogačnika. Besedo je povzel tudi domači g. župnik, ki je skušal gonjo o vprašanja republike in monarhije predstaviti kot nekako nedolžno pričkanje za besedo. Predlagal je tudi resolucijo, ki zahteva, da naj imajo vse od konstituante priznane veroizpovedi na ozemlju Jugoslavije prosto udejstvovanje, tedaj ločitev cerkve od države. Po primernih pojasnilih od strani govornikov J. D. S., zlasti glede zahtev resolucije, za katere se je jugoslovanska demokratska stranka vedno borila, je bila tudi ta resolucija soglasno sprejeta. -- ''Slovenski narod'' 17. 12. 1918

'''Krajevna organizacija JDS za občino Ovsiše''' se je ustanovila dne 23. februarja ter si izvolila sledeči odbor: predsednik Vovk Fran v Podnartu; podpredsednik Bohinc Iv. v Misačah; tajnik Blažič Dragotin v Ovsišah; blagajnik Jelenc Valentin v Prezrenju; odborniki so: Fister Janez v Prezrenju, Rakovec Janez v Češnjici, Vidic Valentin v Zalošah; za zbor zaupnikov je bil izvoljen Anton Pogačnik iz Podnarta. -- ''Domovina'' 7. 3. 1919

'''Ovsiše pri Podnartu.''' Dne 20. t. m. je bila pri nas volitev župana in občinskih svetovalcev. Za župana je bil izvoljen g. Anton Špendal, posestnik na Sp. Dobravi, za svetovalce pa gg.: Janez Mihelič, posestnik ,Rovte, Jakob Praprotnik, posest., Prezrenje, Alojzij Bohinc, posest., Mišače, Franc Jerala, delavec, Češnjica. Vsi so odločni pristaši SLS. Tako je stara liberalna trdnjava, kjer je že dolga leta županoval znani liberalni gostilničar in lesni trgovec Anton Pogačnik v Podnartu, prišla v posest SLS. Liberalnim mogotcem vsa žlahta  ni nič pomagala. -- ''Slovenec'' 22. 7. 1921

'''Izjava.''' Podpisani izjavljam, da sem in ostajam pristaš SLS. Peter Sitar, obč. odbornik Mišače, obč. Ovsiše. -- ''Domoljub'' 23. 7. 1924  

'''SKS.''' Z Bleda. V nedeljo se je vršila seja okrajnega odbora za radovljiški okraj. … Nov odbor za radovljiški okraj: Predsednik Ažman, podpredsednik Alojzij Papler, posestnik in
lesni trgovec; … odborniki: … Bohinc I., pos. Mišače. -- ''Kmetski list'' 20. 8. 1924

'''Ovsiše.''' Na Ovsišah pri Podnartu je bila dne 20. julija 1921 volitev občinskega starešinstva. Vkljub raznim intrigam naših »ljubeznivih« slabostojnih »kmetov« je SLS sijajno zmagala na celi črti: dobila je župana Antona Špendova, posestnika in organista s Sp. Dobrave; tudi vsi 4 svetovalci so odločni pristaši SLS. Slabostojni so silno poparjeni, kakih 26 let je vodil našo občino samostojni Anton Pogačnik, zdaj ga pa »nehvaležni« volivci niso volili niti v občinsko starešinstvo. Tako je padla nekdaj nepremagljiva, liberalna trdnjava v Podnartu. -- ''Domoljub'' 27. 7. 1921 — '''V občini Ovšiše''' (okraj Radovljica) je bil izvoljen 10. t. m. za župana odličen pristaš SLS Anton Špendov. Tudi vsi štirje svetovalci so odločni naši možje. -- ''Domoljub'' 23. 7. 1924

{|
|[[File:Anton Spendov.jpg|thumb|300 px|left|Organist in župan Tone Špendov (Bendeljnov). Arhiv Mirko Špendov]]
|[[File:Obcina Ovsise 1940.jpg|thumb|Žig občine Ovsiše 1940. Arhiv Joška Resmana]] 
|[[Slika:Pred Valentinovo hišo.jpg|thumb|Vinko Pirc iz Lipnice, Franc Pogačnik (1880–1965, Lencov, v letih 1928–1931 župan), Tone Žagar (iz Smederevske Palanke). Arhiv Andreje Pogačnik Jarc]]
|}

'''Na Dobravi pri Kropi smo izvolili''' dne 3. avgusta 1927 občinsko starešinstvo za občino Ovsiše pri Podnartu. Novoizvoljeni župan, tudi vsi 4 svetovalci so odločni pristaši SLS. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YW2GXEE1/e8693ac5-ecdd-4739-9ff4-31dcc188b04c/PDF ''Slovenec'' 5. 8. 1927]

'''Razglas.''' Po § 60. zakona z dne 26. oktobra 1887., kranj. dež. zak. št. 2 iz l. 1888., je postavila podpisana komisija Pokorna Ivana kot komisarja za agrarne operacije I. v Ljubljani [...] 25.) ureditev užitnih in pravnih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vl. št. 110 k. o. Dobrava pri Kropi, sodni okraj radovljiški -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0CZM3UVQ/eeab7fe1-d0eb-484a-89ff-40847a172a03/PDF ''Jugoslovan'' 25. 7. 1930]

'''Razglas.''' Po § 111. zakona z dne 7. novembra 1900., kranj. dež. zak. št. 28, ozir. dopolnitvah
temu zakonu z dne 15. novembra 1910.,
kranj. dež. zak. št. 37 in § 149. ministrskega
ukaza z dne 18. julija 1915., kranj. dež. zak.
št. 38 se s tem razglaša zaključek postopanja glede zložbe gotovih poljedelskih zemljišč, vpisanih v vložnih št. 89, 90, 91, 94,
97 in 191 kat. obč. Dobrava pri Kropi ter
v vložni št. 65 kat. obč. Zaloše, sodni okraj
radovljiški, ker je ta agrarna operacija
popolnoma izvršena.
Z dnevom, ko se objavi ta razglas, ugasne glede te agrarne operacije pristojnost
agrarnih oblasti, tako, da ostanejo le-ta
odslej pristojna samo še za razsojanje v
§ 106 uvodoma cit. zakona navedenih zahtevkov.
Komisija za agrarne operacije
v Ljubljani, dne 23. septembra 1930. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0AQYX3PB/5d15842e-c808-431c-bb55-da2a49795ff5/PDF ''Jugoslovan'' 26. 9. 1930]

'''Agrarni primer Dobrava.''' Štev. RU 588/28—8.
Razglas o razgrnitvi načrta za nadrobno delitev
menjalnih senožeti posestnikov iz Zg. in
Sr. Dobrave.

Načrt o nadrobni delitvi menjalnih senožeti,
t. s. parcele št. 435 in 440, vpisanih
pod vl. št. 512, k. o. Kropa, bo na podstavi
§ 96. zakona z dne 26. oktobra 1887,
Kranj. dež. zak. št. 2/1888 od dne 24. maja
1930. do dne 6. junija 1930 v občinskem
uradu Ovšiše razgrnjen udeležencem na
splošen vpogled.

Obmejitev načrta s kolci na mestu samem
se je že izvršila.

Načrt se bo pojasnil dne
23. maja 1930 od 10. do 11. ure
pri županstvu v Kamni gorici.

To se daje splošno na znanje s pozivom,
da morajo neposredno, kakor tudi posredno
udeležene stranke svoje ugovore zoper
ta načrt vložiti pismeno ali dati ustno
na zapisnik pri podpisanem komisariatu
za agrarne operacije I. v Ljubljani v 38
dneh od prvega dneva razgrnitve dalje,
t. j. od 24. maja 1930 do 23. junija 1930.
Ljubljana, dne 15. maja 1930.

Komisar za agrarne operacije I.
v Ljubljani:
Pokorn s. r. -- ''Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine'' 22 maja 1930.

'''Koledar Gorenjske zadnjih 40 let.''' Pomladi 1931. leta je bila ustanovljena na Dobravi pri Kropi
partijska celica, ki so jo sestavljali Stane Žagar, Ivan Križnar in
Jože Resman. Razen omenjenih je
imela celica tudi vrsto svojih pripadnikov in kandidatov. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1959_30_L.pdf ''Glas Gorenjske'' 17. 4. 1959], [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1959_37_L.pdf 15. 5. 1959]

'''Predstojniki občin''': Pogačnik Franc, posestnik in kolar, Dobrava. -- ''Službeni list kraljevske banske uprave'' 16. 12. 1931

'''Podnart. Imenovanje.''' Za župana občine Ovsiše je imenovan g. Jakob Cerar z Otoč. Novemu županu želimo mnogo uspehov! -- ''Slovenec'' 8. 1. 1932

'''Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine''' po stanju z dne 25. avgusta 1933. Svinjska kuga: Radovljica: Ovsiše (Spodnja Dobrava 4 dvorci in
Lipnica 1 dvorec). -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YBF2H5CY/9a18a486-b4e8-4a11-b06f-f710325caed7/PDF ''Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine'' 12. 9. 1933]

'''Izidi občinskih volitev''' v posameznih občinah dravske banovine: Kropa: 561 v. u., 434 o. g.; JNS Cerar Jakob 191 (3), Ješe Janez 243 (15). -- ''Domovina'' 10. 10. 1933 

'''Ukinitev občine Ovsiše.''' Občina Ovsiše je bila ukinjena leta 1933 (Službeni list 73/33). Ponovno ustanovljena je bila občina Ovsiše 21. marca 1934 (Službeni list 29/34). -- ''Snovanja'' 1. 12. 1976

'''Srez Radovljica:''' Radovljiški srez je imel do sedaj 22 občin, po novi ureditvi jih ima 15, torej 7 manj. Neizpremenjenih je ostalo 8 občin. Odslej bodo v srezu naslednje občine: 1. Bled, 2. Bohinjska Bistrica, 3. Bohinjska Srednja vas, 4. Brezje (Leše, Ljubno, Mošnje), 5. Breznica, 6. Dovje-Mojstrana, 7. Gorje (Gorje brez kraja Podmežakla). 8. Jesenice (Jesenice in kraj Podmežakla iz občine Gorje), 9. Koroška Bela, 10. Kranjska gora, 11. Kropa (Kamna gorica, Kropa, Ovšiše), 12. Lesce (Lesce, Begunje), 13. Radovljica (Radovljica, Predtrg), 14. Rateče (Rateče-Planica), 15. Ribno (Ribno, Lancovo). -- ''Triglav'' 16. 9. 1933

'''Radovljiški okraj.''' Prošlo nedeljo je
imel v našem okraju shode Ljotičevec inž.
Čop iz Žirovnice. Naša kurirska služba se
je zelo obnesla, tako da je že na shodu v
Begunjah doživel kandidat »jugoslovanske
akcije« precejšnjo razočaranje. S. Triplat
mu je po hvalisanju stanovske države namreč pokazal knjižico o stanovski državi in
na podlagi te knjižice govornika prisilil k
priznanju, da si niti kandidat sam ni na jasnem, kakšna naj bi bila stanovska država.
Rešil se je končno s čudovito modrostjo,
da bodo to vprašanje rešili menda šele naši
vnuki. Nato se je podal na Dobravo pri
Kropi, kjer ga je pričakal sam naš kandidat
s. Čelesnik in mu ročno pomagal spremeniti
Čopov shod v Čelesnikovega. Z mirno in
trezno besedo si je s. Čelesnik osvojil pošteno ljudstvo, kandidat »akcije« pa mu je
prepustil zborovalce, odpeljavši se proti
Mojstrani. A tudi tam so že pričakovali naši
ljudje preroka naših potomcev in to pot so
zborovalci z razočaranjem prisluškovali
praznemu in brezvsebinskeinu govoru inž.
Čopa. S. dr. Štempihar je nato ob splošnem
pritrjevanju, ki ga inž. Čop nikakor ni bil
deležen, razbistril nekaj zmešanih trditev
kandidata, ki se je odlikoval z absolutnim
neznanjem danes važnih socialnih vprašanj.
Posebej ga je odlikovalo njegovo kratko ­
vidno stanovsko gledanje delavca. Z izgovorom na odhod vlaka je inž. Čop zaključil
shod po kratki in enako nepomembni repliki, zborovalci pa so enodušno sklenili, da se
udeležijo shoda delovnega ljudstva vseh
stanov, ki bo v soboto v hotelu Triglav v
Mojstrani. Inž. Čop je imel še isti večer pot
k Sv. Križu nad Jesenicami, kamor pa naši
ljudje niso več šli na »sestanek«, ker so
opazili hudo utrujenost kandidata »akcije«,
pa se jim je že smilil. Driš. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZPEMVTWL/e09419f2-9bf0-4237-9d67-5480654f07a7/PDF ''Delavska politika'' 20. 4. 1935]

{|
|[[File:Anton Pogačnik v družbi gorenjskih veljakov.jpg|thumb|700 px|Stojijo (zgoraj): 3. Franc Šolar (župan Krope), 5. Dežman, p. d. Vobnk (Lancovo), 6. Župan občine Kamna Gorica Jakob Varl. Stojijo (srednja vrsta): 1. Župan občine Predtrg Ivan Pogačar (ok. 1930), 3. Župan občine Lesce Pavel Olip (1936-1941), 6. Župan občine Ovsiše Anton Pogačnik (župan do 1921, na fotografiji v pokoju), 8. Zvonko Savnik, trgovec v Radovljici. Sedijo: 4. Župan občine Radovljica dr. Ivan Dobravec (1934-1936), 5. Srezki načelnik dr. Ivan Vidmar (1930-1933), 6. Srezki načelnik dr. Ivo Vrečer (1933-1939), 9. Leopold Fürsager (predsednik združenja trgovcev za srez Radovljica, ok. 1933). Fotografija je posneta na vrtu gostilne Lectar. Arhiv Marija Javor]]
|}

'''V obdobju 1934-1935 so bile Ovsiše pod Občino Kropa.''' -- SI AS 137/III/13502 Združitev občin Ovsiše, Kropa in Kamna Gorica v občino Kropa, seznam prebivalcev, 1933-1933 (Združeni dokumenti)

'''Razpisane volitve.''' V našem političnem okraju bodo dne 25. oktobra 1936 občinske volitve v občinah Radovljica, Kropa, Breznica, Jesenice, Dovje-Mojstrana, Rateče-Planica, Gorje pri Bledu, Bled, Boh. Bistrica in Srednja vas pri Bohinju. V občinah Begunje, Lesce, Mošnje in Kranjska gora so bile letos spomladi, dočim v občinah Ovsiše in Ribno poteče triletna poslovna doba šele spomladi 1937. Razen teh občin ne bo občinskih volitev še v novo ustanovljeni, a še neorganizirani občini Kamna gorica in v občini Koroška Bela. -- ''Gorenjec'' 26. 9. 1936

'''Naše zmage pri nedeljskih volitvah.''' Pri včerajšnjih občinskih volitvah, ki so bile v 16 občinah, je zopet spregovorilo slovensko ljudstvo in z lepo zmago JRZ dokazalo in pokazalo, kdo naj mu bo vodnik. Ovsiše: Volivnih upravičencev 333, volilo 284 ali 85.3%. JRZ (Špendov Anton) 157 in 15 odbornikov, skupna opozicija (Šparovec Franc) 127 in 3 odbornike. -- [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ECI9LN8Y/6d58d4e2-7fe4-402a-9599-91568778165d/PDF ''Slovenski dom'' 13. 12. 1937 (2/282)], ''Slovenec'' 14. 12. 1937

'''Volitve v občini Ovsiše.''' Izredno razgibane so bile tudi volitve v občini Ovsiše na Gorenjskem. Znana magnatska družina se je res požrtvovalno trudila, da bi preprečila našo zmago. Vozovi so bili našim nasprotnikom na razpolago. Obetali so službe, obetali predvsem zaposlitev pri KID na Jesenicah. To in še marsikaj drugega ni bilo brezuspešno. Nekaj so jih le pridobili, zlasti še, ko so volivci gledali kaj čudne volivce v družbi slavne JNS. V odločnem in neustrašenem volivnem boju so si naši pristaši priborili sijajno zmago, zato ni čudno, če je bilo ljudstvo nad svojim uspehom tako zadovoljno. Pred šolo na Dobravi se je zbrala velika množica ljudstva in z navdušenjem pozdravljala volivni rezultat. Zagoreli so kresovi, rakete so švignile v zrak, navdušeni klici so pretresali zrak. Stari možje so v veselju zatrjevali, da tako hudega volivnega boja v njihovi občini še ni bilo in ga tudi več ne bo. Kakor smo logaške železničarje pohvalili, ker so korakali v vrstah ljudstva, tu ko moramo glede ovsiške občine povedati, da si je večina železničarjev izvolila za svoj delež JNS, ki je odgovorna za one batinaške čase. -- ''Ponedeljski Slovenec'' 13. 12. 1937

'''Pomen ovsiških volitev.''' Med volivnimi rezultati 16 občin, v katerih so bile volitve zadnjo nedeljo, padejo najbolj v oči odstotki volivcev v občini Ovsiše. Dočim je v večini drugih občin volilo po 60, 70 % volivnih upravičencev se je v tej majhni Gorenjski občini udeležilo volitev 85 % vseh volivnih upravičencev. Odkod ta velika razlika v primeri z ostalimi občinami? Ali je ta razlika samo v številu, ali pa so morda globlji vzroki za ta pojav?

V ovsiški občini ima neomejeno gospodarsko moč znana bogataška familija. Ta družina se je popolnoma vdinjala poprejšnjemu režimu JNS. Bila je za popoln centralizem, ki naj bi Slovenijo izžel do zadnje kaplje in slovenski narod zbrisal z zemeljskega površja. Da bi si pridobila tudi politično moč, je uporabljala vedno vsa že tolikokrat preskušena sredstva gospodarskega pritiska na one, ki so gospodarsko zavisni. Odpor proti takemu pritisku je naraščal med vsemi sloji v občini, med kmeti, med delavci, med obrtniki. Kmetje, delavci in obrtniki so spoznali, da ne pomeni centralizem samo izkoriščanja in zatiranja Slovenije v celoti, temveč tudi to, da se gospodarstvo v občinah vodi samo v korist velikih industrijcev in trgovcev, veleposestnikov in bankirskih oderuhov. Kmetje, delavci in obrtniki so spoznali, da se popravljajo ceste in pota samo za bogate industrijce in zemljiške lastnike in da si znajo ti vaški bogatini pomagati na vse mogoče načine, kadar gre za to, kdo bo nosil stroške občinskega gospodarstva. Kmetje, delavci in obrtniki so uvideli, da ne sme biti vodstvo občine v rokah takih ljudi, ki bi delali samo za izkoriščevalsko peščico velikih magnatov in v škodo večine delovnega ljudstva.

Iz teh razlogov so se združile na kmečko-delavsko-obrtniški listi v ovsiški občini vse tiste skupine, ki jim je v resnici pri srcu blagor slovenskega delovnega človeka in ki so za načelo, da naj ljudstvo v popolni svobodi odloča o svoji usodi. V teh vrstah so korakali tudi pošteni slovenski katoliški možje in fantje ter so s tem dokazali, da tudi med njimi živi čut za resnico in pravico. Ovsiške volitve so nov primer za to, da je nujno potrebno sodelovati s slovenskimi katoliškimi množicami, če nočemo, da nas bodo protislovenski in protiljudski magnatje in njihovi politiki prodali za Judeževe srebrnike. Močno skupnost slovenskega naroda pa je mogoče skovati le z delom. Niso dovolj samo pogajanja, razgovori med posameznimi slovenskimi, demokratičnimi društvi in gibanji, treba je poprijeti tudi za praktično delo, treba je tvorno po seči v vsakdanje življenje. Ljudstvo, ki vidi dejanja, je takoj pripravljeno podpreti tistega, ki mu kaže pravo pot. Tistim, ki samo govoričijo in ne narede ničesar, pa ljudstvo obrne hrbet.

Ovsiše so nam lep zgled pravega kompromisa. Pošteni ljudje so se na pošten način sporazumeli v korist najrevnejših slojev in zato tudi ni bilo več tiste brezbrižnosti, ki se sicer loti zatiranih in izkoriščanih. Ob gnilih kompromisih pravijo slabo plačani delavec, v bedi živeči kmet in propadajoči obrtnik: &quot;Kaj me briga politika! Naj jo vodi gospoda sama! Nam se tako ne bo nikdar godilo nič bolje. Saj so se združili proti nam vsi, ki nam jahajo
na vratu.&quot; Ob dobrih, pravilnih, poštenih kompromisih pa slišiš vse drugačne besede; takrat pravijo: &quot;Fantje pljunimo v roke! Danes gre za našo stvar. Nič več ne bodo drugi gospodarili z našim premoženjem. Vsi na volišče, da bomo pokazali svojo zavednost!&quot; Tako je bilo v ovsiški občini in zato ni bilo tu običajnega političnega mrtvila, ki bi ga nekateri za vsako ceno radi pripisali slovenskemu narodu kot nekako njegovo »rasno« lastnost. Malo jih je bilo, ki niso našli na pravo pot. Dejstvo, da so se sporazumele demokratične skupine, je tudi nasprotnike pognalo na volišče. Toda ves njihov napor jim ni več pomagal. Ob enotni volji vsega ljudstva se mora razbiti vsako protiljudsko stremljenje.

Ovsiške volitve so poučne za vso Slovenijo. Njihov nauk je: 1. ni res, da bi protiljudske skupine zaradi svoje gospodarske moči morale zmagati: 2. ni res, da bi slovenskega katoliškega ljudstva ne bilo mogoče pridobiti za resnično ljudsko politiko; 3. združeno slovensko demokratično ljudstvo more z delom — in samo z delom! — preprečiti vsa protiljudska stremljenja.
In končni sklep? Ta je čisto kratek: &quot;Pojdi in stori tudi ti tako!&quot; -- ''Sobota'' 18. 12. 1937

'''Spodnja Dobrava,''' 56-7-1-6-0. Sr so du zdr fin Radovljica 8 km, žand pTt Podnart 3 km, žel o Otoče 1.5 km, š žup Dobrava 1 km. Nm ca 475 m. Zatišna prisojna lega na ravnici vrh l. lipniškega brega, 1 km dobre obč. poti od ban. ceste. Ker je skrbno izrabljena poljska površina prešibka, neguje uspešno še sadjarstvo, perutninarstvo, čebelarstvo in domačo obrt (škafarstvo), zbiranje gozdnih sadežev. Zelo razvito gozdarstvo (bor, smreka, bukev, hrast, jesen); les deloma predelujejo doma. -- ''Krajevni leksikon Dravske banovine'' 1937

'''Volišča in predsedniki volilnih komisij''' za volitve 11. decembra na Gorenjskem: 14) Ovsiše: Srednja Dobrava, šola. — Hvastija Franc, svetnik žel. dir., Ljubljana. -- ''Gorenjec'' 12. 11. 1938

'''Dosedanji sedež občine Ovsiše''' v radovljiškem okraju, se prenese iz Podnarta na Srednjo Dobravo istega okraja. -- ''Domoljub'' 17. 8. 1939

'''Premestitev sedeža občine Ovsiše'''. Beograd, 26. julija, p. »Službene novine« objavljajo ukaz, s katerim se sedež občine Osiše v srezu Radovljica prenese iz Podnarta v Srednjo Dobravo. -- [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9O2W2OM ''Jutro'' 27. 7. 1939]; ''Službeni list kraljevske banske uprave'' 5. 8. 1939 

{|
|[[File:Pred Valentinovo hišo.jpg|thumb|400 px|Pred Valentinovo hišo: Vinko Pirc iz Lipnice, Franc Pogačnik (Lencov; v letih 1928&amp;ndash;1931 župan), Tone Žagar (iz Smederevske Palanke), iz veže kuka Dušan Pogačnik. Arhiv Andreje Pogačnik Jarc]]
|[[File:Župani radovljiškega okraja 1940.jpg|thumb|500 px|Župani radovljiškega okraja 17. 3. 1940; župan Ovsiš Anton Špendov je četrti v 2. vrsti. DAR]]
|}

'''Sestanki na Dobravi.''' [...] Na Gorenjskem je v tem mezdno-političnem gibanju aktivno sodeloval tudi Stane Žagar, takratni učitelj na Dobravi pri Kropi. Stalno je bil v stiku s partijskimi voditelji iz Kranja (s Papežem, Tomincem, Teranom in drugimi). Ko se je situacija do podjetnikov zaostrila do kraja, je bil na Dobravi v šoli sestanek, ki so mu prisostvovali že omenjeni tovariši iz Kranja. Ob tej priložnosti so temeljito proučili položaj in se odločili, da bodo začeli takoj s stavko, če podjetniki ne bodo ugodili zahtevam delavcev. Na tem sestanku so opravili tudi že vse organizacijske priprave (izbrali so tudi stavkovni odbor) in se odločili, da bodo delavci ostali v tovarnah in da bodo začeli z zbiranjem hrane pri kmetih, trgovcih in obrtnikih, kakor hitro izbruhne stavka, ter tako organizirali prehrano delavcev v tovarnah. 

Stavka se je torej začela 20. avgusta in je trajala 27 dni, nato pa je bila v zgodnjih jutranjih urah 16. septembra, z vdorom policije in orožništva v tovarni »Jugočeška « in »Jugobruna« v krvi udušena. [...] Po tem tragičnem dogodku so se delavski voditelji v oktobru 1936 ponovno zbrali na sestanku v šoli na Dobravi. Razen Žagarja so bili navzoči še Rudi Papež, Ivan Tominc, Tine Teran in Jože Resman. Razmotrili so položaj, ki je nastal po stavki. Končno so se odločili, da bodo ustanovili tekstilno zadrugo, čeprav trenutno niso imeli za to potrebnih sredstev. Prepričani so bili, da je le v tem njihova rešitev in da bodo z združenimi močmi in ob podpori svojih sodelavcev premagali vse težave. -- Ivan Bertoncelj - Johan: Ob 25-letnici tekstilne stavke. Tekstilna zadruga Otoče šola komunistov – revolucionarjev. [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_104_L.pdf ''Glas'' 13. 9. 1961]

====Vojaški nabori====

{|
|[[File:Oprostilo vojaščine 1920.jpg|thumb|Rodbinska pola za oproščilo vojaščine 1920. Podpisan Janez Klavžar. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Dobravski naborniki 04.jpg|thumb|400 px|Naborniki iz Otoč, Dobrav, Mišač in Lipnice 1925 do 1927. Arhiv Rok Gašperšič]]
|}
{|
|[[File:Dobravski naborniki 08.jpg|thumb|400 px|Naborniki iz Mišač, Dobrav in Otoč l. 1931: Sedijo: 1 2 Anton Bohinc 5 Jurman, 6 Anton Pogačnik (Lencov), stojijo: 1 Justinovec 2 Stane Pogačnik (Jurčkov) 3 Maurer 4 Andrej Bohinjc, 5 Valentinov. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Dobravski naborniki 05.jpg|thumb|400 px|Naborniki iz Mišač, Dobrav in Otoč  1933. 1 Krumpkov z Mišač, 3 Hugo Mihelič (Črvičev), 4 Hrvatov Johan (s harmoniko), 7 Ivan Vidic (Čačkov). Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Nabor na Dobravi.jpg|thumb|400 px|Naborniki na Dobravi v 30. letih. Arhiv Janke Ulčar]]
|}
{|
|[[File:Dobravski naborniki 06.jpg|thumb|400 px|Naborniki 1934. 1 A. Kosel, 2 3 4 J. Bohinc, 5 župan Jakob Cerar, 6 Jože Hrovat, 7 S. Boštjančič, 8 F. Pegam, 9 NN 10 Mavrer, 11 Šolar, 12 Sitar 13 NN 14 Resman. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Nabor na Dobravi 02.jpg|thumb|400 px|Nabor na Dobravi 1936. Zadnji desno je Alfonz Pogačnik (Valentinov). Arhiv Joška Resmana. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Dobravski naborniki 12.jpg|thumb|400 px|Štelenga 30. 7. 1936: stojijo: 1 nekdo s Prezrenj, 2 Jože Pogačnik, sedijo: 3 Alfonz Pogačnik, 4 Pogačnik iz Zaloš, 5 Franc Ješe (Pozinov). Arhiv Marija Mohorič]]
|}
{|
|[[File:Dobravski naborniki 03.jpg|thumb|400 px|Dobravski naborniki. 4 Resman (Bodlajev), 7 Benedičič (Grilov). Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Dobravski naborniki 11.jpg|thumb|400 px|Naborniki z Dobrave: Sedijo: Jože Resman ... Stojijo: Alfonz Pogačnik, Pušavc, 3. Šuštar. Arhiv Joška Resmana]]
|}

{|
|[[File:Naborniki iz Kamne Gorice.jpg|thumb|400 px|Naborniki iz Kamne Gorice? Arhiv Mitja Kapus]]
|[[File:Naborniki iz Kamne Gorice 02.jpg|thumb|400 px|Naborniki iz Kamne Gorice? Arhiv Mitja Kapus. Arhiv Mitja Kapus]]
|}

====Dobravski komunisti====

[[File:Komunisti in skojevci na Dobravi 1941.jpg|left|thumb|700 px|Komunisti in skojevci na Dobravi pri Kropi z učiteljem in voditeljem Stanetom Žagarjem in njegovo družino med obiskom ob novem letu 1941. Na fotografiji je tudi gestapovski agent Pavle Kern. Od leve proti desni sede: Tone Mohorič, Pepca Žagar, Stane Žagar starejši, Marija Šolar, Anica Šolar. Nada Žagar, Savica Žagar-Hočevar, Danica Žagar-Bavcon, Ivka Križnar-Jakulin in Mara Bertoncelj. V zadnji vrsti stoje: Jože Benedičič, Jože Pogačnik, Stane Žagar mlajši, Tonček Luznar, Tonček Bertoncelj, Iztok Žagar, agent in izdajalec Pavle Kern in Tonček Benedičič. Izmed teh jih je življenje v NOB izgubilo šest, med njimi trije Žagarjevi: oba Staneta in Nada. Arhiv Ivan Križnar, identifikacija oseb v: Ivan Jan: ''Kokrški odred:Narodnoosvobodilni boj pod Karavankami'', Ljubljana, 1980]]

Mala vas Srednja Dobrava pri Kropi, ki je štela 15 hiš in šolo, je postala v tridesetih letih važno središče komunističnega gibanja na Gorenjskem. V tem zapisu bom obravnavala predvsem delovanje dobravskih komunistov med kmečkimi ljudmi. 

Prve socialistične ideje so na Dobravo in v okolico zanesli med in ob koncu 1. svetovne vojne domačini, ki so se vrnili z dela v avstrijskih deželah in iz Švice. Tam so bili organizirani v socialno demokratskih strankah. Konec 1918. leta so se vrnili vojaki iz razpadle avstroogrske armade, 1920. leta pa so se začeli vračati ujetniki iz Italije in Rusije. Ti pa so prinašali v vasice pod Jelovico že prve komunistične ideje. Vse vasi tedanjega šolskega okoliša: Zgornja, Srednja in Spodnja Dobrava, Mišače, Otoče, Lipnica ter Brezovica so spadale pod občino Ovsiše. Napredni ljudje teh vasi pa so se že tedaj mnogo bolj povezovali s Kropo kot z Ovsišami in Podnartom. 

Kroparski proletariat je 9. marca 1919 ustanovil krajevno organizacijo Jugoslovanske socialne demokratske stranke (JSDS), ki se je že spomladi 1920 pridružila Socialistični delavski stranki Jugoslavije / komunistov. Po spominskih podatkih se je njen delegat udeležil ustanovnega zbora slovenskih komunistov 11. aprila 1920 v Tivoliju v Ljubljani. Pred volitvami v konstituanto 28. novembra 1920 je bil v Kropi komunistični predvolilni shod. Tega shoda so se udeležili tudi prebivalci dobravske okolice. Za varuha skrinjice komunistične stranke na volišču na Srednji Dobravi so določili Franca Hrovata - Komaričkovega z Zgornje Dobrave. V občini Ovsiše sta bili dve volišči: na Srednji Dobravi in na Ovsišah. Na Dobravi je 17 volivcev glasovalo za komunističnega kandidata. 

Obznana konec leta 1920 je vplivala tudi na upad revolucionarnega razpoloženja na Dobravah in v okolici. Tako na občinskih volitvah maja 1921 na Dobravi nimamo komunističnega kandidata. Prvotni nosilci revolucionarnega gibanja pa so se v tem času zopet razšli s trebuhom za kruhom, saj je bilo tod plodne zemlje veliko premalo, da bi prehranila vse prebivalce. Bogati gozdovi Jelovice pa so bili last cerkvenega zaklada. Po podatkih iz leta 1931 je bilo v dobravskem šolskem okolišu 105 hiš s 516 prebivalci. Družine bi po tedanjih kriterijih razdelili takole: 17 kmečkih, 78 kajžarskih in kočarskih in 13 gostaških. Približno tak je bil položaj tudi v drugih vaseh med Savo in Jelovico. Ljudje so si zato iskali delo pri železnici, v obrti, v gozdarstvu, in v industriji. Na Srednjo Dobravo je 1. septembra 1922 prišel službovat učitelj Stane Žagar. Za seboj je imel že tri in pol letno službo v 1. svetovni vojni, desetmesečno službovanje kot Maistrov borec, učiteljsko službo v Žrelcu pri Celovcu, kjer je tudi aktivno deloval v plebiscitu, učiteljsko službovanje v Leskovcu pri Krškem in Gorjah pri Bledu. Leta 1920 se je slovenskemu vodstvu KPJ pismeno prijavil kot član KP, vendar v Leskovcu, kamor so ga novembra 1920 poslali v službo, potem ko je moral zapustiti Koroško, ni bilo krajevne organizacije KP, v katero naj bi se vključil. Ko je bil septembra 1921 premeščen v Gorje pri Bledu, so jeseniški delavci že poznali njegovo politično usmerjenost in mu ob prihodu poslali pozdrave. V Gorjah je hitro dobil stike z lesnimi delavci in policija je dve stavki teh delavcev povezala z Žagarjevim delovanjem v tem kraju. Postal je nezaželen in jeseni 1922 seje znašel na Dobravi. 

Ob Žagarjevem prihodu na Dobravo je tam delovalo le Prosvetno društvo (katoliško), ustanovljeno že 1910. leta. Žagar je takoj spoznal, da bo moral biti pobudnik kakšne bolj revolucionarne organizacije ali društva, če bo hotel kaj narediti. Leta 1923 je dal pobudo za sestanek v Kropi, kjer so sklenili ustanoviti podružnico Nezavisne delavske stranke Jugoslavije. Žal pa je bila ta že julija 1924. leta prepovedana. Potem jim je svetoval, naj ustanovijo delavsko kulturno društvo Svoboda. Dovoljenje za delovanje le-te so dobili šele 1926. leta. 

Žagar je začel iskati somišljenike na Dobravi in okolici. Najprej se je povezal s kmetom Jožetom Resmanom, ki se je tudi smatral za komunista, ker je na volitvah za konstituanto glasoval za komunistično listo. Preko Resmana se je povezal s sedlarjem Ivanom Križnarjem, ki se je spomladi 1925. leta preselil v Lipnico. Križnar je bil član partije že od leta 1920. Teda je bil član krajevne organizacije KPJ v Kranju. Leta 1921 se je pred policijskim terorjem umaknil najprej v Zagreb, potem pa v bosanske gozdove. 

Žagar, Resman in Križnar so se začeli vse pogosteje sestajati. Ocenjevali so položaj in se dogovarjali za delovanje med vaščani. Na Žagarjevo pobudo so leta 1925 ustanovili pevsko društvo Vodice, v okviru tega pa so delovali tudi tamburaši. Vaje so imeli le od kasne jeseni do zgodnje pomladi, ker so se s težkim kmečkim delom preko poletja morali ubadati vsi, ne le kmetje. Žagar je razgovore po pevskih oziroma tamburaških vajah izkoristil za obravnavanje političnih vprašanj. V času šestojanuarske diktature je društvo prenehalo delovati. 

Leta 1926 je postal Žagar tajnik sadjarskega društva na Dobravi. Okoliš je ugoden za sadjarstvo in društvo naj bi pomagalo kmečkim ljudem pri gospodarskem napredku. Za Žagarja in Resmana pa je bila to nova možnost za sodelovanje in povezovanje z vaščani. V letih 1928/29 je društvo uredilo drevesnico s sadikami sadnih sort, ki so najbolj odgovarjale kraju. V njej so se poleg odraslih učili tudi osnovnošolski otroci cepljenja in sajenja drevesc. Večkrat smo jo tudi pleli. 1935. leta so na Srednji Dobravi zgradili tudi sušilnico za sadje. 

{|
|[[File:Žagarjeve 04.jpg|thumb|220 px|Sušilnica na Dobravi iz leta 1935, arhiv Bavconovih]]
|[[File:Sušilnica sadja.jpg|thumb|300 px|Sušilnica sadja na Srednji Dobravi; po vojni ni več služila prvotnemu namenu]]
|}

Žagar je v prostem času rad priskočil na pomoč vaščanom pri kmečkem delu. Kolikokrat si ga videl obkladati seno, otavo ali žito v kozolec, obrezovati sadno drevje, obirati sadje itd. Med kmečkimi ženskami pa je delovala zlasti njegova žena Pepca. Svetovala je pri zdravljenju in vzgoji otrok, pri ureditvi zelenjavnega vrta, pripravi ozimnice. V letih 1927/28 je Žagar pričel pri pouku uvajati tki. delovno šolo. Vsak mesec smo učenci volili razredni odbor, ki je akrbel za red in disciplino, in odbor za upravljanje šolske knjižnice. Predsednik razrednega odbora je skrbel za nemoten pouk, četudi ni bilo učitelja v razredu. Na mesečnem delovnem sestanku smo se dogovorili o delovni temi za prihodnji mesec. V četrtem razredu se npr. spominjam teme: Naš šolski okoliš. Okoliš smo obdelali res iz vseh vidikov: zgodovinskega, zemljepisnega, prirodopisnega, predvsem pa ekonomskega. Za vse domačine smo morali ugotoviti velikost, površine njiv, travnikov in gozdov, kulture, ki jih gojijo, število živine itd. Preračunali smo dohodke in izdatke posamezne družine. Ugotovili smo, kaj bi bilo bolj smotrno gojiti. Vsak učenec je moral poznati cene živine in pridelkov. Hitro je moral znati izračunati, koliko mu vrže prodana živina, sadje ali les. Naučili smo se izračunati ploščine parcel, meriti hlode in izračunati kubaturo lesa. Veliko smo govorili o vzrokih siromaštva, o izkoriščanju, o vzrokih vojn. Večkrat sem že slišala ali brala mnenje, kje je Žagar dobil pobudo za tako šolo. Res je bilo tedaj na Slovenskem gibanje za uvedbo delovne šole, toda naša dobravska je bila samonikla, prilagojena prilikam in potrebam naših vasi. Vodil pa jo je lahko le visoko izobražen človek, ki je tako v pedagoškem kot ideološkem smislu natančno vedel, kaj hoče doseči. 

Žagar pa je kmalu spoznal, da bo delo s šolsko mladino le počasi rodilo uspehe. Sedanji učenci, je razmišljal Žagar, bodo postali gospodarji šele čez 15 ali 20 let. Zato je začel pripravljati kmečko nadaljevalno šolo. Poleg fantov in mož iz dobravskega šolskega okoliša je povabil tudi fante in može iz ovsiškega šolskega okoliša. Propagando za vpis sta vršila zlasti oba komunista Resman in Križnar, pa tudi člani pevskega društva Vodice in sadjarskega društva. Vpisalo se je 21 učencev. Najoddaljenejši so prihajali s pet km oddaljene Poljšice. Pouk se je začel 28. oktobra 1928. Šola je trajala dve leti 1928/29 in 1929/30. Dala je veliko strokovnega, pa tudi svetovnonazorskega znanja. Žagar je prvo leto to delo opravljal brezplačno, kasneje pa so mu dodelili skromen honorar iz okrajnega sklada za šolstvo. 

V jeseni 1930 bi morala začeti s poukom druga generacija. Takrat se je vpisalo 31 učencev. Toda bil je čas šestojanuarske diktature in oblast je šolo preprečila. Toda kmečki živelj Dobrav in okolice se je že osvestil. 1929. leta so bile dobravske vasi tudi elektrificirane, kar je veliko pripomoglo k nadaljnjemu napredku. 

Pomladi 1931 so trije dobravski komunisti sklenili, da se povežejo z vodstvom PK KPJ za Slovenijo.&lt;ref&gt;Pomladi 1931 je bila ustanovljena partijska celica na Dobravi pri Kropi, ki jo sestavljajo Stane Žagar, Ivan Križnar in Jože Resman. Partijska celica ima okoli sebe tudi nekaj kandidatov in simpatizerjev. -- Ob 40-letnici KPJ. [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1959_37_L.pdf ''Glas'' 15. 5. 1959]&lt;/ref&gt; Kako so to storili, ni čisto jasno, zagotovo pa je, da je bila 1931 na Dobravi že celica povezana z začasnim vodstvom PK KP. Tega leta že tudi najdemo Žagarja na spisku komunizma sumljivih oseb iz vse države. 

Dobravska partijska celica je že 1931. leta dala pobudo za ustanovitev Kmetijske zadruge. To je bil čas hude gospodarske krize. S pomočjo zadruge so se ljudje pri nakupu ali prodaji blaga ognili posredništvu trgovcev. Poleg nabavno prodajnega odseka je zadruga imela živinorejski in čebelarski odsek. Prostore zadrugi je dal komunist Resman v svoji hiši. On in Žagar sta tudi brezplačno prodajala v trgovini zadruge. Število članov zadruge je raslo in zadruga je uspešno poslovala vse do okupacije. 

Na Žagarja pa so se ljudje obračali tudi, da jim je pisal razne prošnje in pritožbe, npr. proti visokim davkom in drugim dajatvam. Žagar si je za vsakega vzel čas, da se je z njim še kaj pogovoril. Dnevni stik z ljudmi pa je imel tudi Križnar, ki je kot vaški obrtnik hodil veliko delat tudi na dom. Hodil je v vse vasi od Bleda do Besnice na desnem bregu Save, na levem bregu pa predvsem v Ljubno, Podbrezje in Zvirče. Ob tem delu je imel priliko spoznati mišljenje ljudi in njihovo gledanje na različne probleme. Uspešno je razlagal napredne poglede na notranja in zunanja politična dogajanja. Ocenil je, komu lahko zaupa in po[nnn?] ilegalno literaturo. Manj zanesljivim pa jo je podtaknil. Osebno je poznal slehernega človeka v širši okolici in vedel za njegovo naravnanost. 

Tak vsakodnevni stik članov dobravske celice z ljudmi iz okolice, poznavanje njihovih problemov in mišljenja, je omogočalo uspešno delo celice.  

Žagar ni uspel dobiti dovoljenja za nadaljnje delo kmečko nadaljevalne šole. Pozimi 1932/33 pa je oblast dovolila izvedbo gospodinjskega tečaja. Obiskovalo ga je 22 tečajnic, deklet in mladih kmečkih gospodinj. Vso organizacijo tečaja je vodil Žagar, ki je imel tudi splošna predavanja. Pri tem mu je veliko pomagala žena Pepca. Strokovne predmete so prihajale poučevat učiteljice gospodinjskega pouka, nego dojenčkov in bolnikov pa medicinska sestra. Leta 1933 je Žagar ustanovil novo tričlansko partijsko organizacijo tudi v Kropi. 

'''Ustanovitev in delovanje društva kmečkih fantov in deklet na Dobravi.''' Delovanje dobravske partijske organizacije in predvsem Žagarja seveda ni ostalo neopaženo. Predvsem je bil Žagar v napoto mogotcem iz okolice. Javno je razkrinkaval njihova dejanja. Prišlo je celo do tožb. Končno so dosegli, da je Žagar poleti 1933. leta dobil dekret za premestitev v Znojile nad Trbovljami. Partijska celica je organizirala pobiranje podpisov proti premestitvi. Skoraj ni bilo odraslega človeka v šolskem okolišu, ki ni podpisal protesta. Z zbranimi podpisi je šla delegacija k banu Marušiču. Delegacijo je vodil absolvent kmetijsko nadaljevalne šole Filip Sitar. V delegaciji pa je bil tudi komunist Jože Resman. Marušiču je delegacija obrazložila, kaj vse je Žagar že storil za napredek vasi v občini Ovsiše. Kot slučajno so navrgli, da Žagar dela na ustanovitvi Društva kmečkih fantov in deklet. Če bo premeščen, z ustanovitvijo prav gotovo ne bo nič. To je odločilno vplivalo na Marušiča in preklical je dekret o premestitvi. Je pa bil 2. septembra 1933 odrejen nad Žagarjem strog policijski nadzor. 

Dne 3. decembra 1933 je bilo v dobravski šoli zborovanje za ustanovitev Društva kmečkih fantov in deklet za vso tamkajšnjo okolico. Zborovanje je otvoril župan Janez Ješe. Potem je govoril Kronovšek iz vodstva Društev kmečkih fantov in deklet. Razložil je smernice kmečkega pokreta in nakazal dolžnosti, ki jih ima kmečka mladina pri organizaciji. Potem je govoril Žagar. Danes se nam zdijo njegove besede preroške. Dejal je, da čakajo kmečko mladino v kratkem velike naloge in da bo ravno kmečka mladina tista, ki bo imela velik vpliv na bodočnost našega naroda. 

Na zborovanju so izvolili pripravljalni odbor: predsednik Anton Mohorič, podpredsednica Anica Pogačnik, tajnik Justin Ažman, odborniki Ciril Rakovec, Anica Kalan, Janko Potočnik, Anica Luznar in Ivan Bertoncelj. 

V pripravljalnem odboru so bili skoraj sami tečajniki kmečko nadaljevalne šole in tečajnice gospodinjskega tečaja. Kot tajnik pa je bil izvoljen Justin Ažman, eden članov partijske celice v Kropi. Bil je med vsemi najbolj razgledan. Sposoben je bil celo režirati igre. Ker pa ni bil iz kmečke sredine, se je na predhodnem razgovoru z Žagarjem nekako otepal prevzeti to zadolžitev. Žagar pa mu je dejal: »To je tvoja partijska zadolžitev.« 

Na zborovanju so se pogovorili tudi o delu društva in odsekih, ki jih bodo ustanovili. Dobravska partijska organizacija se je resno zavzela za ustanovitev društva kot protiutež delovanju Sokola kraljevine Jugoslavije, ki je bil na Dobravi ustanovljen leta 1931, in kot sredstvo za odtegnitev mladine od vpliva klera. 

V Arhivu Slovenije, fond Banska uprava, zbirka društvenih pravil, št. 4731 zvemo, da so bila 4. maja 1934 odobrena pravila Društva kmečkih fantov in deklet Dobrava pri Kropi. Sedež društva je bil na Dobravi. Društvo je delovalo v občinah Ovsiše in Kropa. Iz pravil je razviden namen društva: 

*organizirati kmečko mladino, 
*ji nuditi vsestransko izobrazbo, 
*jo vzgajati v kmečkem duhu in državljanski zavesti, 
*dvigati ugled vasi, 
*gojiti slogo in tovarištvo in 
*delati za izboljšanje gmotnega in socialnega položaja našega človeka. 
	
Čeprav so bila pravila odobrena že maja 1934, pa je delo društva prav zaživelo šele jeseni 1934. Pričeli so z vajami za igro Poslednji mož. Z igro so nastopili na Dobravi, februarja 1935 pa so šli gostovat tudi v Mošnje. V okviru društva so imeli v času od 22. januarja do 30. marca 1935 dvakrat tedensko kmetijsko gospodarska predavanja. Predavala sta Žagar in absolvent kmetijske šole Franc Sitar. Dne 17. marca 1935 je imelo društvo redni občni zbor. Kot predsednik je bil ponovno izvoljen Anton Mohorič, za podpredsednico pa Anica Pogačnik. Za novega tajnika so izvolili Filipa Sitarja, za blagajnika pa Ivana Bertonceljna. Sklenili so, da bodo aktivni tudi preko poletja. Odločili so se, da bodo organizirali tekmovanje koscev in grabljic. Časa je bilo dovolj in 14. julija 1935 je bilo med vasjo Spodnja in Zgornja Dobrava skrbno pripravljeno in dobro obiskano tekmovanje. Pred tekmovanjem je bila povorka na Srednji Dobravi, po tekmovanju pa veselica v bližnjem gozdičku. 

Čez poletje je društvo organiziralo več izletov. Vsi se najbolj spominjajo izleta na Vodiško planino, ki je bil 4. avgusta 1935. Izleti so imeli na videz samo zabavni značaj. V[nnnn?] so imeli s seboj harmoniko in drug instrument. Toda na vsakem izletu je imel kdo od članov kratek nagovor, kjer je obravnaval kak važen politični dogodek. Društvo so vodili komunisti. Tedaj sta bila že tudi Anton Mohorič kot predsednik in Ivan Bertoncelj kot blagajnik člana partijske celice na Dobravi. 

Na Dobravi je 1934. leta obstajal Mestni komite KP, ki je povezoval tri partijske celice: na Dobravi, Kropi in na Otočah. (E. Kardelj, Poročilo kominterni z dne 2. decembra 1934). Žagar je namreč leta 1933 ali 1934 ustanovil partijsko celico na Otočah. Res so bili v teh celicah vse do konca 1934. leta le po trije člani, se pa že v naslednjem letu partijska celica na Dobravi podvoji. 

Žagar je v letih 1933 in 1934 veti pomagal županu Ješetu pri vodenju občinskih poslov. Ješe je bil kmet tesar, preprost toda izredno pošten človek. Po prepričanju je bil pristaš SLS, toda pripravljen je bil sprejeti vse dobre nasvete v korist občanov. 

'''Nove oblike dejavnosti.''' Po prepovedi delovanja Društva kmečkih fantov in deklet so se dobravski in otoški komunisti usmerili na delovanje novega društva. Dali so pobudo za ustanovitev tujskoprometnega društva. Preko tega društva so se borili za novo železniško postajo na Otočah, za popravila poti npr. z Otoč na Srednjo Dobravo in njeno osvetlitev. V okviru tega društva so prirejali igre in veselice. Posebno zadnje so bile zelo primerna oblika za sestajanje in dogovarjanje s komunisti in drugimi naprednimi ljudmi iz bližnje in daljne okolice. 

Pomladi 1936. leta je dobravska partijska organizacija dala pobudo za pobiranje podpisov proti prepovedi Ljudske pravice. V naših vaseh je bilo precej naročnikov, še več pa bralcev Ljudske pravice. Vsak izvod so namreč brali vsaj v petih družinah. Ljudem je bilo najbolj všeč, kadar so lahko prebrali kakšen dopis iz naših krajev (Dobrave, Mošenj, Krope). Ljudsko pravico so ljudje vzeli za svoj časopis in zato ni bilo težko organizirati podpisne akcije proti prepovedi. Podpisalo jo je preko 60 ljudi. 

V prvi polovici leta 1936 so se tudi naše vasi vključile v akcijo za razširitev ljubljanske bolnišnice. Več vaščanov se je udeležilo 14. junija 1936 zborovanja, ki je bilo v ta namen sklicano na Jesenicah. V imenu kmetov je govoril tudi dobravski komunist Jože Resman. 

Žagar je bil eden glavnih pobudnikov in organizatorjev velike tekstilne stavke poleti 1936. Zato je razumljivo, da je partijska organizacija na Dobravi takoj, ko so stavkajoči zasedli tovarne in organizirali kuhinje, pričela z zbiranjem denarja in živeža za stavkajoče tekstilce. Zbrali so precej hrane, ki so jo potem odnesli v Kranj, denarja pa bolj malo. Za denar je bilo tedaj v naših vaseh težko. 

Po stavki so organizatorje in delavske zaupnike odpustili. Mnogi niso mogli dobiti nikjer zaposlitve. Na pobudo partije so organizirali v Stražišču tekstilno zadrugo v silno skromnih prilikah. Okrajno glavarstvo v Kranju ni hotelo izdati dovoljenja za delo zadruge. Bila je stalno pod kontrolo žandarmerije. Komunisti so sklenili, da se zadruga prenese v okraj Radovljico. Dobravska partijska organizacija je bila zadolžena, da najde primeren prostor. Vaščani na Otočah so pokazali razumevanje. Z zamenjavo so prišli do primernega prostora in leta 1939 je v Otočah zraslo novo poslopje tekstilne zadruge. Podporni člani zadruge so postali tudi vaščani dobravske okolice. Aktivno sodelovanje kmetov in delavcev je postalo v naših vaseh dejstvo. 

Dobravski komunisti so se po letu 1926 angažirali ob vseh občinskih in državnih volitvah. Danes se zdi, da se jim je zdelo važnejše, kdo bo župan, kot kateri politični stranki pripada. Važno jim je bilo tudi, kje živi župan, kajti tam je bil potem tudi sedež občine. Od tega je bilo odvisno tudi, kakšen vpliv bodo imeli na župana. V sredi tridesetih let so začeli boj za združitev občin Ovsiše in Kropa. Računali so, da bo sedež in župan potem prav gotovo v Kropi. Za krajši čas so to celo uspeli. Toda oblast je hitro ugotovila, v čem je stvar, in je občino zopet razbila. Člani partije v naši občini so redno prisostvovali sejam občinskega odbora. 

Ob volitvah v narodno skupščino 11. septembra 1927 so dobravski komunisti agitirali za Delavsko kmečki republikanski blok. Razširjali so letak: Delavnemu ljudstvu Slovenije. Ob volitvah 1931. leta so agitirali abstinenco. Ob petomajskih volitvah 1935 so se držali navodil pokrajinskega partijskega vodstva, odnosno predstavnika CK KPJ. Zato pa so bili tem bolj razočarani in nejevoljni, ko so tik pred volitvami prihajale vsak dan drugačne direktive. Vsaka je nasprotovala prejšnji. Za volitve 11. decembra 1938 so bile direktive jasne. Agitirali smo za dr. Aleša Stanovnika in njegovega namestnika Venclja Perka, kandidata delavsko kmečkega gibanja, ki sta kandidirala na opozicijski listi dr. Vladka Mačka. Poleg propagandnega gradiva, ki smo ga tedaj dobili z Jesenic, smo naredili potrošne listke, fantje-skojevci pa so izvedli veliko napisno akcijo. Ob taki aktivnosti je razumljivo, da so žandarji pogosto obiskovali naše vasi, Žagar pa je imel večkrat preiskave. Dobro je bilo le to, da nas je tedanji orožniški komandir v Podnartu Pašan Mehmedinović o preiskavah predhodno obveščal. 

Leta 1938 je partija na Dobravi organizirala tudi grupo SKOJ. Ta je delovala predvsem med mladino. Preko izletov, plesa in petja je pritegnila veliko vaške mladine. Tega leta so na pobudo dobravskih komunistov organizirali tudi partijsko celico v vaši Črnivec pri Brezjah. 

Preko zime 1939/40 je Žagar na Dobravi zopet organiziral izobraževalni tečaj za odrasle. Obiskovalo ga je ca. 25 tečajnikov, med njimi dve tovarišici. Ta tečaj je bil neke vrste politična šola za vaščane. Poleti 1940 je tudi dobravska partijska organizacija organizirala zbiranje podpisov za Društvo prijateljev SZ. Čeprav je tedaj na Dobravo prišel novi župan, klerikalec, osebni prijatelj dr. Antona Korošca, ki je nasledil dv*. na župnika, ki se v politiko nista dosti vmešavala ter s katerima komunisti niso prihajali v spor, so vaščani Dobrav in okolice podpisali peticijo. 

Kljub posameznikom lahko rečemo, da je klerikalizem v naši občini zamudil svoj čas. 

Žagarjevo delovanje po vsej Gorenjski pa je postalo tako očitno, da je posegla oblast. Najprej so ga skušali pasivizirati s tem, da so ga večkrat klicali na orožne vaje, s tem je bil razrešen upravljanja šole, dobil je dekret o premestitvi — v selške hribe. Temu se je uprl, ker bi to onemogočilo nadaljnje šolanje njegovih petih otrok na gimnaziji. Zato je bil 28. novembra  1940 odpuščen iz službe, vrgli so ga iz šolskega stanovanja in poklicali na orožne vaje. Tokrat ni prav nič zalegel pismeni protest skoraj vseh prebivalcev dobravskega šolskega okoliša. Žagarjeva družina je razen najstarejšega sina Staneta odšla k Žagarjevima na Ljubečno pri Celju. 

To je bil za Dobravo hud udarec. Vendar sta bili Partijska celica in skojevska grupa toliko močni, vaščani pa tako osveščeni, da nemška okupacija in mogla zatreti zavest ljudi. Naše vasi so se že 1941. leta množično vključile narodnoosvobodilni boj. -- '''Ivka Križnar: Delo dobravskih komunistov v stari Jugoslaviji med kmečkimi ljudmi.''' ''Glas'' [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1981_31_L.pdf 24. 4. 1981 (št. 31),] [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1981_33_L.pdf 5. 5. 1981 (št. 33),]  [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1981_34_L.pdf 8. 5. 1981 (št. 34),] [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1981_35_L.pdf 12. 5. 1981 (št. 35)]

===&lt;font color=brown&gt;Sodišče&lt;/font&gt;===

'''Imenik za drugo porotno zasedanje v Ljubljani v letu 1927,''' ki prične dne 16. maja 1927. Imena porotnikov: … Bohinc Ivan, posestnik, Mišače, Radovljica 3. -- ''Narodni dnevnik'' 3. 5. 1927

'''Imenik glavnih ter nadomestnih porotnikov''' pri glavnih razpravah prvega porotnega zasedanja v letu 1929, ki prične 18. februarja 1929. A. Glavni porotniki: [...]  Sodja Jože, pos., Dobrava pri Radovljici -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KIOHD63/?query=%27keywords%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%40OR%40fts%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 9. 2. 1929 (57/34)]

'''Imenik glavnih ter nadomestnih porotnikov,''' ki so poklicani sodelovati pri glavnih razpravah četrtega porotnega zasedanja v letu 1929., ki prične dne 2. decembra 1929 - Ljubljana; … Bohinc Ivan, posestnik, Mišače 1, Radovljica. -- ''Slovenec'' 20. 11. 1929

'''Dražbeni oklic.'''
Dne 5. junija 1937 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi
štev. 26 dražba nepremičnin zemljiška
knjiga Dobrava pri Kropi vl. št. 160.
Cenilna vrednost: din 5144'40.
Najmanjši ponudek: din 2572'20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja,
ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se Opozarja na dražbeni
oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Sresko sodišče v Radovljici,
dne 15. aprila 1937. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9HRRNWTJ/06fa5099-1615-4f38-b20f-2ff1f36c0b93/PDF ''Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine'' 1. 5. 1937]

''' 1317/37. 559 Dražbeni oklic.'''
Dne 2. aprila 1938. ob dvanajstih bo pri podpisanem sodišču v
sobi št. 30 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dobrava pri Kropi
vl. št. 28:&lt;br&gt;
1. skupina: parc. št. 666/10 k. o. Kamna gorica, gozd; cenilna vrednost: din
4.378'50; najmanjši ponudek: din 2.919;
vadij din 438'-;&lt;br&gt;
2. skupina: parc. št. 643 k. o. Kamna
Gorica, gozd; cenilna vrednost: 2.905'35
dinarja; najmanjši ponudek: din 1.937;
vadij: din 290'—;&lt;br&gt;
3. skupina: parc. št. 589 k. o. Kamna
Gorica, gozd; cenilna vrednost: 1.896'90
dinarja; najmanjši ponudek: din 1.265;
vadij: din 190'—;&lt;br&gt;
4. skupina: parc. št. 225 k. o. Zaloše,
gozd; cenilna vrednost: din 523'60; najmanjši ponudek: din 350'—; vadij: 53'—&lt;br&gt;
5. skupina; parc. št. 243/1 k. o. Dobrava, travnik; cenilna vrednost: 1.292'80
dinarja; najmanjši ponudek: din 862'—;
vadij: din 130'—;&lt;br&gt;
6. skupina: parc. št. 489/35 k. o. Dobrava, pašnik; cenilna vrednost: 715'50
dinarja; najmanjši ponudek: din 477'—;
vadij: din 72'—;&lt;br&gt;
7. skupina: parc. št. 286/5 k. o. Dobrava, pašnik; cenilna vrednost: 1.183'—
dinarjev; najmanjši ponudek: din 789’—;
vadij: din 119'—;&lt;br&gt;
8. skupina: parc. št. 62 k. o. Dobrava,
njiva s stogom; cen. vrednost: 4.084'—
din; najmanjši ponudek: din 2.723'—;
vadij: din 273-—;&lt;br&gt;
9. skupina: parc. št. 160 k. o. Dobrava,
stavbišče s hišo št. 15 in gospodarskim
poslopjem, srenjskimi pravicami in priteklinami ter parc. št. 159, vrt; cenilna
vrednost: din 11.570 —; najmanjši ponudek: din 7.714'— ; vadij din 772'—;&lt;br&gt;
Cel vložek skupaj: cenilna vrednost:
din 28.549'65; najmanjši ponudek: dinarjev 19.034'—; vadij: din 2.855'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja,
ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni
oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici,
dne 17. februarja 1938. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BP4BEPXS/1f90e92b-51ce-4035-8217-ef12f0443e90/PDF ''Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine'' 26. 2. 1938]&lt;ref&gt;Lahko gre za Zgornjo Dobravo 15 (pri Vazarju) ali Mišače 15 (pri Metelniku).&lt;/ref&gt;

'''Razglas.'''
Po § 106. zakona z dne 26. oktobra 1887., kranj. dež. zak. št. 2 iz l. 1888.
oz. § 130. zakona z dne 20. maja 1909., štaj. dež. zak. št. 44, se s tem razglaša zaključek postopka, tikajočega se nadrobne delitve skupnega sveta, ki je v pisan: [...] 3. pod vl. št. 100 k. o. Dobrava pri Kropi, sodni okraj Radovljica [...] Komisija za agrarne operacije v Ljubljani, dne 23. februarja 1938. Ban kot predsednik: Dr. Natlačen s. r. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SK0SLJQJ/c496247d-eb55-494a-a73d-6cc6a6d8d99a/PDF ''Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine'' 2. 3. 1938]

'''Vpisale so se izpremembe in
dodatki pri nastopnih zadrugah.''' 177.
Sedež: Dobrava pri Kropi.
Dan vpisa: 20. januarja 1938.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica na
Dobravi pri Kropi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Koselj Jožef,
vpiše pa se član načelstva Ješe Jakob,
posestnik in mizarski mojster v Zgor.
Dobravi štev. 9.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani,
odd. III.,
dne 19 januarja 1938.
Zadr.' IV 276/34 -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-15MTDDCB/f6a29c8a-1d77-4d39-9735-aaed9b44e744/PDF ''Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine'' 12. 3. 1938]

'''Dražbeni oklic.''' 803.
Sedež: Dobrava pri Kropi.
Dan vpisa: 11. junija 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica na
Dobravi pri Kropi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 3. marca 1940.
so bila sprejeta nova pravila v smislu
zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11. 9. 1937.
Besedilo odslej: Hranilnica in posojilnica v Dobravi pri Kropi, zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se
pod njeno firmo svojeročno podpišeta
po dva člana upravnega odbora ali po
en član upravnega odbora in en v to
pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov
s tem, da jim priskrbuje kredit po kar
najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:&lt;br&gt;
1. daje svojim zadružnikom posojila;&lt;br&gt;
2. budi in širi smisel za varčnost in
sprejema od vsakogar hranilne vloge
na vložne knjižice in na tekoči račun;&lt;br&gt;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna
denarna sredstva z izposojili;&lt;br&gt;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko
proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;&lt;br&gt;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen
čas.&lt;br&gt;
Poslovni delež znaša 10 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge neomejeno z vsem svojim premoženjem in nerazdelno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na
razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v
Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani,
odd. III.,
dne 8. junija 1940.
Zadr. III 27/36. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-P5HWVWF8/6419392c-c138-484d-af6d-5d6a860e39e1/PDF ''Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine'' 27. 7. 1940]

===&lt;font color=brown&gt;Nesreče&lt;/font&gt;===

'''Zg. Dobrava pri Podnartu.''' Posestnikov sin Anton Hrovat je doma na podu pospravljal. Ko je hotel slamoreznico drugam prestaviti, je padla klinja Hrovatu naravnost na levo nogo. Zadobil je močno vreznlno. -- ''Jugoslavija'' 17. aprila 1921

'''Razne nezgode.''' Filip Pogačnik, trgovec iz Srednjo Dobrave pri Radovljici je skočil na postaji Podnart raz vozečega vlaka. Pri tem pa je tako nesrečno padel, da je prišel z desno nogo pod vlak, ki mu je isto odtrgal. Oddali so ga v ljubljansko bolnico. -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1K8KEKXI/?query=%27keywords%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%40OR%40fts%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Jutro'' 9. 10. 1923 (4/236);] [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IYTW6GHG/?query=%27keywords%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%40OR%40fts%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Glas naroda'' 29. 10. 1923 (31/254)]

'''Nov požar na Gorenjskem.'''
Na Gorenjskem skoro ne mine dan brez požara. Na kvaterni petek dne 17. t. m., ponoči je
zopet gorelo. Topot je prišla na vrsto Zgornja Dobrava pri Kropi. Pogorela je Koširjeva hiša. Gasilci so prihiteli iz Mošenj, Kamne gorice in Krope. Svojo nalogo so sicer vršili požrtvovalno, toda
radi pomanjkanja vode je hiša pogorela do tal.
Hiša je bila zavarovana za majhno vsoto. Sumi so,
da je zažgala zlobna roka. Po listku je bilo napovedano, da bo Dobrava gorela 3. decembra. Čisto
po fašistovsko! Vaška straža se organizira.

Ljudstvo je silno razburjeno. Treba bo prijeti
vsakega sumljivega človeka, da se ti rokovnjači
iztrebijo. Po vaseh srečujejo ljudje sumljive tujce,
ki obračajo pažnjo na zavarovalne tablice, kjer jih
imajo nabite na vidnem mestu. Sumljivi so posebno ljudje, ki se izdajajo za razne agente. Ljudje so razburjeni in pravijo, da bodo s takimi elementi
sami obračunali. Ravno zadnje dni so orožniki prijeli nekega sumljivega človeka s kolesom. Okrajno
glavarstvo pa prizadeto prebivalstvo prosi, da pomnoži varnostno službo in stori vse, da se požigalska zalega čimprej izsledi!

Iz Jesenic nam poročajo: Dodatno k našemu
poročilu od 15. t. m. o požaru pri nas moramo še
dostaviti: V bližini pogorišča so otroci na drogu
električne napeljave našli pritrjen listek, na katerem je baje stalo, da bo na Jesenicah še gorelo.
V petek 17. t. m. pa so zopet dobili dva taka listka in sicer na Javorniku. Tam pravijo zločinci, da mora vsa Murava (to je tam, kjer je pretekli ponedeljek gorelo) pogoreti. En tak list ima
orožništvo v rokah. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8L0RG6TL/0778297b-b4ad-4cea-aca2-77a8c2229627/PDF ''Slovenec'' 21. 12. 1926]

'''Smrtna nesreča pri urejevanju hudournika.''' V petek je ubila mina, ki se je nenadno razpočila, okrog 30 let starega delavca Franceta
Luznarja z Dobrave pri Kropi, ki je bil zaposlen pri urejevanju hudournika Hrinovca v Kropi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7MHUOUF8/f9ca1560-dff9-43d4-994b-ef51b797d4d4/PDF ''Domovina'' 4. 12. 1935]

'''Mina mu je razmesarila glavo.''' Dne 29.
nov. je ubila mina, ki je nenadoma eksplodirala, okrog let starega delavca Franceta
l.uznarja. p. d. Gaznega [Cjaznega?] z Dobrave pri Kropi,
ki je bil zaposlen pri urejevanju hudournika Hrinovec v Kropi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-07Q0UODH/2a77412f-d175-408b-bf3d-67d9bca185a8/PDF ''Domoljub'' 4. 12. 1935]; ''Slovenec'' 1. 12. 1935; ''Slovenski gospodar'' 4. 12. 1935; '' Amerikanski Slovenec'' 3. 1. 1936

'''Strela je ubila vola.''' Nesrečno naključje je hotelo, da je prišla Zajčkova domačija na Srednji Dobravi v soboto popoldne med nalivom ob izredno lepega vola. Domači sin se je odpravil na bližnjo senožet v Lipnici, da naloži otavo. Med potjo blizu Pirčeve tvornice žičnikov pa je začelo deževati in malo grmeti. Da si odreže palico, je stopil voznik s ceste k bližnemu drevesu, kar je bila zanj naravnost izredna sreča. V naslednjem trenutku je namreč udarila strela v vola in voz. Žival je obležala na mestu mrtva. Voznik, ki sta ga puh strele in grom sam silno prestrašila, se prve trenutke niti ni mogel znajti, šele potem se je zavedel, da je po srečnem naključju ušel smrti. -- ''Domovina'' 4. 9. 1936

'''Prste mu je odrezalo.''' V ljubljansko bolnico so sprejeli v sredo lastnika žage v Lipnici, g. Rozmana, ki ga je doletela huda nesreča. Zaposlen je bil z žaganjem desk. Nesreča je hotela, da mu je prišla roka v stik z krožno žago in že je mož kriknil. Na mah mu je odrezalo štiri prste na roki. G. Rozman je iskal prve pomoči v Pirčevi tovarni žičnikov, od koder so ga prepeljali v Radovljico in dalje v Ljubljano. -- ''Slovenski narod'' 17. 6. 1938

'''Iz Spodnje Dobrave.''' Delavcu Alojziju Grilcu je pogorela zasilna baraka, ki si jo je pred enim letom sam zgradil. Komaj so rešili pohištvo, škoda znaša 5000 din. Vzrok požara je slab dimnik.&lt;ref&gt;Grilc so se pisali pri Jarcu.&lt;/ref&gt; -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QI8UPBZU/48c0d191-07d3-4300-95d9-310c01d9a4d3/PDF ''Slovenski narod'' 6. 12. 1938]

'''Zima letos in lani.''' Kako zelo plazovit je letošnji sneg, pa priča primer, ki se je zgodil malo pred rahlo odjugo blizu Dobrave pri Otočah. Neki mesarski pomočnik je opazoval z razhojene poti na zamedeno bližnico odhajajočega starejšega moža. Ko je bil mož v strmini na stezi, pa se je trenutno odtrgal plaz, pograbil moža in ga prevrgel na glavo v jarek pod potjo. Mož je bil čisto zakopan in bi se bil prav gotovo zadušil, če ne bi bilo v bližini mladega krepkega mladeniča, ki mu je pomagal izmotati se iz mrzlega mrtvaškega prta. -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B8WTDV6/?query=%27keywords%3d%22Dobrava+pri+Oto%c4%8dah%22%40OR%40fts%3d%22Dobrava+pri+Oto%c4%8dah%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Jutro'' 4. 2. 1940 (21/28), 18;] ''Prosveta'' 8. 3. 1940 (32/49)

'''Lobanjo si je prebil''' 18-letni Benedičič Albin, delavec v banovinskem kamnolomu v Kamni gorici. S prijatelji se je peljal s kolesom iz Zgornje Dobrave proti Mišačam, pa je na ovinku tako nesrečno padel, da je z glavo zadel ob skalo in si je prebil lobanjo. Prepeljali so ga k zdravniku, ki mu je dal prvo pomoč, kljub temu je pa delavec naslednji dan izdihnil. -- ''Družinski tednik'' 30. 5. 1940

===&lt;font color=brown&gt;Osebno&lt;/font&gt;===

{|
|[[File:Poroka Bodlajevih na Dobravi.jpg|thumb|500 px|Poroka Bodlajevih na Dobravi. Arhiv Janke Balantič in arhiv Joška Resmana. Na tleh: Pušavc, 6 Hrvatov, s čelom, ?, ?. Sedijo: Pavla Hrovat, Cecilija Resman (Ažmanova, žena od 5. Rudolfa Resmana,) Jakob? + žena , mama Ivanka roj. Nunar + Jožef Resman, desno Lucija Resman, Zofija Hribar, ?, 11 in 12 Frančiška in Janez Lotrič, Mici Medja. 3. vrsta:  3. Lovro Pfajfar (Debelakov), 7 eden od Sitarjev, ?,  9. Janez Pretnar (Mihovc), ? ? ? 4. vrsta: 3 Ivanka in 4 Peter Žbontar (Cjazna), 5 Tončka in Janko Balantič, 8 in 9 zakonca Stane Žagar in Jožefa Žagar, ? ? Cecilija Šolar (Zečkova Cila), ? 5. vrsta: 3 Janko Pogačnik (Jurčkov), 8 Janez Ješe (Pecarjev, z brki), 10 Zdevc, 11 Filip Sitar 12]]
|[[File:Poroka Antona Rakovca.jpg|thumb|left|600 px|Poroka Antona Rakovca (Vogarjevega), banovinskega cestarja iz Lipnice, ki se je vršila 31. prosinca 1938. Stojijo zgoraj: 3 Krvina 4 Angela Grošelj, 5 Jože Grošelj, 2 vrsta: Antonija Pogačnik (Valentinova), 6 župnik Rogelj, 8 Janez Ješe,  9 Slavka Pirc, 10 Vinko Pirc, 11 Milena Žagar, sedijo: 5 nevesta Sušnik (Vogarjeva), ženin Vogarjev, 8 Šparovec (Benkov), 10 Alojzija Pogačnik; muzikontarji 1. Colar (Goračev).]]
|}

{|
|[[File:Poroka Filipa Sitarja z Mišač.jpg|thumb|400 px|Poroka Filipa Sitarja z Mišač. Zgoraj: 3 Krumpkov, 5 Andrej Bohinc (Tomažovčev), 7 Janko Pogačnik (Jurčkov), 11 Janez Ješe (Pecarjev), predzadnja vrsta: 9 in 10 Kadunčeva in Kadunc, 11 Jože Resman. Sedita nevesta in ženin, desno od njiju je z brki ženinov oče, levo mati. Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Poroka Janeza Lotriča in Frančiške Resman.jpg|thumb|400 px|Poroka Janeza Lotriča (Komarička) in Frančiške Resman na Zg. Dobravi 1925. S čelom Pušavc. Sedijo: Pavlina in Jože Resman (Bodlajeva), nevesta in ženin, ženinovi starši. S predpasnikom je ženinova sestra Micka. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Poroka Rudija Resmana s Cecilijo Ažman.jpg|thumb|400 px|Poroka Rudija Resmana s Cecilijo Ažman pred vojno. Na tleh: Jože Mihelič (Colar, z violino), Sedijo: Janez Lotrič, 2 3 poročenca 5 6 Jože Resman, stojijo? Arhiv Joška Resmana]]
|}

'''Prodam stiskalnice''' za med na dva vijaka in ovco Bovške pasme - kupiti pa želim bika simodolske pasme in telico, vse po dogovoru, Ivan Šlibar, Mišače p. Podnart. -- ''Kmetovalec'' 31. 5. 1919

'''Prodam stiskalnice za med na dva vijaka in  ovco Bovške pasme — kupiti pa želim bika simodolske pasme in telico, vse po dogovoru. Ivan Šlibar, Mišače, p. Podnart. -- ''Kmetovalec'' 15. 6. 1919

'''Posestvo naprodaj''' iz
proste roke, ležeče v ravnini ob železnici
in tik Save na Gorenjskem med postajama Otoče-Podnart, do vsake četrt
uro, v vasi Zaloše 13. Polje je vse skupaj ob hiši, oziroma vasi. Posetve 30
mernikov. Košenine za 6 glav živine.
Gozdov, večinoma črni les, 15 oralov,
vmes en listnik, najdalni četrt ure. Hiša
pokrita na novo z opeko, zraven je
gospodarsko poslopje in studenec. —
Pojasnila daje Janez Ješe, zemljak.
Spodnja Dobrava št. 7, pošta Podnart
postaja Otoče (ali Podnart). -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKY862UL/df67f7e8-8dae-42ce-9027-02693f37d22b/PDF ''Slovenec'' 29. 9. 1920]

'''Svinjo, brejo''' in 8 tednov starega prašička proda posestnik v Mišačah štev. 3., p. Podnart na Gorenjskem. -- ''Kmetovalec'' 15. 11. 1920

'''Dve dekli in fanta''' 12-18 let starega, sprejmem v službo na kmetijo. Ponudbe na Ivana Šlibar, Mišače 3, p. Podnart. -- ''Kmetovalec'' 31. 1. 1921

'''Hišni mlin''' (patent Schmidt) s  tremi menjajočimi rešetki skoro nov proda Ivan Bohinc, Misače p. Podnart. -- ''Kmetovalec'' 31. 7. 1922

'''Sorodnikom Amerikancev.''' Pred poldrugim letom sem objavil v slovenskih listih razglase glede zapuščin,
ki so bile med vojno zaplenjene Zdr. drž.
ameriških. Velik del takrat imenovanih upravičencev tega denarja se je oglasilo ter
sem istim po večini denar že izplačal, oz. je
isti v izplačilu, tako, da ga dobe v kratkem.
Mnogo je tudi strank, ki jim oglasi niso
prišli pred oči, vsled česar je mogoče, da
ta del našega denarja zunaj propade, ako
se nihče ne bode zanj pobrigal. Da morejo
tudi stranke priti do svojega denarja jih
tem potom pozivljam, da se oglasijo pri
meni, da jim dam potrebna pojasnila. V
slednjem pomenijo besede: prva je ime in
priimek v Ameriki umrlega, druga je ime
njegovih sorodnikov in dedičev, katerim je
namenil denar, tretja označba je znesek v
dolarjih: Tozadevna imena so: ... -- Papler Franc,
očetu Gašperju, Spodnja Dobrava, p. Podnart. Dol. 500.- -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KX3C0VGG/e3e22697-7fc8-4ea3-b04d-3af02a098e7a/PDF ''Slovenski narod'' 26. 9. 1922]

'''Pozdravi naših fantov.''' Slovenski vojaki-Orli, služeči pri avijatiki v Zagrebu, pošiljamo pozdrave vsem čitateljem »Slovenca« in želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! [...] Ivan Pogačnik, Dobrava pri Radovljici. -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AB54ROS2/?query=%27keywords%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%40OR%40fts%3d%22Dobrava+pri+Radovljici%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Slovenec'' 25. 12. 1924 (52/294)]

'''Rešitelji ugank v 6. številki časopisa ''Gruda''''' [...] Alfonz Pogačnik, Dobrava pri Podnartu. -- ''Gruda'' 1/11 (1924), 352

'''Rešitev skrivalnice''' v 8. št. Zvončka (vprašanje se je glasilo »Kje je ptič, ki je zletel iz kletke?« — Odgovor: »Ptič je v desnem kotu spodaj!«) [...] Magda Pogačnikova, Dobrava pri Podnartu. -- ''Zvonček'' sept. 1924, 237

'''Prodam posestvo''' enonadstropna hiša, mlin na 5 tečajev, vod. žaga na dve rezili, okrogla žaga (cirkular), lastna vodna moč, zid. hlev, posetve 15 mernikov, sena za 2 konja in 3 goveda, kozolec (dvojnik) zidan in 5 parcel gozda. Poslopja zidana, krita z opeko, lastna elektr. razsvetljava, travnik pri hiši. Posestvo je ob okr. cesti, pol ure od žel. post. Prodajna cena 400,000 Din. - Pojasnila daje Blaž Lotrič, Lipnica št. 1, pošta Podnart. -- ''Slovenec'' 4. 8. 1925 [&gt; Benk?]

'''Bukovih suhih drv,''' 5 vagonov proda Ivan Šlibar, Mišače, p. Podnart. žel. postaja Otoče. -- ''Jutro'' 5. 11. 1925

'''Zlatnik''' je našel v Zlatorog-terpentinovem milu Ivan Nagode, Dobrava pri Podnartu. -- ''Jutro'' 28. 2. 1926, 6; ''Slovenec'' 28. 2. 1926 (54/49); [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGVFD8TK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dobrava+pri+podnartu%22%40OR%40fts%3d%22dobrava+pri+podnartu%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 ''Domoljub'' 4. 3. 1926 (39/9)]

'''Himen.''' Poročil se ie 24. t. m. gospod
Alojzij Bohinc, posestnik in trgovec z Dobrave pri Kropi z gospodično Marijo Česen
iz Šmartnega pri Kranju. [...] Bilo srečno! -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JNMU8DUW/4cb2021e-9ca1-4453-8a37-d72dc779844e/PDF ''Jutro'' 30. 4. 1926]

'''Starejšega potnika''' kateremu je dobro poznana Bosna, Hercegovina in Srbija išče za dobo dveh mesecev manjše čevljarsko podjetje proti mesečni plači. Predstaviti se je pri Valentinu Pogačnik, Zg. Dobrava pri Podnartu. -- ''Jutro'' 30. 5. 1926, 22

'''Smrt v tujini.''' Kakor javljajo newyorški listi, je dne 3. julija v Orange Lake utonil naš rojak Silvester Pretnar. Pri kopanju ga je vrtinec potegnil pod vodo in ga ni bilo mogoče rešiti. Ponesrečenec se je šele pred petimi meseci poročil. Rodom je bil iz Gorenje Dobrave pri Podnartu. V Ameriko je prišel pred petimi leti. -- ''Jutro'' 25. jul. 1926, 5

'''Himen.''' Na Dobravi pri Kropi se je poročil g. Josip Debelak, kamnoseški
mojster, z gdčno. Franico Ješetovo. Obilo sreče! -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OAVJ72EV/d6123ce1-4ef0-4062-9a67-b7ef132eb50d/PDF ''Jutro'' 19. 9. 1926]

''Srednje kmetsko posestvo''
oddaljeno 15 minut od kolodvora Otoče, je na
prodaj. Posestvo obstoji iz 3 travnikov, 3 gozdov
in njiv za 30 mernikov posetve, velikega lepega
sadnega vrta, hiše in hleva. Več se poizve pri
Angeli Dobre v Spodnji Dobravi štev. 2, pošta
Podnart; ali pri Heleni Šivic, Brezje št. 15 pri
Radovljici. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y0DL48G7/b757ae95-3b7a-4953-ad52-73f9418d7113/PDF ''Kmetovalec'' 25. 9. 1926] [&gt; Jarc]

'''Kravo prodam,''' prav lepo, ki bo tretjič teletila 23. t. m. Ivan Šlibar, Mišače štev. 3 pri Otočah. -- ''Slovenec'' 4. 11. 1926

'''Prodam dve breji svinji''' in dva mlada vola. Naslov: »Koničar« Mišače pri Otočah, pošta Podnart. -- ''Kmetovalec'' 30. 11. 1926

'''Vajenca za sedlarsko obrt''' sprejme po dogovoru Ivan Križnar, sedlar. Lipnica, p. Podnart. -- ''Jutro'' 31. 10. 1926

'''Za kolarsko obrt''' sprejme pomočnika in vajenca Franc Pogačnik, kolar. Srednja Dobrava št. 4, pošta Podnart. -- ''Jutro'' 25. 8. 1927

'''Imenik za drugo porotno zasedanje''' v Ljubljani v letu 1927, ki prične dne 16. maja 1927. Imena porotnikov: … Bohinc Ivan, posestnik, Mišače, Radovljica 3. -- ''Narodni dnevnik'' 3. 5. 1927

'''Oglarji!''' Prodam ali delati dam stoječo bukovino, čez 2000 m3 za kuhanje
oglja. Ivan Šlibar „Koničar&quot;, Mišače pri Otočah. -- ''Domoljub'' 28. 7. 1927

'''Bukov les za oglje''' in hlode proda 3000 m3. Ivan Šlibar, Mišače pri Otočah, pošta Podnart. -- ''Kmetovalec'' 31. 3. 1928

[Slika: Mišačani na kopanju v Savi pri Globokem 1928. Stojijo: 1 2 Anton Pegam, 3 Alojz Sitar, 4 5 6 Filip Sitar, sedijo: 1 Ivan Bohinjc, 2 3 Pavla Sitar. Vir: arhiv Rok Gašperšič]

'''Oglas.''' Kdor je kupil kravo prve dni v oktobru na živinskem trgu v Kranju na živinski list g. Egidija Paplarja, županstvo Dobrava, okraj Radovljica, naj se blagovoli brez vsake skrbi oglasili pismeno na imenovani naslov in dobi 100 dinarjev nagrade. Franc Rezar, Goriče, p. Kranj. -- ''Domoljub'' 5. 1. 1928

'''Kravo,''' gorenjske rdeče cikaste pasme ima na prodaj župnišče na Dobravi pri Kropi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QWELBOAQ/680c201d-ffb5-4f8a-9e2e-d68bfae8a62f/PDF ''Kmetovalec'' 15. 2. 1928]

'''Poroka.''' Poročil se je v Ribnem pri Bledu 30. aprila Lovro Vidic z gospodično Marijo Špendov iz Zg. Dobrave pri Kropi. Mladima poročencema obilo sreče! -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OD8DD57W/0d33aea4-3df4-46c2-97db-2b359c0e95a4/PDF ''Jutro'' 3. 5. 1928]

'''Letoviščnikom!''' Na znani »solnčni in mirni Dobravi« na Gorenjskem« je na razpolago stanovanje 2 sob s pritiklinami in štedilnikom za letno sezono. Post. Otoče, pol ure za počasne hoje, ali Podnart; vsak dan poštni sel. Gozd! Planina »Vodice«! Tu je letoval priznan slovenski pesnik. - Ponudbe: »Ištinovi«, Karlovec 5, pošta Podnart na Gorenjskem. -- ''Slovenec'' 17. 6. 1928

'''Čevljar. pomočnika''' in vajenca sprejmem takoj Jernej Bertoncelj. Dobrava, pošta Podnart, postaja Otoče. -- ''Domoljub'' 3. 10. 1928

'''Štiri breje svinje''' proda Koničar, Mišače št. 3 pri Otočah, pošta Podnart. -- ''Kmetovalec'' 30. 11. 1928

'''Čevljarski vajenec,''' priden in pošten, se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Jernej Bertoncelj, Zg. Dobrava, pošta Podnart, postaja Otoče. -- ''Domoljub'' 2. 5. 1929

'''Vajenca za sedlarsko obrt''' sprejme takoj Janez Križnar, sedlar, Lipnica, p. Podnart. -- ''Domoljub'' 15. 5. 1929

'''Vajenca za sedlarska''', jermenarska, ličarska in vsa v to stroko spadajoča dela sprejmem takoj. Vse drugo po dogovoru. Ivan Križnar, sedlar, Lipnica, pošta Podnart. -- ''Domobljub'' 2. 9. 1929

'''Lepi pozdravi.'''  Dobili pa smo v uredništvo tudi še en čudež lanske letine: posestnik Matevž Fajfar na Srednji Dobravi pri Kropi
nam je poslal velik koruzni strok, ki ima
kar 8 mladičev, to se pravi okrog njega razporejenih manjših strokov. Vse je tako lepo
in istomerno zraščeno, da je cel strok podoben kakemu modernemu lustru. Vsem, ki
se nas spominjajo in nam pošiljajo takšne
pozdrave, presrčna hvala! -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A6U5BAXO/2d2e240a-8396-4f89-8c26-89d76b02b3a6/PDF ''Jutro'' 8. 1. 1930]

{|
|[[File:Lipnica, zadaj zvonik dobravske cerkve, 1930.jpg|thumb|500 px|Lipnica, zadaj zvonik dobravske cerkve, 1930. DAR]]
|[[File:Razglednica iz Lipnice v Ljubljano 1930.jpg|thumb|Razglednica iz Lipnice v Ljubljano 1930. DAR]]
|}

'''Hišo z vrtom,''' njivo, elektriko in vodnjakom, 5 minut od okrajne ceste, 20 minut od postaje Otoče, lepa lega. Takoj prodam Valentin Pogačnik,  Dobrava 31., p. Podnart. -- ''Domoljub'' 22. 4. 1931

'''Hišo zidano,''' z opeko krito, poleg elektrika, vodnjak, 9 arov zemlje, pripravno za upokojenca, takoj proda za 75.000 Din Valentin Pogačnik, Zg. Dobrava št. 31., p. Podnart. -- ''Domoljub'' 17. 6. 1931

'''Proda se v Kropi''' na Gorenjskem enonadstropna hiša s hlevom za 1 ali 2 govedi. Zraven spada sadni in zelenjadni vrt, košenina ter cca 6 oralov dobro zaraščenega bukovega gozda. — Za pojasnila se obrniti na M. Špendov, Sp. Dobrava 6, pošta Podnart. --''Domoljub'' 8. 7. 1931

'''Več čevljarskih pomočnikov''' in enega vajenca sprejmem. Za hrano in za stanovanje preskrbljeno. - Jernej Bertoncelj, Dobrava, p. Podnart, postaja Otoče. -- ''Domoljub'' 7. 10. 1931

'''Vodno črpalko za motorni pogon''' kupi Ig. Avsenek, Misače, pošta Podnart, Gorenjsko. -- ''Domovina'' 10. 3. 1932

'''Zidana hiša''' z opeko krita, pritlično
3 sobe, kuhinja in klet;
elektrika in vodnjak. Poleg vrt in njiva, oddaljena 20 minut od postaje
Otoče, pet minut od okrajne ceste. Zelo lepa
solnčna lega. Pripravna
za vpokojenca ali letoviščarja, je radi selitve
takoj naprodaj. Valentin
Pogačnik, Zgornja Dobrava 31, pošta Podnart. -- [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5IFHOAG ''Slovenec'' 25. 3. 1932]

'''Župnijska kronika
za junij 1932.''' V naši župniji poročeni:
Debelak Valentin, mizarski mojster, iz Dobrave
pri Kropi in Grilc Jera, kmečka hči iz Visokega pri
Šenčurju, poročena 6. junija. 

Aljančič Alfonz iz Bistrice in Ovsenek Rozalija iz Dobrave pri Kropi, poročena pri oo. frančiškanih v Ljubljani 1. junija. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NFOI3KJB/6d7513c6-c9a6-43c3-866d-17c9fb8ac15f/PDF ''Cerkveni glasnik za Tržiško župnijo'' 1932 (9/8–9)]

'''Za nagrade so bili izžrebani''' naslednji reševalci ugank iz št. 6. in 7./8. revije «Prijatelj»,
ki so dobili knjigo Adolfa Weniga «Živalce
in roparji»: Bratina Milena, Dobrava pri Kropi -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A9C2IPYF/77fec1e1-404a-4f37-b784-18950af2b8aa/PDF ''Domači prijatelj'' 1933 /7/9)]

'''Rešitev križaljke „Jugoslavija‘‘.''' Izmed rešilcev so bili izžrebani in nagrajeni: 1. Grobovšek Cilka, Dobrava pri Kropi, dobi budilko -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZKJZUEGW/482cce7b-dc30-44fe-8af7-7f5da1c6eb86/PDF ''Naš rod'' 1933/1934 (5/4)]

'''Še k vprašanju št. 52. v štev. 6.-7. &quot;Kmetovalca&quot;, str. 75.'''
Na poziv uredništva, da se javijo pridelovalci topinambura, smo dobili sledeče odgovore: Uprava posestva
Križniškega reda, Velika Nedelja, je kupila topinambur (laško
repico) pri graščini Dornava pri Ptuju po 1 Din za kg. Drugo
leto bo že seme prodajala; Filip Pogačnik, Dobrava pri
Kropi, p. Podnart, ima laško repico po 1.50 Din za kg; [...]
Zopet dokaz, kako potrebna je semenska borza. Marsikaj že
pridelujejo naši kmetovalci, marsikatero seme bi se doma
dobilo, pa ne vemo eden za drugega. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YACO6O00/f222b220-4f39-45d8-bf92-2534b8c5c6bb/PDF ''Kmetovalec'' 15. 5. 1933]

'''Dve breji svinji''' na prodaj: Ivan Šlibar, Mišače 3, pri Otočah, pošta Podnart. -- ''Kmetovalec'' 30. 11. 1933

'''Topinambur (Papeževo repco)''' za spomladno saditev ima na prodaj: Filip Pogačnik, Dobrava pri Kropi, p. Podnart. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L5WMNP7M/d7a66e9f-3c1c-440b-bce9-19c047af8f67/PDF ''Kmetovalec'' 31. 3. 1935] 

'''Poroke.''' 25. 11. Pogačnik Valentin, tov. delavec iz Dobrave
pri Kropi in Oman Ivana, tov. delavka v Stražišču. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9X6W6YT2/ad5940f2-b61b-4877-b616-9c2b06d89f13/PDF ''Kranjski zvon'' 1934, št. 12]

'''Anton Pogačnik 60 letnik.''' Ljubljana, 19. maja. Na binkoštni ponedeljek praznuje v Podnartu svojo 60letnico eden naših najbolj znanih gorenjskih gospodarjev in najbolj zaslužnih delavcev za napredno stvar, zato pa moramo z njim seznaniti tudi našo širšo javnost, saj si je čestitke javnosti tudi zaslužil s trdim delom, bistrim razumom in vedno dobrim srcem. 

Lesni industrijalec Anton Pogačnik v Podnartu je bil rojen dne 31. majnika pred 60 leti na prelepi Dobravi, kjer je že njegov oče Šimen imel slovito vinsko trgovino. Komaj 16 let je bil Tone star, ko je po očetovi smrti prevzel skrb za posestvo in vinsko trgovino, njegovo ime so pa imenovali po vsej Sloveniji, ko so 25letnega Antona Pogačnika izvolili za župana, da je postal najmlajši župan v deželi. Iz podjetnega, za izobrazbo in napredek stremečega fanta, je postal pravi možati gorenjski župan, ki je z vzorno nesebičnostjo vodil občino polnih 26 let, nato mu je pa zraslo delo čez glavo in je težko čast prostovoljno odložil na druga ramena. L. 1899 se je preselil z Dobrave v Podnart na posestvo, ki ga je dobil po svojem očetu [Za nadaljevanje glej [[Dobravski_kdojekdo#Anton Pogačnik|geslo Anton Pogačnik v Dobravskem Kdojekdo]].] -- [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenski%2bnarod%40AND%40date%3d19.05.1934%40AND%40issue%3d113%27 ''Slovenski narod'' 19. 5. 1934 (67/113)]

{|
|[[File:Čuvajte Jugoslaviju, razglednica 1934.jpg|thumb|300 px|Čuvajte Jugoslaviju, razglednica ob atentatu na kralja Aleksandra leta 1934]]
|[[File:Razglednica s pogreba kralja Aleksandra 1934.jpg|thumb|300 px|Razglednica s pogreba kralja Aleksandra v Beogradu 18. oktobra 1934 Tončki Pogačnik na Dobravo]]
|}

{|
|[[File:Anton Pogačnik4.jpg|thumb|Anton Pogačnik. Arhiv Marija Javor]]
|[[File:Anton Pogačnik7.jpg|thumb|Anton Pogačnik. Arhiv Marija Javor]]
|[[File:Anton Pogačnik6.jpg|thumb|Anton Pogačnik. Arhiv Marija Javor]]
|[[File:Anton Pogačnik5.jpg|thumb|Anton Pogačnik. Arhiv Marija Javor]]
|[[File:Anton Pogačnik9.jpg|thumb|Anton Pogačnik. Arhiv Marija Javor]]
|}

'''Dobro polje pri Brezjah. Zlata poroka.''' V nedeljo, 3. februarja je bila na Brezjah zlata poroka Lovrenca in Marije Vilfan iz Dobrega polja pri Brezjah na Gorenjskem. Vilfan Lovrenc, po domače Brkovčev ata, je bil rojen 10. avgusta 1861. Svojo izvoljenko Marijo Sitarjevo, p. d. Boštjanovo iz Mišač, je pred 50 leti peljal pred oltar. Zakon je bil srečen in bilo je pet otrok, štirje sinovi: Peter, Andrej, Rok, Lovrenc, ki je umrl, in hčerka Marija. Vilfan je danes eden najbolj spoštovanih krščanskih mož na Dobrem polju in v tem duhu je vzgojil tudi vso svojo družino. Brkovčev ata pa je tudi izboren lovec, znan daleč na okrog. Veliko let je bil tudi občinski svetovalec. Kljub visoki starosti sta še danes oba slavljenca čila in zdrava. Brkovčeva mama dela še na polju poleti kakor mravlja pridno, atu pa reže kosa, če hoče, prav tako kakor pred 50 leti. Brkovčeva hiša je stalno naročena na naš list. Bog daj jubilantoma še mnogo zdravih in srečnih let!  -- ''Domoljub'' 13. 2. 1935

'''Lovrenc in Marija Vilfan.''' -- ''Domoljub'' 13. 2. 1935

[[File:Lovrenc in Marija Vilfan.jpg|thumb|left|200 px|Lovrenc in Marija Vilfan, ona z Mišač. Domoljub 1935]]

'''Brezje. Zlata poroka.''' Prav pogosto so seveda na Brezjah poroke. Tu sem se pripeljejo iz raznih krajev Slovenije poročni pari, da pred oltarjem Marijinim sklenejo večno medsebojno zvezo. Tudi jubilejnih porok je bilo že več na Brezjah, tako srebrnih kakor zlatih, ki pa so se obhajale večinoma bolj v ožjih zasebnih krogih. Tako sijajne zlate poroke, kot je bila na Brezjah minulo nedeljo 3. febr., pa še nismo videli.

Zlato poroko sta ta dan obhajala Lovrenc in Marija Vilfan iz Dobrega polja pri Brezjah. Ker je Vilfanova družina skozi in skozi vzorna in globoko verna, je prav da tudi Gorenjec posveti temu izrednemu jubileju nekoliko več pozornosti.

Lovrenc Vilfan se je rodil na Dobrem polju 10. 8. 1861. Njegova žena Marija, rojena Sitar, pa na Mišačah v dobrovski župniji 12. 11. 1885 iz znane Boštjanove rodbine. Poročena sta bila v Mošnjah 4. 2. 1885. Po poklicu sta kmetovalca; Lovrenc je tudi vešč čebelar že od mladosti. Poleg čebelarstva mu je bila v mladih letih najljubša zabava lov. Razen tega se je udejstvoval tudi v javnem življenju; bil je večkrat občinski svetovalec ter je marsikomu pomagal s svojo dobrohotnostjo v nujnih potrebah. Slavljenec je bil vedno vzoren gospodar in skrben družinski oče. Bog jima je dal štiri sinove in eno hčer. Najmlajši sin Lovrenc je zgodaj umrl. Peter, Andrej in Rok so pa že samostojni gospodarji pri lastnih ognjiščih. Najmlajša hči Marija je ostala v rodni hiši, da na stara leta streže očetu in materi. Tako so spremljali v nedeljo slavljenca k oltarju hči in trije sinovi z enajsterimi vnuki, obdani od mnogoštevilnih sorodnikov, prijateljev in znancev.

Ob slovesnem zvonenju sta se zlatoporočenca pripeljala k cerkvi na Brezje, da obnovita zakonsko zvezo, ki sta jo sklenila pred 50 leti. Spremljalo ju je v cerkev veliko število svatov, oblečeni celo v lepe starodavne narodne noše. Pripeljali so sc na 1') lepo okrašenih vozovih. Vse skupaj je imelo značaj stare kmečke svatbe. Točno ob 10 sta se slavljenca s spremstvom podala v cerkev, kjer sta zasedla častno mesto pred glavnim oltarjem, ostali povabljenci pa so se razvrstili pred obhajilno mizo. Nato je stopil na prižnico p. Norbert, ki je imel slavnosti primeren govor. Orisal je na kratko življenjsko pot, ki sta jo prehodila oba slavljenca. Pripomnil je, da ne obhajata svoje zlate poroke tako slovesno morda i/ bahavosti, ampak, da se dostojno zahvalita Bogu za vse dobrote, ki sta jih bila deležna v teku dolgih 50 let zakonskega življenja. Omenil je tudi, da cerkev priporoča in želi take slavnosti, saj je tudi Kristus obiskal ženitovanje v Kani Galilejski in je celo napravil tam prvi čudež.

Po končanem govoru se je izvršil obred jubilejne poroke. Vse obrede je izvršil p. Norbert. Nato je sledila sv. maša, med katero je pel domač pevski zbor, zlasti pa je vso slovesnost povzdignil operni pevec g. Mohorič, ki je nečak zlatoporočenca. Po sv. maši so zapeli zahvalno pesem, ki je tudi cerkveno predpisana za take vrste slovesnosti. Končno sta jubilanta in vsi svatje prejeli še blagoslov sv. Blaža, ki se je ta dan delil. S tem je bila slovesnost v cerkvi zaključena.

To je prvi primer, da sta domača farana obhajala slovesno zlato poroko v novi brezjanski cerkvi. Bog daj. da bi zlatoporočenca v sreči in zadovoljstvu uživala svojo visoko starost in da bi doživela vsaj še biserno poroko. -- ''Gorenjec'' 9. 2. 1935

'''Semenski krompir &quot;Oneidovca&quot; 1500 kg ima na prodaj Koničar v Mišačah pri Otočah.''' -- ''Kmetovalec'' 15. 3. 1936

'''Velik shod za razširitev ljubljanske bolnice.''' V nedeljo, dne 14. t. m. se je v ršil ob 11. uri dopoldne pred Paarom na Jesenicah javni shod, ki ga je sklical jeseniški akcijski odbor za razširitev ljubljanske bolnice. Shod je otvoril predsednik akc. odbora s. Perko Vencelj, ki je oddal zaradi lastnega reierata predsedstvo članu odbora dr. Alešu Stanovniku. Zatem so poročali: okrajni sanitetni referent dr. A. Slivnik iz Radovljice, zastopnik akc. odbora iz Ljubljane dr. J. Vilfan, zdravnik protituberkuloznega dispanzerja na Jesenicah dr. T. Furlan, zastopnika akcijskega odbora z Jesenic g. Tine Zupan in s. V. Perko, zastopnik kmetov Jože Resman iz Srednje Dobrave nad Otočami [...] -- [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WAKNXE9W ''Delavska politika'' 24. 6. 1936, 4]

'''Radovljica: »Kinematograf Balantić«''' (836 prebivalcev). Lastnik: Janko Balantić. Operater Slavko Sadar. Upr. vl.: Nač. sreza, Radovljica. Aparatura: Pate-Planer. Prikazuje zvočne filme, 80 sedežev, cena vstopnic 2od 5 do 10 din. Deluje dva dni v tednu, program menja 4-krat mesečno in preko leta občasno ne posluje. -- ''Filmski godišnjak'', 1936

[[Slika:Franc Rojina.jpg|thumb|left|Franc Rojina]]

'''Znamenit čebelar, lovec in pisatelj.''' Na tihem, umaknjen v samoto
svojega doma v Zgornji Šiški, je pred
dnevi praznoval 70-letnico rojstva znani
ugledni šolnik, čebelar, sadjar in lovec
France Rojina. Rodil se je leta 1867 v
Zgornji Šiški. Po dovršeni osnovni šoli
so ga starši kot bistrega fanta poslali na
realko, a ko je končal nižje razrede, je
prestopil na učitelišče. Prvo službo je nastopil v Kolovratu, kjer so takrat odprli
novo enorazrednico. Ves navdušen za svoj
poklic je mimo svoje uradne dolžnosti
poučeval posebej še soli odraslo mladino,
da jo je v tem oddaljenem, takrat prosvetno še precej zanemarjenem kraju
seznanil z osnovnimi nauki. Ker je okolica Kolovrata kar vabljiva za čebelo rejo,
gozdovi tam okrog pa so polni divjačine,
se je v prostem času pridno ukvarjal s
čebelarstvom in z lovom, da je zrasel v
teh panogah v pravega, uvaževanega
strokovnjaka. Poučeval je odrasle v sadjarstvu, cepil divjake in šipke po gmajnah, da je bilo v radost tujemu ali domačemu človeku, ko je našel sredi goščave lepe vrtnice in najplemenitejše sadje.
Kar je začel v Kolovratu, je pozneje nadaljeval na Dobravi pri Kropi, na Vačah v Šmartnem pod Šmarno goro in v Šmartnem pri Kranju, zmerom, razume se, v večjem obsegu in z bogatejšimi izkustvi.
Pridno je obiskoval razne strokovne tečaje in razstave doma in v tujini. Njegovi vrtovi in čebelnjaki so bili zmerom
vzorno urejeni, da so jih ljudje hodili občudovat od blizu in daleč. Celih 21 let
je bil urednik »Slovenskega čebelarja«,
letniki »Lovca« so polni njegovih zanimivih, poučnih, vedro pisanih člankov,
marljivo je sodeloval v »Sadjarju«. Njegovi prijatelji in vsi, ki so ga srečali v
življenju, žele Francetu Rojini iz vsega
srca mnogo zdravja! -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMP0WR8C/3ee3d0fa-cfad-4321-b139-47f5af89b177/PDF ''Tedenske slike'' 28. 10. 1937]

[...] Kot dober metodik in praktik je
pri otrocih v šoli dosezal najboljše uspehe,
kar so mu nadrejene instance neštetokrat
pohvalno priznavale, a prav tako so ga prebivalci povsod ohranjali v veselem, hvaležnem spominu. Še posebej se ga radi spominjajo njegovi bivši učenci in njegovi nešteti prijatelji in tovariši iz učiteljskega stanu
ter iz čebelarskih, lovskih, sadjarskih in
vrtnarskih vrst.
Kakor je bil sam zmerom naroden in napreden delavec na prosvetnem polju, tako
je vzgojil tudi svoja sinova m hčerki. Vsi,
ki smo ga poznali kot veselega, zabavnega
družabnika, ga zadnja leta, odkar je bil l.
1925. upokojen, težko pogrešamo, ko se je
zaprl bolj v samoto in pase svoje čebelice
na šišenskem polju. Njegovi prijatelji pevci in vsi, ki so ga srečali v življenju, žele
Francetu Rojini iz vsega srca: Kolkor kapljic, toliko let! -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IWPUBUBY/24ec3714-fc19-4e27-98c7-ed7602baaf93/PDF ''Jutro'' 24. 10. 1937]&lt;ref&gt;Daljša varianta članka kot v ''Tedenskih slikah''.&lt;/ref&gt;

'''Poročeni pari.''' Pogačnik Filip, tovarniški delavec iz Dobrave pri Kropi
in Frančiška Štrekelj, tov. delavka, poročena 10. oktobra. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GZ3GJH8E/8d892809-56b2-44e6-bfb5-59ab3e61a4c4/PDF ''Kranjski zvon'' 1937, št. 11]

{|
|[[File:Razglednica iz Berlina 1937.jpg|thumb|left|Razglednica iz Berlina 1937 na naslov Jožefa Miheliča z Dobrave, podpisal jo je Vinko (Ažman iz Krope?). Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Gruss aus der Weisz-Csarda, Berlin.jpg|thumb|Gruss aus der Weisz-Csarda, Berlin. Arhiv Marjanca Mihelič]]
|[[File:Razglednica iz St. Wolfganga 1938.jpg|thumb|Razglednica iz St. Wolfganga 1938 na naslov Jožefa Miheliča z Dobrave; podpisana Magdalena bi bila lahko Magdalena Pogačnik, Valentinova. Arhiv Marjance Mihelič]]
|[[File:Im weissen Rössl am Wolfgangsee.jpg|thumb|Im weissen Rössl am Wolfgangsee. Arhiv Marjanca Mihelič]]
|}

'''Vedno bolj se bliža dan,''' na katerega
želi vsenarodni odbor, da šolska mladina
prispeva k odkupu Prešernove rojstne
hiše. K temu dnevu (8. t. m.) je gosp.
župnik A. Vovk, pranečak pesnikov, napisal nekaj spominov na rodno hišo, katere zadnji moški potomec je zdaj on.
Priobčujemo jih z željo, da bo tudi naša
širša javnost sodelovala pri tem narodnem dejanju. Op. ur. 

Nevesto je mojemu očetu nasvetoval sošolec
iz gimnazijskih let — pokojni župnik in skladatelj
Jakob Aljaž. Župnikoval je tedaj na Dobravi pri
Kropi in stara študentovska prijatelja sta se večkrat obiskovala. Ko je bil moj oče že v 38. letu,
mu je župnik Aljaž nasvetoval dobro nevesto iz svoje župnije. Res, pripeljali so z Dobrave z veliko
balo in svatovščino k Ribiču novo gospodinjo, ki
je z vso pridnostjo prijela za delo in zabrisovala
sledove nesrečnega nakupa polovice posestva na
dražbi. Razumela je tudi svojega moža — študiranega kmeta, ki je s ponosom visel na Ribičevem domu in svoji družini.&lt;ref&gt;Gre za Marijo Debelak (Bodlajevo).&lt;/ref&gt; -- Župnik Anton Vovk: „O Vrba, srečna draga vas
domača, kjer hiša mojega stoji očeta&quot;. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-AOLJ6X6X/5e9596bd-8748-49d0-a8b1-7f6fd491ca74/PDF ''Slovenec'' 5. 2. 1938]

'''Čebele A. – Ž.''' in vse pritikline, tudi čebeljnjak ali na drobno proda Šlibar Ivan, Mišače 8 pri Otočah, pošta Podnart. -- ''Domoljub'' 9. 3. 1938

'''Listnica Kotičkovega strička.'''  J. M., Dobrava pri Kropi.&lt;ref&gt;Gre za [[Dobravski kdojekdo#Jožef Mihelič|Jožefa Miheliča]].&lt;/ref&gt; Pesem, opiljeno
in zbrušeno, bom objavil prihodnjo nedeljo.
Nekoliko pesniške žilice imaš. Marljivo prebiraj naše priznane pesnike. Nemara se ti posreči pesniško žilico povečati in razširiti. —
Poslane novice sem z zanimanjem prebral. 
Škoda res, da je pesem mlatičev po naših vaseh izumrla. A kakor je na eni strani izumirajoča kmečka poezija lepa, tako so na drugi
strani razni stroji kmetu nujno potrebni in
koristni. — Še kaj se oglasi! -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/03acc776-1db9-4a6d-854e-03f7621398e6/PDF ''Slovenec'' 4. 9. 1938]

'''Maja v naši župniji poročeni:''' I. Otrin Martin, orožniški podnarednik, Podnart 16, župnija Dobrava pri Kropi, in Dovžan
Hedvika, zasebnica, Sveta Ana 38, sta se poročila v cerkvi sv. Ane pod Ljubeljem dne
13. maja. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GZOFNF51/7d841464-9b02-47d5-9e2b-bd9f49ba06f7/PDF ''Cerkveni glasnik za Tržiško župnijo'' 1939 (16/7)]

'''Og 69/39—3.	- 1667 Amortizacija.''' Na prošnjo Paplar Frančiške iz Spod. Dobrave št. 3 se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v Službenem listu: svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Vložna knjižica št. 269 Hranilnice in posojilnice na Dobravi pri Kropi z vlogo din 291774, noe Paplar Frančiška.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 22. maja 1939. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-414D6D43/cb1a4dec-b9ea-4e4e-804f-e0397b996695/PDF ''Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine'' 31. 5. 1939]

'''Jože Mihelič, Dobrava pri Kropi.''' Že kar lepo število Tvojih pesniških prvencev sem objavil in moram priznati, da se Tvoji ubrano pojoči verzi prijetno bero. Tudi poslano pesem »Pozdrav Jamniku« bi objavil, če ne bi imela nekaj nečistih rim in še več izumetničenih besedi, ki jih slovenski jezik prav nič ne potrebuje. -- [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8R6C0U7 ''Slovenec'' 23. 4. 1939] 

'''Mladinske pesmi'''. V oceno smo prejeli Mladinske pesmi, ki jih je spesnil in uglasbil Josip Mihelič-Colar. Zvezek vsebuje 9 dvo in troglasnih skladb. Navajamo naslove posameznih pesnitev in skladb: Pastirček, Zima, Mladi pevci, Delavec in ptica, Deček in muren. Sankači, Pomlad, Jutro in Ob mlinu potoček šumi.

Mnogi mladi Jutrovčki že obvladajo kak instrument violino, klavir, tamburico, harmoniko in ali kaj drugega. V zvezku najnovejših slovenskih skladb bodo našli precej vedrega in prijetnega razvedrila. Skladbe so enostavne in jih bodo navežbali lahko tudi najmlajši prijatelji glasbe. Iz zvezka si bodo lahko pomagali tudi v mnogih šolah in društvih za razne šolske in društvene akademije.

Petje je najlepša odlika Slovencev in Jugoslovanov. Pregovor pravi: »Kdor poje, zlo ne misli«. Zato naj bi prepevali pri nas vsepovsod. Petje nas razveseljuje in vedri. Nobenega izleta, sestanka in prireditve bi ne smelo biti brez petja in glasbe. Zaradi preprostega besedila in lahke melodije se bodo posamezne pesmi iz Miheličeve pesmarice Mladinske pesmi naučili za nastop že tudi najmlajši pevci in pevke.

Pesmarico dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani (Šelenburgova ulica). Stane samo 10.— din in Vam jo toplo priporočamo. -- [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CK24TKT3 ''Mlado jutro'' 11. 6. 1939] 

'''»Mladinske pesmi«,''' ki jih je spesnil in uglasbil Josip Mihelič-Colar lahko naročite neposredno pri avtorju, Dobrava pri Kropi na Gorenjskem. Stanejo samo 10 din. -- [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CK24TKT3 ''Mlado Jutro'' 11. 6. 1939] 

'''Več čevljar. pomočnikov''' takoj sprejme Bertoncelj Jernej, Dobrava, pošta Podnart. -- ''Slovenec'' 8. 10. 1939

'''Iz torbe Kotičkovega strička.''' J. M., Dobrava Pri Kropi. - Tvojo pesem
sem, kakor vidiš,&lt;ref&gt;[[:s:Orač (Jožef Mihelič)|Orač]].&lt;/ref&gt; objavil, črtal pa sem povsod
nepotrebni in prisiljeni tretji verz. Pa še to in
in ono reč sem nekoliko opilil. Predvsem pazi,
da se bodo vsi verzi začeli z enakim naglasom!
Ali ne čutiš, kako neubrano zazveni, če je v
enem verzu poudarjen prvi zlog, v drugem
pa drugi zlog? Primerjaj izpiljeno pesem s
prvotnim besedilom — in se kaj nauči iz tega
Pozdrav! -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZCSS7TOO/c71fab4c-4b09-4244-9627-325a9cefb59b/PDF ''Slovenec'' 22. 10. 1939] 

'''Jožef Mihelič, Dobrava pri Kropi.''' — Tvoja pesem »Žena z malim kruhkom«, ki sem jo objavil v velikonočni številki, mi je bila na vso moč všeč. V primeri z drugimi Tvojimi pesmimi je bila skrbno obdelana, motiv pa je bil srečno izbran. Takih pesmi mi še pošlji! -- [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E0VULJST ''Slovenec'' 7. 4. 1940]&lt;ref&gt;[[:Dobravski kdojekdo#Jožef Mihelič|Miheličeve]] pesmi so na [[:s:Jožef Mihelič|Wikiviru]].&lt;/ref&gt; 

'''Vse uganke so pravilno rešili:''' [...] Mihelič Jožef, Dobrava pri Kropi. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CZRBL92K/bfef994a-ad3a-42a5-a940-6074ed830e2d/PDF ''Vrtec'' 1938/39 (69/2)]

'''Iz torbe Kotičkovega strička.''' J. M. D. pri K. — Ta ali ona pesem, ki mi jo
pošlješ, je oblikovno kar dobra, spet druga pa
tako površna in mahedrava, da ji le stežka zakrpam
najhujše luknje. Predvsem se v svojih pesmih izogibaj mašil; človek se nad takimi mašili kar spotakne kakor nad rogovilami, ki štrlijo iz zemlje. Ali
ne čutiš, kako trdo udari na uho tisti »tu« v verzu:
»Mi na peči tu sedimo ...«, ali pa tisti »mi« v verzu: »No, le pridni mi bodite...«? Takih trdot je
v nekaterih tvojih pesmih vse polno. Le preveč se
menda vsi zanašate name, češ: Bo že Kotičkov
striček popravil, če ni kaj v redu! Kaj pa, če meni
s časom poide potrpljenje? Krpati tuje, slabe pesmi
je kaj nehvaležno delo. Jaz to delo opravljam že
dvanajst let in odkrito moram priznati, da sem ga
včasih že pošteno sit. Pa tudi častno ni za mlade
pesnike, če mora kdo drugi prav vsak njegov verz
kot pošvedran škrpet vzeti na kopito in mu mašiti
luknje. Potruditi se moraš, da boš tako vsebinsko
kakor oblikovno napredoval in ne nazadoval. Predvsem pa — kakor sem že poudarjal — se izogibaj
mašil! Ko imaš pesem na papirju, je nikar ne odpošiljaj takoj, ampak jo shrani v predal, čez teden
dni pa jo spet vzemi v roke in jo pošteno izlikaj 
in okrtači, če hočeš, da bo pražnje oblečena. Površnost je najhujša sovražnica lepih, gladko tekočih verzov. Nikar ne misli, da je brušenje verzov
poniževalno delo. Najslavnejši pesniki toliko časa
brusijo svoje pesmi, da jih izbrusijo v prave — dragulje. V zmoti si, če meniš, da v mladinsko pesem
ni treba vložiti kdo ve kaj truda in resnobe. Ali
poznaš Župančičevega Cicibana? Mladini je namenjen — in je kljub temu umetnina. Pesniško žilico
imaš, škoda bi bilo, če ne bi ni napredoval. Upam,
da boš dobrohotni nasvet upošteval in mi poslal še
kakšno tako — vsebinsko in oblikovno dovršeno —
pesem, kakor je bila n. pr. ona o »Ženi z malim
kruhkom«. — Lep pozdrav! -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y6OTM6NX/d7af1d43-86cd-47cd-9549-658b10775bfd/PDF ''Slovenec'' 26. 1. 1941]

'''Nagradno žrebanje „Kmetovalca&quot;.''' 12.—21. nagrada 10 saks. aparatov: Šolar Rudolf, Rovte 1, p. Dobrava pri Kropi [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-AWZKPX2M/f583a746-6773-4aa6-89b3-bcb28d8e5465/PDF ''Kmetovalec'' 15. 3. 1939]

'''Na planini Pungrat se gradi. ''' Brezje, 20. julija. [...] tem mestu se moramo zahvaliti [...] še g. Pecarju z Dobrave pri Kropi, ki se ni strašil žrtev za precizna
tesarska dela, s kakršnimi se ne more ponašati
nobena naša planinska stavba, in direktorju g.
Sonnbichlerju, ki nam gre pri delih vsestransko
na roko. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-72FPVCC8/a8d83c89-0d7a-42cb-8ce6-59da2089897c/PDF ''Slovenec'' 22. 7. 1939]

'''Objava.''' Bohinc Ivan, tovarniški delavec v Lipnici, občina Ovsiše, srez radovljiški, sem izgubil orožni list, glaseč se na moje ime in katerega je izdalo sresko načelstvo v Radovljici. Proglašam ga za neveljavnega. / Bohinc Ivan s. r. -- ''Službeni list kraljevske banske uprave'' 19. 7. 1939

'''Poročeni pari.''' Bevk Peter, tov. delavec iz Davče in Šlibar Marija iz Dobrave pri Kropi, poročena 11. junija. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GQSVH86I/58c7d0bc-e42e-4fd8-a70d-8bfa217a2ffd/PDF ''Kranjski zvon'' 1939, št. 7]

'''Poročeni pari.''' Mihelič Hugo, železniški delavec iz Dobrave pri Kropi in Frančiška Birjan, tovarniška delavka iz Rovt pri Logatcu, poročena 6. avgusta. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2IGEWTYQ/b07e63b5-4ed8-480d-8e7e-22cf2c0d55f0/PDF ''Kranjski zvon'' 1939, št. 9]

'''Poročeni pari.''' Brtoncelj Brane, trgovski poslovodja iz Dobrave pri Kropi
in Hedvika Schneider, tekstilnega mojstra hči, poročena 19. nov. --  [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRJZ5E8K/82fb4f92-d3ac-467a-a589-3fd5cf949078/PDF ''Kranjski zvon'' 1939, št. 12]

'''Poročeni pari.''' Ciril Zupan, ključavničar iz Dobrave pri Kropi in
Marija Ješe, tov. delavka iz Drulovke, por. 5. januarja. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JTQQ1UA8/2fd37093-9e31-47c2-98af-d64e43b8c672/PDF ''Kranjski zvon'' 1941, št. 1/2]

'''Stavbni les, suh,''' približno 10 m ima na prodaj Kosel, Mišače št. 10, p. Podnart. -- ''Slovenec'' 1. 1. 1941

'''Objava.''' Izgubil sem orožni list št. vložnega zapisnika 6955, št. orožnega registra 82/28, ter ga proglašam za neveljavnega. / Bohinc Ivan s. r., Mišače št. 1. -- ''Službeni list kraljevske banske uprave DB'', 1. 2. 1941

'''Klavirsko harmoniko,''' dobro ohranjeno, kupim. Plačam takoj, ev. dam v račun novo trivrstno diatonično. Ivo Pretnar, Dobrava 1, pošta Podnart. -- ''Jutro'' 23. 2. 1941 

====Osmrtnice====

[[File:Hanibal Manzoni 01.jpg|thumb|left|Nagrobnika Hanibala Manzonija na Dobravi]]

Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš predobri, ljubljeni oče,
stari oče, tast, gospod
'''Hanibal Manzoni'''
sodni uradnik v pokoju
danes, ob 7. uri zjutraj, po dolgi mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, boguvdano v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnina bode v petek, dne 14. marca,
ob 7. uri zjutraj, iz hiše žalosti v Podnartu na pokopališče na
Dobravi pri Kropi.
V Podnartu , 12. marca 1919.&lt;br&gt;
Eliza Zorzi, Ema Stroj, Elvira Pojani, Anton Manzoni, sodni
tajnik, Antoneta dr. Lovrenčič, Artur Manzoni, finančni paznik,
Mimica Manzoni, poštarica, Lini Drinovec,
hčere in sinovi.&lt;br&gt;
Adolf Zorzi, sodni kancelist, Valentin Stroj, nadrevident postajonačelnik, Angel Pojani, poštni nadkomisar, dr. Josip Lovrenčič,
profesor, poslanec državnega veča, Emil Urinovoc, žel. adjunkt, zetje.
Vsi vnuki in vnukinje. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D59UXIXL/da467f6f-07a0-4945-ab28-0bd25fd23649/PDF ''Slovenec'' 13. 3. 1919]

Na Dobravi pri Kropi je umrla '''Terezija Klavžar''', sestra tamkajšnjega župnika. N. v m. p.! -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/a644c4b2-b164-4f0d-ae26-5fc8aeff52f5/PDF ''Domovina'' 5. 1. 1924]  Pokopali so jo v pondeljek dopoldne. Svetila ji večna luč! -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GYBBA2CI/0df5b30b-7943-45cc-929a-16ae3111100d/PDF ''Slovenec'' 1. 1. 1924]

[[File:Franc Stroj.jpg|thumb|left|Nagrobnik na Srednji Dobravi: Franc Stroj, rojen 20. I. 1870 v Lipnici št. 6, umrl 1. III. 1924. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kje ni mraza, kjer ni noči. Tam solnce sreče ne vgasne, resnice solnce ne stemni.]]

Umrl je včeraj v Lipnici v župniji Dobrava pri Kropi '''Franc Stroj''', brat kanonika
Alojzija Stroja v Ljubljani, železniškega višjega revidenta in postajenačelnika Valentina
Stroja v Borovnici in mlinarja Mihaela Stroja
v Grabču pri Gorjah. Pogreb bo v ponedeljek,
3. marca, ob pol 10 uri iz Lipnice št. 6, na pokopališče na Dobravi. Pokojnika, ki je bil
znan po svojem zglednem krščanskem življenju in je bil tudi v bolezni zgled potrpežljivosti, priporočamo v molitev in v blag spomin. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K4ICFKB9/bd4d31b6-f61e-455a-8862-78ba88caecde/PDF ''Slovenec'' 2. 3. 1924]

Dobrava pri Kropi. Dne 20. t. m.
je po kratki bolezni preminul v starosti 63
let, g. '''France Resman''', posestnik. Pokojnik
je bi! v radovljiškem okraju eden najboljših lovcev, znan pod imenom Bodlaj. Povabljen je bil tudi na mnoga tuja lovišča.
Štor, Zelenica, Sv. Ana so mu bili tako dobro znani kot domača lovišča. Zapustil je
vdovo in 2 odrasla sinova  in 2 hčerki. Za njim žalujejo vsi, ki so ga poznali. V četrtek dopoldne so ga položili k večnemu
počitku. Bodi vrlemu možu in navdušenemu naprednjaku ohranjen blag spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje! -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K09KX423/6c301baf-d3bf-40a3-8678-99e90a2cd5ae/PDF ''Jutro'' 23. 10. 1925]

Smrtna kosa. V visoki starosti 89 let
je umrl dne 31. januarja po vsem radovljiškem in Kranjskem srezu dobro znani lovec. g. '''Anton Dovžan''' p. d. Blekov boter
ali pa oče. Pogreb bo danes, ob 11. dop.
na farno pokopališče na Dobravi pri Kropi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7ZNB1OOZ/ff6795c7-87fd-4810-9f8d-f286fa63b0cd/PDF ''Jutro'' 2. 2. 1927]

Tužnim srcem javljam, da je danes
naša dobra mati, stara mati, tašča,
gospa '''Jedert Jelenc''' roj. Jerala
Bogu vdano umrla v starosti 86 let,
večkrat previdena s sv. zakramenti. 
Truplo pokojnice bo ležalo na
mrtvaškem odru v Sp. Šiški, Vodnikova
cesta 13, pogreb pa bo v ponedeljek
31. decembra 1928 ob desetih dopoldne na Dobravi pri Kropi.&lt;br&gt;
Ljubljana, 29. decembra 1928.&lt;br&gt;
Marija Sršen, roj. Jelenc, hčerka, v imenu ostalih sorodnikov -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I9ZFH706/b98f92d7-5469-4073-be2e-980f2db22f7f/PDF ''Slovenec'' 30. 12. 1928]

Umrli v Ljubljani od 1. do 7. avgusta: … '''Žagar N.''', novorojenček učitelja na Dobravi., občina Ovsiše; Žagar N., dvojnik istega. -- ''Amerikanski Slovenec'' (Chicago) 7. 9. 1929

Naznanilo in zahvala. S potrtim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem, da sem prejela žalostno vest iz stare domovin, da nam je umrl naš nadvse ljubljeni oče, oz. soprog in brat ''Franc Pesjak'''. Umrl je 8. junija 1980 v starosti 68 let. Rojen na Spodnji Dobravi,
na Gorenjskem. Sedaj ob smrti se je nahajal na Jesenicah in to že skozi 40 let. Na tem mestu se prav lepo zahvalim vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi tovarniškim delavcem,
kateri so se udeležili pogreba. Vam pa dragi nam ata želimo vsi
mirno spanje v hladnem grobu. Ostanete nam za vedno v spominu v naših žalujočih srcih. Žalujoči ostali: Rozalija Pesjak, soproga; sin Francelj/hčer Anica Puc; brat Janez, vsi v starem kraju. Tukaj v Ameriki pa jaz, žalujoča hčer Rosie Kordish. R. 2,
Jackson Ave., Muskegon, Michigan, U. S. America -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/cb95548d-237a-4544-84be-a3a03ba9cd4e/PDF ''Prosveta'' 15. 7. 1930]

'''Nov grob v Chicagu. ''' Chicago. — Dne 18. t. m. je umrl '''Jože Debeljak''' za pljučnico. Star je bil 56 let, doma iz
Spodnje Dobrave in v Ameriki
je bil 26 let. Zapušča ženo in dva
majhna otroka. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2GTFTDLK/17dc9cc9-0890-494e-8947-b393fcc08fa6/PDF ''Prosveta'' 21. 11. 1933]

V Belgradu se je preselil v večnost '''Valentin Beguš''' iz Dobrave pri Kropi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7862BOZ5/331688e2-b5f7-461c-8cff-a43963c4a4b5/PDF ''Domoljub'' 21. 2. 1934]

'''Dobrava pri Kropi.''' Na Srednji Dobravi smo pokopali v nedeljo ob zelo veliki udeležbi domačega in tujega ljudstva našega cerkovnika Jožefa Koselja, ki je bil daleč naokoli znan in zelo priljubljen zaradi svoje poštenosti, šepavosti, pridnosti ter izredne razumnosti. Užival je splošen ugled. Umrl je po težkem, mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere. Do zadnjega hipa pri zavesti je pogumno prenašal vse bolečine. Cerkovniško službo je z zgledno vestnostjo, ljubeznijo in natančnostjo izvrševal 45 let vsem župljanom v korist in zadovoljnost. Kot človek je bil zelo priljubljen sosed in miroljuben mejaš. Tudi v javnosti je deloval več čas, posebno na gospodarskem polju. Bil je soustanovitelj, član in odbornik »Hranilnice in posojilnice na Dobravi pri Kropi«, kjer se je zale uspešno udejstvoval. Ravno tako je bil od ustanovitve »Kmečke zadruge« njen član. Zelo rad je bral časnike in knjige, kar se mu je poznalo po njegovi prisebnosti in zabavni šegavosti, tako, da so ljudje zelo radi hodili k njemu v vas. Z ženo Heleno, ki mu je umrla pred tremi leti, sta imela 9 otrok, od katerih je še 8 živih. V družini so se dobro razumeli in vzgojili sta res vzorno družino, na katero sta bila lahko ponosna. Vsi župljani, prijatelji in znanci ga bomo ohranili v trajnem in lepem spominu ter mu želimo mir in pokoj. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-58W74GS8/c542e330-cc3d-4e26-9adc-4ef5a3a75114/PDF ''Domoljub'' 3. 2. 1937]

[[File:Ivana Kompos.jpg|thumb|100 px|Ivana Kompoš]]

'''Smrt.''' Kompoš Ivana, roj. Papler, se je rodila 14. nov. 1878 na Spodnji Dobravi, umrla v 58. letu starosti dne 22. julija 1936 v Ratečah na Gorenjskem. Bila je vneta bralka Mohorjevih knjig, skrbna mati in gospodinja. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IJGVER9J/c069c38f-bcbb-4d70-b460-10bc7273d1a3/PDF ''Mohorjev koledar'', 1938]

'''Novi grobovi.''' V Mišačah pri Kropi je mirno v Gospodu
zaspala gospa Marija Sitar, roj. Pogačnik. Pogreb
bo v nedeljo ob 10. dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče Dobrava pri Kropi.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! 

V globoki žalosti naznanjamo, da je naša draga mama, stara mama in tašča,
gospa '''Marija Sitar roj. Pogačnik'''
danes, po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, Bogu
vdano umrla. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 23. marca 1941
ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče Dobrava pri Kropi.
Mišače, dne 21. marca 1941. Žalujoča rodbina Sitar in sorodstvo. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-AFBJG3IJ/13643902-d175-4436-8374-e4e0f5a9a596/PDF ''Slovenec'' 22. 3. 1941]

===Kriminal===

'''Tatvina perila v Mišačah.''' Z dvorišča posestnika Janeza Šlibarja v Mišačah pri Radovljici je bil ukraden čeber namočenega perila v skupni vrednosti 650 Din. Tatvine sta osumljena neznan moški in ženska, ki sta beračila po vasi in sta doma nekje z Brega, Jesenic ali iz Kamnika, ker sta govorila gorenjsko narečje. Moški je star 35 do 40 let, ženska pa 30 do 35. -- ''Jugoslovan'' 29. 9. 1931

'''Zasledovan tatinski par.''' Te dni se je priklatil v okolico Podnarta na Gorenjskem neznan moški z žensko, ki sta beračila po vaseh. Zadrževala sta se tudi v Mišačah in odnesla z dvorišča posestnika Janeza Šlibarja čeber namočenega perila v skupni vrednosti okrog 1000 Din. Zagrešila sta še več manjših grehov. Zasledovanca sta srednje starosti. Moški je imel s seboj nahrbtnik in je bil oblečen v navadno kmečko obleko, ženska pa je oblečena v žametasto jopo in ponošeno krilo. -- ''Jutro'' 2. 10. 1931

'''Vlomilci na delu.''' [...] Nekako istočasno je bilo deležno vlomilskega obiska župnišče na Dobravi pri Podnartu. Nemara so se tatinski bratci zaradi pred kratkim praznovanega sv. Roka nadejali kaj več uspeha, pa so prišli, vlomili, ter napravili župniku g. Roglju, ki ga za časa vloma slučajno ni bilo doma, precej škode. Polastili so se njegove zlate ure in dveh talarjev. Morda je bila za g. župnika sreča, da so rogovilili po župnišču v njegovi odsotnosti, saj so pustili pri vežnih vratih 2 sekiri in britev ... Stikali so tudi za denarjem, ki ga pa ni bilo. -- ''Slovenski narod'' 25. 8. 1936

'''Nevaren vlomilec prijet.''' Kranj, 24. maja. Ko sta bila danes orožnika, narednik Mesec
Peter in kaplar Pranjič Jure, na patroli, sta na
Prezrenjah pri Podnartu naletela na neznanega
moškega z velikim nahrbtnikom na ramah in citrami pod pazduho. Orožnika sta hotela neznanca
legitimirati, ta pa je začel bežati v bližnji gozd.
Ko sta se mu orožnika v gozdu približala, je skočil
čez 15 metrov visoko skalo in bežal naprej. Končno
so ga na polju v Podnartu delavci prijeli. Pri zasliševanju so spoznali v neznancu pobeglega vlomilca Mežeka Vladislava, ki je letos 10. aprila pobegnil iz mariborske kaznilnice, v kateri bi moral
odsedeti še dve leti ječe zaradi tatvin. Med begom
je odvrgel nahrbtnik in citre. V nahrbtniku je imel
nekaj obleke, nekaj spodnjega perila, dva para
čevljev in še nekaj drugih stvari. Našli so pri njem
tudi okoli 800 din gotovine, par prstanov, dve verižici in tri ure.
Malo pred aretacijo sta bili na orožniški postaji
javljeni dve tatvini, katere je zagrešil prijeti Mežek
nekaj ur pred aretacijo.

Okoli 10. ure dopoldne se je prikradel k hiši
št. 16 na Srednji Dobravi, kjer stanuje Marija Dežman, ki je bila ravno odsotna. Njeno odsotnost je
vlomilec izkoristil, odklenil vrata ter ukradel Dežmanovi nekaj perila in 300 din gotovine. Vlomilec
je šel nato proti Rovtam, katere so oddaljene eno
uro in pol in tudi tam oprezoval na ugodno priliko.
Ko so se Šolarjevi, po domače Greličevi, po kosilu
odpravili na polje, je vlomilec šel v hišo in si začel
izbirati primeren plen. Pokradel jim je eno novo
moško obleko, dva para čevljev, 664 din gotovine
in citre. Vse ukradeno blago so z gotovino vred
našli pri aretiranemu Mežeku. Pri zasliševanju je
priznal še več drugih vlomov. -- [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96NESJUK ''Slovenec'' 26. 5. 1940]

'''Dva drzna vlomilca obsojena na več let.''' Letos 21. maja je najprej ukradel posestniku Ivanu Bohincu v domačem kraju v Mišačah pri Radovljici velik revolver z naboji v vrednosti 550 dinarjev. Pobral je posestniku tudi za 72 din suhega mesa. Predsednik: »Čemu vam je bil revolver?« France: »Ukradel sem ga, da bi si končal življenje v planinah. Pozneje sem se premislil.« -- ''Slovenski dom'' 17. 11. 1940

===&lt;font color=brown&gt;Društva&lt;/font&gt;===

Vaščane je družilo članstvo v Družbi sv. Mohorja, pri Kmetijski družbi, Mladinski matici, Sokolskem društvu, Prosvetnem društvu, Društvu kmečkih fantov in deklet, pri pevskem zboru. 

====Družabnost====

'''»Mišaški tolar.«''' Fantje z Dobrave pri
Kropi nam pišejo: Fantje smo se pogodili
za tolar, z ženinom Vincencem Klemenčičem, zemljakom iz Kovorja, št. 43., ker nam
je odpeljal nevesto Rozalijo Sitar iz Mišač
'št. 5. — Dal nam je 1360 kron. — Pa nismo
ni zapili, ampak vso svoto smo dali v blagajno izobraževalnega društva na Dobravi
pri Kropi. Bodita srečna! (Fantom, ki so
na ta način začeli prelamljati grdo fantovsko navado, da se ves tolar zapije, vsa
čast! Naj jim sledijo še drugi. Op. uredn.) -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R5DO3S14/c14fa3a4-9086-49c8-a651-de66da6dbc04/PDF ''Domoljub'' 6. 6. 1923]

'''Katoliško izobraževalno društvo na Dobravi pri Kropi''' izreka najtoplejšo zahvalo
mišaškim fantom za darovani znesek 1360 K.
Društvo izjavlja, da ne odgovarja resnici,
kar smo po zmoti zadnji poročali, marveč
da so dobravski fantje darovali dotični znesek. Obenem prosimo prizadete fante, naj
oprostijo naši zmoti. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I3AEE3I8/9e22c55e-07f4-4321-aadc-6690324155d5/PDF ''Domoljub'' 11. 7. 1923]

{|
|[[File:Mišačani na Savi, okrog 1928.jpg|thumb|300 px|Mišačani na Savi: Sedijo: 1 Ivan Bohinjc, 3 Pavla Sitar, stojijo: 2 Anton Pegam, 3 Alojz Sitar, 6 Filip Sitar. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Siviljski krozek Misace.jpg|thumb|300 px|Šiviljski krožek pri Ažmanovih okoli 1928. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Stane Zagar Dobrava.jpg|thumb|350 px|Stane Žagar med dobravskimi dekleti. 2. vrsta: 4 Ivanka Zadnik, 5 Marica Ješe, por. Kokalj, 8 Ana Koselj (Mežnarjeva). V prvi vrsti: 4 Pavla Bergant (Kajžova),  5 in 6 učitelja Milena Bratina in Stane Žagar. Arhiv Rok Gašperšič]]
|}
{|
|[[File:Muzikanti na Mišačah.jpg|thumb|300 px|Godci na Mišačah; s čelom je Janez Vidic  (Pušavc) z Mišač, druga vrsta: 3 mama Julke Avguštin (Šuštarjeva) in Andrej Vovk (Šuštarjev). Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Fantovščina 1934.jpg|thumb|200 px|Kazen na fantovščini leta 1934. Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Srednja Dobrava nekoč 05.jpg|thumb|350 px|Pirhanje, sekanje pirhov pred Valentinovo gostilno. Zadnji je Filip, sredi je Antonija Pogačnik. Arhiv Janke Ulčar]]
|}

{|
|[[File:Na velikonočni ponedeljek pri Valentinu na Dobravi.jpg|thumb|350 px|Na Vel. ponedeljek na Dobravi pri &quot;Bolantinu&quot;. Arhiv Marija Javor. Dirigira Pogačnik (Lencov), prvi sedi Križnar iz Lipnice, zadnji pa Filip Pogačnik z otrokom Jožetom.]]
|[[File:Pobotnica za šrango.jpg|thumb|200 px|Pobotnica ženinu Ivanu Pogačniku za šrango na Mišačah leta 1922. Arhiv Joška Resmana]]
|}

{|
|[[File:Dobravska mladina 01.jpg|thumb|500 px|Dobravska mladina. Arhiv Joško Resman]]
|[[File:V gostilni pri Valentinu.jpg|thumb|500 px|V Valentinovi gostilni na Srednji Dobravi.  S krožnikom je Joža Resman, desno Lovro Pfajfar (Debelak). Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Smučarji na Srednji Dobravi?.jpg|thumb|300 px|Smučarji na Srednji Dobravi? Arhiv Marjance Mihelič]]
|}

{|
|[[File:Pust na Dobravi 1930 01.jpg|thumb|500 px|Pust 1930. leta na Dobravi. Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Pust na Dobravi 1930 02.jpg|thumb|500 px|Pust 1930. leta na Zgornji Dobravi pri Pozinu, na cesti proti Lipnici.Arhiv Joško Resman]]
|}

{|
|[[File:Pust na Dobravi 1930 03.jpg|thumb|Pust 1930. leta na Dobravi. Pri Uku. Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Pust na Dobravi 1930 04.jpg|thumb|Pust 1930. leta na Zgornji Dobravi pri Uku. Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Pust na Dobravi 1930 05.jpg|thumb|Pust 1930. leta na Zg. Dobravi pri Uku. Ženin je Florjan Pretnar (Zdevčev), v nevesto je napravljen Joža Šlibar (Jurjevčev, med vojno ustreljen v Begunjah). Pecarjeva Francka, desno Joža Resman (Bodlaj). S cilindrom je Hugo Mihelič (Črvičev). Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Pust na Dobravi 1930 06.jpg|thumb|Pust 1930. leta na Dobravi. Arhiv Joško Resman]]
|}

{|
|[[File:Pust na Dobravi 1930 07.jpg|thumb|150 px|Pust 1930. leta na Dobravi. Z ruto je Mihovc. Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Pust na Dobravi 1930 08.jpg|thumb|150 px| Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Pust na Dobravi 1930 09.jpg|thumb|150 px|Pust 1930. leta na Zgornji Dobravi. Desno je Čačova hiša, levo Pozinova. Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Pust na Dobravi 1930 10.jpg|thumb|150 px|Pust 1930. leta na Dobravi. Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Pust na Dobravi 1930 11.jpg|thumb|150 px| Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Pust na Dobravi 1930 12.jpg|thumb|150 px| Arhiv Joško Resman]]
|}

{|
|[[File:Pust na Dobravi 1930 13.jpg|thumb|150 px|Pust 1930. leta na Dobravi. Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Pust na Dobravi 1930 14.jpg|thumb|150 px| Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Pust na Dobravi 1930 15.jpg|thumb|150 px| Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Pust na Dobravi 1930 16.jpg|thumb|150 px| Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Pust na Dobravi 1930 17.jpg|thumb|150 px| Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Pust na Dobravi 1930 18.jpg|thumb|150 px| Arhiv Joško Resman]]
|}

{|
|[[File:Pust na Dobravi 1930 19.jpg|thumb|400 px|Dobravski pust 1930 v Radovljici. Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Pust na Dobravi 1930 20.jpg|thumb|400 px| Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Pust na Dobravi 1930 21.jpg|thumb| Arhiv Joško Resman]]
|}
{|
|[[File:Dobravski vaščani na prireditvi.jpg|thumb|800 px|Dobravski vaščani na prireditvi. Levo ob drevesu je Janko Balantič, tri glave desno od njega Anton Pogačnik iz Podnarta. Arhiv Janke Balantič]]
|}

'''Ustanovni občni zbor Tujskoprometnega društva Otoče-Dobrava''' bo v nedeljo, dne 6. marca ob 15 v Otočah v gostilni g. Ivana Markelj. Ker se bo sedaj zgradilo novo moderno postajno poslopje, bodo tujci brez dvoma še rajši posečali naše kraje zatorej nam je ustanovitev tega društva nujno potrebna. Vabijo se domačini in okoličani, da se ustanovnega občnega zbora v obilnem številu udeležijo in pristopijo k društvu. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SEMSOF0E/512d068e-7208-4864-b48f-f856a02abc87/PDF ''Slovenec'' 26. 2. 1938]

'''Otoče – Dobrava.''' V nedeljo, 6. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor Tujsko-prometnega društva Otoče-Dobrava v gostilni Ivana Markelja na Otočah. Občnega zbora se je udeležilo nad 30 ljudi. Zborovanje je otvoril g. Markelj in pozdravil zastopnika Tuj. prom. društva g. Grašiča iz Brezij in tajnika Zveze za tujski promet v Sloveniji Veberšeka. Po sprejetju pravil se je vpisalo 27 članov in sestavil tale odbor: predsednik Ivan Markelj, Otoče; podpredsednik Bertoncelj Jernej, Dobrava; tajnik Sitar Filip, Mišače; blagajnik Resman Jožef, Dobrava ter namestniki in pregledniki. Tajnik Zveze je pojasnil pomen tujsko prom. društva. Odbor je sprejel in hoče delati za sledeče zahteve: pospešiti gradnjo osebne postaje v Otočah, zgraditev mostu čez Savo, gradnjo banovinske ceste Posavc-Otoče-Dobrava-Kamna gorica, izpeljava vodovoda v občinah Ovsiše in Kropa-Kamna gorica ter s temi deli dvigniti tujski promet in gospodarsko moč ljudstva. -- ''Sobota'' (Kranj) 19. 3. 1938

'''Marsikod je bilo veselo.''' Brezje, 22. februarja. 
Letošnji pustni dnevi so bili po naših
gorenjskih vaseh nenavadno razgibani. Slede zgledu Ljubljane so priredili marsikod
različne pustne sprevode. Tako smo tudi na
naših pobožnih Brezjah imeli v nedeljo priliko videti veselo pustno ženitovanje. »Svatje« so v nedeljo kmalu popoldne krenili z
»nevestinega« doma na Dobravi pri Kropi
skozi Kamno gorico, Lipnico, Radovljico,
Otok, Brezje in Posavec na »ženinov« dom
v Otočah, kamor so dospeli šele ob poznem
mraku, kajti marsikod so se morali ustaviti, ker so jih šrangali.
Kjerkoli se je pomudil originalni sprevod,
se je nagnetlo polno ljudi in je bilo smeha
in zabavnih prizorov, da je hrup pogosto
preglasil muzikante, Bila je prava kmečka
ohcet z vsemi starinskimi šegami, da je moral sleherni čemernež postati dobre volje.
Pri Markelju na Otočah se je končalo veselo ženitovanje, ki so se ga udeležili tudi
zaplečniki. V naših krajih že dolgo ni bilo tako prisrčne zabave, samo lanski pustni torek je bilo približno tako veselo, ko so na
Brezjah vlekli ploh. Prireditev je kljub izredni živahnosti potekla v najlepšem redu
in po starodavnih običajih. Namen je bil
prikazati kmečko svatovanje, z izkupičkom
pa podpreti tujskoprometno društvo v Otočah. Oboje je uspelo. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FUALJISX/c4c5d76c-9636-4845-aa78-77ecd2e349b3/PDF ''Jutro'' 23. 2. 1939]

====Mohorjeva družba====

'''Imenik podružnic.''' Kropa-Kamna Gorica-Dobrava in okolica: Ustan. z min. odl. dne
30./III. 1886, št. 4775. &lt;BR&gt;
Pokrovitelji [...] Ga. Alijančičeva M. na Dobravi pri Kropi&lt;br&gt;
Podružnica Kropa Kamna Gorica Dobrava, št. 1.; 241. Ista št. II ; 142. ista št. III.; 243. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TIDPRMQJ/8347b6f2-21cd-47d7-968e-1f0540d62817/PDF ''Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda'' 1919, št. 16]

'''Naročniki Mohorjevih knjig na Dobravi.''' Klavžar Janez, župnik. –  3+97=100 -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ELEBANHF/938b0d9f-6980-4fd7-876e-0fcf9a1a5efd/PDF ''Koledar Družbe sv. Mohorja za navadno leto 1919'']

'''Pokrovitelji,''' ki so po § 4. a ) družbenih pravil vplačali vsaj po 200 kron: Aljančičeva M. na Dobravi pri Kropi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L4QZGIAH/6202669d-4bbc-4960-8b2e-50f0c5e96339/PDF ''Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda'' 1920, št. 17]

'''V dekaniji Radovljica''' se župnije, kar se tiče Mohorjanov, takole odlikujejo in v tejle vrsti sledijo: Mošnje in Brezje (štejemo skupaj, ker nimamo podatkov o številu prebivalcev Brezij samih) 107, Leše 100, Sv. Križ n. Jesenicami 103, Kamna gorica 93, Rateče 90, Koprivnik 89, Bohinjska Bela 85, Kropa 84, Ljubno 83, Radovljica (zdaj seveda kot župnija!) 67, Gorje 64, Breznica 60, Dobrava 58, Begunje 57, Kranjska gora 56, Bled 55, Lesce 54, Dovje 50, Boh. Bistrica 45, Koroška Bela 44, Ovsiše 40, (Jesenic, tega velikega industrijskega kraja, letos ni v koledarju.) -- ''Domoljub'' 18. 2. 1926

'''Naročniki Mohorjevih knjig (1920–1926).''' Dobrava. Klavžar Janez, župnik.  
*84 naročnikov. / 1920
* 100 naročnikov. / 1921
* 100 naročnikov. / 1922
* 61 naročnikov. / 1923
* 58 naročnikov. / 1924
* 52 naročnikov. / 1925
* 55 naročnikov. / 1926
-- ''Mohorjev koledar'' na Prevaljih

Na vsakih 100 duš  pride naročnikov,
kakor kaže naslednji izkaz: Dobrava pri Kropi 6,876 -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL3Q9A59/38b6829e-6c54-4814-bcef-a676fedb01e2/PDF ''Domoljub'' 3. 2. 1927]

'''Mohorjeva družba v ljubljanski škofiji v letu 1926.
(Nekoliko statistike.)  Takole se vrstijo župnije z ozirom na l. 1926: 8 % [dvig naročništva]: Dobrava pri Kropi (6 [lanski procent]]). [...] Naš cilj bodi: 10 % v
vsaki župniji! -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0Z33X10Z/62a6a7f7-db03-4336-bccd-8a4c267f4c0c/PDF ''Slovenec'' 26. 2. 1927]

'''Naročniki Mohorjevih knjig na Dobravi.''' Klavžar Janez, župnik; Šolska knjižnica, Kotnik Ana, Praprotnik, Ažman L., Kralj Ivan, Pepca Rokova, Masunek, Ješe Janez, Krvina Matevž, Štular-Matiček, Kocijanovi, Koselj, Šiular-Erjavček, Šoberl, Jurčkova mama, Pogačnik, Valentinovi, Koničarjevi, Červičevi, Boštjanovčevi, Ješe-Pozina, Cerar, Justin, Smenj Mar., Valjavec Iv., Pfajfarca, Debelakovi, Javor, Papler Franč., Joževi, Petrovčevi, Špančevi, Komarjevi, Mežnar J., Križnar Iv., Špendov Iv., vitez. Pogačnik J., vitez. Pogačnik B., Pfajfar Janez, Avsenek, Debelak Ivana, Pogačnik Frančiška, učiteljica, Organist, Hrvat, Zajčk, Komariček, Aličeva, Jula Boštj., Jurčkova, Pevka, Zamuda P., Lenčevka. -- ''Mohorjev koledar'' 1927

'''Naročniki Mohorjevih knjig (1928–35).''' Dobrava. Klavžar Janez, župnik.  
*58 naročnikov. / 1928
*60 naročnikov. / 1929
* 63 naročnikov. / 1930
* 66 naročnikov. / 1931
* 70 naročnikov. / 1932
* 62 naročnikov. / 1933
* 45 naročnikov. / 1934&lt;ref&gt;Za  leto 1935 ni podatka.&lt;/ref&gt;
-- ''Mohorjev koledar'' na Prevaljih (1928) in Celju (1929–34)

'''Naročniki Mohorjevih knjig na Dobravi.''' Rogelj Jožef, župnik; Osnovna šola na Dobravi; Pogačnik Franja, učiteljica; Špendov Anton, org.; Koselj Jožef, cerkv.; Bertoncelj Janez, Ješe Jakob, Lotrič Janez, Šolar J., Bertoncelj Angela, Pogačnik Ana, Zupan Ana, Šlibar Milena, cerkveni pevci in pevke; Ješe Marija; Justin Janez, cerkv.; Pfajfar Matevž, Debeljak Valentin, Perne Franc, Kotnik Jožef, Bertoncelj Jernej, Mežnar Jera, Mertelj Marija, Pogačnik Franc, Dežman Marija, Špendov Ivanka, Albinini Anton, Fister Ana, Šlibar Ivan, Pogačnik Filip, Justin Franc, Praprotnik Jakob, Šolar Ana, Paplar Janez, Avsenek Avgust, Valjavec Jožef, Tomazin Franc, Zupan Anton, Vidic Janez, Pfajfar Marija, Pogačnik Marija, Šparovec France, Sitar Peter, Avsenek Janez, Volk Andrej, Udir Viktor, Krvina Matevž, Trije zamudniki. — 

'''Imenik umrlih dosmrtnih udov.''' Naznanjeni so nam tile dosmrtni člani, ki so zaspali v Gospodu ter se priporočajo v molitev. 1008 Klavžar Janez, župnik, Dobrava pri Podnartu -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0X4IEYYS/c2e015f2-a9cd-4b2b-afe9-ece3427e08ab/PDF ''Koledar Družbe sv. Mohorja'' 1936]&lt;ref&gt;To je zadnji Mohorjev koledar, ki ima objavljen imenski seznam naročnikov.&lt;/ref&gt;

'''Naročniki Mohorjevih knjig (1937–38).''' Dobrava. Rogelj Jožef, župnik. 
* 51 naročnikov. / 1937
* 34 naročnikov. / 1938
-- ''Mohorjev koledar'' v Celju (1929–34)

'''Naročniki Mohorjevih knjig (1939–41).''' Dobrava.
* Rogelj Jožef, župnik. – 28. Prosvetno društvo 34 naročnikov / 1939
* Rogelj Jožef, župnik. – 41 naročnikov. / 1940
* Župnijski urad. – 34 naročnikov. / 1941
-- ''Mohorjev koledar'' v Celju (1939–41)&lt;ref&gt;Mohorjev koledar v Ljubljani (1942–45) nima podatkov o naročnikih v Dekaniji Radovljica.&lt;/ref&gt;

====Lovci====

{|
|[[File:Bodlajeve20c.jpg|thumb|500 px|Lovci pred gostilno na Srednji Dobravi okoli leta 1925. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Lovci.jpg|thumb|500 px|Josip vitez Pogačnik (desno) z lovskimi gosti in čuvaji, 1. levo stoji čuvaj Franc Resman (Bodlaj) s Srednje Dobrave, 4 Bohinc (Tomažovec). Arhiv Joška Resmana]]
|}

{|
|[[File:Državna lovska karta.jpg|thumb|300 px|Državna lovska karta Josipa Resmana s Srednje Dobrave za leto 1920]]
|[[File:Orožni list Jožefa Resmana 1926.jpg|thumb|Orožni list Jožefa Resmana (Bodlaja) 1926. Arhiv Joška Resmana.]]
|[[File:Banovinska taksa za posest orožja.jpg|thumb|Banovinska taksa za posest orožja Jožefa Resmana, 1939 in 1940]]
|[[File:Cenitev škode po srnjadi 1940.jpg|thumb|300 px|Cenitev škode po srnjadi 1940. Arhiv Joška Resmana]]
|}

'''Prlivka, čukalica''' (oedicnemus oedicnemus /L./), se je pokazala v začetku marca 1917 na Gorenjskem. Ustrelili so jo 6. III. 1917 v Mišačah pri Radovljici. Bil je lep samec. -- ''Carniola'' (Izvestja muzejskega društva za Kranjsko), 1918/19

'''Šli smo na Peči,''' ne da bi lovili, ampak da prisluškujemo prazničnemu zvonjenju. Pod nami dolina Lipnice, malo proti severu domača vas. Na obzorju Karavanke. Stol, Begunjščica, Dobrča v zadnjem sončnem svitu, a v njihovem podnožju sveti mir kljub prazničnemu pritrkavanju. Ubranim glasom dobravskega Sv. Roka in kroparskega Sv. Lenarta so odvračale Mošnje
in Brezje, a radovljiški zvonovi so v svoji gosposki bahatosti dali temeljni ton božični melodiji.

Sv. večer se je spustil nad dolinico in objel domačo vas. Pri topli peči je oče zbral lovske tovariše, pripovedoval zgodbe o medvedu iz Mežaklje, ki je kradel hruške in na vozičku zdrsnil v dolino, o roparjih v Gobovcah, o kroparskem mlinarju »Bela moka«, kako je kradel jerebe in na Barigli pod Jamnikom čakal l. 1848. ogrske huzarje, o dijaških letih, ko sta z Antonovim Tomažem lovila na Jelovci medveda. Pili smo »Ješčevo kopanče« in čakali polnočnice. Na sv. večer gre samo divji lovec čakat zajca pod stog, so rekli oče. Na dan sv. Štefana gremo v Plazé, a na sv. dan se vsak pravi lovec drži hiše. -- A. K. Božično potovanje. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMODYYUK ''Lovec'' 27/1 (1940),] 236.

====Kmetska zveza, Društvo kmetskih fantov in deklet====

'''Sestanek poljedelskih producentov.''' Dne 13. julija t. l. bode na Dobravi
pri Kropi skupni sestanek producentnih udov ob 2. uri popoldne v šolskem poslopju. Vsi udje kot tudi neudje se vljudno vabijo, da se vsi v
obilnem številu udeležite. K sestanku
pride več govornikov-veščakov od
slov. kmet družbe. Dnevni red bode:
Živinoreja in planinstvo ter sadjarstvo. Podružnica slov kmet. družbe na
Dobravi pri Kropi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5QFPMUT4/98b8c544-3228-4e3e-afdd-186eb9e5d996/PDF ''Slovenski narod'' 1. 7. 1919]

'''Občni zbor Kmetske zveze.''' Na Ovsišah pri Podnartu je bil v nedeljo, 3. avgusta 1919., ustanovni občni zbor podružnice Kmetske zveze za občino Ovsiše.  Dr. Josip Lovrenčič je stvarno poročal o delovanju poslancev Vseslovenske ljudske stranke v narodnem predstavništvu v Belgradu. Omenjal je, kako je neumorno delavni minister dr. Korošec uredil prehrano v celi Jugoslaviji v splošno zadovoljnost. Tudi pri agrarni reformi, je rekel, se trudijo poslanci S. L. S. za ureditev v korist potrebnih kmetskih slojev. Pojasnil nam je, da je sol, petrolej, sladkor zato tako drag, ker jih dobivamo Iz tujih dežel ter moramo zanje plačevati visoko carino. Ko je vojno ministrstvo izdalo poziv k orožnim vajam, je zopet naš poslanec Štrcin, posredoval pri omenjenem ministrstvu, naj se za vojake kmetskega stanu ob nujnih poljskih delih, orožne vaje prelože na poznejši čas. Pri tako imenovanem dohodninskem davku so zahtevali naši poslanci, naj se še-le pri letnih dohodkih 10.000 K ali višjih dohodkih predpisuje omenjeni davek, ne pa že od 1600 K letnih dohodkov. Dobili so zagotovilo, da se bo za njih zahteva upoštevala. Možje in fanjte, združeni v podružnici kmetske zveze za občino Ovsiše, kličemo g. dr. Josipu Lovrenčiču za njegovo zanimivo poročilo: »Bog plačaj!«

Nato je bila volitev odbora podružnice Kmetske zveze za občino Ovsiše. Župnija Dobrava je dobila 5 odbornikov, uprav toliko župnija Ovsiše. Za načelnika naše podružnice smo izvolili občespoštovanega posestnika na Mišačah, Petra Sitar, ki zastopa našo občino tudi pri okrajni Kmetski zvezi za radovljiški okraj h kateri spadajo občine Radovljica, Predtrg, Lancovo, Lesce, Breznica, Begunje, Mošnje, Leše, Ljubno ter Ovsiše. Podnačelnik je Janez Vovk, posestnik na Češnjici, tajnik pa Jožef Ocepek, župnik na Ovsišah. Udnino, 1 K za vsako leto, bomo plačevali blagajniku Francu Špendalu, posestniku s Spodnje Dobrave.

Nazadnje so bile soglasno sprejete sledeče resolucije:

#Možje in fantje, zbrani na ustanovnem občnem zboru podružnice Kmetske zveze za občino Ovsiše dne 3. avgusta 1919., izrekamo vsem poslancem S. L. S, zlasti načelniku S. L. S., ministru dr. Korošcu, za njegov trud v narodnem predstavništvu najtoplejšo zahvalo ter jim izražamo neomajno zaupanje,
#Protestiramo najodločnejše proti temu, da bi se pri preuredbi šolskega pouka s 4. razredom na srednjih šolah prekinilo s krščanskim naukom, katerega potrebujejo naši sinovi in hčere posebno dandanes.
#Zahtevamo, da se državni pašniki na gorovju Jelovca razdele med upravičene sloje kmetskega stanu občine Ovsiše.
#Zahtevamo, da se zajec prišteva med škodljivce, da ga smemo torej ustreliti vsak čas.
#Prosimo poslance S. L. S., naj posredujejo, da se zniža cena vožnje 3. razreda po gorenjski železnici.
#Uredništvo »Domoljuba« prosimo, naj prinaša »Domoljub« v vsaki številki, če mogoče, tudi dnevno ceno oglja ter tržno ceno kmetskih pridelkov.
#Odklanjamo odločno novo tako Imenovano »kmetijsko stranko«, v kateri so trgovci, gostilničarji ter drugi naši »prijatelji«. Vsak kdor ustanavlja novo stranko, ne kmetih, je naš škodljivec, ker nas boče razcepiti. Ne maramo nobenega novega kmetijskega lista, naše strokovno glasilo je edino »Kmetovalec«, politično pa »Domoljub«.

Podružnica »Kmetske zveze« na Ovsišah šteje že okoli 80 udov, in še vedno se priglašajo novi udje: vsi možje, fantje, žene ter dekleta, ki ste dovršili 21 leto, v »kmetske zveze« za naše pravice. -- ''Domoljub'' 14. 8. 1919

'''Vabilo k občnemu zboru podružnice Slov. kmetijske družbe na Dobravi pri Kropi,''' ki bo v nedeljo, 7. marca po popoldanski službi božji v tamošnji šoli. Spored: 1. Pregled računov za l. 1919; 2. volitev odposlancev za
občni zbor Slov. kmet. družbe v Ljubljani; 3. slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti, se bo vršil pol ure pozneje drugi
občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število navzočih udov.
Dobrava pri Kropi, 23. febr. 1920. Janez Ješe, načelnik. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6X8LDETO/1fe1c118-5aad-498f-9eff-31cb5e672403/PDF ''Kmetovalec'' 1. 3. 1920]

'''Vabila k občnim zborom podružnic Slov. kmet. družbe:  Dobrava pri Kropi''' v nedeljo, 25. aprila 1920 v tamošnji šoli po popoldanski
službi božji. 
Spored: 1. Volitev treh delegatov; 2. slučajnosti; 3. predavanje strokovnjaka Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani. Načelništvo. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QIVACPJ/ad58cbd7-45a3-4440-bb6f-9e22b53a75f3/PDF ''Kmetovalec'' 15. 4. 1920]

'''Vabila k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.''' Spored: 1. Točke 1.—5. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. [...] Dobrava pri Kropi, v nedeljo, 18. decembra 1921. ob treh popoldne v šoli -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-U2CQ6XVO/a4822c33-2f8d-4624-8ef3-bbc6236abcd8/PDF ''Kmetovalec'' 30. 11. 1921]

'''Vabila k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.''' Spored: 1. Točke 1—6. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Predavanja se vrše pri sledečih podružnicah: Dobrava pri Kropi, v nedeljo, 14. maja 1922 -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GOKK9W0L/39c2d3cd-e467-4580-a7fd-56039bf93bd8/PDF ''Kmetovalec'' 30. 4. 1922]

'''Tajnik SKSZ je obiskal društva:''' na
Dobravi pri Kropi 29. aprila, v Kropi 30.
aprila, v Radovljici in v Kamnigorici 30.
aprila, na Ovsišah 1. maja -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A6DOTJRE/56699666-017c-4cdd-8759-a19a6759a4be/PDF ''Vestnik slovenske krščansko-socijalne zveze'' 1923 (4/5)]

'''Dobrava pri Kropi.''' V mali dobravski fari imajo svoj sedež
kar trije odri z izobraževalnim namenom;
dobravski, ovsiški in podnartovski. Prva dva
sta včlanjena pri »Kršč. soc. zvezi v Ljubljani«,
tretji pri »Jugoslovanski Matici«. Ljubosumnosti dosedaj ni bilo, vsaj očitne ne! — Oder
izobr. društva na Dobravi pri Kropi je priredil 10. junija igro »Domei«. Med igralci-pričetniki smo jih videli nekaj, ki so se zares vživili v svoje vloge. Priznanje tudi pevcem! —
Lepo okrašen in velik prostor je dal na razpolago zemljak g. Matevž Pfajfar na Srednji
Dobravi št. 10. — Naprej! Vas pričakujemo! -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5AIJWKW/f4ce9d07-e861-4ca1-9c7c-22a3c410157b/PDF ''Domoljub'' 27. 6. 1923]

'''Delovanje živinorejskih odborov v radovljiškem okraju.''' Radovljiški okrajni živinorejski odsek je ustanovil v letu 1923 v sodnem okraju Radovljica enajst plemenskih postaj za mrjasce zboljšane bele domače pasme in sicer v Bodeščah, Lancovem, Spodnji Dobravi pri Podnartu, Podhomu, Grabčah, Zgoši, Bohinjski Bistrici, Kamnjah v Bohinju, Stari Fužini, Bohinjski Srednjivasi in v Mošnjah. Tem plemenskim postajam je dodelil odbor v aprilu 1923 brezplačno po enega plemenskega mrjasca proti zavezi, da ga rejec drži za splojno plemensko porabo do 15. novembra 1924, nakar preide mrjasec v njegovo last. Letos je preskrbel odbor istim in še pet novim postajam zopet brezplačne plemenske mrjasce, katere drže rejci obvezno do 15. novembra 1925. Tedaj se je število stalnih plemenskih postaj v radovljiškem okraju povečalo letos na šestnajst postaj. Ker pa ima odbor vsled letošnje votacije okrajne blagajne večja gmotna sredstva na razpolago, je osigurana za l. 1925/26 okrog 22 takih postaj za mrjasce v radovljiškem sodnem okraju. Da bo ta akcija odločilno vplivala na domačo prašičerejo, ako se vztrajno izvaja skozi večjo dobo let, o tem ne bo nihče dvomil. -- ''Kmetski list'' 25. 6. 1924; ''Kmetovalec'' 15. 7. 1924

'''Iz Dobrave pri Kropi.''' V nedeljo, 20. julija se je vršilo od
10.—12. ure kmetijsko predavanje okr. ekonoma g. Sustiča iz
Radovljice na Dobravi pri Kropi o „vzgoji in odberi plemenskih bikcev in telic z ozirom na naše razmere&quot;. Udeležba 30 posestnikov iz občine Ovšiše. G. okr. ekonom je imel pri nas
že drugo predavanje. Nastop in način podajanja snovi ljudstvu
je zaradi mirnega in poljudnega predavanja nadvse uspel, kar
je bilo razvidno iz razgovorov in stavljenih vprašanj od strani
poslušalcev. Sledili so z zanimanjem predavanju do konca.
Kako velike važnosti je bilo predavanje, bo jasno vsakomur,
tudi nestrokovnjaku — če je bila ravno na tem predavanju pojasnjena in ovržena ena bistvenih napak naše občine z ozirom
na pripuščanje goveje živine k biku. Naši posestniki so bili vsi
mnenja, da je najboljše pripuščanje ob koncu pojatve, kar je
g. okr. ekonom vsem jasno dokazal njih zmoto. Med predavanjem je bilo pojasnjenih še več takih napak, ki so še razširjene med našim ljudstvom, n. pr. o molži, o odstavljanju telet
i. dr. Posrečena je misel in izvrševanje gospodarskih predavanj od strani okr. ekonomov, ker oni so kot strokovnjaki prvi
poklicani, da našega kmeta poučijo in mu vzbudijo večje zanimanje za povzdigo živinoreje, poljedelstva ter umnega gospodarstva ter s tem izboljšajo njegovo in obenem državno
blagostanje. Hvale vredno dejstvo je tudi razdeljevanje letakov kmetijsko-gospodarske vsebine kakor je navodilo „O gnojenju travnikov z umetnimi gnojili&quot;, ki ga je sestavil g. okrajni
ekonom Sustič. Želeti bi bilo še več takih spisov važne gospodarske vsebine, prikrojene za okrajne razmere. — Stanislav
Žagar, učitelj. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FHOYOL8I/ad473acd-cfcc-4f3f-b56c-e00c14d95d13/PDF ''Kmetovalec'' 31. 8. 1924]

'''Kmetijski tečaj na Dobravi pri Kropi.''' Predavala sta
viš. sadj. nadz. Humek in okr. ekonom Sustič. Prvi je vzel najvažnejše iz sadjarstva, o slabem oskrbovanju drevja in o prevelikem številu raznih sort, nadalje o gnojenju in precepljanju
sadnega drevja in o priporočljivih sadnih sortah. Vse potrebno
se je tudi praktično kazalo in izvajalo. Drugi predavatelj je
obdelal gnojenje, umetna gnojila, pridelovanje krme in živinorejo. Zanimanje zelo živahno, kar so pričali tudi poznejši razgovori. Povprečen obisk 40 oseb. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6P40JL03/1e10b06b-d422-429b-ba85-d0d241e870ef/PDF ''Kmetovalec'' 31. 3. 1925]

'''Vabila k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo.''' Dobrava pri Kropi, v nedeljo, 6. decembra 1925. ob treh popoldne na Dobravi v šoli -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SN221LRG/c1c3c432-f22e-4045-8457-de12b7ec2f21/PDF ''Kmetovalec'' 15. 11. 1925] 

'''Mladinska organizacija.''' V nedeljo se je ršil informativni sestanek »Edinosti« na Dobravi pri Podnartu. Sestanek je prav lepo uspel in se tudi konstituiral odbor, ki bo začasno pripadal »Edinosti« Kranj. Tej najmlajši organizaciji je zasiguran najlepši uspeh. Na sestanku je poročal tudi delegat »Zveze« iz Ljubljane. -- ''Jutro'' 15. 4. 1926, 2)

'''Obrtno društvo v Radovljici,''' priredi v
nedeljo dne 14. novembra na Dobravi pri
Kropi v gostilni Filipa Pogačnika obrtniški
sestanek za vse obrtnike iz Kamne gorice,
Krope, Dobrave, Avšiče, Podnart in Otoče.
Obrtno društvo hoče priti na ta način v
stik tudi z onimi obrtniki, ki jih po navadi
ni na obrtniških zborovanjih. Tovariši iz
zgorajšnjih krajev, udeležite se sestanka
polnoštevilno! -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-780T55HA/7e75cd62-b83a-4844-a81e-b8fd94b67bdc/PDF ''Jutro'' 10. 11. 1926] Obrtno društvo hoče na ta način priti v stik tudi z onimi
obrtniki, katerih navadno ne vidim o na naših zborovanjih, da tako zbudim o vse speče sile ter jih pridobimo za
delo v skupni borbi za obrtne pravice. Tovariši iz zgoraj
navedenih vasi, pridite vsi na ta sestanek, da slišite, kaj
je obrtno društvo in kake koristi je za skupne obrtne zadeve. Na svidenje na Dobravi! -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-111FJJT2/4dc99994-821a-4238-abbd-1f15bc64e29e/PDF ''Obrtni vestnik'' 1. 11. 1926]

'''Vabila k ubčnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo'''. Dobrava pri Kropi, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob desetih
po sv. maši v šoli -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YRJUPGBY/f598f615-e62c-4b81-be2c-4fe241e97559/PDF ''Kmetovalec'' 31. 10. 1926]

'''Kmetijska podružnica v Dobravi pri Kropi''' je zborovala
14. novembra t. l. Od 110 članov je bilo 35 navzočih. Načelnik
Ješe je poročal o nabavi strojev in o podružničnem premoženju.
Dohodkov je bilo 3350 Din in stroškov 1438 Din, tako da je
preostanka 1912 Din. V odbor so bili izvoljeni: Jan. Ješe načelnikom Matevž Pfajfar, Fr. Štular, Pet. Sitar, Jož. Koselj, Fr.
Udir, Jak. Cerar, Viktor Musar, Jos. Varl, Ant. Hrovat, Sim.
Vester, Jan. Rakovec. Za delegate pa: Jan. Ješe, Fr. Štular in
Matevž Pfajfar. Sklenilo se je napraviti skladišče za orodje in
gosp. potrebščine, dobiti žganjarski kotel in tehtnico, čistilnik
za žito in brano ter naročiti tudi potrebno živinsko sol. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8KQJO7IL/344e698d-7db9-4c49-91a6-e5c556c1faaa/PDF ''Kmetovalec'' 15. 1. 1927]

'''Vabila''' k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. Spored: 1. Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Dobrava pri Kropi, v nedeljo, 29. maja 1927. ob desetih
po sv. maši v šoli na Dobravi -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M75LNR6V/deba2876-73c6-4f9f-99ea-3c380a41ad44/PDF ''Kmetovalec'' 15. 5. 1927]

'''Kmetijska podružnica Dobrava pri Podnartu''' je zborovala 29. maja t. l. Od 107 udov je bilo 26 navzočih. Načelnik Ješe je poročal o napredku podružnice ter o nabavi in razdelitvi orodja. Računski zaključek izkazuje 4982.50 Din dohodkov in 1359 Din stroškov. Za delegate so bili izvoljeni Jan. Ješe, Matevž Pfajfar in Fr. Štular. Občni zbor je sklenil, da se udeleži jubilejne razstave z raznimi pridelki. -- ''Kmetovalec'' 15. 7. 1927

'''Mladinska matica.''' V dokaz tega našega optimizma naj služijo sledeče številke lanskih naročnikov: Dobrava (Radovljica) – 39 %. -- ''Učiteljski tovariš'' 31. 1. 1929

'''Lepi uspehi Mladinske Matice.''' Nekoliko statistike naročnikov Mladinske Matice. Zajemljivo je tudi, koliko se je največ doseglo naročnikov v poedinih okrajih, in sicer v odstotkih šolo obiskujočih otrok. Maksimalni uspeh so dosegle posamezne šole v okrajih kakor sledi: … radovljiški – Dobrava 66 %. Maksimalni uspeh torej ni ostal v mestu, ampak se je dosegel na deželi. Dobrava v radovljiškem okraju izkazuje 66 %, torej več kot Ljubljana (52 %) Kamnik (50 %), Novo mesto (49 %) in Maribor (48 %). -- ''Učiteljski tovariš'' 13. 6. 1929
	
'''»Naš rod.«''' Šole, ki so dosegle za 1. številko »Našega roda« 50 do 100% naročnikov: Radovljica: Bled 100, Bohinjska Bela 63, Breznica 69, Dobrava pri Kropi 100, Gorje 50,
Javorniški Rovt 100, Jesenice, dekliška 54, Kamna gorica 66, Kropa 61, Ljubno 50, Mošnje 64, Radovljica 68, Rateče 57, Zasip 100.  -- ''Učiteljski tovariš'' 30. 12. 1929

'''Delovno občestvo kmetsko-nadaljevalnih šol.''' Kraljevska banska uprava Dravske banovine Ljubljana. Spored: Ob 14. uri: Razgovor o metodi. Vodi g. Žagar Stanko, vodja kmetijsko-nadaljevalne šole Dobrava pri Kropi. -- ''Učiteljski tovariš'' 2. 10. 1930

'''Dobrava pri Kropi.''' Kmetijska podružnica je imela letno
zborovanje dne 21. dec. t. l. Podružnica šteje 114 članov, od
katerih je bilo 32 navzočih. Načelnik J. Ješe je podal podrobno
poročilo. Blagajniški ostanek znaša 1861.34 Din, skupnega denarnega prometa pa je bilo 11.514.84 Din. Članarina se pobira
po vaseh po odbornikih, in sicer poleg članarine 30 Din še podružnični prispevek od 5 Din. Sklenilo se je, da se stroji nečlanom ne bodo dajali v uporabo. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XU2GIAS0/908df98f-8803-4e9a-94e4-d4c48d18179d/PDF ''Kmetovalec 31. 1. 1931]

'''Vabilo k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe.''' Spored: 1. Točke 1.—6. po § 37. družbenih pravil. [...] Dobrava pri Kropi, ob 10. uri po sv. maši, v šoli -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KTIOC62V/0bce235b-2f7e-492e-a822-f9624df6b080/PDF ''Kmetovalec'' 15. 5. 1931]

'''Dobrava pri Kropi.''' Tukajšnja sokolska četa je priredila v nedeljo 1. t. m. v
prostorih br. Pogačnika v Podnartu burko
»Teta na konju«. To je bila prva prireditev
naše komaj ustanovljene čete. Igra je uspela prav lepo, za kar gre hvala v veliki meri
režiserki sestri Franjici Pogačnikovi. Igralci so se prav poglobili v svoje vloge. Le tako naprej! Sokolska četa šteje sedaj 36 članov in članic. Število se bo pa še povečalo.
Žal le, da še nimamo društvenega prostora.
Pa bo, kakor se čuje, tudi to vprašanje kmalu rešeno. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HL5NWHM5/16090ce6-154e-4a3c-949e-e1fd7f15d577/PDF ''Jutro'' 8. 2. 1931]

'''Razmah Sokolstva na Gorenjskem.''' Ni ga skoraj tedna da bi se ne ustanovilo na Gorenjskem kako novo sokolsko
društvo ali čet a Od meseca avgusta lanskega leta so se ustanovila sokolska društva in čete v Naklem, Šenčurju, Selcah,
Savodnjem, Leskovcu, Retečah, Preddvoru,
Podbrežju, Spodnji Dobravi, Mošnjah, Blejski Dobravi, Gorjah, Gorjušah, na Koprivniku, v Kranjski gori, Breznici in v Begunjah.
Pripravlja pa se ustanovitev novih sokolskih društev in čet v Ljubnem pri Radovljici, Kamni gorici, Kropi, Boh. Srednji vasi, Predosljah, Cerkljah, Trbojah pri Kranju in na Jezerskem. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4YMQPPY0/ff4ae0be-b37a-4328-81fd-c6dcc7c7fe3a/PDF ''Jutro'' 19.4. 1931]

'''Sokolska četa na Dobravi pri Kropi'''
priredi 10. t. m. vrtno veselico s pestrim
sporedom. Čisti dobiček je namenjen za
društveno knjižnico. Prijateljem narave
se nudi izreden užitek. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EV5IKZUB/91b562bf-d429-4a00-9e80-8e0f03048093/PDF ''Jutro'' 8. 5. 1931]]

'''Sokol v Dobravi pri Kropi.''' Lepa sokolska ideja zmagovito prodira v srca naših vaščanov. Četudi je majhen okoliš, je
sedaj že okroglo 50 članov. Pa še vedno
se množe vrste zavednih ljudi. V kratkem
bo postavljeno tudi telovadno orodje, za
enkrat drog in krogi. S tem bodo dobili telovadci več veselja. Zelo pridno vežbajo
redovne in proste vaje, ki jih uči načelnik
br. Pretnar. Trije bratje so tudi obiskovali društveni prednaški tečaj. V kratkem
prične telovaditi deca, ki jo bo učila s.
Pirčeva. Zastavili bomo vse sile, da priredimo v jeseni javni nastop. V nedeljo smo
se v prav lepem številu udeležili naraščajskega zleta v Radovljici. Bilo je prav lepo,
posebno je ugajalo našim malim, ki jih je
šlo prav lepo število gledat bratce in sestrice v prijazno Radovljico. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WNDT7RYW/a1adf156-f2c4-420d-877f-5ee98574a66e/PDF ''Jutro'' 19. 6. 1931]

'''Gorje pri Bledu.''' [...] Pripomniti pa moramo, da je bila v radovljiškem
srezu samo še ena kmetijska nadaljevalna šola,
in sicer na Spodnji Dobravi pri Kropi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-395K6A5K/5aaa6081-5d22-4dfb-9d0e-3039a80c8696/PDF ''Domovina'' 7. 5. 1931]

'''Najmlajši slovenski pevski zbor''' tvorijo bratje in sestre sokolske čete Dobrava—Podnart. Preteklo nedeljo smo poročali o njihovem prvem, izvrstno uspelem koncertu. Vztrajni pevci so sinovi in hčere kmetskih in delavskih rodbin iz Podnarta in okolice. V sredini je pevovodja Anton Kobentar iz Radovljice. -- [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BA4U9AV ''Jutro'' 31. jul. 1932, 3]

{|
|[[File:Dobravski zbor 1930.jpg|thumb|300 px|Dobravski cerkeveni pevski zbor leta 1930. Sedijo: 1 Hrvatova, 2 Anica Mihelič (Črvičeva), 3 župnik Klavžar, 4 Ana Pogačnik (Jurčkova, por. Resman v Gorico pri Radovljici), 5 Hrvatova; stojijo: 1 Janez Lotrič, 2 Janez Bertoncelj, 3 Anton Špendov, 4 Jakob Ješe (Pozinov), 5 Janez Šolar (Zečkov). Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Pevski zbor na Dobravi 1931.jpg|thumb|left|400 px|Pevski zbor na Dobravi 1931]]
|}

'''Sokolski prosvetni dan v Kranju.''' … Dobrava - Podnart je postavila na oder ženski in moški zbor, 10 in 24 pevk in pevcev. Bili so to zopet domači, podeželski pevci, ki jim gre za njihovo izvajanje vsa čast. Dolinarjev ženski zbor je malo ljubeznivo delo, Marinkovičev moški zbor »Na Adriju« pa je krepka zastavna užigajoča pesem. Obema so bili pevci prav imenitno kos. -- ''Slovenski narod'' 24. 3. 1933

'''Vabila k letnim zborom podružnic Kmetijske družbe v Ljubljani''', r. z. z o. z. Spored: 1. Čitanje pravilnika, zlasti § 2., 3., 6., 7., 8., 9. in 10. 2. Slučajnosti.  [...] V nedeljo 16. julija 1933.: Dobrava pri Kropi, ob 15. uri v šoli -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IVV3CWFU/c6a100e8-e1bd-420a-9956-4d211acaf51c/PDF ''Kmetovalec'' 15. 6. 1933]

Dne 3. decembra 1933 je bilo v dobravski šoli '''zborovanje za ustanovitev Društva kmečkih fantov in deklet''' za vso tamkajšnjo okolico. Zborovanje je otvoril župan Janez Ješe. -- ''Glas'' 8. 5. 1981 (podlistek Ivke Križnar)

'''V letu 1934. (do 1. VIII.) — 31 novih DKFD: Dobrava pri Kropi -- France Gerželj: Prvo desetletje dela in borbe. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/d34095b3-d489-4dff-a829-f89ff5b8f93a/PDF ''Gruda'' 1934 (11/8–9)]

'''Uradni razpust društev.'''
Z odločbo kraljevske banske uprave
Dravske banovine v Ljubljani z dne 17.
februarja 1933, Pov. II. No. 927/1, so
bila na osnovi § 11. zakonta o društvih,
shodih in posvetih razpuščena naslednja društva ter je njih razpust postal
pravnomočen: 10. Prosvetno društvo v Dobravi pri
Kropi, srez Radovljica; -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0EP42616/b977cfec-746f-49e8-9275-0f78fa9e8963/PDF ''Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine''17. 10. 1934]

'''Uradni razpust društev.''' 16. II. No. 16844/1 z dne 16. julija
1934: Krščanska šola v Dobravi pri Kropi, srez Radovljica -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FWQQ0UZD/c982d1f7-5468-49b6-92b7-9cdafd51217e/PDF ''Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine''20. 10. 1934]

'''Vpisi v zadružni register.''' 1210.
Sedež: Dobrava pri Kropi.
Dan vpisa: 15. novembra 1934.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica
na Dobravi pri Kropi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišejo se člani načelstva Klavžar
Janez, Markošek Edvard in Musar
Viktor; vpišejo pa člani načelstva:
Rogelj Jožef, župnik na Dobravi,
Justin Franc, posestnik in čevljarski mojster v Zalošah 9,
Sitar Filip, posestnika sin na Misačah štev. 5.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani,
odd. III.,
dne 14. novembra 1934. Fi 984/34 — Zadr. IV 276/30. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LSWUKGJU/b4de7f0c-dc76-4903-93dc-2f9d4a6bf165/PDF ''Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine'' 24. 11. 1934]

'''Vabila k letnim zborom podružnic Kmetijske družbe v
Ljubljani,''' r. z. z o. z.
Spored:
1. Čitanje pravilnika, zlasti § 2., 3., 6., 7., 8.,
9. in 10.
2. Slučajnosti.
V nedeljo, 23. decembra 1934.:
Dobrava pri Kropi, ob 10. uri v šoli na Dobravi -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FFTS7L9S/bd54e5de-7ee5-4ed2-a85e-5edb73e2f1e8/PDF ''Kmetovalec'' 30. 11. 1934]

'''Dobrava pri Kropi. '''
Društvo kmetskih fantov in deklet, Dobrava
pri Kropi je poslalo uredništvu obširen dopis s
pestrim programom svojega kmetijsko-gospodarskega tečaja. Ker ne moremo objaviti vsega, naj
navedemo le izvleček iz dopisa tega delavnega
društva: Tečaj traja v presledkih štiri dni od 22.
januarja t. l. do 29. marca t. l. in je njega program v naprej določen ter vsebuje najraznovrstnejša kmetijsko-strokovna predavanja. Predavata
izmenoma tukajšnji šolski upravitelj g. Stanislav
Žagar in abs. sred. kmet. šole g. Franc Sitar.
Predavanja so dobro obiskana od članov in od
nečlanov. Staro in mlado, možje in žene, fantje
in dekleta so se nam pridružila in vidijo edino
rešitev iz današnjih težkih razmer v programu
zdravega kmetsko-mladinskega gibanja. — V
nedeljo, dne 17. febr. smo priredili v Mošnjah
trodejansko veseloigro »Poslednji mož«, ki je
vsestransko dobro uspela. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5RV4GQT2/04f8df1b-7384-4a70-bdab-8d935714e107/PDF ''Kmetski list'' 20. 2. 1935]

'''Naša društva so priredila v zadnjem času
sledeče igre:''' Dobrava pri Kropi dne
17. februarja veseloigra »Poslednji mož« —
gostovanje v Mošnjah.

'''Dobrava pri Kropi:''' Po izdelanem načrtu
se vršijo v okviru društva kmetijsko-gospodarska predavanja dvakrat tedensko od 22. I.
do 30. III. Predavata šol. upravitelj Stanislav
Žagar in abs. sred. kmet. šole Franc Sitar.
Radi pomanjkanja prostora ne moremo celotnega načrta objaviti — morda pozneje —
vendar je tudi tu dokaz, kako naj tovariška
društva izrabijo zimsko dobo za organizacijo
takih koristnih tečajev! -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/3befc5f1-959f-474b-8e85-4945ae704401/PDF ''Gruda'' 1935 (12/1–2)]

'''Brezje.''' „Voda&quot;. Katoliško prosvetno društvo na Brezjah je uprizorilo v nedeljo 10. februarja Vombergarjevo veseloigro „Voda&quot;. Igrali so člani dramatičnega odseka. Igra je v vsakem pogledu dobro izpadla. Četudi je brezjanski oder za tako veliko komedijo, pri kateri sodeluje 20 igravcev, veliko premajhen, vendar so jo tudi v tehničnem pogledu dobro izvedli. Pripomniti moramo še posebej, da je bila izbira igravcev posrečena. Vsak je imel sebi primerno vlogo, da se je z lahkoto udejstvoval. Priznati pa je treba vsem igravcem skupaj kakor tudi njihovemu vodstvu veliko vztrajnost, da so v kratkem času obvladali tako obširno igro, kateri so kos le večji podeželski odri. Toda v slogi je moč. Le tako naprej! — Kljub temu, da je bilo ta dan vreme skrajno neugodno, je bila dvorana do zadnjega kotička napolnjena. Prišli so k igri tudi iz Dobrave, Mošenj in Leš. Ker je za to igro veliko zanimanje in jih je še veliko, ki bi jo radi videli, je vodstvo sklenilo igro ponoviti na dan sv. Matija, v nedeljo 24. februarja ob pol 3 v samostanski dvorani na Brezjah. -- ''Gorenjec'' 23. 2. 1935

'''Redni občni zbori društev kmetskih fantov in deklet:''' 17. marca: Dobrava pri Kropi (preds.: Anton
Mohorič, ppreds.: Anica Pogačnik, taj.: Filip Sitar, blag.: Ivan Bertoncelj). -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/02bc50eb-1a7d-4bf1-b048-272346f670a6/PDF ''Gruda'' 1935 (12/5)]

'''Dobrava pri Kropi'''. Pri našem Društvu kmetskih fantov in deklet se je vršil I. redni občni zbor dne 17. marca ob 3. uri popoldne v Narodni šoli na Dobovi.
Tov. predsednik Anton Mohorič otvori občni
zbor, pozdravi vse številne navzočne, opiše delovanje društva in poziva člane k vztrajnemu delu. V imenu članov se zahvali tov. St. Žagarju,
šol. upravitelju za vsa predavanja, kakor tudi
tov. Mileni Bratina, učiteljici, ki je vodila režijo
pri igri »Poslednji mož«.
Tov. tajnik Filip Sitar poroča o tajniškem
poslovanju; tov. blagajnik Ivan Bertoncelj poroča, da je imelo društvo v preteklem letu Din
1.491,— dohodkov in Din 1.167,— izdatkov. Članov je bilo v preteklem letu 88, od teh 68 rednih in 20 podpornih članov. Po raznih debatah
in poročilih so izvolili nov odbor, ki mu predseduje: tov. Anton Mohorič, podpredsednica tov.
Anica Pogačnik itd. Kot delegati za občni zbor
Zveze so bili določeni: Jožef Debelak, Marija
Smenj, Francka Pretnar in Ivan Bertoncelj.
Besedo je nato prevzel tov. St. Žagar, ki je
govoril o pomenu kmetske organizacije in kmetskem gibanju. Ob koncu poziva člane k samoizobrazbi in organizaciji, ker le v skupnosti je
moč.
Občni zbor je potekel v najboljšem razpoloženju in navdušenju. Naše gibanje zmagoslavno
napreduje. Fantje in dekleta, z nami za naše pravice!  -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WVMU9JH3/20148c15-15ad-4f98-a698-e3117b5f371a/PDF ''Kmetski list'' 1. 5. 1935]

'''Dobrava pri Kropi.''' Prvič se bodo naši fantje poskusili med seboj, kdo je najboljši kosec pri tekmi koscev,
ki jo bo priredilo naše Društvo kmetskih fantov in deklet na Dobravi pri Kropi.
Na to prvo kmetsko manifestacijo in tekmo
na Gorenjskem vabimo vse, ki nam sledijo in
čutijo smisel za naše mlado kmetsko-mladinsko
gibanje. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FIGV035N/33895f87-c03d-44bf-a123-04708acd85e0/PDF ''Kmetski list'' 3. 7. 1935] 

'''Tekme koscev naših društev'''. 7. julija: Dobrava pri Kropi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/5a2eb607-c398-4ff6-8ddf-146e3269e030/PDF ''Gruda'' 1935 (12/7–8)] 

'''Iz zveze kmetskih fantov in deklet.''' Posamezne tekme in izleti: 4. avgusta: Dobrava pri Kropi — izlet na planino Vodice. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/4d9f8b31-2ed3-4dca-b567-9d873bd65fb1/PDF ''Gruda'' 1935 (12/9)]

'''Dobrava pri Kropi.''' Zaradi slabega vremena smo morali prvo
tekmo koscev na Gorenjskem preložiti od 7. julija na 14. julij, na kar opozarjamo vse, ki nas
želijo posetiti in nam dati vzpodbudo, da tudi
naša gorenjska kmetska mladina ne bo zaostajala za drugo! -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RH5UF03U/119b4656-02f3-48db-96d4-e9c0a8779a27/PDF ''Kmetski list'' 10. 7. 1935]

'''Še nekaj statistike.''' Naročnikov na »Naš rod« so izkazali: Dobrava pri Kropi (43 lani) in (39 letos). -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VYQF4S1F/383dabaf-a53f-4ebc-9ffa-c327e9546d74/PDF ''Učiteljski tovariš'' 31. 10. 1935]

'''Naši člani.'''
Pred kratkim sta praznovala v naši občini
70 letnico svojega življenja in 30 letnico svojega
delovanja pri kmetijski podružnici Dobrava pri
Kropi dve pravi gorenjski korenini. Jožef Varl,
posestnik na Češnjici pri Podnartu na Gorenjskem,
rojen l. 1865., ki je član in odbornik od ustanovitve podružnice, vseskozi vzoren in napreden gospodar, ki je svoje posestvo in gospodarska poslopja tako izboljšal, da so ponos naše prelepe Gorenjske. Sedemdesetletnik je oče dveh še živih sinov in štirih hčera, a umrli so mu 4 sinovi in 2
hčeri, tako da je bilo skupno 12 otrok. Vkljub lepi
starosti je slavljenec še čvrst in deloven ter se še
vedno udeležuje društvenega delovanja. Naj živi
še mnogo let in uživa trud svojega dela!

Drugi slavljenec je Peter Sitar, posestnik na
Mišačah pri Podnartu, rojen l. 1865., ves čas od
ustanovitve podružnice član in odbornik ter kmet,
posestnik že nad 30 let. Sedemdesetletnik je oče
12 še živih otrok, 6 sinov in 6 hčera, zelo dober
gospodar in skrben oče, ki je s svojo pridnostjo
vzgojil dobro družino in dal študirati dva sinova
srednjo kmetijsko šolo, katero je eden že doštudiral, a drugi še študira, tako da bo njegova družina
dala kmetskemu stanu dva agronoma. Slavljencu
želimo, da bi učakal še mnogo let v zdravju in
sreči ter še vedno deloval v prid naši kmetijski
podružnici.  -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-26ODLSSY/5add205c-1ed4-4258-a554-72e02e777fe1/PDF ''Kmetovalec'' 15. 10. 1935]

'''Razglas.''' S svojo odločbo z dne 20. VII. 1935, Pov. 11. No. 50/31,
je kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razveljavila svoje odločbe z dne 17. II. 1933,
Pov. II. No. 927/1, o razpustu naslednjih, svojčas v Prosvetno zvezo v Ljubljani, odnosno v Prosvetno zvezo v
Mariboru včlanjenih društev: Prosvetno društvo Dobrava pri Kropi -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1XM1JP3G/863a6750-73db-4951-8260-7836ca4b4473/PDF ''Ljudska pravica'' 20. 4. 1935]; 
''Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine'' 24. 7. 1935

'''Dobrava pri Kropi. &quot;Prosvetno društvo&quot;.''' Po dolgem času bomo tudi mi prešli iz mrtve točke v gibanje. Kakor večina društev tako je tudi naše zadela ista usoda, da je bilo pod prejšnjim režimom razpušeno. Sedaj ko zopet svobodno dihamo, bomo sklicali v nedeljo dne 26 t. m. po maši ponovni občni zbor pri Debeljaku na Sr. Dobravi. Dolgo, dolgo smo čakali kdaj bodo postavili poklicani možje in fantje društvo zopet na noge. Čudno se nam zdi, da človek, kateri je bil še najbolj poklican ni že prej ustanovil društva.Res je, da nimamo svojega doma in tudi prostora ne, toda bodimo  skromni, kakor smo bili. Prej nam je dal Debeljakov oče sobo v svoji hiši za društvene namene, pravtako je še danes na razpolago, zato je bilo puhlo izgovarjanje, da ni prostora za ta namen. Šušlalo se je celo, da mislijo najeti sobo v kateri so rajali Sokoli, v prosvetne namene. Bili smo odločno proti temu, nastalo je veliko vprašanje, če bo sploh mogoče društvo tam ustanoviti, a se nam zdi, da so to morali opustiti. Ker pa ima stari odbor še vedno zaupanje pri ljudeh, je šel preko tega in sklical obč. zbor pri našem zvestem pristašu – Debeljaku.

V nedeljo vsi na obč. zbor, da bomo manifestirali za naše ideje, da bomo zopet zastavili vse svoje moči in še bolje orali ledino! / Prosvetar. -- ''Gorenjec'' 25. 1. 1936

'''Vpisi v zadružni register.''' 1091. Sedež: Dobrava pri Kropi.
Dan vpisa: 2. novembra 1936.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica na
Dobravi pri Kropi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Rogelj Jožef, vpiše pa se član načelstva Praprotnik Jakob, posestnik na Prezrenjah 3.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani,
odd. III.,
dne 31. oktobra 1936.
Zadr. IV 276/33. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Q3FVQ36X/51ff7503-17b2-4248-b6ab-33c122729cbf/PDF ''Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine'' 12. 12. 1936]

'''Dobrava pri Kropi.''' Na dopis v zadnji štev. „Gorenjca&quot; daje podpisani sledeče pojasnilo. Res je, da sem podpisani tisti človek, ki je bil najbolj poklican ustanoviti društvo. Hotel sem to tudi storiti, toda le pod pogojem, da člani ne bodo prirejali ali se udeleževali veselic s plesom. Člani bivšega Prosvetnega društva so namreč po razpustu društva večinoma prestopili k Zvezi kmetskih fantov in deklet, kjer so se precej aktivno udejstvovali. Tako so sodelovali tudi pri tekmi koscev v nedeljo dne 14. julija, čeprav je bila v cerkvi s prižnice ožigosana kot nedopustna, ter se udeležili veselice s plesom, ki se je vršila v gozdu in trajala do jutranjih ur. Prvo nagrado pri tekmi koscev je odnesel ravno bivši predsednik Prosvetnega društva g. Sitar Filip. Podpisani sem zato zahteval od bivših članov izjavo, da se javnih plesov ne bodo udeleževali. Dobil sem odgovor, da ples je bil in bo in, če plesa ne dovolim bom pa sam ostal. Obrnil sem se nato na škof. ordinariat, ki je dal naslednjo izjavo: &quot;Če se prosvetno društvo obnovi, naj se plesalci vsi izključijo. Če bi se imelo v prosvetnem društvu plesati, je veliko bolje, da ga ni.&quot; Z ozirom na to izjavo sem sklenil obnoviti društvo z zbiranjem takih članov, ki bi se vestno držali društvenih pravil. To pa so bivši člani s protiagitacijo preprečili, ker si zaradi njih nihče ni upal pristopiti k društvu. S tem, da so kar sami sklicali občni zbor, so hoteli podpisanega prisiliti, da jim izroči društveno premoženje. To pa se ne bo zgodilo, ker Prosvetna Zveza take obnovitve nikdar ne bo priznala oziroma društva sprejela v Zvezo. Podpisani pa slej ko prej vstraja pri svojem sklepu in sprejema prijave vseh pošteno mislečih za vstop v novo „Župnijsko prosvetno društvo na Dobravi pri Kropi&quot;. Odklanja pa vse plesavce, kakor tudi vse zabavljače, zamerljivce, nergače in podpihovalce, ki v društvo ne spadajo. Tudi se nikdar ne more strinjati, da bi društvo vodila oseba, ki je nikdar ni videti v cerkvi razen kadar mora iti službeno. Rogelj Jožef, župnik. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JXLEK65O/2e1d3ae7-78ad-4883-96b1-ad88097cf8ab/PDF ''Gorenjec'' 2. 2. 1936]

'''Dobrava pri Kropi. Prosvetno društvo.''' V nedeljo dne 1. marca je naše društvo obiskal podpredsednik &quot;Prosvetne zveze&quot; g. dr. Česnik iz Ljubljane. Po 9. sv. maši je imel zanimivo predavanja: „Cerkev in prosveta&quot;. Skoro je bila premajhna soba pri Debeljaku, katero so napolnili člani in z vso pozornostjo poslušali predavateljevo izvajanje. V zelo jasnih in jedrnatih besedah je g. predavatelj podal zgodovinski razvoj in vpliv cerkve na gospodarski in kulturni napredek človeštva. Posebno je povdarjal, da je treba mladino pritegniti v krog društva, ker mladina je tista v kateri vre živahnost, – željo po delu za boljšo bodočnost. Dalje nam je povedal naloge in potrebe Prosvetnih društev, da so vedno v skladu s krščanskimi načeli in z željo, da bo naše društvo dobro napredovalo je k ončal dobro uspelo predavanje. Po končanem predavanju se mu je predsednik društva zahvalil za njegovo požrtvovalnost, posebno, kar se je še v tako slabem vremenu potrudil in nam podal smernice našega bodočega dela. Nato je predsednik povdarjal, da je prva naloga in cilj društva: svoj prosvetni dom! O tem se je razvila živahna debata in smo se vsi kakor eden strnili v idejno zamisel, da sčasoma postavimo svoje ognjišče, kar bi bil tudi temelj za pravo društveno delovanje. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TMYVD0RH/1949272b-2399-4701-955d-30a821321b7e/PDF ''Gorenjec'' 14. 3. 1936

'''Vabila k letnim zborom podružnic Kmetijske družbe
v Ljubljani,''' r. z. z o. z.
Spored :
1. Čitanje pravilnika, zlasti § 2., 3., 6., 7., 8.,
9. in 10. 2. Slučajnosti. V nedeljo, dne 22. marca 1936.:
Dobrava pri Kropi, po sv. maši v šoli -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XX5O4R1T/340cdbff-cfb5-48b6-8488-2b2d630f752f/PDF ''Kmetovalec''15. 3. 1936]

'''Dobrava pri Kropi.''' Prosvetno društvo je uprizorilo igro »Črnošolec« z zelo lepim uspehom. V nedeljo, dne 10. maja bo zopet predstava. Ne zamudite! — Pri društvu smo ustanovili dobrodelni odsek, ki bo po svojih močeh pomagal podpore potrebnim članom. — Med nasprotniki je tudi nekdo, o katerem nismo misliti, da mu je katoliška prosveta trn v peti. Povemo mu, da se bo še kesal, če nas bo pri delu oviral. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XR7V29PX/b52ffd72-b3fc-4314-abb2-6375936f9431/PDF ''Domoljub'' 6. 5. 1936]

'''Dobrava pri Kropi.''' Dne 23. avgusta je bil tu ustanovni občni zbor krajevne Kmečke  zveze za občino Ovsiše, kateri je bil zelo dobro obiskan. Kmečko zvezo je zastopal tovariš g. Jak. Rozman iz Boh. Bistrice. Izvoljeni odbor nam jamči, da bo krajevna Kmečka zveza dobro delovala. -- ''Domoljub'' 26. 8. 1936

'''Vabilo k letnim občnim zborom podružnic Kmetijske družbe v Ljubljani,''' r. z. z o. z.
Spored :
1.) Poročilo odbora, predlogi in volitev
funkcijonarjev v smislu pravilnika, zlasti
§ 2, 3, 6, 7, 8, 9 in 10.
2.) Slučajnosti.
Dne 23. maja 1937: Dobrava pri
Kropi, po sv. maši v šoli na Dobravi -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E6ON0EVK/9d885581-3eff-4cdf-a185-acbf2f9aa340/PDF ''Kmetovalec'' 15. 5. 1937]

'''Mladinska matica''' - Ekspedicija knjig Mladinske matice je večidel že končana. Kakor vsa druga leta, smo razposlali tudi letos knjige deloma po pošti, deloma po železnici. — Pri upraviteljstvu ljudske šole v: Podnart (Šolar Anton — trgovec): Kropa, Ljubno, Ovsiše, Dobrava pri Kropi. -- ''Učiteljski tovariš'' 7. 10. 1937

'''Vabilo
k letnim občnim zborom podružnic Kmetijske družbe v Ljubljani, r. z. z o z.''' Dne 8. maja 1938: Dobrava pri Kropi po maši v narodni šoli -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1QGKO0BK/85cc9fd8-61ea-4fbd-843d-68632d207964/PDF ''Kmetovalec'' 15. 4. 1938]

'''Vabilo
k letnim občnim zborom podružnic
Kmetijske družbe v Ljubljani,''' r. z. z o. z. Dne 26. marca 1939:
Podružnice: Dobrava pri Kropi, po sv.
maši v šoli [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-AWZKPX2M/f583a746-6773-4aa6-89b3-bcb28d8e5465/PDF ''Kmetovalec'' 15. 3. 1939]

'''Dobrava.''' Prosvetno društvo Dobrava pri Kropi je imelo 7. aprila 1940
svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo blagajnika in preglednikov računov. 4. Predlogi in sklepi.
Podpredsednik prične ob določeni
uri občni zbor in ugotovi sklepčnost
ter preide na dnevni red. Prečita se
zapisnik zadnjega občnega zbora in
se vzame na znanje. Predsednik in
tajnik poročata o delovanju društva
v preteklem letu in o uspehu tombole, katero je društvo priredilo. Blagajnik poroča o dohodkih in stroških
v preteklem letu in o skupnem imetju društva. Pregledniki računov poročajo, da so račune našli v redu. Sklene se soglasno, da se voli javno, predlagan je stari odbor, kar se soglasno
sprejme. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7P8U80OH/8056cde6-0e2c-4544-ad17-44b33efe287d/PDF ''Vestnik slovenske krščansko-socijalne zveze'' 1940 (19/5)]

'''Dobrava pri Otočah-Brezje.''' Tukajšnja Kraj. kmečka zveza je imela svoj 4. redni občni zbor 29. decembra. Udeležba na njem je bila prav razveseljiva. Pred pričetkom občnega zbora sta cerkvena pevska zbora iz Ovsiš in Dobrave zapela »Kmečko himno«. Pred prehodom na dnevni red se je načelnik spomnil v lepih besedah pokojnega dr. Ant. Korošca. Sledilo je poročilo načelnika o delu Kmečke zveze ter predavanje o umetnih gnojilih. Na občnem zboru se je poleg drugega sklenilo, da naj se vrše redni mesečni članski sestanki. Mladinska kmečka zveza naj se ustanovi še to zimo. V vzajemnem delu in v živi stanovski zavesti se bo izklesala boljša bodočnost kmečkemu stanu. -- [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OSN64Y38/?query=%27keywords%3d%22Dobrava+pri+Oto%c4%8dah%22%40OR%40fts%3d%22Dobrava+pri+Oto%c4%8dah%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Domoljub'' 15. 1. 1941 (54/3), 12]

'''Občni zbori podružnic.''' Dne 2. marca 1941.
Podružnice: Dobrava pri
Kropi, ob 10. dop. v šoli -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WWLD1NT7/9ea64a47-6c79-45fb-94c9-954216a699ec/PDF ''Kmetovalec'' 15. 2. 1941]

===&lt;font color=brown&gt;Gospodarstvo in promet&lt;/font&gt;===

{|
|[[File:Gostilna na Dobravi.jpg|thumb|300 px|Dobrava pri Podnartu: Gostilna pri &quot;Valentinu&quot; 1925. foto Ivan Kunc, založnik Filip Pogačnik. Arhiv Pirc]]
|[[File:Gostilna na Dobravi2.jpg|thumb|300 px|Gostilna pri Valentinu, pred njo najbrž gospodar Filip Pogačnik. Arhiv Janke Ulčar]]
|[[File:Gostilna na Dobravi med drugo vojno.jpg|thumb|300 px|Gostilna pri Valentinu med drugo svetovno vojno. Filip in Antonija Pogačnik. Arhiv Janke Ulčar]]
|}

{|
|[[File:Pri Cjazu in Bodlaju.jpg|thumb|300 px|Pri Cjazu in pri Bodlaju, Sr. Dobrava. Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Srednja Dobrava nekoč 02.jpg|thumb|300 px|Cesta čez Srednjo Dobravo, levo se vidi uta pred Valentinovo gostilno. Arhiv Janke Ulčar]]
|[[File:Izkaznica za prost prehod čez most v Otočah.jpg|thumb|400 px|Izkaznica za prost prehod Bodlajevih čez most v Otočah 1939. Arhiv Joška Resmana. Po pričevanju Alojza Vidica se je dalo pri mostnini za dva prihraniti, če je eden nesel drugega vsaj do polovice mostu.]]
|}

====Zemljiška zadruga====

{|
|[[File:Register deležnih pravic Dobrava pri Kropi, 1931 01.jpg|thumb|Register deležnih pravic Dobrava pri Kropi, 1931. Arhiv Očakovih]]
|[[File:Register deležnih pravic Dobrava pri Kropi, 1931 02.jpg|thumb|430 px|Register deležnih pravic Dobrava pri Kropi, 1931. Arhiv Očakovih]]
|[[File:Register deležnih pravic Dobrava pri Kropi, 1931 03.jpg|thumb|Register deležnih pravic Dobrava pri Kropi, 1931. Arhiv Očakovih]]
|[[File:Register deležnih pravic Dobrava pri Kropi, 1931 04.jpg|thumb|Register deležnih pravic Dobrava pri Kropi, 1931. Arhiv Očakovih]]
|}
{|
|[[File:Register deležnih pravic Dobrava pri Kropi, 1931 05.jpg|thumb|Register deležnih pravic Dobrava pri Kropi, 1931. Arhiv Očakovih]]
|[[File:Register deležnih pravic Dobrava pri Kropi, 1931 06.jpg|thumb|Register deležnih pravic Dobrava pri Kropi, 1931. Arhiv Očakovih]]
|[[File:Register deležnih pravic Dobrava pri Kropi, 1931 07.jpg|thumb|Register deležnih pravic Dobrava pri Kropi, 1931. Arhiv Očakovih]]
|[[File:Register deležnih pravic Dobrava pri Kropi, 1931 08.jpg|thumb|Register deležnih pravic Dobrava pri Kropi, 1931. Arhiv Očakovih]]
|}

{|
|[[File:Štatut za upravljanje in uživanje skupnega premoženja upravičencev zemljiške zajednice v Zg. Dobrava pri Kropi 01.jpg|thumb|Štatut za upravljanje in uživanje skupnega premoženja upravičencev zemljiške zajednice v Zg. Dobrava pri Kropi. Arhiv Očakovih]]
|[[File:Štatut za upravljanje in uživanje skupnega premoženja upravičencev zemljiške zajednice v Zg. Dobrava pri Kropi 02.jpg|thumb|Štatut za upravljanje in uživanje skupnega premoženja upravičencev zemljiške zajednice v Zg. Dobrava pri Kropi. Arhiv Očakovih]]
|[[File:Štatut za upravljanje in uživanje skupnega premoženja upravičencev zemljiške zajednice v Zg. Dobrava pri Kropi 03.jpg|thumb|Štatut za upravljanje in uživanje skupnega premoženja upravičencev zemljiške zajednice v Zg. Dobrava pri Kropi. Arhiv Očakovih]]
|}
{|
|[[File:Štatut za upravljanje in uživanje skupnega premoženja upravičencev zemljiške zajednice v Zg. Dobrava pri Kropi 04.jpg|thumb|Štatut za upravljanje in uživanje skupnega premoženja upravičencev zemljiške zajednice v Zg. Dobrava pri Kropi. Arhiv Očakovih]]
|[[File:Štatut za upravljanje in uživanje skupnega premoženja upravičencev zemljiške zajednice v Zg. Dobrava pri Kropi 05.jpg|thumb|Štatut za upravljanje in uživanje skupnega premoženja upravičencev zemljiške zajednice v Zg. Dobrava pri Kropi. Arhiv Očakovih]]
|[[File:Štatut za upravljanje in uživanje skupnega premoženja upravičencev zemljiške zajednice v Zg. Dobrava pri Kropi 06.jpg|thumb|Štatut za upravljanje in uživanje skupnega premoženja upravičencev zemljiške zajednice v Zg. Dobrava pri Kropi. Arhiv Očakovih]]
|}
{|
|[[File:Štatut za upravljanje in uživanje skupnega premoženja upravičencev zemljiške zajednice v Zg. Dobrava pri Kropi 07.jpg|thumb|Štatut za upravljanje in uživanje skupnega premoženja upravičencev zemljiške zajednice v Zg. Dobrava pri Kropi. Arhiv Očakovih]]
|[[File:Štatut za upravljanje in uživanje skupnega premoženja upravičencev zemljiške zajednice v Zg. Dobrava pri Kropi 08.jpg|thumb|400 px|Štatut za upravljanje in uživanje skupnega premoženja upravičencev zemljiške zajednice v Zg. Dobrava pri Kropi. Arhiv Očakovih]]
|[[File:Štatut za upravljanje in uživanje skupnega premoženja upravičencev zemljiške zajednice v Zg. Dobrava pri Kropi 09.jpg|thumb|Štatut za upravljanje in uživanje skupnega premoženja upravičencev zemljiške zajednice v Zg. Dobrava pri Kropi. Arhiv Očakovih]]
|}

{|
|[[File:Srečanje na Srednji Dobravi v 30. letih.jpg|thumb|600 px|Srečanje na Srednji Dobravi v 30. letih.  Prosvetno društvo ali Kmetijska družba ali Sokolsko društvo ali Zemljiška zadruga ali Vodovodna zadruga ali pa tudi Tekstilna zadruga iz Otoč (oktobra 1936) na Dobravi. Arhiv Mitja Kapus]]
|}

====Vodovodna zadruga====

'''Več problemov s pitno vodo so nekoč imeli npr. na Srednji Dobravi,''' kjer so le pri največjih kmetijah imeli svoje vodnjake - najgloblja šterna je bila Lèncova, ki je bila menda globoka kar 42 m - drugi Dobravčani so po pitno vodo in prat hodili k izviru Rakovnek pod Srednjo Dobravo. -- Jožica Škofic: O zemljepisnih lastnih imenih, ''Vigenjc'' 3 (2003)

'''Dobrava pri Kropi.''' Redko se oglašamo z Dobrave, zato upamo, g.
urednik, da nam boste to pot dali malo več prostora, da spregovorimo o naših potrebah. — Pred
nedavnim smo brali v Slovencu dopis o vodovodu za Kamno gorico. Čudno se nam je zdelo, da se
naši sosedje potegujejo za svoj poseben vodovod,
ko bi vendar morali vedeti, da si vasi dobravske
župnije — Srednja, Zgornja in Spodnja Dobrava,
Mišače, Lipnica, Prezrenje — že izza lanskega leta
prizadevajo in so napravile vse korake, da bi se
končno vendarle uresničil načrt bivšega deželnega
odbora izpred vojne — je že okoli 30 let od tega
— da bi dobili skupni vodovod iz Črnega potoka
pod Jelovico. Spomladi je že poslal Higienski zavod iz Ljubljane g. inženirja Guzelja, ki je pregledal našo revščino glede vode ter izjavil, da je
vodovod za naše kraje res nujno potreben. Zato je
gospod inženir takrat pregledal tudi vse izvire, ki
bi prišli v poštev za vodovod. Bil je v Kropi, a bil
je tudi pri izviru Črnega potoka — okoli 800 m
visoko! — ki so ga preizkusili in merili množino
vode, kar se je potem ponavljalo ob raznih vremenskih okoliščinah. G. inženir je bil mnenja, da
ima Črni potok najboljšo vodo izmed vseh preizkušenih in tudi v toliki množini, da bi zadostovala
ne samo za vasi dobravske župnije, temveč tudi za
Kropo in Kamno gorico. Z vodovodom iz črnega
potoka bi bilo poskrbljeno torej kar za tri občine
obenem! Kolikor vemo iz razgovora z g. inženirjem, ko jo ogledoval teren, bi bil nad Zgornjo
Dobravo v Vrečah rezervoar, odkoder bi dobivale
dobravske vasi vodo in tudi Kamna gorica, za
Kropo pa bi se odcepila že v dolini kje za Dolgo
njivo in bi bila speljana za Stočjem. Ker je ta
načrt, kakor smo obveščeni, na najboljši poti, da
se v doglednem času uresniči, je le želeti, da ne
bi uganjali ob tako važni skupni zadevi vsak svoje
vaške politike, marveč mislimo vsaj nekoliko na
prihodnost in na splošno korist, ki bi jo imel
skupni vodovod za vse tri občine z vsemi vasmi.
Kropa in Kamna gorica, ki imata res svoj poseben
pomen zaradi žebljarske industrijo, bi ob skupnem vodovodu nič ne izgubili, dobravske vasi pa
bi pridobile. Ali naj ostanejo Dobrave zaradi
zgolj krajevnih teženj teh dveh vasi zapostavljene
in za vedno brez vode? Zato opustite sleherno posebno akcijo in nastopajmo skupno! Ob naši želji
je potrebno poudariti tudi to: Dobravska planota
je s svojimi vasmi eden najlepših predelov na Gorenjskem, kakor so so izražali razni zaslužni možje, kakor n. pr. pokojni župnik Jakob Aljaž, ki je
tu skomponiral svoje najlepše skladbe, pokojni
državni in deželni poslanec dr. Ignac Žitnik, ki je
prihajal k nam, kadar je le utegnil, in tudi rajni
deželni glavar Fr. Šuklje je bil ves navdušen za
Dobravo, ki jo je imenoval »pušeljc« Kranjske. Ko
bo dobila dobravska planota vodovod, ne bo poskrbljeno samo za higiensko in gospodarsko stran
prebivalcev, temveč se bo gotovo razvil tudi tujski promet, ki ne bo koristil samo Dobravam,
temveč tudi Kropi in Kamni gorici. Delajmo torej
in nastopajmo skupno, da pridemo čimprej do
skupnega velikega vodovoda iz Črnega potoka! —
Upamo, da nam bo poleg Higienskega zavoda tudi
kr. banska uprava pomagala in storila vse, da ta
lepi kos Gorenjske preskrbi z vodo in tako ustvari
pogoje ne samo za zdravje probivalstva in njegovo vsakdanje gospodarsko življenje, temveč pospeši v naših krajih tudi tujski promet. O tem smo
prepričani, ker je banska uprava pod sedanjim g.
banom dr. Markom Natlačenom že pokazala skrb
za naše kraje s podporo za krajevni vodovod na
Otočah, z regulacijo Lipnice, z lepo potjo na Jamnik in še je na Otočah vse pripravljeno, da dobimo tako postajo, kakršna je potrebna ob tolikem
prometu romarjev na našo največjo božjo pot na
Brezjah. Če bi Dobrava dobila še dovozno pot z
Otoč, za katero se je potegoval banovinski svetnik
g. župnik Jernej Hafner, bi bili zvezani s svetom
in dohod v Kropo in Kamno gorico bi bil za tujce,
vse prikladnejši in prijetnejši, ko bi lahko spotoma z Dobrave uživali najlepši razgled po vsej Gorenjski. — To so naše potrebe in želje, g. urednik.
Najbolj bomo veseli, ko vam bomo mogli sporočiti,
da se nam je uresničila želja po vodovodu. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CPUZLY35/79dea478-6468-4178-8cf9-51c763123b6f/PDF ''Slovenec'' 11. 12. 1937]

{|
|[[File:Vodovodna zadruga Dobrava.jpg|thumb|250 px|Zapisnik Vodovodne zadruge 1. aprila 1941. Arhiv Joško Resman]]
|[[File:Vodovodna zadruga Dobrava 02.jpg|thumb|500 px|Vračilo zneskov Vodovodne zadruge na Dobravi 6. aprila 1941. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Vodovodna zadruga Dobrava 03.jpg|thumb|250 px|Vračilo zneskov Vodovodne zadruge na Dobravi 6. aprila 1941. Arhiv Joška Resmana]]
|}

'''Vpisi v zadružni register.''' [...]&lt;br&gt;
Sedež: Dobrava pri Kropi.&lt;br&gt;
Dan vpisa: 3. februarja 1941. Besedilo: Vodovodna zadruga na Dobravi pri Kropi, zadruga z omejenim jamstvom.&lt;br&gt;
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 8. decembra 1940. za nedoločen čas.

Zadruga ima namen, oskrbovati svoje člane z vodo za gospodinjstvo, gospodarstvo in higieno in vzdrževati v ta namen vodovodne naprave. Poslovni delež znaša din 50.— in se
mora vplačati ob pristopu ali v obrokih. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani. Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Člani upravnega odbora so:&lt;br&gt;
Špendov Anton, posestnik, Spodnja Dobrava 6,&lt;br&gt;
Lotrič Janez, posestnik, Zgornja Dobrava 7,&lt;br&gt;
Sitar Filip, posestnik, Mišače 5.&lt;br&gt;
Resman Jožef, posestnik, Srednja Dobrava 5,&lt;br&gt;
Bertoncelj Jernej, posestnik, Zg. Dobrava 21,&lt;br&gt;
Vidic Janez, posestnik, Srednja Dobrava.&lt;br&gt;
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. februarja 1941. 
Fi 5/41-3. - Zadr. IV. 92/1. -- ''Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine'' 12. 2. 1941 (12/13), [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDP158ZI dLib]

'''Iz zadružnega registra.'''
V pisale so se naslednje zadruge: Vodovodna zadruga na Dobravi pri Kropi, Zadružna elektrarna v Podovi in Vodovod na zadruga v Sebenjah. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JZBTYPTB/8afa958c-a5bc-4e8e-9d31-509d634c3885/PDF ''Trgovski list'' 14. 2. 1941]

'''Vpisi v zadružni register.''' Vodovodna zadruga
na Dobravi pri Kropi, zadr. z om. jamstvom, prvi
član uprave Špendov Anton -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ITCPS5M/27b6d2cf-03cf-41ae-83d3-560badf97652/PDF ''Slovenec'' 13. 2. 1941]

'''Podjetja'''

*Jožef Mulej, Lipnica pri Kropi (ogljarna)
*Tulip, Lipnica (tovarna)
*Jakob Ješe, Zgornja Dobrava (mizar)
*Filip Pogačnik, Srednja Dobrava (gostilna)

'''Takoj pod kroparsko Dobravo''' ima tvrdka M. Pirc iz Krope svojo tvornico za izdelovanje žičnih strojnih žrebljev. Železo dobiva iz Jesenic-Fužin ter razpošilja v zabojih izdelane žreblje po nekdanji Avstriji in po Balkanu i do 2 železniška voza na teden.

Dobrava. Na razpotju kroparsko-kamnogoriškem lomijo v griču »za Dolgo njivo« dolomit ter ga vozijo z vozmi do postaje Podnart-Kropa in dalje po železnici v Medvode in Goričane v papirnice, da izenačujejo teže raznemu pisnemu papirju. Na Gorenji Dobravi izdeluje nekaj delavcev sode iz krajnikov. Okrog Krope so nekdaj kopali železno rudo, ki je je še sedaj dosti — dokaz, ker je vsa okolica obdana z rudarskimi prostosledi. Tudi kobold in banksit se nahaja ondi. Oglejmo si pa sedaj malo bolj natanko kroparsko obrt! -- Josip Korošec: [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO0N3OSS Obrt in trgovina v radovljiškem okraju – Podnart.] ''Zvonček'' 21/12 (1920).

====Tovarna v Lipnici====

Na tem mestu je bila najprej fužina, imenovana Kredarca, ki jo je v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja oče Vinko temeljito prenovil, zgradil jez in s po &quot;grapci&quot; pripeljano vodo že pred vojno pridobival električno energijo za tovarno. Objekt je tik pred drugo svetovno vojno zgradil na novo - več ali manj je tak še danes. Po vojni je bila tovarna  nacionalizirana in  leta 1960 je oče moral prodati še stanovanje, ki je v tem dvignjenem delu, mama pa je prodala zemljišče desno, kjer je zrasel nov pomožni objekt. Po denacionalizaciji v 90. letih smo staro tovarno prodali nekemu obrtniku, Mehanizmi pa so nov objekt zgradili preko Lipnišce. Jez, »grapca« in HE so bili likvidirani okoli leta 1960. 

Poleg šole Staneta Žagarja in »fabrike« je bila v vasi še žaga, do katere je vodila vodna struga in so tudi v vodnem registru. Vodni register  je nekje iz leta 1896–1905 in obsega porečje Lipnišce (ne Lipnice) in Kroparice. Z natančnimi nadmorskimi višinami vhoda in izhoda vode po posameznem lastniku. Takrat je bila to najpomembnejša energija. –- Igor Pirc 

Leta 1929 se je tovarna imenovala »Tovarna žičnikov Simon Pirc Kropa«.

{|
|[[File:Simon pirc cenik 1.jpg|thumb|Cenik železnine tovarne Simona Pirca iz Lipnice pri Kropi]]
|[[File:Simon pirc cenik 2.jpg|thumb|Cenik železnine tovarne Simona Pirca iz Lipnice pri Kropi]]
|[[File:Oglas tovarne Pirc.png|thumb|Oglas tovarne Pirc iz Lipnice. ''Gorenjska, letoviška, industrijska, trgovska, obrtna'', 1931]]
|}

====Trgovina====

Na Zgornji Dobravi je trgovino odprla Jožefa Debelak (Rokova). Nahajala se je v hiši št. 16, ki so jo kupile Švelčeve in se je zato tudi novi hiši reklo pri Švelčevih. Uradni naslov trgovine je bil pri Švelčevih na št. 26. Po vojni je bila nacionalizirana, vendar je bila še vedno v h. št. 16. Trgovki sta postali Angela in Marica Bertoncelj. Ko je bil zgrajen dom  na Srednji Dobravi, je Angela prodajala tam. 

Druga trgovina je bila na Srednji Dobravi pri Debelaku. Tam je živel Tine Debelak (Rokov), Jožefin brat, ki se je ukvarjal s kamnoseštvom in prevozom kamenja iz svojega kamnoloma na železnico v Podnart. Kmetijo (št. 10) je prodal Pfajfarjevim. Med vojno so ga partizani kot nasprotnika ubili. -- Po pripovedovanju Ukovega Stanka okt. 2021.

====Drugo====

Št. 4823 (str. 55 in 56) iz Dobrave pri Kropi je '''pastirska pesem''', ki je lahko
bila vpletena tudi v božično igro. In če bo Glonar ali kdo drugi pregledal Štrekljeve še neobjavljene dodatke, bo naletel še na več takih
pastirskih božičnih pesmi, ki so ostanki naše narodne dramatike,
dokazal bo lahko, da je Drabosnjak le epigon onih »narodnih« dramatikov, od katerih imamo baš te odlomke ohranjene v Štrekljevi
veliki zakladnici slovenske narodne poezije. Dokazal bo lahko, da
se je tudi pri nas razvila drama iz cerkvenih obredov. -- Fr. Kotnik: Slovenske narodne pesmi iz tiskanih in pisanih virov zbral in
Uredil dr. Karel Štrekelj. 16. snopič. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ABF8W4LY/50e42673-2b95-4713-8eaa-e00cb6398cbe/PDF ''Čas'' 1925 (19/1&amp;ndash;2)]

Ljudje so se preživljali večinoma s kmetijstvom. Ivan Križnar (Dobrava in Dobravci, 6–14) navaja za neko obdobje in vključno z Otočami 15 gruntarjev, 10 polgruntarjev, 56 kajžarjev in nedoločeno število gostačev; obrtnikov je bilo med njimi 34. Pri Šlibru na Sr. Dobravi so izdelovali lesene škafe in popravljali sodove, sicer je bilo tudi veliko potujočih trgovcev (jesiharji iz Čičarije, brusači iz Rezije, suha roba iz Ribnice, kramarji (krošnjarji, punklarji). Cigani so občasno taborili v skalnih jamah pod robom dobravske planote. Dobrave so dobile elektriko leta 1927. -- Ivan Križnar: ''Dobrava in Dobravci''

'''Naše pašništvo in naše planine.''' Nadvse zanimive so primere sedanjega
stanja živinoreje in onega v dobi, ko je na
Gorenjskem cvetelo še planšarstvo. Pred
seboj imam ravno odlok zemljiška bremena
odvezne in vravnalne komisije za Kranjsko z dnem 9. majnika 1876, štev. 690. V
tem se kratko in malo razsodi, da se imajo
razne pravice upravičencev iz Otoč, Zaloš, Spodnje in Zgornje Dobrave pri Kropi
odvezati z denarjem, za par goldinarjev, in
to vsled izjave samo enega izvedenca, in
ker — tako se glasi dobesedno — zahtevajo to deželno-kulturni oziri. Zastonj so
bile prošnje in pritožbe upravičencev, zakaj to so zahtevali deželno-kulturni oziri,
— to je bil tedanji sistem. Sedaj pa poglejmo, kake uspehe je rodil ta sistem za
gorenjskega kmeta - živinorejca. Vas Otoče
je imela pravico in je tudi pasla do leta
1875. na skupnih pašnikih in na planini
skupaj 72 govedi in 21 konj. Leta 1914. pa
je imela vas le še 30 glav govedi in 4
konje. Vas Zaloše je imela leta 1875. 71
govedi, leta 1914. še 35 glav. — To je torej
leto pred vojsko, v vojski se je število seveda še znižalo. Ta žalosten pojav zasledujemo lahko povsod, kjer so se razdelili
skupni pašniki in izgubile planine. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J4ETZ3IT/ce062646-bd5b-447c-afaa-c2775873a5df/PDF ''Domoljub'' 1. 6. 1921] 

'''Spisi o ponovni pridobitvi servitutnih pravic na planini Kocjanarici od 1-2.''' Udeleženci agrarne operacije: Janez Ješe, Srednja Dobrava 7, Franc Pogačnik, Srednja Dobrava 4, Janez Brtoncelj, Zgornja Dobrava 17, Florjan Pretnar, Zgornja Dobrava 1, Franc Resman, Srednja Dobrava 5, Janez Šlibar, Mišače 4. -- SI AS 56/729 KOCJANARICA (planina), (PL 19/1926). Arhiv Slovenije

'''Tretja seja II. zasedanja ljubljanske oblastne skupščine.''' … Prva točka predsedstvenega poročila je vsebovala nekaj predlogov, ki so: Predlog radi razširjenja električnega omrežja v radovljiškem okraju na občine Lancovo, Kamnogorico, Dobravo in Kropo … -- ''Narodni dnevnik'' 20. 12. 1927

'''Trije sinovi.''' 
Živel je nekdaj bogat kmet, ki je
imel tri sinove. Ko so mu sinovi odrasli
že do vrha, pravi nekega dne: »Treba bo
izročiti enemu kmetijo, pa se še nisem odločil kateremu. Namenil sem se, da jo dam
tistemu, ki mi bo napasel ovce najbolje.« Žene prvi dan najstarejši sin, ki
je bil tudi najpametnejši, pase ves dan od
jutra do večera, ko pa prižene domov, prinese oče zeljnato glavo in ovce se vsujejo
proti njemu kakor bi ves dan nič ne jedle.
Oče zmaje z glavo in pravi: »Slabo si mi
napasel ovce, ti ne boš gospodar.« Drugi
dan pride na vrsto drugi, mlajši sin, pase
ves dan po najlepši travi, a zvečer prinese oče zopet zeljnato glavo in ovce planejo zopet kot prejšnji dan nad zeljnato
glavo. Pa zmaje oče z glavo rekoč: »Tudi
Ti ne boš gospodaril«. Tretji dan pride
na vrsto tretji, najmlajši sin, ki je bil
bolj slaboumen, žene ovce naravnost v
zeljnik in ovce so se najedle zelja, da so
komaj hodile, zvečer, ko pa prižene domov, pokaže oče zopet zeljnato glavo, a
glej, nobena ovca se ni zmenila za zelje,
in vesel pravi oče: »Dobro si mi napasel
ovce, Ti boš gospodaril«.&lt;br&gt;
Marica Šparovec, Dobrava pri Kropi. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZM1GPNAZ/589bf544-069b-42dc-a829-4a2eb9c6108d/PDF ''Naš rod'' 1929/1930 (1/7)]

'''V zadružni register''' je vpisana na novo […] »Kmetska zadruga okoliša opčine Ovsiše« r. z. z o. z. v Dobravi pri Kropi. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVJ54AKC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22anton+poga%c4%8dnik%22+%c5%beupan+umrl+ovsi%c5%a1e%40OR%40fts%3d%22anton+poga%c4%8dnik%22+%c5%beupan+umrl+ovsi%c5%a1e%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Jutro'' 7. 5. 1931 (12/104)]

'''Vpisi v zadružni register.''' Vpisale so se nastopne za­druge:
382. Sedež: Dobrava pri Kropi.&lt;br&gt;
Dan vpisa: 23. marca 1931.&lt;br&gt;
Besedilo: Kmetska zadruga okoliša občine Ovsiše, registrovana zadruga z omejeno
zavezo.&lt;br&gt;
Obrat in predmet: Zadruga ima namen:
a) razpečavati in predelavati kmetijske
pridelke in obrtne izdelke svojih udov,&lt;br&gt;
b) oskrbovati svojim udom gospodarske
in obrtne potrebščine vsake vrste,&lt;br&gt;
c) ustanavljati in vzdrževati zadružna
skladišča,&lt;br&gt;
č) nabavljati kmetijske stroje in jih posojevati udom,&lt;br&gt;
d) pospeševati sploh kmetijsko gospodarstvo svojih udov, zlasti s tem, da;&lt;br&gt;
1. snuje naprave in naredbe v povzdigo
kmetijstva in domače obrti svojih udov,&lt;br&gt;
2. daje v gospodarskih zadevah svojim
članom svete,&lt;br&gt;
3. prireja poučne gospodarske shode in
razstave ter izdaja primerne knjige in tiskovine.&lt;br&gt;
Zadružna pogodba z dne 8. marca 1931.&lt;br&gt;
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z enkratnim zneskom
istih.&lt;br&gt;
Oznanila se izvršujejo z enkratnim objavljenjem v glasilu »Narodni gospodar«.&lt;br&gt;
Načelstvo obstoji iz načelnika, njega namestnika in 3 odbornikov, člani načelstva
so: Jožef Resman, posestnik. Sr. Dobrava št.
5, načelnik, Janez Ješe, posestnik, Sp. Dobrava št. 7, podnačelnik, Jernej Bertoncelj,
posestnik, Zg. Dobrava 21, Filip Sitar, pos.
sin, Mišače 5, Stanislav Žagar, učitelj, Sr.
Dobrava, št. 15.&lt;br&gt;
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje v
imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva člana načelstva pod zadružno tvrdko.&lt;br&gt;
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 21. marca 1931. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FMSEMSMM/e32b99ed-5fe0-4df2-b99b-95d6c5912262/PDF ''Jugoslovan'' 18. 4. 1931]

'''Nova železniška postaja v Otočah.''' Na gorenjski progi je med Kranjem in Jesenicami prav gotovo v Otočah največ potniškega (prometa). Največji dotok tujcev prihaja na Brezje. Brezje so priljubljene ne le kot največja slovenska Marijina božja pot, temveč tudi radi njihove izredno lepe naravne lege in prirodne lepote, Brezje so tudi prikladno izhodišče za neštete izlete in ture na Dobravo, v Kropo, Kamno gorico, Lipnico, dalje čez Jamnik, znan kot ena najlepših razglednih točk na Gorenjskem, na Jelovico, Ratitovec, v Selško dolino; onstran Save pa v Ljubno, Leše in v tržiško okolico.

Zadnja leta, zlasti, odkar so v rabi nedeljske železniške karte, je tu živahno vrvenje nedeljskih izletnikov, ki opravijo najprej božjepotno pobožnost, potem pa gredo peš v Radovljico in na Bled; ali pa skozi Begunje v Žirovnico. Ti gredo zvečer na postajo Lesce ali v Žirovnico. Številni romarji in izletniki pa si ogledajo bližnjo okolico in se odpeljejo iz Otoč že s prvim popoldanskim vlakom. Postajališče v Otočah je zlasti ob nedeljah in praznikih v poletnih mesecih ves dan v napornem prometu; zlasti ker ni poskrbljeno za zadostno število uslužbencev. Ves promet opravlja navadno ena oseba. Vsako leto se slišijo številne pritožbe romarjev in izletnikov, da postajališče v Otočah nikakor ni primerno za tolikšen tujski promet.

Pa tudi prostor, kjer stoji sedanje postajališče, ni prav nič prikladen za potnike, ker je preveč oddaljen od poti, ki vodi na Brezje in Dobravo. Prav tako so že nešteti potniki izrazili željo, da bi se postajališče Otoče preimenovalo v Otoče-Brezje.

Znano pa je, da železniška uprava sama ne gradi novih kolodvorskih zgradb, marveč jih že zgrajene sprejme v oskrbo. Če je torej potrebno na kaki postaji novo kolodvorsko poslopje, ga morajo postaviti interesentje sami. Slična naloga čaka sedaj tudi interesente otoške postaje. Ali kdo naj to breme prevzame?

Postajališče v Otočah se nahaja na križišču štirih občin: Ovsiše, Kropa, Kamna gorica in Mošnje. Ker postaja služi največ tujskemu prometu (za domačine bi sedanje poslopje zadostovalo), radi tega ne more prevzeti te naloge nobena od imenovanih občin, ki bi s tenj svoje občane preveč obremenila. Na pobudo nekaterih interesentov in prijateljev tujskega prometa na Gorenjskem je to nalogo prevzelo Tujsko-prometno društvo na Brezjah. Društvo samo pa nima sredstev, da bi premestilo in na novo zgradilo postajo v Otočah, ki bi se s tem tudi preimenovala v Otoče-Brezje; nadelo si je le nalogo, da vso stvar organizira in vodi.

Za to zadevo se je predvsem toplo zavzel domačin g. župnik Jernej Hafner. […] Načrte sta izdelala pri žel. direkciji gg. ing. Leskovšek in Osredkar.

Novo poslopje bo stalo na prvotnem mestu nasproti gostilne Markelj, ob železniškem prelazu, kjer pelje ena pot na Dobravo in v Kropo, druga pa proti Brezjam in Ljubnu. V načrtu je enonadstropna zgradba, kakršno vidimo na sliki. v pritličju bosta dva lokala za uradovanje in izdajanje voznih kart, čakalnica in okrepčevalnica. V prvem nadstropju pa bo stanovanje za železniške uslužbence na postaji. Na levo bo še prizidana 20 m dolga lopa za 800 oseb, ali večja poletna čakalnica, kjer se bodo lahko romarji in izletniki okrepčali z jedili, ki so jih prinesli s seboj. Postajališče bo opremljeno tudi z električno razsvetljavo, pitno vodo in primernimi stranišči. Ves prostor okrog poslopja bo lepo izravnan, okrašen z lepimi nasadi, prirejen tako, da bo dostojno služil velikemu potniškemu prometu, dočim smo dosedaj morali hoditi s ceste na postajo po neurejeni, večkrat blatni poljski poti.

Skupni stroški za vsa dela so predvideni na približno 300.000 Din. Mnoga dela bodo seveda opravili vaščani iz Otoč, Ljubna in Brezij s kulukom. Dosedaj so s kulukom navozili že pesek in les, ki so ga v ta namen nekateri darovali. V kratkem bomo pričeli voziti opeko in cement; le denarja še ni, da bi mogli sproti kriti stroške. Tujsko-prometno društvo na Brezjah se je že obrnilo s prošnjami na okoliške občine, na bansko upravo, železniško direkcijo v Ljubljano, Tujsko-prometno zvezo v Ljubljani in nekatere zasebne interesente, ki naj naše delo z izdatnimi denarnimi sredstvi podpro. Če bodo vsi ti vpoštevali naše skupne težnje, bo že to jesen stavba vsaj v surovem stanju dograjena in izročena prometu. -- ''Slovenec'' 30. 1. 1937

'''&quot;Domoljuba&quot; v vsako hišo!''' Zopet objavljamo nekaj najlepših uspehov: Župnija Dobrava pri Kropi: 21 novih naročnikov — 1470 točk.  -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ICB7PLJU/3e5948eb-2f7e-4478-a12b-3bdea68d0438/PDF ''Domoljub'' 13. 1. 1937]

'''Radovljica.''' Tujsko prometno društvo v Radovljici je že pred časom postavilo na ovinku državne ceste, nasproti radovljiškega znamenja, pri odcepitvi poljske poti, katera na koncu polja prehaja v stezo, ki vodi v Globoko in od tam v Mišače in Dobravo napisno tablo »Pot na Brezje in Globoko«. Ker ta tabla, s pogrešnim in zmotnim napisom zavaja marsikaterega tujca, prosimo, da se tabla odstrani ali pa napravi napis dejanskemu stanju odgovarjajoč: »Pot v Globoko, na Mišače in Dobravo«. -- ''Gorenjec'' 17. 7. 1937

'''Češnjica pri Podnartu.''' Komaj pičle tri kilometre od Podnarta leži naša prijazna vas, pa še do danes nismo dobili k nam elektrike, dasi jo imajo po vseh okoliških vaseh in še celo »hribovci« se lahko z njo pobahajo, saj z Jamniku tako lepo sveti, da se vidi po vsej Gorenjski. […] Mislili smo, da jo bomo dobili z Ovsiš, od koder bi bilo najbližje, a strokovnjaki pravijo, da bi morali graditi nov transformator, ki bi bil seveda kljub zboljšanemu gospodarskemu položaju le predrag. Zalo jo bomo pa dobili preko Lipnice z Dobrave. Količki so že zabiti in upajmo, da bodo kmalu na njih mestu stali električni drogovi in da bomo prihodnje leto že mlatili z motorji. -- ''Gorenjec'' 13. 11. 1937

'''Leta 1936''' je bila na pobudo g. Jerneja Hafnerja, sedaj župnika v Moravčah, sklicana v Otočah anketa za gradnjo novega postajnega poslopja. Te ankete se je udeležil rektor svetišča na Brezjah, župnik g. Hafner, zastopniki ljubljanske žel. direkcije, »Tujsko-prometno društvo Brezje« ter županu občin Brezje in Dobrava. Ker žel. direkcija gradnje ni hotela prevzeti, se je obvezalo „Tujsko-prometno društvo na Brezjah&quot;, da bo nabralo potrebne prispevke, žel. direkcijo pa prosilo, naj napravi potrebne načrte. […] Sedaj urejajo park okoli postaje, ki bo zelo ličen. Na jugovzhodni strani postaje bo na primernem podstavku stal visok steber, na njem pa kip Marije Pomagaj na Brezjah, da se bodo številni romarji, ki prihajajo na Brezje, spomnili, da se bližajo svetemu kraju. Ves prostor bo posajen in bo nudil romarjem v vročih dnevih hladno senco, pa tudi za klopi je poskrbljeno. Največ zaslug pri ureditvi tega parka imajo g. dr. P. Roman Tominec, dr. P: Hadrijan Kokolj, župana občin Brezje in Dobrava, g. Marčun Ivan in g. Špendov Ivan [morali bi pisati Anton – op. p.] ter predsednik TPD g. Grašič Ignac in še mnogo tihih delavcev in dobrotnikov. -- ''Gorenjec'' 10. 8. 1940

'''Blagoslovitev nove postaje.''' Z majhno zamudo, ki ob takih prilikah skoro ne more izostati je privozil na novo postajo »Otoče—Brezje« jutranji vlak, ki je pripeljal poleg neštevilnih romarjev tudi zastopnike ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani. Na prelepo okrašeni novi postaji Otoče—Brezje so izstopili med drugimi prevzvišeni gospod knezoškof dr. Gregorij Rožman, ravnatelj državnih železnic v Ljubljani gosp. inž. Rudolf Kavčič, načelnik prometno-komercial-nega oddelka g. Franjo Podbregar, inž. Dimitrij Bartenijev, šef sekcije za vzdrževanje proge (Jesenice), in bivši poslanec g. Pavel Vlašič.

Na lepo okrašeni postaji so pričakovale prvega vlaka, ki je obstal na tej postaji, šolske deklice in dečki ter številno občinstvo. Ljubka deklica je z lepimi besedami pozdravila g. knezoškofa dr. Gregorija Rožmana, bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena, ki se je tudi osebno udeležil slovesnosti in g. ravnatelja inž. Rudolfa Kavčiča. Vsem trem je izročila lepe šopke. Nato je pozdravil navzoče visoke dostojanstvenike župan občine Ovšiše, v katero spada postaja postaja Otoče—Brezje, gospod Anton Špendov, ki se je zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je bila zgrajena nova postaja, kakršne v vsej Sloveniji ne najdemo. Za g. županom je pozdravil goste rektor brezjanske cerkve g. dr. p. Hadrijan Kokol), za njim pa je izpregovoril direktor državnih železnic v Ljubljani g. inž. Rudolf Kavčič, ki je podal historiat gradnje nove železniške postaje, se zahvalil vsem činiteljem, ki so pripomogli, da se je to nujno delo izvršilo in prosil g. knezoškofa, da blagoslovi novo postajo.

G. knezškof dr. Rožman je nato ob asistenci gg. brezjanskega gvardijana dr. p. Hadrijana, p. dr. Romana Tominca, župnika z Dobrave g. Kokla in škof. tajnika g. Prešerna blagoslovil novo postajo in še posebej kip Matere božje, delo mojstra Kalina, o katerem bo še posebej govora v časopisju. Po opravljenih blagoslovitvenih slovesnostih so se vsi odpeljali oziroma odšli peš do romarske cerkve na Brezjah.

Na Brezjah je pred cerkvijo pozdravil g. knezoškofa dr. Rožmana in g. bana dr. Natlačena predsednik Zveze bojevnikov g. Mirko Ratej ob navzočnosti podpredsednika Zveze bojevnikov bivšega poslanca Theuerschuha in odbornika g. Pirca Jožeta in Rudolfa Wagnerja. -- ''Slovenski dom'' 19. 8. 1940 (5/188)

'''Ali je bilo treba povečati železniško postajo v Otočah?''' Pod naslovom: »Most, ki se tiče samo Brezja in romarjev«, je izšel članek v »Jutru«, dne 24. decembra 1939 na 14. strani peti stolpec. Dopis je bil datiran 19 dec. 1939 iz Podnarta. Dopisnik se je najprej spravil na prestavljeno in povečano postajno poslopje v Otočah, kjer hoče dokazati, da ni bilo potrebno železniško postajo v Otočah prestavljati oziroma povečati, češ da za domačine nima nobenega pomena. Ta trditev je brezdvomno površna, ker smo trdno prepričani, da je bilo s prestavitvijo postaje ustreženo tudi vsem domačinom, ki vstopajo na vlak na postaji Otoče, kar trdi tudi sam dopisnik »Jutra« v začetku članka. Teh domačinov pa ni tako malo, saj prihajajo na postajo Otoče prebivalci iz naslednjih vasi: Otoče, Srednja in Spodnja Dobrava, večina iz Lipnice, Kamne gorice, Krope in Mišač na desni strani Save, iz Posavca, Ljubnega, Brezij, Dobrepolja in deloma iz vasi Globoko ter Črnivca na levi strani Save. Vsega skupaj prihajajo na postajo Otoče prebivalci iz 14 vasi, kar pa gotovo ni tako malo in brezpomembno. Tudi trditev, da bi za domačine zadostovala dosedanja mala postaja le deloma drži, saj postaja ni imela za zimski čas dovolj prostorne čakalnice. V malo sobo, kjer je bilo pozimi toplo, je šlo le malo ljudi, tako da v zimskem času velikokrat ni zadostovala niti za domačine. Sicer pa smo tudi mi trdno prepričani, da postaje niso povečali izključno zaradi domačega prometa, temveč zaradi letnega prometa, kjer izstopa in vstopa na otoški postaji na tisoče romarjev in turistov, posebno ob praznikih in nedeljah. Že zaradi morebitnih nesreč pri velikem navalu je bilo nujno potrebno otoško postajo povečati. Otoška postaja ima poleti toliko prometa, kot skoraj nobena druga postaja na celi gorenjski progi, če izvzamemo industrijska mesta. Vsak, ki je prišel v letnem času na otoško postajo, je uvidel, da je povečanje nujno potrebno, le dopisnik »Jutra« iz okolice Podnarta ima še danes pomisleke proti takšni pridobitvi. Brezdvomno pa tudi železniški strokovnjaki in država ne bi pristala na takšne investicije, če ne bi tega zahtevala potreba. Očividno pa dopisnik »Jutra« ne privošči romarjem, ki poleti prihajajo na božjo pot k Mariji Pomagaj bolj udobno in prostorno želez. postajo. Saj bi se romarji še nadalje lahko stiskali in posedali po pesku na majhni dosedanji otoški postaji. Tudi ugotovitev, da se na otoški postaji ne bo mogel razviti tovorni promet, ker nima pravega zaledja, ni popolnoma točna. Vse kaže, da je le dopisniku postaja v Podnartu dosti bolj pri srcu, kot otoška. Morda pa je dopisnik »Jutra« hotel streljati še v kakšen drug grm, kjer morda tiči zajec posebne sorte?

V drugem delu članka je dopisnik obravnaval otoški most čez Savo, kjer trdi, da ni važna za okoliške občine postavitev novega mostu. Ne bomo se spuščali v ugotavljanja, kdo je dolžan skrbeti za otoški most, ker bi bilo to preobširno. Samo eno dejstvo ostane, da je most v Otočah nujno potreben in vsaj v takšnem stanju, da je možen promet z različnimi vozili. — Nato je dopisnik »Jutra« šel čez otoški most in po peraškem klancu dospel na Brezje, kjer mu ni prav nič všeč. Preveč romarskega denarja se prime cerkve in Brezjanov, tako da bi prav lahko skrbeli za otoški most. Nazajgrede je dopisnik »Jutra« ugotovil, da je most v Podnartu in na Lancovem mnogo bolj potreben kot v Otočah, pri vsem tem pa je vmes prezrl most v Globokem, ki komaj čaka, da bi ga podprli s kakšno novo nogo. Mogoče se bomo na teh mostovih še kdaj srečali in se kaj pomenili. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MW5KB7WE/21fa3516-01d8-4073-9eea-a15c9c6bf391/PDF ''Slovenski dom'' 3. 1. 1940]

{|
|[[File:Balantič resman4d.jpg|thumb|300 px|left|Ličkanje koruze na Dobravi pred Valetinovo hišo 26. 9. 1930. Foto Janko Balantič. Arhiv Janke B. Ulčar]] 
|[[File:Zanjice na Dobravi 1939.jpg|thumb|300px|Žanjice ajde na Dobravi 1939: Ivana Špendov (Bendeljnova), Marija Papler (Petrovčeva), Marjana Špendov (Bendeljnova), Franca Papler (Petrovčeva). Arhiv Mirko Špendov]]
|[[File:Bodlajeve18b.jpg|thumb|300 px|Gozdarji na Jelovici. S košem je Pošavc z Mišač. Arhiv Joška Resmana]]
|}

{|
|[[File:Srednja Dobrava nekoč 01.jpg|thumb|300 px|Vejalnica na Dobravi. Sredi so starši Janka Balantiča Janez in Marjana, med njima mogoče Črvičeva?, desno z otrokom Čačkova, z brki Lenc. Arhiv Janke Ulčar]]
|[[File:Valentinove 06.jpg|thumb|300 px|? Arhiv Janke Balantič]]
|[[File:Janez Papler z gnojnim vozom.jpg|thumb|Janez Papler z gnojnim vozom. Arhiv Vera Šimnovec]]
|}

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Dobrave]]</text>
      <sha1>1ghh9n5409rmu76mqzbkhb57r080sac</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1900–1918</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4205</id>
    <redirect title="Dobrave 1900–1918" />
    <revision>
      <id>15902</id>
      <timestamp>2017-07-25T13:44:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Hladnikm je premaknil(-a) stran [[1900–1918]] na [[Dobrave 1900–1918]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Dobrave 1900–1918]]</text>
      <sha1>pdgdeyaam10dajeudx357x0xqy7fpig</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>19. stoletje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4206</id>
    <redirect title="Dobrave v 19. stoletju" />
    <revision>
      <id>15905</id>
      <timestamp>2017-07-25T13:53:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Hladnikm je premaknil(-a) stran [[19. stoletje]] na [[Dobrave v 19. stoletju]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Dobrave v 19. stoletju]]</text>
      <sha1>qbh9i0cz1um3p9e8dvho2g3uykn305g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Med svetovnima vojnama</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4207</id>
    <redirect title="Dobrave med svetovnima vojnama" />
    <revision>
      <id>15907</id>
      <timestamp>2017-07-25T13:55:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Hladnikm je premaknil(-a) stran [[Med svetovnima vojnama]] na [[Dobrave med svetovnima vojnama]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Dobrave med svetovnima vojnama]]</text>
      <sha1>0mso2sl627o5svuz30a85yjuz2p48sr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dobrave med drugo svetovno vojno</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4208</id>
    <revision>
      <id>19931</id>
      <parentid>19929</parentid>
      <timestamp>2023-11-04T09:25:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>/* Konec vojne */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="183639" xml:space="preserve">{{infopolje Knjiga
| name  
| image         = [[File:Talci Draga.jpg|400 px|Spominski park talcev v Dragi]]
| image_caption = 
| author        ='''Goran Lavrenčak ([http://dar-radovljica.si/ DAR] &amp;ndash; Digitalni arhiv Radovljica) in [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]'''
| title_orig    =  '''Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945'''
| translator    = 
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       =
| language      = slovenski
| publisher     = 
| release_date  = zasnutek 2014, na Wikiknjige preseljeno 2017, vpis objave v Cobiss predviden 2018
| slo_pub_date  = 
| subject       = lokalna zgodovina, domoznanstvo, Občina Radovljica
| genre         = monografija vasi
| media_type    = 2014 spletna knjiga
| pages         = 
&lt;!-- Knjiga je del zbirke/serije --&gt;
| series        = '''[[Dobrave]]: Gradivo za monografijo o vasi'''
| preceded_by   = [[Dobrave med svetovnima vojnama]]
| followed_by   = [[Kronika Dobrav po 1945]]
&lt;!-- Klasifikacija --&gt;
| isbn          =  
| oclc          = 
| dewey         =
| congress      =
&lt;!-- Posebnosti za slovensko klasifikacijo --&gt;
| udk           = 
| predmetne-oznake =
| cobiss        = 
}}

{|
|[[Dobrave]]:
|[[Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945]] |
|[[Kronika Dobrav po 1945]]  |
|[[Dobravski kdojekdo]] |
|[[Dobravske domačije]] | 
| [[Dobrave danes]]
|}

:::[[Dobrave pred 1800]]
:::[[Dobrave v 19. stoletju]] &lt;br&gt;
:::[[Dobrave 1900&amp;ndash;1918]]&lt;br&gt;
:::[[Dobrave med svetovnima vojnama]]&lt;br&gt; 
:::'''Dobrave med drugo svetovno vojno'''

&lt;hr&gt;

==Začetek vstaje==

Drugi teden po napadu na Jugoslavijo 6. aprila 1941 je na sotočju Lipnice in Kroparice prenočil oddelek italijanske vojske. Nemci so izvedli popis neprimernih družin in jih 1. julija 1941 začeli seliti v Srbijo in NDH (Hrvaško). Nekateri so se pred izgonom umaknili na Jelovico. 20. julija 1941 je bil na Kopiščih  med Vodiško planino in Malim Gregorjevcem pod vodstvom učitelja Staneta Žagarja z Dobrave, ki je imel ob tej priložnosti ognjevit govor, sprejet sklep o začetku oborožene vstaje in izrečena prisega boju do končne zmage. Zbralo se je okrog 20 ljudi, iz Krope in z Dobrave so bili med njimi Alojz Justin, Janez Strgovšek, Ivan Križnar in Jože Resman. Žagar jim je predstavil partizanski zakon in etiko (partizan mora biti požrtvovalen, iskren, samoobvladan, ne sme žaliti verskih čustev soborcev, lepo mora ravnati z zajetim sovražnikom, ne sme prejemati nagrad niti posegati v lastnino drugih itd.) in strategijo in taktiko partizanskega bojevanja. Po peturnem posvetovanju so sprejeli naslednje sklepe: ljudi, ki so prestrašeni zaradi izseljevanja, je treba organizirati v odpor v okviru OF, jih oborožiti s skritim orožjem, začeti je treba s sabotažami in manjšimi diverzantskimi akcijami, OF naj prevzame oskrbo partizanskih enot, komunisti, ki jim grozi aretacija, morajo takoj v partizane. 

{|
|[[File:Kamna Gorica - spomenik NOB na Kopišču.jpg|thumb|left|300 px|Spomenik na Kopiščih, kjer je bil 20. julija 1941 sprejet sklep o vstaji; [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_F14705:3_x437097.364_y128806.391_s16_b2 Geopedija]]]
|[[File:Ustanovitev Jelovske cete.jpg|thumb|left|300 px|Na tem mestu je bila 29. julija. 1941 ustanovljena in zaprisežena Jelovška četa. Gl. tudi [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_F14705:4_x437359.75_y128223.625_s16_b2 Geopedija]]]
|}

29. julija je bila so na Gradišču pri Vodiški planini iz okoliških skupin ustanovili Jelovško četo oz. četo Ilija Gregoriča; skupino z Vodiške planine je vodil Ivan (Johan) Bertoncelj s Srednje Dobrave, borce je zaprisegel Stane Žagar. Nekateri so imeli s seboj celo žene in otroke.

{|
|[[File:Stanko_Podlipnik.jpg|thumb|left|300 px|Prvi padli partizan Stanko Podlipnik; gl. tudi [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_F14705:411_x439080.785666667_y129732.603_s17_b2 Partizanski spomeniki, Geoopedija]]]
|[[File:Stanko Podlipnik2.jpg|thumb|300 px|Spomenik Stanku Podlipniku v Lipnici]]
|}

Prva žrtev je bil 10. 9. 1941 Stanko Podlipnik z Zgornje Dobrave, ki je padel pod Miklavžovcem.

{|
|[[File:Jože Pogačnik dopisnica.jpg|thumb|Dopisnica Jožeta Pogačnika očetu Filipu iz nemškega ujetništva 8. aprila 1941 v Skopju. Arhiv Andreje Pogačnik Jarc ]]
|[[File:Jože Pogačnik dopisnica 02.jpg|thumb|Dopisnica Jožeta Pogačnika očetu Filipu iz nemškega ujetništva 8. aprila 1941 v Skopju. Arhiv Andreje Pogačnik Jarc ]]
|[[File:Jože Pogačnik v ujetništvu v Düsseldorfu 1942.jpg|thumb|Za Veliko noč 1942 v ujetništvu v Düsseldorfu: Stane Koprivc in Jože Pogačnik. Arhiv Andreje Pogačnik Jarc]]
|}

==Talci==

11. oktobra, je nemška policija aretirala in v Begunje od Benka v Lipnici z avtobusom odpeljala tri družine, ki so imele sinove med partizani: na Zgornji Dobravi Bertoncljeve (p. d. Hrvatove; za oskrbnika kmetije so določili Antona Pegama z Mišač), na Srednji Dobravi Vidičeve (za oskrbnika so postavili soseda Pogačnika, ki je bil z njimi v sorodu in je bil tudi za tolmača) in na Mišačah Jurmanove. Že pred tem so jih tedensko obiskovali in zasliševali doma. Nastanili so jih v sobo 11 (Belehčat) v 2. nadstropju in jih pogosto premeščali. Zasliševali so jih, kje so njihovi svojci v partizanih in grozili z ustrelitvijo, če partizani ne izpustijo dveh zajetih Nemcev, ki so jih priselili na Remčevo posestvo v Lancovem. Med zasliševalci je bil tudi Slovenec. Na športnem igrišču so jih izčrpavali s tekom, počepi in žabjimi skoki. Starejše, ki tega niso zmogli, so zbrcali. Ženske so bile nastanjene v pritličnih sobah pri zvoniku. 

{|
|[[File:Muzej talcev.JPG|thumb|300 px|Zapori v Begunjah, danes muzej]]
|[[File:Grad Kacenštajn 01.JPG|thumb|300 px|Grad Kacenštajn v Begunjah, danes psihiatrična bolnica in muzej]]
|[[File:Zaporniki na dvorišču zapora v Begunjah.jpg|thumb|300 px|Zaporniki na dvorišču zapora v Begunjah; je kdo na sliki z Dobrave?]]
|}

Zapornike so mučile stenice in bolhe v stari slami, za vsak prekršek so šli v samico. Pokonci so morali biti od šestih zjutraj do devetih zvečer. Sprva so še dobivali od doma pakete, potem pa jim jih niso več izročali, tudi tihotapljenje pošte v steklenicah z mlekom in cigaretah se je tako nehalo. Deset dni so kadili še zalogo cigaret, skritih pod vratno špranjo, potem pa so jo na prošnjo starejših zažgali. Nekateri so dobili abstinenčno krizo in bili zaradi nje pri zdravniku dr. Šarcu. Decembra so jim odvzeli osebne stvari; nekateri so pred tem pokadili vse svoje cigarete, po več hkrati. Trije obroki na dan so bili skromni, vendar okusni. Jedli so v jedilnici po ukazu ''Sitzen!'' in po ukazu ''Fertig!'' po dva in dva odšli nazaj v sobe. Ob nedeljah jim je bilo dovoljeno v času, ko so vaščani šli k maši, pri odprtih oknih prepevati. 

{|
|[[File:List of inmates in Begunje Gestapo prison 1941–1943 01.jpg|thumb|Vinko Lotrič, Zg. Dobrava. Seznam zapornikov v begunskem gestapovskem zaporu 1941–1943. [https://www.gorenjski-muzej.si/begunjske-knjige-na-spletu/ Begunjske knjige na spletu. Gorenjski muzej] ]]
|[[File:List of inmates in Begunje Gestapo prison 1941–1943 02.jpg|thumb|Matej Bertoncelj, roj. na Dobravi, Zaloše 18. Seznam zapornikov v begunskem gestapovskem zaporu 1941–1943. [https://www.gorenjski-muzej.si/begunjske-knjige-na-spletu/ Begunjske knjige na spletu. Gorenjski muzej] ]]
|[[File:List of inmates in Begunje Gestapo prison 1941–1943 03.jpg|thumb|Franc Benedičič, Zg. Dobrava 2. Seznam zapornikov v begunskem gestapovskem zaporu 1941–1943. [https://www.gorenjski-muzej.si/begunjske-knjige-na-spletu/ Begunjske knjige na spletu. Gorenjski muzej] ]]
|[[File:List of inmates in Begunje Gestapo prison 1941–1943 04.jpg|thumb|Družini Bertoncelj in Vidic. Seznam zapornikov v begunskem gestapovskem zaporu 1941–1943. [https://www.gorenjski-muzej.si/begunjske-knjige-na-spletu/ Begunjske knjige na spletu. Gorenjski muzej] ]]
|[[File:List of inmates in Begunje Gestapo prison 1941–1943 05.jpg|thumb|Družini Bertoncelj in Vidic. Seznam zapornikov v begunskem gestapovskem zaporu 1941–1943. [https://www.gorenjski-muzej.si/begunjske-knjige-na-spletu/ Begunjske knjige na spletu. Gorenjski muzej] ]]
|}

{|
|[[File:List of inmates in Begunje Gestapo prison 1941–1943 06.jpg|thumb|Josef Šolar, Marjan Mihelič. Seznam zapornikov v begunskem gestapovskem zaporu 1941–1943. [https://www.gorenjski-muzej.si/begunjske-knjige-na-spletu/ Begunjske knjige na spletu. Gorenjski muzej] ]]
|[[File:List of inmates in Begunje Gestapo prison 1941–1943 07.jpg|thumb|Pavel Kern, Filip Sitar, Anica Šolar, Josef Mihelič, Katarina Mohorič. Seznam zapornikov v begunskem gestapovskem zaporu 1941–1943. [https://www.gorenjski-muzej.si/begunjske-knjige-na-spletu/ Begunjske knjige na spletu. Gorenjski muzej] ]]
|[[File:List of inmates in Begunje Gestapo prison 1941–1943 08.jpg|thumb|Ivan Benedičič, Josef Rezman. Seznam zapornikov v begunskem gestapovskem zaporu 1941–1943. [https://www.gorenjski-muzej.si/begunjske-knjige-na-spletu/ Begunjske knjige na spletu. Gorenjski muzej] ]]
|[[File:List of inmates in Begunje Gestapo prison 1941–1943 09.jpg|thumb|Johan Bohinc, Miišače. Seznam zapornikov v begunskem gestapovskem zaporu 1941–1943. [https://www.gorenjski-muzej.si/begunjske-knjige-na-spletu/ Begunjske knjige na spletu. Gorenjski muzej] ]]
|[[File:List of inmates in Begunje Gestapo prison 1941–1943 10.jpg|thumb|Krista in Ciril Pečnik, Mišače. Seznam zapornikov v begunskem gestapovskem zaporu 1941–1943. [https://www.gorenjski-muzej.si/begunjske-knjige-na-spletu/ Begunjske knjige na spletu. Gorenjski muzej] ]]
|}

'''Zaporniki z Dobrav'''&lt;ref&gt;[http://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2015/09/beg-knjige-za-spletno-objavo.xls Begunjske knjige na spletu.] Gorenjski muzej.&lt;/ref&gt;

*00988 Petschnig Ciril hingerichtet
*00701	Pretnar Alojz	1910	Zg.Dobrava		ni podatkov	Slovenec	13.02.1943	18.07.1943	Gestapo Radovljica	sum, da je član KP	ubit				
*00823	Bohinec Matevž	1894	Dobrava	Dobrava	delavec	Slovenec	05.08.1941	04.09.1941	Gestapo Radovljica	komunist, kom. delovanje	izpuščen				
*01406
*01407
*01408
*01409
*01410
*01411
*01412
*01413
*01414
*01415
*01416
*01417
*01461
*01462
*01464
*01465
*01466
*01468
*01469  Kern Paul
*01491 Petrač Lipnica
*01523
*01887
*01613
*01631
*02392 Simon Pogačnik roj. 7. 10 1911, 27. 11. 1943, odpuščen 1. 12. 1943

16. oktobra (na spomeniku je datum 17. okt.) so na Lancovem ustrelili prvo skupino talcev. Med njimi je bil 26-letni Franc (Frančišek) Benedičič (na spomeniku piše Rado Benedičič) z Zgornje Dobrave: »Izredno sodišče, ki ga je postavil načelnik civilne uprave na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske, je dne 16. oktobra 1941 obsodilo na smrt 20-letnega Bogomila Lebana iz Ototsche, 20-letnega Silvestra Grobovšeka iz Ototsche, 26-letnega Radota Benedičiča iz Ober-Dobrava [...] ker so se udeležili pri komunističnih zborovanjih, udeležili pri umorih, roparskih napadih in vlomih, kljub prepovedi nosili orožje, zanetili požare, urejevali pomoč komunistom in agitirali za komuniste, odnosno pomagali pri teh zločinih. Smrtna kazen je bila takoj izvršena.« -- Pravici je zadoščeno: Za komunistična zločinstva. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GTAMRS4J ''Karawanken Bote'' 20. okt. 1941, št. 19, str. 5] 
 
{|
|[[File:Lancovo spomenik1.jpg|thumb|Spomenik talcem 17. 10. 1941, Lancovo]]
|[[File:Lancovo spomenik2.jpg|thumb|Spomenik talcem 17. 10. 1941, Lancovo, gl. tudi [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_F14705:23_x435665.25_y133353.5_s18_b2 Partizanski spomeniki, Geopedija]]]
|[[File:Kosmova hisa in skedenj.jpg|thumb|Kosmova hiša in skedenj na Zgornji Dobravi, kjer je imel zaklonišče Rudi Papež]] 
|}

Konec okt. 1941 sta Stane Žagar in Jože Gregorič poslala na Dobravo Ivana Bertonclja Johana s šifrirano pošto za Rudija Papeža, članam okrajnega komiteja KP. Dobila sta se pri Grilovih na Dobravi. Pisma je naslednji dan Ivan Benedičič (Grilov) nesel na zvezo v Kranj. Namesto da bi se vrnil v bataljon na Mohorju, je Johan prenočil v sosednjem Jurjevčevem skednju, ker se je naslednji dan obetal prihod partizanske literature. Terenci so tudi načrtovali dostavo hrane za bataljon, ki naj bi jo zbrali na Brezovici. Okrog treh ponoči so Nemci s psi obkolili vas in zjutraj začeli preiskovati hiše. Bertonclju je pomagal domači sin Jože, ki je natrosil na seno popra, da ga psi ne bi zavohali, Papež pa je zdrsnil po senu do zabitih vrat in tam so ga okrog desete našli. V Begunjah so ga mučili, da se mu je od bolečin mešalo. Na pod celice je pod slamo napisal: »Slovenski narod naj mi oprosti, če nisem zanj storil to, kar sem zanj storiti mogel.« Ustrelili so ga 21. januarja 1942. -- Vidic 2012: 88 sl.; Ivan Bertoncelj: Ljudska vstaja v zgornjem delu Gorenjske, ''Prispevki za zgodovino delavskega gibanja'' 1961

'''Partizan pripoveduje – Poper ga je rešil.''' … Preden smo se lotili naloge, ki sem jo dobil, sem bil v bunkerju. Ta je bil zgrajen pod jaslimi nekega kmeta na Mišačah. V bunkerju je bilo že mraz. Ko sem hodil po snegu, me je zeblo, da sem kar šklepetal z zobmi. Bil sem slabo oblečen in obut, zato sem težko gazil na novo zapadli sneg, ki se mi je zdel se bolj mrzel, kakor je bil.

Ko sem se malo oddaljil od samotne kmečke hiše, ki je stala na robu gozda, je blizu mene zašumelo listje. Pogledal sem skozi daljnogled, ki sem ga vedno nosil s seboj. Opazil sem temne čelade. Vzel sem odlomljeno vejo, ki je bila kot nalašč poleg mene in se začel oddaljevati od gestapovcev. Za seboj sem posipal poper, da bi me psi ne izvohali. Skril sem se za bližnjo skalo. Ko sem se že dobro namestil, sem opazil poleg sebe človeka. Hudo sem se prestrašil. Toda ko sem si ga dobro ogledal, sem spoznal, da je tovariš, s katerim bi se moral sestati. Na ves glas sva se zasmejala. Toda kmalu sva zopet zaslišala lajanje. Pogledal sem okoli. Nenadoma mi zastane dih. Pod nama je korakala kolona nemških vojakov s temnimi čeladami. Spoznal sem jih. Na drugi strani skale je bila majhna dolina, skozi katere je mogoče priti v vas Dobravo. To dolino sem poznal do zadnjega grmička, saj je Dobrava moj rojstni kraj. Zavalil sem se v dolino, tovariš pa za menoj. Slišala sva nekaj strelov, tod a potem je spet vse utihnilo. 

Medtem, ko sem jaz odšel, je bil naš bunker izdan. Minirali so ga.

Naenkrat je za nama zopet zapokalo. Tovariš se je pognal naprej in skočil na bližnji skedenj. Sledil sem mu. Za seboj pa sem še vedno potrosil poper. Komaj sem se malo zakopal v seno, že sem zaslišal pasji lajež. Pes se je zaganjal v sosednji skedenj, v katerem je bil moj tovariš. Nemci  so ga dobili. Groza me je stresla. Mrtvega so privlekli iz sena. Sam se je ustrelil, sem pomislil in že sem hotel skočiti s skednja, toda pravočasno sem se premislil.
Pes se je približal mojemu skednju, toda kmalu je odšel s solznimi očmi in kihanjem, ker je preveč vohal.

Poljubljal in jedel sem poper od veselja, čeprav ga prej nikoli nisem maral. Zakašljal sem, a sem se takoj domislil, da me je poper rešil in da me sedaj ne sme izdati. Toda takrat so Nemci že odšli. Kmalu sem zaspal od utrujenosti, toda smrt tovariša me je tako presunila, da nisem mogel tega pozabiti dolgo, dolgo časa. 

Dogodek je po pripovedovanju Ivana Bertonclja - Johana za glasilo pionirjev šole »Staneta Žagarja« zapisala Ana Zupan, učenka 7. a razreda. -- ''Glas Gorenjske'' 12. 6. 1961

[[File:Slovenski porocevalec 1941 2.jpg|thumb|300 px]] [[File:Slovenski porocevalec 1941 1.jpg|thumb|300 px]] [[File:Slovenski porocevalec 1941 3.jpg|thumb|300 px|Slovenski poročevalec 1941]]

»Mnogi več ne verujejo v zmago. Kljub temu je nevarnost izseljevanja vedno večja (npr. pretekli teden Zgornja, Spodnja in Srednja Dobrava pri Otočah). O tem tudi pričajo izjave posameznih Nemcev, višjih funkcionarjev: izseljevanje se bo vršilo, ker je v načrtu, tudi če ne bomo zmagali, na Gorenjskem bomo ostali, ker je to naša zemlja; v 6 tednih bo vsa Gorenjska izseljena, ali pa se bomo selili mi. – Vse to priča, da hočejo okupatorji v zadnjem hipu dati Gorenjski čim bolj nemški značaj. Veliko nemških družin, raznih uslužbencev, se je neopaženo naselilo v teh krajih. -- ''Slovenski poročevalec'' 15. 12. 1941 (2/30), 2

Za 1. december so partizani na Gorenjskem justificirali 9 denunciantov v raznih krajih in na isti dan. Deseti denunciant je težko ranjen. Padli so: 
posestniki Košar&lt;ref&gt;Prav Kožar, namreč Jernej Bertoncelj.&lt;/ref&gt; in Pozina iz Dobrave-Otoč in Debeljak Valentin iz Lipnice; [...] En denunciant je padel v Poljanski dolini, teže ranjen pa je Pozina mlajši iz Dobrave.« -- ''Slovenski poročevalec'' 15. 12. 1941 (2/30) 2; Branko Berčič: Nekaj gradiva o narodnoosvobodilni borbi na Gorenjskem v letih 1941 in 1942, [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YZS5P0G/?query=%27keywords%3d%22Dobrava+pri+Oto%c4%8dah%22%40OR%40fts%3d%22Dobrava+pri+Oto%c4%8dah%22%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date ''Loški razgledi'' 1954 (1/1)]

{|
|[[File:Kozarjevi nagrobnik.jpg|thumb|left|Nagrobnik Kožarjevih na Dobravi]]
|[[File:Nagrobnik Jese Dobrava.jpg|thumb|Nagrobnik Pozinovih na Dobravi]]
|[[File:Grob Debeljakovih.jpg|thumb|Grob Debeljakovih na Dobravi]]
|}

V noči na 2. december so partizani v radovljiškem in kranjskem okrožju ubili naslednje osebe, ki so se udejstvovale kot tolmači ali konfidenti:
na Zgornji Dobravi mizarskega mojstra Jakoba Ješeta in čevljarskega mojstra Jerneja Bertonclja, v Lipnici mizarskega mojstra Valentina Debeljaka (Ješetov sin je hudo ranjen)  -- Ivan Jan:  Cankarjevci, ''Glas'' 4. 9. 1961.

Za troje domačinov, ki so jih 1. decembra ustrelili partizani, so Nemci v Dragi pri Begunjah 4. decembra, ko so na Dobravi pokopavali mrtve, postrelili 28 talcev. Med njimi so bili 19-letni mizar Anton Bertoncelj in 32-letni mizar Jože Šlibar z Zgornje Dobrave in 21-letni krojač Franc Vidic s Srednje Dobrave. O teh smrtih časopis ni nič poročal. Pretepenega Šlibarja so morali privezati h kolu, ker ni mogel stati. V jezik so jim dali injekcijo, da niso mogli govoriti, za Bertoncljem je ostalo poslovilno pismo.

{|
|[[File:Poslovilno pismo Antona Bertonclja.jpg|thumb|Poslovilno pismo Antona Bertonclja]]
|[[File:Talci Draga.jpg|400 px|thumb|Spominski park talcev v Dragi z nagrobnikoma Antonu Bertonclju in Francu Vidicu; gl. tudi [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_F14705:90_x440226.922_y138093.25_s16_b2 Geopedija]]]
|}

V Begunjah je po 4. decembru ostalo samo še 85 jetnikov, druge so poslali večinoma v taborišča. Do novega leta 1942 se je zapor spet napolnil, v njem se je gnetlo 500 jetnikov. Za streljanje je sprva določal žrtve izredni sodnik esesovec, potem pa je ukaz z imeni prišel neposredno z Bleda. 3. januarja so kot talca v Dragi ustrelili 30-letnega Vinka Berganta in osemnajstletnega Ivana Benedičiča z Zg. Dobrave. Ta je noč pred ustrelitvijo po pripovedovanju Alojza Vidica, ki je spal z njim pod isto odejo, govoril v sanjah: »Glej hudiče, h kolu me privezujejo, ustrelili me bojo.« Pred tem so ga Nemci pošiljali po sobah, da bi od drugih poizvedel, kje imajo partizane, vendar tega ni storil. Pri izbiri tretje skupine talcev se je po spletu okoliščin smrti izognil 58-letni Ivan Vidic z Zgornje Dobrave, ki je bil zaprt v Begunjah skupaj s sinom enakega imena.

Dobravski talci so umrli takole: v Begunjah 1941 devet: Anton Bertoncelj, Jožef Šlibar, Franc Vidic, na Lancovem 1941 Rado Benedičič, v Begunjah 1942 pet: Vinko Bregant, Ivan Benedičič, Rudi Papež, Ivan Valjavec, Vinko Šifrer, Anton Luznar. 1943 dva: Ciril Pečnik v Poljanah, 1944 Alojzij Pretnar pri Vodicah. Ivan Bizil (Zg. Dobrava, 3. 8. 1905 – Begunje, 8. jan. 1944) je kot žrtev 2. svetovne vojne zabeležen samo v knjigi ''Moji spomini''.

==Izseljenci==

5. decembra 1941 so policisti še v temi zjutraj aretirali Janeza Vidica z Mišač, obkolili izbrane domačije in stanovalcem ukazali, naj se v pol ure pripravijo na odhod. Medtem so klali in streljali njihovo živino in jo odvažali; pri Valentinu so po odhodu domačinov za pojedino pospravili 20 kokoši. Domačine (42 družin, tj. 148 ljudi od skupaj 352) so s skromno prtljago odgnali v Lipnico, od tod pa z avtobusi in tovornjaki v Šentvid pri Ljubljani, kjer so se naselili v drugem nadstropju gimnazije. V vsako učilnico so nastanili 50 ljudi, občasno tudi 80. Spali so na slami, dovoljen jim je bil le dostop do stranišča na hodniku.

{|
|[[File:Razglednica Šentvida (7).jpg|thumb|500 px|Škofovi zavodi v Šentvidu pri Ljubljani]]
|[[File:ZavodSvStanislava-Ljubljana.JPG|thumb|400 px|Škofovi zavodi v Šentvidu pri Ljubljani]]
|}

V Šentvidu so se znašle naslednje družine:&lt;br&gt;
{{stolpci|4|'''Mišače'''
*Boštjančič (Komar) – 8
*Bohinc (Tomažovec) – 5
*Vidic (Pušavc) – 6
*Vovk (Kadunc) – 3
*Koselj (Resmančkova Pepa)
*Pečnik (Pogvajen) – 4
*Boštjančič (Krumpek) – 2
*Pegam (Ažman) – 5
*Mavrer (Matijovec) – 3

'''Zgornja Dobrava'''
*Pretnar (Zdevc) – 3
*Mihelič (Colar) – 2
*Špendov (Kosem)
*Šlibar (Jurjovec) – 3
*Bergant (Kajž) – 2
*Avsenik (Cimperman) – 3
*Vovk (Šuštar) – 3
*Mravlje-Žbogar (Frtičnik) – 3
*Bukovnik (pri Frtičniku)
*Pretnar (Mohovec) – mati in sin
*Čačova Lenka
*Horvat (Pisanc) – 2
*Ivanka Rezar (Kosmova)
*Kejžar (Andrejc) – 4
*Pfajfar (Šimenc) – 6
*Berce (Koširjev Filip)
*Ažman (Uk) – 5
*Nagode (Bohinček) – 2
*Goričan (Bohinček) – 3

'''Srednja Dobrava'''
*Šolar (Zeček) – 6
*Pogačnik (Jurček) – 3
*Žbontar (Cjazn) – 4
*Resman (Bodlaj) – 2
*Bertoncelj (Šliber) – 6
*Ančka in Ivana Mohorič
*Marjana Šoberl (Črvičeva)
*Miheli Šoberl (Črvičeva Micka)

'''Spodnja Dobrava'''
*Šolar (Ještin) – 7
*Justin (Matevžovec) – 7
*Albinini (Pščov) – 5
*Špendov (Bendel) – 8
*Papler (Petrovc) – 8
}}

{|
|[[File:Plosca izgnancem Dobrava.jpg|thumb|left|400 px|Spominski plošči izgnancem in Stanetu Žagarju na Sr. Dobravi; [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:53_x440240_y129508_s18_b2 Geopedija]]]
|[[File:Osebna izkaznica Josefa Resmana v Tretjem rajhu 01.jpg|thumb|300 px|Osebna izkaznica (Kennkarte) Josefa Resmana s Srednje Dobrave v Tretjem rajhu]]
|[[File:Osebna izkaznica Josefa Resmana v Tretjem rajhu 02.jpg|thumb|300 px|Osebna izkaznica (Kennkarte) Josefa Resmana s Srednje Dobrave v Tretjem rajhu]]
|}

Doma je ostalo 141 ljudi, šest jih je bilo pri partizanih, 7 v gestapovskih zaporih, štirje so bili ustreljeni kot talci, eden je kot partizan padel, dva pa so partizani ubili. Devet jih je zbežalo v Ljubljano, trije v Nemčijo. Deset policistov iz Kranja je dva tedna stražilo imetje izgnancev in v tem času poklalo ducat prašičev. 

&lt;blockquote&gt;
'''Nemški optanti'''. V »Službenem listu« z dne 7. januarja je
objavljen 79. seznam oseb, ki so zaprosile
za preselitev v Nemčijo (v oklepajih starost in rojstni kraj): Iz Mozlja: ... — Srednja Dobrava: Majetitsch Franc (26, Kočevje). -- [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM2R59KK ''Jutro'' 14. 2. 1942] 
&lt;/blockquote&gt;

Zaplenjeno premoženje so prodajali prednostno nemškim družinam z otroki. Nemec Steiner, upravitelj gorenjskih zaplenjenih posestev, je na Dobravo pripeljal Kočevarje: Franca Majetiča,&lt;ref&gt;Majetitsch	Franz, Mitter-Dobrava, * 1915-11-10, Gottschee, Schuster -- Hermann Leustik: [http://wwwu.uni-klu.ac.at/hleustik/dbcontrol.php?orderby=Familienname&amp;sort=desc&amp;start=7840 Aussiedler.]&lt;/ref&gt; Franca Samida, nekega Willija z nevesto ter hlapce in dekle z Doba ali Mengša. Sorodniki izgnanih domačinov so pred njimi odnašali k sebi obleko, posteljnino, orodje in gospodinjske reči. Steiner je popisoval imetje po domače in je odslovil podnartskega občinarja Jakoba Praprotnika s Prezrenj, ki je hotel, da se to opravi natančno. Živino so razporedili v tri hleve, k Bendelnu na Sp. Dobravo in k Črviču ter Bodlaju na Sr. Dobravo. Oskrbovale so jo tudi domače dekle Francka Kemperle, Mimi Švab, Francka Kozjek, Micka Mohorič. Nekaj dni so imeli v gosteh nemškega mesarja iz Kranja. Živino za zakol je poslal na Jesenice, plemensko pa na državno posestvo na Lancovo; pridelke je poslal v Gorje in Kamnik. Kočevarji so po domačijah obilno kradli mesnine, žganje in drugo in v kovčkih vozili blago v Otoče in od tod pošiljali na svoje domove. Dva Kočevarja so Nemci zaradi kraj celo zaprli. Nemci so na Dobravo vabili prave Nemce, vendar se ti zaradi bližine partizanov niso upali naseliti, čeprav so jim bile domačije všeč.

Sprva so bili Kočevarji nastanjeni pri Bodlaju, ko pa se je ta 2. 2. 1942 vrnil iz Begunj oz. iz Šentvida, so se preselili k Bendelnu na Sp. Dobravo.

Župana Antona Špendova so Nemci pustili na mestu občinskega komisarja, ko pa so ga izselili, so preselili občino v Podnart, v Pogačnikovo stavbo, v kateri je bila tudi nemška žandarmerija. Za župana in hkrati za komisarja v Pogačnikovi tovarni kozmetike so postavili Willija Pecharda, brivca iz Šentvida ob Glini na avstrijskem Koroškem, ki slovensko ni govoril.

Domačine s 13 kmetij so na prošnje kmetov, ki so jim partizani koga ubili, 16. januarja 1942 izpustili domov: Resmančkova Pepa, Krumpkovi, Matijovčevi; Mihovčevi, Andrejčkovi, Šimenčevi, Ukovi, Čačeva Lenka, Kajžev Janko, Koširjev Filip; Jurčkovi, Ančka in Ivanka Mohorič, Frvanovi; Petrovčevi. 13. marca so domov v izropane domačije izpustili še Poglajnove, Ažmanove; Pisančeve, Bohinčkove; Cjazne, Črvičeve, Šlibrove. Trije (Frančiška Pretnar in 28-letni Lojze Šlibar – Jurčjevčev, Rozalija Avsenek – Cimpermanova) so v Šentvidu umrli, na Golniku pa 3-letni Tinček Bertoncelj – Šlibrov. 

24. oz. 25. januarja 1942 so v Šentvid iz Begunj preselili še nekatere zapornike, ki so imeli svojce pri partizanih ali so bili ustreljeni kot talci: Bertoncljevi (Zg. Dobrava), Vidičevi (Sr. Dobrava), Kati in mama Mohorič, Ivan Bohinc (Tomažovec), posebej tudi Jože Resman, ki so ga potem odpustili domov. 

Priseljeni Kočevarji so 15. 2. 1942 prijavili na policijo v Podnartu, da je hlapec Peterka pri hiši št. 9 našel partizanske letake, vendar se ni zgodilo nič. Peterka je prevzel Tomažovčevo posestvo na Mišačah, dokler niso tja naselili Lovra Mlinarja, izgnanega iz Poljanske doline, ki je ostal brez doma, in se je Peterka preselil na sosednjo Komarjevo domačijo. Matevž Žust, ki so ga izselili iz obmejnega pasu nad Poljansko dolino, je najprej zasedel Jurmanovo, potem pa Krumpkovo posest. Na Kosmovo je prišel Anton Dolinar, na Kadunčevo Franc Zakovšek, na Jurjovčevo Janez Gale iz Javorja pri Ljubljani, na Pušavčevo Andrej Lokar, izgnan iz obmejnega pasu nad Litijo. Domačini so priseljence dobro sprejeli. Imetje izseljenih družin je upravnik Steiner razprodal ali oddal, večinoma so bili interesenti samo njihovi sorodniki. 

22. marca (po drugih podatkih 23. marca) so tiste, ki so ostali v Šentvidu (13 družin, tj. 51 ljudi: Jurman, Komar, Tomažovec, Kadunc; Cimperman, Šuštar, Mravlje, Bukovnik; Ještin, Matevžovec, Pšc, Bendel) preko Rajhenburga (Brestanice) izselili v Nemčijo; svojci so se prišli od njih poslovit. V Brestanici so na mokri slami čakali tri dni. 

Deset preostalih družin (31 ljudi: Pušavc, Zdevc, Hrvat, Kosem, Jurjovec, Goračeva Tončka s sinom, Kajževa; Čačkovi, Zečkovi) je šlo sredi marca v Goričane počakat na drugi transport 14. ali 15. aprila 1942. Izognila se mu je samo Antonija Vidic, ki je šla zaradi bolezni na Golnik, potem pa domov k sorodniku Lencu. Ob postanku na Jesenicah jih je sovaščan Jakob Pretnar založil s slaščicami za na pot. 17. aprila zvečer so z vlakom prispeli na cilj 30 km za Nürnbergom, od koder je bilo še dve uri peš do gradu Burg Wernfels. 

{|
|[[File:Burg Wernfels Germany Frankonia Spalt.JPG|thumb|left|400 px|Grad Wernfels]]
|[[File:Marklkofen-Poxau-Klosterstraße-25-Schloss.jpg|thumb|left|400 px|Samostan Poxau]]
|}

Taborišče so imeli na gradu nad mestom, vodja taborišča, gestapovec, je bil po rodu menda Čeh, jedli so začuda zelo dobro, delali niso, pisali so pisma, sprehajali so se po gradu in v spremstvu tudi po mestu. Po petih tednih so 50 izgnancev (polovico od vseh v gradu) vkrcali v železniški voz za taborišče v samostanu Poxau pri Marklkofnu, kjer je bilo 300 izgnancev. 

Hrana je bila za razliko od tiste na gradu Wernfels slaba, režim strožji. Po treh tednih brezdelja so julija 1942 odbrali sposobne za delo in jih razporedili po kmetijah in v delovno taborišče Dingolfing, od koder so hodili delat v tovarno sejalnih strojev [[:de:Hans Glas GmbH|Hans Glass]], na žago ali k obrtnikom; Ivan Vidic je npr. delal pri čevljarju, ki je popravljal obutev izseljencev. Nedelje so preživeli pri svojcih v Poxauu. Zaradi stroge cenzure so pošto pošiljali preko prijaznih jim Nemcev. Osebnih dokumentov razen delovne karte niso imeli nobenih. Poleg zapornikov sta bili še dve sestri Rdečega križa in en pater. V tovarni so delali v dveh izmenah po 12 ur, hrana je bila štirih kategorij, zraven so delali ruski vojni ujetniki, poškodbe pri delu so bile pogoste. 1944 so prišli oficirji nagovarjat mlade izgnance, da bi vstopili v nemško vojsko. 1945 je bila večina premeščena iz podjetij na kmetije ali k privatnikom (Alojz Vidic je npr. delal pri mizarju Karlu Gumpoltsbergerju). Delo so prekinjale sirene, ki so naznanjale zavezniško bombardirane, in tek v zaklonišča. 

{|
|[[File:Dingolfing Ansicht 01.jpg|thumb|300 px|Dingolfing danes]]
|[[File:Arbeitsbuch Antonije Mihelič.jpg|thumb|150 px|Delavska izkaznica Antonije Mihelič z Zg. Dobrave v Dingolfingu, arhiv Ivana Križnarja]]
|[[File:Arbeitskarte Marija Vidic Dingolfing.jpg|thumb|Arbeitskarte Marije Vidic v Dingolfingu 1942, arhiv Alojz Vidic]]
|[[File:Taborisce Struabing.jpg|thumb|150 px|Izgnanci pred vhodom v taborišče Straubing, arhiv Ivana Križnarja]]
|[[File:Dobravski izgnanci Straubing 1943.jpg|thumb|300 px|Dobravski izgnanci v Straubingu 1943]]
|}

13 družin iz prvega transporta se je iz vlaka, ki je peljal skozi Maribor in Dunaj izkrcalo v Straubingu na Bavarskem. Nastanili so jih v samostanu, kjer je bilo skupaj z drugimi izseljenci iz Slovenije in Ukrajine 200 ljudi, po 75 v sobi. Vodja taborišča jih je maltretiral in jih pošiljal na 12-urno delo. Moški nad 15 let so šli v zastražene in z dva metra visoko bodečo žico obdane barake 6 kilometrov oddaljenega taborišča Waldmühle, od koder so hodili kopat izsuševalne jarke 2 km stran, ženske pa so iz Straubinga hodile čistit po šolah in domovih ter delat na polje. Domačini so izseljence gledali postrani in jim grozili s preselitvijo v Sibirijo, učiteljice pa so maltretirale njihove otroke v šoli, tako da so šolo raje organizirali sami v taborišču. Da v Nemčiji niso prostovoljno, so uspeli domačinom povedati šele sčasoma, ko so se privadili jeziku. Anici Šolar s Sp. Dobrave je s ponarejenimi dokumenti uspeli pobegniti nazaj domov, Janez Vidic pa je v taborišču zaradi slabe oskrbe umrl za vodenico. Ironično: vodja taborišča je ob smrti prispeval venec. Z obiskovalci od doma so se sestajali na skrivnem v neki gostilni v Marklhofnu. Kadar je vodja taborišča to izvedel, je grešnike kaznoval z zaporom. Marjan Mihelič - Iko (Colarjev z Zg. Dobrave) je v tovarni moral nadomestiti obolelega delavca. Ker je neuk napravil preveč izmeta, so ga obtožili sabotaže in za 4 tedne zaprli v kazensko taborišče Mosach v severovzhodnem predmestju Münchna, kjer so pod zelo strogim režimom popravljali od zaveznikov porušene proge. Ob nedeljah je dobil celo štiri cigarete in nekaj denarja za kruh v kantini.

{|
|[[File:Izganci v Poxauu.jpg|thumb|300 px|left|Izgnanci s Štajerske in  Gorenjske, Poxau 30. 6. 1944, arhiv Ivan Križnar]]
|[[File:Vidic nagrobnik.jpg|thumb|300 px|Nagrobnik Vidičevih (Čačkovih) na Dobravi]]
|[[File:Galetovi.jpg|thumb|left|300 px|Galetova družina, priseljena na Dobravo, arhiv Alojz Vidic]]
|[[File:Dobravski izgnanci v Nemčiji.jpg|thumb|Dobravski izgnanci v Nemčiji: Ivan Vidic z Mišač, Franc Mlakar in ? v Nemčiji med vojno]]
|}

Aprila 1945 je vodstvo taborišča pobegnilo in izgnanci so brez dela z izobešeno belo zastavo čakali na zaveznike, ki so prišli 1. maja. Izvolili so svojo upravo, ki je zaveznike šele po enem tednu prepričala, da niso Nemci in da zaslužijo polne obroke hrane, ne le polovičnih. 

Teden dni po prihodu zaveznikov se je v kraj vrnil Lagerführer in v gostilni izzival s ''heil Hitler''. Trije taboriščniki so ga zunaj ob železnici ubili in se prijavili komandi. Zaprli so jih v Dingolfing in potem v Straubing, vendar so pobegnili in se brez kazni vrnili v taborišče. Iz velikega skladišča hrane so pripeljali dva voza hrane in taboriščniki so si jo pravično razdelili.

Dogovorili so se, da bodo domov odpotovali skupaj. Po dveh mesecih in pol čakanja in posredovanja na jugoslovanskem konzulatu v Münchnu so jih 19. julija v kamionih prepeljali iz Poxaua v Dingolfing in od tam v tovornih vagonih proti domu. Jugoslovanski kapetan v angleški uniformi ni imel nobenega naloga za 260 v Dingolfingu zbranih izgnancev in so morali seznam čez noč napraviti sami na zaplenjenem pisalnem stroju. Na pot so jim dali [[:en:United Nations Relief and Rehabilitation Administration|UNRRA]] pakete. Jugoslovanskim Nemcem, ki so se hotili vrniti v domovino, niso dovolili vkrcanja, ker da so Jugoslavijo zapustili prostovoljno. Na Tirolskem so vlak obstopili uniformirani rojaki iz bližnjega zamreženega taborišča, ki so se jih spočetka razveselili, in jim odsvetovali vrnitev. Na vlaku so jim pustili paket, ki so ga izseljenci v strahu, da gre za peklenski stroj, izročili vodji transporta. Na Jesenicah so bili slovesno sprejeti, ob prihodu so zapeli pesem Oh, kako je dolga, dolga pot. V Radovljici so v času krajše karantene na mestu, kjer je bil včasih Merkur, priredili miting.

Izgnanci v Straubingu so bili izpostavljeni zavezniškemu bombardiranju. Zaveznike so sprejeli s slovensko zastavo, ki je je sešila Francka Šolar s Spodnje Dobrave. Po treh tednih čakanja so zavezniki prišli ponje, ker pa niso bili pripravljeni na odhod, so jih šele po dveh mesecih odpeljali v zbirno taborišče Degendorf pri Passauu in od tod 20. julija 1945 z mobiliziranimi vozniki v Lesce in v karanteno v Radovljici. 22. julija so se tako na Dobrave vrnile družine Komar, Tomažovec, Kadunc; Cimperman, Šuštar, Mravlje in Bukovnik, ki je stanoval pri Frticu na Zg. Dobravi; Ještin, Matevžovec, Pšc, Bendel. Dislocirane družine so se vračale vsaka zase: 10. julija Jurman iz Straubinga in Pušavc iz Poxaua, 18. julija Hrvatovi iz Poxaua, 23. julija Zečkovi in Čačkovi, 30. julija Zdevc, Gorač, Kosem, 8. avgusta iz Weissenburga Krista Pečnik z otrokoma, 30. novembra Kajževa iz Poxaua, 5. maja 1946 Jurjevčevi, tudi iz Poxaua. Ob vrnitvi izgnancev so njihove domove zapustili tisti, ki so jih medtem tja naselili, ostale so le družine Žust, Bogataj in Gale.

{|
|[[File:Izgnanke Poxau.jpg|thumb|300 px|Izgnanke v taborišču Poxau. Arhiv Ivan Križnar]]
|[http://slov.si/mh/dobrave/taborisce_feinbach.jpg Taborišče Feinbach 1942: Zdevčevi, Tomažovčev ata in Jurjovčeva mama ter sin Filip. Arhiv: Dobrava in Dobravci] &lt;br&gt;[[File:Taborisce Feinbach.jpg|thumb|300 px|Taborišče Feinbach 1942: Zdevčevi, Tomažovčev ata in Jurjovčeva mama ter sin Filip. Arhiv: Dobrava in Dobravci]]
|[http://slov.si/mh/dobrave/taborisce_burchhausen.jpg Taborišče Burchhausen po osvoboditvi 1945, na sliki so tudi Kavčičevi otroci iz Kamne Gorice. Arhiv Alojz Vidic] &lt;br&gt;[[File:Taborisce Burchhausen.jpg|thumb|300 px|Taborišče Burchhausen po osvoboditvi 1945, na sliki so tudi Kavčičevi otroci iz Kamne Gorice. Arhiv Alojz Vidic]]
|}

V taboriščih je umrlo šest prebivalcev Dobrav, štirje že v Šentvidu (Lojze Šlibar, Frančiška Pretnar, Rozalija Avsenik oz. Ovsenek, Tinček (Valentin) Bertoncelj; vsi so pokopani na Dobravi, prvi trije po prekopu). Bronka oz. Bronislava Koselj (Vovkova) je bila rojena Stanetu Koselju in Ani Mohorič na Zgornji Dobravi. Pri dveh letih ji je umrla mati, zanjo je skrbela stara mati – Vovkova na Zgornji Dobravi. 5. 12. 1941 je bila izseljena tudi Vovkova družina. Iz zbirnega taborišča za izseljence v Št. Vidu nad Ljubljano so bili poslani v Straubing na Bavarsko, kjer je Bronka pri štirih letih umrla; pokopana je v Straubingu. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990.  Janez Vidic je pokopan v Frontenhausnu. V zaporih in internaciji je bilo skupaj 258 prebivalcev, kar je več kot polovica. V nemškem izgnanstvu je bilo 23 družin z 89 družinskimi člani, 24 družin z 80 člani pa se je po dveh mesecih vrnilo iz Šentvida domov. Med domobrance, kamor so jih vabili na zaslišanjih v Ljubljani, se ni vključil nihče. 

{|
|[[File:Seznam taboriscnikov Poxau.jpg|thumb|200 px|Seznam taboriščnikov v Poxau po osvoboditvi 1945. Arhiv Alojz Vidic]]
|[[File:Dobravski izgnanci.jpg|thumb|Delavci na prisilnem delu v Nemčiji 1942; arhiv Alojz Vidic]]
|[[File:Ana Bohinc Straubing.jpg|thumb|Ana Bohinjc v Straubingu okrog 1943; arhiv Ivan Križnar]]
|[[File:Izgnanci Waldmühle 1944.jpg|thumb|Izgnanci z Dobrave v Waldmühle (Straubing) 1944; arhiv Ivan Križnar]]
|}

{|
|[[File:Dobravski pregnanci v Nemčiji.jpg|thumb|Dobravski pregnanci v Nemčiji; arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Repatriacija.jpg|thumb|Repatriacijski dokument 1945; arhiv Ivan Križnar]]
|[[File:Komarjevi z Mišač v Straubingu 1943.jpg|thumb|Komarjevi z Mišač v Straubingu 1943: spredaj mama in ata, otroci Olga, Tončka, Ivanka, Ivan, Francka, ?. Arhiv Vera Šimnovec]]
|}

===Slavko Šolar (1928–2008): Moja leta v nemškem logorju=== 

Ko se je začela druga svetovna vojna,  nas je v naši domači vasi na Srednji Dobravi poučeval Stane Žagar, ki je bil že pred vojno zaveden komunist. Večkrat nam je v šoli govoril o komunizmu, a smo bili premladi, da bi ga razumeli. Najbrž je bilo z Žagarjevim delovanjem povezano nemško maščevanje nad nami, vaščani vseh treh Dobrav. Leta 1941 je bila zelo huda zima z veliko snega. Navsezgodaj zjutraj, 6. decembra, ravno na Miklavžev dan, so Nemci obkolili našo hišo. Ko je oče Janez šel krmit živino, mati pa je nesla hrano prašičem, sta opazila, da se okrog hiše potikajo oboroženi Nemci. Mi otroci smo zgodaj vstali, kot da bi nekaj slutili, in se stisnili okrog tople peči. Nato so Nemci prihrumeli noter, nam po nemško ukazali, da moramo biti v pol ure pripravljeni za odhod v neznano. Vsi smo bili hudo prestrašeni. V naglici smo vzeli najnujnejše stvari ter se na vasi pridružili drugim vaščanom, ki so bili prav tako pregnani z domov.

Najprej so nas odpeljali v Šentvid v Škofove zavode. Po nekaj mesecih, sredi aprila 1941, so nam zaukazali  odhod in veselili smo se v veri, da gremo nazaj domov. A so nas peljali mimo naših domov, v logorje na zgornjem Bavarskem, v kraje Nϋrnberg, Dingolfing, Gankoff, Poxau ... Povsod so nas razkropili. Naša družina in še nekaj sovaščanov je ostalo v graščini v Poxauu. Natrpali so nas v prostore, kjer smo ležali kar po tleh. Tam smo se srečali z izseljenci iz drugih krajev Gorenjske. 

Takrat sem bil star 13 let. Pri starših sem ostal le malo časa. Mlade so nas odpeljali proč delat v ceglarno, ki je bila od graščine oddaljena eno uro hoda. Tam smo garali po cele dneve, le opoldne smo dobili skromno kosilo, zvečer pa sva se s prijateljem Alojzom Vidicem peš vračala nazaj k staršem. V skupni graščinski menzi je bila hrana zelo pičla, vsega je primanjkovalo, a sem bil vesel, da sem bil spet pri svojih.

Po kakih štirih mesecih dela v ceglarni sem bil premeščen na kmete. Moj prijatelj Franc Mlakar, doma iz Šenčurja, približno mojih let, je bil dodeljen h kmetu, ki je bil od &quot;mojega&quot; kmeta oddaljen kake pol ure hoda.  Odtlej sva s Francem postala dobra prijatelja in gojila prijateljstvo tudi po vojni vse do njegove smrti. V teh štirih letih sem služil pri dveh kmetih. Pri prvem je bilo zelo slabo. Trdo sem moral delati od petih zjutraj in vse do desetih zvečer. Spal sem kar v hlevu pri živini v kotu na slami, tudi umival sem se v hlevu. Obleke mi je primanjkovalo, čevlji od doma so se mi strgali; nosil sem večinoma cokle in ovijal noge v šufece,  tako da me je v noge stalno zeblo.

Pri hiši je služil tudi neki Poljak, ki je vodil kmetijo, medtem ko je bil gospodar na fronti. Ta Poljak je bil zelo hudobnega značaja, stalno me je priganjal k delu, mene slabotnega nedoraslega fantiča. Zanj nikoli nisem bil dovolj priden. Enkrat pa me je na polju skoraj do smrti poteptal podivjani junec; komaj da sem se mu skril pod voz. Dela je bilo na kmetiji s sto glavami živine ogromno, ljudi za delo pa je bilo premalo. Za hišo sta skrbeli mati in dekla Fani, ki mi je bila celo malo všeč. A kaj bo zdravemu, odločnemu dekletu mar en  slaboten, sramežljiv fant!

Kmalu so pripeljali še dva močnejša starejša moža, tako da se je potem delo malo razporedilo. A po dveh letih so me poslali delat k drugemu kmetu, približno eno uro stran od prve kmetije. S Francem Mlakarjem sva se vsako nedeljo dobila in skupaj pešačila poltretjo uro na obisk k staršem v Poxau, zvečer pa sva se vračala nazaj vsak k svojemu kmetu. Novi gospodar je bil boljšega srca in mi je dal za na pot celo malico. Tudi gospodinja na tej drugi kmetiji je bila zelo dobra do mene, tako da mi stradati ni bilo treba, a delali smo še dlje, od štirih zjutraj do desetih zvečer. Živine so imeli tu še več. Spal sem v sobici nad hlevom skupaj s še dvema izseljencema. Pri tej družini sem se naučil vsakršnega kmečkega dela, zadovoljen sem bil z njihovim odnosom, a vseeno me je mučilo domotožje. S čistočo je bil pa še vedno križ. Nekoč sem dobil uši, ki so me grizle, vse dokler nisem spet utegnil iti v Poxau, kjer me je sestra Francka končno rešila golazni, za kar sem ji bil zelo hvaležen.

Kljub težkim časom so štiri leta hitro minevala in vedno pogosteje so nam na ušesa prihajali glasovi o koncu vojne. Sredi poletja 1945 sem zbolel za hudo angino, tako da nisem mogel ne govoriti ne jesti. Mati mi je dejala, naj grem v sosednje mesto Dingolfing v bolnico, a sem se bal, da me kot tujca ne bodo sprejeli. Kljub temu sem se podal na pot. Noge so se mi šibile v kolenih, ko sem ves izčrpan prispel do manjše bolnice. Bil sem brez vseh dokumentov pa tudi spregovoriti nisem mogel, kar me pravzaprav rešilo, saj tako niso vedeli, da nisem Nemec. Spravili so me v posteljo in mi dajali zdravila, tako da se mi je stanje počasi izboljšalo. Ko sem se po kakšnem tednu zjutraj počutil skoraj zdravega, sem skozi okno opazil, da so vsi odhajali od tam in ko nekaj časa v sobo ni bilo nikogar, ne sestre ne zdravnika, sem se na hitro odločil, da se tudi sam poberem. Slutil sem, da je nemška vojska končno res kapitulirala, kot se je že nekaj časa šušljalo. Na poti proti Poxauu me ni nihče ustavljal. Starši so bili zelo v skrbeh zame, saj niso vedeli, da sem ostal v bolnici. Prispel sem še ravno pravi čas, saj so dobili ukaz, naj spakirajo svoje stvari ter se vrnejo v domovino. Tako smo bili veseli drug drugega, da se tega ne da opisati.  

Dne 27. julija 1945 se nas je cel transport izseljencev pripeljal nazaj v Slovenijo. Dom smo našli popolnoma izropan. Veliko dela nas je čakalo, a kaj bi to, saj smo bili presrečni, da smo lahko spet doma. Vsi člani družine razen brata Ivana, ki je 23-leten padel v partizanih pod Blegošem, smo vojno preživeli.

Od prijaznih ljudi s kmetije na Bavarskem se sploh nisem  poslovil, ker se je zaradi  bolezni in konca vojne vse obrnilo po svoje, sem se pa dvajset let po vojni  z ženo Tončko in prijateljem Francem Mlakarjem odpravil tja na obisk, tako da smo zamujeno v prijateljskem klepetu in obujanju spominov za silo nadoknadili.&lt;ref&gt;Po očetovem pripovedovanju zapisala Mira Hladnik.&lt;/ref&gt;

==V Ljubljani==

Aretaciji in izgnanstvu so se izognili Jože Mihelič (Colar) in Ivan Bohinc (Tomažovec) ter Joža Horvat z Zgornje Dobrave; prva dva sta se umaknila v Ljubljano. 

{|
|[[File:Železniška vozovnica Podnart-Šentvid.jpg|thumb|Železniška vozovnica Podnart-Šentvid iz zapuščine Jožefa Miheliča 6. 12. 1941; dan po deportaciji vaščanov je Jožef Mihelič, ki se je izognil aretaciji, očitno odpotoval za svojci v Ljubljano.]]
|[[File:Ivan Bohinjc in Joze Mihelic 1942.jpg|thumb|Ivan Bohinjc in Jože Mihelič v Ljubljani 1942; arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Jožef Mihelič 1943 v Ljubljani.jpg|thumb|500 px|Jožef Mihelič 1943 v Ljubljani. Na sliki sta še Antonija in Janko Balantič z Dobrave. Arhiv Marjance Mihelič]]
|}

==Partizani==

'''Neukročena Dobrava.''' Dobrava pri Kropi z okolico je
bila v letu 1941 glavna opora prve
večje partizanske enote na Gorenjskem — Cankarjevega bataljona. Z Dobrave so odhajali borci,
kmetje so dajali hrano, žene so
zbirale obleko itd. Tako so ugotavljali tudi v nemških komandah.
Zato so hoteli ta kraj brezpogojno
ukrotiti. Tako so pred 20 leti —
5. decembra — izselili iz tega kraja
kar 45 družin in jih poslali v koncentracijska taborišča. -- 20 let ljudske revolucije. [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_139_L.pdf ''Glas'' 9. 12. 1961]

[1941] 
Medtem ko smo spali, so kuharji pripravili kosilo. Zdaj nam ni manjkalo nič drugega kakor še nekaj počitka. Ta je trajal do naslednjega dne zvečer, ko smo se spet pripravili na pohod. Bili smo radovedni, kam nas bo peljala pot, posebno, ko so nas razdelili na dva oddelka. Potem smo zvedeli, da je eden namenjen v Dražgoše, drugi, v katerem sem bil tudi sam, pa proti Dobravi pri Kropi ... po živež. -- Ivan Jan: Cankarjevci. [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_125_L.pdf ''Glas'' 4. 11. 1961]

»Banditi so isto noč vlomili v podružnico zadružne
delavnice DAF (Deutsche Arbeitsfront — Nemška delovna fronta) na Zg. Dobravi, okraj Radovljica in pokradli za 4000 RM blaga, nato pa v hiši neke izseljene osebe razbili vrata in omare ter pokradli perilo in obleke. Na Sp. Dobravi pa so prisilili hlapca Zupana, da je vpregel konje in naložil na voz krmo iz gospodarjevih zalog, nakar so hlapca odvedli s seboj kot talca. Vendar je Zupanu uspelo pobegniti ...«

Tako torej: oni so pri nas kot okupatorji lahko ropali
in izseljevali, partizani pa ne bi smeli delati prehranjevalnih akcij. To naj bi pri njih izzvenelo kot vlamljanje 
in ropanje. V zvezi s tem ni težko uganiti, kaj so hotele okupacijske oblasti. Pri ljudstvu naj bi se širila propaganda, da uporniki niso nikakršna vojska svojega ljudstva, temveč navadne tolpe, ki divje žive po gozdovih , odtrgane od ljudi in se preživljajo in izživljajo z ropanjem in ubijanjem. -- Ivan Jan: Cankarjevci. [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1961_129_L.pdf ''Glas'' 13. 11. 1961]

19. aprila 1943 so Nemci v Lipnici pri Kropi ustrelili deset talcev za povračilo partizanski akciji, v kateri sta bila na tem mestu ubita dva žandarja. Angela Dobre (Jarčeva) s Spodnje Dobrave je ustreljenim prinesla rože, zato so jo zaprli. 

V začetku 1944 je Ivka Križnar med mladino organizirala partizanske kurirje: Marijo Koselj (Mežnarjeva Micka), Ivanko Koselj in Francko Heinrihar. Sredi 1944 so bili sprejeti v SKOJ, oktobra pa v partijo. Jeseni 1944 so Nemci ujeli partizana, ki ga je Micka Koselj iz Lipnice vodila v Otoče, kjer je bila njena zveza Tilka Grobovšek. Ujeti je v mučenju izdal svoje stike. Micka Koselj je morala zato skupaj z drugimi aktivisti (dekletom sta se pridružila Zdravko Debeljak in Vinko Šparovec) v partizane, kjer je bil pri komandirju Gorenjskega vojnega območja Albinu Drolcu - Krtini že njen brat Jože kot kurir, Tilko pa so Nemci cel mesec mučili, da se ji je od hudega zmešalo. Najprej so se skrivali v Kropi (v Kotlu), potem pa so odšli v komando Gorenjskega vojnega območja v Farji Potok, kjer je Micka pomagala v kuhinji, njen oče in sestra Ivanka pa v čevljarski delavnici. Micka je videla, kako je v bitki na Poreznu omahnil v smrt kasnejši narodni heroj Andrej Žvan - Boris. -- Po pričevanju Micke Koselj.

'''Partizanski rekruti iz Ljubnega.''' Če je potem lastnik našel lestev, je težko reči. Partizani so se v gosjem redu hitro umikali skozi goščavo ob Savi navzdol. Pred Mišačami so se ustavili. Pred Komarjevo hišo, tiho in zapuščeno — saj so Nemci Komarjeve izselili — so premišljevali, kam bi. Odprt Komarjev skedenj pa je vabil do kože premočene partizane. Vstopili so, Španov Janček kot vodnik pa brž k Boštjanovcu po pomoč. Prva je prišla na pod Zakovškovca, za njo pa še nekaj žensk. Hitro je bilo zmenjeno. Žene domov zakurit v peči, partizani pa vsi obleko s sebe do nagega in na kup. Kljub resnosti položaja je Gusteljnu ušlo: »Fantje, zanimivo bi bilo, če bi zdaj prišli Nemci!«
Ko so prišle ženske po obleko, je trideset nasmejanih obrazov kukalo iz slame in sena. Gusteljnu še danes ni jasno, kako so se mogle mišaške ženske v dobrih dveh urah vrniti — s popolnoma suho obleko. Zjutraj so jim na skednju postregle še s toplimi žganci in mlekom. Kar štiri dni so bili v gosteh na Mišačah, dokler se ni odprl prehod čez Savo. Grobovškova Cilka iz Otoč jih je sredi noči pospremila čez otoški most. Tako so vse, kar so si naložili v Martinj vrhu, prinesli pod Stol. Od tedaj so Gustelj in tovariši imeli vse, kar partizan mora imeti. / France Cvenkel [opis je iz začetka maja leta 1944.] -- ''Glas'' 15. 8. 1975 

'''Francka Drolc – Sonja.''' 1944. je Sonja dobila posebne naloge. Bila je članica Okrožnega odbora OF za Jelovški rajon in s sodelavci ustanavljala vaške odbore OF in AFŽ v Kropi, na Poljšici, v Lipnici, na Mišačah. Nevarno je bilo to delo na terenu, a vseeno za žensko veliko manj naporno kot tisti strašni, dolgi, neskončni pohodi, ko si zaspal kar med hojo, pretrgal vezo in naenkrat ni bilo nikogar pred teboj … -- ''Glas'' 7. 5. 1982

'''Miniranje na Dobravi.''' 1. februarja 1945 [...] Ena četa 2. bataljona je odšla prek Jamnika in Krope na
Srednjo Dobravo. Javili so jim, da bodo Nemci in domobranci
uredili v župnišču in v šoli svoji postojanki. To je morala
ta četa preprečíti za vsako ceno, ker bi taka postojanka usodno ovirala partizanske premike na območju Podnart-Kropa-Jamnik. Četa je po globokem snegu prišla na mesto še za dne,
si od daleč ogledala položaj ter ugotovila, da v bližini ni sovražnikovih patrulj. Ob pomoči stanovalcev bližnjih hiš so borci iznesli pohištvo iz župnišča in šole ter zaminirali obe zgradbi. Minirali so še zvonik in nato počakali na temo. Ob
mraku so zakurili podstrešje obeh zgradb in ko je ogenj podrl
ostrešja ter osvetlil zimsko pokrajino, so aktivirali še mine in
se naglo umaknili, da jim ne bi Nemci iz Kamne gorice in
Podnarta presekali umik. Nekaj močnih detonacij je opozorilo
Nemce v bližnjih postojankah, da je na delu partizanska vojska. Medtem se je četa že neopazno pomikala ob robu Krope
proti Jamniku. Ustavila se je na neki vzpetini in opazovala
uspeh svoje akcije v dolini. Ogenj, ki so ga mine še bolj razpršile, je še vedno osvetljeval planoto Srednje Dobrave, tišino zimske noči pa so parali dolgi rafali nemških šarcev. Streljanje je odmevalo tik ob vznožju Jamnika. Sovražnik je bil
prepričan, da je partizanska enota nekje v trikotniku Otoče-Kropa-Podnart. Kot že večkrat, se je tudi to pot uračunal,
saj so medtem odredovci hitro merili pot proti Železnikom. Akcija je preprečila postavitev sovražnega oporišča na Srednji Dobravi. -- Tone Lotrič: ''Škofjeloški odred''. Ljubljana: ZB, 1971 (Knjižnica NOV in POS). 183.

'''Nov komunistični zločin na Gorenjskem.''' Komunisti so uničili cerkev na Srednji Dobravi in šolo v Ovsišah. V noči od 1. na 2. februar se komunistični zločinci tolovajske brigade »Prešeren« zagrešili nov grozen zločin v gorenjskih vasicah Srednji Dobravi in Ovsišah. V omenjeni vasi so komunistični zločinci pridrveli okrog enajste ure. Kakor poosebljeno zlo so se zločinci priplazili do župnišča in šole v Ovsišah in do cerkve v Srednji Dobravi. Kmalu nato so prestrašeni ljudje zaslišali strašno detonacijo. Komunisti so z dinamitom razrušili šolo v Ovsišah in cerkev v Srednji Dobravi. S tem so komunistični zločinci prizadejali narodnemu premoženja velikansko škodo. Od šole v Ovsišah je ostal le še kup razvalin, cerkev v Srednji Dobravi pa jo ostala brez zvonika, izgubila pa je ravno tako tudi celo vzhodna stran. Prav tako jo bilo močno poškodovano župnišče. -- ''Slovenec'' 11. 2. 1945

'''V partizanih so padli:''' Stanko Podlipnik je padel leta 1941 v Lipnici, Stanislav Žagar in Anton Vidic 1942 na Planici nad Crngrobom, Žagarjev sin Stanko na Okroglem (1942), Anton Benedičič na Jelovcu (1942), Živo Pretnar v Otočah (1942), 1943 so padli Ivan Šolar nad Farjim Potokom, Dušan Pogačnik (Valentinov) nad Kropo, Joško Pretnar pri Turjaku, Jakob Mohorič pod Mohorjem, Martin Maurer na Rakitniku, Anica Šolar pri Žabnici.&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#T105_F14705:315_x447852.25_y118681.75_s16_b2 Spominska plošča Anici Šolar v Bitnjah, Partizanski spomeniki, Geopedija.]&lt;/ref&gt; 1944: Franc Gregorčič pri Idriji, Anton Benedičič nad Tržičem, Anton Dolinar pri Leskovcu, Andrej Boštjančič pri Kamniku, Ivan Rozman na Jelovici. 1945: [[:w:Nada Žagar|Nada Žagar]] pri Splitu, Ciril Osterman na Jelovici, Mara Paplar na Poreznu. Ivana Cengleta - Kroparčka iz Kamne Gorice so 22. 11. 1944 v Lipnici ubili belogardisti. Cengle je bil član kurirske postaje D, ki je imela sedež na desnem bregu Save.&lt;ref&gt;Ubit je bil menda bolj proti Brezovici in ne na mestu, kjer zdaj stoji spomenik.&lt;/ref&gt; 

{|
|[[File:Partizanski spomenik Okroglo1.jpg|thumb|Spomenika padlim partizanom na Okroglem pri Kranju]]
|[[File:Partizanski spomenik Okroglo2.jpg|thumb|[http://www.geopedia.si/#T105_F14705:283_x447491.25_y124466_s18_b2 Geopedija]]]
|[[File:Partizanski spomenik Okroglo3.jpg|thumb|]]
|[[File:Partizanski spomenik Okroglo4.jpg|thumb|]]
|}
 
{|
|[[File:Spomenik Lipnica pri Kropi.jpg|thumb|Spomenik ustreljenim talcem v Lipnici pri Kropi; [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:7_x439286.679_y129200.307_s18_b2 Geopedija]]]
|[[File:Ivan Cengle.jpg|thumb|Spomenik 26-letnemu kurirju Ivanu Cengletu v Lipnici pri Kropi; [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:412_x439953.035666667_y129210.353_s18_b2 Geopedija]]]
|[[File:Ciril Osterman.jpg|thumb|Spomenik Antonu Jelovčanu in Cirilu Ostermanu, Zidana skala nad Kropo; Osterman ima tudi kamen s klasom na dobravskem pokopališču; [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:27_x438319.25_y126206_s16_b2 Geopedija]]]
|}

21. oktobra 1946 so posmrtne ostanke 17 padlih (po drugih podatkih 11, med njimi sta tudi dva s Prezrenj) svojci prenesli v skupni grob na Dobravi. Drugi so pokopani takole: Jože Gregori v Kranju, Anton Benedičič v Radovljici, Jožko Pretnar na Turjaku, Franc Gregorič in Tone Dolinar nad Idrijo, Lovro Debelak nekje na Primorskem, Vinko Stružnik v Šenčurju. Neznano kje so pokopani Vinko Lotrič, ki je padel na sremski fronti,&lt;ref&gt;Po drugih podatkih je padel v bojih za Trst.&lt;/ref&gt; Franc Kotnik, Stanko Urh in Franc Žbogar. Talci so pokopani v Begunjah in v Dragi, Anton Luznar pa na grobišču protifašističnih borcev v avstrijskem Gradcu. Ni tudi podatkov o grobu Pavleta Kerna, ki so ga partizani zaradi izdaje pri Okroglem likvidirali leta 1942. 

{|
|[[File:Partizanski spomenik na Dobravi 01.jpg|thumb|Spomenik padlim partizanom na Dobravi, odkrit 29. okt. 1961, z verzom Mateja Bora ''In vendar je vaše seme pognalo''; klasje so skovali v Kropi; [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:6_x440163.914285714_y129580.785714286_s18_b2 spomenik na Geopediji]]]
|[[File:Partizanski spomenik na Dobravi 02.jpg|thumb|]]
|[[File:Partizanski spomenik na Dobravi 03.jpg|thumb|]]
|[[File:Partizanski spomenik na Dobravi 04.jpg|thumb|]]
|} 

{| 
|[[File:Partizanski grobovi na Dobravi 01.jpg|thumb|17 padlih borcev z Dobrave: Nada Žagar, Marija Papler]]
|[[File:Partizanski grobovi na Dobravi 02.jpg|thumb|17 padlih borcev z Dobrave: Anton Vidic, Stane Žagar, NadaŽagar]]
|[[File:Partizanski grobovi na Dobravi 03.jpg|thumb|17 padlih borcev z Dobrave: Martin Maurer, Andrej Boštjančič, Jakob Nohorič, Anica Šolar]]
|[[File:Partizanski grobovi na Dobravi 04.jpg|thumb|17 padlih borcev z Dobrave: Alojz Pogačnik, Filip Jerala]]
|[[File:Partizanski grobovi na Dobravi 05.jpg|thumb|17 padlih borcev z Dobrave: Fran Pretnar, Dušan Pogačnik, Ivan Šolar]]
|[[File:Partizanski grobovi na Dobravi 06.jpg|thumb|17 padlih borcev z Dobrave: Ciril Osterman, Anton Benedičič, Stanko Podlipnik]]
|}

Na posameznih nagrobnih kamnih z zlomljenim klasom je naslednjih 17 borcev: Ciril Osterman, Anton Benedičič, Stanko Podlipnik, Franc Pretnar, Dušan Pogačnik, Ivan Šolar, Martin Maurer, Andrej Boštjančič, Jakob Mohorič, Anica Šolar, Alojzij Pogačnik, Filip Jerala, Anton Vidic, narodni heroj Stanko Žagar, Stane Žagar ml., Nada Žagar, Marija Papler.

Na osrednjem kvadru pa je 35 imen žrtev fašizma z Dobrav: Anton Benedičič, Franc Benedičič, Ivan Benedičič, Vinko Bergant, Anton Bertoncelj, Tinček Bertoncelj, Lovro Debelak, Tone Dolinar, Franc Gregorčič, Joža Gregori, Silvo Grobovšek, Ciril Grobovšek, Franc Kotnik, Bogomil Leban, Stanko Leban, Vinko Lotrič, Anton Luznar, Franc Mohorič, Franc Žbogar, Rozalija Ovsenik, Rudi Papež, Ciril Pečnik, Alojz Pretnar, Frančiška Pretnar, Jožko Pretnar, Ivan Rozman, Vinko Stružnik, Vinko Šifrer, Jože Šlibar, Lojze Šlibar, Stanko Urh, Ivan Valjavec, Franc Vidic, Janez Vidic, Bronislava Volk.

{|
|[[File:Žagarjevi na Dobravi nagrobnik.jpg|thumb|left|Nagrobnik na Srednji Dobravi: Cecilija Žagar, roj Pogačnik. Ivan Žagar, učitelj]]
|[[File:Bronka Koselj.jpg|thumb|left|300 px|Bronka Koselj, Ovčakova (Zg. Dobrava, 14. 11. 1938 – Straubing na Bavarskem, 26. 9. 1942).]]
|}

{|
|[[File:Dobravski partizani1.jpg|thumb|200 px|Dobravski partizani: Anton  in Filip Mohorič (Jurmanova), Hugo Mihelič, arhiv  Rok Gašperšič]]
|[[File:Dobravski partizani3.jpg|thumb|300 px|Dobravski partizani: 1 Jože Luznar, 5 Joško Resman. Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Dobravski partizani5.jpg|thumb|250 px|Dobravski partizani: zgoraj drugi in tretji Boštjančičeva brata, spodaj Masovnikov Pavel, Grilov Tonček in Filip Mohorič (Jurmanov). Arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Dobravski partizani4.jpg|thumb|100 px|Mihelič Hugo in Jelenc Franc, arhiv Rok Gašperišič]]
|[[File:Dobravski partizani2.jpg|thumb|200 px|Miloš Pogačnik s sestrama Tončko in Magdo tik po vojni, arhiv Janke Balantič]]
|}

{|
|[[File:Anton Pegam 1945.jpg|thumb|Anton Pegam 1945; arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Anton Pegam 1945 02.jpg|thumb|Anton Pegam leta 1945; arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Dobravski partizani.jpg|thumb|400 px|Dobravski partizani: 1. Hrvatov Jože, 2. Jože Pogačnik, 3. Hugo Mihelič, Lojz Jelenc (Brčov?), 8 Filip Mohorič (Jurmanov). KO ZB NOV Dobrava nekje na Jelovici.  Arhiv Andreje Pogačnik Jarc]]
|[[File:Gospodarska komisija OF okraja Kranj-Jelovica 1944.jpg|thumb|400 px|Gospodarska komisija OF okraja Kranj - Jelovica leta 1944: Spodaj: 1 Anton Mohorič, 3 Filip Mohorič, zgoraj: 1 Hugo Mihelič, 2 3 4. Kroparska kronika]]
|}

===Partizanska tehnika Meta===

Začetek partizanske ciklostilne tehnike Meta sega v avgust 1942, ko je prišel Adolf Arigler – Bodin v štab I. grupe odredov. Razmnoževati je začel na pisalnem stroju. Po akciji I. grupe odredov v Kropi 27. 8. 1942 so dobili rotacijski in ročni razmnoževalni stroj, pisalne stroje, tehnični material in papir. Tako so bile zagotovljene tehnične in materialne možnosti za obsežnejše delo. Ustanovili so tehniko Meto.

{|
|[[File:Adolf Arigler.jpg|thumb|150 px|Adolf Arigler]]
|[[File:Tehnika Meta Jelovica1.jpg|thumb|300 px|Tehnika Meta na Jelovici; [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:26_x438383.25_y125946_s16_b2 Geopedija]]]
|[[File:Tehnika Meta Jelovica2.jpg|thumb|300 px|Tehnika Meta na Jelovici]]
|}

Za delo tehnike so poiskali prostor v majhni skalni votlini na Jelovici, nedaleč stran od Jamnika in kolovozne poti z Jamnika v smeri Mošenjske planine. Razmnoževal se je tudi v oglarski koči v bližini. Pri iskanju boljše lokacije so v neposredni bližini odkrili večjo in bolj skrito votlino. V tej votlini je delala tehnika od oktobra do 15. decembra 1942. Vodji tehnike Adolfu Ariglerju – Bodinu je pomagal Mato, prej borec Selške čete. V oktobru je bil tehniki dodeljen Milovan Ilich – Kostja, študent slavistike. Zaradi mraza in snega, predvsem pa pri prenosu razmnoženega gradiva, se je štab 1. grupe odredov odločil, da tehniko preselijo v dolino. Prostor za bunker je 11. decembra 1942 odstopil Ciril Pečnik z Mišač (Pogvajnov).&lt;ref&gt;Podatek ni v skladu z drugo izjavo, da je bil bunker zgrajen zgodaj leta 1942.&lt;/ref&gt; Bunker je bil skrit v kleti pod hlevom. Napravili so ga tako, da so zazidali vrata, ki so vodila vanj iz kleti pod stanovanjsko hišo. Vzdolž stene so postavili police za sadje in tako popolnoma zabrisali dejstvo, da je za steno prostor. Vhod v bunker je bil skozi živinske jasli iz hleva nad bunkerjem. Malo kletno okno je dobro zakrivala skladovnica drv, ki je bila zložena ob steni hleva. Zaradi tega sta bila svetloba in zračenje slaba. V prostor so napeljali elektriko. V njem so se zadrževali in delali prvi partizani, člani rajonskega komiteja KPS Kropa, med njimi Ivan Bertoncelj – Johan, Stane Kersnik – Jelovčan in Vinko Hafner. 27. decembra so prenesli na Mišače vso tehniko z Jelovice. 

Bunker so v drugi polovici decembra prilagodili potrebam tehnike. Vanj so namestili stroje in druge tehnične pripomočke, ki so jih prinesli z Jelovice. Z rednim delom so pričeli 3. januarja 1943. Za varnost in prehrano osebja sta skrbela zakonca Ciril in Krista Pečnik. Od tedaj je bila ciklostilna tehnika Meta priključena Pokrajinskemu komiteju KPS za Gorenjsko. Vodil jo je, delal v njej in na zvezah oddajal literaturo Adolf Arigler – Bodin, vse do 14. 3. 1943, ko je odšel v pokrajinsko vodstvo tehnik na Gorenjskem.

Razmnoževali so radijska poročila v 100–370 izvodih, pesmi (110 izvodov na 440 straneh), letak ''K orožju Slovenci'' v 250 + 400 izvodih, letak ''Resnica o nacionalizmu in nacionalistih'' v 50 izvodih, gorenjsko izdajo ''Slovenskega poročevalca'' na 300 str. v 60 izvodih, ''Naša žena'' v 200 izvodih itd. Tehniko sta oskrbovala z vsem potrebnim materialom Jože Luznar – Tilen iz Lipnice in Matija Rešek – Volbenk iz Kamne Gorice. Imela sta zvezo z vodjo tiskarne Sava v Kranju Jožetom Pogačnikom, ki ju je povezal še s prodajalci papirnice tiskarne Sava Jožetom Novakom, Ignacom Šumijem in Mimi Čop. Vsi ti so za plačilo dobavljali za tehniko ves tehnični material v zadostnih količinah.

Vodstvo tehnike je prevzel Viktor Jurkas – Bine, ki je bil prej v Okrožni tehniki KPS Jesenice. V pomoč in za kurirja je prišel v Nemiljah ranjeni Ivan Pogačnik – Ivko iz 1. grupe odredov. V tehniki je ob delu okreval. Tehnika je delala do 7. aprila 1943 (po drugih podatkih do 8. aprila), ko je bila izdana in uničena. Do izdaje je prišlo zaradi tega, ker je Pečnik, ki je bil zaposlen kot železničar na postaji v Kranju, zaupal svojemu sodelavcu Loju, da ima v hiši partizansko tehniko. Pečnik je bil prepričan, da je Lojo zanesljiv, v resnici pa je bil gestapovski agent. Lojo si je bunker ogledal in že drugi dan pripeljal nemško policijo. Obkolili so hišo in gospodarsko poslopje. V hlevu so odkrili vhod v bunker, pri odmetavanju skladovnice drv pa okno. Osebje so pozvali k predaji. Vodja tehnike je bil v tem času službeno odsoten. V bunkerju sta bila tehnik Jurkas, kurir Pogačnik, poleg njiju pa še Karel Preželj, sekretar Okrožnega komiteja KPS Jesenice.

Na poziv za predajo so odgovorili z ognjem, nato pa je policija zasula bunker z ročnimi bombami. Viktor Jurkas je bil takoj mrtev, Karel Preželj pa ranjen. Prosil je preživelega Ivana Pogačnika, naj ga ustreli, vendar ta tega ni mogel storiti, zato se je Jurkas poskušal ubiti sam, vendar pri tem ni bil uspešen in je obstrelil Pogačnika. Končno je Pogačnik uslišal njegovo željo in se potem predal Nemcem. Ti so ga pretepli, zaprli v Begunje in ga čez nekaj dni ustrelili kot talca.

Še isti dan je gestapo na postaji v Kranju aretiral Cirila Pečnika, ga zaprl v graščini v Begunjah in tudi ustrelili kot talca. Pečnikovo ženo z otrokoma Milanom in Slavko pa so 8. aprila 1943 poslali v internacijo v Weisenburg na Bavarsko. Preživeli so vojno in se vrnili domov. -- Življenjepisi žrtev NOB v občini Radovljica, ''Po poti spominov: Radovljiški zbornik'' 1990; ''Glas Gorenjske'' 15. 6. 1959; ''Jamnik in tehnika Meta – Gorenjska med NOB'', 1983

{|
|[[File:Pogvajnova domacija.jpg|thumb|300 px|Mišače 9 (Pogvajn)]]
|[[File:Tehnika Meta.jpg|thumb|300 px|Spominska plošča partizanski tehniki Meta, Mišače 9 (Pogvajn); po zamisli Krajevne organizacije ZB NOV Dobrava so jo iz lite bronovine izdelali v UKO Kropa in odkrili 9. 8. 1953; [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:52_x439720_y130364_s18_b2 Geopedija]]]
|}

'''Partizanska tehnika v Mišačah pri Kropi.''' Bunker v stari kleti pod Pečnikovim hlevom je bil dobro skrit in preden se je naselila v njem partizanska tehnika, je bil sedež rajonskega komiteja Kropa, potem je bil nekaj časa v njem celo štab II. grupe odredov, torej štab gorenjskih partizanov. Ta je potem odločil, da se vanj prenese tehnika z Jelovice, od koder so v zimskem času le s težavo prinašali literaturo. Tako je začela v vasici Mišače pri Kropi delovati partizanska tehnika in tiskala brošure, časopise in radioporočila, vse, na kar so aktivisti na terenu in borci v borbenih jedinicah.
Partizanska tehnika v Mišačah pri Kropi je delala za okrožna komiteja Jesenice in Kranj in je imela tričlansko »posadko«. Tehniko so zaradi izdaje razrušili Nemci aprila 1943. -- ''Glas Gorenjske'' 19. 11. 1955

'''Po stezah partizanske Jelovice - Pri Pečniku na Mišačah.''' Ko se bo radovljiški odred na Dan borca, 4. julija odpravil na pot proti Jelovici, bo med Lancovim in Srednjo Dobravo korakal tudi mimo Mišač. Mišače imajo marsikaj skritega v svojih nedrih. Tamkajšnji ljudje
bodo lahko povedali mimoidočim zanimive in važne dogodke iz predvojne dobe, pripovedovali bodo o Stanetu Žagarju, povedali o dogodkih med vojno in tako dalje.

Ena od pomembnih stvari v tej mali vasici na severnem pobočju dobravske planote je domačija Pečnikovih. Mnogi aktivisti in partizani so poznali to hišo, hodili so tam mimo dokler ...
Že 1942. leta so tam aktivisti pripravili primeren bunker. Že tisto zimo je bil preurejen za
tehniko I. grupe odredov, ko se je morala edinica zaradi snega in hude zime približati dolini. Decembra 1942. leta so tam razmnoževali tudi Slovenski poročevalec. Mesec dni kasneje so razmnoževali radijska poročila zaveznikov o položaju na bojiščih. Po padcu Pokrajinske tehnike v Poljanski dolini januarja 1943, je bila tehnika na Mišačah edina, ki je še ostala na Gorenjskem. Tehniko je organiziral in vodil Adolf Arigler - Bodin.
Bunker tehnike je bil dokaj prostoren. Tako je za nekaj časa našel v njem zatočišče tudi štab I. grupe odredov (komandant Stane Kersnik in komisar Vinko Hafner). Večkrat so se tja zatekli tudi člani rajonskega komiteja in drugi aktivisti. Terenska organizacija je skrbela za hrano in drugo. 

Tako je tehnika delovala nemoteno do 8. aprila 1943. Takrat pa ... Nenadoma so prišli Nemci. Vse polno jih je bilo. Obkolil i so hišo. Domači so slutili nekaj hudega. Zaskrbelo jih je ob misli na bunker in na življenja tovarišev v njem.

Da je bil njihov strah upravičen, so se kaj kmalu prepričali. Nemci so brž odkrili vhod. Pozvali so partizane, naj se predajo. Namesto odgovora so slišali le strele.

Nemci so bili razjarjeni. Niso pričakovali takega odpora. Bunker so srdito zasuli z bombami. V bunkerju sta padla Viktor Viktor Jurkas - Bine in sekretar okrožnega komiteja za Jesenice, Karel Prezelj. Slednji je bil na poti iz Poljanske doline in se je tamkaj le po naključju ustavil. Prav tisti dan so Nemci tam teže ranili tudi Ivka Pogačnika iz Založ, ki so ga pozneje ustrelili kot talca.

Seveda so Nemci obračunali tudi z družino. Odgnali so vse. Gospodarja te hiše, Cirila Pečnika so v Selški dolini ustrelili kot talca. Ženo in dva otroka pa so poslali v nemško internacijo. -- ''Glas Gorenjske'' 15. 6. 1959

'''Partizanska tiskarna.''' Mesece in mesece so si Nemci prizadevali, da bi odkrili partizansko tiskarno na Mišačah pri Kamni gorici. V njej so vsak dan tiskali na stotine letakov, radijskih poročil, v njej sta nastajala Naša žena in Slovenski poročevalec. Prebrskali so vse hiše, preiskali vsako ped zemlje, a tiskarne vse do 7. aprila leta 1943, ko je bila izdana, niso našli. Tudi na Mišačah ni razen gospodarja Cirila Pečnika - Poglajena nihče vedel zanjo.
Že leta 1941 je gospodar Ciril Pečnik skupaj z Ivanom Brtoncljem - Drinovcem in Šiško zgradil v svojem hlevu bunker, tako, da je v stari podrti kleti napravil prostor. Najprej je v njem deloval rajonski komite Kropa, nato pa štab I. grupe odredov. Ker so partizani pozimi zelo težko prenašal iz Jelovice časopise, letake in drugi propagandni material, so sklenili
preurediti ta bunker v tiskarno. Prinesli so ves potrebni material, stroje in papir. Da pa bi bilo življenje v tem podzemnem rovu lažje, so napeljali elektriko. Zasilni izhod so preuredili v zračnik, tako da so vhodno lino zamaskirali z drvmi in dračjem. Gospodar Ciril je ta bunker pokazal tudi »dobremu« prijatelju Lojzu, vendar ga je ta neprevidnost stala kasneje njegovo in še tri mlada življenja.

Življenje v tiskarni je vse leto 1942 teklo normalno in mirno kakor da ne bi bilo vojne. Kurirji so vsak dan prinašali gradivo in odnašali letake ter drug partizanski tisk. Da bi bili še bolj povezani s svetom, so si prizadevni partizani — tiskarji nabavili radijski sprejemnik.

Nemcem je bila tiskarna boleč trn v peti. Nobena preiskava ni zalegla, vendar se jim, je aprila leta 1943 le nasmehnila »sreča«. Ko so že mislili, da so bili napačno obveščeni in da na tem območju ni tiskarne, se je našel izdajalec. Premamila ga je sla po denarju. Za nekaj mark je prodal štiri mlada življenja.

Brnenje motorjev je 7. aprila leta 1943 prebudilo številne Mišačane. Bil je lep dan in točno dve leti vojnih strahot sta minili. S strahom so opazovali nemško kolono, misleč da bodo Nemci spet selili (pred dvema letoma, 4. decembra 1941, so bili Nemci odpeljali v internacijo devet družin). Vendar so Nemci tokrat med živalskim kričanjem obkolili domačijo Cirila Pečnika-Poglajena.

Toda usodnega dne so bili v tiskarni Karel Preželj, prvoborec z Javornika in član pokrajinskega komiteja za Gorenjsko, ter partizanska tiskarja Ivan Pogačnik - Ivko iz Zaloš pri Podnartu ter Bine, o katerem ni znano ničesar razen partizanskega imena. Po kratki borbi so Nemci zavzeli bunker, uničili tiskarno, ubili dva partizana: Karla Prežlja in Bineta, Ivana Pogačnika - Ivka pa so ranjenega ujeli. Mrtva partizana so pozneje pokopali v Kranju, ujetega Ivka pa so odpeljali v Begunje, kjer so ga zverinsko mučili. Morda bi si rešil življenje, če bi koga izdal, vendar je molčal in ker ga Nemci niso mogli zlomiti, so ga ustrelili kot talca v Poljanski dolini.

Nemci s temi žrtvami še niso bili zadovoljni. Znesli so se še nad prebivalci Mišač. Prvi je bil na vrsti Ciril Pečnik- Poglajen, gospodar domačije, v kateri je bila izdana tiskarna. Nemci so ga odpeljali neznano kam in nihče ne ve za njegov grob.

To je bila le ena izmed neštetih tragedij v NOB, ki so pomagale zgraditi mozaik svobode in miru. Zato nismo pozabili Karla, Ivka, Bineta, Cirila ... Čeprav so umrli, živijo v naših srcih. -- ''Glas'' 1. 4.1975

'''Še o Partizanski tiskarni.''' V 25. številki Glasa (1. 4. 1975) sem pod rubriko »Ob 30. obletnici osvoboditve« zasledil člane k z naslovom »Partizanska tiskarna«. Prijetno me je presenetilo dejstvo, da je vendarle nekdo napisal člane k o partizanski tiskarni na Mišačah. Resnici na ljubo pa moram zapisati, da sem bil, ko sem člane k prebral do konca, resnično razočaran. V članku je bilo zapisanih toliko netočnosti, da preprosto ne morem mimo.

Razen gospodarja Cirila Pečnika je za bunker vedela tudi njegova žena, Krista Rožičeva, ki je partizanom v tiskarni tudi kuhala. Gospodar Ciril je skrivnost o bunkerju v svoji hiši resda razkril svojemu prijatelju Loju (Alojzu). Lojo je za tiskarno na Mišačah pripravljal papir, ki ga je izmikal okupatorju. Nemci so to tihotapljenje papirja s pomočjo izdaje odkrili. Loja so ujeli. Po triurnem mučenju ni več zdržal in odkril mesto tiskarne.
V mraku 7. aprila 1943 je v vas prišlo 7 nemških vojakov, oboroženih s strojnicami in bombami. Napad so izvedli hitro in tiho, da so tako lahko presenetili partizane.

Pisec članka nadalje trdi, da o Binetu, ki je bil usodnega dne v tiskarni, ni, razen partizanskega imena, znano ničesar. To vsekakor ni res. S partizanskim imenom Bine so tovariši klicali inž. Viktorja Jurkasa, doma iz Trsta. Njegovo ime je med imeni ostalih žrtev jasno in razločno napisano tudi na spominski plošči na Poglajnovi domačiji.

Cirila Pečnika - Poglajna, gospodarja domačije, v kateri je bila tiskarna, so Nemci aretirali že popoldne istega dne (7. 4. 1943) na delovnem mestu v magacinih železniške postaje v Kranju. Po aretaciji so ga odpeljali v begunjske mučilnice, kjer je bil skupaj z Ivanom Pogačnikom - Ivkom zverinsko mučen. Pri Cirilu in Ivku mučenje ni rodilo sadu. Žena pokojnega Cirila Pečnika je bila prav tako po napadu na tiskarno odgnana v begunjske mučilnice. Svojega mož a je v Begunjah videla in z njim tudi govorila. Po tritedenskem mučenju so Cirila odpeljali skupaj s še nekaj zaporniki (med njimi je bil tudi Ivan Pogačnik - Ivko) v Poljansko dolino in jih tam ustrelili. Priče tega dogodka so danes še žive. Kasneje so okupatorji trupla pripeljali nazaj v Begunje in jih tam pokopali. Družina pokojnega Cirila Pečnika njegov grob redno obiskuje. Na enem od kamnov pokopališča na vrtu begunjske graščine je z rdečo barvo vpisano ime - Ciril Pečnik. / Branko Pirih -- ''Glas'' 15. 4. 1975

==Doma==

{|
|[[File:Prebivalci Spodnje Dobrave leta 1944.jpg|thumb|800 px|Prebivalci Spodnje Dobrave leta 1944: 1. vrsta: Jamar mlajši, Angelca Ješe (Pecarjeva), Marta Dobre (Jarčova), Tončka Ješe (Pecarjeva), Peter Dobre (Jarčov), Ivan Papler (Petrovčev), Stanko Dobre (Jarčov), Jože Ješe (Pecarjev)
2. vrsta: Frančišek Ješe (Pecarjev Francl), Marija Papler (Petrovčeva mama), Janez Papler (Petrovčev ata), Francka Ješe (Pecarjeva mama), Janez Ješe (Pecarjev ata), Peter Dobre (Jarčov ata), Marjanca Jamar (njihovo družino so med vojno naselili k Pšcu), njen mož, 3. vrsta: Anton Ažman (stanoval pri Bendeljnu), Marija Papler (Petrovčeva), Francka, Ivanka, Lojzka (vse tri Ješe – Pecarjeve), Anton Šolar (Ještinov), neznan 4. vrsta: Vera Papler (Petrovčeva), Francka Pajk, Francka Ažman (stanovala pri Bendelnu), Janez Ješe (Pecarjev), Ana Ješe (Pecarjeva), Milena Papler (Petrovčeva), Francka Papler (Petrovčeva), (nezna oseba), Janko Fister (Masnikov iz Prezrenj), neznan, Alojz Jelenc (Brčov iz Prezrenj)
Na sliki ni Bendelnovih, Matevževčevih, Ještinovih in Pščovih, ki jih je okupator 1942 izselil v Nemčijo. Posnetek je izpred Pecarjeve domačije, na kateri je bila oglasna deska, okrog novega leta 1943/1944. Arhiv Vera Šimnovec, prepoznava oseb Mirko Špendov]]
|[[File:Pevski zbor na Dobravi 02.jpg|thumb|630 px|Cerkveni pevski zbor med vojno, okrog 1943. Sedijo: 1 Ivanka Ješe (Pecarjeva, potem Brščeva), 2 organist in zborovodja iz Naklega, 3 Mimi Kozjek (Bodlajeva), 4 Francka (Pecarjeva). 2. vrsta: 1 Pepca Ješe (Pozinova), 2 Mara Papler (Petrovčeva, padla v partizanih leto pozneje), 3 Albina (Gregčeva iz Rovt), 4 Francka Mežnarjeva s Češnjice (pozneje mama Jurčkove Mire), 5  Milena Papler (Petrovčeva, poročena Knific), 6 Cerar iz Radovljice, 3. vrsta: pevka iz Rovt, 2 Rudi Šolar (Gregčov, pozneje Pecarjev), 3 ? 4 Peter Knific iz Ljubnega (mož Petrovčeve Milene), 5 Pogačnikov iz Češnjice. Arhiv Joška Resmana]]
|}

==Konec vojne==

{|
|[[File:Volitve 1944.jpg|thumb|300 px|Volitve NOO na Brezovici pri Kropi pri Beničku konec oktobra 1944 (Muzej Kranj). Volitve NOO na Brezovici pri Kropi oktobra 1944 (Muzej Kranj). Udeleženci po pojasnilu Jožeta Pogačnika [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1A5T8EA2 (''Tovariš'' 37 (1961)]: Od desne proti levi: Albina Kocijančič - Liza iz Lipnice, Jože Pogačnik - Gašper z Dobrave, Franc Šparovec iz Lipnice, Iztok Žagar (?) z Dobrave, Miklavžovec (v klobuku) iz Lipnice, Miklavžovka (z ruto) iz Lipnice, Ivka Križnar iz Lipnice, Anica Luznar iz Lipnice. Dva tovariša sta neznana. [https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-Y55AZKKA/32/index.html#zoom=z Boljša fotografija ''Tovariš'' 33 (1961)] ]]
|[[File:Volitve NOO na Brezovici pri Kropi oktobra 1944.jpg|thumb|300 px|Volitve NOO na Brezovici pri Kropi oktobra 1944, boljši, vendar obrezani posnetek iz ''Tovariša'' 1961]]
|[[File:KNOO Dobrava 1944.jpg|thumb|300 px|Volitve v krajevni NOB odbor na Srednji Dobravi oktobra 1944. 7 in 8 sta bratranca Lencov France in Simon Pogačnik (Jurčkov).]]
|}

{|
|[[File:Ober Dobrawa 23.jpg|thumb|Hišna št. 23 (pri Bohinčku) na Zgornji Dobravi med drugo svetovno vojno]]
|[[File:Partizani Misace.jpg|thumb|Partizan Anton Pegam v Mišačah ob koncu vojne 1945; arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Jože Pogačnik s sestro Antonijo.jpg|thumb|Jože Pogačnik s sestro Tončko v Kamniku. Arhiv Andreja Pogačnik Jarc]]
|}}

'''Gorenjski [o]dred''' z IX. korpusom ni neposredno sodeloval pri bojnih operacijah, &quot;zato pa so bile samostojne akcije odreda, bodisi da so bile napadalnega ali pa obrambnega značaja, izredno koristne: posredno so podpirale bojna prizadevanja osrednjih enot korpusa&quot;. Tako je odnos med IX. korpusom in Gorenjskim odredom ocenil Lado Ambrožič. Odredni štab je npr. 27. decembra 1943 sporočil štabu 3. operativne cone, da so &quot;v zvezi z novonastalim položajem ob prihodu brigad na Gorenjsko in direktiv za ofenzivo tega štaba&quot; prerazporedili svoje enote in jim dali ustrezne bojne naloge. Tako je 4. oz. Jelovška četa dobila &quot;nalog, da skoncentrira svoje delovanje Zg. Besnica, Ovsiše, Dobrava, Radovljica, Bled z nalogami napada na patrulje, postojanke, železniške postaje Podnart, Otoče, napada ob železniški progi, rušenja proge in zažiganja lesenih konstrukcij mostov, dalje vznemirjanje in napadanje vseh sovražnih postojank na tej liniji, pošiljanje vsiljenih patrulj v Radovljico itd. In s tem obrne pozornost sovražnika nase. 23. maja 1944 je odredni štab pod &quot;Zelo nujno!&quot; poslal enotam ukaz, da morajo partizani na Gorenjskem in Primorskem močno povečati aktivnost. Opozarjajo naj sovražnika nase s številnimi patruljami, ga presenečajo, udarjajo pa po njem tudi s celimi bataljoni (Pavlin, 1970). -- Jaka Berger: [http://dk.mors.si/IzpisGradiva.php?id=162 ''Partizanski boj na Gorenjskem med drugo svetovno vojno: Zaključna naloga''.] Maribor, 2010

==Kronologija vojnih dogodkov na Dobravi==

* 13. na 14. april 1941 italijanski vod, ki je prišel iz Radovljice čez Lancovo v Kamno Gorico, se je čez noč utaboril pri mostu pod Miklavžovcem in naslednji dan čez Dobravo nadaljeval proti Podnartu.
* Po sklepu, ki je bil sprejet 17/7-1941 pod Malim Gregorjevcem na Jelovici, so bili ti partizani zbrani na Jelovici na planini Vodice. Tu je bila ustanovljena Jelovška četa 29, julija 1941 na Gradišču, kjer je isti dan tudi zaprisegla. Komandir čete je bil Jaka Bernard iz Koritnega, komisar čete pa je bil Jože Kranjc- Žakelj, jeseniški železar. Sestavljali so jo trije vodi: prva dva sta manevrirala na področju Krope, Dobrave, Lipnice in okolice ter sta jih vodila Alojz Pečnik in Franc Štular, oba iz Ljubnega. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5H3L469/7e643f12-e881-404f-a5d7-12ed1efdd0f1/PDF ''Gorenjska v borbi za svobodo'', 1959], 26 
*1. december 1941 likvidacija sedmih okupatorjevih sodelavcev na Dobravi in drugod, Nemci zato 
*4. decembra 1941 ustrelijo v Begunjah 28 talcev in z Dobrav in z Mišač izselijo 46 družin.
*Zadnje dni decembra 1941. &quot;Od tam je šla 2. četa v akcijo na Dobravo pri Podnartu, prva četa pa takoj v Dražgoše&quot; -- ''Glas Gorenjske'' 6. 7. 1956 
* Prišla so zakasnela poročila iz domovine, ki nam pripovedujejo, kako izseljuje Hitler Gorenjce v Srbijo in druge kraje. [...]  Tri dni kasneje je bil ponoči z ročnimi granatami izvršen napad na Dobravi pri Kropi na cestarja Dežmana in neko Ropotarko. Dolžili so ju bili, da sta ovajala ubežnike. Ropotarka je bila le lažje ranjena in so jo odpeljali v bolnišnico na Golnik. -- Janko N. Rogelj: Preseljevanje Gorenjcev. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IGVRYFWI/b50ea331-d634-4e02-a6ff-f92be88835c5/PDF ''Nova doba'' 29. 4. 1942]; [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UY972NZM/b7323992-3034-499e-8b4d-37a16a731b30/PDF ''Enakopravnost'' 23. 4. 1942]
*December 1942: partizanska tehnika Meta se z Jelovice preseli na Mišače. Iz Kokrškega odreda se vrne Ivan Bertoncelj Johan.
*April 1943: Selška četa pod vodstvom Ota Vrhunca (Blaža Ostrovrharja) patruljira po Lipniški dolini.
*7. aprila 1943 Nemci uničijo tehniko na Mišačah, ubijejo tri partizane in gospodarja Pečnika. 
*19. april 1943 pri mostu v Lipnici Nemci ustrelijo deset talcev kot kazen za uboj dveh orožnikov in uničenje filmskega projektorja za prikaz propagandnih filmov; pred tem zažgejo gozd nad kamnolomom za zaščito pred partizani.
*7. februar 1944: Dne 7. februarja ni bilo nobene mobilizacijske akcije, pač pa sta dve skupini po petindvajset borcev II. bataljona krenili proti večeru na prehranjevalno akcijo na Dobravo pri Kropi in na Ovsiše pri Podnartu. Prav tako je II. bataljon dal na razpolago minerskemu vodu Gorenjskega odreda mitraljezko zaščitnico za izvedbo sabotažne akcije na progi Kranj-Podnart. Ostalo moštvo II. bataljona je skupaj s I. bataljonom in štabno četo ostalo na Jamniku, kjer so zvečer priredili miting, katerega se je udeležilo tudi civilno prebivalstvo, med njimi štirinajst aktivistk iz Krope. -- Miha Klinar: Kratka kronika VII. SNOUB Franceta Prešerna. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-X2I0L9E2/354a2b9d-332c-4257-91b8-fa4d039a0d6c/PDF ''Loški razgledi'' 1958 (5/1)]
*9. februar 1944 zajetje nemške patrulje na Zgornji Dobravi.
*V času akcije v Zgornjih Bitnjah se je II. bataljon Prešernove brigade napotil na kroparski sektor, kjer je v Kropi, Češnjici in na Dobravi mobiliziral trideset novih borcev. --  Miha Klinar: Kratka kronika VII. SNOUB Franceta Prešerna. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-X2I0L9E2/354a2b9d-332c-4257-91b8-fa4d039a0d6c/PDF ''Loški razgledi'' 1958 (5/1)]
*1. maj 1944 so občani slovesno praznovali. Na Dobravah, na mestu, kjer danes stoji zadružni dom, so Dobravci postavili slavolok z napisom »Smrt fašizmu — svobodo narodu«! -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1956_60_L.pdf ''Glas'' 30. 7. 1956]
*22. novembra 1944 domobranci pri Vogarjevi domačiji v Lipnici ubijejo Ivana Cengleta, kurirja, ki je vzdrževal zvezo med Škofjeloškim in Kokrškim odredom. 
*11. januarja 1945 domobranci iz Kranja aretirajo vse, ki so šli iz Krope na Dobravo po mleko
*12. januar 1945 partizanska mobilizacija, z Dobrave vzamejo tri od 24 mobilizirancev.
*17.&amp;ndash;25. januar 1945. Smučarski vod v sklopu 31. divizije pod vodstvom Toneta Ažmana izvede pohod Cerkno - Rudno - Jamnik - Češnjica - Prezrenje - Dobrava - Kropa - Cerkno.
*1. februar 1945 četa 2. bataljona minira župnišče, šolo in zvonik na Dobravi, kjer so Nemci in domobranci nameravali napraviti postojanko (Tone Lotrič: ''Škofjeloški odred'').
*Februarja 1945 za kurirske pošiljke postaje G 12 skrbi redni poštar za Dobravo in Lipnico Peter Knific; pločevinast poštni nabiralnik se je nahajal pod dobravskimi pečinami.  
*19. marca 1945 so Nemci z Dobrave obstreljevali domačijo Kolombart na Jamniku in jo poškodovali.
(Janez Šmitek: ''Kroparska kronika'')

==Kronologija vojnih dogodkov, v katerih so bili udeleženi Dobravci==

* Junija 1941 je bila v Ivančevi vili v Ljubljani partijska konferenca oziroma razširjena seja CK, kjer je bilo prisotnih okrog 30 tovarišev iz vseh okrožij Slovenije. Okrožje Jesenice je zastopal Jože Gregorčič, okrožje Kranj Franc Vodopivec, prisotni pa so bili tudi tovariši, ki so bili določeni za Poverjeništvo CK za Gorenjsko: Stane Žagar, Lojze Kebe in Tomo Brejc. Tu so sklenili, da je treba takoj začeti z organizacijskimi pripravami za NOB in ljudsko vstajo. Konec junija 1941 je bil sestanek skojevcev z Dobrave in okolice pri vodnem rezervoarju v Otočah, ki ga je vodila Vlasta Svetina.
* Julija 1941 je bil na Dobravi pri Kropi ustanovljen odbor OF, ki so ga sestavljali Janko Bergant, Ivan Benedičič, Jože Šlibar in Anica Šolar. Odbor je zbiral hrano za prve partizanske skupine na Jelovici. -- [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2QHK1Y8 ''Gorenjska v borbi za svobodo, 4'' (1961)]
* 20. julij 1941  Pet skupin radovljiških partizanov, ki se od junija zadržujejo v gozdovih, na gorenjski partijski konferenci pod Malim Gregorjevcem na Jelovici združil Stane Žagar, ki je 5. julija prišel od sv. Mohorja. Navzoči so bili poleg njega Lojze Kebe, Tomo Brejc, Franc Vodopivec, Jože Gregorčič, Ivan Bertoncelj, Polde Stražišar, Franc Potočnik, Matija Verdnik, Jože Ažman, Anton Štefe, Anton Nartnik, Ivan Kejžar st., Lojze Justin in Jože Resman (gl. [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:3_x437097.364_y128806.391_s15_b4 spomenik na Geopediji]). 
*29. julij 1941 je na Gradišču pri Vodiški planini iz petih skupin gorenjskih partizanov ustanovljena Jelovška partizanska četa; skupino, ki se je od junija dalje zadrževala na Vodicah, je vodil Ivan Bertoncelj z Dobrave (gl. [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:4_x437359.75_y128223.625_s15_b4 spomenik na Geopediji]). Kmetje, ki so sicer od 9. junija do 8. septembra pasli na Vodicah živino, se umaknejo v dolino.
* 3. avgusta 1941 je skupina skojevcev z Dobrave pri Kropi ob pomoči dveh partizanov zaplenila zalogo delavske kuhinje pri predoru Globoko, kjer so Nemci opravljali neka gradbena dela. --  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2QHK1Y8 ''Gorenjska v borbi za svobodo, 4'' (1961)] [Z]vezala stražarja in odnesla po zasilnem mostu čez Savo večje količine hrane. -- [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXTXRAVT ''Gorenjska v borbi za svobodo, 5'' (1961)]
*5. avgusta 1941 je na Pogrošarjevi planini pri Vodicah ustanovljen Cankarjev bataljon, komandant je Jože Gregorčič, komisar pa Ivan Bertoncelj (gl. [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:704_x437052_y127667.5_s15_b4 spomenik na Geopediji]).  Bataljon je štel okoli 120 mož, med temi je bilo okoli 40 neoboroženih. Miloš Pogačnik, Ivan Križnar ml. in  Peter Žbontar odpeljejo z Jelovice 4-in 6-letni hčerki Pečnika k sorodnikom v Ljubno, Pečnik z ženo pa ostane med partizani.
* 1. decembra 1941 je OF organizirala vseljudsko demonstracijo na Gorenjskem. [...] Partizani so obsodili na smrt sedem nemških sodelavcev z Dobrave, Lipnice, Čirč, Pševa, Poljanske in Selške doline, ki so stalno ovajali aktiviste OF. 
* 4. decembra 1941 so Nemci zaradi likvidacije sedmih nemških sodelavcev z Dobrave, Lipnice, Čirč, Pševa, Poljanske in Selške doline ustrelili 28 talcev v Dragi pri Begunjah.
* 5. decembra 1941 so Nemci izselili z Dobrave pri Kropi 45 družin, ker kljub mnogim poskusom, tudi ob pomoči nekaterih izdajalcev, niso mogli odkriti organizacije, ki je tu delovala. Ta organizacija je vseskozi vzdrževala in preskrbovala s hrano Cankarjev bataljon, ko se je zadrževal na tem področju.
* 31.	decembra 1941 je polovica Cankarjevega bataljona krenila z Mohorja proti Dražgošam, druga polovica pa je najprej odšla v akcijo v konzum na Zgornjo Dobravo, nato pa tudi v Dražgoše. -- [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2QHK1Y8 ''Gorenjska v borbi za svobodo, 4'' (1961)]
* Zima 1941/42: Dobravski partizani prezimujejo na Reparici nad Vrčico. 
*9.&amp;ndash;11. januar 1942 dražgoška bitka, v njej sodelujejo tudi dobravski borci. 
* Tako smo dočakali komando za umik na Jelovico. Naložili smo preostalo zalogo hrane, predvsem moko, ki so jo pripeljali z Dobrave in smo jo hranili v Prosvetnem domu. -- [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXTXRAVT ''Gorenjska v borbi za svobodo, 5'' (1961)] 
*27. marca 1942 nad Crngrobom padeta Stane Žagar in Anton Vidic.
*21. in 22. aprila 1942 Nemci na Okroglem uničijo partizansko skupino, med njimi je tudi Stane Žagar ml.
*Marec–julij 1943 je za prvega sekretarja kranjskega komiteja KPS imenovan Ivan Bertoncelj Johan, član pa je Janko Bergant z Zgornje Dobrave; Johan je kmalu premeščen v okrožni komite. Člani rajonskega odbora OF so bili Jože Luznar iz Lipnice, Filip Sitar - Tomaž z Mišač, terenska sekretarja pa sta bila Hugo Mihelič in Ivan Benedičič. Dobrave so spadale pod rajon Jelovica. Sedež rajonskega odbora OF je bil v Kroparski gori, potem sta ga Hugo Mihelič - Kos in Janez Vidic - Jošt preselila v &quot;Kosovini&quot; nad Brezovico. Marca 1944 se rajon Jelovica preimenuje v okraj Jelovica, sekretar za Dobravo in referent za finance je Hugo Mihelič.  
*29. december 1943 pade na Ciganskem nad Kropo v nemško zasedo in je ubit Dušan Pogačnik Črt, kurir VOS-a, vračajoč se s kurirske postaje G 12.
*Januarja 1944 čevljarsko delavnico gospodarske komisije jeloviškega rajona OF vodi Ivan Goričan - Maček z Zg. Dobrave. V njej dela tudi Tonček Fajfar z Zg. Dobrave.
*Januar–april 1944 je funkcijo sekretarja SKOJ in odbora ZSM opravljal Ivan Križnar, od aprila do avgusta 1944 Anton Benedičič, po njegovi smrti pa od septembra  do 15. decembra Ivka Križnar.  
*Marec–julij 1944 Ivan Benedičič - Vanče (Goračev) z Dobrave je sekretar KP in OF Jelovica, potem premeščen v 30. divizijo. 
*Julij 1944 do 31. oktober 1944 Jože Pogačnik - Gašper (Valentinov); 31. 10. se združita okraja Jelovica in Kranj, Pogačnik je tu referent za obnovo in prosveto, potem pa komandant zaščitnega bataljona Gorenjskega vojnega področja. Sedež ima Pogačnik nad Razdrtim potokom v Kroparski gori, od avgusta 1944 pa v karavli Svoboda na Pečeh. Sem se je preselil izmed Jošta in Mohorja okrajni odbor OF Kranj, se preselil v snegu v karavlo Farovž v Kroparski gori in ostal tu do konca vojne.
*Junija in julija 1944 je sekretar KPS za Kranj Iztok Žagar, ki ga kmalu pošljejo na partijski tečaj.
*Febr.–oktober 1944 so  člani okrajne gospodarske komisije OF Kranj - Jelovica Filip Sitar (Boštjanovec z Mišač), Lovro Benedičič (Miklavžovec iz Lipnice), Jože Luznar - Tilen (Cjazin iz Lipnice), Jože Resman - Gabrovšek (Bodlajev z Dobrave). 
*16. novembra 1944 proslavijo 50-letnico žebljarske zadruge v Kropi, udeležen je tudi  lastnik Vinko Pirc, jejo zelo okusno mačjo pečenko.
*Od novembra 1944 do sredi februarja 1945 smučarska delavnica v Cerknem proizvaja smuči za borce, vodja lesnega oddelka je Filip Sitar z Mišač. 
*28. novembra 1944 je ustanovljena komanda mesta Kranja, v njej je bil orožar Stanko Pogačnik (Jurčkov) z Dobrave, nekaj časa je bil član tudi Hugo Mihelič. 
*20. marca 1945 se gospodarska komisija OF pred ofenzivo sovražnika umakne na vrh Kroparske gore. Tam na Orlovini padeta Tone Jelovčan in Ciril Osterman, Lovro Benedičič (Miklavžovec) pa se s tovarišem umakne čez Vodice v Kropo. V ofenzivi je ujet Zdevčev Jaka z Dobrave in poslan v nemško taborišče.   

(Janez Šmitek: ''Kroparska kronika'')

'''Belogardistični izdajalci prejeli plačilo.''' Strabane, Pa. — Prejela sem
pismo od brata Janeza Boštjančiča, vas Mišače, pošta Podnart,
Gorenjsko, ki se glasi: &quot;Tvoje
nepričakovano pismo smo prejeli. Ostali smo vsi živi in zdravi. Godilo se nam je pa takole:
Dne 1. dec. 1941 so partizani
umorili Kožarja in Pozino z Dobrave in iz Lipnice Macakona.
Dne 5. dec. zjutraj ob pol petih
pa nas je poklicala nemška policija in ukazala, da se moramo
v dveh urah napraviti na pot.
S seboj smo smeli vzeti le toliko kolikor smo mogli nesti.
Na Mišačah so ostali samo
Boštjanovec, Koničar, Blek in Metelnik.
dočim so nas pregnali vse
z Gornje, Srednjee in Spodnje Dobrave, skupaj 38 družin.
Odpeljali so nas najprvo v St.
Vid v Škofove zavode. Tam so
nas stlačili po 70 oseb v eno
sobo, ležali pa smo na tleh na
slami, in sicer vsi brez izjeme:
otroci in odrastli. Zjutraj smo
dobili črno vodo, opoldne vodo
in zvečer prav tako. Nihče se
ne bi mogel preživeti ob taki
&quot;hrani,&quot; ako nam ne bi pomagali dobri ljudje vsak dan in
nosili pakete. 

Tedaj ni nihče izmed nas vedel, zakaj so nas pregnali. Po
šestih tednih so izpustili nekaj družin domov,
mi pa nismo bili
deležni te sreče. 19 družin so
pridržali v zaporih; stražnik nas
je celo na stranišče s puško spremil. Zaprti smo bili do 22. marca 1942, potem pa so nas naložili na transport in odpeljali na
Bavarsko. Tam smo bili v lagerju dve leti. Jaz in Ivan sva
kopala jarke, ženske pa so delale v kuhinji. Po dveh letih
pa so nas dali na kmetije. Naša družina je bila ves čas skupaj. Trpljenja in pomanjkanja
smo veliko prestali. Zvedeli
smo šele v Nemčiji, kdo je bil
kriv naše nesreče.

Blekove Micke in Metlnekovega Lojza se gotovo še spominjaš. Ta dva sta bila izdajalca. Blekova Micka, njen mož
in Metlnek so izdajali nas pri
Nemcih. Ti trije so krivi naše
nesreče, na Dobravi pa Pozina
in Kožar. Toda star pregovor
še vedno velja, da kdor drugim
jamo kaplje, sam vanjo pade.
Bleka in Metlneka je gnal samo
pohlep po imetju, kajti bila sta
trdno prepričana, da bo zmagala Nemčija in da nas ne bo več
nazaj, nakar bi ta dva na Mišačah delila naša posestva.

Pa se je obrnilo vse drugače.
Blek in Blekuna sta že oba pod
zemljo že več kot leto dni. Prišli so partizani z Jelovce, ko sta
ravno čistila pšenico, in ustrelili
so Bleka na travniku pod Blekam, Micko pa so z vrvjo zvezali in jo gnali skozi Kropo na
Jamnik in ustrelili. Sedaj
ne ve nihče, kje je njen grob.
Ljudje govore, da so jo pustili
kar pod smrečjem, da tam razpada. Imela sta štiri otroke, ki
se morajo sedaj potikati pri tujih ljudeh. Doma nimajo več
in najbrže ga ne bodo nikoli več imeli.

Metlnek pa je pobegnil s svojo družino v Nemčijo. Tudi njegovo imetje je zaplenjeno.
Domov ne bo več prišel, kajti če
bi ga dobili oblasti v reke, bi
ga doletela ista usoda kot je
Bleka.

Ti izdajalci imajo na svoji vesti veliko ljudi, katere so Nemci
radi njih postrelili. Padlo je zelo veliko mladih fantov; na Mišačeh so padli štirje, ki so bili partizani, ti so: Poglajen,
Krumpkov, Jurmanov in Matijažov Martin.
Na žalost je Slovenec izdajal
Slovenca in brat pobijal brata.
Bili sta dve stranki: partizani
in belogardisti, povrhu pa še
Nemci. To je nekaj strašnega,
kaj vse so Nemci počenjali s
Slovenci. Mnoge so žive sežgali in grozno pretepali. Krivi
teh grozodejstev pa so bili največ domači izdajalci, slovenski
belogardisti.

Domov smo se povrnili 22. julija 1945. Bili smo zelo razočarani, ko smo našli dom izropan
in prazen. Pokradli so vse, kar
se je dalo premakniti. Polje je
vse zaraščeno. Reči pa moram,
da so nam takoj sorodniki priskočili na pomoč. Že prvi dan
nam je Franca iz Podbrezij pripeljala kravo, da smo imeli mleko. Festngarjevi s Podnarta so
nam tudi priskočili ne pomoč,
tako da bomo počasi zopet prišli
v tir. Glavno je, da smo ostali
živi in zdravi, kajti mnoge slovenske družine se niso povrnile
iz robstva. Sedaj pa končam in
Vas vse skupaj pozdravljam!
Tvoj brat Janez Boštjančič.&quot; Mary Strniša -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PEBWDVM6/b1e6f4c2-5a15-430c-8f1d-2e9275a50582/PDF ''Prosveta'' 14. 12. 1945]

==Šola==

[[Dobrave med svetovnima vojnama#Šola|Prej: Šola med obema vojnama]]

[[File:Partizanska šola Albine Kocijančič v Lipnici.jpg|thumb|left|400 px|Partizanska šola Albine Kocijančič v Lipnici]]

Z nemškim okupacijskim odlokom je bilo junija 1941 šolanje v slovenščini za 100 dobravskih učencev prekinjeno, namesto njega se je začela nemška šola, ki je delovala do 1943, ko so se nemški učitelji umaknili in je šola ostala prazna do noči s 1. na 2. februar 1945, ko so jo partizani zaradi nevarnosti, da bi postala nemško oporišče, skupaj z zvonikom in župniščem minirali. V ruševinah šole je bil uničen ves inventar. Septembra 1943 je učiteljica Albina Kocijančič - Liza začela v Lipnici z rednim poukom v partizanski šoli z ilegalnim imenom II A2 za vasi Lipnica, Brezovica in Spodnja Dobrava. Jeseni 1944 se je pridružilo 28 učencev, tudi z Zgornje in Srednje Dobrave. Pouk je potekal v treh oddelkih vsak drugi dan, z literaturo so šolo oskrbovali partizani. Zaradi domobranskih vpadov je bil pouk večkrat prekinjen. Junija 1945 je šest učencev napravilo sprejemne izpite za 1., 2. in 3. razred meščanske šole in gimnazije. -- Verena Štekar-Vidic: ''Iz zgodovine osnovne šole v Kamni Gorici, na Dobravi, na Ovsišah'', 1990.

Po ukinitvi nemških osnovnih šol konec leta 1943 so otroci ostali brez šole. Tako ni bilo nekaj časa nobene šole ne v Kropi ne v Kamni Gorici ali na Srednji Dobravi. Zato so začeli ustanavljati šolske krožke. Na Mišačah je šolski krožek v hiši pri Pegamovih za 12–15 otrok vodila Anica Žust (Šmitek 1985: 74). Po pripovedovanju Ivanke Rus (Cjaznove) (o njem poroča Joško Resman) so imeli otroci s Srednje in Zgornje Dobrave tedaj šolo v hiši pri Čačku. Čačkovi so bili v izgnanstvu, ključ je bil pri Lencu. Eden od otrok je vedno stal na straži. Učila jih je gimnazijka Merteljnova Vida, ki je po vojni postala učiteljica. 

'''Spomini na »Partizansko« šolo v Lipnici.''' Ob razsulu Jugoslavije so že na
velikonočni ponedeljek aprila 1941
vkorakali Italijani. Taborili so v
dolini proti Podnartu. Po nekaj
dneh so jih izrinili Nemci. Učiteljstvo je moralo takoj zapustiti svoja
službena mesta. Konec maja je začel poučevati na Sr. Dobravi koroški Nemec Karl Flatscher, ki pa je
že v jeseni l. 1941 odšel na fronto.
Sledila mu je učiteljica Margarethe
Pech. Ker so ji postala tla prevroča, vedno pogosteje so se namreč
oglašali na Dobravi partizani, je
odšla v začetku 1943 v Ljubno. Tam
se je čutila varnejšo v zaščiti močne nemške orožniške posadke.

V septembru 1943 smo začeli z
rednim poukom v Lipnici, in sicer
za vasi Lipnica, Brezovica in Spodnja Dobrava. V jeseni 1944 pa je
vstopilo 28 učencev iz Zg., Sr., Sp.
Dobrave, Lipnice in Brezovice. Bili
so razdeljeni v 3 oddelke, pouk pa
so imeli otroci vsak drugi dan. Spočetka smo imeli v šoli mir, a kmalu so začeli prihajati v naše vasi
domobranci iz Kranja in Škofje
Loke. Na poti v šolo so učencem
pregledovali torbice in zvezke, jih
izpraševali, česa se uče itd. Še težavneje je bilo, ko so se utaborili
domobranci v bližnji Kamni gorici.
Takrat sem imela 7 hišnih preiskav.

Partizani sami so nam prinašali
literaturo, katero smo prebirali in
jo skrivali v drvarnici med opeko.
Nikdar ni noben otrok ničesar izdal, čeprav so jih domobranci tudi
tepli.

Dne 6. decembra sem pripravila
otrokom miklavževanje. Povabili
smo tudi starše. Miklavž je bil partizan, oče 4 otrok, ki so bili vsi naši
učenci.

Pred božičem 1944 so prihiteli
preplašeni otroci z novicami: »Pri
nas so bili beli.« »Meni so preiskali na poti torbico.« »Na Dobravi
so hišne preiskave.« Hitro smo poiskali vse sumljivo in vrgli v peč.
Naboje in letake pa smo skrili kar
na podstrešje pod deske. Komaj to
opravimo, že zagledamo celo vrsto
domobrancev, ki so šli od Logarja
proti nam. Tedaj poči iz Brezovice
tudi prvi strel. Domobranci so našo
hišo porabili za kritje. Bitka je trajala kake pol ure. Nekateri od otrok
so jokali; Špendov Ivanka, ki se je
pred kratkim vrnila iz triletne internacije iz Straubinga na Bavarskem, je klečala in molila, dečki bi
bili pa najraje stali pri oknih in
gledali boj.

Ko so domobranci odšli, so nabrali otroci nad 200 praznih nabojlev. Napad nam ni vzel poguma,
drugo jutro smo bili spet vsi zbrani
pri pouku. Starši so me rotili, naj
še poučujem, čeprav so ostali učitelji v naši okolici iz strahu že prenehali s poukom.

Položaj se je za nas poslabšal,
ko so v začetku januarja 1944 prišli domobranci in se za stalno naselili v bližnji Kamni gorici. Od
tedaj smo imeli za hišo, kjer pripelje
steza iz Dobrave, vsakodnevne zasede. Domobranci so čakali skriti
pod bregom na ljudi, jih legitimirali, jim odvzemali prtljago, jih pretepali s puškinimi kopiti in jih vlačili v zapor na Brezje. Včasih so
obkolili vasi in nihče ni smel niti
iz hiše.

V noči od 1. na 2. februar 1945
so zleteli v zrak dobravska šola,
župnišče in zvonik, ker so se nameravali vseliti tja domobranci (v
zvoniku so si hoteli urediti izvidniško postojanko). Dne 3. marca 1945
je začelo pokati izza hiše ob 9. uri
zjutraj. Z otroki sem se zatekla v
kuhinjo, pa tudi tam so padale
krogle tik pod okno. Stisnili smo se
v kotu po tleh. Streljali so domobranci iz Zg. Dobrave na cesto, misleč, da se je partizan Milan Gregorič, ki jim je ušel, skril za našo
hišo. Obkolili so nas in napravili
hišno preiskavo. Zaman, kajti Milan je ušel pod uto in v kritju
grmičevja za grapco proti Šparovcu, od tam čez Lipnišco po hudourniku za Brezovico, ki je bila pravi dom partizanov.

Dne 17. marca 1945 popoldne so
navalili belci spet na našo hišo. Doma je bila samo moja hčerka z
otroki, jaz pa v Kropi na učiteljski
konferenci, ki jo je vodila tov. Tamara in katere se je udeležil tudi pokrajinski šol. nadzornik za
Gorenjsko, tov. Janoš Bertoncelj.
Hčerka jim je morala odpreti vse
prostore od kleti do podstrešja, morala je hoditi prva, a domobranci
za njo z napetim petelinom, da jo
takoj ustrele, če dobe kje skritega
partizana.

Dne 26. marca so prišli vsi šolski otroci (28) popoldne k skušnji
za otroško prireditev. Na sporedu je
bilo petje, deklamacije, rajalne vaje in igrici »Sneguljčica« in »Sestrin varuh« Manice Komanove. Ko
smo hoteli k skušnji na oder v Pirčevo garažo, smo bili obkoljeni.
Nihče ni smel iz hiše do večera.
Ponovno sem prosila za hišo čepeče
domobrance, naj vsaj najmlajše, ki
so od strahu jokali, puste domov, a
zastonj. Ko je zaseda odšla, so se
usuli otroci v diru domov.

Na belo nedeljo 1945 smo priredili predstavo. Udeležba je bila
ogromna. Tudi iz Krope in Kamne
gorice so prišli ljudje, ki so želeli
slišati slovensko besedo, v taki
množini, da jih je polovico moralo
nazaj. Zato smo predstavo ponovili
naslednjo nedeljo 15. aprila. Več
sto ljudi je bilo navzočih. — V ponedeljek 16. aprila je bilo lepo
sončno popoldne. Narezovala sem
pred hišo semenski krompir, pa
prideta zloglasna domobranska komandanta Kobal in Žumer in povesta: »Gospa, pri vas bo hišna
preiskava«. V hipu sem se zbrala
in rekla: »Prosim, gospoda, kar naprej!« Ko smo prišli v hiši do mize,
sem rekla: »Veste kaj, gospoda, kar
povejta, kaj bi rada videla, jaz vama bom pa pokazala, da ne bo nepotrebnega brskanja po hiši«. Pa
pravi Kobal: »Zvedeli smo, da ste
priredili otroške predstave kar dve
nedelji zaporedoma. Zakaj nam tega niste javili?« »Ker nisem vedela,
da moram to javiti.« »Prišli so
ljudje iz vseh okoliških vasi. Ali
veste, da tako shajanje ni dopustno?« »Jaz nisem vabila nikogar
razen staršev šol. otrok.« »Ali veste, da mi vemo, da vi tukajle poučujete otroke in vodite redno šolo?« »Vem, saj ste jim že večkrat
pregledovali zvezke in torbice.«
»Ali veste, da vas imamo pravico
nadzorovati?« »Vem, vse življenje
sem imela nadzornike v šoli in sem
tega vajena, pa tudi vi lahko pridete. Sicer pa (v tem sem odprla
predal), tukaj imata zvezke s šolskimi izdelki in tu je moj delovni
dnevnik, pa se prepričajta o našem
pouku.« Začela sta brskati po zvezkih, pregledovala dnevnik, pa pravi
Kobal: »Vi ne smete učiti v partizanskem duhu in ne otroke učiti
partizanskih pesmi.« Rekla sem:
»Vem, kaj je moja dolžnost. Če pa
mislite, da slovenskemu otroku izobrazba ni potrebna, bomo šolo zaključili.« Tedaj pa oba v en glas:
»Ne, gospa, midva vas celo prosiva,
da učite, ampak ne v partizanskem
duhu.« Mislila sem, da je stvar
končana, pa pravi Žumer: »Zvedeli
smo, da spravljate pakete za partizansko bolnico.« Na srečo sem dan
poprej vse oddala, sosed Krvina je
odnesel zvečer, ko je odšla domobranska zaseda, polno vrečo v Kropo na določeno mesto, zato sem
rekla: »Če pa kaj takega mislite,
potem pa prosim, da preiščete vso
hišo.« Ker sta videla, da se prav nič
ne bojim, nista napravila niti koraka več. Od takrat smo v naši šoli
imeli mir pred domobranci.

Otroci so našli v tej zasebni šoli
svoj dom in še sedaj mi zatrjujejo,
če se srečamo, da nikoli več pozneje ni bilo tako prijetno, kot v lipniški šoli. Konec junija 1945, ko
smo zaključili pouk, so očetje zapregli šest voz, na katere smo naložili vse šolarje, in odpeljali smo
se med glasnim petjem partizanskih
pesmi na Bled. — Jeseni 1945. leta
je opravljalo 6 mojih učencev izpit
za vstop v gimnazijo, ki so ga vsi
srečno prestali. Pirc Desa in Špendov Janez sta vstopila kar v II. raz.
gimnazije, Pirc Simon po celo v
III. raz. gimnazije (in ga tudi dovršil z odliko). Torej naš trud ni bil
zaman. K. A -- [Albina Kocijančič]: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JOO5DZN ''Prosvetni delavec'' 20. 4. 1951 (2/7-9),] str. 4

[[Kronika Dobrav po 1945#Šola|Nadaljevanje: Šola po drugi svetovni vojni]]

==Cerkev==

{|
|[[File:Birma na Dobravi med drugo svetovno vojno 01.jpg|thumb|400 px|Birma na Dobravi med vojno. Boter je Jože Koselj (Mežnar). Sedijo: Šimenčov Janez, 2 Jožov, 2. vrsta: 2 Pecarjev Joža, 3 4 Ivanka Rus (Cjazna), 6 Martina Lokar 3. vrsta: 3 Janez Bertoncelj (Šlibar), 5 Tončka Šparovec (Benkova). Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Birma na Dobravi med drugo svetovno vojno 02.jpg|thumb|400 px|Birma na Dobravi med vojno. Župnik je bil Nemec, boter je Jože Koselj (Mežnar). Sedijo: Šimenčov Janez, 2 Jožov, 2. vrsta: 2 Pecarjev Joža, 3 4 Ivanka Rus (Cjazna), 6 Martina Lokar 3. vrsta: 3 Janez Bertoncelj (Šlibar), 5 Tončka Šparovec (Benkova). Arhiv Joška Resmana]]
|[[File:Birma 1943.jpg|thumb|Gedenke ... der heil. Firmung, die dir der Fürstbischof Dr. Gregorius Rožman erteilte ... Birma Marjance Jelovčan, 1943]]
|}

Po pripovedovanju Cjazne Ivanke (Ivanka Rus) je bil nemški župnik dober človek, ki je ob osvoboditvi ostal v vasi. Ker je med vojno v župnišču v Ljubnem skril partizana pred domobranci, so mu po vojni omogočili vrnitev v Nemčijo z vsemi potrebnimi dokumenti.

Partizani so 2. februarja 1945 minirali cerkveni zvonik, farovž in šolo na Srednji Dobravi, ker so se tam nameravali utrditi domobranci. 

{|
|[[File:Porušen zvonik na Srednji Dobravi 01.jpg|thumb|300 px|Porušen zvonik na Srednji Dobravi. Del Campe]]
|[[File:Porušen zvonik na Srednji Dobravi 02.jpg|thumb|300 px|Porušen zvonik na Srednji Dobravi. Del Campe]]
| Župna cerkev v Spodnji Dobravi&lt;ref&gt;Napaka, prav bi bilo na Srednji Dobravi.&lt;/ref&gt; je bila po Valvasorjevih zapiskih zgrajena v davni dobi, pozneje prenovljena v renesančnem slogu in okrašena z lepimi freskami. Ob turških vpadih je služila kot zatočišče našemu pobožnemu narodu. Kronika piše, da so jo Turki trikrat oblegali, strela je udarila osemkrat v njo, kljub temu pa ni bila nikdar porušena. Prišla pa je dne 2. februarja 1945 hudobna roka &quot;Prešernove brigade&quot;, minirala in razdejala svetišče, v katerem je tolikokrat kipela pobožna molitev k večnemu Bogu. Krščanski človek, premišljuj!
|}

'''Komunisti uničujejo narodno premoženje na Gorenjskem.''' V noči na Svečnico so komunisti naredili nov zločin na Gorenjskem. Z dinamitom so razrušili šolo v Ovsišah in cerkev v Srednji Dobravi, šola v Ovsišah je popolnoma uničena, cerkev v Srednji Dobravi pa ima porušen zvonik in vso vzhodno stran poslopja. -- ''Družinski tednik'' 15. 2. 1945

{|
| [[File:1945 porušena cerkev na Srednji Dobravi.jpg|thumb|400 px|Vera, ki jo uči OF. Zbirka plakatov, Gornjesavski muzej Jesenice]]
|}

==Uprava==

Gemeinde Habern 1205 Einwohner 1931
:Dobrawa 417
::Lipnica 41
::Mitterdobrawa 92
::Oberdobrawa 161
::Prezrenje 74
::Unterdobrawa 49
:Kerschdorf 376
::Brezovica 12
::Dobravica 36
::Ousische 100
::Kerschdorf 83
::Poljšica 95
::Rovte 50
:Salosche 412 
::Mišače 84
::Podnart 123
::Salosche 97
::Werd / Otoče 108

''Gemeinde- und Ortschaftsverzeichnis'', Wien, 1942; zapisana so imena iz rubrike Amtlicher Name 1910.

{|
|[[File:Kataster Zgornja Dobrava 1943.jpg|thumb|Mapna kopija Zgornja Dobrava 1943. Arhiv Resman]]
|}

'''1. maj 1944''' so občani slovesno praznovali. Na Dobravah, na mestu, kjer danes stoji zadružni dom, so Dobravci postavili slavolok z napisom »Smrt fašizmu – svobodo narodu«! -- ''Glas Gorenjske'' 30. 7. 1956

{|
|[[File:Volitve na Dobravi 1944.jpg|thumb|left|500 px|'''Prvomajski mlaji?''' Ne! Tako so na Dobravi pri Kropi okrasili vso vas ob volitvah v prve Narodnoosvobodilne odbore, ki so bile oktobra meseca 1944. Niti sovražniki iz postojank v Kamni gorici in drugod niso strašili ljudi, da ne bi javno izrazili svojega navdušenja ob prvih volitvah organov ljudske oblasti. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1959_31_L.pdf ''Glas'' 24. 4. 1959] -- ''Glas'' 24. 4. 1959]]
|}

'''Zmaga že pred osvoboditvijo.''' Vsi so volili, le Miške niso pustili iz postelje - Ivan Križnar je bil prvi predsednik krajevnega narodnoosvobodilnega odbora za vasi Lipnica in Brezovica. Mnogi so v zmoti. Menijo, da so bile na Gorenjskem prve volitve v krajevni narodnoosvobodilni odbor na Brezovici pri Kropi, toda ni bilo tako. Prvi, ki so imeli NOO, so bili prebivalci Zgornje doline v bohinjskem kotu. Res pa je, da so bile na Brezovici prve volitve v letu 1944 in da je takratna volilna komisija,  ki sta jo sestavljala Franc Šparovec in pokojna Albina Kocjančičeva, v zapisnik lahko zapisala, da so volili vsi prebivalci Lipnice in Brezovice, ki so že izpolnili osemnajsto leto. Za predsednika je bil takrat izvoljen Ivan Križnar-Vid, za člane NOO pa Mara Šparovec (podpredsednik), Slavka Pirc, Anica Luznar in Bronislava Pirc-Miška. — Takšne podatke nam je dal tov. Vinko Pirc, ki že dlje zbira in prebira dokumente iz NOB v kranjskem Muzeju revolucije.

==Osebno==

'''Sestrico je ustrelil.''' Podnart, 30. aprila. Zdaj, ko je vojna vihra komaj prešla naše kraje, je za nesreče z orožjem in razstrelivom brez primere več priložnosti kakor kdajkoli. Listi iz dneva v dan poročajo o nezgodah, pa tudi o velikih nesrečah, a kakor vse kaže, številni primeri žrtev ne zadoščajo, da bi se prebivalstvo in posebej še mladina priučila malo več previdnosti. Tudi pri nas sta vojaško orožje in municija, ki ležita zavržena po samotnih, manj dostopnih krajih, terjala mlado življenje. Komaj 16-letni železničarjev sin Vinko Lotrič z Zgornje Dobrave je pod neko skalo našel puško in jo prinesel domov. Puška je bila nabita, in ko jo je, nevešč rokovanja z orožjem, ogledoval od vseh strani, se je strel iznenada sprožil in zadel njegovo 12-letno sestro Francko, da se je zgrudila smrtno ranjena in je na mestu izkrvavela. Vsa soseska iskreno pomiluje rodbino, ki je na tako tragičen način izgubila svojo edinko. -- ''Jutro'' 1. 5. 1941

'''Duce je imenoval sosvet za Ljubljansko pokrajino.''' Z odlokom Duceja, Notranjega Ministra, je bil na predlog Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino imenovan sosvet za omenjeno pokrajino. V sosvetu so gospodje: … Lojze Sitar, sin Petra in Marije, rojen v Mišačah 25. maja l. 1906., trgovski sotrudnik, zastopnik trgovskih uslužbencev. -- ''Domovina''; ''Kmetski list'' 5. 6. 1941

'''Habern. (Padec z drevesa.)''' Progovni delavec Hugo Michelitsch iz Mischacke, je pri čiščenju sadnega drevesa padel raz njega in si zlomil levo podlaht. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico v Gallenfels. -- ''Karawanken Bote'' 25. 3. 1942

'''Poroka.''' Na svečnico sta se poročila na Ježici v župni cerkvi, in sicer v prelepi novi kapeli Kraljice miru, gospodična Marica Ješe, absolventka abiturientskega učiteljiščnega tečaja in hči uglednega posestnika in tesarskega mojstra Janeza Ješeta s Spodnje Dobrave, in gospod Ciril Velušček, profesor klasične gimnazije v Ljubljani. Poročal je župnik gospod Janez Pucelj, naš znani pisatelj, priči pa sta bila nevestin stric gospod Franc Dežman, vlakovodja drž. železnic, in profesor dr. Joža Lovrenčič. Mlademu poru želimo obilo božjega blagoslova na novi življenjski poti! -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BIZ824X7/61992fcc-15ba-41ab-a3ee-85946ccf2f25/PDF ''Slovenec'' 4. 2. 1942]

'''Ravnatelj Franc Pretnar — 75 letnik.''' Komaj bi verjeli,
da praznuje danes petinsedemdesetletnico
svojega življenja občeznani odlični gospodarski strokovnjak g.
Franc Pretnar, ravnatelj ljubljanske Mestne hranilnice v pokoju. Saj, kadar srečamo
vedno prijaznega gospoda, mu moramo
čestitati, da se mu
starost kar nič ne pozna. In naravnost občudujemo njegovo mladeniško živahno udejstvovanje v naših kulturnih, gospodarskih in karitativnih organizacijah.
Ravnatelj Franc Pretnar je bil rojen 19. novembra 1867 na Dobravi pri Kropi. Njegov oče,
trden kmet, je sam naučil sina brati in računati.
Ljudsko šolo in nižjo gimnazijo je potem obiskoval v Kranju; v peti gimnazijski razred je bil
sprejet v Alojzijevišče in je dokončal z odličnim
uspehom gimnazijske študije v Ljubljani. Bil je
potem enoletni prostovoljec pri vojakih. Prvo službo je nastopil pri računskem oddelku finančnega
ravnateljstva v Celovcu. Meseca marca 1894 pa je
bil imenovan za praktikanta v Mestno hranilnico, ki je bila takrat šele v pričetku razvoja.
Temu zavodu je posvetil potem vse svoje moči.
Leta 1893. je bil imenovan za hranilničnega blagajnika. Poleg blagajniških poslov je vodil tudi menični referat in posle glavnega knjigovodstva. Najtežja in odgovornosti polna opravila pri Mestni
hranilnici so bila v njegovih rokah. Dne 5. julija
1913 je bil imenovan za hranilničnega knjigovodjo,
dne 15. aprila 1922 pa za višjega knjigovodjo velikega zavoda. Ravnateljstvo mu je bilo izročeno
l. 1933. Službovanje ravnatelja Franca Pretnarja
je tesno spojeno z vsestranskim mogočnim razvojem Mestne hranilnice. Tisoče in tisoče strank
je on odpravil kot blagajnik, milijoni denarja so
šli skozi njegove roke, računske vsote, s katerimi
je imel opravili kot knjigovodja, pa gredo na milijarde. Vsa dela je izvršil do pičice natančno in
bil pri tem vedno postrežljiv, da, naravnost ljubezniv do vseh strank in do stanovskih tovarišev.
L. 1908. je Mestna hranilnica ustanovila Kreditno društvo, ki naj podpira osebe, ki se
bavijo z obrtjo in trgovino. Gospod Franc Pretnar je prevzel organizacijo in vodstvo prepotrebne
ustanove. Sam je opravljal tajniške in knjigovodske
posle. On ima največ zaslug, da so obrtniki in
trgovci dobili zaupanje do Kreditnega društva, ki
je v resnici izredno veliko storilo za napredek domače obrti in je bilo vedno močna opora našemu
gospodarstvu. Četudi so stanovska opravila zaposljevala našega jubilanta vse dni in večkrat tudi
pozno v noč, je velikodušno pomagal pri raznih
važnih in potrebnih organizacijah. Zvezo hranilnic je kot predsednik vzorno vodil in dosegel
za vse včlanjene hranilnice veliko koristi. Za Narodno galerijo, Umetnostno-zgodovinsko društvo,
za Ljudsko kuhinjo in še za druga društva si je
v teku let pridobil veliko zaslug. Za življenjski jubilej gospoda ravnatelja mu želimo, da ga Bog
ohrani v zdravju in moči še dolgo vrsto let. Naj
bo njegovo delovanje v pomoč in srečo posameznikom in javnosti! -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7VVH1IMZ/642d7c36-7504-4fcd-8e94-1cece9a06afc/PDF ''Slovenec'' 19. 11. 1942]

'''Franc Rojina'''. Na svečnico je v Zgornji Šiški v hiši,
ki je sosedna rojstnemu domu Valentina
Vodnika, pobrala smrt Franceta Rojino, nadučitelja v pokoju, in iztrgala iz
vrst čebelarjev in lovcev enega njihovih
najboljših mož.

Dve hiši dalje kakor je umrl, se je rodil
France Rojina 3. oktobra 1867. Oče mu je
hil tesar in je bil znan daleč na Gorenjsko
ne le kot dober delavec, ampak tudi kot
spreten in vnet ptičar.

France je dovršil najprej tri razrede
realke, nato pa učiteljišče v Ljubljani leta
1887. Prvo službo je dobil na Kolovratu,
kjer je učil, mežnaril in spoznaval življenje štiri leta. Nato je služil sedemnajst mesecev na Dobravi pri Kropi, štiri leta na
Vačah, dve leti v Šmartnem pod Šmarno
goro in devet in dvajset let v Šmartnem
pri Kranju. Pokoj je preživljal v Šiški. Zadnja tri leta so ga njegovi tovariši pogrešali
v svoji sredi, ker ga je neozdravljiva bolezen priklenila na posteljo.

Rojina je čebelaril že kot učiteljščnik.
Za čebelarstvo in sploh za kmetijstvo ga
je navdušil profesor Linhart. Svoje čebelarsko znanje je uveljavil Rojina predvsem
kot urednik Slovenskega čebelarja, ki ga je
urejeval eno in dvajset let. Redek je naš
starejši čebelar, ki bi ne poznal Rojine. Kot
čebelar je bil znan na Nemškem, v Italiji,
na Francoskem, na Češkem, Madžarskem
in tudi izven Evrope, čebelice so mu delale
poleg lova največ veselja.

Veselja do lova se je navzel od svojega
očeta. To veselje pa je vzplamtelo do strasti na Kolovratu, kateri kraj mu je bil najbolj prirastel k srcu. Spomin nanj mu je
vedno razjasnil oblačne dneve življenja.

Na Kolovratu se je tudi dodobra seznanil
z izražanjem naših preprostih ljudi. Menil je,
da so govorili tu v njegovih časih najlepši jezik. Za kmečko govorico je imel tanko uho.
Njegov zelo razvit posluh ga je vodil med pesem ljubečo družbo in ga napravil za izvrstnega pevskega učitelja.

Kolovrat so Ljubljančani v času Rojinovega
tamkajšnjega učiteljevanja poznali komaj po
imenu, vendar je Rojina svoje hribovske šolarčke tako izvežbal v petju, da se je ob nekem
uradnem obisku litijski okrajni glavar Gril, ki
je bil sam pevec, komaj ločil od njihovih grl.
Župniku in županu, ki sta rovarila zoper svojega mežnarja in učitelja, je kratko in malo
povedal, naj dasta mir, ker sta župnija in občina lahko ponosni na takega učitelja.

Lovskega veselja je užil največ na Kolovratu,
na Vačah in na Gorenjskem. Slovel je kot
kunar. Zora ga je navadno našla že v gozdu.
Če ni bilo drugega, je poslušal ptice-pevke.
Lovstvo ni bilo v Rojinovih mladih letih pri
nas na taki stopnji kot zdaj. Marsikaj, kar se
šteje danes za greh, se je takrat odobravalo.
Tudi Rojini je včasih puška počila ob nepravem trenutku. Toda njegovo srce za živali in
naravo je kazalo najlepše to, da svojih lovskih
grehov ni prikrival, ampak se jih je v svojih
izpovedih kesal.

Pripovedovati je znal kot malokdo. Njegovo
besedje je bilo bogato, a domače. Težko se je
bilo ločiti od njega, kadar je pripovedoval.
Ure in ure si ga lahko poslušal. Človek bi najrajši stenografiral za njim, tako mikavno je
bilo njegovo kramljanje. Bil je rojen pripovednik in je škoda, da se ni udejstvoval kot pripoveden pisatelj.
Njegovi članki v »Lovcu« spadajo med najboljše. Nekaj jih je bilo sprejetih tudi v šolske
čitanke. Ne bilo bi napak, ko bi izšli njegovi
lovski članki v knjigi.

Rojina je bil človek dela. Če ni bil pri
čebelah, v sadovnjaku ali v gozdu, je bral
in pisal, čas mu je sladil le pomenek o
lovu in čebelah. Ko sem mu lani povedal,
da so posejali na nekaterih ljubljanskih
njivah malorusko ajdo, me je večkrat
vprašal, če kaj gledam, kako medi.
Komaj je čakal, kdaj bo zažvrgolela
rdečegrlata taščica, ki je letala po njegovi sobi in mu sedala na glavo, ter naznanila prihod pomladi, od katere je pričakoval olajšanja. Toda preden se je to zgodilo, so ugasnile njegove blagost odsevajoče oči in je onemel njegov jezik. Roka
mu je postala za delo nesposobna že pred
leti.

O njegovem jezikovnem bogastvu, pripovednem talentu in strokovnem znanju
pričajo njegovi spisi. Dokler se bo pri nas
čebelarilo in lovilo na pošten način, se ne
bo pozabilo ime Franca Rojine.

Dočakal je lepo starost. Kot skoro vsi
učitelji iz starejših časov, je spravil svojo družino do kruha. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FBOLH51/572eccb2-f492-4de5-8a56-d5c68c24933f/PDF ''Jutro'' 4. 2. 1944]

[[File:Franc Rojina.jpg|thumb|left|Frančišek Rojina]]

'''† Frančišek Rojina.''' Vrste naše stare čebelarske
garde se vedno bolj redčijo.
Drug za drugim nas zapuščajo
možje, ki so pred pol stoletjem
usmerjali pota našega čebelarstva ali bile priče in poborniki
našega čebelarskega preporoda.
V času najhujšega besnenja nacistične svojati po naši zemlji
se je ločil od nas tudi duševni
vodja in prvak te naše preporodne dobe, eden najpopularnejših slovenskih čebelarjev —
naš Frančišek Rojina. Menda ga
ni slovenskega čebelarja, ki bi
ne poznal Rojine, pa tudi mlajšim je dobro znano njegovo
ime; saj so pred leti vsak mesec komaj čakali na nadaljevanje njegovih »Spominov« v Čebelarju.

Frančišek Rojina se je rodil
3. oktobra 1867 v Zgornji šiški.
Oče mu je bil tesar in znan
ptičar. Naš Frančišek je dovršil
tri razrede realke in učiteljišče
v Ljubljani. Tu ga je prof. Linhart navdušil za kmetijstvo in
podžgal njegovo že v ranih letih vzbujeno zanimanje za čebele. Njegovo prvo učiteljsko mesto je bilo v Kolovratu, kjer je čebelaril,
lovil, orglal in mežnaril štiri leta. Ta kraj se mu je posebno priljubil in
se ga je vse življenje najrajši in z veseljem spominjal. Učiteljeval je nato
nekaj časa na Dobravi pri Kropi in na Vačah, pozneje pa v Šmartnem
pod Šmarno goro ter končno 20 let kot šolski upravitelj v Stražišču
(Šmartno pri Kranju). Po upokojitvi l. 1925 se je preselil v Zg. Šiško, v
soseščino rojstne hiše pesnika Val. Vodnika. Zadnja leta je mož hudo trpel
za naduho in bil večinoma navezan na posteljo. Umrl je 1. februarja 1944.
Rojina je pričel čebelariti v kranjičih, kakor vsi naši starejši čebelarji,
in nato sčasoma preizkušal vse mogoče sodobne panje, kakor so se pač
pojavljali (dzierzonovane kranjiče, dunajčane, pavlinovce, droryjevce, gerstungovce itd.). Takoj je uvidel vse prednosti velike mere v gerstungovih
panjih, ki jih je potem povsod zelo vztrajno priporočal in na ta način
pripravljal pot za zmagoslaven pohod AŽ panjev po Slovenskem.

Ko se je konec devetdesetih let preteklega stoletja ustanovilo Slov.
čebelarsko društvo, je društveni odbor, ceneč delo in znanje idealnega učitelja, poveril uredništvo Slov. Čebelarja Rojini, ki je potem ta posel opravljal 21 let, ko ga je zaradi nekih malenkostnih nesoglasij z odborom prostovoljno odložil. Kot urednik društvenega glasila in odličen čebelarski
teoretik in praktik je Rojina postal duša mladega društva, izvrsten predavatelj na čebelarskih prireditvah po vsej deželi, organizator društvenih
podružnic in neumoren agitator od čebelarja do čebelarja, nesebičen v
delu za prospeh našega čebelarstva. Čebelarji so zlasti cenili njegove članke
v Čebelarju, pisane v izredno prikupnem , zabavnem in domačnostnem tonu,
in jih brali z največjim užitkom. In napisal jih je v 21-letni dobi lepo
število! Zaslužno delo je tudi njegov prevod Janševega »Popolnega nauka
o čebelarstvu« leta 1906.

Rojina je veliko potoval, udeleževal se je mednarodnih razstav in zborovanj; zlasti shode avstroogrskih in nemških čebelarjev je redno obiskoval
in o njih tudi poročal v Čebelarju. A ves blesk tujine Rojine ni zapeljal.
Kakor je bil eden najbolj vnetih zagovornikov velike mere satnikov, tako
je vselej in povsod zagovarjal našo čebelo in priporočal tudi našega skromnega kranjiča, zlasti Janševo mero in način čebelarjenja. Čebelarjem je
odkril tudi gorenjsko stiskalnico za vosek, ki je sedaj znana pod njegovim
imenom.

Kot družaben, dobrosrčen in šegav človek ter odličen čebelarski strokovnjak je pri širjenju naprednih čebelarskih idej med čebelarji žel lepe
uspehe. Od blizu in daleč so romali čebelarji k njemu in njegova je v
glavnem zasluga, da je mlajši čebelarski rod spravil naše čebelarstvo na
lepo višino. V priznanje njegovih zaslug ga je Slov. čebelarsko društvo
izvolilo za svojega častnega člana, prav tako tudi Kranjska podružnica,
kjer je najdlje deloval.

Pokojni Rojina pa ni bil samo odličen čebelar, temveč tudi znan sadjar,
ribič in lovec. Njegovi članki v Lovcu spadajo med najboljše. Poleg tega
je bil navdušen pevec in godbenik; več let je hodil vsako nedeljo orglat
k maši na Šmarno goro.

Medel se mi zdi tale opis spričo pokojnikovih vsestranskih zaslug in
marsikaj bi moral še povedati, da bi v pravi luči pokazal Rojino kot človeka, čebelarja in javnega delavca. Naj pri tej priliki povdarim le še to.
da je bil naš Frančišek vseskozi napreden in naroden človek ter iskren
Slovan. Jeseni 1943, v času, ko so ruske armade že temeljito lomile zobe
fašističnemu zmaju in so bile oči nas vseh uprte v gigantski boj na vzhodu,
sem mu na obisku pri njem pripovedoval o najnovejših ruskih zmagah
in ga zagotavljal, da se dan svobode in vstajenja za vse Slovane približuje.
Solze so stopile možu v oči in rekel mi je: »Da bi mi vsaj bilo dano dočakati ta dan!« A vroča želja se mu ni izpolnila: par mesecev pozneje se
je poslovil od sveta in življenja.

Frančiška Rojino bomo slovenski čebelarji ohranili v častnem in trajnem spominu. Slava in hvala mu! -- Leopold Debevec: [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9FEGFL0Y/81128216-90e3-4c79-b037-7213c5b9cb62/PDF ''Slovenski čebelar'' 1945 (47/1–2)]

[[File:Valentin Stroj.jpg|thumb|left|Valentin Stroj * 1874]]

'''Višji revident Valentin Stroj sedemdesetletnik.'''
V nedeljo je obhajal čil in zdrav
g. Valentin Stroj,
železniški višji revident in postajenačelnik v pokoju,
svojo 70 letnico. 

Rojen 1874 v Lipnici v župniji Dobrava pri Kropi je
po končani ljudski
šoli obiskoval gimnazijo v Kranju. Ko je odslužil enoletno prostovoljstvo, si je izbral za svoj
poklic službo pri železnici. Kot prometni
uradnik je imel vedno zelo naporno in
odgovornosti polno delo, tako v St. Petru
na Krasu, v Logatcu, v Gorici in Beljaku. Postajenačelnik je bil v Borovnici
in na Vrhniki. Povsod je vzorno skrbel
za potniški in blagovni promet. Pod njegovim nadzorstvom se je natovorilo za
milijone in milijone blaga, namenjenega
za izvoz v razne kraje. Ljudje imajo bivšega postajenačelnika še sedaj v najboljšem spominu v vseh krajih, kjer je služboval. Pri vzgoji mlajših uradnikov, ki
so bili vpeljani pod njegovim vodstvom
v železniško prometno službo, je lepo
strnil vzorno disciplino in nenavadno
srčno dobroto, skoraj intimno prijaznost,
ki jo je čutil z vsakim posameznikom.
Zato so ga vsi spoštovali in ljubili.

Težave in nevarnost železniške prometne službe je občutil zlasti leta 1917.
v Borovnici. Pri odpravi vlakov se je
nenadoma pojavil pred vagoni potnik, ki
je v hipnem napadu blaznosti z nevarnim orodjem zadal za red skrbečemu
postajenačelniku težke rane. O razburljivem dogodku so takrat pisali tuji časopisi. — Hvala Bogu, da jo prišla takoj
zdravniška pomoč in da je sedanji sedemdesetletnik po nekaj mesecih srečno
okreval.

Ko se sedaj g. višji revident ozira
nazaj na pot svojega življenja, ga morajo obhajati čustva hvaležnosti in veselja: hvaležnosti nasproti Bogu, ki ga
je čudovito varoval vseh nevarnosti, veselja pa, da je mogel izpolniti svojo življenjsko nalogo v težkem poklicu, kjer
mu je bilo izročeno v varstvo toliko tisoč
in tisoč ljudi. G. višjemu revidentu in
postajenačelniku ob življenjskem jubileju
čestitamo in želimo njemu in njegovi
soprogi Emi še mnogo, mnogo zdravih
let, ki naj jih preživita v sreči in zadovoljnosti v krogu svoje družine.  -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLO0D2JR/34a71926-43f6-4b5c-9c48-88ddbe7db24f/PDF ''Jutro'' 24. 2. 1944]

'''Radmannsdorf.''' (Radmansdorfske poroke v 3. četrtletju.) V občini Radmannsdorf so se izvršile v preteklem četrtletju sledeče poroke: …  Franz Kemperle iz Berdach pri Radmannsdorfu s Franzisko Jesche iz Ober-Dobrava. -- ''Karawanken Bote'' 24. 10. 1942

'''Mož poštenjak.''' Ob 30 dnevnici smrti Ignaca Banka. Ker se je čutil zmožnega voditi samostojno gostilno, je hrepenel po samoosvojitvi. Ker se je pa tudi
zavedal, da brez dobre gospodinje ne more
biti dobre gostilne, si je izbral za družico
in pomočnico brhko Gorenjko Heleno iz
družine Miheličevih na Dobravi pri Kropi.
20. oktobra 1907 jo je popeljal pred oltar.
Že 1. novembra istega leta je kupil in prevzel Topolavčevo gostilno na Šmartinski
cesti. --[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5Z6MMLG1/58324706-87cd-461a-a0b4-8cbffdfd16a3/PDF ''Jutro'' 30. 12. 1942]

'''Kupim vola,''' suhega 400 do 600 kg težkega. Sprejmem v službo hlapca in deklo. Starost: 14 do 60 let. Živina se sama napaja, delo je lahko. Koničar, Misatsche 8, pri Otočah, Post Podnart. -- ''Karawanken Bote'' 10. 3. 1943

'''Rodbinska kronika iz Gorenjske.''' Kreis Radmannsdorf. Podnart-Habern. Umrli so: Helene Beneditschitsch, Ober-Dobrawa -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W0OWM22N/bb0b8d5c-66e7-487a-a446-d1690f6619ee/PDF ''Karawanken Bote'' 31. 12. 1943]

'''Iz New Yorka.''' New York. Dne 26. nov. je v Ridgewoodu umrla Jerica Lisec, roj. Šoberle, doma is Spodnje Dobrave pri Radovljici. Podlegla je raku in zapušča moža in teto, v starem kraju pa dva brata in šest sester. -- ''Prosveta'' 2. 12. 1943 (35/235); ''Ameriška domovina'' 20. 12. 1943 (46/298))

'''Smrtna kosa.''' Brooklyn, N. Y. — Dne 26. nov. je tukaj preminula dobro znana in spoštovana rojakinja Mrs. Jerica Lisac, rojena Šoberl, v starosti 46 let. Doma je bila iz Spodnje Dobrave pri Radovljici na Gorenjskem. Pogrebni obredi so se vršili v cerkvi sv. Alojzija, pokopana pa je na pokopališču sv. Trojice. Tukaj zapušča moža Johna in teto Fanny Nakrst, v starem kraju pa mater, dva brata in šest sester. V Ameriki je bivala 23 let, omožena pa je bila 6 let. Naj v miru počiva. — Anton Anslovar. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N4GUZLBV/26021319-0048-4a49-a6a3-5a638c507f62/PDF ''Glas naroda'' 29. 11. 1943;] ''Amerikanski Slovenec'' 3. 12. 1943 (52/159), [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RZV8NF2E/d105ad49-b8da-48fd-ba6b-c31e9480fddd/PDF ''Glasilo K.S.K. jednote'' 15. 12. 1943]

V 66. letu je prenehalo biti blago srce našega predobrega moža, očeta, brata, strica, tast, gospoda '''Filipa Pogačnika,''' posestnika in gostilničarja na Dobravi pri Podnartu.  Pokopan bo na farnem pokopališču na Dobravi. Maša zadušnica se bo brala 26. t. m. ob 8. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. 
Dobrava, Ljubljana, Salzburg, Smederevska Palanka, dne 19. januarja 1944.
Žalujoči ostali: Alojzija, žena; Tončka, poroč. Balantič, Simon, Magda, Alfonz, Joža, Miloš, otroci; Cecilija, sestra; Anton, brat; Janko Balantič, zet – ter ostalo sorodstvo

{|
|[[File:Filip Pogacnik osmrtnica.jpg|thumb|left|Osmrtnica za Filipa Pogačnika, ''Jutro'' 21. 1. 1944]]
|[[File:Valentinovi2.jpg|thumb|400 px|Grob Filipa Pogačnika na Dobravi]]
|[[File:Račun mizarja Ješeta iz leta 1943.jpg|thumb|Račun mizarja Ješeta za dela v otroškem vrtcu v Mošnjah iz leta 1943. Arhiv Roka Gašperšiča]]
|}

==Žrtve==

Dobrave so med vojno izgubile desetino prebivalstva (prej 511; skupaj z Otočami, zdaj 461). 28 (med njimi tri ženske) jih je padlo v partizanih:  Dvanajst so jih ustrelili kot talce, šest jih je umrlo v taboriščih.

{|
|[[File:KNOO Srednja Dobrava 1945 01.jpg|thumb|400 px|KNOO Srednja Dobrava 1945: Spisek pogrešanih ali padlih Mišačanov. Rok Gašperšič: Mišače]]
|}

'''SREDNJA DOBRAVA PRI KROPI.''' 
::Za boljšo bodočnost našega naroda so žrtvovali svoja življenja nepozabni možje, očetje, sinovi in hčere:
ŽAGAR STANISLAV, učitelj, komandant partizanskih čet na Gorenjskem, je padel 1942 nad Crngrobom pri Kranju,&lt;br&gt; 
ŽAGAR STANO, sin, padel 1942. na Okroglem.&lt;br&gt;
ŽAGAR NADA, hči, padla 1945. v Splitu &lt;br&gt;
VIDIC ANTON, padel 1942. nad Crngrobom.&lt;br&gt;
ŠOLAR IVAN, padel 1943. nad Farjim potokom.&lt;br&gt;
POGAČNIK DUŠAN, padel 1943. v Kropi.&lt;br&gt;
PODLIPNIK STANKO, padel 1941. v Lipnici pri Kropi. &lt;br&gt;
BENEDIČIČ ANTON, padel 1942. na Jelovci&lt;br&gt;
PRETNAR ŽIVO, padel 1942. v Otočah, &lt;br&gt;
PRETNAR JOŠKO, padel 1943. pri Turjaku &lt;br&gt;
GREGORČIČ FRANC, padel 1944. pri Idriji.&lt;br&gt;
BENEDIČIČ ANTON, padel 1944. nad Tržičem.&lt;br&gt;
DOLINAR ANTON, padel 1944. pri Leskovcu &lt;br&gt; 
OSTERMAN CIRIL, padel 1945. na Jelovci &lt;br&gt;
MOHORIČ JAKOB, padel 1943. pod Mohorjem.&lt;br&gt;
BOŠTJANČIČ ANDREJ, padel 1944. pri Kamniku.&lt;br&gt;
MAURER MARTIN, padel 1943. na Rakitniku &lt;br&gt;
ŠOLAR ANICA, padla 1943. pri Žabnici &lt;br&gt;
ROZMAN IVAN, padel 1944. na Jelovci &lt;br&gt;
PAPLAR MARA, padla 1945. na Poreznu.&lt;br&gt;
::Kot talci bo padli:&lt;br&gt;
BERTONCELJ ANTON, ustreljen 1941. v Begunjah. &lt;br&gt;
BERGANT VINKO, ustreljen 1942 v Begunjah &lt;br&gt;
BENEDIČIČ IVAN, ustreljen 1942. v Begunjah.&lt;br&gt;
ŠLIBAR JOŽEF, ustreljen 1941. v Begunjah.&lt;br&gt;
GROBOVŠEK CIRIL, ustreljen 1942. v Begunjah.&lt;br&gt;
PAPEŽ RUDI, ustreljen 1942. v Begunjah.&lt;br&gt;
VALJAVEC IVAN, ustreljen 1942 v Begunjah.&lt;br&gt;
ŠIFRER VINKO, ustreljen 1942. v Begunjah.&lt;br&gt;
LUZNAR ANTON, ustreljen 1942. v Begunjah.&lt;br&gt;
BENEDIČIČ RADO, ustreljen 1941. na_ Lancovem.&lt;br&gt;
LEBAN STANKO, ustreljen 1941 na Lancovem.&lt;br&gt;
LEBAN MILAN, ustreljen 1941. na Lancovem.&lt;br&gt;
GROBOVŠEK SILVO, ustreljen 1941. na Lancovem.&lt;br&gt;
PRETNAR ALOJZIJ, ustreljen 1944. pri Vodicah.&lt;br&gt;
PEČNIK CIRIL, ustreljen 1943. v Poljanah.&lt;br&gt;
VIDIC FRANC, ustreljen 1941. v Begunjah.&lt;br&gt;
::Umrli v internaciji&lt;br&gt;
VIDIC JANEZ, umrl 1944. v Nemčiji&lt;br&gt;
KOSELJ BRONISLAVA, umrla 1943. v Nemčiji &lt;br&gt;
BERTONCELJ VALENTIN, umrl 1942. v Št. Vidu &lt;br&gt;
ŠLIBAR ALOJZ, umrl 1942. v Št. Vidu&lt;br&gt; 
PRETNAR FRANČIŠKA, umrla 1942. v Št. Vidu&lt;br&gt; 
OVSENEK ROZALIJA, umrla 1942. v Št. Vidu&lt;br&gt;
V skupni grob smo na Dobravskem pokopališču položili k večnemu počitku 21. oktobra 11 borcev. — Žalujoče rodbine, tovariši in vse ostalo prebivalstvo. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0RMYMG75/06c581bd-44df-42c3-bfd6-2c3335324315/PDF ''Slovenski poročevalec'' 22. 11. 1945]

===Anton Benedičič ===

Zg. Dobrava, 2. 2. 1922 – Gozd pod Storžičem, 5. 9. 1944. Borec NOB. Rojen Mihaelu in Mariji – Kosec na Zgornji Dobravi, kjer je tudi živel – Grilov, samski, železničarski delavec, sodelavec gibanja OF, član SKOJ–a. 6. 2. 1943 odšel v Gregorčičev 1. bataljon. Dodeljen 8. udarni proletarski brigadi – Gorenjski (Prešernova brigada), udeležil se je bojnega pohoda na Dolenjsko in boja za Turjak. Premeščen v Šercerjevo brigado in z njo v sestavi XIV. divizije na bojnem pohodu na Štajersko. Zaradi hudih ozeblin je bil iz enote poslan na teren h Okrajnemu komiteju SKOJ Jelovica III. v Kropo. Padel je v vasi Gozd pod Storžičem. Pokopan v družinskem grobu na Srednji Dobravi. -- ''Radovljiški zbornik'', 1990

===Frančišek Benedičič===

Zg. Dobrava, 26. 1. 1914 – Lancovo, 17. 10. 1941. Sodelavec OF. Rojen Janezu in Marjeti (roj. Koblar) na Zgornji Dobravi, kjer je tudi živel – Goračov, slaščičarski pomočnik, sodelavec gibanja OF. 27. 9. 1941 aretiran in zaprt v Begunjah (z. š. 1320). 17. 10. 1941 ustreljen kot talec na Lancovem ob cesti nasproti Remčeve žage. Pokopan v skupnem grobu talcev in borcev na pokopališču v Mošnjah. (Na spomeniku v Lancovem in v poročilu v ''Karawankenbote'' je zapisan kot Rado Benedičič. – op. MH) -- ''Radovljiški zbornik'', 1990

{|
|[[File:Bekanntmachung Obvestilo o ustrelitvi, Gestapovski zapor Begunje 03.jpg|600 px|Kundmachung o ustrelitvi &quot;Rada Benedičiča aud Ober-Dobrava&quot;, 26 let; Muzej talcev, Begunje]]
|}

===Ivan Benedičič===

{|
|[[File:Ivan Benedicic.jpg|thumb|Ivan Benedičič]]
|[[File:Grobisce Draga2.jpg|thumb|400 px|Nagrobni kamen Ivana Benedičiča na Grobišču talcev v Dragi; [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:90_x440226.922_y138093.25_s16_b2 Geopedija]]]
|}

Zg. Dobrava, 12. 4. 1924 – Begunje, 3. 1. 1942. Sodelavec OF. Rojen Mihaelu in Mariji (roj. Kosec) na Zgornji Dobravi, kjer je živel – Grilov, samski, ključavničarski vajenec, sodelavec gibanja OF, član SKOJ-a. 27. 11. 1941 aretiran in zaprt v Begunjah (z. š. 1607). Ustreljen je bil kot talec v Dragi. Pokopan v skupnem grobu na grobišču talcev v Dragi. -- ''Radovljiški zbornik'', 1990; [http://slov.si/dobrave/ivan_benedicic.jpg fotografija Ivana Benedičiča v knjigi ''Izgnanci'' Alojza Vidica]

===Vincencij Bergant - Vinko===

Podnart, 5. 10. 1912 – Begunje, 3. 1. 1942. Žrtev vojne. Rojen Jakobu in Pavlini Hrovat v Podnartu, živel na Zgornji Dobravi – pri Kajžu,&lt;ref&gt;Po seznamu v knjigi ''Moji spomini'' je bil s Sr. Dobrave.&lt;/ref&gt; samski, železniški delavec, predvojni komunist, sodelavec gibanja OF. 29. 11. 1941 aretiran in zaprt v Begunjah (z. š. 1614) in ustreljen kot talec v Dragi. Pokopan v skupnem grobu na grobišču talcev v Dragi. -- ''Radovljiški zbornik'', 1990

===Anton Bertoncelj===

{|
|[[File:Tone Bertoncelj.jpg|thumb|100 px|Tone Bertoncelj; arhiv Ivan Križnar]]
|[[File:Grobisce Draga1.jpg|thumb|Nagrobni kamen Antona Bertonclja na Grobišču talcev v Dragi]]
||[[File:Tincek Bertoncelj.jpg|thumb|Grob Tinčka Bertonclja]]
|}

Zg. Dobrava, 31. 12. 1922 – Begunje, 4. 12. 1941. Sodelavec OF. Rojen Janezu in Tereziji Pegam na Zgornji Dobravi, kjer je živel – Hrvatov, samski, mizarski pomočnik, predvojni član SKOJ-a, sodelavec gibanja OF. 11. 10. 1941 aretiran in zaprt v Begunjah (z. š. 1410) in ustreljen kot talec v Dragi. Pokopan v skupnem grobu na grobišču talcev v Dragi. -- ''Radovljiški zbornik'', 1990;  [http://slov.si/dobrave/anton_bertoncelj.jpg fotografija Antona Bertonclja iz knjige Ivana Križnarja ''Dobravci doma in v izgnanstvu'', 1997.]

===Tinček Bertoncelj===

Sr. Dobrava 21. 1. 1938 &amp;ndash; zbirno taborišče Šentvid nad Ljubljano 8. 2. 1942. Štiriletni sin Valentina in Albine Sušnik (Šlibrovih) je umrl v zbirnem taborišču nad Ljubljano. -- ''Radovljiški zbornik'', 1990

===Andrej Boštjančič===

Mišače, 10. 2. 1913 – Okrožje Kamnik, september 1944. Borec NOB. Rojen Andreju in Juliji – Šoberl na Mišačah, kjer je tudi živel – Krumpkov, samski, strojni ključavničar v železarni KID na Jesenicah, sodelavec gibanja OF. 5. 12. 1941 skupaj z materjo izseljen v zbirno taborišče za izseljence v Škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano. Po šestih tednih sta se vrnila domov. Februarja 1944 odšel v Rajonski odbor OF Jelovica III. (Kranj), dodeljen k varnostnoobveščevalni službi (VOS). Septembra 1944 premeščen k OZN-i za okrožje Kamnik. Pokopan na grobišču borcev na pokopališču na Srednji Dobravi. --  ''Radovljiški zbornik'', 1990

===Lovrenc Debelak===

[[File:Grobovi na Srednji Dobravi 46.jpg|thumb|Lovrenc Debelak (Jožov), padel v NOB]] 
Zg. Dobrava, 6. 8. 1903 – Primorska, avgust 1944. Borec NOB. Rojen Antonu in Ivani (roj. Zupan) na Zgornji Dobravi, kjer je tudi živel – pri Jožovc, poročen, železničar. 28. 2. 1944 odšel v Jeloviško 4. četo Gorenjskega odreda; dodeljen Vojkovi brigadi. V avgustu 1944 padel nekje na Primorskem. -- ''Radovljiški zbornik'', 1990

===Anton Dolinar===

Leskovica, 31. 10. 1904 – Idrija, april 1945. Borec NOB. Rojen Matevžu in Marijani – Tušek, živel na Srednji Dobravi, poročen, gozdni delavec. V Leskovici je njegova hiša stala v mejnem pasu. Med utrjevanjem meje med Nemčijo in Italijo 1941. leta so ga izselili na Srednjo Dobravo. Odšel je v partizane in v aprilu 1945 v boju za Idrijo padel. Podatki o pokopu niso znani. -- ''Radovljiški zbornik'', 1990

===Franc Gregorčič===

Zg. Dobrava, 28. 10. 1900 – 27. 3. 1945.  Rojen Janezu v Opatiji, živel na Zgornji Dobravi – Goračov, poročen, mizar. 18. 2. 1944 odšel v Jelovško 4. četo Gorenjskega odreda; dodeljen Vojkovi brigadi. Padel, kraj smrti in pokopa nista znana.&lt;ref&gt;Po knjigi ''Moji spomini'' (109) je padel 1944 pri Idriji.&lt;/ref&gt; -- ''Radovljiški zbornik'', 1990

===Frančiščka Lotrič===

[[File:Komarickovi nagrobnik.jpg|thumb|left|Francka Lotrič (1929-1941)]]

Zg. Dobrava, 2. 10. 1929 – Zg. Dobrava, 28. 4. 1941. Žrtev druge svetovne vojne. Rojena Janezu in Frančiški Resman na Zgornji Dobravi – Komaričkova, učenka. Med neprevidnim ravnanjem s puško jo je brat Vinko 28. 4. 1941 ustrelil. Pokopana v družinskem grobu na Srednji Dobravi. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990

===Vincenc Lotrič=== 

Zg. Dobrava, 6. 4. 1925 – Trst, maj 1945. Borec NOB. Rojen Janezu in Frančiški Resman na Zgornji Dobravi, kjer je tudi živel – Komaričkov, samski, ključavničarski vajenec v Železarni KID na Jesenicah. 18. 2. 1943 odšel v Gregorčičev (1.) bataljon Gorenjskega odreda. Aprila 1943 pri Hotinskem mostu pri Kamni Gorici ujet in poslan v nemško vojsko. Na vzhodni fronti je pobegnil k Rdeči armadi, kjer je bil dodeljen 1. prostovoljni jugoslovanski brigadi. Po osvoboditvi Beograda 20. 10. 1944 je prestopil v enote 4. armade JNA. Prve dni maja 1945 padel v boju za Trst. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990

===Martin Maurer===

Tudi Mavrer. Mišače, 8. 11. 1911 – Dolenjska, 14. 8. 1943. Borec NOB. Rojen Jožefu in Neži – Debeljak v Zalošah, živel na Mišačah – Matijovčev, poročen, belostrojarski pomočnik, član Sokola, sodelavec gibanja OF. Januarja 1943 je odšel v Jelovško četo Cankarjevega bataljona. Dodeljen je bil 2. bataljonu 8. udarne proletarske brigade – Gorenjske (Prešernova brigada), udeležen v borbi na Dolenjskem. Padel je na Rakitni, pokopan pa v družinskem grobu na pokopališču na Srednji Dobravi.&lt;ref&gt;Na družinskem nagrobniku z imeni očeta in matere na Dobravi ni njegovega imena, je pa na enem od 18 kamnov z zlomljenim žitnim klasom, ki obdajajo partizanski spomenik.&lt;/ref&gt; -- ''Radovljiški zbornik'' 1990, slika v Rok Gašperšič: ''Mišače in Rodbina Pegam''

===Franc Mohorič===

Ovsiše, 6. 1. 1924 – Križna Gora nad Škofjo Loko, 15. 7. 1944. Borec NOB. Pavrov iz Ovšiš, živel je na Mišačah – pri Jurmanu, samski, železničar. Spomladi 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko in neznano kdaj pobegnil domov. Takoj odšel v Prešernovo brigado in bil dodeljen za desetarja v 1. bataljonu, kjer je padel. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990

===Jakob Mohorič===

Mišače, 10. 7. 1914 – Jošt pri Kranju, 28. 2. 1943. Borec NOB. Rojen Martinu in Mariji (roj. Artel) na Mišačah, kjer je tudi živel – Jurmanov, samski, mizar, sodelavec gibanja OF. 16. 3. 1942 odšel v Jelovško četo Cankarjevega bataljona, kjer je padel. Pokopan v družinskem grobu na pokopališču na Srednji Dobravi.&lt;ref&gt;Na nagrobniku Mohoričevih ni njegovega imena, pač pa na kamnu z zlomljenim klasom ob partizanskem spomeniku.&lt;/ref&gt; -- ''Radovljiški zbornik'' 1990

===Rozalija Ovsenik===

Tudi Avsenek. Češnjica pri Kropi, 7. 8. 1867 – Šentvid nad Ljubljano, 28. 1. 1942.&lt;ref&gt;Na nagrobniku je dan smrti 27. 1. 1942.&lt;/ref&gt; Žrtev druge svetovne vojne. Rojena Varl – Tomažu in Agnes Medja na Češnjici pri Kropi, živela na Zgornji Dobravi – Cimpermanova, poročena, gospodinja, sodelavka gibanja OF. 5. 12. 1941 izseljena v zbirno taborišče za izseljence v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano, kjer je umrla. Pokopana je v družinskem grobu na pokopališču na Srednji Dobravi. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990

{|
|[[File:Cimprmanovi.jpg|thumb|300 px|Cimpermanovi (Rozalija Avsenek); arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Jaka Mohoric.jpg|thumb|150 px|Jakob Mohorič; arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Martin Maurer.jpg|thumb|150 px|Martin Maurer; arhiv Rok Gašperšič]]
|[[File:Rudi Papez.jpg|thumb|150 px|Rudi Papež;arhiv Alojza Vidica]]
|}

===[[Dobravski kdojekdo#Rudi Papež|Rudi Papež]]===

(glej Dobravski kdojekdo.)

===Marija Papler===

Sp. Dobrava, 25. 8. 1924 – Porezen, 24. 3. 1945. Borka NOB. Rojena Janezu in Mariji – Koselj na Spodnji Dobravi, kjer je tudi živela – Petrovčeva, samska, kmečka delavka, sodelavka gibanja OF. 5. 12. 1941 je bila skupaj s starši odpeljana v zbirno taborišče za izseljence v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. 12. 2. 1942 so bili izpuščeni domov. V partizane je odšla 27. 1. 1945 na Gorenjsko vojno področje v Farji Potok. Poslana je bila v delavnico v delavski bataljon v Cerkno, kjer je padla, pokopana v družinskem grobu na pokopališču na Srednji Dobravi.&lt;ref&gt;V resnici je njeno ime na kamnu s prelomljenim klasom, ki je del partizanskega spomenika na pokopališču.&lt;/ref&gt; -- ''Radovljiški zbornik'', 1990

{|
|[[File:Marija Papler.jpg|thumb|Marija Papler]]
|[[File:Mara Papler (Petrovčeva).jpg|thumb|Mara Papler (Petrovčeva), padla v NOB. Arhiv Vere Šimnovec]]
|[[File:Prekop Mare Papler, padle v Davči,.jpg|thumb|400 px|Prekop Mare Papler, padle v Davči, slikano pod Petrovcem  novembra 1945. Arhiv Vere Šimnovec]]
|[[File:Prekop Mare Papler 1945.jpg|thumb|Prekop Mare Papler, padle v Davči, postanek pri kapelici nasproti Zečkove kmetije na Srednji Dobravi, novembra 1945. Arhiv Vere Šimnovec]]
|}

===Ciril Pečnik===

{|
|[[File:Ciril Pecnik.jpg|thumb|150 px|left|Ciril Pečnik - Pogvajnov]]
|[[File:Gabrk spomenik.jpg|thumb|270 px|Spomenik talcem v Logu nad Škofjo Loko; [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:533_x441090.844_y110241.703_s17_b2 Partizanski spomeniki, Geopedija]]]
|}

Globoko, 9. 7. 1914 – Poljanska dolina, 28. 4. 1943. Borec NOB. Rojen Matiju in Pavli – Berčič v Globokem, živel na Mišačah – pri Pogvajnu, poročen, kovač. Oče je imel manjši mlin, s katerim je preživljal družino. Umrl mu je v rani mladosti. Po osnovni šoli v Mošnjah se je izučil kovaške obrti. Delal je kot pomočnik pri kovaškem mojstru v Mostah pri Žirovnici. Poročil se je na malo kmetijo pri Pogvajnu na Mišače. Zaposlil se je v železarni KID na Jesenicah, kjer je bolje zaslužil. Na delo se je vozil z vlakom, z Mišač do železniške postaje Podnart pa pešačil. Po nemški zasedbi aprila 1941 je pustil službo na Jesenicah in se zaposlil na železniški postaji v Kranju. Z ženo sta z Dobravci sodelovala v gibanju OF. Decembra 1941 sta bila med družinami, ki so jih Nemci izselili. Poslana sta bila v zbirno taborišče za izseljence v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. Po nekaj mesecih sta bila izpuščena. Nadaljevala sta s kmetovanjem, Pečnik pa je hodil v službo na ŽP v Kranj. V njihovi hiši se je nahajal bunker s partizansko tehniko Meta. Po njenem odkritju in uničenju 7. 4 1943 so Pečnika aretirali in 10. 4. 1943 pripeljali v graščinske zapore v Begunjah. V evidenčni knjigi zapornikov je zapisan pod številko 988. Ustrelili so ga s skupino osmih talcev v Logu nad Škofjo Loko v Poljanski dolini.&lt;ref&gt;V ''Radovljiškem zborniku'' je napačen podatek, da je bilo talcev 10 in da so bili ustreljeni v bližnjih Brodeh; tam so bili ustreljeni drugi talci.&lt;/ref&gt; Pokopan je v XX. skupnem grobu na grobišču talcev na graščinskem vrtu v Begunjah. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990; Rok Gašperšič: ''Mišače in rodbina Pegam''

===Stanislav Podlipnik===

{|
|[[File:Stanko_Podlipnik.jpg|thumb|left|300 px|Prvi padli partizan Stanko Podlipnik; gl. tudi [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_F14705:411_x439080.785666667_y129732.603_s17_b2 Partizanski spomeniki, Geoopedija]]]
|}

Zg. Dobrava, 4. 11. 1921 – pod Miklavžovcem, 10. 9. 1941. Borec NOB. Rojen delavcema Matevžu in Katarini – Zupan na Zgornji Dobravi, kjer je tudi živel – Vazarjev, samski, kovaški pomočnik. V rani mladosti mu je umrla mati. Že z osmimi leti si je moral sam služiti kruh. Osnovno šolo je obiskoval na Srednji Dobravi. Vzgoja učitelja Staneta Žagarja je vplivala na njegov odnos do sveta. Postal je član SKOJ-a in aktivno delal v vrstah napredne mladine. Po okupaciji leta 1941 se je priključil oboroženemu odporu ter zbiral orožje in municijo za prve ilegalce. Razpečeval je propagandni material in literaturo. Prve dni avgusta 1941 je odšel v partizane in se pridružil borcem Jelovške čete Cankarjevega bataljona na Vodiški planini na Jelovici. Udeležil se je prvih bojev 4. 8. 1941 ustanovljenega bataljona. Izkazal se je kot hraber borec. Na poti v dolino, kjer naj bi opravil zadane naloge in se oskrbel z osebnimi potrebščinami, je naletel na sovražnikovo zasedo. Padel je v grabnu pod Miklavžovcem pri cesti Kamna Gorica – Kropa. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990

===Dušan Pogačnik===

Sr. Dobrava, 29. 7. 1923 – 29. 4. 1943, Kropa. Pred vojno študent pedagoške smeri. Partizan. Valentinov. 

{| 
|[[File:Dušan Pogačnik.jpg|thumb|150 px|Dušan Pogačnik pred drugo svetovno vojno]]
||[[File:Dusan Pogacnik.jpg|thumb|300 px|Spomenik 29. dec. 1943  padlemu Dušanu Pogačniku Črtu nad Kropo, ob cesti proti Jamniku]]
|}

===Frančiška Pretnar===

Prezrenje, 13. 1. 1885 – Št. Vid, 12. 1. 1942. Žrtev vojne. Rojena Janezu Pretnarju, živela na Zgornji Dobravi – Mihovčeva, poročena, gospodinja, sodelavka gibanja OF. 5. 12. 1941 je bila odpeljana v zbirno taborišče za izseljence v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano, kjer je 12. 1. 1942 umrla. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990

{|
|[[File:Mihovcevi.jpg|thumb|Mihovčevi: Frančiška Pretnar, umrla 1942]]
|}

===Alojzij Pretnar===

Partizansko ime Bratin. Zgornja Dobrava, 17. 6. 1910  – Moravče, 18. 7. 1943. Žrtev vojne. Rojen Florijanu in Ani Zupan na Zgornji Dobravi – Zdevčov. Živel v Podnartu, poročen, mizarski pomočnik, sodelavec gibanja OF. Leta 1942 je bil poslan na delo v Celovec. 3. 1. 1943 je bil aretiran in priveden v zapore v graščino v Begunje. 18. 7. 1943 je bil ustreljen kot talec v Moravčah. Pokopan je v IV. skupnem grobu talcev na graščinskem vrtu v Begunjah. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990

===Franc Pretnar===

[[File:Franc Pretnar spomenik.jpg|thumb|300 px|left|Partizanski spomenik padlemu Francu Pretnarju pri mostu na Posavcu.&lt;ref&gt;Na spomeniku je datum smrti 24. 11. 1942.&lt;/ref&gt; Gl. tudi med [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:60_x441721.125_y130074.5_s18_b2 Partizanskimi spomeniki na Geopediji.]]]

Partizansko ime Živo – Mamin. Zgornja Dobrava, 11. 2. 1921 – Posavec, 18. 11. 1942 ali 24. 11. 1942. Borec NoB. Rojen Florijanu in Ani Zupan v enajstčlanski kajžarski družini – Zdevčov. Zaradi težkih gmotnih razmer je oče odšel za zaslužkom v Ameriko. Kasneje so šli za njim še trije otroci. V osnovni šoli na Srednji Dobravi ga je učil Stane Žagar. Sprejet je bil v SKOJ. Da bi olajšal gmotni položaj družine, se je po končani osnovni šoli zaposlil kot delavec težak. Po prihodu okupatorja je na poziv komunistične partije pričel s političnim delom med mladino na vasi. Širil je ilegalno literaturo in propagandni material, zbiral orožje in municijo ter druge potrebščine za prve ilegalce. V začetku avgusta 1941 je odšel v partizane v Jelovško četo Cankarjevega bataljona na Jelovico. Sodeloval je v bojih v Poljanski in Selški dolini, Rovtah, Dražgošah, na Partizanskem vrhu in drugod. Kot kurir je vzdrževal zveze med bataljonoma Jožeta Gregorčiča, Gorenjskim odredom, 1. grupo odredov na Jelovici in Kokrškim odredom v Karavankah. Ker je dobro poznal poti in čas za varen prehod čez savski most pri Otočah, se je spretno umikal zasedam ob Savi in mostu, dokler ga novembra 1942 niso presenetili. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990

===Jožef Pretnar===

Partizansko ime Branko – Atin. Ljubljana, 15. 3. 1923 – Turjak, 19. 9. 1943. Borec NOB. Rojen Florijanu in Ani, roj. Zupan, živel na Zgornji Dobravi – Zdevčov, samski, slaščičarski pomočnik, sodelavec gibanja OF. Julija 1942 je odšel v Jelovško četo Cankarjevega bataljona, bil sprejet v članstvo SKOJ-a in postal komandir čete. Dodeljen je bil 8. udarni proletarski brigadi – Gorenjski (Prešernova brigada). Po sprejemu v KP je postal politkomisar bataljona. Z brigado je odšel na bojni pohod na Dolenjsko in padel v boju za Turjak. Pokopan je v skupnem grobu padlih borcev na pokopališču v Velikih Laščah. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990

===Vincenc Šifrer===

Nova Loka, 15. 7. 1912 – Begunje, 4. 12. 1941. Sodelavec OF. Rojen v Novi Loki, živel na Srednji Dobravi, ključavničar, sodelavec OF. 17. 10. 1941 je bil aretiran in zaprt v graščini v Begunjah (z. š. 1481) ter ustreljen kot talec v Dragi, kjer je tudi pokopan. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990

===Alojzij Šlibar===

Zg. Dobrava, 25. 6. 1914 – Št. Vid, 5. 1. 1942. Sodelavec OF. Rojen Jožefu in Mariji – Ovsenik na Zgornji Dobravi, kjer je tudi živel – Jurjovčov, samski, delal doma na kajži, sodelavec gibanja OF. 5. 12. 1941 skupaj z materjo in bratom Filipom izseljen v zbirno taborišče za izseljence v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano, kjer je umrl. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990

===Jožef Šlibar===

Zg. Dobrava, 8. 4. 1909 – Begunje, 4. 12. 1941. Borec NOB. Rojen Jožefu in Mariji – Ovsenik na Zgornji Dobravi, kjer je tudi živel – Jurjovčov, samski, mizar, član Sokola, sodelavec gibanja OF. Po prihodu okupatorja aktivno, organizirano delal za ustanovitev organizacije OF in odbora na vasi. 27. 11. 1941 aretiran in zaprt v Begunjah (z. š. 1608). Ustreljen kot talec v Dragi. Pokopan v skupnem grobu na grobišču talcev v Dragi. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990

===Ana Šolar===

Sp. Dobrava, 20. 7. 1922 – Žabnica, 24. 12. 1943. Borka NOB. Rojena Antonu in Mariji – Zalokar na Spodnji Dobravi, kjer je tudi živela – Ještinova, samska, kmečka delavka, predvojna članica SKOJ-a, sodelavka gibanja OF. 5. 12. 1941 skupaj s starši izseljena v zbirno taborišče v Škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano. Spomladi 1942 z družino preseljena na Bavarsko. Pobegnila iz taborišča in odšla 21. 7. 1943 v partizane. Dodeljena Jelovškemu (1.) bataljonu Gorenjskega odreda. Padla v Žabnici. Pokopana v družinskem grobu na pokopališču na Srednji Dobravi.&lt;ref&gt;V resnici je njeno ime vklesano na kamen na partizanskem grobišču na pokopališču.&lt;/ref&gt; -- ''Radovljiški zbornik'' 1990

===Ivan Šolar===

{|
|[[File:Anica Šolar.jpg|thumb|left|Anica Šolar, Alojzij Pogačnik in drugi na partizanskem grobišču na Dobravi]]
|[[File:Partizansko grobisce Dobrava.jpg|thumb|Ivan Šolar, Martin Maurer, Andrej Boštjančič na dobravskem partizanskem grobišču]]
|[[File:Ivan Solar.jpg|200 px|thumb|Ivan Šolar]]
|[[File:Ivan Šolar.jpg|thumb|Ivan Šolar]]
|}

Sr. Dobrava, 10. 4. 1918 – Farji Potok v Selški dolini, 18. 7. 1943. Borec NOB. Sin Janeza in Marije (roj. Zupanc) na Srednji Dobravi, kjer je tudi živel – Zečkov, samski, mizarski pomočnik, kmečki sin, sodelavec gibanja OF. Maja 1943 odšel v Jeloviški (1.) bataljon Gorenjskega odreda in dodeljen 8. udarni proletarski brigadi – Gorenjski (Prešernova brigada). Padel pod Marenkovcem v Farjem Potoku nad Selško dolino. Pokopan v družinskem grobu na pokopališču na Srednji Dobravi. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990

===Anton Vidic===

{|
|[[File:Anton Vidic.jpg|thumb|150 px|Anton Vidic]]
|[[File:Anton Vidic2.jpg|thumb|150 px| Anton Vidic]]
|[[File:Anton Vidic3.jpg|thumb|150 px| Anton Vidic]]
|}

Sr. Dobrava, 23. 6. 1919 – Žabnica, 27. 3 1942. Borec NOB. Rojen Janezu in Antoniji – Ovsenik na Srednji Dobravi, kjer je tudi živel – Čačkov, samski, šofer, sodelavec gibanja OF. Ob kapitulaciji Jugoslavije je bil v avtomobilski enoti ob romunski meji in se je dva tedna po stranskih poteh vračal domov. Zaposlil se je pri obnovi miniranega železniškega tunela in mostu pri Globokem. Avgusta 1941 so ga izdali Gestapu, češ da je sodeloval pri neki partizanski akciji, čeprav je njegov delovodja pričal, da je bil na nočni izmeni. Ko so prišli ponj, je stekel in med streljanjem ušel po savskem bregu pod Mošnje in se skril na bregu. Naslednjega dne je preplaval Savo in se zatekel k Jurmanovim na Mišačah, kjer se je preoblekel. Doma je pripravil nahrbtnik in pištolo in se pridružil borcem Jelovške čete Cankarjevega bataljona,  kjer je postal intendant. Kruh je za partizane pekla njegova sestra. Partizane je oskrboval tudi s cigaretami, ki jih je zanj v kmetijski zadrugi na Zgornji Dobravi kupoval brat Alojz, 2000–3000 kosov. Ob sobotah je Tone prihajal domov in se zvečer z vlakom iz Podnarta peljal v Kranj k Semejnu na ples. Oktobra je ob vrnitvi iz Kranja domov naletel na nemško patruljo, ki je streljala nanj in potem novembra še enkrat v Debeljakovem sadovnjaku na Sr. Dobravi. Decembra je iz mlina v Globokem (njegov gospodar Porenta je bil sodelavec OF) s tovornjakom odpeljal večjo količino moke partizanom v loško hribovje. Po dražgoški bitki januarja 1942 se je 32 borcev Selške čete, v katero je bil razporejen, zatekla v tabor pol ure stran od Planice nad Crngrobom. Domačin je tabor izdal Nemcem, ki so ga obkolili in napadli. Padlo je 16 borcev, med njimi tudi Stane Žagar (identifcirala sta ga dva Dobravca, ki so ju s tem namenom pripeljali v Planico) in Anton Vidic; Nemci so imeli devet mrtvih. Pokopali so jih v dva grobova 150 metrov stran od taborišča. Vest o Vidičevi smrti je že med vojno prišla do njegovih svojcev v nemškem izgnanstvu. Avgusta 1945 so svojci žrtve prekopali v domače grobove, tako da Vidic leži v družinskem grobu na pokopališču na Srednji Dobravi. Trupla so bila precej razpadla, prepoznali so jih po oblačilih, do tovornjakov so jih spravili z vprego po kolovozu, do vozov pa na ramenih. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990; Alojz Vidic: ''Moji spomini''; Junaki v obroču

===Frančišek Vidic===

{|
|[[File:Franc Vidic.jpg|thumb|150 px|Franc Vidic]]
|[[File:Grobisce Draga3.jpg|thumb|300 px|Spominski park talcev v Dragi, nagorbnik Franca Vidica je desno]]
|}

Sr. Dobrava, 12. 12. 1920 – Begunje, 4. 12. 1941. Sodelavec OF. Rojen Janezu in Antoniji – Ovsenik na Srednji Dobravi, kjer je tudi živel – Čačkov, samski, krojač – obrtnik, sodelavec gibanja OF. 11. 10. 1941 aretiran in zaprt v Begunjah (z. š. 1417). Ustreljen kot talec v Dragi. Pokopan v skupnem grobu na grobišču talcev v Dragi. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990; slika v Ivan Križnar: ''Dobrava in Dobravci''

===Janez Vidic===

Otoče, 24. 6. 1883 – Frontenhausen, 15. 12. 1943. Žrtev vojne, sodelavec OF. Rojen Janezu in Marijani Rozman. Živel je na Srednji Dobravi – Čačkov, poročen, kmet, tesar. 11. 10. 1941 je bil z družino aretiran in zaprt v zaporih v graščini v Begunjah. Februarja 1942 je bil poslan v zbirno taborišče za izseljence v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. Od tod je bil premeščen v zbirno taborišče za izseljence v Škofov grad v Goričane pri Medvodah in potem v Wernfels na Bavarsko in kasneje v Poxau. Po dveh letih naporov in bolezni je umrl v bolnišnici v Frantenhausnu. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990

===Cecilija Žagar===

[[File:Žagarjevi na Dobravi nagrobnik.jpg|thumb|left|Nagrobnik Žagarjevih na Dobravi]]

Sr. Dobrava, 30. 10. 1872 – Smederevska Palanka, Srbija september 1944. Žrtev druge svetovne vojne. Rojena Pogačnik na Srednji Dobravi. Živela v Kamni Gorici – Valentinova z Dobrave, poročena, gospodinja. 2. 7. 1941 izseljena skupaj z možem Ivanom, upraviteljem osnovne šole v Kamni Gorici, hčerko Mileno in sinom Antonom. Iz zbirnega taborišča za izseljence v Škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano so bili izgnani v Smederevsko Palanko. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990

===[[:w:Nada Žagar|Nada Žagar]]===

Nada Žagar, rojena 13. septembra 1924 na Srednji Dobravi, umrla 11. decembra 1944 v Šibeniku. Hči [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] in matere Jožefe, roj. Mikluš. »Šolska Nada«, dijakinja, skojevka od leta 1936, aktivistka OF ter borka v NOB s partizanskim imenom Breza. Odraščala je z bratoma Stanetom in Iztokom, sestro Savico in sestro dvojčico Danico. Doma se je navzela levičarskih idej. Aprila 1942 je bila aretirana v Ljubljani skupaj z materjo in sestrama Slavico in Danico. Vse so bile na italijanskem vojaškem sodišču obsojene na dolgoletne zaporne kazni. Po obsodbi je bila premeščena v zapore v Benetke, Benevento in Trani. Po kapitulaciji Italije je jeseni 1943 je sodelovala pri ustanavljanju prekomorskih brigad v Carbonari in Gravini. Decembra 1943 je kot sekretarka SKOJ-a III. prekomorske brigade borila prehodila bojno pot od Italije, otoka Visa, Hvara, Dalmacije do Knina. 29. novembra (po drugih podatkih 1. dec.) 1944 je bila med obiskom borcev na položajih pred Kninom hudo ranjena, tako da je 11. decembra 1944 (po drugih podatkih 12. dec.) v bolnici v Šibeniku ranam podlegla. Leta 1947 sta mati Jožefa in brat Iztok v Šibeniku poskrbela za izkop njenih posmrtnih ostankov in sta jih v beli krsti, okrašeni s šopkom belih rož, na kamionu prepeljala v Slovenijo. V Lipnici pri Kropi ju je pričakala sestra dvojčica Danica  in spremljala krsto na pokopališče na Srednji Dobravi, kjer je pokopana skupaj z očetom, bratom Stanetom in drugimi padlimi borci z Dobrav. Po njej se imenuje Mladinski klub (MKNŽ), ustanovljen leta 1966 v Sokolskem domu v Ilirski Bistrici, ki je prostor alternativne kulture. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990, Wikipedija, SBL, Jože Šmit: ''Pripoved o Brezi''. Ljubljana: Borec, 1990

Danica in Nada Žagar, ok. 1940

===[[Dobravski kdojekdo#Stane Žagar|Stane Žagar]]===

{|
|[[File:Dobravski komunisti.jpg|thumb|600 px|Komunisti in skojevci na obisku pri Žagarjevih na Dobravi za novo leto 1941. Sedijo: Tone Mohorič, Pepca Žagar, Stane Žagar, Marija Šolar, Ivan Bertoncelj, stojijo: Jože Bertoncelj, Francka Šolar, Anica Šolar, Nada Žagar, Savica Žagar - Hočevar, Danica Žagar - Bavcon, Ivka Križnar - Jakulin, Marija Bertoncelj, zadnja vrsta: Jože Benedičič, Jože Pogačnik, Stane Žagar mlajši, Tonček Luznar, Tonček Bertoncelj, Iztok Žagar, Pavle Kern, Tonček Benedičič]]
|[[File:Stane Žagar ilegalec v Ljubljani decembra 1941.jpg|thumb|300 px|Narodni heroj Stanko Žagar ilegalec v Ljubljani decembra 1941]]
|}
{|
|[[File:Stane Žagar.jpg|thumb|left|150 px|Stane Žagar, učitelj na Dobravi in narodni heroj, 1896–1942]]
|[[File:Nada Zagar.jpg|thumb|150 px|Nada Žagar, okrog 1940]]
|[[File:Stane Zagar ml.jpg|thumb|180 px|Stane Žagar mlajši]]
|[[File:Stane Žagar mlajši2.jpg|thumb|800 px| Stane Žagar mlajši]]
|}

Glavni pobudnik upora na Dobravah je bil učitelj in komunist [[:w:Stane Žagar|Stane Žagar]] (glej tudi [[Dobravski kdojekdo#Stane Žagar]]). Na Dobravo je prišel leta 1922, dve leti pozneje je  postal ravnatelj. Vodil je tudi kmečko nadaljevalno šolo,  leta 1931 je ustanovil celico KPS na Dobravi, 1934  v Otočah-Ljubnem in obnovil celico v Kropi, leta 1939 v Lescah, 1938 je na prvi konferenci KPS postal član CK KPS. Leta 1940 so ga zaradi politične dejavnosti odpustili iz službe in se je z družino preselil v Ljubečno pri Celju. Ob začetku vojne ga je KP poslala v Ljubljano, 20. julija 1941 je na Jelovici prisegel zbrane ilegalce za oboroženi odpor, 29. julija je ustanovil Jelovško četo in postal član glavnega poveljstva partizanskih čet Slovenije. 5. avgusta je na Jelovici ustanovil Cankarjev bataljon, ki je štel 120 borcev. Ko so ga na Lipniški planini napadli, so se partizani pred premočnim sovražnikom razkropili po domovih ali prebegnili v Ljubljansko pokrajino. Oktobra je z Jožetom Gregorčičem in Lojzetom Kebetom vodil borbe na Partizanskem vrhu na Jelovici, Rovtah, Poljanski in Selški dolini ter v Dražgošah. Po bitki v Dražgošah se je s štabom zatekel na Mali rovt pod Planico, kjer so bili izdani. V boju s policijo in vojaki 27. 3. 1942 je padlo 15 partizanov, med njimi tudi Stane Žagar. 

V spomin Staneta Žagarja je na steno gasilskega doma na Srednji Dobravi, kjer je bila pred vojno osnovna šola, leta 1969 vzidana spominska plošča, pred šolo v Lipnici, ki se imenuje po njem, je njegov doprsni kip, pokopan pa je skupaj soborci na dobravskem pokopališču. Po njem so se do preimenovanja imenovali vojašnica v Kranju in republiške pedagoške nagrade, njegovo ime nosijo še osnovna šola v Kranju in ulice. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990

===Stane Žagar mlajši===

Leskovec pri Krškem, 13. 12. 1920 – Okrogelska jama, 22. 4. 1942. Borec NOB. Rojen Stanislavu in Jožefi, rojeni Mikluš, živel na Srednji Dobravi – šolski Stane, študent, predvojni skojevec. Po očetovem vzoru se je zelo mlad vključil v napredno mladinsko gibanje in leta 1938 postal sekretar novoustanovljene organizacije SKOJ na Dobravi. 1939/40 sekretar I. grupe SKOJ-a na kranjski gimnaziji in član Mestnega komiteja SKOJ Kranj. Konec leta 1940, ko je bila družina zaradi revolucionarnega delovanja pregnana z Dobrave, je odšel s starši v Celje, potem pa v Ljubljano in postal član pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo. Ob nemškem napadu na Jugoslavijo se je kot prostovoljec javil jugoslovanski vojski. Po kapitulaciji 11. aprila 1941 se je vrnil domov in odšel v Ljubljano. Imenovan je bil za člana Pokrajinskega komiteja SKOJ Slovenije. V avgustu 1941 je bil poslan na Gorenjsko kot  član pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo in poverjenik za Gorenjsko. V novembru in decembru 1941 je v Bohinju organiziral mladino v SKOJ in sodeloval v pripravah za decembrsko vstajo. Spomladi 1942 se je priključil Kokrški četi. 16. 4. 1942 je bil v boju ranjen. S skupino borcev Kokrške čete se je zatekel v Okrogelsko jamo v pečini nad reko Savo, kjer so bili izdani. Vhod v jamo so Nemci obkolili in nepretrgoma tudi ponoči obstreljevali. S petimi soborci se je ustrelil, da ne bi prišel v roke sovražniku. Pokopan je na grobišču borcev na pokopališču na Srednji Dobravi. Po njem se imenuje rod tabornikov iz Kranja [http://taborniki.net/o-rodu/ Rod Stane Žagar - mlajši,] ustanovljen  26. junija 1980. -- ''Radovljiški zbornik'' 1990;  [Franc Benedik in Franc Štefe Miško:] [http://www.o-fp.kr.edus.si/okroglo/okroglo/index.html Stane Žagar ml.] OŠ France Prešeren v Kranju.

'''Okrogelska jama.''' Skupina borcev, ki se je v nedeljo zjutraj 19. aprila 1942 zatekla v jamo pri Okroglem, je bila del Kokrške čete, ki je do začetka aprila 1942 postopno narasla na 52 borcev. Četa je izvršila vrsto akcij v Zadragi, pod Dobrčo, v Trsteniku, v Seničnem, sploh pa severno in zahodno od Udin boršta. Zadnje dni marca so Nemci četo napadli, s so jih borci presenetili in celo pognali v beg. Da bi se četa ognila napadom in zabrisala sled, se je premaknila in se utaborila na vzhodnem robu Udin boršta, v bližini Letenc, nedaleč od ceste na Golnik. Prevladoval je občutek moči. V njej je bil tudi član PK SKOJ za Slovenijo in poverjenik SKOJ za Gorenjsko Stane Žagar mlajši. 

Ker je število borcev naraščalo, je četa zbirala predvsem orožje. Štirinajstega aprila 1942 zvečer je četa spet šla v večjo oskrbovalno akcijo. To je opravila v trgovini in gostilni na Zgornjem Brniku. Naleteli so na tri Nemce, jih ubili in zaplenili orožje. Medtem je med partizanske zasede, razporejene po vasi, pripeljal avtomobil, na katerega je začela streljati ena izmed zased. V avtu so našli dva mrtva in dva ranjena, ki pa niso bili policisti, pač pa okupatorjem naklonjeni Slovenci.

Nemci so zbrali okrog 3000 policistov in orožnikov in prečesali levi breg Kokre, kjer pa partizanov niso našli, zato so začeli pregledovati in obkoljevati obsežni Udin boršt. Četo sta izdala sinova kriškega župana Primožiča. Nemci so šli v hajko proti Kokrški četi 16. aprila 1942 zjutraj. Partizani so zamudili trenutek za preboj pod Storžič. Med prebijanjem so popoldne nad Letencami padli tovariši: Jože Fink, ki je skupino vodil, Stane Bečan Fajfca (nanj je bilo razpisano 3000 mark nagrade), Tine Teran, Karel Bečan in komaj sedemnajstletni Slavko Švegelj. Kokrška četa se je morala vrniti v Udin boršt, da bi počakala noč. Pred tem pa so Nemci spet silovito napadli in četo razbili v dve skupini. Čeprav se je znočilo, Nemci še niso odšli z robov gozda, zato je bilo prebijane skupin težavno. Vendar se je večja borcev rešila na Kranjsko polje brez strela, manjša skupina 15 borcev, ki jo je vodil komandir Lojze Hrovat, pa se je prebila iz Udin boršta šele naslednjo noč. Tej skupini je bilo teže tudi zato, ker je imela dva ranjenca, Staneta Žagarja ml., ki je bil hudo zadet v nogo, in vodnika Janeza Perka, ki je bil zadet v roko. Žagarja so morali nositi, Perko pa se je sam zatekel v neko skrivališče. Hudo ranjenega Žagarja so borci med reševanjem skrili pod kup posekanega smrečja, nato pa se umaknili ter se z njim domenili, da bodo prišli po hajki ponj. Nemci so nato celo sedeli na kupu smrečja, pod katerim je trpel Žagar, vendar ga niso odkrili.

Dan po hajki, 18. aprila, so tovariši res prišli ponj. Ker je bil potreben nujne pomoči, so ga odnesli k zaupniku krznarju Zupanu v Spodnje Duplje, sami pa so se umaknili proti Okroglemu. Stane Žagar je Hrovatovi skupini namreč povedal za jamo vrh savske struge pri Okroglem. Tam naj bi se začasno prikrili in nekako poiskali zvezo s preostalim, večjim delom čete, s katerim je bil politkomisar Štefe. Pri tem naj bi jim pomagal tamkajšnji aktivist France Križnar, Mrkušev z Okroglega, Žagarjev znanec in sodelavec, ki mu je to votlino pravzaprav pokazal, ko so iskali prostor za tehniko. Trinajsterica se je na poti proti jami izogibala hišam in čistinam. Lačni in prezebli so votlino po večurnem iskanju našli v soboto, 19. aprila zgodaj zjutraj. Kljub prostornosti je bila za trinajst ljudi dokaj tesna in nizka, povrhu pa jim kljub dvema odprtinama ni omogočala dobrega umika. Odločili so se zapustiti jo že naslednji dan. Vzpostavili so zvezo z Mrkuševim Francetom na Okroglem. Tja je kar podnevi, kot da ni partizan, šel mladi Stanko Mlakar. Zvečer jim je France prinesel precej hrane. 

Ranjenemu Stanku Žagarju je iz Dupelj vendarle uspelo vzpostaviti zvezo s Pavlom Kernom, ki je živel na Dobravi pri Kropi. Ta naj bi naslednji dan prišel v bližino Okroglega in mu pomagal priti do zdravnika. Žagar se je namreč odločil, da se bo kljub rani pridružil skupini v jami. S pomočjo Alojza Zupana, ki mu je pripravil zasilne bergle, je odšel iz Dupelj, potem pa je pot nadaljeval sam. Izmučen in vročičen je po dolgih urah navsezgodaj v nedeljo 20. aprila 1942 pridrsal k tovarišem v votlino.

Zaradi razbolele noge Žagar ni mogel sam na sestanek s Kernom, zato so Kerna pripeljali v votlino. Zgovorni Kern je prinesel s seboj nekaj okrepčil, za silo obvezal Stanetovo nogo in obljubil, da bo našel zdravnika. Vendar je odhitel naravnost na Gestapo.  Pavlu Kernu so zaupali, ker je bil že pred vojno član SKOJ. Pri organizaciji vstaje ga je Gestapo aretiral in zaprl v begunjskih zaporih, od koder so ga kmalu izpustili. Spet se je vključil NOB in bil kurir, nakar so ga Nemci spet zaprli. A spet so ga kmalu izpustili. Ker pa za njim na Gorenjskem nihče ni šel v zapore, so bili prepričani, da se je dobro zadržal. Pavle Kern je bil gestapovski agent. Za izdajstvo trinajsterice v jami je dobil 5000 mark, za kar je bil [http://www.sistory.si/zrtve/?ime=pavel&amp;priimek=kern&amp;letnicaRojstva=1920 18. julija 1942] na Jelovici likvidiran.&lt;ref&gt;Za izdajo so 8. 3. 1943 v bližnji gramoznici pomotoma kaznovali tudi Janeza Drinovca z Okroglega, čeprav je Vladimir Peraič - Planin pričal, da z izdajo nima nič. -- Jože Košnjek: [http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070216/C/302169977/March Izbrisan greh Drinovčevega očeta.] ''Gorenjski glas'' 16. 2. 2007.&lt;/ref&gt; 

Noč na 21. april je bila v votlini hladna in dolga. Partizane je skrbelo, kako bodo iz jame prišli z ranjenim Žagarjem, ki je pred slabim mesecem nad Crngrobom izgubil svojega očeta, voditelja vstaje na Gorenjskem. Pri ozkem vhodu je vedno kdo leže stražil, drugače ni bilo mogoče. Zunaj niso mogli in smeli postaviti stražarja, kajti s proge, ki teče tik ob desnem bregu Save, bi ga nemške patrulje zlahka opazile.

Še pred dnem 21. aprila sta se odplazila po vodo Vladimir Peraič in Stane Šmid. Vrh skale pa sta že naletela na Nemce. Zaropotalo je in Šmid je bil ranjen v roko. Brž se je spustil nazaj v jamo. Peraiču to ni več uspelo. Pognal se je čez več metrov visoko skalo in se med grmovjem splazil do Save. Zlezel je v reko, tok ga je vrgel nazaj in malo niže k bregu. Ker ni mogel čez Savo, je pod večjo skalo občepel v ledeno mrzli vodi. Na skali nad njim pa so Nemci medtem postavili mitralješko gnezdo. 

Partizani v jami so se znašli v pasti, nevarnost je bila večja kot tista v Dražgošah. Mladi mitraljezec Stanko Mlakar je z rafalom izpred vhoda snel policista s psom, Jaka Rabič pa policista, ki je hotel vdreti v jamo od spredaj. Spoznali so, da jih je izdal Kern. Stane Žagar, ki je ležal znojen od vročine in z občutkom krivde zaradi Kerna, ki je poznal tudi njegove zveze z Ljubljano in vedel za ilegalno stanovanje njegove mame. 

Nemci so ves čas obstreljevali vhod, med strojnicami so se oglašale tudi bombe, zadeti pa jih zaradi previsa niso mogli. Ob prekinitvi ognja so jih v slabi slovenščini pozivali: »Saj vidite, da vas imamo ujete. Vdajte se, če so vam draga vaša življenja!« »Gospod major, ki je tu, in sam general Rösener vam jamčita življenje, če se vdate.« Županec je iz jame zavpil: »Zelo lepo, da je gospod major tako ljubezniv. Sem naj pride, bliže nas!« Stanko Mlakar je dodal: »Nismo še mrtvi. Dokler živimo, se ne vdamo!«

Ob osmih zjutraj se je na drugem bregu Save na železniški progi ustavil oklepnik in z mitraljezi in topovi začel obstreljevati vhod, vendar ga niso mogli razširiti. Partizanom so bili nevarni le drobci. Oklepni vlak je odpeljal, Nemci so skušali priti blizu z oklepnim avtomobilom, vendar je bila pot preozka. Nemci so z gorečim otepom slame skušali zadimiti jamo, postalo je zadušno. Partizani so ustrelili še enega policista, ki se je z mino v roki pojavil pred vhodom. Opazili so nameščanje topa na drugi strani Save. 

Jaki se je pogled nenadoma ustavil na nasprotni strani Save. »Fantje, spet so si nekaj izmislili. Zdaj nas mislijo obmetavati s topom!« je opozoril soborce na Nemce, ki so na drugem bregu postavljali top. Stanko Mlakar je z dvema šaržerjema zadel tri topničarje. Jamo so Nemci spet zasuli z rafali in zameglili topniško gnezdo, da so lahko pripravili protitankovske topove ter z njimi začeli obstreljevati jamo. Ena granata je zadela čisto blizu, vse pritisnila ob tla, zadimila votlino in razširila vhod in v glavo do smrti zadela Smukovega Slavka, ki je bil skupaj z bratom Ladom šele dva meseca pri partizanih, ter Toneta Poznika, ki mu drobec granate presekal vratno žilo.

Nemci so na vrvi pred vhod spustili ujetega partizana Ludvika Bradeška, ki jim je prigovarjal, naj se vdajo. Stanko Mlakar ga je v odgovor ustrelil v roko.  Ranjenega Bradeška so Nemci odpeljali v bolnišnico na Golnik, potem pa so ga res izpustili. Zopet je odšel v partizane in bil ena izmed prič o dogajanjih na Okroglem. Ko se je znočilo, so Nemci z žarometi močno osvetlili pečino. 

Zjutraj 22. aprila 1942 so Nemci s kompresorjem zavrtali v skalo, da bi jamo minirali, vendar jih je vročični Žagar, ki je po kapitulaciji Jugoslavije nekaj časa delal v kamnolomu pri Ljubljani, pomiril, češ da je pečina predebela. Kompresor, ki so ga privlekli iz podjetja Slavec, se je pokvaril, pripeljali so drugega.  Prvo miniranje oblegancem ni škodovalo, Nemci so po eksploziji zavrtali ponovno in jih pozivali k predaji. Obleganci so začeli prepevati, peli so tudi po drugi eksploziji in vzklikali: »Naj živi svobodna Slovenija! Smrt krvnikom! Živela Komunistična partija! Živela svoboda!« Začeli so peti še internacionalo! Razbili so orožje, predvsem zbrojevko, iz katere je Stanko prej izstrelil vse naboje, raztrgali so denar, zrezali škornje in čevlje ter vse, kar je bilo kaj vrednega. Nemci so s strupenim plinom po dolgi cevi začeli dušiti partizane, ki so si s tremi revolverji  (Žagarjevim, komandirja Hrovata in mitraljezca Mlakarja) hoteli vzeti življenje. Pokončali so se Stane Žagar, Jaka Rabič, Ivan Županec, Lojze Hrovat, Stane Pavlin in Ivan Stroj. Ostalih pet partizanov je izgubilo zavest, preden bi se lahko ustrelili. 

[[File:Okrogelska bitka.jpg|thumb|left|400 px|Zajeti partizani po okrogelski bitki 21. in 22. aprila 1942]]

Okrog desetih dopoldne so esesovci prignali zapornike iz Begunj in domačine, da bi šli pogledat v jamo in znosili trupla in nezavestne ven. Zvezali so jim roke in noge in jih obujali, vendar se 16-letni Tonček Zupan iz Šenčurja ni več prebudil in je 27. aprila umrl. Lada Smuka, Stanka Šmida, Danijela Rejca, Tončka Zupana in Stanka Mlakarja so  odpeljali v begunjske zapore, jih hudo mučili, Lada Smuka do smrti. Še z nekom so ga pokopali za zaporniškim zidom. Stanka Šmida in Danila Rejca so po mučenju ustrelili med talci 16. maja, tri tedne za zajetjem. Na plakat 16. 5. 1942 o ustreljenih talcih so poleg Šmida in Rejca pripisali tudi Lada Smuka in Tončka Zupana.

Sedemnajstletni Mlakar je v zaporu še dva dni igral nezavest. Potem so ga začeli zasliševati in mučiti, izgovarjal se je na svojo »mladost in nepoučenost«, nagovarjali so ga, da bi vohunil in izdajal soborce. Privolil je, zato so ga izpustili. Stanko je bil sin komunista Janeza, skojevec, ki ga je vzgajal Stane Žagar, zato je odšel nazaj k partizanom, jim povedal za nemške namere in postal četni politkomisar. Umrl je septembra 1942 v Udin borštu skupaj s 23 tovariši, v brezizhodnem položaju se je ustrelil sam.   

Vladimir Peraič je cela dva dneva preživel v vodi, preden se je lahko rešil. Policisti so fotografije iz spopada na Okroglem objavili v svojem glasilu. -- Povzeto po: [Ivan Jan:] [http://www.o-fp.kr.edus.si/okroglo/okroglo/index.html Okrogelska jama.] OŠ France Prešeren v Kranju; Ivan Jan: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3KP1I6B5/8f1aeec8-a6cb-435f-a4b7-493c0380c0a1/PDF Herojska tragedija na Okroglem]. ''Zbornik''. Naklo, 1960; Günter Doebel: [http://www.forum-der-wehrmacht.de/index.php/Thread/38622-Ski-Streifenabteilung-im-Gebirgskampf-Oberkrain-Gorenjska-Slowenien/ Banditen in der Felsenhöle. ''Die deutsche Polizei'' 1942, št. 19.]

'''Okupacija.'''  bližalo
se je novo leto 1942. Žagarjev Stane se je zadrževal pri nas v kamri po
cele tedne. Kovali smo načrte za prihodnje. Od nas je odhajal na sestanke
v Tržič, na Jesenice, v Kranj, Stražišče, Škofjo Loko in drugam. Po novem
letu 1942 se je začela velika dražgoška bitka. Poslušali smo vesti o nemških grozodejstvih ter o velikih izgubah, ki so jih imeli Nemci, preden so
partizani zapustili Dražgoše. Zapadel je velik sneg, pota so bila zasnežena,
nastalo je nekako zatišje, partizani so se poskrili k raznim ljudem po
vaseh ali pa so se združevali v skupine, ki so taborile v gozdovih. V tem
času so mirovali ter se pripravljali na pomladanske akcije. Tudi Nemci so
imeli v tem času dosti posla sami s seboj, posebno na vzhodni fronti, kjer
so utrpeli velike izgube zaradi strašne ruske zime, ki je bila leta 1941—1942 posebno ostra.

Stane Žagar mi je nosil velike svežnje literature, ki sem jo nato odnašal
v duplino za Savo ali pa jo delil po vasi. Naročal mi je, kdaj je treba
literaturo prinesti na določeno mesto, kamor so prihajali zopet ponjo
ljudje, dogovorjeni z Žagarjem. Sneg je začel počasi kopneti. Ker nam je
primanjkovalo nastelje za živino, smo se odpravili grabit listje v gozd.
Opoldne sem prišel domov po kosilo. S Stanetom Žagarjem sva sedela
za pečjo v hiši ter se pogovarjala. Po cesti je pripeljal gestapovski avto
in zapeljal naravnost na naše dvorišče. Stane je segel za pas po revolver
ter ga stisnil v hlačni žep. Nemci so stopili iz avtomobila. Dva sta se
napotila proti mlinu, eden pa je prišel v hišo. Stane je na pol ležal na
peči ter bil pripravljen, da strelja, Nemec je vprašal Staneta, če je bolan.
Fant je mežikal ter kazal na glavo, češ da ga zelo boli. Nekaj časa naju je
Nemec ogovarjal, nato pa, ker se nisva mogla z njim pogovarjati, je odšel
v svinjak, kjer je mati krmila prašiče. Ta čas sem izkoristil, da sem stopil
k psu v šupo, ga podržal, Stane pa je hitro vzel košarico s kosilom ter
grablje in hitro odšel za hlev. Nemec je spraševal mamo, če sva midva
za pečjo domača. Mama je rekla, da sploh ne razume nemško. Nemec se
je vrnil v hišo, toda tedaj sva bila midva s Stanetom že vsak pri svojem
opravilu. Čez nekaj časa sta druga dva gestapovca privedla iz mlina Mlinarjevega
Petra. Odpeljali so ga in tedaj smo se poslednjič videli s tem
velikim, dobrim človekom. Nekaj dni po veliki noči so ga Nemci v Begunjah
ustrelili kot talca. 

Neke nedelje v marcu
je Stane Žagar pripeljal s seboj človeka, za katerega ni povedal pravega
imena. Rekel mi je samo, da je od štaba gorenjskih partizanov ter da naj
jima pokažem duplino nad Savo, o kateri sem Stanetu že pripovedoval.
Duplino bi namreč rabili za partizansko tehniko. Dotlej je bila v Kranju
pri Ručigaju, ker pa je bila ta hiša kompromitirana, bo potrebno tehniko
nekam premestiti. Šli smo torej v duplino, ogledali smo si jo in Žagarju
kakor tudi njegovemu tovarišu je bila zelo všeč. Sklenjeno je bilo, da bodo
v najkrajšem času tehniko iz Kranja prenesli v duplino. Določen sem bil, 
da bom prevzel material. Duplina, po Žagarjevem naročilu mora ostati še
nadalje skrita in nihče razen nekaj ljudi, ki bodo delali v tehniki, ne sme 
vedeti zanjo.

Toda zgodilo se je precej drugače. — V Kranju je zaradi izdajstva
prišlo do velikih aretacij naših ljudi in tehnike nismo nikdar prenesli
v duplino. Stane Žagar in Bečan sta me obiskala nekaj dni kasneje, že
v začetku aprila. Rekla sta mi, da so govorili na sestanku, da bi me sprejeli
v partijo. Tedaj prav zares še nisem toliko vedel o partiji, važna mi je
bila le borba proti Nemcem. Rekel sem jima, da že opravljam te dolžnosti
ter da za sedaj še ne zahtevajo nič drugega od mene. Nato sem privolil,
toda rekla sta, da bom k sprejemu moral priti na sestanek. Zopet smo
odšli v duplino za Savo. Tudi Bečanu je bila zelo všeč. Stane Žagar in
Bečan sta se zadržala nekaj dni v duplini, nato pa je Bečan odšel v Uden
boršt. Prihodnjo nedeljo sem imel nalogo, da ob točno določeni uri, to je
ob treh popoldne, pripeljem Staneta Žagarja mlajšega na tako imenovane
Senožeti pri Bistrici na sestanek. S Stanetom sva sedela nad kažipotom
cest Tržič—Bled ter čakala Pavla Kerna iz Dobrave. Ob točno določenem
času se je pripeljal s kolesom. Žagar mu je pomahal z roko, opazil naju je,
pustil kolo spodaj in prišel ves zadihan v gozd. Objela sta se, bila sta
sošolca. Svojo nalogo sem opravil, obrnil sem se in odšel po gozdu domov.
Takrat sem prvič in zadnjič videl Pavla Kerna, kasnejšega izdajalca dupline
na Okroglem.&lt;ref&gt;Pavleta Kerna so likvidirali 18. 7. 1942. -- [http://www.sistory.si/zrtve/zrtev/?id=33338 Pavel Kern. Žrtve druge svetovne vojne. Sistory.]&lt;/ref&gt; -- Franc Križnar: Okupacija. ''Zbornik''. Naklo 1960.

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Dobrave]]</text>
      <sha1>0fyyze2mkv8awzk91rqmxcts49pk81t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dobrave pred 1800</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4209</id>
    <revision>
      <id>19693</id>
      <parentid>19692</parentid>
      <timestamp>2022-02-16T16:27:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prve omembe krajev */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33073" xml:space="preserve">{{infopolje Knjiga
| name  
| image         = [[File:Dobrava 1744.jpg|400 px|Dobrave na zemljevidu 1744]]
| image_caption = 
| author        ='''Goran Lavrenčak ([http://dar-radovljica.si/ DAR] &amp;ndash; Digitalni arhiv Radovljica) in [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]'''
| title_orig    =  '''Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945'''
| translator    = 
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       =
| language      = slovenski
| publisher     = 
| release_date  = zasnutek 2014, na Wikiknjige preseljeno 2017, vpis objave v Cobiss predviden 2018
| slo_pub_date  = 
| subject       = lokalna zgodovina, domoznanstvo, Občina Radovljica
| genre         = monografija vasi
| media_type    = 2014 spletna knjiga
| pages         = 
&lt;!-- Knjiga je del zbirke/serije --&gt;
| series        = '''[[Dobrave]]: Gradivo za monografijo o vasi'''
| preceded_by   = 
| followed_by   = [[Dobrave v 19. stoletju]]
&lt;!-- Klasifikacija --&gt;
| isbn          =  
| oclc          = 
| dewey         =
| congress      =
&lt;!-- Posebnosti za slovensko klasifikacijo --&gt;
| udk           = 
| predmetne-oznake =
| cobiss        = 
}}

{|
|[[Dobrave]]: [[Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945]] | [[Kronika Dobrav po 1945]]  | [[Dobravski kdojekdo]] | [[Dobravske domačije]] | [[Dobrave danes]]
|}
:::'''Dobrave pred 1800'''&lt;br&gt;
:::[[Dobrave v 19. stoletju]] &lt;br&gt;
:::[[Dobrave 1900&amp;ndash;1918]]&lt;br&gt;
:::[[Dobrave med svetovnima vojnama]]&lt;br&gt; 
:::[[Dobrave med drugo svetovno vojno]]

&lt;hr&gt;

==Prve omembe krajev ==
*28. 8. 1354 Oberhard [Zgornja Dobrava] (HHStA AUR)&lt;ref&gt;Ali mogoče 1351?&lt;/ref&gt;
*13. 7. 1368 ze Hard [Zgornja Dobrava, Spodnja Dobrava] (HHStA AUR)
*13. 7. 1368 ze Meyssach [Mišače] (Listina: HHStA AU)
*1436 zu Hard (FK Cel. I, fol. 37)
*1456 zu Hard (FK Cel. III, fol. 3)
*1457 zu Hard (FK Cel. IV, fol. 29)
*1457 zu Meyssach (FK Cel. IV, fol. 29)
*1481 pach Lipnicz [potok Lipnica]
*1498 am Niderhard genannt Nadabra [Spodnja Dobrava] (Urbar gospostva Radovljica 1498.: ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 246. (1498) f. 61, f. 109.)
*1498 Hard (Urb. Radovljica, f. 97, 98)
*1498 am Niderhard (Urb. Radovljica, f. 109)
*1498 Mischacz [Mišače] (Urbar gospostva Radovljica 1498.: ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 246. (1498) f. 67.)
*1498 Hard [Zgornja Dobrava, Spodnja Dobrava] (Urbar gospostva Radovljica 1498: ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 246. (1498) f. 97, 98.
*1498 im Krawt [Lipnica] (Urbar gospostva Radovljica 1498.: ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 246. (1498) f. 109.)
*1498 Leibnitz, in der Lebnitz [Lipnica] (Urbar gospostva Radovljica 1498.: ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 246. (1498) f. 100, 110 in 112.) -- Milko Kos, ''Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500)''. Ljubljana: Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1975; [https://topografija.zrc-sazu.si/ Slovenska historična topografija]

Hard je v stari visoki nemščini pomenilo 'gozd', 'planota' ali 'gora', kar precej ustreza slovenskemu pomenu dobrava 'valovit ravninski svet, deloma porasel z drevjem'. Starejši slovarji navajajo za dobrava 'majhen gozd', 'gaj' (Pleteršnik) kot nasprotje gole planine. Ime razkriva, da je bila planota poraščena z listnatim gozdom. Dob je v slovanskih jezikih tudi 'hrast', vendar to ne pomeni nujno, da so na Dobravi rasli hrasti. 

O krajevnem imenu Mišače je spotoma pisal France Bezlaj v ''Slovenskih vodnih imenih'' (2. knjiga, Ljubljana, 1961) pri vodnem imenu Mišatovec, ko je z imenoma Mišatovec in Mišetnica, za kateri je zatrdil, da izvirata iz slovanskega osebnega imena *Myšęta, primerjal krajevno ime Mišače pri Radovljici. Pri tem imenu se je ustavila tudi Jožica Škofic, ko je v članku za Merkujev zbornik razlagala ledinska in krajevna imena okrog Kamne Gorice. Takrat sem ji podal svojo razlago imena Mišače, ki jo je tudi priobčila. 

Menim, da ima Bezlaj prav, ko ime Mišače izvaja iz slovanskega (staroslovenskega) osebnega imena, le da ne pove natančneje, za katero podstavo gre. Podstava je namreč zloženo osebno ime, katerega drugi del predstavlja sestavina -mysl' (danes 'misel'). Primerjalno slovansko, zlasti dobro dokumentirano staropoljsko imensko gradivo jasno kaže, da so staropoljska osebna imena Myszak, Myszek, Myszko, Myszyna izpeljana iz zloženih osebnih imen Myślibor, Myślimir ali Dobromyśl, Drogomyśl ipd. V najstarejših listinah od 9. do 13. stol. je na takratnem slovenskem etničnem ozemlju, ki je obsegalo tudi dobršen del današnje Avstrije, izpričanih kar nekaj tovrstnih osebnih imen, npr. Godimysl', Dobromysl', Premysl', Našemysl', Domysl', Mysl'. Iz zloženih imen so se tvorile okrajšane in ljubkovalne oblike na -ak, -ec, -ko, -ę in -ęta. Iz teh oblik osebnih imen pa so se s priponami, ki so v celem slovanskem svetu enake, tvorila krajevna imena. Najpogostejši sta bili svojilna pripona -jь in stanovniška pripona -jane. Podstava za obravnavano krajevno ime je bila osebno ime *Mišak, ki je nastalo iz enega od zgoraj naštetih imen na -mysl'. Mišak je s svojilno pripono -jь oz. -je (za srednji spol) tvoril krajevno ime Mišač-e (selo, polje), tej obliki pa se je pridružila še stanovniška pripona -(j)ane in nastalo je ime Mišačane, ki je pomenilo 'prebivalci Mišačega, tj. Mišakovega sela'. Daljša oblika Mišačane se je skrčila nazaj v Mišače in le množinska oblika priča, da je ime sprva zvenelo Mišačane. Z Mišačami primerljivo krajevno ime je npr. Čabrače (v Poljanski dolini), nastalo iz staroslovenskega osebnega imena Čabrat (ča- od glagola čajati 'čakati', brat v pomenu 'brat'), ali Prebačevo, nastalo iz osebnega imena *Pribak (ta pa iz Pribigoj ali Pribislav). Antroponim *Mysl' je vsebovan tudi v vodnem imenu Mislinja in krajevnih imenih Mišlje na Koroškem, Misliče in Tomišelj. -- Silvo Torkar v pismu M. Hladniku 24. 8. 2015

Seveda sta jim bili že znani oni živali, ki sta bili in sta še v večni borbi, namreč pes in mačka. Dokaz temu so nam Pasjek, Maček in Mačje, Mačkova vas in Mačkovec, Mačkin hrib in Mačji dol. Za mačjo hrano je bilo že tedaj skrbeno; ponjo je hodila mačka na Mišače pri Radovljici. -- Evgen Lah: [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1FCIX78H/538c43c3-17c6-4f1e-ba2b-fb29acd6425a/PDF O pomenu naših krajevnih imen.] ''Ljubljanski zvon'' 1893 (13/4)

==Iz urbarjev==

Urbar radovljiškega gospostva naj bi bil prepis starejšega urbarja izpred leta 1485. Kaže nekdanjo ortenburško posest na zgornjem Gorenjskem, kjer je bilo največje naselje Ljubno (Levfel) s 24 kmetijami. Nad tokom Save sta nastali naselji Dobrava (Nider Hard) in Mišače (Mischatz), nekaj kmetij je bilo tudi v Kamni Gorici (Stainpüchel) in Kropi (Chropp). -- Gašper Oitzl: Poselitvena slika zgornje Gorenjske v srednjem veku. ''Kronika'' 2016

Prvi radovljiški urbar (1498) med mlini v Lipniški dolini omenja mlin na Dobravi: »Tu je tudi mlin, ki je nekoč dajal 50 soldov, voda ga je opustošila in je zapuščen.« Hiš je bilo tedaj na Dobravah 8. -- ''Radovljiški zbornik'' 1992

Drugi radovljiški urbar (1579). Za mlin s tremi pari koles in stopami so letni plačevali po 30 krajcarjev činža, »na Dobravi Benedikt Hafner«. Hiš je bilo tedaj na Dobravah 11 (7 hub in 4 kajže). -- ''Radovljiški zbornik'' 1992

&quot;Marko Kordež, kajžar na Mišačah, plačuje od vrta pri rudnih jamah na Vrečah 4 krajcarje činža.&quot; -- Zemeljska bogastva Lipniške doline. ''Vigenjc'' 2003

==22. oktobra 1571==

'''Zadolžnica župnika v Mošnjah''' Hieronima Winterja Martinu Jurkočicu, Ljubljana, 22. oktobra (1571) -- Župnik izjavlja, da mu je Martin Jurkočic posodil 84 goldinarjev, s
katerimi je poravnal davčne zaostanke za tri leta 1568, 1569 in 1570 in odkupil dve, zaradi teh zaostankov zaseženi kmetiji. Zato je župnik Jurkočicu prepusti v triletni užitek žitno desetino v vasi Dobrava pri Sv. Križu in v Kropi; od te desetine mu pripada vsak tretji snop. -- [http://arsq.gov.si/Query/Files/9/D48267.pdf Arhivski inventar 1995-5,] Vicedomski urad za Kranjsko (13. st.–1747). ARS. 287–290.

==Sojenje mošenjskemu župniku zaradi čarovništva, 1668/69==

Prvi je prišel na vrsto Primož Kosem iz Dobrave, podložnik radovljiške graščine, in je izpovedal, da je župnik Novak pred dvema leti na veliko soboto res potegnil botri Jeri Čačevki pri krstu vpričo botra Lorenca Horvata svečo iz rok in jo vrgel na tla. 

Tudi Janez Justin iz Dobrave, podložnik radovljiške graščine, je videl, da je vzel župnik Novak pred kakimi šestimi tedni cerkovniku po podeljenem krstu svečo iz rok in jo, pokrižavši otroka na glavi, vrgel na tla. Povedal je tudi, da se je pred približno osmimi leti, ko je župnik Novak maševal v Dražgošah pri sv. Luciji, kmalu po njegovi maši usula toča, ker ni dovolil, da bi se bilo proti hudi uri zvonilo. To trditev pa pobija župnik iz Krope, Peter Tomažin, ki pravi, da je bil takrat tudi navzoč in je tam maševal, in Boštjan Šigan, ki trdi, da je tedaj res pobila toča, ni pa res, da bi bil kdo prepovedal zvoniti, saj se je zvonilo med mašo in zoper hudo uro in oba sta v hiši Matije Kalčiča tudi zmolila molitve zoper hudo uro. To potrjuje tudi Primož Kosem, ki je bil tedaj zraven. Vest o župnikovi krivdi so raznesle neke stare klepetulje: Školastika, žena Fortunata Macola, Eva, žena Matija Macola, in Lenka, žena Blaža Pavliča. Te so tudi govorile, da so videle župnika in gospo Macol v hudournih oblakih, pa so morale na tožbo gospe Macol, pred rudarskim sodnikom (Bergrichter) Janezom Pernerjem zaslišane, ker niso mogle nič dokazati, to obrekovanje preklicati.

Prišel je na zaslišanje tudi Primož Lenc iz Dobrave, podložnik radovljiške graščine, in je povedal, da je šel o župniku Novaku res tak glas, toda bolj v drugih župnijah kakor v domači. Navedel je slučaj pri sv. Luciji v Dražgošah pred približno dvema ali tremi leti, kjer je toča čisto vse pobila. Zakrivil je pa to on, ker ni skrbel, da bi se bilo zoper hudo uro zvonilo. Da bi ga bili tedaj v oblakih videli, o tem ljudje nič ne vedo. O tem bi vedel kaj povedati Primož Pezdeč iz Prezrenj pri Radovljici in Gašper Blejc iz iste vasi, ki sta nekoč prišla z otrokom h krstu in župnika do polnoči nista našla. 

Vdova Marina Pisanc, zdaj omožena Pohar, se je prišla pritožit, da jo je župnik trdo stiskal pri zemljiških dajatvah; Matej Bodljaj iz Dobrave je povedal, koliko je župnik računal, ko mu je previdel staro ženico; Jera Sušnik, koliko je računal za pogreb njenega sina, ki so ga ubili; Helena Aleš, vdova s tremi prosjaškimi otroki, koliko je od nje zahteval za pogreb njenega moža, in ker ni mogla plačati, je dve leti ni pustil k spovedi – morala jo je opraviti v tuji župniji. Tudi glede denarja cerkve sv. Križa, ki jo je upravljal,  so mu očitali nerednosti, spet drugi druge trdosrčnosti. 

Poklican je bil potem Matija Pogačnik iz Prezrenj, podložnik radovljiške zemljiške gosposke, 50 let star in župniku nič sovražen. Povedal je, da imajo župnika Novaka za čarovnika ne samo v domači župniji, ampak tudi v sosednih, tako v Kropi, v Selcih in v Bitnjem. V Kropi so kovači za njim vpili: Coprnik, coprnik! V Dražgošah so ga krivili toče, v Bitnjem in v drugih krajih pa slane. Pred kakimi tremi leti je bil on in župan iz Dobrave, Matija Bodljaj, pri župniku na kosilu in ob tisti priliki je župnik pripomnil, da ga imajo mnogi za čarovnika, na kar je priča dejal: »Gospod, lahko bi bili, če bi hoteli!«, na kar je rekel župnik: »Če bi te slabotnejši, kot si ti, srečal na poti in bi ga ti lahko izropal, bi ti tega ne storil zaradi samega sebe, ampak bi ga pustil, da gre mimo.« Imel sem tedaj vtis, da je to rekel zavoljo sebe. Dolžili so ga pa čarovniških dejanj že približno pred 20 leti, ko je bil pregnan iz župnišča. Kakih dejanj pa ne ve navesti. 

Poklican je bil nato Andrej Vargl iz Dobrave, radovljiški podložnik, približno 80 let star. Težko je prišel in šele ob treh popoldne. Povedal je, da je pač slišal govorjenje o takem sumničenju, pa ga ni verjel. Vprašan, zakaj so ljudje župnika v tem sumničili, je povedal o Dražgošah in Crngrobu in da so ljudje nanj vpili, češ da je on naredil točo in slano. Ko je bil zaradi prepirov pregnan iz župnije, on (priča) ni bil med zarotniki, pač pa je moral plačati, kakor drugi soseščani, nanj pripadajočo kazen 11 liber surovega masla. Za kako posebno župnikovo čarovniško dejanje pa ne ve. Glede krstne sveče, ki jo je župnik ob krščevanju botri iztrgal iz rok in vrgel po tleh, so bili zaslišani in so potrdilno izpovedali: Lovrenc Horvat iz Dobrave, radovljiški podložnik, star približno 40 let; Jera Sušnik iz Dobrave, žena Mateja Sušnik, ki je bila botra; Gregor Reš in Luka Pohar, prvi star 40 let, je bil boter, drugi priča (asistens) pri krstu; Justin z Dobrave, star 30 let, radovljiški podložnik, ki je bil tudi priča pri krstu – vsi so bili očividci omenjenega župnikovega dejanja. Ko je bila Jera Sušnik botra, je vrgel svečo proti oltarju sv. Štefana, nad čemer so se vsi, ki so takrat pri božjem grobu molili, silno pohujševali. -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-819NWPEG Kanonik Josip Volc: Mošenjski župnik Andrej Novak obdolžen  čarovništva (Ljubljanski škofijski arhiv: Mošnje). ''Slovenčev koledar'' 1944, 55&amp;ndash;61]

==Popis prebivalstva 1754&lt;/font&gt;==

Kmetje iz vasi Zgornja, Srednja in Spodnja Dobrava, Prezrenje in Podnart so bili vsi podložni gospostvu Radovljica, kar je, kot smo doslej videli, zelo redko. Ne vemo ali tvorijo svojo sosesko. V Dobravah prevladujejo kajžarji, nekaj je kmetov, eden je polovični, najdemo tudi gostače in to celo pri kajžarjih. Podobno je tudi v Prezrenjah in Podnartu. Zadnja je vas Mišače, kjer kot zemljiški gospod  prevladuje gospostvo Radovljica, najdemo pa podložne tudi tamkajšnji cerkvi, župniji Mošnje ter po enega  gospostvoma Bled in Kamen. Dva radovljiška podložnika imata polovične kmetije. Če je bil popisovalec Erlah dosleden, nas preseneča majhno število obrtnikov. -- Stane Granda: [https://web.archive.org/web/20180224070708/http://rodoslovje.si/index.php/sl/domov/13-drustvo/srecanja/187-popis-prebivalstva-1754-leta Popis prebivalstva 1754. leta.] Slovensko rodoslovno društvo. 

Od 14 hiš na Mišačah jih je bilo mogoče identificirati sedem (Tomažovec, Matijovec, Pogvajen, Komar, Koničar, Blek, Metelnik), pri drugih to ni bilo mogoče, ker so se priimki v njih med 1754 in 1827 zamenjali. Še manj ujemanja je pri 47 hišah na Dobravah. Sledljivost otežuje dejstvo, da domačije leta 1754 niso bile popisane v enakem zaporedju, kot so bile v 19. stoletju oštevilčene hiše. Od okroglo 30 različnih priimkov na Dobravah se jih sto let pozneje polovica ohranila, druga polovica pa je izginila, kar govori o precejšnji spremenljivosti naselitve. 

die in dem dorff Dobraua (Dobrava) Pressrene (Prezrenje) und Podtnardt (Podnart) wohnende gehören  alle unter die herrschafft Radmanstorff [gospostvo Radovljica]

'''dorff Dobraua''' [Zgornja, Srednja, Spodnja Dobrava]

'''Andree Spendau''' keuschler [kajžar] 59. sein weib [njegova žena] Catharina 58. sohn [sin] Lucas 20. Georg 16. [pri Šlibru, Sr. Dobrava ali Kožar ali Očak z Zg. Dobrave?]

'''Warthelme Debelakh''' bauer [kmet] 46. sein weib Catharina 30. sohn Andree 5. tochter [hči] Maria 12. Hellena 8. Agnes ½. inwohnerin [najemnica] Hellena 50.

'''Joseph Debelakh''' bauer 52. sein weib Hellena 40. sohn Casper 20. Joseph 16. Primus 9. tochter Margareth 13. sein schwester [njegova sestra] Hellena 30. bruder [brat] Lucas 27.

'''Mathias Querhan''' keushler 45. sein weib Maria 35. sohn Joseph 10. tochter Maria 7.

'''Valentin Wessiakh''' [Bizjak] bauer 40. sein weib Elisabeth 30. tochter Elisabeth 10. Maria 7. kneht [hlapec] Jacob Wodlai 18. magdt [dekla] Ursula 18. [Bodlaj, Sr. Dobrava]

'''Joseph Koscher''' keuschler 40. sein weib Anna 31. sohn Georg 9. Warthelme 7. tochter Elisabeth 11. Hellena 5.

'''Valentin Michelitsch''' bauer 60. sein weib Ursula 50. sohn Mathias 8. Joannes 3. tochter Maria 16. Elisabetha 14. [Črvič, Sr. Dobrava]

'''Casper Stroy''' keuschler 60. sein weib Maria 59. sohn Primus 35. sein weib Helena 27. söhndel [sinček] Joannes 6. Anton 4. töchterl [hčerkica] Maria 2.

'''Simon Prappretnig''' keuschler 25. sein weib Lucia 20. tochter Agnes 2. Gertraudt 12. wohen [12 tednov] dessen bruder Andree 27. Lorenz 18. magdt Margaretha 17.

'''Warthelme Kordesch''' keuschler 45. sein weib Maria 45. tochter Elisabetha 15.

'''Joannes Schliber''' keuschler 40. sein weib Maria 35. sohn Antonio. Thomas 4. tochter Maria 2. Ursula ½.

'''Jacob Stroy''' keuschler 43. sein weib Margaretha 34. sohn Mattheus 12. Andree 9. tochter Catharina 7. Agnes 1 ½.

'''Gregor Nouagkh''' [Novak] keuschler 60. sein weib Ursula 48. tochter söhndl Gregor 3. lokharin [pestunja] Maria 8.

'''Thomas Hrobath''' keuschler 35. sein weib Anna 25. sohn Joannes 12. Jacob 4. Casper ¼tl.

'''Lucas Schliber''' keuschler 28. sein weib Agnes 23. sohn Joannes 2.schwester Ursula 30.

'''Joseph Schoberl''' keuschler wittiber [vdovec] 60. sein ayden [zet] Mathias Erkher 33. sein weib Maria 22. sohn Andree 5. Joannes 1. tochter Ursula 3.

'''Jacob Plettner''' keuschler 25. sein weib Hellena 25. tochter Hellena 7. lokharin Margaretha 9.

'''Martin Golob''' keuschler 64. witiber sein sohn Matheus 34. sein weib Maria 34. tochter Elisabeth 9.

'''Nicolaus Fischter''' keuschler und millner [mlinar] 20. sein weib Elisabeth 14. ihr schwester Maria 5. die alte mutter Ursula 45. kneht Alexius 14.

'''Joannes Resman''' ½ bauer 50. sein weib Hellena 45. tochter Margaretha 15. Ursula 13. Maria 7.

'''Michael Nouagkh''' keuschler 40. sein weib Elisabeth 20. sohn Mattheus 9.

'''Andree Plettner''' keuschler 50. sein weib Maria 52. sohn Jacob 14. tochter Maria 17. 

'''Andree Tauzin''' 25. sein weib Ursula 19. die alte mutter Lucia 45. inwohner Lucas Contrat 37. sein weib Lucia 30.

'''Primus Pesdetsch''' keuschler 25. sein weib Maria 25. tochter Maria 5. Ursula und Hellena zwilling 3. Margaretha schwester 16. item schwester 14.

'''Andree Fischter''' keuschler 30. sein weib Margaretha 27. sohn Simon 9. Joannes 7. Lucas 5. Andree 1.

'''Georg Stroy''' ½ bauer 25. sein weib Agnes 25. sohn Simon 3. tochter Hellena 5. bruder Petter 20. magdt Maria 17. 

'''Georg Justin''' 36. sein weib Maria 36. tochter Magdalena 6. Maria 3.

'''Warthelme Hrobath''' keuschler wittiber 50. sein sohn Franz 26. sein weib Maria 20. sohn Andree 5. Valentin 2. Georg 1. bruder Andreas 23. Lucas 20.

'''Andree Kodras''' 28. sein weib Maria 28. sohn Georg 5. Mathias 3. Anton ½. Inwohnerin Elisabeth 30.

'''Jacob Prettner''' keuschler 37. sein weib Maria 18. sohn Mattheus 1 ½. die alte mutter Maria 56. schwester Hellena 18.

'''Jacob Smrekhar''' keuschler 36. sein weib Ursula 27. sohn Martin 7. tochter Agnes 10. Magdalena 4. Maria 1 ½.

'''Sebastian Spendau''' keuschler 30. sein weib Ursula 27. sohn Lucas 1 ½. tochter Elisabeth 3. die alte mutter Maria 60.

'''Georg Gogalla''' keuschler 25. sein weib Hellena 25. sohn Mattheus 1 ½. Jacob 5. wohen tochter Maria 2. die alte mutter Ursula 50.

'''Maria Pfeipfferin''' wittib keuschlerin 45. sohn Anton 16. Marco 8.

'''Valentin Justin''' keuschler 40. sein weib Maria 35. sohn Joseph 16. Valentin 5. tochter Ursula 13. Hellena 8. Margareth 2.

'''Joannes Spendau''' keuschler wittib 60. sein ayden Michael Debelakh 40. sein weib Anna 30. sohndel Primus 5. Warthelme 2 ¾tl. tochter Anna 1.

'''Andree Pfeipffer''' keuschler ledig [samski] 20. dessen schwagerin [svakinja] Maria wittib 34. tochter Urusla 4. bruder des Andree Joannes 22.

'''Gregor Spärouiz''' 28. sein weib Agatha 20. sohn Thomas 5. Andree 3. tochter Ursula ½. magdt Maria 15.

'''Joannes Wenedititsch''' [Benedičič [pri Mikvavžovcu?]] keuschler 50. sein weib Margareth 60. sohn Warthelme 24. dessen weib Lucia 23. tochter Maria 14. tag [14 dni] hierth [pastir] Andreas 14. tochter des alten Ursula 19.

'''Matthias Schliber''' keuschler 45. sein weib Maria 30. sohn von der erste ehe [sin iz prvega zakona] Anton 20. Georg 18. Joannes 15. von der anderten ehe sohn [sin iz drugega zakona] Anton 3. tochter Hellena 7. Elisabeth 5. schwester Lucia 30.

'''Joseph Contrat''' 36. keuschler sein weib Hellena 30. sohn Mattheus 10. Casper 5. Joseph ¼tl. tochter Agnes 6. inwohnerin Magdalena 43.

'''Warthelme Penner''' keuschler 50. sein weib Ursula 40. sohn Warthelme 14. inwohner Georg Justin 30.

'''Lucas Koschier''' bauer 40. sein weib Magdalena 35. sohn Simon 20. Matthias 13. Lucas 9. Blasius 7. Valentin 5. tochter Maria 14. der alte vatter Marco 60. 

'''Maria Pessditschin''' wittib keuschlerin 40. tochter Helena 18.

'''Ursula Kordeschin''' wittib messnerin 50. sohn Joannes 18. tochter Helena 20. Catharina 14.

'''Matin Stueller''' keuschler 50. sein weib Dorothea 40. sohn Joannes 18. Thomas 12. Mattheus 6. Andree 2. der alte vatter Georg 72. inwohner Primus 70.

'''Warthelme Wernegkher''' keuschler 60. sein weib Gertraud 60. sein sohn Leonardt 30. sein weib Helena 31. sohn Joseph 6. Jacob 3. tochter Maria 8. Margareth 14. tag. 

inwohner in den Kappuschischen haus Valentin Schliber wittiber  62. inwohnerin Hellena Debelakhin 30. inwohner Georg Wodlay 63. sein weib Elisabeth 62. sohn Matthias 24. inwohnerin Margareth Michelitschin wittib 50. ihr sohn Simon 19. tochter Maria 25. Helena 17.

&lt;hr&gt;

'''dorff Mischätsch''' [Mišače]

'''Georg Resman''' keuschler unter herrschafft Radmanstorff (gospostvo Radovljica) 38. sein weib Maria 37.

'''Lucas Wohinz''' keuschler unter obbige herrschafft [pod zgornjo gospodo] 30. sein weib Maria 25. sohn Valentin 6. inwohner pettler [berač] Joseph 39. sein weib Gertraudt 35. sohn Thomas 5. tochter Maria 15.

'''Primus Weriz''' keuschler unter obbige herrschafft 40. sein weib Maria 30. sohn Anton 2. tochter Maria 6. der alte vatter Andreas 70. bruder Georg 35. Jacob 26.

'''Simon Debelakh''' keuschler unter obbige herrschafft 19. sein weib Elisabeth 23. bruder Fortunat 14. die alte mutter Maria 50.

'''Joannes Kodrass''' keuschler unter obbige herrschafft 60. sein weib Margareth 40. tochter Maria 12.

'''Mathias Globotschnig''' bauer unter die kürchen S. Petri zu Radmanstorff (cerkev sv. Petra v Radovljici) 29. sein weib Maria 21. sohn Georg 3. Casper tl. kneht Urban 18. lokharin Ursula 12.

'''Martin Kodrass''' ½ bauer unter die herrschafft Radmanstorff (gospostvo Radovljica) 53. sein weib Margareth 42. dessen ayden Joannes Wostianziz 24. sein weib Ursula 20. magdt Maria 12.

'''Joseph Wostianziz''' bauer unter dem pfarrhoff zu Moschnach (župnija Mošnje) 45. sein weib Elisabeth 40. sohn Anton 15. Mattheus 5. tochter Agnes 10. Elisabeth 7. Ursula ½. inwohner Gregor Koschier 20. Jacob 24. schwester Agnes 26. die alte mutter Maria 60.

'''Martin Poglayen''' ½ bauer unter die herrschafft Radmanstorff (gospostvo Radovljica) 52. sein weib Ursula 48. sohn Joseph 19. tochter Ursula 20. Maria 15. inwohnerin Agnes 40. tochter Maria 5.

'''Michael Bostianziz''' bauer unter die herrschafft Radmanstorff 60. sohn Martin 40. sein weib Maria 38. sohn Warthelme 2. tochter Maria 10. Margareth 8. Hellena 4.

'''Lucas Schliber''' bauer unter die herrschafft Veldes (gospostvo Bled) 74. sohn Casper  44.&lt;ref&gt;Poglavje Popis prebivalstva 1754 v knjigi ''Rodbina Pegam in Mišače'' na str. 54–57 navaja mestoma drugačna imena, nam. Gašperja npr. Jurija.&lt;/ref&gt; sein weib Maria 34. sohn Petter 10. Joannes 4. tochter Anna 12. Maria ¼. bruder des Casper [Gašperjev brat] Lorenz 40.

'''Thomas Schliber''' bauer unter die herrschafft Stein (gospostvo Kamen) 35. sein weib Agnes 32. sohn Joseph 4. Warthelme 2. tochter Maria 10. Agnes 8. Hellena 6. Ursula ½.

'''Michael Köscher''' bauer unter die herrschafft Stein 28. bruder Andree 11. schwester Maria 18. Eva 16. Magdalena 15. die alte mutter Agnes 55. inwohner Valentin 50.

'''Elisabetha Koschierin''' keuschlerin wittib unter die herrschafft Radmanstorff (gospostvo Radovljica) 42. tochter Maria 17·inwohner Anton Novakh 45. sein weib Elisabeth 42. sohn Lucas 3. tochter Hellena 6.

Actum pfarrhoff Moschnach (Mošnje) die 16. Junii 1754.
&lt;p align=right&gt;Thomas Erlach pfarrer alda manu propria &lt;/p&gt;
-- ''Gorenjske družine v 18. stoletju:'' [Popis prebivalcev župnij] iz izvirnih listinskih zapisov transkribiral Tone Krampač. Celje: Mohorjeva družba; Ljubljana: Inštitut Karantanija, Slovenska matica, 2016.

'''Opomba k Mišačam.''' Popisanih je šest kmečkih družin, dva sta polkmeta in devet je družin hišarjev oz. bajtarjev. Nekaj hišarjev je živelo pri kmetih, saj je bilo samo 14 hiš. Hišnih številk še ni bilo, iz vrstnega reda zapisanih priimkov pa ni težko ugotoviti, da so začeli s popisom od zgornje hiše na Mišačah navzdol. Začeli so pri Metelniku in končali pri Tomažovcu. -- Rok Gašperšič: ''Monografija vasi Mišače''

==Cerkev==

'''Vikariat 1788.''' Tam, kjer še niso bili izpolnjeni vsi pogoji za ustanovitev nove župnije, so začasno ustanovili lokalijo ali vikariat. Tako so nastali leta 1783 vikariati v Zasipu (župnija šele 1901), v Blejski Dobravi in v Lešah (župnija 1862). Leta 1785 v Ratečah (župnija 1848). Leta 1788 v Koroški Beli (župnija 1815) in sv. Križa na Dobravi (župnija 1876) ter leta 1789 še duhovnija Bohinjska Bela (župnija 1876). -- France Martin Dolinar: Oris zgodovine (pra)župnije Radovljica. ''Mohorjev koledar'' 1995.

'''Nastanek župnije Dobrava.''' V času Jožefa II. so se tudi na radovljiškem območju lotili preurejanja župnij. V letih 1783 do 1792 so iz delov radovljiške nastale nove župnije: Leše, Lesce, Rodine in Begunje, iz dela župnije Podbrezje je leta 1786 nastala župnija Ljubno in iz dela župnije Mošnje leta 1788 župnija Dobrava. -- Jože Žontar: Radovljiški podložniki. ''Radovljiški zbornik'' 1992

{| class=&quot;wikitable&quot; 
|style=&quot;background: grey;&quot;| 1668 
|Novak
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;| 1788–1792 
|Karol Benegalia. &quot;Tega nahajamo kot župnika v Bohinjski Srednji Vasi l. 1773.&quot; (Josip Lavtižar: ''Zgodovina župnij'', 1897)
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;| 1792–1796 
|Fortunat Risser (po Lavtižarju) oz. &quot;Lokalkaplaney Dobrava. Herr Fortunat Riſer, Lokalkaplan&quot; (po [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VNLP2RJG/e6556ed7-9566-4e15-b182-d4c6b76a9048/PDF ''Schematismus für das Herzogthum Krain'' 1795]) oz. &quot;Lokalkaplanei Dobrava. Hr. Fortunat Riſer, Kaplan&quot; (po ''Instanz Schematismus für das Herzogthum Krain'', 1796) 
|-
|style=&quot;background: grey;&quot;| 1796–1800 
|Matevž Jegrischeg, &quot;bivši stolni kapelan v Ljubljani. Dobil župnijo Bohinjsko Bistrico, kjer je umrl 18. maja 1812&quot; (Lavtižar) oz. &quot;Lokalkaplaney Dobrava. Hr. Matthäus Jegrischeg, Lokalkaplan.&quot; (''Instanz Schematismus für das Herzogthum Krain'', 1798; ''Catalogus Cleri Archi:Dioecesis Laba Anno'' 1798 )
|}

==Uprava in drugo==

'''Mišače.''' Vas je spadala pod dobravskega župana. Kot podložnika na hubah Radovljiškega gospostva sta omenjena kmeta Jakob in Ahac z Mišač. Imela sta podobno visok davek, imenovan činž, kot Zalošani. Jakobova huba je imela nekaj višji davek od Ahacove, ker je bila verjetno večja. Davek so odvajali trikrat letno, opraviti pa so morali tudi štiri dni tlake na Hotinu, tako kot sosednje vasi. Kateri današnji kmetiji stojita na mestu teh dveh hub, ni mogoče ugotoviti. Obstajale pa so še najmanj tri hube v lasti župnišč, torej je bilo leta 1498 na Mišačah najmanj pet hub. -- Rok Gašperšič: ''Mišače – monografija vasi''

1770 je bil po pruskem zgledu uveden konskripcijski sistem. Ukazano je bilo oštevilčenje hiš – skupina hiš z zaporednimi številkami je postala števni oddelek ali konskripcijska občina. Te popisne občine so v glavnem nastale v mejah tedanjih far, njihova glavna naloga pa je bila vodenje evidence vojaških obveznikov. Tako so Mošnje dobile svojo občino. -- ''Fara Mošnje skozi 850 let''

'''Povodenj leta 1779.''' Lenart Pettermann (1778–1796), bivši katehet na normalnih šolah v Ljubljani, v reverzu dne 15. julija 1778 pravi, da bo vestno spolnoval vse dolžnosti, kakor se spodobi značajnemu duhovniku, zvestemu državljanu in katoliškemu kristijanu (wie es einem Ehrlichen Seelsorger, Getreuen Vasallen und Katholischen Christen gebührt). Vredno jo brati Pettermannov natančni zapisnik o cerkvenih reformah cesarja Jožefa II. Sploh je ta župnik rad vse zabilježil, kar se je zgodilo važnega na pr., da je l. 1782 potoval sv. Oče Pij VI. skozi Ljubljano na Dunaj itd. Omenja tudi veliko povodenj, ki je bila pred božičem l. 1779. na Globokem, v Otočah in Podnartom je odnesla Sava mostove, v Kamni Gorici je bilo zasutih nekaj hiš in kovačnic. Njegov kapelan Luka Wirtitsch je šel pred svetim dnevom čez Radoliški most na Dobravo, kjer je ostal deset dni, da so hodili ljudje lam k službi božji. – Peterman je umrl v Mošnjah vsled jetike 29. februarija 1796. Pokopal ga je Urban Criviz, dekan in župnik v Gorjah. -- Josip Lavtižar: Župniki v Mošnjah – Lenart Pettermann 1778–1796. ''Zvonovi v dekaniji Radolica'', 1897

'''Pri Vurnikih''' imamo najstarejšega Gregorja Vurnika iz Stare Oselice, roj. 1793. Žena je bila Katerina Mežek z Dobrave, roj 1792. Njun sin je bil Janez Vurnik, roj. 28. 8. 1819 v Stari Oselici. -- Marta Ličen, Izola

'''Leta 1780 so zaradi vojaških potreb''' deželo Kranjsko razdelili na t. i. kantone, ki so obsegali eno ali dve zemljiški gospostvi. Kantoni so bili območja, v katerih so se večje  vojaške enote dopolnjevale z novimi naborniki. Kantone so razdelili na manjše naborne okraje, ki so običajno obsegali območje župnije. Kanton, ki se je imenoval Gospostvo Radovljica, je obsegal 8 nabornih okrajev. Poleg nabornega okraja Radovljica so v ta kanton spadali še naborni okraji Kropa, Kamna Gorica, Ovsiše, Brezje in Mošnje, pa tudi Železniki in Selca. Naborne okraje so razdelili na števne oddelke, ki so jih poimenovali konskripcijske občine, po sprejetju jožefinskega katastra imenovane tudi katastrske oziroma davčne občine. Če so bili števni oddelki premajhni, so dva ali več združili v katastrsko/davčno občino, ki je praviloma povezovala od 40 do 50 hiš (Polec 1925: 4, 132–134; Kopač 2010: 127). -- Vedrana Popović: ''Uprava zgodovine občine Radovljica od leta 1849 do danes'' (diplomsko delo), 2013

Jožefinska davčna občina Dobrava, 1785-1826 -- ''Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo'' 1931

'''Dobraua''' (Mitter), Sredna Dobrava, J. De. D. Krain Laib. Kr. ein zu v. Wb. B. Kom. Hrsch. Radmansdorf geh. Df. m. ein Lokal&gt; üb. d. Bache Laibnitz, unter Ober-Dobraua gg. Mtg. 1 ½ St. von Safnitz.

Dobrava (Ober), Sgorna Dobrava, J. De. D. Krain. ein zu v. Wb. B. Kom. Hrsch. Radmansdorf geh. Df. zw. d. Bache Laibnitz u. d. Saustrome, auf einer Anhöhe, nst. d. Dfe. Mischatsche, gg. Mtg. 1 ½ St. von Safnitz. 

Dobrava (Unter), Spodna Dobrava, J. De. D. Krain. ein zu v. Wb. B. Kom. Hrsch. Radmansdorf geh. Df. über v. Dfe. Lippenzach, gg. Mtg. 1 3/4 St. von Safnitz. 

-- [https://books.google.de/books?id=aaBOAAAAcAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q=dobraua&amp;f=false ''Topographisches Post Lexicon aller Ortschaften der k. k. Erbländer'' (Band I.), 1799]

'''Mischatsche''', Mischatschen, Meschatsche,  J. De. D. Krain. ein zu v. Wb. B. Kom. Hrsch. Radmansdorf geh. Df., am Saustrome, gg. Mtn. unter Ober Dobraua, 1 St. von Safnitz. -- ''Topographisches Post Lexicon aller Ortschaften der k. k. Erbländer'' (Band II.), 1800

==Zemljevidi==

{|
|[[File:Dobrava 1744.jpg|left|thumb|600 px|Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld in Abraham Kaltschmidt: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-E8QMOY7V/6cc2386d-92c7-4b0f-a510-1a9b74bd19fd/IMAGE ''Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica, Jussu, Sumptu'que Inclitorum Provinciae Statuum geometrice exhibita'', list 2], 1744]]
|[[File:Dobrave 1763.jpg|thumb|left|500 px|Dobrave na Jožefinski vojaški karti iz leta 1763.]]
|}

==Umetnost==

[[File:Antependij z Dobrave pri Kropi.jpg|thumb|700 px|left|Antependij z Dobrave pri Kropi iz 18. stoletja]] 

'''Na antependijih''' [slikah na usnju] se je moglo zaradi večjih ploskev še bolj uveljaviti baročno občutje, v
začetku zadržano, pozneje v rokokoju živahno v motivu in barvi. Hrustančevje in jermenaste zavoje je prepletla naturalistična
rastlinska ornamentika. Simetrija pa je prevladovala še dolgo, ko je bil zgodnjebaročni
stil že prešel. Sem spadata dva antependija
iz Kopra, pa tudi antependiji z biblijskimi
prizori oziroma s svetniškimi liki (dva v Narodnem muzeju, od katerih je eden iz Škofje
Loke, drugi iz Dobrave pri Kropi, dva na Žalostni gori, eden na gradu
Snežnik). -- Darinka Zelinkova: Slikano usnje v Sloveniji. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8TK5G6TN/4b47bed4-686d-4db9-a114-696c2c948a49/PDF ''Kronika'' 1961 (9/1)]

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Dobrave]]</text>
      <sha1>09gcein777xhudh5ik02felbfhtp8vi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Dobrave</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4212</id>
    <revision>
      <id>16466</id>
      <timestamp>2017-09-27T17:54:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50" xml:space="preserve">[[Kategorija:Knjige]]
[[Kategorija:Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>ma2ndtrrycf1m2wjsg3cedb0mlqhgrl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Kategorija v Zbirki</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4213</id>
    <revision>
      <id>16582</id>
      <timestamp>2017-10-22T18:53:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{zbirka | position = {{{position|}}}   &lt;!-- {{#if:x|}} strips whitespace from parameter 1,         in case it is fed like this: {{Commons category| Some cat }}. --&gt; | Categ...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="339" xml:space="preserve">{{zbirka
| position = {{{position|}}}
  &lt;!-- {{#if:x|}} strips whitespace from parameter 1, 
       in case it is fed like this: {{Commons category| Some cat }}. --&gt;
| Category:{{#if:x| {{{1| {{PAGENAME}} }}} }}
| {{{2| {{PAGENAME}} }}}
}}&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}[[ab:Ашаблон:Commonscat]]
[[da:Skabelon:Commonscat]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>4r6buscy6obqq7hjp8aile7nbsjpfey</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Zbirka</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4214</id>
    <revision>
      <id>16583</id>
      <timestamp>2017-10-22T18:54:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{sister | position = {{{position|}}} | project  = commons | text = Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: '''''{{sec link auto| commons | {{{1| Sp...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="410" xml:space="preserve">{{sister
| position = {{{position|}}}
| project  = commons
| text = Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: '''''{{sec link auto| commons | {{{1| Special:Search/{{PAGENAME}} }}} | {{{2| {{PAGENAME}} }}} }}''''' 
}}&lt;noinclude&gt;{{documentation}}&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;[[ab:Ашаблон:Commons]]
[[lbe:Шаблон:Commonscat]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>jykrb6owo1gr7hissn2lbjufp157wi1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Sec link auto</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4215</id>
    <revision>
      <id>16585</id>
      <timestamp>2017-10-23T15:24:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{#ifeq: {{SERVERNAME}} | secure.wikimedia.org | {{#switch: {{lc: {{{padlock|}}} }}   | yes    &lt;!--Supress CSS icon, to not get double icon--&gt;   | no = &lt;span class=&quot;plainlin...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1545" xml:space="preserve">{{#ifeq: {{SERVERNAME}} | secure.wikimedia.org
| {{#switch: {{lc: {{{padlock|}}} }}
  | yes    &lt;!--Supress CSS icon, to not get double icon--&gt;
  | no = &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;
  }}[{{sec link/secure url
  | project = {{{1|}}}
  | pagename = {{{2|}}}
  | lang = {{{lang|}}}
  | query = {{{query|}}}
  | anchor = {{{anchor|}}}
  }} {{sec link/text
  | project = {{{1|}}}
  | pagename = {{{2|}}}
  | text = {{{3|}}}
  | lang = {{{lang|}}}
  | query = {{{query|}}}
  | anchor = {{{anchor|}}}
  }}]{{#switch: {{lc: {{{padlock|}}} }}
  | no = &lt;/span&gt;
  | yes = &lt;/span&gt;[[File:Lock icon blue.gif|16x13px|link=]]
  }}

| &lt;!--Not on the secure server, make a normal link--&gt;
  {{#if: {{{query|}}} {{{lang|}}}
  | &lt;!--Make a full url link, needed when query or lang--&gt;
    &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{sec link/normal url
    | project = {{{1|}}}
    | pagename = {{{2|}}}
    | lang = {{{lang|}}}
    | query = {{{query|}}}
    | anchor = {{{anchor|}}}
    }} {{sec link/text
    | project = {{{1|}}}
    | pagename = {{{2|}}}
    | text = {{{3|}}}
    | lang = {{{lang|}}}
    | query = {{{query|}}}
    | anchor = {{{anchor|}}}
    }}]&lt;/span&gt;
  | &lt;!--Make a normal link--&gt;
    [[:{{sec link/normal link
    | project = {{{1|}}}
    | pagename = {{{2|}}}
    | anchor = {{{anchor|}}}
    }}|{{sec link/text
    | project = {{{1|}}}
    | pagename = {{{2|}}}
    | text = {{{3|}}}
    | anchor = {{{anchor|}}}
    }}]]
  }}
}}&lt;noinclude&gt;

{{pp-template}}
{{documentation}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>7dsg5wl7dkmu5apx0pygxqyjf8qv1yn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Sec link/normal link</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4216</id>
    <revision>
      <id>16586</id>
      <timestamp>2017-10-23T15:25:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{#if: {{{project|}}}  | {{{project}}}:{{#if: {{{lang|}}}   | {{{lang}}}:   }}{{{pagename|}}} | &lt;!--No project, so a local link--&gt;   {{#if: {{{pagename|}}}   | {{{pagename}}...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="426" xml:space="preserve">{{#if: {{{project|}}} 
| {{{project}}}:{{#if: {{{lang|}}}
  | {{{lang}}}:
  }}{{{pagename|}}}
| &lt;!--No project, so a local link--&gt;
  {{#if: {{{pagename|}}}
  | {{{pagename}}}
  | {{MediaWiki:Mainpage}}   &lt;!--Main page name at the local project--&gt;
  }}
}}{{#if: {{{anchor|}}}
| &amp;#35;{{{anchor}}}
}}&lt;noinclude&gt;

{{pp-template}}
{{documentation}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>jypl28muna468ahnyvap8122zyqmtbs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Sec link/text</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4217</id>
    <revision>
      <id>16587</id>
      <timestamp>2017-10-23T15:26:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{#if: {{{text|}}} | {{{text}}} | {{#if: {{{project|}}}    | {{{project}}}:{{#if: {{{lang|}}}     | {{{lang}}}:     }}{{{pagename|}}}   | &lt;!--No project, so a local link--&gt;...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="539" xml:space="preserve">{{#if: {{{text|}}}
| {{{text}}}
| {{#if: {{{project|}}} 
  | {{{project}}}:{{#if: {{{lang|}}}
    | {{{lang}}}:
    }}{{{pagename|}}}
  | &lt;!--No project, so a local link--&gt;
    {{#if: {{{pagename|}}}
    | {{{pagename}}}
    | {{MediaWiki:Mainpage}}   &lt;!--Main page name at the local project--&gt;
    }}
  }}{{
  #if: {{{query|}}}
  | ?{{{query|}}}
  | {{#if: {{{anchor|}}}
    | &amp;#35;{{{anchor}}}
    }}
  }}
}}&lt;noinclude&gt;

{{pp-template}}
{{documentation}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>pdfxtkawxeotntt3u7wbnvybekrzxc8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dobrave danes</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4221</id>
    <revision>
      <id>19491</id>
      <parentid>19490</parentid>
      <timestamp>2021-01-19T08:27:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mhladn</username>
        <id>1797</id>
      </contributor>
      <comment>/* Spominska slovesnost ob grobovih padlih */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2283" xml:space="preserve">==Demografija==

{|
|[[File:KS Srednja Dobrava Demografski podatki.pdf|thumb|500 px|left|Demografski podatki za KS Srednja Dobrava 2011–2017]]
|}

==2021==


==2020==

===Govor ob dnevu šole 25. 3. 2020===

[https://slov.si/doc/kocijancic.docx Kocijančičev govor] za 25. 3. 2020 za proslavo ob dnevu šole v Kropi, a je prireditev zaradi korone odpadla.
Dne 1. 6. 2020 pa je [[:w:Janez Kocijančič|Janez Kocijančič]] umrl; rojen je bil 20. 10. 1941.

===Letni občni zbor KO ZB NOB Dobrava - Kamna Gorica===

V petek, 28. februarja 2020, je ob 18. uri v zadnji sobi gostilne Pri Marički na Srednji
Dobavi potekal letni občni zbor članov ZB naše krajevne organizacije.

# Pozdravni nagovor, pozdrav novim članom
# Počastitev spomina na lani umrle 
# Potrditev prejšnjega zapisnika
# Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja, 2 overovateljev in verif. komisije
# Poročila: predsednik, tajnik, blagajnik, praporaša, nadzorni odbor in verif. komisija
# Razprava na podana poročila, potrditev poročil in zaključnega računa
# Sprejem novih članov iz nekdanjih sosednjih krajevnih organizacij
# Odločitev glede ev. novega poimenovanja, žiga, prapora, izkaznic 
# Izvolitev novega vodstva za obdobje 2021–2024
# Program dela v l. 2020: prireditve, objavljanje v SB, DN, skrb za obeležja 
# Razno
# Zaključek skupščine – družabno srečanje ob pogostitvi

Jože Skalar, predsednik KO ZB NOB, in
Mira Hladnik, tajnica

===Spominska slovesnost ob grobovih padlih ===
se je odvijala v četrtek, 24. oktobra, ob 16. uri ob prelestnem jesenskem vremenu. Med prisotnimi sta bila tudi  dr. [[:w:Ljubo Bavcon|Ljubo Bavcon]] - Žagarjev zet, ter Žagarjev pravnuk Luka Krečič.
Po pozdravnem nagovoru predstavnika KS Žige Sitarja in tajnice KO ZB NOB Dobrava - Kamna Gorica Mire Hladnik je nastopil slavnostni govornik [[:w:Ivo Vajgl|Ivo Vajgl]], novinar, diplomat, politik. Njegov govor najdete v priponki pod zavihkom 'Kulturni in družabni dogodki'. 
Za kratek kulturni program so poskrbele učenke (in en učenec) iz nižjih razredov OŠ Lipnica z mentorico Petro Čebulj ter dramska skupina Čofta iz Krope.
Nadaljevali smo v gostilni Pri Marički, kjer so nam postregli z obaro, pijačo, pecivom.

Slike s komemoracije.

==2019==

==2018==

==Fotografije==</text>
      <sha1>prshcg27moonr7v06x06l3jyca2mzit</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Poštena uporaba</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4222</id>
    <revision>
      <id>16721</id>
      <timestamp>2018-02-05T07:17:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{imbox | type  = license | image = [[File:NotCommons-emblem-copyrighted.svg|52px|Avtorsko zaščiteno]] | text = To je '''fotografija avtorske pravice|avtorsko zavarovane...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1473" xml:space="preserve">{{imbox
| type  = license
| image = [[File:NotCommons-emblem-copyrighted.svg|52px|Avtorsko zaščiteno]]
| text = To je '''fotografija [[avtorske pravice|avtorsko zavarovanega]] dela'''. Na Wikipediji velja, da se omejeno število tovrstnih fotografij v omejeni ločljivosti lahko objavlja pod načeli [[poštena uporaba|poštene uporabe]] ('''fair use''') v skladu z zakonom o avtorskih pravicah ZDA:
{{Poštena uporaba/članek|Poštena uporaba|članek= {{{članek|}}}|članek2= {{{članek2|}}}|članek3= {{{članek3|}}}}}
*v primeru, da prosta alternativa '''ne obstaja''', niti '''je ni možno ustvariti'''
*na [[Glavna stran|Slovenski Wikipediji]], ki gostuje na ameriških strežnikih neprofitne organizacije [[wmf:Home|Fundacija Wikimedia]].
----
&lt;small&gt;Če je mogoče namesto te splošne predloge uporabite eno od namenskih: {{tl|Plakat}}, {{tl|Zaslonski posnetek}}, {{tl|Zaslonski posnetek televizije}}, {{tl|Naslovnica knjige}}, {{tl|Naslovnica albuma}}, {{tl|DVD-naslovnica}}, {{tl|Naslovnica revije}}, {{tl|Naslovnica igre}}, {{tl|Naslovnica časopisa}}, {{tl|Denar}}, {{tl|Pečat}}, {{tl|Logo}}, {{tl|Znamka}}, {{tl|2D umetniško delo}}, {{tl|Zunanje umetniško delo}} ali {{tl|Neprosti simbol}}.&lt;/small&gt;{{neprosto gradivo}}

}}{{upravitelj kategorij|file=[[Category:Slike - poštena uporaba]]}}{{neprosto gradivo}}&lt;noinclude&gt;
{{dokumentacija}}
[[Kategorija:Oznake avtorskih pravic]]

[[ka:თარგი:Fairuse]]
[[ro:Format:Utilizarecinstită]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>5juqdf24xmsjiibnaptwxeoi9wx4pma</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Neprosto gradivo</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4223</id>
    <revision>
      <id>16722</id>
      <timestamp>2018-02-05T07:17:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{file other   &lt;!-- Only categorise when on image pages. --&gt; | [[Kategorija:Vse neprosto gradivo|{{PAGENAME}}]]  }}&lt;noinclude&gt;  {{dokumentacija}} &lt;!-- Add categories and int...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="228" xml:space="preserve">{{file other   &lt;!-- Only categorise when on image pages. --&gt;
| [[Kategorija:Vse neprosto gradivo|{{PAGENAME}}]] 
}}&lt;noinclude&gt;

{{dokumentacija}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>iqoil6a0swsuojfiwgwk4hxeokgsmli</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:File other</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4224</id>
    <redirect title="Predloga:Datoteka drugo" />
    <revision>
      <id>16723</id>
      <timestamp>2018-02-05T07:17:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Predloga:Datoteka drugo]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Predloga:Datoteka drugo]]</text>
      <sha1>tjuau0kfr330zgexkwi2j0marpkdlct</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Upravitelj kategorij</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4225</id>
    <revision>
      <id>16724</id>
      <timestamp>2018-02-05T07:20:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{#iferror: {{#expr: 1 + {{{data|}}} }}  | {{{data|}}}   &lt;!--Not a number, return &quot;data&quot; as is--&gt;  | {{{ {{{data|}}} |}}}   &lt;!--&quot;data&quot; is a number, return that numbered para...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="297" xml:space="preserve">{{#iferror: {{#expr: 1 + {{{data|}}} }} 
| {{{data|}}}   &lt;!--Not a number, return &quot;data&quot; as is--&gt; 
| {{{ {{{data|}}} |}}}   &lt;!--&quot;data&quot; is a number, return that numbered parameter--&gt;
}}&lt;noinclude&gt;

{{documentation}}
&lt;!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>8ic7z0l1q10jkc27z0fxcjko5x21uk9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Poštena uporaba/članek</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4226</id>
    <revision>
      <id>16725</id>
      <timestamp>2018-02-05T07:20:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{#if: {{{članek|}}} | {{#if: {{{članek2|}}} | {{#if: {{{članek3|}}} | * v člankih »'''[[{{{članek}}}]]'''«, »'''[[{{{članek2}}}]]'''« in »'''[[{{{članek3}}}]]''...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="954" xml:space="preserve">{{#if: {{{članek|}}} | {{#if: {{{članek2|}}} | {{#if: {{{članek3|}}} | * v člankih »'''[[{{{članek}}}]]'''«, »'''[[{{{članek2}}}]]'''« in »'''[[{{{članek3}}}]]'''«, | * v člankih »'''[[{{{članek}}}]]'''« in »'''[[{{{članek2}}}]]'''«, }} | * v članku »'''[[{{{članek}}}]]'''«, }} | {{#ifeq:{{NAMESPACE}}|Slika|* &lt;font color=&quot;red&quot;&gt;Opozorilo: obvezen parameter »članek«, za katerega naj poštena uporaba velja, ni definiran. Dodajte ga v predlogo s kodo &lt;nowiki&gt;{{&lt;/nowiki&gt;{{{1}}}&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;članek=&lt;ime članka&gt;&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt; ([[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike#Po.C5.A1tena uporaba|navodila]])&lt;/font&gt;. [[Kategorija:Slike poštene uporabe, brez navedenega članka]]}}  {{#ifeq:{{NAMESPACE}}|Predloga|* &lt;u&gt;Parametri »članek« (obvezen), »članek2« in »članek3« za določitev člankov, v katerih so izpolnjeni pogoji politike izjem&lt;/u&gt;}} }}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Slike - poštena uporaba]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>evqzkw0d3du98tosbsy21gkr4f1t1vz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Gadget-HotCat.js/local defaults</title>
    <ns>8</ns>
    <id>4227</id>
    <revision>
      <id>18056</id>
      <parentid>16836</parentid>
      <timestamp>2019-06-28T14:48:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>27</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tipkarska napaka</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2419" xml:space="preserve">// &lt;source lang=&quot;javascript&quot;&gt;

// Anpassen der HotCat-Texte und Einstellungen
if ( typeof( HotCat ) != 'undefined' ) {
  HotCat.messages.cat_removed   = 'odstranil [[Kategorija:$1]]';
  HotCat.messages.template_removed  = 'odstranil {{[[Kategorija:$1]]}}';
  HotCat.messages.cat_added     = 'dodal [[Kategorija:$1]]';
  HotCat.messages.cat_keychange = 'nov sortirni ključ za [[Kategorija:$1]]: ';
  HotCat.messages.cat_notFound  = 'Kategorije &quot;$1&quot; ni bilo mogoče najti';
  HotCat.messages.cat_exists    = 'Kategorija &quot;$1&quot; že obstaja, zato ni bila dodana';
  HotCat.messages.cat_resolved  = ' (popravil preusmeritev za [[Kategorija:$1]])';
  HotCat.messages.uncat_removed = 'odstranil {{nekategorizirano}}';
  HotCat.messages.using         = ' s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]';
  HotCat.messages.multi_change  = '$1 kategorije';
  HotCat.messages.commit        = 'Shrani';
  HotCat.messages.ok            = 'V redu';
  HotCat.messages.cancel        = 'Prekliči';
  HotCat.messages.multi_error   = 'Besedila ni bilo mogoče prebrati s strežnika. Tvoje spremembe zato ne moremo shraniti.';

  HotCat.category_regexp     = '[Cc][Aa][Tt][Ee][Gg][Oo][Rr][Yy]|[Kk][Aa][Tt][Ee][Gg][Oo][Rr][Ii][Ee]';
  HotCat.category_canonical  = 'Kategorija';
  HotCat.categories          = 'Kategorije';
  HotCat.disambig_category   = 'Razločitev';
  HotCat.redir_category      = 'Preusmeritev kategorije';
  HotCat.uncat_regexp        = null;
  HotCat.template_regexp     = '[Tt][Ee][Mm][Pp][Ll][Aa][Tt][Ee]|[Vv][Oo][Rr][Ll][Aa][Gg][Ee]';
  HotCat.template_categories = {};

  HotCat.engine_names.searchindex = 'Seznam iskanja';
  HotCat.engine_names.pagelist    = 'Seznam strani';
  HotCat.engine_names.combined    = 'Kombinirano iskanje';
  HotCat.engine_names.subcat      = 'Podkategorije';
  HotCat.engine_names.parentcat   = 'Nadkategorije';

  HotCat.tooltips.change  = 'Spremeni';
  HotCat.tooltips.remove  = 'Odstrani';
  HotCat.tooltips.add     = 'Dodaj novo kategorijo';
  HotCat.tooltips.restore = 'Povrni spremembe';
  HotCat.tooltips.undo    = 'Povrni spremembe';
  HotCat.tooltips.down    = 'Prikaži podkategorije';
  HotCat.tooltips.up      = 'Prikaži nadkategorije';

  HotCat.multi_tooltip = 'Spremeni več kategorij';

	window.HotCat.disable = ( function( default_disable ) {
		return function() {
			return wgArticleId == 0 || default_disable();
		};
	})( window.HotCat.disable );
} // end if

// &lt;/source&gt;</text>
      <sha1>5d7pnjm5i9x9y1uesc7hk5hfbtc6hmc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Nova pisarija</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4228</id>
    <revision>
      <id>16843</id>
      <parentid>16840</parentid>
      <timestamp>2018-07-01T20:09:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Miran Hladnik]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50" xml:space="preserve">[[Kategorija:Knjige]]
[[Kategorija:Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>ma2ndtrrycf1m2wjsg3cedb0mlqhgrl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Reading room</title>
    <ns>4</ns>
    <id>4229</id>
    <redirect title="Wikiknjige:Pod lipo" />
    <revision>
      <id>16849</id>
      <timestamp>2018-07-26T14:56:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Wikiknjige:Pod lipo]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Wikiknjige:Pod lipo]]</text>
      <sha1>0ljrvz0rbvtwmmqlq8j2o69cfryxuga</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Village pump</title>
    <ns>4</ns>
    <id>4230</id>
    <redirect title="Wikiknjige:Pod lipo" />
    <revision>
      <id>16850</id>
      <timestamp>2018-07-26T14:56:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Wikiknjige:Pod lipo]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Wikiknjige:Pod lipo]]</text>
      <sha1>0ljrvz0rbvtwmmqlq8j2o69cfryxuga</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dobrave pred 19. stoletjem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4234</id>
    <redirect title="Dobrave pred 1800" />
    <revision>
      <id>17163</id>
      <timestamp>2018-12-01T12:56:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Hladnikm je premaknil(-a) stran [[Dobrave pred 19. stoletjem]] na [[Dobrave pred 1800]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Dobrave pred 1800]]</text>
      <sha1>thasbic552vqz2vq9hneeqnzyrp362n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Klasifikacija knjižničnega gradiva</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4235</id>
    <revision>
      <id>19905</id>
      <parentid>19889</parentid>
      <timestamp>2023-10-15T16:41:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>AlenkaŠauperl</username>
        <id>4364</id>
      </contributor>
      <comment>/* Univerzalna decimalna klasifikacija */ prenovljeni poglavji &quot;Nastanek in razvoj&quot; ter &quot;UDK v Sloveniji&quot;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="209904" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| image         = 
| image_caption = 
| author        ='''[[:w:sl:Alenka Šauperl|Alenka Šauperl]]'''  in '''Špela Zupanc'''
| title_orig    = '''Klasifikacija knjižničnega gradiva''' 
| translator    = 
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       =
| language      = slovenski
| publisher     = Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
| release_date  = 2019
| slo_pub_date  = 
| subject       = bibliotekarstvo
| genre         = priročnik
| media_type    = Druga, popravljena izdaja 
| pages         = 
&lt;!-- Knjiga je del zbirke/serije --&gt;
| series        = 
| preceded_by   = Klasifikacija knjižničnega gradiva, 2000 in 2003, ISBN 961-227-070-8, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJISSI60 dLib] 
| cobiss        = 109302528
| cobiss        = 125166592
| followed_by   = 
&lt;!-- Klasifikacija --&gt;
| issn          = 2670-5451
| oclc          = 
| dewey         =
| congress      =
&lt;!-- Posebnosti za slovensko klasifikacijo --&gt;
| udk           = 025.4(075.8)
| predmetne-oznake = klasifikacija, Univerzalna decimalna klasifikacija, gesljenje, vsebinsko označevanje
| cobiss        = 300427008
}}

=Knjižnična klasifikacija=

Klasifikacija je izraz latinskega izvora, pomeni pa razdeljevanje in sistematično razvrščanje pojmov v razrede, skupine, vrste ipd. glede na določene skupne
lastnosti. Vse naše življenje je prepredeno z različnimi klasifikacijami. Kot
otroci razlikujemo domače in tuje osebe, nevarne predmete in igrače. Ljudi
razvrščamo v skupine prijateljev ali znancev. Posodo navadno pospravimo v
kuhinjo, knjige na knjižno polico in čistila na tretji prostor. Vajeni smo razlikovati juhe od zelenjavnih jedi, čeprav pridemo pri zelenjavni juhi lahko v
dvom o pravilni razvrstitvi.

Človek klasificira vse, kar se pojavlja v njegovem okolju, glede na različne
kriterije, ti pa so lahko osebni ali univerzalni. Od posameznika je odvisno,
kako si bo uredil in organiziral zapiske predavanj, saj so namenjeni le njemu.
Uspeh mestnega projekta recikliranja odpadkov pa je vsaj delno odvisen od
tega, ali meščani enako razumejo delitev odpadkov na organske, steklo, papir
in druge.

Knjižnična klasifikacija je podobno kot recikliranje odpadkov univerzalen
projekt. Namenjena je urejanju knjižničnega gradiva po vsebini. Ker je knjižnica
namenjena uporabnikom, je tudi klasifikacija načrtovana z namenom, da bi
uporabniki knjižnice lahko našli gradivo, za katerega ne poznajo bibliografskih
podatkov. Knjižnice pa so različne tako glede gradiva kot glede uporabnikov,
zato je prišlo v zgodovini knjižnic do razvoja večjega števila različnih
klasifikacijskih sistemov. Med najbolj znanimi pa so [[:w:Deweyeva decimalna klasifikacija|Deweyeva decimalna]] in [[:w:Univerzalna decimalna klasifikacija|Univerzalna decimalna klasifikacija]], [[:w:Klasifikacija Kongresne knjižnice|klasifikacija Kongresne knjižnice]] ter Ranganathanova klasifikacija. Vse so bile pripravljene za uporabo v splošnih knjižnicah in zajemajo celotno človeško znanje. Klasifikacije se delijo na univerzalne, če pokrivajo vse človeško znanje in gradivo, ter disciplinarne, če zajemajo le posamezno disciplino ali vrsto gradiva. Primer take posebne klasifikacije je patentna klasifikacija &lt;ref&gt;International Patent Classification, World Intellectual Property Organization https://www.wipo.int/classifications/ipc/en/ &lt;/ref&gt;. S specialnimi klasifikacijami se tu ne bomo ukvarjali.


== Struktura knjižničnih klasifikacij ==
Knjižnične klasifikacije veliko anglo-ameriških učbenikov deli na tri skupine, in sicer hierarhične, fasetne in enumerativne (npr. Broughton (2004)&lt;ref name=&quot;Broughton2004&quot;&gt;{{cite book | author=Broughton, V. | title=Essential Classification. | location=London| publisher=Facet| year=2004 | isbn =1-85604-514-5}}&lt;/ref&gt;; Iyer (1995)&lt;ref name=&quot;Iyer1995&quot;&gt;Iyer, H. (1995). ''Classificatory structures''. Frankfurt am Mein: Index. {{COBISS|ID=222408960}}&lt;/ref&gt;; Taylor (2006)&lt;ref name=&quot;Taylor2006&quot;&gt;Taylor, A. G. (2006). ''Introduction to cataloging and classification, 10th ed. '' Westport (Conn.): Libraries Unlimited&lt;/ref&gt;; Marcella in Newton (1994)&lt;ref&gt;Marcella, R., Newton, R. (1994). ''A new manual of classification''. Aldershot: Gower&lt;/ref&gt; ter Chan in Salaba (2016)&lt;ref name=&quot;ChanSalaba2016&quot;&gt;{{cite book | author=Chan, L. M. in Salaba, A. | title=Cataloging and classification, 4th ed. | location=Lanham (Maryland) | publisher=Rowman &amp; Litlefield| year=2016 | isbn=978-1-4422-3249-5}}&lt;/ref&gt;). Ker sta v istem razlikovanju uporablja dva različna klasifikacijska kriterija menim, da bi bilo bolje klasifikacijske sisteme razdeliti v dve večji skupini, in sicer po možnosti sestavljanja in po razvejanosti. 

* Po '''možnosti sestavljanja klasifikacijskih razredov''' imamo dve podskupini: 
** Za '''hierarhične klasifikacije''' je značilno razvrščanje od splošnejših do bolj podrobnih razredov. Vsak nadrejeni razred vsebuje enega ali več podrazredov. Podrazred deduje nekaj značilnosti nadrejenega razreda. Ima pa tudi nekaj svojih, specifičnih značilnosti, ki jih nadrejeni razred nima. Nimajo pa jih niti podrazredi na isti hierarhični ravni, ki pripadajo istemu nadrejenemu razredu. Razvrščanje ima drevesno strukturo. Sestavljanje vrstilcev je možno, vendar je skromno ali neopazno. 
** Za '''fasetne klasifikacije''' je značilno sestavljanje. Vsak klasifikacijski razred ima določene fasete, iz katerih je treba po določenih pravilih sestaviti klasifikacijsko oznako za določeno skupino ali posamezni informacijski objekt. Hierarhija sicer lahko obstoji in je v oznaki bolj ali manj opazna. 

* Po razvejanosti klasifikacijskega sistema pa imamo med '''enumerativnimi''' linearne in razvejane. 
** '''Linearne''' klasifikacije oznake oblikujejo brez hierarhičnih ravni.
** '''Razvejane klasifikacije''' oznake oblikujejo na dveh ali več hierarhičnih ravneh.

Nekatere, zlasti modernejše klasifikacije imajo lahko mešane lastnosti. Univerzalna in Deweyeva decimalna klasifikacija sta razvejani hierarhični in fasetni klasifikaciji. Klasifikacija Kongresne knjižnice je razvejana in hierarhična. Tipične linearne klasifikacije v slovenskih knjižnicah srečamo v t. i. šifrantih formata COMARC/B, ki naštevajo klasifikacijske oznake določenih razredov. Takšna je tudi denimo tipologija dokumentov v sistemu SICRIS Vodenje bibliografij v sistemu COBISS (marec, 2022). V SICRIS COMARC/B Format za bibliografske podatke. Maribor: IZUM&lt;ref&gt; Vodenje bibliografij v sistemu COBISS (marec, 2022). V SICRIS COMARC/B Format za bibliografske podatke. Maribor: IZUM. &lt;/ref&gt;. 

===Fasetne klasifikacije===

Fasetne so tiste vrste klasifikacij, ki vsak pojem razvrstijo po nekaj osnovnih lastnostih, fasetah.   Te navadno predstavljajo določene enostavne pojme.  Vsakega od drugih enostavnih ali sestavljenih pojmov pa opredelimo in razvrstimo s kombinacijo faset.  

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika &lt;ref&gt;Slovar slovenskega knjižnega jezika.– Ljubljana: DZS, 1995&lt;/ref&gt; je faseta razložena kot brušena robna ploskev, navadno stekla in dragih kamnov.  Predstavljamo si lahko, da ima dragulj več ploskev, na katere lahko usmerimo svoj pogled.  Enako lahko ravnamo tudi s pojmi.  Opazujemo jih lahko z različnega vidika, pa gre še vedno za isti pojem.  Vsak vidik predstavlja eno faseto in s kombinacijo faset opišemo pojem v celoti.
  
Fasetnim klasifikacijam mnogi pravijo tudi analitično-sintetične.  »Analitično« se nanaša na razgradnjo vsakega pojma na osnovne sestavine, torej fasete.  »Sintetično« pa se nanaša na izražanje pojmov s tovrstno klasifikacijo, torej na izražanje vsakega pojma s kombinacijo faset.  Z ustrezno kombinacijo osnovnih pojmov v fasetah lahko izrazimo vse druge, tudi kompleksne pojme.  

Za lažje razumevanje lahko pripravimo preprosto fasetno klasifikacijo.  Recimo, da bi v tovarni Morski volk radi uredili klasifikacijo svojega piva za računalniško evidenco prodaje.  Ta projekt zaupajo nam.  Najprej popišemo vse vrste izdelkov, ki jih tovarna izdeluje v svojih pivovarskih linijah (faza analize pojmov).  Naštejemo jih: navadno pivo Kapitan v pollitrski in četrtlitrski steklenici pol ter četrtlitrski pločevinki, brezalkoholno pivo Krmar Jaka v pollitrski steklenici ter pol in četrtlitrski pločevinki, osvežilno pivo Palmova senca v 0,33 litrski steklenici, ležak Kuhar Bono v 0,33 litrski steklenici, temno pivo Stara sablja v 0,33 litrski steklenici in tako naprej.  Vse vrste piva so lahko tudi v sodčkih za gostinske obrate.  V naslednjem koraku grupiramo pojme po lastnostih.  Ugotovimo, da gre vselej za vrsto in količino piva ter vrsto embalaže.  Tako lahko naredimo naslednje osnovne skupine ali fasete v Preglednici 1.

Preglednica 1:  Fasetna klasifikacija piva
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Vrsta piva
! Količina v litrih
! Embalaža
|-
| Kapitan 
| 0,5
| steklenica
|-
| Krmar Jaka
| 0,3
| pločevinka
|-
| Palmova senca
| 0,25
| leseni sodček
|-
| Kuhar Bono
| 10
| 
|-
| Stara sablja
| 
| 
|}

V tretjem koraku se odločimo za označevanje faset in njihovih elementov.  Tako se lahko za vsako faseto odločimo, da bo označena s črko, njen element pa z zaporedno številko, npr. vrsta piva bo označena z V in Kapitan bo označen z V1, Krmar Jaka z V2, 0,5 l količina bo označena s K1, pločevinka pa z E2.  V zadnjem koraku se odločimo še za vrstni red faset: na prvo mesto lahko damo vrsto piva, na drugo količino in na tretjo embalažo.  Tako nastane klasifikacija V1K4E3 za pivo Kapitan v 20 litrskih sodčkih.  Če se v prihodnosti pojavijo nove vrste piva, embalaže in količine, jih lahko preprosto dodamo in sistem se nam ne podre.


'''Fasetne knjižnične klasifikacije'''

* '''Ranganathanova klasifikacija  (RK)'''

Indijski matematik in bibliotekar Shiyali Ramamrita Ranganathan je leta 1933 objavil prvo izdajo svoje Collon Classification (Ranganathan, 1963&lt;ref&gt;Ranganathan, S.R. Colon classification: Basic classification. 6th ed. Bombay: Asia Publishing House, 1963&lt;/ref&gt;; Iyer, 1995&lt;ref name=&quot;Iyer1995&quot;/&gt;).
Nastala je na podlagi zbirke univerzitetne knjižnice v Madrasu, v njej je namreč delal.   Namenjena je klasifikaciji celotnega človeškega znanja.  Pri pregledu klasifikacije opazimo poudarek na indijskem znanju, saj so pogostejši za Indijo in Indijce pomembni pojmi, ti pa Evropejcem včasih ne pomenijo veliko. 
  
Ranganathan je menil, da je vsaka ideja, vsaka tema, vsak predmet, odsev ene ali več osnovnih kategorij.  Teh pa je po njegovem mnenju pet:
*	Tvornik (Personality),
*	Trpnik (Matter),
*	Sila (Energy),
*	Prostor (Space) in
*	Čas (Time).

Na kratico PMEST se različni avtorji pogosto sklicujejo.  Vsaka od faset ima tudi svoj simbol.  Zadnji dve faseti, čas in prostor, sta univerzalni.  Faseta sile (Energy) predstavlja akcijo, reakcijo, nek problem ali rešitev.  Primerjali bi jo lahko s povedkom v stavku.  V bibliotekarstvu se sila pojavi kot obdelava gradiva, pri matematiki kot reševanje nekega problema, pri kemiji kot analiza ali sinteza, pri tehnologiji kot industrijski proces, pri lingvistiki kot slovnica.  Trpnik (Matter) je stvar ali pojem, na katerega nekaj deluje, ali dobrina za potrošnjo.  Je nekaj pasivnega, na katerega deluje faseta sile.  V bibliotekarstvu je predmet dokument, pri glasbi glasbeni inštrument.  Mikrofilm v knjižnici je npr. označen 2;1512.  Pri tem 2 pomeni bibliotekarstvo, podpičje uvaja faseto predmeta in 1512 pomeni mikrofilm.  Nazadnje predstavimo še najpomembnejšo faseto, tvornik (Personality).  Ta izraža osebnosti, ustanove, snovi, živa bitja, organe telesa, jezike, verstva in drugo.  V bibliotekarstvu to faseto oblikujejo različne vrste knjižnic, v kmetijstvu pridelek, v umetnosti slog.  

Tudi klasifikaciji, kakršna je Ranganathanova, rečemo analitično-sintetična klasifikacija in to zaradi načina klasifikacije.  Pojem moramo najprej analizirati na primerne osnovne elemente, nato pa moramo sintetizirati klasifikacijsko oznako.  Z analizo določimo temo, ki jo obravnava dokument.  Vrstni red kategorij je določen z natančnimi pravili, navadno pa si sledijo v vrstnem redu TSEMP, kar je obratni vrstni red od tistega za sestavljanje oznake.  Sinteza je proces, ko sestavimo vse kategorije v fasetno formulo ali kodo. Zato ima RK obsežna pravila, vendar je glavno pravilo to, da si fasete sledijo v vrstnem redu PMEST.

Pri klasificiranju z RK uporabljamo tudi dodatke, ki se imenujejo »izolati«.  To so dokončni in najpopolnejši delci ali skupine znanja v RK.  Vsak delec ali skupinica lahko pripada enemu samemu razredu ali faseti – to so posebni »izolati«.  Splošne izolate pa lahko uporabimo v vseh fasetah.  Splošni izolati najpogosteje izražajo obliko kot so enciklopedija, bibliografija, zbornik, ipd.

Glavni razredi v RK so našteti v preglednici 3.

Preglednica 3: Razredi in njihove oznake v Ranganathanovi klasifikaciji
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!Oznaka
!Opis
!Oznaka
!Opis
|-
|z	
|Spološno
|L2
|Farmakognozija
|-
|2
|Bibliotekarstvo
|M
|Uporabne umetnosti
|-
|A
|Znanost
|Δ
|Duhovnost in misticizem
|-
|B
|Matematika
|N
|Lepe umetnosti
|-
|C	
|Fizika	
|O	Literatura
|-
|D
|Strojništvo
|P
|Jezikoslovje
|-
|E
|Kemija
|Q
|Verstvo
|-
|F
|Tehnologija
|R
|Filozofija
|-
|G
|Biologija
|S
|Psihologija
|-
|H
|Geologija
|T
|Izobraževanje
|-
|H2
|Rudarstvo
|U
|Geografija
|-
|I
|Botanika
|V
|Zgodovina
|-
|J
|Kmetijstvo
|W	
|Politične vede
|-
|K
|Zoologija
|X
|Ekonomija
|-
|K2
|Živinoreja
|Y
|Sociologija
|-
|L
|Medicina
|Z
|Pravo
|-
|}

Vsak glavni razred ima določene fasete. Npr.:

2 bibliotekarstvo:	
*      [P]  vrste knjižnic
*      [M] vrste dokumentov
*      [E] operacije v knjižnici

L medicina:
*     [P] organi
*     [M] - prazno
*     [E] problem, težava
*     [T] čas in
*     [S] kraj sta univerzalna.

Nekaj primerov:
*Katalogizacija serijskih publikacij v slovenskih šolskih knjižnicah: 231
*Izposoja časopisov v jugoslovanskih šolskih knjižnicah l. 1975: 231 ; 45 : 55 . 5923 , N 75

Sinteza klasifikacijske oznake iz posameznih faset je v Ranganathanovi klasifikaciji zelo zahtevna.  Veljajo posebna pravila o sestavljanju kompleksnih pojmov in vrstnem redu faset v različnih primerih.  Ena sama faseta se namreč lahko razveji po istem PMEST načelu. 

Ranganathanova klasifikacija je za teorijo klasifikacije pomembna, ker je prva fasetna klasifikacija v knjižničarstvu.  Še vedno jo razvijajo in uporabljajo v Indiji, sicer pa se ni drugam razširila.


* '''Blissova bibliografska klasifikacija (BBK)'''

Drugo fasetno klasifikacijo je l. 1940 izdelal ameriški bibliotekar Henry Evelyn BLISS (Bliss Classification Association, 2016)&lt;ref&gt;Bliss Classification Association (2016) https://www.blissclassification.org.uk// &lt;/ref&gt;.  Namenjena je klasifikaciji celotnega človeškega znanja.  Uporabljajo jo ponekod v Veliki Britaniji.  Zaradi njene sistematičnosti jo je nekaj ustanov uporabilo pri gradnji tezavrov.  Tudi UDK si jo je izposodila, ko so delali poskuse s spreminjanjem UDK v tezaver.  
Posebnost BBK je ta, da poleg faset izraža tudi relacije med njimi.  Poznajo 7 vrst relacij.  Med njimi so:
•	vpliv enega predmeta na drugega (npr: vpliv učiteljevih pričakovanj na razvoj učencev),
•	medsebojni vpliv dveh predmetov (združena z veznikom »in«) (kriminal in psihologija),
•	primerjava enega predmeta z drugim (primerjava UDK z RK).
BBK zajema naslednje discipline ali oblike znanja:
 
{{Tabela
|type  =        prednastavljeno: style=&quot;background:transparent;&quot;
|title =     
|row1  =        A{{!!}} Filozofija{{!!}}  
|row2  =        AM{{!!}} Matematika{{!!}} 
|row3  =        AY{{!!}} Znanost{{!!}} 
|row4  =        B{{!!}} Fizikalne vede{{!!}} 
|row5 =         E{{!!}} Biološke vede{{!!}} 
|row6 =         H{{!!}} Vede o človeku in študij človeka, fizikalna antropologija, zdravje in medicina, psihologija{{!!}}
|row7 =         J/T{{!!}} Družbene in humanistične vede{{!!}}
|row8 =         U/V{{!!}} Tehnika in obrt{{!!}}
|row9 =         W/Y{{!!}} Umetnost  (vključno z glasbo in jezikoslovjem){{!!}}
}}

	
Najpodrobneje je izdelan razred za vzgojo in izobraževanje.  Doslej BBK še ni izšla v popolnosti in nekateri dvomijo, da se bo to kdaj zgodilo.  Uredništvo ima namreč finančne težave.
Več informacij o BBK lahko najdete na njeni uradni spletni strani &lt;ref&gt;[[http://www.blissclassification.org.uk/ Bliss Classification Association]]&lt;/ref&gt;.

===Hierarhične klasifikacije===

Hierarhične so tiste vrste klasifikacijskih sistemov, ki razvrščajo pojme v vrsto hierarhično povezanih skupin ali razredov.  Nadrejeni in splošnejši razredi so razdeljeni v manjše in po vsebini ožje razrede. Taka delitev se lahko večkrat ponovi. Vsak od pojmov dejansko sodi v svoj najožji razred in v vrsto razredov, ki so temu nadrejeni. Za hierarhične klasifikacije je tudi značilno, da naštejejo vse ali čimveč pojmov ne glede na to, ali gre za enostavne pojme (npr. knjižničarstvo) ali za sestavljene (npr. knjižnična klasifikacija). 
 
Našo prejšnjo klasifikacijo piva bi na hierarhični način sicer izdelali po enakem postopku, vendar z različnim izidom. V primeru, da bi bila najpomembnejša vrsta piva, bi namreč to bil najvišji nadrejeni razred. Drugi bi mu bili podrejeni. Seznam bi bil lahko tak, kot kaže Preglednica 2.

Preglednica 2:  Hierarhična klasifikacija piva

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Vrsta piva
! Količina in embalaža
|-
| Kapitan
| 0,25 l pločevinka
|-
| Krmar Jaka 
| 0,25 l pločevinka
|-
|  
| 0,3 l steklenica
|-
|  
| 10 l leseni sodček
|-
| Kuhar Bono 
| 0,25 l steklenica
|-
|  
| 0,5 l steklenica
|-
| 
| 10 l leseni sodček
|-
| Palmova senca 
| 0,25 l pločevinka
|-
|  
| 0,33 l steklenica
|-
| Stara sablja 
| 0,33 l steklenica
|-
|  
| 10 l leseni sodček
|-
|}

Takoj lahko opazimo dvoje: hierarhični seznam je precej daljši od fasetnega in pri hierarhičnem seznamu imamo veliko ponavljanja. Pri tem lahko klasificiramo le pojme, ki so v tabeli našteti.  Ne moremo npr. uvrstiti pollitrske stekleničke Kapitana. Vendar pa hierarhične tablice ravno zaradi naštevanja tudi neizurjeni ljudje lažje uporabijo. Pri fasetnih je treba namreč dobro poznati pravila za sestavljanje pojmov.

Na vsaki razvejitvi hierarhične strukture je treba uporabiti le en klasifikacijski kriterij. Od d tega je odvisno, kakšna bo razvrstitev. V zgornjem primeru klasifikacije piva bi se v prvem koraku lahko odločili za drug kriterij, npr. za embalažo namesto vrste piva. Ne bi se pa dobro izšlo, če bi na isti ravni hkrati uporabili dva klasifikacijska kriterija, npr. vrsto piva in embalažo. Ker je na vsaki razvejitvi mogoče uporabiti le eno možnost, klasifikacijska oznaka ne bi mogla izraziti tako vrste piva kot embalaže. 

Dva klasifikacijska kriterija sta npr. uporabljena v polju ''100e – Koda za namembnost'' formata COMARC/B (COMARC/B Format za bibliografske podatke, december 2020 &lt;ref&gt;''COMARC/B Format za bibliografske podatke''. (December 2020). http://home.izum.si/izum/e_manuals_html/COMARC_B/slv/index.html) &lt;/ref&gt;). Prva kategorija je a za otroke (splošno) (Preglednica 3). Sledijo štiri kategorije za otroke različne starosti, ki se zdijo podrejene kategoriji a. Nato sta dve kategoriji, in sicer k za odrasle zahtevno (neleposlovje) in m za odrasle nezahtevno (leposlovje). Iz tega sledi, da po tem šifrantu gradiva za otroke ni mogoče deliti na leposlovje in neleposlovje, gradiva za odrasle pa ne po starostnih stopnjah (kar je jasno, saj so osebe po 18. letu že polnoletne). 

Preglednica 3: Šifrant v polju ''100e – Koda za namembnost'' formata COMARC/B

{{Tabela
|type =    prednastavljeno: style=&quot;background:transparent;&quot;
|title =   
|row1 =    a{{!!}} otroški, splošno{{!!}} 
|row2 =    b{{!!}} predšolski, 0-5 let (C){{!!}} 
|row3 =    c{{!!}} šolski, 5-10 let (C){{!!}} 
|row4 =    d{{!!}} šolski, 9-14 let (P){{!!}} 
|row5 =     e{{!!}} mladinski, nad 14 let (M){{!!}} 
|row6 =     k{{!!}} odrasli, zahtevno (neleposlovje){{!!}}
|row7 =     m {{!!}} odrasli, splošno (leposlovje){{!!}}
|row8 =     u{{!!}} ni znano{{!!}}
}}


'''Hierarhične knjižnične klasifikacije'''


* '''Klasifikacija Kongresne knjižnice'''

Library of Congress Classification (LCC ) je nastajala na prelomu med 19. in 20. st. Zanovali so jo za ureditev zbirke, ki se je l. 1897 iz palače ameriškega kongresa (Capitol) preselila v svojo stavbo, zdaj stavbo Thomasa Jeffersona &lt;ref&gt;Library of Congress Thomas Jefferson Building https://www.loc.gov/visit/online-tours/thomas-jefferson-building/&lt;/ref&gt;. Zbirka je bila osupljivo velika. Štela je okrog 840.000 enot in je hitro rasla tudi zaradi pravice do obveznega izvoda &lt;ref&gt; Library of Congress (24. jun. 2023). V: Wikipedia: https://en.wikipedia.org/wiki/Library_of_Congress/&lt;/ref&gt;. Sprva je bila ta klasifikacija res uporabljena le v Kongresni knjižnici. V drugi polovici 20. stoletja pa se je uporaba razširila med velike ameriške knjižnice in po svetu. Ureja in razvija jo še vedno sama Kongresna knjižnica. 
 
Nekaj značilnosti (Broughton, 2004&lt;ref name=&quot;Broughton2004&quot;/&gt;):

* LCC je nastala na podlagi gradiva v Kongresni knjižnici. . To pomeni, da vsebuje le tiste pojme, ki so se v besedišču knjižničnega gradiva že pojavili, ne pa tistih, ki jih tam še ni. Temu v angleščini rečemo &quot;literary warrant&quot; in v slovenščini &quot;zvestoba knjižničnemu besedišču.&quot; Dodatno to pomeni, da tematika v klasifikacijskem sistemu ni sistematično zbrana. Možno je, da kaj manjka. Ker imajo v ZDA druge knjižnice pravico do obveznega izvoda s področij medicine, izobraževanja in kmetijstva, ta področja v Kongresni knjižnici in posledično njeni klasifikaciji niso močno zastopana. (To so National Library of Medicine, National Library of Education in National Agricultural Library.) Kongresna knjižnica pa je, v svoji vlogi parlamentarne knjižnice, zelo pozorna na gradivo s področja prava, politike, uprave in vojaških ved. Na teh področjih je tudi klasifikacija podrobnejša v primerjavi z drugimi področji. Opazna je tudi pristranskost v korist ameriških tem.

* LCC je izrazito namenjena postavitvi, je torej signaturni sistem. Klasifikacijska oznaka namreč ne izraža vedno le razmerja med tematskimi skupinami.

* Klasifikacija je izrazito enumerativna. Našteva skupine in njihove oznake ter jih na različnih mestih znova in znova ponavlja. Nekateri pojmi so že sestavljeni, drugi so enostavni. Za sestavljanje novih pojmov ni možnosti.

* Kasifikacija je razmeroma podrobna in obsežna, zato je primernejša za velike knjižnice.

* Oznake so alfanumerične. Osnovo tvori 21 skupin, označenih s po eno črko. Te skupine se nato delijo na podskupine z dodatno črko. Ponekod je za podrobnejšo delitev uporabljena še tretja črka. Najpogosteje pa je podrobnejša delitev za drugo črko številčna. Uporabljene so številke od 0 do 9999. Za podrobnejšo delitev sta lahko uporabljena tudi kronološki in abecedni razpored ter Cutterjeve oznake. Klasifikacijske oznake ne odražajo hierarhičnega položaja.

* Ker hierarhična razporeditev ni dosledna in v klasifikacijski oznaki ni izražena, ni težav z vključevanjem novih pojmov. Novosti Kongresna knjižnica redno vključuje in sproti objavlja.

* Poleg klasifikacijske oznake je del signature tudi Cutterjeva oznaka. Signatura sme po tem sistemu imeti dve Cutterjevi oznaki. Uporabljeni sta lahko za podrobnejšo delitev v skupini. Večkrat je ena uporabljena za podrobnejšo delitev, druga pa za šifriranje značnice. 

Celotna oznaka bi bila za izmišljeno knjigo ''Agriculture extension work in Slovenia'' by Janez Kmetič, izdano leta 2006, videti približno tako:
&lt;poem&gt;S544.5 
.S57 
K5 
2006&lt;/poem&gt;
Pri čemer S544.5 označuje &quot;Agricultural extension work&quot; ali kmetijsko pospeševalno delo, .S57 je Cutterjeva oznaka za Slovenijo, K5 pa Cutterjeva oznaka za Kmetiča. Zadnji del je leto izida.   

Osnovne razrede navaja preglednica 4, lahko pa si jih ogledamo tudi na spletni strani Kongresne knjižnice &lt;ref&gt; Library of Congress Classification Outline http://www.loc.gov/catdir/cpso/lcco/&lt;/ref&gt;.

Preglednica 4:  Osnovni razredi in njihove oznake v Klasifikaciji Kongresne knjižnice.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Oznaka
! Opis
|-
|A
|Splošno
|-
|B 	
|Filozofija, psihologija in verstvo
|-
|C
|Pomožne zgodovinske vede
|-
|D
|Zgodovina: splošna in zgodovina Evrope, Azije, Afrike, Avstralije, Nove Zelandije itd.
|-
|E
|Zgodovina Amerik
|-
|F
|Zgodovina Amerik
|-
|G
|Geografija, antropologija in rekreacija
|-
|H
|Družbene vede
|-
|J
|Politične vede
|-
|K
|Pravo
|-
|L
|Izobraževanje
|-
|M
|Glasba in knjige o glasbi
|-
|N
|Likovna umetnost
|-
|P
|Jezikoslovje in književnost
|-
|Q
|Naravoslovje (science)
|-
|R
|Medicina
|-
|S
|Kmetijstvo
|-
|T
|Tehnologija
|-
|U
|Vojne vede
|-
|V
|Pomorske vede
|-
|Z
|Bibliografija, bibliotekarstvo in informacijski viri
|-
|}

 
Nekoč je bil na internetu tudi zanimiv poskus klasifikacije spletnih strani z LCC, z imenom Cyberstacks &lt;ref&gt;[http://www.dlib.org/dlib/december95/briefings/12cyber.html] McKiernan, G. (December, 1995). CyberStacks(sm): A ''Library-Organized'' Virtual Science and Technology Reference Collection. ''D-Lib Magazine''&lt;/ref&gt;. Takrat je bilo virov na spletu še tako malo, da smo verjeli, da je ročna klasifikacija mogoča. Po drugi strani so bile možnosti iskanja tako pomanjkljive, da se je zdela knjižnična klasifikacija vsaj skromen pripomoček.


* '''Deweyeva decimalna klasifikacija (DDK)'''

To klasifikacijo je leta 1876 izdelal Melvil Dewey. Po 140 letih uporabe in 6 let po natisu 23. tiskane izdaje se klasifikacija razvija naprej le v aplikaciji WebDewey. Od leta 1988 spada pod okrilje velikega ameriškega podjetja OCLC. OCLC je podoben slovenskemu IZUM-u po tem, da vzdržuje vzajemni katalog. Vendar ponuja OCLC še veliko več dejavnosti kot naš IZUM. Več o DDK si lahko preberemo na uradni spletni strani &lt;ref&gt; [https://www.oclc.org/en/dewey.html] OCLC Dewey Services &lt;/ref&gt;.

Osnovni razredi Deweyeve decimalne klasifikacije so navedeni v Preglednici 5.

Preglednica 5:  Osnovni razredi Deweyeve decimalne klasifikacije in njihove oznake

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!Oznaka	
!Opis
|-
|000
|Splošno
|-
|100
|Filozofija in psihologija
|-
|200
|Verstvo
|-
|300
|Družbene vede
|-
|400
|Jezikoslovje
|-
|500
|Naravoslovje in matematika
|-
|600
|Tehnika in uporabne vede
|-
|700
|Umetnost in rekreacija
|-
|800
|Književnost 
|-
|900
|Zgodovina in geografija
|-
|}

Značilnost decimalnih klasifikacij je, da deli vse človeško znanje v deset razredov, vsak razred v deset podrazredov in vsak podrazred nadalje v deset skupin. Sledi primer delitve razreda DDK - 800 Literatura:

{{Tabela
|type  =        prednastavljeno: style=&quot;background:transparent;&quot;
|title =     
|row1  =        800{{!!}} literatura, retorika in kriticizem{{!!}}  
|row2  =        810{{!!}} ameriška književnost v angleščini{{!!}} 
|row3  =        811{{!!}} ameriška poezija v angleščini{{!!}} 
|row4  =        812{{!!}} ameriška dramatika v angleščini{{!!}} 
|row5 =         813{{!!}} ameriška proza v angleščini{{!!}} 
|row6 =         820{{!!}} angleška književnost, vključno s staro angleško književnostjo{{!!}}
|row7 =         821{{!!}} angleška poezija{{!!}}
|row8 =         822{{!!}} angleška dramatika{{!!}}
|row9 =         823{{!!}} angleška proza{{!!}}
|row10 =         830{{!!}} literatura v germanskih jezikih{{!!}}
|row11 =         831{{!!}} nemška poezija{{!!}}
|row12 =         832{{!!}} nemška dramatika{{!!}}
|row13 =         833{{!!}} nemška proza{{!!}}
|row14 =         840{{!!}} literatura v romanskih jezikih{{!!}}
|row15 =         841{{!!}} francoska poezija{{!!}}
|row16 =         842{{!!}} francoska dramatika{{!!}}
|row17 =         843{{!!}} francoska proza{{!!}}
}}


Vsak razred lahko razdelimo v 10 nadaljnjih podrazredov; npr.: 820 v 821, 822, 823, … do 829. Vsi so teoretično enakovredni in mogoči.  V naravi pa se pojavi ne delijo vedno ravno v deset podrazredov, zato prihaja do razlik.  Kljub temu pa je ta sistem precej razumljiv, lahko uporaben in dovoljuje tudi vključevanje novih pojmov.  
DDK uporablja tri številčno osnovo, nadaljnjo delitev loči decimalna pika.
Primer:
822 angleška literatura 
822.3 angleška dramatika v elizabetinski dobi 1558-1625
Peta številka lahko označi še avtorja:
822.33 Shakespeare
Če imamo kritiko Shakespearovega Macbetha, jo klasificiramo po temi:
822.336      (za kritiko)    
Če pa imamo samo besedilo Macbeth, ga klasificiramo po obliki – literarni obliki, drami:
822.335      (za besedilo)

V primeru Literatura je hierarhična razdelitev tabel precej jasna. Najprej delimo po jeziku, potem po literarni zvrsti in nazadnje po časovnem obdobju. 

Nekaj značilnosti (Broughton, 2004)&lt;ref name=&quot;Broughton2004&quot;/&gt;:  

* Številčne oznake Dewejeve klasifikacije so lahko zelo dolge. Za lažje branje je decimalna pika samo za tretjim znakom, npr.: 266.76092 biografija misijonarja Združene metodistične cerkve.

* Hierarhična razvrstitev je dosledna in razvidna v numerični klasifikacijski oznaki.

* Nekateri sestavljeni pojmi so, tako kot pri Univerzalni decimalni klasifikaciji, že izraženi s klasifikacijskimi oznakami. Druge je mogoče sestavljati. Sestavljanje je mogoče takrat, ko to dovolijo navodila v seznamu glavnih vrstilcev. Glavnim vrstilcem pa dodajamo le priveske iz tablic, ki vsebujejo različne skupine pojmov, npr. kraje. Združevanje glavnih vrstilcev ni mogoče.

Dewejeva klasifikacija je zelo obsežna in podrobna. Vplivala je na več drugih klasifikacij (UDK, Ranganathanova). Razen tabel, premore tiskana izdaja tudi obsežno abecedno kazalo gesel.

OCLC na spletu ponuja pripomoček za klasificiranje z DDK, imenovan Classify &lt;ref&gt;Classify [http://classify.oclc.org/classify2/]&lt;/ref&gt;.

=Vsebinska analiza=

Vsebinska analiza je obširno teoretično, raziskovalno in praktično področje, s katerim pa se na tem mestu ne bomo podrobno ukvarjali.  Za naš namen bo dovolj, da se naučimo analize za potrebe klasifikacije z UDK.  Da bi lahko klasifikacijo sploh uporabili, moramo najprej analizirati dokument.  Poznati moramo njegovo vsebino in obliko.

Najprej moramo ugotoviti, kaj je vsebina informacije, dokumenta ali predmeta.  Ugotoviti moramo, o čem govori.  To lahko naredimo v nekaj korakih:

Ugotovimo, za katero glavno disciplino gre.
# Izbreremo primerni glavni razred.
# Izločimo posamezne pojme, ki jih dokument obravnava poleg glavne discipline ali v zvezi z njo.  Pri tem si pomagamo s parametri standardnega vrstnega reda (podrobnosti pozneje).
# Izrazimo pod točko 3 najdene pojme z vrstilci in priveski v standardnem (ali lokalnem) vrstnem redu.

Nato moramo ugotoviti, v kakšni obliki je informacija, dokument ali predmet.  Oblika je lahko:
# Način predstavitve informacij: bibliografije, enciklopedije, učbeniki, disertacije, pisma itd.  Za opis oblik uporabljamo privesne vrstilce za obliko in prikaz dokumentov v tabeli Id (podrobneje pozneje).
# Nosilec informacij: natisnjeno gradivo, zvočni posnetki, filmi, računalniške datoteke itd.  Tudi za nekatere od teh oblik lahko uporabimo privesne vrstilce za obliko in prikaz dokumentov v tabeli Id.  Za druge pa moramo uporabiti fasetno lastnost klasifikacije in sestaviti oznako iz različnih glavnih vrstilcev.

Ko smo ugotovili vsebino in obliko dokumenta, lahko nadaljujemo s presojanjem o tem, ali bomo upoštevali standardni ali lokalni vrstni red.  Če je v naši knjižnici navada, da so vse revije postavljene skupaj v časopisni čitalnici in to glede na jezik, bomo vrstilec oblikovali tako, da bomo obliko postavili na prvo mesto, sledila pa mu bosta jezik, nato disciplina.  Seveda moramo take lokalne odločitve dokumentirati.  Najprimernejše mesto za tako dokumentacijo je normativna datoteka, le da v vzajemnem katalogu še ne deluje.

Če upoštevamo standardni vrstni red, bomo najprej ugotovili ustrezni glavni vrstilec in nato presojali, ali moramo dodati še kak drug glavni vrstilec.  To prirejanje opravimo po posebnih pravilih, ki so predstavljena kasneje.  Glavnemu vrstilcu pa lahko dodamo tudi privesne vrstilce.

= Univerzalna decimalna klasifikacija=


'''Nastanek in razvoj Univerzalne decimalne klasifikacije'''


Proti koncu devetnajstega stoletja sta Belgijca, Paul Otlet in [http://W:Henry%20La%20Fontaine Henry La Fontaine], prišla na misel, da bi izdelala celovito bibliografijo vsega, kar je bilo natisnjeno od Gutenbergovega izuma tiska dalje (McIlwaine in Buxton, 1995)
&lt;ref&gt;McIlwaine, I.C.; Buxton, A. ''Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.''. The Hague: FID, 1995.&lt;/ref&gt;. 
To bibliografijo sta imenovala ''Répertoire bibliographique universel''. Njun namen je bil podoben sodobnemu programu Univerzalne bibliografske kontrole, ki ga vodi IFLA. Otlet in La Fontaine sta začela z izdelovanjem listkovnega kataloga za to svetovno bibliografijo in ugotovila, da bi bilo koristno, če bi bibliografijo organizirala po temah, sistematsko. Zaradi tega sta začela iskati primeren klasifikacijski sistem in se odločila, da bosta priredila [[W:Deweyeva decimalna klasifikacija|Deweyevo Decimalno klasifikacijo]], to jima je [[W:Melvil Dewey|Melvil Dewey]] tudi dovolil. Leta 1895 je imela peta izdaja Deweyeve klasifikacije le nekaj tisoč gesel. Toda način označevanja z arabskimi številkami je nudil večje možnosti za uporabo v različnih delih sveta kot drugi takrat znani klasifikacijski sistemi. Otlet in LaFontaine sta razširila in prilagodila Deweyevo klasifikacijo za potrebe svetovne bibliografije. Prva popolna izdaja UDK je izšla med letoma 1905 in 1907 kot ''Manuel du Répertoire bibliographique universel''. Imel je sistematski del z okrog 33.000 gesli in abecedno kazalo s približno 38.000 gesli.

V letih 1927-1933 je izšla druga izdaja klasifikacije, tokrat že pod imenom ''Classification décimale universelle''. Druga izdaja je bila že dvakrat obsežnejša od prve. Z vsemi dodatki in popravki je služila kot osnova za vse naslednje izdaje in prevode. 

Otletov in LaFontaineov ''Institut International de Bibliographie'' so po njegovem sedežu večkrat imenovali kar Bruseljski inštitut. V 20. letih je zašel v hude težave. Leta 1931 so ga preselili v Haag. Leta 1937 je bil preimenovan v ''Fédération Internationale de Documentation'' (FID). Pravice za izdajanje UDK različnim nacionalnim ustanovam in založbam danes dodeljuje krovna organizacija, ki se od 1991 imenuje [http://www.udcc.org/ UDC Consortium]. Ta združuje vse ustanove in knjižnice po svetu, ki jih razvoj UDK zanima in so ga pripravljene tudi finančno podpreti.

Zgodovinsko so bili uradni jeziki UDK francoščina, nemščina in angleščina. Uredniki so menili in še vedno zastopajo stališče, da mora biti resnično mednarodna klasifikacija večjezična. Zato izhaja UDK še danes v vsaj treh jezikih, z obvezno prisotnostjo angleščine. 
 
Izdaje UDK so izšle v različnem obsegu. V kateremkoli jeziku ima UDK lahko skrajšano (abridged), srednjo (medium) in/ali popolno izdajo (full). Srednja in skrajšana izdaja sta najpogostejši. Popolna izdaja pa je izšla razen v izvirni francoščini še v drugih jezikih, med njimi angleškem, ruskem in nemškem in slovenskem. Te izdaje so izšle v različnih letih. Krajše izdaje zadoščajo za uporabo v manjših knjižnicah. Ker so preglednejše od daljših izdaj, jih je lažje uporabljati. Pomagajo pa nam tudi razumeti strukturo daljših izdaj. Daljše izdaje vključujejo več gesel, so torej popolnejše, vendar to obenem pomeni, da so manj pregledne in jih novinci težje uporabljajo.

V osemdesetih letih in začetku devetdesetih je prišlo do velikih sprememb v UDK. Komisija za revizijo (Task Force for UDC System Development), ki jo je imenoval Svet UDK (UDC Management Board), je poročala o rezultatu svojega dela spomladi 1990. Tako je nastala izhodiščna podatkovna zbirka, Master Reference File. To je seznam s približno 60.000 vrstilci in pomeni uradno verzijo klasifikacije. Kolektivni lastnik te zbirke je UDC Consortium. 

[https://udcc.org/index.php/site/page?view=ec Extensions &amp; Corrections] je serijska publikacija, v kateri UDC Consortium tekoče objavlja spremembe in novosti v UDK. V Sloveniji imajo nekatere knjižnice le posamezne številke te publikacije. 


'''UDK v Sloveniji'''

Prvi slovenski prevod skrajšane izdaje je pripravila in objavila Centralna tehniška knjižnica v Ljubljani leta 1967 in je obsegal zvezek s tabelami 
&lt;ref&gt;''Univerzalna decimalna klasifikacija'' (Slovenska skrajšana izd.). (1967). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica.{{COBISS|ID=24059905}} &lt;/ref&gt;
in zvezek z abecednim kazalom iz leta 1971
&lt;ref&gt;''Univerzalna decimalna klasifikacija, Abecedni register'' (Slovenska skrajšana izd.). (1971). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica.{{COBISS|ID=7088389}} &lt;/ref&gt;.
Druga izdaja iz leta 1982 je obsegala le zvezek s tabelami 
&lt;ref&gt;''Univerzalna decimalna klasifikacija'' (2. spr. in dop. izd.). (1982). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica. {{COBISS|ID=2118661}}&lt;/ref&gt;.
Zadnja natisnjena izdaja je bila objavljena l. 1991 
&lt;ref&gt;''Univerzalna decimalna klasifikacija'' (3., spr. in dop. izd.). (1991). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica. {{COBISS|ID=9666821}}&lt;/ref&gt;
z registrom iz l. 1994
&lt;ref&gt;''Univerzalna decimalna klasifikacija. Zv. 2, Abecedni register''. (1994). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica.{{COBISS|ID=40728320}} &lt;/ref&gt;
in z dopolnili iz leta 1995
&lt;ref&gt;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARUIWPDP Kovač, T., Vrhovšek, D. (1995). Novi in spremenjeni UDK vrstilci za jezikoslovje in književnost ter splošni privesni vrstilci za kraj. ''Knjižnica 39''(4), str. 115-149].&lt;/ref&gt;.(Ta tiskana izdaja z dopolnili iz l. 1995 je bila osnova za prvo izdajo učbenika ''Klasifikacija knjižničnega gradiva'' iz let 2000 in 2003.)

Od leta 2007 uporabljamo elektronske izdajo. Januarja 2007 je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (NUK) izdala prvo elektronsko izdajo tabel UDK, imenovano UDCMRF 2001. Nadomestila je zadnjo slovensko tiskano izdajo, 3. spremenjeno in dopolnjeno izdajo, iz leta 1991. V tiskani izdaji UDK iz leta 1991 je bilo okoli 11.000 glavnih vrstilcev in približno 1.500 splošnih privesnih vrstilcev. V izdaji UDCMRF 2001, ki je prinašala vse spremembe in dopolnitve do leta 2000, pa je bilo 54.891 glavnih in 10.831 splošnih privesnih vrstilcev. Druga slovenska elektronska izdaja je vsebovala dopolnitve od leta 2001 do 2006. Tretja izdaja je bila v uporabi od leta 2014 do 2020 je vsebovala spremembe in dopolnitve do leta 2011. Obsegala je 55.598 glavnih vrstilcev in 15.028 splošnih privesnih vrstilcev. Od 29. februarja 2020 je na voljo Četrta elektronska izdaja z 72.000 vrstilci &lt;ref name=&quot;UDCMRF12&quot;&gt; {{cite web |url=http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx |title=''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'' |publisher= Narodna in univerzitetna knjižnica |accessdate=2023 }} &lt;/ref&gt;.


Pregled slovenskih izdaj UDK 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!Leto izida
!Izdaja
!Spremembe
!Obseg
|-
|1991	
|3. spremenjena in dopolnjena izd.	
|
|Okrog 11.000 glavnih vrstilcev in 1.500 splošnih privesnih vrstilcev
|-
|Januar 2007	
|Prva elektronska izd.(UDCMRF 2001)	
|	
|54.891 glavnih vrstilcev in 10.831 splošnih privesnih vrstilcev
|-
|2008	
|Druga elektronska izdaja (UDCMRF 2006)
|Spremembe in dopolnitve 2001-2006	
|54.677 glavnih vrstilcev in 12.928 splošnih privesnih vrstilcev
|-
|2011	
|Tretja elektronska izdaja (UDCMRF 2011)
|Spremembe in dopolnitve od 2007 do 2011	
|55.598 glavnih vrstilcev in 15.028 splošnih privesnih vrstilcev
|-
|Marec 2020	
|Četrta elektronska izdaja (UDCMRF 12)
|Spremembe in dopolnitve od 2011 do 2012	
|Vsebuje 72.000 vrstilcev UDK. Vključuje več kot 6.000 novih vrstilcev, več kot 2.000 novih skupin, 3.000 sprememb, dopolnitev in več kot 700 izbrisanih vrstilcev. Opazne so spremembe pri splošnih privesnih vrstilcih za jezik (romanski jeziki, afriški jeziki), splošnih privesnih vrstilcih za kraj (Srednja Amerika, antarktična ozemlja, skandinavske države, Rusija), 51 Matematika (algebra), 58 Botanika (alge, glive), 59 Zoologija (nevretenčarji), 61 Medicina (seksologija), 622 Hidroinženirstvo&lt;ref&gt;[http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt; .
|}


==Lastnosti UDK==

'''Univerzalnost'''

UDK pogosto označujejo kot splošen knjižnični klasifikacijski sistem.  Za takega pa veljajo tudi [http://W:Deweyeva%20Decimalna%20klasifikacija Deweyeva Decimalna klasifikacija], [http://W:Klasifikacija%20Kongresne%20knjižnice Klasifikacija Kongresne knjižnice] in [https://www.blissclassification.org.uk/ Blissova Bibliografska klasifikacija].  Prilagodljivost klasifikacije omogoča združevanje vsega gradiva o določeni temi.  Če lahko specialisti po eni strani vmestijo svojo ožjo stroko v širši kontekst klasifikacije, lahko po drugi pridejo do potrebnih informacij za svoje ozko tematsko področje, lahko pa tudi do nekaterih mejnih disciplin.  

Klasifikacija je primerna za razne namene: 
* za urejanje zbirk in seznamov,
* za urejanje informacij, dokumentov in predmetov,
* za podrobno in natančno ali pa za grobo urejanje, 
* za urejanje velikih ali majhnih zbirk in seznamov,
* za iskanje in priklic informacij, dokumentov in predmetov v tako urejenih zbirkah in seznamih.

Značilnost univerzalnosti pa lahko razumemo še na dva načina.  Pomeni lahko, da klasifikacija zajema vse znanje in je torej primerna za organizacijo zbirk, ki zajemajo vse znanje.  Pomeni pa lahko tudi mednarodno uporabnost &lt;ref&gt;McIlwaine, I.C.;  Buxton, A. ''Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.''. The Hague: FID, 1995.&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[Šauperl, A. (2000). ''Klasifikacija knjižničnega gradiva''. Ljubljana: Filozofska fakulteta.&lt;/ref&gt;.
  

# Univerzalnost v prvem smislu, da klasifikacija zajema vse človeško znanje, bi morala biti očitna tudi v enakomerni obsežnosti vseh oddelkov.  Vendar pa to ni tako.  Nekateri oddelki, zlasti jezikoslovje in književnost (oddelek 8) ter zgodovina (9), so manj obsežni kot npr. naravoslovje (5) ali uporabne vede (6).  Neuravnoteženost ali neenakomernost je zgolj navidezna.  Narava jezikoslovja je namreč taka, da omogoča označevanje pojmov s kombinacijami relativno majhnega števila osnovnih oznak.  To se pri naravoslovju ne dogaja pogosto.  Pojmi so tam med seboj bolj neodvisni in jih je potrebno razločevati in posebej označevati.
# Univerzalnosti UDK lahko pripišemo še  drug pomen in sicer, da jo lahko uporabljajo kjerkoli po svetu.  Ponaša se z dolgoletnim mednarodnim sodelovanjem pri razvoju in vzdrževanju sistema ne samo s prevodi, temveč tudi z vključevanjem pojmov, ki so pomembni za določeno kulturo.  Njeno mednarodno uporabnost potrjuje uporaba UDK v številnih deželah, zlasti tam, kjer angleščina ni uradni jezik.  Uporaba arabskih številk za označevanje pojmov nudi velike možnosti za sodelovanje v svetovnem merilu, predvsem v Evropi.  To pa je tudi razlog, zaradi katerega je UDK prvotno nastala. Posamezni pojmi oziroma oznaka pojma naj bi se namreč v vseh izdajah ujemali, kar omogoča avtomatsko prevajanje iz enega jezika v drugega.


'''Razdelitev na discipline'''

UDK je osnovana na delitvi znanja na discipline.  Disciplina je osnovno raziskovalno področje, tako na primer filozofija, naravoslovje, družboslovje, zgodovina in verstvo.  Discipline lahko naprej delimo v poddiscipline, ki sodijo v posamezno disciplino.  Naravoslovje se npr. deli na matematiko, astronomijo, fiziko, kemijo, geologijo, paleontologijo in biologijo.  Za bibliografsko ali knjižnično klasifikacijo je koristno in uporabno, če je razdeljena na posamezna področja znanja (ang. ''discipline''), za katera so značilni različni raziskovalni predmeti, raziskovalne metode, specializirano izobraževanje strokovnjakov, obstoj strokovnih društev, oddelkov na univerzah, specializiranih informacijskih služb in podobnega.  Organiziranje znanja glede na izobraževanje za določeno stroko je precej pogosto in lahko razumljivo.

UDK se deli v razrede. Razred je skupina članov, ki imajo nekaj skupnega.  Razred je lahko enostaven ali sestavljen.  Enostavni razred je neposredni podrazred, npr. v razredu Botanika so posamezne rastline enostavni podrazred.  Sestavljeni razred oblikuje presek dveh ali več različnih pojmov (ang. ''concepts'') - ali faset - znotraj enega razreda, npr. rastlinska fiziologija, rastlinska patologija, rastlinska ekologija.  Ti pojmi združujejo dva osnovna pojma.  Rastlinska fiziologija združuje fiziologijo in botaniko.  

Najosnovnejši razred imenujemo oddelek.  UDK jih ima devet.  Označeni so z enoštevilčnim simbolom, npr.: 3 Družbene vede. 

Taka prva delitev je lahko praktična, lahko pa tudi zavaja, ker ne navaja najširših disciplin.  Nekateri oddelki namreč vključujejo pomembne samostojne discipline.  Tako oddelek 3 vključuje sociologijo, pravo in še nekaj drugih ved.  Takim oddelkom včasih pravimo obširni oddelki (ang. ''complex classes'') &lt;ref&gt;McIlwaine, I.C.;  Buxton, A. ''Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.''. The Hague: FID, 1995.&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[Šauperl, A. (2000). ''Klasifikacija knjižničnega gradiva''. Ljubljana: Filozofska fakulteta.&lt;/ref&gt;.


'''Klasifikacija po vidiku'''

Pri UDK klasificiramo po vidiku (ang. ''aspect''), tako kot pri vseh drugih sodobnih splošnih knjižničnih klasifikacijah.  To pomeni, da so pojavi podrejeni vidiku, s katerega so obravnavani.  Če se pojav ponavlja v različnih razredih, moramo paziti s katerega vidika je obravnavan.  Jajce lahko nastopa, npr., v ornitologiji, kulinariki in živinoreji.  Če ga uporabljamo za kuho in gre za kuharsko knjigo, bo obravnavano v razredu gospodinjstva, 64.  Če dokument govori o jajcih močvirskih ptic, sodi v razred zoologije, 59.  Če pa dokument obravnava proizvodnjo jajc na kokošjih farmah, sodi v razred živinoreje, 637.

UDK je tudi hierarhična klasifikacija.  To pomeni, da je mogoče vsak razred dodatno deliti glede na njegove logične sestavne dele.  Za to se zapovrstjo, ne hkrati, uporabljata dve načeli: generično načelo (ang. ''generic principle'') in načelo sestavnega razmerja (ang. ''whole/part principle'').  

UDK je tudi sintetična klasifikacija.  To pomeni, da lahko iz numeričnih oznak vseh razredov in podrazredov sestavimo nove kombinacije, ki označujejo nove pojme.  Na ta način ni vedno potrebna revizija sistema za primere, ko uredniki niso predvideli določenega novega pojma.  Pri sintezi ali sestavljanju numeričnih oznak uporabljamo tudi točno določene simbole.  Zaradi te lastnosti pravimo, da ima UDK tudi lastnosti fasetne klasifikacije in da zato ni primer čiste hierarhične klasifikacije &lt;ref&gt;McIlwaine, I.C.;  Buxton, A. ''Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.''. The Hague: FID, 1995.&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[Šauperl, A. (2000). ''Klasifikacija knjižničnega gradiva''. Ljubljana: Filozofska fakulteta.&lt;/ref&gt;.

==Označevanje pojmov==

'''Številčna oznaka pojma'''

Vrstilec je klasifikacijska oznaka, je oznaka nekega pojma v UDK z določenimi črkami, števkami in/ali simboli.  Označuje pomen, torej vsebino razreda in njegov položaj v hierarhiji sistema.  Najširši pojmi so označeni z eno samo arabsko številko.  Podrejeni pojmi pa so lahko označeni s krajšim ali daljšim nizom arabskih številk ali nizom arabskih številk in dovoljenih simbolov.  

Uporaba vrstilcev oziroma označevanje v UDK temelji na decimalni, desetinski razdelitvi.  Vrstilci se širijo kot decimalna števila, pri čemer dolžina vrstilca praviloma nudi mero tega, kako globoko v klasifikacijskem sistemu nek pojem leži.  Tako lahko praviloma že iz dolžine vrstilca razberemo, da je nek pojem podrejen drugemu, ker ima podrejeni pojem daljšo številko od nadrejenega.  Hkrati pa je celotni vrstilec nadrejenega pojma vsebovan v vrstilcu podrejenega, zato lahko ugotovimo kateremu pojmu je nek pojem podrejen &lt;ref&gt;McIlwaine, I.C.;  Buxton, A. ''Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.''. The Hague: FID, 1995.&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[Šauperl, A. (2000). ''Klasifikacija knjižničnega gradiva''. Ljubljana: Filozofska fakulteta.&lt;/ref&gt;.  

V našem spodnjem primeru Anatomije&lt;ref&gt;[http://udcmrf2011.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt; je videti, da so vsi vrstilci organskih skupin podrejeni razredu 611, saj se njihovi vrstilci začenjajo s 611, vrstilcem za anatomijo.  Ker so vrstilci vseh organskih skupin daljši za eno samo številko, so razredi prirejeni ali enakovredni.  

{{Tabela
|type  =        prednastavljeno: style=&quot;background:transparent;&quot;
|title =     
|row1  =        611{{!!}} Anatomija. Anatomija človeka in primerjalna anatomija{{!!}}  
|row2  =        611.1{{!!}} Angiologija. Kardovaskularni sistem{{!!}} 
|row3  =        611.2{{!!}} Dihala{{!!}} 
|row4  =        611.3{{!!}} Prebavni sistem{{!!}} 
|row5  =        611.4{{!!}} Limfni sistem. Hemopoetski organi. Endokrini organi{{!!}} 
|row6  =        611.6{{!!}} Urogenitalni sistem. Izločala in spolni organi{{!!}} 
|row7  =        611.7{{!!}} Okostje, lokomotorni sistem in krovna tkiva{{!!}} 
|row8  =        611.8{{!!}} Živčni sistem. Čutila{{!!}} 
|row9  =        611.9{{!!}} Anatomska topografija{{!!}} 
}}

V vrstilcu vsako številko gledamo kot nekakšen decimalni del nadrejene celote.  Tako se za vrstilcem 5 najprej zvrstijo vsi vrstilci od 50 in 51 do 58 in 59, šele potem 6.  Ravno tako se za vrstilcem 591 najprej zvrstijo vsi vrstilci od 591.1 do 591.9, šele nato 592.

Decimalna pika je sestavni del vrstilca.  Zaradi lažjega razumevanja vrstilca jo postavljamo za vsako tretjo številko.  Vrstilca tudi ne beremo kot decimalno število, temveč preberemo vsako številko posebej.  Vrstilec za zobe 611.314 pravilno preberemo tako: &quot;šest ena ena - tri ena štiri&quot;, ne pa &quot;šeststo enajst celih tristo štirinajst&quot; ali &quot;šeststo enajst pika tristo štirinajst&quot;. Pike za vsakim tretjim znakom ne beremo &lt;ref&gt;Banič, T., Berčič, B., Filo, B. in Veselko, M. (1987). Osnove knjižničarstva. Ljubljana: Posebna izobraževalna skupnost za kulturo, str. 184&lt;/ref&gt;.


'''Vrstilci'''

Vrstilce uporabljamo za izražanje izbranih pojmov. Označevanje ima dve nalogi: 
* ureja vrstni red med pojmi ter 
* odraža hierarhično raven pojmov; dodatek ene številke praviloma pomeni podrobnejšo delitev 
&lt;ref&gt;McIlwaine, I.C.;  Buxton, A. ''Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.''. The Hague: FID, 1995.&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Šauperl, A. (2000). ''Klasifikacija knjižničnega gradiva''. Ljubljana: Filozofska fakulteta.&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;[http://udcmrf2011.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;
: 

{{Tabela
|type  =        prednastavljeno: style=&quot;background:transparent;&quot;
|title =     
|row1  = 33{{!!}} Ekonomija. Ekonomska znanost{{!!}} 
|row2  = 330{{!!}} Ekonomija na splošno{{!!}}
|row3  = 330.3{{!!}} Dinamika gospodarstva. Gibanje v gospodarstvu{{!!}}
|row4  = 330.32{{!!}} Novo oblikovanje kapitala{{!!}}
|row5  = 330.322{{!!}} Naložbe, investicije. Oblikovanje kapitala{{!!}}
|row6  = 330.322.16{{!!}} Investiranje z zasebno in javno udeležbo{{!!}}
}}

Le v zelo redkih primerih hierarhična raven ni jasno izražena.  

Vrstilci so lahko enostavni, kadar vsebujejo številčno oznako enega pojma, in sestavljeni, kadar s številčno oznako dveh ali več pojmov izrazimo sestavljeni pojem &lt;ref&gt;McIlwaine, I.C.;  Buxton, A. ''Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.''. The Hague: FID, 1995.&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[Šauperl, A. (2000). ''Klasifikacija knjižničnega gradiva''. Ljubljana: Filozofska fakulteta.&lt;/ref&gt;.


'''Opisi razredov'''


Opis razreda pojem definira in mu določi položaj v hierarhiji klasifikacije tako, da ga opiše v naravnem jeziku.  Prvi in pogosto edini del opisa je pojem, ki nek pojav ali predmet označuje.  Opis razreda 02 je naslednji: 
Bibliotekarstvo. Opis razreda 330.322.16 je: Investiranje z zasebno in javno udeležbo
&lt;ref&gt;[http://udcmrf2011.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;.

Opis je lahko beseda ali fraza.  Lahko ji sledijo druge besede ali fraze, ki pojem označujejo ali so njegova soznačnica.  Tako opis razreda kot dodani pojmi nam omogočajo iskanje z besedami.  

V UDK so bili vključeni mnogi zelo tehnični in strokovni izrazi, ki so lahko marsikomu tuji.  Težave nastanejo zlasti tedaj, ko se enak izraz z različnim pomenom pojavi na različnih mestih v klasifikacijskem sistemu.  Tovrstno težavo deloma premaguje dodelitev različnih vrstilcev, saj se pojmi pojavljajo v različnih razredih.   Okolje ali kontekst nekega razreda navaja k pravilnemu razumevanju pojma.  

Razredi so opisani tudi z naštevanjem njihovih podrazredov.  Vsak razred se v klasifikacijskem sistemu pojavi le enkrat&lt;ref&gt;McIlwaine, I.C.;  Buxton, A. ''Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.''. The Hague: FID, 1995.&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Šauperl, A. (2000). ''Klasifikacija knjižničnega gradiva''. Ljubljana: Filozofska fakulteta.&lt;/ref&gt;.

==Uporaba klasifikacije v različnih okoljih==

Preden začnemo uporabljati klasifikacijo, moramo razmisliti o tem, za kaj jo bomo uporabljali.  Klasifikacija omogoča podrobno delitev in označevanje.  Dodatna prednost je možnost kombiniranja vrstilcev za izražanje kompleksnih pojmov.  Tako prilagodljivo klasifikacijo lahko uporabimo v različne namene.  Važno pa je, da jo uporabimo skladno z nameni naše zbirke ali seznama.  

V knjižnicah uporabljamo UDK običajno za dva povsem različna namena, za signaturo in za vsebinski opis dokumentov.
  
1.	Ko UDK vrstilce uporabljamo za signaturo, izberemo en sam vrstilec, ta pa sme biti poljubno kratek.  Navadno ga imenujemo postavitveni UDK ali postavitveni vrstilec.

2.	Ko vrstilec uporabljamo za vsebinski opis dokumentov, lahko izberemo enega ali več vrstilcev, pač glede na vsebino dokumenta.  Oblikujemo lahko popolne vrstilce, da ohranimo njihovo izraznost v celoti.  Lahko pa oblikujemo tudi skrajšane vrstilce, tako da izrazimo le glavni pojem, če zbirka in potrebe uporabnikov to narekujejo.  

Naj bo naša odločitev o uporabi UDK taka ali drugačna, moramo vse odločitve ustrezno dokumentirati.  Knjižnične zbirke so navadno dolgotrajne, zato moramo zagotoviti, da bodo vse naslednje generacije knjižničarjev, ki jih bodo vzdrževale, razumele odločitve svojih predhodnikov &lt;ref&gt;Šauperl, A. (2000). ''Klasifikacija knjižničnega gradiva''. Ljubljana: Filozofska fakulteta.&lt;/ref&gt;.

==Prilagodljivost UDK==

Prilagodljivost klasifikacije je ena od največjih prednosti UDK.  Omogoča spreminjanje vrstnega reda v vrstilcu (citation order), veliko podrobnost in tudi opisovanje več pojmov ali vidikov vsebine dokumenta.  Vse lahko prilagodimo lokalnim potrebam.  Dve lastnosti, ki to prilagodljivost omogočata, pa sta: 
* analitično-sintetično načelo (analytico-synthetic principle) in
* fasetno načelo (facet principle)&lt;ref&gt;McIlwaine, I.C.;  Buxton, A. ''Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.''. The Hague: FID, 1995.&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Šauperl, A. (2000). ''Klasifikacija knjižničnega gradiva''. Ljubljana: Filozofska fakulteta.&lt;/ref&gt;.


'''Analitično-sintetična klasifikacija'''

UDK je analitično-sintetična klasifikacija, ker omogoča bodisi analizo kot sintezo pojmov.  Omogoča razgradnjo sestavljenih pojmov na najosnovnejše sestavine in tudi obratno, sestavljanje kompleksnih pojmov iz najosnovnejših.  To pa ne pomeni, da so v klasifikaciji našteti samo osnovni pojmi, iz katerih gradimo sestavljene pojme.  Našteti so tudi  mnogi sestavljeni pojmi.  Pa tudi iz teh sestavljenih pojmov lahko sestavimo nove še bolj kompleksne pojme.  Pri tem nas ne sme zavesti podobnost s fasetnim načelom.  Niso vse analitično-sintetične klasifikacije tudi fasetne, pač pa so vse fasetne klasifikacije tudi analitično-sintetične.  UDK vsebuje veliko sestavljenih pojmov, zato ni prava fasetna klasifikacija.  Ker pa omogoča združevanje in kombiniranje kateregakoli vrstilca z drugimi, jo lahko uvrstimo med analitično-sintetične klasifikacije.


'''Fasetna klasifikacija'''

Prava fasetna klasifikacija, kakršna je Ranganathanova, našteva v svojih tabelah samo enostavne pojme, iz katerih sestavljamo oznake za sestavljene pojme.  To pomeni, da mnogi pojmi v tabelah niso našteti.  Njihovo edinstveno oznako pa dobimo z doslednim upoštevanjem pravil za sestavljanje oznak kompleksnih pojmov.  Zaradi tega je uporaba fasetnih klasifikacij precej zapletena in zahtevna &lt;ref&gt;Šauperl, A. (2000). ''Klasifikacija knjižničnega gradiva''. Ljubljana: Filozofska fakulteta.&lt;/ref&gt;.

UDK našteva mnoge sestavljene pojme, zato ni prava fasetna klasifikacija.  Kljub temu pa ima nekatere značilnosti fasetne klasifikacije.  Nekateri razredi so izrazito fasetni &lt;ref&gt;McIlwaine, I.C.;  Buxton, A. ''Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.''. The Hague: FID, 1995.&lt;/ref&gt;.  Tak primer je razred 504 Znanost o okolju v Tabeli 6. 
 
Tab. 6:  Primer fasetnega oblikovanja skupin v podrazredu 504&lt;ref&gt;[http://udcmrf2011.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011'']&lt;/ref&gt; 
Vrstilec	Opis	Faseta
504	Znanost o okolju	
	Posebni privesni vrstilci (504.03 do 504.064)	
504.03	Socialni in socioekonomski vidiki človekovega vpliva na okolje	
504.05
Škodljivi vplivi človekove dejavnosti na okolje	Učinki
504.054	Posledice škodljivih materialov. Onesnaženje	
504.06
Zaščita okolja. Kontrola kvalitete okolja	Zaščita in nadzor
504.064	Kontrola kvalitete okolja. Kontrola onesnaženja	
504.3
Okolje atmosfere	Okolja
504.4	Okolje hidrosfere	
504.5	Okolje litosfere	
504.7	Okolje biosfere	

Kombinacija analitično-sintetičnih in fasetnih lastnosti klasifikacije omogoča izražanje kompleksnih pojmov, ki niso našteti v klasifikaciji, in hkrati enostavno uporabo in preglednost seznama.  


'''Predhodno in naknadno koordinirana klasifikacija'''

UDK omogoča bodisi predhodno kot naknadno koordinacijo vrstilcev.  Glavne vrstilce lahko sestavimo v niz in s tem izrazimo nek sestavljen pojem.  To naredimo s posebnimi simboli, ki jih bomo spoznali kasneje.  Sestavljeni pojem pa lahko opišemo tudi tako, da navedemo enostavne vrstilce, ne da bi jih sestavili v en sam niz.  Pri predhodni koordinaciji je kombinacija vrstilcev za vsebinski opis dokumentov v celoti pripravljena ob vnosu v zbirko ali seznam.  Iskanje je mogoče po teh kombinacijah in včasih njihovih delih (če računalniški iskalni sistem omogoča iskanje po posameznih delih).  Naknadna koordinacija v nasprotju s predhodno koordinacijo pomeni, da ob vnosu pripravimo opis iz enostavnih pojmov, ki jih kombiniramo v sestavljene šele ob iskanju.  Opis vsebine dokumenta bi v takem primeru torej vseboval skupino nepovezanih enostavnih vrstilcev.  Ob iskanju z iskalnim izrazom, ki bi vseboval dva ali več enostavnih vrstilcev, pa bi našli vse zapise, ki bi te vrstilce vsebovali&lt;ref&gt;Šauperl, A. (2000). ''Klasifikacija knjižničnega gradiva''. Ljubljana: Filozofska fakulteta.&lt;/ref&gt;.

Primer predhodne koordinacije bi bil vrstilec za drugo svetovno vojno 94(100)&quot;1939/1945&quot;.

Primer naknadne koordinacije bi bili vrstilci 005.551:004 ter 001.103.2 za označitev organizacije infomacij, kar je vsebina učbenika ''The organization of information'' Arlene G. Taylor.

=Uporaba UDK=

==Tabele==

Glavni vir vrstilcev so tabele v spletni izdaji. Celotna spletna izdaja ni prosto dostopna, temveč je uporaba dovoljena licenciranim uporabnikom, ki plačajo uporabnino. Na spletu je prosto dostopen le [http://www.udcsummary.info/php/index.php?lang=sl&amp;pr=Y pregled] z okrog 2600 vrstilci, ki ga vzdržuje UDC Konzorcij. UDC MRF vsebuje dve tabeli, glavno in pomožno. Glavna tabela je sistematični seznam glavnih vrstilcev in posebnih privesnih vrstilcev z opisi in drugimi navodili. Pomožna tabela vsebuje splošne privesne vrstilce z navodili. Iščemo in pregledujemo z iskalnikom po začetnem ali poljubnem nizu znakov oziroma po natančno določenem nizu znakov, po vrstilcih ali besedilu. 

Potem, ko smo z vsebinsko analizo ugotovili temo našega dokumenta jo opišemo z nekim pojmom.  Ta pojem lahko poiščemo v iskalniku glavne tabele, kar nas bo pripeljalo do enega ali več glavnih vrstilcev.  V vsakem primeru moramo preveriti, ali je pojem obravnavan z enakega vidika kot v dokumentu, ki ga klasificiramo. To naredimo s pregledom nadrejenih skupin.

Primer:  Želimo klasificirati ljudsko pravljico.  Zato v glavni tabeli v okence za iskanje po besedilu vpišemo izraz ljudska pravljica in izberemo iskanje po poljubnem nizu znakov. Ničesar ne najdemo. Prav tako neuspešno iščemo samo z izrazom pravljica. Ko poskusimo z množinsko obliko pravljice, najdemo dve možnosti&lt;ref&gt;[http://udcmrf2011.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF 12'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;: 

* 398.21  Pripovedi. Zgodbe - Anekdote. Ljudske pravljice. Basni v skupini 39 Kulturna antropologija. Etnografija. Šege. Navade. Tradicija. Način življenja ter 
*82-343  Miti. Legende. Pravljice (pripovedke) v skupini 82 za književnost

Pravi vrstilec bi torej bil 398.21 za ljudske pravljice. Umetne pravljice sodijo v skupino književnosti.


'''Pomožne tabele'''

Nekateri pojmi se v klasifikaciji večkrat ponavljajo.  Za take je smiselno, da dosledno ohranijo svojo obliko in pomen.  UDK je za take ponavljajoče pojme oblikovala fasetno strukturo privesnih vrstilcev. Splošni privesni vrstilci so našteti v pomožni tabeli.  Ti določajo nekatere značilnosti, npr. kraj ali čas, s katerimi lahko omejimo katerikoli drugi pojem.  Pojmi, izraženi s privesnimi vrstilci so - tako kot glavni vrstilci - izraženi s številkami.   Da bi jih razlikovali od glavnih vrstilcev, pa imajo privesni vrstilci dodane simbole.  Simboli so značilni za posamezne privesne vrstilce&lt;ref&gt;McIlwaine, I.C.;  Buxton, A. ''Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.''. The Hague: FID, 1995.&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Šauperl, A. (2000). ''Klasifikacija knjižničnega gradiva''. Ljubljana: Filozofska fakulteta.&lt;/ref&gt;.  Predstavljeni so v preglednici 7.  

Preglednica 7:  Splošni privesni vrstilci s simboli&lt;ref&gt;[http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF 12'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!Tabela
!Vrsta privesnih vrstilcev
!Simbol
|-
|1c	
|Splošni privesni vrstilci za jezik	
|=...
|-
|1d 
|Splošni privesni vrstilci za obliko 
|(0...)
|-
|1e	
|Splošni privesni vrstilci za kraj	 
|(1/9)
|-
|1f	
|Splošni privesni vrstilci za rase, etnične skupine in narodnosti 
|(=...)
|-
|1g	
|Splošni privesni vrstilci za čas 
|&quot;...&quot;
|-
|1k 
|Splošni privesni vrstilci s črtico. Lastnosti. Materiali. Osebe 
|-0...
|-
|}


Primer splošnega privesnega vrstilca s svojim simbolom pa je vrstilec za slovensko bibliotekarstvo:  
02(497.4)
Splošni privesni vrstilci se &quot;privesijo&quot; glavnemu vrstilcu. V našem primeru 02 pomeni bibliotekarstvo, (497.4) pa Slovenijo po letu 1991.  Oklepaj je simbol, ki označuje splošni privesni vrstilec za kraj.

Splošne privesne vrstilce lahko uporabljamo pri vseh glavnih vrstilcih.  Drugo vrsto privesnih vrstilcev, posebne privesne vrstilce, pa lahko uporabljamo le s točno določenimi glavnimi vrstilci.  Ti so navedeni na začetku tistega razreda, kjer je njihova uporaba dovoljena.  Označeni so z navpično črto.  Označujejo značilnosti, ki se ponavljajo v okviru določene discipline.

V tablicah pod razredom 006 za standardizacijo in standarde lahko na začetku seznama vidimo naslednje tri posebne privesne vrstilce &lt;ref&gt;[ http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;:

006.01	Teorija, načela, temelji, cilji

006.011	Splošna teorija, načela standardizacije

006.012	Posebne osnove in temelji standardizacije


Tako splošni kot posebni privesni vrstilci so v tabelah urejeni hierarhično, na enak način kot tabele oziroma seznami glavnih vrstilcev&lt;ref&gt;[ http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;.


'''Glavne tabele'''

Oddelki so naslednji&lt;ref&gt;[ http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;:

{{Tabela
|type  =        prednastavljeno: style=&quot;background:transparent;&quot;
|title =     
|row1  = 0 	{{!!}}Splošno {{!!}}
|row2  = 1 	{{!!}}Filozofija in psihologija {{!!}}
|row3  = 2 	{{!!}}Verstva in teologija{{!!}}
|row4  = 3 	{{!!}}Družbene vede {{!!}}
|row5  = 5 	{{!!}}Matematika in naravoslovne vede{{!!}}
|row6  = 6 	{{!!}}Uporabne vede, medicina in tehnologija{{!!}}
|row7  = 7 	{{!!}}Umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, rekreacija in šport {{!!}}
|row8  = 8 	{{!!}}Jezikoslovje, filologija, književnost {{!!}}
|row9  = 9 	{{!!}}Geografija, biografija in zgodovina {{!!}}
}}

Oddelek 4 je prost.  V najzgodnejših izdajah pa je vseboval jezikoslovje.  Ni izključeno, da se razredi v prihodnosti ne bodo spremenili, če bodo tako narekovale potrebe. 


'''Simboli in navodila v tablicah'''


1. Vzporednost


Na mnogih delih v tablicah se pojavi navodilo »se deli kot«, npr. 82-32 se deli kot 82-31&lt;ref&gt;[ http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt; .  To pomeni, da gre pri obravnavanem razredu za enako podrobnejšo razdelitev kot pri drugem navedenem razredu.  Primer sledi:

82-32	Kratka proza. Novele    82-32 se deli kot 82-31


Vrstilec 82-31 je prvi v seznamu posebnih privesnih vrstilcev za literarne vrste in zvrsti, med njimi npr. 

82-311.1	Psihološki romani. Prvoosebni romani

82-311.2	Romani nravi. Romani iz resničnega življenja

82-311.3	Pustolovski romani. Akcijski romani


Vrstilec za pustolovsko novelo sestavimo tako, da vrstilec začnemo z vrstilcem za novele, 82-32.

Nadaljujemo pa s tistim, kar v vrstilcu za pustolovski roman sledi začetnemu nizu znakov, 82-31.

Iz 82-32 in 82-31'''1.3''' nastane 82-32'''1.3'''


2. Vodilke

Vodilka s simbolom  →  nas napoti na sorodni vrstilec na drugem mestu v klasifikaciji.  Je enakovredna napotku &quot;glej tudi&quot; ali &quot;see also&quot; v tezavrih in seznamih predmetnih oznak.  

Vrstilec za volitve je v glavnih tablicah naveden tako&lt;ref&gt;[ http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt; &lt;/ref&gt;:

324	Volitve. Plebisciti. Referendumi. Volilne kampanje. Volilna korupcija, nepravilnosti. Izidi volitev

→ 342.8


To pomeni, da moramo pogledati, kaj obravnava sorodni vrstilec 342.8, kajti slednji bi utegnil biti primernejši za opis izbranega dokumenta.  Sledenje hiperpovezavi pod 324.8 nas pripelje na:

342.8 Volilno pravo. Volitve. Volilni sistemi

Ta vrstilec pa ima vzvratno povezavo z vrstilcem 324 &lt;ref&gt;[ http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt;  


Po pregledu obeh vrstilcev moramo ugotoviti, ali naš dokument obravnava volitve s političnega stališča (razred 32 je namenjen politiki) ali s pravnega stališča (razred 34 obravnava pravo).  Potem se lahko odločimo za dodelitev enega ali drugega vrstilca.   


3. Sorodne discipline

Že obravnavanje vodilk nas je navedlo k razločevalnemu primerjanju sorodnih disciplin.  Paziti moramo na pravilno razvrščanje dokumentov posebno takrat, ko so nekatere discipline že po naravi nekakšen presek med dvema samostojnima disciplinama.  Tako lahko so npr. mednarodni odnosi sodijo v razred 327 Mednarodni politični odnosi ali pa v razred 341 Mednarodno pravo.  Opozorila o sorodnih disciplinah v tablicah niso vedno označena. Vendar so zaželjena tudi v računalniških katalogih, ne le v tablicah, saj povečujejo možnosti za priklic iskanega gradiva. 

UDK nudi možnost, da oba zgornja vrstilca sestavimo v enega s skupnim pomenom.  Možnosti za sestavljanje vrstilcev bomo obravnavali kasneje.  Zdaj naj opozorimo le na to, da se je treba v knjižnici načelno odločiti, ali bomo uporabljali '''predhodno ali naknadno koordinacijo'''.  Če se odločimo za predhodno koordinacijo vrstilcev, to pomeni, da bomo sestavljali vrstilce ob klasifikaciji ter da mora iskalni sistem omogočati iskanje po sestavnih delih vrstilca.  V kolikor se odločimo za naknadno koordinacijo, bomo ob vnosu kataložnega vpisa v računalniški katalog vnesli le osnovne vrstilce in jih ne bomo kombinirali v sestavljeni vrstilec.  V takem primeru ni nujno, da računalniški iskalni sistem podpira razstavljanje sestavnih delov vrstilca kot v prejšnjem primeru.

=Pomožne tabele=


'''Osnovna načela'''

Pomožne tabele (auxiliary tables) v spletni izdaji UDK imajo enak iskalnik, kot glavna tabela. Razlaga (posebna hiperpovezava) pa vsebuje nekaj navodil (angl. ''Common auxiliary signs'', tabeli 1a, 1b) in splošne privesne vrstilce&lt;ref&gt;[http://udcmrf2011.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;:

{{Tabela
|type  =        prednastavljeno: style=&quot;background:transparent;&quot;
|title =     
|row1  =        Tabela 1a{{!!}} Priredna razširitev. Zaporedna razširitev{{!!}}  
|row2  =        Tabela 1b{{!!}} Enostaven odnos. Podrobna delitev. Stalno zaporedje{{!!}} 
|row3  =        Tabela 1c{{!!}} Splošni privesni vrstilci za jezik =...{{!!}} 
|row4  =        Tabela 1d{{!!}} Splošni privesni vrstilci za obliko (0...){{!!}} 
|row5  =        Tabela 1e{{!!}} Splošni privesni vrstilci za kraj (1/9){{!!}} 
|row6  =        Tabela 1f{{!!}} Splošni privesni vrstilci za rase, etnične skupine in narodnosti (=...){{!!}} 
|row7  =        Tabela 1g{{!!}} Splošni privesni vrstilci za čas &quot;...&quot;{{!!}} 
|row8  =        Tabela 1h{{!!}} Podrobnejša opredelitev z oznako, ki ne izvira iz UDK{{!!}} 
|row9  =        Tabela 1k{{!!}} Splošni privesni vrstilci s črtico. Lastnosti. Materiali. Osebe -0...{{!!}} 
}}


==Tabela 1a - Priredna razširitev. Zaporedna razširitev==


Tu najdemo razlago razširitve tematike enega glavnega vrstilca z enim ali več drugimi glavnimi vrstilci. Kot je bilo povedano, je UDK analitično-sintetična klasifikacija, kar pomeni, da omogoča razstavljanje kompleksnih pojmov na enostavnejše in obratno, sestavljanje enostavnih pojmov v kompleksnejše. Sestavljamo lahko glavne vrstilce in privesne vrstilce. Sestavljamo pa lahko tudi različne glavne vrstilce med seboj ali pa različne privesne vrstilce med seboj
&lt;ref&gt;McIlwaine, I.C.;  Buxton, A. ''Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.''. The Hague: FID, 1995.&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Šauperl, A. (2000). ''Klasifikacija knjižničnega gradiva''. Ljubljana: Filozofska fakulteta.&lt;/ref&gt;. 

Sestavljanje dveh ali več vrstilcev v nov pojem omogočata priredna in zaporedna razširitev. Tako razširitev smemo narediti le, če v tabelah ni primernega vrstilca, ki bi izražal isto tematiko &lt;ref&gt;[http://udcmrf2011.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;.


Znak '''priredne razširitve''' je + (izgovori in) in poveže dva ali več vrstilcev, ki si v tabeli ne sledijo neposredno &lt;ref&gt;[http://udcmrf2011.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;. 

Če bi želeli povedati, da nek bibliografski vir govori o konvencionalnem golfu in o minigolfu, ne bi smeli zapisati 796.352.2+796.352.4, ker je v tabeli tudi njun nadrejeni vrstilec 796.352 za golf, ki obsega le prikazana dva podrejena vrstilca.

Če pa bi želeli povedati, da nek bibliografski vir govori o odbojki in košarki, bi upravičeno zapisali 796.325+796.323.2, saj ta dva vrstilca nista v skupnem nadrejenem razredu in si v tabeli ne sledita neposredno.

Tako lahko sestavljamo tudi splošne privesne vrstilce, pri čemer moramo paziti, da je znak za priredno razrešitev v okviru simbolov za posamezni vrstilec, kadar ima ta začetek in zaključek. Ruska federacija ima npr. vrstilec (470). Če pa bi želeli poudariti njen evropski in azijski del, bi to izrazili s kombinacijo (470+571). Nepravilno bi bilo zapisati (470)+(571). Časovno obdobje devetnajstega in enaindvajsetega stoletja bi zapisali &quot;18+20&quot; ne pa &quot;18&quot;+&quot;20&quot;. V tem primeru ne bi bilo govora o dvajsetem stoletju (19).

Še nekaj primerov:
* 027.1+655.4 za delo, ki govori o zasebnih knjižnicah in nakupu knjig: 027.1 pomeni zasebne knjižnice, 655.4 pa založništvo in knjigotrštvo {{COBISS|ID=65263970}}
* 634.8+663.2 za delo, ki opisuje vinogradništvo v povezavi s pridelovanjem vina: 634.8 pomeni vinogradništvo in 663.2 vino oziroma enologijo {{COBISS|ID=15167025}}
* 791(47+57) za delo, ki piše o sovjetskem filmu in filmski umetnosti: 791 pomeni kinematografijo in filme, (47+57) pomeni nekdanjo ZSSR, Zvezo sovjetskih socialističnih republik {{COBISS|ID=531164308}}
* 159.922.1-055.52-055.2+-055.62-055.2 za delo, ki razpravlja o odnosu med materjo in hčerjo: 159.922.1 pomeni psihologijo spolov, -055.52 starše, -055.62 otroke in -055.2 osebe ženskega spola {{COBISS|ID=282732800}}


Znak '''zaporedne razširitve''' je / (izgovori do) in poveže dva ali več vrstilcev, ki si v tabeli sledijo zaporedno, torej drug za drugim 
&lt;ref&gt;[ http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;. 
Če bi npr. želeli izraziti, da bibliografski vir opisuje pripravo in postrežbo hrane, bi uporabili v tabeli že sestavljeni vrstilec 641/642, ki združuje 641 za hrano, kuhanje in jedi ter 642 za obede in namizni pribor. 

Zaporedno razširitev smemo uporabljati tudi za razširitev privesnih vrstilcev 
&lt;ref&gt;[http://udcmrf2011.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;. Za obe Ameriki npr. uporabljamo (7/8), kjer (7) pomeni Severno in osrednjo ter (8) južno Ameriko.  Če bi govorili o obdobju od devetnajstega do enaindvajsetega stoletja, pa ne bi zapisali &quot;18+19+20&quot;, temveč &quot;18/20&quot;.

Še nekaj primerov:
* 017/019 za delo, ki piše o knjižničnih katalogih: 017 pomeni kataloge nasplošno in stvarne kataloge, 018 pomeni imenske kataloge in 109 križne kataloge {{COBISS|ID=61751138}}
* 636.09:636.7/.8(063) za zbornik simpozija o boleznih psov in mačk, kjer 636.7/.8 vključuje 636.7 pse in 636.8 mačke kot gojene živali. 636.09 pomeni veterinarstvo.  (063) je pomenila publikacije kongresov in simpozijev, a je bila opuščena leta 2002. Kasneje bi uporabili (062.552) za zbirke tiskanih del {{COBISS|ID=3254138}}.
* 94(100)&quot;1914/1918&quot; za prvo svetovno vojno, kjer 94 pomeni splošno zgodovino, (100) pomeni univerzalno glede na kraj, mednarodno. &quot;1914/1918&quot; pa vključuje leta 1914, 1915, 1916, 1917 ter 1918 {{COBISS|ID=1105242718}}.

==Tabela 1b Enostaven odnos. Podrobna delitev. Stalno zaporedje==


Simbol za '''enostaven odnos''' je dvopičje (izgovori dvopičje)
&lt;ref&gt;[ http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;. 
V nasprotju s priredno in zaporedno raširitvijo, ki tematiko razširita na dva ali več vrstilcev, enostaven odnos tematiko zoži tako, da ustvari nekakšen presek med obema vključenima tematikama. Če bi 02+004 pomenilo bibliotekarstvo in računalništvo, torej dve tematiki v enem bibliografskem viru, bi 02:004 pomenilo računalništvo v bibliotekarstvu, eno zoženo tematiko v enem bibliografskem viru.  

Primer:
* 061.2:62 za društvo inženirjev, kjer 061.2 pomeni nevladne organizacije, društva ipd. ter 62 inženirstvo in tehnologijo nasploh {{COBISS|ID=299444480}}


'''Stalno zaporedje''' s simbolom :: (izgovori dvojno dvopičje) uporabljamo za določanje ustaljenega zaporedja &lt;ref&gt;[http://udcmrf2011.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;. 
Medtem ko je v enostavnem odnosu vseeno, kateri od vrstilcev je pred in kateri za dvopičjem, je to zaporedje v primeru stalnega zaporedja z dvojnim dvopičjem točno določeno in nespremenljivo. Sicer pa velja enak postopek sestavljanja: vse vrstilce je dovoljeno spraviti v tak odnos, tako glavne, kot privesne. Za privesne velja edino še to, da morajo biti simboli enostavnega odnosa, stalnega zaporedja in podrobne delitve znotraj obeh simbolov privesnega vrstilca (če je ta simbol paren). 


'''Podrobno delitev''' z znakom [ ] (izgovori oglati oklepaj) uporabljamo za podrobnejšo delitev v okviru obsežnejših vrstilcev UDK in za razjasnitev odnosa med vsebinami 
&lt;ref&gt;[http://udcmrf2011.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;. 
Oglati oklepaj tu deluje podobno kot oklepaj v matematičnih enačbah. V matematičnih enačbah najprej rešujemo operacije v oklepajih. Tako tudi v primeru podrobne delitve najprej kot en pojem razrešimo vrstilce v oglatem oklepaju in jih kot skupino postavimo v odnos z vrstilcem izven oklepaja. Primer iz slovenske izdaje UDCMRF 2011 783:[274/278] pomeni: 274/278 protestantske cerkve ter 783 cerkveno glasbo.

==Splošni privesni vrstilci za jezik==

Splošne privesne vrstilce za jezik najdemo v tabeli 1c.  Označuje jih simbol = (enačaj)&lt;ref&gt;[http://udcmrf2011.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;. 

Uporabljamo jih za izražanje jezika, v katerem je pojem, izražen z glavnim vrstilcem.  Izrazimo lahko jezik dokumenta ali publikacije, čeprav v COBISSu to pogosteje izražamo s posebnimi kodami. Tam imamo kodo za jezik publikacije in kodo za jezik izvirnika.  

S splošnim privesnim vrstilcem za jezik lahko izrazimo tudi večjezičnost ali število nastopajočih jezikov, zlasti ko gre za slovarje.  Opišemo lahko tudi, ali gre za izvirnik, priredbo ali prevod in podobno.
    
Če imamo opravka z dokumentom v italijanščini, glavnemu vrstilcu dodamo privesek =131.1.  Tako bi bilo delo o politiki, napisano v italijanščini, označeno z vrstilcem 32=131.1.   V niz lahko naštejemo vse jezike, ki v dokumentu nastopajo, kot npr. angleško-nemško-ruski: =111=112.2=161.1.  
Brez naštevanja jezikov izrazimo večjezičnost z oznako =00.  

Da gre za izvirno delo, nam pove privesek =02.  Izvirnik bi bil označen z =021, prirejena izdaja v izvirnem jeziku pa z =025.  Prevod označimo z =030.  Tako bi bil prevod iz angleščine označen z =030.111 in prevod iz italijanščine v slovenščino z =030.131.1=163.6.

Posebnost so še jeziki, ki jih govore na več koncih sveta, kot se dogaja angleščini.  Tako označimo ameriško angleščino s kombinacijo splošnih privesnih vrstilcev za jezik in kraj: =111(73).  Enako ravnamo z drugimi podobnimi primeri.  Splošne privesne vrstilce za kraj bomo spoznali malo kasneje.

==Splošni privesni vrstilci za obliko==

Splošni privesni vrstilci za obliko in prikaz dokumentov so našteti v tabeli 1d in označeni s simbolom (0…) (izgovorimo oklepaj nič)
&lt;ref&gt;[ http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;.  
Z njimi opredelimo obliko dokumenta oziroma glavnega pojma (izraženega z glavnim vrstilcem).  

Velikost, barvo, material, ilustracije, vezavo, popolnost, izdelavo, reprografsko tehniko, obsežnost, namen in podobno obliko dokumentov, lahko izrazimo s priveskom '''(0.0…)'''.   Nekaj primerov sledi: dokument iz pergamenta označimo s priveskom (0.023.552), ilustrirani dokument nosi oznako (0.025.2), miniaturna izdaja pa  (0.021.6).  Rokopis je označen z (0.032), ponatis (0.045) ter spričevala in druga potrdila o strokovnosti (079.2). 

Bibliografijam je namenjen poseben privesek '''(01)'''.  Dokument iz filozofije z obsežnejšo bibliografijo bi tako lahko nosil oznako 1(01).  Tu je treba razlikovati dokumente, ki so v osnovi bibliografije in sodijo v skupine 011/016.  Če bi bil dokument v osnovi bibliografija filozofskih del, bi namreč sodil v razred 016.  O razlikah bo več povedanega pri razlagi razreda samega.

Knjige nasploh so označene s priveskom '''(02)'''.  Pri slednjih smemo sestavljati pojme s kombinacijo pravkar opisanih oblik dokumenta.  Tako bi miniaturne knjige nosile oznako (02.021.6).  Posebnost tega priveska je, da ga večkrat kombiniramo s splošnim privesnim vrstilcem za osebe in na ta način izrazimo dela za otroke, (02.053.2). (Vendar ne za leposlovna dela, kjer uporabljamo vrstilec za mladinsko književnost 82-93! O tem podrobneje pri skupini za književnost.)  Splošne privesne vrstilce za osebe bomo spoznali malo kasneje.

Referenčna dela, enciklopedije, priročnike, vodnike in slovarje označuje privesek '''(03)'''.  Tako npr. priročnik za nek računalniški program lahko dobi privesek (035).
Tudi posebne odtise, separate in neserijske ter posamične tiske lahko posebej označimo.  Uporabimo privesek '''(04)'''.  Diplomsko delo bi označili s priveskom (043.2) in članke z (046).  
Serijske publikacije imajo svoj privesek (05).  Tako bi časopis označili s priveskom (051), koledar pa z (059).

Publikacije društev, organizacij in inštitucij so označene s priveskom '''(06)'''.  Statut društva označimo s priveskom (062.13).  

Publikacije za pouk in študij označujemo s priveskom '''(07)'''.  Osnovnošolski učbeniki so označeni s priveskom (075.2), visokošolski pa z (075.8).  

Posebej lahko označujemo tudi zbrana dela, zbornike, obrazce, sezname, slikovni material, glasila podjetij in dokumente posebne vrste.  Ti nosijo privesek '''(08)'''.  Zbrana dela enega avtorja označimo s priveskom (081), recepte z (083.1), standarde z (083.74), načrte z (083.9), filme oziroma gibljive slike (084.122), prospekte (085.5), magnetne trakove (086.74) in patente (088.83).

Zadnja skupina, '''(09)''', velja za zgodovinske dokumente ter zgodovinske in pravne vire.  Zgodovinske prikaze označimo s priveskom (091).  Pri tem moramo paziti na razlikovanje med priveskom za zgodovinski prikaz, ta izraža obliko dokumenta, in med zgodovinskim prikazom kot glavno temo, saj sodi ta v razred zgodovine.  Zgodovino posamezne discipline vedno označimo s tem priveskom, npr. zgodovino fizike bi označili z vrstilcem 53(091).  Zgodovino neke dežele pa moramo postaviti v razred 93/94.  O tem več pri samem razredu zgodovine.  Pravni viri, označeni s priveskom (094), so posebej primerni za označevanje pravnih predpisov.

==Splošni privesni vrstilci za kraj==

Našteti so v tabeli 1e.  Oznaka zanje je (…) oklepaj
&lt;ref&gt;[ http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;. 
Splošne privesne vrstilce za kraj uporabimo zato, da pojem, ki je že označen z glavnim vrstilcem, opredelimo geografsko. Vedno se ta oznaka nanaša na obravnavano vsebino. 

Izrazimo lahko krajevne omejitve različnih vrst. Vrstilec (1-02) označuje območja za uporabo v določenih znanostih, npr. (1-021) biološka območja. Vrstilec (1-056.4)označuje enklave (vključena področja, kot je npr. Vatikan v Italiji) in eksklave (izločena področja).
(1-071) označuje fronto. Enica v teh vrstilcih pomeni kjerkoli, splošno. Vedno jo lahko nadomestimo s konkretnim krajem. Za opis soške fronte bi enico v vrstilcu nadomestili z vrstilcem za določeno ozemlje, zahodno Slovenijo (497.4-15-071).  

Za orientacijo glede na strani neba uporabimo privesek (1-1).  Jug ali južno orientacijo bi označili s priveskom (1-13), spodaj bi označili z (1-197.2). (4-13) pomeni južno Evropo, (497.4-13) pa južno Slovenijo.

Upravne enote lahko označujemo s priveski (1-2).  Ta je v tesni zvezi zlasti z razredom 35 za javno upravo.  Glavno mesto označimo s (1-25). Paziti pa je treba, saj imamo za večino glavnih mest vrstilce in jih moramo obvezno uporabiti, ko imamo dokument o konkretnih mestih. Če dokument govori o Ljubljani, ne smemo uporabiti vrstilca (497.4-25), temveč (497.451.1).

Označimo lahko tudi različne skupnosti držav, kar je v tesni zvezi z razredom 327 za mednarodno politiko.  Zvezo držav lahko označimo z (1-41), kolonizirane dežele z (1-52), nevtralne države z (1-652) in visoko razvita območja z (1-775).  Označimo lahko tudi kraje glede na izvor, npr. (1-87) za tujino (čezmejno, drugje kot v domovini). (4-41) bi bila zveza evropskih držav, (73-43) pa zveza severnoameriških držav (npr. ZDA).

Svoj vrstilec ima vesolje (15), ekvator (160.20) in druge geografske oznake, prostorske mere in dimenzije (18). Za dolžinsko mero 900 metrov uporabimo (181*m900). Za vrstilcem (181) za dolžinsko mero je zvezdica, ki uvaja izraz, ki ni iz UDK. Dolžinsko mero izrazimo s standardno okrajšavo, m za meter. Sledi arabska številka za dolžino razdalje.
  
S splošnim privesnim vrstilcem za kraj označimo gorovja, puščave, morja, prekope, reke, jezera in podobno.  Karavanke so označene z vrstilcem (234.323.61). Reke Save in drugih naših rek ni, Donava pa je označena z (282.243.7).

Ko nimamo primernega vrstilca, smemo k vrstilcu dodati geografsko ime. Ker ima Ljubljana svoj vrstilec, (497.451.1), besede Ljubljana ne bomo pridružili. Vrhnika pa svojega vrstilca nima, zato smemo uporabiti ime: (497.4Vrhnika). Podrobnejša navodila o dodajanju imen so v Tabeli 1h Podrobnejša opredelitev z oznako, ki ne izvira iz UDK pod povezavo &quot;Razlaga tabel&quot; v zavihku &quot;Pomožne tabele&quot; slovenske izdaje UDC MRF 12
&lt;ref&gt;[ http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt;. 
(Glej tudi poglavje &quot;Navodila v tabelah&quot; tega priročnika.) 

Nazadnje so v tabeli 1e naštete tudi dežele starega in novega sveta. Stari Egipt ima vrstilec (32), sedanji pa (620). Antična Grčija ima vrstilec (38), sodobna pa (495).

Poudariti je treba, da je oznaka lokacije s splošnim privesnim vrstilcem za kraj poglavitna faseta v skupinah 913 za regionalno geografijo in 94 za splošno zgodovino. O tem bo več povedanega pri obeh skupinah.

==Splošni privesni vrstilci za rase, etnične skupine in narodnosti==

Z znakom (=…), ki ga izgovarjamo oklepaj enačaj, označujemo splošne priveske za rase, etnične skupine in narodnosti
&lt;ref&gt;[ http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;. 
Z njimi izražamo narodni ali etnični vidik v dokumentu obravnavane vsebine. 

V glavnem imamo te vrstilce v tabeli. Če je potrebno, pa jih izdelujemo osnovi splošnega privesnega vrstilca za jezik in splošnega privesnega vrstilca za kraj.  

*Iz splošnih privesnih vrstilcev za jezik v tabeli 1c oblikujemo rase, etnične skupine in narodnosti po jeziku, kot jezikovno-kulturno skupino (npr. ljudje po maternem jeziku ali ljudje, ki govorijo določen jezik).  Privesek za Fince sestavimo iz simbola za rase in ljudstva ter priveska za finščino v oznako (=511.111). 
 
*Če opredeljujemo rase in ljudstva z ozirom na geografsko območje, kot prebivalce določenega območja, privesek sestavimo po vzorcu (=1:1/9). Enica pomeni jezik iz tabele splošnih privesnih vrstilcev za jezik. Ena do devet pomeni kraje iz tabele 1e (splošni privesni vrstilci za kraj).  Tako je oznaka za prebivalce Slovenije (=1:497.4), oznaka za italijansko govoreče prebivalce Slovenije pa (=131.1:497.4). Seveda pa ni treba vedno uporabiti vseh teh podrobnosti.

==Splošni privesni vrstilci za čas==

Navedeni so v tabeli 1g.  Zanje je značilen simbol &quot;…&quot; (narekovaj)
&lt;ref&gt;[ http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;. Opisujemo časovno značilnost obravnavane skupine, torej čas, ki je v dokumentu obravnavan. 

Čas lahko označujemo natančno z meseci, leti, stoletji in tisočletji, ali pa z izrazi kot so pomlad, delovni čas ali počitnice.  Označujemo lahko obdobja, periodičnost ali geološke dobe.

Kronološko označimo čas z letom, stoletjem ali tisočletjem:
* &quot;1999&quot; pomeni leto 1999
* &quot;19&quot; pomeni 20. stoletje
* &quot;1&quot; pomeni drugo tisočletje.

Opisno označimo čas s privesnimi vrstilci &quot;3/7&quot;.  Pomlad je označena s priveskom &quot;321&quot;, izgubljeni čas ali čas brezdelja pa s priveskom &quot;374&quot;.

Za trajanje je značilna začetna številka 4: &quot;401&quot; označuje življenjsko dobo.  

Periodičnost označuje začetna številka 5, npr. &quot;53&quot; tedensko.  Naj opozorim na vzporednico: serijske publikacije so označene z (05). 

Geološko delitev časa opredeljuje začetna številka 6: &quot;621&quot; paleozoik.  

Pojavi v času pa začnejo s 7:  čas razcveta (v botaniki) je označen s priveskom &quot;712.7&quot;.

==Splošni privesni vrstilci s črtico==

Navedeni so v tabeli 1k.  Zanje je značilen simbol -0 (izgovori črtica nič)
&lt;ref&gt;[ http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;. 
Opisujemo lastnosti, materiale, procese in osebe, ki so obravnavani v dokumentu. 

S splošnimi privesnimi vrstilci '''-02''' označimo splošne lastnosti entitet, kakršne so:
* lastnosti obstoja -021, npr. virtualno -021.131 ,
* lastnosti obsega, stopnje, kvantitete, števila, časovnih vrednosti, obsega, velikosti -022, npr.  redek, redkost -022.251,
* značilnosti oblike -023, npr. ovalen -023.222,
* značilnosti strukture -024, npr. priveski, dodatki -024.41,
* značilnosti razvrstitve -025,
* značilnosti delovanja in gibanja -026, 
* operativne lastnosti -027,
* predstavitvene in slogovne lastnosti -028 in
* lastnosti, ki izhajajo iz glavnih skupin UDK -029, ki jih z dvopičjem kombiniramo z glavnimi vrstilci.

Splošni privesni vrstilci '''-03''' označujejo materiale ali sestavine iz katerih so izdelani predmeti ali produkti. Uporabili bi jih, če bi dokument obravnaval predmete, izdelane iz določenega materiala. Sicer pa dokumente o materialih večinoma označujemo z glavnimi vrstilci iz skupin 66 in 67, ki obravnavata proizvodnjo ali obdelavo. Zrak je označen z vrstilcem ‑032.1 in v skupini tekstila –037 je tudi bombaž ‑037.2.  

Splošne privesne vrstilce za odnose, procese in operacije '''-04''' uporabljamo za opisovanje odnosov med pojmi in procese na splošno ter za učinke in operacije na katerem koli področju. 
* -042 označuje stopnje (faze) odnosov, npr. odvisnost -042.72,
* -043 označuje procese, npr. -043.5 medsebojno delovanje (interakcijo),
* -044 označuje vrednostne procese, procese obsega, razvrščanja, številčenja in stopenj ter procese  v povezavi s časom, dimenzijo in obliko, 
* -045 označuje procese v povezavi s položajem, lego, razporeditvijo, ureditvijo in gibanjem, 
* -046 označuje procese v povezavi s fizikalnimi lastnostmi in s stanjem snovi ter 
* -047/-049 splošne operacije in aktivnosti, npr. raziskovanje -047.24.

Osebe pa so označene s '''–05'''.  Osebe lahko označujemo kot:
* aktivne -051 ali pasivne -052,  
* po starosti, npr. -053.3 dojenčki, 
* po etničnih značilnostih, npr. -054.6 za tujce, nedržavljane,
* po spolu in sorodstvu, npr. ‑055.25 za deklice, 
* po telesnih in duševnih lastnostih -056, npr. -056.235 za zelo velike ali zelo visoke osebe, 
* po poklicni dejavnosti -057, npr. -057.13 za samozaposlene delavce ter 
* po socialnem statusu –058, npr. -058.66 za žrtve nesreč in katastrof.

==Razvrstitev==

Simboli ločujejo privesne od glavnih vrstilcev in omogočajo izbiro vrstnega reda med glavnim in privesnim vrstilcem.  Po potrebi je mogoče izbrati tak ali drugačen vrstni red, kot kaže primer:
* (497.4)622.332	Slovenija - Lignit, rjavi premog
* 622(497.4).332	Rudarstvo – Slovenija – Lignit, rjavi premog	
* 622.332(497.4)	Lignit, rjavi premog – Slovenija

Izjema pri izbiri vrstnega reda je splošni privesni vrstilec za jezik.  Tega ne smemo postaviti na začetek ali v sredino glavnega vrstilca.  Smemo ga postaviti samo na konec. 

Vendar pa v Sloveniji upoštevamo enotno razvrščanje, opisano na str. 18 priročnika ''Univerzalna decimalna klasifikacija''
&lt;ref&gt;[Kovač, T., Pelhan, A., Zupanc, Š., Rozman, D., Rupar Korošec, M., Sternad, M., Vrhovšek, D. (2006). ''Univerzalna decimalna klasifikacija: Priročnik''. V Ljubljani: Narodna in univerzitetna knjižnica. &lt;/ref&gt;: 
* Glavni vrstilec je na prvem mestu.
* Najprej mu sledijo posebni privesni vrstilci. Če jih je več, jih zapišemo v vrstnem redu tako: 
** najprej zapisani tisti, ki začnejo z apostrofom ('), 
** nato tisti s piko (.0) in 
** nazadnje tisti s črtico (-1/-9).
* Nazadnje sledijo splošni privesni vrstilci in oznake, ki niso v UDK:
** Prvi so splošni privesni vrstilci s črtico (-0).
** Druge so na vrsti oznake, ki niso v UDK, in sicer najprej besede (A/Ž), nato druge klasifikacije (*).
** Na tretjem mestu sledi splošni privesni vrstilec za čas (&quot; ... &quot;).
** Na četrtem mestu je splošni privesni vrstilec za rase, etnične skupine in narodnosti (= ... ). 
** Sledi splošni privesni vrstilec za kraj (1/9).
** Na predzadnjem mestu je splošni privesni vrstilec za obliko (0 ... ).
** Zadnji je splošni privesni vrstilec za jezik (= ...).

=Posebni privesni vrstilci=

Posebni privesni vrstilci so navedeni v glavni tabeli. Vedno so našteti v skupini, kjer je njihova uporaba dovoljena. Ob njihovem seznamu je navpična črta
&lt;ref&gt;McIlwaine, I.C.;  Buxton, A. ''Guide to the use of UDC: An introductory guide to the use and application of the Universal Decimal Classification. Rev. ed.''. The Hague: FID, 1995.&lt;/ref&gt; 
&lt;ref&gt;Šauperl, A. (2000). ''Klasifikacija knjižničnega gradiva''. Ljubljana: Filozofska fakulteta.&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;[Kovač, T., Pelhan, A., Zupanc, Š., Rozman, D., Rupar Korošec, M., Sternad, M., Vrhovšek, D. (2006). ''Univerzalna decimalna klasifikacija: Priročnik''. V Ljubljani: Narodna in univerzitetna knjižnica. &lt;/ref&gt;
 
[[File:Posebni privesni vrstilci.jpg|thumb|Example of special auxilliaries in UDC]] 
Če so navedeni v podrazredu 003 Sistemi pisanja in pisave, jih smemo uporabiti le z glavnimi vrstilci, ki se začenjajo z 003. Če so navedeni v podrazredu 82-1 za poezijo, pesmi in verzifikacijo, jih smemo uporabljati le z vrstilci, ki začenjajo z 82
&lt;ref&gt;[ http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;.

Primer sestavljanja glavnega in posebnega privesnega vrstilca:
* posebni privesni vrstilec 003.055 pomeni sredstva za tiskanje,
* glavni vrstilec 003.32 pa pomeni pojmovne in logografske pisave, kamor sodijo tudi klinopisi in hieroglifi
* tiskanje klinopisa bi tako izrazili z vrstilcem 003.323.055.

Piko, ki uvaja posebni privesni vrstilec preberemo. Celotni vrstilec bi torej prebrali nič nič tri pika tri dva tri pika nič pet pet.  

Še nekaj primerov iz skupine 82-1: [[File:Posebni privesni vrstilec iz skupine 82-1 UDK.jpg|thumb|Odlomek posebnih privesnih vrstilcev iz skupine 82-1 Univerzalne decimalne klasifikacije]]
* 821.163.6-1 pomeni slovensko poezijo, npr. Prešernove ''Poezije'',
* 821.131.1-13 pomeni epsko pesnitev v italijanski književnosti, npr. Dantejevo ''Božansko komedijo'', 
* 821.111(73)-1 pomeni ameriško poezijo, npr. ''Ni še mrak'' nobelovca Boba Dylana,
* 821.163.6-93-1, kjer 821.163.6 pomen slovensko književnost, 82-93 mladinsko književnost in 82-1 poezijo. Skupaj to torej pomeni slovensko poezijo za otroke in mladino, kamor med drugimi sodijo ''Mehurčki'' Otona Župančiča.

=Navodila v tabelah=

Pri podrazredu 003 Sistemi pisanja in pisave srečamo '''navodilo o podrobejši opredelitvi z uporabo dvopičja (enostaven odnos''', glej poglavje 5.2 Tabela 1b Enostaven odnos. Podrobna delitev. Stalno zaporedje) 
&lt;ref&gt;[ http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt; :

Navodilo pri 003.056 za tipkanje pravi: Podrobnosti opišemo z uporabo dvopičja z vrstilci iz 004.3 in 681.612/.613

To pomeni, da bi tipkanje na računalniško tipkovnico označili z 003.056:004.353.4. Posebnega privesnega vrstilca iz skupine 003 namreč ne smemo enostavno dodati vrstilcu iz skupine 004. Njegova uporaba je dovoljena le z vrstilci, ki začnejo z 003. Povsod pa smemo uporabiti enostaven odnos, označen z dvopičjem. 

Isto pravilo, a zapisano drugače, je pri 061.23	Organizacije s humanitarnimi in človekoljubnimi cilji. Piše:     
&lt;poem&gt;
Podrobnosti s kombinacijo dvopičja (tabela 1b)
Primeri: 
792:061.23 Človekoljubne organizacije povezane z gledališkim in zabavnim programom
&lt;/poem&gt;


'''Vodilke''', ki so prikazane s puščicami, nas opozorijo na podobno tematiko. Pri skupini 02 Bibliotekarstvo imamo kar tri vodilke: 
&lt;poem&gt;
02 Bibliotekarstvo
--&gt; 002
--&gt; 01
--&gt; 37.091
&lt;/poem&gt;
Vodilke nas usmerjajo na podobno tematiko: 
* 002 Dokumentacija. Knjige. Spisi. Avtorstvo
* 01 Bibliografija in bibliografije. Katalogi
* 37.091 Organizacija vzgojnoizobraževalnih ustanov
Teme se ne izključujejo, temveč dopolnjujejo.


'''Podrobnejša delitev iz druge skupine'''

Pri skupini 002.6 Dokumentacijski centri najdemo naslednje navodilo: 

002.6.01/.05 '''se deli kot''' 06.01/.05 

To pomeni, da pri 002.6 veljajo posebni privesni vrstilci od 06.01 do 06.05. Uporabimo jih enostavno tako, da jih pripišemo 002.6, npr.: 
&lt;poem&gt;
002.6 Dokumentacijski centri
06 Korporacije nasplošno (tudi muzeji, društva)
06.01/.05 Posebni privesni vrstilci za organizacije in združbe
06'''.03''' Ugodnosti članstva
&lt;/poem&gt;
Če zdaj 002.6 podrobneje razdelimo po dovoljenem vzorcu, izrazimo ugodnosti članstva v dokumentacijskih centrih z vrstilcem 002.6'''.03'''.

Prve tri tiskane slovenske izdaje UDK in angleška izdaja UDCMRF12 za izražanje take podrobne delitve uporabljajo simbol ≅


Možna pa je tudi '''prepoved uporabe vrstilcev'''. 

Pri 069 za muzeje in stalne razstave je navodilo: 

Posebni privesni vrstilci 06.0... Niso uporabni pri 069 in njegovih podskupinah. 

To pomeni, da posebnih privesnih vrstilcev, ki so navedeni v začetku skupine 06 in naj bi veljali za vse vrstilce, ki začnejo z 06, v skupini 069 ne smemo uporabljati. To pa zato, ker imajo posebni privesni vrstilci v skupini 069 drugačen pomen od posebnih privesnih vrstilcev v skupini 06. Poglejmo:

06.01  Pravice in dolžnosti članov 

069.01 Teorija o muzejih

Vsi primeri iz poglavja Navodila v tabelah so iz slovenske izdaje UDC MRF 2011&lt;ref&gt;[http://udcmrf2011.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011'']&lt;/ref&gt;.


'''Uporaba imen v vrstilcih'''

Ponekod smemo v vrstilec zapisati črke (črkovna razširitev), običajno imena ali kratice. Podrobnejša razlaga je v Tabeli 1h Podrobnejša opredelitev z oznako, ki ne izvira iz UDK, pod povezavo &quot;Razlaga tabel&quot; v zavihku &quot;Pomožne tabele&quot; slovenske izdaje UDC MRF 2011 &lt;ref&gt;[http://udcmrf2011.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011'']&lt;/ref&gt;. 

V skupini vrstilcev za književnost, 82, nam oznaka A/Ž dovoli uporabo imen književnikov v vrstilcih, npr. 821.163.6-93-1Župančič O.  Vrstilec in kratico praviloma napišemo brez presledka. 

Zlasti je primerno dodati ime, ko gre za biografijo neke osebe (npr. 929Trubar P.), umetniško ustvarjalnost določene osebe (npr. 75Jakopič R.) ali osebno bibliografijo (012Mihelič M.).

Čeprav navodilo v Tabeli 1h &lt;ref&gt;[http://udcmrf2011.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Tretja elektronska izdaja UDCMRF 2011'']&lt;/ref&gt; po angleškem izvirniku&lt;ref&gt;[https://udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, MRF 12'']&lt;/ref&gt;  navaja, da k vrstilcu dodamo le prve tri črke priimka osebe, v slovenskih knjižnicah praviloma zapišemo celoten priimek in prvo črko imena.

Črkovno razširitev z imeni krajev smemo uporabiti s splošnim privesnim vrstilcem za kraj (glej tudi poglavje &quot;Splošni privesni vrstilci za kraj&quot; v tem priročniku).

=Glavne tabele=

V glavni tabeli najdemo glavne vrstilce in posebne privesne vrstilce. 

==Skupina 0 (nič): splošno==

Ta oddelek vsebuje vrstilce za najsplošnejše teme, ki so pravzaprav osnova za vse druge in povezane z vsemi. Med njimi so npr. pisave, bibliotekarstvo, serijske publikacije in računalništvo. Tako pisava, kot bibliotekarstvo, računalništvo ter urejanje in izdajanje serijskih publikacij je neodvisno od drugih strok in vse, brez razlike, podpira. 
 
Struktura oddelka je naslednja&lt;ref&gt;[http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;:
{{Tabela
|type  =        prednastavljeno: style=&quot;background:transparent;&quot;
|title =     
|row1  =        0{{!!}} Znanost in znanje. Organizacije. Računalništvo. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo. Institucije. Publikacije{{!!}}  
|row2  =        00{{!!}} Prolegomena. Temelji znanja in kulture. Propedevtika{{!!}} 
|row3  =        01{{!!}} Bibliografija in bibliografije. Katalogi{{!!}} 
|row4  =        02{{!!}} Bibliotekarstvo{{!!}} 
|row5 =         030{{!!}} Splošna referenčna literatura (kot vsebina){{!!}} 
|row6 =         050{{!!}} Serijske publikacije. Periodika{{!!}}
|row7 =         06{{!!}} Korporacije na splošno{{!!}}
|row8 =         07{{!!}} Medij. Množični mediji. Množična komunikacija. Študije medijev in komunikacij{{!!}}
|row9 =         08{{!!}} Mnogopisi. Zborniki. Skupinska dela{{!!}}
|row10 =        09{{!!}}Rokopisi. Redka in izjemna dela{{!!}}
}}


'''00 Prolegomena. Temelji znanja in kulture. Propedevtika'''

Prolegomena po ''Slovarju slovenskega knjižnega jezika'' &lt;ref&gt;[https://www.termania.net/''Termania'']&lt;/ref&gt; pomeni uvod, uvodno razpravo, propedevtika pa uvod v študij neke znanosti, vede. 
* 001.103.2 Metapodatki, npr. knjiga Marcie Lei Zeng ''Metadata'' {{COBISS|ID=60873570}}
* 001.4	Strokovna terminologija. Znanstveno izrazoslovje, npr. učbenik za znanstveno nemščino {{COBISS|ID=9888098}}
* 001.81 Tehnika intelektualnega dela, npr. knjiga Umberta Eca ''Kako napišemo diplomsko delo'' {{COBISS|ID=122802944}}
V skupino 00 sodita tudi '''004 računalništvo''' in '''005 menedžment'''.


'''01 Bibliografija in bibliografije. Katalogi'''

Bibliografija je po Bibliotekarskem terminološkem slovarju &lt;ref&gt;[https://www.termania.net/''Termania'']&lt;/ref&gt; veda o zbiranju, vrednotenju, opisovanju bibliografskega gradiva, urejanju bibliografskih enot in posredovanju bibliografskih informacij in tudi strokovno urejen popis bibliografskih enot, npr. bibliografija knjig, časopisja, člankov, prevodov. Vendar pa po pravilih Spletnega splošnega slovenskega geslovnika &lt;ref&gt;[http://old.nuk.uni-lj.si/ssg/navodila.html''Spletni splošni slovenski geslovnik: navodila za predmetno označevanje. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.'']&lt;/ref&gt; vedo označujemo z izrazom v ednini, seznam pa v množini. Da bi izrazili oba pomena, je v poimenovanju tega vrstilca beseda v obeh stavčnih številih.   

Bibliografije imajo vrstilce 011/016, katalogi pa 017/019.
* 012 je vrstilec za bibliografije posameznih ustvarjalcev, npr. 012Berčič B. bibliografija del [https://sl.wikipedia.org/wiki/Branko_Ber%C4%8Di%C4%8D dr. Branka Berčiča], ki jo je izdelal Matjaž Hočevar {{COBISS|ID=237938688}}  
* 015 nacionalne bibliografije, npr. 015(497.4) Slovenska bibliografija&lt;ref&gt;[http://sb.nuk.uni-lj.si/''Slovenska bibliografija. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.'']&lt;/ref&gt; 
* 016 strokovne bibliografije, npr. 016:02(497.4)&quot;1945/1980&quot; Slovenska bibliotekarska bibliografija za obdobje od 1945 do 1980 Bože Pleničar {{COBISS|ID=4073472}}
Knjižnični katalogi so označeni z 017.1/2 in 018/019, založniški katalogi pa 017.3/.4.  K vrstilcem založniških katalogov smemo dodati kratico imena založbe.  Tako bi bil prodajni katalog Mladinske knjige označen z 017.4Mladinska knjiga.

Ker pa za dela o bibliografiji kot vedi nimamo posebne skupine, uporabljamo vrstilec 01. ''Uvod v bibliografijo'' Janeza Logarja ima vrstilec 01(035), kar pomeni priročnik iz bibliografije {{COBISS|ID=6574849}}.


'''02 Bibliotekarstvo'''

Obsežna skupina z vrstilci za različne vrste knjižnic, njihovih storitev in opravil v njih.
* 027 za splošne knjižnice, npr. 027.022:025(497.4)(035) za enega prvih priročnikov za delo v knjižnicah pri nas, ''Delo ljudskega knjižničarja v ljudski knjižnici'', izdano okrog leta 1945 {{COBISS|ID=35600385}}
* 025.5:027.022 ''Nabavna politika v splošnih knjižnicah'' Slavice Rampih {{COBISS|ID=253240320}}
* 025.45UDK ''Univerzalna decimalna klasifikacija''za npr. tiskane tablice iz leta 1991 {{COBISS|ID=9666821}}


'''030 Splošna referenčna literatura (kot vsebina)'''

Podrazred 030 je namenjen splošnim enciklopedijam, leksikonom, slovarjem in podobni referenčni literaturi.  Navodilo v tablicah pravi, da sem   uvrščamo dela o enciklopedijah in drugih splošnih priročnikih, medtem ko same enciklopedije označujemo s splošnim privesnim vrstilcem za obliko publikacije, ki je za enciklopedije (03).  Tako bi bilo delo o nastanku ''Enciklopedije Slovenije'' uvrščeno v 030, medtem ko bi bila sama enciklopedija označena z 0/9(03).  V slovenskih knjižnicah je še vedno razširjena navada uvrščanja splošnih enciklopedij in priročnikov v podrazred 030.  ''Vsevednik'' je npr. označen z vrstilcem 030.2=163.6 {{COBISS|ID=218892544}} in ''Leksikon Cankarjeve založbe'' z 030.3=163.6 {{COBISS|ID=128948224}}. Nobenega od teh dveh vrstilcev v 4. elektronski izdaji UDCMRF12 iz leta 2020 ni, zato bi oba nadomestili z 030=163.6. Pravilneje pa bi bilo, če bi ju označili z 0/9(03).  


'''050 Serijske publikacije. Periodika'''

Podrazred 050 uporabljamo za serijske publikacije in periodiko.  Serijske publikacije imajo zaradi svojega značaja navadno širše vrstilce.  Pri serijskih publikacijah s splošno vsebino se navadno odločamo za uporabo glavnega podrazreda 050, njemu pa dodamo splošni privesni vrstilec za kraj in/ali jezik.  Tako je na primer revija ''Pionir'' {{COBISS|ID=16441602}}, predhodnica revije ''Gea'' {{COBISS|ID=16802306}} označena z vrstilcem 050(02.053.2), kar pomeni serijsko publikacijo za otroke.  Isto revijo bi lahko označili tudi z vrstilcem 5(05), kar bi pomenilo naravoslovno serijsko publikacijo ali še širše 5/6(05) za naravoslovno tehnično serijsko publikacijo.

Letopise označujemo z 050.8, koledarje in almanahe pa z 050.9.  Ker je tudi tu načeloma prostor za dela o tem, kako pišemo, sestavljamo, izdelujemo te vrste publikacij, je ''Filmski almanah'' Marcela Štefančiča Jr. {{COBISS|ID=16824579}} pravilno označen z vrstilcem 791.6(100), kar pomeni filmska industrija po vsem svetu. Obravnavan pa je kot zbirka in ne almanah. Če bi ga obravnavali kot almanah, torej letno publikacijo, bi ga lahko označili z vrstilcem 791.6(100)(059), kar bi pomenilo almanah (ali letopis) o svetovni filmski industriji.  


'''06 Korporacije na splošno'''

V podrazredu 061 zajema organizacije in druge oblike sodelovanja, kamor sodijo vladne in nevladne organizacije,  humanitarne organizacije, fundacije in prostozidarska združenja. 069 pa je namenjen muzejem in njihovi dejavnosti. 

Podrazredi 062/068 niso zasedeni. Podrazred 069 pa obravnava muzeje. Za narodne muzeje je npr. pripravljen primer 069(1-4) Narodni muzeji. Po tem vzorcu bi bil vrstilec za Slovenski narodni muzej 069(497.4). 


'''070 Časopisi. Tisk. Novinarstvo'''

Na začetku seznama vrstilcev je v četrti slovenski elektronski izdaji UDCMRF12&lt;ref&gt;[http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt; navodilo, ki nam pove za dve sorodni področji:
* (054), kar je splošni privesni vrstilec za časopise in pove, da je neki vir v obliki časopisa ter
* 82-92, kamor razvrščamo novinarske prispevke, ki so literarne narave, npr. kolumne Mihe Mazzinija &quot;Skrivnost našega uspeha {{COBISS|ID=290783744}}.

Tudi skupina 070 je torej, kot že prej 030 in 050, namenjena opisovanju dela s časopisi. Podskupine to razjasnijo:

{{Tabela
|type  =        prednastavljeno: style=&quot;background:transparent;&quot;
|title =     
|row1  =        070.1{{!!}} Obseg, teorija in pomen tiska. Odnos do drugih poklicev{{!!}}  
|row2  =        070.2{{!!}} Lastništvo in nadzor{{!!}} 
|row3  =        070.3{{!!}} Poslovni menedžment{{!!}} 
|row4  =        070.4{{!!}} Uredniška politika{{!!}} 
}}

Skupine 070.5/.9 niso zasedene.

Primeri:
* Z 070.1 je označen članek Alija Žerdina z naslovom ''Viri blizu vlade so mi povedali'' &lt;ref&gt;[https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/viri-blizu-vlade-so-mi-povedali.html]&lt;/ref&gt; {{COBISS|ID=16802306}}, ki razlaga, kaj pomeni, če novinar v članku vira informacij ne identificira, temveč se sklicuje na &quot;vire blizu vlade&quot;.  
*Z 070.2, ki izraža lastništvo in nadzor nad mediji, so v COBIBu označeni le štirje viri, med njimi je članek Zorana Medveda z naslovom ''Poslovni model za lokalne medije'' &lt;ref&gt;[http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/36/industrija/]&lt;/ref&gt; {{COBISS|ID=257576704}}, ki opisuje nezavidljiv lastniški položaj glavnih slovenskih časnikov leta 2009.
*Z 070.3, namenjenem poslovnemu menedžmentu, je označen članek Petre Fic z naslovom ''Moved to Published : using Trello in content management'' iz leta 2019 &lt;ref&gt;[https://docplayer.si/142721352-Issn-letnik-3-2019-%C5%A1t-1-d-i-a-n-o-i-a.html]&lt;/ref&gt; {{COBISS|ID=24612104}}, ki opisuje spletno orodje Trello za vodenje uredniškega procesa pri reviji.
*Z 070.4, namenjenem uredniški politiki, je npr. označen esej Andreja Ilca z naslovom ''Biti urednik''  &lt;ref&gt;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5G48RN54]&lt;/ref&gt; {{COBISS|ID=13910046}}, v katerem opisuje svoje doživljanje in svoj odnos do uredniškega dela.


'''08 Mnogopisi. Zborniki. Skupinska dela'''

Mnogopisi so bili v zadnji tiskani izdaji UDK imenovani poligrafije. Za mnogopis v SSKJ ali Termaniji ni pojasnila, poligrafija pa je medicinski izraz za elektrofiziološko registriranje raznih fizioloških pojavov &lt;ref&gt;[https://www.termania.net/iskanje?query=poligrafija&amp;SearchIn=All]&lt;/ref&gt;. Zborniki so po BTS publikacije s samostojnimi strokovnimi ali literarnimi prispevki več avtorjev &lt;ref&gt;[https://www.termania.net/slovarji/bibliotekarski-terminoloski-slovar/4181513/zbornik?query=zbornik&amp;SearchIn=All]&lt;/ref&gt;. To pisano skupino bomo bolje spoznali in razumeli s pregledom podskupin.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!Vrstilec
!Vsebina
!Razlaga
|-
|081
|Mnogopisi posameznikov
|Sem uvrščamo zbrana dela posameznih avtorjev o različnih temah, npr. ''Tolminska je pesem : zbrana objavljena in neobjavljena dela učiteljice, muzealke in etnologinje Marije Rutar'' {{COBISS|ID=107559424}}  &lt;ref&gt;[http://www.tol-muzej.si/?id=309]&lt;/ref&gt;
|-
|082
|Skupinski mnogopisi 
|Sem uvrščamo zbrana dela več avtorjev o različnih temah, npr. zbornik ''Rajko Nahtigal in 100 let slavistike na Univerzi v Ljubljani : monografija ob 100. obletnici nastanka Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete UL'' {{COBISS|ID=301869824}}  &lt;ref&gt;[https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/view/172/268/4440-1]&lt;/ref&gt;
|-
|083	
|Skupina ni zasedena 
|
|-
|084
|Slikovno gradivo
|Sem poleg zbirk načrtov in zemljevidov uvrščamo tudi slike, npr. stripe kakršen je ''Baraga : črna suknja med Indijanci'' Damijana Stepančiča {{COBISS|ID=304515072}}. Za podrobnejšo delitev je treba poseči v splošni privesni vrstilec (084).
|-
|085
|Skupina ni zasedena 
|-
|086
|Dokumenti posebne oblike 
|Sem sodijo predmeti kot dokumenti, kakršni so globusi, makete, pa tudi zvočne knjige, npr. ''Čudežna bolha Megi in bernardinec Karli '' Dese Muck {{COBISS|ID=22974467}} &lt;ref&gt;[https://www.audibook.si/]&lt;/ref&gt; . Za podrobnejšo delitev je treba posečiv splošni privesni vrstilec (086).
|-
|087
|Dokumenti posebnega izvora ali namena
|Sem med drugim sodijo otroške, poljudne ali uradne izdaje. Navadno so s tem vrstilcem označene slikanice, npr. ''Enci benci na kamenci'' {{COBISS|ID=303793920}}
|-
|088
|Različno. Razno
|Sem sodijo zbrana dela v različnih oblikah in o različnih temah, pravi predalček &quot;varia&quot;, kamor sodijo viri, kakršna je Guinessova knjiga rekordov.
|-
|089
|Skupina ni zasedena 
| 
|-
|}

Posebej je treba opozoriti na razlikovanje med glavnim vrstilcem 08 in splošnim privesnim vrstilcem (08) ter njuno vzajemno rabo pri podrobnejši delitvi glavnih vrstilcev. 


'''09 Rokopisi. Redka in izjemna dela'''

Razred 09 je namenjen delom o rokopisih, redkih in dragocenih knjigah. Sami rokopisi pa naj bi bili razvrščeni po tematskih skupinah 0/9 in s splošnim privesnim vrstilcem za obliko (0.032) in (0.068).

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!Vrstilec
!Vsebina
!Razlaga
|-
|090
|Bibliofilija. Bibliomanija
|Sem razvrščamo gradivo o zbirateljih in njihovih zbirkah, npr. članek dr. Sonje Svoljšak ''Knjižna zbirka p. Žige Škerpina v ljubljanskem frančiškanskem samostanu'' {{COBISS|ID=249140480}}.  &lt;ref&gt;[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VX6QVF43]&lt;/ref&gt;
|-
|091
|Rokopisi
|Sem uvrščamo različne opise izdelave rokopisov, npr. oddajo Ars humana na temo Srednjeveških knjižnih spomenikov, v kateri se je novinar Goran Tenze pogovarjal s profesoricama ddr. Natašo Golob in dr. Jedert Vodopivec {{COBISS|ID=1993845}}  &lt;ref&gt;[https://ars.rtvslo.si/2018/01/ars-humana-143/]&lt;/ref&gt;
|-
|092
|Lesorezne knjige 
|Sem uvrščamo pubikacije o lesoreznih knjigah, npr. knjigo ''Blockbücher des Mittelalters'', ki je bibliografija srednjeveških lesorezov {{COBISS|ID=53209442}}
|-
|093	
|Inkunabule 
|Sem razvrščamo pred letom 1500 v Evropi natisnjena dela, in sicer tako izvirnike kot tudi faksimile ali fotomehanične ponatise ter študije o njih, npr. vodič po razstavi inkunabul Piranskega arhiva in Minoritskega samostana Piran {{COBISS|ID=257844480}}, ki je označen z vrstilcema 930.253(497.4Koper), kar pomeni arhiv Koper (škoda, bolje bi bilo arhiv Piran, 930.253(497.4Piran) in 093(083.824), kar pomeni razstavni katalog inkunabul.
|-
|094
|Druga dragocena, pomembna ali redka tiskana dela
|Sem poleg mojstrovin tipografije,del iz slavnih velikih tiskarn in izdaj z omejeno naklado uvrščamo tudi edinstvene izvode oziroma unikate, luksuzne in prve izdaje ter manj vredne stare knjige. Sem sodi tudi npr. knjiga Sonje Svoljšak in Luke Vidmarja ''Knjižnica barona Žige Zoisa : središče razsvetljenske kulture na Slovenskem '', ki prikazuje Zoisovo zasebno knjižnico {{COBISS|ID=301624320}}.    
|-
|095
|Knjige, posebne zaradi vezave
|S knjižnimi vezavami se je ukvarjalo več slovenskih raziskovalk, med njihovimi deli je tudi disertacija dr. Jedert Vodopivec ''Razvoj struktur v srednjeveških rokopisnih vezavah'' {{COBISS|ID=100443648}}. 
|-
|096
|Knjige, posebne zaradi svojih ilustracij ali uporabljenih materialov 
|Sem sodijo knjige na dragocenih materialih in redke ilustrirane knjige, npr. ''Vivitur ingenio : renesančni mojstri knjižne grafike na Slovenskem'' Ines Vodopivec {{COBISS|ID=297840640}}.
|-
|097
|Znaki lastništva ali izvora
|Sem med drugim sodijo viri o ex librisih, knjižnih gravurah ali lesorezih. Skupino predstavlja knjiga ex librisov Saše Šantla {{COBISS|ID=1114051934}}
|-
|098
|Različne vrste del, pomembnih zaradi svojih lastnih značilnosti
|Podskupine so namenjene prepovedanim knjigam, izgubljenim ali namišljenim knjigam ter dela s ključem. Odmevna je bila razstava NUKovih prepovedanih knjig, predstavljena v knjigi ''In vendar so jih brali'' {{COBISS|ID= 295213568}} in radijski oddaji z istim naslovom {{COBISS|ID=43796525}}.
|-
|099
|Skupina ni zasedena 
| 
|-
|}

==Skupina 1: Filozofija in psihologija==


Večji podrazredi v skupini 1 so &lt;ref&gt;[http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;:

{{Tabela
|type  =        prednastavljeno: style=&quot;background:transparent;&quot;
|title =     
|row1  =        1{{!!}} Filozofija. Psihologija{{!!}} 
|row2  =        101{{!!}} Narava in vloga filozofije{{!!}} 
|row3  =        11{{!!}} Metafizika{{!!}} 
|row4  =        122/129{{!!}} Posebne metafizike{{!!}} 
|row5  =        13{{!!}} Filozofija uma in duha. Metafizika duhovnega življenja{{!!}} 
|row6 =         14{{!!}} Filozofski sistemi in gledišča{{!!}}
|row7 =         159.9{{!!}} Psihologija{{!!}}
|row8=          16 {{!!}} Logika. Epistemologija. Teorija vednosti. Metodologija logike {{!!}}
|row9 =         17 {{!!}} Moralna filozofija. Etika. Praktična filozofija {{!!}}
}}

'''1 Filozofija'''

Zgodovino filozofije lahko uvrstimo na začetek razreda 1 tako, da uporabimo splošni privesek za obliko 1(091).  Posamezne zgodovinske filozofe pa lahko označimo na tri načine:
* abecedno po imenih: 	1(091)MONTAIGNE
* po kraju in času s splošnimi privesnimi vrstilci: 

** 1(091)(44)&quot;15&quot; kar pomeni filozofija – zgodovinski pregled – Francija – 16. stoletje;

** ali natančneje 1(091)(44)&quot;1533/92&quot; s pomenom filozofija – zg. pregled – Francija – od leta 1533 do 1592;

*s kombinacijo zgornjih dveh možnosti: 
** 1(091)(44)MONTAIGNE ali 
** 1(091)&quot;15&quot;

Imamo tudi možnost uvrščanja posameznih filozofov v razred '''14 Filozofski sistemi in gledišča'''.  
Splošno pravilo je, da uvrščamo posamezne filozofske šole v razred 14.  Zbrana dela posameznega filozofa in dela o njegovi filozofiji in delu pa sodijo v razred za zgodovino filozofije 1(091). 
 
Do težav pride, kadar delo nekega filozofa spodbudi celo gibanje ali šolo, ker zbuja podobnost z razredoma 32 in 33, kamor uvrščamo politična in ekonomska  filozofska dela.  Dela Karla Marxa bi lahko uvrstili v kateregakoli od teh razredov.  V primeru marksizma se moramo tako odločiti, ali ga bomo v celoti uvrščali v razred 141.82 ali pa bomo za to uporabljali kaj drugega, 330.85 (Marksistično-leninistična ekonomska doktrina).

Prav je, da odločitev o uvrščanju del izbranega filozofa sprejmemo enkrat za vselej in potem vsa dela uvrščamo na isto mesto.  Lokalna normativna datoteka mora to odločitev vsebovati in navajati kazalke iz drugih razredov na uporabljenega.  Če kadarkoli v prihodnosti katalogizator ali uporabnik knjižnice iščeta dela tega filozofa, denimo Marxa pod politiko ali ekonomijo, ju kazalka napoti k filozofiji, ali drugače, pač glede na odločitev.


'''13 Filozofija uma in duha ter 133 Paranormalni in okultni, parapsihološki ali &quot;psi&quot; pojavi'''

Skupina je res nenavadna, saj vsebuje tako znanstvene filozofske razprave kakršna je ''Lacanova zarečja - les étourdits : ne obstaja Žižkova filozofija, ne obstaja Žižkova resnica : eseji &amp; razprave'' Andreja Medveda {{COBISS|ID=284215040}} kot tudi, in v splošnih knjižnicah morda celo pogosteje, skupino 133, za gradivo o okultnih in podobnih dejavnostih in pojavih, kakršni sta npr. knjigi Irene Drame ''Mala šola alkimije'' ali ''21 x korak v novo : telepatski sprehodi''  Ljube Južnič in Martine Kafol. 


===159.91 Psihologija===


Psihologija je podrejena filozofiji iz zgodovinskih razlogov.  Razvila se je namreč iz filozofije duha. Psihologija ima naslednje podskupine &lt;ref&gt;[http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt;: 

{{Tabela
|type  =        prednastavljeno: style=&quot;background:transparent;&quot;
|title = 
|row1 =        159.91{{!!}} Psihofiziologija (fiziološka psihologija). Fiziologija duševnih procesov{{!!}}
|row2 =        159.92{{!!}} Duševni razvoj in zmožnosti. Primerjalna psihologija {{!!}}
|row3 =        159.93{{!!}} Občutek. Čutna zaznava {{!!}}
|row4 =        159.94{{!!}} Izvrševalne funkcije {{!!}}
|row5 =        159.95{{!!}} Višji spoznavni procesi {{!!}}
|row6 =        159.96{{!!}} Posebna duševna stanja in procesi {{!!}}
|row7 =        159.97{{!!}} Psihopatologija {{!!}}
|row8 =        159.98{{!!}} Uporabna psihologija (psihotehnologija) na splošno {{!!}}
|row9 =        159.99{{!!}} Skupina ni zasedena {{!!}}
}}

Razred vsebuje večjo skupino posebnih privesnih vrstilcev, ki jih uporabljamo samo pri psihologiji.  Označeni so s simbolom .0 (pika nič).  

Priveski označujejo teorije, zakone, šole, raziskovalne metode. To so pojmi, ki se pojavljajo ob vseh drugih pojmih v razredu psihologije. Poleg tega je treba večkrat uporabiti tudi splošne privesne vrstilce za osebe iz tabele Ik s simbolom –05 (črtica nič pet).  Kombinacija glavnih in privesnih vrstilcev lahko v tem razredu privede do precej dolgih vrstilcev.  To pa nas ne sme odvrniti od izražanja celotnega sestavljenega pojma.  Razred psihologije namreč zaradi podrejenosti in relativno majhnega obsega nima drugačnih možnosti natančnega izražanja.  


Le nekateri sestavljeni pojmi so navedeni kot podrejeni razred z glavnim vrstilcem brez privesnega vrstilca.  Kadar so na voljo jih ne sestavljamo nalašč.  Tak je npr. 

159.922.7 Otroška psihologija&lt;ref&gt;[http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt; .  

Nepravilno bi bilo oblikovati vrstilec 159.9-053.2, čeprav združuje glavni vrstilec za psihologijo in privesek za otroke nasplošno. Toda v primerih, kot je 159.922.7 Otroška psihologija, lahko otroka podrobneje opredelimo s privesnim vrstilcem, npr.: 159.922.7-053.4 Psihologija predšolskih otrok.


Priveske za osebe lahko dodajamo tudi vrstilcem, ki vsebujejo posebne privesne vrstilce.  Primer je raziskovanje mišljenja pri predšolskih otrocih:

159.955-053.4.07

(glavni vrstilec 159.955 za mišljenje; splošni privesek -053.4 za predšolske otroke in posebni privesek .07 za raziskovanje).

Vrstni red obeh priveskov je lahko tudi obrnjen: 

159.955.07-053.4 (psihologija mišljenja – raziskovanje – predšolski otroci).  

Odločitev o tem vrstnem redu pa moramo sprejeti enkrat za vselej, se je dosledno držati in jo zabeležiti v normativno datoteko, tako da bodo knjižničarji in uporabniki knjižnice v prihodnosti usmerjeni k pravilnemu iskanju gradiva.  


V Sloveniji velja običaj, da splošni privesni vrstilci sledijo posebnim in ti glavnemu.


=== 16 	Logika. Epistemologija. Teorija vednosti. Metodologija logike ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!Vrstilec
!Vsebina
!Razlaga
|-
|161/162	
|Temeljna načela logike
|Sem sodi tako vsebina za samopomoč, npr. ''Moč pohvale in graje'' {{COBISS|ID=304249600}} kot učbenik '''Osnove logike''' profesorjev z Oddelka za filozofijo FF Marka Uršiča in Olge Markič {{COBISS|ID=242032128}}
|-
|163	
|Prosto
|
|-
|164	
|Logistika. Simbolna logika. Matematična logika. Logični račun
|Skupina obsega stavčno logiko in izjavni račun v podskupini 164.1, logiko konceptov, račun predikatov in razredov ter funkcije z eno spremenljivko v podskupini 164.2 ter logiko relacij, in vključitve, račun funkcij in hierarhij ter funkcije s katerimkoli številom spremenljivk v podskupini 164.3. Naslednje podskupine so prazne. Primer je knjiga ''Moč argumenta : logika in kritično razmišljanje'' Danila Šusterja {{COBISS|ID=79707136}}   
|-
|165	
|Teorija vednosti. Epistemologija
| Skupina vključuje podskupino 165.1 Pogoji, viri, vrste vednosti, podskupino 165.2 Bistvo, narava vedenja, podskupino 165.3 Objekt, območje in omejitve vednosti, podskupino 165.4 Gotovost in veljavnost vednosti, podskupino 165.5 Vrednost vednosti, podskupine 165.6/.8 Epistemološka stališča in nauki ter 165.9 Zgodovina vednosti. Od mitologije do znanstvene vednosti. Primer pa je knjiga ''Besedo imajo mladi'' {{COBISS|ID=299378432}}
|-
|166	
|Prosto
|
|-
|167/168	
|Metodologija logike
|Skupina vsebuje tematike od raziskovalnih postopkov do razvoja teorije in zakonov. Primera sta Šusterjeva knjiga ''Kaj delajo filozofi?'' {{COBISS|ID=97553153}} ali Popperjeva ''Logika znanstvenega odkritja'' {{COBISS|ID=73336320}}
|-
|169	
|Prosto
|
|-
|}

=== 17 Moralna filozofija. Etika. Praktična filozofija ===

Etika, v razredu 17, je precej sorodna z razredom 2 za religijo, še posebej podrazredom 241 Moralna teologija.   Razred se začenja s tremi podskupinami posebnih priveskov z oznako .0 (pika nič). Uporabljamo jih za osnovne pojme in metode, naravo morale in moralna dejstva ter etične nauke in stališča.   Dodajamo jih kateremukoli glavnemu vrstilcu iz tega razreda.  UDCMRF 12&lt;ref&gt;[http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt;

Razred se deli v podskupine:

*171	Individualna etika. Človekove dolžnosti do sebe
*172	Družbena etika. Dolžnosti do soljudi
*173	Družinska etika
*174	Profesionalna, poklicna etika, kamor sodi tudi Etični kodeks slovenskih knjižničarjev &lt;ref&gt;[http://www.zbds-zveza.si/?q=node3/20]&lt;/ref&gt;
*175	Etika zabave in razvedrila
*176	Spolna etika. Spolna morala
*177	Etika in družba
*178	Etika in treznost
*179	Različna druga etična vprašanja, kamor sodijo krutost do otrok, tiskovna etika in etika do živali.

=='''Poglavje v delu''':Skupina 2: Verstva in teologija==


Razred 2 obsega verstvo (religijo) in bogoslovje (teologijo).  Struktura je naslednja&lt;ref&gt;[http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.udc-hub.com/en/login.php ''UDC Online English, UDCMRF 2012'']&lt;/ref&gt;: 


{{Tabela
|type  =        prednastavljeno: style=&quot;background:transparent;&quot;
|title =  
|row1 =       21 {{!!}} Predzgodovinske religije. Religije zgodnjih družb {{!!}}
|row2 =       22 {{!!}} Verstva Daljnega vzhoda {{!!}}
|row3 =       23 {{!!}} Verstva indijskega podkontinenta. Hindujska vera v najširšem smislu {{!!}}
|row4 =       24 {{!!}} Budizem {{!!}}
|row5 =       25 {{!!}} Verstva starega sveta. Manjši kulti in verstva {{!!}}
|row6 =       26 {{!!}} Judovstvo {{!!}}
|row7 =       27 {{!!}} Krščanstvo {{!!}}
|row7 =       28 {{!!}} Islam {{!!}}
|row7 =       29 {{!!}} Sodobna duhovna gibanja {{!!}}
}}


Pozorni moramo biti na zelo obsežen seznam posebnih privesnih vrstilcev. Namenjeni so celotni skupini 2. Svete knjige označuje posebni privesni vrstilec 2-23, torej 24-23 za budistične svete knjige, 27-23 Biblija, 28-23 za Koran. Toda tora je označena s posebnim privesnim vrstilcem v okviru judovstva 26-242, kot del Hebrejske Biblije 26-24. Posamezni podrazredi imajo tudi svoje posebne privesne vrstilce.

Primeri:

== '''Poglavje v delu''': Skupina 3: Družbene vede ==

Družbene vede sodijo v obsežen oddelek 3.  Spremlja ga vrsta težav, ki izvirajo iz ved samih.  Ni dokončnega mednarodnega soglasja o tem, katere so družbene vede, zato je izbira ved za razred 3 nekakšen zahodnjaško obarvan kompromis, saj med uporabniki prevladujejo zahodnoevropske dežele.  Za nekatere družbene vede je tudi značilna neusklajena terminologija.  Nekateri strokovnjaki v ožjih disciplinah še niso dosegli soglasja o poimenovanju posameznih pojmov.  To se odraža tudi v klasifikaciji.  Zlasti tisti, ki imajo manj izkušenj s takimi disciplinami, bodo imeli večje težave v iskanju ustreznega poimenovanja v UDK.  Tretja težava izhaja iz sestavljanja vrstilcev za izražanje sestavljenih pojmov, kar neizogibno pomeni kropitev tematike v širše področje katalogov in seznamov.  Pri tem lahko pomagata le doslednost pri sestavljanju vrstilcev in opozorila v normativni datoteki.


Oddelek 3 je sestavljen iz naslednjih razredov in podrazredov&lt;ref&gt;[http://udcmrf.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx ''Četrta elektronska izdaja UDCMRF12'']&lt;/ref&gt;:  


{{Tabela
|type  =        prednastavljeno: style=&quot;background:transparent;&quot;
|title =  
|row1 =        3 {{!!}} Družbene vede {{!!}}
|row2 =        30 {{!!}} Teorije, metodologija in metode v družbenih vedah na splošno. Sociografija {{!!}}
|row3 =        31 {{!!}} Statistika. Demografija. Sociologija {{!!}}
|row3 =        32 {{!!}} Politika {{!!}}
|row4 =        33 {{!!}} Ekonomija. Ekonomska znanost {{!!}}
|row5 =        34 {{!!}} Pravo. Pravoznanstvo {{!!}}
|row6 =        35 {{!!}} Javna uprava. Vlada. Vojaške zadeve {{!!}}
|row7 =        36 {{!!}} Zagotavljanje psihosocialnih in materialnih življenjskih potreb {{!!}}
|row8 =        37 {{!!}} Vzgoja in izobraževanje {{!!}}
|row9 =        39 {{!!}} Kulturna antropologija. Etnografija. Šege. Navade. Tradicija. Način življenja {{!!}}
}}


Celotnemu razredu pa sta namenjena še posebna priveska 3.07 in 3.08. Podajata pojme v zvezi z upravnimi organi, vlado in odgovornimi uradi, osebjem, uradniki in zaposlenimi ter podobno, kot na primer: 

328.13.076  za dolžnosti vlade 

Posebni privesni vrstilci pa so navedeni tudi pri posameznih podskupinah na različnih ravneh.

='''Od tu dalje vsebina ni posodobljena'''=

===31 Demografija, statistika in sociologija===

Skupina začenja s statistiko kot znanostjo, to je s teorijo in metodologijo statistike v skupini 311.  .  

Opozoriti je treba, da sodijo v ta razred le splošne zbirke statističnih podatkov.  Statistični podatki na določeno temo sodijo k določeni temi s svojim glavnim vrstilcem, ki jim je privešen splošni privesek za obliko (083.4) za tabele, razpredelnice iz tabele Id.  To ilustrira naslednji primer:
311.3(492):331.56  Organizacija statistike o brezposelnosti na Nizozemskem
331.56(492)(083.41)  Statistični podatki o brezposelnosti na Nizozemskem.
Prvo je delo o statistični metodologiji, drugo pa je zbirka podatkov. 
Znak odnosa, enojno dvopičje : je namenjen sestavljanju kompleksnih pojmov iz enostavnih.  V zgornjem primeru ne moremo z enostavnim vrstilcem izraziti statistike in brezposelnih, ker tak pojem ni naveden med vrstilci.  Najdemo pa lahko oba enostavna vrstilca.  Z znakom odnosa ju sestavimo in povemo, da gre za interakcijo med pojmoma.  Enojno dvopičje ima to značilnost, da je vseeno kateri od pojmov je prvi in kateri drugi.  Zelo običajno je, da v katalog vpišemo dva vrstilca z obrnjenim vrstnim redom:	311.3(492):331.56
				331.56:311.3(492)
Dvojno dvopičje :: pa ima enako vlogo, vendar je vrstni red med pojmoma oziroma vrstilcema pomemben in ni dovoljeno njegovo spreminjanje (obračanje).
Ob razpravi glede odnosa in sestavljanja vrstilcev se je treba spomniti tudi predhodne in naknadne koordiniranosti klasifikacijskih sistemov.  UDK z dvopičjem omogoča predhodno koordinacijo.  Imamo pa tudi možnost naknadne koordinacije, tako da odnosa ne izrazimo, temveč le naštejemo enostavne vrstilce.  Ponekod s tem izgubimo manj, drugod več pomena.
Statistični podatki o prebivalstvu sodijo v podrazred 312. 
Skupina 314 Demografija in populacijske študije vsebuje vrstilce o temah statističnega študija prebivalstva.  
Primer: 
Naravno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1983-1987: Sklenjene in razvezane zakonske zveze	314.5(497.12)&quot;1983/1987&quot;
Sledi zelo obsežen razred 316 Sociologija.  Začenja se s splošnimi temami te discipline, kot so stališča in smeri.  Sledi opis družbe in družbene strukture v skupini 316.3.  Za strukture in skupine, ki niso naštete, lahko uporabljamo splošne priveske za osebe in priredja z drugimi glavnimi vrstilci.  
Primer:
316.323.8(675)&quot;18&quot;  kolonialna družba Zaira v 19. stol.  
Družbeni procesi, kot je npr. družbeni razvoj, sodijo v skupino 316.4.  Naslednja skupina, 316.6, pa obravnava družbeno vedenje, kot je npr. javno mnenje.  Razred sociologije se zaključuje s skupino 316.7, obravnava pa kulturo v družbi.  316.77 obravnava sociologijo komunikacij, npr. vpliv medijev ali knjige.

===Razred 32 Politika===
 se deli na politično teorijo v skupini 321 in praktično politiko v vseh drugih skupinah (od 322 do 329).  Na začetku razreda je tudi opozorilo o dveh sorodnih temah, in sicer o politični etiki in morali (32:17) ter o političnem obnašanju in navadah (32:394).  Te vrstilce lahko prirejamo skozi ves razred politike.  
Na začetku je tudi navedena skupinica posebnih priveskov, katerih uporaba je omejena na razred 32.  Primer: razširjanje idej za osamosvojitev severne Italije po televiziji
323.13.019.51(450.2/.4):654.17
gibanje za osamosvojitev – vpliv na javno mnenje – severna Italija – televizijske oddaje
Volitve so v skupini 324 in politične stranke v skupini 329. 
Bolj zgodovinske teme so porazdeljene med obema razredoma.  Selitve in kolonizacija so v skupini 325, suženjstvo pa v skupini 326.  Skupina 327 za mednarodne odnose je zelo sorodna mednarodnemu pravu v razredu 341.  Razlika je odvisna od dokumenta.  Če gre za dokument s pravno težo, sodi v podrazred 341, če pa gre za mednarodne dogovore, ki niso tudi pravne pogodbe, je primernejši podrazred 327.
Posebne območne organizacije, kot je Evropska unija, sodijo v razred 061.1 Uradne korporacije.  Zato so lahko dela o Evropski uniji kot celoti označena s prirejenima vrstilcema: 339.923:061.1EU. 
UDK nam omogoča različno sestavljanje vrstilcev.  Imamo več možnosti
328(497.4).12 
politika – parlamenti – Slovenija – parlamentarne skupine (npr. opozicija)
ali
328.12(497.4)
politika – parlamenti – parlamentarne skupine – Slovenija
ali
(497.4)328.12
Slovenija – politika – parlamenti - parlamentarne skupine.
S prvim zberemo skupaj vso politiko, ta je podrobneje razdeljena na države in šele nato na druge vidike.  Z drugim zberemo skupaj vse parlamentarne skupine in jih ločimo po državah.  S tretjim zberemo skupaj vse teme o določeni državi, med njimi politiko in parlamentarne skupine.  V Sloveniji je običajen le drugi način, tako da vsi privesni vrstilci sledijo glavnemu.
Politične stranke v razredu 329 so lahko razvrščene glede na kraj in abecedno po imenu :
329(410)CON		British Conservative Party
329(497.4)SKD	Slovenski krščanski demokrati
V tem razredu uporabljamo tudi ' (apostrof) kot simbol za združevanje oziroma izražanje političnih strank z več političnimi stališči:
329.11'21 	konservativno – monarhistično stališče 
(sestavljeno iz 329.11 konservativno stališče in 329.21 monarhistično stališče).

===Razred 33 – Gospodarstvo in ekonomija=== obravnava socialne probleme v zvezi s proizvodnjo in delitvijo družbenega bogastva.  Razred se začenja s skupino 330 za splošno ekonomsko znanost in politično ekonomijo.  Strogo teoretičnim temam sledi njihova praktiča uporaba v istem razredu.  Podoben vzorec smo že zasledili v prejšnjih razredih oddelka 3 za družboslovje.  Nacionalno pomembne teme, kot so družbeni proizvod, narodni dohodek in potrošnja, so v podrazredu 330.5.  Zgodovina gospodarskih teorij pa zavzema podrazred 330.8.  Ta podrazred je v tesni zvezi s filozofijo, zlasti razredom 14 in politiko v razredu 32.  Npr.: 
330.85	Marksistično-leninistični gospodarski nauk
141.82	Marksistično-leninistična filozofija
329.15	politične stranke s komunističnim stališčem.
Če je neka ekonomska teorija uporabljena v zvezi z neko določeno ekonomsko vejo, uporabimo znak odnosa : (dvopičje), kot kaže primer:
330.85MARX:332.01	marksistična zemljiška teorija
(marksistično-leninistični gospodarski nauk – Marx – zemljiške teorije).
Podrazred 331 obravnava delo in odnose med delavci in delodajalci.  Vključuje zaposlovanje, plače, delovne razmere.  To je pravi prostor za dokumente, ki izražajo stališče delavcev ali delodajalcev.  Ločiti jih je treba od sorodnih vidikov v drugih razredih.  Med takimi je 331.36 za pospeševanje izobraževanja ob delu, medtem ko izobraževanje kot tako sodi v razred 37.  331.46 so nesreče pri delu, vendar zaščitni ukrepi sodijo v 614.8 in poklicne nevarnosti v 613.6.  Mnogi pojmi v podrazredu 331 so sorodni pojmom v skupini 658.3 za osebje, kadrovanje in človeške odnose.   Skupina 658.3 je primernejša, kadar gre za stališče vodstva in uprave, medtem ko je podrazred 331 primernejši za delavsko stališče.  Podrazred 331 se zaključuje s trgom delovne sile in zaposlovanjem v skupini 331.5.
Podrazred 332 za gospodarjenje z zemljo in stanovanji vključuje zemljiško politiko, zemljiško lastnino, izrabo zemlje, promet z zemljišči in stanovanjsko gospodarstvo.  Podrazred 334 pa zajema oblike organizacij in sodelovanje v gospodarstvu.  Poleg oblik gospodarstva (tovarne, obrtne delavnice) zajema še njihova združenja in sindikate.  Sledijo finance z denarništvom in bančništvom v podrazredu 336.  Ta razred zajema poleg javnih financ in davkov tudi zadolževanje, carinsko upravo, bančništvo in borzništvo.  Opozoriti pa je treba, da ta razred ne vključuje zavarovalništva, ker sodi to v razred 368.  Podrazred 338 za gospodarski položaj in gospodarsko politiko in podrazred 339 za trgovino zajemata veliko večino osrednjih pojmov za ekonomijo. 
Čeprav je mnogo pojmov v ekonomiji naštetih v tablicah, je mnogokaterega treba sestaviti iz dveh ali več glavnih vrstilcev.  Uporabljati pa smemo tudi splošne in privesne vrstilce.  Tudi v tem primeru je treba dosledno upoštevati splošna ali lokalna načela za sestavljanje vrstilcev ter za pravilno razvrščanje priveskov v vrstilcu.  Nekaj primerov ilustrira, kako sestavljeni vrstilci izražajo ekonomske pojme:
331.2:677	Plače v tekstilni industriji
331.312:69	Delovni čas v gradbeništvu
332.021.8:63	Agrarna reforma
334.734:7.071	Umetniške zadruge
339.188:314.745.23	Organizirana razdelitev živil brezdomcem
Splošni privesni vrstilci za vidik v tabeli Ii, posebno tisti za gospodarski vidik .003 in vidik orzanizacije .008, so uporabni v razredu za ekonomijo.  Ali bomo za izražanje uporabili sestavljeni vrstilec iz dveh glavnih vrstilcev ali le en vrstilec s priveskom za vidik, je odvisno od lokalnih potreb.  Odločitev pa mora biti ustrezno zabeležena v normativni datoteki.

===Pravo v razredu 34===
 se začenja s skupino posebnih privesnih vrstilcev, ki izražajo splošno uporabne pojme v tem razredu.  Oblike prava, primerjalno pravo in sodne pomožne vede, kot so sodna medicina, kemija in psihologija, so uvrščeni v podrazred 340.  Vrstilec 340.5 je namenjen primerjalnemu pravu in je pravzaprav sestavljen iz 34 za pravo in posebnega priveska za primerjalno pravo .05, ki je naveden na začetku razreda.  Ta privesek lahko spremlja katerikoli vrstilec v razredu za pravo, kot tudi kaže primer:
342.3.05	primerjava oblik vladavin
Mednarodno pravo v podrazredu 341 je, kot smo že omenili, v tesni povezavi z mednarodno politiko v razredu 327, kar smo že omenili.  Podrazred 341 podrobno obravnava Organizacijo združenih narodov in druge skupnosti držav, sledijo subjekti in objekti mednarodnega prava, vojno pravo, diplomatsko in zasebno mednarodno pravo.  
Podrazred 342 zajema javno, državno in ustavno pravo.  Ljudstvu in državnemu ozemlju sledijo oblike države in oblike vladavine.  Ustave sodijo v skupino 342.4, sledi državna oblast v skupinah 342.5 in 342.6.  Človekove pravice v 342.7 in volilno pravo v 342.8 zaključujejo podrazred.
Kazensko pravo je uvrščeno v podrazred 343, v njem pa so splošna vprašanja kazenskega prava in vrste kaznivih dejanj v 343.2/.7 ločena od izvrševanja kazni in preprečevanja kaznivih dejanj v 343.8 in kriminologije v 343.9.  
Poseben podrazred 344 je namenjen vojaškemu kazenskemu pravu, v njem pa je v 344.6 vključeno tudi pomorsko pravo civilne mornarice.  Civilno pravo v podrazredu 347 zajema večino gradiva v kakšni splošni pravniški knjižnici.  Sem sodijo pogodbe, družinsko in dedno pravo, gospodarsko in trgovinsko pravo, finančno pravo in intelektualna lastnina, civilno pomorsko in letalsko pravo, sodišča in pravdni postopek.  Cerkvenemu pravu je namenjen poseben podrazred 348, sledijo še posebne pravne panoge z delovnim in agrarnim pravom, pravom o okolju in jedrski energiji v podrazredu 349.
Poleg posebnih privesnih vrstilcev .0 – uporabljamo jih lahko povsod v razredu 34 za pravo - so zelo uporabni tudi splošni priveski za obliko, ker s priveskom (09) opredeljujejo pravne vire.  Uporabo ilustrira naslednji primer:
656.13.053(497.4LJUBLJANA)(094.7)  Predpisi mestnega sveta o parkiranju v Ljubljani.

Pravu sledi razred ===35 za javno upravo in vojne znanosti===
.  Tu se razred 32 razširja z raznimi organi in aktivnostmi izvršilne oblasti.  Zelo verjetno je, da bodo uporabnike zbirk in seznamov zanimali različni organi in ukrepi glede na kraj ali državo, in ne vsi organi ne glede na državo.  Zato je najpogostejša odločitev za vrstni red glavnega in privesnih vrstilcev tak, kot ga prikazuje primer:
351.72(450)	javne finance v Italiji.
Razred 35 se začenja z vrsto posebnih priveskov .07 za upravne organe in .08 za upravno osebje, razen v tem razredu pa jih lahko uporabljamo tudi drugod v oddelku 3. Preostanek razreda 35 od 355 do 359 je namenjen vojni veščini in vojni vedi in omogoča podrobno klasifikacijo del o oboroženih silah. 

===Sledi razred 36===
 o zagotavljanju delovnih in materialnih življenjskih potreb, socialnem delu, socialni pomoči, stanovanju in zavarovalstvu.  Tu gre pravzaprav za uporabno sociologijo v smislu reševanja socialnih problemov v družbi.  Razred se začenja s podrazredom 364 o socialnih problemih in vrstah socialne pomoči.  Podrazred vsebuje vrsto posebnih priveskov z oznako .0 za izražanje splošno uporabnih pojmov, kot so teorija, cilji, metode, organizacija dela in podobno.  Vrste pomoči v skupini 364.4 pa so še posebej opremljene z večjim številom priveskov.  Mnogi pojmi v tem razredu so sorodni pojmom v podrazredu 316 sociologija, 343 kriminologija in 61 medicina.  Za krajšima podrazredoma 365 za stanovanjske potrebe in 366 potrošništvo sledi podrazred 368 zavarovalstvo.  Ta je soroden finančnim zadevam v podrazredu 336 finance  in 369 socialno zavarovanje.  Slednji podrazred tudi zaključuje razred 36.  
Za izražanje nenaštetih pojmov v zvezi s socialnimi zadevami lahko sestavljamo vrstilce in splošne priveske, zlasti priveske za osebe v tabeli Ik, kot kaže primer:
369.23:622.35-051  nezgodno zavarovanje delavcev v kamnolomih

Sledi ===razred 37===
 za vzgojo in izobraževanje.  Na začetku razreda je našteta dolga vrsta posebnih priveskov z oznako .0, ki obravnavajo razne splošno uporabne teme, kot so teoretske osnove vzgoje, izobraževalna politika, financiranje vzgoje, oblike šole in podobno.  Prvi je podrazred 371 Organizacija vzgoje in izobraževanja, šolstvo, osebje in vodstvo.  To je zelo obsežen in heterogen podrazred, obsega pa naslednje skupine:
371.1	Osebje in vodstvo
371.2	Organizacija šol in pouka
371.3	Učni postopki in metodika pouka
371.4	Vzgojni sistemi
371.5	Šolski red, disciplina  in kazni
371.6	Šolsko poslopje, oprema in učila
371.7	Zdravstveno stanje in zdravstvena nega učencev in študentov
371.8	Življenje učencev in študentov
Kljub obsežnemu naštevanju je treba uporabo posebnega učnega pripomočka izraziti s sestavljenim vrstilcem, kot kaže primer:
371.333:59:371.68:654.19  metodika pouka zoologije z uporabo radijskih programov (avdiovizualne metode poučevanja – zoologija – avdiovizualna učna sredstva – radio)
Vsebina in oblike dejavnosti na predšolski stopnji ter učni predmeti vseh šolskih stopenj in tipov so opredeljeni v podrazredu 372.  Posebnost tega podrazreda je delitev predmetov na enak način, kot so opredeljene teme v tablicah.  Vrstilec za posamezen predmet sestavimo tako, da začnemo s skupno osnovo 372.8 - drugi učni predmeti.  Temu dodamo razred ali podrobnejšo opredelitev za posamezne discipline v UDK, npr. za matematiko 51.  Tako nastane sestavljeni vrstilec 372.851.  Naslednji izvleček še bolje ilustrira vzorec:
372.853		Fizika
372.854		Kemija
372.857		Biologija	
372.862		Tehnični pouk
372.863		Kmetijski pouk
372.878		Glasbeni pouk	
372.881.1		Jezikovni pouk	
372.881.111.1		Angleščina
372.881.116.36	Slovenščina
Sledi podrazred 373 Splošnoizobraževalne vrste šol, v njem so naštete vse oblike predšolske vzgoje, osnovnih in srednjih šol.  V podrazredu 374 sledi izvenšolsko izobraževanje, kot so razni tečaji.  V podrazred 376 sodi izobraževanje posebnih skupin oseb, kot so prizadeti, brezposelni ali begunci.  V podrazredu 377 pa najdemo strokovno in poklicno izobraževanje, kot so trgovske, tehnične ali ekonomske šole.  Tudi v tem razredu delimo nenaštete discipline s sestavljanjem kot v podrazredu 372.8.  Velika sorodnost tega podrazreda s podrazredom za splošno izobraževanje 373 je očitna, zato je lokalno odločitev o uporabi enega ali drugega podrazreda treba dosledno upoštevati.  
Zadnji zadevni podrazred sicer ne zaključuje razreda 37, obsega pa visoko šolstvo v podrazredu 378.  Razred 37 zaključuje namreč podrazred 379 za prosti čas in rekreacijo, vanj pa uvrščamo razne klubske dejavnosti, kulturne izlete in obiske, zbirateljstvo, ljubiteljsko ukvarjanje z znanostjo kot npr. opazovanje ptic in amatersko izdelovanje raznih izdelkov kot npr. radiotehniko, rekreacijo zunaj doma in turistiko.

Razredu 37 sledi ===38 Metrika, mere in uteži===
.  Ta skoraj neopazni razred obravnava merske sisteme in enote ter čas.  Zadnji v oddelku družbenih ved je 39 Etnografija, navade, ljudsko življenje in folklora.  Etnografija obsega podrazrede 391/397.  Podrazred 391 je soroden osebni higieni v 613.4, oblačilom v okviru gospodinjstva pod 646 in tekstilni industriji v podrazredu 687.  Razširimo pa ga lahko z uporabo splošnih privesnih vrstilcev in sestavljanjem vrstilcev, kot kažejo primeri:
391:63	kmečka noša (obleka, noše – kmetijstvo)
391&quot;342.7&quot;  nedeljska obleka (obleka, noše – nedelja iz tabele Ig)
391(=497.12)	slovenska narodna noša 
Podrazred 392 obravnava šege in navade v zasebnem življenju tako v preteklosti kot danes.  Podrazred 393 vsebuje teme o smrti in ravnanju z umrlimi.  Podrazred 394 pa obravnava javno življenje, kot so prazniki, igre, slovesnosti, sejmi in podobno, ter tudi organizacijo odnosov med državami, vendar na nevladni stopnji.  Sledi podrazred 395 za bonton, ta pa je zelo soroden etiki v razredu 17.  Položaj ženske in feminizem je opredeljen v podrazredu 396, sledi podrazred 397 za primitivna ljudstva.  Oddelek zaključuje podrazred 398 za folkloro v ožjem smislu, obravnava pa ljudske pripovedi, pesmi, šale in reke, ljudske šege in praznike.

== Skupina 5: Matematika in naravoslovne vede==

To je poleg oddelka 6 za uporabne znanosti, medicino in tehniko najobsežnejši oddelek v UDK.  Oddelka 5 in 6 sta ostanek tradicionalne delitve na fiziko nežive in žive narave.  Vendar zdaj oddelek 5 vsebuje tudi biologijo in ekologijo.  Razvoj v matematiki in prirodoslovju v preteklem stoletju je pustil močan pečat v tem oddelku.  Skokovit razvoj je razviden v številu hierarhičnih ravni in dolžini vrstilcev.  Možnosti za izražanje sestavljenih pojmov s kombinacijo enostavnih vrstilcev je malo, medtem ko je posebnih privesnih vrstilcev precej.  
Oddelek se začenja s podrazredom 501 za dokumente, ki obravnavajo naravoslovje nasplošno. Sledi podrazred 502 Priroda, študij in varstvo prirode ter zaščita prirode in divjine (narava, študij in varstvo narave, zaščita narave in divjine).  Ta je namenjen ekologiji kot študiju narave z vidika njenega varstva (podoben je podrazred 594 Splošna ekologija, le da je namenjen študiju vrst, njihovega okolja in njihovih združb), medtem ko je 504 Znanost o okolju namenjen študiju onesnaženja in drugih vplivov človekove dejavnosti na okolje in naravo.  

Razred 51 Matematika se začenja s skupinico posebnih privesnih vrstilcev, ki se začenjajo s črtico -.  Nato sledijo podrazredi 510 Osnove matematike in matematična logika, 511 Teorija števil, 512 Algebra, 514 Geometrija, 517 Analiza ter nekaj skupin od 519.1 Kombinatorika do 519.8 Operacijsko raziskovanje.  V skupini 519.6 najdemo numerično analizo, programiranje in matematične vidike programiranja.  

Razred 52 za astronomijo, astrofiziko, raziskovanje vesolja in geodezijo se začenja s skupinico posebnih privesnih vrstilcev.  Med njimi sta dve izjemi.  Prvi, 52-1/-8 za lastnosti, postopke in sestavne dele je uporaben samo pri podrazredih 520/524.   Drugi, 52.08 za merjenje in merilne instrumente, pa izvira iz razreda 53 za fiziko in obravnava različne merilne metode in tehnike.  Nekateri podrejeni razredi v okviru razreda 52 imajo še svoje posebne privesne vrstilce.  Ta vzorčno organizirani razred (primer fasetne organiziranosti) se začenja s teoretičnimi vidiki v podrazredu 520 Astronomski instrumenti in tehnika, ter 521 Teoretična astronomija, nebesna mehanika, temelji astronomije, teorija dinamične in pozicijske astronomije.  Nato sledi faseta opisa nebesnih teles s podrazredoma 523 Sončni sistem in 524 Zvezde in zvezdni sistemi, vesolje.  Nazadnje najdemo še faseto uporabne astronomije s podrazredi za navigacijo, geodezijo in kronologijo.  V podrazredu 527 sta pomorska (navtična) in zrakoplovna (aeronavtična) astronomija in navigacija.  V podrazredu 528 so opisani geodezija, topografska izmera, fotogrametrija, daljinsko zaznavanje in kartografija.  Opozoriti je treba, da ima vojaška topografija posebno mesto v skupini 623.6.  V zadnjem podrazredu 529 razreda 52 pa najdemo nauk o času, koledarje in določanje časa.  

Fizika v razredu 53 obsega naslednje podrazrede:  530 Osnove, 531/534 Mehanika, 535 Optika, 536 Termodinamika, 537 Elektrika in 539 Fizikalna zgradba snovi.  V zadnjem podrazredu najdemo tudi jedrsko fiziko.  Ves razred in nekateri podrazredi imajo veliko posebnih privesnih vrstilcev, to pa omogoča veliko sintetiziranja.  Če je potrebno, lahko uporabimo oboje, v celotnem razredu veljavne posebne privesne vrstilce in tiste za posebno skupino, npr. umerjanje aparatov za opazovanje sledi elektronov
539.124.073.089
(539.124 elektroni – .073 aparati za opazovanje sledi delcev – .089 umerjanje, preverjanje).

V razredu 54 za kemijo moramo biti najprej pozorni na razloček med čisto kemijo, ta sodi sem, in kemijsko tehnologijo, ker sodi ta med uporabne vede v razred 66.  Razred ima naslednje podrazrede: 
541	Teoretična kemija
542	Praktična laboratorijska kemija, eksperimentalna kemija, preparativna kemija
543	Analitska kemija
546	Anorganska kemija
547	Organska kemija
548	Kristalografija
549	Mineralogija
V okviru podrazreda 546 za anorgansko kemijo so našteti tudi vsi elementi v skupini nekovin in kovin v vrstnem redu rastočega atomskega števila.  Za izražanje spojin navodilo priporoča uporabo ' apostrofa.  Vendar pa slovenska skrajšana izdaja ne našteva vrstilcev za elemente z različno valenco, ki je potrebna pri izražanju spojin.  Primer v tablicah navaja 546.561'131 za bakrov klorid, ki je sestavljen iz 546.56 za baker, 546.561 za enovalentni baker in 546.131 za klorovo kislino HCl .  Bakrov klorid torej sestavljata enovalentni baker in '131 klorova kislina.  Apostrof ima vlogo združevanja dveh ali več zelo podobnih vrstilcev.  Pri sestavljanju pojmov z njim tisti del vrstilca, ki je enak pri vseh pojmih, zapišemo samo prvič, potem za apostrofom zapišemo samo različni del.  
Tudi v podrazredu organske kemije 547 je dovoljena uporaba apostrofa za izražanje spojin.  Opozoriti pa je treba, da je v slovenskih razmerah tako podrobno označevanje z vrstilci UDK zelo redko.  Knjižnice se običajno odločajo za splošnejše vrstilce in podrobnejše predmetne oznake.  To je tudi razumljivo, saj je sestavljanje vrstilca za posamezno skupino že za same sestavljalce zapleteno, saj morajo dobro obvladati kemijo.  Vprašljiva pa bi bila uporabnost sestavljenega vrstilca za spojine za uporabnike, ki ne poznajo zakonitosti gradnje UDK vrstilcev.
Razred za kemijo se zaključi s kristalografijo v podrazredu 548 in mineralogijo v podrazredu 549.

V razredu 55 so geologija s sorodnimi vedami ter meteorologija.  Razred se začenja z navodilom, da se geološki rezervati označujejo s sestavljenim vrstilcem 55:502.4, pri čemer je 502.4 vrstilec za rezervate in zaščitena ozemlja.  Navodilo nas tudi pouči, da regionalno geologijo klasificiramo z vrstilcem 55(1/9), torej z ustreznim glavnim vrstilcem za geologijo in splošnim privesnim vrstilcem za kraj.  Razred se začenja s teoretičnimi vidiki, kot so geofizika, geokemija, geobiologija in geološko raziskovanje v 550.  
Sledi splošna geologija v skupinah 551.1/.4.  Sem sodijo zgradba Zemlje, vulkani in drugi geodinamični pojavi, erozija in podobni zunanji pojavi geodinamike in geomorfologija, ta pa obsega tudi kraške pojave, kot so jame in razpoke.  Tako bi slovenske kraške jame označili z vrstilcem 551.44(497.4).  Skupino 551.5 zavzema meteorologija, skupino 551.7 pa historična geologija z geološkimi obdobji.  V skupini 551.8 najdemo paleogeografijo. 
Nauk o kamninah ali petrografija obsega podrazred 552.  V ta razred sodi tudi proučevanje meteoritov kot kamnin, ne pa kot nebesnih teles ali pojavov.  Nauk o rudah in njihovih nahajališčih pa sodi v podrazred 553.  Razred se zaključuje s podrazredom 556 za hidrosfero oziroma vode nasploh.  Podrazredi 557/559 še niso zasedeni. 

Razred 56 za paleontologijo se povezuje z razredom 57 za biologijo pri opisu življenja in sicer s podrazredom 581 za paleobotaniko, ne pa pri sistematiki, ker jo uvrščamo v podrazred 561, in s podrazredom 591 pri paleozoologiji, razen pri sistematični paleozoologiji, ker sodi v podrazrede 562/569.  Oba podrazreda se podrobneje delita tako po vzorcu botanike oziroma zoologije.  Proučevanje fosilov ali izumrlih vrst sodi v razred 56, proučevanje sodobnih in neizumrlih vrst pa v zoologijo ali botaniko.

Biologija zajema razred 57.  Začenja se z vrsto posebnih privesnih vrstilcev, ki označujejo raziskovalne metode in tehnike in jih smemo uporabljati tudi v razredih botanike, 58 in zoologije, 59.  Prvi je podrazred 572 za antropologijo.  Sem uvrščamo proučevanje nastanka človeka in človeških ras.  Sledi podrazred 573 za splošno in teoretično bilogijo.  574 zajema splošno ekologijo v smislu opisa rastlinskih in živalskih vrst, njihovega okolja in združb.  (V podoben podrazred 502 navadno uvrščamo študij podobnih okolij z vidika njihovega varstva.)  Sledijo dednost v 575, citologija v 576, biokemija v 577, virologija v 578 in mikrobiologija v 579.

Botanika v razredu 58 se začenja s splošno botaniko v podrazredu 581, vanj sodijo rastlinska fiziologija in morfologija, rastlinske bolezni in podobno.  S podrazredom 582 se začenja sistematika rastlin, v njem so našteti rodovi z latinskimi in slovenskimi imeni.  Ime posamezne vrste ali podvrste v slovenskem ali latinskem jeziku lahko dodamo glavnemu vrstilcu.  Enako strukturo ima zoologija v razredu 59.  S tem je oddelek za naravoslovje zaključen.  Biologija človeka je uvrščena v razred 61 za medicino.  


==Skupina 6: Uporabne vede, medicina in tehnologija==

Zoologija v razredu 59 se zaključuje s skupino 599.9 za človeka.  Vendar je obravnava človekove anatomije uvrščena v razred medicine 61, natančneje v podrazred 611 za anatomijo človeka.  Razred medicine obravnava fiziologijo v 612, higieno v 613, javno zdravstvo v 614 in farmacijo v 615, preden preide na medicino kot tako.  To obravnava v več podrazredih: v podrazredu 616 za patologijo in klinično medicino, 617 za kirurgijo, 618 za ginekologijo.  Razred se zaključi z veterino v 619.
Anatomija v 611 in fiziologija v 612 sta opremljeni z nizom posebnih privesnih vrstilcev.  Podrazred 613 za higieno, osebno higieno in skrb za zdravje obravnava tematiko higiene prehrane, zdravilnih pijač, zdravih stanovanj in poklicnih nevarnosti.  Podrazred 614 pa navaja pojme v zvezi z javnim zdravstvom in varstvo pred nezgodami, kot so sanitarna inšpekcija, gasilstvo, veterinarska higiena v klavnicah in podobno.  Sledi podrazred 615 za farmacijo, navaja pa zdravila, njihovo pridobivanje ter fizioterapijo.  
Medicina v ožjem pomenu besede obsega podrazrede 616/618.  Patologija in klinična medicina v podrazredu 616 se začenja z dolgim seznamom posebnih privesnih vrstilcev, ki naštevajo različne bolezni, vzroke bolezni, bolnike, preiskave in zdravljenje. Če je kje potrebno razlikovati posamezne osebe ali zdravnike in paciente, lahko uporabimo splošne privesne vrstilce za osebe, npr. 616.24-052 za pljučnega bolnika in 616.24-051 za zdravnika pulmologa (oba sta splošna privesna vrstilca za osebe).  S splošnimi privesnimi vrstilci za osebe po poklicni dejavnosti lahko izrazimo tudi medicino dela, npr. 616-057. 
Posebnim privesnim vrstilcem sledijo po organskih sistemih predstavljene bolezni od bolezni krvnega obtoka do bolezni živčevja.  Posebna skupina so infekcijske bolezni.  S posebnimi privesnimi vrstilci lahko izrazimo več vidikov in sicer tako, kot kažejo primeri:
616.12-053.9	starostne bolezni srca
616.4-056.7	dedne endokrine bolezni
616.28-089	kirurško zdravljenje ušesnih bolezni.
Zobozdravstvo je zajeto v skupini 616.31 v okviru bolezni prebavil.  Psihiatrija v skupini 616.89 sodi v okvir živčnih bolezni.  
V okviru podrazreda 617 za kirurgijo sta posebej našteti ortopedija in otorinolaringologija, medtem ko kirurgijo drugih delov telesa navajamo tako, kot so deli telesa predstavljeni v skupini za anatomijo.  Porodništvo in ginekologija sodita v podrazred 618.  
Razred zaključuje podrazred 619 za primerjalno medicino in veterino, v njem pa navajamo vse v zvezi z boleznimi in zdravjem domačih živali.  Posamezne bolezni domačih živali izražamo z vrstilci, sestavljenimi iz 619 in ustrezne bolezni iz podrazreda 616, npr. 619:616.63 za artritis pri domačih živalih. Veterinarsko medicino posameznih vrst domačih živali pa izražamo z odnosom 619 s primernim vrstilcem iz živinoreje 636, npr. veterina ali živinozdravstvo goveda 619:636.2.  Bolezni divjih živali uvrščamo k zoologiji in sicer 591.2 tako, da ta vrstilec priredimo vrstilcu za vrsto, npr. 591.2:599.32 za bolezni glodalcev.  Medtem ko specifične bolezni, ki se prenašajo z živali na človeka, označimo s 591.2:616.  Sem bi sodila steklina, vendar skrajšana slovenska izdaja nima primernega vrstilca in se zato temu ne bomo podrobneje posvetili.

Razred 62 je namenjen inženirskim vedam in tehniki nasploh.  To je najobsežnejši razred v vsem klasifikacijskem sistemu.  Tesno je povezan s fiziko, s kemijo, z geologijo v oddelku za naravoslovje pa tudi z različnimi tehnologijami v razredih 67 za kemične in sorodne industrije ter 68/ 69 za razne industrijske panoge in obrti.  Ta razred se tudi ponaša z najdaljšim seznamom posebnih privesnih vrstilcev, delijo pa se v več skupin:
62-1	Splošne značilnosti strojev
62-2	Sestavni deli strojev
62-3	Elementi za krmiljenje tekočinskih tokov, pogonov, zapirala itd.
62-4	Stanje in oblika snovi, površin in predmetov
62-5	Obratovanje in regulacija strojev in procesov
62-6	Značilnosti strojev glede na gorivo in druge vire toplote
62-7	Oskrbovanje, vzdrževanje in nadziranje strojev in naprav
62-8	Značilnosti strojev glede na pogon
62-9	Pogonske karakteristike in okoliščine 
Vseh teh posebnih privesnih vrstilcev pa ne smemo uporabljati povsod v razredu 62.  Pri vsakem je posebej navedeno, kje uporaba ni dovoljena.  Poleg teh posebnih privesnih vrstilcev so v posameznih skupinah navedeni še lokalni posebni privesni vrstilci.
Za lažjo predstavo je primeren kratek pregled tega obsežnega razreda:
620.1	Preiskava materiala
620.2	Blagoznanstvo
620.4+620.9	Električne centrale in energetika
621	Strojništvo nasploh
621.039	Jedrska tehnologija in energija
621.1	Proizvajanje pare in parni pogonski stroji
621.3	Elektrotehnika
621.38	Elektronika
621.39	Telekomunikacije
621.4	Toplotni pogonski stroji (razen parnih)
621.5	Pnevmatična energija in hladilna tehnika
621.6	Stroji in naprave za transport in skladiščenje plinov, kapljevin in sipkih materialov
621.7	Oblikovanje brez odrezavanja 
621.8	Strojni elementi, prenos sile, prenašala in dvigala ter vezi in mazanje
621.9	Obdelava z odrezavanjem, obdelava pločevine
622	Rudarska tehnika
623	Vojna tehnika
624	Gradbeno inženirstvo (gradnja tunelov in mostov
625	Tehnika prometnih poti, gradnja železnic, cest in potov
626	Hidrotehnika – gradnja kanalov
627	Hidrotehnika – pristaniška in pomorska gradnja, vodne poti in hidroelektrarne
628	Zdravstvena tehnika, voda, sanitarna, ogrevalna, hladilna  in svetlobna tehnika
629	Tehnika vozil
V podrazredu 620 najdemo preiskavo materiala, blagoznanstvo, energetske centrale in energetiko.  Preiskava materiala v skupini 620.1 vsebuje navodilo za podrobnejšo delitev merilnih postopkov in aparatov kot pri 53.08.  Preiskovanje materialov pa lahko postavimo v odnos s preiskovanim materialom ali stvarjo, kot npr. 620.193:629.783 korozijska odpornost umetnih satelitov. 
Podrazred 621 je namenjen strojništvu, tja so uvrščene jedrska tehnika, elektrotehnika z elektroniko in mehanska tehnologija.  Pozorni moramo biti posebej pri jedrski tehniki, 621.039.  Čeprav se začenja s .0, ne gre za privesni vrstilec. 
Elektrotehnika v 621.3 je zelo kompleksna skupina.  Začenja se z vrsto posebnih privesnih vrstilcev in z navodilom, da lahko poleg teh uporabimo tudi posebne privesne vrstilce iz razreda 62.  Oboje pa lahko uporabimo tudi pri skupini za elektroniko, 621.38. Možno pa je tudi sestavljanje vrstilcev tako, da povemo za način uporabe električne energije, npr. daljinsko upravljanje prometne signalizacije 621.398:656.1.05
Skupina za telekomunikacije 621.39 v okviru elektrotehnike obsega telegrafijo, telefonijo, radijske in video komunikacije ter tehniko daljinskega vodenja.  V skupini 621.4 so toplotni pogonski stroji, kot so motorji z notranjim izgorevanjem, ne pa parni stroji, ker imajo svoj podrazred 621.1.  Sem sodita tudi pnevmatična in hladilna tehnika.  Stroji in naprave za transport plinov, tekočin in sipkih materialov so v skupini 621.6.  Take naprave so črpalke, ventilatorji in podobno.  Oblikovanje brez odrezavanja v skupini 621.7 obsega vlivanje, kovanje in podobno.  Strojni elementi pa so našteti v skupini 621.8.  Obdelava z odrezavanjem v skupini 621.9 zaključuje ta podrazred.
Rudarska tehnika obsega celoten podrazred 622, vojna tehnika pa 623.  Podrazred 624 za gradbeno inženirstvo tvori spet drugo obsežno poglavje.  Z dolgo vrsto posebnih privesnih vrstilcev izražamo:
624.01	Zgradbe po gradivu in načinu gradnje
624.03	Velikost, življenjsko dobo, lego in obliko zgradb
624.04	Grafično in analitično statiko za raziskave in izračun zgradb
624.05	Situacije, organizacijo in ureditev gradbišča ter gradbene postopke
624.07	Gradbene elemente 
Gradnje se začenjajo s skupino 624.1 za inženirske nizke gradnje, zemeljske in temeljne gradnje ter gradnje tunelov.  Sledijo mostovi v skupinah 624.2/.8.  Te lahko podrobneje opredelimo z vzpostavljanjem odnosa z vrstilcem, ki označuje namembnost mostu, npr. 624.21:625.1 za železniške mostove, saj vrstilec 625.1 pomeni železniške proge.  Podrazred 625 je namenjen tehniki prometnih poti, železnicam in cestam.  Podrazred 626 je namenjen hidrotehniki, urejanjem kanalov za urejanje vodnega režima, vodotokov, plovbe in urejanje kmetijskih zemljišč.  Podrazred 627 pa obravnava regulacijska dela ob rekah za plovbo, urejanje pristanišč in morskih plovnih poti ter dolinske pregrade in hidroelektrarne.  Podrazred 628 obravnava oskrbo z vodo, kanalizacijo in druge odplake, zbiranje in odstranjevanje smeti in drugih odpadkov, klimatizacijo in svetlobno tehniko.  
Razred 62 se zaključuje s podrazredom 629 za tehniko vozil.  Posebni privesni vrstilci navajajo vrste vozil in njihove dele ter opremo.  V skupinah od 629.1/.7 so obravnavana kopenska, vodna, železniška, zračna in vesoljska vozila.  

Razred 63 je namenjen kmetijstvu ter sorodnim vedam in tehnologijam.  Začenja se s podrazredom 630 za gozdarstvo.  Zvezdica (*) in navodilo povesta, da v Sloveniji uporabljajo za podrobnejšo klasifikacijo gozdarstva Oxfordsko gozdarsko klasifikacijo.  
Sledi kmetijstvo v ožjem smislu v podrazredih 631/635.  Podrazred 631 vsebuje splošna vprašanja, kot so organizacija kmetijskih skupnosti in dela, obratovalna poslopja, orodja in stroji ter proizvajanje pogonske sile in transport v kmetijstvu.  Kmetijskim strojem je namenjenih nekaj posebnih privesnih vrstilcev, ki opredeljujejo vrsto orodja glede na dela, kombinacije strojev in pogon. Tako bi tradicionalni plug za konjsko ali volovsko vprego označili s sestavljenim vrstilcem 631.312.071.4, kjer 631.312 pomeni pluge, .071.4 pa je posebni privesni vrstilec za vprežno orodje.  
Pedologiji (raziskovanju prsti, tal) je namenjena skupina 631.4, medtem ko sodi gnojenje v skupino 631.8.  Posamezna kmetijska dela (npr. cepljenje, sajenje ali mlatev) pa so našteta v skupini 631.5.  Poljedelske tehnike, kot sta krčenje in namakanje, pa sta v skupini 631.6.  Poškodbam in boleznim rastlin je namenjen podrazred 632.  V podrazredu 633 pa so naštete posamezne poljščine.  Podrazred 634 je namenjen sadjarstvu, 635 pa vrtnarstvu.  Oba podrazreda sta razdeljena glede na gojene rastline.  
Podrazred 636 je namenjen živinoreji.  Obravnava skupine domačih živali od goveda prek kokoši do mačk in kožuhovinarjev.  Gojenje živali, ki niso naštete v podrazredu, lahko izrazimo z odnosom z vrstilcem iz biologije ali zoologije, npr. 636:598.14 za gojenje krokodilov.  Če ne potrebujemo tako podrobne opredelitve, je lahko dovolj skupina 636.98 za plazilce in druge vretenčarje, ki jih gojijo ljudje, pa niso izrecno našteti v okviru živinoreje.
637 je podrazred za proizvode iz domačih živali in divjadi, torej mlekarstvo, sirarstvo, jajca, meso in podobno.  V podrazredu, ki je namenjen gojenju žuželk in drugih členonožcev, je za nas pomembno čebelarstvo v skupini 638.1.  
Podrazred 639 obsega lov, ribištvo, ribogojstvo, gojenje drugih vodnih organizmov.  Ribištvo kot gospodarsko dejavnost v skupini 639.2 je treba razlikovati od športnega ribolova v 799.

Po proizvodnji hrane nekako logično sledi razred 64 za gospodinjstvo, kjer najdemo poleg vrst gospodinjstev (sem sodijo npr. gostišča) tudi živila in njihovo pripravo ter obede in posodo.  Razred se začenja z navodilom, da lahko pri obravnavanju posameznih naprav in strojev v gospodinjstvu uporabimo delitev iz 62-1/-9.  Sledi vrsta posebnih privesnih vrstilcev, ki izražajo način dela, stanje gospodinjstva, planiranje, vodenje, velikost in podobno.  
Vrste gospodinjstev so naštete v podrazredu 640, priprava živil pa v 641.  Obedi in namizna posoda sodijo v podrazred 642.  V podrazredih 643/645 so stanovanje, njegova oprema in naprave za zdravje in udobnost v stanovanju.  V pododdelku 646 je mesto za oblačila, njihovo vzdrževanje ter nego telesa.  Pranje in čiščenje je še posebej obravnavano v podrazredu 648.  Kemično čiščenje v podrazredu 646 je namenjeno samo oblačilom, medtem ko je kemično čiščenje v 648 lahko namenjeno tudi drugim predmetom, kot so odeje in podobno.  Razred zaključuje podrazred 649 za domačo nego otrok in bolnikov ter skrb za goste.  
Ta razred ne obravnava dietetike, ker sodi ta v okvir medicine pod 613.  Proizvodnja hrane pa sodi h kmetijstvu in živinoreji v razredu 63 ali pa v živilsko tehnologijo v podrazredu 664.  

Razred 65 združuje pojme iz vodenja in organizacije poslovanja v industriji, trgovini in prometu.  Razred se začenja z dolgo vrsto posebnih privesnih vrstilcev, ki obravnavajo metodologijo in teorijo organizacije in začenjajo s .0.  Prvi podrazred, 651, je namenjen pisarniškemu delu, tehniki in organizaciji pisarniškega dela.  Vključuje poslovne spise, korespondenco, kartoteke, pisanje in razmnoževanje ter drugo.  
Podrazred 654 uvaja službo obveščanja in telekomunikacije, vanj sodijo telefonija, radio in televizija.  V ta podrazred uvrščamo sporočila, oddaje ter njihovo pripravljanje in organizacijo.  Oprema, ki telekomunikacije omogoča, pa sodi v podrazred 621.  V podrazredu 654 je dovoljena uporaba posebnih privesnih vrstilcev 62-1/-8.  
V podrazredu 655 najdemo grafično industrijo, tiskarstvo, založništvo in knjigotrštvo.  656 je namenjen transportnim storitvam ter organizaciji in kontroli prometa, ob kopenskem, vodnem in zračnem prometu sodi semkaj tudi poštna služba.  V tem podrazredu lahko razen vrste posebnih privesnih vrstilcev koristno uporabimo tudi splošne privesne vrstilce za kraj in čas.  Računovodstvu in knjigovodstvu je namenjen podrazred 657.  
V podrazredu 658 za ekonomiko in organizacijo podjetja ter trgovinsko tehniko lahko uporabljamo posebne privesne vrstilce 65.0.  Koristni so tudi splošni privesni vrstilci za vidik in osebe.  Ta podrazred moramo ločiti od razreda 33 za gospodarstvo in ekonomijo.  V podrazred 658 uvrščamo tematiko organizacije in vodenja podjetja, ne pa drugih ekonomskih vidikov.  Skupine 658.6/.9 krijejo trgovino.  Podrazred 659 pa je namenjen reklami in stikom z javnostjo.  

Tudi razred 66 za kemijsko tehniko, kemične in sorodne industrije se začenja z zelo obsežnim seznamom posebnih privesnih vrstilcev za različne vidike.  Uporabljamo lahko priveske 62-2, 62-4/-6, 62-8/-9 ter:
66.01	Kemijsko inženirstvo in postopki
66.02	Kemični postopki in oprema
66.04	Toplotni obdelovalni postopki
66.06	Kemijska tehnologija tekočin
66.07	Kemijska tehnologija plinov
66.08	Fizikalni in fizikalno-kemični postopki in oprema
66.09	Kemičnotehnične reakcije
Ta razred je soroden s kemijo v razredu 54.  V razred 54 sodi bazična kemija, medtem ko sodijo v razred 66 uporabni, industrijski postopki in proizvodi.  V podrazredu 661 so kemični izdelki v ožjem pomenu, kot so gnojila in pesticidi, mila in drugi organski in anorganski kemični proizvodi.  Posebej in sicer v podrazredu 662 so obravnavani eksplozivi in goriva s kurilno tehniko.  Tehnična mikrobiologija pa sodi v podrazred 663.  Sem sodjo vinarstvo, pivovarstvo in žganjarstvo pa tudi proizvodnja brezalkoholnih pijač, tobaka, kave in mamil.
Proizvodnja in konzerviranje živil sta združeni v podrazredu 664.  Olja in druge maščobe, ki niso za hrano, so uvrščeni posebej v 665.  Sem sodijo tudi izdelki iz naftnih derivatov, lepila in guma.  Za steklo, keramiko, cement, umetni kamen in podobno je namenjen podrazred 666.  Barvilska industrija pa je uvrščena v podrazred 667.  
Zadnji od podrazredov je 669 za metalurgijo, kovine in zlitine.  Ta ima vrsto posebnih privesnih vrstilcev, od katerih so nekateri podobni tistim iz 62-1/-9, ostali pa so drugačne narave, čeprav začenjajo s črtico in enako številko.  Kovine so tudi naštete in očitna je podobnost z razredom 54.  Zavedati se je treba, da gre v razredu 54 za kovine kot dele spojin ali dejavnike pri reakcijah, v podrazredu za metalurgijo pa za uporabo kovin za izdelavo različnih uporabnih predmetov. Pri neželeznih kovinah lahko uporabljamo apostrof ' za izražanje zlitin.  

Razreda 67/68 sta namenjena raznim industrijskim in obrtniškim panogam ter mehanski tehnologiji.  V kratkem pregledu teh dejavnosti najdemo:
671	Zlatarstvo, predmeti iz plemenitih kovin in dragih kamnov
672	Predmeti iz železa in jekla
673	Predmeti iz neželeznih kovin razen plemenitih
674	Lesna industrija
675	Usnjarska industrija
676 	Industrija papirja
677	Tekstilna industrija
678	Industrija gume in plastike
679.8	Industrija kamnov
679.9	Različne naravne snovi za obdelavo (npr. korale, školjke)
681	Fina mehanika
682	Kovaštvo
683	Ključavničarstvo, svetila in pečarstvo
684	Industrija pohištva
685	Sedlarstvo, čevljarstvo, rokavičarstvo, predmeti za igro (žoge)
686	Knjigoveštvo, izdelovanje ogledal in pisalnega pribora
687	Oblačilna in kozmetična industrija
688	Umetno strugarstvo, igrače in okrasni predmeti
689 	Tehnično in ročno ljubiteljsko delo
Razred v celoti pa tudi posamezni podrazredi imajo posebne privesne vrstilce za izražanje različnih prodrobnejših sestavljenih pojmov.  Predmete in materiale pa lahko izražamo tudi z izražanjem odnosa, tako npr. 685.51:677.545 za kovčke iz bambusa. Razred 68 našteva v glavnem izdelke iz materialov, pridobljenih v razredih 66 in 67.
Razred 69 za gradbeništvo zaključuje oddelek 6.  Našteva gradbene materiale, obrniške panoge in dela.  Industrijska priprava gradbenega materiala sodi v 66/67.  Gradnja mostov, cest, železnic, tunelov in pristanišč pa sodi v razred 62.  Sorodna je tudi arhitektura, kamor pa sodijo vprašanja oblikovanja zgradb in sodi v razred 72 (več o tem pozneje).  Razred se začenja z vrsto posebnih privesnih vrstilcev.  Za zgradbe po gradivu in načinu gradnje uporabljamo posebne privesne vrstilce 69.01, ki izhajajo iz 642.01.  Sledijo še posebni priveski za velikost, lego in obliko zgradbe (npr. stolpnice) ter za gradbišča in njihovo ureditev (npr. gradbeni odri).  Prvi podrazred velja gradivom in gradbenim delom, 691.  Med gradivi srečujemo umetni kamen, njegova proizvodnja pa sodi v razred 67.  Gradbeni elementi so našteti v podrazredu 692.  Sledi faseta za različne gradbene obrti.  Zidarstvo in sorodne obrti so v podrazredu 693, tesarstvo in gradbeno mizarstvo pa v 694.  Sanitarne, plinske in druge napeljave so skupaj z ustreznimi obrtmi uvrščene v 696, ogrevanje, zračenje in hlajenje pa v 697.  Druge gradbene obrti, kot so slikarstvo in stavbno steklarstvo, sodijo v podrazred 698.  Zadnja je skupina 699.8 za zaščito (varstvo) objektov pred ognjem, tresljaji in za različne izolacije.  


==Skupina 7: Umetnost, razvedrilo in šport ==

Oddelek se začenja z dvema navodiloma.  Dela določenih umetnikov lahko uvrščamo pod določeno umetnost in umetnikovo ime, kot kaže primer v tablicah: 75Rubens za Rubensove slike.  Za osebe v zvezi z umetnostjo pa lahko uporabljamo splošne privesne vrstilce –05.  Sledi dolg seznam posebnih privesnih vrstilcev, za katere pa navodilo že v začetku navaja, da ne veljajo v razredu 77, medtem ko lahko imajo v razredih 78 in 79 drugačen pomen.  
Posebni privesni vrstilci so razdeljeni v naslednje skupine:
7.01	Teorija in filozofija umetnosti, estetika 
7.02	Umetniška tehnika 
7.03	Umetnostni slogi in stilna obdobja 
7.04	Snov in vsebina umetniške upodobitve
7.05	Uporaba umetnosti
7.07	Poklici in dejavnosti v zvezi z umetnostjo in razvedrilom
7.08	Značilne oblike, kombinacije umetniških del
Teorija umetnosti obravnava pojme, kot ja npr. harmonija.  Pri umetniški tehniki so navedeni materiali in orodje ter podobno.  Umetnostni slogi, označeni s priveskom 7.03, obsegajo predzgodovinsko umetnost, predkolumbijsko umetnost, evropske sloge in podobno.  Zlasti zgodovinske sloge je včasih lažje opisati z imenom, npr. renesansa, kot pa z letnico.  Vendar slogi ne izključujejo uporabe privesnih vrstilcev za kraj in čas, kar je zlasti za novejšo umetnost primernejše.  Dodamo lahko tudi umetnikovo ime, zlasti če gre za kakšnega mnogostranskega umetnika, npr. Michelangela.  Njegova dela lahko klasificiramo na tri načine:
7MICHELANGELO	Michelangelova umetnost
7.071(450)&quot;1475-1564&quot;	italijanski umetniki med 1475 in 1564
7.034(450)	italijanska renesančna umetnost
Vsebina umetniške upodobitve so lahko portreti ljudi, resnične ali izmišljene živali, simboli, nefigurativna umetnost ipd.  Uporaba umetnosti, ki jo uvaja privesni vrstilec 7.05, uvaja povezovanje umetnosti z industrijo in domom.  To povezovanje prikažemo s simbolom za odnos, dvopičjem, npr. umetnost gledaliških kostumov 7.05:687.16.   
Posebni privesni vrstilec za poklice in dejavnosti v umetnosti 7.07 ne velja v razredu 77 za fotografijo.  Ta skupina izraža profesionalne in amaterske ustvarjalce, kritike, ljubitelje in zbiralce ter trgovce in podobno.  Navodilo pa nam dovoljuje uporabljati sestavljeni vrstilec 7.07:929 A/Ž za biografije posameznikov iz teh dejavnosti, npr. 796.332.073:929FERK M. za Vijola Miha : življenjepis zvestega nogometnega navijača.  S posebnim privesnim vrstilcem 7.077 pa lahko izrazimo tudi amaterje v določeni dejavnosti v oddelku 7.  
Posebni privesni vrstilec 7.08 pa obravnava kombinacije umetniških del, je predvsem uporaben in podrobneje razložen pri 78.08, privesku za oblike glasbenih del.  Privesek 7.09 uvaja še druge oblike umetniških del, kot so uprizoritve, natečaji, filmske upodobitve in radijski ter televizijski posnetki.  Televizijski prenos operete bi označili tako: 782.8.097.  Prav ta privesek pa je tudi posebej naveden pri športu za televizijske prenose športnih prireditev.
Razred 71 uvaja pojme za prostorsko urejanje, regionalno planiranje, urbanizem in oblikovanje krajine.  Podrazred 711 obravnava prostorsko urejanje, regionalno planiranje in urbanizem, torej planiranje mest, naseljevanja, uporabe prostora in planiranje komunikacij v njih in med njimi.  Pri izražanju takih pojmov so običajni splošni privesni vrstilci za kraj.  Poseben podrazred, 712, je namenjen oblikovanju krajine, vanj sodi urejanje, planiranje in oblikovanje zelenih površin, kot so parki, igrišča, pa tudi narodni parki in kmetijska zemljišča kot del krajinske podobe.  
V podrazredu 718 je posebej opredeljeno planiranje in urejanje pokopališč, ker jih moramo razlikovati od pokopališč pri javnem zdravstvu (614.61), javni upravi (351.776) in arhitekturi (726.8).  Pri javnem zdravstvu so pokopališča obravnavana z vidika javne higiene in ravnanja z umrlimi.  V okviru javne uprave obravnavamo pokopališča z vidika skrbi lokalne uprave za javno zdravje.  V okviru 718 planiramo prostor za pokopališča in jih urejamo kot prostor.  Pri arhitekturi pa govorimo o arhitekturnih elementih na pokopališčih, kot so mrliške vežice, krematoriji in grobnice.
Razred 72 je namenjen arhitekturi.  Navodilo nas najprej opozori na razloček med gradbeništvom, kot izvedbenim vidikom graditeljstva in arhitekturo, kot oblikovalnim in umetniškim vidikom.  V razredu lahko uporabljamo vrsto posebnih privesnih vrstilcev.  Med njimi so nekateri iz seznama na začetku oddelka 7 ponovno navedeni, drugi pa imajo samo napotilo na nadaljnjo delitev na začetku tega oddelka.  Sledi podrazred za načrtovanje stavb nasploh, nato pa se v naslednjem podrazredu, 725, zvrstijo zgradbe po namenu.  Razred se zaključi s posebnimi podrazredi za cerkveno arhitekturo (726), zgradbe za vzgojo, izobraževanje, raziskovanje in kulturno udejstvovanje (727) in stanovanjske zgradbe (728).
Razred 73 za kiparstvo in sorodne umetnosti je kratek, vendar pisan.  Tu se ob umetniškem kiparstvu v ožjem smislu izdelovanja kipov nahajajo tudi numizmatika, umetniško oblikovanje keramike – torej lončarstvo - in umetniško oblikovanje kovin od zlatarstva do kovaštva.  Sorodni pojmi sodijo v podrazred 749, saj zajema obrt umetniškega mizarstva, pečarstva in oblikovanja svetil.  Ločiti moramo tudi zlatarstvo in kovaštvo kot industrijo v podrazredih 671/673.  V oddelek 7 sodijo pojmi z vidika umetnosti, v oddelek 6 pa pojmi z vidika proizvodnje in industrije.
Risanje, naj bo umetniško ali tehnično, sodi v razred 74.  Razred pa zajema še več drugih dejavnosti.  Podrazredi 745/749  so namenjeni uporabnim umetnostim in umetni obrti kot so umetniško tkanje, ženska ročna dela, oblikovanje notranje opreme prostorov, umetniško oblikovanje stekla in umetno mizarstvo.  Pri umetniškem oblikovanju različnih materialov moramo biti pozorni na sorodne pojme.  Lesna industrija sodi v 674, umetniško mizarstvo v 749, umetniško oblikovanje lesa (npr. posode, kipcev) pa v 745.  Navodilo tudi pravi, da lahko izrazimo umetniško izdelovanje določene vrste izdelka s pomočjo kombinacije z glavnim vrstilcem iz oddelka 6, npr. umetniško tkanje kravat 745.52:687.37.  Tudi razrede samega oddelka 7 lahko priredimo v tem smislu, npr. notranja oprema knjižnic 747:725.8.  
Slikarski umetnosti je namenjen razred 75.  Za grafiko je namenjen poseben razred 76, za fotografijo pa 77.  Pri fotografiji nam navodilo pove, da za pojme v zvezi z aparati uporabljamo posebne priveske 62-1/-5 in 62-7/-8.  Uporabljamo pa lahko le nekatere posebne priveske s .0 iz oddelka 7, ki so posebej navedeni na začetku razreda 77.  V okvir fotografije sodi tudi kinematografija in to z vidika tehnike in snemanja filma.  Zelo tesna zveza med fotografijo in tehniko v oddelku 6 je vidna tudi pri fotolitografiji.  Ta fotografski postopek za izdelavo tiskarskih plošč namreč ni opredeljen pri tiskarstvu v podrazredu 655, temveč samo v 776.
Glasba v razredu 78 se deli v glasbeno teorijo (781), posamezne vrste glasbe (782/785) in glasbo za posamezne instrumente (786/789).  Tu veljajo posebni privesni vrstilci .0, ki veljajo zgolj za ta razred.  
Zabava, igre in šport v razredu 79 zaključujejo oddelek.  Tu velja najprej opozoriti, da lahko tako zabavo kot igre in športe delimo glede na osebe s splošnimi privesnimi vrstilci.  Prvi podrazred, 791, je namenjen javnim zabavam in predstavam kot so tudi kino predstave, pustne zabave, luna parki in cirkusi.  Sledi gledališka umetnost v podrazredu 792.  Tu je dolga vrsta posebnih privesnih vrstilcev s .0 posebej prilagojenih za gledališče.  Družabne zabave in plesi sodijo v podrazred 793.  Namizne igre (npr. poker) in igre na deski (npr. šah) sodijo v podrazred 794.  Razni športi pa so navedeni v 796.  Tudi tu so nekateri posebni privesni vrstilci s .0 iz začetka oddelka 7 prilagojeni posebej za šport.  Vodni športi in športi z živalmi sodijo v svoja ločena podrazreda.  Posebej sta opredeljena športni ribolov in strelstvo, da ju ločimo od gospodarskih panog ribolova in lova.  


== Skupina 8: Jezikoslovje in književnost==

Oddelek je leta 1995 doživel globoke spremembe, ki jih velja upoštevati.
Razred 80 je namenjen jezikoslovju in književnosti nasplošno ter filologiji.  Uvedejo ga pomožne vede in viri za filozofijo ter prozodija.  Navodilo priporoča klasificiranje prozodije posameznih jezikov s prirejanjem vrstilcev 811:801.6 za jezikoslovne študije in 821:801.6 za literarne študije.  Pri tem so v okviru 811 našteti posamezni jeziki, v 821 pa književnosti v posameznih jezikih.  Če je primerno, lahko uporabimo tudi splošne privesne vrstilce za obliko.  
Razred 81 našteva jezikoslovje in jezike posameznih narodov.  Začenja z zelo dolgim nizom posebnih privesnih vrstilcev.  Ena skupina teh posebnih priveskov začenja s –1/–2.  Ti opredeljujejo šole in smeri v jezikoslovju (-1) ter razdelitev jezikov po razvitosti (-2).  Druga skupina z apostrofom pa opredeljuje praoblike in razvojne stopnje jezikov ('0), semiotiko ('2), matematično in uporabno jezikoslovje, fonetiko, slovnico, pisavo in drugo ('3) ter besediloslovje ('4).  Poleg tega lahko glavne vrstilce iz tega razreda prirejamo z glavnimi vrstilci od drugod, npr 81:1 za filozofijo jezika.  
V okviru podrazreda 811 so najprej ponovljeni nekateri najpogostejši posebni privesni vrstilci, ki so predstavljeni v začetku razreda in obravnavani v prejšnjem odstavku.  Navodilo tudi pove, da od tu pridobimo nove splošne privesne vrstilce za jezik in sicer tako, da začetek vrstilca 811 nadomestimo z enačajem, npr. iz vrstilca 811.163.6 za slovenščino dobimo =163.6 za slovenski jezik.
Razred 82 obravnava književnosti. Filološki vidik književnosti označujemo s prirejanjem z vrstilci iz podrazreda 801, lingvistični vidik pa s pomočjo prirejanja z vrstilci iz podrazreda 811.  Podrobnosti lahko izražamo tudi s splošnimi privesnimi vrstilci in z uporabo glavnih vrstilcev iz drugih strok.  
Literarno teorijo označujemo s posebnim privesnim vrstilcem iz skupine .0, ki ga ovesimo posamezni književnosti.  Nekatere teorije in šole bolje označujemo s splošnim privesnim vrstilcem za kraj ali čas, lahko tudi obema.  Jezikovne izvore pa označujemo s posebnim priveskom, ki se začne z '0.  
Književnosti v posameznih jezikih izražamo tako, da v vrstilcu za jezikoslovje iz podrazreda 811 nadomestimo eno številko v 821, npr. iz vrstilca za slovenščino 811.163.6 tvorimo vrstilec za slovensko književnost 821.163.6.  Literarne oblike, vrste in zvrsti izražamo s posebnimi privesnimi vrstilci, ki niso doživeli sprememb in jih lahko črpamo iz 3. izdaje slovenskih tablic.  Tako sestavimo vrstilec za slovenski kriminalni roman 821.163.6-312.4.  Mladinsko in otroško književnost po novem izrazimo s posebnim privesnim vrstilcem –93, torej slovensko mladinsko dramatiko izrazimo z sestavljenim vrstilcem 821.163.6-93-2.  Dela posameznih avtorjev označujemo z določeno književnostjo, zvrstjo in imenom avtorja, npr. slovenska mladinska lutkovna igrica Svetlane Makarovič 821.163.6-93-252.5MAKAROVIČ S.  Ponekod, kjer se jezik književnosti in država ne ujemata, uporabimo splošni privesni vrstilec za kraj.  Tako književnost pripadnikov manjšin v Sloveniji sestavimo iz vrstilca za ustrezno književnost in priveska za kraj, npr. 821.131.1(497.4) za italijansko književnost v Sloveniji in 821.511.141(497.4) za madžarsko književnost v Sloveniji.  Na enak način je označena zamejska slovenska književnost: slovenska književnost, ustvarjena v Italiji, je označena z vrstilcem 821.163.6(450), tista iz Avstrije pa z 821.163.6(436).  
Nekoliko drugače ločujemo sodobno in antično književnost.  Starogrška in moderna grška književnost se ločujeta s posebnim privesnim vrstilcem za praoblike in razvojne stopnje jezika '0 in sicer: 821.14'02 za starogrško književnost in 821.14'06 za moderno grško književnost.  


== Skupina 9: Geografija, biografija in zgodovina==

Zadnji oddelek UDK se začenja s podrazredom 902 za arheologijo.  Sem uvrščamo metode in tehniko študija starih civilizacij na osnovi izkopavanj in interpretacije materialnih ostankov.  Zgodovina teh civilizacij sodi v 93/99.  V 903, podrazred za prazgodovino, prazgodovinske najdbe, artefakte in starine, uvrščamo najdbe o posameznih prazgodovinskih kulturah.  Podrobneje jih opredeljujemo s splošnimi privesnimi vrstilci za delitev časa v geologiji, arheologiji in kulturi &quot;6&quot;.  Kulturne ostanke oziroma starine starega, srednjega in novega veka pa uvrščamo v podrazred 904.  
V podrazredu 908 za domoznanstvo opisujemo splošni opis posameznih dežel in njihovih prebivalcev.  Te dežele izrazimo s splošnim privesnim vrstilcem za kraj in sicer tako, da oklepaj izpustimo, npr.domoznanski opis Slovenije 908.497.4.
Eden od dveh velikih razredov v tem oddelku je 91 za zemljepis, geografijo, raziskovanje zemlje in posameznih dežel, potovanja in regionalno geografijo.  Sem uvrščamo dela z geografsko vsebino.  Dela, ki obravnavajo nek drug, na določen kraj omejen pojem označujemo z ustreznim vrstilcem za tak pojem in splošnim privesnim vrstilcem za kraj.  Teoretični vidiki geografije so v podrazredih 910/913. Opise posameznih dežel pa najdemo v podrazredih 914/919.  Tu so vrstilce sestavljamo tako, da začetku vrstilca 91 dodamo posebni privesni vrstilec za kraj (3/9) iz tabele Ie.  Upoštevati moramo spremembe v posebnih privesnih vrstilcih za kraj iz leta 1995 in ustrezno prilagoditi tudi vrstilce za regionalnogeografski opis posameznih dežel, npr. 914.974 za samostojno Slovenijo in 914.971.2 za Socialistično republiko Slovenijo. 
929 je podrazred za biografske in podobne študije, kot so genealogija, heraldika in podobno.  Biografije moramo razločevati od biografskih prikazov (092) in biografskih romanov v 821-94.  Biografije in biografski prikazi so strokovna dela, medtem ko so biografski romani leposlovna.  Biografije in biografski prikazi pa se razločujejo po tem, da so biografije namenjene opisu življenja neke osebe (npr. življenje Franceta Bučarja) biografski prikazi pa lahko prikazujejo neko drugo tematiko v zvezi s to osebo (npr. vloga in delovanje Franceta Bučarja za osamosvajanje Slovenije).  
Drugi največji razred tega oddelka in hkrati zadnji v celotni UDK je zgodovina, 93/99.  Podrobneje jo lahko delimo kronološko s splošnimi privesnimi vrstilci za čas.  Lahko pa uporabljamo tudi delitev na posamezne zgodovinske vire izmed splošnih privesnih vrstilcev za obliko (091) in (093).  Tako kot zemljepis, se tudi ta razred začenja s teoretičnimi vidiki v podrazredu 930.  Zgodovina starega veka je opredeljena v podrazredu 931/939.  Ta vstilec že vključuje  začetek splošnega privesnega vrstilca za antična ozemlja, npr. zgodovina starega Rima 937, kjer je (37) antični Rim v tabeli Ie.
Tudi zgodovina srednjega in novega veka, v razredu 94 začne z vrsto splošnih pojmov v okviru zgodovine Evrope 940.  Zgodovina posameznih sodobnih dežel je podrobneje izražena s splošnim privesnim vrstilcem za sodobne dežele in kraje v tabeli Ie, podobno kot antična zgodovina.  Vrstilec za zgodovino sestavimo z začetno številko 9 in vrstilcem za države in ozemlja novega sveta (4/9).  Tudi tu moramo upoštevati spremembe iz leta 1995.
Posebni vrstilci so namenjeni zgodovini svetovnih vojn.  Tudi zgodovini posameznih držav v drugi svetovni vojni je namenjena posebna skupina vrstilcev, ki jih moramo sestaviti.  Tako je npr. zgodovina druge svetovne vojne v Sloveniji označena z vrstilcem 940.534.971.2, kjer 940.53 pomeni splošno zgodovino druge svetovne vojne, (497.12) pa Slovenijo pred l. 1991.  Brskanje po vzajemnem katalogu bi pokazalo, da je ta vrstilec skoraj odsoten, čeprav lahko upravičeno pričakujemo veliko tovrstne literature.  Pogosto je nadomeščen je z vrstilcem 940.53(497.12).  Ta odločitev ni skladna s pravili.  Najbrž nehote pa pomeni korak k dosledni uporabi faset v UDK.

=Razvrstitev vrstilcev v katalogu=

Vrstni red razvrščanja posameznih delov vrstilcev v sestavljeni vrstilec se v grobem drži standardnega vrstnega reda pridruževanja privesnih vrstilcev in sicer: vidik, kraj, čas, oblika in jezik.

7.1  VRSTNI RED VRSTILCEV IN SIMBOLOV V SEZNAMIH IN KATALOGIH
Ker sistematskega kataloga v listkovni obliki ni več, bi utegnil kdo pričakovati, da strogost pri razvrščanju UDK vrstilcev ni več potrebna.  Vendar pa se morajo tudi izpisi gradiva po UDK vrstilcih iz računalniškega kataloga na zaslon, papir ali kam drugam ravnati po določenih pravilih.  Ta pravila so enotna in povsod veljavna.  (Drugače je pri gradnji vrstilca samega, ker se za vrstni red lahko odločimo na podlagi lokalnih potreb.)
V seznamih in katalogih imajo splošni privesni vrstilci, ki jih postavimo pred glavni vrstilec, prednost pred glavnimi vrstilci, ki so povezani z znakom prirejenosti in znakom razširitve zapovrstnih decimalnih vrstilcev, ti pa imajo prednost pred enostavnim vrstilcem.  Za njim se zvrščajo vrstilci sestavljeni s priveski, ki so pripeti na koncu glavnega vrstilca.  Šele potem je na vrsti naslednji decimalni vrstilec.  Ker v Sloveniji ni navade, da bi privesne vrstilce postavljali pred glavne vrstilce, bomo upoštevali pravilo, da postavimo splošno pred posebno, torej enostaven glavni vrstilec pred vse enake glavne vrstilce s priveski.  Vrstni red vrstilcev in znakov za urejanje v katalogih in izpisih je natančno določen v tabeli 8.
Razvrščanje vrstilcev UDK po določenem vrstnem redu je potrebno pri urejanju knjig na policah in pri urejanju listkovnega sistematskega kataloga.  Pri iskanju gradiva po UDK vrstilcu v računalniškem katalogu morajo biti najdeni zapisi urejeni (sortirani) po pravilih za razvrščanje UDK vrstilcev.  Po istih pravilih urejamo predmetne dele bibliografij in drugih seznamov.

 
Tab. 8:  Vrstni red vrstilcev UDK v seznamih in katalogih
Znak	Vrstilec  
+	622.332+662.339	Premogovništvo – pridobivanje lignita in jantarja
/	622.332/.335	Premogovništvo – pridobivanje lignita, rjavega in črnega premoga ter antracita
Enostavni vrstilec	622.332	Premogovništvo – pridobivanje lignita
:	622.332:338.124.4	Gospodarske krize v pridobivanju lignita (lahko obrnemo v 338.124.4: 622.33)
::	622.332::338.124.4	Gospodarske krize v pridobivanju lignita (ne smemo obrniti kot zgoraj)
=	622.332=112.2	Sestavki o pridobivanju lignita v nemščini
(0…)	622.332(035)	Priročnik o pridobivanju lignita
(1/9)	622.332(430)	Pridobivanje lignita v Nemčiji
(=…)	622.332(=18)	Premogovništvo – pridobivanje lignita med Albanci
&quot;…&quot;	622.332&quot;18&quot;	Pridobivanje lignita v 19. stoletju
*	Kjer je to primerno.	
A/Ž	622.332VELENJE	Pridobivanje lignita v premogovniku Velenje
-	622.332-78	Zaščitne naprave v rudnikih lignita
.00	622.332.004.8	Izraba odpadkov v rudnikih lignita
-0	662.332-057.2	Ročni delavci v rudnikih lignita
-1/-9	622.332-78	Zaščitne naprave in ukrepi v rudnikih lignita
.0	622.332.01	Teorija premogovništva – pridobivanja lignita
'	622.332'166	Pridobivanje lignita v vodoravnem sloju 
Naslednji enostavni vrstilec	622.333	Pridobivanje črnega premoga

=UDK  v vzajemnem katalogu=
Ker sistem COBISS uporablja za vnos podatkov format COMARC, se za vsebinsko obdelavo uporabljajo polja v bloku 6xx.  Klasifikaciji z UDK je namenjeno polje 675 z več podpolji (18).   

8.1  GLAVNI VRSTILEC  675A
Glavni vrstilec za dokument ali publikacijo, ki jo obravnavamo v določenem zapisu, vpišemo v podpolje 675a.  Tu vpišemo popolni vrstilec, kakršnega smo za dokument določili, kot kaže primer:  
675_ _ ≠a379.825(497.12Bele Vode)&quot;1995&quot;
Legenda: 
675	ime polja, 
_ _	indikatorji, ki za to polje niso v uporabi,
≠	simbol, ki uvaja podpolje,
A	ime podpolja.
Če smo določili več vrstilcev, jih vpišemo v ponovljena polja 675a kot kaže primer:
Leksikon ekonomije i informatike / Adolf Dragičević, Dražen Dragičević. - Zagreb : Informator, 1999 
675 ≠a 33(031/038)=163.42
675 ≠a 659.2(031/038)=163.42:681.3
675 ≠a 65.01(031/038)=163.42
675 ≠a 681.3(031)
675 ≠a 811.163.42'373.46:33:659.23
675 ≠a 811.163.42'374.81:330.1:65

8.2  IZDAJA TABLIC UDK, 675V, IN JEZIK TE IZDAJE, 675Z
Ker imamo lahko več izdaj tablic, v to polje vpišemo izdajo, s katero smo določili vrstilec v podpolju 675a.  Pomen tega polja se ta hip morda ne zdi dovolj jasen.  Če pa pomislimo, da ustvarjamo vzajemni katalog za več generacij in da bo v tem času verjetno izšlo kar nekaj izdaj tablic, bomo razumeli, da je ta podatek potreben.  Knjižnice tudi zdaj uporabljajo različne izdaje tablic.  Splošnoizobraževalne knjižnice navadno uporabljajo 3. slovensko skrajšano izdajo iz leta 1991, NUK pa večkrat angleško srednjo izdajo iz leta 1995.  Jezik te izdaje vpisujemo v podpolje 675z po posebnem seznamu.  Podpolje z je za zdaj redko v uporabi.  Primer ilustrira uporabo podpolja v in z v polju 675:
675 ≠a 659.2:681.3:556.32(043.2) ≠v 3. izd. ≠ z slv
675 ≠a 659.2:681.3:556.32(043.2) ≠v5 th ed. ≠z eng

8.3  SKUPINA ZA IZPISE BIBLIOGRAFIJ 675B
V podpolje 675b vpisujemo skrajšani vrstilec.  Vsaka knjižnica se lahko sama odloči za krajšanje tega vrstilca.  Uporablja pa se za izpis bibliografij.  V enem zapisu se lahko podpolje večkrat ponovi, če želimo, da se delo pojavi pod več vrstilci v predmetnem kazalu.  Primer take bibliografije je Seznam novosti v OHK-Bibliotekarstvo.  Knjižnice za to podpolje navadno pripravijo poseben seznam skrajšanih vrstilcev (šifrant), ki ga uporabljajo dlje časa in ga lahko po potrebi dopolnjujejo.  
8.4  VRSTILEC ZA ISKANJE 675C
V podpolje 675c vse knjižnice v sistemu vnašajo skrajšani UDK po enotnem seznamu (šifrantu).   Namenjen je iskanju po UDK vrstilcu.  To je edino obvezno podpolje v bloku 6xx.  V sistemu COBISS sodelujejo različne knjižnice.  Nekatere med njimi, zlasti specialne ali visokošolske, ne uporabljajo UDK, ker je premalo podroben ali neprimeren za njihove potrebe.  Take knjižnice uporabljajo svoje geselske in klasifikacijske sisteme.  Da bi dosegli vsaj minimalno mero enotnosti, pa je obvezno vnašati vsaj skrajšani UDK vrstilec s seznama v 675c.  Ta seznam je objavljen tudi v priročniku COMARC/B, Dodatek G (19).  

8.5  VRSTILEC ZA STATISTIČNE PREGLEDE 675S
Tudi v podpolje 675s vpisujejo skrajšan UDK vrstilec.  Ta je namenjen statističnim obdelavam kot, so letna statistika prirasta gradiva po UDK ali statistika izposoje po UDK.  Seznam skrajšanih vrstilcev za statistične preglede je lahko prirejen potrebam knjižnice.  Navadno pa mora biti tudi usklajen s statističnimi obrazci, ki jih posreduje Republiška matična služba ali Urad za statistiko RS.  Vedeti moramo, da se vsi podatki vpisujejo v zapis v času katalogizacije.  Ko je zapis končan, so zabeleženi tudi vsi vrstilci.  Če je ob koncu leta treba poročati statistične podatke v drugačnih UDK skupinah, lahko pride do hudih težav.  Kasnejše popravljanje vrstilcev v zapisih je izredno zamudno, zato si ga knjižnice navadno ne morejo privoščiti.  

8.6  VRSTILEC ZA LOKALNE KATALOGE 675U
To podpolje uporabljajo nekatere knjižnice za lokalno prilagojene vrstilce.  Primer: 
675 ≠u908 Sežana:31

8.7  KLASIFIKACIJA RAZLIČNIH VRST GRADIVA
Zgoraj opisana polja za klasifikacijo z UDK veljajo pri vseh vrstah publikacij. Navodila v priročniku COMARC pa vsebujejo tudi posebna navodila za različne vrste knjižničnega gradiva.  Omenili smo že, da serijske publikacije navadno označimo s širšimi vrstilci.  Za te priročnik COMARC ne zahteva posebne obdelave. Zahteva le, da doktorske disertacije dosledno označujemo s privesnim vrstilcem za obliko (043.3).  Za druge vrste publikacij take zahteve ni, ponekod pa uporabljajo splošni privesni vrstilec, kot npr.:
za zvočne kasete  821.163.6-93-29(086.742) 
CD ROMi (npr. računalniške igrice) 51-8(0.053.2)(086.2.034) 
filmi na videokasetah  791.43-311.4(086.8) 

8.8  POSTAVITVENI UDK VRSTILEC
Knjižnice, ki za signaturo uporabljajo UDK, vnašajo ustrezni vrstilec v polje 996d.  Polje 996 je namenjeno lokacijskim podatkom, to so tisti, ki se nanašajo na čisto določen izvod knjižničnega gradiva.  V polju 996 za določeni izvod je v različnih podpoljih vpisano več podatkov, ki se tičejo tega izvoda, npr. inventarna številka, cena, način nabave in opombe o tem izvodu.  Navadno v podpolje u polja 996 vnašajo podatke o signaturi, ki so sestavljeni iz imena oddelka, UDK vrstilca in iztočnice (npr. priimek avtorja ali začetek naslova).  UDK vrstilec vnašajo v element u.  To je navadno prirejen, skrajšan vrstilec ali vrstilec s posebnega seznama (npr. seznama polic).  
Primer iz knjižnice bibliotekarskega oddelka:
996 ≠d l BIB \ u02 \ aZBORNIK razprav

8.9  ISKANJE PO UDK VRSTILCU
Vzajemni katalog omogoča iskanje po glavnem vrstilcu ter po vrstilcih za lokalne kataloge, bibliografijo, statistiko in iskanje.  Iskalne predpone so naslednje:
675a, u	DC=
675c	UC=
675b	UG=
657s	US=
Vsa polja z UDK vrstilci so frazno indeksirana.  To pomeni, da lahko iščemo po celotnem vrstilcu ali po njegovem začetku, npr.  
DC=681.3*
Ne moremo iskati po sestavnih delih, kot so posamezni glavni vrstilci sestavljenega (prirejenega) vrstilca ter splošni ali posebni privesni vrstilci .  Ker COMARC format predvideva podatke, kot so oblika publikacije, jezik ter starostna stopnja v območju kodiranih polj v območju 1xx, si lahko pomagamo z vključevanjem teh v iskalni izraz, npr. za iskanje bibliotekarskega slovarja v slovenščini (koda za slovarje je e):
dc=02* and la=slv and cc=e
Ker je pri tem treba poznati kode posameznih polj in podpolj, je tako iskanje uporabniku težko dostopno.  Izjema je odločitev za iskanje med monografijami, serijskimi publikacijami in podobnim, za kar se lahko uporabnik odloči pred začetkom iskanja v OPACu.

=Izvlečki=
'''(Novo poglavje)'''
(Alenka Šauperl in Nina Jamar)

Izvlečki so izjemno pomembno kratko besedilo, s katerim je predstavljena vsebina nekega daljšega besedila, publikacije, dokumenta ali bibliografskega vira. Morda najpogosteje predstavljajo strokovne in znanstvene članke. Celotno besedilo izvlečka je navadno indeksirano in uporabljeno v postopku iskanja strokovnega gradiva. Na univerzi, kjer imamo zagotovljen dostop do mnogih strokovnih in znanstvenih virov (npr. prek [https://mreznik.nuk.uni-lj.si/ Mrežnika]), je mogoče iskati v bibliografskih podatkovnih zbirkah (Npr. LISTA), v katerih so v glavnem izvlečki in do določene mere tudi celotni članki. Iščemo lahko po digitalnih zbirkah posameznih založnikov (npr. Wiley). V njih vidimo razen izvlečkov tudi članke, toda le za vire, ki jih je univerza plačala. Iz drugih, neplačanih virov, vidimo le izvlečke. Ta naš privilegij, da lahko vidimo in uporabimo veliko celotnih besedil pa ne spremeni dejstva, da na spletu izvlečki člankov dostopni brezplačno tudi v primerih, ko je celotna besedila člankov treba plačati. Založbe izvlečke uporabljajo kot promocijo svojih objav. Izvajajo posebna izobraževanja za pisanje izvlečkov in ponujajo tudi storitev izdelave izvlečkov. 

Če torej želimo kot bibiotekarji in bibliotekarke sebi in svojim kolegom ali strankam zagotoviti, da bodo '''objave na spletu ne le vidne, temveč tudi privlačne in uporabljene''', moramo napisati čim boljši izvleček. S pravo vsebino in obliko moramo predstaviti resnične informacije. Ne smemo se pretvarjati, kakor je to pogosto pri običajnih promocijah izdelkov in storitev v različnih medijih. Ravnati moramo etično in predstaviti resnično sliko določene objave.  

'''Kako torej napišemo izvleček?''' Imamo vrsto navodil. Skoraj vsaka znanstvena revija ima svoja navodila. Mi pa bomo spoznali mednarodni standard, ki je namenjen prav temu. To je '''mednarodni standard ISO 214-1976'''. [https://www.iso.org/home.html ISO] je mednarodna organizacija za standardizacijo. Standard je bil sprejet leta 1976, vendar ga redno pregledujejo in vpogled v [https://www.iso.org/standard/4084.html spletno trgovino organizacije ISO] pokaže, kdaj je bil nazadnje revidiran: 20. maja 2021 je bil ta podatek  leto 2020. Ta standard je seveda mogoče kupiti. Priporočilo za pisanje izvlečkov [http://www.niso.org/publications/ansiniso-z3914-1997-r2015-guidelines-abstracts ameriške organizacije za standardizacijo], ki je vsebinsko zelo podobno, pa je na spletu prosto dostopno.

Slovenska inačica standarda ISO 214 se imenuje [http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=7062ed3a-030b-406f-bb36-1b858da4e721 SIST ISO 214]. Ko se je Slovenija pripravljala na vstop v Evropsko unijo, je paketno sprejela veliko standardov mednarodne organizacije ISO. Vsi ti standardi imajo zdaj pred svojim izvirnim imenom še kratico SIST, kar pomeni Slovenski inštitut za standardizacijo. Standard SIST ISO 214 imamo tudi v slovenščini in ga lahko kupimo v spletni trgovini Slovenskega inštituta za standardizacijo. Ta inštitut ima tudi čitalnico, kjer si smemo standarde ogledati. Prav tako je mogoče ta standard na papirju videti v čitalnici [http://www.ctk.uni-lj.si/ Centralne tehniške knjižnice], kjer deluje obsežna standardoteka. Kopiranje ali fotografiranje standardov ni dovoljeno nikjer in v nobenem primeru.

Čeprav bova v nadaljevanju pisali samo o standardu ISO 214, bova s tem mislili tudi na slovensko inačico SIST ISO 214.

Standard ISO 214 prinaša smernice za izdelovanje izvlečkov za različne publikacije. Namenjen je avtoricam in avtorjem, ki pišejo članke in druga besedila, da bi čim bolje napisali izvlečke zanje. Uporaben pa je tudi v različnih službah, ki izvlečke pripravljajo ali popravljajo. Morda boste tudi vi kdaj v svoji karieri pisali izvlečke namesto avtoric in avtorjev besedil. 

'''Standard ISO 214 definira izvleček kot kratko, natančno in nepristransko predstavitev vsebine dokumenta.''' 

Standard opozarja tudi na razlike med sorodnimi besedili: '''Anotacija''' za razliko od izvlečka vsebuje tudi oceno. '''Odlomek''' je nespremenjen delček besedila. '''Povzetek''' pa je navadno zadnje poglavje članka in je obsežnejši od izvlečka.


==Vsebina izvlečkov==

Izvlečki morajo biti razumljivi sami po sebi in ne smejo vsebovati misli in trditev, ki jih v članku ni.

Na Sliki 1 vidimo primer informativnega izvlečka z značilno uvodno povedjo, ki naj bi razkrila osrednjo temo članka. 

[[Slika:IzvlecekNina2009.jpg|sličica|alt=Primer informativnega izvlečka z barvno označeno strukturo IMRD|Slika 1: Primer informativnega izvlečka z barvno označeno strukturo]]

'''Prva poved''' naj izraža osrednjo temo. Sledijo:
* '''Namen''': Kaj smo želeli raziskati in zakaj je to smiselno? Lahko tudi izvor raziskovalnega vprašanja.
* '''Metodologija''': Opis načina zbiranja in analize podatkov, velikost vzorca, čas in kraj izvedbe raziskave (če vplivata na vzorec in rezultate).
* '''Rezultati''': Podamo konkretne rezultate. S tem omogočimo, da bralec ali bralka neposredno uporabi izvleček in mu ali ji ni treba brati celotnega članka. 
* '''Zaključki''': Opišemo posledice naših ugotovitev. 

Namen, metode, rezultati in zaključki so osnovi vsebinski elementi. Vsebujejo jih '''informativni izvlečki'''. Poleg informativnih izvlečkov, ki vsebujejo največ informacij in torej najbolj informirajo, standard pozna še indikativne in kombinirane. Indikativne in kombinirane izvlečke pišemo: 
* ko članki nimajo '''običajne strukture IMRD''' ali ''introduction, method, results, discussion'', torej uvod, metode, rezultati, zaključki, ali 
* ko nimamo dovolj prostora, da bi predstavili vse rezultate. 

Na sliki 2 primer '''indikativnega izvlečka''' omeni metodo in namen ter le nakaže rezultate. (Izboljšani je zato, ker sva izvirnega spremenili.)


[[File:IndiIzvlecekBozic1999.jpg|thumb|Slika 2: Izboljšani indikativni izvleček z barvno označeno strukturo]]


'''Kombinirani izvleček''' bi podal le nekaj konkretnih rezultatov in namignil na druge, ki jih v celoti vsebuje članek.


Število besed v izvlečku je omejeno na 100-250 besed. Zato je treba besede skrbno izbirati, da bi povedali čim več. Nikakor ne smemo pisati v smislu &quot;članek govori o&quot;, &quot;avtor je ugotovil&quot; ali &quot;prispevek obravnava&quot;. Iz bibliografskih podatkov je videti, da gre za članek ter kdo ga je napisal. Ponavljanje teh podatkov je izguba prostora.

==Oblika izvlečkov==

Standard ISO 214:1976 priporoča, naj bodo '''izvlečki opremljeni tudi z bibliografskimi podatki, da delujejo kot popolnoma samostojna publikacija.'''

Standard odsvetuje pisanje besedila v odstavkih. Kratke, jasne in popolne povedi omogočajo hitro branje in dobro razumevanje. Standard svetuje pisanje v tretji osebi množine. Uporabljati je treba enake izraze, kot so v dokumentu. Slik in tabel pa ne vključujemo.


Pri mnogih mednarodnih znanstvenih revijah so se uveljavili členjeni izvlečki, kakršne imamo tudi v [https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/about reviji Knjižnica]. Pri tem uredništva člene oziroma vsebinske elemente izberejo po svoji presoji. Praviloma vsi vključujejo tudi osnovne vsebinske elemente iz standarda ISO 214. 

Primer členjenega izvlečka, kakršnega zahteva uredništvo [https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/about revije Knjižnica] je narejen za izmišljeni članek.

'''Namen:''' 

Da bi izboljšali vsebino izvlečkov, smo raziskali odnos avtorjev  do pisanja izvlečkov. 

'''Metodologija/pristop:''' 

Analizirali smo vsebino izvlečkov in člankov v reviji Knjižnica iz časa 2009-2019. Anketirali smo 300 avtorjev, ki so v tem obdobju objavljali v njej. To predstavlja reprezentativni vzorec populacije okrog 1000 članov Zveze bibliotekarskih društev Slovenije vsako leto v omenjenem obdobju. Anketo z 31 odprtimi in 5 zaprtimi vprašanji smo izvedli z aplikacijo v sistemu Moodle.

'''Rezultati:''' 

Analiza podatkov je pokazala, da se večina avtorjev (62 %) pri pisanju izvlečkov počuti nelagodno. Niso prepričani, kaj je treba napisati. 66 % avtorjem je členjeni izvleček lažje napisati od nečlenjenega izvlečka. 25 % anketiranih ima težave z identifikacijo primerne vsebine za »namen«. 54 % jih ne ve, kaj bi napisali v »metodologijo«. To je težava zlasti takrat, ko članek tematiko obravnava na esejski način, v pregledih literature, zgodovinskih pregledih in drugih primerih, ko ne gre za izrazito IMRD strukturo članka. 75 % anketiranih ne ve, da je treba v element »rezultati« vpisati čim več konkretnih rezultatov ali te vsaj nakazati. 88% jih »omejitve raziskave« vpiše samo v izvleček, ne pa tudi v članek. Prav tako jih le 10 % »izvirnost in uporabnost raziskave« sploh uporabi in le 5 % anketirancev to opiše tudi v članku. Avtorji, ki so opravili tečaje pisanja ali se tega učili na univerzi, se lažje spopadajo s pisanjem izvlečkov. 

'''Omejitve raziskave:''' 

Raziskava se osredotoča na obdobje zadnjih 10 let izhajanja revije Knjižnica.

'''Izvirnost/uporabnost raziskave:''' 

Pripravili smo pregled težav pri pisanju izvlečkov, nasvete za avtorje in predlog novih navodil za pisanje izvlečkov.

=Viri=
{{opombe}}


[[Kategorija:Knjige]]</text>
      <sha1>ob090io2mh2wbnv07o1l2wzkyb7acer</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Razprto</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4238</id>
    <revision>
      <id>17500</id>
      <timestamp>2019-04-12T19:46:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;span class=&quot;razprto&quot; style=&quot;letter-spacing: 2px; font-style: inherit;&quot;&gt;{{{1}}}&lt;/span&gt;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="86" xml:space="preserve">&lt;span class=&quot;razprto&quot; style=&quot;letter-spacing: 2px; font-style: inherit;&quot;&gt;{{{1}}}&lt;/span&gt;</text>
      <sha1>osfqz30cv57mdzlk9n4q111hkigoy9j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Mapframe</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4239</id>
    <revision>
      <id>17733</id>
      <timestamp>2019-05-01T08:40:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &lt;includeonly&gt;{{#invoke:map | tag | type=mapframe | zoom={{{zoom|auto}}} | align = {{{align|right}}} | show={{{show | {{maplayers}} }}} | latitude={{{1|}}} | longitude={{{2|}...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1217" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;{{#invoke:map
| tag
| type=mapframe
| zoom={{{zoom|auto}}}
| align = {{{align|right}}}
| show={{{show | {{maplayers}} }}}
| latitude={{{1|}}}
| longitude={{{2|}}}
| text = {{#switch: {{{zoom|}}}
| 17 | 16 | 15 | 14 |13 | 12 | 11 | 10 | 9 | 8 | 7 | 6 | 5 | 4 | 3 | 2 | 1
| 0 = &lt;div class=&quot;magnify&quot; title=&quot;Enlarge map&quot;&gt;{{maplink|{{{1|0}}}|{{{2|0}}}|zoom={{#expr: {{{zoom|}}} + 1 }}  |class=no-icon}}&lt;/div&gt;
}}{{{name|Map of {{SUBPAGENAME}}}}}&lt;!--
--&gt;{{#ifexist: Template:GPX/{{PAGENAME}} | &lt;small id=&quot;GPX-track&quot;&gt; [[Template:GPX/{{PAGENAME}}|(Edit GPX)]]&lt;/small&gt;{{GPX indicator}} }}&lt;!--
--&gt;{{#if: {{{staticmap|}}} | &lt;div class=&quot;wv-staticMap&quot;&gt;[[File:{{{staticmap|}}}|{{#expr: {{{width|400}}} - 2 }}px|border|{{{name|Map of {{SUBPAGENAME}}}}}]]&lt;/div&gt; }} 
}}{{#ifeq: {{NAMESPACE}} | {{ns:0}}
 | [[Category:Has mapframe]]&lt;!--
   --&gt;{{#if: {{{staticmap|}}} | [[Category:Maps with static images]] }}&lt;!--
   --&gt;{{#if: {{{align|}}} | [[Category:Maps with non-default alignment]] }}&lt;!--
   --&gt;{{#if: {{{height|}}}{{{width|}}} | [[Category:Maps with non-default size]] }}&lt;!--
   --&gt;{{#ifexist: Template:GPX/{{PAGENAME}} | [[Category:Maps with GPX indicator]] }}
}}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;{{documentation}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>8t0kaf0duy0969jc6s1imv03lti4uin</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:Map</title>
    <ns>828</ns>
    <id>4240</id>
    <revision>
      <id>17735</id>
      <timestamp>2019-05-01T08:44:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>469</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: local getArgs = require('Module:Arguments').getArgs local p = {}  function dbg(v, msg)     mw.log((msg or '') .. mw.text.jsonEncode(v)) end  local function has_value (tab, v...</comment>
      <model>Scribunto</model>
      <format>text/plain</format>
      <text bytes="16511" xml:space="preserve">local getArgs = require('Module:Arguments').getArgs
local p = {}

function dbg(v, msg)
    mw.log((msg or '') .. mw.text.jsonEncode(v))
end

local function has_value (tab, val)
    for index, value in ipairs(tab) do
        if value == val then
            return true
        end
    end

    return false
end

-- Parse all unnamed string parameters in a form of &quot;latitude, longitude&quot; into the real number pairs
function getSequence(args)
    local coords = {}
    for ind, val in pairs( args ) do
        if type(ind) == &quot;number&quot; then
            local valid = false
            local val2 = mw.text.split( val, ',', true )
            -- allow for elevation
            if #val2 &gt;= 2 and #val2 &lt;= 3 then
                local lat = tonumber(val2[1])
                local lon = tonumber(val2[2])
                if lat ~= nil and lon ~= nil then
                    table.insert(coords, { lon, lat } )
                    valid = true
                end
            end
            if not valid then error('Unnamed parameter #' .. ind .. ' &quot;' .. val .. '&quot; is not recognized as a valid &quot;latitude,longitude&quot; value') end
        end
    end
    return coords
end

--   See http://geojson.org/geojson-spec.html
-- Convert a comma and semicolon separated numbers into geojson coordinate arrays
-- Each geotype expects a certain array depth:
--   Point           - [ lon, lat ]  All other types use point as the basic type
--   MultiPoint      - array of points: [ point, ... ]
--   LineString      - array of 2 or more points: [ point, point, ... ]
--   MultiLineString - array of LineStrings: [ [ point, point, ... ], ... ]
--   Polygon         - [ [ point, point, point, point, ... ], ... ]
--                     each LinearRing is an array of 4 or more points, where first and last must be the same
--                     first LinearRing is the exterior ring, subsequent rings are holes in it
--   MultiPolygon    - array of Polygons: [ [ [ point, point, point, point, ... ], ... ], ... ]
--
-- For example, for the LineString, data &quot;p1;p2;p3&quot; would be converted to [p1,p2,p3] (each &quot;p&quot; is a [lon,lat] value)
-- LineString has the depth of &quot;1&quot; -- array of points (each point being a two value array)
-- For Polygon, the same sequence &quot;p1;p2;p3&quot; would be converted to [[p1,p2,p3]]
-- Which is an array of array of points. But sometimes we need to specify two subarrays of points:
-- [[p1,p2],[p3]] (last point is in a separate array), and we do it with &quot;p1;p2;;p3&quot;
-- Similarly, for MultiPolygon, &quot;p1;p2;;;p3&quot; would generate [[[p1,p2]],[[p3]]]
--
function p.parseGeoSequence(args)
    local result = p._parseGeoSequence(args)
    if type(result) == 'string' then error(result) end
    return result
end

function p._parseGeoSequence(args)
    local allTypes = {
        -- how many nested array levels until we get to the Point,
        -- second is the minimum number of values each Points array must have
        Point           = { 1, 1 },
        MultiPoint      = { 1, 0 },
        LineString      = { 1, 2 },
        MultiLineString = { 2, 2 },
        Polygon         = { 2, 4 },
        MultiPolygon    = { 3, 4 },
    }

    if not allTypes[args.geotype] then return ('Unknown geotype ' .. args.geotype) end
    local levels, min = unpack(allTypes[args.geotype])

    local result
    result = {}
    for i = 1, levels do result[i] = {} end
    local gap = 0

    -- Example for levels==3, converting &quot;p1 ; p2 ; ; ; p3 ; ; p4&quot; =&gt; [[[p1, p2]], [[p3],[p4]]]
    -- This function will be called after each gap, and all values are done, so the above will call:
    -- before p3:  gap=2, [],[],[p1,p2]            =&gt; [[[p1,p2]]],[],[]
    -- before p4:  gap=1, [[[p1,p2]]],[],[p3]      =&gt; [[[p1,p2]]],[[p3]]],[]
    -- the end,    gap=2, [[[p1,p2]]],[[p3]]],[p4] =&gt; [[[p1,p2]],[[p3],[p4]]],[],[]
    -- Here, convert at &quot;p1 ; ; &quot; from [[],[p1]]
    local closeArrays = function (gap)
        if #result[levels] &lt; min then
            error('Each points array must be at least ' .. min .. ' values')
        elseif min == 1 and #result[levels] ~= 1 then
            -- Point
            error('Point must have exactly one data point')
        end
        -- attach arrays in reverse order to the higher order ones
        for i = levels, levels-gap+1, -1 do
            table.insert(result[i-1], result[i])
            result[i] = {}
        end
        return 0
    end

    local usedSequence = false
    for val in mw.text.gsplit(args.data, ';', true) do
        local val2 = mw.text.split(val, ',', true)
        -- allow for elevation
        if #val2 &gt;= 2 and #val2 &lt;= 3 and not usedSequence then
            if gap &gt; 0 then gap = closeArrays(gap) end
            local lat = tonumber(val2[1])
            local lon = tonumber(val2[2])
            if lat == nil or lon == nil then return ('Bad data value &quot;' .. val .. '&quot;') end
            table.insert(result[levels], { lon, lat } )
        else
            val = mw.text.trim(val)
            if val == '' then
                usedSequence = false
                gap = gap + 1
                if (gap &gt;= levels) then return ('Data must not skip more than ' .. levels-1 .. ' values') end
            elseif usedSequence then
                return ('Coordinates may not be added right after the named sequence')
            else
                if gap &gt; 0 then
                    gap = closeArrays(gap)
                elseif #result[levels] &gt; 0 then
                    return ('Named sequence &quot;' .. val .. '&quot; cannot be used in the middle of the sequence')
                end

                -- Parse value as a sequence name. Eventually we can load data from external data sources
                if val == 'values' then
                    val = getSequence(args)
                elseif min == 4 and val == 'world' then
                    val = {{36000,-180}, {36000,180}, {-36000,180}, {-36000,-180}, {36000,-180}}
                elseif tonumber(val) ~= nil then
                    return ('Not a valid coordinate or a sequence name: ' .. val)
                else
                    return ('Sequence &quot;' .. val .. '&quot; is not known. Try &quot;values&quot; or &quot;world&quot; (for Polygons), or specify values as lat,lon;lat,lon;... pairs')
                end
                result[levels] = val
                usedSequence = true
            end
        end
    end
    -- allow one empty last value (some might close the list with an extra semicolon)
    if (gap &gt; 1) then return ('Data values must not have blanks at the end') end
    closeArrays(levels-1)
    return args.geotype == 'Point' and result[1][1] or result[1]
end

-- Run this function to check that the above works ok
function p.parseGeoSequenceTest()
    local testSeq = function(data, expected)
        local result = getSequence(data)
        if type(result) == 'table' then
            local actual = mw.text.jsonEncode(result)
            result = actual ~= expected and 'data=&quot;' .. mw.text.jsonEncode(data) .. '&quot;, actual=&quot;' .. actual .. '&quot;, expected=&quot;' .. expected .. '&quot;&lt;br&gt;\n' or ''
        else
            result = result .. '&lt;br&gt;\n'
        end
        return result
    end
    local test = function(geotype, data, expected, values)
        values = values or {}
        values.geotype = geotype;
        values.data = data;
        local result = p._parseGeoSequence(values)
        if type(result) == 'table' then
            local actual = mw.text.jsonEncode(result)
            result = actual ~= expected and 'geotype=&quot;' .. geotype .. '&quot;, data=&quot;' .. data .. '&quot;, actual=&quot;' .. actual .. '&quot;, expected=&quot;' .. expected .. '&quot;&lt;br&gt;\n' or ''
        else
            result = 'geotype=&quot;' .. geotype .. '&quot;, data=&quot;' .. data .. '&quot;, error=&quot;' .. result .. '&lt;br&gt;\n'
        end
        return result
    end
    local values = {' 9 , 8 ','7,6'}
    local result = '' ..
            testSeq({}, '[]') ..
            testSeq({'\t\n 1 \r,-10'}, '[[-10,1]]') ..
            testSeq(values, '[[8,9],[6,7]]') ..
            test('Point', '1,2', '[2,1]') ..
            test('MultiPoint', '1,2;3,4;5,6', '[[2,1],[4,3],[6,5]]') ..
            test('LineString', '1,2;3,4', '[[2,1],[4,3]]') ..
            test('MultiLineString', '1,2;3,4', '[[[2,1],[4,3]]]') ..
            test('MultiLineString', '1,2;3,4;;5,6;7,8', '[[[2,1],[4,3]],[[6,5],[8,7]]]') ..
            test('Polygon', '1,2;3,4;5,6;1,2', '[[[2,1],[4,3],[6,5],[2,1]]]') ..
            test('MultiPolygon', '1,2;3,4;5,6;1,2', '[[[[2,1],[4,3],[6,5],[2,1]]]]') ..
            test('MultiPolygon', '1,2;3,4;5,6;1,2;;11,12;13,14;15,16;11,12', '[[[[2,1],[4,3],[6,5],[2,1]],[[12,11],[14,13],[16,15],[12,11]]]]') ..
            test('MultiPolygon', '1,2;3,4;5,6;1,2;;;11,12;13,14;15,16;11,12', '[[[[2,1],[4,3],[6,5],[2,1]]],[[[12,11],[14,13],[16,15],[12,11]]]]') ..
            test('MultiPolygon', '1,2;3,4;5,6;1,2;;;11,12;13,14;15,16;11,12;;21,22;23,24;25,26;21,22', '[[[[2,1],[4,3],[6,5],[2,1]]],[[[12,11],[14,13],[16,15],[12,11]],[[22,21],[24,23],[26,25],[22,21]]]]') ..
            test('MultiLineString', 'values;;1,2;3,4', '[[[8,9],[6,7]],[[2,1],[4,3]]]', values) ..
            test('Polygon', 'world;;world', '[[[36000,-180],[36000,180],[-36000,180],[-36000,-180],[36000,-180]],[[36000,-180],[36000,180],[-36000,180],[-36000,-180],[36000,-180]]]') ..
            ''
    return result ~= '' and result or 'Tests passed'
end


function p._tag(args)
    local tagname = args.type or 'maplink'
    if tagname ~= 'maplink' and tagname ~= 'mapframe' then error('unknown type &quot;' .. tagname .. '&quot;') end

    local geojson
    local tagArgs = {
        text = args.text,
        zoom = tonumber(args.zoom),
        latitude = tonumber(args.latitude),
        longitude = tonumber(args.longitude),
        group = args.group,
        show = args.show,
        class = args.class,
        url = args.url,
        image = args.image,
    }
    if (args.wikidata ~= nil) then
    	local e = mw.wikibase.getEntity(args.wikidata)
    	if e.claims ~= nil then
    		if (not tagArgs.latitude or not tagArgs.longitude) then
		    	if e.claims.P625 ~= nil then
		    		tagArgs.latitude = e.claims.P625[1].mainsnak.datavalue.value.latitude
		    		tagArgs.longitude = e.claims.P625[1].mainsnak.datavalue.value.longitude
		    	end
		    end
		    if e.labels.en ~= nil then
		    	-- always try to fetch title, to get a reference in 'Wikidata entities used in this page'
	    		title = e.labels.en.value
	    	end
	    	if not args.title then
	    		args.title = title
	    	end
	    	--if not tagArgs.url then
	    	--	if e.claims.P856 ~= nil then
	    	--		tagArgs.url = e.claims.P856[1].mainsnak.datavalue.value
	    	--	end
	    	--end
	    	if not tagArgs.image then
	    		if e.claims.P18 ~= nil then
	    			tagArgs.image = e.claims.P18[1].mainsnak.datavalue.value
	    		end
	    	end
	    end
    end
    if not args.title then
    	args.title = ''
    end
    if not tagArgs.url then
		tagArgs.url = ''
	end
	if not tagArgs.image then
		tagArgs.image = ''
	end
	tagArgs.title = args.title
    if args.ismarker and (args.latitude == 'NA' or args.longitude == 'NA' or not tagArgs.latitude or not tagArgs.longitude) then
    	return 'nowiki', '', tagArgs
    end
    if tagname == 'mapframe' then
        tagArgs.width = args.width == nil and 420 or args.width
        tagArgs.height = args.height == nil and 420 or args.height
        tagArgs.align = args.align == nil and 'right' or args.align
    elseif not args.class and (args.text == '' or args.text == '&quot;&quot;') then
		-- Hide pushpin icon in front of an empty text link
		tagArgs.class = 'no-icon'
	end

    if args.data == '' then args.data = nil end
    if (not args.geotype) ~= (not args.data) then
        -- one is given, but not the other
        if args.data then
            error('Parameter &quot;data&quot; is given, but &quot;geotype&quot; is not set. Use one of these: Point, MultiPoint, LineString, MultiLineString, Polygon, MultiPolygon')
        elseif args.geotype == &quot;Point&quot; and tagArgs.latitude ~= nil and tagArgs.longitude ~= nil then
            -- For Point geotype, it is enough to set latitude and logitude, and data will be set up automatically
            args.data = tagArgs.latitude .. ',' .. tagArgs.longitude
        else
            error('Parameter data must be set. Use &quot;values&quot; to use all unnamed parameters as coordinates (lat,lon|lat,lon|...), &quot;world&quot; for the whole world, a combination to make a mask, e.g. &quot;world;;values&quot;, or direct values &quot;lat,lon;lat,lon...&quot; with &quot;;&quot; as value separator')
        end
    end

    -- Kartographer can now automatically calculate needed zoom &amp; lat/long based on the data provided
    -- Current version ignores mapmasks, but that will also be fixed soon.  Leaving this for now, but can be removed if all is good.
    -- tagArgs.zoom = tagArgs.zoom == nil and 14 or tagArgs.zoom
    -- tagArgs.latitude = tagArgs.latitude == nil and 51.47766 or tagArgs.latitude
    -- tagArgs.longitude = tagArgs.longitude == nil and -0.00115 or tagArgs.longitude

	if tagArgs.image ~= '' then
		args.description = (args.description or '') .. '[[file:' .. tagArgs.image .. '|300px]]'
	end

    if args.geotype then
        geojson = {
            type = &quot;Feature&quot;,
            properties = {
                title = args.title,
                description = args.description,
                ['marker-size'] = args['marker-size'],
                ['marker-symbol'] = args['marker-symbol'],
                ['marker-color'] = args['marker-color'],
                stroke = args.stroke,
                ['stroke-opacity'] = tonumber(args['stroke-opacity']),
                ['stroke-width'] = tonumber(args['stroke-width']),
                fill = args.fill,
                ['fill-opacity'] = tonumber(args['fill-opacity']),
            },
            geometry = {
                type = args.geotype,
                coordinates = p.parseGeoSequence(args)
            }
        }
    end

    if args.debug ~= nil then
        local html = mw.html.create(tagname, not geojson and {selfClosing=true} or nil)
        :attr(tagArgs)
        if geojson then
            html:wikitext( mw.text.jsonEncode(geojson, mw.text.JSON_PRETTY) )
        end
        return 'syntaxhighlight', tostring(html) .. mw.text.jsonEncode(args, mw.text.JSON_PRETTY), { lang = 'json', latitude=0, longitude=0, title='', url='' }
	end
	
	return tagname, geojson and mw.text.jsonEncode(geojson) or '', tagArgs
end

function p.tag(frame)
	out = {}
	local args = getArgs(frame)
	local tag, geojson, tagArgs = p._tag(args)
	local listingTypes = {'see', 'eat', 'buy', 'drink', 'sleep'}
	if args.ismarker == 'yes' then
		if mw.title.getCurrentTitle().namespace == 0 and
		has_value({'do', unpack(listingTypes)}, string.lower(args.group)) -- prepend to copy of listingTypes, 
		then
			out[#out + 1] = &quot;[[Category:Has &quot;..string.lower(args.group)..&quot; listing]]&quot;
		end
		if geojson ~= '' then
			coordargs = {tagArgs.latitude, tagArgs.longitude, ['title'] = tagArgs.title}
			out[#out + 1] = '&lt;span class=&quot;noprint listing-coordinates&quot; style=&quot;display:none&quot;&gt;'
			out[#out + 1] = '&lt;span class=&quot;geo&quot;&gt;'
			out[#out + 1] = '&lt;abbr class=&quot;latitude&quot;&gt;' .. tagArgs.latitude ..'&lt;/abbr&gt;'
			out[#out + 1] = '&lt;abbr class=&quot;longitude&quot;&gt;' .. tagArgs.longitude ..'&lt;/abbr&gt;'
			out[#out + 1] = '&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;'
			out[#out + 1] = '&lt;span title=&quot;Map for this \''.. args.group ..'\' marker&quot;&gt;' -- TODO
			out[#out + 1] = frame:extensionTag(tag, geojson, tagArgs)
			out[#out + 1] = '&amp;#32;&lt;/span&gt;'
			if mw.title.getCurrentTitle().namespace == 0 then
				out[#out + 1] = &quot;[[Category:Has map markers]]&quot;
			end
		else
			if mw.title.getCurrentTitle().namespace == 0 and
			   has_value(listingTypes, string.lower(args.group)) and
			   (args.latitude ~= 'NA' and args.longitude ~= 'NA')
			   then
				out[#out + 1] = &quot;[[Category:&quot;..string.lower(args.group)..&quot; listing with no coordinates]]&quot;
			end
		end
		if mw.title.getCurrentTitle().namespace == 0 and
			   has_value({'city', 'vicinity'}, string.lower(args.group)) and
			   (args.wikidata == nil or args.wikidata == '') and
			   (args.image == nil or args.image == '') then
			out[#out + 1] = &quot;[[Category:Region markers without wikidata]]&quot;
		end
		if tagArgs.title ~= '' then
			title = '&lt;span id=&quot;'.. mw.uri.anchorEncode(tagArgs.title) ..'&quot; class=&quot;fn org listing-name&quot;&gt;\'\'\''.. tagArgs.title ..'\'\'\'&lt;/span&gt;'
		else
			title = ''
		end
		if tagArgs.url ~= '' then
			out[#out + 1] = '['.. tagArgs.url ..' '..title..']'
		else
			out[#out + 1] = title
		end
		return table.concat(out, &quot;&quot;)
	else
		return frame:extensionTag(tag, geojson, tagArgs)
	end
end

return p</text>
      <sha1>gu743hns5k8mxnmwfmrws2zbzsth0dm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uvod v računalniške informacijske sisteme / baze podatkov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4241</id>
    <revision>
      <id>17925</id>
      <timestamp>2019-05-12T22:46:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Josh Josh Joo</username>
        <id>3205</id>
      </contributor>
      <comment>I added the translation of the page https://en.wikibooks.org/wiki/Introduction_to_Computer_Information_Systems/Database</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39650" xml:space="preserve">== Definicija baz podatkov in primeri ==
Baza podatkov je zbirka podatkov, ki je shranjena in organizirana tako, da omogoča enostavno iskanje, ko je to potrebno. To je zbirka shem, tabel, poizvedb, poročil, pogledov in drugih objektov. Za vzdrževanje in dostop do baze podatkov potrebujete SUPB (sistem za upravljanje baz podatkov, ang. DBMS - data management system). Ta vrsta sistema upravlja in varuje podatke, tako da je baza podatkov varna. Sestavljajo jo tabele, ki vključujejo skupine povezanih podatkovnih polj, ki so znana kot zapisi. Baze podatkov niso omejene samo na računalnike; telefonski imenik je na primer baza podatkov. Imena so razvrščena po abecedi, vsak stolpec ima svojo kategorijo. Na voljo je stolpec za ime, telefonsko številko in naslov ulice. Z relacijsko bazo podatkov lahko vse podatke v vrstici povlečete, ko iščete določen atribut.

Obstaja kar nekaj prednosti uporabe sistema za upravljanje baz podatkov. Njegova dobra lastnost je sposobnost nadzorovanja redundance, ohranjanje celovitosti shranjenih informacij, lahko omeji dostop, lahko deli in varnostno kopira oziroma obnovi podatke. Sistem za upravljanje baz podatkov lahko prepreči redundantnost z zbiranjem informacij na enem mestu. Na enak način kot v eni mapi ne morete imeti dveh zvočnih datotek z istim imenom in razširitvijo, ne morete imeti iste datoteke v eni sami bazi podatkov. To nadzoruje podatke in lahko zavzema veliko prostora za shranjevanje. Celovitost shranjenih informacij se lahko poveča tudi na podlagi specifikacij razvijalca baze podatkov. To pomeni, da bodo omejitve podatkov, ki se vnesejo v bazo podatkov (določi jih razvijalec), hranile točne podatke. Če je na primer baza podatkov lahko shranjevala samo slike, bo glasbena datoteka zavrnjena, kar zagotavlja, da bo slika vedno pridobljena iz baze podatkov s 100-odstotno natančnostjo. To je zelo preprost primer za prikaz omejitev, ki jih postavi razvijalec, saj lahko te omejitve določajo različne karakteristike podatkov. Podatkovne baze lahko tudi delijo podatke, kar razvijalcem omogoča, da izdelajo več aplikacij iz enega vira informacij, namesto da bi morali ustvarjati nove datoteke, ki bi hranile podatke. Podatkovne baze omogočajo tudi varnostno kopiranje in obnovitev podatkov. Če računalniški sistem med dolgotrajno in kompleksno posodobitvijo ne uspe posodobiti podatkov, lahko baza podatkov obnovi te datoteke na mesto v posodobitvi, ko se znova zažene.

Baze podatkov se primarno uporabljajo za zbiranje podatkov in njihovo organiziranje. Kot primera lahko navedemo Microsoft Excel ali Access, za primer uporabe pa lahko vzamemo tudi poroko, za katero moramo narediti seznam povabljenih oseb. Za ta postopek lahko posameznik uporabi Microsoft Excel, ker njegova baza podatkov ne bo imela veliko vrst transakcij in ne bo postala preveč nenadzorovana. Če pa bi baza postala neobvladljiva, bi bila boljša izbira Access. Access je pravzaprav le bolj napredna različica programa Excel, ki je potrebna bodisi za neobvladljive baze podatkov ali pa za baze, ki jih je treba neposredno povezati z drugimi, da bi lahko sistematično dostopali do informacij. Vsaka baza podatkov vam lahko pomaga pri sprejemanju premišljenih odločitev in pri razumevanju podatkov na različne načine. V Access ni mogoče shraniti dveh popolnoma enakih podatkov, zato lahko prihranite bistveno več prostora in izboljšate natančnost. Access ima na voljo različne predloge, med katerimi lahko izbirate pri kreiranju nove baze. Med tabelami lahko vzpostavite povezave za lažje navigiranje. In če se vrnemo na zgoraj omenjeni primer sestavljanja seznama povabljenih na poroko: s pomočjo baze lahko hitro ugotovite, kdo se bo udeležil sprejema in kdo ne, in tako določite ustrezen razpored povabljencev po mizah.

Podatkovne baze so pomembne tudi za podjetja, še posebej, ko gre za vodenje inventarja. Uporabljajo se lahko za nadzor zalog in zmanjšanje porabe časa, znižanje stroškov in napora pri upravljanju zalog. Kontrola inventarja je bistvena za dobro in učinkovito poslovanje, podatkovna baza pa zagotovi najnovejšo sliko zaloge in izdelkov. Pomaga pri posodabljanju zaloge glede na povpraševanje potrošnikov. Uporablja se lahko za napovedi in trende povpraševanja, tako da se prilagaja spremembam trga in tako povečuje dobiček. Prav tako omogoča avtomatizacijo, kar izboljšuje produktivnost. Samodejno lahko posodablja in nadzoruje nivo zaloge, kar zagotovi, da so izdelki vedno na voljo. Ta avtomatizacija dovoljuje zaposlenim, da bolj efektivno izkoristijo svoj čas, na primer tako, da se bolj posvečajo pomoči strankam. Stranke naročajo izdelke, za katere želijo, da so dostavljeni pravočasno. Baza podatkov lahko pomaga tudi povečevanju in ohranjanju učinkovitosti naročil in dobav, ker omogočajo lažje naročanje in iskanje izdelkov. Vsaka organizacija, ki želi spremljati zalogo, lahko dobro izkoristi prednosti baz podatkov. Kot primer lahko navedemo knjižnice, kjer je zaradi velike zaloge knjig baza podatkov ne le zaželjena, ampak tudi nujna.

=== Kdo uporablja podatkovne baze? ===
Pri ustvarjanju, uporabljanju, upravljanju in varovanju baz podatkov sodeluje več posameznikov. Za izdelavo je odgovoren '''oblikovalec podatkovnih baz''' (ang. database designer). Oblikovalci delajo z ljudmi, ki so vključeni v življenjski cikel razvoja celotnega sistema (npr. sistemski analitik (ang. system analyst)), da bi ugotovili, katere vrste podatkov je potrebno zajeti ter kakšni so odnosi med podatki v bazi. Na podlagi tega potem oblikujejo bazo. Oblikovalca baze podatkov lahko imenujemo tudi arhitekt, inženir ali analitik baze podatkov. '''Razvijalci baz podatkov''' (ang. database developers) nato izdelajo bazo, ki temelji na delu oblikovalca baze podatkov. Razvijalec običajno s pomočjo SUPB (sistem za upravljanje z bazami podatkov, ang. DBMS) vzpostavi njeno strukturo in uporabniški vmesnik. To delo je lahko podobno tistemu, ki ga opravi oblikovalec. Razvijalci baz delajo skupaj s programerji baz podatkov (ang. database programmer), ki pa ustvarijo potrebne programe za razvoj baze. Za upravljanje, vzdrževanje, nadzorovanje dostopa do baze, spremljanje delovanja in izvajanje varnostnih kopij so odgovorni '''skrbniki ali upravljavci baz podatkov''' (ang. database administrator, tudi DBA). Za vnašanje, posodabljanje in pridobivanje podatkov iz baze pa so zadolženi '''uporabniki'''.

== Značilnosti podatkov ==
Podatki so zbirka dejstev, prav tako pa so tudi vrednosti, meritve, številke, besede in opazovanja. Veliko podjetji ne bi bilo tako uspešnih brez baz podatkov. Podatki so sistematično hierarhično razporejeni/organizirani. Polja, zapisi in datoteke so del organizacije podatkov. Na spodnjem delu hierarhije najdemo imena izdelkov in njihove količine, najvišja raven pa je sama baza podatkov. Definicija podatkov vsebuje tudi ime, tip podatkov, opise in njihove lastnosti. V primeru, da uporabnik želi poiskati vse opredelitve/definicije podatkov, jih lahko najde v podatkovnem slovarju. Ključni izrazi o značilnostih podatkov, ki bi jih uporabnik moral poznati, so podatkovno polje, zapis, datoteka in baza podatkov. Podatkovno polje lahko vsebuje eno vrednost entitete. Podatkovni zapis je skupina vrednosti za lastnosti, ki se nanašajo na eno entiteto, in so v bazi podatkov shranjeni skupaj. Zapis je zbirka sorodnih polji. Baza podatkov pa je mesto, kamor so datoteke integrirane. Poznavanje ključnih izrazov je pomembno za podjetje, ki upravlja z bazo podatkov. 

=== Organizacija podatkov ===
Da bi bila baza podatkov učinkovita, morajo biti njeni podatki organizirani na način, da so hitro in lahko dostopni.Temu rečemo organizacija podatkov. Za določanje lokacije podatka, sistem uporablja primarni ključ. To omogoča učinkovito lociranje posameznih zapisov.  Baze lahko za učinkovito shranjevanje podatkov uporabljajo več različnih metod. Dve najpogostejši sta metoda indeksiranja (ang. Indexed Method) in neposredna metoda (ang. Direct Method). Metoda indeksiranja je metoda, pri kateri baza podatkov uporablja indeks za spremljanje mest, kjer so shranjeni podatki. Indeks je konstrukt, ki se v bazi podatkov uporablja za pospešitev hitrosti izvajanja poizvedb. Sestavljen je iz vrednosti atributa in kazalcev na mesta, kjer so ti atributi (in ostali atributi za posamezen podatkovni zapis) fizično zapisani v pomnilniku. Neposredna metoda pa za ugotavljanje fizične lokacije podatka v bazi uporablja osnovno kazalno polje (ang. key field) in matematično formulo, imenovano algoritem za razprševanje (ang. hashing algorithm), kar omogoča še hitrejše lociranje podatkov. Te sisteme je težje razviti. Pri njih je možnost nastanka kolizije večja. Kolizija se zgodi, ko se dvema ali več zapisom dodeli enak naslov za shranjevanje. Nekateri sistemi uporabljajo obe metodi, ključno polje najprej pokaže, kje se nahaja zapis v tabeli, nato pa se z algoritmom razprševanja ugotovi, kje so podatki fizično shranjeno na pomnilniškem mediju. 

== Podatkovni slovar ==
Podatkovni slovar je nabor bralnih tabel, ki vsebujejo vse definicije podatkov v bazi podatkov. Za ogled, urejanje strukture tabel in tabel samih je potrebno imeti geslo. V podatkovnem slovarju se nahajajo tabele, pogledi, indeksi, gruče, sopomenke, zaporedja, postopki, funckije, paketi, sprožilniki in drugo. Podatkovni slovar ne vsebuje nobenih informacij, ki se nahajajo v podatkovnih tabelah, tu so shranjeni samo podatki o tabelah. Tem podatkom rečemo tudi metapodatki. V slovarju so informacije o tem, koliko prostora so zavzeli objekti sheme in koliko prostora je še na voljo. Pred vnosom v podatkovni slovar morajo biti informacije, ki so vključene v bazo podatkov, ustrezno organizirane. Za vsak neodvisen objekt je potrebno narediti modeliranje podatkov ali nanj dodati opisno ime. Ko je ta proces zaključen, se opišejo odnos med podatki in določi vrsta podatka. Vrsta podatkov lahko vključuje opredelitev objekta kot besedilo ali slika. Po končanju mora programer dodati krajši tekstovni zapis o podatkih.

== Zasebnost in varnost podatkov ==
Varnost podatkov je nujna, zahteva jo večina industrijskih, poslovnih in pravnih direktiv. Ko govorimo o varnosti podatkov, imamo v mislih ščitenje podatkov pred različnimi kršitvami (na primer vpogled nepooblaščene osebe v podatke) tako, da do informacij, ki so shranjene, ni mogoče dostopati, jih razkriti ali razpustiti. Varnost podatkov prav tako zagotavlja tudi celovitost podatkov (ang. data integrity), kar pomeni, da ne more priti do nepooblaščenih sprememb podatkov in njihovih struktur, konfiguracijskih datotek ali zapisov (ang. logs). Programi za varnost podatkov lahko sledijo datotekam in spremljajo prenos podatkov ter s tem preprečijo nepooblaščen dostop in ustavijo morebitne vdore. 

Ker se je tehnologija skozi leta razvila, se vedno več ukrepov izvaja prek spleta, aplikacij ali drugih omrežji. To je sprožilo vprašanja zasebnosti, saj se osebne in občutljive informacije pogosto hranijo v podatkovnih zbirkah številnih organizacij (bolnišnice, zavarovalnice, zdravstvena podjetja ipd.). Za razrešitev te problematike so bili sprejeti zakoni o zasebnosti, ki določajo, kako lahko podjetja in posamezniki izberejo, katere informacije se lahko posreduje tretjim osebam in katere ne. V Združenih državah so bili sprejeti različni zakoni o zasebnosti za določene industrije ali situacije. Nekateri od teh zakonov vključujejo Zakon o varnosti otrok na spletu (COPPA), Zakon o prenosljivosti in odgovornosti za zdravstveno zavarovanje (HIPPA), Zakon o elektronskih komunikacijah (ECPA) in Zakon o zaščiti zasebnosti videoposnetkov.

== Klasifikacija podatkovnih baz ==

=== Sistemi podatkovnih baz za enega oz. za več uporabnikov ===
Sistemi z eno uporabniško bazo podatkov se nahajajo na enem računalniku in so zasnovani za enega uporabnika; pogosto se uporabljajo za osebno uporabo in mala podjetja. Naenkrat lahko bazo podatkov uporablja samo ena oseba. Večja podjetja pa uporabljajo večuporabniški sistem podatkovnih zbirk, kjer je dostop do baze omogočen preko omrežja. Tako lahko hkrati več uporabnikov dostopa do podatkov in jih spreminja. V večini primerov se uporablja neko vrsto zaklepanja na podatkovni bazi v izogib konfliktov. Zaklepni mehanizmi so lahko prisotni na enem ali na več računalnikih.

=== Odjemalski strežnik in n-nivojski podatkovni sistemi ===
Večina sistemov z več uporabniškimi bazami podatkov je sistem baze podatkov odjemalec-strežnik. Sistemi baze podatkov odjemalec-strežnik so pravzaprav strežniki, ki vsebujejo vire za druge računalnike. To se zgodi, ko odjemalski del zahteva storitev od strežnika, ki izpolni zahtevo, npr. ko tajnica, ki uporablja svoj računalnik (odjemalski del), preveri stroške izdelka na svojem sistemu (tj. na strežniku, ki ni shranjen na njenem računalniku). Odjemalec se imenuje sprednji del (ang. front end) in strežnik baze podatkov se imenuje zadnji del (ang. back end). Nekateri sistemi podatkovnih baz odjemalca-strežnika imajo poleg sprednjega in zadnjega dela tudi srednji del oz. sloj, ki se imenujejo n-nivojski podatkovni sistemi. V n-nivojskih podatkovnih bazah odjemalec in baza podatkov nikoli ne komunicirata neposredno, vsi podatki se prenašajo skozi srednji sloj. Prednost tega sistema baze podatkov je, da srednji sloj zagotavlja plast abstrakcije, kar omogoča spreminjanje delov zadnjega dela brez spreminjanja delov prednjega dela. Je dober način za ločevanje odgovornosti; lahko so tudi učinkovitejši.

Internetne kombinacije odjemalec-strežnik dajejo informacijski tehnologiji drugo dimenzijo odjemalčevi organizaciji. Najprej se obnašajo kot stranke in strežniki, prav tako pa se lahko povežejo z internetom in dostopajo do podatkovnih baz na oddaljenih lokacijah. Zaključna faza je ustvarjanje, ogled, uporaba, spreminjanje in brisanje aplikacij ter podatkov. Za dejansko izvajanje funkcij se uporabljajo programski moduli in komponente strojne opreme. Povezava s strežnikom odjemalca lahko komunicira prek sporočil in ta sporočila se lahko pošljejo ne glede na to, ali je strežnik povezan ali izključen. Sporočila se pošiljajo prek omrežja, ki lahko vključuje intranet in internet. Omrežje je skupina povezanih predmetov ali ljudi; omrežje lahko posreduje sporočila med njimi. Glavna uporaba strežnika odjemalca je ustvariti uporabno aplikacijo za potrebe podjetja. Odjemalski strežniki uporabljajo vmesno programsko opremo, ki je pomemben del, ki omogoča aplikacijam na strani odjemalca, da lahko dosežejo dejansko omrežje in govorijo s strežnikom. To je del, ki je med omrežjem in aplikacijsko programsko opremo. Primer vmesne programske opreme je e-pošta, saj se nahaja med omrežjem in aplikacijo.

=== Sistemi centraliziranih in porazdeljenih podatkovnih baz ter sistemi na osnovi diskov in podatkovnih baz, vgrajenih v spomin ===
Centralizirani sistemi podatkovnih baz se nahajajo na enem računalniku. To je lahko strežnik ali glavni računalnik. Sistemi porazdeljenih baz podatkov si delijo omrežje, podatki pa so razdeljeni med več računalnikov, ki so povezani v to omrežje.

Prednost centraliziranega sistema baz podatkov je dejstvo, da so vse informacije zbrane na enem mestu. Pomanjkljivost takega sistema pa je ozko grlo (ang. bottleneck). Če so vse informacije na enem računalniku, lahko to nekaterim uporabnikom olajša delo, vendar pa oteži dostop do datotek za druge. Prednost sistemov porazdeljene baze podatkov je omogočen dostop do baze podatkov s katerim koli računalnikom v omrežju, čeprav ni vseh informacij na enem računalniku. To je najprimernejši tip sistema, ki ga je mogoče uporabiti za podatkovne zbirke, saj se podatke enostavno najde. Prav tako imamo v primeru uporabe sistema porazdeljene podatkovne baze zagotovilo, da se v primeru napake ne bodo izgubili vsi podatki. Zaradi nedavnega napredka v tehnologiji je uporaba “oblaka” (ang. cloud) še en način za shranjevanje podatkov baze podatkov prek interneta. Ta koncept gre z roko v roki z bazami podatkovnih sistemov, ki temeljijo na diskih (ang. disk-based), in s tistimi v pomnilniku (ang. in-memory).

Danes je večina baz podatkov shranjenih na običajnih trdih diskih v računalnikih, vendar so pred kratkim mnogi prešli na podatkovne baze v pomnilniku. V tem primeru so vsi podatki lahko shranjeni v glavnem pomnilniku računalnika. To ustvarja hitrejše zmogljivosti kot pri sistemu, ki bazira na shranjevanju na disk.

=== Baza podatkov v pomnilniku ===
Baza podatkov v pomnilniku (IMDB, ang. in-memory database) je baza podatkov, katere podatki so z namenom hitrejšega odzivnega časa shranjeni v glavnem pomnilniku. Podatkovne baze v pomnilniku se včasih imenujejo tudi glavni pomnilniški sistemi (ang. main memory database systems) ali MMDB in so v zadnjih letih postali bolj priljubljeni za uporabo v visoko zmogljivem računalništvu (HPC, ang. High-Performance Computing) in v Big Data aplikacijah. Aplikacije, ki izvajajo telekomunikacijsko omrežno opremo in mobilna oglaševalska omrežja, pogosto uporabljajo baze podatkov glavnega pomnilnika.

Trije razvojni dosežki v zadnjih letih so omogočili, da je analitika v pomnilniku vse bolj izvedljiva: 64-bitno računalništvo, večjedrni strežniki in nižje cene RAM-a. Vir se v sistemski pomnilnik naloži v stisnjenem, ne-relacijskem formatu. Podatkovne zbirke v pomnilniku racionalizirajo delo, ki je vključeno v obdelavo poizvedb, kar zagotavlja hitrejšo in bolj predvidljivo zmogljivost kot z diska, ker so časi dostopa in zahteve za podatkovne baze običajno precej hitrejši, če se uporablja sistemski pomnilnik v nasprotju z diskovnim pomnilnikom, zlasti trdi disk. Glavne pomnilniške baze so hitrejše od podatkovnih baz, optimiziranih za disk, saj so interni optimizacijski algoritmi enostavnejši in izvajajo manj navodil za CPE. Še ena prednost podatkovnih baz v pomnilniku je tudi to, da se podatki o transakcijah in analizni podatki shranijo v isto podatkovno bazo. Lažje je izvesti ad hoc analizo, saj so vsi podatki, potrebni za analizo izbranega poslovnega primera, zapisani v eno samo bazo podatkov.

== Modeli podatkovnih baz ==

=== Relacijski modeli podatkovnih baz ===
Sistemi za upravljanje relacijskih baz podatkov so pomembni, ker vzamejo več sorodnih tabel in jih združujejo na najbolj efektiven način. RSUBP vzame te manjše, manj kompaktne tabele in najde načine, kako jih povezati med seboj na podlagi singularnih spremenljivk, da bi se izognili čim več ponovitvam. Pri ustvarjanju takšne baze podatkov si je treba zastaviti štiri glavna vprašanja, in sicer kaj je smisel te baze podatkov, katere podatke je treba vključiti v to zbirko podatkov, katere spremenljivke je treba uvrstiti v tabelo, da bi bil končni rezultat najmanj zapleten/kompleksen in kako naj bo ta tabela oblikovana. Ko imate odgovore na vsa ta vprašanja, lahko uporabite program, kot je Access (Microsoft Office) in ustvarite poizvedbo tako, da izberete določena sorodna polja za prikaz in organizacijo. Potem bi lahko uporabili poizvedbo za ustvarjanje poročila, ki se uporablja za uvoz izbranih informacij v edinstveno bazo podatkov, ki bi jo bilo lažje brati in v njej iskati informacije.

Relacijska baza podatkov se začne uporabljati, ko je potrebna podatkovna baza za sledenje sredstev, preglednice (ang. spreadsheets) pa so prevelike, da bi jih lahko uporabili za določene podatke. Po končanem oblikovanju nove baze podatkov, vključno s polji, tipi podatkov, primarnimi in tujimi ključi, se izvede naslednji korak: ustvarjanje ustrezne tabele za bazo podatkov. Prvi korak pri ustvarjanju relacijske baze podatkov je ustvariti in poimenovati novo datoteko baze podatkov, ki bo vsebovala vse tabele in objekte, vključene v bazo podatkov. Nato se s pomočjo strukture tabele, oblikovane v fazi &quot;načrtovanja&quot; procesa, ustvari vsaka tabela v bazi podatkov. Ko je struktura tabele končana, je potrebno vnesti podatke v tabele in tabele med seboj po potrebi povezati. V Microsoft Accessu je tabelo mogoče ustvariti v zavihku Načrt tabele (Design View) tako, da vnesete ime vsakega polja ter po potrebi podate tip podatkov in druge lastnosti. Če pa želite uporabiti svoje stare ali obstoječe podatke v novi bazi podatkov, se s pomočjo procesa, imenovanega migracija, izvede prenos podatkov iz starih datotek v nove. Poleg tega vam možnost Poglej načrt (View View) omogoča tudi različna urejanja v obrazcu, če želite imeti posebno postavitev ali obliko, na primer spreminjanje barve obrazca, velikosti pisave, postavitve polj ali dodajanje naslova itd.

=== Model zvezdne sheme (ang. star schema model) ===
Zvezdna shema je eden najpreprostejših modelov podatkovnih baz in se običajno uporablja kot model za relacijska podatkovna skladišča in večdimenzionalne baze podatkov. Shema je v celoti sestavljena iz tabel z dejstvi (ang. fact tables) in dimenzionalnih tabel (ang. dimension tables). Tabele z dejstvi so dogodek ali entiteta, kot je prodaja, dimenzionalne tabele pa so sestavljene iz podrobnosti o tem dogodku, kot so na primer datum, kraj, hitrost dostave itd. Tabelo geografskih razsežnosti na primer lahko uporabite za opisovanje podatkov o lokaciji, kot so država ali mesto. V shemi zvezde je tabela dejstev obdana s številnimi razsežnostmi, ki se raztezajo in ustvarjajo podobo, podobno zvezdi. Ena od prednosti modela zvezdne sheme je njegova združljivost z Online Analytical Processing (OLAP), ki omogoča izkopavanje podatkov iz različnih vidikov. Uporabnik lahko na primer vidi prodajo iz določenega elementa v katerem koli določenem času v preteklosti. Ena od slabosti modela zvezdne sheme je dejstvo, da gre za poenostavljen model, zato ni sposoben izvesti kompleksne relacijske analize. Sheme zvezd so tudi denormalizirane, zato je možno, da se v podatkovni bazi pojavijo odvečni podatki.

=== Tipi odnosov ===
Obstajajo tri osnovne vrste odnosov med entitetami, in sicer: 1:1 (one-to-one), 1:N (one-to-many) in M:N (many-to-many). V primeru 1:1 povezave je vsaka vrstica v eni tabeli povezana z eno posebno vrstico v drugi tabeli. To pomeni, da mora biti v prvi tabeli točno toliko vrstic kot v drugi tabeli. Ta vrsta povezav ni zelo pogosta, ker navadno ne koristi obliki podatkovne baze. Tako oblikovanje ni koristno, saj bi bilo v primeru, da so podatki neposredno povezani, smiselno shraniti vse podatke v eni tabeli. Eden od načinov koristne uporabe povezave 1:1 je potreba po delu podatkov, ki se ne uporabljajo pogosto. Podatki, ki se ne uporabljajo pogosto, se lahko shranijo ločeno in stran od pomembnejših podatkov. Povezave 1:N omogočajo, da je vsaka vrstica v tabeli povezana z več vrsticami v drugi tabeli. Ta vrsta povezave je koristna za bazo podatkov, saj lahko podatke, ki se pogosto uporabljajo v številnih različnih tabelah, vnesemo le v eno glavno tabelo. Običajno bi bilo število vrstic v prvi tabeli manjše od števila vrstic v drugi, tretji, četrti in tako naprej. 1:N povezave se pogosto uporabljajo v knjižnicah, npr. imena avtorjev v eni tabeli se lahko ujemajo z naslovi del, ki jih je avtor napisal, in so shranjeni v različnih tabelah.

=== Hierarhični in omrežni podatkovni modeli ===
Hierarhični model je najstarejši model podatkovnih zbirk. Podatke organizira v drevesni strukturi z uporabo nadrejenih in podrejenih podatkovnih segmentov. Na primer, shema se začne na vrhu drevesa z enim korenom. To izhaja iz segmenta nižje ravni, ki se po njej poveže z drugimi podrejenimi segmenti. Uporablja se za modeliranje 1:N povezav. Pomanjkljivost uporabe tega modela je, da zahteva podatke, ki se ponavljajo v več ravneh. To povzroči, da baza podatkov deluje zelo počasi, saj lahko išče informacije tudi na nižjih ravneh. Omrežni model uporablja določeno strukturo. Niz je sestavljen iz tipa zapisa lastnika, imena niza in tipa zapisa člana. Ta vrsta modela kaže povezave več-več (M:N), na primer, starši lahko imajo več otrok, otroci pa lahko imajo več staršev. Obe vrsti modelov sta zastareli in se za gradnjo novih aplikacij ne uporabljata več. Pogosto sta manj prilagodljivi od drugih tipov modelov.

Prav tako morajo biti vse poti za dostop do podatkov načrtovane vnaprej in jih ni mogoče zlahka spremeniti. V večjih sistemih, ki uporabljajo obdelavo velikih količin transakcij, kot so banke ali zavarovalnice, je še vedno mogoče videti hierarhične modele.

=== Objektno usmerjeni modeli podatkovnih baz ===
Medtem ko lahko drugi modeli baz podatkov shranjujejo le običajne podatke (kot so datumi, številke in besedilo), je objektno usmerjen sistem za upravljanje baz podatkov (ang. object-oriented database management system, OODBMS) veliko bolj abstrakten. V objektno usmerjenih modelih podatkovnih baz lahko shranite precej raznolikih podatkov, skupaj z metodami, ki jih boste uporabili s temi podatki. Če želi uporabnik pridobiti bolj zapletene in raznolike podatke, pošlje poizvedbe, napisano v objektno usmerjenem jeziku OQL (ang. object query language), ki je objektno usmerjena različica jezika SQL. Objektno usmerjeni modeli podatkovnih baz danes postajajo vedno bolj razširjeni zaradi višjih zahtev uporabnikov računalnikov. Vendar pa, kot velja za vsako novo tehnologijo, obstaja nekaj argumentov proti njihovi uporabi zaradi njihovih slabih lastnosti.

Ena izmed pomanjkljivosti je večja poraba časa pri urejanju aplikacije, ki temelji na OODBMS, saj je v aplikaciji potrebno spremeniti druge razrede, ki vplivajo na primerke nadrejenega razreda, pri sistemu RDBMS pa so spremembe običajno neodvisne od nadrejene aplikacije. To je zelo zamudno in pomeni, da je treba za spremembe v objektno usmerjenem sistemu za upravljanje baz podatkov porabiti veliko denarja. Mnoga podjetja v poslovnem svetu imajo določene proračune za informacijski oddelek, ki vključuje sistem baze podatkov,, ki jih podjetje uporablja, in OODBMS je zelo draga. Še ena pomanjkljivost OODBMS je pomanjkanje podpore za varnost in poglede. Uporabnik OOBDMS ne more dodeliti dostopa do določenih predmetov ali razredov znotraj sistema posameznikom, kar pomeni, da posameznik bodisi ne more videti, kaj je v sistemu, bodisi ima dostop do vsega, kar podjetjem ni všeč. Prav tako OOBDMS-ji ne vsebujejo mehanizma pogleda (ang. view mechanism), kar je pomanjkljivost za zaposlene, ki želijo svoje delo videti in in zagotoviti, da je vse, kar so vnesli, pravilno. Še dve slabosti OOBDMS, ki gresta z roko v roki, je pomanjkanje standardov za sistem in dejstvo, da ni univerzalnega podatkovnega modela. Brez standardov za sistem je lahko njegova čistost zmanjšana in ga je posledično težko uporabljati. Univerzalnost je mnogim všeč, saj je tako lažje vedeti, kaj je prav in kaj narobe, kar pa pri objektno usmerjenem modelu podatkovnih baz ni mogoče. Kljub pomanjkljivostim številne pomembne stranke še vedno delujejo s pomočjo objektno usmerjenih modelov podatkovnih baz, na primer Chicago Stock Exchange, ki uporablja sistem za upravljanje trgovanja z delnicami.

Po pregledu tipov modelov podatkovnih baz so pri načrtovanju relacijske baze podatkov vključeni štirje koraki. Prvi korak je določanje namena baze podatkov in dejavnosti, za katere se bo uporabljala. Te dejavnosti lahko obsegajo od sledenja nepremičnin za najem, ocen učencev, do naročil strank ali inventarja. Baze podatkov se lahko uporablja na mnoge različne načine in vedenje, za kaj se bo baza uporabljala, bo v pomoč pri njenem ustvarjanju in optimiziranju njene uporabe.  Če veste, kakšen namen bo imela vaša baza podatkov, boste lahko določili podatke (polja), ki jih je treba vključiti v bazo podatkov, nato pa lahko polja razvrstite v tabele. Dobro je združiti polja, ki logično spadajo skupaj. Nato preglejte strukturo tabele in zagotovite, da so vsa polja predstavljena in v ustrezni tabeli. Poglejte, ali je v podatkih prisotna kakršna koli redundanca, in z namenom zmanjšanja preskturirajte polja. Nazadnje dokončajte strukturo vsake tabele, navedite ime, vrsto, velikost vsakega polja in tako naprej ter izberite primarni ključ (definicija podatkov, ang. data definition). Ta postopek vam bo pomagal ustvariti bazo podatkov, ki bo ustrezala vašim potrebam in zagotovila informacije, ki jih zahtevate.

== Baze podatkov na internetu ==

=== Spletne baze podatkov v uporabi ===
Obstaja mnogo načinov uporabe spletnih podatkovnih baz. Najbolj očiten način je pridobivanje informacij. Spletne podatkovne baze omogočajo uporabnikom dostop do ogromne količine informacij, ki jih ponuja splet. To je mogoče z uporabo spletnih mest za iskanje, kjer podatkovne baze ponujajo povezave za uporabnike. V primeru, da posameznik želi ustvariti spletno mesto zgolj za lastne potrebe, lahko v osebni podatkovni bazi shranjuje na primer e-poštne naslove, telefonske številke in mnoge druge informacije. V poslovnem svetu spletne podatkovne baze omogočajo podjetjem, da ustvarijo &quot;spletne ankete, obrazce za povratne informacije in sezname strank/kupcev&quot;. Eden od posebnih primerov, ki se nanašajo na poslovno uporabo spletnih podatkovnih zbirk, je upravljanje dejavnosti, povezanih z e-trgovanjem. Pri tem se baze podatkov uporabljajo za zagotavljanje informacij, kot so slike in cene izdelkov, podatki o naročilu ter druge potrebne funkcije, ki omogočajo učinkovite in zanesljive poslovne transakcije. Druga značilnost spletnih baz podatkov je možnost prikaza dinamičnih spletnih strani. Na njih so prikazane informacije, ki se spreminjajo glede na vnos uporabnika, na primer spletno mesto B2C, ki prikazuje strani, povezane z interesi potrošnika, ki temeljijo na njegovih preteklih dejavnostih. Spletne baze podatkov so od osebnih do poslovnih aplikacij bistveni del pri obravnavanju nalog, povezanih z spletnimi dejavnostmi.

=== Vmesna programska oprema (ang. middleware) ===
To je računalniška programska oprema, ki programskim aplikacijam, ki so na voljo v operacijskem sistemu, ponuja (dodatne) storitve. Povezuje dve sicer ločeni aplikaciji in lahko spominja na &quot;programsko lepilo&quot;. Na primer, obstaja več produktov vmesne programske opreme, ki povezujejo sistem baze podatkov s spletnim strežnikom. Podatkovno bazo z uporabo obrazcev, ki so prikazani v spletnem brskalniku, in spletnemu strežniku omogoča vrnitev dinamičnih spletnih strani na podlagi uporabniških zahtev in profila. Kot je bilo navedeno prej, se izraz vmesna programska oprema (ang. middleware) uporablja za opis ločenih izdelkov, ki služijo kot lepilo. Zato se razlikuje od uvoznih in izvoznih funkcij, ki so lahko vgrajene v eno od aplikacij. Včasih pa se imenuje vodovod (ang. plumbing), ker povezuje dve strani aplikacije in prenaša podatke med njima. Distribuirani računalniški sistem vmesne programske opreme lahko ohlapno razdelimo v dve kategoriji. Prva kategorija so tiste, ki zagotavljajo storitve človeškega časa (ang. human-time services), druga pa tiste, ki delujejo v času stroja (ang. machine-time). Ta vmesna programska oprema je nekoliko standardizirana prek foruma za razpoložljivost storitev in se pogosto uporablja v kompleksnih, vgrajenih sistemih v telekomunikacijski, obrambni in letalski industriji.

=== Kako delujejo spletne podatkovne baze ===
V našem tehnološkem svetu vsakodnevno uporabljamo spletne podatkovne poizvedbe. Nenehno obiskujemo spletne strani, klikamo na povezave in z menijem krmarimo po naši dejavnosti na tej strani. S pomočjo vmesne programske opreme spletni strežnik posreduje zahtevo poizvedbi baze podatkov, informacije pa se shranijo in posredujejo strežniku baze podatkov. Strežnik baz podatkov nato te informacije uporabi za usmerjanje strani na mesto, kamor naj bi šel. Drug način posredovanja informacij je CGI Script. S pomočjo programskega jezika uporabljajo navodila ter sprejemajo in vračajo podatke o spletnih straneh uporabniku. Strani aktivnega strežnika so še en primer skriptov, ki se pogosto uporabljajo na spletnih mestih. So zelo podobni skriptom CGI, vendar so ekskluzivni, ker skoraj vedno uporabljajo VBS skript ali Javascript. PHP Hipertekstovni procesor je jezik, ki postaja vse bolj priljubljen. Ta skript je zelo podoben skriptom CGI in aktivnim stranem strežnika, vendar je bolj združljiv z drugimi programi. Skript deluje z uporabo PHP oznak in html kode. Ti skripti so le nekateri izmed primerov tega, kaj se danes uporablja in kako se informacije prenašajo na spletnem strežniku.

=== CGI skripta (ang. CGI Scripts) ===
Skript CGI (skupni vmesnik prehoda, ang. common gateway interface) je niz navodil, zapisanih v programskem jeziku (kot so C, Perl, Java ali Visual Basic) in zasnovan tako, da sprejema podatke in jih vrne obiskovalcu spletne strani. Na zelo zasedenih mestih lahko CGI bistveno upočasni odzivni čas strežnika, ker vsako zahtevo obdela posebej. Običajna postavitev skripta CGI je v imeniku cgi-bin oddaljenih spletnih strežnikov, toda natančno lokacijo tega imenika določi spletni skrbnik posameznega računalnika.

=== Strani aktivnega strežnika (ang. active server pages) ===
Strani aktivnega strežnika (ang. active server pages, ASP), prvi Microsoftov strežniški mehanizem za dinamično generirane spletne strani, uporabljajo razširitev/končnico .asp. ASP-ji delujejo podobno kot spletne strani, ki uporabljajo skripte CGI, vendar je koda, ki povezuje bazo podatkov s spletnim mestom, običajno napisana v JavaScriptu ali VBScriptu.

=== PHP skripte ===
PHP Hipertekstovni procesor (ang. PHP Hypertext Preprocessor) je skriptni jezik, ki se uporablja za ustvarjanje dinamičnih spletnih strani. Je brezplačen, uporablja kodo, podobno Perlu ali C ++, ki je vstavljena v HTML kodo spletne strani s posebnimi oznakami PHP. Čeprav PHP skripti opravljajo naloge, podobne CGI in ASP, imajo prednost visoke združljivosti z mnogimi vrstami podatkovnih baz.

== Pregled ==

=== Izrazi in definicije ===
'''Atribut (ang. attribute):''' značilnost entitete.

'''Celovitost podatkov (ang. data integrity):''' točnost podatkov.

'''Centraliziran podatkovni sistem (ang.centralized database system):''' Sistem baze podatkov, v katerem so vsi podatki, ki jih uporablja sistem, na enem računalniku.

'''Entiteta (ang. entity):''' Nekaj (kot je oseba, predmet ali dogodek) kar je pomembno za podjetje ali organizacijo; običajno postane tabela zbirke podatkov v sistemu baze podatkov za to podjetje ali organizacijo. Tudi enota.

'''Hibridna XML/relacijska baza podatkov (ang. hybrid XML/relational database)''': Vrsta sistema podatkovnih baz, ki lahko shrani in pridobi podatke XML in relacijske podatke.

'''Indeks (ang. index):''' majhna tabela, ki vsebuje primarni ključ in lokacijo zapisa, ki pripada temu ključu; uporablja se za iskanje zapisov v podatkovni bazi. Indeks je konstrukt, ki se v bazi podatkov uporablja za pospešitev hitrosti izvajanja poizvedb.

'''Indeksirana organizacija (ang. indexed organization)''': Metoda za organiziranje podatkov na pomnilniškem mediju ali v podatkovni bazi, ki uporablja indeks za določanje natančne lokacije shranjevanja.

'''Metapodatki (ang. metadata):''' Podatki o podatkih, kot so podatki v podatkovnem slovarju.

'''Neposredna organizacija (ang. direct organization):''' Metoda urejanja podatkov na pomnilniškem mediju, ki uporablja razprševanje za podajanje natančne lokacije shranjevanja.

'''Normalizacija (ang. normalization):''' Postopek ocenjevanja in popravljanja strukture tabele zbirke podatkov za zmanjšanje redundance podatkov.

'''Objektno usmerjen sistem za upravljanje baz podatkov (ang. object-oriented database management system (OODBMS)):''' Vrsta sistema podatkovnih baz, v katerem se skupaj s pripadajočo kodo shrani več vrst podatkov kot predmeti.

'''Oblika/forma (ang. form):''' Oblikovan način pregledovanja in urejanja tabele v bazi podatkov.

'''Opredelitev podatkov (ang. data definition):''' postopek opisovanja lastnosti podatkov, ki jih je potrebno vključiti v tabelo zbirke podatkov.

'''Podatkovna baza (ang. database):''' Zbirka sorodnih podatkov, ki so shranjeni na način, ki omogoča, da se informacije po potrebi pridobijo; v relacijski bazi podatkov, zbirka povezanih tabel.

'''Podatkovne baze končnih uporabnikov (ang. end-user database):''' sestavljajo jih podatki, ki so jih razvili posamezni končni uporabniki. Primeri teh so zbirke dokumentov, preglednic, predstavitev, večpredstavnosti in drugih datotek.

'''Podatkovne baze v pomnilniku (ang. in-memory database (IMDB)):''' Baza podatkov, ki shranjuje vse podatke v pomnilnik namesto na trdi disk.

'''Podatkovni sistem odjemalec-strežnik (ang. client-server database system):''' Sistem baze podatkov, kjer je baza podatkov na strežniku in do katere dostopajo odjemalske naprave.

'''Podatkovni slovar (ang. data dictionary):''' skladišče vseh definicij podatkov v bazi podatkov. 

'''Poizvedba (ang. query):''' Zahteva za prikaz podatkov iz baze podatkov, ki ustreza posebnim merilom.

'''Polje (ang. field)''': Ena kategorija podatkov, ki se shranijo v podatkovni zbirki, kot so imena strank ali telefonske številke zaposlenih. Imenuje se tudi stolpec.

'''Poročilo (ang. report):''' Oblikovan način iskanja informacij, pridobljenih iz tabele zbirke podatkov ali rezultatov poizvedbe.

'''Preverjanje podatkov (ang. data validation):''' Postopek zagotavljanja, da so podatki, vneseni v bazo podatkov, veljavni (ustrezajo definiciji podatkov).

'''Primarni/glavni ključ (ang. primary key):''' Posebno polje v tabeli zbirke podatkov, ki enolično identificira zapise v tej tabeli.

'''Relacijski sistem za upravljanje z bazami podatkov (ang. relational database management system (RDBMS)):''' Vrsta sistema podatkovnih baz, v katerem so podatki shranjeni v tabelah, ki so povezane s skupnimi polji; danes najbolj razširjen model baze podatkov.

'''Sistem baze podatkov z enim uporabnikom (ang. single-user database system):''' Baza podatkov, ki se nahaja na enem računalniku in je zasnovana tako, da do nje lahko dostopa en sam uporabnik.

'''Sistem porazdeljene baze podatkov (ang. distributed database system):''' Sistem baze podatkov, v katerem se podatki, ki jih uporablja sistem, nahajajo na več računalnikih, ki so povezani prek omrežja.

'''Sistem večuporabniške baze podatkov (ang. multiuser database system):''' Baza podatkov je zasnovana tako, da je dostopna več uporabnikom.

'''Sistem za upravljanje z bazami podatkov (ang. database management system, DBMS):''' skupek programov, ki omogočajo kreiranje, uporabo in vzdrževanje baz podatkov.

'''Stolpec (ang. column):''' V bazi podatkov, polje.

'''SQL (ang. structured query language):''' Priljubljen poizvedovalni jezik za pridobivanje informacij v relacijskih bazah podatkov. Je jezik za delo z relacijskimi podatkovnimi bazami.

'''Tabela (ang. table)''': V relacijski podatkovni zbirki zbirka povezanih zapisov ali vrstic.

'''Večdimenzionalna podatkovna baza (ang. multidimensional database (MDDB)):''' Vrsta baze podatkov, izdelane za uporabo v podatkovnih skladiščih.

'''Vmesna programska oprema (ang. middleware):''' Programska oprema, ki se uporablja za povezovanje dveh sicer ločenih aplikacij, kot sta spletni strežnik in sistem za upravljanje baz podatkov.

'''Vrstica (ang. row):''' V bazi podatkov, zapis.

'''Zapis (ang. record):''' Zbirka sorodnih polj v bazi podatkov. Imenuje se tudi vrstica.

'''Zasebnost podatkov (ang. data privacy):''' zaščita zasebnosti podatkov v bazi podatkov.

'''Zasebnost podatkov (ang. data security):''' zaščita podatkov v bazi podatkov pred uničenjem in zlorabo.</text>
      <sha1>gfycib0zf9l60tygpc8kwfd198gb37i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4242</id>
    <revision>
      <id>18015</id>
      <timestamp>2019-06-06T16:53:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13" xml:space="preserve">__HIDDENCAT__</text>
      <sha1>2twjmejn56ditxo46hqinfh52nh6flb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Strani, ki uporabljajo čarobne povezave ISBN</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4243</id>
    <revision>
      <id>18016</id>
      <timestamp>2019-06-06T16:53:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13" xml:space="preserve">__HIDDENCAT__</text>
      <sha1>2twjmejn56ditxo46hqinfh52nh6flb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Skrite kategorije</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4244</id>
    <revision>
      <id>18017</id>
      <timestamp>2019-06-06T16:54:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25" xml:space="preserve">[[Kategorija:Wikiknjige]]</text>
      <sha1>0s7j449xopxq67xb0njggedyrvbcy0w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infobox</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4245</id>
    <redirect title="Predloga:Infopolje" />
    <revision>
      <id>18021</id>
      <timestamp>2019-06-06T17:29:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <comment>Janezdrilc je premaknil stran [[Predloga:Infobox]] na [[Predloga:Infopolje]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Infopolje]]</text>
      <sha1>asonv5tadbl1nmyt9hd0bpkv5orgv9e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MediaWiki:Gadget-navpop.css</title>
    <ns>8</ns>
    <id>4261</id>
    <revision>
      <id>18594</id>
      <timestamp>2020-01-14T12:49:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>WikiBayer</username>
        <id>3196</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: @import url('//en.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Gadget-navpop.css&amp;action=raw&amp;ctype=text/css');</comment>
      <model>css</model>
      <format>text/css</format>
      <text bytes="106" xml:space="preserve">@import url('//en.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Gadget-navpop.css&amp;action=raw&amp;ctype=text/css');</text>
      <sha1>3mpyyxwp97rejicwvcgp7y8rhcz5d2f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Pod lipo/Arhiv/Glava</title>
    <ns>4</ns>
    <id>4262</id>
    <revision>
      <id>18666</id>
      <parentid>18665</parentid>
      <timestamp>2020-01-20T16:57:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>510</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="465" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;box-shadow: 0 0 .9em #999; border-radius: .2em; margin: 1em 0 2em 0;&quot; width=100%
| style=&quot;background: #E1D29E; color: white; font-size: 140%; text-align: center; height: 30px; &quot; | Arhiv pogovorov pod lipo
|-
| style=&quot;background: #EEEEEC; text-align: center;  font-size: 97%; height: 30px;&quot;  | Ta stran je arhivska, zato je prosimo ne urejajte.
|}
[[Slika:Vrba lipa.JPG|thumb|right|250px]]&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Predloge]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>fw69ln9dg1gor9k505tsoznbm25s717</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4263</id>
    <revision>
      <id>18852</id>
      <parentid>18849</parentid>
      <timestamp>2020-03-10T17:18:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="542" xml:space="preserve">[[File:Wikijunior_Animal_Alphabet.jpg|center|500px]]&lt;br /&gt;                                            
&lt;div style=&quot;font-size: xx-large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;'''Wikimlajši:Živalska abeceda'''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[/A/]]  [[/B/]]  [[/C/]]  [[/Č/]]  [[/D/]]  [[/E/]]  [[/F/]]  [[/G/]]  [[/H/]]  [[/I/]]  [[/J/]]  [[/K/]]  [[/L/]]  [[/M/]]  [[/N/]]  [[/O/]]  [[/P/]]  [[/R/]]  [[/S/]]  [[/Š/]]  [[/T/]]  [[/U/]]  [[/V/]]  [[/Z/]]  [[/Ž/]] --&lt;/div&gt;</text>
      <sha1>c8br6mmtn1cg4ux7dbd0uirdiv0sk2d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/A</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4264</id>
    <revision>
      <id>19729</id>
      <parentid>19727</parentid>
      <timestamp>2022-05-31T20:38:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <comment>Redakcija 19727 uporabnika [[Special:Contributions/2A01:41E3:2E15:DD00:50A7:7A34:E4E:2C13|2A01:41E3:2E15:DD00:50A7:7A34:E4E:2C13]] ([[User talk:2A01:41E3:2E15:DD00:50A7:7A34:E4E:2C13|pogovor]]) razveljavljena</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="591" xml:space="preserve">[[File:A aligator.png|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''A'''ligator.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[..Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>lasjz4i1ftq23f3gavau40v3hctr6fi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/B</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4265</id>
    <revision>
      <id>18828</id>
      <timestamp>2020-03-10T15:35:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[File:Alfabet_zwierząt_-_literka_B.png|center|500px]] &lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;  '''B'''ober.  &lt;/div&gt;  &lt;div class=&quot;noprint&quot; s...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="607" xml:space="preserve">[[File:Alfabet_zwierząt_-_literka_B.png|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''B'''ober.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[..Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>042c3d62cutle4ew4y9su83ept4lkas</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/D</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4266</id>
    <revision>
      <id>18830</id>
      <parentid>18829</parentid>
      <timestamp>2020-03-10T15:37:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="595" xml:space="preserve">[[File:D_is_for_Dolphin.jpg|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''D'''elfin.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[..Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>inobbq9y5xnn08mij1zvcpj8iaxhe71</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/E</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4267</id>
    <revision>
      <id>18831</id>
      <timestamp>2020-03-10T15:38:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[File:Alfabet_zwierząt_-_literka_E.png|center|500px]] &lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;  '''E'''mu.  &lt;/div&gt;  &lt;div class=&quot;noprint&quot; sty...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="605" xml:space="preserve">[[File:Alfabet_zwierząt_-_literka_E.png|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''E'''mu.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[..Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>filmbqdsb1xfveiohln56wzsoczp1ps</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/G</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4268</id>
    <revision>
      <id>18832</id>
      <timestamp>2020-03-10T15:39:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[File:Alfabet_zwierząt_-_literka_G.png|center|500px]] &lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;  '''G'''olob.  &lt;/div&gt;  &lt;div class=&quot;noprint&quot; s...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="607" xml:space="preserve">[[File:Alfabet_zwierząt_-_literka_G.png|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''G'''olob.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[..Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>4eu1b2wenqmnumfx8gngidcbv8l25em</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/H</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4269</id>
    <revision>
      <id>18833</id>
      <timestamp>2020-03-10T15:39:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[File:Alfabet_zwierząt_-_literka_H.png|center|500px]] &lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;  '''H'''ipopotam.  &lt;/div&gt;  &lt;div class=&quot;noprin...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="611" xml:space="preserve">[[File:Alfabet_zwierząt_-_literka_H.png|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''H'''ipopotam.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[..Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>27l2dqmx18adxkqty4iv2il1mcskg2f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/I</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4270</id>
    <revision>
      <id>19024</id>
      <parentid>18835</parentid>
      <timestamp>2020-03-25T19:52:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="590" xml:space="preserve">[[File:I_is_for_Ibis.jpg|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''I'''bis.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[..Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>tfopijnbio3v71pbu85dyexqjmmtzap</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/J</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4271</id>
    <revision>
      <id>18836</id>
      <timestamp>2020-03-10T15:40:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[File:Alfabet_zwierząt_-_literka_J.png|center|500px]] &lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;  '''J'''ež.  &lt;/div&gt;  &lt;div class=&quot;noprint&quot; st...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="606" xml:space="preserve">[[File:Alfabet_zwierząt_-_literka_J.png|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''J'''ež.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[..Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>373x5lu5nyq01sjtyhm5mnd8bguon5o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/K</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4272</id>
    <revision>
      <id>18838</id>
      <parentid>18837</parentid>
      <timestamp>2020-03-10T15:42:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="597" xml:space="preserve">[[File:K_is_for_Kangaroo.JPG|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''K'''enguru.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[..Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>i8sv3h7dzloxypz6qg8wzcxplrktj32</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/L</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4273</id>
    <revision>
      <id>18839</id>
      <timestamp>2020-03-10T15:44:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[File:L_is_for_Lion.jpg|center|500px]] &lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;  '''L'''ev.  &lt;/div&gt;  &lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align:...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="589" xml:space="preserve">[[File:L_is_for_Lion.jpg|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''L'''ev.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[..Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>2l6qodxbcphobublb809eb9xk3w33yt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/M</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4274</id>
    <revision>
      <id>18840</id>
      <timestamp>2020-03-10T15:45:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[File:Alfabet_zwierząt_-_literka_M.png|center|500px]] &lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;  '''M'''rož.  &lt;/div&gt;  &lt;div class=&quot;noprint&quot; s...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="607" xml:space="preserve">[[File:Alfabet_zwierząt_-_literka_M.png|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''M'''rož.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[..Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>9mcmg357lg6f3gbs8xpis59ethp6cer</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/O</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4275</id>
    <revision>
      <id>18841</id>
      <timestamp>2020-03-10T15:46:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[File:Alfabet_zwierząt_-_literka_O.png|center|500px]] &lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;  '''O'''rel.  &lt;/div&gt;  &lt;div class=&quot;noprint&quot; st...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="606" xml:space="preserve">[[File:Alfabet_zwierząt_-_literka_O.png|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''O'''rel.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[..Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>my6n4242v3646uc4ok26rhk4wpgfgu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/P</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4276</id>
    <revision>
      <id>18842</id>
      <timestamp>2020-03-10T15:47:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[File:P_is_for_Penguin.jpg|center|500px]] &lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;  '''P'''ingvin.  &lt;/div&gt;  &lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="596" xml:space="preserve">[[File:P_is_for_Penguin.jpg|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''P'''ingvin.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[..Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>sybjcty9i49axyiub6siwngjc6wzkvg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/R</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4277</id>
    <revision>
      <id>18843</id>
      <timestamp>2020-03-10T15:49:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[File:Alfabet_zwierząt_-_literka_R.png|center|500px]] &lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;  '''R'''ak.  &lt;/div&gt;  &lt;div class=&quot;noprint&quot; sty...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="605" xml:space="preserve">[[File:Alfabet_zwierząt_-_literka_R.png|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''R'''ak.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[..Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>bjkjd92blfwle8sosqn9ddyt063igrt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/S</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4278</id>
    <revision>
      <id>18844</id>
      <timestamp>2020-03-10T15:49:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[File:Alfabet_zwierząt_-_literka_S.png|center|500px]] &lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;  '''S'''ova.  &lt;/div&gt;  &lt;div class=&quot;noprint&quot; st...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="606" xml:space="preserve">[[File:Alfabet_zwierząt_-_literka_S.png|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''S'''ova.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[..Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>5bzwf4r75gnqmgft4j5rkp73kmdc0mk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/U</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4279</id>
    <revision>
      <id>18845</id>
      <timestamp>2020-03-10T15:50:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[File:U_is_for_Uakari.jpg|center|500px]] &lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;  '''U'''akari.  &lt;/div&gt;  &lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-al...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="594" xml:space="preserve">[[File:U_is_for_Uakari.jpg|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''U'''akari.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[..Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>e26qw1k2sbgp49l6rpkfgrvsnefbxc8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/Z</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4280</id>
    <revision>
      <id>18846</id>
      <timestamp>2020-03-10T15:51:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[File:Z_is_for_Zebra.jpg|center|500px]] &lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;  '''Z'''ebra.  &lt;/div&gt;  &lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-alig...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="592" xml:space="preserve">[[File:Z_is_for_Zebra.jpg|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''Z'''ebra.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[..Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>5gygmjdpomgprn2ml2rlwqwv0h4wuom</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/V</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4281</id>
    <revision>
      <id>18965</id>
      <timestamp>2020-03-16T10:43:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[File:V_jako_Vlk.jpg|center|500px]] &lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;  '''V'''olk.  &lt;/div&gt;  &lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: ce...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="587" xml:space="preserve">[[File:V_jako_Vlk.jpg|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''V'''olk.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[..Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>o7g1cxsehvdtcug3eh7nnkhv46efyas</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/Č</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4282</id>
    <revision>
      <id>18966</id>
      <timestamp>2020-03-16T17:07:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[File:Č jako Čmelák.jpg|center|500px]] &lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;  '''Č'''mrlj.  &lt;/div&gt;  &lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-a...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="595" xml:space="preserve">[[File:Č jako Čmelák.jpg|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''Č'''mrlj.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[..Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>b84m3f3olktsao63xqzqi8sbaokn8dp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/Ž</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4283</id>
    <revision>
      <id>18970</id>
      <parentid>18968</parentid>
      <timestamp>2020-03-16T19:26:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="593" xml:space="preserve">[[File:Ž jako Žába.jpg|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''Ž'''aba.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[../Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>fzj6oh77c0drtdv1p4j577ssm352a0y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>..Ž</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4284</id>
    <redirect title="Wikimlajši:Živalska abeceda/Ž" />
    <revision>
      <id>18969</id>
      <timestamp>2020-03-16T19:25:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <comment>Burzuchius je premaknil(-a) stran [[..Ž]] na [[Wikimlajši:Živalska abeceda/Ž]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Wikimlajši:Živalska abeceda/Ž]]</text>
      <sha1>ejsvl9z1d8zfhrkpxmllq38s36zs8nm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/T</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4285</id>
    <revision>
      <id>19025</id>
      <timestamp>2020-03-25T19:53:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[File:T_is_for_Tiger.jpg|center|500px]] &lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;  '''T'''iger.  &lt;/div&gt;  &lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-alig...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="593" xml:space="preserve">[[File:T_is_for_Tiger.jpg|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''T'''iger.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[../Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>pwfd07hihttcjrphsr8uc7zfe6in2lt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/C</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4286</id>
    <revision>
      <id>19026</id>
      <timestamp>2020-03-26T09:39:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[File:C er for Citronsommerfugl.jpg|center|500px]] &lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;  '''C'''itronček.  &lt;/div&gt;  &lt;div class=&quot;noprint&quot;...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="609" xml:space="preserve">[[File:C er for Citronsommerfugl.jpg|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''C'''itronček.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[../Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>alugstbh4zi3ksvysa7qjt1qs3xsysu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/F</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4294</id>
    <revision>
      <id>19254</id>
      <parentid>19253</parentid>
      <timestamp>2020-10-08T09:34:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="594" xml:space="preserve">[[File:F is for Fennec.jpg|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''F'''enek.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[../Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>h36enib9sx9fu0klzbmn0yde0dmrrk8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Peritonealna dializa na domu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4295</id>
    <revision>
      <id>19297</id>
      <parentid>19281</parentid>
      <timestamp>2020-11-05T21:35:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Studnurse</username>
        <id>3593</id>
      </contributor>
      <comment>Citiranje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23030" xml:space="preserve">Peritonealna dializa, je vrsta [[Dializa|dialize]] s katero se pacienti zdravijo v domačem okolju.

== Peritonealna dializa ==

Dializo skozi [[Kapilara|kapilare]] peritonealne [[Opna|membrane]] večinoma 24 ur na dan izvaja njihovo [[telo]]. Velik pomen pri odločitvi o [[Zdravljenje|zdravljenju]] s peritonealno dializo ima pravočasno izobraževanje bolnikov o vseh možnih načinih nadomestnega zdravljenja. 
Danes se po vsem svetu s to obliko zdravljenja zdravi približno 200.000 (11 odstotkov dializnih bolnikov), njena pogostost pa je med posameznimi državami precej različna (od 80 odstotkov v Hong Kongu do 0 odstotkov v afriških državah). V [[Slovenija|Sloveniji]] v zadnjih letih narašča število bolnikov, zdravljenih s peritonealno dializo, približno 5 odstotkov vseh se jih zdravi na ta način.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Košnik M, Štajer D. Interna medicina 5 izdaja. Ljubljana: Medicinska fakulteta Ljubljana, Slovensko zdravniško društvo, Knjigotrštvo Buča d.o.o.; 2018.&lt;/ref&gt;

=== Zgodovina ===

Začetki segajo v zgodnja 60. in 70. leta 20. stoletja. Novembra 1977 so na ameriškem nefrološkem kongresu predstavili kontinuirano ambulantno peritonealno dializo (CAPD), leta 1978 jo je ameriška FDA (Food and Drug Administration) odobrila kot metodo zdravljenja.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Prednosti peritonealne dialize ===

Prednosti so hkrati tudi argumenti za začetek nadomestnega zdravljenja [[Odpoved ledvic|ledvične odpovedi]] s peritonealno dializo. Ker je to dializa na domu, omogoča bolniku precejšno svobodo, neodvisnost in manjše prehranske omejitve manj strožji režim vnosa soli, vode, kalija). Pri bolnikih na peritonealni dializi se v primerjavi z bolniki na hemodializi dalj časa ohrani preostalo ledvično delovanje. Zaradi boljšega tekočinskega ravnovesja ob ohranjeni diurezi in dobre presnovne kontrole je bolnike lažje zdraviti.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Osnove peritonealne dialize === 

[[Potrebušnična votlina|Peritonealna votlina]] je največji serozni prostor v telesu. Dializo izvajamo tako, da skozi stalni peritonealni kateter, ki je vstavljen v trebušno (peritonealno) votlino, s pomočjo težnosti večkrat dnevno (najpogosteje 4-5 krat) vtočimo in iztočimo sterilno dializno raztopino. Pred vtokom v trebušno votlino mora biti segreta na telesno temperaturo.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Peritonealna membrana (mezotelij) deluje s svojimi kapilarami kot endogena polprepustna dializna membrana.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 

Glavna principa prenosa topljencev in tekočine skozi peritonealno membrano sta [[difuzija]] in [[konvekcija]] (prenos toplote z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo), ki jih ustvarjata osmotski in hidrostatski tlak.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Difuzija je najpomembnejša za odstranitev uremičnih odpadnih produktov. 
Konvekcija je posledica osmotskega gradienta med relativno hipertonično dializno raztopino in relativno hipotonično kapilarno krvjo.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Prepustnost peritonealnih kapilar omogočajo pore treh različnih velikosti, skozi katere potujejo večje molekule (tudi beljakovine) s pomočjo konvekcije, majhni topljenci (sečnina, kreatinin, natrij, kalij) in voda (prehaja skozi najmanjše pore – akvaporine). Tretji proces peritonealnega transporta je absorbcija tekočine in topljencev, ki poteka skozi limfni sistem in je precej stalna – 1,0 do 2,0 ml/min.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Hitrost krvnega pretoka v kapilarah peritoneja(potrebušnice) in pretok dializne raztopine med peritonealno dializo sta bistveno manjša kot med hemodializo, pri kateri je pretok krvi pogosto višji kot 200 ml/min, pretok dializne raztopine pa višji od 400 ml/min. Zaradi tega so med peritonealno dializo očistki sečnine in drugih manjših molekul v določenem času bistveno manjši kot med hemodializo. Ker pa peritonealna dializa poteka kontinuirano 24 ur na dan in 7 dni v tednu, so tedenski očistki podobni tistim kot med hemodializo.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
 
=== Pripomočki za peritonealno dializo ===

==== Peritonealni dializni kateter ====

Omogoča komunikacijo med zunanjim svetom in notranjim sterilnim okoljem trebušne votline. Njegova funkcija je le mehanska, saj skozenj samo vtočimo in iztočimo dializno raztopino. Poznamo več različnih tipov peritonealnih katetrov, ki se razlikujejo po obliki, dolžini in materialu. Danes se največkrat uporablja Tenckhoffov kateter, ki je iz silikona.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Vrečke za peritonealno dializo ====
So različnih velikosti: od 2 do 2,5 l  za ročne menjave in 5 l za menjave s pomočjo aparata. Vrečke so plastične, prozorne, industrijsko napolnjene, sterilizirane in pripravljene za enkratno uporabo. Uporabljamo izključno sistem z dvojnimi vrečkami (tako imenovan Y-sistem): ena vrečka je napolnjena s sterilno dializno raztopino, druga pa je prazna. Tak sistem dvojnih vrečk ob priključitvi na kateter omogoča najprej iztok dializne raztopine iz trebušne votline ter nato vtok sveže raztopine. Tak iztok dializne raztopine izpere cevje, po kateri nato vtočimo svežo raztopino, kar pomaga preprečiti peritonitis(vnetje potrebušnice).&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Peritonealne dializne raztopine ====
Večina teh raztopin vsebuje laktatni ali bikarbonatni pufer(snov za uravnavanje kislosti), natrij, klor, kalcij, magnezij ter glukozo kot osmotski agens v treh različnih koncentracijah(1,36-, 2,27-, 3,86-odstotna). Večja koncentracija glukoze v dializni raztopini pomeni večje odstranjevanje vode(večjo ultrafiltracijo) in obratno. Raztopine z 1,1-odstotnimi aminskimi kislinami ne vsebujejo glukoze, imajo blago ultrafiltracijo, delujejo prehranjevalno, kar je še posebaj pomembno pri podhranjenih bolnikih.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Aparati za samodejno menjavo peritonealne raztopine ==== 
Ti aparati so vse bolj izpopolnjeni in varnejši. S preprostim aparatom (ciklerjem) je mogoče napraviti menjavo ene same vrečke, bolj zapleteni aparati pa lahko različno število menjav velike količine peritonealne raztopine.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Vrste peritonealne dialize ===

==== Kontinuirana ambulantna peritonealna dializa (CAPD) ====
Bolniki izvajajo menjave običajno 3 do 5-krat na dan. Peritonealna raztopina je stalno prisotna v trebuhu. Posamezna kopel traja 4-5 ur. Običajno si bolnik vtoči 2 litra (1,5-2,5 litra) sveže, na telesno temperaturo ogrete dializne raztopine. Uporabljajo samo sistem dvojnih vrečk, ki se po uporabi zavržejo. Vtok tekočine izvajajo bolniki ročno z uporabo težnosti po predhodnem iztoku uporabljene raztopine.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Avtomatizirana peritonealna dializa (APD) ====
Običajno jo izvajamo čez noč, s pomočjo aparata ciklerja traja 8-10 ur na dan, v tem času cikler opravi več menjav dializne raztopine po 1,5 do 3 litre, tako da čez noč izmenja 10 do 20 litrov dializne raztopine. Čez dan ima lahko bolnik t.i. mokri dan, ko ima v trebuhu ikodekstrin, lahko pa je trebuh čez dan tudi brez dializne tekočine (suh dan).&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;


Peritonealna dializa se priporoča bolnikom, ki se želijo zdraviti doma, ki želijo ostati neodvisni in imeti liberalnejšo dieto, saj je vnos tekočin praktično normalen in pri vnosu sadja in zelenjave zaradi vsebnosti kalija ni posebnih omejitev. Peritonealna dializa je primerna za vse vrste bolnikov s končno odpovedjo ledvic: za otroke in odrasle bolnike, ki čakajo na presaditev ledvic, za ledvične bolnike z oslabljenim srcem, starejše bolnike, bolnike s sladkorno boleznijo, za bolnike z izčrpanim žilnim pristopom za hemodializo. Peritonealna dializa je primerna tudi za zdravljenje bolnikov s kroničnim kongestivnim srčnim popuščanjem, ki nimajo odpovedi ledvic, saj omogoča izboljšanje simptomov hipervolemije, zadostno odstranitev tekočine in možnost življenja v domačem okolju.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;


== Trenutek od postavitve diagnoze do prihoda patronažne medicinske sestre ==

Ledvične bolezni potekajo tiho. Največkrat odkrijemo ledvično bolezen slučajno pri preiskavah krvi in seča, redkeje zaradi simptoma, ki ga lahko povežemo z ledvično boleznijo.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Kovač D, Lindič J, Malovrh M, Pajek J. Bolezni ledvic. Ljubljana: Klinični oddelek za nefrologijo, Univerzitetni klinični center. 2014: 9-12.&lt;/ref&gt; Okvara ledvic, ki traja več kot 3 mesece se kaže: s patološkimi spremembami in/ali s pokazatelji ledvične prizadetosti v krvi, urinu ali s spremembami pri morfoloških diagnostičnih metodah. Znižana GF &lt; 60 ml/min/1,73 m2, več kot 3 mesece, z ali brez okvare ledvic. V času stabilne ledvične bolezni lahko uporabimo za oceno GF izmerjeni očistek kreatinina. Očistek v laboratoriju izračunajo iz serumske koncentracije kreatinina in analize zbranega 24-urnega seča po enačbi.&lt;ref&gt;Lindič J, Kovač D, Kveder R (et. al). Bolezni ledvic. Ljubljana. 2014: 37.&lt;/ref&gt; Ocenjevalne enačbe podajo vrednost oGF prilagojeno na telesno površino (TP), v enoti ml/min/1,73 m². Pri vrednotenju rezultata nam pomaga količina s sečem izločenega kreatinina na kilogram telesne teže.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

Ko je pacient diagnosticiran z boleznijo, pride na center za dializo na posvet z medicinskimi sestrami in zdravnikom o različnih možnostih zdravljenja- hemodializa, peritonealna dializa. Lahko se odloči za navadno hemodializo, ki se bo izvajala v bolnišnici 3 krat tedensko. Lahko pa izbere peritonealno dializo, ki se izvaja doma 24-urno vsakodnevno.
 
Če ima pacient željo izvajati dializo doma in tega sam ni sposoben samostojno izvajati, se zaprosi za asistirano peritonealno dializo. Starostniki imajo pogosto številna obolenja, ne samo bolezni ožilja, ki so povezane z boleznijo ledvic, ampak tudi obolenja, ki so povezana s starostjo (slabovidnost, naglušnost, slabša okretnost, artritis, kognitivne težave). Vsi ti dejavniki vplivajo na izbor metode nadomestnega zdravljenja.&lt;ref&gt;Pirnat P, Mlinšek D. 30- letnica kontinuirane ambulantne peritonealne dialize v Sloveniji. Asistirana peritonealna dializa v Sloveniji: Slovensko nefrološko društvo. 2014. &lt;nowiki&gt;http://www.nephro-slovenia.si/images/PDF/Zbornik1.indd.pdf&lt;/nowiki&gt;  Pridobljeno dne 23. 10. 2020.&lt;/ref&gt; Nato se kontaktira patronažno službo, ki bo preverila kadrovsko zmožnost v regiji. Pride se na ogled domačega okolja in se oceni primernost za izvajanje postopka. Pri tem se izpolni Poročilo patronažne sestre z obiska na domu , ter poročilo preda nefrologu. Če so pogoji izpolnjeni, se pacientu vstavi peritonealni kateter (PD kateter).&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;Thomas N. Peritonealna dializa: Priročnik za klinično prakso; Izobraževanje in usposabljanje iz peritonealne dialize. 2009. &lt;nowiki&gt;https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/10/PD_Slovenian-March-2014.pdf&lt;/nowiki&gt; Pridobljeno dne 22. 10. 2020.&lt;/ref&gt;


== Izobraževanje ==

Edukacija poteka v lokalnem centru za dializo/peritonealno dializo. Izvajalci edukacije so medicinske sestre, ki so izvajalke PD v lokalnem centru po podobnem sistemu kot poteka edukacija pacientov oz. njihovih svojcev, kadar so v izvajanje PD vključeni le-ti. Pomembno je izobraževati bolnika, samostojnega izvajanja peritonealne dialize. Pomembno je, da imajo bolniki pred odpustom dovolj znanja za varno samooskrbo pri peritonealni dializi. &lt;ref&gt;Kovač A. Uvedba asistirane peritonealne dialize na bolnikovem domu ali v socialno varstvenih zavodih: Slovensko nefrološko društvo. 2019. &lt;nowiki&gt;http://www.nephro-slovenia.si/images/PDF/apd2.pdf&lt;/nowiki&gt; Pridobljeno dne 22. 10. 2020.&lt;/ref&gt;

V programu usposabljanja pacientov se jih nauči: &lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;  

•	Pregled PD 

•	Aseptična tehnika, umivanje rok 

•	Koraki pri menjavi CAPD ali postopkih APD 

•	Nujni ukrepi ob kontaminaciji 

•	Nega izstopišča 

•	Zapleti (peritonitis, ravnovesje tekočin, težave pri iztoku, zaprtje, okužbe izstopišča, fibrin, zatekanje raztopine, bolečina, dodajanje zdravil intraperitonealno ) 

•	Odpravljanje težav 

•	Zapisovanje podatkov o zdravljenju 

•	Naročanje materiala 

•	Obisk v bolnišnici/obisk na domu 

•	Potovanja/ zaposlitev/ hobiji/ šport


Da bi zagotovili najboljše mogoče okolje za poučevanje in učenje, je potrebno  upoštevati naslednja navodila: &lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;  

• Oceniti bolnikov slog učenja. 

• Oceniti morebitne ovire pri učenju (telesne, psihosocialne, okoljske).

• Učni načrt sestavite v sodelovanju z bolnikom. 

• Izvedite, kar ste načrtovali, preglejte, ali je učenje uspešno, in ponavljajte, dokler ni cilj dosežen.


== Patronažno varstvo ==

Veliko pacientov s končno odpovedjo ledvic so starejši in potrebujejo pomoč, zaradi tega je tudi možnost izvajanja peritonealne dialize v domačem okolju. Diplomirana medicinska sestra se vključuje pri tistih osebah, ki živijo sami ali njihovi svojci niso sposobni izvajati. Lahko gre samo za prehodno obdobje ko se še učijo,niso še samostojni ali ob nenadni bolezni in trenutno niso sposobni. &lt;ref&gt;Kranjc A . Preventivna in kurativna dejavnost v patronažnem varstvu. In: RamšakPajk M, Ljubič A, eds. Priporočila obravnave pacientov v patronažnem varstvu zadiplomirane medicinske sestre. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije– Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije,Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti. 2016; 22 ̶ 26.Dostopno: &lt;nowiki&gt;https://www.zbornicazveza.si/sites/default/files/publication__attachments/priporocila_patronaza_layout_1.pdf&lt;/nowiki&gt;&lt;/ref&gt;

V patronažnem varstvu se pri pacientih, ki se zdravijo s PD izvajajo:

- preventivni patronažni obisk v preddializnem obdobju

- preventivni patronažni obisk pri pacientu, ki se zdravi s PD na domu

- podaljšan kurativni patronažni obisk pri pacientu z APD zjutraj

- kurativni patronažni obisk pri pacientu z APD zvečer

- kurativni patronažni obisk pri pacientu s CAPD

Patronažna medicinska sestra opravi patronažni obisk na podlagi izdanega delovnega naloga pri pacientu, ki se zdravi z asistirano APD. Obisk izvaja diplomirana medicinska sestra s potrebnimi posebnimi znanji s področja PD. &lt;ref&gt;ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije . Okrožnica ZAE 4/18: Novepatronažne storitve- asistirana peritonealna dializa na domu in v socialno varstvenihzavodih, 22. 1. 2018. 2018; 1-2. Dostopno:&lt;nowiki&gt;https://www.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/0/73ed006f97b23e2bc125821e002ff524/$FILE/ATT2U131.pdf/003pugne.pdf&lt;/nowiki&gt;&lt;/ref&gt; V sklopu patronažnih obiskov medicinske sestre delujejo v skladu z načrtom zdravstvene nege po procesni metodi ter ovrednotijo fiziološke, psihofizične, psihosocialne in duhovne potrebe pacientov, sodelujejo pa tudi z izbranim zdravnikom in se povezujejo s preostalimi odgovornimi službami.&lt;ref&gt;Kranjc A, Sirk D . Obravnava pacienta s peritonealno dializo (PD) v domačemokolju. In: Ramšak Pajk M, Ljubič A, eds. Priporočila obravnave pacientov v patronažnemvarstvu za diplomirane medicinske sestre. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške negeSlovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikovSlovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti. 2016; 98 ̶ 102. Dostopno: &lt;nowiki&gt;https://www.zbornicazveza.si/sites/default/files/publication__attachments/priporocila_patronaza_layout_1.pdf&lt;/nowiki&gt;&lt;/ref&gt;

Osebe , ki si ne morejo same izvajati peritonealne dialize (PD) ali nimajo pomoči sorodnikov, lahko izberejo PD kot metodo nadomestnega zdravljenja. Izraz asistirana peritonealna dializa (aPD) pomeni, da zdravstveni delavec opravlja celotno ali del dializnega zdravljenja in s tem omogoča več osebam, da so deležni te vrste zdravljenja v skupnosti. Asistirana PD omogoča osebam okrepitev usposabljanja in zagotavljanje varnosti, dodatni nadzor, nadomestno oskrbo zaradi druge bolezni, ki je vzrok, da pacient določen čas ni samostojen, dodatno skrb za družino, prav tako omogoča tudi stalno podporo in pomoč. Asistirano peritonealno dializo izvajajo patronažne medicinske sestre in medicinske sestre v domovih za ostarele, ki se dodatno izobrazijo z znanji s področja peritonealne dialize. Sodelovanje med medicinskim osebjem iz dializnega centra in zdravstvenim osebjem domov za starejše ter patronažnimi medicinskimi sestrami je zelo uspešno. Z dobrim načrtovanjem izobraževanj in stalno podporo domovom za starejše in patronažnim medicinskim sestram ter s pogostimi osvežitvami znanj se zagotavlja raven usposobljenosti in uspešnost izvajanja asistirane peritonealne dialize.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;Sarbjit V, Watson D. Off ering Peritoneal Dialysis to the older Patient: Medical Progress or Waste of Time? Semin Nephrol. 2011;31(2): 225-34. Dostopno: &lt;nowiki&gt;https://www.seminarsinnephrology.org/article/S0270-9295(11)00027-1/fulltext#relatedArticles&lt;/nowiki&gt;&lt;/ref&gt;

Asistirana PD je razvita v številnih deželah in se izvaja v domovih za ostarele ali jo izvajajo patronažne medicinske sestre pri pacientih, ki si sami ne morejo izvajati PD ali nimajo pomoči v družini. Asistirana PD se v DSO izvaja kot CAPD(kontinuirana ambulantna peritonealna dializa) ali APD (avtomatizirana peritonealna dializa) metoda. Medicinska sestra pri metodi CAPD izvaja menjavo dializne raztopine 3-krat do 4-krat na dan, pri APD metodi pa pacienta zvečer priključi na aparat za avtomatizirano PD in ga zjutraj odklopi od aparata. Medicinska sestra vsak dan meri bolnikove vitalne funkcije in telesno težo, izvaja toaleto izstopišča katetra za peritonealno dializo, skrbi za zalogo dializnega materiala. Medicinski sestri je zagotovljena 24-urna strokovna pomoč osebja dializnega oddelka, v katerem se pacient zdravi.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

Ostale potrebne menjave izvaja pacient v sodelovanju s svojci in v dogovoru s patronažno medicinsko sestro, ki se vključuje v menjave v skladu s potrebami pacienta, vendar največ 2 krat na dan. Pri obisku oceni stanje in pripravi pacienta, njegove svojce in prostor. Najpogostejši vzroki za obisk so usposabljanje, ponovno usposabljanje, zmanjšanje zapletov, npr. Peritonitisa, ocena prilagajanja in podpora pacientom in svojcem. Prednosti obiska na domu je veliko, vendar je občasno težavno zaradi nedostopnosti, v primeru če oseba živi daleč od ambulante.

== Psihološka podpora družini ==

Kronična ledvična bolezen je opredeljena kot napredujoča izguba ledvične funkcije, za katero je značilna trajna nezmožnost, ki zahteva dolgotrajno zdravstveno nego in oskrbo. Najbolj optimalno možnost zdravljenja predstavlja presaditev ledvic. Dokler se le-ta ne izvede, najboljšo alternativo predstavlja dializa. Poleg tega, da izboljšuje pacientovo kakovost življenja, hkrati povzroča spremembe v osebnosti, družinski in socialni dinamiki.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Lomba L, Lameirinhas A, Silva AM, Brito J. Impact of peritoneal dialysis on the family life of children with chronic kidney disease: integrative literature review. Referencia. 2014; 4(3): 139-48. doi: 10.12707/RIV14010.&lt;/ref&gt;

=== Pediatrično področje ===

Breme peritonealne dialize na domu se pokaže predvsem pri otrocih in njihovih družinah, ki vsak dan izvajajo različne medicinske postopke. Gre za zapleteno obliko nadomestnega zdravljenja na domu, ki zahteva da družinski člani sprejmejo vlogo glavnega negovalca s pomembnim vplivom na pacientovo splošno počutje in kakovost življenja. Družina se mora soočiti z novimi zahtevami, spremembami in stalnimi prilagoditvami. Vse te težave se lahko olajšajo z ustrezno in strokovno podporo zdravstvenih delavcev, zlasti patronažnih medicinskih sester.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

V ospredju so strategije za zmanjševanje vpliva na družino, predvsem intervencije za pospeševanje prilagoditvenega procesa na povečane potrebe po zdravstveni oskrbi. Skrb za pacienta s peritonealno dializo ima negativne posledice predvsem na mentalno zdravje negovalcev. Povečana je verjetnost za pojav depresije, hkrati pa je poudarjena pomembnost pravočasne prepoznave njihove utrujenosti/izgorelosti.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

==== Starši in sorojenci ====

Starši imajo težave pri ohranjenju stalnega delovnega mesta in se soočajo z velikim finančnim bremenom, ki ga prinaša visoka stopnja zdravstvene oskrbe. Omejeno je družabno življenje, pojavi se tudi nezadovoljstvo zaradi potrebe po stalni prisotnosti. Vodilno vlogo največkrat prevzamejo matere. Zaradi pogoste preobremenjenosti in pomanjkanja časa se kažejo posledice v njihovem vsakdanjem življenju in družinskem okolju.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Povečana je stopnja stresa in tesnobe, saj je mati zadolžena za večino nalog povezanih s skrbjo otroka, le-te pa le stežka prepusti partnerju. To materam daje občutek žrtvovanja. Da bi zmanjšali breme osrednjega negovalca, morajo medicinske sestre spodbujati vključevanje vseh družinskih članov v skrb za pacienta s kronično boleznijo. V ospredju so strategije za razbremenitev materinega bremena in krepitev mehanizmov za soočenja z razmerami, s katerimi se družina spopada. Stretegije spoprijemanja so razdelitev nalog v povezavi z zdravstveno nego pacienta med družinskimi člani, s tem pa več prostega časa in počitka za osrednjega negovalca.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;1.     De Paula ES, Nascimento LC, Rocha SMM. Roles assesment in families of children with chronic renal failure on peritoneal dialysis. Int J Nurse Pract. 2008; 14(3): 215-20. doi: 10.1111/j.1440-172X.2008.00683.x.&lt;/ref&gt; Spremenjen način življenja vpliva tudi na sorojence. Deležni so drugačnega otroštva, saj se večina pozornosti in dnevne rutine usmerja v nego otroka. Občutki ljubosumja zato niso izključeni.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Oskrbo pacienta lahko razumejo kot “razvajanje”, na škodo pozornosti do drugih [[otrok]]. V primeru odsotnosti staršev prevzemajo večjo odgovornosti pri oskrbi pacienta. Razumevanje vlog in njihovega preoblikovanja znotraj družine medicinski sestri omogoča dobro podlago za načrtovanje intervencij.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

=== Religija in duhovnost ===

Pri načrtovanju intervencij mora medicinska sestra posebno pozornost nameniti opredelitvi družinskih verskih praks, da lahko bolje razume njihov odnos do bolezni in terapevtskega procesa. [[Religija]] in [[duhovnost]] lahko družini predstavlja vir tolažbe in upanja, kar vpliva na  njihovo dobro počutje ter jim daje občutek moči.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

=== Potrebe družine ===

[[Družina]] pacienta s peritonealno dializo ceni in upošteva informacije, ki so podane s strani medicinske sestre, vendar le-te ocenjuje kot nezadostno obliko podpore. Potrebujejo tudi čustveno podporo (predvsem s strani razširjene družine), podporo s strani bolnišnice, izobraževalnih, političnih in verskih ustanov. Ključno je, da medicinske sestre nudijo pomoč pri reorganizaciji vlog znotraj družine in prilagoditvi na bolezensko stanje. Komunicirajo naj na jasen in tekoč način. Intervencije morajo biti osredotočene na vse družinske člane ter njihove izkušnje s pacientom, in ne samo na tehnično izvedbo postopka.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;


== Literatura ==</text>
      <sha1>8kxy82k89wb11i8qllnkc0bsq00o9ra</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Obravnava bolnika s stomo na domu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4296</id>
    <revision>
      <id>19261</id>
      <timestamp>2020-11-05T19:51:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>92.63.30.118</ip>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: '''Stoma''' je lahko z operativnim postopkom izpeljana iz katerega koli votlega organa človeka. Glede namen delimo stome na začasne in trajne. Začasne so torej vstavljene...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10169" xml:space="preserve">'''Stoma''' je lahko z operativnim postopkom izpeljana iz katerega koli votlega organa človeka. Glede namen delimo stome na začasne in trajne. Začasne so torej vstavljene le za določeno življenjsko obdobje, trajne pa delujejo do konca življenja.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;&lt;nowiki&gt;https://www.szd.si/wp-content/uploads/2018/08/szd-strokovna-podrocja-smizm-zbornik-ucna-delavnica-fm-nadzorov-2017.pdf&lt;/nowiki&gt; . Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenija. 2017. Pridobljeno dne 23. 10. 2020.&lt;/ref&gt; Medicinske sestre v patronažnem varstvu pri obisku na domu vedno bolj aktivno vključujejo bolnika v samo nego in oskrbo njegove stome.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;&lt;nowiki&gt;http://www.zveza-ilco.si/admin/upload/files/SNJEANA1-ZDRAVSTVENA_NEGA_BOLNIKA_S_STOMO.pdf&lt;/nowiki&gt; Zveza ILCO Slovenija. 2013. Pridobljeno dne  21. 10. 2020.&lt;/ref&gt;

== Stoma ==
[[Stoma]] je po definiciji umetna odprtina na površini telesa. Stome lahko razdelimo glede na njihovo funkcijo: poznamo dihalne, hranilne in izločalne. Dihalne stome ali traheostome so izpeljane iz sapnika in so namenjene dihanju s pomočjo kanile. Hranilne stome so tiste, po katerih človek dobi hranilne snovi v obliki posebej prilagojene hrane in so izpeljane iz [[Želodec|želodca]] ali iz [[Tanko črevo|tankega črevesja]]. Izločalne stome delimo glede na vrsto izločka, in sicer na črevesne izločalne stome in urostome. Črevesne izločalne stome so namenjene izločanju blata iz telesa in so izpeljane iz debelega črevesja ali iz spodnjega tankega črevesja ([[Vito črevo|ileuma]]). Urostome pa so namenjene izločanju urina in izvirajo iz sečnega mehurja ali iz ledvičnega meha. Izločalne stome imajo ob stiku s kožo tudi zbiralnike izločkov v obliki stomalne vrečke. &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Izraz Stoma ===
Stoma je lahko z operativnim postopkom izpeljana iz katerega koli votlega organa človeka, pri čemer je naziv operativnega postopka razdeljen na dva dela. Prvi del naziva vsebuje latinski izraz za votel organ, iz katerega umetna stoma izvira, temu delu pa sledi pripona »ostomija«. Tako se operacija izpeljave stome iz želodca na površino telesa imenuje gastrostomija.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Zapleti ===
Možni zapleti operacij z oblikovanjem stome so [[hematom]], [[absces]], [[edem]], retrakcija oziroma vgreznjenje stome, fistula, [[nekroza]], parastomalna kila, ileus, [[stenoza]] oziroma zožanje in prolaps oziroma izpad črevesja.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Zdravstvenga nega stome ==
Pri vseh treh vrstah stom je potrebno posvečati veliko pozornosti in časa negovanju same stome kot tudi opazovanju in negovanju kože v neposredni okolici stome. Ob neprimerni oskrbi stome lahko pride do zgodnjih in poznih zapletov, kot so vnetje okoliške kože, bolečine in zamašitev stome. Da bi se izognili zapletom, jih je potrebno redno negovati, še posebej izločalne stome, katerih posebnost je, da imajo [[Stomalna vrečka|stomalne vrečke]]. Slednje je potrebno menjati pri približno eni tretjini vsebine. Za menjavo potrebujemo zaščitno podlogo, novo stomalno vrečko, namiljene krpice oziroma zložence, škarje in šablono za merjenje premera stome ter koš za odpadke. Za nego okoliške kože lahko uporabimo tudi dermatološko testirane kreme brez dodatkov. Poleg tega postopka je priporočljivo redno samoklistiranje, ki poteka zelo podobno kot pri klistiranju po naravni poti; vrečko s toplo vodo povežemo s stomo in vanjo spustimo toplo vodo.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Patronažna zdravstvena nega ===
[[Patronažna zdravstvena nega]] je del primarnega zdravstva in se nanaša na zdravstveno in socialno varstvo bolnikov oziroma družin ter deluje v lokalnih skupnostih in znotraj bolnikovega doma. Medicinske sestre v patronaži lahko delujejo vzgojno, psihološko, pedagoško, na področju preventive, kurative, ipd. Cilj delovanja je kakovostna zdravstvena oskrba bolnika v domačem okolju in reševanje njegovih problemov. Pomembno je sodelovanje z osebnimi zdravniki, kateri pa ne potrebujejo izdati delovnega naloga za obisk patronažne medicinske sestre bolnika s stomo. Medicinska sestra si lahko sama načrtuje preventivne patronažne obiske, za katere je tudi odgovorna. Vsi ti omenjeni preventivni obiski pripomorejo k izboljšanju kakovosti življenja bolnika.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;&lt;nowiki&gt;https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2737&lt;/nowiki&gt;. Obzornik zdravstvene nege. 2009. Pridobljeno dne 21. 10. 2020. &lt;/ref&gt;

=== Enterostomalni terapevti ===
Specifično na področju obravnave bolnikov s stomo na domu, se ukvarjajo [[Medicinska sestra|medicinske sestre]] enterostomalne terapevtke, ki so se po pridobljeni diplomi še dodatno izobraževale na področju oskrbe prehranjevalnih, izločalnih in dihalnih stom ter ran in varovancev z inkontinenco.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Življenje s stomo ==
Osebe s stomo so izpostavljeni drastični spremembi življenja. Velikokrat tekom hospitalizacije ti bolniki prejmejo ogromno nekih novih informacij o negi stome in priporočil oziroma navodil o načinu življenja po odpustu iz bolnišnice. Tako je posledično veliko bolnikov preobremenjenih in zaskrbljenih ter potrebujejo psihično in fizično podporo s strani strokovno usposobljenega zdravstvenega osebja. Tu v ospredje stopi delo enterostomalne terapevtke, ki izobražuje bolnika s stomo, mu svetuje glede spolnega življenja in prehrane, življenjskega sloga, mu predstavi uporabo pripomočkov za nego in oskrbo stome ter okoliške kože, ki bi ohranjali njeno celovitost, s čimer lahko vpliva na znižanje stroškov zdravstvene oskrbe bolnika na domu.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

=== Društvi ILCO in Glas ===
Poleg medicinskih sester v patronaži na primarni ravni so bolnikom na voljo tudi druge organizirane oblike pomoči. Glas predstavlja združenje namenjeno [[Rak debelega črevesa in danke|bolnikom z rakom debelega črevesja in danke]], društvo ILCO združuje bolnike s stomo, prav tako pa obstaja tudi Sekcija medicinskih sester v enterostomalni terapiji, ki združuje strokovnjake na področju enterostomalne terapije. Omenjena sekcija se prizadeva za izboljšanje življenj bolnikov s stomo, prav tako pa je ugotovila pogoste probleme primanjkanja pripomočkov in slabo poučenih bolnikov ob odpustu iz bolnišničnega okolja.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Obisk patronažne sestre na domu ==
Ob vse krajših ležalnih dobah v bolnišnici, si osebe s stomo ne predstavljajo, kakšno bo njihovo novo življenje v domačem okolju, zato je nujno potrebna podpora strokovno usposobljenega zdravstvenega osebja na domu. Bolniku s stomo pripada obisk diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu oziroma enterostomalne terapevtke, z namenom nudenja ustrezne pomoči družini za čim kakovostnejši način življenja. &lt;ref&gt;&lt;nowiki&gt;http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=NAVO59&lt;/nowiki&gt;. Pravno–informacijski sistem. 1998. Pridobljeno dne 20. 10. 2020.&lt;/ref&gt;

V zgodnjem obdobju po odpustu iz bolnišnice so pri bolniku s stomo potrebne pogostejše obravnave medicinske sestre v patronažnem varstvu, lahko enkrat ali večkrat dnevno, če pride do večjih zapletov (npr. na koži, kot vnetja), kasneje pa so lahko te obravnave tedenske, mesečne, letne, odvisno od bolnikovega zdravstvenega stanja in sposobnosti samooskrbe. &lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;&lt;nowiki&gt;https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/11/priporocila_patronaza_layout_1.pdf&lt;/nowiki&gt; . Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije. 2016. Pridobljeno dne 21. 10. 2020.&lt;/ref&gt;

==== Prvi obisk medicinske sestre v patronažnem varstvu ====
Na prvem obisku patronažna medicinska sestra oceni kvaliteto življenja osebe s stomo, razmere v družini in njegove potrebe. Na podlagi ocene ugotovljenega zdravstvenega stanja načrtuje, izvaja in vrednoti zdravstveno nego. Medicinska sestra v patronažnem varstvu je usmerjena k psihofizični pomoči bolniku in usposabljanju svojcev ali drugih bližnjih za pomoč pri začetnem uvajanju samooskrbe.&lt;ref&gt;&lt;nowiki&gt;https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/10/2017b_Monografija_30-LET-DELOVANJA-SEKCIJE-MEDICINSKIH-SESTER-V-ENTEROSTOMALNI-TERAPIJI_1987-2017.pdf&lt;/nowiki&gt; . 2017. Zbornica- zveza. . Pridobljeno dne 23. 10. 2020.&lt;/ref&gt;

==== Cilji zdravstvene obravnave v patronažnem varstvu ====
Patronažna medicinska sestra si na začetku obravnave določi cilje katere želi doseči, pri posameznemu bolniku (npr. zagotoviti kakovostno in kontinuirano zdravstveno nego stome, poučiti svojce o oskrbi stome v primeru, ko je to potrebno, poučevati bolnika s stomo, mu svetovati o izbiri medicinsko tehničnih pripomočkov za oskrbo,..).&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

==== Delo medicinske sestre v patronažnem varstvu ====
Medicinske sestre v patronažnem varstvu pri obisku na domu vedno bolj aktivno vključujejo bolnika v samo nego in oskrbo njegove stome. Pri prvi menjavi bolnik samo opazuje patronažno medicinsko sestro, kako demonstrira menjavo stomalne vrečke, kako poteka nega stome, izrez odprtine in priprava kože. Ob naslednjih menjavah ga motivira, opozarja na pomembne detajle in postopno se vloge zamenjajo, bolnik v celoti poskrbi zase, medicinska sestra pa ostane le še kot svetovalka. &lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Med samimi obiski patronažne medicinske sestre seznanjajo bolnike o ustrezni prehrani, svetujejo glede spolnega življenja, predstavijo možne komplikacije v zvezi s stomo in ukrepe za preprečevanje le teh. Pomembno je, da bolnik razume, da zaradi stome sprememba higienskih in drugih življenjskih navad izpred operacije, ni potrebna.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Delo medicinske sestre v patronažnem varstvu po obisku osebe s stomo je, da obvešča izbranega osebnega zdravnika, ki je podal delovni nalog. V primeru težav, takoj obvesti zdravnika, dokumentiranje v negovalno dokumentacijo (o stanju stome, stanju kože v okolici stome, prehranjevanju, odvajanju blata,..), kontaktira in sodeluje z ILCO zvezo in ILCO regijskimi društvi, ter se povezuje s službami, ki nudijo bolniku s stomo kakovostno zdravstveno nego in oskrbo s strani enterostomalnih terapevtov. Pomembno je tudi dokumentriranje povratne informacije bolnika, članov njegove družine in pomembnih drugih.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>khwyaqzyb94qhxy825i4d44g9hf7zo6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>PRVI OBISK NOVOROJENČKA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE V PATRONAŽNEM VARSTVU</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4297</id>
    <revision>
      <id>19264</id>
      <parentid>19262</parentid>
      <timestamp>2020-11-05T19:57:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>2A00:EE2:208:9300:6076:1E13:F051:E7F2</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16961" xml:space="preserve">
Poporodna obravnava na domu je v Sloveniji urejena s strani patronažnega zdravstvenega varstva, ki je definirano kot posebna oblika [[Zdravstveno varstvo|zdravstvenega varstva]], ki opravlja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družin in skupnosti. Organizirano je kot samostojna služba ali organizacijska enota osnovnega zdravstvenega varstva v zdravstvenih domovih&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO214|title=Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)|date=|accessdate=3.11.2020|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; . Izvajalka patronažne dejavnosti je diplomirana medicinska sestra, ki ugotavlja potrebe po zdravstveni negi, načrtuje intervencije zdravstvene nege, jih izvaja in vrednosti dosežene cilje&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/doc_attachments/aktivnosti_zdravstvene_nege_v_patronaznem_varstvu_27092011_0.pdf?fbclid=IwAR37JFqwB12yOxTZAWr6T_9KOKw4mr-Q7N2lRgpBlWX5OMa56M2RJ0eaUdk|title=Aktivnosti v patronažnem varstvu|date=|accessdate=3.11.2020|website=|publisher=|last=Železnik et al.|first=}}&lt;/ref&gt; .

Preventivno patronažno zdravstveno varstvo na področju nosečnice, otročnice, novorojenčka in dojenčka obsega: šest patronažnih obiskov pri novorojenčku in dojenčku v prvem letu starosti ter dva dodatna obiska pri slepih in invalidnih materah; en obisk pri nosečnici in dva obiska pri otročnici &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;. S tem se zmanjša tudi možnost pojava negotovosti in strahu pri materi, ki mora sama prevzeti vso skrb za nego novorojenčka. V zadnjem času je to še posebej pomembno, kajti bolnišnice krajšajo ležalne dobe in domov prihajajo vse mlajši novorojenčki, največkrat stari komaj tri dni &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/publication__attachments/patronazno_varstvo_v_obdobju_zgodnjega_starsevstva.pdf|title=Patronažno varstvo Slovenije včeraj, danes, jutri : analiza poročil o delu patronažnega varstva od leta 2000 do 2008|date=|accessdate=25.10.2020|website=|publisher=|last=Zavrl|first=Darinka}}&lt;/ref&gt;.

Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu ob obiskih izvede oceno stanja, izdela načrt zdravstvene nege in izvaja intervencije. Pod oceno stanja spada zbiranje informacij pred in med obiskom, seznanitev otročnice z namenom in vsebino obiska, pregled zdravstvene dokumentacije, [[anamneza]] novorojenčka, [[Dojenček|dojenčka]] in družine, pogovor z otročnico in ostalimi člani družine ter svetovanje o načinu življenja, oskrba novorojenčka in dojenčka in skupna analiza vseh zbranih informacij in dokumentiranje. Pomembno je, da se strokovno pripravi na terensko delo, kar pomeni, da pride na obisk pripravljena s pripomočki za zdravstveno nego, pisnimi zdravstveno vzgojnimi navodili in družinsko dokumentacijo &lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/publication__attachments/priporocila_patronaza_layout_1.pdf|title=Priporočila obravnave pacientov v patronažnem varstvu|date=|accessdate=3.11.2020|website=|publisher=|last=Ramšak Pajk et al.|first=}}&lt;/ref&gt;.

S pojmom novorojenec označujemo obdobje otrokovega življenja od rojstva do končanega 4. tedna (28 dni). Za življenje in zdravje otroka prvih 7-10 dni življenja pomembno, saj se otrok prilagaja na zunajmaternično (ekstrauterino) življenje &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Zdravstvena nega otroka|last=Hoyer|first=|publisher=Tehniška založba Slovenije|year=1994|isbn=|location=|page=|cobiss=}}&lt;/ref&gt;.

Po prihodu domov otročnica v domačem okolju nadaljuje z nego in skrbjo za otroka. Zdravstvena nega kot stalno prisotna dejavnost ima pomembne naloge pri zagotavljanju in pospeševanju normalne rasti in razvoja. Poleg tega pa pomaga pri odkrivanju in odpravljanju škodljivih vplivov fizičnega, psihičnega in socialnega okolja. Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu je torej prva, ki vstopi v družino. Če zna dovolj pozorno opazovati dogajanje, lahko marsikatero težavo prepozna že čisto na začetku, ko je družina še odprta za pomoč in pripravljena vnesti spremembe.

== Zdravstvena vzgoja in svetovanje ==

Zdravstvena nega otročnice in novorojenčka (mlade družine) na domu spada pod preventivno dejavnost v patronažnem varstvu&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; .

=== Cilji zdravstvene vzgoje ===

Cilj zdravstvene vzgoje v zdravi družini, kar je največkrat družina v obdobju zgodnjega starševstva, je obravnava družine v okolju, kjer živi. Cilj zdravstvene vzgoje je pomoč ter spodbuda družini pri razvijanju in ohranjanju dobrega funkcionalnega stanja družine, dobrih medsebojnih odnosov in razvijanje pozitivnega odnosa do zdravja, njegove ohranitve in krepitve z upoštevanjem družinskih nazorov, kulturnih stališč in veroizpovedi &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/publication__attachments/priporocila_patronaza_layout_1.pdf|title=Priporočila obravnave pacientov v patronažnem varstvu za diplomirane medicinske sestre|date=|accessdate=3.11.2020|website=|publisher=|last=Kranjc|first=}}&lt;/ref&gt;.

Ko medicinska sestra v patronažnem varstvu prvič obišče novorojenčka in otročnico na domu, mora otročnici svetovati, hkrati pa izvajati zdravstveno vzgojo. Zdravstveno vzgojno delo z družino in otročnico obsega svetovanje in pogovor o negi novorojenčka in tehniki previjanja&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; .

=== Svetovanje otročnici in družini ===

Otročnico in družino se seznani o otrokovih potrebah po toplini, nežnosti in varnosti, ter o nekaterih možnih obolenjih. Otročnico se pouči o poporodni telovadbi, metodah zaščite pred nezaželeno nosečnostjo ter o napotitvi na poporodni pregled. Svetuje se ji o normalnem delu, življenju in spolnih odnosih. Cilj medicinske sestre v patronažnem varstvu je zdravstveno vzgojena otročnica in ter zdravstveno vzgojeni vsi družinski člani&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; . 

Otročnico je potrebno seznaniti s tehnikami [[Dojenje|dojenja]], prav tako se ji prikaže pravilno pristavljanje novorojenčka k prsim. Medicinska sestra v patronažnem varstvu otročnico pri prvem obisku na domu seznani s pomenom dojenja in jo spodbuja za uspešno izvedbo dojenja. Tekom obiska na domu spremlja dojenje. Nato preveri, kako novorojenček napreduje na telesni teži. Otročnico je potrebno seznaniti tudi z morebitnimi težavami, ki se pojavljajo pri dojenju in kakšne ukrepe se lahko uporabi ob pojavu različnih težav v povezavi z dojenjem. Ob morebitni prekinitvi dojenja je pomembna tudi nega dojk. Medicinska sestra v patronažnem varstvu otročnici svetuje glede ureditve novorojenčkovega ležišča, previjalne mize in otroškega vozička. Poudari pomen ustrezne mikroklime v prostoru. Pomemben del prvega obiska novorojenčka na domu je tudi pogovor in svetovanje o družini, pomenu čustvene in psihične podpore s strani družine in ostalih drugih pomembnih oseb. To vodi v vzpostavitev čimprejšnje simbioze med družinskimi člani, ki vsem omogoča varno in komunikativno okolje. Otročnici se predstavi pomen zdravega načina življenja v družini. Nazadnje medicinska sestra v patronažnem varstvu svetuje otročnici glede nege novorojenčka in nege popka. Nego popka se otročnici prikaže z izvedbo, nato pa medicinska sestra v patronažnem varstvu izvede zdravstveno nego popka. Spremlja se nego novorojenčka in se nudi pomoč pri negi, predvsem pri umivanju, oblačenju, previjanju. Izvaja se tudi nega ušes in noska. Z otročnico se pogovori tudi o izbiri osebnega pediatra novorojenčka&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; .

Pomembno je, da se otročnico opazuje in se jo s svetovanjem pripelje do stanja, kjer je zdrava in zadovoljna, novorojenčku  pa pomaga do zdravega psihofizičnega in socialnega razvoja&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; .

== Pregled novorojenčka == 

Medicinska sestra v patronažnem varstvu otročnico in [[Novorojenček|novorojenčka]] obišče v času prvih 24 ur po odpustu iz porodnišnice. Predviden čas obravnave pri prvem obisku novorojenčka je 90 minut. Ponovni obisk se načrtuje glede na stanje in starost novorojenčka, ter glede na potrebe matere, v prvem tednu po odpustu iz porodnišnice pa vsaj na dva dni. Potem so obiski lahko manj pogosti, glede na potrebe novorojenčka in otročnice. Obiski so tudi časovno krajši od prvega, trajajo približno 60 minut &lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;.

=== Telesni pregled ===

Pri prvem obisku novorojenčka medicinska sestra v patronažnem varstvu novorojenčka pregleda. Pregled zajema telesni pregled novorojenčka, ki obsega pregled glave, mečave, beločnice, ustne votline, kože, prsnega koša, spolovila, rok, nog, prstov, nohtov, izločkov in dihanja. Medicinska sestra spremlja pravilno ravnanje z novorojenčkom, ki mu rečemo handling. Prav tako spremlja nego novorojenčka in otročnici pomaga pri negi – pomaga pri umivanju, oblačenju, previjanju in negi ušes in noska. Medicinska sestra v patronažnem varstvu opazuje morebitne spremembe kože, kot so temenca, eritemi, izpuščaji, neonatalni mozolj, suha koža, plenični izpuščaj, [[Glivične kožne bolezni|glivične okužbe]])  in kožna znamenja. Prav tako mora svetovati, kako to odpraviti, katere kreme in olja so primerni za uporabo in kakšne so tehnike odstranjevanja. Nato sledi pregled popka novorojenčka, prikaz pravilnega umivanja in skrbi za popek. Medicinska sestra mora spremljati izločanje urina in blata, opazuje barve in količino blata. S tem tudi ugotovi, ali je otrok primerno in dovolj hranjen. Mora spremljati tudi prisotnosti [[Zlatenica|zlatenice]]&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; .

=== Drugi in tretji obisk ===

Podobno oceno in pregled novorojenčka medicinska sestra v patronažnem varstvu ponovi tudi ob 2. in 3. obisku. V prvem letu starosti medicinska sestra v patronažnem varstvu opravi šest obiskov pri novorojenčku, ki so razporejeni po dogovoru z otročnico, glede na potrebe novorojenčka. Lahko se zgodi, da se vseh šest obiskov izvede že v prvem mesecu po odpustu iz porodnišnice. Ob prvem obisku medicinska sestra v patronažnem varstvu prepozna novorojenčke, ki potrebujejo dodatno pozornost. Te znaki so nizka porodna teža, bolezen pri novorojenčku ali otročnici, prav tako dodatno pozornost nameni nedonošenčkom. Poudari pomen higiene in umivanja rok za preprečevanje bolezni. Prav tako pa pri vseh oceni tudi tveganja za nevarnosti ter svetuje in izobrazi starše o zgodnjem zaznavanju težav, kot so na primer slabo hranjenje, zmanjšana aktivnost novorojenčka, težave z dojenjem, vročina ali na dotik prehladen novorojenček, krči, itd. Spodbuja starše, da v primeru, ko prepoznajo ali sumijo na bolezni in večje težave, čim hitreje poiščejo zdravniško pomoč &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK200763/#whovisits.What_should_be_done_at_a_home|title=Home visit for the newborn child: a strategz to improve survival|date=|accessdate=3.11.2020|website=|publisher=WHO organizacija|last=|first=}}&lt;/ref&gt;.

== Ocena zdravstvenega stanja otročnice ==

Sočasno z obiskom novorojenčka opravimo tudi prvi pregled otročnice na domu. Ta vsebuje veliko specifičnih nalog, kot so ocenitev splošnega počutja otročnice, pogovor o porodu in morebitnih problemih po porodu. V prvem obisku medicinske sestre sam pregled zajema tudi pregled nekaterih osnovnih življenjskih funkcij, torej: merjenje telesne temperature, srčnega utripa in krvnega tlaka. Prav tako pa sestra pregleda tudi stanje organskih sistemov, vključenih v sam proces poroda, naredi oceno involucije maternice, oceno čišče, pregled presredka. V primeru, da je mama rodila s pomočjo [[Carski rez|carskega reza]], pregleda medicinska sestra rano. V sklopu prvega pregleda pa opravi tudi pregled dojk&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/publication__attachments/patronazno_varstvo_v_obdobju_zgodnjega_starsevstva.pdf|title=Vloga patronažne medicinske sestre pred porodom in po porodu|date=|accessdate=3.11.2020|website=|publisher=|last=Šučur|first=Veselin}}&lt;/ref&gt; .

Poleg fizičnih sprememb pa oceni tudi morebitne psihološke spremembe. Ob prvem pregledu preko pogovora ugotovi pri katerih otročnicah bi se lahko razvila poporodna depresija &lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;.

=== Telesna temperatura in srčni utrip ===

Izjemno pomembno je spremljanje telesne temperature in srčnega utripa. V prvem dnevu po porodu je telesna temperatura običajno višja zaradi dehidracije in utrujenosti (spremlja jo tudi povišan utrip srca). V primeru, da je telesna temperatura povišana čez 38°C dva zaporedna dneva, lahko pomislimo na virozo, pljučnico, vnetje grla, infekcijo sečil, vnetje maternice, vnetje globokih ven, zaostalo posteljico, vnetje dojke ali rane po carskem rezu. Vsako nepojasnjeno zvišanje telesne temperature in povišan utrip srca, ki traja več kot 48 ur zahteva čim hitrejšo zdravniško obravnavo, da se odkrije vzrok, saj se lahko razvije zelo resno stanje imenovano puerperialna sepsa, ki ima visoko smrtnost &lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;.

=== Krvni tlak ===

Posebej pozorni moramo biti na vrednost krvnega tlaka pri otročnicah, ki so že v nosečnosti trpele za povišanim krvnim tlakom. V primeru, da je povišana vrednost (nad 140/90) izmerjena trikrat na dve uri v enem dnevu, potrebuje otročnica primerno terapijo tudi, če doji. Če hipertenzijo spremljajo glavobol, motnje vida in splošno slabo počutje, je potrebna hospitalizacija, saj lahko otročnica utrpi zaplet imenovan eklamptični napad (pojav v 1 tednu po porodu), ki ima slabo prognozo &lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;.

=== Maternica ===

Proces involucije maternice je zmanjšanje maternice iz 1000 gramov na manj kot 100 gramov svoje teže v prvih dneh po porodu. Naloga medicinske sestre, ki dela v patronažnem varstvu je, da spremlja višino vrha fundusa maternice. To naredi tako, da ko otročnica leži s praznim mehurjem na hrbtu se otipa vrh fundusa [[Maternica|maternice]], ta naj bi se vsak dan znižal za 1 centimeter (do dveh tednov po porodu naj se ga ne bi več tipalo). V primeru, da mati doji, je proces krčenja hitrejši. Pri počasnejšem krčenju maternice moramo izključiti prisotnost znakov kot so bolečina, krvavitev in smrdeča čišča – te lahko kažejo na klinični problem &lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;.

=== Čišča ===

Medicinska sestra med prvim obiskom preveri tudi stanje lohije oziroma čišče. Običajno je v prvih dneh po porodu čišča sestavljena iz sveže krvi in inerecije posteljice (lohijacruenta). V prvem tednu se barva čišče spremeni v rjavo (lohijafusca), v drugem rumene barve (lohijaflava ali serosa) in v tretjem bele barve (lochia alba). Znaki, na katere je pozorna medicinska sestra zaposlena v patronažnem varstvu, so: barva (ta se mora skozi nadaljevalne obiske spreminjati) in vonj (čišča neprijetnega vonja in povišana temperatura pomenita da obstaja sum za vnetje). Ob pojavu prej naštetih odstopanj mora otročnica obiskati ginekologa, da lahko z UZ preiskavo določi vzrok odstopanja od normale &lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;.

=== Pregled raztrganine oziroma šivane rane ===

V primeru, da je otročnica med porodom utrpela raztrganine, ali pa so ji morali prerezati presredek, mora diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu preveriti tudi stanje rane. Rane se ne dotika, če je področje otečeno, hladi z obkladki. Otročnici priporoča, da rano 2-3 krat na dan tušira, nato posuši z gazo. Ko otročnica leži, mora biti področje okoli rane prosto in zračno. Za zmanjšanje bolečine se po navadi uporablja paracetamol in obroč, na katerega se usede, da razbremeni pritisk in s tem zmanjša bolečino. Med uriniranjem se pekočo bolečino blaži z mlačno vodo. Pri otročnicah, ki so otroka rodile s pomočjo carskega reza, rano pregledamo za možne spremembe od normalnega poteka celjenja&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; .

=== Pregled dojk ===

Pri pregledu dojk je medicinska sestra v patronažnem varstvu najbolj pozorna na napetost dojk, pojav rdečine in pojav ragad. Napetost dojk lahko kaže na zastoj v dojki ali poporodni mastitis. Pri obeh stanjih telesna temperatura naraste nad 39°C, prisotna je bolečina. Pri zastoju v dojki za razliko od mastitisa, povišana telesna temperatura traja okoli 12-16 ur, pri drugem pa več kot 24 ur. Pri mastitisu spremlja enostransko spremembo na dojki tudi rdečina, medtem ko je pri zastoju sprememba obojestranska in brez rdečine. Prvi ukrep, ki velja za obe stanji, je pravilno praznjenje dojke od vrha do baze. Razpoke na dojkah so lahko mesto, kjer se zadržujejo bakterije in je tam njihova vstopna točka v sistem, kar lahko vodi v razvoj vnetja dojke. Vzrok za pojav razpok je lahko slaba pozicija pri dojenju in glivična okužba. Ukrep, ki ga medicinske sestre v patronažnem varstvu priporočajo, je pravilno pristavljanje, nastavki za dojenje, higiena bradavic pred dojenjem, po dojenju pa mazanje bradavic z lastnim mlekom. Proti glivicam lahko občasno uporabijo tudi oralni gel &lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;.</text>
      <sha1>mfsmmt2b0gyxd3t1xlanrpro6qiig0y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Navedi splet</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4299</id>
    <revision>
      <id>19265</id>
      <timestamp>2020-11-05T20:05:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>2A00:EE2:208:9300:6076:1E13:F051:E7F2</ip>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: &quot;Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)&quot;. Pridobljeno dne 3.11.2020.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="68" xml:space="preserve">&quot;Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)&quot;. Pridobljeno dne 3.11.2020.</text>
      <sha1>jks3olibyk700wpg835j0zsvkvr32of</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Patronažna zdravstvena nega golenje razjede</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4300</id>
    <revision>
      <id>19301</id>
      <parentid>19300</parentid>
      <timestamp>2020-11-05T22:09:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sabina.sabic94</username>
        <id>3600</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15288" xml:space="preserve">'''Golenja razjeda''' nastane zaradi slabe prekrvitve mehkih tkiv – koža, podkožje, mišice. V začetku se spremembe na koži kažejo kot rdečine z epidermoliozo, na mestu nekroze nastane defekt tkiva. Rana različne velikosti je ponekod pokrita z nekrozo, ponekod pa z vnetnimi granulacijami. V začetnih fazah je pri bolnikih z vensko hipertenzijo lahko potek asimptomatski, sčasoma pa koža postane rdeča in vneta (venski ekcem), razvijejo se rjave pigmentacije (hemosiderinoza) ali pa koža postane zgoščena in luskasta (lipodermatoskleroza)kar se sčasoma razgradi in povzroči razjede. &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Gohel M (2018). Chronic ulceration of the leg. Surgery 37(2): 88–92

Dostopno na: https://www.surgeryjournal.co.uk/article/S0263-9319(18)30268-0/abstract&lt;/ref&gt;

==== Venska golenja razjeda ====
Je defekt kože, ki nastane zaradi kronično povišanega venskega tlaka v stoječem položaju in pri hoji. Pojavi se najpogosteje v predelu notranjega dela gležnja in v spodnjem delu goleni nad notranjim gležnjem,  redkeje se pojavi na lateralnem delu gležnja ali stopalu. Neposreden vzrok za nastanek je minimalna poškodba, lokalna okužba kože ali ruptura varice. Rana seže skozi vse sloje kože in se zaceli z brazgotino. O kronični venski golenji razjedi govorimo v primeru, kadar se rana ne zaceli v šestih mesecih. Med kroničnimi ranami na koži nog je najpogostejša oblika v zahodni populaciji in predstavlja do 90 % vseh kroničnih ran.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Luft S (2009). Venska golenja razjeda in kronična bolezen ven. In: Vilar V, eds. Razjede na nogah, Kranjska gora. Ljubljana: Društvo za oskrbo ran Slovenije: 1-11

Dostopno na: https://www.dors.si/wp-content/uploads/2017/02/razjede_na_nogah_2009.pdf&lt;/ref&gt;

==== Arterijska (ishemična) golenja razjeda ====
Je defekt kože, ki nastane zaradi ateroskleroze ( kopičenja holesterola iz krvi na stene žil) arterij na spodnjih okončinah. Bolniki s tovrstno razjedo imajo pogosto pridružene bolezni, kot so povišan arterijski pritisk, kronična ledvična bolezen ali sladkorna bolezen. Prvi pokazatelj arterijske bolezni je bolečina v mečih ob naporu in nato kasneje tudi v mirovanju. Zaradi slabe arterijske prekrvavitve prihaja do pomanjkanja kisika v tkivih, to pa vodi v propad tkiv in nastanek ran oz. razjed. Rane so globoke, okrogle, ovalne oblike, lahko jih je več hkrati, se pojavijo na kateremkoli predelu stopala in na blazinicah prstov. Izločka iz rane je malo, na površini pa vidimo odmrlo tkivo, v okolici razjede je koža tipično hladna.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

== Vzroki za nastanek golenje razjede ==
Več kot 90% kroničnih razjed na nogah ima žilno etiologijo. Kronična venska hipertenzija naj bi bila glavni vzrok za približno 70% razjed na nogah. &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

[[Kronična venska hipertenzija]] ali vztrajno visok pritisk v venah nog je običajno posledica nesposobnosti površnih in/ ali globokih ven zaradi okvarjenih ventilov, lahko pa se pojavijo tudi pri bolnikih z vensko okluzijo ali rekanalizacijo po globoki venski trombozi. Dejavniki, ki prispevajo k venski hipertenziji so nepremičnost, debelost, togost gležnja, odvisnost nog in slabo delovanje mišic goleni. &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 

=== Najpogostejši vzroki za kronično razjedo goleni &lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;Balkovec V (2009). Diferencialna diagnoza razjed goleni. Razjede na nogah. Društvo za oskrbo ran Slovenije: 5–8

Dostopno na: https://www.dors.si/wp-content/uploads/2017/02/razjede_na_nogah_2009.pdf &lt;5.11.2020&gt;&lt;/ref&gt; ===

* kronična venska insuficienca 45 – 60 %
* arterijska insuficienca in mešane razjede 10 – 20 %
* [[Sladkorna bolezen|sladkorna boleze]]&lt;nowiki/&gt;n 15 – 20 %
* drugi vzroki 5 % (pogostejše infekcijske bolezni in preležanine)

=== Dejavniki tveganja za nastanek razjede goleni &lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; ===

* motnje mikrocirkulacije,
* fizikalne in kemične poškodbe,
* [[Vaskulitis|vaskulitisi]]
* nevropatične razjede
* hematološke bolezni
* ulcerirajoči kožni tumorji in kožne bolezni

Pri teh bolezenskih stanjih gre običajno za rane, ki se slabo celijo in brez zdravljenja osnovne bolezni ne pride do zacelitve rane. &lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; 

Pomembnost dejanikov za razvoj kronične venske razjede je nemogoče opredeliti, saj se med seboj močno prepletajo. Kljub temu pa imajo nekateri dejavniki večji vpliv za nastanek ali poslabšanje. Mednje štejemo starost, spol, dednost, mnogorodnost, telesna višina, način opravljanja dela in sedeči način življenja. Dejavniki, ki so sicer manjši pa so jemanje kontracepcije, socialni sloj, debelost, rasa, kajenje, dieta in zaprtje. &lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Postavitev diagnoze ==
Podrobna anamneza zgodovine pacienta pokaže ključne podatke etiologije razjede in bi morala biti močan klinični sum, ki je nato potrjena s fizičnim pregledom pacienta in dodatnimi ustreznimi preiskavami. &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Uspešno obvladovanje kroničnih razjed na nogah temelji na natančni diagnozi in individualni oceni potreb pacienta, ki je podkrepljeno z na dokazih temelječih priporočilih, sprejetih smernicah ali protokolih. &lt;ref&gt;Rolfe MK, Bryar RM, Hjelm K, Fletcher M, Anderson BL (2003). Strategies and approaches towards evidence-based practice in the management of chronic leg ulcers by nurses working in the community in Kronoberg County, Sweden and the East Riding &amp; Hull, UK. Clin Eff Nurs 7: 160–67 doi: 10.1016/S1361-9004(03)00096-7 Dostopno na: https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1361900403000967?via%3Dihub &lt;5.11.2020&gt;&lt;/ref&gt;

Pri postavitvi diagnoze je cilj klinične ocene ugotoviti: &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

* etiologijo razjed
* druge dejavnike, ki lahko upočasnijo celjenje
* vpliv razjede na pacienta
* pričakovanja pacienta od zdravljenja

== Prognoza ==

=== Zdravljenja ===
65% venskih razjed, zdravljenih z kompresijsko terapijo se zacelijo v 24 tednih, stopnje celjenja pa znašajo od 36% do 85%. Do 20% kroničnih venskih razjed ostane neozdravljenih po enem letu, kljub kompresijskemu povoju. Znani dejavniki tveganja za zapoznelo celjenje so napredovana starost bolnika, kroničnost razjede in velikost razjede. &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Ponovitve bolezni ===
Stopnja ponovitve venske razjede v enem letu je 69%. Stopnje ponovitve bolezni pri bolnikih, ki so se zdravili s kompresijo in vensko kirurgije je 12% pri enem letu in 31% pri 4 letih. Te stopnje ponovitve so znatno nižje od stopnje ponovitve pri bolnikih zdravljenih samo s kompresijo (28% pri enem letu in 56% pri 4 letih). &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Najpogostejše zdravstvene diagnoze ob golenji razjedi ==
'''Motnje cirkulacije:''' &lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; 

* [[:en:Raynaud_syndrome|Raynaudov syndrom]]
* sistemska sklerodermija
* hipertenzivni ulkusi
* tromboangiitis obliterans.

'''Infekcijske bolezni:''' &lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

* osteomielitis
* herpes zoster
* sifilis
* kožna tuberkuloza
* druge globoke mikoze.

'''Nevropatične razjede''' - med zdravstvenimi diagnozami je najbolj razširjena sladkorna bolezen, vnetne bolezni hrbtenjače, paraplegija in multipla skleroza. &lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Zdravljenje golenje razjede ==

=== Kompresijska terapija ===
Ta oblika je zlati standardni terapevtski pristop za razjede venskih nog. Gre za uporabo zunanje kompresije kar običajno dosežemo z uporabo večplastnih elastičnih povojev ali dvoslojnih elastičnih nogavic, ki so v veliki večini zasnovani tako, da ustvarjajo visoko kompresijo 40 mmHg na gležnju, ki se nato razteza po nogi navzgor do kolen. Prednost elastičnih nogavic je, da jih pacienti in njihovi negovalci lažje odstranijo in ponovno uporabijo. &lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Oates A, Adderley U (2019). Survey of registered nurses' selection of compression systems for the treatment of venous leg ulcers in the UK. J of Tissue Viability 28: 115-19&lt;/ref&gt;

Pri venskih razjedah nog, ki jih arterijska bolezen ne zaplete, je kompresijska terapija učinkovita pri spodbujanju celjenja. Nevarna pa je za bolnike z arterijskimi ali mešanimi razjedami nog, saj dodatno zmanjša količino krvi, ki pride do kože. &lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;Adderley U, Thompson C (2017). Confidence and clinical judgement in community nurses managing venous leg ulceration. J of Tissue Viability 26: 271-76 doi:10.1016/j.jtv.2017.07.003  dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28747258/ &lt;5.11.2020&gt;&lt;/ref&gt;

=== Uporaba sodobnih oblog za prevezo kroničnih ran ===
Obsežne raziskave na področju zdravljenja ran so pokazale, da se rane bistveno bolje celijo v vlažnem okolju. Na tržišču je trenutno na voljo več kot 3000 različnih oblog, izdelanih iz materialov z raznimi dodatki, vse pa zagotavljajo vlažno celjenje ran. V literaturi običajno zasledimo njihovo razdelitev na poliuretanske obloge, hidrokapilarne obloge, hidrogele, alginate, nelepljive kontaktne mrežice in obloge z dodatki. &lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Danko RR (2016). Majhne skrivnosti sodobnega celjenja ran. Farm Vestn 67: 227 – 34

Dostopno na: http://www.sfd.si/uploads/datoteke/rosi.pdf &lt;5.11.2020&gt;&lt;/ref&gt;

Celjenje ran je dinamičen proces, ki zahteva individualno obravnavo, torej uporabo ustreznih oblog in terapevtskih pristopov ob pravem času glede na vrsto in klinično slik rane. Razvoj znanosti omogoča vse bolj poglobljeno razumevanje celjenja in razkriva možnosti za učinkovito poseganje v proces celjenja in spodbujanje lastne tkivne obnove. Gonilo razvoja sodobnih oblog sta dve temeljni in hkrati preprosti spoznanji:

* zagotavljanje optimalne vlažnosti v rani in
* posnemanje zgradbe tkiva, tj. mehanske opore, ki omogoča epitelijskim celicam, da se začnejo premikati od roba rane proti njeni sredini.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

=== Drugi načini zdravljenja kroničnih ran ===
V praksi se vzporedno z uporabo oblog, kot podporno zdravljenje, vse bolj uveljavljajo terapije s podtlakom, hiperbaričnim kisikom, ultravijolično svetlobo, [[Ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] in uporaba kožnih presadkov ali nadomestkov. &lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

== Preventiva golenje razjede ==
Med najpomembnejšimi ukrepi za preprečevanje golenje razjede je dosledna nega nog (odstranjevanje trde kože) in nohtov, pomembna pa je tudi primerna obutev, ki naj ne bo pretesna in premajhna. Ti ukrepi so najbolj poudarjeni pri pacientih s sladkorno boleznijo, ker zaradi prizadetosti živčevja ne čutijo bolečine. Zelo priporočeno je redno merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka. Pacienti z motnjami v venskem obtoku lahko preprečujejo nastanek razjed z uporabo kompresijskih nogavic ali elastičnih povojev. Vsem pa je priporočena zdrava prehrana, redna telesna aktivnost, izogibanje dejavnikom tveganja ter redno in natančno pregledovanje nog za prisotnost morebitnih ranic.  &lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;Kafel-Jere N, (2014). Združenje zdravnikov družinske medicine, Zavod za razvoj družinske medicine, navodila za bolnike. Dostopno na: http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/VI-37.pdf &lt;20.10.2020&gt;&lt;/ref&gt;

== Zdravstvena nega golenje razjede v patronažnem varstvu ==
Zdravstvena nega golenje razjede na bolnikovem domu mora temeljiti na terapevtskih aktivnostih zdravstvene nege, kamor so vključeni nadzor nad rano, nadomeščanje nezmožnosti samooskrbe golenjih razjed, profesionalna zdravstvena nega, motiviranje, vodenje in nadzor samooskrbe. Pri zdravljenju golenje razjede doma ima veliko vlogo tudi pacient sam, saj je za uspešen izid zdravljenja pomembna skrb za telesno aktivnost, primerno osebno higieno, zdravo prehrano, redno jemamnje zdravila, da se pacient nauči in obvlada pravilno kompresijsko povijanje in sposobnost oskrbe golenje razjede. &lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;Jošar D, (2009). Patronažna zdravstvena nega pacienta z vensko golenjo razjedo. In: Vilar V, eds. Razjede na nogah, Kranjska Gora, 2009.  Ljubljana : Društvo za oskrbo ran Slovenije, 39−44. Dostopno na: https://www.dors.si/wp-content/uploads/2017/02/razjede_na_nogah_2009.pdf &lt;20.10.2020&gt;&lt;/ref&gt;

Medicinska sestra v patronažnem varstvu se mora neprestano izobraževati in imeti široko strokovno znanje, saj mora prepoznati in obladati potrebe pacientov, ki jih obravnava. V proces zdravstvene nege so tako poleg pacienta vključeni tudi njegovi svojci, le-ti imajo velik pomen pri zdravljenju in okrevanju pacienta z golenjo razjedo. Medicinska sestra v patronažnem varstvu pri pacientu z golenjo razjedo največkrat uporablja teoretični model [[:en:Dorothea_Orem|Dorothea Orem]], imenovani teoretični model samooskrbe. Ta zagovarja in spodbuja odgovornost za lastno zdravje.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

[[Patronažni obisk pri pacientu s kronično nenalezljivo boleznijo|Patronažna zdravstvena nega]] vsebuje načrt zdravstvene nege za vsakega pacienta posebej, je prilagojen potrebam in zmožnostim pacienta samega, temeljiti mora na ohranjanju sposobnosti ali čimprejšnji povrnitvi izgubljenih sposobnosti. Naloga medicinske seestre v patronažnem varstvu je pomoč bolniku in učenje in podpora pri izvajanju samooskrbe. &lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V patronažnem varstvu je medicinska sestra pogosto prva oseba, ki se srečuje s spremenjenim stanjem rane, zato mora poznati nove pristope [[OSKRBA KRONIČNE RANE NA DOMU|zdravstvene obravnave rane]] in se pravočasno odločiti za napotitev pacienta k zdravniku. V bolnišnicah in ambulantah se zdravstvena nega kronične rane izvaja v za to posebej namenjenih prostorih, medicisnka sestra pa se mora ob obisku pacienta v njegovem domačem okolju prilagajati različnim stanovanjskim, ekonomskim razmeram in v danih pogojih izvesti optimalno oskrbo, ne samo kronične rane, ampak tudi vse ostale potrebne intervencije zdravstvene nege. &lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Dobnikar B, Djekić B (2007). Sodobni pristopi pri obravnavi kronične rane v patronažni zdravstveni negi. Obzor Zdr N 41: 125-35

Dostopno na: https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2633/2565 &lt;5.11.2020&gt;&lt;/ref&gt;

Najpogostejša kronična rana v patronažni zdravstveni negi je golenja razjeda, ki je zaradi dolgotrajnega zdravljenja in pogostih zapletov tudi velik socialno-medicinski problem. Pri oskrbi golenje razjede na domu medicinska sestra vedno sodeluje v timu s splošnim zdravnikom, ki ga tudi obvešča o vseh spremembah v zvezi z zdravljenjem (izboljšanje, poslabšanje, kontrola golenje razjede), sodeluje pa tudi z zdravnikom specialistom in socialno službo. Ker je največkrat prav medicinska sestra tista, ki je največkrat prisotna ob bolniku z golenjo razjedo in pozna bolnikove življenjske in bivalne razmere mora znati oceniti kakšen način oskrbe bi bil primeren pri posameznem bolniku in v kolikšni meri je bolnik sposoben sodelovati pri samooskrbi. Upoštevati mora dejavnike, ki vplivajo na bolnikovo sposobnost samooskrbe, kot so starost, spol, zdravstveno stanje, družinske razmere, življenjske navade, dejavniki okolja, stopnja izobrazbe, sociokulturni dejavniki, itd. &lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

Pravilna pot za doseganje uspešne in trajne zacelitve kroničnih ran temelji na postavitvi pravilne diagnoze, optimalni zdravstveni negi rane, ter kontroli sistemskih in lokalnih dejavnikov. Obravnava pacientov s kronično rano zahteva multidisciplinarni pristop. Le dobro sodelovanje vseh sodelujočih daje možnosti za dober končni rezultat, ki bo pacienta ponovno vrnil v normalno življenjsko in delovno okolje. &lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

{{DEFAULTSORT:Patronažna zdravstvnena nega golenje razjede}}</text>
      <sha1>lzcqvp0b8ojybbuhrip13u0vbabpev3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>SODELOVANJE PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE V NACIONALNIH PREVENTIVNIH PROGRAMIH</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4301</id>
    <revision>
      <id>19324</id>
      <parentid>19278</parentid>
      <timestamp>2020-11-06T13:05:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EvitaČ</username>
        <id>3596</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17299" xml:space="preserve">
== Vloga patronažne medicinske sestre v preventivnih programih ==
Medicinska sestra v patronažnem varstvu ima veliko vlogo pri sodelovanju v nacionalnih preventivnih programih. Preko preventivnih obiskov na domu pripomore k zgodnjem odkrivanju predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb, ki se jih ugotovi s pomočjo preventivnih presejalnih programov kot so Dora, Zora in Svit. Za njih je značilno, da osebe dobijo povabila za sodelovanje v programu. Podatki se zbirajo v registru, ki je povezan s centralnim registrom prebivalstva in registrom raka. To omogoča sledljivost in kontrolo kakovosti. (1)

Preventivnih programov v Sloveniji je veliko. Začnejo se že pri rojstvu otroka, kjer se spremlja njegovo in materino zdravje. Sledi zdravstveno varstvo dojenčkov in otrok, mladine do 19. leta starosti, zdravstveno varstvo študentov, športnikov in odraslih. Sem sodijo nacionalni programi primarne preventivne bolezni srca in ožilja, diabetes, depresija, tvegano pitje alkohola, kajenje, ter že zgoraj našteti programi.(7)

Za opravljanje preventivne dejavnosti medicinska sestra v patronažnem varstvu ni odvisna od naročila zdravnika, njen namen je opaziti opozorilna znamenja raka ter obvestiti in spodbuditi populacijo za opravljanje presejalnih testov. Naučiti jih mora samo pregledovanja, opazovanja svojega telesa in jih poučiti o pomenu zgodnjega odkrivanja rakavih sprememb.

Po pojavu bolezni medicinska sestra v patronažnem varstvu deluje k zmanjševanju posledic, ki jih povzroča bolezni in stranskih učinkov zdravljenja. Paciente spodbuja k sodelovanju zdravljenja, ohranjanju samostojnosti, preprečevanju bolečine in trpljenja.

Osredotoča se najbolj na posameznike, ki so bolj občutljivi in potencialno dovzetni za škodljive dejavnike okolja ali so njim izpostavljeni zaradi različnih vzrokov.

Medicinska sestra v patronažnem varstvu izvaja aktivnosti kot so: zbiranje informacij med obiskom, osebi opiše namen in vsebino obiska, pogovor o določenem programu, ter končna analiza vseh informacij in dokumentiranje.(1)

Med najpogostejše intervencije medicinske sestre v patronažnem varstvu spadajo strokovna priprava na terensko delo, oblikovanje pisnega obvestila medicinske sestre v patronažnem varstvu, če je posameznik odsoten, izobraževanje posameznikov o namenu programov, psihična podpora, posameznika naučiti pravilnega odvzema za preiskavo, preveriti razumevanje teh programov, ocena ožjega in širšega bivalnega okolja, ocena ekonomskih in socialnih razmer, ter družbene vloge v družini, zdravstveno vzgojno delo glede na ugotovljene potrebe, v primeru odsotnosti posameznika je primeren telefonski pogovor, v poštnem nabiralniku se pustiti obvestilo o namenu obiska patronažne službe.

Po obisku je potrebno obveščanje osebnega zdravnika in/ali ginekologa, koordinacija po telefonu, povezovanje z drugimi službami in institucijami po potrebi, dokumentiranje, spremljanje povratnih informacij.(6)

== Patronažna medicinska sestra v nacionalnih preventivnih programih:==

'''Program Svit:''' je od leta 2007 državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka in predrakavih sprememb na debelem črevesu in danki. Z njim se v 70% primerov odkrije raka na debelem črevesju in danki v zgodnji fazi bolezni, za kar je bolezen lažje ozdravljiva. V program Svit so vabljeni moški in ženske na vsake dve leti v starostni skupini od 50 do 69 let, od leta 2015 pa so starostno mejo podaljšali do 74 leta. Pozitivni izvid imunokemičnega testa pomeni prisotnost prikrite krvavitve v blatu. Pacient je pri pozitivnem testu napoten na kolonoskopijo.

Ključno vlogo pri vzpodbujanju posameznikov ima medicinska sestra v patronažnem varstvu, ki opravi preventivni obisk, v kolikor se posameznik ne odzove po dveh opomnikih ne vrnjenega vzorca blata ali posameznika, ki se ne udeleži kolonoskopije z pozitivnim izvidom testa. Do preventivnega obiska imajo pravico tudi slabovidne, slepe, naglušne in gluhe ter drugačne invalidne osebe, kronični bolniki ter socialno depriviligirane osebe, ki se slabše odzivajo v program. Medicinska sestra v patronažnem varstvu pomaga posameznikom tudi pri premeščanju objektivnih ovir, ko jim pri preventivnem obisku pomaga pri odvzemu vzorca.(2)

'''Program Zora:''' je od leta 2003 državni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu. Z njim se ciljno pregleda 70% populacije žensk in zmanjša število obolelih za [https://sl.wikipedia.org/wiki/Rak_materni%C4%8Dnega_vratu?fbclid=IwAR3lB04e5cVL4tLUa63fsdaMrbrkTtsxKEz33zLdsfVKAtjMiPwHsayzpho rakom materničnega vratu]. V program Zora so vabljene ženske na vsake tri leta v starostni skupini med 20. in 64. letom. Pozitivni izvid se potrdi z odvzemom brisa materničnega vratu v ginekološki ambulanti, kjer je prisotna okužba z onkogenim človeškim papilomavirusom (angl. Human paillomaviruses- HPV), kar lahko povzroči predrakave spremembe in rak materničnega vratu (RMV). Za preprečevanje in obvladovanje RMV program Zora strmi k rednim ginekološkim pregledom z odvzemom brisa materničnega vratu in cepljenjem proti okužbam HPV.

Patronažna medicinska sestra mora obvladati vse oblike komuniciranja pri t.i. navidezno zdravi populaciji, saj pravilni pristop spodbudi žensko, da obišče ginekološko ambulanto. Pregled se lahko opravi samo v zdravstveni ustanovi, zato mora medicinska sestra v patronažnem varstvu s svojim delovanjem dokazati sposobnost doživljanja in razumevanja ženske kot celote telesnega, duševnega, duhovnega in socialnega bitja. Odnos vedno bolj temelji na partnerstvu in razumevanju ženske. Ženski mora znati prisluhniti ter jo podučiti o sodelovanju, pripravi na preiskavo in obravnavo v ambulanti.(3)

'''Program Dora:''' je od leta 2008 državni presejalni program za zgodnje odkrivanje [https://sl.wikipedia.org/wiki/Rak_dojke?fbclid=IwAR0LJEXkCVaRihA9Vm9Xqg5P1AM2nwK8EARGNUWkb1X6hYlKalfYnXpfMqc raka dojk]. Z njim je pregledano 73% žensk. V program Dora so vabljene ženske med 50. in 69. letom starosti na vsake dve leti. Za odkrivanje zgodnjega odkrivanja raka dojk uporabljajo presejalno mamografijo, kjer slikajo dojke z rentgenskimi žarki. V kolikor je izvid ne skladen s strani treh radiologov, ženska opravi dodatne preiskave pri radiologu. Umrljivost se je zaradi visokega odziva na vabilo zmanjšala za 25% do 30% v ciljni populaciji žensk.

Ženske dobijo dva vabila na dom v kolikor se pregleda ne udeležijo, se poslužujemo še drugih komunikacijskih kanalov, kot je medicinska sestra v patronažnem varstvu. Posebej pozorni smo na spoštljiv in razumevajoč odnos do žensk. Ženske se lahko nočejo več udeležiti pregleda zaradi neprijetnih preteklih izkušenj. Pomembno je, da v presejalnem procesu obravnavamo zdrave ženske ločeno od simptomatskih in bolnih. Nelagodnost dosežemo s čim hitrejšo obravnavo in pravilno usmeritev ženske. Medicinska sestra v patronažnem varstvu mora žensko podučiti o prednosti zgodnjega odkrivanja raka dojk in jo pravilno usmeriti v klinično obravnavo pregleda mamografije.(4)

== Izvajanje dodatnih preventivnih aktivnosti patronažne službe ==

:Namen izvajanja dodatnih preventivnih aktivnosti patronažne službe je prispevati k vključevanju ranljivih oseb v preventivne programe, zmanjševanju neenakosti v zdravju ter nadgradnji preventivnega dela v patronažnem varstvu.

===Vsebinske zahteve oziroma pričakovane aktivnosti patronažne službe so naslednje:===

*izvajanje obravnav novorojenčkov, dojenčkov in otročnic na domu po posodobljenem programu (izvajanje [http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/Obrazec-2.pdf EPDS vprašalnika] )

*Edinburška lestvica poporodne depresije pri materah in ustrezno ukrepanje glede na algoritem, preverjanje kriterijev ranljivosti družine pri novorojenčkih, dojenčkih in otročnicah ter izvedba dodatnih patronažnih obiskov glede na algoritem);

*vzpostavitev stika medicinske sestre patronažnega varstva z neodzivniki na preventivne preglede v referenčnih ambulantah družinske medicine, ugotavljanje vzroka za neodzivnost in izvedba ukrepa glede na ugotovljeni vzrok (izvedba preventivnega pregleda in/ali nemedikamentoznih obravnav v skladu z opredeljenim algoritmom);

*priprava analize terenskega območja posamezne medicinske sestre patronažnega varstva;

*izvajanje posvetovalnic v lokalnih skupnostih s strani medicinskih sester  patronažnega varstva.(5)

===Izvajanje obravnav novorojenčkov, dojenčkov in otročnic na domu po posodobljenem programu===

Medicinske sestre v patronažnem varstvu na svojem terenskem območju implementirajo vsebinsko posodobljen in nadgrajen program [https://sl.wikipedia.org/wiki/PRVI_OBISK_NOVOROJEN%C4%8CKA_DIPLOMIRANE_MEDICINSKE_SESTRE_V_PATRONA%C5%BDNEM_VARSTVU?fbclid=IwAR1Np1YtQ7MCKkIQU0S7HMHNCyiACovrDBGSvTcfvWYuYBJ08C7uzsQwai4 preventivnega zdravstvenega varstva otročnic, novorojenčkov in dojenčkov na domu]. Namen programa je zagotoviti enak osnovni program preventivne obravnave na domu vsem otročnicam in dojenčkom oziroma mladim družinam, zato je natančneje opredeljena časovna razporeditev in vsebina obiskov.  
*Medicinska sestra v patronažnem varstvu po pripravljenem protokolu izvede 8 preventivnih obiskov na domu otročnice in otroka v 1. letu starosti otroka (6 obiskov je po veljavnem pravilniku namenjenih otroku in 2 otročnici). Opravljeno delo in svoje ugotovitve beleži na za to pripravljena obrazca za beleženje obiskov otročnice in novorojenčka/dojenčka.(5)
*Poseben poudarek dodatnih preventivnih aktivnosti patronažne službe je na ugotavljanju [https://sl.wikipedia.org/wiki/Du%C5%A1evno_zdravje?fbclid=IwAR1fB5WSGkrPVD5oyCRPyajfbLDVQgu7Pjtw_GBvo_kLGouPWPbiBNPcBzQ duševnega stanja] otročnice, kjer bo predvidoma v 2. tednu po odpustu iz porodnišnice medicinska sestra patronažnega varstva izvedla presejanje, ki ga sestavljata dve presejalni vprašanji glede počutja otročnice. V kolikor bo odgovor na obe vprašanji DA, bo izvedla še EPDS vprašalnik in ukrepala glede na algoritem.(5)
*Okvirno v 6. tednu po porodu pa bo medicinska sestra patronažnega varstva EPDS vprašalnik izvedla pri vseh otročnicah. Glede na rezultate vprašalnika bo ustrezno ukrepala v skladu s predpisanim algoritmom in v primeru pozitivnega rezultata opravila tudi 2 dodatna preventivna obiska. (5)

Naslednja novost je na področju '''preprečevanja poškodb pri otrocih''' z ugotavljanjem kritičnih točk v domačem okolju povezanih z večjim tveganjem za nastanek poškodb, kar bo izvedeno s pomočjo seznama za preverjanje varnosti doma. Seznam bo medicinska sestra  patronažnega varstva staršem predala ob prvem obisku, kasneje pa bodo lahko tudi skupaj preverili, kako varno je urejen njihov dom. Pri ugotavljanju varnosti doma bo medicinska sestra patronažnega varstva otročnici nudila dodatna potrebna pojasnila oziroma svetovanje.(5)

'''Vzpostavitev stika medicinske sestre iz patronažnega varstva z neodzivniki na preventivne preglede''' v referenčnih ambulantah družinske medicine, ugotavljanje vzroka za neodzivnost in izvedba ukrepa glede na ugotovljeni vzrok (izvedba preventivnega pregleda in/ali nemedikamentoznih obravnav v skladu z opredeljenim algoritmom).
*V okviru aktivnosti vključevanja neodzivnikov v preventivni program medicinska sestra iz patronažnega varstva (oz. zasebnica s koncesijo) prejme obvestilo o pacientu, ki se trikrat ni odzval vabilu na preventivni pregled. Medicinska sestra iz patronažnega varstva vzpostavi stik z neodzivnikom, ugotovi vzrok za neodzivnost in izvede ukrepe glede na ugotovljeni vzrok, skladno s protokolom obravnave neodzivnikov.(5)

Pri '''ranljivih odraslih osebah''', ki se iz objektivnih razlogov ne morejo udeležiti preventivnega pregleda pri svojem osebnem izbranem zdravniku/diplomirani medicinski sestri v referenčni ambulanti družinske medicine in/ali nemedikamentoznih obravnav v CKZ, medicinska sestra iz patronažnega varstva izvede preventivni pregled na domu po protokolu izvedbe preventivnega pregleda za diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti družinske medicine in/ali nemedikamentozne obravnave na domu.(5)

Priprava [https://sl.wikipedia.org/wiki/Analiza?fbclid=IwAR0A0KhW3TdzKtpPnAXdZ0Dd-V2oFdLRlJbRkx3cMjEMsFMekvT0lwRP0r8 analize] terenskega območja posamezne medicinske sestre iz patronažnega varstva

Za patronažno varstvo je temeljni terenski koncept dela na geografsko opredeljenem območju z družinsko obravnavo pacientov v vseh življenjskih obdobjih in v njihovem domačem okolju. '''Delo patronažne službe je usmerjeno''' v obravnavo območja kot celote, s tem pa tudi obravnavo posameznika, družine in skupnosti v njihovem življenjskem okolju. Poznavanje terenskega območja, dejavnikov tveganja za zdravje populacije v lokalni skupnosti ter možnosti reševanja problemov in sodelovanja z ostalimi deležniki je nujno za kakovostno delo. Analiza terenskega območja je ob analizi opravljenega dela v predhodnem obdobju z ugotovitvami ter predlogih ukrepov za izboljšanje sestavni del letnega načrta programiranega preventivnega zdravstvenega varstva in programirane zdravstvene vzgoje, ki ga mora za učinkovito izvajanje preventivnega dela pripraviti medicinska sestra v patronažnem varstvu.(5)

===Izvajanje posvetovalnic v lokalnih skupnostih s strani medicinskih sester v patronažnem varstvu===

Patronažno varstvo je posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti. Izvaja se na pacientovem domu, v zdravstvenem domu, v lokalni skupnosti in na terenu. Način in mesto delovanja opredeljujeta patronažno varstvo kot tisti del primarnega zdravstvenega varstva, ki najhitreje spozna družbene spremembe in se nanje lahko tudi hitro in učinkovito odzove. Z izvajanjem posvetovalnic za krepitev zdravja v lokalni skupnosti ob vnaprej določenih terminih medicinske sestre v patronažnem varstvu dodatno prispevajo k vključevanju ranljivih skupin v preventivno zdravstveno varstvo ter krepitvi zdravja v lokalni skupnosti.(5)

Diplomirana medicinska sestra posvetovalnice izvaja na geografsko opredeljenem območju kjer sicer izvaja patronažno varstvo. Izvaja jih enkrat tedensko. V okviru posvetovalnic izvaja individualna svetovanja (izbira osebnega zdravnika, pediatra, ginekologa, zobozdravnika, pomoč žrtvam nasilja, idr.), pomaga pri ureditvi obveznega zdravstvenega zavarovanja, predstavlja in usmerja v delavnice v centrih za krepitev zdravja, izvaja meritve, krajša predavanja (cepljenje proti gripi, cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, samopregledovanje dojk, zaščita pred soncem …) ter krajše delavnice (v sodelovanju z izvajalci iz standardnega tima CKZ). S takim načinom delovanja omogoči ranljivim osebam lažje vključevanje v preventivne obravnave ter krepi zdravje v lokalni skupnosti.(5)

== LITERATURA ==

'''1.''' Krajnc Andreja (2018). Vloga patronažnega varstva pri obravnavi pacientk z ginekološkim rakom. Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 234-254. COBISS ID: [http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=10942 3458427].

'''2.''' Debeljak Irena, Novak-Mlakar Dominika, Škrjanec Ana Lucija (2016). Delovanje programa SVIT. Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 49-57. COBISS ID: [http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=10951 3461243].

'''3.''' Florjančič Mojca, Ivanuš Urška (2018). Moč presejalnega programa Zora : vloga medicinske sestre. Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 49-60. COBISS ID: [http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=10541 3074683]

'''4.''' Kladivec Maksimilijan, Jarm Katja, Krajc Mateja (2019). Državni presejalni program za raka dojk Dora. Združenje za senologijo SZD, 10-15. COBISS ID [http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=11868 3364987]

'''5.''' Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), 2017. Nadgradnja in razvoj preventivnih programov ter njihovo izvajanje v primarnem zdravstvenem varstvu in lokalnih skupnostih. vsebinska izhodišča za izvajanje projektnih aktivnost. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/vsebinska_izhodisca_za_izvajanje_op_nadgradnja_in_razvoj_preventivnih_programov.pdf

'''6.''' Kaluža Buzak Andreja, Napečnik Tea, Belovič Marija (2016) . Sodelovanje v nacionalnih preventivnih programih. Priporočila obravnave pacientov v patronažnem varstvu za diplomirane medicinske sestre, 62-64. Dostopno na: https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/11/priporocila_patronaza_layout_1.pdf?fbclid=IwAR3hGqYQJqGU_Rvs6RSU460GMLJI0Xjz_FaLVLYutUZBKqXj3uh0IUm2NvM

'''7.''' Strgar Mojca (2020). Preventivni presejalni programi v Sloveniji. Dostopno na: https://www.zdravstvena.info/preventiva/preventivni-presejalni-programi-v-sloveniji-svit-dora-zora.html</text>
      <sha1>bbx3btawrp1zj3x647i940ixhkavnxr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dolgotrajna oskrba</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4302</id>
    <revision>
      <id>19296</id>
      <parentid>19294</parentid>
      <timestamp>2020-11-05T21:34:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tušar Melissa</username>
        <id>3587</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15216" xml:space="preserve">== Dolgotrajna oskrba ==
=== Definicija dolgotrajne oskrbe ===
Dolgotrajno oskrbo mednarodne institucije (OECD, Eurostat, WHO) v enotni definiciji opredeljujejo kot niz storitev, ki jih potrebujejo ljudje z zmanjšano stopnjo funkcionalne zmožnosti (fizične ali kognitivne) in ki so posledično v daljšem časovnem obdobju odvisni od pomoči pri izvajanju temeljnih in/ali podpornih dnevnih opravil.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt; [http://www.oecd.org/health/health-systems/37808391.pdf|title=Guildelines for estimating long-term care expenditures in the Joint 2006 SHA Data Questionaire|date=2006|accessdate=5.11.2020|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Mednarodna definicija dolgotrajne oskrbe je bila prvič jasno postavljena v letu 2006 v okviru metodologije sistema zdravstvenih računov. Že prej omenjene mednarodne institucije so z to definicijo poudarjale na razmejitvi med izdatki dolgotrajne oskrbe. Ti spadajo v zdravstveni in socialni del storitev dolgotrajne oskrbe. Slaba primerljivost med državami pri kazalnikih o izdatkih za zdravstvo je bil glavni razlog, da se je definicija oblikovala v okviru metodologije sistema zdravstvenih računov.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Dolgotrajna oskrba je v vseh državah mešanica zdravstvenih storitev in storitev socialne oskrbe. Da bi se zagotovila primerljivost izdatkov za zdravstvo in izločil vpliv razlik v zajemu dolgotrajne oskrbe, je bilo že v prvi verziji metodologije SHA začrtano, da se pod zdravstvo (kategorija HC.3) uvršča poleg dolgotrajne medicinske in zdravstvene nege (npr. paliativna oskrba, patronažno varstvo) tudi osebna oskrba, povezana s pomočjo pri temeljnih dnevnih opravilih. Vse druge storitve, povezane zgolj z pomočjo pri podpornih dnevnih opravilih, pa so uvrščene izven zdravstva pod kategorijo HC.R.1 (oz. HC.R.6.1 v SHA 1.0), zajete pa so tudi k izdatkom za socialno zaščito po metodologiji ESSPROS. SHA 2011 zagotavlja standard za razvrščanje zdravstvenih izdatkov glede na potrošnjo, zagotavljanja in financiranja. Daje smernice in podporo pri sestavljanju zdravstvenih računov. &lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt; [A System of Health Accounts 2011: Revised edition|url=https://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/a-system-of-health-accounts-2011_9789264270985-en|website=www.oecd-ilibrary.org|accessdate=2020-11-05|doi=10.1787/9789264270985-en|language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Nameni sistema SHA 2011: ====
Nameni sistema SHA 2011 so zagotoviti okvir glavnih agregatov, pomembnih za mednarodne primerjave izdatkov za zdravje in analiza zdravstvenih sistemov, zagotoviti orodje, ki ga je možno razširiti po državah in ki lahko da koristne podatke pri spremljanju in analizi zdravstvenega sistema in opredeliti mednarodno usklajene meje zdravstvenega varstva za sledenje izdatkom porabe. Za doseganje teh namenov SHA 2011 zagotavlja osnovo za zbiranje in ocenjevanje vseh denarnih tokov, povezanih z izdatki za zdravstveno varstvo.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

==== Meje dolgotrajne oskrbe ====
Namen oskrbe določa mejo, ne glede na ponudnika, ki je v primeru dolgotrajne oskrbe lahko zdravstveni delavec, skupnost ali v primeru oskrbe na domu, sorodnik, da mora biti vključitev neodvisna od sheme financiranja za kritje oskrbe. Dodatna merila za obravnavanje funkcionalnih meja dolgotrajne oskrbe v okviru zdravstvenega varstva so: Storitve osebne nege so najpogosteje povezane z osnovnimi zdravstvenimi stanji in odobreni na podlagi zdravstvene ocene ali prispevka zdravstvenega delavca. Zaradi višje stopnje odvisnosti vključujemo v zdravstveno varstvo tudi socialno pomoč in druge storitve socialnega varstva. Socialne storitve dolgotrajne oskrbe same po sebi ne veljajo za del zdravstvenega varstva. Kadar posledice bolezni niso povezane z odvisnostjo, kot npr. okvare sluha ali vida, potem niso vključeni v HC.3, ne glede na njihovo dolgotrajnost in resnost. Če je potrebna neprestana obravnava npr. pri oskrbi oseb z duševnimi ali telesnimi okvarami, potem je vključena v mejo zdravstvenega varstva.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

==== HC.3 Dolgotrajna zdravstvena oskrba ====
Dolgotrajna zdravstvena oskrba obseda vrsto zdravstvenih in osebnih storitev, s primarnim ciljem lajšanja bolečin in trpljenja ter zmanjšanja oziroma obvladovanja poslabšanja zdravstvenega stanja pri bolnikih z dolgotrajno stopnjo odvisnosti. Večja kot je stopnja odvisnosti, obsežnejši je nabor storitev. Ta skrb je namenjena populaciji s kroničnimi ali ponavljajočimi se psihiatričnimi stanji.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Proces zdravstvene nege omogoča medicinskim sestram sistematičen in individualen pristop tako k posamezniku kot tudi  njegovi družini. V procesu je pacient in njegova družina vedno aktivna vključena in informirana o vseh novostih, saj le na takšen način je oskrba učinkovita. Poleg tega medicinska sestra tako na terenu kot tudi v določeni ustanovi, kjer se izvaja program dolgotrajne oskrbe pacienta oziroma oskrbovanca spodbuja k čim večji samostojnosti in aktivnosti ob tem pa ocenjuje njegove potrebe, ki se vedno znova spreminjajo in tako zahtevajo drugačen pristop k izvajanju same obravnave v dolgotrajni oskrbi v domačem okolju oziroma v institucionalnem varstvu.&lt;ref&gt;[last=Ramovš|first=Jože|date=24.4.2017|title=Oskrba onemoglih ljudi|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:COL-J64SOY3I/4d4b61aa-f88a-415a-bcee-b93cbc8ea46b/PDF|magazine=Kakovostna starost|page=letnik 15, številka 3 (2012)|pages=3-32|doi=|pmid=|access-date=24.10.2020}}&lt;/ref&gt;

===== HC.3.1 Dolgotrajna oskrba v bolnišnici =====
Dolgotrajna oskrba v bolnišnici zajema storitve oskrbe (zdravstvene) v zdravstveni ustanovi (bolnišnica, dom za ostarele) in zahteva nočitev z zdravniškim nadzorom. Paket storitev zajema zdravstveno nego in osebno nego, ki se običajno zagotavlja skupaj z vrsto drugih komponent, kot so nastanitvene in podporne storitve. Vključuje nego in osebno nego za zmerne ali hude odvisne potrebe (npr. kvadriplegična oseba ali osrkba ob koncu življenja). Dolgotrajna oskrba duševno prizadetih in bolnikih, ki zlorabljajo snovi, so vključeni, kadar je oskrba posledica kronične ali ponavljajoče se bolezni (psihiatrična stanja, omejitve in potreba po pomoči ali nadzoru). Nastanitvene storitve so del dolgoročnega zdravstvenega varstva. V nekaterih primerih dolgotrajna oskrba pomeni podporno oskrbo, ki se ponuja ljudem v kateri koli fazi njihovega stanja ali v paliativni oskrbi. Vključuje tudi terminalno oskrbo, ki jo razumemo kot vodenje bolnikov med zadnjimi meseci življenja. Paliativna oskrba deluje kot spodbujanje udobja in dobrega počutja.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

==== HC.R.1 Socialna dolgotrajna oskrba ====
Ta postavka zajema izdatke za socialno varstvo na nižji ravni za pomoč pri vsakodnevnih dejavnostih. Ker so sestavine zdravstvene oskrbe  za dolgotrajno oskrbo vsebovane v HC.3, so dopolnilne socialne komponente vključene kot kategorija zdravstvenega varstva. Zdravstveno in socialno varstvo, HC.3 in HC.R.1, lahko povzamemo, da dobimo skupno vrednost dolgotrajne oskrbe (LTC – long term care). Komponente LTC za socialno oskrbo se lahko zagotavljajo in plačujejo v paketu skupaj s storitvami dolgotrajne zdravstvene nege in osebne nege. HC.R.1 vključuje subvencije za bivalne storitve, ureditev bivanja in zaščitenih stanovanj za osebe z funkcionalnimi omejitvami (duševne motnje, duševna zaostalost, duševno prizadete osebe), gospodinjske storitve, socialne storitve dnevnega varstva, prevoz v ali iz ustanov za storitve za osebe s funkcionalnimi omejitvami.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; 

=== Osnovne razdelitve dolgotrajne oskrbe ===
V dolgotrajni oskrbi poznamo dve osnovni razdelitvi in sicer formalno in neformalno dolgotrajno oskrbo. Pri temu je značilno, da vsako oskrbo izvajajo različni izvajalci, ki jih delimo na formalne in neformalne izvajalce dolgotrajne oskrbe. &lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt; [https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/zalozba/pages-from-oskrba_out.pdf?%0Bsfvrsn=2] Kakovost socialne oskrbe na domu: vrednotenje, podatki in priporočila. 2014|accessdate=24.10.2020|}}&lt;/ref&gt;

Za neformalno dolgotrajno oskrbo je značilno, da so njeni izvajalci ljudje iz lokalne skupnosti( družinski člani, svojci, prostovoljci, sosedje), ki jih imenujemo neformalni izvajalci. Pri tej obliki dolgotrajne oskrbe je lokacija izvajanja pogosto dom prejemnika oskrbe, izvajalci pa so pogosto neplačani za opravljeno delo oziroma v nekaterih primerih je delo lahko sofinancirano( družinski pomočnik). Poleg tega neformalni oskrbovalci niso  iz strokovnih področij zdravstvene in socialne oskrbe, torej so neprofesionalni oskrbovanci.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

Formalna dolgotrajna oskrba je pa ravno nasprotje neformalni oskrbi, saj so izvajalci, ki jo opravljajo iz različnih strokovnih disciplin. Izvajalce imenujemo formalni oskrbovalci in svoje delo opravljajo v okviru svojih poklicnih kompetenc in imajo certificirano strokovno izobraževanje na področju oskrbe. Intervencije v tej omenjeni vrsti oskrbe opravljajo različni strokovnjaki iz socialne in zdravstvene oskrbe. Formalni oskrbovalci svoje delo opravljajo v domačem okolju, lahko v določeni instituciji ali pa v skupnostnih prostorih kot so posamezni delovni centri. Taka vrsta dolgotrajna oskrbe se za razliko od neformalne dolgotrajne oskrbe financira s strani lokalne skupnosti oziroma države.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

=== Socialna oskrba na domu ===
Več kot tri četrtine ljudi, ki so deležni dolgotrajne oskrbe, živi doma in tudi želi ostati doma čim dlje časa. Da bi bilo to starejšim ljudem omogočeno, je potrebno v lokalnem okolju razvijati široko ponudbo storitev na domu. V okviru teh storitev je starejšim ljudem nudena pomoč pri opravljanju osnovnih in instrumentalnih vsakodnevnih opravil : pomoč pri pripravljanju hrane pri samem hranjenju, pomoč pri zagotavljanju higiene, jemanju zdravil in podobno.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;[https://www.odu-koper.si/pdf/star/cezmejna-primerjalna-studija.pdf|title=Čezmejna primerjalna študija socialno varstvenih storitev za starejše osebe|date=januar 2017|accessdate=5.11.2020|website=|publisher=Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

=== Zdravstvena oskrba in nega na domu ===
Sodobni evropski nacionalni sistemi za dolgotrajno oskrbo so nastajali vzporedno s sistemskim povezovanjem socialne in zdravstvene oskrbe v celovit integriran sistem. Ob naglem večanju deleža najstarejših prebivalcev, ki so stari 85 let in več, in s tem povezanim naraščanjem zdravstvenih in socialnih potreb, je ta povezava pogoj, da je sistem finančno vzdržen. Celovit integriran pristop k ljudem je zanje najbolj ugoden. Primeri dobrih praks iz tujine jasno kažejo, da je pri zagotavljanju kakovostne in na uporabnika usmerjene dolgotrajne oskrbe možno in nujno povezovanje različnih strokovnjakov med seboj. Zdravstvena oskrba in nega na domu v okviru sodobne integrirane dolgotrajne oskrbe obsega vrsto storitev različnih zdravstvenih strokovnjakov, zlasti obiski patronažnih medicinskih sester, ki so v sistem zdravstvenega varstva dobro usidrani, fizioterapevtov in družinskih zdravnikov.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

=== Pričakovanja bodočih uporabnikov v dolgotrajni oskrbi ===
Starejšim ljudem je prvotnega pomena, da bi imeli možnost skrbeti zase čim bolj samostojno čim dlje časa, kasneje s pomočjo prostovoljcev. Želijo si, da bi imeli možnost 24 - urnega klica na pomoč ter dnevnega varstva in nege na domu. Želijo si bivanja v manjših domovih, v bližnji okolici domačega kraja. Želijo si strokovno usposobljenega kadra, ki je komunikativen in sposoben empatije. Pričakujejo ustanovo, ki bo povezana in vraščena z okoljem in bo nudila uporabnikom možnosti za kakovostno bivanje in vsestransko delovanje. Oskrbovanci v domovih za starejše si želijo predvsem dostojanstva, zasebnosti, strokovnega osebja in omogočanje lastnih aktivnosti. Zdravnik naj bo strokoven in naj obvešča o zdravstvenem stanju. Želijo primerno komunikacijo v času bolezni in pravilno, spoštljivo obravnavo demence. Želijo si sobe s tušem, želijo, da bi se lahko odločali o času vstajanja in počitka. Pričakujejo odzive na pritožbe. Živeti želijo v skladu z religijo.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt; [title=Dolgotrajna oskrba : izzivi in priložnosti : oskrbovalni in bivalni vidiki|url=https://www.worldcat.org/oclc/938566178|publisher=Medifas|date=2015|location=Šempeter pri Gorici|isbn=978-961-90781-1-2|oclc=938566178|last=Ros McDonnell, Lorenzo.|last2=Bogataj, David, 1973-|last3=Kavšek, Marta, 1965-|last4=Format)}}&lt;/ref&gt;

=== Sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe v Sloveniji ===
Slovenija postaja starajoča se družba. Danes je v Sloveniji 19,8 % oseb starejših od 65 let in projekcije napovedujejo, da bo leta 2050 delež te populacije 30 %. Delež starejših od 80 let se bo s 5 % v letu 2016 do leta 2050 povečal na 11,4 %. S staranjem se verjetnost potrebe po dolgotrajni oskrbi povečuje. Vzporedno se povečujejo tako javni kot zasebni izdatki za plačilo pravic in storitev na tem področju. Za zagotovitev dolgoročno vzdržnega sistema, ki bo ustrezno odgovarjal na potrebe upravičencev, potrebujemo novo sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe. Predlogi sistemskih ukrepov na področju dolgotrajne oskrbe gredo v smeri: da se vzpostavi enotne vstopne točke z namenom, da se čim bolj centralizirajo informacije s področja zdravstva, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe ter postopki za upravičence naredijo čim preprostejši; da se uvedejo enotne ocene upravičenosti z namenom, da se poenoti način ocenjevanja in da posledično upravičenci s primerljivimi potrebami dostopajo do primerljivih pravic; uvedbe novih storitev zato, da bi upravičenci v vseh okoljih – tako na domu kot v instituciji – lahko dostopali do primerljivih storitev in da se zagotovijo tudi storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter storitve e-oskrbe; da se vzpostavi učinkovit nadzor kakovosti in varnosti storitev; da se sofinancira višji delež pravic na področju dolgotrajne oskrbe iz javnih sredstev, kar bi pomenilo, da posameznik za potrebne storitve plača manj, načrtovano pa je tudi zmanjšanje finančnih obremenitev za lokalne skupnosti. &lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt; [title=eUprava - Predlog predpisa|url=https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=7885|website=e-uprava.gov.si|accessdate=2020-11-05}}&lt;/ref&gt;

Glede na zdajšnjo ureditev dolgotrajne oskrbe lahko rečemo, da jo v Sloveniji zagotavljamo na različne načine. Storitve dolgotrajne oskrbe v Sloveniji zagotavljamo v okviru: institucionalnega varstva (bivanje v instituciji kot je npr. dom za starejše, posebni socialnovarstveni zavod itd.), na domu oz. v okviru skupnostne oskrbe (npr. pomoč na domu, patronažno varstvo), vmesnih oz. dnevnih oblik (varstveno delovni centri (dnevni del), dnevni centri itd.) in denarnih prejemkov (npr. dodatek za pomoč in postrežbo). &lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt; [http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2014/DZ_02_14.pdf|title=Dolgotrajna oskrba - uporaba mednarodne definicije v Sloveniji. Delovni zvezek št.2, let. XXIII|2014|accessdate=5.11.2020|Nagode M, Zver E, Marn S, Jacović A &amp; Dominkuš D|=}}&lt;/ref&gt;


=== Sklici ===</text>
      <sha1>03cn1je07erq8hemxr9iksaqfond64z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>ODVZEM MATERIALA ZA LABORATORIJSKE PREIKSAVE - Patronažno zdravstveno varstvo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4303</id>
    <revision>
      <id>19394</id>
      <parentid>19390</parentid>
      <timestamp>2020-11-06T20:08:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spajzermatic</username>
        <id>3603</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36569" xml:space="preserve">{{DISPLAYTITLE:ODVZEM MATERIALA NA DOMU ZA LABORATORIJSKE PREISKAVE }}

== '''UVOD''' ==
 
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Medicinska_sestra Medicinske sestre] imajo na področju kakovosti odvzema [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vzorec_(kemija) vzorcev] za [https://sl.wikipedia.org/wiki/Laboratorijska_diagnostika laboratorijske preiskave] zelo pomembno vlogo. Za laboratorijske preiskave je potreben kakovostno odvzet [[biološki vzorec]], ki predstavlja enega od temeljnih pogojev za doseganje točnosti in zanesljivosti laboratorijskih rezultatov. [[Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu]] izvaja odvzem bioloških vzorcev za različne laboratorijske preiskave ([[hematološke]], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Biokemija biokemijske], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Imunologija imunološke], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Se%C4%8D urinske], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mikrobiologija mikrobiološke], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dna_biologija citološke], [[Patohistologija|patohistološke]] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Genetika genetske)], zato mora teoretično in praktično obvladati postopke odvzema različnih vzorcev. Pri izvajanju teh aktivnosti mora upoštevati [https://sl.wikipedia.org/wiki/Standardni_pogoji standarde] dobre klinične prakse in priporočila ter standarde [https://sl.wikipedia.org/wiki/Laboratorijska_diagnostika laboratorijske medicine]. Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu mora biti seznanjena tudi z vplivi [[Fiziološki dejavniki|fizioloških]], [[Biološki dejavniki|bioloških]] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ekolo%C5%A1ki_dejavnik okoljskih dejavnikov], ki lahko vplivajo na rezultate laboratorijskih preiskav. &lt;ref name=&quot;bla&quot;&gt;Kordiš T (2016). PRIPOROČILA OBRAVNAVE PACIENTOV V PATRONAŽNEM VARSTVU ZA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE: Odvzem, priprava in transport bioloških vzorcev za laboratorijske preiskave. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti. Ljubljana: Tiskarna Povše,  95–7. Dostopno na : file:///C:/Users/mzapu/OneDrive/Namizje/priporocila_patronaza_layout_1.pdf &lt;20.10.2020&gt;.&lt;/ref&gt;

'''Namen:'''
Rezultati preiskav nudijo pomembne podatke o delovanju [https://sl.wikipedia.org/wiki/Organizem organizma] in o [[Patofiziološko|patofiziološkem]] stanju pacientov. Pomagajo pri postavljanju [https://sl.wikipedia.org/wiki/Diagnoza diagnoze], dajejo informacije o stanju in poteku bolezni ter prikazujejo odziv organizma na dano [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zdravljenje terapijo]. &lt;ref name=&quot;bla&quot; /&gt;

'''Ocena stanja:'''
Temeljne [[Fiziološke potrebe|fiziološke]], [[Psihofizične potrebe|psihofizične]], [[Psihosocialne potrebe|psihosocialne]] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Duhovnost duhovne potrebe] pacienta;
* 	Indirektno zbiranje informacij pred obiskom. 
* 	Direktno zbiranje informacij med obiskom.  
* 	Seznaniti pacienta z namenom in vsebino obiska.  
* 	Pregled obstoječe [[Negovalna dokumentacija|negovalne]] in [[Medicinska dokumentacija|medicinske dokumentacije]].  
* 	Oceniti splošno stanje pacienta po dnevnih aktivnostih.  
* 	Pogovor s pacientom, po potrebi s člani družine in pomembnimi drugimi, z namenom ugotoviti, ali razume pomen odvzema za laboratorijske preiskave.  
* 	Ugotoviti, ali se pacient strinja z odvzemom materiala za laboratorijske preiskave, in dobiti njegovo privolitev. 
* 	Skupna analiza vseh zbranih informacij in dokumentiranje. &lt;ref name=&quot;bla&quot; /&gt;

'''Cilji in intervencije:'''
 
Zdravstveno nego diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu ob obisku načrtuje skupaj s pacientom. Najpogostejši cilji pri delu diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu za odvzem vzorcev za laboratorijske preiskave so: 
* 	Izvajanje [https://sl.wikipedia.org/wiki/Intervencijske_spretnosti intervencij] po naročilu [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zdravnik zdravnika].
* 	Izvajanje vrste preiskav na podlagi delovnega naloga.
* 	Izvajanje postopkov odvzema vzorcev za laboratorijske preiskave po standardiziranih merilih in postopkih ter v skladu s smernicami. 
* 	Zagotavljanje varnosti pri odvzemu vzorcev tako za pacienta kot za izvajalca in okolico.
* 	Dobra predhodna priprava pacienta na odvzem vzorcev.
* 	Zagotavljanje primernega prostora, pribora in opreme za odvzem vzorcev. 
* 	Pravilno izvajanje postopkov za odvzem vzorcev. 
* 	Pravilen način in čas [https://sl.wikipedia.org/wiki/Transport transporta] vzorcev. 
* 	Vrednotenje dela, stanja in materiala.
* 	Preprečevanje morebitnih zapletov ([https://sl.wikipedia.org/wiki/Hematom hematom], [[hemoliza krvi]], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Krvavitev krvavitev]).
* 	Dokumentiranje. &lt;ref name=&quot;bla&quot; /&gt;

'''Najpogostejše intervencije diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu pri jemanju vzorcev za laboratorijsko preiskavo:''' 	
* Strokovna priprava na obisk in priprava ustreznega materiala za odvzem vzorcev ter priprava pisnega obvestila patronažne službe v primeru odsotnosti posameznika.
* 	Namestitev pacienta v primeren položaj glede na načrtovan odvzem.
* 	Pravilno svetovanje pacientu pred odvzemom vzorca. 
* 	Upoštevanje posebnosti pri odvzemu. 
* 	Izvedba standardiziranega postopka odvzema bioloških vzorcev za laboratorijske preiskave.
* 	Ugotavljanje stanja pacienta. 
* 	Analiza dosedanjih podatkov in določitev [[Negovalna diagnoza|negovalnih diagnoz]]. 
* 	Poučevanje posameznika in njegove družine, kako ukrepati ob pojavu [[Zapleti v zdravstvu|zapletov]]. 
* 	[[Zdravstveno vzgojno delo]] glede na ugotovljene potrebe. 
* 	Poročanje zdravniku, ki je izdal delovni nalog, o ugotovitvah in s tem zagotavljanje [[Kontinuirana obravnava pacienta|kontinuirane obravnave pacienta]].&lt;ref name=&quot;bla&quot; /&gt;

'''Spremljanje/kontinuirana obravnava in obveščanje:''' 
* 	Obveščanje izbranega [[Osebni zdravnik|osebnega zdravnika]] oz. [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zdravnik zdravnika] naročnika patronažnega obiska.
* 	Potreba po povezovanju (sporočanju/pridobivanju informacij) z drugimi službami in institucijami.
* 	Koordinacija po telefonu. 
* 	Planiranje naslednjega obiska, glede na navodila naročnika. 
* 	Dokumentiranje in zapis. 
* 	Pričakovanje in spremljanje povratnih informacij. &lt;ref name=&quot;bla&quot; /&gt;

== '''1.	ODVZEM KRVI NA DOMU''' == 

[https://sl.wikipedia.org/wiki/Krvna_slika Krvne preiskave] so najpogostejši pripomoček za ugotavljanje posameznikovega zdravstvenega stanja. Kri lahko odvzamemo na več načinov. Za laboratorijske preiskave se  uporabljajo odvzemi [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kapilara kapilarne], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vena venozne] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Arterija arterijske] krvi.&lt;ref name=&quot;pat&quot;&gt;Ciglar B (2015). Standard odvzema krvi na domu (Diplomsko delo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor. Dostopno na: https://dk.um.si/Dokument.php?id=78873 &lt;20.10.2020&gt;.&lt;/ref&gt;

Preiskave, ki jih izvajamo z odvzetim vzorcem krvi so:
* 	[https://sl.wikipedia.org/wiki/Krvna_slika hemogram]
* 	biokemijske preiskave krvi,
* 	[https://sl.wikipedia.org/wiki/Strjevanje_krvi koagulacijski] testi,
* 	serološke preiskave,
* 	hemokultura,
* 	določanje [https://sl.wikipedia.org/wiki/Hormon hormonov],
* 	določanje koncentracije zdravil. &lt;ref name=&quot;pat&quot; /&gt;

Sestava torbe za odvzem krvi na domu
Za odvzem in transport krvi od posameznikovega doma do laboratorija se uporablja namenska 
torba, ki mora biti vodotesna, odporna na zunanje vplive in pogosto čiščena. Zraven vsega naštetega so za odvzem laboratorijskega materiala potrebne še:	
* epruvete, 
* 	igle, 
* 	nastavek za iglo, 
* 	obliž za vbodno mesto, 
* 	pisalo, 
* 	dokumentacijo, 
* 	razkužilo za vbodno mesto, 
* 	razkužilo za roke, 
* 	sterilne gobice, 
* 	vrečke in posode za odpadke, 
* 	zaščitne rokavice, 
* 	žilno prevezo 
Transportna torba naj bo glede na vsebino primerno označena. &lt;ref name=&quot;pat&quot; /&gt;

Načrtovanje negovalne intervencije
Intervencija zdravstvene nege: vakuumski odvzem venske krvi na domu.
Opredelitev izvajalca: [https://sl.wikipedia.org/wiki/Medicinska_sestra_v_patrona%C5%BEnem_varstvu diplomirana medicinska sestra, diplomirani zdravstvenik]
Število izvajalcev: 1 (en) izvajalec.
Predviden čas izvajanja: 5 minut
Metoda dela: aseptična metoda dela

Priprava materiala
Pomembno je, da ima patronažna medicinska sestra ves material skrbno in natančno pripravljen pred odvzemom krvi, saj le tako lahko delo poteka tekoče, nemoteno in strokovno. &lt;ref name=&quot;pat&quot; /&gt;

Izvedba negovalne intervencije:
* Preverimo osebne podatke in identiteto.
* 	Umijemo in razkužimo si roke.
* 	Pripravimo material (držalo z iglo, odpremo sterilne gobice, kontejner za ostre odpadke,…).
* 	Pripravimo prostor (zagrnemo zavese, zapremo vrata, osvetlimo prostor, namestimo zaščito pod roko/mestom odvzema itd,…).
* 	Posameznika namestimo ali mu pomagamo v ležeči ali sedeči položaj (odvisno od njegovega zdravstvenega stanja) s čimer stabiliziramo roko, preprečimo poškodbo, dobimo dostop do vene in preprečimo [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kolaps kolaps] posameznika.
* 	Namestimo prevezo – 5 do 15 centimetrov nad vbodnim mestom (lahko je nameščena največ eno minuto, saj daljši čas zažeme vpliva na rezultate izvidov).
* 	Otipamo [https://sl.wikipedia.org/wiki/Sr%C4%8Dna_frekvenca pulz] pod prevezo (če ni tipljiv razrahljamo prevezo).
* 	Posameznik naj stiska pest ali mu mi masiramo veno (s tem poiščemo ustrezno veno) 
* 	Zažemo popustimo.
* 	Razkužimo vbodno mesto (s tremi alkoholnimi gobicami v krožnih potegljajih).
* 	Med tem, ko čakamo, da se alkohol posuši (cca. 1 minuta) si nataknemo rokavice.
* 	Ponovno namestimo prevezo.
* 	Odstranimo zaščito na igli in posamezniku povemo, da bomo zbodli.
* 	Z kazalcem in palcem ne vodilne roke pridržimo žilo cca. 2,5 cm nad ali pod vbodnim mestom ter kožo napnemo.
* 	Zbodemo pod kotom 15 do 30 stopinj, ko prebodemo kožo znižamo kot vboda in še nekoliko potisnemo iglo naprej vzporedno z žilo (pazimo, da je lumen igle obrnjen navzgor).
* 	Ko je igla v žili z ne vodilno roko fiksiramo nastavek, z vodilno roko pa nataknemo epruvete v nastavek, da priteče kri.
* 	Prevezo sprostimo, ko kri priteče v prvo epruveto.
* 	Ko imamo napolnjene vse epruvete na vbodno mesto položimo suh, sterilen zloženec.
* 	Izvlečemo iglo (odvržemo v kontejner za ostre odpadke).
* 	Zloženec nad vbodnim mesto prelepimo s lepilnim trakom 
* 	Razkužimo zažemo.
* 	Odstranimo zaščito pod roko.
* 	Slečemo rokavice.
* 	Epruveto/epruvete označimo s posameznikovimi podatki.
* 	Razkužimo roke.
* 	Poseg dokumentiramo. &lt;ref name=&quot;pat&quot; /&gt;

Po oskrbi izvajalca, materiala, prostora in posameznika mora patronažna medicinska sestra 
izvesti transport krvi v laboratorij pri čem mora dosledno upoštevati navodila (za odvzem, 
pošiljanje, ravnanje z vzorcem), ki jih pripravi laboratorij v katerem se bo izvajala analiza 
vzorca. &lt;ref name=&quot;pat&quot; /&gt;

Transport v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Laboratorij laboratorij]
Pred odvzemom vzorca moramo pregledati in dosledno upoštevati navodila (za odvzem, pošiljanje, ravnanje z vzorcem), ki jih pripravi laboratorij v katerem se bo izvajala analiza vzorca. Navodila za transport in hranjenje vzorcev krvi:
* biološki material ([https://sl.wikipedia.org/wiki/Kri kri]) v najkrajšem možnem času dostavimo v ustrezni laboratorij, 
* 	kri prenašamo v ustreznih torbah ali posodah,  
* 	epruvete s krvjo morajo biti v pokončnem položaju, 
* 	pazimo, da vzorcev med potjo ne stresamo, saj lahko pride do hemolize
* 	torba/posoda z vzorcem mora biti vodotesna ter odporna proti zunanjim vplivom, 
* 	stojalo z epruvetami naj bo vloženo v čvrsto, vodotesno plastično ali kovinsko torbo/posodo z ustreznim pokrovom in varnostnim zapiračem, 
* 	transportna torba/posoda naj bo pravilno označena (glede na vsebino), 
* 	v transportni torbi/posodi naj bo priložen list s podatki o vzorcu, 
* 	v transportni torbi/posodi naj bo priložen komplet za ukrepanje ob morebitnem razlitju (absorbcijsko sredstvo, razkužilo, rokavice in posoda za odpadno snov), 
* 	izogibamo se temperaturam nad 35 stopinj Celzija, 
* 	vzorce polne krvi ne smemo izpostaviti temperaturam pod 0 stopinj Celzija saj nastopi hemoliza vzorca &lt;ref name=&quot;pat&quot; /&gt;

== '''2.	ODVZEM URINA''' == 

Da bomo izvedli rutinske preiskave [https://sl.wikipedia.org/wiki/Se%C4%8D seča], potrebujemo svež in nekontaminiran [https://sl.wikipedia.org/wiki/Se%C4%8D seč]. Pomični bolnik bo urinski vzorec pripravil samostojno, zato ga moramo dobro poučiti o pravilnem načinu oddaje seča. Navodila naj bodo ustna in pisna, priporočljiva pa so tudi slikovna navodila. Oseba, ki se pogovarja z bolnikom (patronažna medicinska sestra), naj bo urejena, prijazna, njen govor pa razumljiv. Bolniku damo posodico, ki mora biti pravilno označena z njegovimi osebnimi podatki in ga prosimo, da jih preveri. Seznanimo ga o tem, kako se posodica pravilno in vodotesno zapre. Več strokovne pomoči po navadi potrebujejo starejši ljudje in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Otrok otroci]. Nepomičnega bolnika pa prosimo za sodelovanje in ga seznanimo s postopkom. &lt;ref name=&quot;kla&quot;&gt;Klasinc M, Rozman M, Kisner N, Verčko Pernat S, (2011). Zdravstvena nega 3. 1 izdaja. Maribor: Pivec&lt;/ref&gt;

'''Priprava in izvedba odvzema [https://sl.wikipedia.org/wiki/Se%C4%8D urina] pri pomičnem bolniku obsegata:	'''
* Psihofizično pripravo Bolnik|bolnika na poseg;
* 	Pripravo [https://sl.wikipedia.org/wiki/MaterialMaterial| materiala] (sterilna posodica z vodotesnim pokrovom, sterilna gaza ali tamponi, sterilna [https://sl.wikipedia.org/wiki/Destilirana_voda destilirana voda] ali [https://sl.wikipedia.org/wiki/Fiziolo%C5%A1ka_raztopina fiziološka raztopina], etiketa z bolnikovimi podatki);
* 	Umivanje genitalij, ki poteka po naslednjem vrstnem redu:
# Bolnica si umije roke
# 	Razširi sramne ustnice
# 	Okolico izvodil obriše 3-4 krat s sterilno gazo (polito s fiziološko raztopino ali z destilirano vodo) od spredaj nazaj
# 	Osuši s suho sterilno gazo od spredaj nazaj
•	Odvzem srednjega curka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Se%C4%8D urina], tako da bolnica neprekinjeno urinira najprej v školjko, nato podstavi posodico in zbere približno 10-50 ml urina, konča pa uriniranje v školjko;	
* Pravilno shranjevanje [https://sl.wikipedia.org/wiki/Se%C4%8D urina], tako da bolnica posodico dobro zapre in jo postavi na določeno mesto 
* [https://sl.wikipedia.org/wiki/Umivanje_rok Umivanje rok]
* 	Čimprejšnji [https://sl.wikipedia.org/wiki/Transport transport] seča v laboratorij &lt;ref name=&quot;kla&quot; /&gt;

'''Glede na čas odvzema ločimo:'''
* Prvi jutranji urin: odvzeti ga je potrebno takoj zjutraj, ko se bolnik prebudi. Urin je bil v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Se%C4%8Dni_mehur mehurju] približno 8 ur, zato lahko z njim analiziramo snovi, ki zahtevajo koncentracijo in inkubacijo. Z njim lahko zaznavamo npr. proteine, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nitriti&amp;action=edit&amp;redlink=1 nitrite] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Bakterije bakterije].
* Drugi jutranji urin: odvzamemo ga 2-4 ure po prvem jutranjem urinu. Primeren je za večino rutinskih analiz. Bolnik lahko popije le 200 ml [https://sl.wikipedia.org/wiki/Voda vode] po 22. uri prejšnjega dne.
* Naključni vzorec: običajno odvzet vzorec čez dan, v kateremkoli času in brez predhodne priprave bolnika. Uporablja se za rutinske in presejalne teste.
* Urin, zbran v določenem času (časovni vzorec): uporablja se za primerjavo koncentracije analita (snov, ki jo določa npr. [https://sl.wikipedia.org/wiki/Glukoza glukoza] v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Se%C4%8D urinu] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kri krvi]. Jemljemo serijo urinskih vzorcev, ki so zbrani v določenih časovnih presledkih. Pomembno je, da natančno upoštevamo čas zbiranja, pravilno dokumentiramo, ter se ravnamo po navodilih za posamezno preiskavo. &lt;ref name=&quot;kla&quot; /&gt;

'''Urin lahko odvzamemo:'''
* Po metodi čistega mokrenja (umivanje spolovila z milom, spiranje s čisto vodo, prvi curek spustimo v školjko, prestrežemo 10 ml srednjega curka v sterilno posodo, zadnji curek spustimo v školjko)
* Lahko s katetrom, vendar redko (lahko povzročimo [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oku%C5%BEba okužbo]); odvzamemo pri bolniku, ki ima že vstavljen urinski katetrom in vedno odvzamemo svež [https://sl.wikipedia.org/wiki/Se%C4%8D urin];
* Suprapubična punkcija v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Se%C4%8Dni_mehur sečni mehur] (za ugotavljanje anaerobnih bakterij);
* Prenos v laboratorij na hladnem (v 2 urah). &lt;ref name=&quot;vrt&quot;&gt;Godič Torkar K, Zore A, (2010). Mikrobiologija s parazitologijo, Učbenik za vaje študentov Zdravstvene fakultete. 1. izdaja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta. &lt;/ref&gt;

'''PRAVILEN PRENOS KUŽNIN V LABORATORIJ'''

Sterilno embalažo dobro zapremo in preložimo v posebne transportne vrečke, stojala ali škatle. Pozorni smo na to, da se vzorci ne poškodujejo ali razlijejo. Za rokovanje z vzorci vedno uporabimo rokavice. Vzorce prenašamo v posebnih transportnih torbah ali kovčkih pri ustrezni temperaturi. Kurir (patronažna medicinska sestra) mora torbo s kužninami v najkrajšem možnem času prenesti v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Laboratorij laboratorij]. Optimalni čas do prenosa v laboratorij je 2 uri po odvzemu. &lt;ref name=&quot;vrt&quot; /&gt;

Za transport [https://sl.wikipedia.org/wiki/Se%C4%8D urina] in nekaterih drugih kužnin uporabljamo hladilne torbe. &lt;ref name=&quot;kva&quot;&gt;Kvas B (2018). 

Vloga diplomirane medicinske sestre na področju hranjenja in transporta vzorcev za laboratorijske preiskave (Diplomsko delo). Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, Jesenice. Dostopno na: http://datoteke.fzab.si/diplomskadela/2018/Kvas_Luka.pdf &lt;23.10.2020&gt;.&lt;/ref&gt;

'''Za lokalni prenos bioloških vzorcev veljajo splošna pravila po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije:'''
* 	Posoda z vzorcem mora biti odporna proti zunanjim vplivom ter vodotesna
* 	Transportna torba mora biti odporna proti poškodbam ter med prevozom pričvrščena. Prav tako mora biti glede na vsebino primerno označena
* 	Vsak [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vzorec vzorec] mora imeti v transportni torbi vzorčni list s podatki o [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vzorec vzorcu]
* 	Transportna torba mora vsebovati priložen komplet za ukrepanje ob morebitnem razlitju (absorpcijsko sredstvo, razkužilo, debelejše gumijaste rokavice za večkratno uporabo ter posodo za odpadno snov)
* 	V transportni torbi mora biti tudi vsa spremna dokumentacija, ki jo shranimo v nepremočljivi zaščiti &lt;ref name=&quot;kva&quot; /&gt;

== '''3.	ODVZEM BLATA''' == 

[https://sl.wikipedia.org/wiki/Blato Blato] je končni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zmno%C5%BEek produkt] [https://sl.wikipedia.org/wiki/Presnova presnove] [https://sl.wikipedia.org/wiki/Organizem organizma]. Z [https://sl.wikipedia.org/wiki/Blato blatom] se iz [https://sl.wikipedia.org/wiki/Telo telesa] izločajo odvečne [https://sl.wikipedia.org/wiki/Snov snovi] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Prebava prebavljeni] [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zmno%C5%BEek produkti]. &lt;ref name=&quot;mat&quot;&gt;Grošel A, Krhin B, Lenart K, Možina B (2016). Laboratorijski vodnik za paciente. Ljubljana: Onkološki inštitut: 9–58. Dostopno na: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UJWY8FW9/08acf82b-f8d3-4870-9d98-ac60d63d66dc/PDF &lt;20.10.2020&gt;.
&lt;/ref&gt;Z [https://sl.wikipedia.org/wiki/Analiza analizo] [https://sl.wikipedia.org/wiki/Blato blata] [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zdravnik zdravnik] preiskuje in spremlja delovanje celotnega [https://sl.wikipedia.org/wiki/Prebavna_cev prebavnega sistema]. [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vzorec Vzorec] [https://sl.wikipedia.org/wiki/Blato blata] prav tako pregledujemo organoleptično, [https://sl.wikipedia.org/wiki/Analizna_kemija#Mikroskopija mikroskopsko], makroskopsko in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kemija kemijsko]. Organoleptični pregled je pregled s [https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cutilo čutili], pri katerem ocenimo [https://sl.wikipedia.org/wiki/Barva barvo], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vonj vonj] in konsistenco. [https://sl.wikipedia.org/wiki/Analizna_kemija#Mikroskopija Mikroskopski] pregled [https://sl.wikipedia.org/wiki/Blato blata] zajema ugotavljanje prisotnosti [https://sl.wikipedia.org/wiki/Bakterije bakterij], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Virusi virusov], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Levkocit levkocitov], jajčec in ciste [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zajedavec parazitov]. Makroskopski pregled [https://sl.wikipedia.org/wiki/Blato blata] zajema preiskavo s prostim [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oko očesom], kjer opazujemo ostanke neprebavljene [https://sl.wikipedia.org/wiki/Hrana hrane], prisotnost [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kri krvi], sluzi in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zajedavec parazite]. &lt;ref name=&quot;mat&quot; /&gt; To lahko zdravstveno osebje opravlja že na oddelku. Spremljajo tudi količino, [https://sl.wikipedia.org/wiki/Barva barvo], obliko, [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vonj vonj], konsistenco blata in število odvajanj na dan. Kemijski pregled zajema pregled, kjer se največkrat ugotavlja okultna [https://sl.wikipedia.org/wiki/Krvavitev krvavitev] &lt;ref name=&quot;špa&quot;&gt;Gašperlin T (2019). Odvzem [https://sl.wikipedia.org/wiki/Se%C4%8D urina] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Blato blata] za osnovne in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mikrobiologija mikrobiološke] preiskave pri odraslem. Znanje za boljše [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zdravje zdravje]: natančna, varna in odgovorna obravnava pacientov v času diagnostike, zdravljenja in zdravstvene nege: zbornik predavanj, Celje, 14. marec 2019. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije: Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester v vzgoji in izobraževanju, 64– 69. Dostopno na: https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2020/02/Znanje-za-bolj%C5%A1e-zdravje-2019.pdf &lt;20.10.2020&gt;.&lt;/ref&gt;

Opazovanje blata
Pri [https://sl.wikipedia.org/wiki/Blato blatu] opazujemo pogostost odvajanja. Ta je odvisna od posameznika. Normalno odvajamo [https://sl.wikipedia.org/wiki/Blato blato] od enkrat do dvakrat na dan ali enkrat na tri dni. Količina [https://sl.wikipedia.org/wiki/Blato blata], ki ga dnevno izločimo, je odvisna od količine in kakovosti zaužite [https://sl.wikipedia.org/wiki/Hrana hrane]. Oblika in konsistenca [https://sl.wikipedia.org/wiki/Blato blata] - normalno [https://sl.wikipedia.org/wiki/Blato blato] je mehko in čvrsto. Ima cilindrično obliko. [https://sl.wikipedia.org/wiki/Barva Barva] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vonj vonj] [https://sl.wikipedia.org/wiki/Blato blata] sta odvisna od [https://sl.wikipedia.org/wiki/Hrana hrane], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zdravilo zdravil] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDol%C4%8D žolčnih] [https://sl.wikipedia.org/wiki/Barvilo barvil]. Normalno [https://sl.wikipedia.org/wiki/Blato blato] je temno rjave [https://sl.wikipedia.org/wiki/Barva barve] in ima značilen fekulenten [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vonj vonj]. &lt;ref name=&quot;špa&quot; /&gt;

Odvzem in analiza vzorcev blata
Ob sumu na [https://sl.wikipedia.org/wiki/Krvavitev krvavitev] v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Prebava prebavnem] sistemu, torej prisotnost skrite [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kri krvi] v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Blato blata], ali prisotnost [https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Crevo črevesnih] [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zajedavec zajedavcev] (parazitov), se opravijo [https://sl.wikipedia.org/wiki/Analiza analize] [https://sl.wikipedia.org/wiki/Blato blata] po naročilu [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zdravnik zdravnika]. Za [https://sl.wikipedia.org/wiki/Laboratorij laboratorijsko] [https://sl.wikipedia.org/wiki/Analiza analizo] je primeren svež vzorec [https://sl.wikipedia.org/wiki/Blato blata], konzerviran vzorec pa le za nekatere preiskave. [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mikrobiologija Mikrobiološki] preiskavi [https://sl.wikipedia.org/wiki/Blato blata], s katero ugotavljamo povzročitelja nalezljivih [https://sl.wikipedia.org/wiki/Bolezen bolezni] v [https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Crevo črevesju], imenujemo koprokultura. &lt;ref name=&quot;špa&quot; /&gt;

Postopek
Z žličko, ki je v posodici za [https://sl.wikipedia.org/wiki/Blato blato] zberemo [https://sl.wikipedia.org/wiki/Blato blato] (iz različnih sumljivih mest). Količina zbranega [https://sl.wikipedia.org/wiki/Blato blata] naj bo v velikosti [https://sl.wikipedia.org/wiki/Grah graha] ali 1 do 2 ml tekočega [https://sl.wikipedia.org/wiki/Blato blata]. Posodico dobro zapremo in odnesemo v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Laboratorij laboratorij] na [https://sl.wikipedia.org/wiki/Analiza analizo]. Vzorec [https://sl.wikipedia.org/wiki/Blato blata] lahko hranimo v hladilniku na 2-8 0C do 12 ur. [https://sl.wikipedia.org/wiki/Blato blata] se ne jemlje iz straniščne školjke, ker je pomešano z [https://sl.wikipedia.org/wiki/Voda vodo], med [https://sl.wikipedia.org/wiki/Menstruacija menstruacijo] ali krvavečimi [https://sl.wikipedia.org/wiki/Hemoroidi hemeroidi], ko ugotavljamo prikrito krvavitev. &lt;ref name=&quot;špa&quot; /&gt;

== '''4.	ODVZEM BRISA''' == 

Pravilen odvzem [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ku%C5%BEnina kužnin] je ključen, za pravilno [https://sl.wikipedia.org/wiki/Diagnoza diagnosticiranje] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zdravljenje zdravljenje bolezni]. Bris je odvzem vzorca iz [https://sl.wikipedia.org/wiki/Sluznica sluznic] ali rane, s katerim preučujemo pristnost [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mikroorganizem mikroorganizmov]. Pri odvzemu brisa težko ugotovimo, kateri [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mikroorganizem mikroorganizmi] so tisti, ki povzročajo težave oziroma kateri pripadajo normalni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mikroflora mikroflori]. Za povzročitelje torej ocenimo tiste [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mikroorganizem mikroorganizme], za katere je znano, da ne pripadajo normalni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mikroflora mikroflori]s. Različne brise shranjujemo pri različnih temperaturah, vsi brisi nimajo enake časovne obstojnosti. &lt;ref name=&quot;vrt&quot; /&gt;

'''Pri odvzemu brisa moramo upoštevati naslednje ukrepe:'''
* 	Zagotavljanje varnosti delavca in pacienta
* 	Izbor pravega brisa 
* 	Pravilen način odvzema brisa
* 	Pazimo, da se ne dotikamo drugih delov telesa ali okolice, ko enkrat odvzamemo bris
* 	Pravilna označba na vzorcu
* 	Pravilno shranjevanje [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ku%C5%BEnina kužnine] od odvzema do transporta v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Laboratorij laboratorij] &lt;ref name=&quot;vrt&quot; /&gt;

'''Poznamo naslednje brise:'''
* 	Bris nosno-žrelne sluznice
* 	Bris [https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDrelo žrela]
* 	Bris [https://sl.wikipedia.org/wiki/Usta ustne votline]
* 	Bris [https://sl.wikipedia.org/wiki/Veznica očesne veznice]
* 	Bris [https://sl.wikipedia.org/wiki/Rektum rektuma]
* 	Bris [https://sl.wikipedia.org/wiki/Lezija leziji]
* 	Bris [https://sl.wikipedia.org/wiki/Se%C4%8Dnica sečnice]
* 	Bris [https://sl.wikipedia.org/wiki/No%C5%BEnica nožnice]
* 	Bris ran in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Opeklina opeklin]
* 	Bris [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ko%C5%BEa kože]
* 	Itd. &lt;ref name=&quot;vrt&quot; /&gt;

Nekaj primerov najbolj uporabljenih brisov:

'''Bris [https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDrelo žrela]'''

Na epruveto napišemo podatke o pacientu, datum in uro odvzema in vrsto [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ku%C5%BEnina kužnine]. Pridobimo pacientovo soglasje in ga seznanimo s postopkom. Iz epruvete potegnemo bris in previdno podrgnemo po levi in desni tonzili in [https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDrelo žrelnem loku]. Pazimo, da se ne dotaknemo [https://sl.wikipedia.org/wiki/Jezik_(organ) jezika], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zob zob] ali ustnic. Vatenko hitro ampak previdno vstavimo nazaj v epruveto. [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ku%C5%BEnina Kužnino] ustrezno shranimo. V tem primeru ga lahko shranimo za največ 2 uri pri 20–25 °C. Shranimo jo v posebne vrečke, stojala in pazimo, da se vzorci ne poškodujejo ali razlijejo. Za rokovanje z vzorci uporabljamo rokavice. &lt;ref name=&quot;vrt&quot; /&gt;

'''Bris rane'''

Rano pred odvzemom očistimo s [https://sl.wikipedia.org/wiki/Fiziolo%C5%A1ka_raztopina fiziološko raztopino]. Iz predela rane kjer je [https://sl.wikipedia.org/wiki/Nekroza nekrotično tkivo] ne jemljemo brisa. Vatirano palčko navlažimo s sterilno [https://sl.wikipedia.org/wiki/Fiziolo%C5%A1ka_raztopina fiziološko raztopino] in bris odvzamemo s potegom in vrtljajem po sumljivih [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vnetje vnetnih] delih rane. Vatirano palčko vrnemo v epruveto in jo pod ustreznimi pogoji pošljemo v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Laboratorij laboratorij]. &lt;ref name=&quot;vrt&quot; /&gt;

'''Bris [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ko%C5%BEa kože]'''

Bris [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ko%C5%BEa kože] se najpogosteje jemlje iz površine [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ko%C5%BEa kože], kožnih gub ali [https://sl.wikipedia.org/wiki/Izpu%C5%A1%C4%8Daj izpuščajev]. Vatirano palčko navlažimo s sterilno [https://sl.wikipedia.org/wiki/Fiziolo%C5%A1ka_raztopina fiziološko raztopino] in z vrtenjem in enkratnim potegom obrišemo površino [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ko%C5%BEa kože]. Bris shranimo v epruveto in označimo podatke o pacientu, vrsti [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ku%C5%BEnina kužnine], datum in čas odvzema. Poskrbimo za pravilno shranjevanje in transport do [https://sl.wikipedia.org/wiki/Laboratorij laboratorija]. &lt;ref name=&quot;vrt&quot; /&gt;

== '''5.	ODVZEM IZMEČKA – SPUTUMA''' == 

[[Izpljunek]], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Izme%C4%8Dek izmeček] – [https://sl.wikipedia.org/wiki/Izme%C4%8Dek sputum], je izloček (sekret) [[Bronhialna sluznica|bronhialne sluznice]], ki nastaja zaradi povečanega izločanja sluzi. Izkašljevanje izmečka iz [https://sl.wikipedia.org/wiki/Plju%C4%8Da pljuč] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Dihalna_pot dihalnih poti] imenujemo [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ka%C5%A1elj kašljanje – ekspektoracija]. &lt;ref name=&quot;maš&quot;&gt;Rozman M, Kisner N, Klasinc M, Pernat SV (2006). ZDRAVSTVENA NEGA 2: Učbenik za 2. letnik srednjega strokovnega izobraževanja za program tehnik zdravstvene nege pri predmetu zdravstvena nega in prva pomoč. 1. izdaja, 2. natis. Maribor: Založba Pivec, 42–3. 
&lt;/ref&gt; 

Pri sputumu opazujemo količino, barvo in vonj. Lahko je [https://sl.wikipedia.org/wiki/Serozna_teko%C4%8Dina serozen] (voden, tekoč), sluzav, gnojen, krvav (hemoragičen), brezbarven, belkast, rumenkast ali zelen. &lt;ref name=&quot;zap&quot;&gt;Fink A, Kobilšek PV, Mesarec M (2013). DIAGNOSTIČNO-TERAPEVTSKI POSTOPKI IN FIZIKA V MEDICINI: Učbenik za modul Zdravstvena nega v izobraževalnem programu Zdravstvena nega za vsebinska sklopa Diagnostično-terapevtski postopki in posegi ter Fizika v zdravstveni negi. 1. natis. Ljubljana: Grafenauer založba, d. o. o., 49–50.
&lt;/ref&gt; Izmeček zdravega človeka nima značilnega vonja, zaudarja le, če dalj časa stoji, ker se razkraja. Močno pa zaudarja pri gnojnih procesih na [https://sl.wikipedia.org/wiki/Dihala dihalnih organih]. Izmeček se pri nekaterih obolenjih useda v več slojih. Na dnu so gostejše mase, nad njimi vodene in na vrhu penasta plast. Vsak sputum obravnavamo kot [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ku%C5%BEnina kužnino], zato ravnamo z njimi tako, da smo varni pred [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oku%C5%BEba okužbo]. &lt;ref name=&quot;maš&quot; /&gt;

S preiskavo sputuma ugotavljamo [[Bolezni dihal|obolenja dihal]] ([[Vnetje dihal|vnetne procese]] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Plju%C4%8Dni_rak maligna obolenja)]. Izvajamo [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mikrobiologija mikrobiološke], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mikologija mikološke] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dna_biologija citološke preiskave] sputuma. &lt;ref name=&quot;zap&quot; /&gt; Sputum preiskujemo glede na prisotnost [https://sl.wikipedia.org/wiki/Granulocit granulocitov], elastičnih vlaken, ipd. S citološkimi preiskavami sputuma dokazujemo prisotnost [[Rakave celice|rakavih celic]] (npr. pri [[Rak bronhijev|raku bronhijev]]) in jih opravljamo v citološkem laboratoriju, ki je organizacijska enota [[Patomorfologija|patomorfologije]]. [[Bakteriološke preiskave]] sputuma izvajamo pri sumu na [https://sl.wikipedia.org/wiki/Tuberkuloza tuberkulozo], da dokažemo povzročitelja, ter pri [https://sl.wikipedia.org/wiki/Plju%C4%8Dnica pljučnicah] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Bronhitis bronhitisih], kjer iščemo povzročitelja in ugotavljamo občutljivost na terapijo oz. [https://sl.wikipedia.org/wiki/Odpornost_proti_zdravilu rezistenco] na [https://sl.wikipedia.org/wiki/Antibiotik antibiotike]. &lt;ref&gt;Klasinc M, Rozman M, Kisner N, Verčko Pernat S, (2011). Zdravstvena nega 3. 1 izdaja. Maribor: Pivec
&lt;/ref&gt;

Preverimo identiteto pacienta in mu razložimo postopek odvzema sputuma (odvzamemo ga navadno zjutraj). Ocenimo pacientovo stopnjo [[Samooskrba|samooskrbe]] in sposobnost sodelovanja. Pacientu zagotovimo zasebnost. Vrata morajo biti zaprta. Posebni varnostni ukrepi pri odvzemu sputuma so potrebni ob sumu, da gre za [https://sl.wikipedia.org/wiki/Tuberkuloza tuberkulozo]. Takrat odvzamemo sputum v prostoru s posebnim prezračevalnim sistemom (z [[Negativni zračni tlak|negativnim zračnim tlakom]]), ali v prostoru z [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ultravijoli%C4%8Dno_valovanje UV-svetlobo]. Izvajalec preveri zdravnikovo naročilo, si [[Razkuževanje rok|razkuži roke]] in uporabi [https://sl.wikipedia.org/wiki/Osebna_varovalna_oprema osebno varovalno opremo]: masko, rokavice in predpasnik PVC. Ob sumu, da gre za [https://sl.wikipedia.org/wiki/Tuberkuloza tuberkulozo], se pri odvzemu sputuma zdravstveni delavec zaščiti z [[Respiratorna maska FFP3|respiratorno masko FFP3]]. &lt;ref name=&quot;zap&quot; /&gt; Za zbiranje izmečka uporabljamo sterilno posodico za odvzem sputuma s široko odprtino in pokrovom, označeno s pacientovimi podatki. Bolnika poučimo o [https://sl.wikipedia.org/wiki/Higiena higienski] uporabi posodice, da ne umaže njenih zunanjih delov roba. Izkašljuje naj direktno; s papirnatim robcem zakrije usta in kozarec, da prepreči razpršitev izkašljanih kapljic. Zaradi možnosti prenosa okužbe si mora bolnik razkužiti roke. &lt;ref&gt;Rozman M, Kisner N, Klasinc M, Pernat SV (2006). ZDRAVSTVENA NEGA 2: Učbenik za 2. letnik srednjega strokovnega izobraževanja za program tehnik zdravstvene nege pri predmetu zdravstvena nega in prva pomoč. 1. izdaja, 2. natis. Maribor: Založba Pivec, 42–3. 
&lt;/ref&gt; Pred odvzemom naj si bolnik temeljito očisti zobe z zobno ščetko (brez zobne paste) in si z grgranjem izpere [https://sl.wikipedia.org/wiki/Usta ustno votlino] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDrelo žrelo] s sterilno [https://sl.wikipedia.org/wiki/Destilirana_voda destilirano vodo] ali [https://sl.wikipedia.org/wiki/Fiziolo%C5%A1ka_raztopina fiziološko raztopino] (razen pri odvzemu sputuma za preiskavo glede povzročitelja [https://sl.wikipedia.org/wiki/Tuberkuloza tuberkuloze]). Bolnika predhodno poučimo, da sputuma ne sme zadrževati v ustih, da se tam ne kontaminira z [[Ustna flora|ustno floro]]. Zaščitimo ga, nato se bolnik globoko izkašlja (dobiti moramo sputum iz [[Spodnja dihala|spodnjih dihal]]) v široko sterilno posodico (najmanj 4ml). V primeru, da pacient potrebuje pomoč pri izkašljevanju, ga z rokami plosko primemo za spodnji del prsnega koša (izvedemo [[abdominalni prijem]]), s čimer ublažimo bolečino pri izkašljevanju. Pred pošiljanjem vzorca na preiskavo smo pozorni na to, da je odvzet vzorec [https://sl.wikipedia.org/wiki/Izme%C4%8Dek sputum] in ne [https://sl.wikipedia.org/wiki/Slina slina]. Po izkašljevanju bolniku ponovno opravimo [[Higiena ust|ustno nego]] in mu [https://sl.wikipedia.org/wiki/Umivanje_rok umijemo roke]. Prezračimo prostor in odvržemo pripomočke za enkratno uporabo po navodilu o [[Ločevanje odpadkov|ločevanju odpadkov]]. Odstranimo [https://sl.wikipedia.org/wiki/Osebna_varovalna_oprema osebno varovalno opremo], umijemo in razkužimo si roke. Dokumentiramo odvzem sputuma za preiskavo in posebnosti (npr.: krvav sputum, težave pri izkašljevanju, neugodno počutje pacienta, …). Poskrbimo za takojšen [https://sl.wikipedia.org/wiki/Transport transport] odvzetega sputuma v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Laboratorij laboratorij]. &lt;ref name=&quot;zap&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{DEFAULTSORT:Odvzem_materiala_(kužnin)_za_laboratorijske_preiskave_na_domu_}}</text>
      <sha1>fh5oyes7s153vlp84ful6tburc8658n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Telezdravje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4304</id>
    <revision>
      <id>19293</id>
      <timestamp>2020-11-05T21:13:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tedi1019</username>
        <id>3607</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: ==[[Telezdravje]]==  Pomembno je, da razlikujemo med izrazoma '''telezdravje''' in '''telemedicina'''. Telemedicino opredeljujemo kot klinično obravnavo na daljavo, medtem,...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8621" xml:space="preserve">==[[Telezdravje]]==

Pomembno je, da razlikujemo med izrazoma '''telezdravje''' in '''telemedicina'''. Telemedicino opredeljujemo kot klinično obravnavo na daljavo, medtem, ko je pojem telezdravje širše opredeljen in poleg klinične obravnave vključuje še ne-klinično obravnavo: zdravstveno vzgojo, administrativne storitve in raziskovanje.
Izraz telemedicina  je sopomenka zdravljenju na daljavo, ta danes predstavlja hitro razvijajočo se vejo klinične [[Medicina|medicine]]. Pri tej obliki zdravljenja medicinske informacije prenašamo s pomočjo audio-vizualnih in elektronskih [[Občilo|medijev]]. Sam koncept zdravstvene oskrbe na daljavo se poznali že v preteklosti , zlasti v zelo oddaljenih, redko poseljenih področjih s pomanjkljivo zdravstveno mrežo ali v izjemnih razmerah. &lt;ref name=&quot;ena&quot;&gt;
Bajc I, Bulc M, Drešček M (2010). Tele(družinska) medicina - zdravljenje na daljavo. In: Klemenc Ketiš Z, eds. Sodobne informacijske tehnologije v družinski medicini. 27. učna delavnica za zdravnike družinske medicine, Ljubljana, oktober 2010. Ljubljana:  Zavod za razvoj družinske medicine, 31-35.&lt;/ref&gt;

Telemedicina naj bi vsebovala tri glavne kategorije. 
*Prva kategorija predstavlja pridobivanje in shranjevanje medicinskih podatkov in posredovanje le teh zdravniku ob primernem času. Prisotnost bolnika in zdravnika pri tej vrsti komuniciranja ni potrebna. Na takšen način lahko bolnik svojemu zdravniku posreduje svoje podatke posameznih parametrov za vodenje različnih bolezni  ([[Visok_krvni_tlak|visok krvni tlak]], [[Sladkorna_bolezen|sladkorna bolezen]], [[Astma|astma]] itd.). Zdravnik na podlagi posredovanih podatkov spremlja potek bolezni, svetuje o [[Kategorija:Terapija|terapiji]], zazna morebitna poslabšanja in predlaga nadaljnje intervencije. Bolnik lahko zdravniku posreduje tudi rezultate preiskav oz. pregledov pri drugih zdravstvenih strokovnjakih (radiološke izvide, slike kožnih sprememb, rezultate citopatoloških preiskav itd.). Nenazadnje lahko na tak način zdravnik [[Družinska_medicina|družinske medicine]] pridobiva podatke neposredno od drugih izvajalcev zdravstvenih storitev, z njimi komunicira, usklajuje podatke in jih posreduje bolniku.  Ta kategorija omogoča komuniciranje takrat, ko je bolniku in zdravniku najbolj časovno ugodno; bolnik s posredovanjem podatkov sodeluje pri zdravljenju in zdravniku omogoča spremljanje parametrov brez neposredne konzultacije, kar pomeni časovni in finančni prihranek. Med pomanjkljivosti te kategorije štejemo, da se mora zdravnik zanesti na pravilnost posredovanih meritev; nekaterih parametrov ni mogoče izmeriti niti posredovati; nenazadnje pa je elektronsko pošiljanje občutljivih podatkov etično sporno.
*Monitoring nam kot druga kategorija omogoča spremljanje bolnika na daljavo s pomočjo različnih tehničnih orodij. Na takšen način lahko na daljavo spremljamo EKG, nihanje krvnega tlaka itd. Pri monitoringu so posredovani podatki zanesljivi, saj gre za preizkušene in umerjene aparate; možna je hitra intervencija zdravnika pri poslabšanju bolezni; gre za finančno in časovno učinkovit način spremljanja parametrov urejenosti bolezni. Pomanjkljivosti te kategorije so: da gre le za spremljanje parametrov brez pogovora/konzultacije z bolnikom; bolnika spremljamo objektivno ne pa tudi subjektivno. 
*Interaktivna oblika komuniciranja med bolnikom in zdravnikom kot tretja kategorija je neposredno, avdio-vizualno komuniciranje s pomočjo telefona (s sliko ali brez), s pomočjo elektronske pošte ali na spletnih portalih. Za tak način zdravljenja je prvi pogoj preskrbljenost s telefonskimi oz. z elektronskimi povezavami. Od bolnika tak način zdravljenja na daljavo zahteva dobro sodelovanje, nekaj tehničnih spretnosti, primerno ohranjanje [[Kognicija|kognitivne]] funkcije, zaupanje in dobro motiviranost. Prednosti te kategorije so, da v oddaljenih, redko poseljenih in z zdravstveno mrežo slabo oskrbljenih predelih tak način komuniciranja zdravniku družinske medicine prihrani ogromno časa in stroškov, primerna je tudi v posebnih primerih, ko gre za npr. [[Epidemija|epidemije]] ali [[Pandemija|pandemije]]. Med slabe strani te kategorije štejemo to, da ima interaktivno komuniciranje nekatere omejitve predvsem pri objektivnem kliničnem pregledu pri elementih, ki terjajo ročne spretnosti, izkušenost ali dodatne veščine (palpacija roba jeter in vrancice, avskultacija srčnih šumov itd.). Večina kroničnih bolnikov spada med starejše bolnike, zato tukaj ne smemo pozabiti na njihovo računalniško pismenost, omejitev spomina, vida in sluha.&lt;ref name=&quot;ena&quot; /&gt;

===Zdravstvena nega na daljavo===
Sodobna družba in njene potrebe zdravstvenemu sistemu narekujejo nove smernice delovanja, zato je za izboljšanje kakovosti zdravstvenih storitev in boljšo celostno oskrbo pacientov primoran rekonstruirati način delovanja. V namen izboljšane in učinkovitejše zdravstvene nege se je razvila elektronska interaktivna zdravstvena nega oziroma zdravstvena oskrba pacientov na domu. Strokovno se imenuje zdravstvena nega na daljavo. Potreba po takšni obliki dela v sistemu zdravstvenega varstva se je pojavila zaradi zrazitega naraščanja števila pacientov s [[Kroničnost|kroničnimi boleznimi]], staranja prebivalstva in vse številnejših [[Duševna_motnja|duševnih motenj]] med starostniki, ki zaradi manjše samostojnosti potrebujejo obsežnejšo oskrbo. Zdravstvena nega na daljavo je element telezdravja in zajema komunikacijo med pacienti in zdravstvenimi ustanovami, prenos podatkov med njimi in medsebojno obveščanje, zajema pa tudi elektronske zdravstvene kartoteke, telemedicino, e-zdravstveno izobraževanje in e-promocijo zdravja. Zdravstvena nega na daljavo za razliko od telemedicine tako izvaja tudi preventivno zdravstveno dejavnost .&lt;ref name=&quot;dva&quot;&gt;Grabner E, Kaučič BM, Klojčnik T (2016). Seznanjenost in potrebe po zdravstveni negi na daljavo. In: Filej ed. Za človeka gre: družba in znanost v celostni skrbi za človeka. 4. Mednarodna znanstvena konferenca, Maribor, 11. do 12. marec 2016. Maribor: Alma Mater Europaea – ECM&lt;/ref&gt; 

Zaradi množičnega povečanja števila kroničnih bolezni in staranja prebivalsta se države spoprijemajo s povečanjem finančnih izdatkov za potrebe zdravstvene in socialne oskrbe, prav tako so pereč problem premajhne kapacitete in dolge čakalne dobe v zdravstvenih ustanovah. Raziskave kažejo, da bi s sodobnim pristopom zdravstvene nege na daljavo za spremljanje pacientov izboljšali kakovost življenja in poskrbeli za boljšo informiranost pacientov. Ob tem imajo pacienti občutek partnerskega odnosa z [[Medicinska_sestra|medicinsko sestro]] saj pacientom omogoča podajanje mnenjapri načrtovanju zdravstvene nege in aktivno sodelovanje pri njenem izvajanju.&lt;ref name=&quot;dva&quot; /&gt; Sistem, ki združuje prvine telekomunikacijskih in informacijskih tehnologij ter zdravstveno nego, izboljšuje zdravljenje pacientov s kroničnimi boleznimi, kar so pokazale študije, opravljene v Združenih državah Amerike. Zdravljenje pacientov s kroničnimi boleznimi je praviloma drago in pogosto neuspešno, z zdravstveno nego teh pacientov na daljavo pa se ne zmanjšajo le stroški in število hospitalizacij in posegov, temveč se občutno izboljša tudi zdravstveno stanje pacientov v primerjavi s klasičnim zdravljenjem. Dobri rezultati so predvsem pri pacientih s kroničnimi boleznimi kot so [[Srčno_popuščanje|srčno popuščanje]], [[Kronična_obstruktivna_pljučna_bolezen|kronična obstruktivna plujčna bolezen]] in [[Sladkorna_bolezen|sladkorna bolezen]]. Raziskovalci so zaključili, da informacijska tehnologija v  sodelovanju z zdravstvenim sistemom predstavlja dragocen pristop k izboljšanju zdravja in oskrbe pacientov s kompleksnimi kroničnimi boleznimi.&lt;ref&gt;Telehealth technology improves care in chronic disease (2013). Springer International Publishing. 688: 5. Dostopno na: http://link.springer.com/article/10.1007/s40274-013-0752-4 (25.10.2020)&lt;/ref&gt;

V zdravstveni negi na daljavo se odpira mnogo etičnih in pravnih vprašanj in vprašanj o zaupnosti in zasebnosti pacientovih podatkov. V številnih državah je prepovedana, saj so vprašljive licence medicinskih sester , ki izvajajo zdravstveno nego na daljavo. Pravna vprašanja, kot je odgovornost pri malomarnosti, so v veliki meri še nerešena in jih je težko obravnavati v primeru sporov. Pojavljao se tudi poisleki v zvezi z varovanjem osebnih podatkov pacientov. Tako je potrebno za izvajanje najprej potrebno določiti predpise in zakone, ki strogo in natančno urejajo področje.&lt;ref name=&quot;dva&quot; /&gt;</text>
      <sha1>nk7c8eyctga296zadzol7ppj39ak49p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pregledi v času nosečnosti</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4305</id>
    <revision>
      <id>19391</id>
      <parentid>19307</parentid>
      <timestamp>2020-11-06T19:09:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MarusaRibic</username>
        <id>3594</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12505" xml:space="preserve">== Uvod ==
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Nose%C4%8Dnost Nosečnost] opredeljujemo s tedni nosečnosti ali [https://sl.wikipedia.org/wiki/Nose%C4%8Dnostna_starost gestacijsko starostjo] [https://sl.wikipedia.org/wiki/Plod_(medicina) ploda]. To je obdobje polno pričakovanj, prijetnega upanja in spreminjanje nosečnice tako telesno kot duševno. Nosečnost delimo na prvo, drugo in tretje trimesečje. V teh obdobjih se plod različno razvija, opravijo pa se tudi ginekološki pregledi nosečnice. V obdobju nosečnosti so preventivni zdravstveni pregledi pri [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ginekologija ginekologu] namenjeni zdravstvenemu nadzoru nosečnice in ploda, z namenom oceniti tveganja za neugoden izid nosečnosti. Predporodno zdravstveno varstvo se izvaja na primarni ravni, tako imenovanih službah za zdravstveno varstvo žensk.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 19/98, 47/98, 26/00, 67/01, 33/02, 37/03, 117/04, 31/05, 83/07, 22/09, 17/15, 47/18, 57/18 in 57/18)&quot;. Ministrstvo za zdravstvo.&lt;/ref&gt;

=== Splošno o pregledih v nosečnosti ===
Pregledi in preiskave v nosečnosti, so načrtovani tako, da nosečnici postrežejo s čim več informacijami o njeni nosečnosti in razvoju ter stanju ploda. Nosečnica mora v času nosečnosti opraviti deset sistematičnih pregledov, dve ultrazvočni preiskavi ter izvesti individualna svetovanja. Prvi pregled nosečnice se opravi med 8. in 12. tednom nosečnosti, kjer se potrdi nosečnost. Naslednji sistematični preventivni pregledi so približno v 24., 28., 35. in 40. tednu nosečnosti, katere opravi izbrani ginekolog. V 20. tednu nosečnosti se izvede usmerjen pogovor z nosečnico in opravi se ultrazvočni pregled. Ostale sistematične preglede v 16., 32., 37., 38., in 39. tednu nosečnosti pa opravi diplomirana [https://sl.wikipedia.org/wiki/Medicinska_sestra medicinska sestra] ali diplomirana babica. Prvi sistematični preventivni pregled nosečnice naj bo v času do 12. tedna nosečnosti. Če pride nosečnica na preglede prej (do 8. tedna nosečnosti), je do 12. tedna potrebna samo še ultrazvočna preiskava. Nosečnice se glede na strokovno oceno deli na ogrožene nosečnice in nosečnice z nizkim tveganjem za zaplete. Nosečnico poučimo o vzpodbujanju zdravega načina življenja v času nosečnosti, kar obsega redno gibalno aktivnost, zdravo in uravnoteženo prehrano, opustitev kajenja in pitje alkohola, uporabo in jemanju zdravil ter prehranskih dopolnil in izogibanje stresa.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Materinska knjižica ===
Na prvem pregledu pri izbranem ginekologu dobi vsaka nosečnica materinsko knjižico, ki je obvezna dokumentacija preventivnega programa nosečnic. V materinski knjižici so zabeleženi vsi podatki opravljenih pregledov, preiskav in morebitnih opozoril.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;Štrumbelj, Tadeja (2018). &quot;Pregledi in preiskave v nosečnosti&quot; (PDF). ZD Ljubljana. https://www.zd-lj.si/zdlj/images/Knjizica_Pregledi_in_preiskave_2018.pdf&lt;/ref&gt;

=== Nagelejeva formula ===
To je formula, s katero ginekolog izračuna predvideni datum poroda (PDP). Pri računanju PDP se upošteva prvi dan zadnje menstruacije, in sicer: prvi dan zadnje menstruacije + sedem dni + eno leto – trije meseci.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Prvo trimesečje ==
=== Prvi pregled v nosečnosti ===
Prvi pregled v nosečnosti sledi kmalu za tem, ko ženska ugotovi, da je noseča (pozitiven test nosečnosti, izostanek menstruacije, morebitne slabosti…). Prvi pregled nosečnice opravi ginekolog v času od 8. do 12. tedna nosečnosti, kjer potrdi nosečnost in opredeli stopnjo ogroženosti nosečnice in ploda. V primeru, da gre za ogroženo nosečnico se za nadaljnjo obravnavo poveže s sekundarnim centrom. S pregledi se oceni splošno zdravstveno stanje nosečnice, počutje nosečnice, preveri se stanje otroka, lahko se odkrijejo zapleti, nosečnico se izobražuje in pripravlja na starševstvo ter porod.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;Biljali, Hirije (2009). &quot;Pregledi v nosečnosti&quot;. Univerza v Mariboru. https://dk.um.si/Dokument.php?id=8304&lt;/ref&gt;

Prvi sistematični pregled nosečnice obsega pregled zdravstvene dokumentacije, pregled osebne, ginekološke in družinske anamneze za oceno tveganja, ginekološki pregled, bris materničnega vratu, v primeru, da je zadnji izvid starejši od 3 let, laboratorijske preiskave, preverjanje jemanja folne kisline, merjenje telesne teže in krvnega tlaka, individualno zdravstveno vzgojno izobraževanje, oziroma svetovanje in izdaja materinske knjižice.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

Največ o stanju ploda nam na prvem pregledu pove ultrazvočni pregled, s pomočjo katerega se ugotavlja ali se plod nahaja v maternici, določi se število plodov, ugotavlja se vitalnost ploda, ugotovi se čas nosečnosti, oziroma gestacijsko starost ploda in izračuna se predviden datum poroda (PDP). Po prvem ginekološkem pregledu, ginekolog napoti nosečnico v laboratorij, da se opravijo laboratorijske preiskave krvi, testiranje na [https://sl.wikipedia.org/wiki/Toxoplasma_gondii#Pridobljena_toksoplazmoza toksoplazmozo], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Hepatitis_B hepatitis B], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Sifilis sifilis], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Rde%C4%8Dke rdečke] in opravijo se preiskave urina.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Mivšek, Ana Polona. &quot;Preventivni in presejalni testi v nosečnosti&quot;. Zdaj.net. https://zdaj.net/nosecnost/zdravstveni-sistem-in-pravice-nosecnic/preventivni-pregledi-in-presejalni-testi-v-nosecnosti/&lt;/ref&gt;

=== Drugi pregled v nosečnosti ===
Drugi pregled v prvem trimesečju se mora opraviti v 12. tednu, kar pa obsega ovrednotenje nosečnosti, ki jo naredi ginekolog, nosečnico se stehta, izmeri se ji krvni tlak, pregleda urin in opravi se pregled materničnega vratu. V prvem trimesečju so možne tudi dodatne preiskave v nosečnosti, ki se še bolj priporočajo nosečnicam starim nad 35. let, in sicer: meritev [https://sl.wikipedia.org/wiki/Nuhalna_svetlina nuhalne svetline] (med 11. in 14. tednom nosečnosti), ter kariotipizacija – horionska biopsija (med 11. in 13. tednom nosečnosti, če nuhalna svetlina pokaže možnosti kromosomskih nepravilnosti).&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Drugo trimesečje ==
V obdobju drugega trimesečja se pri nosečnici pregledi opravijo v 16., 20. in 24. tednu nosečnosti. V 16. tednu pregled lahko opravi diplomirana babica ali pa za samostojno delo usposobljena medicinska sestra. V 20. in 24. tednu pa pregled opravi izbrani ginekolog. Pregledi zajemajo pregled zdravstvene dokumentacije, potek nosečnosti in osebnega počutja od zadnjega pregleda, merjenje telesne teže in krvnega tlaka ter laboratorijske preiskave urina in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Krvna_slika hemogram].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Med 15. in 20. tednom nosečnosti se opravi presejalni THT test oziroma trihormonski test. Do tega so upravičene nosečnice, ki so stare med 35 in 37 let in v 12. tednu niso opravile nuhalne svetline.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Ehokardiografija ===
V drugem trimesečju se lahko opravi tudi fetalna ehokardiografija. Ta preiskava se lahko opravi zaradi suma na srčno napako pri plodu, pri prirojeni srčni napaki bližnjih sorodnikov, jemanju zdravil v zgodnji nosečnosti in še ob nekaj drugih razlogih. Poteka podobno kor vse druge ultrazvočne preiskave, a je ta usmerjena v zgradbo in delovanje plodovega srca. Preiskava se sicer lahko opravi že od 15. tedna naprej, a je najbolj optimalen čas za izvedbo te preiskave med 18. in 23. tednom nosečnosti.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;Fetalna ehokardiografija&quot; (PDF). Noseca.com. Zdravstveni center Dravlje. 2018. https://www.noseca.com/wp-content/uploads/2018/10/UZ-pregled-plodovega-srca.pdf&lt;/ref&gt;

=== Morfologija ploda ===
V 20. tednu se zopet opravi pregled nosečnice, poleg tega pa se opravi še morfologija ploda. Morfologija ploda je ultrazvočna preiskava, ki se opravi med 20. in 23. tednom nosečnosti. S pomočjo te preiskave lahko natančno ocenimo ali je razvoj ploda pravilen ali so prisotne kakšne nepravilnosti. V tem času lahko glede na rast ploda spremenimo tudi predviden datum poroda, poleg tega pa lahko določimo tudi spol. Ocenjujemo tudi znake morebitnih kromosomskih ali drugih nepravilnosti. Najpogostejša kromosomska nepravilnost je [https://sl.wikipedia.org/wiki/Downov_sindrom Downov sindrom]. V primeru sumljivih znakov lahko opravimo še DNA Nifty test in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Amniocenteza amniocentezo].&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Strah, Darijo (2017). &quot;Nosečniški pregledi po tednih&quot;. https://www.nosecka.net/wp-content/uploads/2017/08/Nosecniski_koledar_pregledov_3.pdf&lt;/ref&gt;

=== DNA Nifty test ===
Je neinvazivni presejalni test, za katerega potrebujemo eno epruveto krvi nosečnice. Rezultati iz laboratorija v tujini pridejo v manj kot enem tednu. Zanesljivost tega testa je 99% in za plod ni škodljiv, medtem ko je amniocenteza 100% zanesljiva, vendar obstaja tveganje za splav.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Pregled v 24. tednu nosečnosti opravi izbrani ginekolog in poteka tako kot ostali, poleg vseh osnovnih preiskav pa se posluša še plodove srčne utripe. Opravijo se tudi meritve pretoka v arteriji uterini, kot presejalni test za razvoj [https://sl.wikipedia.org/wiki/Preeklampsija preeklampsije] in zastoja rasti ploda.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Tretje trimesečje ==
To je zadnje obdobje nosečnosti. V tem obdobju poteka razvoj možganov otroka, obrazne poteze so že izoblikovane pri 30. tednu nosečnosti, prav tako pa se tu pričakuje, da se otrok obrne z glavo navzdol in tako ostane do poroda. V 31. tednu nosečnosti, se otroku nabira vedno več maščevja in plod že dobiva podobo, ki jo bo imel po rojstvu. V 32. tednu plod dobiva preko matere protitelesa in si na podlagi tega gradi [https://sl.wikipedia.org/wiki/Imunski_sistem imunski sistem] za kasnejšo odpornost po porodu.  Za 35. teden nosečnosti je značilno, da se plod počasi spusti, kar mami malo olajša dihanje, hkrati pa se poveča pogostost uriniranja, saj plod vedno bolj pritiska na mehur. V 36. tednu ima plod v maternici vedno manj prostora in zato mati občuti skoraj vsak gib otroka. V 37. tednu nosečnosti, se v črevesju ploda nabira [https://sl.wikipedia.org/wiki/Otro%C5%A1ka_smola mekonij], oziroma prvo blato.  V 38. tednu so pljuča ploda popolnoma pripravljena za samostojno življenje, kar pa nakazuje, da je plod pripravljen na porod, prav tako pa plod dobiva protitelesa preko [https://sl.wikipedia.org/wiki/Plodovnica plodovnice]. V 39. in 40. tednu se praviloma pričakuje porod.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;Gruden, Nika (2012). &quot;Priročnik za bodoče mlade starše od nosečnosti do 1. leta&quot;. Babybook. str. 17–25.&lt;/ref&gt;

=== Ultrazvok ===
Ultrazvok je v veliko pomoč pri spremljanju rasti in razvoja ploda ter pri razjasnitvi katerekoli težave, ki  lahko nastopi v nosečnosti. V tretjem trimesečju omogoča spremljanje rasti ploda in oceno plodovega stanja z merjenjem pretokov. Drugi morfološki ultrazvok opravi ginekolog po svoji presoji, če je trebuh premajhen ali prevelik, če ne more oceniti lege ploda ter če ima nosečnica kakšno [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kroni%C4%8Dnost kronično bolezen], ki bi lahko povzročila zaplete v nosečnosti.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;

=== Kardiotokografija ===
Kardiotokografija ali CTG je neprekinjeno elektronsko spremljanje frekvence plodovih srčnih utripov in materničnih popadkov. CTG  se izvaja 20 minut in končni rezultat, nam prikaže zapis srčnega utripa otroka in aktivnost maternice.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;

Pri vsakem pregledu, se opravi splošni pregled nosečnice, to zajema meritve teže, krvnega tlaka, rast maternice in pa meritev plodovih srčnih utripov. Izvedejo se laboratorijske preiskave in sicer tretja ponovitev testov hemograma in urina ter toksoplazmoze, če je bil zadnji izvid negativen, ter test na hepatitis B, če še ni bil opravljen.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;

V 36. tednu nosečnosti se izvede zunanja porodniška preiskava, ki pokaže lego, ustavo, držo in položaj ploda. Ginekološki pregledi po 38. tednu nosečnosti, zajemajo pripravo materničnega vratu in maternice na porod. Če nosečnica ne rodi na predviden datum in če je noseča že 40 tednov, se potem naroča nosečnico na preglede na tri do štiri dni. Na teh pregledih, se z ultrazvokom ocenjuje zrelost [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posteljica posteljice] in količino plodovnice, z CTG-jem pa vitalnost ploda. Poleg tega, pa se izvede tudi vaginalni pregled nosečnice, s katerim ocenimo kdaj je maternično ustje zrelo za sprožitev poroda.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;</text>
      <sha1>lw4b74uc8dkjltyrhio1h4ip8gb5zgd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Patronažni obisk pri pacientu s kronično nenalezljivo boleznijo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4306</id>
    <revision>
      <id>19298</id>
      <timestamp>2020-11-05T21:46:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Klavdija1999</username>
        <id>3598</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: '''Patronažni obisk''' je obisk  MS (medicinske sestre) v patronažnem varstvu na domu s ciljem zdravstveno vzgojnega delovanja medicinske sestre, ugotavljanju rizičnih de...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12361" xml:space="preserve">'''Patronažni obisk''' je obisk  MS (medicinske sestre) v patronažnem varstvu na domu s ciljem zdravstveno vzgojnega delovanja medicinske sestre, ugotavljanju rizičnih dejavnikov in ohranjanja kakovosti življenja pacientov. [1]

Preventivno zdravstveno obravnavo invalidov, pacientov  s KNB (kronična nenalezljiva bolezen) ter oseb z motnjami v razvoju v Sloveniji določa Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. [2]

Informacije o patronažni službi oz. obisku MS v patronažnem varstvu lahko  dobite pri izbranemu osebnem zdravniku ali na spletni strani zdravstvenega doma. [3]

'''Pravica do obiska medicinske sestre v patronažnem varstvu'''

Pravico do patronažnega varstva uveljavijo zavarovanci v pooblaščeni patronažni službi zdravstvenega zavoda svojega zdravstvenega področja. Tudi nezavarovane osebe imajo pravico do obravnave patronažne službe saj gre pri tem za zdravstveno varstvo njih samih in ostalih zavarovancev. Storitve za nezavarovane osebe se finančno krijejo iz drugih virov. [2]

'''Pacient s kronično nenalezljivo boleznijo''' 

MS v patronažnem varstvu obišče pacienta s KNB dvakrat letno z namenom nudenja ustrezne pomoči za čim boljši način življenja glede na obolenje. [2] MS v patronažnem varstvu ob prvem obisku pacienta s KNB izpolni negovalno anamnezo pacienta s KNB in njegove družine, načrtuje in izvaja negovalne  intervencije za varovanca in njegovo družino in  vrednoti  opravljeno delo. [4]
Staranje prebivalstva in s tem posledično več KNB predstavljajo izziv v današnji družbi. Cilj države je obdržati starejšega človeka čim dlje na domu.  Pri tem cilju ima pomembno vlogo MS v patronažnem varstvu . Ugotovljeno je, da je za kakovostno patronažno varstvo  najbolj pomemben dejavnik odnos MS v patronažnem varstvu do pacienta oz. [https://sl.wikipedia.org/wiki/Komunikacija?fbclid=IwAR3wMu5ZcuU13-c9mcNcSy7ZS6vKYbuitRvwe7rQrQcW5jftyDO07JUzpc0 komunikacija] in vključevanje v proces odločanja v zdravstveni negi. [5]
Dolgotrajna KNB je ovira v človekovem življenju, ki človeka prizadene ne samo fizično,  ampak tudi psihično in socilano. Prizadene torej njegovo telo, včasih še bolj njegove občutke, doživljanja, čustva,odnose s socilanim svetom.  Življenje lahko postane negotovo. Pacienti s KNB  se lahko naučijo obvladati simptome in posledice bolezni in živeti bolj kvalitetno življenje. [6]

== [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kroni%C4%8Dne_nenalezljive_bolezni  KRONIČNE  NENALEZLJIVE BOLEZENI ] ==

KRONIČNE  NENALEZLJIVE BOLEZENI se zaradi podaljševanja pričakovane življenjske dobe pojavljajo vse pogosteje.
S pridevnikom „kronični“ opisujemo lastnost, ki se počasi razvija in dolgo traja. S pojmom „ kronična nenalezljiva bolezen“ je opredeljena  vsaka bolezen, ki traja določeno obdobje in običajno ne preneha, vendar pa se njen potek lahko spreminja. Pacient s KNB je oseba, ki potrebuje stalno spremljanje in je občasno pacient z akutnim obolenjem ali remisijo KNB, po drugi strani pa je oseba, ki obvladuje posledice in simptome KNB in poskuša kljub bolezni živeti čim bolj normalno in kvalitetno življenje. V okviru strategije obvladovanja KNB imajo medicinske sestre nepogrešljivo vlogo. Strategija je usmerjena v ozaveščanje o nevarnosti KNB ter motivacijo pacientov, družin in skupnosti za zdravo življenje in izogibanje dejavnikom tveganja. [6]

=== NAJPOGOSTEJŠE KRONIČNE NENALEZLJIVE BOLEZNI PO SVETU PO POROČILU ICN (The International Council of Nurses): ===

•	[https://sl.wikipedia.org/wiki/Sladkorna_bolezen sladkorna bolezen],

•	[https://sl.wikipedia.org/wiki/Sr%C4%8Dno-%C5%BEilna_bolezen kardiovaskularna obolenja],

•	[https://sl.wikipedia.org/wiki/Rak_(bolezen) rakava obolenja],

•	kronična respiratorna obolenja,

•	v Sloveniji pa sem spada še [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Bolezni_mi%C5%A1i%C4%8Dno-skeletnega_sistema_in_vezivnega_tkiva bolezen lokomotornega sistema]

== NAMEN ==

S preventivnim obiskom želimo posameznika in njegovo družino usposobiti za  čim bolj polno in bogato življenje, kljub njegovemu obolenju. Proces izvajanja preventive prilagodimo posebnostim  posameznika in njegove družine, njegovi bolezni  in zmožnosti sodelovanja njegove družine. [6]
S preventivnim obiskom želimo posameznika in njegovo družino usposobiti za  čim bolj polno in bogato življenje, kljub njegovemu obolenju. Proces izvajanja preventive prilagodimo posebnostim  posameznika in njegove družine, njegovi bolezni  in zmožnosti sodelovanja njegove družine. [6]
Najti smisel življenja s KNB ni ravno lahko v svetu, ki ga obvladuje vrednota dobrega zdravja do konca življenja. Ti občutki se omilijo, če ima pacient s KNB stike s podobnimi drugimi, če ima možnost socialne primerjave in izmenjave mnenj z bolniki s podobnimi težavami. Tisto, kar je boleče pri KNB, niso samo nove življenjske ovire in težave, ampak občutek popolne drugačnosti, izvzetosti, kar lahko vodi v sekundarno prostovoljno izolacijo in osamitev. Pogosta posledica KNB je občutek prikrajšanosti, občutek krivičnosti življenja. [7]

S preventivnim obiskom želimo posameznika in njegovo družino usposobiti za  čim bolj polno in bogato življenje, kljub njegovemu obolenju. Proces izvajanja preventive prilagodimo posebnostim  posameznika in njegove družine, njegovi bolezni  in zmožnosti sodelovanja njegove družine. [6]

== OCENA STANJA ==

==== Temeljne fiziološke, psihofizične, psihosocialne in duhovne potrebe: ====

•	posredno zbiranje informacij pred obiskom,

•	neposredno zbiranje informacij med obiskom,

•	seznanitev pacienta z  namenom in vsebino obiska,

•	pregled obstoječe medicinske in negovalne dokumentacije,

•	ocena splošnega stanja pacienta po dnevnih aktivnostih,

•	pogovor s pacientom in po potrebi s člani družine in pomembnimi drugimi,

•	skupna analiza vseh zbranih informacij in dokumentiranje. 

== CILJI ==

MS v patronažnem varstvu ob obisku načrtuje zdravstveno nego skupaj s pacientom. Skupaj zastavita kratkoročne in dolgoročne cilje. Pacient s KNB mora najti smisel življenja kljub trajni oviranosti, prilagoditi se mora spremembam v vsakdanjem življenju in na novo oblikovati samopodobo.

=== Najpogostejši cilji: ===

•	doseči dobro počutje pacienta v okolju, v katerem živi,

•	spodbujanje za ohranjanje samooskrbe, mobilnosti in spretnosti,

•	možnost uporabe in vključitev različnih služb pomoči na domu,

•	učinkovito obvladovanje in izvajanje terapevtskih predpisov,

•	odkrivanje rizičnih dejavnikov, ki vplivajo na psihično in duševno počutje,

•	zmanjševanje posledic bolezni na zdravje pacienta in pravočasno preprečevanje zapletov,

•	svetovanje in nadzor nad jemanjem predpisane terapije ter nadzor in spremljanje izvajanja navodil za zdravstveno nego,

•	opredelitev ovir, ki preprečujejo uspešnost izvajanja sprememb, ki vplivajo na psiho-socio-duševno zdravje. [6]

== INTERVENCIJE ==

Ker je obravnava pacienta s KNB zelo kompleksna in raznolika, je pomembno povezovanje, vseh služb, ki se srečujejo ob pacientu, torej je pomemben interdisciplinarni timski pristop. Vključuje se tudi veliko število strokovnjakov s področij dela, ki niso zdravstvena nega ali medicina, tudi laiki ter prostovoljci. Vse te ljudi oz. skupine pa mora nekdo koordinirati, ker je MS v patronažnem varstvu dobra poznavalka pacienta in razmer v katerih živi je prav ona tista, ki je tudi koordinator obravnave pacienta s KNB v domačem okolju. [7] Obveščati mora izbranega osebnega zdravnika, koordinirati po telefonu, dokumentirati in zapisovati, načrtovati ponovne obiske in pričakovati ter spremljati povratne informacije. [6]

Strokovno se mora pripraviti na terensko delo ( družinska dokumentacija, pisna zdravstveno vzgojna navodila, pripomočki za izvajanje zdravstvene nege), pripraviti pa mora tudi pisno obvestilo patronažne službe, v primeru odsotnosti posameznika.

==== Patronažni obisk pri osebi s KNB je obsežen, zato MS v patronažnem varstvu zanj  porabi kar nekaj časa, intervencije, ki jih izvaja so naslednje: ====

•	poučevanje pacienta in/ ali svojcev o bolezni in postopkih za uspešno zdravljene, rehabilitacijo,

•	kontrola zdravstvenega stanja,

•	spremljanje vitalnih funkcij,

•	kontinuirana obravnava po ustaljenih poteh komunikacije,

•	psihična podpora pacientu in družini,

•	poučevanje in motiviranje pacienta ter njegove družine o  preprečevanju zapletov ter o ukrepih, če se le ti pojavijo,

•	preverjanje poznavanja in razumevanja uporabe predpisane terapije, drugih zdravil, dodatkov, pravilnega režima prehrane v primeru specifičnega zdravljenja in prehranjenosti ter uživanja zdrave uravnotežene prehrane,

•	ocena bolečine po pogovoru subjektivno in po VAL(vidna analogna lestvica-merilno orodje pri več različnih skupinah ,ki se uporablja za oceno intenzivnosti bolečine, s samoporočanjem, lahko pa jo kombiniramo z drugimi načini ocenjevanja bolečine),

•	skrb za varnost,

•	ocena ožjega in širšega bivalnega okolja, ekonomskih in socialnih razmer, družbene vloge in podpore v družini in s pomembnimi drugimi,

•	sodelovanje z ambulanto družinske medicine in referenčno ambulanto,

•	usmerjanje pacienta v Zdravstveno - vzgojne centre (podpora pri spreminjanju življenjskih navad),

•	informiranje o drugih službah za pomoč,

•	zdravstveno vzgojno delo glede na potrebe pacienta,

•	telefonski pogovor s pacientom, družino in pomembnimi drugimi. [6]

Najpogosteje MS v patronažnem varstvu  opazi odstopanja pri aktivnosti prehranjevanje in pitje, gibanje in ustrezna lega, skrb za ustrezno čistočo in izbiro ustrezne obleke, slačenje in oblačenje, izločanje in odvajanje, dihanje, spanje, počitek, izogibanje nevarnostim iz okolja ter razvedrilo in rekreacija. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da je pacient enkraten in neponovljiv posameznik, ki ima pravico, da se sam odloča o tem kakšno zdravstveno oskrbo si želi. Pacient mora vedeti, da bodo zanj skrbeli strokovno usposobljeni ljudje, katerih delovanje ni usmerjeno le v bolezen temveč tudi na ostale potrebe. Sposobnost samooskrbe je pri pacientih s KNB eden od ključnih dejavnikov za uspešno zdravstveno obravnavo, to pa bomo dosegli z dobrim poznavanjem bolezni, spodbujanjem pacienta k večjemu poznavanju in obvladovanju bolezni,  odprto komunikacijo s strokovnjaki ter strokovno podporo. [7]

== VIRI: ==

[1] 	J. Ramšak Pajk in T. Poplas Susič, „Izkušnje medicinskih sester v patronažnem varstvu z obiski na domu v okviru projekta Nadgrajena celovita obravnava pacienta: rezultati pilotne raziskave,“ 4 marec 2017. [Elektronski]. Available: DOI: https://doi.org/10.14528/snr.2017.51.1.145. [Poskus dostopa 11 oktober 2020].

[2] 	„Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni,“ 1998. [Elektronski]. Available: http://www.pisrs.si/Pis.web/npbDocPdf?idPredpisa=PRAV13530&amp;idPredpisaChng=NAVO59&amp;type=pdf. [Poskus dostopa 11 oktober 2020].

[3] 	Zdravstveni dom Ljubljana, „Kako naročim obisk patronažne medicinske sestre,“ 2020. [Elektronski]. Available: https://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=128&amp;Itemid=1163&amp;lang=sl. [Poskus dostopa 11 oktober 2020].

[4] 	B. Maček, M. Zvezdana Dernovšek in R. Kobentar, „Obzornik zdravstvene nege,“ 11 oktober 2015. [Elektronski]. Available: https://doi.org/10.14528/snr.2015.49.4.63. [Poskus dostopa 11 oktober 2020].

[5] 	A. Perušek, J. Zurc in B. Skela Savič, „Obzornik zdravstvene nege,“ 1 marec 2013. [Elektronski]. Available: https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2933/2865. [Poskus dostopa 11 oktober 2020].

[6] 	M. Nešić, P. Trabarina in A. Kranjc, „Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije- Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdrvstvenih tehnikov Slovenije,“ Starling d.o.o Vrhnika, 2016. [Elektronski]. Available: https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/11/priporocila_patronaza_layout_1.pdf. [Poskus dostopa 11 oktober 2020].

[7] 	M. Brložnik, K. Cijan in N. Čadej, „Zbornik za leto 2010,“ 23 september 2010. [Elektronski]. Available: http://www.dmsbzt-celje.si/dokumenti/Zbornik2010.pdf. [Poskus dostopa 14 oktober 2020].</text>
      <sha1>s59s01qhg28j9y5u2woj3g5nmqihqyt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Urinska inkontinenca</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4307</id>
    <revision>
      <id>19305</id>
      <parentid>19304</parentid>
      <timestamp>2020-11-06T08:07:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.9.55.92</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10041" xml:space="preserve">Inkontinenca je lahko urinska ali pa [https://sl.wikipedia.org/wiki/Iztrebek fekalna]. Vzroki za urinsko inkontinenco se razlikujejo na podlagi tega ali je oseba s težavami ženska, moški, starejša oseba ali pa otrok. (1)

Urinska inkontinenca je nekontrolirano uhajanje urina. Stopnje nekontroliranega uhajanja urina so pri posameznikih različne. Pri vsakem posameznem primeru pa lahko urinsko inkontinenco diagnosticiramo na osnovi ustreznih dejavnikov (vrste, pogostosti, resnosti). (1)

Urinska inkontinenca prizadene skoraj 30 odstotkov ljudi, starih 55–60 let, s starostjo pa se navadno težave povečujejo. Pri moškem je uhajanje seča velikokrat povezano s povečano [https://sl.wikipedia.org/wiki/Prostata prostato], pri ženskah pa gre za urgentno ali stresno inkontinenco. (1)

Inkontinenca pomeni uhajanje vode. Inkontinenca je prisotna pri ženski in pri moški populaciji. Poznamo več vrst inkontinenc.  
Vrste inkontinence so: 
# Stresna urinska inkontinenca je najpogostejša oblika inkontinence. Najpogosteje  prizadene starejše ženske, ki so opravljale težka  fizična opravila in večkrat rodile; ni pa izključena tudi moška populacija. Kaže se kot uhajanje urina ob določenih vsakodnevnih dejavnostih kot so: kihanje, kašljanje, napenjanje in dvigovanje bremen. Stresno inkontinenco lahko razdelimo na 4 stopnje te so poimenovane po dr. Stameyu. 
# Urgentna  urinska inkontinenca nastopi kot nenadna močna potreba po uriniranju, zaradi prekomerne aktivnosti sečnega mehurja.  Nekateri vzroki nastanka te vrste inkontinence so povezani s poškodbo osrednjega živčevja,  možganskim tumorjem, kapjo, multiplosklerozo, Parkinsovo boleznijo in senilno demenco. Urgentno inkontinenco poslabšajo dejavniki kot so : kava, alkohol, zdravila.
# Overflow ali prelivna urinska inkontinenca je nenadzorovano uhajanje majhnih količin urina iz polnega sečnega mehurja. Ta postane zaradi kroničnega zastoja seča prenapolnjen in neodziven. 
# Popolna-stalna urinska inkontinenca, se pojavi takrat, ko urin uhaja zaradi nepopolnega zapiranja sfinktra pri poškodbi živcev, ki nadzirajo funkcijo mehurja. 
# Funkcionalna inkontinenca je pacientova nezmožnost priti do stranišča zaradi oslabelosti ali duševne motnje.
# Mešana urinska inkontinenca je nehoteno uhajanje urina zaradi kombinacije več vzrokov. Pacienti navajajo težave, ki niso značilne samo za eno vrsto inkontinence, pa tudi klinične preiskave to potrjujejo. Najpogosteje je kombinacija stresne  in urgentne inkontinence. (6)


'''VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE'''

Patronažna [https://sl.wikipedia.org/wiki/Medicinska_sestra medicinska sestra] na domu pomaga pacientom, ki imajo težave pri temeljni življenjski aktivnosti [https://sl.wikipedia.org/wiki/Izlo%C4%8Dala izločanje]. Medicinske sestre v patronažnem varstvu in drugi zdravstveni delavci v patronažnem varstvu se redno srečujejo s problemom inkontinence različnih stopenj in s tem povezni postopki-intervencije. (3)

Patronažna medicinska sestra v sklopu življenjske aktivnosti izločanje lahko izvaja več postopkov oziroma intervencij to so :  Ocenjevanje sposobnosti izločanja, dokumentiranje intervencij v zvezi z izločanjem,  dokumentiranje in ocena urina, higiensko vzdrževanje posteljnih posod, stranišč,  urinskih steklenic, izpiranje mehurja po cistostomskem katetru, izpiranje mehurja po urinskem katetru, praznjenje in menjava urinske vrečke, izvajanje anogenitalne nege pacienta s stalnim urinskim katetrom,  katetrizacija ženske, kontrola mehurja s tipanjem, merjenje diureze,  nadzor in učenje samo katetrizacije,  nastavitev in menjava inkontinentnih pripomočkov. Za nekatere postopke potrebuje patronažna sestra dodatna znanja. (5)

Varovance oziroma paciente na domovih po navadi obiskuje vedno ista patronažna sestra, zato se med njimi ustvari pristnejša vez. Vse vrste urinske inkontinence za ljudi pomenijo stres, neznano težavo, stisko, nelagodje, sram, itd. Zaradi vseh dejavnikov in občutji pri inkontinenci ljudje težko govorijo o tem, če z sestro nimajo določene komunikacije ter zaupanja.  Tako patronažna medicinska sestra najprej pomaga pacientu pri inkontinenci tako da se z njim pogovori in mu tako lajša bolnikovo stisko. Tu je naloga patronažne medicinske sestre vzgoja in informiranje pacienta o njegovi težavi ter svetovanje, usmeritev pacienta k urologu ter pomoč pri uporabi inkontinentnih pripomočkov in preprečevanju zapletov povezanih z kožo ter sečilih. (3)


'''PREVENTIVNI UKREPI PRI POJAVU INKONTINENCE'''

Z nekaj nasveti pacientu lahko preprečimo ali omilimo pojav določene vrste inkontinence:
* Zdrava, uravnotežena prehrana je pomembna tako za redno odvajanje blata kot tudi seča.
* Pri slabo pokretnih poskrbimo, da bo pacient stranišče kar najhitreje dosegel in da bo imel primerna oblačila.
* Če ljudje s popolnoma zdravim urinskim traktom jemljejo pomirjevala, uspavala ali diuretike, moramo računati na možnost pojava občasne inkontinence, na kar opozorimo tudi pacienta in/ali svojce.
* Osnovno pravilo pri uriniranju je praznjenje mehurja v približno enakih časovnih presledkih (odvisno od količine popite tekočine), kar velja prek dneva, prek noči pa naj bi bili sposobni urin zadržati. Zadrževanje uriniranja pri polnem mehurju ni priporočljivo.
* Ena najbolj uspešnih vaj za preprečevanje inkontinence je občutek, da se ob uriniranju dobro izprazni sečni mehur. Ženska naj bi med uriniranjem udobno sedela na straniščni školjki z obema nogama na tleh. Ko tok urina preneha, naj se nagne še malo naprej, kar bo pomagalo popolnoma izprazniti mehur.
* Nedvomno lahko preventivno največ storimo z vajami za krepitev medeničnega dna. To velja predvsem za stresno inkontinenco. [https://en.wikipedia.org/wiki/Kegel_exercise Keglove vaje] so tudi del zdravljenja inkontinence. Z njimi bi morali seznaniti že mlada dekleta, prav tako bi morale biti del rednega programa za ženske pred in  po vsakem porodu. 
* Urin, ki ga izločamo, naj bi bil bledo svetlo-rumene barve in bister. Če postane temen in ima močan vonj, pomeni, da je verjetno preveč koncentriran, morda je navzoča tudi okužba sečil. (2)


'''INKONTINENČNI PRIPOMOČKI'''

V Sloveniji določata upravičenost oseb do medicinsko-tehničnih pripomočkov Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Določilo [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zavod_za_zdravstveno_zavarovanje_Slovenije ZZZS] pravi, da se zavarovani osebi z diagnosticirano inkontinenco lahko predpiše do največ 90 kosov klasičnih podlog na mesec oziroma 7 kosov vpojnih hlačk za obdobje 6 mesecev. Zaradi omejenega predpisa si morajo osebe tudi same dokupiti manjkajočo količino pripomočkov, saj je pogosta menjava in skrb za osebno higieno ključna za dobro počutje bolnika.

Pogoj za uveljavljanje pravic do medicinsko tehničnih pripomočkov je, da mora biti oseba vsaj tri mesece predhodno prijavljena v obvezno zdravstveno zavarovanje. Ustrezne pripomočke za oskrbo na domu zavarovani osebi predpiše osebni zdravnik. Zahtevnejše pripomočke pa lahko predpiše le zdravnik specialist. (4)

V Sloveniji večino nakupov inkontinenčnih pripomočkov predstavljajo nakupi, ki so v celoti financirani iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter potekajo preko pogodbenih dobaviteljev ZZZS. (4)

Inkontinenčne pripomočke lahko razdelimo v 4 glavne skupine:
* Pripomočki za srednjo inkontinenco,
* pripomočki za težjo inkontinenco,
* pripomočki za zelo težko inkontinenco,
* drugo (otroške plenice, ipd.) (4)

# Hlačne predloge - so najpogosteje uporabljen inkontinenčni pripomoček. Funkcionirajo tako, da vpijajo in zadržujejo  seč. Pomagajo pri ohranjanju samozavesti. Osebni zdravnik mora pri predpisovanju upoštevati nekatere dejavnike odločanja: vrsta in intenziteta inkontinence, starost osebe, funkcionalna oviranost osebe, neuspešne predhodne oblike zdravljenja, stanje kože, želje bolnika, kakovost izdelka in cena izdelka (4)
# Vpojne in neprepustne hlačke - bolj primerne za blago obliko inkontinence. 
# Vrečke za seč - vsebujejo super absorcijsko podlago, v katero je vgrajeno absorcijsko sredstvo. Podloga v urinski vrečki lahko vpije kar 450-kratnik njegove lastne teže. Namenjene so pacientom, invalidom oziroma vsem tistim, ki imajo omejen dostop do stranišča, potujejo oziroma jih je zaradi bolezni dostop do stranišča otežen. 
# Kondom urinali - za moške z zbirno vrečko 
# Trajni katetri - o vstavitvi odloča zdravnik in je kot negovalni pripomoček pri nepomičnem bolniku najmanj zaželen.  
# Posteljne podloge - za zaščito postelje pri inkontinentnem pacientu.(3)


'''LITERATURA:'''
# Debeljak, B. (2003). Urinska inkontinenca. V Frankič, D. (ur.). Lajšanje težav pri vnetju sečnih poti, predmenstrualnem sindromu in motnjah prostate, črevesne in bolnišnične okužbe, ukrepi in preprečevanje okužb (str. 25-34). Ljubljana: Lekarniška zbornica Slovenije.
# Klemenc D (1995). Urinska inkontinenca. Obzor Zdr N 29: 27-45. Dostopno na: https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2055/1989?acceptCookies=1 
# Podhostnik A (1994). Vloga patronažne medicinske sestre pri obravnavi inkontinentnega bolnika. Obzor Zdr N 28: 145-7. Dostopno na: https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2037/1971?acceptCookies=1
# Urh M (2016). Analiza slovenskega trga z inkontinenčnimi pripomočki. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Dostopno na: http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/urh2220-B.pdf
# Železnik D, Hrovat M, Panikvar Žlahtič K, Filej B, Vidmar I (2011). Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 28¬-39.
# Fink A, Kobilšek PV (2013). Zdravstvena nega pacienta pri življenjskih aktivnostih. Ljubljana: Založba Grafenauer d. o. o. 180-3.</text>
      <sha1>seqsslno0qgkplicdher5yftzc6hv4q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MEDICINSKA SESTRA V PATRONAŽNEM VARSTVU IN URGENTNA STANJA</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4308</id>
    <revision>
      <id>19376</id>
      <parentid>19375</parentid>
      <timestamp>2020-11-06T17:33:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>QueerEcofeminist</username>
        <id>3246</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Undid edits by [[Special:Contribs/S9A9R9A|S9A9R9A]] ([[User talk:S9A9R9A|talk]]) to last version by Evap21: purely nonsense content</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31252" xml:space="preserve">Medicinska sestra v patronažnem varstvu je na terenu samostojna pri odločanju za intervencije [[zdravstvene nege]]. To pomeni, da je sposobna pravočasno realizirati cilje oskrbe [[pacienta]] v skladu s svojim [[Znanje|znanjem]] in veščinami; prepozna [[pacientove]] potrebe in stanje; učinkovito komunicira glede pacientovih skrbi in prioritet oskrbe; prepozna, sodeluje in koordinira različne vire [[interdisciplinarnega pristopa]] k oskrbi [[pacienta]] &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/09/urgentna_stanja_v_patronaznem_varstvu_2009.pdf&lt;nowiki/&gt;Urgentna stanja v patronažnem varstvu- strokovni seminar. 5.-6. 11. 2009. str. 17-20. Pridobljeno dne 22.10.2020.&lt;/ref&gt;.

Pooblastilo pri kliničnem odločanju si pridobi z razvitim sistemom samonadzora in individualnega strokovnega razvoja ter uporabo temeljnih [[Znanje|znanj]] in veščin s prilagajanjem posebnostim delovnega mesta&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;. 

== Kompetence pri delu na terenu medicinske sestre v patronažnem varstvu ==

Potrebe po [[zdravstveni negi]] na domu so v porastu, saj se [[paciente]] vedno hitreje odpušča iz [[Bolnišnica|bolnišnic]] in posegi, ki se izvajajo na domu so vedno bolj zahtevni, zato se MS v patronažnem varstvu srečujejo z veliko novimi izzivi. MS v patronažnem varstvu samostojno sprejema odločitve o zdravstveni oskrbi [[pacientov]] na domu &lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/09/urgentna_stanja_v_patronaznem_varstvu_2009.pdf Urgentna stanja v patronažnem varstvu- strokovni seminar. 5.-6. 11. 2009. str. 21-24. Pridobljeno     dne 22.10.2020.&lt;/ref&gt;.

Zdravstveni in socialni status [[pacientov]] na domu je zahtevnejši. Iz teh razlogov MS v patronažnem varstvu vsakodnevno sodelujejo s člani širšega zdravstvenega [[Timsko delo|tima]]. Na terenu je dostopnost drugih članov [[Timsko delo|tima]] težja in se srečujejo s prelaganjem [[Kompetence (kadrovsko področje)|kompetenc,]] ki bi jih po zakonu morali opravljati drugi sodelavci v [[Timsko delo|timu]], a zaradi ovir je velikokrat potreba, da posege oz. intervencije opravijo same. Zaradi vedno hitrejšega odpuščanja [[pacientov]] na dom je MS v patronažnem varstvu povezovalni člen med [[pacientom]], [[Zdravnik|zdravnikom]] in drugimi službami&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;.

MS v patronažnem varstvu mora biti pri svojem delu samozavestna, da deluje profesionalno in lažje premaguje nejasnosti. Tako zagotavlja najboljšo oskrbo za svojega [[pacienta]]. Da se izogne dvomu ali strahu mora vedeti, da se lahko v zahtevnih situacijah vedno zanese na [[Zdravnik|zdravnika]] za posvet ali nadaljnjo podporo. S tem zaupa v organizacijo in se lažje znajde v težje obvladljivih situacijah&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;. Poleg samostojnosti se MS v patronažnem varstvu na terenu srečujejo tudi z drugačnimi okoliščinami in pogoji za delo, npr. opremljenost, neprimerna svetloba, čistoča in temperatura. Zaradi slabših pogojev dela, še posebej na oddaljenem terenu morajo ravnati preudarno, da obdržijo strokovnost in svoje [[zdravje]] ter so učinkovite pri reševanju težav &lt;ref&gt;https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/09/urgentna_stanja_v_patronaznem_varstvu_2009.pdf Urgentna stanja v patronažnem varstvu- strokovni seminar. 5.-6. 11. 2009. str. 25-30. Pridobljeno dne 22.10.2020.&lt;/ref&gt;.

== Odgovornost medicinske sestre v patronažnem varstvu ==
Zakon o [[zdravstveni dejavnosti]] določa v 62. členu tele temeljne pogoje za odgovornost zdravstvenega delavca. To so: zdravstveno dejavnost lahko opravljajo zdravstveni delavci, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo in so strokovno usposobljeni za samostojno opravljanje dela v svojem poklicu ter izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem zakonom ali z drugimi predpisi&lt;ref&gt;https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/09/urgentna_stanja_v_patronaznem_varstvu_2009.pdf Urgentna stanja v patronažnem varstvu- strokovni seminar. 5.-6. 11. 2009. str. 31-37. Pridobljeno dne 22.10.2020.&lt;/ref&gt;.

˝[[Kompetence (kadrovsko področje)|Kompetence]] jasno določajo odgovornosti poklicev v zdravstveni in [[Babištvo|babiški negi]]. Tudi 55. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti pravi, da ˝[[zdravstveni delavec]] lahko samostojno opravlja vsako delo, za katero ima ustrezno izobrazbo in je zanj usposobljen ter ima na voljo ustrezno opremo. Za svoje delo prevzema etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost˝ &lt;ref&gt;https://www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/doc_attachments/poklicne_aktivnosti_in_kompetence08_0.pdf Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi. 2008. pridobljeno dne 22.10.2020.&lt;/ref&gt;.

== Urgentna stanja v patronažnem varstvu ==

=== Oskrba življenjsko ogroženega in oživljanje na terenu ===
Predbolnišnični pristop k osebi temelji na [[ITLS pregled|ITLS pregledu]]. Čas oskrbe je zelo pomemben zato se MS v patronažnem varstvu omeji na tisto, kar poškodovanca življenjsko ogroža. Pomembno je da hitro oceni stanje poškodovanca, začne z [[Oživljanje|oživljanjem]] in stabilizacijo [[Vitalne funkcije|vitalnih funkcij]] na terenu. Pomaga pri pripravi na transport, nato sledi hiter prevoz do ustanove in stalno spremljanje stanja poškodovanca. [[ITLS pregled]] sestavljajo: primarni pregled poškodovanca, kjer identificira stanje, ki ogroža poškodovanca in ga je potrebno oskrbeti že na terenu, ter identifikacija poškodovancev, ki potrebujejo hiter transport; sekundarni pregled poškodovanca zajema ugotavljanje vseh poškodb, pri ogroženih se izvaja med transportom ali v bolnišnici; kontrolni pregled med transportom zajema spremljanje poškodovanca. Primarni pregled zajema oceno prizorišča, začetno oceno stanja poškodovanca (ABC), hitri [[travma pregled]] ali usmerjen pregled poškodovanca. Na kraju dogodka MS v patronažnem varstvu oceni ali je varno za pristop k poškodovancu. Vedeti je potrebno število poškodovancev za posredovanje drugim službam. Aktivacija drugih služb – ([[Nujna medicinska pomoč|NMP]], policija, gasilci, gorska reševalna služba in podobno). Pregled poškodovanca se začne z oceno stanja zavesti in oceno [[Dihalna pot|dihalne poti]], [[Dihanje|dihanja]] in cirkulacije (ABC). Do poškodovanca pristopa s sprednje strani in varuje vratno hrbtenico če je indicirano. Oceni zavest z [[AVPU lestvica|AVPU lestvico]]:

* A-alert, budnost;

* V-verbal, odzivnost na glas;

* P-pain, reagira na bolečino;

* U-unresponsive, ne reagira na bolečino

in dihalno pot, dihanje in cirkulacijo:

* A-airway, vzdrževanje proste [[dihalne poti]];
* B-breathing, prosto [[dihanje]];
* C-circulation, nadzor [[Krvni obtok|krvnega obtoka]], zaustavljanje [[krvavitev]], nadomeščanje tekočin – vzpostavitev intravenske poti &lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;http://itls.si/sites/default/files/Sistematicni%20pristop%20k%20poskodovancu%20na%20terenu%20%28M%20Skufca%20Sterle%29.pdf Sistematični pristop k poškodovancu na terenu. Pridobljeno dne 22.10.2020.&lt;/ref&gt;.

Ob nevarnih generaliziranih mehanizmih poškodbe (padec z višine), po začetnemu pregledu sledi hiter [[travmatološki pregled]] celega telesa. Pri nevarnih jasnih fokusiranih mehanizmih nesreče (vbodne rane), po začetne pregledu sledi usmerjen fokusiran pregled. Omeji se le na področje poškodbe, lahko tudi sosednja področja. Pri poškodovancih, kjer so ugotovljene nenormalnosti v začetnem pregledu (motnje zavesti) je potreben hitri [[travma pregled]] celega telesa, ker je potrebno ugotoviti vzrok. Poškodovanca pregleda po vseh predelih telesa. Začne pri glavi, vratu, prsnem košu, trebuhu, medenici, spodnje okončine, zgornje okončine, nato poškodovanca obrnemo v osi (pomoč reševalcev) in pregledamo hrbet. Med pregledom se pogovarja s poškodovancem in poskuša izvedeti informacije po [[SAMPLE anamnezi]]:

* S-symptoms, težave poškodovanca;
* A-allegies, [[Alergija|alergije]];
* M-medications, [[Zdravilo|zdravila]];
* P-past medical histroy, [[Kroničnost|kronične bolezni]];
* L-last meal, kdaj je bil zadnji obrok;
* E-events preceding the incident, kaj se je zgodilo.

Kontrolni pregled poškodovanca je krajši pregled, ki ga ponavljamo na nekaj minut, kjer ugotavlja spremembe v stanju poškodovanca &lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;.

Če je [[pacient]] nezavesten, ima odsoten utrip, ne diha normalno (agonalno dihanje – posamični vdihi, izgleda kot hlastanje za zrakom) in se ne odziva lahko posumi na [[srčni zastoj]]. Takoj pokliče nujno pomoč in začne s [[Temeljni postopki oživljanja|TPO]] (temeljni postopki oživljanja). Če so prisotni očividci jih pošljemo po [[AED]], če je v bližini. Izvaja zunanjo masažo srca 30 stisov prsnega koša, nato odpre dihalno pot (nagne glavno) in naredi dva vpiha. Ko je na voljo [[Avtomatski eksterni defibrilator|AED]], ga vključi in sledi navodilom do prihoda [[Nujna medicinska pomoč|NMP]] &lt;ref&gt;http://www.szum.si/media/uploads/files/ERC_2015_slo-1.pdf&lt;nowiki/&gt;Smernice za oživljanje 2015 evropskega reanimacijskega sveta. 2015. str. 11-22. Pridobljeno dne 22.10.2020&lt;/ref&gt;.

=== Pristop k poškodovanem starostniku v domačem okolju ===
[[Starostniki]] v današnjem času živijo bolj aktivno in imajo daljšo življenjsko dobo. Zato so tudi bolj izpostavljeni poškodbam. Razlogi za poškodbe so različni. Starostniki se počasneje odzovejo na nevarnosti iz okolja zaradi slabšega vida, sluha in senzorike, zaradi raznih zdravil imajo [[Omotica|omotico]] ali [[Vrtoglavica|vrtoglavico]]. Najpogostejše poškodbe so pri padcih, prometnih nesrečah in [[Opeklina|opeklinah]]. V domačem okolju pride velikokrat do padcev, pri čemer si poškodujejo glavo, obraz, hrbet in dolge kosti. Vzroki opeklin so politje z vročo vodo ali oljem. Ko MS v patronažnem varstvu obišče starostnika in ga najde na tleh oziroma poškodovanega, spoštljivo pristopi do starostnika. Ob pogovoru se približa starostniku in govori dovolj glasno in razločno, ter uporablja kratke in enostavne stavke. Med oskrbo pridobiva osebno [[Anamneza|anamnezo]]. V primeru suma na [[Kostni zlom|zlom]] ali večje poškodbe pokliče [[Nujna medicinska pomoč|NMP]], da [[starostnika]] odpelje v [[Bolnišnica|bolnišnico]] za nadaljnjo obravnavo. Transport mora biti udoben in varen, da ne povzroča [[Starostnik|starostniku]] dodatne slabosti pri vožnji &lt;ref&gt;https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/09/urgentna_stanja_v_patronaznem_varstvu_2009.pdf Urgentna stanja v patronažnem varstvu- strokovni seminar. 5.-6. 11. 2009. str. 89-93. Pridobljeno dne 22.10.2020.&lt;/ref&gt;.

=== [[Akutni koronarni sindrom]] ===
MS v patronažnem varstvu velikokrat dela s [[Pacient|pacienti]], ki imajo [[Kroničnost|kronične bolezni]], zaradi katerih lahko pride do hitrega poslabšanja. Zgodi se tudi, da pacient doživi [[srčni zastoj]], kar od njih zahteva hitro in ustrezno ukrepanje, v nekaterih primerih pa obvladovanje začetnih ukrepov za odpravo potencialno rešljivih vzrokov [[Srčni zastoj|srčnega zastoja]] &lt;ref&gt;https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/09/urgentna_stanja_v_patronaznem_varstvu_2009.pdf Urgentna stanja v patronažnem varstvu- strokovni seminar. 5.-6. 11. 2009. str. 123-127. Pridobljeno dne 22.10.2020.&lt;/ref&gt;.

Naloga MS v patronažnem varstvu je tudi [[promocija zdravja]], preprečevanje [[Bolezen|bolezni]], osveščanje pacientov o zdravem načinu življenje, spodbujanju k opustitvi nezdravih navad in spremljanje [[Pacient|pacientovega]] zdravstvenega stanja. S takim delovanjem daje [[Pacient|pacientu]] zaupanje v zdravstveni sistem. Pomembno je tudi, da [[pacient]] zna sam oceniti bolezenske znake in zna poiskati pomoč, da bo to lahko storil pravočasno. Ob obiskih [[Pacient|pacienta]] je MS v patronažnem varstvu pozorna na navajanje težav ali prisotnih [[Bolečina|bolečin]] ter njeno obliko in lokacijo. Ločiti mora [[Ishemična bolečina|ishemično]], [[Mišična bolečina|mišično]] in [[Skeletna bolečina|skeletno bolečino]]. V primeru da MS v patronažnem varstvu prepozna tipično [[Ishemična bolečina|ishemično bolečino]] v [[Prsni koš|prsnem košu]] mora takoj obvestiti najbližjo enoto [[Nujna medicinska pomoč|NMP]]. Do njihovega prihoda ga MS v patronažnem varstvu stalno nadzira in skrbi, da miruje. Pripravi se tudi na možne zaplete, ki so lahko motnja [[Srčna frekvenca|srčnega ritma]] ali celo nenadna srčna smrt &lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/09/urgentna_stanja_v_patronaznem_varstvu_2009.pdf Urgentna stanja v patronažnem varstvu- strokovni seminar. 5.-6. 11. 2009. str. 129-135. Pridobljeno dne 22.10.2020.&lt;/ref&gt;.

Ko se [[pacient]] po [[Akutni koronarni sindrom|AKS]] vrne domov mora MS v patronažnem varstvu pridobiti podatke o načinu njegovega zdravljenja, posledicah, ki jih je obolenje [[Koronarna arterija|koronarnih žil]] pustilo na srčni mišici in omejitvah, ki jih ima [[pacient]] zaradi teh posledic. Po takem dogodku je lahko [[pacient]] še nekaj časa ranljiv, prestrašen in na ponovne pojave [[Bolečina|bolečine]] velikokrat odreagira pretirano. Zato je vloga MS v patronažnem varstvu, da [[Pacient|pacienta]] pomiri in ga oskrbi z vsemi potrebnimi informacijami o službah na katere se lahko zanese ob ponovitvi bolezni in tako poveča njegov občutek varnosti. Prav tako ga spodbuja k čimprejšnji [[Rehabilitacija|rehabilitaciji]] in mu na tak način pomaga preboleti strah pred smrtjo ali zmanjšano kakovostjo življenja &lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;.

=== Oskrba akutne rane in zaustavitev hude [[Krvavitev|krvavitve]] ===
Krvavitev je lahko ogrožajoča za [[Pacient|pacientovo]] življenje, saj lahko vodi v šokovno stanje zaradi izgube velike količine [[Kri|krvi]] in nastane lahko [[Okužba|infekcija]]. Rane delimo glede na mehanizem delovanja na:

* [[Odrgnina]], [[opraskanina]]
* [[Vreznina]] in [[vsekanina]] – poškodbe pri delu z ostrimi predmeti (nož, sekira). Robovi so gladki, rana močno krvavi.
* [[Raztrganina]] – delovanje tope sile na kožo, povzroči jo trganje kože. Koža je zelo prizadeta, saj so robovi rane zmečkani in predstavlja nevarnost za okužbo.
* [[Zmečkanina]] – zmečkanine mehkih tkiv so pogosto pridruženi zlomi kosti, okvare živčevja in žilja. Posledica je odstranitev prizadetega dela telesa ([[amputacija]]).
* [[Vbodna rana]] – vbodi z ostrim predmetom (nož). Kaže se kot vhodna rana, ki se lahko konča v tkivu ali predre na nasprotni strani ven.
* [[Vgriznina]] – posledica ugriza živali ali človeka.
* [[Amputacija]]
* [[Strelna rana]]

MS v patronažnem varstvu rano na terenu oskrbi v smislu sterilnega pokrivanja rane, preprečevanje okužbe in zaustavitev krvavitve. S kompresijsko obvezo zaustavi krvavitev na glavi, trupu ali okončinah. Za spiranje rane uporablja tekočo vodo ali [[Fiziološka raztopina|fiziološko raztopino]] pri površinskih odrgninah, praskah in pri manjših vrezninah. Pri krvavitvah je potrebno oceniti izgubo krvi in stanje [[Pacient|pacienta]]. Ocena izgubljene [[Kri|krvi]] je koristen podatek za [[Kirurg|kirurga]] in [[Anesteziolog|anesteziologa]]. Zunanjo [[krvavitev]] ustavi z direktnim pritiskom na rano ali s pritiskom na arterijo ob kost, s tem zmanjšamo iztekanje krvi. [[Notranja krvavitev|Notranje krvavitve]] so povezane z veliko izgubo [[Kri|krvi]], kar hitro pelje v hemoragični [[šok]]. [[Notranja krvavitev|Notranje krvavitve]] je težko prepoznati, zato je potrebno ponesrečence dobro pregledati in upoštevati mehanizem nastanka nesreče. [[Esmarchova preveza]] se danes uporablja le izjemoma, kot začasna zaustavitev krvavitve do namestitve kompresijske obveze. Ne uporablja se ozkih trakov ali vrvice kateri poškodujejo kožo. Najbolj primerni so trakovi široki 5 centimetrov, kar je lahko zvita trikotna ruta. Pri velikih krvavitvah je pomemben hiter transport v bolnišnico zato hitro pokličemo [[Nujna medicinska pomoč|NMP]] &lt;ref&gt;https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/09/urgentna_stanja_v_patronaznem_varstvu_2009.pdf Urgentna stanja v patronažnem varstvu- strokovni seminar. 5.-6. 11. 2009. str. 47-52. Pridobljeno  dne 22.10.2020.&lt;/ref&gt;.

=== Možni zapleti in ukrepi pri dajanju zdravil ter [[anafilaktični šok]] ===
Pri dajanju [[Zdravilo|zdravil]] je pomembno, da MS v patronažnem varstvu opazuje [[Pacient|pacientovo]] reakcijo na jemanje [[Zdravilo|zdravil]]. Opazuje pojave morebitnih [[Stranski učinek|stranskih učinkov]] zdravila. Pomembno je, da opazuje tudi individualno reakcijo [[Pacient|pacienta]] na določeno [[zdravilo]], ki je lahko [[glavobol]], [[vrtoglavica]], [[Slabost|navzea]], [[Tinitus|šumenje v ušesih]], [[bruhanje]], [[Driska|diareja]], [[znojenje]],.. prav tako mora meriti [[Srčna frekvenca|frekvenco pulza]] in [[krvni tlak]]. Če opazi spremembe mora o tem takoj obvestimo [[Zdravnik|zdravnika]]. Najtežji zaplet je [[Anafilaksija|anafilaktična reakcija]], ki vodi v [[anafilaktični šok]]. To je preobčutljiva reakcija na dano [[zdravilo]] &lt;ref&gt;https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/09/urgentna_stanja_v_patronaznem_varstvu_2009.pdf Urgentna stanja v patronažnem varstvu- strokovni seminar. 5.-6. 11. 2009. str. 105-111. Pridobljeno dne 22.10.2020.&lt;/ref&gt;.

Pred [[Aplikacija zdravila|aplikacijo zdravil]] na terenu je potrebno upoštevati nekatere varnostne ukrepe, ki so: preverjanje podatkov o morebitnih [[Alergija|alergijah]] [[Pacient|pacienta]], upoštevanje večje alergenosti nekaterih zdravil ali celo izogibanje aplikacije alergenih zdravil na [[Pacient|pacientovem]] domu; [[Intravenska uporaba zdravila|intravenska aplikacija]] zdravil naj se na domu vedno izvede preko vstavljene [[Intravenska kanila|intravenske kanile]]; [[pacient]] naj ob [[Intravenska aplikacija|intravenski aplikaciji]] leži oz. naj bo v takem položaju, da ga MS v patronažnem varstvu lahko poleže; po aplikaciji je potrebno vsaj petnajst minutno opazovanje [[Pacient|pacienta]] &lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;https://www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/doc_attachments/aktivnosti_zdravstvene_nege_v_patronaznem_varstvu_0.pdf Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu. 2011. pridobljeno dne 22.10.2020.&lt;/ref&gt;.

Pripomočki in zdravila za [[oživljanje]] so nujna oprema vsake ambulante, kjer se aplicira zdravila. Zaradi možne [[Anafilaksija|anafilaktične reakcije]] mora imeti MS v patronažnem varstvu pri sebi ustrezno opremo za ukrepanje &lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;.

Pripomočki in [[Zdravilo|zdravila]] za [[oživljanje]], ki naj jih ima pri sebi vsaka MS v patronažnem varstvu so: Adrenalin 1mg/ml- v vrečki z oznako ˝obvezno redčenje za [[Intravenska uporaba zdravila|i.v]].˝, [[antihistaminik]] za [[Intravenska uporaba zdravila|i.v]]. uporabo (Tavegyl 2 mg- 1 amp.), [[antihistaminik]] za [[Peroralna uporaba zdravila|p.o.]] (npr. Claritine 10 mg, Telfast 10 mg- 2 tab.), [[glukokortikoid]] za [[Intravenska uporaba zdravila|i.v.]] uporabo (Solu-Cortef 100 mg- 1 amp.), [[glukokortikoid]] za [[Peroralna uporaba zdravila|p.o]]. (Medrol 32 mg- 2 tab.), infuzijska raztopina NaCl 0,9 % 250 ml &lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;.

Poleg [[Zdravilo|zdravil]] so obvezni pripomočki v torbi MS v patronažnem varstvu še: [[Sfigmomanometer|aparat za merjenje krvnega tlaka]], glukometer, dokumentacijski obrazci, mobilni telefon, razkužilo za roke, škarje, ustno žrelni tubus- [[airway]], zaščitne rokavice, komprese, maske, predpasnik, zaščita za čevlje in žepna dihalna maska &lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;.

Ukrepi ob pojavu znakov [[Anafilaksija|anafilaktične reakcije]] ob ali po [[Intravenska uporaba zdravila|intravenski aplikaciji]] zdravila ali aplikaciji [[Intramuskularna aplikacija|intramuskularne]], [[Subkutana aplikacija|subkutane]] ali [[Peroralna uporaba zdravila|per os]] dane terapije so: MS v patronažnem varstvu naj takoj prekine aplikacijo zdravila; [[Pacient|pacienta]] naj namesti v ležeč ali polsedeč položaj; oceni stanje po sistemu ABCD (A- airway, B- breathing, C-circulation, D-disability); pokliče [[Zdravnik|zdravnika]] in nadaljuje postopke po njegovih navodilih; zaradi močnega učinka in nevarnih posledic neustrezne aplikacije Adrenalina mora tim, ki obravnava pacienta po telefonski povezavi upoštevati sledeče: adrenalin se aplicira le pri 4. stopnji anafilaktične reakcije, to je [[anafilaktični šok]]. MS v patronažnem varstvu aplicira [[Intramuskularna aplikacija|intramuskularno]] največ 0,3-0,5 mg [[Adrenalin|Adrenalina]]- telefonsko navodilo preveri s pozitivno potrditvijo informacije. Nato ocenjuje [[Pacient|pacienta]] po sistemu ABCD in po potrebi izvaja ukrepe temeljnih postopkov oživljanja za vzdrževanje življenjskih funkcij do prihoda zdravnika ali urgentne ekipe [[Nujna medicinska pomoč|NMP]]. Med čakanjem na prihod ekipe [[Nujna medicinska pomoč|NMP]] lahko MS v patronažnem varstvu vzpostavi intravenski dostop &lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;.

Ločimo štiri stopnje [[Anafilaksija|anafilaktične reakcije]]:

1. stopnja: srbenje kože, dlani, podplatov, [[Koprivnica (bolezen)|urtikarija]], kihanje, nemir, hitrejši srčni utrip.

2. stopnja: poleg znakov iz prve stopnje še [[angioedem]], lahko bruhanje, driska, tiščanje v grlu, strah, vrtoglavica.

3. stopnja: rdečica, [[bronhospazem]], dušenje in [[stridor]], [[tahikardija]], [[krvni tlak]] je lahko že nižji kot običajno.

4. stopnja: [[Hipotenzi|hipotenzija]], [[šok]], krči, izguba zavesti, grozeč zastoj srca in dihanja &lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;.

=== Urgentna stanja v [[Otorinolaringologija|otorinolaringologiji]] ===
Najbolj pogosta vzroka za urgentno stanje v [[Otorinolaringologija|otorinolaringologiji]] na katera lahko na terenu naleti MS v patronažnem varstvu sta [[krvavitev iz nosu]] in [[Sindrom akutne dihalne stiske|akutna dihalna stiska]] &lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/09/urgentna_stanja_v_patronaznem_varstvu_2009.pdf Urgentna  stanja v patronažnem varstvu- strokovni seminar. 5.-6. 11. 2009. str.  53-57. Pridobljeno dne 22.10.2020.&lt;/ref&gt;.

MS v patronažnem varstvu mora najprej ugotoviti ali gre za sprednjo ali zadnjo [[krvavitev iz nosu]]. To ugotovi z [[Anamneza|anamnezo]] in pregledom [[Pacient|pacienta]] &lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;.

Prva pomoč pri [[Krvavitev iz nosu|krvavitvi iz nosu]] (lat. epistaxis) je, da [[medicinska sestra]] [[Pacient|pacienta]] najprej pomiri in ga motivira za sodelovanje. Potem [[Pacient|pacienta]] namesti v sedeč položaj z glavo sklonjeno rahlo naprej, [[Pacient|pacientu]] stisne nosni krili ob nosni pretin (t.i. digitalna [[kompresija]]). Na zatilje mu položi hladne obkladke, s čimer se povzroči skrčenje žil. Nosnice naj bodo stisnjene 15 – 20 minit brez prekinjanja. Če se krvavitev ne ustavi v tem času je nujna napotitev k [[Zdravnik|zdravniku]] in specialistu &lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/Nujna_Stanja_2008.pdf Nujna stanja. 2008. str. 171-190. Pridobljeno dne 22.10.2020. &lt;/ref&gt;.

Znake akutne dihalne stiske mora MS v patronažnem varstvu hitro prepoznati in primerno nuditi [[Prva pomoč|prvo pomoč]], saj je [[Sindrom akutne dihalne stiske|akutna dihalna stiska]] stanje, ki ogroža življenje [[Pacient|pacienta]]. Stanje pri katerem je ovirana zgornja dihalna pot se kaže kot [[stridor]]. Nujna je ocena stopnje zapore dihalne poti, katero lahko delimo na:

* Delno zaporo z dobrim gibanjem zraka - prizadeti lahko govori, kašlja in pospešeno diha
* Delna zaporo s slabim gibanjem zraka – prisotni znaki [[Hipoksija|hipoksije]], [[Hiperkapnija|hiperkapnije]], [[stridor]], [[cianoza]], [[dihanje]] s pomožno muskulaturo, poveča se frekvenca [[Dihanje|dihanja]]
* Popolno zaporo – prizadeti se grabi za vrat, zgrudi se po tleh, ni prisotnega [[Dihanje|dihanja]] &lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Šele iz ocene stopnje, kaj jo je povzročilo in v katerem predelu je patološko stanje izraženo lahko MS v patronažnem varstvu primerno ukrepa. Oceno je potrebno izvesti hitro, a mirno, saj se bo [[pacient]] tako počutil varneje in bo bolje sodeloval &lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Pri tujkih je potrebno izvesti postopke za odstranitev iz zgornjih [[Dihala|dihal]] &lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Pri delni zapori z dobrim gibanjem zraka je potrebno pri [[Pacient|pacientu]] vzpodbujati [[kašelj]] ter ga po potrebi do petkrat udariti med lopaticami &lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;.

Pri delni zapori s slabim gibanjem zraka, je potrebno izvesti 5 udarcev med lopaticama, po vsakem udarcu je potrebno preveriti, če je tujek uspešno odstranjen. Če po 5 udarcih ni uspeha, je potrebno tako kot pri odraslih tudi pri [[Otrok|otrocih]] starejših od 1 leta izvesti [[Heimlichov manever]] tega se izvede do 5-krat. Če je tujek še vedno v [[Dihalna pot|dihalni poti]] je ponovno treba izvesti 5 udarcev med lopaticami in nato spet 5-krat [[Heimlichov manever]] to zaporedje je potrebno ponavljati, dokler se tujek je izloči ali pa pacient ne izgubi zavesti. [[Heimlichov manever]] pri nosečnicah ali pri debelih osebah se izvede nekoliko drugače in sicer pest je potrebno položiti na spodnjo polovico prsnice in ne med popek in ksifoid. Pri [[Nosečnica|nosečnicah]] v 2. in 3. tromesečju je odsvetovan &lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;.

Vse paciente pri katerih je bil [[Heimlichov manever]] izveden je potrebno odpeljati v [[Bolnišnica|bolnišnico]] na opazovanje&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Pri [[Dojenček|dojenčku]] (do 1 leta)  pa poteka odstranjevanje tujka nekoliko drugače. [[Dojenček|Dojenčka]] je potrebno namesti tako, da je s trupom na podlahti MS v patronažnem varstvu, obrnjen na trebuh in z glavo nekoliko nižje od njegovega prsnega koša. Otrokovo glavo je potrebno podpirati z roko in držati njegovo spodnjo čeljust. Roka MS v patronažnem varstvu naj počiva na njenem stegnu. Z zgornjim delom druge roke se  dojenčka v takem položaju petkrat udari po hrbtu med lopaticama. Če se tujek ni izločil iz dihal, je potrebno dojenčka obrniti tako, da leži na hrbtu z glavo navzdol še vedno na podlahti MS v patronažnem varstvu. V takšnem položaju se izvede 5 stisov na prsni koš na istem mestu kot pri zunanji masaži srca le s počasnejšo frekvenco in sicer 1 pritisk na 1 sekundo. Če se tujek ne izloči je potrebno nadaljevati z zaporedjem 5 udarcev med lopaticama in 5 stisi na prsnem košu. To je potrebno nadaljevati dokler je dojenček pri zavesti, tujek pa je še vedno v dihalnih poteh &lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Pri popolni zapori dihalne poti nezavestnega se takoj začne s [[temeljnimi postopki oživljanja]] in sicer v razmerju 30:2 (stisi:vdiha)&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Pri nezavestnemu otroku ali dojenčku pa se prvo poizkuša tujek odstraniti (a le če je ta viden). Če to ne uspe, je potrebno začeti s temeljnimi postopki oživljanja. Sprostiti je potrebno dihalno pot, nato sledi 5 vdihov potem pa v razmerju 30 stisov in 2 vdiha (30:2)&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

=== Pristop k pacientu z akutno zastrupitvijo ===

Do zastrupitve pride zaradi vstopa [[Strup|strupa]] v organizem. Zastrupitev je velikokrat očitna in se jo da prepoznati že po prazni embalaži alkoholnih pijač, pesticidov, zdravil, vonju po plinu, obodnih mestih, igla v bližini in razlitih kemikalijah&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/09/urgentna_stanja_v_patronaznem_varstvu_2009.pdf Urgentna stanja v patronažnem varstvu- strokovni seminar. 5.-6. 11. 2009. str. 59-69. Pridobljeno dne 22.10.2020.&lt;/ref&gt;.

Na zastrupitev pa je potrebno pomisliti tudi, ko ima [[pacient]] naslednjo klinično sliko:

* [[Midriaza]]
* Diaforeza
* Emeza
* Motnje srčnega ritma
* Avtonomna nestabilnost
* Povečana črevesna aktivnost
* Klonus
* Hiperrefleksija
* [[Parestezija|Parestezije]]
* [[Agitacija]]
* [[Motnje zavesti]]
* [[Dispneja]]
* [[Tremor]] &lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/Nujna_Stanja_2008.pdf Nujna stanja. 2008. str. 311-351. Pridobljeno dne 22.10.2020. &lt;/ref&gt;

Pri pristopu k zastrupljenemu je pomembna lastna varnost in pozornost, sploh če se ne ve za kakšno zastrupitev gre (npr. lahko gre za zastrupitev z [[Ogljikov monoksid|ogljikovim monoksidom]], ki je lahko zelo nevarna) &lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;.

Zaporedje nujnih ukrepov pri akutni zastrupitvi:

# ABCDE primarni pregled, ocena stanja
#* A-vzdrževanje proste dihalne poti
#* B-ocena učinkovitosti in delovanje ventilacije
#* C-ocena pulza 
#** Če sta pulz in dihanje prisotna, zastrupljenec pa je v nezavesti, ga je potrebno namestiti v stabilni bočni položaj.
#* D-opraviti je potrebno hiter nevrološki pregled in oceniti stanje zavest
#* E - odstranitev oblačil, celoten pregled
# Zgodovina zastrupljenca
#* Iskanje dejstev, identiteta,bruhanje, embalaže
#* Kdaj? Kaj? Kako? Koliko? Kje? Zakaj? Kakšen je bil [[pacient]] (spreminjanje klinične slike) In kaj še (npr. zdravila in alkohol)?
#* Okoliščine- ostanki zdravil, alkohola, vonj prostora, poslovilno pismo, pretekla obolenja, tekoča zdravila, alergije, psihiatrična ocena
#** Ves material je potrebno zbrati in ga predati za nadaljnjo obravnavo v bolnišnico.
# [[Dekontaminacija]] s     površine telesa, oči ust (če je primerna), zračenje prostora, [[dilucija]] (razredčenje) [[Strup|strupa]] (zastrupljenec lahko po požirkih     spije 100-200 ml vode).
# Transport- izveden mora biti     hitro in varno ter v ustreznem položaju. [[Pacient]] mora     biti pod stalnem nadzorom &lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;.

=== Akutni zapleti pri pacientu s [[Sladkorna bolezen|sladkorno boleznijo]] ===
[[Hipoglikemija]] se prepozna v prvi fazi po povišanem tonusu [[Simpatično živčevje|simpatikusa]], v drugi fazi pa začnejo prevladovati znaki motenj [[Osrednje živčevje|osrednjega živčevja]] &lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/09/urgentna_stanja_v_patronaznem_varstvu_2009.pdf Urgentna stanja v patronažnem varstvu- strokovni seminar. 5.-6. 11. 2009. str. 71-76. Pridobljeno dne 22.10.2020.&lt;/ref&gt;.

Pri pacientu z hudo [[Hipoglikemija|hipoglikemijo]] (motnje zavesti) je potrebno izmeriti krvni sladkor, nato nastaviti intravenski (i.v.) kanal in infuzijo z 10% glukozo. Ko se stanje izboljša in je pacient pri popolni zavesti, se infuzijo z 10% glukozo odstrani, intravenozno kanilo pa se prebrizga z fiziološko raztopino. Pacient naj na to zaužije sladko pijačo ali  hrano (15-20g ogljikovih hidratov) nato sledi ponovno merjenje krvnega sladkorja &lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;.

Če je [[Hipoglikemija|hipoglikemije]] posledica alkohola, potem je potrebna aplikacija ampule vitamina B1 intramuskularno, še le na to aplikacija glukoze &lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;.

Če vzroka za hipoglikemijo ne najdemo, se stanje ne izboljša ali pa se pričakuje ponovitev, je potrebno pacienta peljati v bolnišnico &lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;.

Pri diabetični ketoacidozi je pacient tahipnoičen, somolenten, izražena je slabost, bruhanje z bolečinami v trebuhu, pogosto je prisoten acetonski zadah &lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;.

Ukrepanje pri diabetični [[Ketoacidoza|ketoacidozi]]: nastavitev i.v kanala, aplikacija fiziološke raztopine (2000ml v prvi uri), spremljanje pacienta na EKG monitorju, dajanje inzulina v odmerku 0,1 IE/kg/h. Nujno je potrebno poklicati 112 &lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;.

Alkoholna [[ketoacidoza]] je stanje značilno za kronične alkoholike v alkoholni abstinenci. Prva pomoč je infuzija fiziološke raztopine z glukozo, pred tem pa aplikacija 50-100 mg vitamina B1 &lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;.

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
__VSILIKAZALOVSEBINE__</text>
      <sha1>pwbj1h9ew3vx47uqa44vmpa4s2rk2b7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>POPORODNA DEPRESIJA</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4311</id>
    <revision>
      <id>19321</id>
      <timestamp>2020-11-06T09:53:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dragicevic.ana98</username>
        <id>3612</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: == '''POPORODNA DEPRESIJA''' ==  '''Poporodna depresija''' lahko z drugimi izrazi rečemo tudi: nevrotična depresivna motnja, puerperalna nevroza, poporodna ne psihotična...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10487" xml:space="preserve">== '''POPORODNA DEPRESIJA''' ==

'''Poporodna depresija''' lahko z drugimi izrazi rečemo tudi: nevrotična depresivna motnja, puerperalna nevroza, poporodna ne psihotična depresija ali atipična depresija (1). Je najpogostejša poporodna duševna motnja in za njo oboleva 10–20% žensk po porodu. Dolgoročne posledice za obolelo mater, razvoj otroka in partnerski odnos ima nezdravljena poporodna depresija (2).

Velika prelomnica v življenju ženske je rojstvo otroka. Pomeni izziv in zahteva veliko prilagajanja, vendar ne zgolj na fizični ravni, temveč tudi na psihični in duhovni ravni (1).

Prave definicije za poporodno depresijo nimamo oziroma ne obstaja, ker so simptomi le te podobni simptomom splošne depresije (1).

Začetek in trajanje poporodne depresije nista jasno definirana. V raznih študijah so odkrili, da je najpogosteje začetek poporodne depresiji med 6. in 12. tednom po porodu, nekateri raziskovalci pa so mnenja, da lahko le ta izbruhne v prvih šestih mescih po porodu. Spet drugi so mnenja da lahko izbruhne v prvem letu po rojstvu otroka ali pa celo že v času nosečnosti (1).

Ločimo lahko med zgodnjo in pozno poporodno depresijo, glede na njen čas izbruha. In pa na blažjo in resnejšo obliko poporodne depresije, razmerje je 19% : 13%. Tako kot je nejasna pogostost poporodne depresije, je nejasna tudi njena možnost ponovitve v naslednji nosečnosti (1).

Poznamo pa še poporodno otožnost, ki se kaže z mešanimi kombinacijami drugačnih občutkov in je prisotna pri 8 od 10 žensk (3). Največkrat je vzrok nenadna hormonska sprememba po porodu, lahko pa tudi misel na naporno materinsko obdobje, ki prihaja (4). Ta se pojavi tretji do peti dan po porodu, in lahko izzveni že po nekaj urah ali dnevih. Če ta traja dlje časa, lahko dobi značilnosti poporodne depresije (3).

== '''DEJAVNIKI TVEGANJA KI SPROŽIJO POPORODNO DEPRESIJO''' ==

• zakonski stan,

• zadovoljstvo v partnerski zvezi,

• socialna podpora,

• socialno-ekonomski status,

• samospoštovanje,

• antenatalna depresija,

• antenatalna anksioznost,

• pretekla depresivna epizoda,

• pretekla izkušnja poporodne otožnosti,

• nenačrtovana oziroma ne željena nosečnost,

• negativni življenjski dogodki,

• stres v zvezi z nego otroka in otrokov značaj (1).

Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders opredeljuje kriterije za postavitev diagnoze depresije kot depresivno razpoloženje ter najmanj štirje od naštetih dodatnih simptomov, ki trajajo najmanj dva tedna. K dodatnimi simptomi spadajo nespečnost, zmanjšanje interesa, utrujenost, zmanjšanje zmožnosti koncentracije, povečan ali zmanjšan tek, občutek krivde, psiho motorna zavrtost in razmišljanje o samomoru (2).

==== SIMPTOMI POPORODNE DEPRESIJE: ====
Simptomi poporodne depresije, se ne razlikujejo od simptomov splošne depresije. Le redke študije pa opisujejo simptome, ki so značilni le za poporodno depresijo. Te so socialna disfunkcija, težave v partnerskem odnosu, halucinacije in blodnje se pojavljajo le redko. Čeprav matere večkrat zavračajo svoje otroke in izražajo sovražnost in jezo se samomori in detomori pojavljajo redko. Žensko v večini primerov otrok motivira (1).

Simptomi poporodne depresije so:

• izguba teka,

• izguba telesne teže,

• motnje spanja,

• motnje psihomotoričnih aktivnosti,

• pomankanje energije,

• občutek krivde,

• oteženo razmišljanje,

• slaba koncentracija,

• samomorilne misli,

• poskusi samomora (redko),

• potrtost v jutranjem času bolj pogosta,

• izguba volje,

• razdražljivost,

• emocionalna labilnost,

• dvom v materinske sposobnosti ali pretirana skrb za otroka,

• jokavost,

• zanemarjenje sebe (1).

'''Somatski simptomi pa vključujejo:'''

• hiperventilacijo,

• bolečine v prsih,

• palpitacije,

• glavobole,

• slabosti,

• vrtoglavice,

• napade tesnobe (1).

Zelo pogosto se dogaja, da ženske poskušajo svoje težave prekriti oziroma navajajo le somatske simptome, in to oteži odkrivanje le te. Velikokrat navajajo tudi utrujenost, kar je v večini primerov posledica navajanja na materinstvo, vendar huda utrujenost lahko napreduje tudi v poporodno depresijo (1).

Pri poporodni depresiji imamo presejalne teste, ki se jih zelo redko uporablja. Presejalne teste lahko delimo na tiste za:

• antenatalno presajanje (po navadi se izvajajo v zadnjem  tromesečju  in  na  podlagi  dejavnikov  tveganja identificirajo posameznice s tveganjem za PPD);

• postnatalno  presajanje  (odkrivajo  ženske  s  simptomi PPD);

• antenatalno  in  postnatalno  presajanje (1).

== '''ZDRAVLJENJE POPORODNE DEPRESIJE:''' ==
Predpogoj za uspešno zdravljenje je pravilna diagnoza, ki lahko trajanje poporodne depresije bistveno skrajša (5).

Pomembno je, da bližnje osebe pomagajo materi, da skupaj skrbijo za otroka ter, da mama dobro skrbi tudi zase. Dokazano je, da se prej počutijo bolje, če poiščejo pomoč, podporo ali zdravljenje. Nekatere ženske pa lahko okrevajo same od sebe. Ženskam s poporodno depresijo je pomagal pogovor s svetovalci, ki so se vživeli v njeno situacijo in jo niso obsojali. Prav tako jim je pomagal pogovor z ženskami, ki so doživele poporodno depresijo. Ženska lahko pomoč poišče v skupini za samopomoč, pokliče na telefon za ob porodne stiske ali za pomoč v duševni stiski. Pomoč lahko poišče pri kliničnem psihologu v različnih ambulantah, porodnišnicah ali bolnišnicah, pri osebnem zdravniku (6).

Ne farmakološko zdravljenje je priporočeno pri blagi in zmerni obliki poporodne depresije. Psihoterapijo lahko izvajajo zdravstveni delavci, ki znajo svetovati in so ustrezno izobraženi (primarno zdravstveno varstvo). Psihoterapevtske metode se osredotočajo na probleme, skrite za simptomi poporodne depresije. Med psihoterapevtske metode spadajo več vrst terapij in sicer:

- interpersonalna terapija (vpliva na odnose in pričakovanja ženske),

- kognitivno–behavioralna terapija (sprememba negativne domneve, ki jih ima ženska),

- svetovanje ali counseling (ženska poskuša sama opredeliti možne rešitve svojega problema),

- pogovor o izkušnji poroda ali debriefing (ženska preko pogovora vključi svojo izkušnjo poroda v življenje),

-  telefonski pogovor,

- podporne skupine (5).

Kadar je ženska v hudi fazi poporodne depresije in se ne odziva na ne farmakološko zdravljenje je priporočljivo farmakološko zdravljenje. Farmakološko zdravljenje vključuje uporabo antidepresivov in hormonske terapije. Tveganja, koristi in neželeni učinki (za mater in dojenčka) morajo biti previdno pregledani (7).

Kot dopolnilno zdravljenje za lajšanje posameznih simptomov so uporabne komplementarne metode. To so: hipnoza, akupunktura, masaža, prehranski dodatki, šentjanževka, fizična aktivnost, kengurujčkanje, obsevanje z difuzno svetlobo (5).

Elektro konvulzivna terapija je metoda kratkih elektrošokov in se jo uporablja pri zdravljenju resnih oblik poporodne depresije in ko se ne odzivajo na ne farmakološke in farmakološke oblike zdravljenja (5).

== '''KAKO POPORODNA DEPRESIJA VPLIVA NA OTROKA, MATI IN OČETA?''' ==
Poporodna depresija izbruhne ravno takrat, ko se vzpostavlja prvi odnosi med otrokom in mati. Vpliva na percepcijo lastne zmožnosti biti mati ter lahko posredno vpliva tudi na otrokov razvoj, saj po rojstvu otrok potrebuje veliko ljubezni in njegove potrebe niso zadovoljene s strani mati, prav tako pa je okrnjena tudi njuna medsebojna komunikacija. Ženske, ki imajo poporodno depresijo so manj dovzetne za otroka in njegove potrebe. Najbolj pa na vez mati-otrok vpliva čas, kdaj poporodna depresija izbruhne in kvaliteta njunega odnosa pred izbruhom. Te otroci so bolj pasivni ali razdražljivi, imajo nižji mišični tonus in več jokajo kot njihovi vrstniki. Njihova obrazna mimika je slabše razvita in imajo pogosto težave s hranjenjem in spanjem. Ker si želijo vzpostaviti vez z materjo, se lahko zgodi, da posnamejo njeno vedenje, in to se izraža kot mikrodepresija. Ko te otroci odrastejo imajo lahko težave z izražanjem čustev in motenj v kognitivnem razvoju, saj materina poporodna depresija vpliva na njegov psihološki razvoj in posledično tudi na njegovo vedenje. Lahko se izraža tudi tako, da imajo te otroci probleme pri navezovanju socialnih stikov, so nesamostojni ter imajo težave pri socializaciji. Otroci mater z poporodno depresijo so tudi sami bolj nagnjeni k depresijam, poporodnim depresijam in ostalim duševnim motnjam. V primerih, ko se po porodu razvije depresija trpi tudi njen odnos s partnerjem. Zato lahko tudi moški po porodu postane depresiven, saj se njegova vloga spremeni in zahteva od njega več odgovornosti. Če to preprečimo pri moških ima pozitivne učinke tudi na njegovo partnerko in otroka. Dejavniki tveganja za nastanek depresije pri moških so:

• predhodna depresija,

•depresija prisotna pri partnerki in s tem pomankanje podpore,

• starejši, tisti, ki so postali očetje prvič,

• slabša socialna mreža podpore,

• nižja izobrazba,

• več negativnih življenjskih izkušenj,

• ne zadovoljujoč odnos s partnerko (1).

== '''LITERATURA''' ==

1. Skočir, Ana Polona (2005). &quot;'Možnosti preprečevanja, odkrivanja in obravnave poporodne depresije –vloga babic in medicinskih sester&quot;. Obzornik zdravstvene nege 39. str. 181–93.

2. Koprivnikar, Petra; Plemenitaš, Anja (2009). &quot;Zakaj tudi v Sloveniji ne izvajamo presejanja na poporodno depresijo?&quot;. Zdravniški vestnik 78(5). str. 261–4.

3. &quot;Poporodna otožnost&quot;. NIJZ. 16.06.2016. Pridobljeno dne 4.11.2020. Preveri vrednosti datuma v: |date= (pomoč)

4. Lee, Katharine; Vasileiou, Konstantina; Barnett, Julie (2017-08-10). &quot;'Lonely within the mother': An exploratory study of first-time mothers' experiences of loneliness:&quot;. Journal of Health Psychology (angleščina). doi:10.1177/1359105317723451.

5. Skočir, Ana Polona (2005). &quot;Glavne značilnosti poporodne depresije&quot;. Obzornik zdravstvene nege 39(2). str. 119–29.

6. &quot;Poporodna depresija in tesnoba&quot;. 16.06.2016. Pridobljeno dne 4.11.2020. Preveri vrednosti datuma v: |date= (pomoč)

7. Mivšek, Ana Polona; Zakšek, Teja (2012). &quot;Mood Disorders in the Puerperium and the Role of the Midwife: Study on Improvement of Midwives' Knowledge About Post-Natal Depression After an Educational Intervention&quot;. Clinical, Research and Treatment Approaches to Affective Disorders. str. 283¬–322.</text>
      <sha1>juh1xt9rg4mfeabm0xzihjbosud8wti</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Šolska medicinska sestra</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4312</id>
    <revision>
      <id>19323</id>
      <timestamp>2020-11-06T11:51:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lesjak1</username>
        <id>3602</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino:  Poklic šolske [https://sl.wikipedia.org/wiki/Medicinska_sestra medicinske sestre] se je prvič pojavil leta 1902 v Združenih državah Amerike, prva medicinska sestra, ki...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16735" xml:space="preserve">
Poklic šolske [https://sl.wikipedia.org/wiki/Medicinska_sestra medicinske sestre] se je prvič pojavil leta 1902 v Združenih državah Amerike, prva medicinska sestra, ki je začela z šolsko zdravstveno nego je bila Lina Rogers. Vloga šolske medicinske sestre je, da pripomore k boljšem razvoju in blagostanju otrok in mladostnikov v šolah. Prav tako šolska medicinska sestra  izvaja primarno zdravstveno varstvo, se vključuje v šolski tim in izvaja izobraževanja poveza z zdravjem.

== Začetki šolske zdravstvene nege ==
Prva šolska medicinska sestra [https://www.workingnurse.com/articles/lina-rogers-the-first-school-nurse Lina Rogers] se je pojavila leta 1902 v Združenih državah Amerike, ki je začela s šolsko zdravstveno nego. Bila je ustvarjena za zmanjševanje potreb v zvezi z nalezljivimi boleznimi. Po enem mesecu uspešnega dela se je razširila in se ohranila vse do danes. &lt;ref&gt; https://www.nasn.org/advocacy/professional-practice-documents/position-statements/ps-role?fbclid=IwAR1NMZ45AlMHo8neqJ-Zdyxjpf6JqPmEjIyzVKBfEyC32U3nVWUFoqg2Uq0, Pridobljeno dne 16. 10. 2020. &lt;/ref&gt; 

== Vloga šolske medicinske sestre ==
Vloga šolske medicinske sestre je, da pripomore k boljšem razvoju in blagostanju otrok in mladostnikov v šolah. Prav tako šolska medicinska sestra  izvaja primarno zdravstveno varstvo, se vključuje v šolski tim in izvaja izobraževanja povezana z zdravjem. &lt;ref&gt; https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-QP1J4XWW/f5e6ed8b-50c0-4a5e-8f54-9bc8a811f1b3/PDF, Torkar, Tanja, Grmek-Košnik, Irena, Skela-Savič, Brigita (2013). Vključevanje poklicnega profila šolska medicinska sestra v slovenske šole. Obzornik zdravstvene nege, letnik 47, številka 3, str. 224-235. URN:NBN:SI:doc-QP1J4XWW from http://www.dlib.si. Pridobljeno dne 16. 10. 2020.&lt;/ref&gt;

=== Združenja šolskih medicinskih sester ===
Nacionalno združenje šolskih medicinskih sester (National Association of School nurses – NASN) šolsko zdravstveno nego opredeli kot: specializirano prakso zdravstvene nege, ki je osredotočena na dobro počutje in vse življenjske dosežke šolskih otrok in mladostnikov. Nacionalno združenje medicinskih sester je opredeljeno na sedem temeljnih kategorij, ki jih šolska medicinska sestra izvede za izboljšanje zdravje otrok in mladostnikov. Torej po Nacionalnem združenju šolska medicinska sestra zagotavlja neposredno oskrbo učencev, zagotavlja zdravstveno storitev, pregled in napotitev zdravstvenih stanj, promovira zdravo šolsko okolje, promovira zdravje, ima vodilno vlogo pri zdravstveni politiki in programih,  je vez med šolskim osebjem, družino, zdravstvenimi delavci in skupnostjo. 
Ameriška akademija za pediatrijo (American Academy of Pediatrics) pa izpostavlja le štiri zdravstvene storitve, ki jih šola mora zagotoviti in sicer ocenjevanje bolečine, zagotovitev sistema v primeru izrednih razmer in nujnih sranj, pooblastilo za izvajanje zdravstvenih presejalnih programov, cepljenj in poročanje o nalezljivi bolezni in vodenje kroničnih bolnikov.&lt;ref name=&quot;test&quot;&gt; https://pediatrics.aappublications.org/content/121/5/1052?fbclid=IwAR0h7Kaco-b5egNOKv2fqFkU8x0sDiDO8Tla86N5r49vba04Dzt3cOwUR-E#sec-3, Pediatrija, maj 2008, 121 (5) 1052-1056; DOI: https://doi.org/10.1542/peds.2008-0382. Pridobljeno dne 16. 10. 2020.&lt;/ref&gt;

=== Zdravstveni timi ===
Poleg šolske medicinske sestre, ki vodi in koordinira delo še v tako imenovani šolski zdravstveni tim vključeni šolski zdravniki, zdravstveno osebje in medicinske sestre z licenco, šolski svetovalci, psihologi, socialni delavci in svetovalci za zlorabo substanc. Zdravstveni tim se oblikuje in ustvari skladno zdravstveno skupino, ki zajema zdravstvene storitve, zdravstveno vzgojo, prehransko svetovanje, športno vzgojo, zdravo šolsko okolje, promocijo zdravja z vključevanjem osebja, otrok in družine. Sem uvrščamo tudi delovne terapevte, fizioterapevte, logopede, pedagoge.  
Nekatere šole imajo tudi dogovorjen šolski dispanzer v šoli ali ob njem, ki nudi primarno zdravstveno in psihosocialno oskrbo. Takrat šolska medicinska sestra usklajuje delovanje šolskega zdravstvenega tima z otrokovim osebnim zdravnikom. &lt;ref name=&quot;test&quot; /&gt;

== Šolska medicinska sestra in tujina ==
V Združenih državah Amerike izobraževalne institucije zaposlujejo šolsko medicinsko sestro kar v 85%, v primerjavi z Slovenijo je to velika razlika, glede na to, da v Sloveniji izobraževalne institucije ne zaposlujejo lastne šolske medicinske sestre. Ne smemo pa zanemariti, da v Sloveniji obstajajo dobri preventivni programi, ki obravnavajo otroke v osnovnih šolah ter vse do fakultete. Šolske medicinske sestre se v Združenih državah Amerike pridružujejo izobraževalnim skupinam ter skupaj razvijajo načrte za izboljšanje učnega okolja.  Prizadevajo si, da učna okolja postajajo bolj varna ter prijaznejša do učencev, hkrati pa medicinska sestra pripomore, k večjemu upoštevanju smernic za zdrav življenjski slog. Za optimalno zdravje učencev ter spodbujanje učenja, šolske medicinske sestre ponujajo oskrbo posameznika, torej individualno oskrbo, ter ponujajo pomoč in oskrbo v skupinah. 
Če pogledamo vlogo in vpliv šolske medicinske sestre v Združenih državah Amerike lahko vidimo pozitivni odgovor učencev na ta profil v izobraževalnih institucijah. Šolska medicinska sestra v šolski ambulanti obravnava učence z akutnimi ter s kroničnimi zdravstvenimi težavami. Sodeluje in komunicira z učencem, njegovo družino, drugimi zdravstvenimi delavci ter strokovnjaki vključenimi v program zdravljenja. Vsi skupaj stremijo k postavitvi realnega načrta in ciljev zdravljenje ter primernemu izobraževanju učenca in zaposlenih za nujne primere in pri karseda hitri vrnitvi v šolske klopi. V povezavi z lokalnimi agencijami šolske medicinske sestre pomagajo študentom in njihovim družinam pri dostopu do zdravstvenega varstva in drugih virov za dobro počutje učencev. Šolske medicinske sestre s promocijo zdravja ter skrbnim preprečevanjem bolezni zagotovijo optimalno zaščito učencev.  Poleg obravnave učencev v kurativi, skrbijo še za preventivo oziroma za imunizacijo učencev, potrebno za vstop v šolske klopi. 
Šolske medicinske sestre skrbijo in vzpodbujajo zdrav življenjski slog pri učencih v njihovem domačem okolju, tako kot tudi skrbijo za zdravo življenje v šolah. V času odmora oziroma malice sodeluje z vzgojitelji ter se skupaj zavzamejo, da imajo učenci dovolj časa za pravilno higieno rok pred obrokom. 
Šolske medicinske sestre opravljajo svoje delo v skladu s standardi, določenimi od državnega odbora za zdravstveno nego. V teh standardih so napisana področja, za katere je šolska medicinska sestra kompetentna ter lahko uporabi in obravnava posameznike po procesu zdravstvene nege. Praksa ter standardi po katerih se ravna medicinska sestra, temeljijo ter so podprti z dokazi. &lt;ref&gt; http://web.b.ebscohost.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/ehost/pdfviewer/pdfviewer?vid=3&amp;sid=c83acb1f-e182-47fd-91d6-4cb533577ffb%40sessionmgr101, Mazyck D.  School nurses help students achieve health and well-being, Reflections on Nursing Leadership (REFLECTIONS NURS LEADERSH), 2019; 45(3): 135-139. (5p), . Pridobljeno dne 13. 10. 2020. &lt;/ref&gt;

== Programi nacionalnega združenja ==
Na spletni strani nacionalnega združenja šolskih medicinskih sester (NASN), lahko najdemo izobraževalne pobude, programe in iniciative, ki jih pri svojem delu uporabljajo šolske medicinske sestre.&lt;ref name=&quot;programi&quot;&gt; https://www.nasn.org/programs/educational-initiatives. pridobljeno dne 14. 10 2020. &lt;/ref&gt; 

=== Clinical Conversations for Food Allergy Management: ===
Priročnik šolskemu zdravstvenemu delavcu omogoča dostop do nedavno objavljenih člankov v šolski zdravstveni literaturi in mu s tem daje predlogo za vodenje sestankov z drugimi šolskimi medicinskimi sestrami ali šolskim zdravstvenim osebjem, za delavnice strokovnega razvoja ali za interaktivno predstavitev konference o zdravstveni negi, ki temelji na pripravljenih vprašanjih za razpravo.&lt;ref name=&quot;programi&quot; /&gt;

=== Diabetes Advanced Network Access ali DANA: ===
Projekt DANA povezuje šolske medicinske sestre s strokovnim znanjem in novostmi ter z napravami, ki oblikujejo prihodnost oskrbe oseb s sladkorno boleznijo. &lt;ref name=&quot;programi&quot; /&gt;

=== Home to Homeroom: ===
To je izobraževalni program, ki združuje starše in šolske medicinske sestre, da bi skupaj obravnavali in tudi preprečili zlorabo zdravil proti kašlju med najstniki. &lt;ref name=&quot;programi&quot; /&gt;

=== Keep Flu out of School: ===
Ta iniciativa je bila petletni sporazum (2013–2018) o sodelovanju, ki so ga financirali Centri za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC), usmerjal pa ga je NASN v sodelovanju z družinami, ki se borijo proti gripi, in Nacionalno fundacijo za nalezljive bolezni. Projekt je osredotočen na preprečevanje gripe med osnovnošolci. V okviru tega projekta šolske medicinske sestre spodbujajo učitelje in družine, da povečajo svoje znanje in zavedanje o pomembnosti vsakoletnega cepljenja proti gripi za vse, stare 6 mesecev in več. Spodbujajo se različni komunikacijski kanali s poudarkom na socialnih omrežjih.&lt;ref name=&quot;programi&quot; /&gt;

=== Lice Lessons: ===
Je izobraževalna iniciativa, ki se osredotoča na odpravljanje pogostega napačnega dojemanja uši, zagotavljanje informacij o pomembnosti vključevanja zdravstvenih delavcev in ozaveščanje o novih možnostih zdravljenja.&lt;ref name=&quot;programi&quot; /&gt;

=== The Middle School Health Starts Here: ===
Je program katerega namen je obravnavati vprašanja, ki vplivajo na zdravje in varnost srednješolcev. Čas srednje šole je težaven tako za starše kot za učence, saj se tekom njega dogaja veliko družbenih, čustvenih in fizičnih sprememb. Program vključuje tudi ozaveščanje o cepljenju proti HPV in razbijanje mitov o cepivu. &lt;ref name=&quot;programi&quot; /&gt;

=== Stats4Vax: ===
Je program, s pomočjo katerega želijo izboljšati stopnjo cepljenja najstnikov z zagotavljanjem podpore, materialov in orodij za šolske medicinske sestre in druge izvajalce zdravstvenih storitev.&lt;ref name=&quot;programi&quot; /&gt;

=== Nursing Infection Control Education Network ===
NASN je v sodelovanju z Ameriškim združenjem medicinskih sester (ANA) in Centri za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) sestavil usposabljanje medicinskih sester iz ZDA za preprečevanje in obvladovanje okužb. Cilj tega sodelovanja je medicinskim sestram zagotoviti usposobljenost za nadzor okužb v realnem času in izboljšati prakse preprečevanja in obvladovanja okužb, za katere je znano, da so učinkovite pri preprečevanju izpostavljenosti virusom in boleznim, kot sta Ebola in Zika, ter drugim nastajajočim nalezljivim boleznim. &lt;ref name=&quot;programi&quot; /&gt;

=== Smart Moves, Smart Choices: ===
Je nacionalni program ozaveščanja, namenjen obveščanju staršev, najstnikov in pedagogov o tveganjih zlorabe in nepravilne uporabe zdravil na recept ter jim omogoča, da se tudi sami lotijo te resne težave. &lt;ref name=&quot;programi&quot; /&gt;

=== Voices of Meningitis: ===
Je nacionalna iniciativa, ki starše ozavešča o nevarnostih meningokoknega meningitisa ter jih motivira, da z otrokovim pediatrom govorijo o zaščiti svojega otroka pred omenjeno boleznijo. &lt;ref name=&quot;programi&quot; /&gt;

== Kakšno je stanje v Sloveniji ==
Šolska medicinska sestra kot poklic, še v Sloveniji ne obstaja, na takšen način kot v drugih državah (npr. ZDA). V Sloveniji se diplomirane medicinske v šolo vključujejo z izvajanjem programirane zdravstvene vzgoje. Najširši obseg del in nalog s  področja  zdravstvene  nege  šolskih  otrok  in  mladostnikov  v  okviru  primarnega  zdravstvenega  varstva  izvaja  v  zdravstvenem  domu. Nekaj vsebin iz priročnika vzgoja za zdravje, ki jih medicinske sestre uporabljajo pri svojem vzgojno izobraževalnem delu, lahko odprete na tej [https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/vzgoja_za_zdravje.pdf povezavi] &lt;ref&gt; https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2930/2862?fbclid=IwAR0onGlZd2At6tJP9B7RM_g_eHwhnKdC223ts2LdliLCmyZfHYvfSYny0KQ, Torkar T, grmek Košnik I, Skela Savič B.vključevanje poklicnega profila šolska medicinska sestra v slovenske šole: vidik učiteljev in zdravstvenih delavcev. Obzor Zdrav neg. 2013;47(3):224–35. Pridobljeno dne 15. 10.2020. &lt;/ref&gt;

=== Preventivni zdravstveni pregledi ===
Vsaka šola mora imeti imenovanega zdravnika šole s pripadajočim timom, ki je odgovoren za izvedbo obveznega programa preventivnega zdravstvenega varstva in programirane zdravstvene  vzgoje. Šolski otroci in mladina do 19. leta imajo pravico do sistematskega preventivnega pregleda pred vstopom v šolo (šolski novinci), v 1. , 3., 6., in 8. razredu osnovne šole, ter v 1. in 3. letniku srednje šole, mladi, ki ne nadaljujejo šolanja imajo pravico do p reventivnega pregleda v starosti 18. let, sistematskega preventivnega pregleda v 1. in 3. letniku višje ali visoke šole, namenskega pregleda v primeru, da je bila pri sistematskem pregledu najdena sprememba, ki potrebuje sledenje, izvedbe obveznega cepljenja po programu cepljenja, izvedbe programirane zdravstvene vzgoje ob vsakem sistematskem pregledu.&lt;ref&gt; https://zastarse.si/dojencki/preventivni-pregledi-novorojenckov-predsolskih-in-solskih-otrok-mladine-in-studentov/. Pridobljeno dne 15. 10. 2020. &lt;/ref&gt;

=== Vzgoja za zdravje ===
Vzgoja za zdravje je sodobnejši termin, poznamo jo pod besedo zdravstvena vzgoja. Sestavljajo jo timi oz. zdravniki, največ vzgoje za zdravje izvajajo medicinske sestre, ki so lahko zaposlene v monovalentnih otroških dispanzerjih, monovalentnih šolskih dispanzerjih, bivalentnih dispanzerjih, v referatih, zdravstveno vzgojnih centrih, centrih za promocijo zdravja.&lt;ref&gt; https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2930/2862, Torkar T, grmek Košnik I, Skela Savič B.vključevanje poklicnega profila šolska medicinska sestra v slovenske šole: vidik učiteljev in zdravstvenih delavcev. Obzor Zdrav neg. 2013;47(3):224–35. Pridobljeno dne 15. 10. 2020. &lt;/ref&gt;

=== Zakon o osnovni šoli (ZOsn)  - 13. člen  ===
(zdravstveno varstvo učencev)
Osnovna šola mora sodelovati z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev, zlasti pri izvedbi obveznih zdravniških pregledov za otroke, vpisane v prvi razred, rednih sistematičnih zdravstvenih pregledov v času šolanja in cepljenj. &lt;ref&gt; http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO448. Pridobljeno dne 15. 10. 2020. &lt;/ref&gt;

=== Spoznanja skozi leta === 
V šolskem letu 2011/2012 je bila narejena presečna raziskava stališč ravnateljev o umeščanju šolske medicinske sestre v slovenski šolski prostor.  Tudi ravnatelji pozitivno prepoznavajo umestitev šolske medicinske sestre v šolo. &lt;ref&gt; https://content.sciendo.com/configurable/contentpage/journals$002fsjph$002f53$002f1$002farticle-p115.xml, Torkar T., Grmek Košnik I., Skela Savič B. Presečna raziskava stališč ravnateljev o umeščanju šolske medicinske sestre, doi 10.2478/sjph-2014-0012, Pridobljeno dne 15. 10. 2020. &lt;/ref&gt;

Leta 2014 je zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov (Zbornica – Zveza) je Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvu za zdravje, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje posredovala pobudo za uvedbo šolske medicinske sestre v vzgojno varstvene in izobraževalne institucije v Sloveniji. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)  pobudo ocenjuje kot zelo zanimivo in da ima tak pristop veliko pozitivnih posledic. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)  ugotavljajo, da se nekateri programi podvajajo ali celo multiplicirajo, kar z vidika porabe javnih sredstev ni gospodarno. Pravijo tudi, da dejavnost izobraževanja namreč ne sodi v sklop storitev, ki so zagotovljene iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v breme sredstev ZZZS.&lt;ref&gt; https://www.eurydice.si/novice/zadnje-novice/pobuda-za-uvedbo-solske-medicinske-sestre/. Pridobljeno dne 15. 10. 2020. &lt;/ref&gt;

Diplomsko delo iz leta 2016 z naslovom »zdravstveno vzgojno delo v zdravstvenem varstvu šolskih otrok in mladine na primarni ravni« je prišlo do rezultata, da izvajalci nimajo enakega načina priprave letnega načrta. Ugotovili so, da bi morali otroci do 19. leta starosti pridobiti vsi enotna navodila, le tako bi zmanjšali  neenakosti v zdravju otrok in mladostnikov Slovenije. &lt;ref&gt; http://datoteke.fzab.si/diplomskadela/2016/Krek_Simon.pdf, Krek S. Zdravstveno vzgojno delo v zdravstvenem varstvu šolskih otrok in mladine na
primarni ravni. pridobljeno dne 15. 10. 2020. &lt;/ref&gt;  

&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>f07uiynkyg2wlijsicvyuc4phjess7s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Skupnostna psihiatrična oskrba</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4313</id>
    <revision>
      <id>19331</id>
      <parentid>19328</parentid>
      <timestamp>2020-11-06T13:42:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mpsajn</username>
        <id>3619</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9548" xml:space="preserve">==Skupnostna psihiatrična oskrba/obravnava==

Zdravljenje [https://sl.wikipedia.org/wiki/Duševno_zdravje duševnih motenj] lahko poteka v posebnih institucijah ali v skupnosti. Velika večina pacientov z hudimi duševnimi motnjami se obravnava v institucijah, zato je tudi večina sredstev za oskrbo namenjena v te institucije. Nekateri pacienti pa ne želijo bivati v institucionalnih okoljih in bi bili raje del skupnosti. Eden od razlogov za to je, ker dolgotrajna institucionalizacija lahko dokazano poslabša njihovo duševno zdravje, sposobnosti ter samozavest. &lt;ref&gt; http://www.sekcijapsih-zn.si/wp-content/uploads/2011/03/Zbornik-Psihiatrija1.pdf, Skupnostna psihiatrična oskrba: zbornik predavanj z recenzijo&lt;/ref&gt;

Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) je program ali [https://sl.wikipedia.org/wiki/Organizacija organizacija] služb za duševno zdravje, ki dolgotrajno in celovito obravnava osebe s težavami ali motnjami v duševnem zdravju v njihovem domačem okolju. To je nepretrgana obravnava in vodenje oseb s hudimi duševnimi motnjami, ki so bile hospitalizirane brez privolitve, imajo pogoste ponovitve bolezni, pogoste zlorabe [https://sl.wikipedia.org/wiki/Psihoaktivna_droga psihoaktivnih snovi] ali imajo dvojne diagnoze z [https://sl.wikipedia.org/wiki/Odvisnost odvisnostjo]. Ta način zdravljenja se največkrat uporablja pri bolnikih s [https://sl.wikipedia.org/wiki/Shizofrenija shizofrensko] psihozo, [https://sl.wikipedia.org/wiki/Bipolarna_motnja bipolarno afektivno motnjo] in poporodnimi duševnimi motnjami. SPO se ne osredotoča na iskanje razlogov za nastanek bolezni ali njenih posledic, ampak na obvladovanje bolezni in njenih [https://sl.wikipedia.org/wiki/Simptom simptomov] ter na izboljšanje kakovosti življenja pacienta. Ta oblika zdravljenja nam omogoča obvladovanje kroničnih duševnih motenj, ki lahko vodijo v samomorilnost, invalidnost, ali socialne, finančne in zdravstvene probleme družin pacientov. S pravočasno in kakovostno SPO se lahko izboljša kakovost obravnave in življenja osebe, zagotovi pravočasne nujne posege in zmanjša število ali dolžino hospitalizacij. Pri tej obravnavi sicer ne pride do hitrega umika simptomov in znakov bolezni, veliko hitreje pa se izboljšajo funkcionalne sposobnosti pacienta. Dobre rezultate obravnave pa lahko pričakujemo le ob sodelovanju pacienta. To zahteva obojestranski spoštljiv odnos, aktivno sodelovanje in vključevanje pri načrtovanju ter spoštovanje dogovorov. &lt;ref&gt; https://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/word/STROKOVNI_CLANKI_-_razni/Skupnostna_psihiatrija_-_Vesna_Svab.pdf, Strokovni članek: Skupnostna psihiatrija, avtor Vesna Švab &lt;/ref&gt;

===Namen psihiatrične obravnave v skupnosti===
Namen skupnostne psihiatrične oskrbe je čimprejšnje ter čim bolj učinkovito vključevanje pacientov v socialno okolje, ter sprotno reševanje kriznih situacij v domačem okolju. Posledično je namen tudi zmanjšanje števila hospitalizacij. SPO kontaktira tudi osebe, ki še niso bili v psihiatrični obravnavi ali še ne kažejo znakov duševnih motenj, vendar so bili na primarni ravni identificirani  kot ogroženi za nastanek duševnih motenj. &lt;ref name=&quot;vojnik&quot;&gt; https://www.pb-vojnik.si/wp-content/uploads/2015/06/skupnostnapsihiatrijaklinicnapot.pdf, Klinična pot za skupnostno psihiatrijo, PB Vojnik&lt;/ref&gt;

Skupine [https://sl.wikipedia.org/wiki/Strokovnjak strokovnjakov], ki skrbijo za osebe v programu SPO se imenujejo skupnostne psihiatrične delovne skupine (CMHT – Community Team) in so sestavljene iz več članov zdravstvenega multidisciplinarnega tima. V tem timu sodelujejo [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zdravnik zdravnik] [https://sl.wikipedia.org/wiki/Psihiatrija psihiater], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Psiholog psiholog], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Medicinska_sestra diplomirane medicinske sestre], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Socialno_delo socialni delavci] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Delovna_terapija delovni terapevti]. &lt;ref name=&quot;ucbenik&quot;&gt; http://sent.si/fck_files/file/Ucbenik_OBRAVNAVA_V_SKUPNOSTI_Vesna_Svab_ur.pdf, Učbenik: Obravnava v skupnosti, avtor Vesna Švab&lt;/ref&gt;

===Program dela SPO===
Da je SPO uspešna in v največji možni meri pomaga uporabnikom, mora imeti dober in strukturiran program dela. Program je okvir, po kateremu se izoblikuje načrt obravnave za vsakega posameznega uporabnika. Začne se že ob planiranju odpusta iz psihiatrične ustanove. Program predvideva, da se uporabnika spremlja, vzdržuje oziroma izboljša njegovo psihično stanje, ter da se mu z različnimi oblikami pomoči povrne ali priuči socialne veščine in zviša nivo [https://sl.wikipedia.org/wiki/Avtonomija avtonomije] v vsakodnevnem življenju. Sam program je sestavljen iz 10 točk, ki omogočijo celostno obravnavo uporabnika.
# Odpust iz psihiatrične ustanove: Če je pacient primeren kandidat za vključitev v SPO se odloči strokovni tim oddelka v instituciji, kjer je hospitaliziran. S pacientom se nato sestane delovna skupina, ki vodi SPO in skupaj z njegovimi svojci in socialno službo na terenu sestavijo načrt in cilje obravnave v SPO.
# Spremljanje pacienta na domu: Delovna skupina ravno tako sestavi oceno sodelovanja pacienta pri samem zdravljenju. Svetujejo tako pacientu kot njegovim družinskim članom.
# Obravnava delovnega terapevta: Predvidenih je pet obiskov delovnega terapevta na leto. Ta pomaga uporabniku, da se nauči dnevne aktivnosti, ki so za njega pomembne za samostojno življenje.
# Obravnava socialne delavke: Tudi za socialno delavko je predvidenih pet obiskov letno. Ta pacientu pomaga pri osvajanju socialnih veščin, ki mu bodo omogočile boljšo integracijo v družbeno okolje v katerem biva in deluje.
# Obravnava diplomirane medicinske sestre: DMS opravi eden do dva obiska na mesec. Ocenjuje zdravstveno stanje uporabnika, aplicira depo terapije in nadzoruje redno jemanje terapije doma. Izvaja tudi zdravstveno-vzgojno delo z uporabnikom, ter ga uči zdravega načina življenja. 
# Povezovanje z drugimi službami: Uporabnika se lahko poveže z drugimi strokovnimi službami, ki bi mu lahko pomagale. Ravno tako se ga lahko poveže z nevladnimi organizacijami, ki izvajajo SPO in razne skupinske terapije ali delavnice. Povezovanje je odvisno od potreb posameznega uporabnika.
# Redni stiki z uporabnikom: Delovna skupina za vsakega uporabnika določi odgovorno osebo (član delovne skupine), ki bo z uporabnikom v rednem kontaktu. To delovni skupini omogoča redno preverjanje stanja uporabnika in zgodnje prepoznavanje njegovih potreb. Delovna skupina se sestane enkrat do dvakrat mesečno, kjer se načrtuje obiske pri uporabnikih na domu.
# Redne kontrole: Odgovorna oseba delovne skupine mora poskrbeti, da uporabnik tudi hodi na redne kontrole v psihiatrično ambulanto. To je osnova za kontinuirano psihiatrično oskrbo in pravočasno prilagajanje obravnave in zdravil stanju uporabnika. 
# Preverjanje izvajanja načrta: Vsake tri mesece delovna skupina oceni izvajanje načrta obravnave in ga po potrebi prilagodi potrebam uporabnika. Obravnava delovne skupine se zaključi po enem letu. V tem času je potrebno zagotoviti terensko podporo socialne in patronažne službe, ter po potrebi nevladnih organizacij, ki lahko nadaljujejo SPO.
# Dokumentacija: celotna obravnava, od vključitve do zaključka mora biti dokumentirana s strani delovne skupine. Vsak član delovne skupine sproti za vsakega uporabnika izpolnjuje [https://sl.wikipedia.org/wiki/Protokol protokol], ki se zbira v osebni mapi uporabnika. Tu sta priložena še izjava uporabnika o vključitvi v program in odpustnica iz psihiatrične ustanove. &lt;ref name=&quot;vojnik&quot;/&gt;

==Nevladne organizacije na področju duševnega zdravja==
V Sloveniji so se v zadnjih letih razvili različni modeli skupnostne obravnave, eden izmed teh je tudi skupnostna psihiatrična oskrba oziroma obravnava. Ostali modeli so še timi ACT, ki delajo po modelu ACT (Assertive Community Treatment) in koordinacija obravnave v skupnosti. Pomembno vlogo pri SPO imajo [https://sl.wikipedia.org/wiki/Nevladna_organizacija nevladne organizacije], s pomočjo katerih se je v začetku devetdesetih let vpeljala skupnostna obravnava oseb z motnjami v duševnem zdravju. &lt;ref name=&quot;ucbenik&quot; /&gt;

V Sloveniji deluje več društev, ki ponuja storitve in program s področja duševnega zdravja v skupnosti.  Ta društva so nevladne, neprofitne humanitarne organizacije, ki v svoje delo vključujejo tako strokovne delavce kot [https://sl.wikipedia.org/wiki/Prostovoljstvo prostovoljce]. Delujejo na področju socialnega in zdravstvenega varstva, izvajajo preventivne programe, dejavnosti stanovanjskih skupin, dnevnih centrov, ''drop in'' centrov, svetovalnih centrov in klubov in drugih oblik pomoči in varstva oseb z duševnimi težavami. Ponujajo svetovanje, načrtovanje, izvajanje in koordinacijo podpore duševnim bolnikom, organizirajo krizne intervencije. Ravno tako imajo programe za usposabljanje in zaposlovanje težje zaposljivih oseb. Torej namen teh nevladnih organizacij je dolgoročna kakovostna integracija ljudi z duševnimi težavami v družbo. S socialno-varstvenimi programi jim dvignejo kakovost življenja in stopnjo samooskrbe, jim vračajo dostojnost in vlogo v družbi, ter se aktivno trudijo, da odstranijo stigmo duševnih bolezni in odpravijo diskriminacijo do duševnih bolnikov in njihovih svojcev. &lt;ref&gt; http://www.altra.si/sl/o-nas?fbclid=IwAR1b2kD9N0FvSUB6sY8UdZhmqNcPp3VOEiHM8bVb53ySPLtQm73V99oFBOM, Društvo Altra&lt;/ref&gt;

==Sklici==
&lt;references/&gt;</text>
      <sha1>1gm8d1y045fiusgunrhxpnmjloxyq18</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Patronažni obisk nosečnice na domu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4314</id>
    <revision>
      <id>19350</id>
      <parentid>19349</parentid>
      <timestamp>2020-11-06T16:15:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Tejaa21</username>
        <id>3605</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11625" xml:space="preserve">Osnovno zdravstveno varstvo v Sloveniji omogoča obisk medicinske sestre v patronažnem varstvu na domu že v [[Nosečnost|nosečnosti]]. Na obisku se pogovarja o poteku nosečnosti in [[Porod|poroda]]. Za obisk [[medicinske sestre v patronažnem varstvu]] v času nosečnosti se vsak odloči prostovoljno, tako da pokliče Patronažno službo v lokalnem Zdravstvenem domu. Predvsem pa je obisk zaželen, saj se tako lahko čimprej vzpostavi [[partnerski odnos]] med družino in medicinsko sestro v patronažnem varstvu, ki se bo nadaljeval in krepil tudi ob prihodu novorojenčka v domače okolje. &lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;[https://zd-lj.si/zdlj/images/stories/zloenke/Zlozenka_Patronazni_obisk_nosecnice_na_domu_2017.pdf], Zdravstveni dom Ljubljana (2012). Patronažni obisk nosečnice ter matere in otroka po porodu na domu. Pridobljeno dne 5. 11. 2020.&lt;/ref&gt;

==Namen obiska==

Obisk pri nosečnici obsega pregled zdravstvene dokumentacije, sem spada: materinska knjižica, patronažni karton družine. Medicinska sestra v patronažnem varstvu pridobi podatke o počutju v družini in na delovnem mestu, življenjskih navadah, prebolelih boleznih, datumu zadnje menstruacije, prebolelih ginekoloških boleznih, dejavnikih tveganja (socialne, ekonomske težave) in izidih prejšnjih nosečnosti in svetuje glede osebne higiene, negi [[Dojka|dojk]] in utrjevanju prsnih bradavic, odvajanju in spolnih odnosih, pomembnosti zadostne količine spanja, primerni obutvi in oblačilih za nosečnico, pomembnosti telesne aktivnosti in uravnavanja telesne teže. Poleg tega nudi psihično podporo, nosečnico pouči o telesnih in čustvenih spremembah v nosečnosti.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=NAVO59],Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (1998). Ur L RS 19/98. Pridobljeno dne 5. 11. 2020.&lt;/ref&gt;

Pomemben del obiska vključuje poučevanje o [[Osebna higiena|osebni higieni]]. Medicinska sestra v patronažnem varstvu nosečnico pouči o pravilni in poostreni osebni higieni, saj se ženska v času nosečnosti bolj poti ter ima več [[vaginalnega izcedka.]] Nosečnica mora posebno pozornost nameniti anogenitalni negi, negi dojk ter negi kože na trebuhu za preprečevanje strij. Nosečnici se svetuje pogostejše prhanje, odsvetuje pa se ji kopanje v bazenih ter kadi. V času nosečnosti mora ženska namestiti veliko pozornost ustni votlini ter ji svetujemo redne obiske pri zobozdravniku. Prav tako je v času nosečnosti pomembna telesna aktivnost nosečnice, zato patronažna medicinska sestra pouči nosečnico o pomenu zmerne telesne aktivnosti ter vzdrževanju normalne telesne teže, svetuje se ji vsaj 30 min telesne aktivnosti dnevno. Svetuje se krajše sprehode, ples ter vaje za krepitev mišic medeničnega dna. Odsvetujejo pa se aktivnosti, ki predstavljajo večje tveganje za padec ali udarec (npr. jahanje, smučanje ter kolesarjenje).&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;Nevenka K, Gašperlin T, Kastelic K (2016). Zdravstvena nega v ginekologiji in porodništvu. Ljubljana: Grafenauer založba, d.o.o, 40 - 45. COBISS 287313920&lt;/ref&gt; Poleg redne telesne aktivnosti pa ima pomembno vlogo za zdravje nosečnice in ploda tudi prehrana. Patronažna medicinska sestra mora nosečnico poučiti o varni in kakovostni prehrani, ki je v času nosečnosti zelo pomembna, prav tako je potrebno veliko pozornost nameniti varni pripravi hrane. Pomembno je, da izbira sezonsko ter lokalno pridelano hrano ter da se izogiba živilom, ki bi lahko predstavljala tveganje za okužbo. Predvsem naj se izogiba vnaprej pripravljeni surovi hrani (npr. solate, sadje ter meso).&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;[https://zdaj.net/nosecnost/za-zdravo-nosecnost/priporocila-o-nakupu-in-pripravi-hrane-z-vidika-varnosti-za-nosecnice-in-dojece-matere/?fbclid=IwAR0jZhHNW4-JP6do1B6chl366bSyhBG_7agLzDudJwo2DbCtyqBJoUJIlG4], ZDAJ - Zdravje danes za jutri (2020). Priporočila o nakupu in pripravi hrane z vidika varnosti za nosečnice in doječe matere.&lt;/ref&gt; Za nosečnico je pomembno, da ima 3 glavne obroke ter vmes vsaj 2 malici, saj na tak način poskrbi za enakomeren vnos hranil in energije, ki je pomemben za zdravje nosečnice ter ploda.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt; [https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/pricakujemo_dojencka_vsebina_koncna_elektronski_vir.pdf?fbclid=IwAR1qULh0f7UoTEMuW02jLX0M8x533UxQUOJtp8LmO2BfRVJohz02H6XOBCQ], NIJZ (2019). Pričakujemo dojenčka. Pridobljeno dne 5. 11. 2020.&lt;/ref&gt;

==Priprava na porod==

Namen obiska je zdravstvenovzgojna dejavnost v času nosečnosti in tudi po porodu. Opravi se tudi svetovanje glede psihofizičnih in socialnih priprav na porod. Predstavi tudi možnosti obiska Šole za starše, značilnosti bližajočega se poroda in pomen pravočasnega odhoda v porodnišnico. Svetuje se glede pripomočkov, ki so potrebni za odhod v porodnišnico in opreme za novorojenčka, ki bo potrebna v domačem okolju. Spodbuja se odločitev za [[dojenje]] otroka, saj ima to dokazano veliko prednosti. Medicinska sestra v patronažnem varstvu je na voljo tudi za svetovanje in pogovor glede specifičnih potreb nosečnice in priprav na prihod novorojenčka.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;[https://ckz.zd-ajdovscina.si/sites/ckz.zd-ajdovscina.si/files/np_pat_02_patronazna_zdravstvena_nega_pri_nosecnici_otrocnici_in_novorojencku_01_2.pdf], Patronažna služba z zdravstveno nego na domu (2017). Patronažna zdravstvena nega pri nosečnici, otročnici in novorojenčku. Pridobljeno dne 5. 11. 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;[https://www.cochranelibrary.com/cdsr/doi/10.1002/14651858.CD009326.pub2], Yonemoto N, Dowswell T, Nagai S, Mori R (2013). Schedules for home visits in the early postpartum period (Review). Cochrane Database Syst Rev. doi=10.1002/14651858.CD009326.pub2&lt;/ref&gt;

V nosečnosti in med porodom so zelo obremenjene [[Mišica|mišice]] medeničnega dna. Zato se priporoča izvajanje vaj, ki krepijo te mišice. Z vajami nosečnica pridobi občutek aktiviranih in sproščenih mišic, kar je pomembno med porodom, ko morajo biti mišice medeničnega dna čim bolj sproščene.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

Zdravstveni delavci nosečnici predstavijo morebitno nevarne virusne ali bakterijske okužbe v času nosečnosti, kot so toksoplazmoza, [[hepatitis B]], [[sifilis]], [[rdečke]], [[norice]], in nekatere druge. Nekatere izmed naštetih okužb se lahko prenesejo preko [[Kri|krvi]] nosečnice na [[Plod (medicina)|plod]], in tako lahko povzročijo prizadetost ploda, prezgodnji porod, spontani splav ali druge zdravstvene težave. Medicinska sestra v patronažnem varstvu nosečnico ob obisku opomni na [[Umivanje rok|higieno rok]], prekuhavanje ali pečenje mesa, izogibanju hišnih ljubljenčkov (npr. okužba s parazitom toksoplazmoze preko stika z mačjimi iztrebki), izogibanje osebam, ki prebolevajo [[Nalezljiva bolezen|nalezljive bolezni]], ter drugimi preventivnimi dejavniki.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

==Varna oprema in igrače za dojenčka==

Medicinska sestra v patronažnem varstvu si ob obisku temeljito ogleda prostore kjer bo otrok bival. Ogleda si pripravljene pripomočke za nego otroka in primernost [[Igrača|igrač]] ter svetuje skladno z varnostnimi priporočili. Otroška posteljica naj ima priložena jasna navodila za sestavljanje in varno uporabo. Vzmetnica naj se po dolžini in širini tesno prilega posteljnemu okvirju, med vzmetnico in ograjo posteljice pa sme biti na vsaki strani največ 2 cm široka špranja. Vzmetnica mora biti čvrsta, zračna in trda. Najboljše je če je posteljna ograja fiksna, brez možnosti za dviganje in spuščanje. Priporočljiv razmik med pokončnimi letvicami je od 4,5 do 6 cm, saj tako otrok ne more potisniti glave skozi odprtino. Pazimo da posteljica nima manjših sestavnih delov, ki bi jih otrok lahko dal v usta.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;[https://zdaj.net/wp-content/uploads/2019/08/Izberimo-varno-opremo-za-dojen%C4%8Dka.pdf], ZDAJ - Zdravje danes za jutri (2019). Izberimo varno opremo za dojenčka. Ljubljana: NIJZ. Pridobljeno dne 5. 11. 2020.&lt;/ref&gt; 

Tudi previjalna mizica naj ima priložena jasna navodila za sestavljanje in varno uporabo. Imeti mora široko podnožje, ki zagotavlja stabilnost, čvrsto in nedrsečo podlogo, robovi naj bodo dvignjeni vsaj ob 2 stranicah. Nekatere previjalne mize imajo varnostni pas, s katerim lahko otroka pripnemo, vendar mora biti otrok vedno pod nadzorom odrasle osebe in na dosegu roke tudi če je pripet.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;

Primerna igrača je označena z znakom “CE”, sledimo pravilu mlajši kot je otrok, večja naj bo igrača. Nevarnost za zadušitev predstavljajo igrače s premerom do 3 cm in igrače, ki se razstavijo na drobne dele (majhne figurice živali ali ljudi, plišaste igrače z drobnimi trdimi očmi, drobne kocke, igrače z majhnimi okroglimi baterijami, žebljički). Izogibamo se igrač z daljšimi vrvicami in strunami zaradi nevarnosti zadušitve, igrač z ostrimi robovi ali gibljivimi deli (vzmeti, tečaji), saj lahko urežejo, uščipnejo ali ukleščijo otrokove prste. Igrača mora biti izdelana iz zdravju neškodljivih in negorljivih materialov ter pobarvana z zdravju neškodljivimi barvami, ki ne pokajo in se ne luščijo.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;

==Nosečniška slabost==

V začetku nosečnosti sta pogosto prisotna [[bruhanje]] in »jutranja slabost«, ki se po navadi umirita do 16. ali vsaj 20. tedna. Ti dve tegobi nosečnica lahko ublaži s pogostim uživanjem manjših obrokov, zmernim gibanjem, počitkom, nekaterim lahko pomaga Rupurut, ki ustvari oblogo v želodcu, izogibanjem začinjene in mastne [[Hrana|hrane]] ter pijači s kofeinom (npr. kava). Druge spremembe, ki so značilne za nosečnost sta tudi spahovanje ter [[zgaga]], saj sta povezani s hormonskimi spremembami in rastočo [[Maternica|maternico]]. Prav tako si nosečnica pri tem lahko pomaga s pogostejšimi manjšimi obroki, suho hrano (npr. prepečenec), pitjem mineralne vode (npr. Donat Mg), izogibanjem kisle, mastne ter začinjene hrane ter po obroku ne leže takoj. Ker se prebava v času nosečnosti upočasni zaradi rastoče maternice, hormonskih sprememb ter sprememb v življenjskem slogu, se pogosto pojavi zaprtost. Pomembno je zaužitje dovolj [[Tekočina|tekočine]] (najbolje voda ali nesladkan čaj), prehrana z dovolj vlakninami, redna telesna aktivnost, po potrebi odvajala. Naravna mineralna voda (npr. Donat Mg) se poleg lajšanja tegob pri zgagi in spahovanju lahko zaužije tudi pri zaprtju. V času nosečnosti lahko pride tudi do otekanja nog in rok, težav s krčnimi žilami, [[hemoroidi]], [[Omedlevica|omedlevico]], krči v mečih in stopalih.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

==Po porodu==

Tudi po porodu, po navadi že naslednji dan po odpustu iz porodnišnice sledi ponoven obisk medicinske sestre v patronažnem varstvu, kjer pomaga pri dojenju in [[negi novorojenca]].
Tako nosečnici, kot tudi ženski po porodu pripadajo [[preventivni patronažni obiski]], in sicer v času nosečnosti se izvede eden preventivni patronažni obisk, otročnici pripadata dva preventivna patronažna obiska in za dojenčka v prvem letu starosti je namenjeno šest preventivnih patronažnih obiskov. Dojenčkom slepih in invalidnih mater pripadata še dva dodatna obiska (to velja do dopolnjenega otrokovega prvega leta starosti). Če je potrebno več obiskov, se patronažna medicinska sestra o tem posvetuje z izbranim ginekologom oz. izbranim pediatrom.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2002-01-1391?sop=2002-01-1391], Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (2002). Ur L RS 33/02. Pridobljeno dne 5. 11. 2020.&lt;/ref&gt;

==Viri==
[[Kategorija:Zdravstveno varstvo]]
&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>3cd0gyu2jorwogbixycv6iudatokyz7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Diabetično stopalo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4315</id>
    <revision>
      <id>19660</id>
      <parentid>19659</parentid>
      <timestamp>2021-12-24T12:53:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>20041027 tatsu</username>
        <id>3642</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/쯈꾬|쯈꾬]] ([[User talk:쯈꾬|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Alen Lončar|Alen Lončar]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15569" xml:space="preserve">'''Diabetično stopalo''' definiramo kot skupino [[Sindrom|sindromov]], pri katerih nevropatija (okvara živcev), [[ishemija]] in [[infekcija]] pripeljejo do uničenja tkiva, katerega končna posledica je lahko [[gangrena]] oz. odmrtje tkiva, ta pa se v najhujšem primeru lahko za posameznika konča z [[Amputacija|amputacijo]] prizadetega dela. Diabetično stopalo je eden izmed najpogostejših vzrokov netravmatskih amputacij.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Popović|date=2020|title=Diabetično Stopalo - kirurška terapija|url=|magazine=An Pazu|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt; 

Tveganje za amputacijo spodnjih okončin je pri osebah s [[Sladkorna bolezen|sladkorno boleznijo]] 15-46x večje, kot pa pri osebah, ki nimajo [[Diabetes|diabetesa]]. Amputacije razdelimo na majhne in velike. Majhne se izvajajo na predelu prstov in stopal, medtem ko gre pri velikih za posege, ki dosegajo golenico ali celo stegnenico. &lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Denjalić, Bečulić, Jusić, Bešulić|first=|date=2014|title=Evaluation of the surgical treatment of diabetic foot|url=|magazine=Med Glas|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt;

Zaradi vse večjega naraščanja števila starejšega prebivalstva in posledično naraščanja oseb z diagnosticirano sladkorno boleznijo narašča tudi število komplikacij povezanih z njo, mednje spada tudi diabetično stopalo. 

Diabetično stopalo kot zaplet sladkorne bolezni, se lahko pojavi pri vsakem bolniku, tudi tistemu, ki si [[Sladkorna bolezen tipa 2|krvni sladkor uravnava le s pravilno prehrano]]. Dokazano gre za velik zdravstveni kot tudi ekonomski in pa družbeni problem. Pri pacientih  z diabetičnim stopalom lahko pride do pojava različnih psihičnih težav, najpogosteje je to strah pred morebitno amputacijo ali poslabšanjem diabetičnega stopala.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Meklav|first=Klementina|last2=Flis|first2=Vojko|last3=Stričević|first3=Jadranka|last4=Sruk|first4=Vida|date=2018-09-16|title=Diabetično stopalo kot zaplet sladkorne bolezni|url=http://dx.doi.org/10.14528/snr.2018.52.3.185|magazine=Obzornik zdravstvene nege|volume=52|issue=3|doi=10.14528/snr.2018.52.3.185|issn=2350-4595}}&lt;/ref&gt;

Pod pojem diabetično stopalo uvrščamo spremembe kot so: razjeda na stopalu, infekcija na stopalu in nevropatske spremembe stopala.

Diabetični razjedi na stopalu so bolj izpostavljene osebe s periferno nevropatijo, slabšo prekrvavitvijo tkiv, omejeno gibljivostjo sklepov in pa osebe z deformacijo stopala. Najpogostejši vzrok za pojav razjede na stopalu je senzorna nevropatija. &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Pristop k osebi z diabetičnim stopalom se začne z [[Anamneza|anamnezo]], v kateri se od njega pridobi vse pomembne podatke v zvezi z njegovo sladkorno boleznijo. V kliničnem statusu sledi ogled kože, kjer je posebna pozornost namenjena morebitnim spremembam kot so npr. rdečina, prisotnost [[Celulitis|celulitisa]], razjede ipd.. V nevrološkem statusu se ocenjuje senzibiliteta. Vaskularni status pa vključuje oceno stopalnih pulzov, trofičnih in pa gangrenoznih sprememb. Po končanem pregledu sledijo še krvne preiskave. Glede na pridobljene informacije se zdravnik odloči za pravilen pristop k zdravljenju in po potrebi pacienta napoti še na dodatne preiskave kot sta npr. [[Rentgenski žarki|rentgen]] stopala in merjenje gleženjskega indeksa.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Pravočasno in pravilno zdravljenje diabetesa, preventiva pred možnimi zapleti, ter pravilen pristop pri nastopu opozorilnih znakov lahko bistveno pripomorejo k uspešnejšemu zdravljenju diabetičnega stopala.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;  

'''Znaki diabetičnega stopala: ''' rdečina, oteklina, povišana temperatura kože na stopalu, bolečina v sicer neobčutljivem stopalu, odprte rane, razjede ter gangrene, gnojni izcedek ali rdečina v okolici nohtov, ni možno zatipati pulza, hladna stopala z modro- vijoličnimi lisami, nenadno zvišan krvni sladkor, nesenzibilnost v nogah (Jill Cundell, 2011) 

== DIAGNOSTIKA ==

Da bi lahko razjedo diabetičnega stopala preprečili je ključnega pomena, da prepoznamo dejavnike tveganja, ki povečajo možnost za razvoj le tega. Priporočljivo je , da imajo sladkorni bolniki vsaj enkrat letno klinični pregled, kjer se opravijo preiskave noge, s katerim se lahko identificira dejavnike tveganja za razvoj diabetičnega stopala. &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Ahmed, Alsharif, Abdin|first=|date=2011|title=Management of Diabetic Foot Ulcers From  Prevention to Treatment|url=|magazine=Managment of diabetic foot Ulcers|page=|pages=23 - 27|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt; Z letnim pregledom noge se ugotavljajo deformacije na nogi, izguba občutka ter pomanjkljiva periferna perfuzija. Vse te preiskave so dokazano učinkovite pri zmanjševanju tveganja za amputacijo.

'''Pregled ožilja:''' Ker je [[periferna arterijska bolezen]](PAOB) dvakrat bolj pogosta pri bolnikih z diabetesom, je ta preiskava še posebej pomembna. Raziskave so pokazale, da je bil PAOB vzrok za 30% razjed na nogah. Ocena ožilja vsebuje tipanje vseh pulzov spodnje okončine ter merjenje gleženjskega indeksa.

'''Preverjanje senzibilnosti:''' Ker ob izgubi senzibilnosti bolniki ne morejo začutiti bolečine, in si lahko na tak način povzročajo rane brez, da bi to vedeli, je ta preiskava ključnega pomena. Da bi lahko identificirali bolnike, ki so izpostavljeni tveganju za nastanek razjede, je pomembno da senzibilnost preverjamo pri vseh diabetičnih bolnikih. Senzibilnost se lahko preveri z 128hz,  z najlonsko monofilamentno žico ali pa z fizičnim pregledom stopala.

Med drugim je tudi '''tuning vilica''' dostopno in enostavno orodje, s katerim lahko ocenimo zaznavanje vibracij. Preverjanje s tuning vilico se izvaja tako, da vilico držimo na lateralnem malleolusu gležnja. Test se smatra kot pozitiven, če bolnik ne more zaznati katerkoli vibracije, ki jo začuti tisti, ki vilico drži. 

'''Ocena deformacije noge:''' Deformacija noge in omejena gibljivost sklepov skupaj povzročita, da se na stopala izvaja prekomeren pritisk. Ta pritisk lahko ob vsakodnevni hoji v kombinaciji z nevropatijo na koncu povzroči nastanek razjede, zato je pomembno, da se izvaja ocena morebitnih deformacij noge.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Wu SC, Driver VR, Wrobel JS, Armstrong DG|first=|date=2007|title=Foot ulcers in the diabetic patient, prevention and treatment|url=|magazine=Acta Biomater|page=65 - 76|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt;

Med dejavnike tveganja štejemo: predhodne amputacije, zgodovina razjed na nogi, nevropatija, deformacija stopala, periferna arterijska bolezen, okvara vida, diabetična nefropatija, neredna ali slaba kontrola krvnega sladkorja, kajenje.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Turns|first=|date=2013|title=Diabetic foot ulcer management: the podiatrist's perspective|url=|magazine=British Journal of Community Nursing|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt;                 

== ZDRAVLJENJE ==
'''Odstranitev [[Nekroza|nekroznega tkiva]]''': ponavadi je to prvi korak do učinkovite oskrbe diabetičnega stopala. Z odstranitvijo odmrlega tkiva omočimo rani idealno okolje za celjenje, zmanjšamo možnost okužbe, zmanjšamo pritisk na rano, omogočimo boljši pregled rane ter omogočimo drenažo izcedka

Odstranitev tega tkiva se običajno opravi z skalpelom ali peanom.  

'''Nadzorovanje okužbe:''' Diabetični bolniki, ki imajo na nogi rano, bi morali biti pregledani za okužbo ob vsaki prevezi rane. Po odstranitvi nekroznega tkiva, bi morala biti narejena tudi ocenitev stopnje okužbe. Vsi bolniki z hujšo obliko okužbe morajo biti hospitalizirani, zdravljenje z antibiotiki pa lahko traja tudi do 4 tedne.

'''Vzpostavljanje perfuzije:''' Zadostna žilna perfuzija je ključnega pomena za  za uspešno celjenje rane. Če pulzi na nogi niso tipljivi, se opravijo druge preiskave kot so npr. dopplerjev ultrazvok, segmentni pritiski, posnetki glasnosti pulza ter transkutana napetost kisika. Po posvetu se zdravniki lahko odločijo za posege kot so angioplastika, stentiranje in femorodistalni bypass. &lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Ublažitev pritiska:''' Ena od najpogostejših metod zdravljenja diabetičnega stopala je razporeditev pritiska ter razbremenitev stopala. To lahko dosežemo z raznimi pripomočki kot so invalidski vozički, terapevtski čevlji, počitek, bergle ter snemljiva opornica za hojo. &lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Amputacija:''' Amputacija se največkrat opravi pri ishemični gangreni ter arterijski zapori. Višina amputacije se določi z kliničnim pregledom uda ter na podlagi podatkov neinvazivnih preiskav ter angiografije. Po amputaciji je zelo pomembna tudi rehabilitacija.(Meklav et al., 2018).        

== PREPREČEVANJE DIABETIČNEGA STOPALA ==
Vsak diagnosticiran sladkorni bolnik, bi moral v preventivni fazi poznati listo ukrepov s katerimi se preprečuje nastanek zapletov povezanih s sladkorno boleznijo. Med njih se uvršča tudi diabetično stopalo. 

Spodaj našteti so dokazani ukrepi, ki prispevajo k zmanjševanju možnosti za nastanek diabetičnega stopala pri sladkornih bolnikih:

# '''Telesna aktivnost''', prispeva k širjenju krvnih žil in izboljša izkoristek kisika v mišicah. Zdravstvena stroka še posebej priporoča vaje za stopala, kot so: hoja po prstih in peti, krčenje in raztezanje prstov na nogah.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Metelko Ž, Brkljačić CN|first=|date=2013|title=Prevention of diabetic foot|url=|magazine=Acta med Croatica|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt;
# '''Zmanjšanje prekomerne telesne teže''', ki privede do prekomerne obremenitve določenih predelov stopal.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Pinzur M, Freeland R, Juknelis D|first=|date=2005|title=The Association Between Body Mass Index and Foot Disorders in Diabetic Patients|url=|magazine=Foot Ankle Int|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt;
# '''Opustitev kajenja,''' saj ima negativen učinek na strukturo krvnih žil. Kajenje privede do zoženja žil in zmanjšanja obrambnih in reparativnih mehanizmov stopala.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
# '''Izogibanje dolgotrajnemu sedenju.''' Sedeči slog življenja prispeva k atrofiji mišične mase stopala in zmanjšanju funkcionalnosti stopala. To dvoje prispeva k večjemu tveganju za patološke spremembe stopal. Zato se takšnemu načinu življenja izogibamo.
# '''Posvetovanje s specialisti''': endokrinologi, nefrologi, vaskularnimi kirurgi, fizioterapevti, dietetiki in diabetičnimi edukatorji. Aplikacija z dokazi podprte prakse v 50% primerov igra ključno vlogo za preprečitev amputacije spodnjega uda v tej rizični skupini.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Van Damme H, Limet R|first=|date=2005|title=The diabetic foot|url=|magazine=Rev Med Liege|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt;
# Vsakodnevni '''preventivni pregledi stopal'''. Opazujemo morebitne spremembe, kot so razpoke, grobe točke, rdečina ali vraščanje nohtov.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
# [[Slika:Tipna mesta pulzov na nogi.gif|sličica|Nahajališča arterij, na katerih preverjamo pulze!]]'''Tipanje (palpitacija) pulzov spodnjih okončin''' ([[Arterija|arteria]]: femoralis, poplitea, tibialis in dorsalis pedis)                                                                                       Tipanje pulzov je priučena veščina, ki ima sicer visoko stopnjo lažno pozitivno/negativnih rezultatov. Odsotnost pulzov nakazujejo na ''[[Periferna arterijska bolezen|Periferno arterijsko bolezen,]]''ki je v 30% vzrok za nastanek vseh ulceroznih obolenj stopal.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; 
# '''Primerna obutev.''' Nošenje brezšivnih nogavic, ki se ustrezno prilegajo in niso prevelike ali premajhne. Preden obujete copate preverite obutev ali so prisotne tlačne točke in odstranite morebitne tujke v čevlju. 
# '''Primerna obutev.''' Nošenje brezšivnih nogavic, ki se ustrezno prilegajo in niso prevelike ali premajhne. Preden obujete copate preverite obutev ali so prisotne tlačne točke in odstranite morebitne tujke v čevlju. 
# '''Nega stopal'''. Vsakodnevno pranje nog s toplo vodo in blagim losjonom. Stopala brišemo z mehko brisačo in po pranju uporabljamo kremo za ohranjanje gladke kože.

== &lt;big&gt;OSKRBA DIABETIČNEGA STOPALA&lt;/big&gt; ==

=== FAZE CELJENJA RANE ===
Celjenje rane se začne z '''nevrogenim hemostatskim obdobjem''' v katerem venska kri zapolni prostor med stenami rane in se prične tvorba krvnega strdka. Sledi '''destruktivna faza''' v kateri napoči t.i. '''vnetno obdobje'''. Tako telo začne proizvajati obrambne celice, ki skrbijo za preprečevanje okužbe. Vnetna faza traja 3-7 dni, če je rana brez prisotnosti infekcije. V tretji stopnji napoči '''produktivna faza'''. Za to je značilna tvorba in razgradnja kolagena, manjša prisotnost fibroblastov, obilo granulacijskega tkiva in nastanek brazgotine. Kot zadnja nastopi '''Maturacijska faza''' oz. obdobje rasti, v tem obdobju raste granulacijsko tkivo in poteka proces epitelizacije. 

=== DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA CELJENJE RANE ===
'''Splošni dejavniki''': zadostna prehranjenost z beljakovinami, minerali, vitamini, kajenje,  starost, venska insuficienca, zdravila, bolečina, strah, pokretnost, kontinenca, stres, podatki o predhodnih prevezah.

'''Lokalni dejavniki''': izgled rane (globina, velikost, celjenje,...) prisotnost tujkov, prisotnost bakterij v rani ali okužba rane, izcedek (količina, barva, vonj), mesto rane, robovi rane, okolna koža, padec temperature.

=== [[OSKRBA KRONIČNE RANE NA DOMU|SODOBNE OBLOGE ZA RANE]] ===
'''''Hidrokoloidi''''': zgotavljajo vlažno in toplo okolje, zmanjšujejo bolečino v rani, na rani lahko ostanejo par dni, ob stiku z izločki nabreknejo, so samolepljive obloge, ne potrebujemo sekundarne obloge

'''''Hidrogeli''''': za oskrbo suhih ran, na rani lahko ostanejo par dni, potrebna je sekundarna obloga, paziti na okolno tkivo, da ne macerira

'''''Poliuretanski filmi''''': pritrditev na suho podlago, na rano se ne lepijo, zaradi prosojnosti je možen stale nadzor nad rano, nimajo vpojne sposobnosti, na površini lahko ostanejo do 7 dni, izredna pozornost pri odstranjevanju (raztegujemo vzporedno s podlago), poznamo tudi filme v tekoči obliki, kot pršilo ali navlaženo peno

'''''Alginatne obloge''''': ob stiku z izločki iz rane, se pretvorijo v gel, primerne so za rane z zmernim do močnim izločanjem, niso primerne za suhe rane, imajo visoko sposobnost vpijanja, lahko in neboleče odstranjevanje, na rani lahko ostanejo do 3 dni, nikoli ne sme segati preko robov rane, lahko imajo dodane druge snovi, npr. med, srebro, magnezij, cink, kar pripomore k večji učinkovitosti delovanja

'''''Kirurški obliži''''': pri rani z malo izločka, omogoča dihanje kože, prepustnost za tekočine, menjava po potrebi, enostavna menjava

'''Tekočine za čiščenje kompleksnih ran''':

Tekočine morajo biti ogrete na telesno temperaturo.

Uporabljamo lahko: [[Fiziološka raztopina|fiziološko raztopino]], Ringerjevo raztopino (K, Ca), Prontosan, antiseptike ter tekočo vodo 

=== Potek preveze rane ===
Postopek:
# ocena stopnje bolečine je bila narejena že predhodno, saj v primeru le-te, zdravnik predpiše analgetik
# nadenemo si rokavice, zaščitna očala, masko ter predpasnik
# pod nogo namestimo podlogo
# odstranimo obloge ter si dobro ogledamo rano 
# rano spiramo s fiziološko raztopino, vodo ali drugo izbrano tekočino
# odstranimo rokavice
# odpremo set tamponov ter sterilni pean
# tampone namočimo v tekočini
# očistimo rano, s suhimi zloženci jo osušimo
# zmerimo rano
# pokrijemo rano z oblogami

== Sklici ==
{{sklici|1}}

[[Kategorija:Sladkorna bolezen]]</text>
      <sha1>0cvwfcs12zdger3mnnh2pvonu8uco43</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Naravoslovje</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4316</id>
    <revision>
      <id>19359</id>
      <parentid>19356</parentid>
      <timestamp>2020-11-06T16:33:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Elvira94</username>
        <id>3604</id>
      </contributor>
      <comment>odstranjevanje celotne vsebine strani</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Preventivni pregled v prvem letu starosti otroka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4317</id>
    <revision>
      <id>19360</id>
      <timestamp>2020-11-06T16:37:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Elvira94</username>
        <id>3604</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{slog}} === UVOD ===  Preventivni pregledi so aktivni zdravstveni nadzor in spremljanje zdravstvenega stanja posameznika. Pri pediatru se v 1. letu starosti otroka opravijo...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14824" xml:space="preserve">{{slog}}
=== UVOD ===

Preventivni pregledi so aktivni zdravstveni nadzor in spremljanje zdravstvenega stanja posameznika. Pri pediatru se v 1. letu starosti otroka opravijo ob dopolnjenem 1. mesecu, 3. mesecu, 6. mesecu, 9. mesecu in 12. mesecu. Namenski preventivni pregledi so vezani na ožji cilj ohranjanja zdravja, opravijo se ob dopolnjenem 2. mesecu in med 4. do 5. mesecem. V zadnjem času se namesto preventivni pregled uporablja izraz posvetovalnica.  &lt;ref&gt;https://www.vzajemna.si/storage/uploads/ac74f10b-317a-4f3d-ba30-d5997ba0a068/Tujina-WELCOME-pravilnik-2015.pdf&lt;/ref&gt; 
, &lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/62otrocimladi11.pdf&lt;/ref&gt;

=== 1. PREVENTIVNI PREGLED PRI ENEM MESECU ===
Do dopolnjenega 1. meseca starosti je novorojenček pod nadzorom medicinske sestre v patronažnem varstvu, nato je potreben prvi obisk pediatra, ki ga starši izberejo sami. Na prvem pregledu potrebujejo materinsko knjižico, fotokopije otrokovih izvidov iz porodnišnice, zdravstveno kartico, v primeru, da otrok še nima svoje, prinesejo zdravstveno kartico starša, po katerem bo imel otrok urejeno zdravstveno zavarovanje. Priporočljivo je tudi, da v pogled prinesejo izvide matere otroka. Otroku bo dodeljen zdravstveni karton, v katerem se bo vodila evidenca o porodu, dojenju, prehrani, telesni dolžini in masi, obsegu glavice in prsnega koša, izraščenih zobeh, njegovih motoričnih, senzoričnih in gibalnih sposobnostih ter morebitnih bolezenskih stanjih in potekih zdravljenja. &lt;ref&gt;https://www.zd-mb.si/Portals/0/Razno/Posvetovalnice/29012019-prvi%20preventivni%20pregled.pdf&lt;/ref&gt;

==== 1.1. KAJ BOSTE POTREBOVALI ZA PREGLED ====
Na vsakem preventivnem pregledu se potrebuje tetra pleničko ali podlogo, na kateri bodo lahko previli otroka, priporočljivo je, da imajo vsaj dve plenički/podlogi, da se lahko ena uporabi pri tehtanju, ker pa se ob tehtanju pogosto polulajo, je dobro imeti rezervo. Starši tistih otrok, ki se hranijo po steklenički, naj imajo s seboj vsaj en obrok mleka. S seboj je priporočljivo imeti tudi rezervne pleničke za previjanje, pripomočke za čiščenje kože in dodatna oblačila. &lt;ref&gt;https://www.zd-mb.si/Portals/0/Razno/Posvetovalnice/29012019-prvi%20preventivni%20pregled.pdf&lt;/ref&gt;

==== 1.2.POGOVOR S PEDIATROM ====
Opravi se pogovor s starši o družinskih razmerah in morebitnih boleznih v družini ter njihovem življenjskem slogu, glede hranjenja novorojenčka, njegovega odvajanja in dodajanja prehranskih dopolnil (vitamina D). &lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/program_preventivnih_pregledov_za_otroke_in_mladostnike.pdf&lt;/ref&gt;

==== 1.3. PREGLED OTROKA ====
Pediater ob prvem obisku izmeri otrokovo telesno višino, maso, obseg glave in prsnega koša. Preveri vid, sluh, dihanje, reflekse, srčni utrip. Opravi klinični pregled kolkov in stopal. Pregleda kožo, sluznice, popek, bezgavke, nos, ustno votlino, vrat, spolovila, pretipa trebuh in odkriva morebitne prirojene nepravilnosti. &lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/program_preventivnih_pregledov_za_otroke_in_mladostnike.pdf&lt;/ref&gt;


=== 2. PREVENTIVNI PREGLED PRI TRETJEM MESECU STAROSTI ===
Na pregled so naročeni že na predhodnem sistematičnem pregledu. Pregled poteka ob prisotnosti vsaj enega starša ali skrbnika. 

==== 2.1. PREGLED OTROKA ====
Pregleda se zdravstvena dokumentacija, pogovori se o otrokovem splošnem počutju in morebitnih težavah. Izmeri se telesna višina, masa, obseg glave, prsnega koša, velike mečave, oceni se sluh in vid, opravi se [https://sl.wikipedia.org/wiki/Denverski_razvojni_presejalni_test?veaction=edit Denverski razvojni presejalni test], razvojni nevrološki status, odkriva se morebitne porodne okvare in razvojne nepravilnosti.

==== 2.2. ULTRAZVOČNI PREGLED KOLKOV ====
Opravi se ultrazvočni pregled kolkov. Gre za neinvazivno metodo s katero se odkriva nepravilnosti, sledi se zdravljenju razvojnih nepravilnosti kolkov. Omogoča, da se že v najzgodnejšem obdobju otrokovega življenja odkriva nepravilnosti, ki se lahko začnejo zgodaj zdraviti.

==== 2.3. CEPLJENJE ====
S starši se pogovori o [https://sl.wikipedia.org/wiki/Cepljenje_(medicina) cepljenju], odkriva se morebitne kontraindikacije, o otrokovem počutju v zadnjih dneh, predstavi se prednosti cepljenja in opozori na možne neželene učinke. Po republiškem imunizacijskem programu v Sloveniji otroke v 3. mesecu starosti cepimo proti: davici, tetanusu, oslovskem kašlju, Hemofilus influence b (Hib), otroški paralizi (1. odmerek), pnevmokoknim okužbam (1. odmerek).

==== 2.4. ZDRAVSTVENO- VZGOJNO DELO ====
Zdravstveni delavci opravijo zdravstveno vzgojno delo, svetujejo o prehrani, preprečevanju avitaminoz, o spanju, negi in psihičnem ter motoričnem razvoju.

==== 2.5. ZAKLJUČEK PREGLEDA ====
Pregled se zaključi z vrednotenjem ugotovljenega zdravstvenega stanja otroka. V primeru odstopanj pediater postavi diagnozo, napiše napotnice za obravnavo pri različnih strokovnjakih. &lt;ref&gt;http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2010_1/brajovic.pdf&lt;/ref&gt;, &lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/cepljenje_-_knjiga.pdf&lt;/ref&gt;


=== 3. PREVENTIVNI PREGLED PRI ŠESTEM MESECU ===
Na pregled je otrok naročen že na predhodnem sistematičnem pregledu. Pregled poteka ob prisotnosti vsaj enega starša ali skrbnika.

==== 3.1. PREGLED OTROKA ====
Pregled obsega: pregled zdravstvene dokumentacije in navodil staršem oziroma skrbnikom. Obsega osebno anamnezo, kjer se zdravnik in starši oziroma skrbniki pogovorijo o otrokovem splošnem počutju v družini,  o otrokovem razvoju ali o otrokovih težavah.
 
==== 3.2. OCENA SOMATSKEGA STATUSA ==== 
Opravi se somatski status, kamor spadajo presejalni testi, izmeri se telesna masa, višina dojenčka, obseg glave, obseg prsnega koša, pediater pregleda veliko mečavo, preveri vid, sluh, reflekse in srčni utrip. &lt;ref&gt;https://zdaj.net/casovnica-preventivnih-pregledov/6-mesec-preventivni-pregled/&lt;/ref&gt; 

==== 3.3. DENVERSKI RAZVOJNI PRESEJALNI TEST ====
Opravi se [https://sl.wikipedia.org/wiki/Denverski_razvojni_presejalni_test Denverski razvojni presejalni test]. 1
 
==== 3.4. LABORATORIJSKI TESTI IN CEPLJENJE ====
Otroku se odvzame kri za oceno krvne slike (pogleda se hemogram: eritrociti, hemoglobin in hematokrit. Odkrivajo se tudi  morebitne razvojne  nepravilnosti sečil. Oceni se kontraindikacije za [https://sl.wikipedia.org/wiki/Cepljenje_(medicina) cepljenje]. 4 
 
==== 3.5. ZDRAVSTVENO- VZGOJNO DELO ====
Zdravstveno vzgojni pregled obsega individualno svetovanje o prehrane (dojenje ali hranjenje z mlečnimi formulami in postopno uvajanje goste hrane), preprečevanje avitaminoz, preprečevanje kariesa (zelo pomembno je ustno zdravje, rast zob in ustna higiena, težave pri izraščanju zob), svetovanje glede nege in spanja, psihičnega in motoričnega razvoja (spodbujanje razvoja čutil, razvoja govora, spodbujanja gibalnega razvoja in starosti ter razvoju primerne igrače). &lt;ref&gt;https://zdaj.net/casovnica-preventivnih-pregledov/6-mesec-preventivni-pregled/&lt;/ref&gt; 

==== 3.6. ZAKLJUČEK PREGLEDA ====
Na koncu pregleda se pediater pogovori s starši ali skrbniki o ugotovljenih stanjih, postavi diagnozo v primeru ugotovitve nepravilnosti, napiše recept ali pripravi napotnico za nadaljnjo obravnavo v kolikor je to potrebno. Sledi naročanje na naslednji preventivni pregled. &lt;ref&gt;https://zdaj.net/casovnica-preventivnih-pregledov/6-mesec-preventivni-pregled/&lt;/ref&gt;


=== 4. PREVENTIVNI PREGLEDI PRI DEVETEM MESECU ===
Na sistematski pregled v 9. mesecu starosti otroka, je otrok naročen že na predhodnem sistematskem pregledu pri 6. mesecu starosti. Pregled poteka ob prisotnosti vsaj enega starša ali skrbnika. &lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/program_preventivnih_pregledov_za_otroke_in_mladostnike.pdf&lt;/ref&gt;

==== 4.1.PREGLED OTROKA ====
Izbran pediater naredi osebno anamnezo o otrokovem razvoju, morebitnih težavah in o odnosih v družini, pogovorijo se glede prehrane, vnosa vitamina D ter o morebitnih boleznih in težavah. V pregled se vključi tudi presejalne teste, otroku se izmeri telesno višino, telesno maso, izmeri se obseg glave in prsnega koša, opravi se [https://sl.wikipedia.org/wiki/Denverski_razvojni_presejalni_test Denverski razvojni presejalni test], ocena razvoja in okvirni nevrološki status. &lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/program_preventivnih_pregledov_za_otroke_in_mladostnike.pdf&lt;/ref&gt;

==== 4.2. OCENA SOMATSKEGA STATUSA ====
Opravi se ocena somatskega statusa, kar vključuje pregled kože otroka, vidnih sluznic, bezgavk, oceno glave, velike mečave in šivov, pregled oči, nosu, ušes, ustne votline in vratu. Pediater posluša srce otroka, tipa pulz, oceni dihanje, posluša delovanje pljuč ter pretipa trebuh, pregleda spolovilo in pregleda kolke otroka. &lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/program_preventivnih_pregledov_za_otroke_in_mladostnike.pdf&lt;/ref&gt;

==== 4.3. LABORATORIJSKI TESTI ====
Opravi se laboratorijske teste, ki vključujejo [https://sl.wikipedia.org/wiki/Krvna_slika hemogram]. &lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/program_preventivnih_pregledov_za_otroke_in_mladostnike.pdf&lt;/ref&gt;

==== 4.4. ZDRAVSTVENA VZGOJA ====
Del sistematskega pregleda vključuje tudi zdravstveno vzgojo, kjer pediater staršem svetuje glede prehrane, nege, spanja, preprečevanja pomanjkanja vitamina D, čustvenega, govornega in gibalnega razvoja njunega dojenčka. Pogovorijo se o varstvu otroka po končanem porodniškem dopustu, ter o preprečevanju najrazličnejših nezgod. &lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/program_preventivnih_pregledov_za_otroke_in_mladostnike.pdf&lt;/ref&gt;

==== 4.5. ZAKLJUČEK PREGLEDA ====
Pregled se zaključi z analizo ugotovljenih podatkov, pediater postavi morebitne diagnoze, napiše recepte in napotnice za nadaljnjo obravnavo, otroka naroči na naslednji preventivni pregled in cepljenje pri 12. mesecih. &lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/program_preventivnih_pregledov_za_otroke_in_mladostnike.pdf&lt;/ref&gt;


=== 5. PREVENTIVNI PREGLEDI PRI DVANAJSTEM MESECU ===
Na sistematski pregled pri 12. mesecih starosti je otrok naročen že na predhodnem sistematskem pregledu pri 9. mesecu starosti. Pregled poteka ob prisotnosti vsaj enega starša ali skrbnika. &lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/program_preventivnih_pregledov_za_otroke_in_mladostnike.pdf&lt;/ref&gt;

==== 5.1. PREGLED OTROKA ====
Izbran pediater naredi osebno anamnezo o otrokovem razvoju, morebitnih težavah in o odnosih v družini, pogovorijo se glede prehrane, vnosa vitamina D ter o morebitnih boleznih in težavah. Otroku se izmeri telesno višino, telesno maso, izmeri obseg glave, opravi se [https://sl.wikipedia.org/wiki/Denverski_razvojni_presejalni_test Denverski razvojni presejalni test], ocena razvoja in okvirni nevrološki status. Opravi se presejali test za odkrivanje raznih odstopanj na področju govora in komunikacije otroka, to je presejalni vprašalnik za starše: Lestvica komunikacije in simbolnega vedenja- razvojni profil (CSBS DP). &lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/program_preventivnih_pregledov_za_otroke_in_mladostnike.pdf&lt;/ref&gt;

==== 5.2. OCENA SOMATSKEGA STATUSA ====
Opravi se ocena somatskega statusa, kar vključuje pregled kože otroka, vidnih sluznic, bezgavk, oceno glave, velike mečave, pregled oči, nosu, ušes, ustne votline in vratu. Pediater posluša otrokovo srce, tipa pulz, oceni dihanje, posluša delovanje pljuč ter pretipa trebuh  in pregleda spolovilo. &lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/program_preventivnih_pregledov_za_otroke_in_mladostnike.pdf&lt;/ref&gt;

==== 5.3. CEPLJENJE ====
Pediater se s starši pogovori o [https://sl.wikipedia.org/wiki/Cepljenje_(medicina) cepljenju] in možnih stranskih učinkih cepljenja pri otroku, s tem pa naredi oceno sposobnosti za cepljenje. Cepljenje poteka po državnem programu, razen, če so ugotovljene začasne ali trajne kontraindikacije oz. če starši ne odklonijo cepljenja. Ob ugotovitvi kontraindikacij se otroka napoti na komisijo za cepljenja. Če starši [https://sl.wikipedia.org/wiki/Nasprotovanje_cepljenju nasprotujejo cepljenju], se ukrepa po predpisih. Vsako cepljenje se beleži v informacijski sistem in otrokovo cepilno knjižico/zdravstveno kartico. &lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/program_preventivnih_pregledov_za_otroke_in_mladostnike.pdf&lt;/ref&gt;
Pri 12. mesecih otrok prejme 1. odmerek za bolezni ošpic, mumpsa in rdečk, ter 3. odmerek za pnevmokokne okužbe. Staršem se pove, da je naslednji preventivni sistematski pregled čez 6 mesecev, se pravi pri otrokovem letu in pol starosti. &lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/program_preventivnih_pregledov_za_otroke_in_mladostnike.pdf&lt;/ref&gt;

==== 5.4. ZDRAVSTVENO- VZGOJNO DELO ====
Staršem se na kratko poda zdravstveno vzgojo, se jih informira ter svetuje glede prehrane, spanja, preprečevanja pomanjkanja vitamina D, preprečevanja kariesa, psihičnega in gibalnega razvoja. Staršem se svetuje in opravi razgovor o tem, kdaj začeti s privajanjem otroka na kahlo, o preprečevanju nezgod, o premagovanju ločitvenega strahu, poudari pa se tudi o škodljivosti ekranov na otroka. &lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/program_preventivnih_pregledov_za_otroke_in_mladostnike.pdf&lt;/ref&gt;

==== 5.5. ZAKLJUČEK PREGLEDA ====
Pregled  zaključi z ugotovljenimi stanji in beleženjem v informacijski sistem, postavljanjem morebitnih diagnoz in pisanjem receptov ter napotnic za nadaljnjo obravnavo. &lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/program_preventivnih_pregledov_za_otroke_in_mladostnike.pdf&lt;/ref&gt; 


=== 6. NAMENSKI PREGLED PRI DRUGEM MESECU STAROSTI ===
Pregled opravi diplomirana medicinska sestra izbranega pediatra. Izmeri telesno dolžino in maso ter individualno staršem oz. skrbnikom svetuje o zdravstveni vzgoji. Če so ob pregledu ugotovljene težave v otrokovem razvoju, ga pregleda tudi pediater. &lt;ref&gt;http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=NAVO59&amp;d-16544-p=2&lt;/ref&gt; 


=== 7. NAMENSKI PREGLED MED ČETRTIM IN PETIM MESECEM ===
Namenski pregled med 4. in 5. mesecem je cepljenje po republiškem imunizacijskem programu v Sloveniji. 

==== 7.1. CEPLJENJE ====
Otroka cepimo proti: davici, tetanusu, oslovskem kašlju, Hemofilus influence b (Hib),  otroški paralizi (2. odmerek). &lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/cepljenje_-_knjiga.pdf&lt;/ref&gt;

=== SKLICI: ===</text>
      <sha1>hdxpp0rkwqpex14qcyanf842bxquu4n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Podpora pri dojenju</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4318</id>
    <revision>
      <id>19363</id>
      <timestamp>2020-11-06T16:44:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>KimK77</username>
        <id>3623</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: ''' Podpora pri dojenju '''je sestavljena iz dveh besed in sicer iz '''podpore,'''&lt;ref&gt;https://fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/3578184/T4MVC_System_Web_...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11080" xml:space="preserve">''' Podpora pri dojenju '''je sestavljena iz dveh besed in sicer iz '''podpore,'''&lt;ref&gt;https://fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/3578184/T4MVC_System_Web_Mvc_ActionResult. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Pridobljeno dne 20.10.2020.&lt;/ref&gt; ki pomeni nekomu nekaj olajšati, mu pomagati, biti v oporo in besede [[dojenje,]]&lt;ref&gt;http://bos.zrc-sazu.si/cgi_new/neva.exe?name=ssbsj&amp;expression=dojiti. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Pridobljeno dne 20.10.2020.&lt;/ref&gt; ki pomeni naravno hranjenje dojenčka z [[materinim mlekom]].

== Pomoč pri dojenju ==

Da bo dojenje uspešno, je pomembno, da se mama že v nosečnosti odloči, da bo dojila, saj misel in želja vplivata na samozaupanje, zato pa sta potrebna tudi znanje in podpora.&lt;ref&gt;https://unicef.blob.core.windows.net/uploaded/documents/A_%20Uspesno_dojenje_za_dobro_zdravje_otrok_in_mater_2016.pdf. Unicef. 2016. str. 13. Pridobljeno dne 19.10.2020.&lt;/ref&gt;

Smernice govorijo o tem, da naj bi matere izključno dojile do dopolnjenega šestega meseca, nato pa ob vključitvi mešane prehrane nadaljevale z dojenjem.&lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sl/podpora-dojenju-po-meri-zenske-in-otrocicka. NIJZ. 15.7.2013. Pridobljeno dne 19.10.2020.&lt;/ref&gt;

Da bi dojenje  uspešno steklo je potrebno določeno znanje in spretnosti ter podpora ožje in širše družine. Matere, ki potrebujejo pomoč in nasvet pri dojenju si lahko poiščejo pomoč:
* Pri izbranem pediatru in [[medicinski sestri]],
* v posvetovalnici za otroke,
* pri patronažni medicinski sestri,
* pri drugih za to usposobljenih zdravstvenih delavcih,&lt;ref&gt;https://www.zd-mb.si/Portals/0/Files/SrecanjaZaPodporoDojenju.pdf. Unicef. Pridobljeno dne 18.10.2020.&lt;/ref&gt;
* pri mednarodnih pooblaščenih svetovalcih za laktacijo (International Board Certified Lactation Consultants - IBCLC),
* pri porodnih in poporodnih spremljevalkah,&lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/zlozenka_dojenje_2013.pdf. NIJZ. 18.6.2013. Pridobljeno dne 18.10.2020.&lt;/ref&gt;
* v šoli za starše,
* v porodnišnicah z nazivom Novorojencem prijazna porodnišnica, kjer nudijo 24-urno telefonsko pomoč,
* v domačem okolju, kjer je poleg strokovnjakov zelo pomembna pomoč doječi materi otrokov oče, starši matere, sorodniki, osebe, ki so družini blizu in jim mati zaupa.

=== Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije (IBLCE) ===

Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije so ustanovili februarja 2006. V Slovenskem prostoru deluje približno 35 certificiranih svetovalk za dojenje IBCLC (International Board Certified Lactation Consultant). Ta certifikat je edini, ki je mednarodno priznan na področju dojenja v zdravstvu. Svetovalke imajo po večini izobrazbo iz področja zdravstva. So strokovnjakinje za zahtevnejše situacije na področju dojenja. Raziskave potrjujejo, da je pri materah, ki so bile deležne pomoči, bilo dojenje bolj uspešno.&lt;ref&gt;https://www.rumina.si/pomoc-pri-dojenju-v-sloveniji. Rumina. 1.8.2019. Pridobljeno dne 19.10.2020./&lt;/ref&gt;

=== Društvo za podporo in pomoč doječim materam (La Leche League Slovenija) ===

Društvo deluje v okviru mednarodne organizacije La Leche League International-LLLI. So neprofitna, nepolitična in nereligiozna mednarodna organizacija, katere namen je spodbujati dojenje, posredovanje informacij, nudenje podpore in pomoči vsem materam, ki si želijo dojiti svoje otroke. 
Organizacija deluje s pomočjo laičnih svetovalk za dojenje, ki morajo imeti poleg ustrezne izobrazbe, ki jo zahteva mednarodna zveza za dojenje, prav tako osebno izkušnjo z dojenjem. Nudijo predvsem čustveno oporo materi ter ponudijo s točnimi informacijami. Organizirana imajo mesečna srečanja kjer se mamice družijo skupaj z dojenčki. Svetovalke za dojenje se redno izobražujejo in izpopolnjujejo o dojenju poleg tega pa sodelujejo tudi z lokalnimi zdravstvenimi ustanovami in zdravstvenim osebjem, objavljajo članke o dojenju, nudijo pomoč pri izobraževanju pripravnic in bodočih svetovalk.&lt;ref&gt;https://www.rumina.si/pomoc-pri-dojenju-v-sloveniji. Rumina. 1.8.2019. Pridobljeno dne 19.10.2020./&lt;/ref&gt;

==== Kratka zgodovina organizacije LLLI  ====

Pred petdesetimi leti, leta 1956, se je sedem mater z otroki srečalo na pikniku. To so bile ustanoviteljice v kateri dejavno in čilo sodelujejo še dandanes. Prvo uradno srečanje LLLI je bilo 17. oktobra 1956 v ameriški zvezni državi Illinois. Na srečanje je prišlo sedem ustanoviteljic in pet njihovih nosečih prijateljic. Prva srečanja so bila zelo neformalna in nestrukturirana, ko pa se je število pridruženih članic začelo naglo povečevati, so ustanoviteljice vpeljale tematske serije srečanj, kakršne potekajo še danes. Pomembno je poudariti, da so vse svetovalke prostovoljke.&lt;ref&gt;https://www.rumina.si/pomoc-pri-dojenju-v-sloveniji. Rumina. 1.8.2019. Pridobljeno dne 19.10.2020./&lt;/ref&gt;

=== Priporočila materam za dojenje ===

* Ženska naj začne z dojenjem čim prej po otrokovem rojstvu.
* Priporoča se izključno dojenje prvih šest mesecev, kar pomeni brez dodajanja vode ali čaja.
* Uvajanjem goste hrane naj se prične postopoma po dopolnjenem šestem mesecu otrokove starosti. 
* Po uvajanju goste hrane naj se dojenje nadaljuje do drugega leta otrokove starosti ali dlje.&lt;ref&gt;https://unicef.blob.core.windows.net/uploaded/documents/A_%20Uspesno_dojenje_za_dobro_zdravje_otrok_in_mater_2016.pdf. Unicef. 2016. str. 8. Pridobljeno dne 19.10.2020.&lt;/ref&gt;

== Pomen informiranosti ==

Da lahko govorimo o dobrih praksah pri podpori dojenja, ni dovolj zgolj pomoč organizacij, ampak veliko vlogo igra informiranost različnih ciljnih skupin. Vanjo sodijo tako matere kot očetje, ožja in širša družina, prijatelji, delodajalci, lokalna skupnost, ministrstva, vodje ustanov, zdravstveni in drugi strokovnjaki s sodobnimi in medsebojno usklajenimi informacijami, praktičnimi znanji in komunikacijskimi spretnostmi z individualiziranim pristopom, z ustreznimi časovnimi in prostorskimi pogoji za pomoč pri dojenju.&lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sl/podpora-dojenju-po-meri-zenske-in-otrocicka. NIJZ. 15.7.2013. Pridobljeno dne 19.10.2020.&lt;/ref&gt;

=== Dejavniki, ki vplivajo na podporo pri dojenju ===

* Fiziološki potek nosečnosti, poroda in poporodnega časa.
* Ustrezno ukrepanje in zdravljenje, v kolikor se pojavijo zdravstvene težave pri dojenčku ali materi.
* Zagotovljeni bivanjski, finančni in drugi materialni viri za družinsko življenje.
* Dovolj časa in praktičnih možnosti za posvečanje dojenčku in njegovim potrebam.
* Ustrezno porazdeljene družinske in gospodinjske obveznosti.
* Enakopravnost spolov na različnih ravneh.
* Ustrezno domače okolje in v javnih prostorih, ustanovah, na javnih površinah.
* Ustrezne možnosti za to, da doječa mama dobro skrbi zase.&lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/svetovni_teden_dojenja_2020_nijz.pdf.  NIJZ. 1.8.2020. Pridobljeno 18.10.2020.&lt;/ref&gt;

== Teden dojenja ==

Pri nas v Sloveniji in še v več kot 150. državah po svetu obeležujemo svetovni teden dojenja v tednu od 1. do 7. avgusta. Ta teden spada pod aktivnosti Svetovne zveze za dojenje, kateri si prizadevajo, da bi se družba usmerjala k spodbujanju dojenja. Pomembno se jim zdi, da z znanjem in praktičnimi nasveti matere svoje izkušnje predajo in tako pomagajo bodočim materam in materam po porodu, da imajo pomoč in podporo doma v lokalni skupnosti. Prizadevajo si, da bi se obujala in krepila taka oblika pomoči. [[Slika:dojenje.jpg|thumb|Dojenje]]

=== Cilji Svetovnega tedna dojenja ===

* Opozoriti na pomen vrstniške podpore za pomoč materam pri vzpostavljanju dojenja in njegovem ohranjanju. 
* Informirati ljudi o številnih prednostih vrstniške podpore in združiti prizadevanja za razširitev programov vrstniškega svetovanja. 
* Spodbuditi tiste, ki podpirajo dojenje, ne glede na njihovo izobrazbo, da se odločijo za usposabljanje za podporo materam in dojenčkom. 
* Prepoznati ljudi in mesta v lokalnih skupnosti, na katere se lahko ženske po porodu obrnejo po podporo in pomoč. 
* Pozvati predstavnike vlade in zdravstvene ustanove po svetu, naj aktivno udejanjajo Deset korakov do uspešnega dojenja.&lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/zlozenka_dojenje_2013.pdf. NIJZ. 18.6.2013. Pridobljeno dne 18.10.2020.&lt;/ref&gt;

== Vrstniško svetovanje ==

Je ena izmed oblik pomoči za katero številne ženske ugotavljajo, da je zelo dragoceno. Izkazalo se je, da je njihova lastna zmožnost dojenja otrok povezana s tem, da so od druge matere prejele informacije, nasvete, izobraževanje, pomoč in čustveno podporo, ki so jo v tistem trenutku potrebovale. Zelo velika prednost teh srečanj je, da si ženske med seboj izmenjujejo izkušnje, znanje in nudijo podporo ena drugi skozi celotno obdobje dojenja. Občasno pa doječe ženske potrebujejo tudi individualizirano in izkušeno praktično pomoč, najbolje kar v domačem okolju. Iz podpornih skupin za matere sta se razvila koncept individualne vrstniške svetovalke (vrstniške podpornice) in obiskovanje na domu ženske. Podpora materam se danes uresničuje v številnih različicah, pomembno je, da jo dobijo tam, kjer so doma ali čim bližje domu. 
Vrstniško svetovanje je stroškovno učinkovit način zagotavljanja potrebne podpore za matere, kadar strokovna pomoč ni na voljo. Vrstniške svetovalke so navadno ženske iz lokalne skupnosti, ki so usposobljene za podporo dojenju, ne glede na njihovo izobrazbo. Na voljo so v bližini materinega doma in lahko zagotavljajo vsakodnevno podporo. Vrstniški podpori se lahko pridružijo občasni obiski svetovalk za dojenje ali drugih izkušenih strokovnjakov, ki tako dopolnjujejo neprekinjeno podporo. Prav tako je v pomoč, če se ženske z različnimi materinskimi izkušnjami srečujejo v nosečnosti in po rojstvu otroka, in se učijo ena od druge. 
Namen vrstniškega svetovanja je opogumiti in podpreti nosečnice in mlade matere, da pridobijo gotovost in samozaupanje v zmožnost dojenja. Vrstniška svetovalka je usposobljena tako glede praktičnih vidikov dojenja kot v svetovalnih pristopih. Vrstniške svetovalke so večinoma matere z izkušnjo dojenja, v nekaterih programih pa so se kot učinkoviti pokazali tudi drugi, na primer mlajše ženske, očetje ali drugi dejavni člani skupnosti, ki jih zanima pomoč materam in to tudi želijo dajati.&lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/zlozenka_dojenje_2013.pdf. NIJZ. 18.6.2013. Pridobljeno dne 18.10.2020.&lt;/ref&gt;

== Vlada in zakonodaja ==

Bodoče mame in tiste, ki že dojijo imajo podporo mednarodnih dokumentov, ki ščitijo dojenje, kot optimalno hranjenje dojenčka. Poleg tega pa tudi delovanje dobro podprtih nacionalnih odborov. Doječe matere ščiti zakonodaja, pred agresivnim trženjem nadomestkov materinega mleka (mlečnih formul). Mame imajo z namenom spodbujanja dojenja plačan porodniški dopust, dopust za nego in varstvo otroka.&lt;ref&gt;https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/poslanica_dojenje_2013.pdf. NIJZ. 18.6.2013. Pridobljeno 23.10.2020.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==</text>
      <sha1>ge38rdenub6jylfa7q4xnrb1g7gpyjm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Paliativna oskrba v patronažnem varstvu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4319</id>
    <revision>
      <id>19367</id>
      <timestamp>2020-11-06T16:59:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>89.212.76.100</ip>
      </contributor>
      <comment>pič</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17578" xml:space="preserve">'''Organizacija paliativne oskrbe'''

[[Paliativna oskrba]] je pristop, ki izboljša kvaliteto življenja pacienta in njihovih bližnjih, ki se soočajo s problemom povezanim s kronično neozdravljivo boleznijo, skozi preventivo in lajšanjem trpljenja, že ob zgodnjem odkritju bolezni in celostni oskrbi ter zdravljenju bolečine in drugih simptomov oziroma problemov, tako fizičnih, psiho-socialnih kot tudi duševnih.&lt;ref&gt;WHO, (2016). WHO definiton of Palliatiative care. Dostopno na: http://www.who.int/cancer/palliative/definition/en/&lt;/ref&gt; Potrebe po paliativni oskrbi na primarni ravni bi najučinkovitejše pokrili z delovanjem Tima specialistične paliativne oskrbe (TSPO) v vsakem zdravstvenem domu oziroma glede na število prebivalcev, ki jih pokriva posamezen [[zdravstveni dom]]. Glede na število zdravstvenih domov po Sloveniji je pričakovati vsaj toliko specialističnih paliativnih timov. &lt;ref&gt;MZZ, (2010). Državni program paliativne oskrbe. Dostopno na: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/zakonodaja/ Paliativa/ Dr%C5%BEavni_program_paliativne_oskrbe_190410.doc&lt;/ref&gt; Potrebe po paliativni oskrbi na sekundarni in terciarni ravni bi najučinkovitejše pokrili tako, da bi bilo število TSPO enako številu bolnišnic v katerih se obravnavajo pacienti s potrebami po paliativni oskrbi oziroma, da je zagotovljena regionalna pokritost. Oblikovanje večjega števila TSPO in krepitev [[Mobilni paliativni tim|mobilnih paliativnih timov]] bo temeljila na potrebah bolnišničnih in izven bolnišnične dejavnosti paliativne oskrbe. Tretja raven je sestavljena iz enot za paliativno oskrbo, in zahteva visoko usposobljen [[Interdisciplinarnost|interdisciplinarni]] paliativni tim (TSPO) saj so namenjene za oskrbo pacientov in njihovih bližnjih s težjimi in kompleksnimi telesnimi, psihološkimi, socialnimi in/ali duhovnimi potrebami in težavami. Specialistične enote paliativne oskrbe so tesno povezane z vrsto storitev, ki jih izvajata [[bolnišnica]] in lokalna skupnost. Koordinacija v paliativni oskrbi poteka tako horizontalno kot vertikalno. Vsi izvajalci paliativne oskrbe delujejo v mreži integrirano, kar omogoča izvajanje nepretrgane paliativne oskrbe. Glavni koordinator paliativne oskrbe za posameznega pacienta je izbrani zdravnik v tesnem sodelovanju s paliativnim timom. &lt;ref&gt;MZZ, (2010). Državni program paliativne oskrbe. Dostopno na: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/zakonodaja/ Paliativa/ Dr%C5%BEavni_program_paliativne_oskrbe_190410.doc&lt;/ref&gt; Tim za paliativno oskrbo ali paliativni tim je izvajalec specialistične paliativne oskrbe in koordinator vseh drugih dejavnosti, ki jih pacient v paliativni oskrbi potrebuje. Je skupina posameznikov, ki delajo povezano pri uresničevanju skupnega cilja. &lt;ref&gt;MZZ, (2010). Državni program paliativne oskrbe. Dostopno na: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/zakonodaja/ Paliativa/ Dr%C5%BEavni_program_paliativne_oskrbe_190410.doc&lt;/ref&gt;

'''Vloga medicinske sestre v paliativni oskrbi v sodelovanju s specialistom družinske medicine'''

Paliativni tim je izvajalec osnovne paliativne oskrbe in koordinator vseh drugih dejavnosti, ki jih pacient v paliativni oskrbi potrebuje. Vodja osnovnega paliativnega tima je zdravnik družinske medicine, ki skrbi za pravočasno in učinkovito obravnavo vseh simptomov, svojce pa seznanja s spremembami v razvoju bolezni. Z [[Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu|medicinsko sestro v patronažnem varstvu]] je ves čas obravnave paliativnega bolnika tesno strokovno povezan. Obiske na domovih bolnikov opravljata skupaj, vendar gre za dve različni domeni, ki  se  dopolnjujeta.  Pri  paliativni  oskrbi  na  bolnikovem  domu  je  potrebno  usklajeno delovanje družine, družinskega zdravnika, [[Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu|diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu]], negovalnega osebja. &lt;ref&gt;Červek, Jožica (2010). Vloga zdravnika družinske medicine pri paliativni obravnavi bolnika z rakom. Onkologija: strokovni časopis za zdravnike 1(14), 60–2.  COBBIS ID: 966267.&lt;/ref&gt;

'''Intervencije medicinske sestre v patronažnem varstvu pri paliativnih obiskih'''

Intervencije, ki jih opravlja medicinska sestra v patronažnem varstvu na paliativnih obiskih pri varovancih, varirajo glede na njihovo zdravstveno stanje in stadij bolezni. Umirajoči potrebujejo fizično, socialno, psihično in duhovno podporo. Mnogi želijo umreti doma in imeti ob sebi svojce oziroma najbližje osebe. &lt;ref&gt;Pahor Majda, Štrancar Klelija (2009). Ljudje v bližini smrti: Kvalitativna raziskava. Obzor Zdrav Neg.  43(2): 119–27. Dostopno na: https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2712&lt;/ref&gt; Glede na zdravstveno stanje so intervencije lahko v obsegu primarne, sekundarne ali terciarne zdravstvene obravnave, v vsakem primeru pa mora medicinska sestra v patronažnem varstvu izkazovati:

* spoštovanje posameznika in prepoznavanje njegovih značilnosti in sposobnosti, povezovanje pacienta in družine, spodbujanje in podpora, pomoč pri fizičnih simptomih, postavljanje dogovorov, vodenje aktivnosti zdravstvene nege s spremljanjem pacienta in timsko delo pri iskanju pomena za življenje oz. smrt, ohranjanje integritete- čustva, samospoštovanje, psihofizična pripravljenost (Skela Savič 2005).

Najpogostejše intervencije medicinske sestre v patronažnem varstvu so:

* načrtovanje in izvajanje postopkov za podporo zdravljenju in zdravstveno nego v fazi paliativne oskrbe,
* prepoznavanje in načrtovanje aktivnosti zdravstvene nege pri simptomih napredujoče bolezni,
* prepoznavanje in načrtovanje aktivnosti ob bližajoči se smrti, socialnih in duhovnih potrebah,
* podpora  družini  in  drugim  bližnjim  ali  skrbnikom,  poznavanje  procesov  žalovanja  ter prepoznavanje in ukrepanje ob patoloških načinih žalovanja,
* vključevanje v paliativni tim v smislu predstavitve pacientovih problemov tako na fizični kot psihosocialni ravni, s ciljem timskega in celovitega pristopa k reševanju pacientovih težav,
* aktivno vključevanje pacientov, njihovih svojcev in/ali drugih bližnjih v načrtovanje paliativne zdravstvene nege in oskrbe,
* učenje in informiranje pacientovih svojcev in/ali drugih bližnjih za sodelovanje v procesu paliativne oskrbe in preprečevanja zapletov zdravljenja in zdravstvene nege v fazi paliativne obravnave,
* seznanitev z možnostmi laične pomoči in oskrbe na domu,
* seznanitev s pripomočki in materiali, ki olajšujejo zdravstveno nego in oskrbo,
* zagovorništvo – poudarjanje stališč pacienta, njegovih svojcev in/ali drugih bližnjih,
* izvajanje celostne in z dokazi podprte zdravstvene nege,
* zdravstveno vzgojno delo glede na ugotovljene potrebe,
* povezovanje z izven bolnišničnim paliativnim timom. &lt;ref&gt;Slak Judita (2009). Zdravstvena nega pacienta ob napredovalih kroničnih boleznih v paliativni oskrbi. In: Slak J, eds. Kronične neozdravljive bolezni na stičišču s paliativno oskrbo. Kranj: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske, 41–2.&lt;/ref&gt;

'''Komunikacija'''

Medicinska sestra v patronažnem varstvu je običajno prva, ki obišče hudo bolnega – umirajočega v domačem okolju. Ob tem se medicinska sestra v patronažnem varstvu spopada s stisko v komunikaciji s pacietnom in njegovimi svojci, ki pričakujejo od nje odgovore na mnoga vprašanja, posebno na simptome, ki spremljajo bolezen. Ob dajanju odgovorov mora upoštevati etična načela, pacienta mora spodbujati, obenem pa mu ne sme dajati lažnih obljub. Do pacientov in svojcev mora biti strpna in odprta za drugačnost, pripravljena mora biti tudi na morebiten konflikt, ki ga rešuje s pozitivnim odnosom, ki mora biti usmerjen k ustvarjalnemu reševanju težav. &lt;ref&gt;Hlade, Stanka (2010). Paliativna zdravstvena nega kronično bolnih v domačem okolju: diplomsko delo univerzitetnega študija. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, str. 17–22. COBBIS ID: 1618084.&lt;/ref&gt; Zdravstveni tim se mora prek izobraževanj in usposabljanj naučiti, kako voditi razgovor in pacientu povedati resnico. Iskanje rešitev v preiskavah in dugih intervencijah v smislu dajanja pacientu upanja, kadar ga ni, ni strokovno pravilno. Pacient mora vedeti, v kakšni situaciji je, da lahko izvede aktivnosti, ki si jih želi in zmore še izvesti v preostanku svojega življenja. &lt;ref&gt;Skela Savič Brigita (2005). Od besed k dejanju: zdravstvena nega kot integralni del paliativne oskrbe onkoloških bolnikov, Obzor Zdrav Neg. 39(4): 245–53. Dostopno na: https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2560&lt;/ref&gt;

'''Vloga svojcev'''
[[Slika:Hospice-1794418_1920.jpg|sličica|Terapevtski dotik]]
Že v definiciji [[Svetovne zdravstvene organizacije]], da je paliativna oskrba pristop, ki izboljšuje kvaliteto življenja bolnika in družine, v soočanju s problemi povezanimi s kronično boleznijo [https://www.who.int/cancer/palliative/definition/en/], je med drugim poudarek tudi na vlogi [[Družina|družine]]. V ta pojem ni vključeno le krvno sorodstvo, ampak tudi sosedje, prijatelji ipd. &lt;ref&gt;Metlikovic, Barabara (2011). »Vloga patronažne medicinske sestre v paliativni obravnavi na domu«. Zbornik srečanja: Izbrane teme paliativne oskrbe in praktične delavnice, 15-9.&lt;/ref&gt; Svojci so pomemben most med paliativnim timom in pacientom, saj [[Medicinska sestra|medicinski sestri]] v patronažnem varstvu pomagajo pri oceni stanja pacienta, v kolikor sam le-tega v polnosti ni več sposoben. Za lažjo oskrbo je potrebna pripravljenost za odkrit pogovor o bolezni, stanju in pričakovanjih paliativne oskrbe. Pacient mora izraziti željo za paliativno obravnavo. Medicinska sestra  v patronažnem varstvu je svojcem vedno na voljo za pogovor in svetovanje. V poteku paliativne oskrbe na domu je potrebno opazovanje vsakih odklonov. Medicinski sestri  v patronažnem varstvu boste približali stanje pacienta, če boste opisali [[Bolečina|bolečino]], morebitne [[Dispneja|epizode težkega dihanja]], [[kašelj]], pojave [[Slabost|slabosti]], [[bruhanje]], morebitni [[nemir]] in [[nespečnost]]. S podatki o vnosu hrane in tekočin ter o pogostosti uriniranja in odvajanja blata, si bo paliativni tim lahko tudi pomagal pri zgodnjem prepoznavanju [[Zaprtje|zaprtosti]], saj zaprtje lahko pripelje do [[Delirij|delirija]] in povzroča neugodje ([[bolečina]], napenjanje, zmanjšan apetetit). Če pacient ne odvaja mu je tako predpisano [[odvajalo]] v obliki svečke za rektalno uporabo ali klizma. &lt;ref&gt;Metlikovic, Barabara (2011). »Vloga patronažne medicinske sestre v paliativni obravnavi na domu«. Zbornik srečanja: Izbrane teme paliativne oskrbe in praktične delavnice, 15-9.&lt;/ref&gt; V skrbi za nepokretnega pacienta je potrebna skrb za nego kože, preprečevanje preležanin in temeljita ustna nega. Težimo k zdravemu izgledu kože in smo pozorni, če je koža poškodovana. Kožo čistimo s pomočjo vlažnih krpic ter negujemo z vlažilnimi kremami, v kolikor je koža suha. Za nemoteno kontinuiteto kože skrbimo tudi tako, da pacientu spreminjamo lego in ga nameščamo položaje, ki razbremenjujejo zatilje, teme, uhlje lopatici, komolec, trtico in peto. &lt;ref&gt;Gillespie, Brigid M, Chaboyer, Wendy P, McInnes, Elizabeth, Kent, Bridie, Whitty, Jennifer A, Thalib, Lukman (2014). »Repositioning for pressure ulcer prevention in adults (Review)«. Cochrane database systematic review 4.&lt;/ref&gt; Vloga laičnega negovalca zna biti zelo težka tako fizično kot psihično, saj spremljamo pacietna v preizkušnji in negotovosti, zato je pomembno, da si svojci vzamejo tudi čas zase. V pogovoru med svojci in pacietnom je velikokrat težko, saj je tudi njega strah, negovalec pa mu lahko le prisluhne, saj si pacient želi izraziti svoj strah. Vloga svojcev je, da tudi o takšnih pogovorih obvestijo medicinsko sestro v patronažnem varstvu. Nihče ni usposobljen, da bo odgovoril na vprašanje, kdaj oseba umira. Lahko smo le pozorni na znake kot so [[nepokretnost]], odklanjanje hrane in pijače, težko požiranje ter zmanjšanje budnega časa. Zavedati se je potrebno, da v tem (terminalnem) obdobju oseba ne čuti žeje, čeprav odklanja pijačo. Moramo pa poskrbeti za ustrezno vlaženje ustne sluznice. Če je prisotno [[Dispneja|težko dihanje]], lahko dvignemo vzglavje ter skrbimo za ustrezno prezračenost prostora. &lt;ref&gt;Metlikovic, Barabara (2011). »Vloga patronažne medicinske sestre v paliativni obravnavi na domu«. Zbornik srečanja: Izbrane teme paliativne oskrbe in praktične delavnice, 15-9.&lt;/ref&gt; Pojavi se tudi hropenje, ki je posledica zastajanja tekočine v dihalih, to osebe ne moti, saj ima zoženo zavest, lahko pa mu spremenimo lego in hropenje zmanjšamo, paliativni tim pa bo poskrbel za morebitno medikamentozno podporo. &lt;ref&gt;Červek Jožica, Zavratnik Boštjan, Žnidaršič Darja (2014). Paliativna oskrba: Zadnji dnevi življenja. Nasveti za bolnike in njihove bližnje. Ljubljana: Onkološki inšitut, 1. izd. Dostopno na: https://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/Strokovna_knjiznica/publikacije_za_bolnike/Paliativna_oskrba/5_1__zadnje_obdobje_zivljenja_zadnji_dnevi_zivljenja.pdf&lt;/ref&gt;
[[Slika:Hospice-1902144_1920.jpg|sličica|Paliativna oskrba na domu]]
'''Načrtovanje paliativne oskrbe in vodenje pacienta na domu'''

Vnaprejšnje načrtovanje paliativne oskrbe na domu se mora izvajati skupaj s pacientom. V središču načrta so pacient in njegove želje. Pri tem je pomembno, da se z njim o le teh dobro pogovorimo. Izrazi jih lahko ustno, pisno ali z uporabo predpisanega in pravno veljavnega  dokumenta [https://www.hospic.si/vsebina-strani/uploads/2015/05/vnaprejsnja_volja.pdf Vnaprejšna volja] (VV), angl.: advance directive. Dokument VV je dobra osnova za vnaprejšnje načrtovanje, vendar pa se priporoča, pregled skupaj s pacientom, da se zagotovi popolno razumevanje njegovih želja.&lt;ref&gt;Lunder, Urška, ( 2015). ‘’Vnaprejšnje načrtovanje v paliativni oskrbi’’. Objavljeni strokovni prispevek na konferenci. Ljubljana: Onkološki inštitut, 48–50. (v slovenščini). {{COBISS|ID=2048445809}}&lt;/ref&gt; Zraven dokumenta se skozi vodene pogovore s pacientom, vedno izvaja tudi vnaprejšnje načrtovanje. Pri tem je pomembno sprotno, kontinuirano dopolnjevanje načrta, kar pomeni, da si dobro usposobljen zdravstveni delavec skozi sprotno komunikacijo s pacientom zapisuje njegove cilje na način, da bodo nedvoumno izražali njegove želje takrat, ko le ta ne bo več zmožen komunikacije. Ključno je, da v načrtovanje vključimo tudi svojce, če jih ima, saj bodo v prihodnosti lahko postali edini možni odločitelji o usodi pacienta. Pri tem pa ne smemo spregledati tudi njihove stiske. Omogočimo jim, da o njej govorijo in jim po potrebi zagotovimo tudi strokovno pomoč. Pomembno je upoštevati pacienta, tudi če se njegove želje spreminjajo. Za dobro načrtovanje je potrebno izjemno znanje zdravstvenega delavca, ki obravnava takšnega pacienta, zato je zelo priporočena dodatna specializacija. &lt;ref&gt;Matković, Miladinka; Petrijevčanin, Biserka; Bernot, Marjana; Lokar, Katarina (2011). ‘’Komunikacija in njene vrzeli pri delu z onkološkim pacientom’’. Zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci. Maribor: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.{{COBISS|ID=255370752}}.&lt;/ref&gt;

'''Razvoj mobilnih paliativnih timov za obvladovanje potreb po paliativni oskrbi v domačem okolju'''

Medicinska sestra v patronažnem varstvu je sicer pri pacientu prisotna največ, a le ta sama ne more zagotavljati štiriindvajset-urne oskrbe. Da bi se lahko paliativna oskrba zagotavljala vseh štiriindvajset ur, so se ustanovili [[mobilni paliativni timi]]. V Sloveniji imamo le en takšen tim, ki deluje v splošni bolnišnici Jesenice v okviru Centra za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo. Le ta je v podporo osebnim zdravnikom, medicinskim sestram v patronažnem varstvu, pacientom in njihovim bližnjim. Mobilno enoto sestavljajo en zdravnik in dve medicinski sestri. Cilj kakovostne paliativne oskrbe in mobilnih timov je predvsem, da pacient ostane čim dlje časa doma in da imajo svojci, ki zanj skrbijo, dovolj znanja in podpore za zagotavljanje bolniku kolikor se da kvalitetnih zadnjih trenutkov. V kritičnih trenutkih, ko ne zmorejo sami pa jim  pomagajo paliativni mobilni timi. To lahko dosežemo predvsem z zmanjšanjem predsodkov in strahov, ki jih s seboj prinaša umiranje t.i. detabuizacijo smrti. Mobilni paliativni timi začnejo delovati že, ko se pacient še aktivno zdravi. Z dobro komunikacijo in opazovanjem bolnika v času zdravljenja ugotavlja njegove potrebe po paliativni oskrbi. Uvedba mobilnih paliativnih timov je privedla do prepoznavanja predhodno neprepoznanih in nezdravljenih zdravstvenih stanj, kot so delirij, psihosocialne težave in toksičnost, ki jo povzročajo [[Opioid|opioidi]] in neželeni stranski učinki le-teh. Takšni timi torej dokazano izboljšajo paliativno oskrbo v domačem okolju in hkrati zmanjšujejo stroške zdravstvenega varstva.

&lt;ref&gt;Razlag Kolar, Tina; Filej, Bojana; Kaučič, Boris Miha (2019). Razvoj mobilnih paliativnih timov za obvladovanje potreb po paliativni oskrbi v domačem okolju  Pregled literature. Visoka zdravstvena šola v Celju. (v slovenščini).&lt;/ref&gt;</text>
      <sha1>n9cmejoxzb9kvx77bnrv6tsuv9r6tu8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Srčna kap za laike</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4320</id>
    <revision>
      <id>19374</id>
      <timestamp>2020-11-06T17:32:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>RobertoJosic</username>
        <id>3622</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: '''Srčna kap''' oz. '''akutna srčna kap''', (strokovno akutni [[Miokardni infarkt|miokardni infarkt)]], tudi (akutni) '''srčni napad''' je pojav pri katerem zaradi zapore...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12939" xml:space="preserve">'''Srčna kap''' oz. '''akutna srčna kap''', (strokovno akutni [[Miokardni infarkt|miokardni infarkt)]], tudi (akutni) '''srčni napad''' je pojav pri katerem zaradi zapore ene od glavnih žil, ki oskrbujejo [[srce]] ([[koronarne arterije]]) s [[Kri|krvjo]] in potrebnimi hranili (kisik) pride do odmrtja srčnega tkiva ([[Miokarditis|miokarda]]). Takšno prekinitev oskrbe srca s krvjo in potrebnimi hranili imenujemo tudi strokovno [[ishemija]] srca, ki privede odmrtja srčne mišice oz. [[Nekroza|nekroze]] srčnega tkiva.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Kocijančič, Mrevlje, Štajer, (2005). Interna medicina. Littera Picta. - 5. izd. - Ljubljana: Medicinska fakulteta: Slovensko zdravniško društvo: Buča, 2018&lt;/ref&gt; 

V večini primerov je srčna kap rezultat [[ishemične bolezni srca]], z drugo besedo tudi bolezni koronarnih [[Arterija|arterij]] ali koronarne bolezni srca, vso troje pa poimenuje stanje pri katerem gre za zaporo ene ali več glavnih žil srca (arterij) zaradi zadebelitve žilne stene. Takšnemu pojavu pravimo tudi [[ateroskleroza]]. Do zadebelitve žilne stene v večini primerov pride zaradi kopičenja maščobnih celic ([[Lipid|lipidov]]) na stene žil, v kolikor se ta zadebelitev stopnjuje včasih ta nanos maščobnih celic (plak) se vname in poči, posledično se v krvnem sistemu sproži sistem za strjevanje (koagulacijo) krvi, ki povzroči nalaganje krvnih strdkov v procesu, ki mu pravimo [[tromboza]]. V kolikor se ta proces stopnjuje in se pojavi tako imenovana zožitev žile ([[stenoza]]), včasih se pojavi tudi popolna zapora žile, ki privede do pojava srčne kapi. Del srčne mišice, ki ob tem odmre nadomesti brazgotinsko tkivo, ki na posameznika, glede na nastalo škodo, nima funkcionalnega vpliva ali pa nanj pusti dolgotrajne, fiziološko pomembne posledice.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Čeprav je mnogo srčnih kapi posledica prav zadebelitve oz. zapore žile, ki oskrbuje srčno mišico, so lahko včasih za nastanek srčne kapi odgovorna tudi druga zdravstvena stanja. Mednje lahko prištevamo razne prirojene (genetske) napake srca in ožilja, povečana naklonjenost k tvorbi krvnih strdkov (hiperkoagulabilnost), zloraba nekaterih prepovedanih substanc (npr. kokain), [[Avtoimunska bolezen|avtoimunska]] stanja kot sta npr. [[revmatoindni artiritis]] in sistemski eritemski [[lupus]], včasih tudi spontano krčenje žil (spazem) ali pa tudi krvni strdek ([[Tromboza|tromb]]), lahko tudi delček druge snovi ([[Embolija|embolus]]), ki zaide v koronarne arterije in se tam zatakne.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Idealno je, da nastalo težavo odpravimo oz. jo diagnosticiramo še preden nastopijo simptomi, saj v večini primerov izražena simptomatika nakazuje na trenutno aktivni proces oz. na že dalj časa trajajoči dogodek, ki je na srčno mišico že pustil resnejše posledice. Ravno zaradi tega je pomembno, da osebe, ki spadajo v rizično skupino za razvoj srčne kapi poskrbijo za ustrezno preventivo, ter da se udeležujejo rednih preventivnih zdravstvenih pregledov.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;[https://www.heart.org/en/health-topics/heart-attack/understand-your-risks-to-prevent-a-heart-attack &quot;Understand Your Risks to Prevent a Heart Attack&quot;]. American Heart Association. Pridobljeno dne 5.11.2020.&lt;/ref&gt;

== Dejavniki tveganja ==
V osnovi lahko razdelimo dejavnike tveganja za nastanek srčne kapi v 3 kategorije, in sicer v dejavnike tveganja, ki niso pod našim vplivom volje oz. na katere nimamo vpliva, dejavnike tveganja na katere lahko vplivamo, bodisi z določeno terapijo z zdravili ali pa enostavno s spremembo lastnega življenjskega sloga. V tretjo skupino lahko uvrstimo dejavnike tveganja, ki posledično lahko prispevajo k razvoju srčne kapi, a vendar ni znanstveno opredeljena njihova pogostost pojave.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;[https://www.nhlbi.nih.gov/health-topics/heart-attack &quot;Heart attack&quot;]. Heart, Lung, and Blood institute. Pridobljeno dne 5.11.2020.&lt;/ref&gt;

# Dejavniki tveganja na katere nimamo vpliva:
#* Starost (pojavnost srčne kapi se poveča po 65. letu starosti za oba spola),
#* Spol (incidenca pojavnosti je večja za moški spol ne glede na starost),
#* Dednost (otroci staršev z [[Srčnožilni sistem|srčno-žilnimi]] (kardio-vaskularnimi) obolenji so veliko bolj naklonjeni za obolevanju kasneje v življenju,
#* Obstoječe srčno-žilne bolezni, vključno s prirojenimi genetskimi srčnimi napakami (artefakti),
#* Druga bolezenska stanja, ki posredno vplivajo na druge dejavnike tveganja za razvoj srčne kapi kot npr. visoka raven [[Holesterol|holesterola]] v krvi (lipidi v krvi – [[trigliceridi]] in [[Lipoprotein majhne gostote|LDL holesterol]]), motnje v strjevanju (koagulaciji) krvi, sladkorna bolezen ipd...&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
# Dejavniki tveganja, ki so pod našim vplivom:
#* Kajenje (kadilci so dokazano izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj srčne kapi, v primerjavi z nekadilci),
#* Fizična aktivnost (redna in ustrezna telesna aktivnost pomembno pripomore pri preprečevanju različnih srčno-žilnih obolenj),
#* Debelost (dokazano je, da ljudje z odvečnimi telesnimi maščobami so bolj nagnjeni k nastanku srčne kapi in razvoju ostalih srčno-žilnih obolenj),
#* [[Sladkorna bolezen]] (obstoječa sladkorna bolezen izrazito poveča možnost nastanka srčne kapi),&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
# Dejavniki tveganja, ki bistveno pripomorejo k nastanku srčne kapi:
#* Alkohol (uživanje velikih količin alkohola zviša vrednosti [[Krvni tlak|krvnega tlaka]], ki posledično vpliva na razvoj srčnih obolenj ter drugih bolezni),
#* Stres (odziv posameznika na stres pripomore k razvoju raznih srčno-žilnih obolenj, posledično tudi na nastanek srčne kapi),
#* Dieta oz. prehrana (zdrava in uravnotežena prehrana dokazano pomaga v borbi proti srčno-žilnim obolenjem; dnevna dieta naj vsebuje hranila z veliko vsebnostjo vitaminov, mineralov, vlaknin ter koristnih maščob),&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Simptomi ==
Splošni simptom, ki ga občuti bolnik pri kateremu gre lahko za srčno kap čuti pritisk oziroma zbadajočo bolečino za prsnico ([[angina pektoris]]/stenokardija) na sredini prsi, ki lahko traja več kot nekaj minut ali pa mine in se znova vrne. Bolečina se širi v ramena, levo roko in po vratu navzgor.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Posledično bolnik občuti nelagodje v prsih, omedlevico, potenje, kratko sapo in oteženo dihanje ([[dispneja]]). Pri tovrstnih bolnikih pa se lahko pojavijo tudi drugi znaki, ki niso najbolj značilni za to obolenje. Pojavi se lahko v predelu želodca ali trebuha, slabost in vrtoglavica, nerazložljiva zaskrbljenost, vznemirjenost, bolnik lahko čuti nenadno hitro ali nepravilno utripanje srca. Bolnik ima lahko občutek napihnjenosti in slabe prebave, bruha, omotičen ali celo izgubi zavest ([[Omedlevica|sinkopa]]). Pomembno pa je vedeti, da se lahko simptomi med spoloma razlikujejo. Ženske so bolj dovzetne za kratko sapo, slabost in bruhanje ([[Bruhanje|nausea]]) ter bolečine na hrbtu ter čeljusti. Krvni tlak se med posamezniki razlikuje, ob bolečini pa je ponavadi povišan ([[Visok krvni tlak|hipertenzija]]).&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;[https://www.ezdravje.com/srce-in-zilje/srcni-infarkt/?s=vse &quot;Srčni infarkt&quot;]. eZdravje – Pot do zdravega življenja!. Pridobljeno dne: 5.11.2020.&lt;/ref&gt;

Pomembno je da pri občutju prsne bolečine ne čakamo in ne zavlačujemo s pomočjo. Nekatere srčne kapi lahko potekajo hitro in nenadno, večina pa se razvijajo počasi z zmerno bolečino, ki se stopnjuje. Zato takoj, ko občutimo opisane simptome nujno pokličemo nujno medicinsko pomoč na številko [[112 (številka za klic v sili)|112]]. Osebi ki se nam oglasi, razložimo okoliščine in povemo katere simptome trenutno občutimo, nato pa sledimo navodilom, ki nam jih je podal dispečer in počakamo na pomoč.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

== Prva pomoč ==
V primeru, da se znajdemo v neposredni bližini osebe, ki čuti zgoraj navedene simptome, smo dolžni ponuditi svojo pomoč in ukrepati, kakor najbolje zmoremo in znamo. Najpomembnejša stvar, ki jo moramo narediti najprej je zagotovitev svoje lastne varnosti in tudi varnosti osebe, kateri pomoč nudimo(se umaknemo z ceste, odstranimo nevarne predmete, opozorimo druge ljudi nase). Osebi pristopimo in se predstavimo, tako stopimo v kontakt in ji ponudimo svojo pomoč. Nato osebo posedemo, najbolje kar na tla. Tako zmanjšamo možnosti raznih poškodb in padcev v primeru, da oseba v nadaljevanju izražanja simptomov izgubi zavest. Prav tako bomo v tem položaju lažje obvladali situacijo in osebo tudi zadržali, da ob padcu ne udari na tla. Seveda moramo poskrbeti, da osebo zavarujemo pred vplivi mokrega in hladnega ali vročega okolja/vremena. V primeru, da je oseba srčni bolnik, ali se zdravi za bolezni srca in ožilja in ima pri sebi zdravila ([[Acetilsalicilna kislina|Aspirin]], Nitrolingual), s katerimi si lajša težave, ji pomagamo, da si zdravila tudi aplicira. Če pri katerikoli osebi opazimo, da se pojavljajo zgoraj navedeni simptomi, lahko sklepamo, da gre za srčno kap. V tem primeru vedno pokličemo na številko 112, dispečerju, ki se bo javil na drugi strani zveze razložimo nastalo situacijo, opravimo pogovor, skozi katerega nas bo vodil on in zaprosimo za zdravniško pomoč. Ves čas ostanemo ob osebi in se pogovarjamo ter preverjamo ali je oseba odzivna, ter ali je dihanje še vedno prisotno.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;[http://www.szum.si/media/uploads/files/ERC_2015_slo-1.pdf Smernice za oživljanje 2015 Evropskega reanimacijskega sveta. Pridobljeno dne: 5.11.2020.&lt;/ref&gt;

V primeru, da se oseba tekom našega opazovanja neha odzivati na naš pogovor, ali pa da se ni odzivala že ko smo do nje pristopili, sledimo naslednjim napotkom:

Ko smo ugotovili, da oseba leži na tleh in nam ne odgovarja na naša vprašanja, se približamo, primemo osebo za ramena in rahlo potresemo, čese oseba  ne odziva moramo preveriti dihanje. To storimo tako, da z eno roko primemo glavo za čelo, ter z drugo za brado. Glavo zvrnemo raklo nazaj in se približamo ustom. Sedaj izvajamo 3 dejanja hkrati. POSLUŠAMO če oseba diha, GLEDAMO ali se dviguje prsni koš ter ČUTIMO sapo ponesrečenca na svojem licu. To preverjamo 10s. Če oseba ne diha v primeru da tega predhodno še nismo storili, pokličemo na številko 112. Za klic na 112 lahko prosimo tudi morebitne mimoidoče, ali osebe v bližini. V primeru, da oseba ne diha se moramo nemudoma postaviti v položaj za izvajanje [[Temeljni postopki oživljanja|TPO]] (temeljnih postopkov oživljanja). Ob osebi smo v klečečem položaju, eno noga naj bo nekje pri pasu in druga nekje pri rami. Roke položimo na prsni koš in določimo približno sredino prsnega koša s svojimi dlanmi. Nato roki prekrižamo v položaj za izvajanje stisov prsnega koša in začnemo s stiskanjem na sredini prsnega koša. Komolce držimo stegnjene. Naredimo 30 stisov [[Prsni koš|prsnega koša]]. Nato izvedemo 2 vpiha (to izvajaš, če si usposobljen in zmožen). Tako ponavljamo 30 stisov prsnega koša in 2 vpiha izmenično, do prihoda reševalcev, ali dokler nismo več zmožni izvajati oživljanja. V primeru da je [[AED]] ([[avtomatski eksterni defibrilator]]) kje v bližini, pošljemo ponj mimoidočega ali katero izmed prisotnih oseb. V trenutku ko dobimo AED do bolnika, ga odpremo, prižgemo če je to potrebno, nalepimo elektrode in sledimo navodilom, ki se bodo zvočno predvajala iz AED. Zelo dobro bi bilo da med priklapljanjem ne prekinemo z izvajanjem TPO, če je to seveda možno.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

== Življenje po preboleli srčni kapi ==
V kolikor je pacientu z akutnim srčnim napadom ([[akutnim miokardnim infarktom]]) nudena hitra, ustrezna nujna medicinska pomoč in ob tem ne pride do trajnih poškodb tkiva srca (miokarda), lahko posameznik pod določenimi pogoji živi povsem normalen preostanek življenja.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

Vsekakor se po okrevanju in odpustu iz bolnišnice pacientu uvede doživljenjska terapija z zdravili med katere v večini primerov spadajo zdravila za zniževanje krvnega tlaka ([[Antihipertenziv|antihipertenzivi]]), zdravila za zniževanje maščob v krvi ([[Antihiperlipemik|antihiperlipemiki]]), zdravila za redčenje krvi ([[Antikoagulant|antikoagulantni]]). Svetuje se tudi sprememba življenjskega sloga v kolikor je le-ta privedel do pojava srčne kapi kot je npr. kajenje, neustrezna prehrana, stres.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

Vsi pacienti, ki ne kažejo posledic prebolele srčne kapi se v nekaj dneh oz. tednih lahko vrnejo k vsakodnevnim aktivnostim, brez kakršnih koli omejitev. Vsekakor je priporočen posvet pri izbranem kardiologu oz. pri osebnem zdravniku, kjer se, v kolikor je to potrebno, aktivnosti prilagodijo glede na fizično zmogljivost posameznika.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

== Viri ==
&lt;references /&gt;
{{opombe}}

== Zunanje povezave ==

* https://www.termania.net/
* http://www.pomagamprvi.si/Obnovi_znanje_prve_pomoci/Prva_pomoc_pri_prsni_bolecini_srcnega_izvora/

[[Kategorija:Bolezni srca]]
[[Kategorija:Vzroki smrti]]
[[Kategorija:Urgentna stanja]]</text>
      <sha1>oi3a7xn1k5pcg94ysfk5kfzm1hgjwxg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Onkološki pacient</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4321</id>
    <revision>
      <id>19392</id>
      <timestamp>2020-11-06T19:44:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anjajaja</username>
        <id>3631</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: '''Onkološki pacient''' je oseba, ki je zbolela z boleznijo imenovano rak. Pod besedo rak razumemo skupek različnih bolezni pri katerih pride do nenadzorovane delitve spre...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32237" xml:space="preserve">'''Onkološki pacient''' je oseba, ki je zbolela z boleznijo imenovano rak. Pod besedo rak razumemo skupek različnih bolezni pri katerih pride do nenadzorovane delitve spremenjenih [[celica|celic]] v človeškem telesu.&lt;ref&gt;Onkološki inštitut. Osnovna dejstva o raku. Pridobljeno dne 20. 10. 2020. Dostopno na: https://www.onko-i.si/za_javnost_in_bolnike/osnovna_dejstva_o_raku&lt;/ref&gt; 
== Vzroki za razvoj raka ==
Zaradi okvarjenega [[gen|gena]], ki se s staršev prenaša na otroka nastane 20% vseh rakov. Bistveno je, da se zavedamo, da prisotnost takega gena pri določeni osebi še ne pomeni, da bo oseba brez dvoma zbolela. V družinah z prisotnim tveganjem se priporočajo redne kontrole, tako lahko raka, če se pojavi, odkrijemo zgodaj, ko je prognoza najboljša.

Znaki, ki kažejo na tveganje za dednega raka so:
-       Pojav redkih, nenavadnih vrst raka,

-       Več sorodnikov z rakom,

-       Pojav raka pri mlajših osebah pot običajno,

-       Več različnih rakov pri isti osebi.

Približno 80 % vseh rakov pa se pojavlja naključno, kar pomeni, da vzroka za njihov razvoj ne moramo določiti. Zaradi različnih vzrokov pride do mutacije gena, ki povzroči hitro delitev celic, tem celicam rečemo maligne celice. K nastanku malignih celic pripomorejo dejavniki iz okolja, ki jih z zdravim življenjskim slogom lahko do neke mere zmanjšamo.

Ti dejavniki so:

-       Starost, pogostost pojavljanja raka narašča s starostjo.

-       Prehranjevanje, hrana z veliko maščobe in rdečega mesa poveča tveganje za nastanek raka (predvsem debelega črevesja).

-       Pitje alkohola, vpliva na nastanek različnih rakov prebavnega trakta, pa tudi dojk.

-       Debelost, je glede na dognanja American Cancer Society povezana z povečano umrljivostjo za določenimi raki.

-       Kajenje, vse vrste kajenja vplivajo na pojavnost 14 različnih vrst rakov.

-       Dolgotrajna izpostavljenost kemičnem snovem, [[azbest|azbest]], [[benzen]], [[radon]]…

-       Dolgotrajna izpostavljenost sevanju ali izpostavljenost visokim dozam sevanja, izpostavljenost [[ultravijolično valovanje|ultravijoličnim]] žarkom brez ustrezne zaščite poveča možnosti za nastanek kožnih rakov.

-       [[Virusi]], približno 17,8% (odvisno od stopnje razvoja države) [[Tumor|neoplazm]] je povezanih z virusi, kot so [[Hepatitis B|hepatitisa B]] in [[Hepatitis C|C]], [[Virus Epstein-Barr|Epstein-Barrov virus]] ter [[humani papiloma virus]].

-       Sistemske imunske bolezni, ki okvarijo mehanizme, ki telo ščitijo pred nastankom nekaterih rakov (npr. AIDS).&lt;ref&gt;Onkološki inštitut. Vzroki. Pridobljeno dne 20. 10. 2020. Dostopno na: https://www.onko-i.si/za_javnost_in_bolnike/osnovna_dejstva_o_raku/vzroki/&lt;/ref&gt; ,&lt;ref&gt;Anand, Kunnumakara, Sundaram; et al. (2008). Cancer is a Preventable Disease that Requires Major Lifestyle Changes. Pharm Res. str. 2097–2116. doi:10.1007/s11095-008-9661-9. Pridobljeno dne 20.10.2020.&lt;/ref&gt;

== Stadiji rakavih obolenj ==
Naravni razvoj karcinomov večinoma sledi pravilu, da se najprej pojavi lokalni tumor (T), ki se kasneje po [[Mezgovnica|mezgovnicah]] širi v [[Bezgavka|bezgavke]] (N = nodus), metastazira (M) tudi v druge organe po krnih žilah. Ginekologi in porodničarji pa uporabljajo klasifikacijo ˝FIGO˝.&lt;ref&gt;Onkološki inštitut. Stadiji rakavih obolenj. Pridobljeno dne 19. 10. 2020. Dostopno na: https://www.onko-i.si/za_javnost_in_bolnike/osnovna_dejstva_o_raku/stadiji_rakavih_obolenj&lt;/ref&gt;

Klasifikacija ˝FIGO˝ se uporablja pri:

§  Raku zunanjega spolovila;

§  Raku materničnega vratu;

§  Raku endometrija;

§  Raku materničnih sarkomov


TNM klasifikacijo se uporablja pri:

* Raku ledvic;
* Raku grla;
* Raku jeter;
* Raku pljuč;
* Melanom;
* Raku prostate;
* Raku mod;
* Raku sečnega mehurja;
* Raku dojk;
* Raku Ščitnice…

Pri vsakem pacientu s pomočjo klasifikacije TNM ocenimo stadij bolezni oz. stopnjo napredka obolenja na podlagi ocene lokalne (T), regionalne (N) in sistemske (M) razsežnosti.

S pomočjo številnih diagnostičnih preiskav pred začetkom zdravljenja naredimo oceno stadija obolenja. Ocena nam omogoča izbiro najustreznejšega zdravljenja, opredeljuje tudi potek (prognozo) bolezni in kasneje lahko med različnimi ustanovami, regijami ali državami omogoča primerjavo uspešnosti zdravljenja.


'''T0''': ni znakov tumorja

'''T1 - T4''': pomeni velikost tumorja, invazija primarnega tumorja v okolno tkivo


'''N0''': odsotnost zasevkov v bezgavkah

'''N1 – N3:''' prisotnost zasevkov tumorja v bezgavkah

'''M0''': odsotnost metastaz v organih

'''M1''': prisotnost metastaz v organih


Primer klasifikacije pri raku na materničnem vratu:

'''Stadij I''': karcinom, omejen na maternični vrat .

'''Stadij II''': karcinom se širi zunaj maternice, toda ne do medenične stene ali do spodnje tretjine nožnice.

'''Stadij III''': karcinom se širi do medenične stene in/ali vključuje spodnjo tretjino nožnice in/ali povzroča hidronefrozo ali nefunkcionalno ledvico.

'''Stadij IV''': karcinom, razširjen zunaj male medenice ali vraščanje v sluznico mehurja ali [[Rektum|rektuma]].&lt;ref&gt;Fokter, Takač (2017). Nova klasifikacija ginekoloških rakov mednarodnega združenja ginekologov in porodničarjev (FIGO). Zdrav Vestn. str. 233–9.&lt;/ref&gt; , &lt;ref&gt;Bešić, Hočevar, Bergant (2017). &quot;Povzetek smernic diagnostike in zdravljenja diferenciranega raka ščitnice&quot;. Onkologija. str. 36–51.&lt;/ref&gt;

== Simptomi in znaki ==
Navadno se bolezenski znaki ali bolečine pojavijo takrat, ko je bolezen že precej napredovala.

Pogosto blage in neznačilne simptome pripišemo kateri drugi, manj nevarni bolezni in ne raku. Pozorni moramo na možnost, da gre lahko za raka ob pojavu na katerega od naslednjih opozorilnih znakov:

* spremembe pri odvajanju blata (zaprtje, driska ali kakšna druga sprememba pri odvajanju blata, je to lahko eden od pokazateljev raka na črevesju; eden prvih znakov raka trebušne slinavke je mastno blato);
* spremembe pri odvajanju vode (težave z uriniranjem so značilne za raka prostate);
* rana, ki se ne celi;
* neobičajna krvavitev (neobičajno boleče in močne menstruacije ter izvenciklične krvavitve, krvav izcedek iz bradavice, izkašljevanje krvi);
* zatrdlina v dojki ali katerem koli drugem delu telesa;
* težave pri požiranju;
* opazna sprememba kožne bradavice ali pigmentnega znamenja;
* dražeč kašelj ali hripavost;
* Nepojasnjeno hujšanje.
Nekateri [[Simptom|simptomi]] so pojavljajo le pri določenih vrstah raka.&lt;ref&gt;Onkološki inštitut. Stadiji rakavih obolenj. Pridobljeno dne 19. 10. 2020. Dostopno na: https://www.onko-i.si/za_javnost_in_bolnike/osnovna_dejstva_o_raku/stadiji_rakavih_obolenj&lt;/ref&gt;

== Neželeni učinki sistemskega zdravljenja raka ==
Kot posledica sistemskega zdravljenja raka, torej zdravljenja s citostatiki ([[Kemoterapija|kemoterapija]]), hormonsko terapijo ali tarčnimi zdravili, pri onkoloških pacientih lahko pride do neželenih učinkov. Ti so odvisni od vrste zdravila, ki ga pacient prejema, njegovega odmerka in odgovora telesa na to zdravilo. Odziv telesa na zdravilo je odvisen od starosti osebe, njenega psihičnega in fizičnega stanja (kondicije), razširjenosti bolezni, drugih pridruženih bolezni ter od delovanja organov, skozi katere se zdravilo presnavlja in izloča.

Med najpogostejše stranske učinke sistemskega zdravljenja raka uvrščamo slabost in bruhanje, izgubo apetita, spremembe vonja in okusa, okvaro sluznic, drisko, zaprtje, zavoro delovanja kostnega mozga in večjo dovzetnost za okužbe, bolečine v mišicah in sklepih, kožne spremembe, sindrom roka - noga, hiperpigmentacijo, ekstravazacijo in flebitis, izgubo las, spremembe nohtov, kronično utrujenost, otekanje, neželene učinke na organe in spolne organe, strah, tesnobo, depresijo in kognitivne motnje.

=== Slabost in bruhanje ===
Slabost in bruhanje se najpogosteje pojavljata ob zdravljenju s citostatiki, kot posledica njihovega delovanja na celice v prebavilih in center za bruhanje v možganih. V današnjem času imamo na voljo številna učinkovita zdravila za preprečevanje slabosti in bruhanja, ki jih imenujemo [[Antiemetik|antiemetiki]].

Pri premagovanju slabosti in bruhanja se svetuje vodenje dnevnika, s pomočjo katerega oseba ugotovi, kdaj sta ta dva najbolj izražena in kaj ju poslabša. Pacient naj se nauči izvajanja sprostilnih vaj, poskuša naj se zamotiti z aktivnostmi kot so sprehod v naravi, poslušanje glasbe, gledanje televizije, ustvarjanje, itd. Izogiba naj se nošenju oprijetih oblačil, motečim vonjem (parfum, dim, kuhana hrana …), ocvrti, mastni in sladki hrani ter pikantnim jedem. Hrano in tekočino naj uživa v manjših količinah, večkrat na dan. Ta naj bo hladna oz. sobne temperature, z namenom preprečiti močne vonjave, ki bi lahko sprožile pojav slabosti. Temu se lahko izogne tudi tako, da si obroke hrane v naprej pripravi in zamrzne, kar pomeni izognitev dolgotrajnemu kuhanju in vonjem. Uživa naj hrano, ki ne obremenjuje želodca, npr. jogurt, riž, krompir, toast, pusto meso, sadje blagega okusa … Priporočljivo je zaužiti 1,5 litra tekočine dnevno, pacient pa lahko pije vodo, čaj in naravne bistre sokove. Svetuje se reden počitek, vsaj dve uri po obroku pa naj oseba ne leži vodoravno, temveč naj ima dvignjeno vzglavje. Zdravila proti slabosti naj pacient jemlje redno, tako kot mu je svetoval zdravnik.

=== Izguba apetita ===
K izgubi apetita so najbolj nagnjeni pacienti z razširjeno rakavo boleznijo, rakom v predelu glave, vratu ali prebavil ter tisti, ki prejemajo obsevalno zdravljenje, zdravljenje s citostatiki in nekaterimi tarčnimi zdravili. Vzrok za izgubo apetita je pogosto lahko že sama rakava bolezen, ki lahko ovira požiranje hrane, njen prehod skozi prebavila, povzroča pa tudi slabost in bruhanje. Apetit dodatno manjša še bolečina, strah, napetost, depresija, moteno okušanje (prisotnost kovinskega okusa v ustih) in požiranje, driska, zaprtje ter okvare ustne in želodčne sluznice. Slabše uživanje hrane lahko poveča druge težave, kot so kronična utrujenost, zaprtje, slabokrvnost in pomanjkanje vitaminov ter mineralov.

Pri težavi kot je izguba apetita se svetuje majhne, pogoste (na dve do tri ure), kalorično bogate obroke. Pacient naj uživa hrano, v kateri uživa. Jé naj počasi in več takrat, ko je lačen oziroma ima večji apetit. Uživa naj energijsko obogatena živila, kot so sir, med, mlečni napitki, energijske ploščice, oreščki, sladoled, temna čokolada, trdo kuhana jajca, krekerji, puding, jogurt, suho sadje … Tekočino naj uživa vsaj eno uro pred in po jedi, med jedjo pa ne. Apetit spodbuja tudi lažja telesna dejavnost, npr. sprehod v naravi. Če je mogoče, naj pacientu kuhajo drugi, ali pa naj si obroke v naprej pripravi in zamrzne, da jih bo imel pri roki, ko ne bo voljen kuhati.

=== Spremembe vonja in okusa ===
Spremembe vonja in okusa lahko povzroči zdravljenje s citostatiki in tarčnimi zdravili, prav tako pa obsevanje v predelu vratu in glave. Pacienti tožijo po neprijetnem kovinskem okusu v ustih, vsa hrana ima neprijeten vonj in je brez okusa. Okvare so prehodne in minejo po zaključenem zdravljenju. Spremembe vonja in okusa vplivajo na okušanje, posledično pa na izgubo apetita ter izgubo telesne teže.

Z namenom lajšanja težav se svetuje izbiro hrane, ki ima za osebo prijeten okus in vonj. V primeru kovinskega priokusa naj pacient zaužije trd bonbon ali pa naj pije pomarančen, brusnični ali kakšen drug sok. Hrano naj uživa s plastičnim priborom, nujna je poostritev ustne higiene.

=== Okvara sluznic in občutek suhih ust ===
Okvaro sluznic najpogosteje povzroča zdravljenje s citostatiki, tarčnimi zdravili ali obsevanjem. Težave minejo po prenehanju jemanja zdravila, ki jih je povzročilo, pri osebah zdravljenih z obsevanjem pa težave z občutkom suhih ust ostanejo trajne.

Za preventivno ustno nego je zobe in dlesni potrebno umivati po vsaki jedi z mehko zobno ščetko in blago zobno pasto, o uporabi zobne nitke pa naj se pacient posvetuje z zdravnikom. Usta naj vsaj 10-krat na dan splakuje z žajbljevim ali kamiličnim čajem, nikakor pa ne z ustnimi vodicami, ki vsebujejo alkohol. V primeru nošenja zobne proteze, je le-to potrebno očistiti po vsakem zaužitju hrane. Priporoča se tudi žvečenje žvečilnih gumijev brez sladkorja ali lizanje 4 do 6 antiseptičnih tablet ter uporaba zaščitne kreme za ustnice. Odsvetuje se alkohol in kajenje, potrebno pa je zaužiti vsaj 1,5 litra tekočine na dan.

Ob pojavu vnetja ustne sluznice se svetuje poostreno ustno nego in izpiranje ust z žajbljevim ali kamiličnim čajem več kot 10-krat na dan. Ob pojavu razjed in bolečine, naj oseba začasno uživa pasirano ali tekočo hrano. Popije naj vsaj dva litra tekočine.

Poleg okvare sluznic se lahko pojavi tudi občutek suhih ust, zaradi česar je lahko oteženo žvečenje, požiranje, govorjenje, nošenje proteze in celo spanje. Težave se poslabšajo če je oseba dehidrirana.

=== Driska ===
Do nje pride pri zdravljenju s citostatiki, nekaterimi tarčnimi in hormonskimi zdravili. Povzroči jo lahko tudi okužba, ali pa antibiotiki, ki jih zaradi okužbe prejemate.

Ob pojavu driske naj bo pacient pozoren na barvo, količino in konsistenco izločenega blata ter na pogostost odvajanj. Osebnega zdravnika je potrebno takoj obiskati v primeru, da driska traja več kot 24 ur ali pa je v blatu prisotna kri oz. je to črne barve. Po vsakem odvajanju je potrebno zadnji del črevesa temeljito umiti s hladno vodo, morebiten nadraženi del kože pa namazati s hladilnim mazilom. Dnevno je potrebno zaužiti vsaj 2 litra tekočine, priporoča se pitje rehidracijske raztopine, ki jo je možno kupiti v lekarni. Možno je izgubljanje telesne teže, zato se priporoča dnevno tehtanje. V času hude driske naj pacient uživa lahko hrano, začasno pa naj se odpove uživanju mastne in začinjene hrane, z vlakninami bogatim živilom, mleku in nefermentiranim mlečnim izdelkom, svežim sadnim sokovom …

=== Zaprtje ===
Zaprtje pogosto povzročajo citostatiki, setroni (zdravila za preprečevanje slabosti in bruhanja med zdravljenjem s kemoterapijo) in nekatera zdravila za zdravljenje driske, zgage, bolečine in depresije. Najpogosteje se pojavi pri osebah, ki so manj telesno aktivni, uživajo manj hrane, so dehidrirani, imajo povišano raven kalcija v krvi, pri pacientih s sladkorno boleznijo in tistih, z boleznijo ščitnice.

Priporočila za preprečevanje in zdravljenje zaprtja so pitje veliko tekočine, uživanje z vlakninami bogate hrane, vsakodnevna telesna aktivnost, v primeru pojava zaprtja pa pitje blagih odvajal (odvajalni čaji in tablete, ki vsebujejo seno).

=== Zavora delovanja kostnega mozga ===
V rdečem kostnem mozgu nastajajo različne krvne celice, ki v našem telesu igrajo pomembno vlogo. Rdeče krvničke (eritrociti) so odgovorni za prenos kisika po telesu, krvne ploščice (trombociti) sodelujejo v procesu zaustavljanja krvavitve, bele krvničke (granulociti, monociti in levkociti) pa imajo pomembno vlogo pri obvladovanju okužb. Ker citostatiki delujejo na hitro deleče se celice, zdravljenje vpliva tudi na krvne celice, posledično pa to pogosto privede do slabokrvnosti, motenega strjevanja krvi, okužb in večje dovzetnosti za le-te. Težave, ki jih povzroči zdravljenje s citostatiki so začasne.

Pri pojavu slabokrvnosti se svetuje pogosto počivanje čez dan, uživanje zdrave in uravnotežene prehrane, pitje vsaj 1,5 litra tekočin dnevno, pazljivost pri spremembah položajev, odsvetuje pa se kajenje in pitje alkohola ter vožnja avtomobila v primeru, da se oseba počuti šibko oziroma je zaspana.

Pri motnjah strjevanja krvi se osebam svetuje uporabo električnega brivnika, pazljivost pri rekreaciji, da se izognejo poškodbam, odsvetuje pa se uporaba nesteroidnih revmatikov in zdravil, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino. Pazljivi naj bodo tudi pri ščetkanju zob in uporabi zobne nitke.

Pri nizki vrednosti belih krvničk v krvi se svetuje, da si pacienti dvakrat na dan merijo telesno temperaturo in so pozorni na morebitne znake okužbe. To so povišana telesna temperatura (nad 38°C), bolečine v žrelu, mrzlica, bolečine v ušesih, glavobol, povečano potenje, driska, kašelj, razjede v ustih, utrujenost, rdečina, bolečina ali oteklina v okolici pooperativne brazgotine.

Priporoča se tudi poostrena higiena, pitje vsaj 1,5 litra tekočine dnevno, uživanje beljakovinsko in z vitamini ter minerali bogate hrane, redno odvajanje blata, mazanje suhe kože z zaščitno kremo, redno prezračevanje prostorov in uporabo zaščitnih rokavic pri delu. Odsvetuje se uporabo deodorantov, stik s svežim cvetjem ali postano vodo v vazi in obisk prostorov, kjer se nahaja veliko ljudi (nakupovalna središča, kopališča, kinodvorane …)

=== Bolečine v mišicah in sklepih ===
Bolečine v mišicah in sklepih so lahko posledica same rakave bolezni, lahko pa se pojavijo tudi ob različnih zdravilih za zdravljenje raka ter zdravilih za preprečevanje in zdravljenje neželenih učinkov. Večje tveganje za pojav sklepnih in mišičnih bolečin obstaja pri pacientih, ki imajo že od prej prisotne te vrste bolečin, pri pacientih s sladkorno boleznijo in tistih, ki čezmerno uživajo alkohol.

Osebam s prisotnimi bolečinami v mišicah in sklepih se svetuje nošenje ohlapnih oblačil, omejitev dejavnosti, izvajanje lažjih telesnih vaj za krepitev mišic, previdno in počasno gibanje, z uporabo stenskih ročajev. Taki pacienti naj se izogibajo pitju alkohola, protibolečinska zdravila naj jemljejo v rednih časovnih presledkih in ne le po potrebi oz. tako, kot jim je predpisal zdravnik.

=== Kožne spremembe ===
Ob zdravljenju s citostatiki, tarčnimi ali biološkimi zdravili lahko pride do kožnih sprememb, kot so suha in občutljiva koža, alergična reakcija, aknam podoben izpuščaj, hiperpigmentacija …

Suho in občutljivo kožo naj pacienti negujejo s toplo, ne vročo vodo. Po tuširanju naj si kožo nežno obrišejo oz. popivnajo z mehko brisačo. Ko je koža še vlažna, naj si na kožo nanesejo negovalno kremo ali masten losjon. Spodnje perilo naj bo bombažno in udobno. Pri pomivanju posode naj si osebe nadenejo zaščitne rokavice. Pred soncem naj se zavarujejo s kremo z visokim zaščitnim faktorjem, pokrivalom in sončnimi očali, pomembno pa je tudi zaužiti dovolj tekočine čez dan.

V primeru alergijske reakcije na zdravilo, se to nemudoma preneha dajati. Nato alergijsko reakcijo zdravimo s antihistaminiki in glukokortikoidi (lahko v obliki mazila).

Če se pojavi kožni izpuščaj, je potrebna uporaba tonika, ki ne vsebuje alkohola, in antibiotikov v obliki gelov ali tekočin. Hujšo obliko gnojnih izpuščajev je potrebno zdraviti  z antibiotiki v obliki tablet.

Nekateri citostatiki lahko povzročajo temnejše obarvanje kože (hiperpigmentacija) po celotnem telesu ali pa le na posameznih mestih. Hiperpigmentacija ni nevarna in mine sama, zdravljenje pa ni potrebno.

=== Sindrom raka - noga ===
Ta pojav povzročajo nekateri citostatiki in tarčna zdravila. Pojavi se pordelost dlani in stopal, prisotna pa je lahko tudi pekoča bolečina, otekanje kože na dlaneh in podplatih, luščenje kože, redko pa se pojavijo tudi mehurji in razpoke.

Priporoča se uporaba vlažilnih mazil, ki vsebujejo ureo, umivanje z mlačno ali hladno vodo z uporabo  blagih mil. Pacienti naj se izogibajo tesni obutvi in čevljem z visoko peto, nošenju tesnih rokavic in nogavic, odsvetuje se tudi tek in energično vadbo, kjer bi si lahko poškodovali stopala. Kadar pacienti sedijo ali ležijo, naj imajo noge in roke dvignjene.

=== Ekstravazacija in flebitis ===
O ekstravazaciji govorimo, ko se citostatik, ki naj bi tekel v žilo, razlije v okolno tkivo in ga poškoduje. Če citostatiki preidejo ali se vbrizgajo v okolno tkivo, lahko povzročijo odmrtje tkiva. Prvi znak ekstravazacije je pekoča bolečina na mestu dajanja, o kateri mora pacient takoj obvestiti medicinsko sestro, ta pa mora takoj prekiniti vnašanje zdravila. Zatem je nujno potrebno hlajenje prizadetega mesta s hladilno vrečko in počitek prizadete roke. Ob ekstravazaciji določenih citostatikov je prizadeto mesto potrebno greti s suhimi, toplimi obkladki.

Kot posledica ekstravazacije lahko pacienti nekaj ur ali dni zatem še vedno čutijo bolečine v predelu žil. To imenujemo flebitis oziroma vnetje žile.

=== Izguba las ===
Izgubo las povzroča zdravljenje s citostatiki, redkeje pa zdravljenje z biološkimi in hormonskimi zdravili. Izgubo las lahko spremlja tudi izguba trepalnic, obrvi in drugih dlak po telesu. Lasje in ostale telesne dlake po prenehanju zdravljenja ponovno zrastejo.

Ob izpadanju las se svetuje umivanje z blagim šamponom, česanje z mehko krtačo in sušenje brez uporabe sušilca. Med samim zdravljenjem in prav tako najmanj 6 mesecev po njem, se odsvetuje barvanje, kodranje ali ravnanje las. Ob bivanju na prostem se priporoča nošenje zaščitnega pokrivala, rute ali sončnik, ki bodo kožo zaščitila pred sončno svetlobo. Pacienti že pred začetkom zdravljenja dobijo napotnico za pridobitev lasulje, ki je brezplačna (osnovni model).

=== Spremembe nohtov ===
Sistemska zdravila lahko nohte poškodujejo na tak način, da nohte obarvajo, nohti lahko postanejo krhki, lomljivi, se deformirajo ali v hujših primerih celo odstopijo od svojega ležišča. Okolica nohta lahko postane suha in pordela, ob nohtna kožica pa razpokana in pekoča. Nohti se po končanem zdravljenju nehajo spreminjati, spremembe pa niso več vidne, ko noht preraste celotno dolžino.

Pri tovrstnih težavah se svetuje striženje nohtov na kratko dolžino, ti naj bodo čisti. Odsvetuje se grizenje nohtov in striženje obnohtne kožice. Nohte se lahko okrepi s kremo za krhke in občutljive nohte.

=== Kronična utrujenost ===
Kronična utrujenost je posledica same rakave bolezni, poslabšajo pa jo še slabokrvnost, slabša prehranjenost, izsušenost, pogoste okužbe in sistemsko ter obsevalno zdravljenje raka.

Svetuje se uživanje energijsko in hranilno bogate hrane, pitja velikih količin tekočine, počivanje tudi čez dan, uporaba metod za zmanjševanje stresa, gibanje na prostem in opravljanje vseh telesnih in umskih dejavnosti, ki jih oseba zmore.

=== Otekanje ===
Otekanje nastane zaradi prekomernega zadrževanja izven celične tekočine v telesu. Je znak rakave bolezni, posledica podhranjenosti ali drugih bolezni srca, jeter in ledvic. V primeru, da je poleg otekline, na okončini prisotna še rdečina, to pomeni vensko trombozo ali okužbo. Otekanje lahko povzročajo tudi zdravila za zdravljenje raka, otekanje pa je lahko tudi znak popuščanja srca.

V primeru otekanja okončin se priporoča omejitev uživanja soli in živil, ki vsebujejo veliko natrija. Pacienti naj se vsakodnevno tehtajo ob istem času, na isti tehtnici in ob nenadnem porastu teže obvestijo zdravnika. Opustiti morajo kajenje in vnos alkohola. Med počitkom naj imajo oteklo okončino dvignjeno, na otečenih rokah naj ne nosijo prstanov. Svetuje se opravljanje le lažjih telesnih dejavnosti, brez hujših obremenitev, npr. dvigovanja uteži. Če se težave poslabšajo, zdravnik pacientom predpiše zdravila, ki povečujejo izločanje vode iz telesa (diuretiki).

=== Neželeni učinki na organe ===
Sistemska zdravila, torej citostatiki, tarčna in hormonska zdravila lahko prizadenejo celice v srcu, pljučih, ledvicah, jetrih in živčevju, vplivajo pa tudi na delovanje spolnih organov.

Pri jemanju zdravil, ki lahko povzročijo neželene učinke na srce se svetuje omejitev kajenja in pitja alkohola, skrb za uravnano telesno težo, pacienti pa naj bodo pozorni na otekanje nog, težje dihanje med naporom, neredno bitje srca, tiščanje ali bolečino v prsih, o katerih naj opozorijo svojega zdravnika.

Pri jemanju zdravil, ki lahko negativno vplivajo na zdravje pljuč, se svetuje dnevne sprehode v naravi in redno zračenje prostorov, odsvetuje pa se kajenje. Pacienti naj bodo pozorni na morebiten pojav težkega dihanja, bolečine v prsih, zvišanje telesne temperature ali občutka pomanjkanja zraka, o katerih naj obvestijo svojega zdravnika.

Pri jemanju zdravil, ki vplivajo na zdravje ledvic in mehurja, se osebam svetuje pitje vsaj 1,5 litra tekočine na dan, redno praznjenje sečnega mehurja in nošnja bombažnega spodnjega perila. Pacienti naj bodo pozorni na morebitno pekoče, pogosto odvajanje vode, nezmožnost uriniranja, prisotnost krvi v urinu, povišano telesno temperaturo ali mrzlico, o katerih naj obvestijo svojega zdravnika.

Osebam, ki jemljejo zdravila, ki lahko vplivajo na delovanje jeter se svetuje redno odvajanje blata, pitje zadostnih količin tekočine in uživanje polnovredne prehrane z veliko vlakninami. Odsvetuje se pitje alkoholnih pijač. Pacienti morajo svojega zdravnika obvestiti v primeru, da opazijo spremembo v barvi seča, blata ali kože, nabiranje tekočine v trebuhu, slabost ali pa bolečino pod desnim rebrnim lokom.

Pacientom, ki jemljejo zdravila, ki lahko okvarijo živčevje, se v primeru pojava omrtvelih prstov svetuje pazljivost pri prijemanju vročih, ostrih in ostalih nevarnih predmetov, pazljivi pa naj bodo tudi pri samem gibanju, saj je lahko prizadeto tudi ravnotežje. Oprijemajo naj se ograj, nosijo ne zdrsljivo obutev in za pomoč pri gibanju prosijo drugo osebo.

=== Neželeni učinki na spolne organe ===
Sistemsko zdravljenje raka lahko začasno ali trajno okvari delovanje spolnih organov. Pri moških pride do okvare mod, posledično pa to povzroči impotenco, zmanjšano slo po spolnosti in sterilnost. Pri ženskah, kjer pride do okvare jajčnikov, se kot posledica okvare pojavi izguba menstruacije in prezgodnja menopavza. Lahko pride tudi do sterilnosti, ki je lahko začasna ali trajna.

=== Strah, tesnoba in depresija ===
Strah in tesnoba sta normalni reakciji vsakega pacienta, ki so mu odkrili raka. Kažeta se kot motnje spanja, slabost, bruhanje, zmanjšana sposobnost za vsakodnevne aktivnosti in povečan občutek za bolečino.

Pri spoprijemanju s temi težavami se svetuje pogovor z zdravnikom, svojci, pridružitev skupinam za samopomoč, redna telesna vadba, masaža ali kopel ter sprostitev s sprostitvenimi tehnikami (globoko dihanje, imaginacija, meditacija, branje, poslušanje glasbe …).

Depresija se kaže kot izguba interesa za vsakodnevna opravila, nespečnost ali pretirano spanje, izguba apetita ali pretirano uživanje hrane, žalost, jokavost, kronična utrujenost, motnje koncentracije in občasno tudi kot misel na samomor. V boju proti depresiji se svetuje upoštevanje enakih napotkov kot pri strahu in tesnobi, priporoča pa se tudi obisk psihiatra, ki pacientom svetuje z nasveti, lahko pa jim predpiše tudi antidepresive.

=== Kognitivne motnje ===
Težav s pozornostjo in spominom ne povzroča le kemoterapija, ampak tudi druga podporna zdravila, kot so antiemetiki, anksiolitiki, analgetiki, slabokrvnost, kronična utrujenost in depresija, pri mladih ženskah pa tudi prezgodnja menopavza, ki jo povzroči kemoterapija. Težave se kažejo kot izguba spomina za bližnje dogodke, težave s koncentracijo, razumevanjem novih stvari in računanjem. Pri večini pacientov te težave minejo od enega do dveh let po zdravljenju s kemoterapijo.

Za soočanje s to težavo se svetuje uporaba koledarja, izdelava seznamov, zmanjšanje delovne obremenitve, dovolj spanja, delo v miru in tišini, redna telesna aktivnost, uživanje uravnotežene prehrane, zmanjšanje pitja alkohola in kave ter redno treniranje možganov (branje, sestavljanje sestavljank, spominske igre …).&lt;ref&gt;Boršnar. Bernot, Horvat; et al. (2019). &quot;Napotki za premagovanje neželenih učinkov sistemskega zdravljenja raka: kaj morate vedeti?&quot;. Napotki za premagovanje neželenih učinkov sistemskega zdravljenja raka: kaj morate vedeti?&lt;/ref&gt;

== Prehrana onkološkega pacienta ==
Prehrana onkološkega pacienta je zelo pomembna, saj se v času bolezni presnova pacienta zelo spremeni. Pogosto so neželeni učinki zdravljenja pomanjkanje apetita, driska, siljenje na bruhanje, sprememba okusa, prezgodnja sitost, suha usta, in druge. Zato je pomembno, da pacient sledi načelom prehrane priporočljive za onkološke paciente. Bistveno se povečajo potrebe po [[Beljakovina|beljakovinah]] in energiji. Priporoča se raznovrstna uravnotežena prehrana z dodatkom beljakovin.

Pravilno prehranjevanje med boleznijo je zelo pomembno, saj vpliva na:

-       Normalno prehranjenost organizma

-       Zavira razvoj [[Kaheksija|kaheksije]]

-       Ohranja oziroma izboljša telesno kondicijo in dobro počutje

-       Zmanjša neželene učinke zdravljenja

-       Omogoča hitrejše celjenje ran

-       Izboljšuje izid zdravljenja

-       Vpliva na imunsko odpornost in zmanjša tveganje za okužbe.


Torej prehrana onkološkega pacienta predstavlja predvsem veliko pustega mesa, rib, mleka, sira, jogurtov, skute, polnozrnatega kruha, ovsenih kosmičev, testenin, riža in zmerno uživanje masla, olja in smetane.

Ker onkološki pacienti pogosto nimajo želje po hranjenju (vpliv zdravljenja), je priporočljivo, da si razporedijo pet obrokov skozi dan. Pogosto je hranjenje zavestna odločitev in ne potreba.

Beljakovine so potrebne za hitrejšo obnovo celic (hitrejše celjenje tkiv),priporočen dnevni vnos je 1,2 do 2 grama na 1kg telesne mase.  Nahajajo se v ribah, pustem mesu, perutnini, jajcih.

Ogljikovi hidrati so potrebni predvsem za energijo in toploto. Nahajajo se predvsem v izdelkih iz žit, rižu, ješprenju, ovsenih in drugih žitnih kosmičih, kruhu, krompirju, testeninah, stročnicah in drugih.

Zelo pomembni so tudi vitamini in minerali, ki jih pridobimo z uživanjem sadja in zelenjave. Za onkološke paciente so posebno priporočeni : brokoli, ohrovt, cvetača, korenje, kumare, buče, rumena in zelena zelenjava, čebula, česen, jabolka, kutine, češnje, borovnice, slive in marelice.

Ne smemo pozabiti na zadosten vnos tekočin. Najbolj priporočljiv vnos tekočine je z vodo. Dnevno je priporočljivo zaužiti 1,5 do 2 litra tekočine na dan.&lt;ref&gt;Kozjek, Mastnak, Sedej (2009). Prehrana in rak. Europa Donna, Slovensko združenje za boj proti raku dojk. Pridobljeno dne 25.10.2020. Dostopno na: https://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/Strokovna_knjiznica/publikacije_za_bolnike/Prehrana_in_rak_2009.pdf&lt;/ref&gt;

== Telesna aktivnost onkološkega pacienta ==
Telesna dejavnost onkoloških pacientov ima zelo velik pomen, saj izboljša počutje, zmanjša utrujenost zaradi bolezni, poveča samostojnost. Poleg tega pa tudi izboljša delovanje telesa, imunskega sistema, izboljša delovanje srčno-dihalnega sistema, izboljša krvni pretok in zmanjšuje nastajanje strdkov.

Onkološkim pacientom se glede na obliko in stadija bolezni, priporoči telesna aktivnost. Priporočila za telesno dejavnost sledijo smernicam za splošno populacijo: vsaj 150 minut zmerno intenzivne vadbe tedensko (30–60 minut dnevno, 5 dni v tednu) ali vsaj 75 minut visoko intenzivne vadbe tedensko (20–60 minut dnevno, tri dni v tednu) ali kombinacija zmerne in visoko intenzivne vadbe, tako da pacient skupaj doseže priporočeno količino.

Glede na stadij bolezni in počutje onkološkega pacienta, zdravnik priporoči vsakemu posamezniku zanj najbolj ustrezno intenzivnost vadbe.&lt;ref&gt;Nemac, Mlakar-Mastnak (2019). Priporočila za telesno dejavnost onkoloških bolnikov. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana. ISBN https://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/Strokovna_knjiznica/publikacije_za_bolnike/Priporocila_za_telesno_dejavnost_onkoloskih_bolnikov_2019.pdf&lt;/ref&gt;

== Paliativna oskrba ==
Paliativna oskrba je celostna obravnava osebe z neozdravljivo boleznijo. Skrbi za obvladovanje simptomov bolezni, nego, lajšanje psihičnih, socialnih in duhovnih težav.

Namen paliativne oskrbe je vzdrževati kakovost življenja osebe, upoštevanje njegovih potreb. Zajema tudi pomoč svojcem med boleznijo, umiranjem in žalovanjem.&lt;ref&gt;Onkološki inštitut. Paliativna oskrba. Pridobljeno dne 25. 10. 2020. Dostopno na: https://www.onko-i.si/dejavnosti/zdravstvena_dejavnost/skupne_zdravstvene_dejavnosti/paliativna_oskrba&lt;/ref&gt;

== Sklici ==</text>
      <sha1>bkob7o00f4q6um91ogmz8jnq8ekdcx2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Medicinska sestra v patronažnem varstvu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4322</id>
    <revision>
      <id>19395</id>
      <timestamp>2020-11-06T20:35:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pzn2020</username>
        <id>3635</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: === '''OPIS POKLICA''' === Medicinske sestre (MS) v patronažnem varstvu zagotavljajo celovito oskrbo pacientov znotraj njihovih domov ter v agencijah in ustanovah, ki služ...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18941" xml:space="preserve">=== '''OPIS POKLICA''' ===
Medicinske sestre (MS) v patronažnem varstvu zagotavljajo celovito oskrbo pacientov znotraj njihovih domov ter v agencijah in ustanovah, ki služijo ljudem, ki imajo posebne zdravstvene potrebe. Te sestre so cenjene zaradi svojih prilagodljivost in pripravljenost za oskrbo v številnih ustanovah, vključno s skupnimi zdravstvenimi domovi, zavetišči za brezdomce v lokalni skupnosti in na terenu. Medicinske sestre z napredno prakso v skupnostih izboljšajo dostop do oskrbe in nižji stroški v klinikah.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Meadows|first=Phyllis|date=2009-01|title=Community Health Nursing|url=https://journals.lww.com/ajnonline/fulltext/2009/01001/community_health_nursing.5.aspx|magazine=AJN The American Journal of Nursing|language=en-US|volume=109|pages=19|doi=10.1097/01.NAJ.0000343102.62178.80|issn=0002-936X}}&lt;/ref&gt;

MS v patronažnem varstvu delajo z različnimi partnerji in ponudniki za reševanje zapletenih izzivov. Nikjer to ni bolj očitno kot pri trenutnih prizadevanjih za prepoznavanje, doseganje in zdravljenje ljudi za pomoč starejšim pri učinkovitem obvladovanju kronične bolezni in zdravstvenih težavah zaradi katerih ne morejo obiskati zdravstvene ustanove.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Meadows|first=Phyllis|date=2009-01|title=Community Health Nursing|url=https://journals.lww.com/ajnonline/fulltext/2009/01001/community_health_nursing.5.aspx|magazine=AJN The American Journal of Nursing|language=en-US|volume=109|pages=19|doi=10.1097/01.NAJ.0000343102.62178.80|issn=0002-936X}}&lt;/ref&gt;

Patronažno varstvo je posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti. Ti so zaradi bioloških lastnosti, določenih obolenj ali ne navajenosti na novo okolje občutljivi za škodljive vplive iz okolja.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Patronažno varstvo in patronažna zdravstvena nega - nadgradnja in prilagajanje novim izzivom|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KZ1CN9H/|website=www.dlib.si|accessdate=2020-11-05}}&lt;/ref&gt;

Patronažno varstvo je organizirano kot samostojna služba ali organizacijska enota osnovnega zdravstvenega varstva v zdravstvenih domovih. Zdravstvena nega (ZN) v patronažnem varstvu je integralni del primarne ZN in s tem primarnega zdravstvenega varstva.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Patronažna ZN je specialno področje ZN, ki se ukvarja s posamezniki, [[Družina (biologija)|družinami]] in lokalno skupnostjo v vseh obdobjih zdravja in bolezni. Nosilka patronažne      ZN je medicinska sestra v patronažnem varstvu, ki ugotavlja potrebe po zdravstveni negi, načrtuje intervencije zdravstvene nege, jih izvaja in vrednoti dosežene cilje. Svetuje o zdravem načinu življenja in obnašanja ter opozarja na rizične faktorje, ki lahko ogrozijo zdravje. Pomaga posameznikom in družinam na njihovih domovih, da se soočijo z boleznijo, kronično nezmožnostjo in s stresom. Ocenjuje kdo, kdaj in kaj je sposoben posameznik ali družina storiti zase in česa ne. Medicinska sestra v patronažnem varstvu je koordinatorka vseh oblik pomoči na domu in je vez med posameznikom in njegovim osebnim zdravnikom.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== '''ZGODOVINSKI RAZVOJ POKLICA MEDICINSKE SESTRE V PATRONAŽNEM VARSTVU''' ===
V preteklosti je bolnega človeka negovala žena, mati, sorodnica. Oseba, ki neguje v takih okoliščinah je tudi  danes negovalka, ker nima poklicne izobrazbe. Ko je medicina dobila svoje začetke v stari Grčiji, je negovanje bolnikov pričelo prehajati v profesionalno obliko. Negovanje je bilo v rokah redovniških in samostanskih dejavnosti, vendar za negovanje ni bila potrebna strokovna izučitev. Red diakonis in usmiljenk je zahteval usposabljenost za negovanje.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/1062|title=Organizacija patronažne službe: (nadaljevanje in konec)|date=1975|accessdate=5.11.2020|website=Obzornik zdravstvene nege|publisher=|last=Vuga|first=Silva}}&lt;/ref&gt;

Prvi organizirani sistemi obiskov na domu so pričeli leta 1816, v [[Anglija|Angiji]]. V [[London|Londonu]] je takrat bil organiziran „Odbor dobrodelnih žen“, ki so obiskale otroke na domu. Leta 1862, v Manchesterju so začeli obiskati ljudje z namenom poučevanja o telesnem, socialnem, moralnem in religioznem režimu. Leta 1845, je [[Florence Nightingale]] začela negovati ranjence&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;.

V 18. Stoletju med vladavino cesarice Marije Terezije se je izoblikoval poklic babice, in je že 1753 bila ustanovljena babiška šola v Ljubljani. Sesterski poklic pa se začenja pozneje, v letu 1860 ko je [[Florence Nightingale]] ustanovila šolo v St. Thomas Hospital v Londonu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Leta 1867, je v [[Liverpool]]&lt;nowiki/&gt;u začela delati služba „District Nursing“ – služba bolniške nege na domu. Prvi dispanzer pa je bil osnovan leta 1887, v Edinburghu (v Angliji). „Health Visitors“ je bil uveden leta 1892 ter je bilo omogočeno šolanje zdravstvenih obiskovalk. „District Nursing“ in „Health Visitors“ v Angliji so bile prve izšolane MS v patronažnem varstvu.

Leta 1907 je v Ljubljani osnovan prvi proti [[Tuberkuloza|tuberkulozni]] dispanzer, vendar terenskih medicinskih sester še ni bilo na področju nekdanje Jugoslavije. Slovenka [[Angela Boškin]] je leta 1914 diplomirala na [[Dunaj|Dunaju]] za diplomirano medicinsko sestro, in se je po diplomi strokovno usposobila za terensko medicinsko sestro.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Angela Boškin je 27.1.1919, dobila prvi dekret za imenovanje skrbstvene terenske sestre v Jugoslaviji. Takrat je delovala monovalentno pri varstvu matere in otroka ter v proti tuberkulozni dejavnosti na [[Jesenice|Jesenicah]]. Angela Boškin je bila predhodnica današnjih MS v patronažnem varstvu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Istega leta je v Jugoslaviji je dr. Andrija Štampar imenovan za načelnika pri ministrstvu za narodno zdravje v Zagrebu, in s tem se je začela reforma javnega zdravstva.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

V Sloveniji je bilo še zmeraj prisotno monovalentno patronažno varstvo, dokler ni druga svetovna vojna prekinila delovanje patronažnega varstva. Leta 1953, smo dobili v nekdanji [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] centre s polivalentnim patronažnim varstvom. Na konferenci Svetovne zdravstvene organizacije leta 1958, v Helsinkih so bili sprejeti koncepti za patronažno dejavnost, ki imajo trajno vrednost. MS v patronažnem varstvu je zelo pomembna v javnemu zdravju. Njene naloge so obsežne in raznolične, zato mora biti in njena usposobljenost in delovanje polivalentno.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== '''IZOBRAZBA''' ===
Patronažno zdravstveno nego lahko opravlja medicinska sestra z višjo ali visoko izobrazbo kot samostojno dejavnost (koncesija), vendar je vključena v mrežo javnega zdravstva. V tem primeru mora prevzeti vsa področja delovanja, to je zdravstveno-socialno obravnavo posameznika, družine in skupnosti, zdravstveno nego otročnice in [[Novorojenček|novorojenčka]] na domu in zdravstveno nego bolnika na domu. Patronažno varstvo je organizirano 24 ur na dan in vse dni v letu.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== '''DOSTOPNOST MEDICINSKE SESTRE V PATRONAŽNEM VARSTVU''' ===
Do MS v patronažnem varstvu lahko dostopate preko vašega zdravstvenega doma. Pokličete in poveste, da potrebujete obisk patronažne medicinske sestre ali informacije preverite na spletu. 

=== '''Področje dela zdravstvene nege v patronažnem varstvu''' ===
Medicinska sestra v patronažnem varstvu je nosilka patronažne zdravstvene nege pacienta, družine in skupnosti v stanju zdravja in blagostanja ter v stanju bolezni, poškodb, nezmožnosti, prizadetosti in nezaželenih stanj ter koordinira delo, zato načrtuje, izvaja in vrednoti ZN. Zdravstveno-socialno obravnavo posameznika, družine in skupnosti ter ZN otročnice in novorojenčka na domu uvrščamo med preventivno dejavnost, ZN pacienta na domu pa med kurativno dejavnost.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Informacijski sistem patronažne zdravstvene nege|last=Šušteršič, Rajkovič|first=|publisher=Moderna organizacija|year=2000|isbn=961-232-082-9|location=Kranj|page=|cobiss=106079232}}&lt;/ref&gt;

Med pomembnejše naloge patronažne ZN sodi izvajanje preventivnega programa, ki je namenjeno ohranjanju, krepitvi in varovanju zdravja in preprečevanju bolezni celotne populacije. Še posebej se posveča obravnavi biološko najbolj ranljivih skupin prebivalstva.

Področje preventivnega dela diplomirana medicinska sestra (DMS) v patronažnem varstvu načrtuje samostojno. Obseg preventivnega programa določajo Navodila varstva na primarni ravni.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2020-11-05}}&lt;/ref&gt;

Preventivno patronažno zdravstveno varstvo obsega:

·        šest patronažnih obiskov pri novorojenčku in dojenčku v prvem letu starosti in dva dodatna obiska pri [[Slepota|slepih]] in invalidnih materah,

·        patronažni obisk pri otroku v drugem in tretjem letu,

·        dva patronažna obiska na leto pri slepih in slabovidnih z dodatnimi motnjami v starosti od 5 do 25 let, če so ti v domači oskrbi,

·        patronažni obisk pri [[Nosečnica|nosečnici]],

·        dva patronažna obiska pri otročnici,

·        svetovalni patronažni obisk za ženske, ki se po treh letih ne odzovejo vabilu na preventivni ginekološki pregled,

·        dva patronažna obiska zavarovane osebe, stare nad 25 let:

o  pacienti, ki imajo aktivno tuberkulozo,

o  pacienti, ki imajo mišično in živčno-mišična obolenja,

o  paraplegiki in tetraplegiki,

o  pacienti z multiplo sklerozo, [[Cerebralna paraliza|cerebralno paralizo]],

o  osebe z motnjami v razvoju,

o  [[Invalidnost|invalidi]],

o  pacienti, ki imajo kronična obolenja.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Zbornica Zveza|url=https://www.zbornica-zveza.si/publikacija/aktivnosti-zdravstvene-nege-v-patronaznem-varstvu/|website=Zbornica Zveza|accessdate=2020-11-05|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Kurativna dejavnost v patronažnem zdravstvenem varstvu se izvaja in načrtuje na osnovi naročila izbranega osebnega zdravnika ali pooblaščenega [[Zdravnik|zdravnika]]. ZN bolnika na domu je lahko nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja ali pa poteka kot ambulantno zdravljenje. Ob obravnavi pacienta na domu se MS v patronažnem varstvu po potrebi posveti tudi njegovi najožji družini.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Džananović|first=Darinka Zavrl|date=2010-10-14|title=Novosti – izkušnje – pobude – odmevi: patronažno varstvo slovenije včeraj, danes, jutri: analiza poročil o delu patronažnega varstva od leta 2000 do 2008|url=https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2762|magazine=Obzornik zdravstvene nege|language=sl|volume=44|issue=2|pages=117–125|issn=2350-4595}}&lt;/ref&gt; 

=== '''DELO MEDICINSKE SESTRE V PATRONAŽNEM VARSTVU''' ===
Patronažna ZN je področje delovanja patronažnega zdravstvenega tima. V zdravstveni tim so poleg patronažne MS in zdravnika lahko vključeni še zdravnik specialist, socialni delavec in drugi člani&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Dinamični model zadovoljstva pri delu patronažnih medicinskih sester|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YOPN66Z|website=www.dlib.si|accessdate=2020-11-05}}&lt;/ref&gt;

Kakovost timskega dela, zdravljenja in rehabilitacije je odvisna od dobrih medsebojnih odnosov, komunikacije in pa pomoči zdravstvenih delavcev, prav tako pa od njihove koristnosti in uporabnosti. Odnosi morajo temeljiti na njihovem medsebojnem zaupanju in spoštovanju.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

Osnovna zdravstvena dejavnost na primarni ravni med drugim obsega patronažne obiske, zdravstveno nego, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov na domu ter oskrbovancev v socialno varstvenih in drugih zavodih. Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci opravljajo zdravstveno dejavnost v skladu s sprejeto zdravstveno doktrino in s kodeksom medicinske deontologije oziroma drugimi strokovnimi in etičnimi kodeksi. Pri opravljanju dela morajo obravnavati vse ljudi pod enakimi pogoji.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2020-11-05}}&lt;/ref&gt;

Prav tako pa so patronažni obiski, zdravljenje in nega na domu pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (23.člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

DMS v patronažnem varstvu mora na osnovi ugotovljenega zdravstvenega stanja pacienta, ter stanj in pa razmer v družini pripraviti načrt ZN pacienta in družine, sodeluje pa tudi v diagnostično-terapevtskem programu, zdravstveni vzgoji, po potrebi pa tudi koordinira delo z drugimi službami, v [[Zdravstveni dom|zdravstvenem domu]] in izven njega. Prav tako organizira in nadzira oskrbo na domu. Patronažno varstvo se organizira 24 ur na dan in vse dni v letu. Delo načrtuje dnevno, mesečno in letno, prav tako mora poznati teren dela in upoštevati kadrovski normativ.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Patronažna DMS, ki se vključuje v vsa področja promocije zdravja spodbuja ljudi, da bi postavili zdravje na najvišje mesto na lestvici človekovih vrednot, da bi aktivno skrbeli zanj in tako imeli večji vpliv na ekonomske in socialne vplive na zdravje.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; 

=== '''AKTIVNOSTI ZN''' ===
Pri patronažnih obiskih so mnogokrat prve MS soočene z morebitno zdravstveno ali socialno problematiko, kjer presodijo ali so intervencije potrebne in če so, kakšne. Zaradi pogoste fizične oddaljenosti drugih članov zdravstvenega tima (zdravnik, [[socialni delavec]], [[fizioterapevt]] in ostali). Patronažna MS samostojno sprejema odločitve o zdravstveni oskrbi na pacientovem domu. Patronažna MS je pri opravljanju zdravstvene nege avtonomna z omejitvami v okviru svojih kompetenc .

Aktivnosti, ki jih DMS v okviru patronažnega varstva opravlja so sledeče:

1.     DIHANJE

2.     PREHRANJEVANJE IN PITJE

3.     IZLOČANJE IN ODVAJANJE

4.     GIBANJE IN USTREZNA LEGA

5.     SPANJE IN POČITEK

6.     OBLAČENJE IN SLAČENJE

7.     VZDRŽEVANJE NORMALNE TELESNE TEMPERATURE

8.     OSEBNA HIGIENA IN UREJENOST

9.     IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU

10.  KOMUNIKACIJA-IZRAŽANJE POTREB IN ČUSTEV

11.  IZRAŽANJE VERSKIH ČUSTEV

12.  KORISTNO DELO

13.  RAZVEDRILO IN REKREACIJA

14.  UČENJE IN PRIDOBIVANJE ZNANJA

15.  ORGANIZACIJA DELA IN RAZVOJ STROKE

16.  PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE OKUŽB

17.  PSIHIČNA IN FIZIČNA PRIPRAVA PACIENTOV

18.  PRIPRAVA IN DAJANJE ZDRAVIL

19.  DIAGNOSTIČNO-TERAPEVSTKE AKTIVNOSTI

20.  STROKOVNA PRIPRAVA NA DELO.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Želja MS v patronažnem varstvu je, da na podlagi hišnega obiska oceni zdravstveno stanje pacienta, kajti napotitev v bolnišnico je praviloma izredno stresna tako za pacienta, kot za svojce.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/09/urgentna_stanja_v_patronaznem_varstvu_2009.pdf|title=Urgentna stanja v patronažnem varstvu|date=5-6.11.2009|accessdate=5.11.2020|website=zbornica zveza|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

V okviru svojih kompetenc ki jih opravljajo MS v patronažnem varstvu se velikokrat znajdejo v dilemah pri aktivnostih ZN in se sprašujejo ali naj odgovornost sprejmejo nase oz. etični dilemi ali aplicirati predpisano ali poiskati nadaljnje resurse.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

=== '''VIRI IN LITERATURA''' ===
* [https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/09/urgentna_stanja_v_patronaznem_varstvu_2009.pdf Kunstič, Nataša; Kutin, Polonca. Urgentna stanja v patronažnem varstvu (Elektronski vir) Strokovni seminar: Zbornik prispevkov. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Ljubljana 2009. Pridobljeno dne: 2020-10-24 (https://www.zbornicazveza.si/wpcontent/uploads/2019/09/urgentna_stanja_v_patronaznem_varstvu_2009.pdf)]
* [https://journals.lww.com/ajnonline/fulltext/2009/01001/community_health_nursing.5.aspx Phyllis, Meadows (2009). “Community Health Nursing”: ''American Journal of Nursing'': 109, 19. doi: 10.1097/01.NAJ.0000343102.62178.80]                                                     
* Rajkovič Vladislav; Šušteršič Olga. Informacijski sistem patronažne zdravstvene nege.  Moderna organizacija, Kranj 2000. [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/106079232 COBISS]
* Ramšak Pajk, Jožica. Dinamični model zadovoljstva pri delu patronažnih medicinskih sester. ''Obzornik Zdravstvene Nege,'' Ljubljana 2002. [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/nuk/1720427 COBISS]
* [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KZ1CN9H/ Šušteršič, Olga (2006). “Patronažno varstvo in patronažna zdravstvena nega – nadgradnja in prilagajanje novim izzivom”. ''Obzornik Zdravstvene Nege:'' 40(4): 247 – 52.] Pridobljeno dne: 2020-10-24.  (&lt;nowiki&gt;https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8KZ1CN9H/e126e6d4-aec0-4d0a-bf54-69ecce9c3e67/PDF&lt;/nowiki&gt;)
* [https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/1062 Vuga, Silva.” Organizacija patronažne službe”. ''Obzornik Zdravstvene Nege,'' Ljubljana 1975. Pridobljeno dne: 2020-11-5. (https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/1062/1011)]
* [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO213 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Uradni list Republike Slovenije, št. 9/92.]
* [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO214 Zakon o zdravstveni dejavnosti Uradni list Republike Slovenije, št. 9/92.]
* [https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2762 Zavrl- Džananović, Darinka (2010). “Patronažno varstvo Slovenije včeraj, danes, jutri: analiza poročil o delu patronažnega varstva od leta 2000 do 2008”. ''Obzornik Zdravstvene Nege'' 44(2): 117 – 25. Pridobljeno dne: 2020-10-24. (https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0Q577I65/5048dd17-a87d-447b-aaf2-1facc251d6f5/PDF)]

* [https://www.zbornica-zveza.si/publikacija/aktivnosti-zdravstvene-nege-v-patronaznem-varstvu/ Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, eds Železnik, Danica. Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu (elektronski vir).]
* [https://www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/doc_attachments/aktivnosti_zdravstvene_nege_v_patronaznem_varstvu_27092011_0.pdf Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Ljubljana: September 2011. Pridobljeno dne: 2020-11-5.  (https://www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/doc_attachments/aktivnosti_zdravstvene_nege_v_patronaznem_varstvu_27092011_0.pdf)]</text>
      <sha1>k482kafb7grr9ms7u1elw6br5lke3j4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Patronažno varstvo pri bolnikih s srčnim popuščanjem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4323</id>
    <revision>
      <id>19397</id>
      <parentid>19396</parentid>
      <timestamp>2020-11-06T20:40:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lara.eva1999</username>
        <id>3589</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20100" xml:space="preserve">'''1. SRČNO POPUŠČANJE'''

Je stanje, ko srce zaradi patološke strukture ali funkcije ni zmožno črpati dovolj krvi, da bi ohranilo normalen pretok krvi po žilah (link do Wikipedije). Posledica tega je nezadostna preskrba tkiv s kisikom in s tem omejitev sposobnosti pravilnega fiziološkega delovanja človeškega telesa[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKIPZFB [1&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;].

Je edina bolezen obolenj srca in ožilja, pri kateri pogostost iz leta v leto narašča in kjer incidenca vsako leto naraste za 2%.  Je prisotna pri 2-5% celotne populacije, delež pa naraste pri osebah nad 65 let ( za 10%)[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VVWRPRUU/0254c786-e5f7-4a51-a2b0-567a09415389/PDF  [2&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;].

Vzroki nastanka popuščanja srca so največkrat predhodne bolezni koronarnih arterij, kot so hipertenzija, atrijska fibrilacija, bolezni zaklopk srca, največkrat pa jo izzove bolezen srčne mišice in akutnega miokardnega infarkta. Dodatne prisotne bolezni pa lahko hkrati vplivajo na poslabšan izid srčnega popuščanja. K slabšemu izidu največkrat pripomoreta ledvična popuščanja in uporaba nekaterih diuretikov ter bolezni dihal[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKIPZFB [1&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;].  K dodatnim tveganjem za obolenje prištevamo neprimeren življenjski slog, kamor spadajo kajenje, neprimerno prehranjevanje, nezadostna telesna vadba, prekomerno uživanje alkohola, stres, nesodelovanja v primarni preventivi in pregledih, itd.[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3TVVWOMP/e1a5d70d-3c51-419d-b640-3ebf48b6fe3c/PDF [3&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]

Čeprav ne poznamo nobenega diagnostičnega merila za potrditev bolezni ga najbolje diagnosticiramo z kakovostnimi pregledi in preiskavami, kjer ima velik pomen klinična slika ter dokazi sistolne ali diastolne disfunkcije miokarda, laboratorijske preiskave, EKG, RTG prsnega koša ter UZ srca.  Pri napredovali bolezni so pomembne tudi invazivne preiskave, kjer igrajo pomembno vlogo biopsija miokarda, koronarna angiografija in desnostranska kataterizacija srca[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CPKIPZFB/b0376e31-7f62-4986-ba35-cdb3887f31f5/PDF [1&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;].

'''1.1	Znaki in simptomi'''
Simptomi in znaki so posledica zmanjšane prekrvavitve tkiv glede na potrebo telesa. Srčno popuščanje se pri večini ljudi začne z podobnimi simptomi, kot so: dispeja, ki se najpogosteje pojavi pri vadbi ali tudi spanju, nokturija, postopna pretirana utrujenost in zmanjšana telesna zmogljivost. 
Bolezen spada med najpogostejše simptome zastoja ali kopičenja tekočin v tkivih in žilah pljuč ter ostalih delov telesa, zato se pogosto pojavi znak otekanja nog in povišane telesne teže[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CPKIPZFB/b0376e31-7f62-4986-ba35-cdb3887f31f5/PDF [1&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]..
Glede na same simptome, ki se kažejo pri določenih osebah lahko s pomočjo lestvice ameriškega združenja NYHA precenimo stopnjo srčnega popuščanja,  kjer 1. pomeni stanje brez simptomov in omejitev ter 5., kjer vsaka fizična aktivnost privede do slabega počutja, ki pa se lahko kaže tudi v mirovanju[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VVWRPRUU/0254c786-e5f7-4a51-a2b0-567a09415389/PDF [2&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;].

'''1.2	Zdravljenje''' 
Je odvisno od stopnje popuščanja in resnosti znakov bolezni. Med pomembne pristope sodi odpravljanje osnovnega vzroka bolezni. Tako pri blagem srčnem popuščanju najprej spremenimo življenjski slog ( prenehanje kajenja, uživanja alkohola, telesna vadba in primerna prehrana) in vključimo posvetovanja z zdravnikom in zdravstvenim timom stroke bolezni srca in ožilja. Pri poslabšanju ali težji obliki popuščanja pa se vključi tudi farmakološko zdravljenje, ki je usmerjeno predvsem v lajšanje simptomov in znakov ter s tem zmanjšanje števil hospitalizacij in boljša možnost izida bolezni[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VVWRPRUU/0254c786-e5f7-4a51-a2b0-567a09415389/PDF  [2&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]. Če bolezen vztraja kljub vsem ukrepom, je včasih potrebno uporabiti drugačen pristop, ki velikokrat pomeni tudi uporaba bolj invazivnih posegov ter možnost vsaditve srčnega spodbujevalnika, resinhronizacijska terapija ali presaditev srca (Vrtovec, Poglajen 2011). Pri lajšanju simptomov, znakov in preprečitvi poslabšanja bolezni pomembno funkcijo igra tudi nefarmakološko zdravljenje in ozaveščanje obolelih s strani primarne preventive[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3TVVWOMP/e1a5d70d-3c51-419d-b640-3ebf48b6fe3c/PDF [3&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;].

'''2. PREVENTIVNA DEJAVNOST'''
 
Preventivna dejavnost je skupek usklajenih aktivnosti na ravni posameznika ali populacije, ki zmanjšujejo vpliv škodljivih dejavnikov na zdravje. Poznamo primarno, sekundarno in terciarno raven preventive. Preventiva pri srčno-žilnih boleznih je zelo pomembna, saj so najbolj pogost vzrok za obolevnost in smrtnost po svetu. Na populacijskem nivoju se izvaja s promocijo zdravega življenjskega sloga. Pri posameznikih s tveganjem za srčno-žilne bolezni ali z že razvito boleznijo pa s spremembo nezdravega življenjskega sloga. S preventivno dejavnostjo lahko preprečimo ali odložimo nastanek kroničnih bolezni. Pozitivno stališče in navade zdravega načina življenja so ključnega pomena. Dejavnike tveganja za srčno popuščanje delimo na tiste, ki lahko vplivamo (debelost, kajenje, telesna neaktivnost, čezmerno pitje alkohola, arterijska hipertenzija, hiperlipidemija in tvegano stresno vedenje), in na tiste, ki ne moremo vplivati (genetski, fiziološki in prirojeni patološki dejavniki)[https://www.researchgate.net/publication/333867213_Exercise_in_cardiovascular_patients [4&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;].

V Sloveniji se od leta 2002 izvaja Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni. Poteka tako, da se v ambulantah splošne in družinske medicine izvaja nadzor nad zdravljenjem pacientov, zgodnje odkrivanje ogroženih in zdravstveno vzgojno delo. V program so vključeni vsi moški med 35. in 65. letom ter ženske med 45. in 70. letom starosti[https://www.nijz.si/sl/srcno-zilne-bolezni?fbclid=IwAR2kxVLOpq0gdZJQ1VOEj418hx9Qx7C3q8A2ziYRiUsGYrvOzPpACnewRv8 [5&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;].
 
Število ljudi po svetu, ki živijo in umirajo zaradi srčnega popuščanja narašča. Iz tega razloga je ozaveščenost o tej bolezni še vedno precej nizka. Veliko primerov srčnega popuščanja bi bilo mogoče preprečiti in večino pacientov je mogoče učinkovito zdraviti. Z ozaveščanjem o preventivni dejavnosti in razpoložljivih ukrepih pripomoremo k temu, da čim več ljudi pravočasno poišče pomoč in spremeni slabe življenjske navade. V obsežni evropski anketi je samo 3% anketirancev prepoznalo simptome srčnega popuščanja, kar 48% jih je menilo, da so to simptomi možganske kapi. To poudarja na to, da je zdravstveno vzgojna dejavnost za srčno-žilne bolezni po svetu še vedno premalo razvita [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1002/ehf2.12005 [6&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]. 

S poučevanjem in zdravstveno vzgojo pacientov lahko zagotovimo izvajanje ukrepov in dvig samooskrbe pacienta. Cilj tega bi bil, da pacient samostojno nadzoruje telesno maso, odmerja diuretike in je posledično pri aktivnostih bolj samostojen. Zelo pomembno je vključevanje v ambulanto za srčno popuščanje in redni kontrolni pregledi. Tehtanje pri pacientih s srčnim popuščanjem je zelo pomemben in enostaven ukrep. Z dnevnimi kontrolami telesne mase lahko samostojno spremljajo bilanco tekočine in se izognejo povečanemu zastoju tekočine[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3TVVWOMP/e1a5d70d-3c51-419d-b640-3ebf48b6fe3c/PDF [3&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;].

Srčno popuščanje pri pacientih pusti kronične spremembe na telesu, ki napredujejo vendar jih lahko s spremembo življenjskega sloga zmanjšamo in upočasnimo:
[https://www.researchgate.net/publication/333867213_Exercise_in_cardiovascular_patients [4&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;].

'''Vzdrževanje telesne mase''' 
Indeks telesne mase med 20–25 kg/m2 . Obseg bokov &lt; 94 cm (moški) in &lt; 80 cm (ženske). Pri pacientih, ki ITM presega 30 se svetuje zmanjšanje telesne mase v enem letu za 10%. Pacient naj vodi bilanco tekočin (tehtanje vsak dan). 

'''Telesna aktivnost'''
Priporoča se zmerna telesna aktivnost, ki jo vselej prilagodimo starosti in počutju. Telesno aktivni bi naj bili vsaj 30 minut pet dni v tednu. Z redno telesno dejavnostjo krepimo skeletne mišice in srce ter izboljšamo splošno počutje. Pri pacientih, ki že imajo srčno popuščanje so primerne lažje telesne obremenitve kot so hoja, kolesarjenje, plavanje. Večji telesni napori pa lahko stanje še poslabšajo. Intenzivnost telesne aktivnosti se prilagaja stopnji srčnega popuščanja. 

'''Prehrana'''
Priporočamo uživanje mešane, uravnotežene prehrane v petih obrokih dnevno. V prehrani pacienta naj bo čim več svežega sadja in zelenjave za krepitev imunskega sistema in preprečevanje zaprtja. Izbiramo živila z nižjim glikemičnim indeksom. Pri pacientih, ki že imajo srčno popuščanje je potrebno omejiti vnos soli na eno čajno žličko dnevno. Iz prehrane je koristno izključiti industrijsko predelano hrano, saj vsebuje dosti soli in aditivov. Odsvetuje se cvrtje. Omejiti je potrebno vnos tekočine, ki lahko poslabša bolezenske znake. Nadzorujemo vnos vse tekočine, tudi tekočino zaužito s sadjem, juho, omako,… Pacienti s srčnim popuščanjem imajo predpisano količino tekočine, ki jo lahko zaužijejo v enem dnevu. 

'''Krvni tlak in lipidi'''
Kontrola krvnega tlaka in srčnega utripa naj bo pogosta. Vrednosti meritev je potrebno beležiti, saj so v pomoč pri zdravljenju. Visok krvni tlak, srčni utrip in telesna teža še dodatno obremenjujejo srce. Zvišan holesterol je nevaren in ga je v primeru povišane vrednosti potrebno uravnati. Priporočene vrednosti za skupni holesterol so &lt; 5 mmol/l, LDL holesterol &lt; 3 mmol/l, HDL holesterol  &gt;1 mmol/l in trigliceridi &lt; 2 mmol/l. 

'''Socialno okolje in stres'''
Socialno okolje in stres imata na življenje velik vpliv. Vključitev svojcev v zdravljenje kaže dobre rezultate, saj pacientu predstavljajo oporo. Pomembne so tehnike sproščanja, ki paciente naučijo kako se pomiriti in se sprostiti. Izvajanje teh tehnik pripomore k boljšemu počutju.

'''Kajenje in alkohol''' 
Kajenje in alkohol se odsvetujeta. Alkohol je dovoljen v manjših količinah pri nekaterih pacientih (1-2 dcl vina na dan ob kosilu ali večerji).

'''3. OSKRBA NA DOMU'''

Zdravstvena nega srčno-žilnega bolnika z napredovalo boleznijo na domu 
Vsak bolnik s kronično nenalezljivo boleznijo, starejši od 25 let, ima dvakrat letno pravico do obiska patronažne medicinske sestre [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=NAVO59 (Navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, 2005).]). Zaradi povečanega obsega kurativnega dela se v patronažni zdravstveni negi zmanjšuje delež preventivnih obiskov. Patronažna medicinska sestra tako velikokrat spozna bolnika z napredovalo srčno-žilno boleznijo na žalost šele takrat, ko je že zelo oslabel, pogosto nepokreten in potrebuje določen diagnostično-terapevtski poseg, za katerega njegov osebni izbrani zdravnik izda delovni nalog. Cilj prizadevanj patronažne medicinske sestre je samostojen in neodvisen varovanec v svojem okolju. Kadar pa gre za že obolelega ali kronično bolnega varovanca, njeno delovanje temelji na ohranjevanju sposobnosti, ki jih še ima, in čimprejšnji povrnitvi že izgubljenih sposobnosti. Za cilj si postavi samooskrbo varovanca in družine. Na patronažnem obisku medicinska sestra ugotavlja sposobnost izvajanja posameznih življenjskih aktivnosti in morebitna odstopanja, stopnjo samooskrbe, možnosti in sposobnosti družine za izvajanje pomoči ter potrebe po vključevanju podpornih služb. Vse postopke in posege zdravstvene nege ustrezno dokumentira, kar pomaga tudi drugim članom zdravstvenega tima, ki se vključujejo v obravnavo bolnika[https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/10/Kardio_zbornik_05_2008.pdf [7&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]. 

'''Kontinuirana zdravstvena nega kroničnih bolnikov'''

Pomembna je kakovostna komunikacija med izvajalci zdravstvene nege v bolnišnicah in patronažnimi medicinskimi sestrami, ki pomeni pravočasno izmenjavo ustreznih informacij o bolniku. Odpust bolnika iz bolnišnice mora biti dobro načrtovan in izveden z usklajenim delovanjem vseh služb, ki se vanj vključujejo[https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/10/Kardio_zbornik_05_2008.pdf [7&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]. 

Pomembno je, da se odpust bolnika prične načrtovati že ob njegovem sprejemu v bolnišnico. Pred prihodom bolnika v domače okolja mora patronažna služba: 
	Vzpostaviti ustrezno komunikacijo s službo zdravstvene nege v bolnišnici.
	Zagotoviti (če je to potrebno) dodatno izobraževanje medicinske sestre v patronažnem varstvu, ki bo izvajala neposredno zdravstveno nego pri bolniku.
	Spoznati bolnika.
	Opraviti razgovor s svojci oz. pomembnimi drugimi, ki se bodo poleg medicinskih sester v patronažnem varstvu vključevali v skrb za bolnika.
	Spoznati okolje, v katero prihaja bolnik in ga prilagoditi potrebam bolnika.
	Navezati stike s strokovnimi in drugimi podpornimi službami, ki jih bo bolnik potreboval za nemoteno in kakovostno bivanje v domačem okolju.
	Se povezati z bolnikovim osebnim izbranim zdravnikom.
	Zagotoviti medicinsko-tehnične pripomočke, material, zdravila za nemoteno izvajanje zdravstvene nege[https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/10/Kardio_zbornik_05_2008.pdf [7&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]. 

'''Zdravstveno vzgojno delo z bolnikom s srčnim popuščanjem'''

Pacient, ki je seznanjen z boleznijo, znaki in vzroki srčnega popuščanja ter z ukrepi ob poslabšanju, se bo lažje znašel in reagiral ob pojavu poslabšanja. Z zgodnjim prepoznavanjem in ukrepanjem se je možno izogniti marsikateri ponovni hospitalizaciji[https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/10/Kardio_zbornik_05_2008.pdf [7&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;].
Pacientu moramo razložiti naravo in vzroke njegove bolezni, naučiti ga prepoznavati simptome poslabšanja bolezni in ukrepanja ob njih. Poznati mora naslednje znake in simptome, ki kažejo na poslabšanje stanja ter o katerih mora čim prej obvestiti zdravstveno osebje; hudo pomanjkanje sape (dispneja ob naportu, ortopneja (link do Wikipedije)), utrujenost, omedlevica, zadihanost ob vse manjši stopnji telesne dejavnosti, prebujanje ponoči zaradi težkega dihanja, kašelj, občutek razbijanja srca, nenadno povečanje telesne teže za več kot 2 kg v treh dneh, postopno otekanje ali bolečine v predelu trebuha, otekanje nog in gležnjev, izguba apetita, slabost in utrujenost[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CPKIPZFB/b0376e31-7f62-4986-ba35-cdb3887f31f5/PDF [1&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;].

Bolnike in njihove svojce naučimo vse o zdravem življenjskem slogu, saj je le-ta poleg zdravil ključnega pomena pri zdravljenju srčnega popuščanja.

	Omejevanje soli je pomembno, saj pri bolnikih s srčnim popuščanjem preveč soli povzroči kopičenje vode v telesu, s tem pa se poslabšajo simptomi in znaki srčnega popuščanja. Za bolnike s srčnim popuščanjem je priporočen dnevni vnos 2 g soli (ena čajna žlička). Bolniki se morajo zavedati, da to ni le sol, ki jo sami dodajo hrani, temveč tudi sol, ki jo hrana že vsebuje. Bolniki z napredovalim srčnim popuščanjem naj se izogibajo vnaprej pripravljeni hrani, juham iz vrečk ali slanim prigrizkom in naj si hrano raje pripravljajo sami. Zaradi zmanjšanega vnosa soli se bo zmanjšal tudi občutek žeje, zato bodo bolniki lažje obvladovali omejevanje tekočin.

	Omejevanje tekočin je pomembno za obvladovanje simptomov in znakov srčnega popuščanja. Prepogosto pitje poveča otekanje in poslabša težave z dihanjem. V tem primeru mora zdravnik povečati odmerek diuretikov, da se bolnik znebi odvečne tekočine. Z discipliniranim omejevanjem pitja pomembno izboljšamo simptome in znake srčnega popuščanja, hkrati pa zelo zmanjšamo porabo diuretikov. Teh bolniki, ki dosledno upoštevajo omejevanje pitja, dostikrat niti ne potrebujejo oz. jih jemljejo po potrebi vsakih nekaj dni. Koliko tekočine lahko bolniki popijejo na dan, bo svetoval zdravnik.

	Omejevanje maščob je potrebno zlasti z vidika preprečevanja koronarne bolezni. Če ima oseba zvišan holesterol, je prvi ukrep sprememba prehrane. Jesti je treba hrano, ki vsebuje malo maščob. Če holesterol kljub temu ostane previsok, bo zdravnik predpisal zdravilo za zniževanje holesterola. 

	Telesna dejavnost je za bolnike s srčnim popuščanjem izjemno pomembna. S redno telesno dejavnostjo se krepijo skeletne mišice in srce ter se izboljša splošno počutje. Primerne so zlasti lažje in zmerne (aerobne) telesne obremenitve, kot so hoja, kolesarjenje po ravnem, plavanje. Večjim telesnim naporom (dvigovanje uteži, gorsko kolesarjenje, ipd.) pa se je treba izogibati, saj lahko vodijo v poslabšanje srčnega popuščanja. O trajanju, intenzivnosti in vrsti telesne vadbe naj se bolnik posvetuje s svojim zdravnikom. 

	Prevelika telesna teža poslabšuje srčno popuščanje, saj odvečni kilogrami srce dodatno in po nepotrebnem obremenjujejo. Ob zmanjšanju telesne teže se lahko simptomi in znaki bistveno izboljšajo.
 
	Razvade, kot sta kajenje in čezmerno pitje alkohola, lahko negativno vplivajo na srčno popuščanje. Zato je pomembno, da bolniki s srčnim popuščanjem ne kadijo in pijejo majhne količine alkohola. 

	Bolniki s srčnim popuščanjem so bolj dovzetni zlasti za okužbe spodnjih dihal, zato je priporočljivo, da se vsako leto cepijo proti gripi in pljučnici. Če se okužba vseeno razvije, je najbolje, da bolnik čim prej obišče izbranega osebnega zdravnika. Slednji se bo odločil, ali potrebuje bolnik antibiotik, hkrati pa bo ocenil, ali je zaradi okužbe prišlo do poslabšanja srčnega popuščanja. 


'''Viri'''

1. Vrtovec B, Poglajen G (2011). Sodobni načini zdravljenja srčnega popuščanja. Zdrav Vestn 80(4): 302-15.
Dostopno na: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CPKIPZFB/b0376e31-7f62-4986-ba35-cdb3887f31f5/PDF

2. Trobec K (2013). Kronično srčno popuščanje - vidik farmacevta. Farm Vestn 64(1): 11-15.
Dostopno na: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VVWRPRUU/0254c786-e5f7-4a51-a2b0-567a09415389/PDF 

3. Lainščak M, Kerbev M, Horvat A, Benkov D, Klačnik-Gruden M, Keber I (2005). Rezultat raziskave » Euroheart failure « v Sloveniji: značilnosti in diagnostična obravnava bolnikov, bolnišnično zdravljenih zaradi srčnega popuščanja. Zdrav Vestn 73(3): 117-21.
Dostopno na: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3TVVWOMP/e1a5d70d-3c51-419d-b640-3ebf48b6fe3c/PDF

4. Kambič T, Lainscak M, Jug B (2019). Exercise in cardiovascular patients. Revija Sport 2(67): 79–87.  Dostopno na: https://www.researchgate.net/publication/333867213_Exercise_in_cardiovascular_patients  &lt;24. 10. 2020&gt;.

5. NIJZ – Nacionalni inštitut za javno zdravje (2014). Srčno-žilne bolezni. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/srcno-zilne-bolezni?fbclid=IwAR2kxVLOpq0gdZJQ1VOEj418hx9Qx7C3q8A2ziYRiUsGYrvOzPpACnewRv8  &lt;24. 10. 2020&gt;. 

6. Ponikowski P, Anker D. S, Alhabib F. K et. al (2014). Heart failure: preventing disease and death worldwide. ESC Heart Fail 1(1): 4–25. doi: doi.org/10.1002/ehf2.12005. Dostopono na: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1002/ehf2.12005

7. Horvat M (2008). Zdravstvena nega srčno-žilnega bolnika z napredovalo boleznijo na domu. Zdravstvena oskrba srčno-žilnega bolnika z napredovalo boleznijo: zbornik predavanj, Radenci, Slovenija 30. – 31.5.2008. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kardiologiji in angiologiji, 45-55. Dostopno na: https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/10/Kardio_zbornik_05_2008.pdf</text>
      <sha1>9mmfzm1eo36xrtsipm1non4rtagbmjc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zdravljenje s kisikom</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4324</id>
    <revision>
      <id>19398</id>
      <timestamp>2020-11-06T20:53:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Muscadedeprovence6</username>
        <id>3632</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: '''Trajno zdravljenje s kisikom na domu ali TZKD''' je oblika zdravljenja oseb s [[kronično respiracijsko insufienco]] zaradi kronično obstruktivne bolezni (Kronična ob...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21421" xml:space="preserve">'''Trajno zdravljenje s kisikom na domu ali TZKD''' je oblika zdravljenja oseb s [[kronično respiracijsko insufienco]] zaradi kronično obstruktivne bolezni ([[Kronična obstruktivna pljučna bolezen|KOPB]]), z dolgotrajno respiratorno boleznijo s stalno [[hipoksemijo]], pri napredovalnem [[Pljučni rak|pljučnem raku]], pri mlajših od 15 let z dolgotrajno respiratorno boleznijo in osebah s spremljajočo [[Hipoksija|hipoksijo]], ki dokazano izboljša kakovost življenja in podaljša preživetje. &lt;ref&gt; [https://medicotehna.si/zzzs/ ZZZS pogodbeni dobavitelj medicinskih pripomočkov.], Medicotehna. Pridobljeno dne 4. 11. 2020. &lt;/ref&gt; 

Zdravljenje poteka v domačem okolju, s pomočjo koncentratorja, ki osebi preko katetra ali maske dovaja [[kisik]], 17 do 24 ur na dan.&lt;ref name=&quot;kopb&quot;&gt; [https://www.worldcat.org/title/kronicna-obstruktivna-pljucna-bolezen-prirocnik-za-bolnike/oclc/780814392 Kronična obstruktivna pljučna bolezen.], Kronična obstruktivna pljučna bolezen: priročnik za bolnike. 2010. str. 32. Pridobljeno dne 18. 10. 2020. &lt;/ref&gt; Odvisno od potreb osebe in stopnje bolezni. Osebe imajo lahko doma jeklenko tekočega kisika, na katero so priklopljene neposredno ali pa uporabljajo prenosno enoto, ki jih pri gibanju ne ovira.&lt;ref&gt; [https://drustvo-mszt-pomurja.si/wp-content/uploads/2011/09/sdmsbztp_seminar_2010.pdf KOPB in trajno zdravljenje s kisikom na domu. ], Medicinske sestre zagotavljamo varnost in uvajamo novosti pri obravnavi pacientov s kroničnimi obolenji: zbornik s strokovnega seminarja. Murska Sobota 2010. Pridobljeno dne 20. 10. 2020. &lt;/ref&gt;

TZKD zmanjšuje občutek dušenja, poveča psihično zmogljivost, zmanjša potrebo po obiskih zdravnika, povečuje telesno zmogljivost ter preprečuje okvare na drugih organih, katere nastanejo zaradi pomanjkanja kisika.&lt;ref name=&quot;bolnik tzkd&quot;&gt; [https://drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/I-301-14.pdf Bolnik na trajnem zdravljenju s kisikom na domu], Navodila za bolnike. 2009. Pridobljeno dne 22. 10. 2020. &lt;/ref&gt;

=== Anatomija dihalne poti ===
[[Dihanje]] je osnovni življenjski proces vsakega živega bitja. [[Dihalna pot]] se deli na zgornjo in spodnjo dihalno pot. Zgornjo dihalno pot sestavljajo nos in [[nosna votlina]], [[usta]] z ustno votlino, [[žrelo]] in [[grlo]]. Spodnja dihalna pot pa sestoji iz [[Sapnik|sapnika]], ki se cepi v dve glavni [[Sapnica|sapnici]], respiratornih bronhiolov in alveolarnih vodov s [[Pljučni mešiček|pljučnimi mešički]], kjer poteka izmenjava plinov.

Med dihanjem vstopi zrak skozi nos v nosno votlino, kjer se navlaži, segreje in očisti. Usta predstavljajo alternativno pot za vstop zraka v dihalno pot. Zrak potuje naprej skozi žrelo do grla. Grlo je glavni organ za [[fonacijo]], saj se v njegovi notranjosti nahajati [[Glasilke|glasilki]], ki oblikujeta glas. Spodnji del grla postopoma prehaja v sapnik. Sapnik je elastična, cilindrično oblikovana cev, ki se začne v višini šestega vratnega [[Vretence|vretenca]] in sega do četrtega prsnega vretenca. Oporo mu dajejo podkvasto oblikovani [[Hrustančevina|hrustanci]], ki preprečujejo [[kolaps]] dihalne poti med vdihom. Sapnik se na koncu deli na desno in levo sapnico oz. [[Bronhiol|bronh]]. Vsak bronh se cepi na več bronhiolov, ki oskrbujejo vsak svoj pljučni reženj. Cepiči bronhiolov so dihalni bronhioli, ki se nadaljujejo v številne pljučne mešičke oz. alveole, kjer poteka izmenjava dihalnih plinov.&lt;ref&gt; [https://www.ukc-mb.si/media/files/uploads/zborniki/ZBORNIK_Dihalna_pot_2019_1.pdf Dihalna pot.], Univerzitetni klinični center Maribor. 2019. Pridobljeno dne 21. 10. 2020. &lt;/ref&gt;

=== Indikacije in kontraindikacije za zdravljenje s TZKD ===
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zagotavlja zdravljenje s kisikom osebam, ki izpolnjujejo določene kriterije in se zdravijo zaradi kronične respiracijske insuficience s stalnimi dihalnimi težavami. Merilo za uvedbo TZKD je klinična diagnoza kronične pljučne bolezni s kronično hipoksemijo:

* [[Delni tlak|Delni tlak kisika]] pod 7,3 k[[Paskal|Pa]] pri osebi v stabilnem stanju,
* Delni tlak kisika med 7,3 kPa in 8,0 kPa pri osebi, ki ima že prisotne posledice kronične hipoksemije ([[pljučna hipertenzija]], [[policitemija]] s [[Hematokrit|hematokritom]] nad 55%).&lt;ref&gt; [https://medrazgl.si/arhiv/mr03_3_04.pdf Kronična obstruktivna bolezen (KOPB).], 2003. Pridobljeno dne 21. 10. 2020. &lt;/ref&gt;

Trajno zdravljenje s kisikom na domu je najpogosteje indicirano osebam s KOPB. Čedalje bolj se uporablja pri osebah v terminalni fazi bolezni raka pljuč.

Zdravstveno vzgojno delo zahteva aktivno in zavzeto osebo, ki bo s pomočjo patronažne medicinske sestre zmanjšala število poslabšanj bolezni in kljub kisiku živela kakovostno življenje.&lt;ref name=&quot;patronažni obisk&quot;&gt; [https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/11/priporocila_patronaza_layout_1.pdf Patronažni obiski pri pacientu s trajnim zdravljenjem s kisikom na domu.], Priporočila obravnave pacientov v patronažnem varstvu za diplomirane medicinske sestre. 2016. str. 103. Pridobljeno dne 19. 10. 2020. &lt;/ref&gt;

Pri osebah, kjer ni moč zagotoviti redne zavzetosti za zdravljenje in sodelovanja, je zato zdravljenje s TZKD kontraindicirano. To so kadilci, ki kljub napredovanju bolezni ne prenehajo kaditi, alkoholiki, duševno spremenjene osebe in osebe, ki nimajo ustreznih bivanjskih razmer.&lt;ref&gt; [http://ricinus2.mf.uni-lj.si/bs/neva.exe?name=bs_cx_f&amp;e=id=111263 Kaj naj bi zdravnik družinske medicine vedel o trajnem zdravljenju s kisikom na domu?], Medicinsko tehnični pripomočki. Zbornik 3. mariborski kongres družinske medicine. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine. 2004. Pridobljeno dne 21. 10. 2020. &lt;/ref&gt;

=== Viri kisika ===
Za TZKD se lahko uporabljajo jeklenke s stisnjenim kisikom pod visokim tlakom, koncentratorji kisika ali kriogenske oblike kisika ([[Tekoči kisik|utekočinjen kisik]]). &lt;ref name=&quot;patronažni obisk&quot; /&gt;

Koncentrator kisika z mehanskimi in kemičnimi postopki zbira kisik iz okoliškega zraka, pri čemer se porablja električna energija iz električnega omrežja ali baterije. Uporabljajo se predvsem za dolgotrajno terapijo bolnih oseb, ki so manj mobilne, oz. ne zmorejo aktivnosti zunaj svojega doma.

Za pokretne osebe obstaja možnost zdravljenja z uporabo tekočega kisika v termoposodah. Sistem za dovajanje kisika je sestavljen iz večjega rezervoarja (stacionarne enote), ki vsebuje kisik v tekočem stanju in manjše prenosne enote. Prenosna enota, ki jo oseba lahko samostojno polni na stacionarni enoti, omogoča večjo mobilnost. Enote so različnih velikosti in omogočajo vpih kisika le ob vdihu ali pa zagotavljajo kontinuiran pretok. Obe enoti za svoje delovanje ne potrebujeta električne energije. Kisik iz stacionarne in transportne enote izhaja, tudi če se ga ne uporablja, ker ob segrevanju izhlapeva, zato se enota izprazni kljub neuporabi. Uporaba tekočega kisika v prenosnih enotah omogoča bolj normalno socialno življenje in obenem lažjo skrb za telesno kondicijo. Oseba se lahko lažje giblje tudi izven svojega stanovanja in je s tem tudi manj socialno izolirana.&lt;ref name=&quot;tzkd&quot;&gt; [https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/12/Timski-pristop-k-obravnavi-pulmoloskega-pacienta-2014.pdf Trajno zdravljenje s kisikom na domu - navodila za paciente in svojce.], Timski-pristop-k-obravnavi-pulmoloskega-pacienta. 2017. str. 135-143. Pridobljeno dne 18. 10. 2020. &lt;/ref&gt;

==== Aplikacija kisika ====
[[Kisik]] je zdravilo, zdravljenje pa bo uspešno le če bo izvajalo večji del dneva in preko noči (vsaj 17 ur).

Oseba prejme kisik z vdihanim zrakom, pri čemer je najbolje uporabiti temu namenjene naprave (npr. dvorogi nosni kateter ali obrazno masko), ki kisik dovajajo skupaj z vdihanim zrakom. Plin nato skupaj z odvečnim kisikom zapusti telo z izdihanim zrakom in se pomeša z zrakom v okolici.&lt;ref name=&quot;cbz&quot;&gt; [http://www.cbz.si/zzzs/pao/bazazdr2.nsf/o/55DC449294CA3884C1257BB400833EA3/$File/s-023590.pdf JAZMP – WS/027 (WS/038).], Centralna baza zdravil. 2019. Pridobljeno dne 18. 10. 2020. &lt;/ref&gt;

[[Dvorogi nosni kateter]] je posebno oblikovana cevka, po kateri se dovaja kisik. Konici nosnega katetra namestimo v obe nosnici. V nosnici morata biti nameščeni udobno. Cevko namestimo za obe ušesi in pod brado stisnemo z obročem, ki je nameščen na cevi katetra. Kožo za ušesi je potrebno opazovati zaradi draženja. Preventivno jo zaščitimo z netkano kompreso. Nosni kateter menjamo na 7 dni ali po potrebi, če je kateter obložen, zamašen ali draži predel, na katerem je nameščen. [[Oksigenacija]] je zadovoljiva le, če sta obe konici katetra prehodni.&lt;ref&gt; [https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/09/NP-aplikacija-kisika-preko-nosnega-katetra.pdf Nacionalni protokol 01.01 – Aplikacija kisika preko nosnega katetra.], Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. 2014. Pridobljeno dne 18. 10. 2020. &lt;/ref&gt; Uporabljajo se za dovajanje nižjih koncentracij kisika(maksimalno do 6 l/min). Inspiratorna koncentracija kisika je odvisna od globine dihanja. Dvorogi nosni kateter je enostaven za uporabo, osebe jih dobro prenašajo, saj jih ne ovira pri hranjenju in govoru.&lt;ref name=&quot;mlinar&quot;&gt; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SHKQZHDD/cad72c57-76d5-4901-9c9c-b18498af76c5/PDF Seznanjenost študentov zdravstvene nege z aplikacijo kisikom.], Obzornik zdravstvene nege. 2008. str. 181-188. Pridobljeno dne 18. 10. 2020. &lt;/ref&gt;

Kisik lahko dovajamo tudi preko različnih mask. Poznamo navadne obrazne maske, Venturijeve maske in maske z visoko inspiratorno vsebnostjo kisika (OHIO maske).

Navadna obrazna maska: dovajajo variabilen odstotek kisika, odvisno od načina dihanja osebe. Z navadno obrazno masko se pri aplikaciji kisika 5-10 l/min dovaja med 35-60 % kisika v vdihanem zraku.&lt;ref name=&quot;mlinar&quot; /&gt;

[[Venturi maska]]: omogoča nam natančno kontroliran dovod kisika. Pri namestitvi maske izberemo barvni nastavek, ki ustreza odstotku zahtevane koncentracije kisika. Na nastavku je poleg odstotka kisika označen še pretok kisika v l/min (na primer 24%-2l; 28%-4l; 31%-6l; 35%-8l; 40%-10l; 60%-15l).&lt;ref name=&quot;maska&quot;&gt; [https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/09/V-PRENOVI-NP-aplikacija-kisika-preko-maske.pdf Nacionalni protokol 01.02 - Aplikacija kisika preko maske za kisik.], Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. 2014. Pridobljeno dne 18. 10. 2020. &lt;/ref&gt;

[[OHIO maska]]: omogoča dovod visoke koncentracije kisika. Onemogoča povratno dihanje preko enosmernih ventilov in ima rezervoar za kisik v obliki vrečke. Priporočeni pretok kisika je 8-15 l/ min, da se doseže 95% koncentracija kisika.&lt;ref name=&quot;mlinar&quot; /&gt; Preden masko namestimo na obraz, mora biti rezervoar maske napolnjen vsaj do polovice.  Napihnjenost rezervoarja pogosto kontroliramo in glede na polnost prilagajamo pretok kisika. Če se v rezervoarju nabira voda, ga moramo redno prazniti.&lt;ref name=&quot;maska&quot; /&gt;

Maska se mora obrazu dobro prilegati, vendar ne sme tiščati. Kožo za ušesi je potrebno opazovati zaradi draženja in nastanka [[Razjeda zaradi pritiska|razjede zaradi pritiska]]. Preventivno na elastiko namestimo zaščito, ki prepreči nastanek razjede zaradi pritiska. Masko menjamo po potrebi (nabiranje tekočine, poškodovana ali umazana maska).&lt;ref name=&quot;maska&quot; /&gt;

Kisik, ki ga osebe prejemajo je mrzel in suh; z vlaženjem kisika preprečimo izsušitev sluznice. Uporabljamo lahko vlažilec za večkratno uporabo, v katerega nalijemo destilirano vodo. V tem primeru [[destilirano vodo]] in vlažilec menjamo na 24 ur. Lahko uporabimo tudi destilirano vodo v plastenki, ki jo menjamo po navodilih proizvajalca.&lt;ref name=&quot;tzkd&quot; /&gt;

==== Koncentracija kisika ====
[[Koncentracija|Koncentracijo]] oziroma pretok kisika določi zdravnik z ustreznim testiranjem. Pretok kisika se lahko prilagaja tudi glede na posebne okoliščine (npr. med telesno aktivnostjo, spanjem in mirovanjem). Osebe si same ne smejo spreminjati nastavitev pretoka kisika. Težavo lahko predstavlja previsoka ali prenizka koncentracija kisika. Če postanete zmedeni, zaspani, omotični ali če se pojavi občutek težkega dihanja in pretirane utrujenosti, je potreben posvet z zdravnikom.&lt;ref name=&quot;tzkd&quot; /&gt;

==== Varnostni ukrepi ====
Kisik je [[Oksidacija|oksidativna snov]] in pospešuje gorenje. Ob vsakršni uporabi kisika je treba upoštevati povečano tveganje za vžig. Obstaja tveganje nastanka požara v domačem okolju, še posebej ob prisotnosti drugih virov vžiga (kajenje, plameni, iskre, kuhanje, pečice itd.). Kisik sam ne gori in ne more eksplodirati, vendar pa kisik zviša temperaturo ognja in omogoča boljše gorenje. Nikoli ne kadite med zdravljenjem s kisikom. Lahko vam zgorijo lasje, koža in/ali oblačila.

Z jeklenkami, ki so namenjene TZKD, je potrebno ravnati previdno. Poškodbe opreme (zlasti [[Ventil|ventila]]) lahko povzročijo ovirano izhajanje plina in/ali prikazovanje napačnih podatkov na merilniku tlaka glede preostanka kisika v jeklenki in količine pretoka, zaradi česar je lahko dovajanje kisika nezadostno ali prekinjeno.

Pri uporabi kriogenskih oblik kisika (utekočinjen kisik) je potrebno paziti, da ne pride do ozeblin. Kisik je v jeklenkah shranjen na temperaturi, ki je manjša kot -183°C. Pri tako nizkih temperaturah lahko stik tekočega kisika s kožo ali sluznico povzroči ozebline. Pri rokovanju s kriogenskimi vsebniki je treba upoštevati posebne varnostne ukrepe: uporabljajte primerna zaščitna oblačila (rokavice, očala, ohlapna oblačila in hlače, ki pokrivajo čevlje). Če pride tekoči kisik v stik s kožo ali očmi, je treba prizadeta območja sprati z veliko količino hladne vode ali nanesti hladne obkladke in takoj poiskati zdravniško pomoč. Ventile in druge dele vedno upravljajte s čistimi in nemastnimi rokami.&lt;ref name=&quot;cbz&quot; /&gt;

=== Zdravstveno vzgojno delo ===
[[Medicinska sestra]] predstavlja vez med osebo, ki se zdravi s TZKD in zdravstvom. Njeno delo in cilj je pomoč osebi pri izboljšanju kakovosti življenja, preko učenja osebe o bolezni, izvajanja intervencij, pomoč pri zdravljenju in rehabilitaciji. Osebo v bolnišnici spremlja medicinska sestra, ki jo uči kako naj sprejme svoje stanje bolezni, kako naj z njo živi in kako naj rešuje zaplete. Cilj zdravstveno vzgojnega dela je priprava osebe na življenje doma, da bo lahko čim bolj samostojno živela oziroma skrbela zase. Njeno delo kasneje prevzame [[patronažna medicinska sestra]].&lt;ref name=&quot;pravilnik&quot;&gt; [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=NAVO59&amp;fbclid=IwAR0M7WGqrPlNL02W0uRdqB3JGwAkK87PUlhVyOzUpfWfnlfWLpIAH8IpuCg# Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni.], PIS. Pridobljeno dne 4. 11. 2020. &lt;/ref&gt;

==== Patronažna zdravstvena nega ====
Obravnava osebe, ki se zdravi s TZKD, spada med kurativne dejavnosti v patronažni dejavnosti. Patronažna medicinska sestra obravnava osebo, ki se zdravi s TZKD, na podlagi delovnega naloga osebnega izbranega zdravnika ali specialista ali v skladu s Pravilnikom za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Ur.l.RS., št.17/15).&lt;ref name=&quot;pravilnik&quot; /&gt;

Na podlagi plana patronažnega varstva, njeno delo obsega dva patronažna obiska na leto pri osebah s kroničnim obolenjem, med katere spadajo osebe, ki se zdravijo s TZKD.&lt;ref&gt;[https://www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/doc_attachments/aktivnosti_zdravstvene_nege_v_patronaznem_varstvu_0.pdf Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu.], Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. 2011. Pridobljeno dne 18. 10. 2020. &lt;/ref&gt;

Namen patronažnega obiska je preprečitev oziroma zmanjšanje števila poslabšanj bolezni, preprečitev njenih zapletov ter omogočiti osebi, ki se zdravi s TZKD, kakovostno življenje v domačem okolju, kljub omejitvam. Pri tem patronažna medicinska sestra tesno sodeluje z osebo, njegovo družino, drugimi zdravstvenimi strokovnjaki ter s skupinami v lokalni skupnosti.&lt;ref&gt; [http://www.dmsbzt-celje.si/dokumenti/Zbornik2010.pdf Patronažna medicinska sestra in kronični bolnik.], Vloga medicinskih sester pri izboljšanju kakovosti življenja kroničnih bolnikov: 11. Strokovno srečanje medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov celjske regije. 2010. str. 55-62. Pridobljeno dne 4. 11. 2020. &lt;/ref&gt;

Patronažna medicinska sestra pred obiskom naredi oceno stanja osebe, ki se zdravi s TZKD. To pomeni, da zbira potrebne informacije pred pa tudi med patronažnim obiskom. Osebo nato seznani z namenom in vsebino obiska. Sledi pregled dokumentacije, ocena splošnega stanja osebe po življenjskih aktivnostih. Z osebo se pogovori ter analizira zbrane informacije, katere dokumentira.&lt;ref name=&quot;patronažni obisk&quot; /&gt;

===== Cilji in intervencije =====
CILJI

* prepoznane fizične, duševne, duhovne, kulturne in socialne potrebe osebe,

* preprečevanje ali zmanjševanje posledic bolezni in dejavnikov tveganja,
* oseba bo seznanjena z različnimi tehnikami izkašljevanja,
* povečan potencial osebe za samopomoč in sosedsko pomoč,
* seznanitev o različnih vrstah pomoči na domu,
* seznanitev s pomenom redne in ustrezne telesne aktivnosti,
* pravilna in dosledna uporaba predpisane terapije,
* poučena oseba in njegova družina,
* aktivno sodelovanje družine.

INTERVENCIJE

* meritev [[vitalnih funkcij]] (pulz, dihanje, krvni tlak, telesna temperature),
* preverjanje stanja koncetratorja, števila ur delovanja, preverjanje inhalatorja in pravilne uporabe,
* opazovanje načina dihanja,
* povpraševanje o morebitnih zapletih, znakih in simptomih poslabšanja,
* poučevanje o vzdrževanju koncentratorja, nosnih katetrov in o higieni nosne votline,
* poudarjanje pomena rednega in pravilnega izkašljevanja, redne telesne vadbe ter dihalnih vaj,
* poudarjanje pomena ustrezne prehrane,
* poudarjanje pomena cepljenja proti [[Gripa|gripi]] in [[pnevmokoku]],
* ocena bolečine, [[Dispneja|dispneje]], stanja osebe,
* informiranje o možnostih zdraviliškega zdravljenja, različnih oblikah pomoči na domu, iskanju verodostojnih informacij o bolezni,
* koordiniranje in povezovanje z zdravnikom ter drugimi zdravstvenimi delavci.&lt;ref name=&quot;patronažni obisk&quot; /&gt;

=== Življenje s TZKD ===
Kronične bolezni najpogosteje prizadenejo kakovost življenja oseb. Možnost trajnega zdravljenja s kisikom na domu je pripomogla k boljšemu življenju teh oseb, saj bivanje v domačem okolju, v primerjavi  z dolgotrajnim bivanjem v bolnišnicah, kljub stalnemu dodajanju kisika, omogoča večjo svobodo in vsesplošno boljše počutje.&lt;ref name=&quot;bolnik tzkd&quot; /&gt;

Pri osebah s KOPB se je ta način zdravljenja izkazal za koristno terapijo, saj podaljšuje življenje, zmanjšuje zasoplost in občutek dušenja in povečuje zmožnost lažjih telesnih obremenitev.&lt;ref name=&quot;tekoči&quot;&gt; [https://www.klinika-golnik.si/storage/_sites/golnik/app/media/Arhiv-gradiv-zbornikov/golniski-simpozij-2007-zdravstvena-obravnava-bolnika-z-obstruktivno-boleznijo-pljuc-in-alergijo-zbornik-predavanj-program-za-ms-in-zt-189.pdf Zdravljenje bolnikov s tekočim kisikom na domu.], Zdravstvena obravnava bolnika s obstruktivno boleznijo pljuč in alergijo. 2007. str. 8-10. Pridobljeno dne 20. 10. 2020. &lt;/ref&gt;

Večina oseb z TZKD uporablja koncentratorje kisika, ki za delovanje potrebujejo elektriko. Zaradi vezanosti na koncentrator, so se osebe prisiljene gibati v omejenih notranjih bivalnih prostorih, omejene so pri osnovnih življenjskih aktivnostih, zato lahko postanejo odvisne od pomoči drugih oseb.&lt;ref name=&quot;kopb&quot; /&gt; To lahko povzroči depresijo in jim jemlje voljo do vztrajanja z zdravljenjem. Rešitev ponujajo prenosne bombice s tekočim kisikom, ki jim omogočajo svobodno gibanje in povečajo kakovost življenja, vendar do njih še niso upravičeni vsi, saj morajo za pridobitev pravice v obveznem zdravstvenem zavarovanju izpolnjevati dva kriterija:

* da bolehajo za dolgotrajno respiratorno boleznijo s stalnimi dihalnimi težavami,
* so 24 ur dnevno povsem odvisne od vira kisika (Dopis ZZZS, 0072-14/2007-DI/3).&lt;ref name=&quot;tekoči&quot; /&gt;&lt;ref&gt; [https://www.zzzs.si/zzzs/info/egradiva.nsf/0/160ba4421cad2078c12583000033dcd2/$FILE/Dopis.pdf Spremembe in dopolnitve pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.], 2018. Pridobljeno dne 4. 11. 2020. &lt;/ref&gt;

Osebe pri telesnih dejavnostih omejujejo zdravstvene težave in vezanost na koncentrator. To vpliva na čustveno in socialno življenje, saj osebe postanejo zaskrbljene, depresivne in socialno zaprte. Vloga patronažne medicinske sestre je zato pomembna, da obravnavane osebe spodbuja k lahkim telesnim aktivnostim, ki jih zmorejo opravljati, da ohranjajo stik z zunanjim svetom ter se družijo s prijatelji in svojci. Pri tem si lahko pomagajo s telefonskimi klici in vožnjo z avtomobilom.&lt;ref&gt; [https://www.worldcat.org/title/ocena-kakovosti-zivljenja-bolnika-s-kronicno-obstruktivno-pljucno-boleznijo-vprasalnik-st-george-v-povezavi-s-funkcijskimi-testi/oclc/444171492 Ocena kakovosti življenja bolnika s kronično obstruktivno pljučno boleznijo.], Slovenski  pnevmološki  in  alergološki  kongres. 2008. Pridobljeno 6. 11. 2020. &lt;/ref&gt;

=== Sklici ===
&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>me6w66rtwergbyf1p5qj0eymnajtwvq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sistematski pregled pri osnovnošolcih</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4325</id>
    <revision>
      <id>19677</id>
      <parentid>19399</parentid>
      <timestamp>2022-01-10T07:09:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>340</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp ref</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10358" xml:space="preserve">==Sistematski pregled pri osnovnošolcih==

Sistematski pregled se izvaja v 1., 3., 6., in 8. razredu osnovne šole. To je preventivni pregled, ki je namenjen odkrivanju težav, svetovanju in zdravstvenem nadzoru v zvezi s telesnim razvojem, prehranjenostjo, nezdravimi življenjskimi navadami ter telesnim in duševnim zdravjem. Poleg tega se opazuje tudi morebitna tvegana vedenja in zlorabe drog. &lt;ref name=&quot;pravilnik1998&quot;&gt;PISRS, (1998). Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=NAVO59&amp;d-16544-p=2&lt;/ref&gt;

V sklopu sistematskega pregleda se lahko v obliki predavanja, pogovora in demonstracij izvaja tudi vzgoja za zdravje. Vsebina programov se mora nagrajevati in biti primerna glede na starostno skupino otrok. Cilj vzgoje za zdravje je preprečevanje [[bolezen|bolezni]] in poškodb ter zdrava rast in razvoj otrok in mladostnikov. Izvajalka teh programov je [[medicinska sestra|medicinska sestra]], ki se povezuje z zdravniki ter s strokovnjaki na različnih področjih. Ker so potrebe otrok in družin različne, tudi vsebina ni namenjena le telesnim dejavnikom, ampak tudi čustvom, vzgoji in veščinam. &lt;ref&gt;IVZ, (2010). Dostopno na: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NRZXWGIP/025c720f-99f5-4a8d-a05e-097cd6f5c8d3/PDF  (&lt;/ref&gt;

=== Intervencije, ki se izvajajo na področju sistematike osnovnošolskih otrok ===

====Sistematični pregledi učencev v 1. razredu osnovne šole====

Pregled poteka v prostorih zdravstvenega zavoda, kjer je udeleženih največ 30 učencev. Na pregled so otroci povabljeni pisno, delo pa opravlja tim šolskega zdravnika.&lt;ref name=&quot;pravilnik1998&quot;/&gt;

Pregled obsega:

•	'''pregled zdravstvene dokumentacije, sporočil staršev in ankete;
'''

•	'''osebno anamnezo:''' razgovor z otrokom o počutju v šoli, družini, razgovor o težavah, interesih, samostojnosti, prijateljih itd., šolski uspeh, izostajanje iz šole;

•	'''somatski status:''' presejalni testi: merjenje telesne teže in višine,[[Indeks telesne mase|ITM]]   (indeks telesne mase), krvni tlak in srčna frekvenca, ocena ostrine vida (Snellenove tablice), ADG (testiranje sluha), palpacija ščitnice, Adamsov test predklona, test odkrivanja valgusa kolen, ocena govora; ostali somatski status in laboratorij glede na indikacije;

Ob zaključku pregleda se ovrednoti ugotovljena stanja, postavijo se morebitne diagnoze, o rezultatih se obvesti osebnega zdravnika in starše. Pripravijo se potrebne napotnice za nadaljnjo obravnavo, če jo učenec potrebuje. Ocenijo pa se tudi morebitne kontraindikacije za cepljenje. Poteka tudi cepljenje po republiškem imunizacijskem programu in skupinska zdravstvena vzgoja v dveh skupinah.&lt;ref name=&quot;pravilnik1998&quot;/&gt;

====Sistematični pregledi učencev v 3. razredu osnovne šole====

Pregledi potekajo podobno kot v 1. razredu.&lt;ref name=&quot;pravilnik1998&quot;/&gt;

====Sistematični pregledi učencev v 6. razredu osnovne šole==== 

Pri pregledu somatskega statusa imajo dodan index spolne zrelosti, [[hemoglobin|Hb]]in rdeča krvna slika, urin: beljakovine in sediment, ter ostali somatski status glede na indikacije.&lt;ref name=&quot;pravilnik1998&quot;/&gt;

====Sistematični pregledi učencev v 8. razredu osnovne šole====
Pri postavitvi osebne anamneze upoštevajo poklicno usmeritev, zdravstvene težave in bolezni mladostnika, razgovor z mladostnikom na osnovi predhodne ankete: počutje v šoli, družini, med vrstniki, življenjske navade, morebitne obremenjenosti, stres in depresivnost, spolno vedenje, zloraba drog, tvegan način življenja, šolski uspeh in izostanki od pouka. Pri pregledu somatskega statusa je dodan pregled globinskega vida glede na poklicno usmeritev.&lt;ref name=&quot;pravilnik1998&quot;/&gt;

Če se na sistematskem pregledu ugotovi odstopanje v rasti in razvoju otroka ali mladostnika, je potrebno opraviti namenski pregled. Izvede se ga, ko odstopanja ne moremo opredeliti kot bolezensko stanje, kar pa zahteva pogostejše spremljanje kot na dve leti.&lt;ref name=&quot;pravilnik1998&quot;/&gt;

Namenski pregled se izvede tudi preden se otrok odpravi na organizirano zdravstveno letovanje. Namen je ugotoviti morebitno prisotnost nalezljivih bolezni, ki bi lahko ogrožale tudi druge udeležence na letovanju in pa, ali je otrokovo zdravstveno stanje sploh primerno za letovanje in ne bo ogrožalo rehabilitacije. Pregled opravita zdravnik in tehnik zdravstvene nege v prostorih zdravstvene ustanove, pri čemer zdravnik izda tudi pisna navodila in predpiše zdravila za čas letovanja.&lt;ref name=&quot;pravilnik1998&quot;/&gt;

===Sistematika osnovnošolcev na področju zobozdravstva in zobozdravstvene vzgoje===

Izvajalcih preventivnega programa v otroškem zobozdravstvu so specialist pedontolog, usposobljeni zobozdravnik v dispanzerju za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine (ima zaključen enoletni podiplomski študij iz otroškega in preventivnega zobozdravstva), zdravstveni delavec z višjo ali visoko izobrazbo za zobozdravstveno prosvetno in preventivno dejavnost pri populaciji od 0 do 19 let in srednja medicinska sestra za pomoč pri preventivnem delu v ordinaciji in pri preventivnih akcijah zobozdravniškega tima v otroškem in preventivnem zobozdravstvu.&lt;ref name=&quot;pravilnik1998&quot;/&gt;

Usposobljeni zobozdravnik skrbi za preventivno zobozdravstveno dejavnost po programu, ki obsega zobozdravstveno prosvetno dejavnost:

•	predavanja za starše, vzgojitelje, učitelje, otroke;

•	sodeluje pri organiziranju naravoslovnih dni v osnovnih šola;

•	izvaja primarno preventivno dejavnost na mlečnih in stalnih zobeh;

•	izvaja sekundarno prevencijo v smislu zgodnje detekcije in sanacije kariesa in razvojnih anomalij (1 x letno sistematski pregledi);

•	poroča o ugotovitvah pri sistematičnih pregledih z zakonom določen zdravstveno informacijski sistem.

Izvajanje obveznega preventivnega zobozdravstvenega varstva otrok in mladine in programirane zdravstvene vzgoje se zaradi posebnih potreb te skupine opravlja v zdravstvenih zavodih in zasebnih ordinacijah, ki pridobijo pooblastilo ministra za zdravstvo. Za dosego izboljšanja kakovosti zobozdravstvenega varstva in usklajevanja dela med posameznimi varstvi v osnovnem zdravstvu je nujno medsebojno sodelovanje med posameznimi varstvi.
Preventivni zobozdravstveni pregled učencev v vsakem razredu osnovne šole poteka v sodelovanju z osnovnimi šolami, šolskimi dispanzerji in starši. Preventivni pregled poteka enkrat letno, ponovni pregled pa se opravi šest mesecev po končanem zdravljenju zob. 
Preventiva obsega praktično učenje zobne in ustne nege, nenapovedano kontrolo čistosti zob, svetovanje o pravilni prehrani, čiščenje zobnih oblog, odkrivanje h kariesu nagnjenih otrok s slinskim testom, zalivanje fisur na stalnih kočnikih in ličnikih, ter fluorizacijo s tabletami (1-4 razred), premazi ali želeji (5-8 razred) ali s kombinacijo obeh metod fluoridizacije.&lt;ref name=&quot;pravilnik1998&quot;/&gt;

===Sistematika pri razvojno in vedenjsko motenih otrocih===

Namen vsakoletnega sistematičnega preventivnega spremljanja je predvsem celostna obravnava otroka in mladostnika z razvojno ali vedenjsko motnjo, prilagojeno zdravstveno-vzgojno delo, kakor tudi tesno in učinkovito sodelovanje z družino prizadetega (svetovanje in seznanjanje s pravicami iz zdravstvenega in socialnega varstva, servisnih uslug, pridobivanja pripomočkov itd.) in pa tudi sodelovanje z vzgojno izobraževalnimi ustanovami ter z društvi. Kar je pomembno za doseganje skupnega cilja, ki pa je, da se otroka in mladostnika čim bolj usposobi za življenje in delovanje v skupnosti v kateri živi in se razvija. 
Preventivno zdravstveno varstvo razvojno in vedenjsko motenih otrok in mladostnikov, izvaja izbrani osebni zdravnik, in sicer specialist šolske medicine ali pediatrije, ki je dodatno usposobljen za delo z razvojno in vedenjsko motenimi otroki in mladostniki. Pregled praviloma poteka v prostorih zdravstvenega zavoda, razen v primeru če je otrok ali mladostnik hudo prizadet, potem ga lahko zdravnik opravi tudi na domu. Pregled opravi strokovno usposobljen tim, najmanj pa zdravnik in zdravstveni tehnik.&lt;ref name=&quot;pravilnik1998&quot;/&gt;

===Cepljenje, ki se izvaja v sklopu sistematskih pregledov osnovnošolcev===

[[čredna imunost|Kolektivna ali čredna imunost]]

S [[cepljenje (medicina)|cepljenjem]] večine ljudi poskrbimo za zaščito skupnosti kot celote. S cepljenjem se namreč ne ščiti le cepljenega posameznika, temveč je z vsakim cepljenjem možnost prehajanja bolezni manjša. Kolektivna imunost je dosežena takrat, ko je na bolezen odporno tolikšno število ljudi, da [[epidemija|epidemija]] ni več možna. S kolektivno imunostjo tako zaščitimo tudi tiste posameznike, ki se iz različnih razlogov ne smejo cepiti (ranljivi člani družbe, kot so novorojenčki in dojenčki, ter bolniki s trajnimi ali začasnimi motnjami v delovanju imunskega sistema kot so: bolniki z rakom, z dedno imunsko pomanjkljivostjo, z [[avtoimunska bolezen|avtoimunskimi boleznimi]]i, z odpovedjo ledvic in še mnogi drugi. S kolektivno imunostjo varujemo tudi tiste, ki se ne smejo cepiti zaradi razvite alergije na katero od sestavin cepiva, ter ščitimo tudi tiste, ki so se cepili, a njihov imunski sistem ni razvil protiteles.
Cepljenje je, razen v izjemnih primerih in pri zamudnikih, priključeno sistematičnim pregledom.&lt;ref&gt;Vse o cepljenju. Dostopno na: https://www.cepljenje.info/zivljenjska-obdobja/otroci/1/vse-o-cepljenju-otrok&lt;/ref&gt; 

Po vstopu v šolo se otroci cepijo:

•	v 1. razredu proti [[hepatitis B|hepatitisu B]] (takrat prejmejo že 3. odmerek tega cepiva)

•	v 3. razredu OŠ proti [[davica|davici]], [[tetanus|tetanusu]] in [[oslovski kašelj|oslovskemu kašlju]] (4. odmerek)

•	v 6. razredu OŠ proti HPV (1. in 2. odmerek)&lt;ref&gt;Koledar cepljenja predšolskih in šolskih otrok v Sloveniji, (2020). Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/koledar-cepljenja-predsolskih-in-solskih-otrok-v-sloveniji&lt;/ref&gt;

Cepljenje proti okužbam s [[humani papilomski virus|humanimi papilomavirusi]](HPV) se izvaja kot neobvezno in je brezplačno na voljo deklicam v 6. razredu osnovne šole že od leta 2015 naprej. Za cepljenje deklic proti HPV, starši dobijo obvestilo in izjavo o cepljenju, ki jo podpišejo in s tem izrazijo soglasje ali nesoglasje s cepljenjem. Deklice prejmejo 2 odmerka.&lt;ref&gt;Cepljenje, (2020). Dostopno na: https://www.gov.si/teme/cepljenje/ &lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}</text>
      <sha1>7fk1doc4cd9qdibn5jfvwj604crhk1o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikivir:Peskovnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4326</id>
    <revision>
      <id>19402</id>
      <parentid>19401</parentid>
      <timestamp>2020-11-06T21:52:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Slavicainja</username>
        <id>3634</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24538" xml:space="preserve">== Higiena ustne votline == 
Ustna higiena je dejavnost, s katero zmanjšujemo količino najbolj virulentnih vrst mikroorganizmov normalne ustne flore in s tem preprečujemo nastanek bolezni zob in obzobnih tkiv, kar je pomembno tako iz funkcionalnega kot tudi estetskega vidika.[https://www.elsevier.com/books/procedures-manual-to-accompany-dental-hygiene/darby/978-1-4160-6100-7%20https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2082/2016 [1,2&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]Zobje s svojo žvečno, fonacijsko in estetsko funkcijo namreč pomembno prispevajo k boljšemu zdravju in boljši kakovosti življenja, tako po funkcionalni kot tudi po socialni plati.[https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/vzgoja_za_ustno_zdravje_pop_17_03_2017.pdf [3&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;] Glavni razlog za nastanek vnetja obzobnih tkiv in zobne gnilobe so zobne obloge oz. zobni plaki, sestavljeni iz mikrobov ustne flore, ki se vztrajno in nepretrgano nabirajo na zobnih površinah, tudi pri zdravih ljudeh. Od značilnosti mikroorganizmov ustne flore in značilnosti mikrookolja, ki omogoča razmnoževanje le teh, je odvisno, ali je posameznik bolj dovzeten za nastanek zobne gnilobe. Kljub temu, da je pomen čiščenja zob v številnih kulturah že zelo staro spoznanje, je razširjenost bolezni zob in obzobnih tkiv pri nas in tudi drugod izredno visoka.[https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2082/2016%20https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/vzgoja_za_ustno_zdravje_pop_17_03_2017.pdf [2,3&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;] 

Najpogostejši infekciji v ustni votlini sta parodontitis (vnetje obzobnih tkiv) in karies. Karies je neklasična infekcijska bolezen, ki izvira iz vzajemnega delovanja ustnih bakterij in ogljikovih hidratov na površini zob. Kisline, ki nastanejo pri bakterijskem metabolizmu ogljikovih hidratov, povzročajo demineralizacijo sklenine.[http://zbornica-zveza.si/sites/default/files/publication__attachments/ustna_nega_-_vloga_zdravstvene_nege_za_zdravje_ustne_votline.pdf [4&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]

Preventiva bolezni zob in obzobnih tkiv je nujno potrebna in smiselna, tako s strani posameznika kot tudi populacije. Ob dobri ustni higieni (pa tudi pravilni prehrani in pravilni uporabi fluorovih preparatov) lahko posameznik ohranja zdrave zobe in obzobna tkiva pozno v starost, res pa je, da preventiva od posameznika zahteva red, sistematičnost, znanje in potrpežljivost. S stališča družbe pa velja, da preventiva zmanjšuje stroške stomatološkega zdravljenja.[https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2082/2016 [2&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;] 
Najpomembnejši preventivni ukrep (ob rednem obiskovanju zobozdravnika) je ščetkanje zob s pomočjo zobne paste s fluoridi.[https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/vzgoja_za_ustno_zdravje_pop_17_03_2017.pdf%20http://zbornica-zveza.si/sites/default/files/publication__attachments/ustna_nega_-_vloga_zdravstvene_nege_za_zdravje_ustne_votline.pdf [3,4&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;] 

Čiščenje zob je zapleten postopek, katerega pravilno izvedbo se moramo naučiti. Pri tem je pomembno sodelovanje pacienta z osebnim zobozdravnikom in ostalimi preventivnimi zobozdravstvenimi delavci. Zobozdravnik naj pacientu postavi individualni program, ki ga je potrebno skrbno nadzorovati. Velja namreč, da samo s skrbno ustno higieno ne moremo pozdraviti že izražene bolezni zob ali obzobnih tkiv, lahko pa preprečimo njen nastanek.[https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2082/2016 [2&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
Ohranjanje zdrave ustne votline je pomembno že od otroških let naprej, pri tem sodelujejo starši, učitelji, vzgojitelji in zdravstveni delavci. Zdravstvene institucije izvajajo različne oblike preventivne vzgoje, kot so na primer mesečna pregledovanja zob v vrtcih in osnovnih šolah ter izobraževalni seminarji za starše in učitelje. Otroška preventiva in vzgoja sta vzgojna procesa, s katerima želimo vsakemu posamezniku že v otroštvu vzbuditi občutek odgovornosti, tako za zdravje ustne votline kot tudi zdravje nasploh.[https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/10/Ustna-nega-vloga-zdravstvene-nege-za-zdravje-ustne-votline.pdf [5&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
=== Umivanje zob ===
Z mehaničnim čiščenjem najlažje odstranimo zobno oblogo, ki je čvrsto prilepljena na površno zoba. Pri kočnikih, sekalcih, ob robu dlesni in v medzobnih prostorih najpogosteje najdemo zobne obloge, zato samo splakovanje z vodo ne zagotovi ustreznega odstranjevanja mehke zobne obloge. Slaba ustna higiena prispeva k povečanju količine zobnih oblog in posledično zobnega kamna. Pri čiščenju zob je pomembno, da izvajanje poteka sistematično, tako da se zajemajo vse površine z enakim številom potegov. Na začetku, kadar imamo več energije se priporoča čiščenje težje dostopnih predelov zobnega loka. Učinek čiščenja je odvisen od spretnosti posameznika in tehnike čiščenja, zato je pomembno, da se izvaja pravilna tehnika čiščenja zob. Priporoča se čiščenje zob dvakrat na dan. Vsaj eno čiščenje naj bo temeljito, drugo se pa lahko izvede tudi brez dodatnih pomagal (npr. zobne nitke ali zobne paste). Potrebno je naravnati pritisk zobne krtačke tako, da povzroči minimalno poškodbo tkiv. S tem se zagotovi tudi optimalni čistilni učinek. Vsebnost abrazivnih sredstev v zobni pasti je zelo pomembna. Pomembno je preprečiti poškodbo trdih obzobnih tkiv, zato je pomembno, da so delci mehkejši od sklenine.[https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2082/2016 [2&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]

Proizvajalci dodajo pastam tudi druge učinkovine, ki delujejo preventivno ali terapevtsko. Dodatki v zobnih pastah prispevajo tudi k svežemu dihu. Čeprav se lahko natančna sestava zobnih past razlikuje, saj so last posameznih blagovnih znamk, so si v grobem podobne. Poleg abrazivnih delcev vsebujejo še arome, sladila, bavila, detergente, sredstva za ohranjane vlage itd.[https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/vzgoja_za_ustno_zdravje_pop_17_03_2017.pdf [3&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;] Ostali dodatki v zobnih pastah imajo nizko praktično in klinično vrednost, razen fluora, ki je namenjen preprečevanju kariesa. Biološko ravnotežje ustne flore se ne spreminja med uporabo zobne paste. Potrebno je opozoriti, da lahko mehanično čiščenje tudi poškoduje zobe in dlesni. Glavni razlogi za to  je uporaba pretrde zobne ščetke, neustrezna tehnika krtačenja in uporaba zelo abrazivne zobne paste.[https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2082/2016 [2&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]

=== Nitkanje ===
Nitkanje je proces čiščenja medzobnih prostorov s pomočjo zobne nitke ali drugih medzobnih pripomočkov. Medzobni prostori so prostori, katerih ne moremo učinkovito očistiti le z uporabo zobne ščetke. Nitkanje se uporablja kot preventiva pred nastankom zobnega plaka. Ko ta ni odstranjen, lahko vodi do težav kot so zobni kamen ali gingivitis, če napreduje pa lahko tudi v periodontitis. [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5474330/ [6&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]

==== Vrste ====

Poznamo več pripomočkov za uspešno nitkanje. Zobna nitka je lahko povoščena ali ne, z okusom ali brez. Poznamo tudi zobne nitke na palčki. Medzobna ščetka je posebna oblika ščetke, ki seže v medzobne prostore. Prav tako poznamo zobne prhe, ki s curkom vode očistijo medzobne prostore.

==== Efektivnost ====

V odraslih lahko dnevno nitkanje ob souporabi zobne ščetke zmanjša tveganje za nastanek gingivitisa, medtem ko uporaba medzobne ščetke kratkoročno zmanjša tudi količino zobnih oblog.[https://www.cochranelibrary.com/cdsr/doi/10.1002/14651858.CD012018.pub2/full [7&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]

Raziskave kažejo, da je pri vrstnem redu priporočljivo nitkanje pred uporabo zobne ščetke. Nitkanje namreč omogoči, da odstranimo medzobno vsebino v večini, nato lahko bolj učinkovito očistimo prostore z zobno ščetko ter zobno kremo, ki naj vsebuje fluorid. Plake namreč ni možno popolnoma odstraniti le z mehanskim pristopom, pač pa je priporočljiva uporaba fluorida za preprečevanje nastanka kariesa. Zobne nitke, ki vsebujejo fluor, do 10x povečajo koncentracijo fluora v medzobnih prostorih. Proces nitkanja pred ščetkanjem tako povzroči manj medzobne plake ter višjo koncentracijo fluora v medzobnem prostoru, tudi če ni uporabljena zobna nitka s fluorom.[https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29741239/ [8&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]

Za uspešno nitkanje je potrebno upoštevanje pravilnega postopka, da preprečimo morebitne poškodbe dlesni. Ameriško združenje za zobozdravnike (ADA – American Dental Association) definira pravilen postopek nitkanja kot sledeč:

1. Približno 45 cm nitke odtrgajte in navijte okoli sredinca na roki, preostalo navijte okoli sredinca na drugi roki.

2. Nitko držite tesno med palcem in kazalcem ter jo nežno vstavite med zobe.

3. Nitko oblikujte v obliko črke »C« okoli zoba.

4. Nitko nežno drgnite gor in dol po medzobni površini, medtem naj ostane v stiku z zobom. Nitke ne trzajte in je ne vstavljajte na silo.

5. Nitkajte vse zobe in ne pozabite na kočnike. 

=== Ustna vodica === 
Uporaba ustne vodice je priporočljiva, saj deluje protimikrobno. Uporablja se kot lokalno protivnetno sredstvo, lokalni analgetik in za preprečevanje kariesa. Uporabniki imajo na voljo veliko različnih vrst ustnih vodic, zato je pomembno, da si izberejo najprimernejši izdelek. Pri izbiri je potrebno upoštevati stanje ustne votline, tveganja za bolezen ter učinkovitost in varnost ustne vode. Mehansko odstranjevanje oblog s pogostim in učinkovitim ščetkanjem ter uporaba zobne nitke je glavno sredstvo za preprečevanje obzobnih tkivnih bolezni ter za zmanjšano tveganje za karies. Nekaterim posameznikom primanjkuje spretnosti in motivacije za mehansko odstranjevanje oblog, zato se odločijo za uporabo ustne vodice, saj je izpiranje enostavnejše za izvajanje. Ustna vodica se uporablja kot dodatek k rednemu ščetkanju in uporabi zobne nitke in ni nadomestek za mehansko odstranjevanje oblog. Svetuje se kratkotrajna uporaba ustne vodice kot dodatek drugim ustno higienskim ukrepom.  Dolgotrajna uporaba etanola, ki se lahko nahaja v ustnih vodicah se odsvetuje, saj je možna povezava z rakom ustne votline. Uporaba ustne vodice s fluoridi je priporočljiva pri osebah z velikim tveganjem za karies.[https://www.nps.org.au/australian-prescriber/articles/mouthwashes [9&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;] Uporaba ustne vodice se svetuje tudi v terapevtske namene.[https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19133944/ [10&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
Različne študije so pokazale, da ima acetaldehid (prvi presnovek etanola) pomembno vlogo pri nastanku raka ustne votline, žrela, grla in požiralnika. Acetaldehid je opisan kot potencialna rakotvorna snov, zato se ga opredeljuje kot kazalnik naraščajočega tvegana za nastanek raka ustne votline. Tveganje se poveča, kadar se pojavi sočasno z drugimi dejavniki tveganja, kot sta kajenje ali alkohol.[https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6982979/ [11&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
Rezultati študije med ustno vodico, ki vsebuje alkohol ter med ustno vodico brez alkohola so večinoma pokazale, da vsebnost alkohola malo prispeva k učinkovitosti izdelka. Prednost alkohola v ustni vodici naj bi bila zanemarljiva in predstavlja tveganje za nastanek raka ustne votline.[https://www.nature.com/articles/sj.bdj.2009.1014 [12&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
Učinkovitost ustne vodice je odvisna od posameznikove sposobnosti pravilnega izpiranja. Izdelki zato niso primerni za uporabo pri osebah, ki ne razumejo navodil za uporabo ali uporabnikom, ki fizično navodilom ne morejo slediti. Etanol se uporablja v mnogih ustnih vodicah in deluje kot topilo in konzervans.[https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24421979/ [13&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]

=== Zobne ščetke ===
==== Splošne priporočitve ====
Zobje naj se umivajo za dve minuti (raziskave so pokazale, da je to zadosten čas za učinkovito odstranjevanje zobnih oblog).[https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19723429/ [14&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
Na ščetko naj se nanese za grah velika količina zobne paste, ki vsebuje fluorid, saj to znižuje verjetnost pojava kariesa.[https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24283283/ [15&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
Priporočenih tehnik ščetkanja je več, najpogostejša pravi, da naj se zobno ščetko položi ob rob dlesni pod kotom 45° in nežno premika naprej in nazaj s kratkimi potegljaji.[https://www.ada.org/en/member-center/oral-health-topics/home-care [16&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;] Za umivanje zadnje stene sprednjih zob, naj se zobno ščetko obrne vertikalno in nežno premika gor-dol.
Zobne ščetke naj se ne deli, saj to lahko povzroči prenos mikroorganizmov med posamezniki.[https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11154423/ [17&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
Zobno ščetko naj se po vsaki uporabi temeljito spere, za odstranitev preostale zobne paste in oblog.[https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11154423/ [17&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
Zobno ščetko naj se shranjuje pokončno, v odprtem držalu, da voda lažje odteče in se zobna ščetka lahko posuši, saj to zmanjšuje rast mikroorganizmov.[https://www.hindawi.com/journals/nrp/2012/420630/ [18&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;] 

Zobno ščetko naj se menja na 3-4 mesece oz. ko so ščetine vidno poškodovane in razcepljene, saj se takrat zmanjša njena uporabnost.[https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/23506005/ [19&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
Zobne ščetke po preboleli infekciji ni potrebno menjati, saj naš imunski sistem med in po preboleli bolezni izdeluje specifična protitelesa, ki preprečujejo, da bi nas povzročitelj bolezni na zobni ščetki ponovno okužil. Je pa zato toliko bolj pomembno, da se zobne ščetke ne deli in, da se zobne ščetke družinskih članov ne dotikajo.[http://www.sciencedaily.com/releases/2013/05/130504163304.htm%20https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S095279151500093X%20https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0300571209002073 [20,21,22&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
Za dodatno čiščenje zobne ščetke, lahko le-to namočimo v kozarcu z mešanico vode in raztopine 3% vodikovega peroksida, antibakterijske ustne vodice ali alkoholnega kisa za vsaj 1 minuto.[https://www.researchgate.net/publication/329060791_Analysis_of_Microbial_Contamination_and_Antibacterial_Effect_Associated_with_Toothbrushes%20https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/22672101/ [23,24&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]

==== Ročna zobna ščetka ====
Obstaja ogromno različnih ročnih zobnih ščetk z različnimi oblikami glave, vendar so raziskave pokazale, da so pri odstranjevanju oblog najučinkovitejše zobne ščetke z več različnimi dolžinami ščetin ali z priostrenimi ščetinami.[https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/21842020/ [25&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;] Čeprav so ščetine srednje trdote prav tako učinkovite pri odstranjevanju oblog, raziskave priporočajo zobne ščetke z mehkimi ščetinami, saj zmanjšujejo verjetnost poškodbe dlesni.[https://www.researchgate.net/publication/233402755_The_origin_of_the_antibacterial_property_of_bamboo [26&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;] Nov trend pa postajajo tudi zobne ščetke z ogrodjem, narejenim iz bambusa, saj lahko plastične ščetine ločimo od ogrodja in le-tega odvržemo na kompost. Bambus kot material ima antibakterijske lastnosti, saj upočasnjuje rast bakterij (vendar jih ne uničuje), ampak hkrati tudi promovira rast plesni.[https://www.researchgate.net/publication/233402755_The_origin_of_the_antibacterial_property_of_bamboo [26&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;] Zaradi trde, nepremične glave lahko med ščetkanjem hitreje uporabimo preveč sile in s tem poškodujemo dlesni-zato je toliko bolj pomembno, da so ščetine bambusove zobne ščetke zelo mehke.  

==== Električna zobna ščetka ====
Električna zobna ščetka naredi več kot 10x več potegljajev kot jih lahko naredimo samo z ročno zobno ščetko. Na voljo je veliko različnih električnih zobnih ščetk-glede na premikanje ščetin se delijo na rotacijske (ščetine krožijo) in vibracijske (ščetine se premikajo levo-desno). Pri vibracijskih moramo uporabljati podobno tehniko umivanja kot pri ročnih, pri rotacijskih za glavo ščetke nežno premikamo od enega zoba do drugega. Glede na hitrost premikanja lahko električne zobne ščetke delimo tudi na sonične (20Hz-20.000Hz) in ultrasonične (nad 20.000Hz).[https://s4be.cochrane.org/blog/2018/11/02/electric-vs-manual-toothbrushes-whats-the-evidence/ [27&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
Raziskave so pokazale, da je bila dokazana boljša učinkovitost električnih zobnih ščetk tako v zmanjševanju zobnih oblog, kot gingivitisa (vnetja dlesni), kratkoročno in dolgoročno, v primerjavi z ročno zobno ščetko. Prav tako je bila dokazana nekoliko večja učinkovitost rotacijskih električnih zobnih ščetk v obeh kriterijih, v primerjavi z vibracijsko.[https://www.cochrane.org/CD002281/ORAL_poweredelectric-toothbrushes-compared-to-manual-toothbrushes-for-maintaining-oral-health [28&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
Primernejše so za ljudi, ki niso tako ročno spretni (otroci, ljudje z gibalnimi težavami, starejši) in za tiste, ki imajo zobni aparat, so pa dražje kot ročne zobne ščetke (tudi njihove glave s ščetinami je potrebno menjati) in če z njimi nismo dovolj nežni, lahko poškodujejo naše dlesni in povzročijo krvavitve.

==== Pametna zobna ščetka ====
Pametne zobne ščetke izgledajo enako kot električne, vendar imajo v svoji glavi senzorje, ki preko Bluetootha aplikaciji na telefonu pošljejo informacije o tem, kako dolgo je trajalo umivanje, koliko časa smo umivali posamezen del ustne votline, koliko pritiska smo uporabili, pod kakšnim kotom smo ščetkali zobe itn. Aplikacija prav tako vsebuje časovnik za ustrezno dolgo umivanje zob, igrice in nagrade za otroke ter zanimive zgodovinske podatke. S pregledom podatkov o naših preteklih umivanjih zob, lahko dobimo občutek o tem, katera področja našega umivanja moramo izboljšati, prav tako pa to služi kot dodatna motivacija.[https://www.covingtondentalcenter.com/resources/what-smart-bluetooth-toothbrush-do/ [29&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
== Sklici ==
1. Darby M.; Walsh M.M.; (2010). &quot;Procedures Manual to Accompany Dental Hygiene: Theory and Practice&quot;. St. Louis: Saunders/Elsevier. Str. 1-6.

2. Grošelj D. (1995). &quot;Smernice za higieno ustne votline&quot;. Obzor Zdr N. Vol. 29 no. 5/6 str. 193-7. 

3. Ranfl M.; Oikonomidis C.; Kosem R.; Artnik B. (2015). &quot;Vzgoja za ustno zdravje: Prehrana in higiena: strokovna izhodišča&quot;. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/vzgoja_za_ustno_zdravje_pop_17_03_2017.pdf (6.11.2020)

4. Kosem R (2009). &quot;Skrb za ustno zdravje otroka in mladostnika&quot;. In: Matič L, Fink A, Vettorazzi R, eds. &quot;Ustna nega – vloga zdravstvene nege za zdravje ustne votline&quot;. Strokovno srečanje, Ljubljana, 22.4.2009. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Sekcija medicinskih sester v vzgoji in izobraževanju. Str. 1-9. Dostopno na: http://zbornica-zveza.si/sites/default/files/publication__attachments/ustna_nega_-_vloga_zdravstvene_nege_za_zdravje_ustne_votline.pdf   (6.11.2020)

5.	Romih B (2009). &quot;Zobozdravstvena preventiva v osnovnih šolah&quot;. In: Matič L, Fink A, Vettorazzi R, eds. &quot;Ustna nega – vloga zdravstvene nege za zdravje ustne votline&quot;. Strokovno srečanje, Ljubljana, 22.4.2009. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Sekcija medicinskih sester v vzgoji in izobraževanju. Str. 18-22.  Dostopno na: https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/10/Ustna-nega-vloga-zdravstvene-nege-za-zdravje-ustne-votline.pdf (6.11.2020)

6. Babakhanov A. (2017). &quot;Daily Flossing: The Essentials: Make the case to patients with scientific approach&quot;. Dent Assist J. str 8-9.

7. Worthington HV.; MacDonald L.; Poklepovic Pericic T.; et al. (2019). &quot;Home use of interdental cleaning devices, in addition to toothbrushing, for preventing and controlling periodontal diseases and dental caries&quot;. Cochrane Database Syst Rev. Vol. 4 no. 4.

8. Mazhari F.; Boskabady M.; Moeintaghavi A.; Habibi A. (2017). &quot;The eﬀect of toothbrushing and ﬂossing sequence on interdental plaque reduction and ﬂuoride retention: A randomized controlled clinical trial&quot;. J Periodontol. Vol. 89 no 7. str. 824-32.

9. Farah C.S.; McIntosh L.; McCullough M.J. (2009). &quot;Mouthwashes&quot;. Aust Prescr. Vol. 32 no. 6 str. 162–4.

10. McCullough M.J.; Farah C.S. (2008). &quot;The role of alcohol in oral carcinogenesis with particular reference to alcohol-containing mouthwashes&quot;. Aust Dent J. Vol. 53 no. 4 str. 302–5.

11. Ustrell-Borràs M.; Traboulsi-Garet B.; Gay-Escoda C. (2020). &quot;Alcohol-based mouthwash as a risk factor of oral cancer: A systematic review&quot;. Med Oral Patol Oral Cir Bucal. Vol. 25 no. 1 str. e1–12.

12. de Werner C.W.; Seymour R.A. (2009). &quot;Are alcohol containing mouthwashes safe? &quot;. Br Dent J. Vol. 207 no. E19 str. 1–4.

13. Macfarlane T.V.; Kawecki M.M.; Cunningham C.; et al. (2010). &quot;Mouthwash Use in General Population: Results from Adult Dental Health Survey in Grampian, Scotland&quot;. J Oral Maxillofac Res. Vol. 1 no. 4 str. 1–9.

14. Creeth J.E.; Gallagher A.; Sowinski J.; et al. (2009). &quot;The effect of brushing time and dentifrice on dental plaque removal in vivo&quot;. J Dent Hyg. Vol. 83 no. 3 str. 111-6.

15. Newby E.E.; Martinez-Mier E.A.; Zero D.T.; et al. (2013). &quot;A randomised clinical study to evaluate the effect of brushing duration on fluoride levels in dental biofilm fluid and saliva in children aged 4-5 years&quot;. Int Dent J. Vol. 63 no. 2 str. 39-47.

16. American Dental Association (2019). &quot;Mouth Healthy: Brushing Your Teeth&quot;.  

17. Bunetel L.; Tricot-Doleux S.; Agnani G.; Bonnaure-Mallet M. (2000). &quot;In vitro evaluation of the retention of three species of pathogenic microorganisms by three different types of toothbrush&quot;. Oral Microbiol Immunol. Vol. 15 no. 5 str. 313-6.

18. Frazelle M.R.; Munro C.L. (2012). &quot;Toothbrush contamination: a review of the literature&quot;. Nurs Res Pract. Vol. 2012 article ID 420630.

19. Rosema N.A.; Hennequin-Hoenderdos N.L.; Versteeg P.A.; et al. (2013). &quot;Plaque-removing efficacy of new and used manual toothbrushes--a professional brushing study&quot;. Int J Dent Hyg. Vol. 11 no. 4 str. 237-43.

20. American Academy of Pediatrics. (2013). ''Don't be quick to toss your toothbrush after a sore throat''. Science daily. Dostopno na: www.sciencedaily.com/releases/2013/05/130504163304.htm (6.11.2020)

21. Christiaansen A.; Varga S.M.; Spencer J.V.  (2015). '' Viral manipulation of the host immune response''. Curr Opin Immunol. Vol. 36 str. 54-60. doi:10.1016/j.coi.2015.06.012

22. Beneduce C.; Baxter K.A.; Bowman J.; Haines M.; Andreana S. (2010). &quot;Germicidal activity of antimicrobials and VIOlight Personal Travel Toothbrush sanitizer: an in vitro study&quot;. J Dent. Vol. 38 no. 8 str. 621-5.

23. Ji-Hyanf K.; Da-Ae K.; Hee-Soo K.; et al. (2018). ''Analysis of microbial contamination and antibacterial effect associated with toothbrushes. J Dent Hyg Sci. Vol. 18 no. 5 str. 296-304. 
Doi: 10.17135/jdhs.2018.18.5.296

24. Slot D.E.; Wiggelinkhuizen L.; Rosema N.A.; Van der Weijden G.A; &quot;The efficacy of manual toothbrushes following a brushing exercise: a systematic review&quot;. Int J Dent Hyg. Vol. 10 no. 3 str. 187-97.

25. Zanatta F.B.; Bergoli A.D.; Werle S.B.; Antoniazzi R.P. (2011). &quot;Biofilm removal and gingival abrasion with medium and soft toothbrushes&quot;. Oral Health Prev Dent Vol. 9 no. 2 str. 177-83.

26. Afrin T.; Tsuzuki T.; Kanwar R.K.; Wang X. (2012). ''The origin of the antibacterial property of bamboo''. J Text Inst. Vol. 103 no. 8 str. 844-9. doi: 10.1080/00405000.2011.614742

27. Frassetp C. (2018). &quot;Electric vs manual toothbrushes: what's the evidence''. Students 4 best evidence. Dostopno na : https://s4be.cochrane.org/blog/2018/11/02/electric-vs-manual-toothbrushes-whats-the-evidence/ (6.11.2020)

28. Yaacob M.; Wortington H. V.; Deacon S. A.; et al. (2014). ''Powered versus mantual toothbrushing for oral health (Review)''. Cochrane Library. Dostopno na : https://www.cochrane.org/CD002281/ORAL_poweredelectric-toothbrushes-compared-to-manual-toothbrushes-for-maintaining-oral-health (6.11.2020)

29. Covington center for family dentistry. What is a smart toothbrush and what does it do? Covington center for family dentistry. Dostopno na: https://www.covingtondentalcenter.com/resources/what-smart-bluetooth-toothbrush-do/ (6.11.2020)</text>
      <sha1>tvf4hwt862w6ep1scfye7d3a3j822t8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Higiena ustne votline</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4327</id>
    <revision>
      <id>19404</id>
      <parentid>19403</parentid>
      <timestamp>2020-11-06T22:40:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Slavicainja</username>
        <id>3634</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24648" xml:space="preserve">== Higiena ustne votline == 
Ustna higiena je dejavnost, s katero zmanjšujemo količino najbolj virulentnih vrst mikroorganizmov normalne ustne flore in s tem preprečujemo nastanek bolezni zob in obzobnih tkiv, kar je pomembno tako iz funkcionalnega kot tudi estetskega vidika.[https://www.elsevier.com/books/procedures-manual-to-accompany-dental-hygiene/darby/978-1-4160-6100-7 [1&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;],[https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2082/2016 [2&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]Zobje s svojo žvečno, fonacijsko in estetsko funkcijo namreč pomembno prispevajo k boljšemu zdravju in boljši kakovosti življenja, tako po funkcionalni kot tudi po socialni plati.[https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/vzgoja_za_ustno_zdravje_pop_17_03_2017.pdf [3&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;] Glavni razlog za nastanek vnetja obzobnih tkiv in zobne gnilobe so zobne obloge oz. zobni plaki, sestavljeni iz mikrobov ustne flore, ki se vztrajno in nepretrgano nabirajo na zobnih površinah, tudi pri zdravih ljudeh. Od značilnosti mikroorganizmov ustne flore in značilnosti mikrookolja, ki omogoča razmnoževanje le teh, je odvisno, ali je posameznik bolj dovzeten za nastanek zobne gnilobe. Kljub temu, da je pomen čiščenja zob v številnih kulturah že zelo staro spoznanje, je razširjenost bolezni zob in obzobnih tkiv pri nas in tudi drugod izredno visoka.[https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2082/2016 [2&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;],[https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/vzgoja_za_ustno_zdravje_pop_17_03_2017.pdf [3&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]

Najpogostejši infekciji v ustni votlini sta parodontitis (vnetje obzobnih tkiv) in karies. Karies je neklasična infekcijska bolezen, ki izvira iz vzajemnega delovanja ustnih bakterij in ogljikovih hidratov na površini zob. Kisline, ki nastanejo pri bakterijskem metabolizmu ogljikovih hidratov, povzročajo demineralizacijo sklenine.[http://zbornica-zveza.si/sites/default/files/publication__attachments/ustna_nega_-_vloga_zdravstvene_nege_za_zdravje_ustne_votline.pdf [4&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]

Preventiva bolezni zob in obzobnih tkiv je nujno potrebna in smiselna, tako s strani posameznika kot tudi populacije. Ob dobri ustni higieni (pa tudi pravilni prehrani in pravilni uporabi fluorovih preparatov) lahko posameznik ohranja zdrave zobe in obzobna tkiva pozno v starost, res pa je, da preventiva od posameznika zahteva red, sistematičnost, znanje in potrpežljivost. S stališča družbe pa velja, da preventiva zmanjšuje stroške stomatološkega zdravljenja.[https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2082/2016 [2&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;] 
Najpomembnejši preventivni ukrep (ob rednem obiskovanju zobozdravnika) je ščetkanje zob s pomočjo zobne paste s fluoridi.[https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/vzgoja_za_ustno_zdravje_pop_17_03_2017.pdf [3&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;],
[http://zbornica-zveza.si/sites/default/files/publication__attachments/ustna_nega_-_vloga_zdravstvene_nege_za_zdravje_ustne_votline.pdf [4&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
Čiščenje zob je zapleten postopek, katerega pravilno izvedbo se moramo naučiti. Pri tem je pomembno sodelovanje pacienta z osebnim zobozdravnikom in ostalimi preventivnimi zobozdravstvenimi delavci. Zobozdravnik naj pacientu postavi individualni program, ki ga je potrebno skrbno nadzorovati. Velja namreč, da samo s skrbno ustno higieno ne moremo pozdraviti že izražene bolezni zob ali obzobnih tkiv, lahko pa preprečimo njen nastanek.[https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2082/2016 [2&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
Ohranjanje zdrave ustne votline je pomembno že od otroških let naprej, pri tem sodelujejo starši, učitelji, vzgojitelji in zdravstveni delavci. Zdravstvene institucije izvajajo različne oblike preventivne vzgoje, kot so na primer mesečna pregledovanja zob v vrtcih in osnovnih šolah ter izobraževalni seminarji za starše in učitelje. Otroška preventiva in vzgoja sta vzgojna procesa, s katerima želimo vsakemu posamezniku že v otroštvu vzbuditi občutek odgovornosti, tako za zdravje ustne votline kot tudi zdravje nasploh.[https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/10/Ustna-nega-vloga-zdravstvene-nege-za-zdravje-ustne-votline.pdf [5&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
=== Umivanje zob ===
Z mehaničnim čiščenjem najlažje odstranimo zobno oblogo, ki je čvrsto prilepljena na površno zoba. Pri kočnikih, sekalcih, ob robu dlesni in v medzobnih prostorih najpogosteje najdemo zobne obloge, zato samo splakovanje z vodo ne zagotovi ustreznega odstranjevanja mehke zobne obloge. Slaba ustna higiena prispeva k povečanju količine zobnih oblog in posledično zobnega kamna. Pri čiščenju zob je pomembno, da izvajanje poteka sistematično, tako da se zajemajo vse površine z enakim številom potegov. Na začetku, kadar imamo več energije se priporoča čiščenje težje dostopnih predelov zobnega loka. Učinek čiščenja je odvisen od spretnosti posameznika in tehnike čiščenja, zato je pomembno, da se izvaja pravilna tehnika čiščenja zob. Priporoča se čiščenje zob dvakrat na dan. Vsaj eno čiščenje naj bo temeljito, drugo se pa lahko izvede tudi brez dodatnih pomagal (npr. zobne nitke ali zobne paste). Potrebno je naravnati pritisk zobne krtačke tako, da povzroči minimalno poškodbo tkiv. S tem se zagotovi tudi optimalni čistilni učinek. Vsebnost abrazivnih sredstev v zobni pasti je zelo pomembna. Pomembno je preprečiti poškodbo trdih obzobnih tkiv, zato je pomembno, da so delci mehkejši od sklenine.[https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2082/2016 [2&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]

Proizvajalci dodajo pastam tudi druge učinkovine, ki delujejo preventivno ali terapevtsko. Dodatki v zobnih pastah prispevajo tudi k svežemu dihu. Čeprav se lahko natančna sestava zobnih past razlikuje, saj so last posameznih blagovnih znamk, so si v grobem podobne. Poleg abrazivnih delcev vsebujejo še arome, sladila, bavila, detergente, sredstva za ohranjane vlage itd.[https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/vzgoja_za_ustno_zdravje_pop_17_03_2017.pdf [3&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;] Ostali dodatki v zobnih pastah imajo nizko praktično in klinično vrednost, razen fluora, ki je namenjen preprečevanju kariesa. Biološko ravnotežje ustne flore se ne spreminja med uporabo zobne paste. Potrebno je opozoriti, da lahko mehanično čiščenje tudi poškoduje zobe in dlesni. Glavni razlogi za to  je uporaba pretrde zobne ščetke, neustrezna tehnika krtačenja in uporaba zelo abrazivne zobne paste.[https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2082/2016 [2&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]

=== Nitkanje ===
Nitkanje je proces čiščenja medzobnih prostorov s pomočjo zobne nitke ali drugih medzobnih pripomočkov. Medzobni prostori so prostori, katerih ne moremo učinkovito očistiti le z uporabo zobne ščetke. Nitkanje se uporablja kot preventiva pred nastankom zobnega plaka. Ko ta ni odstranjen, lahko vodi do težav kot so zobni kamen ali gingivitis, če napreduje pa lahko tudi v periodontitis.[https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5474330/ [6&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]

==== Vrste ====

Poznamo več pripomočkov za uspešno nitkanje. Zobna nitka je lahko povoščena ali ne, z okusom ali brez. Poznamo tudi zobne nitke na palčki. Medzobna ščetka je posebna oblika ščetke, ki seže v medzobne prostore. Prav tako poznamo zobne prhe, ki s curkom vode očistijo medzobne prostore.

==== Efektivnost ====

V odraslih lahko dnevno nitkanje ob souporabi zobne ščetke zmanjša tveganje za nastanek gingivitisa, medtem ko uporaba medzobne ščetke kratkoročno zmanjša tudi količino zobnih oblog.[https://www.cochranelibrary.com/cdsr/doi/10.1002/14651858.CD012018.pub2/full [7&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]

Raziskave kažejo, da je pri vrstnem redu priporočljivo nitkanje pred uporabo zobne ščetke. Nitkanje namreč omogoči, da odstranimo medzobno vsebino v večini, nato lahko bolj učinkovito očistimo prostore z zobno ščetko ter zobno kremo, ki naj vsebuje fluorid. Plake namreč ni možno popolnoma odstraniti le z mehanskim pristopom, pač pa je priporočljiva uporaba fluorida za preprečevanje nastanka kariesa. Zobne nitke, ki vsebujejo fluor, do 10x povečajo koncentracijo fluora v medzobnih prostorih. Proces nitkanja pred ščetkanjem tako povzroči manj medzobne plake ter višjo koncentracijo fluora v medzobnem prostoru, tudi če ni uporabljena zobna nitka s fluorom.[https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29741239/ [8&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]

Za uspešno nitkanje je potrebno upoštevanje pravilnega postopka, da preprečimo morebitne poškodbe dlesni. Ameriško združenje za zobozdravnike (ADA – American Dental Association) definira pravilen postopek nitkanja kot sledeč:

1. Približno 45 cm nitke odtrgajte in navijte okoli sredinca na roki, preostalo navijte okoli sredinca na drugi roki.

2. Nitko držite tesno med palcem in kazalcem ter jo nežno vstavite med zobe.

3. Nitko oblikujte v obliko črke »C« okoli zoba.

4. Nitko nežno drgnite gor in dol po medzobni površini, medtem naj ostane v stiku z zobom. Nitke ne trzajte in je ne vstavljajte na silo.

5. Nitkajte vse zobe in ne pozabite na kočnike. 

=== Ustna vodica === 
Uporaba ustne vodice je priporočljiva, saj deluje protimikrobno. Uporablja se kot lokalno protivnetno sredstvo, lokalni analgetik in za preprečevanje kariesa. Uporabniki imajo na voljo veliko različnih vrst ustnih vodic, zato je pomembno, da si izberejo najprimernejši izdelek. Pri izbiri je potrebno upoštevati stanje ustne votline, tveganja za bolezen ter učinkovitost in varnost ustne vode. Mehansko odstranjevanje oblog s pogostim in učinkovitim ščetkanjem ter uporaba zobne nitke je glavno sredstvo za preprečevanje obzobnih tkivnih bolezni ter za zmanjšano tveganje za karies. Nekaterim posameznikom primanjkuje spretnosti in motivacije za mehansko odstranjevanje oblog, zato se odločijo za uporabo ustne vodice, saj je izpiranje enostavnejše za izvajanje. Ustna vodica se uporablja kot dodatek k rednemu ščetkanju in uporabi zobne nitke in ni nadomestek za mehansko odstranjevanje oblog. Svetuje se kratkotrajna uporaba ustne vodice kot dodatek drugim ustno higienskim ukrepom.  Dolgotrajna uporaba etanola, ki se lahko nahaja v ustnih vodicah se odsvetuje, saj je možna povezava z rakom ustne votline. Uporaba ustne vodice s fluoridi je priporočljiva pri osebah z velikim tveganjem za karies.[https://www.nps.org.au/australian-prescriber/articles/mouthwashes [9&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;] Uporaba ustne vodice se svetuje tudi v terapevtske namene.[https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19133944/ [10&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
Različne študije so pokazale, da ima acetaldehid (prvi presnovek etanola) pomembno vlogo pri nastanku raka ustne votline, žrela, grla in požiralnika. Acetaldehid je opisan kot potencialna rakotvorna snov, zato se ga opredeljuje kot kazalnik naraščajočega tvegana za nastanek raka ustne votline. Tveganje se poveča, kadar se pojavi sočasno z drugimi dejavniki tveganja, kot sta kajenje ali alkohol.[https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6982979/ [11&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
Rezultati študije med ustno vodico, ki vsebuje alkohol ter med ustno vodico brez alkohola so večinoma pokazale, da vsebnost alkohola malo prispeva k učinkovitosti izdelka. Prednost alkohola v ustni vodici naj bi bila zanemarljiva in predstavlja tveganje za nastanek raka ustne votline.[https://www.nature.com/articles/sj.bdj.2009.1014 [12&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
Učinkovitost ustne vodice je odvisna od posameznikove sposobnosti pravilnega izpiranja. Izdelki zato niso primerni za uporabo pri osebah, ki ne razumejo navodil za uporabo ali uporabnikom, ki fizično navodilom ne morejo slediti. Etanol se uporablja v mnogih ustnih vodicah in deluje kot topilo in konzervans.[https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24421979/ [13&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]

=== Zobne ščetke ===
==== Splošne priporočitve ====
Zobje naj se umivajo za dve minuti (raziskave so pokazale, da je to zadosten čas za učinkovito odstranjevanje zobnih oblog).[https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19723429/ [14&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
Na ščetko naj se nanese za grah velika količina zobne paste, ki vsebuje fluorid, saj to znižuje verjetnost pojava kariesa.[https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24283283/ [15&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
Priporočenih tehnik ščetkanja je več, najpogostejša pravi, da naj se zobno ščetko položi ob rob dlesni pod kotom 45° in nežno premika naprej in nazaj s kratkimi potegljaji.[https://www.ada.org/en/member-center/oral-health-topics/home-care [16&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;] Za umivanje zadnje stene sprednjih zob, naj se zobno ščetko obrne vertikalno in nežno premika gor-dol.
Zobne ščetke naj se ne deli, saj to lahko povzroči prenos mikroorganizmov med posamezniki.[https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11154423/ [17&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
Zobno ščetko naj se po vsaki uporabi temeljito spere, za odstranitev preostale zobne paste in oblog.[https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11154423/ [17&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
Zobno ščetko naj se shranjuje pokončno, v odprtem držalu, da voda lažje odteče in se zobna ščetka lahko posuši, saj to zmanjšuje rast mikroorganizmov.[https://www.hindawi.com/journals/nrp/2012/420630/ [18&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;] 

Zobno ščetko naj se menja na 3-4 mesece oz. ko so ščetine vidno poškodovane in razcepljene, saj se takrat zmanjša njena uporabnost.[https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/23506005/ [19&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
Zobne ščetke po preboleli infekciji ni potrebno menjati, saj naš imunski sistem med in po preboleli bolezni izdeluje specifična protitelesa, ki preprečujejo, da bi nas povzročitelj bolezni na zobni ščetki ponovno okužil. Je pa zato toliko bolj pomembno, da se zobne ščetke ne deli in, da se zobne ščetke družinskih članov ne dotikajo.[http://www.sciencedaily.com/releases/2013/05/130504163304.htm [20&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;],[https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S095279151500093X [21&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;],[https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0300571209002073 [22&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]

Za dodatno čiščenje zobne ščetke, lahko le-to namočimo v kozarcu z mešanico vode in raztopine 3% vodikovega peroksida, antibakterijske ustne vodice ali alkoholnega kisa za vsaj 1 minuto.[https://www.researchgate.net/publication/329060791_Analysis_of_Microbial_Contamination_and_Antibacterial_Effect_Associated_with_Toothbrushes [23&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;],[https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/22672101/ [24&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]

==== Ročna zobna ščetka ====
Obstaja ogromno različnih ročnih zobnih ščetk z različnimi oblikami glave, vendar so raziskave pokazale, da so pri odstranjevanju oblog najučinkovitejše zobne ščetke z več različnimi dolžinami ščetin ali z priostrenimi ščetinami.[https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/21842020/ [25&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;] Čeprav so ščetine srednje trdote prav tako učinkovite pri odstranjevanju oblog, raziskave priporočajo zobne ščetke z mehkimi ščetinami, saj zmanjšujejo verjetnost poškodbe dlesni.[https://www.researchgate.net/publication/233402755_The_origin_of_the_antibacterial_property_of_bamboo [26&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;] Nov trend pa postajajo tudi zobne ščetke z ogrodjem, narejenim iz bambusa, saj lahko plastične ščetine ločimo od ogrodja in le-tega odvržemo na kompost. Bambus kot material ima antibakterijske lastnosti, saj upočasnjuje rast bakterij (vendar jih ne uničuje), ampak hkrati tudi promovira rast plesni.[https://www.researchgate.net/publication/233402755_The_origin_of_the_antibacterial_property_of_bamboo [26&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;] Zaradi trde, nepremične glave lahko med ščetkanjem hitreje uporabimo preveč sile in s tem poškodujemo dlesni-zato je toliko bolj pomembno, da so ščetine bambusove zobne ščetke zelo mehke.  

==== Električna zobna ščetka ====
Električna zobna ščetka naredi več kot 10x več potegljajev kot jih lahko naredimo samo z ročno zobno ščetko. Na voljo je veliko različnih električnih zobnih ščetk-glede na premikanje ščetin se delijo na rotacijske (ščetine krožijo) in vibracijske (ščetine se premikajo levo-desno). Pri vibracijskih moramo uporabljati podobno tehniko umivanja kot pri ročnih, pri rotacijskih za glavo ščetke nežno premikamo od enega zoba do drugega. Glede na hitrost premikanja lahko električne zobne ščetke delimo tudi na sonične (20Hz-20.000Hz) in ultrasonične (nad 20.000Hz).[https://s4be.cochrane.org/blog/2018/11/02/electric-vs-manual-toothbrushes-whats-the-evidence/ [27&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
Raziskave so pokazale, da je bila dokazana boljša učinkovitost električnih zobnih ščetk tako v zmanjševanju zobnih oblog, kot gingivitisa (vnetja dlesni), kratkoročno in dolgoročno, v primerjavi z ročno zobno ščetko. Prav tako je bila dokazana nekoliko večja učinkovitost rotacijskih električnih zobnih ščetk v obeh kriterijih, v primerjavi z vibracijsko.[https://www.cochrane.org/CD002281/ORAL_poweredelectric-toothbrushes-compared-to-manual-toothbrushes-for-maintaining-oral-health [28&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
Primernejše so za ljudi, ki niso tako ročno spretni (otroci, ljudje z gibalnimi težavami, starejši) in za tiste, ki imajo zobni aparat, so pa dražje kot ročne zobne ščetke (tudi njihove glave s ščetinami je potrebno menjati) in če z njimi nismo dovolj nežni, lahko poškodujejo naše dlesni in povzročijo krvavitve.

==== Pametna zobna ščetka ====
Pametne zobne ščetke izgledajo enako kot električne, vendar imajo v svoji glavi senzorje, ki preko Bluetootha aplikaciji na telefonu pošljejo informacije o tem, kako dolgo je trajalo umivanje, koliko časa smo umivali posamezen del ustne votline, koliko pritiska smo uporabili, pod kakšnim kotom smo ščetkali zobe itn. Aplikacija prav tako vsebuje časovnik za ustrezno dolgo umivanje zob, igrice in nagrade za otroke ter zanimive zgodovinske podatke. S pregledom podatkov o naših preteklih umivanjih zob, lahko dobimo občutek o tem, katera področja našega umivanja moramo izboljšati, prav tako pa to služi kot dodatna motivacija.[https://www.covingtondentalcenter.com/resources/what-smart-bluetooth-toothbrush-do/ [29&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]
== Sklici ==
1. Darby M.; Walsh M.M.; (2010). &quot;Procedures Manual to Accompany Dental Hygiene: Theory and Practice&quot;. St. Louis: Saunders/Elsevier. Str. 1-6.

2. Grošelj D. (1995). &quot;Smernice za higieno ustne votline&quot;. Obzor Zdr N. Vol. 29 no. 5/6 str. 193-7. 

3. Ranfl M.; Oikonomidis C.; Kosem R.; Artnik B. (2015). &quot;Vzgoja za ustno zdravje: Prehrana in higiena: strokovna izhodišča&quot;. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/vzgoja_za_ustno_zdravje_pop_17_03_2017.pdf (6.11.2020)

4. Kosem R (2009). &quot;Skrb za ustno zdravje otroka in mladostnika&quot;. In: Matič L, Fink A, Vettorazzi R, eds. &quot;Ustna nega – vloga zdravstvene nege za zdravje ustne votline&quot;. Strokovno srečanje, Ljubljana, 22.4.2009. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Sekcija medicinskih sester v vzgoji in izobraževanju. Str. 1-9. Dostopno na: http://zbornica-zveza.si/sites/default/files/publication__attachments/ustna_nega_-_vloga_zdravstvene_nege_za_zdravje_ustne_votline.pdf (6.11.2020)

5. Romih B (2009). &quot;Zobozdravstvena preventiva v osnovnih šolah&quot;. In: Matič L, Fink A, Vettorazzi R, eds. &quot;Ustna nega – vloga zdravstvene nege za zdravje ustne votline&quot;. Strokovno srečanje, Ljubljana, 22.4.2009. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Sekcija medicinskih sester v vzgoji in izobraževanju. Str. 18-22.  Dostopno na: https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/10/Ustna-nega-vloga-zdravstvene-nege-za-zdravje-ustne-votline.pdf (6.11.2020)

6. Babakhanov A. (2017). &quot;Daily Flossing: The Essentials: Make the case to patients with scientific approach&quot;. Dent Assist J. str 8-9.

7. Worthington HV.; MacDonald L.; Poklepovic Pericic T.; et al. (2019). &quot;Home use of interdental cleaning devices, in addition to toothbrushing, for preventing and controlling periodontal diseases and dental caries&quot;. Cochrane Database Syst Rev. Vol. 4 no. 4.

8. Mazhari F.; Boskabady M.; Moeintaghavi A.; Habibi A. (2017). &quot;The eﬀect of toothbrushing and ﬂossing sequence on interdental plaque reduction and ﬂuoride retention: A randomized controlled clinical trial&quot;. J Periodontol. Vol. 89 no 7. str. 824-32.

9. Farah C.S.; McIntosh L.; McCullough M.J. (2009). &quot;Mouthwashes&quot;. Aust Prescr. Vol. 32 no. 6 str. 162–4.

10. McCullough M.J.; Farah C.S. (2008). &quot;The role of alcohol in oral carcinogenesis with particular reference to alcohol-containing mouthwashes&quot;. Aust Dent J. Vol. 53 no. 4 str. 302–5.

11. Ustrell-Borràs M.; Traboulsi-Garet B.; Gay-Escoda C. (2020). &quot;Alcohol-based mouthwash as a risk factor of oral cancer: A systematic review&quot;. Med Oral Patol Oral Cir Bucal. Vol. 25 no. 1 str. e1–12.

12. de Werner C.W.; Seymour R.A. (2009). &quot;Are alcohol containing mouthwashes safe? &quot;. Br Dent J. Vol. 207 no. E19 str. 1–4.

13. Macfarlane T.V.; Kawecki M.M.; Cunningham C.; et al. (2010). &quot;Mouthwash Use in General Population: Results from Adult Dental Health Survey in Grampian, Scotland&quot;. J Oral Maxillofac Res. Vol. 1 no. 4 str. 1–9.

14. Creeth J.E.; Gallagher A.; Sowinski J.; et al. (2009). &quot;The effect of brushing time and dentifrice on dental plaque removal in vivo&quot;. J Dent Hyg. Vol. 83 no. 3 str. 111-6.

15. Newby E.E.; Martinez-Mier E.A.; Zero D.T.; et al. (2013). &quot;A randomised clinical study to evaluate the effect of brushing duration on fluoride levels in dental biofilm fluid and saliva in children aged 4-5 years&quot;. Int Dent J. Vol. 63 no. 2 str. 39-47.

16. American Dental Association (2019). &quot;Mouth Healthy: Brushing Your Teeth&quot;.  

17. Bunetel L.; Tricot-Doleux S.; Agnani G.; Bonnaure-Mallet M. (2000). &quot;In vitro evaluation of the retention of three species of pathogenic microorganisms by three different types of toothbrush&quot;. Oral Microbiol Immunol. Vol. 15 no. 5 str. 313-6.

18. Frazelle M.R.; Munro C.L. (2012). &quot;Toothbrush contamination: a review of the literature&quot;. Nurs Res Pract. Vol. 2012 article ID 420630.

19. Rosema N.A.; Hennequin-Hoenderdos N.L.; Versteeg P.A.; et al. (2013). &quot;Plaque-removing efficacy of new and used manual toothbrushes--a professional brushing study&quot;. Int J Dent Hyg. Vol. 11 no. 4 str. 237-43.

20. American Academy of Pediatrics. (2013). ''Don't be quick to toss your toothbrush after a sore throat''. Science daily. Dostopno na: www.sciencedaily.com/releases/2013/05/130504163304.htm (6.11.2020)

21. Christiaansen A.; Varga S.M.; Spencer J.V.  (2015). '' Viral manipulation of the host immune response''. Curr Opin Immunol. Vol. 36 str. 54-60. doi:10.1016/j.coi.2015.06.012

22. Beneduce C.; Baxter K.A.; Bowman J.; Haines M.; Andreana S. (2010). &quot;Germicidal activity of antimicrobials and VIOlight Personal Travel Toothbrush sanitizer: an in vitro study&quot;. J Dent. Vol. 38 no. 8 str. 621-5.

23. Ji-Hyanf K.; Da-Ae K.; Hee-Soo K.; et al. (2018). ''Analysis of microbial contamination and antibacterial effect associated with toothbrushes. J Dent Hyg Sci. Vol. 18 no. 5 str. 296-304. 
Doi: 10.17135/jdhs.2018.18.5.296

24. Slot D.E.; Wiggelinkhuizen L.; Rosema N.A.; Van der Weijden G.A; &quot;The efficacy of manual toothbrushes following a brushing exercise: a systematic review&quot;. Int J Dent Hyg. Vol. 10 no. 3 str. 187-97.

25. Zanatta F.B.; Bergoli A.D.; Werle S.B.; Antoniazzi R.P. (2011). &quot;Biofilm removal and gingival abrasion with medium and soft toothbrushes&quot;. Oral Health Prev Dent Vol. 9 no. 2 str. 177-83.

26. Afrin T.; Tsuzuki T.; Kanwar R.K.; Wang X. (2012). ''The origin of the antibacterial property of bamboo''. J Text Inst. Vol. 103 no. 8 str. 844-9. doi: 10.1080/00405000.2011.614742

27. Frassetp C. (2018). &quot;Electric vs manual toothbrushes: what's the evidence''. Students 4 best evidence. Dostopno na : https://s4be.cochrane.org/blog/2018/11/02/electric-vs-manual-toothbrushes-whats-the-evidence/ (6.11.2020)

28. Yaacob M.; Wortington H. V.; Deacon S. A.; et al. (2014). ''Powered versus mantual toothbrushing for oral health (Review)''. Cochrane Library. Dostopno na : https://www.cochrane.org/CD002281/ORAL_poweredelectric-toothbrushes-compared-to-manual-toothbrushes-for-maintaining-oral-health (6.11.2020)

29. Covington center for family dentistry. What is a smart toothbrush and what does it do? Covington center for family dentistry. Dostopno na: https://www.covingtondentalcenter.com/resources/what-smart-bluetooth-toothbrush-do/ (6.11.2020)</text>
      <sha1>cn8wsghil1hhf41my34u5if0z8r9hqi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Patronažna oskrba pri osebah z motnjo v duševnem razvoju</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4328</id>
    <revision>
      <id>19407</id>
      <parentid>19406</parentid>
      <timestamp>2020-11-07T09:32:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>213.172.228.206</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15852" xml:space="preserve">== Splošno o motnjah v duševnem zdravju ==
Motnje v duševnem razvoju močno vplivajo na posameznika in njegovo sposobnost samostojnega socialnega življenja. Osebe, ki imajo motnjo v duševnem razvoju imajo pogosto težave z učenjem, razumevanjem navodil, spremlja jih [[Socialna izključenost]] . Težave pri izvajanju osnovnih življenjskih aktivnosti pogosto pripeljejo do tega, da se oseba zapre vase. Te težave se namreč stopnjujejo od šole do prve zaposlitve in zato je izrednega pomena, da osebo že na začetku pripravimo na določene ovire. &lt;ref&gt;&quot;Razlike med duševnimi boleznimi in motnjami v duševnem razvoju | Zveza Sožitje&quot;. www.zveza-sozitje.si. Pridobljeno dne 2020-11-04&lt;/ref&gt;
Vzroki za nastanek duševnih motenj so lahko prirojeni ali pridobljeni. Med prirojene vzroke uvrščamo genetske in [[Dednost]] , predčasen porod ter [[Okužba]]  matere. Pridobljeni vzroki pa so razne zastrupitve s kemičnimi substancami, obporodne in poporodne okužbe, infekcije ter bolezni, ki jih spremlja [[Vročina]] .

'''Klasifikacija motenj v duševnem razvoju:'''
-Osebe z lahko duševno motnjo (IQ 51 - 70 )
-Osebe z zmerno duševno motnjo ( IQ 36 - 50 )
-Osebe s težjo duševno motnjo (IQ 21 - 35 )
-Osebe s težko duševno motnjo ( IQ 0 - 20 )

Osebe, ki imajo lažjo duševno motnjo imajo znižane sposobnosti za [[Učenje]]  , zato potrebujejo prilagojene pogoje in s pomočjo le teh se lahko izobrazijo za manj zahtevno poklicno delo ter za samostojno življenje. Pri zmerni duševni motnji so posamezne sposobnosti različno razvite. Te osebe so npr. lahko izredno talentirane za risanje, pri drugih aktivnosti pa se naučijo le osnovne stvari. Razumejo navodila, vendar je potrebno, da je [[Komunikacija]] čim bolj enostavna. Zmorejo skrbeti sami zase, vendar pa potrebujejo vodenje skozi vse življenje in so take osebe redko popolnoma neodvisne. Osebe s težjo motnjo se usposobijo za najenostavnejša opravila. Takšne osebe potrebujejo nadzor, varstvo ter pogosto pomoč drugih oseb. Orientirajo se le v ožjem krogu. Zelo pogosto imajo te osebe težave z gibanjem.Pri težki duševni motnji je komunikacija zelo omejena, takšne osebe potrebujejo stalno pomoč in sodelujejo le pri posameznih aktivnostih&lt;ref&gt;Barič, M (2009). Struktura modela svetovanja za ranljivo skupino oseb s posebnimi potrebami. Črnomelj: Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj. Dostopno na: &lt;nowiki&gt;http://modeli.zik-crnomelj.eu/images/gradiva/1/model_svetovanja_m_baric.pdf&lt;/nowiki&gt;&lt;/ref&gt;

Motnje v duševnem razvoju so trajne, kar pomeni, da motnje ne moremo pozdraviti. Zelo je pomembno, da te osebe spodbujamo k učenju ter jim poskušamo dati enostavne nasvete, kako uspešno premagati določene ovire v življenju. Izrednega pomena je terapija za spodbujanje razvoja ter podpora s strani njim pomembnih oseb. Pomembno vlogo imajo tudi medicinske sestre, ki so vključene v obravnavo posameznika.

== Patronažna služba ==
Patronažna služba je organizirana oblika delovanja patronažne medicinske sestre in je sestavni del [[Zdravstveno varstvo|primarnega zdravstvenega varstva.]] Delo patronažne službe je usmerjeno k obravnavi družine in življenjskega okolja. Zagotoviti mora povezavo med institucionalnimi varstvi (šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo). Zaradi političnih in ekonomskih razmer v državi se pojavljajo različne stiske in težave ljudi, zato patronažno varstvo zagotavlja socialni pregled nad populacijo v svoji občini in  je prva, ki lahko zazna socialni problem pri družini ali posamezniku, zato mora biti usposobljena za podajanje osnovnih informacij za reševanje problema ali napotitev v institucije. &lt;ref&gt;Geč, T (2001). &quot;Pratronažna medicinska sestra in okolje&quot; (PDF). Zbornik prispevkov 3. Kongresa zdravstvene nege. Ljubljana: Zbornik ZDMS in ZT Slovenije&lt;/ref&gt;

=== '''Področja, kjer patronažne delujejo medicinske sestre''' ===
*Zdravstveno socialna obravnava posameznika, družine in skupnosti ([[preventiva]]) 
* Zdravstvena nega otročnic in novorojenčka na domu ([[preventiva]])    

Prvi dve področji predstavljata izvajanje splošnih in specifičnih nalog v domačem okolju pri [[Nosečnica|nosečnicah]] in otročnicah, [[Novorojenček|novorojenčku]], [[Dojenček|dojenčku]], pri malem otroku, kroničnemu bolniku, bolniku z zdravstveno nego na domu in starostniku. Te naloge opravlja diplomirana [[medicinska sestra]].

*Zdravstvena nega bolnika na domu ([[kurativa]])  

Patronažna zdravstvena nega pacienta na domu je kurativna dejavnost za katero je potreben delovni nalog izbranega zdravnika. Glede na funkcionalno zdravstveno stanje in vrste negovalne intervencije se v patronažno zdravstveno nego pacienta vključujejo tudi druge stroke v zdravstvu kot so: fizioterapevti, delovni terapevti, stomaterapevti, negovalna služba Centra za pomoč na domu, prostovoljce. Trajanje zdravstvene nege je odvisna od zdravstvenega stanja pacienta.

=== Patronažno varstvo deluje na petih nivojih zdravstvene vzgoje ===
#Promocija zdravja oziroma skrb za ohranitev in krepitev zdravja
#Preprečevanja bolezni
#Odkrivanje obolenj
#Zdravstvena nega bolnikov, individualnih in onemoglih
#Rehabilitacija po poškodbah in boleznih

=== Cilj patronažnega varstva ===
*Cilj, da se omogoči čimprejšnjo neodvisnost posameznika in družine pri opravljanju njihovih osnovnih življenjskih aktivnostih.
*Pospeševanje zdravstvenega napredka vsega prebivalstva, preprečevanje bolezni in skrb za poškodovane in bolne.
*Sodobni cilji temeljijo na spremembi odnosa do zdravja (zdrav način življenja, zmerno gibanje, zdrava prehrana. &lt;ref&gt;Vuga, Silva (1988). Proces zdravstvene nege v patronažnem varstvu. Ljubljana: Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo. COBISS 25660417&lt;/ref&gt;

== Vloga in naloge medicinske sestre pri obravnavi pacienta z motnjo v duševnem zdravju ==

==== Evolucija oskrbe duševno bolnih in naloge medicinske sestre ====
Ljudje smo [[Duševno zdravje|duševne bolezni]] že od nekdaj slabše razumeli in [[Medicinska sestra|medicinske sestre s]]&lt;nowiki/&gt;o se ravno iz teh razlogov zavzemale predvsem za to, da bi ljudje, ki so se le-s temi spopadali, živeli v varnem, udobnem okolju, ki pa bi bilo predvsem primerno za njihovo zdravljenje. Področje zdravstvene nege pri oskrbi bolnika z duševno motnjo je osredotočeno predvsem na promocijo in ozaveščanje o duševnih motnjah, preko ocenjevanja, diagnosticiranja in izidov zdravljena ljudi z duševnimi motnjami.

Zgodnje začetke zdravstvene nege na področju duševnih motenj, je mogoče zaslediti že iz časa [[Florence Nightingale]]. Bila je prva, ki je na paciente začela gledati celostno, in sicer se pri pacientih ni toliko osredotočala na  duševne motnje, ampak njihovo samooskrbo in verjela je, da je predvsem od njihove samostojnosti odvisno, kako se bodo spopadali z boleznijo, kar pa je posledično vplivalo tudi na zmanjšanje [[Tesnoba|tesnobnosti]]. Specializacija na področju zdravstvene nege duševno bolnega pa se je nekako pričela v času, ko je v ospredje prihajalo humano zdravljenje duševnih bolezni. Takrat smo leta 1882 dobili tudi prvo šolo za medicinske sestre za psihiatrično in duševno zdravje. Trenutno sta priznani dve ravni zdravstvene nege na področju psihiatričnega in duševnega zdravja osnovna in napredna.  Osnovno raven predstavljajo medicinske sestre, ki so pridobile diplomo na področju zdravstvene nege in imajo dovoljenje za opravljanje prakse v svoji državi. Na osnovni ravni so naloge MS vzpostavitev odnosa med terapevtsko medicinsko sestro in pacientom, uporaba negovalnega procesa, empatičen odnos, sodelovanje, dejavnosti promocije in vzdrževanja zdravja, pregled presejanja, ocenjevanje in triaža, vodenje primerov, upravljanje z okolico, izvajanje raznih psiho-bioloških zdravljenj, spremljanje in vrednotenje odziva in učinkov, krizno posredovanje in stabilizacija ter psihiatrična rehabilitacija.

Napredna raven pa zajema MS, ki so svoje izobraževanje nadaljevale na magistrskih in doktorskih študijih in za to področje pridobile tudi ustrezen certifikat. Te pa poleg nalog osnovne ravni izvajajo še razne napotitve, izvajajo primarno psihiatrično-duševno zdravstveno oskrbo, podajo celovito oceno psihiatričnega in duševnega zdravja, izdajajo recepte psiho-farmakoloških sredstev, izvajajo psihoterapijo, kompleksno vodijo primere, izvajajo klinični nadzor, so na razpolago za posvetovanja, itd. &lt;ref&gt;Jones, Jeffrey S.; Fitzpatrick, Joyce J.; Rogers, Vickie L. (2016–03). Psychiatric-Mental Health Nursing. New York, NY: Springer Publishing Company. ISBN 978-0-8261-3128-7.&lt;/ref&gt;

Medicinska sestra pri opravljanju svojih nalog in vlog zadovoljuje pacientove potrebe in z njim sodeluje pri njegovi rasti in osebnostnem razvoju, kar pa je tudi glavni cilj psihiatrične zdravstvene nege.

V kliničnem okolju se zdravstveno-negovalno osebje velikokrat znajde v stresnih situacijah, še posebej takrat, ko se pacienti zaradi raznih bolezenskih stanj počutijo ogrožene in niso pripravljeni sodelovati z zaposlenimi. To velikokrat pripelje do uporabe raznih strokovnih intervencij in posebnih varovalnih ukrepov, kar pa po drugi strani povzroči veliko konfliktov z etičnimi načeli. 

Najbolj pomembno je predvsem, da se medicinske sestre, ki delujejo na področju zdravstvene nege in oskrbe duševno bolnih, naučijo ustrezne terapevtske komunikacije in da imajo sposobnost [[Empatija|empatičnega odnosa]] s pacienti.  &lt;ref&gt;Vršnik, Petra; Bregar, Branko (2020-03-21). &quot;Zdravstvena nega pacienta, ki je samomorilno ogrožen&quot;. Obzornik zdravstvene nege. Vol. 54 no. 1. str. 52–63. doi:10.14528/snr.2020.54.1.2968. ISSN 2350-4595.
&lt;/ref&gt;
==== Vloga in naloge medicinske sestre ====
Vloga medicinske sestre se glede na stanje in sposobnosti pacienta stalno spreminja in vedno zahteva različne oblike pomoči kot je spodbuda, podpora in učenje do popolne oskrbe. &lt;ref&gt;Hajdinjak, Meglič, A. R. (2017). Sodobna zdravstvena nega. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta. COBISS 292369920. ISBN 978-961-6808-41-5.
&lt;/ref&gt;
Zato da je odnos med medicinsko sestro in pacientom učinkovit  je pomembna povezanost med člani tima, ki za njega skrbijo. Medicinska sestra se mora, pri delu z duševnim pacientom zavedati, da je ona sama največja vloga pri boju z duševno boleznijo, kot tudi njena osebnost, da pozna svoje potrebe, svojo moč in svoje življenjske omejitve.

Medicinske sestre skrbimo, da ustvarimo odnos, ki ustvarja medsebojno zaupanje, sprejemanje in spoštovanje. Z vrednotami, kot so nežen, razumevajoč, ustvarjalen in globok človeški odnos, na preprost način bogatimo življenje in osebam z motnjo v duševnem in telesnem razvoju omogočamo, da so to, kar so.

Napetosti na psihični bazi imajo velik vpliv na vsako medicinsko sestro. Poskušamo jih premagovati z razumevajočimi odnosi v negovalnem timu, s stalnim izobraževanjem, z medsebojnim vzpodbujanjem, z medsebojnim spoštovanjem in z nenehnim razmišljanjem o novih sestavnih delih psihiatrične zdravstvene nege, ki jih je potrebno kar naprej spreminjati, dodajati, tehtati in odmerjati pravo količino, glede na zelo različne potrebe vsakega našega pacienta posebej. &lt;ref&gt;Novak M., Kosi V. (2008). &quot;Zbornik Ko se duševna manjrazvitost in duševna motnja prepletata…&quot;. Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji. Zbornica-Zveza, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji.&lt;/ref&gt;

Seveda pa je od vsake patronažne medicinske sestre, odvisno kako se bo spopadla s situacijo v kateri je, ker je stanje vsakega posameznika različno, kar pomeni nujna je velika prilagodljivost na tem področju zdravstva.

Vloge, katere naj bi imela patronažna medicinska sestra govori o štirih komponentah in sicer prva se glasi: (1) podpira družino v času krize; (2) pomaga preprečiti [[Izolacija|izolacijo]] duševno bolnega bolnika in njegove družine iz skupnosti (medicinska sestra družino predstavlja skupnost); (3) pomaga pri komunikaciji, saj lokalna zdravstvena agencija zagotavlja povezavo med bolnišnico, pacientom in družino; in (4) odkriva lokalne vire in napoti paciente nanj. &lt;ref&gt;Rice, Guy Y. (1957–02). &quot;The Role of the Public Health Nurse in the Hospitalization of Mental Patients and Their Follow-Up After Discharge&quot;. American Journal of Public Health and the Nations Health (angleščina). Vol. 47 no. 2. str. 210–214.&lt;/ref&gt; 

Specifične naloge diplomiranih medicinskih sester pri zdravstveni negi oseb z duševnimi motnjami so:

·        Učenje pacienta in njegovih svojcev pravilnih interakcij, ustrezne komunikacije in medsebojnih odnosov,

·        Pomoč in spodbuda pacientu pri zadovoljevanju telesnih potreb in izvajanje medicinsko tehničnih posegov,

·        Zagotavljanje varnosti,

·        Učenje pacienta, da zna izražati svoja [[Čustvo|čustva]] in ga pri temu spodbuja,

·        Skrb za terapevtsko vzdušje na bolniških oddelkih in vseh lokacijah, kjer se pacienti z motnjami v duševnem razvoju zdravijo,

·        Vodenje zdravstvene nege in oskrbe na psihiatričnih oddelkih

Medicinska sestra je pri temu samostojna izvajalka ali pa kot sodelavec pri različnih oblikah dela, bodisi individualnih ali skupinskih oblikah dela.

Pri izvajanju nalog je pacientov sogovornik, svetovalec in kadar je potrebno pacientov nadomestni bližnji. &lt;ref&gt;Čuček Trifkovič, Pišlar (2011). &quot;Osnove zdravstvene nege v psihiatriji&quot;. Duševno zdravje in zdravstvena nega. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede. str. 144-7. COBISS 62691329. ISBN 978-961-6254-42-7.&lt;/ref&gt;

Najbolj pomembno je predvsem, da se medicinske sestre, ki delujejo na področju zdravstvene nege in oskrbe duševno bolnih, naučijo ustrezne terapevtske komunikacije in da imajo sposobnost [[Empatija|empatičnega]] odnosa s pacienti. &lt;ref&gt;Čuk, Vesna (2010-12-01). &quot;Uvodnik: zdravstvena nega in duševno zdravje&quot;. Obzornik zdravstvene nege. Vol. 44 no. 3. str. 145–146. ISSN 2350-4595.&lt;/ref&gt;

==== Vloga medicinske sestre pri obravnavi otroka z motnjo v duševnem razvoju ====
Habilitacija otrok z motnjo v duševnem zdravju je dolgotrajen proces, kjer je potrebno veliko potrpežljivosti tako s strani medicinske sestre kot otroka in staršev. Medicinska sestra mora poznati pravilen način dela z otrokom. Pri negi moramo izvajati handling oz. rokovanje, kar je način dela, s katerim pri otroku preprečujemo spastičnost in jih sproščeno vodimo iz enega v drug položaj. Ker se otrok sam ne giblje, oz se giblje na nepravilen način, lahko možgani neprave gibe zaznajo kot pravilne, saj drugega načina ne poznajo, kar lahko negativno vpliva tudi na telesni razvoj. S handlingom otroka naučimo pravilnih gibov. Z velikim številom ponovitev se možgani nato navadijo, pravilni gibi se avtomatizirajo in jih otrok začne izvajati sam. 

Zdravstvena nega pri otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami zahteva od medicinske sestre kvalitete kot so veliko strokovnega znanja, ljubezen do ljudi in obzirnost, čustveno zrelost, trdnost in uravnovešenost, dobro telesno zdravje, sposobnost opazovanja, iznajdljivost in prilagodljivost, širok interes.

Pri obravnavi je zelo pomemben individualen pristop. Zaradi duševnih motenj lahko nekateri ne razumejo, zakaj je določen postopek zdravstvene nege potreben in lahko reagirajo zelo negativno, včasih tudi z agresijo. Pomembno je, da ga poskušamo čim bolj pomiriti in mu na njegovem nivoju razumevanja razložiti, kaj in zakaj bomo počeli. Pri izvajanju aktivnosti pa nam je pogosto v veliko pomoč tudi druga oseba, ki otroka zamoti in pomirja. &lt;ref&gt;&quot;PEDIATRIČNA ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA IN .8 Pediatrična zdravstvena nega otoka in mladostnika z motnjami&quot;. pdfslide.net. Pridobljeno dne 2020-11-04.
&lt;/ref&gt;
== Sklici ==
{{Sklici|2}}

[[Kategorija:Zdravstveno varstvo]]</text>
      <sha1>ce7f30p1c9xeu2kz3jt0iiew0yz1tku</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/N</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4329</id>
    <revision>
      <id>19477</id>
      <parentid>19408</parentid>
      <timestamp>2020-12-22T20:08:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="598" xml:space="preserve">[[File:N jako Nosorožec.jpg|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''N'''osorog.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[../Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>lvx881fkkdosx5f9vibgzyyjowjy88v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Za</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4330</id>
    <revision>
      <id>19419</id>
      <timestamp>2020-11-27T10:28:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smihael</username>
        <id>286</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[Slika:Symbol support vote.svg|15px]] '''Za'''&lt;noinclude&gt;  [[Kategorija:predloge]]  &lt;/noinclude&gt;</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="97" xml:space="preserve">[[Slika:Symbol support vote.svg|15px]] '''Za'''&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:predloge]]

&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>84f7obr1c6hl09jkcfu36g5z31zj9s0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikimlajši:Živalska abeceda/Š</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4334</id>
    <revision>
      <id>19562</id>
      <parentid>19561</parentid>
      <timestamp>2021-04-04T14:13:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Burzuchius</username>
        <id>3432</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="587" xml:space="preserve">[[File:Š šoja.jpg|center|500px]]
&lt;div style=&quot;text-align: center; font-size: 3.5em; line-height: 1.7em;&quot;&gt;

'''Š'''oja.

&lt;/div&gt;

&lt;div class=&quot;noprint&quot; style=&quot;text-align: center; font-size: 1.7em;&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;font-size: large; text-align: center; margin: 0px auto 0px auto;&quot;&gt;-- [[../A|A]]  [[../B|B]]  [[../C|C]]  [[../Č|Č]]  [[../D|D]]  [[../E|E]]  [[../F|F]]  [[../G|G]]  [[../H|H]]  [[../I|I]]  [[../J|J]]  [[../K|K]]  [[../L|L]]  [[../M|M]]  [[../N|N]]  [[../O|O]]  [[../P|P]]  [[../R|R]]  [[../S|S]]  [[../Š|Š]]  [[../T|T]]  [[../U|U]]  [[../V|V]]  [[../Z|Z]]  [[../Ž|Ž]] --</text>
      <sha1>3gtbm9fk98jj2kgp56jmpf0vsuchbrr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Primerjava Tacamuce</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4335</id>
    <revision>
      <id>19560</id>
      <parentid>19559</parentid>
      <timestamp>2021-03-07T12:02:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>3640</id>
      </contributor>
      <comment>/* Literatura: */ pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7322" xml:space="preserve">==Tacamuca in Muca Copatarica==

[[Muca Copatarica|Muco Copatarico]] je napisala pisateljica [[Ela Peroci]], ilustrirala pa jo je [[Ančka Gošnik - Godec]].

Muca Copatarica je muca, ki je nekega dne vsem otrok iz vasi odnesla njihove copatke, ker jih niso pospravljali za seboj. Doma jih je pokrpala in očistila. Ko so naslednji dan otroci ugotovili, da jim je odnesla copatke, so odšli poiskat njen dom. Našli so ga kar precej daleč v gozdu, stran od njihove vasi. Tam je dobil nazaj vsak svoje copatke, (le najmlajši Bobek svojih ni našel. Nato je še njemu prinesla zakrpane in čiste copatke). Nato je pa je vsem otrokom obljubila, da jim bo, ko zapade sneg, sešila nove copatke.


Muca Copatarica ima za razliko od Tacamuce dom. Medtem ko Tacamuca uživa v svobodi, v naravi, Muco Copatarico osrečujeta red in čistoča v njenem domu. Muca Copatarica je odgovorna in to poskuša naučiti tudi druge, ko otrokom vzame copate. Tacamuca, je pa je veliko bolj sanjava in svobodna. Vendar pa se pozna, da sta obe mački, saj sta obe radi čisti. Tudi obe sta beli, kar nekako ponazarja, da sta ženskega spola. Sta prijazni in želita drugim dobro.

==Tacamuca in Maček Muri==

[[Maček Muri|Mačka Murija]] je napisal pisatelj [[Kajetan Kovič]], ilustrirala pa ga je Jelka Reichman.

Maček Muri je muc, ki živi v Mačjem mestu. Pravljica govori o njegovem celotnem dnevu. Zjutraj se zbudi in gre na zajtrk v krčmo Pri veseli kravi. Potem gre na sprehod po Mačjem mestu. Nato pokliče prijateljico Muco Maco, da se dogovorita za kosilo. Tako se dobita v gostilni Pri Črnem Mačku. Po kosilu gre Mauca Maca na obisk k prijateljici Muci Mici, Muri pa gre s prijateljem Mavom na nogometno tekmo na mačji štadion. Po tekmi gresta še na veliko mleko, potem pa se odpravi domov. Doma še v Mačjo knjigo napiše pomembne dogodke tega dne, potem pa se odpravi spat.


Tudi Maček Muri ima za razliko od Tacamuce svoj dom ter svoj življenjski ritem. Tacamuca preživi svoje dneve s potepanjem po gozdovih in travnikih,  Murijev dan pa je vsak dan enak.
Ima svoje opravke, hodi v službo in ima svoj razpored, ki se ga vedno drži. Je urejen in se rad drži reda. Ima lastnosti odraslega človeka. Tacamuca je v primerjavi z njim zelo potepuška pa tudi razmišljata drugače. Njeni dnevi pa se razlikujejo med seboj, saj se vsak dan potepa ter vsak dan doživi kaj novega. V službo ne hodi, za njo se priložnostno odloči, ko vidi, da je to nujno potrebno. Tacamuca je bela, Muri pa je črn. Črno-belo ponazarja različnost in Tacamuca je ženskega, Muri pa moškega spola.

==Tacamuca in Mačja predilnica==

Tudi Mačjo predilnico je napisala [[Svetlana Makarovič]], ilustriral pa jo je Dušan Klun.

Glavni lik Mačje predilnice je črn maček Veliki Saba. Je potepuški maček iz mesta, ki se nekega dne odloči, da se bo podal v svet. Odide v naravo in nekje na samem najde prazno hišico, ter si jo prilasti. Ker ne more zaspati na trdih tleh, naprede lep kupček preje. Zbudijo ga miši, ki se mu na pragu hihitajo ter norčujejo. Ko jih prežene ven ter jih poskuša uloviti, mu veter odnese prejo. Nato pride na obisk potepuška mačka Mini. Skupaj napredeta veliko preje in se odpravita spat. Ko spita, jima miši pokradejo prejo. Zaman jih poskušata naslednji dan uloviti. In ker sta žalostna ne moreta presti. Mimo pride Minijeva prijateljica Mrvica. Ta jima pokaže, kako se prede, saj sta onadva pozabila. Skupaj napredejo veliko preje. Ko se odpravijo loviti hrano, nevihta zmoči in uniči vso prejo. Spet so žalostni in ne morejo presti. Mimo pa se prikrade maček Smuk. Ta jim pokaže kako se prede in že vsi štirje napredejo veliko preje. Ta hišica pridobi naslov Mačja predilnica, saj vse živali pridejo po nekaj preje, da si tudi same uredijo svoj dom. Kmalu postajajo vsi utrujeni, pa tudi preje je vedno manj. Tako se odpravita Mini in Mrmr po nove mačke za v Mačjo predilnico. Tako je hiška polna mačk ter preje za njih in vse živali naokrog.


Prav tako kot Tacamuca je Saba potepuški muc. Oba se nekega dne odpravita od doma in se potepata po naravi. Za razliko od Tacamuce, Saba najde hišico, ki postane njegov dom. Saba je hladen in odrezav maček, ki na začetku pravzaprav ne mara družbe. Tacamuca pa je prijazna in nasmejana muca. Oba pa sta samotarske narave. Spet, Tacamuca je bela, medtem ko je Saba črn.

==Tacamuca in Smetiščni muc==

[[Smetiščni muc]] je kratka pravljica, ki jo je napisala [[Svetlana Makarovič]], ilustriral pa jo je Gorazd Vahen.

Smetiščni muc je potepuški maček, ki preživlja svoje dneve s potepanjem po vaseh, strehah hiš, smetnjakih in ulicah. Hrano pridobi tako, da v tujih hišah smukne skozi odprto okno in ukrade kakšen zrezek. Ko neke noči, spet ukrade kos mesa iz neke hiše, ga pri tem zalodi njihov siamski maček. Gre za Smetiščnim mucom in se mu čudi. Pogovarjata se o njunih navadah. Smetiščni muc ne more razumeti, da ima maček lahko gospodarja, da ne sme jesti tistega, kar hoče, da te kopajo in sušijo s fenom. Siamski muc pa ne more razumeti, da nimaš doma, hodiš naokoli umazan ter ješ samo ko in kolikor imaš. Vendar sta oba navajena na svoje življenje in ga ne bi zamenjala. Siamski muc na svoj dom ter smetiščni muc na svobodo.


Tacamuca ter Smetiščni muc sta si pravzaprav precej podobna. Oba sta potepuška, jesta, ko najdeta kaj, drugače pa pač ne, pa tudi niti doma niti gospodarja nimata. Oba sta vesela, nasmejana in radovedna. Obema svoboda nekaj pomeni. Ker je Tacamuca ženskega, Smetiščni muc pa moškega spola, se razlikujeta v določenih lastnostih. Ona je malo bolj mirna, čista, nežna ter bele barve. On pa pogumnejši, glasnejši ter sive barve. Razlikujeta se tudi po tem, da se Tacamuca potepa po naravi, Smetiščni muc pa po vaseh.

==Tacamuca in Mestni mucek Roni==

Mestni mucek Roni je zgodbica iz zbirke Dogodivščine naših živali. Napisala jo je Nela Meret, kar pa je psevdonim. Ilustriral jo je Franci Guček - Aulin.

Mestni mucek Roni, je hišni ljubljenček družine Mišek. Tu za njega dobro skrbijo; umivajo ga, krtačijo mu trebušček, ga hranijo in ga peljejo na sprehode, in sicer na vrvici. Nekega dne se Roni odloči, da želi biti sam svoj gospodar. Pobegne od doma in se skrije v klet neke hiše, kjer želi najti kakšnega miša, da bi se igral z njim. Ne uspe mu, zato se odloči, da se bo igral s pticami. Tudi te se ne želijo igrati z njim, saj se bojijo, da jih bo pojedel. Zvečer Roni ves lačen zaspi na strehi neke hiše. Naslednji dan se odloči, da gre domov. Čeprav ne more biti sam svoj gospodar, mu ugaja biti na toplem, čist in nahranjen.

Mestni mucek Roni ima dom, družino, vse kar si želi. Ga nahranijo in čistijo. Tacamuca pa je potepuška; nima doma pa tudi ne nikogar, ki bi skrbel za njo. Sama se mora umivati in si poiskati hrano. Tacamuca je ostala brez doma že zelo kmalu in se je zato navadila na tak način življenja, in to ji ustreza. Roni pa je celo svoje življenje pri družini in drugače ne zna živeti. Oba sta vesela, nagajiva, prijazna in radovedna. Oba sta rada čista in lepa.

=Literatura:=
*Ela Peroci: Muca Copatarica
*Kajetan Kovič: Maček Muri
*Svetlana Makarovič: Mačja predilnica
*Svetlana Makarovič: Smetiščni muc
*Nela Meret: Mestni mucek roni

[[Kategorija:Ela Peroci]]</text>
      <sha1>ds0g7vblnbqel09hsa06y35fxtkdfqn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Boti</title>
    <ns>4</ns>
    <id>4345</id>
    <revision>
      <id>19789</id>
      <parentid>19760</parentid>
      <timestamp>2022-09-23T04:10:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Rschen7754</username>
        <id>1477</id>
      </contributor>
      <comment>global bot policy, feel free to adjust location</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="802" xml:space="preserve">* Slovenske Wikiknjige sprejemajo uradna pravila o botih, kot so navedena na strani Meta-Wiki: '''[[:meta:Bot policy]]'''
* Official Bot policy and guidelines from official Meta-Wiki site '''[[:meta:Bot policy|Bot policy]]''' are used here at Slovenian Wikibooks. --[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]] ([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|pogovor]]) 12:19, 11. avgust 2022 (CEST)

*Requests for the [[m:bot|bot]] flag should be made at [[Wikiknjige:Pod lipo]]. This wiki uses the [[m:bot policy|standard bot policy]], and allows [[m:bot policy#Global_bots|global bots]] and [[m:bot policy#Automatic_approval|automatic approval of certain types of bots]]. Other bots should apply, and then [[m:Steward requests/Bot status|request access]] from a steward if there is no objection.
[[Kategorija:Wikiknjige]]</text>
      <sha1>myg9ioqey73o9oifywpj29kmkxe79h0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikiknjige:Bot policy</title>
    <ns>4</ns>
    <id>4346</id>
    <redirect title="Wikiknjige:Boti" />
    <revision>
      <id>19758</id>
      <timestamp>2022-08-11T10:20:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MZaplotnik</username>
        <id>388</id>
      </contributor>
      <comment>redir</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Wikiknjige:Boti]]</text>
      <sha1>mlj53jkmxmy2yu9zggzh5uyauyx4ukt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Nepodpisan</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4348</id>
    <revision>
      <id>19785</id>
      <timestamp>2022-09-22T10:16:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Smihael</username>
        <id>286</id>
      </contributor>
      <comment>slwikiđ</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="325" xml:space="preserve">&lt;small&gt;-Ta &amp;nbsp;[[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpiši|nepodpisani]] komentar je dodal/-a [[Uporabnik:{{{1}}}]] ([[Uporabniški pogovor:{{{1}}}|pogovor]] • [[Posebno:Contributions/{{{1}}}|prispevki]]){{#if:{{{2|}}}|&amp;#32;{{{2}}}|}}.&lt;/small&gt;&lt;!-- Predloga:Nepodpisani --&gt;&lt;noinclude&gt;[[Kategorija:Predloge]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>eqvg2mquo33pb54md2ghysqor7ni4bt</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>